18.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 18/1

(1)

Evropske politične stranke in evropske politične fundacije niso organi, ki jih je ustanovila Unija v smislu člena 287(1) PDEU, zato jih Evropsko računsko sodišče ne revidira. Ker pa prejemajo sredstva iz proračuna EU, je Evropsko računsko sodišče pristojno za revizije na podlagi pregledovanja dokumentov in obiskov na kraju samem v njihovih prostorih pod pogoji iz člena 287 PDEU.

(2)

Evropsko računsko sodišče sredstev, ki jih evropske politične stranke in fundacije prejmejo iz drugih virov kot iz proračuna EU, ne revidira avtomatično. Toda zaradi prepletanja sredstev EU in sredstev iz drugih virov se lahko zgodi, da mora med revizijo pregledati tudi ta sredstva.

(3)

V okviru revizije letnih računovodskih izkazov EU smo preverili tudi nekaj transakcij, povezanih z evropskimi političnimi strankami in evropskimi političnimi fundacijami. Leta 2014 smo preučili transakcijo v zvezi z nepovratnimi sredstvi, izplačanimi eni od evropskih političnih strank. Pri dveh transakcijah, preučenih leta 2015 in 2016, smo preverili odhodke, ki naj bi jih porabile politične skupine (2). Te kontrole so pokazale slabosti v postopkih javnega naročanja ter neupravičene zahtevke (3).

(4)

Namen Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij je bil povečati vidnost, prepoznavnost, uspešnost, preglednost in odgovornost evropskih političnih strank in z njimi povezanih političnih fundacij. Evropsko računsko sodišče je v svojem mnenju št. 1/2013 (4) izrazilo soglasje z izboljšavami iz osnutka te uredbe in opozorilo na več zadev.

(5)

Evropski parlament je 15. junija 2017 sprejel resolucijo (5), s katero je pozval Komisijo, naj predlaga revizijo sedanjega pravnega okvira, da bi odpravili nekatere vrzeli v Uredbi št. 1141/2014.

(6)

Evropsko računsko sodišče ugotavlja, da se je Uredba št. 1141/2014 začela uporabljati 1. januarja 2017 in da je bilo poročilo o njeni uporabi predvideno šele za sredino leta 2018 –

1.

22. oktobra 2014 sta Evropski parlament in Svet sprejela Uredbo (EU, Euratom) št. 1114/2014, ki razveljavlja Uredbo (ES) št. 2004/2003 ter določa nova pravila med drugim za financiranje evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij. Ta pravila se nanašajo zlasti na pogoje financiranja, dodeljevanje in nakazovanje sredstev za financiranje, donacije in prispevke, financiranje volilnih kampanj za Evropski parlament, povračljive stroške, prepoved uporabe sredstev EU, izkaze, poročanje in revizijo, izvajanje in nadzor, kazni, sodelovanje med Organom za evropske politične stranke in evropske politične fundacije, odredbodajalcem Evropskega parlamenta in državami članicami ter preglednost. Uredba je začela veljati 1. januarja 2017.

2.

Evropsko računsko sodišče je izdalo mnenje (6) o predlogih Komisije iz leta 2012 (7). Predlagalo je izboljšave v zvezi z donacijami, posojili in prispevki ter pogoji za upravičenost ter obveznostmi v zvezi z izkazi in poročanjem. Večina jih je bilo upoštevanih in vključenih v končno različico uredbe.

3.

Na podlagi resolucije Evropskega parlamenta (8) ter prispevkov služb Evropskega parlamenta in več evropskih političnih strank je Komisija 13. septembra 2017 predložila sedanji predlog (9). Vsebuje nekaj ciljno usmerjenih sprememb, ki naj bi po navedbah Komisije odpravile vrzeli, izboljšale preglednost ter zagotovile ustrezno dodeljevanje in porabo omejenih virov iz proračuna EU (10).

4.

Predlog obravnava naslednja vprašanja:

5.

Evropsko računsko sodišče odobrava določbe, ki bi lahko izboljšale dobro finančno poslovodenje sredstev, dodeljenih evropskim političnim strankam in evropskim političnim fundacijam, odgovornost za ta sredstva in preglednost v zvezi z njimi. Daje tudi pripombe na spremembe v zvezi z roki za poročanje in predlaga enotni predpis. Meni, da so določbe v zvezi s članstvom v več strankah in razdelitveni ključ za financiranje iz sredstev EU zadeve, o katerih je treba sprejeti politične odločitve, in ne daje pripomb nanje.

6.

Evropsko računsko sodišče je v svojem mnenju št. 1/2013 izrazilo pomisleke v zvezi z vrzelmi v pravnem okviru, ki ureja donacije, posojila, prispevke in sankcije, ter poudarilo potrebo po večji odgovornosti. Večina teh pomislekov je upoštevanih v Uredbi (EU, Euratom) št. 1141/2014. V nadaljevanju Evropsko računsko sodišče ponovno obravnava nekatere zadeve, ki v tej uredbi niso bile upoštevane in za katere meni, da so še vedno relevantne.

7.

Sedanji predlog ne upošteva priporočila Evropskega računskega sodišča, naj se posebej uredijo donacije fizičnih ali pravnih oseb, ki zagotavljajo blago in storitve institucijam EU ali drugim javnim organom, ki sodelujejo pri upravljanju sredstev EU (11).Prav tako ne vsebuje nobenih pravil o donacijah subjektom, ki so neposredno ali posredno povezani z evropskimi političnimi strankami ali evropskimi političnimi fundacijami (12).

8.

Poleg tega osnutek uredbe ne vključuje pravil v zvezi s posojili in posojilnimi pogoji zanje (13).

9.

Veljavna uredba (EU, Euratom) št. 1141/2014 uvaja sorazmeren pristop v zvezi z zneskom glob (14) in nalaganjem kazni, kadar Evropskemu parlamentu ali Evropskemu računskemu sodišču ni omogočeno izvajanje njunih revizijskih pristojnosti (15). Vendar v osnutku predloga ni upoštevano priporočilo Evropskega računskega sodišča (16), naj se odpravi najvišja zgornja meja v višini 10 % letnega proračuna evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij za kazni za količinsko opredeljive kršitve.

10.

Prispevek iz proračuna EU za evropske politične stranke in evropske politične fundacije se nakazuje kot povračilo odstotka povračljivih (17) stroškov, ki so dejansko nastali. V skladu z veljavnimi pravili najvišji izplačani znesek ne sme presegati 85 % teh stroškov.

11.

Glede na obrazložitveni memorandum predloga in pojasnila, prejeta od služb Evropskega parlamenta, nekatere evropske politične stranke in evropske politične fundacije težko najdejo prispevke, potrebne za doseganje praga za sofinanciranje. To spodbuja uporabo vprašljivih praks, kot je najemanje posojil za financiranje operativnih dejavnosti, zaradi česar zunanji revizorji izražajo pomisleke v zvezi s predpostavko delujočega podjetja, ter dajanje stvarnih prispevkov v vrednosti, za katero bi se lahko izkazalo, da jo je težko oceniti. Poleg tega lahko posojila, ki jih najamejo evropske politične stranke in evropske politične fundacije, povzročijo tveganje, da se bodo te s prejemanjem posojil pod zelo ugodnimi pogoji izognile pravilom o donacijah in prispevkih. Komisija predlaga znižanje praga za sofinanciranje na 10 % za evropske politične stranke in 5 % za evropske politične fundacije, da bi rešila ta vprašanja.

12.

Evropsko računsko sodišče se strinja s predlogom Komisije za zmanjšanje tveganja uporabe vprašljivih praks, ki jih povzročajo težave z doseganjem praga za sofinanciranje. Vendar bi bilo treba zaradi dodatnega odvračanja od teh praks poostriti pravila o donacijah in posojilih (glej odstavka 7 in 8).

13.

V predlogu je pojasnjeno, da lahko odredbodajalec Evropskega parlamenta izterja neupravičeno izplačane zneske tudi od posameznikov, ki so zagrešili nezakonita dejanja, škodljiva za finančne interese EU. Poleg tega predlog pooblašča Organ, da razveljavi registracijo katere koli evropske politične stranke ali evropske politične fundacije, če ne izpolnjujejo več meril za registracijo ali če registracija temelji na nepravilnih ali zavajajočih informacijah.

14.

Evropsko računsko sodišče se strinja s predlogom Komisije, saj bi lahko prispeval k zaščiti proračuna EU. Evropsko računsko sodišče zaradi okrepitve tega cilja ponavlja priporočilo iz svojega mnenja št. 1/2013, v katerem predlaga odpravo najvišje zgornje meje za kazni (glej odstavek 9).

15.

Komisija zaradi večje jasnosti in preglednosti predlaga pojasnitev povezave med nacionalnimi in evropskimi strankami. V predlogu je navedeno, da mora evropska politična stranka svoji vlogi priložiti dokaze, da so „njene stranke članice v 12 mesecih pred vložitvijo zahtevka na svojih spletiščih stalno objavljale politični program in logotip evropske politične stranke ter za vsako stranko članico evropske politične stranke informacije …“. Evropsko računsko sodišče sicer soglaša z namenom Komisije, da se izboljša preglednost povezave med evropskimi političnimi in nacionalnimi strankami, vendar meni, da bo v praksi težko spremljati to zahtevo in dobiti ustrezno dokazno gradivo za dokazovanje „stalnega objavljanja“.

16.

Veljavna pravila so se začela uporabljati 1. januarja 2017, zato je sedanji razpis za finančne prispevke (18) prvi, za katerega velja nova zakonodaja. Po navedbah Komisije naj bi predlog odpravil vrzeli, ugotovljene pri prejšnjih pravilih, ki niso bile upoštevane pri pripravi Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014. Vendar bo potrebna še podrobnejša revizija, saj obravnavane zadeve niso edine, ki so jih omenjali razni deležniki.

17.

Evropsko računsko sodišče odobrava odpravo morebitnih pomanjkljivosti v veljavni zakonodaji, vendar predlaga, naj bi se v glavnem izogibali praksi revidiranja zakonodaje kmalu po začetku njene veljavnosti.

18.

Trenutno pravila o prispevkih evropskim političnim strankam vsebuje finančna uredba, ki se uporablja za splošni proračun EU (19). V nekaterih členih so obravnavane zadeve, ki jih obravnava tudi Uredba (EU, Euratom) št. 1141/2014 (20). Evropsko računsko sodišče zaradi izognitve prekrivanju in poenostavitve pravnega okvira meni, da bi morale biti vse določbe v zvezi z evropskimi političnimi strankami in evropskimi političnimi fundacijami združene v enotnem predpisu.