8.6.2018

SL

Uradni list Evropske unije

C 196/1

---

Obvestilo Komisije o vprašanjih in odgovorih glede uporabe Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom

(2018/C 196/01)

Kazalo

1.

Uvod

1

2.

Splošno označevanje

2

2.1

Prakse poštenega informiranja

2

2.2

Razpoložljivost in namestitev obveznih informacij o živilih

2

2.3

Predstavitev obveznih informacij o živilih in čitljivost

2

2.4

Obvezni podatki (člen 9 in oddelek 2 Uredbe)

3

2.5

Dodatni obvezni podatki za posebne vrste ali kategorije živil

5

3.

Označba hranilne vrednosti

6

3.1

Uporaba označbe hranilne vrednosti

6

3.2

Obvezna označba hranilne vrednosti

6

3.3

Prostovoljne navedbe

7

3.4

Oblike navajanja in prikaza označbe hranilne vrednosti

10

3.5

Dodatne oblike navedbe in prikaza

12

3.6

Izjeme od obvezne označbe hranilne vrednosti

12

3.7

Prehranska dopolnila

14

3.8

Posebni proizvodi

14

1.   Uvod

Evropski parlament in Svet sta 25. oktobra 2011 sprejela Uredbo (EU) št. 1169/2011 (1) o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom (v nadaljnjem besedilu: Uredba). Uredba spreminja obstoječe določbe o označevanju živil v Uniji, da bi potrošnikom omogočila ozaveščeno izbiro in varno uporabo živil, hkrati pa zagotovila prosti pretok živil, ki se zakonito proizvajajo in tržijo. Uporablja se od 13. decembra 2014 z izjemo določb v zvezi z označbo hranilne vrednosti, ki se uporabljajo od 13. decembra 2016.

Namen tega obvestila je pomagati nosilcem živilske dejavnosti in nacionalnim organom pri uporabi Uredbe z zagotavljanjem odgovorov na več vprašanj, ki so se pojavila po začetku veljavnosti Uredbe.

Obvestilo odraža razprave Generalnega direktorata Komisije za zdravje in varnost hrane (GD SANTE) s strokovnjaki iz držav članic v okviru delovne skupine o Uredbi (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom.

To obvestilo ne vpliva na morebitno razlago Sodišča Evropske unije.

2.   Splošno označevanje

2.1   Prakse poštenega informiranja

2.1.1   Člen 7(1)(d) Uredbe določa, da „informacije o živilih ne smejo biti zavajajoče, zlasti z izgledom, opisom ali slikovnimi prikazi, ki bi potrošniku namigovali o prisotnosti določenega živila ali vsebnosti sestavine, medtem ko bi sestavni del, naravno prisoten v tem živilu, oziroma sestavina, ki se v njem običajno uporablja, bila nadomeščena z drugačnim sestavnim delom oziroma drugačno sestavino“. Katere vrste primerov bi po ocenah spadale na področje uporabe te določbe? Kako bi bilo torej treba pravilno označevati živilske proizvode?

Upoštevne določbe : člen 2(2)(f), 7(1)(d), člen 13(2), Priloga VI, del A, točka 4

Uporaba člena 7(1)(d) bi prišla v poštev, kjer se šteje, da bi povprečni potrošnik pričakoval, da se določeno živilo običajno proizvaja z določeno sestavino oziroma je določena sestavina naravno prisotna v tem živilu, čeprav so bile te nadomeščene z drugačnim sestavnim delom ali drugačno sestavino.

Navedejo se lahko naslednji primeri:

—

živilo, v katerem je bila sestavina, ki se v njem običajno uporablja, nadomeščena z drugačnim sestavnim delom ali drugačno sestavino, npr. pica, za katero se glede na sliko na označbi pričakuje prisotnost sira, čeprav je bil sir nadomeščen z drugim proizvodom z drugačnim imenom, izdelanim iz surovin, ki se v celoti ali delno uporabljajo za nadomeščanje mleka,

—	živilo, v katerem je bil sestavni del, ki je v njem naravno prisoten, nadomeščen z drugačnim sestavnim delom ali drugačno sestavino, npr. proizvod, ki izgleda kot sir, pri čemer so bile maščobe mlečnega izvora nadomeščene z maščobami rastlinskega izvora.

Kar zadeva označevanje v primeru živil, pri katerih se v proizvodu uporabljajo nadomestne sestavine, morajo imenu proizvoda v neposredni bližini slediti imena nadomestnih sestavin, natisnjena na embalaži ali označbi na način, ki zagotavlja jasno čitljivost, in z velikostjo črk, ki je najmanj 75 % srednjega črkovnega pasu (x-height) imena proizvoda in ni manjša od 1,2 mm.

Nosilec živilske dejavnosti mora sam najti ustrezno ime za to nadomestno živilo v skladu s predpisi o imenih živil.

Hkrati je treba upoštevati tudi določbe veljavne zakonodaje za posamezne proizvode, kjer je to ustrezno. Prepovedana je na primer uporaba imena „imitacija sira“, ker je ime „sir“ rezervirano izključno za mlečne proizvode (2).

2.2   Razpoložljivost in namestitev obveznih informacij o živilih

2.2.1   V primeru predpakiranih živil morajo biti obvezne informacije o živilih prikazane na embalaži ali nanjo pritrjeni označbi. Katere vrste označb se lahko uporabijo za namene nanje pritrjenih označb?

Upoštevne določbe : člen 2(2)(i), člen 12

Označbe ne smejo biti zlahka odstranljive, saj bi to ogrožalo razpoložljivost ali dostopnost obveznih informacij o živilih za potrošnika.

Če so na embalaži pritrjene odstranljive označbe, je treba za vsak primer posebej oceniti, ali so izpolnjene splošne zahteve glede razpoložljivosti, dostopnosti in namestitve obveznih informacij.

Uporabijo se lahko vse vrste označb, pri katerih se upoštevajo zgoraj navedena merila.

2.3   Predstavitev obveznih informacij o živilih in čitljivost

2.3.1   Kako se določa „največja površina“, zlasti pri pločevinkah ali steklenicah?

Upoštevne določbe : člen 13(3), člen 16(2), Priloga V, točka 18

V primeru štirioglate ali škatlaste embalaže je opredelitev „največje površine“ jasna, tj. celotna največja stran zadevne embalaže (višina x širina).

V primeru embalaž cilindrične (npr. pločevinke) ali stekleničaste (npr. steklenice) oblike, ki so pogosto nesimetričnih oblik, se „največja površina“ lahko razume kot površina, ki izključuje vrh, dno, prirobnice na vrhu in dnu pločevink ter ramena in vratove steklenic in kozarcev za vlaganje.

V zvezi s tem je skladno z mednarodnim priporočilom 79 Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (3) površina glavne prikazovalne ploskve embalaže v primeru cilindrične ali skoraj cilindrične embalaže določena kot 40 % proizvoda višine embalaže x obod brez vrhov, dna, prirobnic na vrhu in dnu pločevink ter ramen in vratov steklenic in kozarcev za vlaganje.

2.3.2   Kako se določi velikost črk za velike črke in številke?

Upoštevne določbe : Priloga IV

Velikost velikih črk in številk mora biti enakovredna črki „A“, s katero se začne beseda „Appendix“, pri kateri je srednji črkovni pas (x-height) enak ali večji od 1,2 mm.

2.3.3   Ali obvezna velikost črk, kot je določena v členu 13(2), velja tudi za dodatne obvezne podatke, ki se zahtevajo za posebne vrste ali kategorije živil, kot so navedene v Prilogi III?

Upoštevne določbe : člen 13(2), Priloga III

Najmanjša velikost črk, kot je določena v členu 13(2), velja samo za obvezne podatke iz člena 9(1).

Kadar so dodatni obvezni podatki iz Priloge III prikazani na način, da so del imena živila, za obvezno velikost črk velja zahteva, kot je določena v členu 13(2).

V drugih primerih ne velja obvezna velikost črk.

2.3.4   Ali obvezna velikost črk, kot je določena v členu 13(2), velja tudi za obvezne spremne podatke ob imenu živila, kot so navedeni v delu A Priloge VI (npr. „odmrznjeno“, „dimljeno“, „obsevano“ itd.)?

Upoštevne določbe : člen 13(2), Priloga VI, del A

Da, ker so ti obvezni podatki povezani z imenom živila, za katerega velja določba o najmanjši velikosti črk, kot je določena v členu 13(2).

Kar zadeva točko 4 dela A Priloge VI, Uredba zahteva velikost črk, ki je najmanj 75 % srednjega črkovnega pasu (x-height) imena proizvoda, ki v nobenem primeru ne bo manjše kot najmanjša velikost črk iz člena 13(2) te uredbe.

2.4   Obvezni podatki (člen 9 in oddelek 2 Uredbe)

2.4.1   Ime živila

V katerih primerih mora ime živila vključevati navedbo prisotnosti dodane vode, ki presega 5 % mase končnega proizvoda?

Upoštevne določbe : Priloga VI, del A, točka 6

Navedba prisotnosti dodane vode, ki predstavlja več kot 5 % mase končnega proizvoda, mora biti vključena v ime živila v naslednjih primerih:

—	mesni proizvodi in pripravki iz mesa v obliki kosa, rezine, dela ali porcije mesa,

—	ribiški proizvodi in pripravljeni ribiški proizvodi v obliki kosa, rezine, dela, porcije, fileja ali celega ribiškega proizvoda.

Nosilci živilske dejavnosti morajo za vsak primer posebej ugotoviti, ali živilski proizvod izpolnjuje te zahteve. V zvezi s tem je treba upoštevati obliko živila. Torej za živila, kot so klobase (npr. mortadela, hrenovke), krvavice, mesne štruce, mesna/ribja pašteta in mesne/ribje kroglice, taka navedba ni potrebna.

2.4.2   Seznam sestavin

—

Ali bi morali biti namensko proizvedeni nanomateriali označeni na seznamu sestavin? Ali so kake izjeme? Upoštevne določbe : člena 18(3) in 20 Vsi namensko proizvedeni nanomateriali, ki se uporabijo kot sestavine, morajo biti jasno navedeni na seznamu sestavin. Člen 20(b), (c) in (d) določa izjeme za aditive za živila in encime za živila ter nosilce in snovi pred vključitvijo na seznam sestavin. Iste izjeme veljajo tudi, kadar so ti v obliki namensko proizvedenih nanomaterialov.

—

Navedba in poimenovanje sestavin — Ali je mogoče na označbi navesti izjavo: „olje oljne repice ali palmovo rastlinsko olje, delno hidrogenirano“, če proizvajalec spremeni izvor rastlinskega olja? Upoštevne določbe : člena 7 in 18, Priloga VII, del A, točki 8 in 9 Ne, taka navedba ne bi bila skladna z uredbo. Na označbi ni mogoče prikazati informacij, ki niso dovolj točne ali natančne glede značilnosti živila in so zato za potrošnika lahko zavajajoče. — Ali je navedba specifičnega rastlinskega izvora obvezna za vsa živila, ki vsebujejo olja ali maščobe rastlinskega izvora, ne glede na količino olja ali maščobe v živilu? Upoštevne določbe : člen 18, Priloga VII, del A, točki 8 in 9 Da, obvezna je ne glede na količino olja ali maščobe v zadevnem živilu.

2.4.3   Navedba neto količine

Uredba določa, da „kadar je živilo glazirano, navedena neto količina živila ne sme vključevati glazure“. To pomeni, da je v takih primerih neto količina živila enaka odcejeni neto količini. Ali morata biti na označbi navedeni tako „neto količina“ kot „odcejena neto količina“?

Upoštevne določbe : Priloga IX, točka 5

Kadar je trdno živilo v tekočem mediju, mora označba živila poleg neto teže/količine vsebovati tudi navedbo odcejene neto količine. Za namen te točke zamrznjena ali hitro zamrznjena voda šteje za tekoči medij, kar pomeni, da morajo biti na označbi vključene tako informacije o neto količini kot o odcejeni količini. Poleg tega uredba določa, da v primeru glaziranih zamrznjenih ali hitro zamrznjenih živil neto količina ne sme vključevati same glazure (neto količina brez glazure).

Zato je navedena neto količina glaziranega živila enaka njegovi odcejeni neto količini. Ob upoštevanju tega in potrebe, da se prepreči zavajanje potrošnika, bi bile mogoče naslednje neto navedbe:

—	dvojna navedba: — neto količina: X g in — odcejena neto količina: X g;

—	primerjalna navedba: — neto količina = odcejena neto količina = X g;

—	enotna navedba: — neto količina (brez glazure): X g.

2.4.4   „Uporabno najmanj do“ in „Datum uporabe“

Ali mora biti jabolčni mošt označen z datumom minimalne trajnosti „Uporabno najmanj do“?

Upoštevne določbe : člen 24, Priloga X, točka 1(d)

Ne, za jabolčni mošt, pridobljen s fermentacijo, ni potrebna označba z datumom minimalne trajnosti, ker spada v kategorijo „vin, likerskih vin, penečih vin, aromatiziranih vin in podobnih proizvodov, pridobljenih iz sadja, razen grozdja, in pijač, ki spadajo pod oznako KN 2206 00, pridobljenih iz grozdja ali grozdnega mošta“, ki je izvzeta iz te obveznosti.

Vendar proizvod, pridobljen z mešanjem alkohola s sadnim sokom, ne bi štel kot „podobni proizvodi, pridobljeni iz sadja, razen grozdja“ v okviru zgoraj navedene kategorije, zato bi bila potrebna navedba datuma minimalne trajnosti „uporabno najmanj do“, razen če proizvod vsebuje 10 ali več volumenskega odstotka alkohola (navedba datuma minimalne trajnosti „uporabno najmanj do“ se ne zahteva za pijače, ki vsebujejo 10 ali več volumenskega odstotka alkohola).

2.4.5   Navodila za uporabo

Ali lahko nosilec živilske dejavnosti v „navodilih za uporabo“ uporabi simbol za ponev ali pečico in ju pri tem ne poimenuje z besedo?

Upoštevne določbe : člena 9(2) in 27

Ne, to ni mogoče. Obvezni podatki, kot so navodila za uporabo, morajo biti navedeni z besedami in številkami. Piktogrami ali simboli se uporabijo samo kot dodatno sredstvo za izražanje takih podatkov.

Vendar Komisija lahko v prihodnosti sprejme izvedbene akte, v skladu s katerimi bo mogoče enega ali več obveznih podatkov izraziti s piktogrami ali simboli namesto z besedami ali številkami.

2.5   Dodatni obvezni podatki za posebne vrste ali kategorije živil

2.5.1   Označevanje zamrznjenih živil

—

Ali je datum zamrznitve ali datum prve zamrznitve v primeru večkrat zamrznjenega proizvoda obvezen pri označevanju nepredpakiranega zamrznjenega mesa, pripravkov iz zamrznjenega mesa in zamrznjenih nepredelanih ribiških proizvodov? Upoštevne določbe : Priloga III Ne. Datum zamrznitve je obvezen le pri označevanju predpakiranega zamrznjenega mesa, pripravkov iz zamrznjenega mesa in zamrznjenih nepredelanih ribiških proizvodov. Države članice se lahko odločijo za razširitev te zahteve na nepredpakirane navedene proizvode.

—

Kako so opredeljeni „nepredelani ribiški proizvodi“? Ribiški proizvodi (4) zajemajo vse morske ali sladkovodne živali (razen živih školjk, živih iglokožcev, živih plaščarjev, živih morskih polžev ter vseh sesalcev, plazilcev in žab), bodisi prosto živeče ali gojene, in vključno z vsemi užitnimi oblikami, deli in proizvodi takih živali. Nepredelani (5) ribiški proizvodi so ribiški proizvodi, ki niso predelani, in vključujejo proizvode, ki so ločeni, razdeljeni, odrezani, razrezani, odkoščičeni, mleti, odrti, zdrobljeni, rezani, očiščeni, obrezani, oluščeni, mleti, ohlajeni, zamrznjeni, globoko zamrznjeni ali odmrznjeni.

—

Se lahko navedba „hitro zamrznjeno [DATUM]“ uporabi za navedbo datuma zamrznitve zamrznjenega mesa, pripravkov iz zamrznjenega mesa in zamrznjenih nepredelanih ribiških proizvodov? Upoštevne določbe : Priloga III, točka 6 in Priloga X, točka 3 Ne, navedbe „hitro zamrznjeno …“ ni mogoče uporabiti, ker Priloga X jasno določa, da se uporablja izraz „zamrznjeno …“.

3.   Označba hranilne vrednosti

3.1   Uporaba označbe hranilne vrednosti

3.1.1   Ali pravila o označbi hranilne vrednosti, določena v Uredbi, veljajo za vsa živila?

Upoštevne določbe : člen 29

Pravila ne veljajo za naslednja živila, ki imajo lastna pravila o označevanju hranilne vrednosti:

—	prehranska dopolnila (6);

—	naravne mineralne vode (7).

V zvezi z živili za posebne skupine se Uredba uporablja brez poseganja v predpise, določene v Uredbi (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8), ali posebne ukrepe v tem okviru.

3.2   Obvezna označba hranilne vrednosti

3.2.1   Kaj je treba navesti?

Upoštevne določbe : členi 13, 30, 32, 34 in 44, prilogi IV in XV

Obvezna označba hranilne vrednosti mora vsebovati vse naslednje podatke: energijsko vrednost in količine maščob, nasičenih maščob, ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin in soli.

Energijska vrednost mora biti navedena v kilodžulih (kJ) in kilokalorijah (kcal). Najprej je treba navesti vrednost v kilodžulih in nato vrednost v kilokalorijah. Lahko se uporabita kratici kJ/kcal.

Vrstni red predstavitve informacij mora biti naslednji:

energijska vrednost maščobe od tega — nasičene maščobe, ogljikovi hidrati od tega — sladkorji beljakovine sol

Če prostor dopušča, mora biti označba navedena v numerični obliki kot preglednica. Če prostor ne dopušča prikaza informacij v obliki preglednice, se lahko uporabi linearna oblika.

Za označbo hranilne vrednosti veljajo pravila o najmanjši velikosti črk in pri tiskanju je treba uporabiti velikost črk, pri kateri je srednji črkovni pas (x-height) enak ali večji od 1,2 mm. Na embalaži ali posodi, katere največja površina je manjša od 80 cm2, mora biti srednji črkovni pas (x-height) najmanj 0,9 mm. sSrednji črkovni pas (x-height) je opredeljen v Prilogi IV k Uredbi.

(Opomba: Živila v embalaži ali posodi, katere največja površina je manjša od 25 cm2, so izvzeta iz obveznega označevanja hranilne vrednosti (točka 18 Priloge V, glej točko 3.6.1 spodaj).

V primerih, kadar je energijska vrednost ali količina hranil v proizvodu zanemarljiva, se lahko informacije o navedenih elementih nadomestijo z izjavo, kot je „Vsebuje zanemarljive količine …“, ki se navede v neposredni bližini označbe hranilne vrednosti (za pojem zanemarljive količine glej točko 3.2.2).

Nekateri proizvodi so izvzeti iz določb o označbi hranilne vrednosti (glej točko 3.6.1).

3.2.2   Ali je v primeru, ko proizvod vsebuje zanemarljive količine hranil, za katere se zahteva obvezno označevanje, ali ima zanemarljivo energijsko vrednost, ta hranila ali energijsko vrednost treba vključiti v preglednico hranilne vrednosti (člen 34(5))?

Upoštevne določbe : člen 34(5)

Ne, kadar je energijska vrednost ali količina hranila zanemarljiva, se lahko označba hranilne vrednosti nadomesti z izjavo, kot je „Vsebuje zanemarljive količine …“, ki se navede v neposredni bližini označbe hranilne vrednosti.

3.2.3   Kdaj se lahko uporabi izjava, v kateri je navedeno, da je vsebnost soli izključno posledica naravno prisotnega natrija?

Upoštevne določbe : člen 30(1)

Izjava, v kateri je navedeno, da je vsebnost soli izključno posledica naravno prisotnega natrija, je lahko v neposredni bližini označbe hranilne vrednosti na živilih, v katerih ni dodane soli, kot so mleko, zelenjava, meso in ribe. Za živila, v katera je bila dodana sol v postopku predelave ali z dodatkom sestavin, ki vsebujejo sol, npr. šunka, sir, olive, sardoni itd., te izjave ni mogoče uporabiti.

3.2.4   Količina „soli“, označena v obveznem naboru hranilne vrednosti, se bo izračunala z uporabo formule: sol = natrij × 2,5. Ali je treba v ta izračun vključiti ves natrij, ki izvira iz katere koli sestavine, npr. natrijev saharin, natrijev askorbat itd.?

Upoštevne določbe : Priloga I, točka 11

Da, ekvivalent vsebnosti soli mora biti vedno izpeljan iz celotne vsebnosti natrija v živilskem proizvodu z uporabo formule: sol = natrij × 2,5.

3.3   Prostovoljne navedbe

3.3.1   Katera druga hranila so lahko navedena?

Upoštevne določbe : členi 30(2), 32, 33 in 34, Priloga XV

Obvezna označba hranilne vrednosti se lahko dopolni tudi z navedbo količin ene ali več naslednjih snovi:

(a)	enkrat nenasičenih maščob;

(b)	večkrat nenasičenih maščob;

(c)

poliolov;

(d)

škroba;

(e)	prehranskih vlaknin;

(f)	vitaminov in mineralov.

Vrstni red predstavitve informacij mora biti po potrebi naslednji:

energijska vrednost maščobe od tega — nasičene maščobe, — enkrat nenasičene maščobe, — večkrat nenasičene maščobe, ogljikovi hidrati od tega — sladkorji, — polioli, — škrob, prehranske vlaknine beljakovine sol vitamini in minerali

Če prostor dopušča, mora biti označba navedena v numerični obliki kot preglednica. Če prostor ne dopušča prikaza informacij v obliki preglednice, se lahko uporabi linearna oblika.

Ta hranila se navedejo v gramih (g) (9) na 100 g ali na 100 ml in se lahko dodatno navedejo na porcijo ali na jedilno enoto proizvoda.

3.3.2   Kako mora biti taka informacija navedena, kadar snov, na katero se nanaša prehranska ali zdravstvena trditev, ni navedena kot del označbe hranilne vrednosti?

Upoštevne določbe : člena 30 in 49

Kadar je hranilo, na katerega se nanaša prehranska ali zdravstvena trditev, navedeno kot del označbe hranilne vrednosti, dodatno označevanje ni potrebno.

Kadar hranilo, na katerega se nanaša prehranska ali zdravstvena trditev, ni navedeno kot del označbe hranilne vrednosti, mora biti označba količine hranila ali druge snovi v istem vidnem polju, tj. v neposredni bližini označbe hranilne vrednosti (glej tudi točko 3.3.5 spodaj).

3.3.3   Katere druge hranilne snovi morajo še biti navedene, kadar je količina vlaknin (ali katerega koli drugega hranila iz člena 30(2)) navedena na nepredpakiranem živilu?

Upoštevne določbe : člen 30(1), (2), (5) in člen 49

Če želi nosilec živilske dejavnosti navesti količino vlaknin v proizvodu ali količino katerega koli drugega hranila iz člena 30(2), mora biti navedena popolna označba hranilne vrednosti. To vključuje:

—	energijsko vrednost ter

—	količine maščob, nasičenih maščob, ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin in soli.

Kadar se prehranska ali zdravstvena trditev nanaša na katero koli hranilo iz člena 30(2), mora biti v označbi hranilne vrednosti navedena tudi količina tega hranila.

3.3.4   Ali je mogoče označiti vsebnost vlaknin z odstotkom priporočenega vnosa, tudi če v Uredbi za vlaknine ni določen usklajen priporočen vnos?

Upoštevne določbe : člen 30(2) in člen 35(1)(e)

Ne. Edina hranila, katerih količina se lahko izrazi kot odstotek priporočenega vnosa, so tista, za katera so priporočeni vnosi določeni v Prilogi XIII, tudi kadar se uporabijo dodatne oblike navajanja in prikaza označbe hranilne vrednosti.

3.3.5   Ali je mogoče vsebino sestavnih delov prostovoljno navedenih hranil, npr. „omega 3 maščobne kisline“, označiti kot sestavne dele večkrat nenasičenih maščob?

Upoštevne določbe : člen 30

Ne. Označba hranilne vrednosti je zaprt seznam energijske vrednosti in hranil ter ga ni mogoče dopolniti z dodatnimi informacijami o hranilni vrednosti (toda glej tudi točko 3.3.2 zgoraj).

3.3.6   Katere informacije o hranilni vrednosti se lahko ponovijo na embalaži?

Upoštevne določbe : členi 30(3), 32(2), 33 in 34(3)

Nekatere obvezne informacije označevanja hranilne vrednosti se lahko ponovijo na embalaži v osrednjem vidnem polju (običajno poimenovanem „sprednja stran embalaže“) z uporabo ene od naslednjih oblik:

—	energijska vrednost ali

—	energijska vrednost in količine maščob, nasičenih maščob, sladkorjev in soli.

Za to ponovljeno označbo veljajo pravila o najmanjši velikosti črk (člen 13(2), Priloga IV, glej tudi točko 3.2.1).

Kadar se označba hranilne vrednosti ponovi, je ta še vedno seznam z opredeljeno in omejeno vsebino. Dodatne informacije na označbi hranilne vrednosti, ki je v osrednjem vidnem polju, niso dovoljene.

Kadar se označba ponovi, je lahko opredeljena samo na porcijo/jedilno enoto (če je porcija/enota količinsko opredeljena v neposredni bližini označbe hranilne vrednosti in je število porcij/enot označeno na embalaži). Vendar pa mora biti poleg tega navedena tudi energijska vrednost na 100 g ali na 100 ml.

3.3.7   Ali je treba informacije o hranilni vrednosti, ki se ponovijo v osrednjem vidnem polju (na „sprednji strani embalaže“), kadar so izražene kot odstotek priporočenih vnosov, prav tako navesti v obvezni označbi hranilne vrednosti (na „zadnji strani embalaže“)?

Upoštevne določbe : členi 30(3), 32(4) in 33, Priloga XIII

Prostovoljna ponovitev navedbe informacij o hranilni vrednosti v osrednjem vidnem polju (na „sprednji strani embalaže“) mora vsebovati le informacije o energijski vrednosti ali energijski vrednosti ter maščobah, nasičenih maščobah, sladkorjih in soli. Te informacije morajo biti navedene tudi v obvezni označbi hranilne vrednosti (na „zadnji strani embalaže“). Vendar je mogoče te informacije na sprednji strani embalaže izraziti kot odstotek priporočenih vnosov (poleg absolutnih vrednosti), čeprav se ta oblika navedbe ne uporablja v obvezni označbi hranilne vrednosti.

3.3.8   Ali je mogoče označbo hranilne vrednosti ponoviti enkrat v obliki enostavne navedbe energijske vrednosti, drugič pa v obliki energijske vrednosti skupaj s količinami maščob, nasičenih maščob, sladkorjev in soli?

Upoštevne določbe : člen 30(3) in člen 34(3)

Označba hranilne vrednosti se lahko ponovi kot zgolj energijska vrednost ali kot energijska vrednost skupaj s količinami maščob, nasičenih maščob, sladkorjev in soli. To informacijo je mogoče tudi ponoviti več kot enkrat.

Ti prostovoljni dodatki označbe hranilne vrednosti morajo biti prikazani v osrednjem vidnem polju in biti skladni z določbami o najmanjši velikosti črk.

3.3.9   Ali je na sprednji strani embalaže dovoljeno označiti vsebnost enega hranila, kot X% maščobe?

Upoštevne določbe : člen 30(3)

Prostovoljna ponovitev označbe hranilne vrednosti ne dovoljuje označevanja vsebnosti enega hranila, saj bi bile informacije, ki bi bile navedene, bodisi zgolj energijska vrednost ali energijska vrednost skupaj s količinami maščob, nasičenih maščob, sladkorjev in soli.

Vendar lahko označba vključuje navedbo vsebnosti enega hranila, kadar tako navedbo zahteva zakon, na primer vsebnost maščobe:

—	nekaterih vrst konzumnega mleka iz pododstavka 1 odstavka III dela IV Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10) o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih proizvodov;

—	nekaterih mazavih maščob iz odstavka I dela VII Priloge VII in njenega Dodatka II k Uredbi (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih proizvodov.

Mogoče bi bilo tudi označiti navedbe, kot je „nizka vsebnost maščob“ ali „manj kot 3 % maščob“, če so skladne s pogoji o uporabi takih trditev in drugimi ustreznimi določbami Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (11) o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih in pod pogojem, da je upoštevan tudi člen 7(1)(c) Uredbe (EU) št. 1169/2011.

3.3.10   Ali se lahko označbe hranilne vrednosti poleg oblike, ki ustreza zahtevam Uredbe, prikažejo tudi v obliki, ki jo zahtevajo ZDA in Kanada, kadar so proizvodi namenjeni za prodajo v več kot eni državi?

Upoštevne določbe : členi 30, 34 in 36, prilogi XIV in XV

Ne. Označba hranilne vrednosti v obliki, ki jo zahtevajo ZDA in Kanada, ne bi bila v skladu z zahtevami EU, saj morajo biti obvezne in prostovoljne informacije skladne s pravili, določenimi v Uredbi. Tako označevanje bi lahko bilo za potrošnika tudi zavajajoče, saj se v ZDA za izračun energijske vrednosti in količine hranil uporabljajo drugačni pretvorbeni faktorji.

3.4   Oblike navajanja in prikaza označbe hranilne vrednosti

3.4.1   Kakšne so oblike navajanja obveznih elementov označbe hranilne vrednosti?

Upoštevne določbe : členi 32, 33, prilogi XIII in XV

Količine maščob, nasičenih maščob, ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin in soli morajo biti izražene v gramih (g) na 100 g ali na 100 ml, energijske vrednosti pa v kilodžulih (kJ) in v kilokalorijah (kcal) na 100 g ali na 100 ml živila.

Dodatno so lahko označene na porcijo/jedilno enoto živila. Porcijo ali jedilno enoto mora potrošnik zlahka prepoznati in mora biti količinsko opredeljena na označbi v neposredni bližini označbe hranilne vrednosti, na označbi pa mora biti navedeno tudi število porcij ali enot, vsebovanih v embalaži.

Poleg tega se lahko energijska vrednost in količine maščob, nasičenih maščob, ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin in soli izrazijo kot odstotek priporočenih vnosov iz naslednje preglednice na 100 g ali na 100 ml. Poleg take označbe na 100 ml ali na 100 g ali namesto nje se lahko odstotki priporočenih vnosov izrazijo na porcijo/jedilno enoto.

Energijska vrednost ali hranilo	Priporočeni vnos
Energijska vrednost	8 400 kJ / 2 000 kcal
Skupne maščobe	70 g
Nasičene maščobe	20 g
Ogljikovi hidrati	260 g
Sladkorji	90 g
Beljakovine	50 g
Sol	6 g

Kadar so odstotki priporočenih vnosov izraženi na 100 g ali na 100 ml, mora označba hranilne vrednosti vključevati naslednjo izjavo: „Priporočeni vnosi za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal)“.

Za nepredpakirana živila se lahko označba hranilne vrednosti izrazi le na podlagi porcije ali jedilne enote.

3.4.2   Ali se lahko na označbah živil uporabi kratica PV za priporočeni vnos?

Upoštevne določbe : člena 32 in 33

Na označbah živil se lahko uporabi kratica PV za priporočeni vnos, če je v celoti pojasnjena na embalaži in jo lahko potrošniki preprosto najdejo. Izjave „Priporočeni vnosi za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal)“ ni mogoče spreminjati.

3.4.3   Se lahko uporabi izraz dnevna orientacijska vrednost ali njegova kratica GDA?

Upoštevne določbe : člena 32 in 33

Uredba je namenjena uskladitvi vsebine, izražanja in predstavitve informacij o hranilni vrednosti za potrošnike, vključno s prostovoljnimi informacijami. Glede na ta namen izraza dnevna orientacijska vrednost ali njegove kratice GDA ni mogoče uporabiti v okviru uporabe členov 32 in 33 zadevne uredbe (glej tudi točko 3.4.2). Treba je tudi poudariti, da pojem priporočenega vnosa ni enak pojmu dnevne orientacijske vrednosti, saj izraz „priporočeni vnos“ ne pomeni nasveta o prehrani, kot to pomeni izraz „orientacijska vrednost“. Noben nasvet o prehrani ne navaja, da je treba na primer zaužiti 20 g nasičenih maščob dnevno, in potrošniki tega ne bi smeli razumeti kot najmanjšo količino, ki je potrebna za ohranjanje zdravja.

3.4.4   Ali mora biti dodatna izjava: „Priporočeni vnosi za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal)“ navedena v neposredni bližini vsake označbe hranilne vrednosti?

Upoštevne določbe : člena 32 in 33

Da, kadar so informacije izražene kot odstotek priporočenih vnosov glede na 100 g ali 100 ml.

Ne, kadar so informacije izražene glede na porcijo.

3.4.5   Priporočeni vnosi za energijsko vrednost in hranila so določeni za odrasle. Ali se lahko energijska vrednost in količine hranil prostovoljno izrazijo kot odstotek priporočenih vnosov za otroke namesto ali poleg odstotkov priporočenih vnosov za odrasle?

Upoštevne določbe : členi 32(4), 36(3) in 43, Priloga XIII

Ne. Prostovoljna navedba priporočenih vnosov za posebne skupine prebivalstva je dovoljena le, če so sprejete določbe Unije ali, če teh ni, nacionalna pravila.

Energijska vrednost in količine hranil se lahko poleg tega, da so izražene v absolutnih vrednostih, izrazijo le še kot odstotek priporočenih vnosov za odrasle. Vendar mora Komisija v skladu z Uredbo sprejeti izvedbene akte o navedbi priporočenih vnosov za posebne skupine prebivalstva poleg priporočenih vnosov za odrasle, pri čemer se bodo v prihodnosti lahko navedli tudi priporočeni vnosi za otroke. Države članice lahko do sprejetja tovrstnih določb Unije sprejmejo nacionalna pravila za določanje znanstveno utemeljenih priporočenih vnosov za take skupine prebivalstva. Uporaba priporočenih vnosov za druge posebne skupine prebivalstva, kot so otroci, ni dovoljena za proizvode, ki so dani na trg ali označeni od 13. decembra 2014, razen če pravila Unije ali nacionalna pravila določijo znanstveno utemeljene priporočene vnose za take skupine.

3.4.6   Kaj je jedilna enota? Ali se za opredelitev porcije lahko uporabijo piktogrami? Ali se simbol ≈ ali ~, ki pomeni „približno enako“, lahko uporabi za prikaz števila porcij v embalaži?

Upoštevne določbe : člen 33

„Jedilno enoto“ mora potrošnik zlahka prepoznati, pomeni pa enoto, ki se lahko zaužije posamezno. Posamezna jedilna enota ne predstavlja nujno ene porcije. Košček čokoladne tablice bi na primer lahko bil jedilna enota, vendar bi bila porcija večja od enega koščka čokolade.

Za opredelitev porcije ali jedilne enote se lahko uporabijo simboli ali piktogrami. V skladu z Uredbo se za jedilno enoto ali porcijo zahteva le, da je na označbi zlahka prepoznavna in količinsko opredeljena. Pri uporabi simbolov ali piktogramov mora biti njihov pomen za potrošnika jasen in ne sme zavajati.

Manjše razlike v številu jedilnih enot ali porcij v proizvodu se lahko prikažejo s primernimi simboli pred številom porcij ali jedilnih enot.

3.5   Dodatne oblike navedbe in prikaza

3.5.1   Ali se za simbolni prikaz hranil in/ali energijske vrednosti lahko uporabijo le ikone namesto besed?

Upoštevne določbe : člen 34, Priloga XV

Ne. Pri obveznih in prostovoljnih informacijah o hranilni vrednosti je treba upoštevati določeno obliko, v skladu s katero je treba energijsko vrednost in hranila označiti z besedami.

Splošno načelo, da je treba obvezne informacije navesti z besedami in številkami, velja tudi v primerih, ko so informacije o hranilni vrednosti podane prostovoljno. Piktogrami in simboli se lahko uporabijo dodatno.

3.5.2   Ali se lahko energijska vrednost navede le v kcal, kadar se informacije o hranilni vrednosti prostovoljno ponovijo v osrednjem vidnem polju?

Upoštevne določbe : člen 32(1), Priloga XV

Ne. Informacije o energijski vrednosti morajo biti vedno sistematično navedene v kilodžulih (kJ) in tudi kilokalorijah (kcal).

3.6   Izjeme od obvezne označbe hranilne vrednosti

3.6.1   Katere so izjeme?

Upoštevne določbe : člen 16(3) in (4), člen 30(4) in (5) in člen 44(1)(b), Priloga V

Proizvodi iz Priloge V so izvzeti iz obveznega označevanja hranilne vrednosti, razen če se nanje nanaša prehranska ali zdravstvena trditev.

Poleg tega izjema velja za alkoholne pijače (ki vsebujejo več kot 1,2 % alkohola) in za nepredpakirana živila (razen če tako zahteva poseben zakonski akt EU ali nacionalni ukrep).

Kadar so informacije o hranilni vrednosti navedene prostovoljno, morajo biti skladne s pravili za obvezno označevanje hranilne vrednosti. Vendar:

—	za alkoholne pijače je označba hranilne vrednosti lahko omejena na energijsko vrednost. Zahtevana ni nobena posebna oblika;

—

za nepredpakirana živila je lahko označba hranilne vrednosti omejena na energijsko vrednost ali na energijsko vrednost in količino maščob, nasičenih maščob, sladkorjev in soli. Izražena je lahko samo na porcijo ali jedilno enoto, če je porcija/enota količinsko opredeljena in je navedeno število porcij/enot.

3.6.2   Ali so naslednja živila izvzeta iz zahtev po obvezni označbi hranilne vrednosti?

Upoštevne določbe : Priloga V

—

Nepredelani proizvodi, ki vsebujejo eno sestavino ali kategorijo sestavin — Moka (npr. pšenična moka) da, ob upoštevanju spodnjih pogojev Moka, ki ne vsebuje dodanih sestavin, npr. aditivov, vitaminov, mineralov, ter ni bila v postopku predelave razen mletja in luščenja, šteje za nepredelan proizvod (12). — Predkuhan riž in predhodno kuhan riž ne Predkuhan riž gre skozi stopnjo predhodnega kuhanja in za to ne more šteti kot nepredelano živilo. Vendar za riž velja izjema za nepredelane proizvode, ki vsebujejo eno sestavino ali kategorijo sestavin. — Rastlinsko olje ne Rastlinska olja so predelani proizvodi in zato zanje ne more veljati izjema za nepredelane proizvode, ki vsebujejo eno sestavino ali kategorijo sestavin. — Sladkor ne Sladkor je predelan proizvod in zato zanj ne more veljati izjema za nepredelane proizvode, ki vsebujejo eno sestavino ali kategorijo sestavin. — Med da Med velja za nepredelano živilo, ki je narejeno iz sestavnih delov in ne sestavin, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (3) Direktive 2014/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13) o spremembi Direktive Sveta 2001/110/ES (14) o medu. Za med zato lahko velja izjema iz zahteve po obvezni označbi hranilne vrednosti.

—

Zelišča, dišave ali njihove mešanice — Proizvodi iz zelišč in dišav, ki vsebujejo arome in/ali sredstva za uravnavanje kislosti da Zelišča, dišave in njihove mešanice so izvzete iz zahteve po obvezni označbi hranilne vrednosti, saj se uživajo v majhnih količinah in nimajo pomembnega hranilnega vpliva na prehrano. Podobno za take proizvode, ki vsebujejo arome in/ali sredstva za uravnavanje kislosti, velja ta izjema, če arome in/ali sredstva za uravnavanje kislosti nimajo pomembnega hranilnega vpliva.

—

Sol in nadomestki za sol — Jodirana sol ne Skladno s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1925/2006 (15) o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom je obvezna označba hranilne vrednosti proizvodov, katerim so bili dodani vitamini in minerali. Vendar Uredba (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ne ureja obveznega dodajanja joda soli, posebne določbe o označevanju količine dodanega joda pa so zajete v nacionalni zakonodaji.

—	Fermentirani kisi in nadomestki kisov, vključno s tistimi, v katerih je edina dodana sestavina aroma — Fermentiran kis z dodano soljo ne Izjema za fermentirane kise in nadomestke kisov velja samo za proizvode, v katerih je edina dodana sestavina aroma.

3.7   Prehranska dopolnila

3.7.1   Katero terminologijo je treba uporabiti za navedbo vitaminov in mineralov v prehranskih dopolnilih?

Upoštevne določbe : člen 29, Priloga XIII

Predpisi Uredbe o označbi hranilne vrednosti se ne uporabljajo za prehranska dopolnila.

Člen 8(3) Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16) o prehranskih dopolnilih določa, da se podatki o vitaminih in mineralih prav tako navedejo kot odstotek priporočenih vrednosti v skladu s Prilogo k Direktivi 90/496/EGS (17), ki je bila zamenjana z uredbo z dne 13. decembra 2014.

Direktiva 90/496/EGS je zahtevala uporabo odstotka priporočenih dnevnih vnosov, ki so v delu A Priloge XIII Uredbe nadomeščeni s priporočenimi dnevnimi vnosi. Čeprav se lahko uporabi izraz „priporočeni dnevni vnosi“ ali njegova kratica „PDV“, pod pogojem da je v celoti pojasnjen na embalaži in ga lahko potrošniki preprosto najdejo, se zaradi doslednosti za prehranska dopolnila priporoča uporaba iste terminologije kot za ostala hranila v živilih (18) in sklicevanje na priporočene vnose.

3.7.2   Ali morajo prehranska dopolnila, na katere se nanaša prehranska ali zdravstvena trditev, skladno z Uredbo biti opremljena z označbo hranilne vrednosti?

Upoštevne določbe : člena 29 in 49

Ne. Določbe Uredbe o označbi hranilne vrednosti se za prehranska dopolnila ne uporabljajo. Skladno s členom 7 Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (19) o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih se v primeru prehranskih dopolnil podatki o hranilni vrednosti zagotovijo v skladu s členom 8 Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (20) o prehranskih dopolnilih.

3.8   Posebni proizvodi

3.8.1   Ali mora v primeru živil, pakiranih s tekočino, označba hranilne vrednosti ustrezati odcejenemu proizvodu (brez tekočine) ali celotnemu proizvodu (s tekočino)?

Upoštevne določbe : člen 31(3)

Trdna živila so lahko predstavljena v tekočem mediju, kot je opredeljeno v odstavku 5 Priloge IX (kot je slanica, sadni sok), ali v drugih tekočinah (kot je olje). Nekateri potrošniki pojedo take proizvode v celoti, medtem ko drugi pojedo le odcejene proizvode. V tem okviru bi morala biti označba hranilne vrednosti po možnosti izračunana za celotno vsebino živilskega proizvoda, trdnega živila skupaj s tekočino, kadar se bo proizvod najverjetneje zaužil v celoti. Ta informacija je lahko prostovoljno dopolnjena z označbo hranilne vrednosti odcejenega proizvoda. Pri drugih proizvodih, za katere se pričakuje, da tekočina ne bo zaužita, se zdi označba hranilne vrednosti na podlagi odcejene neto količine ustreznejša.

V vsakem primeru je treba v označbi hranilne vrednosti jasno navesti, ali se nanaša na odcejeni proizvod ali na celoten proizvod.

---

(1)  UL L 304, 22.11.2011, str. 18.

(2)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, Priloga VII, del III (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(3)  Mednarodna organizacija za zakonsko meroslovje, Mednarodno priporočilo R79 [Izdaja 1997(E)]. https://www.oiml.org/en/files/pdf_r/r079-e15.pdf.

(4)  Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, Priloga I, točka 3.1 (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

(5)  Na podlagi opredelitve nepredelanih živil iz člena 2(1)(n) Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

(6)  Direktiva 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih (UL L 183, 12.7.2002, str. 51).

(7)  Direktiva 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod (UL L 164, 26.6.2009, str. 45).

(8)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671–854.

(9)  Glej tudi posebne merske enote za vitamine in minerale v Prilogi XIII, delu A, točki 1.

(10)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(11)  UL L 404, 30.12.2006, str. 9.

(12)  Člen 2(1)(b) Uredbe se sklicuje na opredelitev „nepredelanih proizvodov“ iz člena 2(1)(n) Uredbe (ES) št. 852/2004 o higieni živil: „‚nepredelani proizvodi‘ pomenijo živila, ki niso predelana in vključujejo proizvode, ki so ločeni, razdeljeni, odrezani, razrezani, odkoščičeni, mleti, odrti, zdrobljeni, rezani, očiščeni, obrezani, oluščeni, mleti, ohlajeni, zamrznjeni, globoko zamrznjeni ali odmrznjeni“.

(13)  UL L 164, 3.6.2014, str. 1.

(14)  UL L 10, 12.1.2002, str. 47.

(15)  UL L 404, 30.12.2006, str. 26.

(16)  UL L 183, 12.7.2002, str. 51.

(17)  UL L 276, 6.10.1990, str. 40.

(18)  Člen 32(3) Uredbe (EU) št. 1169/2011.

(19)  UL L 404, 30.12.2006, str. 9.

(20)  UL L 183, 12.7.2002, str. 51.

---

8.6.2018

SL

Uradni list Evropske unije

C 196/15

---

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.8902 – 3i Group/Deutsche Alternative Asset Management/Attero Holding)

(Besedilo velja za EGP)

(2018/C 196/02)

Komisija se je 31. maja 2018 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32018M8902. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

---

8.6.2018

SL

Uradni list Evropske unije

C 196/15

---

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.8918 – AEA Investors/BCI/Springs)

(Besedilo velja za EGP)

(2018/C 196/03)

Komisija se je 1. junija 2018 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32018M8918. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

---

8.6.2018

SL

Uradni list Evropske unije

C 196/16

---

Sklepi Sveta o vlogi mladih pri reševanju demografskih izzivov v Evropski uniji

(2018/C 196/04)

SVET EVROPSKE UNIJE –

OPOZARJA:

1.

na politično ozadje tega vprašanja, ki je predstavljeno v Prilogi k tem sklepom;

2.

da je ena od štirih splošnih prednostnih nalog bolgarskega predsedstva Sveta EU opredeljena prav kot „prihodnost Evrope in mladih – gospodarska rast in socialna kohezija“;

JE SEZNANJEN S:

3.

političnimi pobudami v okviru Evropske unije, kot so Prenovljeni okvir za evropsko sodelovanje na področju mladine (strategija EU za mlade 2010–2018), Erasmus+, jamstvo za mlade, pobuda za zaposlovanje mladih in partnerstvo s Svetom Evrope na področju mladine, ki ponazarjajo različne pristope k izgradnji družbe, v kateri bodo lahko vsi mladi ne glede na družbeni položaj razvijali svoj potencial in pridobivali spretnosti, ki jih potrebujejo, da bodo lahko uspeli kot državljanke in državljani v demokratični družbi ter v delovnem in zasebnem življenju;

4.

sklepi Evropskega sveta iz decembra 2017, ko so voditelji držav in vlad države članice, Svet in Komisijo med drugim pozvali k „izboljšanju možnosti za mobilnost in izmenjave“ v EU;

5.

letnim poročilom o mobilnosti delovne sile znotraj EU za leto 2016, objavljenim maja 2017;

SE ZAVEDA NASLEDNJEGA:

6.

Evropska unija se sooča z demografskimi izzivi, deloma zaradi vse obsežnejše mobilnosti znotraj držav in med njimi, staranja prebivalstva, regionalne nestabilnosti in posledic finančne in gospodarske krize;

7.

zaradi demografskih izzivov so lahko posebej prizadeti prav mladi. Brezposelnost mladih ostaja v nekaterih evropskih državah članicah precej visoka (1), in to kljub trudu – denimo vzpostavitev jamstva za mlade –, ki je bil tako na ravni EU kot na nacionalni ravni vložen v reševanje tega problema. Mladi se lahko iz različnih razlogov, na primer zaradi posledic gospodarske krize, brezposelnosti mladih ali osebnih preferenc, odločijo, da bodo zapustili domačo regijo in odšli na študij ali delo v tujino ter si tam skušali zagotoviti boljši osebni in/ali poklicni razvoj;

8.

prosta mobilnost mladih je eno od temeljnih načel Unije in eno od ključnih orodij za spodbujanje medsebojnega razumevanja in partnerstva, saj mladi z njo pridobivajo ustrezno znanje in spretnosti, ki jim lahko pomagajo do širokega razumevanja raznolikih pogledov na življenje in različnih situacij, v katerih bi se utegnili znajti. Poleg tega pomaga močneje ponotranjiti evropsko identiteto in vrednote;

9.

odločilnega pomena je, da se, kadar in kjer je to le mogoče, še naprej nadgrajujejo obstoječa partnerstva med deležniki iz mladinskega in drugih sektorjev, ter se tako utrjuje odpornost, vzpostavlja ravnotežje in krepi pravičnost v Uniji. V tej zvezi je pomembno, da se še naprej spodbujajo skupne evropske vrednote kot osrednje načelo pri pospeševanju socialne kohezije in dobrobiti mladih, zlasti tistih z manj možnostmi;

PRIZNAVA NASLEDNJE:

10.

mobilnost mladih je pomembna za njihov poklicni in osebni razvoj. Utrjuje njihovo medkulturno razumevanje in širi obzorja mladih, tako da lahko živijo v ubrani in enakopravni družbi. Obenem pa ima prosto gibanje lahko tudi notranje posledice, na primer nizek delež mladih na nekaterih podeželskih območjih;

11.

učna mobilnost bi med mladimi lahko še dodatno pripomogla k razumevanju aktivnega državljanstva in solidarnosti, njihovih pravic in odgovornosti, njihovega priznavanja in spoštovanja demokratičnih vrednot in kulturne raznolikosti ter njihovega zagotavljanja svobode izražanja in prepričanja, čeprav je tu odločilnega pomena tudi pridobitev potrebnih življenjskih spretnosti;

12.

ne glede na to, ali se mladi odločijo ostati v državi gostiteljici ali se vrniti v domačo regijo, bi jim moralo biti omogočeno živeti v vključujočem okolju, v katerem bi lahko brez težav prispevali k družbi s svojimi novimi spretnostmi, pridobljenimi s prostim gibanjem v Evropski uniji. To bi bilo lahko koristno za njihov osebni in poklicni razvoj ter njihovo dejavno vlogo v družbi, v kateri so se odločili živeti;

POUDARJA NASLEDNJE:

13.

poklicno usmerjanje bistveno pomaga mladim pri opredeljevanju lastnih kompetenc in premišljenem odločanju. Pomembno je, da mladi usvojijo ustrezne spretnosti, na primer komunikacijske ter jezikovne in medkulturne kompetence, tako da se bodo laže privadili življenju v domači regiji ali državi gostiteljici. V tej zvezi je mladinsko delo eno od orodij za razvijanje ključnih življenjskih spretnosti, potrebnih za obvladovanje gospodarskih, političnih, socialnih in kulturnih izzivov, ki bi se lahko pojavili ob povečani mobilnosti mladih. Vpliva lahko tudi na njihov dostop do kakovostne zaposlitve, socialno vključenost in aktivno državljanstvo;

14.

mladinsko delo ter neformalno in priložnostno učenje bi mladim moralo pomagati kar najbolje uresničiti njihov potencial ter bi jim moralo biti v oporo pri doseganju in ohranjanju izpolnjujočega in produktivnega osebnega, družbenega in delovnega življenja, ne glede na to, ali se odločijo ostati v državi gostiteljici ali se vrniti v domačo regijo;

15.

če bi imeli na voljo več informacij in podatkov o izzivih, s katerimi se soočajo mladi in ki izhajajo iz povečane mobilnosti, bi si lahko ustvarili natančnejšo podobo o stanju razmer;

POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ:

16.

spodbujajo medsektorska partnerstva in priložnosti, da se po potrebi zagotovita učinkovita vključitev in/ali integracija mladih v državi gostiteljici ali – po vrnitvi – doma;

17.

spodbujajo prispevek mladinskega dela ter dela za mlade in z mladimi pri razvijanju njihovih življenjskih spretnosti, vključno s komunikacijskimi in jezikovnimi kompetencami, da se bodo ti laže bolje udejstvovali v državljanskem in družbenem življenju v evropskem okviru;

18.

razmislijo o upoštevanju in nadaljnji razširitvi razprave o učinku demografskih izzivov, s katerimi se soočajo mladi v Uniji;

19.

promovirajo privlačnost območij z omejenimi možnostmi, tudi možnosti za izobraževanje in zaposlovanje ter prostorske zmožnosti in storitve za mlade;

POZIVA DRŽAVE ČLANICE IN EVROPSKO KOMISIJO, NAJ V OKVIRU SVOJIH PRISTOJNOSTI:

20.

olajšajo dostop do podatkov in njihovo razširjanje, pa tudi izmenjavo dobrih praks pri reševanju demografskih izzivov, ki izhajajo iz proste mobilnosti mladih, in sicer na različne načine, vključno s poročilom EU o mladih, mladinsko spletno platformo Youth Wiki in drugimi kanali in platformami;

21.

preučijo možnost organizacije mednarodnega dogodka, na katerem bi ob sodelovanju zainteresiranih držav članic in deležnikov nadaljnje raziskali vpliv demografskih izzivov, ki izhajajo iz prostega gibanja mladih;

22.

še naprej sodelujejo v prizadevanjih za ukrepanje na podlagi teh sklepov v okviru že začetega dela v zvezi s strateškimi možnostmi za evropsko sodelovanje na mladinskem področju in drugih področjih;

23.

promovirajo privlačnost območij z omejenimi možnostmi, po potrebi z uporabo evropskih regionalnih skladov;

POZIVA EVROPSKO KOMISIJO, NAJ:

24.

preuči možnost spodbujanja vseh oblik dialoga med mladimi, ki ne živijo v domači regiji, pa tudi mladimi iz držav gostiteljic, in sicer ob podpori mednarodne mreže mladih, uradov Eurodeska po Evropski uniji ali drugih obstoječih mrež;

25.

ohrani in naprej razvije pripravljalno fazo (vključno z učenjem jezikov in poglabljanjem medkulturne ozaveščenosti) programov mobilnosti EU za mlade.

---

(1)  http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Unemployment_statistics.

---

---

8.6.2018

SL

Uradni list Evropske unije

C 196/20

---

Sklepi Sveta o potrebi po postavljanju kulturne dediščine v ospredje politik EU

(2018/C 196/05)

SVET EVROPSKE UNIJE –

OB OPOZARJANJU NA NASLEDNJE:

1.

voditelji držav članic EU in institucij EU so v Rimski izjavi z dne 25. marca 2017 razglasili vizijo Unije, „v kateri bodo imeli državljani nove priložnosti za kulturni in socialni razvoj“ in ki bo „ohranjala našo kulturno dediščino in spodbujala kulturno raznolikost“ (1);

2.

Evropski svet je v sklepih z dne 14. decembra 2017 (2) pozval države članice, Svet in Komisijo, naj se v skladu s svojimi pristojnostmi še naprej trudijo, da bi izkoristili evropsko leto kulturne dediščine 2018 (3) za izboljšanje ozaveščenosti o družbenem in gospodarskem pomenu kulture in kulturne dediščine;

OB PRIZNAVANJU NASLEDNJEGA:

3.

danes je kultura visoko na politični agendi EU, kot so v razpravi novembra 2017 v Göteborgu potrdili voditeljice in voditelji EU, na kateri so priznali pomen kulture za oblikovanje vključujoče in kohezivne družbe ter za ohranjanje konkurenčnosti Evrope (4);

4.

ta razvoj znova potrjuje pomen dobrega sodelovanja na področju kulturne dediščine na ravni EU in potrjuje, kako pomembno je, da z doslednim upoštevanjem kulturne dediščine v drugih sektorskih politikah in ukrepih kar najbolj izkoristimo njene družbene in gospodarske prednosti;

5.

zaradi družbenih in gospodarskih izzivov, s katerimi se v zadnjem času srečuje Evropska unija, je potrebno ukrepanje za okrepitev vezi v naših družbah ter med njimi. Kot vir znanja in medsebojnega razumevanja ima kulturna dediščina potencial, da postane gonilna sila tega procesa, saj spodbuja občutek pripadnosti skupnemu evropskemu prostoru. Poleg tega bi takšni ukrepi lahko postali temelj za ohranjanje solidarnosti v Evropski uniji in njene integritete, obenem pa bi z njimi spodbujali in varovali kulturno raznolikost;

6.

kulturna dediščina v vsej svoji raznolikosti in vseh svojih oblikah – opredmetena in neopredmetena, nepremična in premična, digitalna in digitalizirana (5) – je sama po sebi vrednota, dediščina iz naše preteklosti in strateški vir za trajnostno prihodnost Evrope; prispeva k boljšemu odzivanju na družbene, gospodarske in okoljske izzive na različnih ravneh – na lokalni, nacionalni in regionalni ravni, pa tudi na evropski in celo na globalni ravni;

7.

kulturna dediščina Evrope ima svojo dinamiko in dodatno jo bogati preučevanje skupne preteklosti evropskih narodov in držav ter stalno razvijajoče se pobude in programi. Je torej tudi vir navdiha za sodobno umetnost in ustvarjalnost, ki lahko že jutri postane kulturna dediščina;

POZIVA DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ V SKLADU S SVOJIMI PRISTOJNOSTMI IN OB DOSLEDNEM SPOŠTOVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:

8.

postavijo kulturno dediščino v ospredje ustreznih politik EU in ozaveščajo deležnike o vzajemnih koristih njenega doslednega upoštevanja v drugih sektorskih politikah, pa tudi o možnostih financiranja za kulturno dediščino (6), med drugim tako, da deležnikom pravočasno zagotovijo informacije o sredstvih EU, ki so na voljo za kulturno dediščino;

9.

brez poseganja v pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru preučijo, kako bi lahko po potrebi dosegli, da bi bil v ustreznih programih EU jasnejši poudarek na ohranjanju in spodbujanju skupne kulturne dediščine Evrope. To bi bilo mogoče doseči z upoštevanjem kulturne dediščine pri pripravi in izvajanju programov, pa tudi z vključitvijo kulturne dediščine kot strateškega cilja med prednostne naloge;

10.

spodbujajo inovacije, trajnost in socialno vključevanje s posebnimi, na kulturno dediščino osredotočenimi projekti z evropsko razsežnostjo in družbeno dodano vrednostjo, med drugim z upoštevanjem vidika enakosti spolov;

11.

pospešujejo sodelovanje med evropskimi raziskovalci, strokovnjaki in ustanovami za izobraževanje in usposabljanje, da bi spodbudili visokokakovostne veščine, usposabljanje in prenos znanja v tradicionalnih in novih poklicih na področju dediščine;

12.

še naprej spodbujajo spoštovanje načela participativnega upravljanja kulturne dediščine z analizo trenutnih praks v kulturnem upravljanju, opredelitvijo ukrepov za bolj odprto, participativno, učinkovito in koherentno kulturno upravljanje, če je to potrebno, pa tudi z izmenjavo najboljših praks;

13.

opredelijo in olajšajo izmenjavo dobrih nacionalnih in mednarodnih praks s spodbujanjem mobilnosti strokovnjakov v kulturnem sektorju v Evropi (7);

14.

poglobijo in razširijo dialog z organizacijami civilne družbe, evropskimi državljani in državljankami ter zlasti evropsko mladino, da bi bolje razumeli, da evropska kulturna dediščina prispeva h krepitvi skupne evropske identitete z vso njeno kulturno in jezikovno raznolikostjo in njeno raznoliko dediščino;

15.

še naprej podpirajo kulturno dediščino kot pomemben element strateškega pristopa EU k mednarodnim kulturnim povezavam, pa tudi pri spodbujanju medkulturnega dialoga;

16.

skupaj z mednarodnimi organizacijami izvajajo skupne in usklajene nadnacionalne ukrepe (8) za trajnostno ohranjanje in varovanje kulturne dediščine v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 (9);

17.

spodbujajo podporo digitalizaciji kulturne dediščine kot orodje za prost dostop do kulture in znanja ter tako spodbujajo inovacije, ustvarjalnost in participativno upravljanje kulturne dediščine;

18.

dajo rezultate, poročila in vrednotenja v zvezi s pobudami in projekti na področju kulturne dediščine, ki jih financira EU, na voljo na spletu v bolj sistematični in dostopnejši obliki;

19.

izkoristijo letošnje evropsko leto kulturne dediščine za oblikovanje skupne in celovite strateške vizije za kulturno dediščino ter s pripravo konkretnih ukrepov zagotovijo, da jo bo mogoče uresničiti. Po možnosti bi se lahko poiskale sinergije z Evropsko strategijo kulturne dediščine za 21. stoletje Sveta Evrope;

20.

podpirajo razvoj na dokazih utemeljenih politik, tako da še naprej sodelujejo z Eurostatom in nacionalnimi statističnimi uradi pri zbiranju zanesljivih podatkov o družbenem in gospodarskem prispevku kulturne dediščine ter prispevajo k podobnim mednarodnim prizadevanjem v okviru organizacij, kot sta Unesco in Svet Evrope (10);

POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ OB DOSLEDNEM SPOŠTOVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:

21.

namenijo kulturni dediščini ustrezno vlogo v zadevnih nacionalnih sektorskih programih, ki jih sofinancira EU, da bi tako ohranili vrednost in pomen, ki ga ima za lokalno prebivalstvo in prihodnje generacije, ter v celoti razvili potencial, ki ga ima kot vir za gospodarski razvoj, socialno kohezijo in kulturno identiteto;

22.

še naprej sodelujejo ter pri tem upoštevajo prednostne naloge in dejavnosti v zvezi z doslednim upoštevanjem kulturne dediščine v drugih politikah EU v okviru novega delovnega načrta za kulturo po letu 2019;

POZIVA KOMISIJO, NAJ:

23.

pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju politik EU še naprej upošteva njihov neposredni in posredni učinek na spodbujanje, ohranjanje in varstvo kulturne dediščine Evrope in zlasti potrebo po kakovostnih smernicah, s čimer bo zagotovila, da naložbe EU ne bodo škodile vrednotam kulturne dediščine ali jih zmanjšale;

24.

nadaljuje sedanji dialog in sodelovanje z obstoječimi mrežami na področju kulturne dediščine, ki so pridobile dragocene izkušnje in dokazale svoje sposobnosti na tem področju (11);

25.

še naprej razvija sodelovanje z Unescom in Svetom Evrope pri vprašanjih skupnega interesa v okviru politik in praks, povezanih s kulturno dediščino, tudi kar zadeva boj proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami, še zlasti na konfliktnih območjih;

26.

si prizadeva za sinergije s konvencijami Unesca in Sveta Evrope, ki določajo mednarodna načela za ohranitev, varstvo in upravljanje kulturne dediščine, na primer Okvirno konvencijo Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo (Faro 2005).

---

(1)  http://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2017/03/25/rome-declaration/pdf

(2)  Dok. EUCO 19/1/17 REV 1.

(3)  Sklep (EU) 2017/864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o evropskem letu kulturne dediščine (2018) (UL L 131, 20.5.2017, str. 1).

(4)  EUCO 19/1/17 REV 1 in prispevek Evropske komisije k srečanju voditeljic in voditeljev v Göteborgu, 17. november 2017 (Sporočilo z naslovom „Krepitev evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture“), dok. 14436/17.

(5)  Sklepi Sveta z dne 21. maja 2014 o kulturni dediščini kot strateškem viru za trajnostno Evropo (UL C 183, 14.6.2014, str. 36).

(6)  Mapping of Cultural Heritage actions in European Union policies, programmes and activities, http://ec.europa.eu/culture/library/reports/2014-heritage-mapping_en.pdf.

(7)  Dok. EUCO 19/1/17 REV 1.

(8)  http://undocs.org/S/RES/2347(2017).

(9)  V skladu z agendo ZN za trajnostni razvoj do leta 2030, https://sustainabledevelopment.un.org/content/documents/21252030%20Agenda%20for%20Sustainable%20Development%20web.pdf.

(10)  Npr. Kompendij kulturnih politik in gibanj.

(11)  Na primer forum direktorjev s področja evropske dediščine (European Heritage Heads Forum), pravni forum evropska dediščina (European Heritage Legal Forum) ter skupina za razmislek „EU in kulturna dediščina“.

---

8.6.2018

SL

Uradni list Evropske unije

C 196/23

---

Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o spodbujanju skupnih vrednot EU prek športa

(2018/C 196/06)

SVET EVROPSKE UNIJE IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA –

OPOZARJAJOČ NA NASLEDNJE:

1.

Evropska unija je skupni prostor za vzpostavitev območja blaginje in miru za sobivanje in spoštovanje raznolikosti na podlagi skupnih vrednot EU, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ki jih priznava člen 2 Pogodbe o Evropski uniji; Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških;

2.

Unija v skladu s členom 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije prispeva k spodbujanju evropske razsežnosti v športu ob upoštevanju njegove posebne narave, na prostovoljstvu temelječih struktur ter njegove družbene in vzgojne vloge;

3.

tretji delovni načrt Evropske unije za šport (2017–2020), sprejet maja 2017, v katerem je socialno vključevanje opredeljeno kot ključno vprašanje v okviru prednostne teme „šport in družba“, širjenje skupnih vrednot EU prek športa pa kot ena od ključnih nalog na tem področju;

4.

Priporočilo Sveta o spodbujanju skupnih vrednot in vključujočega izobraževanja, ki naj bi bilo sprejeto maja;

5.

šport je od leta 2011 del programa Evropske unije Erasmus+. Od začetka prvega programa pred tridesetimi leti je več kot devet milijonov Evropejcev in Evropejk lahko izkoristilo možnost študija, usposabljanja, poučevanja ali prostovoljskega dela v drugi državi, kar je okrepilo njihovo zavest o vrednotah, ki so nam skupne;

6.

nedavno pobudo EU za spodbujanje solidarnosti med mladimi Evropejci in Evropejkami ter sodelovanja in partnerstva na področju mladine prek različnih solidarnostnih dejavnosti, vključno s športom;

7.

politično ozadje, navedeno v prilogi;

ZAVEDAJOČ SE NASLEDNJEGA:

8.

vrednote so v osrčju Evropske unije. Cilj teh sklepov je okrepiti medsebojno razumevanje pojma skupnih vrednot med državami članicami, razviti občutek pripadnosti Evropski uniji ter, kadar je to ustrezno, spodbujati te vrednote zunaj EU, hkrati pa ustvariti trdno podlago za dialog med ljudmi preko evropskih meja;

9.

Evropska unija in njene države članice se trenutno soočajo z velikimi gospodarskimi, političnimi in socialnimi izzivi, ki se med posameznimi državami članicami razlikujejo. Šport lahko pripomore k trajnostnemu razvoju ter ustreznemu reševanju splošnih socialno-ekonomskih in varnostnih izzivov, s katerimi se sooča EU;

10.

v beli knjigi o prihodnosti Evrope je poudarjeno, da „evropske vrednote, ki jih tako zelo cenimo, […] ostajajo enake. Želimo si družbo, v kateri so največje vrednote mir, svoboda, strpnost in solidarnost.“ Te vrednote povezujejo Evropejce in Evropejke, zanje pa se je vredno boriti (1);

11.

Evropska komisija je v beli knjigi o športu (2007) izpostavila, da šport s svojim potencialom za spodbujanje socialne vključenosti, integracije in enakih možnosti pomembno prispeva h gospodarski in socialni koheziji ter bolj integriranim družbam. Poudarila je tudi, da so rasizem in ksenofobija ter izkoriščanje mladih športnikov nezdružljivi s skupnimi vrednotami EU;

12.

namen evropskega leta kulturne dediščine 2018 je ozaveščati o skupni zgodovini in vrednotah ter spodbujati ljudi, naj raziskujejo bogato in raznoliko evropsko kulturno dediščino, katere del so tradicionalni športi in igre;

13.

tako kot izobraževanje, mladinsko delo in kultura lahko tudi organizirani ali neorganizirani šport prispeva k spodbujanju skupnih vrednot EU;

14.

vse glavne mednarodne organizacije, dejavne na področju športa, kot so Unesco, Svet Evrope, Mednarodni olimpijski komite, Mednarodni paraolimpijski komite in Svetovna protidopinška agencija, se zavedajo, da lahko šport posreduje vrednote, kot so poštenost, ekipni duh, demokracija, strpnost, enakost, disciplina, vključevanje, vztrajnost in spoštovanje, ki bi lahko prispevale k spodbujanju in širjenju skupnih vrednot EU;

PRIZNAVAJOČ NASLEDNJE:

15.

vsi ljudje bi morali imeti možnost, da se ukvarjajo s športom in počutijo kot del družbe, različni sektorji, povezani s športom, pa lahko naredijo vse, kar je v njihovi moči, da spodbujajo integracijo in zagotavljajo enake možnosti za športno udejstvovanje ter preprečevanje diskriminacije in socialne izključenosti;

16.

šport lahko prispeva k oblikovanju in razvoju civilne družbe in socialne trajnosti. Med Evropejci in Evropejkami je treba spodbujati občutek skupne pripadnosti – tako politične kot kulturne. Šport je univerzalen jezik, ki ga razumejo vsi, zato se lahko s posredovanjem in izpostavljanjem skupnih vrednot prek športa na podlagi inovativnih metod neformalnega in priložnostnega učenja prispeva k preprečevanju nestrpnosti, socialne izključenosti, vključno s stereotipi o spolih in sovraštvom do žensk, rasizma, ksenofobije in marginalizacije;

17.

šport lahko krepi vrednote na naraven način in v pozitivnem vzdušju. Vrednote, kot so medsebojno spoštovanje, čut za pravičnost, prijateljstvo, solidarnost, strpnost in enakost, bi morale biti samoumevne vsem, ki so vključeni v šport v društvih in šolah oziroma dejavni v rekreativnem in profesionalnem športu;

18.

prispevek športa k socialni koheziji in oblikovanju vključujočih in trdnih skupnosti lahko, če ga povežemo še z enakostjo, pripomore tudi k razvoju učinkovite, demokratične in pravične družbe. Športni inštruktorji in trenerji lahko imajo pomembno vlogo pri utrjevanju skupnih vrednot EU prek športa;

19.

na ravni EU že obstajajo pozitivne pobude, ki prispevajo k boljšemu razumevanju skupnih vrednot EU, na primer športni projekti, ki so se razvijali s podporo evropskih strukturnih skladov in programa Erasmus+;

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE, NAJ:

20.

kadar je ustrezno, preučijo in podpirajo pobude in ukrepe za spodbujanje športa kot načina, na katerega lahko vsi ljudje, ne glede na starost, spol in ozadje, pridobivajo socialne, državljanske in medkulturne kompetence. To se lahko doseže s podpiranjem in spodbujanjem lokalnih in regionalnih oblasti pri sodelovanju s športnimi društvi, šolami in mladinskimi organizacijami, vključno z nevladnimi organizacijami;

21.

kadar je ustrezno, spodbujajo skupne vrednote EU v povezavi z večjimi športnimi dogodki, ki jih – pogosto v sodelovanju z javnimi organi – organizirajo športna gibanja, večji športni dogodki so lahko odlična priložnost za povečanje ozaveščenosti med športniki, prostovoljci, pa tudi navijači;

22.

kadar je ustrezno, spodbujajo skupne vrednote EU med športnimi gibanji na nacionalni ravni v okviru strukturiranega dialoga;

23.

izkoristijo možnost mednarodnega sodelovanja, da bi, kadar je to ustrezno, na mednarodni ravni spodbujale in izpostavljale potrebo po spoštovanju skupnih vrednot EU;

24.

spodbujajo in po možnosti podpirajo športne organizacije pri izboljšanju notranjega upravljanja ter zadevne vrednote po potrebi vključijo v svoje etične smernice ali enakovredne dokumente;

25.

spodbujajo izobraževalne institucije, da bi v športu promovirale dejavnosti, povezane s skupnimi vrednotami;

26.

kadar je to ustrezno, spodbujajo boj proti rasizmu in ksenofobiji, stereotipih o spolih in sovraštvu do žensk, izkoriščanju mladih športnikov, vsem oblikam diskriminacije in nasilju na štadionih ter kršitvam integritete v športu. Pri tem boju naj podpirajo športne organizacije, na primer z oblikovanjem in spodbujanjem pobud, namenjenih navijačem. To bi lahko zajemalo organizacijo izobraževalnih programov ali kampanj za ozaveščanje, namenjenih spoštovanju človekovega dostojanstva, miru in nediskriminaciji, v sodelovanju s športnimi organizacijami;

POZIVAJO EVROPSKO KOMISIJO, NAJ:

27.

nadalje razvije in preuči obstoječe pobude, kot sta evropski teden športa, da bi spodbujali skupne vrednote EU;

28.

šport vključi v zunanje odnose, kadar je to ustrezno, da bi spodbujali skupne vrednote EU, na primer z upoštevanjem mobilnosti in krepitve zmogljivosti ali podpiranjem integritete v športu ter vključevanjem športa v razprave in dialoge na visoki ravni s tretjimi državami;

29.

med državami članicami in zunaj EU razširja uspešne projekte in pobude ter jih uporablja kot instrument za spodbujanje skupnih vrednot EU;

30.

izkoristi možnosti, ki jih ponujajo sedanji in prihodnji Evropski socialni sklad in program Erasmus+ ter prihodnji programi EU, da bi izpostavili in spodbujali pomen skupnih vrednot EU;

31.

spodbuja vlogo športnih organizacij pri pobudah za solidarnost, mobilnost in krepitev zmogljivosti, ki jih podpira, ter športne organizacije seznani s temi priložnostmi;

32.

spodbuja športne organizacije, da bi promovirale sodelovanje tretjih držav, vključno z državami kandidatkami, pri neprofitnih športnih dogodkih in pobudah;

POZIVAJO ŠPORTNO GIBANJE, NAJ:

33.

izkoristi priložnosti, ki jih ponujajo organizacija pomembnih mednarodnih športnih dogodkov in obstoječe pobude športnih organizacij, da bi spodbujali skupne vrednote EU;

34.

dejavno sodeluje v pobudah strukturiranega dialoga, da bi vlade in institucije EU bolje seznanilo s svojimi politikami;

35.

razmisli o tem, da bi v svoje izobraževalne programe in metodologijo za usposabljanje trenerjev, podpornega osebja, prostovoljcev in drugih zadevnih akterjev vključilo module o pomenu in boljšem razumevanju skupnih vrednot EU prek športa;

36.

spodbuja kampanje in pobude za obveščanje obiskovalcev športnih dogodkov in navijačev zaradi promocije skupnih vrednot EU in ponovnega opozarjanja nanje, da bi obravnavali vprašanje nasilja na štadionih. Pri tem je bistveno vključevanje organizacij na lokalni ravni;

37.

pri prenosu skupnih vrednot EU prek športa po potrebi uporabi inovativne metode neformalnega in priložnostnega učenja;

38.

še naprej razvija medsebojno dopolnjujoče se odnose in izmenjave med lokalnimi športnimi organizacijami iz držav EU in tretjih držav, razširja vrednote in načela ter ponazarja diplomatsko vrednost takšnih medosebnih odnosov.

---

(1)  ST 6952/17.

---

---

8.6.2018

SL

Uradni list Evropske unije

C 196/27

---

Menjalni tečaji eura (1)

7. junija 2018

(2018/C 196/07)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1836
JPY	japonski jen	130,26
DKK	danska krona	7,4483
GBP	funt šterling	0,88123
SEK	švedska krona	10,2515
CHF	švicarski frank	1,1613
ISK	islandska krona	124,30
NOK	norveška krona	9,5013
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,640
HUF	madžarski forint	317,36
PLN	poljski zlot	4,2603
RON	romunski leu	4,6555
TRY	turška lira	5,2910
AUD	avstralski dolar	1,5457
CAD	kanadski dolar	1,5313
HKD	hongkonški dolar	9,2868
NZD	novozelandski dolar	1,6789
SGD	singapurski dolar	1,5757
KRW	južnokorejski won	1 266,42
ZAR	južnoafriški rand	15,1353
CNY	kitajski juan	7,5660
HRK	hrvaška kuna	7,3848
IDR	indonezijska rupija	16 425,02
MYR	malezijski ringit	4,7036
PHP	filipinski peso	62,175
RUB	ruski rubelj	73,3086
THB	tajski bat	37,792
BRL	brazilski real	4,5872
MXN	mehiški peso	24,0536
INR	indijska rupija	79,4380

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

---

8.6.2018

SL

Uradni list Evropske unije

C 196/28

---

Postopki prenehanja

Sklep o začetku postopka prenehanja glede Alpha Insurance A/S

(Objava v skladu s členom 280 Direktive 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II))

(2018/C 196/08)

Zavarovalnica	Alpha Insurance A/S Sundkrogsgade 21 c/o Harbour House 2100 København Ø DANSKA
Datum, začetek veljavnosti in vrsta sklepa	8. maja 2018, stečaj
Pristojni organi	Pomorsko in gospodarsko sodišče Amaliegade 35, 2 1256 København K DANSKA
Nadzorni organ	Ga ni.
Imenovani upravitelj	Boris K. Frederiksen Vester Farimagsgade 23 1606 København V DANSKA
Pravo, ki se uporablja	Danska. Člen 17 in člen 22 danskega zakona o stečajnem postopku

---

8.6.2018

SL

Uradni list Evropske unije

C 196/29

---

EVIDENCA PODATKOV O POTNIKIH (PNR)

Seznam držav članic, ki so se odločile za uporabo direktive o PNR za lete znotraj EU, kot je določeno v členu 2 Direktive (EU) 2016/681 Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi podatkov o potnikih (PNR) za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj

(Če se država članica odloči uporabljati to direktivo za lete znotraj EU, uradno pisno obvesti Komisijo. Država članica lahko tako uradno obvestilo poda ali prekliče kadar koli. Komisija objavi to uradno obvestilo in njegov morebiten preklic v Uradnem listu Evropske unije.)

(2018/C 196/09)

Države članice, ki so obvestile Komisijo o uporabi direktive o PNR na letih znotraj EU, so:

—

Belgija

—

Nemčija

—

Hrvaška

—

Italija

—

Litva

—

Madžarska

—

Malta

—

Poljska

—

Slovaška

—	Združeno kraljestvo

---

8.6.2018

SL

Uradni list Evropske unije

C 196/30

---

Sprememba evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS)

EZTS Eurométropole Lille-Kortrijk-Tournai

(2018/C 196/10)

I.   Ime EZTS, naslov in kontaktna oseba

Registrirano ime: Groupement européen de coopération territoriale Eurométropole Lille-Kortrijk-Tournai

Registrirani sedež: Lille

Kontaktna oseba: Loïc Delhuvenne, direktor, Agence de l’Eurométropole Lille-Kortrijk-Tournai

Poštni naslov:

Spletni naslov združenja: www.eurometropolis.eu

II.   Sprememba kontaktne osebe, direktorja, registriranega sedeža ali spletnega naslova EZTS

Nova kontaktna oseba:

Nova odgovorna oseba (direktor):

Novi registrirani sedež:

Novi spletni naslov:

III.   Novi člani (1)

Uradno ime:

Poštni naslov:

Spletni naslov:

Vrsta člana:

Država:

IV.   Sprememba imena, kontaktne osebe, direktorja, registriranega sedeža ali spletnega naslova člana (2)

Uradno ime: Région Hauts-de-France

Registrirani sedež:

Kontaktna oseba:

E-naslov:

Spletni naslov združenja:

Uradno ime: Métropole Européenne de Lille (MEL)

Registrirani sedež:

Kontaktna oseba:

E-naslov:

Spletni naslov združenja:

Uradno ime: West vlaamse intercommunale

Registrirani sedež:

Kontaktna oseba:

E-naslov:

Spletni naslov združenja:

Uradno ime: Agence intercommunale de développement

Registrirani sedež:

Kontaktna oseba:

E-naslov:

Spletni naslov združenja:

Uradno ime: Intercommunale d’Etude et de Gestion

Registrirani sedež:

Kontaktna oseba:

E-naslov:

Spletni naslov združenja:

---

(1)  Podatke vpišite za vsakega novega člana posebej.

(2)  Podatke vpišite za vsako spremembo posebej.

---

8.6.2018

SL

Uradni list Evropske unije

C 196/32

---

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.8957 – Silver Lake/ZPG)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2018/C 196/11)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

---

8.6.2018

SL

Uradni list Evropske unije

C 196/34

---

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.8922 – Phoenix PIB Austria/Farmexim and Help Net Farma)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2018/C 196/12)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

---