6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/1

EVROPSKI PARLAMENT

ZASEDANJE 2016–2017

Seje: 12.–15. december 2016

Zapisnik sej je bil objavljen v UL C 387, 16.11.2017.

SPREJETA BESEDILA

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/2

P8_TA(2016)0485

Razmere na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2016 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2015 (2016/2009(INI))

(2018/C 238/01)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—	ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z dne 7. decembra 2000 (v nadaljnjem besedilu: Listina), ki je bila razglašena 12. decembra 2007 v Strasbourgu in je decembra 2009 začela veljati skupaj z Lizbonsko pogodbo,

—	ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela leta 1948,

—	ob upoštevanju pogodb Združenih narodov o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter sodne prakse pogodbenih organov Združenih narodov,

—	ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki je bila sprejeta 13. decembra 2006 v New Yorku in jo je Evropska unija ratificirala 23. decembra 2010,

—	ob upoštevanju sklepnih ugotovitev odbora OZN za pravice invalidov iz oktobra 2015,

—	ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki je bila sprejeta 20. novembra 1989 v New Yorku,

—

ob upoštevanju naslednjih splošnih pripomb Odbora Združenih narodov za otrokove pravice: št. 6 (2005) o ravnanju z otroki brez spremstva in ločenimi otroki zunaj njihovih držav izvora, št. 7 (2005) o uresničevanju otrokovih pravic v zgodnjem otroštvu, št. 9 (2006) o pravicah invalidnih otrok, št. 10 (2007) o pravicah otrok v pravosodnem sistemu za mladoletnike, št. 12 (2009) o pravici otrok, da izrazijo svoje mnenje, št. 13 (2011) o pravici otrok, da niso žrtev kakršnega koli nasilja, ter št. 14 (2013) o pravici otrok, da se upoštevajo predvsem njihove koristi,

—

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov iz leta 1979 o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in pekinških izhodišč za ukrepanje, svojih resolucij z dne 25. februarja 2014 s priporočili Komisiji o boju proti nasilju nad ženskami (1) in z dne 6. februarja 2014 o sporočilu Komisije z naslovom „Za odpravo pohabljanja ženskih spolovil“ (2) ter sklepov Sveta z dne 5. junija 2014 o preprečevanju vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti, tudi pohabljanja ženskih spolnih organov, in boju proti njim,

—	ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov iz leta 1951 in njenega protokola iz leta 1967 o statusu beguncev,

—	ob upoštevanju Mednarodne konvencije o varstvu pravic delavcev migrantov in članov njihovih družin iz leta 1990,

—	ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o preprečevanju in odpravljanju trgovine z osebami in izkoriščanja prostituiranja drugih iz leta 1949,

—	ob upoštevanju priporočenih načel in smernic Urada visokega komisarja za človekove pravice o človekovih pravicah na mednarodnih mejah,

—	ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca Združenih narodov z dne 22. julija 2014 za spodbujanje resnice, pravice, odškodnin in jamstev za neponovitev kršitev,

—	ob upoštevanju regionalne izvedbene strategije za mednarodni akcijski načrt iz Madrida o staranju iz leta 2002,

—	ob upoštevanju načel v zvezi s statusom nacionalnih institucij za spodbujanje in varstvo človekovih pravic („pariških načel“), priloženih resoluciji generalne skupščine Združenih narodov št. 48/134,

—

ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, zlasti primerov 18766/11 in 36030/11, konvencij, priporočil, resolucij in poročil parlamentarne skupščine, odbora ministrov, komisarja za človekove pravice in Beneške komisije Sveta Evrope,

—	ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija),

—	ob upoštevanju Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin in Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, ki ju je sprejel Svet Evrope,

—	ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 1985 (2014) o položaju in pravicah narodnih manjšin v Evropi,

—	ob upoštevanju Listine Sveta Evrope o izobraževanju za demokratično državljanstvo in o učenju človekovih pravic,

—	ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi,

—	ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (3),

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah (4),

—	ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/800 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku (5),

—	ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi (6),

—	ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (7),

—	ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (8),

—	ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (9),

—	ob upoštevanju Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o avdiovizualnih medijskih storitvah (10) in rezultatov javnega posvetovanja Evropske komisije med julijem in septembrom 2015,

—	ob upoštevanju Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ (11),

—	ob upoštevanju Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (12),

—	ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (13),

—	ob upoštevanju direktiv o procesnih pravicah osumljenih ali obdolženih oseb v kazenskih postopkih,

—	ob upoštevanju svežnja o varstvu podatkov, sprejetega decembra 2015,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 (14) o ustanovitvi evropske mejne in obalne straže in Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 (15) (direktiva o azilnih postopkih),

—	ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Barceloni z dne 15. in 16. marca 2002,

—	ob upoštevanju Evropskega pakta za enakost spolov za obdobje 2011–2020, sprejetega s sklepi Sveta z dne 7. marca 2011;

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. junija 2011 o predšolski vzgoji in varstvu,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 5. in 6. junija 2014 o politiki vključevanja priseljencev v Evropski uniji,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. junija 2015 z naslovom Enake možnosti žensk in moških za prihodke: odpravljanje razlik v pokojninah med spoloma,

—	ob upoštevanju izjave predsedujoče trojice EU z dne 7. decembra 2015 o enakosti spolov,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta o enakopravnosti LGBTI z dne 16. junija 2016,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta o akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019,

—	ob upoštevanju deklaracije o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem (pariške deklaracije),

—	ob upoštevanju smernic za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (LGBTI), ki jih je sprejel Svet za zunanje zadeve dne 24. junija 2013,

—	ob upoštevanju smernic Evropske unije o zagovornikih človekovih pravic,

—	ob upoštevanju raziskave Eurobarometra o diskriminaciji v EU v letu 2015,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije o novem okviru EU za krepitev načela pravne države (COM(2014)0158) in sklepov Sveta o zagotavljanju spoštovanja načela pravne države,

—	ob upoštevanju seznama ukrepov Evropske komisije za spodbujanje enakopravnosti LGBTI,

—	ob upoštevanju poročila Komisije za leto 2015 o enakosti med moškimi in ženskami v Evropski uniji, SWD(2016)0054,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Akcijski načrt za vključevanje državljanov tretjih držav (COM(2016)0377),

—	ob upoštevanju strategije Evropa 2020, posebej ciljev v zvezi z revščino in socialno izključenostjo,

—	ob upoštevanju publikacije OECD/Evropske unije o kazalnikih vključevanja priseljencev v letu 2015 – prilagajanje,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije o socialnih naložbah za rast in kohezijo (COM(2013)0083) in priporočila Komisije 2013/112/EU z dne 20. februarja 2013 o vlaganju v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti,

—	ob upoštevanju vmesnega poročila Komisije z dne 29. maja 2013 o barcelonskih ciljih o razvoju storitev varstva predšolskih otrok v Evropi za trajnostno in vključujočo rast (COM(2013)0322),

—	ob upoštevanju strategije EU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016 (COM(2012)0286), zlasti določb o financiranju razvoja smernic o sistemih za zaščito otrok in izmenjavi primerov najboljše prakse,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (COM(2011)0173) in sklepov Evropskega sveta z dne 24. junija 2011,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije o napredku pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov (COM(2013)0454),

—	ob upoštevanju poročila Komisije o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah za leto 2015 (COM(2016)0265) ter priloženih delovnih dokumentov,

—	ob upoštevanju poročila Komisije o državljanstvu EU iz leta 2013 – Državljani EU: vaše pravice, vaša prihodnost (COM(2013)0269),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije o oceni izvajanja Okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov in priporočila Sveta o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah – 2016 (COM(2016)0424),

—	ob upoštevanju poročila Komisije o boju proti korupciji v EU (COM(2014)0038),

—	ob upoštevanju Evropske agende o migracijah (COM(2015)0240),

—	ob upoštevanju Evropske agende za varnost (COM(2015)0185),

—	ob upoštevanju letnega kolokvija Komisije o temeljnih pravicah, ki je potekal leta 2015,

—	ob upoštevanju izidov javnega posvetovanja, ki je prispevalo k letnemu kolokviju o temeljnih pravicah za leto 2016 o pluralnosti medijev in demokraciji,

—	ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426),

—	ob upoštevanju predloga Komisije o pristopu Evropske unije k Istanbulski konvenciji Sveta Evrope,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2013 o napredku, doseženem pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov (16),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2014 o časovnem načrtu EU za boj proti homofobiji in diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete (17),

—	ob upoštevanju svojih resolucij o enakosti spolov,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 o položaju mladoletnikov brez spremstva v EU (18),

—	ob upoštevanju svojih resolucij o temeljnih in človekovih pravicah, zlasti zadnje z dne 8. septembra 2015 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2013–2014) (19),

—	ob upoštevanju svojih resolucij o migraciji, zlasti zadnje z dne 12. aprila 2016 o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji (20),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2005 o varstvu manjšin in protidiskriminacijski politiki v razširjeni Evropi (21),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o 25. obletnici Konvencije ZN o otrokovih pravicah (22),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2013 o ogroženih evropskih jezikih in jezikovni raznolikosti v Evropski uniji (23),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2015 ob mednarodnem dnevu Romov – rasno sovraštvo do Romov v Evropi in priznanje, s strani EU, dneva spomina na genocid nad Romi med drugo svetovno vojno (24),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2013 o Listini EU: določitev standardov za svobodo medijev v EU (25),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice (26),

—	ob upoštevanju sklepa evropske varuhinje človekovih pravic ob zaključku njene preiskave na lastno pobudo v zvezi s Komisijo (OI/8/2014/AN),

—	ob upoštevanju mnenja 2/2013 Sodišča Evropske unije o osnutku sporazuma o pristopu Evropske unije k EKČP,

—

ob upoštevanju odločitev in sodne prakse Sodišča Evropske unije ter sodne prakse nacionalnih ustavnih sodišč, ki Listino upoštevajo kot enega od referenčnih dokumentov pri razlagi nacionalne zakonodaje, zlasti v primerih C-83/14, C-360/10, C-70/10, C-390/12, C-199/12, C-200/12, C-201/12, C-404/15, C-659/15, C-362/14,

—	ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice o temeljnih pravicah za leto 2016,

—	ob upoštevanju priročnika Agencije za temeljne pravice o evropskem pravu s področja varstva otrokovih pravic (2015),

—	ob upoštevanju študije Agencije za temeljne pravice iz leta 2015 o otokom prijaznem pravosodju – pogledi in izkušnje strokovnjakov v zvezi z udeležbo otrok v civilnih in kazenskih postopkih v desetih državah članicah EU,

—	ob upoštevanju poročila Agencije za temeljne pravice o nasilju nad invalidnimi otroki: zakonodaja, politike in programi v EU (2015),

—

ob upoštevanju naslednjih dokumentov Agencije za temeljne pravice: raziskave o položaju oseb LGBT iz leta 2013, poročila z naslovom Biti trans v EU – primerjalna analiza podatkov iz raziskave EU o lezbijkah, gejih, biseksualnih in transspolnih osebah iz leta 2014 ter tematskega dokumenta o razmerah na področju temeljnih pravic interseksualcev iz leta 2015,

—	ob upoštevanju poročila Agencije za temeljne pravice o nasilju nad ženskami – vseevropska raziskava,

—	ob upoštevanju raziskave Agencije za temeljne pravice o antisemitizmu – pregled razpoložljivih podatkov v Evropski uniji za obdobje 2004–2015,

—	ob upoštevanju primerjalne pravne analize Agencije za temeljne pravice o zaščiti pred diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnih značilnosti v EU,

—	ob upoštevanju raziskav Agencije za temeljne pravice o manjšinah in diskriminaciji v EU in raziskave o Romih,

—	ob upoštevanju indeksa enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov za leto 2015 in njegovega poročila iz leta 2015 o usklajevanju poklicnega, družinskega in zasebnega življenja v Evropski uniji: pregled politike,

—	ob upoštevanju študije Evropskega inštituta za enakost spolov o opredelitvi in kartiranju obstoječih podatkov in virov o spolnem nasilju nad ženskami v EU,

—	ob upoštevanju poročila Europola o stanju trgovine z ljudmi v EU iz leta 2016,

—	ob upoštevanju poročila Eurostata iz leta 2015 o trgovini z ljudmi,

—

ob upoštevanju študij Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) o delovnem času ter ravnotežju med zasebnim in poklicnim življenjem z vidika vseživljenjskega pristopa (2013), o skrbi za otroke in vzdrževane osebe: učinek na poklicno pot mladih delavcev (2013) in o delu in skrbi za druge: ukrepi za usklajevanje v obdobju demografskih sprememb (2015),

—	ob upoštevanju študije službe Evropskega parlamenta za raziskovalne storitve iz maja 2015 o enakosti spolov pri zaposlovanju in delu – Direktiva 2006/54/ES: ocena izvajanja na evropski ravni,

—	ob upoštevanju študije generalnega direktorata Evropskega parlamenta za notranjo politiko Unije o diskriminaciji na podlagi spola v povezavi z invalidnostjo,

—	ob upoštevanju predstavitve v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve z dne 16. junija 2016 o temeljnih pravicah,

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za ustavne zadeve, Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter Odbora za peticije (A8-0345/2016),

ker je nujno varovati vse temeljne pravice, ker je Listina Evropske unije o temeljnih pravicah v celoti vključena v Pogodbi in ker v EU in državah članicah prihaja do kršitev temeljnih pravic, kot je razvidno iz poročil Komisije, Agencije za temeljne pravice, Sveta Evrope, Organizacije združenih narodov in nevladnih organizacij;

B.	ker je Evropska unija skupnost, ki temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin;

C.	ker je pravna država temelj evropske liberalne demokracije in eno od temeljnih načel Evropske unije, ki izvira iz skupnih ustavnih tradicij vseh držav članic, in ker je spoštovanje načela pravne države prvi pogoj za zaščito temeljnih pravic in obveznosti v skladu s Pogodbama in mednarodnim pravom;

ker bi morale EU in države članice ob soočanju z izzivi današnjega časa te vrednote spoštovati in jih uveljaviti pri vseh ukrepih, ki jih sprejmejo; ker način izvajanja načela pravne države na nacionalni ravni igra ključno vlogo pri zagotavljanju vzajemnega zaupanja med državami članicami in njihovimi pravnimi sistemi; ker v skladu s členom 17 PEU Komisija skrbi za uporabo Pogodb;

ker so institucije EU že začele postopke za odpravo t. i. københavnske dileme; ker so nedavni dogodki pokazali, da je treba pregledati in vključiti obstoječe instrumente in postopke za zagotavljanje doslednega in pravilnega izvajanja načel in vrednot Pogodb, pa tudi vzpostaviti učinkovit mehanizem za odpravo preostalih vrzeli, ki bi zagotavljal, da se načela in vrednote iz Pogodb spoštujejo v vsej Uniji; ker bi moral ta mehanizem temeljiti na dokazih, biti objektiven, nediskriminatoren in zagotoviti enako obravnavanje pri ocenjevanju, spoštovati načela subsidiarnosti, nujnosti in sorazmernosti, se uporabljati za države članice in institucije Unije, temeljiti na stopenjskem pristopu ter vključevati preventivno in korektivno komponento;

F.	ker je Evropska unija zavezana k spoštovanju svobode in pluralnosti medijev ter pravice do obveščenosti in svobode izražanja, kot je določeno v Listini EU o temeljnih pravicah in Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

ker so migracije del sedanjosti in prihodnosti EU in eden od največjih izzivov našega časa, saj zahtevajo, da EU in države članice prevzamejo mednarodno humanitarno odgovornost, z demografskega vidika pa pomenijo priložnost, ter ker zahtevajo v prihodnost usmerjeno rešitev v smislu kratko- in dolgoročnega obvladovanja krize in dolgoročnih politik za integracijo in socialno vključevanje;

H.	ker je pravica do azila zagotovljena s Konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951 (Ženevska konvencija) in njenim protokolom z dne 31. januarja 1967, pa tudi z Listino;

I.	ker je Komisija med septembrom in decembrom 2015 sprejela 48 sklepov o kršitvah proti državam članicam zaradi nepopolnega prenosa in izvajanja zakonodaje, ki sestavlja skupni evropski azilni sistem;

J.	ker je po navedbah Mednarodne organizacije za migracije leta 2015 umrlo ali bilo pogrešanih najmanj 3 771 ljudi, ki so poskušali priti na varno v Evropo, s čimer se je skupno število mrtvih ali pogrešanih v zadnjih 20 letih povečalo na skoraj 30 000;

K.	ker terorizem sodi med najhujše kršitve temeljnih pravic in svoboščin; ker je treba imeti ustrezne instrumente za zaščito državljanov in prebivalcev EU in ker se je treba nedvoumno odzvati na te kršitve in se proti njim boriti v okviru načela pravne države;

L.	ker umor osmih novinarjev satiričnega časopisa Charlie Hebdo 7. januarja 2015 predstavlja poskus napada na svobodo medijev, svobodo izražanja in svobodo umetnosti v Evropski uniji;

ker je nadvse pomembno, da se pri vseh ukrepih, ki jih sprejmejo države članice in EU, spoštujejo temeljne pravice in državljanske svoboščine, tudi pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravica do svobode in varnosti, pravica do varstva osebnih podatkov, domneva nedolžnosti in pravica obrambe, pravica do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, svoboda izražanja in obveščenosti ter pravica do svobode misli, vesti in vere; ker je učinkovit demokratični nadzor varnostnih ukrepov bistvenega pomena; ker mora varnost evropskih državljanov ohraniti njihove pravice in svoboščine; ker sta obe načeli pravzaprav dve plati iste medalje;

N.	ker je treba pri omejevanju pravic in svoboščin, ki jih priznava Listina, upoštevati načeli sorazmernosti in nujnosti v skladu s členom 52 Listine;

O.	ker je treba v zvezi z obveščevalnimi službami spoštovati pristojnosti držav članic v skladu s členom 72 PDEU;

ker v skladu z Direktivo 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (27), zlasti členom 15(1), države članice od ponudnikov storitev prenosa, shranjevanja in gostiteljstva ne smejo zahtevati nadzora podatkov, ki jih prenašajo ali shranjujejo, pa tudi ne dejavnega raziskovanja okoliščin, ki kažejo, da gre za nezakonito dejavnost;

Q.	ker naj bi bilo po podatkih Komisije v EU vsako leto 75 milijonov ljudi žrtev kaznivih dejanj;

ker je trgovina z ljudmi hudo kaznivo dejanje, ki je pogosto storjeno v okviru organiziranega kriminala ter pomeni hud poseg v človekovo dostojanstvo in eno od najhujših oblik kršitve temeljnih pravic, ki nesorazmerno prizadene ženske in dekleta, in je v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah izrecno prepovedano;

S.	ker je trgovina z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja še vedno najbolj razširjena oblika trgovine z ljudmi; ker je 76 % evidentiranih žrtev v EU žensk; ker je 70 % identificiranih žrtev trgovine z ljudmi v EU državljanov EU;

T.	ker Direktiva 2011/36/EU uvaja skupne določbe za okrepitev preprečevanja kaznivih dejanj in zaščite žrtev trgovine z ljudmi, ob upoštevanju vidika spolov;

U.	ker sta trgovina z ljudmi in tihotapljenje dva zelo različna pojava, ki pa sta v nekaterih primerih povezana;

ker diskriminacija, rasizem, ksenofobija, sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva, ki jih spodbujajo rasizem, ksenofobija ali predsodki glede posameznikove vere ali prepričanja, starosti, invalidnosti, spolne usmerjenosti ali spolne identitete, ogrožajo temeljne vrednote EU in držav članic; ker se politične sile vse bolj poslužujejo sovražnega govora, med velikim delom prebivalstva pa je vse več ksenofobije in drugih predsodkov, tudi na spletu; ker se je nujno treba boriti proti diskriminaciji, rasizmu in ksenofobiji, da se zagotovi spoštovanje evropskih vrednot strpnosti, raznolikosti in vzajemnega spoštovanja;

ker so ljudje lahko izpostavljeni večplastni in presečni diskriminaciji; ker bi morale politike, ki se osredotočajo na eno obliko diskriminacije, nameniti pozornost položaju določenih skupin, ki so pogosteje žrtve večplastne diskriminacije, med drugim na podlagi starosti, rase, veroizpovedi, spolne usmerjenosti, spola in invalidnosti;

X.	ker je enakost moških in žensk temeljno načelo EU in ker je prepovedana kakršna koli diskriminacija na podlagi spola;

ker je nasilje nad ženskami kršitev temeljnih pravic, ki vpliva na vse ravni družbe, ne glede na starost, stopnjo izobrazbe, dohodek, socialni položaj, državo izvora ali prebivališča; ker razlike med spoloma in stereotipi na podlagi spola povečujejo tveganje za nasilje in druge oblike izkoriščanja ter zavirajo popolno vključevanje žensk v vsa področja življenja;

Z.	ker je na podlagi raziskave o nasilju nad ženskami, ki jo je izvedla Agencija za temeljne pravice, vsaka tretja ženska v EU po 15. letu starosti že izkusila fizično ali spolno nasilje, vsaka deseta je bila žrtev spolnega nasilja, vsaka dvajseta pa žrtev posilstva;

AA.	ker se nasilje na podlagi spola in nasilje nad ženskami marsikje še vedno molče dopušča in se pogosto ne prijavi policiji, saj žrtve ne zaupajo uradnim organom; ker je do tega nasilja treba zavzeti pristop nične tolerance;

AB.	ker je spolno in reproduktivno zdravje in pravice v pristojnosti držav članic; ker pa lahko Evropska unija prispeva k spodbujanju dobre prakse v državah članicah;

AC.	ker je treba ženskam zagotoviti enak dostop do zdravstvenega varstva, tudi v zvezi s spolnim in reproduktivnim zdravjem, ne glede na njihov ekonomski in geografski položaj ali invalidnost;

AD.

ker so otroci prihodnost naše družbe, mi pa smo odgovorni za njihovo sedanjost; ker je izobraževanje eden najboljših načinov za posredovanje vrednot, kot so mir, strpnost, sobivanje, enakost, pravičnost in spoštovanje človekovih pravic, in sicer s formalnim, neformalnim in priložnostnim učenjem v skladu s členom 14 Listine;

AE.	ker so telefonske številke za pomoč otrokom, storitve obveščanja in podobna orodja uporabni mehanizmi za ozaveščanje, napotitev in prijavo v primerih, povezanih s kršitvami otrokovih pravic;

AF.

ker neposredni prenos spolnih zlorab otrok na spletu ni več nov naraščajoč trend, temveč že uveljavljena realnost; ker so otroci izpostavljeni nevarnosti spletnega navezovanja stikov za spolne namene, ki lahko v najhujših primerih preraste v spolno prisilo in druge oblike zlorab, in ker si ne prizadevamo dovolj, da bi preprečili spolne zlorabe otrok v okviru programov spolne vzgoje oziroma okrepili pravosodno sodelovanje med državami članicami na področju boja proti pedofilskim mrežam;

AG.	ker je pravica do zasebnosti in varstva osebnih podatkov zlasti pomembna pri otrocih, ki so najbolj nemočen segment družbe;

AH.	ker otrok brez spremstva ali ločenih otrok v skladu s členom 37 Konvencije o otrokovih pravicah in načelom otrokove koristi praviloma ne bi smeli pridržati, temveč bi jih bilo treba namestiti v varno okolje, kjer so zagotovljeni vsa potrebna zaščita, zdravstveno varstvo in izobraževanje;

AI.

ker je spoštovanje pravic pripadnikov manjšin eno od temeljnih načel EU; ker je treba okrepiti učinkovito varstvo manjšin; ker je treba ob naraščanju populizma in ekstremizma spodbujati sobivanje z manjšinami in njihovo spoštovanje; ker manjšine prispevajo k bogastvu in raznolikosti Evrope; ker je migracijska kriza sprožila nezaupanje in naraščajoče sovraštvo do manjšinskih skupnosti v Evropi;

AJ.

ker je Agencija za temeljne pravice v svojem poročilu o temeljnih pravicah za leto 2016 ugotovila, da diskriminacija in rasno sovraštvo do Romov še vedno otežujeta njihovo učinkovito integracijo; ker je po raziskavi Eurobarometra o diskriminaciji iz leta 2015 etnična pripadnost najpogostejši razlog za diskriminacijo;

AK.

ker se Romi v Evropi v svojem vsakdanjem življenju posamično ali kot skupina soočajo z rasnim sovraštvom do Romov, sistematičnimi predsodki, rasizmom, nestrpnostjo, sovražnostjo, diskriminacijo in socialno izključenostjo; ker je v večini držav članic segregacija romskih otrok v izobraževanju še vedno pereč problem; ker Romom njihova diskriminacija na trgu dela preprečuje, da bi izboljšali svoje možnosti za izhod iz začaranega kroga revščine;

AL.

ker členi 8, 9, 10, 19 in 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter sodna praksa Sodišča Evropske unije priznavajo pomen temeljnih socialnih pravic, s čimer poudarjajo, da je treba te pravice, zlasti sindikalne pravice, pravico do stavke ter pravico do združevanja in zbiranja, zaščiti enako kot druge temeljne pravice, priznane z Listino;

AM.	ker le 27 % Evropejcev pozna enotno evropsko številko za klic v sili 112, še vedno pa ni dostopna vsem;

AN.	ker so države članice obvezane ščititi vse ljudi, tudi osebe LGBTI, pred vsemi oblikami diskriminacije in nasilja; ker je treba obsoditi vsakršno diskriminacijo in nasilje na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete;

AO.	ker je raziskava, ki jo je Agencija za temeljne pravice opravila na terenu, pokazala, da prevladujoča negativna družbena stališča in stereotipi predstavljajo veliko oviro za odpravljanje diskriminacije in kaznivih dejanj iz sovraštva proti osebam LGBT;

AP.	ker so po podatkih študije Agencije za temeljne pravice transspolni anketiranci poročali o najvišji stopnji diskriminacije, nasilja in nadlegovanja med podskupinami LGBTI;

Varstvo temeljnih pravic in dostojanstva

poudarja, da je človekovo dostojanstvo nedotakljiv temelj vseh temeljnih pravic, da ne sme biti predmet instrumentalizacije in da ga je treba v vseh pobudah EU spoštovati in varovati; poziva k ozaveščanju državljanov EU o neodtujljivem dostojanstvu vseh ljudi, da se bo izoblikovala bolj humana in pravična družba;

obsoja vse oblike diskriminacije in nasilja nad vsemi ljudmi v EU, saj to pomeni neposredno kršitev človekovega dostojanstva;

ponovno poziva k spoštovanju dostojanstva ob koncu življenja; poudarja, da je smrtna kazen v nasprotju s temeljnimi vrednotami EU;

poudarja, da je pristop Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin pogodbena obveznost v skladu s členom 6(2) PEU; ugotavlja, da bi se s pristopom okrepilo varstvo temeljnih pravic v EU, in pričakuje, da bodo pravne ovire zanj čim prej odpravljene;

Pravna država

poudarja, da so temeljne pravice univerzalne, nedeljive in se vedno dopolnjujejo, ter da je treba doseči pravično ravnotežje med pravicami za vse v bogati in raznoliki družbi; poudarja, da je treba v zakonodaji EU in v nacionalnih zakonodajah zagotoviti popolno izvajanje načel iz člena 2 Listine EU o temeljnih pravicah; poziva Komisijo, naj začne postopek za ugotavljanje kršitev vsakič, ko država članica pri izvajanju prava EU krši Listino;

opozarja, da bi morala Unija v svojih odnosih s preostalim svetom prispevati k varstvu temeljnih pravic; poziva institucije EU, naj zagotovijo visoko raven varstva teh pravic v zunanjih odnosih in v notranji politiki z zunanjepolitičnimi posledicami;

opozarja, da je temeljnega pomena, da se v evropski in nacionalnih zakonodajah ter v javnih politikah in pri njihovem izvajanju v celoti zagotovi spoštovanje skupnih evropskih vrednot iz člena 2 PEU; meni, da morajo za zaščito načela pravne države vsi zadevni akterji na nacionalni ravni pospešiti prizadevanja, da bi ga ohranili in okrepili; ugotavlja, da je učinkovito, neodvisno in nepristransko sodstvo odločilno za pravno državo;

ugotavlja, da bi redna izmenjava z institucijami EU ter med samimi državami članicami na podlagi objektivnih meril in kontekstualnih ocen lahko v prihodnosti zmanjšala ali preprečila težave v zvezi s pravno državo; ponovno poziva k vzpostavitvi pakta Unije za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, ki bi moral vključevati letno poročilo s priporočili za posamezno državo; meni, da bi bilo treba poročilo pripraviti z uporabo različnih virov, vključno s poročili Agencije za temeljne pravice, Sveta Evrope ali Organizacije združenih narodov, da bi moralo vključevati in dopolnjevati obstoječe instrumente, kot je pregled stanja na področju pravosodja v EU, ter nadomestiti mehanizem sodelovanja in preverjanja za Romunijo in Bolgarijo;

pozdravlja, da v Svetu redno potekajo razprave o načelu pravne države; meni, da bi bilo treba okvir Komisije za pravno državo in dialog Sveta o pravni državi vključiti v pakt Unije in oblikovati en sam instrument Unije, Svet pa bi moral organiziral razpravo na podlagi letnega poročila s priporočili za posamezno državo;

10.

opozarja, da bi bilo treba temeljne pravice vključiti kot del ocene učinka v vse zakonodajne predloge;

11.

poudarja, da je svoboda gibanja in prebivanja evropskih državljanov in njihovih družin, kot je določena v Pogodbah in zagotovljena z direktivo o prostem gibanju, ena od temeljnih pravic evropskih državljanov;

12.

priznava, da je nevtralnost države bistvena za varovanje svobode misli, vesti in veroizpovedi, zagotovitev enakega obravnavanja vseh veroizpovedi in prepričanj, svobodo izražanja veroizpovedi po svoji izbiri in spremembe vere ali prepričanja;

13.

opozarja, da je svoboda izražanja, obveščanja in medijev temeljni pogoj za zagotovitev demokracije in pravne države; ostro obsoja nasilje, pritiske in grožnje, ki so jim izpostavljeni novinarji in mediji; poziva države članice, naj se vzdržijo vsakršnih ukrepov, ki bi omejevali svobodo medijev, komuniciranja in obveščanja; poziva Komisijo, naj bo v procesu pogajanj o pristopu posebej pozorna na spoštovanje teh temeljnih pravic;

14.

znova poziva EU in države članice, naj preučijo možnosti za uvedbo sistema za zaščito prijaviteljev nepravilnosti ter zagotovitev zaščite novinarskih virov;

15.

izraža zaskrbljenost zaradi razmer v zaporih v nekaterih državah članicah, za katere sta pogosto značilna prezasedenost in slabo ravnanje; opozarja, da je zapornikom treba zagotoviti temeljne pravice; poziva Komisijo, naj oceni učinek zaporniških in kazenskopravnih sistemov na mladoletnike; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem podpre države članice in omogoči izmenjavo dobre prakse med različnimi nacionalnimi organi glede različnih modelov zaščite odnosa med starši, ki prestajajo zaporno kazen, in njihovimi otroki;

16.

znova odločno obsoja poostrene zasliševalne metode, ki jih mednarodno pravo prepoveduje in ki med drugim kršijo pravico do svobode, varnosti in humanega obravnavanja, prepoved mučenja, domnevo nedolžnosti ter pravico do poštenega sojenja, pravnega zastopstva in enakovredne zaščite po zakonu;

17.

poudarja svoj poziv k prevzemu odgovornosti za množične kršitve temeljnih pravic, zlasti v okviru prevoza in nezakonitega pridržanja ujetnikov, in sicer na podlagi odprtih in preglednih preiskav;

18.

poudarja, da korupcija resno ogroža demokracijo, pravno državo in temeljne pravice; poziva države članice in institucije EU, naj se borijo proti sistemski korupciji, razvijejo učinkovite instrumente za boj proti korupciji in njeno sankcioniranje, redno preverjajo porabo javnih sredstev, evropskih in nacionalnih, ter spodbujajo preglednost;

19.

poziva Komisijo, naj sprejme protikorupcijsko strategijo, ki jo bodo dopolnjevali učinkoviti instrumenti; poziva države članice, naj upoštevajo priporočila iz poročila Komisije o boju proti korupciji; poziva jih tudi, naj okrepijo policijsko in pravosodno sodelovanje v okviru boja proti korupciji; zato poziva države članice in institucije EU, naj si prizadevajo za čimprejšnjo ustanovitev Evropskega javnega tožilstva, kar bo ustrezno zagotovilo neodvisnost in učinkovitost;

Migracije, integracija in socialno vključevanje

Integracija in socialno vključevanje

20.

meni, da gre pri socialnem vključevanju in integraciji migrantov in beguncev, ki jim je priznana mednarodna zaščita, v gostujočo družbo za dinamičen, večdimenzionalen proces, ki vključuje pravice in dolžnosti, spoštovanje vrednot, na katerih temelji EU, in spoštovanje temeljnih pravic udeleženih pa morata biti njegova sestavna dela; meni, da gre za izziv in priložnost, ki zahteva usklajena prizadevanja ter odgovornost tako beguncev in migrantov kot tudi držav članic, njihovih lokalnih in regionalnih uprav in gostiteljskih skupnosti, saj imajo vsi pomembno vlogo;

21.

poziva države članice, naj začnejo čim prej izvajati politike integracije in zanje namenijo dovolj sredstev, oblikujejo pa naj jih v sodelovanju z nacionalnimi institucijami, lokalnimi upravami, šolami in nevladnimi organizacijami ter migranti in begunskimi skupnostmi; spodbuja intenzivnejšo izmenjavo dobre prakse na področju integracije; poziva k pripravi izobraževalnih programov, ki bodo upoštevali regionalne in lokalne vidike udeleženih skupnosti;

22.

meni, da je dostop do izobraževanja eden od temeljev za integracijo migrantov in beguncev; poudarja dejstvo, da morajo biti pri oblikovanju in izvajanju politik ter ukrepov na področju socialne vključenosti in integracije vedno zagotovljena načela enakega obravnavanja, nediskriminacije in enakih možnosti;

23.

ponavlja, da je treba medkulturno in medversko strpnost spodbujati z nenehnimi prizadevanji in v okviru širšega dialoga z vključitvijo vseh družbenih akterjev in na vseh ravneh upravljanja;

24.

spodbuja države članice, naj si prizadevajo za ohranjanje družin skupaj, kar bo dolgoročno izboljšalo možnosti integracije; poziva jih, naj upoštevajo smernice Komisije za uporabo Direktive 2003/86/ES o pravici do združitve družine; poudarja, da bi si morale države članice na vse načine prizadevati za odpravo vseh pravnih in praktičnih ovir, da bi lahko hitreje odločale o tem vprašanju;

Migranti in begunci

25.

z zaskrbljenostjo spremlja incidente v zvezi s kršitvami temeljnih pravic migrantov in beguncev na zunanjih mejah EU in poudarja, da so vsi upravičeni do uveljavljanja človekovih pravic; želi spomniti na temeljno pravico do azila; spodbuja EU in države članice, naj namenijo zadostna sredstva za vzpostavitev varnih in zakonitih poti za prosilce za azil, da bi uničile poslovni model mrež trgovcev z ljudmi in tihotapcev ter številne odvrnile od nevarnih poti; opominja, da je reševanje življenj dejanje solidarnosti do oseb v nevarnosti, vendar pa gre tudi za pravno obveznost; poziva države članice in institucije EU, naj spoštujejo mednarodno pravo, pravo EU in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, kadar izvajajo ukrepe mejne straže in azilne postopke; opozarja, da fizične osebe ali nevladne organizacije, ki resnično pomagajo osebam v stiski, ne bi smele tvegati kazni za zagotavljanje te pomoči;

26.

pozdravlja, da nedavno sprejeta uredba o evropski mejni in obalni straži predvideva, da bo Evropska agencija za mejno in obalno stražo v okviru posebnega mandata podpirala operacije iskanja in reševanja, pa tudi da bo zagotovila ukrepe za zaščito temeljnih pravic, določene v uredbi; spodbuja države članice, naj zagotovijo ustrezno usposabljanje za strokovnjake za azil (kot so osebe, ki vodijo in tolmačijo razgovore), da bi čim prej opredelili ranljive skupine, in naj obravnavajo prošnje za azil v skladu z direktivo o pogojih za azil in ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije;

27.

poziva države članice, naj zagotovijo pogoje za sprejem, v katerih bodo ljudje lahko uživali temeljne pravice do dostojnega življenjskega standarda in fizičnega in duševnega zdravja, ter naj ravnajo v skladu z veljavnimi temeljnimi pravicami in azilno zakonodajo, obenem pa naj pozornost namenijo najbolj ranljivim osebam; opozarja, da mednarodno pravo in Listina od držav članic zahtevata, da preučijo alternative pridržanju; poziva Komisijo, naj nadzoruje izvajanje skupnega evropskega azilnega sistema; poziva države članice, naj zagotovijo učinkovito in zgodnje prepoznavanje prosilcev za azil s posebnimi potrebami, njihov takojšen dostop do prilagojenih sprejemnih pogojev in zagotovitev postopkovnih jamstev; želi spomniti, da je pravica do učinkovitega dostopa do postopkov sestavni del direktive o azilnem postopku, vključno s pravico do učinkovitega pravnega sredstva, tudi v kazenskih postopkih; poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da se zagotovita obveščanje in preglednost v zvezi s pridržanjem migrantov in prosilcev za azil v državah članicah;

28.

poziva Komisijo, naj predlaga revizijo Uredbe (ES) št. 862/2007, da se vanjo vključijo po spolu ločeni statistični podatki o delovanju centrov za pridržanje, da bi bolje razumeli posebne potrebe beguncev in prosilcev za azil ter se nanje bolje odzivali; poziva EU in države članice, naj pripravijo celovite politike za odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti ter posebne ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da bodo begunke in prosilke za azil zaščitene in bodo imele dostop do pravnih sredstev; poudarja, da so lahko migrantke v centrih za pridržanje ali sprejemnih centrih dvojno diskriminirane in da morajo imeti dostop do ženskih higienskih proizvodov, zasebnosti in zdravstvenega varstva;

29.

izraža zaskrbljenost zaradi poročil o infiltraciji organiziranega kriminala v upravljanje sredstev za sprejem migrantov, in poziva Komisijo, naj pozorno spremlja porabo teh sredstev ter v primeru nepravilnosti zagotovi preiskavo in pregon odgovornih oseb;

30.

poziva države članice, naj ne podžigajo strahu in sovraštva do migrantov in prosilcev za azil pri svojih državljanih zaradi političnih namenov; poziva jih, naj oblikujejo pozitivne kampanje, namenjene pozitivnejšemu pristopu državljanov do integracije;

31.

obžaluje, da Komisija še vedno ni sprejela ukrepov v zvezi z njegovima resolucijama z dne 14. septembra 2011 strategiji EU za brezdomstvo (28) in z dne 16. januarja 2014 o strategiji EU za brezdomstvo (29), zlasti odstavkoma 10 in 11; poudarja, da razlogi za strategijo EU o brezdomstvu še vedno obstajajo;

Svoboda in varnost

32.

pozdravlja pobude in glavne ukrepe Komisije za krepitev sodelovanja med državami članicami na področju varnosti in opredelitev učinkovitega odziva EU na terorizem in varnostne grožnje v Evropski uniji ter v celoti podpira ukrepe za uresničitev dejanske varnostne unije; poziva države članice, naj med seboj polno sodelujejo ter naj okrepijo izmenjavo informacij med seboj, z Europolom in drugimi ustreznimi agencijami EU; poudarja, kako pomembno je spoštovati temeljne pravice v boju proti terorizmu; poziva k oceni obstoječih ukrepov za boj proti terorizmu;

33.

poudarja, da sistemi vsesplošnega množičnega nadzora predstavljajo resen poseg v temeljne pravice državljanov; poudarja, da bi moral vsak nacionalni zakonodajni predlog o nadzornih zmogljivostih obveščevalnih organov spoštovati Listino ter načeli sorazmernosti in nujnosti, kljub priznavanju izključne pristojnosti držav članic v zvezi s tem pa poziva Komisijo, naj pozorno spremlja skladnost teh zakonodajnih sprememb s Pogodbama, saj bi lahko sprožile pomembna pravna vprašanja;

34.

poudarja, da mora država članica, kadar sprejme ukrepe v izrednih razmerah, vedno spoštovati Pogodbi in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah; poudarja, da bi bilo treba vsakršno odstopanje omejiti na nujno potrebno in da bi to moralo biti skladno z obveznostmi zadevnih držav članic po mednarodnem pravu;

35.

ponovno poziva vse države članice, naj zagotovijo skladnost nacionalne zakonodaje in mehanizmov nadzora, ki urejajo dejavnosti obveščevalnih služb, z Listino in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah;

36.

vztraja, da je treba k tem prizadevanjem pritegniti vse organe pregona in organe, ki se ukvarjajo s preprečevanjem radikalizacije in terorizma, tudi na lokalni in regionalni ravni, in da jim je treba dati na voljo usposabljanje in podatke, ki jih potrebujejo za svoje dejavnosti; je zaskrbljen nad rastočim sovraštvom zoper novinarje in medijske hiše, ki ga kažejo politična, verska in teroristična gibanja; poziva države članice, naj novinarjem in medijem zagotovijo primerno zaščito, na napade na novinarje pa naj se ustrezno odzovejo z razpoložljivimi pravnimi sredstvi;

37.

poudarja, da je za zagotavljanje temeljnih pravic žrtev, tudi žrtev terorizma, bistveno njihovo ustrezno obravnavanje; v zvezi s tem poziva k trdnim politikam in mehanizmom, ki bodo zadostili potrebam žrtev, tudi z oceno izvajanja direktive EU o pravicah žrtev (2012/29/EU), ki zagotavlja minimalni sklop pravic za žrtve kaznivih dejanj v EU;

38.

verjame, da je lahko celovita politika za preprečevanje radikalizacije in novačenja državljanov Unije s strani terorističnih organizacij uspešna le, če jo bodo spremljali dolgoročni proaktivni proces deradikalizacije na področju pravosodja, ukrepi na področju izobraževanja in integracije ter medkulturni dialog; poudarja, da je treba razviti strategije za socialno vključevanje in integracijo, ki bodo obravnavale tudi diskriminacijo, ki preprečuje dostop do izobraževanja, zaposlovanja in stanovanj;

39.

poziva Komisijo, naj podpira države članice pri njihovih prizadevanjih za preprečevanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma, ki se morajo osredotočiti na spodbujanje evropskih vrednot, strpnosti in skupnosti brez stigmatizacije, in poziva države članice, naj prizadevanja okrepijo;

40.

meni, da je dosledna uporaba protidiskriminacijske zakonodaje bistven element strategij za preprečevanje radikalizacije ali omogočanje deradikalizacije tistih, ki pripadajo ekstremističnim organizacijam; poudarja, da izključenost in diskriminacija verskih skupnosti v Evropski uniji lahko ustvarjata plodna tla za pridružitev posameznikov v ranljivem položaju ekstremističnim organizacijam, ki utegnejo biti nasilne;

41.

meni, da bi bilo treba okrepiti evropski sistem zgodnjega opozarjanja in odzivanja za odkrivanje posameznikov, pri katerih je velika nevarnost radikalizacije; poziva EU in države članice, naj si bolj prizadevajo, da bi z izobraževanjem preprečevale radikalizacijo; spodbuja države članice, naj podprejo spletne pobude v boju proti idejam in dejavnostim radikalnih skupin ter naj to razsežnost vključijo v šolske module, namenjene preprečevanju spletnih tveganj; poziva EU in države članice, naj si bolj prizadevajo za to, da bi pomagale družinam tistih, ki so podvrženi tveganju; poziva k izmenjavi dobrih praks in skupnemu evropskemu pristopu k boju proti nasilnemu ekstremizmu, radikalizaciji in spodbujanju ljudi k organizaciji in izvedbi terorističnih dejanj v Evropi; poudarja, da je za boljšo izmenjavo informacij potrebno tesnejše čezmejno sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi in evropskimi organi, da bi se učinkoviteje borili proti terorističnim mrežam; poziva države članice, naj uporabljajo obstoječe instrumente sodelovanja v največji možni meri; poziva EU in države članice, naj izmenjujejo primere dobre prakse, da bi preprečile radikalizacijo oseb, pri katerih obstaja ta nevarnost, zlasti v zaporih;

42.

poziva Komisijo in države članice, naj uveljavijo standarde, ki bodo zagotavljali izvajanje priporočil Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja in izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, tako v okviru pripora pred sojenjem kot med prestajanjem zaporne kazni;

43.

ponavlja priporočila Komisiji o reviziji evropskega naloga za prijetje, zlasti kar zadeva uvedbo preizkusa sorazmernosti in izjeme glede temeljnih pravic;

Trgovina z ljudmi

44.

poziva organe kazenskega pregona v EU, naj se bolj borijo proti kriminalnim mrežam in posrednikom trgovine z ljudmi in naj poglobijo medsebojno sodelovanje, pri čemer naj posebno pozornost namenijo kaznivim dejanjem zoper otroke; vztraja, da je treba različne službe, ki pridejo v stik z žrtvami ali potencialnimi žrtvami trgovine z ljudmi, usposobiti, da jih bodo lahko učinkoviteje identificirale in jim nudile ustrezno pomoč, na usposabljanjih pa je treba posebno pozornost nameniti spoštovanju temeljnih pravic in potrebam posebej ranljivih oseb;

45.

ugotavlja, da poročilo Komisije o doseženem napredku v boju proti trgovini z ljudmi kaže, da nove tehnologije organiziranim kriminalnim združbam omogočajo dostop do velikega števila potencialnih žrtev, in sicer v veliko večjem obsegu kot kdaj koli prej, saj se veliko žrtev trgovine z ljudmi, zlasti za namene spolnega izkoriščanja in izkoriščanja za delovno silo, novači na spletu; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje in obravnavo uporabe novih tehnologij za novačenje predvsem žensk in deklic za trgovino z ljudmi;

46.

poudarja, da so otroci zaradi svoje ranljivosti priljubljena tarča trgovcev z ljudmi in da je otroke, ki so žrtve trgovine z ljudmi, vse težje odkrivati in preverjati njihovo identiteto; opozarja, da nekatere države članice trgovino z otroki obravnavajo ločeno od oblik izkoriščanja, nekatere pa otroke, ki so žrtve, obravnavajo skupaj z odraslimi, zaradi česar na ravni EU ni mogoče pridobiti celovitih podatkov o tem problemu in opredeliti najboljšega preiskovalnega ukrepa; zato poziva k oblikovanju orodij, ki bodo omogočala sledenje teh otrok, na podlagi skupne opredelitve tega kriminalnega pojava ter k sprejetju ustreznih ciljnih ukrepov, da se otrokom v tem procesu zagotovi spremstvo;

47.

ugotavlja, da je imenovanje skrbnikov za otroke brez spremstva pomemben zaščitni ukrep, da se zagotovijo otrokove koristi; poziva države članice, ki delujejo na centralni, regionalni in lokalni ravni, naj okrepijo sisteme skrbništva za otroke, za katere ne skrbijo starši, in otroke brez spremstva, ter naj vzpostavijo te sisteme v skladu s priročnikom o skrbništvu za otroke brez staršev; ugotavlja, da je treba pri izvajanju teh sistemov posebno pozornost nameniti osebam, ki spremljajo te otroke, in temu, da otroka ne bi ločili od družine ali od oseb, ki jih neformalno spremljajo, če je to v njegovo korist;

48.

poziva države članice, naj si prav tako prizadevajo za odkrivanje žrtev vseh oblik izkoriščanja in njihovo zaščito, naj jim skušajo pomagati in pri tem dejavno vključijo socialne partnerje, zasebni sektor, sindikate in civilno družbo, ter naj v EU zagotovijo vzajemno priznavanje odločb o zaščiti žrtev; poziva države članice, naj v celoti in pravilno izvajajo direktivo EU o preprečevanju trgovine z ljudmi, zlasti njen 8. člen, ki poziva, da se žrtev ne sme kriminalizirati, kakor tudi direktivo o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok, in spodbuja države članice ter institucije in agencije EU, naj okrepijo svoje sodelovanje v boju proti trgovini z ljudmi, vključno z izmenjavo dobrih praks, s podporo koordinatorja EU za boj proti trgovini z ljudmi in v okviru mreže EU nacionalnih poročevalcev ali enakovrednih mehanizmov glede trgovine z ljudmi;

49.

poziva Evropsko unijo in vse države članice, naj ratificirajo Konvencijo Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi; poudarja, da bi bilo treba države članice in zadevne agencije EU, kot so Europol, podpreti v njihovih prizadevanjih, da se omogoči pregon tistih, ki spodbujajo trgovino z ljudmi; prav tako poziva države članice, naj v svojih nacionalnih strategijah in akcijskih načrtih obravnavajo povpraševanje po trgovini z ljudmi in izkoriščanju ljudi;

50.

poudarja, da je izobraževanje učinkovito orodje za preprečevanje trgovine z ljudmi in izkoriščanja, in poziva države članice, ki delujejo na centralni, regionalni in lokalni ravni, naj v nacionalne učne načrte uvedejo izobraževalne programe za preprečevanje ter naj spodbujajo programe preprečevanja in dejavnosti ozaveščanja ter jih vključijo v redni pouk;

51.

opozarja, da je treba okrepiti ukrepe za preprečevanje in odvračanje od uporabe izdelkov in storitev, ki so jih proizvedle žrtve trgovine z ljudmi; poudarja, da bi bilo treba te ukrepe vključiti v evropsko strategijo za boj proti temu problemu, pri kateri bi morala sodelovati tudi evropska podjetja;

52.

poziva EU in njene države članice, naj trgovino z ljudmi za odkupnino s prakso mučenja priznajo kot obliko trgovine z ljudmi; meni, da bi bilo treba preživele, ki so utrpeli hude travme, priznati kot žrtve kaznive oblike trgovine z ljudmi, jih zaščititi ter jim zagotoviti oskrbo in podporo (30);

Boj proti diskriminaciji, ksenofobiji, kaznivim dejanjem iz sovraštva in sovražnemu govoru

53.

je zaskrbljen nad porastom rasizma in ksenofobije v obliki afrofobije, proticiganstva, antisemitizma, islamofobije in sovraštva proti migrantom; poziva države članice, naj varujejo svobodo misli, vesti, veroizpovedi ali prepričanja; poziva EU in njene države članice, naj v politiko enakopravnosti vključijo večplastno diskriminacijo; poziva Komisijo in države članice, naj poglobijo izmenjave dobrih praks in okrepijo sodelovanje v boju proti rasizmu, ksenofobiji, homofobiji, transfobiji in drugim oblikam nestrpnosti ter k temu v celoti pritegnejo civilno družbo in prispevke ustreznih deležnikov, na primer Agencije za temeljne pravice;

54.

pozdravlja izid kolokvija EU o temeljnih pravicah in imenovanje koordinatorjev za področji antisemitizma in sovraštva proti muslimanom; poziva institucije EU in države članice, naj usklajujejo in krepijo politične odzive, s katerimi bi obravnavali antisemitizem in sovraštvo do muslimanom, vključno s takojšnjim začetkom izvajanja ključnih ukrepov, opredeljenih v kolokviju;

55.

obžaluje, da predlagana direktiva o enakem obravnavanju iz leta 2008 še vedno čaka na odobritev Sveta; znova poziva Svet, naj čimprej sprejme stališče o predlogu; poziva Komisijo, naj doseže oprijemljiv napredek s protidiskriminacijsko agendo;

56.

obsoja primere kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora, ki jim botrujejo rasizem, ksenofobija, verska nestrpnost ali predsodki do invalidnosti, spolne usmerjenosti, spolne identitete ali manjšinskega statusa posameznika, ki se vsak dan dogajajo v EU; obžaluje, da iz nekaterih institucij, političnih strank in medijev vedno pogosteje prihaja sovražni govor; poziva EU, naj bo zgled nasprotovanja sovražnemu govoru v svojih institucijah;

57.

je zaskrbljen zaradi vse večje razširjenosti sovražnega govora v internetu; priporoča državam članicam, naj vzpostavijo preprost postopek, ki bo državljanom omogočil prijavo sovražnih vsebin na spletu; pozdravlja napoved Komisije o kodeksu ravnanja na področju boja proti nezakonitemu sovražnemu govoru na spletu in poziva, naj se ga upošteva in si nenehno prizadeva za krepitev sodelovanje z zasebnim sektorjem in civilno družbo; opozarja, da ukrepi, sprejeti v zvezi s tem, ne smejo biti v nasprotju s temeljnimi načeli v zvezi s svobodo izražanja, zlasti svobodo tiska;

58.

izraža zaskrbljenost, ker žrtve zaradi nezadostnih varoval ne sporočajo zločinov iz sovraštva in ker organi v državah članicah ne opravljajo ustreznih preiskav in ne zagotavljajo obsodb za te zločine; poziva države članice, naj razvijejo in razširjajo orodja in mehanizme za prijavljanje kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora ter zagotovijo, da se vsak primer domnevnega tovrstnega kaznivega dejanja razišče, preganja in obsodi v skladu z nacionalnim pravom in po potrebi v skladu z okvirnim sklepom o rasizmu in ksenofobiji, evropskimi in mednarodnimi obveznostmi na področju človekovih pravic ter ustrezno sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, hkrati pa zagotovijo pravico do izražanja in obveščanja, pa tudi pravico do zasebnosti in varstva podatkov;

59.

je zaskrbljen, ker več držav članic ni preneslo določb Okvirnega sklepa 2008/913/PNZ, in poziva zadevne države članice, naj to storijo, in naj jo skupaj z Direktivo 2012/29/EU o žrtvah kaznivih dejanj izvajajo v celoti; poziva Komisijo, naj spremlja prenos teh instrumentov in po potrebi sproži postopke za ugotavljanje kršitev; ugotavlja, da so nekatere države članice pri izvajanju okvirnega sklepa zaščito razširile na žrtve diskriminacije na drugih podlagah, kot je spolna usmerjenost ali spolna identiteta; spodbuja Komisijo, naj začne dialog s tistimi državami članicami, katerih zakonodaja ne ureja sovražnosti proti homofobiji, ter naj zapolni preostale zakonodajne vrzeli;

60.

poziva Komisijo, naj podpre programe usposabljanja organov kazenskega pregona, pravosodnih organov in ustreznih agencij EU, da bi preprečila diskriminatorne prakse in kazniva dejanja iz sovraštva ter se spopadla z njimi; poziva države članice, naj organom, pristojnim za preiskovanje in pregon teh kaznivih dejanj, zagotovijo potrebna praktična orodja in znanje, da bodo lahko ugotavljali in obravnavali kršitve iz okvirnega sklepa ter sodelovali in komunicirali z žrtvami;

61.

ugotavlja, da celotni obseg neenakosti v EU še vedno ni potrjen, ker ni primerljivih in razčlenjenih podatkov o enakosti, ki bi jih zbirale države članice; meni, da je takšno zbiranje podatkov v državah članicah nujno za oblikovanje smiselne politike za izvajanje zakonodaje EU na področju enakopravnosti; poziva Komisijo in Svet, naj priznata potrebo po zanesljivih in primerljivih podatkih o enakopravnosti za merjenje diskriminacije, razčlenjenih glede na vzroke za diskriminacijo, da bi utemeljili oblikovanje politike; poziva obe instituciji, naj opredelita dosledna načela za zbiranje podatkov o enakopravnosti, ki bodo temeljila na osebni opredelitvi, standardih EU za varstvo podatkov in posvetovanju z zadevnimi skupnostmi;

62.

poziva institucije EU in države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj okrepijo vlogo izobraževanja o človekovih pravicah in medkulturnega izobraževanja v nacionalnih učnih načrtih kot orodja za preprečevanje rasizma in vseh drugih oblik nestrpnosti, ter poziva tudi k ozaveščanju o pravicah; meni, da bi moralo popolno izobraževanje o človekovih pravicah ustrezno vključevati tudi izobraževanje o krivicah na področju človekovih pravic v preteklosti, o institucionalnem rasizmu in pomenu spomina;

63.

meni, da je bistvenega pomena, da v državnih in mednarodnih pravosodnih preiskavah sodelujejo vse države članice, da se poišče odgovorne in ugotovi resnica ter zagotovi pravica in popravijo krivice žrtvam hudodelstev zoper človečnost, ki so jih v Uniji zagrešili totalitarni režimi; poziva države članice, naj zagotovijo potrebna usposabljanja za pravosodne strokovnjake na tem področju; poziva Komisijo, naj nepristransko oceni stanje teh procesov, da bi prispevala k demokratičnemu spominu v vseh državah članicah; opozarja, da je nespoštovanje mednarodnih priporočil o demokratičnem spominu in načel splošne jurisdikcije kršitev temeljnih načel pravne države;

Pravice žensk in nasilje nad ženskami

64.

obžaluje, da enakost spolov še ni dosežena, da na nekaterih področjih ni prišlo do izboljšanja in da se temeljne pravice žensk še naprej kršijo; obsoja vse oblike nasilja nad ženskami in dekleti, na primer nasilje v družini, uboje iz časti, prisilne poroke, trgovino z ljudmi in pohabljanje ženskih spolovil; meni, da tovrstne prakse nikoli ne morejo biti upravičene in bi jih bilo treba opredeliti kot kazniva dejanja in kaznovati, in da bi morali EU in nacionalni organi okrepiti sodelovanje, zlasti z obsežnejšo izmenjavo primerov dobre prakse ter zbiranjem in primerljivostjo podatkov o vseh oblikah nasilja nad ženskami, vključno z večplastno diskriminacijo; meni, da bi morali vsi prebivalci Unije, ne glede na njihovo izvorno kulturo in tradicijo, spoštovati zakonodajo ter pravice in dostojanstvo žensk;

65.

obžaluje, da ženske in dekleta niso deležna enake zaščite pred nasiljem v vseh državah članicah; poudarja, da se je treba še bolj boriti proti nasilju nad ženskami in dekleti; poziva Evropsko unijo, naj na podlagi postopka, ki ga je Komisija začela marca 2016, podpiše in ratificira Istanbulsko konvencijo; opozarja države članice, da morajo kljub temu, da je EU pristopila k Istanbulski konvenciji, to konvencijo tudi same podpisati, ratificirati in uveljavljati ter jih poziva, naj to storijo; poziva Komisijo in države članice, naj pregledajo obstoječo zakonodajo in naj nasilje nad ženskami obdržijo visoko na lestvici prednostnih vprašanj, saj je nasilje na podlagi spola nedopustno; ponavlja poziv Komisiji, naj predloži zakonodajni predlog za uvedbo ukrepov za spodbujanje in podpiranje ukrepov držav članic na področju preprečevanja nasilja nad ženskami in dekleti;

66.

poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj izvajajo bolj ciljno usmerjene kampanje ozaveščanja, da bodo preprečile nasilje in ženske spodbudile k prijavi kršitev; prav tako poziva države članice, naj uvedejo ustrezne in odvračilne kazni za storilce in zaščitijo vse žrtve nasilja in njihove pravice, brez odlašanja in s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah, v skladu z direktivo o pravicah žrtev; poziva države članice, naj v celoti izvajajo Direktivo 2011/99/EU o evropski odredbi o zaščiti, da bi zagotovile ustrezno zaščito in pomoč ženskam in dekletom, ki so žrtev nasilja, ter Direktivo 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej, da bi ženske in dekleta zaščitile pred trgovino z ljudmi, nasiljem in spolnim izkoriščanjem; poudarja, da bi bilo treba žrtve poškodb zaradi spola ustrezno zdraviti in podpirati v skladu z internimi pravili in mednarodnimi obveznostmi;

67.

poudarja, da je za učinkovit boj proti nasilju na podlagi spola treba spremeniti odnos do žensk in deklet; poziva države članice, naj okrepijo boj proti stereotipom, ki ohranjajo in utrjujejo vlogo spolov na ključnih področjih, kjer so trdno zakoreninjeni; poziva Komisijo, naj širi primere dobre prakse iz držav članic za odpravljanje stereotipov o spolih v šoli; poziva države članice, naj za zaposlene v policiji in pravosodju ter sodnike zagotovijo potrebno ozaveščanje in druga posebna usposabljanja, da bi jim omogočile ustrezno spoprijemanje z nasiljem na podlagi spola, ki pri žrtvah ne bi povzročalo dodatnih travmatičnih izkušenj in ponovne viktimizacije med kazenskim postopkom; poziva države članice, naj pomagajo organom pri učinkovitem prepoznavanju posebnih potreb žrtev nasilja na podlagi spola ter jim zagotavljajo posebne storitve varovanja v skladu z direktivo o pravicah žrtev;

68.

poziva države članice, naj za žrtve nasilja na podlagi spola zagotovijo ustrezno število varnih hiš ter prilagojene in celovite storitve podpore, vključno s pomočjo po travmatični izkušnji in svetovanjem; poziva Komisijo in države članice, naj na vse mogoče načine podpirajo civilnodružbene organizacije, ki delajo z žrtvami nasilja na podlagi spola;

69.

poziva države članice, naj obravnavajo položaj invalidk, ki so žrtve nasilja v družini, ker pogosto ne morejo pobegniti iz nasilnega razmerja;

70.

je zelo zaskrbljen, ker se še vedno izvaja pohabljanje ženskih spolovil, kar je huda oblika nasilja nad ženskami in dekleti; poziva države članice, naj o tem ozaveščajo vse ustrezne akterje in naj se osredotočijo na preprečevanje tovrstnega nasilja; poleg tega jih poziva, naj med seboj polno sodelujejo, da bi izboljšale zbiranje podatkov in razumevanje tega pojava ter tako dosegle, da bi njihova prizadevanja za varstvo žensk in deklet pred takšnim pohabljanjem dala optimalne rezultate;

71.

odločno obsoja pogosta nadlegovanja in posilstva na javnih mestih v Uniji ter meni, da bi se morale vse ženske in dekleta na javnih mestih počutiti varne pred vsemi oblikami spolnega nadlegovanja; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, da bi zagotovile ustrezno kaznovanje teh dejanj, da se storilcem sodi in da so žrtve zaščitene; poziva EU in države članice, naj okrepijo prizadevanja za zaščito begunk in prosilk za azil, ki so še posebej izpostavljene nasilju, ko potujejo;

72.

poziva države članice, naj zagotovijo enakost spolov na delovnem mestu; obžaluje, da se ženske še vedno srečujejo z diskriminatornimi delovnimi pogoji; opozarja na nizko zastopanost žensk v znanosti, tehnologiji in inženirstvu, podjetništvu in odločanju, tako v zasebnem kot v javnem sektorju, ter dejstvo, da je razlika v plačilu med spoloma nesprejemljiva diskriminacija; poziva Komisijo, naj pospeši prizadevanja za večjo zastopanost žensk na političnem in gospodarskem področju, da bi izboljšali zbiranje podatkov o udeležbi žensk ter obravnavali neenakost med spoloma v medijih s spodbujanjem izmenjave dobrih praks;

73.

v zvezi s tem opozarja, da se lahko enakost moških in žensk doseže le s pravično porazdelitvijo plačanega in neplačanega dela; priznava, da je spoštovanje temeljnih pravic žensk in deklic mogoče zagotovili z vse večjim ekonomskim, političnim in socialnim opolnomočenjem, zastopanostjo in vključevanjem; ugotavlja, da so se v zadnjih letih pojavila gibanja, ki izpodbijajo obstoječe dosežke na področju pravic žensk in enakosti spolov;

74.

opozarja, da je revščina v starosti posebej zaskrbljujoča pri ženskah, saj je posledica stalne razlike v plačah med spoloma razlika v pokojninah med spoloma; poziva države članice, naj oblikujejo ustrezne politike za podporo starejšim ženskam in odpravijo strukturne vzroke za razlike v prihodkih med spoloma; poudarja, da so pri preprečevanju revščine, zlasti med ženskami, ključnega pomena kakovostne javne storitve;

75.

poudarja, da so med delavci v gospodinjstvu večinoma ženske, in poziva države članice, naj v skladu s Sklepom Sveta 2014/51/EU pospešijo postopek ratifikacije in izvajanja Konvencije MOD o delavcih v gospodinjstvu, ki je ključno orodje za zagotavljanje dostojnih delovnih pogojev;

76.

poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, da zadosti potrebam mater in očetov glede različnih vrst dopusta, in sicer porodniškega, očetovskega in starševskega dopusta ter dopusta za nego; poziva k sprejetju konkretnih ukrepov za nadaljnjo krepitev pravice do starševskega dopusta; je seznanjen s predlogom za uvedbo dopusta za nego, kot je predstavljen v načrtu Komisije za nov začetek pri obravnavi izzivov, povezanih z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, s katerimi se soočajo družine zaposlenih; pričakuje, da bo Komisija po umiku predloga o porodniškem dopustu sprejela nadaljnje ukrepe;

77.

opozarja na tveganja, povezana z uporabo interneta in družbenih medijev ter drugih vrst tehnologije, ki se lahko uporablja za nadzor, ogrožanje in poniževanje žensk, ter poudarja pomen kampanj ozaveščanja na tem področju;

78.

poziva Komisijo, naj vključi načelo enakosti spolov v vsa področja priprave politik, da bi tako učinkoviteje spodbujala enakost spolov, ter v vso predlagano zakonodajo, obenem naj v okviru ocene učinka na temeljne pravice sistematično oceni tudi učinek na enakost spolov in kot integrirano merilo tudi v dialogu, med drugim z državami kandidatkami za vstop;

79.

priznava, da so spolno in reproduktivno zdravje žensk in s tem povezane pravice povezane s številnimi človekovimi pravicami, vključno s pravico do življenja, pravico do življenja brez mučenja, pravico do zdravja, pravico do zasebnosti, pravico do izobrazbe in prepovedjo diskriminacije; poudarja, da so države članice dolžne spoštovati, varovati in uresničevati spolno in reproduktivno zdravje ter pravice glede tega za vse ženske in dekleta brez prisile, diskriminacije ali nasilja; v zvezi s tem poudarja, da je treba invalidom priznati vse temeljne pravice v enaki meri kot drugim;

80.

poziva EU in države članice, naj priznajo temeljno pravico do preventivnega zdravstvenega varstva; poudarja vlogo Unije pri ozaveščanju in spodbujanju dobre prakse v zvezi s tem vprašanjem, tudi v okviru zdravstvene strategije EU, ob spoštovanju pristojnosti držav članic, saj je zdravje temeljna človekova pravica, nujna za uveljavljanje drugih človekovih pravic; v zvezi s tem opozarja, da je skladnost in doslednost med notranjimi in zunanjimi politikami EU na področju človekovih pravic zelo pomembna;

81.

priznava, da odrekanje storitev s področja spolnega in reproduktivnega zdravja, tudi splava, ki lahko reši življenje, pomeni hudo kršitev človekovih pravic;

82.

zavrača vse oblike komercialnega nadomestnega materinstva;

Otroci

83.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v EU stopnja revščine otrok še vedno visoka in da se povečuje število mladoletnikov, ki živijo v revščini; ponovno poudarja, da naložbe v dobro počutje otrok in njihov izhod iz revščine niso zgolj moralna dolžnost, temveč tudi socialna in ekonomska prednostna naloga; spodbuja države članice in EU, naj uvedejo programe s posebnim poudarkom na dobrem počutju otrok in njihovem zdravem razvoju; poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za spopadanje z revščino in socialno izključenostjo otrok s pomočjo učinkovitega izvajanja priporočil Komisije z naslovom „Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti“ in prek celovitih strategij, ki podpirajo dostop do ustreznih virov in omogočajo dostop do kakovostnih storitev po dostopni ceni; poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe za spremljanje in izvajanje teh priporočil; poziva k oblikovanju politik in programov, namenjenih boju proti vse večji izobraževalni revščini pri mladoletnikih in doseganju njihove socialne vključenosti; poziva Komisijo, naj razmisli o uvedbi jamstva za otroke, s katerim se bo borila proti revščini in socialni izključenosti otrok;

84.

obsoja vse oblike diskriminacije otrok in pozdravlja, da je Svet Evrope sprejel Strategijo za pravice otrok za obdobje 2016–2020, ki se osredotoča na potrebo, da se prepreči diskriminacija invalidnih otrok, otrok, prizadetih zaradi migracij, romskih otrok in otrok LGBTI; poziva Komisijo in države članice, naj s skupnim delovanjem izkoreninijo diskriminacijo otrok; zlasti poziva države članice in Komisijo, naj pri načrtovanju in izvajanju regionalnih in kohezijskih politik, na primer evropske strategije o invalidnosti, okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov in politike EU za enakost in nediskriminacijo, izrecno prednostno obravnavajo otroke; poudarja, kako pomembno je varovati in spodbujati enak dostop romskih otrok do zdravstvenega varstva, dostojnih bivanjskih prostorov in izobraževanja;

85.

poziva vse države članice, naj izvedejo kampanje javnega izobraževanja in ozaveščanja o pravicah otrok do zaščite ter spodbujajo pozitivne, nenasilne odnose z otroki;

86.

odločno obsoja vse oblike nasilnega ravnanja z otroki in njihovega zlorabljanja na vseh ravneh – doma, v šoli, na javnih mestih in v centrih za pridržanje mladoletnikov; poziva države članice, naj ustrezno ukrepajo za zaščito otrok pred vsemi oblikami telesnega in psihološkega nasilja, vključno s telesno in spolno zlorabo, spolnim izkoriščanjem, delom otrok, prisilnimi porokami, uboji iz časti, pohabljanjem ženskih spolovil in rekrutiranjem otrok vojakov; poudarja, da je pomembno vključiti formalne določbe, s katerimi se prepove in kaznuje telesno kaznovanje otrok, in spodbuja Komisijo, naj okrepi vzajemno učenje med državami članicami o tem, kako najbolje obravnavati ustrahovanje v šolah in pri tem upoštevati ranljive skupine otrok;

87.

poziva k vzpostavitvi večstopenjskega sistema za zaščito otrok, ki bo v celoti spoštoval temeljne pravice vsakega otroka in njegove koristi; poudarja, da ta sistem ne bi smel biti namenjen kaznovanju staršev in skrbnikov, temveč bi moral jasno sporočati, da so vse oblike fizičnega ali čustvenega nasilja nad otroki nedopustne in kaznive po zakonu, vendar bi morala biti ločitev otroka od družine v tem sistemu skrajna možnost; opozarja, da je državna skrb za otroke vedno dražja od ustrezne in pravilno usmerjene podpore za družine, ki živijo v revščini; ponovno tudi poziva Komisijo, naj predstavi novo evropsko strategijo za pravice otrok;

88.

poziva k otrokom prijaznim pravosodnim sistemom, v katerem bodo otroci seznanjeni s svojimi pravicami in vlogo, kadar so žrtve, priče ali domnevni storilci kaznivih dejanj; poziva k sprejetju posebnih ukrepov v kazenskih in civilnih postopkih, s katerimi bi otroke zaščitili pred nepotrebnim stresom, ustrahovanjem in ponovno viktimizacijo, pri čemer je treba upoštevati Direktivo (EU) 2016/800 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku;

89.

poziva, naj se otrokom po vsej EU omogoči dostop do telefonske številke 116 za klic v sili 24 ur na dan vse dni v letu in do anonimnih klepetalnic na spletu, saj so te precej priročnejše za otroke v sili, delovati pa bi morale kot enotni sistem v EU v uradnih in manjšinskih jezikih; poziva države članice, naj podpirajo skupno evropsko številko 116111, namenjeno telefonskim linijam za pomoč otrokom, tako da okrepijo zmogljivosti dežurnih in pogovornih telefonskih linij ter evropskih omrežij ter zagotovijo zadostna sredstva;

90.

poudarja, da je treba izboljšati varstvo otrok v digitalnem svetu, ker storilci v vse več primerih spolnega izkoriščanja uporabljajo internet za vzpostavitev stika, in poziva k nadaljnjemu sodelovanju med javnim in zasebnim sektorjem na tem področju, pri čemer naj zlasti slednji prevzame svoj del odgovornosti, se vzdrži agresivnega oglaševanja za otroke in jih zaščiti pred zavajajočim oglaševanjem; spodbuja vpletene, naj sledijo dobrim zgledom mehanizmov za preprečevanje in pritožbe v okviru spletnih družbenih medijev in jih izvajajo po vsej EU; poleg tega meni, da bi morali biti otroci pravilno poučeni o možnih tveganjih interneta, zlasti pri posredovanju osebnih podatkov na spletu, na primer s kampanjami ozaveščanja ali šolskimi programi; poudarja, da bi bilo treba prepovedati spletno profiliranje otrok; podpira prizadevanja za ambiciozen in učinkovit izid revizije direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, zlasti v zvezi z zaščito otrok v digitalnem okolju; poziva države članice, naj obravnavajo kibernetsko ustrahovanje;

91.

poziva k oblikovanju akcijskega načrta za zaščito otrokovih pravic na spletu in drugje v kibernetskem prostoru in opominja, da morajo organi kazenskega pregona v boju proti kibernetski kriminaliteti posebno pozornost posvetiti kaznivim dejanjem zoper otroke; v zvezi s tem poudarja, da je treba okrepiti pravosodno in policijsko sodelovanje med državami članicami in z Europolom in Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti (EC3), z namenom preprečevanja in boja proti kibernetski kriminaliteti, zlasti spolnega izkoriščanja otrok na spletu;

92.

poziva države članice, naj izvajajo Direktivo 2011/93/EU o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji; poziva organe pregona na nacionalni ravni in na ravni EU, naj vlagajo v nove tehnologije za boj proti kaznivim dejanjem na temnem in nevidnem spletu; poudarja, da je treba Eurojustu in Europolu dodeliti ustrezna sredstva, potrebna za boljšo identifikacijo žrtev, boj proti organiziranim mrežam storilcev kaznivih dejanj spolne zlorabe ter hitrejše odkrivanje, pregledovanje in prijavljanje materiala o zlorabi otrok na spletu in zunaj njega;

93.

meni, da bi moral biti velik poudarek politik vključevanja na otrocih, saj so otroci most skupnega razumevanja med kulturami in družbami;

94.

opozarja, da je po poročilu Komisije o napredku za leto 2016, doseženem v boju proti trgovini z ljudmi, najmanj 15 % registriranih žrtev otrok, odločno poziva države članice, na sprejmejo takojšnje ukrepe v odziv na sporočilo Europola, da je leta 2015 v EU izginilo najmanj 10 000 begunskih in migrantskih otrok brez spremstva; poziva države članice in agencije EU, naj okrepijo svoja prizadevanja glede čezmejnega sodelovanja, izmenjave informacij ter skupnih preiskav ter se spopadejo s trgovino z otroki in čezmejnim organiziranim kriminalom, spolno zlorabo in drugimi oblikami izkoriščanja ter zaščitijo otroke; poziva države članice in evropske agencije, naj pohitijo z imenovanjem usposobljenih skrbnikov za otroke brez spremstva in zagotovijo, da se dosledno upošteva otrokova korist; poziva države članice, naj na otroku prijazen način registrirajo in identificirajo te otroke ter zagotovijo, da se z njihovo vključitvijo v nacionalni sistem zaščite prepreči njihovo izginotje; priporoča okrepitev obstoječih orodij, tudi evropskih dežurnih linij, za pogrešane otroke; poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izkoristijo strokovno znanje in izkušnje Agencije za temeljne pravice, da bi okrepili zaščito otrok in ranljivih oseb v sedanjih razmerah, ko potekajo migracije, zlasti na žariščnih točkah; opozarja, da je treba pri vseh politikah in ukrepih EU, vključno z migracijami in azilom, upoštevati pravice otroka in njegove koristi;

95.

poziva države članice, naj se še posebej posvetijo programom, ki se osredotočajo na preprečevanje šolskega osipa, ter naj preskušajo in izmenjujejo primere dobre prakse na tem področju;

Pravice manjšin

96.

poudarja, da so manjšine, ki so v Evropi stoletja živele skupaj z večinskimi kulturami ali poleg njih, v EU še vedno izpostavljene diskriminaciji; meni, da je treba za rešitev tega problema uvesti minimalne standarde za varstvo pravic manjšin in izobraževanje o kulturni raznolikosti in strpnosti, saj ohranjanje evropske kulturne dediščine dodatno prispeva k raznolikosti;

97.

poudarja, da imajo manjšinske skupnosti posebne potrebe in da bi bilo treba spodbujati njihovo polno enakopravnost na vseh področjih gospodarskega, družbenega, političnega in kulturnega življenja; poudarja, da je bistvenega pomena spoštovati in spodbujati temeljne pravice in svoboščine pripadnikov manjšin;

98.

je zaskrbljen, ker se te skupine soočajo z ovirami pri uveljavljanju pravice do lastnine, pri dostopu do sodnega varstva in drugih javnih storitev, izobraževanja, zdravstvenega varstva in socialnih storitev ter njihovih kulturnih pravic, ki se jim lahko omejijo; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za preprečitev upravnih in finančnih ovir, ki bi lahko ovirale jezikovno raznolikost na evropski in nacionalni ravni;

99.

poziva Komisijo, naj določi standard za zaščito manjšin, ker je zaščita teh skupin del københavnskih meril, ki veljajo tako za države kandidatke kot za države članice; poziva države članice, naj zagotovijo, da njihov pravni sistem ne omogoča diskriminacije pripadnikov manjšin, ter sprejmejo in izvajajo usmerjene zaščitne ukrepe na podlagi ustreznih mednarodnih norm;

100.

poziva države članice, naj izmenjujejo primere dobre prakse in naj pri reševanju problematike manjšin v vsej Evropski uniji uporabljajo preverjene rešitve; poudarja pomembno vlogo regionalnih in lokalnih organov v EU pri zaščiti manjšin, ter meni, da upravne reorganizacije ne bi smele imeti negativnih posledic zanje;

101.

poziva Agencijo za temeljne pravice, naj še naprej poroča o diskriminaciji na podlagi pripadnosti manjšini in še naprej zbira podatke v zvezi s tem;

102.

spodbuja države članice, ki tega še niso storile, naj brez odlašanja ratificirajo Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin in Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih; ponavlja tudi potrebo po izvajanju načel, ki so bila razvita v okviru OVSE;

103.

poziva države članice, naj temeljito preučijo vidik pravic manjšin, zagotovijo pravico do uporabe manjšinskega jezika ter zaščitijo jezikovno raznolikost v Uniji; poziva Komisijo, naj okrepi svoj načrt za spodbujanje poučevanja in uporabe regionalnih jezikov kot možen način za reševanje vprašanja jezikovne diskriminacije v EU;

104.

poziva EU, naj izvaja resolucijo št. 1985(2014) parlamentarne skupščine Sveta Evrope o položaju narodnih manjšin v Evropi in njihovih pravicah, pri čemer je treba v celoti spoštovati načelo subsidiarnosti; poudarja, da bi morale biti vse telefonske številke za klic v sili in druge uradne telefonske številke za pomoč v državah članicah poleg uradnega jezika države dostopne tudi v manjšinskih jezikih in glavnih jezikih EU, in sicer s pomočjo preusmerjanja klicev;

Pravice invalidov

105.

pozdravlja sklepno ugotovitev o napredku EU pri izvajanju Konvencije OZN o pravicah invalidov in poziva Komisijo in države članice, naj ta priporočila izkoristijo kot priložnost, da čim prej zagotovijo dejansko in dosledno izvajanje in s tem pozitiven zgled;

106.

poudarja, da je treba invalidom v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov priznati temeljne pravice v enaki meri kot drugim, vključno z neodtujljivo pravico do dostojnega življenja, zdravja, družine in neodvisnega življenja, samostojnosti in polnega vključevanja v družbo, dostopa do sodnega varstva, blaga in storitev, ter volilno pravico in pravice potrošnikov; poziva Evropsko unijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da lahko vsi invalidi uveljavljajo vse pravice iz pogodb in zakonodaje EU; ugotavlja, da se na človekovih pravicah temelječ pristop k invalidnosti še ni v celoti uveljavil, zaradi česar so invalidi v EU diskriminirani, ter poziva EU in njene države članice, naj si bolj prizadevajo za uskladitev svojih pravnih okvirov z zahtevami Konvencije o pravicah invalidov in invalide uspešno vključujejo v družbo;

107.

poziva države članice, naj sprejmejo strategije za zagotovitev učinkovitega dostopa invalidov do trga delovne sile; obžaluje, da nekatera sredstva EU, ki so na voljo za vključevanje invalidov, še vedno niso v celoti izkoriščene za ta namen; poziva Komisijo, naj tesno spremlja uporabo sredstev in po potrebi ukrepa;

108.

opozarja, da se osebe s posebnimi intelektualnimi in psihosocialnimi potrebami srečujejo s specifičnimi ovirami pri uresničevanju temeljnih pravic, in poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj si bolj prizadevajo za spodbujanje njihove samostojnosti in vključevanja v enaki meri kot pri drugih;

109.

ugotavlja, da so invalidne ženske in invalidni otroci nesorazmerno pogosto žrtve vrste kršitev človekovih pravic, vključno z odrekanjem dostopa do osnovnih storitev, kot sta izobraževanje in zdravstveno varstvo, ali napotitvijo v institucije, kjer so ločeni od svojih družin in skupnosti, in da je pri njih večje tveganje, da postanejo žrtve nasilja, spolnih zlorab, izkoriščanja in drugih oblik slabega ravnanja; poudarja, da morajo EU, države članice ter regionalni in lokalni organi sprejeti obsežne ukrepe politike, ki bodo upoštevale raznolikosti spolov, in zagotoviti dosledno izvajanje Konvencije o otrokovih pravicah skupaj s Konvencijo o pravicah invalidov;

110.

poziva Evropsko unijo in države članice, naj v lokalnih skupnostih razvijejo storitve podpore za invalidne otroke in njihove družine, naj spodbujajo deinstitucionalizacijo in jim zagotovijo vključujoč izobraževalni sistem;

111.

poziva države članice, naj zagotovijo, da bo telefonska številka 112 za klic v sili popolnoma dostopna za invalide ter naj s kampanjo ozaveščanja povečajo njeno prepoznavnost;

112.

poziva EU in države članice ter regionalne in lokalne organe, naj okvirom za spremljanje iz člena 33(2) Konvencije o pravicah invalidov dodelijo več finančnih sredstev in človeških virov, da bodo lahko izvajali svoje naloge, in naj jim zagotovijo neodvisnost, zato naj poskrbijo, da bosta njihova sestava in delovanje skladna s pariškimi načeli o delovanju nacionalnih institucij za človekove pravice;

113.

poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj zagotovijo resnično udeležbo in svobodo izražanja invalidov v javnem življenju; ugotavlja, da bi bilo treba ta prizadevanja podpreti z zagotavljanjem podnaslavljanja, tolmačenja znakovnega jezika ter dokumentov v Braillovi pisavi in lahko berljivih oblikah; poziva države članice, naj invalidnim beguncem zagotovijo dostopne rešitve; poudarja, da se invalidni begunci, migranti in prosilci za azil, ki nimajo dostopa do informacij in komuniciranja v dostopnih oblikah, soočajo s posebnimi tveganji in jih lahko pridržujejo v razmerah, kjer nimajo ustrezne podpore ali primerne nastanitve;

Starejši

114.

ugotavlja, da sta aktivno staranje in medgeneracijska solidarnost pomembni vprašanji, ki jih je mogoče okrepiti s pristopom, ki temelji na človekovih pravicah, saj gre za eno najbolj korenitih gospodarskih in družbenih sprememb, s katerimi se soočajo razvite države; poziva države članice, naj spodbujajo večje in aktivno sodelovanje starejših na trgu dela z družbenimi in gospodarskimi pobudami za boj proti socialni izključenosti ter jim zagotovijo enostaven dostop do zdravstvenih storitev;

115.

poudarja, da je diskriminacija na podlagi starosti močno prisotna v današnji družbi in je pogosto povezana z drugimi oblikami diskriminacije, kot je diskriminacija na podlagi rase ali etnične pripadnosti, vere, invalidnosti, zdravja ali socialno-ekonomskih razmer, spolne identitete ali spolne usmerjenosti; poziva države članice, naj izvajajo ukrepe, katerih cilj je ponovno vključevanje starejših v skupnost, da bi se borili proti njihovi osamitvi;

116.

poziva EU in države članice, naj dejavno sodelujejo v odprti delovni skupini OZN o staranju in okrepijo prizadevanja za zaščito pravic starejših;

Pravice Romov

117.

opozarja, da imajo pripadniki romske manjšine pravico do prostega gibanja, in poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj to pravico zaščitijo in ne načrtujejo politik naseljevanja na podlagi etničnih meril; ugotavlja, da se pripadnike romske manjšine v številnih državah članicah nesorazmerno pogosto prisilno izseljuje;

118.

obžaluje, da se Romi še vedno soočajo s proticiganstvom ter s sistematičnim in institucionalnim rasizmom, in opozarja, da je diskriminacija Romov na področju dela, stanovanja, izobraževanja, zdravja, dostopa do pravnega varstva in tudi na vseh drugih področjih nesprejemljiva in škodljiva za družbo EU; zato poziva države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj glede na poročilo Komisije o izvajanju okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov iz leta 2015 v celoti in hitro izvajajo svoje lastne nacionalne strategije za Rome in uvedejo posebne ukrepe za boj proti rasni diskriminaciji Romov v skladu z določbami direktive o rasni enakosti in EKČP ter naj se v skladu z okvirnim sklepom o boju proti rasizmu in ksenofobiji borijo proti rasnemu sovraštvu do Romov;

119.

opozarja na sodno prakso Sodišča Evropske unije, po kateri se načelo enakega obravnavanja, na katero se sklicuje Direktiva 2000/43/ES, uporablja za osebe, ki, čeprav same niso bile pripadnice neke rase ali etnične skupine, imajo posebno neugoden položaj oziroma so neugodno obravnavane iz enega od navedenih razlogov;

120.

poziva Komisijo, naj vključi spremljanje praks diskriminacije v vsa področja, zlasti v izobraževanje, zaposlovanje, stanovanjsko politiko in zdravstveno varstvo, in naj bo posebej pozorna, da se bodo vsi programi izvajali na način, ki jasno in neposredno zmanjšuje vrzeli med Romi in neromskim prebivalstvom; poleg tega poziva Komisijo, naj ukrepa proti tistim državam članicam, ki spodbujajo ali dovoljujejo institucionalizirano diskriminacijo in segregacijo;

121.

obsoja prakso segregacije romskih otrok v šolah, kar izjemno negativno vpliva na poznejšo življenjsko perspektivo teh otrok; podpira Komisijo, da se tej praksi zoperstavi s pomočjo postopkov za ugotavljanje kršitev, in poziva države članice, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za odpravo segregacije v šolah in pripravijo načrte o ukrepih za vključevanje romskih otrok;

122.

poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo svoje strategije za spodbujanje vključevanja Romov in revnih skupnosti, tako da jih razširijo, da bi dosegli 80 milijonov državljanov; poziva tudi k okrepitvi projektne skupine Komisije za Rome in nacionalnih kontaktnih točk, k razvoju regionalnih in lokalnih kontaktnih točk ter regionalnih platform za Rome ter k razvoju spletnega političnega foruma v sodelovanju z evropsko platformo za Rome; poziva Agencijo za temeljne pravice, naj nadaljuje z zbiranjem podatkov o položaju Romov ter naj razvije in predlaga prikaz kazalnikov vključenosti Romov, ki bi omogočal spremljanje napredka na tem področju; poziva države članice, naj 2. avgust praznujejo kot evropski dan spomina na žrtve holokavsta nad Romi;

Pravice LGBTI

123.

obsoja vsakršno diskriminacijo ali nasilje na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete; spodbuja Komisijo, naj pripravi agendo, ki bo ob spoštovanju pristojnosti držav članic vsem državljanom zagotavljala enake pravice in priložnosti, ter naj nadzoruje pravilen prenos in izvajanje zakonodaje EU, ki je pomembna za pravice LGBTI; v zvezi s tem pozdravlja seznam ukrepov, ki jih je pripravila Komisija za spodbujanje enakopravnosti LGBTI, vključno s komunikacijsko kampanjo Komisije za boj proti stereotipom in večjo družbeno sprejetost oseb LGBTI; poziva Komisijo in države članice, naj tesno sodelujejo z organizacijami civilne družbe, ki se ukvarjajo s pravicami oseb LGBTI; ugotavlja, da terenske raziskave Agencije Evropske unije za temeljne pravice kažejo, da javni uslužbenci zakonodaji in politiki EU pripisujejo pomembno vlogo pri podpiranju nacionalnih prizadevanj za enakopravnost oseb LGBTI;

124.

obžaluje, da se osebe LGBTI soočajo z ustrahovanjem in nadlegovanjem, ki se začne v šoli, nato pa trpijo zaradi diskriminacije na različnih področjih življenja, tudi na delovnem mestu; poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo homofobiji v športu, mladim osebam LGBTI in ustrahovanju v šoli; spodbuja države članice, naj podprejo sindikate in organizacije delodajalcev v njihovih prizadevanjih za sprejetje politik raznolikosti in nediskriminacije s poudarkom na osebah LGBTI;

125.

opozarja na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se nanaša na pravice oseb LGBTI; pozdravlja dejstvo, da je vse več držav članic že sprejelo ukrepe, ki bodo prispevali k spodbujanju in boljši zaščiti pravic oseb LGBTI, ter nove postopke za pravno priznane spola, ob upoštevanju temeljnih pravic teh oseb; poziva Komisijo in njene agencije, naj zbirajo podatke o kršitvah človekovih pravic oseb LGBTI in z državami članicami izmenjajo dobre prakse v zvezi z zaščito njihovih temeljnih pravic, ter spodbuja države članice, naj osebe LGBTI v celoti obveščajo o njihovih pravicah in si izmenjajo dobre prakse na tem področju; obsoja medicinske postopke, ki kršijo temeljne pravice transseksualcev in interseksualcev;

126.

obžaluje, da se v večini držav članic transspolne osebe še vedno štejejo za duševne bolnike, in te države poziva, naj pregledajo nacionalne klasifikacije duševnih bolezni, hkrati pa razvijejo alternativne modele dostopa brez stigmatizacije, ki bodo zagotovili, da bo vsem transspolnim osebam še naprej na voljo zdravljenje, potrebno z medicinskega vidika; ugotavlja, da je prisilna sterilizacija kršitev temeljnih pravic; pozdravlja dejstvo, da so v številnih državah članicah nedavno sprejeli nove pravne postopke priznavanja spola, pri katerih se bolj spoštujejo temeljne pravice transspolnih oseb;

127.

pozdravlja pobudo Komisije, da bi se pri reviziji mednarodne klasifikacije bolezni Svetovne zdravstvene organizacije zavzeli za depatologizacijo transspolnih identitet; poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva, da se prepreči, da bi odstopanja od spolnih norm v otroštvu postala nova diagnoza v mednarodni klasifikaciji bolezni;

128.

meni, da je več možnosti za varovanje temeljnih pravic oseb LGBTI, če bodo imele dostop do pravnih institutov, kot so zunajzakonska skupnost, registrirana partnerska skupnost in zakonska zveza; pozdravlja dejstvo, da te možnosti sedaj priznava 18 držav članic, in k temu poziva še druge države članice;

129.

poziva Komisijo, naj pripravi predlog za vzajemno priznavanje učinkov in prost pretok vseh listin o osebnem stanju vseh posameznikov, parov in družin (vključno z vsemi tovrstnimi dokumenti o sklenitvi zakonske zveze in registrirane partnerske skupnosti, pravni spremembi spola ter posvojitvi in rojstnem listu) v vsej EU, vključno s pravnim priznavanjem spola, da se zmanjšajo diskriminatorne pravne in upravne ovire za državljane, ki uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja;

Državljanstvo

130.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da prihaja do porasta evroskepticizma in izražanja ekstremnih političnih prepričanj, zato poziva EU in države članice, naj okrepijo udeležbo državljanov, zlasti mladih, in organizacij civilne družbe v zadevah EU, da bodo Evropejci lahko izrazili svojo zaskrbljenost in izrazili svoje mnenje po demokratični poti;

131.

meni, da je treba zmanjšati upravno breme za udeležbo v javnem življenju ter spodbujati e-upravo po vsej EU, in poziva k povečanju učinkovitosti mehanizmov, kot je državljanska pobuda;

132.

spodbuja razvoj elektronskih posvetov kot orodja za neposredno udeležbo državljanov, ki omogoča pridobivanje informacij o pričakovanjih državljanov od vlad in javne uprave; meni, da je treba odpraviti postopkovne in jezikovne ovire, ki odvračajo državljane od udeležbe pri postopku odločanja v javnih institucijah na vseh ravneh upravljanja; vztraja, da je treba zagotavljati popolno preglednost ne le pri postopku odločanja v institucijah, marveč tudi pri spremljanju upravljanja zadev, povezanih s storitvami javnih uprav; vztraja, da je treba spodbujati zagotavljanje teh storitev prek dostopnih digitalnih medijev; ponovno poudarja, kako pomembno je dvigniti raven ozaveščenosti o Listini;

133.

ugotavlja, da imajo organizacije civilne družbe, vključno s prostovoljstvom, verskim in mladinskim delom, poglavitno vlogo pri družbenem in državljanskem udejstvovanju, in poziva EU in države članice ter regionalne in lokalne organe, naj podprejo in spodbujajo njihovo delo; poziva države članice in EU, naj spoštujejo svobodo zbiranja in združevanja iz Listine;

134.

meni, da državljani s pomočjo državljanske vzgoje in medkulturnega dialoga bolj razumejo pomen družbene in politične udeležbe, s pomočjo izobraževanja o človekovih pravicah pa se bolj zavedajo svojih pravic, poleg tega se naučijo spoštovati pravice drugih; poziva države članice, naj pripravijo nacionalne načrte za izobraževanje o temeljnih pravicah, vključno s prispevkom EU k oblikovanju okvira temeljnih pravic, in naj izvajajo listino Sveta Evrope o izobraževanju za demokratično državljanstvo in izobraževanju človekovih pravicah; poziva regionalne in lokalne organe, naj v teh dejavnostih aktivno sodelujejo;

135.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so še vedno potrebna prizadevanja za uresničitev ciljev iz strategije Evropa 2020 v zvezi z revščino in socialno izključenostjo; poziva države članice, naj najdejo pravo politiko, tudi glede iskanja zaposlitve in dostopa do visokokakovostnih storitev in izobraževanja; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da njihove socialne politike in politike zaposlovanja ne diskriminirajo na podlagi velikosti in sestave gospodinjstev;

Digitalne pravice

136.

opozarja, da imajo vse osebe pravico do zasebnosti in pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanje, vključno s pravico dostopa do podatkov, ki so bili zbrani v zvezi z njimi, in pravico zahtevati, da se ti podatki popravijo; poudarja, da ima vsakdo pravico sam sprejemati odločitve v zvezi s svojimi osebnimi podatki, predvsem pa izključno pravico odločati o uporabi in posredovanju teh podatkov; poudarja, da bi morale Komisija in države članice ob spoštovanju svobode izražanja in obveščanja ter v skladu z ustrezno zakonodajo in sodno prakso sprejeti ukrepe, ki bi vsem državljanom omogočili brisanje vsebin, ki bi lahko škodile njegovemu dostojanstvu ali ugledu; poudarja, da ima zaradi pomanjkanja posebnega javnega interesa vsak pravico, da se sam odloči, kateri podatki bodo na voljo, pravico, da zbriše osebne podatke, in pravico do pozabe v skladu z zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo;

137.

je zaskrbljen, ker državljani ne poznajo v celoti svojih pravic ter razpoložljivih pravnih sredstev; meni, da je treba državljane in še posebej otroke seznaniti s pomembnostjo varstva njihovih osebnih podatkov, tudi v kibernetskem prostoru, in s potencialnimi tveganji, ki so jim izpostavljeni, zlasti zaradi hitrega tehnološkega razvoja in vse večjega števila kibernetskih napadov; poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja na področju medijske pismenosti in to področje uvrstijo v učni načrt; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za obravnavanje kibernetskega ustrahovanja, zlasti ko so prizadete posebne skupine otrok;

138.

poudarja, da ima vsakdo pravico v internetu izražati in širiti svoje mnenje v skladu z ustrezno zakonodajo in sodno prakso; opozarja, da ne sme biti nihče zapostavljen, če ne uporablja digitalnih storitev; poziva Komisijo k nadaljnjim ukrepom na podlagi ugotovitev iz javnega posvetovanja o direktivi EU o avdiovizualnih medijskih storitvah, in reviziji direktive, tudi kar zadeva vprašanja, povezana s temeljnimi pravicami;

139.

opozarja, da je treba preučiti vpliv, ki ga imajo lahko nekatere nove tehnologije, kot so brezpilotni zrakoplovi, na temeljne pravice, še posebej na pravico do zasebnosti; poudarja tudi izziv, ki ga ustvarja splošen dostop do interneta glede spoštovanja temeljnih pravic, zlasti kar zadeva varstvo osebnih podatkov, boj proti nadlegovanju na spletu in trgovino z ljudmi;

140.

poudarja, da je treba spoštovati pravico do varstva pred revščino in socialno izključenostjo, kot določa člen 30 Evropske socialne listine; poziva vse države članice, naj uvedejo podporne ukrepe, s katerimi bodo svojim državljanom zagotovile primerne življenjske pogoje, in naj se dejansko borijo proti brezposelnosti, socialni izključenosti, revščini in pomanjkljivemu zdravstvenemu varstvu;

o o

141.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter parlamentarni skupščini Sveta Evrope.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0126.

(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0105.

(3) UL L 180, 19.7.2000, str. 22.

(4) UL C 378, 24.12.2013, str. 1.

(5) UL L 132, 21.5.2016, str. 1.

(6) UL L 328, 6.12.2008, str. 55.

(7) UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

(8) UL L 373, 21.12.2004, str. 37.

(9) UL L 204, 26.7.2006, str. 23.

(10) UL L 95, 15.4.2010, str. 1.

(11) UL L 101, 15.4.2011, str. 1.

(12) UL L 335, 17.12.2011, str. 1.

(13) UL L 315, 14.11.2012, str. 57.

(14) UL L 251, 16.9.2016, str. 1.

(15) UL L 180, 29.6.2013, str. 60.

(16) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0594.

(17) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0062.

(18) UL C 93, 9.3.2016, str. 165.

(19) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0286.

(20) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0102.

(21) UL C 124 E, 25.5.2006, str. 405.

(22) UL C 289, 9.8.2016, str. 57.

(23) UL C 93, 9.3.2016, str. 52.

(24) UL C 328, 6.9.2016, str. 4.

(25) UL C 55, 12.2.2016, str. 33.

(26) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0409.

(27) UL L 178, 17.7.2000, str. 1.

(28) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 101.

(29) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0043.

(30) To obliko trgovine z ljudmi je Parlament že predstavil v svoji resoluciji z dne 10. marca 2016 o razmerah v Eritreji (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0090).

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/28

P8_TA(2016)0486

Skladna politika EU za kulturno in kreativno industrijo

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2016 o skladni politiki EU za kulturno in kreativno industrijo (2016/2072(INI))

(2018/C 238/02)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2016 z naslovom Novi program znanj in spretnosti za Evropo – Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost (COM(2016)0381),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2014 z naslovom Uspešnemu podatkovno vodenemu gospodarstvu naproti (COM(2014)0442),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. januarja 2014 z naslovom Za oživitev evropske industrije (COM(2014)0014),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. januarja 2013 z naslovom Akcijski načrt za podjetništvo 2020 – Oživitev podjetniškega duha v Evropi (COM(2012)0795),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. decembra 2012 o vsebini na enotnem digitalnem trgu (COM(2012)0789),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. septembra 2012 z naslovom Spodbujanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za rast in delovna mesta v EU (COM(2012)0537),

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 26. septembra 2012 z naslovom Competitiveness of the European High End Industries (Konkurenčnost evropskega sektorja luksuznih izdelkov) (SWD(2012)0286),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. junija 2010 z naslovom Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike (COM(2010)0352),

—	ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 27. aprila 2010 z naslovom Izkoriščanje potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij (COM(2010)0183),

—	ob upoštevanju študije Komisije iz junija 2015 z naslovom Boosting the competitiveness of cultural and creative industries for growth and jobs (Povečanje konkurenčnosti kulturne in kreativne industrije za rast in delovna mesta) (EASME/COSME/2015/003),

—	ob upoštevanju študije Komisije iz junija 2009 o vplivu kulture na ustvarjalnost,

—	ob upoštevanju sporočila Odbora regij z dne 30. maja 2013 o spodbujanju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o ustvarjalni in kulturni panogi – evropskem adutu v svetovni konkurenci (1),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (2),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES (3),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (4),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (5) (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (6),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (7),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (2014–2020) in o razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES (8),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. junija 2016 o enakosti spolov,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 27. maja 2015 o povezovanju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev z drugimi sektorji za spodbujanje inovacij, ekonomske vzdržnosti in socialnega vključevanja,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. decembra 2012 o posodobitvi sporočila o industrijski politiki – močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o kulturi, ki spodbuja ustvarjalnost in inovacije,

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in Visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 8. junija 2016 z naslovom Towards an EU strategy for international cultural relations (Strategiji EU za mednarodne kulturne povezave naproti) (JOIN(2016)0029),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 z naslovom Aktu za enotni digitalni trg naproti (9),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 z naslovom Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo (10),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 o spodbujanju evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev kot virov gospodarske rasti in delovnih mest (11),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2012 o malih in srednjih podjetjih (MSP): konkurenčnost in poslovne priložnosti (12),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o kulturnih razsežnostih zunanjega delovanja EU (13),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij (14),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o kulturnih industrijah v Evropi (15),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2007 o socialnem statusu umetnikov (16),

—	ob upoštevanju Konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki jo je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) sprejela 20. oktobra 2005,

—	ob upoštevanju poročila OECD in EUIPO z dne 18. aprila 2016 z naslovom Trade in Counterfeit and Pirated Goods – Mapping the Economic Impact (Trgovina s ponarejenim in piratskim blagom – opredelitev ekonomskega učinka) (17),

—	ob upoštevanju študije Unesca iz decembra 2015 z naslovom Cultural times: The first global map of cultural and creative industries (Kulturni časi: prvi svetovni zemljevid kulturne in kreativne industrije);

—

ob upoštevanju poročila delovne skupine strokovnjakov držav članic EU iz novembra 2015 z naslovom Towards more efficient financial ecosystems: innovative instruments to facilitate access to finance for the cultural and creative sectors (Učinkovitejšemu finančnemu ekosistemu naproti: inovativni instrumenti za spodbujanje dostopa do financiranja kulturnega in kreativnega sektorja),

—	ob upoštevanju členov 167 in 173 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju skupne razprave Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za kulturo in izobraževanje v skladu s členom 55 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A8-0357/2016),

A.	ker Komisija v svojem omenjenem sporočilu z naslovom Spodbujanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za rast in delovna mesta v EU priznava, da ima kulturna in kreativna industrija (18) ključno vlogo pri socialnem in gospodarskem razvoju EU in njenih držav članic;

ker bi EU morala spodbujati in vlagati v nove vire pametne, trajnostne in vključujoče rasti; ker bi morala v zvezi s tem izkoristiti pretežno še neizkoriščeni potencial za ustvarjanje rasti in delovnih mest v kulturni in kreativni industriji, saj ta industrija znatno vpliva na področja, kot so novi poslovni modeli, ustvarjalnost in inovacije, digitalizacija ter pridobivanje spretnosti;

ker ima kulturna in kreativna industrija dvojno in inherentno vrednost, saj zaradi svoje neposredne povezanosti z umetniki in ustvarjalci ohranja in spodbuja kulturno in jezikovno raznolikost ter krepi evropsko, nacionalno, regionalno in lokalno identiteto, hkrati pa ohranja socialno kohezijo in prek različnih modelov ustvarjanja vrednosti bistveno prispeva k ustvarjalnosti, naložbam, inovacijam in zaposlovanju v EU ter deluje kot gonilo trajnostne gospodarske rasti v EU in njenih držav članic;

D.	ker evropska kultura in umetnost temelji na 3 000 letih skupne kulturne dediščine, prenaša znanja in vrednote ter prispeva k varovanju oprijemljivih in neoprijemljivih pričevalcev človeškega in naravnega sveta za sedanje in prihodnje generacije;

ker kulturna diplomacija, ki temelji na vzajemnem spoštovanju vrednot in posebnosti, krepi dvo- in večstranske odnose med evropskimi in tretjimi državami, prek osebnega stika povezuje družbe in spodbuja sodelovanje na vseh področjih kulturne in kreativne industrije ter prispeva k boljšemu medsebojnemu razumevanju in skupnim projektom, hkrati pa je gonilo gospodarske in družbene rasti;

F.	ker kulturna in kreativna industrija prispeva k „mehki moči“ Evrope, saj na svetovni ravni predstavlja evropske vrednote, kot so kultura, ustvarjalnost, kakovost, odličnost in obrtništvo;

ker je kulturna in kreativna industrija v središču občutljivega dvodelnega ekosistema, ki je razdeljen na velike, mednarodno konkurenčne skupine ter inovativna mala, srednja in zagonska podjetja, ki to področje neprestano obnavljajo ter ohranjajo in spodbujajo raznolikost, ustvarjajo delovna mesta, a so včasih ranljiva, zlasti kar zadeva njihov dostop do trgov in finančnih sredstev;

ker kulturna in kreativna industrija v Evropi zagotavlja več kot 12 milijonov delovnih mest s polnim delovnim časom, kar pomeni 7,5 % delovne sile v EU, pri čemer ustvarja dodano vrednost k BDP v višini približno 509 milijard EUR (5,3 % skupne bruto dodane vrednosti EU); ker kulturna in kreativna industrija v nekaterih regijah predstavlja znatno višji odstotek BDP in zaposluje večji delež lokalnega prebivalstva;

I.	ker iz študije Evropskega patentnega urada in Urada za usklajevanje na notranjem trgu izhaja, da panoge, v katerih se intenzivno uporabljajo pravice intelektualne lastnine, ustvarijo več kot četrtino delovnih mest in več kot tretjino gospodarske dejavnosti v EU;

ker skoraj 39 % BDP Unije ustvarijo panoge, v katerih se intenzivno uporabljajo pravice intelektualne lastnine, pri čemer panoge, v katerih se intenzivno uporabljajo znamke, ustvarijo 34 % celotnega BDP, panoge, v katerih se intenzivno uporablja oblikovanje, 13 %, panoge, v katerih se intenzivno uporabljajo patenti, 14 % in panoge, v katerih se intenzivno uporabljajo avtorske pravice, 4,2 % (19);

K.	ker je v kulturni in kreativni industriji v EU zaposlenih 2,5-krat več oseb kot v avtomobilski industriji in petkrat več oseb kot v kemični industriji;

L.	ker ima kulturna in kreativna industrija pomembno vlogo pri ustvarjanju dinamičnih in prepoznavnih regij, kar lahko pomaga izboljšati kakovost življenja državljanov in je lahko pomemben dejavnik tujih naložb;

M.	ker so avtorji in izvajalci pri izvoru in samem viru kulturne in kreativne industrije;

ker se delovna mesta v kulturnem sektorju najverjetneje ne bodo prenesla v tujino, saj so vezana na specifične kulturne, pogosto regionalne in zgodovinske kompetence; ker kulturna in kreativna industrija pomembno prispeva k zaposlovanju mladih, in sicer bolj kot kateri koli drug sektor, in ker se je med gospodarsko krizo po letu 2008 izkazala za najodpornejšo industrijo; ker se je število delovnih mest v kulturni in kreativni industriji med letoma 2008 in 2014 po vsej EU povečalo; priznava pomembno vlogo, ki jo ima Evropski socialni sklad pri spodbujanju zaposlovanja mladih in razvoju spretnosti;

ker ima kulturna in kreativna industrija privlačne značilnosti z vidika lokalnega razvoja: uporablja nabor spretnosti na celi vrsti različnih ravni, praviloma je družbeno odgovorna in vključujoča ter ustvarja pozitivne zunanje učinke v okoljih, v katerih se nahaja; ker je odprta in sodeluje z drugimi dejavnostmi, kar povzroča učinke aglomeracije in grozdenja, ter praviloma velik del skupne dodane vrednosti ustvari na lokalni ravni;

P.	ker sta prožnost in mobilnost neločljivo povezani s poklicno umetniško dejavnostjo in je zato pomembno, da se nepredvidljiva in včasih negotova narava umetniškega poklica kompenzira z zagotovitvijo dejanske socialne varnosti;

Q.	ker kulturno in kreativno industrijo večinoma sestavljajo mala podjetja in mikropodjetja in ker podjetja v kulturni in kreativni industriji z manj kot desetimi zaposlenimi zaposlujejo več kot 95 % (20) delovne sile;

ker obstaja napačna predstava, da so naložbe v kulturni in ustvarjalni industriji bolj tveganje kot v drugih panogah, in ker ta argument med drugim temelji na tem, da je kulturna in ustvarjalna industrija panoga, v kateri se intenzivno uporabljajo pravice intelektualne lastnine, in da je nematerialno blago težko uporabiti kot jamstvo za financiranje;

S.	ker so ustvarjalci v kulturnem in kreativnem sektorju vse redkeje v rednem delovnem razmerju; ker so vse pogosteje samozaposleni ali izmenično samozaposleni in v delovnem razmerju, zaposleni s krajšim delovnim časom ali občasno zaposleni;

ker imajo pobude in sektorji na področju kulture večplastno vlogo pri lokalnem in regionalnem razvoju in tradicionalno prispevajo k povečevanju privlačnosti regij, zagotavljajo socialno-ekonomsko vključevanje ter razvoj podeželja in odročnih območij, hkrati pa omogočajo tudi celovito in trajnostno oživljanje mest;

U.	ker ima kulturna in kreativna industrija ključno vlogo pri ponovni industrializaciji Evrope, spodbuja rast in ima strateški položaj za ustvarjanje inovativnih učinkov prelivanja na druge industrijske sektorje, kot so turizem, maloprodaja in digitalne tehnologije;

ker je kulturna in kreativna industrija gonilo inovacij in razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije v Evropi; ker digitalna preobrazba industrije nudi nove možnosti za razvoj novih poslovnih modelov in širitev trga, hkrati pa je tudi izziv za tradicionalne sektorje kulturne in kreativne industrije;

W.	ker kreativna industrija sodi med najbolj podjetne sektorje, ki razvija prenosljive spretnosti, kot so ustvarjalno mišljenje, reševanje problemov, sposobnost za skupinsko delo in iznajdljivost;

X.	ker lahko turizem industrijske dediščine in industrijski muzeji nudijo nove možnosti s kulturnega in gospodarskega vidika, predvsem za postindustrijske regije, ter ohranijo tradicionalna evropska znanja;

Y.	ker od različnih virov financiranja EU le program Ustvarjalna Evropa in Evropski sklad za strateške naložbe omenjata kulturno in kreativno industrijo kot posebno prednostno nalogo;

ker bi od začetka veljavnosti Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 nekatere ukrepe na področju kulturne dediščine (zlasti restavriranje in ohranjanje) ter – v nekaterih primerih, kulturnih dejavnosti, ki se financirajo iz sredstev EU in dodatnih regionalnih sredstev – lahko šteli kot državno pomoč, kljub njihovemu lokalnemu pomenu in kljub negospodarskemu značaju in nekomercialni organizaciji zadevnih dejavnosti in kulturne ustanove, kar znatno ovira pristojne regionalne organe in povzroča zamude pri izvedbi teh ukrepov;

AA.	ker je inovativna evropska kulturna in kreativna industrija, ki temelji na raziskavah, na današnjem vse bolj povezanem in globaliziranem trgu bistvenega pomena za zagotavljanje jezikovne in kulturne raznolikosti, pluralizma ter ponudbe inovativnih in visokokakovostnih storitev;

AB.

ker kulturni in kreativni sektor – čeprav je delež dostopa do in izmenjave kulturnih in ustvarjalnih vsebin danes večji kot kdaj koli prej (zlasti pri storitvah, kot so platforme za vsebine, ki jih naložijo uporabniki, in storitvah združevanja vsebin) in so stroški distribucije in proizvodnje z razvojem tehnologije padli – na podlagi tega povečanja potrošnje ni zabeležil primerljivega povečanja svojih prihodkov, kar je v veliki meri posledica pomanjkanja preglednosti v verigi ustvarjanja vrednosti in pravne jasnosti in težav, s katerimi se soočajo tradicionalni sektorji pri prilagajanju na digitalno preobrazbo;

AC.	ker Komisijo poziva, naj sprejme ustrezne ukrepe za lažje oblikovanje privlačnih zakonitih ponudb in čezmejno razpoložljivost, da se zmanjša vrednostna vrzel in zagotovi, da avtorji, ustvarjalci, izvajalci in imetniki pravic prejemajo pravično plačilo za svoje delo;

AD.	ker se kulturna in kreativna industrija zaradi vse večje razširjenosti digitalnih tehnologij sooča z znatnimi spremembami, kar spreminja pogoje umetniškega dela in vpliva na pravo intelektualne lastnine;

AE.	ker je kulturna in kreativna industrija še vedno podcenjena in neprepoznana, predvsem v smislu njene zmožnosti dostopa do zagonskega kapitala in financiranja;

AF.

ker najnovejša študija, ki jo je naročila Komisija (21), pri opredelitvi kulturne in kreativne industrije upošteva sektor luksuznih izdelkov, ki temelji na ustvarjalnosti; ker sta sektorja mode in luksuznih izdelkov odvisna od velikega kulturnega in ustvarjalnega vložka, prispevata k ohranjanju evropskega večstoletnega tehničnega znanja in izkušenj ter temeljita na kulturni dediščini in tradicijah, ki jih drugi ne morejo kopirati; ker bi bilo treba okrepiti sodelovanje, da bi upoštevali spremembe pri zaposlovanju in potrebo po posebnih spretnostih;

AG.

ker so nacionalne ocene za kulturno in kreativno industrijo redko primerljive, saj države članice za to industrijo še vedno uporabljajo različne opredelitve; ugotavlja, da te opredelitve zajemajo tudi široke kategorije kulturne in kreativne industrije, kot so programska oprema, oglaševanje in trženje, ki so zelo uspešne v ekonomskem smislu in kot primeri evropske ustvarjalnosti in podjetnosti;

AH.	ker je mednarodna trgovina s ponarejenim in piratskim blagom leta 2013 dosegala do 2,5 % svetovne trgovine in do 5 % uvoza v EU, kar ustreza 85 milijardam EUR;

AI.

ker so bile v industrijskem gospodarstvu naložbe osredotočene predvsem na materialno blago, ki je bilo glavno gonilo rasti, v sedanji kreativni industriji pa se največ vlaga v nematerialno blago, ki je bilo tudi vir vrednosti in gonilo rasti; ker je treba financiranje kulturne in kreativne industrije obravnavati v tem kontekstu;

AJ.	ker sta razvoj digitalne tehnologije in infrastrukture sicer prednostna naloga evropskih politik, je pa še vedno treba izboljšati spletno razširjanje kulturnih ali ustvarjalnih dobrin in storitev prek kulturnih institucij;

AK.

ker kulturna in kreativna industrija prispeva k ohranjanju in izboljšanju obsežne kulturne, zgodovinske in arhitekturne dediščine Evrope; ker je kulturni in kreativni sektor pomemben za razvoj kulturne diplomacije, za turistično industrijo ter spodbujanje nacionalnih in lokalnih kultur, napredek ter razvoj mest in regij;

Opredelitev in statistični podatki

poziva Komisijo, naj za kulturni in kreativni sektor razvije celovit, usklajen in dolgoročen okvir industrijske politike, ter EU, naj vključi razvoj, učinkovito spodbujanje in varstvo ter ustrezno financiranje kulturne in kreativne industrije, da bi tako okrepili njeno konkurenčnost in ji omogočili, da uresniči svoj potencial v smislu ustvarjanja kakovostnih delovnih mest in rasti;

poziva Komisijo, naj svoje prihodnje politike oblikuje na podlagi naslednje opredelitve kulturne in kreativne industrije: „kulturna in kreativna industrija je industrija, ki temelji na kulturnih vrednotah, kulturni raznolikosti, individualni in/ali kolektivni ustvarjalnosti, spretnostih in nadarjenosti, na podlagi katerih lahko z ustvarjanjem družbene in gospodarske vrednosti predvsem iz intelektualne lastnine ustvarja inovacije, premoženje in delovna mesta; zajema sektorje, ki so odvisni od kulturnih in ustvarjalnih vložkov, in sicer arhitekturo, arhive in knjižnice, umetnostne obrti, avdiovizualno področje (vključno s filmom, televizijo, programsko opremo in videoigrami ter multimedijo in glasbenimi posnetki), kulturno dediščino, oblikovanje, sektor luksuznih izdelkov, ki temeljijo na ustvarjalnosti, in modo, festivale, živo glasbo, uprizoritvene umetnosti, knjige in založništvo (časopisi in revije), radio in vizualne umetnosti ter oglaševanje“;

poziva Komisijo, naj ob upoštevanju tega, da države članice uporabljajo nacionalne sisteme za klasifikacijo dejavnosti kulturne in kreativne industrije, opredeli posebne kazalnike za spremljanje in analizo kulturnega, gospodarskega in družbenega učinka ter dinamiko svojih politik ter zakonodajnih predlogov, povezanih s kulturnim in kreativnim sektorjem, ter vlogo tega sektorja kot gonila inovacij na vseh drugih področjih dejavnosti v EU in v povezanih tretjih državah; zato poudarja, da mora Komisija poiskati alternativne vire podatkov, s katerimi bi dopolnili in izboljšali uradne statistične podatke; poudarja, da so poslovni modeli v kulturni in kreativni industriji pogosto kompleksni, kar je z vidika tradicionalnih oblik financiranja lahko problematično, in da je treba zagotoviti boljše razumevanje pozitivnih učinkov javnih naložb, zagotoviti pa je treba tudi ravni analize, ki so potrebne za privabljanje več zasebnih naložb; nadalje poziva Komisijo, naj si prizadeva za usklajevanje, da bi omogočili transnacionalne sinergije, kot so projekti sodelovanja, priložnosti za mobilnost in skupni podvigi na tem področju;

poudarja, da je treba zbrati statistične podatke o kulturni in kreativni industriji, kar bo prispevalo k razpravi o kulturni politiki, ter poziva Komisijo in Eurostat, naj v svojih prizadevanjih, da bi redno analizirala in merila učinek kulturne politike na celoten kulturni in kreativni sektor, ta sektor vključita v svoje letne statistike, in sicer na podlagi analize vrednosti in učinkov prelivanja, ki jo ima kulturna in kreativna industrija v digitalni dobi, ter naj objavita dvoletno poročilo o razvoju kulturne in kreativne industrije v Evropi; v zvezi s tem poudarja, da je treba okrepiti vlogo Eurostat in Skupnega raziskovalnega središča;

Okvirni pogoji in spodbujanje inovacij

poziva Komisijo, naj uvede krovno shemo, s katero bo premostila vrzel med raziskavami in razvojem, evropsko proizvodnjo ustvarjalnih vsebin in tehnološkimi inovacijami na področju medijev in širše; ugotavlja, da bi takšna shema spodbudila ustvarjanje ustvarjalnih in konkurenčnih storitev EU, tržne in zaposlitvene priložnosti ter izboljšala dostop malih, srednjih in zagonskih podjetij do trgov, obenem pa ohranila evropsko pluralističnost in raznolikost, ki bo temeljila na močnih sinergijah med kulturno in kreativno industrijo ter tehnološkimi inovacijami, kar bo okrepilo evropski enotni digitalni trg;

poudarja, da sta digitalna tehnologija in infrastruktura odvisni od vsebine, ki jo zagotavljajo ustvarjalci; ugotavlja, da je neposredni dostop svetovnih občinstev privedel do novih oblik umetniške in ustvarjalne vsebine; zato poziva Komisijo, naj poišče ravnotežje med potrebami vseh ustreznih akterjev in oblikuje ustrezen pravni okvir, tudi v zvezi z avtorskimi pravicami, za vrednostno verigo v digitalni dobi, ki bo upošteval posebnosti sektorja, omogočal nadaljnje inovacije, spodbujal pregledna pogodbena razmerja in privedel do oblikovanja pravice do pravičnega plačila in pravnega varstva avtorjev, ustvarjalcev in vseh strani, ki sodelujejo pri njihovem ustvarjalnem procesu ter njihovih delih, s čimer bi zagotovili uspešno digitalno gospodarstvo;

poudarja, kako pomembno je, da države članice, ki želijo podpirati in spodbujati kreativno industrijo ter spodbujati ustvarjalnost in produktivnost na vseh ravneh, sodelujejo ter si stalno izmenjujejo znanje in primere najboljše prakse;

meni, da je varstvo avtorskih in sorodnih pravic glavni vir prihodkov kulturne in kreativne industrije; poziva Komisijo, naj glede na potekajočo reformo avtorskih pravic v sodelovanju z industrijo in združenji potrošnikov oblikuje uravnotežene pravne rešitve, ki bodo prilagojene digitalni dobi ter bodo ustrezale in v enaki meri izpolnjevale interese malih, srednjih in zelo malih podjetij in mikropodjetij, ustvarjalcev, imetnikov in uporabnikov pravic, samostojnih delavcev in potrošnikov, da se pojasni, da se izjeme v zvezi z odgovornostjo lahko uporabljajo le za dejansko nevtralne in pasivne ponudnike spletnih storitev, kot je opredeljeno v direktivi o e-poslovanju in sodni praksi Sodišča Evropske unije, in ne za storitve, ki imajo dejavno vlogo pri razdeljevanju, spodbujanju in monetarizaciji vsebin na škodo ustvarjalcev; meni, da je – glede na brezmejno naravo digitalnega okolja – treba poskrbeti za usklajenost regulativnih organov, organov pregona in pravosodnega sistema znotraj EU;

poudarja, da so preverjanja o tem, kdo je imetnik pravic, in nepregledni predpisi o avtorskih pravicah upravna bremena, ki povzročajo visoke stroške in veliko dela, zlasti za mala in srednja podjetja, ki poslujejo čezmejno; zato priporoča oblikovanje skupne vseevropske zbirke podatkov z vsemi razpoložljivimi informacijami o imetnikih pravic za vsak sektor, da bi tako olajšali prenos pravic;

10.

poudarja, da je Direktiva 2014/26/EU privedla do izboljšav pri sistemu pridobivanja pravic za glasbena dela v spletnem okolju; poziva Komisijo, naj tudi v drugih sektorjih izboljša dobro upravljanje, učinkovitost, preglednost in odgovornost organizacij za kolektivno upravljanje pravic;

11.

poudarja, da sta piratstvo in ponarejanje še vedno resno vprašanje za kulturno in kreativno industrijo ter državljane; poudarja, da te nezakonite dejavnosti povzročajo velike izgube v smislu prihodka in delovnih mest in da lahko povzročijo varnostne in zdravstvene težave, ki jih je treba obravnavati; pozdravlja, da industrija sodeluje pri iskanju rešitev za boj proti piratstvu in ponarejanju, ter poudarja, da je treba okrepiti boj proti tem nezakonitim dejavnostim;

12.

poudarja, da je treba nadzorovati in okrepiti uporabo obstoječih izvršilnih predpisov po vsej EU; priporoča, naj se preučita uvedba strožjih sankcij in spodbujanje sistema jamstev za sledljivost, s katerima bi odvrnili ponarejevalce (zlasti tiste z obsežno dejavnostjo za namen prodaje), ter naj se povečata odškodnina in nadomestilo za imetnike pravic; poziva EU in države članice, naj začnejo izvajati kampanje ozaveščanja za boj proti piratstvu in ponarejanju in opredelijo trende in se učinkoviteje usmerijo vanje, hkrati pa naj spodbujajo imetnike pravic in ponudnike storitev, da zagotavljajo preproste načine dostopa do zakonitih vsebin za odvračanje od piratstva; poleg tega poudarja, da je treba v boj proti spletnemu ponarejanju vključiti vse digitalne akterje;

13.

poziva Komisijo, naj predlaga učinkovite ukrepe za boj proti spletnemu piratstvu, s čimer bi zlasti zagotovili, da bodo ponudniki spletnih storitev, ki gostijo vsebine, izvedli učinkovite ukrepe za odstranitev nezakonitih vsebin iz njihovih storitev ter sprejeli ukrepe, s katerimi bi preprečili, da bi se te vsebine po njihovem umiku ponovno pojavile;

14.

meni, da je nujno treba preseči izolacionistično razmišljanje znotraj tradicionalnih področij politike in spodbujati učinke prelivanja na področju kulturne in kreativne industrije;

15.

poziva Komisijo in države članice, naj v okviru svojih pristojnosti spodbujajo medsektorsko sodelovanje tako, da vzpostavijo učne laboratorije, ustvarjalna središča, prostore za sodelo, programe mreženja ter kulturne in ustvarjalne grozde in mreže na regionalni, nacionalni, evropski in mednarodni ravni, s katerimi bi spodbujali sodelovanje med mikropodjetji ter malimi, srednjimi in velikimi podjetji ter med neprofitnimi organizacijami in gospodarskimi družbami v kulturni in kreativni industriji, tradicionalnimi obrtmi, organizacijami, ki se ukvarjajo z dediščino, turističnim sektorjem, raziskovalnimi središči, univerzami, vlagatelji in oblikovalci politike; poleg tega poziva k podpori razvoja inovacijam prijaznega in podpornega pravnega okolja za ustvarjanje in preskušanje novih poslovnih modelov, izdelkov in storitev v okviru strateških partnerstev med producenti, distributerji in organizatorji ter k podpori dejavnosti podjetniških inkubatorjev;

16.

meni, da je nujno, da imajo Unija in njene države članice tudi v prihodnje možnost ohranjati in razvijati svoje kulturne in avdiovizualne politike, in to v okviru svojih obstoječih zakonov, standardov in sporazumov, tudi Unescove konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov; zato poziva, da se v sporazumih med Unijo in tretjimi državami jasno določi izključitev kulturnih in avdiovizualnih storitev, vključno s spletnimi storitvami; v zvezi s tem poudarja, da morajo kulturne in avdiovizualne storitve ostati izven pogajalskega mandata za splošne sporazume o prosti trgovini, pri čemer poudarja, da imajo kulturna in ustvarjalna dela dvojno in inherentno vrednost;

17.

poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira gradnjo, izboljševanje in širitev infrastrukture, ki je bistvena za podpiranje kreativne industrije v Evropi, zlasti z zagotavljanjem širjenja hitrih širokopasovnih povezav na podeželju in oddaljenih področjih;

18.

priznava, da so številna mesta in regije po Evropi razvila obsežne načrte za svojo lokalno kulturno in kreativno industrijo; poziva Komisijo, naj iz teh strategij črpa primere najboljše prakse;

19.

poziva Komisijo in države članice, naj preučijo, ali je evropsko leto kulturne dediščine 2018 dobra priložnost za spodbujanje evropske odličnosti v kulturni in kreativni industriji, in poudarja, da sta potrebna ustrezen program in financiranje;

20.

poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj izkoristi potencial kulturne diplomacije, tako da spodbuja in izboljša konkurenčnost evropskega kulturnega in kreativnega sektorja;

Digitalizacija kulturne in kreativne industrije

21.

poudarja, da kulturna in kreativna industrija, ki jo večinoma sestavljajo mala in srednja podjetja, deluje v nenehno razvijajočem se okolju in da mora zaradi tega iznajti in oblikovati nove poslovne modele, da bi tako razvila tržno usmerjene rešitve in pritegnila nova občinstva; poudarja priložnosti, ki jih prinašajo nove informacijske in komunikacijske tehnologije, kot so velepodatki, računalništvo v oblaku, internet stvari, gospodarstvu in družbi, zlasti kadar so vključene v sektorje, kot je kulturna in kreativna industrija, in zlasti v zvezi z distribucijo, izkoriščanjem in proizvodnjo ustvarjalnih del; poudarja pa, da mora biti dokončanje enotnega digitalnega trga prednostna naloga, da bo lahko kulturna in kreativna industrija v celoti izkoristila potencial novih tehnologij za rast in delovna mesta; nadalje poudarja, da je treba izboljšati pravno varnost in zmanjšati upravno obremenitev; poziva države članice in Komisijo, naj podprejo digitalizacijo kulturnih vsebin; v zvezi s tem poudarja, da bi morala Komisija pri načrtu za digitalizacijo industrije in okvir EU za njegovo izvrševanje v celoti upoštevati posebnosti kulturne in kreativne industrije;

22.

meni, da so digitalne platforme sredstvo za zagotavljanje širšega dostopa do kulturnih in ustvarjalnih del ter da kulturnemu in kreativnemu sektorju ponujajo odlične priložnosti za to, da razvijejo nove poslovne modele; poudarja, da bi bilo treba razmisliti, kako bi ta postopek lahko deloval z večjo pravno varnostjo in spoštovanjem imetnikov pravic; poudarja pomen preglednosti in zagotavljanja enakih konkurenčnih pogojev; v zvezi s tem meni, da je varstvo imetnikov avtorskih pravic znotraj okvira za avtorske pravice in intelektualno lastnino nujno za zagotovitev priznavanja vrednosti in spodbujanje inovacij, ustvarjalnosti, naložb in proizvodnje vsebin;

23.

poudarja, da digitalizacija in zlitje medijev ustvarja nove priložnosti za dostop, distribucijo in promocijo evropskih del in da je pomembno zagotavljati sredstva za digitalizacijo in ohranitev ter spletno dostopnost evropske kulturne dediščine;

Delovni pogoji v kulturni in kreativni industriji

24.

poudarja, da je atipična zaposlitev (s krajšim delovnim časom ter pogodbami za določen čas, začasno delo in ekonomsko odvisna samozaposlitev) delavcev v kulturnem in kreativnem sektorju, zlasti v sektorju medijev in kulture, redna praksa; poudarja, da je treba odpraviti ovire, ki umetnikom in kulturnim delavcem onemogočajo mobilnost, ter podpira zahtevo Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, da naj Komisija najde ustrezno rešitev za izboljšanje mobilnosti zaposlenih v kulturni in kreativni industriji v EU in za poenostavitev vizumskih postopkov za izmenjavo informacij s tretjimi državami;

25.

poziva države članice, naj razvijejo oz. uporabljajo pravni in institucionalni okvir za umetniško ustvarjanje, tako da sprejmejo oz. izvajajo vrsto skladnih in celovitih ukrepov v zvezi s pogodbami, kolektivnim zastopanjem, socialno varnostjo, zdravstvenim zavarovanjem, neposrednim in posrednim obdavčevanjem ter skladnostjo z evropskimi predpisi, da bi izboljšali mobilnost umetnikov po vsej EU;

26.

je seznanjen z visokim deležem žensk v kreativnem sektorju in zlasti z razmerami samozaposlenih mater oz. tistih, ki se vračajo na trg dela (matere podjetnice);

27.

opozarja na razliko med povprečnimi plačami moških in žensk v EU (16,1 % v letu 2014) in pokojninami (40,2 %) ter poudarja, da se ženske v kulturni in kreativni industriji srečujejo z enakimi ovirami kot v drugih sektorjih gospodarstva, zlasti kar zadeva razliko med plačami in pokojninami moških in žensk, dostop do financiranja, stereotipe, usposabljanje in vseživljenjsko učenje;

Izobraževanje, spretnosti in usposabljanje

28.

poudarja, da imajo vsi ljudje v sebi ustvarjalni impulz in da bi bilo treba ustvarjalne spretnosti razvijati že od malega, da bi se postavili temelji za stalno obnavljanje ustvarjalnih talentov; hkrati pa ugotavlja, da je te spretnosti mogoče spodbujati v vseh življenjskih obdobjih, zlasti prek dostopnih programov vseživljenjskega učenja; spodbuja države članice, naj spodbujajo boljše poznavanje kulturne in kreativne industrije v okviru programov izobraževanja in usposabljanja, naj razvijajo poučevanje medijske pismenosti in digitalnih spretnosti ter izboljšajo svoje sisteme usposabljanja, učenja in pridobivanja kvalifikacij, da bodo učenci vseh starosti lahko pridobili celovito izobrazbo na področju ustvarjalnih disciplin;

29.

opozarja, da diplomantom kulturnih in umetniških disciplin primanjkujejo medsektorske – in zlasti podjetniške – spretnosti, poleg tega pa tudi zakonodaje o avtorskih pravicah in sredstev za varstvo teh pravic ne poznajo dovolj dobro; meni, da je zato države članice in izobraževalne ustanove pomembno spodbujati k temu, da odpravijo to vrzel, tako da prilagodijo učne programe, da bi zagotovili stalno poklicno usposabljanje ter ustvarjalno in podjetniško izobraževanje bolje vključili, s tem pa okrepili poslovne, finančne, trženjske in upravljavske spretnosti podjetnikov, dejavnih v kreativni industriji;

30.

poziva države članice, naj bolj podpirajo učitelje ter jim omogočijo, da bodo razvijali ustvarjalne in inovativne sposobnosti mladih, in sicer s posodobitvijo učnih procesov ter vključitvijo medijske pismenosti, umetnosti, glasbe, gledališča in filma v programe izobraževanja in usposabljanja; poziva države članice, naj razvijajo znanje o kulturni dediščini, umetniških praksah in umetniškem izražanju, pa tudi mehke veščine, usmerjene v ustvarjalnost in inovativnost; jih nadalje poziva, naj podpirajo sodelovanje med šolami, da si bodo izmenjevale najbolj učinkovite metode in primere prakse s področja spodbujanja ustvarjalnosti in inovacij, da bodo ljudje cenili vrednost izdelkov in storitev kreativne industrije;

31.

opozarja, da lahko partnerstva z izobraževalnimi ustanovami prispevajo tudi k spodbudnemu učnemu okolju in vključevanju prikrajšanih in marginaliziranih skupin ter ponudijo priložnosti ljudem v prikrajšanih soseskah;

32.

poudarja potencial kulturne in kreativne industrije pri zaposlovanju in ponovni industrializaciji ter zlasti, da je v kulturnem in kreativnem sektorju vse več priložnosti, ki jih za mlade ustvarja digitalno okolje; poziva Komisijo in države članice, naj kulturno in kreativno industrijo vključijo v pobudo za zaposlovanje mladih ter zagotovijo finančna sredstva za podpiranje poklicnih poti, podjetništvo in usposabljanja v tem sektorju, in sicer tako da oblikujejo programe vajeništva ter olajšajo mobilnost in izmenjavo prek programov mentorstva in pripravništva; zato poziva k učinkovitejši uporabi sredstev, zagotovljenih v okviru jamstva za mlade;

33.

opozarja, da je eden od glavnih izzivov, s katerim se sooča sektor kulturne dediščine, postopno izumiranje tradicionalnih spretnosti in obrti; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ohranjanje dediščine, kulturne in jezikovne raznolikosti, tradicionalnih spretnosti ter evropskega, nacionalnega, regionalnega in lokalnega tehničnega znanja in izkušenj, ohranijo in spodbujajo obrti, povezane s kulturno in kreativno industrijo, ter spodbujajo in olajšajo prenos strokovnega znanja, se bolj osredotočijo na poklicno usposabljanje in visokokvalificirano delovno silo, da bi privabile talente, vključno z odličnostjo v obrtništvu v gradbenem sektorju ter na področju ohranjanja in restavriranja; poudarja, da je zato treba negovati močne strateške vezi kulturne politike s socialnimi in produktivnimi viri;

34.

poziva Komisijo, naj s kampanjami ozaveščanja in politikami, ki spodbujajo prenos znanja, opozarja na poklicne priložnosti na področju ročnih obrti in proizvodnje, povezanih s kulturnim in kreativnim sektorjem, da bi ohranili obrtniško in strokovno znanje v teh sektorjih;

35.

spodbuja države članice, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe v zvezi s pobudami programa Erasmus+, da bi tako spodbudile medsektorske pristope med različnimi področji v okviru formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja; spodbuja institucije visokošolskega in poklicnega izobraževanja, naj uvedejo programe, ki bodo združevali umetnost in kulturo, znanost, inženirstvo, tehnologijo, gospodarstvo in druga ustrezna področja; še zlasti poziva k sprejetju ukrepov za zapolnitev vrzeli med predmeti naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika in IKT ter umetnost in oblikovanje, da bi podprli razvoj tehničnih poklicnih poti v kreativni industriji ter kreativne poklicne poti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, ki so bistvenega pomena za rast evropskega kulturnega in kreativnega sektorja; poudarja, da je treba podpirati centre odličnosti in spodbujati izmenjave med poklici v sektorju, tudi v tretjih državah, ter pritegniti in razvijati ustvarjalne talente;

36.

spodbuja države članice, naj spodbujajo sodelovanje med umetniškimi šolami, izvajalci poklicnega izobraževanja in usposabljanja, univerzami in podjetji na področju kulturne in kreativne industrije, vključno z možnostmi gostovanja umetnikov v tujini v poslovnem okolju in izobraževalnih ustanovah, da bi zagotovili boljše ujemanje med ponudbo spretnosti in povpraševanjem na trgu dela in povečali konkurenčni potencial sektorja; priporoča, da se razvije izobraževanje ob delu, kot so programi dualnega izobraževanja;

37.

priporoča, da se oblikujejo in sprejmejo politike za povečanje kulturnega udejstvovanja državljanov EU, ki je v številnih državah članicah še vedno na kritično nizki ravni; poudarja, da bi to prineslo koristi, tako v smislu spodbujanja bolj ustvarjalnih talentov kot zagotavljanja večje in močnejše baze povpraševanja za kulturne in ustvarjalne izdelke EU;

38.

poziva, naj se oblikuje evropska nagrada za kreativno in kulturno industrijo, ki bi bila zasnovana kot francosko-nemška nagrada za kreativno in kulturno industrijo;

39.

poudarja ogromen potencial inovatork in podjetnic ter pomembno vlogo, ki jo imajo v kulturni in kreativni industriji; spodbuja države članice, naj zagotovijo ustrezno finančno podporo in usposabljanje, ter poudarja, kako pomembna sta mreženje in izmenjava primerov najboljše prakse;

40.

poziva, naj se preuči možnost programov mobilnosti za mlade inovatorje, da bi spodbujali izmenjave in inovacije na področju kulture in ustvarjanja;

41.

je seznanjen s sporočilom Komisije z naslovom Novi program znanj in spretnosti za Evropo – Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost in se strinja, da bosta „v hitro spreminjajočem se svetovnem gospodarstvu konkurenčnost in zmogljivost za spodbujanje inovacij v veliki meri odvisni od znanj in spretnosti“ in da ti „privlačijo naložbe in so gonilo pozitivnega cikla novih delovnih mest in rasti“ ter da „so ključ do socialne kohezije“; meni, da je treba pri pregledu okvira ključnih kompetenc in evropskega ogrodja kvalifikacij posebno pozornost nameniti ustvarjalnim spretnostim;

42.

spodbuja države članice, naj izvajajo pobude, kot so „kulturni bonus“, ki ga je uvedla italijanska vlada in za katerega je namenjenih 500 EUR, na voljo pa je vsem 18-letnikom, ki zakonito prebivajo v Italiji, in se lahko uporabi samo za „dejavnosti, ki kulturno bogatijo“, kot so muzeji, galerije, arheološka območja in območja dediščine, knjige in filmi;

Financiranje

43.

opozarja, da ima kulturna in kreativna industrija znatne koristi od javnega financiranja kulture, kar bistveno prispeva tudi h kulturni raznolikosti v Evropski uniji; zato poziva Komisijo in države članice, naj v okviru svojih pristojnosti še naprej zagotavljajo ustrezen proračunski delež za javno financiranje kulture;

44.

poudarja, da je treba okrepiti vladne politike za podporo kulturnega in kreativnega sektorja in povečati proračune za kulturo; poudarja, da je zaradi ostrih proračunskih rezov v javnem financiranju v državah članicah resno ogroženo kulturno in kreativno udejstvovanje v Evropi;

45.

je seznanjen z uspehom shem davčnih ugodnosti za kulturni in kreativni sektor, ki obstajajo v nekaterih državah članicah; zato spodbuja vse države članice, naj uvedejo te sheme, hkrati pa obsoja posebne davčne ureditve (davčna stališča), s pomočjo katerih so nekatera podjetja lahko neupravičeno zmanjšala plačevanje davkov na minimum;

46.

ugotavlja, da lahko kulturna in kreativna industrija sodeluje pri vseh programih, ki jih financira EU, da pa bi se to sodelovanje lahko izvajalo v še večji meri; poziva Komisijo, naj bo njen prvi ukrep vzpostavitev enotne kontaktne točke, npr. spletnega mesta, na katerem bi lahko različni zadevni generalni direktorati tesno sodelovali, da bi izpostavili različne možnosti financiranja za kulturno in kreativno industrijo, razširjali informacije prek vseevropskih kulturnih in ustvarjalnih mrež in nacionalnih organizacij, zbirali in spodbujali primere najboljše prakse ter finančne vlagatelje in institucije bolje seznanjali s posebnostmi in različnimi izzivi kulturne in kreativne industrije, saj bi s tem povečali ozaveščenost kulturne in kreativne industrije o teh možnostih in njen dostop do finančnih sredstev;

47.

poziva Komisijo, naj si prizadeva za vključevanje podpore EU za kulturno in kreativno industrijo, tudi financiranja, in v ta namen sprejme splošno in medsektorsko strategijo EU; hkrati pa poudarja, da se je treba zavedati raznolike narave kulturne in kreativne industrije in da v skladu s tem njenih posebnih sektorskih potreb glede financiranja in inovativnega okolja, zaradi česar so potrebni posebni izvedbeni načrti, kot je skupni okvir za programa Obzorje 2020 in Ustvarjalna Evropa; priznava multiplikacijski učinek, ki ga ima financiranje EU na kulturno in kreativno industrijo, zlasti v nekaterih regijah;

48.

priznava pomembno vlogo neprofitnih, zadružnih in socialnih podjetij v kulturni in kreativni industriji, zato poziva, da je treba preprečiti vsako razlikovanje pri strukturnem in socialnem financiranju EU, ki bi lahko omejevalo upravičenost teh struktur;

49.

ugotavlja, da bi bilo treba vmesni pregled večletnega finančnega okvira in poročila o izvajanju programov EU obravnavati kot medsebojno povezane elemente enega procesa; ugotavlja, da bi bilo treba vlogo in učinek kulturne in kreativne industrije na rast, zaposlovanje in teritorialno kohezijo posebej ovrednotiti in še naprej spodbujati, kar velja zlasti za programa Ustvarjalna Evropa in Obzorje 2020 ter strukturne sklade (Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad); poudarja, da bi moral biti ta proces trdna in usklajena podlaga za revizijo večletnega finančnega okvira in prihodnjo strukturo programa EU po letu 2020;

50.

poziva Komisijo, naj spoštuje člen 167(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter kulturno in kreativno industrijo kot del kulturnega in kreativnega sektorja določi za horizontalno prednostno nalogo v okviru shem in programov financiranja EU, zlasti programa Obzorje 2020 in programa za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESI);

51.

poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi potencialne sinergije med politikami EU, da bi učinkovito uporabili finančna sredstva, ki so na voljo v okviru programov EU, kot so program Obzorje 2020, instrument za povezovanje Evrope, Erasmus+, program EaSI, Ustvarjalna Evropa in COSME, ter skladov ESI, da bi podprli več projektov v kulturni in kreativni industriji;

52.

opozarja, da so še vedno mogoče izboljšave na področju doseganja učinkovite interakcije med skladi ESI in drugimi evropskimi programi, kar je predvideno tudi v programskem obdobju 2014–2020, kjer sta v točkah 4.6 in 6.4 Priloge I k uredbi o skupnih določbah posebej omenjena programa Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa, in sicer z zagotavljanjem boljših informacij v vsej EU in s precej bolj odločnim izvajanjem v državah članicah in njihovih regijah;

53.

poziva Komisijo, naj v luči uvodne izjave 72 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 in sporočila Komisije z dne 19. maja 2016 spremeni in/ali zagotovi razlago, in sicer tistega njenega dela, ki se nanaša na državno pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine, da nekateri ukrepi na področju kulturne dediščine (zlasti restavriranje in ohranjanje) ter v nekaterih primerih kulturne dejavnosti, ki se financirajo iz skladov EU ter dodatnih regionalnih skladov, ne bi bili zajeti s pojmom državne pomoči;

54.

ugotavlja, da je jamstvena shema v okviru programa Ustvarjalna Evropa eden od načinov za obravnavo nujne potrebe po dostopu do financiranja inovativnih in trajnostnih projektov v kulturnem in kreativnem sektorju s posojili; opozarja na zamude pri začetku izvajanja jamstvene sheme; poudarja, da je treba povečati proračun programa Ustvarjalna Evropa in jamstvene sheme, da bi učinkovito podprli evropsko kulturno in ustvarjalno izražanje, povečali raznovrstnost upravičencev do finančnih sredstev, kulturnim izvajalcem iz vseh držav članic zagotovili enak dostop do te jamstvene sheme in povečali njihovo udeležbo v njej;

55.

ugotavlja, da bi moral Evropski sklad za strateške naložbe malim in srednjim podjetjem pomagati pri premagovanju pomanjkanja kapitala in da bi se načeloma moral uporabljati za projekte, ki imajo višji profil tveganja kot projekti, podprti v okviru običajnih operacij Evropske investicijske banke (22); ugotavlja, da so bila do septembra 2016 finančna sredstva dodeljena samo za nekaj projektov v kulturnem in kreativnem sektorju, ki je večinoma sestavljen iz malih in srednjih podjetij z višjo stopnjo tveganja – ter v sektorju izobraževanja ali usposabljanja, in poudarja, da si je treba kar najbolj prizadevati za izboljšanje njihove udeležbe v Evropskem skladu za strateške naložbe;

56.

poziva Evropsko investicijsko banko, naj obravnava pomanjkanje finančnih sredstev Evropskega sklada za strateške naložbe za kulturno in kreativno industrijo, tako da preuči mogoče interakcije s programom Ustvarjalna Evropa in jamstveno shemo, da bi kulturni in kreativni industriji zagotovili ustrezna posojila;

57.

poziva Komisijo, države članice in Evropsko investicijsko banko, naj podprejo mešane oblike financiranja, zlasti v obliki javno-zasebnih partnerstev, da bi obravnavali in odpravili pomanjkanje lastniškega financiranja za kulturno in kreativno industrijo;

58.

poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo investicijsko okolje in razširijo nabor finančnih instrumentov, ki so na voljo mikropodjetjem ter malim in srednjim podjetjem v kulturnem in kreativnem sektorju, z novimi in inovativnimi shemami financiranja, na primer mikrokrediti, vračljivimi prispevki, množičnim financiranjem, financiranjem tveganega kapitala, semenskim financiranjem in tveganim kapitalom; ugotavlja, da lahko različni modeli množičnega financiranja in vlaganja postanejo trdno sredstvo za financiranje kulturnih in ustvarjalnih projektov in kot takšni dobrodošlo dopolnilo tradicionalnih virov finančne podpore za kulturno in kreativno industrijo kot celoto; zato poziva Komisijo in države članice, naj še naprej spremljajo in spodbujajo razvoj trga množičnega financiranja, vključujejo javne institucije, bolje izkoriščajo možnosti institucionalnega množičnega financiranja, usklajujejo različne zakonodajne pristope, zagotavljajo ustrezno jasnost o uporabi predpisov EU, razvijajo primere najboljše prakse in izboljšujejo regulativni okvir, tako da odpravijo bremena in/ali po potrebi pripravijo nov regulativni instrument; vseeno opozarja, da to ne more nadomestiti trajnostnega javnega in zasebnega financiranja za kulturno in kreativno industrijo;

59.

meni, da je treba izboljšati vlogo javnih investicijskih bank v kulturnem in kreativnem sektorju, in sicer tako, da bi malim in srednjim podjetjem omogočili boljši dostop do posojil, podjetjem pa pomagali, da povečajo svoj tržni delež in izvozno dejavnost;

60.

meni, da je treba za izboljšanje dostopa kulturne in kreativne industrije do finančnih sredstev razviti strokovno znanje in izkušnje pri prepoznavanju in ocenjevanju vrednosti neopredmetenih sredstev, ki se lahko uporabijo kot zavarovanje; poudarja, da je treba finančne vlagatelje in institucije bolje seznaniti s posebnostmi in različnimi izzivi kulturne in kreativne industrije, za katero se smatra, da je povezana z višjo stopnjo tveganja; v zvezi s tem pozdravlja, da je Komisija v jamstveno shemo programa Ustvarjalna Evropa vključila program usposabljanja za finančne posrednike, saj bi to lahko izboljšalo sposobnost kulturne in kreativne industrije, da pristopi k zunanjim vlagateljem in jih prepriča; kljub temu meni, da je koristno oceniti uspešnost te sheme in jo – v primeru pozitivne ocene – razširiti tudi na druga področja politike;

61.

zato poziva k spodbujanju t. i. protokolov o sredstvih intelektualne lastnine, ki bi olajšali vrednotenje pravic intelektualne lastnine, ter poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne mehanizme, da bi povečali dobičkonosnost pravic intelektualne lastnine in priznavanje celotne vrednosti, ki jo imajo kot sredstva;

o o

62.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 13, 15.1.2016, str. 83.

(2) UL L 169, 1.7.2015, str. 1.

(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 221.

(4) UL L 347, 20.12.2013, str. 104.

(5) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(6) UL L 347, 20.12.2013, str. 289.

(7) UL L 347, 20.12.2013, str. 259.

(8) UL L 347, 20.12.2013, str. 33.

(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0009.

(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0293.

(11) UL C 93, 9.3.2016, str. 95.

(12) UL C 68 E, 7.3.2014, str. 40.

(13) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 135.

(14) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 142.

(15) UL C 247 E, 15.10.2009, str. 25.

(16) UL C 125 E, 22.5.2008, str. 223.

(17) OECD/EUIPO (2016) Trade in Counterfeit and Pirated Goods: Mapping the Economic Impact (Trgovina s ponarejenim in piratskim blagom – opredelitev ekonomskega učinka), OECD Publishing, Pariz.

(18) V sporočilu Komisije ta pojem zajema arhitekturo, arhive in knjižnice, umetnostne obrti, avdiovizualno področje (vključno s filmom, televizijo, videoigrami in multimedijo), kulturno dediščino, oblikovanje (vključno z modnim oblikovanjem), festivale, glasbo, uprizoritvene in vizualne umetnosti, založništvo in radio.

(19) Poročilo o analizi na panožni ravni (2013) Intellectual property rights intensive industries: contribution to economic performance and employment in the European Union (Panoge, v katerih se intenzivno uporabljajo pravice intelektualne lastnine: prispevek k gospodarski uspešnosti in zaposlovanju v Evropski uniji), str. 8, https://euipo.europa.eu/ohimportal/documents/11370/80606/IP+Contribution+study.

(20) Študija Evropske komisije EASME/COSME/2015/003.

(21) Sklic na študijo bo vstavljen po objavi študije. Upoštevajte, da vsi podatki v tej resoluciji temeljijo na navedeni študiji.

(22) Uredba (EU) št. 2015/1017.

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/42

P8_TA(2016)0487

Pravice žensk v državah vzhodnega partnerstva

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2016 o pravicah žensk v državah vzhodnega partnerstva (2016/2060(INI))

(2018/C 238/03)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 2 in 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), v katerih je enakost spolov opredeljena kot eno od glavnih načel, na katerih temelji EU,

—	ob upoštevanju Konvencije OZN z dne 18. decembra 1979 o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

—	ob upoštevanju pekinških izhodišč OZN za ukrepanje (1995) za enakost, razvoj in mir,

—	ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN št. 1820 (2008), št. 1325 (2000) in nazadnje št. 2242 (2015) o ženskah, miru in varnosti,

—	ob upoštevanju pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje iz septembra 1995 ter akcijskega programa Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju (kairske konference) iz septembra 1994 ter rezultatov konferenc o njunem pregledu,

—	ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in Visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 18. novembra 2015 o pregledu evropske sosedske politike (SWD(2015)0500),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. februarja 2008 o evropski sosedski politiki, z dne 20. aprila 2015 o pregledu evropske sosedske politike in z dne 14. decembra 2015 o pregledu evropske sosedske politike,

—	ob upoštevanju skupne izjave z vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva 7. maja 2009 v Pragi,

—	ob upoštevanju skupne izjave z vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva z naslovom „Vzhodno partnerstvo: pot naprej“, ki je potekalo 28. in 29. novembra 2013 v Vilni,

—	ob upoštevanju skupne izjave z vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva, ki je potekalo 21. in 22. maja 2015 v Rigi,

—	ob upoštevanju pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih območij proste trgovine med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino na drugi strani,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva (1),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. julija 2015 o akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. oktobra 2015 o akcijskem načrtu za enakost spolov za obdobje 2016–2020,

—	ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta Komisije in Visoke predstavnice Unije z dne 21. septembra 2015 z naslovom „Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU (2016–2020)“,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2016 o pridružitvenih sporazumih/poglobljenih in celovitih območjih proste trgovine z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2014 in politiki Evropske unije na tem področju (3),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o prenovi akcijskega načrta EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk pri razvoju (4),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2013 o spolnem genocidu: pogrešane ženske? (5),

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij in svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o pregledu evropske sosedske politike (6),

—	ob upoštevanju projekta Sveta Evrope za izboljšanje dostopa žensk do pravnega varstva v petih državah vzhodnega partnerstva,

—	ob upoštevanju Istanbulske konvencije Sveta Evrope iz leta 2011,

—	ob upoštevanju poročil po državah v okviru istanbulskega akcijskega načrta OECD za boj proti korupciji ter poročil o napredku za države vzhodnega partnerstva;

—

ob upoštevanju konvencij Mednarodne organizacije dela o enakosti spolov, tj. Konvencije o enakem nagrajevanju (št. 100) iz leta 1951, Konvencije o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih (št. 111) iz leta 1958, Konvencije o delavcih z družinskimi obveznostmi (št. 156) iz leta 1981 in Konvencije o varstvu materinstva (št. 183) iz leta 2000,

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0365/2016),

ker v skladu s praško izjavo partnerstvo temelji na zavezanosti načelom mednarodnega prava in temeljnim vrednotam, vključno z demokracijo, pravno državo ter spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin; ker je bila v izjavi iz Rige enakost spolov opredeljena kot „obetavno novo področje sodelovanja“;

B.	ker sta večje razlikovanje med partnerskimi državami in njihova večja odgovornost ključni načeli pregledane evropske sosedske politike, pri tem pa se upoštevajo posebne razmere v vsaki državi;

ker je enakost žensk in moških zapisana v ustavah in pravnih sistemih vseh držav vzhodnega partnerstva in ker so vse države brez zadržkov ratificirale večino pomembnih mednarodnih konvencij na tem področju; ker je obžalovanja vredno, da so ženske v državah vzhodnega partnerstva še vedno žrtve socialne diskriminacije;

D.	ker so vse države vzhodnega partnerstva razvile strategije, programe ali akcijske načrte za izboljšanje položaja žensk;

ker so v državah vzhodnega partnerstva ženske leta 2015 zasedale le 17 od 136 višjih položajev na ministrstvih in je njihov delež med izvoljenimi poslanci v parlamentu v povprečju znašal 16 % ter so v javni upravi zasedale le 17 % najvišjih položajev; ker so bile ženske na čelu samo treh političnih strank v celotni tamkajšnji regiji;

F.	ker je vertikalna in horizontalna segregacija zaposlovanja žensk na trgih dela držav vzhodnega partnerstva še vedno globoko zakoreninjena v njihovih kulturnih in družbenih normah; ker so ženske obremenjene tudi z „dodatno izmeno“, tj. neplačanim opravljanjem gospodinjskih del;

G.	ker imajo ženske zaradi prevladujočih družbenih stereotipov podrejeno vlogo; ker se ti stereotipi razvijajo vse od otroštva, odražajo pa se pri izbiri izobraževanja in usposabljanja ter se nadaljujejo na trgu dela;

ker veliko žensk na podeželju, ki nimajo drugih možnosti, sprejme slabo plačana dela v kmetijstvu, pri čemer pogosto niso uradno prijavljene in nimajo pravic iz naslova socialne varnosti; ker bi lahko z odpravo neenakosti med moškimi in ženskami v kmetijstvu pomagali zagotoviti enak dostop do zaposlitve za moške in ženske ter enako plačilo za delo enake vrednosti;

ker se moški in ženske v državah vzhodnega partnerstva pogosto soočajo s težavami pri dostopu do storitev in pravic na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, še vedno pa obstajajo resne ovire za revne ženske, migrante, etnične manjšine in ljudi na podeželju; ker manj kot 50 % žensk v teh državah uporablja sodobne metode kontracepcije, v nekaterih državah celo manj kot 20 %, pri čemer so glavni razlog slabo svetovanje, visoki stroški, slaba izbira in nezanesljiva oskrba s kontracepcijskimi sredstvi;

ker se vztrajno kažejo resne pomanjkljivosti na področju dostopa do pravnega varstva za ženske, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, kar se zlasti kaže v tem, da se kazensko ne preganja praktično nobena oblika nasilja nad ženskami, da so tovrstna dejanja zelo redko prijavljena, da je zelo malo izrečenih obsodb zaradi posilstva in da so državna sredstva za podporne storitve zelo skromna ali jih sploh ni;

ker so med državami vzhodnega partnerstva sicer velike razlike glede razširjenosti nasilja nad ženskami in glede njegove sprejemljivosti, a je stopnja razmeroma visoka: v štirih od šestih držav je fizičnemu nasilju za časa življenja izpostavljenih več kot 20 % žensk; ker ni dovolj primerljivih podatkov, na osnovi katerih bi bilo možno določiti razširjenost fizičnega, spolnega in psihičnega nasilja na delovnem mestu, zelo verjetno tudi zaradi maloštevilnih prijav tovrstnih dejanj; ker je tveganje za nasilje veliko večje pri ženskah, ki pripadajo etničnim manjšinam, kot so Romi;

L.	ker so države vzhodnega partnerstva še vedno države izvora ter v nekaterih primerih države tranzita in namembne države za trgovino z ljudmi, ki vključuje ženske in dekleta, tudi za spolno izkoriščanje;

M.	ker dolgotrajni konflikti še vedno ovirajo razvoj v regiji, kar močno vpliva na življenja in človekove pravice prizadetih oseb, vključno z ženskami in dekleti;

N.	ker so se zaradi sedanjega konflikta v vzhodni Ukrajini poglobili spolni stereotipi, ki poudarjajo moške kot zaščitnike in ženske kot skrbne podpornice, sodelovanje in vključevanje žensk v reševanje konflikta pa je omejeno;

O.	ker je bilo v Ukrajini od začetka konflikta notranje razseljenih več kot 1,5 milijona ljudi, med katerimi sta dve tretjini žensk in otrok, ki imajo težave pri dostopu do zdravstvene oskrbe, nastanitve in zaposlitve;

P.	ker se romske deklice v Moldaviji zaradi otroških in zgodnjih porok, nenačrtovanih nosečnosti in skrbi za otroke povprečno šolajo manj kot štiri leta v primerjavi z enajstimi leti pri neromskih deklicah;

Q.	ker so EU in njene države članice zavezane varstvu, uresničevanju in uveljavljanju človekovih pravic žensk in deklet ter te pravice močno spodbujajo pri vseh zunanjih odnosih, vključno s tistimi, ki presegajo razvojno sodelovanje;

ker enakost spolov ostaja horizontalna prednostna naloga v okviru evropske sosedske politike in evropskega instrumenta sosedstva in ker bi morala pregledana evropska sosedska politika vključevati večjo podporo civilni družbi in se ponovno usmeriti na pomen enakosti spolov; ker ima civilna družba pomembno vlogo pri doseganju enakosti spolov v vzhodnem partnerstvu;

S.	ker lahko države članice vzhodnega partnerstva sodelujejo v več programih EU, kot so Erasmus+, Cosme, Ustvarjalna Evropa in Obzorje 2020;;

ker so predporodna oskrba in strokovno vodenje poroda z možnostjo nujne porodne oskrbe ter osnovne potrebščine bistvene za zmanjšanje umrljivosti mater; ker države vzhodnega partnerstva še vedno zaostajajo pri vključevanju vseh žensk, zlasti tistih na najrevnejših in najbolj oddaljenih območjih ter pripadnic marginaliziranih skupin, kot so pripadnice narodnostnih manjšin, migrantke in invalidke;

meni, da je treba izboljšati stanje na področju pravic žensk v državah vzhodnega partnerstva; poudarja, da korenite gospodarske spremembe in gospodarska negotovost negativno vplivajo na ekonomski položaj žensk, kar je vzrok za pomanjkanje enakosti;

poudarja, da sta splošna politična stabilnost in spoštovanje človekovih pravic načeloma nujna pogoja za okrepitev pravic žensk in izboljšanje njihovega položaja v posameznih državah;

poudarja, da morajo države vzhodnega partnerstva nemudoma ukrepati za povečanje enakosti žensk in moških v družbi, vključno s sprejetjem nacionalnih akcijskih načrtov ter sodelovanjem z mednarodnimi organizacijami in deležniki iz civilne družbe;

poziva države vzhodnega partnerstva, naj odpravijo vrzeli v svojih okvirih za boj proti diskriminaciji in v večji meri uporabljajo zakonodajo za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, vključno z mednarodnimi standardi v sodnih odločbah, da bi okrepili uveljavljanje zakonodaje in ustavili kršenje pravic žensk v teh državah;

ugotavlja, da je v nekaterih državah vzhodnega partnerstva, kljub dekrimininalizaciji homoseksualnosti, položaj oseb LGBTI še vedno negotov in zaskrbljujoč; najodločneje obsoja vse oblike diskriminacije in nasilja nad osebami LGBTI ter poziva nacionalne organe, naj sprejmejo politiko za boj proti vsem oblikam diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti;

poudarja, da so potrebne kampanje za ozaveščanje javnosti in institucionalne spremembe, ciljno usmerjene v odpravo trdno zakoreninjenih stereotipov v zvezi z ženskami, ki negativno vplivajo na vsa področja udeležbe žensk v družbi;

poziva nacionalne organe k budnosti in odločnosti ter k izrekanju kazni ljudem, ki žalijo ali stigmatizirajo osebe LGBTI, zlasti v javnih službah in javnem prostoru;

Udeležba žensk pri odločanju

obžaluje dejstvo, da je očitno veliko premalo žensk v strukturah oblasti držav vzhodnega partnerstva;

poudarja, da so na političnem prizorišču držav vzhodnega partnerstva še vedno prisotne diskriminatorne prakse in se tudi tedaj, ko ženskam kljub vsemu uspe zasesti visok politični položaj in položaj odločanja, stalno pojavljajo pomisleki o njihovi sposobnosti in znanju;

10.

poziva k enakopravnemu dostopu do centrov moči in enaki zastopanosti žensk na vseh ravneh upravljanja in odločanja, da se podpre njihova vodilna vloga; priznava osrednjo vlogo organizacij civilne družbe in mednarodnih nevladnih organizacij pri spodbujanju pozitivnih reform in ukrepov za zaščito pravic žensk in izboljšanje njihove udeležbe pri političnih in gospodarskih dejavnostih; spodbuja izmenjavo primerov najboljše prakse o spodbujanju politične udeležbe žensk v decentraliziranih institucijah in lokalnih organih; opozarja na dejstvo, da trajne rezultate najboljše dosežejo politične stranke, zato poudarja ključno vlogo evropskih političnih strank in njihovih ženskih sekcij;

11.

poziva države vzhodnega partnerstva, naj spodbujajo in okrepijo politično udeležbo žensk in njihovo zasedanje vodilnih položajev; poudarja, da bi bila koristna večja udeležba žensk v upravah, ki izvajajo ključne reforme, kot so reforme za boj proti korupciji in gospodarske reforme; pozdravlja vsa prizadevanja za dosego tega cilja, kot so obvezne kvote za sezname kandidatov, nepovratna sredstva, usposabljanje in podpora za političarke in aktivistke, mentorski programi in kampanje ozaveščanja, ki naj spremenijo podobo žensk v medijih;

12.

poudarja pozitivno vlogo, ki jo lahko ima parlamentarna skupščina Euronest pri spodbujanju politične udeležbe žensk in njihovi prepoznavnosti v vzhodnem partnerstvu; pozdravlja prvo srečanje ženskega foruma Euronest, ki je potekalo marca 2016, ter na splošno spodbuja ustanavljanje nadnacionalnih omrežij žensk v politiki ter podporo EU pri tem;

13.

odločno podpira udeležbo in vlogo žensk v vladnih in nevladnih protikorupcijskih organizacijah, ukrepih in programih ter v boju proti korupciji; na splošno opaža, da bi večja udeležba žensk v političnem življenju in na višjih ravneh uprave v državah vzhodnega partnerstva prispevala k obnovitvi političnega razreda in s tem tudi sedanji politični tranziciji;

14.

opozarja, da misije EU za opazovanje volitev ter druge mednarodne misije za opazovanje volitev v svojih poročilih navajajo priporočila za udeležbo žensk v volilnem procesu; poziva EU, naj ta priporočila v celoti izkoristijo v okviru evropske sosedske politike;

Udeležba žensk v gospodarstvu

15.

ugotavlja, da je v državah vzhodnega partnerstva delež žensk na trgu delovne sile na splošno razmeroma velik, čeprav se njihova udeležba v gospodarstvu v zadnjem času zmanjšuje;

16.

ugotavlja, da na večje vključevanje žensk na trg dela negativno vplivajo stereotipi o spolih in diskriminacija žensk, ki so tudi temeljni razlogi za dodatne ovire ženskim podjetniškim dejavnostim;

17.

obžaluje dejstvo, da je delež zaposlenih žensk v storitvenem in državnem sektorju veliko večji, vendar so njihove plače bistveno nižje kot v sektorjih, kjer so zaposleni večinoma moški, da je razlika v plačah med spoloma še vedno velika in je lahko tudi do 50-odstotna ter da se ženske pri dostopanju do vodstvenih položajev srečujejo s kulturnimi in sociološkimi ovirami, kar se pogosto dogaja tudi v EU;

18.

obžaluje, da so ženske v vseh državah vzhodnega partnerstva kljub visoki stopnji izobrazbe večinoma dejavne v slabo plačanih sektorjih; poziva k vključevanju žensk v odločanje in v proces izvajanja ekonomskih politik, k spodbujanju poslovnih programov za vključevanje in spodbujanje žensk v družbah in podjetjih ter k izvajanju lokalnih razvojnih projektov, namenjenih ekonomskemu opolnomočenju žensk; spodbuja usmerjen pristop, da bi zagotovili več vzornic na vodstvenih in visokih upravnih položajih, kar bi predstavnice mlajše generacije utrdilo v prepričanju v njihove sposobnosti, da postanejo vodilne v vseh delovnih sektorjih; poudarja, da morajo ženske dejavno sodelovati v sindikatih in da je treba nujno odpraviti pravne in strukturne diskriminatorne ovire, s katerimi se ženske srečujejo v delovnem okolju, da bi dosegli enako plačilo za enako delo ter s tem odpravili razlike v plačah in pokojninah med spoloma;

19.

ugotavlja, da so za večjo udeležbo žensk na trgu dela ključnega pomena cenovno dostopne storitve otroškega varstva in jasne določbe glede starševskega dopusta; ugotavlja, da njihovo pomanjkanje v nekaterih primerih vpliva na izobraževanje in poklicno uveljavljanje deklet in mladih žensk, saj morajo skrbeti za svoje brate in sestre;

20.

poudarja, da najpogosteje ženske nosijo odgovornost za oskrbo starejših in vzdrževanih oseb in da je ženskam z otroki pogosto otežena vrnitev na delovno mesto; poudarja, da je enaka delitev neplačanega dela med moške in ženske, kot so oskrba in gospodinjske dolžnosti, osnovni pogoj za udeležbo žensk na trgu dela ter njihovo ekonomsko neodvisnost; poziva nacionalne organe, naj še okrepijo mrežo kakovostnih storitev za oskrbo starejših in vzdrževanih oseb;

21.

poudarja, da v nekaterih državah vzhodnega partnerstva veljajo zaščitni predpisi, ki prepovedujejo zaposlovanje žensk v potencialno nevarnih poklicih, omejujejo dostop žensk do nekaterih poklicev in dela ter dodatno omejujejo njihove možnosti na trgu dela; spodbuja države s tovrstnimi predpisi, naj jih ponovno preučijo;

22.

poudarja pomen kakovostnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja za ženske in dekleta, saj jim to omogoča, da se lažje vključujejo na trg dela, opozarja pa tudi na pomembno vlogo izobraževanja pri odpravljanju stereotipov o vlogi žensk; poudarja, da sta potrebna ciljno usmerjena podpora in mentorstvo za podjetnice, ki pogosto nimajo dostopa do posojil in trgovinskih mrež ter se spopadajo z velikimi regulativnimi bremeni;

23.

spodbuja razvoj socialnega gospodarstva za ženske in uporabo mikrokreditov kot orodja za njihovo ekonomsko neodvisnost ter poslovnih programov, namenjenih vključevanju žensk v družbe in podjetja; pri tem ugotavlja, da so bistvenega pomena preglednost, pošten dostop in razpoložljivost informacij o instrumentih finančne podpore;

24.

poziva k enakemu dostopu vseh otrok do izobraževanja, tudi na ravni otroškega varstva in predšolske vzgoje, osnovne in srednje šole, univerz ter pri predmetih s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, pri čemer naj se posebna pozornost nameni izobraževanju in usposabljanju deklet s podeželja, s spodbujanjem izobraževanja že od zgodnje starosti, kar bo pomagalo pri rasti v ključnih sektorjih gospodarskega razvoja; poziva, naj se ženskam odprejo vse poti do izobraževanja in poklicev, ki so za ženske še vedno prepovedani; opozarja na problem otroškega dela, zaradi česar otroci nimajo dostopa do ustreznega izobraževanja ali poklicnega usposabljanja, kar kasneje vpliva na njihovo sposobnost, da pridobijo dober položaj na trgu dela; podpira širše povezovanje partnerskih držav z agencijami in programi EU, kot so Obzorje 2020, Ustvarjalna Evropa, COSME in Erasmus+;

25.

poudarja, da delo otrok ostaja kritično vprašanje v nekaterih državah vzhodnega partnerstva, zlasti v Moldaviji, Gruziji in Azerbajdžanu; poziva te države, naj določijo posebne cilje za odpravo vseh oblik otroškega dela in zagotovijo popolno izvrševanje ustreznih zakonov;

Nasilje nad ženskami

26.

poudarja, da se je treba v državah vzhodnega partnerstva boriti proti nasilju v družini in nasilju na podlagi spola, tudi proti spolnemu nadlegovanju, prisilnemu nadomestnemu materinstvu ter trgovini z ljudmi za spolno izkoriščanje, ki se pogosto ne prijavi zaradi družbene sprejemljivosti takega ravnanja;

27.

obsoja uporabo spolnega nasilja nad ženskami in dekleti kot orožja v vojni, vključno z množičnim posilstvom, spolnim suženjstvom, prostitucijo in s spolom povezanimi oblikami preganjanja, vključno s trgovino z ljudmi, ter spolnim turizmom; poudarja, da se je treba boriti proti prisilnim porokam, kot jih opredeljuje OZN, vključno z otroškimi in zgodnjimi porokami, ter poziva vzhodne sosednje države, naj vztrajno nasprotujejo vsakršni obliki izkoriščanja in zlorabe žensk prek nadomestnega materinstva; poziva države vzhodnega partnerstva, naj nujno storijo vse, da preprečijo in kaznujejo tovrstna huda kazniva dejanja, storjena v okviru njihove jurisdikcije in tudi zunaj njihovega ozemlja; poudarja, da je treba pobudam za boj proti nasilju nad ženskami in dekleti zagotoviti zadostno financiranje, s čimer bi zagotovili dolgoročen dostop do učinkovitih storitev za žrtve in preživele, ki bi morale imeti dovolj osebja in sredstev; poziva, naj se za žrtve nasilja, zlasti kadar imajo v svoji oskrbi otroke, sprejmejo pozitivni ukrepi, na primer programi poklicnega usposabljanja, da se lahko vključijo na trg dela;

28.

opozarja, da se v Rimskem statutu kazniva dejanja na podlagi spola in kazniva dejanja spolnega nasilja uvrščajo med vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost ali dejanja, ki so konstitutivni element genocida ali mučenja; v zvezi s tem pozdravlja resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 2106 o preprečevanju spolnega nasilja v konfliktih, ki je bila sprejeta 24. junija 2013;

29.

poudarja potrebo po učinkovitih zaščitnih mehanizmih za zagovornice človekovih pravic;

30.

poziva države vzhodnega partnerstva, naj več sredstev namenijo boju proti vsem oblikam nasilja nad ženskami, vključno s spremembo pravnih instrumentov in zagotavljanjem pomoči žrtvam nasilja; poudarja potrebo po institucionalnih spremembah za boj proti družbenim stereotipom, ki dodatno stigmatizirajo žrtve posilstva in nasilja;

31.

poudarja pomen cilja trajnostnega razvoja št. 5, zlasti njegove točke 2, ki poziva k odpravi vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti v javni in zasebni sferi, in potrebo po pregledu veljavne zakonodaje v državah vzhodnega partnerstva o nasilju nad ženskami in dekleti, da se preveri, ali učinkovito preprečuje in odpravlja nasilje nad ženskami in dekleti, posebno pozornost pa je treba nameniti zakonom za obravnavo vseh oblik nasilja (telesnega, spolnega, psihološkega, ekonomskega), ustreznim kaznim za storilce in odškodnini za žrtve in preživele;

32.

poziva države vzhodnega partnerstva, naj oblikujejo ukrepe, s katerimi bodo zagotovile verigo kazenskega pravosodja, ki upošteva vidik spola, tudi z usposabljanjem za pravne strokovnjake, policiste in drugo osebje, ki obravnava prijave in poročila o nasilju nad ženskami in dekleti, da bodo žrtve takega nasilja deležne resne obravnave, ter nadalje poziva k večjemu sodelovanju in strokovnemu znanju policije, pravne stroke, zdravnikov, psihologov, organov in prostovoljnih organizacij, ki se ukvarjajo z žrtvami takih napadov;

33.

ponavlja, da je pristransko izbiranje spola resna oblika nasilja na podlagi spola in kršitev človekovih pravic; spodbuja kampanje za ozaveščanje javnosti za spremembo odnosa družbe do načrtnega izbiranja spola in poziva k večjim prizadevanjem za preprečevanje takega odnosa in boj proti njemu;

34.

poziva vlade, naj okrepijo prizadevanja za preiskovanje in pregon oseb, osumljenih trgovanja z ljudmi, naj obsodijo osebe, osumljene trgovanja z ljudmi za namene izkoriščanja delovne sile in spolnega izkoriščanja, naj zaščitijo dostojanstvo prizadetih žensk po „nordijskem modelu“ ter podprejo partnerje iz nevladnih organizacij, ki žrtvam zagotavljajo rehabilitacijo in ponovno vključevanje;

35.

poziva k večjemu sodelovanju med državami vzhodnega partnerstva na eni strani ter agencijami EU in organi kazenskega pregona držav članic na drugi strani za boj proti trgovini z ljudmi, ki je tudi ena od najbolj dobičkonosnih dejavnosti organiziranega kriminala, in uničenje kriminalnih mrež;

36.

spodbuja države vzhodnega partnerstva, naj čim prej podpišejo in ratificirajo Istanbulsko konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami in boju proti njemu, saj je še nobena od zadevnih države ni ratificirala, in poziva organe, naj uvedejo strožje spremljanje dejanskega izvajanja nacionalnih strategij za boj proti nasilju nad ženskami;

37.

poziva k izvajanju pekinških izhodišč za ukrepanje na področju izobraževanja in zdravja kot osnovnih človekovih pravic, vključno z dostopom do prostovoljnega načrtovanja družine, celotnega nabora storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, tudi kontracepcije, varnega in zakonitega splava ter spolne vzgoje;

38.

poudarja, da je v državah vzhodnega partnerstva tveganje za smrt zaradi raka na materničnem vratu desetkrat večje kot v zahodni Evropi, da je to tudi najpogostejša vrste raka med ženskami med 15. in 44. letom starosti, kar ima daljnosežne posledice na strukturo družbe; poziva k nacionalnim presejalnim programom in cepljenju, da bi preprečili ta trend;

39.

poziva države članice, naj zagotovijo, da se pravice žensk v državah vzhodnega partnerstva, kot so dostop do vizuma, pravica do zakonitega prebivanja in socialne pravice, zagotavljajo individualno in neodvisno od njihovega zakonskega stanu ali partnerskega razmerja;

40.

poudarja, da je treba v postopkih za združitev družine ženskam in dekletom, ki se želijo pridružiti svoji družini v EU, priznati individualne pravice, da pri dostopu do zdravstvene oskrbe, izobraževanja ali zaposlitve ne bodo odvisne od odnosa z družinskim članom, ki jih morda zlorablja;

Vloga žensk pri mirnem reševanju sporov

41.

poudarja vlogo, ki jo imajo ženske pri reševanju sporov, izgradnji miru in v izrednih razmerah zaradi konfliktov, kot je zagotavljanje humanitarne pomoči razseljenim osebam; poudarja, da bi morale biti ženske polno vključene v mirovna pogajanja ter prizadevanja za obnovo in politično tranzicijo;

42.

spodbuja nadaljnja prizadevanja za mirno reševanje sporov in v skladu z resolucijama Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325 in 2242 o ženskah, miru in varnosti poziva k večji vključenosti žensk v take procese;

43.

poziva k posebni zaščiti žensk in deklet, prosilk za azil, saj so zlasti ženske in dekleta posebej ranljive in morda bežijo pred nasiljem na podlagi spola, vendar med postopkom določanja statusa begunca niso zmožne ali pripravljene razkriti ustreznih informacij;

Primeri dobre prakse

44.

poudarja, kako pomembna je izmenjava najboljših praks in pozitivnih primerov, ki se lahko uporabijo v drugih državah vzhodnega partnerstva; meni, da morali med projekte, ki jih velja izpostaviti, vključiti pobudo Agencije OZN za ženske in Programa OZN za razvoj z naslovom „Ženske v politiki v Moldaviji“, ki jo financira švedska vlada in ki podpira krepitev zmogljivosti žensk v politiki ter kampanje za ozaveščanje v zvezi s prispevkom žensk k političnemu procesu;

45.

pozdravlja program EU, Evropske banke za obnovo in razvoj ter držav vzhodnega partnerstva Ženske v podjetništvu, ki nudi finančno in poslovno svetovanje MSP, ki jih vodijo ženske, s pomočjo kreditnih linij, podpore za obvladovanje tveganj in tehnične pomoči lokalnim partnerskim bankam, ki sodelujejo z MSP, ki jih vodijo ženske, ter storitev poslovnega svetovanja, usposabljanja in mentorstva;

46.

izpostavlja pozitivne primere večje vključenosti žensk pri reševanju sporov in spravi, kot je vsekavkaški dialog o miru in varnosti žensk, ki je bil vzpostavljen leta 1994 in ga je razvila nacionalna mirovna fundacija (ZDA), ženskam na Kavkazu pa omogoča sodelovanje pri projektih, kot sta rehabilitacija otrok žrtev vojne ter usposabljanje za krepitev miru in demokracije;

47.

podpira projekte za krepitev vloge žensk, ki dvigujejo njihovo samozavest, zagotavljajo njihovo udeležbo in krepijo njihovo moč in odgovornost pri sprejemanju odločitev na vseh področjih, povezanih z njihovim življenjem; posebej opozarja na vlogo svobode izražanja in mnenja pri krepitvi vloge žensk; odločno podpira projekte krepitve vloge žensk, ki spodbujajo udeležbo žensk na lokalnih volitvah, na primer projekt WiLD (Women in Local Democracy – Ženske v lokalni demokraciji), ki je prispeval k temu, da so v Armeniji na volitvah v letih 2013 in 2014 izvolili 70 % upravičenk projekta, ali njihovo udeležbo v postopku izvajanja ekonomske politike, kot je projekt Programa OZN za razvoj, ki se izvaja v Azerbajdžanu in je namenjen podpori ustanavljanju podjetij, ki jih vodijo ženske, v regiji Masali; pozdravlja projekt Sveta Evrope za izboljšanje dostopa žensk do pravnega varstva v petih državah vzhodnega partnerstva, ki je namenjen opredelitvi in odpravi ovir za enak dostop žensk do pravnega varstva ter krepitvi zmogljivosti držav vzhodnega partnerstva, da oblikujejo ukrepe, s katerimi bodo zagotovile upoštevanje vidika spola v verigi kazenskega pravosodja, tudi z usposabljanjem pravnih strokovnjakov;

Podpora EU v okviru evropske sosedske politike

48.

poudarja, da so bili v zadnjih petih letih za 121 projektov in programov za spodbujanje enakosti spolov v državah evropskega sosedstva namenjeni 103 milijoni EUR, vključno s 5 milijoni EUR za program Ženske v podjetništvu v državah vzhodnega sosedstva; priznava, da EU že zdaj namenja precejšnjo podporo doseganju ciljev na področju pravic žensk in enakosti spolov, tudi z medsebojno pomočjo v okviru izmenjave informacij in tehnične pomoči, ki prispeva k reformi javne uprave ter spodbuja sodelovanje na področju temeljnih načel in politik;

49.

poudarja, da je enakost spolov horizontalno načelo v okviru evropske sosedske politike in evropskega instrumenta sosedstva, zaradi česar bi si morali prizadevati za dosego natančnejših in merljivih ciljev na področju enakosti spolov, tudi v zvezi z novim akcijskim načrtom za enakost spolov pri razvoju za obdobje 2016–2020; poudarja, da je nujno upoštevati načelo enakosti spolov kot strategijo za njegovo uresničitev in da so v nacionalnih akcijskih načrtih v okviru evropske sosedske politike potrebni pozitivni ukrepi;

50.

poziva Komisijo, naj izvaja načelo enakosti spolov na vseh področjih evropske sosedske politike in evropskega instrumenta sosedstva, s čimer bo zagotovila razvijanje in spremljanje posebnih ciljev za enakost spolov;

51.

ugotavlja, da bi se morala poročila o posameznih državah v okviru pregledane evropske sosedske politike osredotočati na prednostne naloge, dogovorjene s partnerji; pozdravlja dejstvo, da bo v rednih poročilih o spremljanju razvoja v sosednjih državah poudarek tudi na enakosti spolov;

52.

poudarja, da je treba vprašanja v zvezi s pravicami žensk in enakostjo spolov, skupaj s predlaganimi ukrepi, vključiti na dnevni red rednih političnih dialogov in dialogov o človekovih pravicah s članicami vzhodnega partnerstva;

53.

poudarja pomembno vlogo parlamentarne demokracije na vseh zgoraj navedenih področjih in potrebo po izmenjavi najboljše prakse;

54.

meni, da je pomembno zbirati usklajene podatke v zvezi s položajem žensk v državah vzhodnega partnerstva; spodbuja možnost, da bi se za države vzhodnega partnerstva v okviru projektov, ki se financirajo iz evropskega instrumenta sosedstva, uvedel indeks enakosti spolov, ki ga je razvil Evropski inštitut za enakost spolov;

55.

poudarja, da je treba zagotoviti podporo evropskega instrumenta sosedstva ženskim organizacijam na lokalni ravni in civilni družbi, ki so v najboljšem položaju, da dosežejo lokalno prebivalstvo ter prispevajo k ozaveščanju in reševanju težav, s katerimi se srečujejo ženske in dekleta v teh regijah;

56.

spodbuja države članice, naj razvijajo tesnejše dvostranske in večstranske vezi z državami vzhodnega partnerstva ter se dejavno vključujejo v prehodno pomoč, tehnično podporo in izmenjavo izkušenj; meni, da bi lahko imele države članice v neposredni geografski bližini držav vzhodnega partnerstva pomembno vlogo pri krepitvi tesnejših vezi in vključevanju drugih držav članic v partnerstva z državami vzhodnega partnerstva;

o o

57.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 77, 15.3.2014, str. 27.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0018.

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0470.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0350.

(5) UL C 181, 19.5.2016, str. 21.

(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0272.

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/51

P8_TA(2016)0490

Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med ES in Uzbekistanom ter dvostranska trgovina s tekstilom (resolucija)

Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani, o spremembi Sporazuma z namenom razširitve določb Sporazuma na dvostransko trgovino s tekstilom, ob upoštevanju izteka veljavnosti dvostranskega sporazuma o tekstilu (16384/1/2010 – C7-0097/2011 – 2010/0323(NLE) – 2016/2226(INI))

(2018/C 238/04)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (16384/1/2010),

—	ob upoštevanju osnutka protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani (16388/2010),

—	ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet predložil v skladu s členom 207 in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0097/2011),

—	ob upoštevanju svoje vmesne resolucije z dne 15. decembra 2011 (1) o osnutku sklepa Sveta,

—	ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 14. decembra 2016 decembra 2016 (2) o osnutku sklepa Sveta,

—	ob upoštevanju najnovejših ugotovitev odbora strokovnjakov za uporabo konvencij in priporočil o Uzbekistanu v zvezi s Konvencijo o odpravi prisilnega dela (konvencija 105) in Konvencijo o prepovedi najhujših oblik dela otrok (konvencija 182), sprejetih leta 2015 in objavljenih leta 2016 (3),

—	ob upoštevanju Protokola št. 1) o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

—	ob upoštevanju protokola št. 2 k o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

—	ob upoštevanju drugega pododstavka člena 99(1) Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0330/2016),

A.	ker je Evropski parlament decembra 2011 sklenil preložiti odločitev o odobritvi protokola o trgovini s tekstilom med EU in Uzbekistanom ter sprejel vmesno poročilo, v katerem je obravnaval obtožbe o delu otrok in prisilnem delu pri obiranju bombaža v Uzbekistanu;

ker je Parlament v tem vmesnem poročilu sprejel sklep, da bo razmislil o odobritvi samo po tem, ko bo uzbekistanska vlada opazovalcem Mednarodne organizacije dela dovolila strog in neoviran nadzor in bo potrdila, da so se izvedle dejanske reforme, ki so prinesle znatne rezultate, tako da bo prisilno in otroško delo učinkovito izkoreninjeno na nacionalni, pokrajinski in lokalni ravni;

ker je Parlament vzpostavil reden dialog s Komisijo, ESZD, uzbekistansko vlado, Mednarodno organizacijo dela in civilno družbo, da bi omogočil spremljanje razvoja dogodkov v obdobju obiranja bombaža in zagotavljal pritisk na vse akterje, s čimer bi odpravili delo otrok in prisilno delo v Uzbekistanu;

ker je uzbekistanska vlada leta 2013 Mednarodni organizaciji dela dovolila spremljati obiranje bombaža; ker je Mednarodna organizacija dela od leta 2013 večkrat opravila preglede, pri katerih se je sprva osredotočala na delo otrok, pozneje pa jih razširila in vanje vključila tudi prisilno delo in pogoje zaposlovanja;

E.	ker se je sodelovanje med Mednarodno organizacijo dela in uzbekistansko vlado postopoma razširilo in je Uzbekistan leta 2014 postal prva srednjeazijska država, ki se je z Mednarodno organizacijo dela dogovorila o državnem programu za dostojno delo;

F.	ker se je pri zadnjem pregledu ob obiranju bombaža leta 2015 izkazalo, da je „uporaba otrok za obiranje bombaža postala redka, občasna in družbeno nesprejemljiva, vendar je vseeno potrebna previdnost; (4)“

G.	ker je po podatkih Mednarodne organizacije dela ozaveščenost o prisilnem delu v Uzbekistanu še vedno v povojih, vendar ankete, ki jih je opravila ta organizacija, vseeno kažejo, da večina delavcev prostovoljno obira bombaž in da imajo možnost to opravilo tudi zavrniti;

H.	ker bo končno poročilo Mednarodne organizacije dela o obiranju bombaža v Uzbekistanu leta 2016 na voljo ob koncu tega leta;

I.	ker je izkoreninjenje prisilnega dela in dela otrok v Uzbekistanu sicer cilj, vendar gre za proces, ki še vedno poteka in zahteva prizadevanja ter nadaljnjo podporo EU in mednarodne skupnosti, tudi organizacij civilne družbe, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami in pravicami delavcev;

ker je uzbekistanska vlada sprejela akcijske načrte za spremembo postopka iskanja delavcev za obiranje bombaža ter skupaj z organizacijami delodajalcev in sindikati sprejela ukrepe za ozaveščanje in vzpostavila mehanizem za posredovanje povratnih informacij, da bi odpravila prisilno delo in delo otrok;

ker nevladne organizacije še vedno poročajo o kršitvah človekovih pravic v državi, zlasti na področju obiranja bombaža, kjer opozarjajo na množično prisilno rekrutiranje študentov in javnih uslužbencev v obdobju obiranja bombaža, pa tudi na kršitve svobode združevanja in izražanja, zlasti v zvezi z zasliševanjem državljanov, rednim preganjanjem in nadlegovanjem zagovornikov človekovih pravic in aktivistov civilne družbe ter preprečevanjem mednarodnim skupinam za pravice in medijskim hišam, da bi delovale v državi;

L.	ker nenadna smrt predsednika Islama Karimova ne bi smela vplivati na neprekinjenost izvajajočega se procesa izboljševanja delovnih pogojev na bombažnih poljih v Uzbekistanu;

poudarja, kako pomembni so ukrepi uzbekistanske vlade, ki je Mednarodni organizaciji dela dovolila spremljati obiranje bombaža ter začela prek državnega programa za dostojno delo tesno sodelovati z njo;

pozdravlja precejšen napredek, dosežen v Uzbekistanu od leta 2013, vključno s sprejetjem zakonov, ki prepovedujejo delo otrok, s katerimi se je ta vrsta dela skoraj povsem odpravila; spodbuja oblasti, naj nadaljujejo s kampanjo ozaveščanja po vsej državi, da bi povsem izkoreninile delo otrok;

ceni, da si uzbekistanska vlada prizadeva v sodelovanju z Mednarodno organizacijo dela odpraviti tudi prisilno delo in da je bil na tem področju dosežen napredek; poudarja pa, da se še zmeraj uporabljajo prikrite oblike neprostovoljnega dela in da gre za zapleten proces, ki med drugim zahteva tudi reformo politike zaposlovanja;

meni, da bi moral Parlament zaradi omenjenih prizadevanj uzbekistanske vlade odobriti protokol o trgovini s tekstilom med EU in Uzbekistanom; meni, da bi bila takšna odobritev pozitiven znak spodbude za uzbekistansko vlado, da bi si še naprej prizadevala za popolno izkoreninjenje dela otok in vseh drugih oblik prisilnega dela, pa tudi za dodatno krepitev sodelovanja z EU;

pozdravlja dejstvo, da se je Federacija uzbekistanskih sindikatov oktobra 2015 kot pridružena članica vključila v Mednarodno konfederacijo sindikatov (ITUC); poudarja vlogo uzbekistanskih sindikatov pri zagotavljanju dostojnih delovnih pogojev in zaščiti delavskih pravic; poziva uzbekistansko vlado, naj glede tega v celoti sodeluje s sindikati; spodbuja uzbekistanske sindikate, naj okrepijo svojo vlogo v prizadevanjih za popolno izkoreninjenje prisilnega dela;

je zaskrbljen glede poročil neodvisnih opazovalcev o mobilizaciji državljanov pod vodstvom države, tudi prisilnem delu javnih uslužbencev in študentov, pri delu pred spravilom pridelkov v letu 2016;

poziva naslednjega uzbekistanskega predsednika, naj oblikuje novo usmeritev na področju človekovih pravic s takojšnjim prenehanjem prisilnega dela in dela otrok, ki se pri obiranju bombaža še vedno uporabljata;

poziva Komisijo in ESZD, naj Parlamentu redno posredujeta natančne informacije o razmerah v Uzbekistanu, zlasti na področju izkoreninjenja prisilnega dela in dela otrok; sklepa, da je treba še naprej spremljati razvoj dogodkov v Uzbekistanu in organizirati reden dialog z Mednarodno organizacijo dela, Komisijo, ESZD in drugimi deležniki, da bi povsem izkoreninili prisilno delo in delo otrok v Uzbekistanu;

priznava, da bo, če želimo doseči zadani cilj, potrebna kombinacija dialoga in sodelovanja, prav tako pa bodo morale Unija, Mednarodna organizacija dela in Svetovna banka še naprej pritiskati na uzbekistansko vlado; si pridržuje pravico, da Komisijo in Svet pozove k uporabi členov 2 in 95 sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, da bo mogoče sprejeti vse potrebne splošne in posebne ukrepe, če zaveza o odpravi prisilnega dela in dela otrok ne bo uresničena;

10.

poziva Komisijo in delegacijo EU v Taškentu, naj s političnim dialogom in programi pomoči prispevata k strukturnim reformam v Uzbekistanu, vključno z večjim plačilom za obiralce bombaža, mehanizacijo in večjo proračunsko preglednostjo v zvezi s prihodki iz obiranja bombaža;

11.

je prav tako mnenja, da bi bilo treba državni program za dostojno delo podaljšati tudi po letu 2016 ter ga poglobiti, da bi upošteval posodobitev uzbekistanskega gospodarstva, izboljšanje politike zaposlovanja na področjih, kot so zdravje in varnost pri delu, pa tudi delovne inšpekcije ter enakost spolov; v zvezi s tem uredbo št. 909 (z dne 16. novembra 2015), s katero želi uzbekistanska vlada v obdobju 2016–2018 izboljšati delovne pogoje, zaposlovanje in socialno zaščito delavcev v kmetijskem sektorju;

12.

poudarja, da mora pomoč, ki jo je EU zagotavljala v zadnjih letih in je bila osredotočena na pravno državo in sodstvo ter namenjena začetku reform in racionalizaciji dela uzbekistanskega parlamenta, prinesti oprijemljive rezultate;

13.

meni, da bi morala biti pomoč EU Uzbekistanu usmerjena tudi v opuščanje monokulture bombaža v tej državi in zmanjšanje odvisnosti od njegovega izvoza z diverzifikacijo gospodarstva, kar bi lahko postopoma omililo katastrofalne okoljske razmere, zlasti kar zadeva ostanke Aralskega jezera in njegovih pritokov;

14.

poziva Komisijo, naj čim prej pripravi „vodilno pobudo EU o odgovornem upravljanju dobavne verige v oblačilnem sektorju“, ki mora vsebovati predlog za povečanje preglednosti dobavne verige; spominja, kako pomemben je trajnostni sporazum, sprejet leta 2013, in poudarja, da je lahko takšna pobuda podlaga za nove ukrepe v sodelovanju s tretjimi državami, da bi izpolnili cilje izboljšanja delovnih, zdravstvenih in varstvenih pogojev v oblačilnem sektorju;

15.

spodbuja uzbekistansko vlado, naj si prizadeva za ratifikacijo in učinkovito izvajanje vseh 27 temeljnih mednarodnih konvencij GSP+, da bi lahko zaprosila za tarifne preferenciale GSP+;

16.

poudarja, da je Svet v letih 2009 in 2010 odpravil sankcije EU, „da bi uzbekistanske oblasti spodbudili k sprejetju nadaljnjih ukrepov, s katerimi bi okrepili pravno državo in izboljšali stanje človekovih pravic“, pri čemer je navedel, da bo „pozorno in nenehno spremljal stanje človekovih pravic v Uzbekistanu“ ter da „bosta poglobljenost in kakovost dialoga in sodelovanja odvisna od reform v Uzbekistanu“;

17.

poziva Komisijo in ESZD, naj spremljata politično tranzicijo v Uzbekistanu ter Parlamentu redno posredujeta informacije o njej;

18.

poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ESZD in države članice EU, naj tranzicijski proces uporabijo kot priložnost za izvajanje pritiska v smeri konkretnih in merljivih izboljšav na področju človekovih pravic v naslednjih mesecih; poudarja, da bi morale konkretne izboljšave vključevati pogoje, ki so jih zunanji ministri EU določili leta 2010;

19.

poudarja, da je tekstilni sektor, zlasti pridelava bombaža, glavno področje trgovanja med EU in Uzbekistanom; v zvezi s tem poudarja, da bi morala EU v celoti izkoristiti razširitev sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, da bi zagotovila sodelovanje uzbekistanskih organov v procesu tranzicije po nenadni smrti predsednika, ki naj vodi v boljše upravljanje, krepitev pravne države, demokratične reforme in občutno izboljšanje stanja na področju človekovih pravic;

20.

poudarja, da si Unija prizadeva dodatno poglobiti dvostranske odnose z Uzbekistanom, vendar je treba pri tem spoštovati človekove pravice in načela pravne države; poziva uzbekistansko vlado, naj nameni več prostora neodvisni civilni družbi, naj v večji meri upošteva premisleke uzbekistanskih in mednarodnih nevladnih organizacij ter naj izpolni svoje obveznosti iz Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Konvencije OZN proti mučenju;

21.

poziva uzbekistanske oblasti, naj v celoti spoštujejo svoje mednarodne zaveze o varstvu človekovih pravic; pozdravlja njihovo napoved, da bodo predlagale amnestijo ob 24. obletnici uzbekistanske ustave; poziva uzbekistanske oblasti, naj v to potezo vključijo izpustitev vseh posameznikov, zaprtih zaradi politično motiviranih obtožb, izboljšanje njihove obravnave v priporu in konec ciklusa represivnih ukrepov, aretacij in obsodb; spodbuja uzbekistansko vlado, naj okrepi svoje sodelovanje z mednarodnimi institucijami, tudi prek enajstih posebnih postopkov Sveta ZN za človekove pravice (UNHCR) (5);

22.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Uzbekistan.

(1) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 195.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0489.

(3) Poročilo odbora strokovnjakov za uporabo konvencij in priporočil – izvajanje mednarodnih delovnih standardov v letu 2016 – POROČILO III (del 1A).

(4) Poročilo odbora strokovnjakov za uporabo konvencij in priporočil – izvajanje mednarodnih delovnih standardov v letu 2016 – POROČILO III (del 1A), str. 218.

(5) Enajst posebnih postopkov je opisanih v http://spinternet.ohchr.org/_Layouts/SpecialProceduresInternet/ViewCountryVisits.aspx?Lang=en&country=UZB.

Za splošen pregled posebnih postopkov UNHCR glej: http://www.ohchr.org/en/HRBodies/SP/Pages/Welcomepage.aspx.

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/55

P8_TA(2016)0493

Sporazum med EU in Norveško o vzajemnem dostopu do ribolova v Skagerraku (resolucija)

Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o vzajemnem dostopu do ribolova v Skagerraku za plovila, ki plujejo pod zastavo Danske, Norveške in Švedske (10711/2016 – C8-0332/2016 – 2016/0192(NLE) – 2016/2229(INI))

(2018/C 238/05)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10711/2016),

—	ob upoštevanju osnutka Sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o vzajemnem dostopu do ribolova v Skagerraku za plovila, ki plujejo pod zastavo Danske, Norveške in Švedske (11692/2014),

—	ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43(2) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0332/2016),

—	ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 14. decembra 2016 (1) o osnutku sklepa Sveta,

—	ob upoštevanju drugega pododstavka člena 99(1) Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0320/2016),

A.	ker ribiči z Danske, Norveške in Švedske v Kattegatu in Skagerraku tradicionalno lovijo skupaj;

B.	ker sporazum podpira zgodovinske ribolovne pravice ribičev z Danske, Norveške in Švedske na območjih Kattegat in Skagerrak brez poseganja v pravice ribičev iz drugih držav, hkrati pa zagotavlja tudi sprejetje ustreznih ukrepov za upravljanje in ohranjanje ribištva v teh vodah;

ker sporazum podpira tudi izvajanje reformiranega sistema za upravljanje ribištva v EU, vzpostavljenega v skladu s cilji in osnovnimi načeli nove skupne ribiške politike, zlasti še uvedbo obveznosti iztovarjanja in obveznih ukrepov za ohranjanje staleža rib nad ravnmi, ki omogočajo doseganje največjega trajnostnega donosa;

poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje zapisnike in sklepe vseh posvetovanj, opravljenih v skladu s členom 4 sporazuma;

poziva jo tudi, naj Parlamentu in Svetu predloži izčrpno poročilo o izvajanju sporazuma v zadnjem letu njegove veljavnosti in pred začetkom pogajanj za njegovo podaljšanje;

poziva Komisijo in Svet, naj v skladu s členom 13(2) Pogodbe o Evropski uniji in členom 218(10) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter v okviru svojih pristojnosti Parlament nemudoma in izčrpno obveščata o vseh fazah postopka, povezanega s sporazumom in njegovim podaljšanjem;

poudarja, da mora dostop do notranjega trga za vse tretje države temeljiti na vzajemnosti in da morajo biti v primeru Norveške vse carine na živila iz EU, tudi na ribiške proizvode, skladne s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru;

poudarja, da mora Komisija zagotoviti, da carina na živilske in ribiške proizvode iz EU ne bo določena v nasprotju z načeli proste trgovine na področju živil, vključno z ribiškimi proizvodi;

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kraljevine Norveške.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0492.

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/57

P8_TA(2016)0502

Letno poročilo o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju za leto 2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju za leto 2015 (2016/2219(INI))

(2018/C 238/06)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju ustanovne listine Združenih narodov, ki velja od 24. oktobra 1945,

—

ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah ter drugih pogodb in instrumentov Organizacije združenih narodov (OZN) o človekovih pravicah, zlasti mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki sta bila sprejeta 16. decembra 1966 v New Yorku,

—	ob upoštevanju temeljnih mednarodnih konvencij o človekovih pravicah, vključno s konvencijo OZN o pravicah invalidov, katere pogodbenica je EU,

—	ob upoštevanju konvencije OZN z dne 18. decembra 1979 o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (1),

—	ob upoštevanju konvencije OZN o otrokovih pravicah in resolucije Evropskega parlamenta z dne 27. novembra 2014 o 25. obletnici konvencije OZN o otrokovih pravicah (2),

—	ob upoštevanju mednarodne konvencije z dne 18. decembra 1990 o varstvu pravic delavcev migrantov in članov njihovih družin (3),

—	ob upoštevanju deklaracije OZN o pravici do razvoja (4),

—	ob upoštevanju deklaracije OZN o pravicah domorodnih ljudstev in končnega dokumenta plenarnega zasedanja generalne skupščine na visoki ravni z dne 22. septembra 2014, znanega kot svetovna konferenca o domorodnih ljudstvih (5),

—	ob upoštevanju dunajske deklaracije in akcijskega programa, ki sta bila sprejeta 25. junija 1993 (6),

—	ob upoštevanju pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje iz leta 1995 (7) ter akcijskega programa mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju iz leta 1994 (8) in rezultatov konferenc o njunem pregledu,

—	ob upoštevanju pariških načel OZN o nacionalnih institucijah za človekove pravice (9),

—	ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—	ob upoštevanju člena 25 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki zadeva pravice starejših,

—	ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah,

—	ob upoštevanju členov 2, 3, 8, 21 in 23 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

—	ob upoštevanju člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—	ob upoštevanju dokumenta z naslovom „Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa – globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije“ (10), ki ga je 28. junija 2016 objavila visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko;

—	ob upoštevanju strateškega okvira EU za človekove pravice in demokracijo in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, ki ju je Svet za zunanje zadeve sprejel 25. junija 2012 (11),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 8. decembra 2009 o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava (12) in posodobljenih smernic Evropske unije o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava (13),

—	ob upoštevanju akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, ki ga je Svet sprejel 20. julija 2015 (14),

—	ob upoštevanju smernic Evropske unije o človekovih pravicah,

—	ob upoštevanju smernic EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja (15),

—	ob upoštevanju smernic za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (16), ki jih je Svet sprejel 24. junija 2013,

—	ob upoštevanju smernic za medparlamentarne delegacije Evropskega parlamenta o spodbujanju človekovih pravic in demokracije pri njihovih obiskih zunaj Evropske unije,

—	ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2015, ki ga je Svet sprejel 20. junija 2016 (17),

—	ob upoštevanju akcijskega načrta za enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020, ki ga je Svet sprejel 26. oktobra 2015 (18),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. junija 2016 o enakopravnosti lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (19) in seznama ukrepov Komisije za povečanje njihove enakopravnosti (2016–2019) (20),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. maja 2015 o enakosti spolov pri razvoju (21),

—	ob upoštevanju evropske agende o migracijah z dne 13. maja 2015 (COM(2015)0240) in sklepov Sveta o migraciji z dne 20. julija 2015 (22), 14. septembra 2015 (23) in 22. septembra 2015 (24),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2015/260 z dne 17. februarja 2015 o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za človekove pravice (25),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. decembra 2014 o spodbujanju in varstvu otrokovih pravic (26),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 14. maja 2012 z naslovom „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“ (27),

—	ob upoštevanju revidiranih kazalnikov EU za celovit pristop k izvajanju resolucij varnostnega sveta OZN št. 1325 in 1820 o ženskah, miru in varnosti1a na ravni EU, ki jih je Svet sprejel 20. septembra 2016 (28),

—	ob upoštevanju istanbulske konvencije Sveta Evrope z dne 11. maja 2011 o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima (29),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/168/SZVP z dne 21. marca 2011 o Mednarodnem kazenskem sodišču in razveljavitvi Skupnega stališča 2003/444/SZVP (30),

—	ob upoštevanju skupnega sporočila Evropske komisije in visoke predstavnice/podpredsednice Komisije o pregledu evropske sosedske politike (JOIN(2015)0050),

—	ob upoštevanju akcijskega načrta iz Vallette z dne 11. in 12. novembra 2015 (31),

—	ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN z dne 13. oktobra 2015 o ženskah, miru in varnosti (32),

—	ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN z dne 19. junija 2008 o spolnem nasilju kot vojnem zločinu (33),

—	ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN z dne 31. oktobra 2000 o ženskah, miru in varnosti (34),

—	ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z dne 18. decembra 2014 o zaščiti migrantov (35),

—	ob upoštevanju svojih nujnih resolucij o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o skrbniškem skladu EU za Afriko: posledice za razvoj in humanitarno pomoč (36),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o boju proti trgovini z ljudmi v zunanjih odnosih EU (37),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2016 o napadih na bolnišnice in šole kot kršitvah mednarodnega humanitarnega prava (38),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji (39),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2016 o sistematičnih množičnih pobojih verskih manjšin, ki jih izvaja ISIS (40),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2014 in politiki Evropske unije na tem področju (41),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o migraciji in beguncih v Evropi (42),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o prenovi akcijskega načrta EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk pri razvoju (43),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o smrtni kazni (44),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o človekovih pravicah in tehnologiji: učinek sistemov za odkrivanje vdorov in sistemov nadzora na človekove pravice v tretjih državah (45),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2015 o letnem poročilu visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu (46),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2015 o prednostnih nalogah EU za Svet OZN za človekove pravice v letu 2015 (47),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Iraku in Siriji ter ofenzivi islamske države, vključno s preganjanjem manjšin (48),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o uporabi oboroženih brezpilotnih letal (49),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2013 o kastnem razlikovanju (50) in poročila posebnega poročevalca OZN za vprašanja manjšin o manjšinah in kastnem razlikovanju z dne 28. januarja 2016 (51),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2013 o svobodi tiska in medijev po svetu (52),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 o strategiji digitalne svobode v zunanji politiki EU (53),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. novembra 2011 o podpori EU Mednarodnemu kazenskemu sodišču: soočanje z izzivi in reševanje težav (54),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2011 o zunanjih politikah EU v prid demokratizaciji (55),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. junija 2010 o ukrepih EU za zaščito zagovornikov človekovih pravic (56),

—	ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, na podlagi katerih se izvaja okvir OZN za varovanje, spoštovanje in pomoč, ki ga je Svet za človekove pravice odobril v svoji resoluciji 17/4 z dne 6. julija 2011 (57),

—	ob upoštevanju letnega poročila Evropske ustanove za demokracijo za leto 2015 (58),

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0355/2016),

ker člen 21 PEU Evropsko unijo zavezuje skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP) v skladu z načeli, na katerih temelji in ki jih želi s svojim delovanjem spodbujati v svetu: demokracija, pravna država, univerzalnost in neločljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, načeli enakosti in solidarnosti ter spoštovanje načel ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava;

B.	ker člen 207 PDEU določa, da trgovinska politika EU temelji na načelih in ciljih zunanjega delovanja Evropske unije;

ker člen 3 PEU določa, da Evropska unija „[v] odnosih s preostalim svetom […] podpira in spodbuja svoje vrednote in interese ter prispeva k zaščiti svojih državljanov. Prispeva k miru, varnosti, trajnostnemu razvoju Zemlje, solidarnosti in medsebojnemu spoštovanju med narodi, prosti in pravični trgovini, odpravi revščine in varstvu človekovih pravic, predvsem pravic otrok, kakor tudi k doslednemu spoštovanju in razvoju mednarodnega prava, zlasti k spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov“;

D.	ker so spoštovanje, spodbujanje in varstvo nedeljivosti in univerzalnosti človekovih pravic temelji zunanje in varnostne politike EU, kot določa klavzula o človekovih pravicah v vseh sporazumih EU s tretjimi državami;

E.	ker so spoštovanje človekovih pravic, mir, varnost in razvoj tesno povezani in se medsebojno krepijo;

F.	ker bi bilo treba politiko podpiranja človekovih pravic in demokracije vključiti tudi v vse druge politike EU z zunanjo razsežnostjo, na primer v razvojno, migracijsko, varnostno, protiteroristično, širitveno in trgovinsko politiko, zlasti z izvajanjem pogojevanja s človekovimi pravicami;

ker je notranja in zunanja usklajenost na področju človekovih pravic ključna za verodostojnost politike človekovih pravic EU v tujini ter ker je večja usklajenost notranje in zunanje politike EU in tudi med zunanjimi politikami EU nujna za uspešno in učinkovito politiko EU na področju človekovih pravic in demokratizacije; ker bi večja skladnost morala EU omogočiti hitrejše in učinkovitejše odzivanje že v zgodnjih fazah kršenja človekovih pravic; ker je težava v zvezi z usklajenostjo posebno izrazita pri sedanji migracijski politiki;

ker so vrednote svobode, spoštovanja človekovih pravic in načela rednih in poštenih volitev bistveni elementi demokracije; ker za demokratično ureditev ne zadostujejo samo pravične in svobodne volitve, temveč so potrebni tudi pregledno in odgovorno upravljanje, spoštovanje pravne države, svoboda govora, spoštovanje človekovih pravic, neodvisno sodstvo ter spoštovanje mednarodnega prava in mednarodnih sporazumov o človekovih pravicah;

ker je spoštovanje človekovih pravic ogroženo po vsem svetu in ker univerzalnost človekovih pravic resno spodkopavajo številni avtoritarni režimi; ker so po vsem svetu številni poskusi zmanjšanja prostora civilne družbe, tudi na večstranskih forumih; ker ima kršenje človekovih pravic negativne posledice za posameznike, njihove sorodnike in celotno družbo;

J.	ker je bila EU ključni akter pri sprejetju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, katere cilj je uresničitev človekovih pravic za vse;

ker je Svet 20. julija 2015 sprejel nov akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, da bi se EU lahko spoprijela z izzivi z bolj usmerjeno, sistematično in usklajeno uporabo instrumentov na področju človekovih pravic; ker bi bilo treba ta akcijski načrt izvajati v skladu z akcijskim načrtom za enakost spolov za obdobje 2016–2020;

ker je podpredsednica Komisije in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko izjavila, da bodo človekove pravice ena njenih glavnih prednostnih nalog in da jih namerava uporabiti kot vodilo pri vseh svojih odnosih s tretjimi državami; ker je poleg tega ponovila zavezanost EU k spodbujanju človekovih pravic na vseh področjih zunanjih odnosov, in sicer brez izjeme;

ker je zavezanost EU učinkoviti večstranskosti, v središču katere je OZN, sestavni del zunanje politike Unije, ki izhaja iz prepričanja, da je večstranski sistem, ki temelji na univerzalnih pravilih in vrednotah, najboljši način za spoprijemanje s svetovnimi krizami, izzivi in grožnjami; ker je dialog s tretjimi državami v vseh dvostranskih in večstranskih forumih eno od najučinkovitejših orodij za obravnavanje vprašanj s področja človekovih pravic v tretjih državah;

ker redna zasedanja Sveta za človekove pravice, imenovanje posebnih poročevalcev, mehanizem splošnega rednega pregleda in posebni postopki, s katerimi se obravnavajo bodisi razmere v posameznih državah bodisi posamezne teme, prispevajo k mednarodnim prizadevanjem za spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic, demokracije in pravne države;

O.	ker je tesno sodelovanje s civilno družbo in zagovorniki človekovih pravic v tretjih državah po mnenju EU ena od njenih glavnih prednostnih nalog pri spodbujanju človekovih pravic in spopadanju s kršitvami človekovih pravic;

ker je Parlament v resoluciji z dne 22. oktobra 2013 o lokalnih organih in civilni družbi: angažiranost Evrope za trajnostni razvoj (59) izrazil zaskrbljenost zaradi zatiranja organizacij civilne družbe, poudaril, da je treba osnovati sistem spremljanja za ocenjevanje napredka na področju politik in regulativnih določb ter pozval, da se ustvari okolje, ki bo omogočalo sodelovanje organizacij civilne družbe; ker so številne države nedavno sprejele strogo zakonodajo na področju nevladnih organizacij, v skladu s katero so tuje organizacije, ki domnevno ogrožajo njihovo ustavno ureditev, obrambo ali varnost, nezaželene, in ker je bilo samo leta 2015 po svetu ubitih 185 aktivistov za človekove pravice na področju okolja, od tega 66 % iz držav Latinske Amerike;

Q.	ker je vse več držav, zlasti v Aziji, na Bližnjem vzhodu in v Afriki, uporabilo prepoved potovanja, da so zagovornikom človekovih pravic preprečile spremljanje mednarodnih dogodkov;

ker člena 18 in 19 splošne deklaracije o človekovih pravicah priznavata, da imajo vsi pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi ter svobode mišljenja in izražanja, vključno s pravico, da nihče ne sme biti žrtev nadlegovanja zaradi svojega mišljenja, in pravico, da lahko vsak išče, sprejema in širi informacije in ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na meje; ker se je število primerov pregona oseb, ki so le miroljubno uveljavljale svojo pravico do svobode mišljenja, bogoslužja in izražanja, zelo povečalo;

ker člen 20 splošne deklaracije o človekovih pravicah določa, da imajo vsi pravico do mirnega zbiranja in združevanja; ker resolucija Sveta OZN za človekove pravice št. 21/16 države opozarja na njihovo obveznost, da spoštujejo in v celoti varujejo pravice posameznikov do mirnega zbiranja in svobodnega združevanja, tako v spletu in resničnem življenju, in ker je treba podpreti svobodo misli, vesti, veroizpovedi in prepričanja, in sicer z medverskim in medkulturnim dialogom;

ker vsi humanitarni ukrepi temeljijo na temeljnih pravilih mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic, ki jih določajo ženevske konvencije in dodatni protokoli; ker je treba zagotoviti popolnoma nevtralno in nepristransko varstvo civilistov in razseljenih oseb na konfliktnih območjih ter ker mora prevladati neodvisnost pomoči;

U.	ker je nezakonita zasedba ozemlja trajna kršitev mednarodnega prava, pri čemer je okupacijska sila v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom odgovorna za civilno prebivalstvo na zasedenem ozemlju;

V.	ker je težko ohraniti dokaze o vojnih zločinih in zločinih proti človeštvu, zlasti v času doslej največjih tokov beguncev, ki bežijo pred nasiljem; ker je ohranjanje dokazov ključno za privedbo storilcev pred sodišče;

W.	ker so bila prizadevanja za zaprtje zapora v zalivu Guantanamo neuspešna, leta 2015 pa je bilo izpuščenih ali premeščenih samo 20 pripornikov;

ker je po svetu vse več ljudi, ki bežijo pred vojno, oboroženimi spopadi ali drugimi ponižujočimi razmerami, ti begunski tokovi in različne oblike migracije pa so velik izziv tako za EU kot za ves svet, ki zahteva takojšnje, učinkovite in trajnostne rešitve v skladu z našimi skupnimi evropskimi vrednotami; ker humanitarna pomoč, ki jo zagotavlja Komisija, vodilna svetovna donatorka, pomaga beguncem in razseljenim osebam v več kot 30 državah;

ker so za boj proti tihotapljenju ljudi, trgovini z njimi in njihovemu izkoriščanju za delovno silo potrebni kratko-, srednje- in dolgoročni odzivi, vključno z ukrepi za razbitje kriminalnih mrež in privedbo storilcev kaznivih dejanj pred sodišče, za zbiranje in analizo podatkov, za zaščito žrtev in vračanje migrantov brez urejenega statusa, pa tudi sodelovanje s tretjimi državami in dolgoročne strategije, ki obravnavajo povpraševanje po žrtvah trgovine z ljudmi in tihotapljenja, ter temeljne vzroke za migracije, ki ljudi silijo v roke tihotapcev;

ker je pravičnost bistvena za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic ter so EU in njene države članice brezpogojne podpornice Mednarodnega kazenskega sodišča vse od njegove ustanovitve, pri čemer spodbujajo univerzalnost njegovega rimskega statuta in zagovarjajo njegovo integriteto, da bi prispevale k njegovi neodvisnosti;

AA.

ker je bil dosežen velik napredek pri odpravi smrtne kazni in ker so jo številne države opustile, druge pa so za ta namen sprejele zakonodajne ukrepe; ker se je leta 2015 izjemno povečalo skupno število usmrtitev, od katerih jih je bilo 90 % izvršenih v samo treh državah, in sicer v Iranu, Pakistanu in Savdski Arabiji; ker je Belorusija edina država v Evropi, ki še smrtne kazni še ni odpravila;

AB.

ker je enakost spolov ena od temeljnih evropskih vrednot in vključena v pravni in politični okvir EU, je pa tudi v središču programa OZN do leta 2030; ker sta se nasilje in diskriminacija proti ženskam in dekletom v zadnjih letih izjemno povečala, zlasti na vojnih območjih in v avtoritarnih režimih;

AC.

ker po ocenah Unicefa 250 milijonov otrok živi v državah, ki so jih prizadeli konflikti, skoraj 50 milijonov otrok je bilo prisilno razseljenih zaradi nasilja, vojne, grozodejstev, terorizma in vstaj ali preseljenih čez mejo, številni pa še naprej trpijo zaradi vseh oblik diskriminacije, nasilja, izkoriščanja, zlorabe, prisilnega dela, revščine in nedohranjenosti;

AD.	ker je po podatkih Unicefa eden od 200 otrok na svetu begunec, ker je skoraj ena tretjina otrok, ki živijo zunaj svoje države rojstva, beguncev in ker se je število begunskih otrok med letoma 2005 in 2015 podvojilo;

AE.

ker člen 25 splošne deklaracije o človekovih pravicah priznava, da ima vsaka oseba pravico do „življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blaginjo“, v okviru katere sta materinstvo in otroštvo upravičena do posebne oskrbe in pomoči, ki vključuje zdravniško oskrbo; ker bi bilo treba vsem otrokom omogočiti izobraževanje, ustrezno prehrano in zdravstveno varstvo; ker resolucija Sveta OZN za človekove pravice št. 26/28(36) poziva, naj se na naslednjem zasedanju socialnega foruma Sveta OZN za človekove pravice v ospredje postavi dostopnost zdravil v okviru pravice vsakogar, da uživa najvišji dosegljiv standard telesnega in duševnega zdravja; ker je v ustanovni listini Svetovne zdravstvene organizacije zapisano, da je uživanje najvišjega dosegljivega standarda zdravja ena od temeljnih pravic vsakega človeka ne glede na raso, vero, politično prepričanje, ekonomski ali socialni položaj;

AF.	ker morajo oblasti v skladu s konvencijo OZN o otrokovih pravicah spoštovati pravice otroka, ki je ločen od enega ali obeh staršev;

AG.	ker se na številnih območjih po svetu še vedno izvaja nasilje nad manjšinami, med drugim lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci, in ker je razširjena diskriminacija pri zdravstvenem varstvu ter v izobraževanju, zaposlovanju in drugih sektorjih;

AH.

ker se v poročilih še vedno navajajo kršitve državljanskih in političnih, ekonomskih, delavskih, socialnih in kulturnih pravic kot tudi okoljska škoda zaradi zlorab nekaterih akterjev v zasebnem sektorju po vsem svetu; ker obstaja tesna povezava med korupcijo, davčnimi utajami, nezakonitimi tokovi kapitala in kršitvami človekovih pravic;

AI.

ker vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah veljajo za vse države in podjetja, bodisi nadnacionalna bodisi druga, ne glede na njihovo velikost, sektor, lokacijo, lastništvo in strukturo, vendar so učinkoviti mehanizmi nadzora in sankcij še vedno izziv za izvajanje teh načel na svetovni ravni; ker je treba ustrezno upoštevati posebne značilnosti malih in srednjih podjetij ter jih združiti s pristopom prožne družbene odgovornosti podjetij, prilagojene njihovemu potencialu;

AJ.	ker je Komisija oktobra 2015 objavila novo trgovinsko strategijo z naslovom „Trgovina za vse“, v kateri je opredelila svoj cilj, da bo trgovino uporabila kot orodje za krepitev človekovih pravic v tretjih državah;

AK.	ker je EU leta 2015 začela pripravljati zakonodajo za obravnavo trgovine z minerali, ki povzroča konflikte;

AL.

ker državnih in mednarodnih športnih dogodkov, kot so olimpijske igre in svetovni pokali v nogometu, ne bi smeli izrabljati v politične namene, temveč pri njihovi organizaciji v celoti spoštovati vse človekove pravice, kot so določene v olimpijski listini, njihov cilj pa bi moral biti harmoničen razvoj človeštva, da bi spodbujali miroljubno družbo, ki bi stremela k varstvu človekovih pravic in človekovega dostojanstva in v kateri ne bi bilo diskriminacije na podlagi narodnosti, rase, vere, političnega prepričanja, spola, spolne identitete, spolne usmerjenosti ali spolnih značilnosti ipd.;

AM.	ker na dostop do vode, naravnih virov in hrane, negativno vplivajo podnebne spremembe;

Osrednja vloga človekovih pravic v zunanjih politikah EU

je resno zaskrbljen, ker sta spodbujanje in varstvo človekovih pravic in demokratičnih vrednot ogrožena po vsem svetu ter ker se univerzalnost človekovih pravic močno spodkopava v številnih delih sveta, tudi v avtoritarnih režimih in z delovanjem terorističnih skupin, kot je Daiš;

je resno zaskrbljen zaradi številnih, vse pogostejših poskusov zmanjševanja prostora civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic, vse večjega omejevanja svobode zbiranja in izražanja ter vse številnejših represivnih zakonov zoper civilno družbo, ki se po svetu – v državah, kot so Rusija, Turčija in Kitajska – sprejemajo pod pretvezo boja proti terorizmu (z uvedbo protiterorističnih zakonov, izrednih razmer in varnostnih ukrepov), saj imajo ti represivni zakoni velikokrat negativen vpliv na človekove pravice in se pogosto zlorabljajo; opozarja, da ta zakonodaja nikakor ne bi smela služiti za zmanjšanje prostora, v katerem lahko delujejo skupine civilne družbe; poziva k jasni obsodbi teh zlorab in kršitev;

odločno poudarja, da je EU zavezana skupni zunanji in varnostni politiki ter vsem drugim politikam z zunanjo razsežnostjo, ki temeljijo na spodbujanju demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanja človekovega dostojanstva, enakosti in solidarnosti ter spoštovanja načel ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnih človekovih pravic ter humanitarnega prava; ponovno poudarja, da so ta načela tudi neločljivo povezana z zunanjim delovanjem, ki presega skupno zunanjo in varnostno politiko, vključno z razvojnimi in humanitarnimi politikami;

poziva vse institucije EU in države članice, naj uresničujejo svoje zaveze, da bodo spodbujale demokracijo in pravno državo, varovale in uveljavljale človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno s pravico do razvoja z miroljubnimi sredstvi, ter naj človekovim pravicam namenijo osrednje mesto v odnosih EU z vsemi tretjimi državami, vključno s strateškimi partnerji, in na vseh ravneh;

ponovno poziva države članice, naj bodo zgled drugim državam in enotno podprejo nedeljivost, soodvisnost, medsebojno povezanost in univerzalnost človekovih pravic, zlasti z ratifikacijo vseh mednarodnih instrumentov na področju človekovih pravic, ki jih je vzpostavila OZN;

poudarja, da bi morala EU, če želi biti verodostojni akter na področju zunanjih odnosov, bolje uskladiti notranjo in zunanjo politiko na področju spoštovanja človekovih pravic in demokratičnih vrednot, pri čemer so ključne strategije na področju človekovih pravic za spodbujanje in zaščito pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev, ter si prizadevati za sistematično dosledno in usklajeno izvajanje politike na področju človekovih pravic EU;

opozarja na svojo dolgoročno zavezo spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih vrednot, ki jo med drugim odražajo vsakoletna podelitev nagrade Saharova za svobodo misli, delo Pododbora za človekove pravice, podporo demokraciji in opazovanje volitev, Evropska ustanova za demokracijo, vsakomesečne razprave na plenarnih zasedanjih, resolucije o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države ter številne parlamentarne delegacije;

je globoko zaskrbljen, ker je danes vse več zagovornikov človekovih pravic tarča napadov; poziva EU in zlasti podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj sistematično in odločno obsojata umore zagovornikov človekovih pravic in vse poskuse nasilja, preganjanja, groženj, nadlegovanja, izginotja, aretacije in samovoljnega pripora zoper njih, obsodita pa naj tudi tiste, ki ta grozodejstva izvajajo ali dopuščajo, prav tako pa naj okrepita javno diplomacijo, s katero bosta javno in jasno podprli zagovornike človekovih pravic, tudi pri njihovem pričanju v večstranskih forumih; poziva EU, naj pripravi smernice za to politiko, saj bo tako poskrbela za doslednost svojih trenutnih prednostnih nalog, opredeljenih v različnih obstoječih smernicah EU; spodbuja delegacije EU in diplomatska predstavništva držav članic, naj še naprej dejavno podpirajo zagovornike človekovih pravic, zlasti s sistematičnim spremljanjem sojenj, obiskovanjem zagovornikov človekovih pravic v zaporu in izjavami o posameznih primerih, kadar je to primerno; poziva k vzpostavitvi sistema za učinkovito spremljanje prostora civilne družbe z jasnimi referenčnimi merili in kazalniki; ponovno opozarja na pomen evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) pri nudenju nujne neposredne finančne in materialne pomoči zagovornikom človekovih pravic, ki so ogroženi, in sklada za nujno pomoč, ki delegacijam EU omogoča dodeljevanje neposredne priložnostne pomoči zagovornikom človekovih pravic, katerih življenje je v neposredni nevarnosti;

poziva EU in njene države članice, naj spodbujajo ustanovitev nacionalnih institucij za človekove pravice v skladu s pariškimi načeli Združenih narodov, ki bodo imele dovolj pristojnosti, virov in strokovnega znanja za zagotavljanje varstva in spoštovanja človekovih pravic;

10.

opozarja, da je treba med Unijo in njenimi partnerji razviti medparlamentarne odnose v okviru odkritega dialoga, ki bo temeljil na medsebojnem razumevanju in zaupanju, z namenom učinkovitega spodbujanja človekovih pravic;

Strateški okvir EU za človekove pravice in demokracijo in novi akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo

11.

pozdravlja sprejetje drugega akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019 in poziva EU in njene države članice, naj v celoti, dosledno, pregledno in pravočasno izvajajo ukrepe iz tega načrta ter povečajo podporo za demokracijo; poudarja, da je za usklajeno izvajanje akcijskega načrta potrebno soglasje in poglobljeno sodelovanje med EU in državami članicami, ki jih odločno poziva, naj ta načrt izvajajo in pregledujejo bolj samostojno; poudarja, da bi morale države članice poročati o izvajanju akcijskega načrta;

12.

poudarja, da mora EU za izpolnitev ambicioznih ciljev iz drugega akcijskega načrta zagotoviti dovolj sredstev in strokovnega znanja, tako v smislu namenskih človeških virov v delegacijah ter na Komisiji in v Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD) kot v smislu razpoložljivih finančnih sredstev za projekte;

13.

meni, da je svobodna civilna družba eden od temeljev za varstvo in podpiranje človekovih pravic in demokratičnih vrednot, zato je zaskrbljen, da se njen javni prostor zmanjšuje in da so zagovorniki človekovih pravic in novinarji po vsem svetu vse bolj ogroženi; pozdravlja dejstvo, da je bila odprava groženj prostoru civilne družbe kot cilj vključena v akcijski načrt, in poziva EU, naj izvede načrtovane ukrepe; spodbuja vse strani, ki sodelujejo pri zunanjem delovanju EU, naj opredelijo in obravnavajo obstoječe vrzeli pri varstvu človekovih pravic in demokratičnih svoboščin ter okrepijo sodelovanje s civilno družbo, parlamenti, političnimi strankami in lokalnimi oblastmi ter regionalnimi in mednarodnimi organizacijami na terenu; opozarja, da akcijski načrt ne vključuje posebnega cilja za spodbujanje demokratičnih standardov v partnerskih državah; poziva Komisijo, naj oblikuje smernice EU za podporo demokraciji;

Letno poročilo EU

14.

pozdravlja prizadevanja, da se vsebinski del letnega poročila o človekovih pravicah in demokraciji izboljša in postane bolj jedrnat in sistematičen ter širše dostopen splošni javnosti; ponavlja svoje prepričanje, da bi bilo treba letno poročilo izboljšati z bolj objektivnim pristopom, v okviru katerega bi se v poročilu poleg dosežkov in dobre prakse izpostavili zelo specifični izzivi in omejitve v tretjih državah ter določila priporočila za popravne ukrepe, vsebovalo pa bi tudi informacije o ukrepih, ki jih je izvedla ESZD, da bi se soočila s temi izzivi; ponavlja svoje mnenje, da bi morala biti poročila o posameznih državah, ki so sestavni del letnega poročila, čim manj opisna in bi morala bolje predstaviti izvajanje državnih strategij na področju človekovih pravic in demokracije ter zagotoviti pregled učinka ukrepov EU na terenu;

15.

znova poziva k sistematičnemu in celovitemu poročanju o sprejetih ukrepih, doseženih rezultatih in političnih sklepih, ki so bili oblikovani v odziv na resolucije Parlamenta o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države; vztraja, da se je treba hitro in ustrezno odzvati na kršitve človekovih pravic, tudi v zgodnjih fazah; v zvezi s tem pozdravlja nadaljnje ukrepe ESZD v okviru Pododbora za človekove pravice na osnovi resolucij o razpravah glede primerov kršenja človekovih pravic, demokracije in pravne države; Komisijo in ESZD znova poziva, naj izčrpno pisno odgovorita na resolucijo Parlamenta o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji, saj ima to pomembno vlogo pri sistematičnem in poglobljenem spremljanju vseh točk, ki jih je izpostavil Parlament, ter pri parlamentarnem nadzoru; ponavlja povabilo visoki predstavnici in podpredsednici, naj dvakrat letno sodeluje v razpravi s poslanci Evropskega parlamenta na plenarnem zasedanju, prvič ob predstavitvi letnega poročila EU in drugič v odziv na resolucijo Parlamenta;

Posebni predstavnik EU za človekove pravice

16.

opozarja na pomembnost vplivnejšega in prožnejšega mandata posebnega predstavnika EU za povečanje učinkovitosti, doslednosti in prepoznavnosti EU pri spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih načel po svetu; znova poziva, naj ta mandat postane stalen; poleg tega meni, da bi moral imeti posebni predstavnik EU pravico do javnega nastopanja, pooblastilo za dajanje pobud, večjo prepoznavnost v javnosti ter ustrezne vire in strokovno znanje;

17.

poudarja, kako pomembna sta sistematična podpora za civilno družbo ter pristno in temeljito posvetovanje z njo med pripravami na obiske posebnega predstavnika EU v partnerskih državah; v zvezi s tem pozdravlja tesno sodelovanje posebnega predstavnika EU z zagovorniki človekovih pravic in s civilno družbo, vključno z lokalnimi predstavniki, mladino in otroki, pa tudi z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, pred in med obiskom partnerskih držav ter po njem, ter poudarja pomen trajnega in še tesnejšega delovanja na tem področju, pa tudi potrebo po jasnih in preglednih mehanizmih za spremljanje; v celoti podpira osredotočenje posebnega predstavnika EU na spodbujanje in varstvo odprtega prostora za civilno družbo in zagovornike človekovih pravic kot ključno prednostno nalogo njegovega mandata; poziva posebnega predstavnika EU, naj po svojih obiskih redno poroča Parlamentu; obžaluje, da sta delo in vpliv posebnega predstavnika EU samo delno dostopna prek pregleda letnega poročila o človekovih pravicah, njegovih računov v družbenih medijih in razpoložljivih govorov; obžaluje tudi, da ni na voljo uradnih informacij o njegovih dejavnostih in načrtih niti poročil o napredku ali pregledov;

18.

spodbuja posebnega predstavnika EU, naj se še naprej sistematično zavzema za prednostne naloge EU na področju človekovih pravic in poglobi sodelovanje z vsemi pomembnimi regionalnimi in mednarodnimi organizacijami ter mehanizmi za človekove pravice; poziva Svet, naj v mandat prihodnjih posebnih predstavnikov EU za geografska območja kot splošno načelo sprejme vključitev sistematičnega sodelovanja s posebnim predstavnikom EU;

Strategije za posamezne države na področju človekovih pravic in demokracije ter vloga delegacij EU

19.

pozdravlja vključitev demokracije v strategije za posamezne države na področju človekovih pravic kot nujnega elementa za celovito analizo stanja človekovih pravic in demokracije v partnerskih državah;

20.

znova poudarja pomembnost upoštevanja strategij za posamezne države na področju človekovih pravic na vseh ravneh oblikovanja politik do tretjih držav, tudi v okviru priprav političnih dialogov na visoki ravni, dialogov o človekovih pravicah, strateških dokumentov držav in letnih akcijskih programov;

21.

ponavlja, da bi se morale strategije za posamezne države na področju človekovih pravic ujemati z ukrepi EU, ki se v vsaki državi izvajajo glede na specifične razmere, in bi morale zajemati izmerljive kazalnike razvoja ter možnost za njihovo prilagajanje, če je to potrebno; poudarja, da je treba te strategije redno ocenjevati; poziva k nadaljnjim izboljšavam sodelovanja, komunikacije in izmenjave informacij med delegacijami EU, veleposlaništvi držav članic in institucijami EU pri pripravi in izvajanju strategij za posamezne države na področju človekovih pravic; ponavlja svojo zahtevo, naj se poslancem Evropskega parlamenta omogočita dostop do strategij za posamezne države na področju človekovih pravic in prejemanje informacij o tem, kako EU izvaja te strategije, ter naj se strategije predstavijo v obliki, ki bo poslancem omogočala, da ustrezno opravijo svojo dolžnost pregleda;

22.

poudarja, da je treba izvajati skladno in prepoznavno politiko EU za civilno družbo in bolje razumeti uporabo javne diplomacije; spodbuja objavo strategij za posamezne države na področju človekovih pravic in časovnih načrtov ter vzpostavitev učinkovitih povratnih informacij, spremljanja primerov in izmenjave informacij;

23.

pozdravlja, da so vse delegacije EU imenovale kontaktne točke za človekove pravice in/ali enakost spolov, ter opozarja na svoje priporočilo visoki predstavnici in podpredsednici ter ESZD, naj oblikujeta jasne operativne smernice o vlogi kontaktnih točk za človekove pravice; vztraja, da bi moralo tudi diplomatsko osebje držav članic podpirati delo kontaktnih točk za človekove pravice; zahteva, da mora delo kontaktnih točk za človekove pravice potekati povsem neodvisno in brez političnega vmešavanja in nadlegovanja nacionalnih oblasti tretjih držav, predvsem pri stikih z aktivisti na področju človekovih pravic in civilno družbo; vztraja pri pomenu usposabljanja celotnega osebja delegacij EU v zvezi z vsebino smernic EU o človekovih pravicah;

24.

pozdravlja večji proračun in poenostavljene postopke EIDRH za obdobje 2014–2020 in poziva, naj se načrtovana dodelitev za vmesni pregled tega instrumenta ohrani za preostalo obdobje trenutnega večletnega finančnega okvira; ponovno opozarja, da se morajo različni instrumenti financiranja EU uskladiti in dopolnjevati med seboj in da je treba poskrbeti, da bo to izboljšanje veljalo za vse instrumente, ki so pomembni za človekove pravice;

25.

poziva k vsakoletnemu sprejetju letnih akcijskih programov evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice namesto nedavnega dvoletnega (2016–2017), da bi zagotovili čim večjo prožnost pri odzivu na spreminjajoče se razmere in optimalno dopolnjevanje z drugimi instrumenti za zunanje financiranje EU;

Dialogi in posveti o človekovih pravicah

26.

znova izraža podporo posebnim dialogom o človekovih pravicah in priznava, da so lahko uspešno in učinkovito orodje za dvostransko delovanje in sodelovanje, če nasprotnim strankam omogočajo sodelovanje pri konkretnih vprašanjih in pošiljanje pomembnih političnih sporočil, so usmerjeni v rezultate in predmet doslednega spremljanja ter niso namenjeni samo izmenjavi informacij o dobri praksi in izzivih; poziva EU, naj v vse dialoge o človekovih pravicah sistematično vključi razprave o stanju pravic žensk in otrok;

27.

priznava pomembnost sodelovanja v posebnih dialogih o človekovih pravicah tudi z državami, ki imajo na tem področju resne težave; vendar poudarja, da mora EU sprejeti jasne politične sklepe, če ti dialogi o človekovih pravicah nimajo pozitivnih rezultatov; svari pred zapostavljanjem razprav o človekovih pravicah v političnih dialogih na visoki ravni;

28.

vztraja, da se razprave o človekovih pravicah v političnih razpravah na visoki ravni nikoli ne bi smele podrediti drugim interesom; ponavlja svoj poziv ESZD, naj oblikuje mehanizem za pregled dialogov o človekovih pravicah, da se izboljšajo; meni, da bi morali v primeru trajnega neuspeha teh dialogov uporabiti alternativna orodja za podporo uveljavljanju človekovih pravic v zadevni državi;

29.

poziva ESZD, naj nadalje sistematično vodi pripravljalne dialoge s civilno družbo, da se njihovi izidi neposredno vključijo v dialoge o človekovih pravicah; poudarja, da je pomembno, da podpredsednica in visoka predstavnica ter ESZD v dialogih o človekovih pravicah opozarjata na posamezne primere zagovornikov človekovih pravic; poziva ESZD, naj sistematično spremlja zaveze, sprejete med dialogi o človekovih pravicah, in sistematizira poročevalska srečanja z organizacijami civilne družbe;

Smernice EU o človekovih pravicah

30.

pozdravlja smernice EU o človekovih pravicah kot dragoceno orodje zunanje politike EU na področju človekovih pravic, ki zagotavlja praktično usmeritev za delegacije EU in diplomatska predstavništva držav članic; ponovno poziva, naj se brez odlašanja sprejmejo nove smernice EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic;

31.

odločno poudarja pomembnost stalnega ocenjevanja izvajanja smernic z jasnimi referenčnimi merili; poziva Komisijo, naj izvede in objavi izčrpno oceno o izvajanju smernic v delegacijah EU in diplomatskih predstavništvih držav članic v vseh tretjih državah, da bi odkrila morebitne razlike in vrzeli pri izvajanju in jih odpravila; meni, da je treba za ustrezno izvajanje smernic zagotoviti sistematično in učinkovito usposabljanje uslužbencev ESZD in osebja delegacij EU;

Boj proti vsem oblikam diskriminacije

32.

najstrožje obsoja vse oblike diskriminacije, tudi na podlagi rase, barve kože, spola, spolne usmeritve, spolne identitete, jezika, kulture, vere ali prepričanja, socialnega porekla, kaste, rojstva, starosti, invalidnosti ali drugega statusa; ponovno poziva k okrepljeni politiki in diplomaciji EU, katere cilj bi bil odpraviti vse vrste diskriminacije in izkoristiti vsako priložnost za izražanje resne zaskrbljenosti zaradi teh vrst diskriminacije; poleg tega poziva EU, naj še naprej spodbuja ratifikacijo in popolno izvajanje vseh ustreznih konvencij OZN, kot je Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije ali Konvencija OZN o pravicah invalidov; pozdravlja delo ESZD v zvezi s priročnikom o nediskriminaciji;

Misije in operacije skupne varnostne in obrambne politike (SVOP)

33.

opozarja na zavezo EU vključitvi človekovih pravic in vidikov spola v misije skupne varnostne in obrambne politike v skladu s prelomnima resolucijama Varnostnega sveta OZN št. 1325 in št. 1820 o ženskah, miru in varnosti in nedavno sprejeto resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 2242, v skladu s katero so ženske osrednji element vseh prizadevanj za obravnavanje globalnih izzivov; v zvezi s tem znova poziva EU in njene države članice, naj v procesu doseganja trajnostne sprave podpirajo sistematično sodelovanje žensk kot ključni element mirovnih procesov; v zvezi s tem poziva EU, naj na mednarodni ravni podpre priznavanje dodane vrednosti sodelovanja žensk pri preprečevanju in reševanju konfliktov, pa tudi pri operacijah za ohranjanje miru, humanitarni pomoči in obnovi po konfliktih;

34.

poudarja, da je SVOP instrument, ki ne zagotavlja zgolj evropske varnosti, temveč je tudi del instrumentov zunanje politike EU in ga je zato treba uporabljati za krepitev podpiranja človekovih pravic in demokracije v tretjih državah;

35.

poziva k nadaljnjemu evropskemu vojaškemu povezovanju, da bi se izboljšala pripravljenost in prožnost evropskih oboroženih sil za odzivanje na grožnje in primere hujših kršitev človekovih pravi, genocida ali etničnega čiščenja; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba koncept „odgovornosti za zaščito“ utrditi v mednarodnem pravu in da bi morala EU kot skupnost vrednot voditi pobude in pomembne ukrepe za zaščito civilistov, tudi ko te ogrožajo njihove lastne države;

36.

poudarja, da je tihotapljenje migrantov povezano s trgovino z ljudmi in pomeni resno kršitev človekovih pravic; opozarja, da so misije skupne varnostne in obrambne politike, kot so Pomorske sile Evropske unije – sredozemska operacija Sophia (EURONAVFOR MED), učinkovito sredstvo za boj proti tihotapljenju migrantov; poziva EU, naj še naprej izvaja in krepi tovrstne operacije;

37.

poziva Svet za zunanje zadeve ter podpredsednico in visoko predstavnico in podpredsednico, naj zahtevata, da vodje misij EU in ustrezni predstavniki EU (vodje civilnih operacij EU, poveljniki vojaških operacij EU in posebni predstavniki EU) poročajo o primerih hudih kršitev mednarodnega humanitarnega prava in spodbujajo kodeks ravnanja glede ukrepov Varnostnega sveta za preprečevanje genocida, hudodelstev zoper človečnost ali vojnih hudodelstev, s katerim bi se države članice OZN zavezale k podpori ukrepov Varnostnega sveta, ki bi bili namenjeni preprečevanju ali končanju takih hudodelstev; poziva k vključevanju politik za varstvo otrok v vse civilne in vojaške operacije EU, v katerih prihaja do stikov z otroki;

38.

zahteva, naj EU okrepi sodelovanje z OZN pri oblikovanju skupne strateške vizije o varnosti na podlagi nove globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko ter revizije mirovnih operacij OZN in njenega načina graditve miru; vztraja, da je potrebno sodelovanje z OZN pri krepitvi vloge in zmogljivosti regionalnih in podregionalnih organizacij pri ohranjanju miru, preprečevanju konfliktov, civilnem in vojaškem kriznem upravljanju in reševanju konfliktov ter da je treba še dodelati postopke za uporabo skupne varnostne in obrambne politike za podporo operacij OZN, vključno z napotitvijo bojnih skupin EU ali gradnjo zmogljivosti in pobudami za reformo varnostnega sektorja, pri tem pa človekove pravice in spol vključiti v delo misij in operacij;

Vsestransko sodelovanje na področju človekovih pravic

39.

odločno poudarja, da so človekove pravice, opredeljene v konvencijah OZN, univerzalne, nedeljive ter medsebojno odvisne in povezane, kot to opredeljujeta dunajska deklaracija iz leta 1993 in akcijski program, ter da je treba doseči spoštovanje teh pravic; opozarja, da je Unija zavezana spodbujati in razvijati mednarodno pravo v okviru OZN; poudarja, da je pomembno, da države članice ratificirajo vse mednarodne instrumente na področju človekovih pravic, ki jih je vzpostavila OZN, vključno z instrumenti, določenimi v Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, in zlasti opcijskim protokolom, v katerem so določeni mehanizmi za pritožbe in izvajanje preiskav, v skladu s členom 21 PEU;

40.

poudarja, da mora EU stopiti na čelo prizadevanj za reforme OZN, da bi se okrepila učinek in moč multilateralnega sistema, ki temelji na pravilih, in da bi se zagotovila učinkovitejše varstvo človekovih pravic in napredek mednarodnega prava; znova poudarja tudi, da je pomembno, da EU dejavno in dosledno sodeluje v mehanizmih OZN za človekove pravice, zlasti s Tretjim odborom, Generalno skupščino OZN in Svetom za človekove pravice, da bi izboljšala svojo verodostojnost; podpira prizadevanja ESZD, delegacij EU v New Yorku in Ženevi ter držav članic za večjo usklajenost EU pri problematiki človekovih pravic na ravni OZN; spodbuja EU, naj okrepi prakso medregijskih pobud, sprejema in predlaga resolucije ter natančneje spremlja postopek splošnega rednega pregleda OZN; obsoja dejstvo, da sedeže v Svetu ZN za človekove pravice pogosto zasedajo države z dokazano zgodovino hudih kršitev človekovih pravic, zato poziva države članice EU, naj objavljajo svoje glasove; v zvezi s tem poziva EU in njene države članice, naj v svojih vzorcih glasovanja odražajo enak pomen pravic ter svoj glas za resolucije Sveta ZN za človekove pravice oblikujejo na podlagi vsebine teh besedil, ne pa njihovih predlagateljev; poudarja, kako pomembna in potrebna sta stalno zastopništvo EU v vseh večstranskih forumih ter večja prepoznavnost EU;

41.

poziva EU, naj posebno pozornost nameni spornim ozemljem v svojem vzhodnem sosedstvu, na katerih živi približno pet milijonov ljudi brez pravega varstva človekovih pravic in dostopa do pravnega varstva; poziva EU, naj to vprašanje postavi v ospredje dnevnega reda za iskanje rešitev v dvostranskih stikih z zadevnimi državami in naj uporabi vse svoje instrumente v podporo konkretnim rešitvam za napredek človekovih pravic v teh entitetah in delovanju zagovornikov človekovih pravic v teh državah;

Spodbujanje odprtega prostora za civilno družbo in podpiranje zagovornikov človekovih pravic

42.

odločno obsoja vsako napadanje, zastraševanje, prijetje, ubijanje, nadlegovanje ali zatiranje tožilcev, sodnikov, pravnikov, akademikov, novinarjev in pripadnikov vseh drugih poklicev, katerih neodvisnost in poklicna svoboda sta bistveni za razvoj demokratične družbe;

43.

obžaluje vse večje število napadov na okoljske aktiviste in zagovornike človekovih pravic po vsem svetu; odločno obsoja nekaznovanje njihovih morilcev in poziva ESZD, naj podpre zahteve, da bi bili odgovorni za ta dejanja privedeni pred sodišče;

44.

odločno obsoja, da so številne države po vsem svetu pred kratkim sprejele strogo zakonodajo v zvezi z nevladnimi organizacijami, ki slabi delovanje civilne družbe in vodi v samovoljno uporabo s kaznovanji, vključno z zaporno kaznijo, zamrznitvijo sredstev in prepovedmi dostopa za člane osebja nevladnih organizacij, zlasti tistih, ki prejemajo tuja javna sredstva;

45.

odločno obsoja, da oblasti izdajajo prepovedi potovanja kot orodje za zastraševanje in utišanje neodvisnih zagovornikov človekovih pravic in aktivistov, pa tudi pravnikov in novinarjev, ter poudarja, da so taki ukrepi pogosto sprejeti samovoljno in brez pravne osnove;

46.

izpostavlja vlogo delegacij EU pri potrjevanju in spodbujanju ključne vloge, ki jo ima civilna družba v demokraciji, ter ustvarjanju plodnega okolja za civilno družbo, za katero sta pri sodelovanju z organizacijami civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic potrebni kar največja preglednost in vključenost; zato obžaluje, da deset let po sprejetju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic kontaktne informacije kontaktnih točk za človekove pravice/uradnikov za zvezo za zagovornike človekovih pravic še zmeraj niso navedene na vseh spletiščih delegacij EU;

47.

poziva visoko predstavnico in podpredsednico ter zunanje ministre EU, naj na agendo Sveta za zunanje zadeve redno uvrščajo razpravo o prizadevanjih EU za izpustitev zagovornikov človekovih pravic, človekoljubnih delavcev, novinarjev, političnih aktivistov in drugih ter naj se organizira javni letni Svet za zunanje zadeve, katerega agenda bo vključevala zmanjševanje prostora za civilno družbo in nalaganje zapornih kazni zagovornikom človekovih pravic, ter naj z ustreznimi nasprotnimi strankami ob vseh priložnostih obravnavajo te primere, vključno s primeri iz resolucij Parlamenta glede razprav o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države;

48.

poziva mednarodno skupnost, naj proti političnim voditeljem, ki strukturno zlorabljajo policijsko in vojaško silo za utišanje protestov proti njihovemu vodenju (ali podaljšanju njihovega vodenja), sproži postopke na sodišču;

Migranti, begunci, prosilci za azil in notranje razseljene osebe

49.

izraža solidarnost z begunci in migranti, ki kot žrtve konfliktov, propada struktur upravljanja in mrež, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi, v velikem številu doživljajo hude kršitve človekovih pravic; obsoja izredno veliko število smrtnih žrtev na morju v Sredozemlju; je zelo zaskrbljen zaradi vse številnejših kršitev človekovih pravic beguncev, migrantov brez urejenega statusa in prosilcev za azil na poti v Evropo; poudarja, da so begunke in otroci begunci, prosilci za azil in migranti brez dokumentov še posebej ranljivi na migracijskih poteh in znotraj same EU; poziva k nujnim ukrepom, s katerimi bi izboljšali skladnost migracijskih politik, in poudarja, da je za iskanje trajnostnih, dolgoročnih in skladnih rešitev potreben celovit pristop, temelječ na mednarodnih standardih in načelih s področja človekovih pravic, obenem pa obravnavanje temeljnih vzrokov begunske krize; poudarja, da je za zaščito migrantov in beguncev potrebna solidarnost v skladu s politikami EU, temelječimi na človekovih pravicah; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je razlikovati med begunci in migranti;

50.

poudarja dejstvo, da so konflikti, vojne, propadanje struktur upravljanja in nespoštovanje človekovih pravic in demokracije osrednji vzroki za migracije in razseljevanje; poudarja, da bi morale države gostiteljice zagotoviti popoln dostop do brezplačnega kakovostnega javnega izobraževanja, zdravstvenih storitev, tudi tistih, povezanih s spolnim in reproduktivnim zdravjem ter pravicami na tem področju, pa tudi dostop do trga dela ter bivališč, ki ustrezajo potrebam beguncev; poudarja, da je pripravljenost migrantov in beguncev za vključevanje, zraven ustreznih politik socialne pomoči, bistvenega pomena za vključevanje; poziva EU naj poveča prizadevanja v podporo Libanonu in Jordaniji, kamor se je zateklo izjemno veliko število beguncev, ki se pogosto soočajo s številnimi grožnjami;

51.

poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje z državami izvora in tranzitnimi državami, da bi olajšali strukturirano upravljanje migracijskih tokov in poenostavili ukrepe za spopadanje s temeljnimi vzroki migracije; poudarja, da se je treba boriti proti skupinam, ki so dejavne na področju nezakonitega tihotapljenja migrantov; opozarja, kako pomembno je, da EU spodbudi te države, da pristopijo k Protokolu iz Palerma proti nezakonitemu tihotapljenju migrantov; opozarja na zaveze, sprejete na vrhu v Valletti;

52.

poudarja, da je nujno treba razviti in uvesti celovit, dosleden in dobro usklajen skupni evropski azilni sistem, za katerega bi države članice prevzele skupno odgovornost;

53.

poziva EU in države članice, naj vzpostavijo popolno preglednost, kar zadeva sredstva, namenjena tretjim državam za sodelovanje na področju migracij, in naj sporočijo, kakšna jamstva so bila sprejeta, da takšno sodelovanje ne bi neposredno ali posredno koristilo varnostnim, policijskim in pravosodnim sistemom, vpletenim v kršenje človekovih pravic;

54.

je seznanjen z nedavnim predlogom Komisije o pripravi seznama EU varnih izvornih držav ter o spremembi direktive o azilnih postopkih;

55.

meni, da bo treba za večjo učinkovitost ponovnega sprejema in za zagotovitev usklajenosti vračanja na evropski ravni sprejeti nove sporazume EU o ponovnem sprejemu, ki bi morali imeti prednost pred dvostranskimi sporazumi med državami članicami in tretjimi državami;

56.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bo direktiva o vračanju izvajala v skladu s postopki, standardi in temeljnimi človekovimi pravicami, ki bodo EU omogočili zagotavljanje humane in dostojne obravnave povratnikov v skladu z načelom nevračanja; poziva EU in njene države članice, naj posebno pozornost namenijo prošnjam za politični azil oseb, ki jim morda grozi politični pregon, da bi preprečili vračanje ljudi, ki jim lahko v državah izvora grozi kršenje človekovih pravic;

57.

znova poziva EU, naj zagotovi, da bodo vsi sporazumi o migracijah, sodelovanju in ponovnem sprejemu z državami, ki niso članice EU, skladni z mednarodnim pravom o človekovih pravicah in beguncih ter mednarodnim pomorskim pravom, pa tudi z načeli in vrednotami EU; poziva države članice, naj spoštujejo mednarodno načelo nevračanja v skladu z mednarodnim pravom; poziva, naj se vključijo nadzorni mehanizmi, s katerimi bi bilo mogoče oceniti vpliv sodelovanja na področju migracij z državami, ki niso članice EU, in ukrepov mejnega nadzora na človekove pravice; vztraja, da je treba človekove pravice vključiti v vse dejavnosti Frontexa in jih spremljati; poziva EU, naj dejavno sodeluje v razpravi o pojmu „podnebni begunec“, vključno z njegovo morebitno pravno opredelitvijo v mednarodnem pravu;

58.

prav tako zahteva, naj klavzula določa, da je mogoče prekiniti izvrševanje pogodb, dokler podpisnice ne zagotovijo zadostnih jamstev v zvezi s posameznimi pregledi prošenj za azil in, splošneje, ne začnejo spoštovati človekovih pravic migrantov, prosilcev za azil in beguncev;

59.

opozarja, da je treba v evropskih in mednarodnih vodah spoštovati načelo nevračanja, kot ga potrjujeta Evropsko sodišče za človekove pravice in obstoječa zakonodaja EU; opozarja na zavezo razvoju ustreznih zakonitih in varnih migracijskih poti ob hkratnemu izboljšanju varovanja zunanjih meja EU; poziva Unijo in najbolj razvite tretje države, naj podpišejo sporazume o partnerstvu s tretjimi državami in tako spodbudijo združitev družine in mobilnosti za ljudi z vsemi stopnjami usposobljenosti, vključno z manj kvalificiranimi;

60.

poziva države članice, naj spoštujejo in v celoti izvajajo sprejeti skupni azilni sveženj EU in skupno migracijsko zakonodajo, s čimer bi predvsem zaščitili ranljive prosilce za azil, kot so otroci, ženske, starejši in pripadniki skupine LGBTI, pred nasiljem in diskriminacijo med azilnim postopkom ter državam članicam zagotovili ustrezno usposabljanje, da bi bile zmožne primerno in preudarno voditi postopke; poziva države članice, naj sodelujejo pri programih za preselitev, ki omogočajo združitev družine in odobritev humanitarnih vizumov; poudarja pomen odpravljanja upravnih in političnih ovir za čimprejšnje izvajanje zavez glede premestitve; se zaveda, da je treba varno vrniti ljudi, za katere se po individualni obravnavi njihove prošnje za azil izkaže, da niso upravičeni do zaščite v Uniji;

61.

je zelo zaskrbljen zaradi čedalje večjega števila begunskih otrok, pa tudi zaradi položaja otrok brez spremstva ter pogrešanih ali ločenih otrok; poziva države članice, naj hitro ponovno združitev mladoletnikov brez spremstva z družinskimi člani uvrstijo povsem na vrh seznama prednostnih nalog; poudarja, kako pomembno je v okviru programov EU za obravnavo temeljnih vzrokov migracij otrokom zagotoviti dostop do zdravstvenega varstva in izobraževanja; poziva države, naj prenehajo zadrževati otroke v priporu, prav tako pa naj pri vseh postopkih upoštevajo interese otrok ter jim zagotovijo zaščito v skladu z mednarodnim pravom; poudarja, kako pomembno je dodeliti ustrezna sredstva za zaščito begunskih in migrantskih otrok pred nasiljem, izkoriščanjem in zlorabami; poziva Komisijo, naj poskrbi, da mladoletniki brez spremstva ne bodo izginjali, prav tako pa naj pripravi strategijo, s katero bi v prihodnje preprečili izginotje mladoletnih migrantov brez spremstva na ozemlju EU ter poiskali pogrešane otroke;

62.

priznava, da so prosilci za azil iz vrst LGBTI na poti in ob prihodu v državo, v kateri nameravajo zaprositi za azil, pogosto izpostavljeni dodatnim nevarnostim, in sicer v obliki nadlegovanja, izključenosti, spolnega nasilja ali drugih vrst nasilja; opozarja, da je v številnih državah, ki za prosilce za azil veljajo kot varne, prisotna diskriminacija zoper osebe LGBTI ali celo kriminalizacija homoseksualnosti; poudarja, da ranljive skupine potrebujejo dodatna varovala, zato poziva države, naj zagotovijo, da bodo osebe LGBTI zaščitene v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom;

63.

poudarja, kako pomembne so naložbe v preventivne ukrepe, zlasti oblikovanje strategij integracije in socialnega vključevanja; poudarja, da je treba začeti izvajati posebne programe deradikalizacije in ponovne integracije, namenjene povratnikom;

64.

opozarja na težaven položaj, kar zadeva begunce v državah, ki mejijo na Sirijo, in šteje za pomembno, da EU stori vse, kar je v njeni moči, da pomaga zagotoviti beguncem v teh državah dostojne pogoje bivanja in še posebej dostop do zdravstvenega varstva, izobraževanja in možnosti zaposlitve;

65.

izpostavlja dramatičen položaj notranje razseljenih oseb, zlasti njihovo izredno veliko število v Iraku in Siriji, pa tudi čedalje večje število notranje razseljenih oseb v Ukrajini, ki je leta 2015 znašalo skupaj 1,4 milijona; poudarja, da morajo programi za begunce v regiji priznavati in vključiti tudi potencialno usodo notranje razseljenih oseb; poziva Komisijo, države članice in mednarodno skupnost, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi izboljšali položaj notranje razseljenih oseb in jim zagotovili dostop do bivališča, hrane, zdravstvene nege in izobraževanja;

66.

opozarja, da je bilo po podatkih svetovnega centra za spremljanje notranje razseljenosti samo v letu 2015 zaradi okoljskih nesreč razseljenih 19,3 milijonov ljudi; opozarja, da so te razselitve najbolj razširjene v južnih regijah; poudarja, da je 85 % teh oseb iz držav v razvoju in da se pretežno selijo znotraj svoje države in med regijami;

Trgovina z ljudmi

67.

poziva EU, naj boj proti trgovini z ljudmi postavi v ospredje svoje zunanje politike ter ukrepa tako v zvezi s povpraševanjem kot ponudbo v tej verigi, posebno pozornost posveti zaščiti žrtev ter izboljša komunikacijo in sodelovanje z ustreznimi akterji v boju proti tej trgovini; ponovno opozarja, da morajo vse države članice izvajati Direktivo 2011/36/EU in strategijo EU za odpravo trgovine z ljudmi;

68.

opozarja, da kriminalne mreže izkoriščajo čedalje večje migracijske pritiske, premalo varne migracijske poti ter ranljivost migrantov in beguncev, zlasti žensk, deklet in otrok, ki so lahko zato žrtve tihotapljenja, trgovine z ljudmi, suženjstva in spolnega izkoriščanja;

69.

poziva, naj bodo EU in države članice pozorne na identifikacijo beguncev in migrantov kot žrtev trgovine z ljudmi ali kot žrtev kršitev in zlorab, ki so del tihotapljenja; v zvezi s tem poziva k usposabljanju mejnih straž, da bi zagotovili natančno identifikacijo, ki je bistvenega pomena pri zagotavljanju zakonsko predpisanih pravic žrtvam;

70.

pozdravlja povečanje sredstev za operaciji Triton in Pozejdon; je seznanjen z začetkom operacije EUNAVFOR MED/Sophia zoper tihotapce in trgovce z ljudmi v Sredozemlju ter podpira okrepitev upravljanja zunanjih meja Unije;

71.

poziva EU in njene države članice, naj ratificirajo in izvajajo Mednarodno konvencijo o pravicah delavcev migrantov in članov njihovih družin;

Povezave med razvojem, demokracijo in človekovimi pravicami

72.

je globoko zaskrbljen zaradi povečanja skrajne revščine in neenakosti v nekaterih delih sveta, saj je zaradi tega ogroženo uveljavljanje človekovih pravic v celoti; meni, da sta spoštovanje človekovih pravic in pravica do razvoja sama po sebi povezana; poudarja, da so spoštovanje človekovih pravic, tudi ekonomskih in socialnih pravic, enakost spolov, dobro upravljanje, ohranjanje demokracije in pravne države ter mir in varnost osnovni pogoji za odpravo revščine in neenakosti;

73.

pozdravlja agendo za trajnostni razvoj do leta 2030; poudarja, da bi moral biti cilj razvojnega sodelovanja EU s tretjimi državami ustvarjanje mednarodnega okolja, ki spodbuja uveljavljanje socialnih in ekonomskih pravic, in poziva k izvajanju deklaracije OZN o pravici do razvoja iz leta 1986; opozarja, da je načelo usklajenosti politik za razvoj, kot je določeno v členu 208 PDEU, izjemno pomembno za doseganje spoštovanja človekovih pravic; poziva EU, naj zagotovi, da bo usklajenost politik za razvoj s pomočjo potrebnih smernic, ocen učinkov ter mehanizmov spremljanja in poročanja vključena v politike EU in držav članic; meni, da skladnost politik za razvoj, kakor je navedeno v členu 208 PDEU, in jasno opredeljeni okviri vseh instrumentov EU in mehanizmov za človekove pravice bistveno pripomorejo k uresničevanju agende do leta 2030, zagotavljajo vključevanje obrobnih in ranljivih skupin ter zagotavljajo pristop na podlagi človekovih pravic; vztraja, da je treba povečati skladnost in usklajevanje vseh zunanjih politik in instrumentov EU, hkrati pa izvajati pristop na podlagi človekovih pravic; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, pri tem pa upoštevajo svoja pooblastila, skladnost z zavezami na področju razvoja ter politike EU na tem področju; poziva Komisijo, naj oceni uporabo orodij pristopa na podlagi človekovih pravic v delegacijah ter Parlamentu posreduje povzetek te ocene;

74.

opozarja, da je treba v razvojno politiko EU uvesti na pravicah temelječ pristop, katerega cilj je vključiti načela človekovih pravic v operativne dejavnosti EU za razvoj, kar bi vključevalo teoretične in praktične ureditve za usklajevanje človekovih pravic in dejavnosti razvojnega sodelovanja; poziva, naj se orodja tega pristopa hitreje posredujejo partnerjem, vključno z lokalnimi organi, civilno družbo in zasebnim sektorjem, njihovo uporabo pa naj tesno spremlja Komisija;

75.

meni, da bi morale biti človekove pravice za vse horizontalna značilnost pri uresničevanju vseh ciljev agende 2030; poziva, naj se na državni in mednarodni ravni vzpostavi vključujoč in na pravicah temelječ okvir kazalnikov za cilje trajnostnega razvoja, ki bo upošteval človekove pravice, da se zagotovi dobra preglednost in odgovornost v zvezi s tem in da bodo sredstva, namenjena razvoju, dejansko dosegla ljudi, ki jih potrebujejo;

76.

ponovno potrjuje, da je treba ustrezno obravnavati svetovni izziv z revščino in podhranjenostjo povezanih ter zapostavljenih bolezni; poziva k ambiciozni dolgoročni politični strategiji in akcijskemu načrtu za svetovno zdravje, inovacije in dostop do zdravil, ki med drugim zajema naložbe v raziskave in razvoj, da bi ohranili pravico do življenjskega standarda, ki zagotavlja zdravje in dobro počutje vsem ljudem, brez diskriminacije na podlagi rase, vere, političnega prepričanja, ekonomskega ali družbenega položaja, spolne identitete ali spolne usmerjenosti;

77.

je zaskrbljen zaradi poskusov, da bi sredstva, namenjena ukrepom za boj proti revščini in spodbujanje razvoja, ki v praksi spodbujajo tudi politike za ohranjanje človekovih pravic, uporabili v namene, ki niso povezani z razvojem; poudarja, da bi morala biti razvojna pomoč namenjena izkoreninjenju revščine in ne zgolj prevzeti vloge instrumenta, katerega cilj je nadzor nad migracijami, ter opozarja, kako pomemben je cilj trajnostnega razvoja št. 16 o miru, pravičnosti in močnih institucijah za napredek na področju človekovih pravic in učinkovitega demokratičnega upravljanja; poudarja, da je treba, če želimo zagotoviti preglednost pomoči EU in odgovornost držav prejemnic, v vse razvojne programe dodati protikorupcijsko klavzulo, in da bi morali biti utrjevanje pravne države, dobrega upravljanja, institucionalnih zmogljivosti z uporabo proračunske podpore, demokratične udeležbe in predstavniškega odločanja, stabilnosti, socialne pravičnosti ter vključujoče in trajnostne rasti, ki bi omogočala pravično porazdelitev pridobljenega bogastva, osrednji cilji vseh zunanjih politik EU; svari pred populizmom, ekstremizmom in zlorabami položaja, ki opravičujejo kršitve človekovih pravic;

78.

opaža, da prihaja zaradi čedalje večjih humanitarnih potreb do stalne vrzeli v financiranju humanitarne pomoči in do pomanjkljivosti Svetovnega programa za hrano, posledica česar je zmanjševanje dobave hrane; poziva države članice OZN, Evropsko unijo in njene države članice, naj spoštujejo vsaj svoje finančne obveznosti; v zvezi s tem ugotavlja, da večina držav članic EU ni izpolnila zaveze, da se 0,7 % BDP nameni razvojni pomoči, vendar pozdravlja predanost EU v zvezi s humanitarno pomočjo in civilno zaščito, saj so EU in države članice največji donator;

79.

pozdravlja nov evropski načrt za zunanje naložbe in skrbniški sklad za Afriko, katerih cilj je obravnavati temeljne vzroke revščine, neenakosti in nezakonitih migracij z ustvarjanjem trajnostne rasti in delovnih mest, pa tudi spodbujati spoštovanje človekovih pravic ter zasebne naložbe v Afriki in sosedstvu EU; poziva, naj se v sosednjih državah EU začasno uporabi Evropski sklad za regionalni razvoj, da bi prispevali k njihovi stabilizaciji;

80.

je zadovoljen, da je bilo v letno poročilo EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2015 dodano poglavje o razvoju, in poziva, naj to postane stalna praksa tudi v poročilih za naslednja leta;

Trgovina, podjetništvo in človekove pravice

81.

poziva k hitremu, učinkovitemu in celovitemu izvajanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; odločno poziva vse države članice OZN, tudi države članice EU, naj pripravijo in izvajajo nacionalne akcijske načrte; meni, da so trgovina in človekove pravice tesno povezane in da ima lahko poslovna skupnost pomembno vlogo pri spodbujanju človekovih pravic in demokracije;

82.

ponovno potrjuje, da so nujno potrebni stalni, učinkoviti in dosledni ukrepi na vseh ravneh, tudi na nacionalni, evropski in mednarodni ravni, da bi lahko učinkovito obravnavali kršitve človekovih pravic in primere korupcije, ki jih zagrešijo mednarodne korporacije, ko se pojavijo, in zagotovili, da bodo te korporacije za kršitve tudi odgovarjale, med drugim z reševanjem pravnih težav, ki nastanejo zaradi ekstrateritorialne razsežnosti podjetij in njihovega ravnanja;

83.

poziva OZN, EU in njene države članice, naj z multinacionalkami in evropski podjetji razpravljajo o težavah, povezanih s prilaščanjem zemljišč in ravnanjem z zagovorniki zemljiških pravic, ki so pogosto žrtve povračilnih ukrepov, med drugim tudi groženj, nadlegovanja, samovoljnega prijetja, napadov in umorov;

84.

toplo pozdravlja priprave na zavezujočo pogodbo OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; obžaluje, da nekateri ta proces ovirajo, ter poziva EU in njene države članice, naj konstruktivno sodelujejo pri teh pogajanjih;

85.

opozarja na različni, vendar dopolnjujoči se vlogi držav in podjetij v zvezi z varstvom človekovih pravic; odločno ponavlja, da morajo države žrtvam kršitev človekovih pravic omogočiti dostop do učinkovitih pravnih sredstev; v zvezi s tem opozarja, da je spoštovanje človekovih pravic v tretjih državah, vključno z zagotavljanjem učinkovitih pravnih sredstev za vse žrtve teh zlorab, bistven element zunanjih odnosov EU s temi državami; je zadovoljen, da je imela EU vodilno vlogo pri pogajanjih o številnih pobudah za svetovno odgovornost, ki so povezane s spodbujanjem in spoštovanjem mednarodnih standardov, pa tudi pri njihovem izvajanju; pozdravlja sklepe Sveta o podjetništvu in človekovih pravicah, sprejete 20. junija 2016, in dejstvo, da v njih poziva, da se v nacionalne akcijske načrte o podjetništvu in človekovih pravicah vključi dostop do pravnih sredstev;

86.

ponavlja, da je treba pozornost nameniti posebnim lastnostim malih in srednjih podjetij, ki delujejo predvsem na lokalni in regionalni ravni v specifičnih sektorjih; zato meni, da je bistveno, da politike Unije na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb, vključno z nacionalnimi akcijskimi načrti na tem področju, ustrezno upoštevajo posebne potrebe malih in srednjih podjetij in da so skladne z načelom, po katerem je treba najprej razmišljati v majhnem merilu, ter da priznavajo neformalni in intuitivni pristop teh podjetij do družbene odgovornosti; znova zavrača vse ukrepe, ki utegnejo privesti do dodatnih upravnih ali finančnih bremen za mala in srednja podjetja, in podpira tiste ukrepe, ki bodo slednjim omogočali izvajanje skupnih dejavnosti;

87.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo usklajeno politiko na področju podjetništva in človekovih pravic na vseh ravneh, zlasti v zvezi s trgovinsko politiko Unije; poziva Komisijo in države članice, naj redno poročajo o ukrepih, ki so jih sprejele za zagotavljanje učinkovitega varstva človekovih pravic pri poslovnih dejavnostih;

88.

znova odločno poziva k sistematičnemu vključevanju klavzul o človekovih pravicah v vse mednarodne sporazume med EU in tretjimi državami, ki so bili že ali še bodo sklenjeni, tudi v trgovinske in naložbene sporazume; ocenjuje, da so nujno potrebni predhodni mehanizmi nadzora, ki bi se uporabili že pred sklenitvijo okvirnega sporazuma in od katerih bi bila njegova sklenitev odvisna, saj bi bili njegova temeljna značilnost, potrebni pa so tudi naknadni mehanizmi nadzora, ki bi omogočali konkretno ukrepanje ob kršitvah teh klavzul, denimo primerne sankcije, kakor so v sporazumu navedene v členih o človekovih pravicah, vključno z (začasno) razveljavitvijo sporazuma;

89.

poziva k vzpostavitvi mehanizmov, s katerim bi zagotovili, da države in podjetja spoštujejo človekove pravice, in k vzpostavitvi mehanizmov za pritožbe oseb, katerih pravice kršijo trgovinski in investicijski sporazumi;

90.

je seznanjen z zakonodajnim predlogom Komisije z dne 28. septembra 2016, ki spreminja Uredbo (ES) št. 428/2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza blaga in tehnologije (COM(2016)0616) z dvojno rabo in ki se nanaša na okrepitev tega nadzora, saj se nekatero blago in tehnologijo lahko zlorabi za povzročanje hujših kršitev človekovih pravic;

91.

pozdravlja sporazum o posodobitvi nadzora EU nad izvozom blaga, ki bi se lahko uporabilo za izvrševanje smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali ponižujoče ravnanje oziroma kaznovanje, in poziva k učinkovitemu in popolnemu izvajanju te pomembne zakonodaje; spodbuja EU in njene države članice, naj spodbujajo tretje države, da bi razmislile o sprejetju podobne zakonodaje, ter začnejo pobudo za spodbujanje mednarodnega okvira o orodju za mučenje in smrtno kazen; pozdravlja pobudo za uredbo o vzpostavitvi sistema potrebne skrbnosti v dobavni verigi za odgovoren uvoz mineralov z območij, prizadetih zaradi konfliktov; pozdravlja predlog Komisije za posodobitev zakonodaje EU o nadzoru nad izvozom blaga z dvojno rabo; poudarja, da je prednostna naloga Parlamenta, da spoštovanje človekovih pravic postane merilo za izdajo izvoznih dovoljenj, in poziva države članice, naj se končno dogovorijo o prehodu na sodobnejšo, prožnejšo in na človekovih pravicah temelječo izvozno politiko; poziva države članice, naj izvajajo strožji in bolj na človekovih pravicah temelječ nadzor nad izvozom orožja, zlasti ko gre za države, ki dokazano z nasiljem izvajajo notranjo represijo in kršijo človekove pravice;

92.

odobrava, da je Komisija sprejela novo trgovinsko strategijo z naslovom „Trgovina za vse“, da bi človekove pravice vključila v trgovinsko politiko in položaj EU kot trgovinske sile izkoristila za izboljšave na področju človekovih pravic v tretjih državah; poudarja, da bosta za to potrebna popolna usklajenost in dopolnjevanje trgovinskih in zunanjepolitičnih pobud, vključno s tesnim sodelovanjem med različnimi generalnimi direktorati, ESZD in organi držav članic; je seznanjen z načrti Komisije za okrepitev evropske gospodarske diplomacije in poudarja, da bi morala trgovinska politika prispevati tudi k trajnostni rasti v tretjih državah; poziva Komisijo, naj vse deležnike vključi v razpravo o regulativnem okviru in obveznostih podjetij v državah, kjer se bodo zasebne in javne naložbe najverjetneje povečale; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo projekti, ki jih podpira EIB, v skladu s politikami EU, ter priporoča izboljšave naknadnih kontrol pri ocenjevanju gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkov teh projektov;

93.

pozdravlja novo uredbo o splošni shemi preferencialov (GSP), ki je začela veljati 1. januarja 2014, kot ključni instrument trgovinske politike EU za spodbujanje človekovih pravic in pravic delavcev, varstva okolja in dobrega upravljanja v ranljivih državah v razvoju; predvsem pozdravlja dejstvo, da so trgovinske ugodnosti iz sistema GSP+ po svoji naravi in pravno pogojene z nepretrganim izvajanjem mednarodnih konvencij o človekovih pravicah; pozdravlja, da je Komisija objavila prvo dvoletno poročilo o stanju izvajanja GSP +, in dialog o poročilu z Evropskim parlamentom pred njegovo objavo; ugotavlja, da v več državah s statusom GSP+ poročajo o kršitvah temeljnih standardov dela, in poziva k pristnemu izvajanju GSP+; poziva Komisijo, naj preveri, ali je mogoče na seznam konvencij, ki so pogoj za status GSP+, dodati rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, in poziva kandidatke za status GSP+, ki niso podpisnice statuta, naj ga ratificirajo;

94.

pozdravlja dejstvo, da so bili za 14 držav odobreni izrazito naklonjeni trgovinski preferenciali v okviru sheme GSP+, ki je v veljavi od 1. januarja 2014, ter pozdravlja skladnost s 27 mednarodnimi konvencijami (vključno s konvencijami o temeljnih človekovih pravicah in delavskih pravicah), k čemur se je večkrat pozivalo;

95.

znova odločno poziva k celovitim, predhodnim ocenam učinka na človekove pravice, ki v precejšnji meri upoštevajo stališča civilne družbe, pri vseh trgovinskih in investicijskih sporazumih;

96.

pozdravlja sprejetje novih smernic o analizi učinkov človekovih pravic v ocenah učinka pobud trgovinske politike (60), a je zelo zaskrbljen zaradi kakovosti razdelkov o človekovih pravicah v oceni učinka sporazuma med EU in Mjanmarom o zaščiti naložb, pa tudi zaradi dejstva, da Komisija ni opravila ocene učinka prostotrgovinskega sporazuma med EU in Vietnamom na človekove pravice; ponovno izraža podporo celoviti oceni, ki jo je treba pripraviti v okviru naknadne ocene teh sporazumov;

Šport in človekove pravice

97.

je zaskrbljen nad podelitvijo organizacije velikih športnih prireditev državam, ki so v preteklosti kršile človekove pravice, na primer svetovno nogometno prvenstvo FIFA v Rusiji leta 2018 in v Katarju leta 2022 ter olimpijske igre na Kitajskem leta 2022, prav tako pa ga skrbijo kršitve človekovih pravic zaradi velikih športnih prireditev, vključno s prisilnim izseljevanjem prebivalstva brez posvetovanja oziroma odškodnine, izkoriščanjem ranljivih skupin, kot so otroci in delavci migranti, ki bi lahko veljalo za suženjstvo, in utišanjem organizacij civilne družbe, ki opozarjajo na te kršitve; poziva Mednarodni olimpijski komite in Mednarodno združenje nogometnih zvez (FIFA), naj pri svojem ravnanju spoštujeta ideje športa in uvedeta varovalne mehanizme, ki bodo preprečili, nadzorovali in odpravljali vse kršitve človekovih pravic, povezane z velikimi športnimi prireditvami; poziva k oblikovanju političnega okvira EU za šport in človekove pravice; poziva EU in države članice, naj sodelujejo z nacionalnimi športnimi zvezami, podjetji in organizacijami civilne družbe ter se posvetujejo o okoliščinah njihove udeležbe na tovrstnih dogodkih;

Invalidi

98.

pozdravlja nova cilja št. 12 in 16, zlasti točko 16(f), v sklepih Sveta o akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019 in poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo v dialoge o človekovih pravicah s tretjimi državami sistematično vključevala konvencijo o pravicah invalidov; opozarja, da je treba v prizadevanjih zoper diskriminacijo upoštevati posebne potrebe invalidov; poziva, naj se natančno preuči učinkovitost projektov na področju invalidnosti ter zagotovi ustrezna vključitev organizacij invalidov v njihovo načrtovanje in izvajanje;

99.

poziva država članice, naj zagotovijo, da bodo imeli invalidi dejansko svobodo gibanja v javnih prostorih ter tako enake možnosti sodelovanja v javnem življenju;

100.

odločno poziva k vključevanju človekovih pravic invalidov v vse zunanje politike in ukrepe EU, zlasti na področju migracije in beguncev, da bi se ustrezno odzvali na njihove posebne potrebe, saj so žrtve večkratne diskriminacije; želi opomniti, da so invalidne ženske in otroci žrtve dvojne diskriminacije in pogosto v večji nevarnosti, da bodo postali žrtve nasilja, zlorab, grdega ravnanja ali izkoriščanja; odločno podpira priporočilo, da bi vidik spola vključili v vse strategije EU na področju invalidnosti, tudi v zunanje politike in zunanje delovanje;

101.

poziva visoko predstavnico in podpredsednico, naj še naprej podpira proces ratifikacije in izvajanja konvencije o pravicah invalidov Organizacije združenih narodov v državah, ki je še niso ratificirale ali začele izvajati; ugotavlja, da bi morala biti EU zgled drugim in omenjeno konvencijo učinkovito izvajati na domačih tleh; poziva EU, naj prevzame vodilno vlogo pri izvajanju vključujoče agende za trajnostni razvoj do leta 2030, kar bo zagotovilo, da ne bo nihče v zaostanku, kot je svetoval odbor konvencije za pravice invalidov v sklepnih ugotovitvah k svojemu pregledu izvajanja te konvencije v EU;

Pravice žensk in otrok

102.

pozdravlja sprejetje akcijskega načrta EU za enakost spolov (2016–2020), ki vključuje obsežen seznam ukrepov za izboljšanje položaja žensk z vidika enakih pravic in krepitve njihove vloge; poudarja, da bi bilo treba ta akcijski načrt izvajati skupaj z akcijskim načrtom za človekove pravice in demokracijo, da bi v zvezi s tem zagotovili tudi priznanje pravic žensk; prav tako pozdravlja sprejetje strateških prizadevanj za enakost spolov (2016–2019), ki spodbujajo enakost spolov in pravice žensk po vsem svetu; znova potrjuje, da pravic žensk ni mogoče žrtvovati zaradi posebnih prepovedi posamezne vere ali prepričanja; zahteva, naj EU okrepi podporo izvajanju obveznosti in zavez na področju pravic žensk, ki izhajajo iz konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, pekinških izhodišč za ukrepanje ter kairske deklaracije o prebivalstvu in razvoju, ter ciljev trajnostnega razvoja; poudarja, da je pomembno, da se ne spodkopavata niti pravni red pekinških in kairskih izhodišč za ukrepanje v zvezi z dostopom do izobraževanja in zdravja kot temeljne človekove pravice niti varstvo spolnih in reproduktivnih pravic ter da se ženskam, ki so žrtve vojnih posilstev, zagotovi vsa potrebna varna zdravstvena in psihološka pomoč in storitve, vključno z varnim splavom, kot določa mednarodno humanitarno pravo; poudarja, da so načrtovanje družine, zdravje mater, preprost dostop do kontracepcije, varnega splava in cele palete storitev spolnega in reproduktivnega zdravja pomembni elementi za reševanje življenja žensk, pa tudi za zmanjševanje smrtnosti dojenčkov in mater; poudarja, da je treba te politike umestiti v osrčje razvojnega sodelovanja s tretjimi državami; poudarja, da so spoštovanje vseh pravic žensk, zagotavljanje njihovega človeškega dostojanstva ter zatiranje nasilja in diskriminacije proti njim bistvenega pomena za uveljavljanje njihovih človekovih pravic; opozarja, da ima vsak posameznik pravico, da svobodno odloča o svoji spolnosti ter spolnem in reproduktivnem zdravju; v zvezi s tem priznava neodtujljivo pravico žensk do samostojnega odločanja, tudi o možnostih načrtovanja družine;

103.

znova obsoja vse oblike zlorab žensk in otrok ter nasilja nad njimi, tudi nasilja na podlagi spola, vključno s škodljivo prakso zgodnjih in prisilnih porok, pohabljanja ženskih spolnih organov, izkoriščanja in suženjstva, družinskega nasilja, pa tudi uporabo spolnega nasilja kot vojaškega orožja; meni, da se nasilje nad ženskami kaže tudi na psihološki ravni, in poudarja, da je treba vključiti vidike spola, ki med drugim spodbujajo dejavno udeležbo žensk pri humanitarni pomoči in vključujejo strategije za zaščito pred spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola, ter osnovne zdravstvene ukrepe, vključno z reproduktivnim spolnim zdravjem; poudarja, da se morajo Komisija in države članice ne le boriti proti vsem oblikam nasilja nad ženskami, ampak kot prednostno nalogo spodbujati tudi dostop do izobraževanja in boj proti spolnim stereotipom za deklice in dečke, in to že v zgodnjem otroštvu; poziva EU in njene države članice, naj hitro ratificirajo Istanbulsko konvencijo, da se uskladita notranje in zunanje delovanje EU na področju preprečevanja nasilja nad ženskami in dekleti ter nasilja na podlagi spola; pozdravlja predlog Komisije z dne 4. marca 2016, da bi EU pristopila k Istanbulski konvenciji – prvemu pravno zavezujočemu mednarodnemu instrumentu, ki je namenjen preprečevanju nasilja nad ženskami in boju proti njemu; meni, da bo to vodilo k večji učinkovitosti in doslednosti notranjih in zunanjih politik EU ter okrepilo odgovornost in vlogo EU v boju proti nasilju nad ženskami in nasilju na podlagi spola na mednarodni ravni; poziva Komisijo in Svet, naj storita vse, kar je v njuni moči, da bi EU omogočila podpis in sklenitev te konvencije, ter naj obenem spodbudita 14 držav članic, ki tega še niso storile, naj podpišejo in ratificirajo Istanbulsko konvencijo ter zagotovijo njeno pravilno izvajanje; poudarja, da je treba zagotoviti, da so zdravstveni delavci, policisti, tožilci, sodniki, diplomati in pripadniki mirovnih sil, tako znotraj EU kot v državah, ki niso članice, ustrezno usposobljeni za pomoč in podporo žrtvam nasilja, zlasti ženskam in otrokom, v konfliktnih razmerah in operacijah na terenu;

104.

je zelo zaskrbljen zaradi kršitev človekovih pravic, ki prizadenejo ženske in otroke v begunskih taboriščih in sprejemnih centrih, vključno s prijavljenimi primeri spolnega nasilja in neenakega obravnavanja žensk in otrok; odločno poziva ESZD, naj zahteva strožja pravila in dobro prakso v tretjih državah; poudarja, da je treba ženskam in otrokom, zlorabljenim v konfliktu, zagotoviti dostop do zdravstvene in psihološke oskrbe, prav tako pa je treba zagotoviti nadaljnje izobraževanje in zdravstveno varstvo otrok ter njihovo oskrbovanje s hrano v begunskih taboriščih, konfliktnih območjih in območjih, ki jih je prizadela skrajna revščina;

105.

ugotavlja, da je treba ukrepe za boj proti nasilju na podlagi spola usmeriti tudi v nasilje na spletu, vključno z nadlegovanjem, izsiljevanjem in ustrahovanjem, ter si prizadevati za vzpostavitev spletnega okolja, ki bo varno za ženske in dekleta;

106.

pozdravlja sprejetje nedavne resolucije Varnostnega sveta OZN št. 2242, v skladu s katero so ženske osrednji element vseh prizadevanj za obravnavanje globalnih izzivov, in podpira njeno izvajanje ter poziva k dodatnim prizadevanjem za vključitev agende za ženske, mir in varnost v zelo raznovrstne razsežnosti ohranjanja miru; poudarja pomen enakovrednega, polnega in dejavnega sodelovanja žensk pri preprečevanju in reševanju konfliktov ter v mirovnih pogajanjih in procesu graditve miru; priporoča, naj se uvede sistem kvot, da bi spodbudili udeležbo žensk na vseh političnih ravneh;

107.

globoko obžaluje, da so Romi in še posebej romske ženske še naprej žrtve razširjene diskriminacije in nestrpnosti do Romov, s čimer se napaja krog prikrajšanosti, izključenosti, segregacije in potiskanja na rob družbe; poziva EU in države članice, naj v celoti spoštujejo človekove pravice Romov, tako da jim zagotavljajo pravice do izobraževanja, zdravstvene oskrbe, zaposlitve, stanovanja in socialnega varstva;

108.

močno obžaluje pomanjkanje enakosti spolov v političnem življenju in premajhno zastopanost žensk pri političnem, družbenem in gospodarskem odločanju, kar spodkopava človekove pravice in demokracijo; meni, da bi morale vlade poskušati doseči enakost spolov v procesih vzpostavljanja in ohranjanja demokracije ter se boriti proti vsem oblikam diskriminacije na podlagi spola v družbi; poudarja, da poročila misij za opazovanje volitev nudijo natančne smernice za politični dialog EU s tretjimi državami, da bi se izboljšala udeležba žensk v volilnem procesu in demokratično življenje držav;

109.

obžaluje, da nekatere države še vedno omejujejo udeležbo žensk na volitvah;

110.

obžaluje dejstvo, da se ženske po vsem svetu še naprej soočajo z velikimi izzivi pri iskanju in ohranjanju dostojnih delovnih mest, kar je razvidno iz poročila Mednarodne organizacije dela z naslovom Ženske pri delu 2016;

111.

obžaluje, da po vsem svetu še vedno velja, da se ženske s težavo prebijejo v ospredje poslovnega življenja, da obstajajo razlike v plačah med spoloma ter da se ženske odvrača od podjetništva; poziva k oblikovanju pobud za dodatno krepitev vloge žensk, zlasti na področjih samozaposlitve ter malih in srednjih podjetij;

112.

spominja, da je dostop do izobraževanja, poklicnega usposabljanja in mikroposojil bistvenega pomena za krepitev vloge žensk in preprečevanje kršitev človekovih pravic;

113.

spodbuja ženske, naj se dejavno vključijo v sindikate in druge organizacije, saj bo to zelo pripomoglo k vpeljavi vidikov enakosti spolov v delovne pogoje;

114.

poziva države članice, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj se osredotočijo na gospodarsko in politično emancipacijo žensk v državah v razvoju s spodbujanjem njihovega sodelovanja v podjetjih in izvajanjem lokalnih in regionalnih razvojnih projektov;

115.

poziva Komisijo in države članice, naj vključijo načelo enakosti spolov v pripravo vseh proračunov, ki zadevajo sredstva EU;

116.

poziva k naložbam v ženske in mlade, saj je to učinkovit način za boj proti revščini, zlasti revščini žensk;

117.

je močno zaskrbljen zaradi čedalje bolj razširjene protimikrobne odpornosti, ki naj bi postala najpogostejši vzrok smrti na svetu, prizadela pa naj bi zlasti ranljive in šibke v državah v razvoju; poziva Komisijo, naj nemudoma oblikuje resnično učinkovito strategijo za javno zdravje;

Otrokove pravice

118.

znova potrjuje, da sta nujno potrebna univerzalna ratifikacija in učinkovito izvajanje Konvencije OZN o otrokovih pravicah in njenih izbirnih protokolov, in zahteva, da se EU sistematično posvetuje z ustreznimi lokalnimi in mednarodnimi organizacijami za otrokove pravice, ter vključuje vprašanje obveznosti držav pogodbenic glede izvajanja te konvencije v svoje politične dialoge in dialoge o človekovih pravicah s tretjimi državami; pozdravlja, da sta Južni Sudan in Somalija ratificirala to konvencijo; znova poziva Komisijo in podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije, naj raziščeta načine in možnosti, da bi EU pristopila h Konvenciji OZN o otrokovih pravicah;

119.

zahteva, da EU prek svojih zunanjih delegacij še naprej spodbuja uporabo priročnika o naboru instrumentov na področju otrokovih pravic, ki sta ga pripravila EU in UNICEFA, z naslovom Integrating Child Rights in Development Cooperation (Vključevanje otrokovih pravic v razvojno sodelovanje), in glede tega ustrezno usposobi osebje delegacij EU; opozarja na resen problem neregistriranih rojstev otrok zunaj matične države staršev, ki je še zlasti pereč v povezavi z begunci, in poziva EU, naj to vprašanje, po potrebi, načne v vseh političnih dialogih s tretjimi državami; poziva Komisijo, naj oblikuje politike za zaščito otrok, katerih starši so v zaporu, ter se zanjo zavzema v mednarodnih forumih, da se odpravita njihova diskriminacija in stigmatizacija; poudarja, da na milijone otrok še vedno trpi zaradi neustrezne prehranjenosti, veliko število pa se sooča z nepopravljivimi, dolgoročnimi posledicami in celo s smrtjo; poziva Komisijo in mednarodno skupnost, naj uvedeta inovativne načine za učinkovito odpravljanje neustrezne prehranjenosti, zlasti pri otrocih, z neomejeno uporabo celotne prehranske verige, pri tem pa vključita javno-zasebna partnerstva in druge razpoložljive vire, zlasti družbene medije;

120.

izraža potrebo po mednarodni pomoči za prizadevanja v zvezi z iskanjem in osvoboditvijo žensk in otrok, ki so še vedno v ujetništvu Daiša in drugih terorističnih skupin ali paravojaških organizacij, ter spodbujanju posebnih programov za zdravljenje nekdanjih ujetnikov v EU in po vsem svetu; je zaskrbljen zaradi novačenja otrok in njihovega sodelovanja pri terorističnih in vojaških dejavnostih; poudarja, da je treba oblikovati politike za vodenje iskanja, osvoboditve, rehabilitacije in reintegracije teh otrok; poudarja, da je treba spodbujati politike za njihovo razorožitev, rehabilitacijo in ponovno vključitev v družbo; ponavlja zahtevo, naj Komisija predlaga celovito strategijo in akcijski načrt za otrokove pravice za naslednjih pet let, da bi jim v zunanjih in notranjih politikah EU namenila prednost in jih spodbujala, zlasti s prispevanjem k zagotavljanju dostopa otrok do vode, sanitarnih storitev, zdravstvenega varstva in izobrazbe, tudi na konfliktnih območjih in v begunskih taboriščih;

Pravice starejših oseb

121.

pozdravlja cilj št. 16 g v akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, ki predvideva povečano ozaveščanje o človekovih pravicah in posebnih potrebah starejših oseb; je zaskrbljen zaradi negativnih posledic diskriminacije na podlagi starosti; opozarja na posebne izzive, s katerimi se starejše osebe soočajo pri uveljavljanju svojih človekovih pravic, kot pri dostopu do socialnega in zdravstvenega varstva; poziva države članice, naj na osnovi sedanjega pregleda madridskega mednarodnega akcijskega načrta o staranju predvidijo izvajanje obstoječih instrumentov in opredelijo morebitne vrzeli; poziva EU in države članice, naj dejavno sodelujejo v odprti delovni skupini OZN o staranju in si bolj prizadevajo za zaščito in spodbujanje pravic starejših oseb, vključno z razmislekom o pripravi novega pravnega instrumenta;

Pravice lezbijk, gejev, biseksualnih, transseksualnih in interseksualnih oseb (oseb LGBTI)

122.

je močno zaskrbljen zaradi porasta nasilja in diskriminacije proti osebam LGBTI; odločno obsoja nedaven porast diskriminacijskih zakonov in nasilnih dejanj nad posamezniki na podlagi njihove spolne usmeritve, spolne identitete in spolnih značilnosti; obsoja, da 73 držav še vedno kazensko preganja homoseksualnost (vključno z obtožbami o „razvratu“ proti osebam LGBTI), od tega 13 (61) držav dovoljuje smrtno kazen, v 20 pa je transseksualnost še vedno kaznivo dejanje; je močno zaskrbljen zaradi tako imenovanih propagandnih zakonov, ki želijo omejevati svobodo izražanja in zbiranja oseb LGBTI ter zagovornikov njihovih pravic; poziva vse države, ki imajo take zakone, naj te določbe umaknejo; odločno obsoja vse večje omejevanje ter težke pogoje za uresničevanje svobode zbiranja in združevanja skupin LGBTI in zagovornikov pravic, ter za dogodke in proteste, kot so parada ponosa, saj so bili protestniki v nekaterih primerih deležni nasilnega odziva oblasti; znova opozarja na ključno vlogo teh temeljnih svoboščin pri delovanju demokratičnih družb in na odgovornost držav pri zagotavljanju, da bodo te pravice spoštovane in da se tiste, ki jih uveljavljajo, zaščiti; zahteva, da ESZD prednostno obravnava in okrepi svoje dejavnosti v državah z razširjenostjo nasilja, umorov, zlorab in diskriminacije oseb LGBTI ter obsodi te prakse v skladu s smernicami EU o smrtni kazni in smernicami EU glede mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja ter z visokim komisarjem OZN za človekove pravice nadaljuje delo na tem področju; poudarja, da je treba podpirati delo zagovornikov človekovih pravic LGBTI z večjo pomočjo in sredstvi za učinkovito načrtovanje, predvsem z izvajanjem kampanj osveščanja, ki se prav tako financirajo prek evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), za splošno javnost o diskriminaciji oseb LGBTI in nasilju nad njimi, in z zagotavljanjem nujne pomoči tistim, ki potrebujejo takšno podporo; poziva delegacije EU in ustrezne institucije, naj se dejavno zavzemajo za spodbujanje teh pravic in temeljnih svoboščin;

123.

pozdravlja dejstvo, da je Svet za zunanje zadeve 24. junija 2013 sprejel smernice za spodbujanje in zaščito uveljavljanja vseh človekovih pravic oseb LGBTI; poziva ESZD in Komisijo, naj se zavzameta za bolj strateško in sistematično izvajanje teh smernic, vključno z ozaveščanjem in usposabljanjem osebja EU v tretjih državah, da se učinkovito opozori na vprašanje pravic oseb LGBTI v političnih dialogih in dialogih o človekovih pravicah s tretjimi državami ter v večstranskih forumih; poudarja, da je pomembno, da smernice EU za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic postanejo dostopne za osebe LGBTI; poziva h konkretnim ukrepom za večjo usklajenost med notranjimi in zunanjimi politikami EU v zvezi osebami LGBTI;

124.

spodbuja institucije EU in države članice, naj še naprej prispevajo k razmisleku o priznavanju istospolnih porok ali istospolnih civilnih partnerstev kot političnem in socialnem vprašanju ter vprašanju človekovih in državljanskih pravic; pozdravlja dejstvo, da vse večje število držav spoštuje pravico do ustvarjanja družine s poroko, civilnim partnerstvom in posvojitvijo brez diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti, in poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo predloge za vzajemno priznavanje teh zvez in istospolnih družin v EU, da se zagotovi enaka obravnava glede dela, prostega gibanja, obdavčitve in socialnega varstva, ter da se zavarujejo prihodki družin in otrok;

Pravice domorodnih ljudstev in pripadnikov manjšin

125.

je globoko zaskrbljen, da diskriminacija še vedno ogroža zlasti domorodna ljudstva, ki so še posebej občutljiva za politične, gospodarske, okoljske in z delom povezane spremembe in motnje; ugotavlja, da jih večina živi pod pragom revščine ter ima zelo omejen dostop do politične zastopanosti in odločanja ali ga sploh nima, kar je v nasprotju z njihovo pravico do svobodne, predhodne in informirane privolitve, kot je zagotovljena v deklaraciji Združenih narodov o pravicah avtohtonih ljudstev in priznana v Evropskem soglasju o razvoju iz leta 2005; je zlasti zaskrbljen zaradi poročanj o širjenju in povečanju števila kršitev človekovih pravic domorodnih ljudstev, kot so pregon, samovoljna prijetja in uboji zagovornikov človekovih pravic, prisilna razselitev, prilaščanje zemljišč in kršitve s strani podjetij;

126.

z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je zaradi kršitev človekovih pravic na področju pridobivanja naravnih virov prizadeto zlasti domorodno prebivalstvo; poziva Komisijo in ESZD, naj podpreta stroge pravne okvire in pobude, katerih cilj sta preglednost in dobro upravljanje v rudarskem sektorju in drugih sektorjih pridobivanja naravnih virov ter ki spoštujejo svobodno, predhodno in informirano privolitev lokalnega prebivalstva in deklaracijo OZN o pravicah avtohtonih ljudstev; poziva delegacije EU, naj dodatno okrepijo dialog z domorodnimi ljudstvi na terenu, da bi odkrili in preprečili kršitve človekovih pravic;

127.

poudarja, da imajo manjšinske skupnosti posebne potrebe, zato je treba na vseh področjih gospodarskega, družbenega, političnega in kulturnega življenja spodbujati popolno in dejansko enakost med osebami, ki pripadajo manjšini, in osebami, ki pripadajo večini; poziva Komisijo, naj v celotnem procesu širitve skrbno spremlja izvajanje določb o varstvu pravic oseb, ki pripadajo manjšinam;

Pravice oseb, ki so izpostavljene kastni diskriminaciji

128.

obsoja stalne kršitve človekovih pravic oseb, ki so izpostavljene kastni hierarhiji in kastni diskriminaciji, vključno z nepriznavanjem enakosti, onemogočanjem dostopa do pravnega sistema in zaposlitve, nenehno segregacijo ter ovirami pri zagotavljanju osnovnih človekovih pravic in razvoja, ki izhajajo iz kastnega sistema; je zelo zaskrbljen zaradi alarmantne stopnje nasilnih napadov na podlagi kaste na dalite ter zaradi institucionalizirane diskriminacije brez kaznovanja; ponovno poziva k vzpostavitvi politike EU o kastni diskriminaciji in poziva EU, naj izkoristi vsako priložnost za izražanje svoje globoke zaskrbljenosti zaradi tovrstne diskriminacije;

Mednarodno kazensko sodišče (MKS)/prehodno pravosodje

129.

želi spomniti na univerzalnost MKS in ponavlja svojo polno podporo njegovemu delu; poudarja pomembno vlogo, ki jo igra pri prekinitvi prakse nekaznovanosti storilcev najhujših kaznivih dejanj, ki skrbijo mednarodno skupnost, in pri zagotavljanju pravice za žrtve vojnih hudodelstev, hudodelstev zoper človečnost in genocida; ostaja pozoren na vse poskuse spodkopavanja legitimnosti ali neodvisnosti MKS;

130.

želi spomniti na svojo resolucijo z dne 4. februarja 2016, v kateri poziva članice varnostnega sveta OZN, naj podprejo njegovo priporočilo MKS, na podlagi katerega naj razišče kršitve, ki jih zoper kristjane (kaldejske/sirske/asirske), jazide ter druge verske in etnične manjšine v Iraku in Siriji izvaja t. i. ISIS/Daiš;

131.

pozdravlja izjavo, ki jo je objavila Ukrajina, o sprejetju pristojnosti MKS za zločine, ki so bili storjeni v državi od 20. februarja 2014, saj ta izjava pomeni podlago za tožilce MKS za proučitev, ali bi sodišče lahko preiskalo zlorabe, storjene v času oboroženega spopada, čeprav Ukrajina še ni država članica MKS;

132.

pozdravlja sklepe Sveta o podpori EU prehodnemu pravosodju in okvir politike EU o podpori temu pravosodju, pri čemer je EU prva regionalna organizacija, ki je sprejela tako politiko; poziva EU, njene države članice in njene posebne predstavnike, naj aktivno spodbujajo delo MKS, izvrševanje njegovih odločb in boj proti nekaznovanju hudodelstev iz Rimskega statuta, in izraža globoko zaskrbljenost, ker več nalogov za prijetje še ni bilo izvršenih; poziva EU in njene države članice, naj sodelujejo s sodiščem in še naprej odločno diplomatsko in politično podpirajo prizadevanja za okrepitev in poglobitev odnosa med MKS in OZN, zlasti v varnostnem svetu OZN, ter naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje nesodelovanja z MKS in za učinkovit odziv na primere takega nesodelovanja; ponovno poziva, naj EU sprejme skupno stališče o kaznivem dejanju agresije in spremembah iz Kampale, države članice pa naj svojo nacionalno zakonodajo uskladijo z opredelitvami iz sprememb iz Kampale ter okrepijo sodelovanje z MKS; obžaluje, da se več držav zoperstavlja MKS in grozi z izstopom oziroma izstopa iz pristojnosti tega sodišča;

133.

ponovno poziva k imenovanju posebnega predstavnika EU za mednarodno pravosodje in mednarodno humanitarno pravo, da bi tema področjema zagotovili pomen in prepoznavnost, ki si ju zaslužita, da bi učinkovito spodbujali program EU ter da bi v vse zunanje politike EU vključili zavezanost EU boju proti nekaznovanosti in zavezanost MKS;

134.

poziva EU in njene države članice, naj MKS zagotovijo zadostna finančna sredstva in povečajo svojo podporo mednarodnemu sistemu kazenskega pravosodja, med drugim tudi prehodnemu pravosodju;

Mednarodno humanitarno pravo

135.

obsoja nezadostno spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava ter je zelo zaskrbljen zaradi skrb vzbujajoče vse večje postranske škode v oboroženih spopadih po svetu in smrtonosnih napadov na bolnišnice, šole, humanitarne konvoje in druge civilne tarče; izraža resno zaskrbljenost zaradi naraščajočega vpliva zločinskih dejanj nedržavnih akterjev v konfliktih po svetu; poziva EU, naj uporabi vse instrumente, ki jih ima na voljo, da bi okrepila spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava s strani državnih in nedržavnih akterjev; pozdravlja zavezo EU in držav članic Mednarodnemu odboru Rdečega križa, na podlagi katere bodo odločno podprle vzpostavitev učinkovitega mehanizma za povečanje skladnosti z mednarodnim humanitarnim pravom; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj Parlamentu poroča o ciljih in strategiji za uresničitev te zaveze; poziva mednarodno skupnost, naj skliče mednarodno konferenco, na kateri se bo pripravil mednarodni mehanizem za sledenje in zbiranje podatkov in za javno poročanje o kršitvah mednarodnega humanitarnega prava, vključno z napadi na bolnišnice, zdravstvene delavce in reševalna vozila; meni, da bi tak mehanizem lahko temeljil na izkušnjah obstoječega mehanizma za otroke, prizadete v oboroženih spopadih; zahteva, da podpredsednica/visoka predstavnica vsako leto predloži javni seznam domnevnih storilcev napadov na šole in bolnišnice, da bi lahko opredelili ustrezne ukrepe EU za končanje takih napadov;

136.

obžaluje, da sedem držav članic še ni ratificiralo Konvencije o kasetnem strelivu; poziva EU in njene države članice, naj podprejo svetovno prepoved uporabe belega fosforja, zlasti s sprejetjem novega protokola h Konvenciji o konvencionalnih orožjih, ki prepoveduje uporabo tovrstnega orožja;

137.

poziva države članice, naj ratificirajo glavne instrumente mednarodnega humanitarnega prava in druge ustrezne pravne instrumente, ki vplivajo na mednarodno humanitarno pravo; priznava pomen smernic EU za spodbujanje skladnosti z mednarodnim humanitarnim pravom, in ponovno poziva podpredsednico/visoko predstavnico in ESZD, naj pregledata njihovo izvajanje glede na tragične dogodke na Bližnjem vzhodu, predvsem z vidika razširjenega in sistematičnega nekaznovanja hudih kršitev mednarodnega humanitarnega prava in prava o človekovih pravicah; poziva EU, naj podpira pobude, katerih cilj je razširjati znanje o mednarodnem humanitarnem pravu in primere dobre prakse pri njegovi uporabi; poziva EU, naj uporabi vsa dvostranska orodja, ki jih ima na voljo, da bi učinkovito spodbujala spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava s strani svojih partnerjev, vključno s političnim dialogom; ponovno poziva države članice, naj se pridružijo mednarodnim prizadevanjem za preprečevanje napadov na šole in vojaške uporabe šol s strani oboroženih akterjev tako, da odobrijo deklaracijo o varnih šolah, katere namen je prispevati h končanju splošno razširjenih vojaških napadov na šole v času oboroženih spopadov;

138.

poziva mednarodno skupnost, naj skliče mednarodno konferenco, da bi okrepili učinkovitost mednarodnih humanitarnih pravil;

139.

poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj poda pobudo za uvedbo embarga EU na prodajo orožja državam, ki so obtožene resnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava, zlasti zaradi namernega napadanja civilne infrastrukture; poudarja, da je nadaljnje izdajanje dovoljenj za prodajo orožja tem državam v nasprotju s Skupnim stališčem Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008; poziva države članice, naj razmislijo o sprejetju zapornikov iz Guantanama v EU; poudarja, da je treba zapor v Guantanamu čim prej zapreti;

Svoboda misli, vesti in veroizpovedi ali prepričanja

140.

v skladu s členom 10 PDEU obsoja vsa nasilna dejanja in preganjanja, nestrpnost ter diskriminacijo na podlagi ideologije, veroizpovedi ali prepričanja; izraža resno zaskrbljenost glede nenehnih poročil o nasilju in preganjanju, nestrpnosti ter diskriminaciji v zvezi s skupinami, katerih veroizpoved ali prepričanje je manjšinsko, po vsem svetu; poudarja, da so svoboda misli, vesti, veroizpovedi ali prepričanja temeljne človekove pravice, ki so povezane z drugimi človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, ter vključujejo pravico posameznika, da verjame ali ne, pravico, da izkazuje oziroma ne izkazuje veroizpovedi ali prepričanja, in pravico do sprejetja, spremembe, opustitve ali ponovnega sprejetja prepričanja po lastni izbiri, kot je zapisano v členu 18 Splošne deklaracije o človekovih pravicah in členu 9 Evropske konvencije o človekovih pravicah; poziva EU in njene države članice, naj sodelujejo v političnih razpravah za odpravo zakonov o bogokletstvu; poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo spoštovanje in zaščito tovrstnih manjšin po vsem svetu, tudi na Bližnjem vzhodu, kjer Daiš in druge teroristične skupine preganjajo jazidske, krščanske in muslimanske manjšine ter ateiste; obžaluje zlorabo vere ali prepričanja v teroristične namene;

141.

podpira zavezanost EU spodbujanju pravice do svobode veroizpovedi ali prepričanja v okviru mednarodnih in regionalnih forumov, vključno z OZN, OVSE, Svetom Evrope in drugimi regionalnimi mehanizmi, ter spodbuja EU, naj pri OZN še naprej vlaga svoje letne resolucije o svobodi veroizpovedi ali prepričanja ter podpira pooblastila posebnega poročevalca OZN za svobodo veroizpovedi in prepričanja; spodbuja podpredsednico/visoko predstavnico in ESZD, naj vodita stalen dialog z nevladnimi organizacijami, verskimi skupinami ali skupinami, ki jih druži določeno prepričanje, in verskimi voditelji;

142.

v celoti podpira prakso, da EU prevzema vodilno vlogo pri tematskih resolucijah o svobodi veroizpovedi in prepričanja v Svetu za človekove pravice in generalni skupščini OZN; spodbuja EU, naj podpira pooblastila posebnega poročevalca OZN za svobodo veroizpovedi in prepričanja, ter poziva države, ki trenutno ne sprejemajo zahtev za obiske posebnega poročevalca OZN za svobodo veroizpovedi in prepričanja, naj jih sprejmejo;

143.

poziva EU, naj okrepi svoje veljavne instrumente in sprejme še druge v okviru svojih pooblastil, da bi zagotovili učinkovito zaščito verskih manjšin po vsem svetu;

144.

zahteva konkretne ukrepe za učinkovito izvajanje smernic EU za spodbujanje in zaščito svobode veroizpovedi ali prepričanja, vključno s: sistematičnim in doslednim usposabljanjem osebja EU na uradnih sedežih in v delegacijah; poročanjem o razmerah v državi in lokalnih razmerah ter; tesnim sodelovanjem z lokalnimi akterji, zlasti z vodji verskih skupin ali skupin, ki jih druži določeno prepričanje;

145.

je zelo zaskrbljen, da je v nekaterih delih sveta položaj verskih skupin ali skupin, ki jih druži določeno prepričanje, ogrožen, pri čemer celotne verske skupnosti izginejo ali zbežijo;

146.

poudarja, da so kristjani trenutno verska skupina, ki je najbolj izpostavljena nadlegovanju in zastraševanju v državah po vsem svetu, tudi v Evropi, kjer se krščanske begunce redno preganja zaradi njihove vere, ter da so nekatere najstarejše krščanske skupnosti v nevarnosti, da povsem izginejo, zlasti v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu;

147.

spodbuja mednarodno skupnost in EU, naj zagotovita varstvo manjšin in vzpostavita varna območja; poziva k priznavanju, samoupravljanju in varstvu etničnih in verskih manjšin, ki že dolgo druga ob drugi miroljubno prebivajo na območjih, na primer v gorovju Sindžar (jazidi) in Ninivski nižini (kaldejsko-sirsko-asirska ljudstva); poziva k posebni pomoči, da bi ohranili (množična) grobišča na območjih trenutnih ali nedavnih konfliktov, da se izkopljejo in forenzično analizirajo človeški ostanki in s tem zagotovijo dostojen pokop ostankov žrtev ali njihova prepustitev družini; poziva k vzpostavitvi namenskega sklada, s katerim bi lahko financirali pobude za zavarovanje dokazov in tako omogočili preiskave ter pregon domnevnih hudodelstev zoper človečnost; poziva EU in njene države članice, naj ukrepajo za hitro oblikovanje skupine strokovnjakov, ki bi imela za nalogo zbiranje vseh dokazov v zvezi z morebitnimi potekajočimi mednarodnimi zločini proti verskim in etničnim manjšinam, vključno z genocidom, kjer koli bi se ti zgodili, tudi z ohranjanjem množičnih grobišč na območjih trenutnih ali nedavnih konfliktov, da bi se pripravila podlaga za mednarodni pregon odgovornih;

Svoboda izražanja v spletu in drugje ter prek avdiovizualnih in drugih medijskih virov

148.

poudarja, da so človekove pravice in temeljne svoboščine univerzalne in bi jih morali varovati po vsem svetu v vseh razsežnostih njihovega uresničevanja;

149.

poudarja vlogo svobode izražanja ter neodvisnosti in pluralizma medijev kot temeljnih elementov za uresničevanje demokracije ter krepitev vloge državljanov in civilne družbe pri zagotavljanju preglednosti in odgovornosti v javnem sektorju;

150.

je zaskrbljen zaradi vse večjega števila aretacij in poskusov ustrahovanja, s katerimi se novinarji soočajo v številnih državah, in opozarja, da take prakse resno ogrožajo svobodo tiska; poziva EU in mednarodno skupnost, naj zaščitita neodvisne novinarje in blogerje, zmanjšata digitalno ločnico ter omogočita neomejen dostop do informacij in komunikacije ter necenzuriran dostop do interneta (digitalna svoboda);

151.

izraža resno zaskrbljenost zaradi velikega povečanja in širjenja tehnologij za spremljanje, nadzorovanje, cenzuriranje in filtriranje, ki pomenijo vse večjo grožnjo aktivistom za človekove pravice in demokracijo v avtokratskih državah;

152.

odločno obsoja, da se vse več zagovornikov človekovih pravic srečuje z digitalnimi grožnjami, vključno z ogrožanjem podatkov prek zaplembe opreme, elektronskega nadzora in uhajanjem podatkov; obsoja prakso spletnega nadzora in vdiranja v računalniške sisteme za zbiranje informacij, ki se lahko uporabijo v sodnih primerih oziroma v sodnih postopkih ali kampanjah blatenja;

153.

odločno obsoja, da oblasti nadzirajo internet, medije in akademski svet ter vse pogostejša zastraševanja, nadlegovanja in samovoljna prijetja, s katerimi se srečujejo zagovorniki človekovih pravic, pravniki in novinarji;

154.

obsoja, da avtoritarni režimi omejujejo digitalno komunikacijo, vključno z ukinjanjem spletišč in blokiranjem osebnih računov, da bi omejili svobodo izražanja, utišali opozicijo in zatrli civilno družbo; poziva EU in njene države članice, naj javno obsodijo režime, ki omejujejo digitalno komunikacijo svojih kritikov in opozicije;

155.

izpostavlja pomen spodbujanja neomejenega dostopa do interneta pri vseh oblikah stikov s tretjimi državami, tudi pri pristopnih pogajanjih, trgovinskih pogajanjih, dialogih o človekovih pravicah in diplomatskih stikih, da bi ljudem po vsem svetu zagotovili čim večjo dostopnost informacij o človekovih pravicah in demokraciji;

156.

je zaskrbljen zaradi naraščanja sovražnega govora, zlasti na platformah družbenih medijev; poziva Komisijo, naj vključi predstavnike organizacij civilne družbe, da se bodo njihova stališča upoštevala pri pogajanjih o kodeksih ravnanja; odločno obsoja vsako razširjanje sovražnih sporočil, ki spodbujajo nasilje ali teror;

157.

poziva k večji podpori na področju spodbujanja svobode medijev, zaščite neodvisnih novinarjev, blogerjev in žvižgačev, zmanjševanja digitalne ločnice in omogočanja neomejenega dostopa do informacij in komunikacije ter necenzuriranega dostopa do interneta (digitalna svoboda);

158.

poziva k dejavnemu razvoju in širjenju tehnologij, ki bodo pripomogle k varstvu človekovih pravic in spodbujale digitalne pravice in svoboščine ter varnost in zasebnost ljudi;

159.

poziva EU, naj začne uporabljati brezplačno in odprtokodno programsko opremo ter k temu spodbuja tudi druge akterje, saj ta programska oprema zagotavlja večjo varnost in boljše spoštovanje človekovih pravic;

160.

poziva Komisijo in države članice, naj vprašanje svobode izražanja v spletu, digitalne svobode ter pomena brezplačnega in odprtega interneta izpostavijo v okviru vseh mednarodnih forumov, vključno s forumom OZN o upravljanju interneta, skupinama G8 in G20, OVSE in Svetom Evrope;

Boj proti terorizmu

161.

znova odločno obsoja terorizem in v celoti podpira ukrepe za izkoreninjenje terorističnih organizacij, zlasti Daiša, ki nedvomno ogroža regionalno in mednarodno varnost, pri tem pa opozarja, da je treba pri takih ukrepih vedno v celoti spoštovati mednarodno pravo na področju človekovih pravic; podpira izvajanje resolucije varnostnega sveta OZN št. 2178 (2014) o spopadanju z grožnjami zaradi tujih terorističnih borcev in izvajanje madridskih vodilnih načel o zajezitvi toka tujih terorističnih borcev;

162.

opozarja, da je v akcijskem načrtu EU za človekove pravice in demokracijo izpostavljena potreba po vključitvi spoštovanja pravice do svobode mišljenja in izražanja v razvojne politike in programe v zvezi z bojem proti terorizmu, vključno z uporabo digitalnih tehnologij za nadzor; poudarja, da bi morale države članice v celoti uporabiti veljavne instrumente za obravnavanje radikalizacije evropskih državljanov ter razviti učinkovite programe za boj proti teroristični in ekstremistični propagandi ter metodam novačenja, zlasti na spletu, ter za preprečevanje radikalizacije; poudarja, da je nujno potrebno usklajeno delovanje EU, ter vztraja, da bi morale države članice sodelovati na občutljivih področjih, in sicer pri izmenjavi informacij in obveščevalnih podatkov;

163.

zahteva, da EU še naprej sodeluje z OZN v boju proti financiranju terorizma, tudi z uporabo obstoječih mehanizmov za imenovanje posameznih teroristov in terorističnih organizacij, ter pri okrepitvi mehanizmov zamrznitve premoženja po vsem svetu, ob tem pa naj spoštuje mednarodne standarde o dolžnem pravnem postopanju in načelo pravne države; poziva Komisijo in države članice, naj to vprašanje učinkovito in nujno obravnavajo pri tistih državah, ki financirajo ali podpirajo teroristične organizacije ali svojim državljanom to omogočajo;

Smrtna kazen

164.

ponovno izraža stališče EU o ničelni toleranci za smrtno kazen in znova poudarja svoje dolgoletno nasprotovanje smrtni kazni, mučenju in krutemu, nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju ter kaznovanju v vseh primerih in vseh okoliščinah;

165.

pozdravlja odpravo smrtne kazni na Fidžiju, v Surinamu, Mongoliji in ameriški zvezni državi Nebraski;

166.

je globoko zaskrbljen, ker so v zadnjih letih nekatere države znova uvedle usmrtitve; obžaluje, da v drugih državah politični voditelji razmišljajo o ponovni uvedbi smrtne kazni; je zelo zaskrbljen zaradi poročanja o naraščanju števila smrtnih kazni po svetu leta 2015, zlasti na Kitajskem, v Egiptu, Iranu, Nigeriji, Pakistanu in Saudovi Arabiji; opozarja organe v teh državah, da so države pogodbenice Konvencije o otrokovih pravicah, ki odločno prepoveduje smrtne kazni za kazniva dejanja, ki jih storijo mlajši od 18 let;

167.

je zlasti zaskrbljen zaradi vse večjega števila smrtnih kazni, izrečenih v skupinskih sodnih postopkih, ki ne zagotavljajo minimalnih standardov poštenega sojenja, določenih v mednarodnem pravu;

168.

odločno obsoja povečanje števila izrečenih smrtnih kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami, in poziva k izključitvi uporabe te kazni oziroma usmrtitev po hitrem postopku za taka dejanja;

169.

poziva države, ki so odpravile smrtno kazen ali imajo dolgoletni moratorij zanjo, naj spoštujejo svoje zaveze in je ne uvedejo znova; poziva EU, naj še naprej sodeluje na vseh mogočih forumih po svetu in uporablja diplomacijo za nasprotovanje smrtni kazni ter zagotovi, da se v celoti spoštuje pravica do poštenega sojenja vsake osebe, ki ji grozi usmrtitev; poudarja, kako pomembno je, da EU še naprej spremlja pogoje, pod katerimi se izvedejo usmrtitve v tistih državah, ki ohranjajo smrtno kazen, da bi zagotovili objavo seznama obsojenih na smrt in vrnitev njihovih trupel družinam;

170.

vztraja, da je pomembno, da EU ohrani prepoznavno politiko, katere cilj je odprava smrtne kazni po vsem svetu, v skladu s smernicami EU o smrtni kazni, ki so bile revidirane leta 2013, in da še naprej nasprotuje smrtni kazni; poziva EU, naj si še naprej prizadeva za univerzalno odpravo smrtne kazni, razišče nove načine izvajanja kampanj za ta namen ter naj v okviru EIDHR podpre ukrepe za preprečevanje smrtnih kazni ali usmrtitev; zahteva, da delegacije EU še naprej organizirajo dejavnosti ozaveščanja za ta namen;

Boj proti mučenju in grdemu ravnanju

171.

je globoko zaskrbljen zaradi nadaljnjega izvajanja mučenja oseb v priporu in grdega ravnanja z njimi, da se med drugim izvabijo priznanja, ki se nato uporabijo v kazenskih sodnih obravnavah, ki očitno ne izpolnjujejo mednarodnih standardov o poštenosti;

172.

obžaluje razširjeno uporabo mučenja nasprotujočih članov družbe in grdega ravnanja z njimi, da bi jih utišali, ter mučenja ranljivih skupin, kot so etnične, jezikovne in verske manjšine, osebe LGBTI, ženske, otroci, prosilci za azil in migranti, ter grdega ravnanja z njimi;

173.

najodločneje obsoja mučenje in grdo ravnanje Daiša in drugih terorističnih ali paravojaških organizacij; izraža solidarnost z družinami in skupnostmi vseh žrtev, ki jih je prizadelo tovrstno nasilje; obsoja prakse Daiša in drugih terorističnih ali paravojaških organizacij, ki so diskriminatorne in usmerjene v manjšinske skupine; poziva EU, njene države članice in mednarodno skupnost, naj okrepijo prizadevanja, da bi učinkovito obravnavale nujno potrebo po preprečevanju dodatnega trpljenja;

174.

meni, da so razmere v zaporih in stanje zaporov v nekaterih državah zelo zaskrbljujoči; meni, da se je treba nujno boriti proti vsem oblikam mučenja zapornikov in grdega ravnanja z njimi, tudi psihološkega mučenja, in povečati prizadevanja za spoštovanje ustreznega mednarodnega prava, zlasti glede dostopa do zdravstvene oskrbe in zdravil; ostro obsoja kršitve tega prava in meni, da so primeri, pri katerih se zapornikov, ki bolehajo na primer za hepatitisom ali virusom HIV, ne zdravi, enakovredno zavračanju nudenja pomoči ogroženi osebi;

175.

zaradi stalnih poročil o razširjeni praksi usmrtitev po hitrem postopku, mučenja in grdega ravnanja po svetu poziva ESZD, naj na vseh ravneh dialoga in na vseh forumih poveča prizadevanja EU za boj proti usmrtitvam po hitrem postopku, mučenju in drugim oblikam grdega ravnanja v skladu s smernicami za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni oziroma ravnanja;

176.

poziva ESZD, naj še naprej sistematično vključuje pomisleke o mučenju in grdem ravnanju v politične dialoge in dialoge o človekovih pravicah z zadevnimi državami ter v javne izjave, ter poziva delegacije EU in veleposlaništva držav članic na terenu, naj spremljajo primere mučenja in grdega ravnanja ter konkretno ukrepajo, da bi dosegli njihovo popolno izkoreninjenje, opazujejo s tem povezane kazenske sodne obravnave in uporabijo vse razpoložljive instrumente za pomoč zadevnim posameznikom;

Brezpilotni zrakoplovi

177.

izraža globoko zaskrbljenost zaradi uporabe oboroženih brezpilotnih zrakoplovov zunaj mednarodnega pravnega okvira; poziva države članice, naj izrazijo jasna stališča glede politike in pravna stališča o oboroženih brezpilotnih zrakoplovih; znova poziva k skupnemu stališču EU o uporabi oboroženih brezpilotnih zrakoplovov, pri čemer naj se upoštevajo človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo ter obravnavajo vprašanja, kot so pravni okvir, sorazmernost, odgovornost, zaščita civilistov in preglednost; ponovno poziva EU, naj prepove razvoj, proizvodnjo in uporabo popolnoma avtonomnega orožja, ki omogoča izvedbo napadov brez človeškega posredovanja; poziva EU, naj nasprotuje praksi zunajsodnih in načrtnih pobojev, jih prepove in se zaveže, da bo sprejela ustrezne ukrepe v skladu z domačimi in mednarodnimi pravnimi obveznostmi, če je mogoče utemeljeno domnevati, da je posameznik ali subjekt na območju njene pristojnosti morda vpleten v nezakonite načrtne poboje v tujini; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, države članice in Svet, naj oborožene brezpilotne zrakoplove in popolnoma avtonomno orožje vključijo v ustrezne evropske in mednarodne mehanizme za razorožitev in nadzor orožja; države članice poziva, naj sodelujejo pri teh nadzornih mehanizmih in jih okrepijo; poziva EU, naj zagotovi večjo preglednost in odgovornost svojih držav članic zlasti glede tretjih držav pri uporabi oboroženih brezpilotnih zrakoplovov v zvezi s pravno podlago za njihovo uporabo in operativno odgovornost, da bi omogočili sodno presojo napadov z brezpilotnimi zrakoplovi in zagotovili, da bodo žrtve nezakonitih napadov z brezpilotnimi zrakoplovi imele dostop do učinkovitih pravnih sredstev;

178.

izpostavlja prepoved EU v zvezi z razvojem, proizvodnjo in uporabo popolnoma avtonomnega orožja, ki omogoča napade brez človeškega posredovanja; poziva EU, naj nasprotuje praksi nezakonitih načrtnih pobojev ter jo prepove;

179.

poziva Komisijo, naj Parlament ustrezno obvešča o uporabi finančnih sredstev EU za vse raziskovalne in razvojne projekte, povezane z gradnjo brezpilotnih zrakoplovov za civilne in vojaške namene; poziva k izvedbi ocen učinka prihodnjih projektov razvoja brezpilotnih zrakoplovov na človekove pravice;

180.

poudarja, da bi bilo treba vpliv tehnologij na izboljšanje človekovih pravic vključiti v vse politike in programe EU, da bi s tem dosegli napredek pri varstvu človekovih pravic ter spodbujali demokracijo, pravno državo, dobro upravljanje in mirno reševanje sporov;

Podpora demokraciji in volitve ter misije za opazovanje volitev

181.

opozarja, da so odprti prostor za civilno družbo, svoboda izražanja, zbiranja in združevanja ter ustrezno spoštovanje načela pravne države ključni elementi poštenih in demokratičnih volitev; poziva EU, naj zagotovi, da imajo lokalne nevladne organizacije prostor za zakonito opazovanje in spremljanje izvedbe volitev; poudarja, da je korupcija grožnja za enakopravno uživanje človekovih pravic in da ogroža demokratične procese; meni, da bi morala EU v vseh dialogih s tretjimi državami poudarjati pomen integritete, odgovornosti in pravilnega upravljanja javnih zadev, kot določa Konvencija Združenih narodov proti korupciji; opozarja, da mora EU še naprej uresničevati zavezo do svojih partnerjev, zlasti v svojem sosedstvu, da bo podpirala gospodarske, socialne in politične reforme, varovala človekove pravice in pomagala vzpostaviti pravno državo, kar so najboljši načini za okrepitev mednarodnega reda in zagotovitev stabilnosti v njenem sosedstvu; v zvezi s tem poudarja, da je bil pregled evropske sosedske politike priložnost za opozorilo, da sta varstvo univerzalnih vrednot in spodbujanje človekovih pravic glavna cilja Unije; opozarja, da bi lahko izkušnje EU, politikov, akademikov, medijev, nevladnih organizacij in civilne družbe ter izkušnje, pridobljene z demokratično tranzicijo v okviru širitvene in sosedske politike, pozitivno pripomogle k določitvi primerov dobre prakse, ki bi jih lahko uporabili za podporo in krepitev drugih procesov demokratizacije po vsem svetu; v zvezi s tem pozdravlja delo Evropske ustanove za demokracijo in programov EU za podporo organizacijam civilne družbe, zlasti EIDHR;

182.

priporoča, naj EU razvije celovitejši pristop k procesom demokratizacije, saj je opazovanje volitev le ena razsežnost daljšega in širšega cikla; ponavlja, da sta politični prehod in demokratizacija lahko trajnostna in uspešna le, če ju spremljajo spoštovanje človekovih pravic in enak dostop do demokratičnega procesa za ženske, invalide in druge marginalizirane skupine, spodbujanje pravice, preglednost, odgovornost, sprava, načelo pravne države, gospodarski in družbeni razvoj, boj proti skrajni revščini in vzpostavitev demokratičnih institucij; poudarja, da bi morala EU boj proti korupciji v državah, v katerih poteka proces demokratizacije, določiti kot prednostno nalogo, saj ta pojav ovira varstvo in spodbujanje dobrega upravljanja, spodbuja organizirani kriminal in je povezan z volilnimi goljufijami;

183.

pozdravlja skupno sporočilo o pregledu evropske sosedske politike in opozarja, da bi morali odnosi EU s sosednjimi državami, kot je določeno v PEU, temeljiti na vrednotah Unije, ki vključujejo človekove pravice in demokracijo; poudarja, da sta prispevanje k stabilizaciji sosedstva ter spodbujanje demokracije, načela pravne države, dobrega upravljanja in človekovih pravic povezana;

184.

poudarja, da bi morala EU še naprej podpirati demokratične in učinkovite institucije za človekove pravice ter civilno družbo v sosednjih državah; v zvezi s tem pozdravlja dosledna prizadevanja Evropske ustanove za demokracijo v vzhodnem in južnem sosedstvu EU pri spodbujanju spoštovanja temeljnih pravic in svoboščin ter demokratičnih načel;

185.

poudarja, da je širitvena politika eno od najmočnejših orodij za krepitev spoštovanja demokratičnih načel in človekovih pravic; poziva Komisijo, naj še naprej podpira krepitev demokratične politične kulture, spoštovanje načela pravne države, neodvisnost medijev in sodstva ter boj proti korupciji v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah;

186.

poziva Komisijo in ESZD, naj še naprej zagotavljata polno podporo tekočim demokratičnim procesom v tretjih državah ter političnemu dialogu med vladajočo stranko in opozicijskimi strankami ter civilni družbi; vztraja, da je pomembno dosledno naknadno spremljanje priporočil misij za opazovanje volitev kot del sodelovanja EU pri podpori demokraciji in kot del strategij za zadevne države na področju človekovih pravic; poziva k boljšemu usklajevanju in tesnejšemu sodelovanju med Parlamentom in Komisijo/ESZD, da bi zagotovili naknadno spremljanje izvajanja teh priporočil ter uporabo ciljno usmerjene finančne in tehnične pomoči, ki jo lahko ponudi EU; poziva Komisijo, naj predloži splošno oceno postopkov spremljanja volitev;

187.

poziva Svet in ESZD, naj v geografski del letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu pri ustreznih državah vključita posebno poglavje, v katerem bo obravnavano vprašanje izvajanja priporočil, sprejetih v okviru misij za opazovanje volitev; opozarja na zavezo ESZD, Komisije in držav članic v akcijskem načrtu, da bodo odločneje in dosledneje sodelovale z organi za izvedbo volitev, parlamentarnimi institucijami in organizacijami civilne družbe v tretjih državah, da bi prispevale k povečanju njihove vloge in tako h krepitvi demokratičnih procesov;

188.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo svoje delo v zvezi z volitvami (opazovanje in pomoč) dopolnjevala s podobno podporo drugim pomembnim akterjem v demokratičnem sistemu, kot so politične stranke, parlamenti, lokalni organi, neodvisni mediji in civilna družba;

189.

poziva EU, naj še naprej opredeljuje primere dobre prakse na tem področju, tudi v sklopu ukrepov za preprečevanje konfliktov, mediacije in spodbujanja dialoga, da bi razvili dosleden, prožen in verodostojen pristop EU;

190.

priznava uspešno delo ESZD in delegacij EU pri dokončanju druge generacije demokratičnih analiz in napredek pri akcijskih načrtih za demokracijo; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj zagotovi, da se bodo akcijski načrti prenesli v konkretno podporo demokraciji na terenu;

191.

poziva ESZD, naj izhaja iz izkušenj z demokratičnimi analizami in pripravi pogoje za vključitev takih analiz v svoje zunanje ukrepe, in ugotavlja, da je vključitev vprašanja demokracije v strategije za posamezne države na področju človekovih pravic in demokracije sicer dobrodošla, ni pa zadostna za resnično celovito razumevanje demokracije v partnerski državi;

o o

192.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici/podpredsednici ter posebnemu predstavniku EU za človekove pravice.

(1) http://www.un.org/womenwatch/daw/cedaw/cedaw.htm

(2) UL C 289, 9.8.2016, str. 57.

(3) http://www.ohchr.org/EN/ProfessionalInterest/Pages/CMW.aspx

(4) A/RES/41/128.

(5) http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/69/2

(6) http://www.ohchr.org/EN/ProfessionalInterest/Pages/Vienna.aspx

(7) http://www.un.org/womenwatch/daw/beijing/pdf/BDPfA%20E.pdf

(8) http://www.unfpa.org/sites/default/files/pub-pdf/programme_of_action_Web%20ENGLISH.pdf

(9) http://www.ohchr.org/Documents/Publications/PTS-4Rev1-NHRI_en.pdf

(10) https://europa.eu/globalstrategy/en/global-strategy-foreign-and-security-policy-european-union

(11) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11855-2012-INIT/sl/pdf

(12) http://register.consilium.europa.eu/doc/srv?l=SL&f=ST%2016842%202009%20INIT

(13) http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52014DC0023R(01))

(14) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10897-2015-INIT/sl/pdf

(15) UL C 65, 19.2.2016, str. 174.

(16) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11492-2013-INIT/sl/pdf.

(17) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10255-2016-INIT/sl/pdf

(18) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-13201-2015-INIT/sl/pdf

(19) http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2016/06/16-epsco-conclusions-lgbti-equality/

(20) http://ec.europa.eu/justice/discrimination/files/lgbti_actionlist_en.pdf.

(21) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9242-2015-INIT/sl/pdf

(22) http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2015/07/20-fac-migration-conclusions/

(23) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-12002-2015-REV-1/sl/pdf

(24) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-12098-2015-INIT/sl/pdf

(25) UL L 43, 18.2.2015, str. 29.

(26) http://register.consilium.europa.eu/doc/srv?l=SL&f=ST 15559 2014 INIT

(27) http://register.consilium.europa.eu/doc/srv?l=SL&f=ST%209369%202012%20INIT

(28) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-12525-2016-INIT/en/pdf.

(29) https://rm.coe.int/CoERMPublicCommonSearchServices/DisplayDCTMContent?documentId=090000168008482e

(30) UL L 76, 22.3.2011, str. 56.

(31) http://www.consilium.europa.eu/en/meetings/international-summit/2015/11/action_plan_en_pdf/

(32) http://www.securitycouncilreport.org/atf/cf/%7B65BFCF9B-6D27-4E9C-8CD3-CF6E4FF96FF9%7D/s_res_2242.pdf

(33) http://www.securitycouncilreport.org/atf/cf/%7B65BFCF9B-6D27-4E9C-8CD3-CF6E4FF96FF9%7D/CAC%20S%20RES%201820.pdf

(34) http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=S/RES/1325(2000)

(35) http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/69/167

(36) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0337.

(37) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0300.

(38) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0201.

(39) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0102.

(40) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0051.

(41) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0470.

(42) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0317.

(43) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0350.

(44) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0348.

(45) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0288.

(46) UL C 316, 30.8.2016, str. 130.

(47) UL C 316, 30.8.2016, str. 178.

(48) UL C 234, 28.6.2016, str. 25.

(49) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0172.

(50) UL C 181, 19.5.2016, str. 69.

(51) http://www.ohchr.org/EN/HRBodies/HRC/RegularSessions/Session31/ Documents/A_HRC_31_56_en.doc

(52) UL C 65, 19.2.2016, str. 105.

(53) UL C 434, 23.12.2015, str. 24.

(54) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 115.

(55) UL C 33 E, 5.2.2013, str. 165.

(56) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 69.

(57) A/HRC/RES/17/4.

(58) https://www.democracyendowment.eu/annual-report/

(59) UL C 208, 10.6.2016, str. 25.

(60) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/july/tradoc_153591.pdf.

(61) Saudova Arabija, Združeni arabski emirati, Nigerija, Somalija, Mavretanija, Sudan, Sierra Leone, Jemen, Afganistan, Pakistan, Katar, Iran in Maldivi.

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/89

P8_TA(2016)0503

Izvajanje skupne zunanje in varnostne politike (člen 36 PEU)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike (2016/2036(INI))

(2018/C 238/07)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju letnega poročila Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP),

—	ob upoštevanju členov 21 in 36 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

—	ob upoštevanju Ustanovne listine Organizacije združenih narodov (OZN),

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju,

—	ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o politični odgovornosti,

—	ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb z dne 21. septembra 2015 o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020 (SWD(2015)0182),

—	ob upoštevanju govora predsednika Komisije Jean-Clauda Junckerja o stanju v Uniji z dne 14. septembra 2016,

—

ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki jo je 28. junija 2016 predstavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini, in njenih predlogov na neformalnem srečanju ministrov za zunanje zadeve v Bratislavi 2. septembra 2016,

—	ob upoštevanju sklepov vrha v Bratislavi 16. septembra 2016,

—	ob upoštevanju rezultatov neformalnega srečanja ministrov EU za obrambo v Bratislavi 27. septembra 2016,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o operacijah v podporo miru – sodelovanje EU z OZN in Afriško unijo (1),

—	ob upoštevanju skupne izjave o prihodnosti Evrope, ki so jo ministri za zunanje zadeve držav weimarskega trikotnika Frank-Walter Steinmeier (Nemčija), Jean-Marc Ayrault (Francija) in Witold Waszczykowski (Poljska) podali v Weimarju 28. avgusta 2016,

—	ob upoštevanju francosko-nemške pobude o obrambi iz septembra 2016 z naslovom „Prenova SVOP“,

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0360/2016),

ker se Evropska unija sooča z notranjimi in zunanjimi izzivi, ki so brez primere in vključujejo meddržavne konflikte, propad držav, terorizem, hibridne grožnje, kibernetsko in energetsko negotovost, organizirani kriminal in podnebne spremembe; ker se bo EU na nove izzive lahko učinkovito odzvala le, če bodo njene strukture in države članice sodelovale v skupnih in resnično usklajenih prizadevanjih v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter skupne varnostne in obrambne politike (SVOP);

ker je EU sedaj obkrožena z nizom žarišč nestabilnosti, saj velik del Bližnjega vzhoda in severne Afrike zajemajo etnični in verski konflikti ter vojne, v katerih posredno sodelujejo večje sile, povsod po regiji pa se širijo teroristične skupine, kot sta tako imenovani Islamska država/Daiš in fronta Džabat Fatah Al Šam; ker Al Kajda izkorišča varnostno praznino v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike, da bi se okrepila, njena predanost globalnemu džihadu pa se ni zmanjšala;

C.	ker imajo ti konflikti neposredne in resne posledice za varnost in blaginjo državljanov EU, saj je njihov vpliv vedno bolj čutiti tudi v EU, bodisi v obliki terorizma in množičnih tokov beguncev bodisi v obliki kampanj dezinformiranja, ki so usmerjene v delitev naših družb;

ker se Evropa srečuje z grožnjo terorizma na svojem ozemlju; ker nedavni teroristični napadi, ki so jih v evropskih mestih izvršili radikalni džihadisti, povezani z Islamsko državo/Daišem, sodijo v celostno strategijo te skupine in dopolnjujejo kopensko vojno v Siriji, Iraku in Libiji, gospodarsko vojno zoper turistično industrijo v severni Afriki ter spletno propagando in kibernetske napade; ker več tisoč državljanov EU, ki so se pridružili takim terorističnim skupinam, pomeni vse večjo grožnjo naši varnosti doma in drugje po svetu;

ker agresivna Rusija še naprej krši suverenost in neodvisnost svojih sosed ter odkrito izpodbija evropski in svetovni mir in varnostno ureditev; ker je današnja Rusija vse bolj avtokratska in je bolj agresivna do svojih sosed kot v katerem koli obdobju od razpada Sovjetske zveze leta 1991; ker je v uradni ruski propagandi zahod prikazan kot nasprotnik in ker poskuša dejavno spodkopati enotnost v Evropski uniji in skladnost v čezatlantskem zavezništvu, bodisi s kampanjami dezinformiranja bodisi z zagotavljanjem finančne podpore evroskeptičnim in fašističnim skupinam v Uniji in državah kandidatkah;

Nadaljevanje zgodbe o uspehu EU: preobrazba z ukrepanjem

opozarja, da je Evropska unija eden od največjih dosežkov v evropski zgodovini in da je transformativna moč EU prinesla mir, stabilnost in blaginjo njenim državljanom ter njenim sosednjim državam, od katerih so mnoge postale države članice EU; poudarja, da EU ostaja največja gospodarska sila, najbolj velikodušna donatorka humanitarne in razvojne pomoči ter je v ospredju svetovnih večstranskih diplomatskih prizadevanj glede vprašanj, kot so podnebne spremembe, mednarodno pravosodje, neširjenje orožja za množično uničevanje in človekove pravice; poziva k povečanju prepoznavnosti ukrepov EU na teh področjih;

meni, da sedanja notranja in zunanja kriza predstavlja tudi priložnost za EU, če jo bo uporabila za izboljšanje svojega delovanja in sodelovanja; meni, da je zaradi trenutnih izzivov potrebna reforma, s katero bo EU postala boljša in bolj demokratična ter bo sposobna uresničiti pričakovanja svojih državljanov; opozarja, da evropski državljani razumejo učinkovito skupno zunanjo in varnostno politiko kot prednostno področje delovanja EU ter da gre za eno od področij, na katerih lahko evropsko sodelovanje prinese največ dodane vrednosti; zato poudarja, da morajo države članice spremeniti svojo miselnost, saj je dandanes razmišljanje o zunanji politiki in varnosti skozi ozko nacionalno prizmo zastarelo; je prepričan, da nobena od držav članic sama ne more premagati katerega koli izziva, ki je danes pred nami; je trdno prepričan, da je ranljivost EU neposredna posledica nepopolnega povezovanja in premajhnega usklajevanja; poudarja, da so procesi povezovanja, kakršen je EU, potrebni zaradi globalizacije in večpolarnosti; poziva države članice, naj končno pokažejo zadostno raven enotnosti, politične volje in medsebojnega zaupanja, da bi omogočile usklajeno uporabo razpoložljivih orodij za uveljavljanje naših interesov in vrednot; ponovno poudarja, da je EU lahko močen globalni akter in da se lahko drugim večjim silam postavi ob bok le, če vse države članice nastopajo enotno in ukrepajo skupaj v okviru čvrste zunanje in varnostne politike EU;

pozdravlja časovni načrt in zaveze z vrha v Bratislavi ter pričakuje konkretne zaveze držav članic za izvajanje časovnega načrta;

želi opomniti, da morajo biti zunanje politike Unije skladne med seboj, pa tudi z drugimi politikami z zunanjo razsežnostjo, in da si je treba še naprej prizadevati za cilje, opredeljene v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji; ugotavlja, da bi morala biti krepitev odpornosti eden glavnih ciljev SZVP, za to pa je potreben celovit pristop, v katerem se različni sektorji z uporabo širokega niza diplomatskih, varnostnih, obrambnih, gospodarskih, trgovinskih, razvojnih in humanitarnih instrumentov, pa tudi rastoče soodvisnosti na področju energetske varnosti, zoperstavijo tradicionalnim pristopom k zunanji in varnostni politiki; meni, da bi morala biti SZVP odločnejša in učinkovitejša ter v večji meri temeljiti na vrednotah; poudarja, da je skladnost politike za razvoj edinstveno orodje za doseganje celovitega operativnega pristopa EU v skladu s cilji Agende za trajnostni razvoj do leta 2030;

pozdravlja sprejetje nove trgovinske strategije Komisije „Trgovina za vse“, katere cilj je krepitev vloge človekovih pravic v trgovinski politiko in uporaba položaja EU kot trgovinskega bloka za spodbujanje človekovih pravic v tretjih državah; poudarja, da bosta za to potrebna popolna usklajenost in dopolnjevanje trgovinskih in zunanjepolitičnih pobud, vključno s tesnim sodelovanjem med različnimi generalnimi direktorati, Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in organi držav članic; poudarja, da je pomembno, da skupina komisarjev za zunanje delovanje, ki ji predseduje podpredsednica Komisije/visoka predstavnica, da zagon izvajanju celovitega pristopa; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj o delu te skupine redno poroča Evropskemu parlamentu; poziva delegacije EU, naj izvajajo skupno načrtovanje programov na vseh področjih politike zunanjega delovanja, da bi preprečili podvajanje, prihranili denar, povečali učinkovitost in odkrili morebitne pomanjkljivosti;

priznava, da bi lahko podnebne spremembe resno vplivale na regionalno in svetovno stabilnost, saj globalno segrevanje vpliva na spore v zvezi z ozemljem, hrano, vodo in drugimi viri, slabi gospodarstva, ogroža regionalno varnost in je vir migracijskih tokov; spodbuja EU in države članice, naj razmislijo tudi, kako lahko v vojaško načrtovanje na nacionalni ravni in ravni EU vključijo strategije za prilagajanje na podnebne spremembe in kakšne bi bile ustrezne zmožnosti, prednostne naloge in odzivi;

poziva Evropsko komisijo in države članice, naj okrepijo svoje zmogljivosti za boj proti kampanjam dezinformiranja in propagande, ki dosegajo ljudi v EU in njenih sosedah; poziva institucije EU in države članice, naj priznajo, da sedanja informacijska vojna ni samo vprašanje zunanje politike EU, temveč tudi notranje; obžaluje, da EU ni sposobna obveščati evropske javnosti in ji ustrezno predstaviti ukrepov, zaslug in dosežkov skupne varnostne in obrambne politike; poziva Svet, Komisijo in države članice, naj dosežejo večjo odgovornost in prepoznavnost zunanjega delovanja EU in tako odpravijo to pomanjkljivost;

priznava, da gre pri informacijski in kibernetski vojni za nameren poskus destabilizacije in diskreditacije političnih, gospodarskih in socialnih struktur na državni in nedržavni ravni; v zvezi s tem poudarja, da je treba kibernetsko varnost in kibernetsko obrambo nujno vključiti v vse notranje in zunanje politike EU in v njene odnose s tretjimi državami; poziva države članice, naj vzpostavijo avtomatiziran sistem za izmenjavo informacij o kibernetskih in hibridnih grožnjah in napadih; poziva EU, naj v mednarodnih forumih zagovarja stališče, da je osrednja infrastruktura odprtega svetovnega interneta nevtralno območje; je tudi prepričan, da bi morala EU sodelovati s svojimi partnericami in povečati pomoč za krepitev zmogljivosti na področjih kibernetske varnosti in boja proti kibernetski kriminaliteti in kibernetskemu terorizmu;

opozarja na zavezo EU, da bo razvila skupno zunanjo in varnostno politiko na podlagi načel demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter v skladu z Ustanovno listino OZN in mednarodnim pravom; opozarja na akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo, ki poudarja, da je pomembno, da EU svoje politike na področju človekovih pravic in enakosti spolov vključi v misije in operacije kriznega upravljanja opozarja na pomen tako imenovane klavzule o človekovih pravicah, ki je od začetka 90. let prejšnjega stoletja vključena v vse okvirne sporazume, podpisane s tretjimi državami;

10.

opozarja, da je širitvena politika ena od najuspešnejših politik EU, ki je prispevala k zagotavljanju stabilnosti, demokracije in blaginje na evropski celini; zato ponovno izraža svojo odločno podporo procesu širitve, pod pogojem, da se izpolnjujejo københavnska merila, vključno z zmogljivostjo vključevanja; poudarja, da je treba povečati sodelovanje med EU ter državami kandidatkami in potencialnimi kandidatkami na področjih, kot so migracije, varnost, boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ter boj proti trgovini z ljudmi; poziva države kandidatke, naj si kar najbolj prizadevajo za uskladitev s SZVP/SVOP Evropske unije;

11.

poudarja zavezo EU mednarodnemu redu, ki temelji na pravilih, in učinkovitemu multilateralizmu pod vodstvom OZN; priznava, da sta EU in OZN od leta 2003 strateški partnerici pri ohranjanju miru in obvladovanju kriz; spodbuja EU in države članice, naj podpirajo mirovna prizadevanja OZN in sodelujejo z njo pri krepitvi zmogljivosti regionalnih organizacij, zlasti Afriške unije, za mirovna prizadevanja ter upoštevajo mirovno pomoč za Afriko; poziva države članice EU, naj v vojaškem in policijskem smislu prispevajo znatno več k mirovnim misijam OZN; pozdravlja zavezanost globalne strategije EU zvezi NATO kot temelju evropske kolektivne varnosti ter krepitvi OZN kot podlage mednarodnega reda;

12.

poudarja, da so pri trenutni krizi do izraza prišle omejitve Organizacije združenih narodov; poziva EU in njene države članice, naj si močno prizadevajo za reformo Varnostnega sveta, vključno s prepovedjo pravice do veta v primeru množičnih grozodejstev;

13.

poudarja, da globalne strategije EU, ki jo je v juniju 2016 predstavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica, ne bo mogoče učinkovito izvajati brez odločnih zavez, pripadnosti, politične volje in vodenja držav članic; poudarja, da morajo države članice izvajanju te strategije nameniti ustrezne človeške in finančne vire, zlasti na bistvenih področjih preprečevanja konfliktov, varnosti in obrambe; poudarja praktične in finančne koristi nadaljnjega povezovanja evropskih obrambnih zmogljivosti;

14.

pozdravlja namero o pripravi izvedbenega načrta za varnost in obrambo; poudarja, da bi bilo treba ta načrt dopolniti z belo knjigo, v kateri se za evropsko obrambo podrobno opredelijo raven ambicij, naloge, zahteve in prednostne naloge z vidika zmogljivosti; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami in Komisijo začne prednostno pripravljati takšno belo knjigo, da bi bili njeni prvi rezultati doseženi leta 2017;

15.

pozdravlja predlog, da se vsako leto opravi refleksija o izvajanju strategije; meni, da bi bilo treba to refleksijo umestiti v okvir razprave v Parlamentu, ki bi bila ravno tako vsakoletna in bi temeljila na poročilu o izvajanju, ki bi ga pripravila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica;

16.

meni, da bi bilo treba globalno strategijo redno pregledovati in zagotoviti analizo o njenem izvajanju, in sicer vzporedno z volilnim ciklom in začetkom mandata vsake nove Komisije, da bi se preverilo, ali cilji in prednostne naloge iz strategije še vedno ustrezajo izzivom in grožnjam;

17.

poudarja, da bi moralo zunanje delovanje EU temeljiti na treh stebrih: diplomaciji, razvoju in obrambi;

Prevzemanje odgovornosti za našo varnost: preprečevanje, obramba, odvračanje, odzivanje

18.

poudarja, da mora EU okrepiti svoje varnostne in obrambne zmogljivosti, saj bo lahko svoj celoten potencial globalne sile izkoristila le, če bo svojo mehko moč, pri kateri nima tekmecev, pospremila s trdo močjo kot delom celovitega pristopa EU; opozarja, da so močnejše in skupne civilne in vojaške zmogljivosti bistveni elementi, ki EU omogočajo celovito odzivanje na krize, izboljšanje odpornosti partnerskih držav in varovanje Evrope; ugotavlja, da v mednarodnih odnosih ponovno prevladuje politika moči, zato so obrambne zmogljivosti in zmogljivosti odvračanja bistvenega pomena za naš vpliv v diplomatskih pogovorih; v zvezi s tem ponovno poudarja, da je treba okrepiti in poglobiti skupno varnostno in obrambno politiko, saj je edini realistični način za krepitev naših vojaških zmogljivosti v času proračunskih omejitev povečanje sinergij s poglabljanjem obrambnega sodelovanja na podlagi potreb vseh držav članic in z usmerjanjem v naložbe; meni, da bi močnejše evropsko varnostno in obrambno sodelovanje vodilo v večjo učinkovitost, enotnost in uspešnost ter da bi EU in njene države članice le s takšnim globljim sodelovanjem pridobile potrebne tehnološke in industrijske zmogljivosti;

19.

je prepričan, da je – glede na že tako premajhen proračun EU – potrebno tudi dodatno financiranje s strani držav članic za dodatna prizadevanja za operacije, upravne stroške, pripravljalne ukrepe in pilotne projekte v okviru skupne varnostne in obrambne politike, potrebna pa so tudi prizadevanja za izboljšanje sinergij; poziva Komisijo in države članice, naj izkoristijo priložnost sedanje revizije/pregleda večletnega finančnega okvira za obravnavanje proračunskih potreb za vse večje varnostne izzive; poziva države članice, naj povečajo svoje izdatke za obrambo, da bi dosegle cilje zveze NATO na področju zmogljivosti, ki zahtevajo, da se za obrambo namenita vsaj dva odstotka BDP; poudarja, da bi z boljšim usklajevanjem in manjšim prekrivanjem dejavnosti EU in držav članic ustvarili prihranke in omogočili prerazporeditev sredstev;

20.

meni, da je bistvenega pomena, da se končno začnejo izvajati instrumenti iz Lizbonske pogodbe, zlasti stalno strukturirano sodelovanje; meni, da je prožen in vključujoč pristop, ki spodbuja odprto in proaktivno sodelovanje vseh držav članic, bistven pri izvajanju stalnega strukturiranega sodelovanja; pozdravlja skupni dokument obrambnih ministrov Francije in Nemčije o „prenovi SVOP“ in italijanski predlog „za močnejšo evropsko obrambo“ ter v celoti podpira cilj teh dokumentov kar zadeva pozitivno odločitev o vzpostavitvi stalnega strukturiranega sodelovanja na zasedanju Sveta za zunanje zadeve in obrambo novembra 2016; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj se postavi na čelo te pobude in drugih nedavnih predlogov za okrepitev SVOP, da se pripravi podlaga za sprejetje nadaljnjih ambicioznih odločitev o SVOP na zasedanju Sveta novembra 2016 za zunanje zadeve in obrambo ter zasedanju Evropskega sveta decembra 2016, vključno z:

—

oblikovanjem stalnega civilnega in vojaškega štaba z enako pomembnima vojaško zmogljivostjo za načrtovanje in izvajanje operacij (MPCC) ter civilno zmogljivostjo za načrtovanje in izvajanje operacij (CPCC), ki bi okrepil strateško in operativno načrtovanje v celotni fazi načrtovanja, povečal civilno–vojaško sodelovanje in izboljšal sposobnosti EU za hitro odzivanje na krize;

—	izboljšanjem orodij EU za hitro odzivanje, zlasti z dodatnimi izboljšavami uporabnosti bojnih skupin, operacionalizacijo člena 44 ter krepitvijo in pogostejšo uporabo enot Eurocorps za misije in operacije SVOP;

—

razširitvijo skupnega financiranja operacij SVOP, tudi z nujno in temeljito revizijo mehanizma Athena, ki bi vključevala izjavo o bojnih skupinah, potrebna pa je, da se zagotovi, da se bodo lahko misije EU financirale s skupnimi sredstvi, ne pa da jih krijejo posamezne sodelujoče države članice, s čimer se odpravi mogoč razlog, zaradi katerega države članice niso pripravljene nameniti svojih sil;

—	vzpostavitvijo sestave Sveta za obrambo;

21.

spodbuja pregled pristopa EU k civilnim misijam skupne varnostne in obrambne politike, in sicer z vidika narave intervencij, njihovih ciljev in sodelujočih oseb, da bi zagotovili, da so misije ustrezno zasnovane, izvajane in podprte; pozdravlja napredek, dosežen pri misijah in operacijah SVOP, kljub njihovim pomanjkljivostim; poziva k večji prožnosti finančnih pravil EU za podpiranje njenih sposobnosti odzivanja na krize in za izvajanje veljavnih določb Lizbonske pogodbe; podpira oblikovanje zagonskih sredstev za nujno financiranje začetnih faz vojaških operacij; meni, da bi se z novim, učinkovitejšim postopkom odločanja o vojaških misijah EU izboljšali prožnost in moč EU pri odzivanju na grožnje in krize, pri čemer priznava, da je treba odločitev o zagotovitvi sil za take misije sprejeti na ravni držav članic;

22.

vztraja, da mora biti vsaka odločitev, ki vodi k vzpostavitvi evropske obrambne unije, vključno z razvojem večjega stalnega strukturiranega sodelovanja in oblikovanjem skupnih obrambnih instrumentov, sprejeta na podlagi soglasja med državami članicami EU;

23.

obžaluje, da Komisija, ESZD, EDA in države članice še niso v celoti izvedle obsežnih nalog, določenih na Svetu za zunanje zadeve novembra 2013 in Evropskih svetih leta 2013 in leta 2015; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in komisarko za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja, naj Parlamentu predstavita oceno izvajanja predhodnih sklepov, preden predlagata nove naloge; spodbuja pospešitev sedanjega dela na akcijskem načrtu za evropsko obrambo in prizadevanja Komisije za maksimiranje sodelovanja na področju obrambe, tudi s spodbudami na področjih, kot so notranji trg in javna naročila ter raziskovalna, prometna, vesoljska, kibernetska, energetska in industrijska politika; je seznanjen s predlogom francoskega predsednika o evropskem skladu za varnost in obrambo ter podpira razvoj novih in inovativnih konceptov financiranja in vlaganja, tudi prek Evropske investicijske banke in javno-zasebnih partnerstev;

24.

opaža, da so potrebni več usklajevanja in jasnejše izbire glede tega, katere zmogljivosti vzdrževati, da bi se lahko države članice specializirale za določene zmogljivosti, saj se sicer soočajo s težavami, ko poskušajo vzdrževati širok niz povsem operativnih obrambnih zmogljivosti; poudarja praktične in finančne koristi nadaljnjega povezovanja evropskih obrambnih zmogljivosti in je seznanjen z različnimi aktualnimi pobudami na tem področju, ki bi jih bilo treba umestiti v širši okvir, da bi oblikovali pametni časovni načrt; podpira predloge o „evropskem semestru za obrambna vprašanja“ in poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj glede tega predstavi konkretne predloge; meni, da je interoperabilnost bistvena, če želimo doseči večjo združljivost in povezanost sil držav članic; spodbuja države članice, naj iščejo nadaljnje možnosti za skupno nabavo, ohranjanje ter vzdrževanje sil in materiala;

25.

pozitivno ocenjuje vlogo Evropske obrambne agencije pri spodbujanju in usklajevanju razvoja zmogljivosti ter poziva h krepitvi te agencije, zlasti s povečanjem njenega proračuna; vztraja, da bi bilo treba stroške za zaposlene in tekoče stroške agencije kriti iz proračuna Unije; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in države članice, naj pregledajo organizacijo, postopke in pretekle dejavnosti EDA;

26.

opozarja, da mora Evropa ohraniti konkurenčno in inovativno industrijsko in tehnološko podlago, ki bo sposobna razvijati in proizvajati zahtevane zmogljivosti; opozarja, da sta povezan obrambni trg in utrditev evropske obrambne industrije nujno potrebna za ekonomije obsega in boljšo učinkovitost;

27.

pozdravlja predlog predsednika Junckerja, da se ustanovi evropski obrambni sklad za spodbujanje raziskav in inovacij; pozdravlja sedanje delo v zvezi z oblikovanjem pripravljalnih ukrepov za obrambne raziskave, čemur bi moral v naslednjem večletnem finančnem okviru slediti večji namenski evropski program za obrambne raziskave, ki bi ga financirala EU, države članice pa bi zagotovile dodatne finančne vire;

28.

poziva k dejavnejši vlogi EU na področju razorožitve, neširjenja in nadzora orožja; poziva Svet, naj podpredsednici Komisije/visoki predstavnici omogoči opravljanje dejavnejše vloge pri reševanju konfliktov in vzpostavljanju miru;

29.

opozarja, da se v globalni strategiji EU poziva k naložbam v preprečevanje konfliktov, Komisija in Svet pa sta dejansko predlagala obsežno zmanjšanje sredstev v proračunu za leto 2017 za edini instrument EU za preprečevanje konfliktov (instrument za prispevanje k stabilnosti in miru (IcSP)); poudarja, da je treba, glede na številne varnostne izzive v evropskem sosedstvu in drugje, povečati prizadevanja na področju preprečevanja konfliktov, mediacije in sprave;

30.

priznava, da sta notranja in zunanja varnost vedno bolj medsebojno odvisni, in meni, da je zaradi sedanjih varnostnih izzivov potrebna temeljita kritična analiza naših varnostnih politik, da bi oblikovali skladno in enotno politiko, ki bi zajemala tako notranjo kot zunanjo razsežnost, vključno z vidiki, kot so boj proti terorizmu, kibernetska varnost, energetska varnost, hibridne grožnje, strateško komuniciranje in kritična infrastruktura; poziva varnostne službe držav članic, naj okrepijo usklajevanje in sodelovanje ter povečajo izmenjavo obveščevalnih podatkov in informacij, vse države članice pa poziva, naj spoštujejo svojo zakonsko obveznost izmenjave obveščevalnih podatkov z Europolom in Eurojustom v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu; poziva EU, naj dodatno okrepi svoje sodelovanje in izmenjave obveščevalnih podatkov s tretjimi državami v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, ob tem pa naj spoštuje mednarodno humanitarno pravo in mednarodno pravo človekovih pravic; pozitivno ocenjuje začetek delovanja Evropske agencije za mejno in obalno stražo;

31.

pozdravlja skupno izjavo o sodelovanju med zvezo NATO in EU, sprejeto na vrhu v Varšavi; v celoti podpira poglobljeno sodelovanje med zvezo NATO in EU na področjih kibernetske varnosti, migracij, strateškega komuniciranja in odzivanja na hibridne grožnje; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj do konca leta 2016 predstavi posebne predloge za nadaljnje korake na podlagi skupne izjave iz Varšave; je prepričan, da je zveza NATO bistvenega pomena za kolektivno varnost Evrope, in obenem vztraja, da bi morala EU vzdrževati ustrezne zmogljivosti za odzivanje; opozarja, da se močnejša zveza NATO in močnejša EU medsebojno krepita in dopolnjujeta; pozdravlja zavezo globalne strategije EU zvezi NATO kot temelju evropske kolektivne varnosti; poudarja, da bi morala EU čim bolje izkoristiti razpoložljive vire za varnost in obrambo ter se izogniti morebitnemu podvajanju; meni tudi, da morajo EU in države članice tesneje sodelovati z zvezo NATO, da bi zagotovili dopolnjevanje in medsebojno krepitev pobude zveze NATO Pametna obramba in pobude EU o združevanju in souporabi;

32.

poudarja, da je varnost držav članic EU nedeljiva in da morajo v skladu s členom 42(7) PEU vse države članice uživati enako raven varnosti, zato bi morale sorazmerno enako skrbeti za varnost EU in sodelovati pri njenem zagotavljanju ter izpolnjevati dane zaveze; nadalje ugotavlja, da v skladu z navedenim členom to ne vpliva na posebno naravo varnostne in obrambne politike posameznih držav članic;

33.

priznava, da je treba poiskati kreativne rešitve za sodelovanje med EU in Združenim kraljestvom na področju SZVP/SVOP;

34.

meni, da je bistvenega pomena okrepiti evropsko varnostno strukturo, ki temelji na Helsinški sklepni listini iz leta 1975 in njenih štirih „košarah“ ter jo je rusko nezakonito vojaško posredovanje na Krimu in v vzhodni Ukrajini resno ogrozilo;

35.

meni, da je nastopil čas za določitev nove, bolj realistične strategije za odnose EU z Rusijo, ki bo temeljila na verodostojnem odvračanju, a tudi na dialogu glede področij v skupnem interesu, kot so boj proti terorizmu, neširjenje orožja in trgovina; hkrati poudarja, da je pomembno vlagati več v podporo ruski civilni družbi in sodelovanje z njo, da bi okrepili dolgoročno podlago za odnose med EU in Rusijo; poudarja, da so bile sankcije potrebne kot odziv na rusko agresijo v Ukrajini in da so se izkazale kot učinkovito sredstvo za odvračanje njene nadaljnje agresije v tej državi; opozarja, da je popolno izvajanje sporazumov iz Minska pogoj za prekinitev tozadevnih sankcij; v celoti podpira uvedbo restriktivnih ukrepov EU proti posameznikom in subjektom v Rusiji kot odgovor na nezakonito priključitev Krima in namerno destabilizacijo Ukrajine ter vztraja, da bi morala EU ohraniti možnost uvajanja nadaljnjih postopnih sankcij, zlasti zoper visokotehnološke proizvode v sektorjih nafte in plina, informacijske tehnologije in oborožitve, če bo Rusija še naprej kršila mednarodno pravo; meni, da je izboljšanje odnosov v skupnem interesu EU in Rusije, pod pogojem, da se spoštuje mednarodno pravo;

36.

poziva države članice EU in mednarodno skupnost, naj soglasno in jasno sporočijo ruski vladi, da bodo imela njena dejanja svojo ceno in posledice; zahteva tudi pomiritev sedanjih napetosti in vztraja, naj EU in države članice sodelujejo z mednarodnimi partnericami pri diplomatskih, političnih in gospodarskih pritiskih na rusko vlado, naj preneha z agresijo; pozdravlja odločitve, ki jih je v zvezi s tem sprejel vrh zveze NATO v Varšavi; poudarja svojo zavezanost enotnosti, suverenosti in ozemeljski celovitost Ukrajine; poudarja, da volitve na zasedenih ozemljih Krima niso bile veljavne;

37.

meni, da je pomembno najti poti za zmanjšanje sedanjih napetosti in za začetek konstruktivnega dialog z Rusijo, da bi se opredelili ukrepi za zmanjšanje tveganja nevarnih nesporazumov in napačnih presoj; poudarja pomen večje vzajemne preglednosti vojaških dejavnosti, da bi se preprečili incidenti z Rusijo v zraku in na morju, ter potrebo po razvoju skupnih standardov za obvladovanje morebitnih nesreč in incidentov; meni, da so vojaški poleti brez aktivnih transponderjev, pri katerih ni pripravljenosti za sodelovanje, resna grožnja za civilno letalstvo in da je treba pripraviti ukrepe za čim bolj zgodnje odkrivanje takšnih poletov ter poiskati mednarodno pot za odpravo takšnih varnostnih tveganj; meni tudi, da sodelovanje z Rusijo v zvezi z nedavnim jedrskim dogovorom z Iranom daje upanje za izboljšanje odnosov na drugih področjih, vključno z zvezo NATO, da bi ublažili napetosti, na primer ob Baltiku, v Siriji in Ukrajini;

38.

poziva EU, naj okrepi sodelovanje z državami vzhodnega partnerstva, da bi se okrepile njihove demokratične institucije, odpornost in neodvisnost, tudi z ambicioznimi celovitimi misijami SVOP, katerih naloga bi bila povečanje varnosti in stabilnosti; poziva EU, naj odigra dejavnejšo in učinkovitejšo vlogo pri reševanju konfliktov in vzpostavljanju miru; poziva države članice, naj povečajo pomoč Ukrajini, tudi z ustreznimi obrambnimi sistemi, da bi se odvrnilo vojaško zaostrovanje na vzhodu države, naj projektno skupino EU East StratCom spremenijo v trajno strukturo EU in naj ji za boljše delovanje dodelijo ustrezne kadrovske in finančne vire; podpira tudi želje teh držav po vstopu v EU in program reform na področjih, kot so pravna država, gospodarstvo, javna uprava, boj proti korupciji in varstvo manjšin;

39.

opozarja na zavezo EU glede partnerjev v njeni bližini in glede podpiranja socialnih in političnih reform, utrjevanja pravne države, varovanja človekovih pravic in spodbujanja gospodarskega razvoja kot najboljših načinov za krepitev mednarodnega reda in zagotavljanje stabilnosti njenega sosedstva; priznava, da politik EU ne bi smela imeti enotnega pristopa za vse, temveč bi morala biti prožnejše in bolj odzivna na spreminjajoče se razmere v vzhodnem in južnem sosedstvu EU; vseeno ugotavlja, da revidirani evropski instrument sosedstva ni dosegel svojih ciljev, zlasti ne v zvezi z načelom „več za več“; spodbuja pristop, da bi se v zvezi z državami, ki nazadujejo v smislu upravljanja, demokracije in človekovih pravic, razmislilo o politiki „manj za manj“;

40.

poudarja, da je poglabljanje odnosov z ZDA in Kanado v strateškem interesu EU, obenem pa je za EU pomembna tudi krepitev odnosov s Srednjo in Južno Ameriko, ne le zaradi krepitve dvoregionalnega partnerstva, temveč tudi zaradi skupnega spopadanja s pomembnimi svetovnimi izzivi; priznava, da je EU daleč najpomembnejša gospodarska partnerica ZDA in obratno, obe pa sta ključni mednarodni zaveznici tako na dvostranski ravni kot prek zveze NATO in na področjih, kot so jedrski dogovor z Iranom, Sirija in Ukrajina; v tem smislu spodbuja EU in njene države članice, naj zagotovijo nadaljevanje tega odnosa na podlagi skupnih vrednot po predsedniških volitvah v ZDA novembra 2016;

Gradnja odpornosti in vlaganje v resnično celosten pristop: razvijanje, podpiranje in krepitev

41.

poudarja, da mora biti zagotavljanje miru in stabilnosti na naši celini, v našem sosedstvu in v Afriki sedaj v središču evropskih ukrepov; priznava, da trajnostni razvoj ni mogoč brez varnosti ter da je trajnostni razvoj pogoj za varnost, stabilnost, socialno pravičnost in demokracijo; meni, da se je treba spoprijeti z izvirnimi vzroki nestabilnosti ter prisilnih in neurejenih migracij, torej z revščino, pomanjkanjem ekonomskih priložnosti, oboroženimi konflikti, slabim upravljanjem, podnebnimi spremembami, kršitvami človekovih pravic, neenakostjo in trgovinskimi politikami, ki teh izzivov ne rešujejo; meni, da varnost, gospodarski in socialni razvoj ter trgovina sodijo v isto vseobsegajočo strategijo in morajo upoštevati načelo skladnosti politik za razvoj iz člena 208 Lizbonske pogodbe; poziva k evropskim in mednarodnim ukrepom (OZN/G20) proti nezakonitim finančnim transferjem iz Afrike;

42.

poudarja, da mora EU posebno pozornost nameniti izboljšanju življenjskih pogojev v svojem sosedstvu, pri tem pa uporabiti vsa razpoložljiva politična orodja, vključno s trgovino, razvojno pomočjo, okoljsko politiko in diplomacijo, pa tudi zmogljivosti za krizno upravljanje; v zvezi s tem pozdravlja novo partnerstvo na področju migracij in načrt za zunanje naložbe EU ter poziva, naj se mu omogoči sodelovanje pri izvajanju teh dveh instrumentov; poudarja, da je treba razviti nov pristop do Afrike, na podlagi vrednot in načel EU, ki bo zagotavljal boljše priložnosti za trgovino, naložbe, dostop do energije in gospodarsko rast ter podpiral afriške države pri gradnji demokratičnih, preglednih in učinkovitih institucij, pa tudi pri ukrepih za blažitev posledic podnebnih sprememb; je prepričan, da bi morala EU revidirati svojo razvojno in trgovinsko politiko in tako zagotoviti, da sta v skladu z njenimi vrednotami in da prispevata k tem ciljem; poziva EU in še posebej države članice, naj se borijo proti nezakonitim finančnim transferjem in občutno povečajo svoje finančne zaveze za regijo, tudi prek skrbniškega sklada za Afriko, načrta za zunanje naložbe in Evropskega razvojnega sklada; poudarja, da ima EU pomembno vlogo pri doseganju ciljev Agende 2030; meni, da bi imel lahko zasebni sektor pomembno vlogo pri razvoju, če bi deloval v pravno zavezujočem okviru, ki bi opredeljeval odgovornost poslovnega sektorja glede spoštovanja človekovih, socialnih in okoljskih pravic;

43.

priznava, da je EU dosegla mešane rezultate pri zagotavljanja pomoči žrtvam nesreč, beguncem in drugim, ki jo potrebujejo;

44.

poudarja tudi potrebo po zaostritvi boja proti izvirnim vzrokom, ki podžigajo terorizem in radikalizacijo, zaradi katerih so prizadeti predvsem zahodna Afrika, Sahel, Afriški rog in Bližnji vzhod in ki svoje dejavnosti v največji meri doslej usmerjata tudi v Evropo; poziva EU, naj skupaj z ZDA in drugimi mednarodnimi zavezniki začne usklajena diplomatska prizadevanja, da bi partnerice v regiji, kot so Turčija, Saudova Arabija in Iran, prepričala v potrebo po skupni in pravno utemeljeni strategiji za spoprijemanje s tem globalnim izzivom; nadalje spodbuja prizadevanja za sodelovanje in usklajevanje z drugimi državami v tem boju ter poziva državne in nedržavne akterje v regiji, naj ne podžigajo nadaljnjih sektaških in etničnih napetosti; izraža resno zaskrbljenost zaradi hudih kršitev mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic v Jemnu, vključno z bombardiranjem pogrebne slovesnosti v Sani 8. oktobra 2016; zahteva takojšnjo neodvisno mednarodno preiskavo te in drugih kršitev mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic; poziva EU in njene države članice, naj prekinejo vsakršno sodelovanje z Jemnom, dokler te kršitve ne bodo preiskane, odgovorni pa privedeni pred sodišče; zahteva takojšnjo odpravo blokade Jemna in poziva vse strani v konfliktu, naj ponovno vzpostavijo dialog in si prizadevajo za trajno premirje; vztraja, da konflikta ni mogoče rešiti po vojaški poti;

45.

spodbuja oblikovanje tematskih okvirov, na podlagi katerih bi se predlagalo sodelovanje med EU, državami partnericami iz južnega sosedstva in glavnimi regionalnimi akterji, zlasti iz Afrike, pri regionalnih vprašanjih, kot so varnost, razvoj, energetika ali upravljanje migrantskih tokov; meni, da bi bilo naše sosedstvo odpornejše, če bi bilo organizirano v okviru regionalnega sodelovanja, ki bi omogočilo skupne odzive na izzive, povezane z migracijami, terorizmom in razvojem; zato poziva EU, naj si s svojimi sosedami v Magrebu prizadeva za oživitev in razvoj Unije arabskega Magreba;

46.

opozarja, da so regija Sahel in druga povezana geografska območja prednostne regije za zagotovitev varnosti Evropske unije, in poudarja krhkost varnostnih razmer na teh območjih in mogoče posledice sedanjih nemirov; poziva EU, naj si prizadeva za okrepitev sodelovanja z državami severne Afrike in Sahela v boju proti širjenju terorističnih dejavnosti na območju Sahela in Sahare; poudarja, da lahko zelo težke življenjske razmere ponekod potisnejo del prebivalstva v iskanje alternativ v obliki islamskega terorizma; spodbuja razvoj skladne in trdne strategije za regijo Sahel, namenjene izboljšanju upravljanja, odgovornosti in legitimnosti državnih in regionalnih institucij, povečanju varnosti, boju proti radikalizaciji, trgovini z ljudmi, orožjem in mamili ter krepitvi gospodarskih in razvojnih politik; je prepričan, da je krepitev zmogljivosti regionalnih in podregionalnih organizacij, zlasti v Afriki, ključna za preprečevanje in reševanje konfliktov ter varnostno sodelovanje; poudarja, da mora pravo rešitev za te varnostne razmere podati EU, in sicer ne le v gospodarskem, temveč tudi v političnem in vojaškem smislu;

47.

poudarja, da je pomembno najti trajnostno rešitev za konflikt v Siriji v skladu s procesom tranzicije, določenim v ženevskem sporočilu in resoluciji Varnostnega sveta OZN 2254(2015); podpira prizadevanja pod vodstvom OZN, s katerimi se želi doseči, da bi se začele vse strani v sirskem konfliktu pogajati o vseobsegajoči politični rešitvi; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj nujno pripravi evropsko strategijo za Sirijo; je prepričan, da dvostranska pogajanja med Rusijo in Združenimi državami ne bodo zadostovala za trajen odziv na sirsko krizo; poziva EU, naj opusti svojo naravnanost diplomatske osamitve in uporabi svoj vpliv pri ključnih akterjih, kot so Iran, Saudova Arabija, Turčija, Katar in Rusija, in poskuša zagotoviti, da bodo zavzeli konstruktivno stališče ter ne bodo prispevali k nadaljnjemu zaostrovanju razmer; še naprej poziva vse članice Varnostnega sveta OZN, naj prevzamejo svojo odgovornost glede te krize; opozarja, da so Rusija in druge države večkrat uporabile možnost veta v Varnostnem svetu OZN, in meni, da je to v nasprotju z mednarodnimi prizadevanji za mir in reševanje konfliktov v Siriji in tamkajšnji regiji; poudarja, da bi bilo treba razmisliti o uporabi sankcij proti vsem posameznikom in subjektom, ki so vpleteni v zločine proti človeštvu v Siriji; izraža resno zaskrbljenost zaradi množičnih in močno razširjenih kršitev mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic s strani vseh udeležencev sirskega konflikta ter poudarja, da je treba zagotoviti odgovornost za takšne zlorabe; ponovno poudarja, da podpira sosede Sirije, ki se soočajo z velikanskimi izzivi nastanitve milijonov beguncev; ponovno poudarja, da podpira neodvisnost, ozemeljsko celovitost in suverenost Iraka in Sirije, kjer se v celoti spoštujejo pravice vseh etničnih in verskih skupin;

48.

priznava vlogo Turčije kot pomembnega partnerja pri reševanju konflikta v Siriji, v boju proti Islamski državi/Daišu v Siriji in Iraku ter pri migracijski krizi; odločno obsoja poskus vojaškega udara zoper demokratično izvoljeno vlado Turčije; spodbuja turško vlado, naj v skladu s svojimi zavezami kot članica Sveta Evrope varuje ustavni red, obenem pa poudarja pomen spoštovanja človekovih pravic, pravne države, svobode izražanja ter neodvisnosti sodstva in medijev v času po poskusu državnega udara; poudarja, da bi morala Turčija tesno sodelovati s Svetom Evrope, da bi zagotovila spoštovanje pravne države v vseh postopkih; je zaskrbljen zaradi represivne narave in obsega čistk, ki so se začele po poskusu državnega udara in zaradi katere so se razmere na področju temeljnih svoboščin in človekovih pravic v Turčiji močno poslabšale; je še posebej zaskrbljen zaradi rastočega števila primerov prekomerne uporabe sile s strani policije in slabega ravnanja s priprtimi osebami, nekaznovanja kršitev človekovih pravic, ki se nadaljuje, ter omejevanja neodvisnosti sodstva;

49.

poudarja, da je treba konflikt na Bližnjem vzhodu rešiti z oblikovanjem dveh držav – na podlagi meril iz sklepov Sveta julija 2014 – in s tem zagotoviti varnost države Izrael in palestinsko državo, ki bo sposobna preživeti, in sicer na podlagi meja iz leta 1967, ter razrešiti vsa vprašanja dokončnega statusa, da se konflikt konča; poziva EU, naj prevzame svojo odgovornost in postane resnični akter in pospeševalec v diplomatskem procesu; poziva institucije EU in države članice, naj sprejmejo nujne ukrepe, da bi zaščitile uresničljivost rešitve, ki temelji na soobstoju dveh držav, in naj ustvarijo pozitivno dinamiko, ki bo privedla do pravih mirovnih pogajanj; poziva izraelske oblasti, naj nemudoma prenehajo z izvajanjem svoje politike naseljevanja in vrnejo zadeve v prejšnje stanje; poudarja, da morajo vse strani v vseh okoliščinah spoštovati mednarodno pravo na področju človekovih pravic in mednarodno humanitarno pravo, kar je še vedno osnovni pogoj za dosego pravičnega in trajnega miru; poudarja pomen zagotavljanja skladnosti politike EU v primerih zasedbe ali priključitve ozemlja;

50.

je prepričan, da je boj proti trgovcem z ljudmi mogoč le ob sodelovanju – ki temelji na spoštovanju človekovih pravic – z državami na drugi strani Sredozemlja in v Afriki kot celoti, ter glede tega meni, da morajo EU in njene države članice sodelovati z mednarodnimi partnerji pri obravnavi dejavnikov, ki ljudi potiskajo v migracije;

51.

odločno podpira krepitev odgovornosti varovanja kot pomembnega vodilnega načela pri prizadevanjih Evropske unije in držav članic na področju celotnega spektra konfliktov, pa tudi človekovih pravic in razvoja;

Moč evropske diplomacije: znanje, delovanje in učinek

52.

izpostavlja izjemen potencial EU kot diplomatske supersile, ki temelji na široki paleti instrumentov, s katerimi razpolagamo, in naši normativni moči na področju demokracije, svobode in človekovih pravic; v zvezi s tem želi poudariti osrednjo usklajevalno vlogo podpredsednice Komisije/visoke predstavnice, Evropske službe za zunanje delovanje in delegacij EU v tretjih državah;

53.

meni, da bi bilo treba posvetiti posebno pozornost preprečevanju konfliktov, obravnavanju izvirnih vzrokov za nestabilnost in zagotavljanju človekove varnosti; priznava, da so zgodnji preventivni ukrepi proti dolgoročnim tveganjem nasilnih konfliktov učinkovitejši, manj zamudni in cenejši kot mirovne operacije; poziva EU, naj pokaže politično vodstvo v preventivni diplomaciji in mediaciji v konfliktih; v zvezi s tem pozdravlja vlogo sistema EU za zgodnje opozarjanje na konflikte, skupine ESZD za podporo mediaciji in Evropskega mirovnega inštituta; poziva k nadaljnjemu razvoju zmogljivosti EU za preprečevanje konfliktov in mediacijo; poudarja, da je sodelovanje žensk v pogajanjih za reševanje sporov ključno za spodbujanje pravic in participacijo žensk ter da je to prvi korak k njihovi polni vključenosti v prihodnje procese tranzicije; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in Komisijo, naj povečata finančne in upravne vire, namenjene mediaciji, dialogu, spravi in odzivanju na krize; poziva države članice, naj dosledno upoštevajo pravila, ki so bila določena s skupnim stališčem EU o izvozu orožja, ter prenehajo s trgovino z orožjem s tretjimi državami, ki ne izpolnjujejo naštetih meril; vztraja, naj EU okrepi politični dialog in sodelovanje na področju razoroževanja, neširjenja in nadzora orožja;

54.

močno spodbuja nadaljnja pogajanja o ponovni združitvi Cipra, da bi se dosegel hiter in uspešen zaključek;

55.

meni, da morajo Evropska unija in njene države članice razviti učinkovito zunanjo, varnostno in obrambno politiko, ki bo spoštovala nacionalne interese in si tudi prizadevala za sodelovanje z mednarodnimi partnerji, Združenimi narodi, nevladnimi organizacijami, zagovorniki človekovih pravic in drugimi pri skupnih vprašanjih ter z namenom spodbujanja miru, blaginje in stabilnosti po vsem svetu; poudarja potrebo po tesnem sodelovanju z drugimi globalnimi in regionalnimi silami glede globalnih groženj in izzivov; še posebej poudarja izjemen pomen čezatlantskih odnosov, ki temeljijo na skupnih interesih in vrednotah; poudarja, da bi morala biti oživitev teh strateških partnerstev, ki naj bi se preobrazila v učinkovit instrument zunanje politike, prednostna naloga EU;

56.

meni, da bi morala EU izboljšati in okrepiti svoja diplomatska prizadevanja v Aziji, tudi z združenjem ASEAN, da bi prispevala k večji stabilnosti in varnosti v konfliktnih območjih, kjer so se napetosti obnovile, pri tem pa tesno sodelovati s partnerji v regiji in spoštovati mednarodno pravo, tudi v Južnokitajskem morju in Indijskem oceanu, ter da bi obravnavala vprašanja v zvezi z varstvom človekovih pravic in pravno državo; je seznanjen, da mora EU nadaljevati s podporo razvoju miroljubnih odnosov med Kitajsko in njenimi sosedami ob Južnokitajskem morju, vključno z Vietnamom, Tajvanom in Filipini, prek konstruktivnih dvostranskih in vključujočih večstranskih mehanizmov; meni, da krepitev in obnova struktur mednarodnega reda nista mogoči brez Azije in še posebej Kitajske; poudarja, da mora odnos med EU in Kitajsko glede na svetovne ambicije Kitajske preseči gospodarske vezi ter postati celovitejši in osredotočen na vlogo Kitajske v OZN, njen vpliv v regionalnih konfliktih v njenem sosedstvu ter njen prispevek pri obravnavanju globalnih izzivov;

57.

poziva Evropsko unijo, naj se v gospodarskem, človeškem in vojaškem smislu ne odreče povsem območjem, ki imajo trenutno manjšo strateško vrednost, a bi lahko v prihodnosti postala pomembna, kot so srednja Azija, podsaharska Afrika in Arktika, in ki jim druge svetovne sile namenjajo posebno pozornost;

58.

opozarja na pomen normativne moči Evrope in poziva k nadaljnji krepitvi kulturne in znanstvene diplomacije EU, da bi se onkraj naših meja projicirale in podpirale evropska moč in vrednote; poudarja tudi moč gospodarske diplomacije, med drugim sankcij kot orodja za uveljavljanje politik EU;

59.

poudarja vlogo parlamentarne diplomacije pri krepitvi političnega sodelovanja s partnericami EU;

60.

poudarja potrebo po okrepljeni vlogi nacionalnih parlamentov pri izvajanju skupne zunanje in varnostne politike, tudi prek poglobljenega sodelovanja med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti na področjih zunanje in varnostne politike EU;

61.

poudarja vlogo nedržavnih akterjev in organizacij civilne družbe kot akterjev v diplomaciji in ključnih partnerjev EU ter pomen pomoči EU tem akterjem in sodelovanja z njimi;

62.

poudarja, da je treba pospešiti utrditev povsem evropske diplomatske službe in še posebej okrepiti njeno tematsko strokovno znanje ter strateško načrtovanje politik in napovedovanje, pa tudi obveščevalne vidike; meni, da je prav tako pomembno predstavništvom ESZD na kriznih območjih dati konzularno vlogo, da bi pomagala državljanom EU; vztraja, da je v ESZD, tudi na vodilnih položajih, potrebno pošteno ravnotežje med diplomati, ki jih napotijo države članice, in uradniki EU;

63.

poudarja, da finančna sredstva, ki so na voljo za zunanje delovanje EU, niso sorazmerna z izzivi, s katerimi se soočamo; zato poziva, naj se med prihajajočim vmesnim pregledom občutno povečajo sredstva, ki so na voljo v okviru razdelka IV večletnega finančnega okvira;

64.

poziva k več odgovornosti in preglednosti, zlasti kar zadeva pogajanja o mednarodnih sporazumih;

65.

globoko obžaluje, da so za SZVP namenjena le omejena proračunska sredstva v višini približno 320 milijonov EUR (0,2 % proračuna EU), ter poziva k boljšemu upravljanju finančnih tokov za izvrševanje tega proračuna; poudarja, da so bila dodeljena proračunska sredstva za leto 2016 na enaki ravni kot v letu 2015 in da je konec marca 2016 razlika do zgornje meje znašala 170 milijonov EUR, potem ko je bilo odobrenih dodatnih 5 milijonov EUR za varnostne ukrepe misije EUCAP Sahel Mali ter 10 milijonov EUR za misijo EUBAM v Libiji; je zaskrbljen, ker je na voljo premalo sredstev za obveznosti, ki jih bo treba izpolniti v letu 2016, pri čemer bo samo za nadaljevanje misij, ki se bodo v tem letu končale, potreben dodaten proračun v višini 169 milijonov EUR;

66.

opozarja na pomembno vlogo kulture v zunanji politiki EU pri spodbujanju dialoga ter vzajemnega razumevanja in učenja; poudarja, da lahko usmerjene kulturne in izobraževalne politike podpirajo ključne cilje zunanje in varnostne politike EU ter prispevajo h krepitvi demokracije, pravne države in varstva človekovih pravic; ponovno poudarja vlogo medkulturnega in medverskega dialoga v boju proti ekstremizmu, radikalizaciji in marginalizaciji; poziva Komisijo in ESZD, naj kulturno diplomacijo in medkulturni dialog upoštevata v instrumentih EU za zunanje odnose in razvojni agendi EU; poziva ESZD in delegacije EU po vsem svetu, naj v vseh predstavništvih EU v partnerskih tretjih državah imenujejo kulturne atašeje; opozarja tudi na odločilno vlogo izobraževanja pri spodbujanju državljanstva in medkulturnih veščin, pa tudi ustvarjanju boljših gospodarskih obetov in izboljševanju zdravja; spodbuja prizadevanja Komisije, da bi povečala vlogo znanstvenega in raziskovalnega sodelovanja kot orodja mehke moči v evropskih zunanjih odnosih; poudarja, da lahko znanstvene izmenjave prispevajo k utrjevanju koalicij in reševanju konfliktov, zlasti v odnosih s sosedskimi državami EU;

o o

67.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0249.

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/101

P8_TA(2016)0504

Instrumenti skupne kmetijske politike za zmanjšanje nestanovitnosti cen na kmetijskih trgih

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o instrumentih skupne kmetijske politike za zmanjšanje nestanovitnosti cen na kmetijskih trgih (2016/2034(INI))

(2018/C 238/08)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013, (EU) št. 1307/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupni kmetijski politiki Evropske unije,

—

ob upoštevanju študije iz marca 2016 z naslovom État des lieux sur les outils de gestion des risques mis en place par les États membres pour la période 2014-2020: cadres nationaux et européens (Stanje na področju instrumentov držav članic za obvladovanje tveganj v obdobju 2014–2020: nacionalni in evropski okvir), ki jo je pripravil za svoj Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja,

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenja Odbora za proračun (A8-0339/2016),

A.	ker kmetijske trge že ves čas zaznamujeta nestabilnost in cenovna nestanovitnost, v zadnjih nekaj letih pa sta zaradi hitrega sosledja pretresov v povpraševanju, ponudbi in ceni postali strukturni značilnosti kmetijstva na evropski in svetovni ravni;

ker se mora kmetijstvo spopasti s poglavitnim izzivom, povezanim z naraščanjem svetovnega prebivalstva in ker je pomemben del svetovnega prebivalstva še vedno podhranjen, zato se bosta še naprej krepila nestanovitnost kmetijskih trgov zaradi nihanj v proizvodnji in neravnotežje med ponudbo in povpraševanjem;

C.	ker podnebne spremembe in škodljivci, ki napadajo kmetijske rastline, škodljivo vplivajo na obseg kmetijske proizvodnje, posledice podnebnih sprememb, kot so suša in poplave, pa prispevajo k nestanovitnosti cen;

D.	ker imajo lahko makroekonomski pogoji ključno vlogo za nestanovitnost cen, vključno s strukturnimi dejavniki, kot so menjalni tečaji, cene energije in gnojil, obrestne mere ter špekulacije na kmetijskih trgih;

ker veliki svetovni proizvajalci na kmetijskih trgih razen EU vzpostavljajo ukrepe za blažitev nestanovitnosti cen, skupina G-20 pa je sprejela zaveze na področju kmetijstva za obravnavo tega vprašanja v okviru sonaravnega razvoja z bojem proti negativnim učinkom čezmerne nestanovitnosti cen kmetijskih surovin na prehransko varnost;

F.	ker imajo v vsaki regiji na svetu svoj proizvodni model in izvajajo različne ukrepe na področju okolja in dobrobiti živali, kar lahko precej vpliva na neto ceno proizvodnje, in ker bi morali biti evropski kmetje zmožni konkurirati na svetovnem trgu;

G.	ker lahko politične odločitve, denimo uvedba trgovinskih embargov, povečajo nestanovitnost cen kmetijskih proizvodov;

H.	ker v Evropski uniji ni prave varnostne mreže, s katero bi omejili nestanovitnost trgov, kar ima močan odvračilni učinek za ohranjanje kmetovanja na ozemlju Unije;

I.	ker so odprtje trgov in odločitve, ki so privedle do globalizacije gospodarstva v zadnjih desetletjih, zlasti zaradi sporazuma o STO in dvostranskih trgovinskih sporazumov, zagotovili boljšo pretočnost trgov, so pa prispevali tudi k zaostrovanju pojava nestanovitnosti cen v kmetijstvu;

J.	ker se kmetje soočajo s povečanimi stroški proizvodnje in povečanjem dolgov kmetij in ker je med letoma 2005 in 2010 v EU izginilo 2,4 milijona kmetij, zaradi česar se je izgubilo veliko število delovnih mest na podeželju;

ob upoštevanju, da so kmetijski trgi kot kraj srečanja med ponudbo in povpraševanjem po svoji naravi nestabilni, da prisotnost finančnih udeležencev to nestabilnost še povečuje in da nezadostna prožnost svetovnega povpraševanja po preskrbi s hrano glede na kmetijsko ponudbo povečuje učinek dejanskih ali domnevnih neravnovesij na udeležence na trgu, včasih s pretresljivim učinkom na cene kmetijskih proizvodov;

ker bi lahko financializacija svetovnega gospodarstva in špekulacije, ki jo spremljajo, vplivale na kmetijske trge, kar bi lahko prispevalo k zaostrovanju neravnovesja na njih in povečevanju nestanovitnosti cen, ker se kmetijske surovine uporabljajo kot preprosta finančna sredstva; kot je poudarila kriza, ki jo povzročila hude proteste proti lakoti leta 2008, bi lahko bila ta pretirana financializacija uničujoča in etično oporečna, če ogroža prehransko varnost najslabše prehranjenih in najrevnejših ljudi na svetu;

M.	ker mora Evropska unija pomagati zagotoviti prehransko varnost v Evropi ter konkurenčen položaj evropskih kmetov in vrtnarjev na svetovnem trgu;

N.	ker sta kmetijski in agroživilski sektor pomembna za gospodarstvo EU in bi lahko prispevala k trajnostni rasti;

ker nestanovitnost cen ustvarja visoko stopnjo negotovosti med proizvajalci in potrošniki, ker so v primeru nizkih cen ogroženi prihodki, sposobnost naložb in s tem dolgoročna vzdržnost njihovih dejavnosti, medtem ko bi lahko bile ogrožene možnosti prehranjevanja in dostop potrošnikov do osnovnih surovin zaradi visokih cen hrane, kar bi vodilo v krizne razmere;

P.	ker nestanovitnost cen škodi kmetijskemu in agroživilskemu sektorju, kar negativno vpliva na naložbe, rast in zaposlovanje in lahko resno vpliva na preskrbo potrošnikov, prehransko varnost in dobro delovanje skupne kmetijske politike;

Q.	ker nestanovitnost cen vpliva na zmožnost kmetov za naložbe in ustvarjanje novih delovnih mest, to pa odvrača od modernizacije, inovacij, mlade od tega, da bi postali kmetje in generacijske pomladitve;

R.	ker je mogoče trajnostno kmetovanje, ki je vir zelo kakovostne hrane, zagotoviti le, če bodo odkupne cene za kmete ustrezne, tako da bodo lahko pokrili vse stroške trajnostne proizvodnje;

ker bi lahko večja preglednost evropskih trgov in pravočasen dostop do informacij, ki ju omogoča digitalna revolucija, skupaj z drugimi orodji z boljšim in bolj objektivnim dostopom gospodarskih subjektov do razvoja kmetijskih trgov prispevala k omejitvi nestanovitnosti trgov in cen, kar bi pripomoglo k boljši zaščiti prihodka kmetov in preprečevanju špekulacij na kmetijskih trgih;

T.	ker skupna kmetijska politika, kot je bila prenovljena leta 2013, v sklopu politike za razvoj podeželja prinaša orodja za obvladovanje tveganja in ker se za ta orodja trenutno porabi samo 2 % proračuna iz drugega stebra in 0,4 % proračuna SKP;

Trenutne razmere in cilji

meni, da bodo kmetje vse bolj izpostavljeni nestanovitnosti cen, in sicer zaradi različnih vzrokov, kot so nestabilnost in nepopolnost kmetijskih trgov, vse večja globalizacija in razvitost kmetijskih trgov, večja spremenljivost ponudbe zaradi nepredvidljivosti podnebja, večja zdravstvena tveganja in nezanesljivo ravnovesje preskrbe s hrano;

meni, da je treba sprejeti bolj odločno in usklajeno politiko s ciljno usmerjenimi instrumenti na ravni EU in nacionalni ravni, da bi zagotovili večnamensko, trajnostno kmetijsko proizvodnjo po vsej Uniji ob poštenih in donosnih cenah ter zmanjšanje škodljivih učinkov za tiste subjekte, ki so najbolj izpostavljeni nestanovitnosti cen;

ugotavlja, da nestanovitnosti cen različno vpliva na različne kmetijske sektorje in da je treba določiti orodja javne politike in strategije udeleženih akterjev, namenjene blažitvi učinkov, ki bodo prilagojena posameznemu sektorju ter dejanskim, obstoječim in prihodnjim tveganjem za kmete;

ugotavlja, da medtem ko Evropska unija znižuje svojo strateško podporo kmetijstvu, njeni tekmeci na svetovnem trgu, zlasti Združene države, Brazilija in Kitajska, zagotavljajo znatna in vse večja javnoproračunska sredstva za razvoj novih modelov politike tveganja in za instrumente za zaščito kmetov pred učinki nestanovitnosti cen;

opozarja, da je Evropska unija edini kmetijski akter, ki je svojo kmetijsko politiko naslonil na podporo, ki ni vezana na proizvodnjo, obenem pa je v zadnjih letih odpravila svoje strateške podpore za kmetijstvo;

ugotavlja, da so ZDA s kmetijskim zakonom (Farm Bill 2014) razvile posebne zavarovalne police za različne kmetijske sektorje;

poudarja, da se je SKP v zadnjih desetletjih usklajeno razvijala, vendar pa njena glavna cilja – zagotavljati dostojen življenjski standard kmetov ter stabilna in zanesljiva preskrba s hrano po dostopnih cenah – ostajata veljavna;

v zvezi s tem poudarja, da je skupna evropska politika bistvena za sektor, ki je odgovoren za zagotavljanje zanesljive preskrbe s hrano in varnost hrane in ima ključno vlogo pri rabi naravnih virov ter vzdržnem gospodarskem in trajnostnem okoljskem razvoju podeželskih območij;

poudarja pomen sinergij med SKP in drugimi politikami EU;

10.

ugotavlja, da je bila z nedavnimi reformami SKP dosežena skoraj popolna nevezanost neposredne pomoči na proizvodnjo, da se je nadaljeval proces konvergence za neposredna plačila in so v večji meri upoštevani družbeni, zlasti pa okoljski pomisleki;

11.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so se z leti zmanjšala proračunska sredstva SKP za ukrepe v zvezi s skupno ureditvijo trgov, kar odpira možnosti za ponovno nacionalizacijo SKP ter ogroža pravične in enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu EU;

12.

poudarja, da je povprečni letni prihodek kmetov v EU v zadnjih desetih letih ostal nespremenjen ali se je celo zmanjšal, proizvodni stroški pa so se nenehno povečevali, kar je povzročilo znaten padec števila kmetij, to pa ogroža številna delovna mest na podeželskih območjih;

13.

meni, da bi morala Komisija uporabiti celoten finančni manevrski prostor, ki ga ima na voljo v okviru enotne skupne ureditve trga;

14.

obžaluje počasno izvajanje instrumentov enotne skupne ureditve trga za zmanjšanje škodljivih posledic nestanovitnosti cen in obvladovanje tržnih motenj;

15.

poudarja, da se večina instrumentov za obvladovanje tveganja, vzajemnih skladov in instrumentov za stabilizacijo prihodka in zavarovanje, dodeljenih v okviru programov za razvoj podeželja, izvaja neenakomerno in so zanje predvidena omejena proračunska sredstva;

16.

zato priporoča okrepitev sedanjih ukrepov iz drugega stebra, da bi povečali konkurenčnost evropskega kmetijstva in tesneje vključili organizacije proizvajalcev v proces izvajanja;

17.

poziva Komisijo, naj opravi poglobljeno analizo vzrokov za slabo uporabo instrumentov, ki so na voljo v okviru drugega stebra SKP in za neustrezno izvajanje enotne SUT, da bi primerno prenovili ustrezne določbe;

18.

poudarja, da je treba ohraniti nevezano neposredno pomoč iz sedanje SKP, skupaj s shemo enotnega plačila na površino, ki predstavlja nadomestilo za opravljanje javnih storitev in bistveni element pri zagotavljanju prihodkov in finančne stabilnosti za kmete;

19.

poudarja pa, da sedanja SKP, ki ji primanjkuje odzivnih in učinkovitih instrumentov, ne obravnava ustrezno vse večje nestabilnosti kmetijskih trgov ali omogoča kmetom, da bi se odzivali na tržne signale oziroma razvili rešitve, s katerimi bi bili kos spremembam cen;

20.

poziva Komisijo, naj sprejme nujne ukrepe za podporo kmetijskemu sektorju v najbolj oddaljenih in gorskih območjih ter na območjih z omejenimi možnostmi, kjer so stroški, proizvodnje, spravila in trženja proizvodov zunaj območij, na katerih so bili proizvedeni, bistveno višji kot drugje, ter določi posebne kazalnike za aktivacijo ukrepov v okviru varnostnih ukrepov za kmetijske trge na teh območjih;

21.

meni, da morata ostati prehranska neodvisnost in varnost EU ter razvoj konkurenčnega in trajnostnega kmetijstva po vsej Uniji, ki bo zadostoval potrebam državljanov, strateška cilja prihodnje SKP in da je nujno zagotoviti primeren življenjski standard za kmete;

22.

meni, da vzdržna proizvodnja hrane ni možna brez evropskih kmetov, ki pa so nenehno izpostavljeni nestanovitnosti cen in so močno odvisni od stabilnih trgov in cen ter ustreznih javnoproračunskih sredstev in ukrepov za ohranitev konkurenčnost kmetij in družinskih kmetij;

23.

v zvezi s tem poudarja pomembno vlogo mladih kmetov in novih udeležencev pri zagotavljanju prihodnosti evropskega kmetijstva;

Predlogi

Sektorska ureditev in pogodbeni sistemi

24.

meni, da so primarni proizvajalci najšibkejši člen verige preskrbe s hrano, zlasti glede na vse bolj skoncentriran in velik maloprodajni sektor na evropski in nacionalni ravni, zato jim je treba dovoliti, da se združijo v organih, kot so zadruge, organizacije proizvajalcev ali lastna združenja ali medpanožne organizacije;

25.

poziva Komisijo, naj olajša uvedbo pogodbenih sistemov s tem, da v skladu s členom 42 Pogodbe o delovanju Evropske unije prilagodi politiko EU na področju konkurence posebnim potrebam kmetijskega sektorja, in sicer z enotnimi predpis in izvajanjem v vseh državah članicah; meni, da morajo cilji SKP še naprej prevladovati nad pravili konkurence in da bi morale vse pobude za boljšo prilagoditev konkurenčnega prava posebnim lastnostim kmetijskega sektorja temeljiti na uredbi o enotni SUT;

26.

poudarja, da je treba okrepiti pogajalsko moč proizvajalcev v prehranski verigi, in sicer na podlagi standardnih, preglednih, uravnoteženih in kolektivno dogovorjenih pogodb, da bi izboljšali možnosti kmetov v boju proti nepoštenim trgovinskim praksam, za izboljšanje njihove konkurenčnosti, stabilnosti prihodkov, ustvarjanje dodane vrednosti in naložbe v inovacije;

27.

poziva Komisijo, naj vzpostavi zakonodajni okvir EU, ki bo prepovedoval nepošteno trgovinsko prakso v verigi preskrbe s hrano, zaradi katere lahko prihaja do nestanovitnosti cen na kmetijskih trgih;

28.

poudarja, da bi morale pogodbe ustrezno dolgo trajati in določati ceno, rok za plačilo in druge pogoje za dobavo kmetijskih proizvodov;

29.

meni, da je treba kmetom v različnih kmetijskih sektorjih omogočiti kolektivno pogajanje o pogodbenih pogojih prek organizacij proizvajalcev, ki bodo po velikosti ustrezale industrijskim ali distribucijskim skupinam, s katerimi se pogajajo;

30.

ugotavlja, da lahko dolgoročne pogodbe, vključene v dobavno verigo, nestandardizirane terminske pogodbe, pogodbe s fiksno maržo in možnost za določitev cen za določeno obdobje glede na stroške proizvodnje proizvajalcem služijo kot instrument za obvladovanje vpliva nestanovitnosti na njihove marže;

31.

meni, da bi bilo treba omogočiti uporabo novih instrumentov v pogodbenih razmerjih in da je treba zagotoviti tudi orodja za mediacijo v okviru pogodb;

32.

ugotavlja, da medpanožne organizacije spodbujajo zaupanje in dialog med različnimi deležniki (proizvajalci, predelovalci in distributerji) in omogočajo ustvarjanje dodane vrednosti prek skupnih pobud, ki kmetom pomagajo bolje razumeti proizvodnjo in trg, spodbujajo dobro prakso in preglednost trga, napovedujejo proizvodne zmogljivosti, prispevajo k boljšemu upravljanju ponudbe in pripravljajo standardne pogodbe, ki so usklajene s predpisi Unije;

33.

poziva Komisijo, naj spodbuja medpanožne organizacije na ravni EU, naj skupno ščitijo proizvajalce v sektorjih, ki so najbolj usmerjeni na čezmejne trge, kot je na primer sektor sadja in zelenjave;

34.

priznava prizadevanja evropskih zadrug pri združevanju proizvajalcev in nudenju pomoči za izboljšanje njihovega položaja v vrednostni verigi in meni, da je treba zadruge spodbujati, naj sprejmejo večjo vlogo v kmetijskem sektorju in s tem blažijo posledice prekomerne koncentracije tržne nestanovitnosti;

Instrumenti za obvladovanje tveganj

35.

priporoča nadaljnji razvoj instrumentov za obvladovanje podnebnih, zdravstvenih in gospodarskih tveganj, zlasti različnih oblik zavarovanj tveganj za kmetijsko proizvodnjo, instrumentov za stabilizacijo prihodka, mehanizmov za nudenje posameznih storitev in vzajemnih skladov v okviru tržno usmerjene SKP, da se omejijo učinki nestanovitnosti cen in spodbudi v prihodnost usmerjeno upravljanje kmetij;

36.

poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo primerov dobre prakse med državami članicami in razvoj novih orodij, ki bodo ne le poštena, učinkovita in odzivna, ampak tudi cenovno ugodna in dostopna za kmete, za preprečitev in obvladovanje tveganj, povezanih z nestanovitnostjo cen, in s tem vzpostavi temelje za razpravo o prihodnjih reformah SKP;

37.

poudarja, da morajo imeti takšna orodja, ki so vzporedna sistemu neposrednih plačil, na voljo dovolj sredstev za povečanje odpornosti kmetijstva in zmanjšanje potreb po naknadnem kriznem upravljanju;

38.

meni, da lahko sektorsko upravljani vzajemni skladi, ustanovljeni na pobudo kmetov, do neke mere omogočajo stabilizacijo prihodkov kmetov, dokler stopnje dobička od njihove proizvodnje nihajo;

39.

meni tudi, da ti vzajemni skladi ne bi smeli nadomestiti podpore, ki jo nudi Unija in bi jih morala spremljati nacionalna podpora;

40.

poleg tega poziva Komisijo, naj sprejme pobude in nudi spodbude za ustanovitev takšnih skladov, obenem pa zagotovi, da bo vsak prihodnji sistem za obvladovanje tveganja spoštoval in po potrebi dopolnjeval sisteme zavarovanj, ki so jih na nacionalni ravni sprejele države članice;

41.

meni, da je nestanovitnost cen mogoče upravljati na državni ravni in države članice poziva, naj v svojih fiskalnih pravilih upoštevajo nestabilnost trgov tako, da kmetom omogočijo oblikovanje neobdavčenih mehanizmov za nudenje posameznih storitev;

42.

meni, da so kmetje med gospodarsko najbolj ranljivimi udeleženci na trgu, zlasti tisti, ki vlagajo v razvoj svojih gospodarstev;

43.

meni tudi, da bi bilo treba uvesti orodja SKP, kot sta učinkovita pomoč v obliki denarnih tokov pomoči ali sistem previdnostnega varčevanja, da bi preprečili, da bi naložbeni zagon izzvenel;

44.

poudarja, da si kmetijska gospodarstva lahko privoščijo inovacije le, če so stroški kapitala nizki in imajo na razpolago določeno stopnjo likvidnosti; v zvezi s tem poudarja, da je stabilen prihodek eden od pogojev, ki kmetom omogoča dostop do posojil;

45.

ugotavlja, da bančni sektor s svojo vlogo in dejavnostmi močno vpliva na proizvajalce in da vse večja zadolženost kmetij pomeni dodatno obremenitev sektorja v času nestanovitnosti;

46.

poudarja pomen obveščanja kmetov o ključni vlogi Evropske investicijske banke pri podpiranju in razvoju gospodarstva na podeželju ter o tem kako si zagotoviti koristi od inovativnih finančnih instrumentov;

47.

meni, da je treba kmetom in njihovim organizacijam zagotoviti boljše informacije o modernizaciji, trajnosti in konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev ter usposabljanje na področju obvladovanja tveganj, tržnih podatkov, marž in nestanovitnosti;

48.

poziva Komisijo naj v tesnem sodeluje z nacionalnimi organi in skupinami kmetov sprejme načrt za osveščanje o instrumentih za obvladovanje tveganja, ki so na razpolago v drugem stebru skupne kmetijske politike in v enotni SUT;

49.

poziva države članice ter lokalne organe, naj okrepijo te vidike v svojih programih kmetijskega izobraževanja in poklicnega usposabljanja;

50.

meni, da je zagotavljanje boljšega ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem eden od načinov za stabilizacijo trgov in zmanjšanje nestanovitnosti cen;

Opazovalne skupine za spremljanje kmetijskih trgov in cen

51.

meni, da morajo biti kmetijski trgi pregledni, kar se lahko doseže predvsem s pravočasnim objavljanjem obstoječih informacij o cenah in stroških na način, ki je zlahka dostopen in koristen za vse akterje v dobavni verigi, od proizvodnje do distribucije, s čimer bi omejili špekulacije in nestanovitnost cen;

52.

ugotavlja pa, da transparentnost cen sama po sebi ne bo v ničemer izboljšala odpornosti kmetov na nestanovitnost cen niti ne bo razrešila strukturnih šibkosti v organizaciji trgov, kot je neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem;

53.

spodbuja oblikovanje evropskega zemljevida o razpoložljivosti kmetijskih proizvodov z informacijami v realnem času;

54.

pozdravlja razširitev dodatnih instrumentov za spremljanje razmer na trgu na druge sektorje;

55.

poudarja, da poznavanje procesa oblikovanja in gibanja cen ter povpraševanja prinaša pomembno prednost za kmete pri dogovorih o pogodbah z vsemi drugimi deležniki;

56.

priporoča ustanovitev evropske opazovalne službe za spremljanje cen kmetijskih proizvodov v celotni verigi od proizvajalca do končne prodajne cene, da bi zagotovili dinamično analizo kmetijskih trgov po posameznih segmentih;

57.

priporoča vključitev gospodarskih subjektov v pripravo ažurnih in ustreznih podatkov o gibanjih ter kratko- in srednjeročnih napovedi v mesečnih ali dvomesečnih intervalih, v skladu s posebnimi potrebam ustreznega sektorja;

58.

poziva Komisijo, naj zagotovi potrebna sredstva za opazovalne službe, da bi jim omogočili pripravo priporočil in ne samo spremljanje motenj;

Orodja za preprečevanje in obvladovanje kriz

59.

ugotavlja, da tradicionalna orodja SKP za obvladovanje kriz (državne intervencije in zasebno skladiščenje) v globaliziranem gospodarstvu niso več dovolj učinkovita;

60.

poziva Komisijo, naj zato pripravi orodja javnega in zasebnega sektorja, ki se lahko med seboj združujejo in/ali dopolnjujejo, skupaj s prilagojenim obveznim mehanizmom zgodnjega opozarjanja, da bi zagotovili pravilno delovanje trgov ter za blažitev tržnih kriz;

61.

meni, da bi morala Komisija za preprečevanje kriz uporabiti vsa orodja, ki jih že ima na razpolago v okviru enotne SUT;

62.

obžaluje, da je uporabnost krizne rezerve nizka, predvsem zaradi proračunskih pravil, zlasti načela enoletnosti, ter zaradi prostih rok Komisije pri uporabi sredstev iz rezerve;

63.

zato poziva, naj bo krizna rezerva zunaj proračuna SKP in se uporablja kot vir financiranja orodij za obvladovanje kriz;

64.

meni, da so proticiklični ukrepi orodja za preprečevanje in obvladovanje kriz, v kombinaciji z orodji za obvladovanje tveganj, s pomočjo katerih lahko EU ukrepa na kmetijskih trgih v primerih „višje sile“, da se preprečijo znatna znižanja cen;

65.

poziva Komisijo, naj opravi študijo o tem, kako razviti mehanizme za preprečevanje in odpravljanje kriz zaradi nestanovitnosti cen z uporabo proticiklične pomoči in da v okviru večletnega finančnega okvira zagotovi večjo prožnost v letnih proračunih, da bi se upoštevale proticiklične pomoči;

o o

66.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/108

P8_TA(2016)0505

Primera tibetanske budistične akademije Larung Gar in Ilhama Tohtija

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2016 o primerih tibetanske budistične akademije Larung Gar in Ilhama Tohtija (2016/3026(RSP))

(2018/C 238/09)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Tibetu, zlasti resolucije z dne 25. novembra 2010 o Tibetu – načrti, da bi kitajščina postala glavni jezik poučevanja (1), z dne 27. oktobra 2011 o Tibetu, zlasti samosežigih redovnic in menihov (2), ter z dne 14. junija 2012 o stanju človekovih pravic v Tibetu (3),

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 26. novembra 2009 o Kitajski: pravice manjšin in izvajanje smrtne kazni (4) in z dne 10. marca 2011 o razmerah in kulturni dediščini v Kašgaru (avtonomna ujgurska regija Xinjiang, Kitajska) (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2015 o odnosih med EU in Kitajsko (6),

—

ob upoštevanju devetih krogov pogovorov med visokimi predstavniki kitajske vlade in dalajlame med letoma 2002 in 2010; ob upoštevanju kitajske bele knjige o Tibetu z naslovom Razvojno pot Tibeta vodi neustavljiv zgodovinski tok (Tibet's Path of Development Is Driven by an Irresistible Historical Tide), ki jo je 15. aprila 2015 objavil informacijski urad kitajskega državnega sveta; ob upoštevanju memoranduma iz leta 2008 in opombe k memorandumu o resnični avtonomiji iz leta 2009, ki so ju predstavili predstavniki 14. dalajlame,

—	ob upoštevanju 36. člena ustave Ljudske republike Kitajske, ki vsem prebivalcem zagotavlja pravico do svobode veroizpovedi, in člena 14, ki brani pravice narodnostnih manjšin,

—

ob upoštevanju pripomb predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska na skupni tiskovni konferenci s kitajskim predsednikom vlade Li Keqiangom po 17. vrhu EU-Kitajska 29. junija 2015, v katerih je izrazil „zaskrbljenost EU zaradi stanja na področju svobode izražanja in združevanja na Kitajskem, tudi zaradi položaja pripadnikov manjšin, kot so Tibetanci in Ujguri“, in spodbudil „Kitajsko, naj ponovno začne konstruktiven dialog s predstavniki dalajlame“,

—	ob upoštevanju šestega delovnega foruma o Tibetu, ki ga je avgusta 2015 organiziral Centralni komite Komunistične partije Kitajske,

—	ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 23. septembra 2014, v kateri je obsodila dosmrtno zaporno kazen, izrečeno ujgurskemu profesorju ekonomije Ilhamu Tohtiju, ter zahtevala njegovo takojšnjo in brezpogojno izpustitev na prostost,

—	ob upoštevanju dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, ki se je začel leta 1995, in 34. kroga tega dialoga, ki je potekal 30. novembra in 1. decembra 2015 v Pekingu,

—	ob upoštevanju dejstva, da je bila 11. oktobra 2016 Ilhamu Tohtiju podeljena nagrada fundacije Martina Ennalsa za delo na področju zagovarjanja človekovih pravic, septembra 2016 pa je bil imenovan za nagrado Saharova za svobodo misli,

—	ob upoštevanju strateškega partnerstva med EU in Kitajsko, sklenjenega leta 2003, in skupnega sporočila Evropske komisije in Evropske službe za zunanje delovanje Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 22. junija 2016 o elementih nove strategije EU za Kitajsko,

—	ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966,

—	ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

—	ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

ker bi moralo biti spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic, demokracije in načela pravne države v središču dolgoročnega partnerstva med EU in Kitajsko, v skladu z zavezo EU, da pri svojem zunanjem delovanju podpira te vrednote, in izraženim interesom Kitajske, da vključi te vrednote v svoj razvoj in mednarodno sodelovanje;

B.	ker je kitajska vlada v svojih razvojnih ciljih navedla, da si pri obravnavi svetovnih izzivov, kot so mednarodni mir, varnost in podnebne spremembe, želi pomembnejšo vlogo in večji vpliv na svetovno politično in gospodarsko upravljanje, ter se je zavezala, da bo okrepila načelo pravne države;

ker so se na 17. vrhu EU in Kitajske 29. junija 2015 dvostranski odnosi povzpeli na novo raven in ker se je EU v strateškem okviru za človekove pravice in demokracijo zavezala, da bo človekove pravice postavila v središče svojih odnosov z vsemi tretjimi državami, tudi s strateškimi partnericami; ker je bilo na 18. vrhu med EU in Kitajsko 12. in 13. julija 2016 sklenjeno, da bo še v letu 2016 organiziran še en krog dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko;

ker je Kitajska v zadnjih desetletjih napredovala pri uresničevanju gospodarskih in socialnih pravic, kar odraža njene prednostne naloge v zvezi s pravico ljudi do preživetja in razvoja, vendar so dosežki na področju političnih in državljanskih pravic ter pri spodbujanju človekovih pravic še vedno omejeni;

ker je v 34. dialogu med EU in Kitajsko o človekovih pravicah, ki je potekal 2. decembra 2015 v Pekingu, EU izrazila zaskrbljenost v zvezi s spoštovanjem pravic pripadnikov manjšin, zlasti v Tibetu in Xinjiangu, ter v zvezi s spoštovanjem svobode veroizpovedi ali prepričanja; ker se je o primeru Ilhama Tohtija razpravljalo tudi na 34. dialogu med EU in Kitajsko o človekovih pravicah;

ker kitajska vlada obsežno ruši največjo tibetansko budistično akademijo na svetu Larung Gar, ustanovljeno leta 1980, saj je njen cilj zmanjšati akademijo za 50 %, na silo izgnati približno 4 600 prebivalcev in uničiti približno 1 500 domov; ker je po navedbah kitajskih oblasti rušenje potrebno zaradi popravil in izboljšav;

G.	ker pregnane prebivalce na silo vpisujejo v tako imenovane vaje „domovinske vzgoje“; ker so tri nune v akademiji naredile samomor v znak protesta proti velikemu uničenju Larung Gara;

H.	ker naj bi se od leta 2009 zelo veliko Tibetancev, predvsem menihov in nun, zažgalo v znak protesta proti restriktivni kitajski politiki v Tibetu in v podporo vrnitvi dalajlame ter pravici do svobode veroizpovedi v okrožju Aba/Ngava v provinci Sečuan in v drugih delih tibetanske planote;

ker so odposlanci dalajlame navezali stik z vlado Ljudske republike Kitajske, da bi poiskali rešitev tibetanskega vprašanja, ki bi bila v obojestransko korist; ker pri reševanju tibetanske krize v zadnjih letih ni bilo napredka vse od zadnjega kroga mirovnih pogovorov leta 2010, pogajanja pa trenutno stojijo;

ker je bil ujgurski profesor ekonomije Ilham Tohti aretiran januarja 2014, 23. septembra istega leta pa obsojen na dosmrtno zaporno kazen na podlagi obtožbe o domnevnem separatizmu; ker je bilo zaradi sodelovanja z Ilhamom Tohtijem pridržanih in nato obsojenih na zaporno kazen od treh do osem let tudi sedem njegovih nekdanjih študentov;

K.	ker obstajajo domneve, da se ni spoštovalo dolžno pravno postopanje, zlasti ne pravica do ustrezne obrambe;

L.	ker je muslimanska manjšina Ujgurov, ki živi pretežno v provinci Xinjiang, izpostavljena stalnim izbruhom etničnih nemirov in nasilja; ker je Ilham Tohti vedno zavračal separatizem in nasilje in iskal spravo, ki naj temelji na spoštovanju ujgurske kulture;

poziva kitajske oblasti, naj prenehajo rušiti v mestu Larung Gar in prisilno izseljevati njegove prebivalce ter naj spoštujejo versko svobodo v skladu z mednarodnimi zavezami na področju človekovih pravic;

poziva kitajske oblasti, naj začnejo dialog in naj pri razvoju v mestu Larung Gar konstruktivno sodelujejo z lokalno skupnostjo in njenimi verskimi voditelji ter naj obravnavajo pomisleke glede prenatrpanih verskih ustanov in Tibetancem dovolijo, da ustvarijo več ustanov in zgradijo več objektov; poziva, naj se Tibetancem, ki so jih med rušenjem v mestu Larung Gar prisilno izselili, zagotovi ustrezno nadomestilo in nova nastanitev na lokaciji po njihovi izbiri, da bodo nadaljevali svoje verske dejavnosti;

obžaluje, da je višjestopenjsko ljudsko sodišče v Barkhamu 10 Tibetancev obsodilo na različno dolge zaporne kazni, in sicer od 5 do 14 let, ker so se v okrožju Ngaba udeležili praznovanja dalajlamovega 80. rojstnega dne;

je zelo zaskrbljen zaradi vse slabšega stanja na področju človekovih pravic v Tibetu, zaradi česar se je povečalo število primerov samozažiga; izraža kritiko nad povečanjem vojaške prisotnosti na tibetanski planoti, zaradi česar se bodo napetosti v regiji le še zaostrile; obsoja, da se v tibetanskih gospodinjstvih vse bolj uporabljajo nadzorni sistemi;

je zaskrbljen zaradi vse bolj represivnega režima, s katerim se soočajo različne manjšine, zlasti Tibetanci in Ujguri, saj se ustavna jamstva za njihovo pravico do svobodnega kulturnega izražanja in verske svobode, svobodo govora in izražanja, pravico do mirnega zbiranja in združevanja, še dodatno omejujejo, zato dvomi v izraženo zavezanost Kitajske pravni državi in spoštovanju mednarodnih obveznosti; zahteva, da oblasti te temeljne svoboščine spoštujejo;

je zaskrbljen zaradi svežnja varnostnih zakonov, ki so ga sprejeli na Kitajskem, zlasti protiterorističnega zakona, ki bi lahko privedel do kaznovanja mirnega izražanja tibetanske kulture in vere, in zakona o upravljanju mednarodnih nevladnih organizacij, ki bo začel veljati 1. januarja 2017 in na podlagi katerega bodo skupine zagovornikov človekovih pravic pod strogim nadzorom vlade, saj se pri tem oblikuje le pristop od zgoraj navzgor, namesto da bi spodbujali partnerstvo med lokalno in centralno vlado ter civilno družbo;

poziva kitajsko vlado, naj v svežnju varnostnih zakonov spremeni določbe, ki organizacijam civilne družbe zožujejo prostor in zaostrujejo vladni nadzor nad verskimi obredi; poziva kitajsko vlado, naj zagotovi in zajamči pravično in varno okolje, da bodo lahko nevladne organizacije in zagovorniki človekovih pravic v državi svobodno delovali, kar bi lahko v veliki meri dopolnjevalo zagotavljanje socialnih storitev v državi s pristopom od spodaj navzgor in prispevalo k napredku na področju socialnih, ekonomskih, političnih in državljanskih pravic;

poziva kitajsko vlado, naj ponovno začne dialog s tibetanskimi predstavniki, ki ga je Kitajska končala leta 2010, da se poišče vključujoča politična rešitev za krizo v Tibetu; poziva k spoštovanju svobode izražanja in združevanja ter verske svobode Tibetancev, kot je določeno v ustavi; meni, da je spoštovanje pravic manjšin ključni element demokracije in pravne države, ki je nepogrešljiv za politično stabilnost;

ostro obsoja zaprtje Ilhama Tohtija, ki prestaja dosmrtno zaporno kazen zaradi obtožb domnevnega separatizma; obžaluje, da se ni spoštovalo dolžno pravno postopanje in da mu niso priznali pravice do ustrezne obrambe; poziva kitajske oblasti, naj spoštujejo normo, da se družinskim članom dovoli en obisk na mesec;

10.

poziva k takojšnji brezpogojni izpustitvi Ilhama Tohtija in njegovih podpornikov, ki so jih zaradi njegovega primera pridržali; poziva tudi, naj se Ilhamu Tohtiju povrne dovoljenje za poučevanje in se mu zagotovi prosto gibanje na Kitajskem in drugod;

11.

želi spomniti, da je pomembno, da EU v vseh političnih dialogih in dialogih o človekovih pravicah s kitajskimi oblastmi opozarja na vprašanje kršitev človekovih pravic na Kitajskem, zlasti v primeru manjšin v Tibetu in Xinjiangu, saj je to skladno z zavezo EU, da bo v svojem odnosu do te države nastopila odločno, jasno in enotno, vključno z letnimi dialogi o človekovih pravicah; poudarja tudi, da se je Kitajska v okviru trajajočega procesa reform in vse večjega globalnega sodelovanja odločila, da bo sodelovala v mednarodnem okviru za človekove pravice, saj je podpisala vrsto mednarodnih pogodb o človekovih pravicah, zato poziva k nadaljevanju dialoga s Kitajsko, da bo izpolnila te zaveze;

12.

obžaluje, da 35. kroga dialoga o človekovih pravicah verjetno ne bo pred koncem leta 2016, kot je bilo dogovorjeno; poziva kitajsko vlado, naj privoli v dialog na visoki ravni v prvih tednih leta 2017;

13.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske.

(1) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 118.

(2) UL C 131 E, 8.5.2013, str. 121.

(3) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 69.

(4) UL C 285 E, 21.10.2010, str. 80.

(5) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 185.

(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0458.

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/112

P8_TA(2016)0506

Položaj manjšine Rohinga v Mjanmaru

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2016 o položaju manjšine Rohinga v Mjanmaru (2016/3027(RSP))

(2018/C 238/10)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Mjanmaru in o položaju muslimanov Rohinga, zlasti z dne 7. julija 2016 (1),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta o strategiji Evropske unije z Mjanmarom/Burmo z dne 20. junija 2016,

—	ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko za Evropski parlament in Svet z naslovom Elementi za strategijo EU v zvezi z Mjanmarom/Burmo: posebno partnerstvo za demokracijo, mir in blaginjo,

—	ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini o začetku mandata nove vlade Republike zveze Mjanmar,

—	ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o nedavnem stopnjevanju nasilja v Mjanmaru z dne 2. decembra 2016,

—	ob upoštevanju skupne izjave za javnost o tretjem krogu dialoga o človekovih pravicah med EU in Mjanmarom z dne 25. novembra 2016,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 4. decembra 2015 o apatridnosti,

—	ob upoštevanju nedavnih poročil Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice o Mjanmaru in posebne poročevalke OZN za človekove pravice v Majnmaru z dne 29. in 18. novembra 2016 o slabšanju razmer na področju človekovih pravic v severni zvezni državi Rakhine,

—	ob upoštevanju poročila visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice o položaju človekovih muslimanov Rohinga in drugih manjšin v Mjanmaru z dne 20. junija 2016;

—	ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice (31/24) z dne 24. marca 2016 o razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmaru,

—	ob upoštevanju poročila posebne poročevalke OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmaru z dne 18. marca 2016,

—	ob upoštevanju konvencije OZN o statusu beguncev iz leta 1951 ter njenega protokola iz leta 1967,

—	ob upoštevanju Konvencije o statusu oseb brez državljanstva iz leta 1954 in Konvencije o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva iz leta 1961,

—	ob upoštevanju globalnega akcijskega načrta visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHRC), sprejetega leta 2014, za odpravo apatridnosti do leta 2024,

—	ob upoštevanju členov 18 do 21 Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

—	ob upoštevanju Mednarodnega dogovora o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodnega dogovora o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, oba iz leta 1966,

—	ob upoštevanju listine združenja ASEAN,

—	ob upoštevanju poročila parlamentarcev za človekove pravice iz Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) iz aprila 2015 o krizi ljudstva Rohinga in tveganju, da pride do grozodejstev v Mjanmaru: izziv za ASEAN in poziv k ukrepanju,

—	ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

ker je visoki komisar OZN za človekove pravice Zejd Rad Al Husein v svojem poročilu z dne 20. junija 2016 opisal nenehne resne kršitve pravic ljudstva Rohinga, vključno s samovoljnim odvzemom državljanstva, zaradi česar postanejo apatridi, resnimi omejitvami svobode gibanja, ogrožanjem življenja in varnosti, odrekanjem pravice do zdravstva in izobraževanja, s prisilnim delom, spolnim nasiljem in omejevanjem političnih pravic, kar bi utegnilo pomeniti hudodelstva zoper človečnost; ker Al Husein navaja, da je pripadnikom tega ljudstva prepovedano opravljati številne poklice in potrebujejo posebne dokumente, da lahko dostopajo do bolnišnic, zaradi česar je pri porodih prišlo do zamud ter smrti otrok in mater; ker je John McKissick, vodja pisarne Agencije OZN za begunce v bangladeškem mestu Cox’s Bazar, nedavno uradno izjavil, da na ozemlju Mjanmara poteka poskus etničnega čiščenja muslimanske manjšine Rohinga; ker kršitve človekovih pravic manjšine Rohinga pomenijo kolektivno kaznovanje;

ker so 9. oktobra 2016 strelci napadli tri policijska oporišča v bližini bangladeške meje, pri čemer so ubili devet policistov in odtujili več kosov orožja; ker je mjanmarska vlada zatrdila, da so bili strelci pripadniki milice ljudstva Rohinga, in je po tem dogodku okrožje Maungdav razglasila za tako imenovano operativno območje ter uvedla policijsko uro in druge resne omejitve, med drugim tudi za novinarje in zunanje opazovalce, ki do tega območja ne smejo dostopati;

ker po podatkih organizacij za človekove pravice lokalni viri poročajo, da vladne sile na tako imenovanem operativnem območju resno zlorabljajo človekove pravice; ker je mjanmarska vlada poročala o smrti 69 domnevnih borcev milice in 17 pripadnikov varnostnih sil, česar pa zaradi omejenega dostopa do tega območja ni mogoče neodvisno preveriti;

D.	ker je v drugem napadu na postajo mejne policije 3. novembra 2016 umrl en policist;

E.	ker organizacije za človekove pravice, zlasti „Human Rights Watch“, uporabljajo satelitske posnetke, na podlagi katerih poročajo o obsežnem uničenju domov in drugih stavb v delih severne zvezne države Rakhine, ki je nevladnim organizacijam in neodvisnim opazovalcem trenutno nedostopna;

F.	ker je mjanmarska vlada 2. in 3. novembra 2016 opravila ogled nekaterih območij v Maungdavu, ki ga je sama nadzirala, udeležila pa se ga je devetčlanska delegacija tujih veleposlanikov, vključno z rezidenčno koordinatorico OZN, ki je potrdila, da je v več mestih opazila požgane stavbe;

G.	ker je v zadnjih tednih vsaj 25 000 pripadnikov ljudstva Rohinga zbežalo v sosednji Bangladeš in se ocenjuje, da je bilo zaradi nasilja razseljenih 30 000 prebivalcev zvezne države Rakhine; ker je več kot 56 000 pripadnikov ljudstva Rohinga registriranih pri UNHCR v Maleziji;

H.	ker Mjanmar od leta 2011 sprejema ukrepe za reformo svojega gospodarstva in političnega sistema; ker pa vojska še vedno nesorazmerno vpliva na državne zadeve; ker je bil novembra 2015 izvoljen nov nacionalni parlament, marca 2016 pa je bila oblikovana demokratično izvoljena vlada;

ker so zato EU in drugi svetovni akterji preklicali sankcije in Mjanmaru dovolili ponovno vključitev v svetovne politične in gospodarske strukture; ker imajo EU in njene države članice pomembno vlogo v procesu reform in odpiranja in so med drugim prispevale znatno razvojno pomoč, usposabljanje in tehnično sodelovanje ter spodbujale vključujoč sporazum o premirju po vsej državi in trgovino v okviru pobude „Vse razen orožja“; ker med EU in Mjanmarom potekajo letni dialogi o človekovih pravicah;

ker pa še vedno vladajo številne težave, tudi na področju človekovih pravic, zlasti v zvezi s položajem muslimanov Rohinga; ker več kot milijon muslimanov Rohinga živi v Mjanmaru že več generacij, a so trenutno ena najbolj preganjanim manjšin; ker so od leta 1982, ko je bil v Burmi sprejet zakon o državljanstvu, uradno brez državljanstva; ker je ljudstvo Rohinga nezaželeno tako pri mjanmarskih oblasteh kot v sosednjih državah, četudi so v nekaterih številni begunci; ker je diskriminacija manjšin institucionalizirana v mjanmarskem pravnem okviru, zaradi njega pa je ljudstvo Rohinga ostalo tudi brez državljanstva, saj so njihove začasne osebne izkaznice (bele izkaznice) od marca 2015 razglašene za neveljavne, prav tako pa od leta 2012 ne morejo pridobiti rojstnih listov za otroke;

ker mjanmarske oblasti ljudstvu Rohinga še vedno odrekajo najbolj temeljne pravice; ker iz poročila parlamentarcev za človekove pravice iz Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) iz aprila 2015 izhaja, da približno 120 000 pripadnikov tega ljudstva ostaja v več kot 80 taboriščih za notranje razseljene osebe v zvezni državi Rakhine, kjer imajo le omejen dostop do humanitarne pomoči, več kot 100 000 pa jih je v zadnjih treh letih po morju ali kopnem pobegnilo v druge države, pogosto s pomočjo trgovcev z ljudmi, veliko pa jih je pri tem umrlo;

ker oborožene sile v Mjanmarju domnevno pogosto uporabljajo posilstvo kot vojno orožje za ustrahovanje pripadnikov etničnih manjšin, kar ima pogubne posledice za žrtve; ker je posebna predstavnica generalnega sekretarja OZN za spolno nasilje v konfliktih Zainab Hawa Bangura v zvezi s tem izrazila hudo zaskrbljenost; ker Mednarodno kazensko sodišče uvršča posilstvo in druge oblike spolnega nasilja med vojne zločine in dejanja, ki pomenijo hudodelstva proti človeštvu; ker je treba zlasti poudariti, da so pripadnice ljudstva Rohinga žrtve različnih oblik diskriminacije, vključno s spolno zlorabo in prisilno sterilizacijo;

ker je položaj skupnosti LGBTI, vključno s pripadniki ljudstva Rohinga, v Mjanmaru zelo zaskrbljujoč, saj so še vedno preganjani in inkriminirani pod pretvezo določbe iz kolonialnih časov, in sicer oddelka 377 kazenskega zakonika, prav tako pa so še vedno žrtve samovoljnih aretacij, pripora, ustrahovanja, fizičnih in spolnih napadov ter odrekanja zdravstvenih storitev;

ker je Aung San Su Či na srečanju s posebno poročevalko OZN za človekove pravice v Mjanmaru Jangi Li napovedala, da vlada, enako, kot je veljalo za politiko vojaške diktature pred njo, ne bo uporabljala besede Rohinga, saj zanjo velja, da spodbuja k nasilju, podobno kot Bengalec, ter namesto nje predlaga nov izraz – muslimanska skupnost v zvezni državi Rakhine;

O.	ker si Mjanmar nekoliko prizadeva za napredek mirovnega procesa, pripravlja pa tudi nacionalno mirovno konferenco; ker je bistveno ohraniti nacionalno premirje in vključiti vse oborožene narodnostne skupine, da bi zagotovili mir, blaginjo in enotnost države;

je izjemno zaskrbljen zaradi poročil o nasilnih spopadih v severnem delu države Rakhine ter obžaluje izgubo življenj, možnosti za preživljanje in zatočišč in poročila, da oborožene mjanmarske enote nesorazmerno uporabljajo silo; potrjuje, da je dolžnost mjanmarskih organov preiskati napade 9. oktobra 2016 in sodno preganjati odgovorne, vendar je to treba storiti v skladu s standardi in obveznostmi človekovih pravic;

poziva vojsko in varnostne sile, naj nemudoma ustavijo uboje, nadlegovanje in posilstva pripadnikov ljudstva Rohinga ter požiganje njihovih domov;

pozdravlja razglas vlade Mjanmara o ustanovitvi preiskovalne komisije za preiskavo nedavnega nasilja v državi Rakhine; poziva vlado Mjanmara naj dovoli OZN in drugim zunanjim opazovalcem, da pomagajo pri preiskavah nedavnih dogodkov v okrožju Maungdav v državi Rakhine, vključno z napadi 9. oktobra 2016 in vladnim odzivom nanje; poudarja, da je treba ustrezno sodno preganjati odgovorne in zagotoviti primerne odškodnine žrtvam kršitev;

vztraja, da je to lahko zgolj prvi korak k širši zavezi za odpravo nekaznovanja zločinov zoper rohinško manjšino; je še posebej zgrožen zaradi poročil o spolnem nasilju kot sredstvu ustrahovanja in vojaškem orožju pri zatiranju rohinške manjšine ter zahteva sodni pregon storilcev teh hudodelstev;

poleg tega zahteva, naj vlada Mjanmara nemudoma dovoli humanitarni pomoči dostop do vseh konfliktnih območij in razseljenih ljudi;

zahteva, da vlada in civilni organi Mjanmara nemudoma ustavijo grozljivo diskriminacijo in ločevanje rohinške manjšine;

zato poziva vlado Mjanmara, naj spremeni zakon o državljanstvu iz leta 1982 in povrne državljanstvo pripadnikom manjšine ljudstva Rohinga; odločno poziva vlado Mjanmara in organe države Rakhine, naj nemudoma začnejo registrirati rojstva vseh otrok;

poziva vlado Mjanmara, naj odpravi vse nepotrebne, diskriminatorne ali nesorazmerne omejitve v državi Rakhine;

poziva vlado Mjanmara, naj se bojuje proti trgovini z ljudmi in čezmejnemu organiziranemu kriminalu;

10.

poziva vlado Mjanmara, naj izboljša svoje sodelovanje z OZN, vključno z UNCHR in imetniki mandatov za posebne postopke; poziva vlado Mjanmara, naj izvaja priporočila iz resolucije Sveta OZN za človekove pravice št. 31/24 o razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmaru; poziva vlado Mjanmara, naj povabi urad visokega komisarja OZN za človekove pravice k ustanovitvi pisarne v tej državi, s polnim mandatom in primernim osebjem;

11.

poziva vlado Mjanmara, naj odločno obsodi vse spodbujanje k rasnemu ali verskemu sovraštvu, naj sprejme ukrepe za ustavitev sovražnega govora, tudi med radikalnimi budističnimi skupinami, in naj se bojuje proti socialni diskriminaciji in nasilju nad manjšino Rohinga; poleg tega vlado Mjanmara poziva, naj spoštuje univerzalno pravico do svobode veroizpovedi in prepričanja;

12.

poziva dobitnico nagrade Saharova Aung San Su Či, naj izkoristi svoj ključni položaj v vladi Mjanmara za izboljšanje razmer pripadnikov manjšine Rohinga; želi spomniti, da je tiskovni predstavnik opozicijske stranke Aung San Su Či 18. maja 2015 podal izjavo, da bi morala vlada Mjanmara pripadnikom manjšine Rohinga povrniti državljanstvo;

13.

priporoča, naj vlade držav, ki se soočajo s povečanjem števila rohinških beguncev, tesno sodelujejo z UNHCR, ki ima tehnično znanje za preverjanje statusa begunca in mandat za zaščito beguncev in oseb brez državljanstva; poziva te države, naj spoštujejo načelo nevračanja in ne vračajo rohinških beguncev, vsaj ne dokler se ne najde zadovoljiva in dostojna rešitev za njihove razmere; poziva zlasti Bangladeš, naj rohinškim beguncem dovoli vstop, hkrati pa priznava dosedanja prizadevanja te države, ki že gosti več sto tisoč beguncev;

14.

pozdravlja sklepe Sveta z dne 20. junija 2016 o strategiji EU v zvezi z Mjanmarom; meni, da je okrepitev odnosov z Mjanmarom dejansko v strateškega interesu EU; meni, da ima nova vlada zgodovinsko priložnost in dolžnost, da utrdi demokracijo in zagotovi mir, narodno spravo in blaginjo; meni, da je treba za poglobitev odnosov med EU in Mjanmarom doseči dejanski napredek na področju človekovih pravic v tej državi;

15.

poleg tega se pridružuje pozivom iz sklepov Sveta k izgradnji učinkovitih demokratičnih institucij in močne civilne družbe, spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin ter k spodbujanju dobrega upravljanja;

16.

poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj nadaljuje redni dvostranski dialog o človekovih pravicah in naj podrobno razpravlja o razmerah glede problematične zakonodaje in diskriminacije manjšin, zlasti ljudstva Rohinga, ter poroča Evropskemu parlamentu o rezultatih teh razprav;

17.

poziva EU in njene države članice, naj še naprej podpirajo nove demokratske strukture v Mjanmaru in naj se zlasti osredotočijo na tehnično sodelovanje, da bi pomagali izboljšati različne funkcije države;

18.

poziva EU in države članice, naj še naprej spremljajo Mjanmar v okviru Sveta OZN za človekove pravice, in sicer pod točko 4 načrta;

19.

poziva EU, naj podpira UNHRC pri prizadevanjih za pomoč beguncem iz ljudstva Rohinga v južni in jugovzhodni Aziji;

20.

poziva EU in njene države članice, naj podprejo globalni akcijski načrt UNHRC, sprejet leta 2014, za odpravo apatridnosti do leta 2024;

21.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in parlamentu v Mjanmaru, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU, generalnemu sekretarju združenja ASEAN, medvladni komisiji združenja ASEAN za človekove pravice, posebni poročevalki OZN za človekove pravice v Mjanmaru, visokemu komisarju OZN za begunce in Svetu OZN za človekove pravice.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0316.

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/117

P8_TA(2016)0507

Množična grobišča v Iraku

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2016 o množičnih grobiščih v Iraku (2016/3028(RSP))

(2018/C 238/11)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 27. oktobra 2016 o razmerah v severnem Iraku/Mosulu (1), z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Iraku (2), z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Iraku in Siriji ter ofenzivi Islamske države, vključno s preganjanjem manjšin (3), z dne 12. februarja 2015 o humanitarni krizi v Iraku in Siriji, zlasti v zvezi z Islamsko državo (4), z dne 12. marca 2015 o nedavnih napadih in ugrabitvah, zlasti Asircev, ki jih izvaja ISIS/Daiš na Bližnjem vzhodu (5), in z dne 4. februarja 2016 o sistematičnih množičnih pobojih verskih manjšin, ki jih izvaja ISIS (6),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 23. maja 2016 o regionalni strategiji EU za Sirijo in Irak ter za odziv na grožnjo skupine Daiš, z dne 14. decembra 2015 o Iraku, z dne 16. marca 2015 o regionalni strategiji EU za Sirijo in Irak ter za odziv na grožnjo skupine ISIS/Daiš, z dne 20. oktobra 2014 o krizi v zvezi z ISIS/Daiš v Siriji in Iraku, z dne 14. aprila 2014 in 12. oktobra 2015 o Siriji in z dne 15. avgusta 2014 o Iraku ter sklepov Evropskega sveta z dne 30. avgusta 2014 o Iraku in Siriji,

—	ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Iraku in Siriji,

—	ob upoštevanju poročila urada visokega komisarja Organizacije združenih narodov (OZN) za človekove pravice in urada za človekove pravice misije OZN za pomoč Iraku iz avgusta 2016 z naslovom „Poziv k odgovornosti in zaščiti: Jazidi, ki so preživeli grozodejstva ISIL“,

—	ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča iz leta 1998 in njegovih določb o jurisdikciji za genocid, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva in agresijo,

—	ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Republiko Irak,

—	ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN št. 2253 (2015),

—	ob upoštevanju Ustanovne listine OZN,

—	ob upoštevanju svoje odločitve, da nagrado Saharova za svobodo misli za leto 2016 podeli iraškima jazidskima aktivistkama Nadji Murad in Lamiji Adži Bašar, ki sta bili ujetnici ISIS/Daiša,

—	ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

ker je v avgustu 2014 skupina ISIS/Daiš napadla jazidske skupnosti okrog mesta Sindžar v iraški pokrajini Ninive in tam po poročilih ubila več tisoč ljudi; ker je bilo po tem, ko so decembra 2014 kurdske sile ponovno zavzele območja severno od gore Sindžar, odkritih več množičnih grobišč; ker so bila odkrita nova prizorišča pobojev in domnevna množična grobišča, ko so kurdske sile ponovno zavzele mesto Sindžar sredi novembra 2015;

B.	ker je skupina ISIS/Daiš svoja sistematična in obsežna grozodejstva izvajala z namenom, da uniči jazidsko ljudstvo; ker takšna grozodejstva po mednarodnem pravu, zlasti v skladu s členom II konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948, predstavljajo genocid;

ker so se Evropskemu parlamentu, ki je 4. februarja 2016 ugotovil, da ISIS/Daiš izvaja genocid nad kristjani in jazidi ter drugimi osebami, ki pripadajo verskim in etničnim manjšinam, pridružili Svet Evrope, zunanje ministrstvo in kongres ZDA, parlament Združenega kraljestva, avstralski parlament ter druge državne in mednarodne institucije, ki so ravno tako prišle do spoznanja, da grozodejstva skupine ISIS/Daiš nad verskimi in etničnimi manjšinami v Iraku, vključujejo vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in genocid;

ker so Ninivska nižina, Tal Afar in Sindžar, pa tudi širša regija, domovina prednikov kristjanov (Kaldejcev, sirskih kristjanov in Asircev), jazidov, sunitov in šiitskih Arabcev, Kurdov, Šabakov, Turkmencev, kakajcev, sabejcev in mandejcev, pa tudi drugih, kjer so vse do začetka tega stoletja in okupacije ISIS/Daiša, ki je leta 2014 zavzel skoraj vso regijo, ter kljub obdobjem zunanjega nasilja in preganjanja stoletja živeli v duhu splošnega pluralizma, stabilnosti in sodelovanja skupnosti;

E.	ker ISIS/Daiš od 27. oktobra 2016 premešča ugrabljene ženske, tudi jazidske, v mesti Mosul in Tel Afar; ker poročila navajajo, da so bile nekatere od teh žensk „razdeljene“ borcem ISIS/Daiš, drugim pa je bilo sporočeno, da bodo uporabljene za spremljanje konvojev ISIS/Daiša;

ker so varovanje, ohranitev in analiza množičnih grobišč v Iraku, pa tudi v Siriji, bistvenega pomena za ohranitev in zbiranje dokazov o vojnih hudodelstvih, hudodelstvih zoper človečnost in genocidu, ki jih je storila skupina ISIS/Daiš, in za to, da bodo storilci odgovarjali za svoja dejanja; ker bi bilo treba sorodnikom žrtev zagotoviti psihološko in logistično podporo;

ker več lokalnih organizacij beleži zločine ISIS/Daiša zoper jazidsko skupnost, a so njihove zmogljivosti omejene; ker mednarodne organizacije s področja človekovih pravic – denimo Human Rights Watch – navajajo, da na območju niso delovali mednarodni forenzični izvedenci, čeprav so politično podporo za takšno misijo izrazile številne države, tudi ZDA in Nemčija;

ker je visoki komisar OZN za človekove pravice 11. novembra 2016 povedal: „S predložitvijo razmer v Iraku Mednarodnemu kazenskemu sodišču, s pooblastitvijo iraških sodišč za sojenje o mednarodnih hudodelstvih, z reformo kazenskopravnega sistema in okrepitvijo zmogljivosti pravosodnih uradnikov, da beležijo, preiskujejo in preganjajo kršitve, lahko iraška vlada zagotovi, da bo pravici zadoščeno in da bodo postavljeni temelji za trajen mir v državi. Če do tega ne bo prišlo, utegneta biti resno ogrožena dolgoročni mir in varnost, ki si ju ljudje v Iraku zaslužijo“;

I.	ker je iraška vojska ob podpori svetovne koalicije proti ISIS/Daišu in pešmerg kurdske regionalne vlade začela operacijo za osvoboditev Mosula, drugega največjega iraškega mesta, ter preostalih iraških ozemelj, ki jih še vedno zaseda ISIS/Daiš;

brez pridržkov obsoja ponavljajoča se grozodejstva in grobe kršitve humanitarnega prava in prava o človekovih pravicah, ki jih izvaja ISIS/Daiš; z neizmerno grozo ugotavlja nova in nova odkritja množičnih grobišč v Iraku in Siriji, ki pričajo o terorju, ki ga izvaja ISIS/Daiš; izraža sožalje vsem ljudem v Iraku, ki so izgubili sorodnike zaradi zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov, ki jih izvajajo ISIS/Daiš in njegovi somišljeniki;

odločno poziva mednarodno skupnost, zlasti varnostni svet OZN, naj poročila o množičnih grobiščih v Iraku šteje kot naknaden dokaz o genocidu ter naj ISIS/Daiš prijavi mednarodnemu kazenskemu sodišču;

poziva iraške oblasti, tudi kurdsko regionalno vlado, naj sprejmejo nujne ukrepe za zaščito grobišč v bližini gore Sindžar, ki so postala dostopna po ponovnem zavzetju tega območja, ki je sledilo vi zasedbi ISIS/Daiša, ter sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zaščitijo dokaze o vojnih hudodelstvih in hudodelstvih proti človečnosti, ki jih izvaja ISIS/Daiš, da bi zagotovili odgovornost;

poziva iraške oblasti, da povabijo mednarodne forenzične strokovnjake, vključno s tistimi, ki imajo delovne izkušnje s kazenskimi sodišči, naj zabeležijo lokacijo vseh množičnih grobišč in pomagajo zaščititi in analizirati dokaze, najdene v množičnih grobiščih, ki so na novo dostopna, saj se z izkopom brez prisotnosti forenzičnih strokovnjakov lahko uničijo ključni dokazi in znatno oteži identifikacija trupel;

poziva EU, njene države članice in druge potencialne mednarodne donatorje, naj v celoti podpre iraško vlado ter ji omogoči vzpostavitev človeških virov in infrastrukture za zaščito in analizo dokazov, ki bi lahko bili bistvenega pomena v prihodnjih nacionalnih in mednarodnih postopkih ugotavljanja odgovornosti za vojna hudodelstva, hudodelstva proti človečnosti in genocid;

je zelo zaskrbljen zaradi položaja žensk in otrok v konfliktu, predvsem jazidskih žensk in otrok, ki so žrtve preganjanja, usmrtitev, mučenja, spolnega izkoriščanja in drugih grozodejstev; vztraja, da je treba zagotoviti celo vrsto zdravstvenih storitev, zlasti za žrtve posilstva; poziva, da bi morale EU in njene države članice v ta namen čimprej vzpostaviti tesno sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) in jo podpreti; poziva k takojšnji izpustitvi vseh žensk in otrok, ki so še vedno ujetniki ISIS/Daiša;

ponovno izraža svojo popolno podporo iraški vojski, vojskam globalne koalicije proti ISIS/Daišu, silam regionalne vlade Kurdistana (pešmerga) in njihovim zaveznikom pri prizadevanjih za osvoboditev Mosula in drugih delov države izpod zasedbe ISIS/Daiš, pa tudi podporo iraški neodvisnosti, ozemeljski celovitosti in suverenosti;

želi spomniti, da morajo iraški organi sprejeti konkretne ukrepe za zaščito civilistov med kampanjo, vključno s sprejetjem vseh možnih previdnostnih ukrepov za preprečitev civilnih žrtev in kršitev človekovih pravic med napadom; poudarja, da morajo sile na terenu med svojimi operacijami spoštovati mednarodno humanitarno pravo in pravo o človekovih pravicah;

podpira Republiko Irak in njene prebivalce pri priznavanju politično, socialno in gospodarsko uspešne in trajnostne province na območju Ninivske nižine, Tal Afarja in Sindžarja, ki bo skladna z zakonitim izrazom regionalne avtonomije, kot jamči iraška ustava;

10.

poudarja, da bi morala biti prednostna naloga politike iraške vlade uresničitev pravice razseljenih staroselskih prebivalcev Ninivske nižine, Tal Afarja in Sindžarja – mnogo jih je razseljenih v Iraku – do vrnitve v domovino svojih prednikov, kar bi morale podpreti tudi EU in njene države članice ter mednarodna skupnost; poudarja, da bi bilo treba ob podpori iraške vlade in kurdske regionalne vlade tem prebivalcem v celoti zagotoviti človekove pravice, vključno s politično enakostjo, pa tudi lastninske pravice, ki bi morale izpodriniti katere koli zahteve drugih ljudi za uveljavitev teh pravic;

11.

poziva Irak, naj postane članica Mednarodnega kazenskega sodišča, da bi omogočila pregon ISIS/Daiš za vojna hudodelstva, genocid in hudodelstva proti človečnosti;

12.

poziva mednarodno skupnost, vključno z državami članicami EU, naj člane ISIS/Daiša, ki so v njihovi sodni pristojnosti, privedejo pred sodišče, tudi z uporabo načela univerzalne pristojnosti;

13.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, vladi in predstavniškemu svetu Iraka in regionalni vladi Kurdistana.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0422.

(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0171.

(3) UL C 234, 28.6.2016, str. 25.

(4) UL C 310, 25.8.2016, str. 35.

(5) UL C 316, 30.8.2016, str. 113.

(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0051.

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/120

P8_TA(2016)0509

Varstveni ukrepi proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2016 o osnutku izvedbene direktive Komisije o spremembi prilog I do V k Direktivi Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (D047308/01 – 2016/3010(RSP))

(2018/C 238/12)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju osnutka izvedbene direktive Komisije o spremembi prilog I do V k Direktivi Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (D047308/01,

—	ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (1), zlasti točk (c) in (d) drugega odstavka člena 14 in člena 18(2),

—	ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (2),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin (3),

—	ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2016/715 z dne 11. maja 2016 o ukrepih v zvezi z nekaterim sadjem s poreklom iz nekaterih tretjih držav za preprečevanje vnosa škodljivega organizma Phyllosticta citricarpa (McAlpine) Van der Aa v Unijo in njegovega širjenja v Uniji (4),

—	ob upoštevanju znanstvenega mnenja Evropske agencije za varnost hrane z dne 30. januarja 2014 (5),

—	ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

—	ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.	ker se z osnutkom izvedbene direktive Komisije skušajo spremeniti priloge I do V k Direktivi 2000/29/ES; ker bo Uredba (EU) 2016/2031 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin takoj, ko bo začela veljati, razveljavila in nadomestila Direktivo 2000/29/ES;

B.	ker je osnutek izvedbene direktive Komisije v nasprotju s cilji Uredbe (EU) 2016/2031, saj spodkopava zahteve v zvezi z vnosom nekaterih plodov, dovzetnih za škodljive organizme, kot sta zlasti črna pegavost agrumov in agrumov bakterijski rak, v Unijo;

meni, da osnutek izvedbene direktive Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (EU) 2016/2031, tj. določiti fitosanitarna tveganja, ki jih predstavlja katera koli vrsta, različek ali biotip patogenih organizmov, živali ali parazitskih rastlin, ki škodujejo rastlinam ali rastlinskim proizvodom (škodljivi organizmi), ter ukrepov za zmanjšanje teh tveganj na sprejemljivo raven; v zvezi s tem želi spomniti, da bo Uredba (EU) 2016/2031 takoj, ko bo začela veljati (14. decembra 2019), razveljavila in nadomestila Direktivo 2000/29/ES;

poziva Komisijo, naj osnutek izvedbene direktive (6) spremeni na naslednji način:

Dopolnitev 1

Osnutek izvedbene direktive

Priloga – odstavek 4(a)(i) – točka 6 – točka 16.2 – točka (e)

Osnutek izvedbene direktive

Dopolnitev

črtano

(e)

in the case of fruits destined for processing, official inspections prior to export have shown that the fruits are free from symptoms of Xanthomonas citri pv. citri and Xanthomonas citri pv. aurantifolii,

and transport and processing takes place under conditions, approved in accordance with the procedure referred to in Article 18(2).

Dopolnitev 2

Osnutek izvedbene direktive

Priloga – odstavek 4(a)(i) – točka 7 – točka 16.4 – točka (d) – točka 4a (novo)

Osnutek izvedbene direktive

Dopolnitev

Vnos opredeljenih plodov s poreklom iz tretjih držav v Unijo

Opredeljenim plodovom s poreklom iz tretjih držav se priloži fitosanitarno spričevalo iz prvega pododstavka točke (ii) člena 13(1) Direktive 2000/29/ES, ki v rubriki Dopolnilna izjava vsebuje naslednje elemente:

(i)	izjavo, da opredeljeni plodovi izvirajo s polja, ki se ustrezno tretira proti Phyllosticta citricarpa in na katerem so bile metode gojenja izvedene ob ustreznem času od začetka zadnje rastne dobe, kar se sprejme v skladu s postopkom iz člena 18(2);

(ii)	izjavo, da je bil na polju med rastno sezono opravljen uradni inšpekcijski pregled in da pri opredeljenih plodovih od začetka zadnje rastne dobe ni bilo zaznanih simptomov Phyllosticta citricarpa;

(iii)

izjavo, da je bil na poti med dostavo in pakiranjem v obratih za pakiranje odvzet vzorec najmanj 600 plodov vsake vrste na 30 ton ali njihov del, ki so bili v čim večji možni meri izbrani na podlagi morebitnih simptomov Phyllosticta citricarpa, ter da so bili vsi plodovi v vzorcu, ki so kazali simptome, testirani in je bilo ugotovljeno, da niso okuženi s tem škodljivim organizmom;

(iv)	v primeru Citrus sinensis (L.) Osbeck „Valencia“ se poleg izjav iz točk (a), (b) in (c) doda: izjava, da je bil na vzorcu na 30 ton ali njegovem delu opravljen test na latentno okužbo in je bilo ugotovljeno, da ni okužen s Phyllosticta citricarpa.

Zahteve v zvezi z inšpekcijskim pregledom opredeljenih plodov s poreklom iz tretjih držav znotraj Unije

Opredeljeni plodovi s poreklom iz tretjih držav se vizualno pregledajo na vstopnem mestu ali v namembnem kraju v skladu z Direktivo Komisije 2004/103/ES. Ti inšpekcijski pregledi se izvajajo na vzorcih vsaj 200 plodov vsake vrste opredeljenih plodov na serijo 30 ton ali njihovem delu, ki so izbrani na podlagi morebitnih simptomov Phyllosticta citricarpa. Če so med inšpekcijskimi pregledi iz odstavka 1 ugotovljeni simptomi Phyllosticta citricarpa, se prisotnost navedenega škodljivega organizma potrdi ali ovrže s testiranjem plodov, ki kažejo simptome. Če je potrjena prisotnost Phyllosticta citricarpa, se za serijo, iz katere je bil odvzet vzorec, zavrne vstop v Unijo.

Zahteve v zvezi s sledljivostjo

Za namene sledljivosti se opredeljeni plodovi vnesejo v Unijo le, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

(i)	polje, obrati za pakiranje, izvozniki in vsi drugi subjekti, vključeni v postopke, povezane z opredeljenimi plodovi, so bili uradno registrirani za navedeni namen;

(ii)	opredeljene plodove so na celotni poti od polja do vstopnega mesta v Unijo spremljali dokumenti, izdani pod nadzorom nacionalne organizacije za varstvo rastlin;

(iii)

poleg točk (a) in (b) se v primeru opredeljenih plodov s poreklom iz tretjih držav hranijo podrobne informacije o tretiranju pred spravilom in po njem.

Dopolnitev 3

Osnutek izvedbene direktive

Priloga – odstavek 4(a)(i) – točka 7 – točka 16.4 – točka (e)

Osnutek izvedbene direktive

Dopolnitev

črtano

(e)

in the case of fruits destined for processing, official visual inspections prior to export have shown that the fruits are free from symptoms of Phyllosticta citricarpa (McAlpine) Van der Aa,

and a statement that the specified fruits originate in a field of production subjected to appropriate treatments against Phyllosticta citricarpa carried out at the appropriate time is included in the certificates referred to in Article 13(1)(ii) under the rubric „Additional declaration“, and transport and processing takes place under conditions, approved in accordance with the procedure referred to in Article 18(2).

Dopolnitev 4

Osnutek izvedbene direktive

Priloga – odstavek 4(a)(i) – točka 8 – točka 16.6 – točka (d)

Osnutek izvedbene direktive

Dopolnitev

(d)	have been subjected to an effective treatment to ensure freedom from Thaumatotibia leucotreta (Meyrick). The treatment data to be indicated on the certificates referred to in Article 13(1)(ii).

(d)

have been subjected to an effective treatment to ensure freedom from Thaumatotibia leucotreta (Meyrick). V primeru plodov Citrus L., ki niso Citrus limon (L.) Osbeck in Citrus aurantifolia (Christm.) Swingle, uradna izjava, da so bili plodovi tretirani s podhlajevanjem (24 dni pri 0,55 oC s tridnevnim predhodnim ohlajanjem) ali na drugi trajnosten in učinkovit način z enakim učinkom, ki je bil potrjen v skladu s postopkom iz člena 18(2) na podlagi ocene Evropske agencije za varnost hrane, da se zagotovi odsotnost Thaumatotibia leucotreta (Meyrick). The treatment data to be indicated on the certificates referred to in Article 13(1)(ii).

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 169, 10.7.2000, str. 1.

(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(3) UL L 317, 23.11.2016, str. 4.

(4) UL L 125, 13.5.2016, str. 16.

(5) Znanstveno mnenje, pripravljeno na zahtevo Komisije (vprašanje št. EFSA-Q-2013-00334), o tveganju, ki ga predstavlja vrsta Phyllosticta citricarpa (Guignardia citricarpa) za ozemlje EU, z opredelitvijo in oceno možnosti za zmanjšanje tveganja EFSA Journal 2014; 12(2):3557.

(6) Komisija je Parlamentu posredovala le angleško različico izvedbene direktive, ker njen osnutek ni bil preveden v druge uradne jezike.

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/125

P8_TA(2016)0510

Pomoč žrtvam talidomida

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2016 o pomoči žrtvam talidomida (2016/3029(RSP))

(2018/C 238/13)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju načrtovanih sprememb zakona o fundaciji za žrtve talidomida, ki bi jih nemška vlada lahko izkoristila, da bi žrtvam talidomida, ki so jim ta status priznali sodno imenovani skladi ali ki prejemajo nadomestila iz nacionalnih vladnih programov, omogočila dostop do posebnega zdravstvenega sklada nemške fundacije za žrtve talidomida (Conterganstiftung);

—	ob upoštevanju španskega kraljevega odloka št. 1006/2010 z dne 5. avgusta 2010, ki ureja postopek zagotavljanja pomoči osebam, ki jih je v Španiji v obdobju 1960–1965 prizadel talidomid,

—	ob upoštevanju približnega števila prizadetih zaradi talidomida v EU (okrog 2 700 v Nemčiji (vir: nemška vlada), okrog 500 v Italiji (vir: VITA – Associazione Vittime Italiane Thalidomide), 500 v Združenem kraljestvu, 100 na Švedskem (vir: DLA Piper study) in 200 v Španiji (vir: Avite Spain)),

—

ob upoštevanju poročila univerze v Heidelbergu z naslovom Wiederholt durchzuführende Befragungen zu Problemen, speziellen Bedarfen und Versorgungsdefiziten von contergangeschädigten Menschen (2010-2013) (redno anketiranje žrtev talidomida o težavah, posebnih potrebah in pomanjkljivostih na področju oskrbe), ki podrobno navaja vse večje zdravstvene težave in posebne potrebe ter pomanjkljivosti pri podpori preživelim žrtvam talidomida,

—	ob upoštevanju poročila Firefly z januarja 2015, ki izpostavlja poslabšanje fizičnega in psihičnega zdravja žrtev talidomida ter njihove prihodnje potrebe (1),

—	ob upoštevanju poročila ministrstva za zdravje nemške zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija z maja 2015 o kakovosti življenja žrtev talidomida in napovedi njihovih prihodnjih potreb (poročilo univerze v Kölnu) (2),

—	ob upoštevanju odprtih pisem predsednikov političnih skupin Evropskega parlamenta, v katerih poudarjajo, da imajo preživele žrtve talidomida hude kronične bolečine in da njihove potrebe niso izpolnjene,

—	ob upoštevanju tiskovne konference z dne 27. maja 2015 v Evropskem parlamentu v Bruslju, na kateri so poslanci iz vseh političnih skupin poudarili, da je treba žrtvam talidomida zagotoviti pomoč za njihove zdravstvene težave (3),

—

ob upoštevanju praznovanja, ki ga je EU organizirala septembra 2015 ob 50. obletnici sprejetja prvih farmacevtskih predpisov v Evropi za varstvo državljanov EU, kar dodatno potrjuje, da je učinkovita farmacevtska zakonodaja trajna zapuščina tisoče mrtvih dojenčkov in resnih prirojenih motenj, ki so posledica jemanja talidomida med nosečnostjo,

—	ob upoštevanju vprašanja Komisiji (O-000035/2016 – B8-0120/2016) inrazpravi o talidomidu na plenarnem zasedanju 9. marca 2016,

—	ob upoštevanju pisma mednarodne pravne pisarne Ince and Co. z dne 5. marca 2015, ki opisuje, kako je pomanjkanje farmacevtskega nadzora in uničenje dokazov o učinkih talidomida vplivalo na zdravje žrtev tega zdravila (4),

—	ob upoštevanju izjave nemške zvezne vlade z junija 2016 o tem, da je treba prevzeti odgovornost in preživelim žrtvam talidomida (5) zagotoviti nebirokratsko pomoč,

—	ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

ker je talidomid v poznih 50-tih in zgodnjih 60-tih letih prejšnjega stoletja tržilo podjetje Chemie Grünenthal GmbH kot varno zdravilo za zdravljenje jutranje slabosti, glavobola, kašlja, nespečnost in prehlada; ker so zdravilo jemale noseče ženske, kar je povzročilo smrt in ali prirojene okvare tisočih dojenčkov v številnih evropskih državah;

B.	ker dokumenti iz časa škandala zaradi talidomida, ki jih je neodvisno preverila mednarodna pravna pisarn Ince and Co., kažejo na hude pomanjkljivosti pri učinkovitem farmacevtskem nadzoru v Zvezni republiki Nemčiji, za razliko od drugih držav, kot so ZDA, Francija, Portugalska in Turčija;

ker neodvisno preverjene raziskave (6) jasno kažejo, da je Zvezna republika Nemčija leta 1970 posegla v kazenski postopek zoper nemškega proizvajalca talidomida, podjetje Chemie Grünenthal GmbH, in posledično ni bilo mogoče ugotoviti krivde proizvajalca; ker so bili poleg tega sprejeti ukrepi za preprečitev uvedbe civilnih postopkov zoper podjetje, kar je najbrž preprečilo, da bi žrtve dosegle pravico in prejele ustrezno finančno podporo za njihove sedanje in prihodnje zdravstvene težave;

ker nedavno objavljeni neodvisni poročili v Nemčiji (poročilo univerze v Heidelbergu in poročilo univerze v Kölnu) in Združenem kraljestvu (poročilo Firefly) ugotavljata, da preživele žrtve talidomida potrebujejo več pomoči za svoje zdravstvene potrebe, mobilnost in neodvisno življenje, ker se jim zdravstveno stanje hitro poslabšuje zaradi vrste invalidnosti in ker ves čas od rojstva niso dobili ustrezne pomoči;

E.	ker ima Nemčija posebno odgovornost poskrbeti za pošteno obravnavo svojih preživelih žrtev talidomida, za kar so odgovorne tudi druge nacionalne vlade;

F.	ker so predsedniki političnih skupin Evropskega parlamenta v odprtih pismih podprli prizadevanja za pokrivanje zdravstvenih potreb žrtev talidomida;

G.	opozarja na tiskovno konferenco maja 2015 v Bruslju, ki so jo podprle vse politične skupine Evropskega parlamenta in na kateri je bilo poudarjeno, da še vedno niso urejene zdravstvene potrebe žrtev talidomida;

opozarja, da je Komisija septembra 2015 v Bruslju praznovala 50. obletnico sprejetja prvega akta farmacevtske zakonodaje EU, ki je bil v veliki meri posledica škandala zaradi talidomida; poudarja, da so bile zatem razvite regulativne strukture, ki so v zadnjih petdesetih letih milijone državljanov EU zaščitile pred podobnimi nesrečami, žrtve talidomida pa se soočajo z bolečimi in omejevalnimi posledicami tega zdravila;

opozarja, da so na plenarni razpravi v Strasbourgu marca 2016 poslanci vseh političnih skupin poudarili, da je treba žrtvam talidomida nujno pomagati pri izpolnjevanju njihovih potreb, in da je evropski komisar za zdravje in varnost hrane Vytenis Andriukaitis izjavil, da obstaja volja za sprejetje ustrezne rešitve za vse žrtve talidomida, ki bi izboljšala njihovo kakovost življenja;

J.	ugotavlja, da imata Evropski parlament in Komisija priložnost in voljo, da v skladu z etičnimi in humanitarnimi standardi popravita napake zaradi neizvajanja farmacevtskega nadzora in poznejšega uničenja dokazov, ki so povzročile tragedijo s talidomidom;

K.	potrjuje, da je nemška zvezna vlada (7) junija 2016 izjavila, da mora prevzeti odgovornost in zagotoviti finančno pomoč brez zapletenih upravnih postopkov in dolgotrajnega individualnega preverjanja;

L.	ker je nemška zvezna vlada junija 2016 prav tako potrdila, da je sprememba zakona o fundaciji za žrtve talidomida pred januarjem 2017 v Nemčiji potrebna in možna;

ugotavlja, da številni preživeli po vsej EU pogosto ne morejo zaprositi za finančna sredstva za pokrivanje stroškov socialnih storitev, kar je trenutno največja skrb žrtev talidomida, ki so zdaj stari med 50 in 60 let in bodo te storitve v prihodnjih letih še pogosteje potrebovale, ker bodo njihovi negovalci – pogosto njihovi partnerji ali sorodniki – morda tudi sami zboleli ali umrli;

poziva države članice in Komisijo, naj uskladijo delovanje in ukrepe za formalno priznanje in izplačilo odškodnine preživelim žrtvam talidomida;

poziva nemško zvezno vlado, naj izkoristi priložnost načrtovane posodobitve zakona o fundaciji za žrtve talidomida, da bi preživelim žrtvam talidomida, ki so jim ta status priznali sodno imenovani skladi ali ki prejemajo nadomestila iz nacionalnih vladnih programov, omogočila dostop do posebnega zdravstvenega sklada nemške fundacije za invalide zaradi talidomida (Conterganstiftung für behinderte Menschen);

zahteva, da se preživele žrtve talidomida iz Združenega kraljestva, Španije, Italije, Švedske in drugih držav članic skupinsko vključijo v shemo, če so jim v njihovi državi v dobri veri priznali status žrtve talidomida;

poziva špansko vlado, naj pregleda postopek, ki ga je sprožila leta 2010, ter olajša ustrezno identifikacijo španskih žrtev talidomida in izplačilo odškodnine v okviru svoje nacionalne sheme v skladu z nezakonodajnim predlogom o zaščiti žrtev talidomida (161/000331), ki ga je španski kongres soglasno sprejel 24. novembra 2016;

poziva Komisijo, naj vzpostavi okvirni protokol na evropski ravni, po katerem bodo vsi evropski državljani, ki jih je prizadel talidomid, prejeli enako nadomestilo, ne glede na to, iz katere države članice prihajajo, ter pripravi program EU za pomoč in podporo žrtvam talidomida in njihovim družinam (ki bo obsegal finančne in socialne določbe);

poziva podjetje Grünenthal, naj prevzame svoj del odgovornosti, tako da še nepriznanim žrtvam zagotovi ustrezno odškodnino in nego ter pregleda postopek za priznanje statusa žrtve ter z njimi vzpostavi dialog, da bi se popravila nastala škoda;

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu in državam članicam.

(1) http://www.thalidomidetrust.org/wp-content/uploads/2014/01/Firefly-report-March-2015.pdf

(2) http://www.thalidomidetrust.org/wp-content/uploads/2016/04/The-Cologne-Report.pdf

(3) http://www.fiftyyearfight.org/latest/europe-speaks-loudly-with-one-voice:-press-conference

(4) http://www.fiftyyearfight.org/images/Appendix_1._Ince_letter.pdf

(5) http://www.bmfsfj.de/BMFSFJ/kinder-und-jugend,did=225796.html

(6) http://www.fiftyyearfight.org/images/Appendix_1._Ince_letter.pdf

(7) https://www.bmfsfj.de/bmfsfj/aktuelles/alle-meldungen/leistungen-sollen-gerechter- verteilt-werden/90418?view=DEFAULT

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/128

P8_TA(2016)0511

Pediatrična zdravila

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2016 o uredbi o pediatričnih zdravilih (2016/2902(RSP))

(2018/C 238/14)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1902/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o spremembah Uredbe (ES) št. 1901/2006 o zdravilih za pediatrično uporabo (1) (v nadaljnjem besedilu: „uredba o pediatričnih zdravilih“),

—	ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Boljša zdravila za otroke – od zamisli do uresničitve – Splošno poročilo o izkušnjah, pridobljenih ob uporabi Uredbe (ES) št. 1901/2006 o zdravilih za pediatrično uporabo (COM(2013)0443),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. junija 2016 o krepitvi ravnovesja v farmacevtskih sistemih v EU in njenih državah članicah,

—	ob upoštevanju poročila o dostopu do zdravil z naslovom Promoting innovation and access to health technologies (Spodbujanje inovacij in dostopa do zdravstvene tehnologije), ki ga je septembra 2016 objavila skupina na visoki ravni generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov,

—	ob upoštevanju vprašanja Komisiji o pregledu uredbe o pediatričnih zdravilih (O-000135/2016 – B8-1818/2016),

—	ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

ker je uredba o pediatričnih zdravilih pomembno vplivala na razvoj pediatričnih zdravil, saj večina farmacevtskih podjetij meni, da je razvoj na področju pediatrije bistveni del celotnega razvoja proizvoda; ker se je število raziskovalnih projektov na področju pediatrije zelo povečalo in ker je zdaj na voljo več kakovostnih informacij o pediatrični uporabi odobrenih zdravil; ker se je povečalo tudi relativno število pediatričnih kliničnih preskušanj;

B.	ker je uredba o pediatričnih zdravilih pomagala izboljšati splošno stanje in privedla do dejanskih koristi pri vrsti otroških bolezni; ker pa na številnih področjih ni bilo doseženega dovolj napredka, zlasti na področju pediatrične onkologije in neonatologije;

ker je rak pri otrocih, starih eno leto in več, še vedno glavni vzrok za smrt zaradi bolezni, in ker v Evropi zaradi raka vsako leto umre 6 000 mladih; ker imata zaradi obstoječih metod zdravljenja dve tretjini preživelih stranske učinke zdravljenja (poroča se, da ima do 50 % preživelih hude stranske učinke), in ker je treba stalno dvigovati kakovost življenja ljudi, ki so premagali raka v otroštvu;

D.	ker je uredba o pediatričnih zdravilih spodbudila obsežnejši dialog in sodelovanje s številnimi deležniki na področju razvoja pediatričnih zdravil;

E.	ker ima manj kot 10 % otrok z neozdravljivim smrtno nevarnim poslabšanjem dostop do novih in poskusnih zdravil v kliničnem preskušanju, ki bi jim lahko pomagala;

F.	ker lahko bistveno večji dostop do inovativnih terapij reši življenje otrok in mladostnikov s smrtno nevarnimi boleznimi, kot je rak, in ker je treba te terapije nemudoma preiskati z ustreznimi študijami na otrocih;

ker je nenamenska uporaba zdravil pri otrocih v EU na nekaterih terapevtskih področjih še vedno razširjena; ker kljub temu, da se raziskave obsega nenamenske uporabe zdravil pri pediatrični populaciji razlikujejo v obsegu in populaciji pacientov, od uvedbe uredbe o pediatričnih zdravilih še ne upada predpisovanje zdravil za nenamensko rabo; ker je Evropska agencija za zdravila že bila pozvana, naj oblikuje smernice za nenamensko/nelicenčno uporabo zdravil na podlagi zdravstvenih potreb in sestavi seznam nenamenskih zdravil, ki se uporabljajo, čeprav so na voljo licenčne alternative;

H.	ker so v uredbi o pediatričnih zdravilih določena pravila za razvoj zdravil za uporabo v humani medicini, zato da se izpolnijo posebne terapevtske potrebe pediatrične populacije;

I.	ker sta bili od začetka veljavnosti uredbe o pediatričnih zdravilih na podlagi dogovorjenega načrta pediatričnih raziskav odobreni samo dve inovativni zdravili proti raku, namenjeni zdravljenju malignih obolenj pri pediatričnih bolnikih;

ker se v veljavnem regulativnem okviru pravna zahteva za nadaljnji razvoj pediatričnih zdravil zanemarja, kadar se zdravila razvijajo za stanja pri odraslih, ki se ne pojavljajo pri otrocih; ker taka ureditev ni zadovoljiva pri boleznih, ki se značilno pojavljajo samo v otroškem obdobju; ker poleg tega število letnih poročil o odloženih ukrepih, posredovanih Evropski agenciji za zdravila v skladu s členom 34(4) uredbe o pediatričnih zdravilih, iz leta v leto narašča;

K.	ker se številne vrste raka pri otrocih ne pojavljajo pri odraslih; ker pa bi bil lahko kljub temu mehanizem delovanja zdravila, ki je učinkovito pri zdravljenju raka pri odraslih, ustrezen za katero vrsto raka pri otrocih;

L.	ker trg pri tistih vrstah bolezni, ki se pojavljajo le pri otrocih, kot so rakava obolenja pri otrocih, nudi le omejene spodbude za razvoj posebnih pediatričnih zdravil;

M.	ker tretji program EU na področju zdravstva (2014–2020) vsebuje zaveze o izboljšanju virov in strokovnega znanja za paciente z redkimi boleznimi;

N.	ker se pediatrična klinična preskušanja onkoloških zdravil začenjajo s precejšnimi zamudami, saj razvijalci čakajo, da se bo zdravilo najprej izkazalo za uspešno pri odraslih bolnikih z rakom;

O.	ker vlagateljem nič ne preprečuje, da bi zgodaj prekinili obetaven preskus pediatričnega zdravila, če ne dosega pozitivnih rezultatov pri ciljni populaciji odraslih;

ker finančne nagrade in spodbude za razvoj pediatričnih zdravil, kot je dovoljenje za promet za pediatrično uporabo, prihajajo z zamudo in imajo le omejen učinek; ker je sicer treba zagotoviti, da farmacevtska podjetja ne bodo zlorabljala ali napačno uporabljala nagrad in spodbud, vendar je treba oceniti obstoječi sistem nagrad, da bi ugotovili, kako ga izboljšati, da bi bolje spodbujal raziskave in razvoj na področju pediatričnih zdravil, zlasti na področju pediatrične onkologije;

Q.	ker morajo imetniki dovoljenj za promet z zdravili posodabljati informacije o proizvodu, da bi upoštevali najnovejša znanstvena dognanja;

ker so bili načrti pediatričnih preiskav odobreni po zapletenih pogajanjih med regulativnimi organi in farmacevtskimi podjetji ter se zaradi napačne uporabe, in sicer zaradi osredotočenosti na redke pojave raka, ki se običajno pojavlja pri odraslih, pri otrocih prepogosto izkažejo za neizvedljive in/ali se začnejo izvajati prepozno, namesto da bi se osredotočili na potencialno širšo uporabo novega zdravila za druge pomembne vrste raka pri otrocih; ker se vsi odobreni načrti pediatričnih raziskav ne dokončajo, saj se raziskave aktivnih snovi v kasnejši fazi pogosto opustijo, če ne potrdijo začetnih pričakovanj glede varnosti in učinkovitosti zdravila; ker je do danes zaključenih samo 12 % odobrenih načrtov pediatričnih preiskav;

ker Uredba (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini predvideva vzpostavitev enotnega portala za vloge, ki bi sponzorjem omogočala predložitev enotne vloge za preskušanja, opravljena v več kot eni državi članici; ker so tovrstna čezmejna preskušanja zlasti pomembna za redke bolezni, kot je rak pri otrocih, saj v eni državi morda ni dovolj pacientov, da bi bilo preskušanje verodostojno;

T.	ker se načrti pediatričnih raziskav zelo spreminjajo; ker se o obsežnih spremembah načrtov sicer razpravlja s pediatričnim odborom, kadar pa imajo spremembe manjši učinek, je to vprašanje manj jasno opredeljeno;

U.	ker morajo države članice v skladu s členom 39(2) uredbe o pediatričnih zdravilih Komisiji predložiti podrobne dokaze, da so se konkretno zavezale podpiranju raziskav, razvoja in razpoložljivosti zdravil za pediatrično uporabo;

V.	ker se v skladu s členom 40(1) uredbe o pediatričnih zdravilih sredstva za raziskave zdravil za pediatrično populacijo zagotovijo v proračunu Skupnosti, da bi podpirali študije o zdravilih ali aktivnih snoveh, ki niso zajeti v patentu ali dodatnem varstvenem certifikatu;

ker mora Komisija v skladu s členom 50 uredbe o pediatričnih zdravilih do 26. januarja 2017 predložiti poročilo Parlamentu in Svetu o izkušnjah, pridobljenih z uporabo členov 36, 37 in 38, vključno z analizo gospodarskega učinka nagrad in spodbud ter analizo ocenjenega učinka te uredbe na javno zdravje, da bi lahko predlagali potrebne spremembe;

poziva Komisijo, naj poročilo, določeno v členu 50 uredbe o pediatričnih zdravilih, predloži pravočasno; poudarja, da mora poročilo zagotoviti celovito opredelitev in poglobljeno analizo preprek, ki ovirajo inovacije pri zdravilih, namenjenih otrokom; poudarja, da je tovrstna trdna dokazna podlaga pomembna za učinkovito oblikovanje politik;

poziva Komisijo, naj na podlagi teh ugotovitev razmisli o uvedbi sprememb, vključno z zakonodajno revizijo uredbe o pediatričnih zdravilih, pri kateri se bodo upoštevali: (a) načrti pediatričnega razvoja, ki bodo temeljili na mehanizmu delovanja in ne na vrsti bolezni, (b) modeli prednostnih bolezni in zdravil, ki bodo upoštevali neizpolnjene pediatrične zdravstvene potrebe in izvedljivost, (c) zgodnejši in bolj izvedljivi načrti pediatričnih preiskav, (d) boljše spodbude za raziskave, ki učinkoviteje služijo potrebam pediatrične populacije, obenem pa zagotavljajo oceno stroškov raziskav in razvoja in polno preglednost kliničnih rezultatov ter (e) strategije za preprečevanje nenamenske uporabe zdravil na področju pediatričnega zdravljenja, če že obstajajo odobrena pediatrična zdravila;

poudarja koristi za reševanje življenj v pediatrični onkologiji, ki bi jih imel obvezen pediatrični razvoj, ki bi temeljil na mehanizmu delovanja zdravila, prilagojenega biologiji tumorja, ne pa na indikaciji, ki omejuje uporabo zdravila na posamezno vrsto raka;

poudarja, da je treba na podlagi znanstvenih podatkov dati prednost pediatričnim potrebam in zdravilom iz različnih podjetij, da bi za terapevtske potrebe otrok, zlasti tistih z rakom, zagotovili najboljše razpoložljive metode zdravljenja in tako omogočili optimalno porabo sredstev, namenjenih za raziskave;

poudarja pomen čezmejnih preizkušanj za raziskave številnih pediatričnih in redkih bolezni; zato pozdravlja Uredbo (EU) št. 536/2014, ki bo olajšala izvedbo tovrstnih preizkušanj, in poziva Evropsko agencijo za zdravila, naj karseda hitro zagotovi potrebno infrastrukturo za njeno izvajanje;

poudarja, da zgodnje izvajanje načrtov pediatričnih preiskav ter zgodnji znanstveni in regulativni dialog in sodelovanje z Evropsko agencijo za zdravila podjetjem omogočajo optimizacijo svetovnega razvoja na področju pediatrije in predvsem oblikovanje bolj izvedljivih načrtov pediatričnih preiskav;

poziva Komisijo, naj razmisli o spremembi uredbe o pediatričnih zdravilih, tako da obetavnih preskušanj na pediatrični populaciji ne bo mogoče predčasno prekiniti zaradi neugodnih rezultatov pri ciljni odrasli populaciji;

poudarja, da je treba nujno oceniti, kako bi bilo mogoče najbolje izkoristiti različne vrste financiranja in nagrad – vključno s številnimi orodji na podlagi mehanizmov za ločevanje – za usmerjanje in pospeševanje razvoja pediatričnih zdravil na področjih, kjer so potrebna, zlasti zdravil za neonatologijo in rak pri otrocih, zlasti za tiste vrste raka, ki se pojavljajo le pri otrocih; meni, da bi morale nagrade spodbujati začetek pediatričnega razvoja teh zdravil takoj, ko so na voljo ustrezne znanstvene utemeljitve za uporabo pri pediatrični populaciji in varnostni podatki za uporabo pri odraslih, ter da razvoj ne bi smel biti odvisen od dokazane terapevtske vrednosti pri indikaciji pri odraslih;

poziva Komisijo, naj si medtem nujno prizadeva za morebitne regulativne spremembe, ki bi lahko pripomogle k izboljšanju razmer;

10.

poziva Komisijo, naj po kritičnem pregledu trenutno financiranih projektov v programu Obzorje 2020 obnovi določbe glede financiranja, oblikovane za podporo visokokakovostnim pediatričnim kliničnim raziskavam;

11.

poziva Komisijo, naj okrepi vlogo evropskega mreženja za pediatrične klinične raziskave in zagotovi, da države članice izvajajo ukrepe za podporo raziskavam, razvoju in razpoložljivosti zdravil za pediatrično uporabo;

12.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji.

(1) UL L 378, 27.12.2006, str. 20.

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/132

P8_TA(2016)0512

Dejavnosti Odbora za peticije v letu 2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2016 o dejavnostih Odbora za peticije za leto 2015 (2016/2146(INI))

(2018/C 238/15)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o izidu posvetovanj Odbora za peticije,

—	ob upoštevanju členov 10 in 11 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

—	ob upoštevanju protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

—	ob upoštevanju protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

—	ob upoštevanju pomembnosti pravice do peticije in tega, da je Parlament takoj seznanjen s specifičnimi težavami evropskih državljanov in prebivalcev, kot določata člena 24 in 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—	ob upoštevanju člena 228 PDEU,

—	ob upoštevanju člena 44 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah o pravici do naslovitve peticije na Evropski parlament,

—	ob upoštevanju določb PDEU, ki zadevajo postopek za ugotavljanje kršitev, zlasti členov 258 in 260,

—	ob upoštevanju členov 52 in 216(8) Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A8-0366/2016),

A.	ker je namen letnega poročila o dejavnostih Odbora za peticije predstaviti analizo peticij, prejetih v letu 2015, in odnosov z drugimi institucijami ter pripraviti pregled ciljev, doseženih v letu 2015;

ker je bilo v letu 2015 prejetih 1 431 peticij, kar je skoraj 47 % manj kot v letu 2014, ko je Parlament prejel 2 714 peticij, pri čemer jih je bilo 943 dopustnih; od tega je bilo hitro pregledanih in zaključenih 424 peticij, njihovi vlagatelji pa so bili ustrezno obveščeni o vprašanju, ki jih je zadevalo, medtem ko je 519 peticij še odprtih za razpravo v Odboru za peticije; ker je bilo za 483 peticij ugotovljeno, da so nedopustne;

ker je število prejetih peticij skromno v primerjavi s skupnim prebivalstvom Evropske unije, kar kaže, da velika večina državljanov in prebivalcev EU na žalost še ni seznanjena s pravico do peticije ali o njeni morebitni koristnosti kot sredstva, s katerim lahko evropske institucije in države članice opozorijo na vprašanja in pereče težave, ki jih zadevajo in spadajo na področje delovanja Unije;

ker je bilo leta 2015 483 označenih za nedopustne in še vedno v veliki meri ni jasno, za katera področja je EU pristojna, kar je razvidno iz velikega števila prejetih nedopustnih peticij (33,8 %); ker bi bilo treba za izboljšanje tega položaja spodbujati in izboljšati komunikacijo z državljani ter razložiti različna področja pristojnosti – na evropski, nacionalni in lokalni ravni;

E.	ker se vsaka peticija obravnava in preuči skrbno, učinkovito in pregledno;

ker so vlagatelji peticij običajno državljani, ki se zavzemajo za zagotavljanje človekovih pravic ter izboljšave in za blaginjo naših družb v prihodnosti; ker lahko izkušnje teh državljanov s sprejetjem njihovih peticij bistveno vplivajo na izoblikovanje njihovega mnenja o evropskih institucijah in spoštovanju pravice do peticije, določene s pravom Evropske unije;

G.	ker je Evropski parlament edina neposredno voljena institucija Evropske unije, pravica do peticije pa državljanom omogoča, da izvoljene predstavnike opozorijo na teme, ki so zanje pomembne;

H.	ker morajo v skladu s Pogodbo o Evropski uniji institucije, organi, uradi in agencije Unije zaradi spodbujanja dobrega upravljanja in zagotovitve sodelovanja civilne družbe pri svojem delu kar najbolj upoštevati načelo javnosti delovanja;

ker mora biti pravica do peticije ključni element participativne demokracije, v kateri je pravica vsakega državljana, da se neposredno vključuje v demokratično življenje Unije, učinkovito zaščitena; ker bi moralo resnično demokratično in participativno upravljanje zagotavljati popolno preglednost, učinkovito varstvo temeljnih pravic in praktično vključevanje javnosti v postopke odločanja; ker peticije Evropskemu parlamentu omogočajo, da prisluhne državljanom, jim posreduje informacije ter jim pomaga pri reševanju jihovih težav, druge institucije EU in institucije držav članic pa spodbujajo, naj v zvezi s temi vprašanji storijo vse, kar je v okviru njihovih pristojnosti; ker je treba na podlafi tej peticij ocenjevati vpliv evropske zakonodaje na vsakdanje življenje prebivalcev EU;

ker je zaradi begunske humanitarne krize, zelo hudega socialnega in gospodarskega vpliva finančne krize ter porasti ksenofobije in rasizma na celotnem ozemlju Evropi omajalo zaupanje v sistem in v celotni evropski projekt; ker je Odbor za peticije pristojen za izvajanje in krepitev konstruktivnega dialoga z državljani in prebivalci EU, kar je ogromen izziv;

K.	ker lahko Odbor za peticije državljanom najbolje pokaže, kaj Evropska unija dela zanje in katere rešitve lahko zagotovi na evropski, nacionalni in lokalni ravni; ker lahko Odbor za peticije opravi bistveno delo s tem, da pojasni in po možnosti dokaže uspehe in koristi evropskega projekta;

ker bi morala pravica do peticije izboljšati zmožnost Evropskega parlamenta, da se odzove na težave, ki so povezane predvsem z uporabo in prenosom prava EU, in pripomore k iskanju rešitev zanje; ker so peticije dragocen vir informacij iz prve roke o izkušnjah državljanov, ki so v pomoč pri odkrivanju morebitnih kršitev in pomanjkljivosti pri izvajanju zakonodaje EU na nacionalni ravni, ki ga spremlja Komisija v vlogi varuhinje pogodb; ker so peticije, ki temeljijo na področjih delovanja EU in izpolnjujejo merila dopustnosti, temeljno orodje za zgodnje odkrivanje poznega prenosa in dejanskega izvrševanja zakonodaje EU v državah članicah; ker se lahko državljani EU s peticijami pritožijo zaradi neizvajanja zakonodaje EU in prispevajo k odkrivanju kršitev zakonodaje EU;

ker so torej peticije zelo pomembne za zakonodajni postopek, saj drugim odborom Evropskega parlamenta prinašajo koristne in neposredne informacije za oblikovanje zakonodaje na njihovih področjih; ker za peticije ni pristojen samo Odbor za peticije, temveč bi morali na tem področju sodelovati vsi odbori Evropskega parlamenta;

N.	ker lahko državljani in prebivalci EU s peticijami opozorijo na nepravilno izvajanje zakonodaje EU, tako da s svojimi informacijami dragoceno prispevajo k ugotavljanju kršitev pravnega reda EU;

O.	ker so lahko peticije poleg tega, da zagotavljajo zadevne povratne informacije o uporabi veljavne zakonodaje, tudi v pomoč pri odkrivanju vrzeli v zakonodaji EU in analizi učinkov pomanjkanja predpisov na nekaterih področjih, zato so lahko povod za nadaljnje zakonodajne ukrepe;

ker je Odbor za peticije v večji meri uporabljal posebne instrumente, ki jih ima kot odbor na voljo, kot so vprašanja za ustni odgovor in kratke resolucije, s katerimi je opozoril na različna vprašanja, ki zadevajo državljane, ali je posredoval vprašanja in resolucije v obravnavo na plenarnem zasedanju Parlamenta, na primer resolucije o hipotekarni zakonodaji in tveganih finančnih instrumentih v Španiji ali o največji koristi otroka v Evropi;

Q.	ker so bile peticije državljanov v letu 2015 obravnavane hitreje in učinkoviteje, poleg tega se je tudi skrajšal čas pošiljanja dopisov vlagateljem peticij, za kar se je izjemno prizadeval sekretariat;

ker vlagatelji peticij dejavno prispevajo k delovanju odbora, saj njegovim članom zagotavljajo dodatne informacije iz prve roke, pa tudi Komisiji in prisotnim predstavnikom držav članic; ker vlagatelji peticij s sodelovanjem v razpravah in vlaganjem peticij s podrobnejšimi informacijami prispevajo k vzpostavitvi tekočega in konstruktivnega dialoga s poslanci Evropskega parlamenta in z Evropsko komisijo; ker se je v letu 2015 posvetovanj Odbora za peticije udeležilo in v njih sodelovalo 191 vlagateljev peticij; ker se ta številka morda zdi razmeroma majhna, vendar je treba opozoriti, da se seje Odbora za peticije prenašajo, kar vlagateljem peticij omogoča, da razpravam sledijo neposredno, tako v realnem času kot pozneje prek video prenosa po internetu;

ker je bila sprejeta posebna metoda za obravnavo peticij na temo dobrobiti otrok, 17. septembra 2015 pa je bila na to temo ustanovljena posebna delovna skupina, pri čemer je bila Eleonora Evi izvoljena za njeno predsednico; poudarja, da morajo imeti delovne skupine jasen mandat, da bi zagotovile oprijemljive rezultate in preprečile neupravičene zamude pri obravnavi peticij;

ker vložitev peticije pogosto sovpada z vložitvijo pritožbe na Evropsko komisijo, s čimer se lahko sproži postopek za ugotavljanje kršitev; ker je Evropski parlament leta 2015 Komisijo s peticijami in vprašanji opozoril na pomanjkljivosti, kar zadeva način izvajanja in uveljavljanja nekaterih zakonov EU v posameznih državah članicah;

ker je zaradi teh peticij prišlo do pritožb na področju varstva okolja; ker je Komisija Finski poslala uradni opomin glede prenosa direktive o dostopu javnosti do informacij o okolju; ker je Komisija v petih drugih primerih na področju okolja vzpostavila dvostranske dialoge z državami članicami, ki jih je to zadevalo; ker so bili primeri povezani s plinom iz skrilavca, upravljanjem volkov, nepravilno uporabo direktive o strateški okoljski presoji in skladnostjo nacionalne zakonodaje z zahtevami direktive o dostopu javnosti do informacij o okolju;

V.	ker so peticije državljanov zadevale tudi področje pravosodja in pravosodnega sodelovanja, pri čemer je Komisija v enem primeru na podlagi peticije vzpostavila dvostranski dialog z državo članico glede omejitev spremembe imena po poroki;

W.	ker je Komisija z različnimi državami članicami na podlagi več peticij sprožila več dvostranskih pogovorov o davkih na nepremičnine in lokalnem stanovanjskem davku, ki ga plačujejo študenti;

ker namerava Komisija okrepiti izvajanje zakonodaje EU na podlagi prenosa in stalnega spremljanja skladnosti nacionalne zakonodaje; ker je Komisija napovedala, da bo sprejela ustrezne ukrepe, vključno z novimi primeri v okviru sistema EU Pilot in postopki za ugotavljanje kršitev, ko bo zaznala morebitne kršitve zakonodaje EU;

Y.	ker se z vključitvijo Evropskega parlamenta v te postopke izvaja dodatni nadzor preiskovalnega dela pristojnih institucij EU; ker se obravnavanje nobene peticije ne bi smelo zaključiti v času preiskovalnega dela Komisije;

ker Komisija v letnih poročilih o spremljanju uporabe prava Evropske unije objavi ukrepe, povezane s kršitvami prava Unije, ter v obliki sporočil za javnost objavi informacije o postopkih za ugotavljanje kršitev; ker je mogoče do teh sklepov o kršitvah dostopati v zbirki podatkov Komisije na spletni strani europa.eu; ker bi podrobnejše informacije Komisije o primerih, povezanih s peticijami, v njenih nastopih v Odboru za peticije prispevale k večji preglednosti in tesnejšemu sodelovanju med Komisijo in Parlamentom;

AA.

ker glavne teme, na katere opozarjajo vlagatelji peticij, zajemajo široko paleto vprašanj, kot so varstvo okolja (zlasti čiščenje odpadnih voda, ravnanje z odpadki, upravljanje povodja, iskanje in črpanje plina ali ogljikovodikov), kršitve pravic potrošnikov, delovanje pravosodja (zlasti pravic skrbništva nad mladoletnimi), temeljne pravice (zlasti pravice otrok, invalidov in manjšin), prost pretok ljudi, diskriminacija, priseljevanje, zaposlovanje in dobrobit živali;

AB.

ker spletni portal Odbora za peticije, ki je bil vzpostavljen ob koncu leta 2014, deluje, vendar še ni dokončno oblikovan; ker se želi na omenjenem portalu državljanom in prebivalcem EU zagotoviti elektronsko orodje za vlaganje peticij in stalno spremljanje njihove obravnave ter elektronsko podpisovanje lastnih peticij in podporo drugim vlagateljem peticij na teme, ki jih zanimajo; ker so bile tudi leta 2015 pomanjkljivosti pri delovanju nekaterih osnovnih funkcij, na primer iskalnikov, kar je do nedavnega ogrožalo vlogo portala kot interaktivnega prostora za izmenjave med državljani; ker je bila ta težava končno odpravljena;

AC.	ker je namen portala izboljšati preglednost in interaktivnost postopka obravnave peticij ter upravno učinkovitost v korist vlagateljev, poslancev in širše javnosti; ker je izvedba druge faze projekta namenjena predvsem izboljšanju administrativne obravnave peticij;

AD.

ker so zaporedne zamude v poznejših fazah projekta ustvarile dodatno delovno obremenitev v sekretariatu Odbora za peticije, ker je treba ustrezne datoteke v različne podatkovne zbirke vnesti ročno; ker nekatere peticije še vedno niso bile vnešene in so bile doslej na portal vključene zgolj peticije, prejete v letu 2013, 2014 in 2015, trenutno pa poteka delo za vnos peticij, prejetih leta 2016;

AE.	ker so bile odpravljene nekatere pomanjkljivosti, natančneje pri funkciji iskanja in obravnavi zaupnosti vlagatelja, in ker v skladu z načrtom za drugo polovico leta 2016 potekajo prizadevanja za odpravo obstoječih vrzeli in izboljšanje prepoznavnosti te storitve med državljani;

AF.	ker dopustnost peticij temelji na merilih iz člena 227 PDEU; ker pojem področja dejavnosti Unije zajema bistveno več kot le dejavnosti z dolgega seznama pristojnosti; ker je lahko odločitev o nedopustnosti predmet sodne presoje, če se ne utemelji ustrezno v skladu s temi merili;

AG.

ker so za zagotovitev pravilnega izvajanja zakonodaje EU v državah članicah v prvi vrsti pristojna nacionalna sodišča; ker je v zvezi s tem postopek predhodnega odločanja Sodišča Evropskih skupnosti za nacionalna sodišča koristno orodje; ker se ta postopek v nekaterih državah članicah malo oziroma sploh ne uporablja; ker ta primarna odgovornost nikakor ne izključuje bolj proaktivne vloge Komisije kot varuhinje Pogodb pri zagotavljanju skladnosti s pravom EU; ker so peticije alternativno in neodvisno sredstvo za preiskave in preverjanje skladnosti z zakonodajo EU, zato se ta dva alternativna postopka ne bi smela medsebojno izključevati;

AH.

ker bi morala biti evropska državljanska pobuda pomembno orodje, ki državljanom omogoča neposredno sodelovanje v procesu oblikovanja politik EU, in je treba izkoristiti ves njen potencial, pri tem pa zagotoviti, da bodo državljani v celoti in pravočasno obveščeni o zadevah, ki so v pristojnosti EU in držav članic; ker bi bilo treba državljane bolje obveščati o glavnih razlikah med evropsko državljansko pobudo in pravico do peticije; ker je Parlament zlasti odgovoren za to, da bo ta instrument zares uspešen; ker so organizacije, ki vlagajo evropske državljanske pobude, na javni predstavitvi 22. februarja 2015 na splošno menile, da je treba za doseganje boljših rezultatov na področju udejstvovanja državljanov odpraviti administrativne ovire;

AI.

ker Odbor za peticije meni, da je treba po več kot treh letih po začetku uporabe Uredbe (EU) št. 211/2011 (veljati je začela 1. aprila 2012) oceniti njeno izvajanje, da bi odkrili morebitne pomanjkljivosti in predlagali ustrezne konkretne rešitve za hiter pregled ter s tem izboljšali njeno izvajanje;

AJ.

ker je bil leta 2015 zaradi obsega dela Odbora za peticije opravljen samo en obisk za ugotavljanje dejstev v zvezi s preiskavo peticij, ki so bile obravnavane v letu 2015; ker je obisk za ugotavljanje dejstev v Združenem kraljestvu 5. in 6. novembra 2015 v zvezi z vprašanjem posvojitve brez soglasja staršev članom delegacije omogočil boljše razumevanje razmer, saj so lahko o problemu razpravljali s predstavniki različnih institucij Združenega kraljestva, ki sodelujejo pri njegovem reševanju;

AK.	ker so navedeni obiski posebna pravica odbora in bistveni del njegovega dela, ki vključuje stike z vlagatelji peticij in organi v zadevnih državah članicah; ker člani teh delegacij enakopravno sodelujejo v vseh dejavnostih, tudi pri pripravi končnega poročila;

AL.

ker ima Odbor za peticije pristojnosti tudi v zvezi z delovanjem urada evropskega varuha za človekove pravice, ki preiskuje pritožbe državljanov in prebivalcev EU v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi v institucijah in organih EU, o tem pa na osnovi varuhovega poročila pripravi tudi svoje letno poročilo;

AM.	ker je varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly 26. maja 2015 predsedniku Evropskega parlamenta Martinu Schulzu predstavila letno poročilo za leto 2014, 23. junija 2015 pa je svoje poročilo predstavila na seji Odbora za peticije, ki je pristojen za odnose z njeno institucijo;

AN.

ker je Odbor Evropskega parlamenta za peticije član Evropske mreže varuhov človekovih pravic, ki vključuje nacionalne in regionalne varuhe človekovih pravic, odbore za peticije in podobne organe držav članic Evropske unije, držav kandidatk za članstvo v EU in drugih držav evropskega gospodarskega prostora in/ali schengenskega območja; ker je Odbor za peticije polnopravni član te mreže, ki jo trenutno sestavlja 94 uradov v 36 državah;

AO.	ker se vse peticije preučijo in obravnavajo temeljito, vsak vlagatelj pa mora prejeti odgovor v razumnem roku; ker je treba vse vlagatelje obvestiti o razlogih za zaključek peticije;

AP.	ker bi morali imeti vsi vlagatelji peticij možnost, da svoje zadeve neposredno predstavijo Odboru za peticije;

poudarja, da mora pravica do peticije okrepiti zmožnost odzivanja Evropskega parlamenta in prispevati k reševanju težav, povezanih predvsem s prenosom in izvajanjem zakonodaje EU, saj peticije, ki temeljijo na področjih delovanaja EU in izpolnjujejo merila dopustnosti koristen vir informacij za ugotavljanje morebitnih kršitev pri izvajanju zakonodaje EU; poziva Komisijo, naj v večji meri uporablja svoja pooblastila pri zagotavljanju učinkovitega izvajanja zakonodaje EU, na primer s hitrejšo uporabo postopka za ugotavljanje kršitev iz členov 258 in 260 PDEU;

poudarja, da Odbor za peticije z delom, ki ga opravlja, prisluhne težavam državljanov in jih pomaga reševati; meni, da lahko peticije prispevajo k boljši oceni učinka zakonodaje EU na vsakdanje življenje ljudi, saj deluje kot most med državljani in institucijami;

poudarja, da ima Odbor za peticije priložnost, da vzpostavlja iskren in koristen dialog z državljani ter da tesneje poveže institucije EU in njene državljane, kar je izjemen izziv; ugotavlja, da bi moral s tem prispevati k spodbujanju participativne demokracije; meni, da je za uresničitev tega namena bistveno, da se zagotovi ustrezen odziv na peticije, tako v časovnem smislu kot z vidika kakovosti odgovorov;

želi opomniti, da je treba spoštovati enako in sorazmerno zastopanost narodnosti vlagateljev v javnih razpravah v odboru; meni, da bi bilo treba spodbujati ustrezno in pravično zastopanost vseh držav članic v javnih razpravah odbora, s čimer bi okrepili njegovo evropsko razsežnost; poudarja, da mora Odbor za peticije vse peticije obravnavati kot enako pomembne in objektivno; poudarja tudi, da peticije v zvezi z volilno kampanjo v posamezni državi članici ne smejo biti obravnavane po nujnem postopku;

poudarja, da so peticije pomembne tudi za zakonodajni postopek, saj omogočajo ugotavljanje obstoječih vrzeli in pomanjkljivosti pri prenosu zakonodaje Unije in drugim odborom Evropskega parlamenta prinašajo koristne in neposredne informacije za oblikovanje zakonodaje na njihovih področjih; pozdravlja večje sodelovanje Odbora za peticije z drugimi parlamentarnimi odbori ter večjo prisotnost zadev, povezanih s peticijami, na plenarnih zasedanjih; meni, da za peticije ni pristojen samo Odbor za peticije, temveč bi morali na tem področju delovati vsi odbori Evropskega parlamenta; pozdravlja namero o vzpostavitvi neformalne mreže za peticije v Parlamentu, v katero bi bili vključeni predstavniki vseh parlamentarnih odborov, da bi zagotovili neprekinjeno in učinkovito usklajevanje pri delu v zvezi s peticijami; meni, da mora mreža omogočiti boljše razumevanje vloge peticij v okviru parlamentarnega dela ter krepiti sodelovanje med odbori pri vprašanjih, na katera opozarjajo vlagatelji peticij; poziva vse pristojne parlamentarne odbore, naj se ustrezno posvetijo peticijam, ki so jim bile posredovane, in naj si ustrezno prizadevajo, da bi prispevali informacije, potrebne za pravilno obravnavo peticij;

priznava, da ima tudi Evropski parlament bistveno politično vlogo pri izvrševanju ukrepov Komisije, saj nadzoruje letna poročila o spremljanju izvajanja prava EU in sprejema ustrezne parlamentarne resolucije; poziva Komisijo, naj upošteva resolucije Parlamenta, ki jih je vložil odbor PETI in v katerih opozarja na nekatere vrzeli pri uporabi in izvajanju zakonodaje EU na podlagi peticij, poziva pa jo tudi, naj sprejme ustrezne ukrepe in Parlamentu poroča o nadaljnjih ukrepih, ki jih bo sprejela; poziva Svet in Parlament, naj sprejmeta posebne ukrepe v zvezi s sprejetjem Uredbe (EU) …/… [postopek 2013/0140(COD)] o izvzetju mušice Drosophile melanogaster iz veterinarskih pregledov na zunanjih mejnih prehodih EU, kot so predlagali dobitniki Nobelove nagrade (profesorji biokemije) v peticiji št. 1358/2011;

je zadovoljen, da se je v letu 2015 skrajšal čas obravnave peticij, vendar meni, da je treba sekretariatu Odbora za peticije nujno dodeliti več tehničnih sredstev in več osebja, da bi zagotovili skrbno in kakovostno obravnavo peticij v še krajšem času; poziva k digitalizaciji obravnave peticij, zlasti z uvedbo novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, da se zagotovi učinkovita in pravočasna obravnava ter čim boljša uporaba kadrovskih virov, ki so na voljo, obenem pa je treba ohraniti pravico državljanov, da peticije pošiljajo po navadni pošti;

še vedno meni, da je treba zlasti zagotoviti, da vlagatelji prejmejo skrbno obrazložitev v zvezi z odločitvami o nedopustnosti ali zaključku njihovih peticij zaradi neutemeljenosti;

pozdravlja prizadevanja in sodelovanje Komisije v postopku obravnave peticij ter na nove peticije, ki jih posreduje Parlament, odgovarja v najkrajšem možnem času; ugotavlja, da so odgovori Komisije večinoma podrobni in zajemajo peticije, ki so v njeni pristojnosti; vendar opozarja, da Komisija v odgovorih na peticije, v zvezi s katerimi je zaprošena za pregled zaradi spremembe statusa ali okvira peticij, pogosto ne doda novih informacij; obžaluje primere, ko se Komisija osredotoča predvsem na postopkovne vidike in ne posega v bistvo vprašanja; želi opomniti Komisijo, da se lahko peticije, v katerih vlagatelji opozarjajo na morebitne kršitve zakonodaje EU, zaključijo šele po ustrezni analizi; pozdravlja prizadevanja Komisije da na seje Odbora za peticije pošilja na splošno pristojne uradnike, saj je kakovost splošne obravnave peticij večja, če na razpravah Komisijo zastopajo najvišji uradniki; obžaluje, da se Komisija v odgovorih, ki jih poda na sejah odborov, na splošno omejuje na vsebino uradnega odgovora, ki ga pošlje odboru, in ne prispeva novih ali relevantnih informacij, s katerimi bi omogočila rešitev obravnavanih vprašanj; ugotavlja, da se pisni odgovori resno upoštevajo, kot tudi pojasnitve, podane na ustnih razpravah Odbora za peticije;

10.

meni, da bi morala Komisija kot varuhinja Pogodb, zlasti na področju okoljske politike, storiti več kot le formalno pregledati skladnost postopka ter se bolj osredotočiti na samo vsebino glavne teme; želi opomniti na previdnostno načelo in temeljni duh okoljske zakonodaje EU, namreč preprečiti nepopravljivo škodo na ekološko občutljivih območjih, in poziva Komisijo, naj sprejme ustrezen pristop za uporabo svojih pooblastil in pristojnosti na predhodni podlagi;

11.

se ne strinja s čedalje pogostejšo razlago Komisije v zvezi z 27. letnim poročilom Parlamenta o spremljanju uporabe prava Evropske unije (2009), na podlagi katere naj bi lahko zaključila zadeve, za katere še ni bil sprejet uradni ukrep za sprožitev postopka za ugotavljanje kršitev, ali prekinila tekoče postopke za ugotavljanje kršitev v zadevah pred nacionalnimi sodišči; ponovno potrjuje prvotni duh omenjenega poročila, v katerem Parlament od Komisije zahteva, da pospeši prizadevanja za zagotovitev doslednega izvajanja zakonodaje EU v okviru svojih zmogljivosti, in sicer z uporabo mehanizmov za ugotavljanje kršitev neodvisno od tekočih sodnih postopkov na nacionalni ravni;

12.

v prihodnje bo dosledneje skrbel za zagotovitev, da bo Komisija Parlamentu redno poročala o napredovanju postopkov za ugotavljanje kršitev, ki so bili sproženi zoper posamezne države članice, da bi olajšali sodelovanje in omogočili obveščanje vlagateljev peticij o napredovanju obravnave v zgodnji fazi;

13.

meni, da bi morala Komisija zaradi preglednosti, v duhu lojalnega sodelovanja med različnimi institucijami EU in v skladu z okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo Parlamentu na podlagi zahteve posredovati povzetek posameznih primerov, povezanih s postopki EU Pilot, če bo to potrebno; opozarja na predhodne zahteve Odbora za peticije za omogočanje dostopa do sistema EU Pilot in dokumentov o postopkih za ugotavljanje kršitev, saj so peticije pogosto povod za začetek takih postopkov; ponovno poziva Komisijo, naj Odbor za peticije obvešča o poteku postopkov za ugotavljanje kršitev, ki so neposredno povezani s peticijami; priznava, da je treba zagotoviti čim večjo preglednost pri objavi informacij v zvezi s postopki v okviru Pilot EU in postopki za ugotavljanje kršitev, ki so že zaključeni;

14.

meni, da je treba pravočasno zagotoviti Parlamentu ustrezne informacije glede postopkov za ugotavljanje kršitev, pridobljene v okviru preiskav v zvezi s peticijami, in še posebej na zahtevo Odbora za peticije;

15.

meni, da je bistveno okrepiti sodelovanje z nacionalnimi parlamenti in njihovimi pristojnimi odbori ter vladami držav članic, predvsem za zagotovitev, da bodo ustrezni in pristojni organi peticijo obravnavali; ponovno poziva k vzpostavitvi strukturiranega dialoga z državami članicami v obliki rednih srečanj z ustreznimi odbori nacionalnih parlamentov; pozdravlja udeležbo delegacije odbora za peticije nemškega Bundestaga na seji Odbora za peticije 4. maja 2015; upa, da bo lahko takšen dialog prispeval k tesnemu sodelovanju pri iskanju učinkovitih rešitev v zadevah, ki so predmet številnih peticij, kot so peticije o nemškem družinskem sodišču (Jugendamt); spodbuja predstavnike držav članic ter ustreznih lokalnih in/ali regionalnih organov k udeležbi na sejah Odbora za peticije; ponovno poudarja, da se morajo sej in predstavitev Odbora za peticije udeležiti predstavniki Sveta in Komisije;

16.

priznava vpliv učinkovite uporabe prava EU na krepitev verodostojnosti institucij EU; želi opomniti, da je pravica do peticije, zagotovljena z Lizbonsko pogodbo, pomemben element evropskega državljanstva in resničen mehanizem za spremljanje uporabe prava EU in ugotavljanje morebitnih vrzeli pri njegovem izvajanju; poziva Odbor za peticije, naj vzpostavi redna srečanja z nacionalnimi odbori za peticije, da se krepi seznanjenost o skrbeh evropskih državljanov v EU in v državah članicah ter da se z boljšo pripravo evropske zakonodaje in njenega izvajanja dodatno krepijo njihove pravice;

17.

ponavlja poziv iz svoje resolucije z dne 11. marca 2014 o dejavnostih Odbora za peticije v letu 2013 (1) k vzpostavitvi okrepljenega strukturiranega dialoga z državami članicami, in sicer s pripravo rednih sej s člani nacionalnih odborov za peticije ali drugih pristojnih organov; poziva države članice, naj upoštevajo priporočila iz poročila misije za ugotavljanje dejstev in dialogov;

18.

izraža zadovoljstvo, ker je leta 2015 191 državljanov svoje peticije neposredno predstavilo Odboru za peticije; opozarja na možnost uporabe videokonferenc ali drugih sredstev, ki bi vlagateljem peticij omogočili dejavno udeležbo pri delu Odbora za peticije, tudi kadar ne morejo biti fizično navzoči, in to spodbuja;

19.

ugotavlja, da Evropska komisija restriktivno in ozko razlaga člen 51(1) Listine EU o temeljnih pravicah, ki med drugim določa, da se Listina uporablja za države članice samo, ko izvajajo pravo Unije; ugotavlja, da člen 51(2) Listine določa, da Listina „ne razširja področja uporabe prava Unije preko pristojnosti Unije“; želi opomniti, da pričakovanja državljanov pogosto presegajo Listino, ter poziva Komisijo, naj razmisli o novem pristopu, ki bo bolj v skladu s temi pričakovanji; poziva k širši razlagi področja uporabe Listine in k ponovni oceni pomembnosti tega člena v prihodnjih revizijah Listine in Pogodb; poudarja, da državam članicam nič ne preprečuje, da bi določbe Listine dosledno izvajale v svojih nacionalnih zakonodajah, s čimer bi zagotovile varstvo temeljnih pravic svojih državljanov vzporedno z izvajanjem prava Unije, in jih želi opomniti, da jih zavezujejo tudi druge mednarodne obveznosti;

20.

obžaluje, da vlagatelji peticij še vedno niso ustrezno obveščeni o razlogih, zakaj se peticije označijo za nedopustne;

21.

obžaluje, da Komisija restriktivno in ozko razlaga člen 51(1) Listine EU o temeljnih pravicah, ki določa, da se „določbe te listine […] uporabljajo za institucije, organe, urade in agencije Unije ob spoštovanju načela subsidiarnosti, za države članice pa samo, ko izvajajo pravo Unije“; opozarja, da pričakovanja državljanov zaradi člena 51 Listine pogosto presegajo to, kar pravne določbe te listine dejansko omogočajo, in so pogosto neizpolnjena, prav zaradi te ozke in restriktirvne razlage; poziva Komisijo, naj sprejme nov pristop, bolj prilagojen navedenim pričakovanjem;

22.

obžaluje, da državljani Poljske in Združenega kraljestva še vedno niso zaščiteni z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

23.

poudarja, da sta bili januarja 2015 dve poslanki imenovani za predstavniški članici Odbora za peticije v okviru Konvencije OZN o pravicah invalidov ter sta se 27. in 28. avgusta 2015 v Ženevi udeležili obravnave predhodnega poročila EU in odbora OZN za pravice invalidov; opozarja na pomembno neprekinjeno delo, ki ga Odbor za peticije opravlja v okviru izvajanja Konvencije OZN o pravicah invalidov; ustrezno upošteva, da je bilo leto 2015 zelo pomembno, saj je organ Združenih narodov prvič pregledal izvajanje obveznosti na področju človekovih pravic v EU; izraža zadovoljstvo, da je imel odbor Združenih narodov priložnost prisluhniti vsem podrobnostim o nalogah varstva Odbora za peticije; poudarja, da je začel Odbor za peticije v postopek obravnave peticij vključevati sklepne ugotovitve Odbora Združenih narodov za pravice invalidov (2); izraža zadovoljstvo, da je javna predstavitev „Protection of the rights of people with disabilities, from the perspective of petitions received“ (Varstvo pravic invalidov z vidika prejetih peticij), ki jo je 15. oktobra 2015 organiziral Odbor za peticije, dosegla visoko stopnjo dostopnosti; opozarja na pomen zaključkov raziskave, ki jo je naročil tematski oddelek C Evropskega parlamenta, z naslovom „The Protection Role of the Committee on Petitions in the Context of the Implementation of the UN Convention on the Rights of Persons with Disabilities“ (Vloga varstva pravic Odbora za peticije v okviru izvajanja Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov); meni, da mora Odbor za peticije še naprej organizirati dogodke v zvezi s peticijami na področju invalidnosti; poziva k povečanju zmogljivosti Odbora za peticije in njegovega sekretariata, da bi lahko odbor ustrezno izpolnjeval svojo funkcijo varstva; poziva k imenovanju pooblaščenega uradnika, ki bo pristojen za obravnavo vprašanj, povezanih z invalidnostjo; ugotavlja, da si je odbor v letu 2015 bistveno prizadeval za nadaljnje ukrepanje na področju invalidnosti v zvezi s posebnimi temami, kot je na primer ratifikacija Marakeške pogodbe, odprava blokade direktive o preprečevanju diskriminacije, oprostitev carinskih dajatev za nekatere izdelke, namenjene spodbujanju izobraževanja, znanosti ali kulture med invalidi ali družinskimi negovalci;

24.

poziva, naj se na ravni EU čim prej ratificira Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja, ne glede na spor o pristojnosti pred Sodiščem Evropske unije; opozarja, da je odbor OZN za pravice invalidov v svojih sklepnih ugotovitvah septembra 2015 opozoril na nekatere pomanjkljivosti v EU v zvezi z doslednim izvajanjem konvencije o pravicah invalidov; ugotavlja, da mora EU čim prej sprejeti evropski akt o dostopnosti v dopolnjeni različici, da bi zajel učinkovite in dostopne mehanizme za izvrševanje in pritožbe; ugotavlja tudi, da je treba ločiti vloge Komisije, tako da se jo izloči iz okvira za neodvisno spremljanje, s čimer bi zagotovili, da bodo v tem okviru na voljo ustrezna sredstva za izvajanje njegovih funkcij;

25.

poudarja, da so teme peticij, na katere opozarjajo državljani, raznolike, saj zadevajo na primer temeljne pravice, otroško skrbstvo, pravice invalidov, pravice pripadnikov manjšin, pravice otrok, notranji trg, okoljsko pravo, delovna razmerja, migracijsko politiko, trgovinske sporazume, javno zdravstvo, promet, pravice živali in diskriminacijo;

26.

obžaluje, da je Komisija v odgovorih na peticije o različnih vidikih dobrobiti živali uporabila zelo restriktiven pristop k razlagi svojih pristojnosti v skladu s členom 13 PDEU; poziva Komisijo, naj ponovno razmisli o svojem sedanjem pristopu in dodatno prouči svojo pravno podlago, da bi prispevala k zagotovitvi boljšega varstva pravic živali na celotnem ozemlju EU;

27.

poudarja, da so peticije v zvezi s pravicami otrok posebej občutljivega značaja, saj zahtevajo takojšen in ustrezen odziv na pomisleke vlagateljev peticij, obenem pa je treba upoštevati otrokove koristi, in sicer z obiski za ugotavljanje dejstev, ki jih lahko Odbor za peticije izvede v okviru obravnave peticij;

28.

meni, da so javne predstavitve zelo pomemben način za temeljitejšo obravnavo težav, na katera opozarjajo vlagatelji peticij in ki sodijo na področja dejavnosti EU, pa tudi splošnih vidikov delovanja EU in s tem povezanih glavnih pomanjkljivosti; želi opozoriti na javne predstavitve z dne 26. februarja 2015 v Odboru za ustavne zadeve o evropski državljanski pobudi, 23. junija 2015 o pravici do peticije, 15. oktobra 2015 o varstvu pravic invalidov, 11. maja 2015 na skupni seji treh drugih odborov o evropski državljanski pobudi „Ustavimo vivisekcijo“; meni, da je bila koristna tudi delavnica o čezmejnih posvojitvah, ki je potekala 1. decembra 2015 skupaj z Odborom za pravne zadeve;

29.

meni, da je evropska državljanska pobuda nova politična pravica državljanov in ustrezno orodje za oblikovanje političnega programa v okviru participativne demokracije v Evropski uniji, ki državljanom omogoča, da neposredno in aktivno sodelujejo v projektih in postopkih, ki jih zadevajo, potencial državljanske pobude je treba nedvomno v celoti izkoristiti in bistveno okrepiti, da bi dosegli čim boljše rezultate in čim večje število državljanov Unije spodbudili, naj sodelujejo pri nadaljnjem razvoju evropskega procesa povezovanja; prav tako meni, da mora biti eden od prednostnih ciljev EU okrepiti varstvo temeljnih pravic, demokratično legitimnost in preglednost delovanja njenih institucij; opozarja Komisijo, da je treba spremljati izvajanje vseh priporočil iz resolucije Evropskega parlamenta z dne 28. oktobra 2015 o evropski državljanski pobudi (3), da bi zagotovili učinkovito izvajanje pravice do podaje evropske državljanske pobude; ponavlja svojo zavezo, da bo proaktivno sodeloval v javnih predstavitvah za uspešne evropske državljanske pobude; se zavezuje, da bo dal na institucionalni ravni prednost učinkovitosti v participativnem postopku in zagotavljanju ustreznega nadaljnjega zakonodajnega ukrepanja;

30.

obžaluje, da je po mnenju Komisije še prezgodaj za revizijo Uredbe (EU) št. 211/2011, ki se je začela uporabljati pred več kot tremi leti 1. aprila 2012; meni, da je treba temeljito oceniti njeno izvajanje, da bi odpravili vse ugotovljene pomanjkljivosti in predlagali možne rešitve v zvezi s čimprejšnjo revizijo, pri čemer je treba zagotoviti, da bodo postopki in zahtevani pogoji za državljansko pobudo dejansko jasni, preprosti, zlahka uporabni in sorazmerni; pozdravlja poročilo Komisije z dne 31. marca 2015 o evropski državljanski pobudi in sklep evropskega varuha človekovih pravic št. OI/9/2013/TN ter Komisijo poziva, naj pri reviziji tega instrumenta zagotovi, da bo evropska državljanska pobuda za Unijo dejansko koristna v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah ter da bodo sprejeti vsi ustrezni pravni ukrepi za zagotovitev ustreznih nadaljnjih ukrepov, kadar se šteje, da je evropska državljanska pobuda uspešno zaključena; poziva Komisijo, naj glede na različne ugotovljene pomanjkljivosti čim prej predstavi predlog spremembe Uredbe (EU) št. 211/2011;

31.

glede na prejete peticije opozarja na svojo resolucijo z dne 8. oktobra 2015 o hipotekarni zakonodaji in tveganih finančnih instrumentih v Španiji (4), v kateri je Parlament navedel vrsto priporočil za pravilno izvajanje zakonodaje EU na področju hipotekarnega prava in boja proti bančnim goljufijam; poziva Komisijo, naj natančno spremlja izvajanje Direktive 2014/17/EU o hipotekarnih kreditih in Direktive 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v vseh državah članicah in širi najboljšo prakso za izboljšanje varstva državljanov s finančnimi težavami;

32.

izraža zaskrbljenost zaradi dokazov o pomanjkljivosti pri zagotavljanju ustreznega dostopa do sodnega varstva v nekaterih državah članicah, ki je posledica obravnave peticij; meni, da je to bistveno vprašanje, ki ga je treba čim prej rešiti, da bi zagotovili ustrezno demokratično delovanje Unije in uveljavljanje temeljnih pravic državljanov in prebivalcev; meni, da bi morala Unija dajati zgled z uporabo stebra Aarhuške konvencije o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah;

33.

opozarja na svojo resolucijo z dne 21. januarja 2016 o dejavnostih Odbora za peticije v letu 2014 (5) in na svojo resolucijo z dne 25. februarja 2016 o letnem poročilu o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2014 (6);

34.

pozdravlja dejstvo, da je število obiskov za ugotavljanje dejstev ponovno običajno, in pričakuje, da bo Odbor za peticije v prihodnjih letih to pravico v celoti izkoristil vse do konca zakonodajnega obdobja; poudarja, da so pomembni delovni dokumenti, pripravljeni po vsakem obisku, vključno s posebnimi priporočili, ter poziva ustrezne organe, ki jih morajo ustrezno upoštevati; meni, da je treba redno ocenjevati raven upoštevanja teh priporočil;

35.

poudarja, da je Odbor za peticije v letu 2015 vlagateljem peticij omogočil uporabo spletnega portala, prek katerega se lahko registrirajo, vložijo peticijo, naložijo spremne dokumente in podprejo peticije, ki so že označene za dopustne; poudarja, da so bili na navedenem portalu odpravljeni zaostanki, saj so bile nanj naložene peticije, prejete v letih 2013, 2014 in 2015; pozdravlja nove funkcije za iskanje, podporo peticijam in zagotavljanje zaupnosti podatkov vlagateljev, ki so bile prenovljene in izboljšane;

36.

želi opomniti, da je treba še vedno sprejeti ukrepe za dokončanje preostalih faz projekta na spletnem portalu za vlaganje peticij, ki bodo omogočile, da bodo vlagatelji prejemali informacije v realnem času o stopnji obravnave njihovih peticij in samodejna obvestila o spremembah postopka, denimo o nedopustnosti peticij, odgovore Komisije ali podatek o vključitvi njihovih peticij na dnevni red sej odborov in povezavo do spletnega prenosa, ter tako razpolagali z jasnimi informacijami, ki mu jih neposredno pošlje tajništvo Odbora za peticije; poudarja, da je spletni portal ključni vir informacij za državljane EU, zato mora zagotavljati informacije o poteku obravnave peticij;

37.

opozarja, da je bila sprejeta Uredba (EU) št. 910/2014 o elektronski identifikaciji in skrbniških storitvah za elektronske transakcije na notranjem trgu; poziva Odbor za peticije in vse institucije Evropske unije, naj sprejmejo dokumente, opremljene z elektronskimi podpisi, iz vseh 28 držav članic;

38.

poudarja, da ima mreža SOLVIT za reševanje težav med državami članicami pomembno vlogo in bi bilo treba temeljito razviti njen celotni potencial v sodelovanju z državami članicami in njihovimi nacionalnimi centri SOLVIT, ki so odvisni od nacionalnih uprav, ter poziva, naj se tej mreži dodeli več sredstev in se opravi bolj sistematična analiza težav, ugotovljenih prek nje, saj prispeva k oblikovanju dejanske slike nepravilnosti na enotnem trgu;

39.

poziva Združeno kraljestvo, naj upošteva priporočila, zapisana v poročilu o misiji za ugotavljanje dejstev v Londonu dne 5. in 6. novembra 2015, ki ga je ta odbor sprejel 19. aprila 2016;

40.

poudarja pomen sodelovanja z evropskim varuhom človekovih pravic ter sodelovanja Evropskega parlamenta v mreži varuhov človekovih pravic; izraža pohvalo za dobre odnose v institucionalnem okviru med evropskim varuhom človekovih pravic in Odborom za peticije; pozdravlja prizadevanja varuhinje človekovih pravic za izboljšanje dobrega upravljanja EU, še posebej pa ceni njene redne prispevke k delu Odbora za peticije v celem letu;

41.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic, njihovim odborom za peticije ter nacionalnim varuhom človekovih pravic oziroma podobnim pristojnim organom.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0204.

(2) Sprejeto na štirinajstem zasedanju odbora OZN (od 17. avgusta do 4. septembra 2015); glej: http://tbinternet.ohchr.org/_layouts/treatybodyexternal/Download.aspx?symbolno=CRPD%2fC%2fEU%2fCO%2f1&Lang=en

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0382.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0347.

(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0021.

(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0062.

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/142

P8_TA(2016)0513

Mednarodni letalski sporazumi

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2016 o mednarodnih letalskih sporazumih (2016/2961(RSP))

(2018/C 238/16)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 8. marca 2016 o pooblastitvi Komisije za začetek pogajanj z Japonsko in Kitajsko o sporazumih o varnosti v letalstvu,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. junija 2016 o pooblastitvi Komisije za začetek pogajanj o sporazumih o zračnem prometu na ravni EU z Združenjem držav jugovzhodne Azije (ASEAN), Turčijo, Katarjem in Združenimi arabskimi emirati,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. septembra 2012 z naslovom Zunanja letalska politika EU – reševanje prihodnjih izzivov (COM(2012)0556),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. decembra 2015 z naslovom Letalska strategija za Evropo (COM(2015)0598),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2015 o letalstvu (1),

—	ob upoštevanju Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo (2) (v nadaljnjem besedilu: okvirni sporazum), predvsem točk od 23 do 29, Priloge II in Priloge III,

—	ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije, zlasti sodbe z dne 24. junija 2014 v zadevi Mauritius (C-658/11) in sodbe z dne 14. junija 2016 v zadevi Tanzanija (C-263/14),

—	ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 12. marca 2014 med Evropskim parlamentom in Svetom o pošiljanju tajnih podatkov Sveta o zadevah, ki niso s področja skupne zunanje in varnostne politike, Evropskemu parlamentu in njihovi obdelavi s strani Evropskega parlamenta (3),

—	ob upoštevanju sklepa predsedstva Evropskega parlamenta z dne 15. aprila 2013 o pravilniku o obdelavi zaupnih podatkov v Evropskem parlamentu,

—

ob upoštevanju praktičnih dogovorov o zagotavljanju informacij o mednarodnih pogajanjih o letalstvu, vključno z dostopom do zaupnih informacij, o katerih sta se v obliki izmenjave pisem z dne 19. januarja 2016 in 18. marca 2016 sporazumela predsednik Odbora Evropskega parlamenta za promet in turizem in komisarka za promet,

—	ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 218,

—	ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o mednarodnih letalskih sporazumih (O-000128/2016 – B8-1807/2016),

—	ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.	ker je Komisija v letalski strategiji za Evropo predlagala začetek pogajanj o varnosti v civilnem letalstvu z Japonsko in Kitajsko ter o sporazumih o zračnem prometu na ravni EU s Kitajsko, Turčijo, Mehiko, šestimi državami članicami Sveta za sodelovanje v Zalivu, Armenijo in ASEAN;

B.	ker je Svet pooblastil Komisijo, da začne pogajanja o sporazumih o varnosti v letalstvu s Kitajsko in Japonsko ter pogajanja o sporazumih o zračnem prometu na ravni EU z ASEAN, Turčijo, Katarjem in Združenimi arabskimi emirati;

C.	ker je za sklenitev mednarodnih sporazumov na področjih, za katera velja redni zakonodajni postopek, potrebna odobritev Parlamenta;

D.	ker se ob pogajanjih Komisije o sporazumih med Unijo in tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami „Evropski parlament […] v vseh fazah postopka nemudoma in izčrpno obvesti“(člen 218(10) PDEU);

E.	ker bi moral okvirni sporazum zagotavljati, da se pristojnosti in posebne pravice institucij izvajajo čim bolj učinkovito in pregledno;

F.	ker se je Komisija v okvirnem sporazumu obvezala, da bo spoštovala načelo enake obravnave Parlamenta in Sveta v zvezi z zakonodajnimi in proračunskimi zadevami, zlasti glede dostopa do zasedanj in posredovanja prispevkov ali drugih informacij;

poudarja, da mora Parlament, če naj ob koncu pogajanj sprejme odločitev o odobritvi, spremljati proces že od začetka; meni, da je tudi v interesu drugih institucij, da se vsi pomisleki, dovolj pomembni, da bi lahko postavili pod vprašaj pripravljenost Parlamenta za odobritev, opredelijo in obravnavajo že v zgodnji fazi;

opominja, da okvirni sporazum posebej določa, da je treba Evropski parlament od vsega začetka redno in po potrebi zaupno obveščati o vseh podrobnostih postopka v teku v vseh fazah pogajanj;

pričakuje od Komisije, da bo pristojnemu odboru Parlamenta dala na voljo informacije o tem, da namerava predlagati začetek pogajanj o sklenitvi in spremembi mednarodnih sporazumov o zračnem prometu; pričakuje od Komisije, da bo s Svetom in pogajalskimi partnericami uredila dostop poslancev Evropskega parlamenta do vseh ustreznih dokumentov, vključno s pogajalskimi smernicami in konsolidiranimi besedili, sočasno in enakopravno s Svetom;

opozarja, da je treba zgoraj navedene informacije v skladu s členom 24 okvirnega sporazuma posredovati Parlamentu takó, da lahko ta po potrebi poda svoje mnenje; odločno poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča, kako je bilo njegovo mnenje upoštevano;

opozarja, da morata Svet in Komisija v skladu s členom 218(10) PDEU Parlament nemudoma in izčrpno obveščati o vseh fazah postopka;

priznava, da je Parlament dolžan zagotoviti popolno zaupnost občutljivih informacij o pogajanjih v teku, ki jih prejme;

opozarja, da poslovnik Parlamentu dopušča, da na plenarnem zasedanju „na podlagi poročila pristojnega odbora […] sprejme priporočila in zahteva, da se upoštevajo pred sklenitvijo mednarodnega sporazuma“ (člen 108(4));

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0394.

(2) UL L 304, 20.11.2010, str. 47.

(3) UL C 95, 1.4.2014, str. 1.

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/144

P8_TA(2016)0482

Okvirni sporazum med EU in Alžirijo o splošnih načelih za sodelovanje Alžirije v programih Unije ***

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ljudsko demokratično republiko Alžirijo na drugi strani o okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Ljudsko demokratično republiko Alžirijo o splošnih načelih za sodelovanje Ljudske demokratične republike Alžirije v programih Unije (16152/2014 – C8-0152/2015 – 2014/0195(NLE))

(Odobritev)

(2018/C 238/17)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (16152/2014),

—

ob upoštevanju osnutka protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ljudsko demokratično republiko Alžirijo na drugi strani o okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Ljudsko demokratično republiko Alžirijo o splošnih načelih za sodelovanje Ljudske demokratične republike Alžirije v programih Unije (16150/2014),

—	ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 212, točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0152/2015),

—	ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

—	ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A8-0367/2016),

odobri sklenitev protokola;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Ljudske demokratične republike Alžirije.

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/145

P8_TA(2016)0483

Severovzhodni Atlantik: globokomorski staleži in ribolov v mednarodnih vodah ***II

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2016 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi posebnih pogojev za ribolov globokomorskih staležev v severovzhodnem Atlantiku in določb o ribolovu v mednarodnih vodah severovzhodnega Atlantika ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2347/2002 (11625/1/2016 – C8-0427/2016 – 2012/0179(COD))

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

(2018/C 238/18)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (11625/1/2016 – C8-0427/2016),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 13. februarja 2013 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Komisije (COM(2016)0667),

—	ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi (2) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0371),

—	ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 76 Poslovnika,

—	ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za ribištvo (A8-0369/2016),

odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 133, 9.5.2013, str. 41.

(2) Sprejeta besedila, 10.12.2013, P7_TA(2013)0539.

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/146

P8_TA(2016)0484

Splošna revizija Poslovnika Parlamenta

Sklep Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2016 o splošni reviziji Poslovnika Parlamenta (2016/2114(REG)) (*1)

(2018/C 238/19)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 226 in 227 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenj Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za pravne zadeve (A8-0344/2016),

se odloči spremeniti Poslovnik, kot sledi;

poudarja, da so pri spremembah Poslovnika dosledno upoštevane določbe Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (1);

poziva generalnega sekretarja, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da se bodo informacijski sistemi Parlamenta nemudoma prilagodili revidiranemu Poslovniku in da se bodo oblikovala ustrezna elektronska orodja, med drugim za spremljanje pisnih vprašanj drugim institucijam Unije;

se odloči iz Poslovnika črtati člen 106(4), takoj ko bo regulativni postopek s pregledom umaknjen iz vse veljavne zakonodaje, in poziva, naj ustrezne službe temu členu medtem dodajo opombo, ki bo opozarjala na bodoče črtanje;

poziva konferenco predsednikov, naj pregleda kodeks ravnanja pri pogajanjih v rednem zakonodajnem postopku, da ga uskladi s členi 73 do 73d, sprejetimi na podlagi tega sklepa;

opozarja, da je treba priloge k Poslovniku preurediti, da bodo vsebovale samo besedila, ki imajo enako pravno veljavo in za katere velja enaka večina v postopku kot za sam Poslovnik, in Prilogo VI, ki sicer določa drugačen postopek in drugačno večino za sprejetje, čeprav vsebuje izvedbene ukrepe Poslovnika; prosi, naj se druge obstoječe priloge in vsa dodatna besedila, ki bi lahko bila pomembna za delo poslancev, prerazporedijo v zbirko, ki bo priložena Poslovniku;

poudarja, da bodo spremembe tega Poslovnika začele veljati prvi dan delnega zasedanja po njihovem sprejetju, razen:

(a)	sprememb člena 212(1) in (2) o sestavi medparlamentarnih delegacij, ki bo začel za obstoječe delegacije veljati ob začetku prvega delnega zasedanja po novih volitvah v Evropski parlament, ki bodo leta 2019;

(b)	sprememb člena 199 o sestavi odborov in črtanja člena 200 o namestnikih, ki bo za obstoječe delegacije začel veljati ob začetku prvega delnega zasedanja po novih volitvah v Evropski parlament, ki bodo leta 2019;

poleg tega poudarja, da bodo sedanji pogoji za imenovanje članov preiskovalnih in posebnih odborov veljali do začetka prvega delnega zasedanja po novih volitvah v Evropski parlament, ki bodo leta 2019, brez poseganja v spremembe člena 196, člena 197(1) in člena 198(3);

poziva k razmisleku o nadaljnji reviziji Poslovnika glede notranjih proračunskih postopkov;

sklene, da morajo poslanci izjavo o finančnih interesih prilagoditi, da bo upoštevala spremembe člena 4 Priloge I k Poslovniku, najpozneje šest mesecev po datumu začetka veljavnosti teh sprememb; zahteva, da predsedstvo in generalni sekretar v treh mesecih od datuma začetka veljavnosti sprejmeta ustrezne ukrepe, s katerimi bodo poslanci lahko izjavo prilagodili; sklene, da bodo izjave, predložene na podlagi določb Poslovnika, ki veljajo na dan sprejetja tega sklepa, ostale veljavne šest mesecev od navedenega datuma začetka veljavnosti; poleg tega sklene, da se bodo te določbe uporabljale tudi za poslance, ki nastopijo mandat v tem obdobju;

10.

izraža nezadovoljstvo, da so na spletišču Parlamenta predstavljeni statistični podatki o obrazložitvah glasovanj, govorih na plenarnem zasedanju, parlamentarnih vprašanjih, predlogih sprememb in predlogih resolucij, saj vlada vtis, da na platformah, kot je MEPRanking, dokazujejo, kateri poslanci naj bi bili „aktivni“; poziva svoje predsedstvo, naj ne posreduje več golih številčnih statističnih podatkov ter naj za potrjevanje „aktivnosti“ poslancev poišče primernejša merila;

11.

poziva Odbor za ustavne zadeve, naj pregleda člen 168a o novih opredelitvah pragov ter leto po začetku veljavnosti tega člena pregleda uporabo teh pragov za določene člene;

12.

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji v vednost.

Sprememba 1

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 2

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 2	Člen 2
Neodvisni mandat	Neodvisni mandat
Poslanci Evropskega parlamenta svoj mandat izvršujejo neodvisno. Pri tem niso vezani na nobena navodila in njihov mandat ni vezan.	V skladu s členom 6(1) Akta z dne 20. septembra 1976 ter členoma 2(1) in 3(1) Statuta poslancev Evropskega parlamenta poslanci svoj mandat izvršujejo svobodno in neodvisno, pri tem pa niso vezani na nobena navodila in njihov mandat ni vezan.

Sprememba 2

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 3

Sprememba 3

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 4

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 4

Trajanje mandata poslancev

1. Mandat poslancu začne in preneha v skladu z Aktom z dne 20. septembra 1976. Preneha tudi v primeru smrti ali odstopa.

1. Mandat poslancu začne in preneha v skladu s členoma 5 in 13 Akta z dne 20. septembra 1976.

2. Poslanec opravlja svojo funkcijo do začetka prve seje Parlamenta po volitvah.

3. Poslanec v odstopu obvesti predsednika o svojem odstopu in dnevu, ko naj bi začel veljati, kar pa ne sme biti kasneje kot tri mesece po obvestilu. Obvestilo se sestavi v obliki uradnega zapisnika ob navzočnosti generalnega sekretarja ali njegovega predstavnika, ki ga skupaj s poslancem podpiše in nemudoma posreduje pristojnemu odboru, ta pa ga uvrsti na dnevni red svoje prve seje po prejemu dokumenta.

Če pristojni odbor meni, da odstop ni v skladu s črko in duhom Akta z dne 20. septembra 1976, o tem obvesti Parlament , da ta lahko odloči , ali naj potrdi sprostitev sedeža .

Če pristojni odbor meni, da je odstop v skladu z Aktom z dne 20. septembra 1976, se razglasi sprostitev sedeža, ki velja od dne , ki ga poslanec v odstopu navede v uradnem zapisniku , predsednik pa o tem obvesti Parlament .

V nasprotnem primeru se potrdi sprostitev sedeža, ki velja od dneva, ki ga je poslanec v odstopu navedel v uradnem zapisniku. Parlament o tem ne glasuje .

Če pristojni odbor meni , da odstop ni v skladu z Aktom z dne 20 septembra 1976 . , Parlamentu predlaga, naj ne razglasi sprostitve sedeža .

Za nekatere izjemne primere je bil uveden poenostavljen postopek, predvsem kadar eno ali več delnih zasedanj poteka med dnevom, ko začne odstop veljati, in prvo sejo pristojnega odbora in kadar zato, ker sprostitev sedeža ni bila potrjena, politična skupina, ki ji poslanec v odstopu pripada, na teh delnih zasedanjih ne more najti nadomestnega poslanca. Po tem postopku je poročevalec pristojnega odbora, ki so mu omenjeni primeri zaupani, pooblaščen, da nemudoma preuči vsak pravilno sporočen odstop in zadevo v primeru, ko bi bila zamuda pri obravnavnavanju obvestila škodljiva, preda predsedniku odbora s prošnjo, da v skladu z odstavkom 3:

—	bodisi v imenu odbora obvesti predsednika Parlamenta, da se lahko potrdi sprostitev sedeža;

—	bodisi skliče izredno sejo odbora, da se preučijo vse posebne težave, ki jih je ugotovil poročevalec.

3a. Kadar pristojni odbor nima načrtovane seje pred naslednjim delnim zasedanjem, poročevalec pristojnega odbora takoj preuči vsak pravilno sporočen odstop. Kadar bi z zamudo pri obravnavanju obvestila nastala škoda, poročevalec zadevo preda predsedniku odbora z zahtevo, naj v skladu z odstavkom 3:

—	v imenu odbora obvesti predsednika Parlamenta, da se lahko razglasi sprostitev sedeža, ali

—	skliče izredno zasedanje odbora, da se preučijo posamezne težave, ki jih je ugotovil poročevalec;

4. Če pristojni organ države članice predsednika obvesti o prenehanju mandata poslanca Evropskega parlamenta na podlagi določb zakonodaje te države članice zaradi nezdružljivosti v smislu člena 7(3) Akta z dne 20. septembra 1976 ali odvzema mandata na podlagi člena 13(3) tega akta, predsednik obvesti Parlament, da je mandat prenehal na dan , ki ga je sporočila država članica, slednjo pa pozove, naj nemudoma zapolni prosti sedež .

4. Kadar bodisi pristojni organi držav članic ali Unije bodisi zadevni poslanec obvestijo predsednika o imenovanju ali izvolitvi na funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 7(1) ali (2) Akta z dne 20. septembra 1976 , predsednik o tem obvesti Parlament, ta pa razglasi , da je prosti sedež na voljo od dneva nezdružljivosti .

Kadar pristojni organi držav članic ali Unije ali zadevni poslanec obvesti predsednika o imenovanju ali izvolitvi na funkcijo , ki ni združljiva s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 7( 1) ali (2 ) Akta z dne 20. septembra 1976, predsednik obvesti Parlament, ta pa potrdi sprostitev sedeža .

Kadar pristojni organi države članice predsednika obvestijo o prenehanju mandata poslanca Evropskega parlamenta bodisi zaradi dodatne nezdružljivosti , ugotovljene na podlagi zakonodaje te države članice v skladu s členom 7( 3 ) Akta z dne 20. Septembra 1976, bodisi zaradi razrešitve poslanca v skladu s členom 13(3) navedenega akta, predsednik obvesti Parlament, da je mandat tega poslanca prenehal na dan, ki ga je sporočila država članica. Kadar se datum ne sporoči, se za dan prenehanja mandata šteje datum obvestila te države članice.

5. Organi držav članic ali Unije predsednika obvestijo o vseh nalogah, ki jih nameravajo dodeliti poslancu. Predsednik vprašanje združljivosti predlagane naloge s črko in duhom Akta z dne 20. septembra 1976 naslovi na pristojni odbor. O sklepih tega odbora obvesti Parlament, poslanca in pristojne organe.

5. Kadar organi držav članic ali Unije predsednika obvestijo o vseh nalogah, ki jih nameravajo dodeliti poslancu, predsednik vprašanje združljivosti predlagane naloge z Aktom z dne 20. septembra 1976 naslovi na pristojni odbor. O sklepih tega odbora obvesti Parlament, poslanca in pristojne organe.

6. Za dan prenehanja mandata in dan začetka veljavnosti sprostitve sedeža se šteje:

—	v primeru odstopa: dan, ko Parlament potrdi sprostitev sedeža v skladu z obvestilom o odstopu;

—	v primeru imenovanja ali izvolitve na funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 7(1) ali (2) Akta z dne 20. septembra 1976: dan, ki so ga sporočili pristojni organi držav članic ali Unije ali zadevni poslanec.

7. Ko Parlament potrdi , da obstaja prost sedež, o tem obvesti državo članico in jo pozove, naj ga nemudoma zapolni.

7. Ko Parlament potrdi sprostitev sedeža, predsednik o tem obvesti državo članico in jo pozove, naj ga nemudoma zapolni.

8. Vsi spori v zvezi z veljavnostjo imenovanja poslanca, čigar mandat je bil že preverjen, se posredujejo pristojnemu odboru, ki Parlamentu poroča nemudoma in najpozneje do začetka naslednjega delnega zasedanja.

9. Kadar kaže, da sprejetje ali prenehanje mandata temelji na netočnosti ali neveljavnem soglasju, si Parlament pridržuje pravico, da obravnavano imenovanje razglasi za neveljavno oziroma zavrne potrditev sprostitve sedeža.

9. Kadar kaže, da sprejetje ali prenehanje mandata temelji na netočnosti ali neveljavnem soglasju, lahko Parlament obravnavano imenovanje razglasi za neveljavno oziroma zavrne potrditev sprostitve sedeža.

Sprememba 4

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 5

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 5	Člen 5
Privilegiji in imunitete	Privilegiji in imunitete
1. Poslanci uživajo privilegije in imunitete v skladu s Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropske unije.	1. Poslanci uživajo privilegije in imunitete , ki veljajo zanje na podlagi Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije.
2. Parlamentarna imuniteta ni osebni privilegij poslanca, temveč je jamstvo neodvisnosti Parlamenta kot celote in njegovih poslancev.	2. Parlament pri izvajanju svojih pooblastil v zvezi s privilegiji in imunitetami ohranja integriteto kot demokratična zakonodajna skupščina in zagotavlja neodvisnost poslancev pri opravljanju njihovih nalog. Parlamentarna imuniteta ni osebni privilegij poslanca, temveč je jamstvo neodvisnosti Parlamenta kot celote in njegovih poslancev.
3. Takoj ko je predsednik Parlamenta obveščen o izvolitvi poslancev, jim izda prepustnice , s katerimi se lahko prosto gibajo po državah članicah.	3. Evropska unija poslancu na zahtevo in po odobritvi predsednika Parlamenta izda prepustnico Evropske unije , s katero se lahko prosto giba po državah članicah in drugih državah, ki jo priznavajo kot veljavno potno listino .
	3a. Za opravljanje svojih nalog imajo vsi poslanci pravico dejavno sodelovati pri delu odborov Parlamenta in delegacij v skladu z določbami tega poslovnika.
4. Poslanci imajo pravico do vpogleda v spise, ki jih hranijo Parlament ali odbori, razen v osebne spise in račune, v katere je vpogled dovoljen le poslancem, na katere se nanašajo. Izjeme k temu pravilu o ravnanju z dokumenti, do katerih se javnosti lahko zavrne dostop v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, so določene v Prilogi VII k temu poslovniku .	4. Poslanci imajo pravico do vpogleda v spise, ki jih hranijo Parlament ali odbori, razen v osebne spise in račune, v katere je vpogled dovoljen le poslancem, na katere se nanašajo. Izjeme k temu pravilu o ravnanju z dokumenti, do katerih se javnosti lahko zavrne dostop v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, so določene v členu 210a .
	S soglasjem predsedstva se lahko poslancu z utemeljenim sklepom zavrne vpogled v dokument Parlamenta, če predsedstvo po zaslišanju poslanca meni, da lahko vpogled na nesprejemljiv način škoduje institucionalnim interesom Parlamenta ali javnemu interesu in da poslanec želi vpogled iz zasebnih ali osebnih razlogov. Poslanec lahko zoper takšno odločitev v roku enega meseca po njenem posredovanju vloži pisno pritožbo. Pisne pritožbe so dopustne, če so obrazložene. Parlament o pritožbi odloči brez razprave na zasedanju, ki sledi njeni vložitvi.

Sprememba 5

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 6

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 6

Odvzem imunitete

1. Parlament pri izvajanju svojih pooblastil v zvezi s privilegiji in imunitetami ohranja integriteto kot demokratična zakonodajna skupščina in zagotoviti neodvisnost poslancev pri opravljanju njihovih nalog. Vsaka zahteva za odvzem imunitete se oceni v skladu s členi 7, 8 in 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter v skladu z načeli iz tega člena.

1. Vsaka zahteva za odvzem imunitete se oceni v skladu s členi 7, 8 in 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter v skladu z načeli iz člena 5(2) .

2. Kadar mora poslanec nastopiti kot priča ali izvedenec, ni treba zahtevati odvzema imunitete, pod pogojem, da:

—	poslancu ne bo treba nastopiti na dan ali ob času, ki bi mu onemogočil ali otežil opravljanje njegovih parlamentarnih obveznosti, oziroma da bo lahko izjavo posredoval v pisni ali drugačni obliki, ki mu ne otežuje izpolnjevanja njegovih parlamentarnih obveznosti; ter

—	poslancu ne bo treba nastopiti na dan ali ob času, ki bi mu onemogočil ali otežil opravljanje njegovih parlamentarnih obveznosti, oziroma da bo lahko izjavo posredoval v pisni ali drugačni obliki, ki mu ne otežuje izpolnjevanja njegovih parlamentarnih obveznosti; ter

—	poslancu ni treba pričati o informacijah, ki jih je pridobil zaupno pri izvrševanju svojega mandata in se mu jih ne zdi primerno razkriti.

—	poslancu ni treba pričati o informacijah, ki jih je pridobil zaupno pri izvrševanju svojega mandata in se mu jih ne zdi primerno razkriti.

Sprememba 6

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 7

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 7	Člen 7
Zaščita privilegijev in imunitete	Zaščita privilegijev in imunitete
1. V primerih, ko se domneva, da so organi države članice kršili privilegije in imuniteto poslanca ali nekdanjega poslanca, se lahko v skladu s členom 9(1) vloži zahteva za sklep Parlamenta, da se ugotovi, ali je dejansko prišlo do kršitve teh privilegijev in imunitete.	1. V primerih, ko se domneva, da so ali bodo organi države članice kršili privilegije in imuniteto poslanca ali nekdanjega poslanca, se lahko v skladu s členom 9(1) vloži zahteva za sklep Parlamenta, da se ugotovi, ali je prišlo ali pa verjetno bo prišlo do kršitve teh privilegijev in imunitete.
2. Zahteva za zaščito privilegijev in imunitete se lahko vloži zlasti, če se meni, da okoliščine predstavljajo upravno ali drugačno omejitev prostega gibanja poslancev do kraja zasedanja Parlamenta ali nazaj ali mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri izvajanju svojih dolžnosti, ali da sodijo v okvir člena 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije.	2. Zahteva za zaščito privilegijev in imunitete se lahko vloži zlasti, če se meni, da bi okoliščine predstavljale upravno ali drugačno omejitev prostega gibanja poslancev do kraja zasedanja Parlamenta ali nazaj ali mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri izvajanju svojih dolžnosti, ali da bi sodile v okvir člena 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije.
3. Zahteva za zaščito privilegijev in imunitete poslanca ni dopustna, če je bila v zvezi z istim sodnim postopkom že prejeta zahteva za odvzem ali zaščito imunitete omenjenega poslanca, ne glede na to, ali je bil takrat sprejet sklep.	3. Zahteva za zaščito privilegijev in imunitete poslanca ni dopustna, če je bila v zvezi z istimi dejstvi že prejeta zahteva za odvzem ali zaščito imunitete omenjenega poslanca, ne glede na to, ali je bil takrat sprejet sklep.
4. Zahteva za zaščito privilegijev in imunitete poslanca se ne obravnava več, če je v zvezi z istim sodnim postopkom prejeta zahteva za odvzem imunitete tega poslanca.	4. Zahteva za zaščito privilegijev in imunitete poslanca se ne obravnava več, če je v zvezi z istimi dejstvi prejeta zahteva za odvzem imunitete tega poslanca.
5. V primerih, v katerih je bila sprejeta odločitev, da se privilegiji in imuniteta poslanca ne zaščitijo, lahko poslanec ob predložitvi novih dokazov vloži zahtevo za ponovno obravnavo. Zahteva za ponovno obravnavo ni dopustna, če je bil zoper odločitev začet postopek po členu 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali če predsednik meni, da novi predloženi dokazi niso dovolj utemeljeni za ponovno obravnavo.	5. V primerih, v katerih je bila sprejeta odločitev, da se privilegiji in imuniteta poslanca ne zaščitijo, lahko poslanec s predložitvijo novih dokazov v skladu s členom 9(1) izjemoma vloži zahtevo za ponovno obravnavo. Zahteva za ponovno obravnavo ni dopustna, če je bil zoper odločitev začet postopek po členu 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali če predsednik meni, da novi predloženi dokazi niso dovolj utemeljeni za ponovno obravnavo.

Sprememba 7

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 9

Sprememba 8

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 10

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 10	črtano
Izvajanje Statuta poslancev
Parlament sprejme Statut poslancev Evropskega parlamenta in njegove spremembe na osnovi priporočila pristojnega odbora. Smiselno se uporablja člen 150(1). Za uporabo teh pravil je odgovorno predsedstvo, ki na osnovi letnega proračuna sprejema odločitve o finančnih sredstvih.

Spremembi 9 in 314

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 11

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 11

Finančni interesi poslancev, pravila ravnanja , obvezni register za preglednost in dostop do Parlamenta

Finančni interesi poslancev in pravila ravnanja

1. Parlament določi pravila preglednosti finančnih interesov poslancev v obliki kodeksa ravnanja, ki se sprejme z večino vseh poslancev v skladu s členom 232 Pogodbe o delovanju Evropske unije in se priloži temu poslovniku1 (1).

1. Parlament določi pravila preglednosti finančnih interesov poslancev v obliki kodeksa ravnanja, ki se sprejme z večino vseh poslancev in priloži temu poslovniku (1).

Pravila ravnanja nikakor ne vplivajo na poslanca ali ga omejujejo pri izvrševanju njegovega mandata ali s tem povezanih političnih ali drugih dejavnosti.

Pravila ravnanja sicer ne vplivajo na poslanca ali ga omejujejo pri izvrševanju njegovega mandata ali s tem povezanih političnih ali drugih dejavnosti.

1a. Poslanci bi se morali sistematično omejiti na sestanke samo s tistimi zastopniki interesov, ki so registrirani v registru za preglednost (1a) .

2. Ravnanje poslancev izhaja iz medsebojnega spoštovanja, temelji na vrednotah in načelih, določenih v temeljnih besedilih Evropske unije , ohranja dostojanstvo Parlamenta in ne sme ogroziti poteka parlamentarnega dela kakor tudi ne miru v vseh parlamentarnih stavbah. Poslanci ravnajo v skladu s pravili Parlamenta o ravnanju z zaupnimi informacijami.

2. Ravnanje poslancev izhaja iz medsebojnega spoštovanja, temelji na vrednotah in načelih, določenih v Pogodbah in zlasti v Listini o temeljnih pravicah , in ohranja dostojanstvo Parlamenta . Poleg tega ne ogroža poteka parlamentarnega dela , vzdrževanja varnosti in reda v parlamentarnih stavbah ali delovanja opreme Parlamenta.

Poslanci se v parlamentarnih razpravah vzdržijo žaljivega, rasističnega ali ksenofobičnega govorjenja ali vedenja in s tem v zvezi ne razvijajo transparentov.

Poslanci ravnajo v skladu s pravili Parlamenta o ravnanju z zaupnimi informacijami.

Nespoštovanje teh elementov in pravil lahko pripelje do uporabe ukrepov v skladu s členi 165, 166 in 167.

3. Uporaba tega člena nikakor ne vpliva na živahnost parlamentarnih razprav ali svobodo govora poslancev.

3. Uporaba tega člena ne vpliva drugače na živahnost parlamentarnih razprav ali svobodo govora poslancev.

Temelji na polnem spoštovanju pristojnosti poslancev, kakor so določene v primarni zakonodaji in statutu, ki se uporablja zanje.

Temelji na načelu preglednosti in zagotavlja, da so poslanci seznanjeni z vsemi določbe s tega področja ter obveščeni o svojih pravicah in dolžnostih.

3a. Kadar oseba, ki jo zaposluje poslanec ali druga oseba, ki ji je poslanec omogočil dostop do prostorov ali opreme Parlamenta, ne spoštuje pravil ravnanja, določenih v odstavku 2, se lahko poslancu po potrebi naložijo kazni, opredeljene v členu 166.

4. Kvestorji na začetku vsakega parlamentarnega obdobja določijo najvišje število pomočnikov, ki jih vsak poslanec lahko prijavi (prijavljeni pomočniki) .

4. Kvestorji določijo najvišje število pomočnikov, ki jih vsak poslanec lahko prijavi.

5. Dolgoročne izkaznice za vstop se na odgovornost kvestorjev izdajo osebam, ki niso del institucij Unije. Veljavnost teh izkaznic je največ eno leto in jo je mogoče podaljšati. Pravila glede uporabe teh izkaznic določi predsedstvo.

Te izkaznice se lahko izdajo:

—	osebam, ki so vpisane v register za preglednost (2) ali ki zastopajo ali delajo za organizacije, vpisane v ta register, pri čemer ta vpis ne pomeni samodejne pravice do izkaznice;

—	osebam, ki želijo redno vstopati v prostore Parlamenta, vendar ne sodijo na področje uporabe Sporazuma o vzpostavitvi registra za preglednost (3) ;

—	lokalnim pomočnikom poslancev ter osebam, ki pomagajo članom Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij.

6. Osebe, ki se vpišejo v register za preglednost, v okviru svojih odnosov s Parlamentom upoštevajo:

—	pravila ravnanja, priložena sporazumu (4) ;

—	postopke in druge obveznosti, določene s sporazumom; ter

—	določbe tega člena in njegove izvedbene določbe.

7. Kvestorji določijo, v kolikšni meri se pravila ravnanja uporabljajo za osebe, ki kljub dolgoročni izkaznici za vstop ne sodijo na področje uporabe Sporazuma.

8. Izkaznica za vstop se odvzame na podlagi obrazloženega sklepa kvestorjev v naslednjih primerih:

—	imetnik je bil izbrisan iz registra za preglednost, razen če odvzemu nasprotujejo pomembni razlogi;

—	imetnik je kriv hude kršitve obveznosti iz odstavka 6.

9. Predsedstvo na predlog generalnega sekretarja sprejme potrebne ukrepe za izvedbo registra za preglednost v skladu z določbami sporazuma o vzpostavitvi tega registra.

Uporabo določb odstavkov od 5 do 8 ureja priloga (5) .

10. Pravila ravnanja ter pravice in privilegiji nekdanjih poslancev se določijo s sklepom predsedstva. Pri obravnavanju nekdanjih poslancev se ne dela razlik.

Sprememba 10

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 12

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 12	Člen 12
Notranje preiskave, ki jih opravi Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)	Notranje preiskave, ki jih opravi Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)
Skupna pravila, določena v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ki jih sestavljajo ukrepi, potrebni za nemoten potek preiskav urada, se uporabljajo v Parlamentu v skladu s sklepom Parlamenta, ki je priložen temu poslovniku (6).	Skupna pravila, določena v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ki jih sestavljajo ukrepi, potrebni za nemoten potek preiskav urada, se uporabljajo v Parlamentu v skladu s sklepom Parlamenta z dne 18. novembra 1999 o pogojih za izvajanje notranjih preiskav v zvezi s preprečevanjem goljufij , korupcije in kakršnega koli nezakonitega ravnanja, ki škoduje interesom Skupnosti .

Sprememba 11

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 13

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 13	Člen 13
Opazovalci	Opazovalci
1. Ob podpisu pogodbe o pristopu države k Evropski uniji lahko predsednik po prejetju soglasja konference predsednikov parlament države pristopnice povabi, da med svojimi poslanci imenuje toliko opazovalcev, kolikor je število sedežev, namenjenih tej državi v Evropskem parlamentu.	1. Ob podpisu pogodbe o pristopu države k Evropski uniji lahko predsednik po prejetju soglasja konference predsednikov parlament države pristopnice povabi, da med svojimi poslanci imenuje toliko opazovalcev, kolikor je število sedežev, namenjenih tej državi v Evropskem parlamentu.
2. Opazovalci se že pred začetkom veljavnosti pristopne pogodbe udeležujejo parlamentarnih postopkov in imajo pravico do besede v odborih in političnih skupinah. Nimajo pa pravice glasovati ali kandidirati za položaje v Parlamentu. Njihovo delovanje nima pravnega učinka na parlamentarne postopke.	2. Opazovalci se že pred začetkom veljavnosti pristopne pogodbe udeležujejo parlamentarnih postopkov in imajo pravico do besede v odborih in političnih skupinah. Nimajo pa pravice glasovati ali kandidirati za položaje v Parlamentu niti Parlamenta ne zastopajo navzven . Njihovo delovanje nima pravnega učinka na parlamentarne postopke.
3. Obravnavani so na enak način kot vsi drugi poslanci, kar zadeva uporabo zmogljivosti Parlamenta in povračilo stroškov, nastalih pri njihovem delu kot opazovalci.	3. Obravnavani so na enak način kot vsi drugi poslanci, kar zadeva uporabo zmogljivosti Parlamenta in povračilo potnih stroškov in dnevnic , nastalih pri njihovem delu kot opazovalci.

Sprememba 12

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 14

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 14	Člen 14
Poslanec, ki začasno predseduje	Poslanec, ki začasno predseduje
1. Do izvolitve predsednika predseduje seji iz člena 146(2) in vsem drugim sejam, katerih namen je izvolitev predsednika in predsedstva, odhajajoči predsednik, če to ni mogoče, eden izmed odhajajočih podpredsednikov po vrstnem redu, če to ni mogoče, pa poslanec z najdaljšim stažem.	1. Do izvolitve predsednika predseduje seji iz člena 146(2) in vsem drugim sejam, katerih namen je izvolitev predsednika in predsedstva, odhajajoči predsednik, če to ni mogoče, eden izmed odhajajočih podpredsednikov po vrstnem redu, če to ni mogoče, pa poslanec z najdaljšim stažem.
2. Med predsedovanjem poslanca, ki začasno predseduje seji v skladu z odstavkom 1, se lahko obravnavajo le zadeve, ki se nanašajo na izvolitev predsednika ali preverjanje veljavnosti mandatov poslancev.	2. Med predsedovanjem poslanca, ki začasno predseduje seji v skladu z odstavkom 1, se lahko obravnavajo le zadeve, ki se nanašajo na izvolitev predsednika ali preverjanje veljavnosti mandatov poslancev v skladu z drugim pododstavkom člena 3(2). Vse druge zadeve v zvezi s preverjanjem veljavnosti mandatov, ki se pojavijo med predsedovanjem tega poslanca, se predajo pristojnemu odboru .
Poslanec, ki začasno predseduje seji v skladu z odstavkom 1, izvršuje pooblastila predsednika iz drugega pododstavka člena 3(2). Vse druge zadeve v zvezi s preverjanjem veljavnosti mandatov poslancev, ki se pojavijo med predsedovanjem tega poslanca, se predajo odboru, pristojnemu za preverjanje veljavnosti mandatov poslancev.

Spremembi 13 in 383

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 15

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 15	Člen 15
Kandidature in splošne določbe	Kandidature in splošne določbe
1. Predsednik, podpredsedniki in kvestorji so izvoljeni s tajnim glasovanjem v skladu z določbami člena 182. Kandidature se predlagajo le s soglasjem kandidatov. Predlaga jih lahko le politična skupina ali najmanj štirideset poslancev. V primeru, da število kandidatur ne preseže števila razpoložljivih sedežev, so kandidati lahko izvoljeni s ploskanjem.	1. Predsednik, za njim pa podpredsedniki in kvestorji , je izvoljen s tajnim glasovanjem v skladu z določbami člena 182.
	Kandidature se predlagajo le s soglasjem kandidata, pri čemer jih lahko predlaga le politična skupina ali najmanj štirideset poslancev. Nove kandidature se lahko izročijo pred vsakim glasovanjem.
	Če število kandidatur ne preseže števila razpoložljivih sedežev, so kandidati izvoljeni s ploskanjem , razen če vsaj petina vseh poslancev Parlamenta zahteva tajno glasovanje .
	V primeru, da je treba pri enem glasovanju izvoliti več kot enega nosilca funkcije, je glasovnica veljavna, če je bila uporabljena več kot polovica razpoložljivih glasov.
Če je treba zamenjati enega samega podpredsednika in je kandidat samo en, se le-ta lahko izvoli s ploskanjem. Predsednik ima diskrecijsko pravico odločiti, ali se izvolitev izvede s ploskanjem ali s tajnim glasovanjem. Izvoljeni kandidat po prednostnem vrstnem redu zasede mesto podpredsednika, ki ga nadomesti.
2. Pri izvolitvi predsednika , podpredsednikov in kvestorjev je treba upoštevati potrebo po zagotovitvi celovite pravične zastopanosti držav članic in političnih usmeritev .	2. Ko se izvolijo predsednik , podpredsedniki in kvestorji, je treba upoštevati potrebo po zagotovitvi celovite pravične zastopanosti političnih stališč ter ravnovesja spolov in geografskega ravnovesja .

Sprememba 14

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 16

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 16	Člen 16
Izvolitev predsednika – otvoritveni nagovor	Izvolitev predsednika – otvoritveni nagovor
1. Najprej se izvoli predsednik. Pred vsakim glasovanjem se kandidature izročijo poslancu, ki začasno predseduje seji v skladu s členom 14, ki jih razglasi v Parlamentu. Če po treh glasovanjih nihče od kandidatov ne dobi absolutne večine oddanih glasov, je četrto glasovanje omejeno na tista dva poslanca, ki sta dosegla najvišje število glasov pri tretjem glasovanju. Če je izid glasovanja neodločen, se za izvoljenega razglasi starejši kandidat.	1. Kandidature za predsednika se izročijo poslancu, ki začasno predseduje seji v skladu s členom 14, ki jih razglasi v parlamentu. Če po treh glasovanjih nihče od kandidatov ne dobi absolutne večine oddanih glasov, je četrto glasovanje z odstopanjem od člena 15(1) omejeno na tista dva poslanca, ki sta dosegla najvišje število glasov pri tretjem glasovanju. Če je izid glasovanja neodločen, se za izvoljenega razglasi starejši kandidat.
2. Po izvolitvi predsednika poslanec, ki začasno predseduje seji v skladu s členom 14, sprosti predsedniški sedež. Samo izvoljeni predsednik ima lahko otvoritveni nagovor.	2. Po izvolitvi predsednika poslanec, ki začasno predseduje seji v skladu s členom 14, sprosti predsedniški sedež. Samo izvoljeni predsednik ima lahko otvoritveni nagovor.

Sprememba 15

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 17

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 17	Člen 17
Izvolitev podpredsednikov	Izvolitev podpredsednikov
1. Podpredsedniki so nato izvoljeni z eno samo glasovnico. Za izvoljene so po številčnem zaporedju glasov razglašeni tisti kandidati, vendar največ štirinajst, ki so pri prvem glasovanju dobili absolutno večino oddanih glasov. Če je število izvoljenih kandidatov manjše od števila razpoložljivih sedežev, se zaradi zapolnitve preostalih sedežev pod enakimi pogoji opravi drugo glasovanje. Če je potrebno še tretje glasovanje, za izvolitev na preostale sedeže zadostuje navadna večina. Če je izid glasovanja neodločen, se za izvoljene razglasijo najstarejši kandidati.	1. Podpredsedniki so nato izvoljeni z eno samo glasovnico. Za izvoljene so po številčnem zaporedju glasov razglašeni tisti kandidati, vendar največ štirinajst, ki so pri prvem glasovanju dobili absolutno večino oddanih glasov. Če je število izvoljenih kandidatov manjše od števila razpoložljivih sedežev, se zaradi zapolnitve preostalih sedežev pod enakimi pogoji opravi drugo glasovanje. Če je potrebno še tretje glasovanje, za izvolitev na preostale sedeže zadostuje navadna večina. Če je izid glasovanja neodločen, se za izvoljene razglasijo najstarejši kandidati.
Čeprav v tem členu, za razliko od člena 16(1), vlaganje novih kandidatur med posameznimi glasovanji za izvolitev podpredsednikov ni izrecno predvideno, pa je vseeno dovoljeno, saj mora Parlament kot suveren organ imeti možnost obravnave vseh morebitnih kandidatov, predvsem zato, ker bi bil brez take možnosti lahko moten potek volitev.
2. Ob upoštevanju določb člena 20(1) prednostni vrstni red podpredsednikov določa zaporedje, po katerem so bili izvoljeni, oziroma starost, če je izid neodločen.	2. Ob upoštevanju določb člena 20(1) prednostni vrstni red podpredsednikov določa zaporedje, po katerem so bili izvoljeni, oziroma starost, če je izid neodločen.
Kadar so podpredsedniki izvoljeni s ploskanjem, se prednostni vrstni red določi s tajnim glasovanjem.	Kadar so podpredsedniki izvoljeni s ploskanjem, se prednostni vrstni red določi s tajnim glasovanjem.

Sprememba 16

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 18

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 18	Člen 18
Izvolitev kvestorjev	Izvolitev kvestorjev
Po izvolitvi podpredsednikov Parlament izvoli pet kvestorjev.	Parlament po enakem postopku, ki se uporablja za izvolitev podpredsednikov, izvoli pet kvestorjev.
Kvestorji se izvolijo po enakem postopku kot podpredsedniki.

Sprememba 17

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 19

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 19	Člen 19
Trajanje mandata funkcionarjev	Trajanje mandata funkcionarjev
1. Mandat predsednika, podpredsednikov in kvestorjev traja dve leti in pol.	1. Mandat predsednika, podpredsednikov in kvestorjev traja dve leti in pol.
Če poslanec zamenja politično skupino, svoj sedež v predsedstvu ali kolegiju kvestorjev obdrži za preostanek svojega dve in polletnega mandata.	Če poslanec zamenja politično skupino, svoj sedež v predsedstvu ali kot kvestor obdrži za preostanek svojega dve in polletnega mandata.
2. Če se kateri od navedenih sedežev sprosti pred iztekom tega obdobja, novoizvoljeni poslanec svojo funkcijo opravlja le za preostali čas mandata svojega predhodnika.	2. Če se kateri od navedenih sedežev sprosti pred iztekom tega obdobja, novoizvoljeni poslanec svojo funkcijo opravlja le za preostali čas mandata svojega predhodnika.

Sprememba 18

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 20

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 20	Člen 20
Prosti sedeži	Prosti sedeži
1. Če je predsednika, podpredsednika ali kvestorja treba zamenjati, se njegov naslednik izvoli v skladu z zgoraj navedenimi pravili.	1. Če je predsednika, podpredsednika ali kvestorja treba zamenjati, se njegov naslednik izvoli v skladu z zgoraj navedenimi pravili.
Novoizvoljeni podpredsednik po prednostnem vrstnem redu zasede mesto svojega predhodnika.	Novoizvoljeni podpredsednik po prednostnem vrstnem redu zasede mesto svojega predhodnika.
2. Če se sprosti sedež predsednika, do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika opravlja prvi podpredsednik .	2. Če se sprosti sedež predsednika, do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika opravlja podpredsednik po prednostnem vrstnem redu .

Sprememba 19

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 22

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 22	Člen 22
Naloge predsednika	Naloge predsednika
1. Predsednik vodi delo Parlamenta in njegovih teles pod pogoji, določenimi v tem poslovniku . Predsednik ima vsa potrebna pooblastila za vodenje parlamentarnih postopkov in zagotavlja, da pravilno potekajo.	1. Predsednik vodi delo Parlamenta in njegovih teles v skladu s tem poslovnikom . Predsednik ima vsa potrebna pooblastila za vodenje parlamentarnih postopkov in zagotavlja, da pravilno potekajo.
To določbo je mogoče razlagati tako, da v njej navedene pristojnosti obsegajo tudi pravico prekiniti vlaganje nesorazmerno velikega števila predlogov, kot so vprašanja o pravilnosti postopka, postopkovni predlogi, obrazložitve glasovanja in zahteve za posamezno ali poimensko glasovanje oziroma glasovanje po delih, kadar bi ti po prepričanju predsednika lahko očitno povzročili in dejansko bi povzročili daljše in resno oviranje poteka parlamentarnih postopkov ali uveljavljanja pravic drugih poslancev
Med pristojnosti v skladu s to določbo spada tudi pooblastilo, da besedila predloži v glasovanje po drugačnem vrstnem redu, kot je bil določen v dokumentu, o katerem se glasuje. V skladu z določbami člena 174(7) lahko predsednik pred tem prosi za soglasje Parlamenta.
2. Predsednik odpre, prekine in zaključi seje; odloča o dopustnosti predlogov sprememb, vprašanjih Svetu in Komisiji ter skladnosti poročil s tem poslovnikom ; skrbi za spoštovanje tega poslovnika, vzdržuje red, daje besedo razpravljavcem, zaključuje razprave, daje zadeve na glasovanje in razglaša izide glasovanja; odborom posreduje vsa sporočila, ki jih zadevajo.	2. Predsednik odpre, prekine in zaključi seje; odloča o dopustnosti predlogov sprememb in drugih besedil , o katerih se glasuje, ter o dopustnosti parlamentarnih vprašanj ; skrbi za spoštovanje tega poslovnika, vzdržuje red, daje besedo razpravljavcem, zaključuje razprave, daje zadeve na glasovanje in razglaša izide glasovanja; odborom posreduje vsa sporočila, ki jih zadevajo.
3. V razpravi lahko predsednik govori le, da razpravo povzame ali poslance opomni na red. Če želi sodelovati v razpravi, mora predsedniško mesto zapustiti in se nanj vrniti šele po koncu razprave.	3. V razpravi lahko predsednik govori le, da razpravo povzame ali poslance opomni na red. Če želi sodelovati v razpravi, mora predsedniško mesto zapustiti in se nanj vrniti šele po koncu razprave.
4. Predsednik zastopa Parlament v mednarodnih odnosih, ob slavnostnih priložnostih in v upravnih, sodnih ali finančnih zadevah ter lahko ta pooblastila prenese na druge.	4. Predsednik zastopa Parlament v mednarodnih odnosih, ob slavnostnih priložnostih in v upravnih, sodnih ali finančnih zadevah ter lahko ta pooblastila prenese na druge.
	4a. Predsednik je odgovoren za varnost in nedotakljivost prostorov Evropskega parlamenta.

Sprememba 20

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 23

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 23	Člen 23
Naloge podpredsednikov	Naloge podpredsednikov
1. Če je predsednik odsoten oziroma ne more opravljati svojih nalog ali če v skladu s členom 22(3) želi sodelovati v razpravi, ga v skladu s členom 17(2) nadomešča eden od podpredsednikov.	1. Če je predsednik odsoten oziroma ne more opravljati svojih nalog ali če v skladu s členom 22(3) želi sodelovati v razpravi, ga v skladu s členom 17(2) nadomešča eden od podpredsednikov.
2. Podpredsedniki opravljajo tudi naloge, ki so jim dodeljene v skladu s členi 25, 27(3) in (5) ter 71(3).	2. Podpredsedniki opravljajo tudi naloge, ki so jim dodeljene v skladu s členi 25, 27(3) in (5) ter 71(3).
3. Predsednik lahko na podpredsednike prenese katero koli nalogo, na primer zastopanje Parlamenta na posebnih slovesnostih ali v določenih zadevah. Predsednik lahko podpredsednika med drugim pooblasti, da prevzame pristojnosti, dodeljene predsedniku v členu 130(2) in odstavku 3 Priloge II .	3. Predsednik lahko na podpredsednike prenese katero koli nalogo, na primer zastopanje Parlamenta na posebnih slovesnostih ali v določenih zadevah. Predsednik lahko podpredsednika med drugim pooblasti, da prevzame pristojnosti, dodeljene predsedniku v členih 129 in 130(2).

Sprememba 21

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 25

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 25	Člen 25
Naloge predsedstva	Naloge predsedstva
1. Predsedstvo opravlja naloge, določene s tem poslovnikom.	1. Predsedstvo opravlja naloge, določene s tem poslovnikom.
2. Predsedstvo sprejema finančne, organizacijske in upravne odločitve o zadevah, ki se nanašajo na notranjo organizacijo Parlamenta, njegovega sekretariata in teles.	2. Predsedstvo sprejema finančne, organizacijske in upravne odločitve o zadevah, ki se nanašajo na notranjo organizacijo Parlamenta, njegovega sekretariata in teles.
3. Finančne, organizacijske in upravne odločitve o zadevah, ki se nanašajo na poslance, sprejema predsedstvo na predlog generalnega sekretarja ali politične skupine.	3. Finančne, organizacijske in upravne odločitve o zadevah, ki se nanašajo na poslance, sprejema predsedstvo na predlog generalnega sekretarja ali politične skupine.
4. Predsedstvo odloča o zadevah, ki se nanašajo na vodenje sej.	4. Predsedstvo odloča o zadevah, ki se nanašajo na vodenje sej.
Pojem „vodenje sej“ vsebuje tudi ravnanje poslancev v vseh prostorih Parlamenta.
5. Predsedstvo sprejme ureditev iz člena 35, ki zadeva samostojne poslance.	5. Predsedstvo sprejme ureditev iz člena 35, ki zadeva samostojne poslance.
6. Predsedstvo sprejme kadrovski načrt generalnega sekretariata in akte v zvezi s pravnim in finančnim položajem uradnikov in drugih uslužbencev.	6. Predsedstvo sprejme kadrovski načrt generalnega sekretariata in akte v zvezi s pravnim in finančnim položajem uradnikov in drugih uslužbencev.
7. Predsedstvo pripravlja predhodni predlog načrta odhodkov Parlamenta.	7. Predsedstvo pripravlja predhodni predlog načrta odhodkov Parlamenta.
8. Predsedstvo sprejme smernice za kvestorje v skladu s členom 28 .	8. Predsedstvo sprejme smernice za kvestorje in lahko od njih zahteva, da opravljajo določene naloge .
9. Predsedstvo je telo, pristojno za dovolitev sej odborov izven običajnih krajev dela, predstavitev ter študijskih in raziskovalnih obiskov poslancev poročevalcev.	9. Predsedstvo je telo, pristojno za dovolitev sej ali misij odborov izven običajnih krajev dela, predstavitev ter študijskih in raziskovalnih obiskov poslancev poročevalcev.
Pri dovolitvi takšnih sej se jezikovna ureditev določi na podlagi uporabljenih in zahtevanih uradnih jezikov s strani članov odbora in njihovih namestnikov .	Pri dovolitvi takšnih sej ali misij se jezikovna ureditev določi na podlagi Kodeksa o večjezičnosti, ki ga sprejme predsedstvo . Enako pravilo velja tudi za delegacije.
Isto velja tudi za delegacije, razen če je v soglasju z njenimi člani in njihovimi namestniki določeno drugače.
10. Predsedstvo imenuje generalnega sekretarja v skladu s členom 222.	10. Predsedstvo imenuje generalnega sekretarja v skladu s členom 222.
11. Predsedstvo sprejme izvedbene določbe v zvezi z Uredbo (ES) št. 2004/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o predpisih , ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni, in pravilih glede njihovega financiranja ter prevzame naloge, podeljene s tem poslovnikom, v zvezi z izvrševanjem navedene uredbe.	11. Predsedstvo sprejme izvedbene določbe v zvezi s predpisi , ki urejajo delovanje političnih strank in temelje na evropski ravni, in pravili glede njihovega financiranja.
12. Predsedstvo določi pravila o obravnavanju zaupnih informacij v Parlamentu in njegovih telesih, s strani nosilcev funkcij in drugih poslancev, pri čemer upošteva vse medinstitucionalne dogovore, ki so bili sprejeti o tej zadevi. Ta pravila se objavijo v Uradnem listu Evropske unije in se priložijo temu poslovniku (7).	12. Predsedstvo določi pravila o obravnavanju zaupnih informacij v Parlamentu in njegovih telesih, s strani nosilcev funkcij in drugih poslancev, pri čemer upošteva vse medinstitucionalne dogovore, ki so bili sprejeti o tej zadevi. Ta pravila se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.
13. Predsednik in/ali predsedstvo lahko enemu ali več članom predsedstva zaupata splošne ali posebne naloge v okviru pristojnosti predsednika in/ali predsedstva. Istočasno se določijo tudi način in sredstva njihovega izvajanja.	13. Predsednik in/ali predsedstvo lahko enemu ali več članom predsedstva zaupata splošne ali posebne naloge v okviru pristojnosti predsednika in/ali predsedstva. Istočasno se določijo tudi način in sredstva njihovega izvajanja.
14. Predsedstvo imenuje dva podpredsednika, ki sta zadolžena za odnose z nacionalnimi parlamenti.	14. Predsedstvo imenuje dva podpredsednika, ki sta zadolžena za odnose z nacionalnimi parlamenti.
O svojem delu na tem področju redno poročata konferenci predsednikov.
	14a. Predsedstvo imenuje podpredsednika, ki je odgovoren za izvajanje strukturiranega posvetovanja o pomembnih temah z evropsko civilno družbo.
	14b. Predsedstvo je odgovorno za uporabo Statuta poslancev in na podlagi letnega proračuna sprejema odločitve o znesku nadomestil.
15. Ko je izvoljen nov Parlament, dotedanje predsedstvo opravlja svojo funkcijo do prve seje novega Parlamenta.

Sprememba 22

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 26

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 26	Člen 26
Sestava konference predsednikov	Sestava konference predsednikov
1. Konferenco predsednikov sestavljajo predsednik Parlamenta in predsedniki političnih skupin. Predsednika politične skupine lahko zastopa član te skupine.	1. Konferenco predsednikov sestavljajo predsednik Parlamenta in predsedniki političnih skupin. Predsednika politične skupine lahko zastopa član te skupine.
2. Predsednik Parlamenta povabi enega od samostojnih poslancev , da se udeležuje sej konference predsednikov, vendar nima pravice glasovanja.	2. Predsednik Parlamenta samostojnim poslancem omogoči, da izrazijo svoja stališča, in nato povabi enega od njih , da se udeležuje sej konference predsednikov, vendar nima pravice glasovanja.
3. Konferenca predsednikov skuša o zadevah, ki so nanjo naslovljene, doseči soglasje.	3. Konferenca predsednikov skuša o zadevah, ki so nanjo naslovljene, doseči soglasje.
Kadar soglasja ni mogoče doseči, se o zadevi glasuje na podlagi ponderiranega števila članov v vsaki politični skupini.	Kadar soglasja ni mogoče doseči, se o zadevi glasuje na podlagi ponderiranega števila članov v vsaki politični skupini.

Spremembi 23 in 387

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 27

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 27	Člen 27
Naloge konference predsednikov	Naloge konference predsednikov
1. Konferenca predsednikov opravlja naloge, ki so ji dodeljene s tem poslovnikom.	1. Konferenca predsednikov opravlja naloge, ki so ji dodeljene s tem poslovnikom.
2. Konferenca predsednikov sprejema odločitve v zvezi z organizacijo dela Parlamenta in zadevami, ki se nanašajo na zakonodajno načrtovanje.	2. Konferenca predsednikov sprejema odločitve v zvezi z organizacijo dela Parlamenta in zadevami, ki se nanašajo na zakonodajno načrtovanje.
3. Konferenca predsednikov je telo, pristojno za odnose z drugimi institucijami in organi Evropske unije ter z nacionalnimi parlamenti držav članic.	3. Konferenca predsednikov je telo, pristojno za odnose z drugimi institucijami in organi Evropske unije ter z nacionalnimi parlamenti držav članic. Odločitev o mandatu in sestavi delegacije parlamenta, ki bo sodelovala pri posvetovanjih v Svetu in drugih institucijah Evropske unije o temeljnih vprašanjih razvoja Evropske unije (postopek Sherpa) se sprejme soglasno na podlagi ustreznih stališč, ki jih sprejeme Parlament, in ob upoštevanju raznolikosti političnih pogledov, zastopanih v Parlamentu. Podpredsednika, ki sta zadolžena za izvajanje odnosov z nacionalnimi parlamenti, o svojih dejavnostih na tem področju redno poročata konferenci predsednikov.
4. Konferenca predsednikov je telo, pristojno za odnose s tretjimi državami ter institucijami in organizacijami izven Evropske unije.	4. Konferenca predsednikov je telo, pristojno za odnose s tretjimi državami ter institucijami in organizacijami izven Evropske unije.
5. Konferenca predsednikov je odgovorna za organiziranje strukturiranih posvetovanj z evropsko civilno družbo o pomembnih temah. To lahko vključuje organiziranje javnih razprav o temah splošnega evropskega pomena, ki se jih lahko udeležijo zainteresirani državljani. Predsedstvo imenuje podpredsednika , ki je odgovoren za potek teh posvetovanj in poroča konferenci predsednikov.	5. Konferenca predsednikov je odgovorna za organiziranje strukturiranih posvetovanj z evropsko civilno družbo o pomembnih temah. To lahko vključuje organiziranje javnih razprav o temah splošnega evropskega pomena, ki se jih lahko udeležijo zainteresirani državljani. Podpredsednik , ki je odgovoren za potek teh posvetovanj , o svojih dejavnostih na tem področju redno poroča konferenci predsednikov.
6. Konferenca predsednikov pripravlja osnutek dnevnega reda delnih zasedanj Parlamenta.	6. Konferenca predsednikov pripravlja osnutek dnevnega reda delnih zasedanj Parlamenta.
7. Konferenca predsednikov je telo, pristojno za sestavo in pristojnosti odborov, preiskovalnih odborov ter skupnih parlamentarnih odborov, stalnih delegacij in ad hoc delegacij.	7. Konferenca predsednikov poda Parlamentu predloge o sestavi in pristojnosti odborov, preiskovalnih odborov, skupnih parlamentarnih odborov in stalnih delegacij . Konferenca predsednikov je pristojna za odobritev ad hoc delegacij.
8. Konferenca predsednikov v skladu s členom 36 odloča o sedežnem redu v sejni dvorani.	8. Konferenca predsednikov v skladu s členom 36 odloča o sedežnem redu v sejni dvorani.
9. Konferenca predsednikov je telo, pristojno za dovolitev priprave samoiniciativnih poročil.	9. Konferenca predsednikov je telo, pristojno za dovolitev priprave samoiniciativnih poročil.
10. Konferenca predsednikov predsedstvu predloži predloge v zvezi z upravnimi in finančnimi zadevami, ki se nanašajo na politične skupine.	10. Konferenca predsednikov predsedstvu predloži predloge v zvezi z upravnimi in finančnimi zadevami, ki se nanašajo na politične skupine.

Sprememba 24

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 28

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 28	Člen 28
Naloge kvestorjev	Naloge kvestorjev
Kvestorji so v skladu s smernicami, ki jih določi predsedstvo, pristojni za upravne in finančne zadeve, ki se nanašajo neposredno na poslance.	Kvestorji so v skladu s smernicami, ki jih določi predsedstvo, pristojni za upravne in finančne zadeve, ki se nanašajo neposredno na poslance , ter za druge naloge, ki so jim dodeljene .

Sprememba 25

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 29

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 29	Člen 29
Konferenca predsednikov odborov	Konferenca predsednikov odborov
1. Konferenca predsednikov odborov je sestavljena iz predsednikov vseh stalnih in začasnih odborov ter izvoli svojega predsednika.	1. Konferenca predsednikov odborov je sestavljena iz predsednikov vseh stalnih in začasnih odborov ter izvoli svojega predsednika.
Če predsednik ni navzoč, sejo konference vodi najstarejši poslanec , če ta ni navzoč, pa najstarejši izmed navzočih poslancev .	1a. Če predsednik ni navzoč, sejo konference vodi najstarejši navzoči poslanec.
2. Konferenca predsednikov odborov lahko konferenci predsednikov daje priporočila v zvezi z delom odborov in pripravo dnevnega reda delnih zasedanj.	2. Konferenca predsednikov odborov lahko konferenci predsednikov daje priporočila v zvezi z delom odborov in pripravo dnevnega reda delnih zasedanj.
3. Predsedstvo in konferenca predsednikov lahko na konferenco predsednikov odborov preneseta opravljanje določenih nalog.	3. Predsedstvo in konferenca predsednikov lahko na konferenco predsednikov odborov preneseta opravljanje določenih nalog.

Sprememba 26

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 30

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 30	Člen 30
Konferenca predsednikov delegacij	Konferenca predsednikov delegacij
1. Konferenca predsednikov delegacij je sestavljena iz predsednikov vseh stalnih medparlamentarnih delegacij in izvoli svojega predsednika.	1. Konferenca predsednikov delegacij je sestavljena iz predsednikov vseh stalnih medparlamentarnih delegacij in izvoli svojega predsednika.
Če predsednik ni navzoč, sejo konference vodi najstarejši poslanec , če ta ni navzoč, pa najstarejši izmed navzočih poslancev .	1a. Če predsednik ni navzoč, sejo konference vodi najstarejši navzoči poslanec.
2. Konferenca predsednikov delegacij lahko konferenci predsednikov daje priporočila v zvezi z delom delegacij.	2. Konferenca predsednikov delegacij lahko konferenci predsednikov daje priporočila v zvezi z delom delegacij.
3. Predsedstvo in konferenca predsednikov lahko na konferenco predsednikov delegacij preneseta opravljanje določenih nalog.	3. Predsedstvo in konferenca predsednikov lahko na konferenco predsednikov delegacij preneseta opravljanje določenih nalog.

Sprememba 27

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 30 a (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	Člen 30 a
	Neprekinjenost funkcije med volilnim obdobjem
	Ko je izvoljen nov Parlament, vsa telesa in nosilci funkcij dotedanjega Parlamenta še naprej opravljajo svojo funkcijo do prve seje novega Parlamenta.

Sprememba 28

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 31

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 31	Člen 31
Javnost dela predsedstva in konference predsednikov	Javnost dela predsedstva in konference predsednikov
1. Zapisnik predsedstva in konference predsednikov se prevede v uradne jezike , natisne in razdeli vsem poslancem ter je dostopen javnosti, razen če predsedstvo ali konferenca predsednikov izjemoma iz zaupnih razlogov , kakor je določeno v členu 4(1) do (4) Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta, za nekatere točke zapisnika odloči drugače.	1. Zapisnik predsedstva in konference predsednikov se prevede v uradne jezike in razdeli vsem poslancem ter je dostopen javnosti, razen če predsedstvo ali konferenca predsednikov izjemoma iz zaupnih razlogov v skladu s členom 4(1) do (4) Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta za nekatere točke zapisnika odloči drugače.
2. Vsak poslanec lahko postavi vprašanje v zvezi z delom predsedstva, konference predsednikov in kvestorjev. Taka vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku, sporočijo poslancem in skupaj z danimi odgovori objavijo na spletišču Parlamenta v tridesetih dneh od dneva predložitve.	2. Vsak poslanec lahko postavi vprašanje v zvezi z izvajanjem nalog predsedstva, konference predsednikov in kvestorjev. Taka vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku, sporočijo poslancem in skupaj z danimi odgovori objavijo na spletišču Parlamenta v tridesetih dneh od dneva predložitve.

Sprememba 29

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 32

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 32

Oblikovanje političnih skupin

Vzpostavitev in razpustitev političnih skupin

1. Poslanci lahko glede na svojo politično pripadnost oblikujejo skupine.

Parlamentu običajno ni treba ocenjevati politične pripadnosti članov skupine. Z oblikovanjem skupine po tem členu zadevni poslanci po definiciji priznajo skupno politično pripadnost. Le kadar zadevni poslanci to zanikajo, mora Parlament oceniti, ali je bila skupina ustanovljena v skladu s tem poslovnikom.

2. Politično skupino sestavljajo poslanci, izvoljeni v najmanj četrtini držav članic. Najmanjše število poslancev, potrebno za oblikovanje politične skupine, je petindvajset.

3. Če število članov skupine pade pod zahtevani prag , lahko predsednik ob soglasju konference predsednikov dovoli nadaljnji obstoj skupine do naslednje ustanovne seje Parlamenta, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

3. Če število članov skupine pade pod enega od zahtevanih pragov , lahko predsednik ob soglasju konference predsednikov dovoli nadaljnji obstoj skupine do naslednje ustanovne seje Parlamenta, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

—	člani še vedno predstavljajo vsaj petino držav članic;

—	člani še vedno predstavljajo vsaj petino držav članic;

—	skupina je obstajala več kot eno leto.

—	skupina je obstajala več kot eno leto.

Predsednik tega odstopanja ne uporabi, kadar obstajajo zadostni dokazi za domnevo, da se zlorablja.

4. Poslanec lahko pripada le eni politični skupini.

5. Predsednik mora biti o ustanovitvi politične skupine obveščen z izjavo. Izjava podrobno navaja ime skupine, njene člane in njeno predsedstvo.

5. Predsednik mora biti o ustanovitvi politične skupine obveščen z izjavo. Izjava podrobno navaja ime skupine, njene člane in njeno predsedstvo. Podpišejo jo vsi člani skupine.

6. Izjava se objavi v Uradnem listu Evropske unije .

6. Izjava se priloži zapisniku delnega zasedanja, na katerem se razglasi vzpostavitev politične skupine .

6a. Vzpostavitev političnih skupin v Parlamentu razglasi predsednik. Razglasitev ima retroaktivni pravni učinek od trenutka, ko je skupina predsednika obvestila o svoji vzpostavitvi v skladu s tem členom.

Predsednik razglasi tudi razpustitev političnih skupin v Parlamentu. Ta razglasitev bo imela pravni učinek na dan po tem, ko pogoji za obstoj politične skupine niso več izpolnjeni.

Spremembi 30 in 461

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 33

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 33	Člen 33
Dejavnosti in pravni položaj političnih skupin	Dejavnosti in pravni položaj političnih skupin
1. Politične skupine opravljajo svoje dolžnosti, vključno z nalogami, ki so jim dodeljene s tem poslovnikom, kot del dejavnosti Unije. Na razpolago imajo sekretariat na podlagi organizacijske sheme generalnega sekretariata, administrativno pomoč in v ta namen odobrena proračunska sredstva Parlamenta.	1. Politične skupine opravljajo svoje dolžnosti, vključno z nalogami, ki so jim dodeljene s tem poslovnikom, kot del dejavnosti Unije. Na razpolago imajo sekretariat na podlagi organizacijske sheme generalnega sekretariata, administrativno pomoč in v ta namen odobrena proračunska sredstva Parlamenta.
	1a. Konferenca predsednikov si ob začetku vsakega parlamentarnega obdobja prizadeva sprejeti postopke, s katerimi bi se v odborih, delegacijah in organih za odločanje odražala politična raznolikost Parlamenta.
2. Predsedstvo določi pravila v zvezi z zagotavljanjem, izvrševanjem in nadzorom te pomoči in sredstev kot tudi v zvezi s tem povezanim prenosom pravic izvrševanja proračuna.	2. Predsedstvo ob upoštevanju vseh predlogov konference predsednikov določi pravila v zvezi z zagotavljanjem, izvrševanjem in nadzorom te pomoči in sredstev kot tudi v zvezi s tem povezanim prenosom pravic izvrševanja proračuna in posledicami njihovega morebitnega neupoštevanja .
3. Ta pravila urejajo tudi administrativne in finančne posledice v primeru prenehanja obstoja politične skupine.	3. Ta pravila urejajo tudi administrativne in finančne posledice v primeru prenehanja obstoja politične skupine.

Sprememba 31

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 34

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 34	Člen 34
Medskupine	Medskupine
1. Posamezni poslanci lahko oblikujejo medskupine ali druga neuradna združenja poslancev, v katerih si različne politične skupine izmenjavajo neformalna mnenja o določenih vprašanjih, k čemur pritegnejo člane različnih parlamentarnih odborov, da okrepijo stike med poslanci in civilno družbo.	1. Posamezni poslanci lahko oblikujejo medskupine ali druga neuradna združenja poslancev, v katerih si različne politične skupine izmenjavajo neformalna mnenja o določenih vprašanjih, k čemur pritegnejo člane različnih parlamentarnih odborov, da okrepijo stike med poslanci in civilno družbo.
2. Takšna združenja ne smejo opravljati nobenih dejavnosti, ki bi lahko povzročile nejasnosti v zvezi z uradnimi dejavnostmi Parlamenta in njegovih teles. Če se pogoji iz členov o njihovem oblikovanju, ki jih je sprejelo predsedstvo, spoštujejo, politične skupine medskupinam nudijo logistično podporo in jim tako olajšajo delo.	2. Takšna združenja svoje dejavnosti opravljajo popolnoma pregledno in ne smejo opravljati nobenih dejavnosti, ki bi lahko povzročile nejasnosti v zvezi z uradnimi dejavnostmi Parlamenta in njegovih teles. Če se pogoji iz členov o njihovem oblikovanju, ki jih je sprejelo predsedstvo, spoštujejo, politične skupine medskupinam nudijo logistično podporo in jim tako olajšajo delo.
Takšna združenja morajo prijaviti vsakršno pomoč, denarno ali v naravi (na primer pisarniško pomoč), ki bi morala biti prijavljena v skladu s Prilogo I, če bi bila ponujena poslancem kot posameznikom.	3. Medskupine morajo letno prijaviti vsakršno pomoč, denarno ali v naravi (na primer pisarniško pomoč), ki bi morala biti prijavljena v skladu s Prilogo I, če bi bila ponujena poslancem kot posameznikom.
Kvestorji vodijo register prijav iz drugega pododstavka . Ta register se objavi na spletni strani Parlamenta. Kvestorji sprejmejo podrobna pravila v zvezi s takimi prijavami.	4. Kvestorji vodijo register prijav iz odstavka 3 . Ta register se objavi na spletni strani Parlamenta. Kvestorji sprejmejo podrobna pravila v zvezi s takimi prijavami in zagotovijo učinkovito izvrševanje tega člena .

Sprememba 32

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – naslov

Veljavno besedilo	Sprememba
ZAKONODAJNI, PRORAČUNSKI IN DRUGI POSTOPKI	ZAKONODAJNI IN PRORAČUNSKI POSTOPKI, POSTOPEK RAZREŠNICE IN DRUGI POSTOPKI

Sprememba 33

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 37

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 37	Člen 37
Delovni program Komisije	Letno načrtovanje
1. Parlament sodeluje s Komisijo in Svetom pri določitvi zakonodajnega programa Evropske unije.	1. Parlament sodeluje s Komisijo in Svetom pri določitvi zakonodajnega programa Evropske unije.
Parlament in Komisija sodelujeta pri pripravljanju delovnega programa Komisije – ki je prispevek Komisije k letnemu in večletnemu načrtovanju Unije – v skladu s časovnim razporedom in ureditvijo, o katerih se ti instituciji dogovorita in ki sta priložena temu poslovniku (8).	Parlament in Komisija sodelujeta pri pripravljanju delovnega programa Komisije – ki je prispevek Komisije k letnemu in večletnemu načrtovanju Unije – v skladu s časovnim razporedom in ureditvijo, o katerih se ti instituciji dogovorita (8).
	1a. Po sprejetju delovnega programa Komisije bodo Parlament, Svet in Komisija v skladu z odstavkom 7 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (8a) izmenjali mnenja in se dogovorili o skupni izjavi o letnem medinstitucionalnem načrtovanju, v kateri bodo določeni splošni cilji in prednostne naloge.
	Predsednik pred pogajanji s Svetom in Komisijo o skupini izjavi izmenja mnenja o splošnih ciljih in prednostnih nalogah Parlamenta s konferenco predsednikov in konferenco predsednikov odborov.
	Pred podpisom skupne izjave Predsednik pridobi soglasje konference predsednikov.
2. V nujnih in nepredvidenih primerih lahko institucija na lastno pobudo in v skladu s postopki, določenimi v Pogodbah, predlaga, da se zakonodajnim ukrepom, predlaganim v delovnem programu Komisije, doda ukrep.
3. Predsednik resolucijo, ki jo je sprejel Parlament, posreduje vsem ostalim institucijam, ki sodelujejo v zakonodajnem postopku Evropske unije, in parlamentom držav članic.	3. Predsednik vsako resolucijo o zakonodajnem programu in prednostnih nalogah , ki jo je sprejel Parlament, posreduje vsem ostalim institucijam, ki sodelujejo v zakonodajnem postopku Evropske unije, in parlamentom držav članic.
Predsednik prosi Svet za mnenje o delovnem programu Komisije in resoluciji Parlamenta.
4. Kadar se institucija ne more držati določenega časovnega razporeda, drugim institucijam sporoči razloge za zamudo in predlaga nov časovni razpored.
	4a. Če namerava Komisija umakniti predlog, pristojni odbor pozove pristojnega komisarja na sejo, na kateri se razpravlja o tem namenu. Na to sejo se lahko povabi tudi predsedstvo Sveta. Če se pristojni odbor ne strinja z nameravanim umikom, lahko zahteva, da Komisija poda izjavo Parlamentu. Uporablja se člen 123.

Sprememba 34

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 38

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 38	Člen 38
Spoštovanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah	Spoštovanje temeljnih pravic
1. Parlament pri vsem svojem delu v celoti spoštuje temeljne pravice, kot jih določa Listina Evropske unije o temeljnih pravicah .	1. Parlament pri vsem svojem delu v celoti spoštuje pravice, svoboščine in načela, priznana v členu 6 Pogodbe o Evropski uniji, in vrednote iz člena 2 Pogodbe .
Parlament v celoti spoštuje tudi pravice in načela iz člena 2 ter člena 6(2) in (3) Pogodbe o Evropski uniji.
2. Če pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev meni, da predlog zakonodajnega akta ali njegovi deli niso skladni s pravicami iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah , se zadeva na njihovo zahtevo posreduje odboru, pristojnemu za razlago te listine. Mnenje tega odbora se priloži poročilu pristojnega odbora .	2. Če pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev meni, da predlog zakonodajnega akta ali njegovi deli niso skladni s temeljnimi pravicami Evropske unije, se zadeva na njihovo zahtevo posreduje odboru, pristojnemu za varstvo temeljnih pravic .
	2a. Zahteva se predloži v štirih delovnih tednih od razglasitve dodelitve odboru v Parlamentu.
	2b. Mnenje odbora, pristojnega za varstvo temeljnih pravic, se priloži poročilu vsebinsko pristojnega odbora.

Sprememba 36

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 39

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 39	Člen 39
Preverjanje pravne podlage	Preverjanje pravne podlage
1. Pristojni odbor najprej preveri pravno podlago vseh predlogov zakonodajnega akta in drugih dokumentov zakonodajne narave .	1. Pristojni odbor najprej preveri pravno podlago vseh predlogov pravno zavezujočih aktov .
2. Če pristojni odbor oporeka pravilnosti ali primernosti pravne podlage, tudi v okviru preverjanja v skladu s členom 5 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zahteva mnenje odbora, pristojnega za pravne zadeve.	2. Če pristojni odbor oporeka pravilnosti ali primernosti pravne podlage, tudi v okviru preverjanja v skladu s členom 5 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zahteva mnenje odbora, pristojnega za pravne zadeve.
3. Odbor, pristojen za pravne zadeve, lahko vprašanja v zvezi s pravno podlago predlogov zakonodajnih aktov obravnava tudi na lastno pobudo. V tem primeru ustrezno obvesti pristojni odbor.	3. Odbor, pristojen za pravne zadeve, lahko vprašanja v zvezi s pravno podlago v kateri koli fazi zakonodajnega postopka obravnava tudi na lastno pobudo. V tem primeru ustrezno obvesti pristojni odbor.
4. Če odbor, pristojen za pravne zadeve, sklene, da bo oporekal pravilnosti ali primernosti pravne podlage, svoje sklepe sporoči Parlamentu. Parlament o tem glasuje pred glasovanjem o vsebini predloga.	4. Če odbor, pristojen za pravne zadeve, po potrebi po izmenjavi mnenj s Svetom in Komisijo na podlagi načinov, dogovorjenih na medinstitucionalni ravni (1a) , sklene, da bo oporekal pravilnosti ali primernosti pravne podlage, svoje sklepe sporoči Parlamentu. Brez poseganja v člen 63 Parlament o tem glasuje pred glasovanjem o vsebini predloga.
5. Predlogi sprememb, vloženi na plenarnem zasedanju in namenjeni spreminjanju pravne podlage zakonodajnega akta , ne da bi pristojni odbor ali odbor, pristojen za pravne zadeve, oporekal pravilnosti ali primernosti pravne podlage, so nedopustne .	5. Predlogi sprememb, vloženi na plenarnem zasedanju in namenjeni spreminjanju pravne podlage, ne da bi pristojni odbor ali odbor, pristojen za pravne zadeve, oporekal pravilnosti ali primernosti pravne podlage, so nedopustni .
6. Če Komisija noče spremeniti svojega predloga, da bi ga uskladila s pravno podlago, ki jo je sprejel Parlament, lahko poročevalec ali predsednik odbora, pristojnega za pravne zadeve, ali pristojnega odbora predlaga, da se glasovanje o vsebini predloga preloži na eno izmed naslednjih sej.

Sprememba 37

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 40

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 40	Člen 40
Prenos zakonodajnih pooblastil	Prenos zakonodajnih pooblastil in prenos izvedbenih pooblastil
1. Pri preučevanju predloga zakonodajnega akta, ki prenaša pooblastila na Komisijo, kakor je določeno v členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je Parlament zlasti pozoren na cilje, vsebino, področje uporabe in trajanje prenesenih pooblastil ter na pogoje za prenos.	1. Pri preučevanju predloga zakonodajnega akta, ki prenaša pooblastila na Komisijo, kakor je določeno v členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je Parlament zlasti pozoren na cilje, vsebino, področje uporabe in trajanje prenesenih pooblastil ter na pogoje za prenos.
	1a. Pri pregledu predloga zakonodajnega akta, s katerim se na podlagi člena 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesejo izvedbena pooblastila, Parlament nameni posebno pozornost dejstvu, da Komisija pri izvajanju izvedbenih pooblastil ne sme spremeniti ali dopolniti zakonodajnega akta, niti nebistvenih določb.
2. Odbor, pristojen za zadevo, lahko kadar koli zahteva mnenje odbora, pristojnega za razlago in uporabo zakonodaje Unije.	2. Odbor, pristojen za zadevo, lahko kadar koli zahteva mnenje odbora, pristojnega za razlago in uporabo zakonodaje Unije.
3. Odbor, pristojen za razlago in uporabo zakonodaje Unije, lahko na lastno pobudo obravnava vprašanja v zvezi s prenosom zakonodajnih pooblastil. V tem primeru ustrezno obvesti pristojni odbor.	3. Odbor, pristojen za razlago in uporabo zakonodaje Unije, lahko na lastno pobudo obravnava vprašanja v zvezi s prenosom zakonodajnih pooblastil in prenosom izvedbenih pooblastil . V tem primeru ustrezno obvesti pristojni odbor.

Sprememba 38

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 41

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 41	Člen 41
Preverjanje finančne združljivosti	Preverjanje finančne združljivosti
1. Če ima predlog zakonodajnega akta finančne posledice, Parlament ugotovi, ali je zagotovljenih dovolj finančnih sredstev.	1. Če ima predlog pravno zavezujočega akta finančne posledice, Parlament ugotovi, ali je zagotovljenih dovolj finančnih sredstev.
2. Ne glede na člen 47 pristojni odbor preveri finančno združljivost vsakega predloga zakonodajnega akta ali vsakega drugega dokumenta zakonodajne narave z večletnim finančnim okvirom .	2. Pristojni odbor preveri , ali je predlog pravno zavezujočega akta finančno združljiv z uredbo o večletnem finančnem okviru .
3. Kadar pristojni odbor popravi oceno finančnih sredstev akta, ki ga obravnava, zahteva mnenje odbora, pristojnega za proračunska vprašanja.	3. Kadar pristojni odbor popravi oceno finančnih sredstev akta, ki ga obravnava, zahteva mnenje odbora, pristojnega za proračunska vprašanja.
4. Odbor, pristojen za proračunska vprašanja, lahko vprašanja v zvezi s finančno združljivostjo predlogov zakonodajnih aktov obravnava tudi na lastno pobudo. V tem primeru ustrezno obvesti pristojni odbor.	4. Odbor, pristojen za proračunska vprašanja, lahko vprašanja v zvezi s finančno združljivostjo predlogov pravno zavezujočih aktov obravnava tudi na lastno pobudo. V tem primeru ustrezno obvesti pristojni odbor.
5. Če odbor, pristojen za proračunska vprašanja, sklene, da bo oporekal finančni združljivosti predloga, svoje sklepe sporoči Parlamentu, ki o njih glasuje.	5. Če odbor, pristojen za proračunska vprašanja, sklene, da bo oporekal finančni združljivosti predloga, svoje sklepe sporoči Parlamentu, preden Parlament o njem glasuje.
6. Parlament lahko sprejme akt, razglašen za nezdružljivega, ob upoštevanju sklepov organa za izvrševanje proračuna.

Sprememba 39

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 42

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 42	Člen 42
Pregled spoštovanja načela subsidiarnosti	Pregled spoštovanja načel subsidiarnosti in sorazmernosti
1. Med obravnavo predloga zakonodajnega akta Parlament posveča posebno pozornost spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti.	1. Med obravnavo predloga zakonodajnega akta Parlament posveča posebno pozornost spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti.
2. Odbor , pristojen za spoštovanje načela subsidiarnosti, se lahko odloči, da za pristojni odbor pripravi priporočila v zvezi s katerim koli predlogom zakonodajnega akta.	2. Le odbor , pristojen za spoštovanje načela subsidiarnosti, se lahko odloči, da za pristojni odbor pripravi priporočila v zvezi s predlogom zakonodajnega akta.
3. Če nacionalni parlament predsedniku pošlje obrazloženo mnenje v skladu s členom 3 Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji in členom 6 Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, se ta dokument posreduje pristojnemu odboru, v vednost pa tudi odboru, pristojnemu za spoštovanje načela subsidiarnosti.
4. Razen v nujnih primerih iz člena 4 Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji odbor ne preide na končno glasovanje pred pretekom osmih tednov, kot to določa člen 6 Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti.	4. Razen v nujnih primerih iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji odbor ne preide na končno glasovanje pred pretekom osmih tednov, kot to določa člen 6 Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti.
	4a. Če nacionalni parlament predsedniku pošlje obrazloženo mnenje v skladu s členom 3 Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, se ta dokument posreduje pristojnemu odboru, v vednost pa tudi odboru, pristojnemu za spoštovanje načela subsidiarnosti.
5. Če obrazložena mnenja o neskladnosti predloga zakonodajnega akta z načelom subsidiarnosti predstavljajo vsaj eno tretjino vseh glasov, dodeljenih nacionalnim parlamentom, oziroma četrtino v primeru predloga zakonodajnega akta, predloženega na podlagi člena 76 Pogodbe o delovanju Evropske unije, Parlament ne sprejme odločitve, dokler avtor predloga ne pove, kaj namerava storiti.	5. Če obrazložena mnenja o neskladnosti predloga zakonodajnega akta z načelom subsidiarnosti predstavljajo vsaj eno tretjino vseh glasov, dodeljenih nacionalnim parlamentom, oziroma četrtino v primeru predloga zakonodajnega akta, predloženega na podlagi člena 76 Pogodbe o delovanju Evropske unije, Parlament ne sprejme odločitve, dokler avtor predloga ne pove, kaj namerava storiti.
6. Če po rednem zakonodajnem postopku obrazložena mnenja o neskladnosti predloga zakonodajnega akta z načelom subsidiarnosti predstavljajo vsaj navadno večino glasov, dodeljenih nacionalnim parlamentom, pristojni odbor po obravnavi obrazloženih mnenj nacionalnih parlamentov in Komisije ter po zaslišanju odbora, pristojnega za spoštovanje načela subsidiarnosti, Parlamentu lahko priporoči, naj predlog zavrne na podlagi kršitve načela subsidiarnosti, ali pa Parlamentu predloži drugo priporočilo, ki lahko vključuje predloge sprememb v zvezi s spoštovanjem načela subsidiarnosti. Vsakemu takšnemu priporočilu se priloži mnenje odbora, pristojnega za spoštovanje načela subsidiarnosti.	6. Če po rednem zakonodajnem postopku obrazložena mnenja o neskladnosti predloga zakonodajnega akta z načelom subsidiarnosti predstavljajo vsaj navadno večino glasov, dodeljenih nacionalnim parlamentom, pristojni odbor po obravnavi obrazloženih mnenj nacionalnih parlamentov in Komisije ter po zaslišanju odbora, pristojnega za spoštovanje načela subsidiarnosti, Parlamentu lahko priporoči, naj predlog zavrne na podlagi kršitve načela subsidiarnosti, ali pa Parlamentu predloži drugo priporočilo, ki lahko vključuje predloge sprememb v zvezi s spoštovanjem načela subsidiarnosti. Vsakemu takšnemu priporočilu se priloži mnenje odbora, pristojnega za spoštovanje načela subsidiarnosti.
Priporočilo se predloži Parlamentu v razpravo in glasovanje. Če je priporočilo za zavrnitev predloga sprejeto z večino oddanih glasov, predsednik razglasi, da je postopek končan. Če Parlament predloga ne zavrne, se postopek nadaljuje ob upoštevanju vseh priporočil, ki jih je odobril Parlament.	Priporočilo se predloži Parlamentu v razpravo in glasovanje. Če je priporočilo za zavrnitev predloga sprejeto z večino oddanih glasov, predsednik razglasi, da je postopek končan. Če Parlament predloga ne zavrne, se postopek nadaljuje ob upoštevanju vseh priporočil, ki jih je odobril Parlament.

Sprememba 40

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 44

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 44	Člen 44
Zastopanje Parlamenta na sejah Sveta	Zastopanje Parlamenta na sejah Sveta
Kadar Svet povabi Parlament, da se udeleži seje Sveta, na kateri Svet deluje kot zakonodajni organ , predsednik prosi predsednika ali poročevalca pristojnega odbora ali drugega člana, ki ga imenuje odbor, da zastopa Parlament.	Kadar Svet povabi Parlament, da se udeleži seje Sveta, predsednik prosi predsednika ali poročevalca vsebinsko pristojnega odbora ali drugega člana, ki ga imenuje odbor, da zastopa Parlament.

Sprememba 41

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 45

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 45

Pravica do pobude, prenesena na Evropski parlament s pogodbami

Pravica Parlamenta do predložitve predlogov

V primerih, ko pogodbe prenašajo pravico do pobude na Parlament, se pristojni odbor lahko odloči, da pripravi samoiniciativno poročilo.

V primerih, ko pogodbe prenašajo pravico do pobude na Parlament, se pristojni odbor lahko odloči, da pripravi samoiniciativno poročilo v skladu s členom 52 .

Poročilo vsebuje:

(a)	predlog resolucije;

(a)	predlog resolucije;

(b)	po potrebi osnutek sklepa ali osnutek predloga;

(b)	osnutek predloga;

(c)	obrazložitev, ki ji je po potrebi dodano finančno poročilo.

(c)	obrazložitev, ki ji je po potrebi dodano finančno poročilo.

Če mora Parlament pred sprejetjem akta pridobiti privolitev ali soglasje Sveta oziroma mnenje ali soglasje Komisije, se lahko po glasovanju o predlaganem aktu in na predlog poročevalca odloči, da glasovanje o predlogu resolucije preloži do tedaj, ko bosta Svet ali Komisija sporočila svoje stališče.

Sprememba 42

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 46

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 46	Člen 46
Pobuda v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije	Zahteve Komisiji, naj predloži predloge
1. Parlament lahko v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije z resolucijo, sprejeto na podlagi samoiniciativnega poročila pristojnega odbora v skladu s členom 52, od Komisije zahteva, da mu predloži ustrezne predloge za sprejetje novega ali spremembo obstoječega akta. Resolucijo sprejme večina poslancev pri končnem glasovanju. Istočasno Parlament lahko določi rok za predložitev takega predloga.	1. Parlament lahko v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije z resolucijo, sprejeto na podlagi samoiniciativnega poročila pristojnega odbora v skladu s členom 52, od Komisije zahteva, da mu predloži ustrezne predloge za sprejetje novega ali spremembo obstoječega akta. Resolucijo sprejme večina poslancev pri končnem glasovanju. Istočasno Parlament lahko določi rok za predložitev takega predloga.
2. Vsak poslanec lahko na podlagi pravice do pobude Parlamenta v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije vloži predlog za akt Unije.	2. Vsak poslanec lahko na podlagi pravice do pobude Parlamenta v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije vloži predlog za akt Unije.
Predlog lahko skupaj vloži do deset poslancev. V predlogu se navede njegova pravna podlaga, lahko pa se mu priloži obrazložitev, dolga največ 150 besed.	Predlog lahko skupaj vloži do deset poslancev. V predlogu se navede pravna podlaga , na kateri temelji , lahko pa se mu priloži obrazložitev, dolga največ 150 besed.
	Predlog se vloži pri predsedniku, ki preveri, ali so izpolnjene pravne zahteve. Predsednik lahko predlog posreduje odboru, pristojnemu za preverjanje pravne podlage, ki o tem izda mnenje. Če predsednik izjavi, da je predlog sprejemljiv, to oznani na plenarnem zasedanju in ga dodeli pristojnemu odboru.
	Pred to dodelitvijo pristojnemu odboru se predlog prevede v tiste uradne jezike, za katere predsednik odbora meni, da so potrebni za kratko obravnavo.
	Pristojni odbor sprejme sklep o nadaljnjem ravnanju v roku treh mesecev po dodelitvi in potem, ko je dal avtorjem predloga možnost, da nagovorijo odbor.
	Ime avtorjev predloga se navede v naslovu poročila.
3. Predlog se vloži pri predsedniku, ki preveri, ali so izpolnjene pravne zahteve. Predsednik lahko predlog posreduje odboru, pristojnemu za preverjanje pravne podlage, ki o tem izda mnenje. Če predsednik izjavi, da je predlog sprejemljiv, to oznani na plenarnem zasedanju in ga posreduje pristojnemu odboru.
Pred takšnim posredovanjem pristojnemu odboru se predlog prevede v tiste uradne jezike, za katere predsednik odbora meni, da so potrebni za kratko obravnavo.
Odbor lahko predsedniku priporoči, naj se predlog da na voljo za podpis vsem poslancem pod pogoji in v rokih iz členov 136(2), 136(3) in 136(7).
Kadar predlog podpiše večina poslancev Parlamenta, se šteje, da je konferenca predsednikov odobrila poročilo o predlogu. Odbor pripravi poročilo v skladu s členom 52, potem ko pripravljavci predloga predstavijo svoj predlog odboru.
Kadar se za predlog ne zbirajo dodatni podpisi ali ga ne podpiše večina poslancev Parlamenta, pristojni odbor sprejme sklep o nadaljnjem postopku v roku treh mesecev po posredovanju in po zaslišanju pripravljavcev predloga.
Ime pripravljavcev predloga se navede v naslovu poročila.
4. Resolucija Parlamenta mora navajati ustrezno pravno podlago in vsebovati podrobna priporočila glede vsebine zahtevanih predlogov , ki spoštujejo temeljne pravice in načelo subsidiarnosti .	4. Resolucija Parlamenta mora navajati ustrezno pravno podlago in vsebovati priporočila glede vsebine zahtevanih predlogov.
5. Kadar ima predlog finančne posledice, Parlament navede, kako zagotoviti zadostna finančna sredstva.	5. Kadar ima predlog finančne posledice, Parlament navede, kako zagotoviti zadostna finančna sredstva.
6. Pristojni odbor spremlja napredek pri pripravi predlaganega zakonodajnega akta na podlagi posebne zahteve Parlamenta.	6. Pristojni odbor spremlja napredek pri pripravi predlaganega pravnega akta Unije na podlagi posebne zahteve Parlamenta.
	6a. Konferenca predsednikov odborov redno spremlja, ali Komisija upošteva odstavek 10 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje, po katerem mora Komisija na zahteve odgovoriti v treh mesecih, tako da sprejme posebno sporočilo, v katerem navede, kako namerava ukrepati. O rezultatih spremljanja redno poroča konferenci predsednikov.

Sprememba 43

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 47

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 47	Člen 47
Obravnava zakonodajnih dokumentov	Obravnava pravno zavezujočih aktov
1. Predsednik pošlje predloge zakonodajnih aktov in druge dokumente zakonodajne narave v obravnavo pristojnemu odboru.	1. Predsednik pošlje predloge pravno zavezujočih aktov , ki jih prejme od drugih institucij ali držav članic, v obravnavo pristojnemu odboru.
V primeru dvoma lahko predsednik uporabi člen 201(2), preden v Parlamentu razglasi predložitev pristojnemu odboru.
Kadar je predlog naveden v delovnem programu Komisije, lahko pristojni odbor sklene, da bo imenoval poročevalca za spremljanje pripravljalne faze predloga.
Predsednik pošlje odboru, pristojnemu za obravnavo predloga, posvetovanja s strani Sveta ali prošnje Komisije za mnenje.
Ne glede na to, ali so potrebne ena, dve ali tri obravnave, se za predloge zakonodajnih aktov uporabljajo določbe za prvo obravnavo iz členov 38 do 46, 57 do 63 in 75.
	1a. V primeru dvoma lahko predsednik, preden v Parlamentu razglasi dodelitev pristojnemu odboru, predloži vprašanje glede pristojnosti konferenci predsednikov, ki v skladu s členom 201a(2) sprejme odločitev na podlagi priporočila konference predsednikov odborov ali svojega predsednika.
	1b. Pristojni odbor lahko kadar koli sklene, da bo imenoval poročevalca za spremljanje pripravljalne faze predloga. To možnost upošteva zlasti, kadar je predlog naveden v delovnem programu Komisije.
2. Stališča Sveta se posredujejo v obravnavo odboru, pristojnemu v prvi obravnavi.
Za stališča Sveta se uporabljajo določbe za drugo obravnavo iz členov 64 do 69 in 76.
3. V spravnem postopku med Parlamentom in Svetom po drugi obravnavi se zadeve ne vrnejo odboru.
Za spravni postopek se uporabljajo določbe za tretjo obravnavo iz členov 70, 71 in 72.
4. Med drugo in tretjo obravnavo se členi 49, 50, 53, 59(1) in (3), 60, 61 in 188 ne uporabljajo.
5. V primeru kolizije med določbo poslovnika, ki se nanaša na drugo in tretjo obravnavo, in neko drugo določbo poslovnika prevlada določba, ki se nanaša na drugo in tretjo obravnavo.	5. V primeru kolizije med določbo poslovnika, ki se nanaša na drugo in tretjo obravnavo, in neko drugo določbo poslovnika prevlada določba, ki se nanaša na drugo in tretjo obravnavo.

Sprememba 44

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 47 a (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	Člen 47a
	Pospešitev zakonodajnih postopkov
	Pristojni odbor ali odbori se lahko ob usklajevanju s Svetom in Komisijo dogovorijo o pospešitvi zakonodajnih postopkov glede določenih predlogov, zlasti tistih, ki so bili opredeljeni kot prednostne naloge v skupni izjavi o letnem medinstitucionalnem načrtovanju v skladu s členom 37(1a).

Sprememba 45

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 48

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 48	Člen 48
Zakonodajni postopki za pobude držav članic	Zakonodajni postopki za pobude institucij razen Komisije ali držav članic
1. Pobude držav članic v skladu s členom 76 Pogodbe o delovanju Evropske unije se obravnavajo v skladu s tem členom in členi 38 do 43, 47 in 59 tega poslovnika .	1. Pri obravnavi pobud institucij, razen Komisije, ali držav članic lahko pristojni odbor pozove predstavnike institucij ali držav članic pobudnic, naj mu predstavijo svojo pobudo. Predstavnike držav članic pobudnic lahko spremlja predsedstvo Sveta .
2. Pristojni odbor lahko povabi predstavnike držav članic pobudnic, da svojo pobudo predstavijo odboru. Predstavnike lahko spremlja predsedstvo Sveta.
3. Preden pristojni odbor glasuje, vpraša Komisijo, če pripravlja mnenje o pobudi. Če je odgovor pritrdilen, odbor ne sprejme poročila pred prejetjem mnenja Komisije.	3. Preden pristojni odbor glasuje, vpraša Komisijo, če pripravlja mnenje o pobudi ali če namerava v kratkem predložiti alternativni predlog . Če je odgovor pritrdilen, odbor ne sprejme poročila pred prejetjem mnenja ali alternativnega predloga Komisije.
4. Kadar se Parlamentu istočasno ali v kratkem časovnem presledku predložita dva ali več predlogov (od Komisije in/ali držav članic) z enakim zakonodajnim ciljem, jih Parlament obravnava v enem samem poročilu. Pristojni odbor v svojem poročilu navede, za katero besedilo je predlagal spremembe, in se sklicuje na vsa druga besedila v zakonodajni resoluciji.	4. Kadar se Parlamentu istočasno ali v kratkem časovnem presledku predložita dva ali več predlogov (od Komisije in/ali druge institucije in/ali držav članic) z enakim zakonodajnim ciljem, jih Parlament obravnava v enem samem poročilu. Pristojni odbor v svojem poročilu navede, za katero besedilo je predlagal spremembe, in se sklicuje na vsa druga besedila v zakonodajni resoluciji.

Sprememba 46

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 49

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 49

Zakonodajna poročila

1. Predsednik odbora, ki mu je bil poslan predlog zakonodajnega akta, odboru predlaga, kateri postopek naj uporabi.

1. Predsednik odbora, ki mu je bil poslan predlog pravno zavezujočega akta, odboru predlaga, kateri postopek naj uporabi.

2. Po sklepu o postopku, ki se bo uporabil, če se ne uporabi člen 50, odbor izmed svojih članov ali stalnih namestnikov imenuje poročevalca za predlog zakonodajnega akta, če tega ni že storil na podlagi delovnega programa Komisije, dogovorjenega v skladu s členom 37 .

2. Po sklepu o postopku, ki se bo uporabil, če se ne uporabi poenostavljeni postopek v skladu s členom 50, odbor izmed svojih članov ali stalnih namestnikov imenuje poročevalca za predlog zakonodajnega akta, če tega ni že storil na podlagi člena 47(1b) .

3. Poročilo odbora vsebuje:

(a)	morebitne predloge sprememb k predlogu Komisije, po potrebi s kratkimi obrazložitvami, za izdelavo katerih je odgovoren predlagatelj in se o njih ne glasuje;

(a)	morebitne predloge sprememb k predlogu Komisije, po potrebi s kratkimi obrazložitvami, za izdelavo katerih je odgovoren avtor in se o njih ne glasuje;

(b)	osnutek zakonodajne resolucije v skladu s členom 59(2);

(b)	osnutek zakonodajne resolucije v skladu s členom 59(1c);

(c)	po potrebi obrazložitev s finančnim poročilom, ki prikazuje obseg morebitnih finančnih posledic poročila in njegovo združljivost z večletnim finančnim okvirom.

(c)	po potrebi obrazložitev s finančnim poročilom, kadar je to ustrezno, ki prikazuje obseg morebitnih finančnih posledic poročila in njegovo združljivost z večletnim finančnim okvirom.

(ca)	če obstaja, sklic na oceno učinka Parlamenta.

Sprememba 47

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 50

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 50	Člen 50
Poenostavljeni postopek	Poenostavljeni postopek
1. Predsednik odbora lahko po prvi razpravi o predlogu zakonodajnega akta predlaga, da se le-ta sprejme brez sprememb. Predsednik odbora Parlamentu predloži poročilo o sprejetju predloga , razen če temu nasprotuje najmanj desetina članov odbora. Uporablja se člen 150(1), drugi pododstavek, (2) in (4).	1. Predsednik odbora lahko po prvi razpravi o predlogu zakonodajnega akta predlaga, da se le-ta sprejme brez sprememb. Predlagani postopek se šteje za odobrenega , razen če temu nasprotuje najmanj desetina članov odbora . Predsednik odbora ali poročevalec, če je imenovan, Parlamentu predloži poročilo o sprejetju predloga . Uporablja se člen 150(1), drugi pododstavek, (2) in (4).
2. Predsednik odbora lahko tudi predlaga, da on sam ali poročevalec pripravi zbir predlogov sprememb, ki odražajo razpravo v odboru. Če se odbor strinja , se predlogi sprememb pošljejo članom odbora. Če temu v dogovorjenem roku, ki ne sme biti krajši od 21 dni od dneva razdelitve poročila, ne nasprotuje najmanj desetina članov odbora, se šteje, da je odbor poročilo sprejel. V tem primeru se osnutek zakonodajne resolucije in predlogi sprememb predložijo Parlamentu brez razprave v skladu s členom 150(1), drugi pododstavek, (2) in (4).	2. Predsednik odbora lahko tudi predlaga, da on sam ali poročevalec pripravi zbir predlogov sprememb, ki odražajo razpravo v odboru. Postopek šteje za odobrenega , razen če temu nasprotuje najmanj desetina članov odbora, predlogi sprememb pa se pošljejo članom odbora .
	Če predlogom sprememb v dogovorjenem roku, ki ne sme biti krajši od 10 delovnih dni od dneva razdelitve poročila, ne nasprotuje najmanj desetina članov odbora, se šteje, da je odbor poročilo sprejel. V tem primeru se osnutek zakonodajne resolucije in predlogi sprememb predložijo Parlamentu brez razprave v skladu s členom 150(1), drugi pododstavek, (2) in (4).
	Če najmanj desetina članov odbora nasprotuje predlogom sprememb, se o njih glasuje na naslednji seji odbora.
3. Če najmanj desetina članov odbora nasprotuje, se o predlogih sprememb glasuje na naslednji seji odbora.
4. Prvi in drugi stavek odstavka 1, prvi, drugi in tretji stavek odstavka 2 ter odstavek 3 se smiselno uporabljajo tudi v zvezi z mnenji odborov v skladu s členom 53.	4. Z izjemo določb o predložitvi Parlamentu se ta člen smiselno uporablja tudi v zvezi z mnenji odborov v skladu s členom 53.

Sprememba 48

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 51

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 51

Nezakonodajna poročila

1. Kadar odbor pripravi nezakonodajno poročilo, imenuje poročevalca izmed svojih članov ali stalnih namestnikov.

2. Poročevalec je odgovoren za pripravo poročila odbora in predstavitev poročila Parlamentu v imenu odbora.

3. Poročilo odbora vsebuje:

(a)	predlog resolucije;

(a)	predlog resolucije;

(b)	obrazložitev s finančnim poročilom, ki prikazuje obseg morebitnih finančnih posledic poročila in njegovo združljivost z večletnim finančnim okvirom;

(b)	obrazložitev s finančnim poročilom, kadar je to ustrezno, ki prikazuje obseg morebitnih finančnih posledic poročila in njegovo združljivost z večletnim finančnim okvirom;

(c)	besedila morebitnih predlogov resolucij, vključena v skladu s členom 133(4).

(c)	besedila morebitnih predlogov resolucij, vključena v skladu s členom 133(4).

Sprememba 49

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 52

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 52	Člen 52
Samoiniciativna poročila	Samoiniciativna poročila
1. Odbor, ki namerava pripraviti poročilo in vložiti predlog resolucije Parlamentu o zadevi v okviru svojih pristojnosti, v zvezi s katero ni bil zaprošen za nasvet niti od njega ni bilo zahtevano mnenje v skladu s členom 201(1) , lahko to stori le po pridobitvi dovoljenja konference predsednikov. Zavrnitev takega dovoljenja mora biti vedno obrazložena. Kadar je predmet poročila predlog, ki ga je vložil poslanec v skladu s členom 46(2), se lahko dovoljenje odreče le, če niso izpolnjeni pogoji iz člena 5 Statuta poslancev ter člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije.	1. Odbor, ki namerava pripraviti nezakonodajno poročilo ali poročilo na podlagi člena 45 ali 46 o zadevi v okviru svojih pristojnosti, ki še ni bila dodeljena , lahko to stori le po pridobitvi dovoljenja konference predsednikov.
	Konferenca predsednikov odloči o prošnjah za pridobitev dovoljenja za pripravo poročila iz prvega pododstavka v skladu z izvedbenimi določbami, ki jih sama določi.
Konferenca predsednikov odloči o prošnjah za pridobitev dovoljenja za pripravo poročila iz odstavka 1 v skladu z določbami o uporabi , ki jih sama določi. Če se odboru, ki je podal pobudo za pripravo poročila, izpodbija pristojnost za poročilo, sprejme konferenca predsednikov v šestih tednih odločitev na osnovi priporočila konference predsednikov odborov ali, če ga konferenca ne poda, predsednika slednje. Če v tem obdobju konferenca predsednikov ne sprejme odločitve, se šteje, da je priporočilo sprejeto.
	1a. Kadar se dovoljenje zavrne, se razlogi za zavrnitev vedno obrazložijo.
	Kadar poročilo glede na obravnavano temo spada v okvir pravice Parlamenta do pobude iz člena 45, se dovoljenje lahko zavrne samo, če niso izpolnjeni pogoji iz Pogodb.
	1b. V primerih iz členov 45 in 46 konferenca predsednikov odloči v roku dveh mesecev.
2. Parlament preuči predloge resolucij iz samoiniciativnih poročil v skladu s postopkom kratke predstavitve iz člena 151. Predlogi sprememb k takim predlogom resolucij so sprejemljivi za obravnavo na plenarnem zasedanju le, če jih poročevalec vloži z namenom, da bi upošteval nove informacije, ali če jih vloži vsaj desetina poslancev. Politične skupine lahko vložijo alternativne predloge resolucije v skladu s členom 170(4). Člena 176 in 180 se uporabljata za predlog resolucije, ki ga vloži odbor, in za njegove predloge sprememb. Člen 180 se uporablja tudi za eno samo glasovanje o alternativnih predlogih resolucij.	2. Predlogi resolucij , predloženi Parlamentu, se preučijo v skladu s postopkom kratke predstavitve iz člena 151. Predlogi sprememb k takim predlogom resolucij in zahteve za glasovanje po delih ali ločeno glasovanje so sprejemljivi za obravnavo na plenarnem zasedanju le, če jih poročevalec vloži z namenom, da bi upošteval nove informacije, ali če jih vloži vsaj desetina poslancev. Politične skupine lahko vložijo alternativne predloge resolucije v skladu s členom 170(4). Člen 180 se uporablja za predlog resolucije, ki ga vloži odbor, in za njegove predloge sprememb. Člen 180 se uporablja tudi za eno samo glasovanje o alternativnih predlogih resolucij.
Prvi pododstavek se ne uporablja, kadar predmet poročila izpolnjuje pogoje za prednostno razpravo na plenarnem zasedanju, kadar je poročilo pripravljeno v skladu s pravico do pobude iz člena 45 ali 46, ali kadar je bilo poročilo odobreno kot strateško poročilo (9) .
	2a. Odstavek 2 se ne uporablja, kadar predmet poročila izpolnjuje pogoje za prednostno razpravo na plenarnem zasedanju, kadar je poročilo pripravljeno v skladu s pravico do pobude iz člena 45 ali 46, ali kadar je bilo poročilo odobreno kot strateško poročilo (9a) .
3. Če poročilo glede na obravnavano temo spada pod pravico do pobude iz člena 45, se dovoljenje lahko zavrne samo, če niso izpolnjeni pogoji iz pogodb.
4. V primerih iz členov 45 in 46 konferenca predsednikov odloči v roku dveh mesecev.

Sprememba 50

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 53

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 53	Člen 53
Mnenja odborov	Mnenja odborov
1. Če se želi odbor, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena, seznaniti z mnenjem drugega odbora ali če želi drug odbor izraziti svoje mnenje o poročilu odbora , ki mu je bila zadeva najprej dodeljena, lahko oba odbora prosita predsednika Parlamenta, da v skladu s členom 201(3) enega izmed njiju imenuje za pristojni odbor, drugega pa za odbor, zaprošen za mnenje.	1. Če se želi odbor, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena, seznaniti z mnenjem drugega odbora ali če želi drug odbor izraziti svoje mnenje odboru , ki mu je bila zadeva najprej dodeljena, lahko oba odbora prosita predsednika Parlamenta, da v skladu s členom 201(3) enega izmed njiju imenuje za pristojni odbor, drugega pa za odbor, zaprošen za mnenje.
	Odbor, zaprošen za mnenje, lahko med svojimi člani ali stalnimi namestniki imenuje pripravljavca mnenja ali svoja stališča posreduje v obliki pisma predsednika.
2. V primeru dokumentov zakonodajne narave v smislu člena 47(1) mnenje odbora , zaprošenega za mnenje, sestavljajo predlogi sprememb besedila, ki je bilo dodeljeno odboru, po potrebi s kratkimi obrazložitvami. Za obrazložitve je odgovoren pripravljavec mnenja in se o njih ne glasuje. Po potrebi lahko odbor predloži kratko pisno obrazložitev za mnenje kot celoto.	2. Kadar se mnenje nanaša na predlog pravno zavezujočega akta , ga sestavljajo predlogi sprememb besedila, ki je bilo dodeljeno odboru, po potrebi s kratkimi obrazložitvami. Za obrazložitve je odgovoren avtor in se o njih ne glasuje. Po potrebi lahko odbor predloži kratko pisno obrazložitev za mnenje kot celoto. Za to kratko pisno obrazložitev je odgovoren pripravljavec mnenja.
V primeru nezakonodajnih besedil mnenje sestavljajo pobude k delom predloga resolucije pristojnega odbora.	Kadar se mnenje ne nanaša na predlog pravno zavezujočega akta, ga sestavljajo pobude k delom predloga resolucije pristojnega odbora.
Pristojni odbor glasuje o teh predlogih sprememb ali pobudah.	Pristojni odbor glasuje o teh predlogih sprememb ali pobudah.
V mnenjih se obravnavajo izključno zadeve s področij pristojnosti odbora, ki daje mnenje.	V mnenjih se obravnavajo izključno zadeve s področij pristojnosti odbora, ki daje mnenje.
3. Pristojni odbor določi rok, v katerem mora odbor, zaprošen za mnenje, svoje mnenje dati, da bi ga pristojni odbor upošteval. Pristojni odbor nemudoma sporoči odboru oziroma odborom, zaprošenim za mnenje, vse spremembe napovedanega časovnega razporeda. Pristojni odbor ne sprejme končnih sklepov pred potekom tega roka.	3. Pristojni odbor določi rok, v katerem mora odbor, zaprošen za mnenje, svoje mnenje dati, da bi ga pristojni odbor upošteval. Pristojni odbor nemudoma sporoči odboru oziroma odborom, zaprošenim za mnenje, vse spremembe napovedanega časovnega razporeda. Pristojni odbor ne sprejme končnih sklepov pred potekom tega roka.
	3a. Odbor, zaprošen za mnenje, se lahko odloči tudi, da svoje stališče predstavi v obliki predlogov sprememb, ki jih po sprejetju predloži neposredno pristojnemu odboru. Te predloge sprememb v imenu odbora predloži predsednik odbora ali pripravljavec mnenja.
	3b. Odbor, zaprošen za mnenje, predloge sprememb iz odstavka 3a vloži v roku za predloge sprememb, ki ga določi pristojni odbor.
4. Vsa sprejeta mnenja se priložijo poročilu pristojnega odbora.	4. Vsa mnenja in predlogi sprememb, ki jih sprejme odbor, zaprošen za mnenje, se priložijo poročilu pristojnega odbora.
5. Le pristojni odbor lahko predlaga spremembe na plenarnem zasedanju .	5. Odbori, zaprošeni za mnenje, v smislu tega člena ne morejo vložiti predlogov sprememb v obravnavo Parlamentu .
6. Predsednik in pripravljavec mnenja odbora, zaprošenega za mnenje, sta povabljena, da se v svetovalni funkciji udeležujeta sej pristojnega odbora, če te zadevajo vprašanja skupnega interesa.	6. Predsednik in pripravljavec mnenja odbora, zaprošenega za mnenje, sta povabljena, da se v svetovalni funkciji udeležujeta sej pristojnega odbora, če te zadevajo vprašanja skupnega interesa.

Sprememba 51

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 54

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 54

Postopek s pridruženimi odbori

Kadar je bilo vprašanje glede pristojnosti posredovano konferenci predsednikov v skladu s členom 201(2) ali 52 oziroma na podlagi Priloge VI in konferenca predsednikov meni, da vprašanje sodi skoraj v enaki meri v pristojnost dveh ali več odborov ali da različni deli vprašanja sodijo v pristojnost dveh ali več odborov, se uporablja člen 53 z naslednjimi dodatnimi določbami:

1. Kadar je bilo vprašanje glede pristojnosti posredovano konferenci predsednikov v skladu s členom 201a oziroma na podlagi Priloge VI in konferenca predsednikov meni, da vprašanje sodi skoraj v enaki meri v pristojnost dveh ali več odborov ali da različni deli vprašanja sodijo v pristojnost dveh ali več odborov, se uporablja člen 53 z naslednjimi dodatnimi določbami:

—	zadevni odbori se skupaj sporazumejo o časovnem razporedu;

—	zadevni odbori se skupaj sporazumejo o časovnem razporedu;

—	poročevalec in pripravljavci mnenj se medsebojno obveščajo in si prizadevajo, da bi se sporazumeli o besedilih, ki jih predlagajo svojim odborom, in o stališču glede predlogov sprememb;

—	poročevalec in pripravljavci mnenj se medsebojno obveščajo in si prizadevajo, da bi se sporazumeli o besedilih, ki jih predlagajo svojim odborom, in o stališču glede predlogov sprememb;

—

predsedniki, poročevalec in pripravljavci mnenj skupaj določijo dele besedila, ki so v njihovi izključni ali skupni pristojnosti, in se natančno dogovorijo o načinih sodelovanja. V primeru nestrinjanja o razmejitvi pristojnosti se zadeva na prošnjo enega od vpletenih odborov posreduje konferenci predsednikov, ki lahko sprejme odločitev o posameznih pristojnostih ali odloči, da se uporabi postopek skupnih sej odborov v skladu s členom 55 ; drugi pododstavek člena 201(2) se uporablja smiselno;

—

predsedniki, poročevalec in pripravljavci mnenj spoštujejo načelo dobrega in lojalnega sodelovanja in skupaj določijo dele besedila, ki so v njihovi izključni ali deljeni pristojnosti, in se natančno dogovorijo o načinih sodelovanja. V primeru nestrinjanja o razmejitvi pristojnosti se zadeva na prošnjo enega od vpletenih odborov posreduje konferenci predsednikov, ki lahko sprejme odločitev o posameznih pristojnostih ali odloči, da se uporabi postopek skupnih sej odborov v skladu s členom 55 . Ta odločitev se sprejme v skladu s postopkom in v rokih iz člena 201a;

—

pristojni odbor brez glasovanja sprejme spremembe, ki jih predlaga pridružen odbor, kadar se te nanašajo na zadeve, ki so v izključni pristojnosti pridruženega odbora. Če pristojni odbor zavrne predloge sprememb o zadevah, ki so v skupni pristojnosti pristojnega in pridruženega odbora, jih lahko pridruženi odbor predloži neposredno na plenarnem zasedanju;

—

pristojni odbor brez glasovanja sprejme spremembe, ki jih predlaga pridružen odbor, kadar se te nanašajo na zadeve, ki so v izključni pristojnosti pridruženega odbora. Če pristojni odbor ne upošteva izključne pristojnosti pridruženega odbora, lahko pridruženi odbor predloge sprememb predloži neposredno na plenarnem zasedanju. Če pristojni odbor ne sprejme predlogov sprememb o zadevah, ki so v deljeni pristojnosti pristojnega in pridruženega odbora, jih lahko pridruženi odbor predloži neposredno na plenarnem zasedanju;

—	če je za predlog potreben spravni postopek, so v delegacijo Parlamenta vključeni pripravljavci mnenj vseh pridruženih odborov.

—	če je za predlog potreben spravni postopek, so v delegacijo Parlamenta vključeni pripravljavci mnenj vseh pridruženih odborov.

Besedilo tega člena z ničimer ne omejuje področja njegove uporabe. Zahteve za uporabo postopka s pridruženimi odbori v zvezi z nezakonodajnimi poročili na podlagi členov 52(1) ter 132(1) in (2) so dopustne.

Postopek s pridruženimi odbori iz tega člena se ne uporablja v zvezi s priporočilom, ki ga v skladu s členom 99 sprejme pristojni odbor.

Odločitev konference predsednikov o uporabi postopka s pridruženimi odbori se nanaša na vse faze zadevnega postopka.

Pravice, vezane na položaj „pristojnega odbora“ izvaja odbor, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena. Slednji mora pri izvajanju teh pravic upoštevati pristojnosti pridruženega odbora, zlasti obveznost tesnega sodelovanja pri časovnem razporedu in pravico pridruženega odbora do določitve predlogov sprememb iz izključne pristojnosti pridruženega odbora, ki se predložijo Parlamentu.

Če odbor, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena, ne priznava pristojnosti pridruženega odbora, odločitve prvega ostanejo v veljavi, pridruženi odbor pa lahko v mejah svoje izključne pristojnosti predloži predloge sprememb neposredno Parlamentu.

1a. Postopek, določen v tem členu, se ne uporablja za priporočili, ki jih sprejme pristojni odbor v skladu s členom 99.

Sprememba 52

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 55

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 55

Postopek s skupnimi sejami odborov

1. Kadar konferenca predsednikov odloča o vprašanju pristojnosti v skladu s členom 201(2) , lahko odloči, da bo uporabljen postopek s skupnimi odbori in skupnim glasovanjem, če:

1. Kadar konferenca predsednikov odloča o vprašanju pristojnosti v skladu s členom 201a , lahko odloči, da bo uporabljen postopek s skupnimi odbori in skupnim glasovanjem, če:

—	vprašanje glede na Prilogo VI nedvoumno spada v pristojnost več odborov in

—	vprašanje glede na Prilogo VI nedvoumno spada v pristojnost več odborov in

—	meni, da gre za pomembno vprašanje.

—	meni, da gre za pomembno vprašanje.

2. V tem primeru posamezni poročevalci oblikujejo en sam osnutek poročila, ki ga preučijo in o njem glasujejo odbori, ki sodelujejo na skupnih sejah pod skupnim predsedstvom zadevnih predsednikov odborov.

V vseh fazah postopka lahko odbori pravice, vezane na status pristojnega odbora, izvajajo samo ob skupnem nastopanju. Sodelujoči odbori lahko oblikujejo delovne skupine, ki pripravijo seje in glasovanje.

3. V drugi obravnavi v okviru rednega zakonodajnega postopka se stališče Sveta preuči na skupni seji sodelujočih odborov, ki poteka, če se predsedniki teh odborov ne dogovorijo drugače, v sredo prvega tedna, predvidenega za seje parlamentarnih teles, potem ko je Svet sporočil svoje stališče Parlamentu. Če dogovora o sklicu prihodnje seje ni, jo skliče predsednik konference predsednikov odborov. O priporočilu za drugo obravnavo se glasuje na skupni seji na osnovi skupnega osnutka besedila, ki ga pripravijo poročevalci sodelujočih odborov, ali, če skupnega osnutka ni, na osnovi predlogov sprememb, ki so bili vloženi v sodelujočih odborih.

V tretji obravnavi v okviru rednega zakonodajnega postopka so predsedniki in poročevalci sodelujočih odborov člani delegacije spravnega odbora.

Ta člen se lahko uporabi za postopek za priporočilo o odobritvi ali zavrnitvi sklenitve mednarodnega sporazuma na podlagi člena 108(5) in člena 99(1), če so izpolnjeni pogoji iz tega člena.

Sprememba 53

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 56

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 56	Člen 52a
Oblikovanje poročil	Oblikovanje poročil
	-1. Poročevalec je odgovoren za pripravo poročila odbora in predstavitev poročila Parlamentu v imenu odbora.
1. Za obrazložitev je odgovoren poročevalec in se o njej ne glasuje. Mora pa biti skladna z besedilom sprejetega predloga resolucije in morebitnimi spremembami, ki jih je predlagal odbor. V nasprotnem primeru lahko predsednik odbora obrazložitev črta.	1. Za obrazložitev je odgovoren poročevalec in se o njej ne glasuje. Mora pa biti skladna z besedilom sprejetega predloga resolucije in morebitnimi spremembami, ki jih je predlagal odbor. V nasprotnem primeru lahko predsednik odbora obrazložitev črta.
2. V poročilu je naveden izid glasovanja o poročilu v celoti . Poročilo navaja tudi, kako je glasoval vsak član , če ob glasovanju to zahteva najmanj tretjina navzočih članov .	2. V poročilu je naveden izid glasovanja o poročilu v celoti in v skladu s členom 208(3) je v njem navedeno , kako je glasoval vsak član .
3. Kadar mnenje odbora ni soglasno , mora biti v poročilu predstavljeno tudi manjšinsko mnenje. Manjšinska mnenja , izražena ob glasovanju o besedilu v celoti, so lahko na zahtevo njihovih avtorjev predmet največ 200 besed dolge pisne izjave, ki je priložena obrazložitvi.	3. Manjšinska mnenja se lahko izrazijo ob glasovanju o besedilu v celoti in so lahko na zahtevo njihovih avtorjev predmet največ 200 besed dolge pisne izjave, ki je priložena obrazložitvi.
O sporih, ki izhajajo iz uporabe teh določb , odloča predsednik odbora.	O sporih, ki izhajajo iz uporabe tega odstavka , odloča predsednik odbora.
4. Odbor lahko na predlog svojega predsedstva določi rok, v katerem mora poročevalec predložiti osnutek poročila. Rok se lahko podaljša ali pa se lahko imenuje nov poročevalec.	4. Odbor lahko na predlog svojega predsednika določi rok, v katerem mora poročevalec predložiti osnutek poročila. Rok se lahko podaljša ali pa se lahko imenuje nov poročevalec.
5. Po poteku roka lahko odbor svojemu predsedniku naroči, naj zaprosi, da se zadeva, ki mu je bila dodeljena, uvrsti na dnevni red ene izmed naslednjih sej Parlamenta. V tem primeru lahko razprava poteka na podlagi ustnega poročila odbora.	5. Po poteku roka lahko odbor svojemu predsedniku naroči, naj zaprosi, da se zadeva, ki mu je bila dodeljena, uvrsti na dnevni red ene izmed naslednjih sej Parlamenta. V tem primeru lahko razprava in glasovanje potekata na podlagi ustnega poročila odbora.
	(Ta člen, kot je bil spremenjen, se prestavi pred člen 53)

Sprememba 54

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 3 – naslov

Veljavno besedilo	Sprememba
POGLAVJE 3	POGLAVJE 3
PRVA OBRAVNAVA	REDNI ZAKONODAJNI POSTOPEK

Sprememba 55

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 3 – oddelek 1 (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	ODDELEK 1
	PRVA OBRAVNAVA

Sprememba 56

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 3 – podnaslov 1

Veljavno besedilo	Sprememba
V odboru	črtano

Sprememba 57

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 57

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 57	črtano
Sprememba predloga zakonodajnega akta
1. Če Komisija obvesti Parlament ali če pristojni odbor kako drugače izve, da namerava Komisija svoj predlog spremeniti, pristojni odbor obravnavo zadeve preloži do prejema novega predloga ali sprememb Komisije.
2. Če Svet bistveno spremeni predlog zakonodajnega akta, se uporabljajo določbe člena 63.

Sprememba 58

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 58

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 58	črtano
Stališče Komisije in Sveta o predlogih sprememb
1. Preden pristojni odbor dokončno glasuje o predlogu zakonodajnega akta, Komisijo prosi, da pojasni svoje stališče do vseh predlogov sprememb k predlogu, ki jih je sprejel odbor, od Sveta pa, da poda pripombe.
2. Če Komisija svojega stališča ne more pojasniti ali izjavi, da ni pripravljena sprejeti vseh predlogov sprememb, ki jih je sprejel odbor, lahko odbor preloži končno glasovanje.
3. Stališče Komisije se vključi v poročilo, kadar je to primerno.

Sprememba 59

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 3 – podnaslov 2

Veljavno besedilo	Sprememba
Na plenarnem zasedanju	črtano

Sprememba 60

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 59

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 59	Člen 59
Zaključek prve obravnave	Glasovanje v Parlamentu – prva obravnava
	-1. Parlament lahko odobri, spremeni ali zavrne osnutek zakonodajnega akta.
1. Parlament preuči predlog zakonodajnega akta na podlagi poročila , ki ga je pripravil pristojni odbor v skladu s členom 49 .	1. Parlament najprej glasuje o vsakem predlogu takojšne zavrnitve osnutka zakonodajnega akta , ki ga pisno predloži pristojni odbor , politična skupina ali najmanj štirideset poslancev .
	Če je predlog zavrnitve sprejet, predsednik od institucije, ki je pripravila predlog, zahteva, naj umakne osnutek zakonodajnega akta.
	Če institucija, ki je pripravila predlog, to naredi, predsednik razglasi, da je postopek končan.
	Če institucija, ki je pripravila predlog, osnutka zakonodajnega akta ne umakne, predsednik razglasi, da je prva obravnava v Parlamentu zaključena, razen če se Parlament na predlog predsednika ali poročevalca pristojnega odbora ali politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči, da bo zadevo vrnil pristojnemu odboru v ponovno obravnavo.
	Če predlog zavrnitve ni sprejet, Parlament ravna v skladu z odstavki 1a do 1c.
	1a. O vsakem začasnem sporazumu, ki ga predloži pristojni odbor v skladu z členom 73d(4), se glasuje prednostno z enim samim glasovanjem, razen če se Parlament na zahtevo politične skupine ali štiridesetih poslancev odloči, da bo glasoval o predlogih sprememb v skladu z odstavkom 1b. V tem primeru se Parlament odloči tudi, če bo glasovanje o predlogih sprememb potekalo takoj. Če se Parlament ne odloči za takojšnje glasovanje, določi nov rok za predložitev predlogov sprememb, glasovanje pa poteka na naslednjem zasedanju.
	Če se z enim samim glasovanjem sprejme začasni sporazum, predsednik razglasi, da je prva obravnava Parlamenta zaključena.
	Če pri enem samem glasovanju o začasnem sporazumu ni dosežena večina oddanih glasov, predsednik določi nov rok za predloge sprememb k osnutku zakonodajnega akta. O teh predlogih sprememb se nato glasuje na naslednjem zasedanju, da Parlament zaključi prvo obravnavo.
	1b. Razen v primeru sprejetja predloga zavrnitve v skladu z odstavkom 1 ali sprejetja začasnega sporazuma v skladu z odstavkom 1a se o vseh predlogih sprememb k osnutku zakonodajnega akta nato glasuje, po potrebi tudi o posameznih delih začasnega sporazuma, če so bile predložene zahteve za glasovanje po delih ali ločeno glasovanje ali konkurenčni predlogi sprememb.
	Predsednik lahko pred glasovanjem o predlogih sprememb zaprosi Komisijo za stališče in Svet za pojasnilo.
	Parlament po glasovanju o teh predlogih sprememb glasuje o celotnem osnutku zakonodajnega akta, spremenjenem ali ne.
	Če je celotni osnutek zakonodajnega akta, spremenjen ali ne, sprejet, predsednik razglasi, da je prva obravnava zaključena, razen če se Parlament na predlog predsednika ali poročevalca pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči, da bo zadevo vrnil pristojnemu odboru, ki bo izvedel medinstitucionalna pogajanja v skladu s členi 59a, 73a in 73d.
	Če celotni osnutek zakonodajnega akta, kakor je bil spremenjen, ne dobi večine oddanih glasov, predsednik razglasi, da je prva obravnava zaključena, razen če se Parlament na predlog predsednika ali poročevalca pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči, da bo zadevo vrnil pristojnemu odboru v ponovno obravnavo.
	1c. Po glasovanju v skladu z odstavki 1 do 1b in po kasnejšem glasovanju o predlogih sprememb k osnutku zakonodajne resolucije, ki se nanašajo na morebitne postopkovne zahteve, se šteje, da je zakonodajna resolucija sprejeta. Po potrebi se v skladu s členom 193(2) zakonodajna resolucija prilagodi izidu glasovanja v skladu z odstavki 1 do 1b.
	Predsednik posreduje besedilo zakonodajne resolucije in stališča Parlamenta Svetu in Komisiji, če so osnutek zakonodajnega akta oblikovali skupina držav članic, Sodišče ali Evropska centralna banka, pa tudi njim.
2. Parlament najprej glasuje o predlogih sprememb k predlogu, ki je predmet poročila pristojnega odbora, nato o predlogu, spremenjenem ali ne, zatem o predlogih sprememb k osnutku zakonodajne resolucije in nazadnje o osnutku zakonodajne resolucije v celoti, ki vsebuje le izjavo, ali Parlament predlog zakonodajnega akta odobrava, zavrača ali predlaga spremembe, in morebitne postopkovne zahteve.
Če je osnutek zakonodajne resolucije sprejet, se prva obravnava zaključi. Če Parlament zakonodajne resolucije ne sprejme, se predlog vrne pristojnemu odboru.
Vsa poročila, predložena v zakonodajnem postopku, morajo biti v skladu z določbami členov 39, 47 in 49. Vsak predlog resolucije nezakonodajne narave, ki ga vloži odbor, mora biti v skladu s postopki predložitve iz člena 52 ali 201.
3. Predsednik posreduje Svetu in Komisiji besedilo predloga, kakor ga je sprejel Parlament, in spremljajočo resolucijo kot stališče Parlamenta.

Sprememba 61

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 59 a (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	Člen 59 a
	Vrnitev zadeve pristojnemu odboru
	Če se v skladu s členom 59 zadeva vrne pristojnemu odboru v ponovno obravnavo ali v medinstitucionalna pogajanja v skladu s členoma 73a in 73d, pristojni odbor Parlamentu ustno ali pisno poroča v roku štirih mesecev, ki ga lahko konferenca predsednikov podaljša.
	Po vrnitvi zadeve odboru mora odbor, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena, še preden odloči o postopku, ki ga je treba upoštevati, pridruženemu odboru v skladu s členom 54 dopustiti, da se opredeli do predlogov sprememb, ki spadajo v izključno pristojnost pridruženega odbora, zlasti do predlogov sprememb, ki se morajo Parlamentu predložiti na novo.
	Parlamentu nič ne preprečuje, da sklene imeti, po potrebi, zaključno razpravo po poročilu pristojnega odbora, kateremu je bila zadeva vrnjena.
	(Zadnja pododstavka se vključita kot razlaga.)

Sprememba 62

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 60

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 60	črtano
Zavrnitev predloga Komisije
1. Če predlog Komisije ne dobi večine oddanih glasov ali če je sprejet predlog o njegovi zavrnitvi, ki ga lahko predloži pristojni odbor ali najmanj štirideset poslancev, predsednik pred glasovanjem Parlamenta o osnutku zakonodajne resolucije Komisijo pozove, naj predlog umakne.
2. Če Komisija to stori, predsednik razglasi, da je postopek končan, in s tem seznani Svet.
3. Če Komisija svojega predloga ne umakne, Parlament zadevo vrne pristojnemu odboru, ne da bi glasoval o osnutku zakonodajne resolucije, razen če Parlament na predlog predsednika ali poročevalca pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev ne glasuje o osnutku zakonodajne resolucije.
V primeru vrnitve zadeve pristojni odbor določi postopek, ki ga je treba upoštevati, in Parlamentu ustno ali pisno poroča v roku, ki ga določi Parlament in ki ne sme biti daljši od dveh mesecev.
Po vrnitvi zadeve na podlagi odstavka 3 mora pristojni odbor, preden odloči o postopku, pridruženemu odboru v skladu s členom 54 dopustiti, da se opredeli do predlogov sprememb iz izključne pristojnosti pridruženega odbora, zlasti do predlogov sprememb, ki se morajo Parlamentu predložiti na novo.
Rok iz drugega pododstavka odstavka 3 se uporablja za pisno ali ustno predložitev poročila pristojnega odbora. Ta rok ne vpliva na Parlament pri določitvi primernega trenutka za nadaljevanje zadevnega postopka.
4. Če se pristojni odbor roka ne more držati, prosi, da se zadeva v skladu s členom 188(1) vrne odboru. Če je potrebno, lahko Parlament na podlagi člena 188(5) določi nov rok. Če prošnja odbora ni sprejeta, Parlament glasuje o osnutku zakonodajne resolucije.

Sprememba 63

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 61

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 61	črtano
Sprejetje predlogov sprememb k predlogu Komisije
1. Kadar je predlog Komisije v celoti sprejet, vendar na podlagi sprememb, ki so bile prav tako sprejete, se glasovanje o osnutku zakonodajne resolucije preloži, dokler Komisija ne pojasni svojega stališča do posameznih sprememb Parlamenta.
Če Komisija ob koncu glasovanja o njenem predlogu v Parlamentu take izjave ne more podati, obvesti predsednika ali pristojni odbor, kdaj bo to lahko naredila; predlog se nato uvrsti na osnutek dnevnega reda prvega naslednjega delnega zasedanja.
2. Kadar Komisija najavi, da ne namerava sprejeti vseh sprememb Parlamenta, poročevalec pristojnega odbora oziroma, kadar ga ni, njegov predsednik Parlamentu uradno predlaga, ali naj nadaljuje glasovanje o osnutku zakonodajne resolucije. Pred predložitvijo tega predloga lahko poročevalec ali predsednik pristojnega odbora zahteva, da predsednik obravnavo te točke prekine.
Če Parlament sklene, da se glasovanje preloži, se šteje, da je zadeva vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo.
V tem primeru pristojni odbor Parlamentu ustno ali pisno poroča v roku, ki ga določi Parlament in ki ne sme biti daljši od dveh mesecev.
Če se pristojni odbor omenjenega roka ne more držati, se uporablja postopek iz člena 60(4).
Na tej stopnji so dopustni le predlogi sprememb, ki jih vloži pristojni odbor in katerih namen je doseči dogovor s Komisijo.
Parlamentu nič ne preprečuje, da sklene imeti, po potrebi, zaključno razpravo po poročilu pristojnega odbora, kateremu je bila zadeva vrnjena.
3. Uporaba odstavka 2 ne izključuje možnosti, da drugi poslanci v skladu s členom 188 vložijo zahtevo za vrnitev zadeve pristojnemu odboru.
Odbor, ki mu je bila zadeva vrnjena na podlagi odstavka 2, mora pod pogoji te vrnitve poročati v določenem roku in, kjer je to primerno, vložiti predloge sprememb, katerih namen je doseči dogovor s Komisijo, ne sme pa ponovno obravnavati vseh določb, ki jih je sprejel Parlament.
V okviru teh pristojnosti odbor zaradi suspenzivnega učinka vrnitve zadeve uživa višjo stopnjo svobode in lahko, kadar je to potrebno za dosego dogovora, predlaga ponovno obravnavo določb, ki jih je Parlament že sprejel.
Ker so dopustni samo tisti predlogi sprememb odbora, katerih namen je doseči dogovor, in zaradi ohranitve suverenosti Parlamenta, mora poročilo iz odstavka 2 jasno navajati, katere že sprejete določbe bi v primeru sprejetja predlaganih sprememb prenehale veljati.

Sprememba 64

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 3 – podnaslov 3

Veljavno besedilo	Sprememba
Postopek spremljanja	črtano

Sprememba 65

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 62

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 62

črtano

Spremljanje stališča Parlamenta

1. V času po sprejetju stališča Parlamenta o predlogu Komisije predsednik in poročevalec pristojnega odbora spremljata napredek predloga v postopku za njegovo sprejetje v Svetu, zlasti zato, da bi zagotovila natančno upoštevanje s strani Sveta ali Komisije podanih zavez glede stališča Parlamenta.

2. Pristojni odbor lahko Komisijo in Svet povabi k razpravi o zadevi.

3. Pristojni odbor lahko kadar koli med postopkom spremljanja, če se mu zdi potrebno, v skladu s tem členom vloži predlog resolucije, s katerim Parlamentu priporoča, da:

—	pozove Komisijo, naj umakne svoj predlog,

—	pozove Komisijo ali Svet, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu v skladu s členom 63, ali Komisijo, naj predloži nov predlog, ali

—	ukrepa, kakor se mu zdi primerno.

Ta predlog se uvrsti na osnutek dnevnega reda delnega zasedanja, ki sledi sklepu odbora.

Sprememba 66

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 63

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 63

Ponovno posredovanje Parlamentu

Redni zakonodajni postopek

1. Na zahtevo pristojnega odbora predsednik Komisijo pozove, naj predlog ponovno poda Parlamentu:

1. Na zahtevo pristojnega odbora predsednik Komisijo pozove, naj predlog ponovno poda Parlamentu , kadar :

—	če Komisija, potem ko je Parlament sprejel svoje stališče, svoj prvotni predlog umakne, da bi ga nadomestila z drugim besedilom, razen če to stori zato, da bi upoštevala stališče Parlamenta;

—	če Komisija bistveno spremeni ali namerava spremeniti svoj prvotni predlog, razen če to stori zato, da bi upoštevala stališče Parlamenta; ali

—	Komisija , potem ko je Parlament sprejel svoje stališče, svoj prvotni predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti , razen če to stori zato, da bi upoštevala stališče Parlamenta;

—	če se po določenem času ali zaradi spremenjenih okoliščin narava vprašanja, ki ga predlog zadeva, bistveno spremeni;

—	se narava vprašanja, ki ga predlog zadeva, bistveno spremeni zaradi preteka časa ali spremenjenih okoliščin ali

—	če je po sprejetju stališča Parlamenta prišlo do novih volitev v Parlament in konferenca predsednikov meni, da je to zaželeno.

—	je po sprejetju stališča Parlamenta prišlo do novih volitev v Parlament in konferenca predsednikov meni, da je to zaželeno.

1a. Kadar je v zvezi s predlogom predvidena sprememba pravne podlage, zaradi česar se redni zakonodajni postopek ne bi več uporabljal, si Parlament, Svet in Komisija v skladu z odstavkom 25 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje izmenjajo mnenja o tem prek svojih predsednikov ali predstavnikov.

2. Na zahtevo pristojnega odbora Parlament prosi Svet, da predlog, ki ga je Komisija predložila v skladu s členom 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije, vrne Parlamentu, če Svet namerava spremeniti pravno podlago predloga tako, da se redni zakonodajni postopek ne bi več uporabljal.

2. Po izmenjavi mnenj iz odstavka 1a predsednik na zahtevo pristojnega odbora prosi Svet, naj osnutek pravno zavezujočega akta vrne Parlamentu, če Komisija ali Svet namerava spremeniti pravno podlago , določeno v stališču Parlamenta v prvi obravnavi, tako, da se redni zakonodajni postopek ne bi več uporabljal.

Drugi postopki

3. Na zahtevo pristojnega odbora predsednik pozove Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom v enakih okoliščinah in pod enakimi pogoji, kot so določeni v odstavku 1, ali če Svet bistveno spremeni ali namerava spremeniti predlog, za katerega je Parlament že podal svoje mnenje, razen če to stori zato, da bi vključil v Parlamentu sprejete spremembe.

4. Na podlagi tega člena predsednik pozove, naj se predlog akta ponovno predloži Parlamentu, če Parlament tako sklene na predlog politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev.

Sprememba 67

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 4 – naslov

Veljavno besedilo	Sprememba
POGLAVJE 4	ODDELEK 2
DRUGA OBRAVNAVA	DRUGA OBRAVNAVA

Sprememba 68

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 4 – podnaslov 1

Veljavno besedilo	Sprememba
V odboru	črtano

Sprememba 69

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 64

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 64	Člen 64
Predložitev stališča Sveta	Predložitev stališča Sveta
1. Stališče Sveta se v skladu s členoma 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije predloži, ko ga predsednik razglasi v Parlamentu. Predsednik predložitev stališča razglasi po prejemu dokumentov, ustrezno prevedenih v uradne jezike Evropske unije, ki vsebujejo stališče, vse izjave, zabeležene v zapisniku Sveta ob sprejetju stališča, razloge, zaradi katerih je Svet stališče sprejel, ter stališče Komisije. Predsednik predložitev stališča razglasi na delnem zasedanju po prejemu navedenih dokumentov.	1. Stališče Sveta se v skladu s členoma 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije predloži, ko ga predsednik razglasi v Parlamentu. Predsednik predložitev stališča razglasi po prejemu dokumentov, ustrezno prevedenih v uradne jezike Evropske unije, ki vsebujejo stališče, vse izjave, zabeležene v zapisniku Sveta ob sprejetju stališča, razloge, zaradi katerih je Svet stališče sprejel, ter stališče Komisije. Predsednik predložitev stališča razglasi na delnem zasedanju po prejemu navedenih dokumentov.
Pred razglasitvijo se predsednik po posvetovanju s predsednikom pristojnega odbora in/ali poročevalcem prepriča, da je prejeto besedilo zagotovo stališče Sveta iz prve obravnave in da ne gre za okoliščine iz člena 63. V nasprotnem primeru predsednik skupaj s pristojnim odborom in, kjer je to mogoče, v dogovoru s Svetom poišče ustrezno rešitev.	Pred razglasitvijo se predsednik po posvetovanju s predsednikom pristojnega odbora in/ali poročevalcem prepriča, da je prejeto besedilo zagotovo stališče Sveta iz prve obravnave in da ne gre za okoliščine iz člena 63. V nasprotnem primeru predsednik skupaj s pristojnim odborom in, kjer je to mogoče, v dogovoru s Svetom poišče ustrezno rešitev.
	1a. Na dan razglasitve stališča Sveta v Parlamentu se šteje, da je bilo stališče avtomatično dodeljeno odboru, pristojnemu v prvi obravnavi.
2. Seznam navedenih predložitev se skupaj z imenom pristojnega odbora objavi v zapisniku seje.	2. Seznam navedenih predložitev se skupaj z imenom pristojnega odbora objavi v zapisniku seje.

Sprememba 70

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 65

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 65	Člen 65
Podaljšanje rokov	Podaljšanje rokov
1. Predsednik na zahtevo predsednika pristojnega odbora v primeru rokov za drugo obravnavo ali na zahtevo delegacije Parlamenta v Spravnem odboru v primeru rokov za spravo omenjene roke podaljša v skladu s členom 294(14) Pogodbe o delovanju Evropske unije.	1. Predsednik na zahtevo predsednika pristojnega odbora roke za drugo obravnavo podaljša v skladu s členom 294(14) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
2. Predsednik na pobudo Parlamenta ali Sveta obvesti Parlament o morebitnem podaljšanju rokov v skladu s členom 294(14) Pogodbe o delovanju Evropske unije.	2. Predsednik na pobudo Parlamenta ali Sveta obvesti Parlament o morebitnem podaljšanju rokov v skladu s členom 294(14) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Sprememba 71

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 66

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 66	Člen 66
Posredovanje pristojnemu odboru in postopek v odboru	Postopek v pristojnem odboru
1. Na dan predložitve stališča Parlamentu v skladu s členom 69(1) se šteje, da je bilo stališče Sveta avtomatično posredovano pristojnemu odboru in odborom, zaprošenim za mnenje med prvo obravnavo.
2. Stališče Sveta se uvrsti pod prvo točko dnevnega reda prve seje pristojnega odbora po dnevu predložitve. Svet se lahko povabi, da svoje stališče predstavi.	2. Stališče Sveta se uvrsti pod prednostno točko dnevnega reda prve seje pristojnega odbora po dnevu predložitve. Svet se lahko povabi, da svoje stališče predstavi.
3. Če ni bilo odločeno drugače, je poročevalec med prvo in drugo obravnavo isti.	3. Če ni bilo odločeno drugače, je poročevalec med prvo in drugo obravnavo isti.
4. Za postopke v pristojnem odboru se uporabljajo določbe za drugo obravnavo v Parlamentu iz člena 66 (2), (3) in (5) ; predloge zavrnitve in sprememb lahko vlagajo le člani ali stalni namestniki odbora. Odbor odloča z večino oddanih glasov.	4. Za postopke v pristojnem odboru se uporabljajo določbe o dopustnosti predlogov sprememb k stališču Sveta iz člena 69 (2) in (3); predloge zavrnitve in sprememb lahko vlagajo le člani ali stalni namestniki odbora. Odbor odloča z večino oddanih glasov.
5. Odbor lahko od predsednika odbora ali poročevalca v odboru zahteva, da pred glasovanjem razpravlja o v odboru vloženih predlogih sprememb s predsednikom Sveta ali njegovim predstavnikom in navzočim pristojnim komisarjem. Poročevalec lahko po taki razpravi vloži sporazumne predloge sprememb.
6. Pristojni odbor predloži priporočilo za drugo obravnavo, v katerem predlaga sprejetje, spremembo ali zavrnitev stališča Sveta. Priporočilo vsebuje kratko obrazložitev predlaganega sklepa.	6. Pristojni odbor predloži priporočilo za drugo obravnavo, v katerem predlaga sprejetje, spremembo ali zavrnitev stališča Sveta. Priporočilo vsebuje kratko obrazložitev predlaganega sklepa.
	6a. Med drugo obravnavo se členi 49, 50, 53 in 188 ne uporabljajo.

Sprememba 72

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 4 – podnaslov 2

Veljavno besedilo	Sprememba
Na plenarnem zasedanju	črtano

Sprememba 73

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 67

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 67	Člen 67
Zaključek druge obravnave	Predložitev Parlamentu
1. Stališče Sveta in, kadar je na voljo, priporočilo pristojnega odbora za drugo obravnavo se avtomatično uvrstita na osnutek dnevnega reda delnega zasedanja, ki pade na sredo pred dnem izteka trimesečnega oziroma, če je bilo podaljšano v skladu s členom 65, štirimesečnega obdobja in mu je najbližja, razen če se zadeva obravnava že na enem od predhodnih delnih zasedanj.	Stališče Sveta in, kadar je na voljo, priporočilo pristojnega odbora za drugo obravnavo se avtomatično uvrstita na osnutek dnevnega reda delnega zasedanja, ki pade na sredo pred dnem izteka trimesečnega oziroma, če je bilo podaljšano v skladu s členom 65, štirimesečnega obdobja in mu je najbližja, razen če se zadeva obravnava že na enem od predhodnih delnih zasedanj.
Priporočila parlamentarnih odborov za drugo obravnavo so enakovredna obrazložitvi, s katero odbor utemeljuje svoje stališče do stališča Sveta, zaradi česar se o teh besedilih ne glasuje.
2. Druga obravnava se zaključi, ko Parlament sprejme, zavrne ali spremeni stališče Sveta v rokih in v skladu s pogoji iz člena 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Sprememba 74

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 67 a (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	Člen 67a
	Glasovanje v Parlamentu – druga obravnava
	1. Parlament najprej glasuje o vsakem predlogu takojšnje zavrnitve stališča Sveta, ki ga pisno predloži pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev. Tovrstni predlog je sprejet le, če je zanj glasovala večina vseh poslancev Parlamenta.
	Če je predlog zavrnitve sprejet, s čimer se stališče Sveta zavrne, predsednik v Parlamentu razglasi, da je zakonodajni postopek končan.
	Če predlog zavrnitve ni sprejet, Parlament ravna v skladu z odstavki 2 do 5.
	2. O morebitnem začasnem sporazumu, ki ga v skladu s členom 73d(4) predloži pristojni odbor, se glasuje prednostno z enim samim glasovanjem, razen če se Parlament na zahtevo politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči, da bo takoj prešel h glasovanju o predlogih sprememb v skladu z odstavkom 3.
	Če za začasni sporazum z enim samim glasovanjem glasuje večina vseh poslancev Parlamenta, predsednik razglasi, da je druga obravnava v Parlamentu zaključena.
	Če za začasni sporazum z enim samim glasovanjem ne glasuje večina vseh poslancev Parlamenta, Parlament ravna v skladu z odstavki 3 do 5.
	3. Če ni bil sprejet predlog zavrnitve v skladu z odstavkom 1 ali začasni sporazum v skladu z odstavkom 2, se glasuje o vseh predlogih sprememb stališča Sveta, vključno s tistimi iz začasnega sporazuma, ki ga v skladu s členom 73d(4) predloži pristojni odbor. Predlog spremembe stališča Sveta je sprejet le, če je zanj glasovala večina vseh poslancev Parlamenta.
	Predsednik lahko pred glasovanjem o predlogih sprememb zaprosi Komisijo za stališče in Svet za pojasnilo.
	4. Parlament lahko, četudi je v skladu z odstavkom 1 glasoval proti prvotnemu predlogu zavrnitve stališča Sveta, na predlog predsednika ali poročevalca pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev obravnava nov predlog zavrnitve po glasovanju o predlogih sprememb v skladu z odstavkom 2 ali 3. Predlog je sprejet le, če je zanj glasovala večina vseh poslancev Parlamenta.
	Če je stališče Sveta zavrnjeno, predsednik na plenarnem zasedanju razglasi, da je zakonodajni postopek končan.
	5. Po glasovanju v skladu z odstavki 1 do 4 in glasovanju o predlogih sprememb k osnutku zakonodajne resolucije, ki se nanašajo na morebitne postopkovne zahteve, predsednik razglasi, da je druga obravnava v Parlamentu zaključena, in šteje se, da je zakonodajna resolucija sprejeta. Po potrebi se v skladu s členom 193(2) zakonodajna resolucija prilagodi izidu glasovanja v skladu z odstavki 1 do 4 ali uporabi člena 76.
	Predsednik posreduje besedilo zakonodajne resolucije in morebitnega stališča Parlamenta Svetu in Komisiji.
	Če ni bil vložen predlog zavrnitve ali spremembe stališča Sveta, se šteje, da je stališče sprejeto.

Sprememba 75

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 68

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 68	črtano
Zavrnitev stališča Sveta
1. Pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev lahko v pisni obliki in v roku, ki ga določi predsednik, vloži predlog zavrnitve stališča Sveta. Za sprejetje navedenega predloga je potrebna večina glasov poslancev Parlamenta. O predlogu zavrnitve stališča Sveta se glasuje pred glasovanjem o predlogih sprememb.
2. Parlament lahko, četudi je glasoval proti prvotnemu predlogu zavrnitve stališča Sveta, na priporočilo poročevalca obravnava nov predlog zavrnitve po glasovanju o predlogih sprememb in izjavi Komisije v skladu s členom 69(5).
3. Če je stališče Sveta zavrnjeno, predsednik na plenarnem zasedanju razglasi, da je zakonodajni postopek končan.

Sprememba 76

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 69

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 69

Spremembe stališča Sveta

Dopustnost predlogov sprememb stališča Sveta

1. Predloge sprememb k stališču Sveta za obravnavo na plenarnem zasedanju lahko vloži pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev.

2. Predlog spremembe stališča Sveta je dopusten le, če je skladen z določbami členov 169 in 170 in je njegov namen:

(a)	v celoti ali delno obnoviti stališče Parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi;

(a)	v celoti ali delno obnoviti stališče Parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi; ali

(b)	doseči dogovor med Svetom in Parlamentom; ali

(b)	doseči dogovor med Svetom in Parlamentom; ali

(c)	spremeniti del besedila stališča Sveta, ki ni bil vključen ali pa je bil vključen z drugačno vsebino v predlog, podan v prvi obravnavi , in ne pomeni bistvene spremembe v smislu člena 63 ; ali

(c)	spremeniti del besedila stališča Sveta, ki ni bil vključen ali pa je bil vključen z drugačno vsebino v predlog, podan v prvi obravnavi; ali

(d)	upoštevati novo dejstvo ali pravno stanje, nastalo po prvi obravnavi.

(d)	upoštevati novo dejstvo ali pravno stanje, nastalo po sprejetju stališča Parlamenta v prvi obravnavi.

Predsednikove presoje dopustnosti ali nedopustnosti predloga spremembe ni mogoče izpodbijati.

3. Če je po prvi obravnavi prišlo do novih volitev, ne da bi bil izveden postopek iz člena 63, lahko predsednik sklene odpraviti omejitve glede dopustnosti, določene v odstavku 2.

4. Predlog spremembe je sprejet le, če je zanj glasovala večina poslancev Parlamenta.

5. Predsednik lahko pred glasovanjem o predlogih sprememb zaprosi Komisijo za stališče in Svet za pojasnilo.

Sprememba 77

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 5 – naslov

Veljavno besedilo	Sprememba
POGLAVJE 5	ODDELEK 4
TRETJA OBRAVNAVA	SPRAVA IN TRETJA OBRAVNAVA

Sprememba 78

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 5 – podnaslov 1

Veljavno besedilo	Sprememba
Sprava	črtano

Sprememba 79

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 69 b (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	Člen 69b
	Podaljšanje rokov
	1. Predsednik na zahtevo delegacije Parlamenta v Spravnem odboru roke za tretjo obravnavo podaljša v skladu s členom 294(14) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
	2. Predsednik na pobudo Parlamenta ali Sveta obvesti Parlament o morebitnem podaljšanju rokov v skladu s členom 294(14) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Sprememba 80

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 71

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 71	Člen 71
Delegacija v Spravnem odboru	Delegacija v Spravnem odboru
1. Delegacija Parlamenta v Spravnem odboru je sestavljena iz toliko članov, kolikor jih je v delegaciji Sveta.	1. Delegacija Parlamenta v Spravnem odboru je sestavljena iz toliko članov, kolikor jih je v delegaciji Sveta.
2. Politična sestava delegacije ustreza sestavi Parlamenta po političnih skupinah. Konferenca predsednikov določi točno število članov iz vsake politične skupine.	2. Politična sestava delegacije ustreza sestavi Parlamenta po političnih skupinah. Konferenca predsednikov določi točno število članov iz vsake politične skupine.
3. Politične skupine imenujejo člane delegacije za vsak posamezni primer sprave, po možnosti izmed članov zadevnih odborov , razen treh članov, ki so imenovani za stalne člane sledečih si delegacij za obdobje dvanajstih mesecev. Politične skupine izmed podpredsednikov imenujejo tri stalne člane, ki zastopajo najmanj dve različni politični skupini. Predsednik in poročevalec pristojnega odbora sta v vsakem primeru člana delegacije.	3. Politične skupine imenujejo člane delegacije za vsak posamezni primer sprave, po možnosti izmed članov pristojnega odbora , razen treh članov, ki so imenovani za stalne člane sledečih si delegacij za obdobje dvanajstih mesecev. Politične skupine izmed podpredsednikov imenujejo tri stalne člane, ki zastopajo najmanj dve različni politični skupini. Predsednik in poročevalec pristojnega odbora v drugi obravnavi ter poročevalci pridruženih odborov so v vsakem primeru člani delegacije.
4. Politične skupine, zastopane v delegaciji, imenujejo namestnike.	4. Politične skupine, zastopane v delegaciji, imenujejo namestnike.
5. Politične skupine in samostojni poslanci , ki v delegaciji niso zastopani , lahko pošljejo po enega predstavnika na katero koli interno pripravljalno sejo delegacije.	5. Politične skupine, ki v delegaciji niso zastopane , lahko pošljejo po enega predstavnika na katero koli interno pripravljalno sejo delegacije. Če v delegaciji ni nobenega samostojnega poslanca, se lahko en samostojni poslanec udeleži katere koli interne pripravljalne seje delegacije.
6. Delegacijo vodi predsednik ali eden izmed treh stalnih članov.	6. Delegacijo vodi predsednik ali eden izmed treh stalnih članov.
7. Delegacija odloča z večino glasov svojih članov. Njene razprave niso javne.	7. Delegacija odloča z večino glasov svojih članov. Njene razprave niso javne.
Konferenca predsednikov določi nadaljnje postopkovne smernice za delo delegacije v Spravnem odboru.	Konferenca predsednikov določi nadaljnje postopkovne smernice za delo delegacije v Spravnem odboru.
8. Delegacija poroča Parlamentu o izidu sprave.	8. Delegacija poroča Parlamentu o izidu sprave.

Sprememba 81

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 5 – podnaslov 2

Veljavno besedilo	Sprememba
Na plenarnem zasedanju	črtano

Sprememba 82

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 72

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 72	Člen 72
Skupno besedilo	Skupno besedilo
1. Ko je v Spravnem odboru dosežen dogovor o skupnem besedilu, se zadeva uvrsti na dnevni red seje Parlamenta, ki bo potekala v roku šestih oziroma, če je bil rok podaljšan, osmih tednov od dneva sprejetja skupnega besedila v Spravnem odboru.	1. Ko je v Spravnem odboru dosežen dogovor o skupnem besedilu, se zadeva uvrsti na dnevni red seje Parlamenta, ki bo potekala v roku šestih oziroma, če je bil rok podaljšan, osmih tednov od dneva sprejetja skupnega besedila v Spravnem odboru.
2. Predsednik ali drugi imenovani član delegacije Parlamenta v Spravnem odboru poda izjavo o skupnem besedilu, ki ga spremlja poročilo.	2. Predsednik ali drugi imenovani član delegacije Parlamenta v Spravnem odboru poda izjavo o skupnem besedilu, ki ga spremlja poročilo.
3. K skupnemu besedilu ni dopustno vlagati predlogov sprememb.	3. K skupnemu besedilu ni dopustno vlagati predlogov sprememb.
4. Skupno besedilo v celoti je predmet enega samega glasovanja. Skupno besedilo je sprejeto, če dobi večino oddanih glasov.	4. Skupno besedilo v celoti je predmet enega samega glasovanja. Skupno besedilo je sprejeto, če dobi večino oddanih glasov.
5. Kadar v Spravnem odboru dogovor o skupnem besedilu ni dosežen, predsednik ali drugi imenovani član delegacije Parlamenta v Spravnem odboru poda izjavo. Izjavi sledi razprava.	5. Kadar v Spravnem odboru dogovor o skupnem besedilu ni dosežen, predsednik ali drugi imenovani član delegacije Parlamenta v Spravnem odboru poda izjavo. Izjavi sledi razprava.
	5a. V spravnem postopku med Parlamentom in Svetom po drugi obravnavi se zadeve ne vrnejo odboru.
	5b. Med tretjo obravnavo se členi 49, 50 in 53 ne uporabljajo.

Sprememba 83

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 6 – naslov

Veljavno besedilo	Sprememba
POGLAVJE 6	ODDELEK 5
ZAKLJUČEK ZAKONODAJNEGA POSTOPKA	ZAKLJUČEK POSTOPKA

Sprememba 84

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 3 – oddelek 3 (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	ODDELEK 3
	MEDINSTITUCIONALNA POGAJANJA MED REDNIM ZAKONODAJNIM POSTOPKOM
	(Oddelek 3 se vstavi pred oddelek 4 o spravi ter tretji obravnavi, vsebuje pa spremenjen člen 73 in člene 73a do 73d).

Sprememba 85

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 73

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 73	Člen 73
Medinstitucionalna pogajanja in zakonodajni postopki	Splošne določbe
1. Pogajanja z drugimi institucijami pri iskanju dogovora med zakonodajnim postopkom potekajo v skladu s kodeksom ravnanja, ki ga določi konferenca predsednikov (10).	Pogajanja z drugimi institucijami pri iskanju dogovora med zakonodajnim postopkom se lahko začnejo šele po tem, ko je sprejeta odločitev v skladu s členi 73a do 73c ali ko Parlament zadevo vrne v medinstitucionalna pogajanja. Ta pogajanja potekajo v skladu s kodeksom ravnanja, ki ga določi konferenca predsednikov (10).
2. S pogajanji se ne začne, dokler pristojni odbor ne sprejme odločitve o začetku pogajanj za vsak obravnavani zakonodajni postopek posebej in z večino glasov svojih članov. V tej odločitvi se določi mandat in sestava pogajalske ekipe. O taki odločitvi se obvesti predsednika, ki redno obvešča konferenco predsednikov.
Mandat obsega poročilo, sprejeto v odboru in predloženo Parlamentu v poznejšo obravnavo. Izjemoma, kadar pristojni odbor meni, da je utemeljeno, da začne s pogajanji pred sprejetjem poročila v odboru, lahko mandat obsega predloge sprememb ali jasno opredeljene cilje, prednostne naloge ali smernice.
3. Pogajalsko ekipo vodi poročevalec, predseduje pa ji predsednik pristojnega odbora ali podpredsednik, ki ga imenuje predsednik. Sestavljajo ga vsaj poročevalci v senci iz vseh političnih skupin.
4. Vsi dokumenti, namenjeni razpravi na srečanju s Svetom in Komisijo (trialog), so v obliki, ki navaja posamezna stališča sodelujočih institucij in možne kompromisne rešitve in se jih posreduje pogajalski ekipi vsaj 48 ur, v nujnih primerih pa vsaj 24 ur, pred začetkom trialoga.
Po vsakem trialogu pogajalska ekipa poroča na naslednji seji pristojnega odbora. Dokumenti, ki odražajo izid zadnjega trialoga, so na voljo odboru.
Kadar seje odbora ni mogoče sklicati pravočasno, pogajalska ekipa poroča predsedniku, poročevalcem v senci in koordinatorjem odbora, kakor je primerno.
Pristojni odbor lahko ob upoštevanju napredka pogajanj posodobi mandat.
5. Če pogajanja privedejo do kompromisa, se o tem nemudoma obvesti pristojni odbor. Dogovorjeno besedilo se posreduje pristojnemu odboru v obravnavo. Če je dogovorjeno besedilo potrjeno z glasovanjem v odboru, se ga v ustrezni obliki, vključno s kompromisnimi predlogi sprememb, predloži Parlamentu v obravnavo. Predloženo je lahko v obliki prečiščenega besedila, v katerem so jasno označene vse spremembe predloga zakonodajnega akta v obravnavi.
6. Kadar postopek vključuje pridružene odbore ali skupne seje odborov, se za odločanje o začetku pogajanj in za njihovo vodenje uporabita člena 54 in 55 Poslovnika.
V primeru nesoglasja med zadevnimi odbori o načinu začetka in vodenja teh pogajanj odloči predsednik konference predsednikov odborov v skladu z načeli iz Poslovnika.

Sprememba 86

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 73 a (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	Člen 73a
	Pogajanja pred prvo obravnavo v Parlamentu
	1. Kadar je odbor sprejel zakonodajno poročilo v skladu s členom 49, lahko z večino glasov svojih članov odloči, da bo začel pogajanja na podlagi tega poročila.
	2. Odločitve o začetku pogajanj se razglasijo na začetku delnega zasedanja po njihovem sprejetju v odboru. Do konca dneva, ki sledi njihovi razglasitvi v Parlamentu, lahko politične skupine ali posamezni poslanci, ki skupaj predstavljajo najmanj desetino poslancev Parlamenta, pisno zahtevajo glasovanje o odločitvi odbora o začetku pogajanj. Parlament o teh zahtevah glasuje na istem delnem zasedanju.
	Če do izteka roka, določenega v prvem pododstavku, ni vložena nobena taka zahteva, predsednik o tem obvesti Parlament. Če je zahteva vložena, lahko predsednik neposredno pred glasovanjem da besedo enemu zagovorniku in enemu nasprotniku. Oba lahko podata izjavo, ki traja največ dve minuti.
	3. Če Parlament zavrne odločitev odbora o začetku pogajanj, se osnutek zakonodajnega akta in poročilo pristojnega odbora uvrstita na dnevni red naslednjega delnega zasedanja, predsednik pa določi rok za vložitev predlogov sprememb. Uporablja se člen 59(1b).
	4. Pogajanja se lahko začnejo kadar koli po izteku roka iz prvega pododstavka odstavka 2, če ni bila vložena nobena zahteva za glasovanje o odločitvi o začetku pogajanj v Parlamentu; če je bila taka zahteva vložena, se lahko pogajanja začnejo kadar koli po tem, ko je odločitev odbora o začetku pogajanj dobila večino oddanih glasov v Parlamentu.

Sprememba 87

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 73 b (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	Člen 73b
	Pogajanja pred prvo obravnavo v Svetu
	Kadar je Parlament sprejel svoje stališče v prvi obravnavi, to stališče predstavlja mandat za vsa pogajanja z drugimi institucijami. Pristojni odbor se lahko z večino glasov svojih članov odloči, da bo začel pogajanja kadar koli zatem. Te odločitve se razglasijo v Parlamentu na delnem zasedanju po glasovanju v odboru in se navedejo v zapisniku.

Sprememba 88

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 73 c (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	Člen 73c
	Pogajanja pred drugo obravnavo v Parlamentu
	Kadar je bilo stališče Sveta v prvi obravnavi posredovano pristojnemu odboru, predstavlja stališče Parlamenta v prvi obravnavi, ob upoštevanju člena 69 Poslovnika, mandat za vsa pogajanja z drugimi institucijami. Pristojni odbor lahko odloči, da začne pogajanja kadar koli zatem.
	Kadar stališče Sveta vsebuje elemente, ki jih osnutek zakonodajnega akta ali stališče Parlamenta v prvi obravnavi ne zajema, lahko odbor sprejme smernice za pogajalsko ekipo, ki so lahko tudi v obliki predlogov sprememb stališča Sveta.

Sprememba 305

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 73 d (novo)

Veljavno besedilo	Spremembe
	Člen 73d
	Potek pogajanj
	1. Pogajalsko ekipo Parlamenta vodi poročevalec, predseduje pa ji predsednik pristojnega odbora ali podpredsednik, ki ga imenuje predsednik odbora. Sestavljajo jo vsaj poročevalci v senci iz vsake politične skupine, ki želi sodelovati.
	2. Vsi dokumenti, namenjeni razpravi na srečanju s Svetom in Komisijo (v nadaljnjem besedilu: trialog), se posredujejo pogajalski ekipi vsaj 48 ur, v nujnih primerih pa vsaj 24 ur, pred začetkom trialoga.
	3. Po vsakem trialogu predsednik pogajalske ekipe in poročevalec v imenu pogajalske ekipe poročata na naslednji seji pristojnega odbora.
	Kadar seje odbora ni mogoče sklicati pravočasno, predsednik pogajalske ekipe in poročevalec v imenu pogajalske ekipe poročata na seji koordinatorjev odbora.
	4. Če pogajanja privedejo do začasnega sporazuma, se o tem nemudoma obvesti pristojni odbor. Dokumenti, ki odražajo izid sklepnega trialoga, so na voljo odboru in se objavijo. Začasni sporazum se predloži pristojnemu odboru, ki o njem odloči z enim samim glasovanjem z večino oddanih glasov. Če je potrjen, se predloži v obravnavo Parlamentu v obliki, v kateri so jasno označene vse spremembe osnutka zakonodajnega akta.
	5. V primeru nesoglasja med zadevnimi odbori na podlagi členov 54 in 55 o podrobnih pravilih glede začetka in vodenja teh pogajanj odloči predsednik konference predsednikov odborov v skladu z načeli iz navedenih členov.

Sprememba 90

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 74

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 74	črtano
Odobritev odločitve o začetku medinstitucionalnih pogajanj pred sprejetjem poročila v odboru
1. Odločitev odbora o začetku pogajanj pred sprejetjem poročila v odboru se prevede v vse uradne jezike, razdeli vsem poslancem in predloži konferenci predsednikov.
Konferenca predsednikov lahko na zahtevo politične skupine odloči, da na osnutek dnevnega reda delnega zasedanja po razdelitvi odločitve uvrsti točko za obravnavo z razpravo in glasovanjem in v tem primeru predsednik določi rok za vložitev predlogov sprememb.
Če konferenca predsednikov ne sprejme odločitve, da uvrsti točko na osnutek dnevnega reda tega delnega zasedanja, predsednik razglasi odločitev o začetku pogajanj na njegovi otvoritvi.
2. Točko se uvrsti na osnutek dnevnega reda delnega zasedanja po razglasitvi obravnave z razpravo in glasovanjem, ki sledi razglasitvi, predsednik pa določi rok za vložitev predlogov sprememb, če to v 48 urah po razglasitvi zahteva politična skupina ali vsaj 40 poslancev.
V ostalih primerih se šteje, da je bila odločitev o začetku pogajanj sprejeta.

Sprememba 91

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 75

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 75	Člen 63a
Sporazum v prvi obravnavi	Sporazum v prvi obravnavi
Kadar v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije Svet obvesti Parlament, da je njegovo stališče sprejel, predsednik, ob upoštevanju zaključka v skladu s členom 193, v Parlamentu razglasi, da je sprejeta različica predloga , ki se ujema s stališčem Parlamenta.	Kadar v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije Svet obvesti Parlament, da je njegovo stališče sprejel, predsednik, ob upoštevanju zaključka v skladu s členom 193, v Parlamentu razglasi, da je sprejeta različica zakonodajnega akta , ki se ujema s stališčem Parlamenta.
	(Ta člen se prestavi na konec oddelka 1, ki se nanaša na prvo obravnavo)

Sprememba 92

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 76

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 76	Člen 69a
Sporazum v drugi obravnavi	Sporazum v drugi obravnavi
Če v rokih, določenih za vlaganje in glasovanje o predlogih sprememb ali zavrnitve, niso bili sprejeti ne predlog zavrnitve stališča Sveta ne predlogi sprememb k takšnemu stališču v skladu s členoma 68 in 69, predsednik na plenarnem zasedanju razglasi, da je predlagani akt dokončno sprejet. Predsednik Sveta predlagani akt podpiše in poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 78.	Če v rokih, določenih za vlaganje in glasovanje o predlogih sprememb ali zavrnitve, niso bili vloženi ne predlog zavrnitve stališča Sveta ne predlogi sprememb k takšnemu stališču v skladu s členoma 67a in 69, predsednik na plenarnem zasedanju razglasi, da je predlagani akt dokončno sprejet.
	(Ta člen se prestavi na konec oddelka 2, ki se nanaša na drugo obravnavo)

Sprememba 93

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 77

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 77

črtano

Zahteve pri pripravi zakonodajnih aktov

1. V aktih, ki jih skupaj sprejmeta Parlament in Svet v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, se navede vrsta akta, serijska številka, datum sprejetja in navedba predmeta.

2. Akti, ki jih skupaj sprejmeta Parlament in Svet, vsebujejo:

(a)	navedbo „Evropski parlament in Svet Evropske unije sta“;

(b)	sklic na določbe, na podlagi katerih je bil akt sprejet, pred tem pa navedbo „ob upoštevanju“;

(c)	navedbo sklicevanja na predložene predloge, pridobljena mnenja in opravljena posvetovanja;

(d)	obrazložitev razlogov, na katerih akt temelji, pred tem pa navedbo „ob upoštevanju naslednjega“;

(e)	navedbo „sprejela naslednjo uredbo“ ali „sprejela naslednjo direktivo“ ali „sprejela naslednjo odločbo“ ali „sklenila“, ki ji sledi besedilo akta.

3. Akti se delijo na člene, po potrebi združene v poglavja in oddelke.

4. Zadnji člen akta navaja dan začetka veljavnosti, kadar je ta pred dvajsetim dnem po objavi ali po njem.

5. Zadnjemu členu akta sledi:

—	ustrezna formulacija, skladno z ustreznimi določbami pogodb, glede njegove uporabnosti;

—	„V …“ ter dan sprejetja akta;

—	„Za Evropski parlament Predsednik“, „Za Svet Predsednik“ ter imeni predsednika Parlamenta in predsedujočega Svetu v času sprejetja akta.

Sprememba 94

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 78

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 78	Člen 78
Podpis sprejetih aktov	Podpis in objava sprejetih aktov
Ko je sprejeto besedilo dokončno oblikovano v skladu s členom 193 in ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, akte, sprejete v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, podpišeta predsednik in generalni sekretar ter jih generalna sekretarja Parlamenta in Sveta objavita v Uradnem listu Evropske unije.	Ko je sprejeto besedilo dokončno oblikovano v skladu s členom 193 in Prilogo XVIa in ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, akte, sprejete v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, podpišeta predsednik in generalni sekretar.
	Generalna sekretarja Parlamenta in Sveta nato poskrbita za objavo akta v Uradnem listu Evropske unije.

Sprememba 95

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 4 (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	POGLAVJE 4
	POSEBNE DOLOČBE ZA POSTOPEK POSVETOVANJA
	(Se vstavi za členom 78)

Sprememba 96

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 78 a (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	Člen 78a
	Spremenjeni predlog pravno zavezujočega akta
	Če namerava Komisija svoj predlog pravno zavezujočega akta nadomestiti ali spremeniti, lahko pristojni odbor obravnavo zadeve odloži do prejema novega predloga ali sprememb Komisije.

Sprememba 97

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 78 b (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	Člen 78b
	Stališče Komisije o predlogih sprememb
	Preden pristojni odbor dokončno glasuje o predlogu pravno zavezujočega akta, lahko Komisijo prosi, da pojasni svoje stališče do vseh predlogov sprememb k predlogu, ki jih je sprejel odbor.
	To stališče se vključi v poročilo, kadar je to primerno.

Sprememba 98

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 78 c (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	Člen 78c
	Glasovanje v Parlamentu
	Smiselno se uporablja člen 59 (-1), (1), (1b) in (1c).

Sprememba 99

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 78 d (novo)

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 78d

Spremljanje stališča Parlamenta

1. V času po sprejetju stališča Parlamenta o osnutku pravno zavezujočega akta predsednik in poročevalec pristojnega odbora spremljata napredek predloga akta v postopku za njegovo sprejetje v Svetu, zlasti zato, da bi zagotovila natančno upoštevanje zavez, podanih s strani Sveta ali Komisije, glede stališča Parlamenta. O tem redno poročata odboru.

2. Pristojni odbor lahko Komisijo in Svet povabi k razpravi o zadevi.

3. Pristojni odbor lahko kadar koli med postopkom spremljanja, če se mu zdi potrebno, vloži predlog resolucije, s katerim priporoča, da Parlament:

—	pozove Komisijo, naj umakne svoj predlog,

—	pozove Komisijo ali Svet, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu v skladu s členom 78e, oziroma pozove Komisijo, naj predloži nov predlog, ali

—	ukrepa, kakor se mu zdi primerno.

Ta predlog se uvrsti na osnutek dnevnega reda delnega zasedanja, ki sledi sprejetju predloga resolucije v odboru.

Sprememba 100

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 78 e (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	Člen 78e
	Ponovno posredovanje Parlamentu
	1. Na zahtevo pristojnega odbora predsednik pozove Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom v enakih okoliščinah in pod enakimi pogoji, kot so določeni v členu 63(1), kot tudi kadar Svet bistveno spremeni ali namerava spremeniti osnutek pravno zavezujočega akta, za katerega je Parlament že podal svoje stališče, razen kadar to stori zato, da bi vključil v Parlamentu sprejete spremembe.
	2. Predsednik pozove, naj se osnutek pravno zavezujočega akta ponovno predloži Parlamentu v okoliščinah, določenih v tem členu, kadar Parlament tako sklene na predlog politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev.

Sprememba 101

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 7 – številčenje

Veljavno besedilo	Sprememba
POGLAVJE 7	POGLAVJE 5
USTAVNE ZADEVE	USTAVNE ZADEVE

Sprememba 102

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 81

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 81	Člen 81
Pristopne pogodbe	Pristopne pogodbe
1. Prošnja evropske države za članstvo v Evropski uniji se da v presojo pristojnemu odboru.	1. Prošnja evropske države za članstvo v Evropski uniji , vložena v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji, se da v presojo pristojnemu odboru.
2. Parlament se lahko na predlog pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči, da bo od Komisije in Sveta zahteval, da pred začetkom pogajanj z državo prosilko sodelujeta v razpravi.	2. Parlament se lahko na predlog pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči, da bo od Komisije in Sveta zahteval, da pred začetkom pogajanj z državo prosilko sodelujeta v razpravi.
3. Med pogajanji Komisija in Svet redno in temeljito obveščata pristojni odbor o napredku pri pogajanjih, po potrebi zaupno.	3. Pristojni odbor od Komisije in Sveta zahteva, da ga temeljito in redno obveščata o napredku pri pogajanjih, po potrebi zaupno.
4. Parlament lahko na kateri koli stopnji pogajanj sprejme priporočila na podlagi poročila pristojnega odbora in zahteva, da se ta upoštevajo pred sklenitvijo pogodbe o pristopu države prosilke k Evropski uniji.	4. Parlament lahko na kateri koli stopnji pogajanj sprejme priporočila na podlagi poročila pristojnega odbora in zahteva, da se ta upoštevajo pred sklenitvijo pogodbe o pristopu države prosilke k Evropski uniji.
5. Po koncu pogajanj, vendar pred podpisom sporazuma, se osnutek sporazuma posreduje Parlamentu v odobritev v skladu s členom 99.	5. Po koncu pogajanj, vendar pred podpisom sporazuma, se osnutek sporazuma posreduje Parlamentu v odobritev v skladu s členom 99. V skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji je za odobritev Parlamenta potrebna večina glasov vseh poslancev.

Sprememba 103

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 83

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 83

Kršitev temeljnih načel s strani države članice

Kršitev temeljnih načel in vrednot s strani države članice

1. Parlament lahko na podlagi posebnega poročila pristojnega odbora, pripravljenega v skladu s členoma 45 in 52:

(a)	glasuje o obrazloženem predlogu, s katerim se Svet poziva, naj ukrepa v skladu s členom 7(1) Pogodbe o Evropski uniji;

(a)	glasuje o obrazloženem predlogu, s katerim se Svet poziva, naj ukrepa v skladu s členom 7(1) Pogodbe o Evropski uniji;

(b)	glasuje o predlogu, s katerim se Komisijo ali države članice poziva, naj vložijo predlog v skladu s členom 7(2) Pogodbe o Evropski uniji;

(b)	glasuje o predlogu, s katerim se Komisijo ali države članice poziva, naj vložijo predlog v skladu s členom 7(2) Pogodbe o Evropski uniji;

(c)	glasuje o predlogu, s katerim se Svet poziva, naj ukrepa v skladu s členom 7(3) ali, naknadno, s členom 7(4) Pogodbe o Evropski uniji.

(c)	glasuje o predlogu, s katerim se Svet poziva, naj ukrepa v skladu s členom 7(3) ali, naknadno, s členom 7(4) Pogodbe o Evropski uniji.

2. Vse zahteve Sveta za odobritev v zvezi s predlogom, predloženim v skladu s členom 7(1) in (2) Pogodbe o Evropski uniji, skupaj s predloženimi pripombami zadevne države članice se razglasijo v Parlamentu in pošljejo pristojnemu odboru v skladu s členom 99. Razen v nujnih in upravičenih primerih Parlament sprejme sklep na predlog pristojnega odbora.

3. Za sklepe iz odstavkov 1 in 2 je potrebna dvotretjinska večina oddanih glasov, ki predstavljajo večino poslancev.

3. V skladu s členom 354 Pogodbe o delovanju Evropske unije je za sklepe iz odstavkov 1 in 2 potrebna dvotretjinska večina oddanih glasov, ki predstavljajo večino poslancev.

4. Po pridobitvi dovoljenja konference predsednikov lahko pristojni odbor vloži spremljajoči predlog resolucije. V njem navede stališče Parlamenta v zvezi s hujšo kršitvijo države članice, ustreznimi sankcijami in njihovo spremembo ali odpravo.

5. Pristojni odbor zagotavlja, da je Parlament v celoti obveščen in po potrebi zaprošen za mnenje o vseh nadaljnjih ukrepih, sprejetih na podlagi njegove odobritve v skladu z odstavkom 3. Svet je zaprošen, da ustrezno predstavi razvoj dogodkov. Na predlog pristojnega odbora, pripravljen po pridobitvi dovoljenja konference predsednikov, lahko Parlament sprejme priporočila Svetu.

Sprememba 104

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 84

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 84	Člen 84
Sestava Parlamenta	Sestava Parlamenta
Parlament lahko v primernem času pred koncem parlamentarnega obdobja predlaga spremembo svoje sestave na podlagi poročila, ki ga njegov pristojni odbor pripravi v skladu s členom 45. Osnutek sklepa Evropskega sveta o sestavi Parlamenta se preuči v skladu s členom 99.	Parlament lahko v primernem času pred koncem parlamentarnega obdobja predlaga spremembo svoje sestave na podlagi poročila, ki ga njegov pristojni odbor pripravi v skladu s členom 14(2) Pogodbe o Evropski uniji ter členoma 45 in 52 tega poslovnika . Osnutek sklepa Evropskega sveta o sestavi Parlamenta se preuči v skladu s členom 99.

Sprememba 105

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 85

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 85	Člen 85
Okrepljeno sodelovanje med državami članicami	Okrepljeno sodelovanje med državami članicami
1. Predsednik pošlje v obravnavo pristojnemu odboru prošnje za vzpostavitev okrepljenega sodelovanja med državami članicami v skladu s členom 20 Pogodbe o Evropski uniji. Ustrezno se uporabljajo členi 39, 41, 43, 47, 57 do 63 in 99 tega poslovnika.	1. Predsednik pošlje v obravnavo pristojnemu odboru prošnje za vzpostavitev okrepljenega sodelovanja med državami članicami v skladu s členom 20 Pogodbe o Evropski uniji. Uporablja se člen 99 tega poslovnika.
2. Pristojni odbor preveri skladnost s členom 20 Pogodbe o Evropski uniji in členi 326 do 334 Pogodbe o delovanju Evropske unije.	2. Pristojni odbor preveri skladnost s členom 20 Pogodbe o Evropski uniji in členi 326 do 334 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
3. Nadaljnji akti, predlagani v okviru okrepljenega sodelovanja po njegovi vzpostavitvi, se obravnavajo v Parlamentu po enakih postopkih, kot veljajo, kadar okrepljeno sodelovanje ni vzpostavljeno. Uporablja se člen 47.	3. Nadaljnji akti, predlagani v okviru okrepljenega sodelovanja po njegovi vzpostavitvi, se obravnavajo v Parlamentu po enakih postopkih, kot veljajo, kadar okrepljeno sodelovanje ni vzpostavljeno. Uporablja se člen 47.

Sprememba 106

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 8 – številčenje

Veljavno besedilo	Sprememba
POGLAVJE 8	POGLAVJE 6
PRORAČUNSKI POSTOPKI	PRORAČUNSKI POSTOPKI

Sprememba 107

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 86

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 86	Člen 86
Večletni finančni okvir	Večletni finančni okvir
Če Svet od Parlamenta zahteva odobritev v zvezi s predlogom uredbe o določitvi večletnega finančnega okvira, se zadeva posreduje pristojnemu odboru v skladu s postopkom iz člena 99. Za odobritev v Parlamentu je potrebna večina glasov poslancev.	Če Svet od Parlamenta zahteva odobritev v zvezi s predlogom uredbe o določitvi večletnega finančnega okvira, se zadeva obravnava v skladu s členom 99. Za odobritev v Parlamentu je v skladu s členom 312(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije potrebna večina glasov poslancev.

Sprememba 108

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 86 a (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	Člen 86a
	Letni proračunski postopek
	Pristojni odbor se lahko odloči, da bo v zvezi s proračunom pripravil poročilo, za katerega meni, da je ustrezno, in pri tem upošteval prilogo k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 2. decembra 2013 o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (1a) .
	Svoje mnenje lahko v roku, ki ga določi pristojni odbor, predloži kateri koli drugi odbor.

Sprememba 109

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 87

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 87

črtano

Delovno gradivo

1. Poslancem je na voljo naslednje gradivo:

(a)	predlog proračuna, ki ga predloži Komisija;

(b)	povzetek razprav Sveta o predlogu proračuna;

(c)	stališče Sveta o predlogu proračuna, oblikovano v skladu s členom 314(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

(d)	vsi osnutki sklepov o začasnih dvanajstinah v skladu s členom 315 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

2. To gradivo se posreduje pristojnemu odboru. Vsak odbor, ki ga to zadeva, lahko poda svoje mnenje.

3. Če želijo mnenja podati tudi drugi odbori, predsednik določi rok, v katerem jih morajo poslati pristojnemu odboru.

Sprememba 110

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 88

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 88

Obravnava predloga proračuna – prva faza

Stališče Parlamenta o predlogu proračuna

1. Vsak poslanec lahko ob upoštevanju spodaj navedenih pogojev vloži in zagovarja osnutke dopolnitev predloga proračuna .

1. Osnutke dopolnitev k stališču Sveta o predlogu proračuna lahko pri pristojnem odboru vložijo posamezni poslanci .

V Parlamentu jih lahko vloži najmanj štirideset poslancev ali pa se vložijo v imenu odbora ali politične skupine.

2. Osnutki dopolnitev so dopustni le, če so predloženi v pisni obliki, če jih je podpisalo najmanj štirideset poslancev ali če so vloženi v imenu politične skupine ali odbora , če je navedena proračunska postavka , na katero se nanašajo , in če je zagotovljeno ravnotežje med prihodki in odhodki. Osnutki dopolnitev vsebujejo vse potrebne podatke o zaznamkih v zvezi z zadevno proračunsko postavko .

2. Dopolnitve se pripravijo in obrazložijo v pisni obliki, podpišejo jih njihovi avtorji , vključujejo pa navedbo proračunske vrstice , na katero se nanašajo.

Vse osnutke dopolnitev predloga proračuna je treba pisno obrazložiti.

3. Predsednik določi rok za vložitev osnutkov dopolnitev.

3. Predsednik določi rok za vložitev dopolnitev.

4. Pristojni odbor poda svoje mnenje o predloženih besedilih pred obravnavo v Parlamentu.

4. Pristojni odbor o dopolnitvah glasuje pred obravnavo v Parlamentu.

O osnutkih dopolnitev , ki jih je pristojni odbor zavrnil, se v Parlamentu ne glasuje, razen če to pred iztekom roka, ki ga določi predsednik, pisno zahteva eden od odborov ali najmanj štirideset poslancev; ta rok nikakor ne sme biti krajši od štiriindvajset ur pred začetkom glasovanja.

4a. O dopolnitvah , vloženih v Parlamentu , ki jih je pristojni odbor zavrnil, se lahko glasuje le , če to pred iztekom roka, ki ga določi predsednik, pisno zahteva eden od odborov ali najmanj štirideset poslancev; ta rok nikakor ne sme biti krajši od štiriindvajset ur pred začetkom glasovanja.

5. Osnutki dopolnitev načrta odhodkov Parlamenta, podobni tistim, ki jih je Parlament zavrnil že ob pripravi načrta odhodkov, se obravnavajo le, če je pristojni odbor o njih podal pozitivno mnenje.

5. Dopolnitve načrta odhodkov Parlamenta, podobne tistim, ki jih je Parlament zavrnil že ob pripravi načrta odhodkov, se obravnavajo le, če je pristojni odbor o njih podal pozitivno mnenje.

6. Ne glede na člen 59(2) Parlament ločeno in zaporedno glasuje o:

6. Parlament zaporedno glasuje o:

—	vsakem osnutku dopolnitve ,

—	dopolnitvah k stališču Sveta o predlogu proračuna, po posameznih oddelkih ,

—	vsakem oddelku predloga proračuna,

—	predlogu resolucije o predlogu proračuna.

—	predlogu resolucije o predlogu proračuna.

Ne glede na to se uporablja člen 174(4) do (8) .

Ne glede na to se uporablja člen 174(4) do (8a) .

7. Členi, poglavja, naslovi in oddelki predloga proračuna, glede katerih osnutki dopolnitev niso bili vloženi, se štejejo za sprejete.

7. Členi, poglavja, naslovi in oddelki predloga proračuna, glede katerih dopolnitve niso bile vložene, se štejejo za sprejete.

8. Za sprejetje osnutkov dopolnitev je potrebna večina glasov poslancev Evropskega parlamenta.

8. V skladu s členom 314(4)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije je za sprejetje dopolnitev potrebna večina glasov poslancev Evropskega parlamenta.

9. Če je Parlament predlog proračuna spremenil, se tako spremenjeni predlog skupaj z obrazložitvami pošlje Svetu in Komisiji.

9. Če je Parlament stališče Sveta o predlogu proračuna spremenil, se tako spremenjeno stališče skupaj z obrazložitvami in zapisnikom seje, na kateri so bili predlogi sprememb sprejeti, pošlje Svetu in Komisiji.

10. Zapisnik seje, na kateri je Parlament podal svoje mnenje o predlogu proračuna, se pošlje Svetu in Komisiji.

Sprememba 111

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 89

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 89	Člen 95a
Finančni trialog	Medinstitucionalno sodelovanje
Predsednik sodeluje na rednih sestankih predsednikov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, ki se skličejo na pobudo Komisije v okviru proračunskega postopka iz naslova II šestega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije. Da bi olajšali izvajanje omenjenih postopkov, predsednik sprejme vse potrebne ukrepe za spodbujanje posvetovanja in približevanja stališč institucij.	Predsednik v skladu s členom 324 Pogodbe o delovanju Evropske unije sodeluje na rednih sestankih predsednikov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, ki se skličejo na pobudo Komisije v okviru proračunskega postopka iz naslova II šestega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije. Da bi olajšali izvajanje omenjenih postopkov, predsednik sprejme vse potrebne ukrepe za spodbujanje posvetovanja in približevanja stališč institucij.
Predsednik Parlamenta lahko to nalogo prenese na podpredsednika z izkušnjami na proračunskem področju ali na predsednika odbora, pristojnega za proračunske zadeve.	Predsednik Parlamenta lahko to nalogo prenese na podpredsednika z izkušnjami na proračunskem področju ali na predsednika odbora, pristojnega za proračunske zadeve.
	(Ta člen se spremenjen prestavi na konec poglavja o proračunskih postopkih, za člen 95.)

Sprememba 112

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 91

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 91	Člen 91
Dokončno sprejetje proračuna	Dokončno sprejetje proračuna
Če se predsednik strinja s tem , da je proračun sprejet v skladu z določbami člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v Parlamentu razglasi, da je proračun dokončno sprejet, in poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije.	Če predsednik meni , da je proračun sprejet v skladu z določbami člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v Parlamentu razglasi, da je proračun dokončno sprejet, in poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije.

Sprememba 113

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 93

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 93	Člen 93
Podelitev razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna	Podelitev razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna
Določbe, ki urejajo izvedbeni postopek za sklep o podelitvi razrešnice Komisiji v skladu s finančnimi določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije in finančno uredbo, so priloga tega poslovnika (11). Priloga se sprejme v skladu s členom 227(2).	Določbe, ki urejajo postopek za podelitev razrešnice Komisiji v skladu s finančnimi določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije in finančno uredbo, so priloga tega poslovnika (11).

Sprememba 114

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 94

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 94

Drugi postopki podelitve razrešnice

Določbe, ki urejajo postopek podelitve razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna, se smiselno uporabljajo tudi za:

Določbe, ki v skladu s členom 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije urejajo postopek podelitve razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna, se smiselno uporabljajo tudi za:

—	postopek podelitve razrešnice predsedniku Evropskega parlamenta glede izvrševanja proračuna Evropskega parlamenta;

—	postopek podelitve razrešnice predsedniku Evropskega parlamenta glede izvrševanja proračuna Evropskega parlamenta;

—	postopek podelitve razrešnice osebam, odgovornim za izvrševanje proračunov drugih institucij in organov Evropske unije, kot so Svet (glede njegovega delovanja kot izvršilnega organa) , Sodišče Evropske unije, Računsko sodišče, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij;

—	postopek podelitve razrešnice osebam, odgovornim za izvrševanje proračunov drugih institucij in organov Evropske unije, kot so Svet, Sodišče Evropske unije, Računsko sodišče, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij;

—	postopek podelitve razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna Evropskega razvojnega sklada;

—	postopek podelitve razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna Evropskega razvojnega sklada;

—	postopek podelitve razrešnice organom, odgovornim za izvrševanje proračunov pravno neodvisnih ustanov, ki izvajajo naloge Unije, če za njihove dejavnosti veljajo določbe, ki urejajo podelitev razrešnice s strani Evropskega parlamenta.

—	postopek podelitve razrešnice organom, odgovornim za izvrševanje proračunov pravno neodvisnih ustanov, ki izvajajo naloge Unije, če za njihove dejavnosti veljajo določbe, ki urejajo podelitev razrešnice s strani Evropskega parlamenta.

Sprememba 115

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 95

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 95	Člen 92a
Parlamentarni nadzor nad izvrševanjem proračuna	Izvrševanje proračuna
1. Parlament nadzoruje izvrševanje proračuna v tekočem letu. To nalogo dodeli odboroma, pristojnima za proračun in nadzor proračuna, ter drugim zadevnim odborom.	1. Parlament nadzoruje izvrševanje proračuna v tekočem letu. To nalogo dodeli odboroma, pristojnima za proračun in nadzor proračuna, ter drugim zadevnim odborom.
2. Vsako leto pred prvo obravnavo predloga proračuna za naslednje proračunsko leto Parlament obravnava težave, ki so se pojavljale pri izvrševanju tekočega proračuna, po potrebi na podlagi predloga resolucije, ki ga vloži pristojni odbor.	2. Vsako leto pred obravnavo predloga proračuna za naslednje proračunsko leto Parlament obravnava težave, ki so se pojavljale pri izvrševanju tekočega proračuna, po potrebi na podlagi predloga resolucije, ki ga vloži pristojni odbor.
	(Ta člen se spremenjen vstavi pred člen 93.)

Sprememba 116

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 9 – številčenje

Veljavno besedilo	Sprememba
POGLAVJE 9	POGLAVJE 7
NOTRANJI PRORAČUNSKI POSTOPKI	NOTRANJI PRORAČUNSKI POSTOPKI

Sprememba 117

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 98

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 98	Člen 98
Pooblastila glede prevzema in poravnave izdatkov	Pooblastila glede prevzema in poravnave izdatkov , potrjevanja zaključnega računa in podelitve razrešnice
1. Predsednik prevzema in poravnava izdatke ali skrbi za prevzem in poravnavo izdatkov v okviru internih finančnih aktov, ki jih izda predsedstvo po posvetovanju z ustreznim odborom.	1. Predsednik prevzema in poravnava izdatke ali skrbi za prevzem in poravnavo izdatkov v okviru internih finančnih aktov, ki jih izda predsedstvo po posvetovanju z ustreznim odborom.
2. Predsednik pošlje osnutek zaključnega računa pristojnemu odboru.	2. Predsednik pošlje osnutek zaključnega računa pristojnemu odboru.
3. Na podlagi poročila pristojnega odbora Parlament sprejme zaključni račun in odloči o razrešnici.	3. Na podlagi poročila pristojnega odbora Parlament sprejme zaključni račun in odloči o razrešnici.

Sprememba 118

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 10 – številčenje

Veljavno besedilo	Sprememba
POGLAVJE 10	POGLAVJE 8
POSTOPEK ODOBRITVE	POSTOPEK ODOBRITVE

Sprememba 119

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 99

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 99	Člen 99
Postopek odobritve	Postopek odobritve
1. Kadar mora Parlament dati odobritev za predlagani akt, pri sprejemanju svoje odločitve upošteva priporočilo pristojnega odbora za sprejetje ali zavrnitev akta. Priporočilo vsebuje navedbe sklicevanj, ne pa tudi uvodnih izjav. Lahko mu je dodana kratka obrazložitev, ki je v pristojnosti poročevalca in o kateri se ne glasuje. Smiselno se uporablja člen 56(1). Predlogi sprememb, vloženi v odboru, so dopustni le, če je njihov namen popolnoma spremeniti priporočilo, kot ga predlaga poročevalec.	1. Kadar mora Parlament dati odobritev za pravno zavezujoč akt, pristojni odbor Parlamentu predloži priporočilo za sprejetje ali zavrnitev predlaganega akta .
	Priporočilo vsebuje navedbe sklicevanj, ne pa tudi uvodnih izjav. Predlogi sprememb v odboru so dopustni le, če je njihov namen popolnoma spremeniti priporočilo, kot ga predlaga poročevalec.
	Priporočilu je lahko priložena kratka obrazložitev, ki je v pristojnosti poročevalca in o kateri se ne glasuje. Smiselno se uporablja člen 56(1).
Pristojni odbor lahko vloži predlog nezakonodajne resolucije. V pripravo resolucije se lahko vključijo tudi drugi odbori v skladu s členom 201(3) v povezavi s členi 53, 54 ali 55 .	1a. Po potrebi lahko pristojni odbor vloži tudi poročilo, ki vključuje predlog nezakonodajne resolucije, v katerem navede razloge, zakaj bi Parlament predlog moral odobriti ali zavrniti in, kjer je to primerno, poda priporočila za izvajanje predlaganega akta .
	1b. Pristojni odbor obravnava zahtevo za odobritev brez nepotrebnega odlašanja. Če priporočila ne sprejme v šestih mesecih od tedaj, ko mu je bila posredovana zahteva za odobritev, lahko konferenca predsednikov uvrsti zadevo na dnevni red naslednjega delnega zasedanja ali, v ustrezno utemeljenih primerih, sklene podaljšati šestmesečno obdobje.
Parlament o aktu , za katerega je po Pogodbi o Evropski uniji ali Pogodbi o delovanju Evropske unije potrebna njegova odobritev, odloči z enim samim glasovanjem o odobritvi, ne glede na to, ali je priporočilo pristojnega odbora, naj se akt sprejme ali zavrne, pri čemer ni mogoče vlagati predlogov sprememb . Za sprejetje odobritve je potrebna takšna večina, kakor je navedena v členu Pogodbe o Evropski uniji ali Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki je pravna podlaga za predlagani akt, kadar pa Pogodbi ne navajata nobene večine, je potrebna večina oddanih glasov . Če potrebna večina ni dosežena, se šteje, da je bil predlagani akt zavrnjen.	1c. Parlament o predlaganem aktu odloči z enim samim glasovanjem o odobritvi, ne glede na to, ali je priporočilo pristojnega odbora, naj se akt sprejme ali zavrne, pri čemer ni mogoče vlagati predlogov sprememb. Če potrebna večina ni dosežena, se šteje, da je bil predlagani akt zavrnjen.
2. Za mednarodne sporazume, pristopne pogodbe, ugotovitev hujšega in vztrajnega kršenja temeljnih načel s strani države članice, določitev sestave Parlamenta, vzpostavitev okrepljenega sodelovanja med državami članicami ali sprejetje večletnega finančnega okvira, se uporabljajo členi 108, 81, 83, 84, 85 oziroma 86.
3. Kadar je za predlog zakonodajnega akta ali predvideni mednarodni sporazum potrebna odobritev Parlamenta, lahko pristojni odbor Parlamentu predloži vmesno poročilo o predlogu s predlogom resolucije, ki vsebuje priporočila za spremembo ali izvršitev predlaganega zakonodajnega akta ali predvidenega mednarodnega sporazuma .	3. Kadar je potrebna odobritev Parlamenta, lahko pristojni odbor Parlamentu kadar koli predloži vmesno poročilo o predlogu s predlogom resolucije, ki vsebuje priporočila za spremembo ali izvršitev predlaganega akta.
4. Pristojni odbor obravnava zahtevo za odobritev brez nepotrebnega odlašanja. Če pristojni odbor odloči, da ne bo podal priporočila, ali priporočila ne sprejme v šestih mesecih od tedaj, ko mu je bila posredovana zahteva za odobritev, lahko konferenca predsednikov uvrsti zadevo na dnevni red za obravnavo na naslednjem delnem zasedanju ali, v ustrezno utemeljenih primerih, sklene podaljšati šestmesečno obdobje.
Kadar se za odobritev sklenitve predvidenega mednarodnega sporazuma zahteva soglasje Parlamenta, se Parlament lahko odloči, da glede na priporočilo pristojnega odbora začasno ustavi postopek odobritve za največ eno leto.

Sprememba 120

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 11 – številčenje

Veljavno besedilo	Sprememba
POGLAVJE 11	POGLAVJE 9
DRUGI POSTOPKI	DRUGI POSTOPKI

Sprememba 121

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 100

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 100	Člen 100
Postopek za pridobitev mnenj v skladu s členom 140 Pogodbe o delovanju Evropske unije	Postopek za pridobitev mnenj za odstopanja pri sprejetju eura
1. Kadar je Parlament zaprošen za mnenje o priporočilih Sveta v skladu s členom 140(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, o tem razpravlja po predložitvi priporočil Sveta na plenarnem zasedanju na podlagi ustno ali pisno predloženega predloga pristojnega parlamentarnega odbora za sprejetje ali zavrnitev priporočil, ki so predmet posvetovanja .	1. Kadar je Parlament zaprošen za mnenje v skladu s členom 140(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, o tem razpravlja na podlagi poročila pristojnega parlamentarnega odbora za sprejetje ali zavrnitev predlaganega akta .
2. Parlament nato glasuje o priporočilih skupaj , pri čemer ni mogoče vlagati predlogov sprememb.	2. Parlament nato glasuje o predlaganem aktu , pri čemer ni mogoče vlagati predlogov sprememb.

Sprememba 122

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 102

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 102	Člen 102
Postopki preverjanja prostovoljnih sporazumov	Postopki preverjanja predvidenih prostovoljnih sporazumov
1. Kadar Komisija obvesti Parlament, da namerava preučiti možnost uporabe prostovoljnih sporazumov kot alternative zakonodaji, lahko pristojni odbor sestavi poročilo o predmetni zadevi v skladu s členom 52.	1. Kadar Komisija obvesti Parlament, da namerava preučiti možnost uporabe prostovoljnih sporazumov kot alternative zakonodaji, lahko pristojni odbor sestavi poročilo o predmetni zadevi v skladu s členom 52.
2. Če Komisija razglasi, da namerava skleniti prostovoljni sporazum, pristojni odbor lahko vloži predlog resolucije, ki priporoča sprejetje ali zavrnitev predloga in pogoje sprejetja oziroma zavrnitve.	2. Če Komisija razglasi, da namerava skleniti prostovoljni sporazum, pristojni odbor lahko vloži predlog resolucije, ki priporoča sprejetje ali zavrnitev predloga in pogoje sprejetja oziroma zavrnitve.

Sprememba 123

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 103

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 103	Člen 103
Kodifikacija	Kodifikacija
1. Kadar se Parlamentu predloži predlog kodifikacije zakonodaje Unije, se predlog pošlje odboru, pristojnemu za pravne zadeve. Ta na podlagi načinov, dogovorjenih na medinstitucionalni ravni (12), ugotovi, ali se omejuje zgolj na kodifikacijo brez vsebinskih sprememb.	1. Kadar se Parlamentu predloži predlog kodifikacije zakonodaje Unije, se predlog pošlje odboru, pristojnemu za pravne zadeve. Ta na podlagi načinov, dogovorjenih na medinstitucionalni ravni (12), ugotovi, ali se omejuje zgolj na kodifikacijo brez vsebinskih sprememb.
2. Odbor, ki je bil pristojen za akte za kodifikacijo, se lahko na lastno zahtevo ali na zahtevo odbora, pristojnega za pravne zadeve, zaprosi za mnenje glede primernosti kodifikacije.	2. Odbor, ki je bil pristojen za akte za kodifikacijo, se lahko na lastno zahtevo ali na zahtevo odbora, pristojnega za pravne zadeve, zaprosi za mnenje glede primernosti kodifikacije.
3. Predlogi sprememb besedila predloga niso dopustni.	3. Predlogi sprememb besedila predloga niso dopustni.
Vseeno lahko predsednik odbora, pristojnega za pravne zadeve, na zahtevo poročevalca predloži odboru v odobritev predloge sprememb, ki vsebujejo tehnične prilagoditve, pod pogojem, da so te potrebne zaradi skladnosti predloga s pravili kodifikacije in ne vsebujejo vsebinskih sprememb predloga.	Vseeno lahko predsednik odbora, pristojnega za pravne zadeve, na zahtevo poročevalca predloži odboru v odobritev tehnične prilagoditve, pod pogojem, da so te potrebne zaradi skladnosti predloga s pravili kodifikacije in ne vsebujejo vsebinskih sprememb predloga.
4. Če odbor, pristojen za pravne zadeve, ugotovi, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, ga predloži Parlamentu v odobritev.	4. Če odbor, pristojen za pravne zadeve, ugotovi, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, ga predloži Parlamentu v odobritev.
Če odbor ugotovi, da predlog vsebuje vsebinsko spremembo zakonodaje Unije, predlaga Parlamentu zavrnitev predloga.	Če odbor ugotovi, da predlog vsebuje vsebinsko spremembo zakonodaje Unije, predlaga Parlamentu zavrnitev predloga.
V obeh primerih Parlament sprejme sklep z enim samim glasovanjem brez predlogov sprememb in razprave.	V obeh primerih Parlament sprejme sklep z enim samim glasovanjem brez predlogov sprememb in razprave.

Sprememba 124

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 104

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 104	Člen 104
Prenovitev pravnih aktov	Prenovitev pravnih aktov
1. Kadar se Parlamentu predloži predlog prenovitve zakonodaje Unije, se predlog posreduje odboru, pristojnemu za pravne zadeve, in pristojnemu odboru.	1. Kadar se Parlamentu predloži predlog prenovitve zakonodaje Unije, se predlog posreduje odboru, pristojnemu za pravne zadeve, in pristojnemu odboru.
2. Odbor, pristojen za pravne zadeve, na podlagi načinov, dogovorjenih na medinstitucionalni ravni (13), pregleda predlog, da ugotovi, ali ta ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so v predlogu opredeljene kot take.	2. Odbor, pristojen za pravne zadeve, na podlagi načinov, dogovorjenih na medinstitucionalni ravni (13), pregleda predlog, da ugotovi, ali ta ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so v predlogu opredeljene kot take.
V okviru tega pregleda predlogi sprememb besedila predloga niso dopustni. Vendar se drugi pododstavek člena 103(3) uporablja glede na določbe, ki pri predlogu ponovnega sprejetja pravnih aktov ostajajo nespremenjene.	V okviru tega pregleda predlogi sprememb besedila predloga niso dopustni. Vendar se drugi pododstavek člena 103(3) uporablja glede na določbe, ki pri predlogu ponovnega sprejetja pravnih aktov ostajajo nespremenjene.
3. Če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take, o tem obvesti pristojni odbor.	3. Če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take, o tem obvesti pristojni odbor.
V tem primeru so, poleg pogojev iz členov 169 in 170, v pristojnem odboru dopustni predlogi sprememb le, če zadevajo tiste dele predloga, ki vsebujejo spremembe.	V tem primeru so, poleg pogojev iz členov 169 in 170, v pristojnem odboru dopustni predlogi sprememb le, če zadevajo tiste dele predloga, ki vsebujejo spremembe.
Vendar , če namerava pristojni odbor predložiti tudi predloge sprememb za kodificirane dele predloga v skladu s točko 8 Medinstitucionalnega sporazuma , o tem nemudoma obvesti Svet in Komisijo , slednja pa še pred glasovanjem v skladu s členom 58 odbor obvesti o svojem stališču glede predlogov sprememb in o tem, ali namerava umakniti predlog za prenovitev .	Vendar lahko spremembe delov predloga , ki ostajajo nespremenjeni , izjemoma in posamično sprejme predsednik pristojnega odbora , če meni, da to zahtevata nujna skladnost besedila ali povezanost z drugimi dopustnimi predlogi sprememb . Razlogi morajo biti navedeni v pisni obrazložitvi predlogov sprememb .
4. Če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da predlog vsebuje vsebinske spremembe, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take, predlaga Parlamentu zavrnitev predloga in o tem obvesti pristojni odbor.	4. Če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da predlog vsebuje vsebinske spremembe, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take, predlaga Parlamentu zavrnitev predloga in o tem obvesti pristojni odbor.
V tem primeru predsednik Komisijo pozove, naj predlog umakne. Če Komisija to stori, predsednik ugotovi, da je postopek brezpredmeten, in s tem seznani Svet. Če Komisija svojega predloga ne umakne, Parlament zadevo vrne pristojnemu odboru, ki jo pregleda po običajnem postopku.	V tem primeru predsednik Komisijo pozove, naj predlog umakne. Če Komisija to stori, predsednik ugotovi, da je postopek brezpredmeten, in s tem seznani Svet. Če Komisija svojega predloga ne umakne, Parlament zadevo vrne pristojnemu odboru, ki jo pregleda po običajnem postopku.

Sprememba 125

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 9 a (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	POGLAVJE 9A
	DELEGIRANI IN IZVEDBENI AKTI

Sprememba 126

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 105

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 105

Delegirani akti

1. Kadar Komisija Evropskemu parlamentu posreduje delegirani akt, ga predsednik pošlje odboru, ki je pristojen za temeljni zakonodajni akt, ta pa se lahko odloči, da bo imenoval poročevalca , ki bo preučil enega ali več delegiranih aktov.

1. Kadar Komisija Evropskemu parlamentu posreduje delegirani akt, ga predsednik pošlje odboru, ki je pristojen za temeljni zakonodajni akt, ta pa se lahko odloči, da bo imenoval enega svojih članov , ki bo preučil enega ali več delegiranih aktov.

2. Predsednik sporoči Parlamentu datum, ko je prejel delegirani akt v vseh uradnih jezikih, ter rok za morebitne ugovore. Rok začne teči s tem datumom.

2. Predsednik na delnem zasedanju, ki sledi prejemu, sporoči Parlamentu datum, ko je prejel delegirani akt v vseh uradnih jezikih, ter rok za morebitne ugovore. Rok začne teči z datumom prejema .

Sporočilo in ime pristojnega odbora sta objavljena v zapisniku seje.

3. Pristojni odbor lahko po lastni presoji v skladu z določbami temeljnega zakonodajnega akta po posvetovanju z vsemi zadevnimi odbori Parlamentu predloži obrazložen predlog resolucije . V tem predlogu resolucije so navedeni razlogi za ugovor Parlamenta , poleg tega pa lahko vsebuje tudi zahtevo Komisiji , naj predloži nov delegirani akt , ki bo upošteval priporočila Parlamenta .

3. Pristojni odbor lahko po lastni presoji v skladu z določbami temeljnega zakonodajnega akta po posvetovanju z vsemi zadevnimi odbori Parlamentu predloži obrazložen predlog resolucije , s katerim ugovarja delegiranemu aktu. Če deset delovnih dni pred začetkom delnega zasedanja , katerega sreda pade pred iztek roka in je najbližja dnevu , ko se izteče rok iz odstavka 5 , pristojni odbor ne predloži predloga resolucije, lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vloži predlog resolucije o tej zadevi za uvrstitev na dnevni red prej navedenega delnega zasedanja .

4. Če deset delovnih dni pred začetkom delnega zasedanja, katerega sreda pade pred iztek roka in je najbližja dnevu, ko se izteče rok iz odstavka 5, pristojni odbor ne predloži predloga resolucije, lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vloži predlog resolucije o tej zadevi za uvrstitev na dnevni red prej navedenega delnega zasedanja.

4a. V predlogu resolucije, predloženem v skladu z odstavkom 3, so navedeni razlogi za ugovor Parlamenta, poleg tega pa lahko vključuje tudi zahtevo Komisiji, naj predloži nov delegirani akt, ki upošteva priporočila Parlamenta.

5. Parlament se v roku, ki je določen v temeljnem zakonodajnem aktu, in z večino iz člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije izreče o vseh vloženih predlogih resolucije .

5. Parlament sprejme predlog resolucije v roku, ki je določen v temeljnem zakonodajnem aktu, in , v skladu s členom 290(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije , z večino poslancev .

Če pristojni odbor meni, da je v skladu s temeljnim zakonodajnim aktom treba podaljšati rok za vložitev ugovorov glede delegiranega akta, predsednik pristojnega odbora v imenu Parlamenta o tem podaljšanju obvesti Svet in Komisijo.

Če pristojni odbor meni, da je v skladu z določbami temeljnega zakonodajnega akta treba podaljšati rok za vložitev ugovorov glede delegiranega akta, predsednik pristojnega odbora v imenu Parlamenta o tem podaljšanju obvesti Svet in Komisijo.

6. Če pristojni odbor priporoči, naj Parlament pred iztekom datuma iz temeljnega zakonodajnega akta izjavi, da delegiranemu aktu ne nasprotuje:

—	tem obvesti predsednika konference predsednikov odborov v obrazloženem pismu in v tem smislu vloži priporočilo;

—	tem obvesti predsednika konference predsednikov odborov v obrazloženem pismu in v tem smislu vloži priporočilo;

—	če na naslednjem sestanku konference predsednikov odborov ali v nujnem primeru v pisnem postopku ni izražen noben ugovor, njen predsednik o tem obvesti predsednika Parlamenta, ki s tem v najkrajšem možnem času seznani poslance na plenarnem zasedanju;

—	če na naslednjem sestanku konference predsednikov odborov ali v nujnem primeru v pisnem postopku ni izražen noben ugovor, njen predsednik o tem obvesti predsednika Parlamenta, ki s tem v najkrajšem možnem času seznani poslance na plenarnem zasedanju;

—	če v štiriindvajsetih urah po objavi na plenarnem zasedanju priporočilu nasprotuje politična skupina ali najmanj štirideset poslancev, se o njem glasuje;

—	če v štiriindvajsetih urah po objavi na plenarnem zasedanju priporočilu nasprotuje politična skupina ali najmanj štirideset poslancev, se o njem glasuje;

—	če v istem roku ni izraženo nobeno nasprotovanje, se šteje, da je predlagano priporočilo sprejeto;

—	če v istem roku ni izraženo nobeno nasprotovanje, se šteje, da je predlagano priporočilo sprejeto;

—	sprejetje takšnega priporočila povzroči, da so vsi nadaljnji predlogi za ugovor zoper delegirani akt nedopustni.

—	sprejetje takšnega priporočila povzroči, da so vsi nadaljnji predlogi za ugovor zoper delegirani akt nedopustni.

7. Pristojni odbor lahko ob upoštevanju določb temeljnega zakonodajnega akta prevzame pobudo in Parlamentu predloži obrazloženi predlog resolucije, s katerim v celoti ali delno preklicuje prenos pooblastil iz tega akta . Parlament odloča z večino, določeno v členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije .

7. Pristojni odbor lahko ob upoštevanju določb temeljnega zakonodajnega akta prevzame pobudo in Parlamentu predloži predlog resolucije, s katerim v celoti ali delno preklicuje prenos pooblastil iz tega akta ali nasprotuje njegovemu samodejnemu podaljšanju .

Za odločitev o preklicu prenosa pooblastil je v skladu s členom 290(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije potrebna večina glasov vseh poslancev Parlamenta.

8. Predsednik obvesti Svet in Komisijo o stališčih, ki so bila sprejeta v skladu s tem členom.

Sprememba 127

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 106

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 106

Izvedbeni akti in ukrepi

1. Kadar Komisija Parlamentu predloži osnutek izvedbenega akta ali ukrepa, ga predsednik pošlje odboru, ki je pristojen za temeljni zakonodajni akt, ta pa se lahko odloči, da bo imenoval poročevalca , ki bo preučil enega ali več izvedbenih aktov ali ukrepov.

1. Kadar Komisija Parlamentu predloži osnutek izvedbenega akta ali ukrepa, ga predsednik pošlje odboru, ki je pristojen za temeljni zakonodajni akt, ta pa se lahko odloči, da bo imenoval enega svojih članov , ki bo preučil enega ali več izvedbenih aktov ali ukrepov.

2. Pristojni odbor lahko Parlamentu predloži obrazložen predlog resolucije, v katerem pokaže, da osnutek izvedbenega akta ali ukrepa presega izvedbena pooblastila, določena v temeljnem aktu, ali da iz drugih razlogov ni skladen s pravom Unije.

3. Predlog resolucije lahko vsebuje poziv Komisiji, naj akt, ukrep ali osnutek akta ali ukrepa umakne, naj ga spremeni tako, da upošteva ugovore Parlamenta, ali naj pripravi nov zakonodajni predlog. Predsednik o sprejetem stališču obvesti Svet in Komisijo.

3. Predlog resolucije lahko vsebuje poziv Komisiji, naj osnutek izvedbenega akta ali ukrepa umakne, naj ga spremeni tako, da upošteva ugovore Parlamenta, ali naj pripravi nov zakonodajni predlog. Predsednik o sprejetem stališču obvesti Svet in Komisijo.

4. Če izvedbeni ukrepi, ki jih predvidi Komisija, sodijo v regulativni postopek s pregledom, določen s Sklepom Sveta 1999/468/ES o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil, se uporabijo naslednje dopolnilne določbe:

(a)

čas za pregled začne teči, ko je osnutek ukrepov predložen Parlamentu v vseh uradnih jezikih. V primeru, da velja rok za pregled, ki je krajši od roka iz člena 5a(5)(b) Sklepa 1999/468/ES in v nujnih primerih iz člena 5a(6) Sklepa 1999/468/ES, rok za pregled začne teči od dne, ko Parlament prejme končni osnutek izvedbenih ukrepov v jezikovnih različicah, ki so bile posredovane članom odbora, ustanovljenega v skladu s Sklepom 1999/468/ES, razen v primeru, če predsedujoči parlamentarnega odbora temu ugovarja. V tem primeru se člena 158 ne uporablja;

(a)

čas za pregled začne teči, ko je osnutek izvedbenega ukrepa predložen Parlamentu v vseh uradnih jezikih. V primeru, da velja rok za pregled, ki je krajši od roka iz člena 5a(5)(b) Sklepa 1999/468/ES in v nujnih primerih iz člena 5a(6) Sklepa 1999/468/ES, rok za pregled začne teči od dne, ko Parlament prejme končni osnutek izvedbenega ukrepa v jezikovnih različicah, ki so bile posredovane članom odbora, ustanovljenega v skladu s Sklepom 1999/468/ES, razen v primeru, če predsedujoči parlamentarnega odbora temu ugovarja. V obeh primerih, navedenih v prejšnjem stavku, se člen 158 ne uporablja;

(b)	če osnutek izvedbenega ukrepa temelji na odstavku 5 ali 6 člena 5a Sklepa 1999/468/ES, ki predvideva skrajšan rok za nasprotovanje Parlamenta, lahko predsednik pristojnega odbora vloži predlog resolucije, ki nasprotuje sprejetju osnutka ukrepa, če se odbor ni mogel sestati v določenem roku;

(b)	če osnutek izvedbenega ukrepa temelji na odstavku 5 ali 6 člena 5a Sklepa 1999/468/ES, ki predvideva skrajšan rok za nasprotovanje Parlamenta, lahko predsednik pristojnega odbora vloži predlog resolucije, ki nasprotuje sprejetju osnutka ukrepa, če se odbor ni mogel sestati v določenem roku;

(c)	Parlament lahko z večino poslancev nasprotuje sprejetju osnutka izvedbenega ukrepa z navedbo , da osnutek presega izvedbena pooblastila, določena v temeljnem aktu, da ni skladen s ciljem ali vsebino temeljnega akta ali da ne upošteva načela subsidiarnosti ali načela sorazmernosti;

(c)

Parlament lahko z večino poslancev sprejme resolucijo, s katero nasprotuje sprejetju osnutka izvedbenega ukrepa in v kateri navede , da osnutek presega izvedbena pooblastila, določena v temeljnem aktu, da ni skladen s ciljem ali vsebino temeljnega akta ali da ne upošteva načela subsidiarnosti ali načela sorazmernosti.

Če deset delovnih dni pred začetkom delnega zasedanja, katerega sreda je pred iztekom roka za nasprotovanje sprejetju osnutka izvedbenega ukrepa in je temu roku najbližja, pristojni odbor ne predloži predloga resolucije, lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vloži predlog resolucije o tej zadevi, ki se uvrsti na dnevni red tega delnega zasedanja.

(d)

če pristojni odbor po ustrezno utemeljeni prošnji Komisije predsedniku konference predsednikov odborov v obrazloženem pismu priporoči, da Parlament izjavlja, da predlaganemu ukrepu ne nasprotuje, se pred iztekom običajnega roka iz člena 5a(3)(c) in/ali člena 5a(4)(e) Sklepa 1999/468/ES uporabi postopek iz člena 105(6) tega poslovnika.

(d)	če pristojni odbor predsedniku konference predsednikov odborov v obrazloženem pismu priporoči, da Parlament izjavlja, da predlaganemu ukrepu ne nasprotuje, se pred iztekom običajnega roka iz člena 5a(3)(c) in/ali člena 5a(4)(e) Sklepa 1999/468/ES uporabi postopek iz člena 105(6) tega poslovnika.

Sprememba 128

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 108

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 108

Mednarodni sporazumi

1. Kadar se načrtuje začetek pogajanj za sklenitev, obnovo ali spremembo mednarodnega sporazuma, se pristojni odbor lahko odloči, da bo pripravil poročilo ali drugače spremljal postopek, in o svoji odločitvi obvesti konferenco predsednikov odborov. Po potrebi se druge odbore lahko zaprosi za mnenje v skladu s členom 53(1). Členi 201(2), 54 ali 55 se uporabljajo po potrebi.

Predsedniki in poročevalci pristojnega odbora oziroma pridruženih odborov skupaj sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da se Parlamentu predložijo takojšnje, redne in popolne informacije, po potrebi zaupno, na vseh stopnjah pogajanj o mednarodnih sporazumih in njihovih sklepanj, vključno z osnutkom in končnim sprejetim besedilom pogajalskih direktiv, pa tudi informacije iz odstavka 3,

—	s strani Komisije v skladu z njenimi obveznostmi po Pogodbi o delovanju Evropske unije in zavezami po Okvirnem sporazumu o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, ter

—	s strani Sveta v skladu z njegovimi obveznostmi po Pogodbi o delovanju Evropske unije.

1a. Pristojni odbor se pri Komisiji čim prej pozanima o izbrani pravni podlagi za sklenitev mednarodnega sporazuma iz odstavka 1. Pristojni odbor izbrano pravno podlago preveri v skladu s členom 39.

2. Parlament lahko na predlog pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev od Sveta zahteva, da ne dovoli začetka pogajanj, dokler Parlament na podlagi poročila pristojnega odbora ne zavzame stališča v zvezi s predlaganim pogajalskim mandatom.

3. V trenutku, ko se načrtuje začetek pogajanj, se pristojni odbor pri Komisiji pozanima o izbrani pravni podlagi za sklenitev mednarodnega sporazuma iz odstavka 1. Pristojni odbor izbrano pravno podlago preveri v skladu s členom 39. Kadar Komisija pravne podlage ne določi ali če obstaja dvom glede njene pravilnosti, se uporabi člen 39.

4. Na kateri koli stopnji pogajanj in od konca pogajanj do sklenitve mednarodnega sporazuma lahko Parlament na podlagi poročila pristojnega odbora in po obravnavanju morebitnih predlogov, vloženih v skladu s členom 134 , sprejme priporočila in zahteva, da se upoštevajo pred sklenitvijo takega sporazuma.

4. Na kateri koli stopnji pogajanj in od konca pogajanj do sklenitve mednarodnega sporazuma lahko Parlament na podlagi poročila pristojnega odbora , pripravljenega na njegovo lastno pobudo, ali po obravnavanju morebitnih predlogov, ki jih je vložila politična skupina ali najmanj štirideset poslancev , sprejme priporočila Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter zahteva, da se upoštevajo pred sklenitvijo takega sporazuma.

5. Zahteve Sveta po odobritvi ali mnenju Parlamenta posreduje predsednik pristojnemu odboru v obravnavo v skladu s členom 99 ali členom 47(1).

6. Pred glasovanjem pristojni odbor, politična skupina ali vsaj desetina poslancev lahko Parlamentu predlagajo , naj pridobi mnenje Sodišča o združljivosti mednarodnih sporazumov s Pogodbami. Če Parlament sprejme takšen predlog, se glasovanje odloži, dokler Sodišče ne posreduje mnenja (14).

6. Kadar koli pred glasovanjem Parlamenta o zahtevi po odobritvi ali po pridobitvi mnenja lahko pristojni odbor ali vsaj desetina vseh poslancev Parlamentu predlaga , naj pridobi mnenje Sodišča o združljivosti mednarodnih sporazumov s Pogodbami.

Pred glasovanjem Parlamenta o tem predlogu lahko predsednik zahteva mnenje odbora, pristojnega za pravne zadeve, ki o svojih sklepih poroča Parlamentu.

Če Parlament sprejme predlog, da se pridobi mnenje Sodišča, se glasovanje o zahtevi po odobritvi ali po pridobitvi mnenja odloži, dokler Sodišče ne posreduje mnenja.

7. Parlament da svoje mnenje ali odobritev za sklenitev, obnovo ali spremembo mednarodnega sporazuma ali finančnega protokola s strani Evropske unije z enim samim glasovanjem z večino oddanih glasov, pri čemer niso dopustne spremembe besedila sporazuma ali protokola .

7. Kadar mora Parlament dati odobritev za sklenitev, obnovo ali spremembo mednarodnega sporazuma , o tem odloči z enim samim glasovanjem v skladu s členom 99 .

Če Parlament odreče odobritev, predsednik obvesti Svet, da sklenitev, obnova ali sprememba zadevnega sporazuma ni mogoča.

Brez poseganja v člen 99(1b) se Parlament lahko odloči, da glede na priporočilo pristojnega odbora začasno prekliče svojo odločitev o postopku odobritve za največ eno leto.

8. Če je mnenje, ki ga sprejme Parlament, negativno, predsednik od Sveta zahteva, da mednarodnega sporazuma ne sklene.

8. Kadar mora Parlament dati mnenje o sklenitvi, obnovi ali spremembi mednarodnega sporazuma, spremembe besedila sporazuma niso dopustne. Brez poseganja v člen 170(1) so dopustne spremembe osnutka sklepa Sveta.

Če je mnenje, ki ga sprejme Parlament, negativno, predsednik od Sveta zahteva, da mednarodnega sporazuma ne sklene.

9. Če Parlament odreče odobritev k mednarodnemu sporazumu, predsednik obvesti Svet, da sklenitev sporazuma ni mogoča.

9a. Predsedniki odborov in poročevalci pristojnih odborov oziroma pridruženih odborov skupaj preverjajo, da Svet, Komisija in podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Parlamentu skladno s členom 218(10) Pogodbe o delovanju Evropske unije predložijo takojšnje, redne in popolne informacije, po potrebi zaupno, na vseh stopnjah priprave na pogajanja ter pogajanj in sklenitvi mednarodnih sporazumih, vključno z informacijami o osnutku in končnem sprejetem besedilu pogajalskih smernic, pa tudi informacije o izvajanju teh sporazumov.

Sprememba 129

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 109

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 109	Člen 109
Postopki v skladu s členom 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije v primeru začasne uporabe ali odložitve izvajanja mednarodnih sporazumov ali določitve stališča Unije v organu, ustanovljenem s sporazumom	Začasna uporaba ali prekinitev uporabe mednarodnih sporazumov ali določitev stališča Unije v organu, ustanovljenem s sporazumom
Kadar Komisija v skladu s svojimi obveznostmi iz Pogodbe o delovanju Evropske unije in Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo obvesti Parlament in Svet o svojem namenu, da predlaga začasno uporabo ali odložitev izvajanja mednarodnega sporazuma, se na plenarnem zasedanju da izjava , ki ji sledi razprava. Parlament lahko izda priporočila v skladu s členom 108 ali 113 tega poslovnika .	Kadar Komisija ali podpredsednik/visoki predstavnik obvesti Parlament in Svet o svojem namenu, da predlaga začasno uporabo ali odložitev izvajanja mednarodnega sporazuma, lahko Parlament pozove Svet, Komisijo ali podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj poda izjavo , ki ji sledi razprava. Parlament lahko na podlagi poročila pristojnega odbora ali v skladu s členom 113 izda priporočila, ki lahko vključujejo zlasti poziv Svetu, naj začasno ne uporablja sporazuma, dokler Parlament ne da soglasja .
Enak postopek se uporabi, ko Komisija obvesti Parlament o predlogu v zvezi s stališči , ki naj se v imenu Unije zagovarjajo v telesu, ustanovljenem z mednarodnim sporazumom.	Enak postopek se uporabi, ko Komisija ali podpredsednik/visoki predstavnik predlaga stališča , ki naj se v imenu Unije zagovarjajo v telesu, ustanovljenem z mednarodnim sporazumom.

Sprememba 130

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 110

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 110	Člen 110
Posebni predstavniki	Posebni predstavniki
1. Kadar Svet namerava imenovati posebnega predstavnika v skladu s členom 33 Pogodbe o Evropski uniji, predsednik na zahtevo pristojnega odbora povabi Svet, naj poda izjavo in odgovori na vprašanja, ki se nanašajo na mandat, cilje in druge pomembne zadeve, povezane z nalogami in vlogo posebnega predstavnika.	1. Kadar Svet namerava imenovati posebnega predstavnika v skladu s členom 33 Pogodbe o Evropski uniji, predsednik na zahtevo pristojnega odbora povabi Svet, naj poda izjavo in odgovori na vprašanja, ki se nanašajo na mandat, cilje in druge pomembne zadeve, povezane z nalogami in vlogo posebnega predstavnika.
2. Posebni predstavnik je lahko po imenovanju, vendar pred nastopom funkcije, povabljen, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja pred pristojnim odborom.	2. Posebni predstavnik je lahko po imenovanju, vendar pred nastopom funkcije, povabljen, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja pred pristojnim odborom.
3. V roku treh mesecev od predstavitve lahko odbor v skladu s členom 134 predlaga priporočilo , ki se neposredno nanaša na izjavo in odgovore .	3. V roku dveh mesecev od predstavitve lahko pristojni odbor da priporočila Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko , ki se neposredno nanašajo na imenovanje .
4. Posebni predstavnik je povabljen, da Parlament v celoti in redno obvešča o praktičnih vidikih izvrševanja svojega mandata.	4. Posebni predstavnik je povabljen, da Parlament v celoti in redno obvešča o praktičnih vidikih izvrševanja svojega mandata.
5. Posebni predstavnik, ki ga Svet imenuje za posebna politična vprašanja, je lahko na pobudo Parlament ali na lastno pobudo pozvan, da poda izjavo pred pristojnim odborom.

Sprememba 131

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 111

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 111	Člen 111
Mednarodno zastopanje	Mednarodno zastopanje
1. Kadar se imenuje vodja delegacije za zunanje zadeve Unije, je lahko kandidat povabljen, da se predstavi pristojnemu telesu Parlamenta , poda izjavo in odgovarja na vprašanja.	1. Kadar se imenuje vodja delegacije za zunanje zadeve Unije, je lahko kandidat povabljen, da se predstavi pristojnemu odboru , poda izjavo in odgovarja na vprašanja.
2. V roku treh mesecev od predstavitve iz odstavka 1 lahko pristojni odbor sprejme resolucijo ali izda priporočilo, ki se neposredno nanaša na izjavo ali odgovore .	2. V roku dveh mesecev od predstavitve iz odstavka 1 lahko pristojni odbor sprejme resolucijo ali izda priporočilo, ki se neposredno nanaša na imenovanje .

Sprememba 132

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 112

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 112	Člen 113a
Posvetovanje s Parlamentom in obveščanje Parlamenta v okviru skupne zunanje in varnostne politike	Posvetovanje s Parlamentom in obveščanje Parlamenta v okviru skupne zunanje in varnostne politike
1. Kadar je Parlament zaprošen za mnenje v skladu s členom 36 Pogodbe o Evropski uniji, se zadeva posreduje pristojnemu odboru, ki lahko v skladu s členom 113 tega poslovnika izda priporočila .	1. Kadar je Parlament zaprošen za mnenje v skladu s členom 36 Pogodbe o Evropski uniji, se zadeva posreduje pristojnemu odboru, ki lahko v skladu s členom 113 tega poslovnika pripravi osnutek priporočil .
2. Zadevni odbori skušajo zagotoviti, da jih podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko redno in pravočasno obvešča o razvoju in izvrševanju skupne zunanje in varnostne politike Unije, o predvidenih stroških, kadar je v okviru navedene politike sprejet z izdatki povezan sklep, ter o vseh drugih finančnih vprašanjih v zvezi z izvrševanjem ukrepov v okviru navedene politike. Izjemoma lahko odbor na zahtevo podpredsednika/visokega predstavnika sklene, da bo seja potekala brez navzočnosti javnosti.	2. Zadevni odbori skušajo zagotoviti, da jih podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko redno in pravočasno obvešča o razvoju in izvrševanju skupne zunanje in varnostne politike Unije, o predvidenih stroških, kadar je v okviru navedene politike sprejet z izdatki povezan sklep, ter o vseh drugih finančnih vprašanjih v zvezi z izvrševanjem ukrepov v okviru navedene politike. Izjemoma lahko odbor na zahtevo podpredsednika/visokega predstavnika sklene, da bo seja potekala brez navzočnosti javnosti.
3. O posvetovalnem dokumentu, ki ga pripravi podpredsednik/visoki predstavnik v zvezi z glavnimi vidiki in temeljnimi usmeritvami skupne zunanje in varnostne politike, vključno s skupno varnostno in obrambno politiko ter finančnimi posledicami za proračun Unije, poteka razprava dvakrat letno. Uporabljajo se določbe člena 123.	3. O posvetovalnem dokumentu, ki ga pripravi podpredsednik/visoki predstavnik v zvezi z glavnimi vidiki in temeljnimi usmeritvami skupne zunanje in varnostne politike, vključno s skupno varnostno in obrambno politiko ter finančnimi posledicami za proračun Unije, poteka razprava dvakrat letno. Uporabljajo se določbe člena 123.
(Glej tudi razlago člena 134).
4. Podpredsednik/visoki predstavnik je povabljen na vsako plenarno razpravo, ki zadeva zunanjo, varnostno ali obrambno politiko.	4. Podpredsednik/visoki predstavnik je povabljen na vsako plenarno razpravo, ki zadeva zunanjo, varnostno ali obrambno politiko.
	Spremenjeni člen se prestavi za člen 113 in posledično vključi v novo oblikovano poglavje 2a).

Sprememba 133

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov III – poglavje 2 a – naslov (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	POGLAVJE 2A
	PRIPOROČILA O ZUNANEM DELOVANJU UNIJE
	(Prestavi se pred člen 113)

Sprememba 134

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 113

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 113	Člen 113
Priporočila v okviru skupne zunanje in varnostne politike	Priporočila o zunanjih politikah Unije
1. Odbor, pristojen za skupno zunanjo in varnostno politiko, lahko na svojih področjih pristojnosti po pridobitvi dovoljenja konference predsednikov ali na predlog v smislu člena 134 pripravi priporočila Svetu .	1. Pristojni odbor lahko pripravi osnutke priporočil Svetu , Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o temah iz naslova V Pogodbe o Evropski uniji (zunanje delovanje Unije) ali v primerih , ko mednarodni sporazum, ki spada na področje uporabe člena 108, ni bil predložen Parlamentu ali Parlament o tem ni bil obveščen v skladu s členom 109 .
2. V nujnih primerih lahko dovoljenje iz odstavka 1 podeli predsednik , ki prav tako lahko dovoli nujno sejo zadevnega odbora.	2. V nujnih primerih lahko predsednik dovoli nujno sejo zadevnega odbora.
3. Med postopkom sprejemanja teh priporočil, ki so v obliki pisnega besedila dana na glasovanje, se člen 158 ne uporablja, dopustni pa so ustni predlogi sprememb .	3. Med postopkom sprejemanja teh osnutkov priporočil v odboru je treba glasovati o pisnem besedilu .
Neuporaba člena 158 je možna le znotraj odbora in v nujnih primerih. Na sejah odbora, ki niso opredeljene kot nujne, in na plenarni seji se od določb člena 158 ne sme odstopati.
Določba, po kateri so dopustni ustni predlogi sprememb, pomeni, da člani ne smejo nasprotovati temu, da bi se o ustnih predlogih sprememb glasovalo v odboru.
	3a. V nujnih primerih iz odstavka 2 se med postopkom sprejemanja v odboru člen 158 ne uporablja, dopustni pa so ustni predlogi sprememb. Člani ne smejo nasprotovati temu, da bi se o ustnih predlogih sprememb glasovalo v odboru.
4. Tako pripravljena priporočila se uvrstijo na dnevni red naslednjega delnega zasedanja. V nujnih primerih, o katerih odloča predsednik, se lahko priporočila uvrstijo na dnevni red tekočega delnega zasedanja. Šteje se, da so priporočila sprejeta, razen če temu pisno nasprotuje najmanj štirideset poslancev pred začetkom delnega zasedanja; v tem primeru se priporočila odbora uvrstijo na dnevni red istega delnega zasedanja za razpravo in glasovanje. Politična skupina ali najmanj štirideset poslancev lahko vloži predloge sprememb.	4. Osnutki priporočil, ki jih pripravi odbor, se uvrstijo na dnevni red naslednjega delnega zasedanja. V nujnih primerih, o katerih odloča predsednik, se lahko priporočila uvrstijo na dnevni red tekočega delnega zasedanja.
	4a. Šteje se, da so priporočila sprejeta, razen če temu pred začetkom delnega zasedanja pisno nasprotuje najmanj štirideset poslancev. V primeru pisnega nasprotovanja se osnutki priporočil odbora uvrstijo na dnevni red istega delnega zasedanja. Ta priporočila so lahko predmet razprave, o morebitnih predlogih sprememb, ki jih vloži politična skupina ali najmanj štirideset poslancev, pa se glasuje.

Sprememba 135

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 114

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 114	Člen 114
Kršitev človekovih pravic	Kršitev človekovih pravic
Na vsakem delnem zasedanju lahko pristojni odbori, ne da bi za to potrebovali dovoljenje, vložijo vsak po en predlog resolucije v skladu s postopkom iz člena 113(4) v zvezi s primeri kršitev človekovih pravic.	Na vsakem delnem zasedanju lahko pristojni odbori, ne da bi za to potrebovali dovoljenje, vložijo vsak po en predlog resolucije v skladu s postopkom iz člena 113(4) in (4a) v zvezi s primeri kršitev človekovih pravic.

Sprememba 136

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 115

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 115	Člen 115
Preglednost dejavnosti Parlamenta	Preglednost dejavnosti Parlamenta
1. Parlament zagotavlja čim večjo preglednost svojega dela v skladu z drugim odstavkom člena 1 Pogodbe o Evropski uniji, členom 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 42 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.	1. Parlament zagotavlja čim večjo preglednost svojega dela v skladu z drugim odstavkom člena 1 Pogodbe o Evropski uniji, členom 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 42 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
2. Razprave Parlamenta so javne.	2. Razprave Parlamenta so javne.
3. Seje odborov so praviloma odprte za javnost. Odbori pa lahko najpozneje ob sprejetju dnevnega reda seje sklenejo, da ga za to sejo razdelijo na točke, ki so javne, in točke, ki niso. Kadar je seja zaprta za javnost, lahko odbor , ob upoštevanju člena 4(1) do (4) Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta , kljub temu omogoči dostop javnosti do dokumentov in zapisnika seje. V primeru kršitve predpisov o zaupnosti se uporabi člen 166.	3. Seje odborov so praviloma odprte za javnost. Odbori pa lahko najpozneje ob sprejetju dnevnega reda seje sklenejo, da ga za to sejo razdelijo na točke, ki so javne, in točke, ki niso. Kadar je seja zaprta za javnost, lahko odbor kljub temu odloči , da se omogoči dostop javnosti do dokumentov seje.
4. Pristojni odbor zahteve glede postopkov v zvezi z imuniteto v skladu s členom 9 vedno obravnava brez navzočnosti javnosti.

Sprememba 137

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 116

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 116	Člen 116
Dostop javnosti do dokumentov	Dostop javnosti do dokumentov
1. Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic ima pravico dostopa do dokumentov Parlamenta v skladu s členom 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ob upoštevanju načel, pogojev in omejitev, določenih v Uredbi (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta , in v skladu s posebnimi določbami tega poslovnika .	1. Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic ima pravico dostopa do dokumentov Parlamenta v skladu s členom 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ob upoštevanju načel, pogojev in omejitev, določenih v Uredbi (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta.
Dostop do dokumentov Parlamenta se, če je le mogoče, na enak način odobri drugim fizičnim in pravnim osebam.	Dostop do dokumentov Parlamenta se, če je le mogoče, na enak način odobri drugim fizičnim in pravnim osebam.
V obvestilo se Uredba (ES) št. 1049/2001 objavi skupaj s tem poslovnikom (15) .
2. Za namene dostopa do dokumentov izraz „dokumenti Parlamenta“ pomeni vsako vsebino v smislu člena 3(a) Uredbe (ES) št. 1049/2001, ki so jo sestavili ali prejeli funkcionarji Parlamenta v smislu naslova I, poglavja 2, vodstvo Parlamenta, odbori ali medparlamentarne delegacije ali sekretariat Parlamenta.	2. Za namene dostopa do dokumentov izraz „dokumenti Parlamenta“ pomeni vsako vsebino v smislu člena 3(a) Uredbe (ES) št. 1049/2001, ki so jo sestavili ali prejeli funkcionarji Parlamenta v smislu naslova I, poglavja 2, vodstvo Parlamenta, odbori ali medparlamentarne delegacije ali sekretariat Parlamenta.
Dokumenti, ki jih sestavijo posamezni poslanci ali politične skupine, so dokumenti Parlamenta za namene dostopa do dokumentov, če so vloženi v skladu s tem poslovnikom.	V skladu s členom 4 Statuta poslancev Evropskega parlamenta so dokumenti, ki jih sestavijo posamezni poslanci ali politične skupine, dokumenti Parlamenta za namene dostopa do dokumentov le , če so vloženi v skladu s tem poslovnikom.
Predsedstvo določi pravila, s katerimi zagotovi, da so vsi dokumenti Parlamenta zabeleženi.	Predsedstvo določi pravila, s katerimi zagotovi, da so vsi dokumenti Parlamenta zabeleženi.
3. Parlament vzpostavi svoj register dokumentov. Zakonodajni dokumenti in nekatere druge kategorije dokumentov so v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 dostopni neposredno preko registra. Kadar je mogoče, se v register vključijo napotila na druge dokumente Parlamenta.	3. Parlament vzpostavi spletišče z javnim registrom svojih dokumentov. Zakonodajni dokumenti in nekatere druge kategorije dokumentov so v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 dostopni neposredno preko spletišča javnega registra Parlamenta . Kadar je mogoče, se v spletišče javnega registra vključijo napotila na druge dokumente Parlamenta.
Kategorije neposredno dostopnih dokumentov se navedejo v seznamu, ki ga sprejme predsedstvo in se objavi na spletišču Parlamenta . Seznam ne omejuje pravice dostopa do dokumentov, ki ne sodijo v navedene kategorije; ti dokumenti so na voljo na pisno prošnjo.	Kategorije dokumentov, ki so dostopni neposredno prek spletišča javnega registra Parlamenta, se navedejo v seznamu, ki ga sprejme predsedstvo in se objavi na tem spletišču. Seznam ne omejuje pravice dostopa do dokumentov, ki ne sodijo v navedene kategorije; ti dokumenti so lahko na voljo na pisno prošnjo v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 .
Predsedstvo lahko v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 sprejme pravila za ureditev dostopa, ki se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.	Predsedstvo v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 sprejme pravila , ki urejajo dostop do dokumentov in se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.
4. Predsedstvo določi telesa, pristojna za obravnavanje začetnih prošenj (člen 7 Uredbe (ES) št. 1049/2001), ter odloči o potrdilnih prošnjah (člen 8 uredbe) in prošnjah za dokumente občutljive narave (člen 9 uredbe).	4. Predsedstvo določi telesa, pristojna za obravnavanje začetnih prošenj (člen 7 Uredbe (ES) št. 1049/2001) ter za odločanje o potrdilnih prošnjah (člen 8 uredbe) in prošnjah za dostop do dokumentov občutljive narave (člen 9 uredbe).
5. Konferenca predsednikov imenuje predstavnike Parlamenta v medinstitucionalnem odboru, ustanovljenem v skladu s členom 15(2) Uredbe (ES) št. 1049/2001.
6. Eden od podpredsednikov je pristojen za nadzorovanje obravnavanja prošenj za dostop do dokumentov.	6. Eden od podpredsednikov je pristojen za nadzorovanje obravnavanja prošenj za dostop do dokumentov.
	6a. Predsedstvo sprejme letno poročilo iz člena 17(1) Uredbe (ES) št. 1049/2001.
7. Pristojni parlamentarni odbor pripravi na podlagi informacij, ki jih dobi od predsedstva in drugih virov, letno poročilo iz člena 17 Uredbe (ES) št. 1049/2001 in ga predloži na plenarnem zasedanju .	7. Pristojni parlamentarni odbor redno preverja preglednost dejavnosti Parlamenta ter na plenarnem zasedanju predloži poročilo s svojimi ugotovitvami in priporočili .
Pristojni odbor tudi preuči in oceni poročila, ki jih sprejmejo druge institucije in agencije v skladu s členom 17 uredbe.	Pristojni odbor lahko tudi preuči in oceni poročila, ki jih sprejmejo druge institucije in agencije v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1049/2001 .
	7a. Konferenca predsednikov imenuje predstavnike Parlamenta v medinstitucionalnem odboru, ustanovljenem v skladu s členom 15(2) Uredbe (ES) št. 1049/2001.

Sprememba 138

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 116 a (novo)

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 116a

Dostop do Parlamentu

1. Izkaznice za vstop se poslancem, pomočnikom poslancev in tretjim osebam izdajo na podlagi pravil, ki jih določi predsedstvo. Ta pravila urejajo tudi uporabo in odvzem izkaznic za vstop.

2. Izkaznice se ne izdajo osebam iz spremstva poslanca, za katere velja Sporazum med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo o registru za preglednost za organizacije in samozaposlene osebe, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik EU (1a) .

3. Subjekti, navedeni v registru za preglednost, in njihovi predstavniki z dolgoročnimi izkaznicami za vstop v Evropski parlament upoštevajo:

—	pravila ravnanja za registracijske zavezance, priložena sporazumu;

—	postopke in druge obveznosti, določene s sporazumom, ter

—	določbe, s katerimi se izvaja ta člen.

Brez poseganja v veljavnost splošnih pravil, ki veljajo za odvzem ali začasno deaktivacijo dolgoročnih izkaznic za vstop, in razen če obstajajo pomembni razlogi proti odvzemu ali začasni deaktivaciji, generalni sekretar z dovoljenjem kvestorjev odvzame ali deaktivira dolgoročno izkaznico za vstop, če je bil njen imetnik izbrisan iz registra za preglednost zaradi kršitve pravil ravnanja za registracijske zavezance, če je zagrešil hudo kršitev obveznosti iz tega odstavka ali če je zavrnil uraden poziv na predstavitev ali sejo odbora oziroma sodelovanje s preiskovalnim odborom brez ustrezne utemeljitve.

4. Kvestorji lahko določijo, v kolikšni meri se pravila ravnanja iz odstavka 2 uporabljajo za osebe, ki kljub dolgoročni izkaznici za vstop ne sodijo na področje uporabe sporazuma.

5. Predsedstvo na predlog generalnega sekretarja sprejme potrebne ukrepe za izvedbo registra za preglednost v skladu z določbami sporazuma o vzpostavitvi tega registra.

Sprememba 139

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 117

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 117	Člen 117
Izvolitev predsednika Komisije	Izvolitev predsednika Komisije
1 Ko Evropski svet predlaga kandidata za predsednika Komisije, predsednik kandidata pozove, naj poda izjavo in Parlamentu predstavi svoje politične smernice. Izjavi sledi razprava.	1. Ko Evropski svet predlaga kandidata za predsednika Komisije, predsednik kandidata pozove, naj poda izjavo in Parlamentu predstavi svoje politične smernice. Izjavi sledi razprava.
Evropski svet je vabljen k sodelovanju v razpravi.	Evropski svet je vabljen k sodelovanju v razpravi.
2. Parlament izvoli predsednika Komisije z večino svojih poslancev.	2. V skladu s členom 17(7) Pogodbe o Evropski uniji Parlament izvoli predsednika Komisije z večino svojih poslancev.
Glasuje se tajno.	Glasuje se tajno.
3. Če je kandidat izvoljen, predsednik o tem obvesti Svet ter njega in novoizvoljenega predsednika Komisije pozove, naj soglasno predlagata kandidate za različna mesta komisarjev.	3. Če je kandidat izvoljen, predsednik o tem obvesti Svet ter njega in novoizvoljenega predsednika Komisije pozove, naj soglasno predlagata kandidate za različna mesta komisarjev.
4. Če kandidat ne dobi potrebne večine, predsednik pozove Evropski svet, naj v enem mesecu po istem postopku predlaga novega kandidata za volitve.	4. Če kandidat ne dobi potrebne večine, predsednik pozove Evropski svet, naj v enem mesecu po istem postopku predlaga novega kandidata za volitve.

Sprememba 140

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 118

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 118	Člen 118
Izvolitev Komisije	Izvolitev Komisije
	- 1. Predsednik pozove novoizvoljenega predsednika Komisije, naj Parlament obvesti o tem, kako je v skladu s svojimi političnimi smernicami znotraj predlaganega kolegija komisarjev porazdelil pristojnosti za posamezna delovna področja.
1. Po posvetovanju z novoizvoljenim predsednikom Komisije predsednik pozove kandidate, ki sta jih novoizvoljeni predsednik Komisije in Svet predlagala za različna mesta komisarjev, naj se glede na svoja predvidena področja pristojnosti predstavijo ustreznim odborom. Predstavitve so javne.	1. Po posvetovanju z novoizvoljenim predsednikom Komisije predsednik pozove kandidate, ki sta jih novoizvoljeni predsednik Komisije in Svet predlagala za različna mesta komisarjev, naj se glede na svoja predvidena področja pristojnosti predstavijo ustreznim odborom ali telesom .
	1a. Predstavitve izvedejo odbori.
	Predstavitev se lahko izjemoma izvede v drugačni obliki, če so pristojnosti kandidata za komisarja predvsem horizontalne narave in če na predstavitvi sodelujejo pristojni odbori. Predstavitve so javne.
2. Predsednik lahko pozove novoizvoljenega predsednika Komisije, naj Parlament obvesti o tem, kako je v skladu s svojimi političnimi smernicami znotraj predlaganega kolegija komisarjev porazdelil pristojnosti za posamezna delovna področja.
3. Ustrezni odbor ali odbori kandidata za komisarja povabijo, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja. Predstavitve so organizirane tako, da kandidati za komisarja Parlamentu lahko razkrijejo vse ustrezne informacije. Določbe o organizaciji teh predstavitev so navedene v prilogi k temu poslovniku (16).	3. Ustrezni odbor ali odbori kandidata za komisarja povabijo, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja. Predstavitve so organizirane tako, da kandidati za komisarja Parlamentu lahko razkrijejo vse ustrezne informacije. Določbe o organizaciji teh predstavitev so navedene v prilogi k temu poslovniku.
4. Novoizvoljeni predsednik Komisije predstavi kolegij komisarjev in njihov program na seji Parlamenta, na katero sta vabljena predsednik Evropskega sveta in predsednik Sveta. Izjavi sledi razprava.	4. Novoizvoljeni predsednik Komisije je povabljen, da predstavi kolegij komisarjev in njihov program na seji Parlamenta, na katero sta vabljena predsednik Evropskega sveta in predsednik Sveta. Izjavi sledi razprava.
5. Ob zaključku razprave lahko vsaka politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vloži predlog resolucije. Uporablja se člen 123(3) , (4) in (5) .	5. Ob zaključku razprave lahko vsaka politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vloži predlog resolucije. Uporablja se člen 123(3) do (5b) .
Po glasovanju o predlogu resolucije Parlament Komisijo izvoli ali zavrne z večino oddanih glasov.
Glasuje se s poimenskim glasovanjem.
Parlament lahko glasovanje preloži na naslednjo sejo.
	5a. Po glasovanju o predlogu resolucije Parlament Komisijo izvoli ali zavrne s poimenskim glasovanjem z večino oddanih glasov. Parlament lahko glasovanje preloži na naslednjo sejo.
6. Predsednik o izvolitvi ali zavrnitvi Komisije obvesti Svet.	6. Predsednik o izvolitvi ali zavrnitvi Komisije obvesti Svet.
7. V primeru bistvene spremembe razdelitve delovnih področij in odgovornosti med trajanjem mandata Komisije ter pri zapolnitvi prostih mest ali imenovanju novega komisarja po pristopu nove članice so zadevni komisarji povabljeni, da se predstavijo odborom , ki so pristojni za njihova področja v skladu z odstavkom 3.	7. V primeru bistvene spremembe razdelitve delovnih področij in odgovornosti ali spremembe sestave Komisije med trajanjem mandata Komisije so zadevni komisarji ali drugi kandidati za komisarje povabljeni, da se udeležijo predstavitve , ki poteka v skladu z odstavkoma 1a in 3.
	7a. V primeru spremembe resorja ali finančnih interesov komisarja med njegovim mandatom Parlament pregleda novo stanje v skladu s Prilogo XVI.
	Če se med mandatom komisarja ugotovi nasprotje interesov, predsednik Komisije pa ne upošteva priporočil Parlamenta za odpravo tega nasprotja interesov, lahko Parlament pozove predsednika Komisije, naj izreče svoje nezaupanje temu komisarju v skladu s odstavkom 5 Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, kadar je primerno, pa ga pozove tudi, naj ravna v skladu z drugim odstavkom člena 245 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se lahko zadevnemu komisarju odvzame pravica do pokojnine ali namesto nje odobrenih ugodnosti.

Sprememba 141

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 118 a (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	Člen 118a
	Večletno načrtovanje
	Po imenovanju nove Komisije si Parlament, Svet in Komisija v skladu z odstavkom 5 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje izmenjajo mnenja in se dogovorijo o skupnih sklepih o večletnem načrtovanju.
	V ta namen in pred pogajanji o skupnih sklepih o večletnem načrtovanju s Svetom in Komisijo si predsednik s konferenco predsednikov izmenja mnenja o poglavitnih ciljih in prednostnih nalogah politike za novo zakonodajno obdobje. Pri tej izmenjavi mnenj se med drugim upoštevajo prednostne naloge, ki jih predstavi novoizvoljeni predsednik Komisije, ter odgovori, ki jih predložijo kandidati za komisarje med predstavitvami iz člena 118.
	Pred podpisom skupnih sklepov Predsednik pridobi soglasje konference predsednikov.

Sprememba 142

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 119

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 119	Člen 119
Nezaupnica Komisiji	Nezaupnica Komisiji
1. Desetina poslancev Parlamenta lahko pri predsedniku vloži predlog nezaupnice Komisiji.	1. Desetina poslancev Parlamenta lahko pri predsedniku vloži predlog nezaupnice Komisiji. Če je bilo glasovanje o predlogu nezaupnice izvedeno v predhodnih dveh mesecih, lahko nov predlog vloži le petina poslancev Parlamenta.
2. Predlog se imenuje „predlog nezaupnice“ in je obrazložen . Posreduje se Komisiji.	2. Predlog se imenuje „predlog nezaupnice“ in v njem se navedejo razlogi za nezaupnico . Posreduje se Komisiji.
3. Nemudoma po prejemu predsednik obvesti poslance, da je bil vložen predlog nezaupnice.	3. Nemudoma po prejemu predsednik obvesti poslance, da je bil vložen predlog nezaupnice.
4. O nezaupnici se ne razpravlja pred potekom vsaj štiriindvajsetih ur, od trenutka, ko so bili poslanci obveščeni, da je bil prejet predlog nezaupnice.	4. O nezaupnici se ne razpravlja pred potekom vsaj štiriindvajsetih ur, od trenutka, ko so bili poslanci obveščeni, da je bil prejet predlog nezaupnice.
5. O predlogu se glasuje s poimenskim glasovanjem, vendar se glasovanje ne začne pred potekom vsaj oseminštiridesetih ur od začetka razprave.	5. O predlogu se glasuje s poimenskim glasovanjem, vendar se glasovanje ne začne pred potekom vsaj oseminštiridesetih ur od začetka razprave.
6. Razprava in glasovanje potekata najpozneje na delnem zasedanju, ki sledi vložitvi predloga.	6. Brez poseganja v odstavka 4 in 5 razprava in glasovanje potekata najpozneje na delnem zasedanju, ki sledi vložitvi predloga.
7. Predlog nezaupnice je sprejet, če je dobil dvotretjinsko večino oddanih glasov, ki predstavljajo večino poslancev Parlamenta. Izid glasovanja se sporoči predsedujočemu Sveta in predsedniku Komisije.	7. V skladu s členom 234 Pogodbe o delovanju Evropske unije je predlog nezaupnice sprejet, če je dobil dvotretjinsko večino oddanih glasov, ki predstavljajo večino poslancev Parlamenta. Izid glasovanja se sporoči predsedujočemu Sveta in predsedniku Komisije.

Sprememba 143

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 120

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 120	Člen 120
Imenovanje sodnikov in generalnih pravobranilcev Sodišča Evropske unije	Imenovanje sodnikov in generalnih pravobranilcev Sodišča Evropske unije
Na predlog pristojnega odbora Parlament imenuje svojega kandidata za sedemčlanski odbor, katerega naloga je pregledati ustreznost kandidatov za mesta sodnikov in generalnih pravobranilcev Sodišča in Splošnega sodišča.	Na predlog pristojnega odbora Parlament imenuje svojega kandidata za sedemčlanski odbor, katerega naloga je pregledati ustreznost kandidatov za mesta sodnikov in generalnih pravobranilcev Sodišča in Splošnega sodišča. Pristojni odbor odloči o izbiri kandidata z navadno večino. V ta namen pripravijo koordinatorji pristojnega odbora ožji seznam kandidatov.

Sprememba 144

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 121

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 121	Člen 121
Imenovanje članov Računskega sodišča	Imenovanje članov Računskega sodišča
1. Kandidati za člane Računskega sodišča so povabljeni, da podajo izjavo pred pristojnim odborom in odgovarjajo na vprašanja članov. Odbor glasuje tajno o vsaki kandidaturi posebej.	1. Kandidati za člane Računskega sodišča so povabljeni, da podajo izjavo pred pristojnim odborom in odgovarjajo na vprašanja članov. Odbor glasuje tajno o vsaki kandidaturi posebej.
2. Pristojni odbor Parlamentu posreduje priporočilo, ali naj kandidaturo potrdi ali ne , v obliki poročila z ločenimi predlogi sklepov za vsako kandidaturo .	2. Pristojni odbor Parlamentu posreduje priporočilo, ali naj kandidaturo potrdi ali ne.
3. Na plenarnem zasedanju se glasuje v roku dveh mesecev od prejema kandidature, razen če Parlament na zahtevo pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči drugače. Parlament glasuje tajno o vsaki kandidaturi posebej in odloči z večino oddanih glasov .	3. Na plenarnem zasedanju se glasuje v roku dveh mesecev od prejema kandidature, razen če Parlament na zahtevo pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči drugače. Parlament glasuje tajno o vsaki kandidaturi posebej.
4. Če je mnenje Parlamenta o posamezni kandidaturi negativno, predsednik pozove Svet, naj kandidaturo umakne in Parlamentu predloži novo.	4. Če je mnenje Parlamenta o posamezni kandidaturi negativno, predsednik pozove Svet, naj kandidaturo umakne in Parlamentu predloži novo.

Sprememba 145

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 122

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 122	Člen 122
Imenovanje članov izvršilnega odbora Evropske centralne banke	Imenovanje članov izvršilnega odbora Evropske centralne banke
1. Kandidat za predsednika Evropske centralne banke je povabljen, da poda izjavo pred pristojnim odborom in odgovarja na vprašanja članov.	1. Kandidat za predsednika , podpredsednika ali člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke je povabljen, da poda izjavo pred pristojnim odborom in odgovarja na vprašanja članov.
2. Pristojni odbor Parlamentu posreduje priporočilo, ali naj kandidaturo potrdi ali ne.	2. Pristojni odbor Parlamentu posreduje priporočilo, ali naj kandidaturo potrdi ali ne.
3. Glasuje se v roku dveh mesecev od prejema kandidature, razen če Parlament na zahtevo pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči drugače.	3. Glasuje se v roku dveh mesecev od prejema kandidature, razen če Parlament na zahtevo pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči drugače. Parlament glasuje tajno o vsaki kandidaturi posebej.
4. Če je mnenje Parlamenta negativno, predsednik pozove Svet , naj kandidaturo umakne in Parlamentu predloži novo .	4. Če je mnenje Parlamenta o kandidaturi negativno, predsednik pozove, naj se kandidatura umakne in Parlamentu predloži nova .
5. Enak postopek se uporablja za kandidature za podpredsednika in druge člane izvršilnega odbora Evropske centralne banke.

Sprememba 146

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 122 a (novo)

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 122a

Imenovanja v organe na področju ekonomskega upravljanja

1. Ta člen se uporablja za imenovanje:

—	predsednika in podpredsednika nadzornega odbora enotnega mehanizma nadzora;

—	predsednika, podpredsednika in polnopravnih članov enotnega odbora za reševanje v okviru enotnega mehanizma za reševanje;

—	predsednikov in izvršnih direktorjev evropskega nadzornega organa (Evropskega bančnega organa, Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine); ter

—	izvršnega direktorja in namestnika izvršnega direktorja Evropskega sklada za strateške naložbe.

2. Vsak kandidat je povabljen, da poda izjavo pred pristojnim odborom in odgovarja na vprašanja članov.

3. Pristojni odbor Parlamentu posreduje priporočilo za vsak predlog za imenovanje.

4. Glasuje se v roku dveh mesecev od prejema predloga za imenovanje, razen če Parlament na zahtevo pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev ne odloči drugače. Parlament glasuje tajno o vsaki kandidaturi posebej.

5. Če je mnenje Parlamenta o predlogu za imenovanje negativno, predsednik pozove, naj se predlog za imenovanje umakne in naj se Parlamentu predloži nov predlog.

Sprememba 147

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 123

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 123	Člen 123
Izjave Komisije, Sveta in Evropskega sveta	Izjave Komisije, Sveta in Evropskega sveta
1. Člani Komisije, Sveta in Evropskega sveta lahko kadar koli prosijo predsednika Parlamenta za dovoljenje, da podajo izjavo. Predsednik Evropskega sveta poda izjavo po vsaki seji Sveta. Predsednik Parlamenta odloči, kdaj lahko podajo izjavo ter ali ji bo sledila poglobljena razprava ali le tridesetminutni rok za kratka in jedrnata vprašanja poslancev.	1. Člani Komisije, Sveta in Evropskega sveta lahko kadar koli prosijo predsednika Parlamenta za dovoljenje, da podajo izjavo. Predsednik Evropskega sveta poda izjavo po vsaki seji Sveta. Predsednik Parlamenta odloči, kdaj lahko podajo izjavo ter ali ji bo sledila poglobljena razprava ali le tridesetminutni rok za kratka in jedrnata vprašanja poslancev.
2. Ko na svoj dnevni red uvrsti izjavo z razpravo, Parlament odloči, ali bo razpravo zaključil z resolucijo. Tega ne bo storil, kadar je za to ali za naslednje delno zasedanje predvidena obravnava poročila o isti zadevi, razen če predsednik izjemoma predlaga drugače. Če Parlament odloči, da bo razpravo zaključil z resolucijo, lahko predlog resolucije vloži odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev.	2. Ko na svoj dnevni red uvrsti izjavo z razpravo, Parlament odloči, ali bo razpravo zaključil z resolucijo. Tega ne bo storil, kadar je za to ali za naslednje delno zasedanje predvidena obravnava poročila o isti zadevi, razen če predsednik izjemoma predlaga drugače. Če Parlament odloči, da bo razpravo zaključil z resolucijo, lahko predlog resolucije vloži odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev.
3. O predlogih resolucij se glasuje isti dan . O izjemah odloča predsednik. Dopustne so obrazložitve glasovanja.	3. O predlogih resolucij se glasuje ob prvem možnem času za glasovanje. O izjemah odloča predsednik. Dopustne so obrazložitve glasovanja.
4. Skupni predlog resolucije nadomesti predloge resolucij, ki so jih predhodno vložili njegovi podpisniki, ne pa tudi tistih, ki so jih vložili drugi odbori, politične skupine ali poslanci.	4. Skupni predlog resolucije nadomesti predloge resolucij, ki so jih predhodno vložili njegovi podpisniki, ne pa tudi tistih, ki so jih vložili drugi odbori, politične skupine ali poslanci.
	4a. Če skupni predlog resolucije vložijo politične skupine, ki predstavljajo nedvoumno večino, lahko predsednik da na glasovanje najprej ta predlog.
5. Po sprejetju resolucije se o nadaljnjih predlogih ne sme glasovati, razen če predsednik izjemoma odloči drugače.	5. Po sprejetju resolucije se o nadaljnjih predlogih ne sme glasovati, razen če predsednik izjemoma odloči drugače.
	5a. Predlagatelj oziroma predlagatelji resolucije, predložene v skladu z odstavkom 2 ali členom 135(2), lahko predlog pred končnim glasovanjem umaknejo.
	5b. Umaknjeni predlog resolucije lahko nemudoma prevzame in ponovno vloži skupina, odbor ali toliko poslancev, kolikor jih ima pravico predlog vložiti. Odstavek 5a in ta odstavek se uporabljata tudi za resolucije, vložene v skladu s členoma 105 in 106.

Sprememba 148

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 124

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 124	Člen 124
Pojasnila sklepov Komisije	Pojasnila sklepov Komisije
Po posvetovanju s konferenco predsednikov lahko predsednik povabi predsednika Komisije, komisarja, pristojnega za odnose z Evropskim parlamentom, ali po dogovoru drugega komisarja, da Parlamentu po vsaki seji Komisije poda izjavo in pojasni glavne sprejete sklepe. Izjavi sledi najmanj tridesetminutna razprava, v kateri lahko poslanci postavljajo kratka in jedrnata vprašanja.	Predsednik povabi predsednika Komisije, komisarja, pristojnega za odnose z Evropskim parlamentom, ali po dogovoru drugega komisarja, da Parlamentu po vsaki seji Komisije poda izjavo in pojasni glavne sprejete sklepe , razen če zaradi razlogov, povezanih z načrtovanjem časovnega razporeda, ali zaradi relativne politične pomembnosti zadeve konferenca predsednikov odloči, da to ni potrebno. Izjavi sledi najmanj tridesetminutna razprava, v kateri lahko poslanci postavljajo kratka in jedrnata vprašanja.

Sprememba 149

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 125

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 125	Člen 125
Izjave Računskega sodišča	Izjave Računskega sodišča
1. V okviru postopka podelitve razrešnice ali dejavnosti Parlamenta na področju nadzora proračuna je lahko predsednik Računskega sodišča povabljen, da prevzame besedo in predstavi pripombe iz letnega poročila, posebnih poročil ali mnenj sodišča ali predstavi delovni program sodišča.	1. V okviru postopka podelitve razrešnice ali dejavnosti Parlamenta na področju nadzora proračuna je lahko predsednik Računskega sodišča povabljen, da poda izjavo in predstavi pripombe iz letnega poročila, posebnih poročil ali mnenj sodišča ali predstavi delovni program sodišča.
2. Parlament lahko odloči, da bo v zvezi z vprašanji, ki se pojavljajo v teh izjavah, potekala ločena razprava, ki se je bosta udeležila Komisija in Svet, predvsem kadar gre za nepravilnosti pri finančnem vodenju.	2. Parlament lahko odloči, da bo v zvezi z vprašanji, ki se pojavljajo v teh izjavah, potekala ločena razprava, ki se je bosta udeležila Komisija in Svet, predvsem kadar gre za nepravilnosti pri finančnem vodenju.

Sprememba 150

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 126

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 126	Člen 126
Izjave Evropske centralne banke	Izjave Evropske centralne banke
1. Predsednik Evropske centralne banke predstavi Parlamentu letno poročilo banke o delu Evropskega sistema centralnih bank in denarni politiki v preteklem in tekočem letu.	1. Predsednik Evropske centralne banke je povabljen, da predstavi Parlamentu letno poročilo banke o delu Evropskega sistema centralnih bank in denarni politiki v preteklem in tekočem letu.
2. Predstavitvi sledi splošna razprava.	2. Predstavitvi sledi splošna razprava.
3. Predsednik Evropske centralne banke je vsaj štirikrat letno povabljen na sejo pristojnega odbora, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja.	3. Predsednik Evropske centralne banke je vsaj štirikrat letno povabljen na sejo pristojnega odbora, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja.
4. Predsednik, podpredsednik in drugi člani izvršilnega odbora Evropske centralne banke so na svojo zahtevo ali na zahtevo Parlamenta povabljeni tudi na druge seje.	4. Predsednik, podpredsednik in drugi člani izvršilnega odbora Evropske centralne banke so na svojo zahtevo ali na zahtevo Parlamenta povabljeni tudi na druge seje.
5. Dobesedni zapisi sej iz odstavkov 3 in 4 se pripravijo v uradnih jezikih.	5. Pripravijo se dobesedni zapisi sej iz odstavkov 3 in 4.

Sprememba 151

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 127

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 127	črtano
Priporočilo o načelnih smernicah ekonomskih politik
1. Priporočilo Komisije o načelnih smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije se posreduje pristojnemu odboru, ki Parlamentu predloži poročilo.
2. Svet je pozvan, da Parlament seznani z vsebino svojega priporočila in s stališčem Evropskega sveta.

Sprememba 152

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 128

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 128	Člen 128
Vprašanja za ustni odgovor z razpravo	Vprašanja za ustni odgovor z razpravo
1. Odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev lahko Svetu ali Komisiji postavi vprašanja z zahtevo, da se jih uvrsti na dnevni red Parlamenta.	1. Odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev lahko Svetu , Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko postavi vprašanja z zahtevo, da se jih uvrsti na dnevni red Parlamenta.
Vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku, ki jih nemudoma posreduje konferenci predsednikov.	Vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku, ki jih nemudoma posreduje konferenci predsednikov.
Konferenca predsednikov odloči, če in po kakšnem vrstnem redu bodo vprašanja uvrščena na dnevni red . Vprašanja, ki se ne uvrstijo na dnevni red Parlamenta v treh mesecih od predložitve, se štejejo za brezpredmetna.	Konferenca predsednikov odloči, če bodo vprašanja uvrščena na osnutek dnevnega reda v skladu s postopkom iz člena 149 . Vprašanja, ki se ne uvrstijo na osnutek dnevnega reda Parlamenta v treh mesecih od predložitve, se štejejo za brezpredmetna.
2. Vprašanja Komisiji morajo biti tej instituciji posredovana vsaj teden dni pred sejo, na dnevnem redu katere se bodo pojavila, vprašanja Svetu pa vsaj tri tedne pred tem dnem.	2. Vprašanja Komisiji in podpredsedniku/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko morajo biti naslovniku posredovana vsaj teden dni pred sejo, na dnevnem redu katere se bodo pojavila, vprašanja Svetu pa vsaj tri tedne pred tem dnem.
3. Kadar se vprašanja nanašajo na zadeve iz člena 42 Pogodbe o Evropski uniji , rok iz odstavka 2 tega člena ne velja . Svet mora odgovoriti dovolj hitro, da bo Parlament ustrezno obveščen.	3. Kadar se vprašanja nanašajo na skupno varnostno in obrambno politiko , roka iz odstavka 2 ne veljata, odgovoriti pa je treba dovolj hitro, da bo Parlament ustrezno obveščen.
4. Eden od spraševalcev ima na voljo pet minut za predstavitev vprašanja . Odgovarja mu eden izmed članov institucije.	4. Eden od spraševalcev lahko predstavi vprašanje . Odgovarja mu naslovnik .
Spraševalec ima pravico izkoristiti ves čas, ki mu je na voljo za vprašanja.
5. Smiselno se uporablja člen 123(2) do (5) .	5. Smiselno se uporablja člen 123(2) do (5b) o vlaganju in glasovanju o predlogih resolucij .

Sprememba 153

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 129

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 129	Člen 129
Čas za vprašanja	Čas za vprašanja
1. Čas za vprašanja Komisiji na vsakem delnem zasedanju traja 90 minut in ima določeno eno ali več horizontalnih tematik, ki jih konferenca predsednikov določi en mesec pred delnim zasedanjem.	1. Čas za vprašanja Komisiji na vsakem delnem zasedanju lahko traja največ 90 minut in ima določeno eno ali več horizontalnih tematik, ki jih konferenca predsednikov določi en mesec pred delnim zasedanjem.
2. Resor komisarjev, ki jih konferenca predsednikov povabi na zasedanje, je povezan z določeno horizontalno tematiko ali tematikami, o katerih se jim zastavlja vprašanja. Na eno delno zasedanje sta lahko povabljena dva komisarja, ob tem pa je mogoče povabiti še tretjega, glede na določeno horizontalno tematiko ali tematike, ki so bile izbrane za čas za vprašanja.	2. Resor komisarjev, ki jih konferenca predsednikov povabi na zasedanje, je povezan z določeno horizontalno tematiko ali tematikami, o katerih se jim zastavlja vprašanja. Na eno delno zasedanje sta lahko povabljena dva komisarja, ob tem pa je mogoče povabiti še tretjega, glede na določeno horizontalno tematiko ali tematike, ki so bile izbrane za čas za vprašanja.
3. Čas za vprašanja poteka v skladu s sistemom glasovanja, čigar podrobnosti so določene v prilogi tega poslovnika (17) .
4. V skladu s smernicami, ki jih določi konferenca predsednikov, se lahko nameni posebni čas za vprašanja Svetu, predsedniku Komisije, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in predsedniku Euroskupine.	4. V skladu s smernicami, ki jih določi konferenca predsednikov, se lahko nameni posebni čas za vprašanja Svetu, predsedniku Komisije, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in predsedniku Euroskupine.
	4a. Čas za vprašanja vnaprej ni natančno določen. Predsednik v mejah mogočega zagotovi, da imajo poslanci, ki imajo različna politična stališča in prihajajo iz različnih držav članic, priložnost izmenično postavljati vprašanja.
	4b. Poslanec ima na voljo eno minuto, da postavi svoje vprašanje, komisar pa dve minuti za odgovor. Ta poslanec ima na voljo še 30 sekund za dodatno vprašanje, ki se neposredno navezuje na glavno vprašanje. Komisar ima potem na voljo dve minuti za dodatni odgovor.
	Vprašanja in dodatna vprašanja se morajo neposredno navezovati na horizontalno tematiko, določeno v skladu z odstavkom 1. O njihovi dopustnosti odloča predsednik.

Sprememba 154

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 130

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 130	Člen 130
Vprašanja za pisni odgovor	Vprašanja za pisni odgovor
1. Vsak poslanec lahko predsedniku Evropskega sveta, Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v skladu z merili iz priloge tega poslovnika postavi vprašanja za pisni odgovor (18). Za vsebino vprašanj so odgovorni izključno spraševalci.	1. Vsak poslanec lahko predsedniku Evropskega sveta, Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v skladu z merili iz priloge tega poslovnika postavi vprašanja za pisni odgovor (18). Za vsebino vprašanj so odgovorni izključno spraševalci.
2. Vprašanja se predložijo predsedniku. V primeru dvoma glede dopustnosti vprašanja odloča predsednik. Predsednikova odločitev ne temelji izključno na določbah v prilogi iz odstavka 1, ampak na določbah tega poslovnika na splošno. O predsednikovi odločitvi se uradno obvesti spraševalca.	2. Vprašanja se predložijo predsedniku. V primeru dvoma glede dopustnosti vprašanja odloča predsednik. Predsednikova odločitev ne temelji izključno na določbah v prilogi iz odstavka 1, ampak na določbah tega poslovnika na splošno. O predsednikovi obrazloženi odločitvi se uradno obvesti spraševalca.
3. Vprašanja se predložijo v elektronski obliki. Vsak poslanec lahko vloži največ pet vprašanj na mesec .	3. Vprašanja se predložijo v elektronski obliki. Vsak poslanec lahko vloži največ dvajset vprašanj v treh zaporednih mesecih .
Izjemoma se lahko dodatna vprašanja vložijo v obliki papirnega dokumenta, ki ga pri ustrezni službi generalnega sekretariata Parlamenta osebno vloži in podpiše poslanec.
Konferenca predsednikov po enem letu po začetku osmega parlamentarnega obdobja oceni sistem dodatnih vprašanj.
Izraz „izjemoma“ je treba razlagati tako, da se dodatno vprašanje nanaša na nujno zadevo ter njegova vložitev ne more počakati do naslednjega meseca. Poleg tega mora biti število vloženih vprašanj v skladu z drugim pododstavkom odstavka 3 manjše od običajnih pet vprašanj na mesec.
	3a. Vprašanje lahko poleg spraševalca podprejo še drugi poslanci. Tovrstno vprašanje se šteje samo spraševalcu, ne pa tudi v podpornikovo najvišje število vprašanj iz odstavka 3.
4. Če na vprašanje ni mogoče odgovoriti v predvidenem času , se na zahtevo spraševalca uvrsti na dnevni red naslednje seje pristojnega odbora. Smiselno se uporablja člen 129.	4. Če naslovnik na vprašanje ne more odgovoriti v treh tednih (prednostno vprašanje) ali šestih tednih (neprednostno vprašanje) od dneva, ko je bilo posredovano naslovniku , se lahko na zahtevo spraševalca uvrsti na dnevni red naslednje seje pristojnega odbora.
Glede na to, da lahko predsednik parlamentarnega odbora v skladu s členom 206(1) skliče seje odbora, je njegova naloga, da določi osnutek dnevnega reda seje, ki jo skliče, in tako omogoči dobro organizacijo dela. Ta pristojnost ne posega v obveznost iz člena 130(4), da na zahtevo spraševalca v osnutek dnevnega reda naslednje seje odbora uvrsti vprašanje za pisni odgovor. Vendar ima predsednik diskrecijsko pravico, da ob upoštevanju političnih prednostnih nalog predlaga dnevni red seje in pravila o postopku delovanja (na primer postopek brez razprave, po možnosti s sprejetjem odločitve o nadaljnjih ukrepih ali, po potrebi, priporočila, da se razprava o točki prestavi na prihodnjo sejo).
5. Na vprašanja, ki zahtevajo takojšen odgovor, ne pa tudi podrobnega poizvedovanja (prednostna vprašanja), se odgovori v treh tednih od dneva, ko so bila posredovana naslovnikom. Vsak poslanec lahko vloži eno samo prednostno vprašanje na mesec.	5. Vsak poslanec lahko vloži eno samo prednostno vprašanje na mesec.
Na druga vprašanja (neprednostna vprašanja) se odgovori v šestih tednih od dneva, ko so bila poslana naslovnikom.
6. Vprašanja in odgovori se objavijo na spletišču Evropskega parlamenta.	6. Vprašanja in odgovori se skupaj s povezanimi prilogami objavijo na spletišču Evropskega parlamenta.

Sprememba 295

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 130 a (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	Člen 130a
	Manjše interpelacije za pisni odgovor
	1. Pri manjših interpelacijah, sestavljenih iz vprašanj za pisni odgovor, lahko odbor, politična skupina ali najmanj pet odstotkov vseh poslancev Parlamenta Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko postavi vprašanja z zahtevo, naj posredujejo informacije o določenih zadevah.
	Ta vprašanja se posredujejo predsedniku, ki – pod pogojem, da so v splošnem v skladu s Poslovnikom in izpolnjujejo merila iz priloge k Poslovniku (1a) – naslovnika zaprosi, naj odgovori v dveh tednih. Predsednik lahko po posvetovanju s spraševalci ta rok podaljša.
	2. Vprašanja in odgovori se objavijo na spletišču Parlamenta.

Sprememba 296

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 130 b (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	Člen 130b
	Večje interpelacije za pisni odgovor z razpravo
	1. Pri večjih interpelacijah, sestavljenih iz vprašanj za pisni odgovor z razpravo, se lahko odbor, politična skupina ali najmanj pet odstotkov vseh poslancev Parlamenta z vprašanji obrne na Svet, Komisijo ali podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Vprašanja lahko vključujejo kratek obrazložitveni memorandum.
	Ta vprašanja se v pisni obliki posredujejo predsedniku, ki – pod pogojem, da so v splošnem v skladu s Poslovnikom in izpolnjujejo merila iz priloge k Poslovniku (1a) – naslovnika nemudoma seznani z vprašanjem in ga zaprosi, naj navede, ali in kdaj bo odgovoril nanj.
	2. Večje interpelacije se ob prejemu pisnega odgovora uvrstijo na osnutek dnevnega reda Parlamenta v skladu s postopkom iz člena 149. Na zahtevo odbora, politične skupine ali vsaj petih odstotkov poslancev Parlamenta je treba organizirati razpravo.
	3. Če naslovnik ne želi odgovoriti na vprašanje ali nanj ne odgovori v treh tednih, se vprašanje uvrsti na osnutek dnevnega reda. Na zahtevo odbora, politične skupine ali vsaj petih odstotkov poslancev Parlamenta je treba organizirati razpravo. Pred razpravo je mogoče dati besedo kateremu od spraševalcev, da navede dodatne razloge za vprašanje.
	4. Eden od spraševalcev lahko natančneje predstavi vprašanje. Odgovarja mu eden izmed članov institucije.
	Smiselno se uporablja člen 123(2) do (5) o vlaganju in glasovanju o predlogih resolucij.
	5. Vprašanja in odgovori se objavijo na spletišču Parlamenta.

Sprememba 155

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 131

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 131	Člen 131
Vprašanja Evropski centralni banki za pisni odgovor	Vprašanja Evropski centralni banki za pisni odgovor
1. Vsak poslanec lahko Evropski centralni banki v skladu z merili iz priloge tega poslovnika postavi največ šest vprašanj za pisni odgovor mesečno (19). Za vsebino vprašanj so odgovorni izključno spraševalci.	1. Vsak poslanec lahko Evropski centralni banki v skladu z merili iz priloge tega poslovnika postavi največ šest vprašanj za pisni odgovor mesečno (19). Za vsebino vprašanj so odgovorni izključno spraševalci.
2. Vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku pristojnega odbora, ki jih sporoči Evropski centralni banki. V primeru dvoma glede dopustnosti vprašanja odloča predsednik. O predsednikovi odločitvi se uradno obvesti spraševalca.	2. Vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku pristojnega odbora, ki jih sporoči Evropski centralni banki. V primeru dvoma glede dopustnosti vprašanja odloča predsednik. O predsednikovi odločitvi se uradno obvesti spraševalca.
3. Vprašanja in odgovori se objavijo na spletišču Evropskega parlamenta.	3. Vprašanja in odgovori se objavijo na spletišču Evropskega parlamenta.
4. Če na vprašanje ni bilo odgovora v predpisanem roku, se vprašanje na zahtevo spraševalca vključi na dnevni red naslednje seje pristojnega odbora s predsednikom Evropske centralne banke.	4. Če na vprašanje ni bilo odgovora v šestih tednih , se lahko vprašanje na zahtevo spraševalca vključi na dnevni red naslednje seje pristojnega odbora s predsednikom Evropske centralne banke.

Sprememba 156

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 131 a (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	Člen 131a
	Vprašanja za pisni odgovor o enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje
	1. Za vprašanja za pisni odgovor o enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje se smiselno uporablja člen 131(1), (2) in (3). Število teh vprašanj se odšteje od največ šestih vprašanj za pisni odgovor iz člena 131(1).
	2. Če na vprašanje ni bilo odgovora v petih tednih, se lahko na zahtevo spraševalca vključi na dnevni red naslednje seje pristojnega odbora s predsednikom upravnega odbora naslovnika.

Sprememba 157

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov V – poglavje 4 – naslov

Veljavno besedilo	Sprememba
POROČILA DRUGIH INSTITUCIJ	POROČILA DRUGIH INSTITUCIJ IN ORGANOV

Sprememba 158

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 132

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 132	Člen 132
Letna in ostala poročila drugih institucij	Letna in ostala poročila drugih institucij ali organov
1. Letna in ostala poročila drugih institucij, glede katerih Pogodbe predvidevajo posvetovanje z Evropskim parlamentom ali glede katerih se po drugih predpisih zahteva mnenje Evropskega parlamenta, se obravnavajo v obliki poročila, predloženega na plenarnem zasedanju.	1. Letna in ostala poročila drugih institucij ali organov , glede katerih Pogodbe predvidevajo posvetovanje z Evropskim parlamentom ali glede katerih se po drugih predpisih zahteva mnenje Evropskega parlamenta, se obravnavajo v obliki poročila, predloženega na plenarnem zasedanju.
2. Letna in ostala poročila drugih institucij, ki niso zajeta v odstavku 1, se posredujejo pristojnemu odboru, ki lahko predlaga pripravo poročila v skladu s členom 52.	2. Letna in ostala poročila drugih institucij ali organov , ki niso zajeta v odstavku 1, se posredujejo pristojnemu odboru, ki jih preuči in lahko Parlamentu predloži kratek predlog resolucije ali predlaga pripravo poročila v skladu s členom 52 , če meni, da bi moral Parlament zavzeti stališče o pomembni zadevi, obravnavani v poročilih .

Sprememba 159

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 133

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 133

Predlogi resolucij

1. Predlog resolucije v zvezi z zadevo v okviru dejavnosti Evropske unije lahko vloži vsak poslanec.

Predlog lahko vsebuje največ 200 besed.

1a. Vsebina predloga resolucije ne sme:

—	vsebovati odločitve o zadevah, ki jih urejajo drugi posebni postopki in pristojnosti, določeni v tem poslovniku, zlasti člen 46, ali

—	obravnavati vsebine postopkov v teku v Parlamentu.

1b. Vsak poslanec lahko vloži samo en tak predlog resolucije na mesec.

1c. Predlog resolucije se vloži pri predsedniku, ki preveri, ali izpolnjuje veljavna merila. Če predsednik izjavi, da je predlog dopusten, to oznani na plenarnem zasedanju in ga dodeli pristojnemu odboru.

2. Pristojni odbor odloči, po katerem postopku bo predlog obravnavan.

2. Pristojni odbor odloči, po katerem postopku bo predlog obravnavan , kar lahko vključuje združitev predloga resolucije z drugimi predlogi resolucij ali poročil, sprejetje mnenja, ki je lahko v obliki dopisa, ali pripravo poročila v skladu s členom 52. Odloči se lahko tudi, da predloga resolucije ne bo obravnaval .

Predlog resolucije lahko združi z drugimi predlogi resolucij ali poročili.

Sprejme lahko mnenje, ki je lahko v obliki pisma.

Lahko se odloči, da sestavi poročilo v skladu s členom 52.

3. Predlagatelji resolucije se seznanijo s sklepi odbora in konference predsednikov.

3. Predlagatelji resolucije se seznanijo s sklepi predsednika, odbora in konference predsednikov.

4. Poročilo vsebuje besedilo predloga resolucije.

5. Mnenje v obliki pisma, naslovljenega na druge institucije Evropske unije, pošlje predsednik.

6. Predlagatelj oziroma predlagatelji resolucije, predložene v skladu s členom 123(2), 128(5) ali 135(2), lahko predlog pred končnim glasovanjem umaknejo.

7. Predlagatelj oziroma predlagatelji ali prvi podpisnik lahko predlog resolucije, predložen na podlagi odstavka 1, umakne, dokler pristojni odbor ne sklene, da bo v skladu z odstavkom 2 o njem pripravil poročilo.

Po prevzemu predloga s strani odbora ga ima pred začetkom končnega glasovanja pravico umakniti le odbor sam.

8. Umaknjeni predlog resolucije lahko nemudoma prevzame in ponovno vloži skupina, odbor ali toliko poslancev, kolikor jih ima pravico predlog vložiti.

Odbori morajo zagotoviti, da se predlogi resolucij, ki so vloženi v skladu s tem členom in ustrezajo predpisanim zahtevam, nadalje obravnavajo in so ustrezno navedeni v dokumentih, ki iz tega izhajajo.

Sprememba 160

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 134

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 134	črtano
Priporočila Svetu
1. Politična skupina ali najmanj štirideset poslancev lahko vloži predlog priporočila Svetu v zvezi z zadevami, ki spadajo pod naslov V Pogodbe o Evropski uniji, ali v primeru, da Parlament ni bil zaprošen za mnenje v zvezi z mednarodnim sporazumom v okviru člena 108 ali 109 tega poslovnika.
2. Taki predlogi se pošljejo v obravnavo pristojnemu odboru.
Po potrebi odbor v skladu s postopki, določenimi v tem poslovniku, zadevo posreduje Parlamentu.
3. V svojem poročilu pristojni odbor Parlamentu predloži predlog priporočila Svetu, skupaj s kratko obrazložitvijo in, kjer je potrebno, z mnenji odborov, s katerimi se je posvetoval.
Za uporabo tega odstavka ni potrebno predhodno dovoljenje konference predsednikov.
4. Uporabljajo se določbe člena 113.

Sprememba 161

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 135

Sprememba 162

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 136

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 136	črtano
Pisne izjave
1. Najmanj deset poslancev iz najmanj treh političnih skupin lahko predloži največ 200 besed obsegajočo pisno izjavo izključno v zvezi z zadevo, ki spada v okvir prisojnosti Evropske unije. Vsebina pisne izjave ne sme presegati oblike izjave. Zlasti ne sme pozivati k zakonodajnemu delovanju, vsebovati odločitev o zadevah, za sprejem katerih obstajajo v poslovniku posebni postopki in pristojnosti, ali obravnavati postopke v teku v Parlamentu.
2. Nadaljnji postopek se odobri z obrazloženo odločitvijo predsednika v skladu z odstavkom 1 in za vsak primer posebej. Pisne izjave se objavijo v uradnih jezikih na spletišču Parlamenta in se elektronsko razdelijo vsem poslancem. Skupaj z imeni podpisnikov se zabeležijo v elektronski register. Ta je javen in dostopen prek spletišča Parlamenta. Pisne izjave v fizični obliki s podpisi hrani tudi predsednik.
3. Vsak poslanec lahko podpiše izjavo, zabeleženo v registru. Podpis se lahko umakne kadar koli pred pretekom treh mesecev od vpisa izjave v register. V primeru umika zadevni poslanec izjave ne sme ponovno podpisati.
4. Kadar izjavo po preteku treh mesecev od njenega vpisa v register podpiše večina poslancev, predsednik s tem seznani Parlament. Izjava se z imeni podpisnikov objavi v zapisniku in Parlamenta ne zavezuje.
5. Kadar izjavo podpiše večina poslancev, predsednik s tem seznani Parlament in objavi imena podpisnikov v zapisniku, izjavo pa objavi kot sprejeto besedilo.
6. Kadar institucije, na katere je naslovljena sprejeta izjava, v treh mesecih od prejema izjave ne obvestijo Parlamenta o načrtovanih nadaljnjih ukrepih, se zadeva na zahtevo enega od avtorjev izjave uvrsti na dnevni red naslednjega zasedanja pristojnega odbora.
7. Pisna izjava, ki je bila v registru več kot tri mesece in je ni podpisala najmanj polovica poslancev, se šteje za brezpredmetno brez možnosti za podaljšanje trimesečnega obdobja.

Sprememba 163

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov V – poglavje 5 a (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	POGLAVJE 5A
	POSVETOVANJE Z DRUGIMI INSTITUCIJAMI IN ORGANI
	(Prestavi se za člen 136)

Sprememba 164

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 137

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 137	Člen 137
Posvetovanje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom	Posvetovanje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom
1. Če Pogodba o delovanju Evropske unije predvideva posvetovanje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, predsednik začne postopek posvetovanja in o tem obvesti Parlament.	1. Če Pogodba o delovanju Evropske unije predvideva posvetovanje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, predsednik začne postopek posvetovanja in o tem obvesti Parlament.
2. Vsak odbor lahko v zvezi z zadevami splošne narave ali posebnimi točkami zahteva posvetovanje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom.	2. Vsak odbor lahko v zvezi z zadevami splošne narave ali posebnimi točkami zahteva posvetovanje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom.
Odbor določi rok, v katerem mora Evropski ekonomsko-socialni odbor podati svoje mnenje.	Odbor določi rok, v katerem mora Evropski ekonomsko-socialni odbor podati svoje mnenje.
Parlament sprejme zahtevo po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom brez razprave .	Zahteva o posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom se v Parlamentu razglasi na njegovem naslednjem delnem zasedanju in šteje se, da je odobrena, če politična skupina ali najmanj štirideset poslancev v 24 urah od razglasitve ne zahteva glasovanja o njej .
3. Mnenja, ki jih posreduje Evropski ekonomsko-socialni odbor, se pošljejo pristojnemu odboru.	3. Mnenja, ki jih posreduje Evropski ekonomsko-socialni odbor, se pošljejo pristojnemu odboru.

Sprememba 165

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 138

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 138	Člen 138
Posvetovanje z Odborom regij	Posvetovanje z Odborom regij
1. Če Pogodba o delovanju Evropske unije predvideva posvetovanje z Odborom regij, predsednik začne postopek posvetovanja in o tem obvesti Parlament.	1. Če Pogodba o delovanju Evropske unije predvideva posvetovanje z Odborom regij, predsednik začne postopek posvetovanja in o tem obvesti Parlament.
2. Vsak odbor lahko v zvezi z zadevami splošne narave ali posebnimi točkami zahteva posvetovanje z Odborom regij.	2. Vsak odbor lahko v zvezi z zadevami splošne narave ali posebnimi točkami zahteva posvetovanje z Odborom regij.
Odbor določi rok, do katerega mora Odbor regij podati svoje mnenje.	Odbor določi rok, do katerega mora Odbor regij podati svoje mnenje.
Parlament sprejme zahtevo po posvetovanju z Odborom regij brez razprave .	Zahteva o posvetovanju z Odborom regij se v Parlamentu razglasi na njegovem naslednjem delnem zasedanju in šteje se, da je odobrena, če politična skupina ali najmanj štirideset poslancev v 24 urah od razglasitve ne zahteva glasovanja o njej .
3. Mnenja, ki jih posreduje Odbor regij, se pošljejo pristojnemu odboru.	3. Mnenja, ki jih posreduje Odbor regij, se pošljejo pristojnemu odboru.

Sprememba 166

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 140

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 140	Člen 140
Medinstitucionalni sporazumi	Medinstitucionalni sporazumi
1. Parlament lahko v okviru izvajanja Pogodb oziroma za izboljšanje ali pojasnitev postopkov sklene sporazume z drugimi institucijami.	1. Parlament lahko v okviru izvajanja Pogodb oziroma za izboljšanje ali pojasnitev postopkov sklene sporazume z drugimi institucijami.
Sporazumi so lahko v obliki skupnih izjav, izmenjave pisem, pravil ravnanja ali drugih ustreznih instrumentov. Podpiše jih predsednik, potem ko jih je pregledal odbor, pristojen za ustavne zadeve, in odobril Parlament. V obvestilo so lahko priloženi temu poslovniku.	Sporazumi so lahko v obliki skupnih izjav, izmenjave pisem, pravil ravnanja ali drugih ustreznih instrumentov. Podpiše jih predsednik, potem ko jih je pregledal odbor, pristojen za ustavne zadeve, in odobril Parlament.
2. Kadar taki sporazumi pomenijo spremembo obstoječih postopkovnih pravic ali obveznosti ali določajo nove postopkovne pravice ali obveznosti za poslance ali telesa Parlamenta ali kadar kako drugače pomenijo spremembo ali razlago poslovnika, se pred podpisom sporazuma zadeva posreduje odboru, pristojnemu za pregled v skladu s členom 226(2) do (6).	2. Kadar taki sporazumi pomenijo spremembo obstoječih postopkovnih pravic ali obveznosti ali določajo nove postopkovne pravice ali obveznosti za poslance ali telesa Parlamenta ali kadar kako drugače pomenijo spremembo ali razlago poslovnika, se pred podpisom sporazuma zadeva posreduje odboru, pristojnemu za pregled v skladu s členom 226(2) do (6).

Sprememba 167

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 141

Sprememba 168

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 143

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 143	Člen 143
Konferenca odborov za evropske zadeve (COSAC)	Konferenca odborov parlamentov za zadeve Unije (COSAC)
1. Konferenca predsednikov na predlog predsednika imenuje člane parlamentarne delegacije pri COSAC in ji lahko dodeli mandat. Delegacijo vodita podpredsednik Evropskega parlamenta, pristojen za odnose z nacionalnimi parlamenti, in predsednik odbora, pristojnega za institucionalne zadeve.	1. Konferenca predsednikov na predlog predsednika imenuje člane parlamentarne delegacije pri COSAC in ji lahko dodeli mandat. Delegacijo vodita podpredsednik Evropskega parlamenta, pristojen za odnose z nacionalnimi parlamenti, in predsednik odbora, pristojnega za ustavne zadeve.
2. Drugi člani delegacije so izbrani na podlagi zadev, ki bodo obravnavane na srečanju COSAC, in so v čim večji meri predstavniki odborov, pristojnih za te zadeve. Po vsakem srečanju delegacija predloži poročilo.	2. Drugi člani delegacije so izbrani na podlagi zadev, ki bodo obravnavane na srečanju COSAC, in so v čim večji meri predstavniki odborov, pristojnih za te zadeve.
3. Ustrezno se upošteva splošno politično ravnotežje v Parlamentu.	3. Ustrezno se upošteva splošno politično ravnotežje v Parlamentu.
	3a. Delegacija po vsaki seji COSAC predloži poročilo konferenci predsednikov.

Sprememba 169

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 146

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 146	Člen 146
Sklic Parlamenta	Sklic Parlamenta
1. Brez sklica Parlament zaseda vsako leto drugi torek v marcu in sam določi trajanje prekinitev zasedanja.	1. V skladu s prvim odstavkom člena 229 Pogodbe o delovanju Evropske unije Parlament zaseda brez sklica vsako leto drugi torek v marcu. Sam določi trajanje prekinitev zasedanja.
2. Prav tako brez sklica Parlament zaseda prvi torek po preteku enega meseca od konca obdobja iz člena 10(1) Akta z dne 20. septembra 1976.	2. Prav tako brez sklica Parlament zaseda prvi torek po preteku enega meseca od konca obdobja iz člena 10(1) Akta z dne 20. septembra 1976.
3. Konferenca predsednikov lahko trajanje prekinitev, določeno v skladu z odstavkom 1, z obrazložitvijo spremeni vsaj dva tedna pred dnevom, ki ga je Parlament določil za nadaljevanje zasedanja; dan nadaljevanja se ne sme preložiti za več kot dva tedna.	3. Konferenca predsednikov lahko trajanje prekinitev, določeno v skladu z odstavkom 1, z obrazložitvijo spremeni vsaj dva tedna pred dnevom, ki ga je Parlament določil za nadaljevanje zasedanja; dan nadaljevanja se ne sme preložiti za več kot dva tedna.
4. Izjemoma predsednik po posvetovanju s konferenco predsednikov skliče Parlament na zahtevo večine poslancev ali na zahtevo Komisije ali Sveta.	4. Izjemoma predsednik po posvetovanju s konferenco predsednikov skliče Parlament na zahtevo večine poslancev ali na zahtevo Komisije ali Sveta.
Izjemoma lahko predsednik po privolitvi konference predsednikov skliče Parlament v nujnih primerih.	Izjemoma lahko predsednik po privolitvi konference predsednikov skliče Parlament v nujnih primerih.

Sprememba 170

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 148

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 148	Člen 148
Navzočnost poslancev na sejah	Navzočnost poslancev na sejah
1. Na vsaki seji je poslancem za podpis na voljo seznam navzočih.	1. Na vsaki seji je poslancem za podpis na voljo seznam navzočih.
2. Imena navzočih poslancev, vpisana v seznam navzočih, se zabeležijo v zapisnik vsake seje kot „navzoči“. Imena poslancev, ki imajo opravičilo predsednika, se zabeležijo v zapisniku vsake seje kot „opravičeni“.	2. Imena poslancev, zabeležena na seznamu navzočih, se označijo v zapisniku vsake seje kot „navzoči“. Imena poslancev, ki imajo opravičilo predsednika, se v zapisniku vsake seje označijo kot „opravičeni“.

Sprememba 171

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 149

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 149	Člen 149
Osnutek dnevnega reda	Osnutek dnevnega reda
1. Pred vsakim delnim zasedanjem konferenca predsednikov pripravi osnutek dnevnega reda na podlagi priporočil konference predsednikov odborov in ob upoštevanju dogovorjenega delovnega programa Komisije iz člena 37 .	1. Pred vsakim delnim zasedanjem konferenca predsednikov pripravi osnutek dnevnega reda na podlagi priporočil konference predsednikov odborov.
Komisija in Svet se lahko na povabilo predsednika udeležita razprav konference predsednikov o osnutku dnevnega reda.	Komisija in Svet se lahko na povabilo predsednika udeležita razprav konference predsednikov o osnutku dnevnega reda.
2. V osnutku dnevnega reda je lahko naveden čas glasovanja za določene točke v obravnavi.	2. V osnutku dnevnega reda je lahko naveden čas glasovanja za določene točke v obravnavi.
3. Osnutek dnevnega reda lahko predvideva eno ali dve obdobji, ki skupaj trajata največ 60 minut, za razpravo o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države v skladu s členom 135.
4. Končni osnutek dnevnega reda se razdeli poslancem vsaj tri ure pred začetkom delnega zasedanja.	4. Končni osnutek dnevnega reda se poslancem da na voljo vsaj tri ure pred začetkom delnega zasedanja.

Sprememba 172

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 150

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 150	Člen 150
Postopek na plenarnem zasedanju brez predlogov sprememb in razprave	Postopek na plenarnem zasedanju brez predlogov sprememb in razprave
1. Vsak predlog zakonodajnega akta (prva obravnava) in vsak nezakonodajni predlog resolucije, ki ga je odbor sprejel in je proti njemu glasovala manj kot desetina članov, se uvrsti na osnutek dnevnega reda Parlamenta za glasovanje brez predlogov sprememb.	1. Kadar odbor sprejme poročilo proti kateremu je glasovala manj kot desetina članov, se poročilo uvrsti na osnutek dnevnega reda Parlamenta za glasovanje brez predlogov sprememb.
O točki se nato glasuje z enim samim glasovanjem, razen če pred oblikovanjem končnega osnutka dnevnega reda politične skupine ali posamezni poslanci, ki skupaj predstavljajo desetino vseh poslancev, pisno zahtevajo, da se dopustijo spremembe k točki; v tem primeru predsednik določi rok za vložitev predlogov sprememb.	O točki se nato glasuje z enim samim glasovanjem, razen če pred oblikovanjem končnega osnutka dnevnega reda politične skupine ali posamezni poslanci, ki skupaj predstavljajo desetino vseh poslancev, pisno zahtevajo, da se dopustijo spremembe k točki; v tem primeru predsednik določi rok za vložitev predlogov sprememb.
2. O točkah, uvrščenih na končni osnutek dnevnega reda za glasovanje brez predlogov sprememb, se tudi ne razpravlja, razen če Parlament pri sprejemanju dnevnega reda na začetku delnega zasedanja na predlog konference predsednikov, zahtevo politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev sklene drugače.	2. O točkah, uvrščenih na končni osnutek dnevnega reda za glasovanje brez predlogov sprememb, se tudi ne razpravlja, razen če Parlament pri sprejemanju dnevnega reda na začetku delnega zasedanja na predlog konference predsednikov, zahtevo politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev sklene drugače.
3. Konferenca predsednikov lahko pri oblikovanju končnega osnutka dnevnega reda delnega zasedanja predlaga, da se tudi druge točke obravnavajo brez predlogov sprememb ali razprave. Pri sprejemanju dnevnega reda Parlament ne sme sprejeti nobenega takega predloga, če temu pisno nasprotuje politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vsaj eno uro pred začetkom delnega zasedanja.	3. Konferenca predsednikov lahko pri oblikovanju končnega osnutka dnevnega reda delnega zasedanja predlaga, da se tudi druge točke obravnavajo brez predlogov sprememb ali razprave. Pri sprejemanju dnevnega reda Parlament ne sme sprejeti nobenega takega predloga, če temu pisno nasprotuje politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vsaj eno uro pred začetkom delnega zasedanja.
4. Kadar se točka obravnava brez razprave, lahko poročevalec ali predsednik pristojnega odbora neposredno pred glasovanjem poda izjavo, ki traja največ dve minuti.	4. Kadar se točka obravnava brez razprave, lahko poročevalec ali predsednik pristojnega odbora neposredno pred glasovanjem poda izjavo, ki traja največ dve minuti.

Sprememba 173

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 152

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 152	Člen 149a
Sprejemanje in spreminjanje dnevnega reda	Sprejemanje in spreminjanje dnevnega reda
1. Na začetku vsakega delnega zasedanja Parlament odloča o končnem osnutku dnevnega reda . Spremembe lahko predlaga odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev. Take predloge mora predsednik prejeti vsaj uro pred začetkom delnega zasedanja. Predsednik lahko da besedo predlagatelju , enemu zagovorniku in enemu nasprotniku, vsak od njih pa lahko govori največ eno minuto.	1. Na začetku vsakega delnega zasedanja Parlament sprejme dnevni red. Spremembe končnega osnutka dnevnega reda lahko predlaga odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev. Take predloge mora predsednik prejeti vsaj uro pred začetkom delnega zasedanja. Predsednik lahko da besedo predlagatelju in enemu nasprotniku, vsak od njiju pa lahko govori največ eno minuto.
2. Ko je dnevni red sprejet, ga ni več mogoče spremeniti, razen v primerih iz členov 154 in 187 do 191 ali na predlog predsednika.	2. Ko je dnevni red sprejet, ga ni več mogoče spremeniti, razen v primerih iz členov 154 in 187 do 191 ali na predlog predsednika.
Če je postopkovni predlog spremembe dnevnega reda zavrnjen, ga na istem delnem zasedanju ni mogoče ponovno vložiti.	Če je postopkovni predlog spremembe dnevnega reda zavrnjen, ga na istem delnem zasedanju ni mogoče ponovno vložiti.
3. Pred zaključkom seje predsednik naznani dan, uro in dnevni red naslednje seje.	3. Pred zaključkom seje predsednik naznani dan, uro in dnevni red naslednje seje.
	Ta člen se vstavi takoj po členu 149, saj se nanaša na osnutek dnevnega reda.

Sprememba 174

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 153 a (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	Člen 153a
	Tematska razprava na zahtevo politične skupine
	1. Na vsakem delnem zasedanju se za razpravo o temi, ki je politično zelo pomembna za politiko Evropske unije, rezervirata eno ali dve obdobji, vsako dolgo najmanj 60 minut.
	2. Vsaka politična skupina lahko predlaga temo po lastni izbiri za vsaj eno tako razpravo na leto. Konferenca predsednikov zagotovi, da je uveljavljanje te pravice v tekočem obdobju enega leta pravično razporejeno med političnimi skupinami.
	3. Politične skupine temo po lastni izbiri predložijo predsedniku v pisni obliki preden konferenca predsednikov pripravi končni osnutek dnevnega reda. V celoti se spoštujejo člen 38(1) o pravicah, svoboščinah in načelih, priznanih v členu 6 Pogodbe o Evropski uniji, in vrednote iz člena 2 Pogodbe.
	4. Konferenca predsednikov določi uro razprave. Z večino, ki predstavlja štiri petine poslancev Parlamenta, lahko odloči, da zavrne temo, ki jo predlaga skupina.
	5. Razpravo začne predstavnik politične skupine, ki je predlagala temo. Po tem uvodu se čas za govor razporedi v skladu s členom 162(4) in (5).
	6. Razprava se zaključi brez sprejetja resolucije.

Sprememba 175

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 154

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 154	Člen 154
Nujni postopek	Nujni postopek
1. Predsednik, odbor, politična skupina, najmanj štirideset poslancev, Komisija ali Svet lahko od Parlamenta po opravljenem posvetu z njim v skladu s členom 47(1) zahtevajo, da razpravo o predlogu izvede po nujnem postopku. Zahteva mora biti predložena v pisni obliki in obrazložena.	1. Predsednik, odbor, politična skupina, najmanj štirideset poslancev, Komisija ali Svet lahko od Parlamenta v skladu s členom 47(1) zahtevajo, da razpravo o predlogu , ki mu je bil predložen, izvede po nujnem postopku. Zahteva mora biti predložena v pisni obliki in obrazložena.
2. Takoj ko predsednik prejme zahtevo za nujni postopek, o tem obvesti Parlament. O zahtevi se glasuje na začetku naslednje seje po seji, na kateri je bila naznanjena, pod pogojem, da je bil predlog, na katerega se zahteva nanaša, razdeljen v uradnih jezikih. Kadar obstaja več zahtev za nujno razpravo v zvezi z istim vprašanjem, velja sprejetje ali zavrnitev zahteve za nujno razpravo za vse zahteve v zvezi s tem vprašanjem.	2. Takoj ko predsednik prejme zahtevo za nujni postopek, o tem obvesti Parlament. O zahtevi se glasuje na začetku naslednje seje po seji, na kateri je bila naznanjena, pod pogojem, da je bil predlog, na katerega se zahteva nanaša, razdeljen v uradnih jezikih. Kadar obstaja več zahtev za nujno razpravo v zvezi z istim vprašanjem, velja sprejetje ali zavrnitev zahteve za nujno razpravo za vse zahteve v zvezi s tem vprašanjem.
3. Pred glasovanjem imajo besedo le predlagatelj zahteve, en zagovornik, en nasprotnik ter predsednik in/ali poročevalec pristojnega odbora, vsak od njih pa lahko govori največ tri minute.	3. Pred glasovanjem imajo besedo le predlagatelj zahteve, en nasprotnik ter predsednik in/ali poročevalec pristojnega odbora, vsak od njih pa lahko govori največ tri minute.
4. Vprašanja, o katerih se razpravlja po nujnem postopku, imajo prednost pred ostalimi točkami dnevnega reda. Predsednik določi čas izvedbe razprave in glasovanja.	4. Vprašanja, o katerih se razpravlja po nujnem postopku, imajo prednost pred ostalimi točkami dnevnega reda. Predsednik določi čas izvedbe razprave in glasovanja.
5. Nujna razprava lahko poteka brez poročila ali, izjemoma, na podlagi ustnega poročila pristojnega odbora.	5. Nujni postopek lahko poteka brez poročila ali, izjemoma, na podlagi ustnega poročila pristojnega odbora.
	Kadar se uporabi nujni postopek in opravijo medinstitucionalna pogajanja, se člena 73 in 73a ne uporabljata. Smiselno se uporablja člen 73d.

Sprememba 176

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 156

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 156	Člen 156
Roki	Roki
Razen v nujnih primerih iz členov 135 in 154 se o besedilu lahko razpravlja in glasuje le, če je bilo razdeljeno vsaj štiriindvajset ur vnaprej.	Razen v nujnih primerih iz členov 135 in 154 se o besedilu lahko razpravlja in glasuje le, če je bilo dano na voljo vsaj štiriindvajset ur vnaprej.

Sprememba 177

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 157

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 157	Člen 157
Dostop do sejne dvorane	Dostop do sejne dvorane
1. Dostop do sejne dvorane je dovoljen le poslancem, članom Komisije ali Sveta, generalnemu sekretarju Parlamenta, članom osebja, ki morajo biti v dvorani navzoči zaradi narave svojega dela, in strokovnjakom ali uradnikom Evropske unije .	1. Dostop do sejne dvorane je dovoljen le poslancem, članom Komisije ali Sveta, generalnemu sekretarju Parlamenta, članom osebja, ki morajo biti v dvorani navzoči zaradi narave svojega dela, in osebam, ki jih povabi predsednik .
2. Dostop na balkone je dovoljen le imetnikom dovolilnic, ki jih v ta namen izda predsednik ali generalni sekretar Parlamenta.	2. Dostop na balkone je dovoljen le imetnikom dovolilnic, ki jih v ta namen izda predsednik ali generalni sekretar Parlamenta.
3. Predstavniki javnosti, ki jim je dovoljen dostop na balkone, morajo ostati na svojih mestih in molčati. Pristojno osebje takoj odstrani vsakogar, ki izraža pritrjevanje ali neodobravanje.	3. Predstavniki javnosti, ki jim je dovoljen dostop na balkone, morajo ostati na svojih mestih in molčati. Pristojno osebje takoj odstrani vsakogar, ki izraža pritrjevanje ali neodobravanje.

Sprememba 178

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 158

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 158	Člen 158
Jeziki	Jeziki
1. Vsi dokumenti Parlamenta se pripravijo v uradnih jezikih.	1. Vsi dokumenti Parlamenta se pripravijo v uradnih jezikih.
2. Vsi poslanci imajo pravico v Parlamentu govoriti v uradnem jeziku po svoji izbiri. Govori v enem izmed uradnih jezikov se simultano prevajajo v ostale uradne jezike in v vsak drug jezik, za katerega predsedstvo meni, da je to potrebno.	2. Vsi poslanci imajo pravico v Parlamentu govoriti v uradnem jeziku po svoji izbiri. Govori v enem izmed uradnih jezikov se simultano prevajajo v ostale uradne jezike in v vsak drug jezik, za katerega predsedstvo meni, da je to potrebno.
3. Na sejah odborov ali delegacij se zagotovi tolmačenje iz in v uradne jezike, ki jih uporabljajo in zahtevajo člani zadevnega odbora ali zadevne delegacije in njihovi namestniki.	3. Na sejah odborov ali delegacij se zagotovi tolmačenje iz in v uradne jezike, ki jih uporabljajo in zahtevajo člani zadevnega odbora ali zadevne delegacije in njihovi namestniki.
4. Na sejah odborov ali delegacij izven običajnih krajev dela se zagotovi simultano tolmačenje iz in v jezike članov, ki so potrdili svojo navzočnost na seji. Ta ureditev se lahko omili v izjemnih primerih s soglasjem članov zadevnega telesa . V primeru nesoglasja odloči predsedstvo .	4. Na sejah odborov ali delegacij izven običajnih krajev dela se zagotovi simultano tolmačenje iz in v jezike članov, ki so potrdili svojo navzočnost na seji. Ta ureditev se lahko omili v izjemnih primerih. Predsedstvo sprejme potrebne določbe .
Kadar se po razglasitvi izida glasovanja ugotovi, da obstaja neskladnost med jezikovnimi različicami besedila, predsednik na podlagi člena 184(5) odloči, ali je razglašeni izid veljaven. Če ga razglasi za veljavnega, odloči, katera različica se šteje za sprejeto. Vseeno pa se besedilo izvirne različice ne more na splošno šteti za uradno besedilo, saj se lahko zgodi, da se vsi drugi jeziki razlikujejo od izvirnega besedila.
	4a. Po razglasitvi izida glasovanja predsednik odloči o morebitnih zahtevah v zvezi z domnevnimi neskladnostmi med različnimi jezikovnimi različicami.

Sprememba 179

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 159

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 159	Člen 159
Prehodna določba	Prehodna določba
1. V prehodnem obdobju, ki traja do konca osmega parlamentarnega obdobja (20), so odstopanja od člena 158 dovoljena, če kljub ustreznim postopkom ni na voljo zadostno število tolmačev ali prevajalcev za enega od uradnih jezikov.	1. V prehodnem obdobju, ki traja do konca osmega parlamentarnega obdobja (20), so odstopanja od člena 158 dovoljena, če kljub ustreznim postopkom ni na voljo zadostno število tolmačev ali prevajalcev za enega od uradnih jezikov.
2. Na predlog generalnega sekretarja predsedstvo potrdi, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 za vsak zadevni uradni jezik, in na podlagi poročila generalnega sekretarja o napredku vsakih šest mesecev pregleda svoj sklep. Predsedstvo sprejme potrebne izvedbene določbe.	2. Na predlog generalnega sekretarja in ob ustreznem upoštevanju ureditve iz odstavka 3 predsedstvo potrdi, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 za vsak zadevni uradni jezik, in na podlagi poročila generalnega sekretarja o napredku vsakih šest mesecev pregleda svoj sklep. Predsedstvo sprejme potrebne izvedbene določbe.
3. V zvezi s pripravo pravnih aktov , z izjemo uredb, ki jih skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet, se uporablja začasna posebna ureditev, ki jo Svet sprejme na podlagi Pogodb.	3. V zvezi s pripravo pravnih aktov se uporablja začasna posebna ureditev, ki jo Svet sprejme na podlagi Pogodb.
4. Na obrazloženo priporočilo predsedstva lahko Parlament kadar koli odloči o prenehanju veljavnosti tega člena ali v primeru poteka roka iz odstavka 1 o podaljšanju njegove veljavnosti.	4. Na obrazloženo priporočilo predsedstva lahko Parlament kadar koli odloči o prenehanju veljavnosti tega člena ali v primeru poteka roka iz odstavka 1 o podaljšanju njegove veljavnosti.

Sprememba 180

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 160

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 160	Člen 160
Razdelitev dokumentov	Razdelitev dokumentov
Dokumenti, ki so podlaga za parlamentarne razprave in odločitve, se natisnejo in razdelijo poslancem. Seznam teh dokumentov se objavi v zapisniku sej Parlamenta.	Dokumenti, ki so podlaga za parlamentarne razprave in odločitve, se dajo na voljo poslancem.
Ne glede na uporabo prvega odstavka imajo poslanci in politične skupine neposreden dostop do internega računalniškega sistema Evropskega parlamenta, kjer si lahko ogledajo vse pripravljalne dokumente, ki niso zaupne narave (osnutek poročila, osnutek priporočila, osnutek mnenja, delovni dokument, predlogi sprememb, vloženi v odboru).	Ne glede na uporabo prvega odstavka imajo poslanci in politične skupine neposreden dostop do internega računalniškega sistema Evropskega parlamenta, kjer si lahko ogledajo vse pripravljalne dokumente, ki niso zaupne narave (osnutek poročila, osnutek priporočila, osnutek mnenja, delovni dokument, predlogi sprememb, vloženi v odboru).

Sprememba 181 in ustna sprememba

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 162

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 162

Dodelitev časa za govor in seznam govornikov

1. Konferenca predsednikov lahko Parlamentu predlaga, da se dodeli čas za govor za določeno razpravo. Parlament o tem odloča brez razprave.

2. Poslanec sme govoriti le, če mu predsednik da besedo. Poslanci govorijo s svojih mest in se obračajo na predsednika. Če se govornik oddalji od teme, ga predsednik opomni na red.

3. Predsednik lahko za prvi del razprave pripravi seznam govornikov, na katerega uvrsti enega ali več krogov govornikov iz političnih skupin, ki so želele razpravljati, po vrstnem redu glede na velikost skupine , ter enega samostojnega poslanca .

4. Čas za govor za ta del razprave se dodeli v skladu z naslednjimi merili:

(a)	prvi del časa za govor se enakomerno porazdeli med vse politične skupine;

(a)	prvi del časa za govor se enakomerno porazdeli med vse politične skupine;

(b)	naslednji del se porazdeli med politične skupine sorazmerno s skupnim številom njihovih članov;

(b)	naslednji del se porazdeli med politične skupine sorazmerno s skupnim številom njihovih članov;

(c)	samostojnim poslancem se dodeli splošni čas za govor, ki temelji na delih, dodeljenih vsaki politični skupini v skladu s točkama (a) in (b).

(c)	samostojnim poslancem se dodeli splošni čas za govor, ki temelji na delih, dodeljenih vsaki politični skupini v skladu s točkama (a) in (b);

(ca)	pri dodelitvi časa za govor na zasedanju se upošteva, da invalidni poslanci morda potrebujejo več časa.

5. Kadar je za več točk dnevnega reda dodeljen skupni čas za govor, politične skupine predsednika obvestijo, kako bodo svoj čas porazdelile med posamezne točke. Predsednik skrbi, da se čas za govor spoštuje.

6. Ostali del časa za razpravo ni posebej dodeljen vnaprej. Namesto tega predsednik pozove poslance, naj načeloma ne govorijo dlje kot minuto. Koliko je to mogoče, predsednik zagotovi, da govorniki, ki imajo različna politična stališča in prihajajo iz različnih držav članic, govorijo izmenično.

6. Ostali del časa za razpravo ni posebej dodeljen vnaprej. Namesto tega lahko predsednik pozove poslance, naj načeloma ne govorijo dlje kot minuto. Koliko je to mogoče, predsednik zagotovi, da govorniki, ki imajo različna politična stališča in prihajajo iz različnih držav članic, govorijo izmenično.

7. Na zahtevo se lahko da prednost predsedniku ali poročevalcu pristojnega odbora in predsednikom političnih skupin, ki želijo govoriti v imenu svojih skupin, ali govornikom, ki jih nadomeščajo.

7. Na zahtevo lahko predsednik da prednost predsedniku ali poročevalcu pristojnega odbora in predsednikom političnih skupin, ki želijo govoriti v imenu svojih skupin, ali govornikom, ki jih nadomeščajo.

8. Predsednik lahko da besedo poslancem, ki z dvigom modrega kartončka pokažejo, da želijo drugemu poslancu med njegovim govorom postaviti vprašanje, ki ni daljše od pol minute in se navezuje na to, kar je ta poslanec povedal, pod pogojem , da se govornik s tem strinja in je predsednik prepričan, da zaradi tega ne bo motena razprava niti ne bo zaradi zaporednih vprašanj, nakazanih z dvigom modrega kartončka, prišlo do velikega neravnovesja v pripadnosti političnim skupinam poslancev, ki govorijo .

9. Poslanec sme govoriti največ minuto o zapisniku, postopkovnih predlogih, spremembah končnega osnutka dnevnega reda ali dnevnega reda.

10. Ne glede na druga pooblastila za vzdrževanje reda lahko da predsednik iz zapisnikov sej izbrisati govore tistih poslancev, katerim ni dal besede ali ki govorijo dlje od dodeljenega jim časa.

11. Komisija in Svet sodelujeta v razpravi o poročilu praviloma takoj zatem, ko je poročevalec poročilo predstavil. Komisija, Svet in poročevalec lahko ponovno govorijo, zlasti da odgovorijo na izjave poslancev.

12. Poslanci, ki v razpravi niso govorili, lahko največ enkrat na delno zasedanje predložijo pisno izjavo, ki obsega največ 200 besed in se priloži dobesednemu zapisu seje.

13. Ne glede na člen 230 Pogodbe o delovanju Evropske unije si predsednik prizadeva doseči dogovor s Komisijo, Svetom in predsednikom Evropskega sveta o ustrezni dodelitvi časa za njihov govor.

13. Predsednik si ob ustreznem upoštevanju člena 230 Pogodbe o delovanju Evropske unije prizadeva doseči dogovor s Komisijo, Svetom in predsednikom Evropskega sveta o ustrezni dodelitvi časa za njihov govor.

Sprememba 182

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 164 a (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	Člen 164a
	Preprečevanje obstrukcije
	Predsednik lahko prekine vlaganje nesorazmerno velikega števila predlogov, kot so vprašanja o pravilnosti postopka, postopkovni predlogi ali obrazložitve glasovanja, zahteve za posamezno ali poimensko glasovanje oziroma glasovanje po delih, kadar so ti predlogi po njegovem prepričanju očitno namenjeni in bi povzročili daljšo in resno obstrukcijo parlamentarnih postopkov ali pravic poslancev.
	(V poglavju 3: Splošna pravila o poteku sej)

Sprememba 183

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 165

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 165	Člen 165
Takojšnji ukrepi	Takojšnji ukrepi
1. Predsednik na red opomni vsakega poslanca, ki moti nemoten potek seje ali katerega ravnanje ni v skladu z določbami iz člena 11.	1. Predsednik na red opomni vsakega poslanca, ki moti nemoten potek seje ali katerega ravnanje ni v skladu z določbami iz člena 11.
2. Če se kršitev ponovi, predsednik ponovno opomni poslanca na red, kar pa se zabeleži v zapisnik.	2. Če se kršitev ponovi, predsednik ponovno opomni poslanca na red, kar pa se zabeleži v zapisnik.
3. Če se motenje nadaljuje ali ob novi kršitvi reda, lahko predsednik kršitelju vzame besedo in ga da za preostanek seje odstraniti iz sejne dvorane. Tak ukrep lahko uporabi tudi takoj in brez drugega poziva k redu, če gre za izjemno moteče ravnanje. Generalni sekretar nemudoma poskrbi, da se disciplinski ukrep izvrši s pomočjo pristojnega osebja in, če je to potrebno, varnostne službe Parlamenta.	3. Če se motenje nadaljuje ali ob novi kršitvi reda, lahko predsednik kršitelju vzame besedo in ga da za preostanek seje odstraniti iz sejne dvorane. Tak ukrep lahko uporabi tudi takoj in brez drugega poziva k redu, če gre za izjemno moteče ravnanje. Generalni sekretar nemudoma poskrbi, da se disciplinski ukrep izvrši s pomočjo pristojnega osebja in, če je to potrebno, varnostne službe Parlamenta.
4. Če motenje v sejni dvorani ovira delo Parlamenta, predsednik sejo zaključi ali prekine za določen čas, da se ponovno vzpostavi red. Če njegovi pozivi niso uspešni, zapusti predsedniško mesto, s čimer je seja prekinjena. Sejo ponovno skliče predsednik.	4. Če motenje v sejni dvorani ovira delo Parlamenta, predsednik sejo zaključi ali prekine za določen čas, da se ponovno vzpostavi red. Če njegovi pozivi niso uspešni, zapusti predsedniško mesto, s čimer je seja prekinjena. Sejo ponovno skliče predsednik.
	4a. V primeru klevetniškega, rasističnega ali ksenofobnega izražanja ali obnašanja poslanca se predsednik lahko odloči za prekinitev neposrednega prenosa seje.
	4b. Predsednik lahko odloči, da se deli govora poslanca, v katerih je uporabljen klevetniški, rasistični ali ksenofoben jezik, izbrišejo iz avdiovizualnega zapisa postopka.
	Ta odločitev začne veljati takoj. Predsedstvo jo mora potrditi najpozneje štiri tedne po njenem sprejetju ali, če v tem obdobju ne zaseda, na svoji naslednji seji.
5. Pooblastila, predvidena v odstavkih 1 do 4 , se smiselno podelijo predsedujočim sejam organov, odborov in delegacij, kakor so opredeljeni v tem poslovniku.	5. Pooblastila, predvidena v odstavkih 1 do 4b , se smiselno podelijo predsedujočim sejam organov, odborov in delegacij, kakor so opredeljeni v tem poslovniku.
6. Kjer je to primerno in glede na resnost kršitve pravil ravnanja lahko predsedujoči seje od predsednika zahteva uporabo člena 166 najpozneje do začetka naslednjega delnega zasedanja ali naslednje seje zadevnega organa, odbora ali delegacije.	6. Kjer je to primerno in glede na resnost kršitve pravil ravnanja lahko predsedujoči seje od predsednika zahteva uporabo člena 166 najpozneje do začetka naslednjega delnega zasedanja ali naslednje seje zadevnega organa, odbora ali delegacije.

Sprememba 184

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 166

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 166

Kazni

1. V primerih izjemno hude kršitve reda ali motenja Parlamenta, s čimer se kršijo načela iz člena 11, predsednik , potem ko je prisluhnil zadevnemu poslancu, sprejme obrazložen sklep, s katerim izreče primerno kazen , o čemer obvesti tega poslanca in predsednike organov, odborov in delegacij, katerim poslanec pripada, nakar ju razglasi na plenarnem zasedanju .

1. V primerih hude kršitve reda ali motenja Parlamenta, s čimer se kršijo načela iz člena 11, predsednik sprejme obrazložen sklep, s katerim izreče primerno kazen.

Pred sprejetjem sklepa predsednik poslanca povabi, naj predloži pisne pripombe. V izjemnih primerih se lahko odloči, da poslanca ustno zasliši.

Poslanec je o sklepu obveščen s priporočenim pismom, v nujnih primerih pa preko pristojnega osebja.

Po obvestilu poslancu o kazni, ki mu je naložena, jo predsednik razglasi še v Parlamentu, obvestijo pa se tudi predsedniki organov, odborov in delegacij, katerim poslanec pripada.

Ko kazen postane dokončna, se objavi na vidnem mestu na spletišču Parlamenta za preostanek parlamentarnega obdobja.

2. Ocena opaženega ravnanja mora upoštevati njegovo izjemnost, ponavljanje ali trajnost in resnost na temelju smernic, ki so priložene temu poslovniku (21).

2. Ocena opaženega ravnanja mora upoštevati njegovo izjemnost, ponavljanje ali trajnost in resnost.

Razlikovati je treba med vidnimi dejanji, ki so dopustna, pod pogojem, da niso žaljiva, klevetniška, rasistična ali ksenofobna ter ostajajo v razumnem obsegu, ter med tistimi, ki aktivno motijo parlamentarne dejavnost.

3. Kazen je lahko sestavljena iz enega ali več naslednjih ukrepov:

(a)

graja;

(a)

graja;

(b)	izguba pravice do izplačila dnevnic za obdobje od dveh do desetih dni;

(b)	izguba pravice do izplačila dnevnic za obdobje od dveh do tridesetih dni;

(c)

začasna izključitev za obdobje od dveh do desetih zaporednih dni s sej Parlamenta ali katerega koli od njegovih organov, odborov ali delegacij oziroma izključitev iz vseh ali nekaterih dejavnosti Parlamenta, ne glede na pravico do glasovanja na plenarnem zasedanju in v tem primeru ob strogem spoštovanju pravil ravnanja;

(c)

začasna izključitev za obdobje od dveh do tridesetih dni s sej Parlamenta ali katerega koli od njegovih organov, odborov ali delegacij oziroma izključitev iz vseh ali nekaterih dejavnosti Parlamenta, ne glede na pravico do glasovanja na plenarnem zasedanju in v tem primeru ob strogem spoštovanju pravil ravnanja;

(d)	posredovanje predloga za začasno izključitev ali prenehanje enega ali več mandatov v Parlamentu konferenci predsednikov v skladu s členom 21.

(da)	prepoved poslancu, da predstavlja Parlament v medparlamentarni delegaciji, na medparlamentarni konferenci ali drugem medinstitucionalnem forumu, za največ eno leto;

(db)	v primeru kršitve obveznosti o zaupnosti, iz omejitev pravice do dostopa do zaupnih in tajnih podatkov za največ eno leto.

3a. Ukrepi iz odstavka 3(b) do (db) se lahko podvojijo, če se kršitve ponavljajo ali če poslanec noče izpolniti ukrepa, sprejetega na podlagi člena 165(3).

3b. Predsednik lahko poleg tega konferenci predsednikov predlaga začasen ali dokončen odvzem enega ali več notranjih mandatov, ki jih ima poslanec v Parlamentu, v skladu s postopkom iz člena 21.

Sprememba 185

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 167

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 167	Člen 167
Notranji postopki pritožbe	Notranji postopki pritožbe
Poslanec lahko v roku največ dveh tednov od prejema obvestila o kazni, ki jo je izrekel predsednik, pri predsedstvu sproži notranji postopek pritožbe, s katerim se prekine njena uporaba. Predsedstvo lahko najpozneje v štirih tednih po vložitvi pritožbe naloženo kazen razveljavi, potrdi ali ublaži , ne glede na pravico poslanca do zunanje pritožbe. Če v tem roku predsedstvo ne sprejme nobenega sklepa, se kazen šteje za nično.	Poslanec lahko v roku največ dveh tednov od prejema obvestila o kazni, ki jo je izrekel predsednik, pri predsedstvu sproži notranji postopek pritožbe na podlagi člena 166(1) in (3a) , s katerim se prekine njena uporaba. Predsedstvo lahko najpozneje v štirih tednih po vložitvi pritožbe ali, če v tem obdobju ne zaseda, na svoji naslednji seji, naloženo kazen razveljavi, potrdi ali spremeni , ne glede na pravico poslanca do zunanje pritožbe. Če v tem roku predsedstvo ne sprejme nobenega sklepa, kazen velja za nično.

Sprememba 186

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov VII – poglavje 5 – naslov

Veljavno besedilo	Sprememba
SKLEPČNOST IN GLASOVANJE	SKLEPČNOST , PREDLOGI SPREMEMB IN GLASOVANJE

Sprememba 187

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 168

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 168	Člen 168
Sklepčnost	Sklepčnost
1. Parlament lahko razpravlja, usklajuje dnevni red in sprejema zapisnik ne glede na število navzočih poslancev.	1. Parlament lahko razpravlja, usklajuje dnevni red in sprejema zapisnik ne glede na število navzočih poslancev.
2. Parlament je sklepčen, kadar je v sejni dvorani navzoča tretjina poslancev.	2. Parlament je sklepčen, kadar je v sejni dvorani navzoča tretjina poslancev.
3. Glasovanje je veljavno ne glede na število glasujočih, razen če predsednik na zahtevo, ki jo pred začetkom glasovanja vloži najmanj štirideset poslancev, v trenutku glasovanja ugotovi, da Parlament ni sklepčen. Če glasovanje pokaže , da Parlament ni sklepčen, se glasovanje uvrsti na dnevni red naslednje seje.	3. Glasovanje je veljavno ne glede na število glasujočih, razen če predsednik na zahtevo, ki jo pred začetkom glasovanja vloži najmanj štirideset poslancev, ugotovi, da Parlament ni sklepčen. Če Parlament ni sklepčen, ker ni navzočega potrebnega števila poslancev, predsednik razglasi , da Parlament ni sklepčen, glasovanje pa se uvrsti na dnevni red naslednje seje.
Zahtevo za ugotavljanje sklepčnosti mora vložiti najmanj štirideset poslancev. Zahteva v imenu politične skupine ni dopustna.
Ob ugotavljanju izida glasovanja je treba v skladu z odstavkom 2 upoštevati vse v sejni dvorani navzoče poslance , v skladu z odstavkom 4 pa vse poslance, ki so zahtevali ugotavljanje sklepčnosti. V ta namen se ne more uporabljati elektronski sistem glasovanja . Vrata v sejno dvorano se ne smejo zapreti.	Elektronski sistem glasovanja se lahko uporablja za preverjanje praga štiridesetih poslancev , ne more pa se uporabljati za preverjanje sklepčnosti . Vrata v sejno dvorano se ne smejo zapreti.
Če zaradi premajhnega števila navzočih poslancev seja ni sklepčna, predsednik izida glasovanja ne razglasi, ampak izjavi, da seja ni sklepčna.
Zadnji stavek odstavka 3 se ne uporablja za glasovanje o postopkovnih predlogih, ampak zgolj za glasovanje o vsebinskih vprašanjih.
4. Poslanci, ki so zahtevali ugotavljanje sklepčnosti, se v smislu odstavka 2 štejejo za navzoče, tudi če niso več v sejni dvorani .	4. Poslanci, ki zahtevajo ugotavljanje sklepčnosti, morajo biti v sejni dvorani navzoči, ko se ta zahteva vloži, ter se v smislu odstavkov 2 in 3 štejejo za navzoče, tudi če nato zapustijo sejno dvorano .
Poslanci, ki so vložili zahtevo za ugotavljanje sklepčnosti, morajo biti navzoči v sejni dvorani, ko se ta zahteva vloži.
5. Če je navzočih manj kot štirideset poslancev, lahko predsednik odloči, da seja ni sklepčna.	5. Če je navzočih manj kot štirideset poslancev, lahko predsednik odloči, da seja ni sklepčna.

Sprememba 188

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 168 a (novo)

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 168 a

Pragi

1. Za namene tega člena in če ni drugače določeno, se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„nizek prag“ pomeni dvajsetino vseh poslancev ali politično skupino;

(b)	„srednji prag“ pomeni desetino vseh poslancev, ki jo sestavlja ena ali več političnih skupin ali posameznih poslancev ali kombinacija obojega;

(c)	„visok prag“ pomeni desetino poslancev, ki jo sestavlja ena ali več političnih skupin ali posameznih poslancev ali kombinacija obojega.

2. Kadar je za ugotavljanje zadostnega praga potreben podpis poslanca, je podpis lahko lastnoročen ali v elektronski obliki, ustvarjen s sistemom Parlamenta za elektronsko podpisovanje. Poslanec lahko v ustreznem roku umakne svoj podpis, vendar ga pozneje ne more obnoviti.

3. Kadar je za dosego praga potrebna podpora politične skupine, skupina ukrepa preko svojega predsednika ali osebe, ki jo predsednik imenuje v ta namen.

4. Za uporabo srednjih in visokih pragov se podpora politične skupine šteje, kakor sledi:

—	kadar med zasedanjem ali sejo pride do sklicevanja na člen, ki določa tak prag: vsi poslanci, ki so člani podporne skupine in so fizično navzoči,

—	v drugih primerih: vsi poslanci, ki pripadajo podporni skupini.

Sprememba 189

Poslovnik Evropskega parlamenta

Horizontalna uskladitev

Veljavno besedilo

Horizontalna uskladitev

Horizontalna uskladitev členov in predlogov sprememb novih opredelitvam pragov iz člena 168a

A.	V naslednjih členih ali predlogih sprememb v zvezi z naslednjimi členi se besede „politična skupina ali najmanj štirideset poslancev“ v katerem koli sklonu nadomesti z besedilom „politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag“ z vsemi potrebnimi slovničnimi prilagoditvami:

Člen 15(1)

Člen 38(2)

Člen 38a(1) (novo)

Člen 59(1), pododstavek 1

Člen 59(1), pododstavek 4 (novo)

Člen 59(1a), pododstavek 1 (novo)

Člen 59(1b), pododstavek 4 (novo)

Člen 59(1b), pododstavek 5 (novo)

Člen 63(4) in člen 78e(2)

Člen 67a(1), pododstavek 1 (novo) in člen 68(1)

Člen 67a(2), pododstavek 1 (novo)

Člen 67a(4), pododstavek 1 (novo)

Člen 69(1)

Člen 81(2)

Člen 88(1), pododstavek 2

Člen 105(3) in (4)

člen 105(6), tretja alinea

Člen 106(4c), pododstavek 2 (novo)

Člen 108(2)

Člen 108(4)

Člen 113(4a) (novo)

Člen 118(5), pododstavek 1

Člen 121(3)

Člen 122(3)

Člen 122a(4) (novo)

Člen 123(2)

Člen 128(1), pododstavek 1

Člen 135(1)

Člen 135(2)

Člen 137(2), pododstavek 3

Člen 138(2), pododstavek 3

Člen 150(2)

Člen 150(3)

Člen 152(1)

Člen 153(1)

Člen 154(1)

Člen 169(1), pododstavek 1

Člen 170(4), pododstavek 1

Člen 174(5)

Člen 174(6)

Člen 176(1)

Člen 180(1)

Člen 187(1), pododstavek 1

Člen 188(1), pododstavka 1 in 2

Člen 189(1), pododstavek 1

Člen 190(1), pododstavek 1

Člen 190(4)

Člen 226(4)

Člen 231(4)

Priloga XVI, odstavek 1c, pododstavek 7

V členih 88(4) in 113(4a) se besedilo „najmanj štirideset poslancev“ v katerem koli sklonu nadomesti z besedilom „politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag“, z vsemi potrebnimi slovničnimi spremembami.

B.	V členih 50(1) in 50(2), pododstavek 1, se besedilo „vsaj desetina članov odbora“ v katerem koli sklonu nadomesti z besedilom „poslanci ali politična skupina oziroma skupine, ki dosegajo vsaj srednji prag v odboru“, z vsemi potrebnimi slovničnimi spremembami.

V členih 73a(2) in 150(1), pododstavek 2, se besedilo „politične skupine ali posamezni poslanci, ki skupaj predstavljajo najmanj desetino poslancev Parlamenta“ v katerem koli sklonu nadomesti z besedilom „poslanci ali politična skupina oziroma skupine, ki skupaj dosegajo vsaj srednji prag“, z vsemi potrebnimi slovničnimi spremembami.

V členu 210a(4) se besedilo „trije člani odbora“ nadomesti z besedilom „poslanci ali politična skupina oziroma skupine, ki skupaj dosegajo vsaj srednji prag v odboru“, z vsemi potrebnimi slovničnimi spremembami.

C.	V členu 15(1) se besedilo „petina vseh poslancev Parlamenta“ nadomesti z besedilom „poslanci ali politična skupina oziroma skupine, ki skupaj dosegajo vsaj visoki prag“, z vsemi potrebnimi slovničnimi spremembami.

V členu 182(2) se besedilo „najmanj petina vseh poslancev“ nadomesti z besedilom „poslanci ali politična skupina oziroma skupine, ki skupaj dosegajo vsaj visoki prag“, z vsemi potrebnimi slovničnimi spremembami.

V členu 191(1) se besedilo „politična skupina ali najmanj štirideset poslancev“ nadomesti z besedilom „poslanci ali politična skupina oziroma skupine, ki skupaj dosegajo vsaj visoki prag“, z vsemi potrebnimi slovničnimi spremembami.

V členu 204(2), pododstavek 1, in členu 208(2) se besedilo „vsaj šestina članov odbora“ v katerem koli sklonu nadomesti z besedilom „poslanci ali politična skupina oziroma skupine, ki dosegajo vsaj visoki prag v odboru“, z vsemi potrebnimi slovničnimi spremembami.

V členu 208(3) se besedilo „četrtina članov odbora“ nadomesti z besedilom „poslanci ali politična skupina oziroma skupine, ki skupaj dosegajo vsaj visoki prag v odboru“, z vsemi potrebnimi slovničnimi spremembami.

D.	Ta horizontalna uskladitev pragov ne posega v sprejetje, zavrnitev ali spremembo zgoraj navedenih členov in predlogov sprememb o vidikih, ki se razlikujejo od pragov.

(Sprememba velja za celotno besedilo; če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.)

Sprememba 190

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 169

Sprememba 191

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 170

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 170

Dopustnost predlogov sprememb

1. Predlog spremembe ni dopusten, če:

1. Brez poseganja v dodatne pogoje iz člena 52(2) o samoiniciativnih poročilih in člena 69(2) o spremembah stališča Sveta predlog spremembe ni dopusten, če:

(a)	se ne nanaša neposredno na besedilo, ki ga namerava spremeniti;

(a)	se ne nanaša neposredno na besedilo, ki ga namerava spremeniti;

(b)	namerava črtati ali zamenjati besedilo v celoti;

(b)	namerava črtati ali zamenjati besedilo v celoti;

(c)	namerava spremeniti več kot posamezni člen ali odstavek besedila, na katerega se nanaša; ta določba ne velja za sporazumne predloge sprememb ali predloge sprememb, katerih namen je na enak način spremeniti določeno besedno obliko, ki se pojavlja skozi vse besedilo;

(c)	namerava spremeniti več kot posamezni člen ali odstavek besedila, na katerega se nanaša; ta določba ne velja za sporazumne predloge sprememb ali predloge sprememb, katerih namen je na enak način spremeniti določeno besedno obliko, ki se pojavlja skozi vse besedilo;

(ca)	namerava spremeniti predlog kodifikacije zakonodaje Unije; vendar se smiselno uporablja drugi pododstavek člena 103(3);

(cb)	namerava spremeniti tiste dele predloga prenovitve zakonodaje Unije, ki v predlogu ostajajo nespremenjeni; vendar se smiselno uporabljata drugi pododstavek člena 104(2) in tretji pododstavek člena 104(3);

(d)	se ugotovi, da pri vsaj enem izmed uradnih jezikov besedila, na katerega se nanaša predlog spremembe , spremembe niso potrebne ; v tem primeru predsednik skupaj s sodelujočimi poišče primerno jezikovno rešitev.

(d)	je njegov namen samo zagotavljanje jezikovne pravilnosti ali obravnavanje terminološke usklajenosti besedila v jeziku , v katerem je predlog spremembe vložen ; v tem primeru predsednik skupaj s sodelujočimi poišče primerno jezikovno rešitev.

2. Če predlog spremembe ni skladen z odločitvami, ki so bile glede besedila že sprejete med istim glasovanjem, se šteje za brezpredmetnega.

3. O dopustnosti predlogov sprememb odloča predsednik.

Predsednikova odločitev v skladu z odstavkom 3 v zvezi z dopustnostjo predlogov sprememb ne temelji izključno na določbah iz odstavkov 1 in 2 tega člena, ampak na določbah tega poslovnika na splošno.

Predsednikova odločitev v skladu z odstavkom 3 v zvezi z dopustnostjo predlogov sprememb ne temelji izključno na določbah iz odstavka 1 tega člena, ampak na določbah tega poslovnika na splošno.

4. Politična skupina ali najmanj štirideset poslancev lahko vloži nadomestni predlog resolucije k nezakonodajnemu predlogu resolucije, vsebovanemu v poročilu odbora.

V takem primeru ta skupina ali poslanci ne smejo vložiti predlogov sprememb k predlogu resolucije pristojnega odbora. Alternativni predlog resolucije ne sme biti daljši od predloga resolucije, ki ga vloži odbor. Parlament o njem glasuje z enim samim glasovanjem brez predlogov sprememb.

Smiselno se uporablja člen 123(4).

Smiselno se uporablja člen 123(4) in (4a) o skupnih predlogih resolucij .

4a. V soglasju s predsednikom se lahko predlogi sprememb izjemoma vložijo po koncu roka za vložitev predlogov sprememb, če gre za sporazumne predloge sprememb ali če se pojavijo tehnične težave. O dopustnosti takih predlogov sprememb odloča predsednik. Za glasovanje o teh predlogih sprememb mora predsednik pridobiti soglasje Parlamenta.

Za sporazumne predloge sprememb se lahko uporabljajo naslednja splošna merila dopustnosti:

—	sporazumni predlogi sprememb se praviloma nanašajo na dele besedila, h katerim so bile predlagane spremembe pred koncem roka za vlaganje predlogov sprememb;

—	sporazumne predloge sprememb praviloma vlagajo politične skupine, ki imajo večino v Parlamentu, predsedniki odborov, poročevalci ali pripravljavci osnutkov zadevnih odborov ali predlagatelji drugih sprememb;

—	sporazumni predlogi sprememb imajo praviloma za posledico umik drugih predlogov sprememb, ki se nanašajo na isti del besedila.

Samo predsednik lahko predlaga obravnavanje sporazumnega predloga spremembe. Za glasovanje o sporazumnih predlogih sprememb mora predsednik pridobiti soglasje Parlamenta, tako da vpraša, ali kdo nasprotuje takemu glasovanju. Če kdo nasprotuje, Parlament o zadevi odloča z večino oddanih glasov.

Sprememba 192

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 171

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 171

Postopek glasovanja

1. Za glasovanje o poročilih se uporabi naslednji postopek:

1. Če v tem poslovniku ni izrecno določeno drugače, se za glasovanje o besedilih, predloženih Parlamentu, uporabi naslednji postopek:

(a)	najprej se glasuje o predlogih sprememb besedila, na katerega se nanaša poročilo pristojnega odbora ,

(a)	najprej se po potrebi glasuje o predlogih sprememb k predlogu pravno zavezujočega akta ,

(b)	zatem se glasuje o besedilu v celoti, ne glede na to, ali je bilo spremenjeno ali ne,

(b)	zatem se po potrebi glasuje o predlogu v celoti, ne glede na to, ali je bil spremenjen ali ne,

(c)	nato se glasuje o predlogih sprememb predloga resolucije ali osnutka zakonodajne resolucije,

(c)	nato se glasuje o vseh predlogih sprememb k predlogu resolucije ali osnutka zakonodajne resolucije,

(d)	nazadnje se glasuje o predlogu resolucije ali osnutku zakonodajne resolucije v celoti (končno glasovanje).

(d)	nazadnje se glasuje o predlogu resolucije v celoti (končno glasovanje).

Parlament ne glasuje o obrazložitvi v poročilu.

Parlament ne glasuje o morebitni obrazložitvi v poročilu.

2. Za drugo obravnavo se uporablja naslednji postopek:

(a)	če ni bil vložen predlog zavrnitve ali spremembe stališča Sveta, se v skladu s členom 76 šteje, da je stališče sprejeto;

(b)	o predlogu zavrnitve stališča Sveta se glasuje pred glasovanjem o morebitnih predlogih sprememb (glej člen 68(1));

(c)	če je bilo vloženih več predlogov sprememb stališča Sveta, se o njih glasuje po vrstnem redu iz člena 174;

(d)	če je Parlament glasoval o spremembi stališča Sveta, se lahko o besedilu v celoti nadalje glasuje le v skladu s členom 68(2).

3. Za tretjo obravnavo se uporablja postopek iz člena 72.

4. Pri glasovanju o zakonodajnih besedilih in nezakonodajnih predlogih resolucij se najprej glasuje o vsebinskih delih ter nato o navedbah sklicevanja in uvodnih izjavah. Predlogi sprememb se štejejo za brezpredmetne, če so v nasprotju z enim od prejšnjih glasovanj.

4. Pri glasovanju o predlogih pravno zavezujočih aktov in nezakonodajnih predlogih resolucij se najprej glasuje o vsebinskih delih ter nato o navedbah sklicevanja in uvodnih izjavah.

4a. Predlog spremembe se šteje za brezpredmetnega, če ni skladen z odločitvami, ki so bile glede besedila že sprejete med istim glasovanjem.

5. Med glasovanjem sme govoriti le poročevalec, ki lahko na kratko izraziti mnenje svojega odbora v zvezi s predlaganimi spremembami, o katerih se glasuje.

5. Med glasovanjem sme govoriti le poročevalec, ki ga lahko nadomesti le predsednik odbora. Na kratko lahko izrazi mnenje svojega odbora v zvezi s predlaganimi spremembami, o katerih se glasuje.

Sprememba 193

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 172

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 172	črtano
Izenačenost glasov
1. V primeru enakega števila glasov pri glasovanju v skladu s členom 171(1)(b) ali (d) se besedilo v celoti vrne odboru. To velja tudi za glasovanje v skladu s členoma 3 in 9 ter končno glasovanje v skladu s členoma 199 in 212, pri čemer se pri slednjih dveh zadeva vrne konferenci predsednikov.
2. V primeru enakega števila glasov pri glasovanju o dnevnem redu v celoti (člen 152), zapisniku v celoti (člen 192) ali besedilu, o katerem se v skladu s členom 176 glasuje po delih, se šteje, da je besedilo sprejeto.
3. Ne glede na člene, ki predpisujejo kvalificirano večino, se v vseh drugih primerih enakega števila glasov šteje, da je besedilo ali predlog zavrnjen.
Člen 172(3) je treba razlagati v smislu, da enako število glasov pri glasovanju o osnutku priporočila na podlagi člena 141(4), da se ne pridruži postopku pred Sodiščem Evropske unije, ne pomeni, da je sprejeto priporočilo, da se temu postopku pridruži. V takem primeru je treba šteti, da se pristojni odbor ni izrekel o priporočilu.

Sprememba 194

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 173

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 173	črtano
Načela glasovanja
1. O poročilu se glasuje na podlagi priporočila pristojnega odbora. Odbor lahko to nalogo prenese na svojega predsednika in poročevalca.
2. Odbor lahko priporoči, da se o vseh ali nekaterih predlogih sprememb glasuje skupaj, da se sprejmejo ali zavrnejo ali razglasijo za neveljavne.
Lahko predlaga tudi sporazumne predloge sprememb.
3. Kadar pristojni odbor priporoči skupno glasovanje, se najprej glasuje o teh predlogih sprememb skupaj.
4. Kadar odbor predlaga sporazumno spremembo, se o njej glasuje prednostno.
5. O predlogih sprememb, za katere se zahteva poimensko glasovanje, se glasuje ločeno.
6. Kadar se glasuje skupaj ali o sporazumnih predlogih sprememb, glasovanje po delih ni dopustno.

Sprememba 195

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 174

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 174	Člen 174
Vrstni red glasovanja o predlogih sprememb	Vrstni red glasovanja o predlogih sprememb
1. Predlogi sprememb imajo prednost pred besedilom, na katerega se nanašajo, in se o njih glasuje pred tem besedilom.	1. Predlogi sprememb imajo prednost pred besedilom, na katerega se nanašajo, in se o njih glasuje pred tem besedilom.
2. Če sta bila k istemu delu besedila vložena dva medsebojno izključujoča se predloga sprememb ali več takih predlogov, ima prednost tisti, ki se najbolj oddaljuje od izvirnega besedila, in se najprej glasuje o njem. Če je sprejet, veljajo drugi predlogi sprememb za zavrnjene. Če je zavrnjen, se glasuje o predlogu spremembe, ki je po prednosti takoj za njim, enako pa velja tudi za preostale predloge sprememb. Kadar obstajajo dvomi glede prednosti, odloča predsednik. Če so vsi predlogi sprememb zavrnjeni, se šteje, da je sprejeto izvirno besedilo, razen če je bilo v določenem časovnem roku zahtevano ločeno glasovanje.	2. Če sta bila k istemu delu besedila vložena dva medsebojno izključujoča se predloga sprememb ali več takih predlogov, ima prednost tisti, ki se najbolj oddaljuje od izvirnega besedila, in se najprej glasuje o njem. Če je sprejet, veljajo drugi predlogi sprememb za zavrnjene. Če je zavrnjen, se glasuje o predlogu spremembe, ki je po prednosti takoj za njim, enako pa velja tudi za preostale predloge sprememb. Kadar obstajajo dvomi glede prednosti, odloča predsednik. Če so vsi predlogi sprememb zavrnjeni, se šteje, da je sprejeto izvirno besedilo, razen če je bilo v določenem časovnem roku zahtevano ločeno glasovanje.
3. Predsednik lahko da na glasovanje najprej izvirno besedilo ali pa pred predlogom spremembe, ki se najbolj oddaljuje od izvirnega besedila, predlog spremembe, ki je izvirnemu besedilu bližji.	3. Predsednik lahko da na glasovanje najprej izvirno besedilo ali pa pred predlogom spremembe, ki se najbolj oddaljuje od izvirnega besedila, predlog spremembe, ki je izvirnemu besedilu bližji , kadar meni, da bo to olajšalo glasovanje .
Če kateri koli od njiju dobi večino, se štejejo vsi ostali predlogi sprememb k besedilu za brezpredmetne.	Če kateri koli od njiju dobi večino, se štejejo vsi ostali predlogi sprememb k istemu delu besedila za brezpredmetne.
4. Izjemoma se lahko na predlog predsednika glasuje o predlogih sprememb, vloženih po zaključku razprave, če gre za sporazumne predloge sprememb ali če pride do tehničnih težav. Za glasovanje o takih predlogih sprememb mora predsednik pridobiti soglasje Parlamenta.
Predsednik v skladu s členom 170(3) odloča o dopustnosti predlogov sprememb. V primeru sporazumnih predlogov sprememb, vloženih po koncu razprave v skladu z zgornjim odstavkom, predsednik o njihovi dopustnosti odloča posamično, pri čemer se prepriča, da so dejansko sporazumni.
Samo predsednik lahko predlaga obravnavanje sporazumnega predloga spremembe. Za glasovanje o sporazumnih predlogih sprememb mora predsednik pridobiti soglasje Parlamenta, tako da vpraša, ali kdo nasprotuje takemu glasovanju. Če kdo nasprotuje, Parlament o zadevi odloča z večino oddanih glasov.
	4a. Kadar se glasuje o sporazumnih predlogih sprememb, imajo ti prednost pri glasovanju.
	4b. V primerih glasovanja o sporazumnih predlogih sprememb glasovanje po delih ni dopustno.
5. Kadar pristojni odbor vloži skupino predlogov sprememb k besedilu, na katerega se poročilo nanaša, jih predsednik da na glasovanje skupaj, razen če politična skupina ali najmanj štirideset poslancev zahteva ločeno glasovanje ali če so bili vloženi nadaljnji predlogi sprememb.	5. Kadar pristojni odbor vloži skupino predlogov sprememb k besedilu, na katerega se poročilo nanaša, jih predsednik da na glasovanje skupaj, razen če politična skupina ali najmanj štirideset poslancev za določene točke zahteva ločeno glasovanje ali glasovanje po delih ali če so bili vloženi nadaljnji konkurenčni predlogi sprememb.
6. Predsednik lahko da na glasovanje skupaj tudi druge predloge sprememb, če se med seboj dopolnjujejo . V tem primeru ravna v skladu s postopkom iz odstavka 5 . Predlagatelji takih sprememb lahko predlagajo skupno glasovanje, če se njihovi predlogi medsebojno dopolnjujejo.	6. Predsednik lahko da na glasovanje skupaj tudi druge predloge sprememb, če se med seboj dopolnjujejo , razen če politična skupina ali najmanj štirideset poslancev zahteva ločeno glasovanje ali glasovanje po delih . Tudi predlagatelji sprememb lahko predlagajo skupno glasovanje, če se njihovi predlogi medsebojno dopolnjujejo.
7. Predsednik lahko po sprejetju ali zavrnitvi določenega predloga spremembe odloči, da se o več predlogih sprememb s podobno vsebino ali podobnimi nameni glasuje skupaj. Pred tem lahko zaprosi Parlament za soglasje.	7. Predsednik lahko po sprejetju ali zavrnitvi določenega predloga spremembe odloči, da se o več predlogih sprememb s podobno vsebino ali podobnimi nameni glasuje skupaj. Pred tem lahko zaprosi Parlament za soglasje.
Taka skupina predlogov sprememb se lahko nanaša na različne dele izvirnega besedila.	Taka skupina predlogov sprememb se lahko nanaša na različne dele izvirnega besedila.
8. Kadar različni predlagatelji vložijo dva ali več enakih predlogov sprememb, se o njih glasuje kot o enem samem predlogu.	8. Kadar različni predlagatelji vložijo dva ali več enakih predlogov sprememb, se o njih glasuje kot o enem samem predlogu.
	8a. O predlogih sprememb, za katere se zahteva poimensko glasovanje, se glasuje ločeno.

Sprememba 196

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 175

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 175	Člen 175
Obravnavanje predlogov sprememb za plenarno zasedanje v odborih	Izbiranje predlogov sprememb za plenarno zasedanje v odborih
Kadar je k poročilu za obravnavo na plenarnem zasedanju vloženih več kot petdeset predlogov sprememb in zahtev za glasovanje po delih ali ločeno glasovanje, lahko predsednik po posvetovanju s predsednikom pristojnega odbora od tega odbora zahteva, da se sestane in obravnava te predloge sprememb ali zahteve . Na plenarnem zasedanju se ne glasuje o predlogu spremembe ali zahtevi za glasovanje po delih ali ločeno glasovanje, za katerega ni glasovala najmanj desetina članov odbora.	Kadar je v zvezi z besedilom, ki ga je odbor vložil za obravnavo na plenarnem zasedanju, vloženih več kot petdeset predlogov sprememb ali zahtev za glasovanje po delih ali ločeno glasovanje, lahko predsednik po posvetovanju s predsednikom pristojnega odbora od tega odbora zahteva, da se sestane in glasuje o vsakem od teh predlogov sprememb ali zahtev . Na plenarnem zasedanju se ne glasuje o predlogu spremembe ali zahtevi za glasovanje po delih ali ločeno glasovanje, za katerega ni glasovala najmanj tretjina članov odbora.

Sprememba 197

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 176

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 176	Člen 176
Glasovanje po delih	Glasovanje po delih
1. Kadar besedilo, ki je predmet glasovanja, vsebuje dve ali več določb, se nanaša na dve ali več točk ali bi lahko bilo razdeljeno na dva ali več delov, ki imajo ločen pomen in/ali normativno vrednost, lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev zahteva, da se o njem glasuje po delih.	1. Kadar besedilo, ki je predmet glasovanja, vsebuje dve ali več določb, se nanaša na dve ali več točk ali bi lahko bilo razdeljeno na dva ali več delov, ki imajo ločen pomen in/ali normativno vrednost, lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev zahteva, da se o njem glasuje po delih.
2. Zahtevo je treba vložiti na predvečer glasovanja, razen če predsednik določi drugačen rok. O njej odloča predsednik.	2. Zahtevo je treba vložiti najpozneje na predvečer glasovanja, razen če predsednik določi drugačen rok. O njej odloča predsednik.

Spremembi 198 in 347

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 178

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 178	Člen 178
Glasovanje	Glasovanje
1. Parlament običajno glasuje z vzdigovanjem rok.	1. Parlament običajno glasuje z vzdigovanjem rok.
	Vendar lahko predsednik kadar koli sklene, da bo glasovanje potekalo s pomočjo elektronskega sistema glasovanja.
	1a. Predsednik naznani začetek in konec glasovanja.
	Od naznanitve začetka do naznanitve konca glasovanja ne sme govoriti nihče razen predsednika.
	1b. Pri ugotavljanju, ali je bilo besedilo sprejeto ali zavrnjeno, se upoštevajo le glasovi za in proti, razen kadar je s Pogodbo določena posebna večina.
2. Če predsednik odloči, da je izid dvomljiv, se ponovno glasuje z elektronskim sistemom glasovanja, če ta ne deluje, pa z usedanjem in vstajanjem.	2. Če predsednik odloči, da je izid glasovanja z vzdigovanjem rok dvomljiv, se ponovno glasuje z elektronskim sistemom glasovanja, če ta ne deluje, pa z usedanjem in vstajanjem.
	2a. Predsednik ugotovi izid glasovanja in ga razglasi.
3. Izid glasovanja se zabeleži.	3. Izid glasovanja se zabeleži.

Sprememba 199

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 179

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 179	Člen 179
Končno glasovanje	Končno glasovanje
Parlament pri odločanju na podlagi poročila vsakršno eno samo glasovanje in/ali končno glasovanje izvede poimensko v skladu s členom 180(2). O predlogih sprememb glasuje poimensko le na podlagi zahteve v skladu s členom 180.	Parlament pri odločanju na podlagi poročila vsakršno eno samo glasovanje in/ali končno glasovanje izvede poimensko v skladu s členom 180(2).
Določbe člena 179 o poimenskem glasovanju se ne uporabljajo za poročila iz člena 8(2) ter člena 9(3), (6) in (8) v okviru postopkov glede imunitete poslanca.	Določbe člena 179 o poimenskem glasovanju se ne uporabljajo za poročila iz člena 8(2) ter člena 9(3), (6) in (8) v okviru postopkov glede imunitete poslanca.

Sprememba 200

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 179 a (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	Člen 179a
	Izenačenost glasov
	1. V primeru enakega števila glasov pri glasovanju v skladu s členom 171(1)(b) ali (d) se besedilo v celoti vrne odboru. To velja tudi za glasovanje v skladu s členoma 3 in 9.
	2. V primeru enakega števila glasov pri glasovanju o besedilu, o katerem se v skladu s členom 176 glasuje po delih, se šteje, da je besedilo sprejeto.
	3. Ne glede na člene, ki predpisujejo kvalificirano večino, se v vseh drugih primerih enakega števila glasov šteje, da je besedilo ali predlog zavrnjen.
	Člen 179a(3) je treba razlagati v smislu, da enako število glasov pri glasovanju o osnutku priporočila na podlagi člena 141(4) o pridružitvi postopku pred Sodiščem Evropske unije ne pomeni, da je sprejeto priporočilo, da se temu postopku pridruži. V takem primeru je treba šteti, da se pristojni odbor ni izrekel o priporočilu.
	Predsednika lahko glasuje, vendar njegov glas ni odločilen.
	(Zadnja pododstavka se vključi kot razlaga.)

Sprememba 201

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 180

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 180	Člen 180
Poimensko glasovanje	Poimensko glasovanje
1. Poleg primerov iz členov 118(5) , 119(5) in 179 , se poimensko glasuje tudi, kadar to pisno zahteva politična skupina ali najmanj štirideset poslancev na predvečer glasovanja, razen če predsednik določi drugačen rok.	1. Poleg primerov, določenih v tem poslovniku , se poimensko glasuje tudi, kadar to pisno zahteva politična skupina ali najmanj štirideset poslancev najpozneje na predvečer glasovanja, razen če predsednik določi drugačen rok.
Določbe člena 180 (1) o poimenskem glasovanju se ne uporabljajo za poročila iz člena 8(2) ter člena 9(3), (6) in (8) v okviru postopkov glede imunitete poslanca.	Določbe člena 180 o poimenskem glasovanju se ne uporabljajo za poročila iz člena 8(2) ter člena 9(3), (6) in (8) v okviru postopkov glede imunitete poslanca.
	1a. Posamezna politična skupina lahko vloži največ sto zahtev za poimensko glasovanje na eno delno zasedanje.
2. Poimensko glasovanje poteka s pomočjo elektronskega sistema glasovanja. Če uporaba tega sistema ni mogoča zaradi tehničnih razlogov, poimensko glasovanje poteka po abecednem vrstnem redu, začenši z imenom poslanca, ki ga določi žreb.	2. Poimensko glasovanje poteka s pomočjo elektronskega sistema glasovanja.
	Če uporaba tega sistema ni mogoča zaradi tehničnih razlogov, lahko poimensko glasovanje poteka po abecednem vrstnem redu, začenši z imenom poslanca, ki ga določi žreb. Glasuje se ustno z izrekanjem besede „da“, „ne“ ali „vzdržan“.
Glasuje se ustno z izrekanjem besede „da“, „ne“ ali „vzdržan“. Pri ugotavljanju, ali je bil predlog sprejet ali zavrnjen, se upoštevajo le glasovi za in proti. Predsednik ugotovi izid glasovanja in ga razglasi.
Glasovi se zabeležijo v zapisnik seje, pri čemer se imena poslancev zapišejo po abecednem vrstnem redu po politični skupini, zraven pa je navedba o tem, kako so glasovali.	2a. Glasovi se zabeležijo v zapisnik seje, pri čemer se imena poslancev zapišejo po abecednem vrstnem redu po politični skupini, zraven pa je navedba o tem, kako so glasovali.

Sprememba 202

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 180 a (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	Člen 180a
	Tajno glasovanje
	1. Brez poseganja v člen 15(1) in drugi pododstavek člena 204(2) se o imenovanjih glasuje tajno.
	Za ugotavljanje števila oddanih glasov se upoštevajo le glasovnice z imeni predlaganih kandidatov.
	2. Tajno se glasuje tudi, če tako zahteva najmanj petina vseh poslancev. Taka zahteva mora biti podana pred začetkom glasovanja.
	3. Zahteva za tajno glasovanje ima prednost pred zahtevo za poimensko glasovanje.
	4. Dva do osem poslancev, določenih z žrebom, prešteje glasove, oddane pri tajnem glasovanju, razen v primeru elektronskega glasovanja.
	V primeru glasovanja v skladu z odstavkom 1 kandidati ne smejo preštevati glasov.
	Imena poslancev, ki so sodelovali pri tajnem glasovanju, se zabeležijo v zapisnik seje, na kateri je glasovanje potekalo.

Sprememba 203

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 181

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 181	Člen 181
Elektronsko glasovanje	Uporaba sistema za elektronsko glasovanje
1. Predsednik lahko kadar koli sklene, da bo glasovanje, navedeno v členih 178, 180 in 182, potekalo s pomočjo elektronskega sistema.
Kadar uporaba elektronskega sistema glasovanja zaradi tehničnih razlogov ni možna, glasovanje poteka v skladu s členom 178, 180(2) ali 182.
Predsedstvo sprejme navodila, ki urejajo tehnično uporabo elektronskega sistema glasovanja.	1. Predsedstvo sprejme navodila, ki urejajo tehnično uporabo elektronskega sistema glasovanja.
2. Kadar se glasuje z uporabo elektronskega sistema glasovanja, se zabeleži le številčni izid glasovanja.	2. Kadar se glasuje z uporabo elektronskega sistema glasovanja, se zabeleži le številčni izid glasovanja , razen v primeru poimenskega glasovanja .
Če pa se v skladu s členom 180(1) zahteva poimensko glasovanje, se glasovi zabeležijo v zapisnik seje po političnih skupinah po abecednem vrstnem redu imen poslancev.
3. Poimensko se glasuje v skladu s členom 180(2), če to zahteva večina navzočih poslancev. Sistem iz odstavka 1 tega člena se lahko uporablja, da bi se ugotovilo, ali obstaja večina.
	3a. Predsednik se lahko za preverjanje praga kadar koli odloči, da bo glasovanje potekalo s pomočjo elektronskega sistema glasovanja.

Sprememba 204

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 182

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 182	črtano
Tajno glasovanje
1. Ne glede na člena 15(1) in 199(1) ter drugi pododstavek člena 204(2) se o imenovanjih glasuje tajno.
Za ugotavljanje števila oddanih glasov se upoštevajo le glasovnice z imeni predlaganih kandidatov.
2. Tajno se glasuje tudi, če tako zahteva najmanj petina vseh poslancev. Taka zahteva mora biti podana pred začetkom glasovanja.
Če pred začetkom glasovanja najmanj petina poslancev, ki sestavljajo Parlament, zahteva tajno glasovanje, je Parlament dolžan glasovati na ta način.
3. Zahteva za tajno glasovanje ima prednost pred zahtevo za poimensko glasovanje.
4. Dva do osem poslancev, določenih z žrebom, prešteje glasove, oddane pri tajnem glasovanju, razen v primeru elektronskega glasovanja.
V primeru glasovanja v skladu z odstavkom 1 kandidati ne smejo preštevati glasov.
Imena poslancev, ki so sodelovali pri tajnem glasovanju, se zabeležijo v zapisnik seje, na kateri je glasovanje potekalo.

Sprememba 205

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 182 a (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	Člen 182a
	Spori glede glasovanja
	1. Vprašanja pravilnosti postopka, ki se nanašajo na veljavnost glasovanja, se lahko sprožijo potem, ko je predsednik naznanil konec glasovanja.
	2. Po razglasitvi izida glasovanja lahko poslanci z vzdigovanjem rok zahtevajo, da se ta izid preveri s pomočjo elektronskega sistema glasovanja.
	3. Predsednik odloči, ali je razglašeni izid veljaven. Njegova odločitev je dokončna.

Sprememba 206

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 183

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 183	Člen 183
Obrazložitev glasovanja	Obrazložitev glasovanja
1. Po koncu splošne razprave lahko vsak poslanec poda največ minuto dolgo ustno ali največ 200 besed dolgo pisno obrazložitev končnega glasovanja, ki se vključi v dobesedni zapis seje .	1. Po koncu glasovanja lahko vsak poslanec poda največ minuto dolgo ustno obrazložitev enega samega glasovanja in/ ali končnega glasovanja o točki, predloženi Parlamentu. Vsak poslanec lahko poda največ tri ustne obrazložitve glasovanja na delno zasedanje.
	Vsak poslanec lahko poda največ 200 besed dolgo pisno obrazložitev glasovanja, ki se vključi na stran poslanca na spletišču Parlamenta.
Vsaka politična skupina lahko poda največ dve minuti dolgo obrazložitev glasovanja.	Vsaka politična skupina lahko poda največ dve minuti dolgo obrazložitev glasovanja.
Ko se začne prva obrazložitev, se nadaljnje zahteve za obrazložitev glasovanja ne sprejemajo več.	Ko se začne prva obrazložitev glasovanja o prvi točki , se nadaljnje zahteve za obrazložitev glasovanja ne sprejemajo več.
Obrazložitve glasovanja so dopustne pri končnem glasovanju v zvezi s katerim koli vprašanjem , predloženim Parlamentu. Pojem „končno glasovanje“ se ne nanaša na vrsto glasovanja, ampak pomeni zadnje glasovanje o določeni točki.	Obrazložitve glasovanja so dopustne pri enem samem glasovanju in/ali končnem glasovanju v zvezi s katero koli točko , predloženo Parlamentu. Pojem „končno glasovanje“ se ne nanaša na vrsto glasovanja, ampak pomeni zadnje glasovanje o določeni točki.
2. Obrazložitve glasovanja niso dopustne v primeru glasovanja o postopkovnih vprašanjih.	2. Obrazložitve glasovanja niso dopustne v primeru tajnega glasovanja ali glasovanja o postopkovnih vprašanjih.
3. Kadar je v skladu s členom 150 na dnevni red Parlamenta vključen predlog zakonodajnega akta ali poročilo , lahko poslanci v skladu z odstavkom 1 podajo pisno obrazložitev glasovanja.	3. Kadar je na dnevni red Parlamenta vključena točka brez predlogov sprememb ali razprave , lahko poslanci v skladu z odstavkom 1 podajo samo pisno obrazložitev glasovanja.
Ustne ali pisne obrazložitve glasovanja se morajo neposredno nanašati na besedilo , o katerem se glasuje .	Ustne ali pisne obrazložitve glasovanja se morajo neposredno nanašati na točko , predloženo Parlamentu .

Sprememba 207

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 184

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 184	črtano
Spori glede glasovanja
1. Predsednik naznani začetek in konec glasovanja.
2. Od naznanitve začetka do naznanitve konca glasovanja ne sme govoriti nihče razen predsednika.
3. Vprašanja pravilnosti postopka, ki se nanašajo na veljavnost glasovanja, se lahko sprožijo potem, ko je predsednik naznanil konec glasovanja.
4. Po razglasitvi izida glasovanja lahko poslanci z vzdigovanjem rok zahtevajo, da se ta izid preveri s pomočjo elektronskega sistema glasovanja.
5. Predsednik odloči, ali je razglašeni izid veljaven. Njegova odločitev je dokončna.

Sprememba 208

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov VII – poglavje 6 – naslov

Veljavno besedilo	Sprememba
POGLAVJE 6	POGLAVJE 6
PRIGLASITVE V ZVEZI S POSTOPKOM	VPRAŠANJA PRAVILNOSTI POSTOPKA IN POSTOPKOVNI PREDLOGI

Sprememba 209

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 185

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 185

Postopkovni predlogi

1. Priglasitve v zvezi s postopkovnimi predlogi, ki se nanašajo na:

(a)	zavrnitev razprave zaradi nedopustnosti zadeve (člen 187),

(a)	zavrnitev razprave zaradi nedopustnosti zadeve (člen 187),

(b)	vrnitev zadeve odboru (člen 188),

(b)	vrnitev zadeve odboru (člen 188),

(c)	zaključek razprave (člen 189),

(c)	zaključek razprave (člen 189),

(d)	preložitev razprave in glasovanja (člen 190), ali

(d)	preložitev razprave in glasovanja (člen 190), ali

(e)	prekinitev ali zaključek seje (člen 191),

(e)	prekinitev ali zaključek seje (člen 191),

imajo prednost pred drugimi priglasitvami.

Poleg predlagatelja imajo v zvezi s temi predlogi besedo le: en zagovornik in en nasprotnik predloga ter predsednik ali poročevalec pristojnega odbora.

Poleg predlagatelja imajo v zvezi s temi predlogi besedo le: en nasprotnik predloga ter predsednik ali poročevalec pristojnega odbora.

2. Čas za govor je omejen na eno minuto.

Sprememba 210

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 186

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 186	Člen 184a
Vprašanje pravilnosti postopka	Vprašanje pravilnosti postopka
1. Poslanec lahko dobi besedo, da opozori predsednika na nespoštovanje poslovnika Parlamenta. Poslanec najprej pojasni, na kateri člen se sklicuje.	1. Poslanec lahko dobi besedo, da opozori predsednika na nespoštovanje poslovnika Parlamenta. Poslanec najprej pojasni, na kateri člen se sklicuje.
2. Priglasitev v zvezi z vprašanji pravilnosti postopka ima prednost pred drugimi priglasitvami.	2. Priglasitev v zvezi z vprašanji pravilnosti postopka ima prednost pred drugimi priglasitvami ali postopkovnimi predlogi .
3. Čas za govor je omejen na eno minuto.	3. Čas za govor je omejen na eno minuto.
4. O vprašanju pravilnosti postopka predsednik odloči nemudoma v skladu s poslovnikom in svojo odločitev razglasi takoj po sprožitvi vprašanja pravilnosti postopka. O predsednikovi odločitvi se ne glasuje.	4. O vprašanju pravilnosti postopka predsednik odloči nemudoma v skladu s poslovnikom in svojo odločitev razglasi takoj po sprožitvi vprašanja pravilnosti postopka. O predsednikovi odločitvi se ne glasuje.
5. Izjemoma lahko predsednik izjavi, da bo svojo odločitev razglasil kasneje, vendar najkasneje štiriindvajset ur, potem ko je bilo vprašanje pravilnosti postopka zastavljeno. Preložitev odločitve ne povzroči preložitve tekoče razprave. Predsednik lahko zadevo posreduje pristojnemu odboru.	5. Izjemoma lahko predsednik izjavi, da bo svojo odločitev razglasil kasneje, vendar najkasneje štiriindvajset ur, potem ko je bilo vprašanje pravilnosti postopka zastavljeno. Preložitev odločitve ne povzroči preložitve tekoče razprave. Predsednik lahko zadevo posreduje pristojnemu odboru.
Priglasitev v zvezi z vprašanji pravilnosti postopka se nanaša na obravnavano točko dnevnega reda. Predsednik lahko priglasitev glede druge zadeve upošteva ob ustreznem času, npr. potem, ko je obravnavana točka dnevnega reda zaključena, ali pred prekinitvijo zasedanja.	Priglasitev v zvezi z vprašanji pravilnosti postopka se nanaša na obravnavano točko dnevnega reda. Predsednik lahko priglasitev glede druge zadeve upošteva ob ustreznem času, npr. potem, ko je obravnavana točka dnevnega reda zaključena, ali pred prekinitvijo zasedanja.
	(Ta člen se spremenjen vstavi pred člen 185.)

Sprememba 211

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 187

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 187	Člen 187
Zavrnitev razprave zaradi nedopustnosti zadeve	Zavrnitev razprave zaradi nedopustnosti zadeve
1. Na začetku razprave o določeni točki dnevnega reda se lahko predlaga, da zaradi nedopustnosti zadeve razprava ne bi potekala. O takem predlogu se glasuje nemudoma.	1. Na začetku razprave o določeni točki dnevnega reda lahko politična skupina ali štirideset poslancev predlaga, da zaradi nedopustnosti zadeve razprava ne bi potekala. O takem predlogu se glasuje nemudoma.
O nameri, da bi predlagali zavrnitev razprave zaradi nedopustnosti, je treba vsaj štiriindvajset ur vnaprej obvestiti predsednika, ki nemudoma obvesti Parlament.	O nameri, da bi predlagali zavrnitev razprave zaradi nedopustnosti, je treba vsaj štiriindvajset ur vnaprej obvestiti predsednika, ki nemudoma obvesti Parlament.
2. Če je predlog sprejet, Parlament takoj preide k naslednji točki dnevnega reda.	2. Če je predlog sprejet, Parlament takoj preide k naslednji točki dnevnega reda.

Sprememba 212

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 188

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 188	Člen 188
Vrnitev zadeve odboru	Vrnitev zadeve odboru
1. Ob določitvi dnevnega reda ali pred začetkom razprave lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev zahteva vrnitev zadeve odboru.	1. Ob določitvi dnevnega reda ali pred začetkom razprave lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev zahteva vrnitev zadeve odboru.
O nameri, da bi predlagali vrnitev zadeve odboru, je treba vsaj štiriindvajset ur vnaprej obvestiti predsednika, ki nemudoma obvesti Parlament.	O nameri, da bi predlagali vrnitev zadeve odboru, je treba vsaj štiriindvajset ur vnaprej obvestiti predsednika, ki nemudoma obvesti Parlament.
2. Tudi pred glasovanjem ali med njim lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev zahteva vrnitev zadeve odboru. O takem predlogu se glasuje nemudoma.	2. Tudi pred glasovanjem ali med njim lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev zahteva vrnitev zadeve odboru. O takem predlogu se glasuje nemudoma.
3. Zahteva za vrnitev zadeve odboru se sme predložiti le enkrat na vsaki stopnji postopka.	3. Zahteva za vrnitev zadeve odboru se sme predložiti le enkrat na vsaki stopnji postopka.
4. Vrnitev zadeve odboru ima za posledico prekinitev razprave o tej točki .	4. Vrnitev zadeve odboru ima za posledico prekinitev obravnave te točke .
5. Parlament lahko določi rok, v katerem mora odbor poročati o svojih sklepih.	5. Parlament lahko določi rok, v katerem mora odbor poročati o svojih sklepih.

Sprememba 213

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 190

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 190	Člen 190
Preložitev razprave in glasovanja	Preložitev razprave ali glasovanja
1. Na začetku razprave o določeni točki dnevnega reda lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev predlaga, da se razprava preloži na določen dan in uro. O takem predlogu se glasuje nemudoma.	1. Na začetku razprave o določeni točki dnevnega reda lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev predlaga, da se razprava preloži na določen dan in uro. O takem predlogu se glasuje nemudoma.
O nameri, da bi predlagali preložitev, je treba vsaj štiriindvajset ur vnaprej obvestiti predsednika, ki nemudoma obvesti Parlament.	O nameri, da bi predlagali preložitev, je treba vsaj štiriindvajset ur vnaprej obvestiti predsednika, ki nemudoma obvesti Parlament.
2. Če je predlog sprejet, Parlament preide k naslednji točki dnevnega reda. Preložena razprava se znova začne na določeni dan ob določeni uri.	2. Če je predlog sprejet, Parlament preide k naslednji točki dnevnega reda. Preložena razprava se znova začne na določeni dan ob določeni uri.
3. Če je predlog zavrnjen, med istim delnim zasedanjem ne sme biti ponovno vložen.	3. Če je predlog zavrnjen, med istim delnim zasedanjem ne sme biti ponovno vložen.
4. Pred glasovanjem ali med njim lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev predlaga, da se glasovanje preloži. O takem predlogu se glasuje nemudoma.	4. Pred glasovanjem ali med njim lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev predlaga, da se glasovanje preloži. O takem predlogu se glasuje nemudoma.
V vsakem sklepu Parlamenta o preložitvi razprave na poznejše delno zasedanje je treba navesti delno zasedanje, na dnevni red katerega bo razprava uvrščena, pri čemer se dnevni red omenjenega delnega zasedanja pripravi v skladu s členoma 149 in 152.

Sprememba 214

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 191

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 191	Člen 191
Prekinitev ali zaključek seje	Prekinitev ali zaključek seje
Seja se lahko prekine ali zaključi med razpravo ali glasovanjem, če tako odloči Parlament na predlog predsednika ali na zahtevo politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev. O takem predlogu ali zahtevi se glasuje nemudoma.	Seja se lahko prekine ali zaključi med razpravo ali glasovanjem, če tako odloči Parlament na predlog predsednika ali na zahtevo politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev. O takem predlogu ali zahtevi se glasuje nemudoma.
Če je vložena zahteva za prekinitev ali zaključek seje, se o tem glasuje brez nepotrebnega odlašanja. Uporabiti bi bilo treba običajni postopek napovedovanja plenarnega glasovanja, v skladu z obstoječo prakso pa bi bilo treba poslancem dati na voljo dovolj časa, da se vrnejo v sejno dvorano.	Če je vložena zahteva za prekinitev ali zaključek seje, se o tem glasuje brez nepotrebnega odlašanja. Uporabiti bi bilo treba običajni postopek napovedovanja plenarnega glasovanja, v skladu z obstoječo prakso pa bi bilo treba poslancem dati na voljo dovolj časa, da se vrnejo v sejno dvorano.
Če je zahteva zavrnjena, je po analogiji z drugim pododstavkom člena 152 (2) istega dne ni mogoče ponovno vložiti. V skladu z razlago člena 22(1) ima predsednik pravico prekiniti vlaganje nesorazmerno velikega števila zahtev v skladu s tem členom	Če je zahteva zavrnjena, je po analogiji z drugim pododstavkom člena 149a (2) istega dne ni mogoče ponovno vložiti. V skladu s členom 164a ima predsednik pravico prekiniti vlaganje nesorazmerno velikega števila zahtev v skladu s tem členom.

Sprememba 215

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 192

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 192	Člen 192
Zapisnik	Zapisnik
1. Zapisnik vsake seje, v katerem so podrobno povzeti postopki in sklepi Parlamenta ter imena govornikov , se razdeli vsaj pol ure pred začetkom popoldanskega dela naslednje seje.	1. Zapisnik vsake seje, v katerem so podrobno povzeti postopki , imena govornikov in sklepi Parlamenta , vključno z izidom morebitnega glasovanja o predlogu spremembe , se da na voljo vsaj pol ure pred začetkom popoldanskega dela naslednje seje.
V okviru zakonodajnega postopka se tudi vsi predlogi sprememb, ki jih sprejme Parlament, štejejo za sklepe v smislu tega člena, četudi je predlog Komisije ali stališče Sveta na koncu zavrnjeno v skladu s členom 60(1) oziroma 68(3).
	1a. Seznam dokumentov, ki so podlaga za parlamentarne razprave in odločitve, se objavi v zapisniku.
2. Na začetku popoldanskega dela vsake seje predsednik predloži zapisnik prejšnje seje v sprejetje Parlamentu.	2. Na začetku popoldanskega dela vsake seje predsednik predloži zapisnik prejšnje seje v sprejetje Parlamentu.
3. Če se kdo z zapisnikom ne strinja, Parlament po potrebi odloči, ali naj se zahtevane spremembe upoštevajo. Poslanci lahko o tem govorijo največ minuto.	3. Če se kdo z zapisnikom ne strinja, Parlament po potrebi odloči, ali naj se zahtevane spremembe upoštevajo. Poslanci lahko o tem govorijo največ minuto.
4. Zapisnik podpišeta predsednik in generalni sekretar, hrani pa se v arhivu Parlamenta. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.	4. Zapisnik podpišeta predsednik in generalni sekretar, hrani pa se v arhivu Parlamenta. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

Sprememba 216

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 194

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 194	Člen 194
Dobesedni zapis	Dobesedni zapis
1. Za vsako sejo se pripravi dobesedni zapis kot večjezični dokument, v katerem se vsi govorni prispevki pojavijo v izvirnem jeziku.	1. Za vsako sejo se pripravi dobesedni zapis kot večjezični dokument, v katerem se vsi govorni prispevki pojavijo v izvirnem uradnem jeziku.
	1a. Brez poseganja v druga disciplinska pooblastila lahko predsednik zahteva, da se iz dobesednih zapisnikov izbrišejo govori poslancev, katerim ni bila dana beseda ali ki govorijo dlje od dodeljenega jim časa.
2. Govorniki lahko vnesejo popravke k zapisu svojih govornih prispevkov v petih delovnih dneh. Popravki se v tem roku pošljejo sekretariatu.	2. Govorniki lahko vnesejo popravke k zapisu svojih govornih prispevkov v petih delovnih dneh. Popravki se v tem roku pošljejo sekretariatu.
3. Večjezični dobesedni zapis seje se objavi kot priloga k Uradnemu listu Evropske unije in se shrani v arhivu Parlamenta.	3. Večjezični dobesedni zapis seje se objavi kot priloga k Uradnemu listu Evropske unije in se shrani v arhivu Parlamenta.
4. Na prošnjo poslanca se naredi prevod izvlečka dobesednega zapisa v kateri koli uradni jezik. Po potrebi se prevod zagotovi v čim krajšem času.	4. Na prošnjo poslanca se naredi prevod izvlečka dobesednega zapisa v kateri koli uradni jezik. Po potrebi se prevod zagotovi v čim krajšem času.

Sprememba 217

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 195

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 195	Člen 195
Avdiovizualni zapis sej	Avdiovizualni zapis sej
1. Na spletišču Parlamenta se v realnem času predvajajo postopki v tistih jezikih, v katerih se izvajajo, skupaj z večjezičnimi zvočnimi posnetki iz vseh dejavnih tolmaških kabin.	1. Na spletišču Parlamenta se v realnem času predvajajo postopki v tistih jezikih, v katerih se izvajajo, skupaj z večjezičnimi zvočnimi posnetki iz vseh dejavnih tolmaških kabin.
2. Takoj po seji se indeksirani avdiovizualni zapis postopkov v tistih jezikih, v katerih so bili izvedeni, kakor tudi večjezični zvočni posnetki iz vseh dejavnih tolmaških kabin, presnamejo in objavijo na spletišču Parlamenta v tekočem in naslednjem parlamentarnem obdobju , potem pa se shranijo v arhivu Parlamenta. Avdiovizualni zapis je povezan z večjezičnimi dobesednimi zapisi sej takoj, ko so na voljo.	2. Takoj po seji se indeksirani avdiovizualni zapis postopkov v tistih jezikih, v katerih so bili izvedeni, kakor tudi večjezični zvočni posnetki iz vseh dejavnih tolmaških kabin, presnamejo in objavijo na spletišču Parlamenta za preostanek parlamentarnega obdobja in med naslednjim parlamentarnim obdobjem , potem pa se shranijo v arhivu Parlamenta. Avdiovizualni zapis je povezan z večjezičnimi dobesednimi zapisi sej takoj, ko so na voljo.

Sprememba 218

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov VIII – poglavje 1 – naslov

Veljavno besedilo	Sprememba
ODBORI – USTANOVITEV IN PRISTOJNOSTI	ODBORI

Sprememba 219

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 196

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 196	Člen 196
Ustanovitev stalnih odborov	Ustanovitev stalnih odborov
Na predlog konference predsednikov Parlament ustanovi stalne odbore , katerih pristojnosti so določene v prilogi tega poslovnika (22). Njihovi člani se izvolijo med prvim delnim zasedanjem novoizvoljenega Parlamenta in ponovno čez dve leti in pol.	Na predlog konference predsednikov Parlament ustanovi stalne odbore . Njihove pristojnosti so določene v prilogi tega poslovnika (22) , ki se sprejme z večino oddanih glasov . Njihovi člani se imenujejo med prvim delnim zasedanjem novoizvoljenega Parlamenta in ponovno čez dve leti in pol.
Pristojnosti stalnih odborov je mogoče določiti tudi pozneje.	Pristojnosti stalnih odborov je mogoče opredeliti tudi pozneje.

Sprememba 220

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 197

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 197	Člen 197
Ustanovitev posebnih odborov	Posebni odbori
Na predlog konference predsednikov lahko Parlament kadar koli ustanovi posebne odbore, katerih pristojnosti, sestava in mandatna doba se določijo ob sprejetju sklepa o njihovi ustanovitvi ; njihova mandatna doba ne sme biti daljša od dvanajstih mesecev, razen če jo Parlament po izteku podaljša .	1. Na predlog konference predsednikov lahko Parlament kadar koli ustanovi posebne odbore, katerih pristojnosti, številčna sestava in mandatna doba se določijo ob sprejetju sklepa o njihovi ustanovitvi.
Ker se pristojnosti, sestava in mandatna doba posebnih odborov določijo ob sprejetju sklepa o njihovi ustanovitvi, Parlament njihovih pristojnosti ne more naknadno spremeniti tako, da bi jih povečal ali zmanjšal.
	1a. Mandatna doba posebnih odborov ne sme biti daljša od dvanajstih mesecev, razen kadar jo Parlament po izteku podaljša. Če v sklepu Parlamenta o ustanovitvi posebnega odbora ni določeno drugače, se mandatna doba začne z datumom njegove ustanovitvene seje.
	1b. Posebni odbori nimajo pravice dajati mnenj drugim odborom.

Spremembi 221 in 307

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 198

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 198

Preiskovalni odbori

1. Parlament lahko na zahtevo četrtine poslancev ustanovi preiskovalni odbor zaradi preverjanja domnevnih kršitev zakonodaje Unije ali nepravilnosti pri njenem izvajanju, očitanih instituciji ali organu Unije, organu javne uprave države članice ali osebam, ki so po zakonodaji Unije pooblaščene za njeno izvajanje.

1. Parlament lahko v skladu s členom 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 2 Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o podrobnih določbah glede izvrševanja pravice Evropskega parlamenta do preiskovanja na zahtevo četrtine poslancev ustanovi preiskovalni odbor zaradi preverjanja domnevnih kršitev zakonodaje Unije ali nepravilnosti pri njenem izvajanju, očitanih instituciji ali organu Unije, organu javne uprave države članice ali osebam, ki so po zakonodaji Unije pooblaščene za njeno izvajanje.

Sklep o ustanovitvi preiskovalnega odbora se v roku enega meseca objavi v Uradnem listu Evropske unije. Poleg tega Parlament sprejme vse potrebne ukrepe, da o tem sklepu obvesti javnost.

Predlogi sprememb v zvezi s predmetom preiskave, kot ga določi četrtina poslancev Parlamenta, in rokom iz odstavka 10 niso dopustni.

1a. Sklep o ustanovitvi preiskovalnega odbora se v roku enega meseca po sprejetju objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Način delovanja preiskovalnega odbora urejajo določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na odbore, razen če je drugače določeno v tem členu in Sklepu Evropskega parlamenta , Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o določbah , ki podrobneje urejajo uresničevanje preiskovalne pravice Evropskega parlamenta, ki je priloga tega poslovnika (23).

2. Način delovanja preiskovalnega odbora urejajo določbe Poslovnika, ki se nanašajo na odbore, razen če je drugače določeno v tem členu in Sklepu 95/167/ES , Euratom , ESPJ .

3. V zahtevi za ustanovitev preiskovalnega odbora mora biti natančno naveden predmet preiskave in priložena podrobna obrazložitev. Na predlog konference predsednikov Parlament odloči o ustanovitvi odbora in, če sklene odbor ustanoviti, o njegovi sestavi v skladu z določbami člena 199 .

4. Preiskovalni odbor konča delo s predložitvijo poročila v roku dvanajstih mesecev. Parlament lahko ta rok dvakrat podaljša za tri mesece.

V preiskovalnem odboru lahko glasujejo le polnopravni člani ali, v primeru njihove odsotnosti, njihovi stalni namestniki.

4a. Preiskovalni odbori nimajo pravice dajati mnenj drugim odborom.

4b. V preiskovalnem odboru lahko v kateri koli fazi njegovega postopka glasujejo le polnopravni člani ali, če so ti odsotni, njihovi namestniki.

5. Preiskovalni odbor izvoli predsednika in dva podpredsednika ter imenuje enega ali več poročevalcev. Svojim članom lahko podeli tudi pristojnosti, dolžnosti ali posebne naloge, člani pa mu morajo o tem naknadno izčrpno poročati.

5. Preiskovalni odbor izvoli predsednika in podpredsednike ter imenuje enega ali več poročevalcev. Svojim članom lahko podeli tudi pristojnosti, dolžnosti ali posebne naloge, člani pa mu morajo o tem naknadno izčrpno poročati.

Med dvema sejama lahko predsedstvo odbora v nujnih primerih ali po potrebi izvaja pristojnosti odbora, s pridržkom odobritve na naslednji seji.

5a. Med dvema sejama lahko koordinatorji odbora v nujnih primerih ali po potrebi izvajajo pristojnosti odbora, s pridržkom odobritve na naslednji seji.

6. Kadar preiskovalni odbor meni, da je bila kršena ena izmed njegovih pravic, predlaga predsedniku, da sprejme ustrezne ukrepe.

7. Preiskovalni odbor lahko vzpostavi stik z institucijami ali osebami iz člena 3 sklepa iz odstavka 2 tega člena, da bi jih zaslišal ali pridobil dokumentacijo.

Potne stroške in stroške namestitve članov in uradnikov institucij in organov Unije krijejo institucije in organi sami. Potne stroške in stroške namestitve drugih oseb, ki so poklicane pred preiskovalni odbor, povrne Evropski parlament v skladu s pravili, ki veljajo za zaslišanja izvedencev.

Vsakdo, ki nastopi kot priča pred preiskovalnim odborom, lahko uveljavlja pravice, ki bi jih imel kot priča pred sodiščem v matični državi. O teh pravicah mora biti poučen, preden poda izjavo pred odborom.

Glede jezikov preiskovalni odbor uporablja določbe člena 158. Vseeno predsedstvo odbora:

7. Glede jezikov preiskovalni odbor uporablja določbe člena 158. Vseeno predsedstvo odbora:

—	lahko tolmačenje omeji na uradne jezike sodelujočih, če se mu to zdi potrebno iz razlogov zaupnosti,

—	lahko tolmačenje omeji na uradne jezike sodelujočih, če se mu to zdi potrebno iz razlogov zaupnosti,

—	odloči o prevajanju prejetih dokumentov tako, da lahko delo odbora poteka učinkovito in hitro ter da se spoštujeta zahtevani tajnost in zaupnost.

—	odloči o prevajanju prejetih dokumentov tako, da lahko delo odbora poteka učinkovito in hitro ter da se spoštujeta zahtevani tajnost in zaupnost.

8. Predsednik preiskovalnega odbora skupaj s predsedstvom skrbi za spoštovanje tajnosti ali zaupnosti dela in o tem ustrezno obvesti člane.

Izrecno se sklicuje tudi na določbe člena 2(2) zgoraj navedenega sklepa. Uporablja se Priloga VII(A) tega poslovnika.

9. Posredovani tajni ali zaupni dokumenti se pregledajo s tehničnimi ukrepi, s katerimi je zagotovljeno, da imajo do njih dostop le člani, zadolženi za določen primer. Ti slovesno zaprisežejo, da v skladu s tem členom nikomur drugemu ne bodo dovolili dostopa do tajnih ali zaupnih informacij in da bodo omenjene informacije uporabili izključno za pripravo svojega poročila za preiskovalni odbor. Seje potekajo v prostorih, opremljenih tako, da je nepooblaščenim osebam spremljanje postopka onemogočeno.

9a. Kadar domnevne kršitve ali slabo upravljanje pri izvajanju prava Unije nakazujejo na odgovornost organa države članice, lahko preiskovalni odbor parlament te države članice zaprosi za sodelovanje pri preiskavi.

10. Po zaključku dela preiskovalni odbor Parlamentu predloži poročilo o ugotovitvah svojega dela , ki po potrebi vsebuje manjšinska mnenja v skladu s pogoji iz člena 56. Poročilo se objavi.

10. Preiskovalni odbor konča delo tako, da Parlamentu predstavi poročilo o rezultatih svojega dela v roku dvanajstih mesecev od svoje ustanovne seje. Parlament lahko ta rok dvakrat podaljša za tri mesece. Poročilo lahko po potrebi vsebuje manjšinska mnenja v skladu s pogoji iz člena 56. Poročilo se objavi.

Na zahtevo preiskovalnega odbora Parlament razpravlja o poročilu na naslednjem delnem zasedanju po predložitvi poročila.

Odbor lahko Parlamentu predloži tudi osnutek priporočila, naslovljenega na institucije in organe Evropske unije ali držav članic.

10a. Odbor lahko Parlamentu predloži tudi osnutek priporočila, naslovljenega na institucije in organe Evropske unije ali držav članic.

11. Predsednik naroči odboru, pristojnemu v skladu s Prilogo VI, naj spremlja nadaljnje dogajanje v zvezi z ugotovitvami dela preiskovalnega odbora in po potrebi o njem poroča. Predsednik sprejme vse nadaljnje ukrepe za zagotovitev praktičnega izvajanja sklepov preiskave.

V skladu s členom 199(2) je dopustno predlagati le spremembe predloga konference predsednikov o sestavi preiskovalnega odbora (odstavek 3).

Predlogi sprememb v zvezi s predmetom preiskave, kot ga določi četrtina poslancev Parlamenta (odstavek 3), in rokom iz odstavka 4 niso dopustni.

(Drugi pododstavek odstavka 1 se vključi zaradi razlage.)

Sprememba 222

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 199

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 199

Sestava odborov

1. Člani odborov in preiskovalnih odborov se volijo potem, ko politične skupine in samostojni poslanci vložijo kandidature. Konferenca predsednikov predloži Parlamentu predloge. Sestava odborov skuša čimbolj odražati sestavo Parlamenta .

1. Člane odborov , posebnih odborov in preiskovalnih odborov imenujejo politične skupine.

Konferenca predsednikov določi rok, do katerega politične skupine in samostojni poslanci imena imenovanih članov sporočijo predsedniku, ki jih nato razglasi v Parlamentu.

Kadar poslanec zamenja politično skupino, za preostanek svojega dveinpolletnega mandata obdrži svoja mesta v parlamentarnih odborih. Če pa zamenjava politične skupine poslanca ovira pravično zastopanje političnih usmeritev v odboru, konferenca predsednikov pripravi nove predloge za sestavo odbora v skladu s postopkom iz drugega stavka odstavka 1, pri čemer so zagotovljene individualne pravice poslanca.

Sorazmernost porazdelitve sedežev v odboru med političnimi skupinami ne sme odstopati od najbližjega ustreznega celega števila. Če se skupina odloči, da ne bo zasedla sedežev v odboru, ti sedeži ostanejo prazni, velikost odbora pa se zmanjša za ustrezno število. Izmenjave sedežev med političnimi skupinami niso dovoljene.

1a. Sestava odborov skuša čimbolj odražati sestavo Parlamenta. Porazdelitev sedežev v odboru med političnimi skupinami in samostojnimi poslanci mora ustrezati najbližjemu celemu številu nad ali pod sorazmernim izračunom.

Kadar se politične skupine ne dogovorijo o sorazmernem številu sedežev v enem ali več posebnih odborih, ga določi konferenca predsednikov.

1b. Če se politična skupina odloči, da ne bo zasedla sedežev v odboru, ali ne imenuje svojih članov do roka, ki ga je določila konferenca predsednikov, ti sedeži ostanejo prazni. Izmenjave sedežev med političnimi skupinami niso dovoljene.

1c. Kadar zamenjava politične skupine poslanca ovira sorazmerno porazdelitev sedežev v odboru, kot je opredeljena v odstavku 1a, politične skupine pa se niso dogovorile o zagotavljanju skladnosti z načeli, opredeljenimi v navedenem odstavku, potrebne odločitve sprejme konferenca predsednikov.

1d. Vse sprejete spremembe imenovanj političnih skupin in samostojnih poslancev se sporočijo predsedniku, ki jih razglasi v Parlamentu najpozneje na začetku naslednje seje. Ti sklepi začnejo veljati z dnem razglasitve.

1e. Politične skupine in samostojni poslanci lahko za vsak odbor imenujejo namestnike, katerih število ne presega števila polnopravnih članov, ki jih lahko politična skupina ali samostojni poslanec imenuje v odboru. O tem ustrezno obvestijo predsednika. Namestniki imajo pravico do udeležbe in besede na sejah odborov ter, v primeru odsotnosti polnopravnih članov, do sodelovanja pri glasovanju.

1f. Polnopravni član lahko v primeru svoje odsotnosti in v primeru neimenovanja ali odsotnosti namestnikov uredi, da ga na sejah zastopa drug član iz njegove politične skupine ali drug samostojni poslanec, ki ima pravico glasovanja. Predsednika odbora je treba o tem obvestiti najpozneje do začetka glasovanja.

Vnaprejšnje sporočilo iz zadnjega stavka odstavka 1f mora biti posredovano pred koncem razprave ali pred začetkom glasovanja o točki ali točkah, pri katerih je polnopravni član nadomeščan.

2. Predlogi sprememb k predlogom konference predsednikov so dopustni le, če jih vloži najmanj štirideset poslancev. O teh predlogih Parlament glasuje tajno.

3. Za izvoljene se štejejo poslanci, katerih imena so bila navedena v predlogih konference predsednikov, ki so bili lahko spremenjeni v skladu z odstavkom 2.

4. Če politična skupina v roku, ki ga določi konferenca predsednikov, ne predloži kandidatur za članstvo v preiskovalnem odboru v skladu z odstavkom 1, konferenca predsednikov Parlamentu predloži le kandidature, sporočene v tem roku.

5. Konferenca predsednikov lahko prosto mesto v odboru začasno zapolni s privolitvijo imenovanih in ob upoštevanju odstavka 1.

6. Vsaka taka sprememba se predloži Parlamentu v potrditev na naslednji seji.

V skladu s tem členom:

—	je položaj polnopravnih članov ali namestnikov v odboru odvisen izključno od članstva v določeni politični skupini,

—	kadar se v odboru spremeni število polnopravnih članov, ki pripadajo določeni politični skupini, se ustrezno spremeni tudi najvišje možno število stalnih namestnikov, ki jih lahko imenuje politična skupina,

—	poslanci, ki zamenjajo politično skupino, ne morejo ohraniti položaja polnopravnega člana ali namestnika v odboru, ki so ga imeli kot člani prvotne politične skupine,

—	član odbora v nobenem primeru ne sme nadomeščati poslanca, ki pripada drugi politični skupini.

(Zadnja dva neoštevilčena odstavka tega člena se vključita kot razlagi.)

Sprememba 223

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 200

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 200

črtano

Namestniki

1. Politične skupine in samostojni poslanci lahko za vsak odbor imenujejo toliko stalnih namestnikov, kolikor je polnopravnih članov, ki jih v odboru zastopajo. O tem ustrezno obvestijo predsednika. Stalni namestniki imajo pravico do udeležbe in besede na sejah odborov ter, v primeru odsotnosti polnopravnih članov, do sodelovanja pri glasovanju.

V primeru sprostitve mesta polnopravnega člana odbora ima stalni namestnik iz iste politične skupine namesto njega pravico začasno sodelovati pri glasovanju do začasne zapolnitve mesta polnopravnega člana v skladu s členom 199(5) ali, v primeru, da do začasne zapolnitve ne pride, do imenovanja novega polnopravnega člana. Ta pravica izhaja iz sklepa Parlamenta o številčni sestavi odbora in ima namen zagotoviti, da pri glasovanju sodeluje enako število članov zadevne politične skupine, kot pred sprostitvijo mesta.

2. Poleg tega lahko polnopravni član odbora v primeru odsotnosti in neimenovanja ali odsotnosti stalnih namestnikov uredi, da ga na sejah zastopa drug član iz njegove politične skupine, ki ima pravico glasovanja. Ime namestnika se sporoči predsedniku odbora pred začetkom glasovanja.

Odstavek 2 se smiselno uporablja tudi za samostojne poslance.

Vnaprejšnje sporočilo iz zadnjega stavka odstavka 2 mora biti posredovano pred koncem razprave ali pred začetkom glasovanja o točki ali točkah, pri katerih je polnopravni član nadomeščan.

* * *

Določbe tega člena vsebujejo dve jasno opredeljeni dejstvi:

—	politična skupina v odboru ne more imeti več stalnih namestnikov kot polnopravnih članov;

—	samo politične skupine imajo pravico imenovati stalne namestnike, pod edinim pogojem, da o tem obvestijo predsednika.

Iz česar sledi:

—	položaj stalnih namestnikov je odvisen izključno od članstva v določeni politični skupini;

—	kadar se v odboru spremeni število polnopravnih članov, ki pripadajo določeni politični skupini, se ustrezno spremeni tudi najvišje možno število stalnih namestnikov, ki jih politična skupina lahko imenuje;

—	kadar poslanec zamenja politično skupino, ne more ohraniti položaja stalnega namestnika, ki ga je imel kot član prvotne politične skupine;

—	v nobenem primeru ne sme član odbora nadomeščati poslanca, ki pripada drugi politični skupini.

Sprememba 224

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 201

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 201	Člen 201
Naloge odborov	Naloge odborov
1. Stalni odbori obravnavajo vprašanja, ki jih nanje naslovi Parlament ali, med prekinitvijo zasedanja, predsednik v imenu konference predsednikov. Naloge posebnih in preiskovalnih odborov se določijo ob njihovi ustanovitvi; ti odbori nimajo pravice dajati mnenj drugim odborom.	1. Stalni odbori obravnavajo vprašanja, ki jih nanje naslovi Parlament ali, med prekinitvijo zasedanja, predsednik v imenu konference predsednikov.
(Glej razlago člena 197.)
2. Če stalni odbor izjavi, da ni pristojen za obravnavo vprašanja, ali če pride do spora glede pristojnosti dveh ali več stalnih odborov, se vprašanje pristojnosti predloži konferenci predsednikov v štirih delovnih tednih od razglasitve predložitve odboru na plenarnem zasedanju.
Konferenca predsednikov sprejme odločitev v šestih tednih na osnovi priporočila konference predsednikov odborov ali, če takšnega priporočila ni, priporočila njenega predsednika. Če v tem obdobju konferenca predsednikov ne sprejme odločitve, se šteje, da je priporočilo sprejeto.
Predsedniki odborov lahko sklenejo dogovore z drugimi predsedniki odborov v zvezi z dodelitvijo zadeve določenemu odboru, če je, kadar je to potrebno, odobren postopek s pridruženimi odbori v skladu s členom 54.
3. Če sta za obravnavo določenega vprašanja pristojna dva ali več odborov, se eden izmed njih določi za pristojni odbor, ostali pa za odbore, zaprošene za mnenje.	3. Če sta za obravnavo določenega vprašanja pristojna dva ali več odborov, se eden izmed njih določi za pristojni odbor, ostali pa za odbore, zaprošene za mnenje.
Isto vprašanje se ne more istočasno dodeliti v obravnavo več kot trem odborom, razen če se v utemeljenih primerih sklene, da se od tega pravila odstopi pod pogoji iz odstavka 1.	Isto vprašanje se ne more istočasno dodeliti v obravnavo več kot trem odborom, razen če se sklene, da se od tega pravila odstopi pod pogoji iz odstavka 1.
4. Dva ali več odborov ali pododborov lahko skupaj obravnava zadeve iz svojih pristojnosti, vendar ne sme sprejemati odločitev.	4. Dva ali več odborov ali pododborov lahko skupaj obravnavata zadeve iz svojih pristojnosti, vendar skupaj ne smeta sprejemati odločitev , razen kadar se uporablja člen 55 .
5. Odbor lahko s privolitvijo predsedstva Parlamenta naroči enemu ali več svojim članom, da pripravijo študijo ali zberejo informacije.	5. Odbor lahko s privolitvijo ustreznih organov Parlamenta naroči enemu ali več svojim članom, da pripravijo študijo ali zberejo informacije.

Sprememba 225

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 201 a (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	Člen 201a
	Vprašanja glede pristojnosti
	1. Če stalni odbor izjavi, da ni pristojen za obravnavo točke, ali če pride do spora glede pristojnosti dveh ali več stalnih odborov, se vprašanje pristojnosti predloži konferenci predsednikov odborov v štirih tednih od razglasitve dodelitve odboru v Parlamentu.
	2. Konferenca predsednikov sprejme odločitev v šestih tednih na osnovi priporočila konference predsednikov odborov ali, če takšnega priporočila ni, priporočila njenega predsednika. Če v tem obdobju konferenca predsednikov ne sprejme odločitve, se šteje, da je priporočilo sprejeto.
	3. Predsedniki odborov lahko sklenejo dogovore z drugimi predsedniki odborov v zvezi z dodelitvijo zadeve določenemu odboru, če je, kadar je to potrebno, odobren postopek s pridruženimi odbori v skladu s členom 54.

Sprememba 226

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 202

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 202	črtano
Odbor, pristojen za preverjanje veljavnosti mandatov poslancev
Eden izmed odborov, ustanovljenih v skladu z določbami tega poslovnika, je pristojen za preverjanje veljavnosti mandatov poslancev in pripravo odločitev o ugovorih glede veljavnosti volitev.

Sprememba 227

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 203

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 203	Člen 203
Pododbori	Pododbori
1. Po predhodni pridobitvi dovoljenja konference predsednikov lahko stalni ali posebni odbor v interesu svojega dela ustanovi enega ali več pododborov, hkrati pa določi njihovo sestavo v skladu s členom 199 in področje pristojnosti. Pododbori poročajo odboru, ki jih je ustanovil .	1. Pododbori se lahko ustanovijo v skladu s členom 196. Stalni ali posebni odbor lahko v interesu svojega dela in po predhodni pridobitvi dovoljenja konference predsednikov tudi ustanovi enega ali več pododborov, hkrati pa določi njihovo sestavo v skladu z ustreznimi določbami iz člena 199 in področje pristojnosti , ki sodi v okvir področja pristojnosti krovnega odbora . Pododbori poročajo svojemu krovnemu odboru .
2. Postopek , ki se uporablja za odbore, velja tudi za pododbore.	2. Če v tem poslovniku ni določeno drugače, postopek , ki se uporablja za odbore, velja tudi za pododbore.
	2a. Polnopravni člani pododbora so izbrani izmed članov krovnega odbora.
3. Namestniki lahko sodelujejo v pododborih pod enakimi pogoji kot v odborih.	3. Namestniki lahko sodelujejo v pododborih pod enakimi pogoji kot v odborih.
4. Uporaba teh določb mora zagotavljati odvisnost med pododborom in odborom, ki ga je ustanovil. Zato so vsi polnopravni člani pododbora izbrani izmed članov krovnega odbora.
	4a. Predsednik krovnega odbora lahko predsednike pododborov vključi v uradno delovanje koordinatorjev ali jim dovoli predsedovati razpravam, ki zadevajo vprašanja, s katerimi se podrobneje ukvarjajo ti pododbori, če je s takim ravnanjem seznanjeno predsedstvo odbora in ga je odobrilo.

Sprememba 228

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 204

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 204	Člen 204
Predsedstva odborov	Predsedstva odborov
Na prvi seji odbora po izvolitvi članov odbora v skladu s členom 199 odbor izvoli predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsedniki, izvoljeni na ločenih glasovanjih. Število izvoljenih podpredsednikov določi Parlament na predlog konference predsednikov.	1. Na prvi seji odbora po imenovanju članov odbora v skladu s členom 199 odbor izvoli predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsedniki, izvoljeni izmed polnopravnih članov tega odbora na ločenih glasovanjih. Število izvoljenih podpredsednikov določi Parlament na predlog konference predsednikov. Sestava predsedstva vsakega odbora mora odražati raznolikost Parlamenta; ni dovoljeno, da predsedstvo sestavljajo samo moški ali ženske ali da so vsi podpredsedniki iz iste države članice.
Samo polnopravni člani odbora, izvoljeni v skladu s členom 199, se lahko izvolijo v predsedstvo tega odbora.
Kadar je število kandidatur enako številu razpoložljivih mest, se lahko glasuje s ploskanjem.	2. Kadar je število kandidatur enako številu razpoložljivih mest, se glasuje s ploskanjem. Če pa se glasuje o več kandidatih kot je razpoložljivih mest oziroma je glasovanje zahtevala vsaj šestina članov odbora, je glasovanje tajno.
V nasprotnem primeru ali na zahtevo šestine članov odbora je glasovanje tajno.
Če je kandidat samo eden, za izvolitev zadostuje absolutna večina oddanih glasov, ki vključujejo glasove za in proti.	Če je kandidat samo eden, za izvolitev zadostuje absolutna večina oddanih glasov, ki vključujejo glasove za in proti.
Kadar je pri prvem glasovanju več kandidatov , je izvoljen kandidat, ki je dobil absolutno večino oddanih glasov , kakor je določeno v prejšnjem pododstavku . Pri drugem glasovanju je izvoljen kandidat, ki je dobil najvišje število glasov. Če je izid glasovanja neodločen, je izvoljen najstarejši kandidat.	Kadar je kandidatov več, je izvoljen kandidat, ki je pri prvem glasovanju dobil absolutno večino oddanih glasov. Pri drugem glasovanju je izvoljen kandidat, ki je dobil najvišje število glasov. Če je izid glasovanja neodločen, je izvoljen najstarejši kandidat.
Kadar je potrebno drugo glasovanje, se lahko predlagajo novi kandidati.
Ta člen predsedniku krovnega odbora ne prepoveduje, da predsednike pododborov vključi v uradno delovanje predsedstva ali jim dovoli predsedovati razpravam, ki zadevajo vprašanja, s katerimi se podrobneje ukvarjajo pododbori, če je s takšnim postopanjem seznanjeno celotno predsedstvo in to soglasno podpira.
	2a. Za odbore se smiselno uporabljajo naslednji členi v zvezi funkcionarji Parlamenta: člen 14 (Poslanec, ki začasno predseduje odboru), člen 15 (Kandidature in splošne določbe), člen 16 (Izvolitev predsednika – otvoritveni nagovor), člen 19 (Trajanje mandata funkcionarjev) in člen 20 (Prosti sedeži).

Sprememba 229

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 205

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 205	Člen 205
Koordinatorji odborov in poročevalci v senci	Koordinatorji odborov
1. Politične skupine lahko za koordinatorja imenujejo enega od svojih poslancev.	1. Politične skupine lahko za koordinatorja imenujejo enega od svojih poslancev v vsakem odboru .
2. Predsednik po potrebi skliče koordinatorje odborov, da pripravijo odločitve, ki jih mora sprejeti odbor, zlasti odločitve glede postopka in imenovanja poročevalcev. Odbor lahko prenese pooblastilo za sprejemanje nekaterih odločitev na koordinatorje, z izjemo odločitev glede sprejemanja poročil, mnenj ali predlogov sprememb. Podpredsedniki so lahko povabljeni, da v posvetovalni vlogi sodelujejo pri sejah koordinatorjev odborov. Koordinatorji skušajo doseči soglasje. Če soglasja ni mogoče doseči, lahko glede na različno moč posameznih skupin odločajo le z večino, ki jasno predstavlja veliko večino v odboru.	2. Predsednik po potrebi skliče koordinatorje odborov, da pripravijo odločitve, ki jih mora sprejeti odbor, zlasti odločitve glede postopka in imenovanja poročevalcev. Odbor lahko prenese pooblastilo za sprejemanje nekaterih odločitev na koordinatorje, z izjemo odločitev glede sprejemanja poročil, predlogov resolucij, mnenj ali predlogov sprememb.
	Podpredsedniki so lahko povabljeni, da v posvetovalni vlogi sodelujejo pri sejah koordinatorjev odborov.
	Če soglasja ni mogoče doseči, lahko koordinatorji glede na različno moč posameznih političnih skupin odločajo le z večino, ki jasno predstavlja veliko večino v odboru.
	Predsednik odbora razglasi vse sklepe in priporočila koordinatorjev, ki se štejejo za sprejete, če se jim ne nasprotuje, in ki se ustrezno navedejo v zapisniku zasedanja odbora.
3. Predsednik odbora skliče koordinatorje odborov, da pripravijo organizacijo predstavitev kandidatov za komisarje. Po predstavitvah se koordinatorji sestanejo, da v skladu s postopkom iz Priloge XVI pripravijo oceno kandidatov.
4. Politične skupine lahko za vsako poročilo imenujejo poročevalca v senci, ki spremlja napredek tega poročila in v imenu skupine išče kompromise v odboru. Njegovo ime sporočijo predsedniku. Odbor na predlog koordinatorjev lahko zlasti odloči, da poročevalce v senci vključi v proces iskanja dogovora s Svetom v rednih zakonodajnih postopkih.
Samostojni poslanci niso politična skupina v smislu člena 32, zato ne morejo imenovati koordinatorjev, ki so edini poslanci, ki se lahko udeležujejo sestankov koordinatorjev.	Samostojni poslanci niso politična skupina v smislu člena 32, zato ne morejo imenovati koordinatorjev, ki so edini poslanci, ki se lahko udeležujejo sestankov koordinatorjev.
Sestanki koordinatorjev so namenjeni pripravi odločitev odbora, sej odbora pa razen z izrecnim pooblastilom ne morejo nadomestiti. Zato morajo biti odločitve, sprejete na sestanku koordinatorjev, predmet predhodnega pooblastila. Koordinatorji lahko brez takega pooblastila sprejmejo le priporočila, ki jih mora odbor naknadno formalno odobriti.
V vseh primerih je treba samostojnim poslancem zagotoviti pravico do dostopa do informacij v skladu z načelom nediskriminacije, tako da se zagotovi prenos informacij in prisotnost člana sekretariata samostojnih poslancev na sestankih koordinatorjev.	V vseh primerih je treba samostojnim poslancem zagotoviti pravico do dostopa do informacij v skladu z načelom nediskriminacije, tako da se zagotovi prenos informacij in prisotnost člana sekretariata samostojnih poslancev na sestankih koordinatorjev.

Sprememba 230

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 205 a (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	Člen 205a
	Poročevalci v senci
	Politične skupine lahko za vsako poročilo imenujejo poročevalca v senci, ki spremlja napredek tega poročila in v imenu skupine išče kompromise v odboru. Njegovo ime sporočijo predsedniku.

Sprememba 231

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov VIII – poglavje 2 – naslov

Veljavno besedilo	Sprememba
POGLAVJE 2	črtano
ODBORI – DELOVANJE

Sprememba 232

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 206

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 206	Člen 206
Seje odborov	Seje odborov
1. Odbor se sestane po sklicu svojega predsednika ali na zahtevo predsednika Parlamenta.	1. Odbor se sestane po sklicu svojega predsednika ali na zahtevo predsednika Parlamenta.
	Ko predsednik skliče sejo, predloži osnutek dnevnega reda. Odbor o dnevnem redu odloča na začetku seje.
2. Komisija in Svet se lahko udeležita sej odbora, če ju v imenu odbora povabi njegov predsednik.	2. Komisija , Svet in druge institucije Unije lahko prevzamejo besedo na sejah odbora, če jih v imenu odbora povabi njegov predsednik.
S posebnim sklepom odbora so lahko k udeležbi in besedi na seji vabljene tudi druge osebe.	S sklepom odbora so lahko k udeležbi in prevzemu besede na seji vabljene tudi druge osebe.
Temu ustrezno je tudi odločitev o udeležbi osebnih pomočnikov članov prepuščena presoji posameznega odbora.
Pristojni odbor lahko s soglasjem predsedstva Parlamenta organizira predstavitev mnenj strokovnjakov, če meni, da je to bistveno za učinkovit potek njegovega dela v zvezi z določeno zadevo.	Pristojni odbor lahko s soglasjem predsedstva Parlamenta organizira predstavitev mnenj strokovnjakov, če meni, da je to bistveno za učinkovit potek njegovega dela v zvezi z določeno zadevo.
Odbori, zaprošeni za mnenje, se predstavitve lahko udeležijo na lastno željo.
Določbe tega odstavka se razlagajo v skladu s točko 50 Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo (24) .
3. Ne glede na člen 53(6) in razen če odbor odloči drugače, se lahko poslanci udeležujejo sej drugih odborov, čeprav niso njihovi člani, vendar ne morejo sodelovati v njihovih razpravah.	3. Ne glede na člen 53(6) in razen če odbor odloči drugače, poslanci, ki se udeležujejo sej drugih odborov, čeprav niso njihovi člani, ne morejo sodelovati v njihovih razpravah.
Lahko pa odbor takim poslancem dovoli, da sodelujejo pri njegovem delu v svetovalni funkciji.	Odbor jim lahko dovoli, da pri njegovih sejah sodelujejo v svetovalni funkciji.
	3a. Za odbore se smiselno uporablja člen 162(2) o dodelitvi časa za govor.
	3b. Kadar je pripravljen dobesedni zapis, se smiselno uporablja člen 194(1a), (2) in (4).

Sprememba 233

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 207

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 207	Člen 207
Zapisnik sej odbora	Zapisnik sej odbora
Zapisnik vsake seje odbora se razdeli vsem članom in posreduje odboru v potrditev.	Zapisnik vsake seje odbora se da na voljo vsem članom in se posreduje odboru v potrditev.

Sprememba 234

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 208

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 208	Člen 208
Glasovanje v odboru	Glasovanje v odboru
1. Vsak poslanec lahko vloži predloge sprememb v obravnavo odboru.	1. Brez poseganja v člen 66(4) o drugi obravnavi predloge sprememb ali osnutke predlogov zavrnitve, predložene v obravnavo odboru , vedno podpiše polnopravni član odbora ali njegov namestnik oziroma sopodpiše vsaj en polnopravni član ali njegov namestnik .
2. Odbor veljavno glasuje, kadar je dejansko navzoča četrtina njegovih članov. Če pa to pred glasovanjem zahteva šestina članov odbora, je glasovanje veljavno le, če se ga je udeležila večina članov odbora .	2. Odbor veljavno glasuje, kadar je dejansko navzoča četrtina njegovih članov. Če pa to pred glasovanjem zahteva šestina članov odbora, je glasovanje veljavno le, če se ga je udeležila večina njegovih članov .
3. Vsakršno eno samo glasovanje in/ali končno glasovanje o poročilu v odboru se izvede poimensko v skladu s členom 180(2). Glasovanje o predlogih sprememb in druga glasovanja se izvedejo z vzdigovanjem rok, razen če se predsednik odbora odloči za elektronsko glasovanje ali če četrtina članov odbora zahteva poimensko glasovanje.	3. Vsakršno eno samo glasovanje in/ali končno glasovanje o poročilu ali mnenju v odboru se izvede poimensko v skladu s členom 180(2 ) in (2a ). Glasovanje o predlogih sprememb in druga glasovanja se izvedejo z vzdigovanjem rok, razen če se predsednik odbora odloči za elektronsko glasovanje ali če četrtina članov odbora zahteva poimensko glasovanje.
Določbe člena 208(3) o poimenskem glasovanju se ne uporabljajo za poročila iz člena 8(2) ter člena 9(3), (6) in (8) v okviru postopkov glede imunitete poslanca.	Določbe člena 208(3) o poimenskem glasovanju se ne uporabljajo za poročila iz člena 8(2) ter člena 9(3), (6) in (8) v okviru postopkov glede imunitete poslanca.
4. Predsednik odbora se lahko udeleži razprave in glasuje, vendar njegov glas ne odloča.
5. Glede na predlagane spremembe lahko odbor namesto glasovanja zahteva od poročevalca, da predloži nov osnutek, upoštevajoč čimveč predlogov sprememb. Za vložitev predlogov sprememb k temu osnutku se določi nov rok.	5. Glede na predlagane spremembe lahko odbor namesto glasovanja zahteva od poročevalca, da predloži nov osnutek, upoštevajoč čimveč predlogov sprememb. Za vložitev predlogov sprememb se določi nov rok.

Sprememba 235

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 209

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 209	Člen 209
Določbe o poteku plenarnih sej, ki se uporabljajo v odborih	Določbe o poteku plenarnih sej, ki se uporabljajo v odborih
Za seje odbora se smiselno uporabljajo členi 14, 15, 16, 19, 20, 38 do 48, 160 , 162 ( 2 ) in (10 ), 165, 167 , 169 do 172 , 174, 176(1), 177, 178, 181, 182, 184 do 187 , 190 in 191 in se smiselno uporabljajo v zvezi s sejami odborov .	Za odbore se smiselno uporabljajo naslednji členi v zvezi z glasovanjem in priglasitvami v zvezi s postopkom: člen 164a (Preprečevanje obstrukcije) , člen 168a (Pragi), člen 169 (Vložitev in obrazložitev predlogov sprememb ), člen 170 (Dopustnost predlogov sprememb) , člen 171 (Postopek glasovanja) , člen 174 (Vrstni red glasovanja o predlogih sprememb) , člen 176(1) (Glasovanje po delih ), člen 177 (Pravica do glasovanja) , člen 178 (Glasovanje), člen 179a (Izenačenost glasov), člen 180(2) in (2a) (Poimensko glasovanje), člen 180a (Tajno glasovanje) , člen 181 (Elektronsko glasovanje) , člen 182 a (Spori glede glasovanja) , člen 184 a (Vprašanje pravilnosti postopka) , člen 190 (Preložitev razprave ali glasovanja) in člen 191 (Prekinitev ali zaključek seje) .

Sprememba 236

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 210 a (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	Člen 210a
	Postopek za posvetovanje z odborom o zaupnih podatkih, ki jih prejme Parlament
	1. Kadar je Parlament pravno obvezan, da prejete podatke obravnava kot zaupne, predsednik pristojnega odbora po uradni dolžnosti uporabi postopek zaupne obravnave, določen v odstavku 3.
	2. Če pravne obveznosti o tem, da se prejeti podatki obravnavajo kot zaupni, ni, lahko vsak odbor brez poseganja v odstavek 1 na lastno pobudo uporabi postopek zaupne obravnave iz odstavka 3 za podatke ali dokumente, ki jih navede eden od njegovih članov v pisni ali ustni zahtevi. V tem primeru je za odločitev o uporabi postopka zaupne obravnave potrebna dvotretjinska večina navzočih članov.
	3. Ko predsednik odbora razglasi, da se uporablja postopek zaupne obravnave, so na seji navzoči le člani odbora ter uradniki in strokovnjaki, ki jih je predsednik odbora predhodno imenoval in katerih navzočnost je nujno potrebna.
	Dokumenti se razdelijo na začetku seje, na koncu pa poberejo. Biti morajo oštevilčeni. Zabeležke in fotokopije niso dovoljene.
	V zapisniku seje se podrobnosti razprave o točki, obravnavani po zaupnem postopku, ne navedejo. Zapiše se lahko le morebitna odločitev v zvezi s tem.
	4. Preučitev kršitve zaupnosti lahko zahtevajo trije člani odbora, ki je uporabil postopek zaupne obravnave. Ta zahteva se lahko uvrsti na dnevni red naslednje seje odbora. Odbor se lahko z večino glasov svojih članov odloči, da bo zadevo predložil predsedniku v nadaljnjo obravnavo v skladu s členoma 11 in 166.

Sprememba 237

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 211

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 211

Javne predstavitve o državljanskih pobudah

1. Ko je Komisija državljansko pobudo objavila v ustreznem registru v skladu s točko (a) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o državljanski pobudi, predsednik Evropskega parlamenta na predlog predsednika konference predsednikov odborov:

(a)	zakonodajnemu odboru, pristojnemu za vsebino pobude v skladu s Prilogo VI, naloži, naj organizira javno predstavitev iz člena 11 Uredbe (EU) št. 211/2011; odbor, pristojen za peticije, je samodejno pridružen zakonodajnemu odboru v skladu s členom 54;

(a)	odboru, pristojnemu za vsebino pobude v skladu s Prilogo VI, naloži, naj organizira javno predstavitev iz člena 11 Uredbe (EU) št. 211/2011; odbor, pristojen za peticije, je samodejno pridružen v skladu s členom 54;

(b)

lahko, kadar dve ali več državljanskih pobud, objavljenih v ustreznem registru v skladu s točko (a) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 211/2011, obravnava podobno vsebino, po posvetovanju z organizatorji sklene, da se organizira skupna javna predstavitev, v kateri se enako obravnavajo vse državljanske pobude.

(b)

2. Pristojni odbor:

(a)	preveri, ali je Komisija sprejela organizatorje na ustrezni ravni, v skladu s točko (b) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 211/2011;

(a)	preveri, ali je Komisija sprejela organizatorje na ustrezni ravni, v skladu s točko (b) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 211/2011;

(b)	zagotovi (po potrebi ji pri tem pomaga konferenca predsednikov odborov), da Komisija ustrezno sodeluje pri pripravi javne predstavitve in da je na predstavitvi zastopana na ustrezni ravni.

(b)	zagotovi (po potrebi ji pri tem pomaga konferenca predsednikov odborov), da Komisija ustrezno sodeluje pri pripravi javne predstavitve in da je na predstavitvi zastopana na ustrezni ravni.

3. Predsednik pristojnega odbora skliče javno predstavitev na ustrezen datum v treh mesecih po predložitvi pobude Komisiji v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 211/2011.

4. Pristojni odbor pripravi javno predstavitev v Parlamentu, po potrebi skupaj z drugimi institucijami in organi Unije, ki morda želijo sodelovati. Povabi lahko druge zainteresirane strani.

Pristojni odbor povabi predstavniško skupino organizatorjev, v kateri je vsaj ena od kontaktnih oseb iz drugega pododstavka člena 3(2) Uredbe (EU) št. 211/2011, naj na predstavitvi predstavi pobudo.

5. Predsedstvo v skladu z dogovorom s Komisijo sprejme pravila o povračilu nastalih stroškov.

6. Pooblastila iz tega člena lahko predsednik Parlamenta in predsednik konference predsednikov odborov preneseta na podpredsednika oziroma na drugega predsednika odbora.

7. Če so izpolnjeni pogoji iz členov 54 in 55 se te določbe smiselno uporabljajo tudi za druge odbore. Uporablja se tudi člen 201.

7. Če so izpolnjeni pogoji iz členov 54 in 55 se te določbe smiselno uporabljajo tudi za druge odbore. Uporabljata se tudi člena 201 in 201 a .

Člen 25(9) se za javne predstavitve o državljanskih pobudah ne uporablja.

7a. Če Komisija predloga pravnega akta o uspešno predloženi državljanski pobudi v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 211/2011 ne predloži v dvanajstih mesecih po tem, ko je objavila pozitivno mnenje o njej in v sporočilu opredelila ukrep, ki ga namerava sprejeti, lahko pristojni odbor po posvetovanju z organizatorji državljanske pobude organizira predstavitev in po potrebi začne postopek iz člena 46, da bi uveljavili pravico Parlamenta, da od Komisije zahteva predložitev ustreznega predloga.

Sprememba 238

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 212

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 212	Člen 212
Ustanovitev in naloge medparlamentarnih delegacij	Ustanovitev in naloge medparlamentarnih delegacij
1. Na predlog konference predsednikov Parlament ustanovi stalne medparlamentarne delegacije ter odloči o njihovi naravi in številu njihovih članov ob upoštevanju njihovih nalog. Člani delegacij se izvolijo na prvem ali drugem delnem zasedanju novoizvoljenega Parlamenta za čas parlamentarnega obdobja.	1. Na predlog konference predsednikov Parlament ustanovi stalne medparlamentarne delegacije ter odloči o njihovi naravi in številu njihovih članov ob upoštevanju njihovih nalog. Člane delegacij imenujejo politične skupine in samostojni poslanci na prvem ali drugem delnem zasedanju novoizvoljenega Parlamenta za čas parlamentarnega obdobja.
2. Člani delegacij se izvolijo potem, ko politične skupine in samostojni poslanci predložijo kandidature konferenci predsednikov . Ta Parlamentu predloži predloge , s katerimi se skuša zagotoviti čimbolj pravično zastopanje držav članic in političnih usmeritev. Uporablja se člen 199 (2), (3), (5) in (6) .	2. Politične skupine zagotovijo čim bolj pravično zastopanje držav članic, političnih usmeritev in spolov . Ne sme se biti dovoljeno , da ima več kot tretjina članov delegacije isto državljanstvo. Smiselno se uporablja člen 199.
3. Predsedstva delegacij se sestavijo po postopku v skladu s členom 204, ki velja za stalne odbore.	3. Predsedstva delegacij se sestavijo po postopku v skladu s členom 204, ki velja za stalne odbore.
4. Parlament določi splošne pristojnosti posameznih delegacij. Kadar koli jih lahko poveča ali omeji.	4. Parlament določi splošne pristojnosti posameznih delegacij. Kadar koli jih lahko poveča ali omeji.
5. Na predlog konference predsednikov delegacij konferenca predsednikov sprejme izvedbene določbe, ki so potrebne, da delegacije lahko opravljajo svoje delo.	5. Na predlog konference predsednikov delegacij konferenca predsednikov sprejme izvedbene določbe, ki so potrebne, da delegacije lahko opravljajo svoje delo.
6. Predsednik delegacije predloži poročilo o dejavnostih delegacije odboru, pristojnemu za skupno zunanjo in varnostno politiko .	6. Predsednik delegacije redno poroča o dejavnostih delegacije odboru, pristojnemu za zunanje zadeve .
7. Predsedniku delegacije se omogoči, da govori pred posebnim odborom, ko je na dnevnem redu zadeva, ki je povezana s področjem pristojnosti delegacije. Enako velja za predsednika ali poročevalca posebnega odbora na sejah delegacije.	7. Predsedniku delegacije se omogoči, da govori pred posebnim odborom, ko je na dnevnem redu zadeva, ki je povezana s področjem pristojnosti delegacije. Enako velja za predsednika ali poročevalca posebnega odbora na sejah delegacije.

Sprememba 239

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 213

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 213	Člen 214a
Sodelovanje s parlamentarno skupščino Sveta Evrope	Sodelovanje s parlamentarno skupščino Sveta Evrope
1. Organi Evropskega parlamenta, predvsem odbori, sodelujejo z enakovrednimi telesi parlamentarne skupščine Sveta Evrope na področjih skupnega interesa, predvsem da se poveča učinkovitost in prepreči podvajanje dela.	1. Organi Evropskega parlamenta, predvsem odbori, sodelujejo z enakovrednimi telesi parlamentarne skupščine Sveta Evrope na področjih skupnega interesa, predvsem da se poveča učinkovitost in prepreči podvajanje dela.
2. Konferenca predsednikov v dogovoru s pristojnimi organi parlamentarne skupščine Sveta Evrope določi način izvrševanja teh določb .	2. Konferenca predsednikov v dogovoru s pristojnimi organi parlamentarne skupščine Sveta Evrope določi način tega sodelovanja .
	(Ta člen se spremenjen vstavi za člen 214.)

Sprememba 240

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 214

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 214	Člen 214
Skupni parlamentarni odbori	Skupni parlamentarni odbori
1. Evropski parlament lahko ustanovi skupne parlamentarne odbore s parlamenti pridruženih držav Uniji ali držav, s katerimi so bila začeta pogajanja o pristopu.	1. Evropski parlament lahko ustanovi skupne parlamentarne odbore s parlamenti pridruženih držav Uniji ali držav, s katerimi so bila začeta pogajanja o pristopu.
Ti odbori lahko izdelajo priporočila, naslovljena na sodelujoče parlamente. V primeru Evropskega parlamenta se ta priporočila posredujejo pristojnemu odboru, ki predlaga nadaljnje ukrepe.	Ti odbori lahko izdelajo priporočila, naslovljena na sodelujoče parlamente. V primeru Evropskega parlamenta se ta priporočila posredujejo pristojnemu odboru, ki predlaga nadaljnje ukrepe.
2. Splošne pristojnosti posameznih skupnih parlamentarnih odborov določajo Evropski parlament in sporazumi s tretjimi državami.	2. Splošne pristojnosti posameznih skupnih parlamentarnih odborov določa Evropski parlament v skladu s sporazumi s tretjimi državami.
3. Za skupne parlamentarne odbore veljajo postopki iz ustreznih sporazumov. Ti postopki temeljijo na načelu enakovrednosti med delegacijo Evropskega parlamenta in delegacijo sodelujočega parlamenta.	3. Za skupne parlamentarne odbore veljajo postopki iz ustreznih sporazumov. Ti postopki temeljijo na načelu enakovrednosti med delegacijo Evropskega parlamenta in delegacijo sodelujočega parlamenta.
4. Skupni parlamentarni odbori sprejmejo svoje poslovnike in jih pošljejo predsedstvu Evropskega parlamenta in predsedstvu sodelujočega parlamenta v odobritev.	4. Skupni parlamentarni odbori sprejmejo svoje poslovnike in jih pošljejo predsedstvu Evropskega parlamenta in ustreznemu organu sodelujočega parlamenta tretje države v odobritev.
5. Izvolitev članov delegacij Evropskega parlamenta v skupne parlamentarne odbore in določitev sestave predsedstev teh delegacij potekata v skladu s postopkom, določenim za medparlamentarne delegacije.	5. Izvolitev članov delegacij Evropskega parlamenta v skupne parlamentarne odbore in določitev sestave predsedstev teh delegacij potekata v skladu s postopkom, določenim za medparlamentarne delegacije.

Sprememba 241

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 215

Sprememba 242

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 216

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 216	Člen 216
Obravnava peticij	Obravnava peticij
1. Pristojni odbor obravnava dopustne peticije med opravljanjem svojih običajnih dejavnosti, in sicer med razpravo na redni seji ali s pisnim postopkom. Predlagatelji peticije so lahko vabljeni na seje odbora, če se razpravlja o njihovi peticiji, ali lahko zahtevajo, da so prisotni. Predsednik po svoji presoji da besedo predlagateljem peticije.	1. Pristojni odbor obravnava dopustne peticije med opravljanjem svojih običajnih dejavnosti, in sicer med razpravo na redni seji ali s pisnim postopkom. Predlagatelji peticije so lahko vabljeni na seje odbora, če se razpravlja o njihovi peticiji, ali lahko zahtevajo, da so prisotni. Predsednik po svoji presoji da besedo predlagateljem peticije.
2. Pristojni odbor lahko v skladu s členom 52(1) pripravi samoiniciativno poročilo o peticiji, ki je bila označena za dopustno, ali predloži Parlamentu kratek in jedrnat predlog resolucije, pod pogojem, da konferenca predsednikov temu ne ugovarja. Ti predlogi resolucije se uvrstijo na osnutek dnevnega reda delnega zasedanja, ki je najkasneje osem tednov po njihovem sprejemu v odboru. O njih se glasuje z enim samim glasovanjem brez razprave, razen če se konferenca predsednikov izjemoma odloči za uporabo člena 151 .	2. Pristojni odbor lahko o peticiji, ki je bila označena za dopustno, predloži Parlamentu kratek in jedrnat predlog resolucije, pod pogojem, da je konferenca predsednikov odborov o tem predhodno obveščena in temu ne ugovarja. Ti predlogi resolucije se uvrstijo na osnutek dnevnega reda delnega zasedanja, ki je najkasneje osem tednov po njihovem sprejemu v odboru. O njih se glasuje z enim samim glasovanjem . Konferenca predsednikov lahko predlaga uporabo člena 151, če ne, se sprejmejo brez razprave .
Odbor lahko v skladu členom 53 in Prilogo VI prosi za mnenja drugih odborov, ki so posebej pristojni za vprašanje.
3. Če poročilo obravnava zlasti uporabo ali razlago prava Unije ali predlagane spremembe obstoječe zakonodaje, se v skladu s členom 53 (1) ter prvo in drugo alineo člena 54 pridruži odbor, pristojen za zadevo. Pristojni odbor brez glasovanja sprejme predloge za dele predloga resolucije, ki jih je prejel od odbora, pristojnega za zadevo, in ki obravnavajo uporabo ali razlago prava Unije ali spremembe obstoječega prava. Če pristojni odbor ne sprejme teh predlogov, jih pridruženi odbor lahko vloži neposredno na plenarnem zasedanju.	3. Če odbor namerava v skladu s členom 52(1) pripraviti samoiniciativno poročilo o dopustni peticiji, ki obravnava zlasti uporabo ali razlago prava Unije ali predlagane spremembe obstoječe zakonodaje, se v skladu s členom 53 in členom 54 pridruži odbor, pristojen za zadevo. Pristojni odbor brez glasovanja sprejme predloge za dele predloga resolucije, ki jih je prejel od odbora, pristojnega za zadevo, in ki obravnavajo uporabo ali razlago prava Unije ali spremembe obstoječega prava. Če pristojni odbor ne sprejme teh predlogov, jih pridruženi odbor lahko vloži neposredno na plenarnem zasedanju.
4. Vzpostavi se elektronski register, v katerem lahko državljani izrazijo ali umaknejo svojo podporo predlagatelju peticije, tako da dodajo svoj elektronski podpis k peticijam , ki so bile označene za dopustne in vpisane v register .	4. Podpisniki lahko izrazijo ali umaknejo svojo podporo dopustni peticiji na portalu za peticije , ki je na voljo na spletišču Parlamenta .
5. Pri preiskovanju peticij, ugotavljanju dejstev ali iskanju rešitev lahko odbor organizira raziskovalne obiske države članice ali regije, ki jo peticija zadeva.
Poročila o obiskih pripravijo njihovi udeleženci. Ko odbor poročila odobri, se jih posreduje predsedniku.
Namen obiskov za ugotavljanje dejstev in poročil o navedenih obiskih je zgolj zagotoviti odboru zahtevane informacije, ki mu omogočajo nadaljnjo obravnavo peticije. Priprava osnutkov takšnih poročil spada v izključno pristojnost udeležencev obiska, ki si prizadevajo doseči soglasje. Če ni doseženo soglasje, mora poročilo izpostaviti različne ugotovitve dejstev ali ocene. Poročilo se predloži odboru v odobritev z enim samim glasovanjem, razen če predsednik izjavi, kadar je primerno, da se lahko predlagajo spremembe k delom poročila. Člen 56 se ne uporablja za ta poročila, ne neposredno ne smiselno. V primeru, da ni odobritve s strani odbora, se poročila ne posredujejo predsedniku.
6. Odbor lahko prosi Komisijo, da mu pomaga, še posebej v zvezi s podrobnostmi glede uporabe prava Unije in njegovega izpolnjevanja ter pri posredovanju vseh informacij in dokumentov, povezanih s temo peticije. Predstavniki Komisije so vabljeni, da sodelujejo na sejah odbora.	6. Odbor lahko prosi Komisijo, da mu pomaga, še posebej v zvezi s podrobnostmi glede uporabe prava Unije in njegovega izpolnjevanja ter pri posredovanju vseh informacij in dokumentov, povezanih s temo peticije. Predstavniki Komisije so vabljeni, da sodelujejo na sejah odbora.
7. Odbor lahko prosi predsednika, da njegovo mnenje ali priporočilo posreduje Komisiji, Svetu ali ustreznemu organu države članice za ukrepanje ali odgovor.	7. Odbor lahko prosi predsednika, da njegovo mnenje ali priporočilo posreduje Komisiji, Svetu ali ustreznemu organu države članice za ukrepanje ali odgovor.
8. Odbor vsakih šest mesecev obvešča Parlament o izidu svojih posvetovanj.	8. Odbor vsako leto poroča Parlamentu o izidu svojih posvetovanj in po potrebi o ukrepih, ki jih sprejme Svet ali Komisija v zvezi s peticijami, ki jima jih je posredoval Parlament .
Odbor obvešča Parlament predvsem o ukrepih, ki jih sprejme Svet ali Komisija v zvezi s peticijami, ki jih je posredoval Parlament.
Predlagatelji peticije so obveščeni o sprejetih odločitvah odbora in o razlogih, ki odločitev utemeljujejo.
Ko je obravnava dopustne peticije končana, se naznani, da je peticija zaključena , in o tem obvesti predlagatelja peticije .	Ko je obravnava dopustne peticije končana, se s sklepom odbora naznani, da je peticija zaključena.
	9a. Predlagatelja peticije je treba obvestiti o vseh ustreznih odločitvah odbora in razlogih zanje.
	9b. Odbor lahko sklene, da bo peticijo ponovno obravnaval, če je bil v zvezi z njo opozorjen na pomembna nova dejstva in če tako zahteva predlagatelj peticije.
	9c. Odbor z večino glasov svojih članov sprejme smernice za obravnavanje peticij v skladu s tem poslovnikom.

Sprememba 243

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 216 a (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	Člen 216a
	Obiski za ugotavljanje dejstev
	1. Pri preiskovanju peticij, ugotavljanju dejstev ali iskanju rešitev lahko odbor organizira obiske za ugotavljanje dejstev v državi članici ali regiji, ki jo zadevajo dopustne peticije, o katerih je odbor že razpravljal. Obiski za ugotavljanje dejstev načeloma obravnavajo vprašanja, ki so bila izpostavljena v več peticijah. Uporabljajo se pravila predsedstva, ki urejajo delegacije odborov v Evropski uniji.
	2. Poslanci, izvoljeni v namembni državi članici, niso del delegacije, delegacijo pa lahko na obisku za ugotavljanje dejstev spremljajo po uradni dolžnosti.
	3. Uradni člani delegacije po vsakem obisku pripravijo poročilo o misiji. Pripravo poročila usklajuje vodja delegacije, ki si prizadeva za dosego soglasja o njegovi vsebini med uradnimi člani pod enakimi pogoji. Če soglasje ni doseženo, se v poročilu o misiji izpostavijo različne ocene.
	Člani, ki spremljajo delegacijo po uradni dolžnosti, ne sodelujejo pri pripravi poročila.
	4. Poročilo o misiji, vključno z morebitnimi poročili, se predloži odboru. Člani lahko vložijo predloge sprememb k priporočilom, vendar ne k delom poročila v zvezi z dejstvi, ki jih je ugotovila delegacija.
	Odbor najprej glasuje o morebitnih predlogih sprememb k priporočilom, nato o celotnem poročilu o misiji.
	Če se poročilo o misiji odobri, se posreduje v vednost predsedniku.

Sprememba 244

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 217

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 217	Člen 217
Objava peticij	Objava peticij
1. Peticije, vpisane v register iz člena 215(6), in najpomembnejše odločitve glede postopka obravnave posameznih peticij se razglasijo na plenarnem zasedanju. Objave se vpišejo v zapisnik.	1. Peticije, vpisane v register iz člena 215(6), in najpomembnejše odločitve glede postopka obravnave posameznih peticij se razglasijo na plenarnem zasedanju. Objave se vpišejo v zapisnik.
2. Naslov in povzetek besedil peticij, vpisanih v register, ter besedila mnenj in najpomembnejših odločitev, posredovanih v zvezi z obravnavo peticij, so javnosti na voljo v podatkovni bazi, če se predlagatelj peticije s tem strinja. Zaupne peticije se hranijo v arhivu Parlamenta , kjer so vsem poslancem na voljo za preučitev .	2. Naslov in povzetek besedil peticij, vpisanih v register, ter besedila mnenj in najpomembnejših odločitev, posredovanih v zvezi z obravnavo peticij, so javnosti na voljo na portalu za peticije na spletišču Parlamenta.

Sprememba 245

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 218

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 218	Člen 218
Državljanska pobuda	Državljanska pobuda
Ko je Parlament obveščen, da je bila Komisija vabljena, naj v skladu s členom 11(4) Pogodbe EU in Uredbo (EU) št. 211/2011 predloži predlog pravnega akta, odbor, pristojen za peticije, preveri, ali bo to vplivalo na njegovo delo in po potrebi o tem obvesti predlagatelje peticij, ki se nanašajo na sorodno temo.	1. Ko je Parlament obveščen, da je bila Komisija vabljena, naj v skladu s členom 11(4) Pogodbe EU in Uredbo (EU) št. 211/2011 predloži predlog pravnega akta, odbor, pristojen za peticije, preveri, ali bo to vplivalo na njegovo delo in po potrebi o tem obvesti predlagatelje peticij, ki se nanašajo na sorodno temo.
Predlagane državljanske pobude, ki so bile prijavljene v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 211/2011, vendar Komisiji v skladu s členom 9 navedene uredbe ne morejo biti predložene, ker niso bili izpolnjeni vsi ustrezni postopki in pogoji, lahko preuči odbor, pristojen za peticije, če oceni, da je primerno, da se jih obravnava. Smiselno se uporabljajo členi 215, 216 in 217.	2. Predlagane državljanske pobude, ki so bile prijavljene v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 211/2011, vendar Komisiji v skladu s členom 9 navedene uredbe ne morejo biti predložene, ker niso bili izpolnjeni vsi ustrezni postopki in pogoji, lahko preuči odbor, pristojen za peticije, če oceni, da je primerno, da se jih obravnava. Smiselno se uporabljajo členi 215, 216a in 217.

Sprememba 246

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 219

Sprememba 247

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 220

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 220	Člen 220
Dejavnosti varuha človekovih pravic	Dejavnosti varuha človekovih pravic
1. Sklep o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic, ter izvedbene določbe k temu sklepu, kakor jih sprejme varuh človekovih pravic, so v obvestilo priloženi poslovniku (25) .
2. Varuh človekovih pravic v skladu s členom 3(6) in (7) tega sklepa obvesti Parlament o nepravilnostih , o katerih lahko pristojni odbor pripravi poročilo. V skladu s členom 3(8) sklepa Parlamentu ob koncu vsakega letnega zasedanja predloži tudi poročilo o ugotovitvah svojih preiskav. Pristojni odbor o tem pripravi poročilo in ga predloži Parlamentu v razpravo .	2. Pristojni odbor preuči primere nepravilnosti, o katerih ga je obvestil varuh človekovih pravic v skladu s členom 3(6) in (7) Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom , in lahko v skladu s členom 52 pripravi poročilo.
	Pristojni odbor preuči poročilo, ki mu ga v skladu s členom 3(8) Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom na koncu vsakega letnega zasedanja predloži varuh človekovih pravic o izidih svojih preiskav, in lahko Parlamentu poda predlog resolucije, če meni, da mora Parlament v zvezi s katerim od vidikov iz tega poročila sprejeti stališče.
3. Varuh človekovih pravic lahko obvesti tudi pristojni odbor, če ta to zahteva, ali na lastno pobudo nastopi pred njim.	3. Varuh človekovih pravic lahko obvesti tudi pristojni odbor, če ta to zahteva, ali na lastno pobudo nastopi pred njim.

Sprememba 248

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 221

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 221	Člen 221
Razrešitev varuha človekovih pravic	Razrešitev varuha človekovih pravic
1. Razrešitev varuha človekovih pravic lahko zahteva desetina poslancev Parlamenta, če varuh ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje svojih nalog ali če je zagrešil hujšo kršitev.	1. Razrešitev varuha človekovih pravic lahko zahteva desetina poslancev Parlamenta, če varuh ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje svojih nalog ali če je zagrešil hujšo kršitev. Če je glasovanje o zahtevi za razrešitev potekalo v predhodnih dveh mesecih, lahko novo zahtevo predloži le petina vseh poslancev Parlamenta.
2. Zahteva se pošlje varuhu človekovih pravic in pristojnemu odboru, ki Parlamentu predloži poročilo, če večina njegovih članov sklene, da so razlogi utemeljeni. Varuh človekovih pravic se lahko na lastno zahtevo pred glasovanjem izreče o poročilu. Po razpravi Parlament odloča s tajnim glasovanjem.	2. Zahteva se pošlje varuhu človekovih pravic in pristojnemu odboru, ki Parlamentu predloži poročilo, če večina njegovih članov sklene, da so razlogi utemeljeni. Varuh človekovih pravic se lahko na lastno zahtevo pred glasovanjem izreče o poročilu. Po razpravi Parlament odloča s tajnim glasovanjem.
3. Predsednik se pred glasovanjem prepriča, ali je navzoča najmanj polovica poslancev Parlamenta.	3. Predsednik se pred glasovanjem prepriča, ali je navzoča najmanj polovica poslancev Parlamenta.
4. Če je izglasovana razrešitev varuha človekovih pravic in ta ne odstopi, predsednik najpozneje do delnega zasedanja, ki sledi zasedanju, na katerem je potekalo glasovanje, prosi Sodišče Evropske unije, da varuha človekovih pravic nemudoma razreši z odločbo.	4. Če je izglasovana razrešitev varuha človekovih pravic in ta ne odstopi, predsednik najpozneje do delnega zasedanja, ki sledi zasedanju, na katerem je potekalo glasovanje, prosi Sodišče Evropske unije, da varuha človekovih pravic nemudoma razreši z odločbo.
S prostovoljnim odstopom varuha človekovih pravic se postopek zaključi.	S prostovoljnim odstopom varuha človekovih pravic se postopek zaključi.

Sprememba 249

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 222

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 222	Člen 222
Generalni sekretariat Parlamenta	Generalni sekretariat Parlamenta
1. Parlament ima generalnega sekretarja, ki ga imenuje predsedstvo.	1. Parlament ima generalnega sekretarja, ki ga imenuje predsedstvo.
Generalni sekretar se pred predsedstvom slovesno zaveže, da bo vestno in popolnoma nepristransko opravljal svoje naloge.	Generalni sekretar se pred predsedstvom slovesno zaveže, da bo vestno in popolnoma nepristransko opravljal svoje naloge.
2. Generalni sekretar vodi sekretariat, čigar sestavo in organizacijo določi predsedstvo.	2. Generalni sekretar vodi sekretariat, čigar sestavo in organizacijo določi predsedstvo.
3. Predsedstvo sprejme kadrovski načrt generalnega sekretariata in akte, ki urejajo vprašanja v zvezi s položajem in plačami uradnikov in drugih uslužbencev.	3. Predsedstvo sprejme kadrovski načrt generalnega sekretariata in akte, ki urejajo vprašanja v zvezi s položajem in plačami uradnikov in drugih uslužbencev.
Predsedstvo tudi določi, za katere kategorije uradnikov in uslužbencev se v celoti ali delno uporabljajo členi 11 do 13 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije.
Predsednik Parlamenta o tem ustrezno obvesti pristojne institucije Evropske unije.	Predsednik Parlamenta o tem ustrezno obvesti pristojne institucije Evropske unije.

Sprememba 250

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov 12 – naslov

Veljavno besedilo	Sprememba
NASLOV XII	NASLOV XII
PRISTOJNOSTI IN ODGOVORNOSTI V ZVEZI S POLITIČNIMI STRANKAMI NA EVROPSKI RAVNI	PRISTOJNOSTI IN ODGOVORNOSTI V ZVEZI Z EVROPSKIMI POLITIČNIMI STRANKAMI IN EVROPSKIMI POLITIČNIMI FUNDACIJAMI

Sprememba 251

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 223

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 223	črtano
Pristojnosti in odgovornosti predsednika Parlamenta
Predsednik zastopa Parlament pri njegovih stikih s političnimi strankami na evropski ravni v skladu s členom 22(4) tega poslovnika.

Sprememba 252

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 223 a (novo)

Veljavno besedilo	Sprememba
	Člen 223a (1a)
Pristojnosti in odgovornosti v zvezi z evropskimi političnimi strankami in evropskimi političnimi fundacijami	1. Kadar se Parlament v skladu s členom 65(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, odloči, da si bo pridržal pravico do odobritve odhodkov, to stori preko predsedstva.
	Na tej podlagi je predsedstvo pristojno za sprejemanje odločitev po členih 17, 18, 24, 27(3) in 30 Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij.
	Posamezne odločitve, ki jih predsedstvo sprejme na podlagi tega odstavka, v njegovem imenu podpiše predsednik. O njih se v skladu s členom 297 Pogodbe o delovanju Evropske unije uradno obvestijo prosilci ali upravičenci. V odločitvah so v skladu z drugim odstavkom člena 296 te pogodbe navedeni razlogi, na katerih temeljijo.
	Predsedstvo se lahko kadar koli posvetuje s konferenco predsednikov.
	2. Parlament na zahtevo četrtine poslancev Parlamenta, ki zastopajo najmanj tri politične skupine, glasuje o odločitvi, da se v skladu s členom 10(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 od organa za evropske politične stranke in evropske politične fundacije zahteva, naj preveri, ali registrirana evropska politična stranka ali registrirana evropska politična fundacija izpolnjuje pogoje iz točke (c) člena 3(1) in točke (c) člena 3(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014.
	3. Parlament na zahtevo četrtine vseh poslancev, ki zastopajo najmanj tri politične skupine, glasuje o predlogu utemeljene odločitve, da v skladu s členom 10(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 v roku treh mesecev od uradnega obvestila nasprotuje odločitvi organa za evropske politične stranke in evropske politične fundacije, da iz registra izbriše evropsko politično stranko ali evropsko politično fundacijo.
	Predlog o utemeljeni odločitvi vloži pristojni odbor. Če je ta predlog zavrnjen, se šteje, da je sprejeta nasprotna odločitev.
	4. Konferenca predsednikov na podlagi predloga pristojnega odbora imenuje dve neodvisni ugledni osebi za člana odbora v skladu s členom 11(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014.

Sprememba 253

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 224

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 224	črtano
Pristojnosti in odgovornosti predsedstva
1. Predsedstvo odloča o vsaki prošnji za finančno podporo, ki jo vloži politična stranka na evropski ravni, in razdelitvi sredstev med upravičene politične stranke. Sestaviti mora seznam upravičencev in dodeljenih sredstev.
2. Predsedstvo odloča o ukinitvi ali zmanjšanju finančne podpore in vrnitvi zmotno izplačanih zneskov.
3. Po koncu proračunskega leta predsedstvo odobri poročilo o finančnih dejavnostih in končni izkaz stanja upravičenih političnih strank.
4. Pod pogoji iz Uredbe (ES) št. 2004/2003 Evropskega parlamenta in Sveta lahko predsedstvo političnim strankam na evropski ravni odobri tehnično pomoč v skladu z njihovimi predlogi. Predsedstvo lahko v nekaterih primerih na generalnega sekretarja prenese pristojnost za sprejetje sklepov o tehnični pomoči.
5. V vseh primerih, navedenih v prejšnjih odstavkih, predsedstvo ukrepa na predlog generalnega sekretarja. Z izjemo primerov iz odstavkov 1 in 4 predsedstvo pred sprejetjem sklepa zasliši predstavnike zadevne politične stranke. Predsedstvo se lahko kadar koli posvetuje s konferenco predsednikov.
6. Kadar Parlament po preveritvi ugotovi, da politična stranka na evropski ravni ne spoštuje načel svobode, demokracije, varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države, predsedstvo sklene, da ta politična stranka ne bo več prejemala finančne podpore.

Sprememba 254

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 225

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 225	črtano
Pristojnosti in odgovornosti pristojnega odbora in Parlamenta
1. Na zahtevo četrtine poslancev Parlamenta, ki zastopajo najmanj tri politične skupine, predsednik po razpravi v konferenci predsednikov pozove pristojni odbor, naj preveri, ali politična stranka na evropski ravni še nadalje, zlasti v svojem programu in s svojimi dejavnostmi, spoštuje temeljna načela, na katerih temelji Evropska unija, in sicer načelo svobode, demokracije, varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države.
2. Preden pristojni odbor predloži Parlamentu predlog sklepa, zasliši predstavnike zadevne politične stranke ter pridobi in oceni stališče odbora, sestavljenega iz neodvisnih uglednih oseb v skladu z Uredbo (ES) št. 2004/2003.
3. Parlament z večino oddanih glasov sprejme predlog sklepa o tem, ali zadevna politična stranka spoštuje ali krši temeljna načela iz odstavka 1. Ni dopustno vlagati predlogov sprememb. Če predlog sklepa ne prejme večine, se šteje nasprotni sklep za sprejet.
4. Sklep Parlamenta pravno učinkuje od dneva vložitve zahteve iz odstavka 1.
5. Predsednik zastopa Parlament v odboru neodvisnih uglednih oseb.
6. Pristojni odbor pripravi poročilo, predvideno v Uredbi (ES) št. 2004/2003, o uporabi te uredbe in dejavnostih, ki se financirajo, ter ga predloži Parlamentu na plenarnem zasedanju.

Sprememba 255

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 226

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 226	Člen 226
Uporaba tega poslovnika	Uporaba tega poslovnika
1. V primeru dvoma v zvezi z uporabo ali razlago tega poslovnika lahko predsednik zadevo pošlje pristojnemu odboru v obravnavo.	1. V primeru dvoma v zvezi z uporabo ali razlago tega poslovnika lahko predsednik zadevo pošlje pristojnemu odboru v obravnavo.
Predsedniki odborov to lahko naredijo, ko se tak dvom pojavi med delom odbora in je s tem povezan.	Predsedniki odborov to lahko naredijo, ko se tak dvom pojavi med delom odbora in je s tem povezan.
2. Odbor odloči, ali je treba predlagati spremembo tega poslovnika. V tem primeru ravna v skladu s členom 227.	2. Odbor odloči, ali je treba predlagati spremembo tega poslovnika. V tem primeru ravna v skladu s členom 227.
3. Če odbor sklene, da zadošča razlaga obstoječega poslovnika, pošlje svojo razlago predsedniku, ki s tem seznani Parlament na njegovem naslednjem delnem zasedanju.	3. Če odbor sklene, da zadošča razlaga obstoječega poslovnika, pošlje svojo razlago predsedniku, ki s tem seznani Parlament na njegovem naslednjem delnem zasedanju.
4. Če politična skupina ali najmanj štirideset poslancev nasprotuje razlagi odbora, se o zadevi glasuje v Parlamentu. Besedilo je sprejeto z večino oddanih glasov, pod pogojem, da je navzoča najmanj tretjina poslancev Parlamenta. V primeru zavrnitve se zadeva vrne odboru.	4. Če politična skupina ali najmanj štirideset poslancev nasprotuje razlagi odbora v roku 24 ur po njegovi objavi , se o zadevi glasuje v Parlamentu. Besedilo je sprejeto z večino oddanih glasov, pod pogojem, da je navzoča najmanj tretjina poslancev Parlamenta. V primeru zavrnitve se zadeva vrne odboru.
5. Nesporne razlage in razlage, ki jih je sprejel Parlament, se v poševni pisavi dodajo kot pojasnila ustreznemu členu ali členom.	5. Nesporne razlage in razlage, ki jih je sprejel Parlament, se v poševni pisavi dodajo kot pojasnila ustreznemu členu ali členom.
6. Razlage morajo biti upoštevane pri prihodnji uporabi in razlagi zadevnih členov.	6. Razlage morajo biti upoštevane pri prihodnji uporabi in razlagi zadevnih členov.
7. Pristojni odbor redno pregleduje ta poslovnik in razlage.	7. Pristojni odbor redno pregleduje ta poslovnik in razlage.
8. Kadar ta poslovnik podeljuje pravice določenemu številu poslancev, se to število v primeru povečanega skupnega števila sedežev v Parlamentu, zlasti pa po širitvi Evropske unije, avtomatično uskladi z najbližjim celim številom, ki najbolj ustreza enakemu odstotku poslancev.	8. Kadar ta poslovnik podeljuje pravice določenemu številu poslancev, se to število v primeru spremenjenega skupnega števila sedežev v Parlamentu, zlasti pa po širitvi Evropske unije, avtomatično uskladi z najbližjim celim številom, ki najbolj ustreza enakemu odstotku poslancev.

Sprememba 256

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 227

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 227	Člen 227
Sprememba tega poslovnika	Sprememba tega poslovnika
1. Vsak poslanec lahko predlaga spremembo poslovnika in njegovih prilog, po potrebi s kratko obrazložitvijo.	1. Vsak poslanec lahko predlaga spremembo poslovnika in njegovih prilog, po potrebi s kratko obrazložitvijo.
Predlagane spremembe se prevedejo, natisnejo, razdelijo in pošljejo pristojnemu odboru, ki jih preuči in odloči, ali jih bo predložil Parlamentu.	Pristojni odbor predlagane spremembe preuči in odloči, ali jih bo predložil Parlamentu.
Za namen uporabe členov 169, 170 in 174 pri obravnavi predlaganih sprememb v Parlamentu velja, da se sklic na „izvirno besedilo“ ali „predlog zakonodajnega akta“ v navedenih členih nanaša na takrat veljavno določbo.	Za namen uporabe členov 169, 170 in 174 pri obravnavi predlaganih sprememb v Parlamentu velja, da se sklic na „izvirno besedilo“ ali „predlog zakonodajnega akta“ v navedenih členih nanaša na takrat veljavno določbo.
2. Predlagane spremembe poslovnika so sprejete le, če zanje glasuje večina poslancev Parlamenta.	2. V skladu s členom 232 Pogodbe o delovanju Evropske unije so predlagane spremembe poslovnika sprejete le, če zanje glasuje večina poslancev Parlamenta.
3. Če ob glasovanju ni drugače določeno, spremembe poslovnika in njegovih prilog začnejo veljati prvi dan delnega zasedanja po njihovem sprejetju.	3. Če ob glasovanju ni drugače določeno, spremembe poslovnika in njegovih prilog začnejo veljati prvi dan delnega zasedanja po njihovem sprejetju.

Sprememba 257

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 230

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 230

črtano

Struktura prilog

Priloge k temu poslovniku so razdeljene na naslednje štiri kategorije:

(a)	določbe o uporabi postopkov po tem poslovniku, sprejete z večino oddanih glasov (Priloga VI);

(b)	določbe, sprejete v zvezi z uporabo posebnih določb poslovnika in v skladu s postopki ter večinskimi pravili, ki jih te določajo (priloge I, II, III, IV, V, Priloga VII, deli A, C, E in F, ter Priloga IX, del A);

(c)

medinstitucionalni sporazumi ali druge določbe, sprejete v skladu s Pogodbami, ki se uporabljajo v Parlamentu ali vplivajo na njegovo delovanje; sklep, da se te določbe priložijo poslovniku, sprejme Parlament z večino oddanih glasov na predlog pristojnega odbora (Priloga VII, dela B in D, Priloga VIII, Priloga IX, del B, ter priloge X, XI, XII, XIII, XIV, XVIII, XIX in XXI);

(d)	smernice in pravila ravnanja, ki so jih sprejeli ustrezni organi Parlamenta (priloge XV, XVI, XVII in XX).

Sprememba 258

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 231

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 231	Člen 231
Popravki	Popravki
1. Ko se v besedilu, ki ga je sprejel Parlament, ugotovi napaka, predsednik, kjer je to primerno, pristojnemu odboru predloži osnutek popravka.	1. Ko se v besedilu, ki ga je sprejel Parlament, ugotovi napaka, predsednik, kjer je to primerno, pristojnemu odboru predloži osnutek popravka.
2. Ko se v besedilu, ki ga je sprejel Parlament v dogovoru z drugimi institucijami, ugotovi napaka, predsednik zagotovi soglasje teh institucij o potrebnih popravkih, preden nadaljuje postopek v skladu z odstavkom 1.	2. Ko se v besedilu, ki ga je sprejel Parlament v dogovoru z drugimi institucijami, ugotovi napaka, predsednik zagotovi soglasje teh institucij o potrebnih popravkih, preden nadaljuje postopek v skladu z odstavkom 1.
3. Pristojni odbor pregleda osnutek popravka in ga, če se strinja, da se ugotovljena napaka lahko popravi na predlagani način, predloži Parlamentu.	3. Pristojni odbor pregleda osnutek popravka in ga, če se strinja, da se ugotovljena napaka lahko popravi na predlagani način, predloži Parlamentu.
4. Popravek se objavi na naslednjem delnem zasedanju. Če politična skupina ali vsaj štirideset poslancev najkasneje v štiriindvajsetih urah po objavi ne zahteva glasovanja o popravku, se šteje, da je sprejet. Če popravek ni sprejet, se ga ponovno predloži pristojnemu odboru, ki lahko predlaga spremenjen popravek ali konča postopek.	4. Popravek se objavi na naslednjem delnem zasedanju. Če politična skupina ali vsaj štirideset poslancev najkasneje v štiriindvajsetih urah po objavi ne zahteva glasovanja o popravku, se šteje, da je sprejet. Če popravek ni sprejet, se ga ponovno predloži pristojnemu odboru, ki lahko predlaga spremenjen popravek ali konča postopek.
5. Odobreni popravek se objavi na enak način kot besedilo, na katerega se nanaša. Smiselno se uporabljajo členi 76, 77 in 78.	5. Odobreni popravek se objavi na enak način kot besedilo, na katerega se nanaša. Smiselno se uporablja člen 78.

Sprememba 259

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga I – člen 2

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 2

Glavne dolžnosti poslancev

Poslanci Evropskega parlamenta v okviru svojega mandata:

(a)

ne sklenejo nikakršnega dogovora, na podlagi katerega bi delovali ali glasovali v interesu tretjih fizičnih ali pravnih oseb, ki bi lahko ogrozil njihovo svobodo glasovanja iz člena 6 Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976 in iz člena 2 Statuta poslancev Evropskega parlamenta;

(a)

(b)

ne zahtevajo, ne sprejmejo oziroma nimajo nikakršne neposredne ali posredne finančne koristi ali drugačne nagrade v zameno za izvrševanje pritiska ali za glas v zvezi z zakonodajo, predlogi resolucij, pisnimi izjavami ali vprašanji, vloženimi v Parlamentu ali enem od njegovih odborov, in vestno skrbijo za to, da se izognejo vsakršnemu položaju, ki bi lahko nakazoval na korupcijo.

(b)

ne zahtevajo, ne sprejmejo oziroma nimajo nikakršne neposredne ali posredne koristi v denarju ali naravi v zameno za posebno vedenje v okviru parlamentarnega dela poslancev in vestno skrbijo za to, da se izognejo vsakršnemu položaju, ki bi lahko nakazoval na podkupovanje, korupcijo ali neprimerno vplivanje .

(ba)	se poklicno ne ukvarjajo z dejavnostjo lobiranja, ki je neposredno povezano s postopkom odločanja Unije.

Sprememba 260

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga I – člen 4

Veljavno besedilo

Sprememba

Člen 4

Izjava poslancev

1. Zaradi preglednosti poslanci Evropskega parlamenta predsedniku pred koncem prvega zasedanja po volitvah v Evropski parlament (če je to med zakonodajnim obdobjem, pa v 30 dneh po prevzemu poslanske funkcije) v skladu s svojo osebno odgovornostjo predložijo izjavo o finančnih interesih na obrazcu, ki ga v skladu s členom 9 sprejme predsedstvo. Predsednika obvestijo o vsakršni spremembi, ki vpliva na izjavo, v 30 dneh po nastopu take spremembe.

2. Izjava o finančnih interesih vsebuje naslednje natančno navedene podatke:

(a)	poklicne dejavnosti poslanca v treh letih pred nastopom funkcije v Parlamentu, pa tudi sodelovanje v upravnih odborih ali nadzornih svetih družb, nevladnih organizacij, združenj ali drugih pravnih oseb v istem obdobju,

(a)	poklicne dejavnosti poslanca v treh letih pred nastopom funkcije v Parlamentu, pa tudi sodelovanje v upravnih odborih ali nadzornih svetih družb, nevladnih organizacij, združenj ali drugih pravnih oseb v istem obdobju,

(b)	vsako nadomestilo, ki ga poslanec prejema za opravljanje mandata v drugem parlamentu,

(b)	vsako nadomestilo, ki ga poslanec prejema za opravljanje mandata v drugem parlamentu,

(c)	vsaka redna plačana dejavnost, ki jo poslanec opravlja ob svoji poslanski funkciji, ne glede na to, ali gre za zaposlitev ali samostojen poklic,

(c)	vsaka redna plačana dejavnost, ki jo poslanec opravlja ob svoji poslanski funkciji, ne glede na to, ali gre za zaposlitev ali samostojen poklic,

(d)	sodelovanje v upravnih odborih ali nadzornih svetih družb, nevladnih organizacij, združenj ali drugih pravnih oseb ali izvajanje drugih zunanjih dejavnosti, ki se jim posveča poslanec, ne glede na to, ali sta plačana,

(d)	sodelovanje v upravnih odborih ali nadzornih svetih družb, nevladnih organizacij, združenj ali drugih pravnih oseb ali izvajanje drugih zunanjih dejavnosti, ki se jim posveča poslanec, ne glede na to, ali sta plačana,

(e)	vsaka druga občasna plačana zunanja dejavnost (vključno s pisanjem, konferencami ali izvedenskimi storitvami), če skupno plačilo presega 5 000 EUR v koledarskem letu,

(e)	vsaka druga občasna plačana zunanja dejavnost (vključno s pisanjem, konferencami ali izvedenskimi storitvami), če skupno plačilo za vse občasne zunanje dejavnosti poslanca presega 5 000 EUR v koledarskem letu,

(f)	sodelovanje v družbi ali partnerstvu, če ima to možne posledice na javno politiko ali če ima poslanec zaradi takega sodelovanja vpliv na delovanje te pravne osebe,

(f)	sodelovanje v družbi ali partnerstvu, če ima to možne posledice na javno politiko ali če ima poslanec zaradi takega sodelovanja vpliv na delovanje te pravne osebe,

(g)	kakršna koli podpora, bodisi finančna bodisi v obliki osebja ali dobrin, ki jo prejema poleg sredstev, ki jih zagotavlja Parlament, in mu jo v zvezi z njegovo politično dejavnostjo nudijo tretje osebe, katerih identiteta se razkrije,

(g)	kakršna koli podpora, bodisi finančna bodisi v obliki osebja ali dobrin, ki jo prejema poleg sredstev, ki jih zagotavlja Parlament, in mu jo v zvezi z njegovo politično dejavnostjo nudijo tretje osebe, katerih identiteta se razkrije,

(h)	drugi finančni interesi, ki bi lahko vplivali na izvrševanje poslanske funkcije.

(h)	drugi finančni interesi, ki bi lahko vplivali na izvrševanje poslanske funkcije.

Redna plačila , ki jih poslanec prejema v zvezi z vsako točko prvega pododstavka , se razvrstijo v eno od naslednjih kategorij:

Poslanec za vsako postavko , ki jo je treba prijaviti v skladu s prvim pododstavkom, po potrebi navede, ali zanjo prejema plačilo ali ne; za točke (a), (c), (d) , (e) in (f) poslanec navede tudi eno od naslednjih kategorij plačil :

—

neplačano

—	1 EUR do 499 EUR na mesec;

—	500 do 1 000 EUR na mesec;

—	500 do 1 000 EUR na mesec;

—	1 001 do 5 000 EUR na mesec;

—	1 001 do 5 000 EUR na mesec;

—	5 001 do 10 000 EUR na mesec;

—	5 001 do 10 000 EUR na mesec;

—	več kot 10 000 EUR na mesec.

—	nad 10 000 EUR na mesec z navedbo najbližje deset tisočice .

Vsa druga plačila, ki jih poslanec prejema, prijavljena v skladu z vsako točko prvega pododstavka, se izračunajo na letni ravni, delijo z dvanajst in nato uvrstijo v eno od kategorij iz drugega pododstavka.

Vsa plačila, ki jih poslanec prejema, prijavljena v skladu z vsako točko prvega pododstavka , vendar neredno , se izračunajo na letni ravni, delijo z dvanajst in nato uvrstijo v eno od kategorij iz drugega pododstavka.

3. Podatki, ki jih na podlagi tega člena dobi predsednik, se na lahko dostopen način objavijo na spletni strani Parlamenta.

4. Če poslanec ni oddal izjave o finančnih interesih, ne more biti izvoljen za opravljanje položaja v Parlamentu ali njegovih telesih in ne more biti imenovan za poročevalca ali sodelovati v uradni delegaciji.

4a. Če predsednik na podlagi prejetih informacij meni, da bi bila lahko izjava o finančnih interesih poslanca vsebinsko napačna ali zastarana, se lahko posvetuje s svetovalnim odborom iz člena 7 in od poslanca po potrebi zahteva, da jo v 10 dneh popravi. Če poslanec ne upošteva predsednikove zahteve za popravek, lahko predsedstvo sprejme odločitev o uporabi člena 4(4).

4b. Poročevalci lahko v svojih obrazložitvah prostovoljno navedejo zunanje interese, s katerimi so se posvetovali o vprašanjih, povezanih s temo poročila (1a) .

Sprememba 261

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga I – člen 6

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 6	Člen 6
Dejavnosti nekdanjih poslancev	Dejavnosti nekdanjih poslancev
Nekdanji poslanci Evropskega parlamenta, ki se poklicno ukvarjajo z dejavnostmi lobiranja ali zastopanja, ki so v neposredni zvezi s postopkom odločanja Unije, med opravljanjem te dejavnosti ne morejo koristiti ugodnosti, ki v skladu s pravili, ki jih je določilo predsedstvo, pripadajo nekdanjim poslancem (26).	Nekdanji poslanci Evropskega parlamenta, ki se poklicno ukvarjajo z dejavnostmi lobiranja ali zastopanja, ki so v neposredni zvezi s postopkom odločanja Unije, bi morali o tem obvestiti Evropski parlament in med opravljanjem te dejavnosti ne morejo koristiti ugodnosti, ki v skladu s pravili, ki jih je določilo predsedstvo, pripadajo nekdanjim poslancem (26).

Sprememba 262

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga I – člen 7

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 7	Člen 7
Posvetovalni odbor o ravnanju poslancev	Posvetovalni odbor o ravnanju poslancev
1. Ustanovi se posvetovalni odbor o ravnanju poslancev („posvetovalni odbor“).	1. Ustanovi se posvetovalni odbor o ravnanju poslancev („posvetovalni odbor“).
2. Posvetovalni odbor sestavlja pet članov, ki jih med člani predsedstva in koordinatorji Odbora za ustavne zadeve in Odbora za pravne zadeve na začetku svojega mandata imenuje predsednik, ob upoštevanju izkušenj poslancev in političnega ravnotežja.	2. Posvetovalni odbor sestavlja pet članov, ki jih med člani Odbora za ustavne zadeve in Odbora za pravne zadeve na začetku svojega mandata imenuje predsednik, ob upoštevanju izkušenj poslancev in političnega ravnotežja.
Člani posvetovalnega odbora se vsakih 6 mesecev po rotacijskem sistemu izmenjajo pri predsedovanju odboru.	Člani posvetovalnega odbora se vsakih 6 mesecev po rotacijskem sistemu izmenjajo pri predsedovanju odboru.
3. Predsednik na začetku svojega mandata imenuje tudi nadomestne člane posvetovalnega odbora, in sicer enega za vsako politično skupino, ki nima svojega predstavnika v posvetovalnem odboru.	3. Predsednik na začetku svojega mandata imenuje tudi nadomestne člane posvetovalnega odbora, in sicer enega za vsako politično skupino, ki nima svojega predstavnika v posvetovalnem odboru.
V primeru domnevne kršitve kodeksa ravnanja s strani člana politične skupine, ki nima svojega predstavnika v posvetovalnem odboru, postane zadevni nadomestni član za preiskavo te domnevne kršitve šesti redni član posvetovalnega odbora.	V primeru domnevne kršitve kodeksa ravnanja s strani člana politične skupine, ki nima svojega predstavnika v posvetovalnem odboru, postane zadevni nadomestni član za preiskavo te domnevne kršitve šesti redni član posvetovalnega odbora.
4. Posvetovalni odbor poslancu na njegovo zahtevo zaupno in 30 dneh da smernice o razlagi in izvajanju določb tega kodeksa ravnanja. Poslanec se na te smernice lahko zanese.	4. Posvetovalni odbor poslancu na njegovo zahtevo zaupno in 30 dneh da smernice o razlagi in izvajanju določb tega kodeksa ravnanja. Poslanec se na te smernice lahko zanese.
Na zahtevo predsednika posvetovalni odbor tudi presodi o domnevnih kršitvah kodeksa ravnanja in predsedniku svetuje v zvezi z ukrepi, ki bi jih bilo morebiti potrebno sprejeti.	Na zahtevo predsednika posvetovalni odbor tudi presodi o domnevnih kršitvah kodeksa ravnanja in predsedniku svetuje v zvezi z ukrepi, ki bi jih bilo morebiti potrebno sprejeti.
5. Po posvetovanju s predsednikom se posvetovalni odbor lahko posvetuje tudi z zunanjimi strokovnjaki.	5. Po posvetovanju s predsednikom se posvetovalni odbor lahko posvetuje tudi z zunanjimi strokovnjaki.
6. Posvetovalni odbor objavi tudi letno poročilo o svojih dejavnostih.	6. Posvetovalni odbor objavi tudi letno poročilo o svojih dejavnostih.

Sprememba 263

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga I – člen 8

Veljavno besedilo	Sprememba
Člen 8	Člen 8
Postopek v primeru kršitev kodeksa ravnanja	Postopek v primeru kršitev kodeksa ravnanja
1. V primeru domneve, da je poslanec Evropskega parlamenta kršil kodeks ravnanja, predsednik lahko s tem seznani posvetovalni odbor.	1. V primeru domneve, da je poslanec Evropskega parlamenta kršil kodeks ravnanja, predsednik s tem seznani posvetovalni odbor , razen v očitno nadležnih primerih .
2. Posvetovalni odbor preuči okoliščine domnevne kršitve in lahko zasliši poslanca, ki ga to zadeva. Na podlagi svojih dognanj oblikuje priporočila predsedniku glede morebitne odločitve.	2. Posvetovalni odbor preuči okoliščine domnevne kršitve in lahko zasliši poslanca, ki ga to zadeva. Na podlagi svojih dognanj oblikuje priporočila predsedniku glede morebitne odločitve.
	Če stalni ali nadomestni član posvetovalnega odbora domnevno krši kodeks ravnanja, ne sodeluje v postopkih posvetovalnega odbora v zvezi z domnevnim kršenjem.
3. Če na podlagi tega priporočila predsednik sklene, da je zadevni poslanec kršil kodeks ravnanja, po razgovoru s poslancem sprejme obrazložen sklep, ki določa kazen, s katero seznani poslanca.	3. Če na podlagi tega priporočila in po tem, ko je zadevnega poslanca povabil k predložitvi pisnih pripomb, predsednik sklene, da je zadevni poslanec kršil kodeks ravnanja, sprejme obrazložen sklep, ki določa kazen, s katero seznani poslanca.
Izrečena kazen lahko vsebuje enega ali več ukrepov iz člena 166(3) Poslovnika.	Izrečena kazen lahko vsebuje enega ali več ukrepov iz člena 166(3) do (3b) Poslovnika.
4. Poslanec ima možnost za notranjo pritožbo v skladu s členom 167 Poslovnika.	4. Poslanec ima možnost za notranjo pritožbo v skladu s členom 167 Poslovnika.
5. Po preteku roka iz člena 167 Poslovnika predsednik na plenarnem zasedanju razglasi kazen, izrečeno poslancu, ki se tudi objavi na vidnem mestu spletne strani Parlamenta do konca zakonodajnega obdobja.

Sprememba 264

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga II

Veljavno besedilo	Sprememba
[…]	črtano

Spremembi 265 in 297

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga III – naslov

Veljavno besedilo	Sprememba
Merila za vprašanja za pisni odgovor v skladu s členoma 130 in 131	Merila za vprašanja in interpelacije za pisni odgovor v skladu s členi 130 , 130a, 130b, 131 in 131a

Sprememba 266

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga III – odstavek 1

Veljavno besedilo

Sprememba

1.	Vprašanja za pisni odgovor:

1.	Vprašanja za pisni odgovor:

—	jasno navajajo naslovnika, ki mu jih je treba posredovati po običajnih medinstitucionalnih kanalih;

—	jasno navajajo naslovnika, ki mu jih je treba posredovati po običajnih medinstitucionalnih kanalih;

—	spadajo izključno v okvir pristojnosti institucij , kot je določeno v ustreznih Pogodbah , in v okvir področja odgovornosti naslovnikov ter so splošnega interesa;

—	spadajo izključno v okvir pristojnosti naslovnikov , kot je določeno v ustreznih Pogodbah ali v pravnih aktih Unije, ali v okvir področja njihovega delovanja;

—	so splošnega interesa;

—	so jedrnata in vsebujejo razumljivo vprašanje;

—	so jedrnata in vsebujejo razumljivo vprašanje;

—	niso daljša od 200 besed;

—	niso daljša od 200 besed;

—	ne vsebujejo žaljive vsebine;

—	ne vsebujejo žaljive vsebine;

—	se ne nanašajo na strogo osebne zadeve;

—	se ne nanašajo na strogo osebne zadeve;

—	vsebujejo največ tri podvprašanja.

—	vsebujejo največ tri podvprašanja.

Sprememba 267

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga III – odstavek 1 a (novo)

Veljavno besedilo

Sprememba

1a.	Vprašanja Svetu ne smejo obravnavati zadev v rednem zakonodajnem postopku ali proračunskih funkcij Sveta.

Sprememba 268

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga III – odstavek 3

Veljavno besedilo

Sprememba

Če je bilo enako ali podobno vprašanje zastavljeno v predhodnih šestih mesecih in je nanj že prispel odgovor, ali v primeru, da zahteva le take informacije o nadaljnjih ukrepih po določeni resoluciji Parlamenta, ki jih je Komisija že dala v pisnem sporočilu o nadaljnjih ukrepih, sekretariat pošlje avtorju kopijo predhodnega vprašanja in odgovora. Ponovno vprašanje se pošlje naprej naslovnikom samo, če tako odloči predsednik glede na pomembna nova dejstva in na obrazloženo prošnjo avtorja.

Če je bilo enako ali podobno vprašanje zastavljeno v predhodnih šestih mesecih in je nanj že prispel odgovor, ali v primeru, da zahteva le take informacije o nadaljnjih ukrepih po določeni resoluciji Parlamenta, ki jih je Komisija že dala v pisnem sporočilu o nadaljnjih ukrepih v predhodnih šestih mesecih , sekretariat pošlje avtorju kopijo predhodnega vprašanja in odgovora ali sporočila o nadaljnjih ukrepih . Ponovno vprašanje se pošlje naprej naslovnikom samo, če tako odloči predsednik glede na pomembna nova dejstva in na obrazloženo prošnjo avtorja.

Sprememba 269

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga VII

Veljavno besedilo	Sprememba
[…]	črtano

Sprememba 270

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga VIII

Veljavno besedilo	Sprememba
[…]	črtano

Sprememba 271

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga IX

Veljavno besedilo	Sprememba
[…]	črtano

Sprememba 272

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga X

Veljavno besedilo	Sprememba
[…]	črtano

Sprememba 273

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga XI

Veljavno besedilo	Sprememba
[…]	črtano

Sprememba 274

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga XII

Veljavno besedilo	Sprememba
[…]	črtano

Sprememba 275

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga XIII

Veljavno besedilo	Sprememba
[…]	črtano

Sprememba 276

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga XIV

Veljavno besedilo	Sprememba
[…]	črtano

Sprememba 277

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga XV

Veljavno besedilo	Sprememba
[…]	črtano

Sprememba 278

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga XVI

Veljavno besedilo

Sprememba

Smernice za potrditev Komisije

Potrditev Komisije in spremljanje zavez, sprejetih med predstavitvami

1.	Naslednja načela, merila in ukrepi se uporabljajo za to, da se celoten kolegij Komisije potrdi z glasovanjem Parlamenta:

Del I – Potrditev celotnega kolegija Komisije z glasovanjem Parlamenta

Člen 1

(a)	Podlaga za ocenjevanje

Podlaga za ocenjevanje

Parlament oceni kandidate za komisarje na podlagi njihove splošne usposobljenosti, evropske zavezanosti in osebne neodvisnosti. Oceni znanje o njihovem predvidenem delovnem področju in njihove komunikacijske sposobnosti.

1. Parlament oceni kandidate za komisarje na podlagi njihove splošne usposobljenosti, evropske zavezanosti in osebne neodvisnosti. Oceni znanje o njihovem predvidenem delovnem področju in njihove komunikacijske sposobnosti.

Parlament posveti posebno pozornost uravnoteženi zastopanosti spolov. Lahko se izreče o razporeditvi odgovornosti za posamezna delovna področja, ki jo določi novoizvoljeni predsednik.

2. Parlament posveti posebno pozornost uravnoteženi zastopanosti spolov. Lahko se izreče o razporeditvi odgovornosti za posamezna delovna področja, ki jo določi novoizvoljeni predsednik.

Parlament lahko poišče vse informacije, pomembne za sprejetje odločitve glede sposobnosti kandidata za komisarja. Pričakuje popolno razkritje podatkov, ki se nanašajo na njihove finančne interese. Izjave o interesih kandidatov za komisarje se pošljejo v pregled odboru, pristojnemu za pravne zadeve.

3. Parlament lahko poišče vse informacije, pomembne za sprejetje odločitve glede sposobnosti kandidata za komisarja. Pričakuje popolno razkritje podatkov, ki se nanašajo na njihove finančne interese. Izjave o interesih kandidatov za komisarje se pošljejo v pregled odboru, pristojnemu za pravne zadeve.

Pregled izjave o finančnih interesih kandidata za komisarja s strani odbora, pristojnega za pravne zadeve, ne vključuje samo preverjanja, ali je izjava pravilno izpolnjena, temveč tudi oceno, ali je na podlagi vsebine izjave mogoče sklepati o navzkrižju interesov. Odbor, zadolžen za predstavitev, se odloči, ali bo od kandidata za komisarja zahteval nadaljnje informacije.

Člen 1a

Pregled izjav o finančnih interesih

1. Odbor, pristojen za pravne zadeve, pregleda izjave o finančnih interesih in oceni, ali je vsebina izjave kandidata za komisarja točna in popolna ter ali navaja na nasprotje interesov.

2. Neobstoj nasprotja interesov, ki ga potrdi odbor, pristojen za pravne zadeve, je nujen pogoj za izvedbo predstavitve pred pristojnim odborom. Postopek imenovanja kandidata za komisarja se brez te potrditve prekine in se sledi postopku iz odstavka 3(c).

3. Odbor, pristojen za pravne zadeve, pri pregledu izjav o finančnih interesih uporablja naslednje smernice:

(a)

če odbor pri pregledu izjave o finančnih interesih na podlagi predloženih dokumentov ugotovi, da je izjava o finančnih interesih točna, popolna in ne vsebuje podatkov, ki bi lahko nakazovali obstoj že prisotnega ali možnega nasprotja interesov v zvezi z delovnim področjem kandidata za komisarja, njegov predsednik pošlje potrdilo o tej ugotovitvi odborom, pristojnim za predstavitev, oziroma ustreznim odborom v primeru postopka med mandatom;

(b)

če odbor meni, da izjava o interesih kandidata za komisarja vsebuje nepopolne oziroma protislovne informacije ali da so potrebna dodatna pojasnila, od kandidata za komisarja v skladu z Okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo zahteva, da brez nepotrebnega odlašanja predloži potrebne dodatne informacije, ter te informacije pred sprejetjem svoje odločitve prouči in ustrezno analizira; odbor, pristojen za pravne zadeve, se lahko po potrebi odloči, da kandidata za komisarja povabi na razpravo;

(c)

če odbor na podlagi izjave o finančnih interesih ali dodatnih informacij, ki jih predloži kandidat za komisarja, ugotovi, da obstaja nasprotje interesov, pripravi priporočila za njegovo odpravo; ta priporočila lahko vključujejo odpoved tem finančnim interesom ali menjavo delovnega področja kandidata za komisarja, ki jo določi predsednik Komisije; v resnejših primerih, če ne najde rešitve za odpravo nasprotja interesov, lahko odbor, pristojen za pravne zadeve, uporabi zadnjo možnost, tj. sklene, da kandidat za komisarja ne more opravljati svoje funkcije v skladu s Pogodbama in kodeksom ravnanja; predsednik Parlamenta nato pozove predsednika Komisije, naj pojasni, kakšne nadaljnje ukrepe namerava sprejeti.

Člen 2

(b)	Predstavitve

Predstavitve

Vsak kandidat za komisarja je povabljen, da pred ustreznim odborom ali odbori nastopi s predstavitvijo. Predstavitve so javne.

1. Vsak kandidat za komisarja je povabljen, da pred ustreznim odborom ali odbori nastopi s predstavitvijo.

Predstavitve organizira konferenca predsednikov na priporočilo konference predsednikov odborov. Za podrobnosti pri organizaciji so pristojni predsednik in koordinatorji vsakega odbora. Imenujejo se lahko poročevalci.

2. Predstavitve organizira konferenca predsednikov na priporočilo konference predsednikov odborov. Za podrobnosti pri organizaciji so pristojni predsednik in koordinatorji vsakega odbora. Imenujejo se lahko poročevalci.

Kjer se delovna področja prekrivajo, se primerno uredi pridružitev ustreznih odborov. Obstajajo tri možnosti:

3. Kjer se delovna področja prekrivajo, se primerno uredi pridružitev ustreznih odborov. Obstajajo tri možnosti:

(a)	če se delovno področje kandidata za komisarja ujema s pristojnostmi enega odbora, se kandidat predstavi le pred tem odborom (pristojni odbor);

(a)	če se delovno področje kandidata za komisarja ujema s pristojnostmi enega odbora, se kandidat predstavi le pred tem odborom (pristojni odbor);

(b)	če se delovno področje kandidata za komisarja v podobnem razmerju ujema s pristojnostmi več odborov, se kandidat predstavi pred vsemi temi odbori hkrati (skupni odbori); ter

(b)	če se delovno področje kandidata za komisarja v podobnem razmerju ujema s pristojnostmi več odborov, se kandidat predstavi pred vsemi temi odbori hkrati (skupni odbori); ter

(c)	če se delovno področje kandidata za komisarja pretežno ujema s pristojnostmi enega parlamentarnega odbora in le v manjši meri s pristojnostmi enega ali več drugih odborov, se kandidat predstavi pred glavnim pristojnim odborom ob vključitvi drugega odbora ali drugih odborov (pridruženi odbori).

(c)	če se delovno področje kandidata za komisarja pretežno ujema s pristojnostmi enega parlamentarnega odbora in le v manjši meri s pristojnostmi enega ali več drugih odborov, se kandidat predstavi pred glavnim pristojnim odborom ob vključitvi drugega odbora ali drugih odborov (pridruženi odbori).

O ukrepih se v celoti posvetuje z novoizvoljenim predsednikom Komisije.

4. O ukrepih se v celoti posvetuje z novoizvoljenim predsednikom Komisije.

Odbori kandidatom za komisarja pred predstavitvijo pravočasno predložijo pisna vprašanja. Vsakemu kandidatu sta zastavljeni dve vprašanji, ki sta splošni in ju pripravi konferenca predsednikov odborov; prvo se nanaša na splošno usposobljenost, evropsko zavezanost in osebno neodvisnost, drugo pa na upravljanje delovnega področja in sodelovanje s Parlamentom. Pristojni odbor pripravi tri druga vprašanja . V primeru skupnih odborov lahko vsak pripravi po dve vprašanji .

5. Odbori kandidatom za komisarja pred predstavitvijo pravočasno predložijo pisna vprašanja. Vsakemu kandidatu sta zastavljeni dve vprašanji, ki sta splošni in ju pripravi konferenca predsednikov odborov; prvo se nanaša na splošno usposobljenost, evropsko zavezanost in osebno neodvisnost, drugo pa na upravljanje delovnega področja in sodelovanje s Parlamentom. Pristojni odbor predloži pet drugih vprašanj, pri čemer niso dovoljena podvprašanja . V primeru skupnih odborov lahko vsak predloži tri vprašanja .

Življenjepisi kandidatov za komisarja in njihovi odgovori na pisna vprašanja se objavijo na spletišču Parlamenta pred predstavitvijo.

Za vsako predstavitev se predvidijo tri ure. Predstavitve se izvedejo v okoliščinah in pod pogoji, ki nudijo kandidatom za komisarja enako in pošteno priložnost za predstavitev sebe in svojih mnenj.

6. Za vsako predstavitev se predvidijo tri ure. Predstavitve se izvedejo v okoliščinah in pod pogoji, ki nudijo kandidatom za komisarja enako in pošteno priložnost za predstavitev sebe in svojih mnenj.

Kandidate za komisarja se povabi, da podajo uvodno ustno izjavo, ki ne traja več kot petnajst minut. Če je to mogoče, so vprašanja , ki so zastavljena med predstavitvijo, združena po temah. Političnim skupinam se čas govora dodeli smiselno v skladu s členom 162. Namen izvajanja predstavitev je razvoj pluralnega političnega dialoga med kandidati za komisarja in poslanci. Pred koncem predstavitve lahko kandidati za komisarja podajo kratko sklepno izjavo.

7. Kandidate za komisarja se povabi, da podajo uvodno ustno izjavo, ki ne traja več kot petnajst minut. Med predstavitvijo se zastavi do 25 vprašanj , ki so po možnosti združena po temah . V okviru postavljene časovne omejitve se lahko takoj zastavi eno dodatno vprašanje . Političnim skupinam se čas govora dodeli smiselno v skladu s členom 162. Namen izvajanja predstavitev je razvoj pluralnega političnega dialoga med kandidati za komisarja in poslanci. Pred koncem predstavitve lahko kandidati za komisarja podajo kratko sklepno izjavo.

Predstavitve potekajo v neposrednem avdio-vizualnem prenosu. Indeksiran posnetek predstavitev je javnosti na voljo v štiriindvajsetih urah.

8. Predstavitve potekajo v neposrednem avdio-vizualnem prenosu , ki se brezplačno zagotovi javnosti in medijem . Indeksiran posnetek predstavitev je javnosti na voljo v štiriindvajsetih urah.

Člen 3

(c)

Ocena

Predsednik in koordinatorji se sestanejo takoj po predstavitvi, da pripravijo oceno posameznih kandidatov za komisarja. Te seje so zaprte za javnost. Koordinatorji so pozvani, da izjavijo, ali so kandidati za komisarja po njihovem mnenju primerni za člane kolegija in za izvajanje posebnih nalog, ki so jim bile dodeljene. Konferenca predsednikov odborov v pomoč pri ocenjevanju pripravi posebno predlogo.

1. Predsednik in koordinatorji se sestanejo takoj po predstavitvi, da pripravijo oceno posameznih kandidatov za komisarja. Te seje so zaprte za javnost. Koordinatorji so pozvani, da izjavijo, ali so kandidati za komisarja po njihovem mnenju primerni za člane kolegija in za izvajanje posebnih nalog, ki so jim bile dodeljene. Konferenca predsednikov odborov v pomoč pri ocenjevanju pripravi posebno predlogo.

V primeru skupnih odborov delujejo predsednik in koordinatorji ustreznih odborov skupno skozi celotni postopek.

2. V primeru skupnih odborov delujejo predsednik in koordinatorji ustreznih odborov skupno skozi celotni postopek.

Za vsakega kandidata za komisarja se pripravi po ena ocena . Vanjo se vključijo mnenja vseh odborov, ki so bili vključeni v predstavitev.

3. Za vsakega kandidata za komisarja se pripravi po eno pismo o oceni . Vanj se vključijo mnenja vseh odborov, ki so bili vključeni v predstavitev.

Če odbori prosijo za dodatne informacije, da bi lahko pripravili svojo oceno, predsednik Parlamenta v njihovem imenu piše novoizvoljenemu predsedniku Komisije. Koordinatorji upoštevajo ta odgovor.

Če koordinatorji ne dosežejo soglasja pri oceni, ali na zahtevo ene od političnih skupin, predsednik skliče sejo celotnega odbora. Predsednik odbora kot zadnjo rešitev predlaga tajno glasovanje o teh dveh odločitvah.

3a. Ocena koordinatorjev temelji na naslednjih načelih:

(a)	Če koordinatorji soglasno potrdijo kandidata za komisarja, predsednik v njihovem imenu predloži pismo o potrditvi.

(b)	Če koordinatorji soglasno zavrnejo kandidata za komisarja, predsednik v njihovem imenu predloži pismo o zavrnitvi.

(c)	Če koordinatorji, ki tvorijo vsaj dvotretjinsko večino članstva odbora, potrdijo kandidata za komisarja, predsednik v njihovem imenu predloži pismo, v katerem je navedeno, da velika večina potrjuje kandidata za komisarja. Mnenje manjšine se omeni na njeno prošnjo.

(d)	Če koordinatorji ne morejo doseči vsaj dvotretjinske večine članstva odbora, da bi potrdili kandidata, naredijo naslednje:

—	najprej z nadaljnjimi pisnimi vprašanji zaprosijo za dodatne informacije;

—	če odgovor po mnenju koordinatorjev še vedno ni zadovoljiv, zaprosijo za dodatno enoinpolurno predstavitev, ki jo odobri konferenca predsednikov.

(e)	Če po uporabi točke (d) koordinatorji, ki tvorijo vsaj dvotretjinsko večino članstva odbora, potrdijo kandidata za komisarja, predsednik v njihovem imenu predloži pismo, v katerem je navedeno, da velika večina potrjuje kandidata za komisarja. Mnenje manjšine se omeni na njeno prošnjo.

(f)	Če po uporabi točke (d) koordinatorji še vedno ne tvorijo vsaj dvotretjinske večine članstva odbora, da bi potrdili kandidata za komisarja, predsednik skliče sejo odbora in organizira glasovanje o dveh vprašanjih, omenjenih v členu 3(1). Predsednik predloži pismo, v katerem poda oceno odbora.

Poročila o oceni odborov se sprejmejo in objavijo 24 ur po predstavitvi . Poročila prouči konferenca predsednikov odborov, za tem pa so posredovana konferenci predsednikov. Če se konferenca predsednikov odloči, da ne potrebuje nadaljnjih informacij, po izmenjavi mnenj razglasi, da so predstavitve zaključene.

3b. Pisma o oceni odborov se podajo 24 ur po koncu postopka ocenjevanja . Pisma prouči konferenca predsednikov odborov, za tem pa so posredovana konferenci predsednikov. Če se konferenca predsednikov odloči, da ne potrebuje nadaljnjih informacij, po izmenjavi mnenj razglasi, da so predstavitve zaključene , in dovoli objavo vseh pisem o oceni .

Člen 4

Predstavitev kolegija

Novoizvoljeni predsednik Komisije predstavi celoten kolegij kandidatov za komisarje in njihov program na seji Parlamenta, na katero sta vabljena predsednik Evropskega sveta in predsednik Sveta. Predstavitvi sledi razprava. Ob zaključku razprave lahko vsaka politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vloži predlog resolucije. Uporablja se člen 123(3) , (4) in (5).

1. Novoizvoljeni predsednik Komisije je povabljen, da predstavi celoten kolegij kandidatov za komisarje in njihov program na seji Parlamenta, na katero sta vabljena predsednik Evropskega sveta in predsednik Sveta. Predstavitvi sledi razprava. Ob zaključku razprave lahko vsaka politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vloži predlog resolucije. Uporablja se člen 123(3) do (5 b ).

Po glasovanju o predlogu resolucije Parlament glasuje o tem, ali naj da soglasje k imenovanju ekipe novoizvoljenega predsednika in kandidatov za komisarja kot celote. Parlament odloča z večino oddanih glasov, s poimenskim glasovanjem. Parlament lahko glasovanje preloži na naslednjo sejo.

2. Po glasovanju o predlogu resolucije Parlament glasuje o tem, ali naj da soglasje k imenovanju ekipe novoizvoljenega predsednika in kandidatov za komisarja kot celote. Parlament odloča z večino oddanih glasov, s poimenskim glasovanjem. Parlament lahko glasovanje preloži na naslednjo sejo.

Člen 5

Spremljanje zavez, sprejetih med predstavitvami

Sprejete zaveze in prednostne naloge, dodeljene kandidatom za komisarje med predstavitvami, ves čas mandata pregleduje pristojni odbor v okviru letnega strukturiranega dialoga s Komisijo, ki se izvaja v skladu z odstavkom 1 Priloge 4 k okvirnemu sporazumu o odnosih med Evropskim parlamentom in Komisijo.

2. V primeru spremembe sestave ali bistvene spremembe razporeditve delovnih področij Komisije v času njenega mandata se izvedejo naslednji ukrepi:

Del II – Bistvena sprememba razporeditve delovnih področjih ali sprememba sestave kolegija komisarjev v času mandata

Člen 6

Prosto mesto

(a)	Če je treba zapolniti mesto, ki se je izpraznilo zaradi odstopa, razrešitve ali smrti, Parlament v najkrajšem času povabi kandidata za komisarja, da se udeleži predstavitve pod enakimi pogoji, kot so določeni v odstavku 1 .

Če je treba zapolniti mesto, ki se je izpraznilo zaradi odstopa, razrešitve ali smrti, Parlament v najkrajšem času povabi kandidata za komisarja, da se udeleži predstavitve pod enakimi pogoji, kot so določeni v Delu I .

Člen 7

Pristop nove države članice

(b)	V primeru pristopa nove države članice, Parlament povabi kandidata za komisarja iz te države, da se udeleži predstavitve pod enakimi pogoji, kot so določeni v odstavku 1 .

V primeru pristopa nove države članice, Parlament povabi kandidata za komisarja iz te države, da se udeleži predstavitve pod enakimi pogoji, kot so določeni v Delu I .

Člen 8

Bistvena sprememba razporeditve delovnih področij

(c)	V primeru bistvene prerazporeditve delovnih področij se zadevne komisarje povabi, da se predstavijo ustreznim odborom , preden prevzamejo svoje nove odgovornosti.

V primeru bistvene prerazporeditve delovnih področij v času mandata Komisije se zadevne komisarje povabi, da se udeležijo predstavitve pod enakimi pogoji, kot so določeni v Delu I , preden prevzamejo svoje nove odgovornosti.

Člen 9

Glasovanje na plenarnem zasedanju

Z odstopanjem od postopka, določenega v odstavku 1 ( c ) , osmi pododstavek , je glasovanje na plenarnem zasedanju, ko zadeva imenovanje enega komisarja, tajno.

Z odstopanjem od postopka, določenega v členu 118 ( 5a ), je glasovanje na plenarnem zasedanju, ko zadeva imenovanje enega komisarja, tajno.

Sprememba 279

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga XVI a (novo)

Veljavno besedilo

Sprememba

PRILOGA XVI A

Zahteve v zvezi s pripravo aktov, sprejetih v skladu z rednim zakonodajnim postopkom

1.	V aktih se navede vrsta akta, referenčna številka, ime obeh institucij, ki sta ga sprejeli, datum njihovega podpisa in navedba predmeta.

2.	Akti vsebujejo naslednje:

(a)	navedbo „Evropski parlament in Svet Evropske unije sta“;

(b)	sklic na določbe, na podlagi katerih je bil akt sprejet, pred tem pa navedbo „ob upoštevanju“;

(c)	navedbo sklicevanja na predložene predloge, pridobljena mnenja in opravljena posvetovanja;

(d)	obrazložitev razlogov, na katerih akt temelji, pred tem pa navedbo „ob upoštevanju naslednjega“;

(e)	navedbo „sprejela naslednjo uredbo“ ali „sprejela naslednjo direktivo“ ali „sprejela naslednji sklep“, ki ji sledi besedilo akta.

3.	Akti se delijo na člene, po potrebi združene v dele, naslove, poglavja in oddelke.

4.	Zadnji člen akta navaja dan začetka veljavnosti, kadar je ta pred dvajsetim dnem po objavi ali po njem.

5.	Zadnjemu členu akta sledi:

—	ustrezna formulacija, skladno z ustreznimi določbami pogodb, glede njegove uporabnosti;

—	„V …“ ter dan podpisa akta;

—	„Za Evropski parlament Predsednik“, „Za Svet Predsednik“ ter imeni predsednika Parlamenta in predsedujočega Svetu v času podpisa akta.

Sprememba 280

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga XVII

Veljavno besedilo	Sprememba
[…]	črtano

Sprememba 281

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga XVIII

Veljavno besedilo	Sprememba
[…]	črtano

Sprememba 282

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga XIX

Veljavno besedilo	Sprememba
[…]	črtano

Sprememba 283

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga XX

Veljavno besedilo	Sprememba
[…]	črtano

Sprememba 284

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga XXI

Veljavno besedilo	Sprememba
[…]	črtano

(*1) Za prečiščeno različico Poslovnika Parlamenta, kakor je bil spremenjen, glej http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+RULES-EP+20170116+TOC+DOC+XML+V0//SL

(1) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(1) Glej Prilogo I.

(1a) Register, vzpostavljen s Sporazumom med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo o registru za preglednost za organizacije in samozaposlene osebe, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik EU (UL L 277, 19.9.2014, str. 11).

(2) Register, vzpostavljen s Sporazumom med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo o vzpostavitvi registra za preglednost za organizacije in samozaposlene osebe, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik EU (glej del B Priloge IX).

(3) Glej del B Priloge IX.

(4) Glej Prilogo 3 k sporazumu v delu B Priloge IX.

(5) Glej del A Priloge IX.

(6) Glej Prilogo XI.

(7) Glej del E Priloge VII.

(8) Glej Prilogo XIII .

(8) Okvirni sporazum o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo (UL L 304, 20.11.2010, str. 47) .

(8a) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(1a) Medinstitucionalni sporazum z dne 13. Aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje, odstavek 25 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(9) Glej sklep konference predsednikov v Prilogi XVII Poslovnika.

(9a) Glej zadevni sklep konference predsednikov.

(10) Glej Prilogo XX.

(10) Kodeks ravnanja pri pogajanjih v rednem zakonodajnem postopku

(1a) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(11) Glej Prilogo V.

(12) Medinstitucionalni sporazum z dne 20. decembra 1994, Pospešeni način dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil, točka 4 (UL C 102, 4.4.1996, str. 2).

(13) Medinstitucionalni sporazum z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov, točka 9 (UL C 77, 28.3.2002, str. 1).

(14) Glej tudi razlago člena 141.

(15) Glej Prilogo XIV

(1a) UL L 277, 19.9.2014, str. 11.

(16) Glej Prilogo XVI.

(17) Glej Prilogo II.

(18) Glej Prilogo III.

(1a) Glej Prilogo III.

(19) Glej Prilogo III.

(20) Podaljšano s sklepom Parlamenta z dne 26. februarja 2014.

(21) Glej Prilogo XV.

(22) Glej Prilogo VI.

(23) Glej Prilogo VIII.

(24) Glej Prilogo XIII.

(25) Glej Prilogo X.

(1a) Vstavljeni člen 223a se uporablja le za evropske politične stranke in evropske politične fundacije v smislu člena 2(3) in (4) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014. Sedanji člen 224 se še naprej uporablja za akte in zaveze v zvezi s financiranjem političnih strank in političnih fundacij na evropski ravni za proračunska leta 2014, 2015, 2016 in 2017, ki jih v skladu s členom 40 Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 še naprej ureja Uredba (ES) št. 2004/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o predpisih, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni, in pravilih glede njihovega financiranja. Sedanji člen 225 se še naprej uporablja za politične stranke in politične fundacije na evropski ravni v smislu člena 2 Uredbe (ES) št. 2004/2003, če v okviru izvajanja omenjene uredbe prejemajo finančna sredstva za proračunska leta 2014, 2015, 2016 in 2017.

(1a) Glej slep predsedstva z dne 12. septembra 2016 o izvajanju medinstitucionalnega sporazuma o registru za preglednost.

(26) Sklep predsedstva z dne 12. aprila 1999.

(26) Sklep predsedstva z dne 12. aprila 1999 o ugodnostih, dodeljenih nekdanjim poslancem Evropskega parlamenta .

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/393

P8_TA(2016)0488

Postopki v primeru insolventnosti in stečajni upravitelji ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o nadomestitvi seznamov postopkov v primeru insolventnosti in stečajnih upraviteljev v prilogah A in B k Uredbi (EU) 2015/848 o postopkih v primeru insolventnosti (COM(2016)0317 – C8-0196/2016 – 2016/0159(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2018/C 238/20)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0317),

—	ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 81 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0196/2016),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 17. novembra 2016, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0324/2016),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

P8_TC1-COD(2016)0159

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 14. decembra 2016 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o nadomestitvi seznamov postopkov v primeru insolventnosti in stečajnih upraviteljev v prilogah A in B k Uredbi (EU) 2015/848 o postopkih v primeru insolventnosti

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/353.)

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/394

P8_TA(2016)0489

Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med ES in Uzbekistanom ter dvostranska trgovina s tekstilom ***

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani o spremembi Sporazuma z namenom razširitve določb Sporazuma na dvostransko trgovino s tekstilom, ob upoštevanju izteka veljavnosti dvostranskega sporazuma o tekstilu (16384/1/2010 – C7-0097/2011 – 2010/0323(NLE))

(Odobritev)

(2018/C 238/21)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (16384/1/2010),

—

ob upoštevanju osnutka protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani o spremembi Sporazuma z namenom razširitve določb Sporazuma na dvostransko trgovino s tekstilom, ob upoštevanju izteka veljavnosti dvostranskega sporazuma o tekstilu (16388/2010),

—	ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet predložil v skladu s členom 207(4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0097/2011),

—	ob upoštevanju svoje vmesne resolucije z dne 15. decembra 2011 (1) o osnutku sklepa Sveta,

—	ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 14. decembra 2016 (2) o osnutku sklepa Sveta,

—	ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

—	ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0332/2016),

odobri sklenitev protokola;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Uzbekistan.

(1) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 195.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0490.

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/395

P8_TA(2016)0491

Trgovinski sporazum med EU ter Kolumbijo in Perujem (pristop Ekvadorja) ***

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Protokola o pristopu k Trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani, da se upošteva pristop Ekvadorja (07620/2016 – C8-0463/2016 – 2016/0092(NLE))

(Odobritev)

(2018/C 238/22)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (07620/2016),

—	ob upoštevanju osnutka protokola o pristopu k Trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani, da se upošteva pristop Ekvadorja (07621/2016),

—	ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 91, členom 100(2), prvim pododstavkom člena 207(4) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0463/2016),

—	ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

—	ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0362/2016),

odobri sklenitev protokola;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Ekvadorja, Kolumbije in Peruja.

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/396

P8_TA(2016)0492

Sporazum med EU in Norveško o vzajemnem dostopu do ribolova v Skagerraku ***

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o vzajemnem dostopu do ribolova v Skagerraku za plovila, ki plujejo pod zastavo Danske, Norveške in Švedske (10711/2016 – C8-0332/2016 – 2016/0192(NLE))

(Odobritev)

(2018/C 238/23)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10711/2016),

—	ob upoštevanju osnutka sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o vzajemnem dostopu do ribolova v Skagerraku za plovila, ki plujejo pod zastavo Danske, Norveške in Švedske (11692/2014),

—	ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43(2) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0332/2016),

—	ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 14. decembra 2016 (1) o osnutku sklepa Sveta,

—	ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

—	ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo (A8-0321/2016),

odobri sklenitev sporazuma;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kraljevine Norveške.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0493.

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/397

P8_TA(2016)0494

Sporazum o operativnem in strateškem sodelovanju med Gruzijo in Europolom *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o odobritvi sklenitve sporazuma o operativnem in strateškem sodelovanju med Gruzijo in Evropskim policijskim uradom (Europol) s strani Europola (10343/2016 – C8-0266/2016 – 2016/0810(CNS))

(Posvetovanje)

(2018/C 238/24)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju osnutka Sveta (10343/2016),

—	ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0266/2016),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol) (1), zlasti člena 23(2),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/934/PNZ z dne 30. novembra 2009 o sprejetju izvedbenih pravil, ki urejajo odnose Europola s partnerji, vključno z izmenjavo osebnih podatkov in tajnih informacij (2), zlasti členov 5 in 6,

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/935/PNZ z dne 30. novembra 2009 o določitvi seznama tretjih držav in organizacij, s katerimi Europol sklene sporazume (3),

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0343/2016),

odobri osnutek Sveta;

poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

poziva Komisijo, naj po začetku uporabe nove uredbe o Europolu (4) oceni določbe iz sporazuma o sodelovanju; poziva jo tudi, naj obvesti Parlament in Svet o izidu te ocene in po potrebi predloži priporočilo za odobritev začetka ponovnih mednarodnih pogajanj o sporazumu;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter Europolu.

(1) UL L 121, 15.5.2009, str. 37.

(2) UL L 325, 11.12.2009, str. 6.

(3) UL L 325, 11.12.2009, str. 12.

(4) Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/398

P8_TA(2016)0495

Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2016/004 ES/Comunidad Valenciana, avtomobilska industrija

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga Španije – EGF/2016/004 ES/Comunidad Valenciana, avtomobilska industrija) (COM(2016)0708 – C8-0454/2016 – 2016/2298(BUD))

(2018/C 238/25)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0708 – C8-0454/2016),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006 (1) (uredba o ESPG),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (2), zlasti člena 12,

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (3) (medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013), zlasti točke 13,

—	ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

—	ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

—	ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0379/2016),

A.	ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

ker bi morala biti finančna pomoč Unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in čim učinkoviteje, v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013, kar zadeva sprejemanje sklepov o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG);

ker je bila uredba o ESPG sprejeta ob upoštevanju dogovora Parlamenta in Sveta o tem, da se znova uvede merilo za uporabo sklada zaradi krize, da se finančni prispevek Unije določi kot 60 % vseh ocenjenih stroškov predlaganih ukrepov, da se vloge za sredstva iz ESPG v Komisiji, Parlamentu in Svetu obravnavajo učinkoviteje in se tako skrajša postopek ocene in odobritve, da se z vključitvijo samozaposlenih in mladih razširi obseg upravičenih ukrepov in upravičencev ter da se financirajo spodbude za ustanovitev lastnega podjetja;

ker je Španija vložila vlogo EGF/2016/004 ES/Comunidad Valenciana, avtomobilska industrija, za finančni prispevek iz ESPG zaradi odpuščanja presežnih delavcev v gospodarskem sektorju, razvrščenem v oddelek 29 NACE po reviziji 2 (Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic), predvsem v regiji Comunidad Valenciana (ES52) na ravni 2 NUTS, in ker naj bi v ukrepih sodelovalo 250 presežnih delavcev, upravičenih do prispevka iz ESPG;

ker je bila vloga vložena na podlagi meril za pomoč iz člena 4(2) uredbe o ESPG in odstopa od meril iz točke (b) člena 4(1) navedene uredbe, v skladu s katerim bi moralo biti presežnih vsaj 500 delavcev v referenčnem obdobju devetih mesecev v podjetjih, ki delujejo v isti gospodarski panogi na ravni oddelka NACE Revizija 2 in se nahajajo v eni regiji ali dveh sosednjih regijah na ravni NUTS 2 v državi članici;

ker se je v EU-27 proizvodnja za motorna vozila v letu 2015 v primerjavi z letom 2006 zmanjšala za 0,5 milijona enot (z 18,7 milijona enot v letu 2006 na 18,2 milijona enot v letu 2015), svetovna proizvodnja pa se je povečala za 31,1 % (z 69,2 milijona enot v letu 2006 na 90,9 milijona enot v letu 2015) (4), predvsem na Kitajskem in v drugih gospodarstvih jugovzhodne Azije;

se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 4(2) uredbe o ESPG izpolnjeni in da je zato Španija na podlagi te uredbe upravičena do finančnega prispevka v znesku 856 800 EUR, kar je 60 % skupnih stroškov v znesku 1 428 000 EUR, za ponovno vključitev 250 presežnih delavcev na trg dela;

meni, da je zaradi zagotavljanja podpore za nekdanje zaposlene v malih in srednjih podjetjih ravno tako utemeljena odobritev vloge za manj kot 500 presežnih delavcev;

je seznanjen, da je Španija vlogo za finančni prispevek iz ESPG predložila 21. junija 2016, Komisija pa je oceno dokončala 8. novembra 2016 in še istega dne obvestila Parlament;

ugotavlja, da je bilo doslej za sektor motornih vozil, prikolic in polprikolic vloženih 23 vlog za pomoč iz ESPG, od tega 13 zaradi sprememb v trgovinskih tokovih zaradi globalizacije (5), 10 pa zaradi svetovne finančne in gospodarske krize (6); ugotavlja, da so bile tri od teh vlog za ESPG iz Španije (EGF/2008/002 ES Delphi, EGF/2008/004 ES Castilla y León in Aragón ter EGF/2010/002 ES Cataluña automotive);

ugotavlja, da zmanjšanje tržnega deleža Unije v avtomobilski industriji del daljšega trenda, kot je Komisija opozorila v svojih ocenah prejšnjih primerov ESPG v zvezi z avtomobilsko industrijo na podlagi globalizacije trgovine, med letoma 2000 in 2015 je namreč Unija izgubila skoraj polovico svojega tržnega deleža;

poudarja, da je v Španiji padec proizvodnje avtomobilov povzročil zmanjšanje števila podjetij in delovnih mest in da je v regiji Comunidad Valenciana 62 od skupaj 187 avtomobilskih podjetij v obdobju 2008–2014 prenehalo svojo dejavnost, kar pomeni zmanjšanje za 33,16 %;

ugotavlja, da je podjetje Bosal S.A. začelo delovati leta 1986, ko je bilo območje Sagunto razglašeno za „prednostno območje ponovne industrializacije“ po odpuščanju delavcev v lokalnem plavžu; ugotavlja, da sta stečaj in zaprtje podjetja Bosal S.A. povzročila izgubo 250 delovnih mest v mestu Sagunto, kar pomeni razmeroma veliko delovnih mest v tem mestu, ter močno vplivala na lokalno in regionalno gospodarstvo, zlasti ob upoštevanju posebnih značilnosti majhnega mesta na podeželskem območju, ki so ga močno prizadele gospodarska kriza ter posledice globalizacije v avtomobilskem sektorju; opozarja, da stopnja brezposelnosti v Comunidad Valenciana še vedno znaša 20,17 % (7), čeprav se na področju zaposlovanja kažejo znaki okrevanja;

obžaluje, da se je število brezposelnih v Saguntu med letoma 2007 (2778) in 2015 (6437) povečalo in da stopnja brezposelnosti znaša 25,8 %, kar še dodatno poslabšuje že nestabilne razmere na tem območju;

poudarja, da je od skupnega števila presežnih delavcev, ki jih zadeva ta vloga, 71 % starejših od 45 let, 78 % je bilo zaposlenih pri istem podjetju najmanj 15 let zapored, 50 % pa nima izobrazbe; poleg tega ugotavlja, da na tem območju v zadnjih letih ni bil odprt noben obrat; poudarja, da so odpuščeni delavci zaradi teh okoliščin zelo ranljivi, saj imajo zaradi premalo novih delovnih mest večje težave pri iskanju nove zaposlitve;

10.

ugotavlja, da Španija načrtuje 12 različnih ukrepov, od katerih je šest prilagojenih storitev, kot so informativna srečanja, poklicno usmerjanje, prezaposlovanje ali spodbujanje podjetništva, šest pa je nadomestil in spodbud za odpuščene delavce, zajete v tej vlogi, kot so prispevki za potne stroške in sprememba stalnega prebivališča oziroma spodbude za zaposlovanje; ugotavlja, da so ti ukrepi aktivni ukrepi na trgu dela;

11.

pozdravlja odločitev Španije o ponudbi ukrepov usposabljanja, ki bodo osredotočeni na pridobitev spričeval o strokovni usposobljenosti, kot je spričevalo o strokovni usposobljenosti za potniški prevoz, in na sektorje ali področja, na katerih so ali bodo priložnosti, na primer sektor hrane, kuhanje, standardi na področju preprečevanja poklicnih tveganj in nadzora kakovosti ter okoljski standardi, projekti ogrevanja, prezračevanja in hlajenja ter vzdrževanje industrijske opreme; se strinja s ponudbo usposabljanja o znanjih in spretnostih, ki bo prispevala k večji uspešnosti na področju dela, kot so informacijska in komunikacijska tehnologija, znanje tujih jezikov in upravljanje podjetij;

12.

pozdravlja pripravljenost predstavnikov nekdanjih delavcev Bosala S.A. (podjetja, ki je odpustilo večino delavcev, ki jih zadeva ta vloga), da podprejo vlogo za pomoč iz ESPG, in njihovo udeležbo pri oblikovanju ukrepov za odpuščene delavce; ugotavlja, da so bili socialni partnerji, zadevno združenje delodajalcev in lokalni organi Sagunta tudi vključeni v ta postopek;

13.

ugotavlja, da bo za ukrepe dohodkovne podpore namenjenega manj kot 25 % celotnega svežnja prilagojenih storitev, kar je precej nižje od praga 35 %, določenega v uredbi, in da so ti ukrepi odvisni od dejavnega sodelovanja ciljnih upravičencev pri iskanju zaposlitve ali usposabljanju;

14.

želi spomniti, da bi bilo treba v skladu s členom 7 uredbe o ESPG pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev, ki bodo podprte s sredstvi iz ESPG, predvideti razmere na trgu dela ter potrebna znanja in spretnosti v prihodnosti in da bi moral biti sveženj združljiv s prehodom na trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire;

15.

ugotavlja, da je Španija potrdila, da se pomoč za upravičene ukrepe ne črpa iz drugih finančnih instrumentov Unije; ponovno poziva Komisijo, naj v svoja letna poročila vključi primerjalno oceno teh podatkov, da bi zagotovila polno upoštevanje veljavnih uredb in preprečila podvajanje storitev, ki jih financira Unija;

16.

opozarja, da je treba izboljšati zaposljivost vseh delavcev s prilagojenim usposabljanjem ter priznavanjem znanja in veščin, pridobljenih na njihovi celotni poklicni poti; pričakuje, da usposabljanje, ki je na voljo v usklajenem svežnju, ne bo prilagojeno le potrebam odpuščenih delavcev, temveč tudi dejanskemu poslovnemu okolju;

17.

je prepričan, da bi bilo treba natančneje in za vsak primer posebej oceniti bolj množično uporabo odstopanj od praga upravičenosti, zlasti v korist zaposlenih v malih in srednjih podjetjih, podaljšanje referenčnih obdobij in možnost vključitve delavcev, ki ponujajo povezane storitve referenčnemu podjetju, da bi čim bolj omejili izkrivljeno uporabo proračunskih sredstev ESPG; zato se strinja s sklepom Komisije, da dodeli pomoč 250 delavcem iz 29 podjetij v regiji Comunidad Valenciana;

18.

ponovno poudarja, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalnega prava ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev;

19.

poziva Komisijo, naj javnosti omogoči vpogled v vse dokumente, povezane z vlogami za sredstva iz ESPG;

20.

odobri sklep, priložen tej resoluciji;

21.

naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

22.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.

(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(4) Zbirka podatkov Mednarodne organizacije proizvajalcev motornih vozil (OICA): http://www.oica.net/category/production-statistics/

(5) EGF/2016/004 ES/Comunidad Valenciana, avtomobilska industrija, COM(2016)0708; EGF/2007/001 FR dobavitelji PSA; COM(2007)0415; EGF/2007/010 PT/Lisboa Alentejo. COM(2008)0094; EGF/2008/002 ES Delphi. COM(2008)0547; EGF/2008/004 ES/Castilla y Léon Aragón. COM(2009)0150; EGF/2009/013 DE Karmann. COM(2010)0007; EGF/2012/005 SE Saab, COM(2012)0622; EGF/2012/008 IT De Tomaso; COM(2013)0469; EGF/2013/006 PL Fiat Auto Poljska, COM(2014)0699; EGF/2013/012 BE Ford Genk, COM(2014)0532; EGF/2014/006 FR PSA, COM(2014)0560; EGF/2015/003 BE Ford Genk, COM(2015)0336 in EGF/2015/009 SE Volvo Trucks, COM(2016)0061

(6) EGF/2009/007 SE Volvo, COM(2009)0602 EGF/2009/009 AT Steiermark, COM(2009)0602; EGF/2009/019 FR Renault, COM(2011)0420; EGF/2010/002 ES Cataluña, avtomobilska industrija, COM(2010)0453; EGF/2010/004 PL Wielkopolskie, COM(2010)0616; EGF/2010/015 FR Peugeot, COM(2012)0461; EGF/2010/031 BE General Motors Belgija, COM(2011)0212; EGF/2011/003 DE Arnsberg in Düsseldorf, avtomobilska industrija, COM(2011)0447; EGF/2011/005 PT Norte-Centro, avtomobilska industrija, COM(2011)0664; in EGF/2015/002 DE Adam Opel, COM(2015)0342.

(7) EPA Q3 2016. http://www.ine.es/infografias/tasasepa/desktop/tasas.html?t=0&lang=es

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na podlagi vloge Španije – EGF/2016/004 ES/Comunidad Valenciana automotive

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2017/341.)

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/403

P8_TA(2016)0496

Normalizacija kontov železniških podjetij ***II

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1192/69 o skupnih pravilih za normalizacijo kontov železniških podjetij (11197/1/2016 – C8-0424/2016 – 2013/0013(COD))

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

(2018/C 238/26)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (11197/1/2016 – C8-0424/2016),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2013 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. oktobra 2013 (2),

—	ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi (3) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0026),

—	ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 76 Poslovnika,

—	ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A8-0368/2016)

odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 327, 12.11.2013, str. 122.

(2) UL C 356, 5.12.2013, str. 92.

(3) Sprejeta besedila, 26.2.2014, P7_TA(2014)0152.

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/404

P8_TA(2016)0497

Notranje storitve železniškega potniškega prevoza ***II

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1370/2007 v zvezi z odprtjem trga za notranje storitve železniškega potniškega prevoza (11198/1/2016 – C8-0425/2016 – 2013/0028(COD))

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

(2018/C 238/27)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (11198/1/2016 – C8-0425/2016),

—

ob upoštevanju obrazloženih mnenj litovskega parlamenta, luksemburške poslanske zbornice, nizozemskega senata in nizozemske poslanske zbornice, avstrijskega zveznega sveta in švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2013 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. oktobra 2013 (2),

—	ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi (3) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0028),

—	ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 76 Poslovnika,

—	ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A8-0373/2016),

odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

odobri izjavo, priloženo k tej resoluciji;

ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

predlaga, da se akt navaja kot „uredba van de Camp-Dijksma o odprtju trga za notranje storitve železniškega potniškega prevoza“ (4);

naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt v skladu s členom 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

naroči svojemu predsedniku naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 327, 12.11.2013, str. 122.

(2) UL C 356, 5.12.2013, str. 92.

(3) Sprejeta besedila, 26.2.2014, P7_TA(2014)0148.

(4) Wim van de Camp in Sharon Dijksma sta v imenu Parlamenta oziroma Sveta vodila pogajanja o tem aktu.

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Evropskega parlamenta o prenosu osebja

V skladu z uvodno izjavo 14 in členom 4(4a), 4(4b) in 4(6) morajo države članice dosledno upoštevati Direktivo 2001/23/ES o ohranjanju pravic delavcev v primeru prenosa podjetij in lahko presežejo uporabo te direktive, tako da sprejmejo dodatne ukrepe za zaščito osebja v skladu z zakonodajo Unije in denimo zahtevajo obvezno premestitev osebja, tudi če se ne uporablja Direktiva 2001/23/ES.

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/406

P8_TA(2016)0498

Enotno evropsko železniško območje ***II

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2012/34/EU glede odprtja trga notranjih storitev železniškega potniškega prometa in upravljanja železniške infrastrukture (11199/1/2016 – C8-0426/2016 – 2013/0029(COD))

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

(2018/C 238/28)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (11199/1/2016 – C8-0426/2016),

—

ob upoštevanju obrazloženih mnenj francoskega senata, litovskega parlamenta, luksemburške poslanske zbornice, nizozemskega senata, nizozemske poslanske zbornice in švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2013 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. oktobra 2013 (2),

—	ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi (3) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2013)0029),

—	ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 76 Poslovnika,

—	ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A8-0371/2016),

odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

predlaga, da se akt navaja kot „direktiva Sassoli-Dijksma glede odprtja trga notranjih storitev železniškega potniškega prometa in upravljanja železniške infrastrukture“ (4);

naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt v skladu s členom 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

naroči svojemu predsedniku naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 327, 12.11.2013, str. 122.

(2) UL C 356, 5.12.2013, str. 92.

(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0147.

(4) David-Maria Sassoli in Sharon Dijksma sta v imenu Parlamenta oziroma Sveta vodila pogajanja o tem aktu.

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/407

P8_TA(2016)0499

Dostop do trga pristaniških storitev in finančna preglednost pristanišč ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za dostop do trga pristaniških storitev in finančno preglednost pristanišč (COM(2013)0296 – C7-0144/2013 – 2013/0157(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2018/C 238/29)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0296),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 100(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0144/2013),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju obrazloženega mnenja španskega poslanskega kongresa in španskega senata, francoske državne skupščine, italijanskega senata, latvijskega parlamenta, malteške poslanske zbornice, poljskega sejma ter švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2013 (1),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 28. novembra 2013 (2),

—	ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 5. oktobra 2016, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A8-0023/2016),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (3);

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

predlaga, da se akt navaja kot „uredba Fleckenstein-Shultz van Haegen o vzpostavitvi okvira za izvajanje pristaniških storitev in skupnih pravil o finančni preglednosti pristanišč“ (4);

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 327, 12.11.2013, str. 111.

(2) UL C 114, 15.4.2014, str. 57.

(3) To stališče nadomešča spremembe, sprejete 8. marca 2016 (Sprejeta besedila P8_TA(2016)0069).

(4) Knut Fleckenstein in Melanie Schultz van Haegen sta imenu Parlamenta oziroma Sveta vodila pogajanja o tem aktu.

P8_TC1-COD(2013)0157

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 14. decembra 2016 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za izvajanje pristaniških storitev in skupnih pravil o finančni preglednosti pristanišč

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/352.)

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/409

P8_TA(2016)0500

Imenovanje člana Računskega sodišča – Juhan Parts

Sklep Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o imenovanju Juhana Partsa za člana Računskega sodišča (C8-0445/2016 – 2016/0817(NLE))

(Posvetovanje)

(2018/C 238/30)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je posvetoval s Svetom (C8-0445/2016),

—	ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0375/2016),

A.	ker je Odbor za računski nadzor ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.	ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 5. decembra 2016 poslušal predstavitev kandidata Sveta za člana Računskega sodišča;

odobri predlog Sveta, da se Juhan Parts imenuje za člana Računskega sodišča;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/410

P8_TA(2016)0501

Raziskovalni program Raziskovalnega sklada za premog in jeklo *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o predlogu sklepa Sveta o spremembi Odločbe Sveta 2008/376/ES o sprejetju Raziskovalnega programa Raziskovalnega sklada za premog in jeklo in o večletnih tehničnih smernicah za ta program (COM(2016)0075 – C8-0099/2016 – 2016/0047(NLE))

(Posvetovanje)

(2018/C 238/31)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2016)0075),

—	ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju drugega odstavka člena 2 Protokola št. 37 o finančnih posledicah izteka Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo ter o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0099/2016),

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0358/2016),

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo;

poziva Svet, naj Parlament obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Sprememba 1

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3)

Treba je pregledati pravila o pristojnostih in o sestavi svetovalnih in tehničnih skupin, predvsem glede vrste strokovnjakov, ki jih imenuje Komisija, da se zagotovi večja preglednost ter skladnost in usklajenost z okvirom za strokovne skupine Komisije ter se prispeva k čim bolj uravnoteženi zastopanosti relevantnih strokovnih in interesnih področij ter optimalni uravnoteženi zastopanosti spolov.

(3)

Pregledati je treba pravila o pristojnostih in sestavi svetovalnih in tehničnih skupin, da bodo ustrezni deležniki seznanjeni s posvetovanji v teh skupinah, predvsem glede vrste in vpliva strokovnjakov, ki jih imenuje Komisija, s čimer bi zagotovili večjo preglednost ter skladnost in usklajenost z okvirom za strokovne skupine Komisije ter prispevali k čim bolj uravnoteženi zastopanosti ustreznih strokovnih in interesnih področij ter optimalni uravnoteženi zastopanosti spolov. Pri tem pa je treba upoštevati sklep Komisije z dne 30. maja 2016 o vzpostavitvi horizontalnih pravil za ustanovitev in delovanje strokovnih skupin Komisije in resolucijo Evropskega parlamenta o nadzoru registra in sestave strokovnih skupin Komisije.

Sprememba 2

Predlog sklepa

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4)	Za lažjo udeležbo malih in srednjih podjetij (MSP) v programu RSPJ in za dovolitev uporabe „stroškov na enoto“ za izračun upravičenih stroškov za osebje za lastnike MSP ter druge fizične osebe, ki ne prejemajo plače , je primerno razmisliti o preprostejših pravilih financiranja .

(4)	Primerno je podpirati splošno udeležbo malih in srednjih podjetij (MSP) v programu RSPJ, med drugim s preprostejšimi pravili, in dovoliti uporabo „stroškov na enoto“ za izračun upravičenih stroškov za osebje za lastnike MSP ter druge fizične osebe, ki ne prejemajo plače.

Sprememba 3

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5a)

Sektor premoga in jekla je pomemben v procesu evropskega povezovanja in ima bistveno vlogo v industriji Unije. Delovne razmere v tem sektorju so zahtevne in pogosto škodujejo zdravju delavcev in državljanov. Obrati in podjetja bi zato morali upoštevati pravne zahteve o družbeni odgovornosti, najti dokončne rešitve in čim bolj zmanjšati socialne posledice tranzicije ali zaprtja obratov. O vprašanjih družbene odgovornosti se je treba čim več posvetovati s socialnimi partnerji.

Sprememba 16

Predlog sklepa

Člen 1 – točka - 1 (novo)

Odločba 2008/376/ES

Člen 3 – točka 1– točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(-1)	točka (g) točke 1 člena 3 se črta;

Sprememba 4

Predlog sklepa

Člen 1 – točka - 1 a (novo)

Odločba 2008/376/ES

Člen 6 – odstavek 2 – točka g a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(-1a)

V členu 6(2) se doda naslednja točka:

„(ga)

učinek rudarjenja na zaposlovanje delavcev in lokalno skupnost;“

Sprememba 5

Predlog sklepa

Člen 1 – točka - 1 b (novo)

Odločba 2008/376/ES

Člen 6 – odstavek 2 – točka g b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(-1b)

V členu 6(2) se doda naslednja točka:

„(gb)

učinek rudarjenja na zdravje in varnost delavcev in lokalne skupnosti.“

Sprememba 20

Predlog sklepa

Člen 1 – točka - 1 c (novo)

Odločba 2008/376/ES

Člen 8 – uvodni del

Veljavno besedilo

Sprememba

(-1c)

V členu 8 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Namen raziskav in tehnološkega razvoja (RTR) je izboljšati postopke proizvodnje jekla zaradi boljše kakovosti izdelkov in večje produktivnosti. Sestavni del izboljšav, za katere si je treba prizadevati, je zmanjšanje emisij, porabe energije in vplivov na okolje ter učinkovitejša raba surovin in ohranjanje virov. Raziskovalni projekti se nanašajo na enega ali več naslednjih področij:“

Sprememba 6

Predlog sklepa

Člen 1 – točka 1

Odločba 2008/376/ES

Člen 21 – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ia)	ocenjevanja zaključenih projektov premogovništva in jeklarstva na zadevnih območjih;

Sprememba 7

Predlog sklepa

Člen 1 – točka 2

Odločba 2008/376/ES

Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Vsaka svetovalna skupina je sestavljena v skladu s preglednicami iz Priloge. Člani svetovalnih skupin so posamezniki, ki jih imenuje generalni direktor Generalnega direktorata za raziskave in inovacije za zastopanje skupnega interesa zainteresiranih strani . Člani ne predstavljajo posameznih zainteresiranih strani , temveč izražajo skupno mnenje različnih organizacij zainteresiranih strani .	Vsaka svetovalna skupina je sestavljena v skladu s preglednicami iz Priloge. Člani svetovalnih skupin so posamezniki, ki jih imenuje generalni direktor generalnega direktorata Komisije za raziskave in inovacije za zastopanje skupnega interesa deležnikov . Člani so neodvisni in ne predstavljajo posameznih deležnikov , temveč izražajo skupno mnenje različnih organizacij deležnikov .

Sprememba 8

Predlog sklepa

Člen 1 – točka 2

Odločba 2008/376/ES

Člen 22 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Člani so dejavni na zadevnem področju in se zavedajo prednostnih nalog industrije.	Člani so dejavni na zadevnem področju in se zavedajo prednostnih nalog industrije in sektorja .

Sprememba 9

Predlog sklepa

Člen 1 – točka 3

Odločba 2008/376/ES

Člen 24 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Člane tehničnih skupin osebno imenuje generalni direktor Generalnega direktorata za raziskave in inovacije.	Člane tehničnih skupin osebno imenuje generalni direktor generalnega direktorata Komisije za raziskave in inovacije.

Sprememba 15

Predlog sklepa

Člen 1 – točka 3

Odločba 2008/376/ES

Člen 24 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	3a. Komisijo se poziva, naj v skladu s priporočilom evropskega varuha človekovih pravic zagotovi čim večjo preglednost, med drugim z objavo dnevnega reda, referenčnih dokumentov, zapisnikov o glasovanju in podrobnih zapisnikov, vključno z odklonilnimi ločenimi mnenji.

Sprememba 10

Predlog sklepa

Člen 1 – točka 9

Odločba 2008/376/ES

Člen 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Za imenovanje neodvisnih in visoko usposobljenih strokovnjakov iz člena 18, člena 28(2) in člena 38 se določbe iz člena 40 Uredbe (EU) št. 1290/2013 (*1) uporabljajo po analogiji .

Za imenovanje neodvisnih in visoko usposobljenih strokovnjakov iz člena 18, člena 28(2) in člena 38 se po analogiji uporabljajo določbe iz člena 40 Uredbe (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*2) , hkrati pa se za vse skupine strokovnjakov uporabljata tudi sklep Komisije z dne 30. maja 2016 o vzpostavitvi horizontalnih pravil za ustanovitev in delovanje strokovnih skupin Komisije in resolucija Evropskega parlamenta o nadzoru registra in sestave strokovnih skupin Komisije.

(*1) Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 81).“

(*2) Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 81).“

6.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 238/416

P8_TA(2016)0508

Tretje države, katerih državljani morajo imeti vizume ali so oproščeni te zahteve: sprememba mehanizma zadržanja ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (sprememba mehanizma zadržanja) (COM(2016)0290 – C8-0176/2016 – 2016/0142(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2018/C 238/32)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0290),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 77(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0176/2016),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 7. decembra 2016, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0235/2016),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

P8_TC1-COD(2016)0142

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 15. decembra 2016 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (sprememba mehanizma zadržanja)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/371.)

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 238

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 61 6. julij 2018

Vsebina		Stran

	EVROPSKI PARLAMENT ZASEDANJE 2016–2017 Seje: 12.–15. december 2016 Zapisnik sej je bil objavljen v UL C 387, 16.11.2017 . SPREJETA BESEDILA	1

	I Resolucije, priporočila in mnenja
	RESOLUCIJE
	Evropski parlament
	Torek, 13. december 2016
2018/C 238/01	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2016 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2015 (2016/2009(INI))	2
2018/C 238/02	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2016 o skladni politiki EU za kulturno in kreativno industrijo (2016/2072(INI))	28
2018/C 238/03	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2016 o pravicah žensk v državah vzhodnega partnerstva (2016/2060(INI))	42
	Sreda, 14. december 2016
2018/C 238/04	Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani, o spremembi Sporazuma z namenom razširitve določb Sporazuma na dvostransko trgovino s tekstilom, ob upoštevanju izteka veljavnosti dvostranskega sporazuma o tekstilu (16384/1/2010 – C7-0097/2011 – 2010/0323(NLE) – 2016/2226(INI))	51
2018/C 238/05	Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o vzajemnem dostopu do ribolova v Skagerraku za plovila, ki plujejo pod zastavo Danske, Norveške in Švedske (10711/2016 – C8-0332/2016 – 2016/0192(NLE) – 2016/2229(INI))	55
2018/C 238/06	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju za leto 2015 (2016/2219(INI))	57
2018/C 238/07	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike (2016/2036(INI))	89
2018/C 238/08	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o instrumentih skupne kmetijske politike za zmanjšanje nestanovitnosti cen na kmetijskih trgih (2016/2034(INI))	101
	Četrtek, 15. december 2016
2018/C 238/09	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2016 o primerih tibetanske budistične akademije Larung Gar in Ilhama Tohtija (2016/3026(RSP))	108
2018/C 238/10	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2016 o položaju manjšine Rohinga v Mjanmaru (2016/3027(RSP))	112
2018/C 238/11	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2016 o množičnih grobiščih v Iraku (2016/3028(RSP))	117
2018/C 238/12	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2016 o osnutku izvedbene direktive Komisije o spremembi prilog I do V k Direktivi Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (D047308/01 – 2016/3010(RSP))	120
2018/C 238/13	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2016 o pomoči žrtvam talidomida (2016/3029(RSP))	125
2018/C 238/14	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2016 o uredbi o pediatričnih zdravilih (2016/2902(RSP))	128
2018/C 238/15	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2016 o dejavnostih Odbora za peticije za leto 2015 (2016/2146(INI))	132
2018/C 238/16	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2016 o mednarodnih letalskih sporazumih (2016/2961(RSP))	142

	III Pripravljalni akti
	EVROPSKI PARLAMENT
	Torek, 13. december 2016
2018/C 238/17	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ljudsko demokratično republiko Alžirijo na drugi strani o okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Ljudsko demokratično republiko Alžirijo o splošnih načelih za sodelovanje Ljudske demokratične republike Alžirije v programih Unije (16152/2014 – C8-0152/2015 – 2014/0195(NLE))	144
2018/C 238/18	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2016 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi posebnih pogojev za ribolov globokomorskih staležev v severovzhodnem Atlantiku in določb o ribolovu v mednarodnih vodah severovzhodnega Atlantika ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2347/2002 (11625/1/2016 – C8-0427/2016 – 2012/0179(COD))	145
2018/C 238/19	Sklep Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2016 o splošni reviziji Poslovnika Parlamenta (2016/2114(REG))	146
	Sreda, 14. december 2016
2018/C 238/20	P8_TA(2016)0488 Postopki v primeru insolventnosti in stečajni upravitelji ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o nadomestitvi seznamov postopkov v primeru insolventnosti in stečajnih upraviteljev v prilogah A in B k Uredbi (EU) 2015/848 o postopkih v primeru insolventnosti (COM(2016)0317 – C8-0196/2016 – 2016/0159(COD)) P8_TC1-COD(2016)0159 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 14. decembra 2016 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o nadomestitvi seznamov postopkov v primeru insolventnosti in stečajnih upraviteljev v prilogah A in B k Uredbi (EU) 2015/848 o postopkih v primeru insolventnosti	393
2018/C 238/21	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani o spremembi Sporazuma z namenom razširitve določb Sporazuma na dvostransko trgovino s tekstilom, ob upoštevanju izteka veljavnosti dvostranskega sporazuma o tekstilu (16384/1/2010 – C7-0097/2011 – 2010/0323(NLE))	394
2018/C 238/22	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Protokola o pristopu k Trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani, da se upošteva pristop Ekvadorja (07620/2016 – C8-0463/2016 – 2016/0092(NLE))	395
2018/C 238/23	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o vzajemnem dostopu do ribolova v Skagerraku za plovila, ki plujejo pod zastavo Danske, Norveške in Švedske (10711/2016 – C8-0332/2016 – 2016/0192(NLE))	396
2018/C 238/24	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o odobritvi sklenitve sporazuma o operativnem in strateškem sodelovanju med Gruzijo in Evropskim policijskim uradom (Europol) s strani Europola (10343/2016 – C8-0266/2016 – 2016/0810(CNS))	397
2018/C 238/25	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga Španije – EGF/2016/004 ES/Comunidad Valenciana, avtomobilska industrija) (COM(2016)0708 – C8-0454/2016 – 2016/2298(BUD))	398
2018/C 238/26	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1192/69 o skupnih pravilih za normalizacijo kontov železniških podjetij (11197/1/2016 – C8-0424/2016 – 2013/0013(COD))	403
2018/C 238/27	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1370/2007 v zvezi z odprtjem trga za notranje storitve železniškega potniškega prevoza (11198/1/2016 – C8-0425/2016 – 2013/0028(COD))	404
2018/C 238/28	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2012/34/EU glede odprtja trga notranjih storitev železniškega potniškega prometa in upravljanja železniške infrastrukture (11199/1/2016 – C8-0426/2016 – 2013/0029(COD))	406
2018/C 238/29	P8_TA(2016)0499 Dostop do trga pristaniških storitev in finančna preglednost pristanišč ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za dostop do trga pristaniških storitev in finančno preglednost pristanišč (COM(2013)0296 – C7-0144/2013 – 2013/0157(COD)) P8_TC1-COD(2013)0157 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 14. decembra 2016 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za izvajanje pristaniških storitev in skupnih pravil o finančni preglednosti pristanišč	407
2018/C 238/30	Sklep Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o imenovanju Juhana Partsa za člana Računskega sodišča (C8-0445/2016 – 2016/0817(NLE))	409
2018/C 238/31	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o predlogu sklepa Sveta o spremembi Odločbe Sveta 2008/376/ES o sprejetju Raziskovalnega programa Raziskovalnega sklada za premog in jeklo in o večletnih tehničnih smernicah za ta program (COM(2016)0075 – C8-0099/2016 – 2016/0047(NLE))	410
	Četrtek, 15. december 2016
2018/C 238/32	P8_TA(2016)0508 Tretje države, katerih državljani morajo imeti vizume ali so oproščeni te zahteve: sprememba mehanizma zadržanja ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (sprememba mehanizma zadržanja) (COM(2016)0290 – C8-0176/2016 – 2016/0142(COD)) P8_TC1-COD(2016)0142 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 15. decembra 2016 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (sprememba mehanizma zadržanja)	416