30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/2

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale Amministrativo Regionale per il Lazio (Italija) 27. maja 2019 – WWF Italia o.n.l.u.s. in drugi/Presidenza del Consiglio dei Ministri, Azienda Nazionale Autonoma Strade SpA (ANAS)

(Zadeva C-411/19)

(2019/C 328/02)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale Amministrativo Regionale per il Lazio

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: WWF Italia o.n.l.u.s. in drugi

Toženi stranki: Presidenza del Consiglio dei Ministri, Azienda Nazionale Autonoma Strade SpA (ANAS)

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali določbe člena 6 Direktive 92/43/EGS (1) v povezavi z Direktivo 2009/47/ES (2), kjer se ta uporablja v obravnavani zadevi, nasprotujejo zgoraj navedeni primarni nacionalni zakonodaji in z njo povezani izvedbeni sekundarni zakonodaji, ki organu na „zadnji stopnji“, pristojnemu za sprejetje akta o združljivosti predhodnega projekta za izgradnjo objekta z okoljskimi določbami, v primeru da minister za okolje ter varstvo krajine in morja izda obrazloženo negativno soglasje, omogoča, da zadevni projekt odobri in na podlagi obstoja prevladujočega javnega interesa posledično privoli v nadaljevanje postopka, čeprav državni organ, pristojen za varstvo okolja, zatrjuje neobstoj možnosti za oblikovanje morebitnih zahtev in blažilnih ukrepov za različico projekta, ki je v postopku odobritve in za katero je bilo na podlagi presoje vplivov na okolje že izdano negativno mnenje?

Ali navedeni direktivi nasprotujeta rešitvi, kot je ta v obravnavani zadevi, v okviru katere se zaradi odobritve predhodnega projekta za izgradnjo objekta, za katerega je treba izvesti postopek presoje vplivov na okolje, predpostavlja, da je interes varstva okolja podrejen „prevladujočemu javnemu interesu“, če ta temelji izključno na stroškovni učinkovitosti projekta, na njegovi združljivosti z določbami, ki med drugim urejajo varstvo krajine, zgodovinske in kulturne dediščine ter socialno-ekonomskih vidikov, in potrebi po dokončanju vseevropskega cestnega omrežja, ki je v obravnavani zadevi opredeljeno kot „celovito“ vseevropsko prometno omrežje (TEN-T), kot to določa Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 (3), čeprav obstoja druga ustrezna rešitev, ki je bila z okoljskega vidika že odobrena?

Ali je združljiva z zgoraj navedeno zakonodajo Unije rešitev, kot je ta v obravnavani zadevi, v skladu s katero je bilo mogoče nadaljnje poglobljene analize in študije posebnega okoljskega pomena cestne trase, ki v okviru presoje vplivov na okolje – vključno s presojo posledic za okolje – ni bila odobrena, preložiti v fazo končnega projekta, namesto da bi se od predlagatelja zahtevalo, naj v zvezi z drugo traso, ki pa je bila z okoljskega vidika že odobrena, pripravi nadaljnje poglobljene analize in študije za ublažitev ekonomskih vplivov in vplivov na krajino?

Ali navedeni direktivi ob upoštevanju zgornjih predpostavk in v primeru pritrdilnega odgovora na prvo, drugo in tretje vprašanje glede združljivosti [s pravom Unije] nasprotujeta rešitvi, kot je ta v obravnavani zadevi, v skladu s katero se mnenje o nezdružljivosti projekta z okoljskimi določbami, ki ga izda pristojni organ v postopku odobritve predhodnega projekta za izgradnjo objekta, ne šteje za zavezujoče, zaradi česar je treba v okviru končnega projekta opraviti bolj poglobljeno presojo vplivov na krajinske in okoljske elemente zadevnega območja, pri tem pa izrecno upoštevati presojo posledic za okolje ter posledično izvedbo ustreznih blažilnih in kompenzacijskih ukrepov?

Ali navedeni direktivi nasprotujeta rešitvi, kot je ta v obravnavani zadevi, ki predlagatelju posega nalaga, da v fazi priprave končnega projekta za izgradnjo objekta upošteva zahteve, ugotovitve in priporočila v zvezi z varstvom krajine in okolja, ki so se izoblikovale v času medresorskega posvetovanja služb, ki je potekalo v zvezi s predhodnim projektom, kljub temu da je organ, pristojen za varstvo okolja, v zvezi s tem projektom ugotovil neobstoj možnosti za oblikovanje morebitnih zahtev in blažilnih ukrepov za različico projekta, ki je v postopku odobritve?

Ali navedeni direktivi nasprotujeta rešitvi, kot je ta v obravnavani zadevi, ki predlagatelju posega prav tako nalaga pripravo študije posledic izgradnje objekta za okolje, vključno s tako imenovano „ustrezno presojo“, ki bo v celoti temeljila na veljavnih zakonskih zahtevah, na podlagi katere mora potem izvesti zadevno presojo posledic za okolje?

Ali navedeni direktivi nasprotujeta rešitvi, kot je ta v obravnavani zadevi, ki določa, da je za preverjanje študije posledic za okolje, priložene končnemu projektu za izgradnjo objekta, tudi zaradi opredelitve morebitnih dodatnih blažilnih in kompenzacijskih ukrepov, potrebnih za varstvo in zaščito okoljskih in krajinskih elementov zadevnega območja, zadolžen tretji subjekt (Regione Lazio (dežela Lacij, Italija)), ki se razlikuje od subjekta, običajno pristojnega za to področje (Commissione VIA-VAS del MATTM (komisija ministrstva za okolje ter varstvo krajine in morja za presojo vplivov na okolje – strateško okoljsko presojo, Italija)), zaradi česar je navedeni komisiji za presojo vplivov na okolje – strateško okoljsko presojo v smislu in za namene člena 185(4) in (5) zakonske uredbe št. 163/06 preostala le ta naloga, da naknadno, to je po pridobitvi rezultatov navedenega preverjanja, poda svoje mnenje glede skladnosti obravnavanega končnega projekta za izgradnjo ceste z zahtevami v zvezi z varstvom krajine in okolja?

(1) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL 1992, L 206, str. 7).

(2) Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL 2010, L 20, str. 7).

(3) Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/5

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale Amministrativo Regionale per il Lazio (Italija) 29. maja 2019 – Irideos SpA/Poste Italiane SpA

(Zadeva C-419/19)

(2019/C 328/06)

Jezik postopka: italiajnščina

Predložitveno sodišče

Tribunale Amministrativo Regionale per il Lazio

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Irideos SpA

Tožena stranka: Poste Italiane SpA

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali je treba družbo Poste Italiane s.p.a. na podlagi zgoraj navedenih značilnosti opredeliti kot „osebo javnega prava“ v smislu člena 3(1)(d) zakonske uredbe št. 50 iz leta 2016 in referenčnih direktiv Unije (2014/23/EU (1), 2014/24/EU (2) in 2014/25/EU (3))?

Ali mora navedena družba izvajati postopke javnega naročanja samo za dodelitev naročil, neposredno povezanih z dejavnostmi, ki se izvajajo v posebnih sektorjih na podlagi Direktive 2014/25/EU, ob uporabi katere bi se morala sama narava osebe javnega prava šteti kot zajeta s pravili iz dela II zakonika o javnih naročilih, pri čemer ima polno pogajalsko avtonomijo – in izključno predpisi zasebnega prava – za pogodbeno dejavnost, ki v ožjem pomenu ne spada v navedene sektorje, ob upoštevanju načel, določenih v uvodni izjavi 21 in členu 16 Direktive 2014/23/EU (navedena sodba združenih senatov kasacijskega sodišča št. 4899 iz leta 2018, in, za zadnji del, navedena sodba državnega sveta na občni seji št. 16 iz leta 2011)?

Ali se za isto družbo za pogodbe, ki ne spadajo v navedeni okvir, lasten posebnim sektorjem, še naprej uporabljajo – če so izpolnjene zahteve za osebo javnega prava – določbe splošne Direktive 2014/24/EU (in torej pravila o javnem naročanju), tudi če opravlja – sicer ne ob ustanovitvi, ampak pozneje – dejavnost, ki je predvsem podjetniško naravnana in v sistemu konkurence, kot je videti iz navedene sodbe z dne 10. aprila 2008, Ing. Aigner, C-393/06, pri čemer drugačni razlagi nasprotuje Direktiva 2014/24/EU za pogodbe, sklenjene z javnimi naročniki; uvodna izjava 21 in člen 16 navedene Direktive 2014/23/EU pa po drugi strani določata samo en domnevni parameter za izključitev osebe javnega prava, ki poslujejo v običajnih tržnih pogojih, vendar je na podlagi navedenih določb, če jih obravnavamo skupaj, jasno primarno sklicevanje na ustanovitev subjekta, če je njegov namen izpolnjevanje „potreb splošnega interesa“ (ki v obravnavani zadevi obstajajo in še niso prenehale)?

Ali je treba v primeru, da obstajajo oddelki, v katerih se skupaj izvajajo dejavnosti, ki spadajo v posebni sektor, in druge dejavnosti, pojem „povezanosti“ – s storitvijo v posebnem javnem interesu – razumeti neomejujoče (kot se je doslej štelo v nacionalni sodni praksi v skladu z navedeno sodbo Consiglio di Stato (državni svet) na občni seji št. 16 iz leta 2011), čemur nasprotujejo načela iz „uvodne izjave“ 16 ter člena 6 in 13 Direktive 2014/25/EU, ki za opredelitev ureditve, ki se uporablja, navajajo pojem „namena“ za eno od dejavnosti, ki jih ureja zakonik o javnih naročilih? Zato je treba pojasniti, ali morajo biti zadevnemu posebnemu sektorju „namenjene“ – tudi z omejeno obveznostjo, ki je značilna za izključene sektorje – vse dejavnosti sektorja, v skladu z namenom javnega naročnika (vključno s pogodbami za redno in izredno vzdrževanje, čiščenje, opremljanje ter vratarskimi storitvami in varovanjem ali z drugimi oblikami rabe teh storitev, če se štejejo kot storitve za stranke), pri čemer so dejansko privatizirane samo dejavnosti, ki „niso gospodarska dejavnost“ javnega ali zasebnega subjekta in jih ta lahko prosto opravlja na popolnoma različnih področjih, za njihovo ureditev se uporablja civilni zakonik, pristojno pa je redno sodišče (take vrste je na primer, če je upoštevno v obravnavani zadevi, nedvomno bančna storitev, ki jo opravlja družba Poste Italiane, vendar pa ne velja enako za ponudbo in uporabo instrumentov elektronskih komunikacij, če služijo celotnemu področju dejavnosti skupine, čeprav so posebej pomembni prav za bančno dejavnost). Ne zdi se odveč poudariti, da trenutno prevladujoča omejujoča razlaga povzroča „neravnovesje“, če za upravljanje podobnih ali povezanih sektorjev uvaja popolnoma drugačna pravila za oddajo del ali storitev: na eni strani so podrobna jamstva, ki jih določa zakonik o javnem naročanju za določitev druge pogodbene stranke, na drugi strani pa popolna pogajalska samostojnost podjetnika, ki lahko sklepa pogodbe izključno glede na svoje ekonomske interese brez jamstev glede preglednosti, ki se zahtevajo za posebne in za izključene sektorje;

Ali je objava – na način, določen na nacionalni ravni in na ravni Unije – javnega razpisa v skladu z zakonikom o javnih naročilih lahko pomembna za namen določitve namembnega področja javnega naročila, oziroma zadevnega posebnega sektorja, v katerega spada javno naročilo skladno z razširjenim pojmom „povezanosti“ iz vprašanja št. 4]zgoraj, oziroma – podredno – ali se lahko šteje, da ugovor nepristojnosti upravnega sodišča, ki ga uveljavlja subjekt, ki je objavil javni razpis, ali subjekti, ki so uspešno sodelovali na navedenem razpisu, pomeni zlorabo pravice v smislu člena 54 Listine iz Nice kot ravnanje, ki – čeprav samo po sebi ne more vplivati na pristojnost (prim. glede tega tudi navedena sodba državnega sveta na občni seji št. 16 iz leta 2011) – je pomembno vsaj za povračilo škode in stroškov postopka, ker ogroža varstvo legitimnih pričakovanj udeležencev na javnem razpisu, ki niso bili uspešni in so tožeče stranke?

(1) Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL 2014, L 94, str. 1).

(2) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL 2014, L 94, str. 65).

(3) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL 2014, L 94, str. 243).

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/6

Pritožba, ki jo je Inpost Paczkomaty sp. z o.o. vložila 5. junija 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča z dne 19. marca 2019 v zadevi T-282/16 in T-283/16, Inpost Paczkomaty i Inpost/Komisija in drugi

(Zadeva C-431/19 P)

(2019/C 328/07)

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Pritožnica: Inpost Paczkomaty sp. z o.o. (zastopnik: D. Doktór, radca prawny)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Republika Poljska

Predlog

Pritožnica predlaga, naj se

—	sodba Splošnega sodišča razveljavi;

—	sklepi razglasijo za nične;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov tega postopka in postopka pred Splošnim sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvi pritožbeni razlog: kršitev člena 106(2) PDEU, ker je Splošno sodišče napačno presodilo, da so bile zahteve iz točke 19 (oddelek 2.6) Okvira [Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve (2011)] spoštovane, kršitev načel Pogodbe glede oddaje javnih naročil (načela nediskriminacije, enakega obravnavanja in preglednosti) in napačna razlaga člena 7(2) Direktive 97/67/ES (poštna direktiva). Metode, ki so jih uporabile države članice za financiranje opravljanja univerzalnih storitev morajo biti skladne tako z načeli prepovedi diskriminacije, preglednosti in enakega obravnavanja, ki izhajajo iz določb Pogodbe DEU o svoboščinah na notranjem trgu (in zajemajo izbiro ponudnika univerzalne poštne storitve z razpisom), kot tudi s členom 106(2) PDEU, kar v tem primeru ni podano.

Drugi pritožbeni razlog: kršitev člena 106(2) PDEU – neupravičena ugotovitev izpolnitve zahtev iz točke 14 (oddelek 2.2) in 60 (oddelek 2.10) Okvira [Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve (2011)]. Čeprav obveznost javne storitve, zaupane poljski pošti (Poczta Polska), izpolnjuje zahteve iz poštne direktive, to ne izključuje obveznosti, da se opravi javno posvetovanje ali da se uporabijo druga ustrezna sredstva, ki omogočajo upoštevanje interesov uporabnikov in izvajalcev storitev, zato da se dokaže, da so bile potrebe na področju univerzalne storitve ustrezno upoštevane.

Tretji pritožbeni razlog: kršitev člena 106(2) PDEU, ker je Splošno sodišče napačno presodilo, da so zahteve iz točke 52 (oddelek 2.9) tega okvira spoštovane in kršitev člena 7(1), (3) in (5) Direktive 97/67/ES. Splošno sodišče je napačno presodilo, da kompenzacijski sklad izpolnjuje zahtevo po nediskriminaciji glede na enotno prispevno stopnjo, ki znaša največ 2 % prihodkov, ki jih prejmejo izvajalci univerzalnih storitev ali enakovrednih storitev in ki so ga dolžni prispevati, tako da se to stopnjo enotno uporablja za vse gospodarske subjekte na trgu, kar je diskriminatorno, ker položaja izvajalcev univerzalnih storitev in izvajalcev enakovrednih storitev nista enaka. Splošno sodišče je tudi napačno menilo, da kompenzacijski sklad izpolnjuje tudi zahtevo po sorazmernosti.

Pri posvetovanjih glede načel zakonodajnih sprememb so bile značilnosti kompenzacijskega sklada zelo drugačne od značilnosti, ki so bile v končni fazi upoštevane v poštnem zakonu, kar pomeni, da ni mogoče šteti, da so bila načela sklada predmet posvetovanj.

Pogoji financiranja univerzalne storitve ne določajo obveznosti, da se preuči, ali nastali neto stroški za izvajalca univerzalnih poštnih storitev pomenijo nesorazmerno breme. Za samodejno vez med financiranjem storitve in nastankom računovodske izgube, ki izhaja iz opravljanja univerzalne storitve, se ne more šteti, da izpolnjuje zahteve poštne direktive.

Četrti pritožbeni razlog: kršitev člena 7(1) poštne direktive, ker je Splošno sodišče sprejelo financiranje stroška univerzalne storitve z določenim številom izključnih in posebnih pravic, ki so bile dane poljski pošti (Poczta Polska). V skladu s členom 7(1) poštne direktive države članice ne dodelijo ali ohranijo v veljavi izključnih ali posebnih pravic za vzpostavitev in opravljanje poštnih storitev. Izključne in posebne pravice, ki so dane poljski pošti (Poczta Polska), pa v nasprotju z mnenjem Splošnega sodišča očitno ne spadajo med vrsto izjem, ki jih določa poštna direktiva.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/7

Pritožba, ki jo je Inpost S.A.vložila 5. junija 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča z dne 19. marca 2019 v zadevah T-282/16 in T-283/16, Inpost Paczkomaty und Inpost i Inpost/Komisija

(Zadeva C-432/19 P)

(2019/C 328/08)

Jezik postopka: poljščina

Stranke

Pritožnica: Inpost S.A. (zastopnik: W. Knopkiewicz, radca prawny)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Republika Poljska

Predlog

Pritožnica predlaga, naj se

—	sodba Splošnega sodišča razveljavi;

—	sklepi razglasijo za nične;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov tega postopka in postopka pred Splošnbim sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Metode, ki so jih uporabile države članice za financiranje opravljanja univerzalnih storitev morajo biti skladne tako z načeli prepovedi diskriminacije, preglednosti in enakega obravnavanja, ki izhajajo iz določb Pogodbe DEU o svoboščinah na notranjem trgu (in zajemajo izbiro ponudnika univerzalne poštne storitve z razpisom), kot tudi s členom 106(2) PDEU, kar v tem primeru ni podano.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/8

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Corte suprema di cassazione (Italija) 5. junija 2019 – Poste Italiane SpA/Riscossione Sicilia SpA agente riscossione per la provincia di Palermo e delle altre provincie siciliane

(Zadeva C-434/19)

(2019/C 328/09)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Corte suprema di cassazione

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica v kasacijskem postopku in vlagateljica odgovora na nasprotno pritožbo: Poste Italiane SpA

Nasprotna stranka v postopku s kasacijsko pritožbo in vlagateljica nasprotne pritožbe v kasacijskem postopku: Riscossione Sicilia SpA agente riscossione per la provincia di Palermo e delle altre provincie siciliane

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je predpis, kakršen je določen v členu 10(3) Dlgs n. 504/1992 v povezavi s členom 2, od (18) do (20), zakona št. 662/1996, na podlagi katerega se vzpostavi in vzdržuje – tudi po privatizaciji storitev „BancoPosta“, ki jih opravlja družba Poste Italiane S.p.A. – pridržanje dejavnosti (sistem monopola) za družbo Poste Italiane S.p.A., ki se nanašajo na upravljanje storitev poštnega tekočega računa za pobiranje občinskega davka na nepremičnine (ICI), v nasprotju s členom 14 PDEU (prejšnji člen 7D Pogodbe, ki je postal člen 16 PES) in členom 106(2) PDEU (prejšnji člen 90 Pogodbe, ki je postal člen 86(2) PES) in uvrstitvijo v sistem storitev splošnega gospodarskega pomena (SSGP), ob upoštevanju razvoja nacionalnih predpisov s področja pobiranja davkov, ki vsaj od leta 1997 zavezancem in lokalnim organom, ki pobirajo davek, omogoča, da uporabijo načine plačila in pobiranja davkov prek bančnega sistema?

Če se – v odgovoru na prvo vprašanje – šteje, da vzpostavitev zakonskega monopola ustreza značilnostim SSGP, ali je predpis, kakršen je ta iz člena 10(3) zakonske uredbe št. 504/1992 v povezavi s členom 2, od (18) do (20), zakona št. 662/1996 in členom 3(1) uredbe predsednika republike št. 144/2001, ki pooblašča družbo Poste Italiane S.p.A., da enostransko določi znesek „provizije“, ki ga mora plačati koncesionar (uslužbenec) za pobiranje občinskega davka na nepremičnine in se uporablja za vsako transakcijo, izvedeno na poštnem tekočem računu, ki se vodi na ime koncesionarja, v nasprotju s členom 106(2) PDEU (prejšnji člen 90 Pogodbe, ki je postal člen 86(2) PES) in členom 107(1) PDEU (prejšnji člen 92 Pogodbe, ki je postal člen 87 PES), glede na razlago teh predpisov, kakor jo je podalo Sodišče v zvezi z zahtevami za razlikovanje zakonitega ukrepa – zaradi obveznosti javne storitve – od nezakonite pomoči (Sodba sodišča z dne 24. julija 2003 Altmark Trans GmbH in Regierungsprăsidium Magdeburg/Nahverkehrsgesellschaft Altmark GmbH, C-280/00), ob upoštevanju, da je družba Poste Italiane S.p.A. s sklepom upravnega odbora št. 57/1996 navedeno provizijo določila v višini 100 lir za obdobje od 1. aprila 1997 do 31. maja 2001 in 0,23 EUR za obdobje po 1. juniju 2001.

Ali je sklop predpisov, kakršen je ta, ki ga sestavljajo člen 2, od (18) do (20), zakona št. 662/1996, člen 3(1) uredbe predsednika republike št. 144/2001 in člen 10(3) zakonske uredbe št. 504/1992, po katerih je koncesionar (uslužbenec) nujno zavezan k plačilu „provizije“, kakor jo enostransko določa in/ali spremeni družba Poste Italiane S.p.A., in ne more odstopiti od pogodbe o poštnem tekočem računu, ne da bi pri tem kršil obveznost, določeno s členom 10(3) zakonske uredbe št. 504/1992, in posledično obveznost pobiranja občinskega davka na nepremičnine (ICI), ki jo je prevzel od lokalnega organa naročnika, v nasprotju s členom 102, prvi odstavek, PDEU (prejšnji člen 86 Pogodbe, ki je postal člen 82, prvi odstavek, PES), kot ga razlaga Sodišče (glej sodbe Sodišča z dne 13. decembra 1991, GB Inno BM, C-18/88, z dne 25. junija 1998, Chemische Afvaistoffen Dussseldorp BV, C-203/96, in z dne 17. maja 2001, TNT Traco SpA, C-340/99).

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/9

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Corte suprema di cassazione (Italija) 5. junija 2019 – Agenzia delle entrate - Riscossione/Poste Italiane SpA

(Zadeva C-435/19)

(2019/C 328/10)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Corte suprema di cassazione

Stranki v postopku v glavni stvari

Nasprotna stranka v postopku s kasacijsko pritožbo in vlagateljica nasprotne pritožbe v kasacijskem postopku: Agenzia delle entrate - Riscossione

Pritožnica v kasacijskem postopku in vlagateljica odgovora na nasprotno pritožbo: Poste Italiane SpA

Vprašanja za predhodno odločanje

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/10

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberlandesgericht Düsseldorf (Nemčija) 11. junija 2019 – Bundesverband der Verbraucherzentralen und Verbraucherverbände - Verbraucherzentrale Bundesverband e.V./Frontline Digital GmbH

(Zadeva C-438/19)

(2019/C 328/11)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberlandesgericht Düsseldorf

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka, pritožnik in nasprotna stranka v pritožbenem postopku: Bundesverband der Verbraucherzentralen und Verbraucherverbände - Verbraucherzentrale Bundesverband e.V.

Tožena stranka, pritožnica in nasprotna stranka v pritožbenem postopku: Frontline Digital GmbH

Vprašanji za predhodno odločanje

1.	Ali se potrošniku pri pogodbah, sklenjenih na daljavo, dobavlja digitalna vsebina v smislu člena 16(m) Direktive 2011/83/EU (1), če s trgovcem sklene pogodbo o sodelovanju na spletni „platformi za spoznavanje“?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen:

Ali potrošnik, ko mu trgovec začne dobavljati digitalno vsebino, na podlagi člena 16(m) Direktive izgubi pravico do odstopa od pogodbe tudi, če trgovec v nasprotju s členom 8(7) Direktive potrošniku ni predhodno poslal potrdila o sklenjeni pogodbi s tam navedenimi podatki?

Če ima potrošnik v tem primeru še naprej pravico do odstopa od pogodbe:

Ali je treba potrošnika o tem na podlagi člena 6(1)(k) Direktive predhodno obvestiti?

(1) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2011, L 304, str. 64).

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/11

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Superior de Justicia del País Vasco (Španija) 7. junija 2019 – Vodafone España S.A.U./Diputación Foral de Guipúzcoa

(Zadeva C-443/19)

(2019/C 328/12)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Superior de Justicia del País Vasco

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Vodafone España S.A.U.

Tožena stranka: Diputación Foral de Guipúzcoa

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 13 ter ustrezne in dopolnilne določbe Direktive 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (1) razlagati tako, da nasprotujejo temu, da Kraljevina Španija, natančneje zgodovinsko ozemlje Guipúzkoa, ki uživa davčno avtonomijo, telekomunikacijskemu operaterju – ki je že zavezanec za plačilo pristojbine za pravico uporabe spektra – za uporabo radijskih frekvenc nalaga plačilo davka na prenose premoženja in overjene pravne akte, ki se uporablja na splošno pri upravnih koncesijah na javnem dobru, in sicer na podlagi svojih pokrajinskih davčnih zakonov glede tega davka.

(1) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 29, str. 337.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/12

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Superior de Justicia de Castilla-La Mancha (Španija) 12. junija 2019 – WT/Subdelegación del Gobierno en Guadalajara

(Zadeva C-448/19)

(2019/C 328/13)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Superior de Justicia de Castilla-La Mancha

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: WT

Tožena stranka: Subdelegación del Gobierno en Guadalajara

Vprašanje za predhodno odločanje

Sodišču Evropske unije se postavi vprašanje, ali je razlaga, kot je tista iz sodb španskega Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) št. 191/2019 z dne 19. februarja 2019, kasacijska pritožba 5607/2017 (ECLI:ES:TS:2019:580), in št. 257/2019 z dne 27. februarja 2019, kasacijska pritožba 5809/2017 (ECLI:ES:TS:2019:663), v skladu s katero je z razlago Direktive 2001/40/ES (1) mogoče ugotoviti, da je vsak državljan tretje države, ki ima dovoljenje za prebivanje za daljši čas in ki je storil kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena kazen najmanj enega leta, lahko in bi moral biti „samodejno“ odstranjen, torej ne da bi bilo treba kakor koli upoštevati njegove osebne, družinske, socialne ali zaposlitvene okoliščine, v skladu s členom 12 Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (2), in z – med drugim – sodbama Sodišča Evropske unije z dne 7. decembra 2017 (zadeva C-636/16) in z dne 8. decembra 2011 (zadeva C-371/08).

(1) Direktiva Sveta 2001/40/ES z dne 28. maja 2001 o medsebojnem priznavanju odločb o izgonu državljanov tretjih držav (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 107).

(2) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 272.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/13

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de Primera Instancia e Instrucción no 6 de Ceuta (Španija) 12. junija 2019 – YV/Banco Bilbao Vizcaya Argentaria S.A.

(Zadeva C-452/19)

(2019/C 328/14)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de Primera Instancia e Instrucción no 6 de Ceuta

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: YV

Tožena stranka: Banco Bilbao Vizcaya Argentaria S.A.

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je za zagotovitev varstva potrošnikov in uporabnikov ter spoštovanja sodne prakse Unije, ki ga izvaja, glede na Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (1) in zlasti glede na njena člena 6(1) in 7(1), v skladu s pravom Unije, da: se za nedvoumno merilo določi odločitev Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) v sodbah z dne 23. januarja 2019 od 44 do 49, v skladu s katero je v pogodbah o hipotekarnih kreditih, sklenjenih s potrošniki, pogoj, o katerem se stranki nista dogovorili in ki določa, da mora vse stroške posla v zvezi s hipotekarnim kreditom nositi kreditojemalec, nepošten, različne postavke stroškov, vključene v navedenem nepoštenem in ničnem pogoju, pa se razdelijo med banko, ki je enostransko določila pogodbene pogoje, in potrošnika kreditojemalca, da se omeji povračilo neupravičeno plačanih zneskov zaradi uporabe nacionalne zakonodaje?

Ali v povezavi s členom 394 Ley de Enjuiciamiento Civil, ki določa objektivno merilo uspeha, v skladu s katerim stroške postopka plača stranka, ki v pravdi ni uspela, v primeru, da se nepošten pogoj v zvezi s stroški razglasi za ničen, vendar so učinki te ničnosti omejeni na zgoraj navedeno delitev stroškov, to pomeni kršitev načel prava Evropske unije o učinkovitosti in nezavezujoči naravi, če se ugoditev v sodbi šteje za delno, ter ali bi bilo to mogoče razlagati kot povzročanje učinka, ki je nasproten odvračilnemu, zaradi česar bi bili zakoniti interesi potrošnikov in uporabnikov nezaščiteni?

(1) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/14

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de Primera Instancia e Instrucción no 6 de Ceuta (Španija) 12. junija 2019 – BX/Banco Bilbao Vizcaya Argentaria S.A.

(Zadeva C-455/19)

(2019/C 328/15)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de Primera Instancia e Instrucción no 6 de Ceuta

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: BX

Tožena stranka: Banco Bilbao Vizcaya Argentaria S.A.

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali v povezavi s členom 394 Ley de Enjuiciamiento Civil (2), ki določa objektivno merilo uspeha, v skladu s katerim stroške postopka plača stranka, ki v pravdi ni uspela, v primeru, da se nepošten pogoj v zvezi s stroški razglasi za ničen, vendar so učinki te ničnosti omejeni na zgoraj navedeno delitev stroškov, to pomeni kršitev načel prava Evropske unije o učinkovitosti in nezavezujoči naravi, če se ugoditev v sodbi šteje za delno, ter ali bi bilo to mogoče razlagati kot povzročanje učinka, ki je nasproten odvračilnemu, zaradi česar bi bili zakoniti interesi potrošnikov in uporabnikov nezaščiteni?

(1) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288.

(2) Zakon o civilnem postopku.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/15

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (Nemčija) 19. junija 2019 – All in One Star Ltd

(Zadeva C-469/19)

(2019/C 328/16)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesgerichtshof

Stranka v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka in pritožnica: All in One Star Ltd

Vprašanji za predhodno odločanje

1.	Ali člen 30 Direktive (EU) 2017/1132 (1) nasprotuje nacionalni ureditvi, v skladu s katero je za vpis podružnice družbe z omejeno odgovornostjo s sedežem v drugi državi članici v sodni register potrebna navedba višine osnovnega kapitala ali primerljive kapitalske vrednosti?

(a)

Ali člen 30 Direktive (EU) 2017/1132 nasprotuje nacionalni ureditvi, v skladu s katero mora direktor družbe ob prijavi vpisa podružnice družbe z omejeno odgovornostjo s sedežem v drugi državi članici v sodni register podati izjavo o tem, da po nacionalnem pravu ni ovir za njegovo imenovanje, kot je sodna ali upravna prepoved opravljanja poklica ali dejavnosti, ki bi bila v celoti ali deloma enaka poslovnemu namenu družbe, ali kot je obstoj pravnomočne obsodbe zaradi določenih kaznivih dejanj, in o tem, da ga je glede njegove neomejene dolžnosti predložitve informacij sodišču poučil notar, predstavnik podobnega pravno-svetovalnega poklica ali konzularni uradnik?

(b)

Če je odgovor na vprašanje 2(a) nikalen:

Ali člena 49 in 54 PDEU nasprotujeta nacionalni ureditvi, v skladu s katero mora direktor družbe ob prijavi vpisa podružnice družbe z omejeno odgovornostjo s sedežem v drugi državi članici v sodni register podati tako izjavo?

(1) Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL 2017, L 169, str. 46).

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/15

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Wien (Avstrija) 21. junija 2019 – IE/Magistrat der Stadt Wien

(Zadeva C-477/19)

(2019/C 328/17)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgericht Wien

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: IE

Nasprotna stranka v pritožbenem postopku: Magistrat der Stadt Wien

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba pojem „počivališče“ v smislu člena 12(2)(b) Direktive o habitatih (1) razlagati tako, da je treba pod njim razumeti tudi sedaj že opuščena nekdanja počivališča?

Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen:

Ali je treba vsako sedaj že opuščeno nekdanje počivališče šteti za „počivališče“ v smislu člena 12(2)(b) Direktive o habitatih?

Če je odgovor na to vprašanje nikalen:

Po katerih merilih se ugotavlja, ali je treba sedaj že opuščeno nekdanje počivališče šteti za „počivališče“ v smislu člena 12(2)(b) Direktive o habitatih?

2.	Po katerih merilih se ugotavlja, ali neko dejanje ali opustitev pomeni poseg v „počivališče“ v smislu člena 12(2)(b) Direktive o habitatih?

3.	Po katerih merilih se ugotavlja, ali neko dejanje ali opustitev pomeni tako velik poseg v „počivališče“ v smislu člena 12(2)(b) Direktive o habitatih, da je treba izhajati iz tega, da je bilo to „počivališče“„poškodovano“ v smislu člena 12(2)(b) Direktive o habitatih?

4.	Po katerih merilih se ugotavlja, ali neko dejanje ali opustitev pomeni tako velik poseg v „počivališče“ v smislu člena 12(2)(b) Direktive o habitatih, da je treba izhajati iz tega, da je bilo to „počivališče“„uničeno“ v smislu člena 12(2)(b) Direktive o habitatih?

Ali je treba pojem „razmnoževališče“ v smislu člena 12(2)(b) Direktive o habitatih razlagati tako, da se pod njim, prvič, razume le točno določljiv kraj, kjer redno poteka parjenje v ožjem smislu ali dejanja, ki so neposredno povezana z razmnoževanjem in potekajo na ozkem območju (na primer drstenje), ter da, drugič, pod pojem „razmnoževališče“ dodatno spadajo vsi točno določljivi kraji, ki so nujno potrebni za razvoj mlade živali, na primer gnezdišča ali deli rastlin, potrebni za razvojno fazo ličinke ali gosenice?

Če je odgovor na to vprašanje nikalen:

Kaj je treba razumeti pod pojmom „razmnoževališče“ v smislu člena 12(2)(b) Direktive o habitatih in kako je treba „razmnoževališče“ prostorsko razmejiti od drugih krajev?

6.	Po katerih merilih se ugotavlja, ali neko dejanje ali opustitev pomeni poseg v „razmnoževališče“ v smislu člena 12(2)(b) Direktive o habitatih?

7.	Po katerih merilih se ugotavlja, ali neko dejanje ali opustitev pomeni tako velik poseg v „razmnoževališče“ v smislu člena 12(2)(b) Direktive o habitatih, da je treba izhajati iz tega, da je bilo to „razmnoževališče“„poškodovano“ v smislu člena 12(2)(b) Direktive o habitatih?

8.	Po katerih merilih se ugotavlja, ali neko dejanje ali opustitev pomeni tako velik poseg v „razmnoževališče“ v smislu člena 12(2)(b) Direktive o habitatih, da je treba izhajati iz tega, da je bilo to „razmnoževališče“„uničeno“ v smislu člena 12(2)(b) Direktive o habitatih?

(1) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL 1992, L 206, str. 7).

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/17

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de Primera Instancia e Instrucción no 6 de Ceuta (Španija) 24. junija 2019 – JF in KG/Bankia S.A.

(Zadeva C-482/19)

(2019/C 328/18)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de Primera Instancia e Instrucción no 6 de Ceuta

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: JF in KG

Tožena stranka: Bankia S.A.

Vprašanja za predhodno odločanje

(1) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/18

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landesverwaltungsgericht Steiermark (Avstrija) 26. junija 2019 – OK

(Zadeva C-492/19)

(2019/C 328/19)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landesverwaltungsgericht Steiermark

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnica: OK

Toženi organ: Bezirkshauptmannschaft Hartberg-Fürstenfeld

Druga udeležena stranka: Finanzpolizei

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 56 PDEU ter Direktivo Evropskega parlamenta in sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (1) in Direktivo 2014/67/EU (2) razlagati tako, da nasprotujejo nacionalnemu predpisu, ki za kršitve formalnih obveznosti pri čezmejnem zagotavljanju dela delavcev, kot je nepripravljenost plačnih dokumentov ali opustitev prijave osrednji koordinacijski enoti (prijave OKE), določa zelo visoke globe, zlasti visoke minimalne kazni, ki se naložijo kumulativno za vsakega zadevnega delavca?

V primeru nikalnega odgovora na prvo vprašanje:

Ali je treba člen 56 PDEU ter Direktivo 96/71 in Direktivo 2014/67 razlagati tako, da nasprotujejo temu, da se pri kršitvah formalnih obveznosti pri čezmejnem zagotavljanju dela delavcev naložijo kumulativne globe brez absolutnih zgornjih mej?

3.	Ali je treba člen 56 razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa, da je treba v primeru predčasnega prenehanja in/ali prekinitve začasne dejavnosti v državi gostiteljici OKE obvezno obvestiti o spremembi?

4.	Ali je treba člen 56 PDEU razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki za obvestilo o spremembi ne določa ustreznega roka?

5.	Ali je treba člen 56 PDEU in člen 9 Direktive 2014/67 razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi, ki določa, da z naknadnim posredovanjem ustreznih in upoštevnih dokumentov v ustreznem roku ni izpolnjena zahteva, da se dajo dokumenti na voljo?

Ali je treba člen 56 PDEU in člen 9 Direktive 2014/67 razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi, ki določa, da se od tujega ponudnika storitev zahteva predložitev dokumentov, ki presegajo obseg dokumentov, ki so navedeni v členu 9 Direktive 2014/67, in ki niso niti upoštevni niti ustrezni ter ki v nacionalnem pravu niso podrobneje opredeljeni, kot so na primer evidence o izplačanih plačah, liste plačnih kontov, plačne liste, kartice za izračun davka na dohodek, prijava in odjava, zdravstveno zavarovanje, formularji o prijavah in obračunih akontacij za nekatera plačila, dokumenti v zvezi z razvrstitvijo v plačni razred, spričevala?

(1) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 2, str. 431.

(2) Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL 2014, L 159, str. 11).

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/19

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landesverwaltungsgericht Steiermark (Avstrija) 26. junija 2019 – PL

(Zadeva C-493/19)

(2019/C 328/20)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landesverwaltungsgericht Steiermark

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnica: PL

Toženi organ: Bezirkshauptmannschaft Hartberg-Fürstenfeld

Druga udeležena stranka: Finanzpolizei

Vprašanja za predhodno odločanje

V primeru nikalnega odgovora na prvo vprašanje:

3.	Ali je treba člen 56 razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa, da je treba v primeru predčasnega prenehanja in/ali prekinitve začasne dejavnosti v državi gostiteljici OKE obvezno obvestiti o spremembi?

4.	Ali je treba člen 56 PDEU razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki za obvestilo o spremembi ne določa ustreznega roka?

5.	Ali je treba člen 56 PDEU in člen 9 Direktive 2014/67 razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi, ki določa, da z naknadnim posredovanjem ustreznih in upoštevnih dokumentov v ustreznem roku ni izpolnjena zahteva, da se dajo dokumenti na voljo?

(1) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 2, str. 431.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/20

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landesverwaltungsgericht Steiermark (Avstrija) 26. junija 2019 – QM

(Zadeva C-494/19)

(2019/C 328/21)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landesverwaltungsgericht Steiermark

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnica: QM

Toženi organ: Bezirkshauptmannschaft Hartberg-Fürstenfeld

Druga udeležena stranka: Finanzpolizei

Vprašanja za predhodno odločanje

V primeru nikalnega odgovora na prvo vprašanje:

3.	Ali je treba člen 56 razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa, da je treba v primeru predčasnega prenehanja in/ali prekinitve začasne dejavnosti v državi gostiteljici OKE obvezno obvestiti o spremembi?

4.	Ali je treba člen 56 PDEU razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki za obvestilo o spremembi ne določa ustreznega roka?

5.	Ali je treba člen 56 PDEU in člen 9 Direktive 2014/67 razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi, ki določa, da z naknadnim posredovanjem ustreznih in upoštevnih dokumentov v ustreznem roku ni izpolnjena zahteva, da se dajo dokumenti na voljo?

(1) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 2, str. 431.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/21

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Supremo (Španija) 1. julija 2019 – kazenski postopek zoper D. Oriola Junquerasa Viesa

(Zadeva C-502/19)

(2019/C 328/22)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Supremo

Stranke v postopku v glavni stvari

D. Oriol Junqueras Vies

Druge stranke:

Ministerio Fiscal

Abogacía del Estado

Acusación popular ejercida por el partido político VOX

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali se člen 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije uporablja že pred začetkom obdobja „med zasedanjem“ za osebo, ki je obtožena resnih kaznivih dejanj in se nahaja v priporu, o katerem je sodišče odločilo zaradi dejanj, ki so se zgodila pred začetkom volilnega postopka, v katerem je bila razglašena kot izvoljeni kandidat v Evropski parlament, sodišče pa ji je zavrnilo dovoljenje za izredni izhod iz pripora, s katerim bi lahko izpolnila pogoje, ki so določeni z nacionalno volilno zakonodajo in na katero se nanaša člen 8 Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta z neposrednimi splošnimi volitvami?

Če je odgovor pritrdilen, v primeru, da bi organ, določen v nacionalni volilni zakonodaji, obvestil Evropski parlament, da izvoljeni kandidat ne prejme statusa poslanca, ker ni izpolnil pogojev, določenih v volilni zakonodaji (nezmožnost, ki izhaja iz omejitve njegove svobode gibanja zaradi pripora v okviru postopka, ki se vodi zaradi resnih kaznivih dejanj), dokler teh pogojev ne izpolni; ali bi se v tem primeru ohranila široka razlaga pojma „med zasedanjem“, kljub začasni prekinitvi pričakovanja izvoljenega kandidata, da prevzame sedež?

Če je odgovor široka razlaga, v primeru, ko je bil izvoljeni kandidat v priporu v sklopu postopka zaradi resnih kaznivih dejanj že precej pred začetkom volilnega postopka, ali bi moral pravosodni organ, ki je odločil o priporu, dokončno in samodejno odpraviti pripor v skladu z besedilom „medtem, ko potujejo do kraja zasedanja Evropskega parlamenta in nazaj“ iz člena 9 Protokola št. 7, da bi tako omogočil izpolnitev formalnosti in potovanje v Evropski parlament? Ali pa bi bilo treba v vsakem primeru posebej pretehtati pravice in interese, ki na eni strani izhajajo iz interesa pravosodnih organov do izvedbe pravnega postopka, na drugi strani pa iz instituta imunitete, pri tem pa se spoštujeta tako delovanje in neodvisnost Parlamenta, kot tudi pravica izvoljenega kandidata do opravljanja javne funkcije??

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/22

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Berlin (Nemčija) 9. julija 2019 – NMI Technologietransfer GmbH/EuroNorm GmbH

(Zadeva C-516/19)

(2019/C 328/24)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgericht Berlin

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: NMI Technologietransfer GmbH

Tožena stranka: EuroNorm GmbH

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali družbe z omejeno odgovornostjo, ki opravlja gospodarsko dejavnost, v skladu s členom 3(4) Priloge I k Uredbi št. 651/2014 (1) ni mogoče šteti za malo ali srednje veliko podjetje (v nadaljevanju: MSP) že zato, ker je 90 % njenega osnovnega kapitala v lasti ustanove civilnega prava, katere 17-članski kuratorij, ki ni poslovodni organ, med drugim sestavljajo dva predstavnika ministrstev, župan nekega mesta, rektor neke univerze, trije profesorji te univerze, dekan druge visoke šole in direktor neke gospodarske zbornice?

2.	Ali so državne univerze in visoke šole ter nemške gospodarske zbornice javni organi v smislu člena 3(4) Priloge I k Uredbi št. 651/2014?

3.	Ali so osebe, ki za delo v kuratoriju ustanove ne prejemajo plačila, javni organi v smislu člena 3(4) Priloge I k Uredbi št. 651/2014 samo zato, ker glavno poklicno dejavnost opravljajo v javnem organu?

Ali to, da so kapital ali glasovalne pravice nekega podjetja v lasti javnih organov v smislu člena 3(4) Priloge I k Uredbi št. 651/2014, pomeni, da morajo imeti organi javnih organov možnost, da članom kuratorija, ki za svoje delo ne prejemajo plačila, na podlagi pravnega razmerja naložijo, kako naj glasujejo v kuratoriju?

5.	Ali to, da imajo javni organi posredno v lasti glasovalne pravice nekega podjetja, pomeni, da je znano, da javni organi vplivajo na člane kuratorija, da ti izvršujejo glasovalne pravice na način, ki ga določijo javni organi?

6.	Ali imajo javni organi posredno v lasti glasovalne pravice nekega podjetja že, če obstaja možnost, da bodo člani kuratorija, ki za svoje delo ne prejemajo plačila, pri svojem delu v kuratoriju upoštevali interese svojih javnih izvornih organizacij?

7.	Ali „skupaj […] v lasti“ v smislu člena 3(4) Priloge I k Uredbi št. 651/2014 pomeni, da mora biti mogoče ugotoviti oblikovanje skupne volje javnih organov glede glasovalnih pravic?

8.	Ali je za ugotovitev, ali so kapital ali glasovalne pravice nekega podjetja „v lasti“ javnih organov v smislu člena 3(4) Priloge I k Uredbi št. 651/2014, bistveno, kako ustanova dejansko uporablja statut ali kako je mogoče razumeti besedilo statuta?

(1) Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL 2014, L 187, str. 1).

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/25

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) 10. julija 2019 – F-AG/Finanzamt Y

(Zadeva C-528/19)

(2019/C 328/27)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesfinanzhof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka in vlagateljica revizije: F-AG

Tožena stranka in nasprotna stranka v postopku z revizijo: Finanzamt Y

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali ima v okoliščinah, kot so okoliščine postopka v glavni stvari, v katerem je davčna zavezanka po naročilu mesta izvedla gradbena dela na občinski cesti, ta davčna zavezanka, ki je prejela storitve za gradnjo ceste, prenesene na občino, od drugih davčnih zavezancev, v skladu s členom 17(2)(a) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih (1) za to pravico do odbitka?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: ali gre v okoliščinah, kot so okoliščine postopka v glavni stvari, v katerem je davčna zavezanka po naročilu mesta izvedla gradbena dela na občinski cesti, za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, pri kateri je dovoljenje za obratovanje kamnoloma plačilo za dobavo ceste?

Če je odgovor na drugo vprašanje nikalen: ali se v okoliščinah, kot so okoliščine postopka v glavni stvari, v katerem je davčna zavezanka po naročilu mesta izvedla gradbena dela na občinski cesti, brezplačni prenos ceste z javno namembnostjo na občino v skladu s členom 5(6) Direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih (77/388/EGS), da se prepreči neobdavčena končna potrošnja občine, šteje za brezplačno dobavo blaga, čeprav se prenos opravi za namene dejavnosti?

(1) Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL 1977, L 145, str. 1).

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/25

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof (Avstrija) 11. julija 2019 – NM kot stečajna upraviteljica v stečajnem postopku glede premoženja družbe NIKI Luftfahrt GmbH/ON

(Zadeva C-530/19)

(2019/C 328/28)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberster Gerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožena stranka, nasprotna stranka v pritožbenem postopku in vlagateljica pritožbe zoper sklep sodišča: NM kot stečajna upraviteljica v stečajnem postopku glede premoženja družbe NIKI Luftfahrt GmbH

Tožeča stranka, pritožnica in nasprotna stranka v pritožbenem postopku zoper sklep sodišča: ON

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je letalski prevoznik, ki mora v skladu s členom 5(1)(b) Uredbe (ES) št. 261/2004 (1) (v nadaljevanju tudi: Uredba o pravicah letalskih potnikov) ponuditi pomoč v skladu s členom 9(1)(b) te uredbe, na podlagi te uredbe odškodninsko odgovoren za poškodbo potnika, ki jo je ta utrpel zaradi malomarnega ravnanja delavcev hotela, ki ga je dal na razpolago letalski prevoznik?

Če je odgovor na vprašanje 1 nikalen:

Ali je obveznost letalskega prevoznika v skladu s členom 9(1)(b) Uredbe (ES) št. 261/2004 omejena na to, da potniku posreduje hotel in prevzame stroške nastanitve, ali pa letalski prevoznik dolguje nastanitev kot takšno?

(1) Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL 2004, L 46, str. 1).

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/26

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Augstākā tiesa (Latvija) 12. julija 2019 – A/Latvijas Republikas Veselības ministrija

(Zadeva C-535/19)

(2019/C 328/29)

Jezik postopka: latvijščina

Predložitveno sodišče

Augstākā tiesa (Senāts)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: A

Tožena stranka: Latvijas Republikas Veselības ministrija

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali je treba šteti, da je javno zdravstvo vključeno v „dajatve za bolezen“ v smislu člena 3(1)(a) Uredbe št. 883/2004 (1)?

Ali v primeru pritrdilnega odgovora na prvo vprašanje države članice na podlagi člena 4 Uredbe št. 883/2004 in člena 24 Direktive 2004/38 (2), da bi preprečile nesorazmerne zahteve po socialnih dajatvah, ki so predvidene za zagotavljanje zdravstva, lahko takih dajatev, ki se dodelijo njihovim državljanom in družinskim članom državljana Unije, ki ima status delavca, in ki so v enakem položaju, ne priznajo državljanom Unije, ki v tem trenutku nimajo statusa delavca?

Ali države članice v primeru nikalnega odgovora na prvo vprašanje na podlagi členov 18 in 21 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 24 Direktive 2004/38, da bi preprečile nesorazmerne zahteve po socialnih dajatvah, ki so predvidene za zagotavljanje zdravstva, lahko takih dajatev, ki se dodelijo njihovim državljanom in družinskim članom državljana Unije, ki ima status delavca, in ki so v enakem položaju, ne priznajo državljanom Unije, ki v tem trenutku nimajo statusa delavca?

4.	Ali je v skladu s členom 11(3)(e) uredbe (ES) št. 883/2004 položaj, v katerem se državljanu Evropske unije, ki uresničuje pravico do prostega gibanja, ne prizna pravice do javnih zdravstvenih storitev v breme države v vseh državah članicah, ki so udeležene v obravnavani zadevi?

5.	Ali je v skladu s členi 18, 20(1) in 21 Pogodbe o delovanju Evropske unije položaj, v katerem se državljanu Evropske unije, ki uresničuje pravico do prostega gibanja, ne prizna pravice do javnih zdravstvenih storitev v breme države v vseh državah članicah, ki so udeležene v obravnavani zadevi?

Ali je treba zakonitost prebivanja v smislu člena 7(1)(b) Direktive 2004/38 razumeti tako, da daje osebi pravico, da dostopa do sistema socialne varnosti, in tudi tako, da lahko pomeni razlog za izključitev te osebe iz socialne varnosti? Ali je v obravnavanem primeru predvsem treba šteti, da lahko dejstvo, da ima prosilec celovito zdravstveno zavarovanje, ki je eden od pogojev za zakonitost prebivanja v skladu z Direktivo 2004/38, utemelji negativno odločbo, da se ga ne bo vključilo v sistem zdravstvenega varstva v breme države?

(1) Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. Aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL 2004, L 166, str. 1).

(2) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/27

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht München I (Nemčija) 15. julija 2019 – Bundesverband der Verbraucherzentralen und Verbraucherverbände - Verbraucherzentrale Bundesverband e.V./Telefonica Germany GmbH & Co.OHG

(Zadeva C-539/19)

(2019/C 328/30)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht München I

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Bundesverband der Verbraucherzentralen und Verbraucherverbände - Verbraucherzentrale Bundesverband e.V.

Tožena stranka: Telefonica Germany GmbH & Co.OHG

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člena 6a in 6e(3) Uredbe (EU) št. 531/2012 (1) razlagati tako, da morajo ponudniki mobilnih telekomunikacijskih storitev 15. junija 2017 za vse uporabnike samodejno začeti uporabljati regulirano tarifo na podlagi člena 6a Uredbe (EU) št. 531/2012, ne glede na to, ali se je za te uporabnike do takrat uporabljala regulirana tarifa ali posebna, tako imenovana alternativna tarifa gostovanja?

(1) Uredba (EU) št. 531/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (UL 2012, L 172, str. 10), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 2015/2120 (UL 2015, L 310, str. 1).

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/28

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht Hamburg (Nemčija) 16. julija 2019 – Jebsen & Jessen (GmbH & Co.) KG/Hauptzollamt Hamburg

(Zadeva C-543/19)

(2019/C 328/31)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Finanzgericht Hamburg

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Jebsen & Jessen (GmbH & Co.) KG

Tožena stranka: Hauptzollamt Hamburg

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali v okoliščinah spora o glavni stvari oprostitvi protidampinške dajatve, uvedene s členom 1 Izvedbene uredbe (EU) 2015/82 (1), na podlagi člena 2(1) te uredbe nasprotuje to, da na računu na podlagi zaveze iz člena 2(1)(b) te uredbe ni naveden Izvedbeni sklep (EU) 2015/87 (2) iz točke 9 Priloge k tej uredbi, ampak Sklep 2008/899/ES (3)?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: ali se lahko predloži račun na podlagi zaveze, ki izpolnjuje pogoje iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/82, v okviru postopka za vračilo protidampinških dajatev, za namene oprostitve protidampinške dajatve, uvedene s členom 1, na podlagi člena 2(1) te uredbe?

(1) Izvedbena uredba Komisije z dne 21. januarja 2015 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz citronske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 in zaključku delnih vmesnih pregledov v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (UL 2015, L 15, str. 8).

(2) Izvedbeni sklep Komisije z dne 21. januarja 2015 o sprejetju ponujenih zavez v zvezi s protidampinškim postopkom za uvoz citronske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL 2015 L 15, str. 75).

(3) Sklep Komisije z dne 2. decembra 2008 o sprejetju zavez v zvezi s protidampinškim postopkom glede uvoza citronske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL 2008, L 323, str. 62).

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/28

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Conseil d'État (Francija) 22. julija 2019 – Société ECO TLC/Ministre de la transition écologique et solidaire

(Zadeva C-556/19)

(2019/C 328/32)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Conseil d'État

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Société ECO TLC

Tožena stranka: Ministre de la transition écologique et solidaire

Druga stranka: Fédération des entreprises du recyclage

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 107 Pogodbe o delovanju Evropske unije razlagati tako, da je treba mehanizem, kot je opisan v točkah od 9 do 11, s katerim zasebna neprofitna ekološka organizacija z odobritvijo, ki so jo izdali javni organi, od tistih, ki dajejo na trg posebno kategorijo proizvodov in z njo podpišejo pogodbo v ta namen, pobira finančne prispevke v zameno za storitev, s katero za njihov račun poskrbi za obdelavo odpadkov iz teh proizvodov, ter na izvajalce, pooblaščene za sortiranje in predelavo teh odpadkov, prenese subvencije, katerih znesek je v odobritvi določen glede na okoljske in socialne cilje, šteti za državno pomoč v smislu teh določb?

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/29

Pritožba, ki jo je Evropska komisija vložila 2. julija 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti razširjeni senat) z dne 16. maja 2019 v zadevah T-836/16 in T-624/17, Republika Poljska/Evropska komisija

(Zadeva C-562/19 P)

(2019/C 328/33)

Jezik postopka: poljščina

Stranke

Pritožnica: Evropska komisija (zastopnika: K. Herrmann in P.-J. Loewenthal, agenta)

Drugi stranki v postopku: Republika Poljska, Madžarska

Predlog

—	Sodba Splošnega sodišča (deveti razširjeni senat) z dne 16. maja 2019 v povezanih zadevah T-836/16 in T-624/17, Republika Poljska/Evropska komisija, naj se v celoti razveljavi;

—

Tožbi Republike Poljske zoper Komisijo v zadevi T-836/16 za razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C(2016) 5596 final z dne 19. septembra 2016 v zvezi z državno pomočjo SA.44351 (2016/C) (ex 2016/NN), s katerim se je začel formalni postopek preiskave v zvezi s poljskim davkom na prodajo na drobno in je bil odrejen njegov preklic, in v zadevi T-624/17 za razglasitev ničnosti Sklepa Komisije (EU) 2018/160 z dne 30. junija 2017 v zvezi z državno pomočjo SA.44351 (2016/C) (ex 2016/NN), ki jo je Poljska dodelila glede davka na prodajo na drobno, naj se zavrneta in Republiki Poljski naj se naloži plačilo stroškov postopka na prvi stopnji in tega postopka;

—

Podredno, če se tožbi ne zavrneta v celoti, naj se zadevi vrneta Splošnemu sodišču v ponovno odločanje o tožbenih razlogih, o katerih ni bilo odločeno na prvi stopnji, in naj se odločitev o stroških postopka na prvi stopnji ter postopka s pritožbo pridrži ter se o njih odloči s sklepom o koncu postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija navaja dva pritožbena razloga.

Komisija v okviru prvega pritožbenega razloga trdi, da je Splošno sodišče kršilo člen 107(1) PDEU, ker je odločilo, da poljski davek na prodajo na drobno ni selektiven. Napačna uporaba prava, ki naj bi jo storilo Splošno sodišče, temelji na teh razlogih:

—

Prvič, Splošno sodišče naj bi v točkah od 63 do 68 izpodbijane sodbe napačno ugotovilo, da je Komisija storila napako s tem, da je iz opredelitve referenčnega okvira izključila progresivne davčne stopnje poljskega davka na prodajo na drobno. V nasprotju s trditvami Splošnega sodišča naj bi bilo stališče Komisije v sklepu o koncu postopka v skladu s sodno prakso Sodišča. Zato naj bi Splošno sodišče pri opredelitvi referenčnega okvira napačno uporabilo pravo.

—

Drugič, Splošno sodišče naj bi v točkah od 69 do 78 izpodbijane sodbe napačno odločilo, da je Komisija napačno opredelila namen davka na prodajo na drobno, na podlagi katerega se presoja primerljivost podjetij. Sodišče je v ustaljeni praksi odločilo, da je za presojo primerljivosti podjetij upošteven le davčni namen ukrepa, opredeljen kot predmet davka oziroma obdavčljivi dogodek. Drugi neločljivo povezani cilji, kot je plačilna sposobnost, naj bi bili pomembni le za presojo objektivne upravičenosti različnega obravnavanja primerljivih podjetij. Zato dejstvo, da je Splošno sodišče med presojo primerljivosti podjetij prišlo do ugotovitve, da je namen poljskega davka na prodajo na drobno – domnevno – prerazporeditev, pomeni napačno uporabo prava.

—

Tretjič, Splošno sodišče naj bi v točkah od 79 do 93 izpodbijane sodbe napačno odločilo, da je Komisija storila napako s tem, da je ugotovila, da progresivne davčne stopnje davka prodajo na drobno niso bile upravičene z namenom prerazporeditve. Trditve Splošnega sodišča, da poljski davek na prodajo na drobno ni diskriminatoren in je njegov namen prerazporeditev, naj bi temeljile na napačni predpostavki, da je podjetje, ki ustvarja visoke prihodke (promet) dobičkonosnejši od podjetja z nizkimi prihodki (prometom). S tem naj bi Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je ugotovilo, da je mogoče z namenom prerazporeditve, ki ni neločljivo povezan z davkom na prodajo na drobno, upravičit neenako obravnavanje podjetij. Poleg tega naj bi Splošno sodišče na podlagi te napačne predpostavke z države članice na Komisijo napačno preneslo dokazno breme, da naj bi bile progresivne davčne stopnje upravičene z domnevnim namenom prerazporeditve, pri čemer bi morala Komisija tako dokazati, da tako upravičenje ne obstaja.

Komisija v okviru drugega tožbenega razloga trdi, da je Splošno sodišče v točkah od 104 do 109 izpodbijane sodbe kršilo člen 108(2) PDEU in člen 13(1) Uredbe Sveta št. 2015/1589. Splošno sodišče naj bi v teh točkah ugotovilo, da je Komisija storila očitno napako s tem, da se je odločila začetki formalni postopek preiskave in odredila preklic poljskega davka na prodajo na drobno. Ta ugotovitev naj bi temeljila na analizi sklepa, s katerim naj bi se končal formalni postopek preiskave. Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo s tem, da je za sklep o začetku formalnega postopka preiskave uporabilo isto merilo sodnega nadzora kot za presojo veljavnosti sklepa o koncu postopka. Pri prvonavedenemu sklepu naj bi namreč Splošno sodišče uporabilo strožje merilo nadzora, namesto, da bi preverilo, ali Komisija očitno ni mogla dvomiti v neobstoj selektivnosti spornega davka.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/30

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court (Irska) 26. julija 2019 – Irish Ferries Ltd/National Transport Authority

(Zadeva C-570/19)

(2019/C 328/34)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

High Court

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Irish Ferries Ltd

Tožena stranka: National Transport Authority

Vprašanje za predhodno odločanje

Prvo vprašanje. Ali se Uredba (zlasti člena 18 in/ali 19) uporabi v okoliščinah, v katerih so potniki opravili rezervacije in sklenili prevozne pogodbe ter v katerih so potniške storitve odpovedane vsaj najmanj sedem tednov pred načrtovanim odhodom, ker je pri dobavi novega plovila trajektnemu prevozniku prišlo do zamude? Ali je v zvezi s tem za uporabo Uredbe upoštevno kaj (ali vse) od navedenega:

a.	dobava je na koncu zamujala 200 dni;

b.	trajektni prevoznik je moral odpovedati celotno plovno sezono;

c.	ni bilo mogoče pridobiti primernega nadomestnega plovila;

d.	trajektni prevoznik je več kot 20 000 potnikov preusmeril na različne trajektne prevoze ali jim povrnil ceno prevoza;

e.	trajektni prevozi so se nanašali na novovzpostavljeno linijo trajektnega prevoznika, na liniji pa ni bilo podobne nadomestne storitve?

Drugo vprašanje. Na to vprašanje je treba odgovoriti le, če je člen 18 mogoče uporabiti. Ali začne, če je potnik preusmerjen v skladu s členom 18, veljati nova prevozna pogodba, tako da je treba pravico do nadomestila iz člena 19 določiti v skladu s to novo pogodbo in ne prvotno prevozno pogodbo?

Tretje vprašanje, točka (a). Če se uporabi člen 18, ali – če je trajektni prevoz odpovedan in na tej liniji ni bilo nadomestne potniške storitve (to je ni bilo direktnega trajektnega prevoza med tema pristaniščema) – zagotovitev nadomestnega trajektnega prevoza na kateri koli drugi liniji ali linijah, ki je ali so na voljo in jo ali jih potnik izbere, vključno s „kombiniranim trajektnim in kopenskim potovanjem“ (to je potovanje z Irske v Združeno kraljestvo s trajektom in nato vožnja po kopnem – s tem da stroške goriva potniku povrne trajektni prevoznik – v pristanišče v Združenem kraljestvu, ki ima povezavo s Francijo, nato pa potovanje od tam v Francijo, pri čemer potnik izbere vsakega od trajektnih prevozov), pomeni „preusmeritev potovanja v namembni kraj“ za namene člena 18? Če ni tako, katera merila je treba uporabiti pri določanju, ali je preusmeritev „pod primerljivimi pogoji“?

Tretje vprašanje, točka (b). Ali se – če ni nadomestnega trajektnega prevoza na odpovedani liniji, tako da prizadetemu potniku ni mogoče zagotoviti direktnega trajektnega prevoza iz prvotnega pristanišča vkrcanja do namembnega kraja, kot je določeno v prevozni pogodbi – od prevoznika zahteva plačilo vseh dodatnih stroškov, ki nastanejo potniku, ki je bil preusmerjen, pri potovanja v novo pristanišče vkrcanja in iz njega in/ali v novo namembno pristanišče in iz njega?

Četrto vprašanje, točka (a). Ali je mogoče uporabiti člen 19, če je bilo potovanje dejansko odpovedano že vsaj sedem tednov pred načrtovanim odhodom? Če se uporabi člen 19, ali se uporabi, če se je uporabil člen 18 in je bil potnik preusmerjen brez dodatnih stroškov in/ali so mu bili povrnjeni stroški in/ali se je odločil za poznejši trajektni prevoz?

Četrto vprašanje, točka (b). Če se uporabi člen 19, kaj je „namembni kraj“ za namene člena 19?

Peto vprašanje. Če je mogoče uporabiti člen 19:

a.	kako se v takih okoliščinah računa obdobje zamude;

b.	kako je treba izračunati ceno v smislu člena 19 pri določitvi višine nadomestila, ki se izplača, in še posebej, ali vključuje stroške za dodatne izdatke (npr. kabine, kletke za živali in salone prvega razreda)?

Šesto vprašanje. Če se uporabi Uredba, ali so okoliščine in premisleki iz prvega vprašanja „izredne okoliščine, ki jih ne bi mogli preprečiti niti, če bi sprejeli vse razumne ukrepe“ za namene člena 20(4) Uredbe?

Sedmo vprašanje. Ali je učinek člena 24 ta, da so potniki, ki želijo pridobiti nadomestilo iz člena 19 Uredbe, dolžni vložiti pritožbo v dveh mesecih od datuma, ko je bila storitev opravljena ali bi morala biti opravljena?

Osmo vprašanje. Ali je pristojnost pristojnega nacionalnega organa, odgovornega za izvrševanje Uredbe, omejena na trajektne prevoze, ki vključujejo pristanišča, navedena v členu 25, ali pa jo je mogoče razširiti tudi na povratni trajektni prevoz iz pristanišča druge države članice v državo pristojnega nacionalnega organa?

Deveto vprašanje, točka (a). Katera načela in določbe prava Unije bi moralo uporabiti predložitveno sodišče pri presoji, ali so odločbe in/ali obvestila nacionalnega organa za izvrševanje veljavna glede na člene 16, 17, 20 in/ali 47 Listine in/ali načela sorazmernosti, pravne varnosti in enakega obravnavanja?

Deveto vprašanje, točka (b). Ali je preizkus nerazumnosti, ki bi ga morala uporabiti nacionalna sodišča, preizkus, ali je bila storjena očitna napaka?

Deseto vprašanje: To vprašanje se bo postavilo le odvisno od odgovorov na prejšnja vprašanja. Ali je glede na pravo Unije Uredba 1177/2010 veljavna, ob upoštevanju zlasti:

a.	členov 16, 17 in 20 Listine;

b.	dejstva, da letalski prevozniki niso dolžni plačati nadomestila, če obvestijo letalske potnike o odpovedi vsaj dva tedna pred odhodom po voznem redu (člen 5(1)(c)(i) Uredbe 261/2004);

c.	načel sorazmernosti, pravne varnosti in enakega obravnavanja?

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/32

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Supreme Court of the United Kingdom (Združeno kraljestvo) 30. julija 2019 – X/Kuoni Travel Ltd

(Zadeva C-578/19)

(2019/C 328/35)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

Supreme Court of the United Kingdom

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: X

Nasprotna stranka v pritožbenem postopku: Kuoni Travel Ltd

Vprašanji za predhodno odločanje

Če obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe, ki jo je organizator potovanja ali turistični agent sklenil s potrošnikom, da bi mu zagotovil organizirane počitnice, za katere se uporablja Direktiva Sveta 90/314/EGS (1) z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih, niso izpolnjene ali so nepravilno izpolnjene in je ta neizpolnitev ali nepravilna izpolnitev posledica dejanj uslužbenca hotelske družbe, ki opravlja storitve, povezane s to pogodbo:

(a)	ali je mogoče uporabljati obrambo, določeno v drugem delu tretje alinee [Č]lena 5(2), in, če je odgovor pritrdilen,

(b)	na podlagi katerih meril mora nacionalno sodišče presoditi, ali se ta obramba uporabi?

Če organizator potovanja ali turistični agent sklene s potrošnikom pogodbo, da bi mu zagotovil organizirane počitnice, za katere se uporablja Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih, in če hotelska družba opravlja storitve, povezane s to pogodbo, ali je treba samega uslužbenca te hotelske družbe šteti za „izvajalca storitev“ za namene obrambe v skladu s [Č]lenom 5(2), tretja alinea direktive?

(1) UL 1990, L 158, str. 59.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/33

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Supreme Court of the United Kingdom (Združeno kraljestvo) 30. julija 2019 – R (na zahtevo združenja neodvisnih proizvajalcev mesa in drugih)/The Food Standards Agency

(Zadeva C-579/19)

(2019/C 328/36)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

Supreme Court of the United Kingdom

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožniki: R (na zahtevo združenja neodvisnih proizvajalcev mesa in drugih)

Nasprotna stranka v pritožbenem postopku: The Food Standards Agency

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali sta uredbi (ES) št. 854 (1) in 882 (2) v nasprotju s postopkom, v katerem mirovni sodnik v skladu s členom 9 Food Safety Act 1990 (zakon o varnosti živil iz leta 1990) odloči na podlagi vsebinske presoje zadeve in na podlagi mnenja izvedencev, ki jih predlagata obe strani, o tem, ali meso trupa ne izpolnjuje zahtev glede varnosti živil?

Ali Uredba (ES) št. 882[/2004] določa pravico do pritožbe v zvezi z odločitvijo uradnega veterinarja v skladu s členom 5(2) Uredbe (ES) št. 854[/2004], da je bilo meso trupa neustrezno za prehrano ljudi, in če je odgovor pritrdilen, kakšen pristop bi bilo treba uporabiti pri preučevanju utemeljenosti odločitve, ki jo je uradni veterinar sprejel v zvezi s pritožbo v takem primeru?

(1) Uredba (ES) št. 854/2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL 2004, L 139, str. 206).

(2) Uredba (ES) št. 882/2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL 2004, L 165, str. 1).

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/34

Pritožba, ki jo je John Dalli vložil 16. avgusta 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 6. junija 2019 v zadevi T-399/17, Dalli/Komisija

(Zadeva C-615/19 P)

(2019/C 328/37)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnik: John Dalli (zastopnika: L. Levi, avocate, S. Rodrigues, avocat)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlog

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

—

izpodbijano sodbo razveljavi in ugotovi, da so zahteve pritožnice v zadevi T-399/17 dopustne in utemeljene, ter posledično

—	naloži plačilo odškodnine, zlasti za nepremoženjsko škodo, ki jo je mogoče začasno oceniti na 1 000 000 EUR;

—	toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov.

—	Evropski komisiji naloži, da plača vse stroške postopka s pritožbo in postopka na prvi stopnji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica s prvim pritožbenim razlogom zatrjuje več napak pri uporabi prava, zlasti kršitev obveznosti obrazložitve in izkrivljanje elementov iz spisa z zavrnitvijo prvega očitka glede nezakonitosti odločbe o začetku preiskave.

Drugič, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je zavrnilo drugi očitek v zvezi z napakami pri opredelitvi preiskave in v zvezi z nezakonitim podaljšanjem preiskave.

Tretjič, pritožnica zatrjuje, da je v sodbi Splošnega sodišča prišlo do izkrivljanja dokazov in kršitve pravice do obrambe, ker je bil zavrnjen tretji očitek v zvezi s kršitvijo načel, ki veljajo za zbiranje dokazov ter za izkrivljanje in ponarejanje dokazov.

Četrtič, pritožnica zatrjuje, da je Splošno sodišče izkrivilo dejstva in dokaze ter napačno uporabilo pravo, ker je zavrnilo četrti očitek v zvezi s kršitvijo pravice do obrambe, člena 4 Sklepa Sveta 1999/396, (1) in člena 18 navodil urada OLAF.

Petič, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je kršilo obveznost obrazložitve in izkrivilo dokaze s tem, da je zavrnilo peti očitek v zvezi s kršitvijo člena 11(7) Uredbe (ES) št. 1073/1999 (2) in člena 13(5) pravilnika Nadzornega odbora OLAF.

Šestič, pritožnica zatrjuje več napak pri uporabi prava in izkrivljanje dokazov v sodbi Splošnega sodišča, ker je bil zavrnjen šesti očitek o kršitvi domneve nedolžnosti, o kršitvi člena 8 Uredbe št. 1073/1999 in člena 339 PDEU ter kršitvi pravice do varstva osebnih podatkov.

Pritožnica s sedmim in zadnjim pritožbenim razlogom zatrjuje izkrivljanje dejstev in dokazov ter napačno uporabo prava, ker je Splošno sodišče ugotovilo, da pritožnica ni dokazala obstoja nepremoženjske škode.

(1) Sklep Sveta z dne 2. junija 1999 o pogojih za izvajanje notranjih preiskav v zvezi s preprečevanjem goljufij, korupcije in kakršnega koli nezakonitega ravnanja, ki škoduje interesom Skupnosti (1999/396/ES, ESPJ, Euratom) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 118).

(2) Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 91).

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/36

Sodba Splošnega sodišča z dne 2. julija 2019 – Mahmoudian/Svet

(Zadeva T-406/15) (1)

(Nepogodbena odgovornost - Skupna zunanja in varnostna politika - Omejevalni ukrepi, sprejeti zoper Islamsko republiko Iran - Zamrznitev sredstev - Omejitev na področju dostopa na ozemlja držav članic - Povračilo škode, ki naj bi nastala po vpisu in ohranitvi imena tožeče stranke na seznamu oseb in subjektov, za katere se uporabijo omejevalni ukrepi - Premoženjska škoda - Nepremoženjska škoda)

(2019/C 328/38)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Fereydoun Mahmoudian (Teheran, Iran) (zastopnika: A. Bahrami in N. Korogiannakis, odvetnika)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopnika: R. Liudvinaviciute-Cordeiro in M. Bishop, agenta)

Intervenient v podporo tožene stranke: Evropska komisija (zastopniki: sprva A. Aresu in D. Gauci, nato A. Aresu in R. Tricot, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi člena 268 PDEU za povračilo škode, ki naj bi jo tožeča stranka utrpela po sprejetju Sklepa Sveta 2010/413/SZVP z dne 26. julija 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140/SZVP (UL 2010, L 195, str. 39), Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 668/2010 z dne 26. julija 2010 o izvajanju člena 7(2) Uredbe (ES) št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL 2010, L 195, str. 25), Sklepa Sveta 2010/644/SZVP z dne 25. oktobra 2010 o spremembi Sklepa 2010/413 (UL 2010, L 281, str. 81) in Uredbe Sveta (EU) št. 961/2010 z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2007 (UL 2010, L 281, str. 1), s katerimi je bilo ime tožeče stranke vpisano in ohranjeno na seznamih oseb in subjektov, za katere se uporabijo omejevalni ukrepi.

Izrek

1.	Svetu Evropske unije se naloži plačilo odškodnine 71 000 EUR Fereydounu Mahmoudianu zaradi nepremoženjske škode, ki jo je ta utrpel.

2.	V preostalem se tožba zavrne.

3.	Fereydoun Mahmoudian, Svet in Komisija nosijo vsak svoje stroške.

(1) UL C 337, 12.10.2015.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/37

Sodba Splošnega sodišča z dne 11. julija 2019 – CCPL in drugi/Komisija

(Zadeva T-522/15) (1)

(Konkurenca - Omejevalni sporazumi - Trg živilskih embalaž za prodajo na drobno - Sklep o ugotovitvi kršitve člena 101 PDEU - Odgovornost za kršitveno ravnanje - Smernice iz leta 2006 o načinu določanja glob - Vrednost prodaje - Zgornja meja globe - Sorazmernost - Enakost obravnavanja - Plačilna sposobnost)

(2019/C 328/39)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeče stranke: CCPL – Consorzio Cooperative di Produzione e Lavoro SC (Reggio d’Émilie, Italija), Coopbox group SpA (Reggio d’Émilie), Poliemme Srl (Reggio d’Émilie), Coopbox Hispania, SL (Lorca, Španija), Coopbox Eastern s. r. o. (Nové Mesto nad Váhom, Slovaška) (zastopnika: S. Bariatti in E. Cucchiara, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: najprej F. Jimeno Fernández, A. Biolan in P. Rossi, potem F. Jimeno Fernandez, P. Rossi in L. Malferrari, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za primarno delno razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2015) 4336 final z dne 24. junija 2015 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva AT.39563 – Živilske embalaže za prodajo na drobno), in podredno, znižanje zneska glob, ki so bile naložene tožečim strankam.

Izrek

1.	Člen 2(1)(f) in (g), (2)(d) in (e) ter (4)(c) in (d) Odločbe Komisije C(2015) 4336 z dne 24. junija 2015 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (AT.39563 – Živilske embalaže za prodajo na drobno) se razglasi za ničnega.

2.	Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov skupaj s stroški postopka za izdajo začasne odredbe.

(1) UL C 354, 26.10.2015.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/38

Sodba Splošnega sodišča z dne 12. julija 2019 – Toshiba Samsung Storage Technology et Toshiba Samsung Storage Technology Korea/Komisija

(Zadeva T-8/16) (1)

(Konkurenca - Omejevalni sporazumi - Trg pogonov za optične diske - Sklep o ugotovitvi kršitve člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP - Tajni sporazumi glede razpisov, ki sta jih organizirala proizvajalca računalnikov - Bistvena kršitev postopka in kršitev pravice do obrambe - Pristojnost Komisije - Geografski obseg kršitve - Enotna in trajajoča kršitev - Načelo dobrega upravljanja - Smernice iz leta 2006 o načinu določanja glob)

(2019/C 328/40)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Toshiba Samsung Storage Technology Corp. (Tokio, Japonska) in Toshiba Samsung Storage Technology Korea Corp. (Suwon-si, Južna Koreja) (zastopniki: sprva M. Bay, J. Ruiz Calzado, A. Aresu in A. Scordamaglia-Tousis, nato M. Bay, J. Ruiz Calzado in A. Aresu, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: sprva N. Khan, A. Biolan in M. Farley, nato A. Biolan, M. Farley in A. Cleenewerck de Crayencour, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za, primarno, razglasitev celotne ali delne ničnosti Sklepa Komisije C(2015) 7135 final z dne 21. oktobra 2015 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva AT.39639 – Pogoni za optične diske) in, podredno, znižanje zneska globe, naložene tožečima strankama.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Toshiba Samsung Storage Technology Corp. in Toshiba Samsung Storage Technology Korea Corp. nosita svoje stroške in stroške Evropske komisije.

(1) UL C 98, 14.3.2016.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/38

Sodba Splošnega sodišča z dne 11. julija 2019 – Yanukovych/Svet

(Združeni zadevi T-244/16 in T-285/17) (1)

(Skupna zunanja in varnostna politika - Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini - Zamrznitev sredstev - Seznam oseb, subjektov in organov, za katere se uporablja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov - Ohranitev imena tožeče stranke na seznamu - Obveznost Sveta, da preveri, ali je bila odločba organa tretje države sprejeta ob upoštevanju pravice do obrambe in pravice do učinkovitega sodnega varstva)

(2019/C 328/41)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Viktor Fedorovych Yanukovych (Kijev, Ukrajina) (zastopniki: T. Beazley, QC, E. Dean in J. Marjason-Stamp, barristers)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopnika: P. Mahnič in J.-P. Hix, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti, prvič, Sklepa Sveta (SZVP) 2016/318 z dne 4. marca 2016 o spremembi Sklepa 2014/119/SZVP o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL 2016, L 60, str. 76) in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2016/311 z dne 4. marca 2016 o izvajanju Uredbe (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL 2016, L 60, str. 1) ter, drugič, Sklepa Sveta (SZVP) 2017/381 z dne 3. marca 2017 o spremembi Sklepa 2014/119/SZVP o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL 2017, L 58, str. 34) in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2017/374 z dne 3. marca 2017 o izvajanju Uredbe (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL 2017, L 58, str. 1) v delu, v katerem je bilo ime tožeče stranke ohranjeno na seznamu oseb, subjektov in organov, za katere se uporabljajo ti omejevalni ukrepi.

Izrek

Sklep Sveta (SZVP) 2016/318 z dne 4. marca 2016 o spremembi Sklepa 2014/119/SZVP o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini, Izvedbena uredba Sveta (EU) 2016/311 z dne 4. marca 2016 o izvajanju Uredbe (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini, Sklep Sveta (SZVP) 2017/381 z dne 3. marca 2017 o spremembi Sklepa 2014/119/SZVP o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini in Izvedbena uredba Sveta (EU) 2017/374 z dne 3. marca 2017 o izvajanju Uredbe (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini se razglasijo za nične v delu, v katerem je bilo ime Viktorja Fedorovycha Yanukovycha ohranjeno na seznamu oseb, subjektov in organov, za katere se uporabljajo ti omejevalni ukrepi.

2.	Svet Evropske unije poleg svojih stroškov nosi tudi stroške V. F. Yanukovycha.

(1) UL C 243, 4.7.2016.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/39

Sodba Splošnega sodišča z dne 11. julija 2019 – IPPT PAN/Komisija in REA

(Zadeva T-805/16) (1)

(Arbitražna klavzula - Šesti in sedmi okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti - Sklep o izterjavi terjatev Unije iz naslova izvajanja pogodb s pobotom - Učinkovito pravno varstvo - Pravica obrniti se na Varuha človekovih pravic - Finančna uredba - Nedvoumnost terjatve - Legitimno pričakovanje - Načelo nediskriminacije - Načelo dobrega upravljanja - Zloraba pooblastil - Pogodbena odgovornost - Revizijsko poročilo - Upravičeni stroški)

(2019/C 328/42)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Instytut Podstawowych Problemów Techniki Polskiej Akademii Nauk (IPPT PAN) (Varšava, Poljska) (zastopnik: M. Le Berre, odvetnik)

Toženi stranki: Evropska komisija (zastopniki: sprva M. Siekierzyńska in P. Rosa Plaza, nato M. Siekierzyńska in F. van den Berghe, agenti), Izvajalska agencija za raziskave (zastopniki: S. Payan-Lagrou in V. Canetti, agentki, skupaj z D. Waelbroeckom in A. Duron, odvetnikoma)

Intervenientka v podporo tožeče stranke: Republika Poljska (zastopnik: B. Majczyna, agent)

Predmet

Prvič, predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti sklepa Komisije z dne 6. septembra 2016 o izterjavi njenih zatrjevanih terjatev do tožeče stranke na podlagi dveh pogodb, sklenjenih v okviru Šestega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, s pobotom z zneski, ki jih REA tožeči stranki dolguje na podlagi sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, sklenjenega v okviru Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, in, drugič, predlog na podlagi člena 272 PDEU za ugotovitev neobstoja zatrjevanih terjatev Komisije na podlagi dveh pogodb, sklenjenih v okviru navedenega Šestega okvirnega programa, in naložitev plačila zneska 69.623,94 EUR Komisiji in REA na podlagi navedenega sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, sklenjenega v okviru Sedmega okvirnega programa, in zamudnih obresti.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Instytut Podstawowych Problemów Techniki Polskiej Akademii Nauk (IPPT PAN) nosi dve tretjini svojih stroškov in stroške, ki jih je priglasila Izvajalska agencija za raziskave (REA).

3.	Evropska komisija nosi svoje stroške in tretjino stroškov, ki jih je priglasil IPPT PAN.

4.	Republika Poljska nosi svoje stroške.

(1) UL 2017, C 22, 23.1.2017.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/40

Sodba Splošnega sodišča z dne 11. julija 2019 – Air France/Komisija

(Zadeva T-894/16) (1)

(Ničnostna tožba - Državne pomoči - Ukrepi, ki jih je Francija izvedla v korist letališča Marseille Provence in letalskih prevoznikov, ki uporabljajo to letališče - Sklep, s katerim je pomoč razglašena za združljivo z notranjim trgom - Subvencije za naložbe - Razlikovanje letaliških pristojbin, ki se uporabljajo nacionalne in mednarodne lete - Znižane letališke pristojbine s katerimi naj bi se spodbudilo opravljanje letov z novega terminala Marseille-Provence 2 - Neobstoj posamičnega nanašanja - Neobstoj znatnega vpliva na konkurenčni položaj - Nedopustnost)

(2019/C 328/43)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Société Air France (Tremblay-en-France, Francija) (zastopnik: R. Sermier, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: S. Noë, C. Giolito in C. Georgieva-Kecsmar, agenti)

Intervenienti v podporo tožene stranke: Aéroport Marseille Provence SA (Marignane, Francija) (zastopnik: A. Lepièce, odvetnik), Ryanair DAC, nekdanja RyanairLtd (Dublin, Irska) in Airport Marketing Services Ltd (Dublin) (zastopnika: E. Vahida in I.-G. Metaxas-Maranghidis, odvetnika)

Predmet

Predlog, ki temelji na členu 263 PDEU se nanaša na razglasitev ničnosti Sklepa Komisije (EU) 2016/1698 z dne 20. februarja 2014 v zvezi z ukrepi SA.22932 (11/C) (ex NN 37/07), ki jih je Francija izvedla v korist letališča Marseille Provence in letalskih prevoznikov, ki uporabljajo to letališče (UL 2016, L 260, str. 1).

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	Družba Air France nosi svoje stroške ter stroške Evropske komisije.

3.	Družbi Ryanair DAC in Airport Marketing Services Ltd ter družba Aéroport Marseille Provence SA nosijo svoje stroške.

(1) UL C 46, 13.2.2017.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/41

Sodba Splošnega sodišča z dne 12. julija 2019 – Transdev in drugi/Komisija

(Zadeva T-291/17) (1)

(Državne pomoči - Sheme pomoči, ki jih je Francija izvedla med letoma 1994 in 2008 - Subvencije za naložbe, ki jih je dodelila regija Île-de-France - Sklep o razglasitvi sheme pomoči za združljivo z notranjim trgom - Pojma „obstoječa pomoč“ in „nova pomoč“ - Člen 107 PDEU - Člen 108 PDEU - Člen 1(b), podtočki (i) in (v), Uredbe (EU) 2015/1589 - Zastaralni rok - Člen 17 Uredbe 2015/1589 - Obveznost obrazložitve)

(2019/C 328/44)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Transdev (Issy-les-Moulineaux, Francija), Transdev Île de France (Issy-les-Moulineaux), Transports rapides automobiles (TRA) (Villepinte, Francija) (zastopnik: F. Salat-Baroux, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: L. Armati, C. Georgieva-Kecsmar in T. Maxian Rusche, agenti)

Predmet

Tožba na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev delne ničnosti Sklepa Komisije (EU) 2017/1470 z dne 2. februarja 2017 o shemah pomoči SA.26763 2014/C (ex 2012/NN), ki jih je Francija izvedla v korist avtobusnih prevoznikov v regiji Île-de-France (UL 2017, L 209, str. 24).

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbe Transdev, Transdev Île de France in Transports rapides automobiles (TRA) poleg svojih stroškov nosijo stroške Evropske komisije.

(1) UL C 231, 17.7.2017.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/42

Sodba Splošnega sodišča z dne 12. julija 2019 – Région Île-de-France/Komisija

(Zadeva T-292/17) (1)

(Državne pomoči - Sheme pomoči, ki jih je Francija izvedla med letoma 1994 in 2008 - Subvencije za naložbe, ki jih je dodelila Région Île-de-France - Sklep o razglasitvi sheme pomoči za združljivo z notranjim trgom - Prednost - Selektivnost - Člen 107(1) PDEU - Obveznost obrazložitve - Pojma „obstoječa pomoč“ in „nova pomoč“ - Člen 108 PDEU - Člen 1(b)(i) in (v) Uredbe (EU) 2015/1589)

(2019/C 328/45)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Région Île-de-France (Francija) (zastopnik: J.-P. Hordies, avocat)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: L. Armati, C. Georgieva-Kecsmar in T. Maxian Rusche, agenti)

Predmet

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Région Île-de-France poleg svojih stroškov nosi stroške Evropske komisije.

(1) UL C 231, 17.7.2017.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/43

Sodba Splošnega sodišča z dne 12. julija 2019 – Optile/Komisija

(Zadeva T-309/17) (1)

(2019/C 328/46)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Organisation professionnelle des transports d’Île de France (Optile) (Pariz, Francija) (zastopnika: F. Thiriez in M. Dangibeaud, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: L. Armati, C. Georgieva-Kecsmar in T. Maxian Rusche, agenti)

Predmet

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Organisation professionnelle des transports d’Île de France (Optile) poleg svojih stroškov nosi stroške Evropske komisije.

(1) UL C 249, 31.7.2017.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/43

Sodba Splošnega sodišča z dne 12. julija 2019 – Ceobus in drugi/Komisija

(Zadeva T-330/17) (1)

(2019/C 328/47)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Ceobus (Génicourt, Francija) in druge tožeče stranke, katerih imena so v prilogi k sodbi (zastopnika: sprva D. de Combles de Nayves, nato F. Segalen, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska zgodovina (zastopniki: L. Armati, C. Georgieva-Kecsmar in T. Maxian Rusche, agenti)

Predmet

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družba Ceobus in druge tožeče stranke, katerih imena so navedena v prilogi, poleg svojih stroškov nosijo stroške Evropske komisije.

(1) UL C 231, 17.7.2017.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/44

Sodba Splošnega sodišča z dne 12. julija 2019 – Steifer/EESO

(Zadeva T-331/17) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Pokojnine - Pokojninske pravice, pridobljene pred zaposlitvijo pri Uniji - Prenos v sistem Unije - Ugodnosti iz naslova senioritete - Povrnitev zneska pokojninskih pravic, ki se v sistemu izračuna pokojninske dobe Unije ne upošteva - Neobstoj novih in bistvenih dejstev - Neobstoj opravičljive zmote - Odgovornost - Nedopustnost)

(2019/C 328/48)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Guy Steifer (Bruselj, Belgija) (zastopnika: M.-A. Lucas in M. Bertha, odvetnika)

Tožena stranka: Evropski ekonomsko-socialni odbor (zastopniki: M. Pascua Mateo, K. Gambino in L. Camarena Januzec, agenti, skupaj z M. Troncoso Ferrerom in F.M. Hislairom, odvetnikoma)

Predmet

Predlog na podlagi člena 270 PDEU, s katerim se zahteva, prvič, razglasitev ničnosti odločbe direktorja direktorata EESO za kadrovske in finančne zadeve z dne 21. oktobra 2002 o zavrnitvi predloga tožeče stranke z dne 2. oktobra 2002, naj se ji z zamudnimi obrestmi vrne neupoštevani del njenih pokojninskih pravic, prenesenih v sistem Evropske unije, in odločbe 360/03 A navedenega direktorja z dne 15. decembra 2003 o določitvi njenih pokojninskih pravic, drugič, naložitev EESO naj tožeči stranki vrne znesek dolgovanih periodičnih izplačil, ki jih je nacionalni pokojninski urad plačal EESO od 1. januarja 2004 iz naslova prenosa njenih pokojninskih pravic, in, mesečno, znesek navedenih dolgovanih periodičnih izplačil, ki se izplača v prihodnosti, ter tretjič, povračilo škode, ki naj bi jo tožeča stranka utrpela zaradi obrazložitve navedene odločbe, s katero naj bi jo navedeni direktor napačno obvestil, da nikakor ni upravičena do belgijske pokojnine.

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	Guy Steifer nosi stroške postopka.

(1) UL C 231, 17.7.2017.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/45

Sodba Splošnega sodišča z dne 12. julija 2019 – STIF-IDF/Komisija

(Zadeva T-738/17) (1)

(Državne pomoči - Shema pomoči, ki jo je Francija nezakonito izvedla med letoma 1994 in 2008 - Subvencije za naložbe, ki jih je dodelilo združenje STIF-IDF - Sklep o razglasitvi sheme pomoči za združljivo z notranjim trgom - Prednost - Nadomestilo stroškov, neločljivo povezanih z izpolnjevanjem obveznosti javne službe - Člen 107(1) PDEU - Obveznost obrazložitve)

(2019/C 328/49)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Syndicat Transport Île de France (STIF-IDF) (Pariz, Francija) (zastopnika: B. Le Bret in C. Rydzynski, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: L. Armati, C. Georgieva-Kecsmar in T. Maxian Rusche, agenti)

Predmet

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Syndicat Transport Île de France (STIF-IDF) poleg svojih stroškov nosi stroške Evropske komisije.

(1) UL C 22, 22.1.2018.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/46

Sodba Splošnega sodišča z dne 9. julija 2019 – Nemčija/Komisija

(Zadeva T-53/18) (1)

(Približevanje zakonodaj - Uredba (EU) št. 305/2011 - Uredba (EU) št. 1025/2012 - Gradbeni proizvodi - Harmonizirana standarda EN 13341:2005 + A1:2011 in EN 12285-2:2005 - Obveznost obrazložitve)

(2019/C 328/50)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Zvezna republika Nemčija (zastopniki: sprva T. Henze in J. Möller, nato J. Möller, agenta, skupaj z M. Winkelmüller, F. van Schewick in M. Kottmann, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: C. Hermes in A. Sipos, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti, prvič, Sklepa Komisije (EU) 2017/1995 z dne 6. novembra 2017 o ohranitvi v Uradnem listu Evropske unije sklica na harmonizirani standard EN 13341:2005 + A1:2011 o plastomernih stabilnih posodah za nadzemno skladiščenje kurilnega olja, kerozina in dizelskih pogonskih goriv v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2017, L 288, str. 36), in drugič, Sklepa Komisije (EU) 2017/1996 z dne 6. novembra 2017 o ohranitvi sklica na harmonizirani standard EN 12285-2:2005 o jeklenih rezervoarjih, izdelanih v delavnici, v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta v Uradnem listu Evropske unije (UL 2017, L 288, str. 39).

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Zvezna republika Nemčija nosi svoje stroške in stroške Evropske komisije.

(1) UL C 112, 26.3.2018.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/46

Sodba Splošnega sodišča z dne 11. julija 2019 – Gollnisch/Parlament

(Zadeva T-95/18) (1)

(Pravilnik o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem Evropskega parlamenta - Nadomestilo za parlamentarno pomoč - Izterjava neupravičeno izplačanih zneskov - Pritožba - Tožba za razglasitev ničnosti - Dopustnost - Pravica do obrambe - Obveznost obrazložitve - Dejanska zmota)

(2019/C 328/51)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Bruno Gollnisch (Villiers-le-Mahieu, Francija) (zastopnik: B. Bonnefoy-Claudet, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski parlament (zastopnici: S. Seyr in M. Ecker, agentki)

Intervenient v podporo tožene stranke: Svet Evropske unije (zastopniki: M. Bauer, R. Meyer in A. Jensen, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti sklepa generalnega sekretarja Parlamenta z dne 1. julija 2016, v skladu s katerim naj se od tožeče stranke izterja znesek 275.984,23 EUR, ki je bil neutemeljeno izplačan iz naslova parlamentarne pomoči, s tem povezanega opomina z dne 5. julija 2016, in sklepa predsedstva Parlamenta z dne 23. oktobra 2017, s katerim je bil potrjen sklep kvestorjev z dne 14. marca 2017 o zavrnitvi pritožbe zoper sklep z dne 1. julija 2016.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Bruno Gollnisch poleg svojih stroškov nosi stroške Evropskega parlamenta.

3.	Svet Evropske unije nosi svoje stroške.

(1) UL C 142, 23.4.2018.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/47

Sodba Splošnega sodišča z dne 11. julija 2019 – Klymenko/Svet

(Zadeva T-274/18) (1)

(Skupna zunanja in varnostna politika - Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini - Zamrznitev sredstev - Seznam oseb, subjektov in organov, za katere se uporabi zamrznitev sredstev in gospodarskih virov - Ohranitev imena tožeče stranke na seznamu - Obveznost Sveta, da preveri, ali je bila odločba organa tretje države sprejeta ob spoštovanju pravice do obrambe in učinkovitega sodnega varstva)

(2019/C 328/52)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Oleksandr Viktorovych Klymenko (Moskva, Rusija) (zastopnica: M. Phelippeau, odvetnica)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopnika: A. Vitro in P. Mahnič, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Sklepa Sveta (SZVP) 2018/333 z dne 5. marca 2018 o spremembi Sklepa 2014/119/SZVP o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL L 63, 2018, str. 48) in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2018/326 z dne 5. Marca 2018 o izvajanju Uredbe (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL L 63, 2018, str. 5) v delu, v katerem je bilo ime tožeče stranke ohranjeno na seznamu oseb, subjektov in organov, za katere veljajo ti omejevalni ukrepi.

Izrek

Sklep Sveta (SZVP) 2018/333 z dne 5. marca 2018 o spremembi Sklepa 2014/119/SZVP o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini in Izvedbena uredba Sveta (EU) 2018/326 z dne 5. marca 2018 o izvajanju Uredbe (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini se razglasita za nična v delu, v katerem je bilo ime Oleksandra Viktorovycha Klymenka ohranjeno na seznamu oseb, subjektov in organov, za katere veljajo ti omejevalni ukrepi.

2.	Svetu Evropske unije se naloži plačilo stroškov postopka.

(1) UL C 249, 16.7.2018.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/48

Sodba Splošnega sodišča z dne 11. julija 2019 – Pshonka/Svet

(Zadeva T-285/18) (1)

(2019/C 328/53)

Jezik postopka: češčina

Stranki

Tožeča stranka: Viktor Pavlovych Pshonka (Kijev, Ukrajina) (zastopnik: M. Mleziva, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopnika: V. Piessevaux in R. Pekař, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Sklepa Sveta (SZVP) 2018/333 z dne 5. marca 2018 o spremembi Sklepa 2014/119/SZVP o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL L 63, 2018, str. 48) in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2018/326 z dne 5. marca 2018 o izvajanju Uredbe (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL L 63, 2018, str. 5) v delu, v katerem je bilo ime tožeče stranke ohranjeno na seznamu oseb, subjektov in organov, za katere veljajo ti omejevalni ukrepi.

Izrek

Sklep Sveta (SZVP) 2018/333 z dne 5. marca 2018 o spremembi Sklepa 2014/119/SZVP o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini in Izvedbena uredba Sveta (EU) 2018/326 z dne 5. marca 2018 o izvajanju Uredbe (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini se razglasita za nična v delu, v katerem je bilo ime Viktorja Pavlovycha Pshonke ohranjeno na seznamu oseb, subjektov in organov, za katere veljajo ti omejevalni ukrepi.

2.	Svetu Evropske unije se naloži plačilo stroškov postopka.

(1) UL C 249, 16.7.2018.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/49

Sodba Splošnega sodišča z dne 11. julija 2019 – Pshonka/Svet

(Zadeva T-289/18) (1)

(2019/C 328/54)

Jezik postopka: češčina

Stranki

Tožeča stranka: Artem Viktorovych Pshonka (Kramatorsk, Ukrajina) (zastopnik: M. Mleziva, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopnika: V. Piessevaux in R. Pekař, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Sklepa Sveta (SZVP) 2018/333 z dne 5. marca 2018 o spremembi Sklepa 2014/119/SZVP o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL L 63, 2018, str. 48) in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2018/326 z dne 5. marca 2018 o izvajanju Uredbe (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL L 63, 2018, str. 5) v delu, v katerem je bilo ime tožeče stranke ohranjeno na seznamu oseb, subjektov in organov, za katere veljajo ti omejevalni ukrepi.

Izrek

Sklep Sveta (SZVP) 2018/333 z dne 5. marca 2018 o spremembi Sklepa 2014/119/SZVP o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini in Izvedbena uredba Sveta (EU) 2018/326 z dne 5. marca 2018 o izvajanju Uredbe (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini se razglasita za nična v delu, v katerem je bilo ime Artema Viktorovycha Pshonka ohranjeno na seznamu oseb, subjektov in organov, za katere veljajo ti omejevalni ukrepi.

2.	Svetu Evropske unije se naloži plačilo stroškov postopka.

(1) UL C 249, 16.7.2018.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/50

Sodba Splošnega sodišča z dne 11. julija 2019 – Hauzenberger/EUIPO (TurboPerformance)

(Zadeva T-349/18) (1)

(Znamka Evropske unije - Prijava figurativne znamke Evropske unije TurboPerformance - Absolutni razlog za zavrnitev - Opisnost - Člen 7(1)(c) Uredbe (EU) 2017/1001)

(2019/C 328/55)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Andreas Hauzenberger (Sinzing, Nemčija) (zastopnik: B. Bittner, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: M. Eberl in D. Hanf, agenta)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 5. aprila 2018 (zadeva R 2206/2017-4) v zvezi z zahtevo za registracijo figurativnega znaka TurboPerformance kot znamke Evropske unije.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Andreasu Hauzenbergerju se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 259, 23.7.2018.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/50

Sodba Splošnega sodišča z dne 9. julija 2019 – Hugo's Hotel/EUIPO – H'ugo's (HUGO’S BURGER Bar)

(Zadeva T-397/18) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Evropske unije HUGO’S BURGER Bar - Prejšnja besedna znamka Evropske unije H’ugo’s - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001)

(2019/C 328/56)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Hugo's Hotel Ltd (St. Julians, Malta) (zastopnik: R. Sladden, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: E. Śliwińska in J. Ivanauskas, agenta)

Druga stranka pred odborom za pritožbe pri EUIPO: H'ugo's GmbH (München, Nemčija)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 2. maja 2018 (zadeva R 1879/2017-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama H’ugo’s in Hugo’s Hotel.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Hugo’s Hotel Ltd se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 301, 27.8.2018.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/51

Sodba Splošnega sodišča z dne 9. julija 2019 – XF/Komisija

(Zadeva T-482/18) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Plačilo - Nadomestilo za nastanitev - Začasna sprememba kraja zaposlitve - Sprememba prebivališča)

(2019/C 328/57)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: XF (zastopnik: J.-N. Louis, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: T. Bohr in D. Milanowska, agenta)

Predmet

Predlog, ki temelji na členu 270 PDEU se nanaša na razglasitev ničnosti odločbe urada Komisije „Urad za vodenje in plačevanje posameznih pravic“ (PMO) z dne 2. oktobra 2017, s katero je ta tožeči stranki zavrnil plačilo nadomestila za nastanitev, ko se je ta preselila in prevzela naloge na Evropski službi za zunanje delovanje (SEAE) v Bruslju (Belgija).

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	XF se naloži plačilo lastnih stroškov in stroškov, nastalih Evropski komisiji.

(1) UL C 364, 8.10.2018.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/52

Sklep Splošnega sodišča z dne 8. julija 2019 – Lidl Stiftung/EUIPO – Amedei (For you)

(Zadeva T-480/16) (1)

(Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Evropske unije For you - Odločba o zavrnitvi zahteve za registracijo iz absolutnih razlogov za zavrnitev - Izguba pravnega interesa - Ustavitev postopka)

(2019/C 328/58)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Lidl Stiftung & Co. KG (Neckarsulm, Nemčija) (zastopnika: A. Berger in M. Wolter, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: L. Rampini, agent)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO: Amedei Srl (Pontedera, Italija)

Predmet

Tožba zoper odločbo petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 28. aprila 2016 (zadeva R 851/2015-5) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Amedei in Lidl Stiftung.

Izrek

1.	Postopek s tožbo se ustavi.

2.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 402, 31.10.2016.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/52

Sklep Splošnega sodišča z dne 9. julija 2019 – Scaloni in Figini/Komisija

(Zadeva T-158/18) (1)

(Odškodninska tožba - Reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij - Direktiva 2014/59/EU in Uredba (EU) št. 806/2014 - Državne pomoči - Nespoštovanje formalnih zahtev - Člen 76(d) Poslovnika - Očitna nedopustnost)

(2019/C 328/59)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeči stranki: Mario Scaloni (Ancona, Italija) in Ennio Figini (Chiaravalle, Italija) (zastopnik: P. Putti, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: D. Recchia, A. Steiblytė in K.-P. Wojcik, agenti)

Intervenienta v podporo tožene stranke: Evropski parlament (zastopnika: L. Visaggio in M. Sammut, agenta), Svet Evropske unije (zastopnika: E. Rebasti in J. Bauerschmidt, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 268 PDEU za pridobitev odškodnine za premoženjsko škodo, ki naj bi jo tožeči stranki utrpeli zato, ker Komisija Italijanski republiki ni dovolila dodeliti državne pomoči v korist Banca delle Marche.

Izrek

1.	Tožba se zavrže.

2.	Mario Scaloni in Ennio Figini nosita svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija.

3.	Evropski parlament in Svet Evropske unije nosita svoje stroške.

(1) UL C 152, 30.4.2018.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/53

Sklep Splošnega sodišča z dne 5. julija 2019 – ArcelorMittal Bremen/Komisija

(Zadeva T-544/18) (1)

(Okolje - Direktiva 2003/87/ES - Sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov - Uredba (EU) št. 389/2013 - Prehodna pravila za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije - Priglasitev spremembe preglednice nacionalnih dodelitev glede Nemčije za obdobje od 2013 do 2020 - Predlog za spremembo preglednice nacionalnih dodelitev, ki je vpisana v evidenco transakcij Evropske unije - Tožba zaradi nedelovanja - Navodila, ki jih je med postopkom dala Komisija centralnemu administratorju - Prenehanje predmeta spora - Ustavitev postopka)

(2019/C 328/60)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: ArcelorMittal Bremen GmbH (Bremen, Nemčija) (zastopnika: S. Altenschmidt in D. Jacob, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: J.-F. Brakeland in A. Becker, agenta)

Predmet

Primarno, predlog na podlagi člena 265 PDEU za ugotovitev, da Komisija nezakonito ni dala navodil centralnemu administratorju, da v preglednico nacionalnih dodelitev, ki je bila vpisana v Evidenco transakcij Evropske unije (EUTL), vnese spremembo, ki jo je priglasila Zvezna republika Nemčija 8. februarja 2018 glede naprave tožeče stranke, in podredno, predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti domnevne odločbe, ki jo je sprejela Komisija 31. avgusta 2018 v zvezi z zahtevo tožeče stranke z dne 14. maja 2018.

Izrek

1.	Postopek s tožbo se ustavi.

2.	Predlog, da se „javno graja“ predstavnike Evropske komisije, ker naj bi pred Splošnim sodiščem predložili netočne podatke in naj ne bi izpolnili svoje obveznosti v postopku, da predstavijo povzetek, ki je skladen z resničnim stanjem, se zavrne.

3.	Postopek v zvezi s predlogom za intervencijo Zvezne republike Nemčije se ustavi.

4.	Komisiji se naloži plačilo njenih stroškov in stroškov družbe ArcelorMittal Bremen GmbH.

5.	Zvezna republika Nemčija nosi svoje stroške v zvezi s predlogom za intervencijo.

(1) UL C 399, 5.11.2018.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/54

Sklep Splošnega sodišča z dne 9. julija 2019 – VodafoneZiggo Group/Komisija

(Zadeva T-660/18) (1)

(Ničnostna tožba - Elektronske komunikacije - Člen 7 Direktive 2002/21/ES - Veleprodaja fiksnega dostopa - Skupna tržna moč - Posebne regulativne obveznosti, naložene operaterjem - Osnutek ukrepov, ki ga predloži nacionalni regulativni organ - Pripombe Komisije - Neodprtje druge faze postopka - Akt, zoper katerega ni pravnega sredstva - Člen 130 Poslovnika - Nedopustnost)

(2019/C 328/61)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: VodafoneZiggo Group BV (Utrecht, Nizozemska) (zastopnika: W. Knibbeler in A. Pliego Selie, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: G. Braun in L. Nicolae, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti odločbe, ki naj bi bila vsebovana v dopisu z dne 30. avgusta 2018, ki ga je Komisija naslovila na nizozemski regulativni organ, to je Autoriteit Consument en Markt (organ za potrošnike in trge, Nizozemska), in ki vsebuje njene pripombe, oblikovane na podlagi člena 7(3) Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 29, str. 349), o osnutku ukrepov, ki jih je predložil navedeni organ (zadevi NL/2018/2099 in NL/2018/2100).

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	Ustavi se postopek v zvezi s predlogi za intervencijo, ki so jih vložile Kraljevina Nizozemska, T-Mobile Netherlands Holding BV, T-Mobile Netherlands BV, T-Mobile Thuis BV in Tele2 Nederland BV.

3.	VodafoneZiggo Group BV nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija, razen tistih, povezanih s predlogi za intervencijo.

4.	VodafoneZiggo Group, Komisija, Kraljevina Nizozemska, T-Mobile Netherlands Holding, T-Mobile Netherlands, T-Mobile Thuis in Tele2 Nederland nosijo vsaka svoje stroške, povezane s predlogi za intervencijo.

(1) UL C 4, 7.1.2019.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/55

Sklep Splošnega sodišča z dne 4. julija 2019 – romwell/EUIPO (twistpac)

(Zadeva T-662/18) (1)

(Znamka Evropske unije - Prijava znamke Evropske unije twistpac - Absolutni razlog za zavrnitev - Opisnost - Neobstoj razlikovalnega učinka - Člen 7(1)(b) in (c) Uredbe (EU) 2017/1001 - Dolžnost skrbnega ravnanja - Člen 95(1) Uredbe 2017/1001 - Tožba, ki je očitno brez pravne podlage)

(2019/C 328/62)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: romwell GmbH & Co. KG (Breitscheidt, Nemčija) (zastopniki: C. Spintig, S. Pietzcker in M. Prasse, odvetniki)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: A. Söder, agent)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 22. avgusta 2018 (zadeva R 336/2018-2) v zvezi z zahtevo za registracijo besednega znaka twistpac kot znamke Evropske unije.

Izrek

1.	Tožba se zavrže.

2.	romwell GmbH & Co. KG se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 4, 7.1.2019.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/55

Sklep Splošnega sodišča z dne 11. julija 2019 – Vattenfall Europe Nuclear Energy/Komisija

(Zadeva T-674/18) (1)

(Ničnostna tožba - Državne pomoči - Zakon o 16. Posodobitvi zakona o atomski energiji (Atomgesetz) - Izvršitev sodbe Bundesverfassungsgericht (nemško zvezno ustavno sodišče) - Družbe, ki upravljajo nuklearne elektrarne - Opustitev upravljanja - Odškodnina za neproizvedeno električno energijo - Dopis Komisije - Neobstoj nujnosti formalne priglasitve na podlagi člena 108(3) PDEU - Akt, zoper katerega ni mogoče vložiti tožbe - Nedopustnost)

(2019/C 328/63)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Vattenfall Europe Nuclear Energy GmbH (Hamburg, Nemčija) (zastopnika: U. Karpenstein in R. Sangi, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: B. Stromsky in K. Herrmann, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti sklepa, vsebovanega v dopisu Komisije z dne 4. julija 2018, ki ga je podpisal namestnik generalnega direktorja generalnega direktorata za konkurenco Komisije in je naslovljen na Zvezno republiko Nemčijo.

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	Postopek v zvezi s predlogom za intervencijo Zvezne republike Nemčije se ustavi.

3.	Vattenfall Europe Nuclear Energy GmbH nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija.

4.	Zvezna republika Nemčija, Vattenfall Europe Nuclear Energy in Komisija nosijo vsaka svoje stroške v zvezi s svojim predlogom za intervencijo.

(1) UL C 25, 21.1.2019.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/56

Sklep Splošnega sodišča z dne 10. julija 2019 – Pilatus Bank/ECB

(Zadeva T-687/18) (1)

(Ničnostna tožba - Ekonomska in denarna politika - Bonitetni nadzor kreditnih institucij - Ukrepi začasne ustavitve, ki jih sprejme nacionalni nadzorni organ - Določitev kontaktne osebe - Omejena komunikacija z ECB - Kršitev postopka - Vmesni in pripravljalni akti - Pravica do obrambe - Nedopustnost)

(2019/C 328/64)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Pilatus Bank plc (Ta’Xbiex, Malta) (zastopniki: O. Behrends, M. Kirchner in L. Feddern, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska centralna banka (zastopniki: E. Yoo, M. Puidokas in A. Karpf, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev elektronskega sporočila ECB z dne 10. septembra 2018 v delu, v katerem je ECB od tožeče stranke zahtevala, da svoja sporočila naslovi prek pristojne osebe, določene na podlagi malteškega prava, ali z njeno odobritvijo.

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	Pilatus Bank plc se naloži plačilo stroškov, vključno s stroški postopka za izdajo začasne odredbe.

(1) UL C 25, 21.1.2019.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/57

Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 15. julija 2019 – 3V Sigma/ECHA

(Zadeva T-176/19 R)

(Začasna odredba - REACH - Snov uvasorb HEB - Postopek za presojo - Odločba komisije za pritožbe pri ECHA - Predlog za izdajo začasne odredbe - Neobstoj nujnosti)

(2019/C 328/65)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: 3V Sigma SpA (Milano, Italija) (zastopniki: najprej C. Bryant, S. Hainsworth, solicitors, skupaj s C. Krampitz, odvetnikom, nato C. Bryant, S. Hainsworth in D. Anderson, solicitors)

Tožena stranka: Evropska agencija za kemikalije (zastopnika: najprej M. Heikkilä in W. Broere, potem W. Broere, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi členov 278 in 279 PDEU za odlog izvršitve odločbe komisije za pritožbe ECHA A-004-2017 z dne 15. januarja 2019 v zvezi s presojo kemikalije uvasorb HEB in posledično, za odlog roka, ki je predpisan za sporočitev rezultatov preskusov, za čas trajanja odloga ali za izdajo kakršne koli druge ali dopolnilne odredbe, ki bi se predsedniku Splošnega sodišča zdela potrebna ali primerna.

Izrek

1.	Predlog za sprejetje začasne odredbe se zavrne.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/58

Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 12. julija 2019 – Highgate Capital Management/Komisija

(Zadeva T-280/19 R)

(Začasna odredba - Državne pomoči - Predlog za sprejetje začasnih ukrepov - Nenujnost sprejetja predlaganih začasnih ukrepov - Nepristojnost - Nedopustnost)

(2019/C 328/66)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Highgate Capital Management LLP (London, Združeno kraljestvo) (zastopnika: M. Struys in I. Van Damme, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: K. Blanck, A. Bouchagiar in K.- P. Wojcik, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi členov 278 in 279 PDEU na eni strani za odlog izvršitve Sklepa Komisije o zavrnitvi pritožbe v zvezi z domnevno nezakonito državno pomočjo, ki je bila družbi Eurobank Ergasias SA dodeljena s prodajo družbe Piraeus Bank Bulgaria (SA.53105) in na drugi za odobritev drugih začasnih ukrepov.

Izrek

1.	Predlog za sprejetje začasne odredbe se zavrne.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/58

Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 12. julija 2019 – CE/Odbor regij

(Zadeva T-355/19 R)

(Začasna odredba - Javni uslužbenci - Predlog za izdajo začasnih ukrepov - Neobstoj nujnosti)

(2019/C 328/67)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: CE (zastopnica: M. Casado García-Hirschfeld, odvetnica)

Tožena stranka: Odbor regij (zastopniki: J.C. Cañoto Argüelles, M. Esparrago Arzadun in S. Bachotet, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi členov 278 in 279 PDEU za, prvič, odložitev izvršitve, primarno, odločbe Odbora regij z dne 17. aprila 2019 o odpovedi pogodbe tožeče stranke in, podredno, dopisa Odbora regij z dne 16. maja 2019 glede pogojev v zvezi z odpovednim rokom, in drugič, sprejetje začasnih ukrepov v zvezi s pogoji odpovednega roka.

Izrek

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/59

Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 15. julija 2019 – Camerin/Komisija

(Zadeva T-367/19 R)

(Začasna odredba - Javni uslužbenci - Predlog za izdajo začasnih odredb - Neobstoj nujnosti)

(2019/C 328/68)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Laure Camerin (Bastia, Francija) (zastopnik: M. Casado García-Hirschfeld, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: G. Berscheid, T. S. Bohr in D. Milanowska, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi členov 278 in 279 PDEU za, prvič, odlog izvršitve odločbe Urada za vodenje in plačevanje posameznih pravic z dne 17. aprila 2019 v zvezi z izvršitvijo rubeža pokojnine tožeče stranke, in drugič, za izdajo začasne odredbe, da se zagotovi, da zneski, ki se jih lahko zarubi, ne presegajo mesečnega zneska osnovne plače uradnika, razvrščenega na prvo stopnjo razreda AST 1.

Izrek

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/59

Tožba, vložena 8. julija 2019 – Landesbank Baden-Württemberg/SRB

(Zadeva T-480/19)

(2019/C 328/69)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Landesbank Baden-Württemberg (Stuttgart, Nemčija) (zastopnika: H. Berger in K. Rübsamen, Rechtsanwälte)

Tožena stranka: Enotni odbor za reševanje (SRB)

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	sklep Enotnega odbora za reševanje z dne 16. aprila 2019 o izračunu predhodnih prispevkov v enotni sklad za reševanje za leto 2019 (SRB/ES/SRF/2019/10), vključno s prilogo, razglasi za ničen v delih v katerih se izpodbijana sklep in priloga nanašata na prispevek tožeče stranke;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja šest tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 296(2) PDEU in člena 41(1) in (2)(c) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) zaradi pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega sklepa

—

Tožeča stranka navaja, da je toženi odbor kršil obveznost obrazložitve, ker izpodbijani sklep ni dovolj obrazložen in ker priloga vsebuje le številke, iz katerih ni mogoče razbrati, kako in na kakšni podlagi je tožena stranka izračunala prispevek tožeče stranke. Izpodbijani sklep v nobenem primeru ne izpolnjuje povečanih zahtev v zvezi z obrazložitvijo. Kršitev obveznosti obrazložitve naj bi bila bistvena, ker vpliva na vsebino izpodbijanega sklepa.

Drugi tožbeni razlog: kršitev pravice do izjave iz člena 41(1) in (2)(a) Listine, ker tožeča stranka ni imela možnosti, da se izjavi

—

Toženi odbor je v razmerju do tožeče stranke kršil bistvena načela postopka, ker je izdal pravni akt, ki je imel za tožečo stranko negativne pravne učinke, ne da bi ji dal prej možnost, da se izjavi. Kršitev pravice do izjave naj bi bila bistvena, ker bi lahko pojasnila tožeče stranke v fazi priprave izpodbijanega sklepa vodila do vsebinsko drugačnega izračuna.

Tretji tožbeni razlog: kršitev načela učinkovitega pravnega sredstva iz člena 47(1) Listine zaradi nepreverljivosti izpodbijanega sklepa

—

Tožeča stranka navaja, da je toženi odbor v razmerju do tožeče stranke kršil načelo učinkovitega pravnega sredstva, ker je izpodbijani sklep po sodni poti praktično nemogoče preizkusiti. Tožena stranka poleg tega ni zagotovila, da bi se v največji možni meri upoštevalo načelo kontradiktornosti postopka, da bi se tako tožeči stranki omogočilo izpodbijanje podlag, na katerih temelji izpodbijani sklep, in se ji omogočilo učinkovito obrambo.

Četrti tožbeni razlog: kršitev člena 103(7)(h) Direktive 2014/59/EU (1), člena 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 (2), člena 6(5), prvi stavek, Delegirane uredbe (EU) 2015/63 (3), členov 16 in 20 Listine in načela sorazmernosti zaradi uporabe multiplikatorja za IPS (Institutional Protection Scheme) kazalnik.

—

Tožeča stranka navaja, da toženi odbor v nasprotju s členom 103(7)(h) Direktive 2014/59/EU, členom 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013, členom 6(5), prvi stavek, Delegirane uredbe (EU) 2015/63, členoma 16 in 20 Listine in načelom sorazmernosti pri tožeči stranki ni v celoti uporabil kazalnika IPS. Zaščitni učinek varnostnega sistema, ki temelji na institucijah, velja za vse včlanjene institucije v celoti in v enaki meri. Razlikovanje na ravni kazalnika IPS je v nasprotju s tem sistemom in je samovoljno. Tudi uvrstitev tožeče stranke med institucije z najvišjim profilom tveganja je očitno neupravičena in samovoljna.

Peti tožbeni razlog: kršitev člena 16 Listine in načela sorazmernosti zaradi uporabe multiplikatorja za prilagoditev tveganjem

—

Tožeča stranka dalje navaja, da je toženi odbor kršil njeno svobodo gospodarske pobude in načelo sorazmernosti, ker je upošteval multiplikatorje za prilagoditev tveganjem, ki niso skladni s profilom tveganja, ki je v primerjavi z drugimi institucijami, ki so zavezane k plačilu prispevka, nadpovprečno dober. Tveganje, da bi bilo treba tožečo stranko reševati in da bi potrebovala sredstva Enotrega sklada za reševanje (SRF), naj bi bilo pri njej zelo nizko. To verjetnost bi bilo treba upoštevati ravno s pomočjo multiplikatorja za prilagoditev tveganjem, s katerim bi bilo treba ustrezno izraziti posamično tveganje.

Šesti tožbeni razlog: nezakonitost členov od 4 do 7 in 9 Delegirane uredbe (EU) 2015/63 in Priloge I k tej uredbi

—

Nazadnje bi bilo treba izpodbijani sklep razglasiti za ničen zaradi tega, ker se s členi od 4 do 7 in 9 Delegirane uredbe (EU) 2015/63 in s Prilogo I k tej uredbi kršita načelo učinkovitega pravnega sredstva in načelo pravne varnosti. Tožeča stranka lahko na podlagi člena 277 PDEU uveljavlja tudi ugovor, da pravna podlaga izpodbijanega sklepa krši hierarhično višja pravna pravila. Člen 277 PDEU je izraz splošnega načela, da nezakonitost pravne podlage vpliva na zakonitost posamičnih odločb, sprejetih na tej podlagi.

(1) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2014, L 173, str. 190).

(2) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL 2013, L 176, str. 1).

(3) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/63 z dne 21. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s predhodnimi prispevki v sheme za financiranje reševanja (UL 2015, L 11, str. 44)..

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/61

Tožba, vložena 17. julija 2019 – Puma/EUIPO - Gemma Group (prikaz živali v skoku)

(Zadeva T-510/19)

(2019/C 328/70)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Puma SE (Herzogenaurach, Nemčija) (zastopnik: P. González-Bueno Catalán de Ocón, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Gemma Group Srl (Cerasolo Ausa, Italija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: prijava figurativne znamke Evropske unije, ki predstavlja žival v skoku – Prijava za registracijo št. 11 573 474

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe EUIPO z dne 30. aprila 2019 v zadevi R 2057/2018-4

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	naloži EUIPO in družbi GEMMA GROUP S.r.l. plačilo stroškov postopka.

Navajani tožbeni razlog

—	kršitev člena 8(5) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/62

Tožba, vložena 19. julija 2019 – Homoki/Komisija

(Zadeva T-517/19)

(2019/C 328/71)

Jezik postopka: madžarščina

Stranki

Tožeča stranka: Andrea Homoki (Gyál, Madžarska) (zastopnik: T. Hüttl, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

v skladu s členom 264 prečiščenega besedila Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije (1) odločbo Evropskega urada za boj proti goljufijam št. OCM(2019) 7991-04/04/2019 (olaf.c.4[2019] 8720), sprejeto dne 4. aprila 2019 v zadevi OF/2015/0034/B4, in odločbo št. OCM(2019) 11506-22/05/2019 (olaf.c.4[2019] 12610), sprejeto dne 22. maja 2019 v isti zadevi, razglasi za nični in pri tem na podlagi člena 264, drugi odstavek, PDEU potrdi tiste dele teh odločb, katerih namen je zagotoviti zaščito identitete informatorjev oziroma zaupnost internega dopisa in vmesnih delovnih dokumentov OLAF;

—	v skladu s členom 134 Poslovnika Splošnega sodišča toženi stranki naloži plačilo stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

OLAF je s prvo izpodbijano odločbo zavrnil dostop tožeče stranke do poročila OLAF glede investicije družbe Elios Innovatív Zrt. v javno razsvetljavo (spis OLAF št. OF/2015/0034/B4), z drugo izpodbijano odločbo pa je zavrnil potrdilno prošnjo, ki jo je vložila tožeča stranka.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe za razglasitev ničnosti izpodbijanih odločb navaja osem tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog: varstvo temeljnih pravic

—

Dostop do zahtevanega dokumenta je zajet s pravico do svobode izražanja in obveščanja, ki jo tožeča stranka uživa na podlagi člena 11 Listine o temeljnih pravicah. Tožeča stranka meni, da tožena stranka ob zavrnitvi razkritja zahtevanega dokumenta ni izvedla preizkusa temeljnih pravic iz Listine o temeljnih pravicah in ni pretehtala temeljnih pravic, s čimer je nesorazmerno omejila pravico tožeče stranke do svobode izražanja in obveščanja.

Drugi tožbeni razlog: ovrženje splošne domneve o prepovedi dostopa

—

Tožeča stranka trdi, da je splošna domneva o prepovedi dostopa glede dokumentov OLAF protipravna. Po mnenju tožeče stranke se temeljne pravice do dostopa do dokumentov ne sme izvotliti tako, da bi organ, ki pravo uporabi, vse dokumente, ki jih je izdelala ena od institucij (v obravnavanem primeru OLAF), iz splošnega pravila o razkritju izvzel, ne da bi preučil vsebino zahtevanih podatkov.

Tretji tožbeni razlog: izpodbijanje obveznosti glede zaupnosti

—

Tožeča stranka OLAF očita, da je popoln dostop do dokumenta zavrnil s sklicevanjem na obveznost glede zaupnosti. Omejitev, ki omogoča, da se na podlagi navedene obveznosti izključi razkritje celotnega spisa preiskave OLAF in se tako popolnoma izvotli pravica državljanov Unije do dostopa do dokumentov institucij Evropske unije, ni sorazmerna.

Četrti tožbeni razlog: pravica do dostopa

—

Tožeča stranka navaja, da s splošnim pravilom o razkritju ni združljivo, da organ, ki pravo uporabi, dostop do določenih dokumentov dovoli le, če vlagatelj zahteve utemelji prevladujoči javni interes, ki je v nasprotju z domnevo o prepovedi dostopa. Tožeča stranka meni, da bi moral organ, ki obdeluje podatke, utemeljiti, da obstaja izjema, ki omogoča izključitev razkritja.

Peti tožbeni razlog: neobstoj obrazložitve glede zunanjega pritiska in varstva postopka odločanja

—	Tožeča stranka šteje, da tožena stranka ni opravila individualne presoje glede izvajanja pravice do dostopa in ni vsebinsko utemeljila, za sprejetje katere odločitve, ki je v teku, se zahtevani podatek potrebuje.

Šesti tožbeni razlog: neobstoj obrazložitve glede varstva poslovnih interesov

—	Tožeča stranka trdi, da tožena stranka ni dokazala, da bi odobritev dostopa ogrozila poslovne interese fizičnih ali pravnih oseb. Temeljna pravica do dostopa in razkritja podatkov v javnem interesu, ki jo ima vlagatelj zahteve, se ne more izvotliti z domnevno in neutemeljeno grožnjo.

Sedmi tožbeni razlog: utemeljitev posredovanja osebnih podatkov iz določenih razlogov v javnem interesu

—

Tožeča stranka navaja, da je trditev tožene stranke glede varstva osebnih podatkov protipravna, ker se varstvo osebnih podatkov pri izvajanju javne službe in ob uporabi javnih sredstev izvaja z omejitvami. Tožeča stranka poleg tega toženi stranki očita, da je ni obvestila o tem, da bi morala možnost dostopa do osebnih podatkov iz razlogov v javnem interesu utemeljiti.

Osmi tožbeni razlog: prevladujoči javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov

—

Tožeča stranka trdi, da obstaja prevladujoči javni interes za razkritje zahtevanega dokumenta. Tožeča stranka prevladujoči javni interes utemeljuje s tem, da od madžarskih organov ni mogoče pričakovati, da bi v zvezi s hudimi zlorabami, ki jih je ugotovil OLAF, izvedli vsebinsko preiskavo. Po mnenju tožeče stranke lahko v tem pogledu učinkovito sredstvo pomeni le razkritje.

(1) UL 2010, C 83, str. 1.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/64

Tožba, vložena 25. julija 2019 – Intering in drugi/Komisija

(Zadeva T-525/19)

(2019/C 328/72)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeče stranke: Intering SH.P.K. (Obiliq, Kosovo), Steinmüller Engineering GmbH (Gummersbach, Nemčija), Deling d.o.o. za proizvodnju, promet i usluge (Šići bb, Tuzla, Bosna in Hercegovina), ZM- Vikom d.o.o. za proizvodnju, konstrukcije i montažu (Šibenik, Hrvaška) (zastopnik: R. Spielhofen, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—

razglasi za ničen sklep tožene stranke, ki jo zastopa Evropska komisija, v imenu in za račun Kosova, z junija 2019 (o katerem je bila tožeča stranka 7. junija 2019 obveščena z nedatiranim dokumentom) – referenčna številka: Ares(2019)3677456-07/06/2019 – o izključitvi tožeče stranke iz nadaljevanja postopka javnega razpisa in nevpisu na omejeni seznam (Short List) v okviru postopka za oddajo naročila za program z imenom „Podpora EU za čist zrak na Kosovu“ za zmanjšanje prahu in NOx iz blokov B1 in B2 termoelektrarne Kosovo B – referenčna številka objave: EuropeAid/140043/DH/WKS/XK.

Z vlogo z dne 2. avgusta 2019 so bili predlogi prilagojeni tako:

—

razglasi za ničen sklep tožene stranke, ki jo zastopa Evropska komisija, v imenu in za račun Kosova, z dne 29. julija 2019 (ki je bil tožeči stranki vročen z dopisom z dne 30. julija 2019) – referenčna številka: Ares(2019)4979920-30/07/2019 in Ares D(2019) NA/vk – o izključitvi tožeče stranke iz nadaljevanja postopka javnega razpisa in nevpisu na omejeni seznam (Short List) v okviru postopka za oddajo naročila za program z imenom „Podpora EU za čist zrak na Kosovu“ za zmanjšanje prahu in NOx iz blokov B1 in B2 termoelektrarne Kosovo B – referenčna številka objave: EuropeAid/140043/DH/WKS/XK.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo osem tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog: kršitev temeljnih načel preglednosti in sorazmernosti ter enakega obravnavanja ponudnikov, ker tožena stranka ni razjasnila dvomov v zvezi z dokumenti, ki so jih predložile tožeče stranke, čeprav je imela v zvezi z njimi očitno dvome, in je tožeče stranke izključila iz nadaljevanja postopka javnega razpisa, ne da b jim dala možnost, da te dvome pojasnijo.

Drugi tožbeni razlog: kršitev načel preglednosti in sorazmernosti, ker tožena stranka ni obrazložila svoje odločitve, da tožeče stranke izključi iz nadaljevanja postopka javnega razpisa, hkrati pa tožečim strankam ni omogočila dostopa do podrobnega ocenjevalnega poročila in informacij o prednostih in slabostih ponudnikov, ki so prišli v ožji izbor, ki so bili podlaga za izpodbijani sklep.

Tretji tožbeni razlog: kršitev splošnega načela, v skladu s katerim med postopkom javnega razpisa ni mogoče spreminjati razpisne dokumentacije, ker je tožena stranka navedla, da je bila ponudba tožečih strank vrednotena na podlagi podrobnejših meril in razlag, glede katerih razpisna dokumentacija zadevnega razpisa ne vsebuje nobene določbe.

Četrti tožbeni razlog: kršitev člena 5(1) („Finančna pomoč na podlagi te uredbe je skladna s politikami Unije“) in člena 5(2) („Komisija skupaj z državami članicami prispeva k izvajanju zavez Unije, usmerjenih k večji preglednosti in odgovornosti pri zagotavljanju pomoči, vključno z javno objavo informacij o obsegu in dodeljevanju pomoči ter zagotavljanjem, da so podatki mednarodno primerljivi, lahko dostopni, na voljo drugim in objavljeni“) Uredbe (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) (1) zaradi kršitve splošnih načel prava o javnih naročilih.

Peti tožbeni razlog: kršitev člena 1(3) („Komisija zagotovi, da se ukrepi izvajajo v skladu s cilji veljavnega instrumenta in skladno z učinkovito zaščito finančnih interesov Unije“) in člena 1(6) („Unija si prizadeva za spodbujanje, razvoj in krepitev načel demokracije, pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na katerih temelji, in sicer na podlagi dialoga in sodelovanja s partnerskimi državami in regijami, če je to ustrezno“) Uredbe (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja (2) zaradi kršitve splošnih načel prava o javnih naročilih.

Šesti tožbeni razlog: kršitev določb Procurement And Grants for European Union external actions – A Practical Guide (Javno naročanje in nepovratna sredstva v okviru zunanjega delovanja Evropske unije – praktični vodnik) (veljaven od 2. avgusta 2018) (PRAG) zaradi obsežnosti tega postopka in kršitev določb obvestila o javnem naročilu (kot je bilo prej opredeljeno), kot jih je določil javni naročnik, zlasti točke 17 obvestila o javnem naročilu.

Sedmi tožbeni razlog: kršitev določb Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (3), ker tožena stranka svojega sklepa o izločitvi tožečih strank iz nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila ni utemeljila, hkrati pa tožečim strankam ni omogočila dostopa do podrobnega ocenjevalnega poročila in informacij o prednostih in slabostih ponudnikov, ki so prišli v ožji izbor, ki so bili podlaga za izpodbijani sklep.

Osmi tožbeni razlog: kršitev določb Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (4) („finančna uredba“) v povezavi s pomanjkljivo obrazložitvijo razlogov za zavrnitev zahteve tožečih strank za sodelovanje v postopku, na katerega se nanaša razpisna dokumentacija („Contract Notice“).

(1) Uredba (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) (UL 2014, L 77, str. 11).

(2) Uredba (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja (UL 2014, L 77, str. 95).

(3) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331).

(4) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL 2012, L 298, str. 1). Ta uredba ne velja več, ker je bila razveljavljena z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL 2018, L 193, str. 1).

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/65

Tožba, vložena 30. julija 2019 – DK/GSA

(Zadeva T-537/19)

(2019/C 328/73)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: DK (zastopnika: T. Bontinck in A. Guillerme, odvetnika)

Tožena stranka: Agencija za evropski GNSS (GSA)

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo Agencije GSA z dne 20. maja 2019 o zavrnitvi popolnega dostopa do dokumenta „summary of 26 June 2017 by Mr [X]“;

—	Agenciji GSA naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

Prvi tožbeni razlog: napačna uporaba prava pri uporabi člena 4(1)(a) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, stran 331). V zvezi s tem tožeča stranka meni, da je Odločba Agencije za evropski GNSS (GSA) z dne 20. maja 2019, s katero ji je bil zavrnjen popolni dostop do dokumenta „summary of 26 June 2017 by Mr [X]“, nezakonita, ker ta zavrnitev temelji na ugovoru zaščite javne varnosti, ki je določena v členu 4(1)(a) št. 1049/2001, saj zadevni dokument:

—	ni povezan z vidiki javne varnosti, saj se nanaša na zadevo, ki je povezana z zaposlenimi v agenciji, in;

—	ne more biti opredeljen kot [RESTREINT/RESTRICTED EU].

Drugi tožbeni razlog: napačna uporaba prava pri uporabi člena 4(1)(a) Uredbe št. 1049/2001. V zvezi s tem tožeča stranka meni, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker ta zavrnitev temelji na ugovoru varstva osebnih podatkov fizičnih oseb, navedenih v tem dokumentu, ki je določen v členu 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001, saj je uveljavljanje tega ugovora v obravnavanem primeru neutemeljeno in nesorazmerno.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/66

Tožba, vložena 30. julija 2019 – Casino, Guichard-Perrachon/Komisija

(Zadeva T-538/19)

(2019/C 328/74)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Casino, Guichard-Perrachon (Saint-Étienne, Francija) (zastopnik: I. Simic, G. Aubron, O. de Juvigny et T. Reymond, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	ugotovi, da se v tem primeru na podlagi člena 277 PDEU člen 20 Uredbe št. 1/2003 ne uporabi in posledično, da se razglasi za nično Odločbo C(2019) 3761 Evropske komisije z dne 13. maja 2019;

—	na podlagi člena 263 PDEU razglasi za nično Odločbo C(2019)3761 Evropske komisije z dne 13. maja 2019;

—	Komisiji naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog: izpodbijana odločba je nezakonita, ker je bila sprejeta izključno na podlagi dokumentov, ki so bili pridobljeni med predhodno izvedenim pregledom, ki je potekal na podlagi odločbe, ki je bila prav tako nezakonita.

Drugi tožbeni razlog: izpodbijana odločba je nezakonita, ker temelji na členu 20 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (Besedilo velja za EGP) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205), ki je prav tako nezakonita določba in se torej v tem primeru ne uporabi v skladu s členom 277 PDEU. Ta določba namreč krši temeljno pravico do učinkovitega pravnega sredstva, ker podjetjem, ki so naslovniki odločbe o pregledu, ne dopušča, da vložijo učinkovito pravno sredstvo zoper potek pregleda.

3.	Tretji tožbeni razlog: kršitev temeljne pravice do nedotakljivosti stanovanja, ker je bil izpodbijana odločba časovno neomejena in njeno področje uporabe ni bilo natančno določeno in je nesorazmerno.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/67

Tožba, vložena 30. julija 2019 – Les Mousquetaires in ITM/Komisija

(Zadeva T-539/19)

(2019/C 328/75)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeči stranki: Les Mousquetaires (Pariz, Francija), ITM Entreprises (Pariz) (zastopniki: N. Jalabert-Doury, K. Mebarek in B. Chemama, avocats)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

—	odredi združitev te zadeve in zadeve T-255/17;

—	ugodi ugovoru nezakonitosti člena 20(4) Uredbe št. 1/2003, ker ne nudi učinkovitega pravnega sredstva glede pogojev izvršitve odločb o pregledu v skladu s členi 6(1), 8 in 13 [Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic] in členoma 7 in 47 [Listine Evropske unije o temeljnih pravicah];

—	razglasi za nično odločbo AT.40466 – Tute 1 z dne 13. maja 2019, s katero je družbi Les Mousquetaires S.A.S., ter njenim hčerinskim družbam naloženo, naj v skladu s členom 20(4) Uredbe Sveta št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 privolijo v pregled;

—	razglasi za nične zavrnitve zaščite, zagotovljene s pravom Unije, tožečima strankama;

—	razglasi za nično odločbo Komisije, ki je bila tožečima strankama vročena 18. junija 2019 in s katero jima je bila glede podatkov, preučenih v okviru nadaljevanega pregleda, brez upravičenega razloga odvzeta pravica do učinkovitega pravnega sredstva;

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata osem tožbenih razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog: kršitev temeljnih pravic, pravice do nedotakljivosti stanovanja in pravice do učinkovitega pravnega varstva zaradi neobstoja učinkovitega pravnega sredstva glede pogojev izvršitve odločb o pregledu.

Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 20(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (Besedilo velja za EGP) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205) in temeljnih pravic, ker naj odločba o pregledu ne bi bila zadostno obrazložena in naj bi bila zaradi tega tožečima strankama odvzeta temeljna jamstva, določena v tem okviru.

3.	Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 20(4) Uredbe št. 1/2003 in temeljnih pravic, ker naj Komisija ne bi imela na voljo nobenega indica, ki bi utemeljeval izpodbijano odločbo.

4.	Četrti tožbeni razlog: zloraba pooblastil, kršitev člena 20(4) Uredbe št. 1/2003 in temeljnih pravic, ker naj odločba o pregledu ne bi temeljila na nepristranski presoji, ampak naj bi imel vse znake akta, ki je bil sprejet v druge namene, kot so navedeni v njem.

5.	Peti tožbeni razlog: kršitev členov 20(3) in (4) ter 21 Uredbe št. 1/2003 in temeljnih pravic, ker naj bi bila tožečima strankama odvzeta druge temeljna jamstva, katerih neupoštevanje samo po sebi povzroči ničnost.

6.	Šesti tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji in kršitev načela sorazmernosti glede načina, na katerega se je Komisija odločila o primernosti, trajanju in obsegu pregleda in nadaljevanega pregleda.

7.	Sedmi tožbeni razlog: kršitev temeljnih pravic, ki jo pomeni odločba o zavrnitvi zagotovitve ustrezne zaščite za nekatere dokumente, glede katerih sta tožeči stranki zaprosili za varstvo po pravu Unije.

8.	Osmi tožbeni razlog: kršitev temeljnih pravic zaradi odvzema, brez upravičenega razloga, pravice, da se sodišču Unije predloži predlog za odlog preučitve podatkov, ki so bili do odločitve o tej tožbi zapečateni.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/68

Tožba, vložena 7. avgusta 2019 – Malacalza Investimenti/ECB

(Zadeva T-552/19)

(2019/C 328/76)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Malacalza Investimenti Srl (Genova, Italija) (zastopniki: P. Ghiglione, E. De Giorgi in L. Amicarelli, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska centralna banka

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	kot pripravljalni ukrep v smislu člena 91(1)(c) Poslovnika Splošnega sodišča odredi predložitev odločbe, ki jo je ECB sprejela 2. januarja 2019 v zvezi z Banca Carige S.p.A., in ostalih dokumentov, ki so predmet potrdilne prošnje;

—	razveljavi izpodbijani ukrep, kot je navedeno v uvodu tožbe; in

—	ECB naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je vložena zoper odločbo ECB z dne 12. junija 2019 št. LS/LdG/19/185, ki jo je ECB poslala istega dne preko elektronske pošte v skladu s členom 8 odločbe ECB/2004/3 o celotni zavrnitvi potrdilne prošnje, ki jo je družba Malacalza Investimenti S.r.l. vložila, da bi ji bil odobren dostop do sklepa z dne 2. januarja 2019, s katerim je ECB imenovala izredne upravitelje Banca Carige S.p.A., in do več z njim povezanih dokumentov.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na nezakonitost ukrepa zavrnitve dostopa do sklepa z dne 2. januarja 2019, zlasti:

—	napačna uporaba člena 4(1)(c) odločbe ECB/2004/3; neobstoj splošne domneve o nemožnosti dostopa do odločb ECB kar zadeva akte, ki imajo zavezujoče učinke in ki niso zgolj procesnopravne narave;

—	neizpolnitev pogojev za uporabo člena 4(1)(c) odločbe ECB/2004/3; informacije v zvezi z Banca Carige S.p.A. so že bile posredovane javnosti, tudi kar zadeva izpolnjevanje obveznosti obveščanja, ki jih nalaga zakonodaja tega sektorja;

—	kršitev načel sorazmernosti in nepristranskosti zaradi opustitve posredovanja nezaupne različice sklepa ECB z dne 2. januarja 2019;

—	kršitev člena 296, drugi odstavek, PDEU zaradi neobstoja obrazložitve ukrepa o zavrnitvi dostopa; in

—	kršitev pravice tožeče stranke do obrambe in do sodnega nadzora.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na nezakonitost zavrnitve dostopa do dokumentov, ki so predmet potrdilne prošnje, pri čemer ne gre za sklep ECB z dne 2. januarja 2019, zlasti:

—	kršitev in napačna uporaba določb člena 4(1)(c) v povezavi s členom 4(2), prva alinea, odločbe ECB/2004/3 zaradi neizpolnitve pogojev za uporabo, neobstoja obrazložitve in kršitve pravice do obrambe;

—

napačna uporaba člena 27 Uredbe (EU) št. 1024/2013 (1), člena 53 in naslednjih Direktive 2013/36/EU (2) ter člena 32 Uredbe ECB št. 468/2014 (3), zaradi česar proti družbi Malacalza Investimenti S.r.l. ni mogoče uveljavljati izjeme glede zaupnosti informacij, ki jih lahko vsebujejo drugi dokumenti, in ne sklep ECB z dne 2. januarja 2019.

(1) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL 2013, L 287, str. 63).

(2) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL 2013, L 176, str. 338).

(3) Uredba (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (UL 2014, L 141, str. 1).

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/70

Tožba, vložena 9. avgusta 2019 – Foundation for the Protection of the Traditional Cheese of Cyprus named Halloumi/EUIPO - Fontana Food (GRILLOUMI)

(Zadeva T-555/19)

(2019/C 328/77)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Foundation for the Protection of the Traditional Cheese of Cyprus named Halloumi (Nikozija, Ciper) (zastopniki: S. Malynicz QC, S. Baran, Barrister in V. Marsland, Solicitor)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Fontana Food AB (Tyresö, Švedska)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: prijava besedne znamke Evropske unije GRILLOUMI – zahteva za registracijo št. 15 963 291

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 29. maja 2019 v zadevi R 1355/2018-4

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	EUIPO naloži plačilo svojih stroškov in stroškov tožeče stranke.

Navajani tožbeni razlogi

—	kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	kršitev člena 8(5) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/71

Tožba, vložena 9. avgusta 2019 – Republika Ciper/EUIPO - Fontana Food (GRILLOUMI)

(Zadeva T-556/19)

(2019/C 328/78)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Republika Ciper (zastopniki: S. Malynicz QC, S. Baran, Barrister in V. Marsland, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Fontana Food AB (Tyresö, Švedska)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: prijava znamke Evropske unije GRILLOUMI – Zahteva za registracijo št. 15 963 291

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 29. Maja 2019 v zadevi R 1284/2018-4

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	EUIPO naloži plačilo lastnih stroškov in stroškov tožeče stranke.

Navajani tožbeni razlogi

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	Kršitev člena 8(5) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/72

Tožba, vložena 9. avgusta 2019 – Seven/EUIPO

(Zadeva T-557/19)

(2019/C 328/79)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Seven SpA (Leinì, Italija) (zastopnik: L. Trevisan, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Evropske unije 7Seven – Znamka Evropske unije št. 8 252 223

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 4. junija 2019 v zadevi R 2076/2018-5

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	ugodi zahtevama družbe Seven SpA za restitutio in integrum ter za registracijo št. 14 602 687 znamke EU št. 8 252 223.

Navajana tožbena razloga

—	kršitev člena 53 Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	kršitev člena 104 Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/72

Tožba, vložena 12. avgusta 2019 – Julius Sämann/EUIPO - Maharishi Vedic University (upodobitev drevesa)

(Zadeva T-559/19)

(2019/C 328/80)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Julius Sämann Ltd (Thayngen, Švica) (zastopnik: D. Parrish, solicitor)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Maharishi Vedic University (Mgarr, Malta)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: prijava figurativne znamke Evropske unije v beli, rjavi, in rumeni barvi ter v odtenkih modre (upodobitev drevesa) – zahteva za registracijo št. 15 666 639

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 16. Maja 2019 v zadevi R 1743/2018-1

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	prijavi tožeče stranke ugodi;

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži, naj plača stroške tožeče stranke v zvezi s to prijavo in postopkom pred Uradom.

Navajani tožbeni razlogi

—	kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	kršitev člena 8(5) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/73

Tožba, vložena 13. avgusta 2019 – Lípidos Santiga/Komisija

(Zadeva T-561/19)

(2019/C 328/81)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Lípidos Santiga, SA (Santa Perpètua de Mogoda, Španija) (zastopnik: P. Muñiz Fernández, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

člen 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/807 z dne 13. marca 2019 o dopolnitvi Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta glede določitve surovin z visokim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, v zvezi s katerimi se ugotavlja znatna širitev proizvodnega območja na zemljišča z visoko zalogo ogljika, ter certificiranja pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, razglasi za ničen;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog: splošni pristop tožene stranke, da se palmovo olje šteje za surovino z visokim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, ni sorazmeren.

2.	Drugi tožbeni razlog: tožena stranka je storila očitno napako pri presoji s tem, da je odločila, da je palmovo olje, ne glede na njegovo poreklo, surovina z visokim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč.

3.	Tretji tožbeni razlog: merila za uvrstitev palmovega olja kot surovine z visokim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč so diskriminatorna.

4.	Četrti tožbeni razlog: Komisija ni opravila potrebne ocene učinka pred sprejetjem izpodbijane uredbe.

5.	Peti tožbeni razlog: Komisija ni navedla razlogov, ki naj bi bili podlaga za oblikovanje formule, uporabljene za odločitev, da je palmovo olje surovina z visokim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/74

Tožba, vložena 16. avgusta 2019 – Muratbey Gida/EUIPO (oblika pletenega sira)

(Zadeva T-570/19)

(2019/C 328/82)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Muratbey Gida Sanayi Ve Ticaret AȘ (Istanbul, Turčija) (zastopnica: M. Schork, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: tridimenzionalna znamka Evropske unije v črni in beli barvi (oblika pletenega sira) –prijava št. 17 909 082

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 13. junija 2019 v zadevi R 106/2019-4

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 7(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/75

Tožba, vložena 16. avgusta 2019 – Muratbey Gida/EUIPO (oblika pletenega sira)

(Zadeva T-571/19)

(2019/C 328/83)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Muratbey Gida Sanayi Ve Ticaret AȘ (Istanbul, Turčija) (zastopnica: M. Schork, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: tridimenzionalna znamka Evropske unije v črni in beli barvi (oblika pletenega sira) – prijava št. 17 912 280

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 13. junija 2019 v zadevi R 107/2019-4

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 7(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/75

Tožba, vložena 16. avgusta 2019 – Muratbey Gida/EUIPO (oblika pletenega sira)

(Zadeva T-572/19)

(2019/C 328/84)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Muratbey Gida Sanayi Ve Ticaret AȘ (Carigrad, Turčija) (zastopnica: M. Schork, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: tridimenzionalna znamka Evropske unije črne in bele barve (oblika pletenega sira) – prijava št. 17 912 292

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 13. junija 2019 v zadevi R 108/2019-4

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 7(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 328/76

Tožba, vložena 19. avgusta 2019 – Leinfelder Uhren München/EUIPO – Schafft (Leinfelder)

(Zadeva T-577/19)

(2019/C 328/85)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Leinfelder Uhren München GmbH & Co. KG (München, Nemčija) (zastopnik: S. Lüft, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Thomas Schafft (München, Nemčija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: besedna znamka Evropske unije Leinfelder – znamka Evropske unije št. 13 975 461

Postopek pred EUIPO: postopek za izbris

Izpodbijana odločba: odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 14. maja 2019 v povezanih zadevah R 1930/2018-2 in R 1937/2018-2

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi v delu, v katerem je bila izpodbijana znamka Evropske unije razveljavljena tudi za blago iz razreda 14 (ročne ure) in razreda 18 (paščki za ure);

—	pritožbo vlagatelja zahteve za izbris R 1930/2018-2 zavrne;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov;

—	drugi stranki iz postopka pred odborom za pritožbe, če se postopka udeleži kot intervenientka, naloži, naj nosi svoje stroške.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 58(1)(a) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 328

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 62 30. september 2019

Vsebina		Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Sodišče Evropske unije
2019/C 328/01	Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije	1