PRILOGA

ENOTNI DOKUMENT

„Vijlen“

ZOP-NL-02168

Datum vložitve vloge: 12.2.2016

1.   Ime za registracijo

„Vijlen“

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.

Peneče vino

5.

Kakovostno peneče vino

4.   Opis vin

Vino kategorije 1 – vino: rdeče, sadno, polnega telesa

Sorte vinske trte: rdeče sorte na seznamu sort (razmerje se razlikuje glede na leto)

Organoleptične lastnosti:

Barva: intenzivno rdeča

Aroma: po rdečem/temnem sadju, blago začimbna

Okus: sadni značaj s polnim telesom

Analitske lastnosti:

Vse lastnosti so v skladu z veljavnimi opredelitvami in omejitvami v predpisih EU/nizozemskih ministrskih predpisih.

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

—	Največja koncentracija hlapnih kislin

—	Največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida

—	Največja obogatitev, razkisanje in ob odobritvi dokisanje

Vsebnost sladkorja je med 0,5 in 12 gramov na liter.

Splošne analitske lastnosti

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,5
Najmanjša koncentracija skupnih kislin	63,84 v miliekvivalentih na liter

Vino kategorije 1 – vino: rdeče, suho, polnega sadnega značaja, delno starano v sodih

Sorte vinske trte: rdeče sorte na seznamu sort (razmerje se razlikuje glede na leto)

Organoleptične lastnosti:

Barva: temnordeča

Aroma: blaga lesna nota v povezavi z rdečim/črnim sadjem

Okus: polna taninska struktura s sadnim pookusom in polno strukturo

Analitske lastnosti:

Vse lastnosti so v skladu z veljavnimi opredelitvami in omejitvami v predpisih EU/nizozemskih ministrskih predpisih.

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

—	Največja koncentracija hlapnih kislin

—	Največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida

—	Največja obogatitev, razkisanje in ob odobritvi dokisanje

Vsebnost sladkorja je med 0,5 in 12 gramov na liter.

Splošne analitske lastnosti

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,5
Najmanjša koncentracija skupnih kislin	63,84 v miliekvivalentih na liter

Vino kategorije 1 – vino: rdeče, suho, polnega telesa, starano v sodih

Sorte vinske trte: rdeče sorte na seznamu sort (razmerje se razlikuje glede na leto)

Organoleptične lastnosti:

Barva: temnordeča

Aroma: blaga lesna nota v povezavi z rdečim/črnim sadjem

Okus: polna taninska struktura, ki jo poudarja les

Analitske lastnosti:

Vse lastnosti so v skladu z veljavnimi opredelitvami in omejitvami v predpisih EU/nizozemskih ministrskih predpisih.

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

—	Največja koncentracija hlapnih kislin

—	Največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida

—	Največja obogatitev, razkisanje in ob odobritvi dokisanje

Vsebnost sladkorja je med 0,5 in 8 gramov na liter.

Splošne analitske lastnosti

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12
Najmanjša koncentracija skupnih kislin	63,84 v miliekvivalentih na liter

Vino kategorije 1 – vino: belo, suho, sadno

Sorte vinske trte: bele sorte na seznamu sort (razmerje se razlikuje glede na leto)

Organoleptične lastnosti:

Barva: bela

Aroma: po zelenem, zrelem sadju

Okus: poln sadni značaj s svežo, polno strukturo

Analitske lastnosti:

Vse lastnosti so v skladu z veljavnimi opredelitvami in omejitvami v predpisih EU/nizozemskih ministrskih predpisih.

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

—	Največja koncentracija hlapnih kislin

—	Največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida

—	Največja obogatitev, razkisanje in ob odobritvi dokisanje

Vsebnost sladkorja: med 1 in 8 gramov na liter

Splošne analitske lastnosti

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10,5
Najmanjša koncentracija skupnih kislin	77,14 v miliekvivalentih na liter

Vino kategorije 1 – vino: belo, suho, starano v sodih

Sorte vinske trte: bele sorte na seznamu sort (razmerje se razlikuje glede na leto)

Organoleptične lastnosti:

Barva: bela

Aroma: po zrelem sadju, cvetlična, z blago lesno noto

Okus: poln sadni značaj, s polno strukturo, ki jo poudarja lesna nota, polnega pookusa

Analitske lastnosti:

Vse lastnosti so v skladu z veljavnimi opredelitvami in omejitvami v predpisih EU/nizozemskih ministrskih predpisih.

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

—	Največja koncentracija hlapnih kislin

—	Največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida

—	Največja obogatitev, razkisanje in ob odobritvi dokisanje

Vsebnost sladkorja: med 1 in 8 gramov na liter

Splošne analitske lastnosti

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,5
Najmanjša koncentracija skupnih kislin	77,14 v miliekvivalentih na liter

Vino kategorije 1 – vino: belo, polsuho, sadno

Sorte vinske trte: bele sorte na seznamu sort (razmerje se razlikuje glede na leto)

Organoleptične lastnosti:

Barva: bela

Aroma: po zelenem, zrelem sadju

Okus: bogato saden, blago sladek značaj

Pookus: sveže, sadno vino z odličnim sladkim pookusom

Analitske lastnosti:

Vse lastnosti so v skladu z veljavnimi opredelitvami in omejitvami v predpisih EU/nizozemskih ministrskih predpisih.

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

—	Največja koncentracija hlapnih kislin

—	Največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida

—	Največja obogatitev, razkisanje in ob odobritvi dokisanje

Vsebnost sladkorja: med 2 in 20 gramov na liter

Splošne analitske lastnosti

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10,5
Najmanjša koncentracija skupnih kislin	77,14 v miliekvivalentih na liter

Vino kategorije 1 – vino: rozé, polno, sadno

Sorte vinske trte: rdeče sorte na seznamu sort (razmerje se razlikuje glede na leto)

Organoleptične lastnosti:

Barva: rdečkasta

Aroma: blago začimbna, po rdečem sadju

Okus: sadni značaj, vendar s polnejšim okusom

Analitske lastnosti:

Vse lastnosti so v skladu z veljavnimi opredelitvami in omejitvami v predpisih EU/nizozemskih ministrskih predpisih.

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

—	Največja koncentracija hlapnih kislin

—	Največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida

—	Največja obogatitev, razkisanje in ob odobritvi dokisanje

Vsebnost sladkorja: med 1 in 12 gramov na liter

Splošne analitske lastnosti

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10
Najmanjša koncentracija skupnih kislin	63,84 v miliekvivalentih na liter

Vino kategorije 4 – peneče vino: belo, polno, sadno

Sorte vinske trte: bele sorte na seznamu sort (razmerje se razlikuje glede na leto)

Organoleptične lastnosti:

Barva: bela

Aroma: po zelenem, zrelem sadju

Okus: drobni mehurčki, svež saden okus s polnejšo strukturo

Analitske lastnosti:

Vse lastnosti so v skladu z veljavnimi opredelitvami in omejitvami v predpisih EU/nizozemskih ministrskih predpisih.

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

—	Največja koncentracija hlapnih kislin

—	Največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida

—	Največja obogatitev, razkisanje in ob odobritvi dokisanje

Vsebnost sladkorja: med 0 in 22 gramov na liter

Splošne analitske lastnosti

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10,5
Najmanjša koncentracija skupnih kislin	79,8 v miliekvivalentih na liter

Vino kategorije 4 – peneče vino: rozé, polno, sadno

Sorte vinske trte: rdeče sorte na seznamu sort (razmerje se razlikuje glede na leto)

Organoleptične lastnosti:

Barva: rožnata

Aroma: po zrelem, rdečem sadju

Okus: drobni mehurčki, svež saden okus s polnejšo strukturo

Analitske lastnosti:

Vse lastnosti so v skladu z veljavnimi opredelitvami in omejitvami v predpisih EU/nizozemskih ministrskih predpisih.

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

—	Največja koncentracija hlapnih kislin

—	Največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida

—	Največja obogatitev, razkisanje in ob odobritvi dokisanje

Vsebnost sladkorja: med 0 in 22 gramov na liter

Splošne analitske lastnosti

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10,5
Najmanjša koncentracija skupnih kislin	79,8 v miliekvivalentih na liter

Vino kategorije 5 – kakovostno peneče vino: belo, polno, sadno

Sorte vinske trte: bele sorte na seznamu sort (razmerje se razlikuje glede na leto)

Organoleptične lastnosti:

Barva: bela

Aroma: po zelenem, zrelem sadju

Okus: drobni mehurčki, svež saden okus s polnejšo strukturo

Analitske lastnosti:

Vse lastnosti so v skladu z veljavnimi opredelitvami in omejitvami v predpisih EU/nizozemskih ministrskih predpisih.

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

—	Največja koncentracija hlapnih kislin

—	Največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida

—	Največja obogatitev, razkisanje in ob odobritvi dokisanje

Vsebnost sladkorja: med 0 in 22 gramov na liter

Splošne analitske lastnosti

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10,5
Najmanjša koncentracija skupnih kislin	79,8 v miliekvivalentih na liter

Vino kategorije 5 – kakovostno peneče vino: rozé, polno, sadno

Sorte vinske trte: rdeče sorte na seznamu sort (razmerje se razlikuje glede na leto)

Organoleptične lastnosti:

Barva: rožnata

Aroma: po zrelem, rdečem sadju

Okus: drobni mehurčki, svež saden okus s polnejšo strukturo

Analitske lastnosti:

Vse lastnosti so v skladu z veljavnimi opredelitvami in omejitvami v predpisih EU/nizozemskih ministrskih predpisih.

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

—	Največja koncentracija hlapnih kislin

—	Največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida

—	Največja obogatitev, razkisanje in ob odobritvi dokisanje

Vsebnost sladkorja: med 0 in 22 gramov na liter

Splošne analitske lastnosti

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10,5
Najmanjša koncentracija skupnih kislin	79,8 v miliekvivalentih na liter

5.   Enološki postopki

a.    Osnovni enološki postopki

Vino kategorije 1 – vino: rdeče, sadno, polnega telesa

Posebni enološki postopek: vrenje drozge vsaj štiri dni.

Vino kategorije 1 – vino: rdeče, suho, polnega sadnega značaja, delno starano v sodih

Posebni enološki postopek: vrenje drozge vsaj štiri dni, vsaj 30 % vina bi moralo zoreti v lesu.

Vino kategorije 1 – vino: rdeče, suho, polnega telesa, starano v sodih

Posebni enološki postopek: vrenje drozge vsaj šest dni. Vino mora zoreti v lesenih sodih ter se vsaj devet mesecev hraniti v sodih (vsaj 50 % novega lesa).

Vino kategorije 1 – vino: belo, suho, sadno

Posebni enološki postopek: hladno vrenje pri manj kot 18 °C (izjemoma se temperatura lahko poviša na začetku vrenja in pri vinih, ki ne fermentirajo zlahka).

Vino kategorije 1 – vino: belo, suho, starano v sodih

Posebni enološki postopek: hladno vrenje pri manj kot 18 °C (izjemoma se temperatura lahko poviša na začetku vrenja in pri vinih, ki ne fermentirajo zlahka), hramba vsaj 6 mesecev v sodih, 50 % novega lesa.

Vino kategorije 1 – vino: belo, polsuho, sadno

Posebni enološki postopek: hladno vrenje pri manj kot 18 °C (izjemoma se temperatura lahko poviša na začetku vrenja in pri vinih, ki ne fermentirajo zlahka).

Vino kategorije 1 – vino: rozé, polno, sadno

Posebni enološki postopek: hladno vrenje pri manj kot 18 °C (izjemoma se temperatura lahko poviša na začetku vrenja in pri vinih, ki ne fermentirajo zlahka).

Vino kategorije 4 – peneče vino: belo, polno, sadno

Posebni enološki postopek: hladno vrenje pri manj kot 18 °C (izjemoma se temperatura lahko poviša na začetku vrenja in pri vinih, ki ne fermentirajo zlahka), tradicionalna metoda.

Vino kategorije 4 – peneče vino: rozé, polno, sadno

Posebni enološki postopek: hladno vrenje pri manj kot 18 °C (izjemoma se temperatura lahko poviša na začetku vrenja in pri vinih, ki ne fermentirajo zlahka), tradicionalna metoda.

Vino kategorije 5 – kakovostno peneče vino: belo, polno, sadno

Posebni enološki postopek: hladno vrenje pri manj kot 18 °C (izjemoma se temperatura lahko poviša na začetku vrenja in pri vinih, ki ne fermentirajo zlahka), tradicionalna metoda.

Vino kategorije 5 – kakovostno peneče vino: rozé, polno, sadno

Posebni enološki postopek: hladno vrenje pri manj kot 18 °C (izjemoma se temperatura lahko poviša na začetku vrenja in pri vinih, ki ne fermentirajo zlahka), tradicionalna metoda.

b.    Največji donos

Cabernet cortis (rdeč)

50 hektolitrov na hektar

Monarch (rdeč)

50 hektolitrov na hektar

Pinot noir (rdeč)

50 hektolitrov na hektar

Pinotin (rdeč)

50 hektolitrov na hektar

Baron (rdeč)

50 hektolitrov na hektar

Souvignier gris (bel)

55 hektolitrov na hektar

Johanniter (bel)

55 hektolitrov na hektar

Solaris (bel)

55 hektolitrov na hektar

Pinot gris (bel)

55 hektolitrov na hektar

Chardonnay (bel)

55 hektolitrov na hektar

Cabernet blanc (bel)

55 hektolitrov na hektar

Muscaris (bel)

55 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno območje

Geografsko območje Vijlen v celoti leži na območju občine Vaals na državni tromeji v okrožju Vijlen.

Zaščitena označba porekla Vijlen se uporablja le za območje Vijlen s puhličnimi tlemi v vrhnji plasti in tremi plastmi tal, ki skupaj sooblikujejo to edinstveno območje (terroir). Poleg puhličnih tal so za to posebno območje značilne plasti terre fusce, groba prodnata tla in kremenova preperina.

ZOP Vijlen zajema površino 419 ha.

7.   Glavne sorte vinske trte

Souvignier gris B

Pinotin N

Muscaris B

Cabernet blanc B (VB-91–26–1)

Baron N

Solaris

Pinot noir N

Pinot gris G

Monarch

Johanniter B

Chardonnay B

Cabernet cortis

8.   Opis povezave

Tla

Za geografsko območje ZOP Vijlen so značilna zlasti kremenova pobočna tla, ki so sestavljena iz kremenove preperine, puhlice, terre fusce in grušča, vendar brez starih usedlinskih plasti iz reke Meuse.

Tla na tem področju se razlikujejo od tistih na geografskem območju Mergelland, kjer so glavni elementi puhlica, lapor (mehka kamnina) in prod iz reke Meuse ter kjer imajo pomembno vlogo usedline reke Meuse. Te usedline iz reke Meuse pa niso značilne za geografsko območje ZOP Vijlen. Pojavljajo se severno od obrobja hribov (severno od območja Vijlen). Tla na tem območju, ki so se različno razvijala, zaznamujeta kremenova preperina (preostala raztopina apnenca, sestavljena iz mešanice močno razjedenega kremena in različnih količin gline, ilovice) in terra fusca (podobno kot kremenova preperina je tudi to erozijski ostanek apnenca, vendar sestoji predvsem iz (težke) gline z malo ali brez kremena, saj izvira iz apnenčeve kamnine z nizko vsebnostjo kremena). Razliko še dodatno povečujejo klimatski dejavniki (višja nadmorska višina in okoliški hribi).

Podnebje in okolje

Najpomembnejše značilnosti podnebja na tem območju so:

—	morje vpliva manj neposredno na podnebje, ki ima več lastnosti celinskega podnebja (manj zmerno kot ob morju, kar se odraža v temperaturah),

—	vinogradi ležijo na nadmorski višini od 170 do 220 m, na južnih pobočjih med griči, kar ustvarja posebno mikroklimo,

—	zaradi višje nadmorske višine in okoliških dolin so nočne temperature pogosto višje (boljši razpad kislin),

—	zaradi višine je zlasti septembra in oktobra tudi manj megle, posledica česar je manjša vlaga in zato manj težav z grozdno gnilobo,

—	lega na zavetni strani pokrajine Eifel in Ardenov pomeni, da dež in toča redko vplivata na območje ZOP.

Človeški dejavniki (gojenje in vinifikacija)

Za boljšo kakovost gojenja/vinifikacije grozdja so bile sprejete nekatere odločitve (človeški vidiki):

—	pri sajenju sta vsaki rastlini namenjena približno dva kvadratna metra prostora (dovolj hranilnih snovi),

—	uporablja se metoda gojenja, ki zagotavlja dobro razmerje med listi in grozdjem (zadostna fotosinteza), trta pa se obrezuje ročno (izbor najboljših enoletnih poganjkov, da nastane ustrezno debela listna površina z največjo možno absorpcijo sončne svetlobe),

—	to je podkrepljeno še z ohranjanjem predela listov vsaj en meter nad grozdjem,

—	odstranjevanje listov trte okrog grozdja za večjo izpostavljenost soncu in vetru, tako da se grozdi po mokrem vremenu tudi hitreje posušijo,

—	po potrebi se grozdi redčijo, da se izboljša kakovost preostalega grozdja,

—	ročno trganje grozdja (odbiranje grozdja),

—	v zvezi z vinifikacijo glej prej opisane osnovne enološke postopke.

Vzročna zveza

Vzročno zvezo zaznamujejo naslednji značilni vidiki območja:

Tla so sestavljena iz edinstvene kombinacije kremenove preperine, puhlice, terre fusce in grušča, vendar brez starih usedlinskih plasti iz reke Meuse.

Kremenovo preperino je mogoče najti kot samostojno enoto samo na majhnih območjih jugovzhodnega dela Južnega Limburga na belgijski meji, med drugim na ravniku iz poznega terciarja. Na strmih pobočjih je ta pomembna sestavina kremenovih pobočnih tal. Tla vsebujejo veliko grobega kremena velikosti med 2 in 10 cm.

Samo na geografskem območju ZOP Vijlen obstaja edinstvena kombinacija tal s kremenovo preperino/puhlico ter terro fusco in gruščem.

Ta tla vplivajo na lastnosti na njih pridelanega grozdja v precej dolgi sezoni (toplotna absorpcija kamna) in lastnosti zadrževanja vlage puhlice, s čimer se preprečuje sušnost.

Visoka nadmorska višina in obkroženost s hribi pomenita, da imajo pobočja/planota vinogradov naslednje podnebne lastnosti, ki očitno ugodno vplivajo na pridelano grozdje (zrelejše grozdje glede sladkorja/kislin/okusa), zaradi česar imajo tukajšnja vina polnejši okus:

—	višje nočne temperature zagotavljajo boljšo presnovo kisline,

—	manj megle/rose (ponori v dolinah),

—	skoraj nikoli ni močnega dežja/toče zaradi lege na zavetni strani Ardenov.

Vina nastajajo kot edinstvena kombinacija sort in s tem povezanih človeških vidikov (gojenje/vinifikacija), ustvarjajo se čudovite mešanice novih in tradicionalnih sort.

Poleg tega so te značilnosti tal, podnebja in gojenja povezane z vinifikacijo, ki je edinstvena na Nizozemskem. Vino se prenaša z uporabo težnosti, in sicer s štirimi kletmi, ki ležijo ena nad drugo, zaradi česar je potrebno manj pretakanja. Nato se vino vinificira v manjših posodah, da se optimalno uporabijo različne tehnike vinifikacije (glej poglavje Osnovni enološki postopki) in se lahko vsako leto proizvedejo vina s polnejšim telesom in izrazitim okusom.

Organoleptične in analitske lastnosti izhajajo iz kombinacije tal, podnebja in človeških vidikov (gojenja in vinifikacije), s čimer se ustvarjajo rdeča vina s polno taninsko strukturo in bela/rozé vina, ki so pretežno polnega in sadnega okusa.

9.   Bistveni dodatni pogoji

—

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://www.rvo.nl/sites/default/files/2015/12/Productdossier%20BOB%20Vijlen.pdf