11.10.2018

Uradni list Evropske unije

C 369/2

P8_TA(2017)0485

Sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med EU in Kazahstanom (resolucija)

Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kazahstan na drugi strani, v imenu Unije (12409/2016 – C8-0469/2016 – 2016/0166(NLE) – 2017/2035(INI))

(2018/C 369/01)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12409/2016),

—	ob upoštevanju osnutka Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kazahstan na drugi strani (09452/2015),

—	ob upoštevanju prošnje za odobritev (C8-0469/2016), ki jo je Svet podal v skladu s členoma 31(1) in 37 Pogodbe o Evropski uniji, ter členov 91, 100(2), 207 in 209 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 218(6)(a),

—	ob upoštevanju tega, da je bil 21. decembra 2015 v Astani v navzočnosti podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini podpisan sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju,

—	ob upoštevanju tega, da se deli sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, ki so v izključni pristojnosti EU, od 1. maja 2016 začasno uporabljajo,

—	ob upoštevanju tega, da sta EU in Kazahstan 23. januarja 1995 podpisala sporazum o partnerstvu in sodelovanju, ki je začel veljati 1. julija 1999 in se še vedno izvaja,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2012 s priporočili Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje glede pogajanj za sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med Kazahstanom in EU (1),

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kazahstanu, vključno s tistimi z dne 10. marca 2016 (2), 18. aprila 2013 (3), 15. marca 2012 (4) in 17. septembra 2009 o primeru Jevgenija Žovtisa v Kazahstanu (5),

—	ob upoštevanju svojih resolucij z dne 15. decembra 2011 o stanju izvajanja strategije EU za osrednjo Azijo (6) ter z dne 13. aprila 2016 o izvajanju in pregledu strategije EU za Srednjo Azijo (7),

—	ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 19. januarja 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o nadaljnjem delovanju Mednarodnega znanstvenega in tehnološkega centra (8), ustanovljenega v Astani v Kazahstanu,

—	ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 12. decembra 2017 o osnutku sklepa (9),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. junija 2015 in 19. junija 2017 o strategiji EU za Srednjo Azijo,

—	ob upoštevanju tega, da so Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) in službe Komisije 13. januarja 2015 objavile četrto poročilo o napredku o izvajanju strategije EU za Srednjo Azijo, sprejete leta 2007,

—	ob upoštevanju letnih dialogov o človekovih pravicah med EU in Kazahstanom,

—	ob upoštevanju različnih srečanj med EU in Srednjo Azijo,

—	ob upoštevanju člena 99(2) Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A8-0335/2017),

ker naj bi sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju – ob spoštovanju in upoštevanju obstoječih razlik in konkretnih političnih, gospodarskih in socialnih razmer obeh pogodbenic – privedel do bistvene poglobitve in okrepitve političnih in gospodarskih vezi med stranema, kar bi koristilo tako prebivalcem Kazahstana kot prebivalcem EU;

ker bi lahko sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju (člen 1) okrepil okvir za izpolnjevanje bistvenih elementov, kot so spoštovanje demokracije, načela pravne države, človekovih pravic in načel tržnega gospodarstva, kar je predvideno že v okviru sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, če bo za izvajanje vseh klavzul veljal strog in učinkovit mehanizem spremljanja, ki bo temeljil na jasnih merilih in rokih; ker je bil boj proti širjenju orožja za množično uničevanje dodan kot nov bistveni element (člen 11);

ker je Kazahstan prva srednjeazijska država, ki je z EU podpisala sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju; ker bo ta sporazum – po tem, ko ga bodo ratificirale vse države članice in Evropski parlament – nadomestil sporazum o partnerstvu in sodelovanju iz leta 1999 in ker je bilo besedilo sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju objavljeno 15. julija 2015;

ker sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju določa širok spekter novih področij sodelovanja, ki so tako v političnem kot v gospodarskem interesu EU, poleg tega pa so tudi primerna za pomoč Kazahstanu pri njegovi naslednji fazi posodobitve, za katero si prizadeva, hkrati pa sporazum zagotavlja sodelovanje pri soočanju s svetovnimi izzivi, zlasti kar zadeva trajnostni socialni in gospodarski razvoj za vse državljane, ohranjanje kulturne raznolikosti in okolja ter obvladovanje učinkov podnebnih sprememb v skladu z obveznostmi iz Pariškega sporazuma, pa tudi ohranjanje miru in regionalno sodelovanje;

E.	ker se dve tretjini sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju od maja 2016 začasno uporabljata;

F.	ker je Evropski parlament v okviru svojih pristojnosti pripravljen prevzeti aktivno vlogo pri opredeljevanju in vzpostavljanju konkretnih področij sodelovanja s Kazahstanom, vključno s parlamentarnimi odnosi;

G.	ker se je Kazahstan 1. januarja 2016 pridružil Svetovni trgovinski organizaciji (STO);

H.	ker se je Kazahstan marca 2012 pridružil Evropski komisiji za demokracijo skozi pravo (Beneški komisiji);

Splošne določbe o odnosih med EU in Kazahstanom ter o sporazumu o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju

poudarja, da mora okrepitev političnih, gospodarskih in kulturnih odnosov med EU in Kazahstanom temeljiti na skupnih zavezah splošnim vrednotam, zlasti demokraciji, pravni državi, dobremu upravljanju in spoštovanju človekovih pravic, voditi pa bi jih morali obojestranski interesi;

ugotavlja, da Kazahstan dosledno uporablja strategijo približevanja EU; poudarja bistveni prispevek te države k izvajanju strategije EU za Srednjo Azijo, ki bo leta 2019 temeljito pregledana;

pozdravlja, da sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju vzpostavlja trdno osnovo za poglabljanje odnosov; ugotavlja, da je Kazahstan prva srednjeazijska partnerska država, s katero je EU izpogajala in podpisala tovrsten sporazum; meni, da je ta sporazum nove generacije dober model, ki bi se v prihodnje lahko uporabljal tudi za druge države v regiji;

pozdravlja cilj, izražen v sporazumu o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, glede okrepitve sodelovanja in občutne okrepitve gospodarskih vezi med EU in Kazahstanom na različnih področjih in področjih v skupnem interesu, kot so demokracija, pravna država, človekove pravice in temeljne svoboščine, trajnostni razvoj, zunanja in varnostna politika, trgovina, pravosodje, svoboda in varnost ter 29 drugih ključnih področij sektorske politike, kot so gospodarsko in finančno sodelovanje, energija, promet, okolje in podnebne spremembe, zaposlovanje in socialne zadeve, kultura, izobraževanje in raziskave; spodbuja obe strani, naj aktivno izpolnjujeta svoje obveznosti;

pričakuje, da bo sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju spodbudil okrepitev pravne države in povečanje sodelovanja vseh državljanov, bolj raznoliko politično okolje, bolje delujoče, neodvisno in nepristransko sodstvo, večjo preglednost in odgovornost vlade, izboljšanje delovne zakonodaje v skladu z zahtevami Mednarodne organizacije dela, več poslovnih priložnosti za mala in srednja podjetja, trajnostni razvoj okolja, več poslovnih priložnosti za mala in srednja podjetja, trajnostni razvoj okolja, upravljanja z vodo in drugih virov, kot sta učinkovita raba energije in razvoj obnovljivih virov energije;

poudarja, da so priporočila Parlamenta z dne 22. novembra 2012 glede pogajanj za sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med EU in Kazahstanom pomembna in še vedno veljajo;

želi spomniti, da je Parlament poudaril, da mora biti napredek pri pogajanjih o sporazumu o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju povezan z dejanskim napredkom na področju političnih reform in dejanskim napredkom na področjih spoštovanja človekovih pravic, pravne države, dobrega upravljanja in demokratizacije, pri čemer bi lahko imelo izvajanje priporočil Beneške komisije pomembno vlogo; izraža resne pomisleke, da pravice do svobode izražanja, mirnega zbiranja in združevanja ostajajo omejene; poziva državo, naj v celoti izvede priporočila posebnega poročevalca Združenih narodov v zvezi s pravicami do svobodnega mirnega zbiranja in združevanja, ki jih je podal v svojem poročilu o rezultatih misije januarja 2015 v Kazahstan;

poudarja, da mora nadaljnje ukrepanje temeljiti na načelu „več za več“;

pozdravlja, da je bila s sporazumom o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju uvedena možnost pogajanj o sporazumu o poenostavitvi vizumskih postopkov med EU in Kazahstanom sočasno z morebitnimi pogajanji o sporazumu, ki bi urejal konkretne obveznosti v zvezi s ponovnim sprejemom; poudarja, kako pomembno je okrepiti izmenjave, zlasti na ravni mladih in na akademski ravni, ter v zvezi s tem poziva k znatni razširitvi programa Erasmus+ za Kazahstan;

10.

ponovno poziva Svet, Komisijo in podpredsednico/visoko predstavnico, naj:

—	zagotovijo, da bosta obe strani spoštovali bistvene elemente sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, saj bi njihovo neupoštevanje vodilo v reševanje sporov (člen 278), v primeru hudih kršitev pa celo v prekinitev izvajanja sporazuma (člen 279);

—	razvijejo merila in določijo roke za izvajanje omenjenega sporazuma;

—	po tem, ko bo omenjeni sporazum v celoti začel veljati, vzpostavijo mehanizem celovitega spremljanja za Parlament in Evropsko službo za zunanje delovanje, vključno z elementi, ki so omenjeni v resoluciji Parlamenta z dne 22. novembra 2012;

11.

želi spomniti, da podpredsednica/visoka predstavnica, Svet in Komisija še vedno samo delno spoštujejo člen 218(10) PDEU in ustrezne sodbe Sodišča glede takojšnega in popolnega dostopa Parlamenta do vseh pogajalskih dokumentov in z njimi povezanih informacij;

12.

poziva odbor za parlamentarno sodelovanje med EU in Kazahstanom, naj posodobi svoj poslovnik in tako zagotovi demokratičen nadzor nad začasno uporabo sporazuma na tistih področjih, ki so že začela veljati, in naj svoje pristojnosti uporabi za sprejetje priporočil, poleg tega pa naj – po tem, ko bo sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju začel v celoti veljati – pripravi pregled celotnega sporazuma;

Politični dialog in sodelovanje, demokracija, pravna država, dobro upravljanje ter temeljne svoboščine

13.

poziva EU, naj pri političnem dialogu s Kazahstanom dosledno daje prednost vprašanjem, povezanim s pravno državo in demokracijo, temeljnimi svoboščinami in človekovimi pravicami;

14.

poziva Kazahstan, naj – glede na deloma nasilne družbene proteste – pri izvajanju programa „Kazahstan 2050“ sprejme proaktivne in konkretne ukrepe na področju političnih, demokratičnih in socialnih reform, vključno z jasno delitvijo oblasti med izvršilno in zakonodajno vejo ter uvedbo nadaljnjega nadzora in ravnotežja v ustavni sistem, v skladu z mednarodnimi zavezami te države v okviru različnih instrumentov Združenih narodov, organizacije OVSE in Sveta Evrope; ponovno poudarja prepričanje, da se zdi, da prehod na nov model rasti z velikim poudarkom na znanosti, za katerega si Kazahstan prizadeva, ne bo mogoč brez visoko kakovostnega izobraževanja, dostopa velikega dela prebivalstva do bistvenih sodobnih storitev, vključujoče socialne politike ter brez sistema reguliranih socialnih odnosov, zlasti v gospodarstvu; pozdravlja, da se skuša s programom „100 korakov“ izvesti nujne reforme v državi;

15.

pozdravlja, da je na področju ustavnih in upravnih reform nedavno prišlo do nekaterih pozitivnih sprememb in da je bila vzpostavljena platforma za posvetovanje s civilno družbo; je pa globoko zaskrbljen zaradi omejevalnih učinkov, ki jih imata kazenski zakonik in zakonik o upravnem postopku, ki sta začela veljati leta 2015, na organizacije civilne družbe in njihove dejavnosti;

16.

poziva Kazahstan, naj v celoti izvede priporočila, ki so bila v okviru mednarodne misije organizacije OVSE/urada ODIHR za opazovanje volitev podana za volitve z dne 20. marca 2016 in v skladu s katerimi je pred državo še dolga pot do izpolnitve njenih zavez v okviru organizacije OVSE glede demokratičnih volitev; poziva kazahstanske oblasti, naj ne omejujejo dejavnosti neodvisnih kandidatov; poziva tudi, naj se spoštujejo volilne pravice državljanov;

17.

pozdravlja, da Kazahstan sodeluje z Beneško komisijo, in poziva, naj njena ustrezna priporočila, zlasti na področju demokratičnih in pravosodnih reform, v celoti izvede;

18.

pozdravlja sedanje upravne reforme in priporoča nadaljnje reforme, s pomočjo katerih bo mogoče zagotoviti resnično neodvisno in nepristransko sodstvo in učinkovitejša prizadevanja v boju proti korupciji na vseh ravneh; hkrati pa poziva k okrepitvi upravljanja in reform, za resnično neodvisno sodstvo brez korupcije in zagotavljanje pravice do poštenega sojenja in pravice do obrambe, poziva pa tudi k bolj učinkovitim prizadevanjem v boju proti korupciji, organiziranemu kriminalu in trgovini z mamili; poziva k izboljšanju in posodobitvi osrednjih socialnih sektorjev in vlaganju vanje; poudarja, da bo za dolgoročno stabilnost države pomembno nameniti dodatno pozornost gospodarskemu in socialnemu razvoju v obrobnih regijah in na območjih izven večjih mest;

19.

ugotavlja, da so na voljo platforme za dialog s civilno družbo; ponovno izraža zaskrbljenost nad zakonodajo v zvezi z nevladnimi organizacijami, ki ogroža njihovo neodvisnost in možnosti delovanja; želi spomniti, kako pomembna je aktivna in neodvisna civilna družba za trajnostno prihodnost Kazahstana; poziva kazahstanske oblasti, naj v vseh okoliščinah zagotovijo, da bodo vsi zagovorniki človekovih pravic in nevladne organizacije v Kazahstanu lahko opravljali svoje legitimne dejavnosti na področju človekovih pravic, brez bojazni pred povračilnimi ukrepi in brez kakršnih koli omejitev, in s tem prispevali k trajnostnemu razvoju družbe in krepitvi demokracije; meni, da sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju vključuje tudi okrepljeno podporo za razvoj prave civilne družbe, in poziva kazahstanske oblasti, naj temu primerno ukrepajo, Komisijo pa, naj okrepi programe za krepitev in utrditev delovanja neodvisnih nevladnih organizacij;

20.

poziva, naj se konča sodni pregon, nadlegovanje in zapiranje neodvisnih novinarjev, aktivistov civilne družbe, sindikalnih voditeljev, zagovornikov človekovih pravic, opozicijskih politikov in drugih kritičnih posameznikov kot povračilni ukrep za njihovo uveljavljanje svobode izražanja in drugih temeljnih svoboščin – gre za pojav, ki v zadnjih nekaj letih postaja vse bolj pogost; poziva, naj se v celoti rehabilitirajo in izpustijo vsi aktivisti in politični zaporniki, ki so trenutno v zaporu, ter naj se prekliče omejitev gibanja za druge osebe; zahteva, naj se končajo zlorabe Interpolovih postopkov izročitve in naj se preneha nadlegovanje politične opozicije v tujini;

21.

pozdravlja, da je bil znani kazahstanski aktivist in vodja opozicijske stranke Alga! Vladimir Kozlov avgusta 2016 pogojno izpuščen iz zapora;

22.

izraža zaskrbljenost zaradi omejevanja svobode medijev, svobode izražanja ter svobode združevanja in zbiranja, pa tudi verske svobode, ki se med drugim izvaja s pomočjo restriktivne zakonodaje, pritiskov, cenzure in kazenskega pregona aktivistov; poudarja, da je svoboda govora za neodvisne medije, blogerje in posamezne državljane univerzalna vrednota, ki jo je treba spoštovati; priporoča, da Kazahstan v okviru svojega pravnega sistema uporablja standarde Sveta Evrope; je seznanjen s tem, da si Kazahstan prizadeva za izboljšanje svoje mednarodne podobe, kar se kaže v nedavnem odprtju mednarodne razstave EXPO-2017 v Astani; kljub temu poudarja, da so ta prizadevanja v nasprotju z zatiranjem nasprotujočih glasov in pritiskom, ki se je nad civilno družbo vršil v zadnjih nekaj mesecih;

23.

je zaskrbljen nad tem, da nekatere določbe nedavno prenovljenega kazenskega zakonika in zakonika o kazenskem postopku omejujejo svobodo izražanja; spodbuja Kazahstan, naj te določbe ponovno preuči, zlasti kar zadeva kriminalizacijo obrekovanja;

24.

poudarja, da sta svoboda medijev in svoboda izražanja bistveni za vzpostavitev in utrditev demokracije, pravne države in človekovih pravic; obžaluje, da postaja okolje, v katerem delujejo neodvisne medijske hiše, vedno bolj sovražno; izraža zaskrbljenost zaradi osnutka zakonodaje o medijih, katere cilje je uvesti pravila za novinarje glede potrjevanja svojih informacij pri državnih organih; poziva kazahstanske oblasti, naj umaknejo takšne predloge sprememb iz svojega osnutka zakonodaje ter novinarjem zagotovijo popolno neodvisnost pri preiskovanju in poročanju; poziva jih tudi, naj ne omejujejo dostopa do spletnih in drugih medijev, kritičnih do oblasti, iz države in od drugod; obžaluje, da je obrekovanje v Kazahstanu še vedno kriminalizirano, in poudarja, da je to postalo problematično z vidika svobode izražanja v tej državi; je zaskrbljen zaradi velikega števila tožb zaradi obrekovanja (vključno s postopki proti nekaterim medijskim hišam in drugim spletnim mestom, ki o vladni politiki poročajo kritično in so tudi sistematično blokirana), ki so jih vložili javni uradniki in druge javne osebnosti, ki uživajo posebno varstvo in zahtevajo visoko moralno odškodnino zaradi člankov, v katerih se jih obtožuje korupcije ali kršitev ali pa vsebujejo druge teme, ki jim niso po godu;

25.

poziva k obrnitvi negativnih trendov na področju svobode medijev, svobode izražanja ter svobode združevanja in zbiranja ter verske svobode; priporoča, da Kazahstan v okviru svoje zakonodaje uporablja standarde Sveta Evrope; je v zvezi s tem seznanjen s tem, da se morajo vse kazahstanske nevladne organizacije od leta 2016 v skladu z zakonodajo prijaviti pri oblasteh in predložiti letne informacije o svojih dejavnostih, ki se vključijo v vladno podatkovno zbirko o nevladnih organizacijah; poudarja, da je ta ukrep morda namenjen povečanju preglednosti v tem sektorju; hkrati pa je zaskrbljen, da nove zahteve še stopnjujejo že tako obsežne obveznosti poročanja nevladnega sektorja državi, pri čemer se politika preglednosti nesorazmerno uporablja za neprofitni, nevladni sektor, saj se ne uporablja za nobene druge pravne subjekte; je zaskrbljen, ker je sodelovanje v neprijavljenih združenjih kriminalizirano in ker bi lahko bile organizacije v primeru neposredovanja podatkov za to novo podatkovno zbirko ali posredovanja „nepravilnih“ informacij kaznovane; obžaluje, da lahko sodišča dejavnosti registriranih javnih združenj prekinejo ali ukinejo zaradi katere koli kršitve nacionalne zakonodaje, ne glede na to, kako majhna je kršitev;

26.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi sprejetje nedavne protiteroristične zakonodaje, vključno z zakonom, s katerim se predlaga, da se osebam, osumljenim terorizma, odvzame državljanstvo, lahko privedlo do zatiranja miroljubne in legitimne politične opozicije; poziva kazahstanske oblasti, naj te zakonodaje ne uporabljajo tako, da bi lahko prišlo do omejevanja svobode govore, verske svobode ali svobode prepričanja in neodvisnosti sodstva ali da bi prepovedale dejavnosti opozicije;

27.

je seznanjen s tem, da je odbor Združenih narodov za človekove pravice v svojih sklepnih ugotovitvah o Kazahstanu, sprejetih poleti 2016, izrazil zaskrbljenost zaradi široko zastavljenih določb člena 174 kazenskega zakonika, ki prepoveduje „spodbujanje“ socialnih, nacionalnih ali drugih nemirov, ter člena 274, ki prepoveduje „zavestno razširjanje lažnih informacij“, ter zaradi uporabe teh členov za neupravičeno omejevanje svobode izražanja in drugih pravic, zaščitenih z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP); obžaluje, da so številni civilnodružbeni aktivisti in novinarji na podlagi omenjenih členov kazenskega zakonika obtoženih in zaprtih; je seznanjen s tem, da sta na tem seznamu tudi Maks Bokajev in Talgat Ajan, ki prestajata petletno zaporno kazen zaradi vloge, ki sta jo imela v miroljubnih protestih proti zemljiški reformi, do katerih je v Kazahstanu prišlo spomladi 2016; poziva kazahstansko vlado, naj vse te osebe izpusti in umakne obtožbe proti njim;

28.

poziva Kazahstan, naj revidira svoj zakon o sindikatih iz leta 2014 in zakonik o delovnih razmerjih iz leta 2015, da bi ju uskladil s standardi Mednarodne organizacije dela; želi Kazahstan spomniti, da je dolžen v celoti spoštovati sklepe, ki jih je (v letih 2017, 2016 in 2015) sprejel odbor Mednarodne organizacije dela za uporabo standardov;

29.

obsoja, da je bila januarja 2017 s sodno odločbo razpuščena Konfederacija neodvisnih sindikatov Kazahstana (CITUK), ker naj ji ne bi uspelo potrditi svojega statusa na podlagi omejevalnega zakona te države o sindikatih iz leta 2014; želi kazahstanske oblasti spomniti, da je treba zagotoviti neodvisno in nepristransko sodstvo ter omogočiti dejanski socialni dialog, tudi s spodbujanjem obstoja in delovanja neodvisnih sindikatov, kot so konfederacija CITUK in njene podružnice; opozarja na ugotovitve odbora Mednarodne organizacije dela za uporabo standardov iz junija 2017 o razmerah v Kazahstanu; obžaluje, da je sodišče 25. julija 2017 predsednico konfederacije CITUK Lariso Harkovo spoznalo za krivo prevare in goljufije v povezavi s porabo sredstev sindikatov, pri čemer prevladuje prepričanje, da so imele obtožbe politično podlago; obžaluje tudi, da jo je sodišče samovoljno obsodilo na štiri leta omejene svobode gibanja, 100 ur javnega dela in petletno prepoved opravljanja vodilne funkcije v javnih združenjih; poziva Kazahstan, naj razveljavi njeno obsodbo in umakne obtožbe proti njej;

30.

obžaluje, da sta bila v aprilu in maju 2017 še dva sindikalna voditelja (Nurbek Kušakbajev in Amin Jeleusinov) obsojena na dveinpol- oziroma dveletno zaporno kazen, in sicer na podlagi kazenskih obtožb, ki naj bi bile tudi politično motivirane; ugotavlja, da obsodbe treh sindikalnih voditeljev predstavljajo udarec neodvisni sindikalni dejavnosti v državi;

31.

je seznanjen z večetničnim in večverskim značajem Kazahstana in poudarja, da je treba varovati manjšine in njihove pravice, zlasti kar zadeva uporabo jezikov, versko svobodo ali svobodo prepričanja, nediskriminacijo in enake možnosti; pozdravlja miroljubno sobivanje različnih skupnosti v Kazahstanu;

32.

poziva, naj se temeljito pregleda letni dialog o človekovih pravicah med EU in Kazahstanom, da bi postal bolj učinkovit in usmerjen v rezultate; poziva kazahstanske oblasti, naj se celovito udejstvujejo v tem dialogu ter na vseh drugih forumih, da bi dosegle oprijemljiv napredek na področju človekovih pravic v tej državi, hkrati pa posebno pozornost posvetijo posameznim primerom; želi spomniti, da je treba zagotoviti sodelovanje civilne družbe v teh dialogih in posvetovanjih;

33.

poudarja, da je potrebno stalno udejstvovanje v okviru cikla mehanizma splošnega rednega pregleda Sveta Združenih narodov za človekove pravice, zlasti kar zadeva učinkovito izvajanje njegovih priporočil;

34.

vztraja pri tem, da mora Kazahstan upoštevati priporočila Odbora Združenih narodov proti mučenju in priporočila posebnega poročevalca Združenih narodov o mučenju iz leta 2009;

35.

obžaluje, da Kazahstan kljub pozivom Sveta Združenih narodov za človekove pravice doslej zavrača neodvisno mednarodno preiskavo dogodkov, do katerih je prišlo leta 2011 v kraju Žanjaozen;

36.

pozdravlja, da je država vložila prošnjo za pristop k vrsti konvencij Sveta Evrope;

37.

obžaluje, da Kazahstan ni niti pogodbenica niti podpisnica Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, in državo poziva, naj to pogodbo podpiše in k njej pristopi;

Mednarodni odnosi, regionalno sodelovanje in svetovni izzivi

38.

pozdravlja konstruktivno sodelovanje Kazahstana v mednarodnih odnosih, saj pomembno prispeva k miru in stabilnosti na regionalni in svetovni ravni, na primer prek spodbujanja pogovorov o iranskem jedrskem dogovoru, pogajanj med stranmi v Astani za celovito rešitev za končanje vojne v Siriji, diplomatskih prizadevanj v zvezi s konfliktom v Ukrajini in pobude za Konferenco o sodelovanju in ukrepih za krepitev zaupanja v Aziji; spodbuja Kazahstan, naj se še naprej udejstvuje in prevzame konstruktivno vlogo na mednarodnem prizorišču; v zvezi s tem pozdravlja njegov poziv k postopnemu končanju oboroženih konfliktov s pomočjo neširjenja jedrskega orožja in razoroževanja ter da je dal pobudo za Splošno deklaracijo za svet brez jedrskega orožja; pozdravlja zlasti odločitev Kazahstana, da se ne bo pridružil ruski prepovedi uvoza kmetijskih proizvodov EU, in meni, da je to konkreten in spodbuden znak, da je ta država pripravljena okrepiti dialog in sodelovanje z EU;

39.

je seznanjen z geostrateško pomembnostjo Kazahstana in priznava večplastno zunanjo politiko države, katere namen je spodbujati prijateljske in predvidljive odnose, vključno s prednostnim razvijanjem in uravnoteževanjem dobrih sosedskih odnosov z Rusijo, Kitajsko, državami Srednje Azije, na katere meji, ter z drugimi partnerji, tudi z ZDA in EU;

40.

priznava, da je Kazahstan pomemben akter v zunanji in varnostni politiki, nenazadnje zaradi stalne vloge, ki jo ima pri svetovnem jedrskem razoroževanju in varnosti, ter zaradi tega, ker je bil v letih 2017 in 2018 nestalni član varnostnega sveta Združenih narodov;

41.

je seznanjen z varnostnim izzivom, ki ga za Kazahstan predstavljajo Daiš in druge organizacije, ki jih je varnostni svet Združenih narodov označil za teroristične; je seznanjen tudi s tem, da je med tujimi bojevniki na Bližnjem vzhodu veliko kazahstanskih državljanov; priznava, da utegne zaradi trenutnega konflikta v Afganistanu priti do dodatne destabilizacije Kazahstana, med drugim prek širjenja verskega ekstremizma, trgovine s prepovedanimi drogami in terorizma; poziva k tesnejšemu sodelovanju pri boju proti nasilnemu ekstremizmu in terorizmu in poudarja, da bi morala biti prednostna naloga obravnava temeljnih vzrokov za radikalizacijo; je seznanjen s tem, da so v ospredju člena 13 sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju protiteroristični ukrepi ter da ima ta člen pomembno vlogo, zlasti v sedanjem mednarodnem okolju;

42.

je seznanjen s tem, da je Kazahstan vključen v vse glavne regionalne organizacije; meni, da je mednarodni profil, ki ga je Kazahstan pred kratkim dosegel kot predsedujoča država tako raznolikim mednarodnim organizacijam, kot so OVSE, Organizacija islamskega sodelovanja (OIC), Skupnost neodvisnih držav (SND), Šanghajska organizacija za sodelovanje (SCO), pa tudi Organizacija pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO), dobro izhodišče za skupne dejavnosti za stabilizacijo varnostnih razmer v srednjeazijski regiji ter za večstransko reševanje svetovnih izzivov; v zvezi s tem pozdravlja jasne izjave Kazahstana glede tega, da njegovo članstvo v Evrazijski gospodarski uniji ne bo vplivalo na krepitev odnosov z EU;

43.

priporoča, da EU še naprej podpira regionalno sodelovanje v Srednji Aziji, zlasti kar zadeva pravno državo, ukrepe za krepitev zaupanja, upravljanje voda in virov, upravljanje meja, stabilnost in varnost; v zvezi s tem podpira prizadevanja Kazahstana, da bi spodbujal dobre sosedske odnose in prevzel vlogo garanta stabilnosti v regiji; poziva, naj se vprašanje upravljanja z vodo ter energetska in varnostna vprašanja v Srednji Aziji rešijo trajnostno, in sicer tako, da bodo upoštevani vsi interesi;

44.

priznava, da je Kazahstan vodilna sila v srednjeazijski regiji; poziva Kazahstan, naj svoj položaj uporabi kot osnovo za pozitivno udejstvovanje s svojimi regionalnimi sosedi in naj si prizadeva za napredovanje regionalnega sodelovanja;

Trajnostni razvoj, energija in okolje

45.

pozdravlja tretjo strategijo Kazahstana za posodobitev, najavljeno januarja 2017, katere cilj je, da država postane ena izmed 30 najrazvitejših držav sveta;

46.

pozdravlja izboljšano poglavje o surovinah in energetskem sodelovanju, ki ima velik potencial za prispevanje k energetski varnosti v EU; želi spomniti na pomembno vlogo Kazahstana kot dobavitelja energije za EU; poziva EU, naj se bolj aktivno udejstvuje na področju energetskega sodelovanja in okrepi svoj dialog s Kazahstanom in drugimi srednjeazijskimi državami, da bi povečala svojo energetsko varnost;

47.

pozdravlja, da je bilo v sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju vključeno poglavje o sodelovanju na področju podnebnih sprememb; poziva EU, naj še naprej sodeluje z vlado Kazahstana in ji pomaga pri določanju in razvoju inovativnih in trajnostnih okoljskih in ekoloških politik; želi spomniti, da so Kazahstan zelo prizadele posledice dveh od najbolj uničujočih okoljskih nesreč na svetu, kar jih je povzročil človek, in sicer posledice izsušitve Aralskega jezera in jedrskih poskusov iz sovjetskih časov na območju Semeja (Semipalatinska); poziva Komisijo, naj poveča tako tehnično kot finančno pomoč kazahstanskim oblastem, da bi se znatno izboljšalo upravljanje z vodo in varstvo voda bazena Aralskega jezera v okviru akcijskega programa mednarodnega sklada za rešitev Aralskega jezera, in naj pripravi učinkovit akcijski načrt za očiščenje območja nekdanjega poligona za jedrske poskuse; pozdravlja, da Kazahstan sodeluje v prostovoljnem partnerskem programu „Zeleni most“; je prepričan, da bo to zagotovilo stabilno in dolgoročno osnovo za okolju prijazne naložbe ter prenos novih tehnologij in inovacij, pa tudi za prehod v brezogljično družbo;

48.

poudarja, da je treba v Kazahstanu pri pridobivanju in obdelavi njegovih obsežnih naravnih virov uveljavljati načela okoljsko trajnostnega razvoja; v zvezi s tem pozdravlja, da država spoštuje standarde pobude za preglednost v ekstraktivni industriji;

Trgovina in gospodarstvo

49.

želi spomniti, da je EU najpomembnejša trgovinska in naložbena partnerica Kazahstana ter da je ta najpomembnejši trgovinski partner EU v Srednji Aziji; upa, da bodo ti odnosi še bolj okrepljeni; je seznanjen s tem, da nafta in plin predstavljata 80 % kazahstanskega izvoza v EU; ponovno poudarja pomen večje diverzifikacije kazahstanske trgovinske izmenjave z EU; poudarja, da se lahko trgovina in človekove pravice v okolju, kjer vlada načelo pravne države, medsebojno krepijo; želi spomniti, da ima poslovna skupnost pomembno vlogo pri dajanju pozitivnih spodbud v zvezi s spodbujanjem človekovih pravic, demokracije in družbene odgovornosti podjetij; poudarja, da globalne vrednostne verige na mednarodni ravni prispevajo h krepitvi temeljnih delovnih, okoljskih in socialnih standardov ter standardov človekovih pravic, vključno z določitvijo in izvrševanjem ukrepov na področju zdravja in varnosti pri delu, priložnostmi za izobraževanje, nepristranskimi institucijami in zmanjšanjem korupcije;

50.

pozdravlja, da je Kazahstan 1. januarja 2016 pristopil k STO, kar je pospešilo gospodarsko in upravno posodobitev države; ugotavlja, da kazahstansko gospodarstvo v veliki meri temelji na izkoriščanju in izvozu surovin in ogljikovodikov; upa, da bo ambiciozen program za gospodarsko diverzifikacijo, pri katerem bi EU lahko imela pomembno vlogo, in za reformo države, ki med drugim predvideva profesionalizacijo javne uprave in uvedbo ukrepov za boj proti korupciji, v praksi v celoti izveden; poziva zlasti Komisijo, naj Kazahstanu pomaga preoblikovati njegovo gospodarstvo, da bo okolju prijazno in trajnostno;

51.

je seznanjen s tem, da se je Kazahstan zavezal povsem liberalizirati pretok kapitala v obliki neposrednih naložb, in obžaluje, da poglavje sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, ki se nanaša na trgovino in poslovanje, ne vsebuje določb o boju proti korupciji; meni, da bi bilo treba pri spremljanju izvajanja sporazuma posebno pozornost nameniti vprašanjem korporativnega upravljanja in korupcije, da bi preprečili povečanje tveganje za pranje denarja;

52.

pozdravlja odločenost Kazahstana, ki jo je pokazal med prvim letom izvajanja sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, da spoštuje in uresničuje svoje obveznosti na podlagi tega sporazuma in članstva v STO; poziva Kazahstan, naj izpolnjuje obveznosti v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, ki izhajajo iz tega sporazuma, in sicer na podlagi režima regionalnega izčrpanja;

53.

poziva Kazahstan, naj v celoti uskladi uvozne carine z obveznostmi, ki izhajajo iz članstva v STO in sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, ne glede na sodelovanje v Evrazijski gospodarski uniji, saj bi se tako izognil plačevanju visokih odškodnin trgovinskim partnericam v okviru STO;

54.

poziva Kazahstan, naj se pridruži celovitemu računalniškemu veterinarskemu sistemu Traces, da bi omogočil učinkovit sanitarni in fitosanitarni nadzor, in naj uporablja dvostranska spričevala EU-Kazahstan o sanitarnem in fitosanitarnem nadzoru;

55.

je seznanjen s splošnim petletnim prehodnim obdobjem za javna naročila in osemletnim prehodnim obdobjem za gradbeništvo, ki sta določena v sporazumu o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, ter se nadeja porasta trgovine po izteku teh obdobij; ugotavlja, da so javna naročila za Kazahstan pomemben instrument javne politike;

o o

56.

(1) UL C 419, 16.12.2015, str. 159.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0083.

(3) UL C 45, 5.2.2016, str. 85.

(4) UL C 251 E, 31.8.2013, str. 93.

(5) UL C 224 E, 19.8.2010, str. 30.

(6) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 91.

(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0121.

(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0007.

(9) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2017)0484.

11.10.2018

Uradni list Evropske unije

C 369/11

P8_TA(2017)0487

Poročilo o državljanstvu EU za leto 2017: krepitev pravic državljanov v Uniji demokratičnih sprememb

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 o poročilu o državljanstvu EU iz leta 2017: krepitev pravic državljanov v Uniji demokratičnih sprememb (2017/2069(INI))

(2018/C 369/02)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju poročila Komisije z dne 24. januarja 2017 z naslovom Krepitev pravic državljanov v Uniji demokratičnih sprememb: Poročilo o državljanstvu EU iz leta 2017 (COM(2017)0030),

—	ob upoštevanju poročila Komisije z dne 24. januarja 2017, sestavljenega v skladu s členom 25 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), o napredku k učinkovitemu državljanstvu Unije za obdobje 2013–2016 (COM(2017)0032),

—	ob upoštevanju rezultatov javnega posvetovanja o državljanstvu EU leta 2015, ki ga je izvedla Komisija, in rezultatov raziskav Eurobarometra iz leta 2015 o volilnih pravicah in državljanstvu,

—	ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

—	ob upoštevanju členov 2, 6 in 9 do 12 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), členov 18 do 25 PDEU ter členov 11, 21 in 39-46 Listine EU o temeljnih pravicah,

—	ob upoštevanju določb o pravni državi iz člena 2 PEU,

—	ob upoštevanju člena 3(2) PEU, ki določa pravico do prostega gibanja oseb;

—	ob upoštevanju pravice do peticije iz člena 44 Listine EU o temeljnih pravicah,

—	ob upoštevanju člena 165 PDEU,

—	ob upoštevanju pravice do peticije iz člena 227 PDEU,

—	ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

—	ob upoštevanju Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 29. februarja 2016 o strategiji enotnega trga (1), zlasti dokumenta o ugotovitvah neformalnega srečanja mreže potrošniških centrov SOLVIT v Lizboni 18. septembra 2015 (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2014 o Poročilu o državljanstvu EU iz leta 2013 – Državljani EU: vaše pravice, vaša prihodnost (3),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o učenju o EU v šolah (4),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. oktobra 2016 o spremljanju uporabe prava Unije – letno poročilo za leto 2016 (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2017 o priporočilih Komisije o čezmejnih vidikih posvojitev (6),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. marca 2017 (7) o uvedbi programa „Evropa za državljane“,

—	ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Sveta o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodni ugrabitvi otrok (prenovitev) (COM(2016)0411),

—	ob upoštevanju poročila Odbora za peticije o dejavnostih njegove delovne skupine za vprašanja socialnega varstva otrok (8), zlasti njegovih sklepov,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2016 o dejavnostih Odbora za peticije za leto 2015 (9),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora za peticije z dne 23. marca 2017 (10) in mnenja Odbora za ustavne zadeve z dne 1. junija 2017 (11) o poročilu Komisije o spremljanju uporabe prava EU v letu 2015,

—

ob upoštevanju predstavitev, ki jih je organiziral Odbor za peticije v letih 2016 in 2017, zlasti: javne predstavitve z dne 11. maja 2017 z naslovom Položaj in pravice državljanov EU v Združenem kraljestvu, ki so jo skupaj organizirali Odbori LIBE, PETI in EMPL; javne predstavitve z dne 11. oktobra 2016 z naslovom Ovire za prosto gibanje in delo državljanov EU na notranjem trgu; javne predstavitve z dne 4. maja 2017 z naslovom Boj proti diskriminaciji in zaščita manjšin; javne predstavitve z dne 15. marca 2016 z naslovom Državljanstvo EU v praksi, ki so jo skupaj organizirali Generalni direktorat Komisije za pravosodje in potrošnike ter odbori Evropskega parlamenta LIBE, PETI, AFCO in JURI; in predstavitve o apatridnosti z dne 29. junija 2017, ki sta jo skupaj organizirala odbora LIBE in PETI;

—

ob upoštevanju predstavitve Odbora za peticije z dne 23. februarja 2016 z naslovom Razširitev področja uporabe Listine EU o temeljnih pravicah (člen 51)?, predstavitve z dne 21. junija 2016 z naslovom Preglednost in svoboda obveščanja v institucijah EU ter predstavitve z dne 22. junija 2017 z naslovom Povrnitev zaupanja državljanov v evropski projekt ter predhodnih predstavitev v tem zakonodajnem obdobju o pravici do peticije z dne 23. junija 2015 in evropski državljanski pobudi z dne 26. februarja 2015,

—

ob upoštevanju študij, ki jih je v letih 2016 in 2017 naročil tematski sektor C Parlamenta na zahtevo Odbora za peticije, z naslovi Ovire pri uveljavljanju pravice državljanov EU in njihovih družin do prostega gibanja in prebivanja, Diskriminacija, kot je razvidna iz prejetih peticij, Vpliv izstopa Združenega kraljestva iz EU na pravico do peticije ter pristojnosti, odgovornosti in dejavnosti Odbora za peticije in Zaščitna vloga Odbora za peticije pri izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov,

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za peticije ter mnenj Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za ustavne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0385/2017),

A.	ker so bili državljanstvo EU in z njim povezane pravice prvič uvedeni leta 1992 z Maastrichtsko pogodbo ter nadalje okrepljeni z Lizbonsko pogodbo, ki je začela veljati decembra 2009, in Listino EU o temeljnih pravicah;

B.	ker uživanje pravic iz državljanstva zahteva predhodno zagotavljanje in uživanje vseh človekovih pravic, predvsem gospodarskih, socialnih in kulturnih;

C.	ker je celostni pristop za dosego ciljev iz Pogodb EU, kot sta polna zaposlenost in socialni napredek, temeljnega pomena za omogočanje dejanskega uživanja pravic in svoboščin, vezanih na državljanstvo EU;

ker se dostop do državljanstva EU pridobi z državljanstvom države članice, ki je urejeno z nacionalnim pravom; ker iz tega instituta hkrati izhajajo pravice in dolžnosti, ki so določene s pravom EU in niso odvisne od držav članic; ker zato velja tudi, da države članice in poddržavne oblasti teh pravic in obveznosti ne morejo neupravičeno omejiti; ker se morajo države članice na področju dostopa do nacionalnega državljanstva ravnati po načelih zakonodaje EU, kot sta načeli sorazmernosti in nediskriminacije, ki sta temeljito razdelani v sodni praksi Sodišča Evropske unije; ker je v skladu s Pogodbami vsak državljan deležen enake pozornosti evropskih institucij;

E.	ker državljani EU zaupajo, da bodo države članice in poddržavne oblasti uporabljale zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, saj je to nujen pogoj za učinkovito izvrševanje vseh pravic, ki izhajajo iz državljanstva EU, katerega imetniki so;

F.	ker so prizadevanja za vrednotenje državljanstva EU povezana z izboljšanjem kakovosti demokracije v Uniji, dejanskim uživanjem temeljnih pravic in svoboščin in možnostjo vsakega državljana, da sodeluje v demokratičnem življenju Unije;

G.	ker vsako enostransko spreminjanje meja ene od držav članic pomeni najmanj kršitev členov 2, 3(2) in 4(2) PEU, poleg tega pa ogroža uživanje vseh pravic, ki izhajajo iz državljanstva Unije;

ker so bile z Lizbonsko pogodbo utrjene neodtujljive pravice in jamstva v zvezi z državljanstvom EU, med drugim svoboda potovanja, dela in študija v drugih državah članicah, sodelovanja v evropskem političnem življenju, spodbujanja enakosti in spoštovanja raznolikosti ter zaščite pred diskriminacijo, zlasti na podlagi državljanstva; ker ima nenehno naraščajoče koriščenje pravice prostega gibanja v EU v zadnjih desetletjih za posledico nastanek narodnostno mešanih družin, pogosto z otroki; ker je to sicer dober trend za utrditev državljanstva EU kot samostojnega instituta, a prinaša tudi posebne zahteve in nalaga izzive na različnih področjih, tudi pravnih;

ker je bil z možnostjo izstopa Združenega kraljestva iz EU (brexit) poudarjen pomen pravic iz državljanstva EU in njihove ključne vloge v vsakodnevnem življenju več milijonov državljanov EU, pri čemer se je v EU povečala ozaveščenost o morebitni izgubi pravic, ki bi jo brexit pomenil za obe strani, s poudarkom na 3 milijonih državljanov EU, ki prebivajo v Veliki Britaniji in 1,2 milijona britanskih državljanov, ki prebivajo v EU;

J.	ker zadnji dogodki v Veliki Britaniji, humanitarna kriza z begunci, visoka stopnja brezposelnosti in revščine ter povečanje ksenofobije in rasizma v Evropski uniji povečujejo nezaupanje v sistem EU in v celoten evropski projekt;

ker sta pravica do prostega gibanja in njeno izvrševanje osrednjega pomena za državljanstvo EU ter dopolnjujeta druge svoboščine notranjega trga EU; ker so zlasti mladi Evropejci zelo vezani na prosto gibanje, ki ga državljani EU z vidika priznavanja in priljubljenosti uvrščajo takoj za zagotavljanje miru kot najbolj pozitiven dosežek EU;

L.	ker številne prejete peticije poročajo o tem, da so različne države članice kršile svobodo gibanja in njeno izvrševanje, ko so državljane EU izgnale s svojega ozemlja ali jim grozile z izgonom;

ker se državljani EU, kot je razvidno iz peticij in pritožb, naslovljenih na Komisijo in SOLVIT, srečujejo z znatnimi težavami pri izvrševanju temeljnih pravic in svoboščin, in sicer zaradi velikih ekonomskih težav in težav na področju zaposlovanja, ki so se še povečale zaradi upravnega bremena in birokracije v državah članicah ter napačnih informacij in/ali pomanjkanja sodelovanja organov držav članic;

ker je načelo nediskriminacije na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, kakor ga določa člen 21 iz Listine EU o temeljnih pravicah, primarni izraz državljanstva EU; ker je hkrati ključno za učinkovito uživanje svobode gibanja, kot je razvidno iz peticij;

O.	ker je spoštovanje pravic pripadnikov manjšin med temeljnimi vrednotami EU, zapisanih v pogodbah; ker približno 8 % državljanov EU pripada narodni manjšini, približno 10 % pa jih govori regionalni ali manjšinski jezik; ker je treba okrepiti učinkovito varstvo manjšin;

P.	ker krepitev pravic državljanov in demokratičnih institucij vključuje boj proti diskriminaciji in neenakosti spolov v skladu s cilji trajnostnega razvoja;

Q.	ker premajhna zastopanost žensk na položajih, kjer se sprejemajo odločitve, zlasti v politični sferi in na ravni upravnih odborov podjetij, ovira razvoj zmogljivosti in zmanjšuje sodelovanje žensk v demokratičnem življenju EU;

R.	ker se ženske pri sodelovanju in vodenju na področju političnega odločanja še vedno soočajo z različnimi ovirami, kot so vztrajnost stereotipov o spolu in posledice nedavne gospodarske krize, ki je negativno vplivala na vprašanje enakosti spolov;

S.	ker so še vedno velike vrzeli pri zaščiti žrtev nasilja zaradi spola in nasilja v družini v vsej EU v primerih čezmejnih družinskih sporov;

ker je diskriminacija, ki jo občutijo ženske po EU, ovira za enakost; ker so ženske še vedno premalo zastopane med volivci, pa tudi na vodilnih položajih, bodisi na izvoljenih mestih, v javni upravi, na akademskem področju, medijih ali v zasebnem sektorju; ker sta razširjena večplastna diskriminacija žensk ter nesorazmerno število žensk, ki se soočajo z revščino in družbeno izključenostjo, oviri, ki ženskam onemogočata polno izvrševanje svojih državljanskih pravic;

ker je pravica do naslavljanja peticij na Evropski parlament, kot je zapisano v členih 20 in 227 PDEU in členu 44 Listine EU o temeljnih pravicah, eden od stebrov državljanstva EU in druga najprepoznavnejša pravica iz državljanstva EU in mora z odprtim, demokratičnim in preglednim postopkom ustvarjati povezavo med državljani in evropskimi institucijami;

V.	ker bi lahko temeljne pravice državljanov EU zagotavljali z novim pristopom v zvezi z razlago člena 51 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

ker so evropski državljani neposredno zastopani v Evropskem parlamentu in imajo demokratično pravico do kandidiranja in glasovanja na evropskih volitvah, tudi če prebivajo v drugi državi članici; ker se izvrševanje pravice državljanov EU, ki so uveljavili svojo pravico do prostega gibanja, do glasovanja na evropskih in lokalnih volitvah ne omogoča in ne spodbuja enako v vseh državah članicah; ker so številne peticije izpostavile obstoj birokratskih ovir in pomanjkljivosti administrativne ali druge narave pri uveljavljanju pravice do glasovanja na nacionalnih ali regionalnih volitvah v domačih državah članicah za osebe, ki živijo v drugi državi članici; ker so nekateri državljani naleteli na ovire pri izvrševanju te demokratične pravice, kot v primeru invalidov v državah, ki po ratifikaciji Konvencije OZN o pravicah invalidov niso izpolnile svoje obveznosti in niso spremenile volilne zakonodaje, da bi invalidom omogočile izvrševanje volilne pravice;

ker imajo državljani pravico, da skupaj z drugimi državljani EU iz vseh držav članic organizirajo ali podpirajo evropsko državljansko pobudo, na podlagi katere lahko prispevajo k določitvi zakonodajnega programa EU; ker je evropska demokratična pobuda pomemben instrument neposredne demokracije, ki državljanom omogoča, da dejansko sodelujejo pri oblikovanju politike in zakonodaje EU; ker bi morala biti transparentna in učinkovita; ker se ta pravica do zdaj ni zadovoljivo uveljavljala;

ker sta oblikovanje schengenskega območja in vključitev schengenskega pravnega reda v okvir EU močno povečala svobodo gibanja v EU in sta med največjimi dosežki evropskega povezovanja; ker je Svet Evropske unije v svojih sklepih št. 9166/3/11 in 9167/3/11 z dne 9. junija 2011 potrdil uspešen zaključek postopka ocenjevanja in tehnično pripravljenost Bolgarije in Romunije za pristop k schengenskemu območju;

ker je varnost eno od vprašanj, ki najbolj skrbi državljane EU; ker bi morala EU pri svojih državljanih ustvarjati občutek, da je njihova svoboda zaščitena in njihova varnost zagotovljena na celotnem ozemlju, hkrati pa zagotavljati, da so spoštovane in varovane tudi njihove svoboščine in pravice; ker je terorizem globalna grožnja, ki jo je treba učinkovito obravnavati na lokalni, nacionalni in evropski ravni, da se zagotovi varnost evropskih državljanov;

AA.

ker glede na oceno učinka Komisije (SEC(2011)1556), na podlagi katere je bila sprejeta Direktiva (EU) 2015/637 z dne 20. aprila 2015 o ukrepih za usklajevanje in sodelovanje, potrebnih za lažje zagotavljanje konzularne zaščite državljanom Unije brez predstavništva v tretjih državah (12), skoraj 7 milijonov državljanov EU potuje ali živi zunaj EU, v krajih, kjer njihova država nima veleposlaništva ali konzulata; ker se bo število državljanov EU brez predstavništva do leta 2020 po pričakovanjih povečalo na vsaj 10 milijonov; ker imajo državljani EU na ozemlju tretje države, v kateri njihova država članica nima predstavništva, pravico do zaščite diplomatskih in konzularnih organov katere koli druge države članice pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za državljane tiste države;

je seznanjen s poročilom Komisije o državljanstvu EU iz leta 2017, v katerem so navedene nove prednostne naloge po področjih dejavnosti za prihodnja leta; ponovno opozarja, da so za pravilno izvajanje zakonodaje EU skupaj odgovorne vse države članice in evropske institucije; v zvezi s tem izpostavlja bistveno vlogo, ki jo ima Komisija kot varuhinja pogodb pri izvrševanju členov 258 do 260 PDEU; izraža, da mora biti učinkovit odgovor na skrbi državljanov prednostna naloga ter da je za prihodnja tri leta treba načrtovati dobro opredeljene in konkretne obveznosti in ukrepe; poziva Komisijo, naj z vsemi razpoložljivimi orodji in mehanizmi pospeši politiko EU za kazenski pregon;

ugotavlja, da so pravica do vlaganja peticij, pravica naslavljanja pritožb na evropskega varuha človekovih pravic in pravica do dostopa do dokumentov in registrov temeljni, konkretni elementi državljanstva EU in povečujejo preglednost pri sprejemanju odločitev; zato izraža željo, da bi se te pravice spodbujale in poudarjale kot ključni elementi poročila Komisije o državljanstvu EU in da bi se v tem poročilu ustrezno odražale;

poudarja dejstvo, da se je učinkovito uveljavljanje pravice do vlaganja peticij olajšalo z izboljšano obdelavo petici v Evropskem parlamentu in začetkom delovanja portala Odbora za peticije konec leta 2014, ki omogoča nezapleteno vlaganje peticij in njihovo učinkovitejšo obravnavo, kot je razvidno iz drugih ustreznih letnih poročil Odbora za peticije; poziva k takojšnjemu dokončanju predvidenih nadaljnjih korakov tega projekta, kar bi vlagateljem in podpornikom peticij omogočilo, da jih spremljajo bolj interaktivno;

poudarja, da se za uspešno izvrševanje pravic iz državljanstva predpostavlja, da vse države članice spoštujejo vse pravice in svoboščine iz Listine EU o temeljnih pravicah; poudarja dejstvo, da sprejetje demokratičnega in participativnega upravljanja, najvišja možna raven preglednosti in neposredna vključitev vseh državljanov v postopek sprejemanja odločitev v končni fazi krepijo državljanstvo EU; poziva države članice, naj državljane EU bolje seznanijo z njihovimi pravicami in dolžnostmi ter prispevajo k temu, da bodo državljani deležni enakega dostopa in enakega spoštovanja teh pravic tako v matični državi kot v drugih državah članicah; opozarja na obstoječa izvzetja nekaterih držav iz delov pogodb EU, kar ustvarja dejanske razlike v pravicah državljanov;

močno obžaluje, da že skoraj desetletje ni bil dosežen večji napredek pri sprejemanju protidiskriminacijske direktive na ravni EU; poziva vse institucije EU in države članice, naj bo ponovni začetek ustreznih pogajanj absolutna prednostna naloga; je seznanjen z zavezo Komisije, da bo dejavno podprla zaključek teh pogajanj;

meni, da bi bilo treba povečati uspešnost ukrepov EU na področju boja proti diskriminaciji in odpraviti preostale ovire; priporoča, da Komisija posodobi prvi dve protidiskriminacijski direktivi, in sicer Direktivo Sveta 2000/43/ES in Direktivo Sveta 2000/78/ES, da bi ju uskladila z veljavno različico pogodb in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

poziva k sprejetju učinkovitega zakonodajnega okvira in usklajevalnih ukrepov na ravni EU in držav članic, da se zagotovijo visoka raven socialnega varstva ter stabilna in ustrezno plačana delovna mesta; meni, da je takšen pristop bistven za okrepitev temeljnih pravic in svoboščin, ki izvirajo iz državljanstva EU;

poudarja, da so varčevalni ukrepi, ki so jih sprejele EU in države članice, povečali ekonomske in socialne razlike ter tako zelo omejili dejansko uveljavljanje temeljnih pravic in svoboščin, ki izvirajo iz državljanstva EU;

ponovno opozarja na svoje spremembe, sprejete dne 14. septembra 2017 (13), in predlog Komisije za celovito direktivo o približevanju zakonov, uredb in upravnih predpisov držav članic v zvezi z zahtevami glede dostopnosti proizvodov in storitev (COM(2015)0615), vključno z različnimi oblikami prevoza; priporoča, naj zakonodajalca pospešita svoje dejavnosti v zvezi s sprejetjem evropskega akta o dostopnosti; pozdravlja doseženi medinstitucionalni dogovor o vključitvi Marakeške pogodbe v avtorsko pravo EU, za kar si je Odbor za peticije prizadeval že od leta 2011, in ponovno poziva, naj EU in države članice hitro ratificirajo to pogodbo; poziva vse države članice, naj ratificirajo Konvencijo OZN o pravicah invalidov in podpišejo njen protokol; podpira, da bi se uporaba vzajemno priznane evropska kartica ugodnosti za invalide razširila na čim več držav članic; spodbuja države članice, da olajšajo mobilnost invalidov in oseb s funkcijskimi omejitvami v EU; poudarja, da je treba izboljšati dostopnost spletišč EU za invalide;

10.

poziva Komisijo, naj si odločneje prizadeva za boj proti diskriminaciji oseb LGBTI in homofobiji, tako da opredeli konkretne ukrepe, ki jih je treba sprejeti na nacionalni in evropski ravni; hkrati poziva institucije EU, naj pozorno spremljajo pravice oseb LGBTI ter spodbujajo priznavanje čezmejnih pravic oseb LGBTI in njihovih družin v EU;

11.

ponovno opozarja, da je mogoče načelo enakosti moških in žensk uresničiti le s strateškim vključevanjem načela enakosti spolov v vse politike EU, tudi s pomočjo Strateških prizadevanj za enakost spolov v obdobju 2016–2019; poziva Komisijo, naj olajša popoln dostop do storitev spolnega in reproduktivnega zdravja v vseh državah članicah; poziva Komisijo, naj izvaja učinkovite ukrepe za odpravo diskriminacije in boj proti diskriminatornim izjavam zoper ženske v EU, ki spodbujajo spolne stereotipe; ponovno poudarja, da je treba vlagati v poučevanje o državljanstvu in državljansko vzgojo ter izobraževanje o enakosti spolov po vsej Evropi; opozarja na razliko v plačah in pokojninah med spoloma v EU, ki spodkopava možnost resnične ekonomske samostojnosti milijonov žensk; opozarja na pomen sodelovanja mladih, zlasti ženk in deklet, v politiki in poziva k bolj aktivnemu prizadevanju Komisije in držav članic za spodbujanje njihovega sodelovanja;

12.

pozdravlja predlog Komisije, da bi EU podpisala in sklenila pristop k Istanbulski konvenciji; hkrati pa obžaluje dejstvo, da omejitev na dve področji, tj. zadeve na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter azil in nevračanje, povzroča pravno negotovost glede obsega učinka pristopa EU; poziva države članice, naj pospešijo pogajanja za ratifikacijo in izvajanje Istanbulske konvencije; poziva države članice, ki tega še niso storile, naj čim prej ratificirajo to konvencijo, Komisija pa naj predstavi predlog direktive o boju proti nasilju nad ženskami; pozdravlja, da je Komisija predložila sveženj o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, ter poziva vse institucije, naj te ukrepe čim prej uveljavijo; poziva Komisijo in države članice, naj spodbudijo vstop žensk v vodilne položaje in njihovo zastopanost na teh položajih ter naj sprejmejo posebne ukrepe za obravnavanje potreb ranljivih državljanov, ki se soočajo s presečno večplastno diskriminacijo, recimo prek ustreznih strategij, da bodo ti državljani lahko izvrševali svoje pravice iz državljanstva; poziva Svet, naj okrepi prizadevanja za odpravo blokade direktive o ženskah v upravnih odborih; ponovno poziva Komisijo, naj svoj dokument o strateških prizadevanjih za enakost spolov v obdobju 2016–2019 sprejme v obliki sporočila;

13.

ponovno opozarja, da tradicionalne manjšine že stoletja sobivajo z večinskimi kulturami na evropskem kontinentu; poudarja, da morajo imeti institucije EU dejavnejšo vlogo pri varstvu manjšin, na primer s spodbujanjem sestankov, seminarjev in resolucij za ozaveščanje, pa tudi konkretnih upravnih korakov v institucijah EU; meni, da bi EU morala določiti visoke standarde za zaščito manjšin, začenši s standardi iz instrumentov mednarodnega prava, kot so tisti Sveta Evrope, ter da bi morali biti ti standardi globoko vpeti v pravni okvir, ki bi zagotavljal demokracijo, pravno državo in temeljne pravice v vsej EU; spodbuja vse države članice, naj brez nadaljnjega odlašanja ratificirajo Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin in Evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih ter naj pogodbi izvršujejo v dobri veri; opozarja tudi, da je treba izvajati načela, oblikovana v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi; obsoja vsako retoriko, ki bi spodbujala diskriminacijo na podlagi narodnosti; spodbuja nacionalne vlade, da poiščejo trajne rešitve in spodbujajo kulturo jezikovne raznolikosti v vseh državah članicah in EU kot celoti, ki naj seže onkraj meja uradnih jezikov EU, saj se tako pogodbi kot Listina EU o temeljnih pravicah sklicujejo na varstvo narodnih manjšin in diskriminacijo na podlagi jezika;

14.

izraža globoko zaskrbljenost nad številom Romov v Evropi, ki so pri registraciji rojstva diskriminirani in zato nimajo osebnih dokumentov, nimajo dostopa do bistvenih osnovnih storitev v svoji državi prebivališča in posledično tudi nimajo dostopa do pravic v EU; poziva države članice, naj v zvezi s tem takoj sprejmejo popravne ukrepe, da bi zagotovili, da bodo lahko uživali svoje temeljne človekove pravice ter vse pravice, ki jim jih zagotavlja državljanstvo EU; poziva Komisijo, naj oceni in spremlja razmere v državah članicah in predlaga identifikacijo in varstvo oseb, ki nimajo priznanega državljanstva in dostopa do osebnih dokumentov;

15.

poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo konkretne ukrepe za odpravo ovir za prosto gibanja, v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 15. marca 2017 o ovirah za prosto gibanje in delo državljanov EU na notranjem trgu (14) in resoluciji z dne 28. aprila 2016 o varstvu otrokove koristi v EU na podlagi peticij, naslovljenih na Evropski parlament (15);

16.

poziva Komisijo, naj redno spremlja uporabo Direktive 2004/38/ES v državah članicah ter sprejme ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih ovir za prosto gibanje; pozdravlja orodje za e-učenje o pravici do prostega gibanja državljanov Unije, ki lokalnim upravam pomaga bolje razumeti pravice in obveznosti v zvezi s prostim gibanjem;

17.

priznava prizadevanja Komisije za razpoložljivost in večjo dostopnost več virov informacij in pomoči v zvezi z EU in pravicami, ki jih podeljuje svojih državljanom, kot so mreža Europe Direct, portal Tvoja Evropa in portal e-pravosodje, da bi bili posamezniki, ki izvršujejo svoje pravice kot državljani EU, bolje informirani; je seznanjen s predlogom Komisije o enotnem digitalnem portalu, ki bi državljanom omogočil enostaven internetni dostop do informacijskih storitev in storitev, ki nudijo pomoč in reševanje težav v zvezi z uveljavljanjem pravic na enotnem trgu;

18.

poziva Komisijo, naj okrepi mrežo SOLVIT z izboljšanjem interakcije med svojimi službami in nacionalnimi centri, da bi zagotovili boljše spremljanje nerešenih primerov in primerov, ki se ponavljajo, obenem pa boljše skupno delovanje različnih orodij EU za kazenski pregon, kot sta EU PILOT in CHAP; hkrati poziva države članice, naj med državljani EU spodbujajo uporabo mreže SOLVIT in njenih storitev ter druge mehanizme za odškodnino in državljansko udeležbo, tako na ravni Unije prek Odbora za peticije, evropskega varuha človekovih pravic in evropske državljanske pobude in na nacionalni ravni, prek nacionalnih varuhov človekovih pravic, odborov za peticije ali zakonodajnih pobud državljanov;

19.

podpira zavezo Komisije v poročilu o državljanstvu EU za leto 2017, da bo organizirala vseevropsko informacijsko kampanjo za ozaveščanje o pravicah, ki izhajajo iz državljanstva EU, da bi državljanom pomagala do boljšega razumevanja njihovih pravic; poudarja, da bi morali imeti državljani dostop do vseh potrebnih informacij za dejansko okrepitev evropskega državljanstva, ki bi morale biti predstavljene jasno in razumljivo, da bi lahko sprejemali informirane odločitve o uveljavljanju svojih pravic iz pogodb in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; priporoča spodbujanje preglednosti in proaktivne konzularne pomoči kot najustreznejšega orodja za ta namen, skupaj s ustreznim objavljanjem potrebnih informacij za lažjo nastanitev novih prišlekov;

20.

Ponovno opozarja, da so področja, na katerih se državljani EU pogosto soočajo s težavami, dostop do zdravstvenih storitev, usklajevanje sistemov socialne varnosti in priznavanje poklicnih kvalifikacij v drugih državah članicah EU, ter poziva k odločnim ukrepom s strani Komisije za izboljšanje tega stanja;

21.

izraža zaskrbljenost zaradi vse večje politične nenaklonjenosti javnosti; meni, da je prednostna naloga boj proti ksenofobiji, rasizmu, diskriminaciji in sovražnemu govoru;

22.

priznava, da so ukrepi za povečanje volilne udeležbe na evropskih volitvah skupna odgovornost EU in držav članic; spodbuja države članice, naj spodbujajo demokratično udeležbo z boljšim obveščanjem državljanov o njihovi pravici do kandidiranja in glasovanja na lokalnih in evropskih volitvah, in sicer prek različnih kanalov in v razumljivem jeziku, ter z odpravo vseh ovir za njihovo sodelovanje, kot je ekonomska, socialna in jezikovna diskriminacija, nepoštene prakse ali korupcija; poziva države članice, naj odpravijo ovire v zvezi z dostopnostjo invalidnih državljanov in olajšajo glasovanje za svoje državljane, ki prebivajo, delajo ali študirajo daleč od svojih volilnih okrajev, tako da uvedejo elektronsko identifikacijo in rešitve glasovanja;

23.

meni, da je reforma akta o volitvah priložnost, da Unija postane bolj demokratična; poudarja, da enako meni na tisoče Evropejcev; ponovno opozarja, da je treba spodbuditi sodelovanje na evropskih volitvah tako, da se poveča prepoznavnost političnih strank na evropski ravni, ter da je krepitev evropskega značaja volitev v Evropski parlament skupna odgovornost EU in držav članic; spodbuja Svet, naj v pregled omenjenega akta vključi sezname, ki bodo vključevali vidik spola in bodo uravnoteženi glede na spol; poziva Komisijo, naj ukrepa v zvezi z izvrševanjem pravice do glasovanja na evropskih in lokalnih volitvah, pripravi konkreten akcijski načrt za čim prejšnjo uvedbo elektronskega glasovanja za evropske parlamentarne volitve ter naj bo ta sistem široko dostopen za vse državljane; poziva države članice, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi osebe, ki niso državljani nobene države in ki stalno prebivajo v eni od držav članic EU, spodbudile, da sprejmejo državljanstvo države članice gostiteljice, da bi lahko v celoti uživale pravice iz državljanstva EU; meni, da bi morali državljani, ki se preselijo in prebivajo v drugi državi članici EU, imeti možnost, da uveljavijo svojo pravico do glasovanja na nacionalnih volitvah v svoji državi izvora; poziva države članice, ki svojim državljanom, ki se odločijo dlje časa živeti v drugi državi članici, odvzamejo volilno pravico, omilijo pogoje za to, da bodo le-ti lahko ohranili svojo pravico, da volijo na nacionalnih volitvah; poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe, da se invalidom omogoči polno uveljavljanje njihove volilne pravice brez vsakršne oblike diskriminacije; podpira možnost uvedbe evropske osebne izkaznice poleg nacionalnih osebnih dokumentov;

24.

je seznanjen z najnovejšim sporočilom Komisije (COM(2017)0482) o evropski državljanski pobudi, v katerem je predlagana revizija Uredbe (EU) št. 211/2011 z dne 16. februarja 2011, da bi se izboljšal njen učinek; upa, da bo revizija uredbe prinesla instrument za evropsko državljansko pobudo, ki bo bolj pregleden, učinkovit in uporabniku prijazen, hkrati pa bo zagotavljal demokratično širše sodelovanje državljanov v evropski razpravi in pri določanju programa; Poudarja pomembno zakonodajno vlogo, ki jo bo imel Parlament ter pomen dobrega sodelovanja s Komisijo med revizijo uredbe; poziva Komisijo, naj vključi določbe, katerih namen bi bil pregled pogojev za pravno dopustnost, zahtev za registracijo in postopkov obravnave evropske državljanske pobude;

25.

meni, da državljanstvo Unije zahteva prizadevanja Komisije za okrepitev evropske kulturne razsežnosti; spodbuja, naj se iz programa „Evropa za državljane“ financirajo bolj inovativni projekti, ki imajo lahko sistemski učinek; predlaga vzpostavitev programa „Spoznajmo Evropo“, ki bo vzporeden programu „Evropa za državljane“ in ga bo dopolnjeval;

26.

predlaga, naj Komisija z namenom spodbujanja državljanstva Unije in njegovega izvajanja spodbuja, da bi lokalni organi določili uradnike, odgovorne za evropske zadeve, saj je to raven, ki je najbližja državljanom;

27.

priporoča, naj Komisija vzpostavi register vstopa na vseh svojih sedežih, tudi na predstavništvih v državah članicah, da se bodo državljani lahko v pisni obliki ali osebno na ustrezen način obrnili na katero koli institucijo Unije;

28.

priporoča, naj Komisija v sodelovanju s poštnimi operaterji, zadolženimi za univerzalno storitev, uvede sporočilni sistem s certifikacijo vsebine, datuma in pošiljatelja, da bi se lahko državljani v pisni obliki, na daljavo in na ustrezen način obrnili na evropske institucije;

29.

izraža prepričanje, da so temeljna pravica do svobode izražanja in informacij iz člena 11 Listine EU o temeljnih pravicah, svobodni mediji in dostop do pluralnosti glasov v družbi in medijih nujen del zdrave demokracije in so torej ustavni temelj članstva v EU, kakor je zapisano v členih 2 in 6 PEU; poudarja, da je za obravnavanje protievropske propagande in neresničnih informacij ter za spodbujanje neodvisnosti javnih medijev od vlad potrebna jasno opredeljena politika EU; predlaga, naj se v javnih radijskih in televizijskih hišah v vseh državah članicah nameni vsaj minimalen čas za vsebino, povezano z evropskimi zadevami predlaga, naj institucije EU ustanovijo evropske televizijske kanale, ki bodo oddajali v vseh državah članicah in vseh uradnih jezikih EU, ter naj državljane izobražujejo v zvezi z medijsko pismenostjo že od zgodnjega otroštva; podpira razširjanje tiskanih in multimedijskih produkcij v vseh uradnih jezikih EU; v zvezi s tem poudarja, da je treba evropske novinarje dodatno ozavestiti;

30.

trdi, da sta jezikovna raznolikost in preglednost ključni orodji za približevanje državljanov EU in njihovo vključitev v njene dejavnosti; ugotavlja, da dostop do dokumentov predstavlja 30 % zaključenih preiskav Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2016, in zato priporoča spodbujanje pravice dostopa do dokumentov in prevod čim več dokumentov v vse uradne jezike EU; podpira okrepitev dialoga z državljani in spodbujanje javnih razprav, da bi se izboljšalo razumevanje državljanov EU, kar zadeva vpliv EU na njihovo vsakodnevno življenje, in se jim omogočilo sodelovanje v izmenjavi mnenj s pomočjo terminov v televizijskih programih za ciljno občinstvo; poziva k sprejetju horizontalne direktive o žvižgaštvu, s katero bi opredelili ustrezne poti in postopke za poročanje o primerih;

31.

podpira spodbujanje kulture storitev med institucijami EU in nacionalnimi institucijami ter meni, da bi morala biti EU zgled, kar zadeva najvišje upravne standarde in standarde preglednosti, v skladu s členom 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; predlaga, da se lokalni uradi EU v državah članicah preoblikujejo v točko „vse na enem mestu“, ki zagotavlja celovite storitve za državljane EU, da bi se zmanjšale birokracija in ovire, ki jih predstavljajo za uveljavljanje pravic državljanov EU; poudarja pomen projekta „samo enkrat“, s katerim se odpravlja nepotrebno breme za evropska podjetja, ki so pri svojem čezmejnem delovanju večkrat pozvana k predložitvi istih podatkov in dokumentov;

32.

poudarja, da ima dostopno izobraževanje ključno vlogo pri obveščanju prihodnjih državljanov EU o njihovih pravicah; poudarja, da je treba v okviru programa Erasmus+ spodbujati razvoj prenosljivih spretnosti, ki spodbujajo medkulturno razumevanje in aktivno udeležbo v raznolikih družbah; spodbuja države članice, naj v svojih učnih načrtih namenijo več pozornosti državljanski vzgoji zlasti o pravicah državljanov EU in o zadevah EU, ter naj skladno s tem prilagodijo usposabljanje učiteljev; opozarja, da je treba učitelje in pedagoške delavce podpirati, da v poučevanje vključujejo informacije o pravicah in državljanstvu EU; v zvezi s tem poudarja, da je treba še naprej spodbujati in razvijati spletne platforme, da bi lahko pedagoški delavci dostopali do inovativnih večjezičnih učnih gradiv, ki bi jim pomagali, da študente navdahnejo in motivirajo za učenje o EU; poziva Komisijo, naj pripravi strategijo za izobraževanje o evropskem državljanstvu, ki bi vključevala predlagane smernice za oblikovanje učnega programa, ki bi lahko vključeval šolske izlete z obiski institucij EU;

33.

ponovno poudarja, da po veljavnem pravu EU izstop države članice iz EU pomeni izgubo evropskega državljanstva za njene državljane; obžaluje, da bo izstop Združenega kraljestva iz EU prvi primer v zgodovini, ko bodo državljanom odvzete pravice, ki so jim bile podeljene s pogodbami; poudarja, da bo po pričakovanjih ta izguba pravic imela resne posledice za njihov vsakdan; poudarja, da bi vsak sporazum moral temeljiti na pravičnosti, simetriji, pravični obravnavi, vzajemnosti in nediskriminaciji ter na popolnem spoštovanju celovitosti zakonodaje EU, vključno z Listino EU o temeljnih pravicah in njenim okvirom izvrševanja; spodbuja obe pogajalski strani, naj dajo prednost prizadetim državljanom in naj zaščitijo njihove pravice; poziva pogajalski strani, naj po izstopa Združenega Kraljestva v čim večji meri ohranijo vse izvedene socialne, ekonomske in družinske pravice, zlasti pravico do zdravstvene oskrbe,;

34.

predlaga, da se določi evropski praznik 9. maja z namenom okrepiti evropski občutek pripadnosti evropski družini;

35.

poziva države članice, naj zagotovijo, da je njihova nacionalna zakonodaja dovolj jasna in podrobna za zagotavljanje spoštovanja pravice do svobode gibanja za državljane in njihove družine, da se lahko začne ustrezno usposabljanje pristojnih državnih organov v zvezi s tem in natančna širitev točnih informacij zainteresiranim stranem ter spodbujanje dobrega sodelovanja in hitre izmenjave informacij z drugimi upravami, zlasti v zvezi s čezmejnimi zavarovanji in pokojninami; poziva k boljšemu sodelovanju med državami članicami gostiteljicami in ustreznimi konzulati, s katerim bi zagotovili ustrezno podporno omrežje in pravično obravnavo v čezmejnih primerih, zlasti kadar gre za skrbništvo nad otrokom; poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog o čezmejnem priznanju aktov o posvojitvi;

36.

poziva Svet Evropske unije in Evropski svet, naj vsem državam, ki izpolnjujejo vsa potrebna tehnična merila, dovolita, da postanejo članice schengenskega območja, da bodo lahko vsi državljani EU uživali svojo pravico do prostega gibanja in jih pri tem ne bodo ovirale mejne kontrole;

37.

opozarja, da bi morala biti zakonodaja EU o varnosti najsodobnejša, učinkovita in uspešna pri preprečevanju in odkrivanju vedno novih oblik ogrožanja varnosti ter pri odzivanju nanje; poziva k nujnemu izvajanju evropske agende za varnost, boljšemu izvajanju obstoječih pravnih instrumentov EU na tem področju in učinkovitejši izmenjavi informacij in usklajevanju med državami članicami in z agencijami EU; pozdravlja pobude Komisije za krepitev sodelovanja med državami članicami na področju varnosti; poudarja, kako pomembno je popolnoma spoštovati temeljne pravice v boju proti terorizmu; poudarja, da je usklajevanje notranjih in zunanjih ukrepov EU na področju varnosti nujno za učinkovito zaščito državljanov EU;

38.

poziva institucije EU in države članice, naj okrepijo prizadevanja za razvoj učinkovite in prave varnostne unije, v kateri bodo obravnavani vsi vidiki teroristične grožnje;

39.

meni, da sta deradikalizacija in preprečevanje radikalizacije absolutni prednostni nalogi EU, in se odločno zavzema za krepitev posebnih medsektorskih programov, namenjenih izobraževanju, prostovoljskim in kulturnim dejavnostim in mladinskemu delu, in programov deradikalizacije v institucijah, lokalnih skupnostih, civilni družbi, verskih skupnostih in regionalnih upravah; meni, da bi morali celovito politiko na tem področju spremljati dolgoročni proaktivni procesi deradikalizacije na področju pravosodja; poudarja, da je treba razviti strategije za socialno vključevanje in politike za boj proti diskriminaciji; poziva države članice, naj celovito obravnavajo radikalizacijo in izkoristijo strokovno znanje mreže za ozaveščanje o radikalizaciji, ustanovljene na pobudo Komisije; poudarja, da je radikalizacijo mogoče preprečevati tudi s pomočjo ukrepov, ki se financirajo iz programov EU, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, Obzorje 2020 in Evropa za državljane;

40.

poziva k polnemu in učinkovitemu izvajanju Direktive (EU) 2015/637 za zagotavljanje konzularne zaščite državljanov EU v tretjih državah, kjer njihove države članice nimajo predstavništva;

41.

poziva Komisijo, naj predlaga novo, varnejšo obliko potne listine EU za vrnitev za državljane EU brez predstavništva zunaj EU, katerih potni list je bil ukraden, izgubljen, uničen ali začasno ni na voljo, da se zagotovi, da se bodo lahko varno vrnili domov;

42.

poudarja, da je treba žrtvam kaznivih dejanj in terorizma v vsej EU zagotoviti ustrezno raven pravic, brez diskriminacije, ter da bi bilo treba z njimi ravnati spoštljivo in dostojanstveno in bi jim bilo treba nuditi ustrezno podporo v skladu z individualnimi potrebami in potrebami njihovih družin; poudarja, da se je povečalo število evropskih državljanov, ki doživijo teroristični napad v državi, ki ni njihova lastna, zato v skladu z Direktivo (EU) 2017/541 o boju proti terorizmu nujno poziva k vzpostavitvi protokolov v državah članicah, da bi se evropskim državljanom, ki niso državljani zadevne države, pomagalo v primeru terorističnega napada; poudarja, da je treba pripraviti posebno direktivo za zaščito žrtev terorizma;

43.

obžaluje obstoj čezmejnih ovir v civilnih ali socialnih zadevah, na primer pri družinski zakonodaji ali pokojninah, kar mnogim državljanom onemogoča, da bi v polni meri uživali državljanstvo Evropske unije;

44.

obžaluje, da pravna sredstva, ki so na voljo staršem in otrokom ob ločitvi ali razvezi, niso enaka v vseh državah članicah, zaradi česar se je na stotine evropskih staršev obrnilo na Odbor za peticije s pozivom, naj bo bolj dejaven, čeprav ima na tem področju zelo omejene pristojnosti;

45.

poziva k okrepljenemu sodelovanju med državami članicami, da se zagotovita zaščita žrtev nasilja zaradi spola in upoštevanje najboljših otrokovih koristi v primerih čezmejnih družinskih sporov;

46.

pozdravlja uvedbo evropske solidarnostne enote za mlade evropske državljane ter poziva, naj bo ta pobuda ustrezno financirana in naj ne bodo kakovostna delovna mesta nadomeščena z neplačanim prostovoljnim delom;

47.

poziva države članice, naj vzpostavijo ukrepe za usklajevanje in sodelovanje, da bi učinkovito rešile vprašanje dvojne obdavčitve in davčne diskriminacije v vseh čezmejnih okvirih ter v večji meri upoštevale dejanske razmere na področju čezmejne mobilnosti delavcev; meni, da so vprašanja dvojne obdavčitve nezadostno obravnavana v obstoječih dvostranskih davčnih konvencijah ali enostranskih ukrepih držav članic ter da je potrebno usklajeno in hitro ukrepanje na ravni EU;

48.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, evropskemu varuhu človekovih pravic ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Dokument Sveta 6622/16.

(2) Dokument Sveta 14268/15.

(3) UL C 378, 9.11.2017, str. 146.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0106.

(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0385.

(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0013.

(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0063.

(8) PE 601.177v04-00.

(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0512.

(10) PE 597.698v03-00. Glej tudi poročilo A8-0265/2017.

(11) PE 603.107v02-00. Glej tudi poročilo A8-0265/2017.

(12) UL L 106, 24.4.2015, str. 1.

(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0347.

(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0083.

(15) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0142.

11.10.2018

Uradni list Evropske unije

C 369/22

P8_TA(2017)0488

Digitalni trgovinski strategiji naproti

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017„Digitalni trgovinski strategiji naproti“ (2017/2065(INI))

(2018/C 369/03)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 207(3) in člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—	ob upoštevanju Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS),

—	ob upoštevanju Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (STO) o informacijski tehnologiji,

—	ob upoštevanju delovnega programa STO o e-trgovini,

—	ob upoštevanju skupne izjave ministrov za IKT držav G7 s srečanja v Takamatsuju, v Kagavi, 29. in 30. aprila 2016,

—	ob upoštevanju ministrske izjave Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o digitalnem gospodarstvu iz Cancuna leta 2016,

—	ob upoštevanju dinamične koalicije za trgovino na forumu o upravljanju interneta,

—	ob upoštevanju trenutnih trgovinskih pogajanj EU s tretjimi državami,

—	ob upoštevanju načelnega dogovora, ki ga je 6. julija 2017 napovedala Komisija, o sporazumu o gospodarskem partnerstvu EU–Japonska,

—	ob upoštevanju Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (direktiva o elektronskem poslovanju) (1),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (2),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Digitalizacija evropske industrije (COM(2016)0180),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Evropska pobuda za računalništvo v oblaku – vzpostavljanje konkurenčnega podatkovnega gospodarstva znanja v Evropi (COM(2016)0178),

—	ob upoštevanju poročila Komisije z dne 23. junija 2017 o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe (COM(2017)0338),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. januarja 2017 z naslovom Oblikovanje evropskega podatkovnega gospodarstva (COM(2017)0009),

—	ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spoštovanju zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij ter o razveljavitvi Direktive 2002/58/ES (uredba o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (COM(2017)0010),

—	ob upoštevanju predloga Komisije z dne 13. septembra 2017 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji (COM(2017)0495),

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 2. maja 2017 z naslovom Digital4Development: vključevanje digitalnih tehnologij in storitev v razvojno politiko EU (SWD(2017)0157),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe (3),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2016 s priporočili Evropskega parlamenta Komisiji za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA) (4),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2015 s priporočili Evropskega parlamenta Evropski komisiji glede pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP) (5),

—	ob upoštevanju vrha OZN o trajnostnem razvoju in končnega dokumenta, ki ga je Generalna skupščina OZN sprejela 25. septembra 2015, z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 ter ob upoštevanju 17 ciljev trajnostnega razvoja,

—	ob upoštevanju prihajajoče enajste ministrske konference STO v Buenos Airesu v Argentini od 10. do 13. decembra 2017, na kateri se bo verjetno razpravljalo o e-trgovini,

—	ob upoštevanju pobud Mednarodne telekomunikacijske zveze OZN v podporo državam v razvoju (ITU-D),

—	ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—	ob upoštevanju člena 8(1) Listine EU o temeljnih pravicah in člena 16(1) PDEU,

—	ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

—	ob upoštevanju poročil poročevalca OZN o varstvu svobode govora o svobodi izražanja in zasebnem sektorju v digitalni dobi (A/HRC/32/38) in o vlogi ponudnikov digitalnega dostopa (A/HRC/35/22),

—	ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah glede svobode izražanja na spletu in drugje, ki jih je Svet za zunanje zadeve sprejel 12. maja 2014,

—	ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, Serija Evropskih pogodb št. 108, in njenega dodatnega protokola,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o čezatlantskem pretoku podatkov (6),

—	ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju strategije trgovinske politike Trgovina za vse – Napredna trgovinska politika za izkoriščanje globalizacije (COM(2017)0491),

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0384/2017),

ker so tehnološki razvoj, dostop do odprtega interneta in digitalizacija gospodarstva gonilo rasti, saj podjetjem, še posebej zagonskim in mikropodjetjem ter MSP, omogočajo ustvarjanje novih priložnosti pri razvoju, naročanju, proizvodnji, trženju ali dobavljanju proizvodov in storitev ter doseganje strank po vsem svetu, in sicer hitreje in z nižjimi stroški kot kadarkoli prej; ker imajo nove tehnologije, kot je na primer tehnologija distribuirane knjige transakcij, potencial za povečanje digitalne trgovine z izboljšanjem preglednosti mednarodnih pogodb in pospešitvijo prenosa vrednosti; ker so trgovino s fizičnim blagom nadomestili vedno številčnejši čezmejni prenosi digitalnih vsebin, kar mestoma zamegljuje razlikovanje med blagom in storitvami;

B.	ker imajo zbiranje in združevanje podatkov ter zmožnost čezmejnega prenosa podatkov potencial, da postanejo ključno gonilo inovacij, produktivnosti in gospodarske konkurenčnosti;

ker sta globalizacija in digitalizacija naših gospodarstev in mednarodne trgovine omogočili rast za podjetja, državljanom pa ponudili gospodarske priložnosti; ker digitalizacija tradicionalnih panog vpliva na dobavne verige, industrijsko proizvodnjo in modele storitev, kar bi lahko pripeljalo do ustvarjanja delovnih mest v novih panogah, utegnilo pa bi tudi ogroziti obstoječa delovna mesta in privesti do bolj negotovih pogojev dela, saj se vedno več nalog, ki so jih tradicionalno opravljali ljudje, bodisi avtomatizira bodisi premešča v tujino ali pa oboje; v zvezi s tem opozarja, da je treba sprejeti ustrezne spremljajoče družbene ukrepe, kot so čvrste politike izobraževanja in usposabljanja, aktivne politike trga dela in ukrepi za premagovanje digitalnega razkoraka, da bi to koristilo celotni družbi;

ker je za digitalno gospodarstvo potreben okvir, ki temelji na pravilih, tudi sodobnih trgovinskih pravilih, ki lahko uskladijo hitre spremembe na trgu s pravicami potrošnikov ter obenem zagotavljajo politični prostor za nove regulativne pobude, ki jih potrebujejo vlade, da bi zaščitile in okrepile varstvo človekovih pravic;

ker je dostop do brezplačnega, odprtega in varnega interneta temeljni pogoj za trgovino, ki temelji na pravilih, in razvoj v digitalnem gospodarstvu; ker bi moralo biti načelo internetne nevtralnosti osrednji del digitalne trgovinske strategije EU, da bi se omogočila poštena konkurenca in inovacije v digitalnem gospodarstvu ter obenem zagotavljala svoboda govora v spletu;

F.	ker naložbe v infrastrukturo in dostop do veščin ostajajo ključni izzivi za povezljivost in torej za digitalno trgovino;

ker je v ciljih trajnostnega razvoja OZN poudarjeno, da bo zagotovitev univerzalnega in cenovno sprejemljivega dostopa do interneta za ljudi v najmanj razvitih državah do leta 2020 odločilnega pomena za spodbujanje razvoja, saj bi razvoj digitalnega gospodarstva lahko predstavljal gonilo za ustvarjanje delovnih mest in za rast, e-trgovina je namreč ena od priložnosti za povečanje števila majhnih izvoznikov ter obsega in diverzifikacije izvoza;

ker imajo lahko ženske v vlogi podjetnic in delavk koristi od boljšega dostopa do svetovnih trgov, v vlogi potrošnic pa od nižjih cen; ker številni izzivi in neenakost na številnih področjih še vedno ovirajo sodelovanje žensk v svetovnem gospodarstvu, saj v državah z nizkimi in srednjimi dohodki številne še vedno nimajo dostopa do interneta;

I.	ker je e-trgovina v razcvetu tudi v državah v razvoju;

ker poleg tega vlade po vsem svetu izvajajo ukrepe digitalnega protekcionizma, s katerimi ustvarjajo ovire, ki preprečujejo dostop do trga in neposredne naložbe, ali ustvarjajo nepoštene prednosti za domača podjetja; ker več širokih ukrepov, ki so jih tretje države sprejele v imenu nacionalne (kibernetske) varnosti, vedno bolj negativno vpliva na trgovino s proizvodi IKT;

ker tuja podjetja trenutno uživajo občutno večji dostop do evropskega trga kot ga imajo Evropejci do trgov tretjih držav; ker med našimi trgovinskimi partnerji številni vedno bolj zapirajo svoje domače trge in se zatekajo k digitalnemu protekcionizmu; ker bi morala EU svojo digitalno trgovinsko strategijo utemeljiti na načelih vzajemnosti, poštene konkurence, pametne pravne ureditve in preglednosti, da bi obnovila zaupanje potrošnikov in enake konkurenčne pogoje za podjetja;

L.	ker bi bilo treba odpraviti geografsko blokiranje ter v prihodnosti preprečiti vse oblike neupravičene diskriminacije na podlagi državljanstva, prebivališča ali sedeža stranke na notranjem trgu;

ker bi bilo treba v vseh trgovinskih pogajanjih spodbujati ključne elemente, ki ohranjajo odprti internet na enotnem digitalnem trgu EU, vključno z načeli, kot so poštena konkurenca, internetna nevtralnost in varovala glede odgovornosti posrednika; ker je zaradi globalne razsežnosti digitalne trgovine STO logično prizorišče za pogajanja o večstranskem okviru, ki temelji na pravilih; ker enajsta ministrska konferenca STO decembra 2017 nudi podlago za začetek tega procesa;

ker Evropsko unijo zavezujejo Listina EU o temeljnih pravicah, vključno s členom 8 o pravici do varstva osebnih podatkov, člen 16 PDEU o isti temeljni pravici ter člen 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU); ker je pravica do zasebnosti univerzalna človekova pravica; ker visoki standardi varstva podatkov pripomorejo h gradnji zaupanja v digitalno gospodarstvo med evropskimi državljani in tako spodbujajo razvoj digitalne trgovine; ker morata biti spodbujanje visokih standardov varstva podatkov, zlasti občutljivih podatkov, in spodbujanje mednarodne trgovine v digitalni dobi tesno povezana, da bi se podpirali svoboda izražanja in obveščanja, e-trgovina in šifriranje ter zavrnili digitalni protekcionizem, množični nadzor, kibernetsko vohunjenje in cenzura v spletu;

O.	ker mora digitalna trgovina varovati prostoživeče vrste in ker morajo spletne tržnice na svojih platformah prepovedati prodajo prostoživečih vrst in proizvodov iz njih;

P.	ker zasebna podjetja vedno bolj določajo pravila in standarde v digitalnem gospodarstvu, kar bo neposredno vplivalo na državljane in potrošnike ter tudi na domačo in mednarodno trgovino, obenem pa bo tudi pospešilo razvoj tehnoloških rešitev za zaščito podjetij in strank;

ker so priporočila OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička ter načrti EU za skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb izpostavili potrebo po obravnavi številnih izzivov na področju obdavčenja, tudi takšnih, ki jih predstavlja digitalno gospodarstvo; ker bi bilo treba davek plačati tam, kjer se ustvari dobiček; ker bi moral preglednejši, učinkovitejši in pravičnejši sistem za izračun davčne osnove čezmejnih družb preprečevati preusmerjanje dobička in izogibanje davkom; ker EU potrebuje dosleden pristop do obdavčenja v digitalnem gospodarstvu, da bi dosegla pošteno in učinkovito obdavčenje vseh podjetij in vzpostavila enake konkurenčne pogoje; spominja, da bi morali trgovinski sporazumi vključevati klavzulo o dobrem davčnem upravljanju, ki bi potrjevala, da se podpisnice zavezujejo izvajanju dogovorjenih mednarodnih standardov v boju proti davčnim utajam in izogibanju davkom;

R.	ker je po podatkih OECD ponarejenega do 5 % blaga, ki se uvozi v EU, kar povzroča velike izgube delovnih mest in davčnih prihodkov;

S.	ker občutljivi sektorji, kot so avdiovizualne storitve, in temeljne pravice, kot je varstvo osebnih podatkov, ne bi smeli biti vključeni v trgovinska pogajanja;

T.	ker mora biti med cilji digitalne trgovine tudi spodbujanje rasti MSP ter zagonskih podjetij in ne zgolj mednarodnih podjetij;

U.	ker Mehika izpolnjuje pogoje za pristop h Konvenciji Sveta Evrope št. 108 o varstvu podatkov;

V.	ker je varstvo osebnih podatkov izključeno iz pogajanj o trgovinskih sporazumih in ker varstvo podatkov nikoli ni bilo del mandatov za trgovinska pogajanja EU;

ker so lahko trgovinski sporazumi spodbuda za izboljšanje digitalnih pravic; ker lahko vključitev določb o internetni nevtralnosti, prepovedi prisilnih in neupravičenih zahtev za lokalizacijo podatkov, varnosti podatkov, varnosti obdelave in shranjevanja podatkov, šifriranju in odgovornosti posrednikov v trgovinskih sporazumih okrepi zlasti varstvo svobode govora;

poudarja, da bi morala EU kot skupnost vrednot in največja svetovna izvoznica storitev v mednarodnih pravilih in sporazumih o digitalnih trgovinskih tokovih določiti standarde na podlagi treh elementov: (1) zagotavljanja dostopa do trga za digitalno blago in storitve v tretjih državah, (2) zagotavljanja, da trgovinska pravila ustvarjajo oprijemljive koristi za potrošnike, ter (3) zagotavljanja in spodbujanja spoštovanja temeljnih pravic;

poudarja, da strategija za enotni digitalni trg sicer obravnava številne težave, s katerimi se sooča digitalna trgovina, a se podjetja EU še vedno soočajo z velikimi globalnimi ovirami, kot so nepregledni predpisi, poseganje države in neupravičena lokacija ali shranjevanje podatkov; poudarja, da imajo nekateri ključni ukrepi v okviru strategije za enotni digitalni trg, kot sta evropska pobuda za računalništvo v oblaku in reforma avtorskih pravic, mednarodno razsežnost, ki bi se lahko obravnavala z evropsko digitalno trgovinsko strategijo;

poudarja, da je treba premostiti digitalno vrzel, da bi čim bolj zmanjšali morebitne negativne socialne in razvojne učinke; v zvezi s tem poudarja pomen spodbujanja udeležbe žensk v naravoslovju, tehnologiji, inženirstvu in matematiki, odprave ovir za vseživljenjsko učenje ter odprave razlik med spoli pri dostopu do nove tehnologije in njeni uporabi; poziva Komisijo, naj nadalje preuči, kako sta povezani sedanja trgovinska politika in enakost spolov ter kako bi lahko trgovina spodbudila krepitev ekonomskega položaja žensk;

je seznanjen, da mrežni učinek digitalnega gospodarstva omogoča, da ima eno podjetje ali manjše število podjetij velik tržni delež, kar lahko vodi k prekomerni tržni koncentraciji; poudarja, kako pomembno je v trgovinskih sporazumih spodbujati pošteno in dejansko konkurenco, zlasti med ponudniki digitalnih storitev, kot so spletne platforme, in uporabniki, kot so mikropodjetja, mala in srednja ter zagonska podjetja, ter spodbujati potrošniško izbiro, zmanjšati transakcijske stroške, zagotoviti nediskriminatorno obravnavo vseh tržnih akterjev ter preprečiti nastajanje dominantnih položajev, ki izkrivljajo trge; v zvezi s tem poudarja pomen vključitve internetne nevtralnosti kot ključnega dela digitalne trgovinske strategije; meni, da je treba digitalno trgovinsko strategijo dopolniti z okrepljenim in učinkovitim mednarodnim okvirom za politiko konkurence, vključno z večjim sodelovanjem med organi za varstvo konkurence in močnim poglavjem o konkurenci v trgovinskih sporazumih; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo podjetja in družbe upoštevale pravila glede konkurence in da ne bo diskriminacije tekmecev v škodo interesu potrošnikov;

poudarja, da so dostop do varne širokopasovne internetne povezljivosti in digitalnih metod plačevanja, učinkovito varstvo potrošnikov, zlasti mehanizmi pravnih sredstev za spletno čezmejno prodajo, ter predvidljivi carinski postopki bistvene prvine pri omogočanju digitalnega trgovanja, trajnostnega razvoja in vključujoče rasti;

meni, da bi morali trgovinski sporazumi omogočati večje sodelovanje med agencijami za varstvo potrošnikov, ter pozdravlja pobude za spodbujanje ukrepov za krepitev zaupanja potrošnikov v trgovinskih pogajanjih, na primer obveznosti glede elektronskih podpisov in pogodb ter nezaželenih sporočil; poudarja, da je treba varovati pravice potrošnikov in da se jih v nobenem primeru ne sme zmanjševati;

poudarja, da mala in srednja podjetja v državah v razvoju predstavljajo večino podjetij in zaposlujejo večino delavcev v sektorju proizvodnje in storitev; želi spomniti, da lahko olajševanje čezmejnega e-poslovanja neposredno vpliva na izboljšanje možnosti za preživljanje, spodbujanje višjega življenjskega standarda in spodbujanje gospodarskega razvoja;

želi spomniti, da nič v trgovinskih sporazumih ne preprečuje EU in njenim državam članicam, da ne bi ohranile, izboljšale in izvajale svojih pravil o varstvu podatkov; želi spomniti, da se lahko osebni podatki prenesejo v tretje države brez uporabe splošnih obveznosti iz trgovinskih sporazumov, kadar so izpolnjene zahteve – tako v sedanjosti kot v prihodnosti – iz poglavja IV Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (7) in poglavja V Uredbe (EU) 2016/679; priznava, da so sklepi o ustreznosti, vključno z delnimi in sektorskimi sklepi, eden temeljnih mehanizmov za zaščito prenosa osebnih podatkov iz EU v tretjo državo; ugotavlja, da je EU sprejela sklepe o ustreznosti s samo štirimi od svojih 20 največjih trgovinskih partnerjev; želi spomniti, kako pomembno je zagotoviti prenos podatkov iz tretjih držav v EU, zlasti prek dialogov o ustreznosti;

poziva Komisijo, naj nameni prednost sprejemanju sklepov o ustreznosti in ga pospeši, v kolikor tretje države v skladu s svojo zakonodajo ali svojimi mednarodnimi obveznostmi zagotovijo raven zaščite, ki je „v bistvu enakovredna“ ravni, zagotovljeni v EU; poziva jo, naj sprejme in objavi posodobljene in podrobne zavezujoče postopke z določenim časovnim okvirom za sprejetje teh odločitev, pri tem pa v celoti upošteva pristojnosti nacionalnih nadzornih organov in mnenje Parlamenta;

10.

želi spomniti, da je možnost čezmejnega dostopa do, zbiranja, obdelave in prenosa podatkov vedno bolj pomembna za vse vrste podjetij, ki dobavljajo blago in opravljajo storitve na mednarodni ravni; ugotavlja, da je to pomembno za osebne in neosebne podatke ter vključuje komunikacijo stroj-stroj;

11.

poziva Komisijo, naj čim prej pripravi pravila za čezmejni prenos podatkov, ki bodo v celoti upoštevala veljavna in bodoča pravila EU glede varstva podatkov in zasebnosti; poziva jo tudi, naj se v trgovinske sporazume EU vključi horizontalna določba, ki bo v celoti ohranjala pravico stranke do varovanja osebnih podatkov in zasebnosti, pod pogojem, da se ne bo neupravičeno uporabljala z namenom izogibanja pravilom za čezmejni pretok podatkov iz razlogov, ki niso povezani z varstvom osebnih podatkov; meni, da bi morala biti takšna pravila in določbe del vseh novih in nedavno začetih trgovinskih pogajanj s tretjimi državami; poudarja, da bi morale biti vse obveznosti v zvezi s tem izvzete iz področja uporabe vseh bodočih poglavij o zaščiti vlagateljev;

12.

poziva Komisijo, naj strogo prepove neupravičene zahteve glede lokalizacije podatkov v prostotrgovinskih sporazumih; meni, da bi morala biti odprava teh zahtev glavna prednostna naloga, ter poudarja, da bi bilo treba spoštovati ustrezno zakonodajo o varstvu podatkov; obžaluje, da se te zahteve poskušajo uporabljati kot oblika netarifnih ovir za trgovino in kot vrsta digitalnega protekcionizma; meni, da tak protekcionizem resno ovira možnosti za evropska podjetja na trgih tretjih držav in ogroža koristi digitalne trgovine, povezane z učinkovitostjo;

13.

poziva Komisijo, naj čim prej predloži svoje stališče o čezmejnem prenosu podatkov, neupravičenih zahtevah glede lokalizacije podatkov in zaščitnih ukrepih na področju varstva podatkov v trgovinskih pogajanjih, v skladu s stališčem Parlamenta, da bi ga vključili v vsa nova in nedavno začeta pogajanja in preprečili, da bi bila EU v mednarodnih trgovinskih pogajanjih potisnjena ob stran;

14.

poziva Komisijo, naj se bori proti ukrepom v tretjih državah, kot so politike „kupuj lokalno“, zahteve glede lokalne vsebine ali prisilni prenosi tehnologij, v kolikor niso utemeljeni s programi pod okriljem OZN glede premostitve digitalne vrzeli ali izjemami v zvezi s trgovinskimi vidiki pravic intelektualne lastnine, da bi zagotovila, da bodo lahko evropska podjetja delovala v poštenem in predvidljivem okolju;

15.

poudarja, da bi si morala EU še naprej na dvostranski, večstranski in mnogostranski ravni prizadevati za to, da bi tretje države omogočile stopnjo odprtosti za tuje naložbe, enakovredno tisti, ki jo omogoča EU, in da bi ohranjale enake konkurenčne pogoje za gospodarske subjekte EU; pozdravlja predlog EU za uredbo o vzpostavitvi okvira za pregled tujih neposrednih naložb v Unijo in podpira njene cilje glede boljše zaščite ključne infrastrukture in tehnologije;

16.

poudarja, da mora biti digitalna trgovinska strategija v celoti skladna z načelom internetne nevtralnosti in mora varovati enako obravnavo spletnega prometa, brez diskriminacije, omejevanja ali poseganja, ne glede na pošiljatelja, prejemnika, vrsto, vsebino, napravo, storitev ali aplikacijo; želi spomniti tudi, da bi morali biti ukrepi upravljanja prometa dovoljeni zgolj v izjemnih primerih, kadar so nujno potrebni, in za toliko časa, kot je potrebno, da bi se upoštevale pravne zahteve, ohranila celovitost in varnost omrežja ali preprečila bližajoča se preobremenjenost omrežja;

17.

poudarja, da sta razvoj in dostop do ustrezne infrastrukture – zlasti na podeželskih, gorskih in oddaljenih območjih –, ki zagotavlja zadostno pokritost, kakovost in varnost ter podpira internetno nevtralnost, bistvena za digitalizacijo evropskega gospodarstva in krepitev e-upravljanja;

18.

globoko obžaluje prakse tretjih držav, ki dostop do trga pogojujejo z razkritjem izvorne kode programske opreme, ki jo nameravajo podjetja prodajati, in njenim prenosom na državne organe; meni, da so takšni ukrepi nesorazmerni kot splošna zahteva za dostop do trga; poziva Komisijo, naj vladam podpisnicam prostotrgovinskih sporazumov prepove uporabo tovrstnih praks; poudarja, da navedeno ne bi smelo preprečevati državnim organom, da spodbujajo preglednost programske opreme, spodbujajo javno razkritje izvorne kode prek brezplačne ali odprtokodne programske opreme ali izmenjujejo podatke prek licenc za odprte podatke;

19.

želi spomniti, da so v nekaterih primerih zahteve glede lokalne prisotnosti nujne za zagotovitev učinkovitega bonitetnega nadzora ali regulativnega nadzora in izvrševanja; zato ponovno poziva Komisijo, naj za način 1 sprejme omejene zahteve, da bi se izognila regulativni arbitraži;

20.

meni, da bi bilo treba v politikah javnih naročil še naprej poenostavljati digitalno trgovino, tudi z izkoriščanjem možnosti daljinskega opravljanja storitev, evropskim podjetjem, zlasti malim in srednjim, pa omogočiti dostop do javnih in zasebnih naročil;

21.

je seznanjen, da obveznosti glede digitalne trgovine ne bi smele izključiti zahtev glede prenosa tehnologij v prid razvoju;

22.

poziva Komisijo, naj organom tretjih držav prepove, da zahtevajo razkritje ali prenos podrobnosti o (kriptografski) tehnologiji, ki se uporablja pri proizvodih, kot pogoj za proizvodnjo, prodajo ali distribucijo teh proizvodov;

23.

ugotavlja, da je zaščita pravic intelektualne lastnine ter naložb v raziskave in razvoj temeljni pogoj za gospodarstvo EU, ki bo temeljilo na znanju, in da je mednarodno sodelovanje ključno v boju proti trgovini s ponarejenimi proizvodi v celotni vrednostni verigi; zato spodbuja Komisijo, naj si prizadeva za izvajanje mednarodnih standardov, kot so Sporazum STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine in internetne pogodbe WIPO, po vsem svetu; želi spomniti, da je pravno varstvo po vsej EU, tako v spletu kot zunaj njega, potrebno za nove stvaritve, saj bo spodbudilo naložbe in vodilo k nadaljnjim inovacijam; poudarja, da trgovinski sporazumi niso namenjeni dvigu ravni zaščite imetnikov pravic intelektualne lastnine z zagotavljanjem obsežnejših pooblastil za uveljavljanje avtorskih pravic; poudarja, da dostop do zdravil v tretjih državah ne bi smel biti ogrožen zaradi varstva intelektualne lastnine; poudarja, da je za trgovino s ponarejenim blagom potreben popolnoma drugačen pristop kot h kršitvam pravic intelektualne lastnine v digitalnem gospodarstvu;

24.

poziva Komisijo, naj tesno spremlja program generične vrhnje domene organizacije ICANN, ki imena domen razširja na več tisoč generičnih imen, in naj v skladu s svojimi zavezami glede svobodnega in odprtega interneta zagotovi zaščito imetnikov pravic, zlasti tistih, povezanih z geografskimi označbami;

25.

poziva Komisijo, naj uporabi trgovinske sporazume, da bi pogodbenicam preprečila uvedbo omejitev tujega lastniškega kapitala, določila pravila za veleprodajni dostop, ki bodo spodbujala konkurenčnost, za omrežja obstoječih operaterjev, zagotovila pregledna in nediskriminatorna pravila in pristojbine za licenciranje ter zagotovila dejanski dostop do zaključnega dela infrastruktur na izvoznih trgih za ponudnike telekomunikacijskih storitev v EU; želi spomniti, da konkurenca, ki temelji na pravilih, v telekomunikacijskem sektorju vodi k višji kakovosti storitev in nižjim cenam;

26.

poziva Komisijo, naj nadaljuje prizadevanja za oblikovanje zavezujočih večstranskih pravil o elektronskem trgovanju v STO in naj se še naprej osredotoča na konkretne in uresničljive rezultate;

27.

poziva Komisijo, naj nujno znova začne pogajanja o sporazumu TiSA v skladu s sprejetimi priporočili Parlamenta; meni, da bi morala EU izkoristiti priložnost in prevzeti vodilno vlogo pri določitvi najsodobnejših globalnih digitalnih standardov;

28.

želi spomniti, da članice STO od leta 1998 izvajajo moratorij na tarife za elektronske prenose; poudarja, da bi takšne tarife povzročile nepotrebne dodatne stroške za podjetja in potrošnike; poziva Komisijo, naj moratorij preoblikuje v trajni sporazum o prepovedi tarif za elektronske prenose, v skladu s podrobno analizo posledic na področju 3D-tiskanja;

29.

je seznanjen s prizadevanji STO za napredek pri delovnem programu o e-trgovini; poziva Komisijo, naj si prizadeva za nadaljnjo razširitev Sporazuma STO o informacijski tehnologiji na več izdelkov in več držav članic STO, in je seznanjen, da bo decembra 2017 v Buenos Airesu potekala ministrska konferenca STO; poziva Komisijo, naj se o svojem stališču do e-trgovanja in drugih digitalnih trgovinskih zadev, o katerih naj bi sklenili dogovor na tej konferenci, čim prej posvetuje z evropskimi podjetji in državami članicami, da bi dosegli enotno evropsko stališče;

30.

poziva Komisijo, naj uporabi trgovinske sporazume za spodbujanje interoperabilnosti standardov IKT, ki prinašajo koristi tako za potrošnike kot za proizvajalce, zlasti v okviru varnega interneta stvari, 5G in kibernetske varnosti, pri tem pa naj se ne izogiba legitimnim forumom za upravljanje z več deležniki, ki koristijo odprtemu internetu;

31.

podpira sporočilo Komisije z dne 19. aprila 2016 o prednostnih nalogah na področju standardizacije IKT za enotni digitalni trg (COM(2016)0176); poudarja, da mora standardizacija IKT sicer še naprej potekati predvsem pod vodstvom panoge, biti prostovoljna ter temeljiti na soglasju in načelih preglednosti, odprtosti, nepristranskosti, soglasja, učinkovitosti, relevantnosti in doslednosti, da pa bo bolj jasen niz prednostnih nalog za standardizacijo IKT – skupaj s politično podporo na visoki ravni – spodbudil konkurenčnost; ugotavlja, da bi bilo treba pri tem procesu uporabljati instrumente evropskega standardizacijskega sistema, vanj pa bi morala biti vključena široka paleta deležnikov, tako na ravni EU kot na mednarodni ravni, da bi v skladu s skupno pobudo za standardizacijo izboljšali proces določanja standardov; poziva Komisijo, naj podpira nastajanje svetovnih panožnih standardov pod vodstvom EU za ključne tehnologije in omrežne arhitekture 5G, zlasti z izkoriščanjem rezultatov javno-zasebnih partnerstev na področju 5G na ravni ključnih organov za standardizacijo na ravni EU in na mednarodni ravni;

32.

poudarja pomen mednarodnih standardov na področju digitalne opreme in storitev, zlasti na področju kibernetske varnosti; poziva Komisijo, naj zagotovi uvedbo temeljnih ukrepov na področju kibernetske varnosti za proizvode interneta stvari in storitve v oblaku;

33.

meni, da se je treba posebej posvetiti vse večjemu številu potrošnikov in posameznikov, ki prodajajo in kupujejo izdelke na internetu in imajo opraviti s težavnimi carinskimi postopki v zvezi z blagom, ki je bilo kupljeno prek spleta; želi spomniti, da je treba uvesti poenostavljeno carinsko obravnavo brez davkov in dajatev za izdelke, kupljene prek spleta, in za neuporabljena vračila; želi spomniti, da je namen sporazuma STO o olajševanju trgovine pospešiti carinske postopke ter povečati njihovo odgovornost in preglednost; poudarja, da je treba digitalizirati carinske informacije in upravljanje prek spletne registracije in obdelave informacij, kar bi moralo olajšati postopke na mejnih prehodih, okrepiti sodelovanje pri odkrivanju goljufij, protikorupcijska prizadevanja ter preglednost cen v zvezi s carino; meni, da bi bila za potrošnike koristna širša uporaba orodij, kot je spletno reševanje sporov;

34.

poziva Komisijo, naj spodbuja podpisnice trgovinskih sporazumov, da v poglavja o telekomunikacijah svojih prostotrgovinskih sporazumov vključijo določbe, po katerih se bodo cene za mednarodno gostovanje in pristojbine, ki se zaračunavajo za mednarodne klice in sporočila, oblikovale tako, da bodo pregledne, pravične, razumne in potrošnikom prijazne; poziva jo, naj podpira politike, ki spodbujajo stroškovno naravnane maloprodajne cene za storitve gostovanja, da bi zmanjšali cene, spodbudili preglednost in preprečili poslovne prakse, ki so nepoštene ali kakor koli negativne za potrošnike;

35.

priznava, da so načela iz direktive o e-trgovini (2000/31/ES) prispevala k razvoju digitalnega gospodarstva, saj so omogočila ugodne pogoje za inovacije in zagotovila svobodo govora in svobodo gospodarske pobude; želi spomniti, da Komisijo pri trgovinskih pogajanjih zavezuje pravni red EU;

36.

poziva Komisijo, naj nadalje vključi digitalne tehnologije in storitve v razvojno politiko EU, kot je med drugim navedeno v agendi Digital4Development; poziva jo, naj s trgovinskimi sporazumi izboljša razmere na področju digitalnih pravic in spodbuja te pravice; priznava, da ima samo 53,6 % vseh gospodinjstev po svetu dostop do interneta; obžaluje, da je še vedno prisotna znatna digitalna vrzel; poziva Komisijo, naj poveča naložbe v digitalno infrastrukturo na svetovnem jugu, da bi premostili to digitalno vrzel, tudi s spodbujanjem javno-zasebnih partnerstev, vendar ob spoštovanju načel učinkovitosti razvoja; v zvezi s tem je seznanjen s prispevkom zveze ITU-D OZN pri vzpostavitvi, razvoju in izboljševanju telekomunikacijske in IKT opreme in omrežij; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo naložbe v širokopasovno infrastrukturo v državah v razvoju bistveno prispevale k spoštovanju svobodnega, odprtega in varnega interneta ter bodo pogojene s tem, in naj razvije ustrezne rešitve za spodbujanje mobilnega dostopa do interneta; poudarja, da so takšne naložbe še zlasti pomembne za lokalna mikro-, mala in srednja podjetja, zlasti v državah v razvoju, da bi lahko ta podjetja digitalno komunicirala z mednarodnimi podjetji in dostopala do globalnih vrednostnih verig; želi spomniti, da lahko olajševanje čezmejnega e-poslovanja neposredno vpliva na izboljšanje sredstev za preživljanje, spodbujanje višjega življenjskega standarda in spodbujanje gospodarskega razvoja; želi spomniti na morebiten prispevek teh prizadevanj k enakosti spolov, saj so ženske lastnice številnih takih podjetij ter jih vodijo; ponavlja, da bi lahko bila digitalna trgovina tudi sredstvo za javne uprave in bi tako lahko podpirala razvoj e-uprave;

37.

poudarja, da je bistveno, da je vsaka morebitna digitalna trgovinska strategija popolnoma skladna z načelom skladnosti politik za razvoj in bi si morala zlasti prizadevati spodbujati in podpirati mikro-, mala in srednja podjetja pri udejstvovanju v čezmejnem e-poslovanju, pri tem pa opominja na morebiten prispevek tega k enakosti spolov;

38.

meni, da bi morala biti digitalna vprašanja bolj obravnavana v politiki EU o pomoči za trgovino, da bi spodbudili rast e-poslovanja z večjo podporo za inovacije in infrastrukturo ter dostop do financiranja, zlasti prek pobud za mikrofinanciranje, pa tudi s pomočjo za povečanje spletne prepoznavnosti za podjetja na področju e-poslovanja v državah v razvoju, s čimer bi se olajšal dostop do platform ter spodbujala razpoložljivost rešitev za e-plačila in dostop do stroškovno ugodnih logističnih in dobavnih storitev;

39.

poudarja, da mora biti vsaka digitalna trgovinska strategija, vključno s svojimi spremljevalnimi ukrepi, popolnoma skladna z uresničevanjem agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in prispevati k temu; ugotavlja, da so v zvezi s tem še zlasti pomembni cilji trajnostnega razvoja št. 4 o kakovostni izobrazbi: zagotoviti brezplačno, enakopravno in kakovostno osnovno in srednjo šolo vsem deklicam in dečkom, št. 5 o doseganju enakosti spolov in krepitvi vloge vseh žensk in deklic, št. 8.10 o spodbujanju vključujoče in vzdržne gospodarske rasti, zlasti z okrepitvijo zmogljivosti domačih finančnih ustanov in širjenjem splošnega dostopa do finančnih storitev, pa tudi št. 9.1 o vzpostavitvi zanesljive in vzdržljive infrastrukture, ki bo za vse enakopravno dostopna, ter št. 9.3 o povečanju dostopa do finančnih storitev in ugodnih posojil za mala podjetja zlasti iz držav v razvoju ter njihovem vključevanju v vrednostne verige in na trge;

40.

se zavezuje, da bo svojo digitalno trgovinsko strategijo posodobil na vsakih 5 let;

41.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropski službi za zunanje delovanje.

(1) UL L 178, 17.7.2000, str. 1.

(2) UL L 119, 4.5.2016, str. 1.

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0299.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0041.

(5) UL C 265, 11.8.2017, str. 35.

(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0233.

(7) UL L 281, 23.11.1995, str. 31

11.10.2018

Uradni list Evropske unije

C 369/36

P8_TA(2017)0492

Letno poročilo o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike (2017/2123(INI))

(2018/C 369/05)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Lizbonske pogodbe,

—	ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 20. decembra 2013, 26. junija 2015, 15. decembra 2016 in 22. junija 2017,

—	ob upoštevanju letnega poročila Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2017 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike (1),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2017 o izvozu orožja: izvajanje Skupnega stališča 2008/944/SZVP (2),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta o skupni varnostni in obrambni politiki (SVOP) z dne 25. novembra 2013, 18. novembra 2014, 18. maja 2015, 27. junija 2016, 14. novembra 2016 in 18. maja 2017 ter sklepov Sveta o globalni strategiji EU z dne 17. julija 2017,

—	ob upoštevanju 19. srečanja francosko-nemškega ministrskega sveta, ki je potekalo 13. julija 2017 v Parizu,

—	ob upoštevanju neformalnega srečanja obrambnih ministrov in neformalnega srečanja ministrov za zunanje zadeve (Gymnich) od 6. do 9. septembra 2017 v Talinu,

—	ob upoštevanju srečanja obrambnih ministrov EU 30. novembra 2011,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 z naslovom Vojaške strukture EU: trenutno stanje in obeti (3),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2016 o evropski obrambni uniji (4),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. novembra 2016 o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike (na podlagi letnega poročila Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki) (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. marca 2017 o ustavnih, pravnih in institucionalnih posledicah skupne varnostne in obrambne politike: možnosti, ki jih nudi Lizbonska pogodba (6),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2017 o mandatu za trialog o predlogu proračuna za leto 2018 (7),

—	ob upoštevanju dokumenta z naslovom Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa – Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki ga je 28. junija 2016 predstavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

—	ob upoštevanju dokumenta z naslovom Izvedbeni načrt za varnost in obrambo, ki ga je podpredsednica/visoka predstavnica predstavila 14. novembra 2016,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. novembra 2016 Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropskem obrambnem akcijskem načrtu (COM(2016)0950),

—	ob upoštevanju skupne izjave predsednikov Evropskega sveta in Komisije ter generalnega sekretarja zveze Nato z dne 8. julija 2016, skupnega niza predlogov, ki sta ga 6. decembra 2016 podprla Svet zveze Nato in Svet EU, ter poročila o napredku pri njegovem izvajanju, sprejetega 14. junija 2017,

—	ob upoštevanju izjave iz Bratislave z dne 16. septembra 2016,

—	ob upoštevanju novega obrambnega svežnja, ki ga je Komisija predstavila 7. junija 2017 v sporočilu za javnost z naslovom Evropa, ki ščiti: Komisija odpira razpravo o napredku v smeri varnostne in obrambne unije,

—	ob upoštevanju dokumenta o razmisleku o prihodnosti evropske obrambe z dne 7. junija 2017,

—	ob upoštevanju raziskave evrobarometra 85.1 iz junija 2016, v kateri je polovica anketiranih državljanov EU menila, da so ukrepi EU nezadostni, dve tretjini pa sta si želeli, da bi se sodelovanje EU na področju varnostne in obrambne politike okrepilo prek prizadevanj držav članic,

—	ob upoštevanju koncepta za krizno upravljanje v sklopu nove civilne misije SVOP v Iraku, ki ga je Svet predstavil dne 17. julija 2017, ter Sklepa Sveta (SZVP) 2017/1425 z dne 4. avgusta 2017 o stabilizacijskem ukrepu Evropske unije v regijah Mopti in Segou v Maliju,

—	ob upoštevanju politike EU o usposabljanju za SVOP, ki jo je Svet za zunanje zadeve sprejel 3. aprila 2017,

—	ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta z dne 23. oktobra 2017 o stališču, ki se v imenu Evropske unije sprejme v Skupnem odboru EGP glede spremembe Protokola 31 k Sporazumu EGP (Pripravljalni ukrep Unije o raziskavah na področju obrambe),

—	ob upoštevanju uradnega obvestila o stalnem strukturnem sodelovanju (PESCO) z dne 13. novembra 2017,

—	ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice/visoke predstavnice z dne 10. novembra 2017 Evropskemu parlamentu in Svetu o izboljšanju vojaške mobilnosti v Evropski uniji (JOIN(2017)0041),

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0351/2017),

Strateško okolje Unije

poudarja, da se na področju mednarodnega reda, ki temelji na pravilih, in vrednot, ki jih zagovarjajo zahodne demokracije, ter miru, blaginje in svoboščin, ki jih zagotavlja ta red, ki je nastopil po drugi svetovni vojni, in ki ustrezajo temeljem, na katerih je zgrajena Evropska unija, pojavljajo veliko število povsem novih konvencionalnih in hibridnih izzivov, saj družbeni, gospodarski, tehnološki in geopolitični trendi pričajo o čedalje večji ranljivosti svetovnega prebivalstva za šoke in pretrese, kot so meddržavni konflikti, naravne nesreče, skrajni vremenski pojavi, krize zaradi vode, razpad držav in kibernetski napadi, na katere se je treba odzvati skupaj in usklajeno; opozarja, da so evropski državljani zaskrbljeni predvsem zaradi varnosti; poudarja, da mora zunanje delovanje Unije slediti vrednotam in načelom iz člena 21 PEU;

poudarja, da se nobena država članica ne more sama spoprijemati s kompleksnimi varnostnimi izzivi, s katerimi se soočamo dandanes, zato mora EU, če se želi odzvati na te notranje in zunanje izzive, okrepiti prizadevanja za konkretno in tesno sodelovanje v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP)/skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), prevzeti vlogo učinkovitega akterja na mednarodnem prizorišču, kar pomeni enotno nastopanje in sodelovanje, in osredotočiti vire na strateške prednostne naloge; meni, da je treba obravnavati temeljne vzroke nestabilnosti, torej revščino in čedalje večjo neenakost, slabo upravljanje, razpad državnih sistemov in podnebne spremembe;

obžaluje, da se povečujeta moč in število mednarodnih terorističnih organizacij in hudodelskih združb, kar utegne dobiti še dodatno spodbudo s porazom ISIS/Daiša in dejstvom, da njegovi borci bežijo, obenem pa se na jugu in Bližnjem vzhodu širi nestabilnost, saj v nestabilnih in razpadajočih državah, kot je Libija, ni več nadzora na velikimi območji brezvladja, ki so dovzetna za vpliv zunanjih sil; je še vedno zaskrbljen zaradi čezmejne razsežnosti teroristične grožnje v območju Sahela; globoko obžaluje, da so dejavnosti Demokratične ljudske republike Koreje, povezane z jedrskimi raketami in balističnimi izstrelki, povečale napetost v regiji in onkraj njenih meja, saj jasno ogrožajo mednarodni mir in varnost;

poudarja, da ruska vojna proti Ukrajini na vzhodu še traja, da se ne izvajajo sporazumi iz Minska, brez katerih ni moč rešiti konflikta, ter da se nadaljujejo nezakonita priključitev in militarizacija Krima ter vsiljevanje sistemov za preprečevanje dostopa in zaseganje območij; izraža veliko zaskrbljenost, da pretirane ruske vojaške vaje in dejavnosti, ki potekajo brez mednarodnih opazovalcev, in hibridne taktike, vključno s kibernetskim terorizmom, lažnimi novicami in kampanjami dezinformiranja, gospodarsko in energetsko izsiljevanje povzročajo nestabilnost v državah vzhodnega partnerstva in zahodnega Balkana, usmerjajo pa se tudi na zahodne demokracije in povečevanje napetosti znotraj teh držav; izraža zaskrbljenost, da bo varnostno okolje EU še dolgo zelo nestanovitno; poudarja, kako pomemben je zahodni Balkan za varnost in stabilnost EU, in meni, da je treba okrepiti politična prizadevanja EU ter se osredotočiti na to regijo, tudi z okrepitvijo mandata misij SVOP; je trdno prepričan, da je potrebno več povezovanja in usklajevanja, da bi se presegla ranljivost EU;

obžaluje teroristično grožnjo, ki se naglo širi tako v Evropi kot onkraj njenih meja; meni, da bo nepopoln odziv na vojaški ravni neizbežno vodil v stalno povečevanje notranjih varnostnih groženj; odločno poziva k evropskemu paktu za boj proti džihadistom, s katerim bi se bilo mogoče učinkovito zoperstaviti tem grožnjam;

meni, da je terorizem dandanes eden ključnih izzivov za varnost državljanov EU, saj je za preprečevanje nadaljnjih terorističnih napadov in boj proti temeljnim vzrokom zanje potrebno hitro, odločno in usklajeno ravnanje na notranji in zunanji ravni; zlasti poudarja, da je treba preprečiti radikalizacijo, blokirati vse vire financiranja terorističnih organizacij, se spopasti s teroristično propagando ter blokirati uporabo interneta in družbenih omrežij v te namene, tudi s storitvami samodejnega odstranjevanja, prav tako pa izboljšati izmenjavo informacij med varnostnimi službami držav članic, pa tudi s tretjimi državami, zvezo Nato in drugimi ustreznimi partnerskimi organizacijami; meni, da bi moral mandat misij SVOP vključevati boj proti terorizmu, da bi bilo mogoče dosledneje prispevati k programom deradikalizacije, zlasti v primeru misij EULEX na Kosovu ter EUFOR ALTHEA v Bosni in Hercegovini, torej dveh državah, v kateri se iz tujine vrača precej borcev;

je močno zaskrbljen nad vse bolj smrtonosno teroristično grožnjo v območju Sahela, nad njenim širjenjem v Centralno Afriko ter nad nestabilnostjo na Bližnjem vzhodu (Sirija, Irak, Palestina); poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj misijam SVOP zagotovi izvršilni mandat, prav tako pa naj učinkovito in odločno posreduje;

meni, da v okviru sedanje širitvene politike EU ostaja verodostojen pristopni proces, temelječ na obsežnem in pravičnem pogojevanju, pomemben pripomoček za spodbujanje varnosti s krepitvijo odpornosti držav na jugovzhodu Evrope;

meni, da sedanje varnostno okolje predstavlja izziv v trenutku, ko si EU in Nato prizadevata za razširitev in poglobitev svojega sodelovanja, ter da bo EU z izstopom Združenega kraljestva izgubila del svojih vojaških zmogljivosti in se nemara ne bo mogla več opirati na strokovno znanje Združenega kraljestva, velja pa tudi obratno; ugotavlja, da izstop Združenega kraljestva daje nov zagon pobudam, ki so bile dolgo blokirane, prav tako pa bi lahko omogočil pripravo novih predlogov; poudarja, kako pomembno je nadaljevati tesno obrambno sodelovanje med EU in Združenim kraljestvom tudi po izstopu slednjega, med drugim tudi na področju izmenjave podatkov obveščevalnih služb in boja proti terorizmu; meni, da bi moralo imeti Združeno kraljestvo možnost, če tako želi, da sodeluje v misijah SVOP, in sicer v okviru novega sodelovalnega odnosa med EU in Združenim kraljestvom na področju obrambe;

10.

pozdravlja obnovljeno zavezo ZDA evropski varnosti; poudarja, da je EU trdno zavezana čezatlantski skupnosti skupnih vrednot in interesov; je obenem prepričan, da je potrebna odgovorna in samozavestna SZVP in da mora glede tega EU postati samozavesten zunanjepolitični akter;

Institucionalni okvir

11.

je trdno prepričan, da bi morala EU, kadar je to potrebno, odločno ukrepati za oblikovanje svoje prihodnosti, saj sta notranja in zunanja varnost vse bolj prepleteni, to pa neposredno vpliva na vse evropske državljane; svari, da lahko pomanjkanje skupnega pristopa vodi v neusklajenost in razdrobljenost ukrepov, dopušča večkratno podvajanje in neučinkovitost, Unija in države članice pa utegnejo biti zaradi tega ranljive; zato meni, da bi morala imeti EU možnost učinkovito izkoriščati celotno paleto notranjih in zunanjih varnostnih instrumentov, in sicer do ravni iz člena 42(7) PEU; poudarja, da je cilj opredelitve skupne obrambne politike iz člena 42(2) PEU vzpostaviti skupno obrambo ter zagotoviti Uniji strateško avtonomijo, da bi lahko spodbujala mir in varnost v Evropi in po svetu; poudarja praktične in finančne koristi nadaljnjega povezovanja evropskih obrambnih zmogljivosti;

12.

poudarja, da mora EU, da bi bila kos novim izzivom, uporabiti celotno zbirko razpoložljivih političnih instrumentov – od mehke do trde moči in od kratkoročnih ukrepov do dolgoročnih politik na področju klasične zunanje politike, ki poleg dvostranskih in večstranskih prizadevanj v diplomaciji, razvojnega sodelovanja, civilnih in gospodarskih instrumentov, nujne pomoči, preprečevanja kriz in strategij za obdobja po konfliktih zajemajo tudi ohranjanje in uveljavljanje miru, tudi skladno s civilnimi in vojaškimi sredstvi, opisanimi v členu 43(1) PEU; meni, da bi morala SVOP temeljiti na načelu, da evropske varnosti ni mogoče zagotavljati zgolj z zanašanjem na vojaška sredstva; meni, da bi morali zunanji ukrepi EU zajemati oceno njihovega učinka na strateške interese EU, v središču katerih so ljudje, za povečanje varnosti ljudi, krepitev človekovih pravic in mednarodnega prava ter spodbujanje trajnega miru; poudarja, da mora ESZD okrepiti zmogljivosti, da bi lahko bolje napovedovala krize in se že od vsega začetka zoperstavljala varnostnim izzivom; poudarja potrebo po bolj skladnem in bolje usklajenem sodelovanju med vojaškimi, civilnimi, razvojnimi in humanitarnimi akterji;

13.

pozdravlja viden napredek, dosežen pri oblikovanju močnejše evropske obrambe, odkar je bila junija 2016 sprejeta globalne strategija EU za zunanjo in varnostno politiko; pozdravlja zlasti začetek delovanja evropskega obrambnega sklada, predlagano širjenje pripravljalnega ukrepa za raziskave na področju obrambe in zakonodajni predlog za evropski program za razvoj obrambne industrije (EDIDP); poziva države članice, naj v prihodnje povečajo finančne prispevke v proračun EU, da bi bilo mogoče pokriti dodatne stroške, ki jih EU prinaša evropski obrambni sklad;

14.

pozdravlja, da je EFTA pristopila k pripravljalnemu ukrepu za raziskave na področju obrambe, še posebej pa pozdravlja norveški prispevek v znesku 585 000 EUR za leto 2017; izraža željo, da bi lahko Norveška še naprej sodelovala pri programih, ki jih financira Unija in imajo posledice za obrambo oziroma sodijo na področje obrambe;

15.

poziva Komisijo in podpredsednico/visoko predstavnico, naj Parlament v vseh fazah takoj in v celoti obvesti o vsaki sklenitvi ali spremembi mednarodnih sporazumov, ki imajo posledice za obrambo oziroma sodijo na področje obrambe; meni, da ima vsak finančni prispevek tretjih držav pomembne proračunske posledice za Unijo, saj lahko tretja država s tem, ko ne izda potrebnih izvoznih dovoljenj, vpliva na finančne interese Unije v obsegu, ki močno presega velikost njenega prispevka; poudarja, da v primerih, ko tretje strani prispevajo za programe, ki jih financira Unija in imajo posledice za obrambo oziroma sodijo na področje obrambe, Parlament pričakuje, da Komisija in podpredsednica/visoka predstavnica, preden podata predlog, ocenita vpliv takšnega prispevka z vidika strateških politik in interesov Unije ter obvestita Parlament o tej oceni;

16.

poudarja, da so se Komisija in vse več držav članic zavezale k začetku delovanja evropske obrambne unije ter da so evropski državljani temu močno naklonjeni; poudarja, da je to v skladu z zahtevo državljanov Unije in Parlamenta, zlasti prek številnih pozivov, izraženih v njegovih prejšnjih resolucijah; izpostavlja večjo učinkovitost ter odpravo podvajanja in zmanjšanje stroškov, ki jih bo prineslo močnejše evropsko povezovanje na obrambnem področju; poudarja pa, da vzpostavitev dejanske evropske obrambne unije zahteva politično voljo in odločnost; poziva države članice, naj se zavežejo skupni in avtonomni evropski obrambi ter naj si prizadevajo, da bi njihovi nacionalni proračuni za obrambo v desetih letih znašali vsaj 2 % njihovega BDP;

17.

je prepričan, da je edini način za povečanje sposobnosti Unije za izvajanje vojaških nalog občutno povečanje učinkovitosti vseh vidikov procesa, s katerim se ustvarjajo vojaške zmogljivosti; spominja, da odhodki za obrambo EU-28 predstavljajo 40 % odhodkov, ki jih za obrambo namenjajo ZDA, ustvarijo pa zgolj 15 % zmogljivosti, ki jih v tem procesu ustvarijo ZDA, kar priča o zelo resni težavi z učinkovitostjo;

18.

poziva podpredsednico/visoko predstavnico in Komisijo, naj ukrepata v zvezi s pozivi Parlamenta k pripravi bele knjige o varnosti in obrambi EU v okviru priprav naslednjega večletnega finančnega okvira, kot je zahteval Parlament v svojih resolucijah z dne 22. novembra 2016, 23. novembra 2016 in 16. marca 2017; meni, da sta vzpostavitev evropske obrambne unije s povezovanjem njene strateške usmeritve in prispevkov EU k razvoju zmogljivosti ter oblikovanje evropskega institucionalnega okvira za obrambo elementa, ki morata biti podprta z medinstitucionalnim dogovorom; poudarja, da je mogoče s celovitim in zaupanja vrednim delom vseh deležnikov razširiti področje uporabe in povečati učinkovitost obrambnih odhodkov; prav tako poziva k opredelitvi vplivnejše vloge za nevtralne države, kot sta Avstrija in Švedska, ne da bi s tem postavili pod vprašaj nevtralnost posameznih držav članic;

19.

poudarja, da bi morala bela knjiga EU o varnosti in obrambi poleg opisa strateškega okolja in strateških ciljev za naslednji večletni finančni okvir vsebovati tudi načrt za vzpostavljanje zmogljivosti EU, v katerem bi opredelili tudi potrebne in razpoložljive zmogljivosti, pa tudi pomanjkljivosti, dopolnjevati pa bi jo moral tudi oris predvidenih ukrepov držav članic in Unije v sklopu večletnega finančnega okvira in na daljši rok;

20.

pozdravlja pred kratkim izkazano politično voljo za povečanje učinkovitosti SVOP; podpira vse poskuse, da bi izkoristili celoten potencial, ki ga ponuja Lizbonska unija, z zagotovitvijo uspešnega sodelovanja med državami članicami in vzpostavitvijo operativno relevantnih zmogljivosti za izpolnjevanje nalog iz člena 43(1) PEU, in sicer z:

(a)	obvezno uvedbo zagonskega sklada, kakor ga predvideva pogodba, za hiter začetek izvajanja operacij,

(b)	vzpostavitvijo stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) na vojaških področjih, potrebnih za izvajanje nalog SVOP, na primer trajno združene vojaške enote,

(c)	reformo medvladnega mehanizma za skupno financiranje ATHENA, da bi omogočili solidarnost med državami članicami, ki lahko prispevajo zgolj finančna sredstva, in tistimi, ki lahko k operacijam SVOP prispevajo zgolj vojake,

(d)	združevanjem in deljenjem zmogljivosti, ki bosta prej pravilo kot izjema, ter s premikom k izvajanju večine od 300 predlogov, ki jih je leta 2011 predstavilo 28 načelnikov generalštaba,

(e)	združevanjem nacionalnih virov na področju raziskav, razvoja, javnih naročil, vzdrževanja in usposabljanja,

(f)	usklajevanjem nacionalnih obrambnih načrtov (usklajeni letni pregled na področju obrambe – CARDS), kakor se trenutno načrtuje,

(g)	oblikovanjem skupnih pravil za vojaško certificiranje in skupne politike o varnosti oskrbe,

(h)	uveljavljanjem pravil notranjega trga s strani Komisije v zvezi z nacionalnimi javnimi naročili na področju obrambe v skladu z direktivo o javnih naročilih na področju obrambe iz leta 2009;

21.

pozdravlja namero Komisije, da bi v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira predlagala poseben program za raziskave na področju obrambe z namenskim proračunom in lastnimi pravili; poudarja, da bi morale države članice zagotoviti dodatna sredstva za ta program, ne da bi posegale v obstoječe okvirne programe, s katerimi se financirajo raziskave, tehnološki razvoj in inovacije, kot je zahtevano v resoluciji Parlamenta z dne 5. julija 2017; ponavlja svoje prejšnje pozive Komisiji, naj zagotovi sodelovanje Unije v programih za raziskave in razvoj na področju obrambe, ki jih izvajajo države članice, ali, kjer je to ustrezno, skupaj z industrijo, kot je navedeno v členih 185 in 187 PDEU;

22.

pozdravlja predlog Komisije za evropski program za razvoj obrambne industrije (EDIDP); poudarja, da bi moral biti cilj vsakega ukrepa za podporo, usklajevanje ali dopolnjevanje ukrepov držav članic na področju obrambe prispevati k postopnemu oblikovanju skupne obrambne politike, kot je med drugim navedeno v členu 2(4) PDEU, zato bi moral zajemati skupni razvoj, standardizacijo, certificiranje in vzdrževanje, s čimer bi zagotovili sodelovalne programe in višjo stopnjo interoperabilnosti; poziva Komisijo, naj novi evropski program za razvoj obrambne industrije promovira čim širše, zlasti pa spodbuja mala in srednja podjetja, naj sodelujejo v skupnih čezmejnih projektih;

23.

meni, da je izvoz orožja, streliva in z obrambo povezanega blaga in storitev iz držav članic pomemben del zunanje, varnostne in obrambne politike EU;

24.

poziva Svet, naj sprejme konkretne ukrepe za uskladitev in standardizacijo evropskih oboroženih sil v skladu s členom 42(2) PEU, da bi olajšali sodelovanje pripadnikov oboroženih sil pod okriljem nove evropske obrambne unije, kar bo korak k postopnemu oblikovanju skupne obrambne politike EU;

25.

poudarja, da bi z uporabo vseh možnosti, ki jih ponuja Pogodba, povečali konkurenčnost in izboljšali delovanje obrambne industrije na enotnem trgu, dodatno spodbudili obrambno sodelovanje s pozitivnimi spodbudami, se usmerili v projekte, ki jih države članice ne morejo izpeljati, zmanjšali nepotrebno podvajanje ter spodbujali učinkovitejšo uporabo javnih sredstev; meni, da bi bilo mogoče z rezultati teh strateških sodelovalnih programov uvesti tehnologije z dvojno rabo, ki bi kot takšne prinesle visoko dodano vrednost državam članicam; poudarja pomen razvoja evropskih zmogljivosti in povezanega obrambnega trga;

26.

poziva k oblikovanju natančnih in zavezujočih smernic, da se zagotovi dobro opredeljen okvir za aktiviranje in izvajanje člena 42(7) PEU v prihodnosti;

27.

poziva Komisijo, Svet in podpredsednico/visoko predstavnico, naj sodelujejo s Parlamentom v medinstitucionalnem dialogu o postopnem oblikovanju skupne obrambne politike; poudarja, da bi bilo treba v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira za vse notranje vidike SVOP vzpostaviti celovit proračun EU za obrambo in da bi bilo treba v okviru Lizbonske pogodbe razviti doktrino za njegovo izvrševanje; poudarja, da je potrebna revizija mehanizma Athena, da bi bilo mogoče razširiti paleto operacij, katerih stroški so skupni, in spodbujati sodelovanje pri misijah in operacijah SVOP;

28.

opozarja, da je treba novi obrambni proračun financirati z novimi sredstvi v naslednjem večletnem finančnem okviru;

29.

meni, da bi lahko bilo odločanje o vprašanjih SVOP bolj demokratično in pregledno; zato predlaga, naj Parlament svoj Pododbor za varnost in obrambo (SEDE) spremeni v polnopraven parlamentarni odbor ter mu tako omogoči, da prevzame večje pristojnosti glede nadzora in odgovornosti v povezavi s SVOP ter vidnejšo vlogo pri njenem izvajanju, zlasti s preverjanjem pravnih aktov, povezanih z varnostjo in obrambo;

30.

obžaluje pomanjkanje sodelovanja in izmenjave informacij med varnostnimi in obveščevalnimi službami v Evropi; meni, da bi se bilo mogoče s tesnejšim sodelovanjem obveščevalnih služb bolje zoperstaviti terorizmu; v zvezi s tem poziva k oblikovanju celovitega evropskega obveščevalnega sistema;

Stalno strukturirano sodelovanje

31.

pozdravlja uradno obvestilo o stalnem strukturnem sodelovanju (PESCO) in njegovo predvideno udejanjenje na podlagi pripravljenosti držav članic, da v okviru SVOP sprejmejo zaveze za ambiciozno in vključujoče PESCO, in poziva Svet k njegovi hitri vzpostavitvi; poudarja, da želena vključevalnost sodelovanja ne sme ogrožati polne zavezanosti SVOP ali visoke ravni ambicij med sodelujočimi državami članicami; opozarja, da je treba določiti jasna merila za sodelovanje in pustiti drugim državam članicam možnost, da se pridružijo v poznejši fazi; meni, da bi morale biti dejavnosti v okviru stalnega strukturnega sodelovanja vedno povsem usklajene s SVOP;

32.

poudarja, da bi se moralo stalno strukturno sodelovanje vzpostaviti v okviru EU in biti upravičeno do njene učinkovite podpore, ob polnem spoštovanju pristojnosti držav članic na področju obrambe; ponovno poziva k ustreznemu financiranju stalnega strukturnega sodelovanja, ki bi se zagotovilo iz proračuna Unije; meni, da bi bilo treba v okviru stalnega strukturnega sodelovanja zahtevati sodelovanje v vseh agencijah in organih Unije, ki spadajo na področje SVOP, vključno z Evropsko akademijo za varnost in obrambo (EAVO); ponovno poziva k vzpostavitvi sistema bojnih skupin EU, ki bi jih v okviru spremenjenega mehanizma Athena uvrščali med skupne stroške;

33.

poudarja, da je treba poenostaviti upravne postopke, ki po nepotrebnem upočasnjujejo oblikovanje sil za misije SVOP in čezmejno gibanje sil za hitro odzivanje v EU; poziva države članice, naj vzpostavijo sistem na ravni celotne EU za usklajevanje hitrega pretoka osebja, opreme in materiala obrambnih sil za namene SVOP, kadar se uveljavlja solidarnostna klavzula in kadar so vse države članice obvezane zagotoviti pomoč in podporo z vsemi sredstvi, s katerimi razpolagajo, v skladu s členom 51 ustanovne listine OZN; v zvezi s tem pozdravlja skupno sporočilo o izboljšanju vojaške mobilnosti; poziva Komisijo, naj do marca 2018 Parlamentu in državam članicam predstavi obsežen akcijski načrt, ki naj bo v celoti skladen s sedanjimi prizadevanji v okviru NATO;

34.

poziva, naj se v okviru stalnega strukturnega sodelovanja vzpostavi civilno-vojaški strateški sedež EU, ki bo imel vsa pooblastila in bo sestavljen iz obstoječe vojaške zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje (MPCC), civilne zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje (CPCC) ter direktorata za krizno upravljanje in načrtovanje (CMPD), prav tako pa naj se vzpostavi platforma za celovito operativno podporo v celotnem ciklusu načrtovanja, od začetne politične opredelitve do natančnih načrtov;

35.

spodbuja države članice, ki sodelujejo v okviru stalnega strukturnega sodelovanja, naj ustanovijo „stalne evropske integrirane sile“, ki jih bodo sestavljale enote njihove nacionalne vojske, in jih dajo na voljo Uniji za izvajanje SVOP, kot določa člen 42(3) PEU;

36.

meni, da bi morala biti skupna politika na področju kibernetske obrambe eden prvih gradnikov evropske obrambne unije; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj pripravi predloge za ustanovitev enote EU za kibernetsko obrambo v okviru stalnega strukturnega sodelovanja;

Generalni direktorat za obrambo

37.

poziva, naj se v tesnem usklajevanju s podpredsednico/visoko predstavnico oceni priložnost za ustanovitev generalnega direktorata za obrambo v okviru Komisije (GD za obrambo), ki bi spodbujal ukrepe Unije za podpiranje, usklajevanje in dopolnjevanje ukrepov držav članic, namenjenih postopnemu oblikovanju skupne obrambne politike, kot je določeno v členu 2 PDEU;

38.

meni, da bi moral biti predlagani GD za obrambo pristojen za zagotavljanje odprtih meja za prosto gibanje čet in opreme, saj gre za nujni pogoj za zagotavljanje ravni strateške samostojnosti, interoperabilnost, zanesljivost oskrbe, standardizacije in sistemov vojaškega certificiranja, ki je potrebna za: prispevke EU za programe v okviru SVOP in stalnega strukturnega sodelovanja; raziskave na področju obrambe, ki jih financira EU; strateško samostojnost EU; konkurenčnost evropske obrambne industrije, vključno z malimi in srednjimi podjetji ter podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki tvorijo oskrbovalno verigo evropske obrambe; ter za medinstitucionalne dogovore na področju obrambe, vključno z belo knjigo EU o varnosti in obrambi; poudarja, da bi moral predlagani GD za obrambo prispevati k boljšemu usklajevanju nalog med različnimi akterji, da bi se povečali skladnost in doslednost politik;

39.

poudarja, da bi moral predlagani GD za obrambo sodelovati z Evropsko obrambno agencijo (EDA); meni, da bi morala biti Evropska obrambna agencija izvajalska agencija za ukrepe Unije v okviru evropske politike na področju zmogljivosti in oboroževanja, če je to predvideno v Lizbonski pogodbi; ponovno poziva Svet, naj zagotovi, da se bodo upravni odhodki in odhodki iz poslovanja Evropske obrambne agencije financirali iz proračuna Unije; ugotavlja, da bi bilo treba nove naloge in vse večjo odgovornost Evropske obrambne agencije pospremiti s povečanjem njenega proračuna, obenem pa poudarja, da morebitna vzpostavitev GD za obrambo in obnovljena prizadevanja za povečanje učinkovitosti SVOP ne bi smela voditi v preusmerjanje virov v rast birokratskih struktur in podvajanje struktur;

Usklajeni strateški in letni pregledi na področju obrambe

40.

pozdravlja strateški pregled načrta EU za razvoj zmogljivosti, ki bo pripravljen spomladi 2018; poudarja, da bo načrt za razvoj zmogljivosti v okviru Evropske obrambne agencije služil spodbujanju sodelovanja med državami članicami v prizadevanjih za zapolnjevanje vrzeli v zmogljivostih;

41.

pozdravlja vzpostavitev postopka usklajenega letnega pregleda na področju obrambe (CARD); meni, da bi moral usklajeni letni pregled na področju obrambe učinkovito prispevati k standardizaciji in harmonizaciji naložb in zmogljivosti nacionalnih oboroženih sil ter tako zagotovitvi strateško in operativno avtonomijo in doslednost Unije ter državam članicam omogočiti, da skupaj učinkoviteje vlagajo v obrambo; pozdravlja predlog za začetek poskusnega izvajanja leta 2017;

42.

spodbuja države članice, naj preučijo možnost skupnega javnega naročanja obrambnih sredstev;

43.

poudarja, da bi moral usklajeni letni pregled na področju obrambe temeljiti na beli knjigi EU o varnosti in obrambi in na načrtu za razvoj zmogljivosti ter da bi moral obravnavati celoten spekter zmogljivosti, povezanih s SVOP, zlasti zmogljivosti držav članic, ki so vključene v stalno strukturirano sodelovanje; meni, da bi bilo treba na podlagi usklajenega letnega pregleda na področju obrambe pripraviti sklop konkretnih predlogov za zapolnitev vrzeli in določiti, kje bi bili primerni ukrepi Unije, da bi se to upoštevalo pri načrtovanju proračuna EU za naslednje leto; poudarja, da morata Komisija in Evropska obrambna agencija sodelovati pri oblikovanju letnih delovnih programov v okviru zmogljivostnega in raziskovalnega sklopa predlaganega evropskega obrambnega sklada; poudarja, da Evropska obrambna agencija ne bi smela imeti pomembne vloge le pri oblikovanju programa, temveč tudi pri upravljanju projektov, ki se financirajo v okviru zmogljivostnega dela;

44.

poudarja, da je treba natančno usklajevati vse dejavnosti, povezane s SVOP, predvsem usklajeni letni pregled na področju obrambe, stalno strukturno sodelovanje in evropski obrambni sklad;

45.

meni, da bi morala Komisija upoštevati rezultate usklajenega letnega pregleda na področju obrambe in vzpostaviti medinstitucionalni sporazum, ki bi določal obseg in financiranje nadaljnjih ukrepov Unije; meni, da bi morala Svet in Komisija na podlagi medinstitucionalnega sporazuma sprejeti potrebne odločitve na svojem področju pristojnosti za odobritev takšnih ukrepov; redno poziva k medparlamentarnemu sodelovanju na področju obrambe za pregled usklajenega letnega pregleda na področju obrambe in k poznejšemu razvoju obrambnih zmogljivosti;

Misije in operacije SVOP

46.

se zahvaljuje več kot šest tisoč ženskam in moškim, ki so dobro in lojalno opravljali svoje delo v civilnih in vojaških misijah Unije na treh celinah; ceni te misije kot skupni prispevek Evrope k miru in stabilnosti v svetu; obžaluje pa, da lahko učinkovitost teh misij še vedno ogrozijo strukturne slabosti, neenakomerni prispevki držav članic in neprimernost za operativno okolje, ter pri tem zlasti obžaluje omejitve mandata misij SVOP; v zvezi s tem poudarja potrebo po dejanski učinkovitosti, ki jo je mogoče doseči zgolj z zagotavljanjem ustrezne vojaške opreme, ter poziva Svet in podpredsednico/visoko predstavnico, naj izkoristita možnosti, ki jih v zvezi s tem ponuja člen 41(2) PEU; pozdravlja povečanje porabe držav članic za obrambo v podporo pripadnikom naše vojske; meni, da je treba ta trend ohraniti, okrepiti in usklajevati na ravni EU; poziva, naj se sprejmejo učinkoviti ukrepi, s katerimi bi poskrbeli za to, da se bodo vtisi in izkušnje, pridobljeni na kadrovski ravni pri prejšnjih misijah SVOP, ocenili ter upoštevali pri oblikovanju prihodnjih misij SVOP;

47.

pozdravlja predstavitev prvega letnega poročila podpredsednice/visoke predstavnice o SVOP; pri tem verjame, da to poročilo ne bi smelo biti samo kvantitativno ter opisovati dosežkov s statističnimi podatki in podrobnimi informacijami, ampak bi se moralo v bodoče osredotočiti na oceno političnega vpliva dejavnosti SVOP pri izboljševanju varnosti naših državljanov;

48.

poziva podpredsednico/visoko predstavnico, Komisijo in države članice, naj misije in operacije SVOP bolj usmerijo k prednostnim nalogam globalne strategije EU, pa tudi k dejanskemu stanju na lokalni in regionalni ravni;

49.

verjame, da je treba dodatno prispevati h kriznemu upravljanju in preprečevanju kriz ter še posebej zagotoviti pomoč pri obnovi in stabilizaciji Iraka; pozdravlja nedavno odločitev Sveta, da začne novo civilno misijo SVOP v podporo reformi varnostnega sektorja v Iraku, in pričakuje, da bo EU prevzela mednarodno vodenje na tem področju, vključno z bojem proti terorizmu in civilno obnovo; poziva EU, naj tokrat zagotovi boljše usklajevanje med sodelujočimi državami članicami ter z regionalnimi in lokalnimi akterji;

50.

pozdravlja dejavnosti operacije EU NAVFOR MED ter poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj povečajo podporo za lokalne varnostne akterje na južni obali Sredozemlja;

51.

pričakuje od podpredsednice/visoke predstavnice in Sveta, da se bo misija EUBAM Libya ob podaljšanju mandata začela znova in se bo vzpostavilo sodelovanje z lokalnimi varnostnimi akterji, ki so prisotni na libijski južni meji; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj predložijo nove zamisli glede tega, kako obravnavati varnostne pomisleke v Sahelu, in jih povežejo z misijo EUBAM Libya v okviru njenega celovitega in celostnega pristopa in v podporo nemško-francoski pobudi; pozdravlja sklep Sveta z dne 4. avgusta 2017 o stabilizacijskem ukrepu Evropske unije za Mali v regijah Mopti in Segou; v zvezi s tem poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj Parlament obvesti o tem, kako se ta ukrep povezuje z misijami in operacijami SVOP v tej regiji;

52.

pozdravlja uspeh operacije EUFOR ALTHEA, ki je v Bosni in Hercegovini dosegla vojaško končno stanje; je vseeno zaskrbljen, ker še ni bilo doseženo politično končno stanje;

53.

pozdravlja nedavno ustanovitev središča za stalno operativno poveljstvo EU, vojaške zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje, kot je zahteval Parlament v svoji resoluciji z dne 12. septembra 2013, saj je to predpogoj za učinkovito načrtovanje, poveljevanje in nadzor nad skupnimi operacijami; poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno osebje, da bo lahko poveljstvo postalo povsem delujoče, ter naj mu podelijo nalogo načrtovanja izvršnih vojaških operacij SVOP, kot je operacija EUFOR ALTHEA, in poveljevanja tem operacijam;

54.

meni, da je treba zaradi napovedi Združenega kraljestva, da bo izstopilo iz Unije, pregledati možnost poveljevanja v okviru misije EU NAVFOR Somalija/operacije Atalanta; poudarja uspeh operacije, zahvaljujoč kateri od leta 2014 niti enega samega plovila niso napadli pirati; pozdravlja podaljšanje te operacije do leta 2018;

55.

ugotavlja, da je v civilnih misijah SVOP zasedenih le 75 % mest; v zvezi s tem obžaluje, da kadrovski predpisi EU, ki bi pomenili boljše pogoje in zaščito za osebje na misijah, ne veljajo za osebje, zaposleno v misijah, čeprav se te misije financirajo iz proračuna Unije; je prepričan, da to ovira učinkovitost misij; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo vsa prosta mesta v vseh misijah hitro zapolnjena;

56.

pozdravlja sprejetje politike EU o usposabljanju za SVOP in pomembno vlogo Evropske akademije za varnost in obrambo kot osrednje institucije usposabljanja, vključene v strukture SVOP; poziva države članice, naj tej akademiji zagotovijo ustrezna finančne, človeške in infrastrukturne vire;

57.

obžaluje, da države članice ne morejo hitro napotiti osebja, potrebnega za fazi priprave in vzpostavitve civilnih misij SVOP; v zvezi s tem pozdravlja predlog, ki so ga skupaj pripravile ESZD in službe Komisije za večplastni pristop, da bi pospešile napotitve na civilne misije SVOP;

58.

spodbuja k nadaljnjim prizadevanjem za pospešitev zagotovitve financiranja za civilne in civilno-vojaške misije ter za poenostavitev postopkov odločanja in izvajanja; v zvezi s tem meni, da bi morala Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 210 finančne uredbe uvesti posebna pravila za nabavo pri ukrepih kriznega upravljanja v okviru SVOP, da bi olajšala hitro in prožno izvajanje operacij;

59.

pozdravlja ustanovitev platforme za podporo misijam v letu 2016; obžaluje, da sta njena velikost in področje uporabe omejena, ter ponovno poziva k nadaljnjemu napredku pri vzpostavljanju centra skupnih služb, ki bi dodatno povečal učinkovitost z zagotovitvijo osrednje točke za usklajevanje vseh podpornih storitev za misije;

60.

poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj okrepi svoja prizadevanja, da bi izboljšala kibernetsko varnost, zlasti za misije SVOP, med drugim s sprejemanjem ukrepov na ravni EU in držav članic za blaženje groženj SVOP, na primer s krepitvijo odpornosti prek izobraževanja, usposabljanja in vaj ter z racionalizacijo izobraževanja in usposabljanja o kibernetski obrambi EU;

61.

verjame, da se EU in njene države članice soočajo z grožnjo brez primere v obliki kibernetskih napadov, ki jih podpirajo države, pa tudi kibernetskega kriminala in terorizma; verjame, da so kibernetski napadi zaradi svoje narave grožnja, za katero je potreben odziv na ravni EU; spodbuja države članice, naj zagotovijo vzajemno pomoč v primeru kibernetskega napada proti kateri izmed držav članic;

62.

poziva države članice, naj uporabijo popolno porazdelitev bremena za vojaške misije SVOP s postopnim povečanjem skupnega financiranja z namenom polnega skupnega financiranja, ki bi moralo več državam članicam omogočiti in jih spodbuditi, da prispevajo svoje zmogljivosti in sile ali zgolj sredstva; v zvezi s tem poudarja pomen pregleda mehanizma Athena in kritja vseh stroškov v zvezi s financiranjem vojaških operacij SVOP;

63.

poziva Svet, naj ukrepa v skladu s členom 41(3) PEU in nemudoma sprejme sklep o ustanovitvi zagonskega sklada za nujno financiranje začetnih faz vojaških operacij za naloge iz člena 42(1) in člena 43 PEU; poziva ga, naj reši sedanje težave s financiranjem hibridnih misij; poziva k večji prožnosti finančnih pravil EU za podpiranje njenih sposobnosti odzivanja na krize in za izvajanje veljavnih določb Lizbonske pogodbe;

Sodelovanje med EU in Natom

64.

meni, da je v sedanjih okoliščinah strateško partnerstvo med EU in Natom bistveno za obravnavanje varnostnih izzivov, s katerimi se soočata EU in njeno sosedstvo; meni, da bi lahko skupna izjava EU in Nata ter ukrepi izvajanja, ki ji sledijo, lahko sodelovanje in dopolnjevanje povzdignili na višjo raven ter zaznamovali novo in pomembno fazo strateškega partnerstva; pozdravlja skupni sveženj 42 predlogov, namenjenih krepitvi sodelovanja in usklajevanja med organizacijama, izmed katerih jih je kar 10 namenjenih povečanju odpornosti na hibridne grožnje; je seznanjen, da se bo to delo nadaljevalo v duhu popolne odprtosti in preglednosti, ob popolnem spoštovanju avtonomije in postopkov obeh organizacij pri odločanju, temeljilo pa bo na načelih vključenosti in vzajemnosti brez poseganja v posebno naravo varnostne in obrambne politike katere koli države članice; izreka pohvalo za sodelovanje v boju proti kibernetskim grožnjam, pri razvoju strateškega komuniciranja ter usklajevanju pomorskih dejavnosti in skupnih vaj ter izpostavlja izvrstno sodelovanje in dopolnjevanje med operacijo EU Sophia in Natovo operacijo Sea Guardian; pozdravlja tudi, da sta organizaciji junija 2017 objavili prvo skupno poročilo o izvajanju in napredek, dosežen pri izvajanju skupnega svežnja predlogov, ter poziva k nadaljnjemu napredku; poudarja celovito zavezanost EU čezatlantski skupnosti skupnih vrednot in interesov;

65.

ugotavlja, da se močna EU in močan Nato medsebojno krepita; meni, da bi morale države članice okrepiti svoja prizadevanja, da bi delovale v okviru evropske obrambne unije in kot samostojni regionalni varnostni akterji, pa tudi v dopolnilni vlogi v okviru Nata, kjer je to primerno; ugotavlja, da bi morala EU, kot določa njena globalna strategija, prispevati k: (a) odzivanju na zunanje konflikte in krize, (b) krepitvi zmogljivosti partnerjev in (c) zaščiti Unije in njenih državljanov; pozdravlja sklop potekajočih pobud za izvedbo globalne strategije EU na področju varnosti in obrambe, razvoj tesnejših odnosov med EU in Natom ter omogočanje državam članicam EU, da bodo lahko skupaj sodelovanje pri obrambnih raziskavah in razvile obrambne zmogljivosti; meni, da bosta varnost in zaščita Evrope vse bolj odvisni od delovanja obeh organizacij v okviru njunih pristojnosti; poziva k prizadevanjem za boljše sodelovanje v boju proti hibridnim grožnjam, tudi prek Evropskega centra odličnosti za preprečevanje hibridnih groženj, ter izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov;

66.

poudarja pomen sodelovanja in vključevanja v kibernetsko varnost, ne le men državami članicami EU, ključnimi partnerji in Natom, ampak tudi med različnimi akterji znotraj družbe;

Partnerstva SVOP

67.

poudarja, da partnerstva in sodelovanje z državami, ki delijo vrednote EU, prispevajo k učinkovitosti in učinku SVOP; v zvezi s tem pozdravlja prispevke Albanije, Avstralije, Kanade, Čila, Kolumbije, Gruzije, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Moldavije, Črne gore, Nove Zelandije, Norveške, Srbije, Švice, Turčije, Ukrajine in Združenih držav;

68.

pozdravlja, da je bil 7. decembra 2016 podpisan Sporazum o nabavi in vzajemnih storitvah med EU in ZDA; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj Parlament obvesti o tem, kako je ta sporazum izboljšal pogoje in zaščito osebja misij SVOP;

69.

poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj določijo vojaške atašeje EU v delegacijah EU, ki prispevajo k izvajanju strateških ciljev Unije;

70.

pozdravlja predlog Komisije o pregledu instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, da bi se podprli ukrepi, ki se izvajajo v okviru pobude za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju (CBSD), ki bo EU omogočila financiranje krepitve zmogljivosti in odpornosti ter jačanje zmogljivosti partnerskih držav; spodbuja ESZD in Komisijo, naj brez odlašanja uveljavita to pobudo, izboljšata učinkovitost in trajnost misij SVOP ter zagotovita bolj prožen in celosten pristop EU, ki bo izkoriščal civilno-vojaške sinergije;

o o

71.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov, generalnemu sekretarju zveze Nato, agencijam EU na področjih vesolja, varnosti in obrambe ter vladam in nacionalnim parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0493.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0344.

(3) UL C 93, 9.3.2016, str. 144.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0435.

(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0440.

(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0092.

(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0302.

11.10.2018

Uradni list Evropske unije

C 369/47

P8_TA(2017)0493

Letno poročilo o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike (2017/2121(INI))

(2018/C 369/06)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju letnega poročila Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki,

—	ob upoštevanju členov 21 in 36 Pogodbe o Evropski uniji,

—	ob upoštevanju ustanovne listine Združenih narodov,

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju,

—	ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o politični odgovornosti,

—	ob upoštevanju sporočila Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) o globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije iz leta 2016 in skupnega sporočila Komisije in ESZD o strateškem pristopu k odpornosti pri zunanjem delovanju EU iz leta 2017,

—	ob upoštevanju ključnih načel globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, zlasti tistih, ki se nanašajo na suverenost in ozemeljsko celovitost držav ter nedotakljivost meja in ki jih v enaki meri spoštujejo vse sodelujoče države,

—	ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice/visoke predstavnice z dne 12. decembra 2011 z naslovom „Človekove pravice in demokracija v središču zunanjega delovanja EU – za učinkovitejši pristop“ (COM(2011)0886),

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenja Odbora za proračun (A8-0350/2017),

Uvod

je prepričan, da nobena od držav članic sama ni sposobna premagati izzivov, ki so danes pred nami; poudarja, da je skupno ukrepanje EU najučinkovitejši način za ohranjanje interesov Evrope, spoštovanje njenih vrednot, njeno delovanje v širšem svetu kot enotne in vplivne svetovne akterke ter zaščito njenih državljanov in držav članic pred vse večjimi varnostnimi grožnjami, tudi v svetovni digitalni sferi; je zaskrbljen, saj je varnostna struktura EU še vedno negotova in razdrobljena vpričo starih in novih izzivov, s katerimi se vsakodnevno spopada, njen hibridni mir pa je postal nezadovoljiva resničnost; poziva države članice, naj ukrepajo in izpolnijo želje tistih evropskih državljanov, ki so že večkrat poudarili, da je zunanja in varnostna politika EU, ki temelji na temeljnih vrednotah in človekovih pravicah, najpomembnejša in najnujnejša med vsemi politikami EU; meni, da je skrajni čas, da države članice začnejo izvajati orodja, instrumente in politike skupne zunanje in varnostne politike, da bi se lahko EU odzvala na zunanje konflikte in krize, vzpostavila zmogljivosti partnerjev in zaščitila Evropsko unijo;

opozarja na zavezo EU, da bo razvila skupno zunanjo in varnostno politiko na podlagi vrednot demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter v skladu z ustanovno listino OZN in mednarodnim pravom; meni, da bi morale EU in njene države članice, če želijo izpolniti to zavezo ter prispevati k spodbujanju človekovih pravic in demokracije po svetu, nastopati enotno ter zagotoviti, da se njihovo sporočilo sliši;

meni, da mora biti EU učinkovita in verodostojna svetovna akterka, ki spoštuje vrednote, prav tako pa mora biti sposobna ukrepanja ter učinkovitega dialoga z drugimi svetovnimi akterji, kar pomeni govoriti enotno in delovati skupaj, svoje vire pa osredotočiti na strateške prednostne naloge, če želi uspešno premagovati izzive, s katerimi se sooča, zlasti varnostne grožnje;

želi opomniti, da morajo biti zunanje politike Unije usklajene med seboj, pa tudi z drugimi politikami z zunanjo razsežnostjo, in da si je treba še naprej prizadevati za cilje, opredeljene v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji;

meni, da so temeljni cilji, ki jih mora Evropska unija doseči v skladu s pričakovanji svojih državljanov, naslednji:

—	usklajevanje ocenjevanja resnih groženj in izzivov znotraj EU ter skupen pristop k njihovemu odpravljanju, predvsem pa preprečevanje radikalizacije, ki lahko terorističnim skupinam omogoči novačenje članov,

—	utrditev in poglobitev evropskega projekta ter njegovega zunanjega delovanja, med drugim s poglabljanjem sodelovanja in povečevanjem zmogljivosti EU na področju skupne zunanje in varnostne politike, vključno z informacijsko vojno,

—

sodelovanje med državami članicami, partnerji, mednarodnimi organizacijami in institucijami za varstvo miru v skladu z jasno določenimi in preudarno izbranimi pogoji, da se okrepi na pravilih temelječ svetovni politični in gospodarski red, vključno z varstvom človekovih pravic, in sodelovanje s partnerji za pridobitev vodilne vloge pri spravi ter vzpostavljanju, ohranjanju in po potrebi uveljavljanju miru;

Usklajevanje ocenjevanja resnih groženj in izzivov: obravnavanje sedanjih političnih in varnostnih razmer

poudarja, da so ključni pogoji za stabilnost EU zagotavljanje varnosti državljanov EU in celovitosti ozemlja EU, stabilizacija sosedstva, zlasti zahodnega Balkana s poudarkom na večji prepoznavnosti EU v tej regiji, spodbujanje reform, da se ohrani na pravilih temelječ politični in gospodarski mednarodni red, oprt na sodelovanje, da se odpravijo izvirni vzroki oboroženih spopadov ter da se utrdijo politike preprečevanja, mirnega reševanja konfliktov in dialoga s pluralnimi demokracijami, zavezanimi obrambi človekovih pravic; poziva k aktivnejši javni diplomaciji EU in prepoznavnosti projektov, ki jih izvaja EU;

meni, da se je v vse bolj konfliktnih in nestabilnih mednarodnih razmerah mogoče z velikimi varnostnimi izzivi, kot so širjenje orožja za množično uničevanje, kršenje varnostne ureditve v Evropi, terorizem, konflikti v vzhodnem in južnem sosedstvu, vojne, v katerih se posredno vojskujejo večje sile, hibridna in informacijska vojna, vključno z digitalnimi napadi, in negotova oskrba z energijo, mogoče spopadati le s kombinacijo učinkovitega multilateralizma, združenih mehkih sil in verodostojnih trdih sil; poudarja, da ti izzivi zajemajo tudi humanitarno razsežnost begunskih kriz, problematično agresivno vedenje Severne Koreje, kršenje mednarodnega prava s strani Rusije in vse večjo vojaško moč Kitajske, kar bo lahko rešil samo odločen diplomatski odziv;

meni, da učinkovitejša skupna zunanja in varnostna politika temelji predvsem na opredelitvi skupnih strateških prednostnih nalog in vizij; meni, da se je treba spoprijeti z izvirnimi vzroki nestabilnosti, ki je močno razširjena zaradi nestabilnih ali ranljivih držav, ter z izvirnimi vzroki prisilnih in nedovoljenih migracij: revščino, pomanjkanjem gospodarskih priložnosti, nedostopnostjo izobrazbe, socialno izključenostjo, oboroženimi konflikti, nedemokratičnim in slabim upravljanjem, korupcijo, podnebnimi spremembami, povečevanjem sektaštva, grožnjo radikalizacije in širjenjem ekstremističnih ideologij; opozarja na akcijski načrt, sprejet na vrhu v Valletti, ki poziva k deljeni odgovornosti izvornih, tranzitnih in ciljnih držav: poudarja, da je pomembno uničiti ekonomski model tihotapskih mrež;

poudarja, da je treba spopasti z avtokratičnimi in nepotističnimi trendi, povečati podporo demokratičnim silam in okrepiti boj proti islamskemu terorizmu v južnem sosedstvu in v državah, ki mejijo na naše sosede, ter se osredotočiti na tiste skupine, ki spodbujajo državljane EU, naj se jim pridružijo v boju za ekstremistične ideje; opozarja, da so regija Sahel in druga povezana geografska območja prednostnega pomena za varnost v Evropski uniji; poudarja, da so potrebna usklajena diplomatska prizadevanja EU, ZDA in drugih mednarodnih partnerjev, da z akterji v regiji, kot so Turčija, zalivske države in Iran, sodelovali pri oblikovanju jasnega stališča proti verskemu ekstremizmu in terorizmu ter skupne strategije za spoprijemanje s temi svetovnimi izzivi v skladu zavezo na ravni OZN glede spoštovanja mednarodnega prava in univerzalnih vrednot; meni, da je treba ta diplomatska prizadevanja dopolniti s širokim naborom drugih orodij in instrumentov, ki so na voljo EU, tudi z orodji za izboljšanje političnih, socialnih in gospodarskih razmer, ki bi omogočile vzpostavitev in ohranjanje miru;

10.

meni, da mora biti boj proti nasilnemu ekstremizmu tesno povezan s spoštovanjem univerzalnih človekovih pravic; poudarja, da se mora EU boriti proti državam, ki sponzorirajo radikalizacijo in terorizem, ter jih obsoditi, zlasti če je podpora namenjena subjektom, ki jih je EU uvrstila na seznam terorističnih organizacij; poudarja, da je treba poglobiti sodelovanje s partnerji, ki imajo izkušnje v boju s terorizmom;

11.

poudarja, da je mogoče trajnostno rešitev za sirsko krizo doseči le znotraj obstoječega okvira, dogovorjenega v OZN, ter da mora taka rešitev temeljiti na vključujoči politični rešitvi pod vodstvom Sirije, v katero bodo vključeni vsi ustrezni deležniki; znova poziva vse članice varnostnega sveta OZN, naj izpolnijo svojo odgovornost v tej krizi; podpira poziv posebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN za Sirijo državam, ki jamčijo za prekinitev ognja, naj si nujno prizadevajo, da bo ta tudi spoštovana;

12.

pozdravlja strategijo EU za Sirijo, sprejeto aprila 2017, ki sankcije razširja na osebe, ki so sodelovale pri razvoju in uporabi kemičnega orožja; se zavzema, da se sankcije razširijo tudi na kršitelje človekovih pravic; poudarja, da morajo vsi tisti, krivi za kršitve mednarodnega prava, odgovarjati; znova poziva EU in njene države članice, naj do uspešne predložitve zadeve Mednarodnemu kazenskemu sodišču s partnerji proučijo možnost ustanovitve sodišča za vojne zločine v Siriji; poudarja, da mora EU pokazati polno zavezanost zagotavljanju pomoči za obnovo Sirije po konfliktu;

13.

poziva vse vpletene strani, znotraj in zunaj Libije, naj podprejo tako libijski politični sporazum, podpisan 17. decembra 2015, kot tudi na njem temelječ predsedniški svet, edino oblast, ki jo priznavajo mednarodna skupnost in OZN; poudarja, da je rešitev libijske krize pogoj za stabilnost v Sredozemlju; poudarja tudi pomen južnega sosedstva in potrebo po vzpostavitvi evro-sredozemskega prostora miru, blaginje, stabilnosti in povezovanja; izraža odločno podporo rešitvi izraelsko-palestinskega konflikta, ki predvideva soobstoj dveh držav, z neodvisno, demokratično, nedeljivo in uspešno palestinsko državo, ki bo v miru in varnosti soobstajala z varno državo Izrael; poudarja, kako pomembno je zagotoviti skladnost politike EU v primerih zasedbe ali priključitve ozemlja;

14.

pozdravlja, da vse pogodbenice še naprej uspešno izvajajo skupni celoviti načrta ukrepanja, dogovorjen med EU3 + 3 in Iranom; poudarja, da je nadaljnje celovito izvajanje tega sporazuma s strani vseh pogodbenic ključno za svetovna prizadevanja za neširjenje orožja in rešitev konflikta na Bližnjem vzhodu; poudarja, da je omenjeni načrt večstranski sporazum, ki ga je potrdil varnostni svet OZN v svoji resoluciji, in da ga ni mogoče enostransko spreminjati; opozarja na varnostno tveganje, ki ga Iran povzroča s svojim programom balističnih izstrelkov, in poudarja, da je treba v celoti izvajati resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2231 (2015), v kateri je Iran pozval, naj se odreče vsem dejavnostim v zvezi z balističnimi izstrelki, ki bi lahko nosili jedrsko orožje, vključno z izstreljevanjem z uporabo te balistične tehnologije;

15.

ugotavlja, da je ministrstvo za finance ZDA na protiteroristični črni seznam državljanov uradno dodalo člane Iranske revolucionarne garde (IRGC);

16.

izraža globoko zaskrbljenost zaradi humanitarne katastrofe v Jemnu, ki še ni končana; ponovno poudarja, da dolgotrajnega konflikta v Jemnu ni mogoče rešiti z vojaškim posegom, ter podpira prizadevanja EU in OZN za premirje in gradnjo temeljev za mirovna pogajanja; meni, da mora EU ukrepati, da bi zagotovila ohranitev etničnih in verskih manjšin na Bližnjem vzhodu, zlasti v Iraku in Siriji;

17.

obsoja dejstvo, da Rusija vedno znova uporablja pravico veta varnostnem svetu OZN, in meni, da s tem spodkopava mednarodna prizadevanja za mir in rešitev konfliktov v Siriji in širše v južnem sosedstvu Evropske unije;

18.

priznava, da si je treba še naprej prizadevati za zakonito migracijo in mobilnost, tudi na dvostranski ravni, s spodbujanjem dobro upravljane mobilnosti med celinami in na celinah ter s podpiranjem politik, ki spodbujajo zakonite poti za migracijo, ob sočasnem boju proti nezakonitim mrežam, ki izkoriščajo ranljive ljudi; opozarja na prizadevanja posameznih držav članic v tem pogledu in meni, da je treba nujno utrditi zakonite in varne poti v Evropo; v zvezi s tem obžaluje, da ni prave, uravnotežene in verodostojne evropske migracijske in azilne politike, kot se je izkazalo med krizo v Sredozemlju, ter poziva Svet in države članice, naj ustrezno ukrepajo;

19.

trdno verjame, da je potreben nov pristop k odnosom EU z vzhodnimi sosedami; je prepričan, da mora biti ena od glavnih prednostnih nalog zunanje politike EU podpora državam, ki se želijo tesneje povezati z EU; meni, da je podaljšanje sankcij proti posameznikom in subjektom v Rusiji neizogibna posledica neizvajanja sporazumov iz Minska, in še naprej meni, da je izvajanje te sporazumov s strani vseh podpisnic podlaga za trajnostno politično rešitev konflikta v vzhodni Ukrajini;

20.

poudarja, da je možnost tesnejšega sodelovanja z Rusijo pogojena s tem, da ta država v celoti spoštuje evropsko varnostno ureditev in mednarodno pravo; vztraja, da bi morala EU preučiti možnost postopnega sprejetja dodatnih sankcij, če bo Rusija še naprej kršila mednarodno pravo; se znova zavezuje neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine ter vseh drugih držav vzhodnega partnerstva znotraj njihovih mednarodno priznanih meja; poudarja, da odločitev Rusije z dne 21. marca 2014 o priključitvi Krima Ruski federaciji ostaja nezakonita v skladu z mednarodnim pravom, in obžaluje odločitev ruskih oblasti, ki je sledila, in sicer da vsem prebivalcem Krima vsilijo ruske potne liste; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in Svet, naj odigrata dejavnejšo in učinkovitejšo vlogo pri reševanju dolgotrajnih in zamrznjenih konfliktov;

21.

obsoja večkratne kršitve mednarodnega prava s strani Rusije ter njeno hibridno vojskovanje; priznava pa, da sta mogoča utemeljeno in usklajeno selektivno sodelovanje ter dialog z Rusijo na področjih skupnega interesa, da se zagotovi odgovornost in spoštovanje mednarodnega prava; poudarja, da je treba ohraniti in spodbujati možnosti za prihodnje sodelovanje pri reševanju svetovnih kriz, če obstaja neposreden ali posreden interes EU ali priložnost za spodbujanje vrednot EU;

22.

meni, da je normalizacija odnosov nujna tako za EU kot za Rusijo in da mora morebitna strategija EU-Rusija poudariti okrepljeno zavezanost in podporo vzhodnim partnericam EU; poudarja, da EU ne sme zapreti vrat poglabljanju dvostranskih političnih in gospodarskih odnosov z Rusijo, če bo Rusija spoštovala mednarodno pravo in podpisane sporazume ter opustila vse bolj sovražno nastrojenost zoper sosede in Evropo;

23.

znova poudarja, da so suverenost, neodvisnost in mirno reševanje sporov ključna načela evropske varnostne ureditve, ki se uporabljajo za vse države; odkrito obsoja rusko agresijo v Ukrajini, vključno z nezakonito priključitvijo Krima in konfliktom na vzhodu Ukrajine, ki ga plačuje Rusija; poziva EU, njene države članice in mednarodno skupnost, naj od Rusije zahtevajo, da konča agresijo in izpusti vse politične zapornike; poziva mednarodno skupnost, naj odigra dejavnejšo in učinkovitejšo vlogo pri reševanju konflikta ter podpre prizadevanja za trajno mirno rešitev, ki bo spoštovala enotnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, zlasti z napotitvijo misij za vzpostavitev in ohranjanje miru na celotnem ozemlju s soglasjem ukrajinskih oblasti;

24.

znova poudarja, da se je treba strateško preusmeriti na zahodni Balkan in da mora EU uresničiti svoje cilje v tej regiji, saj bo to dalo nov zagon verodostojni politiki širitve EU na osnovi københavnskih meril ter okrepilo vladavino prava in odpornost državnih institucij; meni tudi, da mora stabilnost zahodnega Balkana ostati glavna prednostna naloga Evropske unije; poziva k večjim prizadevanjem za boljše družbene, gospodarske in politične razmere v tej regiji; je prepričan, da sta evropsko povezovanje in regionalna sprava najboljši sredstvi za spopadanje z nevarnostmi, ki nastajajo zaradi tujega vmešavanja in vplivov, ki povzročajo nestabilnost, financiranja velikih salafističnih in vahabitskih mrež ter novačenja tujih borcev, organiziranega kriminala, hujših sporov med državami, dezinformacij in hibridnih groženj; poudarja, da je treba še naprej spodbujati zelo učinkovite politične družbe v tej regiji; poudarja, kako pomembno je, da se države zahodnega Balkana približajo zunanji in varnostni politiki EU, ne glede na njihov napredek v procesu pridruževanja EU; spodbuja takojšnje odprtje ustreznih poglavij za vse države kandidatke na zahodnem Balkanu;

25.

poudarja, da bodo vrata EU odprta za nove članice, ko bodo vsa ta merila izpolnjena; pozdravlja nedavna prizadevanja v berlinskem procesu in na vrhu v Trstu, da bi dali nov zagon približevanju držav zahodnega Balkana članstvu v EU; znova poudarja, da je treba posebno pozornost in podporo nameniti izvajanju ključnih institucionalnih in političnih reform na zahodnem Balkanu, in poziva Komisijo, naj še enkrat razmisli o dodelitvi dodatnih finančnih sredstev za instrument predpristopne pomoči, saj je eno najpomembnejših orodij za pomoč pri izvajanju teh reform;

26.

opominja, da je bil pri pregledu evropske sosedske politike izražen poziv k vključitvi sosedskih tretjih držav; poziva k večji podpori za države, ki mejijo na naše sosede, na osnovi skupnih vrednot in interesov in z namenom spopadanja s svetovnimi vprašanji in skupnimi izzivi; poudarja, da se je treba zavzeti za večji vpliv in zaščito žensk, ranljivih družbenih skupin in manjšin, zlasti v Afriki, kjer je potrebno tesno sodelovanje med evropskimi in lokalnimi malimi in srednjimi podjetji v partnerstvu s civilno družbo in kjer je treba podpreti vzpostavljanje demokratičnih, preglednih in učinkovitih institucij ter na pravilih temelječ svetovni red;

27.

meni, da so mednarodno sodelovanje in razvojne politike temeljni instrumenti za doseganje teh ciljev, in poudarja, da so potrebni preglednejše, boljše, učinkovitejše in uspešnejše dodeljevanje in uporaba sredstev EU ter večje sinergije z drugimi mednarodnimi organizacijami; poudarja, da je treba obravnavati glavne varnostne grožnje v Afriki, da bi odpravili grožnjo, ki predstavljajo teroristične skupine, preprečili novačenje posameznikov, zatrli radikalne ideologije in poskrbeli za zanesljivo oskrbo z energijo iz okolju prijaznih in trajnostnih energetskih virov, hkrati pa spodbudili rešitve zunaj omrežja;

28.

ostro obsoja vse poskuse sedanjih predsednikov, da bi še naprej ostali na oblasti, tako da kršijo volilno zakonodajo in zlasti ustavo, se jima izogibajo ali ju nezakonito spreminjajo; obsoja tudi vse strategije za odpravo omejitev mandata ali izogibanje tem omejitvam; poziva vse vlade, naj sprejmejo ukrepe za preglednost in celovitost celotnega volilnega postopka ter vse potrebne previdnostne in druge ukrepe za preprečevanje goljufij ali morebitnih nezakonitih praks; v zvezi s tem izraža zaskrbljenost zaradi političnih kriz in z njimi povezanega nasilja ter kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti v državah na območju afriških Velikih jezer; ponovno poudarja, da verjame v številčne misije za opazovanje volitev ter, po potrebi, finančno, tehnično in logistično podporo kot sredstvo za vzpostavitev pravičnega, verodostojnega in demokratičnega volilnega postopka;

29.

spodbuja razvoj skladne in trdne strategije za regijo Sahel, namenjene izboljšanju upravljanja, odgovornosti in legitimnosti državnih in regionalnih institucij, povečanju varnosti, boju proti radikalizaciji, trgovini z ljudmi, orožjem in mamili ter krepitvi gospodarskih in razvojnih politik;

30.

ponavlja, da je treba sprejeti posodobljeno strategijo za odnose med EU in Azijo; v zvezi s tem podpira okrepljeno sodelovanje v okviru azijsko-evropskih srečanj, tudi na parlamentarni ravni; spodbuja podporo tesnejšemu regionalnemu sodelovanju in ukrepom za krepitev zaupanja v južni Aziji, da se zmanjšajo napetosti med Indijo in Pakistanom; priporoča nadaljnjo podporo mirovnemu posredovanju EU v mirovnem procesu pod vodstvom in pristojnostjo Afganistana; poudarja, da je ohranjanje miru, stabilnosti in blaginje v azijsko-pacifiški regiji v velikem interesu EU in njenih držav članic; meni, da je bistveno in nujno oblikovati posodobljeno strategijo EU za severovzhodno azijsko regijo ob upoštevanju nenehnega povečevanja vojaških zmogljivosti ter agresivnega in neodgovornega vedenja v Demokratični ljudski republiki Koreji; obsoja poskuse in provokacije Demokratične ljudske republike Koreje ter njene večkratne kršitve resolucij varnostnega sveta OZN in mednarodnih obveznosti; poziva k uporabi diplomatskega vpliva EU, da se ustvari pritisk na Demokratično ljudsko republiko Koreje in da se njene voditelje prepriča, naj opustijo orožje za množično uničenje; poziva k uporabi vseh diplomatskih sredstev, vključno s sankcijami, da se prepreči stopnjevanje te krize; poziva k trajni in mirni jedrski razorožitvi Korejskega polotoka ter celovitemu izvajanju vseh ustreznih resolucij varnostnega sveta OZN;

31.

poudarja, da je ohranjanje miru, stabilnosti in blaginje v azijsko-pacifiški regiji v velikem interesu EU in njenih držav članic; vse vpletene strani poziva, naj razlike premoščajo na miren način in naj se vzdržijo enostranskih ukrepov, da bi spremenile trenutno stanje, tudi v Vzhodno- in Južnokitajskem morju in Tajvanski ožini, da se ohrani regionalna varnost; ponovno izraža zavezanost, da bo podprl koristno sodelovanje Tajvana v mednarodnih organizacijah in dejavnostih;

32.

opominja, da imata Latinska Amerika in EU skupne vrednote in načela ter da obe verjameta v učinkovit multilateralizem, in poudarja, da je partnerstvo med njima pomembno in da ga je treba utrditi z namenom skupnega reševanja največjih svetovnih izzivov; je globoko zaskrbljen zaradi napadov na člane sodnih organov, demokratično izvoljene opozicijske voditelje in pripadnike civilne družbe v Venezueli; poudarja, da so spoštovanje pravne države, boj proti korupciji, demokratični napredek ter spoštovanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic osnova za tesnejše povezovanje in sodelovanje z Latinsko Ameriko in Karibi;

33.

znova izraža podporo mirovnemu procesu v Kolumbiji, ki je odločilnega pomena za prihodnost Kolumbijcev in stabilizacijo regije; zahteva, da se vse premoženje sil FARC, vključno s sredstvi, pridobljenimi s tihotapljenjem drog, uporabi za izplačilo odškodnine žrtvam konflikta;

Utrditev in poglobitev evropskega projekta prek okrepljenih zmogljivosti EU

34.

poziva Komisijo, ESZD in države članice, naj pri vseh ustreznih priložnostih uporabljajo celovit pristop EU, in meni, da je treba pri zunanjem delovanju EU dosledno in sistematično uporabljati usklajene ukrepe v vseh politikah EU, hkrati pa upoštevati in izvajati cilje Združenih narodov na področju trajnostnega razvoja, predvsem na področju humanitarne pomoči, kmetijstva, razvoja, trgovine, energije, podnebja, znanosti in kibernetske obrambe ter varnosti, da bo mogoče zajeti kolektivno moč EU; meni, da zanesljiva oskrba z energijo, spoštovanje človekovih pravic in podnebna diplomacija ostajajo pomembni vidiki skupne zunanje in varnostne politike EU, ki jih je treba obravnavati kot del celovitega pristopa, in da je treba energetsko unijo še naprej razvijati;

35.

priznava, da bi lahko podnebne spremembe resno vplivale na regionalno in svetovno stabilnost, saj spori zaradi segrevanja planeta, povezani z ozemljem, hrano, vodo in drugimi viri, slabijo gospodarstva, ogrožajo regionalno varnost in so vir migracijskih tokov; spodbuja EU in njene države članice, naj razmislijo tudi, kako lahko v vojaško načrtovanje na nacionalni ravni in ravni EU vključijo strategije za prilagajanje podnebnim spremembam in kakšne bi bile ustrezne zmožnosti, prednostne naloge in odzivi;

36.

poudarja, da bo prihodnost evropskega obrambnega sodelovanja močno zaznamovala odločite Združenega kraljestva, da izstopi iz EU, in poziva k nadaljnji angažiranosti EU in Združenega kraljestva kot pomembnih mednarodnih partnerjev, da se ohrani evropska varnost; poudarja, da so predsedniške volitve v Združenih državah Amerike prinesle negotovost v čezatlantsko partnerstvo, in poudarja, da sta potrebni protiutež za obrambo EU in vzpostavitev strateške avtonomije;

37.

meni, da bi morala EU, če želi doseči odločnejšo, učinkovitejšo in bolj na vrednotah temelječo skupno zunanjo in varnostno politiko, povečati svojo energetsko varnost, tako da takoj zmanjša in srednjeročno odpravi sedanjo odvisnost od nafte in plina, ki ji ju dobavljajo avtoritarni režimi;

38.

poudarja, da je sedanji postopek odločanja o skupni zunanji in varnostni politiki, ki temelji na soglasju na ravni Sveta, glavna ovira za učinkovito in pravočasno zunanje delovanje EU; meni, da bi bilo treba tudi za skupno zunanjo in varnostno politiko uporabiti glasovanje s kvalificirano večino; meni, da morajo institucije EU izboljšati svoje zmogljivosti za predvidevanje konfliktov in kriz, tudi s pomočjo ocene kratko- in dolgoročnega učinka njihovih politik za odpravljanje temeljnih vzrokov težav; meni, da bi se morala EU hitreje in učinkoviteje odzivati na nastajajoče krize in nameniti več pozornosti preprečevanju konfliktov, predvsem z uporabo civilnih instrumentov v zgodnji fazi; poziva države članice, naj uresničijo priporočila Parlamenta in sledijo načelu odgovornosti za zaščito; poudarja, da je treba poglobiti sodelovanje med državami članicami, partnerskimi državami in mednarodnimi generacijami, in opozarja na to, kako pomembna je učinkovita izmenjava informacij in usklajevanje preventivnih ukrepov;

39.

poziva podpredsednico/visoko predstavnico, Komisijo in države članice, naj skušajo še bolj povečati sposobnost EU za soočanje s hibridnimi in kibernetskimi grožnjami, prav tako pa zmogljivost EU in njenih partnerskih držav za boj proti lažnim novicam in dezinformacijam, naj opredelijo jasna merila za odkrivanje lažnih novic, dodelijo več sredstev in projektno skupino za strateško komunikacijo preoblikujejo v samostojen oddelek znotraj ESZD; v zvezi s tem poziva k oblikovanju skupnih zmogljivosti in metod za celostno analizo tveganja in ranljivosti ter h krepitvi odpornosti EU in njene sposobnosti za strateško komuniciranje; poudarja vlogo neodvisnih spletnih in drugih medijev pri spodbujanju kulturne raznolikosti in medkulturnih kompetenc ter potrebo po krepitvi teh medijev kot vira verodostojnih informacij, zlasti v EU in njenem sosedstvu, in opozarja, da je treba izboljšati skupne televizijske in radijske postaje EU; poziva Komisijo, naj se glede teh vprašanj bolje uskladi z ESZD in državami članicami;

40.

meni, da moč Evrope temelji na njeni sposobnosti za oblikovanje skupnosti vrednot in spoštovanja raznolikosti kultur, ki povezuje vse Evropejce; v zvezi s tem meni, da ima EU pomembno vlogo kot nosilka demokracije, svobode, pravne države in človekovih pravic in priložnosti in da bi morala svoje vrednote še naprej spodbujati zunaj EU; spominja, da so človekove pravice sestavni del skupne zunanje in varnostne politike in da bi morale biti osrednji pogoj zunanjih politik, prav tako pa meni, da bi morale biti te politike dosledne in načelne; poudarja, da bi morala kulturna diplomacija postati pomemben del zunanjega delovanja EU, in poziva Komisijo, naj razširi program Erasmus+ in spodbuja razvoj ambiciozne diplomacije znanosti; poziva k tesnejšemu sodelovanju z Unescom, Odborom za svetovno dediščino, nedržavnimi akterji in organizacijami civilne družbe kot ključnimi partnerji EU;

41.

poudarja, da je bilo v resoluciji varnostnega sveta Združenih narodov št. 1820 (2008) z dne 19. junija 2008 ugotovljeno, da so posilstvo in druge oblike spolnega nasilja lahko vojni zločin, zločin proti človeštvu ali sestavni del genocida, in da je treba v oboroženih spopadih ženskam zagotoviti humanitarno zaščito;

42.

meni, da razvoj trdne obrambne industrije krepi tehnološko neodvisnost EU; poziva k razvoju industrijskih in tehnoloških virov, potrebnih za izboljšanje kibernetske varnosti, tudi s spodbujanjem enotnega trga za proizvode kibernetske varnosti; poziva, naj se dajo na voljo znatno povečani finančni in človeški viri v institucijah EU, da bi povečali kibernetsko varnost in zmogljivost kibernetske obrambe EU; poudarja, da je treba kibernetsko obrambo vključiti v zunanje delovanje ter skupno zunanjo in varnostno politiko, pa tudi povečati sposobnost odkrivanja kibernetskega kriminala;

43.

ugotavlja, da je informacijska in kibernetska vojna zoper države članice EU in druge zahodne države nameren poskus destabilizacije in diskreditiranja političnih, gospodarskih in družbenih struktur; poudarja, da varnost držav članic EU, ki so tudi članice zveze NATO, zagotavlja člen 5 Severnoatlantske pogodbe; poziva k tesnejšemu usklajevanju kibernetske obrambe med državami članicami EU, institucijami EU, zvezo NATO, Združenimi državami Amerike in drugimi verodostojnimi partnerji;

44.

poudarja vlogo neodvisnih medijev pri spodbujanju kulturne raznolikosti in medkulturnih kompetenc ter potrebo po krepitvi teh medijev kot vira verodostojnih informacij, zlasti v EU in njenem sosedstvu, ter nadaljnji krepitvi zmogljivosti EU za boj proti lažnim novicam in zavajajočim informacijam; v zvezi s tem poudarja, da je treba na ravni EU razviti večjo odpornost proti takim informacijam, ki se širijo prek interneta; poziva Komisijo, naj se glede teh vprašanj bolje uskladi z ESZD;

45.

meni, da bi morala Evropa še okrepiti sodelovanje pri skupni obrambi, da bo lahko zaščitila skupne vrednote in načela ter strateško avtonomijo; poudarja, kako pomembna je povezava med zunanjo in notranjo varnostjo, boljšim izkoristkom virov in nadzorom nad tveganji na obrobju Evrope; želi spomniti, da je povezava med varnostjo in razvojem eno od ključnih načel, na katerem temelji pristop Unije k zunanjim krizam in konfliktom; poziva države članice, naj v celoti izkoristijo potencial Lizbonske pogodbe na področju skupne varnostne in obrambne politike, in v zvezi s tem pozdravlja izvedbeni načrt za varnost in obrambo; spodbuja pregled pristopa EU k civilnim misijam skupne varnostne in obrambne politike, da bi zagotovili, da so misije ustrezno zasnovane, izvajane in podprte; meni, da bi bilo treba v celoti izkoristiti zmogljivosti Evropske obrambne agencije (EDA), stalno strukturno sodelovanje (PESCO) in bojne skupine EU; poziva države članice, naj v zvezi s tem zagotovijo dodatno financiranje;

46.

meni, da morajo Evropska unija in njene države članice razviti učinkovito zunanjo in varnostno politiko ter sodelovati z zvezo NATO in drugimi mednarodnimi partnerji, OZN, nevladnimi organizacijami, zagovorniki človekovih pravic in drugimi pri skupnih vprašanjih ter z namenom spodbujanja miru, blaginje in stabilnosti po vsem svetu; poudarja pomen ozaveščanja in politične zavezanosti za nujno izvajanje ambiciozne, učinkovite in strukturirane skupne varnostne in obrambne politike; poziva Svet, Komisijo in države članice, naj odpravijo težave pri komunikaciji EU ter dosežejo večjo odgovornost in prepoznavnost njenega zunanjega delovanja; poziva države članice in institucije EU, naj izpolnijo pričakovanja glede obrambe po sprejetju globalne strategije EU in načrtov Komisije za izboljšanje raziskav na področju obrambe in razvoja zmogljivosti;

47.

poziva Komisijo, da v predlogu za naslednji večletni finančni okvir dodobra upošteva vse večje varnostne izzive; meni, da se morata tako obseg kot prilagodljivost proračuna skupne zunanje in varnostne politike skladati s pričakovanji državljanov glede tega, da bo EU skrbela za varnost; vztraja, da je potrebna celovita vizija za politiko in instrumente EU na področju varnosti, vključno s plodnim usklajevanjem s predlaganim evropskim obrambnim skladom; poziva države članice, naj si prizadevajo 2 % BDP nameniti obrambnim odhodkom ter 20 % svojih obrambnih proračunov uporabiti za opremo, ki jo je EDA opredelila kot potrebno; opozarja tudi, da je treba vsako novo politiko podpreti s financiranjem iz novih virov; ugotavlja, da ima več držav članic – predvsem zaradi finančnih omejitev – težave z vzdrževanjem zelo širokega spektra povsem operativnih obrambnih zmogljivosti; zato poziva k okrepljenemu sodelovanju in usklajevanju pri tem, katere zmogljivosti ohraniti, da se bodo lahko države članice specializirale za določene zmogljivosti in tako učinkoviteje porabile sredstva; meni, da je interoperabilnost bistvenega pomena, če naj bodo sile držav članic bolj združljive in povezane; želi spomniti, da odobrena sredstva za skupno zunanjo in varnostno politiko predstavljajo 3,6 % obveznosti razdelka 4 v letu 2016 in 0,2 % celotnega proračuna EU; obžaluje, da obseg in nezadostno izvrševanje ter sistematične prerazporeditve iz poglavja skupne zunanje in varnostne politike razkrivajo, da EU kronično primanjkuje ambicij, da bi delovala kot svetovni akter;

48.

ugotavlja, da zastoji v varnostnem svetu OZN ovirajo ukrepanje mednarodne skupnosti in preprečujejo reševanje kriz; ponovno poziva države članice, naj podprejo reformo sestave in delovanja varnostnega sveta;

Sodelovanje v koalicijah in z institucijami, ki skrbijo za varnost

49.

poudarja, da je v strateškem interesu EU ohraniti in poglobiti svoje čezatlantske odnose na osnovi skupnih vrednot, mednarodnega prava in multilateralizma; poziva EU, naj še naprej razvija svojo strateško avtonomijo in ustvari lastne zmogljivosti za boljše reševanje regionalnih in mednarodnih konfliktov, ki vplivajo nanjo; meni, da bi se morale EU in ZDA osredotočiti na prilagajanje čezatlantskih struktur današnjim izzivom, kot so zaščita človekovih pravic, boj proti podnebnim spremembam, boj proti korupciji in mednarodnemu terorizmu, preprečevanje radikalizacije, širjenje orožja za množično uničevanje ter boj proti prizadevanjem tretjih držav za destabilizacijo EU in zveze NATO; poudarja tudi, kako pomembno je trajno in poglobljeno sodelovanje med EU in ZDA pri reševanju skupnih vprašanj, tako bilateralno kot v zvezi NATO; spominja, da je EU za ZDA najpomembnejša partnerica in obratno ter da enostranske poteze vodijo samo k oslabitvi čezatlantskega partnerstva; meni, da mora Evropa dodatno okrepiti vzajemno koristno povezavo med zasebnim in javnim sektorjem ter utrditi strateške odnose z ZDA; poziva Svet in ESZD, naj skušata v dialogu z vlado ZDA vedno načeti vprašanje ekstrateritorialnih sankcij ZDA;

50.

odločno podpira izjavo z vrha v Varšavi leta 2016, zlasti o sodelovanju med EU in zvezo NATO, ter pozdravlja odločitve o tesnejšem sodelovanju med zvezo NATO in EU na številnih področjih, pa tudi namestitev sil ZDA in Kanade ter drugih večnacionalnih sil na vzhodni bok EU;

51.

poziva k obsežnejši izmenjavi informacij med državami članicami in institucijami ter boljšemu usklajevanju med EU, državami članicami in zvezo NATO, in vztraja, da morajo še naprej sodelovati čim tesneje in tako, da se medsebojno dopolnjujejo, ob tem pa spoštovati ključno evropske vrednote in norme; priznava, da bosta izmenjava informacij med EU, njenimi državami članicami in zvezo NATO ter njuno usklajeno delovanje privedla do rezultatov na področjih, kot so odzivanje na terorizem in hibridne grožnje, spremljanje razmer, krepitev odpornosti, strateško komuniciranje, kibernetska varnost in krepitev zmogljivosti v odnosu do partnerjev EU; meni, da je za povečanje varnosti EU potrebno nadaljnje usklajevanje in tesnejše sodelovanje z drugimi obstoječimi večstranskimi subjekti, kot je Eurocorps; znova poudarja, da bi morala biti oživitev strateških partnerstev prednostna naloga EU;

52.

poudarja vlogo Parlamenta pri oblikovanju pristne skupne zunanje politike v skladu s pričakovanji evropskih državljanov; poziva Svet, naj v glavnih fazah oblikovanja zunanje politike deluje v soglasju s Parlamentom;

53.

izraža priznanje podpredsednici/visoki predstavnici za njeno delo in jo poziva, naj tudi v prihodnje skrbi, da bodo prihodnja letna poročila bolj strnjena in zazrta v prihodnost ter osredotočena na najpomembnejše prednostne naloge v prihajajočem letu in oceno ukrepov, začetih v preteklem letu, vključno z njihovimi finančnimi posledicami, da bodo tako podala celovit pregled uspešnosti EU;

o o

54.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter državam članicam.

11.10.2018

Uradni list Evropske unije

C 369/56

P8_TA(2017)0494

Letno poročilo o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2016 in politiki EU na tem področju

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2016 in politiki Evropske unije na tem področju (2017/2122(INI))

(2018/C 369/07)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter drugih pogodb in dokumentov OZN o človekovih pravicah,

—	ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah,

—	ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) z dne 18. decembra 1979 (1),

—	ob upoštevanju splošnih smernic iz konvencije CEDAW št. 12, 19 in 35 o nasilju nad ženskami, št. 26 o delavkah migrantkah in št. 32 o razsežnosti statusa begunca, azila, državljanstva in apatridnosti žensk, povezani s spolom,

—	ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN št. 69/167 z dne 18. decembra 2014 (2) o varstvu in spodbujanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin vseh migrantov, ne glede na njihov migrantski status,

—	ob upoštevanju Mednarodne konvencije o varstvu pravic delavcev migrantov in članov njihovih družin z dne 18. decembra 1990 (3),

—	ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN št. 1325, 1820, 1888, 1889, 1960, 2106, 2122 in 2242 o ženskah, miru in varnosti,

—	ob upoštevanju konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 in njenega protokola iz leta 1967 (4) ter konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 43 in 97,

—	ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah (5),

—	ob upoštevanju Newyorške deklaracije za begunce in migrante, ki jo je Generalna skupščina OZN sprejela 19. septembra 2016 (6),

—	ob upoštevanju 17 ciljev trajnostnega razvoja OZN in agende za trajnostni razvoj do leta 2030, katerih cilj je zagotavljanje miru in blaginje za ljudi in planet (7),

—	ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) z dne 12. aprila 2011, ki jo je EU podpisala 13. junija 2017 (8),

—	ob upoštevanju smernic OECD za mednarodna podjetja, sprejetih leta 1976 in spremenjenih leta 2011 (9),

—	ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—	ob upoštevanju členov 2, 3, 8, 21 in 23 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

—	ob upoštevanju člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—	ob upoštevanju strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, ki ju je Svet sprejel 25. junija 2012 (10),

—	ob upoštevanju akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, ki ga je Svet sprejel 20. julija 2015 (11),

—	ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta Evropske komisije in njene podpredsednice/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z naslovom „Akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo (2015–2019): vmesni pregled junij 2017“ (SWD(2017)0254),

—

ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta Evropske komisije in njene podpredsednice/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z naslovom „Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenja deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020“, sprejetega leta 2015(SWD(2015)0182),

—

ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki jo je 28. junija 2016 predstavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini (12), ter prvega poročila o njenem izvajanju z naslovom Od skupne vizije do enotnega ukrepanja: izvajanje globalne strategije EU, objavljenega leta 2017 (13),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/168/SZVP z dne 21. marca 2011 o Mednarodnem kazenskem sodišču in razveljavitvi Skupnega stališča 2003/444/SZVP (14),

—	ob upoštevanju evropske agende o migracijah z dne 13. maja 2015 (COM(2015)0240) in sporočila Komisije z dne 7. junija 2016 o vzpostavitvi novega partnerskega okvira s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah (COM(2016)0385),

—	ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic, sprejetih leta 2007 in pregledanih leta 2017 (15),

—

o upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije, z naslovom Novo evropsko soglasje o razvoju: Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost (16), ki so ga Svet, Parlament in Komisija sprejeli 7. junija 2017,

—	ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah glede svobode izražanja na spletu in drugje, sprejetih leta 2014 (17),

—

ob upoštevanju varstva svobode do izražanja v spletu in drugod, ki jo zagotavljajo člen 19 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, člen 19 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, člen 10 Mednarodne konvencije o človekovih pravicah ter člen 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

—	ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja, sprejetih leta 2013 (18),

—

ob upoštevanju mednarodne zaščite svobode veroizpovedi ali prepričanja, ki jo zagotavljajo člen 18 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, člen 18 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Deklaracija o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981, člen 9 Evropske konvencije o človekovih pravicah ter člen 10 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

—	ob upoštevanju sklepov Sveta o nestrpnosti, diskriminaciji in nasilju na podlagi vere ali prepričanja, sprejetih dne 21. februarja 2011 (19),

—	ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, sprejetih leta 2013 (20),

—	ob upoštevanju smernic EU za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja, sprejetih leta 2001 in pregledanih leta 2012 (21),

—	ob upoštevanju Protokola OZN o preprečevanju, zatiranju in kaznovanju trgovine z ljudmi, predvsem ženskami in otroki, ki dopolnjuje Konvencijo Organizacije združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (22) in Konvencijo Sveta Evrope o ukrepih proti trgovini z ljudmi;

—	ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (LGBTI), sprejetih leta 2013 (23),

—	ob upoštevanju smernic EU o dialogih o človekovih pravicah s tretjimi državami, sprejetih leta 2001 in pregledanih leta 2009 (24),

—	ob upoštevanju smernic EU o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava, sprejetih leta 2005 in pregledanih leta 2009 (25),

—	ob upoštevanju smernic EU glede nasilja nad ženskami in dekleti ter boja proti vsem oblikam njihove diskriminacije, sprejetih leta 2008 (26),

—	ob upoštevanju smernic EU o otrocih v oboroženih spopadih, sprejetih leta 2003 in pregledanih leta 2008 (27),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem (28),

—	ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic, sprejetih leta 2005 in pregledanih leta 2008 (29),

—	ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2015 (30),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2017„Izvoz orožja: izvajanje Skupnega stališča 2008/944/SZVP“ (31),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2016 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju za leto 2015 (32) ter prejšnjih resolucij o tej temi,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o človekovih pravicah in migracijah v tretjih državah (33),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o odgovornosti gospodarskih družb za hude kršitve človekovih pravic v tretjih državah (34),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o boju proti trgovini z ljudmi v zunanjih odnosih EU (35),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2016 o prednostnih nalogah EU za zasedanja Sveta za človekove pravice v letu 2016 (36),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2016 o humanitarnih razmerah v Jemnu (37), v kateri je pozval podpredsednico/visoko predstavnico, sproži pobudo za vzpostavitev embarga EU na prodajo orožja Savdski Arabiji,

—	ob upoštevanju svojih resolucij o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države,

—	ob upoštevanju svoje nagrade Saharova za svobodo misli, ki je bila leta 2016 podeljena Nadii Murad in Lamiji Adži Bašar,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2013 o kastnem razlikovanju (38), poročila posebnega poročevalca OZN za vprašanja manjšin z dne 28. januarja 2016 o manjšinah in kastnem razlikovanju in podobnih sistemih podedovanega statusa (39) ter smernic OZN v zvezi z razlikovanjem na podlagi porekla,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. novembra 2011„Podpora EU Mednarodnemu kazenskemu sodišču: soočanje z izzivi in reševanje težav“ (40),

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0365/2017),

ker člen 21 PEU zavezuje EU k skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP), ki jo vodijo načela, ki so navdihnila njen nastanek in ki jih želi s svojim delovanjem spodbujati v svetu: demokracija, pravna država, univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, enakost in solidarnost ter spoštovanje načel ustanovne listine OZN, listine EU o temeljnih pravicah in mednarodnega prava; ker bo Unija pristopila k Evropski konvenciji o človekovih pravicah;

B.	ker so zaradi sedanjih zlorab človekovih pravic in temeljnih svoboščin po vsem svetu, vključno s hudodelstvi zoper človečnost, vojnimi hudodelstvi in genocidi, potrebna odločna prizadevanja celotne mednarodne skupnosti;

C.	ker so spoštovanje, spodbujanje, nedeljivost in varovanje univerzalnosti človekovih pravic temelji SZVP; ker ima Parlament v svoji vlogi nadzora nad SZVP pravico biti obveščen in se je z njim treba posvetovati o njenih glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah (člen 36 PEU);

D.	ker globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki jo je Svet sprejel junija 2016, potrjuje, da se morajo človekove pravice sistematično vključevati v vse politične sektorje in institucije, vključno z mednarodno trgovino in trgovinsko politiko;

ker je večja usklajenost notranjih in zunanjih politik EU, pa tudi med samimi zunanjimi politikami, temeljna zahteva za uspešno in učinkovito politiko EU na področju človekovih pravic; ker bi izboljšana doslednost morala EU omogočiti hitrejše odzivanje v zgodnjih fazah kršenja človekovih pravic in v nekaterih primerih njihovo predvidevanje in preprečevanje, tudi na področju mednarodne trgovine in trgovinske politike;

F.	ker je sestavni del zunanje politike Unije njena zavezanost učinkoviti večstranskosti, v središču katere je OZN, izhaja pa iz prepričanja, da je večstranski sistem, ki temelji na univerzalnih pravilih in vrednotah, najboljši način za spoprijemanje s svetovnimi krizami, izzivi in grožnjami;

ker člen 207 PDEU določa, da trgovinska politika EU temelji na načelih in ciljih zunanjega delovanja Unije; ker lahko trgovina in človekove pravice medsebojno vplivata v tretjih državah in ker ima poslovna skupnost v sistemu družbene odgovornosti podjetij, o kateri se trenutno razpravlja v OZN, in globalnih vrednostnih verigah pomembno vlogo pri dajanju pozitivnih spodbud v zvezi s spodbujanjem človekovih pravic, demokracije in družbene odgovornosti podjetij; ker imajo dobro upravljanje in javni organi, ki delujejo v splošnem interesu, pomembno vlogo pri poslovnem ravnanju; ker EU sodeluje pri prizadevanjih za pripravo zavezujoče pogodbe o podjetništvu in človekovih pravicah;

H.	ker si varstvo človekovih pravic najranljivejših skupin, kot so etnične, jezikovne in verske manjšine, invalidi, skupnost LGBTI, ženske, otroci, prosilci za azil in migranti, zasluži posebno pozornost;

ker se otroci in ženske srečujejo z vse večjimi grožnjami, diskriminacijo in nasiljem, zlasti na vojnih območjih in v avtoritarnih režimih; ker enakost spolov vključuje ključne evropske vrednote in je zagotovljena v pravnem in političnem okviru EU; ker sta se nasilje in diskriminacija zoper ženske in dekleta v zadnjih letih povečala;

J.	ker so države v končni fazi odgovorne za varovanje vseh človekovih pravic, in sicer z uveljavljanjem in izvajanjem mednarodnih pogodb in konvencij o človekovih pravicah, spremljanjem kršitev človekovih pravic in zagotavljanjem učinkovitega regresa za žrtve;

K.	ker vse večje število kršitev človekovih pravic, ki pomenijo vojna hudodelstva in hudodelstva proti človečnosti, vključno z genocidom, zagrešijo državni in nedržavni akterji;

ker je treba brezpogojno po vsem svetu zagotavljati in ohranjati svobodo misli, vesti, veroizpovedi, tudi svobodo, da se verjame ali ne, svobodo izražanja oziroma neizražanja veroizpovedi ter da se sprejme, opusti ali spremeni vero, in sicer z medverskim in medkulturnim dialogom; ker so splošno razširjeni zakoni, ki prepovedujejo bogokletstvo, kazni, ki jih nalagajo države, pa segajo od zaporne kazni in bičanja do smrtne kazni;

M.	ker so svoboda mnenja in izražanja, svoboda zbiranja in združevanja ter izvedba rednih, preglednih in poštenih volitev bistveni elementi demokracije; ker lahko volitve v krhkih in represivnih družbah, v katerih so pogosti konflikti, včasih sprožijo vsesplošno nasilje;

N.	ker je sodelovanje s tretjimi državami v vseh dvostranskih in večstranskih forumih, na primer v dialogih o človekovih pravicah, eno najučinkovitejših orodij za reševanje vprašanj s področja človekovih pravic v tretjih državah;

O.	ker morajo biti na voljo ustrezna sredstva in jih je treba uporabiti na najučinkovitejši način, da bi okrepili uveljavljanje človekovih pravic v tretjih državah;

P.	ker je dostop do vode in sanitarnih objektov temeljna človekova pravica, omejevanje tega dostopa pa eden od vzrokov za geopolitična trenja v posameznih regijah;

Q.	ker so objekti kulturne dediščine, predvsem na Bližnjem vzhodu, vse pogosteje tarča nezakonitega plenjenja in vandalizma;

ker ima izobraževanje odločilno vlogo pri preprečevanju kršitev človekovih pravic in konfliktov ter prispeva k večji udeležbi državljanov v procesu odločanja v demokratičnih sistemih; ker bi morale države podpirati izobraževalne ustanove, ki spodbujajo človekove pravice, spoštovanje in različnost; ker so komunikacijski kanali, ki jih je vedno več, pomembno orodje, ki omogoča hitro sporočanje kršitev človekovih pravic, dosega številne žrtve ali morebitne žrtve teh kršitev v tretjih državah ter jim zagotavlja informacije in pomoč; ker je zbiranje obsežnih in razčlenjenih podatkov bistveno za varstvo človekovih pravic, zlasti pravic najbolj ranljivih skupin, marginaliziranih skupin ter skupin, ki jim grozi marginalizacija; ker je uporaba ustreznih kazalnikov tudi učinkovit način za ocenjevanje napredka pri izpolnjevanju obveznosti držav, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb;

Splošne ugotovitve

izraža globoko zaskrbljenost zaradi odmika od demokracije, človekovih pravic in pravne države, ki so še naprej ogroženi po vsem svetu; opozarja, da se je EU zavezala spodbujanju univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic, temeljnih svoboščin in vrednot ter krepitvi demokratičnih načel, kar je treba okrepiti po vsem svetu;

ponavlja, da trdno verjame, da morajo EU in njene države članice dejavno zasledovati načelo vključevanja človekovih pravic in demokracije kot temeljnih načel, ki se medsebojno krepijo in so v samem osrčju EU, v vse politike EU, tudi v politike z zunanjo razsežnostjo, na primer na področjih razvoja, migracij, varnosti, boja proti terorizmu, širitve in trgovine; v tem smislu znova poudarja bistveni pomen zagotavljanja večje usklajenosti notranjih in zunanjih politik EU ter boljšega usklajevanja zunanjih politik držav članic; poudarja, da vse bolj kompleksni konflikti po svetu zahtevajo celovit, poenoten in odločen mednarodni pristop in sodelovanje; opozarja, da je uresničitev cilja EU, ki želi povečati svoj mednarodni vpliv verodostojnega in upravičenega mednarodnega akterja, v veliki meri odvisen od njene sposobnosti zavzemanja za človekove pravice in demokracijo navznoter in navzven, v skladu z zavezami iz ustanovnih pogodb;

poudarja pomen okrepljenega sodelovanja med Komisijo, Svetom, Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), Parlamentom in delegacijami EU, da bi spodbudili in zagotovili usklajeno in enotno nastopanje v prid človekovim pravicam in demokratičnim načelom; prav tako poudarja, kako pomembna so odločna prizadevanja za spodbujanje teh vrednot v večstranskih forumih, tudi s pravočasnim usklajevanjem na ravni EU in dejavnim pristopom med pogajanji; v zvezi s tem spodbuja EU, naj sproži in sofinancira pripravo resolucij ter okrepi izvajanje medregionalnih pobud v vseh mehanizmih OZN na področju človekovih pravic;

pozdravlja dejstvo, da je v letu 2016 Parlament na svojih plenarnih zasedanjih redno razpravljal o pravni državi, demokratičnih načelih in kršitvah človekovih pravic ter tem vprašanjem posvetil tudi različne parlamentarne resolucije, obravnavali pa so jih tudi na sejah odborov in medparlamentarnih delegacij;

poudarja delo Pododbora za človekove pravice (DROI), ki vzdržuje tesne delovne odnose z ESZD, drugimi institucijami EU, civilno družbo, večstranskimi institucijami za človekove pravice in posebnim predstavnikom EU (PPEU) za človekove pravice;

opozarja, da je v letu 2016 Pododbor za človekove pravice pripravil tri poročila, in sicer o človekovih pravicah in migraciji v tretjih državah, o odgovornosti pravnih oseb za hude kršitve človekovih pravic v tretjih državah in o boju proti trgovini z ljudmi v zunanjih odnosih EU; poziva Komisijo, naj sprejme konkretne ukrepe v zvezi s temi samoiniciativnimi poročili;

ugotavlja, da je pododbor DROI v letu 2016 v sklopu številnih službenih potovanj obiskal različne države, da bi zbral in izmenjal informacije z lokalnimi vladnimi in nevladnimi akterji na področju človekovih pravic, predstavil stališče Parlamenta ter si prizadeval za izboljšanje varstva in spoštovanja človekovih pravic;

Obravnavanje izzivov na področju človekovih pravic

izraža resno zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila napadov na verske manjšine, ki jih pogosto zagrešijo nedržavni akterji, npr. ISIS/Daiš; obžaluje, da v številnih državah veljajo zakoni o spreobrnitvi in bogokletstvu, ki se tudi izvršujejo in dejansko verskim manjšinam in ateistom omejujejo svobode veroizpovedi ali prepričanja ali jim ti svobodi v celoti odvzemajo; poziva h konkretnim ukrepom za varstvo verskih manjšin, neverujočih in ateistov, ki so žrtve zakonov o bogokletstvu, ter poziva EU in države članice, naj sodelujejo v političnih razpravah o odpravi takšne zakonodaje; poziva EU in države članice, naj okrepijo prizadevanja za izboljšanje spoštovanja svobode misli, vesti, veroizpovedi in prepričanja ter naj v odnosih s tretjimi državami spodbujajo medkulturni in medverski dialog; zahteva konkreten premik k dejanskemu izvajanju smernic EU o spodbujanju in varstvu svobode veroizpovedi ali prepričanja, vključno z zagotavljanjem sistematičnega in skladnega usposabljanja osebja EU na uradnih sedežih in v delegacijah; v celoti podpira prakso, da EU prevzema vodilno vlogo pri tematskih resolucijah o svobodi veroizpovedi in prepričanja v Svetu za človekove pravice in Generalni skupščini OZN; v celoti podpira delo posebnega odposlanca EU za spodbujanje svobode veroizpovedi ali prepričanja zunaj EU Jána Figela;

znova poudarja dejstvo, da je svoboda izražanja v spletu in drugje ključni element vsake demokratične družbe, saj omogoča razvoj kulture pluralizma, v kateri imajo civilna družba in državljani moč, da od svojih vlad in odločevalcev zahtevajo odgovornost, in spodbuja spoštovanje pravne države; poudarja, da je omejevanje svobode izražanja v spletu ali drugje, na primer z odstranjevanjem spletne vsebine, dovoljeno zgolj v izjemnih primerih, kadar to določa zakonodaja in je to upravičeno z legitimnim ciljem; zato poudarja, da bi morala EU okrepiti prizadevanja za spodbujanje svobode izražanja prek svojih zunanjih politik in instrumentov; znova poziva, naj EU in države članice pozorneje spremljajo vse vrste omejitev svobode izražanja in medijev v tretjih državah ter naj jih hitro in sistematično obsodijo ter uporabijo vsa diplomatska sredstva in instrumente, da bodo odpravljene; poudarja, kako pomembno je zagotoviti dejansko izvajanje smernic EU o svobodi izražanja na spletu in drugje ter redno spremljati njihov učinek; obsoja usmrtitev in zaprtje številnih novinarjev in blogerjev leta 2016 ter poziva EU, naj jih učinkovito zaščiti; pozdravlja novi evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), uveden leta 2016, ki je posebno osredotočen na usposabljanje delegacij EU in medijskih akterjev v tretjih državah o izvajanju smernic; poudarja, kako pomembno je razkriti in obsoditi sovražni govor in napeljevanje k nasilju na internetu in drugje, saj ogrožata pravno državo in vrednote, na katerih temeljijo človekove pravice;

10.

je globoko zaskrbljen, da je civilna družba, vključno z verskimi organizacijami, po vsem svetu vse bolj na udaru, med drugim tudi zaradi čedalje več represivne zakonodaje, ki se sprejema po vsem svetu, v nekaterih primerih pod pretvezo boja proti terorizmu; poudarja, da so vse bolj omejene možnosti za delovanje civilne družbe svetovni pojav; opozarja, da ima neodvisna civilna družba ključno vlogo pri varovanju in spodbujanju človekovih pravic ter pri delovanju demokratične družbe, predvsem s spodbujanjem preglednosti, odgovornosti in delitve oblasti; poziva EU in njene države članice, naj stalno spremljajo primere kratenja svobode zbiranja in združevanja, vključno z različnimi oblikami prepovedi in omejevanja organizacij civilne družbe in njihovih dejavnosti, ter opozarjajo nanje, denimo v primeru zakonov, katerih cilj je omejiti prostor za delovanje civilne družbe, ali spodbujanja nevladnih organizacij, ki jih financira avtoritarna vlada (nevladne organizacije, ki jih organizira vlada); poleg tega poziva EU, njene države članice in delegacije EU, naj uporabijo vsa razpoložljiva sredstva, kot so dialog o človekovih pravicah, politični dialog in javna diplomacija, za sistematično opozarjanje na posamezne primere zagovornikov človekovih pravic in aktivistov civilne družbe, ki so v nevarnosti, zlasti tistih, ki so bili pridržani ali zaprti samovoljno in/ali zaradi svojega političnega prepričanja ali družbenega delovanja, in naj nedvoumno obsodijo zatiranje, nadlegovanje in ubijanje zagovornikov človekovih pravic, tudi tistih, ki so dejavni na področju okolja; poziva k vzpostavitvi sistema za učinkovito spremljanje prostora civilne družbe z jasnimi referenčnimi merili in kazalniki, da bi zagotovili operacionalno in ugodno pravno okolje za civilno družbo;

11.

spodbuja delegacije EU in diplomatsko osebje držav članic, naj še naprej dejavno podpirajo zagovornike človekovih pravic s sistematičnim spremljanjem sojenj, obiskovanjem priprtih aktivistov in izjavami o posameznih primerih, kadar je to primerno; v zvezi s tem poudarja pomen orodij tihe diplomacije; pozdravlja dejstvo, da je EU v letu 2016 opozorila na primere zagovornikov človekovih pravic v dialogih in posvetovanjih na ravni EU z več kot 50 državami; poudarja dejstvo, da je sklad za nujno pomoč EIDHR v letu 2016 podprl več kot 250 zagovornikov človekovih pravic na ravni EU, kar pomeni 30-odstotni porast v primerjavi z letom 2015; pozdravlja oblikovanje in uspešno delovanje mehanizma EU za zagovornike človekovih pravic, ProtectDefenders.eu, ki ga izvaja civilna družba in je številnim zagovornikom človekovih pravic zagotovil prepotrebno podporo; poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bo program nadaljeval tudi po oktobru 2018, prav tako pa naj poveča njegovo zmogljivost, da bo mogoče zagotoviti podporo večjemu številu zagovornikov človekovih pravic po vsem svetu;

12.

meni, da je obžalovanja vredno, da so mučenje, nečloveško ali poniževalno ravnanje in smrtna kazen še vedno prisotni v številnih državah po vsem svetu, in poziva EU, naj okrepi prizadevanja za njihovo izkoreninjenje; v zvezi s tem pozdravlja revizijo zakonodaje EU o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje; poziva ESZD in podpredsednico/visoko predstavnico, naj odločneje nastopita v boju proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju, vključno s smrtno kaznijo, in sicer z okrepljenimi diplomatskimi prizadevanji in bolj sistematičnim javnim opredeljevanjem; v zvezi s tem poudarja zaskrbljujoče pogoje v nekaterih zaporih, vključno z nezdravljenjem zdravstvenih težav, in priporoča, naj ESZD, delegacije EU in države članice v celoti uporabijo vse obstoječe instrumente, kot so smernice EU o mučenju; pozdravlja dejstvo, da je Generalna skupščina OZN decembra 2016 sprejela resolucijo OZN o moratoriju za izvajanje smrtne kazni s podporo 117 držav; ugotavlja, da se je leta 2016 glede na leto poprej zmanjšalo število izvršenih usmrtitev v svetovnem merilu, a je močno zaskrbljen, ker skupno število usmrtitev kljub temu ostaja višje od povprečja, zabeleženega za prejšnje desetletje; poudarja, da so tisti, ki jim je ta kazen izrečena, pogosto nasprotujoči člani družbe in člani ranljivih skupin; poziva države, ki še vedno izvajajo to prakso, naj sprejmejo moratorij in odpravijo smrtno kazen;

13.

priznava, da imajo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije potencialno pomembno vlogo pri spodbujanju in obrambi človekovih pravic ter popravi krivic po vsem svetu, ter poziva institucije EU in države članice, naj prek svojih kanalov obveščanja in v svojih specifičnih okvirih in področjih delovanja sistematično opozarjajo na stališča Parlamenta do posameznih vprašanj glede človekovih pravic, hkrati pa prispevajo k učinkovitosti in prepoznavnosti skupnih prizadevanj EU; izraža zaskrbljenost nad čedalje pogostejšo uporabo določenih tehnologij z dvojno rabo za kibernetski nadzor zoper politike, aktiviste in novinarje; v zvezi s tem pozdravlja potekajoče delo institucij EU za posodobitev Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (41); odločno obsoja, da se vse več zagovornikov človekovih pravic srečuje z digitalnimi grožnjami, vključno z ogrožanjem podatkov prek zaplembe opreme, elektronskega nadzora in uhajanjem podatkov; je zaskrbljen, ker spletne platforme v sklopu odstranjevanja teroristične vsebine in propagande s platforme brišejo legitimne videoposnetke, ki dokazujejo morebitne vojne zločine;

14.

izraža zaskrbljenost nad čedalje pogostejšo privatizacijo načel pravne države na spletu, pri kateri zasebna podjetja na podlagi svojih pogojev poslovanja, ne pa na podlagi demokratično sprejetih zakonov, sprejemajo odločitve o omejevanju temeljnih pravic, kot je svoboda govora;

15.

poziva Komisijo, naj sprejme direktivo o obveščanju in ukrepanju, s katero bi povečala preglednost in sorazmernost postopkov odstranjevanja, obenem pa zagotovila učinkovita pravna sredstva za uporabnike, katerih vsebina je bila po krivem odstranjena;

16.

obsoja uporabo spolnega nasilja nad ženskami in dekleti, vključno z množičnim posilstvom, spolnim suženjstvom, prisilno prostitucijo, oblikami preganjanja na podlagi spola, trgovino z ljudmi, spolnim turizmom in vsemi drugimi oblikami fizičnega, spolnega in psihološkega nasilja, kot orožja v vojni; opozarja, da se kazniva dejanja na podlagi spola in kazniva dejanja spolnega nasilja v Rimskem statutu uvrščajo med vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost ali dejanja, ki so konstitutivni element genocida ali mučenja; poudarja, kako pomembno je braniti pravice žensk, tudi njihove spolne in reproduktivne pravice, prek zakonodaje, izobraževanja in zagotavljanja podpore organizacijam civilne družbe; pozdravlja sprejetje akcijskega načrta EU za enakost spolov za obdobje 2016–2020, ki navaja obsežen seznam ukrepov za izboljšanje položaja žensk glede enakih pravic in krepitve njihove vloge; poudarja, da je treba zagotoviti, da se bo dejansko izvajal; poleg tega pozdravlja sprejetje strateških prizadevanj za enakost spolov 2016–2019, ki spodbujajo enakost spolov in pravice žensk po vsem svetu; poudarja pomen ratifikacije in učinkovitega izvajanja Istanbulske konvencije s strani vseh držav podpisnic; poudarja, da je izobraževanje najboljše orodje za boj proti diskriminaciji in nasilju nad ženskami in otroki; poziva, naj Komisija, ESZD in podpredsednica/visoka predstavnica pospešijo izpolnjevanje obveznosti in zavez na področju pravic žensk na podlagi konvencije CEDAW, ter spodbuja tretje države, naj storijo enako; verjame, da bi morala EU nadaljevati vključevanje podpore za ženske v okviru operacij skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), preprečevanja konfliktov in obnove po konfliktu; znova izraža pomen resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti; poudarja pomen doslednega, enakopravnega, polnega in dejavnega udejstvovanja žensk pri preprečevanju in razreševanju konfliktov, spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih reform, mirovnih operacijah, humanitarni pomoči, obnovi po konfliktih ter procesih demokratičnega prehoda, ki vodijo v trajne in stabilne politične rešitve; želi spomniti, da je bila nagrada Saharova za leto 2016 dodeljena Nadii Murad in Lamiji Adži Bašar, ki sta preživeli spolno suženjstvo s strani ISIS-a/Daiša;

17.

poudarja, da so dostopno zdravstvo ter univerzalno spoštovanje in dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, načrtovanje družine, dostop do ustreznih ženskih higienskih izdelkov, zdravstvena nega mater, predporodna zdravstvena nega in zdravstvena nega novorojenčkov ter službe za varen splav pomembni elementi reševanja življenja žensk in prispevajo k preprečevanju rojstev z visokim tveganjem ter zmanjševanju smrtnosti dojenčkov in otrok; meni, da je nesprejemljivo, da se telesa žensk in deklet, zlasti v zvezi z njihovim spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami, še vedno uporabljajo za ideološke spore; poziva EU in njene države članice, naj priznajo neodtujljivo pravico žensk in deklet do telesne nedotakljivosti in samostojnega odločanja, in obsoja pogoste kršitve spolnih in reproduktivnih pravic žensk, kar vključuje zavrnitev dostopa do storitev načrtovanja družine, kontracepcije ter služb za varen in zakonit splav;

18.

ostro obsoja ponovno uvedbo in razširitev pravila o globalni prepovedi („global gag rule“) ter njegov vpliv na svetovno zdravstveno oskrbo in pravice žensk in deklet; ponovno poziva EU in njene države članice, naj zadostijo potrebam po financiranju, ki so nastale na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic, potem ko so ZDA opustile finančno pomoč, in sicer z uporabo tako nacionalnih sredstev kot sredstev EU za razvoj;

19.

želi spomniti, da je enakost žensk in moških eno temeljnih načel EU in njenih držav članic in da je vključevanje vidika spola eden glavnih ciljev Unije, kot je zapisan v pogodbah; zato poziva Komisijo, naj načelo enakosti spolov vključi v celotno zakonodajo EU, pa tudi v vse smernice, ukrepe in financiranje, kot osrednje načelo EU, pri tem pa naj poseben poudarek nameni politikam EU na področju zunanjih odnosov; poudarja, da je treba okrepiti vlogo delegacij EU, pa tudi vlogo glavne svetovalke ESZD za enakost spolov ter ji zagotoviti poseben proračun, namenjen področjem, za katera je pristojna;

20.

poziva ESZD, naj zagotovi, da bo v svoje politike vključila rezultate 61. zasedanja Komisije za položaj žensk, ki bodo poskrbeli za nov zagon pri spodbujanju krepitve gospodarske vloge žensk in pri obravnavi razlik med spoloma v spreminjajočem se svetu dela;

21.

ugotavlja pozitiven prispevek krepitve vloge žensk k uresničevanju vključujoče, pravične in miroljubne družbe ter trajnostnega razvoja; poudarja, da je osredotočenost na enakost spolov in krepitev vloge žensk izrecna v vseh ciljih trajnostnega razvoja in da bi si bilo treba bolj prizadevati za zagotovitev ohranjanja pravic žensk in učinkovito izvajanje politik, ki spodbujajo krepitev gospodarske in družbene vloge žensk ter njihovo udeležbo v procesih sprejemanja odločitev; poudarja tudi, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti krepitvi vloge pripadnic domorodnih ljudstev;

22.

poudarja, da bi bilo treba ženske spodbuditi, da se organizirajo v okviru sindikatov, poleg tega pa se jih ne bi smelo diskriminirati pri iskanju financiranja za poslovne dejavnosti;

23.

poziva EU, naj podpira vsa ženska združenja, ki vsakodnevno podpirajo ženske v humanitarnih krizah in konfliktih;

24.

znova poudarja, da je nujno treba povsod ratificirati in dejansko izvajati Konvencijo OZN o otrokovih pravicah in njene izbirne protokole, da bi otrokom zagotovili pravno zaščito; poudarja, da so otroci pogosto tarča določenih načinov zlorabe, kot so otroške poroke ali pohabljanje spolnih organov, zato potrebujejo dodatno zaščito; poudarja, da ostajajo otroško delo, novačenje otrok v oboroženih konfliktih ter zgodnje in prisilne otroke v nekaterih državah kritična vprašanja; poziva, naj se EU sistematično posvetuje z ustreznimi lokalnimi in mednarodnimi organizacijami za otrokove pravice in v svojih političnih dialogih in dialogih o človekovih pravicah s tretjimi državami opozarja, da so države pogodbenice dolžne izvajati konvencijo; pozdravlja Strategijo Sveta Evrope o pravicah otrok (2016–2021); poziva, naj EU prek svojih zunanjih delegacij še naprej spodbuja uporabo priročnika EU-UNICEF za vključevanje otrokovih pravic v razvojno sodelovanje in ustrezno usposobi osebje delegacij EU o tej temi; ponavlja poziv, naj Komisija predlaga celovito strategijo in akcijski načrt za otrokove pravice za naslednjih pet let, da bi jim v zunanjih politikah EU namenila prednost; pozdravlja dejstvo, da so bila v okviru instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja 2016 sredstva dodeljena podpori agencijam OZN za izvajanje ukrepov v zvezi s pravicami otrok, ki morajo bili oblikovani tako, da se dosegla kar največja dejanska korist za otroke v stiski, zlasti na področju zdravstvenih sistemov in dostopa do izobraževanja, vode in sanitarne ureditve; poziva k takojšnji rešitvi vprašanja otrok brez državljanstva, zlasti tistih, rojenih zunaj matične države staršev, in otrok migrantov;

25.

najostreje obsoja vse oblike diskriminacije, vključno z diskriminacijo na podlagi rase, barve kože, veroizpovedi, spola, spolne usmerjenosti, spolnih značilnosti, jezika, kulture, socialnega porekla, kaste, rojstva, starosti, invalidnosti ali katere koli druge značilnosti; poudarja, da bi morala EU okrepiti prizadevanja za izkoreninjenje vseh vrst diskriminacije, rasizma, ksenofobije in drugih oblik nestrpnosti, in sicer z dialogom o človekovih pravicah in političnim dialogom, delom delegacij EU in javno diplomacijo; poleg tega poudarja, da bi morala EU še naprej spodbujati ratifikacijo in dosledno izvajanje vseh konvencij OZN na to temo;

26.

poudarja, da trgovina z ljudmi vključuje novačenje, prevoz, premestitev, dajanje zatočišča ali sprejemanje oseb z zagroženo ali dejansko uporabo sile ali drugih oblik prisile, ugrabitve, goljufije, prevare, zlorabe moči ali ranljivega položaja oziroma z dajanjem ali sprejemanjem plačila ali drugih koristi za soglasje osebe, ki izvaja nadzor nad drugo osebo, za namene izkoriščanja; poziva EU in države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi ustavili povpraševanje, ki spodbuja vse vrste izkoriščanja ljudi, zlasti žensk in otrok, in vodi v trgovino z njimi, njihov pristop pa naj temelji na človekovih pravicah in bo usmerjen k žrtvam; poudarja, da morajo vse države članice izvajati strategijo EU za izkoreninjenje trgovine z ljudmi in Direktivo 2011/36/EU (42) v zvezi s tem; izraža resno zaskrbljenost, saj so migranti in begunci zelo izpostavljeni izkoriščanju, tihotapljenju in trgovini z ljudmi; poudarja, da je treba ohraniti razlikovanje med pojmoma trgovina z ljudmi in tihotapljenje migrantov;

27.

obsoja stalne kršitve človekovih pravic ljudi, ki trpijo zaradi kastne hierarhije in kastnega razlikovanja, vključno z nepriznavanjem enakosti, onemogočanjem dostopa do pravnega varstva in zaposlitve, nenehno segregacijo in ovirami zaradi kastnega sistema pri zagotavljanju osnovnih človekovih pravic in razvoja; ponovno poziva k vzpostavitvi politike EU o kastnem razlikovanju in poziva EU, naj izkoristi vsako priložnost, da bi izrazila globoko zaskrbljenost zaradi takšnih kršitev človekovih pravic; poziva EU in njene države članice, naj okrepijo prizadevanja in podprejo sorodne pobude na ravni OZN in delegacij, tako da izvajajo in spremljajo cilje trajnostnega razvoja do leta 2030, spremljajo smernice OZN v zvezi z diskriminacijo na podlagi porekla ter podpirajo izvajanje priporočil iz mehanizmov OZN na področju človekovih pravic v zvezi s kastnim razlikovanjem na ravni držav;

28.

izraža globoko zaskrbljenost, da diskriminacija še vedno grozi manjšinam, ki so še posebno občutljive za politične, gospodarske, okoljske in z delom povezane spremembe in motnje; ugotavlja, da so številne osebe slabo politično zastopane oziroma sploh niso in jih revščina zelo prizadene; poudarja, da bi morala EU okrepiti prizadevanja za izkoreninjenje kršitev človekovih pravic, katerih žrtve so manjšine; poudarja, da imajo manjšinske skupnosti posebne potrebe, zato bi jim bilo treba zagotoviti popoln dostop in enako obravnavo na vseh področjih gospodarskega, družbenega, političnega in kulturnega življenja;

29.

pozdravlja ratifikacijo Konvencije OZN o pravicah invalidov in znova opozarja, kako pomembno je, da države članice in institucije EU to konvencijo ratificirajo in učinkovito izvajajo; poudarja, da invalidnost ljudem ne jemlje človekovega dostojanstva, ki zajema dolžnost države, da jih zaščiti; zlasti poudarja, da je treba načelo splošne dostopnosti in pravice invalidov verodostojno vključiti v vse ustrezne politike EU, vključno z razvojnim sodelovanjem, pri čemer poudarja preskriptivno in horizontalno naravo tega vprašanja; poziva EU, naj v svoje politike zunanjega delovanja in razvojne pomoči vključi boj proti diskriminaciji na podlagi invalidnosti; v zvezi s tem pozdravlja vključitev pravic invalidov v novo evropsko soglasje o razvoju;

30.

znova izraža podporo sistematičnemu uvajanju določb o človekovih pravicah v mednarodne sporazume med EU in tretjimi državami, tudi v trgovinske in naložbene sporazume; opozarja, da je treba vse človekove pravice obravnavati kot enakovredne, nedeljive, medsebojno odvisne in povezane; poziva Komisijo, naj učinkovito in sistematično spremlja izvajanje teh določb ter Parlamentu redno poroča o spoštovanju človekovih pravic v partnerskih državah; poziva Komisijo, naj v okviru prihodnjih sporazumov sprejme bolj strateški pristop k dialogu o človekovih pravicah; ima pozitivno stališče do sistema preferencialov GSP+ kot sredstva za spodbujanje učinkovitega izvajanja 27 osrednjih mednarodnih konvencij o človekovih pravicah in delovnih standardih; poziva k dejanskemu uveljavljanju GSP+ in pričakuje, da bo Komisija Parlamentu in Svetu poročala o stanju glede njegove ratifikacije in napredku, doseženem v okviru tega sistema; znova opozarja, kako pomembno je pravilno izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah;

31.

znova poudarja dejstvo, da bi morale biti dejavnosti vseh podjetij, vključno z evropskimi, ki delujejo v tretjih državah, popolnoma usklajene z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic, ter poziva EU in njene države članice, naj to zagotovijo; prav tako znova poudarja pomen spodbujanja družbene odgovornosti podjetij in vodilne vloge evropskih podjetij pri spodbujanju mednarodnih standardov podjetništva in človekovih pravic, in poudarja, da bi sodelovanje med organizacijami za človekove pravice in poslovnimi organizacijami opolnomočilo lokalne akterje in spodbujalo civilno družbo; priznava, da lahko globalne vrednostne verige prispevajo h krepitvi osrednjih mednarodnih delovnih, okoljskih in socialnih standardov ter pomenijo priložnosti in izzive v zvezi s trajnostnim napredkom in spodbujanjem človekovih pravic, zlasti v državah v razvoju; poziva EU, naj pri zagotavljanju ustreznega, poštenega, preglednega in trajnostnega upravljanja globalnih vrednostnih verig prevzame dejavnejšo vlogo in ublaži vse negativne učinke na človekove pravice, vključno s kršitvami pravic delavcev; poudarja pa, da bi bilo treba v primeru kršitev človekovih pravic s strani podjetij žrtvam zagotoviti učinkovit dostop do pravnih sredstev; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo projekti, ki jih podpira EIB, v skladu s politiko in zavezami EU na področju človekovih pravic; je seznanjen s potekajočimi pogajanji o zavezujoči pogodbi o nadnacionalnih družbah in drugih podjetjih v zvezi s človekovimi pravicami; spodbuja EU, naj se konstruktivno udeleži teh pogajanj;

32.

poziva EU in njene države članice, naj uporabijo vso svojo politično moč za preprečevanje vseh dejanj, ki bi jih lahko označili za genocid, vojno hudodelstvo ali hudodelstvo zoper človečnost, naj se odzivajo učinkovito in usklajeno, ko se taki zločini zgodijo, in uporabijo vsa potrebna sredstva, da odgovorne osebe privedejo pred sodišče, tudi z uporabo načela splošne sodne pristojnosti, ter pomagajo žrtvam in podprejo postopke stabilizacije in sprave; poziva mednarodno skupnost, naj vzpostavi instrumente, ki lahko skrajšajo čas med opozorilom in odzivom, da bi preprečila pojav, ponoven pojav in stopnjevanje nasilnih konfliktov, kot je sistem EU za zgodnje opozarjanje;

33.

poziva EU, naj zagotovi podporo organizacijam (vključno z nevladnimi organizacijami, organizacijami za preiskave na podlagi odprtih virov ter civilno družbo), ki digitalno ali drugače zbirajo, hranijo in ščitijo dokaze za zagrešene zločine z namenom poenostaviti mednarodni kazenski pregon;

34.

izraža resno zaskrbljenost zaradi uničevanja objektov kulturne dediščine v Siriji, Iraku, Jemnu in Libiji; ugotavlja, da se od 38 ogroženih objektov kulturne dediščine 22 nahaja na Bližnjem vzhodu; podpira dejavnosti programa za kulturno dediščino in njegove dejavnosti ugotavljanja dejstev v Siriji in Iraku v zvezi z uničevanjem arheološke in kulturne dediščine;

35.

pozdravlja prizadevanja EU, da bi podprla vzpostavitev mednarodnega, nepristranskega in neodvisnega mehanizma, s katerim želi OZN pomagati pri preiskavi resnih zločinov v Siriji; poudarja, da je treba podoben neodvisen mehanizem vzpostaviti tudi v Iraku; poziva EU in države članice, naj prispevajo sredstva za vzpostavitev tega mehanizma, če tega še niso storile;

36.

odločno obsoja grozotne zločine in kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili državni in nedržavni akterji; je zgrožen nad velikim obsegom zagrešenih zločinov, vključno z umori, mučenjem, posilstvi kot vojnim orožjem, suženjstvom in spolnim suženjstvom, novačenjem otrok vojakov, prisilnimi verskimi spreobrnitvami ter sistematičnim „čiščenjem“ in ubijanjem verskih manjšin; opozarja, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 12. februarja 2015 o humanitarni krizi v Iraku in Siriji, zlasti v zvezi z Islamsko državo (43), razmere, ki jih trpijo verske manjšine na ozemlju, ki je pod nadzorom ISIS-a/Daiša, opredelil kot genocid; poudarja, da bi morale EU in njene države članice podpirati sodni pregon pripadnikov nedržavnih skupin, kot je ISIS/Daiš, tako da pozovejo Varnostni svet OZN, naj se Mednarodnemu kazenskemu sodišču (MKS) podeli ustrezna pristojnost ali zagotovi, da bo za pravico poskrbljeno v obliki priložnostnih sodišč ali splošne sodne pristojnosti;

37.

ponavlja, da popolnoma podpira MKS, Rimski statut, tožilstvo, pooblastilo tožilca, da deluje na lastno pobudo, in napredek pri sprožanju novih preiskav, ki so bistvene za boj proti nekaznovanju za grozodejstva; poziva vse države članice, naj ratificirajo spremembe iz Kampale o kaznivem dejanju agresije in naj „grozodejstva“ dodajo na seznam kaznivih dejanj, za katera ima EU pristojnost; obsoja vse poskuse, da bi se spodkopala njegova legitimnost in neodvisnost, ter poziva EU in njene države članice, naj redno sodelujejo s tem sodiščem, da bi podprle njegove preiskave in odločitve z namenom, da se konča nekaznovanje mednarodnih zločinov, tudi kadar gre za aretacijo oseb, ki jih išče MKS; poziva EU in države članice, naj dosledno podpirajo preglede, preiskave in sklepe MKS ter sprejmejo ukrepe za preprečevanje in učinkovito odzivanje na primere nepripravljenosti za sodelovanje z MKS ter zagotovijo ustrezno financiranje; pozdravlja, da so se 6. julija 2016 predstavniki EU in MKS sestali v Bruslju v okviru 2. okrogle mize EU-MKS, ki je omogočila, da ustrezni uslužbenci MKS in institucij EU določijo skupna področja interesa, izmenjajo informacije o ustreznih dejavnostih in zagotovijo boljše sodelovanje med obema stranema; z globokim obžalovanjem opozarja na nedavna obvestila o odstopu od Rimskega statuta, kar predstavlja izziv glede dostopa žrtev do sodnega varstva, dejanje pa bi bilo treba odločno obsoditi; meni, da bi morale Komisija, ESZD in države članice še naprej spodbujati tretje države k ratifikaciji in uporabi Rimskega statuta; znova poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj imenuje posebnega predstavnika EU za mednarodno humanitarno pravo in mednarodno pravosodje s pooblastili za spodbujanje, vključevanje in zastopanje zavezanosti EU boju proti nekaznovanju in MKS v vseh zunanjih politikah EU; poziva EU in njene države članice, naj podprejo mehanizme odgovornosti in resolucije OZN v večstranskih forumih OZN, tudi v Svetu za človekove pravice;

38.

poziva EU, naj okrepi prizadevanja za spodbujanje pravne države in neodvisnosti sodstva na večstranski in dvostranski ravni kot temeljnih načel za utrditev demokracije; spodbuja EU, naj podpre pravično izvajanje sodne oblasti po vsem svetu s podporo procesom zakonodajnih in institucionalnih reform v tretjih državah; poleg tega spodbuja delegacije EU in veleposlaništva držav članic, naj sistematično spremljajo sojenja, da bi spodbudili neodvisnost sodstva;

39.

izraža globoko zaskrbljenost in solidarnost z velikim številom migrantov, beguncev in prosilcev za azil, tudi vedno večjim številom žensk, ki so žrtve konfliktov, nasilja, preganjanja, napak pri upravljanju, revščine, nedovoljenih migracij, trgovine z ljudmi ter mrež, ki se ukvarjajo s tihotapstvom; poudarja, da je treba nujno sprejeti pristne ukrepe za odpravo temeljnih vzrokov migracijskih tokov in poiskati dolgoročne rešitve na podlagi spoštovanja človekovih pravic in dostojanstva, torej da je treba obravnavati zunanjo razsežnost begunske krize, med drugim z iskanjem trajnostnih rešitev za konflikte v našem sosedstvu, na primer z razvijanjem sodelovanja in partnerstva z vpletenimi tretjimi državami, ki spoštujejo mednarodno pravo, ter zagotoviti spoštovanje človekovih pravic v teh državah; izraža globoko zaskrbljenost zaradi nasilja nad otroki migranti, vključno s pogrešanimi otroki migranti in otroki migranti brez spremstva, ter poziva k ponovnim naselitvam, shemam za združitev družin in humanitarnim koridorjem; je globoko zaskrbljen zaradi stiske in vedno večjega števila notranje razseljenih oseb ter poziva k njihovemu varnemu povratku, ponovni naselitvi ali lokalni integraciji; poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo humanitarno pomoč na področjih izobraževanja, namestitve, zdravstva in drugih humanitarnih področij, ki pomagajo beguncem kar najbližje domačim državam, ter k pravilnemu izvajanju politik vračanja; poudarja potrebo po celovitem pristopu k migracijam, ki bo temeljil na človekovih pravicah, ter poziva EU, naj še naprej sodeluje z OZN, regionalnimi organizacijami, vladami in nevladnimi organizacijami; poziva države članice, naj v celoti izvedejo evropski azilni sveženj in skupno migracijsko zakonodajo, zlasti za zaščito ranljivih prosilcev za azil; poudarja, da pojma varne države in varne države izvora ne bi smela preprečevati individualne obravnave prošenj za azil; svari pred instrumentalizacijo zunanje politike EU kot „upravljanja migracij“; poziva EU in države članice, naj vzpostavijo popolno preglednost, kar zadeva sredstva, namenjena tretjim državam za sodelovanje na področju migracij, in naj zagotovijo, da takšno sodelovanje ne bo koristilo strukturam, vpletenim v kršenje človekovih pravic, ampak bo dopolnjevalo izboljševanje razmer na področju človekovih pravic v teh državah;

40.

meni, da bi moralo biti razvojno sodelovanje tesno povezano s spodbujanjem človekovih pravic in demokratičnih načel, vključno s pravno državo in dobrim upravljanjem; v zvezi s tem spominja na izjavo OZN, da brez pristopa, ki temelji na človekovih pravicah, ni mogoče v celoti uresničiti razvojnih ciljev; spominja tudi na zavezo EU, da bo podprla partnerske države in pri tem upoštevala njihovo razvitost in njihov napredek na področju človekovih pravic in demokracije;

41.

poudarja, da je tveganje za revščino ali družbeno izključenost večje med ženskami, in poziva Komisijo, naj v okviru svojih razvojnih politik okrepi prizadevanja za izvedbo ukrepov za boj proti revščini in družbeni izključenosti;

42.

želi spomniti, da drugo merilo Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP države članice zavezuje k preučitvi vsakega dovoljenja za izvoz orožja glede na to, kako namembna država spoštuje človekove pravice; v zvezi s tem želi spomniti na zavezo Komisije iz akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo v zvezi z varnostnimi silami in izvajanjem politike EU na področju človekovih pravic, vključno s pripravo in izvajanjem politike primerne skrbnosti na tem področju;

43.

ponovno poziva k skupnemu stališču EU glede uporabe oboroženih brezpilotnih letal, pri čemer naj se ohranjajo človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo ter obravnavajo vprašanja, kot so pravni okvir, sorazmernost, odgovornost, zaščita civilistov in preglednost; ponovno vztraja, naj EU prepove razvoj, proizvodnjo in uporabo popolnoma avtonomnega orožja, ki omogoča izvedbo napadov brez človeškega posredovanja;

44.

meni, da bi morala EU nadaljevati prizadevanja za okrepitev spoštovanja človekovih pravic oseb LGBTI v skladu s smernicami EU o tem; poziva k izvajanju teh smernic v celoti, tudi z usposabljanjem osebja EU v tretjih državah; obsoja dejstvo, da je homoseksualnost v 72 državah še vedno kaznivo dejanje, je zaskrbljen, da 13 od teh držav izvaja smrtno kazen, ter meni, da nasilna dejanja in nasilje nad posamezniki zaradi njihove spolne usmerjenosti, kot so prisilna razkritja, zločini iz sovraštva in sovražni govor v spletu in zunaj njega ter korektivna posilstva, ne bi smeli ostati nekaznovani; je seznanjen z legalizacijo istospolnih porok in istospolnih civilnih partnerstev v nekaterih državah in spodbuja njihovo nadaljnje priznanje; obsoja kršitve nedotakljivosti telesa pri ženskah in manjšinskih skupinah; poziva države, naj prepovedo to prakso, preganjajo storilce ter zagotovijo podporo žrtvam;

45.

poudarja temeljni pomen boja proti korupciji v vseh oblikah, da se zagotovijo pravna država, demokracija in spoštovanje človekovih pravic; ostro obsoja vsakršno prakso ali ravnanje, ki tovrstne prakse sprejema;

46.

opozarja, da korupcija ogroža enakopravno uživanje človekovih pravic in spodkopava demokratične procese, kot so pravna država in pravično izvajanje sodne oblasti; meni, da bi morala EU na vseh ravneh dialoga s tretjimi državami poudarjati pomen integritete, odgovornosti in pravilnega upravljanja javnih zadev, financ in lastnine, kakor določa Konvencija OZN proti korupciji; priporoča, naj EU s svojim strokovnim znanjem bolj dosledno in sistematično podpre tretje države v njihovih prizadevanjih pri soočanju s korupcijo, in sicer z ustanavljanjem in utrjevanjem neodvisnih in učinkovitih institucij za boj proti korupciji; poziva zlasti Komisijo, naj se pogaja o določbah za boj proti korupciji v vseh prihodnjih trgovinskih sporazumih, ki jih bo sklenila na podlagi pogajanj s tretjimi državami;

47.

poudarja bistvene obveznosti in odgovornosti držav in drugih nosilcev odgovornosti za blažitev podnebnih sprememb, preprečevanje njihovega negativnega vpliva na človekove pravice in krepitev usklajenosti politik, da bi zagotovili, da bodo prizadevanja za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ustrezna, dovolj ambiciozna, nediskriminatorna in drugače skladna z obveznostmi s področja človekovih pravic; poudarja, da bo po ocenah OZN do leta 2050 mnogo okoljsko razseljenih oseb; poudarja povezavo med trgovinskimi, okoljskimi in razvojnimi politikami ter pozitivne in negativne učinke, ki jih te politike lahko imajo na spoštovanje človekovih pravic; pozdravlja mednarodno predanost spodbujanju povezovanja vprašanj okoljskih in naravnih nesreč ter podnebnih sprememb s človekovimi pravicami;

48.

poudarja, da se je prilaščanje zemljišč v zadnjih letih v državah v razvoju izredno povečalo; meni, da bi moral biti boj proti izkoriščanju in prilaščanju virov prednostna naloga; obsoja prakse, kot sta prilaščanje zemljišč in neselektivna raba naravnih virov; poziva Komisijo, naj sprejme nujne ukrepe, ki bodo odgovorili na številne nedavne resolucije Parlamenta s tega področja;

49.

poudarja, kako pomembno je vključiti človekove pravice ter dostop do dobrin in storitev, kot sta voda in komunalna infrastruktura, v socialne, izobraževalne, zdravstvene in varnostne politike;

50.

poziva mednarodne institucije, nacionalne vlade, nevladne organizacije in posameznike, naj sodelujejo, da bi vzpostavili ustrezen regulativni okvir za zagotovitev, da bo vsakdo na svetu imel zajamčen dostop do minimalne količine vode; poudarja, da voda ne bi smela biti blago, ampak vprašanje razvoja in trajnosti, ter da privatizacija vodnih virov držav ne odvezuje od odgovornosti na področju človekovih pravic; poziva države, v katerih je voda eden virov napetosti ali konfliktov, naj sodelujejo za souporabo vode, da bi dosegli koristi za trajnost in za miroljuben razvoj regije;

Obravnava izzivov in dejavnosti na področju podpore demokraciji

51.

poudarja, da bi morala EU še naprej dejavno podpirati demokratične in učinkovite institucije za človekove pravice in civilno družbo pri njihovih prizadevanjih za spodbujanje demokratizacije; pozdravlja neprecenljivo pomoč, ki se organizacijam civilne družbe po vsem svetu zagotavlja v okviru EIDHR, ki je še naprej glavni instrument EU pri izvajanju njene zunanje politike na področju človekovih pravic; poleg tega pozdravlja dosledna prizadevanja Evropske ustanove za demokracijo za spodbujanje demokracije in spoštovanja temeljnih pravic in svoboščin v vzhodnem in južnem sosedstvu EU;

52.

opozarja, da bi lahko izkušnje, pridobljene z demokratično tranzicijo v okviru širitvene in sosedske politike, pozitivno prispevale k določitvi primerov dobre prakse, ki bi jih nato lahko uporabili za podpiranje in krepitev drugih procesov demokratizacije po vsem svetu;

53.

v zvezi s tem znova poziva Komisijo, naj oblikuje smernice EU za podporo demokraciji;

54.

priporoča, naj EU okrepi prizadevanja za oblikovanje bolj celovitega pristopa k procesom demokratizacije, v katerih so svobodne in poštene volitve zgolj ena razsežnost, ter tako pozitivno prispeva h krepitvi demokratičnih institucij in zaupanja javnosti v volitve po vsem svetu;

55.

pozdravlja napotitev osmih misij za opazovanje volitev in osmih misij strokovnjakov za volitve, ki jih je EU v letu 2016 razposlala po svetu; poudarja dejstvo, da je EU od leta 2015 napotila 17 misij za opazovanje volitev in 23 misij strokovnjakov za volitve; znova pozitivno ocenjuje, da EU stalno podpira volitve ter zagotavlja pomoč in podporo domačim opazovalcem volitev; pozdravlja in v celoti podpira delo skupine za podporo demokraciji in usklajevanje volitev v tem pogledu;

56.

opozarja, da se je treba na poročila in priporočila misij za opazovanje volitev odzvati z ustreznimi ukrepi, da bi tako povečali njihov učinek in okrepili podporo EU demokratičnim standardom v državah, ki jih to zadeva;

57.

pozdravlja zavezo Komisije, ESZD in držav članic v sedanjem akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo, namreč da bodo odločneje in bolj dosledno sodelovale z organi za izvedbo volitev, parlamentarnimi institucijami in organizacijami civilne družbe v tretjih državah, da bi prispevale h krepitvi njihovega položaja in tako okrepile demokratične procese;

58.

poudarja, da je politika širitve eno najmočnejših orodij za večje spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic glede na trenutno politično dogajanje v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah; poziva Komisijo, naj še odločneje podpira krepitev demokratične politične kulture, spoštovanje načela pravne države, neodvisnost medijev in sodstva ter boj proti korupciji v teh državah; izraža svoje prepričanje, da bi moralo varstvo, dejavno spodbujanje in uveljavljanje človekovih pravic in demokratičnih načel ostati osrednji element evropske sosedske politike tudi po njeni spremembi; znova poudarja, da je varstvo, dejavno podpiranje in uveljavljanje človekovih pravic in demokracije v interesu partnerskih držav in EU; poudarja tudi, da mora EU še naprej uresničevati zavezo do svojih partnerjev, zlasti v svojem sosedstvu, da bo podpirala gospodarske, socialne in politične reforme, varovala človekove pravice in pomagala vzpostaviti pravno državo, kar so najboljši načini za okrepitev mednarodnega reda in zagotovitev stabilnosti v sosedstvu; opominja, da bi Unija za Sredozemlje lahko oblikovala politični dialog na tem področju ter se odločno zavzemala za človekove pravice in demokracijo v tej regiji oziroma bi to morala početi; želi spomniti, da mora vsaka država, ki želi postati članica EU, v celoti zajamčiti človekove pravice in strogo izpolnjevati københavnska merila, pri čemer bi lahko neupoštevanje teh meril vodilo k zamrznitvi pogajanj;

59.

poudarja, da graditev miru obsega prizadevanja za preprečevanje in omejevanje konfliktov ter povečevanje odpornosti političnih, družbeno-gospodarskih in varnostnih institucij, da se položijo temelji za trajnostni mir in dolgoročni razvoj; poudarja, da je spodbujanje pravne države, dobrega upravljanja in človekovih pravic temeljnega pomena za ohranjanje miru;

Zagotavljanje celovitega in skladnega pristopa podpore človekovim pravicam in demokraciji s politikami EU

60.

je seznanjen s sprejetjem letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji po svetu za leto 2016; meni, da je letno poročilo nepogrešljivo orodje za nadzor, komunikacijo in razpravo o politiki EU na področju človekovih pravic in demokracije po svetu ter dragocen instrument, ki daje celovit pregled nad prednostnimi nalogami, prizadevanji in tudi izzivi EU na tem področju in ki se lahko uporabi za opredelitev novih načinov za učinkovito odzivanje nanje;

61.

odločno ponavlja svoje vabilo podpredsednici/visoki predstavnici, naj dvakrat letno sodeluje v razpravi s poslanci Evropskega parlamenta na plenarnem zasedanju, prvič ob predstavitvi letnega poročila EU in drugič v odziv na lastno poročilo; znova poudarja, kako pomemben je stalen medinstitucionalni dialog, in sicer v zvezi s spremljanjem nujnih resolucij Parlamenta o človekovih pravicah; želi spomniti, da imajo tudi pisni odgovori pomembno vlogo v medinstitucionalnih odnosih, saj omogočajo sistematično in poglobljeno spremljanje vseh točk, ki jih je izpostavil Parlament, in tako prispevajo k učinkovitejšemu usklajevanju; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in ESZD, naj se izčrpno odzoveta na vprašanja za pisni odgovor in probleme v zvezi s človekovimi pravicami obravnavata na najvišji ravni dialoga z vpletenimi državami;

62.

izreka pohvalo ESZD in Komisiji za njuno izčrpno poročanje o dejavnostih EU na področju človekovih pravic in demokracije v letu 2016; vseeno pa meni, da bi lahko sedanjo obliko letnega poročila o človekovih pravicah in demokraciji izboljšali, in sicer tako, da bi pripravili boljši pregled dejanskega učinka ukrepov EU na človekove pravice in demokracijo v tretjih državah;

63.

ponavlja svoje mnenje, da je bilo sprejetje strateškega okvira EU in prvega akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo leta 2012 pomemben mejnik za EU, saj je s tem postavila človekove pravice in demokracijo v središče svojih zunanjih odnosov; pozdravlja dejstvo, da je Svet julija 2015 sprejel nov akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019 in da je bil v letu 2017 opravljen vmesni pregled; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, ESZD, Komisijo, Svet in države članice, naj zagotovijo učinkovito in usklajeno izvajanje sedanjega akcijskega načrta, med drugim s pristnim sodelovanjem z organizacijami civilne družbe; poudarja, da bi morale države članice poročati o tem, kako so izvedle načrt; posebej opozarja na to, kako pomembno je povečati učinkovitost in do največje mere izkoristiti lokalni učinek orodij, ki se uporabljajo za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic in demokracije po vsem svetu;

64.

ponavlja svoje mnenje, da je za usklajeno in dosledno krepitev agende za človekove pravice in demokracijo potrebno trdno soglasje med državami članicami in institucijami EU ter večje sodelovanje med njimi, pa tudi pristno sodelovanje z organizacijami civilne družbe na lokalni, državni in mednarodni ravni; odločno poudarja, da bi morale države članice samostojneje izvajati akcijski načrt in strateški okvir EU ter ju uporabljati kot lasten načrt za dvostransko in večstransko spodbujanje človekovih pravic in demokracije;

65.

priznava ključno vlogo posebnega predstavnika EU za človekove pravice Stavrosa Lambrinidisa pri povečanju prepoznavnosti EU ter njene učinkovitosti pri varovanju in spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih načel v svetu in poudarja njegovo vlogo pri spodbujanju doslednega in usklajenega izvajanja politike EU na področju človekovih pravic; pozdravlja podaljšanje mandata posebnega predstavnika EU do 28. februarja 2019 in znova poziva, naj ta mandat postane stalen; v zvezi s tem priporoča, naj ima posebni predstavnik EU pristojnost dajanja pobude, večjo javno navzočnost ter ustrezno kadrovsko in finančno podporo, da bo lahko v celoti izkoristil svoj potencial; priporoča tudi, naj posebni predstavnik EU poveča preglednost svojih dejavnosti, načrtov, poročil o napredku in pregledov;

66.

ugotavlja, da sta delo in vpliv posebnega predstavnika EU za človekove pravice samo delno dostopna prek pregleda letnega poročila o človekovih pravicah, njegovih računov v družbenih medijih in govorov, ki so na voljo;

67.

v celoti podpira strategije na področju človekovih pravic za posamezne države, s katerimi se ukrepi EU prilagajajo razmeram in potrebam posamezne države; znova poziva, naj se poslancem Evropskega parlamenta omogoči dostop do vsebine strategij; odločno poudarja pomen upoštevanja strategij na področju človekovih pravic za posamezne države na vseh ravneh oblikovanja politike do posameznih tretjih držav; ponavlja, da bi se morale strategije na področju človekovih pravic za posamezne države ujemati z ukrepi EU, ki se v vsaki državi izvajajo glede na specifične razmere, in bi morale zajemati izmerljive kazalnike razvoja ter možnost za njihovo prilagajanje, če je to potrebno;

68.

pozdravlja, da so vse delegacije EU in misije SVOP imenovale kontaktne točke za človekove pravice in enakost spolov; opozarja na svoje priporočilo podpredsednici/visoki predstavnici in ESZD, naj pripravita jasne operativne smernice glede vloge kontaktnih točk v delegacijah, da bi jim omogočili, da prevzamejo vlogo resničnih svetovalcev za človekove pravice in da učinkovito opravljajo svoje delo;

69.

ugotavlja, da je mogoče z dialogi o človekovih pravicah s tretjimi državami na dvostranski ravni učinkovito ukrepati in sodelovati pri uveljavljanju in zaščiti človekovih pravic; pozdravlja vzpostavitev dialoga o človekovih pravicah z vse več državami; ceni in še naprej spodbuja vključitev civilne družbe v pripravljalne dialoge; znova poziva k oblikovanju celovitega mehanizma za spremljanje in pregledovanje delovanja dialogov o človekovih pravicah;

70.

želi spomniti, da se je EU zavezala, da bodo človekove pravice in demokracija osrednji element v njenih odnosih s tretjimi državami; zato poudarja, da je treba spoštovanje načel človekovih pravic in demokracije, vključno s klavzulami o pogojenosti s človekovimi pravicami v mednarodnih sporazumih, podpreti v vseh politikah EU z zunanjo razsežnostjo, kot so širitvena in sosedska politika, SVOP ter politike na področju okolja, razvoja, varnosti, boja proti terorizmu, trgovine, migracij, pravosodja in notranjih zadev;

71.

želi spomniti, da so sankcije eno bistvenih orodij SZVP; poziva Svet, naj sprejme sankcije, predvidene v zakonodaji EU, kadar se to zdi potrebno za uresničitev ciljev SZVP, zlasti za zaščito človekovih pravic ter utrjevanje in podpiranje demokracije, pri tem pa zagotovi, da ne bodo imele posledic za civilno prebivalstvo; poziva, naj bodo te sankcije osredotočene na uradnike, odgovorne za kršitve človekovih pravic, da bodo kaznovani za svoje zločine in zlorabe;

72.

se zaveda, da si Komisija prizadeva izpolniti svojo zavezo, da bo določbe o človekovih pravicah vključila v ocene učinka za zakonodajne in nezakonodajne predloge, izvedbene ukrepe ter naložbene in trgovinske sporazume; poziva jo, naj poveča kakovost in celovitost ocen učinka ter naj zagotovi sistematično vključevanje problematike človekovih pravic v besedilo zakonodajnih in nezakonodajnih predlogov;

73.

znova izraža polno podporo trdni zavezanosti EU uveljavljanju in spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih načel prek sodelovanja s strukturami OZN in specializiranimi agencijami OZN, Svetom Evrope, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), regionalnimi organizacijami, kot so Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN), Združenje za regionalno sodelovanje v južni Aziji (SAARC), Afriška unija in Arabska liga, in drugimi organizacijami, v skladu s členoma 21 in 22 PEU;

74.

poudarja, da mora EU za izpolnitev ambicioznih ciljev iz novega akcijskega načrta zagotoviti dovolj sredstev in strokovnega znanja, tako z vidika namenskih človeških virov v delegacijah in na uradnih sedežih kot z vidika razpoložljivih sredstev;

75.

poleg tega znova poudarja, da je nadvse pomembno dejavno in dosledno sodelovanje EU z vsemi mehanizmi OZN za človekove pravice, zlasti s tretjim odborom Generalne skupščine OZN in Svetom za človekove pravice; priznava prizadevanja ESZD, delegacij EU v New Yorku in Ženevi ter držav članic za večjo skladnost EU glede problematike človekovih pravic na ravni OZN; spodbuja EU, naj si bolj prizadeva, da bo njen glas slišan, med drugim s spodbujanjem vse bolj razširjenega izvajanja čezmejnih pobud ter s sopokroviteljstvom in prevzemanjem vodilne vloge pri rešitvah; poudarja, da mora EU stopiti na čelo prizadevanj za reforme OZN, da bi se okrepila učinek in moč multilateralnega sistema, ki temelji na pravilih, in da bi se zagotovila učinkovitejše varstvo človekovih pravic in napredek mednarodnega prava;

o o

76.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, Varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, predsedniku 70. Generalne skupščine OZN, predsedniku Sveta OZN za človekove pravice, visokemu komisarju OZN za človekove pravice in vodjem delegacij EU.

(1) http://www.ohchr.org/Documents/ProfessionalInterest/cedaw.pdf

(2) http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/69/167

(3) https://treaties.un.org/doc/source/docs/A_RES_45_158-E.pdf

(4) http://www.unhcr.org/3b66c2aa10

(5) http://www.ohchr.org/Documents/Publications/GuidingPrinciplesBusinessHR_EN.pdf

(6) http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/generalassembly/docs/ globalcompact/A_RES_71_1.pdf

(7) https://sustainabledevelopment.un.org/post2015/transformingourworld

(8) https://rm.coe.int/1680462542

(9) http://www.oecd.org/corporate/mne/oecdguidelinesformultinationalenterprises.htm

(10) https://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/ foraff/131181.pdf

(11) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10897-2015-INIT/sl/pdf

(12) http://europa.eu/globalstrategy/sites/globalstrategy/files/regions/files/ eugs_review_web_0.pdf

(13) http://europa.eu/globalstrategy/sites/globalstrategy/files/full_brochure_year_1.pdf

(14) UL L 76, 22.3.2011, str. 56.

(15) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-6846-2017-INIT/sl/pdf

(16) https://ec.europa.eu/europeaid/sites/devco/files/european-consensus-on-development-final-20170626_en.pdf

(17) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9647-2014-INIT/sl/pdf

(18) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11491-2013-INIT/sl/pdf

(19) http://www.ceceurope.org/wp-content/uploads/2015/08/CofEU_119404.pdf

(20) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-8416-2013-INIT/sl/pdf

(21) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-6129-2012-REV-1/sl/pdf

(22) https://www.osce.org/odihr/19223?download=true

(23) https://eeas.europa.eu/sites/eeas/files/137584.pdf

(24) https://eeas.europa.eu/sites/eeas/files/eu_guidelines_on_human_rights_ dialogues_with_third_countries.pdf

(25) UL C 303, 15.12.2009, str. 12.

(26) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-16173-2008-INIT/sl/pdf

(27) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10019-2008-INIT/sl/pdf

(28) UL L 130, 19.5.2017, str. 1.

(29) https://eeas.europa.eu/sites/eeas/files/eu_guidelines_hrd_en.pdf

(30) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10255-2016-INIT/sl/pdf

(31) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0344.

(32) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0502.

(33) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0404.

(34) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0405.

(35) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0300.

(36) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0020.

(37) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0066.

(38) UL C 181, 19.5.2016, str. 69.

(39) http://www.ohchr.org/EN/HRBodies/HRC/RegularSessions/Session31/ Documents/A_HRC_31_56_en.doc

(40) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 115.

(41) UL L 134, 29.5.2009, str. 1.

(42) UL L 101, 15.4.2011, str. 1.

(43) UL C 310, 25.8.2016, str. 35.

11.10.2018

Uradni list Evropske unije

C 369/79

P8_TA(2017)0498

Salvador: primeri žensk, preganjanih zaradi spontanega splava

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2017 o Salvadorju: primeri žensk, preganjanih zaradi spontanega splava (2017/3003(RSP))

(2018/C 369/10)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

—	ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 8, 19, 157, 216 in točke (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe,

—	ob upoštevanju sedmega poglavja akcijskega načrta EU-CELAC (Skupnost latinskoameriških in karibskih držav) za obdobje 2015–2017 za enakost spolov,

—	ob upoštevanju Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah 15. septembra 1995, ter poznejših končnih dokumentov, sprejetih na posebnih zasedanjih OZN Peking + 5 (2000), Peking + 10 (2005), Peking + 15 (2010) in Peking + 20 (2015),

—	ob upoštevanju izjave predsedujoče trojice EU (Estonija, Bolgarija in Avstrija) z dne 19. julija 2017 o enakosti med ženskami in moškimi,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2016 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju za leto 2015 (1),

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1567/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o podpori politikam in ukrepanju na področju reproduktivnega zdravja in zdrave spolnosti ter s tem povezanimi pravicami v državah v razvoju (2),

—	ob upoštevanju petega razvojnega cilja tisočletja ZN – izboljšanja zdravja mater,

—	ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

—	ob upoštevanju pregleda pravic žensk v Salvadorju iz februarja 2017, ki ga je pripravil Odbor OZN za odpravo diskriminacije žensk, in njegovih sklepnih ugotovitev,

—	ob upoštevanju 6., 24. in 39. člena Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

—	ob upoštevanju Konvencije proti mučenju, ki jo je Salvador podpisal leta 1996,

—	ob upoštevanju 144. člena ustave Republike Salvador, ki navaja, da mednarodne pogodbe, sklenjene z drugimi državami ali mednarodnimi organizacijami, veljajo za zakone republike in da v primerih, kjer pogodba in zakon nista skladna, prevlada pogodba,

—	ob upoštevanju okvira za enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenj deklet prek zunanjih ukrepov EU v obdobju 2016–2020,

—	ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija),

—	ob upoštevanju izjave delovne skupine OZN o vprašanju diskriminacije žensk v zakonodaji in praksi z dne 11. maja 2015,

—	ob upoštevanju Medameriške konvencije o preprečevanju, kaznovanju in izkoreninjenju nasilja nad ženskami (Konvencija iz Belem do Para) iz leta 1994,

—	ob upoštevanju salvadorskega zakonodajnega odloka št. 520 (posebni celoviti zakon za življenje žensk brez nasilja),

—	ob upoštevanju 133., 135. in 136. člena salvadorskega kazenskega zakonika,

—	ob upoštevanju izjave visokega komisarja OZN za človekove pravice Zejda Rada Al Husejna ob zaključku njegove misije v Salvadorju z dne 17. novembra 2017,

—	ob upoštevanju prvega člena ustave Republike Salvador,

—

ob upoštevanju salvadorskega zakona o enakosti, enakem obravnavanju in odpravi diskriminacije žensk, sprejetega leta 2016, zakona o življenju brez nasilja za ženske, sprejetega leta 2012, in zakona o celoviti zaščiti otrok in mladostnikov (LEPINA), sprejetega aprila 2009, ki ministrstvu za izobraževanje podeljuje mandat za izvedbo izobraževanja o enakosti spolov in reproduktivnem zdravju ter obravnavanje diskriminacije žensk v izobraževalnem sistemu,

—	ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

ker je enakost spolov temeljna vrednota EU; ker je pravica do enakega obravnavanja in nediskriminacije temeljna pravica, zapisana v pogodbah in evropski listini o temeljnih pravicah, ter bi se morala v celoti spoštovati, spodbujati in uporabljati v zakonodaji, praksi, sodni praksi in v vsakdanjem življenju;

B.	ker Odbor OZN za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk v 36. in 37. členu sklepnih ugotovitev pregleda pravic žensk v Salvadorju poziva k razveljavitvi salvadorskih zakonov, v skladu s katerimi se splav kaznuje;

ker je bilo od leta 2000 vsaj 120 žensk v Salvadorju sodno preganjanih zaradi splava ali umora, ko je prišlo do smrti ploda v zadnjih mesecih nosečnosti, pri čemer jih je bilo 26 obsojenih umora, 23 pa obsojenih zaradi splava, vsem pa so bile izrečene izjemno dolge kazni, čeprav v skladu z mednarodnimi standardi niso storilke kaznivih dejanj; ker je večina teh žensk mladih in revnih, imajo nizko stopnjo izobrazbe ter prihajajo iz odročnih skupnosti; ker trenutno na sojenje čakata še dva primera; ker je drugostopenjsko sodišče 13. decembra 2017 pregledalo primer Teodore del Carmen Vásquez, potem ko je zadnjih deset let preživela v zaporu, in ker je bila njena pritožba zavrnjena, kazen Evelyn Beatriz Hernandez Cruz pa je bila potrjena oktobra 2017;

D.	ker so ženske iz skupine „Las 17“ med najhuje kaznovanimi ženskami, saj so bile med letoma 2000 in 2011 obsojene na več desetletij zaporne kazni; ker je bila peščica izmed njih izpuščena na prostost, potem ko so sodišča razveljavila predhodne odločbe;

E.	ker je nasilje na podlagi spola velik problem v Salvadorju, podatki pa kažejo, da je vsake tri ure ena ženska žrtev spolnega napada, na primer posilstva, kar pogosto povzroči neželene nosečnosti in grozljivo število feminicidov, le 5 % teh pa je bilo predmet sodnega postopka;

ker morajo javni uslužbenci vseh organov oblasti, vključno z bolnišnicami in klinikami, poročati o pacientih, ki potrebujejo nujno porodniško pomoč, kar je kršitev pravice do zaupnosti do pacienta in ustvarja okolje, v katerem so ženske žrtve stigmatizacije; ker obveznost poročanja o pacientih pomeni, da se ženske, ki utrpijo resne zaplete med nosečnostjo, zaradi strahu pred sodnim preganjanjem in zaporom odločijo, da ne bodo poiskale zdravniške pomoči; ker neporočanje v splošnem velja za kaznivo dejanje;

ker je stopnja ubijanja žensk in deklet na podlagi spola v Salvadorju izjemno visoka; ker je bilo v letih 2015 in 2016 umorjenih 1 097 žensk, od januarja do junija 2017 pa 201 ženska; ker je državna policija v Salvadorju zabeležila 3 947 prijav spolnih zlorab, med katerimi je bilo po podatkih salvadorske organizacije žensk za mir ORMUSA 1 049 primerov posilstev, tudi znotraj družine, 1 873 žrtev pa je bilo mladoletnih ali veljajo za „nezmožne osebe“;

ker ima Salvador visoko stopnjo nosečnosti pri mladostnicah, kar je tudi posledica pomanjkanja spolne vzgoje v šolah; ker so spolne zlorabe in posilstva glavni vzroki za zgodnje nosečnosti; ker je bilo leta 2015 po podatkih ministrstva za zdravje 1 445 primerov nosečih deklet, starih med 10 in 14 let;

ker je Salvador leta 1998 splav opredelil kot kaznivo dejanje v vseh okoliščinah, vključno s primeri, ko je zaradi zapletov v nosečnosti ogroženo življenje ženske ali dekleta, in s primeri posilstva ali incesta oziroma primeri, v katerih zarodek ne more preživeti; ker je bila poleg tega leta 1999 sprejeta ustavna sprememba, ki priznava zarodek kot človeško bitje „od spočetja“; ker se lahko tako vsako osebo, ki opravi ali sama povzroči splav še pred nastopom fetalne stopnje, sodno preganja, pri čemer je zagrožena kazen od dveh do osmih let zapora, vendar so v mnogih primerih tožilci zahtevali obtožbo zaradi naklepnega umora, ki pomeni do 50 let zapora; ker zakonodaja, ki bi morda omogočala splav v teh okoliščinah, že od oktobra 2016 čaka na obravnavo v državnem zboru, vendar pa trenutno potekajo razprave glede nadaljnjega napredka;

J.	ker Salvador iz verskih, kulturnih in drugih razlogov ženskam in dekletom še naprej odreka možnost varnega in zakonitega splava, s tem pa krši njihovo pravico do zdravja, življenja ter telesne in duševne celovitosti;

K.	ker je ministrstvo za izobraževanje pred nedavnim pripravilo gradivo za vključitev spolnega in reproduktivnega zdravja v nacionalni šolski učni načrt, a se zaradi odpora različnih akterjev končno objavljeno gradivo osredinja na spolno vzdržnost, čeprav je do starosti 20 let nosečih 42 % žensk;

ker je tveganje umrljivosti mater med mladostnicami, starimi do 16 let, v Latinski Ameriki štirikrat višje; ker se pri 65 % nosečih mladostnic pojavi fistula, zaradi česar vse življenje trpijo hude posledice, tudi resne zdravstvene težave in socialno izključenost; ker je nosečnost v zelo mladih letih nevarna tudi za dojenčke, saj je njihova umrljivost za 50 % višja od povprečja; ker je bilo kar 40 % žensk v tej regiji žrtev spolnega nasilja; ker je 95 % splavov, ki se izvedejo v Latinski Ameriki, opravljenih nevarno;

ker je po poročilih ministrstva za zdravje med letoma 2011 in 2015 14 žensk umrlo zaradi zapletov v zvezi s splavom, 13 jih je umrlo zaradi ektopične nosečnosti, 63 pa zaradi sedanje zakonodaje o prekinitvi nosečnosti; ker je samomor vzrok smrti 57 % nosečnic, starih od 10 do 19 let; ker se mnogo žensk boji zaprositi za zdravniško pomoč, ko trpijo zaradi zapletov, povezanih z nosečnostjo, kar povzroči več smrti, ki bi jih bilo mogoče preprečiti; ker to še zlasti prizadene ženske z najmanjšimi ekonomskimi sredstvi, ki ne morejo uporabljati storitev in uveljavljati pravic spolnega in reproduktivnega zdravja;

ker organizaciji Human Rights Watch in Amnesty International ugotavljata, da so ženske, ki so doživele spontani splav ali rodile mrtvega otroka, v Salvadorju pogosto sodno preganjanje zaradi suma, da so opravile umetno prekinitev nosečnosti; ker medicinsko osebje ženske v takih primerih pogosto prijavi in so nato aretirane, medtem ko so v bolnišnici;

O.	ker strokovnjaki OZN opozarjajo, da odločitev salvadorskih organov pomeni hudo kršitev pravic žensk in deklet do življenja, zdravja ter telesne in duševne celovitosti, s tem pa so ogrožene njihove ekonomske in socialne možnosti;

ker je Odbor OZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice marca 2015 zahteval, naj Salvador pregleda in spremeni svojo zakonodajo o splavu in tako zagotovi, da bo skladna z drugimi pravicami, kot sta pravici do zdravja in življenja; ker pomeni telesno, spolno in duševno nasilje nad ženskami kršitev človekovih pravic;

Q.	ker je Salvador aktivno sodeloval na 61. zasedanju Komisije OZN za položaj žensk; ker bi morale vse strani še naprej spodbujati pekinška izhodišča OZN za ukrepanje, kar med drugim zadeva dostop do izobraževanja in zdravja kot temeljni človekovi pravici ter spolne in reproduktivne pravice;

ker so organi OZN za spremljanje izvajanja sporazumov, tudi Odbor za človekove pravice in Odbor za odpravo diskriminacije žensk, pozvali več držav Latinske Amerike, naj uvedejo izjeme k omejevalni zakonodaji o splavu, kadar nosečnost ogroža življenje ali zdravje žensk, kadar je plod močno poškodovan in kadar je nosečnost posledica posilstva ali krvoskrunstva;

ker je visoki komisar OZN za človekove pravice Zejd Rad Al Husejn izrazil pomisleke o položaju žensk in deklet v Salvadorju po tamkajšnjem obisku novembra 2017; ker je pozval Salvador, naj sprejme moratorij na uporabo 133. člena kazenskega zakonika in pregleda primere žensk, ki so zaprte zaradi kaznivih dejanj, povezanih s splavom;

ker so Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, Konvencija o otrokovih pravicah in Odbor za ekonomske, socialne in kulturne pravice izrecno priznali povezavo med nevarnim nezakonitim splavom in visoko stopnjo umrljivosti mater; ker Konvencija proti mučenju določa, da države s popolno prepovedjo splava žensk in deklet v nobenem primeru ne smejo izpostavljati razmeram, ko se jih ponižuje in se z njimi kruto ravna;

U.	ker je splošni redni pregled OZN predstavil 10 priporočil salvadorski državi, da bi uskladila svojo zakonodajo o splavu z mednarodnimi standardi o človekovih pravicah, vlada pa je vsa zavrnila;

V.	ker bi morale biti ženske, ki so dolžne skrbeti za otroke, in nosečnice v skladu s pravili OZN za ravnanje z zapornicami in ukrepe brez odvzema prostosti za storilke kaznivih dejanj (bangkoška pravila) obsojene na kazni brez odvzema prostosti, kjer je to mogoče in primerno;

W.	ker je preprečevanje nenačrtovanih nosečnosti in zmanjšanje števila mladostnic, ki postanejo matere, prek univerzalnega dostopa do storitev spolnega in reproduktivnega zdravja eden izmed ciljev trajnostnega razvoja;

izraža močno zaskrbljenost zaradi razmer na področju človekovih pravic deklet in žensk, vključno z njihovim spolnim in reproduktivnim zdravjem ter pravicami, v Salvadorju in obsoja vse oblike nasilja nad ženskami opozarja, da pomenijo hudo kršitev človekovih pravic in dostojanstva žensk in deklet; poudarja, da 7. člen Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (ki ga je Salvador ratificiral 3. marca 2016) opredeljuje prisilno nosečnost kot hudodelstvo zoper človečnost in obliko nasilja nad ženskami na podlagi spola, kar je huda kršitev človekovih pravic in dostojanstva žensk in deklet;

odločno zavrača obsodbo in zaporno kazen za ženske in dekleta, ki rodijo mrtvega otroka ali doživijo spontani splav, ter poziva k njihovi takojšnji in brezpogojni izpustitvi; meni, da zaradi teh prepričanj ne bi smeli zapreti nikogar;

obsoja preganjanje žensk zaradi splava, dolga obdobja pridržanja pred sojenjem in nesorazmerne kazenske sankcije za ženske, ki želijo opraviti splav, pa tudi odvzem prostosti žensk, ker jih zdravstveno osebje takoj, ko pridejo po zdravstveno oskrbo v bolnišnico, prijavi oblastem, ker se boji, da bo samo kaznovano;

obsoja absolutno kriminalizacijo splava v skladu s 133., 135. in 136. členom kazenskega zakonika ter njene resne in diskriminacijske posledice za ženske, ki so se prisiljene zateči k nevarnim metodam splava in zato močno ogrožajo svoje zdravje in življenje; poziva zakonodajno skupščino Salvadorja, naj upošteva priporočila visokega komisarja OZN za človekove pravice Zejda Rada Al Husejna in priporočilo odbora za Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, da uvede moratorij na njegovo izvajanje;

poziva Salvador, da ženskam in dekletom omogoči varen in zakonit splav; poziva zakonodajno skupščino Salvadorja, naj v zvezi s tem podpre osnutek zakona o reformi 133., 135. in 136. člena kazenskega zakonika, da bi se splav čim bolj dekriminaliziral v primerih, ko nosečnost ogroža življenje ali telesno in duševno zdravje noseče ženske ali dekleta, ko je plod močno in usodno poškodovan ali ko je nosečnost posledica posilstva ali krvoskrunstva;

poziva oblasti v Salvadorju, naj uvedejo moratorij na izvajanje sedanjega zakona in pregledajo pridržanja žensk, obtoženih zaradi spontanega splava, rojstva mrtvega otroka ali kaznivih dejanj, povezanih s splavom, omogočijo dolžno pravno postopanje v postopkih, povezanih s splavom, omogočijo obtoženkam, da sodbo pričakajo na prostosti, in zagotovijo spoštovanje poklicne skrivnosti za zdravstveno osebje in zaupnosti za paciente; obsoja vse kazenske ukrepe zoper ženske in dekleta, ki želijo opraviti splav, pa tudi zoper vse zdravstvene delavce in druge, ki jim pomagajo pri iskanju izvajalca ali izvedejo splav, ter poziva k odpravi teh ukrepov;

opozarja na dolžnost salvadorske vlade, da zaščiti pravice svojih državljanov in uveljavlja pravno državo, ob tem pa spoštuje načelo o domnevi nedolžnosti, po katerem bi morali posamezniki med sojenjem veljati za nedolžne, dokler se jim ne dokaže krivda, za dokazno breme bi morali biti pristojni organi kazenskega pregona, ne posamezni obtoženci, pri tem pa bi morali spoštovati Rimski statut, ki ga je ratificiral tudi Salvador; poziva salvadorske oblasti, naj poskrbijo za usposabljanje javnih uslužbencev, tudi vladnih uradnikov in trgovinskih pogajalcev, na področju enakosti spolov; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj financirata in podpreta ta prizadevanja;

obsoja nečloveško ravnanje v zaporih z mučenjem, osamitvijo zapornikov in prepovedjo družinskih obiskov; poziva salvadorsko vlado, naj ratificira opcijski protokol h Konvenciji proti mučenju kot ukrep za preprečevanje mučenja ter nečloveškega in ponižujočega ravnanja v vseh zaporih in krajih za pridržanje; poziva, naj se neodvisnim mednarodnim organizacijam odobri dostop do centrov za pridržanje; poziva oblasti, naj izboljšajo razmere in položaj zapornic in jim omogočijo dostop do sanitarnih izdelkov ter jim s tem zagotovijo spoštovanje temeljnih človekovih pravic;

opominja vlado in sodstvo, da sta dolžna spoštovati mednarodne standarde enakega dostopa do sodnega varstva ter načel, ki vsem posameznikom zagotavljajo pošteno sojenje, ter da je krivdo mogoče dokazati samo na podlagi konkretnih in ustreznih dokazov, kar je v skladu z Rimskim statutom, ki ga je podpisal in ratificiral tudi Salvador; poziva vlado, naj da na voljo zadostna javna sredstva za pravno zastopanje tistih, ki si ga ne morejo privoščiti;

10.

poziva, naj pravosodje Teodori del Carmen Vásquez in Evelyn Beatriz Hernandez Cruz zagotovi pošteno sojenje z vsemi jamstvi in naj razveljavi njuni obsodbi; izraža solidarnost s kampanjo „Las 17“ za ženske, ki so bile za spontani splav, mrtvorojene otroke in druge obporodne zaplete neupravičeno obsojene na zaporne kazni do 40 let; izraža solidarnost z vsemi Salvadorkami, ki so jim sodili iz podobnih razlogov ali ki so jih obsodili zaradi umora; poziva pristojne organe, naj ponovno preučijo vse te zadeve in obsojenke pomilostijo;

11.

izraža globoko zaskrbljenost zaradi velikega števila otroških nosečnosti v Salvadorju; poziva salvadorske oblasti, naj izpolnijo svoje mednarodne obveznosti in zaščitijo človekove pravice, tako da bodo imela vsa dekleta dostop do vseh razpoložljivih informacij in zdravstvenih storitev za obvladovanje močno tveganih nosečnosti, ki so posledica posilstva;

12.

obžaluje, da o telesih žensk in deklet, zlasti pa o njihovem spolnem zdravju in reproduktivnih pravicah, še vedno potekajo ideološki spori, in poziva Salvador, naj prizna neodtujljivo pravico žensk in deklet do telesne celovitosti in samostojnega odločanja glede pravice do prostovoljnega načrtovanja družine ter varnega in zakonitega splava in podobnega; meni, da sta splošna prepoved splava iz zdravstvenih razlogov in splava pri nosečnostih, ki so posledica posilstva in incesta, ter zavrnitev brezplačnega zdravstvenega varstva v primeru posilstva v bistvu mučenje;

13.

pozdravlja, da je bil po nadstrankarskem glasovanju članic salvadorske zakonodajne skupščine sprejet celovit posebni zakon o življenju žensk brez nasilja, in opozarja salvadorske oblasti, da ga je treba v celoti izvajati, še posebej obveznost, da se ženske in dekleta zaščiti pred nasiljem;

14.

pozdravlja, da je Salvador nedavno uvedel politiko spolnega in reproduktivnega zdravja, pa tudi program „Ciudad Mujer“, s katerim so po vsej državi vzpostavili storitve za 1,5 milijona žensk, še posebej z ozaveščanjem in informacijami o spolnem in reproduktivnem zdravju ter pravicah, ki so s tem povezane; podpira cilje programa in izrecno poziva salvadorsko vlado, naj omogoči obveščanje o sodobni kontracepciji in ustreznih storitvah ter si prizadeva za celovito spolno vzgojo v javnih šolah;

15.

poziva Svet, naj si pospešeno prizadeva, da bo lahko EU ratificirala in izvajala Istanbulsko konvencijo in bo zagotovljena skladnost med notranjimi in zunanjimi ukrepi EU zoper nasilje nad otroki, ženskami in dekleti;

16.

poziva Svet, naj vprašanje varnega in zakonitega splava vključi v smernice EU o posilstvih žensk in deklet ter nasilju nad njimi; poudarja, da je univerzalno omogočanje spolnega in reproduktivnega zdravja ter s tem povezanih pravic temeljna človekova pravica;

17.

poziva vodje držav in vlad EU-CELAC, naj na svojem vrhu namenijo več prostora nasilju na podlagi spola v akcijskem načrtu EU-CELAC, da bo mogoče izdelati jasen časovni načrt delovanja in izvedbenih ukrepov, na podlagi katerih bo dovolj pozornosti posvečene preprečevanju, preiskovanju in kaznovanju vseh nasilnih dejanj nad ženskami, za žrtve pa predvidena primerna odškodnina;

18.

pozdravlja, da je delegacija EU v Salvadorju sklenila, da bo z nacionalnimi organi obravnavala vprašanje pravic žensk, tudi inkriminacije splava; vztraja, da je treba to vprašanje prednostno obravnavati, in poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj redno poroča Parlamentu o ukrepih na tem področju; vztraja, da mora delegacija EU nuditi vso ustrezno podporo ženskam, ki so trenutno v zaporu zaradi kaznivih dejanj, povezanih s splavom, tudi tako, da jih redno obiskuje, pomaga njihovim sorodnikom in nudi pravno pomoč;

19.

opozarja EU na njene zaveze iz okvira za enakost spolov in krepitev vloge žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pozorno spremlja revizijske postopke na kraju samem, Komisijo pa, naj poskrbi, da bo evropsko razvojno sodelovanje temeljilo na spoštovanju človekovih pravic, posebna pozornost pa namenjena enakosti spolov in boju proti vsem oblikam spolnega nasilja nad ženskami in dekleti; poziva države članice in institucije EU, naj povečajo podporo lokalnim zagovornikom človekovih pravic in nevladnim organizacijam, ki se borijo za pravice žensk in deklet, zlasti spolno in reproduktivno zdravje in s tem povezane pravice ter načrtovanje družin v Salvadorju in njihovo financiranje;

20.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, organom Salvadorja, Uradu visokega komisarja OZN za človekove pravice, Srednjeameriškemu parlamentu, Latinskoameriškemu parlamentu, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini in generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0502.

(2) UL L 224, 6.9.2003, str. 1.

11.10.2018

Uradni list Evropske unije

C 369/85

P8_TA(2017)0499

Razmere v Afganistanu

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2017 o razmerah v Afganistanu (2017/2932(RSP))

(2018/C 369/11)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju rezultatov bruseljske mednarodne konference o Afganistanu, ki je potekala 5. oktobra 2016 in ki ji je sopredsedovala Evropska unija,

—	ob upoštevanju preteklih resolucij o Afganistanu, zlasti resolucije z dne 26. novembra 2015 o Afganistanu, zlasti o pobojih v provinci Zabul (1) in z dne 13. junija 2013 o pogajanjih o sporazumu o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med Evropsko unijo in Afganistanom (2),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta o Afganistanu z dne 16. oktobra 2017,

—	ob upoštevanju izjave predsednika varnostnega sveta OZN z dne 14. septembra 2016 o razmerah v Afganistanu,

—	ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 2344 (2017) in mandata misije pomoči OZN v Afganistanu (UNAMA),

—	ob upoštevanju skupnega sporočila z dne 24. julija 2017 Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Elementi strategije EU za Afganistan (JOIN(2017)0031),

—	ob upoštevanju poročila organizacije Human Rights Watch z dne 13. februarja 2017 z naslovom „Pakistan Coercion, UN Complicity: The Mass Forced Return of Afghan Refugees“ (Prisila Pakistana, sostorilstvo OZN: množično prisilno vračanje afganistanskih beguncev),

—	ob upoštevanju četrtletnega poročila posebnega generalnega inšpektorja ZDA za obnovo Afganistana, predstavljenega v kongresu Združenih držav Amerike 30. januarja 2017,

—	ob upoštevanju dogovora EU in Afganistana o skupnih nadaljnjih ukrepih glede migracijskih vprašanj, podpisanega 3. oktobra 2016,

—	ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med EU in Afganistanom, podpisanega 18. februarja 2017,

—	ob upoštevanju poročila OZN o ravnanju s priporniki, pridržanimi med konfliktom v Afganistanu, iz aprila 2017,

—	ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

ker Evropska unija in njene države članice že od leta 2001 sodelujejo z Afganistanom in širšo mednarodno skupnostjo v boju proti terorizmu in ekstremizmu, ob tem pa si prizadevajo doseči trajen mir in razvoj; ker so ti cilji in ves že doseženi napredek ogroženi zaradi povečevanja uporniških in terorističnih pritiskov, gospodarstva v težavah in politične nestabilnosti;

ker so Evropska unija in države članice od leta 2002 prispevale že milijarde evrov za humanitarno in razvojno pomoč ter podporo Afganistanu; ker so se EU in njene države članice na bruseljski konferenci o Afganistanu oktobra 2017 zavezale nameniti 5 milijard EUR od skupno 13,6 milijarde EUR, kolikor je bilo Afganistanu obljubljeno za obdobje 2017–2020;

C.	ker so zagotavljanje demokracije, spoštovanja človekovih pravic, pravne države in dobrega upravljanja v tranzicijskem obdobju v Afganistanu ter v desetletju njegovega spreminjanja (2015–2024) bistveni za vzpostavitev stabilne in napredne države;

ker se je od leta 2001 življenjski standard v zadnjih 15 letih najbolj povišal, in sicer se je zaradi dostopa do osnovne zdravstvene oskrbe in izobraževanja ter okrepljene vloge žensk bruto domači proizvod na prebivalca povečal za petkrat, pričakovana življenjska doba pa podaljšala za 15 let; ker se je po podatkih posebnega generalnega inšpektorja ZDA za obnovo Afganistana od padca talibanov leta 2001 število šolarjev v osnovnih šolah povečalo z milijona večinoma dečkov, na skoraj devet milijonov učencev v letu 2015, od tega je 39 % deklic;

ker sta Komisija in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko 24. julija 2017 objavili skupno sporočilo o strategiji EU za Afganistan; ker štiri prednostna področja EU, ki so bistvena za doseganje napredka v Afganistanu, zajemajo: (a) spodbujanje miru, stabilnosti in regionalne varnosti; (b) krepitev demokracije, pravne države in človekovih pravic ter spodbujanje dobrega upravljanja in krepitve vloge žensk; (c) spodbujanje gospodarskega in človekovega razvoja; (d) reševanje izzivov, povezanih z migracijami;

F.	ker je reformni program vlade narodne enotnosti po krizi v zvezi s predsedniškimi volitvami leta 2014 obstal, kar se odraža v vedno bolj nestabilnih političnih razmerah; ker je stopnja brezposelnosti v Afganistanu 39-odstotna in več kot 39 % prebivalstva živi v revščini;

G.	ker splošno razširjena korupcija, prepleteni sistemi nepotizma in nezmožnost politično razdrobljene afganistanske vlade, da bi izvedla reforme, ogrožajo razvoj ali izničujejo pretekle dosežke;

ker misija OZN za pomoč v Afganistanu (UNAMA), ki je bila ustanovljena leta 2002, podpira afganistansko vlado pri njenih prizadevanjih za vzpostavitev miru, varstvo človekovih pravic in dobro upravljanje; ker varnostni svet OZN vsako leto podaljša njen mandat, nazadnje je bil soglasno podaljšan do leta 2018;

ker se lahko sedanja nestabilnost kljub doseženemu socialno-ekonomskemu in političnemu napredku v zadnjih letih zaradi ponovnega vzpona talibanov, Al Kaide in na novo ustvarjene Islamske države v Afganistanu, na primer njene nove lokalne podružnice (Islamska država province Horasan), hitro prelevi v obsežnejše spopade; ker je bilo v nedavnem poročilu UNAMA zabeleženo največje število žrtev od leta 2009, saj je leta 2016 umrlo 11 318 civilistov, medtem ko jih je od januarja do septembra 2017 umrlo že 8 019; ker se je zaradi tega povečalo tudi preseljevanje v Evropo;

ker se bo sedanjemu kontingentu 8 400 vojakov ZDA v sklopu nove strategije ZDA za Afganistan in južno Azijo pridružilo še 4 000 vojakov; ker ZDA v svoji novi strategiji od Pakistana zahtevajo, naj ne daje več zatočišča in podpore teroristom, Republiko Indijo pa pozivajo, naj pomaga stabilizirati razmere v regiji; ker bo misija Odločna podpora (Resolute Support) pod vodstvom zveze NATO povečala število vojakov s sedanjih 13 000 na 16 000; ker se bo nova strategija ZDA opirala na pristop pogojevanja, ko bodo v okvir vojaških prizadevanj vključeni tudi diplomatski in gospodarski sporazumi;

ker se Afganistan sooča z doslej najbolj množičnim vračanjem svojih državljanov z veljavnimi dokumenti ali brez dokumentov, zlasti iz Pakistana; ker v Iranu živita približno dva milijona Afganistancev brez veljavnih dokumentov in milijon Afganistancev s statusom begunca, ki se bodo vrnili v Afganistan; ker je po navedbah posebne poročevalke OZN o človekovih pravicah notranje razseljenih oseb zaradi konflikta v tej državi več kot 1,8 milijonov razseljenih oseb, v letu 2016 pa je na druga, varnejša območja v državi zbežalo rekordnih 650 000 ljudi, kar je v povprečju 1 500 ljudi na dan; ker smo bili v drugi polovici leta 2016 priča največjemu porastu števila afganistanskih beguncev, ki so jih vračali iz Pakistana, v zadnjih desetih letih, saj je njihovo število s 55 000 leta 2015 naraslo na 370 000;

ker je Republika Indija največja regionalna donatorica za Afganistan, saj je zagotovila približno 3 milijarde USD podpore, odkar je bila leta 2001 strmoglavljena talibanska vlada; ker je bila s temi sredstvi financirana tudi gradnja več kot 200 šol v Afganistanu, afganistanskih dijakom in študentom je bilo podeljenih več kot 1 000 štipendij, približno 16 000 Afganistancev pa je dobilo možnost študija v Indiji; ker je Indija zagotovila tudi pomoč pri izgradnji najpomembnejše infrastrukture, kot je približno 4 000 km cest v Afganistanu, z najpomembnejšo avtocesto med mestoma Zarandž in Dilaram, jez Salma, električni daljnovodi in stavba afganistanskega parlamenta;

ker ima nestabilnost v Afganistanu negativne posledice za gospodarstvo in varnost v Iranu in vsej širši regiji; ker je afganistansko gospodarstvo močno odvisno od proizvodnje maka, ki je v zadnjih letih močno narasla in povzročila velik porast uporabe drog v sosednjem Iranu; ker talibani z nezakonito trgovino z drogami financirajo svoje dejavnosti; ker bi omejitev tega trgovanja in uvedba nadomestnih gospodarskih dejavnosti koristila tako Iranu kot Afganistanu; ker je afganistanski opij glavni vir heroina v EU; ker je za omejitev pretoka opiatov na ruski in evropski trg potrebno sodelovanje z Iranom in drugimi sosednjimi državami, namreč s Tadžikistanom, Turkmenistanom in Uzbekistanom;

ker bodo nove razsežnosti infrastrukture preobrazile prihodnost Afganistana, saj bodo tej državi, ki sodi med najrevnejše na svetu, ponudile povsem nove ekonomske in socialne možnosti; ker bo novi program za razvoj infrastrukture privabil pozitivne in naraščajoče regionalne naložbe v okviru nove svilne poti;

ker poročila navajajo, da ima Afganistan neizkoriščene zaloge rudnin v vrednosti med enim in tremi bilijoni dolarjev; ker je nezakonito rudarjenje velik problem, ki bi lahko ta potencial za razvoj Afganistana prelevil v vir spopadov in nestabilnosti; ker je rudarstvo drugi največji vir dohodkov talibanov;

priznava, da se Afganistan kljub precejšnjim mednarodnim prizadevanjem v daljšem časovnem obdobju še vedno sooča z resnim konfliktom, ki znatno ovira njegov gospodarski in socialni razvoj; opozarja, da so po tej državi skoraj 40 let pustošile vojne in spopadi; ponovno poudarja, da so cilji Evropske unije spodbujanje miru, stabilnosti in regionalne varnosti, krepitev demokracije, pravne države in človekovih pravic, spodbujanje dobrega upravljanja in krepitve vloge žensk, podpiranje gospodarskega in človeškega razvoja ter reševanje izzivov, povezanih z migracijami;

opozarja, da je Afganistan v zadnjem desetletju in pol dosegel napredek na političnem, varnostnem, ekonomskem in razvojnem področju; poudarja, da se je BDP na prebivalca povečal za petkrat, pričakovana življenjska doba za skoraj 15 let, in da se je število deklic, ki obiskujejo šolo, v primerjavi z letom 2001 občutno povečalo in danes znaša približno 40 % skupnega števila 8 do 9 milijonov otrok; poudarja, da nič od navedenega ne bi bilo mogoče brez zavzetosti afganistanskega prebivalstva in zavezanosti mednarodne skupnosti, sredstev, znanja in osebja na terenu; poudarja, da je doseženi napredek še vedno zelo krhek in lahko hitro nazaduje; poudarja, da bo za napredek treba izvesti nadaljnje reforme, vzpostaviti stabilne odnose s sosedami in zagotoviti potrebno raven varnosti in stabilnosti;

izraža priznanje prizadevanjem in spoštovanje požrtvovalnosti mednarodne skupnosti, ki Afganistanu zagotavlja varnost z več kot desetletje trajajočo operacijo Nespremenljiva svoboda in misijo ISAF v Afganistanu, med katero je umrlo skoraj 3 500 vojakov in vojakinj; pozdravlja misijo Odločna podpora, ki pod vodstvom 39 držav Nata poteka od 1. januarja 2015 in katere cilj je zagotavljati usposabljanje, nasvete in pomoč afganistanskim varnostnim silam in institucijam; želi pohvaliti velike žrtve afganistanskih obrambnih in varnostnih sil, ki v boju proti upornikom vsako leto utrpijo velike izgube; opozarja na letni prispevek mednarodne skupnosti v višini približno 1 milijarde USD za podporo financiranju teh sil do leta 2020;

pozdravlja zavezanost afganistanske vlade izvajanju nacionalne strategije, usmerjene v politično, socialno, gospodarsko in varno okolje, ki bo Afganistanu omogočilo mir, varnost in trajnost, kot je poudarjeno v sklepih ministrske konference o Afganistanu, ki je potekala v Bruslju 5. oktobra 2016; poziva, naj se delovno mesto predsednika vlade vnese v afganistansko ustavo, da se državi omogoči večja politična stabilnost; poziva afganistansko vlado, naj zagotovi pregleden volilni proces v letu 2018; poziva afganistanskega predsednika Ašrafa Ganija, naj svojo javno izraženo zavezanost varstvu pravic in svoboščin dopolni s hitrim in odločnim začetkom izvajanja zakonodaje za njihovo zaščito;

poudarja, da je edina pot naprej mirovni proces pod vodstvom in pristojnostjo Afganistana, ki bo brez zadržkov vključeval vso civilno skupnost in vse strani v konfliktu; želi spomniti afganistansko vlado, da se morajo za uresničitev razvoja ter spodbujanje miru in stabilnosti notranjepolitičnimi spori končati; poziva EU, naj dejavno podpira program za razorožitev, demobilizacijo in ponovno vključitev nekdanjih upornikov pod vodstvom Afganistana;

poudarja pomen Afganistana za stabilnost v svoji regiji; poudarja, da je varen, stabilen in uspešen Afganistan bistven za mir in stabilnost v vsej regiji; v zvezi s tem ponovno opozarja na pomen regionalnih partnerjev, kot so države srednje Azije, Iran, Kitajska, Indija in Pakistan; spodbuja jih h konstruktivnemu sodelovanju, da bi izvedli resničen pogajalski proces, usmerjen v rezultate in brez pogojevanja; je seznanjen z dejavnostmi štiristranske usklajevalne skupine o Afganistanu, ki jo sestavljajo ZDA, Kitajska, Afganistan in Pakistan in je bila ustanovljena decembra 2015;

izraža globoko zaskrbljenost, ker so se varnostne razmere v Afganistanu kljub političnemu dogovoru po predsedniških volitvah leta 2014 poslabšale, število terorističnih napadov pa se je pomnožilo; je zaskrbljen zaradi nadaljevanja talibanske ozemeljske širitve in nedavne okrepitve terorističnih skupin Islamske države in Al Kaide; opozarja, da je bilo po podatkih posebnega generalnega inšpektorja ZDA za obnovo Afganistana (SIGAR) od januarja do novembra 2016 ubitih 6 785 in ranjenih 11 777 pripadnikov afganistanskih sil, UNAMA pa je poročala o 3-odstotnem povečanju števila smrtnih žrtev med civilisti (3 498 mrtvih, 7 920 ranjenih) v letu 2016 v primerjavi letom poprej; izraža obžalovanje zaradi vse slabših varnostnih razmer, ki kriminalnim združbam omogočajo ugrabitve afganistanskih in tujih državljanov, vključno s humanitarnimi delavci;

izraža globoko zaskrbljenost zaradi nastanka Islamske države v provinci Horasan, kar je zadnji element, ki prispeva k povečanju krhkosti varnostnih razmer v Afganistanu; poudarja, da poleg svojega oporišča na vzhodu države (Nangarhar) poskuša uveljavljati svojo prisotnost na severu države s pomočjo Islamskega gibanja Uzbekistana; poudarja, da bodo, če se bo to zgodilo, nastale ugodne razmere za nudenje zatočišča tujim borcem in vojakom, ki bežijo iz Iraka in Sirije, zaradi vojaškega neuspeha v teh dveh državah;

poudarja pomen pristnega notranjega procesa sprave; poudarja, da se je treba boriti proti radikalizaciji, ekstremizmu in novačenju v teroristične organizacije; poudarja, da je boj proti terorizmu in financiranju terorističnih dejavnosti ključen za ustvarjanje okolja, ki bo prispevalo k varnosti v Afganistanu;

10.

opozarja, da so slabe zmogljivosti afganistanskih obrambnih in varnostnih sil (ANDSF) in državne policije ena največjih težav, ki ogrožajo varnost in obnovo Afganistana; pozdravlja neprekinjeno osredotočanje EU na krepitev vloge in pravic afganistanskih žensk ter priznava potrebo po usposabljanju policistk; pozdravlja zavezanost Republike Indije do pomoči Afganistanu z vojaško opremo, saj je decembra 2015 afganistanski vojski zagotovila vojaško usposabljanje več tisoč članov afganistanskega varnostnega osebja, kar je bistveno pripomoglo k okrepitvi vojaške zmogljivosti Afganistana v skladu s ciljem misije pod vodstvom Nata Odločna podpora (Resolute Support) za usposabljanje, svetovanje in pomoč afganistanskim varnostnim silam in institucijam, ki se je začela januarja 2015; meni, da je opravljeno delo in sodelovanje z Republiko Indijo in Afganistanom pri infrastrukturnih projektih ter humanitarni pomoči spodbudno;

11.

meni, da mora biti boj proti korupciji v afganistanskih vladnih institucijah stalna in ključna prednostna naloga zaradi vseh negativnih neposrednih vplivov korupcije na kakovost upravljanja v državi; poziva afganistansko vlado, naj poveča politično vključenost, okrepi odgovornost in dejavno preprečuje kulturo korupcije in nepotizma; pozdravlja ustanovitev protikorupcijskega pravosodnega centa v Afganistanu junija 2016; poleg tega je seznanjen s pozivom misije UNAMA po neprekinjeni podpori in pomoči mednarodne skupnosti pri prizadevanjih afganistanske vlade v boju proti korupciji;

12.

poziva afganistansko vlado in njene regionalne partnerje, zlasti Iran, k boju proti nedovoljenemu trgovanju s prepovedanimi drogami in nedovoljenemu rudarjenju ter k medsebojnemu usklajevanju za odpravo teh nezakonitih praks, ki ogrožajo stabilnost v regiji; želi opomniti vse strani, da so to glavni viri financiranja terorističnih organizacij v regiji; ugotavlja, da mora biti ves nadaljnji razvoj rudarstva trajnosten in koristen za vse prebivalstvo v skladu z mednarodnimi standardi; obsoja zatiranje, nedovoljeni promet s prepovedanimi drogami, prisvajanje zemljišč ter nezakonite odvzeme lastnine in izsiljevanje, ki jih izvajajo vojni poglavarji; opozarja, da imata proizvodnja in trgovina z opijem v Afganistanu uničujoče posledice za lokalno prebivalstvo in splošno varnost v državi;

13.

pozdravlja članstvo Afganistana pri pobudi za preglednost v ekstraktivni industriji; poziva afganistansko vlado, naj poveča preglednost v rudarskem sektorju in naj oblikuje stroge zahteve za dovoljenja in nadzor, da bi zagotovili trajnost v ekstraktivni industriji; poziva vlado, naj okrepi prizadevanja za zaščito pomembnih javnih virov, kot so zemlja in minerali, pred tem, da bi jih izkoriščale kriminalne in uporniške mreže;

14.

podpira prebivalce Afganistana in vztraja, da morajo vse strani, vpletene v konflikt, spoštovati mednarodno humanitarno pravo in pravice vseh članov družbe, zlasti manjšin, žensk in otrok, ki so zaradi razmer še bolj prizadeti; poziva afganistanske oblasti, naj v celoti izvajajo akcijski načrt OZN in Afganistana, podpisan 30. januarja 2011 v Kabulu, v zvezi z običajem „bača bazi“, ki omogoča rehabilitacijo otrok žrtev spolne zlorabe; še zlasti obsoja napade na bolnišnice in zdravstvene domove, šole in humanitarne operacije; najostreje obsoja stalne kršitve človekovih pravic in barbarsko nasilje, ki ga izvajajo talibani, Islamska država in Al Kaida nad afganistanskim prebivalstvom; opozarja na tveganja v zvezi z vrnitvijo nekdanjih vojnih zločincev, zlasti ustanovitelja skupine Hizb E Islami Gulbudina Hekmatjarja, ki ga so ga ZDA leta 2003 razglasile za terorista in ga povezujejo s povečano navzočnostjo Islamske države v Afganistanu;

15.

je zelo zaskrbljen zaradi porasta nasilja nad ženskami in odprave pravic žensk ter nad življenjskimi razmerami na območjih, ki jih nadzorujejo talibani v Afganistanu; znova poziva afganistanski parlament in afganistansko vlado, naj razveljavita vse zakone, ki vsebujejo elemente diskriminacije žensk ter so v nasprotju z mednarodnimi pogodbami, ki jih je država podpisala; pozdravlja, da je pomoč EU Afganistanu osredotočena na krepitev vloge žensk in na vključevanje načela enakosti med spoloma, zlasti pa dejstvo, da kar 53 % programov EU kot pomemben cilj vsebuje enakost spolov; v celoti podpira polno izvajanje resolucije varnostnega sveta OZN št. 1325 (2000) o ženskah, miru in varnosti ter drugih notranjih ukrepih za spodbujanje enakosti spolov in krepitev vloge žensk in deklet v Afganistanu, pa tudi za boj proti nasilju nad ženskami;

16.

poziva vladi Afganistana in Pakistana ter druge regionalne akterje, naj si skupaj prizadevajo za vzpostavitev mirovnega sporazuma v Afganistanu, stalni socialno-ekonomski razvoj in večjo notranjo stabilnost, pa tudi za sodelovanje na področju varnosti in terorizma, ter spodbuja k izmenjavi obveščevalnih podatkov in sodelovanju v boju proti teroristom in skrajnežem na obeh straneh meje; poziva vse afganistanske regionalne akterje, naj se brez zadržkov zavežejo preglednemu sodelovanju v boju proti terorizmu;

17.

ponovno poudarja, da mora mednarodna skupnost še naprej sodelovati v Afganistanu in prispevati k obnovi države, razvoju gospodarstva in boju proti terorizmu; poudarja pomen stalne pomoči Afganistanu in pozdravlja, da so EU in države članice na bruseljski konferenci potrdile svojo finančno udeležbo; poziva zlasti k podpori pobud, ki obravnavajo prednostne potrebe notranje razseljenih oseb in beguncev, ki se vračajo;

18.

priznava odgovornost EU in držav članic, da spoštujejo pravico do prošnje za mednarodno zaščito in sodelujejo v programih UNHCR za preselitev; poudarja, da je pravica in možnost, da prosilci za azil na varen in zakonit način poiščejo zatočišče, bistvena za preprečevanje smrtnih žrtev med njimi;

19.

je seznanjen, da je bil med EU in Afganistanom sklenjen neuradni dogovor o skupnih nadaljnjih ukrepih za ponovni sprejem; obžaluje, da ni pri sklepanju tega sporazuma ni bilo parlamentarnega in demokratičnega nadzora; poziva vlade v regiji, naj Afganistancev ne vračajo v domovino; poudarja, da taka dejanja pomenijo neposredno kršitev mednarodnega humanitarnega prava in da naraščajoče število tako obravnavanih beguncev samo krepi teroristične skupine ter povečuje nestabilnost v regiji; poudarja, da deportacije v Afganistan resno ogrožajo življenje povratnikov, zlasti samskih oseb, ki v državi nimajo mreže sorodnikov ali prijateljev in imajo zato le malo možnosti preživetja; poudarja, da morata biti pomoč in sodelovanje EU prilagojena ciljem za doseganje razvoja in rasti v tretjih državah ter zmanjšanju in morebitnemu izkoreninjenju revščine, ne pa spodbujanju tretjih držav, da sodelujejo pri vračanju migrantov brez urejenega statusa, nasilnem odvračanju ljudi od selitve ali ustavljanju tokov beguncev proti Evropi (resolucija Parlamenta z dne 5. aprila 2017 o obravnavanju tokov beguncev in migrantov: vlogi zunanjega delovanja EU (3));

20.

je seznanjen z odločitvijo tožilke Mednarodnega kazenskega sodišča, da začne preiskavo domnevnih hudodelstev zoper človečnost v Afganistanu od leta 2003;

21.

poziva afganistanske oblasti, naj vse smrtne kazni pretvorijo v druge oblike kaznovanja in ponovno uvedejo moratorij za usmrtitve z namenom, da se smrtna kazen trajno odpravi; poziva afganistansko vlado, naj začne v celoti izvajati nacionalni načrt za odpravo mučenja, in obžaluje poročila o tem, da so vse vpletene strani v Afganistanu mučile pripornike, pridržane v konfliktu, in slabo ravnale z njimi;

22.

izraža globoko zaskrbljenost zaradi množičnega povečanja števila notranje razseljenih oseb v letu 2016 – več kot 600 000 na novo razseljenih oseb, kar bi lahko povzročilo veliko humanitarno krizo; spodbuja vse strani, naj poskrbijo za te ranljive afganistanske državljane, ter poziva afganistansko vlado, naj pomaga pri njihovem ponovnem vključevanju v afganistansko družbo; poudarja, da bo v skladu z ocenami afganistanskih organov, agencij OZN in drugih humanitarnih agencij, do konca leta 2017 humanitarno pomoč potrebovalo več kot 9,3 milijona ljudi;

23.

pozdravlja, da je začel začasno veljati sporazum o sodelovanju za partnerstvo in razvoj, ki sta 1. decembra 2017 ga podpisali Evropska unija in Afganistan in je prvi zavezujoči okvir za odnose med podpisnicama; prav tako spodbuja države članice EU, naj hitro ratificirajo sporazum, da bo lahko začel v celoti veljati;

24.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Afganistana.

(1) UL C 366, 27.10.2017, str. 129.

(2) UL C 65, 19.2.2016, str. 133.

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0124.

11.10.2018

Uradni list Evropske unije

C 369/91

P8_TA(2017)0500

Položaj Rohingejcev

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2017 o položaju Rohingejcev (2017/2973(RSP))

(2018/C 369/12)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Mjanmaru in o položaju rohinških muslimanov, zlasti z dne 14. septembra 2017 (1), 7. julija 2016 (2) in 15. decembra 2016 (3), ter o apatridnosti v južni in jugovzhodni Aziji z dne 13. junija 2017 (4),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta o Mjanmaru/Burmi z dne 16. oktobra 2017,

—	ob upoštevanju pripomb podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini v bangladeškem mestu Cox’s Bazar 19. novembra 2017,

—

ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 6. septembra 2017 o razmerah v zvezni državi Rakhine, z dne 11. septembra 2017 o najnovejšem dogajanju v zvezni državi Rakhine v Mjanmaru in obmejni regiji v Bangladešu, z dne 20. novembra 2017 o Mjanmaru/Burmi ter z dne 23. novembra 2017 o podpisu dvostranskega sporazuma o vračanju med mjanmarsko in bangladeško vlado,

—	ob upoštevanju obiska komisarja EU za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Hristosa Stilianidisa v severnem delu zvezne države Rakhine maja 2017,

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 1. junija 2016 z naslovom „Elementi za strategijo EU v zvezi z Mjanmarom/Burmo: posebno partnerstvo za demokracijo, mir in blaginjo“ (JOIN(2016)0024),

—	ob upoštevanju skupnega sporočila za javnost o tretjem krogu dialoga o človekovih pravicah med EU in Mjanmarom z dne 25. novembra 2016,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta o apatridnosti z dne 4. decembra 2015,

—	ob upoštevanju memoranduma o soglasju med Mjanmarom in Bangladešem o repatriaciji Rohingejcev iz Bangladeša v Mjanmar, ki je bil podpisan 23. novembra 2017,

—	ob upoštevanju predsedniške izjave varnostnega sveta OZN o nasilju v zvezni državi Rakhine z dne 6. novembra 2017,

—	ob upoštevanju osnutka resolucije o razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmaru, ki jo je 16. novembra 2017 odobril tretji odbor generalne skupščine OZN,

—	ob upoštevanju poročila Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice z dne 20. junija 2016 o človekovih pravicah rohinških muslimanov in drugih manjšin v Mjanmaru ter poročila posebne poročevalke OZN o človekovih pravicah v Mjanmaru z dne 18. marca 2016,

—	ob upoštevanju 27. posebnega zasedanja Sveta OZN za človekove pravice o človekovih pravicah manjšinske populacije rohinških muslimanov in drugih manjšin v mjanmarski zvezni državi Rakhine,

—	ob upoštevanju konvencije OZN o statusu beguncev iz leta 1951 ter njenega protokola iz leta 1967,

—	ob upoštevanju konvencije o statusu oseb brez državljanstva iz leta 1954 in konvencije o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva iz leta 1961,

—	ob upoštevanju globalnega akcijskega načrta Sveta OZN za človekove pravice (UNHCR) za odpravo apatridnosti za obdobje 2014–2024,

—	ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

—	ob upoštevanju končnega poročila svetovalnega odbora za zvezno državo Rakhine,

—	ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, oba iz leta 1966,

—	ob upoštevanju listine združenja ASEAN,

—	ob upoštevanju členov 123(2) in 123(4) Poslovnika,

ker v zvezni državi Rakhine v Mjanmaru/Burmi živi približno milijon Rohingejcev, pripadnikov pretežno muslimanske manjšine, ki so žrtve represije in katerih človekove pravice se stalno kršijo, med drugim z grožnjami s smrtjo in grožnjami za varnost, odrekanjem pravice do zdravstvene oskrbe in izobraževanja, podhranjenostjo in neustrezno prehransko varnostjo, prisilnim delom, spolnim nasiljem in omejevanjem njihovih političnih pravic;

ker Rohingejci spadajo med najbolj preganjane manjšine na svetu in ker se jim odrekajo polne državljanske pravice, z mjanmarskim zakon o državljanstvu iz leta 1982 pa so postali apatridi; ker so Rohingejci večinoma zaprti v taboriščih, njihovo gibanje znotraj in zunaj zvezne države Rakhine pa je strogo omejeno;

C.	ker so najnovejši napadi na varnostne postojanke avgusta 2017 povzročili popolnoma nesorazmeren odziv mjanmarske vojske, ki je zagrešila več hudih kršitev človekovih pravic Rohingejcev;

ker je od avgusta 2017 več kot 646 000 Rohingejcev pobegnilo na varno v sosednji Bangladeš, beg pa je potekal v grozljivih razmerah; ker naj bi skupno število rohinških beguncev v Bangladešu do konca leta 2017 preseglo milijon; ker je na ducate ljudi, tudi žensk in otrok, med begom umrlo, več kot 400 000 ljudi pa potrebuje zdravstveno oskrbo in pomoč v hrani; ker umore, posilstva in mučenje Rohingejcev ter požiganje njihovih vasi uporabljajo kot orodje za povzročitev trajne škode socialni strukturi Rohingejcev ter travmatiziranje prebivalstva;

E.	ker so mejo med Mjanmarom in Bangladešem militarizirali in minirali, da bi ljudem preprečili prečkanje meje;

F.	ker je po podatkih agencij OZN dostop za humanitarne organizacije še vedno zelo omejen tudi za dostavljanje hrane, vode in zdravil Rohingejcem;

ker je visoki komisar OZN za človekove pravice Zejd Rad Al Husein 10. septembra 2017 razglasil, da so razmere v Mjanmaru klasičen primer etničnega čiščenja, 5. decembra 2017 pa, da ni mogoče izključiti, da mjanmarske državne sile izvajajo genocidna dejanja nad rohinškimi muslimani; ker so pri organizaciji Amnesty International položaj manjšin v državi Rakhine opisali kot „apartheid“, Svet OZN za človekove pravice pa je obsodil „zelo verjetno izvajanje hudodelstev proti človečnosti“ v Mjanmaru;

ker so na donatorski konferenci 23. oktobra 2017 v Ženevi, na kateri so sodelovali UNHCR, Urad Organizacije združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (OCHA), Mednarodna organizacija za migracije (IOM), Evropska unija in vlada Kuvajta, zagotovili donacije za pomoč v skupnem znesku 344 milijonov USD, pri čemer bo več kot polovico tega zneska prispevala EU;

ker sta vladi Mjanmara in Bangladeša podpisali nezavezujoč memorandum o soglasju, s katerim naj bi zagotovili varno vrnitev rohinških beguncev, ki so se zatekli v Bangladeš; ker je podpredsednica/visoka predstavnica podpis memoranduma o soglasju za repatriacijo označila za pomemben in korak pri reševanju ene najhujših humanitarnih in človeških kriz našega časa; ker ni jasno, koliko potencialnih rohinških povratnikov bo nastanjenih v taboriščih in na zbirnih območjih; ker ni jasnega časovnega okvira za ponovno vzpostavitev ustreznih varnostnih razmer in varne nastanitve ali za priznanje njihovih državljanskih pravic;

obžaluje nadaljevanje nasilja in poboje, sistematično uporabo sile in izgubo življenj, možnosti za preživljanje in zavetišč v zvezni državi Rakhine; izraža globoko zaskrbljenost zaradi humanitarnih razmer in razmer na področju človekovih pravic in izraža globoko sočutje in polno podporo Rohingejcem; želi spomniti, da imajo mjanmarske oblasti v skladu s standardi in obveznostmi na področju človekovih pravic dolžnost, da brez diskriminacije zaščitijo vse civiliste pred zlorabami, preiščejo hude kršitve človekovih pravic in preganjajo odgovorne;

poziva, naj mjanmarske varnostne sile takoj ustavijo nasilje, poboje, nadlegovanje in posiljevanje Rohingejcev ter uničevanje njihovih domov;

poziva mjanmarske oblasti, naj sodelujejo z mednarodnimi agencijami za pomoč, EU in OZN, da se omogoči takojšen in neoviran dostop do zvezne države Rakhine in bližnjih območij, vključno z namensko podporo ranljivim skupinam, kot so otroci, starejši in žrtve spolnega nasilja; poziva vlado, naj izvaja ukrepe v skladu z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2106(2013), da bi preprečili spolno nasilje ter se odzvali nanj;

poziva mjanmarske oblasti, naj dovolijo dostop neodvisnim opazovalcem, zlasti misiji OZN za ugotavljanje dejstev, ki jo je Svet OZN za človekove pravice ustanovil marca 2017, da se zagotovi neodvisna in nepristranska preiskava obtožb o hudih kršitvah človekovih pravic na vseh straneh; poziva vse strani, naj zagotovijo, da ne bo nekaznovanja za kršitve človekovih pravic; želi spomniti, da je treba v primeru, če obstajajo dokazi o kršitvah človekovih pravic, posameznike preganjati v okviru pravičnih in poštenih postopkov na neodvisnih civilnih sodiščih, brez izrekanja smrtne kazni; odločno poziva k stalnemu ukrepanju Varnostnega sveta OZN, vključno z napotitvijo na Mednarodno kazensko sodišče, če Mjanmar ne bo zmožen ali pripravljen izvajati pregona ali se sam obrniti na Sodišče;

poziva mjanmarsko vlado, naj nacionalnim in mednarodnim medijskim organizacijam zagotovi popoln in neoviran dostop do zvezne države Rakhine, poleg tega pa naj zagotovi, da bodo medijski delavci varni in zaščiteni;

ponovno poziva vlado Mjanmara, naj takoj preneha uporabljati protipehotne mine in odstrani vse mine, ki jih je že položila, vključno s tistimi, ki jih je pred nedavnim položila vzdolž meje z Bangladešem; poziva mednarodno skupnost, naj zagotovi tehnično pomoč na tem področju; priznava prizadevanja Bangladeša pri spoprijemanju s humanitarno krizo v sosednji državi; pozdravlja, da Bangladeš zagotavlja zaščito Rohingejcem, ki bežijo iz Mjanmara, in ga spodbuja, naj jim še naprej zagotavlja podporo v sodelovanju z UNHCR; ga poziva, naj s poenostavitvijo upravnega bremena, registracijskih postopkov in omejitev gibanja še naprej omogoča humanitarne operacije mednarodnih nevladnih organizacij;

je seznanjen z memorandumom o soglasju, o katerem sta se dogovorila Mjanmar in Bangladeš v zvezi z vračanjem; poziva obe strani, naj popolnoma spoštujeta prostovoljno, varno in dostojanstveno vračanje Rohingejcev v domače kraje, brez kakršne koli diskriminacije ter ob polnem nadzoru OZN; vztraja, da morajo mjanmarske oblasti dati verodostojna zagotovila, da povratnikov ne bodo preganjale ali strpale v taborišča, ki bodo ločena glede na etnično ali versko pripadnost, da morajo zagotoviti neodvisno in nepristransko spremljanje organizacijam za človekove pravice; potrjuje načelo nevračanja in pritrjuje oceni UNHRC z dne 24. novembra 2017, da razmere v mjanmarski zvezni državi Rakhine ne zagotavljajo varnega in trajnega vračanja; poziva EU, naj vodi mednarodna prizadevanja, tako da skupaj z OZN organizira medvladni vrh; predlaga, naj se na tem vrhu pregleda napredek pri procesu vračanja Rohingejcev in ponovnem vzpostavljanju državljanskih pravic ter naj se začne postopek za neodvisno preiskavo hudodelstev proti človečnosti;

poziva EU in njene države članice, naj povečajo finančno in materialno podporo za nastanitev beguncev, hkrati pa poskrbijo, da se ta podpora ne bi namenjala nesprejemljivim rešitvam za begunce in povratnike; poziva mednarodne akterje, naj vzpostavijo financiranje, ki bo z dostopom do ustreznih in boljših storitev zagotavljalo trajnosten odziv na potrebe razseljenih Rohingejcev in gostiteljskih skupnosti; opozarja zlasti na nujno potrebno financiranje, za katerega naj bi ocenah potrebovali 10 milijonov USD, za zagotavljanje specialističnih storitev na področju zdravja in duševnega zdravja za preživele žrtve posilstva in nasilja na podlagi spola; poziva Komisijo, naj podpre celovito preiskavo obsega spolnega nasilja in drugih zločinov zoper Rohingejce;

izraža globoko zaskrbljenost zaradi poročil o trgovini z rohinškimi ženskami in dekleti v Mjanmaru in Bangladešu, in poziva oblasti obeh držav, naj sodelujejo s Komisijo Združenih narodov za človekove pravice in organizacijami na področju človekovih pravic, da bi naredili konec temu trgovanju ter prizadetim ženskam in dekletom omogočili zaščito in podporo;

10.

odločno poziva vlado Mjanmara, naj obravnava dolgotrajno in sistematično diskriminacijo; poudarja, da je brez odprave temeljnih vzrokov nemogoče narediti konec trpljenju Rohingejcev; v zvezi s tem poudarja, da v Mjanmaru odrekanje pravic manjšinam ne zadeva samo Rohingejcev, temveč tudi druge etnične skupine, med drugim v zveznih državah Kačin in Šan;

11.

pozdravlja končno poročilo svetovalnega odbora za zvezno državo Rakhine, ki je bil ustanovljen na zahtevo državne svetnice Aung San Su Či; spodbuja mjanmarske oblasti, naj takoj, ko bo mogoče, imenujejo organ za izvajanje, ki bo v celoti uresničil Annanova priporočila; spodbuja EU, OZN in druge mednarodne akterje, naj ta proces podprejo;

12.

poudarja priporočilo svetovalnega odbora o tem da je treba uskladiti pravne določbe o državljanstvu z mednarodnimi standardi in pogodbami, katerih podpisnica je država Mjanmar; odločno poziva mjanmarsko vlado, naj spremeni zakon o državljanstvu in rohinškim rezidentom zagotovi pravno priznane dokumente o državljanstvu, da bodo sprejeti kot etnična skupnost in da bo spoštovana njihova pravica do samoopredelitve; poziva vlado, naj izda osebne izkaznice, na katerih ne bo označena verska pripadnost;

13.

vztraja, da je treba segregaciji rohinškega prebivalstva v Mjanmaru narediti konec; poziva k preklicu policijske ure, ki je bila uvedena za Rohingejce, in k odpravi kontrolnih točk, razen tistih, ki so zares potrebne; poziva mjanmarsko vlado, naj poskrbi, da bodo rohinški rezidenti lahko neovirano potovali po zvezni državi Rakhine in preostanku države, ter da bodo potrjene njihove pravice do zdravstvenega varstva, hrane, izobraževanja in zaposlitve;

14.

poziva vse strani, naj podprejo vzpostavljanje učinkovitih demokratičnih institucij in močne civilne družbe, spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin ter spodbujanje dobrega upravljanja, pravne države in neodvisnega in nepristranskega sodstva;

15.

poziva EU in njene države članice, naj čim prej sprejmejo ciljno usmerjene kaznovalne sankcije zoper posameznike v vojaških in varnostnih službah, ki so odgovorni za to, da so obsežne zlorabe človekovih pravic v Mjanmaru tako razširjene in stalne;

16.

obžaluje, da varnostni svet OZN ni dosegel soglasja glede odločnih ukrepov, ter poziva EU in njene države članice, naj okrepijo pritisk na države, ki blokirajo smiselno ukrepanje, vključno s Kitajsko in Rusijo;

17.

poziva EU in njene države članice, naj razširijo področje uporabe sedanjega embarga na orožje zoper Mjanmar; ponovno poziva varnostni svet OZN, naj uvede popoln globalni embargo na orožje za Mjanmar, prekine vse neposredne in posredne dobave, prodajo ali prenos, vključno s tranzitom in pretovarjanjem vsega orožja, streliva in druge vojaške in varnostne opreme ter zagotavljanje usposabljanja ali druge pomoči na vojaškem in varnostnem področju;

18.

poziva mjanmarsko vlado in državno svetnico Aung San Su Či, naj odločno obsodita vsako podžiganje k rasnemu ali verskemu sovraštvu ter se borita proti družbeni diskriminaciji in sovražnostim, uperjenim proti rohinški manjšini, ter potrdijo univerzalno pravico do svobode vere ali prepričanja;

19.

prav tako poziva združenje ASEAN in vlade v tej regiji, naj še naprej sprejemajo ukrepe in povečujejo pritisk na mjanmarsko vlado in vojsko, da se zaustavijo zlorabe in zaščitijo vsi civilisti v zvezni državi Rakhine in vsem Mjanmaru;

20.

opominja, da se nagrada Saharova podeljuje tistim, ki zagovarjajo človekove pravice, varujejo pravice manjšin in spoštujejo mednarodno pravo, kar so le nekatera od meril; opozarja, da bi bilo treba razmisliti o odvzemu nagrade Saharova v primerih, ko prejemniki po tem, ko so nagrado že prejeli, kršijo ta merila;

21.

poziva Kitajsko in druge mednarodne in regionalne akterje, naj uporabijo vse dvostranske, večstranske in regionalne platforme, ki jih imajo na razpolago, ter zahtevajo ustavitev grozodejstev in uveljavitev miroljubne rešitve;

22.

poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in države članice, naj stopnjujejo pritisk na mjanmarske oblasti in varnostne službe, da končajo nasilje in diskriminacijo nad Rohingejci, ter sodelujejo z OZN, združenjem ASEAN in vladami v tej regiji, da se odpravi segregacija v Mjanmaru;

23.

poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj obvesti Parlament o ukrepih, ki jih je delegacija EU sprejela na srečanju zunanjih ministrov ASEM v Najpjidavu 21. novembra 2017; poziva k oživitvi dialoga med Mjanmarom in EU o človekovih pravicah, da se izrecno obravnavajo vprašanja v zvezi z rohinško skupnostjo;

24.

poziva Komisijo, naj preuči posledice v okviru trgovinskih preferencialov, ki jih uživa Mjanmar, ter razmisli tudi o uvedbi preiskave v skladu z mehanizmi iz pobude „Vse razen orožja“;

25.

poziva EU in njene države članice, naj podprejo globalni akcijski načrt Komisije Združenih narodov za človekove pravice za odpravo apatridnosti za obdobje 2014–2024;

26.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in parlamentu Mjanmara, vladi in parlamentu Bangladeša, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU, generalnemu sekretarju ASEAN, medvladni komisiji ASEAN za človekove pravice, posebni poročevalki OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmaru, visokemu komisarju OZN za begunce in Svetu OZN za človekove pravice.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0351.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0316.

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0506.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0247.

11.10.2018

Uradni list Evropske unije

C 369/96

P8_TA(2017)0501

Izvajanje direktive o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2017 o izvajanju Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji (2015/2129(INI))

(2018/C 369/13)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 3 in 6 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 82(2) in 83(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—	ob upoštevanju členov 7, 8, 24, 47, 48 in 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—	ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989 in njenih protokolov,

—	ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo z dne 25. oktobra 2007,

—	ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti z dne 23. novembra 2001,

—	ob upoštevanju strategije o otrokovih pravicah (2016-2021), ki jo je sprejel Svet Evrope,

—	ob upoštevanju Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (1),

—	ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o 25. obletnici Konvencije ZN o otrokovih pravicah (3),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o spolni zlorabi otrok na internetu (4),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. maja 2012 o evropski strategiji za boljši internet za otroke (COM(2012)0196) ter ob upoštevanju poročila Komisije z dne 6. junija 2016 z naslovom Končna ocena večletnega programa EU za zaščito otrok, ki uporabljajo internet in druge komunikacijske tehnologije (Varnejši internet) (COM(2016)0364),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 16. decembra 2016 o oceni, v kolikšni meri so države članice sprejele potrebne ukrepe za izpolnitev določb Direktive 2011/93/EU (COM(2016)0871), in poročila Komisije z dne 16. decembra 2016 o oceni izvajanja ukrepov iz člena 25 Direktive 2011/93/EU (COM(2016)0872),

—	ob upoštevanju poročila Europola iz leta 2016 o oceni ogroženosti zaradi organiziranega internetnega kriminala (iOACTA),

—

ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice z dne 27. februarja 2017 z naslovom Otrokom prijazno pravosodje: vidiki in izkušnje otrok, ki sodelujejo v sodnih postopkih kot žrtve, priče ali stranke v devetih državah članicah EU (Child-friendly justice: Perspectives and experiences of children involved in judicial proceedings as victims, witnesses or parties in nine EU Member States),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. aprila 2017 z naslovom Zaščita otrok pri migracijah (COM(2017)0211),

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0368/2017),

ker so dejanja spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok hude kršitve temeljnih človekovih pravic, zlasti pravice otrok do potrebnega varstva in skrbi za zagotovitev njihove dobrobiti, kot je določeno v Konvenciji OZN o otrokovih pravicah iz leta 1989 in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah;

B.	ker je treba pri izvajanju kakršnih koli ukrepov za boj proti tem kaznivim dejanjem upoštevati zlasti koristi otroka v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencijo OZN o otrokovih pravicah;

ker je Direktiva 2011/93/EU obsežen pravni instrument, ki vsebuje določbe o kazenskem materialnem pravu in kazenskih postopkih, ukrepih za pomoč žrtvam in njihovo zaščito, vključno z upravnimi ukrepi, in ker njeno izvajanje zahteva tesno sodelovanje akterjev iz različnih sektorjev, kot so organi kazenskega pregona, pravosodje, združenja staršev in družin, ki se dejavno ukvarjajo z zaščito mladoletnikov, nevladne organizacije, ponudniki internetnih storitev in drugi;

ker poročilo Komisije o izvajanju ne vključuje statistik o odstranjevanju in preprečevanju dostopa do spletnih mest, ki vsebujejo ali širijo podobe spolne zlorabe otrok, zlasti statistik o hitrosti odstranjevanja nezakonitih vsebin, pogostosti, s katero po prejetju poročil ukrepajo organi kazenskega pregona, zamudah pri odstranjevanju spletnih mest, da ne bi motili preiskav v teku, ali pogostosti, s katero tako shranjene podatke sodni organi ali organi kazenskega pregona dejansko uporabijo;

E.	ker je dejstvo, da žrtve zlorabe pogosto ne prijavijo, eden od glavnih izzivov preiskovanja spolne zlorabe otrok in pregona storilcev; ker dečki redkeje prijavijo zlorabo;

F.	ker otroci, ki so žrtve spolne zlorabe ali izkoriščanja, trpijo zaradi številnih in dolgotrajnih fizičnih in/ali psiholoških travm, ki jim lahko sledijo tudi v odraslost;

G.	ker je spolna zloraba in izkoriščanje otrok na spletu pojav, ki se razvija, in ker se v internetu pojavljajo nove oblike kaznivih dejanj, kot sta „maščevalna pornografija“ in spolno izsiljevanje, ki se jih morajo države članice lotiti s konkretnimi ukrepi;

ker se organi kazenskega pregona srečujejo z izzivi, ki jih predstavljajo omrežja vzajemne izmenjave (peer-to-peer) in zasebna omrežja, ki si izmenjujejo gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok; ker je treba deklice in dečke že od zgodnje starosti ozaveščati o tveganjih in o tem, da je v digitalni dobi pomembno spoštovati dostojanstvo in zasebnost drugih;

ker so migrantski otroci – zlasti deklice, pa tudi precejšen delež dečkov (5) – še posebno izpostavljeni spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok v rokah trgovcev z ljudmi, tihotapcev, preprodajalcev drog, ljudi v krogu prostitucije ter drugih posameznikov in krogov, ki izkoriščajo njihovo ranljivost, na poti v Evropo in potem, ko tja prispejo;

J.	ker industrija spolnega turizma prizadene precejšnje število otrok, zlasti deklic, pa tudi pomemben delež dečkov;

K.	ker je treba zaradi skladnosti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah pri ukrepih, sprejetih v skladu z uvodno izjavo 47 Direktive 2011/93/EU v zvezi s preprečevanjem dostopa in odstranjevanjem spletišč, spoštovati zaščitne ukrepe iz člena 25 te direktive;

L.	ker je bilo s sistematičnim pregledom in metaanalizo ugotovljeno, da je za invalidne otroke trikrat verjetneje, da bodo postali žrtve fizičnega ali spolnega nasilja, kot za njihove neinvalidne vrstnike;

M.	ker uporaba izraza „otroška pornografija“ ni ustrezna za opredelitev kaznivih dejanj iz členov 5 in 2(c) Direktive 2011/93/EU in ima lahko negativne posledice za otroke žrtve;

Glavne ugotovitve in priporočila

nedvoumno obsoja vse oblike spolne zlorabe in izkoriščanja otrok, pa tudi nasilno in škodljivo viktimizacijo otrok na vseh ravneh; pozdravlja dejstvo, da je Svet Evrope sprejel strategijo o otrokovih pravicah (2016–2021); poziva vse institucije EU in države članice, naj ustrezno ukrepajo, da bi preprečile vse oblike fizičnega in psihološkega nasilja, vključno s telesno in spolno zlorabo ter spolnim izkoriščanjem, ter otroke zaščitile pred njimi; poziva vse institucije EU in države članice, naj z združenimi močmi učinkovito ukrepajo, da bi izkoreninile spolno zlorabo in izkoriščanje ter na splošno vsa spolna kazniva dejanja zoper otroke; poziva institucije EU in države članice, naj imajo zaščito otrok za izrecno prednostno nalogo, ko pripravljajo in izvajajo politike, ki bi lahko negativno vplivale nanje;

meni, da je Direktiva 2011/93/EU trden in celovit pravni okvir za boj proti spolnim zlorabam in spolnemu izkoriščanju otrok; obžaluje velike izzive, s katerimi se države članice soočajo pri prenosu in izvajanju direktive, zlasti v zvezi z določbami o preprečevanju, preiskovanju in pregonu ter pomočjo žrtvam in njihovo zaščito, ter dejstvo, da možnosti, ki jih ponuja direktiva, še niso v celoti izkoriščene; poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za pravilen prenos direktive v celoti; poziva države članice, naj zagotovijo, da se bo pravnemu prenosu sledilo učinkovito izvajanje, ki bo zagotovilo zaščito in pomoč otrokom žrtvam in ničelno toleranco do spolne zlorabe otrok;

obžaluje, da Komisija svojih poročil o izvajanju ni mogla predstaviti v roku, določenem v členu 28 Direktive 2011/93/EU, ter da je v dveh poročilih o oceni, ki ju je predstavila, zgolj popisan prenos v nacionalno pravo držav članic, medtem ko njihova skladnost z direktivo ni bila v celoti ocenjena; zahteva, naj države članice sodelujejo in Komisiji posredujejo vse ustrezne informacije o izvajanju direktive, vključno s statističnimi podatki;

poudarja, da je za taka kazniva dejanja zoper otroke izraz „gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok“ primernejši od izraza „otroška pornografija“; poziva Komisijo in države članice, naj uporabljajo izraz „gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok“ namesto izraza „otroška pornografija“; vendar poudarja, da novo besedišče na noben način ne omejuje kaznivih dejanj, naštetih v okviru „otroške pornografije“ v členu 5 Direktive 2011/93/EU v povezavi s členom 2(c);

obžaluje, da v poročilu Komisije o izvajanju ni omenjeno, ali je Komisija ocenila učinkovitost sistema INHOPE pri prenašanju poročil sogovornikom v tretjih državah;

obžaluje, da Komisija ni zbrala podatkov o vrstah preprečevanja dostopa, ki so bile uporabljene; obžaluje, da niso bili objavljeni podatki o številu spletnih mest na seznamih za preprečitev dostopa v posameznih državah; obžaluje, da niso bile ocenjene varnostne metode, kot je šifriranje, s katerimi se preprečuje uhajanje seznamov za preprečevanje dostopa, ki bi imeli sicer resen nasproten učinek; pozdravlja dejstvo, da je Komisija, ki je leta 2011 spodbujala obvezno preprečevanje dostopa, to stališče izrecno opustila;

Materialno kazensko pravo (členi 3, 4 in 5 direktive)

je seznanjen z dejstvom, da so države članice prenesle določbe materialnega kazenskega prava iz Direktive 2011/93/EU; je kljub temu zaskrbljen, ker nekatere države članice niso v celoti prenesle določb o kaznivih dejanjih spolnega izkoriščanja (člen 4), o kaznivih dejanjih spolne zlorabe, kadar gre za zlorabo priznanega položaja zaupanja, avtoritete ali vpliva (člen 3(5)(i)) ali za zlorabo posebno ranljivega položaja otroka (člen 3(5)(ii)), in o odgovornosti pravnih oseb (člen 12);

meni zlasti, da bi si morale države članice na vso moč prizadevati za boj proti nekaznovanju storilcev spolne zlorabe otrok, pa tudi posameznikov ali pravnih oseb, ki podpirajo kakršno koli kaznivo dejanje spolnega izkoriščanja in spolne zlorabe otrok, pri njem pomagajo ali k njemu napeljujejo; meni, da je izredno pomembno, da države članice zagotovijo odgovornost tako fizičnih kot tudi pravnih oseb, kadar pomanjkljivo spremljanje ali nadzor člana te pravne osebe dopusti ali olajša storitev kaznivih dejanj;

je zlasti zaskrbljen nad nevarnostmi in tveganji, ki jih pomeni spletna razsežnost za otroke, še posebno v zvezi s spletnim pridobivanjem otrok, pa tudi s pridobivanjem otrok za spolne namene in drugimi oblikami napeljevanja; meni, da je treba zato najti načine za prepoznavanje, prijavljanje in preiskovanje takih nevarnih praks; poudarja, da je treba zvišati raven zaščite otrok na spletu, obenem pa uvesti programe ozaveščanja in obveščanja o nevarnostih na spletu;

10.

spominja Komisijo, da bi morale biti omejitve spletne vsebine pravno utemeljene, dobro opredeljene, sorazmerne in legitimne ter imeti jasen namen;

11.

je zaskrbljen zaradi povečanja števila prenosov spolne zlorabe otrok v živo prek spleta, katerih storilci so visoko usposobljeni in inovativni, ko gre za uporabo napredne tehnologije; meni, da si morajo zato vse države članice prizadevati, da bi razvile inovativne tehnične aplikacije za zaznavanje takih vsebin in preprečevanje dostopa do njih, obenem pa uvesti omejitve za plačevanje tovrstnih storitev;

12.

poudarja potrebo po obravnavi novih oblik kaznivih dejanj na spletu, kot sta maščevalna pornografija in spolno izsiljevanje, ki prizadenejo veliko mladih, zlasti najstnic; poziva organe kazenskega pregona in sodstva držav članic, naj sprejmejo konkretne ukrepe za boj proti tej novi obliki kriminalitete, ter internetni sektor, klicne centre, nevladne organizacije in vse organe, ki jih zadeva to področje, naj prevzamejo skupno odgovornost pri iskanju rešitev za boj proti tovrstni kriminaliteti, vključno z boljšo uporabo razpoložljivih tehnologij in razvojem novih tehnologij, ki bi omogočile lažjo identifikacijo storilcev kaznivih dejanj na spletu;

13.

ponovno poudarja pravico vsakega posameznika, da odloča o usodi svojih osebnih podatkov, zlasti ekskluzivno pravico do nadzorovanja uporabe in razkrivanja osebnih podatkov ter pravico do pozabe, ki je opredeljena kot možnost, da oseba doseže takojšnjo odstranitev vsebine, ki bi lahko škodila njenemu dostojanstvu;

14.

vztraja, da morajo države članice, ki tega še niso storile, poleg spletnega navezovanja stikov inkriminirati tudi kibernetsko zalezovanje ali zapeljevanje otrok na spletu; spominja, da kibernetsko zalezovanje pomeni, da odrasla oseba na spletu naveže stik z mladoletno osebo ali osebo, za katero meni, da je mladoletna, z namenom, da bi zoper njo pozneje storila kaznivo dejanje;

15.

obžaluje, da niso na voljo statistični podatki o uporabi postopkov kazenskega prava za zaseg opreme v ustreznih primerih;

Preiskovanje in pregon

16.

ugotavlja, da nekatere države članice niso izpolnile zahteve glede sorazmernega obdobja za pregon kaznivih dejanj po doseženi polnoletnosti žrtve; zato spodbuja države članice, naj zagotovijo, da so zakonski roki, v okviru katerih se ta kazniva dejanja smejo prijaviti in preganjati, dovolj dolgi in da se vsaj začnejo pri polnoletnosti otroka žrtve, da bi omogočili kazenski pregon takega kaznivega dejanja;

17.

poudarja pomen izvajanja člena 17, da se državam članicam zagotovi sodna pristojnost nad kaznivimi dejanji, ki so storjena z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) z dostopom na njihovem ozemlju, ne glede na to, ali se same tehnologije nahajajo na njihovem ozemlju ali ne; poudarja, da je treba razviti praktično podlago za skupen pristop EU na področju sodne pristojnosti v kibernetskem prostoru, kot je bilo poudarjeno na neuradnem srečanju ministrov za pravosodje in notranje zadeve 26. januarja 2016;

18.

obžaluje, da nekatera kazniva dejanja iz Direktive 2011/93/EU niso vključena v nacionalno zakonodajo držav članic, kar zadeva ekstrateritorialno sodno pristojnost; obžaluje, da nekatere države članice zagotavljajo, da bodo preganjale kazniva dejanja spolne zlorabe, storjena v tujini, ne da bi žrtev vložila pritožbo; poziva države članice, naj te pomanjkljivosti učinkovito obravnavajo;

19.

poziva vse države članice, naj organom kazenskega pregona in sodnim organom dodelijo ustrezne finančne in človeške vire za boj proti spolni zlorabi in izkoriščanju otrok, vključno s posebnim usposabljanjem policistov in preiskovalcev; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo vire za odkrivanje žrtev, ter poziva devet držav članic, ki še niso prenesle člena 15(4) Direktive 2011/93/EU o identifikaciji žrtev, naj to nemudoma storijo in ga začnejo izvajati z oblikovanjem specializiranih preiskovalnih skupin, opremljenih z ustreznimi orodji in viri;

20.

obžaluje, da je zaradi visokega števila neprijavljenih primerov, novosti kaznivih dejanj in razlik v opredelitvah in metodologijah v posameznih državah članicah težko priti do natančnih statističnih podatkov o številu kaznivih dejanj, zlasti na področju spolne zlorabe in izkoriščanja otrok;

21.

poudarja, da nekateri glavni izzivi, s katerimi se srečujejo organi kazenskega pregona in pravosodni organi pri preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok na spletu, izvirajo zlasti iz pogosto čezmejne razsežnosti preiskav in odvisnosti od elektronskih dokazov; ugotavlja zlasti, da je treba izboljšati digitalne preiskovalne tehnike in pri tem držati korak s hitrim tehnološkim razvojem;

22.

poziva države članice, naj okrepijo sodelovanje med nacionalnimi organi pregona, vključno z večjo uporabo skupnih preiskovalnih enot; poziva organe, naj priznajo, da ima lahko prekomerno zanašanje na prijavne točke in na internetni sektor nasproten učinek, saj se boj proti gradivu, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, s tem le preda podizvajalcem;

23.

poziva države članice, naj določbe Direktive 2011/93/EU izvajajo tako, da bodo uporabne tudi v prihodnosti; poziva internetni sektor in ponudnike internetnih storitev, naj uporabljajo sodobno tehnologijo ter naj vlagajo v inovativne rešitve za izboljšanje možnosti za odkrivanje in kazenski pregon storilcev, za razbitje kriminalnih mrež na spletu ter za zaščito žrtev;

24.

izraža zaskrbljenost zaradi rabe tehnologije Carrier-Grade Network Address Translation (NAT CGN) s strani ponudnikov internetnih storitev, na podlagi katere lahko več uporabnikov istočasno uporablja isti IP-naslov, saj to ogroža spletno varnost in onemogoča ugotavljanje odgovornosti; poziva države članice, naj spodbujajo ponudnike internetnih storitev in omrežne operaterje, da sprejmejo potrebne ukrepe za omejitev števila uporabnikov na posamezen naslov IP, postopno odpravijo uporabo tehnologije CGN in izvedejo potrebne naložbe za nujno uvedbo nove generacije naslovov internetnega protokola (različica 6 – IPv6);

25.

poziva države članice, naj povečajo politično in pravosodno sodelovanje ter v celoti izkoristijo obstoječa orodja sodelovanja EU, ki jih ponujata Europol – zlasti v okviru analitičnega projekta Twins in Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti – ter Eurojust, da bi zagotovile uspešno preiskavo in pregon storilcev ter morebitnih soudeležencev; poudarja, da bi bilo treba dati Europolu in Eurojustu ustrezna sredstva za izpolnjevanje teh nalog, in spodbuja države članice k izmenjavi primerov dobre prakse;

26.

poziva države članice, naj povečajo politično in pravosodno sodelovanje v boju proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantskih otrok, ki so še posebno izpostavljeni zlorabam, trgovini in spolnemu izkoriščanju, zlasti deklet, pa tudi dečkov; poziva k večjemu sodelovanju in hitri izmenjavi informacij med organi pri iskanju pogrešanih otrok ter k interoperabilnosti podatkovnih zbirk; poziva države članice, naj izvajajo celosten pristop, ki bo vključeval vse prizadete akterje, ter okrepijo sodelovanje z organi kazenskega pregona, socialnimi službami in civilno družbo; priznava pomembno vlogo civilne družbe pri prepoznavanju ranljivih otrok glede na to, da migrantski otroci ne zaupajo organom kazenskega pregona;

27.

spodbuja države članice, naj okrepijo prizadevanja v boju proti otroškemu spolnemu turizmu in pregonu storilcev in soudeležencev ob upoštevanju odgovornosti vseh vključenih akterjev;

28.

meni, da je treba države članice spodbujati, naj razvijejo specializirano mednarodno mrežo za boj proti spolnemu turizmu, obenem pa sprejmejo politike pod vodstvom vlade, kot je uvedba programov financiranja za pomoč družinam in otrokom, ki živijo na nevarnih območjih;

Preprečevanje (členi 22, 23 in 24 direktive)

29.

poziva države članice, naj uvedejo učinkovite preventivne in intervencijske programe, vključno s programi rednega usposabljanja za vse uradnike, pedagoge, združenja staršev in deležnike, ki so v stiku z otroki, da bi bolje ocenili tveganje storitve kaznivih dejanj;

30.

poziva vse države članice, naj izvajajo ustrezne ukrepe, kot so ozaveščanje javnosti, kampanje preprečevanja, usposabljanje in namenski izobraževalni programi za organe, starše, učitelje, otroke in mladoletnike, tudi v sodelovanju z združenji staršev, ki se dejavno ukvarjajo z zaščito otrok in mladoletnikov, in z ustreznimi organizacijami civilne družbe, da bi spodbudili medijsko pismenost, povečali spletno varnost ter poudarili pomembnost družinskih vrednot (npr. vzajemne odgovornosti, spoštovanja in skrbi), človekovega dostojanstva, samozavesti, nenasilja in na splošno pravice otrok, da so zaščiteni pred vsemi oblikami spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja;

31.

poziva institucije EU in države članice, naj vzpostavijo večstopenjski sistem zaščite otrok, ki bo temeljil na najboljših interesih otroka in polnem spoštovanju njegovih temeljnih pravic, da bi s tem jasno sporočili, da so vse oblike telesne, spolne in čustvene zlorabe otrok nesprejemljive in kaznive;

32.

spodbuja države članice k izmenjavi primerov dobre prakse o izobraževalnem gradivu in programih usposabljanja za vse vključene akterje, kot so učitelji, starši, pedagogi in organi kazenskega pregona, da bi se povečala ozaveščenost o pridobivanju otrok za spolne namene in drugih tveganjih za varnost otrok na spletu; spodbuja države članice, naj vzpostavijo ambiciozne izobraževalne programe, namenjene krepitvi moči tako staršev kot mladostnikov, ozaveščanju obojih o nevarnostih, povezanih s spletom, in spodbujanju k prijavi dogodkov, ki so jim bili priča ali katerih žrtve so, zlasti prek otrokom namenjenih prijavnih točk; meni, da je zelo pomembno staršem dati smernice za presojo tveganj, ki so jim morda izpostavljeni njihovi otroci, in za prepoznavanje prvih znakov morebitne spolne zlorabe prek spleta; poziva ponudnike storitev, naj pospešijo prizadevanja za ozaveščanje o tveganjih, povezanih z uporabo spleta, zlasti za otroke, tako da oblikujejo interaktivna orodja in zagotovijo informacijsko gradivo;

33.

poziva države članice, naj v svojo zakonodajo vključijo obvezno preverjanje ozadja oseb, ki se prijavijo za prostovoljne dejavnosti ali delovna mesta, ki omogočajo dostop do otrok ali avtoriteto nad njimi, ter sistematično izmenjavo informacij o posameznikih, ki so nevarni za otroke;

34.

poziva države članice k izmenjavi informacij o storilcih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost otrok, da bi jim preprečili neopaženo selitev iz ene države članice v drugo zaradi poklicnega ali prostovoljnega dela z otroki ali v ustanovah za otroke; spodbuja države članice, naj izboljšajo izmenjavo informacij o kazenskih obsodbah in prepovedih ter zagotovijo sistematično in usklajeno zbiranje podatkov v nacionalnih registrih storilcev; poziva države članice, naj izpolnijo svoje obveznosti iz člena 22 Direktive 2011/93/EU ter naj zagotovijo učinkovito strokovno pregledane intervencijske programe in ukrepe za osebe, ki se bojijo, da bi lahko zagrešile kazniva dejanja spolne zlorabe otrok in druga kazniva dejanja iz členov od 3 do 7 te direktive;

35.

ugotavlja, da so nekatere države članice pripravile posebne operativne sisteme in forenzične zmogljivosti, namenjene preiskovanju spolne zlorabe otrok; vendar ugotavlja, da večina držav članic nima specializiranih preiskovalnih služb, niti finančnih sredstev za pridobitev sodnomedicinske opreme, kot je posebna programska oprema, ki omogoča preiskave na spletu; zato priporoča, naj EU te službe podpira z zagotavljanjem ustreznih sredstev, če je to potrebno;

36.

je seznanjen z dejstvom, da se spolna zloraba in spolno izkoriščanje otrok v večini primerov ne prijavita organom kazenskega pregona; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za lažje in pogostejše prijavljanje teh kaznivih dejanj ter preučijo možnost vzpostavitve mehanizmov za sistematično in neposredno prijavo teh dejanj;

37.

poziva države članice, naj razvijejo ali okrepijo telefonske linije za otroke v stiski, ki zagotavljajo pomoč in podporo otrokom žrtvam spolne zlorabe ali izkoriščanja ter izpolnjujejo temeljno pravico otrok, da izrazijo svoje mnenje; prosi države članice, naj zagotovijo, da bodo te linije na razpolago 24 ur na dan, dosegljive prek različnih komunikacijskih sredstev, zaupne, brezplačne za otroke kot tudi brez stroškov za linije, jasno umeščene v nacionalne sisteme za zaščito otrok ter deležne strukturnega in dolgoročnega financiranja;

Pomoč in zaščita (členi 18, 19 in 20 direktive)

38.

poziva države članice, naj v celoti izvajajo Direktivo 2012/29/EU o pravicah žrtev kaznivih dejanj, sprejmejo posebne ukrepe za zaščito otrok žrtev in izmenjujejo primere dobre prakse za zagotovitev, da bi dobili otroci najboljšo pomoč in podporo skozi ves kazenski postopek in po zaključku postopka;

39.

pozdravlja primere dobre prakse, ki so bili v nekaterih državah članicah sprejeti za zaščito otrok, kot je Barnhuset na Švedskem; poziva države članice, naj se osredotočijo na zagotavljanje pravne pomoči, psihološke podpore in pomoči ter se izogibajo sekundarni viktimizaciji otrok; spodbuja države članice, naj pripravijo kampanje za ozaveščanje na regionalni in nacionalni ravni, da bi spodbudile podporo otrokom žrtvam, pospešile kulturno spremembo v javnem mnenju in preprečile pripisovanje krivde žrtvam, kar lahko otrokom, ki so žrtve zlorabe, povzroči dodaten stres;

Odstranitev in preprečevanje dostopa (člen 25)

40.

pozdravlja dejstvo, da so države članice vzpostavile zakonodajo in upravne ukrepe za odstranitev spletnih strani, ki vsebujejo gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, in gostujejo na njihovem ozemlju; poziva države članice, naj v celoti izvajajo člen 25 Direktive 2011/93/EU ter naj dajo prednost hitri odstranitvi vira gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, in uvedejo ustrezne zaščitne ukrepe; obžaluje, da je samo polovica držav članic v svojo zakonodajo vključila določbe, ki omogočajo preprečevanje dostopa do teh spletnih strani za uporabnike na njihovem ozemlju; opozarja, da so v boju proti širjenju gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, ukrepi odstranjevanja učinkovitejši od preprečevanja dostopa, saj se s preprečitvijo dostopa vsebina ne izbriše;

41.

je zaskrbljen in obžaluje, ker Komisija kljub svoji navedbi, da nekatere države članice šestnajst let po začetku veljavnosti Direktive 2000/31/ES (direktive o elektronskem poslovanju) nimajo delujočih postopkov za prijavo in odstranjevanje nezakonitih vsebin, ni navedla morebitnih ukrepov, s katerimi bi od teh držav članic zahtevali, da ravnajo v skladu s pravom EU;

42.

poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za zbiranje potrebnih informacij, da bi ugotovila, kakšni postopki se uporabljajo v državah članicah, kjer niso bili uvedeni delujoči postopki za prijavo in odstranjevanje nezakonitih vsebin ter kazenski ukrepi, in naj začne postopke za ugotavljanje kršitev zoper države članice, če se izkaže, da ne izpolnjujejo obveznosti iz Direktive 2000/31/ES v zvezi s tem;

43.

obžaluje, da Komisija ni ocenila varnosti seznamov za preprečevanje dostopa, tehnologij, ki se uporabljajo za preprečevanje dostopa v državah, ki izvajajo ukrepe, ali izvajanja varnostnih ukrepov, kot je šifriranje, za shranjevanje in pošiljanje seznamov za preprečevanje dostopa, niti ni izvedla smiselne analize učinkovitosti tega ukrepa;

44.

ugotavlja, da Direktiva 2011/93/EU ne zahteva obveznega preprečevanja dostopa; priznava, da za preprečevanje dostopa ne obstaja ne enotna ne zanesljiva tehnologija; priporoča odstranjevanje gradiva, ki prikazuje zlorabo, izkoriščanje ali spolno zlorabo otrok, pri viru v okviru učinkovitih sodnih postopkov in ukrepov kazenskega pregona;

45.

poziva države članice, naj v sodelovanju z internetnim sektorjem pospešijo postopke za prijavo in odstranjevanje vsebin, ki so še vedno predolgi, ter naj vzpostavijo partnerstva z internetnim sektorjem, Europolom in Eurojustom za preprečevanje vdorov v omrežja in sisteme ter njihove zlorabe za razširjanje gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok;

46.

poziva države članice, naj v primerih, v katerih so vsebine dane na voljo iz tretjih držav, okrepijo sodelovanje s temi tretjimi državami in z Interpolom za zagotovitev takojšnje odstranitve vsebin;

47.

priporoča, naj ustrezni organi redno posodabljajo črne sezname spletnih mest, ki vsebujejo gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, in jih posredujejo ponudnikom internetnih storitev, da bi se izognili na primer prekomernemu preprečevanju dostopa in zagotovili sorazmernost; priporoča izmenjavo teh črnih seznamov med državami članicami, z Europolom in Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti ter z Interpolom; meni, da bi lahko v tem pogledu uporabili nedavno razvito tehnologijo zgoščevanja, ki omogoča samodejno odkrivanje in prepoznavanje podob; poudarja, da bi bilo treba vsako tehnologijo pred uvedbo natančno preizkusiti, da bi odpravili ali vsaj zmanjšali možnosti vdorov, zlorabe ali nasprotnega učinka;

48.

spodbuja omrežje INHOPE, naj sodeluje s svojimi člani, da bi vzpostavili varen anonimen mehanizem poročanja za omrežja nevidnega spleta, kot so omrežja temnega spleta na omrežju TOR, ki bi zagotavljal enako visok standard anonimnosti, kot jo tiskovne organizacije zagotavljajo žvižgačem, da bi uporabnikom takih omrežij dali priložnost za posredovanje informacij ali poročil o gradivu, ki prikazuje spolno zlorabo otrok;

49.

poziva države članice, naj uvedejo obveznost za ponudnike internetnih storitev, da gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, ki ga odkrijejo v svoji infrastrukturi, samoiniciativno prijavijo organom pregona in nacionalnim prijavnim točkam; poziva Komisijo, naj nadaljuje financiranje v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, da bi prijavnim točkam zagotovila ustrezne vire, da izpolnijo svoje naloge glede nezakonitih vsebin na spletu;

50.

priznava dejavno in podporno vlogo, ki jo imajo organizacije civilne družbe v boju proti gradivu, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, v internetu, kot je na primer omrežje prijavnih točk INHOPE, vključno s fundacijo za nadzor interneta (IWF) v Združenem kraljestvu; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z omrežjem INHOPE opredeli in izvaja primere dobre prakse, zlasti kar zadeva statistično poročanje in učinkovito sodelovanje z organi kazenskega pregona; poziva države članice, ki tega še niso storile, naj vzpostavijo prijavne točke, in meni, da bi jim moralo biti dovoljeno, da proaktivno iščejo gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, na spletu;

51.

poziva države članice, ki tega še niso storile, naj vzpostavijo in podpirajo varne in otrokom prilagojene mehanizme prijavljanja in svetovanja, na primer telefonske linije za pomoč ali spletne prijavne točke z elektronskimi naslovi ali aplikacije za tablice ali pametne telefone, na katere lahko internetni uporabniki tudi anonimno prijavijo na spletu najdeno gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, in prek katerih lahko poskrbijo za hitro presojo prijavljenih vsebin, da bi takoj izvedli postopke za njihovo prijavo in odstranitev ter odstranili vsebine, ki gostujejo zunaj ozemlja držav članic; prosi za jasno priznanje in krepitev teh prijavnih točk, države članice pa spodbuja, naj jim zagotovijo ustrezne vire, vključno s primernim proračunom in usposobljenim osebjem s strokovnim znanjem; meni, da bi bilo treba poleg prijav javnosti v okviru teh prijavnih točk dovoliti tudi proaktivno iskanje gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, na spletu;

52.

poudarja, da je treba spodbujati in podpirati evropske programe obveščanja, ki posameznikom omogočajo, da organe opozorijo na nezakonite ali otrokom škodljive spletne vsebine;

53.

poziva Komisijo, naj še naprej redno obvešča Parlament o stanju v zvezi z upoštevanjem direktive v državah članicah, in sicer z razčlenjenimi in primerljivimi podatki o uspešnosti držav članic pri preprečevanju spolne zlorabe in izkoriščanja otrok ter boju proti njima tako na spletu kot tudi drugje; poziva Komisijo, naj predloži bolj celovito poročilo o izvajanju direktive, ki bi moralo vsebovati dodatne informacije in statistične podatke o odstranjevanju in preprečevanju dostopa do spletišč, ki vsebujejo gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, statistične podatke o hitrosti odstranjevanje nezakonitih vsebin za več kot 72 ur, o ukrepanju organov kazenskega pregona glede prijavljenih kaznivih dejanj ter o zamudah pri odstranjevanju zaradi preprečevanja poseganja v tekoče preiskave, informacije o uporabi hranjenih podatkov s strani sodnih organov in organov kazenskega pregona in o ukrepanju telefonskih linij, potem ko obvestijo organe kazenskega pregona, v smislu vzpostavitve stika s ponudniki spletnega gostovanja; naroča ustreznemu odboru, naj organizira predstavitev o stanju v zvezi z izvajanjem in po možnosti razmisli o sprejetju dodatnega poročila o spremljanju glede na izvajanje direktive;

o o

54.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

(1) UL L 335, 17.12.2011, str. 1.

(2) UL L 315, 14.11.2012, str. 57.

(3) UL C 289, 9.8.2016, str. 57.

(4) UL C 316, 30.8.2016, str. 109.

(5) Raziskave kažejo, da se lahko dečki počutijo še posebej nesproščeni v zvezi z razkrivanjem spolne zlorabe, med drugim tudi zaradi razlogov, povezanih z družbenimi domnevami glede moških. Glej na primer študijo, ki jo je pripravil Oddelek za naknadno oceno učinka Službe Evropskega parlamenta za raziskave, PE 598.614, str. 16, in Schaefer, G. A., Mundt, I. A, Ahlers, C. J., in Bahls, C., „Spolna zloraba otrok in psihološka oslabitev žrtve: rezultati spletne raziskave, ki so jo izvedle žrtve“ (Child sexual abuse and psychological impairment in victims: results of an online study initiated by victims), Journal of Child Sex Abuse, zv. 21, št. 3, 2012, str. 343–360.

11.10.2018

Uradni list Evropske unije

C 369/105

P8_TA(2017)0502

Razprave v Odboru za peticije v letu 2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2017 o razpravah v Odboru za peticije v letu 2016 (2017/2222(INI))

(2018/C 369/14)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o izidu razprav Odbora za peticije,

—	ob upoštevanju letnega poročila Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2016,

—	ob upoštevanju členov 10 in 11 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

—	ob upoštevanju členov 24 in 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—	ob upoštevanju člena 228 PDEU,

—	ob upoštevanju člena 44 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah o pravici do naslovitve peticije na Evropski parlament,

—	ob upoštevanju določb PDEU, ki zadevajo postopek za ugotavljanje kršitev, zlasti členov 258 in 260,

—	ob upoštevanju členov 52 in 216(7) Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A8-0387/2017),

A.	ker je bilo v letu 2016 prejetih 1 569 peticij – v primerjavi s 1 431 peticijami v letu 2015 – od tega je bilo 1 110 peticij (70,8 %) označenih za dopustne;

B.	ker je 6 132 uporabnikov spletnega portala Parlamenta za peticije leta 2016 podprlo eno ali več peticij v primerjavi z 902 uporabnikoma leta 2015, število podpornih glasov na peticijo in uporabnika pa se je v letu 2016 zvišalo na 18 810 v primerjavi s 1 329 v letu 2015;

ker je število prejetih peticij majhno v primerjavi s celotnim prebivalstvom EU; ker to število dokazuje, da nekateri državljani EU poznajo in uporabljajo pravico do peticije ter pričakujejo, da bodo lahko prek tega postopka institucije EU opozorili na vprašanja, ki jih zadevajo in ki sodijo na področje pristojnosti EU; ker je kljub temu treba narediti več za ozaveščanje javnosti o pravici do naslovitve peticije na Evropski parlament in ljudi spodbuditi, da to pravico tudi uveljavijo;

ker pravica do vložitve peticije pri Evropskem parlamentu državljanom in prebivalcem EU omogoča, da uradno zahtevo naslovijo neposredno na svoje predstavnike, in ker mora biti ta pravica zato ustrezno zaščitena in izkoriščana; ker je ta pravica ključna za dejavno udeležbo državljanov in prebivalcev EU v zadevah, ki sodijo na področje delovanja Evropske unije;

E.	ker ima Evropski parlament že dalj časa vodilno vlogo pri oblikovanju postopka vlaganja peticij na mednarodni ravni in ima še vedno najbolj odprt in pregleden sistem v Evropi, kar zlasti omogoča polno udeležbo vlagateljev peticij v dejavnostih Parlamenta;

ker je vloga odbora pri povečevanju vpliva evropskih državljanov eden temeljnih dejavnikov, ki prispevajo h krepitvi podobe in avtoritete Parlamenta v očeh volilnega telesa, tako da instituciji omogočajo, da bolje nadzira izvajanje prava EU v državah članicah in drugih evropskih institucijah ter zahteva njihovo odgovornost za to;

G.	ker je dejavna udeležba možna le na podlagi demokratičnih in preglednih postopkov vseh evropskih institucij, ki Parlamentu in Odboru za peticije omogočajo, da svoje delo predstavita na državljanom prijazen in razumljiv način;

ker so tisti, ki vlagajo in podpirajo peticije, dejavni državljani, ki pričakujejo, da bodo evropske institucije prinesle dodano vrednost k reševanju njihovih skrbi; ker bi opustitev ustreznega ukrepanja v zvezi s peticijami najverjetneje vodila k nezadovoljstvu, posledično tudi v razmerju do Unije;

I.	ker se ugotavlja, da se državljani pogosto obračajo na Odbor za peticije šele v skrajni sili, ko drugi organi in institucije na regionalni in nacionalni ravni ne morejo pomagati pri reševanju njihovih skrbi;

J.	ker lahko Parlament prek peticij prisluhne težavam, ki pestijo državljane, in pripomore k njihovemu reševanju ter ker je treba prek peticij ocenjevati vpliv evropske zakonodaje na vsakdanje življenje prebivalcev EU;

ker sta povečanje neposredne udeležbe državljanov in izboljšanje kakovosti postopkov odločanja na ravni EU mogoča izključno na osnovi demokratičnega upravljanja, ki lahko zagotovi preglednost, učinkovito zaščito temeljnih pravic in vključitev zahtev, ki jih izražajo državljani, v politično agendo EU;

L.	ker so peticije eden od koristnih virov informacij pri odkrivanju kršitev zakonodaje EU ter pomanjkljivosti in neskladnosti zakonodaje EU v zvezi z zagotavljanjem polne zaščite temeljnih pravic vseh državljanov;

M.	ker peticije vsebujejo široko paleto pomembnih informacij z različnih področij, ki so uporabne tudi za druge parlamentarne odbore, tudi v zvezi z njihovimi zakonodajnimi dejavnostmi; ker je izpolnjevanje pravice do peticije z ustrezno obravnavo peticij odgovornost celotnega Parlamenta;

ker bi se morala vsaka peticija skrbno proučiti in obravnavati in ker ima vsak vlagatelj pravico, da od Odbora za peticije prejme prvi odgovor, ki temeljito obravnava načeta vprašanja ob polnem spoštovanju pravice do dobrega upravljanja, kot določa člen 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; ker so po začetni obravnavi peticij ali sodelovanju s Komisijo in nacionalnimi organi pogosto potrebne nadaljnje izmenjave in odgovori za nadaljnje ukrepanje pri iskanju rešitev;

ker merila za dopustnost peticij v skladu s členom 227 PDEU in členom 215 poslovnika določajo, da mora peticija izpolnjevati formalne pogoje dopustnosti, tj. da vlagatelja peticije, ki je državljan EU ali prebiva v EU, zadeva vprašanje, ki sodi na področje delovanja Evropske unije; ker je razumljivo, da ta področja dejavnosti močno presegajo zgolj združevanje izključnih pristojnosti EU; ker je bilo 459 peticij označenih za nedopustne, ker niso izpolnjevale formalnih pogojev;

P.	ker je treba neutemeljene ali nedopustne peticije zaključiti in odločitev obrazložiti vlagatelju, da bo Odbor za peticije lahko deloval učinkovito in ne bo preobremenjen; ker bi moral postopek za obravnavo peticij vedno stremeti h koristi vlagateljev peticije;

Q.	ker je že zaradi posebne, interaktivne narave postopka vlaganja peticije in ključne vloge, ki jo imajo pri tem državljani, vsak primer edinstven, kar izključuje vnaprej določen časovni okvir; ker ti postopki od uprave zahtevajo posebno prilagodljivost in spretnosti na področju odnosov z javnostmi;

ker se veliko peticij javno obravnava na sejah Odbora za peticije; ker imajo vlagatelji pravico predstaviti svojo peticijo in pogosto polno sodelujejo v razpravi, s čimer dejavno prispevajo k delu odbora; ker je v letu 2016 razpravam v odboru prisostvoval 201 vlagatelj peticij, 61 pa jih je v razpravi dejavno sodelovalo;

S.	ker so informacije, ki jih predložijo državljani v peticijah in na sejah odbora, dopolnjene s strokovnim znanjem, ki ga prispevajo Komisija, države članice ali drugi organi, ključne za delo odbora;

ker so se glavna vprašanja iz peticij v letu 2016 nanašala na notranji trg (zlasti opravljanje storitev in prosto gibanje oseb), temeljne pravice (zlasti pravice otrok in invalidov), socialne zadeve (delovni pogoji), okoljska vprašanja (ravnanje z odpadki, onesnaževanje in varstvo okolja) in na posebno vprašanje brexita (izgubo pridobljenih pravic in vprašanje o tem, v kolikšni meri je referendum zavezujoč);

ker portal za peticije na spletnem mestu Parlamenta, ki je bil vzpostavljen konec leta 2014, učinkovito deluje; ker je bilo leta 2016 prek spletnega portala vloženih 1 067 peticij (kar je 68 % vseh prejetih peticij), v primerjavi z 992 leta 2015; ker so bile uvedene tehnične izboljšave, vključno z izboljšavami iskalne funkcije, ki koristijo tako uporabnikom kot skrbnikom portala; ker so povzetki peticij kmalu po sprejetju objavljeni na portalu; ker so se pravila o zaupnosti in izjave o zasebnosti spremenili, uveden pa je bil tudi razdelek s pogostimi vprašanji; ker so bili z novim orodjem za selitev na spletnem mestu objavljeni povzetki peticij iz let 2015 in 2016; ker je bil iskalnik optimiziran; ker je bilo uspešno obravnavanih veliko prošenj uporabnikov za podporo; ker že potekajo nadaljnje faze projekta, ki bodo omogočile samodejno elektronsko obveščanje o uvrstitvi peticij na dnevni red odbora, vključno s pripadajočo povezavo s spletnim prenosom razprave, ter naknadno objavo povezanih zapisnikov in videoposnetkov razprav, ki bodo dostopni tako vlagateljem kot podpornikom peticij;

ker je evropska državljanska pobuda pomembno orodje za tesnejše sodelovanje državljanov v postopku političnega odločanja EU, ki bi ga bilo treba izkoristiti v celoti, da se poveča zaupanje državljanov v institucije EU in prispeva h gradnji prave in vključujoče Evropske unije; ker je zakonodajni predlog Komisije z dne 13. septembra 2017 o pregledu sedanje Uredbe (EU) št. 211/2011 o državljanski pobudi (COM(2017)0482) prvi korak k zelo nujnemu postopku revizije, zaradi katere bo to orodje bolj dostopno in koristno državljanom EU;

ker so bili načrtovani štirje obiski za ugotavljanje dejstev v skladu s členom 216a Poslovnika; ker so obiski za ugotavljanje dejstev temeljno orodje Odbora za peticije, ker ponujajo enkratno priložnost za pridobivanje informacij o zapletenih vprašanjih od različnih deležnikov in hkrati neposredno predstavljajo delovanje Parlamenta državljanom v različnih delih Evrope; ker sta bila opravljena dva obiska za ugotavljanje dejstev, od tega eden v Španiji zaradi prejema večjega števila peticij državljanov EU o domnevnih kršitvah okvirne direktive o vodah, drugi pa na Slovaškem v zvezi z uporabo strukturnih skladov EU v ustanovah za dolgoročno bivanje invalidov; ker sta bila druga dva obiska za ugotavljanje dejstev, predvidena za Irsko in Italijo, preklicana;

X.	ker je Odbor za peticije odgovoren za odnose z uradom evropskega varuha človekovih pravic, ki je pristojen za preiskovanje pritožb državljanov EU o morebitnih nepravilnostih v institucijah in organih EU;

Y.	ker je evropska varuhinja človekovih pravic Emily O'Reilly svoje letno poročilo za leto 2015 predstavila Odboru za peticije na seji 20. junija 2016 in ker letno poročilo Odbora za peticije delno temelji na letnem poročilu varuhinje človekovih pravic;

ker je Odbor za peticije član evropske mreže varuhov človekovih pravic, ki vključuje tudi evropskega varuha človekovih pravic, nacionalne in regionalne varuhe človekovih pravic ter podobne organe držav članic, držav kandidatk in drugih držav Evropskega gospodarskega prostora, njegov namen pa je spodbujati izmenjavo informacij o pravu in politiki EU ter izmenjavo dobre prakse;

AA.	ker se 147 prejetih peticij (od tega 120 v letu 2016) nanaša na različna vprašanja, zlasti v zvezi z varstvom pravic državljanov, ki so bila postavljena zaradi referenduma v Združenem kraljestvu o izstopu iz Evropske unije;

AB.	ker so smernice Odbora za peticije, ki se izvajajo od njihovega sprejetja januarja 2016, zagotovile jasen in strukturiran pristop k delu odbora in obravnavi peticij;

AC.	ker spremembe Poslovnika Parlamenta (sprejete na plenarnem zasedanju decembra 2016) vključujejo tudi spremembe in pojasnila v zvezi s postopkom peticije;

AD.	ker izključno formalističen pristop k obravnavi peticij, povezanih z okoljskimi presojami, ogroža pravilno izvajanje okoljskega prava EU v državah članicah ter verodostojnost Komisije, ki bi morala izvajati učinkovit nadzor, da bi zagotovila popolno zaščito temeljnih pravic državljanov;

poudarja ključno vlogo Odbora za peticije kot kontaktne točke, kjer lahko državljani in prebivalci EU prijavijo kršitve in pomanjkljivo izvrševanje zakonodaje EU v državah članicah ter pomanjkljivosti in neskladnosti v zakonodaji EU; poudarja, da je treba zagotoviti, da institucije pravočasno, izčrpno, nepristransko in enakopravno obravnavajo načeta vprašanja;

priznava, da so peticije pomemben neposreden vir informacij, ne le v zvezi s kršitvami in pomanjkljivim izvajanjem evropskega prava v državah članicah, temveč tudi v zvezi z morebitnimi vrzelmi v zakonodaji EU in predlogi državljanov o novi zakonodaji, ki bi bila lahko sprejeta, ali možnimi izboljšavami veljavnih zakonodajnih besedil;

opozarja, da peticije omogočajo Parlamentu in drugim institucijam EU, da se ponovno povežejo z državljani EU, na katere vpliva uporaba evropskega prava na različnih upravnih ravneh; meni, da so zmožnost zagotavljanja preglednosti, neposredna udeležba državljanov, polna zaščita temeljnih pravic, znatno izboljšanje odziva evropskih institucij pri obravnavi in odpravljanju težav, na katere so jih opozorili državljani, ter okrepljeno sodelovanje institucij EU in drugih organov EU z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi v zvezi z vprašanji, povezanimi z uporabo prava EU, nujno potrebni za krepitev demokratične legitimnosti in odgovornosti procesa odločanja v Uniji;

potrjuje, da je učinkovita obravnava peticij izziv ter navsezadnje prispeva k sposobnosti Komisije in Parlamenta za hitro odzivanje in reševanje vprašanj, povezanih s prenosom in napačno uporabo zakonodaje; ugotavlja, da je za Komisijo izvajanje prava EU prednostna naloga, da bi lahko imeli državljani od njega koristi v vsakodnevnem življenju;

poziva k oblikovanju jasnih opredelitev, ki bodo v skladu z načelom preglednosti omogočile razlikovanje med statusom in pravicami vlagateljev peticij ter njihovih podpornikov;

še vedno meni, da je treba zlasti zagotoviti, da v primerih, ko so peticije nedopustne ali neutemeljene, ne pride do nesorazmerno dolgih zamud, preden so te peticije razglašene za nedopustne ali zaključene; ob tem poudarja, da je treba poskrbeti, da vlagatelji prejmejo skrbno obrazložitev v zvezi z odločitvami o nedopustnosti ali zaključku njihovih peticij zaradi neutemeljenosti;

priznava, da učinkovita uporaba prava EU prispeva k verodostojnosti institucij EU; opozarja, da je pravica do peticije, zagotovljena z Lizbonsko pogodbo, pomemben element evropskega državljanstva in resničen kazalnik, kako se spremlja uporaba prava EU in ugotavljajo morebitne vrzeli; poziva Odbor za peticije, naj v zvezi s pomembnimi peticijami uvede redna srečanja z nacionalnimi odbori za peticije, da se izboljša seznanjenost o skrbeh evropskih državljanov v EU in v državah članicah ter da se z boljšo pripravo evropske zakonodaje in njenega izvajanja dodatno utrjujejo njihove pravice; zato poziva vse vključene organe na nacionalni in evropski ravni, naj se zavežejo obravnavi in reševanju peticij kot prednostni nalogi;

opozarja Komisijo, da so peticije enkratno sredstvo za poročanje o primerih nespoštovanja prava EU in preiskovanja prek političnega nadzora Evropskega parlamenta; opozarja Komisijo, da se je treba na prošnje za pomoč Odbora za peticije ustrezno odzvati, in jo ponovno poziva, naj izboljša vsebino in poveča izčrpnost svojih odgovorov, tudi med sejami odbora, ter s tem zagotovi, da se skrbi evropskih državljanov obravnavajo ustrezno in pregledno; poudarja, da ima način obravnave problemov, predstavljenih v peticijah, pomembne posledice za državljane in za to, ali se njihova pravica do vložitve peticije, zagotovljena s pravom EU, ustrezno spoštuje, vpliva pa tudi na njihovo mnenje o institucijah EU; vztraja, da mora Komisija opredeliti načine za poglabljanje sodelovanja z organi držav članic pri odzivanju na poizvedbe o izvajanju zakonodaje EU in skladnosti z njo;

meni, da so za pravilno izvajanje zakonodaje EU v državah članicah odgovorna predvsem nacionalna sodišča, vendar to nikakor ne bi smelo izključevati dejavnejše vloge Komisije kot varuhinje pogodb, ko gre za zagotavljanje skladnosti s pravom EU, zlasti če se primeri nanašajo na varstvo okolja in javno zdravje, kjer bi moralo prevladati previdnostno načelo;

10.

poudarja, da bi se morali najvišji predstavniki Sveta in Komisije udeležiti sej in obravnav Odbora za peticije, kadar obravnavana vprašanja zahtevajo udeležbo omenjenih institucij;

11.

poziva uradnike Komisije, ki se udeležujejo sej Odbora za peticije, naj bodo pripravljeni na pristen pogovor z vlagatelji peticij in naj se ne omejujejo na branje pripravljenih odgovorov, ki so bili posredovani že pred sejo;

12.

poziva, da se preuči možnost uporabe telekonferenc; spodbuja uporabo novih avdiovizualnih tehnologij, ki bodo vlagateljem omogočile večjo vključenost v delo Odbora za peticije, tako da bi v realnem času sodelovali pri obravnavi svoje peticije;

13.

se ne strinja z večkrat ponovljeno razlago Komisije iz 27. letnega poročila o spremljanju uporabe prava Evropske unije (2009), po kateri naj bi lahko zaključila zadeve, v katerih postopek za ugotavljanje kršitev še ni bil uradno sprožen, ali prekinila tekoče postopke za ugotavljanje kršitev v zadevah pred nacionalnimi sodišči; opozarja, da je v odstavku 11 letne resolucije o dejavnostih Odbora za peticije, sprejete 15. decembra 2016 (1), Parlament znova izrazil nestrinjanje s prvotnim pristopom Komisije v omenjenem poročilu, ki ga je izrazil že v resoluciji z dne 14. septembra 2011 (2), zlasti v členih 1, 23 in 32 te resolucije, v katerih od Komisije zahteva, naj si po svojih zmogljivostih bolj prizadeva za dosledno izvajanje zakonodaje EU, in sicer z uporabo mehanizmov za ugotavljanje kršitev neodvisno od tekočih sodnih postopkov na nacionalni ravni;

14.

ob sklicevanju na letno poročilo Komisije o spremljanju uporabe prava Evropske unije v letu 2016 z dne 6. julija 2017 (COM(2017)0370) opozarja, da je treba resno proučiti znatno povečanje sproženih postopkov za ugotavljanje kršitev, in sicer za 21 % glede na leto poprej; poziva Komisijo, naj upošteva zahteve Parlamenta za izmenjavo informacij o stanju tekočih postopkov za ugotavljanje kršitev; poudarja pomembno vlogo peticij pri odkrivanju neustreznega izvajanja ali poznega prenosa evropskega prava; opominja Komisijo, da se Odbor za peticije zavezuje, da bo pravočasno in odgovorno odgovoril na vprašanja državljanov ter pri tem zagotovil demokratični nadzor in ustrezno uporabo zakonodaje EU;

15.

poziva Komisijo, naj poda natančne statistične podatke o številu peticij, ki so privedle do sprožitve postopkov v okviru mehanizma EU Pilot ali postopkov za ugotavljanje kršitev; poziva tudi, da se mu posredujejo poročila o zadevah v zvezi s tekočimi postopki in dokumenti, ki so bili izmenjani v okviru mehanizma EU Pilot ali v postopkih za ugotavljanje kršitev, potem ko so bili ti zaključeni z uporabo sodne prakse Sodišča Evropske unije, da se omogoči strukturiran dialog in skrajšajo roki za poravnavo sporov; poziva Komisijo, naj z Odborom za peticije razpravlja o teh poročilih ter naj v razpravo dejavno vključi podpredsednika, pristojnega za izvrševanje prava in poenostavitev;

16.

poziva Komisijo, naj ustrezno uporablja svoja pooblastila, ki jih ima kot varuhinja pogodb, saj je ta vloga izredno pomembna za delovanje EU v zvezi z državljani in evropskimi zakonodajalci; poziva k pravočasni obravnavi postopkov za ugotavljanje kršitev, da bi nemudoma rešili primere, ko se zakonodaja EU ne spoštuje;

17.

meni, da je nujno potrebno sodelovanje z drugimi parlamentarnimi odbori; v zvezi s tem opozarja na sprejetje smernic Odbora za peticije, ki določajo temelje za vzpostavitev mreže za peticije z drugimi odbori; pozdravlja dejstvo, da so bile sprejete smernice za takšno mrežo; opozarja na vprašalnik, ki so ga prejeli vsi odbori, da bi se izboljšalo razumevanje njihovih postopkov za obravnavo peticij, predloženih za pridobitev mnenja ali informacij; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo prvo srečanje mreže na ravni uslužbencev organizirano leta 2016, na ravni poslancev pa dvakrat v letu 2017; z zadovoljstvom ugotavlja napredek pri usklajevanju Odbora za peticije z drugimi odbori ter tematski razčlenitvi področij politike v vsakem zadevnem odboru, kar bo omogočilo boljšo nadaljnjo obravnavo peticij, poslanih drugim odborom; poziva, naj se okrepi mreža odbora PETI, da se zagotovi učinkovitejša obravnava peticij v tekočem zakonodajnem delu; priporoča, da se uslužbencem poslancev Evropskega parlamenta dajo ustrezne smernice o pravici do peticije, da bodo znali bolje pomagati volivcem, ki želijo sprožiti postopek;

18.

obžaluje, da listina o temeljnih pravicah v državah članicah velja le pri izvajanju zakonodaje EU; ponovno poudarja, da je po mnenju številnih državljanov njeno izvajanje nejasno in nezadovoljivo: obžaluje, da je Sodišče Evropske unije člen 51 listine o temeljnih pravicah razlagalo previdno, čeprav je dopustilo razširitev področja uporabe te listine, tako da zajema tudi nacionalne določbe o izvajanju zakonodaje EU ter določbe, ki zagotavljajo učinkovito uporabo predpisov EU; meni, da pričakovanja večine evropskih državljanov v zvezi s pravicami, ki jih zagotavlja listina, presegajo njeno trenutno področje uporabe; poudarja, da preozka in nedosledna razlaga člena 51 državljane oddaljuje od EU; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo razlaga člena 51 čim doslednejša in čim širša; pozdravlja interaktivno orodje, ki ga je uvedla Agencija za temeljne pravice, da bi poenostavila dostop do informacij o tem, na kateri organ se je treba v posamezni državi članici obrniti z vprašanji o temeljnih pravicah;

19.

se zaveda, da so vlagatelji peticij zaskrbljeni zaradi svojih prihodnjih pravic po referendumu v Združenem kraljestvu o izstopu iz Evropske unije, kar je pokazalo veliko število peticij o Združenem kraljestvu; opozarja na svojo resolucijo z dne 5. aprila 2017 (3), v kateri je poudaril, da se sporazum o izstopu lahko sklene le z odobritvijo Evropskega parlamenta, ter zahtevo za pravično obravnavo državljanov EU-27, ki živijo ali so kdaj živeli v Združenem kraljestvu, in državljanov Združenega kraljestva, ki živijo ali so kdaj živeli v EU-27, in meni, da je treba pri pogajanjih dati absolutno prednost njihovim pravicam in interesom; ugotavlja, da vprašanje glasovalnih pravic in odvzema volilne pravice državljanom Združenega kraljestva, ki več kot 15 let prebivajo v kateri od drugih držav EU, še ni rešeno; opozarja, da je Odbor za peticije aktivno sodeloval pri zaščiti pravic državljanov EU in Združenega kraljestva s svojim prispevkom k resolucijam Parlamenta z dne 5. aprila 2017 in 3. oktobra 2017 (4) o pogajanjih z Združenim kraljestvom po njegovem uradnem obvestilu, da namerava izstopiti iz Evropske unije, in z naročilom študije o posledicah izstopa Združenega kraljestva za pravico do peticije ter o pristojnosti, odgovornosti in dejavnosti Odbora za peticije, pa tudi z obravnavo peticij v zvezi z izstopom Združenega kraljestva in pravicami državljanov na seji 21. junija 2017; podpira zavezo Komisije, da bo med pogajanji o brexitu in po izstopu Združenega kraljestva iz EU zaščitila vse pravice evropskih državljanov, ki prebivajo v Združenem kraljestvu, in jo poziva, naj državljanom Združenega kraljestva, ki živijo v kateri od drugih držav Evropske unije, zagotovi pridobljene pravice, da ne bodo izrabljeni kot pogajalski aduti in da jim po pogajanjih ne okrnijo pravic;

20.

opozarja na pomembno tekoče delo Odbora za peticije v zvezi s peticijami o vprašanjih na področju invalidnosti in poudarja njegovo pripravljenost, da bo še naprej podpiral prizadevanja za krepitev pravic invalidov; poziva evropske institucije, naj bodo glede tega vprašanja za zgled in naj poskrbijo, da bodo izvedbeni ukrepi nacionalnih organov povsem skladni z zakonodajo EU in s konvencijo OZN o pravicah invalidov; poudarja, da je 22. in 23. septembra 2016 na Slovaškem potekal obisk za ugotavljanje dejstev o naložbah v ustanove za invalide in da je bilo Komisiji priporočeno, naj preuči obstoječe stanje; poudarja, da je treba izboljšati politično udeležbo invalidov, zlasti v okviru priprav za naslednje evropske volitve, ter v skladu s členoma 12 in 29 Konvencije OZN o pravicah invalidov priznati glasovalno pravico vsem invalidom;

21.

ponovno opozarja, da si Odbor za peticije prizadeva za ratifikacijo in hitri začetek izvajanja Marakeške pogodbe iz leta 2013 o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja; v zvezi s tem poudarja pomen svoje kratke resolucije z dne 3. februarja 2016 (5) o ratifikaciji Marakeške pogodbe, v kateri je pozval k hitremu odzivu vseh udeleženih strani, da bi odpravili dolgotrajno blokado in omogočili ratifikacijo na ravni EU; ugotavlja, da sta Parlament in Svet dosegla dogovor o zakonodajnih predlogih Komisije o izvajanju Marakeške pogodbe (COM(2016)0595 in COM(2016)0596), ki so postali zavezujoči (6);

22.

opozarja na dve letni poročili, in sicer na poročilo o dejavnostih Odbora za peticije za leto 2015 (7) in letno poročilo o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2015 (8), ter na več mnenj tega odbora, na primer o čezmejnem priznavanju posvojitev (9), o možnostih, ki jih ima EU za izboljšanje dostopa do zdravil (10), o izvajanju konvencije OZN o pravicah invalidov s posebnim poudarkom na sklepnih ugotovitvah Odbora OZN za pravice invalidov (11), o spremljanju uporabe prava Unije: letno poročilo za leto 2014 (12) ter o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2015 (13);

23.

opozarja, da Odbor za peticije podpira evropsko državljansko pobudo; je seznanjen s predlogom Komisije za pregled uredbe, da bi ohranila svoj pomen kot orodje za demokratično udeležbo; obžaluje, da Komisija ni ustrezno upoštevala nedavnega dela pri pripravi nezakonodajne resolucije o evropski državljanski pobudi, zlasti mnenja Odbora za peticije, s čimer je tudi kršila medinstitucionalni sporazum; poziva jo, naj v bližnjem zakonodajnem postopku upošteva mnenje Odbora za peticije o evropski državljanski pobudi, da bo prek nje mogoče doseči popolno in učinkovito udeležbo evropskih državljanov v postopkih odločanja na ravni EU;

24.

obžaluje, da Komisija ni odločneje izvajala svojih nadzornih pristojnosti, da bi preprečila dajanje na enotni trg onesnažujočih avtomobilov z dizelskim motorjem, ki veliko prispevajo k prekoračitvam vrednosti emisij NO2 v zraku in ki niso v skladu s predpisi EU o homologaciji in izpustu emisij osebnih in lahkih gospodarskih vozil; opozarja, da je ta vidik del skrbi državljanov, ki so uveljavili pravico do peticije in zahtevajo učinkovito zaščito zdravja ljudi, okolja ter pravic potrošnikov;

25.

poudarja, da bi morala biti preglednost in dostop javnosti do dokumentov evropskih institucij pravilo, ki bi zagotovilo najvišjo raven zaščite demokratičnih pravic državljanov; meni, da bi moral biti v zvezi s tem čim prej predstavljen predlog spremembe Uredbe (ES) št. 1049/2001;

26.

poudarja tesno sodelovanje Parlamenta z evropsko varuhinjo človekovih pravic in njegovo sodelovanje v evropski mreži varuhov človekovih pravic; poudarja odlične odnose v institucionalnem okviru med varuhinjo in Odborom za peticije; še posebej ceni redne prispevke varuhinje k delu odbora skozi celo leto; poudarja ključno vlogo evropske varuhinje človekovih pravic pri izboljševanju postopkov odločanja in upravljanja na ravni EU, ki naj bodo čim prej popolnoma pregledni, nepristranski ter zmožni učinkovite zaščite pravic državljanov; podpira tekoče delo varuhinje človekovih pravic na različnih področjih v njeni pristojnosti, tudi njene samoiniciativne in strateške preiskave v korist dobre uprave ter boljšega demokratičnega delovanja Unije; pozdravlja pobude evropske varuhinje človekovih pravic za boljše izkoriščanje potenciala te mreže in krepitev njene prepoznavnosti;

27.

pozdravlja nagrado za dobro upravljanje, ki jo je uvedel urad evropskega varuha človekovih pravic leta 2016, kot priznanje za osebje, agencije in organe institucij EU, ki med izvajanjem vsakodnevnih nalog prispevajo k dobremu upravljanju; poziva, da se veljavni kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev nadgradi v zavezujočo uredbo, ki naj poleg drugih vidikov vključuje konkretne določbe za preprečevanje navzkrižja interesov na vseh ravneh institucij, agencij in organov EU;

28.

poudarja, da so vprašanja v vloženih peticijah zelo raznolika in obravnavajo različna področja, od notranjega trga, pravosodja, energije in prometa do temeljnih pravic, zdravja, okoljske zakonodaje, invalidnosti in dobrobiti živali ter posledic izstopa Združenega kraljestva za državljane; poudarja 10-odstotno povečanje števila peticij, prejetih leta 2016 (1 569), in poziva evropske institucije, naj temu ustrezno povečajo število zaposlenih v službah za obravnavo peticij, zlasti na sekretariatu Odbora za peticije;

29.

poziva Komisijo, naj poskrbi za izvedbo izčrpnih analiz skladnosti okoljskih presoj, ki so jih države članice opravile v zvezi z dovoljenji za infrastrukturne projekte, pri katerih so državljani v peticijah opozorili na resna tveganja za zdravje ljudi in okolje, z zakonodajo EU; vztraja, kako pomembno je, da se te analize in morebitni ukrepi Komisije, ki iz njih izhajajo, izvajajo proaktivno in predhodno, da se prepreči nepopravljivo propadanje okolja, v skladu s previdnostnim načelom;

30.

opozarja na številne peticije o praksah organov za zaščito otrok in varstvu njihovih pravic, zlasti s čezmejnimi vplivi; je seznanjen z delom delovne skupine odbora za zaščito otrok; opozarja na kratki predlog resolucije o (čezmejnem) varovanju otrokove koristi v Evropi, ki je bil sprejet marca 2016; je seznanjen s predlogom prenovitve uredbe Bruselj IIa o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodni ugrabitvi otrok in ugotavlja, da je treba podrobno preveriti veliko področij, izpostavljenih v peticijah, kot so postopki in prakse, ki jih pristojni organi držav članic dejansko uporabljajo pri odločanju o zadevah s čezmejnimi posledicami, povezanih z otroki, in učinkovitost postopkov vračanja v primeru mednarodnih starševskih ugrabitev otrok, za namene reševanja obstoječih težav;

31.

poudarja, da je število peticij o dobrobiti živali stalno veliko, in znova izraža obžalovanje zaradi zamud pri izvajanju strategije Evropske unije za zaščito in dobrobit živali 2012–2015; ugotavlja, da je treba nujno sprejeti novo strategijo na ravni EU, da bi odpravili vse obstoječe pomanjkljivosti in z jasnim in izčrpnim zakonodajnim okvirom, ki bo v celoti izpolnjeval zahteve člena 13 PDEU, zagotovili polno zaščito dobrobiti živali;

32.

obžaluje, da ni bilo znatnega napredka v zadevi o volilnih pravicah državljanov tretjih držav v Estoniji in Latviji na podlagi peticije št. 0747/2016; poudarja, da bi lahko vsakršne nepotrebne zamude zbudile nezaupanje v evropske institucije;

33.

poudarja pomembno vlogo mreže SOLVIT, ki državljanom in podjetjem omogoča, da opozorijo na morebitne kršitve zakonodaje EU s strani javnih organov v drugih državah članicah; poziva Komisijo in tudi države članice, naj zagotovijo podporo za mrežo SOLVIT, da bi jo državljani bolje poznali in uporabljali; v zvezi s tem pozdravlja akcijski načrt za krepitev mreže SOLVIT, ki ga je Komisija objavila maja 2017; poziva Komisijo, naj poskrbi za hitro izvajanje tega akcijskega načrta in naj Evropskemu parlamentu poroča o rezultatih;

34.

opozarja na izboljšave na spletnem portalu za peticije; poudarja, da so potrebne nadaljnje tehnične izboljšave spletnega portala, da bo Odbor za peticije v celoti pripravljen na nepričakovane dogodke, kot je nenadno povečanje števila vloženih peticij; meni, da sta nenehni tehnični razvoj in povečana tehnična zmogljivost portala ključna za nemoten postopek vlaganja peticij; poudarja pomen portala kot preprosto dostopnega komunikacijskega orodja za državljane in vlagatelje peticij, vključno z uporabniki mobilnih naprav in invalidi; se veseli hitre izvedbe preostalih faz projekta, ki bodo omogočile bolj interaktivno uporabo ter vlagateljem in podpornikom peticij ponudile več informacij v realnem času;

35.

poziva k bolj osredotočenemu in dejavnemu delu službe za komunikacijo in stike z mediji ter k dejavnejšemu sodelovanju v družbenih omrežjih, saj se bo tako Odbor za peticije bolje odzival na pomisleke javnosti;

36.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic, njihovim odborom za peticije ter nacionalnim varuhom človekovih pravic oziroma podobnim pristojnim organom.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0512.

(2) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 66.

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0102.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0361.

(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0037.

(6) UL L 242, 20.9.2017, str. 1 in str. 6.

(7) Mnenje, sprejeto 30. novembra 2016.

(8) Mnenje, sprejeto 11. novembra 2016.

(9) Mnenje, sprejeto 21. aprila 2016.

(10) Mnenje, sprejeto 15. novembra 2016.

(11) Mnenje, sprejeto 27. aprila 2016.

(12) Mnenje, sprejeto 22. aprila 2016.

(13) Mnenje, sprejeto 12. oktobra 2016.

11.10.2018

Uradni list Evropske unije

C 369/114

P8_TA(2017)0503

Evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2017 o evropski strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami (2016/2327(INI))

(2018/C 369/15)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. julija 2016 o evropski strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami (COM(2016)0501),

—	ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 28. marca 2011 z naslovom Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu (COM(2011)0144),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije o prevozu in CO2 – oblikovanje pristopa Skupnosti z dne 31. marca 1998 (COM(1998)0204), ki je bilo objavljeno po sprejetju Kjotskega protokola, na podlagi katerega pa ni bilo izvedenih dovolj ukrepov,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o izvajanju bele knjige o prometu iz leta 2011: ocena in pot naprej proti trajnostni mobilnosti (1),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. februarja 2017 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami z dne 20. julija 2016,

—	ob upoštevanju Direktive 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (2),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (3),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (4) in Uredbe (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Unije za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (5),

—	ob upoštevanju Direktive 1999/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o informacijah o ekonomičnosti porabe goriva in emisijah CO2, ki so na voljo potrošnikom v zvezi s trženjem novih osebnih vozil (6),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 in Direktive 2007/46/ES ter o razveljavitvi direktiv 80/1269/EGS, 2005/55/ES in 2005/78/ES (7),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter spremembi Direktive 2009/16/ES (8),

—	ob upoštevanju Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (9),

—	ob upoštevanju Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov energije, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (10),

—	ob upoštevanju Direktive 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive Sveta 93/12/EGS (11),

—	ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/1513 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (12),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. novembra 2016 z naslovom Evropska strategija za kooperativne inteligentne prometne sisteme – mejnik na poti h kooperativni, povezani in avtomatizirani mobilnosti (COM(2016)0766),

—	ob upoštevanju Osrednjega načrta za uvajanje interoperabilnih kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov v EU,

—	ob upoštevanju Direktive Komisije 1999/52/ES z dne 26. maja 1999 o prilagoditvi Direktive Sveta 96/96/ES o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na tehnične preglede motornih vozil in njihovih priklopnikov, tehničnemu napredku (13),

—

ob upoštevanju Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/52/ES z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti (14) in Odločbe Komisije 2009/750/ES z dne 6. oktobra 2009 o opredelitvi evropskega elektronskega cestninjenja in zadevnih tehničnih elementov (15),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet (16),

—	ob upoštevanju Direktive Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami (17),

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 (18),

—	ob upoštevanju Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (19),

—	ob upoštevanju Direktive 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2000 o pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (20),

—	ob upoštevanju sklepov s skupščine Mednarodne organizacije civilnega letalstva leta 2016 v Montrealu,

—	ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve (21), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 (22),

—	ob upoštevanju poročila Preiskovalni odbor za meritve emisij v avtomobilskem sektorju Parlamenta o rezultatih dela odbora (A8-0049/2017),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. decembra 2015 o trajnostni mobilnosti v mestih (23),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. junija 2016 o poročilu o napredku na področju energije iz obnovljivih virov (24),

—	ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij nekaterih onesnaževal zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (25),

—	ob upoštevanju svojega priporočila z dne 4. aprila 2017 Evropskemu svetu in Svetu po preiskavi o meritvah emisij v avtomobilskem sektorju (26),

—	ob upoštevanju svojega mandata za medinstitucionalna poganja o reviziji homologacije in tržnega nadzora, sprejetem 4. aprila 2017 (27),

—	ob upoštevanju svežnja ukrepov za krožno gospodarstvo, ki ga je Komisija sprejela 2. decembra 2015,

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0356/2017),

ker se je vseh 151 podpisnic Pariškega sporazuma, ki je začel veljati 4. novembra 2016, ko ga je ratificirala EU, vse strani zavezale ohranitvi povečanja povprečne globalne temperature na precej pod 2 oC v primerjavi s predindustrijsko ravnjo ter prizadevanjem za omejitev segrevanja na 1,5 oC v primerjavi s predindustrijsko ravnjo;

B.	ker cestni promet ustvari več kot 70 % vseh emisij toplogrednih plinov iz prometa in je velik vir onesnaževanja zraka, zaradi česar bi se morali ukrepi osredotočiti predvsem na to področje, sicer pa bi bilo treba prizadevanja za zmanjšanje emisij okrepiti v vseh sektorjih prometa;

C.	ker lahko zemeljski plin (stisnjeni zemeljski plin (SZP) in utekočinjeni naravni plin (UZP)), zlasti biometan, sintetični metan in utekočinjeni naftni plin (UNP), prispevajo k dekarbonizaciji prometnega sektorja, zlasti kar zadeva pomorski promet in težka vozila;

ker si je Komisija v beli knjigi iz leta 2011 zastavila cilj, da si bo prizadevala za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz prometa do leta 2050 za vsaj 60 % v primerjavi z letom 1990; ker bo treba za uskladitev s Pariškim sporazumom do sredine stoletja drastično zmanjšati emisije toplogrednih plinov iz prometa;

E.	ker zanesljiva krivulja dolgoročnega zmanjšanja emisij proizvajalcem vozil lahko omogoča potrebno varnost pri načrtovanju naložb v nove tehnologije;

F.	ker je za dolgoročno dekarbonizacijo prometnega sektorja potrebna široka uporaba obnovljivih virov energije, razpršenih po različnih načinih prevoza;

ker lahko zasebni ali javni električni prometni sistemi pripomorejo k reševanju večjih težav z mobilnostjo v mestih, in sicer z zmanjšanjem emisij CO2 ter s popolno odpravo onesnaževal in hrupa na trajnosten način; ker je stopnja trajnosti električnih vozil odvisna tudi od uporabe električne energije iz obnovljivih virov;

ker promet ustvari več kot 25 % vseh emisij toplogrednih plinov v EU, od tega cestni promet preko 70 %; ker je promet glavni vzrok onesnaženja zraka v mestnih območjih; ker onesnaženost zraka povzroči več kot 400 000 prezgodnjih smrti (28) letno v EU, stroški zdravljenja posledic pa znašajo med 330 milijard EUR in 940 milijard EUR (29) ali med 3 % in 9 % BDP EU; ker imajo trdni delci in dušikovi oksidi še posebej škodljiv vpliv na javno zdravje;

I.	ker je prometni sektor najmanj razogljičeni sektor in še vedno več kot 94 % svojih potreb po energiji zapolnjuje s fosilnimi gorivi; ker emisije toplogrednih plinov v prometu predstavljajo že skoraj četrtino vseh emisij CO2 v EU in ta delež še narašča;

ker je razvoj potniškega in tovornega prometa v znatni meri odvisen od učinkovite uporabe različnih načinov prevoza in bi morala evropska prometna politika temeljiti na učinkoviti somodalnosti, pri čemer bi bilo treba po možnosti dajati prednost uporabi energijsko najbolj učinkovitih in trajnostnih načinov prevoza;

K.	ker bo prehod na druge oblike prevoza omogočil optimalno prerazporeditev med različnimi načini prevoza in interoperabilnost znotraj teh načinov in med njimi, spodbudil bolj trajnosten promet in logistične verige ter okrepil nemotene prometne tokove med načini prevoza in prometnimi vozlišči;

L.	ker po podatkih posebne raziskave Eurobarometer 406 iz leta 2013 približno 50 % državljanov EU vsakodnevno uporablja osebno vozilo, medtem ko se jih za javni prevoz odloči le 16 %, za kolo pa 12 %;

M.	ker je ladijsko kurilno olje, ki se uporablja v pomorskem prometu, eden največjih onesnaževalcev med gorivi, kar pomeni, da ima ta sektor veliko možnosti za zmanjšanje emisij s spodbujanjem in vključevanjem alternativnih pogonskih sistemov;

N.	ker bi moralo biti varovanje javnega zdravja in okolja skupni družbeni interes in odgovornost, pri čemer imajo pomembno vlogo vsi deležniki;

O.	ker je v sedmem okoljskem akcijskem programu jasno priznana vloga prometa pri doseganju vizije Unije za leto 2050 o dobrem življenju ob upoštevanju omejitev našega planeta;

P.	ker je bil zakonodajni okvir od sprejetja direktive o biogorivih leta 2003 večkrat spremenjen; ker mora zakonodajni pristop izkazati določeno stopnjo stabilnosti, da se pritegnejo naložbe v napredna biogoriva;

Q.	ker prehod na krožno gospodarstvo pomeni, da bodo potrošniki postali vse bolj tudi uporabniki storitev, in ker bi lahko prehod na te nove poslovne modele pomembno vplival na učinkovito rabo virov v prometnem sektorju;

R.	ker je preko 100 milijonov Evropejcev izpostavljenih ravni hrupa, višji od praga EU, ki je določen pri 55 decibelih (dB), okoli 32 milijonov pa je izpostavljenih „zelo glasnemu“ hrupu, višjemu od 65 dB;

S.	ker je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) hrup cestnega prometa drugi najbolj škodljivi okoljski povzročitelj stresa v Evropi takoj za onesnaženjem zraka, vsaj 9 000 prezgodnjih smrti na leto pa je mogoče pripisati srčnim boleznim zaradi hrupa prometa;

T.	ker bi se ob upoštevanju smernic SZO glede izpostavljenosti ljudi delcem PM 2,5 povprečna življenjska doba državljanov podaljšala za približno 22 mesecev, letni prihranek pa bi znašal približno 31 milijard EUR;

pozdravlja sporočilo Komisije o evropski strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami in se strinja, da je za širši prehod na trajnostno in krožno gospodarstvo z nizkimi emisijami potreben daljnosežen prehod na mobilnost z nizkimi emisijami; poziva Komisijo in pristojne organe držav članic, naj se polno posvetijo tej strategiji;

poudarja, da bodo morale biti vrednosti emisij toplogrednih plinov iz prometa v skladu s pariškim sporazumom do sredine stoletja skoraj nič ter da bo treba drastično zmanjšati emisije onesnaževal zraka iz prometa, če želimo takoj izpolniti vsaj smernice Svetovne zdravstvene organizacije glede javnega zdravja;

je seznanjen, da prehod na mobilnost z nizkimi emisijami ni le koristen za zdravje ljudi in okolje, ampak prinaša tudi izredne izzive in priložnosti za avtomobilske, železniške, ladijske in letalske proizvajalce in dobavitelje ter za ponudnike storitev inovativne proizvodnje energije, prometa in logistike, zlasti mala in srednja podjetja; poudarja, da je treba na podlagi stroškovno učinkovitega pristopa nuditi ustrezno podporo razvoju novih tehnologij in poslovnih modelov, ki spodbujajo inovativna partnerstva med velikimi podjetji, malimi in srednjimi podjetji ter zagonskimi podjetji, za učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v prometnem sektorju;

priznava, da so potrebne znatne spremembe v upravljanju povpraševanja po prevozu in prostorskem načrtovanju, da bi ustrezno prešli na večmodalni pristop; ponovno poudarja, da bi morali promet obravnavati kot pomembno storitev, ne pa kot cilj; v ta namen podpira izvajanje vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T); ponovno poudarja, da prehod na trajnosten, krožen in nizkoogljičen prometni sektor zahteva večjo ozaveščenost uporabnikov storitev o učinkoviti rabi virov; meni, da je cenovno dostopen, dobro razvit in večmodalen prometni sistem, ki pokriva mestna vozlišča in povezuje s podeželskimi območji eden od najbolj pomembnih dejavnikov za spremembo v vedenju uporabnikov prevoza s prehodom na bolj trajnostne načine prevoza;

opozarja, da je Parlament v beli knjigi o prometu iz leta 2011 poudaril, kako je treba evropsko politiko trajnostne mobilnosti zgraditi na dolgi vrsti političnih orodij za stroškovno učinkovit prehod na najmanj onesnažujoče in energijsko najbolj učinkovite načine prevoza; opozarja, da je spreminjanje ravnovesja med načini prevoza potrebno za ločitev mobilnosti od negativnih učinkov, kot so prometni zastoji, onesnaževanje zraka, hrup, prometne nezgode in podnebne spremembe; ob tem priznava, da politika modalnega prehoda zaenkrat še ni dala zadovoljivih rezultatov;

spodbuja Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri zavzemanju za globalne, usklajene ukrepe za bolj trajnosten in učinkovit promet;

poziva Komisijo, naj zagotovi dosledno izvajanje veljavne zakonodaje ter po potrebi predloži dodatne konkretne ukrepe za prometni sektor, da bi uresničili podnebne cilje EU, ki bodo zajemali vse sredstva, tudi mobilnost v mestih, na način, ki ne bo ogrozil konkurenčnosti prometnega sektorja; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo tržno uvajanje tehnologij, ki prispevajo k mobilnosti z nizkimi emisijami tako, da povečujejo učinkovitost vozil, hkrati pa ohranjajo njihovo varnost; poziva Komisijo, naj v okviru skladnosti s Pariškim sporazumom predloži posodobljeno različico bele knjige o prometu iz leta 2011;

je prepričan, da je treba pri ocenjevanju trajnosti upoštevati celotni odtis od proizvodnje in uporabe do odstranitve vozila ter potrebno infrastrukturo, zato lahko do uresničljive in resnično trajnostne rešitve privede le tehnološko nevtralna mešanica virov energije;

ugotavlja, da je za trajnosten prehod v prometu potrebno sistematično sodelovanje različnih deležnikov civilne družbe, izmed potrošnikov, socialnih partnerjev, MSP, inovativnih zagonskih podjetij, večjih korporacij, ki so globalni akterji, ter politikov in uradnih organov na vseh ravneh upravljanja;

10.

poziva Komisijo, naj z vključitvijo spodbud za obračun emisij skozi celoten življenjski cikel prizna vse večji pomen vgrajenih emisij;

11.

poziva Komisijo, naj prizna naraščajoči pomen merjenja emisij skozi celotni življenjski cikel, od emisij preskrbe z energijo do emisij proizvodnje in izrabljenosti, in sicer s predstavitvijo celovitih predlogov, ki bodo proizvajalce usmerjali k optimalnim rešitvam za zagotavljanje koristi, povezanih z boljšo porabo energije med vožnjo vozil, ne da bi primarne emisije in emisije iz nadaljnjih faz proizvodne verige zmanjšale te koristi;

12.

poziva Komisijo, naj takoj uvede in izboljša standarde CO2 za celoten cestni promet, saj so standardi stroškovne učinkovitosti za vozila po vsej verjetnosti najučinkovitejši ukrep za izboljšanje energetske učinkovitosti v EU do leta 2030;

13.

opominja, da bi bilo treba energetsko učinkovitost obravnavati kot najboljšo alternativo in zato prednostno obravnavati in spodbujati vse ukrepe za njeno izboljšanje na stroškovno učinkovit način in za zmanjšanje povpraševanja po energiji ter jo ustrezno vključiti v prometno politiko in evropske podnebne ukrepe;

Optimizacija prometnega sistema

Izboljšanje učinkovitosti

14.

poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo letalske povezave med različnimi regijami EU, saj je treba nadaljnje povezati oddaljene regije in regije Unije v manj ugodnem položaju; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem pregleda pristop EU na področju letalske povezanosti ter prouči možnost za razvoj indeksa povezanosti, pri tem pa upošteva tudi medsebojni vpliv z drugimi vrstami prevoza; poudarja, da bi bilo treba to kombinirati z naložbami v trajnostne alternativne načine prevoza in njihovim spodbujanjem;

15.

odločno spodbuja države članice, naj pospešijo izvajanje enotnega evropskega neba, saj sedanja razdrobljenost podaljšuje čas letenja in povzroča zamude, dodatno porabo goriva in dodatne emisije CO2; poudarja, da bo to pripomoglo k doseganju 10 % znižanja emisij;

16.

poziva Komisijo, naj ohrani velike ambicije na področju inovacij in jih udejanji s spodbujanjem raziskav o uporabi fotonapetostne energije v letalstvu (npr. Solar Impulse 2) ter o alternativnih tekočih gorivih iz obnovljivih virov;

Pošteno in učinkovito oblikovanje cen

17.

meni, da je treba za zagotovitev pravičnosti in enakih konkurenčnih pogojev za različna prevozna sredstva v Evropi v vseh prometnih sektorjih vzpostaviti jasnejše cenovne signale, ki bodo bolje odražali načeli „onesnaževalec plača“ in „uporabnik plača“; poudarja, da bi bilo treba veljavne politike ponovno preučiti s tega vidika;

18.

meni, da bi morala vsaka vrsta prevoza kriti svoje mejne stroške tako za obrabo infrastrukture („uporabnik plača“) in zunanje stroške, npr. za onesnaževanje zraka in obremenjevanje s hrupom („onesnaževalec plača“); meni, da bi uporaba omenjenih načel po vsej Uniji prispevala k odpravi neenakosti pri zaračunavanju pristojbin med načini prevoza;

19.

poudarja, da zakonodaja o oblikovanju cen v prometnem sektorju ne bi smela ustvarjati nelojalne konkurence za bolj trajnostne načine prevoza, kot so železnice, ter poziva Komisijo, naj oblikuje ustrezne predloge za zagotovitev poštene konkurence;

20.

pozdravlja prizadevanja Komisije za razvoj standardov za interoperabilne sisteme elektronskega cestninjenja v EU in prihodnjo revizijo direktive o evrovinjeti, ki bi morala zajemati zaračunavanje pristojbin glede na prevoženo razdaljo in razlikovanje na podlagi emisij CO2 ter možnost razlikovanja pri zaračunavanju na podlagi posodobljenih standardov Euro; meni, da bi bilo treba razširiti zaračunavanje pristojbin glede na prevoženo razdaljo na vsa potniška osebna in kombinirana vozila, hkrati pa dopuščati nekaj oblik prožnosti za oddaljena in redko poseljena območja;

21.

poudarja, da prehod na druge oblike prevoza zahteva spodbujanje in naložbe na področju večmodalnosti in javnega prevoza;

22.

poziva Komisijo, naj nujno posodobi svoj priročnik o zunanjih stroških prometa ter pri tem upošteva podatke o dejanskih emisijah, ki nastajajo med vožnjo;

23.

poudarja, da je v letalskem sektorju internalizacija zunanjih stroškov najmanjša, zato poziva Komisijo, naj spoštuje Pariški sporazum in prouči možnosti za usklajene mednarodne ukrepe za obdavčevanje kerozina za letalstvo in odpravo oprostitve plačila DDV za letalske vozovnice;

Logistika in digitalizacija

24.

priznava, da lahko logistika na podlagi okolju prijaznih skupnih strategij, ki zajemajo povezovanje dobavne verige, večmodalni promet ter utrjevanje dobave in povratne logistike, bistveno prispeva k zmanjševanju emisij CO2 v prometu; meni, da je digitalna tehnologija odločilnega pomena za uresničitev teh ciljev;

25.

meni, da inteligentni prometni sistemi, oblikovanje kolon vozil („platooning“) ter avtonomna in povezana vozila lahko predstavljajo pomembno sredstvo za izboljšanje učinkovitosti zasebnega in komercialnega prevoza v cestnem, železniškem, pomorskem in letalskem sektorju;

26.

priznava, da se s tehnologijo povezanih avtomobilov ne bo izboljšala le varnost na cesti, ampak bo močno vplivala tudi na okolje, ter ugotavlja, da je za zagotovitev velikih zmogljivosti in nizke latence potrebna gosta mrežna infrastruktura, da bi z omrežjem 5G čim bolje izkoristili priložnosti povezanih in avtonomnih vozil za boljšo mobilnost v urbanem okolju; se zaveda, da bo moralo veliko podjetij v skladu s širšim procesom digitalizacije v evropski industriji opreti svojo strategijo preoblikovanja na mobilnost, kar bo prineslo velike priložnosti za mala in srednja ter zagonska podjetja v prometnem sektorju in to bi bilo treba podpreti;

27.

poudarja, da se z javnim prevozom kot delom koncepta mobilnosti kot storitve odpirajo velike možnosti za zmanjšanje obsega prometa in z njim povezanih emisij, ter poziva Komisijo, naj spodbuja digitalizacijo in povezljivost sistemov javnega prevoza, da odstrani prepreke med načini in sistemi prevoza ter spodbudi njihovo uporabo; hkrati meni, da je treba sprejete ukrepe prilagoditi glede na posebne značilnosti področij, na katera se nanašajo, bodisi so ta mestna ali podeželska, saj je na podeželju težje doseči gospodarsko donosnost; zato poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo posebne pobude za učinkovitejši promet na podeželskih in težko dostopnih območjih, pri tem pa upoštevajo tudi obveznosti opravljanja javnih storitev;

28.

podpira pobude za upravljanje mobilnosti, da bi zagotovili učinkovitejše in okolju prijaznejše intermodalne prometne storitve ter pametno mobilnost, ki lahko bistveno prispevajo k zasnovi mobilnosti kot storitve in sinhronizirani intermodalnosti („sinhromodalnost“); meni, da bi bilo treba dodatno okrepiti mobilnost kot storitev, ustrezno pozornost pa bi bilo treba pri urejanju v prihodnje nameniti prispevku, ki ga imajo inteligentni prometni sistemi, razvoj zmogljivosti IKT, interoperabilnost sistemov, skupne storitve in izdajanje enotnih multimodalnih vozovnic;

29.

ugotavlja, da tovorna vozila v mestih nesorazmerno onesnažujejo zrak in obremenjujejo ozračje s hrupom ter povečujejo prometne zastoje; zato poziva k optimizaciji dobavne verige na mestnih območjih; poziva Komisijo, naj pri logistiki zadnje milje spodbuja k uporabi lahkih brezemisijskih gospodarskih vozil, brezemisijskih avtobusov, smetarskih tovornjakov, taksijev in tovornih koles;

30.

poudarja pomen lahkih vozil in učinkovitejše uporabe obstoječe infrastrukture, vključno z boljšo porazdelitvijo prometa in boljšimi intermodalnimi rešitvami;

31.

poziva Komisijo, naj v zakonodajnem okviru za enotni digitalni trg poudari možnosti za varnejša, pametnejša in bolj zelena sredstva v cestnem prometu ter spodbuja projekte na področju naprav za komunikacijo med vozili in med vozilom in cesto, da bi tako spodbudila inovacije v gospodarstvu in odprla nove poslovne priložnosti za evropska podjetja s področja IKT;

32.

poudarja pomen naložb v optimalne zaledne povezave, da bi s spodbujanjem uporabe večmodalnih povezav, trajnostnega železniškega prometa, celinskih plovnih poti, podatkov o prevozu v realnem času in informacijsko-tehnoloških aplikacij vzdolž koridorjev vseevropskega prometnega omrežja zmanjšali ekološki odtis zalednega prevoza;

33.

je prepričan, da je mogoče s širjenjem pobud za upravljanje mobilnosti v regijah in mestih, institucijah in industriji močno zmanjšati potrebe državljanov po dolgih in hitrih potovanjih;

34.

poziva države članice, naj podprejo pilotne projekte, s katerimi bi spodbudili povečano uporabo električnih vozil in alternativnih naprednih vozil na biogoriva;

35.

poudarja, da je potreben celosten pristop na ravni EU, da bi omogočili hitro digitalizacijo prometa, ki bo skupaj z boljšim načrtovanjem prometa in prehodom na mobilnost kot storitev močno prispevala k izboljšanju učinkovitosti in bo poglobljeno vplivala na družbo;

36.

meni, da so boljše načrtovanje prevoza, boljša raba digitalizacije in logistika področja z neprecenljivimi možnostmi za zmanjšanje emisij in bi mogli hitro uvesti veliko število cenenih in preprostih ukrepov z merljivim učinkom, kot je izboljšanje tokov in tovora in uporaba sistemov elektronskega tovornega prometa; zato poziva Komisijo, naj sestavi seznam teh ukrepov in jih opredeli, da bi jih v bližnji prihodnosti spodbujala; poziva k oblikovanju skladnega zakonodajnega okvira in standardov, ki bodo omogočali uporabo inovativnih logističnih in prometnih rešitev po vsej Evropi;

37.

spodbuja Komisijo in prevoznike, naj predlagajo projekte z doslednimi informacijami o primerljivem ogljičnem odtisu različnih načinov prevoza, in sicer z objavami in obveščanjem, pri rezervacijah in izdaji vozovnic;

38.

poudarja, da je treba politiko standardizacije informacijske in komunikacijske tehnologije nujno prilagoditi razvoju na trgu in pri politikah, da bi postali sistemi elektronskega tovornega prometa in inteligentnega prometa interoperabilni;

39.

poudarja pomen interoperabilnosti za zmanjšanje emisij težkih tovornih vozil tako v mestnem kot v zunajmestnem prometu;

Nizkoemisijski alternativni viri energije

40.

poudarja, da imajo rešitve za električno mobilnost iz trajnostnih energetskih virov velik potencial za razogljičenje prometa; vendar meni, da optimizacije te tehnologije in vzpostavitve infrastrukture v širšem obsegu ne gre pričakovati pred letom 2030; ponovno poziva k tehnološkim inovacijam;

41.

pozdravlja prizadevanja za uporabo in zagotovitev celovite in interoperabilne infrastrukture za oskrbo z energijo iz obnovljivih virov in/ali alternativnimi trajnostnimi gorivi za vozila; poziva Komisijo, naj se pri tem usklajuje z državami članicami, da bi zagotovile popoln prenos ustreznih določb Direktive 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva ter člena 8 Direktive 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) …/… (postopek 2016/0381(COD));

42.

poziva Komisijo, naj sprejme ambiciozen akcijski načrt za uveljavljanje električnih vozil na trgu in državam članicam izda priporočila, da bi jih spodbudila k uvedbi davčnih spodbud za brezemisijska vozila in vozila z nizkimi emisijami; poudarja, da sta razpoložljivost in dostopnost infrastrukture za napajanje in polnjenje, tudi v zasebnih in javnih zgradbah v skladu z direktivo o energetski učinkovitosti stavb (Direktiva 2010/31/EU), ter konkurenčnost električnih vozil bistvenega pomena za večjo naklonjenost potrošnikov tem vozilom; poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da električna energija za električna vozila prihaja iz trajnostnih virov energije; pri tem poziva k oblikovanju dolgoročne evropske pobude za naslednjo generacijo baterij ter izgradnji potrebne infrastrukture, ki bo spodbujala k trajnostnim standardom proizvodnje nizkoemisijske energije in vozil;

43.

poziva Komisijo, naj hitro predstavi oceno tega, kako države članice izvajajo direktivo o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva 2014/94/EU, in sprejme ukrepe za tiste države članice, ki še niso predložile nacionalne strategije;

44.

meni, da bi bil eden on najučinkovitejših načinov za zmanjšanje vpliva cestnega prometa na podnebje uvedba obveznosti za dobavitelje goriva, da morajo zmanjšati emisije toplogrednih plinov pri izrabi električne energije iz obnovljivih virov, z vodikom, trajnostnimi in naprednimi gorivi, sintetičnimi ali drugimi nizkoogljičnimi gorivi (npr. stisnjeni in utekočinjeni zemeljski plin);

45.

opozarja Komisijo, da je nujno, da se ekonomske spodbude, ki so še vedno namenjene fosilnim gorivom, usmerijo v alternativne in trajnostne oblike energije, da se ustvarijo dejanski pogoji za prehod celotne družbe na trajnostno energijo;

46.

poziva k bolj smelemu pristopu za obnovljive vire v prometu od tistega, ki je predlagan v prenovitvi direktive o obnovljivih virih energije, da bi dosegli dolgoročno razogljičenje prometnega sektorja;

47.

poziva k uvedbi posebnih pobud za uporabo trajnostnih alternativnih goriv za tiste načine prevoza, za katere trenutno ni drugih možnosti kot tekoče gorivo; meni, da bi se te spodbude morale odražati v novi direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov ter v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, kot določa predlagana uredba o upravljanju energetske unije;

48.

opozarja, da 94 % prometa v Evropi sloni na naftnih proizvodih, in meni, da trajnostna domača biogoriva zmanjšujejo odvisnost od uvoza fosilnih goriv, s tem pa se krepi energetska varnost EU;

49.

poziva Komisijo, naj predlaga, da bi najpozneje do leta 2020 postopno opustili neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva;

50.

poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo potencial UZP za večjo trajnost mobilnosti, gospodarstva in zaposlovanja (30);

51.

poudarja vlogo, ki bi jo lahko imel zemeljski plin (na primer SZP in UZP) ter zlasti biometan, sintetični metan in UNP v okviru prehoda k razogljičenju prometnega sektorja, zlasti kar zadeva ladijski prevoz, težka vozila in mestne avtobuse;

52.

je seznanjen z mejnimi vrednostmi, ki so predlagane v okviru prenovitve direktive o obnovljivih virih energije, da bi do leta 2030 postopno odpravili prvo generacijo biogoriv ter da bi dosegli dolgoročno razogljičenje prometnega sektorja; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem razlikuje med biogorivi prve generacije, ki so zelo učinkovita pri zniževanju emisij toplogrednih plinov in pomenijo nizko tveganje za posredno spremembo rabe zemljišč, in tistimi, ki ne izpolnjujejo teh meril, ter naj čim prej sprejme ukrepe za postopno opuščanje uporabe kmetijskih surovin, ki pospešujejo krčenje gozdov, vključno s palmovim oljem, ali uporabe šotišč za pridobivanje biogoriv; poudarja pomen stabilnega in predvidljivega zakonodajnega okolja, ki ustrezno upošteva investicijske cikle, da se privabijo potrebne naložbe v napredna biogoriva; je seznanjen s potencialnimi podnebnimi koristmi kmetijske proizvodnje EU s poudarkom na biogorivih, ki so zelo učinkovita pri zniževanju emisij toplogrednih plinov in pomenijo nizko tveganje za posredno spremembo rabe zemljišč, zlasti kar zadeva emisije iz uvoza živalskih beljakovin v velikem obsegu iz držav zunaj EU;

53.

spodbuja Komisijo, naj pripravi objektivna merila za prepoznavanje naprednih biogoriv, da bi spodbudila inovacije in tržno uvajanje;

54.

poudarja, kako pomembno je doseči dolgoročno dekarbonizacijo prometnega sektorja, ter poziva Komisijo, naj spodbuja večje tržno uveljavljanje naprednih biogoriv, ki so zelo učinkovita pri zniževanju emisij toplogrednih plinov in so skladna s hierarhijo odpadkov v okviru krožnega gospodarstva ter spoštujejo stroga merila okoljske in socialne trajnosti, da bi še bolj zmanjšali porabo fosilnih goriv in emisije toplogrednih plinov; pozdravlja predlog Komisije za okrepitev zahtev glede prihrankov toplogrednih plinov za biogoriva za nadaljnje izpolnjevanje podnebnih ciljev EU; poudarja pomen zanesljivih in verodostojnih obračunov emisij in odvzemov iz bioenergije v skladu s predlagano uredbo o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (COM(2016)0479);

55.

poudarja, da bi bilo treba pri podnebnih ciljih držav članic v skladu z uredbo o porazdelitvi prizadevanj upoštevati samo biogoriva iz poljščin, ki so skladna s predlagano uredbo o merilih trajnosti (COM(2016)0482);

56.

poziva Komisijo, naj skrbno spremlja razvoj na področju vodikove tehnologije iz obnovljivih virov energije in se zaveže, da bo izvedla študijo izvedljivosti v zvezi z vlogo in možnostmi vodika v evropskem prometnem sistemu;

57.

poudarja, da bi lahko sintetična goriva (tekoča in plinasta), pridobljena iz presežka energije iz obnovljivih virov, zlasti sončne in vetrne ob višku proizvodnje, ki bi bili sicer neizkoriščeni, prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov iz obstoječega voznega parka z vidika življenjskega ciklusa in obenem povečala proizvodnjo energije iz obnovljivih virov;

58.

poziva Komisijo in države članice, naj v okviru krožnega gospodarstva, politike na področju emisij in okolja ter ciljev Unije na področju energije iz obnovljivih virov povečajo in popolnoma podpirajo proizvodnjo okolju prijaznega bioplina iz predelave gnoja;

59.

pozdravlja dejstvo, da so podjetja EU trenutno vodilna v svetu na področju tehnologije sintetičnih goriv, in meni, da je to priložnost za krepitev gospodarske rasti in kakovostnih delovnih mest v EU; zato poudarja, da je treba oblikovati okvir, ki bo spodbujal nadaljnji razvoj in uvajanje tovrstnih tehnologij;

60.

meni, da bi lahko spodbujanje potrdil o izvoru pomembno povečalo delež obnovljive energije v prometnem sektorju;

61.

ugotavlja, da mora biti pristop EU k trajnostni energiji tehnološko nevtralen, cilji trajnostnih politik EU pa bi morali biti usmerjeni k zmanjšanju emisij, ki škodujejo podnebju in zdravju;

62.

poziva Komisijo, naj povsem izkoristi potencial Skupnega raziskovalnega središča pri izvedbi raziskav na področju čiste energije za prevoz;

63.

pozdravlja podporo za raziskave, razvoj in inovacije na področju čistega prevoza in trajnostne energije v okviru programa Obzorje 2020, in poziva k nadaljevanju te podpore v prihodnjem večletnem finančnem okviru;

64.

poudarja pomen raziskav in razvoja za obvladovanje tehnoloških izzivov, povezanih z mobilnostjo z nizkimi emisijami; poziva Komisijo, naj tudi v prihodnje nudi močno podporo raziskovalnim programom, kot sta Čisto nebo in SESAR (Skupnega podjetja za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba);

Prometna infrastruktura in naložbe

65.

poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo sofinanciranje EU za prometne projekte, ki prispevajo k podnebnim ukrepom in kakovosti zraka ter čim manjšim zunanjim stroškom, v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe (sklad EFSI) in omrežja TEN-T;

66.

meni, da so projekti instrumenta za povezovanje Evrope bistveni za evropsko strategijo za mobilnost z nizkimi emisijami, in obžaluje, da je bil proračun instrumenta uporabljen za sklad EFSI, zato poziva k obnovitvi proračuna instrumenta za povezovanje Evrope in ponovno poudarja, da je treba sklad EFSI II financirati iz drugih virov; nadalje meni, da bi se morali izogibati financiranju projektov, ki so upravičeni do sredstev instrumenta za povezovanje Evrope, iz sklada EFSI;

67.

želi izpostaviti, da je pomembno uspešno uporabljati sredstva sklada EFSI ali združevati sredstva skladov EFSI in ESI; meni, da bi morale države članice več vlagati v svoj železniški sistem in si prizadevati za povečanje stopnje črpanja kohezijskih sredstev za železniške projekte;

68.

opozarja na pomen vzdrževanja infrastrukturnih omrežij v dobrem stanju in na visoki kakovostni ravni, kar omogoča pretočnost in zmanjševanje zastojev, s tem pa tudi ravni emisij CO2 in drugih onesnaževal;

69.

poziva Komisijo, naj zagotovi več sredstev za mesta, da se bodo skupaj potegovala za financiranje infrastrukture ali tehnologij, ki bodo prispevale k razogljičenju mestnega prometa in zmanjšanju onesnaženja zraka zaradi cestnega prometa; ugotavlja, da bi to vključevalo med drugim tudi javne postaje za polnjenje električnih vozil, sisteme za izposojo avtomobilov in koles ter razvoj javnega prometa;

70.

poudarja, da so finančni podporni ukrepi pomembni za inovativnost tega sektorja in varstvo okolja med infrastrukturnimi deli;

Povečanje moči državljanov in nosilcev odločitev za spremembo vedenjskih vzorcev

71.

spodbuja mesta, naj v svoje načrte za mobilnost (npr. načrte za trajnostno mobilnost v mestih) vključijo cilje za zmanjšanje toplogrednih plinov in strategije za čist zrak, Komisijo pa poziva, naj sofinanciranje projektov s področja mobilnosti v mestih, ki bodo prispevali k doseganju teh ciljev, obravnava kot prednostno nalogo EU, tudi prek podpore inovacijam, ki mestom pomagajo v to smer;

72.

meni, da je spodbujanje kolektivnega javnega prevoza eden od najbolj učinkovitih načinov za zmanjšanje emisij in izboljšanje učinkovitosti javnega prevoza; je prepričan, da je treba okrepiti vlogo javnih prevoznih storitev; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj javne organe in lastnike zasebnih voznih parkov podprejo pri nakupu čistejših in okolju prijaznejših vozil in jih ustrezno spodbujajo k temu;

73.

poudarja, da zelena javna naročila ponujajo možnosti za bolj trajnosten promet, zlasti za mestne in primestne avtobuse;

74.

poziva Komisijo, naj okrepi omrežja najbolj naprednih mest, ki pri načrtovanju dajejo prednost trajnostnim načinom prevoza, kot so hoja, kolesarjenje, povečanje javnega prevoza, skupni prevoz in souporaba avtomobilov, ter naj omogoči lokalnim, regionalnim in nacionalnim organom, da v zvezi s tem delijo najboljše prakse pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in strategijah za čist zrak; poziva Komisijo, naj lokalne, regionalne in nacionalne organe spodbuja tudi k popolnemu vključevanju potreb in postopkov pri načrtovanju prometa, stanovanj in rabe zemljišč, da bi lažje dosegli cilje podnebne politike;

75.

poziva Komisijo in države članice, naj ob upoštevanju dejstva, da evropski standardi za lahka motorna vozila ne odražajo dejanskih emisij, preučijo koristi uvedbe oznake ali standarda za izredno nizke emisije za vozila, ki spoštujejo mejne vrednosti emisij v dejanskih voznih razmerah;

76.

meni, da je treba več pozornosti nameniti povečanemu vključevanju in privlačnosti nemotoriziranih oblik prevoza, saj bi to v splošnem napravilo zasebne oblike prevoza manj privlačne;

77.

poziva Komisijo, naj v strategije za mobilnost z nizkimi emisijami vključi potrebe prebivalcev podeželskih in oddaljenih območij po prevoznih storitvah;

78.

spodbuja vse javne subjekte, naj vključujejo merila trajnosti v javna naročila;

79.

spodbuja Komisijo, države članice in regije, naj več vlagajo v združevanje in vključevanje vseevropske kolesarske mreže EuroVelo v železniško omrežje TEN-T;

80.

poudarja, da je že skrajni čas za predlog revizije uredbe o splošni varnosti, in poziva Komisijo, naj ta predlog objavi pred koncem leta 2017; meni, da je tehnologija za inteligentno prilagajanje hitrosti dovolj izpopolnjena in lahko reši mnogo življenj, zato bi jo morali brez odlašanja uvesti za vsa vozila; poudarja, da so rešitve na področju neposrednega vidnega polja tovornjakov zelo učinkovite za izogibanje nesrečam z ranljivimi uporabniki cest in da bi morali biti obvezni standardi v zvezi s tem vključeni v predlog;

Zahteve v posameznih sektorjih

Motorna kolesa, osebna vozila in kombinirana vozila

81.

poziva Komisijo, naj pripravi predlog standardov za avtomobile in kombinirana vozila za leto 2025 v skladu s stališčem, ki ga je Parlament izrazil v postopkih o dveh zakonodajnih aktih v letu 2013 (31) in je bilo potrjeno v izjavah Komisije o cilju za leto 2025 (32), povezanih z aktoma; poudarja, da bi bilo treba te povprečne standarde za vozni park izračunati na podlagi novih globalno usklajenih preskusnih postopkov za lahka vozila, odražati pa bi morali dolgoročno krivuljo zmanjševanja emisij iz okvira za podnebno in energetsko politiko EU do leta 2030 ter dolgoročne cilje pariškega sporazuma;

82.

pozdravlja uvedbo novega globalno usklajenega preskusnega postopka za lahka vozila; poudarja pa, da glede na raziskave, ki kažejo, da bo laboratorijski preskusni cikel novega postopka še vedno približno 20 % odstopal od emisij pri dejanski vožnji in bo mogoče preskus izboljševati in manipulirati, bi bilo treba za njegovo dopolnitev razviti posebno naknadno metodologijo za merjenje emisij CO2, ki nastajajo pri dejanski vožnji; ugotavlja, da bi lahko ta metodologija temeljila na merilnih napravah, ki so že vgrajene v vozila, kot so merilci porabe goriva; ugotavlja tudi, da bi bilo treba v ta namen in za pridobitev zanesljivih podatkov razviti standardni pristop k zbiranju, shranjevanju, uporabi in sporočanju vrednosti o porabi goriva ter pri tem v čim večji meri uporabljati senzorje, ki so že v avtomobilih, hkrati pa v celoti spoštovati pravila o varstvu zasebnosti; poziva Komisijo, naj razmisli o dodatnih rešitvah za zmanjšanje emisij CO2 v prometnem sektorju, predvsem pa naj bolj upošteva prispevek znižanja mase vozil k neposrednemu zmanjšanju emisij CO2 iz vozil;

83.

želi spomniti, da bi bilo treba specifikacije preskusov in postopke ocenjevanja za emisije pri dejanski vožnji zelo skrbno določiti in pri tem upoštevati širok razpon voznih razmer, vključno z različnimi temperaturami, obremenitvami motorja, hitrostmi vozil, nadmorskimi višinami, vrstami cest in drugimi dejavniki, s katerimi se srečujemo pri vožnji v Uniji, saj bi s temi preskusi le tako učinkovito zmanjšali razhajanje med emisijami, izmerjenimi v laboratoriju, in na cesti;

84.

poziva k hitri uvedbi usklajenega, obveznega in preglednega sistema označevanja EU, s katerim bi potrošnikom zagotovili natančne, zanesljive in primerljive podatke o porabi goriva, življenjskem ciklu ter emisijah CO2 in onesnaževal zraka pri avtomobilih, danih na trg; poziva k reviziji direktive o označevanju vozil (Direktiva 1999/94/ES), ki bi jo lahko spremenili tako, da bi vključevala obvezno poročanje o emisijah drugih onesnaževal zraka, kot so NOx in trdni delci;

85.

poziva Komisijo, naj pregleda direktivo o čisti energiji za promet (Direktiva 2014/94/EU) in pripravi predlog uredbe o standardih CO2 za vozni park, ki bo na trgu od leta 2025 dalje, da bi postopno odpravili nove avtomobile z emisijami CO2;

86.

poziva Komisijo, naj uvede cilj za minimalni delež proizvodnje osebnih vozil brez emisij pri vseh proizvajalcih;

87.

poudarja, da bi zgodnji prehod na vozila, za katera je bilo na podlagi študij o oceni življenjskega cikla (LCA) dokazano, da najmanj vplivajo na podnebje in okolje, ugodno vplival na evropsko gospodarstvo; poudarja, da bo ta prehod zagotovil nadaljnjo konkurenčnost evropskih proizvajalcev avtomobilov na svetovnem trgu ter ohranil obstoječa delovna mesta in ustvaril nova;

88.

pričakuje, da bo vedno več finančnih sredstev dodeljenih tehnološkim raziskavam, vezanih na proizvodnjo, ravnanje z akumulatorji za električne motorje in njihovo uničenje, da bi postali vedno bolj ekološki;

89.

ugotavlja, da je Komisija začela vrsto postopkov za ugotavljanje kršitev zoper države članice, ki so s stalnim preseganjem mejnih vrednosti NO2 in PM10 kršile Direktivo 2008/50/ES o kakovosti zraka; poziva Komisijo, naj izvršuje svoja pooblastila, da bi preprečila dajanje onesnažujočih avtomobilov z dizelskim motorjem na trg, ki močno prispevajo k sproščanju NO2 in PM10 v zrak ter niso skladna s predpisi EU o homologaciji in izpustu emisij osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil;

90.

opozarja, da je treba spodbujati široko udeležbo malih in srednjih podjetij pri proizvodnji vozil in sestavnih delov, da se na ta način zagotovijo enaki pogoji na prevoznem trgu in se spodbudijo raziskave in inovacije;

91.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo zakonodaja na področju emisij CO2 po letu 2020 karseda upoštevala vse tehnološke pristope k zmanjševanju emisij CO2 na cestah; ugotavlja, da bi morala zakonodaja zlasti upoštevati možnosti, ki jih ponujajo najnovejša alternativna goriva (npr. elektrogoriva, sintetična goriva ter pretvorba električne energije v plin (power to gas) in tekoča goriva);

Težka tovorna vozila

92.

ugotavlja, da bodo težka vozila povzročala 40 % vseh emisij CO2 v cestnem prometu, če do leta 2030 ne bodo sprejeti dodatni ukrepi; zato poziva Komisijo, naj do konca leta 2017 pripravi predlog o certificiranju, spremljanju in poročanju za težka vozila, do leta 2018 pa naj predlaga ambiciozne standarde glede emisij CO2 za leto 2025, ki bodo temeljili na najboljših razpoložljivih podatkih; pozdravlja orodje VECTO (orodje za izračun porabe energije vozil – Vehicle Energy Consumption Calculation Tool), s katerim se ugotavlja učinkovitost tovornega prometa, in poudarja, da je treba še naprej zagotavljati dostop do preglednih, stvarnih in posodobljenih nadzornih podatkov;

93.

poziva Komisijo, naj začne oblikovati evropsko strategijo za tovornjake z nizkimi emisijami ogljika na podlagi primerjalne študije, da bi spodbudila uvajanje energetsko učinkovitih in brezemisijskih avtobusov in tovornjakov na trg; poudarja, da so nekatere države članice že sprejele pobude za cestni tovorni prevoz brez emisij;

94.

meni, da bi bilo treba podpreti vse večjo razširjenost čistih motorjev v težkih vozilih, denimo električnih ali s pogonom na utekočinjeni zemeljski plin, kar zahteva bistvene strateške naložbe v infrastrukturo;

95.

poziva Komisijo, naj uvede spodbude za promet vozil z nizkimi ali ničtimi emisijami v celotnem omrežju TEN-T, ga opredeli za prednostnega in omogoči državam članicam, da storijo enako;

96.

poudarja, da bi lahko nizkoemisijski in brezemisijski mestni avtobusi veliko prispevali k zmanjšanju emisij onesnaževal na mestnih območjih; zato poziva k uvajanju brezemisijskih mestnih avtobusov z vključitvijo evropskih meril za zelena javna naročila v direktivo o čistih vozilih (Direktiva 2009/33/ES), ki je trenutno v postopku pregleda; poziva Komisijo in države članice, naj olajšajo in spodbujajo uporabo razpoložljivih sredstev EU, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, za podporo ustreznim ukrepom;

97.

poudarja, da je treba ustvariti prave pogoje za spodbujanje alternativnih virov energije z nizkimi emisijami za promet, ter meni, da je mogoče to med drugim zagotoviti tako, da ima ta sektor jasen dolgoročni okvir za naložbe v razogljičenje goriv in drugih novih tehnologij; poziva Komisijo, naj preuči možnost študije izvedljivosti o morebitnih rešitvah, ki so na voljo, na katerih bi lahko temeljila nizkoogljična strategija za cestni tovorni promet;

98.

podpira načrt Komisije za uvedbo platforme „čisti avtobus“, v katero bi bili vključeni avtobusni prevozniki, lokalne oblasti, proizvajalci avtobusov in ponudniki oskrbe z energijo, za spodbujanje hitrejše uvedbe čistejših vozil, in poziva Komisijo, naj spodbuja rabo avtobusa kot okolju prijazne trajnostne oblike javnega prevoza;

99.

ugotavlja, da je veliko novih tehnologij in inovacij v obstoječih tehnologijah, ki lahko pomembno prispevajo k varstvu okolja, denimo na področju izboljšanja pnevmatik, maziv, učinkovitejšega prenosa in proizvodnje hibridnih motorjev, ter meni, da bi si morala Evropa prizadevati za vodilni tehnološki položaj na tem področju; poziva Komisijo, naj preuči, kako te tehnologije vplivajo na izboljšanje učinkovitosti in okoljske uspešnosti;

100.

poudarja pomen izboljšanja kakovosti zraka v EU ter spoštovanja mejnih vrednosti za kakovost zunanjega zraka v EU in priporočenih vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem pregleda mejne vrednosti emisij iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter naj po potrebi predstavi predloge za nove tehnološko nevtralne mejne vrednosti emisij Euro 7, ki naj se od leta 2025 uporabljajo za vsa lahka motorna vozila, ki jih zajema ta uredba;

101.

poudarja, da so za zmanjšanje emisij in uresničevanje ciljev za boljšo kakovost zraka potrebni ukrepi, ki se nanašajo tudi na starejša vozila, ter v zvezi s tem želi spomniti, da je prilagajanje vozil najhitrejši in stroškovno najučinkovitejši način za zmanjšanje emisij in onesnaževal, ki jih ustvarjajo starejša vozila, saj dosledno izvajanje prilagoditev z naprednimi sistemi zgorevanja dizelskega goriva omogoča okolju prijazno delovanje starejših težkih vozil, kot so avtobusi in tovornjaki, in celo izpolnjuje najstrožje zahteve glede emisij in maksimalno zniža emisije NOx, NO2 in trdnih delcev; zato poziva Komisijo, naj pripravi enotne smernice EU, da bo države članice spodbudila k doslednemu izvajanju možnih rešitev za prilagajanje starejših vozil, ter naj zagotovi tudi možnost črpanja sredstev iz finančnih instrumentov EU za razogljičenje prometa;

Homologacija in tržni nadzor

102.

poziva k celovitejšemu in bolj usklajenemu sistemu homologacije in tržnega nadzora na ravni EU, ki bi vključeval močan in zanesljiv nadzor EU in sistem kontrolnih pregledov, da bi odpravili pomanjkljivosti in pravne vrzeli, ugotovljene po škandalu Dieselgate; poudarja, kako pomembno je hitro sprejetje predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji in nadzoru trga motornih vozil in njihovih priklopnikov (COM(2016)0031), ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila; v zvezi s tem želi spomniti na pogajalski mandat Parlamenta, sprejet 4. aprila 2017; potrjuje, da bi bilo treba s prihodnjim sprejetjem omenjene uredbe zagotoviti dosledno enake in preglednejše pogoje za vse deležnike v sektorjih vozil, določiti učinkovita pravila za varstvo potrošnikov in zagotoviti popolno izvajanje novega okvira za homologacijo in nadzor trga;

103.

pozdravlja smernice za oceno pomožnih emisijskih strategij in prisotnost odklopnih naprav, ki jih je Komisija objavila 26. januarja 2017, da bi države članice in pristojne organe podprla pri odkrivanju odklopnih naprav;

104.

obžaluje sprejetje visokih faktorjev skladnosti za emisije NOx, ki delujejo kot pravna vrzel in omogočajo prevelike emisije, tudi iz avtomobilov po letu 2020; poziva Komisijo, naj v letu 2017 pregleda faktor skladnosti za preskuse emisij NOx pri dejanski vožnji, kot je določeno v drugem svežnju o emisijah pri dejanski vožnji, ter naj ta faktor v skladu s tehnološkim razvojem nato pregleduje vsako leto, da bi ga najkasneje do leta 2021 znižali na vrednost 1;

105.

poziva k hitremu sprejetju četrtega svežnja o emisijah pri dejanski vožnji, da bi dopolnili regulativni okvir za novi postopek homologacije;

Železniški promet

106.

močno podpira nove pozive Komisije za predloge o manjkajočih čezmejnih železniških povezavah na regionalni ravni ter pozdravlja možnost minimizacije ali zmanjšanja vpliva na podnebje; poziva Komisijo, naj še naprej upošteva te načrte in naj objavlja razpise v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, pa tudi v okviru sprememb Uredbe (EU) št. 913/2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet, da bi bolj upoštevali dejansko učinkovitost različnih vrst železniškega prometa v zvezi z njihovim vplivom na energetsko učinkovitost v sektorju prometa;

107.

podpira Komisijo pri odločitvi o prednostnih naložbah v železniško infrastrukturo, zlasti v manjkajoče priključke in čezmejne povezave; v zvezi s tem opozarja, da gre pri železniškem prometu, zlasti tovornem, za množičen, učinkovit in trajnosten prevoz;

108.

podpira prehod od cestnega prevoza na železniški (Shift2Rail) s povečanjem interoperabilnosti različnih načinov prevoza;

109.

poziva, naj se predložijo ambiciozni predlogi direktive o kombiniranem prevozu, ki bodo bolje spodbujali učinkovit tovorni promet ter podpirali prehod na železniški promet in celinske plovne poti, da bi dosegli cilje prehoda na druge oblike prevoza za leti 2030 in 2050, določene z desetimi cilji za konkurenčen in z viri gospodaren prometni sistem iz bele knjige o prometu 2011;

110.

poziva države članice, Komisijo in deležnike v železniškem prometu, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za ustanovitev skupnega podjetja Shift2Rail, s čimer bi pospešili vključitev naprednih tehnologij v inovativne rešitve v železniškem prometu, povečali privlačnost železniškega prometa in okrepili položaj evropske železniške industrije;

111.

poziva države članice, naj čim prej začnejo temeljito in učinkovito izvajati Direktivo 2012/34/EU, Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/909 in četrti železniški sveženj, da bi zagotovile konkurenčno okolje uporabnin za dostop do tirov ter s tem omogočile pošteno intermodalno konkurenco;

112.

poziva Komisijo, naj preuči slabosti železniškega potniškega prometa (npr. z vidika davkov, pristojbin, uporabnin ter neposrednih in posrednih subvencij) v primerjavi z drugimi prometnimi panogami ter naj vzpostavi enake konkurenčne pogoje;

113.

ponovno poudarja pomen interoperabilnosti in usklajevanja z drugimi načini prevoza, večje zanesljivosti in zmanjšanja hrupa ter nemotenega poteka multimodalnega prometa;

114.

poudarja, da bo dosledno, učinkovito in enotno izvajanje Uredbe (EU) št. 913/2010 o železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet koristilo tako tovoru kot panogi;

Letalstvo

115.

poziva Komisijo, naj izboljša učinkovitost letalstva, med drugim z zagotovitvijo, da bodo države članice čim prej oblikovale enotno evropsko nebo, z dejavno udeležbo v delu Mednarodne organizacije civilnega letalstva, da bi zagotovili uveljavitev ambicioznih mednarodnih standardov za CO2, in z zagotovitvijo ustreznega financiranja Skupnega podjetja za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR) in skupne tehnološke pobude za čisto nebo;

116.

ponovno opozarja, da je tudi zračni prostor del enotnega trga EU in da se z vsakršno razdrobljenostjo kot posledico njegove neučinkovite uporabe in različnih nacionalnih praks (denimo na področju operativnih postopkov, davkov in drugih dajatev itd.) podaljšuje čas letenja, povzročajo zamude ter večja poraba goriva in višje emisije CO2, negativno pa vpliva tudi na preostali trg in ovira konkurenčnost EU;

117.

poudarja, da bi moral letalski sektor primerno, pravično in učinkovito prispevati k doseganju podnebnih ciljev za leto 2030 in ciljev pariškega sporazuma ter posledično k doseganju cilja trajnostnega razvoja na področju podnebnih ukrepov;

118.

je seznanjen s sklepom z 39. skupščine Mednarodne organizacije civilnega letalstva glede oblikovanja sheme globalnega tržnega ukrepa za mednarodno letalstvo; poziva Komisijo, naj ta sklep preuči, vključno s prostovoljnimi zavezami in pridržki držav, ter naj spremlja napredek pri izvajanju tega sklepa, tako na mednarodni kot nacionalni ravni, v 67 državah, ki nameravajo prostovoljno sodelovati v globalnem tržnem ukrepu; poziva Komisijo, naj pravočasno pripravi oceno ustreznosti določb omenjene sheme ter pri tem upošteva ogljično nevtralno rast, da bi se omejilo naraščanje emisij v letalskem sektorju v skladu s pariškimi cilji; ugotavlja, da je predviden pregled sheme Mednarodne organizacije civilnega letalstva vsaka tri leta, kar bi moralo omogočiti razvoj sheme v smeri večje ambicioznosti in robustnosti;

119.

je seznanjen s predlogom Komisije z dne 3. februarja 2017 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi ohranitve obstoječih omejitev področja uporabe za letalske dejavnosti in priprave na izvajanje globalnega tržnega ukrepa po letu 2021 (COM(2017)0054), v katerem je predlagana ohranitev omejenega geografskega področja uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za letalstvo; poziva Komisijo, naj izvede novo oceno in pregled sistema EU za trgovanje z emisijami za obdobje po letu 2020, ko bo več jasnosti o izvajanju globalnega tržnega ukrepa;

120.

poudarja, da je treba spodbujati boljše in krajše letalske lete, da se prihrani gorivo in zmanjšajo škodljive emisije, namesto odločanja za daljše lete, da bi se izognili dražjim zračnim prostorom;

121.

poudarja, da je treba še nadalje spodbujati raziskave na tem področju, tudi prek javno-zasebnih partnerstev, da se pospešijo naložbe v tehnologije za razvoj trajnostnega letalstva z načrtovanjem lažjih zrakoplovov, uporabo digitalne in satelitske tehnologije za boljši izkoristek zračnih poti in proizvodnjo in uporabo alternativnih goriv nove generacije, zlasti ob upoštevanju dejstva, da v tem sektorju ni mnogo alternativ za tradicionalna tekoča goriva;

122.

poziva Komisijo, naj razišče nove možnosti za podpiranje rabe obnovljivih virov letalskega goriva, da bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov v letalstvu;

123.

poziva države članice in letalsko industrijo, naj spodbujajo razvoj nadaljnjih ukrepov za podpiranje pametnih pobud za zmanjšanje emisij v letalskem sektorju, tako v okviru prihodnih in odhodnih letov kot na letališčih;

Pomorski promet

124.

je seznanjen s prizadevanji na ravni Mednarodne pomorske organizacije za omejitev emisij iz mednarodnega pomorskega prometa in zato spodbuja Mednarodno pomorsko organizacijo, naj brez odlašanja sprejme jasne cilje in ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; vendar poudarja, da bi se moral, ob odsotnosti primerljivega sistema, ki bi deloval v okviru te organizacije, za emisije CO2 v pristaniščih Unije in med potovanjem v pristanišča Unije in iz njih od leta 2023 uporabljati sistem EU za trgovanje z emisijami; poziva Komisijo, naj določi pogoje za spodbujanje uporabe alternativnih goriv, kot so zemeljski plin, UNP in vodik, ter naj spodbuja vključevanje obnovljivih tehnologij (npr. jader, baterij, sončnih panelov in vetrnih generatorjev) v pomorski sektor; v zvezi s tem poudarja, da je treba preučiti finančne instrumente na ravni držav članic in na ravni EU, da bi pospešili naložbe v zeleno ladjevje;

125.

poudarja, da bi bilo treba za zagotovitev učinkovitega zmanjšanja globalnih emisij toplogrednih plinov, ki jih ustvarja mednarodni promet, s čimer bi uresničili cilj iz pariškega podnebnega sporazuma v okviru COP21 o omejitvi dviga temperature na precej pod dvema stopinjama, pa tudi za odpravo obstoječih tržnih ovir za načrtovanje ladij in operativno učinkovitost, sistem EU za spremljanje, poročanje in preverjanje emisij dosledno spremeniti, da bi svoj sistem uskladili s sistemom za zbiranje podatkov Mednarodne pomorske organizacije (IMO), hkrati pa ohranili transparentnost, preverjanje in zbiranje dejanskih delovnih podatkov o prometu;

126.

poudarja, da je treba dosledno prenesti in izvajati direktivo o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (Direktiva 2014/94/EU), vključno z vzpostavitvijo oskrbovalnih mest za utekočinjeni zemeljski plin v koridorjih TEN-T ter v morskih pristaniščih; meni, da bi lahko širša uporaba tega plina v tovornem prometu prispevala k mobilnosti z nizkimi emisijami ob upoštevanju dolgoročnih mednarodnih podnebnih in energetskih ciljev;

127.

meni, da je treba ustanoviti evropsko makro regijo za Črno morje, da bi zagotovili, da se izkoristijo priložnosti čezmejnega sodelovanja v tej regiji;

128.

poudarja, da bi morale inovativne rešitve za financiranje in uporaba podpore EU za naložbe v okviru Evropske investicijske banke zagotoviti koristna orodja za pomoč lastnikom ladij pri prevzetju/kritju začetnih stroškov v okviru zmanjševanja emisij toplogrednih plinov;

129.

pozdravlja, da je Mednarodna pomorska organizacija pred nedavnim sprejela splošno mejno vrednost žvepla v višini 0,5 %, kar naj bi po svetu preprečilo 250 000 prezgodnjih smrti;

130.

podpira uvedbo več območij nadzora nad emisijami žvepla in nad emisijami NOx po Evropi;

131.

opozarja, da je zmanjšanje emisij črnega ogljika iz pomorskega prometa, zlasti v arktični regiji, bistveno za zmanjšanje globalnega segrevanja;

132.

želi izpostaviti pomembno vlogo kombiniranega prevoza pri zmanjševanju emisij; je seznanjen s predlogi Komisije o posodobitvi direktive o kombiniranem prevozu (COM(2017)0648), s čimer naj bi spodbudili premik tovornega prometa na železnico in celinske plovne poti;

Celinske plovne poti

133.

meni, da je treba sprejeti nadaljnje ukrepe za zagotavljanje okolju prijaznega in učinkovitega sektorja prevoza po celinskih vodnih poteh; ponovno poudarja, kako pomembni so finančni podporni ukrepi za posodobitev sektorja ter posledično za povečanje energetske učinkovitosti plovil in varstvo okolja med deli na infrastrukturi;

134.

poziva Komisijo, naj leta 2018 predlaga revizijo direktive o rečnih informacijskih storitvah (RIS) (33), da bi spodbudili uporabo RIS za zmanjšanje emisij plovbe po celinskih plovnih poteh ter vzpostavili pravno podlago EU za čezmejno izmenjavo podatkov, ki bi omogočala celovito izvajanje čezmejnih rečnih informacijskih storitev in digitalno povezovanje z drugimi načini prevoza;

135.

poudarja, da bi bilo treba v Evropi spodbujati in koristiti prevoz po celinskih plovnih poteh in Komisijo poziva, naj zaradi visokih stroškov tovrstnih operacij nameni sredstva za čiščenje potopljenih plovil, saj bo to odprlo tudi priložnosti za regionalni razvoj in večji obseg prevoza po celinskih plovnih poteh in prevoznih operacij na notranjem trgu;

136.

spodbuja Komisijo in države članice, naj predlagajo ukrepe za uporabo vetrne in sončne energije ter okolju prijaznejših motorjev in goriva v prometu po celinskih plovnih poteh, tudi z izpostavitvijo dobrih praks zglednih uporabnikov ter s podpiranjem financiranja čistih celinskih plovnih poti v okviru obstoječega sklada za razstavljanje ladij ter orodij Evropskega sklada za strateške naložbe in Evropske investicijske banke;

137.

poudarja, da je ob upoštevanju dejanskih potreb na trgu potrebna močna podpora na evropski, nacionalni in regionalni ravni za zagotovitev, da bo ustrezno število pristanišč na celinskih vodah v okviru osrednjega omrežja TEN-T na ustreznih razdaljah opremljenih z alternativno energetsko infrastrukturo in javno dostopnimi točkami za oskrbo z gorivom in njegovo shranjevanje za promet po celinskih plovnih poteh;

o o

138.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 316, 22.9.2017, str. 155.

(2) UL L 120, 15.5.2009, str. 5.

(3) UL L 348, 20.12.2013, str. 1.

(4) UL L 140, 5.6.2009, str. 1.

(5) UL L 145, 31.5.2011, str. 1.

(6) UL L 12, 18.1.2000, str. 16.

(7) UL L 188, 18.7.2009, str. 1

(8) UL L 123, 19.5.2015, str. 55.

(9) UL L 275, 25.10.2003, str. 32.

(10) UL L 140, 5.6.2009, str. 16.

(11) UL L 350, 28.12.1998, str. 58.

(12) UL L 239, 15.9.2015, str. 1.

(13) UL L 142, 5.6.1999, str. 26.

(14) UL L 166, 30.4.2004, str. 124.

(15) UL L 268, 13.10.2009, str. 11.

(16) UL L 276, 20.10.2010, str. 22.

(17) UL L 368, 17.12.1992, str. 38.

(18) UL L 300, 14.11.2009, str. 88.

(19) UL L 307, 28.10.2014, str. 1.

(20) UL L 332, 28.12.2000, str. 81.

(21) UL L 255, 30.9.2005, str. 11.

(22) UL L 280, 27.10.2009, str. 52.

(23) UL C 399, 24.11.2017, str. 10.

(24) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0292.

(25) UL L 344, 17.12.2016, str. 1.

(26) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0100.

(27) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0097.

(28) https://www.eea.europa.eu/soer-2015/europe/air

(29) https://www.eea.europa.eu/publications/air-quality-in-europe-2015/download

(30) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2016 o strategiji EU za utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje plina (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0406).

(31) UL L 103, 5.4.2014, str. 15; UL L 84, 20.3.2014, str. 38.

(32) Glej dokumenta Sveta 5584/14 in 6642/14.

(33) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/44/ES z dne 7. septembra 2005 o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti (UL L 255, 30.9.2005, str. 152).

11.10.2018

Uradni list Evropske unije

C 369/132

P8_TA(2017)0491

Priporočilo po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji

Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (2016/3044(RSP))

(2018/C 369/16)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 116 in 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—	ob upoštevanju Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o določbah, ki podrobneje urejajo uresničevanje preiskovalne pravice Evropskega parlamenta (1),

—	ob upoštevanju svojega sklepa z dne 8. junija 2016 o ustanovitvi Preiskovalnega odbora za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo, njegovih pristojnostih, številčni sestavi in mandatu (2),

—	ob upoštevanju svojih resolucij z dne 25. novembra 2015 (3) in z dne 6. julija 2016 (4) o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji (5),

—	ob upoštevanju poročila Komisije z dne 26. junija 2017 o oceni tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, ki vpliva na notranji trg in je povezano s čezmejnimi dejavnostmi (COM(2017)0340),

—	ob upoštevanju pregleda in analize vrzeli v zvezi s pristojnostmi finančnoobveščevalnih enot EU ter ovir pri pridobivanju in izmenjavi informacij, ki ju je opravil forum finančnoobveščevalnih enot Evropske unije (forum finančnoobveščevalnih enot EU), z dne 15. decembra 2016,

—	ob upoštevanju osnutka priporočila Preiskovalnega odbora o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji,

—	ob upoštevanju končnega poročila Preiskovalnega odbora o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (A8-0357/2017),

—	ob upoštevanju člena 198(12) Poslovnika,

1. Splošno

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so panamski dokumenti zamajali zaupanje državljanov v naš finančni in davčni sistem; opozarja, kako pomembno je, da se ponovno vzpostavi zaupanje javnosti in zagotovijo pravični in pregledni davčni sistemi ter davčna in socialna pravičnost; zato poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj ustrezno izvajajo in okrepijo svoje pravne instrumente, da bi namesto tajnosti zavladala preglednost, medsebojno sodelovanje in izmenjava informacij, ter naj se učinkoviteje borijo proti pranju denarja, države članice pa naj poenostavijo svoje davčne sisteme, da bi zagotovili pravičnejše obdavčevanje ter vlagali v realno gospodarstvo;

poudarja, da je evropski model obdavčitve nujno treba preoblikovati in tako omejiti nepošteno konkurenco med državami članicami;

obžaluje številne primere nepravilnosti, ki jih je Preiskovalni odbor Parlamenta za preiskovanje domnevnih kršitev ter nepravilnosti pri uporabi prava Unije v zvezi s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo odkril pri izvajanju zakonodaje EU, in poudarja, da je zelo zaskrbljen zaradi kršitev direktive o preprečevanju pranja denarja (AMLD III) (6), povezanih s sodelovanjem med finančnoobveščevalnimi enotami Unije; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja, zaveze, sodelovanje in naložbe v finančne in človeške vire za izboljšanje nadzora in izvrševanja, ne le z namenom učinkovitejšega preprečevanja in boja proti nezakonitim praksam, kot so pranje denarja, davčne goljufije in davčne utaje, temveč tudi za preprečevanje in odpravljanje izogibanja davkom in agresivnega davčnega načrtovanja, ki so sicer zakonita praksa, vendar so v nasprotju z duhom zakonodaje; opozarja na načelo predvidljivosti kršitev; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo vse kršitve tudi ustrezno kaznovane; vztraja, da morajo biti ta prizadevanja stroškovno učinkovita;

poziva države članice, naj ukrepajo v primeru prijav pranja denarja in poročanja o sumljivih transakcijah, da bi se izvedle ustrezne preiskave, takoj ko so organi seznanjeni s temi podatki;

opozarja na okvir EU za poročila o sumljivih transakcijah in poudarja, da je potrebno tesnejše mednarodno sodelovanje med finančnoobveščevalnimi enotami Unije in izven nje; zahteva tudi, da se preiskovalne pristojnosti evropskih organov, zlasti Europol in Eurojust, v primerih pranja denarja okrepijo;

opozarja, da je ustrezno preverjanje končnega dejanskega lastnika pomembno za preprečevanje uporabe navideznih podjetij za pranje denarja (kot se je izkazalo v primeru azerbajdžanske pralnice); poziva tudi k učinkovitemu izvajanju in izvrševanju evropske direktive o preprečevanju pranja denarja;

poziva države članice, naj ne izvajajo agresivnega davčnega načrtovanja na strani ponudbe prek oglaševanja in ponujanja davčnih stališč in ugodnosti ali ad hoc pravil;

poziva vse jurisdikcije, ki so že ali še bodo prenesle priporočila OECD za preprečevanje erozije davčne osnove v nacionalno pravo, naj ne spoštujejo le črke zakona ampak tudi smisel teh priporočil; opozarja, da je preglednost pomemben instrument za boj proti davčni utaji, še zlasti pa agresivnemu davčnemu načrtovanju;

obžaluje, da v veljavni zakonodaji o davčni utaji in pranju denarja na ravni EU in nacionalni ravni še vedno obstajajo številne vrzeli, ter meni, da je nujno treba dosledno izvajati obstoječo zakonodajo in jo še naprej krepiti; pozdravlja okrepljena prizadevanja in napredek, dosežen od objave panamskih dokumentov, pri predlaganju novih zakonodajnih predlogov za uvedbo vključujočih strategij, vendar obžaluje pomanjkanje politične volje nekaterih držav članic, da bi dosegle napredek na področju reform in izvrševanja, ki bi prinesel dejanske spremembe;

10.

meni, da je obžalovanja vredno, da posamezne države članice vprašanja davčne politike na ravni Sveta pogosto blokirajo, da bi zaščitile davčne oaze; ponavlja opozorila odbora TAXE1, da bi možnost veta držav članic v davčnih zadevah oziroma zahteva glede soglasja v Svetu zavrla spodbude za premik z mrtve točke v smeri rešitve, ki bi temeljila na sodelovanju; znova poziva Komisijo, naj uporabi postopek iz člena 116 PDEU, s katerim je mogoče spremeniti zahtevo glede soglasja v Svetu, če Komisija ugotovi, da razlika med zakonskimi določbami, ureditvijo ali upravnimi ukrepi v državah članicah izkrivlja pogoje konkurence na notranjem trgu;

11.

ugotavlja, da izogibanje davkom, davčna utaja in pranje denarja ostajajo svetovni pojav, zato terjajo celovit, jasen in usklajen odziv, ki bo temeljil na vzajemni podpori in okrepljenem sodelovanju na ravni EU in na svetovni ravni; poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo na področju svetovnega boja proti izogibanju davkom, davčnim utajam in pranju denarja;

12.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da primanjkuje ambicioznih in konkretnih ukrepov za boj proti davčnim oazam; v zvezi s tem opozarja, da zgolj večja preglednost ne bo zadostovala za rešitev tega problema; zato poudarja, da je nujno treba doseči mednarodno sodelovanje in večstranski pristop, pri čemer morajo sodelovati razvite države in države v razvoju;

13.

poziva države članice in institucije EU, naj podprejo in spodbujajo medvladno vrhunsko srečanje na ravni OZN, da bi opredelili časovni načrt in skupni akcijski načrt za odpravo davčnih oaz;

14.

poudarja, da je treba za popolno upoštevanje digitalizacije poslovnega okolja opredeliti koncept digitalnih poslovnih enot za zagotovitev, da bodo družbe, ki ustvarjajo prihodke v eni državi članici, nimajo pa fizičnega sedeža v tej državi članici, res obravnavane enako kot družbe, ki imajo tam fizično poslovno enoto; zato poziva Komisijo, naj v vse evropske ukrepe proti izogibanju davkom in druge davčne ukrepe vključi tudi digitalna podjetja;

15.

poziva Komisijo in države članice, naj delujejo proaktivno in naj ta vprašanja obravnavajo kot prednostno nalogo, še preden pride do medijskih razkritij; opozarja, da preglednost ne more biti zgolj sektorska;

16.

poudarja, da je treba paziti, da brexit ne bo spodbudil davčne konkurence med preostalimi 27 državami članicami pri privabljanju nekaterih sektorjev in storitev iz Združenega kraljestva, pa tudi, da Združeno kraljestvo in njegova čezmorska in povezana ozemlja ne bodo popustila v prizadevanjih proti davčnim utajam; opozarja Komisijo, da bi bilo treba to razsežnost ustrezno upoštevati v drugi fazi brexita pri pogajanjih o partnerskem ali trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom;

17.

obžaluje odločitev Komisije, da ne bo več izpolnjevala svoje zaveze glede tega, da bo vsaki dve leti objavila poročilo o boju proti korupciji za vse države članice; ugotavlja, da bo Komisija boj proti korupciji v prihodnje spremljala v okviru evropskega semestra; meni, da bi lahko druge gospodarske in finančne teme v tem procesu zasenčile boj proti korupciji; poziva Komisijo, naj bo za zgled in začne poročilo ponovno objavljati ter se zaveže k veliko bolj verodostojni in izčrpni strategiji za boj proti korupciji;

18.

poziva Komisijo in države članice, naj izvedejo oceno učinka možnosti, da bi za državljane in podjetja EU v državah, ki so na seznamih EU nekooperativnih davčnih jurisdikcij in držav s strateškimi pomanjkljivostmi v svojih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, veljala obvezna registracija ali prepoved lastništva, vključno z dejanskim lastništvom, finančnih računov in slamnatih podjetij, s čimer bi preprečevali davčno utajo in davčne goljufije;

2. Davčna utaja in izogibanje davkom

2.1. Off-shore strukture

19.

poudarja, da je nujno potrebna skupna mednarodna opredelitev off-shore finančnega centra, davčne oaze, oaze tajnosti, nekooperativne davčne jurisdikcije in države z visokim tveganjem glede pranja denarja in financiranja terorizma; poziva, naj bodo te opredelitve mednarodno dogovorjene brez poseganja v takojšnjo objavo skupnega evropskega črnega seznama; poudarja, da je pri teh opredelitvah treba določiti jasna in objektivna merila;

20.

opozarja države članice na pomen splošnega pravila o preprečevanju zlorab v davčni politiki ter davčne uprave spodbuja, naj to načelo dosledno uporabljajo, da preprečijo nastajanje struktur za davčne goljufije in utaje;

21.

meni, da je za tesnejše mednarodno sodelovanje bistvenega pomena tudi, da se ohrani pravna objektivnost teh opredelitev in njihovega izvrševanja, saj bi nekatere jurisdikcije utegnile pristopiti k mednarodno dogovorjenim standardom, a jih v praksi ne bi uporabljale; poudarja, da te opredelitve ne bi smele biti politično pristranske in bi morale te jurisdikcije spodbujati, naj sprejmejo ukrepe, ki bi pripeljali do njihovega črtanja s seznama;

22.

opozarja, da je formalna zavezanost mednarodno dogovorjenim standardom prvi korak, samo z njihovim pravilnim izvajanjem ter dejanskim in pristnim prizadevanjem pa se bodo zmanjšali dejavniki tveganja in bo boj proti pranju denarja, davčnim goljufijam in davčnim utajam tudi učinkovit;

23.

opozarja, da se proste cone in prostocarinska območja ne smejo zlorabljati, tako da bi imela enake učinke kot davčna oaza ali za izogibanje mednarodnim pravilom glede preglednosti z namenom pranja denarja; poziva Komisijo, naj obravnava vprašanje prostocarinskih območij v Evropski uniji;

24.

poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog, s katerim bo zagotovila, da bodo za off-shore strukture z dejanskimi lastniki v državah članicah veljale podobne zahteve glede revizij in poročanja o poslovanju kot v evropski jurisdikciji, v kateri je dejanski lastnik;

25.

meni, da bi morala EU prepovedati trgovinske odnose s pravnimi strukturami s sedežem v davčnih oazah, kadar ni mogoče ugotoviti, kdo je končni lastnik;

26.

poziva Komisijo, naj vsako leto objavi javno poročilo o uporabi sredstev EU ter prenosu denarja Evropske investicijske banke (EIB) in Evropske banke za obnovo in razvoj v off-shore strukture, ki bo vključevalo število in vrsto zaustavljenih projektov, pojasnila o razlogih za njihovo zaustavitev in nadaljnje ukrepe za preprečitev, da bi sredstva EU neposredno ali posredno prispevala k izogibanju davkom in davčnim goljufijam;

2.1.1. Skupni evropski seznam nekooperativnih davčnih jurisdikcij

27.

pozdravlja vodilno vlogo Komisije pri oblikovanju meril za skupni evropski seznam nekooperativnih davčnih jurisdikcij; obžaluje, da ta postopek traja predolgo; poziva Svet, naj ne zmanjšuje ambicioznosti meril tega seznama, temveč jo še poveča; vztraja, naj se upoštevajo vsa merila, ki jih je predlagala Komisija, med drugim tudi neobstoj davka od dohodkov pravnih oseb ali skoraj ničelno stopnjo tega davka, ter poudarja, da so ta merila pomembna, če naj bo seznam učinkovit in nepristranski; meni, da bi bilo treba merila o preglednosti uporabljati v celoti in da bi morali v zvezi z merili ustrezno upoštevati tudi izvajanje in izvrševanje; poziva Svet, naj vzpostavi neomajne, sorazmerne in odvračilne sankcije zoper države s seznama, in poudarja, da bi moralo biti ocenjevanje posameznih držav pregledno, če naj bo seznam učinkovit in verodostojen; poziva Svet in Komisijo, naj za posodobitev seznama v prihodnosti vzpostavita pregleden in objektiven mehanizem pregleda, v katerega bo vključen tudi Parlament; želi spomniti, da je namen seznama spreminjanje ravnanja jurisdikcij v zvezi s pranjem denarja in davčnimi goljufijami;

28.

obžaluje, da seznam nekooperativnih jurisdikcij, ki ga je oblikovala EU in odobril in objavil Svet, navaja samo jurisdikcije zunaj EU, izpušča pa države v EU, ki so sistematično spodbujale in omogočale škodljive davčne prakse in ki ne izpolnjujejo merila pravične obdavčitve; poudarja, da je simulacija organizacije Oxfam pokazala, da bi bile na ta seznam vključene vsaj štiri države članice, če bi bile pregledane z istimi merili EU; je zaskrbljen, ker avtomatična izključitev držav EU iz nadzora vpliva na legitimnost, verodostojnost in učinkovitost celotnega procesa;

29.

meni, da bi morala Komisija ob začetku veljavnosti evropskega seznama nekooperativnih davčnih jurisdikcij predlagati spremljevalno zakonodajo, s katero bi opredelili usklajene obveznosti za davčne organe v vseh državah članicah, v skladu s katerimi bi morali ti organi vsako leto razkriti podatke o skupni vrednosti in namembnosti denarnih nakazil iz posameznih držav članic v jurisdikcije na seznamu;

30.

poziva, naj se sankcije uporabljajo tudi za podjetja, banke, računovodska podjetja, odvetniške pisarne in davčne svetovalce, ki so dokazano vpleteni v nezakonite, škodljive ali protipravne dejavnosti v nekooperativnih jurisdikcijah ali so tam z uporabo razpoložljivih pravnih instrumentov omogočali nezakonite, škodljive ali protipravne ureditve v zvezi z obdavčenjem pravnih oseb;

31.

obžaluje, da so se v panamskih dokumentih pojavili tudi številni državljani, pravne osebe in politično izpostavljene osebe EU; spodbuja države članice, naj pojasnijo, ali so te navedbe ustrezno preiskale in, če so, ali je šlo za kršenje nacionalnega prava; poudarja, da veliko državljanov, subjektov in politično izpostavljenih oseb, ko so bile povabljene k sodelovanju s preiskovalnim odborom Parlamenta za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo, žal ni želelo zagotoviti informacij, ki bi bile uporabne za cilje odbora;

32.

ugotavlja, da sta po zadnjih podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o neposrednih tujih naložbah Luksemburg in Nizozemska skupaj prejela več naložb kot ZDA, od tega veliko večino v subjekte za posebne namene, ki ne opravljajo omembe vredne gospodarske dejavnosti, Irska pa je bila prejemnica več tujih naložb kot Nemčija ali Francija; poudarja, da po podatkih državnega statističnega urada tuje naložbe na Malti predstavljajo 1 474 % celotnega gospodarstva te države; ugotavlja, da je bilo po raziskavah Univerze v Amsterdamu 23 % vseh naložb podjetij, ki so končale v davčnih rajih, posredovanih prek Nizozemske; meni, da ti podatki jasno kažejo, da nekatere države članice omogočajo obsežno preusmerjanje dobička na račun drugih držav članic;

33.

poziva Komisijo, naj do konca leta 2018 predloži poročilo z oceno davčnih ureditev v državah članicah ter jurisdikcijah, regijah in drugih upravnih strukturah, ki so od njih odvisne ter omogočajo davčno utajo in davčne goljufije, s tem pa potencialno škodljivo vplivajo na enotni trg;

2.1.2. Evropski seznam tretjih držav z visokim tveganjem za pranje denarja

34.

obžaluje, da Komisija še vedno ni opravila neodvisne ocene, da bi opredelila tretje države z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti, kot je predvideno v direktivi o preprečevanju pranja denarja, temveč se je oprla le na seznam, ki ga je pripravila Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF), katerega članica je tudi Komisija; obžaluje, da Komisija ni podala zadovoljivega odgovora na zahteve Parlamenta v zvezi s tem;

35.

poziva Komisijo, naj pospeši delo v zvezi s svojim seznamom in Parlamentu poroča o izvajanju časovnega načrta zanj ter zlasti o svojih prizadevanjih za povečanje virov, ki jih potrebuje delovna skupina za preprečevanje finančnega kriminala;

36.

meni, da je bistvenega pomena, da so cilji EU glede tega vprašanja ambicioznejši od ciljev skupine FATF; v zvezi s tem poudarja, da je treba več vlagati v človeške in finančne vire ali da je treba optimizirati njihovo dodelitev znotraj Komisije, da bi okrepili postopek pregleda;

37.

meni, da je namen tega seznama spodbujanje k spremembam v ravnanju teh jurisdikcij glede pranja denarja in financiranja terorizma ter odvračanje drugih držav od tega, da bi izvajale podobne politike, ki bi utegnile biti škodljive;

38.

poziva Komisijo, naj kot institucija prevzame osrednjo vlogo pri seznamu tretjih držav z visokim tveganjem za pranje denarja in pri pregledu evropskega seznama davčnih oaz ter poskrbi za skladnost in komplementarnost;

2.2. Druga davčna zakonodaja

39.

pozdravlja novo zakonodajo, ki je bila v zadnjih dveh letih sprejeta v odziv na afero LuxLeaks; pozdravlja predanost EU projektu OECD o preprečevanju erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička; poziva države članice, naj zakonodajo EU hitro prenesejo v nacionalne pravne sisteme in zagotovijo njeno izvrševanje;

40.

poziva k ambicioznemu javnemu poročanju po posameznih državah, s čimer bi povečali davčno preglednost in javni nadzor multinacionalnih podjetij, saj bi širša javnost pridobila dostop do informacij o ustvarjenem dobičku, prejetih subvencijah in davkih, ki jih ta podjetja plačujejo v jurisdikcijah, kjer opravljajo svojo dejavnost; poziva Svet, naj doseže soglasje o začetku pogajanj z drugimi institucijami EU, da bi sprejeli javno poročanje po državah, kar je eden od ključnih ukrepov, da bi vsem državljanom zagotovili večjo preglednost v zvezi z davčnimi informacijami o podjetjih;

41.

poudarja, da bo javno poročanje po posameznih državah vlagateljem in delničarjem omogočilo, da bodo pri intervencijah na skupščini delničarjev in sprejemanju naložbenih odločitev upoštevali davčno strategijo podjetij;

42.

opozarja, da bi morale informacije o davkih postati bistven sestavni del finančnega poročanja podjetij;

43.

poziva Svet, naj doseže hiter in ambiciozen dogovor o obeh korakih skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB); spominja, da bi tako poleg zmanjšanja stroškov za podjetja in davčne uprave držav članic rešili vprašanje transfernih cen in na enotnem trgu zagotovili bolj pošteno konkurenco; poudarja, da je harmonizacija davčne osnove najboljši način, s katerim bi zakonito odpravili davčno optimizacijo in agresivno davčno načrtovanje; želi spomniti, da je potrebna nova, zavezujoča opredelitev stalne poslovne enote, saj bi z njo zagotovili, da se bo davek pobiral tam, kjer poteka gospodarska dejavnost in se ustvarja vrednost; poudarja, da je to treba doseči z minimalnimi zavezujočimi merili, s katerimi bi ugotovili, ali je gospodarska dejavnost dovolj obsežna, da bi jo obdavčili v državi članici in tako preprečili problematiko podjetij poštnih nabiralnikov, zlasti zaradi izzivov, ki jih prinaša digitalno gospodarstvo;

44.

spodbuja Komisijo in države članice, naj se lotijo veliko ambicioznejših reform na področju obdavčevanja;

45.

poudarja, da če želimo zaustaviti preusmerjanje dobička, se mora enotno obdavčevanje uporabljati po vsem svetu, in da pri uvedbi CCCTB na ravni EU obstaja tveganje, da bo odtekanje sredstev iz držav članic EU drugam postalo stalnica, prav tako kot dejstvo, da nekatere države članice izkoriščajo preostali svet; ugotavlja, da bi enostransko ukrepanje EU lahko odpravilo spodbude za preusmerjanje dobička znotraj EU in prispevalo k njegovem preusmerjanju v države zunaj nje;

46.

želi ponovno spomniti na svoja priporočila, naj se avtomatična izmenjava informacij v zvezi z davčnimi stališči razširi na vsa davčna stališča, Komisija pa naj dobi dostop do vseh ustreznih informacij, da bi se zagotovilo spoštovanje evropskih pravil o konkurenci (7);

47.

poziva Komisijo, naj čim prej predloži zakonodajni predlog za pregled direktive o upravnem sodelovanju (8), da bi še izboljšali davčno sodelovanje med državami članicami, tako da bi uvedli obveznost odgovarjanja na skupinske poizvedbe v davčnih zadevah in bi lahko posamezna evropska država zagotovila vse informacije, ki jih druge države potrebujejo za pregon oseb, ki izvajajo čezmejno davčno utajo; želi spomniti na svoj predlog spremembe direktive o upravnem sodelovanju za izboljšanje usklajevanja držav članic pri davčnih revizijah (9);

48.

obžaluje, da neplačani davki, izterjani od prejemnikov nezakonite davčne pomoči, v skladu s pravili EU o državni pomoči pripadajo državi, ki je pomoč odobrila, ne pa državam, ki so zaradi izkrivljajočih davčnih sistemov utrpele erozijo davčne osnove; poziva Komisijo, naj v ta namen razvije ustrezno metodologijo za izračun izgube prihodkov, ki so jo utrpele prizadete države članice, in ustrezen postopek izterjave, da bodo neplačani davki pripadli državam članicam, kjer se je dejansko opravljala gospodarska dejavnost;

49.

meni, da morajo davčne reforme državljanom vedno omogočiti nadzor, civilni družbi pa dostop do informacij in usposabljanja, da se bo lahko dejavno vključila v oblikovanje politik, kar trenutno ni praksa;

50.

poleg tega poudarja, da je treba davčno zakonodajo na nacionalni ravni ali ravni EU poenostaviti in oblikovati tako, da bo razumljiva za vsakega državljana in ne bo preveč zapletena, kar bi kvečjemu koristilo tej panogi, da bi se lažje izogibala davkom;

51.

poziva Komisijo, naj predlaga revizijo Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju (10), kjer bodo zajeti ukrepi, ki bi javnim organom preprečili sodelovanje s podjetji, ki uporabljajo davčno oaze;

52.

poziva Komisijo, naj začne celovito oceno 19-letnega dela skupine za kodeks ravnanja v zvezi z obdavčitvijo podjetij, ki naj se osredotoča na rezultate, dosežene v zvezi s preprečevanjem škodljivih čezmejnih ureditev glede davka od dohodkov pravnih oseb v obliki javnega poročila; poziva k temu, naj se na podlagi ugotovitev opravi reforma Skupine za kodeks ravnanja, ki bo omogočila večjo preglednost in učinkovitost njenega dela, saj mora skupina imeti osrednjo vlogo v prizadevanjih EU za izboljšave na tem področju; poziva Parlament, naj pridobi večja pooblastila za nadzor in odgovornost v zvezi s skupino;

53.

poziva Komisijo, naj pripravi seznam škodljivih davčnih praks, pri katerih se skupina za kodeks ravnanja doslej še ni uspela dogovoriti za ukrepanje, in naj ga objavi; poziva Komisijo, naj do leta 2020 oceni učinek pristopa „nexus“ v zvezi z ureditvami za obdavčitev intelektualne lastnine in po možnosti oceni učinek teh ureditev na inovacije in izgubo pri pobiranju davkov;

54.

obžaluje, da se v panamskih dokumentih pojavljajo številne države članice EU; poziva Komisijo, naj sodeluje z davčnimi organi in začne obširno oceno potencialno škodljivih davčnih ukrepov v državah članicah, ki izkrivljajo konkurenco, sprejetih protiukrepov in učinkov prelivanja teh ukrepov na druge jurisdikcije; poziva k vzpostavitvi učinkovitega nadzornega mehanizma, s katerim bi spremljali države članice v zvezi z morebitnimi novimi škodljivimi davčnimi ukrepi, ki bi jih lahko uvedle;

55.

poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog, s katerim bi obravnavala vprašanje čezmejnih preoblikovanj in prenosov sedeža ter zagotovila jasna pravila o prenosu sedeža podjetja v EU, vključno s pravili za preprečevanje podjetij poštnih nabiralnikov;

56.

poziva Komisijo in vse države članice, naj onemogočijo prakso inverzije davka od dohodkov pravnih oseb, pri čemer manjše podjetje, ki ima sedež v davčni oazi, kupi multinacionalno družbo, ki prevzame sedež tega podjetja in s tem „premesti“ svoj sedež ter zmanjša skupno davčno obremenitev družbe, nato pa „zmanjšuje dobiček“ z izplačili v davčni oazi, ki jih je mogoče odbiti od davka (na primer v obliki posojil, licenčnin in storitev), katerih namen je izogibanje plačilu davkov na dobiček na domačem trgu te multinacionalne družbe;

57.

poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti vse pogosteje uporabljenim škodljivim davčnim praksam, na primer zlorabi posebnih ureditev za obdavčitev intelektualne lastnine, izvedenih instrumentov, poslov zamenjave itd., katerih namen je izogibanje davkom;

58.

pozdravlja ugotovitve Komisije glede državne pomoči iz avgusta 2016, da je Irska podjetju Apple nezakonito odobrila 13 milijard EUR nezakonite davčne olajšave; dvomi v odločitev irske vlade, da se pritoži zoper omenjeno odločitev, samo da ji ne bi bilo treba pobrati neplačanega zneska;

59.

poziva države članice, naj poiščejo in odpravijo vse oblike davčne amnestije, ki bi lahko vodile v pranje denarja in davčno utajo ali ki bi lahko nacionalnim organom preprečile uporabo predloženih podatkov za preiskovanje finančnega kriminala;

60.

je zaskrbljen, ker namerava vlada ZDA spodbujati davčne olajšave za velike korporacije in finančno deregulacijo; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja načrt davčne reforme v ZDA (t. i. Blueprint), in morebitno izvajanje davčne amnestije v tej državi, s katero se omogoča vračanje dobička velikih tehnoloških podjetij nazaj v ZDA pri zelo nizki davčni stopnji;

61.

poziva države članice, naj okrepijo svoje davčne uprave z ustreznim osebjem, da bi zagotovili učinkovito pobiranje davčnih prihodkov in obravnavanje škodljivih davčnih praks, saj zmanjšanje števila osebja poleg pomanjkanja ustreznega usposabljanja, tehničnih orodij in preiskovalnih pristojnosti resno ovirajo davčne uprave v nekaterih državah članicah;

62.

ugotavlja, da je en primer sheme izogibanja davkom v EU, tako imenovani „dvojni irski sendvič“, ki bo do leta 2020 postopoma opuščen; poziva vse države članice, naj spremljajo svoje pogodbah o dvojnem obdavčevanju, da bi preprečili izkoriščanje shem za izogibanje davkom zaradi davčnega neskladja;

63.

obžaluje, da ni zanesljivih in nepristranskih statističnih podatkov o obsegu izogibanja davkom in davčne utaje; poudarja, da je pomembno razviti ustrezne in pregledne metode za izmerjenje obsega teh pojavov ter njihovega učinka na javne finance, gospodarske dejavnosti in javne naložbe držav;

64.

poziva Komisijo, naj izda smernice in v njih jasno opredeli razliko med nezakonitimi in zakonitimi praksami na področju davčne utaje in izogibanja davkom, tudi takimi, ki so v nasprotju z duhom zakona, da bi vsem stranem zagotovila pravno varnost; poziva države članice in tretje države, naj zagotovijo, da za globe in denarne sankcije, ki se naložijo utajevalcem davkov in posrednikom, ne bo mogoče uveljavljati davčne olajšave;

65.

poudarja, da je treba izvajanje odgovorne davčne strategije šteti za steber družbene odgovornosti podjetij in da so davčna utaja, izogibanje davkom in agresivno davčno načrtovanje neskladni z družbeno odgovornostjo podjetij; znova poziva Komisijo, naj ta element vključi v posodobljeno strategijo EU za družbeno odgovornost podjetij;

66.

poziva podjetja, naj izpolnjevanje vseh davčnih obveznosti brez kakršnega koli izogibanja davkom postane sestavni del njihove družbene odgovornosti podjetij;

67.

ponavlja poziv odbora TAXE 2 k ustanovitvi novega centra Unije za doslednost in usklajenost davčne politike v okviru Komisije, ki bi ocenjeval in spremljal davčne politike držav članic na ravni Unije in zagotavljal, da države članice ne bi sprejemale novih škodljivih davčnih ukrepov; predlaga, da bi moral ta center spremljati, ali države članice upoštevajo skupni evropski seznam nekooperativnih jurisdikcij, pa tudi zagotavljati in spodbujati sodelovanje med nacionalnimi davčnimi upravami (npr. v zvezi z usposabljanjem in izmenjavo primerov najboljše prakse);

68.

ponavlja priporočila Parlamenta (11), naj se sestavi nabor protiukrepov, ki bi jih morale Unija in države članice kot delničarke in financerke javnih organov, bank in programov financiranja uporabiti za podjetja, ki uporabljajo davčne oaze za agresivno davčno načrtovanje in ne spoštujejo standardov Unije glede dobrega davčnega upravljanja;

69.

znova poziva Komisijo, naj spremeni evropsko zakonodajo, med drugim določbe, ki zadevajo statut Evropske investicijske banke (EIB), uredbo o Evropskem skladu za strateške naložbe (uredba EFSI), štiri uredbe o skupni kmetijski politiki (SKP) in pet evropskih strukturnih in investicijskih skladov (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo), da bi prepovedala financiranje s sredstvi EU za tiste končne upravičence ali finančne posrednike, ki so dokazano vpleteni v utajo davkov ali agresivno davčno načrtovanje;

70.

poziva Komisijo in Svet, naj vzpostavita obvezen standardiziran javni evropski poslovni register, da bi pridobila ažurne in verodostojne informacije o podjetjih ter dosegla preglednost s čezmejnim dostopom do primerljivih in zanesljivih informacij o podjetjih v EU;

71.

predlaga, naj Komisija oceni učinek čezmejnih prestopov nogometnih igralcev na davčne prihodke držav članic in predstavi ukrepe, ki bi utegnili preprečiti veliko izgubo prihodkov, vključno z ukrepi glede posrednikov, ki omogočajo te prestope;

72.

poziva Komisijo, naj se vzdrži sklepanja trgovinskih sporazumov z jurisdikcijami, ki veljajo za davčne oaze;

2.3. Izmenjava informacij

73.

meni, da je obžalovanja vredno, da izvajanje določb direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, ki so bile v veljavi v času iz panamskih dokumentov, ni bilo učinkovito ter da je bilo izmenjanih le malo informacij in stališč; opozarja, da je avtomatična izmenjava informacij med davčnimi organi ključnega pomena, da bi si države članice lahko medsebojno pomagale pri pobiranju prihodkov od davkov in da bi se ustvarili enaki konkurenčni pogoji; poziva Komisijo, naj predloži zakonodajne predloge, s katerimi bi še izboljšali davčno sodelovanje med državami članicami EU, tako da bi uvedli obveznost odgovarjanja na skupinske poizvedbe v davčnih zadevah, zato da bo lahko posamezna evropska država drugi državi zagotovila vse informacije, potrebne za pregon oseb, ki so udeležene v čezmejni davčni utaji;

74.

je zelo zaskrbljen, ker se število davčnih stališč, ki jih države članice podelijo multinacionalnim podjetjem, v zadnjih letih povečuje, in to kljub družbenemu razburkanju zaradi škandala LuxLeaks;

75.

vztraja, da bi Komisija morala imeti dostop do vseh informacij, izmenjanih v okviru direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, in sicer v skladu s pravili glede varstva podatkov, da bi lahko ustrezno spremljala in izvrševala njeno izvajanje; poudarja, da bi bilo treba te informacije hraniti v centralnem registru, ki bi ga vodila Komisija, saj ima izključno pristojnost na področju konkurence;

76.

poziva k učinkovitejši izmenjavi, obdelavi in uporabi informacij na svetovni ravni in k učinkovitemu in doslednemu izvajanju določb o skupnih standardih poročanja, pri čemer bi od politike razkrivanja in izpostavljanja v okviru medsebojnih strokovnih pregledov prešli na režim sankcij; opozarja, da je potrebna vzajemnost pri izmenjavi informacij med Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in sodelujočimi državami podpisnicami; poziva države članice, naj podprejo države v razvoju pri izvajanju teh standardov; poudarja, da ni potrebna zgolj zavezanost držav skupnim standardom poročanja, marveč je treba sistem tudi izvajati in poskrbeti za visoko kakovost posredovanih podatkov; izpostavlja, da ima obstoječi skupni standard poročanja pomanjkljivosti in pozdravlja prizadevanje OECD za njegovo izboljšanje, tako da bi postal učinkovitejši; poziva Komisijo, naj pomaga odpraviti ugotovljene vrzeli;

77.

poziva, naj se okrepijo javni poslovni registri, javni registri dejanskega lastništva in javno poročanje po posameznih državah, da se odpravijo omejitve, do katerih je prišlo zaradi izmenjave informacij v okviru večstranske konvencije OECD o izvajanju ukrepov, povezanih z davčnimi sporazumi, za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička iz junija 2017, kajti konvencija državam omogoča izbiro partnerjev, torej v praksi dopušča dvostranskost;

78.

poudarja, da obvezna avtomatična izmenjava informacij, povezana s potencialnim dogovorom o agresivnem davčnem načrtovanju s čezmejno razsežnostjo (DAC6), ne sme biti dostopna zgolj davčnim organom;

79.

poziva Komisijo, naj zagotovi vzajemnost pri izmenjavi informacij med EU in tretjimi državami, ki niso podpisale mednarodno dogovorjenih standardov; poudarja, da je treba uvesti učinkovite sankcije zoper finančne institucije, ki imajo evropske stranke in ki ne spoštujejo standardov glede avtomatične izmenjave informacij; meni, da bi moral biti v predlog vključen mehanizem za reševanje sporov, ki bi pomagal pri morebitnih sporih med EU in tretjimi državami; želi spomniti na svoje priporočilo, naj se uvede davčni odtegljaj ali ukrep s podobnim učinkom, da iz EU ne bi odtekali neobdavčeni dobički;

80.

meni, da morajo biti subjekti, ki so dolžni predložiti informacije davčnim organom, enaki kot v direktivi o preprečevanju pranja denarja, zlasti:

(1)	kreditne institucije;

(2)	finančne institucije;

(3)

naslednje fizične ali pravne osebe pri izvajanju svojih poklicnih dejavnosti:

(a)	revizorji, zunanji računovodje in davčni svetovalci;

(b)

notarji in drugi neodvisni pravni strokovnjaki, kadar v imenu in za račun svoje stranke sodelujejo pri kakršni koli finančni ali nepremičninski transakciji ali pomagajo pri načrtovanju ali opravljanju transakcij za svojo stranko, ki se nanašajo na:

(i)	nakup in prodajo nepremičnin ali poslovnih subjektov;

(ii)	upravljanje denarja, vrednostnih papirjev ali drugega premoženja stranke;

(iii)

odpiranje ali upravljanje bančnih ali varčevalnih računov ali računov vrednostnih papirjev;

(iv)	organizacijo prispevkov, potrebnih za oblikovanje, delovanje ali upravljanje podjetij;

(v)	ustanavljanje, delovanje ali upravljanje skrbniških skladov, podjetij, fundacij ali podobnih struktur;

(c)	izvajalci storitev za družbe in sklade, ki niso zajeti v točki (a) ali (b);

(d)	nepremičninski agenti;

(e)	druge osebe, ki trgujejo z blagom, če so plačila izvedena ali prejeta v gotovini in znašajo 10 000 EUR ali več, bodisi da gre za posamično transakcijo ali za več medsebojno povezanih transakcij;

(f)	ponudniki storitev iger na srečo;

3. Pranje denarja

3.1. Zakonodaja o preprečevanju pranja denarja

81.

poudarja, da bi morale države članice učinkovito in dosledno izvajati vse določbe direktive o preprečevanju pranja denarja; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezno izvrševanje zakonodaje; poziva jo, naj poveča in zagotovi ustrezna sredstva za obstoječe sisteme za spremljanje; poziva Komisijo, naj svoji delovni skupini za preprečevanje finančnega kriminala nameni več sredstev;

82.

poudarja, da pravni okvir četrte direktive o preprečevanju pranja denarja v celoti prepoveduje anonimne prinosniške delnice, ki so se razen ustrezno registriranih izkazale za koristno orodje za vzpostavljanje mednarodnih sistemov za pranje denarja; poziva države članice, naj pravilno izvajajo in izvršujejo četrto direktivo o preprečevanju pranja denarja, ki je začela veljati 26. junija 2017; poziva Komisijo, naj spremlja, ali se direktiva pravilno prenaša in izvaja;

83.

poziva Komisijo, naj začne postopek ugotavljanja kršitve zoper države članice, ki ne spoštujejo prava Unije, kakor se je izkazalo v panamskih dokumentih in drugih aferah;

84.

poudarja, da so potrebni redno posodobljeni, javno dostopni, medsebojno povezani in standardizirani registri dejanskih lastnikov družb, fundacij, skrbniških skladov in podobnih pravnih ureditev, s katerimi bi preprečili anonimnost končnih dejanskih lastnikov; poziva, naj se pri opredelitvi dejanskega lastnika zniža sedanji prag za vrednost lastniškega deleža; meni, da morajo EU in države članice v mednarodnih forumih prevzeti vodilno vlogo pri spodbujanju standardov preglednosti za končne dejanske lastnike;

85.

poudarja poziv predstavnikov francoskih finančnoobveščevalnih enot preiskovalnemu odboru Parlamenta za preiskovanje domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo, saj je mnenja, da je treba v skladu s 26. priporočilom FATF o finančnem nadzoru na ravni EU izrecno predvideti, da lahko nadzor, ki ga izvaja pristojni nadzorni organ, seže vse do matičnega subjekta skupine;

86.

poziva Komisijo, naj nadzoruje vzpostavljanje javno dostopnih zemljiških knjig;

87.

poziva, da bi bila pri ugotavljanju dejanskega lastništva zajeta vsaka fizična oseba oziroma vse fizične osebe, ki končno posedujejo ali nadzirajo pravni subjekt prek posrednega ali neposrednega lastništva vsaj ene delnice ali enakovredne najmanjše enote udeležbe v tem subjektu, vključno z udeležbo v obliki prinosniških delnic ali na druge načine, z izjemo družbe, ki je uvrščena na organizirani trg in mora v skladu s pravom Unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi, s katerimi se zagotavlja ustrezna preglednost informacij o lastništvu, spoštovati zahteve po razkritju;

88.

ugotavlja, da se nezakoniti denar, ki izhaja iz izplačila teh transakcij, preoblikuje v zakonita sredstva, ki izhajajo iz zakonitih transakcij; zato opozarja, da je treba predpise na področju pranju denarja razširiti na nepremičninski trg, da bi preprečili nove nezakonite pojave;

89.

poudarja, da je treba izboljšati izvrševanje skrbnega preverjanja strank, s čimer bi zagotovili ustrezno ocenjevanje tveganj, povezanih s profilom stranke; poudarja, da bi morali biti za skrbno preverjanje strank vedno odgovorni pooblaščeni subjekti, tudi ko se da v zunanje izvajanje; poziva, naj bo ta odgovornost jasno opredeljena in naj se v primeru zunanjega izvajanja predvidijo sankcije za malomarnost ali navzkrižje interesov; meni tudi, da bi bilo treba področje uporabe za pooblaščene subjekte med drugim razširiti tudi na nepremičninske posrednike, s čimer bi zagotovili, da bi določbe glede postopka skrbnega preverjanja strank veljale tako za regulirane kot za trenutno neregulirane subjekte; poziva k harmonizaciji skrbnega preverjanja strank na ravni EU in k ustreznemu oblikovanju teh postopkov, da bi zagotovili njihovo spoštovanje;

90.

meni, da bi morale biti sankcije za pranje denarja, davčne goljufije in davčne utaje strožje in bolj odvračilne in da bi morale države članice uporabiti pristop, ki temelji na tveganju, ko usmerjajo sredstva v boju proti tem nezakonitim praksam; v zvezi s tem pozdravlja predlog Komisije za direktivo Parlamenta in Sveta o boju proti pranju denarja s kazenskopravnimi sredstvi (COM(2016)0826); poziva države članice, naj preučijo, ali bi bilo treba v primerih zelo hude davčne goljufije prepovedati poravnavo v kazenskem postopku; ob tem pa ugotavlja, da bi morale EU in njene države članice obenem razviti spodbude za posamezne kategorije pooblaščenih subjektov, ki bi jih odvračale od teh dejavnosti, in poskrbeti, da bi te dejavnosti zanje postale nedonosne; poziva države članice, naj pregledajo zastaralne roke za pranje denarja in tako preprečijo, da bi zaradi neukrepanja pristojnih organov prišlo do zastaranja;

91.

zahteva uvedbo učinkovitega mehanizma spremljanja na evropski ravni, ki bo zajemal tudi povezane jurisdikcije, saj medsebojni strokovni pregledi Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) in redno medsebojno ocenjevanje zaradi političnih in drugih vplivov zlahka postanejo neučinkoviti;

92.

poudarja, da se je treba dogovoriti o skupnem tolmačenju in opredelitvi politično izpostavljene osebe na ravni EU;

93.

poziva k harmonizirani opredelitvi davčnih kaznivih dejanj na ravni EU in k vzpostavitvi posebnega instrumenta kazenskega prava, ki bi ga sprejeli na podlagi člena 83(2) PDEU ali v skrajnem primeru na podlagi člena 116 PDEU, če države članice ne bi dosegle dogovora, s katerim bi odpravile izkrivljanje konkurence na notranjem trgu; poziva k harmonizirani opredelitvi predhodnih kaznivih dejanj pri pranju denarja na ravni EU in k omejitvi izjem, ki jih države članice lahko uporabijo, da zavrnejo sodelovanje in izmenjavo informacij; želi spomniti na svoje stališče pri reviziji četrte in pete direktive o preprečevanju pranja denarja, da se pri davčnih kaznivih dejanjih ne zahteva kaznovanje z odvzemom prostosti ali varnostnim ukrepom;

94.

je zaskrbljen zaradi sprejetja programov za podeljevanje državljanstva osebam, ki niso rezidenti EU, t. i. zlati vizum, ali programov za vlagatelje iz tretjih držav v zameno za finančne naložbe, ne da bi bilo opravljeno (ustrezno) skrbno preverjanje stranke; poziva Komisijo, naj oceni, ali države članice spoštujejo direktivo o preprečevanju pranja denarja in drugo s tem povezano zakonodajo EU v primerih, ko se državljanstvo podeli v okviru tovrstnih programov;

95.

poziva Komisijo in Svet, naj resno obravnavata ambiciozni pregled četrte direktive o preprečevanju pranja denarja (COM(2016)0450, o katerem sta 28. februarja 2017 (12) glasovala Odbor za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve Parlamenta in s katerim naj bi odpravili številne obstoječe vrzeli v zakonodaji in bistveno okrepili veljavno zakonodajo o preprečevanju pranja denarja, tako da se na primer natančneje opredeli dejanski lastnik in prepove vodstvenim delavcem, pooblaščenim direktorjem in drugim pooblaščenim zastopnikom, da nastopajo kot dejanski lastniki, če ne izpolnjujejo pogojev, tako da javnosti omogočijo neomejen dostop do registrov dejanskih lastnikov podjetij in trustov in izvajajo učinkovitejši mehanizem sankcij za kršitve direktive o preprečevanju pranja denarja; zato poziva Komisijo in Svet, naj v potekajočih pogajanjih v okviru trialoga ne omilita tega odločnega predloga Parlamenta;

96.

poziva k večji politični in regulativni osredotočenosti na novonastajajoča tveganja, povezana z novimi tehnologijami in finančnimi produkti, kot so izvedeni finančni instrumenti, zamenjave in virtualne valute (13);

97.

poziva Komisijo, naj oceni možnost uporabe novih tehnologij za lažje ugotavljanje resnih primerov finančnega kriminala, kot je enolična digitalna identiteta, ter naj zagotovi spoštovanje temeljnih pravic, vključno s pravico do zasebnosti;

98.

poziva Komisijo, naj nujno pripravi oceno o tem, kako elektronske igre, virtualne valute, kriptovalute ter tehnologije blokovnih verig in finančne tehnologije vplivajo na pranje denarja in davčni kriminal; poziva jo tudi, naj razmisli o sprejetju morebitnih ukrepov, vključno z zakonodajo, s katero bi vzpostavili regulativni okvir za te dejavnosti, da bi omejili orodja za pranje denarja;

99.

poziva k zaplembi premoženja, pridobljenega s kriminalnimi dejavnostmi; v zvezi s tem poziva k hitremu sprejetju uredbe o vzajemnem priznavanju odredb o zamrznitvi in zaplembi, kar bi olajšalo čezmejno izterjavo sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji; poudarja, da bo pravni instrument, ki ga predlaga Komisija, omogočil boljše sodelovanje in lažje priznavanje takšnih odredb ob upoštevanju načela subsidiarnosti;

100.

poudarja, da je treba sprejeti tudi ukrepe, s katerimi bi uskladili nacionalne strategije s strategijami evropskih agencij in organov, kot so Europol, Eurojust in OLAF; poziva, da bi bilo treba odpraviti ovire, ki onemogočajo izmenjavo informacij, da bi olajšali to sodelovanje;

101.

pozdravlja, da se je portugalska vlada pred kratkim odločila prepovedati izdajo novih prinosniških delnic in pretvoriti že obstoječe v nominalne vrednostne papirje, in poziva Komisijo, naj za vso EU predlaga zakonodajo z enakim učinkom;

102.

poziva pristojne organe k strožjemu nadzoru pri ocenjevanju primernosti in ustreznosti članov upravnega odbora in delničarjev kreditnih institucij v EU; meni, da bi bilo treba ustvariti pogoje, v katerih bi pristojni organi imeli možnost izvajati nenehen nadzor nad merili za ocenjevanje delničarjev in članov upravnega odbora, zaradi katerih je zdaj zelo težko preklicati odobritev, ko je enkrat izdana; meni tudi, da bi bilo treba podaljšati časovne načrte in povečati prožnost pri nasprotovanju prevzemom, zlasti kadar morajo pristojni organi opraviti lastne preiskave informacij, posredovanih v zvezi z dogodki v tretjih državah in politično izpostavljenimi osebami;

3.2. Finančnoobveščevalne enote

103.

meni, da bi s harmonizacijo statusa in delovanja evropskih finančnoobveščevalnih enot okrepili izmenjavo informacij; poziva Komisijo, naj v okviru platforme finančnoobveščevalnih enot začne izvajati projekt, s katerim bi ugotovila, do katerih virov informacij imajo te enote trenutno dostop; poziva Komisijo, naj izda smernice o tem, kako bolje zbližati funkcije in pooblastila evropskih finančnoobveščevalnih enot, pri tem pa naj opredeli najmanjše skupno področje in vsebino finančnih, upravnih in kazenskopravnih informacij, ki bi jih morale te enote pridobiti in si jih izmenjavati; meni, da bi morale te smernice vključevati tudi razlago za skupni dogovor o funkcijah finančnoobveščevalnih enot za strateško analizo;

104.

meni, da bodo evropske finančnoobveščevalne enote učinkovitejše, če bodo imele neomejen in neposreden dostop do vseh informacij, ki se nanašajo na njihove naloge, ki bi jih dobile od pooblaščenih subjektov in registrov; finančnoobveščevalne enote bi morale prav tako biti zmožne pridobiti te podatke na podlagi zahteve druge enote v Uniji ter izmenjati podatke z enoto, ki podatke zahteva;

105.

predlaga, da države članice pri izvajanju direktive o preprečevanju pranja denarja odpravijo zahtevo, po kateri morajo finančnoobveščevalne enote, kadar želijo deliti informacije z drugo finančnoobveščevalno enoto v obveščevalne namene, pridobiti soglasje tretje osebe, saj bi z odpravo te zahteve spodbudili izmenjavo informacij med temi enotami; poziva Komisijo, naj v direktivi o preprečevanju pranja denarja poda smernice v zvezi s splošnimi določbami, zlasti v zvezi s potrebo po spontani in hitri izmenjavi informacij z drugimi finančnoobveščevalnimi enotami;

106.

poudarja, da je potrebno učinkovitejše komuniciranje med ustreznimi pristojnimi organi na nacionalni ravni, pa tudi med finančnoobveščevalnimi enotami v različnih državah članicah; poziva Komisijo, naj vzpostavi evropski sistem primerjalnih analiz kot orodje za standardizacijo informacij, ki se zbirajo in izmenjujejo, in za okrepitev sodelovanja med finančnoobveščevalnimi enotami; poudarja, da bi moralo to vključevati okrepitev mreže FIU.net v okviru Europola, pa tudi samega Europola, zlasti za pridobivanje informacij in statističnih podatkov o toku informacij, dejavnostih in rezultatih analize finančnoobveščevalnih enot, pa tudi pristojnosti in virov Eurojusta za obravnavanje pranja denarja in davčne utaje; poleg tega poziva države članice, naj povečajo človeške, finančne in tehnične vire v finančnoobveščevalnih enotah, da bi okrepili preiskovalne in sodelovalne zmogljivosti, da se ustrezno obdela in uporabi povečano število poročil o sumljivih transakcijah;

107.

ugotavlja, da bi bilo omejevanje namena uporabe informacij, ki si jih izmenjajo finančnoobveščevalne enote, treba pregledati ter poenotiti na ravni EU in na svetovni ravni, da bi se lahko informacije uporabile za obravnavanje davčnih kaznivih dejanj in za namene dokazovanja;

108.

vztraja, da morajo biti imenovanja na vodstvene položaje v finančnoobveščevalnih enotah neodvisna in politično nepristranska ter da morajo temeljiti na poklicnih kvalifikacijah, postopek izbora pa mora biti pregleden in nadzorovan; poudarja, da je treba določiti skupna pravila o neodvisnosti institucij, odgovornih za uveljavljanje predpisov v zvezi z davčnimi goljufijami in pranjem denarja, ter da morajo biti organi kazenskega pregona pri ukrepanju na podlagi poročil finančnoobveščevalnih enot popolnoma neodvisni;

109.

poziva Komisijo, naj preveri, ali se ta zaveza ustrezno spoštuje v vseh državah članicah;

110.

ponovno poudarja svoje stališče glede četrte direktive o preprečevanju pranja denarja v zvezi z ustanovitvijo evropske finančnoobveščevalne enote in potrebo po zagotovitvi učinkovitega in usklajenega sistema za izmenjavo informacij, pa tudi centraliziranih zbirk podatkov; poudarja, da je treba podpirati finančnoobveščevalne enote v državah članicah, zlasti v čezmejnih primerih;

111.

vztraja pri dejstvu, da pristojni organi ne bi smeli čakati, da postanejo preobremenjeni zaradi vse večje uporabe digitalnih tehnologij pri davčnih svetovalcih in davkoplačevalcih; meni, da bi morali pristojni organi v skladu s tem razvijati svoja orodja in preiskovalne zmogljivosti; meni, da bi lahko pristojnim organom ponudil nove priložnosti v zvezi s ponavljajočim se vprašanjem dodelitve virov ali izboljšanjem sodelovanja med njimi;

4. Posredniki

112.

obžaluje, da posredniki v EU še niso enotno regulirani; poziva Svet, naj čim prej preuči in sprejme predlog Komisije o obvezni samodejni izmenjavi informacij na področju obdavčitve, predvsem v primeru čezmejnih ureditev (COM(2017)0335), o katerih je treba poročati, s čimer bi okrepili obveznosti posrednikov glede poročanja; spodbuja države članice, naj razmislijo o morebitnih prednostih razširitve področje uporabe direktive tudi na izključno domače primere;

113.

poudarja, da mora ta predlog zapolniti vrzeli, ki bi utegnile dopuščati agresivno davčno načrtovanje, in sicer z oblikovanjem novih pravil za posrednike, ki so vpleteni v takšne prakse;

114.

ugotavlja, da je dejavnost upravljanja premoženja še vedno v veliki meri neregulirana in da bi bilo treba določiti zavezujoča mednarodna pravila in standarde, s katerimi bi zagotovili enakopravne pogoje ter to področje bolje regulirali in opredelili; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v vseh ustreznih mednarodnih forumih prevzame pobudo za oblikovanje takšnih standardov in pravil;

115.

poziva, naj se v okviru samoorganizacije in samoregulacije izvaja ustrezen nadzor; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bili potrebni ciljno usmerjeni ukrepi na ravni EU, vključno z možnostjo priprave zakonodaje, da se zagotovi ustrezen nadzor nad samoregulacijo pooblaščenih subjektov, tj. prek ločenega in neodvisnega nacionalnega regulatorja/nadzornega organa;

116.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in nadzorniki izda smernice za standardizacijo oblik poročanja za pooblaščene subjekte, da bodo finančnoobveščevalne enote informacije lahko hitreje obdelale in si jih izmenjale;

117.

poziva k ureditvi, ki bi davčne posrednike spodbujala, da se ne bi posluževali izogibanja davkom in davčne utaje ter ščitenja dejanskih lastnikov;

118.

poudarja, da če ima posrednik sedež zunaj EU, mora zadevni davčni zavezanec davčnim organom svoje države neposredno posredovati potencialno agresivne davčne načrte, še preden se začnejo izvajati, da se lahko ti organi odzovejo na davčna tveganja in sprejmejo ustrezne ukrepe;

119.

meni, da bi strožja pravila v zvezi z vlogo posrednikov koristila celotnemu sektorju, saj pošteni posredniki ne bodo več v slabšem položaju zaradi nelojalne konkurence, posledično pa lažje ločiti pleve od zrnja;

120.

poziva, naj se tako na ravni EU kot na ravni držav članic uvedejo učinkovitejše, bolj odvračilne in sorazmerne sankcije zoper banke in posrednike, ki so zavestno, namerno in sistematično vključeni v nezakonite davčne sheme ali v pranje denarja; poudarja, da bi morale biti te sankcije naložene neposredno podjetjem, pa tudi vodstvenim delavcem in članom upravnega odbora, odgovornim za te sheme; poudarja, da so znatne kazni bistvenega pomena, in meni, da bi lahko z javnim izpostavljanjem v potrjenih primerih take posrednike odvračali od izogibanja svojim obveznostim in spodbujali skladnost;

121.

poziva države članice, naj zagotovijo, da se bodo sektorji, v katerih zaradi nepreglednih shem dejanskega lastništva vlada največje tveganje (kot je ugotovila Komisija v oceni tveganj za pranje denarja), učinkovito spremljali in nadzorovali; poziva države članice, naj zagotovijo smernice o dejavnikih tveganja, povezanih s transakcijami, ki vključujejo davčne svetovalce, revizorje, zunanje računovodje, notarje in druge neodvisne pravne strokovnjake;

122.

poziva k boljšemu izvajanju pravil, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo, ter k temu, da bi imela še bolj odvračilen učinek, če bi povečali njihovo prepoznavnost v javnosti, zlasti z boljšimi javnimi statistikami o izvršilnih ukrepih v zvezi s poklicnimi svetovalci glede davkov in pranja denarja;

123.

poudarja, da je potrebno večje spremljanje, nadzor in usklajevanje nacionalnih sistemov certificiranja za posrednike, ki opravljajo poklic davčnega strokovnjaka v EU; v zvezi s tem poziva države članice, naj posrednikom odvzamejo dovoljenje, če se dokaže, da dejavno spodbujajo ali omogočajo davčno utajo, nezakonito davčno načrtovanje in pranje denarja;

124.

poziva Komisijo, naj oceni, ali pristojni organi držav članic ravnajo v skladu s postopki za izdajanje dovoljenj za posrednike, ki so že predvideni v pravu Unije, na primer v četrti direktivi o kapitalskih zahtevah;

125.

poziva, naj se pri tem poklicu sprejme metodologija, v skladu s katero poklicna zaupnost ne bi preprečevala ustreznega poročanja o sumljivih transakcijah ali o drugih morebitnih nezakonitih dejavnostih, brez poseganja v pravice, ki jih zagotavlja Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, in splošna načela kazenskega prava, oziroma naj se obstoječa metodologija izboljša tako, da bo dosežen enak učinek;

126.

poziva države članice, naj sprejmejo odvračilne ukrepe za posrednike s sedežem v EU, ki so dejavni v jurisdikcijah s seznamov EU nekooperativnih davčnih jurisdikcij in držav s strateškimi pomanjkljivostmi v ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, na primer z njihovo izključitvijo iz javnih naročil; Komisijo tudi poziva, naj izvede oceno učinka možnosti prepovedi delovanja posrednikov s sedežem v EU v jurisdikcijah, ki so na seznamih EU nekooperativnih davčnih jurisdikcij in držav s strateškimi pomanjkljivostmi v ureditvah za preprečevanje pranja denarja;

127.

poudarja, da bi bilo treba za boljše mednarodno sodelovanje uskladiti zahteve glede revizije in računovodenja na svetovni ravni, da bi računovodska in revizijska podjetja odvrnili od sodelovanja v nezakonitih davčnih strukturah; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba boljše izvajanje mednarodnih računovodskih standardov obravnavati kot učinkovito orodje za to;

4.1. Banke

128.

spodbuja vse države članice, naj v skladu s priporočilom iz četrte direktive o preprečevanju pranja denarja vzpostavijo sisteme registrov bančnih računov ali sisteme pridobivanja elektronskih podatkov, ki bi finančnoobveščevalnim enotam in pristojnim organom omogočili dostop do informacij o bančnih računih; priporoča, naj se preuči možnost uvedbe nacionalnih registrov bančnih računov, ki bi bili standardizirani in povezani na ravni EU in ki bi vsebovali vse račune, povezane s pravnimi ali fizičnimi osebami, da bi pristojni organi in finančnoobveščevalne enote lahko enostavno dostopali do njih;

129.

priporoča, naj se v tem registru računov beležijo in objavljajo statistični podatki o transakcijah z davčnimi oazami in državami z visokim tveganjem in naj se informacije razčlenijo po transakcijah s povezanimi in nepovezanimi strankami ter po državah članicah;

130.

priznava, da je bilo ugotovljeno, da so bile banke vključene v štiri glavne dejavnosti, in sicer zagotavljanje in upravljanje off-shore struktur, odpiranje bančnih računov za off-shore subjekte, zagotavljanje drugih finančnih produktov in korespondenčno bančništvo (14); poudarja pomembnost jasnejše in strožje zakonodaje o korespondenčnem bančništvu glede nakazil sredstev v off-shore in nekooperativne jurisdikcije z obveznostjo prenehanja dejavnosti, če niso predložene informacije o dejanskem lastništvu;

131.

poziva k strogi uporabi sankcij za banke, vključno z začasnim ali stalnim odvzemom bančnih licenc finančnih ustanov, ki so dokazano vpletene v spodbujanje ali omogočanje pranja denarja, davčnih utaj ali agresivnega davčnega načrtovanja;

132.

poudarja pomen boljšega usklajevanja med sedeži bank in njihovimi podružnicami tako v EU kot s tretjimi državami, da se zagotovi polno spoštovanje notranjih kodeksov ravnanja in zakonodaje o preprečevanju pranja denarja;

133.

poudarja, da bi bilo treba preglede v okviru nacionalnega bančnega nadzora izvajati sistematično in naključno, da bi zagotovili celovito izvajanje predpisov proti pranju denarja v vseh bankah;

134.

poziva, naj se Evropski centralni banki in Evropskemu bančnemu organu podeli več pooblastil, da bi izvajala redna (napovedana in nenapovedana) preverjanja skladnosti v celotnem bančnem sektorju EU in nadomestil sedanji sistem pregledov, ki se izvajajo le v primeru posameznih preiskav ali primerov, ki so postali javni;

135.

poziva, naj se preuči, ali bi bilo izvedljivo nadzornemu organu podeliti pristojnosti, da opravi bančno preiskavo, kadar imetnik računa ni znan po imenu;

136.

pozdravlja sedanjo analizo tveganj in ranljivosti finančnega sistema EU; poudarja, kako pomembno je opredeliti nove tehnologije in finančne produkte, ki bi se utegnili uporabljati kot sredstvo za pranje denarja; poziva, naj se na podlagi te analize v vse nove predloge, v katerih bodo obravnavane te nove tehnologije, vključno s finančnimi tehnologijami, vključijo določbe o pranju denarja;

137.

poziva, naj se po nizozemskem zgledu uvede prisega za bančnike, in sicer v obliki prostovoljne zaveze sektorja, da ne bo posloval z davčnimi oazami;

4.2. Odvetniki

138.

opozarja, da se poklicna skrivnost ne more uporabljati za zaščito oziroma prikrivanje nezakonitih praks ali za kršenje duha zakona; poziva, da načelo poklicne skrivnosti med odvetnikom in njegovo stranko ne bi smelo preprečevati ustreznega poročanja o sumljivih transakcijah ali o drugih morebitnih nezakonitih dejavnostih, brez poseganja v pravice, ki jih zagotavlja Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, in splošna načela kazenskega prava; poziva države članice, naj izdajo smernice glede razlage in uporabe načela poklicne skrivnosti pri poklicih in naj uvedejo jasno razmejitev med tradicionalnim sodnim svetovanjem in odvetniki, ki delujejo kot izvajalci finančnih storitev;

139.

poudarja, da imajo odvetniki, kadar opravljajo dejavnost, ki ne sodi v okvir njihove posebne naloge obrambe ali pravnega zastopanja in pravnega svetovanja, v nekaterih okoliščinah, povezanih z varovanjem javnega reda, dolžnost, da pristojnim organom posredujejo nekatere informacije, s katerimi so seznanjeni;

140.

poudarja, da bi morali odvetniki, ki svetujejo strankam, zakonsko soodgovarjati, če oblikujejo kazniv načrt davčne utaje in agresivnega davčnega načrtovanja ter sheme pranja denarja; poudarja, da morajo, kadar sodelujejo pri goljufiji, sistematično odgovarjati tako za kazenske sankcije kot za disciplinske ukrepe;

4.3. Računovodstvo

141.

poudarja, da bi bilo treba za izboljšanje mednarodnega sodelovanja bolje uskladiti zahteve glede revizije in računovodenja na svetovni ravni, pri tem pa spoštovati evropske standarde demokratične legitimnosti, preglednosti, odgovornosti in integritete, da bi računovodska in revizijska podjetja, pa tudi posamezne svetovalce, odvračali od oblikovanja struktur za davčno utajo, agresivno davčno načrtovanje ali pranje denarja; poziva k ustreznemu izvrševanju nedavno sprejetega revizijskega svežnja (15) in Odbora evropskih organov za nadzor revizorjev kot novega okvira za sodelovanje nacionalnih organov za nadzor revizorjev na ravni EU, s katerim naj bi okrepili nadzor revizorjev na ravni EU; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba boljše izvajanje mednarodnih računovodskih standardov obravnavati kot učinkovito orodje pri zagotavljanju spoštovanja standardov EU glede preglednosti in odgovornosti;

142.

ugotavlja, da bi bilo treba sedanjo opredelitev nadzora, ki je potreben za ustanovitev skupine podjetij, uporabljati tudi za računovodska podjetja, ki so del mreže podjetij, povezane s pravno izvršljivimi pogodbenimi ureditvami, v katerih so določeni skupno ime ali trženje, strokovni standardi, stranke, podporne storitve, financiranje ali ureditve zavarovanja poklicne odgovornosti, kot je predvideno v Direktivi 2013/34/EU (16) o letnih računovodskih izkazih;

143.

poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog za ločitev računovodskih podjetij in izvajalcev finančnih ali davčnih storitev ter za vse svetovalne storitve, vključno z ureditvijo neskladnosti Unije za davčne svetovalce, da bi jim preprečili hkratno svetovanje tako javnim davčnim organom kot davkoplačevalcem ter da bi preprečili druga navzkrižja interesov;

4.4. Skrbniški skladi, fiduciarne družbe in podobne pravne ureditve

144.

odločno obsoja zlorabo skrbniških skladov, fiduciarnih družb in podobnih pravnih ureditev za pranje denarja; zato zahteva jasna pravila, ki bi omogočala preprosto identifikacijo dejanskega lastnika, vključno z obveznostjo, da morajo skrbniški skladi obstajati v pisni obliki in biti registrirani v državi članici, kjer je sklad ustanovljen, upravljan ali voden;

145.

poziva k standardiziranim, redno posodobljenim, javno dostopnim in medsebojno povezanim registrom dejanskega lastništva na ravni EU v povezavi z vsemi stranmi v dejavnostih komercialnih in nekomercialnih skrbniških skladov, fundacij in podobnih pravnih ureditev, s čimer bi postavili temelj za svetovni register;

146.

meni, da bi evropski register skrbniških skladov moral vsebovati:

(a)	skrbnike, vključno z njihovimi imeni in naslovi ter imeni in naslovi vseh oseb, v skladu z navodili katerih delujejo;

(b)	skrbniško pogodbo;

(c)	vsa pisma z željami;

(d)	ime in naslov ustanovitelja;

(e)	imena vseh morebitnih izvršiteljev in njihova navodila;

(f)	letne računovodske izkaze sklada;

(g)	podrobnosti o vseh izplačilih in dodelitvah sklada z imeni in naslovi vseh upravičencev;

(h)	zastopniške posrednike, vključno z njihovimi imeni in naslovi;

147.

poziva Komisijo, naj oceni, v kolikšnem obsegu se lahko prostocarinska območja in izdaja dovoljenj za ladje zlorabljajo za namene davčne utaje, in po potrebi predloži ustrezen predlog za ublažitev tega tveganja;

5. Razsežnost tretjih držav

148.

poudarja, da je potrebno okrepljeno sodelovanje na svetovni ravni na področju davkov ter pranja denarja, ki naj zaradi njunega mednarodnega značaja poteka pod okriljem OZN; poudarja, da bodo rešitve učinkovite le, če bodo dosežene z globalnimi pristopi, ki bodo temeljili na sodelovanju in usklajevanju, ter poziva, naj bo EU gonilna sila pri prizadevanju za pošten svetovni davčni sistem; poudarja, da bodo ukrepi EU na mednarodni ravni učinkoviti in verodostojni samo, če nobena država članica ali čezmorske države ali ozemlja ne bodo delovali kot davčna oaza za podjetja ali jurisdikcija z bančno tajnostjo;

149.

z zaskrbljenostjo ugotavlja visoko povezanost med številom slamnatih podjetij in davčnih stališč ter nekaterimi davčnimi jurisdikcijami tretjih držav in državami članicami EU; pozdravlja avtomatično izmenjavo informacij med državami članicami EU o njihovih davčnih stališčih; vendar izraža pomisleke, da nekatere države članice ali nekatere njihove davčne oaze izdajajo „ustna“ davčna stališča, da bi zaobšle to obveznost; poziva Komisijo, naj to prakso dodatno preišče;

150.

poudarja, da bi se morala EU znova pogajati o trgovinskih, gospodarskih in drugih pomembnih dvostranskih sporazumih s Švico, da jih uskladi s svojo politiko boja proti davčnim goljufijam, zakonodajo proti pranju denarja in zakonodajo o financiranju terorizma, da se odpravijo hude pomanjkljivosti v švicarskem nadzornem sistemu, ki omogoča ohranjanje notranje bančne tajnosti, ustvarjanje struktur „offshore“ po vsem svetu, davčne goljufije in utaje, ki niso kaznivo dejanje, šibek nadzor, neustrezno samoregulacijo pooblaščenih subjektov ter agresiven pregon in ustrahovanje žvižgačev;

151.

meni, da bi EU morala prek Komisije nastopati enotno pri pogajanjih o davčnih sporazumih s tretjimi državami, namesto da še naprej sodeluje v dvostranskih pogajanjih, ki ne prinašajo optimalnih rezultatov; meni, da bi morala EU sprejeti enak pristop, ko se pogaja o prihodnjem sporazumu o prosti trgovini, partnerstvu in sodelovanju, saj bi morala vanj vključiti klavzule o dobrem davčnem upravljanju, zahteve glede preglednosti in določbe proti pranju denarja;

152.

poudarja pomen krepitve določb proti izogibanju davkom v okviru CCCTB, da bi odpravili določanje transfernih cen v jurisdikcije tretjih držav, saj vodi do znižanja davčne osnove podjetij v Uniji;

153.

meni zlasti, da bi bilo treba pri pogajanjih o prihodnjih trgovinskih ali partnerskih sporazumih oziroma pri spreminjanju obstoječih sporazumov vanje vključiti zavezujočo klavzulo davčne pogojenosti, vključno s skladnostjo s standardi mednarodnega akcijskega načrta OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in priporočili projektne skupine za finančno ukrepanje;

154.

zahteva, da pogajanja o poglavjih o naložbah in finančnih storitvah v prihodnjih trgovinskih sporazumih ali sporazumih o partnerstvu potekajo po načelu pozitivnih seznamov, zato da bodo koristi od lajšanja in liberalizacije, ki jih prinašajo sporazumi med Unijo in zadevno tretjo stranjo, imeli samo finančni sektorji, ki so potrebni za komercialni razvoj, realno gospodarstvo in gospodinjstva;

155.

poziva k strogim izvršilnim ukrepom glede vseh mednarodnih sporazumov o izmenjavi informacij med davčnimi organi, da bi se zagotovilo ustrezno izvajanje v vseh jurisdikcijah in da bi se v primeru neizvajanja uporabljali učinkoviti, odvračilni in sorazmerni samodejni postopki nalaganja sankcij;

156.

poudarja pomen popolne dejanske vzajemnosti v okviru sporazuma o spoštovanju davčnih predpisov v zvezi z računi v tujini (FATCA) in podobnih sporazumov;

157.

poziva zadevne države članice, naj izkoristijo priložnost svojih neposrednih odnosov z zadevnimi državami, da bi te izvajale pritisk na svoje čezmorske države in ozemlja (17) ter najbolj oddaljene regije (18), ki ne spoštujejo mednarodnih standardov na področju sodelovanja v davčnih zadevah, preglednosti in pranja denarja; meni, da bi bilo treba obveznosti, ki jih nalaga EU glede preglednosti in primerne skrbnosti, učinkovito izvrševati tudi na teh ozemljih;

158.

poudarja pomen jasne opredelitve pojmov „offshore jurisdikcija“, „čezmorska država“ in „najbolj oddaljena regija“, saj se vsak od teh pojmov navezuje na različne pravne sisteme, prakso in ureditev; poudarja, da se je treba boriti proti vsem oblikam davčnih goljufij in davčne utaje, ne glede na to, kje se pojavijo; ugotavlja, da se v trenutnih ureditvah v najbolj oddaljenih regijah uporablja zakonodaja Unije ter spoštujejo njeni in mednarodni standardi s posebnim statusom, ki ga imajo v skladu s členom 349 PDEU, kar je Evropsko sodišče potrdilo v zadevi C-132/14 (19);

159.

meni, da zloraba zakonodaje o varstvu zasebnosti in podatkov ne bi smela ščititi tistih, ki ravnajo nezakonito, pred kazenskopravnimi sredstvi;

160.

poziva k organizaciji svetovnega vrha o boju proti pranju denarja, davčnim goljufijam ter izogibanju davkom, da bi odpravili tajnost v finančnem sektorju, okrepili mednarodno sodelovanje in pritisnili na tretje države, zlasti njihove finančne centre, da se uskladijo z globalnimi standardi, Evropsko komisijo pa poziva, naj prevzame pobudo za tako vrhunsko srečanje;

161.

poziva Komisijo, naj analizira razmerje med stroški in skupnim dobičkom ter morebitni vpliv visoke obdavčitve pri vračanju kapitala iz tretjih držav z nizkimi davki v matično državo; poziva Komisijo in Svet, naj ocenita davčne predpise o odloženem plačilu davka v Združenih državah Amerike, morebitni davčni amnestiji, ki jo je napovedala nova administracija, in morebitni oslabitvi mednarodnega sodelovanja;

162.

poudarja, kako pomembna je boljša dvostranska izmenjava informacij med tretjimi državami in finančnoobveščevalno enoto EU;

163.

želi spomniti, da je znesek pomoči v podporo zbiranja domačih virov še vedno nizek, in poziva Komisijo, naj v skladu z zavezami akcijske agende iz Adis Abebe podpira države v razvoju v boju proti izogibanju davkom ter poveča finančno in tehnično pomoč njihovim nacionalnim davčnim upravam;

Države v razvoju

164.

poziva EU, naj upošteva posebne pravne značilnosti in temu ustrezne šibke točke držav v razvoju, na primer pomanjkanje zmogljivosti pri organih, ki so zadolženi za boj proti davčnim goljufijam, davčni utaji in pranju denarja; poudarja, da so za tretje države, ki nimajo zmogljivosti za zbiranje, upravljanje in izmenjavo zahtevanih informacij v okviru avtomatične izmenjave informacij, potrebna ustrezna prehodna obdobja;

165.

poudarja, da bi bilo treba pri načrtovanju ukrepov in politik za boj proti izogibanju davkom na nacionalni in mednarodni ravni ter ravni EU posebno pozornost nameniti razmeram v državah v razvoju, zlasti v najmanj razvitih državah, ki so običajno najbolj prizadete zaradi izogibanja davkom od dohodkov pravnih oseb ter imajo zelo ozko davčno osnovo in nizek delež davkov v BDP; poudarja, da bi ti ukrepi in politike morali prispevati k ustvarjanju javnih prihodkov sorazmerno z dodano vrednostjo, ustvarjeno na njihovem ozemlju, da bi tem državam omogočili, da bi ustrezno financirale svojo razvojno strategijo;

166.

poziva Komisijo, naj posreduje pri Afriški uniji, da bi bili ukrepi proti nezakonitim finančnim tokovom izrecno navedeni v konvenciji Afriške unije o preprečevanju korupcije in boju proti njej;

167.

poziva EU in njene države članice, naj na tem področju okrepijo skladnost politike za razvoj, ter ponovno poziva, naj se opravi analiza prelivanja nacionalnih davčnih politik in davčnih politik EU, da bi ocenili njihov vpliv na države v razvoju glede na sprejete davčne sporazume in sporazume o gospodarskem partnerstvu;

168.

poziva države članice, naj ustrezno zagotovijo pravično obravnavo držav v razvoju pri pogajanjih o davčnih sporazumih, pri tem pa naj upoštevajo njihov posebni položaj in zagotovijo pravično porazdelitev pravic do obdavčitve med državami izvora in rezidentstva; glede tega poziva k pristopu k vzorčni davčni konvenciji OZN in k zagotovitvi preglednosti pogajanj o sporazumih;

169.

poziva k večji mednarodni podpori državam v razvoju pri boju proti korupciji in tajnosti, ki omogočata nezakonite finančne tokove; poudarja, da za boj proti nezakonitim finančnim tokovom potrebujemo tesno mednarodno sodelovanje ter usklajeno ukrepanje razvitih držav in držav v razvoju, in sicer v partnerstvu z zasebnim sektorjem in civilno družbo; poudarja, da si je treba prizadevati za okrepitev zmogljivosti davčnih uprav in za prenos znanja v partnerske države;

170.

poziva, naj se javna razvojna pomoč dodatno usmeri k vzpostavljanju ustreznega regulativnega okvira in h krepitvi davčnih uprav in institucij, pristojnih za boj proti nezakonitim finančnim tokovom; poziva, naj se ta pomoč daje v obliki tehničnega strokovnega znanja glede upravljanja virov, finančnih informacij in protikorupcijskih predpisov;

171.

obžaluje, da sedanji davčni odbor OECD ni dovolj vključujoč; želi spomniti na svoje stališče (20) glede ustanovitve svetovnega organa v okviru OZN, ki bo dobro opremljen in bo imel zadostna dodatna sredstva ter bo zagotavljal, da bodo lahko vse države enakopravno sodelovale pri oblikovanju in reformi svetovnih davčnih politik;

172.

obžaluje, da morajo države v razvoju, če ne želijo biti označene kot nekooperativne jurisdikcije, plačati, da bi štele kot udeleženke svetovnega foruma OECD za transparentnost in izmenjavo podatkov za davčne namene, na katerem se pri oceni praks držav uporabljajo referenčne vrednosti, pri določanju katerih te države niso bile v celoti udeležene;

173.

poudarja bistveno vlogo regionalnih organizacij in regionalnega sodelovanja pri izvajanju nadnacionalnega davčnega nadzora, ob upoštevanju načel subsidiarnosti in dopolnjevanja; poziva k skupni pripravi osnutka konvencije, ki bi pripomogla k odpravi dvojnega obdavčevanja in posledično tudi zlorab; opozarja, da sta pri tem ključnega pomena sodelovanje in izmenjava informacij med različnimi obveščevalnimi službami;

174.

poudarja, da davčne oaze plenijo svetovne naravne vire, zlasti vire v državah v razvoju; poziva EU, naj podpira države v razvoju pri boju proti korupciji, kriminalnim dejavnostim, davčnim goljufijam in pranju denarja; poziva Komisijo, naj tem državam s sodelovanjem in izmenjavo informacij pomaga, da se bodo borile proti eroziji davčne osnove in prenosu dobička v davčne oaze ter v banke z bančno tajnostjo; zahteva, da vse te države začnejo uporabljati skupne svetovne standarde za avtomatično izmenjavo informacij o bančnih računih;

175.

poziva Komisijo, naj v prihodnji sporazum o odnosih med EU in državami AKP po letu 2020 vključi določbe o boju proti davčni utaji, davčnim goljufijam in pranju denarja;

176.

poziva Komisijo, naj v okviru evropske zakonodaje o konfliktnih mineralih nemudoma pripravi spremljevalne ukrepe; poudarja, da je treba s temi ukrepi vzpostaviti integriran pristop, ki bo okrepil stalni dialog z državami, ki so bogate z minerali, da se spodbudi mednarodne standarde na področju potrebne skrbnosti in preglednosti, kot so opredeljeni v smernicah OECD;

177.

meni, da mora mednarodna skupnost, vključno s parlamenti, sprejeti vse potrebne ukrepe za vzpostavitev učinkovitih in preglednih davčnih in trgovinskih politik; poziva k večji doslednosti in usklajevanju v mednarodnem ukrepanju OECD, skupin G20, G8, G77, Afriške unije, Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada in Afriške razvojne banke;

6. Žvižgači

178.

je zaskrbljen, da bi pregon žvižgačev, zato da bi ohranili tajnost, lahko odvračal od prijavljanja nepravilnosti; poudarja, da bi bilo treba zaščititi tiste, ki delujejo v javnem interesu, in se izogibati utišanju žvižgačev, pri tem pa upoštevati tudi zakonite pravice podjetij;

179.

poziva Komisijo, naj čim prej dokonča temeljito oceno glede morebitne pravne podlage za nadaljnje ukrepanje na ravni EU in po potrebi predloži celovito zakonodajo, ki bo zajemala javni in zasebni sektor, vključno z orodji v podporo žvižgačem, s čimer bi jim zagotovili učinkovito zaščito in ustrezno finančno pomoč takoj, ko je to mogoče; meni, da bi morali imeti žvižgači prednostno možnost anonimne prijave ali vložitve pritožbe prek notranjih mehanizmov za prijave v zadevni organizaciji oziroma pristojnim organom, in da bi jih bilo treba zaščititi, ne glede na njihovo izbiro načina prijave;

180.

priporoča Komisiji, naj preuči primere najboljše prakse iz programov za žvižgače v drugih državah po svetu in opravi javno posvetovanje, da se seznani z mnenji deležnikov glede mehanizmov prijave;

181.

poudarja vlogo preiskovalnega novinarstva in poziva Komisijo, naj v svojem predlogu zagotovi zaščito za preiskovalne novinarje, enakovredno tisti, ki jo uživajo žvižgači;

182.

meni, da bi bilo treba delodajalce spodbuditi, naj določijo notranje postopke za prijavo, in da bi morala vsaka organizacija imeti osebo, odgovorno za zbiranje prijav; meni, da bi morali predstavniki delavcev sodelovati pri izbiri te osebe; priporoča, da institucije EU dajejo zgled in hitro uvedejo notranji okvir za zaščito žvižgačev;

183.

poudarja, kako pomembno je ozaveščanje zaposlenih in drugih posameznikov o pozitivni vlogi žvižgačev in obstoječih pravnih okvirih za prijavljanje nepravilnosti; spodbuja države članice, naj izvajajo kampanje ozaveščanja; meni, da je treba uvesti zaščitne ukrepe proti povračilnim in destabilizacijskim praksam proti žvižgačem ter zagotoviti polno odškodnino za povzročeno škodo;

184.

poziva Komisijo, naj oblikuje instrumente za zaščito žvižgačev pred neupravičenim kazenskim preganjanjem, gospodarskimi sankcijami in diskriminacijo ter naj v zvezi s tem oblikuje skupni sklad za ustrezno finančno pomoč žvižgačem, katerih preživetje je po razkritju pomembnih dejstev ogroženo, ta sklad pa naj se deloma financira iz izterjanih sredstev ali naloženih glob;

7. Medinstitucionalno sodelovanje

7.1. Sodelovanje s Preiskovalnim odborom o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (PANA)

185.

poudarja, kako pomembno je spoštovati načelo lojalnega sodelovanja med institucijami EU;

186.

meni, da bi bilo treba okrepiti izmenjavo informacij med institucijami EU, zlasti v zvezi z zagotavljanjem ustreznih informacij, ki jih je treba dati na voljo preiskovalnim odborom;

187.

obžaluje, da Skupina za kodeks ravnanja o obdavčitvi podjetij v okviru Sveta in nekatere države članice niso pokazale velike zavezanosti prošnjam odbora PANA za sodelovanje; meni, da je močnejša zavezanost držav članic ključnega pomena, da se združijo prizadevanja in dosežejo boljši rezultati; sklene, da bo nadzoroval dejavnosti in napredek Skupine za kodeks ravnanja o obdavčitvi podjetij, tako da bo redno izvajal zaslišanja; poziva Komisijo, naj do sredine leta 2018 predloži zakonodajni predlog v skladu s členom 116 PDEU, če države članice do takrat ne bodo sprejele reforme mandata Skupine za kodeks ravnanja;

188.

se pritožuje, ker so celo dokumenti, ki so medtem postali javno dostopni, bili samo delno na razpolago preiskovalnemu odboru Parlamenta;

189.

opozarja, da je svet ECOFIN delovno skupino na visoki ravni za davčna vprašanja decembra 2015 pozval, naj ugotovi, ali je treba izboljšati splošno upravljanje, preglednost in delovne metode, ter naj v času nizozemskega predsedstva zaključi reformo skupine za kodeks ravnanja; opozarja, da je svet ECOFIN delovno skupino na visoki ravni marca 2016 pozval, naj pregleda novo upravljanje, preglednost in delovne metode, zlasti kar zadeva učinkovitost postopka odločanja tudi v povezavi z uporabo pravila o širokem soglasju v letu 2017; z zanimanjem pričakuje rezultate teh prizadevanj;

7.2. Preiskovalna pravica Evropskega parlamenta

190.

poudarja, da je sedanji pravni okvir za delovanje preiskovalnih odborov v Evropskem parlamentu zastarel in ne zagotavlja potrebnih pogojev, v katerih bi se preiskovalna pravica Parlamenta lahko učinkovito uresničevala;

191.

poudarja, da sta pomanjkanje pooblastil in omejen dostop do dokumentov znatno ovirala in zavlačevala preiskovalno delo, ki je že tako začasne narave, ter preprečila celovito oceno domnevnih kršitev prava EU;

192.

ugotavlja, da Komisija in Svet v več nedavnih zadevah, ki so jih obravnavali preiskovalni in posebni odbori (tudi PANA), v nekaterih primerih nista posredovala zahtevanih dokumentov ali sta jih predložila z veliko zamudo; poziva k uvedbi mehanizma odgovornosti, da bi zagotovili takojšen in zajamčen prenos dokumentov, ki jih preiskovalni odbor ali posebni odbor zahteva in do katerih je upravičen, Parlamentu;

193.

meni, da je preiskovalna pravica ena od glavnih pristojnosti Parlamenta; poziva institucije EU, naj okrepijo preiskovalne pravice Parlamenta na podlagi člena 226 PDEU; je trdno prepričan, da je zmožnost sodnega pozivanja sumljivih oseb in dostopa do ustreznih dokumentov bistvenega pomena za ustrezno delovanje parlamentarnih preiskovalnih odborov;

194.

poudarja, da je za izvajanje demokratičnega nadzora nad izvršno vejo oblasti bistvenega pomena, da ima Parlament preiskovalna pooblastila, ki ustrezajo pooblastilom nacionalnih parlamentov držav članic EU; meni, da mora biti Evropski parlament za izvajanje demokratičnega nadzora pristojen, da osebe pozove k obveznemu pričanju in zahteva predložitev dokumentov; meni, da je za uveljavljanje teh pravic potrebno, da se države članice dogovorijo za izvajanje sankcij zoper posameznike, ki se ne odzovejo na poziv ali ne predložijo dokumentov v skladu z nacionalno zakonodajo, ki ureja nacionalne parlamentarne preiskave; želi spomniti, da Parlament podpira stališče, navedeno v predlogu iz leta 2012 o tem vprašanju (21);

195.

je odločen, da bo po vzoru ameriškega kongresa oblikoval stalni preiskovalni odbor;

196.

poziva politične skupine Parlamenta, naj sprejmejo odločitev o vzpostavitvi začasnega posebnega odbora v tem parlamentarnem obdobju, ki bo nadaljeval delo odbora PANA in preiskal nedavna razkritja o rajskih dokumentih;

197.

brez poseganja v druge ustrezne ukrepe zahteva, da generalni sekretar v skladu s členom 116a(3) poslovnika Parlamenta podjetjem, ki se niso odzvala na uradno vabilo preiskovalnega odbora, da nastopijo pred njim, trajno odvzame kartice za vstop;

198.

poziva države članice, naj nujno izboljšajo preglednost, odgovornost in učinkovitost metod dela Skupine za kodeks ravnanja;

199.

poziva Skupino za kodeks ravnanja, naj pripravi letno poročilo, v katerem bo opredelila in opisala najbolj škodljive davčne ukrepe, ki jih uporabljajo države članice, in navedla sprejete protiukrepe;

200.

poziva k dokončanju nujne reforme skupine za kodeks ravnanja pri obdavčevanju podjetij, pri čemer je treba zagotoviti popolno preglednost in udeležbo vseh institucij EU in civilne družbe; poziva, da je treba s to reformo povsem na novo opredeliti strukturo upravljanja in preglednost Skupine za kodeks ravnanja, vključno z njenim mandatom in poslovnikom, pa tudi s postopki sprejemanja odločitev in merili za ugotavljanje škodljivih davčnih ukrepov, ki so jih sprejele države članice;

7.3. Druge institucije

201.

pozdravlja ustanovitev enotnega in neodvisnega Evropskega javnega tožilstva kot prvi korak in poziva vse države članice, naj se pridružijo tej pobudi;

202.

poziva, naj se Komisiji podelijo večje pristojnosti glede izvrševanja, da bi lahko zagotavljala učinkovito in dosledno izvajanje zakonodaje Unije v državah članicah, Evropski parlament pa naj izvaja strožji nadzor;

203.

poziva k oblikovanju novega centra za usklajevanje in dosledno izvajanje davčne politike Unije v okviru Komisije, da bi obravnavali sistemske pomanjkljivosti v sodelovanju med pristojnimi organi po vsej EU;

204.

poziva k znatni okrepitvi sodelovanja v mreži FIU.net v okviru Europola in predlaga povezovanje teh dejavnosti s predlaganim centrom za usklajevanje in dosledno izvajanje davčne politike Unije v upanju, da bi to pripeljalo do vzpostavitve davčnega Europola, ki bi usklajeval davčne politike držav članic in okrepil pristojnosti njihovih organov pri preiskovanju in odkrivanju nezakonitih mednarodnih davčnih shem;

205.

poziva države članice, naj ob reformi Pogodb podprejo, da se bodo odločitve o davčni politiki sprejemale s kvalificirano večino v Svetu in po rednem zakonodajnem postopku;

o o

206.

naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo in končno poročilo preiskovalnega odbora posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 113, 19.5.1995, str. 1.

(2) UL L 166, 24.6.2016, str. 10.

(3) UL C 366, 27.10.2017, str. 51.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0310.

(5) UL C 399, 24.11.2017, str. 74.

(6) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).

(7) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji; priporočilo A4.

(8) Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).

(9) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji; priporočilo B5.

(10) UL L 94, 28.3.2014, str. 65.

(11) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji; priporočilo C3.

(12) Glej poročilo A8-0056/2017.

(13) Posvetovanje v odboru PANA z Brooke Harrington in drugimi strokovnjaki, 24. januar 2017.

(14) Panamski dokumenti: Kako bogati in vplivni skrivajo svoj denar (The Panama Papers: Breaking the Story of How the World’s Rich and Powerful Hide their Money), Obermayer in Obermaier, 2016.

(15) Direktiva 2014/56/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze (UL L 158, 27.5.2014, str. 196) in Uredba (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES (UL L 158, 27.5.2014, str. 77).

(16) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(17) Grenlandija, Nova Kaledonija in pridružena območja, Francoska Polinezija, Francoska južna in antarktična ozemlja, Walliški in Futunski otoki, Mayotte, Saint Pierre in Miquelon, Aruba, Nizozemski Antili (Bonaire, Curacao, Saba, Sint Eustatius, Sint Maarten), Anguilla, Kajmanski otoki, Falklandski otoki, Južna Georgia in otoki Južni Sandwich, Montserrat, Pitcairn, Sveta Helena in pridružena območja, Britansko antarktično ozemlje, Britansko ozemlje Indijskega oceana, Otočje Turks in Caicos, Britanski Deviški otoki in Bermudi.

(18) Najbolj oddaljene regije: Kanarski otoki, La Réunion, Francoska Gvajana, Martinik, Guadeloupe, Mayotte, Saint-Martin, Azori in Madeira.

(19) http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:62014CJ0132&from=SL

(20) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2016 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0310).

(21) UL C 264 E, 13.9.2013, str. 41.

11.10.2018

Uradni list Evropske unije

C 369/156

P8_TA(2017)0495

Hongkong: 20 let po predaji

Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2017 Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Hongkongu, 20 let po predaji (2017/2204(INI))

(2018/C 369/17)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju temeljnega zakona posebnega upravnega območja (PUO) Hongkong, ki je bil sprejet 4. aprila 1990 in je začel veljati 1. julija 1997,

—	ob upoštevanju skupne izjave vlade Združenega kraljestva in vlade Ljudske republike Kitajske o vprašanju Hongkonga z dne 19. decembra 1984, znane tudi kot skupne izjave Kitajske in Velike Britanije,

—

ob upoštevanju skupnih poročil Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 26. aprila 2017 o posebnem upravnem območju Hongkong – letno poročilo za leto 2016 (JOIN(2017)0016), z dne 25. aprila 2016 o posebnem upravnem območju Hongkong – letno poročilo za leto 2015 (JOIN(2016)0010) in z dne 24. aprila 2015 o posebnem upravnem območju Hongkong – letno poročilo za leto 2014 (JOIN(2015)0012),

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 22. junija 2016 o elementih za novo strategijo EU o Kitajski (JOIN(2016)0030), sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 Trgovina za vse: Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497) in sklepov Sveta z dne 18. julija 2016 o strategiji EU o Kitajski,

—	ob upoštevanju politike „ene Kitajske“, ki jo vodi EU,

—	ob upoštevanju Sporazuma o carinskem sodelovanju med EU in posebnim upravnim območjem Hongkong iz leta 1999 (1),

—	ob upoštevanju brezvizumskega vstopa v schengensko območje (2) in preostali del Evropske unije za imetnike potnih listov posebnega upravnega območja Hongkong in obratno,

—	ob upoštevanju dialoga med EU in Kitajsko o človekovih pravicah, ki se je začel leta 1995,

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Hongkongu, zlasti tistih z dne 24. novembra 2016 o primeru Guija Minhaja, zaprtega založnika na Kitajskem (3), z dne 4. februarja 2016 o primeru pogrešanih knjižnih založnikov v Hongkongu (4), z dne 15. decembra 2005 o stanju človekovih pravic v Tibetu in v Hongkongu (5), z dne 8. aprila 2003 o tretjem in četrtem letnem poročilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o posebnem upravnem območju Hongkong (6), z dne 19. decembra 2002 o Hongkongu (7), z dne 26. oktobra 2000 o prvem in drugem letnem poročilu Komisije o posebnem upravnem območju Hongkong (8), z dne 8. oktobra 1998 o sporočilu Komisije Svetu o Evropski uniji in Hongkongu: obdobje po letu 1997 (9) in z dne 10. aprila 1997 o razmerah v Hongkongu (10),

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kitajski, zlasti tistih z dne 16. decembra 2015 (11) in z dne 14. marca 2013 o odnosih med EU in Kitajsko (12),

—	ob upoštevanju člena 113 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0382/2017),

A.	ker je Združeno kraljestvo Ljudski republiki Kitajski 1. julija 1997 predalo suverenost nad Hongkongom;

B.	ker skupna izjava Kitajske in Velike Britanije iz leta 1984 zagotavlja, temeljni zakon posebnega upravnega območja Hongkonga iz leta 1990 pa določa, da bo Hongkong avtonomijo in neodvisnost izvršilne, zakonodajne in sodne oblasti ohranil 50 let po predaji suverenosti;

C.	ker EU in Evropski parlament še vedno močno podpirata načelo „ena država, dva sistema“ in visoko stopnjo avtonomije Hongkonga pod Kitajsko;

D.	ker se EU in Hongkong vsaka leto sestaneta na visoki ravni v okviru srečanja, imenovanega strukturirani dialog, ki je prvič potekal leta 2005; ker je 10. letni strukturirani dialog potekal 17. novembra 2016 v Bruslju;

ker se dvostranski odnosi med EU in Hongkongom še krepijo; ker je EU druga največja trgovinska partnerica Hongkonga (takoj za celinsko Kitajsko) in ker je Hongkong 14. največji trgovinski partner EU na področju blagovne menjave in eden njenih ključnih partnerjev na področju trgovine s storitvami; ker bi morala potreba Hongkonga po nadaljnji diverzifikaciji gospodarstva, tesni povezanosti z novo svilno potjo in večjem vključevanju v regiji delte Biserne reke koristiti prihodnjim dvostranskim odnosom; ker je Hongkong po podatkih Konference OZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) druga največja svetovna destinacija za neposredne tuje naložbe;

F.	ker so obramba in zunanje zadeve Hongkonga v pristojnosti vlade Ljudske republike Kitajske;

G.	ker je posebno upravno območje Hongkong prek temeljnega zakona dobilo pravico, da neodvisno oblikuje zunanje gospodarske odnose in da postane član mednarodnih organizacij;

ker se v Hongkongu tudi po 1. juliju 1997 že obstoječi sporazumi o civilnih, političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih pravicah ter mednarodni sporazumi o človekovih pravicah še naprej uporabljajo; ker je tudi Ljudska republika Kitajska podpisala in ratificirala mednarodne sporazume, ki urejajo te pravice, ter tako priznala pomen in univerzalnost človekovih pravic; ker je Kitajska vzpostavila forume za dialog z EU in drugimi mednarodnimi partnerji o temah v zvezi s pravno državo;

ker je Hongkong član oziroma pridruženi član več kot 20 mednarodnih organizacij, vključno s Svetovno trgovinsko organizacijo (STO), Mednarodnim denarnim skladom (IMF), Skupino za azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje (APEC), Interpolom, Banko za mednarodne poravnave (BIS), Azijsko razvojno banko (ADB), Azijsko banko za investicije v infrastrukturo (AIIB), Mednarodnim olimpijskim komitejem, Mednarodno trgovinsko zbornico, Mednarodno zvezo svobodnih sindikatov (ICFTU);

J.	ker je Hongkong pogodbenik Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

K.	ker temeljni zakon vsebuje določbe, ki zagotavljajo varstvo človekovih pravic in svoboščin posameznika;

L.	ker člen 27 temeljnega zakona zagotavlja svobodo govora, tiska in objavljanja ter svobodo združevanja, zbiranja, sprevodov in demonstracij;

M.	ker je v členih 45 in 68 temeljnega zakona določeno, da so izvršni predsednik in vsi člani zakonodajnega sveta navsezadnje izvoljeni na splošnih volitvah;

N.	ker je državni svet Ljudske republike Kitajske 10. junija 2014 izdal belo knjigo o politiki „ena država, dva sistema“ v Hongkongu v praksi in v njej poudaril, da je avtonomija posebnega upravnega območja Hongkong navsezadnje odvisna od odobritve centralne vlade Ljudske republike Kitajske;

O.	ker je tradicionalno odprta družba Hongkonga utrla pot razvoju pristne in neodvisne civilne družbe, ki dejavno in konstruktivno sodeluje v javnem življenju posebnega upravnega območja;

P.	ker je civilna družba Hongkonga povečala javno ozaveščenost glede državljanskih in političnih pravic, vere, zdravstva, okolja, podnebnih sprememb, politične udeležbe žensk, pravic delavcev v gospodinjstvu, pravic oseb LGBTI ter akademskih in kulturnih svoboščin;

ker ima Hongkong živahen večstrankarski sistem; ker so bili prebivalci Hongkonga v teku let priča množičnim demonstracijam v podporo demokraciji in popolnemu izvajanju temeljnega zakona, tudi protestom t. i. gibanja dežnikov iz leta 2014, pa tudi demonstracijam za svobodo medijev in med drugim zaradi izginotja hongkonških prodajalcev knjig;

R.	ker so bili nekateri novinarji in drugi medijski delavci (ki so bili pogosto podporniki demokracije in so izražali kritične poglede) v zadnjih 20 letih prisiljeni dati odpoved, premeščeni na manj občutljiva področja, v nekaterih primerih pa so jim grozili celo z nasiljem;

ker so štirje prebivalci Hongkonga in en nerezident, povezani z založniško hišo Mighty Current in njeno knjigarno, konec leta 2015 izginili; ker so se več mesecev pozneje pojavile informacije, da so bili pridržani na neznanih lokacijah na celinski Kitajski, in ker je eden od prodajalcev, ki je bil izpuščen, poročal, da je bilo njegovo priznanje nezakonitega ravnanja izsiljeno;

T.	ker je v zadnjih nekaj letih v hongkonških medijih mogoče opaziti vse pogostejšo samocenzuro v zvezi z vprašanji, ki zadevajo celinsko Kitajsko, kar potrjujejo tudi raziskave in poročila hongkonškega združenja novinarjev;

U.	ker Hongkong nudi možnosti za usposabljanja na visoki ravni in dosego visoke akademske ravni, a akademska svoboda je ogrožena zaradi ponavljajočega se vmešavanja kitajske centralne vlade, zlasti v zvezi z imenovanji univerzitetnih svetov;

V.	ker anketa, ki se v redno opravlja v okviru programa za raziskovanje javnega mnenja univerze Hongkong, že dolgo beleži upad pri istovetenju s Kitajsko;

ker je hongkonški urad za okolje januarja 2017 objavil medsektorski podnebni akcijski načrt Hongkonga 2030+, ki v skladu s Pariškim sporazumom določa nove cilje za emisije ogljika, in sicer zmanjšanje ogljične intenzivnosti za dve tretjini in absolutno zmanjšanje emisij ogljika za eno tretjino do leta 2030 glede na vrednosti iz leta 2005;

X.	ob upoštevanju pomena hongkonškega pristanišča za Ljudsko republiko Kitajsko in mednarodno trgovino;

Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko priporoča, da

(a)

v dialogu z organi posebnega upravnega območja Hongkong in Ljudske republike Kitajske poudarijo, da tako, kot je politika ene Kitajske temelj za delovanje EU, tako je tudi popolno spoštovanje temeljnega zakona posebnega upravnega območja Hongkong in načela „ena država, dva sistema“ ključnega pomena za razvoj in nadaljnjo krepitev in nadgradnjo sedanjih in prihodnjih odnosov z EU, in da lahko vmešavanje v notranje zadeve Hongkonga ogrozi to načelo in se mu je zato treba izogibati;

(b)	obsodijo stalno vmešavanje Ljudske republike Kitajske v notranje zadeve Hongkonga, kar bi utegnilo ogroziti dolgoročne možnosti preživetja modela „ena država, dva sistema“;

(c)

okrepijo dvostranski dialog z vlado posebnega upravnega območja Hongkong, tudi v okviru letnega strukturiranega dialoga med EU in Hongkongom, in sicer o nizu tematik in političnih področij, kot so demokracija, človekove pravice, pravna država, trgovina, naložbe, finančne storitve, carine, okolje, podnebne spremembe, raziskave in izobraževanje, pa tudi podprejo izvajanje načela „ena država, dva sistema“ in nadaljujejo z letnim poročanjem podpredsednice/visoke predstavnice in Komisije Parlamentu in Svetu o razvoju dogodkov v Hongkongu;

(d)

priznajo, da se je Hongkong skozi leta razvil v odprto družbo, v kateri državljani uživajo človekove pravice, svoboščine, visoke standarde javnega zdravja in varnosti, preglednost, v kateri imajo sodstvo, ki mu državljani zaupajo, in v kateri vladata pravna država in nizka stopnja korupcije, poleg tega pa naj priznajo tudi, da imajo prebivalci Hongkonga legitimno pravico pričakovati, da bodo lahko ohranili svoj način življenja ter te pravice in vrednote ob visoki stopnji avtonomije;

(e)	poudarijo, da je spoštovanje avtonomije Hongkonga bistvenega pomena za njegov nadaljnji pozitivni razvoj in dobre odnose s celinsko Kitajsko, pa tudi za obnovitev dialoga med celinsko Kitajsko in Tajvanom;

(f)

se v celoti zavežejo, da bodo podpirali avtonomijo in blaginjo Hongkonga ter pravice in svoboščine njegovih državljanov, ter izrazijo trdno podporo za začetek postopka političnih reform, ki bo skladen z mednarodnimi standardi in temeljnim zakonom, ki prebivalcem posebnega upravnega območja zagotavlja pravico, da v postopku izbire najvišjih vodstvenih položajev volijo in so izvoljeni, in odraža večinsko mnenje hongkonške javnosti;

(g)

v zvezi s tem vladi Hongkonga in Ljudske republike Kitajske pozovejo, naj ostaneta zavezani in najdeta nov zagon za reformo splošne volilne pravice na prihodnjih volitvah izvršnega predsednika in članov zakonodajnega sveta v Hongkongu, da bi bil tamkajšnji volilni sistem demokratičen, pošten, odprt in pregleden;

(h)

najdejo načine, kako podpreti utrjevanje demokracije v Hongkongu in njegovega večstrankarskega sistema, ter izrazijo zaskrbljenost nad tem, da so člani opozicijskih političnih strank žrtve vse večjega nadlegovanja in da pri registru gospodarskih družb ne želijo registrirati več prodemokratičnih skupin;

(i)

pozdravijo rekordno udeležbo na zadnjih volitvah v zakonodajni svet leta 2016, hkrati pa izrazijo obžalovanje, da hongkonški organi za volitve zakonodajnega sveta leta 2016 niso želeli registrirati nove politične stranke, ki se zavzema za osamosvojitev, in da so izločili šest kandidatov, ki so se izrekli za večjo avtonomijo Hongkonga;

(j)	obsodijo ogrožanje osebne varnosti prodemokratičnih politikov, tudi ugrabitve in fizično nasilje, o katerih so poročali nekateri poslanci;

(k)

pozdravijo, da so bili po plačilu varščine izpuščeni trije voditelji prodemokratičnega gibanja Joshua Wong, Nathan Law in Alex Chow, ki so bili zaradi „nezakonitega zbiranja“ nedavno obsojeni na zaporno kazen med šest in osem mesecev, potem ko so bili lani zaradi udeležbe na mirnih protestih obsojeni na kazni brez odvzema prostosti, med drugim na družbenokoristno delo; hongkonško sodišče zadnje stopnje pozovejo k temu, da primere Joshue Wonga, Nathana Lawa in Alexa Chowa obravnavajo v skladu z obveznostmi, ki jih ima Hongkong v skladu s pravom na področju človekovih pravic, vlado Hongkonga pa naj pozovejo, da odlok o javnem redu spremeni tako, da bo skladen z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic;

(l)

Kitajsko opozorijo, da se, čeprav se temeljni zakon, skupna izjava Kitajske in Velike Britanije in načelo „ena država, dva sistema“ v veliki meri sicer spoštujejo, vse bolj povečuje vsesplošno razširjena bojazen, da so bili visoka stopnja avtonomije Hongkonga oziroma pravna vrednost ali duh skupne izjave Kitajske in Velike Britanije postavljeni pod vprašaj;

(m)

izrazijo globoko zaskrbljenost nad tem, da stalni odbor nacionalnega ljudskega kongresa pred objavo sodnih odločb – na zahtevo ali na drugačen način – izdaja razlage temeljnega zakona, v katerih predlaga diskvalifikacijo demokratično izvoljenih zakonodajalcev, s čimer spodkopava zaupanje v popolno neodvisnost sodstva v posameznih zadevnih primerih; spomnijo, da bi morali biti sistem sodišč v Hongkongu in normalni sodni postopki glavni instrument reševanja sporov;

(n)	poudarijo, da je obravnavanje primera petih pogrešanih prodajalcev knjig sprožilo obžalovanja vredna vprašanja o avtonomiji posebnega upravnega območja, kot je določena v temeljnem zakonu, in o nejasnostih glede vloge organov kazenskega pregona celinske Kitajske v Hongkongu;

(o)	izrazijo zaskrbljenost zaradi navedb, da naj bi kitajski organi kazenskega pregona delovali v Hongkongu, kar bi pomenilo kršitev temeljnega zakona in ne bi bilo v skladu z načelom „ena država, dva sistema“;

(p)

poudarijo, da se svoboda obveščanja in svoboda govora na splošno spoštujeta, obenem pa izrazijo zaskrbljenost nad tem, da se stanje na področju svobode tiska v Hongkongu stalno slabša, saj so tako tiskani kot elektronski mediji pod vse večjim pritiskom, vse več je samocenzure, zlasti v zvezi z občutljivimi vprašanji, ki se nanašajo na celinsko Kitajsko ali hongkonško vlado, in nad tem, da je bil nadzor nad prodajo knjig s politično občutljivo vsebino poostren, tako da je bilo monopolizirano lastništvo nad skoraj vsemi tradicionalnimi knjigarnami;

(q)	nadaljujejo dvostranski dialog z vlado posebnega upravnega območja Hongkong o različnih političnih področjih, pa tudi o izvajanju načela „ena država, dva sistema“;

(r)

ponovno poudarijo, da vsakršna nova zakonodaja, sprejeta v skladu s temeljnim zakonom, vključno z zakonodajo, predlagano v skladu s členom 23 temeljnega zakona, kot je morebiten predlog zakona za nacionalno varnost, ne sme posegati v neodvisnost in izključno pristojnost hongkonškega sodstva in ne bi smela ogroziti obveznosti v okviru Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (MPESKP), prav tako pa ne bi smela ogroziti svoboščin, kot so svoboda govora, medijev, združevanja in zbiranja, svoboda demonstracij, ustanavljanja sindikatov in stavke ter svoboda akademskega raziskovanja ter kulturnega in umetniškega izražanja, ter se ne bi smela uporabljati proti zagovornikom človekovih pravic in kritikom vlade;

(s)

Parlamentu kmalu predložijo predlog za to, kako naj se razvije sodelovanje s hongkonškimi organi na področju davčne preglednosti, vključno z avtomatično izmenjavo podatkov, bojem proti pranju denarja in financiranju terorizma, pa tudi izvedbo ukrepov, h katerim je v svojem svežnju za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička pozvala OECD;

(t)	spodbujajo in podpirajo regionalno usklajena prodemokratična gibanja kot ključno orodje za spodbujanje azijskega sodelovanja pri vprašanjih demokracije in človekovih pravic;

(u)	pozovejo vlado Hongkonga, naj sprejme učinkovitejše ukrepe proti davčnim utajam in goljufijam ter sprejme ukrepe za spremljanje in sankcioniranje podjetij, ki prek svojih hongkonških podružnic spodbujajo davčne utaje in goljufije;

(v)

najdejo načine, kako podpreti hongkonško civilno družbo, zlasti organizacije, ki branijo splošne vrednote in spodbujajo uveljavljanje človekovih pravic ter podpirajo neodvisnost sodstva in svobodo medijev; poudarijo, da so lahko le nenasilne oblike demonstracij in dialog instrument za ukrepanje v primeru sporov;

(w)	priporočijo zakonodajnemu svetu Hongkonga, naj temeljito preuči prihodnjo zakonodajo o železnici visoke hitrosti ob posvetovanju s civilnodružbenimi organizacijami in državljani Hongkonga;

(x)

hongkonške akademske institucije spodbudijo k temu, da še naprej ohranjajo visoke standarde za svoje učne načrte in raziskovanje ter ohranijo akademske svoboščine, hkrati pa naj v zvezi s tem izrazijo zaskrbljenost glede postopka imenovanja univerzitetnih svetov in zunanjega vmešavanja, usmerjenega v spreminjanje šolskih učnih načrtov, ki bi lahko ogrozila neodvisnost visokošolskih institucij; spodbujajo krepitev vezi med evropskimi in hongkonškimi akademskimi institucijami;

(y)	pozovejo k pravočasnemu sprejetju protidiskriminacijskega zakona;

(z)	spomnijo, da je na hongkonško družbo in prebivalstvo močno vplivalo priseljevanje, tudi beguncev, in hongkonško vlado pozovejo, naj svojo begunsko in migracijsko politiko uskladi z mednarodnimi standardi, zlasti kar zadeva mladoletne begunce brez spremstva;

(aa)	izpostavijo, da bi bilo – kljub nedavnim raziskavam, ki kažejo, da se želijo številni prebivalci Hongkonga izseliti v tujino – škoda, če Hongkongu ne bi uspelo obdržati najbistrejših in najboljših glav, in skrb vzbujajoče, če bi toliko ljudi, zlasti mladih, izgubilo upanje v prihodnost;

(ab)

je zaskrbljen, da je skupina strokovnjakov OZN za Severno Korejo v svojih poročilih ugotovila, da je Hongkong ena od dveh jurisdikcij za podjetja, v katerih deluje največji delež slamnatih družb, ki jih nadzoruje Severna Koreja; želi spomniti, da so skupna mednarodna podjetja s Severno Korejo v nasprotju z zadnjo resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2388 (2017), in poziva hongkonške oblasti, naj se odzovejo na pomisleke skupine strokovnjakov OZN za Severno Korejo;

(ac)

hongkonške organe opozorijo na to, da se je – po podatkih neke študije – količina komunalnih odpadkov v Hongkongu v preteklem desetletju povečala za 80 %, kar je dvakrat več kot rast prebivalstva, in jim pomagajo pri razvoju učinkovite politike za zmanjšanje odpadkov, pri spodbujanju recikliranja in drugih oblik krožnega gospodarstva ter pri povečevanju ozaveščenosti o odgovornem potrošništvu;

(ad)	v dialogu s kitajskimi organi poudarijo, da bi popolno spoštovanje avtonomije Hongkonga lahko služilo kot model za proces korenitih demokratičnih političnih reform na Kitajskem in za postopno liberalizacijo in odpiranje kitajske družbe;

(ae)	poudarijo, da je EU zavezana krepitvi demokracije, vključno s pravno državo, neodvisnostjo sodstva, temeljnimi svoboščinami in pravicami, preglednostjo ter svobodo obveščanja in izražanja v Hongkongu;

naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter v vednost vladi posebnega upravnega območja Hongkong in vladi Ljudske republike Kitajske.

(1) UL L 151, 18.6.1999, str. 20.

(2) UL L 81, 21.3.2001, str. 1.

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0444.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0045.

(5) UL C 286 E, 23.11.2006, str. 523.

(6) UL C 64 E, 12.3.2004, str. 130.

(7) UL C 31 E, 5.2.2004, str. 261.

(8) UL C 197, 12.7.2001, str. 387.

(9) UL C 328, 26.10.1998, str. 186.

(10) UL C 132, 28.4.1997, str. 222.

(11) UL C 399, 24.11.2017, str. 92.

(12) UL C 36, 29.1.2016, str. 126.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 369

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 61 11. oktober 2018

	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropski parlament
	Torek, 12. december 2017
2018/C 369/18	Sklep Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 o zahtevi za zaščito privilegijev in imunitete Eleonore Forenza (2017/2199(IMM))	162
2018/C 369/19	Sklep Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 o zahtevi za odvzem imunitete Ingeborg Gräßle (2017/2220(IMM))	164

	III Pripravljalni akti
	EVROPSKI PARLAMENT
	Torek, 12. december 2017
2018/C 369/20	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 (11382/2/2017 – C8-0358/2017 – 2015/0289(COD))	166
2018/C 369/21	P8_TA(2017)0476 Spremembe različnih uredb s področja kmetijstva in razvoja podeželja ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013, (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2016)0605 – C8-0404/2017 – 2016/0282B(COD)) P8_TC1-COD(2016)0282B Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. decembra 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), (EU) št. 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, (EU) št. 1307/2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike, (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in (EU) št. 652/2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom	167
2018/C 369/22	P8_TA(2017)0477 Sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS): ohranitev obstoječih omejitev področja uporabe za letalske dejavnosti in priprava na izvajanje globalnega tržnega ukrepa po letu 2021 ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi ohranitve obstoječih omejitev področja uporabe za letalske dejavnosti in priprave na izvajanje globalnega tržnega ukrepa po letu 2021 (COM(2017)0054 – C8-0028/2017 – 2017/0017(COD)) P8_TC1-COD(2017)0017 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. decembra 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi ohranitve obstoječih omejitev področja uporabe za letalske dejavnosti in priprave na izvajanje globalnega tržnega ukrepa po letu 2021	172
2018/C 369/23	P8_TA(2017)0478 Podaljšanje obstoja Evropskega sklada za strateške naložbe ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (COM(2016)0597 – C8-0375/2016 – 2016/0276(COD)) P8_TC1-COD(2016)0276 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. decembra 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem obstoja Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe	174
2018/C 369/24	P8_TA(2017)0481 Carine za uvoz nekaterih izdelkov s poreklom iz ZDA ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 o spremenjenem predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dodatnih carinah za uvoz nekaterih izdelkov s poreklom iz Združenih držav Amerike (kodificirano besedilo) (COM(2017)0361 – C8-0226/2017 – 2014/0175(COD)) P8_TC1-COD(2014)0175 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. decembra 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o dodatnih carinah za uvoz nekaterih izdelkov s poreklom iz Združenih držav Amerike (kodificirano besedilo)	176
2018/C 369/25	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma o zračnem prometu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Združenimi državami Amerike na drugi (13419/2016 – C8-0100/2017 – 2006/0058(NLE))	177
2018/C 369/26	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov (13076/2017 – C8-0415/2017 – 2017/0193(NLE))	178
2018/C 369/27	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kazahstan na drugi strani, v imenu Unije (12409/2016 – C8-0469/2016 – 2016/0166(NLE))	179
2018/C 369/28	Sklep Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 o predlogu Komisije o podaljšanju mandata predsednice Enotnega odbora za reševanje (N8-0092/2017 – C8-0425/2017 – 2017/0901(NLE))	180
	Sreda, 13. december 2017
2018/C 369/29	Sklep Evropskega parlamenta da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 17. novembra 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o obveznosti trgovanja za določene izvedene finančne instrumente (C(2017)07684 – 2017/2979(DEA))	181

Vsebina		Stran

	EVROPSKI PARLAMENT ZASEDANJE 2017–2018 Seje: 11.–14. december 2017 Zapisnik sej je bil objavljen v UL C 178, 24.5.2018 . SPREJETA BESEDILA	1

	I Resolucije, priporočila in mnenja
	RESOLUCIJE
	Evropski parlament
	Torek, 12. december 2017
2018/C 369/01	Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kazahstan na drugi strani, v imenu Unije (12409/2016 – C8-0469/2016 – 2016/0166(NLE) – 2017/2035(INI))	2
2018/C 369/02	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 o poročilu o državljanstvu EU iz leta 2017: krepitev pravic državljanov v Uniji demokratičnih sprememb (2017/2069(INI))	11
2018/C 369/03	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017Digitalni trgovinski strategiji naproti (2017/2065(INI))	22
	Sreda, 13. december 2017
2018/C 369/04	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2017 o stanju pogajanj z Združenim kraljestvom (2017/2964(RSP))	32
2018/C 369/05	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike (2017/2123(INI))	36
2018/C 369/06	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike (2017/2121(INI))	47
2018/C 369/07	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2016 in politiki Evropske unije na tem področju (2017/2122(INI))	56
	Četrtek, 14. december 2017
2018/C 369/08	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2017 o svobodi izražanja v Vietnamu, zlasti primer Nguyen Van Hoaja (2017/3001(RSP))	73
2018/C 369/09	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2017 o Kambodži: zlasti o razpustitvi kamboške stranke za rešitev naroda (2017/3002(RSP))	76
2018/C 369/10	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2017 o Salvadorju: primeri žensk, preganjanih zaradi spontanega splava (2017/3003(RSP))	79
2018/C 369/11	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2017 o razmerah v Afganistanu (2017/2932(RSP))	85
2018/C 369/12	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2017 o položaju Rohingejcev (2017/2973(RSP))	91
2018/C 369/13	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2017 o izvajanju Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji (2015/2129(INI))	96
2018/C 369/14	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2017 o razpravah v Odboru za peticije v letu 2016 (2017/2222(INI))	105
2018/C 369/15	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2017 o evropski strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami (2016/2327(INI))	114
	PRIPOROČILA
	Evropski parlament
	Sreda, 13. december 2017
2018/C 369/16	Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (2016/3044(RSP))	132
2018/C 369/17	Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2017 Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Hongkongu, 20 let po predaji (2017/2204(INI))	156