ISSN 1977-1045

Uradni list

Evropske unije

C 395

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Letnik 61
31. oktober 2018


Vsebina

Stran

 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2018/C 395/01

Umik priglasitve koncentracije (Zadeva M.8948 – Spirit/Asco) ( 1 )

1


 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2018/C 395/02

Menjalni tečaji eura

2


 

V   Objave

 

UPRAVNI POSTOPKI

 

Evropska komisija

2018/C 395/03

Razpis za zbiranje predlogov – Podpora za ukrepe za informiranje v zvezi s skupno kmetijsko politiko (SKP) za leto 2019

3

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

 

Evropska komisija

2018/C 395/04

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.9077 – PSPIB/Brookfield/QuadReal/BREP Brazil/Brookfield Brazil Retail) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

19

2018/C 395/05

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.9061 – GETEC Wärme & Effizienz/SW Hanau/Pionierwerk) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

21

2018/C 395/06

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.8907 – Aperam/VDM) ( 1 )

22

2018/C 395/07

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.9108 – PepsiCo/SodaStream International) ( 1 )

23


 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

 


II Sporočila

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

31.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 395/1


Umik priglasitve koncentracije

(Zadeva M.8948 – Spirit/Asco)

(Besedilo velja za EGP)

(2018/C 395/01)

(Uredba Sveta (ES) št. 139/2004)

Komisija je 17. septembra 2018 prejela priglasitev predlagane koncentracije med Spirit in Asco. Priglasitelj(-a/-i) je (sta/so) 25. oktobra 2018 Komisijo obvestil(-a/-i) o umiku priglasitve.


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

31.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 395/2


Menjalni tečaji eura (1)

30. oktobra 2018

(2018/C 395/02)

1 euro =


 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,1372

JPY

japonski jen

128,28

DKK

danska krona

7,4614

GBP

funt šterling

0,89148

SEK

švedska krona

10,4200

CHF

švicarski frank

1,1386

ISK

islandska krona

137,70

NOK

norveška krona

9,5435

BGN

lev

1,9558

CZK

češka krona

25,870

HUF

madžarski forint

324,95

PLN

poljski zlot

4,3307

RON

romunski leu

4,6670

TRY

turška lira

6,2613

AUD

avstralski dolar

1,6025

CAD

kanadski dolar

1,4941

HKD

hongkonški dolar

8,9229

NZD

novozelandski dolar

1,7349

SGD

singapurski dolar

1,5739

KRW

južnokorejski won

1 295,91

ZAR

južnoafriški rand

16,6291

CNY

kitajski juan

7,9203

HRK

hrvaška kuna

7,4315

IDR

indonezijska rupija

17 301,42

MYR

malezijski ringit

4,7558

PHP

filipinski peso

60,862

RUB

ruski rubelj

74,6963

THB

tajski bat

37,880

BRL

brazilski real

4,2282

MXN

mehiški peso

22,7513

INR

indijska rupija

83,7280


(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


V Objave

UPRAVNI POSTOPKI

Evropska komisija

31.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 395/3


RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV

Podpora za ukrepe za informiranje v zvezi s skupno kmetijsko politiko (SKP) za leto 2019

(2018/C 395/03)

1.   UVOD – OZADJE

Ta razpis za zbiranje predlogov za ukrepe za informiranje temelji na členu 45 Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (1).

Ta razpis za zbiranje predlogov ureja tudi Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (finančna uredba) (2).

Ukrep za informiranje je neodvisen in povezan niz dejavnosti informiranja, organiziran na podlagi enega samega finančnega načrta.

2.   CILJI, TEME IN CILJNA JAVNOST

2.1   Cilji

Splošni cilj tega razpisa je vzpostaviti zaupanje v Evropsko unijo ter med vsemi državljani, kmeti in nekmeti. Skupna kmetijska politika (v nadaljnjem besedilu: SKP) je politika, namenjena vsem državljanom EU, prednosti, ki jim jih prinaša, pa morajo biti jasno vidne.

Ključna vprašanja in sporočila morajo biti v celoti skladna s pravnimi zahtevami Komisije za izvajanje ukrepov za informiranje o SKP v smislu člena 45 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Za splošno javnost – cilj je ozaveščanje javnosti o pomembnosti podpore EU kmetijstvu in razvoju podeželja s SKP.

Za zainteresirane strani – cilj je dialog z zainteresiranimi stranmi (predvsem kmeti in drugimi osebami, dejavnimi na podeželju), da bi ti svoje interesne skupine in širšo javnost nadalje obveščali o SKP.

2.2   Teme

Predlogi za ukrepe za informiranje morajo ponazoriti, kako naj bi SKP še naprej prispevala k uresničevanju političnih prednostnih nalog Komisije.

Skupna kmetijska politika je ena najpomembnejših politik EU. Pomeni partnerstvo med kmetijstvom in družbo ter med Evropo in njenimi kmeti. Gre za skupno politiko za vse države EU. SKP ima več ciljev, kot so podpora kmetom in izboljšanje kmetijske proizvodnje, ohranjanje podeželskih območij in krajin, ohranjanje podeželskega gospodarstva, pomoč pri spopadanju s podnebnimi spremembami ter trajnostno upravljanje naravnih virov.

Ob upoštevanju teh ciljev, zlasti vedno večjega poudarka na trajnostni proizvodnji, okolju in podeželskih območjih morajo biti predlogi za ukrepe za informiranje osredotočeni predvsem na gospodarsko, okoljsko in socialno razsežnost trajnostne skupne kmetijske politike.

2.3   Ciljna javnost

Ciljna javnost za teme pod točko 2.2 je splošna javnost (predvsem mladi na mestnih območjih) ter/ali kmetje in druge osebe, ki so aktivne na podeželju. Poudarek informacij o SKP mora biti na (napačnem) dojemanju evropskega kmetijstva, vlogi kmetijstva v družbi in potrebi po večjem razumevanju ogromnega prispevka agroživilskega sektorja EU k širšemu gospodarstvu EU.

Natančneje:

za učence, učitelje in študente: uporabiti je treba nove pristope za dialog z mladimi ter njihovo ozaveščanje o SKP in prispevku politike na številnih področjih, kot so spopadanje s podnebnimi spremembami, živila, zdrava in visokokakovostna prehrana kot izbira življenjskega sloga, tudi v povezavi z novo strategijo EU za shemo šolskega mleka, sadja in zelenjave, ki se je začela izvajati 1. avgusta 2017 (3),

za zainteresirane strani: zagotoviti je treba večjo ozaveščenost o prispevku SKP k podpori trajnostne rasti podeželskih območij.

3.   OKVIRNI ČASOVNI RAZPORED

 

Faze

Datum ali okvirno obdobje

(a)

Objava razpisa

oktober 2018

(b)

Rok za vložitev vlog

14. december 2018

(c)

Obdobje vrednotenja

februar 2019

(d)

Informacije za vložnike

april 2019

(e)

Podpis sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev

junij 2019

Ukrepi za informiranje ne smejo trajati več kot 12 mesecev.

4.   RAZPOLOŽLJIVI PRORAČUN

Skupni proračun, namenjen za sofinanciranje ukrepov za informiranje, je ocenjen na 4 000 000 EUR.

Ta znesek je odvisen od razpoložljivosti odobrenih proračunskih sredstev, določenih v predlogu proračuna za leto 2019, potem ko proračunski organ sprejme proračun za leto 2019, ali določenih v začasnih dvanajstinah.

Znesek nepovratnih sredstev bo znašal najmanj 75 000 EUR in največ 500 000 EUR.

Komisija si pridržuje pravico, da ne razdeli vseh razpoložljivih sredstev.

5.   ZAHTEVE GLEDE DOPUSTNOSTI

Vloge morajo biti poslane najpozneje do roka za vložitev vlog iz oddelka 3.

Zahtevke je treba poslati na naslov za vložitev vlog iz oddelka 14.

Vloge je treba oddati v pisni obliki (glej oddelek 14), pri tem pa se uporabijo obrazec za vlogo in priloge, ki so na voljo na https://ec.europa.eu/agriculture/grants-for-information-measures_sl.

Predlogi morajo biti sestavljeni v enem izmed uradnih jezikov Evropske unije. Vendar se vložnike poziva, da svoje predloge predložijo v angleščini, da bi se olajšala njihova obravnava.

Vložniki lahko za ta razpis za zbiranje predlogov vložijo le eno vlogo.

Če te zahteve niso izpolnjene, se vloga lahko zavrne.

6.   MERILA ZA UPRAVIČENOST

6.1   Upravičeni vložniki

Vložnik (in morebitni povezani subjekti) mora biti pravna oseba, ustanovljena v državi članici EU.

Subjekti, ki niso pravne osebe v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, so lahko upravičeni vložniki, če so njihovi predstavniki pooblaščeni, da v njihovem imenu prevzemajo pravne obveznosti in zagotavljajo jamstva za zaščito finančnih interesov Unije, enakovredno zaščiti, ki jo zagotavljajo pravne osebe.

Spremne dokumente je treba predložiti z obrazcem za vlogo.

Fizične osebe ter subjekti, ustanovljeni samo za namen izvedbe ukrepa za informiranje iz tega razpisa za zbiranje predlogov, niso upravičeni vložniki.

Primeri upravičenih organizacij:

neprofitne organizacije (zasebne ali javne),

javni organi (državni, regionalni, lokalni),

evropska združenja,

univerze,

izobraževalne institucije,

raziskovalna središča,

zasebna podjetja (na primer podjetja na področju komunikacijskih medijev).

Povezani subjekti

Pravni subjekti, ki imajo z vložniki pravno ali kapitalsko povezavo, ki ni niti omejena na ukrep za informiranje niti vzpostavljena zgolj zaradi njegovega izvajanja (npr. člani mrež, združenja, sindikati), lahko sodelujejo pri ukrepu za informiranje kot povezani subjekti in prijavijo upravičene stroške iz oddelka 11.1.

Pravna in kapitalska povezava ne bi smela biti niti omejena na ukrep za informiranje niti vzpostavljena zgolj zaradi njegovega izvajanja.

Pravna in kapitalska povezava, ki opredeljuje povezanost, zajema tri pojme:

(i)

Nadzor, kot je opredeljen v Direktivi 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (4).

Subjekti, povezani z upravičencem, so tako lahko:

subjekti, ki so neposredno ali posredno pod nadzorom upravičenca (hčerinske družbe ali neposredne hčerinske družbe). Lahko so tudi subjekti, ki jih nadzoruje subjekt pod nadzorom upravičenca (družbe vnukinje ali sekundarne hčerinske družbe), enako velja za nadaljnje stopnje nadzora,

subjekti, ki neposredno ali posredno obvladujejo upravičenca (matične družbe). Lahko so tudi subjekti, ki obvladujejo subjekt, ki obvladuje upravičenca,

subjekti pod istim neposrednim ali posrednim nadzorom kot upravičenec (sestrske družbe).

(ii)

Članstvo, tj. upravičenec je pravno opredeljen kot npr. mreža, zveza, združenje, v katerem sodelujejo tudi predlagani povezani subjekti, ali upravičenec sodeluje v istem subjektu (npr. mreža, zveza, združenje) kot predlagani povezani subjekti.

(iii)

Posebni primer javnih organov in subjektov v javni lasti

Subjekti v javni lasti in javni organi (subjekti, ustanovljeni kot taki na podlagi nacionalnega, evropskega ali mednarodnega prava) niso vedno obravnavani kot povezani subjekti (npr. javne univerze ali raziskovalna središča).

Pojem povezanosti v javnem sektorju zajema:

različne ravni upravne strukture v primeru decentraliziranega upravljanja (npr. nacionalna, regionalna ali lokalna ministrstva (v primeru ločenih pravnih subjektov)) se lahko štejejo kot povezane z državo,

javni organ, ki ga je ustanovil javni organ za upravne namene, ki ga tudi nadzoruje. Ta pogoj se preveri na podlagi statuta ali drugih aktov o ustanovitvi javnega organa. To ne pomeni nujno, da se javni organ v celoti ali delno financira iz javnega proračuna (npr. nacionalne šole, povezane z državo).

Naslednji subjekti niso povezani z upravičencem:

subjekti, ki so vključeni v (javno) naročilo ali podizvajalsko pogodbo z upravičencem, ki delujejo kot imetniki koncesije ali pooblaščenci za javne storitve za upravičenca,

subjekti, ki prejemajo finančno podporo od upravičenca,

subjekti, ki redno sodelujejo z upravičencem na podlagi memoranduma o soglasju ali si z njim delijo nekaj sredstev,

subjekti, ki so podpisali konzorcijski sporazum na podlagi sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev,

subjekti, ki so podpisali sporazum o sodelovanju za projekte tesnega medinstitucionalnega sodelovanja.

Če povezani subjekti sodelujejo pri ukrepu za informiranje, vloga:

navaja take povezane subjekte v obrazcu za vlogo,

vsebuje pisni sporazum povezanih subjektov,

vsebuje dodatno dokumentacijo, ki omogoča preverjanje njihovega izpolnjevanja meril za upravičenost in meril za odsotnost situacije, ki bi povzročila izključitev.

Da se lahko oceni upravičenost vložnika, morajo vložnik in njegovi povezani subjekti posredovati naslednja dokazila:

zasebni subjekt: izpisek iz uradnega lista, kopija akta o ustanovitvi, izpisek iz poslovnega registra ali registra družb, potrdilo o tem, ali je družba zavezanec za DDV (v nekaterih državah sta številka vpisa v poslovni register in davčna številka enaki; v takem primeru je treba predložiti le enega od teh dokumentov),

javni subjekt: kopija sklepa ali druge uradne listine o ustanovitvi subjekta javnega prava,

subjekti, ki niso pravne osebe: dokazilo, da lahko njihovi zastopniki prevzemajo pravne obveznosti v njihovem imenu.

Za prijavitelje iz Velike Britanije: Merila za upravičenost je treba izpolnjevati skozi celotno obdobje, za katero so bila dodeljena nepovratna sredstva. Če Združeno kraljestvo izstopi iz EU v obdobju, za katero so bila dodeljena nepovratna sredstva, brez sklenitve sporazuma z EU, ki zagotavlja, da so britanski vložniki še naprej upravičeni do sredstev, boste prenehali prejemati finančna sredstva EU (pri čemer boste v projektu še naprej sodelovali, če bo to mogoče) ali pa boste morali projekt opustiti na podlagi člena II.17 sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev (odpoved sporazuma s strani Komisije).

6.2   Upravičene dejavnosti in obdobje izvajanja po tem razpisu za zbiranje predlogov

A.

Ukrepi za informiranje morajo vključevati tudi eno ali več dejavnosti, kot so:

izdelava in distribucija multimedijskega ali avdiovizualnega gradiva,

spletne kampanje in kampanje v družbenih medijih,

medijski dogodki,

konference, seminarji, delavnice in študije o vprašanjih, povezanih s SKP.

B.

Ukrepe za informiranje je treba izvajati:

na večregionalni ali nacionalni ravni države članice EU ali

na ravni Evropske unije (v vsaj dveh državah članicah).

C.

Naslednje dejavnosti niso upravičene:

zakonsko predpisani ukrepi,

generalne skupščine ali statutarna zasedanja,

finančna podpora tretjim osebam.

D.

Obdobje izvajanja ukrepov za informiranje

Ukrepi za informiranje lahko trajajo največ 12 mesecev.

Vloge za projekte, katerih trajanje je daljše od obdobja, ki ga določa ta razpis za zbiranje predlogov, bodo zavrnjene.

7.   MERILA ZA IZKLJUČITEV

7.1   Izključitev

Odredbodajalec izključi vlogo iz sodelovanja v razpisu za zbiranje predlogov, če:

(a)

je vložnik v stečaju, postopku zaradi insolventnosti ali postopku likvidacije, njegova sredstva upravlja upravitelj ali sodišče, ima dogovor z upniki, so njegove poslovne dejavnosti začasno ustavljene ali je v kakršni koli podobni situaciji, ki nastane zaradi podobnega postopka, določenega v nacionalnih zakonih ali drugih predpisih;

(b)

je s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo ugotovljeno, da vložnik ne izpolnjuje svojih obveznosti v zvezi s plačevanjem davkov ali prispevkov za socialno varnost v skladu s pravom države, v kateri ima sedež, države, v kateri se nahaja odredbodajalec, ali države, v kateri se naročilo izvaja;

(c)

je s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo ugotovljeno, da je vložnik zagrešil hudo kršitev poklicnih pravil, s tem ko je kršil veljavne zakone ali druge predpise ali etične standarde stroke, ki ji pripada, ali s tem, ko je ravnal krivdno, pri čemer to ravnanje, če kaže na naklep ali hudo malomarnost, vpliva na njegovo strokovno verodostojnost, med drugim zlasti naslednje:

(i)

zavajanje z namenom goljufije ali iz malomarnosti pri dajanju informacij, ki se zahtevajo zaradi preverjanja odsotnosti razlogov za izključitev ali izpolnjevanja meril za izbor, ali pri izvajanju naročila, sporazuma ali sklepa o nepovratnih sredstvih;

(ii)

sklepanje dogovorov z drugimi vložniki z namenom izkrivljanja konkurence;

(iii)

kršenje pravic intelektualne lastnine;

(iv)

poskus vplivanja na postopek odločanja Komisije med postopkom dodelitve sredstev;

(v)

poskus pridobitve zaupnih informacij, zaradi katerih bi lahko imel neupravičeno prednost pri postopku dodelitve sredstev;

(d)

je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je vložnik kriv česar koli od naslednjega:

(i)

goljufije v smislu člena 1 Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, pripravljene na podlagi Akta Sveta z dne 26. julija 1995;

(ii)

korupcije, kot je opredeljena v členu 3 Konvencije o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije, pripravljene na podlagi Akta Sveta z dne 26. maja 1997, in v členu 2(1) Okvirnega sklepa Sveta 2003/568/PNZ (5), ter korupcije, kot je opredeljena v pravu države, v kateri se nahaja javni naročnik, države, v kateri ima vložnik sedež, ali države, v kateri se naročilo izvaja;

(iii)

sodelovanja v hudodelski združbi, kot je opredeljeno v členu 2 Okvirnega sklepa Sveta 2008/841/PNZ (6);

(iv)

pranja denarja ali financiranja terorizma, kot sta opredeljena v členu 1 Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7);

(v)

terorističnih kaznivih dejanj oziroma kaznivih dejanj, povezanih s terorističnimi dejavnostmi, kot so opredeljena v členu 1 oziroma 3 Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ (8), ali spodbujanja k storitvi takih kaznivih dejanj, pomoči ali podpore pri tem ali poskusa storitve takih kaznivih dejanj, kot je navedeno v členu 4 navedenega sklepa;

(vi)

vpletenosti v delo otrok ali druge oblike trgovine z ljudmi, kot so opredeljene v členu 2 Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9);

(e)

se izkaže, da je vložnik zelo pomanjkljivo izpolnjeval glavne obveznosti pri izvajanju naročila, sporazuma ali sklepa o dodelitvi nepovratnih sredstev, financiranega iz proračuna Unije, kar je privedlo do predčasne odpovedi naročila/sporazuma/sklepa ali uporabe pavšalnih odškodnin ali drugih pogodbenih kazni ali kar je odredbodajalec, OLAF ali Računsko sodišče razkrilo s svojimi pregledi, revizijami ali preiskavami;

(f)

je bilo s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo ugotovljeno, da je vložnik storil nepravilnost v smislu člena 1(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (10);

(g)

v primeru hude kršitve poklicnih pravil, goljufije, korupcije, drugih kaznivih dejanj, zelo pomanjkljivega izvajanja naročila ali nepravilnosti za vložnika veljajo:

(i)

dejstva, ugotovljena pri revizijah ali preiskavah, ki jih opravi Računsko sodišče, OLAF ali notranja revizija, ali katerem koli drugem preverjanju, reviziji ali kontroli, opravljeni pod odgovornostjo odredbodajalca institucije EU, evropskega urada ali agencije ali organa EU;

(ii)

nepravnomočne upravne odločbe, ki lahko vključujejo disciplinske ukrepe, ki jih sprejme pristojni nadzorni organ, odgovoren za preverjanje, ali se uporabljajo standardi poklicne etike;

(iii)

sklepi ECB, EIB, Evropskega investicijskega sklada ali mednarodnih organizacij;

(iv)

sklepi Komisije v zvezi s kršitvijo pravil Unije o konkurenci ali sklepi nacionalnega pristojnega organa v zvezi s kršitvijo prava Unije o konkurenci ali nacionalnega konkurenčnega prava;

(v)

sklepi odredbodajalca institucije EU, evropskega urada ali agencije ali urada EU o izključitvi.

7.2   Popravni ukrepi

Če vložnik izjavi, da je v kateri od zgoraj navedenih situacij za izključitev (glej oddelek 7.1), bi moral navesti ukrepe, ki jih je sprejel za odpravo situacije za izključitev, in tako dokazati svojo zanesljivost. To lahko vključuje na primer tehnične, organizacijske in kadrovske ukrepe za preprečitev nadaljnjih ponovitev, nadomestilo škode ali plačilo glob. Ustrezna dokazila, ki prikazujejo sprejete popravne ukrepe, je treba predložiti v prilogi k izjavi. To ne velja za situacije iz točke (d) oddelka 7.1.

7.3   Zavrnitev sodelovanja v postopku razpisa za zbiranje predlogov

Odredbodajalec nepovratnih sredstev ne dodeli vložniku, ki:

(a)

je v situaciji za izključitev, ugotovljeni v skladu z oddelkom 7.1;

(b)

je zavajal pri dajanju informacij, ki se zahtevajo kot pogoj za udeležbo v postopku, ali pa teh informacij ni predložil;

(c)

je predhodno sodeloval pri pripravi dokumentacije v zvezi z razpisom za zbiranje predlogov, kadar to pomeni izkrivljanje konkurence, ki ga ni mogoče odpraviti drugače.

Ista merila za izključitev veljajo za povezane subjekte.

Vložnikom, ali kadar je ustrezno, povezanim subjektom, ki so predložili zavajajoče informacije, se lahko naložijo upravne in finančne kazni.

7.4   Dokazila

Vložniki in povezani subjekti morajo predložiti častno izjavo, s katero potrjujejo, da niso v situacijah iz členov 136(1) in 141 finančne uredbe, pri čemer izpolnijo ustrezni obrazec, ki je bil objavljen z razpisom za zbiranje predlogov in je na voljo na: https://ec.europa.eu/agriculture/grants-for-information-measures_sl.

Ta obveznost se lahko izpolni na enega od naslednjih načinov:

(i)

vložnik podpiše izjavo v svojem imenu in v imenu svojih povezanih subjektov ALI

(ii)

vložnik in njegovi povezani subjekti vsak zase podpišejo ločeno izjavo v svojem imenu.

8.   MERILA ZA IZBOR

8.1   Finančna sposobnost

Vložnik mora imeti stalna in zadostna finančna sredstva, da lahko opravlja svojo dejavnost ves čas trajanja sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev in prispeva k njegovemu financiranju. Finančna zmogljivost vložnika bo ocenjena na podlagi naslednjih dokazil, ki jih je treba vložiti skupaj z vlogo:

častna izjava ter

ALI

izkaz poslovnega izida in bilanca stanja za zadnje proračunsko leto, za katerega je bil pripravljen zaključni račun,

pri novoustanovljenih subjektih se lahko navedeni dokumenti nadomestijo s poslovnim načrtom,

ALI

preglednica v obrazcu za vlogo, izpolnjena z ustreznimi zakonsko določenimi številčnimi podatki, da bi bilo mogoče izračunati razmerja, kot je podrobneje pojasnjeno v obrazcu.

Če odgovorni odredbodajalec po predloženih dokumentih meni, da je finančna zmogljivost šibka, lahko zahteva dodatne informacije.

Če odgovorni odredbodajalec meni, da je finančna zmogljivost nezadostna, vlogo zavrne.

8.2   Operativna zmogljivost

Vložniki morajo biti strokovno usposobljeni in imeti izobrazbo, ki je potrebna za izvedbo predlaganega ukrepa za informiranje. V zvezi s tem morajo vložniki predložiti častno izjavo in naslednja dokazila:

življenjepis ali opis profila posameznikov, ki so v prvi vrsti odgovorni za upravljanje in izvajanje ukrepa za informiranje (kjer je ustrezno, npr. na izobraževalnem področju, s priloženim seznamom pomembnih objav). Zlasti vodja ukrepa za informiranje mora imeti najmanj pet let izkušenj s podobnimi projekti,

poročila o dejavnosti organizacije,

seznam preteklih izvedenih projektov in dejavnosti, ki so povezane s področjem politike v razpisu ali ukrepi za informiranje, ki se bodo izvajali (glej obrazec za vlogo 1: največ 4 projekti/dejavnosti).

9.   MERILA ZA DODELITEV

Komunikacijska orodja in dejavnosti, vključeni v ukrep za informiranje, morajo biti medsebojno povezani, imeti jasen konceptualni pristop in jasno opredeljevati rezultate, ki jih je treba doseči.

Z dejavnostmi iz ukrepa za informiranje se morajo doseči konkretni rezultati med trajanjem ukrepa.

Ob vložitvi vloge je treba določiti ustrezne pričakovane rezultate ukrepa za informiranje (glej obrazec za vlogo 3).

Predlog mora vključevati seznam ustreznih (kvalitativnih/kvantitativnih) kazalnikov za merjenje pričakovanih učinkov/rezultatov ukrepa za informiranje (glej obrazec za vlogo 3).

Upravičene vloge bodo ocenjene na podlagi naslednjih meril:

1.

Ustreznost ukrepa: predhodna analiza potreb in posebnih, merljivih, dosegljivih in ustreznih ciljev ter njegove inovativnosti (25 točk, najmanjše število točk 12,5)

2.

Uspešnost ukrepa: tema, sporočila in ciljna javnost, podroben program, časovni razpored in metodologija za naknadno vrednotenje (25 točk, najmanjše število točk 12,5)

3.

Učinkovitost ukrepa: stroškovna učinkovitost glede predlaganih virov (25 točk, najmanjše število točk 12,5)

4.

Kakovost vodenja projekta: kakovost postopkov, dodelitev nalog za izvajanje raznih dejavnosti iz predlaganega ukrepa (25 točk, najmanjše število točk 12,5)

Za kakovost predloga bo dodeljenih največ 100 točk. Najmanjše zahtevano število skupnih točk je 60, pri vsakem merilu pa je treba doseči najmanj 50 %.

10.   PRAVNE OBVEZNOSTI

Ko Komisija dodeli nepovratna sredstva, se vložniku pošlje sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev, v katerem so zneski, navedeni v eurih, podrobno določeni pogoji in stopnja financiranja ter informacije o postopku za potrditev obveznosti strani.

Dva izvoda izvirnega sporazuma mora najprej podpisati upravičenec, nato pa ju je treba takoj vrniti Komisiji. Komisija zadnja podpiše sporazum.

Opozarjamo, da dodelitev nepovratnih sredstev ne pomeni upravičenosti do sredstev tudi za naslednja leta.

11.   FINANČNE DOLOČBE

11.1   Upravičeni stroški

Upravičeni stroški izpolnjujejo naslednja merila:

so stroški, ki jih je imel upravičenec,

nastanejo med trajanjem ukrepa za informiranje, razen stroškov v zvezi s končnimi poročili in revizijskimi potrdili; začetek obdobja upravičenosti stroškov je naveden v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Če upravičenec lahko dokaže potrebo po začetku izvajanja ukrepa za informiranje pred podpisom sporazuma, se lahko obdobje, v katerem se stroški štejejo za upravičene, začne že pred tem podpisom. Obdobje upravičenosti se v nobenem primeru ne more začeti pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva;

navedeni so v oceni proračuna ukrepa,

potrebni so za izvedbo ukrepa za informiranje, ki je predmet nepovratnih sredstev,

so določljivi in preverljivi ter zlasti zabeleženi v računovodskih izkazih upravičenca in pripravljeni v skladu z računovodskimi standardi, ki se uporabljajo v državi, kjer ima upravičenec svoj sedež, in v skladu z običajno prakso stroškovnega računovodstva upravičenca,

so skladni z zahtevami davčne in socialne zakonodaje, ki se uporablja,

so razumni, upravičeni in ustrezajo načelom dobrega finančnega poslovodenja, zlasti glede gospodarnosti in učinkovitosti.

Notranji računovodski postopki in postopki notranjega nadzora upravičenca morajo omogočati neposredno uskladitev stroškov in prihodkov, prijavljenih v zvezi z ukrepom za informiranje, z računovodskimi izkazi in ustreznimi dokazili.

Ista merila veljajo za stroške, ki so jih imeli povezani subjekti.

Upravičeni stroški so lahko neposredni ali posredni.

11.1.1   Upravičeni neposredni stroški

Upravičeni neposredni stroški ukrepa za informiranje so tisti, ki:

se lahko pod navedenimi pogoji upravičenosti opredelijo kot posebni stroški, ki so neposredno povezani z izvajanjem ukrepa za informiranje in se lahko zato neposredno knjižijo zanj, na primer:

(a)

stroški zaposlenih, ki delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene z upravičencem, ali na podlagi enakovrednega akta o imenovanju in so dodeljeni ukrepu za informiranje, če so ti stroški skladni z običajno plačno politiko upravičenca.

Navedeni stroški vključujejo dejanske plače zaposlenih s prištetimi prispevki za socialno varnost in drugimi zakonsko določenimi stroški, ki so vključeni v plačilo. Obsegajo lahko tudi dodatne prejemke, vključno s plačili na podlagi dodatnih pogodb ne glede na njihovo naravo, če so plačani dosledno, kadar koli je potrebna ista vrsta dela ali strokovnega znanja, in neodvisno od vira uporabljenega financiranja.

Stroški fizičnih oseb, ki delajo po pogodbi, sklenjeni z upravičencem, ki ni pogodba o zaposlitvi, ali ki jih tretja oseba napoti upravičencu za plačilo, se prav tako lahko vključijo v te stroške zaposlenih, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(i)

oseba dela pod pogoji, ki so podobni pogojem, pod katerimi dela zaposleni (zlasti glede načina organizacije dela, nalog, ki se opravljajo, in prostorov, v katerih se te naloge opravljajo);

(ii)

rezultati dela pripadajo upravičencu (razen če je izjemoma sklenjen drugačen dogovor) ter

(iii)

stroški se ne razlikujejo bistveno od stroškov za osebje, ki opravlja podobne naloge na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjeni z upravičencem;

Priporočene metode za izračun neposrednih stroškov osebja so navedene v Dodatku;

(b)

potni stroški in dnevnice, če so v skladu z običajno prakso upravičenca glede potnih stroškov;

(c)

stroški najema prostora ali opreme;

(d)

stroški, ki nastanejo v okviru pogodb s podizvajalci, če so izpolnjeni pogoji o oddaji del podizvajalcem, določeni v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev;

(e)

stroški, ki izhajajo neposredno iz zahtev sporazuma (razširjanje informacij, posebna ocena ukrepa za informiranje, revizije, prevodi, razmnoževanje), vključno s stroški zahtevanih finančnih jamstev, če so zadevne storitve nabavljene v skladu s pravili glede pogodb o izvajanju, določenimi v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev;

(f)

dajatve, davki in pristojbine, ki jih plača upravičenec, zlasti davek na dodano vrednost (DDV), če so vključeni v upravičene neposredne stroške, razen če je v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev določeno drugače.

11.1.2   Upravičeni posredni stroški (splošni stroški)

Posredni stroški so stroški, ki niso neposredno povezani z izvajanjem ukrepa za informiranje in jih zato ni mogoče neposredno pripisati ukrepu.

Pavšalni prispevek v višini 7 % skupnih upravičenih neposrednih stroškov ukrepa za informiranje je upravičen kot posredni strošek, predstavlja pa splošne upravne stroške upravičenca, ki se lahko štejejo v breme ukrepu za informiranje.

Posredni stroški ne smejo zajemati stroškov, ki so vneseni v drugo proračunsko postavko.

Vložnika opozarjamo, da v primeru, da prejema nepovratna sredstva za poslovanje, ki se financirajo iz proračuna EU ali Euratoma, ne sme prijaviti posrednih stroškov za obdobja, zajeta z nepovratnimi sredstvi za poslovanje, razen če lahko dokaže, da nepovratna sredstva za poslovanje ne krijejo nobenih stroškov ukrepa za informiranje.

Upravičenec to načeloma dokaže tako, da:

(a)

uporablja analitično stroškovno računovodstvo, v okviru katerega je mogoče ločeno prikazati vse stroške (tudi splošne), ki jih je mogoče pripisati nepovratnim sredstvom za poslovanje in nepovratnim sredstvom za ukrep za informiranje. Upravičenec bi moral v ta namen uporabljati zanesljive računovodske kode in razdelitvene ključe, ki omogočajo pravično, objektivno in realno razdelitev stroškov;

(b)

ločeno evidentira:

vse stroške, ki so nastali pri nepovratnih sredstvih za poslovanje (tj. osebje, splošni obratovalni stroški in drugi stroški poslovanja, ki so povezani z delom njegovih običajnih letnih dejavnosti), ter

vse stroške, ki so nastali pri nepovratnih sredstvih za ukrep za informiranje (tudi dejanske posredne stroške, povezane z ukrepom za informiranje).

Če se z nepovratnimi sredstvi za poslovanje krije celotna letna običajna dejavnost in proračun upravičenca, upravičenec v okviru nepovratnih sredstev za ukrep za informiranje ni upravičen do posrednih stroškov.

11.2   Neupravičeni stroški

(a)

donos kapitala in dividende, ki jih izplača upravičenec;

(b)

dolgovi in stroški servisiranja dolga;

(c)

rezervacije za izgube ali dolgove;

(d)

dolgovane obresti;

(e)

dvomljivi dolgovi;

(f)

negativne tečajne razlike;

(g)

stroški nakazil s strani Komisije, ki jih zaračuna banka upravičenca;

(h)

stroški, ki jih upravičenec prijavi v okviru drugega ukrepa za informiranje, ki prejema nepovratna sredstva iz proračuna Unije. Taka nepovratna sredstva vključujejo nepovratna sredstva, ki jih dodeli država članica in se financirajo iz proračuna Unije, in nepovratna sredstva, ki jih dodelijo drugi organi, ki niso Komisija, za namen izvrševanja proračuna Unije. Zlasti upravičenci, ki prejemajo nepovratna sredstva za poslovanje, ki se financirajo iz proračuna EU ali Euratoma, ne morejo prijaviti posrednih stroškov za obdobja, v katerih prejemajo nepovratna sredstva za poslovanje, razen če lahko dokažejo, da nepovratna sredstva za poslovanje ne krijejo nobenih stroškov ukrepa za informiranje;

(i)

prispevki v naravi s strani tretjih oseb;

(j)

čezmerni ali nepremišljeni izdatki;

(k)

odbitni DDV;

(l)

nakup opreme.

11.3   Oblike nepovratnih sredstev

11.3.1   Povračilo dejansko nastalih stroškov

Nepovratna sredstva bodo določena z uporabo najvišje stopnje sofinanciranja v višini 60 % dejansko nastalih upravičenih stroškov, ki so jih prijavili upravičenec in njegove povezane osebe.

11.3.2   Pavšalni prispevek

Pavšalni prispevek v višini 7 % upravičenih neposrednih stroškov za kritje posrednih stroškov, ki predstavljajo splošne upravne stroške upravičenca in se lahko štejejo v breme ukrepu za informiranje. Pavšalni prispevek bo izplačan po odobritvi stroškov ali prispevkov, na podlagi katerih je izračunan.

Pogoji za skladnost upravičenčevih običajnih praks stroškovnega računovodstva

Upravičenec mora zagotoviti, da so prakse stroškovnega računovodstva, ki so bile uporabljene za prijavo upravičenih stroškov, skladne z naslednjimi pogoji:

(a)

prakse stroškovnega računovodstva, ki se uporabljajo, morajo predstavljati upravičenčeve običajne prakse stroškovnega računovodstva. Upravičenec mora te prakse uporabljati dosledno in na podlagi objektivnih meril ne glede na vir financiranja (financiranje iz virov EU ali drugih virov);

(b)

prijavljeni stroški se lahko neposredno uskladijo z zneski, knjiženimi v glavni knjigi upravičenca, ter

(c)

kategorije stroškov, uporabljene za namen določitve prijavljenih stroškov, ne vključujejo nobenih neupravičenih stroškov ali stroškov, ki jih krijejo druge oblike nepovratnih sredstev.

11.4   Uravnotežen proračun

Oceno proračuna za ukrep za informiranje je treba priložiti obrazcu za vlogo. Ocena mora vsebovati uravnotežene prihodke in odhodke.

Proračun je treba sestaviti v eurih.

Vložniki, pri katerih stroški ne bodo nastali v eurih, morajo uporabiti menjalni tečaj, ki je objavljen v Uradnem listu Evropske unije ali na spletnem mestu InforEuro na: http://ec.europa.eu/budget/contracts_grants/info_contracts/inforeuro/inforeuro_en.cfm.

Vložnik mora zagotoviti, da sredstva, ki so potrebna za izvedbo ukrepa za informiranje, ne izhajajo v celoti iz nepovratnih sredstev EU.

Sofinanciranje ukrepa za informiranje lahko sestavljajo:

lastna sredstva upravičenca,

prihodek, ki ga ustvari ukrep za informiranje,

finančni prispevki tretjih oseb.

Celotno sofinanciranje lahko zajema tudi prispevke tretjih oseb v naravi, tj. nefinančne vire, ki so jih tretje osebe brezplačno dale na voljo upravičencu. Ustrezni stroški tretjih oseb, npr. prostovoljno delo, brezplačno dajanje na voljo prostorov za sestanke itd., v okviru nepovratnih sredstev niso upravičeni.

Vrednost prispevkov v naravi ne sme presegati:

stroškov, ki jih je dejansko imel upravičenec in jih lahko dokaže z računovodskimi dokumenti,

ali, če takih dokazil nima, stroškov, ki na zadevnem trgu veljajo za splošno sprejete.

Prispevki v naravi se predstavijo ločeno v oceni proračuna, da odrazijo vsa sredstva, ki so bila namenjena za ukrep za informiranje. Njihova vrednost na enoto se oceni v začasnem proračunu in se pozneje ne spreminja.

Prispevki v naravi so skladni z nacionalnimi davčnimi pravili in pravili na področju socialne varnosti.

11.5   Izračun končnega zneska nepovratnih sredstev

Končni znesek nepovratnih sredstev izračuna Komisija ob končnem izplačilu. Izračun vključuje naslednje korake:

Korak 1 – Uporaba stopnje povračila pri upravičenih stroških in dodajanje pavšalnega prispevka

Znesek iz koraka 1 se izračuna z uporabo stopnje povračila iz oddelka 11.3.1 za upravičene stroške, ki jih je Komisija odobrila, in dodajanjem pavšalnega prispevka v skladu z oddelkom 11.3.2.

Korak 2 – Omejitev na najvišji znesek nepovratnih sredstev

Skupni znesek, ki ga upravičencu izplača Komisija, v nobenem primeru ne sme presegati najvišjega zneska nepovratnih sredstev, kot je naveden v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev. Če je znesek, izračunan na podlagi koraka 1, višji od tega najvišjega zneska, se končni znesek nepovratnih sredstev omeji na slednjega.

Korak 3 – Znižanje zaradi pravila neprofitnosti

„Dobiček“ pomeni presežek zneska, izračunanega na podlagi korakov 1 in 2, h kateremu se dodajo še skupni prejemki ukrepa za informiranje, v primerjavi s skupnimi upravičenimi stroški ukrepa za informiranje.

Skupni upravičeni stroški ukrepa za informiranje so konsolidirani skupni upravičeni stroški, ki jih odobri Komisija. Skupni prejemki ukrepa za informiranje so konsolidirani skupni prejemki, ki so ugotovljeni, ustvarjeni ali potrjeni na dan, ko upravičenec pripravi zahtevek za plačilo razlike.

Za prejemke se štejejo:

(a)

prihodek, ki ga ustvari ukrep za informiranje.

V primeru dobička se bo slednji odštel sorazmerno glede na končno stopnjo povračila dejanskih upravičenih stroškov ukrepa za informiranje, ki jo odobri Komisija.

Korak 4 – Znižanje zaradi nepravilnega izvajanja ali kršitve drugih obveznosti

Komisija lahko zniža najvišji znesek nepovratnih sredstev, če se ukrep za informiranje ne izvaja pravilno (tj. če se ne izvaja ali se izvaja slabo, delno ali z zamudo) ali če je bila kršena druga obveznost iz sporazuma.

Znesek znižanja bo sorazmeren s stopnjo nepravilnega izvajanja ukrepa za informiranje ali z resnostjo kršitve.

11.6   Določbe o poročanju in plačilu

11.6.1   Če so izpolnjeni pogoji iz sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev (npr. plačilni roki, najvišji zneski itd.), lahko upravičenec zahteva plačilo, navedeno v nadaljevanju. Zahtevku za plačilo so priloženi dokumenti, navedeni v nadaljevanju in podrobneje pojasnjeni v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Zahtevek za plačilo

Spremni dokumenti

Plačilo razlike

 

Komisija bo znesek tega plačila določila na podlagi izračuna končnega zneska nepovratnih sredstev (glej oddelek 11.5).

(a)

končno tehnično poročilo

(b)

končni računovodski izkaz

11.7   Drugi finančni pogoji

(a)   Nekumulativno dodeljevanje in brez dvojnega financiranja

Za vsak ukrep za informiranje se iz proračuna EU nepovratna sredstva dodelijo samo enkrat.

Isti stroški se iz proračuna Unije nikoli ne financirajo dvakrat. Da se to zagotovi, vložnik v vlogi za nepovratna sredstva navede vire in zneske financiranja Unije, ki jih je prejel ali za katere je zaprosil za isti ukrep za informiranje, del ukrepa za informiranje ali za svoje delovanje v istem proračunskem letu, ter vsa druga sredstva v zvezi z istim ukrepom za informiranje, ki jih je prejel ali za katera je zaprosil.

(b)   Neretroaktivnost

Nepovratna sredstva se ne smejo dodeliti za nazaj za že dokončane ukrepe za informiranje.

Nepovratna sredstva se lahko dodelijo za ukrep za informiranje, ki se je že začel izvajati, samo če lahko vložnik v vlogi za nepovratna sredstva dokaže, da je bilo nujno začeti ukrep za informiranje pred podpisom sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

V takih primerih upravičeni stroški za financiranje ne smejo nastati pred datumom predložitve vloge za nepovratna sredstva.

(c)   Pogodbe o izvajanju/podizvajalske pogodbe

Kadar izvajanje ukrepa za informiranje zahteva dodelitev javnih naročil (pogodbe o izvajanju), mora upravičenec dodeliti pogodbo tistemu ponudniku, ki ponuja najboljšo stroškovno učinkovitost ali najnižjo ceno (kar je primerno), pri čemer se mora izogibati navzkrižju interesov.

Če pogodba o izvajanju presega 60 000 EUR, se mora upravičenec ravnati po posebnih pravilih, navedenih v vzorcu sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki je priložen razpisu.

Upravičenec mora jasno dokumentirati postopek javnega razpisa in shraniti dokumentacijo za primer revizije.

Subjekti, ki so javni naročniki v smislu Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11) ali naročniki v smislu Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12), morajo spoštovati veljavna nacionalna pravila o javnem naročanju.

Upravičenci lahko izvajanje nalog, ki so del ukrepa za informiranje, oddajo podizvajalcem. V takem primeru morajo zagotoviti, da so poleg zgoraj navedenih pogojev najvišje vrednosti glede na ceno in odsotnosti navzkrižja interesov izpolnjeni tudi naslednji pogoji:

(a)

oddaja del podizvajalcem ne zajema osrednjih nalog ukrepa za informiranje;

(b)

uporaba oddaje del podizvajalcem je upravičena zaradi narave ukrepa za informiranje in zahtev za njegovo izvedbo;

(c)

ocenjeni stroški oddaje podizvajalcem so jasno razvidni iz ocene proračuna;

(d)

upravičenec obvesti Komisijo o kakršni koli uporabi podizvajanja, ki ni določena v opisu ukrepa za informiranje, Komisija pa jo odobri. Komisija lahko odobritev podeli:

(i)

pred kakršno koli oddajo del podizvajalcem, če upravičenci zahtevajo spremembo;

(ii)

po uporabi oddaje del podizvajalcem v naslednjih primerih:

če je oddaja del podizvajalcem upravičena v končnem tehničnem poročilu ter

če oddaja del podizvajalcem ne zahteva sprememb sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki bi vzbudile dvome o odločitvi o dodelitvi nepovratnih sredstev ali bile v nasprotju z načelom enake obravnave vložnikov;

(e)

upravičenci zagotovijo, da se nekateri pogoji, ki se uporabljajo za upravičence in kot so našteti v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev (na primer prepoznavnost, varovanje zaupnosti itd.), uporabljajo tudi za podizvajalce.

(d)   Finančna podpora tretjim stranem

Vloge ne smejo določati finančne podpore tretjim osebam.

12.   OGLAŠEVANJE

12.1   S strani upravičencev

Upravičenci morajo jasno navesti prispevek Evropske unije v vseh objavah ali v povezavi z dejavnostmi, za katere se uporabljajo nepovratna sredstva.

Pri tem morajo upravičenci posebej poudariti ime in znak Evropske komisije v vseh svojih publikacijah, na plakatih, v programih in na drugih izdelkih, pripravljenih pri sofinanciranem projektu.

V ta namen morajo uporabiti besedilo in znak Evropske unije ter izjavo o zavrnitvi odgovornosti, ki so na voljo na https://ec.europa.eu/agriculture/grants-for-information-measures_sl.

Če ta zahteva ni v celoti izpolnjena, se nepovratna sredstva za upravičenca lahko zmanjšajo v skladu z določbami sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

12.2   S strani Komisije

Vse informacije o nepovratnih sredstvih, dodeljenih v proračunskem letu, razen štipendij za fizične osebe in drugih neposrednih podpor za fizične osebe, ki to podporo najbolj potrebujejo, se objavijo na spletnem mestu institucij Evropske unije najpozneje do 30. junija v letu, ki sledi proračunskemu letu, v katerem so bila nepovratna sredstva dodeljena.

Komisija objavi naslednje informacije:

ime upravičenca,

naslov upravičenca, kadar gre za pravno osebo, oziroma regijo, če je upravičenec fizična oseba, kot je opredeljeno na ravni NUTS 2, če ima stalno prebivališče v EU, ali ekvivalent, če ima stalno prebivališče zunaj EU,

predmet nepovratnih sredstev,

dodeljeni znesek.

Če upravičenec vloži utemeljeno in ustrezno podprto prošnjo za neobjavo teh informacij, se mu ugodi, če objava teh informacij lahko ogrozi pravice in svoboščine zadevnih posameznikov, ki jih ščiti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, ali škodi poslovnim interesom upravičencev.

13.   OBDELAVA OSEBNIH PODATKOV

Odziv na kateri koli razpis za zbiranje predlogov vključuje beleženje in obdelavo osebnih podatkov (kot so ime, naslov, življenjepis). Ti podatki se bodo obdelovali v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (13). Če ni drugače navedeno, so odgovori na vprašanja in zahtevani osebni podatki potrebni za oceno vloge v skladu z razpisom za zbiranje predlogov, zato jih bo Enota R5 Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja obdelala izključno v ta namen.

Osebne podatke lahko Komisija evidentira v sistemu za zgodnje odkrivanje in izključitev, če je upravičenec v eni od situacij iz členov 136(1) in 141 finančne uredbe (več informacij je na voljo v izjavi o varstvu osebnih podatkov, ki je dostopna na naslovu:

http://ec.europa.eu/budget/library/explained/management/protecting/privacy_statement_edes_en.pdf).

14.   POSTOPEK ODDAJE PREDLOGOV

Predloge je treba oddati do 14. decembra 2018.

Spreminjanje vloge po poteku roka za oddajo vloge ni dovoljeno. Komisija pa lahko med postopkom vrednotenja vzpostavi stik z vložnikom, če je treba pojasniti nekatere vidike ali popraviti tipkarske napake.

Rok za pošiljanje vprašanj je 4. december 2018.

Vložniki bodo pisno obveščeni o rezultatih izbirnega postopka.

Oddaja vloge v papirni obliki

Obrazci za vlogo so na voljo na https://ec.europa.eu/agriculture/grants-for-information-measures_sl.

Vloge morajo biti predložene na pravilnem obrazcu, ki mora biti ustrezno izpolnjen in datiran. Podpisati jih mora oseba, ki je pooblaščena za sklepanje pravno zavezujočih obveznosti v imenu organizacije vložnice.

Kadar je to primerno, lahko vložnik vse dodatne informacije, ki se mu zdijo potrebne, navede na posebnih listih.

Vloge je treba poslati na naslednji naslov:

European Commission Unit AGRI. B.1

Call for proposals 2018/C 395/03

For the attention of Head of Unit

L130 4/053

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

po pošti, upošteva se datum poštnega žiga,

po kurirju, upošteva se datum prejema kurirske službe,

osebno, upošteva se datum prejema na naslednjem naslovu:

osebna vročitev/hitra pošta:

European Commission

Central Mail Service

Avenue du Bourget, no 1/Bourgetlaan 1

B-1140 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Vložnik mora kot dokaz pridobiti potrdilo o vročitvi, ki ga podpiše in datira uradnik v vložišču Komisije, ki prevzame pošiljko. Vložišče je odprto od 8.00 do 17.00 od ponedeljka do četrtka in od 8.00 do 16.00 ob petkih. Ob sobotah, nedeljah in praznikih Komisije je zaprto.

Vloge, poslane po telefaksu ali elektronski pošti, ne bodo sprejete.

Poleg predložitve v papirni obliki mora vložnik predložiti tudi elektronsko kopijo predloga in vseh njegovih prilog na CD-ROM-u ali USB ključu v isti ovojnici kot papirno različico. Prednost ima različica v papirni obliki. Dopustnost vlog bo ocenjena na podlagi predložitve na papirju.

Stiki

Kontaktna točka za vprašanja: agri-grants@ec.europa.eu.

Pogosto zastavljena vprašanja in odgovori nanje bodo objavljeni na: https://ec.europa.eu/agriculture/grants-for-information-measures_sl.

Priloge

Obrazec za vlogo s proračunskimi razpredelnicami (in kontrolnim seznamom dokumentov, ki jih je treba priložiti) je na voljo na:

https://ec.europa.eu/agriculture/grants-for-information-measures_sl.

Vzorec sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev s predlogo finančnega in tehničnega poročila je na voljo na:

https://ec.europa.eu/agriculture/grants-for-information-measures_sl.

Obrazec za pravne osebe je na voljo na:

http://ec.europa.eu/budget/contracts_grants/info_contracts/legal_entities/legal-entities_en.cfm#sl.

Obrazec za finančno identifikacijo je na voljo na:

http://ec.europa.eu/budget/contracts_grants/info_contracts/financial_id/financial_id_en.cfm.


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(2)  UL L 193, 30.7.2018, str. 1.

(3)  Uredba (EU) 2016/791 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 1306/2013 glede sheme pomoči za oskrbo izobraževalnih ustanov s sadjem in zelenjavo, bananami ter mlekom (UL L 135, 24.5.2016, str. 1).

(4)  UL L 182, 29.6.2013, str. 19.

(5)  UL L 192, 31.7.2003, str. 54.

(6)  UL L 300, 11.11.2008, str. 42.

(7)  UL L 309, 25.11.2005, str. 15.

(8)  UL L 164, 22.6.2002, str. 3.

(9)  UL L 101, 15.4.2011, str. 1.

(10)  UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(11)  Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(12)  Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

(13)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.


POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

Evropska komisija

31.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 395/19


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.9077 – PSPIB/Brookfield/QuadReal/BREP Brazil/Brookfield Brazil Retail)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2018/C 395/04)

1.   

Komisija je 23. oktobra 2018 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1).

Ta priglasitev zadeva naslednja podjetja:

Public Sector Pension Investment Board („PSPIB“, Kanada),

Brookfield Asset Management Inc („Brookfield“, Kanada),

QuadReal Property Group Limited Partnership („QuadReal“, Kanada), ki ga obvladuje podjetje British Columbia Investment Management Corporation („BCI“, Kanada),

BREP Brazil Private Limited („BREP“, Singapur), ki ga obvladuje podjetje GIC Realty Private Limited („GIC Realty“, Singapur),

Brookfield Brazil Retail Fundo de Investimentos em Participações Multiestratégia („Brookfield Brazil Retail Fund“, Brazilija).

PSPIB, Brookfield, QuadReal in BREP pridobijo v smislu člena 3(1)(b) in člena 3(4) uredbe o združitvah skupni nadzor nad podjetjem Brookfield Brazil Retail Fund, ki ga trenutno obvladuje podjetje Brookfield.

Koncentracija se izvede na podlagi pogodbe.

2.   

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—   za podjetje PSPIB: upravljanje pokojninskih naložb z diverzificiranim globalnim portfeljem, vključno z delnicami, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji s stalnim donosom, ter naložbe v zasebni kapital, nepremičnine, infrastrukturo, naravne vire in zasebni dolg,

—   za podjetje Brookfield: naložbe v nepremičnine, infrastrukturo, obnovljive vire energije in zasebni kapital,

—   za podjetje QuadReal: upravljanje nepremičnin in s tem povezane storitve za podjetje Columbia Investment Management Corporation,

—   za podjetje BREP: lastništvo nepremičnin, ki jih ima podjetje GIC Realty v imenu vlade Singapurja,

—   za podjetje Brookfield Brazil Retail Fund: posredno lastništvo in upravljanje nakupovalnih središč v Braziliji.

3.   

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.   

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:

M.9077 – PSPIB/Brookfield/QuadReal/BREP Brazil/Brookfield Brazil Retail

Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti, po telefaksu ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:

E-naslov: COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu

Faks +32 22964301

Poštni naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.


31.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 395/21


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.9061 – GETEC Wärme & Effizienz/SW Hanau/Pionierwerk)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2018/C 395/05)

1.   

Komisija je 22. oktobra 2018 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1).

Ta priglasitev zadeva naslednja podjetja:

GETEC Wärme & Effizienz GmbH („GETEC“, Nemčija), ki pripada skupini GETEC Group, katerega končno obvladujoče podjetje je EQT Fund Management S.à.r.l. (Luksemburg),

Stadtwerke Hanau („SW Hanau“, Nemčija),

PionierWerk Hanau GmbH („JV“, Nemčija), ki je trenutno obvladuje podjetje SW Hanau.

Podjetji GETEC in SW Hanau pridobita v smislu člena 3(1)(b) in člena 3(4) uredbe o združitvah skupni nadzor nad podjetjem JV. Koncentracija se izvede z nakupom delnic.

2.   

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—   za podjetje GETEC: specializirano za pogodbene storitve za decentralizirano proizvodnjo toplote, električne energije in hlajenja ter energetske storitve,

—   za podjetje SW Hanau: občinski dobavitelj energije mesta Hanau, ki mestu zagotavlja plin, vodo in elektriko,

—   za podjetje JV: podjetje SW Hanau je junija 2018 ustanovilo podjetje JV, ki bo v prihodnosti novorazvito okrožje Pionier-Park v mestu Hanau oskrbovalo z električno energijo, toploto, telekomunikacijskimi storitvami in storitvami e-mobilnosti, pa tudi storitvami za pametne hiše v bodočih stavbah. Poleg tega podjetje JV upravlja obrate za soproizvodnjo na tem območju in okrožje Pioneer-Park oskrbuje z električno energijo in toploto.

3.   

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.   

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:

M.9061 – GETEC Wärme & Effizienz/SW Hanau/Pionierwerk

Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti, po telefaksu ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:

E-naslov: COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu

Faks +32 22964301

Poštni naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.


31.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 395/22


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.8907 – Aperam/VDM)

(Besedilo velja za EGP)

(2018/C 395/06)

1.   

Komisija je 23. oktobra 2018 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1).

Ta priglasitev zadeva naslednji podjetji:

Aperam S.A. („Aperam“, Luksemburg),

VDM Metals Holding GmbH („VDM“, Nemčija).

Podjetje Aperam pridobi v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah nadzor nad celotnim podjetjem VDM. Koncentracija se izvede z nakupom delnic.

2.   

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—   za podjetje Aperam: globalni akter na področju nerjavnega jekla, elektropločevine in posebnega jekla, ki je dejavno tudi na področju proizvodnje in prodaje nikljevih zlitin in materialov, odpornih proti koroziji,

—   za podjetje VDM: globalni proizvajalec visokozmogljivih materialov, sestavljenih iz niklja in nikljevih zlitin, posebnih nerjavnih jekel, cirkonija in zlitin na osnovi kobalta.

3.   

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

4.   

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:

M.8907 – Aperam/VDM

Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti, po telefaksu ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:

E-naslov: COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu

Faks +32 22964301

Poštni naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).


31.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 395/23


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.9108 – PepsiCo/SodaStream International)

(Besedilo velja za EGP)

(2018/C 395/07)

1.   

Komisija je 24. oktobra 2018 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1).

Ta priglasitev zadeva naslednji podjetji:

PepsiCo Inc. („PepsiCo“, ZDA),

SodaStream International Ltd. („SodaStream International“, Izrael).

PepsiCo pridobi v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah nadzor nad celotnim podjetjem SodaStream International.

Koncentracija se izvede z nakupom delnic.

2.   

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—   za podjetje PepsiCo: proizvodnja in distribucija gaziranih in negaziranih brezalkoholnih pijač v pločevinkah ali steklenicah za potrošnike, proizvodnja in trženje potrošniških rešitev za vodo z okusom, proizvodnja in trženje industrijskih koncentratov in sirupov za hotele, restavracije ter pripravo in dostavo jedi ter proizvodnja in trženje prigrizkov in mlečnih izdelkov,

—   za podjetje SodaStream International: proizvodnja in trženje domačih sistemov za gaziranje, ki potrošnikom omogočajo, da vodo iz pipe spremenijo v gazirano vodo in gazirano vodo z okusom, vključno z domačimi aparati za gaziranje, steklenicami za gaziranje, jeklenkami s CO2 in storitvami ponovnega polnjenja jeklenk, koncentrati sirupov in okusov za redčenje.

3.   

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

4.   

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:

M.9108 – PepsiCo/SodaStream International

Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti, po telefaksu ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:

E-naslov: COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu

Faks +32 22964301

Poštni naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).