PRIPOROČILO EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 7. januarja 2019

o politiki razdelitve dividend

(ECB/2019/1)

(2019/C 11/01)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 127(6) in člena 132 Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 34 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (1) in zlasti člena 4(3) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN) (ECB/2014/17) (2),

ob upoštevanju naslednjega:

Kreditne institucije morajo nadaljevati s pripravami za pravočasno in polno uporabo Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) in Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter se pripraviti na iztek prehodnega obdobja, ki je določeno v Uredbi (EU) 2017/2395 Evropskega parlamenta in Sveta (5) za zmanjšanje morebitnega precejšnjega negativnega učinka obračunavanja pričakovanih kreditnih izgub po MSRP 9 na navadni lastniški temeljni kapital, in to v težavnem makroekonomskem in finančnem okolju, ki izvaja pritisk na dobičkonosnost kreditnih institucij in posledično na njihovo sposobnost izgraditi kapitalsko osnovo. Poleg tega je potrebno, da kreditne institucije financirajo gospodarstvo, konservativna politika razdelitve dividend pa je del ustreznega obvladovanja tveganj in trdnega bančnega sistema. Uporabiti bi bilo treba enako metodo, kot je bila določena v Priporočilu ECB/2017/44 Evropske centralne banke (6) –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

I.

1.

Kreditne institucije bi morale oblikovati politiko razdelitve dividend na podlagi konservativnih in preudarnih predpostavk, da bodo po vsaki razdelitvi izpolnjevale veljavne kapitalske zahteve ter spoštovale rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja. (a) Kreditne institucije morajo ves čas izpolnjevati veljavne minimalne kapitalske zahteve (zahteve v okviru prvega stebra). To vključuje količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala v višini 4,5 %, količnik temeljnega kapitala v višini 6 % in količnik skupnega kapitala v višini 8 %, kakor je določeno v členu 92 Uredbe (EU) št. 575/2013. (b) Poleg tega morajo kreditne institucije ves čas izpolnjevati kapitalske zahteve, ki se naložijo s sklepom na podlagi procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja ob uporabi člena 16(2)(a) Uredbe (EU) št. 1024/2013 in ki presegajo zahteve v okviru prvega stebra (zahteve v okviru drugega stebra). (c) Kreditne institucije morajo izpolnjevati tudi zahtevo po skupnem blažilniku, kakor je opredeljena v členu 128(6) Direktive 2013/36/EU. (d) Kreditne institucije morajo tudi doseči zahtevano polno višino (fully loaded) (7) količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala, količnika temeljnega kapitala in količnika skupnega kapitala do zadevnega datuma začetka polne uporabe. To se nanaša na polno uporabo zgoraj navedenih količnikov po uporabi prehodnih določb in polno uporabo zahteve po skupnem blažilniku, kakor je opredeljena v členu 128(6) Direktive 2013/36/EU. Prehodne določbe so določene v naslovu XI Direktive 2013/36/EU in delu 10 Uredbe (EU) št. 575/2013. (e) Kreditne institucije, ki so se odločile za uporabo ureditve iz Uredbe (EU) 2017/2395 v prehodnem obdobju, morajo tudi doseči polno višino količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala, količnika temeljnega kapitala in količnika skupnega kapitala do konca prehodnega obdobja, določenega v navedeni uredbi. Te zahteve je treba izpolnjevati na konsolidirani in, če pride v poštev, subkonsolidirani ravni ter na posamični podlagi, razen če je bila uporaba bonitetnih zahtev na posamični podlagi opuščena, kakor je določeno v členih 7 in 10 Uredbe (EU) št. 575/2013.

2.

V zvezi z izplačilom dividend s strani kreditnih institucij (8) v letu 2019 za poslovno leto 2018 ECB priporoča naslednje: (a) kategorija 1: kreditne institucije, ki (i) izpolnjujejo veljavne kapitalske zahteve, navedene v odstavku 1(a), (b) in (c), ter (ii) so že dosegle polno višino količnikov, navedenih v odstavku 1(d) oziroma 1(e), po stanju na 31. december 2018, bi morale razdeliti čisti dobiček v obliki dividend na konservativen način, da bi lahko še naprej izpolnjevale vse zahteve ter spoštovale vse rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja tudi v primeru poslabšanja ekonomskih in finančnih razmer; (b) kategorija 2: kreditne institucije, ki izpolnjujejo veljavne kapitalske zahteve, navedene v odstavku 1(a), (b) in (c), po stanju na 31. december 2018, ne dosegajo pa polne višine količnikov, navedenih v odstavku 1(d) oziroma 1(e), po stanju na 31. december 2018, bi morale razdeliti čisti dobiček v obliki dividend na konservativen način, da bi lahko še naprej izpolnjevale vse zahteve ter spoštovale vse rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja tudi v primeru poslabšanja ekonomskih in finančnih razmer. Poleg tega lahko načeloma izplačajo dividende samo, če je izpolnjena tudi zahteva iz odstavka 1(d) ter je zagotovljeno najmanj linearno (9) gibanje v smeri zahtevane polne višine kapitalskih zahtev, navedenih v odstavku 1(e), in rezultatov procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja; (c) kategorija 3: kreditne institucije, ki kršijo zahteve iz odstavka 1(a), (b) ali (c), načeloma ne bi smele razdeliti dividend. Kreditne institucije, ki ne morejo izpolniti tega priporočila, ker menijo, da so pravno zavezane izplačati dividende, bi morale nemudoma stopiti v stik s svojo skupno nadzorniško skupino. Od kreditnih institucij iz kategorij 1, 2 in 3, kakor so navedene v odstavku 2(a), (b) in (c), se pričakuje, da bodo izpolnile tudi smernice v okviru drugega stebra. Če kreditna institucija ne izpolnjuje smernic v okviru drugega stebra ali pričakuje, da jih ne bo izpolnjevala, bi morala nemudoma stopiti v stik s svojo skupno nadzorniško skupino. ECB bo pregledala razloge, zakaj se je kapital kreditne institucije zmanjšal ali se pričakuje, da se bo zmanjšal, ter preučila možnost sprejetja ustreznih in sorazmernih ukrepov za posamezno institucijo. Od institucij se pričakuje, da bodo pri politiki variabilnih prejemkov in upravljanju kapitala upoštevale tudi možni vpliv prihodnjih sprememb pravnega, regulativnega in računovodskega okvira Unije na zahtevani kapital. Če ne bo posebnih drugačnih informacij, se pričakuje, da bodo prihodnje zahteve v okviru drugega stebra in smernice v okviru drugega stebra, ki se uporabljajo pri načrtovanju kapitala, najmanj tako visoke kot sedanje.

II.

To priporočilo je naslovljeno na pomembne nadzorovane subjekte in pomembne nadzorovane skupine, kakor so opredeljeni v točkah 16 in 22 člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17).

III.

To priporočilo je naslovljeno tudi na pristojne nacionalne organe in imenovane nacionalne organe glede manj pomembnih nadzorovanih subjektov in manj pomembnih nadzorovanih skupin, kakor so opredeljeni v točkah 7 in 23 člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17). Od pristojnih nacionalnih organov in imenovanih nacionalnih organov se pričakuje, da bodo to priporočilo primerno uporabili za take subjekte in skupine (10).

---

(1)  UL L 287, 29.10.2013, str. 63.

(2)  UL L 141, 14.5.2014, str. 1.

(3)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(4)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(5)  Uredba (EU) 2017/2395 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede prehodne ureditve za zmanjšanje učinka uvedbe MSRP 9 na kapital in za obravnavo določenih izpostavljenosti do javnega sektorja, denominiranih v domači valuti katere koli države članice, za namen velikih izpostavljenosti (UL L 345, 27.12.2017, str. 27).

(6)  Priporočilo ECB/2017/44 Evropske centralne banke z dne 28. decembra 2017 o politiki razdelitve dividend (UL C 8, 11.1.2018, str. 1).

(7)  Vsi blažilniki v polni višini.

(8)  Kreditne institucije so lahko v različnih pravnih oblikah, npr. družbe, ki kotirajo na borzi, in družbe, ki niso delniške družbe, kot so vzajemne družbe, zadruge ali hranilnice. Pojem „dividenda“ se v tem priporočilu uporablja za vse vrste izplačil denarja, ki jih odobri skupščina družbe.

(9)  To v praksi pomeni, da bi morale kreditne institucije v preostalem prehodnem obdobju načeloma vsako leto zadržati najmanj sorazmerni del vrzeli do polne višine količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala, količnika temeljnega kapitala in količnika skupnega kapitala, navedenih v odstavku 1(e).

(10)  Če se to priporočilo uporabi za manj pomembne nadzorovane subjekte in manj pomembne nadzorovane skupine, ki menijo, da ga ne morejo izpolniti, ker štejejo, da so pravno zavezani izplačati dividende, bi morali ti nadzorovani subjekti in nadzorovane skupine nemudoma stopiti v stik z zanje pristojnimi nacionalnimi organi.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.8747 – Bolloré/APMM/CIT)

(Besedilo velja za EGP)

(2019/C 11/02)

Komisija se je 21. decembra 2018 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32018M8747. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Menjalni tečaji eura (1)

10. januarja 2019

(2019/C 11/03)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1535
JPY	japonski jen	124,70
DKK	danska krona	7,4655
GBP	funt šterling	0,90423
SEK	švedska krona	10,2303
CHF	švicarski frank	1,1276
ISK	islandska krona	137,10
NOK	norveška krona	9,7493
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,626
HUF	madžarski forint	321,16
PLN	poljski zlot	4,2959
RON	romunski leu	4,6813
TRY	turška lira	6,2709
AUD	avstralski dolar	1,6031
CAD	kanadski dolar	1,5251
HKD	hongkonški dolar	9,0414
NZD	novozelandski dolar	1,6983
SGD	singapurski dolar	1,5584
KRW	južnokorejski won	1 289,04
ZAR	južnoafriški rand	15,9731
CNY	kitajski juan	7,8213
HRK	hrvaška kuna	7,4255
IDR	indonezijska rupija	16 240,13
MYR	malezijski ringit	4,7265
PHP	filipinski peso	60,167
RUB	ruski rubelj	77,2491
THB	tajski bat	36,802
BRL	brazilski real	4,2451
MXN	mehiški peso	22,1283
INR	indijska rupija	81,2005

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.9240 – Siemens Project Ventures/Veja Mate Offshore Project)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2019/C 11/04)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.9170 – EPIC SNCF Mobilités/Ceetrus/JV)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2019/C 11/05)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Popravek Evidence podatkov o potnikih (PNR)

Seznam držav članic, ki so se odločile za uporabo direktive o PNR za lete znotraj EU, kot je določeno v členu 2 Direktive (EU) 2016/681 Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi podatkov o potnikih (PNR) za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj

(Če se država članica odloči uporabljati to direktivo za lete znotraj EU, uradno pisno obvesti Komisijo. Država članica lahko tako uradno obvestilo poda ali prekliče kadar koli. Komisija objavi to uradno obvestilo in njegov morebiten preklic v Uradnem listu Evropske unije.)

( Uradni list Evropske unije C 196 z dne 8. junija 2018 )

(2019/C 11/06)

Stran 29:

dodajo se naslednje države članice, ki so obvestile Komisijo o uporabi direktive o PNR na letih znotraj EU:

—

Grčija,

—

Ciper,

—

Romunija.