26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/2

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 30. januarja 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki sta ga vložila Hoge Raad der Nederlanden, Raad van State – Nizozemska) – College van Burgemeester en Wethouders van de gemeente Amersfoort/X BV (C-360/15), Visser Vastgoed Beleggingen BV/Raad van de gemeente Appingedam (C-31/16)

(Združeni zadevi C-360/15 in C-31/16) (1)

((Predhodno odločanje - Storitve na notranjem trgu - Direktiva 2006/123/ES - Področje uporabe - Člen 2(2)(c) - Izvzetje storitev in elektronskih komunikacijskih omrežij - Člen 4, točka 1 - Pojem „storitev“ - Trgovina na drobno - Poglavje III - Svoboda ustanavljanja ponudnikov storitev - Uporaba v primerih, ki so izključno nacionalni - Člen 15 - Zahteve, ki so predmet ocenjevanja - Ozemeljska omejitev - Prostorski načrt, ki prepoveduje dejavnost trgovine na drobno z izdelki, ki niso veliki, na geografskih območjih zunaj mestnega središča - Varstvo mestnega okolja - Odobritev elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev - Direktiva 2002/20/ES - Denarni izdatki, povezani s pristojbinami za vgradnjo naprav za javno elektronsko komunikacijsko omrežje))

(2018/C 112/02)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden, Raad van State

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: College van Burgemeester en Wethouders van de gemeente Amersfoort (C-360/15), Visser Vastgoed Beleggingen BV (C-31/16)

Toženi stranki: X BV (C-360/15), Raad van de gemeente Appingedam (C-31/16)

Izrek

Člen 2(2)(c) Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu je treba razlagati tako, da se ta ne uporablja za pristojbine, katerih obdavčljivi dogodek je vezan na pravice podjetij, pooblaščenih za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev, da namestijo kable za javno elektronsko komunikacijsko omrežje.

2.	Člen 4, točka 1, Direktive 2006/123 je treba razlagati tako, da pomeni trgovina z blagom na drobno „storitev“ v smislu te direktive.

3.	Določbe poglavja III Direktive 2006/123 o svobodi ustanavljanja ponudnikov je treba razlagati tako, da se uporabljajo tudi za položaj, v katerem so vsi upoštevni elementi omejeni le na eno državo članico.

Člen 15(1) Direktive 2006/123 je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da se s pravili iz prostorskega načrta občine prepove trgovina na drobno z izdelki, ki niso veliki, na geografskih območjih, ki so zunaj mestnega središča te občine, če so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 15(3) te direktive, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.

(1) UL C 346, 19.10.2015

UL C 136, 18.4.2016.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/3

Sodba Sodišča (šesti senat senat) z dne 1. februarja 2018 – Kühne + Nagel International AG, Kühne + Nagel Management AG, Kühne + Nagel Ltd, Kühne + Nagel Ltd, Kühne + Nagel Ltd/Evropska komisija

(Zadeva C-261/16 P) (1)

((Pritožba - Konkurenca - Omejevalni sporazumi - Člen 101 PDEU - Določitev cen - Storitve mednarodne zračne špedicije - Sporazum o tarifah, ki vpliva na končno ceno storitev))

(2018/C 112/03)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožniki: Kühne + Nagel International AG, Kühne + Nagel Management AG, Kühne + Nagel Ltd, Kühne + Nagel Ltd, Kühne + Nagel Ltd (zastopniki: U. Denzel, C. von Köckritz in C. Klöppner, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopniki: A. Dawes, H. Leupold in G. Meessen, agenti)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Družbe Kühne + Nagel International AG, Kühne + Nagel Management AG, Kühne + Nagel Ltd (Uxbridge (Združeno kraljestvo)), Kühne + Nagel Ltd (Šanghaj (Kitajska)) in Kühne + Nagel Ltd (Hongkong (Kitajska)) nosijo svoje stroške in stroške Evropske komisije.

(1) UL C 251, 11.7.2016.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/3

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 1. februarja 2018 – Schenker Ltd/Evropska komisija

(Zadeva C-263/16 P) (1)

((Pritožba - Konkurenca - Omejevalni sporazumi - Člen 101 PDEU - Določitev cen - Storitve mednarodne zračne špedicije - Sporazum glede določanja cene, ki vpliva na končno ceno storitev))

(2018/C 112/04)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnik: Schenker Ltd (zastopniki: F. Montag, M. Eisenbarth, F. Hoseinian, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopniki: A. Dawes, H. Leupold in G. Meessen, agenti)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Schenker Ltd poleg svojih stroškov nosi stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija.

(1) UL C 243, 4.7.2016.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/4

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 1. februarja 2018 – Deutsche Bahn AG, Schenker AG, Schenker China Ltd, Schenker International (H.K.) Ltd/Evropska komisija

(Zadeva C-264/16 P) (1)

((Pritožba - Konkurenca - Omejevalni sporazumi - Člen 101 PDEU - Določitev cen - Storitve mednarodne zračne špedicije - Sporazum glede določanja cene, ki vpliva na končno ceno storitev))

(2018/C 112/05)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožniki: Deutsche Bahn AG, Schenker AG, Schenker China Ltd, Schenker International (H.K.) Ltd (zastopniki: F. Montag, M. Eisenbarth, F. Hoseinian, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopniki: A. Dawes, H. Leupold in G. Meessen, agenti)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Deutsche Bahn AG, Schenker AG, Schenker China Ltd et Schenker International (H.K.) Ltd poleg svojih stroškov nosijo stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija.

(1) UL C 243, 4.7.2016.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/4

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 1. februarja 2018 – Panalpina World Transport (Holding) Ltd, Panalpina Management AG, Panalpina China Ltd/Komisija

(Zadeva C-271/16 P) (1)

((Pritožba - Konkurenca - Omejevalni sporazumi - Člen 101 PDEU - Določitev cen - Storitve mednarodne zračne špedicije - Sporazum glede določanja cene, ki vpliva na končno ceno storitev))

(2018/C 112/06)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnice: Panalpina World Transport (Holding) Ltd, Panalpina Management AG, Panalpina China Ltd (zastopniki: S. Mobley, A. Stratakis in A. Gamble, solicitors)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopniki: V. Bottka, G. Meessen in P.J.O. Van Nuffel, agenti)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Panalpina World Transport (Holding) Ltd, Panalpina Management AG in Panalpina China Ltd poleg svojih stroškov nosi stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija.

(1) UL C 243, 4.7.2016.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/5

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 31. januarja 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Sąd Okręgowy w Szczecinie – Poljska) – Paweł Hofsoe/LVM Landwirtschaftlicher Versicherungsverein Münster AG

(Zadeva C-106/17) (1)

((Predhodno odločanje - Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah - Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah - Uredba (EU) št. 1215/2012 - Člen 11(1)(b) in člen 13(2) - Pristojnost v zadevah v zvezi z zavarovanjem - Področje osebne uporabe - Pojem „oškodovanec“ - Poklicni udeleženec v zavarovalniškem sektorju - Izključitev))

(2018/C 112/07)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Okręgowy w Szczecinie

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Paweł Hofsoe

Tožena stranka: LVM Landwirtschaftlicher Versicherungsverein Münster AG

Izrek

Člen 13(2) Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah v povezavi s členom 11(1)(b) te uredbe je treba razlagati tako, da se nanj ne more sklicevati fizična oseba, katere poklicna dejavnost med drugim zajema uveljavljanje odškodninskih terjatev proti zavarovalnicam in ki se opira na pogodbo o odstopu terjatve, sklenjeno z oškodovancem v prometni nesreči, da bi zavarovatelja civilne odgovornosti povzročitelja te nesreče, ki ima svoj sedež v državi članici, ki ni država članica stalnega prebivališča oškodovanca, tožila pred sodiščem zadnjenavedene države članice.

(1) UL C 202, 26.6.2017.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/5

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) 3. novembra 2017 – Vorarlberger Landes- und Hypothekenbank AG/Finanzamt Feldkirch

(Zadeva C-625/17)

(2018/C 112/08)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Vlagateljica revizije: Verwaltungsgerichtshof

Nasprotna stranka: Finanzamt Feldkirch

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali določba, ki določa dajatev od bilančne vsote kreditnih institucij, nasprotuje svobodi opravljanja storitev v skladu s členom 56 PDEU in naslednjimi in/ali prostemu pretoku kapitala in plačil v skladu s členom 63 PDEU, če mora kreditna institucija s sedežem v Avstriji v zvezi z bančnimi posli s strankami v preostali Evropski uniji plačati dajatev, medtem ko k temu ni zavezana kreditna institucija s sedežem v Avstriji, ki kot obvladujoča družba skupine kreditnih institucij take posle opravlja prek kreditne institucije, ki je članica skupine in ima sedež v drugi državi članici Evropske unije, katere bilanco je treba zaradi pripadnosti skupini konsolidirati z bilanco kreditne institucije, ki je obvladujoča družba skupine, ker je treba dajatev plačati od nekonsolidirane bilančne vsote (ki ni vključena v konsolidirani računovodski izkaz)?

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/6

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht München (Nemčija) 17. novembra 2017 – College Pension Plan of British Columbia/Finanzamt München III

(Zadeva C-641/17)

(2018/C 112/09)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Finanzgericht München

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: College Pension Plan of British Columbia

Tožena stranka: Finanzamt München III

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali prosti pretok kapitala v skladu s členom 63(1) v povezavi s členom 65 PDEU nasprotuje zakonodaji države članice, v skladu s katero tuja institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje, katere osnovna struktura je primerljiva z nemškim pokojninskim skladom, ni upravičena do razbremenitve davka na dohodek iz kapitala na prejete dividende, medtem ko primerljiva izplačila dividend domačim pokojninskim skladom ne povečajo dolgovanega davka od dohodkov pravnih oseb oziroma se ta le sorazmerno malo poveča, ker imajo ti skladi možnost, da v postopku odmere davka zmanjšajo svoj obdavčljivi dobiček, tako da odštejejo rezervacije za obveznosti iz naslova plačevanja pokojnin in plačani davek na kapitalski dobiček nevtralizirajo z odbitkom in vračilom – če je znesek davka od dohodkov pravnih oseb, ki ga je treba plačati, nižji od zneska, ki se odbije?

2.	Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: Ali je omejitev prostega pretoka kapitala, kakor izhaja iz člena 32(1), točka 2, KstG, v skladu s členom 63 v povezavi s členom 64(1) PDEU v razmerju do tretjih držav dopustna, ker je povezana z opravljanjem finančnih storitev?

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/7

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht Frankfurt am Main (Nemčija) 20. novembra 2017 – Emirates Airlines – Direktion für Deutschland/Aylin Wüst, Peter Wüst

(Zadeva C-645/17)

(2018/C 112/10)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht Frankfurt am Main

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožena stranka in pritožnica: Emirates Airlines – Direktion für Deutschland

Tožeči stranki in nasprotni stranki v pritožbenem postopku: Aylin Wüst, Peter Wüst

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali je treba člen 5(3) Uredbe (ES) št. 261/2004 (1) Sveta z dne 11. februarja 2004 razlagati tako, da je treba začasno zaprtje letališča, do katerega pride zaradi nesreče letala pri pristanku, šteti za izredne razmere?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen:

Ali je treba člen 5(3) Uredbe (ES) št. 261/2004 Sveta z dne 11. februarja 2004 razlagati tako, da je treba začasno zaprtje letališča šteti za izredne razmere tudi v primeru, če letalo, ki je udeleženo v nesreči, sestavlja floto letalskega prevoznika, ki se v zvezi z zamudo leta, do katere je prišlo zaradi zaprtja letališča, sklicuje na izredne razmere?

Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen:

Ali je treba člen 5(3) Uredbe (ES) št. 261/2004 Sveta z dne 11. februarja 2004 razlagati tako, da so tudi v primeru, če je letalo, ki je udeleženo v nesreči, sestavljalo floto letalskega prevoznika, ki se v zvezi z zamudo leta, do katere je prišlo zaradi zaprtja letališča, sklicuje na izredne razmere, za več kot triurno zamudo „krive“ te izredne razmere?

(1) Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91, (UL 2004, L 46, str. 1).

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/7

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (Nemčija) 21. novembra 2017 – Bundesverband der Verbraucherzentralen und Verbraucherverbände – Verbraucherzentrale Bundesverband e.V./Amazon EU Sàrl

(Zadeva C-649/17)

(2018/C 112/11)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka in vlagatelj revizije: Bundesverband der Verbraucherzentralen und Verbraucherverbände – Verbraucherzentrale Bundesverband e.V.

Tožena stranka in nasprotna stranka v revizijskem postopku: Amazon EU Sàrl

Vprašanja za predhodno odločanje

Sodišču Evropske unije se v predhodno odločanje predložijo ta vprašanja glede razlage člena 6(1)(c) Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov (1):

Ali lahko države članice sprejmejo določbo, ki – kot določba člena 246a(1), pododstavek 1, prvi stavek, točka 2, EGBGB [Einführungsgesetz zum Bürgerlichen Gesetzbuch; uvodni zakon k nemškemu civilnemu zakoniku] – določa, da je trgovec dolžan potrošniku v okviru sklepanja pogodb na daljavo, preden ta sklene pogodbo, [ne zgolj, če je na voljo, temveč] vselej dati na voljo svojo telefonsko številko?

Ali v [nemški jezikovni različici] člena 6(1)(c) Direktive 2011/83/EU uporabljena besedna zveza „gegebenenfalls“ [„kadar so na voljo“], pomeni, da mora trgovec informacije zagotoviti samo prek komunikacijskih sredstev, ki jih ima dejansko na voljo v podjetju, in torej ni dolžan zagotoviti novega priključka za telefon ali faks oziroma računa za elektronsko pošto, če se odloči, da bo v okviru podjetja sklepal tudi pogodbe na daljavo?

Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen:

Ali v [nemški jezikovni različici] člena 6(1)(c) Direktive 2011/83/EU uporabljena besedna zveza „gegebenenfalls“ [„kadar so na voljo“] pomeni, da so v podjetju na voljo samo takšna komunikacijska sredstva, ki jih trgovec dejansko uporablja za stike s potrošniki pri sklepanju pogodb na daljavo, ali pa podjetje razpolaga tudi s takšnimi komunikacijskimi sredstvi, ki jih je trgovec doslej uporabljal izključno za druge namene, na primer za komunikacijo s trgovci ali organi?

Ali so komunikacijska sredstva v členu 6(1)(c) Direktive 2011/83/EU, to je telefon, faks in elektronski naslov, našteta izčrpno, ali pa lahko trgovec uporablja tudi druga komunikacijska sredstva, ki v tem členu niso navedena – kot na primer spletni pogovor ali povratni telefonski klic – če se s tem zagotavlja hitro vzpostavljanje stikov in učinkovita komunikacija?

Ali je pri uporabi načela preglednosti iz člena 6(1) Direktive 2011/83/EU, v skladu s katerim mora trgovec potrošniku informacije dati na voljo na jasen in razumljiv način preko komunikacijskih sredstev iz člena 6(1)(c) Direktive 2011/83/EU, upoštevno, da se informacija zagotovi hitro in učinkovito?

(1) UL 2011, L 304, str. 64.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/8

Pritožba, ki jo je AlzChem AG vložila 27. novembra 2017 zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 7. septembra 2017 v zadevi T-451/15, AlzChem AG/Komisija

(Zadeva C-666/17 P)

(2018/C 112/12)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: AlzChem AG (zastopnika: A. Borsos, J. A. Guerrero Pérez, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	tožbo razglasi za dopustno in utemeljeno;

—	sodbo razveljavi;

—	izpodbijani sklep razglasi za ničen; in

—	Komisiji naloži plačilo stroškov tožeče stranke.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvi pritožbeni razlog: napačna uporaba prava in očitna napaka pri presoji v zvezi z uporabo splošne domneve v zvezi z izjemo za varstvo namena preiskav Unije

—	Napačna uporaba prava s strani Komisije v zvezi z uporabo splošne domneve v zvezi z izjemo od zahtev za dostop do posebnih in določenih prej obstoječih dokumentov;

—	napačna uporaba prava s strani Komisije v zvezi z varstvom namena tekočih preiskav glede zahtev za dostop do posebnih in določenih prej obstoječih dokumentov;

—	napačna uporaba prava s strani Komisije in očitna napaka pri presoji v zvezi s presojo prevladujočega javnega interesa za zagotovitev učinkovitega pravnega sredstva (člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah); in

—	napačna uporaba prava s strani Komisije glede uporabe temeljne pravice dostopa do dokumentov (člen 42 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah)

2.	Drugi pritožbeni razlog: neobrazložitev zavrnitve dostopa do nezaupne različice ali do dostopa do dokumentov na kraju samem.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/9

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (Nemčija) 30. novembra 2017 Planet49 GmbH/Bundesverband der Verbraucherzentralen und Verbraucherverbände – Verbraucherzentrale Bundesverband e.V.

(Zadeva C-673/17)

(2018/C 112/13)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Planet49 GmbH

Tožena stranka: Bundesverband der Verbraucherzentralen und Verbraucherverbände – Verbraucherzentrale Bundesverband e.V.

Vprašanja za predhodno odločanje

(a)

Ali gre za veljavno privolitev v smislu člena 5(3) in člena (2)(f) Direktive 2002/58/ES (1), v povezavi s členom 2(h) Direktive 95/46/ES, (2) če se shranjevanje podatkov ali pridobitev dostopa do podatkov, shranjenih v terminalski opremi naročnika, dovoli s vnaprej nastavljenim potrditvenim poljem, ki ga mora uporabnik, da zavrne svojo privolitev, odznačiti?

(b)	Ali je z vidika uporabe člena 5(3) in člena (2)(f) Direktive 2002/58/ES, v povezavi s členom 2(h) Direktive 95/46/ES, pomembno, ali so shranjeni ali priklicani podatki osebni podatki?

(c)	Ali gre v okoliščinah, navedenih v vprašanju za predhodno odločanje pod 1(a), za veljavno privolitev v smislu člena 6(1)(a) Uredbe (EU) 2016/679 (3)?

2.	Katere informacije mora ponudnik storitve zagotoviti uporabniku v okviru jasnega in izčrpnega obvestila, ki se zahteva v skladu s členom 5(3) Direktive 2002/58/ES? Ali mednje sodita tudi čas delovanja piškotkov in vprašanje, ali bo dostop do piškotkov odobren tretjim osebam?

(1) Direktiva 2002/58/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 29, str. 514).

(2) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 15, str. 355).

(3) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL 2016, L 119, str. 1).

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/10

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (Nemčija) 6. decembra 2017 – slewo // schlafen leben wohnen GmbH/Sascha Ledowski

(Zadeva C-681/17)

(2018/C 112/14)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožena stranka in revidentka: slewo // schlafen leben wohnen GmbH

Tožeča stranka in nasprotna stranka v revizijskem postopku: Sascha Ledowski

Vprašanja za predhodno odločanje

Sodišču Evropske unije se zaradi razlage člena 16(e) ter – po potrebi – člena 6(1)(k) Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) (UL 2011, L 304, str. 64; v nadaljevanju: Direktiva o pravicah potrošnikov) na podlagi člena 267 PDEU v predhodno odločanje predložijo ta vprašanja:

Ali je treba člen 16(e) Direktive o pravicah potrošnikov razlagati tako, da med tam navedeno blago, ki ni primerno za vračanje zaradi varovanja zdravja ali iz higienskih razlogov, sodi tudi blago (na primer vzmetnice), ki sicer ob namenski uporabi lahko pride v neposredni stik s človeškim telesom, ki pa lahko postane ponovno primerno za prodajo z ustrezniki ukrepi trgovca (čiščenjem)?

Če je treba na vprašanje 1 odgovoriti pritrdilno:

a)	Katere pogoje mora izpolnjevati embalaža blaga, da je mogoče izhajati iz zapečatenega blaga v smislu člena 16(e) Direktive o pravicah potrošnikov? in

Ali morajo biti informacije, ki jih mora v skladu s členom 6(1)(k) Direktive o pravicah potrošnikov pred sklenitvijo pogodbe zagotoviti trgovec, podane na način, da je potrošnik s konkretnim sklicem na predmet nakupa (v obravnavanem primeru: vzmetnico) in zapečatenje opozorjen na to, da bo v primeru odpečatenja izgubil pravico do odstopa od pogodbe?

(1) UL 2011, L 304, str. 64.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/11

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Berlin (Nemčija) 6. decembra 2017 – ExxonMobil Production Deutschland GmbH/Bundesrepublik Deutschland

(Zadeva C-682/17)

(2018/C 112/15)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgericht Berlin

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: ExxonMobil Production Deutschland GmbH

Tožena stranka: Bundesrepublik Deutschland

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je naprava, v kateri se proizvaja proizvod, katerega proizvodnja ne sodi med dejavnosti iz Priloge I Direktive 2003/87/ES (1) (v nadaljevanju: Direktiva) (v obravnavanem primeru: proizvodnja žvepla), in v kateri se hkrati opravlja dejavnost „Izgorevanje goriv v napravah s skupno nazivno vhodno toplotno močjo nad 20 MW“, za katero velja v skladu s Prilogo I Direktive obveznost trgovanja z emisijami, proizvajalec električne energije v smislu člena 3(u) Direktive 2003/87/ES, če se v njenem pomožnem obratu proizvaja tudi električna energija za namene te naprave in se (majhni) del te električne energije odplačno oddaja v javno omrežje?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen:

Če je naprava, ki je opisana v okviru prvega vprašanja, proizvajalec električne energije v smislu člena 3(u) Direktive 2003/87/ES, ali se lahko tej napravi dodelijo pravice za toploto na podlagi Sklepa Komisije 2011/278/EU tudi v primeru, če toplota sicer izpolnjuje pogoje iz člena 3(c) Sklepa 2011/278/EU (2), vendar ne spada med kategorije, navedene v členu 10a(1), tretji pododstavek, (3) in (4), Direktive – toplota, ki nastane pri zgorevanju odpadnih plinov za proizvodnjo električne energije, daljinsko ogrevanje in soproizvodnja z visokim izkoristkom?

Če je po odgovoru na prvi dve vprašanji za predhodno odločanje možno dodeliti pravice za toploto, proizvedeno v napravi tožeče stranke:

Ali CO2, ki se sprošča v ozračje pri predelavi zemeljskega plina (v obliki kislega plina) s tako imenovanim Clausovim procesom z izločanjem CO2 v zemeljskem plinu iz mešanice plina, predstavlja emisije, ki so v smislu člena 3(h), prvi stavek, Sklepa Komisije 2011/278/EU rezultat procesa, opredeljenega v členu 3(h), točka (v)?

Ali so v smislu člena 3(h), prvi stavek, Sklepa Komisije 2011/278/EU emisije CO2 „rezultat“ procesa, pri katerem se CO2 kot sestavina surovine fizikalno loči od zmesi plina in sprosti v ozračje, ne da bi pri tem poleg tega nastajal dodatni ogljikov dioksid, ali pa se v skladu s to določbo izrecno zahteva, da mora CO2, ki se sprošča v ozračje, prvič nastati šele kot rezultat tega procesa?

Ali se „uporablja“ surovina, ki vsebuje ogljik v smislu člena 3(h), točka (v), Sklepa Komisije 2011/278/EU, če se v tako imenovanem Clausovem procesu za proizvodnjo žvepla uporablja naravni zemeljski plin in se pri tem v ozračje sprošča ogljikov dioksid iz zemeljskega plina, pri čemer ta ogljikov dioksid ne sodeluje pri kemijski reakciji, ki se odvija v tem procesu, ali pa se za „uporabo“ zahteva obvezna prisotnost ogljikovega dioksida v kemijski reakciji, oziroma da je zanjo nujen?

Če je odgovor na tretje vprašanje pritrdilen: na podlagi katere referenčne vrednosti se brezplačno dodelijo pravice do emisije, če naprava, za katero velja obveznost trgovanja z emisijami, izpolnjuje tako pogoje za to, da tvori podnapravo z referenčno vrednostjo za toploto, kot tudi pogoje za to, da tvori podnapravo z emisijami iz proizvodnih procesov? Ali ima dodelitev na podlagi referenčne vrednosti za toploto prednost pred emisijami iz proizvodnih procesov, ali pa ima dodelitev na podlagi emisij iz proizvodnih procesov zaradi načela specialnosti prednost pred referenčno vrednostjo za toploto in referenčno vrednostjo za gorivo?

(1) Direktiva 2003/87/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 7, str. 631).

(2) 2011/278/EU: Sklep Komisije z dne 27. aprila 2011 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2011, L 130, str. 1).

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/12

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Fővárosi Törvényszék (Madžarska) 8. decembra 2017 – Bayer Pharma AG/Richter Gedeon Vegyészeti Gyár Nyrt., Exeltis Magyarország Gyógyszerkereskedelmi Kft.

(Zadeva C-688/17)

(2018/C 112/16)

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Fővárosi Törvényszék

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Bayer Pharma AG

Toženi stranki: Richter Gedeon Vegyészeti Gyár Nyrt. in Exeltis Magyarország Gyógyszerkereskedelmi Kft.

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba besedno zvezo „zagotoviti […] ustrezno nadomestilo za škodo“ iz člena 9(7) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (1) razlagati tako, da so države članice dolžne sprejeti materialnopravne predpise glede odgovornosti strank ter zneska in načina nadomestila škode, v skladu s katerimi lahko nacionalna sodišča držav članic odredijo, naj tožeča stranka plača nadomestilo toženi stranki za škodo, ki ji je nastala z ukrepi sodišča, ki so bili naknadno razveljavljeni ali se niso več uporabljali, in sicer zaradi ravnanja ali opustitve tožeče stranke ali zato, ker je sodišče naknadno ugotovilo, da ni bilo kršitve ali nevarnosti kršitve pravice intelektualne lastnine?

Če je odgovor na prvo vprašanje za predhodno odločanje pritrdilen, ali člen 9(7) navedene direktive nasprotuje zakonodaji države članice, na podlagi katere je treba za nadomestilo iz te določbe direktive uporabiti splošna pravila države članice glede civilnopravne odgovornosti in odškodnine, v skladu s katerimi sodišče ne more naložiti tožeči stranki, naj odpravi škodo, ki je bila povzročena z začasnim ukrepom, ki se je naknadno zaradi razglasitve ničnosti patenta izkazal za neutemeljen, in ki je nastala zato, ker tožena stranka ni ravnala tako, kot se bi na splošno pričakovalo v zadevnem položaju, ali ker je za njen nastanek iz istega razloga odgovorna tožena stranka, če je tožeča stranka ob vložitvi predloga za začasni ukrep ravnala tako, kot se na splošno v takem položaju lahko pričakuje?

(1) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 2, str. 32.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/13

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberlandesgericht Düsseldorf (Nemčija) 8. decembra 2017 – ÖKO-Test Verlag GmbH/Dr. Rudolf Liebe Nachf. GmbH & Co.KG

(Zadeva C-690/17)

(2018/C 112/17)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberlandesgericht Düsseldorf

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: ÖKO-Test Verlag GmbH

Tožena stranka: Dr. Rudolf Liebe Nachf. GmbH & Co.KG

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali gre za protipravno uporabo posamezne znamke v smislu člena 9(1), drugi stavek, točka (b), Uredbe o znamki Skupnosti (1)/Uredbe o znamki EU (2) ali člena 5(1), drugi stavek, točka (a), Direktive o znamkah (3), če

—	mora biti posamezna znamka nameščena na proizvod, za katerega navedena znamka ni zaščitena,

—

se namestitev posamezne znamke s strani tretje osebe v gospodarskem prometu razume kot t. i. testni žig, torej tako da je proizvod izdelala in dala v promet tretja oseba, ki ni pod nadzorom imetnika znamke, vendar pa je imetnik znamke ta proizvod testiral glede določenih lastnosti in ga na podlagi tega ocenil z določenim rezultatom, navedenim v testnem žigu.

—	in je posamezna znamka registrirana, med drugim, za „obveščanje potrošnikov in svetovanje potrošnikom pri izbiri blaga in storitev, zlasti na podlagi rezultatov testiranja in preiskav ter s presojo kakovosti“?

Če bi bil odgovor Sodišča na prvo vprašanje nikalen:

Ali gre za nedovoljeno uporabo v smislu člena 9(1), drugi stavek, točka (c), Uredbe o znamki Skupnosti in člena 5(2) Direktive o znamkah, če

—	je posamezna znamka znana samo kot testni žig, kakor je opisan v prvem vprašanju, in

—	tretja oseba posamezno znamko uporablja kot testni žig?

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL 2009, L 78, str. 1).

(2) Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2017, L 154, str. 1).

(3) Direktiva 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL 2008, L 299, str. 25).

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/13

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Fővárosi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (Madžarska) 11. decembra 2017 – PORR Építési Kft./Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága

(Zadeva C-691/17)

(2018/C 112/18)

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Fővárosi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: PORR Építési Kft.

Tožena stranka: Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba določbe Direktive 2006/112/ES (1), natančneje načela sorazmernosti, davčne nevtralnosti in učinkovitosti, razlagati tako, da nasprotujejo praksi nacionalnega davčnega organa, ki – ne da bi obstajala davčna utaja – ob odmeri davka zavrne pravico do odbitka, ki jo je mogoče uveljavljati na podlagi računa z obračunanim DDV, izdanega v skladu s sistemom običajne obdavčitve, ker meni, da bi bilo pravilno račun za transakcijo izdati v skladu z ureditvijo obrnjene davčne obveznosti, ne da bi se pred zavrnitvijo pravice do odbitka

—	preverilo, ali lahko izdajatelj računa prejemniku računa vrne napačno plačani znesek DDV, in

—	preverilo, ali lahko izdajatelj računa ta račun zakonito (v okviru nacionalnega pravnega okvira) popravi in regularizira ter na ta način od davčnega organa pridobi vračilo napačno plačanega davka.

Ali je treba določbe Direktive 2006/112/ES, natančneje načela sorazmernosti, davčne nevtralnosti in učinkovitosti, razlagati tako, da nasprotujejo praksi nacionalnega davčnega organa, ki ob odmeri davka zavrne pravico do odbitka, ki jo je mogoče uveljavljati na podlagi računa z obračunanim DDV, izdanega v skladu s sistemom običajne obdavčitve, ker meni, da bi bilo pravilno račun za transakcijo izdati v skladu z ureditvijo obrnjene davčne obveznosti, in v skladu s katero ob plačilu davka ni določeno, da se prejemniku računa vrne napačno plačani davek, čeprav je izdajatelj računa znesek DDV iz računov že plačal davčnemu organu?

(1) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1).

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/14

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Consiglio di Stato (Italija) 11. decembra 2017 – Telecom Italia SpA/Ministero dello Sviluppo Economico, Infrastrutture e telecomunicazioni per l’Italia SpA (Infratel Italia SpA)

(Zadeva C-697/17)

(2018/C 112/19)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Consiglio di Stato

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Telecom Italia SpA

Drugi stranki v pritožbenem postopku: Ministero dello Sviluppo Economico, Infrastrutture e telecomunicazioni per l’Italia SpA (Infratel Italia SpA)

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 28(2), prvi pododstavek, Direktive 2014/24/EU (1) razlagati tako, da zahteva popolno pravno in gospodarsko identiteto med gospodarskimi subjekti, izbranimi v predizboru, in tistimi, ki predložijo ponudbe v okviru omejenega postopka, in zlasti, ali je treba to določbo razlagati tako, da nasprotuje sporazumu, ki so ga holdingi, ki obvladujejo dva gospodarska subjekta, izbrana v predizboru, sklenili v času med predizborom in predložitvijo ponudb, če a) je predmet in učinek takega sporazuma (med drugim) izvedba združitve s prevzemom enega podjetja, izbranega v predizboru, v drugo tako podjetje (združitev s prevzemom, ki jo je med drugim dovolila Evropska komisija); b) so se posledice združitve pokazale šele potem, ko je prevzemna družba že predložila ponudbo (zato je bila njena sestava ob predložitvi ponudbe nespremenjena glede na sestavo ob predizboru); c) se je prevzeto podjetje (katerega sestava ni bila spremenjena na zadnji dan roka za predložitev ponudb) vseeno odločilo, da ne sodeluje v omejenem postopku, verjetno zaradi programa, ki je bil določen v pogodbi med holdingi.

(1) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/15

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Consiglio di Stato (Italija) 14. decembra 2017 – Unareti SpA/Ministero dello Sviluppo Economico in drugi

(Zadeva C-702/17)

(2018/C 112/20)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Consiglio di Stato

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Unareti SpA

Nasprotne stranke: Ministero dello Sviluppo Economico, Presidenza del Consiglio dei Ministri – Dipartimento per gli Affari Regionali, Autorità Garante per l’Energia Elettrica il Gas e il Sistema Idrico – Sede di Milano, Presidenza del Consiglio dei Ministri – Conferenza Stato Regioni ed Unificata, Ministero per gli affari regionali, Dipartimento per gli affari regionali e le autonomie, Conferenza Unificata Stato Regioni e Enti Locali

Vprašanje za predhodno odločanje

Sodišču se zlasti postavlja vprašanje, ali so tovrstna načela in predpisi v nasprotju z zgoraj navedeno nacionalno zakonodajo, ki določa retroaktivno uporabo meril za določitev višine povračil, do katerih so upravičeni nekdanji koncesionarji, in tako posega v prejšnja pogodbena razmerja, ali pa je takšna uporaba – tudi z vidika sorazmernosti – utemeljena zaradi potrebe po zagotavljanju varstva drugih splošnih interesov, upoštevnih na evropski ravni in povezanih s potrebo po zagotavljanju boljšega varstva konkurence na zadevnem trgu ob sočasnem zagotavljanju večjega varstva odjemalcev, ki bi lahko posredno občutili posledice morebitnega povišanja zneskov, do katerih so upravičeni nekdanji koncesionarji.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/16

Pritožba, ki jo je Evropska komisija vložila 18. decembra 2017 zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 10. oktobra 2017 v zadevi T-435/15, Kolachi Raj Industrial (Private) Ltd/Evropska komisija

(Zadeva C-709/17 P)

(2018/C 112/21)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Evropska komisija (zastopniki: J.-F. Brakeland, A. Demeneix, M. França, agenti)

Drugi stranki v postopku: Kolachi Raj Industrial (Private) Ltd, European Bicycle Manufacturers Association

Predloga

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	sodbo Splošnega sodišča z dne 10. oktobra 2017, T-435/15, Kolachi Raj Industrial (Private) Ltd/Komisija, razveljavi, tožbo, vloženo na prvi stopnji, zavrne in tožeči stranki naloži plačilo stroškov; ali podredno,

—	zadevo vrne Splošnemu sodišču v ponovno sojenje in pridrži odločitev o stroških postopka na prvi stopnji in v okviru pritožbe.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožba Komisije se nanaša na sodbo Splošnega sodišča z dne 10. oktobra 2017, T-435/15. Splošno sodišče je z navedeno sodbo v delu, v katerem se nanaša na družbo Kolachi Raj, Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/776 (1) z dne 18. maja 2015 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo Sveta (EU) št. 502/2013 na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz koles, poslanih iz Kambodže in Pakistana ter s Filipinov, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelki s poreklom iz Kambodže ali Pakistana ali s Filipinov ali ne, razglasilo za nično.

Komisija v utemeljitev pritožbe navaja samo en pritožbeni razlog.

Komisija meni, da je Splošno sodišče napačno razložilo člen 13(2)(b) osnovne protidampinške uredbe. Prvič, Splošno sodišče je v izpodbijani sodbi v uporabo člena 13 osnovne uredbe in razlago izraza „iz“ iz člena 13(2)(b) te uredbe napačno vneslo pravila o poreklu. Drugič, Splošno sodišče je napačno omejilo vrsto dokazov, ki jih Komisija lahko uporabi za dokazovanje, da deli prihajajo „iz“ države, ki je predmet protidampinških ukrepov. Komisija meni, da razlaga Splošnega sodišča ni v skladu niti z besedilom, ozadjem in namenom člena 13 osnovne uredbe niti s sodno prakso Sodišča glede ukrepov proti izogibanju.

(1) UL 2015, L 122, str. 4.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/16

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Consiglio di Stato (Italija) 18. decembra 2017 – CCC – Consorzio Cooperative Costruzioni Soc. Cooperativa/Comune di Tarvisio

(Zadeva C-710/17)

(2018/C 112/22)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Consiglio di Stato

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: CCC – Consorzio Cooperative Costruzioni Soc. Cooperativa

Nasprotna stranka: Comune di Tarvisio

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je določba, kakršna je tista iz člena 53(3) zakonske uredbe št. 163 z dne 16. aprila 2006, s katero je dovoljeno sodelovanje podjetja z, navedenim‘ projektantom, ki pa se ne more sklicevati na zmogljivosti drugih subjektov, ker sam ni ponudnik, združljiva s členom 48 Direktive 2004/18/ES (1) z dne 31. marca 2004?

(1) Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 7, str. 132).

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/17

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Commissione Tributaria Regionale per la Lombardia (Italija) 20. decembra 2017 – EN.SA. Srl/Agenzia delle Entrate – Direzione Regionale Lombardia Ufficio Contenzioso

(Zadeva C-712/17)

(2018/C 112/23)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Commissione Tributaria Regionale per la Lombardia

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: EN.SA. Srl

Tožena stranka: Agenzia delle Entrate – Direzione Regionale Lombardia Ufficio Contenzioso

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je v primeru domnevno neobstoječih transakcij, ki niso oškodovale državne blagajne in davčnemu zavezancu ne prinašajo nikakršne davčne koristi, nacionalna ureditev, ki temelji na uporabi členov 19 (Odbitek) in 21(7) (Izstavljanje računov za transakcije) uredbe predsednika republike št. 633 z dne 26. 10. 1972 in člena 6(6) zakonske uredbe št. 471 z dne 18. 12. 1997 (Kršitev obveznosti, povezanih z dokumentiranjem, evidentiranjem in identifikacijo transakcij), skladna z načeli Skupnosti na področju DDV, kakor jih je opredelilo Sodišče Evropske unije, glede na to, da sočasna uporaba nacionalnih predpisov določa:

a)	vedno znova ugotovljeno neodbitnost davka, ki ga je prejemnik plačal za kupljeno blago pri vsaki sporni transakciji, povezani s tem istim subjektom in temelječi na enaki osnovi za odmero davka;

b)	uporabo davka in plačilo davčne obveznosti s strani dobavitelja (in izključitev vračila neupravičeno plačanih zneskov) za ustrezne špekulativne prodajne transakcije, ki so se ravno tako izkazale za neobstoječe;

c)	uporabo kazni v višini, enaki znesku domnevno neodbitnega davka na kupljeno blago.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/18

Tožba, vložena 21. decembra 2017 – Evropska komisija/Republika Poljska

(Zadeva C-715/17)

(2018/C 112/24)

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: A. Stobiecka-Kuik, G. Wils)

Tožena stranka: Republika Poljska

Predlog tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da Republika Poljska s tem, da ni v rednih obdobij, in sicer vsaj vsake tri mesece, navedla primernega števila prosilcev, ki se lahko hitro premestijo na njeno ozemlje, od 16. marca 2016 ni izpolnjevala svojih obveznosti na podlagi člena 5(2) Sklepa Sveta (EU) 2015/1523 in člena 5(2) Sklepa Sveta (EU) 2015/1601 ter posledično drugih obveznosti v zvezi s premestitvijo iz člena 5, od (4) do (11), obeh zgoraj navedenih sklepov;

—	Republiki Poljski naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Začasni mehanizem za premestitev v nujnih primerih je bil uveden z dvema sklepoma Sveta, sprejetima septembra 2015, in sicer s Sklepom Sveta (EU) 2015/1523 (1) in Sklepom Seta (EU) 2015/1601 (2), v skladu s katerima so države članice zavezane, da premestijo osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, iz Italije in Grčije.

Sklepa Sveta državam članicam nalagata obveznost, da vsake tri mesece predlagajo kraje za potrebe premestitve, da bi se zagotovilo učinkovito in urejeno delovanje postopka premestitve. Čeprav so skoraj vse ostale države članice storile potrebno za zagotovitev spoštovanja svojih zavez za premestitev, Poljska ni opravila nobene premestitve in od decembra 2015 ni predlagala nobenega kraja, primernega za premestitev.

Komisija je 16. junija 2017 zoper Poljsko začela postopek za ugotavljanje kršitev.

Ker je Komisija menila, da odgovor te države članice ni zadovoljiv, se je odločila, da bo prešla v naslednjo fazo postopka za ugotavljanje kršitev in je Republiki Poljski 26. julija 2017 poslala obrazloženo mnenje.

Ker je Komisija menila, da tudi odgovor na obrazloženo mnenje ni zadovoljiv, je proti Republiki Poljski vložila tožbo pri Sodišču Evropske unije zaradi neizpolnjevanja obveznosti, povezanih s premestitvijo.

(1) Sklep Sveta (EU) 2015/1523 z dne 14. septembra 2015 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije (UL L 239, str. 146).

(2) Sklep Sveta (EU) 2015/1601 z dne 22. septembra 2015 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije (UL L 248, str. 80).

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/19

Tožba, vložena 22. decembra 2017 – Evropska komisija/Madžarska

(Zadeva C-718/17)

(2018/C 112/25)

Jezik postopka: madžarščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: A. Tokár in G. Wils, agenta)

Tožena stranka: Madžarska

Predlog tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da Madžarska s tem, da ni v rednih časovnih presledkih in vsaj vsake tri mesece sporočila primernega števila prosilcev, ki jih je mogoče hitro premestiti na njeno ozemlje, ni izpolnila obveznosti iz člena 5(2) Sklepa Sveta (EU) 2015/1601 z dne 22. septembra 2015 in posledično tudi drugih obveznosti glede premestitve iz člena 5(4) do (11) navedene uredbe;

—	Madžarski naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Svet je s sklepoma, ki ju je sprejel septembra 2015, in sicer Sklepom Sveta (EU) 2015/1523 (1) in Sklepom Sveta (EU) 2015/1601 (2), uvedel začasen in nujni program premestitev, v okviru katerega so se države članice zavezale, da bodo iz Italije in Grčije premestile oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito.

Sklep Sveta državam članicam nalaga, da vsake tri mesece ponudijo mesta za prosilce za azil, ki jih je mogoče premestiti, in tako zagotovijo hiter in urejen potek postopka premestitve. Čeprav so skoraj vse države članice premestile prosilce za azil in sprejele obveznosti na tem področju, Madžarska od začetka programa premestitev ni sprejela nobenega ukrepa.

Komisija je 16. junija 2017 proti Madžarski sprožila postopek zaradi neizpolnitve obveznosti v zvezi s Sklepom Sveta (EU) 2015/1601.

Ker odgovora Madžarske ni štela za zadovoljivega, je Komisija prešla v naslednjo fazo postopka zaradi neizpolnitve obveznosti in Madžarski 26. julija 2017 poslala obrazloženo mnenje.

Ker niti odgovora, danega na obrazloženo mnenje, ni štela za zadovoljivega, je Komisija sklenila, da zadevo predloži Sodišču Evropske unije, da naj to ugotovi, da Madžarska ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na področju premestitve.

(1) Sklep Sveta (EU) 2015/1523 z dne 14. septembra 2015 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije (UL 2015, L 239, str. 146).

(2) Sklep Sveta (EU) 2015/1601 z dne 22. septembra 2015 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije (UL 2015, L 248, str. 80).

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/19

Tožba, vložena 22. decembra 2017 – Evropska komisija/Češka republika

(Zadeva C-719/17)

(2018/C 112/26)

Jezik postopka: češčina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: Z. Malůšková in G. Wils, agenta)

Tožena stranka: Češka republika

Predlog tožeče stranke

razglasi naj se, da Češka republika s tem, da ni redno, vsaj vsake tri mesece, navajala upoštevnega števila prosilcev, ki bi jih bilo mogoče hitro premestiti na njeno ozemlje, ni izpolnila obveznosti iz člena 5(2) Sklepa Sveta (EU) 2015/1523 z dne 14. septembra 2015 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije (1) in člena 5(2) Sklepa Sveta (EU) 2015/1601 z dne 22. septembra 2015 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije (2) in s tem tudi druge obveznosti glede premestitve, določene v členu 5 od (4) do (11) obeh sklepov Sveta;

2.	Češki republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Svet je septembra 2015 sprejel začasni program o nujni premestitvi z dvema sklepoma, in sicer s Sklepom (EU) 2015/1523 in Sklepom (EU) 2015/1601, na podlagi katerih so se države članice zavezale da premestijo osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, iz Italije in Grčije.

Sklepa Sveta državam članicam nalagata, naj vsake tri mesece dajo na razpolago mesta, predvidena za premestitev za zagotovitev hitrega in urejenega postopka premestitve. Medtem ko so skoraj vse države opravile premestitve in sprejele obveznosti na tem področju, Češka republika od avgusta 2016 ni izvedla nobenih premestitev in več kot eno leto ni ponudila nobenih novih mest.

Komisija je 15. junija 2017 zoper Češko republiko začela postopek glede neizpolnitve obveznosti.

Ker odgovor Češke republike ni štel za zadovoljivega, je Komisija odločila, da opravi naslednji korak v postopku, in je 26. julija 2017 na to državo naslovila obrazloženo mnenje.

Ker odgovor na obrazloženo mnenje ni štel za zadovoljivega, se je Komisija odločila, da zoper Češko republiko vloži tožbo pri Sodišču Evropske unije zaradi neizpolnitve obveznosti glede premestitve.

(1) UL 2015 L 239, str. 146.

(2) UL 2015 L 248, str. 80.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/20

Pritožba, ki jo je Evropska komisija vložila 24. decembra 2017 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 13. oktobra 2017 v zadevi T-572/16, Brouillard/Komisija

(Zadeva C-728/17 P)

(2018/C 112/27)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: Evropska komisija (zastopnika: P. Mihaylova, G. Gattinara, agenta)

Druga stranka v postopku: Alain Laurent Brouillard

Predlogi

—	Sodba Splošnega sodišča z dne 13. oktobra 2017, Brouillard/Komisija (T-572/16) naj se razveljavi;

—	prvostopenjska tožba naj se zavrne;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo vseh stroškov na obeh stopnjah.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvi pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava in izkrivljanje. Ta razlog je razdeljen na tri dele in se nanaša na točke 36, 39, od 43 do 56, 62 in 63 izpodbijane sodbe.

S prvim delom Komisija trdi, da je Splošno sodišče storilo napako pri razlagi obvestila o natečaju. V točkah 36, 45 in od 47 do 56 izpodbijane sodbe je napačno menilo, da se pridevnik „popolna“, uporabljen v izrazu „popolna pravna izobrazba“ iz obvestila o natečaju ne nanaša na vsebino zahtevane diplome in da se beseda „ustreza“ v izrazu „diploma, ki ustreza vsaj magistrski ravni“, ne nanaša na diplomo, temveč na izobrazbo. Komisija tudi meni, da kontekstualna ali teleološka razlaga nikakor ne utemeljuje ugotovitev Splošnega sodišča, saj naj bi bilo treba pogoje za sodelovanje pri natečaju razlagati ob upoštevanju opisa nalog prostih delovnih mest, ki so bile v skladu s prilogo I k obvestilu o natečaju naloge prevajanja, ki jih morajo opraviti „visokousposobljeni diplomirani pravniki“.

Komisija z drugim delom trdi, da je bila v točkah od 46 do 49, 52 in 53 storjena napaka pri razlagi člena 5(3)(c)(i) Kadrovskih predpisov. Po mnenju Komisije ta določba nikakor ni upoštevna za postopke zaposlovanja in predvsem ne preprečuje tega, da bi neka uprava pri določanju vsebine obvestila o natečaju določila pogoje za sodelovanje, ki bi bili strožji od pogojev iz te določbe. V nasprotju z ugotovitvami Splošnega sodišča obvestila o natečaju ni mogoče razlagati ob upoštevanju te določbe Kadrovskih predpisov.

S tretjim delom se Komisija sklicuje na izkrivljanje vsebine poklicnega magisterija univerze v Poitiersu in prijave tožeče stranke v postopku na prvi stopnji. Komisija meni, da iz teh dveh dokazov očitno izhaja, da tožeča stranka nima diplome za drugo stopnjo magistrskega programa iz prava, ki se zahteva z obvestilom o natečaju. Ugotovitve Splošnega sodišča iz točk 39, 43, 44 in od 52 do 54 izpodbijane sodbe so torej napačne.

Drugi pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava pri razlagi pravil za določitev pooblastil izbirne komisije pri preverjanju, ali ima kandidat diplomo. Ta drugi razlog, ki se nanaša na točke 37, 52 in do 54 do 56 izpodbijane sodbe, je namenjen izpodbijanju razlogovanja Splošnega sodišča, po katerem bi morala komisija sprejeti diplomo kandidata na prvi stopnji zgolj na podlagi nacionalnih določb, ki urejajo izdajo diplome.

Tretji pritožbeni razlog, ki se nanaša na točke 39, 44, 47, 48, 52 in od 57 do 61 izpodbijane sodbe se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve, ker naj Splošno sodišče ne bi zadostno navedlo, na podlagi katerih dokazov iz spisa naj bi tožeča stranka na prvi stopnji imela diplomo, s katero bi lahko izpolnjevala pogoj, zahtevan v obvestilu o natečaju. Poleg tega naj bi Splošno sodišče zašlo v protislovje, saj je potrdilo, da popolna prava izobrazba in univerzitetna diploma pomenita dve različni ugotovitvi, vendar je ugotovilo obstoj diplome, ne da bi navedlo, na podlagi katerega elementa bi bilo mogoče sklepati, da je dokazan obstoj popolne pravne izobrazbe. Nazadnje naj Splošno sodišče ne bi dovolj pojasnilo, zakaj je bila v sodbi, izdani v zadevi T-420/13, ki je postala pravnomočna, diploma tožeče stranke zavrnjena v postopku za oddajo javnega naročila zunanjih prevajalskih storitev za administracijo Sodišča, medtem ko naj bi ta diploma zdaj dokazovala, da je lahko ista tožeča stranka imenovana za poklicnega pravnika lingvista v prevajalskih službah Sodišča.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/21

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Okrazhen sad Blagoevgrad (Bolgarija) 16. januarja 2018 – Bryan Andrew Ker/Pavlo Postnov, Natalia Postnova

(Zadeva C-25/18)

(2018/C 112/28)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Okrazhen sad Blagoevgrad

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnik: Bryan Andrew Ker

Nasprotni stranki v pritožbenem postopku: Pavlo Postnov, Natalia Postnova

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali so odločitve nepoosebljenih pravnih skupnosti, ustanovljenih po zakonu na podlagi posebnega imetništva pravice, ki jih sprejme večina njihovih članov, vendar so zavezujoče za vse, tudi tiste, ki so jim ugovarjali, podlaga za „pogodbeno obveznost“ glede določitve mednarodne pristojnosti v skladu s členom 7, točka 1(a), Uredbe (EU) št. 1215/2012 (1)?

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: ali je treba za take odločitve uporabljati pravila o določitvi prava, ki se uporablja, pri pogodbenih razmerjih iz Uredbe (ES) št. 593/2008 (2) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I)?

Če je odgovor na prvo in drugo vprašanje nikalen: ali je treba za take odločitve uporabljati predpise iz Uredbe (ES) št. 864/2007 (3) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II), in katera od nepogodbenih podlag za odgovornost, navedenih v Uredbi, je ustrezna v tem primeru?

Če je odgovor na prvo ali drugo vprašanje pritrdilen: ali je treba odločitve nepoosebljenih skupnosti o izdatkih za vzdrževanje zgradbe obravnavati kot „pogodbo o opravljanju storitev“ v smislu člena 4(1)(b) Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I), ali kot pogodbo o „stvarni pravici“ ali „najemni pravici“ v smislu člena 4(1)(c) te uredbe?

(1) Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 2012, L 351, str. 1).

(2) Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (UL 2008, L 177, str. 6).

(3) Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) (UL 2007, L 199, str. 40).

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/22

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour du travail de Liège (Belgija) 18. januarja 2018 – V/Institut national d'assurances sociales pour travailleurs indépendants, Securex Integrity ASBL

(Zadeva C-33/18)

(2018/C 112/29)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour du travail de Liège

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnik: V

Nasprotni stranki v pritožbenem postopku: Institut national d'assurances sociales pour travailleurs indépendants, Securex Integrity ASBL

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba člen 87(8) Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (1) razlagati tako, da mora oseba, ki je pred 1. majem 2010 začela opravljati dejavnost zaposlene osebe v Velikem vojvodstvu Luksemburg in dejavnost samozaposlene osebe v Belgiji, da bi zanjo veljala zakonodaja, ki se uporablja na podlagi Uredbe št. 883/2004, za to vložiti izrecno zahtevo, čeprav v Belgiji pred 1. majem 2010 ni bila vključena v noben sistem in je belgijska zakonodaja v zvezi s socialnim položajem samozaposlenih oseb zanjo veljala le retroaktivno, po izteku trimesečnega roka, ki je začel teči 1. maja 2010?

2.	Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je posledica zahteve iz člena 87(8) Uredbe št. 883/2004, vložene v zgoraj opisanih okoliščinah, uporaba zakonodaje države, pristojne v skladu z Uredbo št. 883/2004, z retroaktivnim učinkom od 1. maja 2010?

(1) UL, L 166, str. 1.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/23

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour de cassation (Francija) 19. januarja 2018 – Vueling Airlines SA/Jean-Luc Poignant

(Zadeva C-37/18)

(2018/C 112/30)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour de cassation

Stranki v postopku v glavni stvari

Vlagateljica kasacijske pritožbe: Vueling Airlines SA

Nasprotna stranka v postopku s kasacijsko pritožbo: Jean-Luc Poignant

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali se razlaga, ki jo je Sodišče Evropske unije podalo v sodbi z dne 27. aprila 2017, A Rosa Flussschiff (C 620/15, EU:C:2017:309) […] (ni prevedeno), glede člena 14(2)(a) Uredbe št. 1408/71/EGS (1) v različici, ki je bila spremenjena in posodobljena z Uredbo (ES) št. 118/97 (2), kakor je bila spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 647/2005 z dne 13. aprila 2005 (3), uporablja za spor v zvezi s kaznivim dejanjem dela in zaposlovanja na črno, v okviru katerega so bila potrdila E 101 izdana v skladu s členom 14(1)(a) na podlagi člena 11(1) Uredbe št. 574/72/ES z dne 21. marca 1972 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe št. 1408/71 (4), čeprav je položaj spadal na področje uporabe člena 14(2)(a)(i) za zaposlene osebe, ki opravljajo dejavnost na ozemlju države članice svojega državljanstva, na katerem ima podjetje za zračni prevoz, ki ima sedež v drugi državi članici, podružnico, ter je bilo že samo iz potrdila E 101, v katerem je kot kraj dejavnosti zaposlene osebe navedeno letališče in je kot delodajalec navedeno podjetje za zračni prevoz, mogoče sklepati, da je bilo pridobljeno na goljufiv način?

Če je odgovor pritrdilen, ali je treba načelo primarnosti prava Evropske unije razlagati tako, da nasprotuje temu, da nacionalno sodišče, ki ga na podlagi njegovega nacionalnega prava zavezuje učinek pravnomočnosti odločbe kazenskega sodišča na civilno sodišče, izpelje posledice iz odločbe kazenskega sodišča, ki ni bila izrečena v skladu s pravili prava Evropske unije, tako da delodajalcu v civilnem postopku naloži, naj zaposleni osebi plača odškodnino, zgolj zaradi kazenske obsodbe tega delodajalca zaradi dela in zaposlovanja na črno?

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 35).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 118/97 z dne 2. decembra 1996 o spremembah in posodobitvah Uredbe (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, in Uredbe (EGS) št. 547/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 3).

(3) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 647/2005 z dne 13. aprila 2005 o spremembi uredb Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, in (EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 (UL 2005, L 117, str. 1).

(4) Uredba Sveta (EGS) št. 574/72 z dne 21. marca 1972 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 83).

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/24

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Conseil d'État (Belgija) 24. januarja 2018 – Compagnie d'entreprises CFE SA/Région de Bruxelles-Capitale

(Zadeva C-43/18)

(2018/C 112/31)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Conseil d'État

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Compagnie d'entreprises CFE SA

Tožena stranka: Région de Bruxelles-Capitale

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je odlok, s katerim organ države članice določi posebno ohranitveno območje v skladu z Direktivo 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (1), torej odlok, ki vsebuje cilje ohranjanja in splošne preventivne ukrepe z regulativno vrednostjo, načrt ali program v smislu Direktive 2001/42/ES o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (2)?

2.	Natančneje, ali je tak odlok zajet s členom 3(4) kot načrt ali program, ki določa okvir za prihodnja soglasja za izvedbo projektov, tako da morajo države članice v skladu z odstavkom 5 ugotoviti, ali bi lahko znatno vplival na okolje?

3.	Ali je treba člen 3(2)(b) Direktive 2001/42/ES o presoji vplivov nekaterih [načrtov in programov] na okolje razlagati tako, da je isti odlok o določitvi izvzet s področja uporabe njenega člena 3(4)?

(1) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 102.

(2) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 6, str. 157.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/25

Tožba, vložena 29. januarja 2018 – Evropska komisija/Republika Avstrija

(Zadeva C-51/18)

(2018/C 112/32)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: N. Gossement, B.-R. Killmann, agenta)

Tožena stranka: Republika Avstrija

Predlog tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—	presodi, da je Republika Avstrija, s tem da od nadomestila, ki avtorju izvirnega umetniškega dela pripada na podlagi sledne pravice, zahteva plačilo davka na dodano vrednost, krši člen 2 Direktive o DDV.

—	Republiki Avstriji naloži stroške postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja te tožbene razloge:

Avstrija zahteva plačilo davka na dodano vrednost od nadomestila, ki je bilo v Avstriji uvedeno zaradi prenosa Direktive 2001/84/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o sledni pravici v korist avtorja izvirnega umetniškega dela in ki avtorju pripada pri nadaljnji prodaji grafičnega ali likovnega dela. Avstrija s tem krši člen 2 Direktive o davku na dodano vrednost.

Pri sledni pravici med avtorjem in plačnikom nadomestila ne pride do nobene izmenjave storitev. Delež prodajne cene, ki pripada avtorju na podlagi sledne pravice, izhaja iz zakona in je pravno urejen tako, da mora odsvojitelj – ali kdorkoli, ki je bil pri nadaljnji odsvojitvi udeležen – avtorju plačati nadomestilo, ne da bi pri tem avtor opravil kakršnokoli storitev. Avtorjeva storitev je opravljena že pred nadaljnjo odsvojitvijo, s tem ko je dal avtor svoj izvirnik prvič v promet.

Nadomestilo iz naslova sledne pravice, ki ga je treba plačati avtorju, zato ni protidajatev za kako storitev, ki bi jo opravil avtor, ampak je določeno izključno glede na ceno, ki je bila dosežena pri nadaljnji odsvojitvi, pri čemer avtor nanjo ne more vplivati. Avtorju nadomestilo pripada, ne da bi moral za to izpolniti kakšno obveznost – ki bi bila bodisi v storitvi bodisi v opustitvi – in celo ne da bi imel možnost take izpolnitve. Zato nadomestilo iz naslova sledne pravice ni plačilo v smislu člena 2 Direktive o DDV.

(1) Direktiva 2001/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o sledni pravici v korist avtorja izvirnega umetniškega dela (UL, psoebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 240).

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/25

Tožba, vložena 31. januarja 2018 – Evropska komisija/Republika Bolgarija

(Zadeva C-61/18)

(2018/C 112/33)

Jezik postopka: bolgarščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: G. von Rintelen, K. Walkerová, G. Koleva)

Tožena stranka: Republika Bolgarija

Predloga

Komisija Sodišču predlaga, naj:

—

Ugotovi, da Republika Bolgarija s tem, da do 18. septembra 2016 ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2014/89/EU (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje (UL L 257, 28.8.2014, str. 135–145), oziroma o sprejemu takih predpisov vsekakor ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz člena 15(1) te direktive;

—	Republiki Bolgariji v skladu s členom 260(3) PDEU naloži plačilo denarne kazni v višini 14 089,60 EUR dnevno od razglasitve sodbe, s katero se ugotovi neizpolnitev obveznosti Republike Bolgarije.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V skladu s členom 15(1) Direktive 2014/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje so morale države članice do 18. septembra 2016 sprejeti zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. O tem so morale takoj obvestiti Komisijo. Ker Komisiji niso bili sporočeni nacionalni ukrepi za prenos navedene direktive, se je odločila, da pri Sodišču vloži to tožbo.

Komisija v tožbi predlaga, naj se Republiki Bolgariji naloži plačilo denarne kazni v višini 14 089,60 EUR dnevno. Višina denarne kazni je bila izračunana ob upoštevanju teže in trajanja kršitve ter odvračilnega učinka in zmožnost plačila te države članice.

(1) UL 2014, L 257, str. 135.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/26

Tožba, vložena 6. februarja 2018 – Evropska komisija/Republika Avstrija

(Zadeva C-76/18)

(2018/C 112/34)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: G. von Rintelen, P. Ondrůšek, M. Noll-Ehlers, agenti)

Tožena stranka: Republika Avstrija

Predlogi tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da tožena stranka s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov za prenos Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES, (1) v nacionalno pravo oziroma Komisiji ni sporočila teh predpisov, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi te direktive;

—	toženi stranki na podlagi člena 260(3) PDEU zaradi neizpolnitve obveznosti sporočitve ukrepov za prenos naloži periodično denarno kazen v višini 42 377 EUR na dan;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Države članice imajo na podlagi člena 106 (1) Direktive 2014/25/EU dolžnost, da do 18. aprila 2016 sprejmejo nacionalne ukrepe, ki so potrebni za uskladitev nacionalnega prava z obveznostmi iz te direktive. Ker Republika Avstrija ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, ki so potrebni za prenos te direktive oziroma Komisiji teh predpisov ni sporočila, je Komisija sprožila postopek pred Sodiščem.

Komisija s tožbo predlaga, naj se Republiki Avstriji naloži periodična denarna kazen v višini 42 377 EUR na dan. Višina periodične denarne kazni je določena glede na težo in trajanje kršitve ter odvračilnega učinka ob upoštevanju finančne zmožnosti te države članice.

(1) UL 2014, L 94, str. 243.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/27

Tožba, vložena 6. februarja 2018 – Evropska komisija/Republika Avstrija

(Zadeva C-77/18)

(2018/C 112/35)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: M. Noll-Ehlers, P. Ondrůšek in G. von Rintelen, agenti)

Tožena stranka: Republika Avstrija

Predlogi tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da Republika Avstrija s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov za prenos Direktive 2014/24 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (1) v nacionalno pravo oziroma Komisiji ni sporočila teh predpisov, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi te direktive.

—	Republiki Avstriji na podlagi člena 260(3) PDEU zaradi neizpolnitve obveznosti sporočitve ukrepov za prenos naloži periodično denarno kazen v višini 42 377 EUR na dan.

—	Republiki Avstriji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Države članice imajo na podlagi člena 90(1) Direktive 2014/24/EU dolžnost, da do 18. aprila 2016 sprejmejo nacionalne ukrepe, ki so potrebni za uskladitev nacionalnega prava z obveznostmi iz te direktive. Ker Republika Avstrija ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, ki so potrebni za prenos te direktive oziroma Komisiji teh predpisov ni sporočila, je Komisija sprožila postopek pred Sodiščem.

(1) UL 2014, L 94, str. 65.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/28

Tožba, vložena 6. februarja 2018 – Evropska komisija/Republika Avstrija

(Zadeva C-79/18)

(2018/C 112/36)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: G. von Rintelen, P. Ondrůšek, M. Noll-Ehlers, agenti)

Tožena stranka: Republika Avstrija

Predlogi tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da tožena stranka s tem, da – z izjemo členov 46 in 47 v zveznih deželah Dunaj, Štajerska in Koroška – ni sprejela zakonov in drugih predpisov za prenos Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (1) v nacionalno pravo oziroma Komisiji ni sporočila teh predpisov, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi te direktive;

—	toženi stranki na podlagi člena 260(3) PDEU zaradi neizpolnitve obveznosti sporočitve ukrepov za prenos naloži periodično denarno kazen v višini 52 972 EUR na dan;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Države članice imajo na podlagi člena 51(1) Direktive 2014/23/EU dolžnost, da do 18. aprila 2016 sprejmejo nacionalne ukrepe, ki so potrebni za uskladitev nacionalnega prava z obveznostmi iz te direktive. Ker Republika Avstrija ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, ki so potrebni za prenos te direktive oziroma Komisiji teh predpisov ni sporočila, je Komisija sprožila postopek pred Sodiščem.

Komisija s tožbo predlaga, naj se Republiki Avstriji naloži periodična denarna kazen v višini 52 972 EUR na dan. Višina periodične denarne kazni je določena glede na težo in trajanje kršitve ter odvračilnega učinka ob upoštevanju finančne zmožnosti te države članice.

(1) UL 2014, L 94, str. 1.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/29

Sodba Splošnega sodišča z dne 8. februarja 2018 – POA/Komisija

(Zadeva T-74/16) (1)

((Dostop do dokumentov - Uredba (ES) št. 1049/2001 - Dokumenti, ki se nanašajo na zahtevo za registracijo imena na podlagi Uredbe (EZ) št. 1151/2012 - Dokumenti Komisije - Dokumenti države članice - Člen 4(5) Uredbe št. 1049/2001 - Zavrnitev dostopa - Obveznost obrazložitve - Izjema v zvezi z varstvom postopka odločanja - Izjema v zvezi z varstvom sodnih postopkov - Obseg nadzora, ki ga opravita institucija in sodišče Unije nad razlogi za nasprotovanje, ki jih uveljavlja država članica))

(2018/C 112/37)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Pagkyprios organismos ageladotrofon (POA) Dimosia Ltd (Latsia, Ciper) (zastopnik: N. Korogiannakis, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnik: J. Baquero Cruz in F. Clotuche-Duvieusart, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Sklepa Generalnega sekretariata Ares(2015)5632670 z dne 7. Decembra 2015, s katerim je bila zavrnjena potrdilna prošnja, ki jo je tožeča stranka vložila z dopisom z dne 15. septembra 2015 in v kateri je tožeča stranka na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, str. 43) zahtevala dostop do dokumentov, ki se nanašajo, prvič, na zahtevo za registracijo CY/PDO/0005/01243 imena „Halloumi“ kot zaščitene označbe porekla (ZOP) na podlagi Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL 2012, L 343, str. 1), in drugič, na prejšnjo zahtevo za registracijo CY/PDO/0005/00766 imena „Halloumi“ kot ZOP.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družba Pagkyprios organismos ageladotrofon (POA) Dimosia Ltd nosi poleg svojih stroškov tudi stroške Evropske komisije.

(1) UL C 145, 25.4.2016.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/30

Sodba Splošnega sodišča z dne 8. februarja 2018 – Sony Interactive Entertainment Europe/EUIPO – Marpefa (Vieta)

(Zadeva T-879/16) (1)

((Znamka Evropske unije - Postopek za razveljavitev - Figurativna znamka Evropske unije Vieta - Resna in dejanska uporaba znamke - Odločba, sprejeta po tem, ko je Splošno sodišče prejšnjo odločbo razveljavilo - Člen 65(6) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 72(6) Uredbe (EU) 2017/1001) - Pravnomočnost))

(2018/C 112/38)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Sony Interactive Entertainment Europe Ltd (London, Združeno kraljestvo) (zastopnik: S. Malynicz, QC)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: J. Crespo Carrillo in D. Walicka, agenta)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Marpefa, SL (Barcelona, Španija)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora EUIPO za pritožbe z dne 4. oktobra 2016 (zadeva R 1010/2016 4) v zvezi s postopkom za razveljavitev med družbama Sony Computer Entertainment Europe Ltd in Marpefa.

Izrek

1.	Odločba četrtega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 4. oktobra 2016 (zadeva R 1010/2016 4) o postopku za razveljavitev med družbama Sony Computer Entertainment Europe Ltd in Marpefa, SL se razveljavi.

2.	EUIPO se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 53, 20.2.2017.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/30

Sodba Splošnega sodišča z dne 8. februarja 2018 – Institute for Direct Democracy in Europe/Parlament

(Zadeva T-118/17) (1)

((Pravo institucij - Evropski parlament - Odločba o odobritvi subvencije politični ustanovi za leto 2017, v kateri sta določena vnaprejšnje financiranje v višini 33 % najvišjega možnega zneska subvencije in obveznost predložitve bančne garancije za vnaprejšnje financiranje - Ničnostna tožba - Izpodbojni akt - Dopustnost - Obveznost nepristranskosti - Pravica do obrambe - Finančna uredba - Pravila uporabe finančne uredbe - Uredba (ES) št. 2004/2003 - Sorazmernost))

(2018/C 112/39)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Institute for Direct Democracy in Europe ASBL (IDDE) (Bruselj, Belgija) (zastopnika: E. Plasschaert in É. Montens, odvetnika)

Tožena stranka: Evropski parlament (zastopnika: C. Burgos in S. Alves, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Odločbe Parlamenta FINS-2017-28 z dne 15. decembra 2016 o odobritvi subvencije tožeči stranki v delu, v katerem je s to odločbo zadržano izplačilo subvencije za leto 2017, in v delu, v katerem je z njo vnaprejšnje financiranje omejeno na 33 % najvišjega možnega zneska subvencije ob predložitvi bančne garancije.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Institute for Direct Democracy in Europe ASBL (IDDE) nosi poleg svojih stroškov tudi stroške Evropskega parlamenta, vključno s stroški, nastalimi v postopku za izdajo začasne odredbe.

(1) UL C 121, 18.4.2017.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/31

Sklep Splošnega sodišča z dne 23. januarja 2018 – Campailla/Evropska unija

(Zadeva T-759/16) (1)

((Odškodninska tožba - Pravo institucij - Odgovornost Evropske unije - Odločbe Splošnega sodišča in Sodišča - Tožba, ki jo je Splošno sodišče zavrglo kot nedopustno - Pritožba, zavržena kot nedopustna zaradi neobstoja zastopanja - Očitno nedopustna tožba))

(2018/C 112/40)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Massimo Campailla (Holtz, Luksemburg) (zastopnik: F. Rollinger, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska unija, ki jo zastopa Sodišče Evropske unije (zastopniki: sprva J. Inghelram in L. Tonini Alabiso, nato J. Inghelram in V. Hanley-Emilsson, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi člena 268 PDEU za povrnitev škode, ki je tožeči stranki domnevno nastala zaradi sklepa z dne 6. oktobra 2011, Campailla/Komisija (C-265/11 P, neobjavljen, EU:C:2011:644).

Izrek

1.	Tožba se zavrže.

2.	Massimo Campailla nosi svoje stroške in stroške Evropske unije, ki jo zastopa Sodišče Evropske unije.

(1) UL C 78, 13.3.2017.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/32

Sklep Splošnega sodišča z dne 1. februarja 2018 – ExpressVPN/EUIPO (EXPRESSVPN)

(Zadeva T-265/17) (1)

((Znamka Evropske unije - Mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija - Figurativna znamka EXPRESSVPN - Absolutni razlog za zavrnitev - Predlog za spremembo - Edini tožbeni predlog - Nedopustnost))

(2018/C 112/41)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: ExpressVPN Ltd (Glen Vine, Otok Man) (zastopnik: A. Muir Wood, barrister)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: J. Ivanauskas, agent)

Predmet

Tožba zoper odločbo petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 16. februarja 2017 (zadeva R 1352/2016-5) glede mednarodne registracije, v kateri je imenovana Evropska unija, št. 1265562 figurativne znamke EXPRESSVPN.

Izrek

1.	Tožba se zavrže.

2.	Družbi ExpressVPN Ltd se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 202, 26.6.2017.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/32

Tožba, vložena 16. januarja 2018 – Grčija/Komisija

(Zadeva T-14/18)

(2018/C 112/42)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Helenska republika (zastopniki: G. Kanellopoulos, E. Leftheriotou in E. Chroni)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga naj:

—

izpodbijani sklep razglasi za ničen v delu, v katerem so z njim iz financiranja Evropske unije izključeni stroški, ki jih je Helenska republika v letu zahtevka 2014 imela iz naslova pomoči na površino in ki ustrezajo 5 % skupnega zneska odhodkov za pomoči glede pašnikov v bruto znesku 15 583 893,42 EUR (neto znesek 12 482 555,68 EUR);

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov, ki so nastali Helenski republiki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

1.	Tožeča stranka s prvim razlogom zatrjuje, da je bil sporni finančni popravek v višini 5 % pomoči na površino glede pašnikov naložen neupravičeno, na podlagi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in v nasprotju z načelom sorazmernosti.

Tožeča stranka z drugim razlogom zatrjuje kršitev člena 31(2) in (3) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 ter člena 52(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1306/2013 z dne 17. decembra 2013 v povezavi z določbami člena 12, od (1) do (6), in člena 8 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 6. avgusta 2014, ter kršitev smernic iz dokumentov Komisije VI/5330797 in C(2015)3675 final/8-6-2015. Poleg tega zatrjuje neutemeljeno podvajanje popravkov za isti razlog in kršitev načela sorazmernosti.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/33

Tožba, vložena 19. januarja 2018 – Republika Litva/Evropska komisija

(Zadeva T-19/18)

(2018/C 112/43)

Jezik postopka: litovščina

Stranki

Tožeča stranka: Republika Litva (zastopniki: D. Kriaučiūnas, R. Krasuckaitė, R. Dzikovič, G. Taluntytė, V. Vasiliauskienė, M. Palionis in A. Dapkuvienė)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

razglasi ničnost Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2017/2014 z dne 8. novembra 2017 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije v delu, v katerem je za Litvo določen finančni popravek v višini 9 745 705,88 EUR v zvezi z odhodki, povezanimi s financiranjem iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja;

razglasi ničnost Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2017/2014 z dne 8. novembra 2017 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije v delu, v katerem je za Litvo določen finančni popravek v višini 546 351,91 EUR v zvezi z odhodki, povezanimi s financiranjem iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP);

3.	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja te razloge.

Evropska komisija (v nadaljevanju: Komisija) naj bi s tem, da je določila finančni popravek v višini 9 745 705,88 EUR zaradi pomanjkljivosti pri ključnih kontrolah, kršila člen 52(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, ker je pri oceni teže neskladnosti, narave kršitve in finančne škode, povzročene Evropske unije:

s tem, da se je oprla na napačno razlago člena 24(1) in (2)(a) Uredbe (EU) št. 65/2011, napačno ugotovila, da ocene glede upravičenosti tožeče stranke, ki so bile opravljene v Litvi, niso zadostne iz razloga, da:

1.1	pregledi, ki so jih izvedli litovski organi v zvezi s povezavo med podjetjem in povezanim podjetjem ali partnerskim podjetjem v tujini, niso bili podrobni za namene potrditve statusa tožečih strank kot malih ali srednje velikih podjetij;

1.2	v Litvi spremljanje projektov, ki se štejejo za tvegane zaradi domnevnih umetnih pogojev, ni učinkovito;

2.	s tem, da se je oprla na napačno razlago člena 24(2)(d) Uredbe (EU) št. 65/2011, napačno ugotovila, da kakovost pregledov glede smiselnosti stroškov, ki so bili opravljeni v Litvi, ni bila zadostna;

3.	s tem, da se je oprla na napačno razlago člena 26(1)(d) in (2) Uredbe (EU) št. 65/2011, napačno ugotovila, da sistem pregledov na kraju samem, ki se uporablja v Litvi, ni zadosten;

4.	s tem, da se je oprla na napačno razlago člena 24(2)(a) Uredbe (EU) št. 65/2011, napačno ugotovila, da je bilo blago, nabavljeno v okviru enega od pregledanih projektov, v bistvu uporabljeno za namene, ki niso bili povezani s projektom.

II.

Komisija naj bi s tem, da je določila popravek v višini 546 351,91 EUR zaradi pomanjkljivosti pri ključnih in pomožnih kontrolah, kršila člen 52(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, ker pri oceni teže neskladnosti, narave kršitve in finančne škode, povzročene Evropske uniji:

ni upoštevala izračunov pristojnih organov Republike Litve v zvezi s finančno škodo, povzročeno Evropski uniji, ki je povezana z razhajanji v sistemu kazni glede kršitev, ki se nanašajo na identifikacijo in registracijo živali, ki niso določene v upoštevnih ukrepih prava Unije, kar zadeva leto zahtevka 2014;

2.	ni upoštevala izračunov pristojnih organov Republike Litve v zvezi s finančno škodo, povzročeno Evropski uniji, ki je povezana s preveč popustljivo oceno neizpolnitve zahtev za identifikacijo in registracijo živali, kar zadeva leto zahtevka 2014;

3.	je s tem, da se oprla na napačno razlago člena 51(1) Uredbe (ES) št. 1122/2009, tudi napačno ugotovila, da v Litvi analiza tveganja ni bila v skladu s to uredbo, ker vanjo niso bili vključeni dejavniki tveganja, ki se nanašajo na živali;

4.	je prav tako s tem, da se je oprla na napačno razlago člena 84 Uredbe (ES) št. 1122/2009, napačno ugotovila, da spremljanje rezultatov kontrol v Litvi ni bilo v skladu s to uredbo, ker pri predložitvi statističnih podatkov niso bile v celoti spoštovane predloge Komisije.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/34

Tožba, vložena 17. januarja 2018 – CV/Komisija

(Zadeva T-20/18)

(2018/C 112/44)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: CV (zastopnik: F. Moyse, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Izpodbijane sklepe z dne 15. in 20. marca 2017 ter z dne 18. oktobra 2017;

—	Tožeči stranki dodeli znesek 1 475 EUR za premoženjsko škodo skupaj z zakonitimi obrestmi po stopnji 2,25 %, ki tečejo od povračila navedenega zneska, oziroma od vložitve ugovora, oziroma od dneva vložitve tožbe, ter znesek 1 EUR za nepremoženjsko škodo;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog: nepravilnosti v upravnem postopku izvedenim pred sprejetjem spornih sklepov, tudi pred zdravniško komisijo, zaradi katerih je bila zahteva tožeče stranke za priznanje poklicnega izvora bolezni zavrnjena, poleg tega pa ji je bilo naloženo plačilo nekaterih stroškov in honorarja članov zdravniške komisije.

2.	Drugi tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji, ki jo je storil zdravnik v svojih poročilih.

3.	Tretji tožbeni razlog: pomanjkljiva obrazložitev izpodbijanih sklepov.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/35

Tožba, vložena 19. januarja 2018 – Francija/Komisija

(Zadeva T-26/18)

(2018/C 112/45)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Francoska republika (zastopniki: F. Alabrune, D. Colas, A.-L. Desjonquères in S. Horrenberger, agenti)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

Izvedbeni sklep Komisije C(2017) 7263 final z dne 8. novembra 2017 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije, ki je bil francoski vladi notificiran 9. novembra 2017, za ničnega razglasi v delu, v katerem:

—	za zahtevka za leti 2013 in 2014 v delu „Pomanjkljivosti v sistemu LPIS“ vključuje popravek v znesku 2 246 700 EUR, ker naj bi se v okviru standarda DKOS neskladno upoštevalo krajinske značilnosti;

—	za zahtevka za leti 2013 in 2014 vključuje pavšalni popravek, ki se nanaša na vse površine, ki zajemajo vsaj eno parcelo, ki se šteje za „landes et parcours“, in ne zgolj na površine, ki se štejejo za „neupravičene površine (,landes et parcours“);

—	se nanaša na „najverjetnejši obseg napake – EKSRP IAKS – 2014-2020“, določene v okviru preiskave CEB/2016/047; in

—	za zahtevek za leti 2013-2014 v delu „Zelo pomanjkljiv sistem kontrol, Korzika“ uporabi 100 % pavšalni popravek za departma Haute-Corse;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 6(1) in Priloge III k Uredbi Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete

Tožeča stranka meni, da je Komisija to kršitev storila s tem, da je štela, prvič, da osamljene skale, ribniki oziroma majhni gozdovi, določeni s francosko ureditvijo, niso zajeti z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji (DKOP), in drugič, da je štela, da je s temi določbami naloženo varstvo posameznih delov pokrajine in jih zato ni mogoče vključiti v celotno kmetijsko površino.

Drugi tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti. V zvezi s tem tožeča stranka meni, da naj bi Komisija, kljub temu, da se spor nanaša zgolj na parcele, ki se štejejo za „landes et parcours“, sprejela popravek, ki temelji na vseh površinah iz spisov, vključno s takimi parcelami, s čimer naj bi tako bil zajet del teh površin, ki niso take parcele, vsekakor pa naj ne bi upoštevala podatkov o številkah, ki so jih posredovali francoski organi.

3.	Tretji tožbeni razlog: Komisija naj bi se za uporabo finančnega popravka v znesku 13 127 243,30 EUR glede programskega obdobja EKSRP 2014-2020 (URP 3) oprla na podatke, ki ji je imela s kršitvijo člena 6(1) in Priloge III k Uredbi št. 73/2009.

4.	Četrti tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti in obveznosti obrazložitve glede „zelo pomanjkljivega sistema kontrol, Korzika“ za zahtevek za leti 2013 in 2014 v izpodbijanem sklepu, ker naj bi Komisija za departma Haute-Corse uporabila 100 % pavšalni popravek.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/36

Tožba, vložena 19. januarja 2018 – Planet/Komisija

(Zadeva T-29/18)

(2018/C 112/46)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Planet AE Anonimi Etaireia Parochis Symvouleftikon Ypiresion (Atene, Grčija) (zastopnik: V. Christianos, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	sklep Komisije o zavrnitvi, s katerim je ta molče zavrnila prošnjo tožeče stranke za dostop do dokumentov razpisa za projekt EuropeAid/137681/ΙΗ/SER/ROC/4· e

—	Komisiji naloži plačilo vseh stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Družba Planet z obravnavano tožbo predlaga razglasitev ničnosti implicitnega sklepa Komisije, s katerim je ta zavrnila prošnjo tožeče stranke za dostop do dokumentov v skladu z Uredbo št. 1049/2001, v zvezi s postopkom javnega razpisa EuropeAid/137681/ΙΗ/SER/ROC/4.

Družba Planet trdi, da je treba implicitni sklep Komisije razglasiti za ničen, saj ne vsebuje obrazložitve, ki je kar zadeva pravo Evropske unije nujna v skladu s členom 296 PDEU, in ki je bistvena postopkovna zahteva za akte Unije.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/36

Tožba, vložena 20. januarja 2018 – Izuzquiza in Semsrott/Frontex

(Zadeva T-31/18)

(2018/C 112/47)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Luisa Izuzquiza (Madrid, Španija) in Arne Semsrott (Berlin, Nemčija) (zastopnika: S. Hilbrans in R. Callsen, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska agencija za mejno in obalno stražo

Predlogi

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

—

odločbo Frontex z dne 10. novembra 2017 (ref: CGO/LAU/18911 c/2017), s katero je bila tožečima strankama zavrnjen dostop do imena, zastave in vrste plovila, ki ga uporablja Frontex v osrednjem Sredozemlju v skladu s skupno operacijo Triton v obdobju od vključno 1. junija 2017 do vključno 30. avgusta 2017, razglasi za nično;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov, nastalih tožečima strankama, vključno s stroški katerekoli intervenientke, tudi če se tožba zavrne.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata šest tožbenih razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog: Frontex naj bi kršila Uredbo (ES) št. 1049/2001 (1) s tem, da ni posamično preučila vsakega od zahtevanih dokumentov, da bi presodila, ali je mogoče uporabiti izjemo, na katero se je sklicevala.

2.	Drugi tožbeni razlog: Frontex naj bi kršila člen 4(1)(a), prva alinea, te uredbe, ki se nanaša na javno varnost, saj naj bi bili razlogi za utemeljitev uporabe izjeme v večjem delu dejansko nepravilni: plovil, ki se uporabljajo za operacijo, ni mogoče slediti z javno dostopnimi sredstvi.

3.	Tretji tožbeni razlog: Frontex naj bi kršila člen 4(1)(a), prva alinea, te uredbe, ki se nanaša na javno varnost, saj naj se med razlogi za utemeljitev uporabe izjeme ne bi upoštevala okoliščina, da sta tožeči stranki prosili le za podatke o plovilih, ki so se uporabljala v preteklosti.

Četrti tožbeni razlog: Frontex naj bi kršila člen 4(1)(a), prva alinea, te uredbe, ki se nanaša na javno varnost, saj naj tožena stranka ne bi upoštevala – in ni odgovorila na trditev tožečih strank – da je bil del zaprošenih podatkov že objavljen na twitterju za nekatera plovila, uporabljena v skupni operaciji Triton, leta 2017 ter so bile že objavljeni primerljivi podatki glede plovil, uporabljenih za skupno operacijo, leta 2016.

5.	Peti tožbeni razlog: Frontex naj bi kršila člen 4(6) te uredbe, saj tudi če bi se – dejansko neobstoječe – tveganje, da se kriminalne združbe izogibajo mejnemu nadzoru, izkazalo za resnično, bi to lahko upravičilo le zavrnitev podatkov glede imena uporabljenih plovil, ne pa glede vrste in zastave.

6.	Šesti tožbeni razlog: Frontex naj bi kršila člen 4(6) te uredbe s tem, da ni zagotovila niti delnega dostopa do zaprošenih podatkov, čeprav so bili podatki o nekaterih plovilih že objavljeni.

(1) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL 2001 L 145, str. 43).

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/37

Tožba, vložena 23. januarja 2018 – Pracsis in Conceptexpo Project/Komisija in EACEA

(Zadeva T-33/18)

(2018/C 112/48)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeči stranki: Pracsis SPRL (Bruselj, Belgija) in Conceptexpo Project (Wavre, Belgija) (zastopnik: J.-N. Louis, odvetnik)

Toženi stranki: Evropska komisija in Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA)

Predlogi

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

—	razglasi tožbo za dopustno in utemeljeno;

—	razglasi za nične izpodbijane odločbe v delu, v katerem določajo Cecoforma kot ponudnika okvirne pogodbe javnega razpisa EACEA/2017/01, in pogodbo, ki je bila podpisana med EACEA in Cecoforma;

—	naloži Evropski komisiji in EACEA, solidarno plačilo zneska milijon EUR tožečima strankama;

—	toženima strankama naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata tri tožbene razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog: kršitev načela enakega obravnavanja in obveznosti preglednosti.

2.	Drugi tožbeni razlog: kršitev pravice do izjave.

3.	Tretji tožbeni razlog: obveznost obrazložitve in očitna napaka pri presoji.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/38

Tožba, vložena 25. januarja 2018 – VF/ECB

(Zadeva T-39/18)

(2018/C 112/49)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: VF (zastopnici:: L. Levi in A. Blot, odvetnici)

Tožena stranka: Evropska centralna banka

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	ugotovi dopustnost in utemeljenost te tožbe;

—	razglasi ocenjevalno poročilo tožeče stranke za leto 2016 in appraisal and annual salary and bonus review (v nadaljevanju: ASBR) z dne 24. maja 2017, ki sta bili vročeni na ta dan, za nična;

—	razglasi odločbo ECB z dne 13. septembra 2017 o zavrnitvi njene zahteve za upravni pregled ocenjevalnega poročila 2016 in ASBR za nično;

—	razglasi odločbo ECB z dne 20. decembra 2017, vročeno tožeči stranki 21. decembra 2017, o zavrnitvi pritožbe, ki jo je ta vložila zoper ocenjevalno poročilo 2016 in ASBR, za nično;

—	razglasi odločbo o nepretvorbi pogodbe tožeče stranke z dne 6. marca 2017 za nično;

—	razglasi odločbo ECB z dne 4. julija 2017 o zavrnitvi njene zahteve za upravni pregled odločbe o nepretvorbi njene pogodbe za nično;

—	razglasi odločbo ECB z dne 15. novembra 2017, vročeno tožeči stranki 21. novembra 2017, o zavrnitvi pritožbe, ki jo je ta vložila zoper odločbo o nepretvorbi njene pogodbe, za nično;

—	naloži toženi stranki povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode, nastale tožeči stranki; in

—	naloži toženi stranki plačilo vseh stroškov, ki so tožeči stranki nastali pri tej pritožbi.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja te trditve.

Glede odločbe o nepretvorbi:

—	nezakonitost politike pretvorbe: kršitev člena 10(c) Pogojev za zaposlitev v Evropski centralni banki (v nadaljevanju: PZ) in člena 2.0 Kadrovskih predpisov (v nadaljevanju: KP) ter kršitev hierarhije predpisov;

—	nezakonitost: člen 10(c) PZE in člen 2.0 KP naj bi bila v nasprotju z Direktivo 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 (1) o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP in uvodno izjavo 6 okvirnega sporazuma o delu za določen čas, sklenjenega med ETUC, UNICE in CEEP;

—	odločba o nepretvorbi naj bi bila sprejeta na podlagi nezakonitega ocenjevalnega poročila in ASBR.

Glede ocenjevalnega poročila:

—	postopkovna nepravilnost in neobstoj dialoga;

—	kršitev obveznosti obrazložitve, kršitev načela dobrega upravljanja in dolžnosti skrbnega ravnanja ter nezagotavljanje informacij;

—	očitne napake pri presoji.

Glede ASBR:

—	nezakonitost smernic o ASBR, kršitev obveznosti obrazložitve in kršitev načela pravne varnosti;

—	neobstoj zahtevanih pojasnil o okoliščinah dodelitve plače tožeči stranki, nepreglednost in kršitev obveznosti obrazložitve;

—	očitna napaka pri presoji.

(1) Direktiva Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 368).

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/39

Tožba, vložena 30. januarja 2018 – Teollisuuden Voima/Komisija

(Zadeva T-52/18)

(2018/C 112/50)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Teollisuuden Voima Oyj (Eurajoki, Finska) (zastopniki: M. Powell, solicitor, Y. Utzschneider in K. Struckmann, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi za ničnega sklep Komisije C(2017) 3777 final z dne 29. maja 2017 o nezdružljivosti koncentracije, ki vključuje prevzem podjetja New NP s strani podjetja EDF, z notranjim trgom in Sporazumom EGP (zadeva COMP/M.7764 – EDF/Areva reactor business) (UL 2017, C 377, str. 5); in

—	Komisiji naloži plačilo stroškov, ki jih je imela tožeča stranka v tem postopku.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog: v izpodbijanem sklepu je očitna napaka pri presoji opredelitve trga za jedrske gorivne svežnje

—

Posledica teh napak naj bi bila napačna ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da na trgu tlačnovodnih reaktorjev z gorivnimi svežnji ne obstaja ločen trg za evropske tlačnovodne reaktorje z gorivnimi svežnji. V izpodbijanem sklepu naj zaradi napak, ki se zatrjujejo pri opredelitvi trga, ne bi bile upoštevane posledice tega, da podjetje EDF prevzema posle skupine Areva, ki spadajo na področje jedrskih reaktorjev (v nadaljevanju: transakcija), na ožjem zadevnem proizvodnem trgu.

—	Poleg tega naj bi vsebinska presoja širšega trga za tlačnovodne reaktorje z gorivnimi svežnji vsebovala dodatne napake pri presoji.

Drugi tožbeni razlog: v izpodbijanem sklepu je očitna napaka pri presoji opredelitve trga za jedrske storitve

—

Posledica teh napak naj bi bila napačna ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da na trgu jedrskih storitev za obstoječe jedrske sisteme za proizvodnjo pare ne obstaja ločen trg za jedrske storitve za evropske tlačnovodne reaktorje z jedrskim sistemom za proizvodnjo pare. V izpodbijanem sklepu naj zaradi zatrjevanih napak ne bi bile upoštevane posledice transakcije na ožjem zadevnem proizvodnem trgu.

—	Poleg tega naj bi vsebinska presoja širšega trga za jedrske storitve za obstoječe jedrske sisteme za proizvodnjo pare vsebovala dodatne napake pri presoji.

3.	Tretji tožbeni razlog: v izpodbijanem sklepu je očitna napaka pri presoji opredelitve geografskega trga v zvezi s prodajnim trgom pri proizvodnji in grosistični distribuciji električne energije

Zaradi te napačne opredelitve geografskega trga naj bi nastale dodatne napake pri presoji posledic transakcije.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/40

Tožba, vložena 31. januarja 2018 – Nemčija/Komisija

(Zadeva T-53/18)

(2018/C 112/51)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Zvezna republika Nemčija (zastopniki: T. Henze in J. Möller ter M. Winkelmüller, F. van Schewick in M. Kottmann, odvetniki)

Tožena stranka: Komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

Sklep Komisije (EU) 2017/1995 z dne 6. novembra 2017 o ohranitvi v Uradnem listu Evropske unije sklica na harmonizirani standard EN 13341:2005 + A1:2011 o plastomernih stabilnih posodah za nadzemno skladiščenje kurilnega olja, kerozina in dizelskih pogonskih goriv v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2017, L 288, str. 36) razglasi za ničen,

—

Sklep Komisije (EU) 2017/1996 z dne 6. novembra 2017 o ohranitvi sklica na harmonizirani standard EN 12285-2:2005 o jeklenih rezervoarjih, izdelanih v delavnici, v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta v Uradnem listu Evropske unije (UL 2017, L 288, str. 39) razglasi za ničen, in

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

Prvi tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve

Tožeča stranka s prvim tožbenim razlogom trdi, da izpodbijana sklepa kršita obveznost obrazložitve iz člena 296, drugi odstavek, PDEU. Izpodbijana sklepa ne zavzemata nobenega stališča glede osrednjega vprašanja v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 305/2011 (1) glede tega ali sta zadevna harmonizirana standarda skladna z zadevnim mandatom in ali je na podlagi standardov mogoče zagotoviti izpolnitev osnovnih zahtev za gradbena dela. Posledično niti tožeča stranka niti Splošno sodišče ne moreta presoditi na katere bistvene pravne in dejanske preudarke se je oprla tožena stranka.

Drugi tožbeni razlog: kršitev materialno pravnih predpisov Uredbe (EU) št. 305/2011

—	Prvič, izpodbijana sklepa kršita člen 17(5), prvi in drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 305/2011. Tožena stranka v nasprotju s temi določbami ni preučila obsega, v katerem ti harmonizirani standardi ustrezajo zadevnim mandatom. Posledično ni ugotovila, da skladnost dejansko ne obstaja.

—

Drugič, izpodbijana sklepa kršita člen 18(2), v povezavi s členom 17(3), prvi pododstavek, Uredbe (EU) št. 305/2011. Tožena stranka ni upoštevala okoliščine, da izpodbijana harmonizirana standarda ne vključujeta metod ali meril za presojo uspešnosti glede na bistvene značilnosti mehanske odpornosti in stabilnosti, kakor tudi natezne trdnosti in vzdržnosti rezervoarjev za uporabo v potresnih in poplavnih ravnicah, zajetih v obsegu standardov, in sta zato nepopolna glede treh bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov, s tem pa ogrožata skladnost z osnovnimi zahtevami za gradbene objekte.

—	Tretjič, tožena stranka je storila napako pri presoji s tem, da je kot nedopustno zavrnila zahtevo tožeče stranke, da v vsakem od primerov doda omejitev pri objavi sklicevanj za izpodbijana harmonizirana standarda, in s tem kršila člen 18(2) Uredbe (EU) št. 305/2011.

—

Nazadnje je tožena stranka pri sprejetju izpodbijanih sklepov storila še eno očitno napako pri presoji s tem, da je pri sprejetju izpodbijanih sklepov zavrnila podredno uveljavljano zahtevo tožeče stranke glede umika sklicevanja zadevnih standardov iz Uradnega lista Evropske unije, ob sklicevanju na možnost, ki jo imajo po mnenju Komisije države članice v zvezi z omejitvijo ali prepovedjo.

(1) Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL 2011, L 88, str. 5).

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/41

Tožba, vložena 2. februarja 2018 – Mahr/EUIPO – Especialidades Vira (Xocolat)

(Zadeva T-58/18)

(2018/C 112/52)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Ramona Mahr (Dunaj, Avstrija) (zastopnik: T. Rohracher, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Especialidades Vira, SL (Martorell, Španija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: besedna znamka Evropske unije „Xocolat“ – zahteva za registracijo št. 14 335 574

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 6. novembra 2017 v zadevi R 541/2017-2

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 1001/2017.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/42

Tožba, vložena 5. februarja 2018 – Endoceutics/EUIPO – Merck (FEMIVIA)

(Zadeva T-59/18)

(2018/C 112/53)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Endoceutics, Inc. (Quebec, Quebec, Kanada) (zastopnik: M. Wahlin, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Merck KGaA (Darmstadt, Nemčija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: besedna znamka EU „FEMIVIA“ – prijava št. 13148 986

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 27. novembra 2017 v zadevi R 280/2017-2

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži plačilo njenih stroškov pri EUIPO in pri Splošnem sodišču.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 2017/1001.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/42

Tožba, vložena 5. februarja 2018 – Probelte/Komisija

(Zadeva T-67/18)

(2018/C 112/54)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Probelte, SA (Murcia, Španija) (zastopnika: C. Mereu in S. Saez Moreno, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	tožbo razglasi za dopustno in utemeljeno;

—

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/2065 z dne 13. novembra 2017 o potrditvi pogojev za odobritev aktivne snovi 8-hidroksikinolin, kot so določeni v Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, in o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/408 glede vključitve aktivne snovi 8-hidroksikinolin na seznam kandidatk za zamenjavo (1) (v nadaljevanju: izpodbijani akt) razglasi za nično in

—	tožeči stranki naloži plačilo vseh stroškov in izdatkov tega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka trdi, da je tožena stranka s sprejetjem izpodbijanega akta, s katerim je bil zavrnjen zahtevek tožeče stranke za spremembo pogojev za odobritev 8-hidroksikinolina in s katerim je bila ta snov vključena na seznam kandidatk za zamenjavo, storila očitno napako pri presoji in kršila pravici tožeče stranke do obrambe in legitimnih pričakovanj.

Tožeča stranka izrecno predlaga razglasitev ničnosti izpodbijanega akta iz teh razlogov:

Zavrnitev zahtevka tožeče stranke za spremembo pogojev za odobritev 8-hidroksikinolina kot so določeni v Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011. (2)

—

Pravica do obrambe: Tožena stranka ni strokovno pregledala pregledala novih podatkov, ki jih je tožeča stranka izrecno smela predložiti v okviru postopka za spremembo 8-hidroksikinolina v skladu z Uredbo 1107/2009. (3) Tožena stranka je s tem tožečo stranko prikrajšala za pravico, da svoje stališče predstavi ustrezno in učinkovito. Tožena stranka je 8-hidroksikinolin vključila na seznam snovi kandidatk za zamenjavo, ne da bi ustrezno upoštevala nove podatke tožeče stranke s testiranj.

—

Legitimna pričakovanja: Tožena stranka ni strokovno pregledala novih podatkov, ki jih je tožeča stranka izrecno smela predložiti v okviru postopka za spremembo 8-hidroksikinolina v skladu z Uredbo 1107/2009, čeprav je toženo stranko izrecno obvestila, da jih lahko. Tožena stranka je s tem kršila legitimna pričakovanja tožeče stranke, da bodo njene podatke strokovno pregledale vse države članice.

—

Očitna napaka pri presoji: Z znanstvenega vidika je bilo jasno, da so bili podatki pomanjkljivi in da bi torej novi podatki, ki jih je predložila tožeča stranka, pripomogli k zapolnitvi praznin pri klasifikaciji. Tožena stranka je storila očitno napako pri presoji, ker ni upoštevala celotnega tedanjega znanstvenega in tehničnega znanja v zvezi s snovjo 8-hidroksikinolin.

Sprememba Izvedbene uredbe (EU) št. 2015/408 (4) v zvezi z vključitvijo snovi in seznam kandidatk za zamenjavo.

—

Pravica do obrambe/legitimna pričakovanja/očitna napaka pri presoji: Nespoštovanje in neuporaba zahtev za uvrstitev kandidatke v skladu s točko 4 Priloge II k Uredbi št. 1107/2009: tožena stranka ni opravila ocene izpostavljenosti, zato da bi ugotovila, ali bi se za snov lahko uporabila izjema iz točke 4 Priloge II. S tem je kršila upoštevne določbe Uredbe št. 1107/2009 in pravico tožeče stranke do obrambe in njena legitimna pričakovanja. Storila je tudi očitno napako pri presoji.

(1) UL 2017, L 295, str. 40

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL 2011, L 153, str. 1).

(3) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL 2009, L 309, str. 1).

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/408 z dne 11. marca 2015 o izvajanju člena 80(7) Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in pripravi seznama kandidatk za zamenjavo (UL 2015, L 67, str. 18).

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/44

Tožba, vložena 7. februarja 2018 – Fränkischer Weinbauverband/EUIPO (oblika steklenice)

(Zadeva T-68/18)

(2018/C 112/55)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Weinbauverband eV. (Würzburg, Nemčija) (zastopnika: L. Petri in M. Gilch, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: tridimenzionalna znamka Evropske unije (oblika steklenice) – prijava št. 15 431 281

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 4. decembra 2017 v zadevi R 413/2017-4

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	kršitev člena 7(1)(b) Uredbe št. 2017/1001

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/44

Tožba, vložena 5. februarja 2018 – Verband Deutscher Alten und Behindertenhilfe in CarePool Hannover/Komisija

(Zadeva T-69/18)

(2018/C 112/56)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeči stranki: Deutscher Alten- und Behindertenhilfe, Landesverband Niedersachsen/Bremen und Hamburg/Schleswig-Holstein eV (Hannover, Nemčija) in CarePool Hannover GmbH (Hannover) (zastopnik: T. Unger, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Sklep Komisije C(2017) 7686 final z dne 23. novembra 2017 o državnih pomočeh SA.42268 (2017/E) – Nemčija Državna pomoč za spodbujanje socialnega dela in SA.42877 (2017/E) – Nemčija CarePool Hannover GmbH razglasi za ničen;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata tri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog: kršitev postopkovnih pravic

Kršitev obličnostnih zahtev v smislu člena 263(2) PDEU naj bi izhajala iz odločitve tožeče stranke, da kljub resnim težavam pri presoji dejanskega in pravnega položaja ni začela formalnega postopka preiskave. Te resne težave pri presoji vprašanja začetka formalnega postopka preiskave naj bi potrjevali zlasti trajanje, kakovost obrazložitve tožene stranke in njeno ravnanje med spornim postopkom preiskave pomoči.

2.	Drugi tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve iz člena 296(2) PDEU Nadaljnja kršitev zahtev obličnosti naj bi izhajala iz tega, da naj izpodbijani sklep ne bi bil dovolj obrazložen in naj s tem ne bi izpolnjeval zahtev iz člena 296(2) PDEU.

3.	Tretji tožbeni razlog: kršitev členov 107 in 108 PDEU Dalje naj bi bila podana kršitev členov 107 in 108 PDEU, ker naj bi tožena stranka napačno izhajala iz tega, da je podan obstoječ ukrep. Finančna sredstva za spodbujanje naj bi pomenila nove ukrepe, ki naj bi izpolnjevala pogoje za pomoč.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/45

Tožba, vložena 7. februarja 2018 – Sonova Holding/EUIPO (HEAR THE WORLD)

(Zadeva T-70/18)

(2018/C 112/57)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Sonova Holding AG (Stäfa, Švica) (zastopnika: R. Pansch in A. Sabellek, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: besedna znamka Evropske unije „HEAR THE WORLD“ – Prijava št. 15 274 426

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 21. novembra 2017 v zadevi R 1645/2017-5

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 207/2009/Uredbe št. 2017/1001.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/45

Tožba, vložena 8. februarja 2018 – Italija/Komisija

(Zadeva T-71/18)

(2018/C 112/58)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Italijanska republika (zastopnika: G. Palmieri, agentka, in P. Gentili, avvocato dello Stato)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razpis javnega natečaja EPSO/AD/339/17 – Upravni uslužbenci (AD 7) na naslednjih področjih: 1. Finančna ekonomija, 2. Makroekonomija, ki je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije z dne 16. novembra 2017, št. 386 A, razglasi za ničen;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja sedem tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog: kršitev členov 263, 264 in 266 PDEU, ker naj bi Komisija ravnala v nasprotju s sodbo Sodišča v zadevi C-566/10 P in sodbo Splošnega sodišča v združenih zadevah T-124/13 in T-191/31, s katerima je ugotovljena nezakonitost razpisov, v katerih so jeziki, ki jih kandidati na javnih natečajih lahko navedejo kot jezik 2, omejeni na angleščino, francoščino in nemščino.

2.	Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 342 PDEU in členov 1 in 6 Uredbe (EGS) št. 1/18 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL 17, 6.10.1958, str. 385).

Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 12 ES, sedaj 18 PDEU; člena 22 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; člena 6(3) PEU; člena 1(2) in (3) Priloge III h Kadrovskim predpisom; členov 1 in 6 Uredbe št. 1/58; členov 1d(1) in (6), 27, drugi odstavek, in 28(f) Kadrovskih predpisov, ker navedene določbe prepovedujejo, da se evropskim državljanom in uradnikom institucij postavljajo jezikovne omejitve, ki niso na splošno in objektivno določene v poslovnikih institucij iz člena 6 Uredbe št. 1/58, ki zaenkrat še niso bili sprejeti, in prepovedujejo uvedbo takih omejitev, če ni podan poseben in utemeljen interes službe.

4.	Četrti tožbeni razlog: kršitev člena 6(3) PEU v delu, v katerem določa načelo zaupanja v pravo, ki je temeljna pravica, ki izhaja iz ustavnih tradicij, skupnih državam članicam.

Peti tožbeni razlog: zloraba pooblastil in kršitev pravil materialnega prava v obravnavani zadevi v zvezi z naravo in ciljem obvestil o natečajih, ker je Komisija s preventivno in posplošeno omejitvijo na tri jezike, ki jih je mogoče izbrati kot jezik 2, preverjanje jezikovnih znanj kandidatov dejansko predčasno prenesla v fazo obvestila in pogojev za pripustitev, čeprav bi se to moralo opraviti v okviru natečaja. S tem jezikovna znanja postanejo pomembnejša od poklicnih znanj.

Šesti tožbeni razlog: kršitev členov 18 in 24 PDEU; člena 22 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; člena 2 Uredbe št. 1/58; in člena 1d(1) in (6) Kadrovskih predpisov, ker naj bi bila z določitvijo, da morajo biti prijave za sodelovanje poslane v angleščini, francoščini ali nemščini in da EPSO obvestila glede poteka natečaja kandidatom pošlje v istem jeziku, kršena pravica evropskih državljanov do uporabe lastnega jezika pri sporazumevanju z institucijami in ker naj bi pri tem prišlo do dodatne diskriminacije v škodo tistih, ki nimajo poglobljenih znanj teh treh jezikov.

7.	Sedmi tožbeni razlog: kršitev členov 1 in 6 Uredbe št. 1/58; členov 1d(1) in (6) ter 28(f) Kadrovskih predpisov; člena 1(1)(f) Priloge III h Kadrovskim predpisom; in člena 296, drugi pododstavek, PDEU (neobrazloženost) ter načela sorazmernosti; potvarjanje dejstev.

V zvezi s tem se navaja, da obrazložitev, ki jo je podala Komisija, potvarja dejstva, ker ni nujno, da so ti trije jeziki najbolj uporabljani pri prevajanju dokumentov znotraj institucij; poleg tega je nesorazmerna glede na omejitev temeljne pravice, kakršna je prepoved jezikovne diskriminacije. Vsekakor obstajajo manj omejevalni ukrepi za zagotovitev učinkovitega prevajanja v institucijah.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/47

Tožba, vložena 6. februarja 2018 – Visi/one/EUIPO – EasyFix (Informacijske table za vozila)

(Zadeva T-74/18)

(2018/C 112/59)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Visi/one GmbH (Remscheid, Nemčija) (zastopnika: H. Bourree in M. Bartz, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: EasyFix GmbH (Dunaj, Avstrija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik spornega modela: tožeča stranka

Zadevni sporni model: model Skupnosti št. 1391114-0001

Izpodbijana odločba: odločba tretjega odbora EUIPO za pritožbe z dne 4. decembra 2017 v zadevi R 1424/2016-3

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	intervenientki naloži plačilo stroškov postopka vključno s stroški postopka s pritožbo.

Navajani tožbeni razlogi

—	Kršitev člena 62(2) Uredbe št. 6/2002;

—	Kršitev člena 62(1) Uredbe št. 6/2002;

—	Kršitev člena 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/47

Tožba, vložena 6. februarja 2018 – MPM-Quality/EUIPO – Elton Hodinářská (MANUFACTURE PRIM 1949)

(Zadeva T-75/18)

(2018/C 112/60)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: češčina

Stranke

Tožeča stranka: MPM-Quality v.o.s (Frýdek-Místek, Češka republika) (zastopnik: M. Kyjovský, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Elton Hodinářská a.s. (Nové Město nad Metují, Češka republika)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Evropske unije, ki vsebuje besedne elemente „MANUFACTURE PRIM 1949“ – Znamka Evropske unije št. 3 531 662

Postopek pred EUIPO: postopek za razveljavitev

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 5. decembra 2017 v zadevi R 556/2017-4

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo in

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajana tožbena razloga

—	Kršitev členov 18 in 58 Uredbe št. 1001/2017 in

—	kršitev člena 10(3) in naslednjih ter člena 19(1) Uredbe št. 1430/2017.

26.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 112/48

Tožba, vložena 9. februarja 2018 – AB Mauri Italy/EUIPO – Lesaffre et Compagnie (FERMIN)

(Zadeva T-78/18)

(2018/C 112/61)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: AB Mauri Italy SpA (Casteggio, Italija) (zastopnik: B. Brandreth, barrister, in G. Hussey, solicitor)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Lesaffre et Compagnie (Pariz, Francija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: besedna znamka EU „FERMIN“ – Prijava št. 10 999 613

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 4. decembra 2017 v združenih zadevah R 2027/2016-4 in R 2254/2016-4

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	sporno odločbo delno razveljavi in

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 2017/1001.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 112

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 61 26. marec 2018

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Sodišče Evropske unije
2018/C 112/01	Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije	1

	V Objave
	SODNI POSTOPKI
	Sodišče
2018/C 112/02	Združeni zadevi C-360/15 in C-31/16: Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 30. januarja 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki sta ga vložila Hoge Raad der Nederlanden, Raad van State – Nizozemska) – College van Burgemeester en Wethouders van de gemeente Amersfoort/X BV (C-360/15), Visser Vastgoed Beleggingen BV/Raad van de gemeente Appingedam (C-31/16) (Predhodno odločanje — Storitve na notranjem trgu — Direktiva 2006/123/ES — Področje uporabe — Člen 2(2)(c) — Izvzetje storitev in elektronskih komunikacijskih omrežij — Člen 4, točka 1 — Pojem storitev — Trgovina na drobno — Poglavje III — Svoboda ustanavljanja ponudnikov storitev — Uporaba v primerih, ki so izključno nacionalni — Člen 15 — Zahteve, ki so predmet ocenjevanja — Ozemeljska omejitev — Prostorski načrt, ki prepoveduje dejavnost trgovine na drobno z izdelki, ki niso veliki, na geografskih območjih zunaj mestnega središča — Varstvo mestnega okolja — Odobritev elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev — Direktiva 2002/20/ES — Denarni izdatki, povezani s pristojbinami za vgradnjo naprav za javno elektronsko komunikacijsko omrežje)	2
2018/C 112/03	Zadeva C-261/16 P: Sodba Sodišča (šesti senat senat) z dne 1. februarja 2018 – Kühne + Nagel International AG, Kühne + Nagel Management AG, Kühne + Nagel Ltd, Kühne + Nagel Ltd, Kühne + Nagel Ltd/Evropska komisija (Pritožba — Konkurenca — Omejevalni sporazumi — Člen 101 PDEU — Določitev cen — Storitve mednarodne zračne špedicije — Sporazum o tarifah, ki vpliva na končno ceno storitev)	3
2018/C 112/04	Zadeva C-263/16 P: Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 1. februarja 2018 – Schenker Ltd/Evropska komisija (Pritožba — Konkurenca — Omejevalni sporazumi — Člen 101 PDEU — Določitev cen — Storitve mednarodne zračne špedicije — Sporazum glede določanja cene, ki vpliva na končno ceno storitev)	3
2018/C 112/05	Zadeva C-264/16 P: Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 1. februarja 2018 – Deutsche Bahn AG, Schenker AG, Schenker China Ltd, Schenker International (H.K.) Ltd/Evropska komisija (Pritožba — Konkurenca — Omejevalni sporazumi — Člen 101 PDEU — Določitev cen — Storitve mednarodne zračne špedicije — Sporazum glede določanja cene, ki vpliva na končno ceno storitev)	4
2018/C 112/06	Zadeva C-271/16 P: Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 1. februarja 2018 – Panalpina World Transport (Holding) Ltd, Panalpina Management AG, Panalpina China Ltd/Komisija (Pritožba — Konkurenca — Omejevalni sporazumi — Člen 101 PDEU — Določitev cen — Storitve mednarodne zračne špedicije — Sporazum glede določanja cene, ki vpliva na končno ceno storitev)	4
2018/C 112/07	Zadeva C-106/17: Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 31. januarja 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Sąd Okręgowy w Szczecinie – Poljska) – Paweł Hofsoe/LVM Landwirtschaftlicher Versicherungsverein Münster AG (Predhodno odločanje — Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah — Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah — Uredba (EU) št. 1215/2012 — Člen 11(1)(b) in člen 13(2) — Pristojnost v zadevah v zvezi z zavarovanjem — Področje osebne uporabe — Pojem oškodovanec — Poklicni udeleženec v zavarovalniškem sektorju — Izključitev)	5
2018/C 112/08	Zadeva C-625/17: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) 3. novembra 2017 – Vorarlberger Landes- und Hypothekenbank AG/Finanzamt Feldkirch	5
2018/C 112/09	Zadeva C-641/17: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht München (Nemčija) 17. novembra 2017 – College Pension Plan of British Columbia/Finanzamt München III	6
2018/C 112/10	Zadeva C-645/17: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht Frankfurt am Main (Nemčija) 20. novembra 2017 – Emirates Airlines – Direktion für Deutschland/Aylin Wüst, Peter Wüst	7
2018/C 112/11	Zadeva C-649/17: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (Nemčija) 21. novembra 2017 – Bundesverband der Verbraucherzentralen und Verbraucherverbände – Verbraucherzentrale Bundesverband e.V./Amazon EU Sàrl	7
2018/C 112/12	Zadeva C-666/17 P: Pritožba, ki jo je AlzChem AG vložila 27. novembra 2017 zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 7. septembra 2017 v zadevi T-451/15, AlzChem AG/Komisija	8
2018/C 112/13	Zadeva C-673/17: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (Nemčija) 30. novembra 2017 Planet49 GmbH/Bundesverband der Verbraucherzentralen und Verbraucherverbände – Verbraucherzentrale Bundesverband e.V.	9
2018/C 112/14	Zadeva C-681/17: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (Nemčija) 6. decembra 2017 – slewo // schlafen leben wohnen GmbH/Sascha Ledowski	10
2018/C 112/15	Zadeva C-682/17: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Berlin (Nemčija) 6. decembra 2017 – ExxonMobil Production Deutschland GmbH/Bundesrepublik Deutschland	11
2018/C 112/16	Zadeva C-688/17: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Fővárosi Törvényszék (Madžarska) 8. decembra 2017 – Bayer Pharma AG/Richter Gedeon Vegyészeti Gyár Nyrt., Exeltis Magyarország Gyógyszerkereskedelmi Kft.	12
2018/C 112/17	Zadeva C-690/17: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberlandesgericht Düsseldorf (Nemčija) 8. decembra 2017 – ÖKO-Test Verlag GmbH/Dr. Rudolf Liebe Nachf. GmbH & Co.KG	13
2018/C 112/18	Zadeva C-691/17: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Fővárosi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (Madžarska) 11. decembra 2017 – PORR Építési Kft./Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága	13
2018/C 112/19	Zadeva C-697/17: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Consiglio di Stato (Italija) 11. decembra 2017 – Telecom Italia SpA/Ministero dello Sviluppo Economico, Infrastrutture e telecomunicazioni per l’Italia SpA (Infratel Italia SpA)	14
2018/C 112/20	Zadeva C-702/17: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Consiglio di Stato (Italija) 14. decembra 2017 – Unareti SpA/Ministero dello Sviluppo Economico in drugi	15
2018/C 112/21	Zadeva C-709/17 P: Pritožba, ki jo je Evropska komisija vložila 18. decembra 2017 zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 10. oktobra 2017 v zadevi T-435/15, Kolachi Raj Industrial (Private) Ltd/Evropska komisija	16
2018/C 112/22	Zadeva C-710/17: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Consiglio di Stato (Italija) 18. decembra 2017 – CCC – Consorzio Cooperative Costruzioni Soc. Cooperativa/Comune di Tarvisio	16
2018/C 112/23	Zadeva C-712/17: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Commissione Tributaria Regionale per la Lombardia (Italija) 20. decembra 2017 – EN.SA. Srl/Agenzia delle Entrate – Direzione Regionale Lombardia Ufficio Contenzioso	17
2018/C 112/24	Zadeva C-715/17: Tožba, vložena 21. decembra 2017 – Evropska komisija/Republika Poljska	18
2018/C 112/25	Zadeva C-718/17: Tožba, vložena 22. decembra 2017 – Evropska komisija/Madžarska	19
2018/C 112/26	Zadeva C-719/17: Tožba, vložena 22. decembra 2017 – Evropska komisija/Češka republika	19
2018/C 112/27	Zadeva C-728/17 P: Pritožba, ki jo je Evropska komisija vložila 24. decembra 2017 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 13. oktobra 2017 v zadevi T-572/16, Brouillard/Komisija	20
2018/C 112/28	Zadeva C-25/18: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Okrazhen sad Blagoevgrad (Bolgarija) 16. januarja 2018 – Bryan Andrew Ker/Pavlo Postnov, Natalia Postnova	21
2018/C 112/29	Zadeva C-33/18: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour du travail de Liège (Belgija) 18. januarja 2018 – V/Institut national d'assurances sociales pour travailleurs indépendants, Securex Integrity ASBL	22
2018/C 112/30	Zadeva C-37/18: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour de cassation (Francija) 19. januarja 2018 – Vueling Airlines SA/Jean-Luc Poignant	23
2018/C 112/31	Zadeva C-43/18: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Conseil d'État (Belgija) 24. januarja 2018 – Compagnie d'entreprises CFE SA/Région de Bruxelles-Capitale	24
2018/C 112/32	Zadeva C-51/18: Tožba, vložena 29. januarja 2018 – Evropska komisija/Republika Avstrija	25
2018/C 112/33	Zadeva C-61/18: Tožba, vložena 31. januarja 2018 – Evropska komisija/Republika Bolgarija	25
2018/C 112/34	Zadeva C-76/18: Tožba, vložena 6. februarja 2018 – Evropska komisija/Republika Avstrija	26
2018/C 112/35	Zadeva C-77/18: Tožba, vložena 6. februarja 2018 – Evropska komisija/Republika Avstrija	27
2018/C 112/36	Zadeva C-79/18: Tožba, vložena 6. februarja 2018 – Evropska komisija/Republika Avstrija	28
	Splošno sodišče
2018/C 112/37	Zadeva T-74/16: Sodba Splošnega sodišča z dne 8. februarja 2018 – POA/Komisija (Dostop do dokumentov — Uredba (ES) št. 1049/2001 — Dokumenti, ki se nanašajo na zahtevo za registracijo imena na podlagi Uredbe (EZ) št. 1151/2012 — Dokumenti Komisije — Dokumenti države članice — Člen 4(5) Uredbe št. 1049/2001 — Zavrnitev dostopa — Obveznost obrazložitve — Izjema v zvezi z varstvom postopka odločanja — Izjema v zvezi z varstvom sodnih postopkov — Obseg nadzora, ki ga opravita institucija in sodišče Unije nad razlogi za nasprotovanje, ki jih uveljavlja država članica)	29
2018/C 112/38	Zadeva T-879/16: Sodba Splošnega sodišča z dne 8. februarja 2018 – Sony Interactive Entertainment Europe/EUIPO – Marpefa (Vieta) (Znamka Evropske unije — Postopek za razveljavitev — Figurativna znamka Evropske unije Vieta — Resna in dejanska uporaba znamke — Odločba, sprejeta po tem, ko je Splošno sodišče prejšnjo odločbo razveljavilo — Člen 65(6) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 72(6) Uredbe (EU) 2017/1001) — Pravnomočnost)	30
2018/C 112/39	Zadeva T-118/17: Sodba Splošnega sodišča z dne 8. februarja 2018 – Institute for Direct Democracy in Europe/Parlament (Pravo institucij — Evropski parlament — Odločba o odobritvi subvencije politični ustanovi za leto 2017, v kateri sta določena vnaprejšnje financiranje v višini 33 % najvišjega možnega zneska subvencije in obveznost predložitve bančne garancije za vnaprejšnje financiranje — Ničnostna tožba — Izpodbojni akt — Dopustnost — Obveznost nepristranskosti — Pravica do obrambe — Finančna uredba — Pravila uporabe finančne uredbe — Uredba (ES) št. 2004/2003 — Sorazmernost)	30
2018/C 112/40	Zadeva T-759/16: Sklep Splošnega sodišča z dne 23. januarja 2018 – Campailla/Evropska unija (Odškodninska tožba — Pravo institucij — Odgovornost Evropske unije — Odločbe Splošnega sodišča in Sodišča — Tožba, ki jo je Splošno sodišče zavrglo kot nedopustno — Pritožba, zavržena kot nedopustna zaradi neobstoja zastopanja — Očitno nedopustna tožba)	31
2018/C 112/41	Zadeva T-265/17: Sklep Splošnega sodišča z dne 1. februarja 2018 – ExpressVPN/EUIPO (EXPRESSVPN) (Znamka Evropske unije — Mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija — Figurativna znamka EXPRESSVPN — Absolutni razlog za zavrnitev — Predlog za spremembo — Edini tožbeni predlog — Nedopustnost)	32
2018/C 112/42	Zadeva T-14/18: Tožba, vložena 16. januarja 2018 – Grčija/Komisija	32
2018/C 112/43	Zadeva T-19/18: Tožba, vložena 19. januarja 2018 – Republika Litva/Evropska komisija	33
2018/C 112/44	Zadeva T-20/18: Tožba, vložena 17. januarja 2018 – CV/Komisija	34
2018/C 112/45	Zadeva T-26/18: Tožba, vložena 19. januarja 2018 – Francija/Komisija	35
2018/C 112/46	Zadeva T-29/18: Tožba, vložena 19. januarja 2018 – Planet/Komisija	36
2018/C 112/47	Zadeva T-31/18: Tožba, vložena 20. januarja 2018 – Izuzquiza in Semsrott/Frontex	36
2018/C 112/48	Zadeva T-33/18: Tožba, vložena 23. januarja 2018 – Pracsis in Conceptexpo Project/Komisija in EACEA	37
2018/C 112/49	Zadeva T-39/18: Tožba, vložena 25. januarja 2018 – VF/ECB	38
2018/C 112/50	Zadeva T-52/18: Tožba, vložena 30. januarja 2018 – Teollisuuden Voima/Komisija	39
2018/C 112/51	Zadeva T-53/18: Tožba, vložena 31. januarja 2018 – Nemčija/Komisija	40
2018/C 112/52	Zadeva T-58/18: Tožba, vložena 2. februarja 2018 – Mahr/EUIPO – Especialidades Vira (Xocolat)	41
2018/C 112/53	Zadeva T-59/18: Tožba, vložena 5. februarja 2018 – Endoceutics/EUIPO – Merck (FEMIVIA)	42
2018/C 112/54	Zadeva T-67/18: Tožba, vložena 5. februarja 2018 – Probelte/Komisija	42
2018/C 112/55	Zadeva T-68/18: Tožba, vložena 7. februarja 2018 – Fränkischer Weinbauverband/EUIPO (oblika steklenice)	44
2018/C 112/56	Zadeva T-69/18: Tožba, vložena 5. februarja 2018 – Verband Deutscher Alten und Behindertenhilfe in CarePool Hannover/Komisija	44
2018/C 112/57	Zadeva T-70/18: Tožba, vložena 7. februarja 2018 – Sonova Holding/EUIPO (HEAR THE WORLD)	45
2018/C 112/58	Zadeva T-71/18: Tožba, vložena 8. februarja 2018 – Italija/Komisija	45
2018/C 112/59	Zadeva T-74/18: Tožba, vložena 6. februarja 2018 – Visi/one/EUIPO – EasyFix (Informacijske table za vozila)	47
2018/C 112/60	Zadeva T-75/18: Tožba, vložena 6. februarja 2018 – MPM-Quality/EUIPO – Elton Hodinářská (MANUFACTURE PRIM 1949)	47
2018/C 112/61	Zadeva T-78/18: Tožba, vložena 9. februarja 2018 – AB Mauri Italy/EUIPO – Lesaffre et Compagnie (FERMIN)	48