ISSN 1977-1045

Uradni list

Evropske unije

C 113

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Letnik 61
27. marec 2018


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2018/C 113/01

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8694 – Hochtief/Abertis) ( 1 )

1


 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2018/C 113/02

Menjalni tečaji eura

2

2018/C 113/03

Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Direktive Sveta 89/686/EGS o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z osebno zaščitno opremo (Objava naslovov in sklicev harmoniziranih standardov po usklajeni zakonodaji Unije)  ( 1 )

3

2018/C 113/04

Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Uredbe (EU) 2016/425 Evropskega parlamenta in Sveta o osebni varovalni opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 89/686/EGS (Objava naslovov in sklicev harmoniziranih standardov po usklajeni zakonodaji Unije)  ( 1 )

41

2018/C 113/05

Mnenje Svetovalnega odbora za združitve s sestanka dne 21. septembra 2016 o osnutku sklepa v zvezi z zadevo M.7801 – Wabtec/Faiveley Transport – Država poročevalka: Estonija

65

2018/C 113/06

Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje – Zadeva M.7801 – Wabtec/Faiveley Transport

67

2018/C 113/07

Povzetek Sklepa Komisije z dne 4. oktobra 2016 o združljivosti koncentracije z notranjim trgom in delovanjem Sporazuma EGP (Zadeva M.7801 – Wabtec/Faiveley Transport) (notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 6325)  ( 1 )

68

2018/C 113/08

Mnenje Svetovalnega odbora za združitve s sestanka z dne 8. januarja 2018 o osnutku sklepa v zvezi z zadevo M.8306 – Qualcomm/NXP Semiconductors – Država poročevalka: Slovaška

75

2018/C 113/09

Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje – Qualcomm/NXP Semiconductors (M.8306)

77

2018/C 113/10

Povzetek Sklepa Komisije z dne 18. januarja 2018 o združljivosti koncentracije z notranjim trgom in Sporazumom EGP (zadeva M.8306 – Qualcomm/NXP Semiconductors)

79


 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

 


II Sporočila

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

27.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 113/1


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.8694 – Hochtief/Abertis)

(Besedilo velja za EGP)

(2018/C 113/01)

Komisija se je 6. februarja 2018 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32018M8694. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

27.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 113/2


Menjalni tečaji eura (1)

26. marca 2018

(2018/C 113/02)

1 euro =


 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,2411

JPY

japonski jen

130,47

DKK

danska krona

7,4482

GBP

funt šterling

0,87248

SEK

švedska krona

10,1868

CHF

švicarski frank

1,1739

ISK

islandska krona

121,90

NOK

norveška krona

9,5613

BGN

lev

1,9558

CZK

češka krona

25,446

HUF

madžarski forint

312,73

PLN

poljski zlot

4,2300

RON

romunski leu

4,6593

TRY

turška lira

4,9464

AUD

avstralski dolar

1,6048

CAD

kanadski dolar

1,5997

HKD

hongkonški dolar

9,7384

NZD

novozelandski dolar

1,7029

SGD

singapurski dolar

1,6274

KRW

južnokorejski won

1 336,99

ZAR

južnoafriški rand

14,4937

CNY

kitajski juan

7,7924

HRK

hrvaška kuna

7,4420

IDR

indonezijska rupija

17 045,27

MYR

malezijski ringit

4,8425

PHP

filipinski peso

64,820

RUB

ruski rubelj

70,6897

THB

tajski bat

38,660

BRL

brazilski real

4,0932

MXN

mehiški peso

22,8777

INR

indijska rupija

80,5105


(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


27.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 113/3


Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Direktive Sveta 89/686/EGS o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z osebno zaščitno opremo

(Objava naslovov in sklicev harmoniziranih standardov po usklajeni zakonodaji Unije)

(Besedilo velja za EGP)

(2018/C 113/03)

V skladu s prehodno določbo iz člena 47 Uredbe (EU) 2016/425 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o osebni varovalni opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 89/686/EGS (1) države članice ne ovirajo omogočanja dostopnosti na trgu proizvodov, zajetih v Direktivi Sveta 89/686/EGS (2), ki so skladni z navedeno direktivo in so bili dani na trg pred 21. aprilom 2019. Zato za harmonizirane standarde, katerih sklici so bili objavljeni na podlagi Direktive 89/686/EGS, kakor so navedeni v stolpcu 2 tega sporočila Komisije, še naprej velja domneva o skladnosti samo z navedeno direktivo in samo do 20. aprila 2019. Takšna domneva o skladnosti na podlagi Direktive 89/686/EGS bo prenehala veljati z 21. aprilom 2019.

ESO (3)

Sklic in naslov standarda

(in referenčni dokument)

Prva objava UL

Referenca za nadomeščeni standard

Datum, ko preneha veljati domneva o skladnosti nadomeščenega standarda Opomba 1

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

CEN

EN 132:1998

Oprema za varovanje dihal – Definicije izrazov in piktogrami

4.6.1999

EN 132:1990

Opomba 2.1

30.6.1999

CEN

EN 133:2001

Oprema za varovanje dihal – Razvrstitev

10.8.2002

EN 133:1990

Opomba 2.1

10.8.2002

CEN

EN 134:1998

Oprema za varovanje dihal – Poimenovanje sestavnih delov

13.6.1998

EN 134:1990

Opomba 2.1

31.7.1998

CEN

EN 135:1998

Oprema za varovanje dihal – Seznam ustreznih izrazov

4.6.1999

EN 135:1990

Opomba 2.1

30.6.1999

CEN

EN 136:1998

Oprema za varovanje dihal – Obrazne maske – Zahteve, preskušanje, označevanje

13.6.1998

EN 136:1989

EN 136-10:1992

Opomba 2.1

31.7.1998

 

EN 136:1998/AC:2003

 

 

 

CEN

EN 137:2006

Oprema za varovanje dihal – Avtonomen dihalni aparat z odprtim krogom z dovodom stisnjenega zraka z obrazno masko – Zahteve, preskušanje, označevanje

23.11.2007

EN 137:1993

Opomba 2.1

23.11.2007

CEN

EN 138:1994

Oprema za varovanje dihal – Cevni dihalni aparat za vdihavanje svežega zraka za uporabo z obrazno masko, polobrazno masko ali ustnikom – Zahteve, preskušanje, označevanje

16.12.1994

 

 

CEN

EN 140:1998

Oprema za varovanje dihal – Polobrazne in četrtinske maske – Zahteve, preskušanje, označevanje

6.11.1998

EN 140:1989

Opomba 2.1

31.3.1999

 

EN 140:1998/AC:1999

 

 

 

CEN

EN 142:2002

Oprema za varovanje dihal – Ustniki – Zahteve, preskušanje, označevanje

10.4.2003

EN 142:1989

Opomba 2.1

10.4.2003

CEN

EN 143:2000

Oprema za varovanje dihal – Filtri za zaščito pred delci – Zahteve, preskušanje, označevanje

24.1.2001

EN 143:1990

Opomba 2.1

24.1.2001

 

EN 143:2000/A1:2006

21.12.2006

Opomba 3

21.12.2006

 

EN 143:2000/AC:2005

 

 

 

CEN

EN 144-1:2000

Oprema za varovanje dihal – Ventili za plinske jeklenke – 1. del: Navoji za priključke

24.1.2001

EN 144-1:1991

Opomba 2.1

24.1.2001

 

EN 144-1:2000/A1:2003

21.2.2004

Opomba 3

21.2.2004

 

EN 144-1:2000/A2:2005

6.10.2005

Opomba 3

31.12.2005

CEN

EN 144-2:1998

Oprema za varovanje dihal – Ventili za plinske jeklenke – 2. del: Izhodni priključki

4.6.1999

 

 

CEN

EN 144-3:2003

Oprema za varovanje dihal – Ventili za plinske jeklenke – 3. del: Izhodni priključki za potapljaška plina Nitrox in kisik

21.2.2004

 

 

 

EN 144-3:2003/AC:2003

 

 

 

CEN

EN 145:1997

Oprema za varovanje dihal – Avtonomni dihalni aparat z zaprtim krogom z dovodom stisnjenega kisika ali stisnjenega kisika in dušika – Zahteve, preskušanje, označevanje

19.2.1998

EN 145:1988

EN 145-2:1992

Opomba 2.1

28.2.1998

 

EN 145:1997/A1:2000

24.1.2001

Opomba 3

24.1.2001

CEN

EN 148-1:1999

Oprema za varovanje dihal – Navoji na maskah – 1. del: Standardna navojna povezava

4.6.1999

EN 148-1:1987

Opomba 2.1

31.8.1999

CEN

EN 148-2:1999

Oprema za varovanje dihal – Navoji na maskah – 2. del: Povezava s središčenim navojem

4.6.1999

EN 148-2:1987

Opomba 2.1

31.8.1999

CEN

EN 148-3:1999

Oprema za varovanje dihal – Navoji na maskah – 3. del: Navoji na maskah – Navoj M 45X3

4.6.1999

EN 148-3:1992

Opomba 2.1

31.8.1999

CEN

EN 149:2001+A1:2009

Oprema za varovanje dihal – Polobrazne maske za zaščito pred delci – Zahteve, preskušanje, označevanje

6.5.2010

EN 149:2001

Opomba 2.1

6.5.2010

CEN

EN 166:2001

Osebno varovanje oči – Specifikacije

10.8.2002

EN 166:1995

Opomba 2.1

10.8.2002

CEN

EN 167:2001

Osebno varovanje oči – Metode optičnih preskusov

10.8.2002

EN 167:1995

Opomba 2.1

10.8.2002

CEN

EN 168:2001

Osebno varovanje oči – Metode neoptičnih preskusov

10.8.2002

EN 168:1995

Opomba 2.1

10.8.2002

CEN

EN 169:2002

Osebno varovanje oči – Filtri za varilne in sorodne tehnike – Zahteve prepustnosti in priporočena uporaba

28.8.2003

EN 169:1992

Opomba 2.1

28.8.2003

CEN

EN 170:2002

Osebno varovanje oči – Ultravijolični filtri – Zahteve za prepustnost in priporočena uporaba

28.8.2003

EN 170:1992

Opomba 2.1

28.8.2003

CEN

EN 171:2002

Osebno varovanje oči – Infrardeči filtri – Zahteve za prepustnost in priporočena uporaba

10.4.2003

EN 171:1992

Opomba 2.1

10.4.2003

CEN

EN 172:1994

Osebno varovanje oči – Filtri za zaščito pred sončnim bleskom v industriji

15.5.1996

 

 

 

EN 172:1994/A2:2001

10.8.2002

Opomba 3

10.8.2002

 

EN 172:1994/A1:2000

4.7.2000

Opomba 3

31.10.2000

CEN

EN 174:2001

Osebno varovanje oči – Smučarska očala

21.12.2001

EN 174:1996

Opomba 2.1

21.12.2001

CEN

EN 175:1997

Osebno varovanje – Oprema za varovanje oči in obraza pri varjenju in podobnih postopkih

19.2.1998

 

 

CEN

EN 207:2017

Oprema za osebno varovanje oči – Filtri in varovala za zaščito oči pred laserskimi žarki (očala za zaščito pred laserskimi žarki)

13.10.2017

EN 207:2009

Opomba 2.1

30.10.2017

CEN

EN 208:2009

Osebno varovanje oči – Varovala za zaščito oči pri nastavljanju laserjev in laserskih sistemov (očala za nastavitev laserjev)

6.5.2010

EN 208:1998

Opomba 2.1

30.6.2010

CEN

EN 250:2014

Oprema za dihanje – Potapljaški dihalni aparat z odprtim krogom na stisnjen zrak – Zahteve, preskušanje, označevanje

12.12.2014

EN 250:2000

Opomba 2.1

31.12.2014

CEN

EN 269:1994

Oprema za varovanje dihal – Kapuca s tlačnim dovodom svežega zraka – Zahteve, preskušanje, označevanje

16.12.1994

 

 

CEN

EN 342:2017

Varovalna obleka – Oblačila in kompleti za zaščito pred mrazom

To je prva objava

EN 342:2004

Opomba 2.1

31.5.2018

CEN

EN 343:2003+A1:2007

Varovalna obleka – Zaščita pred dežjem

8.3.2008

EN 343:2003

Opomba 2.1

8.3.2008

 

EN 343:2003+A1:2007/AC:2009

 

 

 

CEN

EN 348:1992

Varovalna obleka – Preskusna metoda: Ugotavljanje obnašanja materialov, zadetih z brizgom staljene kovine

23.12.1993

 

 

 

EN 348:1992/AC:1993

 

 

 

CEN

EN 352-1:2002

Varovala sluha – Splošne zahteve – 1. del: Naušniki

28.8.2003

EN 352-1:1993

Opomba 2.1

28.8.2003

CEN

EN 352-2:2002

Varovala sluha – Splošne zahteve – 2. del: Ušesni čepi

28.8.2003

EN 352-2:1993

Opomba 2.1

28.8.2003

CEN

EN 352-3:2002

Varovala sluha – Splošne zahteve – 3. del: Naušniki za pritrditev na industrijsko varnostno čelado

28.8.2003

EN 352-3:1996

Opomba 2.1

28.8.2003

CEN

EN 352-4:2001

Varovala sluha – Varnostne zahteve in preskušanje – 4. del: Naušniki, prilagodljivi ravni hrupa

10.8.2002

 

 

 

EN 352-4:2001/A1:2005

19.4.2006

Opomba 3

30.4.2006

CEN

EN 352-5:2002

Varovala sluha – Varnostne zahteve in preskušanje – 5. del: Naušniki za zmanjšanje delovnega hrupa

28.8.2003

 

 

 

EN 352-5:2002/A1:2005

6.5.2010

Opomba 3

6.5.2010

CEN

EN 352-6:2002

Varovala sluha – Varnostne zahteve in preskušanje – 6. del: Naušniki z vhodnim električnim zvočnim signalom

28.8.2003

 

 

CEN

EN 352-7:2002

Varovala sluha – Varnostne zahteve in preskušanje – 7. del: Čepi, prilagodljivi ravni hrupa

28.8.2003

 

 

CEN

EN 352-8:2008

Varovala sluha – Varnostne zahteve in preskušanje – 8. del: Naušniki za razvedrilni zvočni signal

28.1.2009

 

 

CEN

EN 353-1:2014+A1:2017

Osebna oprema za varovanje pred padci – Drseče naprave za zaustavljanje na vodilu, vključno s sidrnim vodilom – 1. del: Drseče naprave za zaustavljanje na vodilu, vključno s togim sidrnim vodilom

To je prva objava

EN 353-1:2014

Opomba 2.1

30.6.2018

CEN

EN 353-2:2002

Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – 2. del: Drseče naprave za zaustavljanje na gibljivem vodilu

28.8.2003

EN 353-2:1992

Opomba 2.1

28.8.2003

CEN

EN 354:2010

Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Vrvi z zaključno zanko

9.7.2011

EN 354:2002

Opomba 2.1

9.7.2011

CEN

EN 355:2002

Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Blažilniki padca

28.8.2003

EN 355:1992

Opomba 2.1

28.8.2003

CEN

EN 358:1999

Osebna varovalna oprema za namestitev pri delu in zaščito pred padci z višine – Pasovi za namestitev pri delu, pozicijski trakovi in zanke

21.12.2001

EN 358:1992

Opomba 2.1

21.12.2001

CEN

EN 360:2002

Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Samonavijalna zaustavitvena naprava

28.8.2003

EN 360:1992

Opomba 2.1

28.8.2003

CEN

EN 361:2002

Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Varovalni pasovi

28.8.2003

EN 361:1992

Opomba 2.1

28.8.2003

CEN

EN 362:2004

Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Vezni elementi – Spojni elementi

6.10.2005

EN 362:1992

Opomba 2.1

6.10.2005

CEN

EN 363:2008

Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Sistemi za osebno zaščito pred padci z višine

20.6.2008

EN 363:2002

Opomba 2.1

31.8.2008

CEN

EN 364:1992

Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Preskusne metode

23.12.1993

 

 

 

EN 364:1992/AC:1993

 

 

 

CEN

EN 365:2004

Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Splošne zahteve za navodila za uporabo, vzdrževanje, periodične preglede, popravilo, označevanje in pakiranje

6.10.2005

EN 365:1992

Opomba 2.1

6.10.2005

 

EN 365:2004/AC:2006

 

 

 

CEN

EN ISO 374-1:2016

Varovalne rokavice za zaščito pred nevarnimi kemikalijami in mikroorganizmi – 1. del: Izrazje in zahtevane lastnosti za zaščito pred kemičnimi tveganji (ISO 374-1:2016)

12.4.2017

EN 374-1:2003

Opomba 2.1

31.5.2017

CEN

EN 374-2:2003

Varovalne rokavice za zaščito pred kemikalijami in mikroorganizmi – 2. del: Ugotavljanje odpornosti na penetracijo

6.10.2005

EN 374-2:1994

Opomba 2.1

6.10.2005

CEN

EN 374-3:2003

Varovalne rokavice za zaščito pred kemikalijami in mikroorganizmi – 3. del: Ugotavljanje odpornosti na pronicanje kemikalij

6.10.2005

EN 374-3:1994

Opomba 2.1

6.10.2005

 

EN 374-3:2003/AC:2006

 

 

 

CEN

EN 374-4:2013

Varovalne rokavice za zaščito pred kemikalijami in mikroorganizmi – 4. del: Ugotavljanje odpornosti proti razkroju zaradi kemikalij

11.4.2014

 

 

CEN

EN ISO 374-5:2016

Varovalne rokavice za zaščito pred nevarnimi kemikalijami in mikroorganizmi – 5. del: Izrazje in zahtevane lastnosti za zaščito pred tveganji, povezanimi z mikroorganizmi (ISO 374-5:2016)

12.4.2017

 

 

CEN

EN 379:2003+A1:2009

Osebno varovanje oči – Samozatemnitveni filtri za varjenje

6.5.2010

EN 379:2003

Opomba 2.1

6.5.2010

CEN

EN 381-1:1993

Varovalna obleka za uporabnike ročnih verižnih žag – 1. del: Oprema za preskušanje odpornosti na urez z verižno žago

23.12.1993

 

 

CEN

EN 381-2:1995

Varovalna obleka za uporabnike ročnih verižnih žag – 2. del: Preskusne metode za ščitnike nog

12.1.1996

 

 

CEN

EN 381-3:1996

Varovalna obleka za uporabnike ročnih verižnih žag – 3. del: Preskusne metode za obutev

10.10.1996

 

 

CEN

EN 381-4:1999

Varovalna obleka za uporabnike ročnih verižnih žag – 4. del: Metode za preskušanje zaščitnih rokavic za uporabnike verižnih žag

16.3.2000

 

 

CEN

EN 381-5:1995

Varovalna obleka za uporabnike ročnih verižnih žag – 5. del: Zahteve za ščitnike nog

12.1.1996

 

 

CEN

EN 381-7:1999

Varovalna obleka za uporabnike ročnih verižnih žag – 7. del: Zahteve za zaščitne rokavice za uporabnike verižnih žag

16.3.2000

 

 

CEN

EN 381-8:1997

Varovalna obleka za uporabnike ročnih verižnih žag – 8. del: Metode za preskušanje zaščitnih dokolenic (gamaš) za uporabnike verižnih žag

18.10.1997

 

 

CEN

EN 381-9:1997

Varovalna obleka za uporabnike ročnih verižnih žag – 9. del: Zahteve za zaščitne dokolenice (gamaše) za uporabnike verižnih žag

18.10.1997

 

 

CEN

EN 381-10:2002

Varovalna obleka za uporabnike ročnih verižnih žag – 10. del: Preskusna metoda za ščitnike zgornjega dela telesa

28.8.2003

 

 

CEN

EN 381-11:2002

Varovalna obleka za uporabnike ročnih verižnih žag – 11. del: Zahteve za ščitnike zgornjega dela telesa

28.8.2003

 

 

CEN

EN 388:2016

Varovalne rokavice za zaščito pred mehanskimi nevarnostmi

12.4.2017

EN 388:2003

Opomba 2.1

31.5.2017

CEN

EN 397:2012+A1:2012

Industrijske zaščitne čelade

20.12.2012

EN 397:2012

Opomba 2.1

30.4.2013

CEN

EN 402:2003

Oprema za varovanje dihal – Pljučni samoreševalni avtonomni dihalni aparat z odprtim krogom in dovodom stisnjenega zraka z obrazno masko ali ustnikom – Zahteve, preskušanje, označevanje

21.2.2004

EN 402:1993

Opomba 2.1

21.2.2004

CEN

EN 403:2004

Oprema za varovanje dihal za samoreševanje – Kapuca s filtracijsko napravo za rešitev pred požarom – Zahteve, preskušanje, označevanje

6.10.2005

EN 403:1993

Opomba 2.1

6.10.2005

CEN

EN 404:2005

Oprema za varovanje dihal pri samoreševanju – Filter z ustnikom za varovanje pred ogljikovim monoksidom za uporabo pri samoreševanju

6.10.2005

EN 404:1993

Opomba 2.1

2.12.2005

CEN

EN 405:2001+A1:2009

Oprema za varovanje dihal – Polobrazna maska z ventili za varovanje pred plini ali plini in delci – Zahteve, preskušanje, označevanje

6.5.2010

EN 405:2001

Opomba 2.1

6.5.2010

CEN

EN 407:2004

Varovalne rokavice za zaščito pred toplotnimi nevarnostmi (vročina in/ali ogenj)

6.10.2005

EN 407:1994

Opomba 2.1

6.10.2005

CEN

EN 420:2003+A1:2009

Varovalne rokavice – Splošne zahteve in preskusne metode

6.5.2010

EN 420:2003

Opomba 2.1

31.5.2010

CEN

EN 421:2010

Varovalne rokavice za zaščito pred ionizirnim sevanjem in radioaktivno kontaminacijo

9.7.2011

EN 421:1994

Opomba 2.1

9.7.2011

CEN

EN 443:2008

Gasilske čelade za gašenje v stavbah in drugih zgradbah

20.6.2008

EN 443:1997

Opomba 2.1

31.8.2008

CEN

EN 458:2004

Varovala sluha – Priporočila za izbiro, uporabo, nego in vzdrževanje – Navodilo

6.10.2005

EN 458:1993

Opomba 2.1

6.10.2005

CEN

EN 464:1994

Varovalna obleka za zaščito pred tekočimi in plinastimi kemikalijami, vključno z aerosoli in trdnimi delci – Preskusna metoda: Določanje neprepustnosti plinotesnih oblek (notranji tlačni preskus)

16.12.1994

 

 

CEN

EN 469:2005

Zaščitna obleka za gasilce – Zahteve in preskusne metode za zaščitno obleko za gasilce

19.4.2006

EN 469:1995

Opomba 2.1

30.6.2006

 

EN 469:2005/AC:2006

 

 

 

 

EN 469:2005/A1:2006

23.11.2007

Opomba 3

23.11.2007

CEN

EN 510:1993

Opredelitev zahtev za varovalno obleko, kjer je nevarnost, da se obleka zaplete ob gibajoče dele

16.12.1994

 

 

CEN

EN 511:2006

Rokavice za zaščito pred mrazom

21.12.2006

EN 511:1994

Opomba 2.1

21.12.2006

CEN

EN 530:2010

Material za varovalno obleko, odporen proti obrabi – Preskusne metode

9.7.2011

EN 530:1994

Opomba 2.1

9.7.2011

CEN

EN 564:2014

Gorniška oprema – Pomožna vrv – Varnostne zahteve in preskusne metode

11.12.2015

EN 564:2006

Opomba 2.1

31.1.2016

CEN

EN 565:2017

Gorniška oprema – Trak – Varnostne zahteve in preskusne metode

15.12.2017

EN 565:2006

Opomba 2.1

28.2.2018

CEN

EN 566:2017

Gorniška oprema – Zanke – Varnostne zahteve in preskusne metode

13.10.2017

EN 566:2006

Opomba 2.1

30.10.2017

CEN

EN 567:2013

Gorniška oprema – Prižeme – Varnostne zahteve in preskusne metode

28.6.2013

EN 567:1997

Opomba 2.1

30.9.2013

CEN

EN 568:2015

Gorniška oprema – Ledni vijaki – Varnostne zahteve in preskusne metode

9.9.2016

EN 568:2007

Opomba 2.1

9.9.2016

CEN

EN 569:2007

Gorniška oprema – Klini – Varnostne zahteve in preskusne metode

8.3.2008

EN 569:1997

Opomba 2.1

8.3.2008

CEN

EN 659:2003+A1:2008

Zaščitne rokavice za gasilce

20.6.2008

EN 659:2003

Opomba 2.1

30.9.2008

 

EN 659:2003+A1:2008/AC:2009

 

 

 

CEN

EN 795:2012

Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Sidrišča

11.12.2015

EN 795:1996

Opomba 2.1

9.9.2016

Opozorilo: Ta objava ne zadeva opreme, opisane v:

razredu A (sidrišča z enim ali več fiksnih pritrdišč, ki za pričvrstitev na konstrukcijo potrebujejo konstrukcijska sidra ali pritrdilne elemente) iz odstavkov 3.2.1, 4.4.1 in 5.3;

razredu C (sidrišča na vodoravnih gibljivih sidrnih vrveh) iz odstavkov 3.2.3, 4.4.3 in 5.5;

razredu D (sidrišča na vodoravnih togih sidrnih vodilih) iz odstavkov 3.2.4, 4.4.4 in 5.6;

ali katere koli kombinacije navedenega.

V zvezi z razredi A, C in D se ta objava ne nanaša na: odstavke 4.5, 5.2.2, 6, 7 ter prilogi A in ZA.

Zato za opremo, navedeno zgoraj, ne velja domneva o skladnosti z določbami Direktive 89/686/EGS, ker se ne šteje za osebno varovalno opremo.

CEN

EN 812:2012

Lahke industrijske čelade za varovanje pred udarci

20.12.2012

EN 812:1997

Opomba 2.1

30.4.2013

CEN

EN 813:2008

Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Sedežni pasovi

28.1.2009

EN 813:1997

Opomba 2.1

28.2.2009

CEN

EN 863:1995

Varovalna obleka – Mehanske lastnosti – Preskusna metoda: odpornost proti prebadanju

15.5.1996

 

 

CEN

EN 892:2012+A1:2016

Gorniška oprema – Dinamično obremenjene gorniške vrvi – Varnostne zahteve in preskusne metode

12.4.2017

EN 892:2012

Opomba 2.1

31.5.2017

CEN

EN 893:2010

Gorniška oprema – Dereze – Varnostne zahteve in preskusne metode

9.7.2011

EN 893:1999

Opomba 2.1

9.7.2011

CEN

EN 943-1:2015

Varovalna obleka pred nevarnimi trdnimi, tekočimi in plinastimi kemikalijami, vključno s tekočimi aerosoli in trdnimi delci – 1. del: Varnostne zahteve za varovalno oblačilo tipa 1 (neprepustno za plin) pred kemikalijami

9.9.2016

EN 943-1:2002

Opomba 2.1

9.9.2016

CEN

EN 943-2:2002

Varovalna obleka pred tekočimi in plinskimi kemikalijami, vključno s tekočimi aerosoli in trdnimi delci – 2. del: Varnostne zahteve za kemijsko varovalno obleko, „nepropustno za plin“ (tip 1), za reševalne ekipe

10.8.2002

 

 

CEN

EN 958:2017

Gorniška oprema – Sistemi za absorpcijo energije pri zahtevnem varovanem planinstvu (via ferrata) – Varnostne zahteve in preskusne metode

13.10.2017

EN 958:2006+A1:2010

Opomba 2.1

13.10.2017

CEN

EN 960:2006

Modeli glav za preskušanje zaščitnih čelad

21.12.2006

EN 960:1994

Opomba 2.1

31.12.2006

CEN

EN 966:2012+A1:2012

Čelade za športne aktivnosti v zraku

20.12.2012

EN 966:2012

Opomba 2.1

30.4.2013

CEN

EN 1073-1:1998

Varovalna obleka pred radioaktivno kontaminacijo – 1. del: Zahteve in preskusne metode za varovalno obleko z dovodom zraka za zaščito pred radioaktivnimi delci

6.11.1998

 

 

CEN

EN 1073-2:2002

Varovalna obleka pred radioaktivnostjo – 2. del: Zahteve in preskusne metode za neprezračevano varovalno obleko proti onesnaženju z radioaktivnimi delci

28.8.2003

 

 

CEN

EN 1077:2007

Čelade za alpske smučarje in deskarje na snegu

8.3.2008

EN 1077:1996

Opomba 2.1

8.3.2008

CEN

EN 1078:2012+A1:2012

Čelade za kolesarje in uporabnike rolk in kotalk

20.12.2012

EN 1078:2012

Opomba 2.1

30.4.2013

CEN

EN 1080:2013

Varovalne čelade za otroke

28.6.2013

EN 1080:1997

Opomba 2.1

31.8.2013

CEN

EN 1082-1:1996

Varovalna obleka – Rokavice in ščitniki rok za varovanje pred urezninami in vbodom ročnega noža – 1. del: Žična pletena rokavica in ščitnik roke

14.6.1997

 

 

CEN

EN 1082-2:2000

Varovalna obleka – Rokavice in ščitniki rok za varovanje pred urezninami in vbodom ročnega noža – 2. del: Rokavice in ščitniki rok, ki niso spleteni iz žice

21.12.2001

 

 

CEN

EN 1082-3:2000

Varovalna obleka – Rokavice in ščitniki rok za varovanje pred urezninami in vbodom ročnega noža – 3. del: Preskus z urezom za tkanine, usnje in druge materiale

21.12.2001

 

 

CEN

EN 1146:2005

Oprema za varovanje dihal – Samoreševalni dihalni aparat na stisnjeni zrak z odprtim krogotokom in s kapuco – Zahteve, preskušanje, označevanje

19.4.2006

EN 1146:1997

Opomba 2.1

30.4.2006

CEN

EN 1149-1:2006

Varovalna obleka – Elektrostatične lastnosti – 1. del: Preskusna metoda za merjenje površinske upornosti

21.12.2006

EN 1149-1:1995

Opomba 2.1

31.12.2006

CEN

EN 1149-2:1997

Varovalna obleka – Elektrostatične lastnosti – 2. del: Preskusna metoda za merjenje električne upornosti skozi material (vertikalna odpornost)

19.2.1998

 

 

CEN

EN 1149-3:2004

Varovalna obleka – Elektrostatične lastnosti – 3. del: Preskušalne metode za merjenje zniževanja naboja

6.10.2005

 

 

CEN

EN 1149-5:2008

Varovalna obleka – Elektrostatične lastnosti – 5. del: Zahtevane lastnosti za materiale in za načrtovanje oblačil

20.6.2008

 

 

CEN

EN 1150:1999

Varovalna obleka – Vidna obleka za nepoklicno uporabo – Preskusne metode in zahteve

4.6.1999

 

 

CEN

EN 1385:2012

Čelade za kanuiste in športe na divjih vodah

20.12.2012

EN 1385:1997

Opomba 2.1

30.4.2013

CEN

EN 1486:2007

Zaščitna obleka za gasilce – Preskusne metode in zahteve za odsevno obleko za posebne načine gašenja požarov

8.3.2008

EN 1486:1996

Opomba 2.1

30.4.2008

CEN

EN 1497:2007

Osebna oprema za varovanje pred padci – Reševalni pasovi

8.3.2008

 

 

CEN

EN 1621-1:2012

Varovalne obleke za motoriste pred mehanskimi vplivi – 1. del: Ščitniki sklepov za motoriste – Zahteve in preskusne metode

13.3.2013

EN 1621-1:1997

Opomba 2.1

30.6.2013

CEN

EN 1621-2:2014

Varovalne obleke za motoriste pred mehanskimi vplivi – 2. del: Ščitniki hrbta za motoriste – Zahteve in preskusne metode

12.12.2014

EN 1621-2:2003

Opomba 2.1

31.12.2014

CEN

EN 1731:2006

Osebna oprema za varovanje oči – Mrežni ščitniki za oči in obraz

23.11.2007

EN 1731:1997

Opomba 2.1

23.11.2007

CEN

EN 1809:2014+A1:2016

Potapljaški pripomočki – Naprave za uravnavanje plovnosti – Funkcionalne in varnostne zahteve, preskusne metode

9.9.2016

EN 1809:2014

Opomba 2.1

30.9.2016

CEN

EN 1827:1999+A1:2009

Oprema za varovanje dihal – Polobrazna maska brez ventilov za vdihavanje z oddvojljivimi filtri za zaščito pred plini ali plini in delci ali samo delci – Zahteve, preskušanje, označevanje

6.5.2010

EN 1827:1999

Opomba 2.1

6.5.2010

CEN

EN 1868:1997

Osebna varovalna oprema za varovanje pred padci z višine – Seznam enakovrednih izrazov

18.10.1997

 

 

CEN

EN 1891:1998

Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Oplaščene statične vrvi

6.11.1998

 

 

CEN

EN 1938:2010

Osebno varovanje oči – Zaščitna očala za voznike motornih koles in mopedov

9.7.2011

EN 1938:1998

Opomba 2.1

9.7.2011

CEN

EN ISO 4869-2:1995

Akustika – Oprema za varovanje sluha – 2. del: Ocena efektivne A-vrednotene ravni zvočnega tlaka pri nošenju osebne varovalne opreme pred hrupom (ISO 4869-2:1994)

15.5.1996

 

 

 

EN ISO 4869-2:1995/AC:2007

 

 

 

CEN

EN ISO 4869-3:2007

Akustika – Varovala sluha – 3. del: Merjenje dušenja naušnikov pri uporabi akustične preskusne naprave (ISO 4869-3:2007)

8.3.2008

EN 24869-3:1993

Opomba 2.1

8.3.2008

CEN

EN ISO 6529:2001

Varovalna obleka – Varovanje pred kemikalijami – Ugotavljanje odpornosti materialov za varovalne obleke proti prepustnosti tekočin in plinov (ISO 6529:2001)

6.10.2005

EN 369:1993

Opomba 2.1

6.10.2005

CEN

EN ISO 6530:2005

Varovalna obleka – Varovanje pred tekočimi kemikalijami – Metoda za preskušanje odpornosti materialov proti prepuščanju tekočin (ISO 6530:2005)

6.10.2005

EN 368:1992

Opomba 2.1

6.10.2005

CEN

EN ISO 6942:2002

Varovalna obleka – Zaščita pred toploto in ognjem – Metoda preskušanja za vrednotenje materialov in izdelkov iz teh materialov, ki so izpostavljeni viru toplotnega sevanja (ISO 6942:2002)

28.8.2003

EN 366:1993

Opomba 2.1

28.8.2003

CEN

EN ISO 9151:2016

Varovalna obleka pred učinki toplote in ognja – Določanje prenosa toplote pri izpostavljenosti plamenu (ISO 9151:2016, Corrected version 2017-03)

12.4.2017

EN 367:1992

Opomba 2.1

30.6.2017

CEN

EN ISO 9185:2007

Varovalna obleka – Ocenitev odpornosti materialov proti obrizgu staljene kovine (ISO 9185:2007)

8.3.2008

EN 373:1993

Opomba 2.1

8.3.2008

CEN

EN ISO 10256:2003

Ščitnik glave in obraza za uporabo pri hokeju na ledu (ISO 10256:2003)

6.10.2005

EN 967:1996

Opomba 2.1

6.10.2005

CEN

EN ISO 10819:2013

Mehanske vibracije in udarci – Vibracije dlan-roka – Metoda za merjenje in vrednotenje prenosov vibracij z rokavice na dlan roke (ISO 10819:2013)

13.12.2013

EN ISO 10819:1996

Opomba 2.1

13.12.2013

CEN

EN ISO 10862:2009

Mala plovila – Sistem hitrega odpenjanja trapeznih pasov (ISO 10862:2009)

6.5.2010

 

 

CEN

EN ISO 11611:2015

Varovalna obleka pri varjenju in sorodnih postopkih (ISO 11611:2015)

11.12.2015

EN ISO 11611:2007

Opomba 2.1

31.1.2016

CEN

EN ISO 11612:2015

Varovalna obleka – Obleka za varovanje pred toploto in plamenom – Minimalne zahtevane lastnosti (ISO 11612:2015)

11.12.2015

EN ISO 11612:2008

Opomba 2.1

31.1.2016

CEN

EN 12021:2014

Oprema za varovanje dihal – Stisnjeni plini za dihalne aparate

12.12.2014

 

 

CEN

EN 12083:1998

Oprema za varovanje dihal – Filtri z dihalnimi cevmi (filtri, ki niso pritrjeni na masko) – Filtri za delce in pline ter kombinirani filtri – Zahteve, preskušanje, označevanje

4.7.2000

 

 

 

EN 12083:1998/AC:2000

 

 

 

CEN

EN ISO 12127-1:2015

Oblačilo za zaščito pred učinki toplote in plamena – Določanje prenosa kontaktne toplote skozi zaščitno oblačilo ali sestavne plasti materiala – 1. del: Kontaktna toplota, proizvedena z ogrevalnim valjem (ISO 12127-1:2015)

9.9.2016

EN 702:1994

Opomba 2.1

9.9.2016

CEN

EN ISO 12127-2:2007

Oblačila za zaščito pred učinki toplote in plamena – Določanje prenosa toplote ob dotiku skozi zaščitno obleko ali sestavne dele materiala – 2. del: Preskusna metoda z uporabo prenosa toplote, ki ga povzroča padajoči majhen cilinder (ISO 12127-2:2007)

8.3.2008

 

 

CEN

EN 12270:2013

Gorniška oprema – Zatiči – Varnostne zahteve in preskusne metode

11.4.2014

EN 12270:1998

Opomba 2.1

31.5.2014

CEN

EN 12275:2013

Gorniška oprema – Vponke – Varnostne zahteve in preskusne metode

13.12.2013

EN 12275:1998

Opomba 2.1

13.12.2013

CEN

EN 12276:2013

Gorniška oprema – Torna sidra (metulji) – Varnostne zahteve in preskusne metode

11.4.2014

EN 12276:1998

Opomba 2.1

31.5.2014

CEN

EN 12277:2015

Gorniška oprema – Pasovi – Varnostne zahteve in preskusne metode

12.4.2017

EN 12277:2007

Opomba 2.1

31.5.2017

CEN

EN 12278:2007

Gorniška oprema – Škripci – Varnostne zahteve in preskusne metode

23.11.2007

EN 12278:1998

Opomba 2.1

30.11.2007

CEN

EN ISO 12311:2013

Osebna varovalna oprema – Preskusne metode za sončna očala in podobno opremo (ISO 12311:2013, Corrected version 2014-08-15)

13.12.2013

 

 

CEN

EN ISO 12312-1:2013

Podporna oprema na tleh za letalski promet – Posebne zahteve – 16. del: Oprema za zračni pogon motorjev (ISO 12312-1:2013)

13.12.2013

EN 1836:2005+A1:2007

Opomba 2.3

28.2.2015

 

EN ISO 12312-1:2013/A1:2015

15.12.2017

Opomba 3

15.12.2017

CEN

EN ISO 12312-2:2015

Varovanje oči in obraza – Sončna očala in sorodna oprema za varovanje oči – 2. del: Filtri za neposredno opazovanje sonca (ISO 12312-2:2015)

11.12.2015

 

 

CEN

EN ISO 12401:2009

Mala plovila – Varnostni pasovi in varnostne vrvi – Varnostne zahteve in preskusne metode (ISO 12401:2009)

6.5.2010

EN 1095:1998

Opomba 2.1

6.5.2010

CEN

EN ISO 12402-2:2006

Osebni plavajoči pripomočki – 2. del: Rešilni jopiči, zahtevana stopnja 275 – Varnostne zahteve (ISO 12402-2:2006)

21.12.2006

EN 399:1993

Opomba 2.1

31.3.2007

 

EN ISO 12402-2:2006/A1:2010

9.7.2011

Opomba 3

9.7.2011

CEN

EN ISO 12402-3:2006

Osebni plavajoči pripomočki – 3. del: Rešilni jopiči, zahtevana stopnja 150 – Varnostne zahteve (ISO 12402-3:2006)

21.12.2006

EN 396:1993

Opomba 2.1

31.3.2007

 

EN ISO 12402-3:2006/A1:2010

9.7.2011

Opomba 3

9.7.2011

CEN

EN ISO 12402-4:2006

Osebni plavajoči pripomočki – 4. del: Rešilni jopiči, zahtevana stopnja 100 – Varnostne zahteve (ISO 12402-4:2006)

21.12.2006

EN 395:1993

Opomba 2.1

31.3.2007

 

EN ISO 12402-4:2006/A1:2010

9.7.2011

Opomba 3

9.7.2011

CEN

EN ISO 12402-5:2006

Osebni plavajoči pripomočki – 5. del: Vzgonska pomagala (stopnja 50) – Varnostne zahteve (ISO 12402-5:2006)

21.12.2006

EN 393:1993

Opomba 2.1

31.3.2007

 

EN ISO 12402-5:2006/AC:2006

 

 

 

 

EN ISO 12402-5:2006/A1:2010

9.7.2011

Opomba 3

9.7.2011

CEN

EN ISO 12402-6:2006

Osebni plavajoči pripomočki – 6. del: Rešilni jopiči in plavalni pripomočki za posebne namene – Varnostne zahteve in dodatne preskusne metode (ISO 12402-6:2006)

21.12.2006

 

 

 

EN ISO 12402-6:2006/A1:2010

9.7.2011

Opomba 3

9.7.2011

CEN

EN ISO 12402-8:2006

Osebna plavalna oprema – 8. del: Dodatki – Varnostne zahteve in preskusne metode (ISO 12402-8:2006)

2.8.2006

EN 394:1993

Opomba 2.1

31.8.2006

 

EN ISO 12402-8:2006/A1:2011

11.11.2011

Opomba 3

11.11.2011

CEN

EN ISO 12402-9:2006

Osebni plavajoči pripomočki – 9. del: Preskusne metode (ISO 12402-9:2006)

21.12.2006

 

 

 

EN ISO 12402-9:2006/A1:2011

11.11.2011

Opomba 3

11.11.2011

CEN

EN ISO 12402-10:2006

Osebni plavalni pripomočki – 10. del: Izbor in uporaba osebnih plavalnih pripomočkov in drugih podobnih pripomočkov (ISO 12402-10:2006)

2.8.2006

 

 

CEN

EN 12477:2001

Varovalne rokavice za varilce

10.8.2002

 

 

 

EN 12477:2001/A1:2005

6.10.2005

Opomba 3

31.12.2005

CEN

EN 12492:2012

Alpinistična oprema – Alpinistične čelade – Varnostne zahteve in preskusne metode

20.12.2012

EN 12492:2000

Opomba 2.1

30.4.2013

CEN

EN 12628:1999

Potapljaški pribor – Kombinirane naprave za uravnavanje plovnosti in reševanje – Funkcijske in varnostne zahteve, preskusne metode

4.7.2000

 

 

 

EN 12628:1999/AC:2000

 

 

 

CEN

EN 12841:2006

Osebna oprema za varovanje pred padci z višine – Vrvni dostopni sistemi – Naprave za nastavitev vrvi

21.12.2006

 

 

CEN

EN 12941:1998

Oprema za varovanje dihal – Zaščitna čelada ali kapuca s tlačno filtracijo zraka – Zahteve, preskušanje, označevanje

4.6.1999

EN 146:1991

Opomba 2.1

4.6.1999

 

EN 12941:1998/A1:2003

6.10.2005

Opomba 3

6.10.2005

 

EN 12941:1998/A2:2008

5.6.2009

Opomba 3

5.6.2009

CEN

EN 12942:1998

Oprema za varovanje dihal – Zaščitna obrazna, polobrazna ali četrtinska maska s tlačno filtracijo zraka – Zahteve, preskušanje, označevanje

4.6.1999

EN 147:1991

Opomba 2.1

4.6.1999

 

EN 12942:1998/A1:2002

28.8.2003

Opomba 3

28.8.2003

 

EN 12942:1998/A2:2008

5.6.2009

Opomba 3

5.6.2009

CEN

EN 13034:2005+A1:2009

Varovalna obleka pred učinki tekočih kemikalij – Zahteve za izdelavo oblačil za zaščito pred kemikalijami, ki nudijo omejeno zaščito pred tekočimi kemikalijami (oprema tipa 6 in tipa PB [6])

6.5.2010

EN 13034:2005

Opomba 2.1

6.5.2010

CEN

EN 13061:2009

Varovalna obleka – Ščitniki goleni za nogometaše nogometnih zvez – Zahteve in preskusne metode

6.5.2010

EN 13061:2001

Opomba 2.1

6.5.2010

CEN

EN 13087-1:2000

Varovalne čelade – Preskusne metode – 1. del: Pogoji in predpriprava

10.8.2002

 

 

 

EN 13087-1:2000/A1:2001

10.8.2002

Opomba 3

10.8.2002

CEN

EN 13087-2:2012

Varovalne čelade – Preskusne metode – 2. del: Absorpcija udarca

20.12.2012

EN 13087-2:2000

Opomba 2.1

30.4.2013

CEN

EN 13087-3:2000

Varovalne čelade – Preskusne metode – 3. del: Odpornost proti prediranju

10.8.2002

 

 

 

EN 13087-3:2000/A1:2001

10.8.2002

Opomba 3

10.8.2002

CEN

EN 13087-4:2012

Varovalne čelade – Preskusne metode – 4. del: Učinkovitost zadrževalnega sistema

20.12.2012

EN 13087-4:2000

Opomba 2.1

30.4.2013

CEN

EN 13087-5:2012

Varovalne čelade – Preskusne metode – 5. del: Čvrstost zadrževalnega sistema

20.12.2012

EN 13087-5:2000

Opomba 2.1

30.4.2013

CEN

EN 13087-6:2012

Varovalne čelade – Preskusne metode – 6. del: Vidno polje

20.12.2012

EN 13087-6:2000

Opomba 2.1

30.4.2013

CEN

EN 13087-7:2000

Varovalne čelade – Preskusne metode – 7. del: Odpornost proti plamenu

10.8.2002

 

 

 

EN 13087-7:2000/A1:2001

10.8.2002

Opomba 3

10.8.2002

CEN

EN 13087-8:2000

Varovalne čelade – Preskusne metode – 8. del: Električne lastnosti

21.12.2001

 

 

 

EN 13087-8:2000/A1:2005

6.10.2005

Opomba 3

6.10.2005

CEN

EN 13087-10:2012

Varovalne čelade – Preskusne metode – 10. del: Odpornost proti toplotnemu sevanju

20.12.2012

EN 13087-10:2000

Opomba 2.1

30.4.2013

CEN

EN 13089:2011

Gorniška oprema – Orodje za led – Varnostne zahteve in preskusne metode

9.7.2011

 

 

CEN

EN 13138-1:2008

Plavajoči pripomočki za učenje plavanja – 1. del: Varnostne zahteve in preskusne metode za plavajoče pripomočke, ki se oblečejo

5.6.2009

EN 13138-1:2003

Opomba 2.1

5.6.2009

CEN

EN 13158:2009

Varovalna obleka – Varovalni jopiči, ščitniki telesa in ramen za uporabo v konjeništvu: za jahače, voznike vpreg in vse, ki delajo s konji – Zahteve in preskusne metode

6.5.2010

EN 13158:2000

Opomba 2.1

6.5.2010

CEN

EN 13178:2000

Osebno varovanje oči – Oprema za zaščito oči za uporabnike snežnih sani

21.12.2001

 

 

CEN

EN 13274-1:2001

Oprema za varovanje dihal – Metode preskušanja – 1. del: Ugotavljanje prepuščanja v notranjost in celotnega prepuščanja v notranjost

21.12.2001

 

 

CEN

EN 13274-2:2001

Oprema za varovanje dihal – Metode preskušanja – 2. del: Praktični preskusi delovanja

21.12.2001

 

 

CEN

EN 13274-3:2001

Oprema za varovanje dihal – Metode preskušanja – 3. del: Ugotavljanje dihalne odpornosti

10.8.2002

 

 

CEN

EN 13274-4:2001

Oprema za varovanje dihal – Metode preskušanja – 4. del: Preskusi s plamenom

10.8.2002

 

 

CEN

EN 13274-5:2001

Oprema za varovanje dihal – Metode preskušanja – 5. del: Klimatski pogoji

21.12.2001

 

 

CEN

EN 13274-6:2001

Oprema za varovanje dihal – Metode preskušanja – 6. del: Določevanje ogljikovega dioksida v vdihanem zraku

10.8.2002

 

 

CEN

EN 13274-7:2008

Oprema za varovanje dihal – Metode preskušanja – 7. del: Ugotavljanje penetracije delcev v filter

20.6.2008

EN 13274-7:2002

Opomba 2.1

31.7.2008

CEN

EN 13274-8:2002

Oprema za varovanje dihal – Metode preskušanja – 8. del: Ugotavljanje lepljivosti dolomitnega prahu

28.8.2003

 

 

CEN

EN 13277-1:2000

Varovalna oprema za borilne športe – 1. del: Splošne zahteve in preskusne metode

24.2.2001

 

 

CEN

EN 13277-2:2000

Varovalna oprema za borilne športe – 2. del: Dodatne zahteve in preskusne metode za ščitnike za nart, ščitnike za golenico in ščitnike za podlaket

24.2.2001

 

 

CEN

EN 13277-3:2013

Varovalna oprema za borilne športe – 3. del: Dodatne zahteve in preskusne metode za ščitnike trupa

11.4.2014

EN 13277-3:2000

Opomba 2.1

30.6.2014

CEN

EN 13277-4:2001

Varovalna oprema za borilne športe – 4. del: Dodatne zahteve in preskusne metode za varovala glave

10.8.2002

 

 

 

EN 13277-4:2001/A1:2007

23.11.2007

Opomba 3

31.12.2007

CEN

EN 13277-5:2002

Varovalna oprema za borilne športe – 5. del: Dodatne zahteve in preskusne metode za varovala spolovil in trebuha

10.8.2002

 

 

CEN

EN 13277-6:2003

Varovalna oprema za borilne športe – 6. del: Dodatne zahteve in preskusne metode za ščitnike za ženske prsi

21.2.2004

 

 

CEN

EN 13277-7:2009

Varovalna oprema za borilne športe – 7. del: Dodatne zahteve in preskusne metode za ščitnike rok in nog

6.5.2010

 

 

CEN

EN 13277-8:2017

Varovalna oprema za borilne športe – 8. del: Dodatne zahteve in preskusne metode za ščitnike obraza za karate

To je prva objava

 

 

CEN

EN ISO 13287:2012

Osebna varovalna oprema – Obutev – Preskusna metoda za ugotavljanje upornosti zdrsa (ISO 13287:2012)

13.3.2013

EN ISO 13287:2007

Opomba 2.1

30.4.2013

CEN

EN 13356:2001

Opozorilni vidni pripomočki za nepoklicno uporabo – Preskusne metode in zahteve

21.12.2001

 

 

CEN

EN 13484:2012

Čelade za uporabnike sani

20.12.2012

EN 13484:2001

Opomba 2.1

30.4.2013

CEN

EN ISO 13506-1:2017

Varovalna obleka pred učinki toplote in ognja – 1. del: Preskusna metoda za kompletna oblačila – Merjenje prenesene energije s preskusno lutko, opremljeno z instrumenti (ISO 13506-1:2017)

15.12.2017

 

 

CEN

EN 13546:2002+A1:2007

Varovalna obleka – Varovala dlani, rok, prsnega koša, trebuha, noge, stopal in spolovil za hokejske vratarje na travi in varovalne golenice za igralce hokeja na travi – Zahteve in preskusne metode

23.11.2007

EN 13546:2002

Opomba 2.1

31.12.2007

CEN

EN 13567:2002+A1:2007

Varovalna obleka – Varovala dlani, rok, prsnega koša, trebuha, nog, spolovil in obraza sabljačev – Zahteve in preskusne metode

23.11.2007

EN 13567:2002

Opomba 2.1

31.12.2007

CEN

EN 13594:2015

Varovalne rokavice za poklicne voznike motornih koles – Zahteve in preskusne metode

11.12.2015

EN 13594:2002

Opomba 2.1

31.8.2017

CEN

EN 13595-1:2002

Varovalna obleka za poklicne voznike motornih koles – Jopiči, hlače in enodelne ali večdelne obleke – 1. del: Splošne zahteve

28.8.2003

 

 

CEN

EN 13595-2:2002

Varovalna obleka za poklicne voznike motornih koles – Jopiči, hlače in enodelne ali večdelne obleke – 2. del: Preskusna metoda za ugotavljanje odpornosti proti obrabi

28.8.2003

 

 

CEN

EN 13595-3:2002

Varovalna obleka za poklicne voznike motornih koles – Jopiči, hlače in enodelne ali večdelne obleke – 3. del: Preskusna metoda za ugotavljanje razpočne trdnosti

28.8.2003

 

 

CEN

EN 13595-4:2002

Varovalna obleka za poklicne voznike motornih koles – Jopiči, hlače in enodelne ali večdelne obleke – 4. del: Preskusna metoda za ugotavljanje odpornosti proti urezu

28.8.2003

 

 

CEN

EN 13634:2017

Varovalna obutev za voznike motornih koles – Zahteve in preskusne metode

To je prva objava

EN 13634:2010

Opomba 2.1

30.6.2018

CEN

EN ISO 13688:2013

Varovalna obleka – Splošne zahteve (ISO 13688:2013)

13.12.2013

EN 340:2003

Opomba 2.1

31.1.2014

CEN

EN 13781:2012

Varovalne čelade za voznike in potnike motornih snežnih sani in bobov

20.12.2012

EN 13781:2001

Opomba 2.1

30.4.2013

CEN

EN 13794:2002

Oprema za varovanje dihal – Samoreševalni avtonomni dihalni aparat z zaprtim krogom – Zahteve, preskušanje, označevanje

28.8.2003

EN 400:1993

EN 401:1993

EN 1061:1996

Opomba 2.1

28.8.2003

CEN

EN 13819-1:2002

Varovala sluha – Preskušanje – 1. del: Fizikalne preskusne metode

28.8.2003

 

 

CEN

EN 13819-2:2002

Varovala sluha – Preskušanje – 2. del: Akustične preskusne metode

28.8.2003

 

 

CEN

EN 13832-1:2006

Obutev za varovanje pred kemikalijami – 1. del: Izrazje in preskusne metode

21.12.2006

 

 

CEN

EN 13832-2:2006

Obutev za varovanje pred kemikalijami – 2. del: Zahteve za obutev, odporno proti kemikalijam pri laboratorijskih pogojih

21.12.2006

 

 

CEN

EN 13832-3:2006

Obutev za varovanje pred kemikalijami – 3. del: Zahteve za obutev, zelo odporno proti kemikalijam pri laboratorijskih pogojih

21.12.2006

 

 

CEN

EN 13911:2017

Zaščitna obleka za gasilce – Zahteve in preskusne metode za zaščitne kapuce za gasilce

15.12.2017

EN 13911:2004

Opomba 2.1

28.2.2018

CEN

EN 13921:2007

Osebna varovalna oprema – Ergonomska načela

23.11.2007

 

 

CEN

EN 13949:2003

Oprema za dihanje – Avtonomni dihalni potapljaški aparati s stisnjenim Nitroxom in kisikom – Zahteve, preskušanje, označevanje

21.2.2004

 

 

CEN

EN ISO 13982-1:2004

Varovalna obleka za varovanje pred trdnimi delci – 1. del: Zahteve za varovalno obleko, ki varuje pred kemikalijami in zagotavlja zaščito celega telesa pred trdnimi delci v zraku (oblačilo tipa 5) (ISO 13982-1:2004)

6.10.2005

 

 

 

EN ISO 13982-1:2004/A1:2010

9.7.2011

Opomba 3

9.7.2011

CEN

EN ISO 13982-2:2004

Varovalna obleka za varovanje pred trdnimi delci – 2. del: Preskusna metoda za ugotavljanje prepuščanja aerosolov drobnih delcev v obleko (ISO 13982-2:2004)

6.10.2005

 

 

CEN

EN ISO 13995:2000

Varovalna obleka – Mehanske lastnosti – Preskusna metoda za ugotavljanje odpornosti proti prebadanju in dinamičnemu trganju materiala (ISO 13995:2000)

6.10.2005

 

 

CEN

EN ISO 13997:1999

Varovalna obleka – Mehanske lastnosti – Ugotavljanje odpornosti proti urezu z ostrimi predmeti (ISO 13997:1999)

4.7.2000

 

 

 

EN ISO 13997:1999/AC:2000

 

 

 

CEN

EN ISO 13998:2003

Varovalna obleka – Varovalni predpasniki, hlače in telovniki za varovanje pred urezninami in vbodi ročnega noža (ISO 13998:2003)

28.8.2003

EN 412:1993

Opomba 2.1

28.8.2003

CEN

EN 14021:2003

Obojestranski ščitnik trupa motociklistov pred kamnito podlago in drobci, primeren za vožnjo po brezpotju – Zahteve in preskusne metode

6.10.2005

 

 

CEN

EN 14052:2012+A1:2012

Industrijske čelade z visoko stopnjo zaščite

20.12.2012

EN 14052:2012

Opomba 2.1

30.4.2013

CEN

EN 14058:2017

Varovalna obleka – Oblačila za zaščito v hladnih okoljih

To je prva objava

EN 14058:2004

Opomba 2.1

31.5.2018

CEN

EN ISO 14116:2015

Varovalna obleka – Zaščita pred učinki plamena – Materiali, kombinacije materialov in obleka z omejeno stopnjo gorljivosti (ISO 14116:2015)

11.12.2015

EN ISO 14116:2008

Opomba 2.1

31.1.2016

CEN

EN 14120:2003+A1:2007

Varovalna obleka – Ščitniki zapestja, dlani, kolena in komolca za uporabnike opreme za športe na koleščkih – Zahteve in preskusne metode

23.11.2007

EN 14120:2003

Opomba 2.1

31.12.2007

CEN

EN 14126:2003

Varovalna obleka – Zahteve za izdelavo in preskusne metode za varovalno obleko proti povzročiteljem infekcije

6.10.2005

 

 

 

EN 14126:2003/AC:2004

 

 

 

CEN

EN 14143:2013

Oprema za dihala – Samoreševalni dihalni potapljaški aparati

13.12.2013

EN 14143:2003

Opomba 2.1

31.1.2014

CEN

EN 14225-1:2017

Potapljaške obleke – 1. del: Mokre obleke – Zahteve in preskusne metode

To je prva objava

EN 14225-1:2005

Opomba 2.1

30.6.2018

CEN

EN 14225-2:2017

Potapljaške obleke – 2. del: Suhe obleke – Zahteve in preskusne metode

To je prva objava

EN 14225-2:2005

Opomba 2.1

30.6.2018

CEN

EN 14225-3:2017

Potapljaške obleke – 3. del: Obleke s sistemi za aktivno ogrevanje ali hlajenje in njihovi deli – Zahteve in preskusne metode

To je prva objava

EN 14225-3:2005

Opomba 2.1

30.6.2018

CEN

EN 14225-4:2005

Potapljaške obleke – 4. del: Enoatmosferske obleke (ADS) – Zahteve zaradi človeških dejavnikov in preskusne metode

6.10.2005

 

 

CEN

EN 14325:2004

Varovalne obleke pred kemikalijami – Preskusne metode in zahteve za razvrščanje materialov za izdelavo varovalnih oblek, šivanje, spajanje in sestavljanje (montaža)

6.10.2005

 

 

CEN

EN 14328:2005

Varovalna obleka – Rokavice in ščitniki rok za varovanje pred urezninami gnanih nožev – Zahteve in preskusne metode

6.10.2005

 

 

CEN

EN 14360:2004

Obleka za zaščito pred dežjem – Preskušalne metode za gotova oblačila – Učinek udarcev kapljic, spuščenih od zgoraj z visoko energijo

6.10.2005

 

 

CEN

EN 14387:2004+A1:2008

Oprema za varovanje dihal – Filter(-ri) za pline in kombinirani filter(-ri) – Zahteve, preskušanje, označevanje

20.6.2008

EN 14387:2004

Opomba 2.1

31.7.2008

CEN

EN 14404:2004+A1:2010

Osebna varovalna oprema – Ščitniki za kolena za delo v klečečem položaju

6.5.2010

EN 14404:2004

Opomba 2.1

31.7.2010

CEN

EN 14435:2004

Oprema za varovanje dihal – Avtonomni dihalni aparat z odprtim krogom za dovod stisnjenega zraka s polobrazno masko, samo za uporabo z nadtlakom – Zahteve, preskušanje, označevanje

6.10.2005

 

 

CEN

EN 14458:2004

Osebna oprema za varovanje oči – Ščitniki za obraz in vizirji za gasilce ter industrijske čelade z visoko stopnjo zaščite, katere uporabljajo gasilci, reševalci in osebje prve pomoči

6.10.2005

 

 

CEN

EN ISO 14460:1999

Varovalna obleka za voznike dirkalnih avtomobilov – Zaščita pred učinki toplote in plamena – Varnostne zahteve in preskušanje (ISO 14460:1999)

16.3.2000

 

 

 

EN ISO 14460:1999/AC:1999

 

 

 

 

EN ISO 14460:1999/A1:2002

10.8.2002

Opomba 3

30.9.2002

CEN

EN 14529:2005

Oprema za varovanje dihal – Samoreševalni dihalni aparat na stisnjen zrak z odprtim krogotokom in polobrazno masko, načrtovan tako, da vključuje krmiljenje ventila z nadtlakom iz pljuč. Samo za namen evakuacije

19.4.2006

 

 

CEN

EN 14593-1:2005

Oprema za varovanje dihal – Dihalni aparat na stisnjeni zrak z ventilom – 1. del: Aparat z obrazno masko – Zahteve, preskušanje, označevanje

6.10.2005

EN 139:1994

Opomba 2.1

2.12.2005

CEN

EN 14593-2:2005

Oprema za varovanje dihal – Dihalni aparat na stisnjeni zrak z ventilom – 2. del: Aparat s polobrazno masko na pozitiven tlak – Zahteve, preskušanje, označevanje

6.10.2005

EN 139:1994

Opomba 2.1

2.12.2005

 

EN 14593-2:2005/AC:2005

 

 

 

CEN

EN 14594:2005

Oprema za varovanje dihal – Dihalni aparat na stisnjeni zrak s trajnim pretokom – Zahteve, preskušanje, označevanje

6.10.2005

EN 139:1994

EN 270:1994

EN 271:1995

EN 1835:1999

EN 12419:1999

Opomba 2.1

2.12.2005

 

EN 14594:2005/AC:2005

 

 

 

CEN

EN 14605:2005+A1:2009

Varovalna obleka pred učinki tekočih kemikalij – Zahtevane lastnosti za obleko, neprepustno za tekočine (tip 3) ali za razpršila (tip 4), vključno z dodatki, ki zagotavljajo zaščito za posamezne dele telesa (tipa PB [3] in PB [4])

6.5.2010

EN 14605:2005

Opomba 2.1

6.5.2010

CEN

EN 14786:2006

Varovalna obleka – Določanje odpornosti materialov na prodiranje razpršenih tekočih kemikalij, emulzij in disperzij – Preskus z razprševanjem

21.12.2006

 

 

CEN

EN ISO 14877:2002

Varovalna obleka pri peskanju, kjer se uporabljajo abrazivna sredstva v obliki granul (ISO 14877:2002)

28.8.2003

 

 

CEN

EN ISO 15025:2002

Varovalna obleka – Zaščita pred učinki toplote in plamena – Preskusna metoda z omejenim širjenjem plamena (ISO 15025:2000)

28.8.2003

EN 532:1994

Opomba 2.1

28.8.2003

CEN

EN ISO 15027-1:2012

Potopne obleke – 1. del: Stalno nošene obleke, zahteve, vključno z varnostjo (ISO 15027-1:2012)

13.3.2013

EN ISO 15027-1:2002

Opomba 2.1

31.5.2013

CEN

EN ISO 15027-2:2012

Potopne obleke – 2. del: Reševalne obleke, zahteve, vključno z varnostjo (ISO 15027-2:2012)

13.3.2013

EN ISO 15027-2:2002

Opomba 2.1

31.5.2013

CEN

EN ISO 15027-3:2012

Potopne obleke – 3. del: Preskusne metode (ISO 15027-3:2012)

13.3.2013

EN ISO 15027-3:2002

Opomba 2.1

31.5.2013

CEN

EN 15090:2012

Obutev za gasilce

20.12.2012

EN 15090:2006

Opomba 2.1

30.4.2013

CEN

EN 15151-1:2012

Gorniška oprema – Naprave za zaviranje – 1. del: Polavtomatske naprave za zaviranje, varnostne zahteve in preskusne metode

20.12.2012

 

 

CEN

EN 15333-1:2008

Električni pogonski sistemi z nastavljivo hitrostjo – 7-203. del: Generični vmesnik in uporaba profilov za električne pogonske sisteme – Specifikacija za profil tipa 3

20.6.2008

 

 

 

EN 15333-1:2008/AC:2009

 

 

 

CEN

EN 15333-2:2009

Oprema za dihanje – Potapljaški dihalni aparat z odprtim krogom in sredinskim dovodom stisnjenega plina – 2. del: Aparat s konstantnim volumenskim pretokom

6.5.2010

 

 

CEN

EN 15613:2008

Ščitniki kolen in komolcev za dvoranske športne dejavnosti – Varnostne zahteve in preskusne metode

5.6.2009

 

 

CEN

EN 15614:2007

Zaščitna obleka za gasilce – Laboratorijske preskusne metode in zahtevane lastnosti za obleko, ki se uporablja pri gašenju v naravi

23.11.2007

 

 

CEN

EN ISO 15831:2004

Obleka – Fiziološki učinki – Merjenje toplotne izolacije s pomočjo lutke (ISO 15831:2004)

6.10.2005

 

 

CEN

EN 16027:2011

Varovalna obleka – Rokavice z zaščitnim učinkom za nogometne vratarje nogometnih zvez

16.2.2012

 

 

CEN

EN 16350:2014

Varovalne rokavice – Elektrostatične lastnosti

12.12.2014

 

 

CEN

EN 16473:2014

Gasilske čelade – Čelade za tehnično reševanje

11.12.2015

 

 

CEN

EN 16689:2017

Zaščitna obleka za gasilce – Zahtevane lastnosti za varovalno oblačilo za tehnično reševanje

13.10.2017

 

 

CEN

EN 16716:2017

Gorniška oprema – Sistem zračnih blazin za zaščito v snežnih plazovih – Varnostne zahteve in preskusne metode

13.10.2017

 

 

CEN

EN ISO 17249:2013

Varovalna obutev, odporna proti urezu z verižno žago (ISO 17249:2013)

11.4.2014

EN ISO 17249:2004

Opomba 2.1

30.11.2015

 

EN ISO 17249:2013/AC:2014

 

 

 

CEN

EN ISO 17491-3:2008

Varovalna obleka – Preskusne metode za obleke, ki varujejo pred kemikalijami – 3. del: Ugotavljanje odpornosti proti penetraciji curka tekočine (jet test) (ISO 17491-3:2008)

28.1.2009

EN 463:1994

Opomba 2.1

28.2.2009

CEN

EN ISO 17491-4:2008

Varovalna obleka – Preskusne metode za obleke, ki varujejo pred kemikalijami – 4. del: Ugotavljanje odpornosti materialov proti penetraciji z razprševanjem (spray test) (ISO 17491-4:2008)

28.1.2009

EN 468:1994

Opomba 2.1

28.2.2009

CEN

EN ISO 19918:2017

Varovalna obleka – Varovanje pred kemikalijami – Merjenje kumulativnega pronicanja kemikalij z nizkim parnim tlakom skozi materiale (ISO 19918:2017)

To je prva objava

 

 

CEN

EN ISO 20344:2011

Osebna varovalna oprema – Metode preskušanja obutve (ISO 20344:2011)

16.2.2012

EN ISO 20344:2004

Opomba 2.1

30.6.2012

CEN

EN ISO 20345:2011

Osebna varovalna oprema – Zaščitna obutev (ISO 20345:2011)

16.2.2012

EN ISO 20345:2004

Opomba 2.1

30.6.2013

CEN

EN ISO 20346:2014

Osebna varovalna oprema – Varovalna obutev (ISO 20346:2014)

12.12.2014

EN ISO 20346:2004

Opomba 2.1

31.12.2014

CEN

EN ISO 20347:2012

Osebna varovalna oprema – Delovna obutev (ISO 20347:2012)

20.12.2012

EN ISO 20347:2004

Opomba 2.1

30.4.2013

CEN

EN ISO 20349-1:2017

Osebna varovalna oprema – Obutev za zaščito pred tveganji v livarnah in pri varjenju – 1. del: Zahteve in preskusne metode za zaščito pred tveganji v livarnah (ISO 20349-1:2017)

15.12.2017

EN ISO 20349:2010

Opomba 2.1

20.4.2019

CEN

EN ISO 20349-2:2017

Osebna varovalna oprema – Obutev za zaščito pred tveganji v livarnah in pri varjenju – 2. del: Zahteve in preskusne metode za zaščito pred tveganji pri varjenju in sorodnih postopkih (ISO 20349-2:2017)

15.12.2017

EN ISO 20349:2010

Opomba 2.1

31.3.2018

CEN

EN ISO 20471:2013

Dobro vidna obleka – Preskusne metode in zahteve (ISO 20471:2013, Corrected version 2013-06-01)

28.6.2013

EN 471:2003+A1:2007

Opomba 2.1

30.9.2013

 

EN ISO 20471:2013/A1:2016

12.4.2017

Opomba 3

31.5.2017

CEN

EN 24869-1:1992

Akustika – Oprema za varovanje sluha – Subjektivna metoda za merjenje dušenja zvoka (ISO 4869-1:1990)

16.12.1994

 

 

CEN

EN ISO 27065:2017

Varovalna obleka – Zahtevane lastnosti za varovalno oblačilo, ki ga nosijo uporabniki tekočih pesticidov in delavci pri ponovnem vstopu (ISO 27065:2017)

To je prva objava

 

 

Cenelec

EN 50286:1999

Električno izolacijske zaščitne obleke za delo pri nizkonapetostnih napeljavah (instalacijah)

16.3.2000

 

 

Cenelec

EN 50321:1999

Električno izolacijska obutev za delo pri nizkonapetostnih napeljavah (instalacijah)

16.3.2000

 

 

Cenelec

EN 50365:2002

Električno izolirane čelade za uporabo pri nizkonapetostnih napeljavah

10.4.2003

 

 

Cenelec

EN 60743:2001

Delo pod napetostjo – Izrazje za orodja in opremo

IEC 60743:2001

10.4.2003

EN 60743:1996

Opomba 2.1

1.12.2004

 

EN 60743:2001/A1:2008

IEC 60743:2001/A1:2008

9.7.2011

Opomba 3

9.7.2011

Cenelec

EN 60895:2003

Delo pod napetostjo – Prevodne obleke za uporabo pri nazivnih izmeničnih napetostih do 800 kV in enosmernih napetostih ± 600 kV

IEC

IEC 60895:2002 (Spremenjen)

6.10.2005

EN 60895:1996

Opomba 2.1

1.7.2006

Cenelec

EN 60903:2003

Delo pod napetostjo – Rokavice iz izolacijskega materiala

IEC

IEC 60903:2002 (Spremenjen)

6.10.2005

EN 50237:1997

EN 60903:1992

+ A11:1997

Opomba 2.1

1.7.2006

Cenelec

EN 60984:1992

Obojke iz izolacijskega materiala za delo pod napetostjo

IEC 60984:1990 (Spremenjen)

4.6.1999

 

 

 

EN 60984:1992/A11:1997

4.6.1999

Opomba 3

4.6.1999

 

EN 60984:1992/A1:2002

IEC 60984:1990/A1:2002

10.4.2003

Opomba 3

6.10.2005

Opomba 1:

Običajno bo datum, ko preneha veljati domneva o skladnosti, datum preklica, ki ga določi Evropska organizacija za standardizacijo, vendar je treba opozoriti uporabnike teh standardov na dejstvo, da je v nekaterih izjemnih primerih to lahko drugače.

Opomba 2.1:

Novi (ali spremenjeni) standard ima enak obseg kakor nadomeščeni standard. Na določen datum za nadomeščeni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi ali drugimi zahtevami iz zadevne zakonodaje Unije.

Opomba 2.2:

Novi standard ima širši obseg kakor nadomeščeni standard. Na določen datum za nadomeščeni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi ali drugimi zahtevami iz zadevne zakonodaje Unije.

Opomba 2.3:

Novi standard ima ožji obseg kakor nadomeščeni standard. Na določen datum za (delni) nadomeščeni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi ali drugimi zahtevami iz zadevne zakonodaje Unije za tiste proizvode ali storitve, ki spadajo pod novi standard. Domneva o skladnosti z bistvenimi ali drugimi zahtevami zadevne zakonodaje Unije za proizvode ali storitve, ki še vedno spadajo v področje (delno) nadomeščenega standarda, vendar ne v področje novega standarda, ostane nespremenjena.

Opomba 3:

V primeru sprememb je referenčni standard EN CCCCC:YYYY, njegove morebitne prejšnje spremembe in nove citirane spremembe. nadomeščeni standard zato sestoji iz EN CCCCC:YYYY in njegovih morebitnih predhodnih sprememb, vendar brez nove citirane spremembe. Na določen datum za nadomeščeni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi ali drugimi zahtevami iz zadevne zakonodaje Unije.

OPOMBA:

Katere koli informacije o razpoložljivosti standardov zagotavljajo evropske organizacije za standardizacijo ali nacionalni organi za standardizacijo, seznam katerih je objavljen v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 27 Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

Standarde sprejmejo evropske organizacije za standardizacijo v angleškem jeziku (CEN in Cenelec objavljata tudi v francoskem in nemškem jeziku). Naslove standardov nato nacionalni organi za standardizacijo prevedejo v vse ostale zahtevane uradne jezike Evropske unije. Evropska komisija ni odgovorna za pravilnost naslovov, ki se predložijo za objavo v Uradnem listu.

Sklici na popravke „…/AC:YYYY“ so objavljeni samo v informativne namene. S popravkom se odpravijo tiskarske, jezikovne ali podobne napake iz besedila standarda, nanaša pa se lahko na eno ali več jezikovnih različic (angleško, francosko in/ali nemško) standarda, kot ga je sprejela Evropska organizacija za standardizacijo.

Objava sklicev v Uradnem listu Evropske unije ne pomeni, da so standardi na voljo v vseh uradnih jezikih Evropske unije.

Ta seznam nadomešča vse predhodne sezname, objavljene v Uradnem listu Evropske unije.

Več informacij o harmoniziranih standardih in drugih evropskih standardih najdete na internetu na

http://ec.europa.eu/growth/single-market/european-standards/harmonised-standards/index_en.htm.


(1)  UL L 81, 31.3.2016, str. 51.

(2)  UL L 399, 30.12.1989, str. 18.

(3)  ESO: Evropska organizacija za standardizacijo:

CEN: Rue de la Science 23, 1040 Bruselj, BELGIJA, tel. +32 25500811, faks +32 25500819 (http://www.cen.eu)

Cenelec: Rue de la Science 23, 1040 Bruselj, BELGIJA, tel. +32 25500811, faks: +32 25500819 (http://www.cenelec.eu)

ETSI: 650, route des Lucioles, F-06921 Sophia Antipolis, FRANCIJA, tel. +33 492944200; faks +33 493654716, (http://www.etsi.eu)

(4)  UL C 338, 27.9.2014, str. 31.


27.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 113/41


Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Uredbe (EU) 2016/425 Evropskega parlamenta in Sveta o osebni varovalni opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 89/686/EGS

(Objava naslovov in sklicev harmoniziranih standardov po usklajeni zakonodaji Unije)

(Besedilo velja za EGP)

(2018/C 113/04)

To je prvi seznam sklicev na harmonizirane standarde, objavljen v Uradnem listu Evropske unije v skladu z Uredbo (EU) 2016/425 Evropskega parlamenta in Sveta (1).

ESO (2)

Sklic in naslov standarda

(in referenčni dokument)

Datum začetka domneve o skladnosti Opomba 0

Referenca za nadomeščeni standard

Datum, ko preneha veljati domneva o skladnosti nadomeščenega standard Opomba 1

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

CEN

EN 136:1998

Oprema za varovanje dihal – Obrazne maske – Zahteve, preskušanje, označevanje

21.4.2018

 

 

 

EN 136:1998/AC:2003

 

 

 

CEN

EN 137:2006

Oprema za varovanje dihal – Avtonomen dihalni aparat z odprtim krogom z dovodom stisnjenega zraka z obrazno masko – Zahteve, preskušanje, označevanje

21.4.2018

 

 

CEN

EN 140:1998

Oprema za varovanje dihal – Polobrazne in četrtinske maske – Zahteve, preskušanje, označevanje

21.4.2018

 

 

 

EN 140:1998/AC:1999

 

 

 

CEN

EN 142:2002

Oprema za varovanje dihal – Ustniki – Zahteve, preskušanje, označevanje

21.4.2018

 

 

CEN

EN 143:2000

Oprema za varovanje dihal – Filtri za zaščito pred delci – Zahteve, preskušanje, označevanje

21.4.2018

 

 

 

EN 143:2000/AC:2005

 

 

 

 

EN 143:2000/A1:2006

21.4.2018

Opomba 3

 

CEN

EN 144-1:2000

Oprema za varovanje dihal – Ventili za plinske jeklenke – 1. del: Navoji za priključke

21.4.2018

 

 

 

EN 144-1:2000/A1:2003

21.4.2018

 

 

 

EN 144-1:2000/A2:2005

21.4.2018

Opomba 3

 

CEN

EN 144-2:1998

Oprema za varovanje dihal – Ventili za plinske jeklenke – 2. del: Izhodni priključki

21.4.2018

 

 

CEN

EN 144-3:2003

Oprema za varovanje dihal – Ventili za plinske jeklenke – 3. del: Izhodni priključki za potapljaška plina Nitrox in kisik

21.4.2018

 

 

 

EN 144-3:2003/AC:2003

 

 

 

CEN

EN 145:1997

Oprema za varovanje dihal – Avtonomni dihalni aparat z zaprtim krogom z dovodom stisnjenega kisika ali stisnjenega kisika in dušika – Zahteve, preskušanje, označevanje

21.4.2018

 

 

 

EN 145:1997/A1:2000

21.4.2018

Opomba 3

 

CEN

EN 148-1:1999

Oprema za varovanje dihal – Navoji na maskah – 1. del: Standardna navojna povezava

21.4.2018

 

 

CEN

EN 148-2:1999

Oprema za varovanje dihal – Navoji na maskah – 2. del: Povezava s središčenim navojem

21.4.2018

 

 

CEN

EN 148-3:1999

Oprema za varovanje dihal – Navoji na maskah – 3. del: Navoji na maskah – Navoj M 45X3

21.4.2018

 

 

CEN

EN 149:2001+A1:2009

Oprema za varovanje dihal – Polobrazne maske za zaščito pred delci – Zahteve, preskušanje, označevanje

21.4.2018

 

 

CEN

EN 166:2001

Osebno varovanje oči – Specifikacije

21.4.2018

 

 

CEN

EN 169:2002

Osebno varovanje oči – Filtri za varilne in sorodne tehnike – Zahteve prepustnosti in priporočena uporaba

21.4.2018

 

 

CEN

EN 170:2002

Osebno varovanje oči – Ultravijolični filtri – Zahteve za prepustnost in priporočena uporaba

21.4.2018

 

 

CEN

EN 172:1994

Osebno varovanje oči – Filtri za zaščito pred sončnim bleskom v industriji

21.4.2018

 

 

 

EN 172:1994/A1:2000

21.4.2018

 

 

 

EN 172:1994/A2:2001

21.4.2018

Opomba 3

 

CEN

EN 174:2001

Osebno varovanje oči – Smučarska očala

21.4.2018

 

 

CEN

EN 175:1997

Osebno varovanje – Oprema za varovanje oči in obraza pri varjenju in podobnih postopkih

21.4.2018

 

 

CEN

EN 207:2017

Oprema za osebno varovanje oči – Filtri in varovala za zaščito oči pred laserskimi žarki (očala za zaščito pred laserskimi žarki)

21.4.2018

 

 

CEN

EN 208:2009

Osebno varovanje oči – Varovala za zaščito oči pri nastavljanju laserjev in laserskih sistemov (očala za nastavitev laserjev)

21.4.2018

 

 

CEN

EN 250:2014

Oprema za dihanje – Potapljaški dihalni aparat z odprtim krogom na stisnjen zrak – Zahteve, preskušanje, označevanje

21.4.2018

 

 

CEN

EN 342:2017

Varovalna obleka – Oblačila in kompleti za zaščito pred mrazom

21.4.2018

 

 

CEN

EN 343:2003+A1:2007

Varovalna obleka – Zaščita pred dežjem

21.4.2018

 

 

 

EN 343:2003+A1:2007/AC:2009

 

 

 

CEN

EN 352-1:2002

Varovala sluha – Splošne zahteve – 1. del: Naušniki

21.4.2018

 

 

CEN

EN 352-2:2002

Varovala sluha – Splošne zahteve – 2. del: Ušesni čepi

21.4.2018

 

 

CEN

EN 352-3:2002

Varovala sluha – Splošne zahteve – 3. del: Naušniki za pritrditev na industrijsko varnostno čelado

21.4.2018

 

 

CEN

EN 352-4:2001

Varovala sluha – Varnostne zahteve in preskušanje – 4. del: Naušniki, prilagodljivi ravni hrupa

21.4.2018

 

 

 

EN 352-4:2001/A1:2005

21.4.2018

Opomba 3

 

CEN

EN 352-5:2002

Varovala sluha – Varnostne zahteve in preskušanje – 5. del: Naušniki za zmanjšanje delovnega hrupa

21.4.2018

 

 

 

EN 352-5:2002/A1:2005

21.4.2018

Opomba 3

 

CEN

EN 352-6:2002

Varovala sluha – Varnostne zahteve in preskušanje – 6. del: Naušniki z vhodnim električnim zvočnim signalom

21.4.2018

 

 

CEN

EN 352-7:2002

Varovala sluha – Varnostne zahteve in preskušanje – 7. del: Čepi, prilagodljivi ravni hrupa

21.4.2018

 

 

CEN

EN 352-8:2008

Varovala sluha – Varnostne zahteve in preskušanje – 8. del: Naušniki za razvedrilni zvočni signal

21.4.2018

 

 

CEN

EN 353-1:2014+A1:2017

Osebna oprema za varovanje pred padci – Drseče naprave za zaustavljanje na vodilu, vključno s sidrnim vodilom – 1. del: Drseče naprave za zaustavljanje na vodilu, vključno s togim sidrnim vodilom

21.4.2018

 

 

CEN

EN 353-2:2002

Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – 2. del: Drseče naprave za zaustavljanje na gibljivem vodilu

21.4.2018

 

 

CEN

EN 354:2010

Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Vrvi z zaključno zanko

21.4.2018

 

 

CEN

EN 355:2002

Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Blažilniki padca

21.4.2018

 

 

CEN

EN 358:1999

Osebna varovalna oprema za namestitev pri delu in zaščito pred padci z višine – Pasovi za namestitev pri delu, pozicijski trakovi in zanke

21.4.2018

 

 

CEN

EN 360:2002

Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Samonavijalna zaustavitvena naprava

21.4.2018

 

 

CEN

EN 361:2002

Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Varovalni pasovi

21.4.2018

 

 

CEN

EN 362:2004

Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Vezni elementi – Spojni elementi

21.4.2018

 

 

CEN

EN 365:2004

Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Splošne zahteve za navodila za uporabo, vzdrževanje, periodične preglede, popravilo, označevanje in pakiranje

21.4.2018

 

 

 

EN 365:2004/AC:2006

 

 

 

CEN

EN ISO 374-1:2016

Varovalne rokavice za zaščito pred nevarnimi kemikalijami in mikroorganizmi – 1. del: Izrazje in zahtevane lastnosti za zaščito pred kemičnimi tveganji (ISO 374-1:2016)

21.4.2018

 

 

CEN

EN ISO 374-5:2016

Varovalne rokavice za zaščito pred nevarnimi kemikalijami in mikroorganizmi – 5. del: Izrazje in zahtevane lastnosti za zaščito pred tveganji, povezanimi z mikroorganizmi (ISO 374-5:2016)

21.4.2018

 

 

CEN

EN 379:2003+A1:2009

Osebno varovanje oči – Samozatemnitveni filtri za varjenje

21.4.2018

 

 

CEN

EN 381-5:1995

Varovalna obleka za uporabnike ročnih verižnih žag – 5. del: Zahteve za ščitnike nog

21.4.2018

 

 

CEN

EN 381-7:1999

Varovalna obleka za uporabnike ročnih verižnih žag – 7. del: Zahteve za zaščitne rokavice za uporabnike verižnih žag

21.4.2018

 

 

CEN

EN 381-9:1997

Varovalna obleka za uporabnike ročnih verižnih žag – 9. del: Zahteve za zaščitne dokolenice (gamaše) za uporabnike verižnih žag

21.4.2018

 

 

CEN

EN 381-11:2002

Varovalna obleka za uporabnike ročnih verižnih žag – 11. del: Zahteve za ščitnike zgornjega dela telesa

21.4.2018

 

 

CEN

EN 388:2016

Varovalne rokavice za zaščito pred mehanskimi nevarnostmi

21.4.2018

 

 

CEN

EN 397:2012+A1:2012

Industrijske zaščitne čelade

21.4.2018

 

 

CEN

EN 402:2003

Oprema za varovanje dihal – Pljučni samoreševalni avtonomni dihalni aparat z odprtim krogom in dovodom stisnjenega zraka z obrazno masko ali ustnikom – Zahteve, preskušanje, označevanje

21.4.2018

 

 

CEN

EN 403:2004

Oprema za varovanje dihal za samoreševanje – Kapuca s filtracijsko napravo za rešitev pred požarom – Zahteve, preskušanje, označevanje

21.4.2018

 

 

CEN

EN 404:2005

Oprema za varovanje dihal pri samoreševanju – Filter z ustnikom za varovanje pred ogljikovim monoksidom za uporabo pri samoreševanju

21.4.2018

 

 

CEN

EN 405:2001+A1:2009

Oprema za varovanje dihal – Polobrazna maska z ventili za varovanje pred plini ali plini in delci – Zahteve, preskušanje, označevanje

21.4.2018

 

 

CEN

EN 407:2004

Varovalne rokavice za zaščito pred toplotnimi nevarnostmi (vročina in/ali ogenj)

21.4.2018

 

 

CEN

EN 420:2003+A1:2009

Varovalne rokavice – Splošne zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN 421:2010

Varovalne rokavice za zaščito pred ionizirnim sevanjem in radioaktivno kontaminacijo

21.4.2018

 

 

CEN

EN 443:2008

Gasilske čelade za gašenje v stavbah in drugih zgradbah

21.4.2018

 

 

CEN

EN 469:2005

Zaščitna obleka za gasilce – Zahteve in preskusne metode za zaščitno obleko za gasilce

21.4.2018

 

 

 

EN 469:2005/A1:2006

21.4.2018

Opomba 3

 

 

EN 469:2005/AC:2006

 

 

 

CEN

EN 511:2006

Rokavice za zaščito pred mrazom

21.4.2018

 

 

CEN

EN 564:2014

Gorniška oprema – Pomožna vrv – Varnostne zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN 565:2017

Gorniška oprema – Trak – Varnostne zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN 566:2017

Gorniška oprema – Zanke – Varnostne zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN 567:2013

Gorniška oprema – Prižeme – Varnostne zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN 568:2015

Gorniška oprema – Ledni vijaki – Varnostne zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN 569:2007

Gorniška oprema – Klini – Varnostne zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN 659:2003+A1:2008

Zaščitne rokavice za gasilce

21.4.2018

 

 

 

EN 659:2003+A1:2008/AC:2009

 

 

 

CEN

EN 795:2012

Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Sidrišča

21.4.2018

 

 

Opozorilo: Ta objava ne zadeva opreme, opisane v:

razredu A (sidrišča z enim ali več fiksnih pritrdišč, ki za pričvrstitev na konstrukcijo potrebujejo konstrukcijska sidra ali pritrdilne elemente) iz odstavkov 3.2.1, 4.4.1 in 5.3;

razredu C (sidrišča na vodoravnih gibljivih sidrnih vrveh) iz odstavkov 3.2.3, 4.4.3 in 5.5;

razredu D (sidrišča na vodoravnih togih sidrnih vodilih) iz odstavkov 3.2.4, 4.4.4 in 5.6;

ali katere koli kombinacije navedenega.

V zvezi z razredi A, C in D se ta objava ne nanaša na: odstavke 4.5, 5.2.2, 6, 7 ter prilogi A in ZA.

Zato za opremo, navedeno zgoraj, ne velja domneva o skladnosti z določbami Uredba (EU) 2016/425, ker se ne šteje za osebno varovalno opremo.

CEN

EN 812:2012

Lahke industrijske čelade za varovanje pred udarci

21.4.2018

 

 

CEN

EN 813:2008

Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Sedežni pasovi

21.4.2018

 

 

CEN

EN 943-1:2015

Varovalna obleka pred nevarnimi trdnimi, tekočimi in plinastimi kemikalijami, vključno s tekočimi aerosoli in trdnimi delci – 1. del: Varnostne zahteve za varovalno oblačilo tipa 1 (neprepustno za plin) pred kemikalijami

21.4.2018

 

 

CEN

EN 958:2017

Gorniška oprema – Sistemi za absorpcijo energije pri zahtevnem varovanem planinstvu (via ferrata) – Varnostne zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN 966:2012+A1:2012

Čelade za športne aktivnosti v zraku

21.4.2018

 

 

CEN

EN 1073-2:2002

Varovalna obleka pred radioaktivnostjo – 2. del: Zahteve in preskusne metode za neprezračevano varovalno obleko proti onesnaženju z radioaktivnimi delci

21.4.2018

 

 

CEN

EN 1077:2007

Čelade za alpske smučarje in deskarje na snegu

21.4.2018

 

 

CEN

EN 1078:2012+A1:2012

Čelade za kolesarje in uporabnike rolk in kotalk

21.4.2018

 

 

CEN

EN 1080:2013

Varovalne čelade za otroke

21.4.2018

 

 

CEN

EN 1082-1:1996

Varovalna obleka – Rokavice in ščitniki rok za varovanje pred urezninami in vbodom ročnega noža – 1. del: Žična pletena rokavica in ščitnik roke

21.4.2018

 

 

CEN

EN 1082-2:2000

Varovalna obleka – Rokavice in ščitniki rok za varovanje pred urezninami in vbodom ročnega noža – 2. del: Rokavice in ščitniki rok, ki niso spleteni iz žice

21.4.2018

 

 

CEN

EN 1146:2005

Oprema za varovanje dihal – Samoreševalni dihalni aparat na stisnjeni zrak z odprtim krogotokom in s kapuco – Zahteve, preskušanje, označevanje

21.4.2018

 

 

CEN

EN 1149-5:2008

Varovalna obleka – Elektrostatične lastnosti – 5. del: Zahtevane lastnosti za materiale in za načrtovanje oblačil

21.4.2018

 

 

CEN

EN 1150:1999

Varovalna obleka – Vidna obleka za nepoklicno uporabo – Preskusne metode in zahteve

21.4.2018

 

 

CEN

EN 1385:2012

Čelade za kanuiste in športe na divjih vodah

21.4.2018

 

 

CEN

EN 1486:2007

Zaščitna obleka za gasilce – Preskusne metode in zahteve za odsevno obleko za posebne načine gašenja požarov

21.4.2018

 

 

CEN

EN 1497:2007

Osebna oprema za varovanje pred padci – Reševalni pasovi

21.4.2018

 

 

CEN

EN 1731:2006

Osebna oprema za varovanje oči – Mrežni ščitniki za oči in obraz

21.4.2018

 

 

CEN

EN 1827:1999+A1:2009

Oprema za varovanje dihal – Polobrazna maska brez ventilov za vdihavanje z oddvojljivimi filtri za zaščito pred plini ali plini in delci ali samo delci – Zahteve, preskušanje, označevanje

21.4.2018

 

 

CEN

EN 1891:1998

Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Oplaščene statične vrvi

21.4.2018

 

 

CEN

EN 1938:2010

Osebno varovanje oči – Zaščitna očala za voznike motornih koles in mopedov

21.4.2018

 

 

CEN

EN ISO 10819:2013

Mehanske vibracije in udarci – Vibracije dlan-roka – Metoda za merjenje in vrednotenje prenosov vibracij z rokavice na dlan roke (ISO 10819:2013)

21.4.2018

 

 

CEN

EN ISO 10862:2009

Mala plovila – Sistem hitrega odpenjanja trapeznih pasov (ISO 10862:2009)

21.4.2018

 

 

CEN

EN 12021:2014

Oprema za varovanje dihal – Stisnjeni plini za dihalne aparate

21.4.2018

 

 

CEN

EN 12083:1998

Oprema za varovanje dihal – Filtri z dihalnimi cevmi (filtri, ki niso pritrjeni na masko) – Filtri za delce in pline ter kombinirani filtri – Zahteve, preskušanje, označevanje

21.4.2018

 

 

 

EN 12083:1998/AC:2000

 

 

 

CEN

EN 12270:2013

Gorniška oprema – Zatiči – Varnostne zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN 12275:2013

Gorniška oprema – Vponke – Varnostne zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN 12276:2013

Gorniška oprema – Torna sidra (metulji) – Varnostne zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN 12277:2015

Gorniška oprema – Pasovi – Varnostne zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN 12278:2007

Gorniška oprema – Škripci – Varnostne zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN ISO 12312-1:2013

Podporna oprema na tleh za letalski promet – Posebne zahteve – 16. del: Oprema za zračni pogon motorjev (ISO 12312-1:2013)

21.4.2018

 

 

 

EN ISO 12312-1:2013/A1:2015

21.4.2018

Opomba 3

 

CEN

EN ISO 12312-2:2015

Varovanje oči in obraza – Sončna očala in sorodna oprema za varovanje oči – 2. del: Filtri za neposredno opazovanje sonca (ISO 12312-2:2015)

21.4.2018

 

 

CEN

EN ISO 12401:2009

Mala plovila – Varnostni pasovi in varnostne vrvi – Varnostne zahteve in preskusne metode (ISO 12401:2009)

21.4.2018

 

 

CEN

EN ISO 12402-5:2006

Osebni plavajoči pripomočki – 5. del: Vzgonska pomagala (stopnja 50) – Varnostne zahteve (ISO 12402-5:2006)

21.4.2018

 

 

 

EN ISO 12402-5:2006/AC:2006

 

 

 

 

EN ISO 12402-5:2006/A1:2010

21.4.2018

Opomba 3

 

CEN

EN ISO 12402-6:2006

Osebni plavajoči pripomočki – 6. del: Rešilni jopiči in plavalni pripomočki za posebne namene – Varnostne zahteve in dodatne preskusne metode (ISO 12402-6:2006)

21.4.2018

 

 

 

EN ISO 12402-6:2006/A1:2010

21.4.2018

Opomba 3

 

CEN

EN ISO 12402-8:2006

Osebna plavalna oprema – 8. del: Dodatki – Varnostne zahteve in preskusne metode (ISO 12402-8:2006)

21.4.2018

 

 

 

EN ISO 12402-8:2006/A1:2011

21.4.2018

Opomba 3

 

CEN

EN 12477:2001

Varovalne rokavice za varilce

21.4.2018

 

 

 

EN 12477:2001/A1:2005

21.4.2018

Opomba 3

 

CEN

EN 12492:2012

Alpinistična oprema – Alpinistične čelade – Varnostne zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN 12841:2006

Osebna oprema za varovanje pred padci z višine – Vrvni dostopni sistemi – Naprave za nastavitev vrvi

21.4.2018

 

 

CEN

EN 12941:1998

Oprema za varovanje dihal – Zaščitna čelada ali kapuca s tlačno filtracijo zraka – Zahteve, preskušanje, označevanje

21.4.2018

 

 

 

EN 12941:1998/A1:2003

21.4.2018

 

 

 

EN 12941:1998/A2:2008

21.4.2018

Opomba 3

 

CEN

EN 12942:1998

Oprema za varovanje dihal – Zaščitna obrazna, polobrazna ali četrtinska maska s tlačno filtracijo zraka – Zahteve, preskušanje, označevanje

21.4.2018

 

 

 

EN 12942:1998/A1:2002

21.4.2018

 

 

 

EN 12942:1998/A2:2008

21.4.2018

Opomba 3

 

CEN

EN 13034:2005+A1:2009

Varovalna obleka pred učinki tekočih kemikalij – Zahteve za izdelavo oblačil za zaščito pred kemikalijami, ki nudijo omejeno zaščito pred tekočimi kemikalijami (oprema tipa 6 in tipa PB [6])

21.4.2018

 

 

CEN

EN 13061:2009

Varovalna obleka – Ščitniki goleni za nogometaše nogometnih zvez – Zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN 13158:2009

Varovalna obleka – Varovalni jopiči, ščitniki telesa in ramen za uporabo v konjeništvu: za jahače, voznike vpreg in vse, ki delajo s konji – Zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN 13178:2000

Osebno varovanje oči – Oprema za zaščito oči za uporabnike snežnih sani

21.4.2018

 

 

CEN

EN 13277-1:2000

Varovalna oprema za borilne športe – 1. del: Splošne zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN 13277-2:2000

Varovalna oprema za borilne športe – 2. del: Dodatne zahteve in preskusne metode za ščitnike za nart, ščitnike za golenico in ščitnike za podlaket

21.4.2018

 

 

CEN

EN 13277-3:2013

Varovalna oprema za borilne športe – 3. del: Dodatne zahteve in preskusne metode za ščitnike trupa

21.4.2018

 

 

CEN

EN 13277-4:2001

Varovalna oprema za borilne športe – 4. del: Dodatne zahteve in preskusne metode za varovala glave

21.4.2018

 

 

 

EN 13277-4:2001/A1:2007

21.4.2018

Opomba 3

 

CEN

EN 13277-5:2002

Varovalna oprema za borilne športe – 5. del: Dodatne zahteve in preskusne metode za varovala spolovil in trebuha

21.4.2018

 

 

CEN

EN 13277-6:2003

Varovalna oprema za borilne športe – 6. del: Dodatne zahteve in preskusne metode za ščitnike za ženske prsi

21.4.2018

 

 

CEN

EN 13277-7:2009

Varovalna oprema za borilne športe – 7. del: Dodatne zahteve in preskusne metode za ščitnike rok in nog

21.4.2018

 

 

CEN

EN 13277-8:2017

Varovalna oprema za borilne športe – 8. del: Dodatne zahteve in preskusne metode za ščitnike obraza za karate

21.4.2018

 

 

CEN

EN 13356:2001

Opozorilni vidni pripomočki za nepoklicno uporabo – Preskusne metode in zahteve

21.4.2018

 

 

CEN

EN 13484:2012

Čelade za uporabnike sani

21.4.2018

 

 

CEN

EN 13546:2002+A1:2007

Varovalna obleka – Varovala dlani, rok, prsnega koša, trebuha, noge, stopal in spolovil za hokejske vratarje na travi in varovalne golenice za igralce hokeja na travi – Zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN 13567:2002+A1:2007

Varovalna obleka – Varovala dlani, rok, prsnega koša, trebuha, nog, spolovil in obraza sabljačev – Zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN 13594:2015

Varovalne rokavice za poklicne voznike motornih koles – Zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN 13595-1:2002

Varovalna obleka za poklicne voznike motornih koles – Jopiči, hlače in enodelne ali večdelne obleke – 1. del: Splošne zahteve

21.4.2018

 

 

CEN

EN 13595-3:2002

Varovalna obleka za poklicne voznike motornih koles – Jopiči, hlače in enodelne ali večdelne obleke – 3. del: Preskusna metoda za ugotavljanje razpočne trdnosti

21.4.2018

 

 

CEN

EN 13634:2017

Varovalna obutev za voznike motornih koles – Zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN ISO 13688:2013

Varovalna obleka – Splošne zahteve (ISO 13688:2013)

21.4.2018

 

 

CEN

EN 13781:2012

Varovalne čelade za voznike in potnike motornih snežnih sani in bobov

21.4.2018

 

 

CEN

EN 13794:2002

Oprema za varovanje dihal – Samoreševalni avtonomni dihalni aparat z zaprtim krogom – Zahteve, preskušanje, označevanje

21.4.2018

 

 

CEN

EN 13832-2:2006

Obutev za varovanje pred kemikalijami – 2. del: Zahteve za obutev, odporno proti kemikalijam pri laboratorijskih pogojih

21.4.2018

 

 

CEN

EN 13832-3:2006

Obutev za varovanje pred kemikalijami – 3. del: Zahteve za obutev, zelo odporno proti kemikalijam pri laboratorijskih pogojih

21.4.2018

 

 

CEN

EN 13949:2003

Oprema za dihanje – Avtonomni dihalni potapljaški aparati s stisnjenim Nitroxom in kisikom – Zahteve, preskušanje, označevanje

21.4.2018

 

 

CEN

EN ISO 13982-1:2004

Varovalna obleka za varovanje pred trdnimi delci – 1. del: Zahteve za varovalno obleko, ki varuje pred kemikalijami in zagotavlja zaščito celega telesa pred trdnimi delci v zraku (oblačilo tipa 5) (ISO 13982-1:2004)

21.4.2018

 

 

 

EN ISO 13982-1:2004/A1:2010

21.4.2018

Opomba 3

 

CEN

EN ISO 13998:2003

Varovalna obleka – Varovalni predpasniki, hlače in telovniki za varovanje pred urezninami in vbodi ročnega noža (ISO 13998:2003)

21.4.2018

 

 

CEN

EN 14021:2003

Obojestranski ščitnik trupa motociklistov pred kamnito podlago in drobci, primeren za vožnjo po brezpotju – Zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN 14052:2012+A1:2012

Industrijske čelade z visoko stopnjo zaščite

21.4.2018

 

 

CEN

EN 14058:2017

Varovalna obleka – Oblačila za zaščito v hladnih okoljih

21.4.2018

 

 

CEN

EN 14120:2003+A1:2007

Varovalna obleka – Ščitniki zapestja, dlani, kolena in komolca za uporabnike opreme za športe na koleščkih – Zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN 14126:2003

Varovalna obleka – Zahteve za izdelavo in preskusne metode za varovalno obleko proti povzročiteljem infekcije

21.4.2018

 

 

 

EN 14126:2003/AC:2004

 

 

 

CEN

EN 14143:2013

Oprema za dihala – Samoreševalni dihalni potapljaški aparati

21.4.2018

 

 

CEN

EN 14225-1:2017

Potapljaške obleke – 1. del: Mokre obleke – Zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN 14225-2:2017

Potapljaške obleke – 2. del: Suhe obleke – Zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN 14225-3:2017

Potapljaške obleke – 3. del: Obleke s sistemi za aktivno ogrevanje ali hlajenje in njihovi deli – Zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN 14328:2005

Varovalna obleka – Rokavice in ščitniki rok za varovanje pred urezninami gnanih nožev – Zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN 14387:2004+A1:2008

Oprema za varovanje dihal – Filter(-ri) za pline in kombinirani filter(-ri) – Zahteve, preskušanje, označevanje

21.4.2018

 

 

CEN

EN 14435:2004

Oprema za varovanje dihal – Avtonomni dihalni aparat z odprtim krogom za dovod stisnjenega zraka s polobrazno masko, samo za uporabo z nadtlakom – Zahteve, preskušanje, označevanje

21.4.2018

 

 

CEN

EN ISO 14460:1999

Varovalna obleka za voznike dirkalnih avtomobilov – Zaščita pred učinki toplote in plamena – Varnostne zahteve in preskušanje (ISO 14460:1999)

21.4.2018

 

 

 

EN ISO 14460:1999/A1:2002

21.4.2018

Opomba 3

 

 

EN ISO 14460:1999/AC:1999

 

 

 

CEN

EN 14529:2005

Oprema za varovanje dihal – Samoreševalni dihalni aparat na stisnjen zrak z odprtim krogotokom in polobrazno masko, načrtovan tako, da vključuje krmiljenje ventila z nadtlakom iz pljuč. Samo za namen evakuacije

21.4.2018

 

 

CEN

EN 14593-1:2005

Oprema za varovanje dihal – Dihalni aparat na stisnjeni zrak z ventilom – 1. del: Aparat z obrazno masko – Zahteve, preskušanje, označevanje

21.4.2018

 

 

CEN

EN 14594:2005

Oprema za varovanje dihal – Dihalni aparat na stisnjeni zrak s trajnim pretokom – Zahteve, preskušanje, označevanje

21.4.2018

 

 

 

EN 14594:2005/AC:2005

 

 

 

CEN

EN 14605:2005+A1:2009

Varovalna obleka pred učinki tekočih kemikalij – Zahtevane lastnosti za obleko, neprepustno za tekočine (tip 3) ali za razpršila (tip 4), vključno z dodatki, ki zagotavljajo zaščito za posamezne dele telesa (tipa PB [3] in PB [4])

21.4.2018

 

 

CEN

EN ISO 14877:2002

Varovalna obleka pri peskanju, kjer se uporabljajo abrazivna sredstva v obliki granul (ISO 14877:2002)

21.4.2018

 

 

CEN

EN ISO 15027-1:2012

Potopne obleke – 1. del: Stalno nošene obleke, zahteve, vključno z varnostjo (ISO 15027-1:2012)

21.4.2018

 

 

CEN

EN ISO 15027-2:2012

Potopne obleke – 2. del: Reševalne obleke, zahteve, vključno z varnostjo (ISO 15027-2:2012)

21.4.2018

 

 

CEN

EN 15090:2012

Obutev za gasilce

21.4.2018

 

 

CEN

EN 15151-1:2012

Gorniška oprema – Naprave za zaviranje – 1. del: Polavtomatske naprave za zaviranje, varnostne zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN 15333-1:2008

Električni pogonski sistemi z nastavljivo hitrostjo – 7-203. del: Generični vmesnik in uporaba profilov za električne pogonske sisteme – Specifikacija za profil tipa 3

21.4.2018

 

 

 

EN 15333-1:2008/AC:2009

 

 

 

CEN

EN 15333-2:2009

Oprema za dihanje – Potapljaški dihalni aparat z odprtim krogom in sredinskim dovodom stisnjenega plina – 2. del: Aparat s konstantnim volumenskim pretokom

21.4.2018

 

 

CEN

EN 15613:2008

Ščitniki kolen in komolcev za dvoranske športne dejavnosti – Varnostne zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN 16027:2011

Varovalna obleka – Rokavice z zaščitnim učinkom za nogometne vratarje nogometnih zvez

21.4.2018

 

 

CEN

EN 16350:2014

Varovalne rokavice – Elektrostatične lastnosti

21.4.2018

 

 

CEN

EN 16473:2014

Gasilske čelade – Čelade za tehnično reševanje

21.4.2018

 

 

CEN

EN 16716:2017

Gorniška oprema – Sistem zračnih blazin za zaščito v snežnih plazovih – Varnostne zahteve in preskusne metode

21.4.2018

 

 

CEN

EN ISO 17249:2013

Varovalna obutev, odporna proti urezu z verižno žago (ISO 17249:2013)

21.4.2018

 

 

 

EN ISO 17249:2013/AC:2014

 

 

 

CEN

EN ISO 20345:2011

Osebna varovalna oprema – Zaščitna obutev (ISO 20345:2011)

21.4.2018

 

 

CEN

EN ISO 20346:2014

Osebna varovalna oprema – Varovalna obutev (ISO 20346:2014)

21.4.2018

 

 

CEN

EN ISO 20347:2012

Osebna varovalna oprema – Delovna obutev (ISO 20347:2012)

21.4.2018

 

 

CEN

EN ISO 20471:2013

Dobro vidna obleka – Preskusne metode in zahteve (ISO 20471:2013, Corrected version 2013-06-01)

21.4.2018

 

 

 

EN ISO 20471:2013/A1:2016

21.4.2018

Opomba 3

 

CEN

EN ISO 27065:2017

Varovalna obleka – Zahtevane lastnosti za varovalno oblačilo, ki ga nosijo uporabniki tekočih pesticidov in delavci pri ponovnem vstopu (ISO 27065:2017)

21.4.2018

 

 

Opomba 0:

To je datum, od katerega skladnost s harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli ustvarja domnevo o skladnosti z ustreznimi zahtevami zakonodaje Unije.

Opomba 1:

Običajno bo datum, ko preneha veljati domneva o skladnosti, datum preklica, ki ga določi Evropska organizacija za standardizacijo, vendar je treba opozoriti uporabnike teh standardov na dejstvo, da je v nekaterih izjemnih primerih to lahko drugače.

Opomba 2.1:

Novi (ali spremenjeni) standard ima enak obseg kakor nadomeščeni standard. Na določen datum za nadomeščeni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi ali drugimi zahtevami iz zadevne zakonodaje Unije.

Opomba 2.2:

Novi standard ima širši obseg kakor nadomeščeni standard. Na določen datum za nadomeščeni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi ali drugimi zahtevami iz zadevne zakonodaje Unije.

Opomba 2.3:

Novi standard ima ožji obseg kakor nadomeščeni standard. Na določen datum za (delni) nadomeščeni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi ali drugimi zahtevami iz zadevne zakonodaje Unije za tiste proizvode ali storitve, ki spadajo pod novi standard. Domneva o skladnosti z bistvenimi ali drugimi zahtevami zadevne zakonodaje Unije za proizvode ali storitve, ki še vedno spadajo v področje (delno) nadomeščenega standarda, vendar ne v področje novega standarda, ostane nespremenjena.

Opomba 3:

V primeru sprememb je referenčni standard EN CCCCC:YYYY, njegove morebitne prejšnje spremembe in nove citirane spremembe.

OPOMBA:

Katere koli informacije o razpoložljivosti standardov zagotavljajo evropske organizacije za standardizacijo ali nacionalni organi za standardizacijo, seznam katerih je objavljen v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 27 Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

Standarde sprejmejo evropske organizacije za standardizacijo v angleškem jeziku (CEN in Cenelec objavljata tudi v francoskem in nemškem jeziku). Naslove standardov nato nacionalni organi za standardizacijo prevedejo v vse ostale zahtevane uradne jezike Evropske unije. Evropska komisija ni odgovorna za pravilnost naslovov, ki se predložijo za objavo v Uradnem listu.

Sklici na popravke „…/AC:YYYY“ so objavljeni samo v informativne namene. S popravkom se odpravijo tiskarske, jezikovne ali podobne napake iz besedila standarda, nanaša pa se lahko na eno ali več jezikovnih različic (angleško, francosko in/ali nemško) standarda, kot ga je sprejela Evropska organizacija za standardizacijo.

Objava sklicev v Uradnem listu Evropske unije ne pomeni, da so standardi na voljo v vseh uradnih jezikih Evropske unije.

Posodobitev tega seznama zagotavlja Evropska komisija.

Več informacij o harmoniziranih standardih in drugih evropskih standardih najdete na internetu na

http://ec.europa.eu/growth/single-market/european-standards/harmonised-standards/index_en.htm.


(1)  UL L 81, 31.3.2016, str. 51.

(2)  ESO: Evropska organizacija za standardizacijo:

CEN: Rue de la Science 23, 1040 Bruselj, BELGIJA, tel. +32 25500811, faks +32 25500819 (http://www.cen.eu)

Cenelec: Rue de la Science 23, 1040 Bruselj, BELGIJA, tel. +32 25500811, faks +32 25500819 (http://www.cenelec.eu)

ETSI: 650, route des Lucioles, 06921 Sophia Antipolis, FRANCIJA, tel. +33 492944200, faks +33 493654716 (http://www.etsi.eu)

(3)  UL C 338, 27.9.2014, str. 31.


27.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 113/65


Mnenje Svetovalnega odbora za združitve s sestanka dne 21. septembra 2016 o osnutku sklepa v zvezi z zadevo M.7801 – Wabtec/Faiveley Transport

Država poročevalka: Estonija

(2018/C 113/05)

Koncentracija

1.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da priglašena transakcija pomeni koncentracijo v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah.

2.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da ima priglašena transakcija razsežnost Unije v smislu člena 1(3) uredbe o združitvah.

Upoštevni trgi

3.

Svetovalni odbor se strinja z opredelitvami Komisije glede upoštevnih proizvodnih in geografskih trgov iz osnutka sklepa.

4.

Zlasti se Svetovalni odbor strinja z naslednjimi ugotovitvami Komisije:

4.1

pnevmatski torni zavorni sistemi za tirna vozila pomenijo proizvodni trg, ki je ločen od drugih vrst zavor in hidravličnih zavor;

4.2

da obstajajo ločeni trgi, na eni strani za celotne pnevmatske torne zavorne sisteme za tirna vozila ter na drugi strani za njihove podsisteme (mehanske zavore, upravljala zavor in enote za dovod zraka);

4.3

za zavorne obloge za tirna vozila obstajajo ločeni trgi za (i) organske ploščice, (ii) sintrane ploščice, (iii) organske zavornjake/čeljusti in (iv) sintrane zavornjake/čeljusti;

4.4

zavorni koluti pomenijo trg, ločen od zavornih oblog;

4.5

pantografi in kontaktne gibljive vezi odjemnika toka pomenijo trga, ločena drug od drugega, ter

4.6

upoštevno geografsko območje vseh trgov za opremo tirnih vozil je celoten EGP, vendar točen geografski obseg trgov števcev energije in zapisovalnikov dogodkov lahko ostane odprt.

Presoja konkurenčnosti

5.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da je ustrezno oceniti trge za opremo tirnih vozil na ravni OEM, razen za sestavne dele, ki potrebujejo redno nadomeščanje (npr. zavorne obloge in zavorni koluti), za katere je upravičena ločena ocena na ravni neodvisnega poprodajnega trga (independent aftermarket – IAM).

6.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da predlagana transakcija, kot je bila prvotno priglašena s strani priglasitelja, verjetno bistveno ovira učinkovito konkurenco na notranjem trgu ali njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja v zvezi z naslednjim:

6.1

sintrane zavorne ploščice v IAM in EGP ter

6.2

sintrani zavornjaki/čeljusti v IAM in EGP.

7.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da predlagana transakcija ne bi bistveno ovirala učinkovite konkurence glede na kateri koli drug upoštevni trg, ki ga zadeva predlagana transakcija.

Obveze

8.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da obveze zadostujejo za odpravo pomislekov glede konkurence zaradi predlagane transakcije v zvezi z naslednjim:

8.1

sintrane zavorne ploščice v IAM in EGP ter

8.2

sintrani zavornjaki/čeljusti v IAM in EGP.

Združljivost z notranjim trgom in Sporazumom EGP

9.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da ob doslednem spoštovanju obvez ni verjetno, da bi predlagana transakcija bistveno ovirala učinkovito konkurenco na notranjem trgu ali na njegovem znatnem delu.

10.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da se predlagana transakcija v skladu s členom 8(2) uredbe o združitvah ter členom 57 Sporazuma EGP razglasi za združljivo z notranjim trgom in Sporazumom EGP.


27.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 113/67


Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje (1)

Zadeva M.7801 – Wabtec/Faiveley Transport

(2018/C 113/06)

1.

Evropska komisija („Komisija“) je 4. aprila 2016 prejela priglasitev predlagane transakcije („predlagana transakcija“) v skladu s členom 4 uredbe o združitvah (2), s katero namerava podjetje Westinghouse Air Brake Technologies Corporation („Wabtec“) z nakupom delnic pridobiti posredni izključni nadzor nad celotnim podjetjem Faiveley Transport S.A. („Faiveley“). Podjetje Wabtec je v nadaljnjem besedilu imenovano „priglasitelj“, Wabtec in Faiveley skupaj pa „pogodbenici“.

2.

Komisija je 12. maja 2016 sprejela sklep o začetku postopka na podlagi člena 6(1)(c) uredbe o združitvah, ker je menila, da predlagana transakcija vzbuja resne pomisleke glede združljivosti z notranjim trgom in delovanjem Sporazuma EGP v zvezi s trgi celotnih pnevmatskih zavornih sistemov in njihovih podsistemov (zavor podstavnih vozičkov in upravljal pnevmatskih zavor), pantografov, zavornih kolutov in zavornih oblog.

3.

Komisija je 17. junija 2016 na podlagi člena 10(3) uredbe o združitvah sprejela sklep, s katerim je rok druge faze za presojo predlagane transakcije in rok za sprejetje končnega sklepa s privolitvijo priglasitelja podaljšala za 20 dni.

4.

Navedeni rok je bil 8. julija 2016 zadržan v skladu s členom 10(4) uredbe o združitvah in členom 9 izvedbene uredbe o združitvah (3). Zadržanje se je končalo 13. julija 2016.

5.

Priglasitelj je 25. julija 2016 Komisiji predložil zaveze („prve zaveze“), Komisija pa je začela preskus trga, da bi ocenila, ali so te prve zaveze primerne za odpravo pomislekov glede konkurence iz druge faze pregleda v zvezi s trgi proizvodnje in dobave sintranih zavornih ploščic in zavornjakov na neodvisnem poprodajnem trgu v EGP.

6.

Priglasitelj je 16. avgusta 2016 Komisiji predložil spremenjene zaveze („končne zaveze“), potem ko je od Komisije prejel povratne informacije o njeni oceni prvih zavez, vključno z rezultati preskusa trga.

7.

Zahtev za zaslišanje kot zainteresiranih tretjih oseb v tem postopku ni bilo.

8.

Komisija ni izdala obvestila o nasprotovanju iz člena 13(2) izvedbene uredbe o združitvah. Uradnega ustnega zaslišanja iz člena 14 navedene uredbe ni bilo.

9.

V osnutku sklepa je navedeno, da je predlagana transakcija združljiva z notranjim trgom in Sporazumom EGP, pri čemer mora priglasitelj v celoti spoštovati končne zaveze kot pogoje in obveznosti, priložene k osnutku sklepa.

10.

V skladu s členom 16 Sklepa 2011/695/EU sem preučil, ali osnutek sklepa obravnava samo ugovore, v zvezi s katerimi sta imeli stranki v postopku priložnost izraziti svoja stališča. Ugotavljam, da je tako.

11.

Med tem postopkom nisem prejel nobenega nadaljnjega procesnega zahtevka ali pritožbe in na splošno menim, da je bilo učinkovito uveljavljanje procesnih pravic spoštovano.

Bruselj, 22. septembra 2016

Joos STRAGIER


(1)  V skladu s členoma 16 in 17 Sklepa 2011/695/EU predsednika Evropske komisije z dne 13. oktobra 2011 o funkciji in mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci (UL L 275, 20.10.2011, str. 29) („Sklep 2011/695/EU“).

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 24, 29.1.2004, str. 1) („uredba o združitvah“).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 802/2004 z dne 7. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 133, 30.4.2004, str. 1) („izvedbena uredba o združitvah“).


27.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 113/68


Povzetek Sklepa Komisije

z dne 4. oktobra 2016

o združljivosti koncentracije z notranjim trgom in delovanjem Sporazuma EGP

(Zadeva M.7801 – Wabtec/Faiveley Transport)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 6325)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2018/C 113/07)

Komisija je 4. oktobra 2016 na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij  (1) in zlasti člena 8(2) navedene uredbe sprejela sklep glede združitve. Nezaupna različica celotnega besedila sklepa (po potrebi morda v začasni različici) je na voljo v angleškem jeziku na spletišču Generalnega direktorata za konkurenco na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/comm/competition/index_en.html.

I.   POGODBENICI

1.

Westinghouse Air Brake Technologies Corporation („Wabtec“) je mednarodno podjetje s sedežem v ZDA, dejavno na področju proizvodnje in dobave železniške opreme ter zagotavljanja storitev v železniškem sektorju. Je vodilno podjetje na trgu na ameriški celini.

2.

Faiveley Transport S.A. („Faiveley“) je podjetje s sedežem v Franciji, dejavno na področju proizvodnje in dobave integriranih sistemov in storitev za železniški sektor. Njegove dejavnosti se osredotočajo na evropski trg.

3.

Podjetje Wabtec je v nadaljnjem besedilu imenovano „priglasitelj“, podjetji Wabtec in Faiveley skupaj pa „pogodbenici“.

II.   TRANSAKCIJA

4.

Transakcija zajema pridobitev posrednega izključnega nadzora podjetja Wabtec nad podjetjem Faiveley z nakupom delnic („transakcija“) v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah.

III.   RAZSEŽNOST UNIJE

5.

Pogodbenici na svetovnem trgu skupno ustvarita več kot 2 500 milijonov EUR (2) prometa (Wabtec 2 292 milijonov EUR, Faiveley 1 048 milijonov EUR). Zadevni podjetji skupno ustvarita več kot 100 milijonov EUR prometa, skupni promet vsakega od njiju pa presega 25 milijonov EUR v Nemčiji, Franciji, Italiji in Združenem kraljestvu. Promet vsakega od zadevnih podjetij na trgu Unije presega 100 milijonov EUR (Wabtec […] milijonov EUR, Faiveley […] milijonov EUR), vendar ne ustvarita več kot dve tretjini skupnega prometa na trgu Unije v eni in isti državi članici.

6.

Koncentracija ima zato razsežnost Unije v smislu člena 1(3) uredbe o združitvah.

IV.   POSTOPEK

7.

Komisija je priglasitev v zadevi prejela 4. aprila 2016.

8.

Komisija je 12. maja 2016 sprejela sklep v skladu s členom 6(1)(c) uredbe o združitvah, s katerim je začela postopek.

9.

Komisija je 17. junija 2016 na podlagi člena 10(3) uredbe o združitvah sprejela sklep, s katerim je rok za sprejetje končnega sklepa s privolitvijo priglasitelja podaljšala za 20 dni.

10.

Rok za sprejetje končnega sklepa je bil 8. julija 2016 zadržan v skladu s členom 10(4) uredbe o združitvah in členom 9 Uredbe Komisije (ES) št. 802/2004 (3) o izvajanju uredbe o združitvah. Zadržanje se je končalo 13. julija 2016.

11.

Priglasitelj je 25. julija 2016 Komisiji predložil zaveze („prve zaveze“).

12.

Komisija je 25. julija 2016 začela preskus trga, da bi ocenila, ali so prve zaveze primerne za odpravo njenih pomislekov glede konkurence.

13.

Priglasitelj je 16. avgusta 2016 Komisiji predložil spremenjene zaveze („končne zaveze“).

V.   UPOŠTEVNI PROIZVODNI TRGI  (4)

a.   Trg originalne opreme in neodvisni poprodajni trg

14.

V železniški industriji trgovina običajno poteka na dveh ravneh: (i) prodaja proizvajalcem originalne opreme, vključno s proizvajalci tirnih vozil in proizvajalci podsistemov, ter (ii) prodaja železniškim prevoznikom na neodvisnem poprodajnem trgu.

15.

Komisija je v skladu z ugotovitvami v prejšnji zadevi (5) sklenila, da neodvisni poprodajni trg večinoma sledi trgu proizvajalcev originalne opreme in odraža stanje na njem, zato je ustrezno oceniti trge za sisteme in podsisteme vlaka na ravni trga proizvajalcev originalne opreme. Za sestavne dele, ki med življenjsko dobo vlaka potrebujejo redno nadomeščanje (npr. zavorne obloge in zavorni koluti), je Komisija raven neodvisnega poprodajnega trga ocenila ločeno.

b.   Pnevmatski torni zavorni sistemi in njihovi podsistemi

16.

Za upočasnitev ali zaustavitev vlaka obstajajo številne različne tehnične rešitve, kot so torne, magnetne in dinamične zavore. Za presojo transakcije so pomembne le torne zavore.

17.

Komisija je v skladu z ugotovitvami v prejšnji zadevi (6) sklenila, da sta proizvodnja in dobava celotnih tornih zavornih sistemov za tirna vozila ločen trg (v nasprotju z drugimi vrstami zavor) ter da je mogoče razlikovati med pnevmatskimi in hidravlični sistemi.

18.

Komisija je nadalje ugotovila, da se trg za celotne torne zavorne sisteme verjetno ločuje vsaj na elektronsko krmiljene („elektropnevmatične“) in neelektronsko krmiljene sisteme ter da ni mogoče izključiti možnosti nadaljnje ločitve glede na vrsto zadevnega tirnega vozila (za hitri, regionalni, podzemni vlak itd.). Sklepa o tem vprašanju sicer ni sprejela, saj je bil rezultat presoje konkurenčnosti pri vseh možnostih enak.

19.

Komisija je poleg tega ugotovila, da obstajajo ločeni trgi za podsisteme pnevmatskih tornih zavornih sistemov: (i) zavore podstavnih vozičkov, (ii) upravljala zavor (iii) enote za dovod zraka. Nadalje je opozorila še, da za upravljala zavor veljajo podobni pomisleki glede elektronskih in neelektronskih upravljal zavor kot za celotne pnevmatske torne zavorne sisteme. Kar zadeva zavore podstavnih vozičkov, kolutne zavore (7) in zavore z zavornjaki (8) verjetno pomenijo ločena trga. Vendar Komisija proizvodnega trga ni natančno opredelila, saj je bil rezultat presoje konkurenčnosti pri vseh možnostih enak.

c.   Odjemniki toka in kontaktne gibljive vezi

20.

Odjemnik toka je oprema, ki se uporablja za prenos električnega toka iz nadzemnih vodov (vozne mreže) na železniško vozilo (9). Na vrhu glave odjemnika toka je nameščena kontaktna gibljiva vez za dejanski stik z vozno mrežo.

21.

Komisija je ugotovila, da bi moral biti upoštevni trg bodisi proizvodnja in dobava odjemnikov toka za vse vrste tirnih vozil bodisi bi bilo treba trg segmentirati glede na vrsto zadevnih tirnih vozil. Preiskava trga je pokazala, da lahko zlasti odjemniki toka za hitre vlake pomenijo ločen trg (v nasprotju z na primer odjemniki toka za električne motorne vlake za glavne prometne povezave in regionalne električne motorne vlake). Komisija sklepa o tem vprašanju sicer ni sprejela, saj je bil rezultat presoje konkurenčnosti pri vseh možnostih enak.

22.

Komisija je poleg tega ugotovila, da obstaja ločen trg za kontaktne gibljive vezi.

d.   Zavorne obloge

23.

Sistemi tornih zavor s pretvorbo kinetične energije v toploto povzročijo, da se vlak upočasni ali ustavi. Zavorne obloge so bistveni deli takega zavornega sistema. Ko so pritisnjene ob zavorni kolut ali tekalno površino kolesa, zagotovijo potrebno trenje za pretvorbo oblike energije.

24.

Zavorne obloge, ki se uporabljajo v vlakih, so lahko iz dveh različnih sestav: lahko so organske in sintrane (10). Delijo se lahko tudi glede na dve glavni obliki: zavorne ploščice za kolutne zavore (pritisnjene ob zavorni kolut) in zavorne čeljusti / zavornjaki (pritisnjene neposredno ob tekalno površino kolesa).

25.

Komisija je ugotovila, da obstajajo ločeni proizvodni trgi za (i) organske ploščice, (ii) sintrane ploščice, (iii) organske zavornjake in (iv) sintrane zavornjake. Vsakega od teh trgov bi bilo treba segmentirati tudi glede na prodajo na trgu proizvajalcev originalne opreme in neodvisnem poprodajnem trgu. Komisija je pustila odprto tudi vprašanje, ali bi bilo treba trg za sintrane ploščice dodatno segmentirati glede na toge in prožne ploščice ter glede na druge obloge in ploščice.

e.   Zavorni koluti

26.

Zavorni koluti so sestavni deli mehanske zavore podstavnih vozičkov. Zavorne ploščice se pritisnejo ob zavorne kolute, zaradi česar se kinetična energija pretvori v toploto, vlak pa se upočasni ali zaustavi.

27.

Komisija je ugotovila, da zavorni koluti pomenijo ločen trg. Trg bi bilo treba segmentirati tudi glede na prodajo na trgu proizvajalcev originalne opreme in neodvisnem poprodajnem trgu.

VI.   UPOŠTEVNI GEOGRAFSKI TRGI

28.

Komisija je ugotovila, da so upoštevni geografski trgi za vse izdelke, na katere se nanaša transakcija, EGP.

VII.   PRESOJA

a.   Bistveno oviranje učinkovite konkurence

29.

Komisija je ugotovila, da bi transakcija bistveno ovirala učinkovito konkurenco na trgu za:

(i)

sintrane zavorne ploščice na neodvisnem poprodajnem trgu,

(ii)

sintrane zavornjake na neodvisnem poprodajnem trgu.

30.

Transakcija bi bistveno ovirala učinkovito konkurenco na zadevnih trgih iz naslednjih glavnih razlogov.

31.

Prvič, skupna tržna deleža pogodbenic bi bila velika: [60–70]-odstoten na trgu za sintrane zavorne ploščice, s povečanjem za [10–20] odstotnih točk, in [90-100]-odstoten na trgu za zavornjake, s povečanjem za [0–5] odstotnih točk. Preostalih konkurentov bi bilo le nekaj – pravzaprav le podjetji Federal Mogul in Knorr-Bremse – ter bi bili precej manjši. Poleg tega prodaja podjetja Knorr-Bremse delno izhaja iz prodaje sintranih oblog podjetja Wabtec podjetju Knorr-Bremse.

32.

Drugič, pogodbenici sta tesni konkurentki. Pogosto sta odobrena dobavitelja za iste železniške vozne parke in vneto tekmujeta za večje projekte. Pogodbenici sta na primer pred kratkim v več krogih ponujali vse nižje cene, ko sta druga drugo poskušali premagati na razpisu, ki ga je francoski železniški prevoznik SNCF organiziral za dobavo sintranih zavornih ploščic za svoj vozni park hitrih vlakov TGV.

33.

Tretjič, dobavitelji organskih zavornih oblog dobaviteljev sintranih oblog bistveno ne ovirajo. Prehod s sintranih na organske zavorne obloge je redek in tehnično zahteven.

34.

Četrtič, ovire za vstop na trg so velike. Razvijanje sintranih zavornih oblog zahteva znatne naložbe. Ker so izdelki ključni varnostni sestavni deli vlaka, zanje veljajo stroge regulativne zahteve. Vstop novih konkurentov po transakciji se zdi malo verjeten.

35.

Petič, več udeležencev na trgu je izrazilo pomisleke, med drugim železniški prevozniki, proizvajalci tirnih vozil, konkurenti na trgu zavornih oblog in konkurent na trgu zavornih sistemov. Menijo, da bi se zaradi transakcije na teh trgih zmanjšala konkurenca in zvišale cene.

b.   Brez bistvenega oviranja učinkovite konkurence

Celotni torni zavorni sistemi

36.

Dejavnosti pogodbenic na trgu celotnih tornih zavornih sistemov se prekrivajo le, če presoja zajema morebitni segment tovornih vagonov / (neelektričnih) pnevmatskih tornih sistemov. Vendar skupni tržni delež ostaja manjši od 20 % in ne ogroža nobenega trga.

37.

Kar zadeva uporabo za potniški promet, povpraševanje v EGP zajema elektropnevmatične zavorne sisteme, ki so postali dejanski standard v vseh novih projektih potniških tirnih vozil. Dejavnosti pogodbenic v zvezi s takimi zavornimi sistemi v EGP se ne prekrivajo, saj podjetje Wabtec nima tiste vrste elektronskih upravljal zavor, kot se zahteva v EGP, zato jih ne more ponujati (11).

38.

Komisija je imela po prvi fazi preiskave kljub temu pomisleke, da bi lahko bilo podjetje Wabtec morebitni novi udeleženec na trgu za celotne (elektro-)pnevmatične torne zavorne sisteme, na katerem je podjetje Knorr-Bremse trenutno nedvomno vodilno na trgu (obvladuje vsaj [70–80] % trga), podjetje Faiveley pa je edini konkurent. Podjetje Wabtec je razvijalo dva sistema elektronskih upravljal zavor, […] in […], ter jih v skladu z dokazi nameravalo uvesti na trg v EGP. Vendar je Komisija po drugi fazi preiskave ugotovila, da njeni pomisleki niso popolnoma utemeljeni in da glede na zahtevani pravni standard bistvenega oviranja učinkovite konkurence ni bilo mogoče ugotoviti. Razlogi za to so bili zlasti naslednji.

39.

Prvič, izdelek […] podjetja Wabtec bi bil tehnično in komercialno neprimeren za EGP. Izdelek je bil razvit kot projekt, ki so ga vodile ZDA, pri čemer se niso upoštevale tehnične zahteve trga EGP, prav tako pa je bil preveč […] v primerjavi z izdelki konkurentov. Interni dokumenti podjetja Wabtec so poleg tega pokazali, da izdelek interno ni bil deležen zaupanja.

40.

Drugič, […] bi bil verjetno tehnično in komercialno enakovrednejši izdelkom, ki jih konkurenti trenutno prodajajo v EGP, vendar je še vedno v zgodnjih fazah razvoja in bodo za njegovo dokončanje potrebna precejšnja prizadevanja za načrtovanje.

41.

Tretjič, tehnične inovacije na trgu so v nasprotju z ugotovitvami Komisije iz prve faze dinamične, ne le postopne. Podjetje Faiveley je Komisiji med drugo fazo preiskave razkrilo, da bo leta 2016 na trg uvedlo nov izdelek za upravljanje zavor. Izdelek je tehnično in komercialno precej naprednejši od trenutnih izdelkov podjetja Faiveley. Komisija je ugotovila, da bi tak razvoj še dodatno otežil vstop podjetju Wabtec, saj bi moral doseči ne le sedanjo raven na trgu, temveč tudi iti v korak z novostmi v razvoju obstoječih konkurentov. Postalo je verjetno, da bi bil na primer […] zastarel in bi ga bilo treba pomembno preoblikovati, zaradi česar bi bil vstop podjetja Wabtec manj gotov in vsekakor poznejši, kot je bilo pričakovano.

42.

Četrtič, dobavitelji podsistemov izvajajo konkurenčni pritisk. Čeprav ti dobavitelji ne morejo ponuditi celotnih tornih zavornih sistemov, imajo številni proizvajalci tirnih vozil zmožnost integriranja podsistemov v celotne torne zavorne sisteme in so jo v preteklosti uporabljali kot pogajalsko orodje.

43.

Petič, nekateri udeleženci na trgu so izrazili nekatere pomisleke glede celotnih tornih zavornih sistemov, drugi pa so menili, da bi lahko bila transakcija pozitivna, saj bi podjetju Faiveley omogočila, da bi odločneje konkuriralo nedvomno vodilnemu na trgu, podjetju Knorr-Bremse.

Torni zavorni podsistemi

44.

Komisija je ugotovila, da transakcija v zvezi s tornimi zavornimi podsistemi ne bi povzročila pomislekov glede konkurence.

45.

Kar zadeva mehanske zavore podstavnih vozičkov, se dejavnosti pogodbenic prekrivajo pri dobavi kolutnih zavor, kjer dosegata približno [30–40]-odstotni skupni tržni delež. Vendar druga glavna konkurenta, podjetji Knorr-Bremse in Dako, ostajata močna. Večina proizvajalcev tirnih vozil je menila tudi, da bodo tudi po transakciji imeli na voljo dovolj drugih možnosti.

46.

Kar zadeva upravljala zavor, je Komisija ugotovila, da veljajo enaki pomisleki kot za celotne (elektro-)pnevmatične torne zavorne sisteme.

47.

Kar zadeva sisteme za dovod zraka, se dejavnosti pogodbenic v EGP ne prekrivajo, saj podjetje Wabtec takih sistemov trenutno ne ponuja. Komisija tudi ni našla dokazov o tem, da bi bilo podjetje Wabtec morebitni novi udeleženec na tem trgu.

Odjemniki toka in kontaktne gibljive vezi

48.

V segmentu odjemnikov toka tržna deleža pogodbenic skupaj dosegata [30–40] %, če se upoštevajo vse vrste tirnih vozil. V nekaterih morebitnih podsegmentih bi bil tržni delež večji, na primer [40–50] % za hitre vlake in [60–70] % za lokomotive. Kljub temu je Komisija iz naslednjih glavnih razlogov ugotovila, da transakcija v zvezi z odjemniki toka ne povzroča pomislekov glede konkurence.

49.

Prvič, Komisija je ugotovila, da sami tržni deleži ne prikažejo popolnoma položajev udeležencev na trgu. Tako je na primer zaradi majhnega števila razpisov na leto (zlasti pri hitrih vlakih) in posledične spremenljivosti tržnih deležev. Poleg tega obseg prodaje in s tem tržni deleži niso toliko odvisni od proizvajalca odjemnika toka, ampak predvsem od uspeha platforme vlaka (standardizirani vlaki, ki se prodajajo serijsko, kar je na primer značilno za lokomotive), na katerih so nameščeni odjemniki toka.

50.

Drugič, zdi se, da pogodbenici nista zelo tesna konkurenta in se na večini razpisov ne srečata. Očitno sta močni v segmentih odjemnikov toka za različne vrste tirnih vozil, in sicer se podjetje Faiveley osredotoča na visoke hitrosti, podjetje Wabtec pa je na primer močnejše na področju glavnih prometnih povezav.

51.

Tretjič, ostali bodo številni konkurenti (kot so podjetja Schunk, Contact, Richard, EC Engineering in Sécheron). Tudi manjši konkurenti se zdijo motivirani in sposobni nadalje razvijati svoje izdelke ter s tem povečevati svojo prisotnost v različnih morebitnih segmentih.

52.

Četrtič, proizvajalci tirnih vozil imajo očitno pomembno vlogo v segmentu odjemnikov toka: v preteklosti so sodelovali z dobavitelji odjemnikov toka, da bi razvili odjemnike toka za nove vlake, in številni so navedli, da bi lahko po potrebi začeli notranjo proizvodnjo ali sponzorirali dobavitelje odjemnikov toka. Na splošno se zdi, da imajo proizvajalci tirnih vozil kupno moč.

53.

Komisija nazadnje ugotavlja, da v segmentu kontaktnih gibljivih vezi horizontalnih prekrivanj ne bi bilo, saj jih podjetje Faiveley ne proizvaja. Komisija je nadalje ugotovila, da transakcija ne bi povzročala pomislekov glede vertikalnih prekrivanj. Razlog za to je zlasti, da (i) tržni delež podjetja Wabtec v segmentu kontaktnih gibljivih vezi ostaja majhen in znaša manj kot [10–20] %, pri čemer nič ne kaže na zmožnost izključitve pri surovinah, in da (ii) podjetje Wabtec že pokriva [50–60] % povpraševanja pogodbenic po kontaktnih gibljivih vezeh. Na trgu bi ostalo več pomembnih dobaviteljev, vključno s podjetjem Schunk in vrsto drugih neodvisnih dobaviteljev, ki nimajo lastne proizvodnje odjemnikov toka (kot sta podjetji Morgan in Mersen).

Vertikalne povezave, ustvarjene v segmentu zavornih oblog

54.

S transakcijo nastanejo vertikalne povezave med (i) dobavo zavornih oblog na začetku dobavne verige (proizvajalci originalne opreme) in (ii) dobavo zavornih sistemov (in zavor podstavnih vozičkov) na koncu dobavne verige. Komisija je iz naslednjih glavnih razlogov sklenila, da zadevne vertikalne povezave učinkovite konkurence bistveno ne ovirajo.

55.

Kar zadeva izključitev pri surovinah, je Komisija ugotovila, da združeni subjekt ne bi imel niti sposobnosti niti spodbude za izključevanje in da izključitev pri surovinah verjetno ne bi bistveno škodila konkurenci na koncu dobavne verige.

56.

Združeni subjekt zlasti ne bi mogel izključiti svojih konkurentov na koncu dobavne verige, saj ima glavni konkurent – in edini tak konkurent, na katerega bi izključitev vplivala –, podjetje Knorr-Bremse, zmogljivost za proizvodnjo zavornih oblog (prek svojega konzorcija ICER) in bi lahko povečal proizvodnjo. Komisija je ugotovila tudi, da je podjetje Knorr-Bremse sklenilo dogovor s podjetjem Wabtec, v skladu s katerim […], kar podjetju Knorr-Bremse omogoča dovolj časa, da razvije lastno proizvodnjo.

57.

Komisija je ugotovila še, da združeni subjekt ne bi imel spodbude za izključevanje pri surovinah, saj svoje prodaje na koncu prodajne verige verjetno ne bi mogel dovolj povečati, da bi si povrnil izgubljeni dobiček na začetku dobavne verige.

58.

Tudi končne zaveze – namenjene odpravi pomislekov glede horizontalne konkurence v segmentu sintranih zavornih oblog – bi zagotovile morebitni alternativni vir oskrbe konkurentov na koncu dobavne verige.

59.

Kar zadeva izključitev pri strankah, ki bi bila povezana zlasti z organskimi zavornimi oblogami, je Komisija ugotovila, da združeni subjekt ne bi imel niti sposobnosti niti spodbude za izključevanje in da izključitev pri strankah verjetno ne bi bistveno škodila konkurenci na koncu dobavne verige.

60.

Združeni subjekt zlasti ne bi bil zmožen izključevanja pri strankah, saj pogodbenici nista najpomembnejši stranki dobaviteljev zavornih oblog na trgu proizvajalcev originalne opreme (najpomembnejša stranka na splošno je podjetje Knorr-Bremse, ki obvladuje približno [70–80] % podrejenega trga). Poleg tega se do 95 % zavornih oblog proda na neodvisnem poprodajnem trgu, ne na trgu proizvajalcev originalne opreme. Ker prodaja na neodvisnem poprodajnem trgu očitno ni popolnoma odvisna od prodaje na trgu proizvajalcev originalne opreme, bi lahko dobavitelji združenega subjekta, kot je podjetje Federal Mogul, še naprej prodajali na neodvisnem poprodajnem trgu, ki predstavlja veliko večino celotnega trga. Pri organskih oblogah je uporaba dveh virov dobave pogostejša in lažja kot pri sintranih oblogah. Zato bi lahko stranke vsako strategijo izključevanja izničile z uporabo dveh virov dobave.

61.

Komisija je nadalje ugotovila, da združeni subjekt ne bi imel spodbude za izključitev pri strankah, saj verjetno ne bi imel večje koristi od takega ravnanja na predhodnem (zaradi trdnega položaja podjetja Federal Mogul in prisotnosti drugih dobaviteljev organskih zavornih oblog) ali podrejenem trgu (med drugim zaradi trdnega položaja podjetja Knorr-Bremse).

Zavorni koluti

62.

Dejavnosti pogodbenic se prekrivajo pri dobavi zavornih kolutov na neodvisnem poprodajnem trgu v EGP. Komisija je kljub temu ugotovila, da ta prekrivanja učinkovite konkurence bistveno ne ovirajo.

63.

Skupni tržni delež pogodbenic namreč ostaja skromen ([30–40]-odstoten), na trgu pa bodo ostali številni drugi konkurenti, kot sta podjetji Ibre in Kovis. Večina železniških prevoznikov je navedla tudi, da bi imeli po transakciji še vedno dovolj drugih dobaviteljev.

VIII.   ZAVEZE

a.   Opis končnih zavez

64.

Da bi priglasitelj odpravil navedene pomisleke glede konkurence na trgih za sintrane zavorne ploščice in zavornjake/čeljusti v EGP, je 16. avgusta 2016 predložil končne zaveze. Vključevale so spremembe zaradi upoštevanja rezultatov preskusa trga, ki ga je Komisija opravila glede prvih zavez.

65.

Priglasitelj v končnih zavezah predlaga odprodajo celotnega podjetja Faiveley Transport Gennevilliers za proizvodnjo zavornih oblog, Faiveley Transport Gennevilliers („FTG“), primernemu kupcu („odprodana dejavnost“). FTG je nekdanja poslovna dejavnost podjetja Carbon Lorraine, ki jo je podjetje Faiveley pridobilo leta 2008.

66.

Odprodana dejavnost bo vključevala vsa opredmetena in neopredmetena sredstva FTG in vse osebje. Prodaje, ki se trenutno vodijo prek drugih podružnic podjetja Faiveley, se bodo prenesle na FTG, združeni subjekt pa bo v vmesnem obdobju povpraševanja kupcev glede zavornih oblog, ki jih trenutno proizvaja FTG, usmerjal na odprodano dejavnost. Združeni subjekt bo odprodani dejavnosti oddal tudi del količine za dobavo zavornih ploščic za hitre vlake TGV, ki jih podjetje Wabtec dobavlja železniškemu prevozniku SNCF po nedavni zmagi na razpisu nad podjetjem Faiveley (v soglasju s SNCF).

67.

Priglasitelj se zavezuje tudi, da bo zagotovil naslednje: (i) na željo kupca bo lahko kupec pridobil dolg dejavnosti FTG v skupini po določeni najvišji ceni; (ii) kupoprodajna pogodba bo vključevala shemo spodbud, s katero naj bi se kupca spodbudilo k vlaganju v odprodano dejavnost, in (iii) kupec bo lahko prodajal strankam iz železniške industrije na mednarodnem trgu.

b.   Presoja končnih zavez

68.

Komisija je ugotovila, da so končne zaveze zadostne in ustrezne za odpravo pomislekov glede konkurence, ki jih je opredelila Komisija. Zlasti bodo z zavezami odpravljena vsa prekrivanja med pogodbenicama pri dobavi sintranih zavornih ploščic in zavornjakov/čeljusti.

69.

Končne zaveze vključujejo ustrezne ukrepe za upoštevanje povratnih informacij, prejetih pri preskusu trga glede prvih zavez. Zlasti so vključeni ukrepi, s katerimi se bo (i) okrepila kapitalska struktura odprodane dejavnosti s prenosom celotnega dolga dejavnosti FTG znotraj skupine po ugodnih pogojih na podjetje Faiveley, (ii) ustrezno spodbudilo kupca k vlaganju v odprodano dejavnost in (iii) zahtevalo, da odprodano dejavnost kupi kdo z ustreznim dostopom do mednarodnih strank v železniškem prometu.

70.

Nazadnje, Komisija je ugotovila, da je bila odprodana dejavnost pred vertikalno integracijo z družbo Faiveley uspešen konkurent na trgu sintranih zavornih oblog. Zato je menila, da je odprodana dejavnost lahko uspešna samostojna dejavnost brez vertikalne integracije, in da bo tudi po transakciji na trgu sintranih zavornih oblog izvajala enako stopnjo konkurenčnega pritiska.

71.

Komisija je zato v osnutku sklepa ugotovila, da transakcija, kot je spremenjena s končnimi zavezami, ki jih je predložil priglasitelj, ne bo bistveno ovirala učinkovite konkurence v zvezi s proizvodnjo in dobavo sintranih zavornih ploščic ali zavornjakov/čeljusti.

IX.   SKLEPNA UGOTOVITEV IN PREDLOG

72.

S tem osnutkom se ugotavlja, da ob doslednem spoštovanju končnih zavez predlagana koncentracija ne bo bistveno ovirala učinkovite konkurence na notranjem trgu ali njegovem znatnem delu. Zato bi bilo treba koncentracijo razglasiti za združljivo z notranjim trgom in Sporazumom EGP v skladu s členom 2(2) in členom 8(2) uredbe o združitvah ter členom 57 Sporazuma EGP.


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2)  Promet, izračunan v skladu s členom 5 uredbe o združitvah in prečiščenim obvestilom Komisije o pravni pristojnosti (UL C 95, 16.4.2008, str. 1).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 802/2004 z dne 7. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 133, 30.4.2004, str. 1).

(4)  Dejavnosti pogodbenic se prekrivajo na trgih, opisanih v tem oddelku, poleg tega pa še v zvezi z (i) vrati vagona, (ii) števci energije in (iii) zapisovalniki dogodkov. Vendar bosta skupna tržna deleža pogodbenic v segmentih vrat vlakov in števcev energije v EGP ostala manjša od 20 % in tako ne bosta ogrožala trgov. Skupni tržni delež pogodbenic v segmentu zapisovalnikov dogodkov bo v skladu z eno od možnosti razmejitev trga dosegel [20–30] %, vendar se bo tržni delež povečal le za [0–5] odstotnih točk. Zato navedeni trgi v tem obvestilu ne bodo dodatno obravnavani.

(5)  M.7538 – Knorr-Bremse/Vossloh, točka 36.

(6)  M.7538 – Knorr-Bremse/Vossloh, točka 48. V sklepu je to vprašanje na koncu ostalo odprto.

(7)  Kolutno zavoro sestavljajo zavorni kolut in zavorna čeljust, ki običajno združuje zavorni valj, zavorno drogovje in regulator zavornega vzvodja. Kolutna zavora povzroči zaviranje s pritiskanjem tornega materiala (imenovanega zavorna ploščica) na zavorni kolut, ki je nameščen na osi podstavnega vozička ali kolesu.

(8)  Zavoro z zavornjaki običajno sestavljajo zavorni valj, zavorno drogovje, regulator zavornega vzvodja in nosilec zavorne čeljusti. Zavora z zavornjaki povzroči zaviranje s pritiskanjem tornega materiala (imenovanega čeljust ali zavornjak) neposredno na tekalno površino koles.

(9)  Pri nekaterih uporabah, običajno pri podzemnih vlakih, se lahko uporabijo različne tehnične rešitve, kot so tretje čeljusti tokovnega odjemnika. Transakcija se nanaša le na vozne odjemnike toka.

(10)  Včasih se je veliko uporabljalo tudi lito železo, ki pa ga na primer zaradi predpisov o hrupu nadomeščajo sintrane in organske obloge.

(11)  Podjetje Wabtec ponuja elektronska upravljala zavor zunaj EGP, na primer v ZDA. Vendar so regulativne zahteve v EGP strožje, pričakovanja strank pa bistveno drugačna.


27.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 113/75


Mnenje Svetovalnega odbora za združitve s sestanka z dne 8. januarja 2018 o osnutku sklepa v zvezi z zadevo M.8306 – Qualcomm/NXP Semiconductors

Država poročevalka: Slovaška

(2018/C 113/08)

Koncentracija

1.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da priglašena transakcija pomeni koncentracijo v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (1).

2.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da ima priglašena transakcija razsežnost EU v skladu s členom 1(2) uredbe o združitvah.

Opredelitev trga

3.

Svetovalni odbor se strinja z opredelitvami Komisije glede upoštevnih proizvodnih in geografskih trgov iz osnutka sklepa.

4.

Svetovalni odbor se zlasti strinja, da je treba razlikovati med naslednjimi proizvodnimi trgi:

(a)

trgom za sistemske nabore čipov za osnovni frekvenčni pas LTE, torej trgom za večzvrstne osnovnopasovne sistemske nabore čipov, ki so skladni s celičnimi standardi za LTE, UMTS in GSM, razen standardov za brezžično povezljivost, enozvrstnih BC (tj. skladnih samo z enim celičnim standardom) in proizvodnje osnovnopasovnih sistemskih naborov za lastne potrebe;

(b)

trgom za čipe NFC;

(c)

trgom za čipe SE;

(d)

trgom za kombinirane izvedbe NFC/SE;

(e)

trgom za tehnologije storitev tranzita;

(f)

trgom za standardne patente („SEP“);

(g)

trgom za nestandardne patente.

Presoja konkurenčnosti

5.

Svetovalni odbor se strinja z oceno Komisije, da bi strategija združenega podjetja, da poveča licenčnine za MIFARE ali da konkurentom popolnoma preneha izdajati licence za MIFARE, skupaj z mešano vezano prodajo sistemskih naborov osnovnopasovnih čipov za LTE, čipov za NFC in čipov, ki podpirajo MIFARE, povzročila izključitev konkurentov s področja sistemskih naborov osnovnopasovnih čipov ter čipov za NFC in SE, zato transakcija povzroča pomembno oviranje učinkovite konkurence na trgih za sistemske nabore osnovnopasovnih čipov za LTE ter za čipe NFC in SE.

6.

Svetovalni odbor se strinja z oceno Komisije, da bi strategija združenega podjetja za zmanjšanje interoperabilnosti pomenila učinke izključitve, ki bi jih povzročilo povečanje licenčnin za MIFARE ali popolno prenehanje izdajanja licenc za MIFARE konkurentom, skupaj z mešano vezano prodajo sistemskih naborov osnovnopasovnih čipov za LTE, čipov za NFC in čipov, ki podpirajo MIFARE.

7.

Svetovalni odbor se strinja z oceno Komisije, da bo združeno podjetje verjetno izkoristilo kombinirani portfelj intelektualne lastnine NFC, da bi zahtevalo nesorazmerno višje stopnje licenčnin za patente NFC združenega podjetja v primerjavi s skupnimi licenčninami, ki bi jih stranki lahko dobili za zadevne patente, če transakcije ne bi bilo, zato bo transakcija povzročila bistveno oviranje učinkovite konkurence na zadevnih tehnoloških trgih.

Ukrepi za odpravo ugotovljenih pomislekov

8.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da končne zaveze, ki jih je 12. decembra 2017 ponudil priglasitelj, odpravljajo bistveno oviranje učinkovite konkurence v zvezi s trgi za sistemske nabore osnovnopasovnih čipov za LTE ter za čipe NFC in SE.

9.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da končne zaveze, ki jih je 12. decembra 2017 ponudil priglasitelj, odpravljajo bistveno oviranje učinkovite konkurence v zvezi s trgi za patente NFC.

10.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da je zato treba priglašeno transakcijo razglasiti za združljivo z notranjim trgom v skladu s členoma 2(2) in 8(2) uredbe o združitvah.


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 („uredba o združitvah“).


27.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 113/77


Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje (1)

Qualcomm/NXP Semiconductors

(M.8306)

(2018/C 113/09)

1.

Komisija je 28. aprila 2017 prejela priglasitev predlagane koncentracije, s katero podjetje Qualcomm Incorporated prek svoje hčerinske družbe Qualcomm River Holdings B.V. (skupaj „Qualcomm“) z nakupom delnic („predlagana transakcija“) pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (2) („Uredba o združitvah“) nadzor nad celotnim podjetjem NXP Semiconductors N.V. („NXP“). Podjetji Qualcomm in NXP sta v nadaljnjem besedilu imenovani „stranki“.

2.

Komisija je 9. junija 2017 sprejela sklep o začetku postopkov na podlagi člena 6(1)(c) Uredbe o združitvah. V navedenem sklepu je navedla, da predlagana transakcija spada na področje uporabe Uredbe o združitvah in vzbuja resne pomisleke glede združljivosti z notranjim trgom in Sporazumom EGP.

3.

Podjetje Qualcomm je 28. junija 2017 predložilo pisne pripombe v zvezi s sklepom o začetku postopkov.

4.

V drugi fazi preiskave je Komisija strankama poslala več zahtevkov za podatke v skladu s členom 11(2) Uredbe o združitvah. Komisija je 28. junija 2017 sprejela sklep na podlagi člena 11(3) Uredbe o združitvah, s katero podjetje Qualcomm zaproša, naj predloži podatke, ki jih je zahtevala 14. junija 2017 v skladu s členom 11(2) Uredbe o združitvah in ki jih podjetje Qualcomm ni predložilo v roku, ki ga je določila. S tem sklepom je bil tudi zadržan rok iz člena 10(3) Uredbe o združitvah do konca dneva, ko bo Komisija prejela zahtevane podatke. Zadržanje roka se je končalo 16. avgusta 2017, po tem, ko je podjetje Qualcomm Komisiji predložilo zahtevane informacije.

5.

Komisija je 5. septembra 2017 sprejela drugi sklep v skladu s členom 11(3) Uredbe o združitvah, s katero podjetje Qualcomm zaproša, naj predloži podatke, ki jih je zahtevala 14. junija 2017 v skladu s členom 11(2) Uredbe o združitvah in ki jih podjetje Qualcomm ni predložilo v roku, ki ga je določila. S tem sklepom je bil tudi zadržan rok iz člena 10(3) Uredbe o združitvah, in sicer s 17. avgusta 2017 do konca dneva, ko bo Komisija prejela zahtevane podatke.

6.

Komisija je 4. oktobra 2017 sprejela tretji sklep v skladu s členoma 11(3) in 15 Uredbe o združitvah, s katero podjetje Qualcomm zaproša, naj ji predloži določene podatke in dokumente, ki ji še niso bili predloženi na podlagi njenega zahtevka po podatkih z dne 14. junija 2017, in nalaga periodično denarno kazen, če podjetje Qualcomm ne predloži zahtevanih podatkov v določenem roku. Podjetje Qualcomm je 17. novembra 2017 odgovorilo na zahtevek Komisije po podatkih z dne 14. junija 2017 in zadržanje roka je poteklo ob koncu navedenega dne.

7.

Podjetje Qualcomm je predložilo prvi sklop predlaganih uradnih zavez 5. oktobra 2017. Komisija je izvedla preskus trga v zvezi s predlaganimi zavezami 6. oktobra 2017. Na podlagi povratnih informacij Komisije o preskusu trga v zvezi s tem sklopom zavez je podjetje Qualcomm 10. novembra 2017 Komisiji uradno predložilo spremenjene zaveze („končne zaveze“). Podjetje Qualcomm je predložilo nekoliko spremenjene različice končnih zavez 15. novembra 2017, 12. decembra 2017 in 18. decembra 2017.

8.

Zahtev za zaslišanje kot zainteresiranih tretjih oseb v tem postopku ni bilo.

9.

Komisija ni izdala obvestila o nasprotovanju iz člena 13(2) Uredbe Komisije (ES) št. 802/2004 (3). Uradnega ustnega zaslišanja iz člena 14 navedene uredbe ni bilo.

10.

V osnutku sklepa je navedeno, da je predlagana transakcija združljiva z notranjim trgom in Sporazumom EGP, pri čemer mora podjetje Qualcomm upoštevati določene pogoje in obveznosti.

11.

V skladu s členom 16 Sklepa 2011/695/EU sem preučil, ali osnutek sklepa obravnava samo ugovore, v zvezi s katerimi so imele stranke v postopku priložnost izraziti svoja stališča. Ugotavljam, da je tako.

12.

Na splošno menim, da se je v tem postopku spoštovalo učinkovito uveljavljanje procesnih pravic.

Bruselj, 10. januar 2018

Joos STRAGIER


(1)  V skladu s členoma 16 in 17 Sklepa 2011/695/EU predsednika Evropske komisije z dne 13. oktobra 2011 o funkciji in mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci, UL L 275, 20.10.2011, str. 29 („Sklep 2011/695/EU“).

(2)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 802/2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 133, 30.4.2004, str. 1; popravek UL L 172, 6.5.2004, str. 9).


27.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 113/79


Povzetek Sklepa Komisije

z dne 18. januarja 2018

o združljivosti koncentracije z notranjim trgom in Sporazumom EGP (zadeva M.8306 – Qualcomm/NXP Semiconductors)

(2018/C 113/10)

I.   POSTOPEK

1.

Komisija je 28. aprila 2017 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 („uredba o združitvah“), s katero bi podjetje Qualcomm Incorporated (Združene države Amerike) prek svoje posredne hčerinske družbe Qualcomm River Holdings B.V. (Nizozemska) (v nadaljnjem besedilu skupaj: Qualcomm ali priglasitelj), ki jo ima v celoti v lasti, z nakupom delnic („transakcija“) pridobilo nadzor nad podjetjem NXP Semiconductors N.V. („NXP“, Nizozemska) v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah. Qualcomm in NXP se v nadaljnjem besedilu skupaj imenujeta stranki.

2.

Komisija je na podlagi rezultatov prve faze preiskave trga resno dvomila o združljivosti transakcije z notranjim trgom in je 9. junija 2017 sprejela sklep o začetku postopka na podlagi člena 6(1)(c) uredbe o združitvah. Priglasitelj je 28. junija 2017 predložila pisne pripombe k sklepu iz člena 6(1)(c).

3.

Komisija je 28. junija 2017 sprejela sklep na podlagi člena 11(3) uredbe o združitvah, s katerim je priglasitelja zaprosila, naj predloži podatke, ki jih je z zahtevo po informacijah št. 18 (RFI 18) v skladu s členom 11(2) uredbe o združitvah zahtevala 14. junija 2017 in ki jih priglasitelj ni predložil v roku, ki ga je določila Komisija. S sklepom je bil tudi zadržan rok iz člena 10(3) uredbe o združitvah do konca dne, ko bo Komisija prejela zahtevane podatke. Priglasitelj je 16. avgusta 2017 odgovoril na zahtevo RFI 18; zadržanje roka je poteklo ob koncu navedenega dne.

4.

Komisija je 5. septembra 2017 sprejela sklep na podlagi člena 11(3) uredbe o združitvah, s katerim je priglasitelja zaprosila, naj predloži podatke, ki jih je z zahtevo po informacijah št. 20 (RFI 20) v skladu s členom 11(2) uredbe o združitvah zahtevala 14. junija 2017 in ki jih priglasitelj ni predložil v roku, ki ga je določila Komisija. S sklepom je bil tudi zadržan rok iz člena 10(3) uredbe o združitvah, in sicer s 17. avgustom 2017 do konca dne, ko bo Komisija prejela zahtevane podatke. Komisija je 4. oktobra 2017 sprejela sklep v skladu s členom 11(3) in členom 15 uredbe o združitvah, s katerim je priglasitelja zaprosila, naj ji predloži nekatere podatke in dokumente, ki ji še niso bili predloženi na podlagi njene zahteve RFI 20, ter mu naložila periodično denarno kazen, če priglasitelj ne bo predložil zahtevanih podatkov v določenem roku. Priglasitelj je 17. novembra 2017 dopolnil svoj odgovor na zahtevo RFI 20; zadržanje roka je poteklo ob koncu navedenega dne.

5.

Priglasitelj je 5. oktobra 2017 predlagal uradne zaveze za odpravo ugotovitev Komisije, da bo s transakcijo bistveno ovirana učinkovita konkurenca. Komisija je 6. oktobra 2017 izvedla preizkus trga v zvezi s predlaganimi zavezami. Priglasitelj je ob upoštevanju pripomb in povratnih informacij Komisije iz preizkusa trga 10. novembra 2017 predložil končni sklop zavez (1).

6.

Svetovalni odbor je 8. januarja 2018 razpravljal o osnutku tega sklepa in izdal pozitivno mnenje (2).

II.   STRANKI IN KONCENTRACIJA

7.

Podjetje Qualcomm deluje na področju razvoja in prodaje integriranih vezij in sistemske programske opreme. Integrirana vezja razvija in dobavlja za mobilne naprave, zlasti sistemske nabore čipov za osnovni pas. Vodi tudi program izdajanja licenc za pravice intelektualne lastnine. Portfelj podjetja Qualcomm na področju pravic intelektualne lastnine vključuje patente, ki so bistveni del standarda in povezani s celično tehnologijo.

8.

Podjetje NXP deluje na področju proizvodnje in prodaje polprevodnikov, zlasti integriranih vezij in polprevodnikov s samostojno enoto (diskretnih polprevodnikov). Prodaja naprave visoke učinkovitosti z mešanim signalom (high performance mixed signal), med katere spadajo polprevodniki za specifično uporabo in sistemske rešitve.

9.

Podjetje Qualcomm je 27. oktobra 2016 sklenilo kupoprodajno pogodbo s podjetjem NXP, v skladu s katero bo predložilo ponudbo za pridobitev vseh izdanih in odprodanih navadnih delnic podjetja NXP ter s tem pridobilo popoln nadzor nad njim. Transakcija zato pomeni koncentracijo v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah.

III.   RAZSEŽNOST UNIJE

10.

Zadevni podjetji na svetovni ravni skupaj ustvarita več kot 5 000 milijonov EUR prometa. Promet vsakega od njiju na ravni Unije znaša več kot 250 milijonov EUR, vendar znotraj ene same države članice ne dosegata več kot dveh tretjin svojega skupnega prometa na ravni Unije. Priglašena koncentracija ima zato razsežnost Unije.

IV.   UPOŠTEVNI TRGI

11.

Transakcija se nanaša na polprevodnike za mobilne naprave, polprevodnike za uporabo v avtomobilski industriji in polprevodnike za aplikacije v okviru interneta stvari.

12.

Transakcija vzbuja pomisleke glede konkurence v zvezi s polprevodniki za mobilne naprave, zlasti za sistemske nabore čipov za osnovni pas, tehnologijo komunikacije kratkega dosega (Near Field Communication – „NFC“) in varnostnega ključa (Secure Element – „SE“), tehnologijo storitev tranzita in intelektualno lastnino, povezano s tehnologijo NFC.

a.   Sistemski nabori čipov za osnovni pas

13.

Mobilne naprave za zagotovitev povezljivosti prek mobilnega celičnega omrežja uporabljajo procesor, ki deluje v osnovnem pasu, ki omogoča povezavo mobilnih naprav z mobilnimi telekomunikacijskimi omrežji. Procesor/modem, ki deluje v osnovnem pasu, se združi z integriranim vezjem za radijsko sprejemanje in oddajanje ter integriranim vezjem za upravljanje moči, vsi trije sestavni deli pa se skupaj imenujejo „sistemski nabor čipov za osnovni pas“ (baseband chipset). Sistemski nabori čipov za osnovni pas se prodajajo bodisi samostojno bodisi v kombinaciji s procesorjem aplikacije („integrirani sistemski nabori čipov za osnovni pas“), ki poganja operacijski sistem in aplikacije mobilnih naprav. S sistemskimi nabori čipov za osnovni pas se izvaja en ali več celičnih standardov, pri čemer so sistemski nabori čipov za osnovni pas zadnjih generacij pogosto vzvratno združljivi z zgodnejšimi celičnimi standardi („večnačinovni“).

14.

Po mnenju Komisije upoštevni proizvodni trg sestavljajo samostojni in integrirani sistemski nabori čipov za osnovni pas, pri čemer je trg segmentiran glede na celični standard (LTE, UMTS, CDMA, GSM). Sistemskih naborov čipov, ki so skladni z LTE, ne omejujejo sistemski nabori čipov, ki so skladni z drugimi celičnimi in neceličnimi tehnologijami povezljivosti. Poleg tega večnačinovni sistemski nabori čipov za osnovni pas LTE ne omejujejo večnačinovnih sistemskih naborov čipov LTE, ki so skladni tudi z UMTS in GSM. Z upoštevnega proizvodnega trga je izključena proizvodnja za lastno uporabo, za katero ni verjetno, da učinkovito omejuje prodajni trg.

15.

Geografski trg za vezja za sistemske nabore čipov za osnovni pas je verjetno svetovni trg.

b.   Tehnologija NFC/SE

Čipi NFC

16.

Čipi NFC so radijski čipi, ki podpirajo standard NFC brezžičnega prenosa podatkov kratkega dosega, ki ga proizvajalci originalne opreme naprav preučujejo za več vrst uporabe, vključno z mobilnimi plačili in nakupom vstopnic/pobiranjem voznine prek mobilnega telefona.

17.

Po mnenju Komisije upoštevni proizvodni trg sestavljajo čipi NFC (in osnovna tehnologija), ki jih ne omejujejo druge tehnologije, kot so nizkoenergijski Bluetooth (Bluetooth Low Energy – „BTLE“), kode QR in magnetna varna transakcija (Magnetic Secure Transaction – „MST“). Z upoštevnega proizvodnega trga je izključena proizvodnja za lastno uporabo.

18.

Geografski trg za čipe NFC je verjetno svetovni trg.

Čipi SE

19.

Za zavarovanje komunikacij na podlagi NFC je mogoče čipe NFC kombinirati z različnimi tehnologijami, zlasti SE, tj. čipi, zavarovanimi pred posegi, ki jamčijo, da so shranjeni in preneseni podatki zaščiteni z dodatno varnostno plastjo, ki temelji na strojni opremi. Mikrokrmilnik SE vsebuje varen operacijski sistem (SE OS). Rešitev NFC, zavarovano s SE, sestavljajo trije posamezni elementi: (i) krmilnik/čip NFC; (ii) SE in (iii) SE OS.

20.

Po mnenju Komisije je sicer SE (vključno s SE OS) mogoče razlikovati od drugih tehnologij, zlasti emulacije gostiteljske kartice (Host Card Emulation – HCE) in zaupanja vrednega izvajalskega okolja (Trusted Execution Environment – TEE), vendar ostaja odprto vprašanje, ali bi moral biti upoštevni proizvodni trg širši od SE, da bi vključeval tudi druge tehnologije. Ocena konkurenčnosti se izvede na mogočem proizvodnem trgu vključenih SE (vključno s SE OS), ki je trg, na katerem ima podjetje NXP največjo tržno moč.

21.

Geografski trg za čipe SE je verjetno svetovni trg.

Kombinirane rešitve NFC/SE

22.

Proizvajalci originalne opreme mobilnih naprav imajo v zvezi z rešitvami NFC različne strategije javnega naročanja. Če se odločijo za rešitev NFC, zavarovano s SE, lahko kupijo samostojne sestavne dele ali kombinirano rešitev NFC/SE. Proizvajalci originalne opreme naprav se običajno odločijo za kombinirano rešitev, za katero obstaja ločeno povpraševanje.

23.

Po mnenju Komisije kombinirana rešitev NFC/SE pomeni ločen proizvodni trg, ki se razlikuje od trga za samostojne čipe NFC in čipe SE (vključno s SE OS).

24.

Geografski trg za kombinirane rešitve NFC/SE je verjetno svetovni trg.

c.   Tehnologija storitev tranzita

25.

Po mnenju Komisije so tehnologije storitev tranzita poseben proizvodni trg, ki ga ne sestavlja le MIFARE, lastna brezstična varnostna tehnologija podjetja NXP, ampak tudi druge tehnologije, kot so Calypso, FeliCa in CIPURSE. Vse te tehnologije je mogoče vgraditi na mobilne naprave, da se omogoči kupovanje vstopnic prek mobilnega telefona z uporabo NFC.

26.

Po mnenju Komisije je trg za tehnologije storitev tranzita verjetno svetovni trg.

d.   Intelektualna lastnina

27.

Patenti, ki so bistveni del standarda (SEP), so patenti, ki pokrivajo tehnologijo, ki jo zadeva standard in ki se ji izvajalci standarda v izdelkih, skladnih s standardom, običajno ne morejo izogniti. V nasprotju s tem je mogoče pri proizvodnji s standardom skladnih izdelkov pogosto zaobiti patente, ki niso bistveni del standarda.

28.

Komisija meni, da bi se moral v skladu z njeno prejšnjo prakso odločanja vsak SEP, povezan s celično tehnologijo in tehnologijo NFC, šteti za ločen trg. Meni tudi, da je mogoče intelektualno lastnino pri patentih, ki niso bistveni del standarda, in je povezana s tehnologijo NFC, razumeti kot proizvodni trg, ločen od intelektualne lastnine pri patentih, ki niso bistveni del standarda, in je povezana z drugimi tehnologijami. Proizvodni trg za intelektualno lastnino pri patentih, ki niso bistveni del standarda, pomembno zaradi tehnologije NFC, pa ni natančno opredeljen.

29.

Po mnenju Komisije je trg za izdajanje licenc za SEP vsaj EGP. Tudi trg za izdajanje licenc za intelektualno lastnino pri patentih, ki niso bistveni del standarda, ki je pomembna zaradi tehnologije NFC, je verjetno vsaj EGP, vendar ni natančno opredeljen.

e.   Drugi upoštevni trgi

30.

Komisija je opredelila tudi druge upoštevne trge, vendar ugotavlja, da transakcija v zvezi z nobenim od njih ne vzbuja pomislekov.

31.

Na področju polprevodnikov v avtomobilski industriji in pri internetu stvari je Komisija ocenila morebitno segmentacijo trgov glede na (i) vrsto polprevodnika in (ii) področje uporabe/končne uporabe. V avtomobilski industriji je opredelila trga za integrirana vezja za informacijsko-razvedrilno uporabo in integrirana vezja za avtomobilske varnostne sisteme, vendar proizvodnega trga ni natančno opredelila. Na področju interneta stvari je podrobneje preučila morebitno segmentacijo glede na vrsto polprevodnika (vključno s trgom za čipe za povezljivost z uporabo tehnologije Bluetooth, ki se uporabljajo v aplikacijah interneta stvari) in končno uporabo, vendar proizvodnega trga ni natančno opredelila.

32.

Po mnenju Komisije je geografski trg za take polprevodniške izdelke verjetno svetovni trg.

33.

Na področju mobilne tehnologije je Komisija opredelila tudi trge za mobilne avdiorešitve, in sicer za pametne ojačevalnike in programsko opremo za izboljšanje kakovosti govora.

34.

Po mnenju Komisije je geografski trg za pametne ojačevalnike verjetno svetovni trg. V zvezi s programsko opremo za izboljšanje kakovosti govora trg ni natančno geografsko opredeljen.

V.   OCENA KONKURENČNOSTI – HORIZONTALNI NEUSKLAJENI UČINKI

a.   Polprevodniki za uporabo v avtomobilski industriji

35.

Qualcomm in NXP delujeta na področju proizvodnje in dobave polprevodnikov za uporabo v avtomobilski industriji. Transakcija ogroža samo trge v zvezi s segmentacijo glede na področje uporabe in zlasti: (i) mikroprocesorje za informacijsko-razvedrilno uporabo (MPU); (ii) radijske/avdio čipe za informacijsko-razvedrilno uporabo; (iii) povezljivostne čipe za informacijsko-razvedrilno uporabo in (iv) čipe za uporabo v avtomobilski industriji na podlagi necelične tehnologije komuniciranja avtomobila z okolico (V2X).

36.

Komisija ugotavlja, da transakcija ne vzbuja pomislekov glede konkurence v zvezi z navedenimi trgi (in morebitnimi ožjimi segmentacijami) iz razlogov, opisanih v nadaljevanju.

i.   Mikroprocesorji za informacijsko-razvedrilno uporabo

37.

(i) Tržni delež podjetja Qualcomm se zmanjšuje, povečanje zaradi transakcije pa je majhno (znaša približno [0–5] %); (ii) na trgu bo ostalo dejavnih več uveljavljenih konkurentov; (iii) pričakuje se vstop novih akterjev na trg; (iv) stranki nista tesna konkurenta; (v) po mnenju večine dajalcev podatkov v preiskavi trga transakcija ne bo vplivala na trg.

ii.   Radijski/avdio čipi za informacijsko-razvedrilno uporabo

38.

(i) Medtem ko skupni tržni delež strank znaša [60–70] %, je povečanje zaradi transakcije zelo majhno (znaša približno [0–5] %); (ii) na trgu bodo ostali dejavni drugi uveljavljeni akterji; (iii) stranki nista tesna konkurenta; (iv) po mnenju skoraj vseh dajalcev podatkov v preiskavi trga transakcija ne bo vplivala na trg.

iii.   Povezljivostni čipi za informacijsko-razvedrilno uporabo

39.

(i) Skupni tržni delež strank bi znašal [20–30] %, vendar je tržni delež podjetja NXP majhen (znaša približno [0–5] %); (ii) na trgu bodo ostali dejavni drugi konkurenti; (iii) stranki pogodbenici nista tesna konkurenta; (iv) po mnenju večine dajalcev podatkov v preiskavi trga transakcija ne bo vplivala na trg.

iv.   Čipi za uporabo v avtomobilski industriji na podlagi necelične tehnologije V2X

40.

(i) Stranki nista najtesnejša konkurenta. Čeprav sta podjetji Qualcomm in NXP dejavni v segmentu, sta osredotočeni na različne vrste tehnologije V2X (podjetje Qualcomm je osredotočeno predvsem na celično tehnologijo V2X, NXP pa zagotavlja samo necelično tehnologijo V2X); (ii) na voljo bi bile še vedno alternativne možnosti in (iii) ovire za vstop na trg za razvoj necelične tehnologije V2X niso velike, zato bi lahko v naslednjih letih na trg vstopili drugi dobavitelji, zlasti drugi avtomobilski dobavitelji čipov za Wi-Fi.

41.

Komisija ugotavlja, da podjetje Qualcomm po transakciji ne bo imelo spodbude za dajanje prednosti razvoju celičnih čipov V2X in zavlačevanje razvoja neceličnih čipov V2X, ker (i) bi to dajalo prednost konkurentom, dejavnim v neceličnem segmentu; (ii) ker obe stranki predvidevata soobstoj obeh tehnologij in ker (iii) v spisu ni dokazov, da se bo podjetje Qualcomm odločilo za ustavitev dobave neceličnih čipov V2X.

b.   Polprevodniki za aplikacije interneta stvari

42.

Kar zadeva segmentacijo glede na vrsto polprevodnika za aplikacije interneta stvari, transakcija ogroža samo en horizontalni trg: čipe za povezljivost z uporabo tehnologije Bluetooth.

43.

Komisija ugotavlja, da transakcija ne vzbuja pomislekov glede konkurence, ker: (i) se tržni delež podjetja Qualcomm zmanjšuje in je povečanje zaradi transakcije zelo majhno (znaša manj kot [0–5] %) ter ker (ii) bodo na trgu ostali dejavni drugi konkurenti. Podobno bodo konkurenti ostali dejavni tudi na potencialno ožjem trgu za čipe BTLE.

c.   Mobilne avdiorešitve

i.   Programska oprema za izboljšanje kakovosti govora

44.

Transakcija ogroža horizontalni trg za programsko opremo za izboljšanje kakovosti govora.

45.

Komisija ugotavlja, da transakcija ne vzbuja pomislekov glede konkurence, ker (i) bodo na trgu ostali dejavni drugi konkurenti; ker (ii) se izdelki podjetja NXP ne štejejo za boljše od konkurenčnih izdelkov; ker (iii) ovire za vstop na trg niso visoke in ker (iv) po mnenju večine dajalcev podatkov v preiskavi trga transakcija ne bo vplivala na trg.

ii.   Pametni ojačevalniki

46.

Transakcija ogroža horizontalni trg za pametne ojačevalnike.

47.

Komisija ugotavlja, da transakcija ne vzbuja pomislekov glede konkurence, ker (i) je povečanje zaradi transakcije zelo majhno; ker (ii) bodo na trgu ostali dejavni drugi konkurenti; ker (iii) se izdelki podjetja NXP ne štejejo za boljše od konkurenčnih izdelkov in ker (iv) po mnenju večine dajalcev podatkov v preiskavi trga transakcija ne bo vplivala na trg.

VI.   OCENA KONKURENČNOSTI – SKUPNI NEUSKLAJENI UČINKI

a.   Tržna moč

i.   Sistemski nabor čipov za osnovni pas za LTE

48.

Komisija ugotavlja, da ima podjetje Qualcomm prevladujoč položaj na trgu za sistemski nabor čipov za osnovni pas za LTE iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

49.

Tržni delež podjetja Qualcomm znaša [60–70] % (glede na prihodke), delež drugega največjega akterja na trgu (MediaTek) pa je več kot pol manjši, pri čemer je to edini konkurent, katerega tržni delež presega 5 %. Poleg tega ni alternativnih ponudnikov sistemskega nabora čipov za osnovni pas, ki bi bili sposobni omejiti tržno moč podjetja Qualcomm. Obstajajo pa tudi ovire za vstop na trg in širitev na njem, vključno v zvezi z (i) dejavnostmi raziskav in razvoja; (ii) certificiranjem ter razmerji s proizvajalci originalne opreme in operaterji mobilnih omrežij (mobile network operators – „MNO“) ter (iii) pomembnostjo, da dobavitelji dobavljajo sistemski nabor čipov, ki podpirajo različne standarde.

ii.   Čipi NFC, čipi SE in kombinirane rešitve NFC/SE

50.

Po mnenju Komisije ima podjetje NXP določeno tržno moč na trgih za čipe NFC, čipe SE in kombinirane rešitve NFC/SE.

51.

Njegov tržni delež je zlasti velik v zvezi s čipi NFC (glede na prihodke znaša [70–80] %) in čipi SE (glede na prihodke znaša [60–70] %). Vendar se kljub velikima tržnima deležema podjetja NXP njegova tržna moč verjetno precenjuje, saj je poglobljena preiskava pokazala, da je prodaja podjetja NXP odvisna od nekaj velikih kupcev, prodaja katerim pomeni velik delež njegove prodaje čipov NFC in SE po obsegu. Zato bi se z odločitvijo teh kupcev za odhod od podjetja NXP in pridobivanje sestavnih delov pri drugih dobaviteljih (pristop združevanja) tržni delež podjetja NXP bistveno zmanjšal.

52.

V preiskavi trga je bilo nakazano, da se z združevanjem izvaja konkurenčni pritisk na podjetje NXP, saj po mnenju večine dajalcev podatkov te rešitve pomenijo uresničljive alternativne možnosti kombinirani rešitvi podjetja NXP.

iii.   Tehnologije storitev tranzita

53.

Po mnenju Komisije bi imel združeni subjekt prek družine MIFARE podjetja NXP prevladujoč položaj na trgu za tehnologije storitev tranzita. MIFARE je v smislu nameščenih baz in pošiljk najpomembnejša in najbolj distribuirana tehnologija za storitve tranzita. Poleg tega je zelo pomembna za proizvajalce originalne opreme naprav in dobavitelje NFC/SE za mobilne storitve tranzita, ki se začenjajo uporabljati in se razvijajo, med drugim tudi pri samih strankah. Alternativne tehnologije storitev tranzita, kot sta FeliCa in Calypso, niso tako navzoče in pomembne kot MIRAFARE.

iv.   Intelektualna lastnina

54.

Po mnenju Komisije imata podjetji NXP in Qualcomm v zvezi s tehnologijo NFC tržno moč, kar zadeva njune NFC SEP, saj jih izvajalci standardov pri razvoju načeloma ne morejo obiti, zato ju morebitni imetniki licenc ne morejo zamenjati z drugimi dobavitelji.

b.   Skupni učinki v zvezi s sistemski nabori čipov za osnovni pas podjetja Qualcomm ter čipi NFC in SE podjetja NXP

i.   Mešana vezana prodaja

55.

Po mnenju Komisije bi imelo podjetje Qualcomm po transakciji zmožnost in spodbudo za strategijo mešane vezane prodaje, v katero bi bili vključeni njegovi sistemski nabori čipov za osnovni pas za LTE ter izdelki NFC in SE podjetja NXP (vključno z mešano vezano prodajo z vgrajevanjem SE v sistemski nabor čipov za osnovni pas). V okviru mešane vezane prodaje bi imelo tudi zmožnost in spodbudo za povišanje licenčnin za MIFARE ali sploh prenehanje izdajanja licenc zanj.

56.

Mešana vezana prodaja bi se izvedla v dveh korakih. Najprej bi združeni subjekt komercialno povezane izdelke strank ponudil s popustom glede na vsoto cen zadevnih samostojnih sestavnih delov. Paket bi sestavljali sistemski nabor čipov za osnovni pas za LTE podjetja Qualcomm in izdelki NFC/SE podjetja NXP (s podprto tehnologijo MIFARE) ter bi bil cenejši od vsote cen zadevnih samostojnih sestavnih delov. Drugi korak bi bil, da bi združeni subjekt tehnično vgradil SE podjetja NXP s podprto tehnologijo MIFARE v sistemski nabor čipov za osnovni pas za LTE (platforma Snapdragon). Po taki vgradnji bi podjetje Qualcomm proizvajalcem originalne opreme naprav ponudilo paket, ki ga sestavljata sistemski nabor čipov za osnovni pas za LTE (na katerem bi bil vgrajen SE s podprto tehnologijo MIFARE) in krmilnik NFC, ter nabor samostojnih sestavnih delov, pri čemer bi se paket prodajal s popustom v primerjavi z vsoto cen samostojnih sestavnih delov.

57.

Vzporedno s tem in poleg navedenega bi združeni subjekt povišal licenčnino ali sploh prenehal izdajati licence za MIFARE ter s tem poslabšal pogoje dostopa do tehnologije MIFARE za druge dobavitelje NFC/SE.

Zmožnost

58.

Med elementi, ki podpirajo zmožnost združenega subjekta za tako ravnanje, je dejstvo, da se zadevni izdelki dopolnjujejo in da zanje obstaja baza kupcev. Združeni subjekt bi lahko tudi zvišal licenčnine ali sploh prenehal izdajati licence za MIFARE, ko bi se iztekle veljavne licenčne pogodbe s tretjimi osebami. MIFARE je lastna tehnologija podjetja NXP, v zvezi s katero navedeno podjetje nima obveznosti za izdajanje licenc za tehnologijo pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji ali za izdajanje licenc zanjo nasploh. Zmožnost združenega subjekta podpirajo rezultati preiskave trga in se kaže v notranjih dokumentih strank.

Spodbuda

59.

Med elementi, ki podpirajo zmožnost združenega subjekta za tako ravnanje, je dejstvo, da bi bila mešana vezana prodaja zanj celo kratkoročno zelo verjetno donosna strategija.

60.

Dajalci podatkov v preiskavi trga potrjujejo spodbudo združenega subjekta za tako mešano vezano prodajo, pri kateri se pogoji izdajanja licenc za MIFARE poslabšajo, v drugem koraku pa se ponudi paket, ki ga sestavlja vezje za prenos v osnovnem frekvenčnem pasu/vezje SE. Spodbuda združenega subjekta za tako strategijo se kaže tudi v notranjih dokumentih strank.

Verjetni učinki

61.

Strategija mešane vezane prodaje v zvezi s sistemskimi nabori čipov za osnovni pas LTE podjetja Qualcomm ter izdelki NFC in SE podjetja NXP (vključno z mešano vezano prodajo z vgrajevanjem SE v sistemski nabor čipov za osnovni pas) sama verjetno ne bi povzročila učinkov omejevanja dostopa na trg za zahtevani standard v zvezi s ponudniki sistemskih naborov čipov za osnovni pas ter čipov NFC in SE. Proizvajalcem originalne opreme naprav bi ostale na voljo alternativne možnosti za te izdelke, konkurenti pa bi se lahko odzvali na strategijo združenega subjekta z vezano prodajo.

62.

Konkurenčni pogoji na trgu pa bi se po drugi strani spremenili z zvišanjem licenčnin za MIFARE konkurenčnim dobaviteljem NFC in SE ali sploh prenehanjem izdajanja licenc zanj. Tako bi združeni subjekt verjetno (i) neposredno povzročil zvišanje stroškov tekmecev v segmentu NFC/SE, saj bi se zanje ključni proizvodni dejavnik, tj. licenca za MIFARE, podražil, in (ii) posredno povzročil zvišanje stroškov za konkurenčne dobavitelje sistemskih naborov čipov za osnovni pas, saj bi se podražili dopolnilni sestavni deli za te osnovne frekvenčne pasove, tj. samostojne čipe NFC/SE.

63.

Konkurenti združenega subjekta se ne bi mogli odzvati na združeni subjekt s ponudbo paketa, ki bi ga sestavljal SE, ki ga podpira MIFARE, ali pa bi ga lahko ponudili le po neprivlačnih cenah v primerjavi s cenami združenega subjekta.

64.

Donosnost konkurentov bi se zato zmanjšala, posledično pa bi konkurenti morda težje vlagali v nadaljnji razvoj teh izdelkov. Glede na intenzivnost raziskav in razvoja na teh trgih bi bil lahko zaradi manjših spodbud za vlaganje v raziskave in razvoj oslabljen konkurenčni pritisk, ki ga izvajajo tekmeci združenega subjekta.

65.

Strategija združenega subjekta, da poviša licenčnine za MIFARE ali konkurentom sploh preneha izdajati licence zanj, dopolnjena z učinki poslabšanja interoperabilnosti, bi omejila dostop na trg konkurentom na področju sistemskih naborov čipov za osnovni pas ter čipov NFC in SE, saj ne bi mogli pravočasno izvesti nasprotnih strategij in premagati ovir, povezanih z bolj omejevalnimi pogoji v zvezi z izdajanjem licenc za MIFARE.

ii.   Čista vezana prodaja in vezanje licenc

66.

Po mnenju Komisije bi združeni subjekt po transakciji imel zmožnost za čisto vezano prodajo in komercialno ali tehnično vezanje licenc za sistemske nabore čipov za osnovni pas za LTE in čipe NFC/SE ter ustavitev samostojne razpoložljivosti zadevnih sestavnih delov.

67.

Kljub tej zmožnosti za tako ravnanje (npr. glede na tržno moč združenega subjekta, pomen dodatkov, bazo kupcev) združeni subjekt ne bi imel spodbude zanj. To potrjujejo notranji dokumenti strank.

68.

Tudi če bi združeni subjekt ravnal tako, pa to verjetno ne bi povzročilo učinkov omejevanja dostopa na trg za zahtevani standard. Proizvajalci originalne opreme naprav se oskrbujejo iz več virov in bi ravnali strateško, da bi zagotovili ohranitev razpoložljivih možnosti. Še vedno bi imeli interes za zagotovitev razpoložljivosti samostojnih sestavnih delov, namesto da bi nabavljali čisti paket združenega subjekta ali njegove vezane izdelke. Zanesli bi se lahko na notranjo proizvodno zmogljivost, samostojni konkurenti pa bi se lahko zatekli k združenim rešitvam.

iii.   Poslabšanje interoperabilnosti

69.

Po mnenju Komisije bi imel združeni subjekt zmožnost in spodbudo za poslabšanje interoperabilnosti sistemskih naborov čipov za osnovni pas za LTE podjetja Qualcomm ter čipov NFC in SE podjetja NXP s samostojnimi sestavnimi deli konkurenčnih dobaviteljev. Učinek take strategije bi bil, da bi se kupci raje odločili za izdelke združenega subjekta kot za izdelke konkurenčnih dobaviteljev. S to strategijo bi bili dopolnjeni učinki strategije združenega subjekta za povišanje licenčnin ali prenehanje izdajanja licenc za MIFARE, ki bi bila izvedena z mešano vezano prodajo.

Zmožnost

70.

Združeni subjekt je zmožen namerno drugače zasnovati vmesnike na tak način, da se poslabša delovanje izdelkov tretjih oseb, pa tudi sploh ne zagotoviti potrebnih informacij in podpore, ki so v osnovi potrebne za zagotovitev interoperabilnosti.

Spodbuda

71.

Če bi združeni subjekt poslabšal interoperabilnost, bi se kupci, ki kupujejo sistemske nabore čipov za osnovni pas podjetja Qualcomm, redkeje odločali za nakup rešitve NFC/SE drugega dobavitelja. Zaradi pomena sistemskega nabora čipov za osnovni pas v primerjavi s čipi NFC/SE ni verjetno, da bi kupec popolnoma opustil izdelek združenega subjekta samo zato, da bi ga lahko kombiniral s čipi NFC/SE želene tretje osebe.

72.

Ker je zagotavljanje informacij o interoperabilnosti in podpore tretjim dobaviteljem za združeni subjekt drago, se mu bo verjetno zdelo manj donosno vlagati v podporo izdelkom tretjih oseb za njihovo uspešno povezovanje z njegovimi sistemskimi nabori čipov za osnovni pas za LTE oziroma njegovimi čipi NFC/SE kot pred združitvijo. Priglasitelj pred transakcijo ni imel notranje proizvodnje čipov NFC/SE, zato je imel veliko močnejšo spodbudo za zagotavljanje interoperabilnosti s čipi NFC/SE tretjih oseb.

73.

Tudi dajalci podatkov v preiskavi trga potrjujejo, da bi združeni subjekt imel tako spodbudo.

Verjetni učinki

74.

S strategijo združenega subjekta za poslabšanje interoperabilnosti bi se verjetno povečali učinki omejevanja dostopa na trg, ki bi jih v okviru mešane vezane prodaje imelo povišanje licenčnin za MIFARE (ali neodobritev licenc zanj).

75.

Niti tretji dobavitelji niti proizvajalci originalne opreme mobilnih naprav ne bi mogli združenemu subjektu preprečiti strategije poslabšanja interoperabilnosti. Povzročila bi znižanje vrednosti proizvajalcev originalne opreme mobilnih naprav, ki jo ti ustvarijo z združevanjem, posledično pa zmanjšanje povpraševanja po zadevnih izdelkih. Dajalci podatkov v preiskavi trga trdijo tudi, da bi bili prizadeti konkurenčni proizvajalci sestavnih delov, kar zadeva njihovo zmožnost konkuriranja, to pa bi jim nazadnje omejilo dostop na trg.

c.   Skupni učinki, povezani z izdajanjem licenc za intelektualno lastnino za tehnologijo NFC

76.

Stranki sta lastnici številnih pravic intelektualne lastnine, zlasti na področju tehnologije NFC. Glede na dopolnjujočo se naravo zadevne tehnologije lahko skupni učinki nastanejo iz načina, kako potekajo pogajanja za licence za intelektualno lastnino s potencialnimi imetniki licenc. Glede na to Komisija ugotavlja, da bo transakcija združenemu subjektu omogočila povišanje ravni licenčnin, ki jih zaračuna za licenco za patent, v primerjavi z nižjimi ravnmi licenčnin, ki bi jih lahko stranki dobili posebej, če združitve ne bi bilo.

i.   Izdajanje licenc pred združitvijo

77.

Zadevne prakse kupcev se pri izdajanju licenc razlikujejo, med drugim zlasti v zvezi s stopnjami vrednostne verige, na katerih odobrita licence za patente, in obsegom pravic intelektualne lastnine ob prodaji sestavnih delov, ki jih dobavljata svojim kupcem.

78.

Podjetje NXP čipe na veliko prodaja svojim kupcem, ki so proizvajalci originalne opreme mobilnih naprav, kar pomeni, da prodaja njegovih čipov „izčrpa“ njegove zahtevke v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, ki se nanašajo na patente, temelječe na čipih, v razmerju do njegovih kupcev. Licence za svoje patente NFC izdaja tudi nekaterim konkurenčnim proizvajalcem sestavnih delov in kupcem (vključno s proizvajalci originalne opreme mobilnih naprav).

79.

Podjetje Qualcomm sistemskih naborov čipov za osnovni pas proizvajalcem originalne opreme naprav ne prodaja na veliko. Namesto tega od proizvajalcev originalne opreme, ki želijo kupiti njegove sistemske nabore čipov za osnovni pas, zahteva, naj vzamejo licenco za njegove celične SEP. Ta praksa se v pravdi, ki v Združenih državah poteka zoper podjetje Qualcomm, imenuje politika „brez licence ni čipa“ (NLNC).

80.

Podjetje Qualcomm izdaja licence le kupcem, in sicer proizvajalcem originalne opreme naprav, ki proizvajajo mobilne naprave in kupujejo sistemske nabore čipov za osnovni pas pri podjetju Qualcomm ali njegovih konkurentih (ta praksa se imenuje „licenciranje na ravni naprave“).

81.

Podjetje Qualcomm izdaja licence za svojo intelektualno lastnino na podlagi portfelja in ne za vsak patent posebej. Od začetka 90. let 20. stoletja je standardna stopnja licenčnin, ki jo zahteva podjetje Qualcomm, ostala stabilna. Imetniki licenc morajo licenčnino plačati ne glede na to, ali se pri proizvodnji njihovih naprav uporabljajo sistemski nabori čipov za osnovni pas podjetja Qualcomm ali drugega dobavitelja.

ii.   Skupni učinki, povezani z izdajanjem licenc za intelektualno lastnino za tehnologijo NFC

82.

Vključitev pravic intelektualne lastnine podjetja NXP v zvezi z NFC v portfelj podjetja Qualcomm bo združenemu subjektu omogočila, da patente NFC obeh strank združi v en sam močnejši portfelj NFC. Tako bo imel največji portfelj patentov NFC na svetovni ravni in bo s tem pridobil „kritično maso“ patentov za izdajanje licenc. S tem se bo nesorazmerno povečala njegova pogajalska moč in bo lahko zaračunaval znatno višje licenčnine za patente NFC, kot bi jih lahko zdaj stranki skupaj zaračunali za iste patente. Z velikimi zmožnostmi podjetja Qualcomm za pravdanje se bo učinek povišanja licenčnin zaradi transakcije še povečal.

83.

Nesorazmerno povečanje pogajalske moči združenega subjekta bo povzročilo škodo imetnikom licenc ne glede na to, ali se za portfelj združenega subjekta s patenti NFC licence izdajajo posebej ali pa so pridobljeni patenti NFC vključeni v širši portfelj podjetja Qualcomm z licencami za patente.

iii.   Politika NLNC

84.

Glede na trditve nekaterih proizvajalcev originalne opreme mobilnih naprav bi lahko združeni subjekt razširil strategijo NLNC podjetja Qualcomm, tako da bi za prodajo katerega koli izdelka NFC ali SE podjetja NXP zahteval, da ima kupec licenco za katero koli pravico intelektualne lastnine podjetja Qualcomm in/ali katero koli pravico intelektualne lastnine podjetja NXP v zvezi z NFC. Poleg tega bi se načeloma lahko za prodajo katerega koli izdelka podjetja Qualcomm zahtevalo, da ima kupec licenco za katero koli pravico intelektualne lastnine podjetja NXP v zvezi z NFC.

85.

Po mnenju Komisije ni treba nujno sklepati, ali bi združeni subjekt imel zmožnost ali spodbudo za vključitev pravic intelektualne lastnine podjetja NXP v zvezi z NFC (vključno z NFC SEP) v katero koli strategijo NLNC. Ob upoštevanju zavez, ki jih je podjetje Qualcomm predlagalo Komisiji, združeni subjekt ne bi imel zmožnosti, da bi tretje osebe pod neugodnimi pogoji prisilil k licencam za pravice intelektualne lastnine podjetja NXP v zvezi z NFC.

86.

Kot je bilo opozorjeno, je poleg tega podjetje Qualcomm Komisiji večkrat zatrdilo, da bo po združitvi še naprej: (1) na veliko prodajalo čipe NFC in (2) spoštovalo zaveze, priložene NFC SEP, za izdajanje licenc zanje vsakemu izvajalcu, vključno s proizvajalci čipov NFC, pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji.

87.

Kar zadeva zmožnost in spodbudo združenega subjekta, da bi za prodajo katerega koli izdelka podjetja NXP od proizvajalcev originalne opreme mobilnih naprav zahteval, da imajo licenco za katero koli pravico intelektualne lastnine podjetja Qualcomm, Komisija meni, da bi podjetje Qualcomm sicer imelo tako zmožnost, ne pa tudi spodbude za tako ravnanje. Tudi če bi jo imelo, bi bili verjetni učinki takega ravnanja na konkurenco verjetno omejeni.

d.   Sklepna ugotovitev

88.

Komisija zato ugotavlja, da priglašena koncentracija bistveno ovira učinkovito konkurenco v zvezi s trgi za sistemske nabore čipov za osnovni pas za LTE, čipe NFC in SE ter pravice intelektualne lastnine, povezane s tehnologijo NFC.

VII.   PREDLOŽENE ZAVEZE PRIGLASITELJA

89.

Priglasitelj je za odpravo pomislekov glede konkurence, ki jih je Komisija opredelila v svoji poglobljeni preiskavi, 5. oktobra 2017 predložil sklop zavez, v zvezi s katerimi je Komisija izvedla preizkus trga. Priglasitelj je ob upoštevanju povratnih informacij Komisije iz preizkusa trga 10. novembra 2017 predložil spremenjen sklop zavez, ki so opisane v nadaljevanju.

90.

Zaveze sestavljajo štirje elementi. Namen prvih dveh je odpraviti pomisleke glede konkurence zaradi transakcije v zvezi z izdajanjem licenc za patente NFC podjetja NXP. Namen tretjega elementa je odpraviti pomisleke glede interoperabilnosti v zvezi s sistemskimi nabori čipov za osnovni pas LTE ter čipi NFC in SE. Namen četrtega elementa je odpraviti pomisleke v zvezi z zavračanjem izdaje licenc za MIFARE ali izdajanjem licenc MIFARE po višji licenčnini, kar bi se izvedlo poleg mešane vezane prodaje za sistemske nabore čipov za osnovni pas za LTE ter čipe NFC in SE.

91.

Predvsem se je podjetje Qualcomm zavezalo:

(i)

da ne bo odkupilo SEP in nekaterih patentov, ki niso bistveni del standarda, podjetja NXP v zvezi s tehnologijo NFC (zlasti patentov, ki ne temeljijo na čipih NFC podjetja NXP in zato niso nujno vključeni v te sestavne dele, tako imenovanih patentov „na ravni sistema“). Podjetje Qualcomm se je zavezalo za posredovanje pri podjetju NXP, da bo to vsaki tretji osebi in kupcem odjemalcev vsake tretje osebe odobrilo triletno samostojno licenco na svetovni ravni, za katero ne bo treba plačati licenčnine. Zavezalo se je za posredovanje pri podjetju NXP, da to ne bo prodajalo izvzetih patentov, razen če je kupec neodvisen in nepovezan s podjetjem Qualcomm ter se je strinjal, da bo pogodbeno zavezan spoštovanju pogojev licence, ki jih bo pregledala in odobrila Komisija (korektivni ukrep za izvzetje);

(ii)

da ne bo uveljavljalo (npr. po sodni poti izpodbijalo uveljavljenih patentov ali začelo izvršilnega postopka ali zagrozilo z izpodbijanjem po sodni poti ali začetkom izvršilnega postopka) preostalih patentov NFC podjetja NXP, ki jih bo pridobilo (tj. tako imenovani patenti „na ravni čipa“, s katerimi so zajeti izumi, v celoti vključeni v čip NFC, in patenti „varnost NFC“, s katerimi so zajeti varnostni izumi), razen za obrambne namene. Podjetje Qualcomm se je tudi zavezalo, da bo licence za te patente izdajalo, ne da bi bilo treba zanje plačati licenčnino (korektivni ukrep za neuveljavljanje);

(iii)

da bo osem let zagotavljalo enako stopnjo interoperabilnosti med izdelki združenega subjekta v osnovnem frekvenčnem pasu, njegovimi izdelki NFC in SE ter izdelki konkurentov (korektivni ukrep za interoperabilnost) ter

(iv)

da bo proizvajalcem originalne opreme naprav ter konkurentom na področju izdelkov v osnovnem frekvenčnem pasu ter izdelkov NFC/SE osem let izdajalo licence za tehnologijo MIFARE podjetja NXP na podlagi komercialnih pogojev, ki bodo vsaj tako ugodni kot pogoji, ki jih je podjetje NXP ponujalo v svojih veljavnih licencah MIFARE. Podjetje Qualcomm se je zavezalo, da bo dalo na voljo ključne komercialne pogoje vsake enakovredne licence MIFARE podjetja NXP, ki bodo obstajali na datum sprejetja sklepa Komisije (korektivni ukrep za MIFARE).

Presoja predloženih zavez

92.

Komisija meni, da:

(i)

je namen korektivnega ukrepa za „izvzetje“ nevtralizacija zmožnosti priglasitelja, da bi pri pogajanjih za licence izkoristil patente NFC podjetja NXP za pridobitev nesorazmernih licenčnih pogojev. Izvzetje številnih patentov NFC iz prevzema s strani podjetja Qualcomm pomeni ustrezen korektivni ukrep in hkrati preprečuje prodajo ali prenos izvzetih patentov subjektu, povezanemu s podjetjem Qualcomm, ter povišanje licenčnin za zadevne patente po taki prodaji;

(ii)

se podjetje Qualcomm z zavezo, da ne bo uveljavljalo patentov NFC, ki jih bo pridobilo od podjetja NXP, v bistvu odpoveduje možnosti, da jih bo uporabilo za pridobitev licenčnin iz licenc, kar je korektivni ukrep, sorazmeren s pomisleki Komisije. Konkurenti združenega subjekta, proizvajalci originalne opreme naprav in njihovi kupci bodo lahko v svoje izdelke vgrajevali čipe NFC podjetja NXP in patente s področja varnosti, ne da bi morali za to od podjetja Qualcomm pridobiti licenco ali mu plačati nadomestilo v ta namen. Če pa bi tretje osebe zahtevale licenco za zadevne patente, se priglasitelj zavezuje, da jim jo bo odobril brez plačila licenčnine in katerega koli drugega plačila;

(iii)

se s korektivnim ukrepom za interoperabilnost učinkovito odpravlja pomislek, da bo združeni subjekt poslabšal interoperabilnost izdelkov tretjih oseb s sistemskimi nabori čipov za osnovni pas za LTE združenega subjekta ter njegovimi čipi NFC in SE. Tretjim dobaviteljem omogoča ponujanje samostojnih izdelkov, ki bodo interoperabilni z izdelki združenega subjekta, proizvajalci originalne opreme naprav pa bodo lahko tako alternativne možnosti izdelkom združenega subjekta šteli za izvedljive in delujoče možnosti;

(iv)

se s korektivnim ukrepom za MIFARE odpravlja pomislek, da bo združeni subjekt povišal licenčnine MIFARE ali sploh prenehal izdajati licence za MIFARE. Zainteresiranim tretjim konkurentom omogoča, da od združenega subjekta zahtevajo in pridobijo licenco MIFARE, kar jim bo omogočilo ponujanje čipov SE, kompatibilnih s tehnologijo MIFARE, in posledično konkuriranje s ponujanjem izdelka, ki se ujema z izdelkom združenega subjekta.

93.

Po mnenju Komisije je mogoče z zavezami, ki jih je predložil priglasitelj, v celoti odpraviti pomisleke glede konkurence zaradi transakcije, kar zadeva MIFARE, poslabšanje interoperabilnosti ter izdajanje licenc za pravice intelektualne lastnine, povezane s tehnologijo NFC.

94.

Komisija zato ugotavlja, da na podlagi zavez, ki jih je predložil priglasitelj, priglašena koncentracija ne bo znatno ovirala učinkovite konkurence.

VIII.   SKLEPNA UGOTOVITEV

95.

Ob upoštevanju zavez, ki jih je ponudil priglasitelj, predlagana koncentracija ne bo bistveno ovirala učinkovite konkurence na notranjem trgu ali njegovem znatnem delu. Komisija zato razglaša, da je predlagana koncentracija združljiva z notranjim trgom in Sporazumom EGP.


(1)  Priglasitelj je 15. novembra 2017 predložil nekoliko spremenjeno različico Priloge 3 h končnemu sklopu zavez, s katero je bila nadomeščena Priloga 3, kot je bila priložena zavezam 10. novembra 2017. Dne 18. decembra 2017 je predložil nekoliko spremenjeno različico zavez, v kateri je spremenil eno opredelitev pojma, da bi zagotovil skladnost z drugimi opredeljenimi pojmi.

(2)  V svetovalnem odboru so se vse navzoče države članice strinjale, da je zato treba transakcijo razglasiti za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 2(2) in členom 8(2) uredbe o združitvah.