1. del

:

vse besedilo brez besed „na evropski in nacionalni ravni'“

2. del

:

te besede

1. del

:

„pozdravlja okrepljeno vodilno vlogo neformalnih organov v okviru ET2020 ter vzpostavitev izmenjave povratnih informacij med skupino na visoki ravni, skupinami generalnih direktorjev in delovnimi skupinami;“

2. del

:

„priznava vlogo, ki jo imajo organizacije civilne družbe pri pomoči lokalnim, regionalnim in nacionalnim deležnikom in državljanom pri evropskem sodelovanju v izobraževanju in usposabljanju, ter poziva, naj se jim nameni finančna podpora prek programa Erasmus+ (KA3) in Evropskega socialnega sklada;“

1. del

:

vse besedilo brez besed „bolonjski proces prinesel precejšnje dosežke, in meni,“

2. del

:

te besede

1. del

:

vse besedilo brez besed „da bi poiskali pravi pristop za hitro, celovito in trajnostno integracijo“ ter „beguncev in“

2. del

:

„da bi poiskali pravi pristop za hitro, celovito in trajnostno integracijo“

3. del

:

„beguincev in“

1. del

:

„poudarja, da morajo ministrstva posameznih držav članic za izobraževanje in generalni direktorat Komisije za izobraževanje in kulturo sodelovati, da se zagotovi enakopraven dostop do kakovostnega izobraževanja, zlasti tako, da se najbolj prikrajšane ljudi in ljudi iz različnih okolij,“

2. del

:

„vključno z novo prispelimi migranti, vključi v spodbudno učno okolje;“

1. del

:

vse besedilo brez besed „beguncev in prosilcev za azil“

2. del

:

te besede

1. del

:

„poziva države članice, naj si prizadevajo, da bi hitro razvile in uvedle mehanizme za boljše razumevanje in opredeljevanje kvalifikacij migrantov,“

2. del

:

„beguncev in prosilcev za azil, saj mnogi od tistih, ki vstopijo v EU, pridejo brez dokazil o formalnih kvalifikacijah;“

1. del

:

„poudarja, kako pomembno vlogo imata neformalno in priložnostno učenje, pa tudi sodelovanje v športnih in prostovoljnih dejavnostih, pri spodbujanju razvoja državljanskih, socialnih in medkulturnih kompetenc;“

2. del

:

„poudarja, da so nekatere države dosegle pomemben napredek pri razvoju ustreznih pravnih okvirov, medtem ko imajo druge države težave pri oblikovanju celovitih strategij za potrjevanje;“„zato poudarja, da je treba razviti celovite strategije, s katerimi bo potrjevanje mogoče;“

1. del

:

vse besedilo brez besed „beguncev in prosilcev za azil“

2. del

:

te besede

1. del

:

„poudarja, da ima izobraževanje in usposabljanje poglavitno vlogo pri krepitvi položaja žensk na vseh področjih življenja;“„poudarja, da je treba odpravljati razlike med spoloma ter priznati posebne potrebe mladih žensk, tako da se v ET2020 vključi razsežnost spola;“

2. del

:

„poudarja, da je enakost moških in žensk sicer ena temeljnih vrednot EU, vendar pa morajo izobraževalne ustanove to načelo podpreti in ga uveljavljati med študenti, da bi spodbujali strpnost, nediskriminacijo, dejavno državljanstvo, socialno kohezijo in medkulturni dialog;“

1. del

:

„ker imata izobraževanje in usposabljanje pomembno vlogo pri odpravljanju revščine in socialne izključenosti, širjenje dostopa do vseživljenjskega učenja pa lahko ustvari nove možnosti za nizko kvalificirane osebe, brezposelne, ljudi s posebnimi potrebami, starejše“

2. del

:

„in migrante;“

1. del

:

„podpira zamisel o vzpostavitvi služb za pomoč in smernic, ki bodo učiteljem nudile pravočasno pomoč pri ravnanju z različnimi vrstami raznolikosti“

2. del

:

„na pozitiven način in ob spodbujanju medkulturnega dialoga v učilnicah“

3. del

:

„ter svetovanje, ko se bodo soočali z učenci, pri katerih obstaja nevarnost radikalizacije;“

1. del

:

vse besedilo brez besed „ter omogočajo postopno odpravo subvencij za bolj zrele tehnologije obnovljivih virov energije;“

2. del

:

te besede

1. del

:

„spodbuja države članice in Komisijo, naj krepijo pomen trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in s tem osrednjo vlogo gozdne biomase kot ene od bistvenih obnovljivih surovin v EU za uresničevanje ciljev na področju energije;“

2. del

:

„opozarja na vse večje povpraševanje po gozdni biomasi, zaradi česar je treba še okrepiti in spodbujati trajnostno gospodarjenje z gozdovi v skladu s strategijo EU za gozdove, saj je to bistveno za biotsko raznovrstnost in ekosistemsko funkcijo gozdov, vključno z absorpcijo CO2 iz ozračja;“„zato poudarja, da je treba vire, ki se pridelajo v EU ali uvozijo iz tretjih držav, izkoriščati uravnoteženo ter upoštevati, da gozd potrebuje veliko časa za obnovo;“

1. del

:

vse besedilo brez besed „(aktivne odjemalce energije, kot so gospodinjstva lastnikov in najemnikov, ustanove in majhna podjetja, ki sami ali kolektivno prek zadrug, drugih socialnih podjetij ali združenj sodelujejo pri proizvodnji obnovljive energije) ter s tem pa prispevati k energetskemu prehodu in omogočiti njihovo vključitev na trg z energijo; ter ‚obravnavo projektnih dovoljenj‘“

2. del

:

„(aktivne odjemalce energije, kot so gospodinjstva lastnikov in najemnikov, ustanove in majhna podjetja, ki sami ali kolektivno prek zadrug, drugih socialnih podjetij ali združenj sodelujejo pri proizvodnji obnovljive energije)“

3. del

:

„obravnavo projektnih dovoljenj“

1. del

:

vse besedilo brez besed „in se jim ne bi smelo nalagati dodatnih davkov ali dajatev“ ter „je zaskrbljen, ker nekatere države članice uvajajo ovire za uveljavljanje pravic do lastne proizvodnje in lastne porabe;“

2. del

:

„in se jim ne bi smelo nalagati dodatnih davkov ali dajatev“

3. del

:

„je zaskrbljen, ker nekatere države članice uvajajo ovire za uveljavljanje pravic do lastne proizvodnje in lastne porabe;“

1. del

:

„ugotavlja, da je biomasa danes najbolj razširjeni obnovljivi vir energije za ogrevanje, saj predstavlja 90 % vsega ogrevanja na obnovljive vire energije“„in igra v Srednji in Vzhodni Evropi ključno vlogo zlasti za“ ter „povečevanje energetske varnosti;“

2. del

:

„trajnostno“

1. del

:

„opaža, da prometni sektor močno zaostaja pri izpolnjevanju cilja 10 % energije iz obnovljivih virov do leta 2020, kar gre deloma pripisati izzivom, povezanim s strategijo uporabe obnovljivih virov energije na podlagi biogoriva v prometu; opozarja, da je promet edini sektor v EU, kjer so se emisije toplogrednih plinov od leta 1990 povečale; želi spomniti, da je energija iz obnovljivih virov bistvenega pomena za doseganje trajnostne mobilnosti; poziva države članice, naj si močneje prizadevajo za izvedbo trajnostnih ukrepov v prometnem sektorju, kot so zmanjšanje povpraševanja, modalni prehod na bolj trajnostne oblike prevoza, večja učinkovitost in elektrifikacija prometnega sektorja; poziva Komisijo, naj oblikuje okvir, s katerim bo spodbujala uporabo električnih vozil, ki jih napaja električna energija iz obnovljivih virov, ter izboljša zakonodajni okvir“

2. del

:

„da bo omogočal uporabo visoko učinkovitih biogoriv z vidika emisij toplogrednih plinov, obenem pa upošteval posredne spremembe v rabi zemljišč v obdobju po letu 2020;“

1. del

:

„poudarja, da je potreben modalni premik v prometnem sektorju, ki bo upošteval regulacijo in politike trajnostne mobilnosti, vključno z intermodalnostjo, trajnostnimi logističnimi sistemi, upravljanjem mobilnosti in trajnostnimi politikami za mesta, s katerimi bo poraba energije v prometu prešla na obnovljive vire in/ali se bo čim bolj zmanjšala skupna poraba energije ter spodbujali bolj aktivni potovalni vzorci, razvijale in izvajale rešitve za pametna mesta in podpirale ekološka mobilnost v mestih ter primerno urbanistično načrtovanje; poziva države članice in EU, naj spodbujajo modalni premik potnikov in tovora s cest in letalskega prometa na železniški in pomorski promet;“

2. del

:

„poziva Komisijo, naj oceni potencial tehnologij tovornjakov na električni pogon;“

1. del

:

„ker je treba direktivo o uporabi energije iz obnovljivih virov v skladu s pariškim sporazumom konference COP 21 prilagoditi in uskladiti z dogovorjenim ciljem, da se globalno segrevanje omeji na 1,5 oC nad predindustrijsko ravnjo;“

2. del

:

„ker lahko gospodarstvo začne stoodstotno temeljiti na obnovljivih virih energije le z zmanjšanjem porabe energije, povečanjem energijske učinkovitosti in pospeševanjem obnovljivih virov energije;“

1. del

:

vse besedilo brez besed „je zaskrbljen zaradi velikega števila držav (Belgija, Francija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Španija in Združeno kraljestvo), ki bodo morale glede na ocene za čas 2014–2020 iz poročila Komisije o napredku na področju energije iz obnovljivih virov iz leta 2015 verjetno okrepiti svoje politike in orodja, da bi dosegle svoje cilje do leta 2020, in ker njihova izpolnitev tudi ni gotova v primeru Madžarske in Poljske;“ ter „kot so Bolgarija, Češka republika, Danska, Estonija, Hrvaška, Italija, Latvija, Litva, Avstrija, Romunija, Finska in Švedska že vnaprej izpolnile svoje cilje“

2. del

:

„je zaskrbljen zaradi velikega števila držav (Belgija, Francija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Španija in Združeno kraljestvo), ki bodo morale glede na ocene za čas 2014–2020 iz poročila Komisije o napredku na področju energije iz obnovljivih virov iz leta 2015 verjetno okrepiti svoje politike in orodja, da bi dosegle svoje cilje do leta 2020, in ker njihova izpolnitev tudi ni gotova v primeru Madžarske in Poljske;“

3. del

:

„kot so Bolgarija, Češka republika, Danska, Estonija, Hrvaška, Italija, Latvija, Litva, Avstrija, Romunija, Finska in Švedska že vnaprej izpolnile svoje cilje“

1. del

:

„poudarja, da morajo biti cilji glede obnovljivih virov energije v skladu s cilji na področju podnebja, ki jih je decembra 2015 v Parizu sklenilo 195 držav; je seznanjen s predlogom Evropskega Sveta o najmanj 27-odstotnem cilju za energijo iz obnovljivih virov do leta 2030; opozarja na poziv Parlamenta, naj se zavezujoči cilj vsaj 30-odstotnega deleža porabe energije iz obnovljivih virov izvaja z nacionalnimi cilji, da bi povečali naložbeno in pravno varnost; meni, da bi morali glede na nedavno sprejeti sporazum konference COP21 stremeti po višjem cilju; vztraja, da je mogoče s povezanimi jasnimi in ambicioznimi cilji zagotoviti večjo varnost in vodilni položaj EU na svetovni ravni;“

2. del

:

„poziva Komisijo, naj predstavi ambicioznejši sveženj ukrepov za podnebje in energijo do leta 2030, s katerim bi cilj EU glede obnovljivih virov energije povečali vsaj za 30 %, kar bi izvajali prek zavezujočih individualnih nacionalnih ciljev;“

1. del

:

vse besedilo brez besed „s pogojevanjem obstoječih sredstev iz programa Obzorje2020, strukturnih in kohezijskih skladov, evropskega sklada za strateške naložbe ter z“

2. del

:

te besede

1. del

:

vse besedilo brez besed „ki bi internalizirale socialne in okoljske stroške“

2. del

:

te besede

1. del

:

„poudarja, da so vzorci porabe pri nekaterih odjemalcih togi, okrepljeni mehanizmi učinkovitosti na podlagi cen pa bi lahko negativno vplivali nanje;“

2. del

:

„pri tem poudarja, da je pomembno, da so politike energijske učinkovitosti v državah članicah usmerjene v odjemalce v ranljivem položaju;“

1. del

:

„meni, da bi se moralo preoblikovanje energetskega sistema opirati na lokalne organe, skupnosti, gospodinjstva in posameznike, te pa je treba aktivno podpirati in jim pomagati, da bodo postali kot proizvajalci in dobavitelji energije enakopravni z drugimi akterji na trgu z energijo;“

2. del

:

„pri tem poziva k skupni razumljivi opredelitvi koncepta proizvajalca – odjemalca na ravni EU;“

1. del

:

„pozdravlja sporočilo Komisije o strategiji za ogrevanje in hlajenje, vendar opozarja na premajhen napredek in skromne cilje glede uporabe energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje, zlasti v stavbah; poudarja, da so možnosti za stalni napredek pri uporabi obnovljivih virov energije za ogrevanje in hlajenje velike; ugotavlja, da sektor ogrevanja in hlajenja predstavlja polovico skupne porabe energije EU in je zato ključnega pomena za doseganje ciljev EU, povezanih s podnebjem ter obnovljivimi viri energije; priznava, da povečanje energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja prinaša korist; poudarja večjo prožnost termalne infrastrukture in skladiščenja za lažje vključevanje spremenljivih virov obnovljive energije s skladiščenjem energije v obliki toplote, ustvarjanje odlične donosnosti naložb in zagotavljanje možnosti za povečanje kakovostnih lokalnih delovnih mest; poziva Komisijo, naj v zakonodajnem svežnju o energiji iz obnovljivih virov po letu 2020 odpravi regulativne vrzeli;“

2. del

:

„ponavlja, da se s prizadevanji v sektorju ogrevanja in hlajenja nudijo odpirajo velike možnosti za povečano energetsko varnost (saj se 61 % plina, ki se uvozi v Evropsko unijo uporabi v stavbah predvsem za namene ogrevanja), na primer z razvojem omrežij za daljinsko ogrevanje in hlajenje, ki so učinkovito sredstvo za obsežno vključitev trajnostnega ogrevanja v mestih, saj lahko hkrati zagotavljajo toploto iz vrste različnih virov in sama po sebi niso odvisna od enega samega vira;“

1. del

:

vse besedilo brez besed „srednje, vzhodne in“

2. del

:

te besede

1. del

:

vse besedilo brez besed „kot je hidroenergija“

2. del

:

te besede

1. del

:

vse besedilo brez besed „stabilno, dostopno“ ter „s posebnim poudarkom na najbolj ranljivih“

2. del

:

„stabilno, dostopno“

3. del

:

„s posebnim poudarkom na najbolj ranljivih“

1. del

:

„obžaluje, da poročilo Komisije o napredku na področju energije iz obnovljivih virov ne vsebuje posebnih priporočil za posamezne države za prilagoditev njihovih politik in orodij, kar bi jim pomagalo izpolniti cilje za leto 2020;“

2. del

:

„poudarja, da je dostop do kapitala pomemben, vendar se stroški kapitala v EU-28 močno razlikujejo, zaradi česar je celina razdeljena na sever/zahod ter vzhod/jug;“ ugotavlja, da se lahko zaradi raznolikosti politik, s katerimi se spodbujajo obnovljivi viri energije, še bolj poveča razkorak v konkurenčnosti med državami EU; „poudarja, da je potreben finančni mehanizem EU, katerega namen bo zmanjšati visoke, s tveganji povezane kapitalske stroške projektov na področju obnovljivih virov energije;“

1. del

:

„poudarja, da je treba pri pregledu direktive o uporabi energije iz obnovljivih virov vzeti kot minimalno osnovo že dogovorjene cilje do leta 2020, da države članice po tem letu ne bi znižale nacionalnih ciljev, ki jih do tega leta imajo;“ poudarja, da so za izpolnitev cilja glede energije iz obnovljivih virov EU 2030 potrebna skupna prizadevanja; poudarja, da bi morale države članice pravočasno oblikovati nacionalne načrte'

2. del

:

„in da je treba tudi za čas po letu 2020 okrepiti nadzorne zmogljivosti Komisije“

3. del

:

„ter jih podpreti s primernimi orodji za učinkovito in pravočasno spremljanje ter možnostjo poseganja v ukrepe z nasprotnim učinkom;“

4. del

:

„meni, da bo to spremljanje mogoče le, če bo Komisija določila nacionalne referenčne vrednosti za države članice, na podlagi katerih bo lahko merila njihov napredek pri uvajanju obnovljivih virov energije;“

1. del

:

vse besedilo brez besed „ter hkrati omogočiti popoln demokratični nadzor in spremljanje energetskih politik;“„intenzivni ponovitvi sedanjega uspešnega sistema“ ter „nacionalnih ciljev“

2. del

:

„ter hkrati omogočiti popoln demokratični nadzor in spremljanje energetskih politik;“

3. del

:

„intenzivni ponovitvi sedanjega uspešnega sistema“

4. del

:

„nacionalnih ciljev“

1. del

:

vse besedilo brez besed „večjo energetsko demokracijo na trgih z energijo, saj odjemalcem omogočajo“ ter „enakopravno sodelujejo z drugimi deležniki“

2. del

:

„večjo energetsko demokracijo na trgih z energijo, saj odjemalcem omogočajo“

3. del

:

„enakopravno sodelujejo z drugimi deležniki“

1. del

:

„poudarja, da proizvodnja biogoriv ne sme ovirati proizvodnje hrane ali ogrožati prehranske varnosti;“

2. del

:

„vendar meni, da bi lahko uravnotežene politike za spodbujanje večje evropske pridelave poljščin za surovine, kot so pšenica, koruza, sladkorna pesa in sončnice, vključevale zagotavljanje proizvodnje biogoriv, pri čemer je treba upoštevati posredno spremembo rabe zemljišč, tako da bi evropskim kmetom zagotovili redne prihodke, privabili naložbe in delovna mesta na podeželje, pripomogli k odpravljanju kroničnega pomanjkanja visokobeljakovinske krme v Evropi in zmanjšali odvisnost Evrope od uvoza fosilnih goriv; meni, da bi bila proizvodnja biogoriv in bioetanola v primeru prevelike ponudbe navedenih kmetijskih proizvodov na trgu začasna rešitev, s katero bi ohranili vzdržne odkupne cene, zaščitili dohodke kmetov v času krize, hkrati pa bi bil to tudi mehanizem za stabilnost trga; poudarja, da je treba spodbujati, da se neobdelana orna zemljišča, ki se ne uporabljajo za pridelavo hrane, vključujejo v proizvodnjo bioenergije, da bi tako dosegli nacionalne in evropske cilje na področju obnovljive energije;“ brez besed „kot so pšenica, koruza, sladkorna pesa in sončnice“ ter „in bioetanola“

3. del

:

„kot so pšenica, koruza, sladkorna pesa in sončnice“

4. del

:

„in bioetanola“

1. del

:

„poziva, naj se zagotovijo prepričljivi izračuni prihrankov in učinkovitosti brez nepotrebne birokracije;“

2. del

:

„meni, da bi direktiva o energetski učinkovitosti lahko služila tudi kot okvirna zakonodaja v zvezi s tem; meni, da bi v obstoječe direktive (npr. direktiva o energetski učinkovitosti stavb) ali v skupno obveznost označevanja (označevanje energijske učinkovitosti, okoljsko primerna zasnova, krožno gospodarstvo, oznaka CE) lahko vključili posebne ukrepe in merila učinkovitosti;“

1. del

:

vse besedilo brez besed „kot so panoge, podvržene selitvi virov CO2, MSP ter gospodinjstva na pragu revščine;“

2. del

:

te besede

1. del

:

vse besedilo brez besed „in za čim hitrejše opuščanje fosilnih goriv;“

2. del

:

te besede

1. del

:

vse besedilo brez besed „zavezujoči splošni cilj skupaj“ ter „zavezujoče“

2. del

:

te besede

1. del

:

„se veseli prihodnjega sklada za modernizacijo, ki bo namenjen modernizaciji energetskih sistemov in izboljšanju energetske učinkovitosti v državah EU z nižjimi dohodki,“

2. del

:

„in poziva Komisijo, naj predlaga ustrezno strukturo upravljanja, vključno s podrobnostmi glede vlog držav članic upravičenk, EIB in drugih institucij;“

1. del

:

„poudarja, da je energetska učinkovitost eden izmed temeljnih ciljev EU in da bi bilo treba zato evropske države spodbujati k preprečevanju izgub“

2. del

:

„zaradi porabe v industriji, prometu in gradbeništvu, saj ti sektorji porabijo največji delež energije;“

1. del

:

„ugotavlja, da postopno uvajanje in zgodnji ukrepi iz člena 7(2) niso več veljavni;“

2. del

:

„želi spomniti, da naj bi se s členom 7 dosegla več kot polovica 20-odstotnega cilja iz direktive;“

1. del

:

vse besedilo brez besed „sama sebi zastaviti ambiciozen cilj v zvezi s prihranki energije in“

2. del

:

te besede

1. del

:

vse besedilo brez besed „kljub temu ugotavlja, da lahko na tej stopnji ocena izvajanja direktive o energetski učinkovitosti ponudi samo delen vpogled, če upoštevamo, da je bil začetek veljavnosti in rok za prenos šele pred kratkim;“

2. del

:

te besede

1. del

:

„poudarja, da je v nekaterih primerih prožnost direktive številnim državam članicam omogočila sprejetje ukrepov za energetsko učinkovitost; meni, da je ta prožnost pri alternativnih ukrepih za države članice bistvena za prihodnje izvajanje programov in projektov za energetsko učinkovitost;“

2. del

:

„poudarja, da je treba odpraviti vrzeli v veljavni direktivi, ki so razlog za njene slabe rezultate, zlasti v členu 7, obenem pa ohraniti ustrezno prožnost za države članice, da lahko izbirajo med ukrepi;“„je seznanjen, da je bilo v študiji službe za parlamentarne raziskovalne storitve o izvajanju člena 7, ki temelji na podatkih, posredovanih iz držav članic, ugotovljeno, da so ukrepi, kot je omogočanje državam članicam, da postopoma uvedejo cilj, upoštevajo zgodnje ukrepanje ali izvzamejo sektorja prometa in sistema trgovanja z emisijami (ETS) iz izračuna cilja, v skoraj vseh primerih privedli samo do polovičnega letnega cilja splošnega prihranka energije (0,75 %); ugotavlja, da so avtorji navedli, da je analiza lahko dobra le, če so dobri posredovani podatki; vztraja, da morajo biti alternativni ukrepi iz člena 7(9) bolje opredeljeni in da bi morali biti količinsko lahko opredeljivi;“ brez besed „obenem pa ohraniti ustrezno prožnost za države članice, da lahko izbirajo med ukrepi;“ ter „ugotavlja, da so avtorji navedli, da je analiza lahko dobra le, če so dobri posredovani podatki;“

3. del

:

„obenem pa ohraniti ustrezno prožnost za države članice, da lahko izbirajo med ukrepi;“

4. del

:

„ugotavlja, da so avtorji navedli, da je analiza lahko dobra le, če so dobri posredovani podatki;“

1. del

:

„poziva k boljšemu usklajevanju ter izmenjavi idej in primerov dobre prakse med državami članicami pri obveznostih varčevanja, načrtih stavb in načrtih prenove (členi 4, 5, 6 in 7), da bi hitreje uporabili uveljavljene in nove instrumente (davčne olajšave, programi podpore, vzorčne pogodbe, vlaganje v socialna stanovanja); meni, da bi bilo treba člen 5 razširiti, da bi zajel vse javne organe, kjer je to mogoče; poziva Komisijo, naj pripravi smernice za prihodnje nacionalne načrte, da bi zagotovili preglednost in primerljivost;“

2. del

:

„poziva države članice, naj preučijo možnost inovativnih tržnih programov podpore;“

1. del

:

„verjame, da bo razširitev zgleda javnih stavb na vse ravni javne uprave in ne le na centralno vlado pripomoglo k izkoristku celotnega potenciala stroškovne učinkovitosti stavb, saj je to dokazano sektor z največjim potencialom, ne le za prihranke energije, ampak tudi za zagotavljanje drugih, širših koristi, vključno z večjim udobjem in dobrim počutjem; v zvezi s tem meni, da bi morale države članice vzpostaviti interni mehanizem za delitev dosežkov pri uresničevanju cilja 3 % prenovljenih stavb med različnimi ravnmi javne uprave“

2. del

:

„in da bi bilo treba ohraniti možnost, da se odločijo za druge ukrepe, katerih učinek se količinsko opredeli, kot alternativni pristop k odstavkoma 1 in 2;“

1. del

:

„obžaluje, da je Evropski svet leta 2014 sprejel neambiciozen cilj, da bi energetsko učinkovitost do leta 2030 izboljšali vsaj za 27 %, kar je predvsem utemeljeno z izjemno nerealno visoko diskontno stopnjo iz prejšnjih ocen učinka; spominja, da je ta diskontna stopnja (17,5 %) pretirano visoka; poziva Komisijo, naj ob upoštevanju številnih koristi energetske učinkovitosti izvede poglobljeno analizo stroškov in koristi ter sprejme družbeno diskontno stopnjo v skladu z njenimi smernicami za boljše pravno urejanje; poziva Komisijo in države članice, naj ob upoštevanju pariškega sporazuma o podnebnih spremembah ponovno pregledajo cilj 27-odstotne energetske učinkovitosti do leta 2030, da bi omejile segrevanje svetovnega ozračja precej pod 2 oC, in naj si v skladu s ciljem energetske učinkovitosti, ki ga je sprejel Parlament, prizadevajo za omejitev na 1,5 oC;“

2. del

:

„poziva Komisijo, naj določi zavezujoč 40-odstotni cilj za energetsko učinkovitost za leto 2030, ki bo odražal potencial stroškovno učinkovite energetske učinkovitosti;“

1. del

:

vse besedilo brez besed „soproizvodnja“ ter „ugotavlja, da sta javno povpraševanje in trg bistveno gonilo za te projekte;“

2. del

:

„soproizvodnja“

3. del

:

„ugotavlja, da sta javno povpraševanje in trg bistveno gonilo za te projekte;“

1. del

:

vse besedilo brez besed „poziva, naj se direktiva bolj posveti področju energetske učinkovitosti;“

2. del

:

te besede

1. del

:

„ugotavlja, da so obveznosti poročanja na področju energije bistvene za oceno napredka in za izvajanje obstoječe zakonodaje na področju energetske učinkovitosti; vendar obžaluje, da je teh obveznosti za podjetja, proizvajalce električne energije, porabnike in javne organe preveč, tudi zaradi čezmernega pravnega urejanja v državah članicah, kar omejuje potencial za rast in inovacije; poudarja, da bi bilo treba obveznost poročanja, kjer je to mogoče, poenostaviti, da bi zmanjšali upravno breme in stroške; kritizira dejstvo, da podatki, pridobljeni s poročanjem, zaradi različnih razčlenitev, metodologij in standardov pogosto niso primerljivi na ravni EU; poziva Komisijo, naj tudi z digitalnimi rešitvami zmanjša upravno breme, povezano z obveznostjo poročanja, in naj vzpostavi smernice za primerljivost podatkov z namenom boljše ocene podatkov; poziva k uskladitvi napovedi glede povpraševanja po energiji v skladu s stroškovno učinkovitim potencialom za varčevanje z energijo v ključnih sektorjih ter meni, da bo zmanjšanje birokracije pospešilo izvajanje ukrepov za energetsko učinkovitost; ugotavlja, da načelo, da je energetska učinkovitost na prvem mestu zahteva revizijo energetskega načrtovanja in poročanja ter izboljšanje skladnosti politik, da bi zagotovili njihovo medsebojno krepitev“ brez besed: „vendar obžaluje, da je teh obveznosti za podjetja, proizvajalce električne energije, porabnike in javne organe preveč, tudi zaradi čezmernega pravnega urejanja v državah članicah, kar omejuje potencial za rast in inovacije;“

2. del

:

„vendar obžaluje, da je teh obveznosti za podjetja, proizvajalce električne energije, porabnike in javne organe preveč, tudi zaradi čezmernega pravnega urejanja v državah članicah, kar omejuje potencial za rast in inovacije;“

3. del

:

„in potrdili, da je varčevanje z energijo prvi in najvarnejši evropski vir energije;“

4. del

:

„ugotavlja, da je energetska učinkovitost kot vir energije lahko najboljša naložba, saj izboljšuje cenovno dostopnost energije, zmanjšuje potrebo po dodatni in dragi infrastrukturi na strani ponudbe in pomaga pri boju proti podnebnim spremembam;“

1. del

:

„poudarja, da vseh tveganj, povezanih z naložbami v varčevanje z energijo, ni mogoče obravnavati s sistemom trgovanja z emisijami (ETS), saj ta zajema le 45 % emisij toplogrednih plinov v EU; poudarja, da je direktiva o energetski učinkovitosti povezana z drugo zakonodajo EU na področju energije in da vpliva na ogljični odtis in na sistem ETS (cene certifikatov); poziva Komisijo, naj oceni medsebojne povezave in zagotovi komplementarnost;“

2. del

:

„ugotavlja, da so nizke cene pravic ETS eden od več dejavnikov, ki zmanjšujejo spodbude za industrijske naložbe v varčevanje z energijo;“

1. del

:

vse besedilo brez besed „zaradi česar porabniki težko občutijo koristi varčevanja z energijo, saj so prikazani kot nespremenljiv del računa, poleg tega pa to prispeva k energetski revščini;“ ter „in poudarja, da visoke cene energije v EU povzročajo razliko v cenah energije v državah članicah EU in pri naših glavnih konkurentih v velikem delu sveta, kar zavira konkurenčnost energetsko intenzivnih evropskih industrij;“

2. del

:

„zaradi česar porabniki težko občutijo koristi varčevanja z energijo, saj so prikazani kot nespremenljiv del računa, poleg tega pa to prispeva k energetski revščini;“

3. del

:

„in poudarja, da visoke cene energije v EU povzročajo razliko v cenah energije v državah članicah EU in pri naših glavnih konkurentih v velikem delu sveta,“

4. del

:

„kar zavira konkurenčnost energetsko intenzivnih evropskih industrij;“