15.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 189/1

1.

v Resoluciji Sveta o spodbujanju politične participacije mladih v demokratičnem življenju v Evropi (1) je navedeno, da je splošna tematska prednostna naloga evropskega sodelovanja za strukturirani dialog na področju mladine v obdobju od 1. januarja 2016 do 30. junija 2017„zagotavljanje možnosti za vse mlade, da sodelujejo pri nastajanju raznolike, povezane in vključujoče Evrope“ in da je ta naloga skupna tema, ki bo v skladu z delovnim načrtom EU za mladino za obdobje 2016–2018 zagotavljala kontinuiteto in usklajenost dela treh predsedstev – nizozemskega, slovaškega in malteškega;

2.

strukturirani dialog je participativni proces, izidi petega delovnega cikla pa temeljijo na rezultatih, doseženih v okviru nacionalnih posvetovanj med nizozemskim, slovaškim in malteškim predsedstvom ter na konferencah EU o mladih v Amsterdamu aprila 2016, v Košicah oktobra 2016 in na Malti marca 2017;

3.

Nizozemsko predsedstvo se je osredotočilo na preučitev izzivov in težav, s katerimi se soočajo mladi v današnji Evropi. Na konferenci o mladih aprila 2016 v Amsterdamu so bila oblikovana vodilna vprašanja za posvetovanje z mladimi, nacionalne delovne skupine na ravni držav članic pa pozvane, naj opravijo posvetovanje in predložijo povratne informacije;

4.

na konferenci o mladih oktobra 2016 v Košicah so udeleženci razpravljali o rezultatih posvetovanj z mladimi in njihovimi predstavniki ter skupaj s predstavniki iz držav članic oblikovali skupna priporočila strukturiranega dialoga o mladih; nato je novembra 2016 na seji Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport potekala razprava o teh priporočilih in o razmerah, v katerih živijo mladi v Evropi. O rezultatih razprave je bil obveščen predsednik Evropskega sveta;

5.

na konferenci o mladih marca 2017 na Malti so udeleženci nadalje razpravljali o skupnih priporočilih, jih prednostno razvrstili in oblikovali ukrepe za njihovo izvajanje –

6.

s skupnimi priporočili in predlaganimi ukrepi v okviru strukturiranega dialoga o mladih – „Zagotavljanje možnosti za vse mlade, da sodelujejo pri nastajanju raznolike, povezane in vključujoče Evrope“ – ki se osredotočajo na naslednje teme: dostop do kakovostnih in kritičnih informacij; krepitev odpornosti in samozaupanja; onstran strahu in nestrpnosti; oblikovanje izobraževalnega sistema, ki bo uresničeval potencial mladih spodbujanje vključevanja mladih v družbo; povrnitev zaupanja mladih v evropski projekt; programi mobilnosti za vse ter vpliv mladinskega dela in mladinskih organizacij za vse, kot je določeno v Prilogi;

7.

pri oblikovanju in izvajanju prihodnjih mladinskih politik po potrebi upoštevajo skupna priporočila in predlagane ukrepe strukturiranega dialoga o mladih;

8.

opravijo pregled procesa strukturiranega dialoga in njegovih ciljev za evropsko sodelovanje na področju mladine po letu 2018 in preučijo inovativne in učinkovite načine spodbujanja smiselnega in konstruktivnega dialoga ter sodelovanja z mladimi iz različnih okolij, mladinskimi organizacijami, raziskovalci s področja mladine in oblikovalci politik, vključno z deležniki iz drugih zadevnih sektorjev;

9.

na podlagi dokazov, ocene in posvetovanj predlaga prenovljen proces strukturiranega dialoga v okviru evropskega sodelovanja na področju mladine po letu 2018;

10.

da bi se morali – glede na to, da se prenovljeni okvir za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) izteče leta 2018 –, pri strukturiranem dialogu z mladimi in mladinskimi organizacijami za naslednji delovni cikel (od 1. julija 2017 do 31. decembra 2018) na splošno usmeriti predvsem v prihodnji okvir za evropsko sodelovanje na področju mladine. Naslov šestega obdobja strukturiranega dialoga bo „Mladi v Evropi: kako naprej?“;

11.

da se bodo naslednja tri predsedstva – estonsko, bolgarsko in avstrijsko – v šestem delovnem ciklu strukturiranega dialoga posvetila oceni, pregledu in obnovi strukturiranega dialoga, da bi ga nadalje izboljšala in promovirala.

15.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 189/5

1.

ŽELIJO OPOZORITI na pristojnost, dodeljeno Evropski uniji zlasti s členom 6 in členom 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerima je šport področje, na katerem bi morali ukrepi na ravni EU podpirati, usklajevati in dopolnjevati ukrepe držav članic;

2.

ŽELIJO OPOZORITI na Resolucijo Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o delovnem načrtu Evropske unije za šport za obdobje 2011–2014 (1) in 2014–2017 (2);

3.

POZDRAVLJAJO Poročilo Komisije o izvajanju in ustreznosti delovnega načrta Evropske unije za šport za obdobje 2014–2017 (3);

4.

MENIJO, da lahko šport prispeva h krovnim prednostnim nalogam iz agend EU na področju varnostne, ekonomske in socialne politike, zlasti pa k strategiji Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

5.

PRIZNAVAJO, da šport pozitivno prispeva k medsektorskemu sodelovanju na ravni EU, s tem pa k doseganju trajnostnosti razvoja ter k ustreznemu reševanju krovnih socialno-ekonomskih in varnostnih izzivov, s katerimi se sooča EU, vključno z migracijami, socialno izključenostjo, radikalizacijo, ki lahko vodi v nasilni ekstremizem, brezposelnostjo ter nezdravim življenjskim slogom in debelostjo;

6.

PRIZNAVAJO, da je z deležniki s področja športa treba ustrezno sodelovati, med drugim prek strukturiranega dialoga (4);

7.

SE SEZNANJAJO z Eurobarometrovimi rezultati za šport in telesne dejavnosti, objavljenimi leta 2014, ki potrjujejo, da so med državami članicami velike razlike, tudi pri rezultatih glede prostovoljnega dela in sedečega življenjskega sloga, in s statističnimi podatki, ki jih je pripravil Eurostat ter se nanašajo na ključne ekonomske in socialne vidike športa;

8.

PRIZNAVAJO, da je treba sodelovati s tretjimi državami, zlasti z državami kandidatkami in potencialnimi kandidatkami za članstvo v EU, s ciljem širjenja evropskih vrednot s športno diplomacijo, pa tudi s pristojnimi mednarodnimi organizacijami s športnega področja, med drugim s Svetom Evrope, Svetovno protidopinško agencijo (WADA) in Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO);

9.

ZATO SOGLAŠAJO:

10.

MENIJO, da bi vodilo temu delovnemu načrtu EU za šport morali biti naslednji usmeritveni cilji:

11.

POUDARJAJO, da bi moral ta delovni načrt EU predstavljati prožen okvir in orodje, ki ga bo mogoče dovolj hitro prilagajati premikom na športnem področju in v njem upoštevati prednostne naloge prihodnjih predsedstev;

12.

SOGLAŠAJO, da bi morale države članice in Komisija v obdobju, na katerega se nanaša ta delovni načrt, prednostno obravnavati naslednje teme in ključna vprašanja, ki bi jih vsako predsedstvo lahko dopolnilo ob upoštevanju morebitnih novih premikov:

Podrobnosti v zvezi z udejanjanjem navedenih ključnih vprašanj so opredeljene v Prilogi I;

13.

SOGLAŠAJO, da:

14.

PRIZNAVAJO, da morajo države članice med seboj in s Komisijo še naprej tesno sodelovati pri izvajanju delovnega načrta. Priznavajo tudi, da bi s tem sodelovanjem morali biti tesno povezani tudi športno gibanje ter ustrezne pristojne organizacije na nacionalni, evropski in mednarodni ravni, kot so Svet Evrope, WADA in SZO;

15.

MENIJO, da:

bi bilo treba vzpostaviti ustrezne delovne strukture in metode za nadgradnjo dosežkov iz prvih dveh delovnih načrtov EU ter za razvoj novih rezultatov v skladu s prednostnimi temami in ključnimi vprašanji iz točke 12 zgoraj.

Komisija bi morala po potrebi organizirati srečanja strokovnih skupin in tematska srečanja v zvezi s področji politik, ki so bila med drugim obsežno obravnavana v okviru prejšnjih in sedanjega delovnega načrta za šport.

Na pobudo ene ali več držav članic se lahko organizirajo srečanja o vprašanjih v skupnem interesu (skupine zainteresiranih držav članic), na katerih bi se med drugim obravnavale dejavnosti v zvezi z medsebojnim učenjem med sodelujočimi državami članicami.

Med drugimi možnimi strukturami in delovnimi metodami so lahko konference in seminarji predsedstev, neformalna srečanja ministrov in direktorjev za šport ter študije, konference in seminarji Komisije.

Ključna načela, ki se nanašajo na posamezne delovne metode, so opredeljena v Prilogi II.

Svet bo v drugi polovici leta 2020 ocenil izvajanje tega delovnega načrta EU na podlagi poročila, ki ga bo pripravila Komisija v prvi polovici leta 2020;

16.

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE, NAJ:

17.

POZIVAJO PREDSEDSTVA SVETA, NAJ:

18.

POZIVAJO KOMISIJO, NAJ:

15.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 189/15

(1)

Kvalifikacije se uporabljajo za različne namene. Delodajalce seznanijo s tem, kaj njihovi imetniki načeloma znajo in so sposobni opraviti („učni izidi“). Kvalifikacije bi lahko bile pogoj za dostopanje do nekaterih reguliranih poklicev. Organom in izvajalcem izobraževanja in usposabljanja pomagajo pri določitvi ravni in vsebine izobrazbe, ki jo je posameznik pridobil. Pomembne so tudi za posameznika kot izraz osebnih dosežkov. Zato imajo kvalifikacije pomembno vlogo pri izboljšanju zaposljivosti, olajšanju mobilnosti in dostopa do nadaljnjega izobraževanja.

(2)

Kvalifikacije so formalni rezultati postopka ocenjevanja in priznavanja, ki ga izvede pristojni organ, in so običajno v obliki dokumentov, kot so potrdila ali spričevala. Izkazujejo, da je posameznik dosegel učne izide glede na dane standarde. Ti učni izidi se lahko pridobijo po različnih poteh s formalnim, neformalnim ali priložnostnim učenjem v nacionalnem ali mednarodnem okolju. Informacije o učnih izidih morajo biti zlahka dostopne in pregledne.

(3)

S Priporočilom Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (1) je bilo ustvarjeno skupno referenčno ogrodje osmih ravni kvalifikacij, izraženih kot učni izidi z rastočimi ravnmi usposobljenosti. Te služijo kot pretvornik med različnimi sistemi kvalifikacij in njihovimi ravnmi. Namen evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (EOK) je izboljšati preglednost, primerljivost in prenosljivost kvalifikacij državljanov.

(4)

Širši cilji tega priporočila so prispevati k posodobitvi sistemov izobraževanja in usposabljanja ter povečati zaposljivost, mobilnost in socialno vključenost delavcev in učencev. Nadalje je njegov namen boljše povezovanje formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja ter podpiranje priznavanja učnih izidov, pridobljenih v različnih okoljih.

(5)

Države članice so razvile ali razvijajo nacionalna ogrodja kvalifikacij, ki temeljijo na učnih izidih, in jih povezujejo z evropskim ogrodjem kvalifikacij s postopkom „umeščanja“. Opisniki ravni EOK in učnih izidov prispevajo k boljši preglednosti in primerljivosti kvalifikacij različnih nacionalnih sistemov. Prispevajo tudi k splošnemu usmerjanju izobraževanja in usposabljanja v učne izide v izobraževanju in usposabljanju. Umeščanje v EOK bi bilo treba opraviti prek nacionalnih ogrodij kvalifikacij ali, če teh ni, nacionalnih sistemov kvalifikacij (v nadaljnjem besedilu: nacionalna ogrodja ali sistemi kvalifikacij).

(6)

Kvalifikacije so bolj pregledne in primerljive, če so predstavljene v dokumentih, ki vključujejo sklic na veljavno raven EOK ter opis doseženih učnih izidov.

(7)

Številni deležniki bi morali biti primerno vključeni v izvajanje EOK na ravni Unije in na nacionalni ravni, da se mu zagotovi široka podpora. Ključni deležniki so vsi učenci, izvajalci izobraževanja in usposabljanja, organi za kvalifikacije, organi za zagotavljanje kakovosti, delodajalci, sindikati, trgovinske, gospodarske in obrtne zbornice, organi za priznavanje akademskih in poklicnih kvalifikacij, službe za zaposlovanje in službe, pristojne za integracijo migrantov.

(8)

Komisija je v poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 19. decembra 2013 o oceni evropskega ogrodja kvalifikacij ugotovila, da je EOK splošno sprejet kot točka za umeščanje za razvoj nacionalnih ogrodij kvalifikacij, izvajanje pristopa na osnovi učnih izidov ter izboljšanje preglednosti in priznavanja spretnosti in kompetenc. V poročilu je poudarila, da bi Unija morala učencem in delavcem omogočiti, da zagotovijo večjo prepoznavnost svojih spretnosti in kompetenc, ne glede na to, kje so jih pridobili.

(9)

Komisija je v tem poročilu tudi ugotovila, da je svetovalna skupina za EOK zagotavljala učinkovite smernice za nacionalne postopke umeščanja ter ustvarila zaupanje in razumevanje med sodelujočimi državami. Ugotovljeno je bilo tudi, da je učinkovitost nacionalnih koordinacijskih točk EOK odvisna predvsem od tega, kako tesno so povezane z nacionalnim upravljanjem postopka umeščanja.

(10)

Glede na pozitivno oceno te skupine je nadaljnje delo svetovalne skupine za EOK ključno za dosledno, usklajeno, pregledno in koordinirano izvajanje tega priporočila.

(11)

Preglednost in priznavanje spretnosti in kvalifikacij sta ena od novih prednostnih nalog iz skupnega poročila Sveta in Komisije o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) za leto 2015. V njem je poudarjeno, da bi bilo treba nadalje razviti EOK, s čimer bi izboljšali preglednost in primerljivost kvalifikacij. Izpostavljeno je tudi, da bi glede na novo prispele migrante obstoječi instrumenti preglednosti lahko prispevali tudi k boljšemu razumevanju tujih kvalifikacij v EU in obratno.

(12)

EOK in nacionalna ogrodja ali sistemi kvalifikacij, ki so vanj umeščeni, lahko podprejo obstoječe prakse priznavanja zaradi okrepljenega zaupanja, razumevanja in primerljivosti kvalifikacij, ki jih prinašajo. To lahko olajša postopek priznavanja za namene učenja in dela. Krovna ogrodja kvalifikacij, kot je EOK, bi lahko služila kot informativno orodje za prakse priznavanja, kot je navedeno v priporočilu glede uporabe ogrodij kvalifikacij pri priznavanju tujih kvalifikacij, ki je bilo sprejeto v okviru Konvencije o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji.

(13)

Nacionalna ogrodja in sistemi kvalifikacij se skozi čas spreminjajo, zato bi bilo treba njihovo umeščanje v EOK po potrebi pregledovati in posodabljati.

(14)

Zaupanje v kakovost in raven kvalifikacij, ki so del nacionalnih ogrodij ali sistemov kvalifikacij, umeščenih v EOK (v nadaljnjem besedilu: „kvalifikacij z ravnjo EOK“), je bistveno, da bi podprli mobilnost učencev in delavcev znotraj držav in področij ter prek področnih in geografskih meja. Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje vsebuje skupna načela za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu ter poklicnem izobraževanju in usposabljanju. V skladu z načelom subsidiarnosti ta načela upoštevajo pristojnost držav članic za ureditve za zagotavljanje kakovosti, ki veljajo za nacionalne kvalifikacije. Standardi in smernice za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru in evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja zagotavljata trdno podlago za taka skupna načela.

(15)

Lahko bi preučili možnost vzpostavitve registra zunaj področja visokošolskega izobraževanja za organe, ki nadzirajo sisteme za zagotavljanje kakovosti za kvalifikacije.

(16)

Sistemi kreditnih točk so lahko v pomoč posameznikom pri njihovem učnem napredku, saj spodbujajo prožne učne poti in prehajanje med različnimi ravnmi in vrstami izobraževanja in usposabljanja ter prek nacionalnih meja, tako da učencem omogočajo, da pridobijo in prenesejo različne učne izide, pridobljene v različnih učnih okoljih, vključno s spletnim, neformalnim in priložnostnim učenjem. Pristop, ki temelji na učnih izidih, lahko olajša zasnovo, izvajanje in ocenjevanje polnih kvalifikacij ali delov kvalifikacij.

(17)

Kreditni sistemi tako na nacionalni kot na evropski ravni delujejo v institucionalnih okvirih, kot so visoko šolstvo ali poklicno izobraževanje in usposabljanje. Na evropski ravni je bil pripravljen evropski sistem prenašanja in zbiranja kreditnih točk za visokošolsko izobraževanje v evropskem visokošolskem prostoru. Kar zadeva poklicno izobraževanje in usposabljanje, se evropski kreditni sistem v poklicnem izobraževanju in usposabljanju vzpostavlja v skladu s Priporočilom Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o vzpostavitvi Evropskega sistema prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET) (2). Po potrebi bi lahko spodbujali povezovanje med nacionalnimi ogrodji kvalifikacij in kreditnimi sistemi.

(18)

Kar zadeva priznavanje kvalifikacij, pravni red Unije na področju zakonitih migracij in azila sicer določa enako obravnavo upravičencev do mednarodne zaščite v skladu z Direktivo 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), kot so je deležni državljani, in celo olajševalne ukrepe, vendar so kljub temu med državljani tretjih držav s terciarno izobrazbo še vedno prisotne visoke stopnje previsoke kvalificiranosti in podzaposlenosti. Sodelovanje med Unijo in tretjimi državami glede preglednosti kvalifikacij lahko spodbudi vključevanje migrantov na trge dela Unije. Glede na vedno večje migracijske tokove v Unijo in iz nje je treba bolje razumeti in pravično priznavati kvalifikacije, dodeljene zunaj Unije.

(19)

Glavne značilnosti EOK, zlasti njegovega pristopa, ki temelji na učnih izidih, opredelitev opisnikov za posamezne ravni in vzpostavitev meril za umeščanje, kot jih je oblikovala svetovalna skupina za EOK, so bile idejna podlaga za oblikovanje nacionalnih in regionalnih ogrodij kvalifikacij po vsem svetu. Vedno več tretjih držav in regij si prizadeva za tesnejše povezave med njihovimi ogrodji kvalifikacij in EOK.

(20)

V Direktivi 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) je določeno, da se lahko „skupni okviri za usposabljanje“ za regulirane poklice vzpostavijo z delegiranimi akti Komisije kot skupni nabor znanj, spretnosti in kompetenc. Skupni okviri za usposabljanje morajo temeljiti na ravneh evropskega ogrodja kvalifikacij. Umeščenost na ravni kvalifikacij EOK ne sme vplivati na dostop na trg dela, če so bile poklicne kvalifikacije priznane v skladu z Direktivo 2005/36/ES.

(21)

Ogrodje kvalifikacij za evropski visokošolski prostor zagotavlja opisnike za kratki cikel (ki je lahko povezan s prvim ciklom ali je v njegovem okviru) ter za prvi, drugi in tretji cikel visokošolskega izobraževanja. Opisnik vsakega cikla ponuja splošno izjavo o dosežkih in sposobnostih, povezanih s kvalifikacijami, dodeljenimi ob zaključku navedenega cikla. EOK je skladen z ogrodjem kvalifikacij za evropski visokošolski prostor in njegovimi opisniki ciklov. Kratki cikel (ki je lahko povezan s prvim ciklom ali je v njegovem okviru), prvi, drugi in tretji cikel v ogrodju kvalifikacij evropskega visokošolskega prostora ustrezajo ravnem od 5 do 8 EOK.

(22)

Odločba št. 2241/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) ljudem olajša predstavitev njihovih spretnosti, kompetenc in kvalifikacij.

(23)

Komisija razvija evropsko klasifikacijo spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev (ESCO). Na prostovoljni osnovi bi lahko spodbujala boljšo povezavo med izobraževanjem in zaposlovanjem. Podatki, ki jih države članice pripravijo v okviru EOK, bi se lahko uporabili za namene te klasifikacije.

(24)

Informacije o postopku umeščanja nacionalnih ogrodij ali sistemov kvalifikacij v EOK in o kvalifikacijah z ravnjo EOK bi morale biti zlahka dostopne javnosti. Uporaba skupnih podatkovnih struktur in predlog bi pripomogla k uresničitvi tega cilja. Prav tako bi omogočila lažje razumevanje in uporabo objavljenih informacij o kvalifikacijah.

(25)

Skladnost, dopolnjevanje in sinergije na nacionalni ravni in ravni Unije bi morale obstajati med izvajanjem EOK, nacionalnimi ogrodji ali sistemi kvalifikacij in orodji za preglednost in priznavanje spretnosti, kompetenc in kvalifikacij, vključno s tistimi za zagotavljanje kakovosti, zbiranje in prenašanje kreditov ter orodji, ki so bila razvita v okviru evropskega visokošolskega prostora za preglednost in priznavanje spretnosti, kompetenc in kvalifikacij.

(26)

Razvoj EOK bi moral biti popolnoma skladen z obstoječim evropskim sodelovanjem v izobraževanju in usposabljanju v strateškem okviru ET 2020 in prihodnjimi evropskimi strateškimi okviri ET.

(27)

To priporočilo ne nadomešča ali opredeljuje nacionalnih ogrodij ali sistemov kvalifikacij. EOK ne opisuje specifičnih kvalifikacij ali posameznikovih kompetenc, tako da bi bilo treba posamezne kvalifikacije umestiti v ustrezno raven EOK s pomočjo zadevnih nacionalnih sistemov kvalifikacij.

(28)

To priporočilo utrjuje EOK kot skupno referenčno ogrodje osmih ravni, izraženih kot izidi učenja, ki služi kot pretvornik med različnimi ogrodji ali sistemi kvalifikacij ter njihovimi ravnmi.

(29)

To priporočilo je zaradi svoje neobvezujoče narave skladno z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti, saj podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic s tem, da olajšuje nadaljnje sodelovanje med njimi s ciljem povečanja preglednosti, primerljivosti in prenosnostjo kvalifikacij. Izvajati bi ga bilo treba v skladu z nacionalnim pravom in prakso –

1.

uporabljajo EOK za umeščanje nacionalnih ogrodij ali sistemov kvalifikacij in za primerjavo vseh vrst in ravni kvalifikacij v Uniji, ki so del nacionalnih ogrodij ali sistemov kvalifikacij, zlasti z umeščanjem svojih ravni kvalifikacij v ravni EOK iz Priloge II in z uporabo meril iz Priloge III;

2.

po potrebi pregledujejo in posodabljajo umeščanje ravni nacionalnih ogrodij ali sistemov kvalifikacij v ravni EOK iz Priloge II z uporabo meril iz Priloge III, pri tem pa ustrezno upoštevajo nacionalne okoliščine;

3.

zagotovijo, da so kvalifikacije z ravnjo EOK skladne s skupnimi načeli za zagotavljanje kakovosti iz Priloge IV, brez poseganja v nacionalna načela za zagotavljanje kakovosti, ki veljajo za nacionalne kvalifikacije;

4.

po potrebi spodbujajo povezave med kreditnimi sistemi in nacionalnimi ogrodji ali sistemi kvalifikacij, ob upoštevanju skupnih načel o kreditnih sistemih iz Priloge V, brez poseganja v nacionalne odločitve glede (i) uporabe kreditnih sistemov in (ii) njihove navezave na nacionalna ogrodja ali sisteme kvalifikacij. Ta skupna načela ne bodo vodila do samodejnega priznavanja kvalifikacij;

5.

po potrebi sprejmejo ukrepe, da vsi dokumenti o kvalifikacijah, ki jih na novo izdajo pristojni organi (npr. certifikati, spričevala, dodatki k potrdilom in spričevalom), in/ali registri kvalifikacij vsebujejo jasen sklic na ustrezno raven EOK;

6.

na nacionalni ravni in ravni Unije javno objavijo rezultate postopka umeščanja ter po možnosti zagotovijo, da so informacije o kvalifikacijah in njihovih učnih izidih dostopne in objavljene z uporabo podatkovnih polj v skladu s Prilogo VI;

7.

spodbujajo uporabo EOK pri socialnih partnerjih, javnih službah za zaposlovanje, izvajalcih izobraževanja, organih za zagotavljanje kakovosti ter organih javnega sektorja, da se podpreta primerjava kvalifikacij in preglednost učnih izidov;

8.

zagotavljajo nadaljnje izvajanje in usklajevanje nalog, ki jih izvajajo nacionalne koordinacijske točke EOK. Glavna naloga teh točk je podpora nacionalnim organom pri umeščanju nacionalnih ogrodij ali sistemov kvalifikacij v EOK ter posameznike in organizacije bolje obveščati o EOK.

9.

podpira skladnost pri nadaljnjem izvajanju EOK v državah članicah, in sicer s primerjavo in razpravo o metodologijah za izravnavanje kvalifikacij v okviru nacionalnih ogrodij ali sistemov kvalifikacij ter ob ustreznem upoštevanju nacionalnih okoliščin;

10.

ob ustreznem upoštevanju nacionalnih okoliščin podpira razvoj metodologij za opis in uporabo učnih izidov za povečanje preglednosti ter razumevanja in primerljivost kvalifikacij;

11.

podpre vzpostavitev prostovoljnih postopkov izravnave mednarodnih kvalifikacij prek nacionalnih ogrodij ali sistemov kvalifikacij ter izmenjavo informacij in posvetovanja med državami članicami o teh postopkih, da se tako zagotovi doslednost;

12.

razvije usmeritve za komuniciranje o EOK, zlasti za predstavitev ravni EOK na novo izdanih potrdilih, spričevalih ter prilogah in/ali registrih kvalifikacij, v skladu z nacionalnimi sistemi in predpisi o potrdilih in spričevalih;

13.

preuči možnosti za razvoj in uporabo meril in postopkov, ki v skladu z mednarodnimi sporazumi omogočajo primerjavo nacionalnih in regionalnih ogrodij kvalifikacij tretjih držav z EOK;

14.

organizira medsebojno učenje in izmenjave dobrih praks med državami članicami, po potrebi pa tudi olajša medsebojno svetovanje na zahtevo držav članic;

15.

zagotovi, da se izvajanje tega priporočila podpre z ukrepi, ki se financirajo z ustreznimi programi Unije;

16.

zagotovi učinkovito upravljanje izvajanja EOK z ohranjanjem in polnim podpiranjem svetovalne skupine za EOK, ustanovljene leta 2009 ter sestavljene iz predstavnikov držav članic in drugih sodelujočih držav, socialnih partnerjev in po potrebi drugih ustreznih deležnikov. Svetovalna skupina za EQF bi morala zagotavljati splošno usklajenost ter spodbujati preglednost in zaupanje v postopek umeščanja nacionalnih ogrodij ali sistemov kvalifikacij v EOK;

17.

po potrebi poroča o napredku po sprejetju tega priporočila v ustreznih okvirih politik na področju izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja;

18.

v sodelovanju z državami članicami in po posvetovanju z zadevnimi deležniki oceni in ovrednoti, ukrepe, sprejete na podlagi tega priporočila, ter do leta 2022 poroča Svetu o pridobljenih izkušnjah in posledicah za prihodnost, po potrebi pa tudi o morebitnem pregledu in reviziji tega priporočila.

15.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 189/29

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32017M8301. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

15.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 189/29

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32017M8190. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

15.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 189/30

1.

politično ozadje tega vprašanja, ki je navedeno v prilogi I k tem sklepom;

2.

se Evropska unija sooča z velikimi gospodarskimi in socialnimi izzivi, deloma tudi zaradi vse obsežnejših migracij, posledice finančne in gospodarske krize.

3.

Ti premiki predstavljajo posebne izzive za demokratične vrednote, socialno kohezijo, možnosti za zaposlitev in poklicno življenje ter vključevanje in dobrobit mladih, predvsem ogroženih in tistih, ki imajo manj priložnosti.

4.

Za uspešno spoprijemanje s temi izzivi je bistveno, da mladi pridobijo potrebne življenjske spretnosti (1) in na podlagi njih okrepijo dojemanje aktivnega državljanstva ter pravic in odgovornosti, priznavanja in spoštovanja demokratičnih vrednot, kulturne raznolikosti in zagotavljanja svobode izražanja in prepričanja, ki izhajajo iz njega.

5.

Razvoj življenjskih spretnosti je ob tem pomemben ne le za spoprijemanje z gospodarsko, politično in družbeno ceno ter človeškega davka visoke stopnje brezposelnosti mladih, temveč tudi za pomoč mladim pri začrtavanju in kovanju prihodnosti prek kakovostnega zaposlovanja, socialne vključenosti in aktivnega državljanstva;

6.

Resolucijo Sveta o programu za nova znanja in spretnosti za vključujočo in konkurenčno Evropo  (2) in predvsem ugotovitev, zapisano v njej, da „[je] [p]omembno […], da se ne usmerimo zgolj na trenutne potrebe trga dela, pač pa tudi na tiste vidike izobraževanja in usposabljanja, na podlagi katerih se lahko spodbujajo inovacije, podjetništvo in ustvarjalnost, oblikujejo sektorji, ustvarjajo delovna mesta in novi trgi, krepi vloga ljudi (vključno z najbolj ranljivimi), bogati demokratično življenje ter razvija dejaven, nadarjen in aktiven državljan.“

7.

pregled priporočila o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (3), ki ponuja priložnost za vključujoč pristop k razvoju kompetenc, ki lahko pomagajo mladim in jim olajšajo uspešno vstopanje v odraslost, aktivno državljanstvo in delovno življenje. Na številne življenjske spretnosti, ki so opredeljene v teh sklepih Sveta, se sklicuje že tudi sedanji Evropski okvir ključnih kompetenc, čeprav zanje uporablja drugačne izraze;

8.

Čeprav ima reševanje problema brezposelnosti mladih ter z njo povezanega razkrajanja družbenega tkiva in politične odtujenosti več vidikov, mora mladinski sektor prek učinkovitega mladinskega dela odigrati svojo vlogo pri pomoči mladim, da pridobijo in razvijejo življenjske spretnosti, ki jim bodo pomagale kar najbolje izkoristiti njihov potencial ter jih podpreti pri doseganju in ohranjanju izpolnjujočega in produktivnega osebnega, družbenega in poklicnega življenja. Takšne življenjske spretnosti lahko pripomorejo tudi k preprečevanju marginalizacije in boju proti propagandi, retoriki in ravnanju, ki bi bili lahko povezani z radikalizacijo, ki lahko vodi v nasilni ekstremizem;

9.

Medtem ko lahko mladinsko delo zajema širok razpon ukrepov, projektov, programov, dejavnosti in pobud različnih ponudnikov v različnih okoljih, prakso in težišče mladinskega dela določa osebni in socialni razvoj mladih.

10.

Učinkovito mladinsko delo lahko prinese pozitivne rezultate za mlade prek:

11.

Življenjske spretnosti so ravnanja, ki so pozitivna, afirmativna in usmerjena v reševanje problemov ter se ustrezno in odgovorno uresničuje v vsakdanjem življenju – doma, na spletu, v družbi, pri izobraževanju in usposabljanju ter na delovnem mestu. So niz osebnih in socialnih spretnosti, pridobljenih prek izobraževanja in usposabljanja, mladinskega dela ter neformalnega in priložnostnega učenja, ter se lahko uporabljajo pri spoprijemanju s temami, vprašanji in problemi, ki se na splošno pojavljajo v vsakdanjem življenju;

12.

Življenjske spretnosti so pomembne za vse mlade, še posebej pa tiste, ki so ogroženi in imajo manj priložnosti, ter za njihovo zaposlovanje, socialno vključevanje in demokratično udeležbo.

13.

Spodbujanje pridobivanja in razvijanja življenjskih spretnosti med mladimi ter omogočanje tega procesa je lahko sestavni del mladinske politike na evropski ravni in ravni držav članic;

14.

Priloga II vsebuje razčlenjeni seznam življenjskih spretnosti z več pripadajočimi značilnostmi. Ta seznam ni ne preskriptiven ne izključujoč in odraža tiste življenjske spretnosti, ki jih mladinsko delo lahko spodbuja v največji meri in jih mladim lahko pomaga pridobiti (4).

15.

Življenjske spretnosti, kot so opredeljene v Prilogi II, se sproti spreminjajo in razvijajo; prednostno razvrščajo, predstavljajo in spodbujajo jih države članice ter ustrezni nacionalni in lokalni deležniki v EU;

16.

spodbujajo prispevek mladinskega dela pri razvoju življenjskih spretnosti mladih v okvirih mladinske politike in ukrepov, usmerjenih v podporo mladih;

17.

med ponudniki mladinskega dela razširjajo in spodbujajo učna orodja, metodologije in prakse, predvsem tiste, ki so jih razvili mladinski delavci in ki lahko pomagajo mladim pri pridobivanju življenjskih spretnosti;

18.

nadalje podpirajo izobraževanje, usposabljanje ter dejavnosti vzajemnega učenja za ponudnike mladinskega dela, z namenom krepitve njihove zmogljivosti za podporo mladim pri pridobivanju življenjskih spretnosti;

19.

kjer je ustrezno, priznavajo in potrjujejo programe izobraževanja in usposabljanja za krepitev zmogljivosti plačanih ali prostovoljnih mladinskih delavcev in mladinskih voditeljev za uspešno uporabo učnih orodij, metodologij in praks, ki mladim pomagajo prepoznavati, pridobivati in razvijati življenjske spretnosti, ob uporabi orodij in metod za ocenjevanje in samoocenjevanje;

20.

med mladimi spodbujajo in krepijo prostovoljstvo, ki jim lahko olajša pridobivanje življenjskih spretnosti in lahko prispeva k njihovi udeležbi – ob ponudnikih mladinskega dela – pri mladinskodelovnih projektih in pobudah;

21.

spodbujajo in zagotavljajo možnosti medsebojnega in vzajemnega učenja, projekte in pobude ponudnikom mladinskega dela za izmenjavo znanja, orodij in izkušenj za spodbujanje in razvoj življenjskih spretnosti pri mladih;

22.

preučijo, katere življenjske spretnosti, ki jih mladi pridobijo z mladinskim delom, se lahko opredelijo in dokumentirajo ter kako, da bi s tem olajšali ocenjevanje in potrjevanje prek mehanizmov za potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja (5);

23.

čim bolje izkoristijo program Erasmus+ in druge programe financiranja EU v podporo mladinskemu delu za spodbujanje in razvoj življenjskih spretnosti mladih;

24.

okrepijo dialog med mladinskim delom, mladinsko politiko in raziskavami, povezanimi z mladimi, ter usklajevanje med lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in evropskimi ravnmi, ter s tem olajšajo povezovanje v mreže, sodelovanje, medsebojno učenje in izmenjave, kar zadeva spodbujanje in razvoj življenjskih spretnosti mladih;

25.

opredelijo, podprejo in razširjajo obstoječa in inovativna orodja, metodologije in prakse, ki spodbujajo življenjske spretnosti v različnih kontekstih mladinskega dela;

26.

spodbujajo in podpirajo medsektorska partnerstva in pobude, predvsem med ponudniki mladinskega dela, zavodi za izobraževanje in usposabljanje, socialnimi službami in službami za zaposlovanje ter socialnimi partnerji, ki pomagajo mladim pri pridobivanju in razvijanju življenjskih spretnosti;

27.

prispeva k nabiranju znanja o življenjskih spretnostih, ki se spodbujajo in razvijajo prek mladinskega dela in podpre države članice pri spodbujanju krepitve zmogljivosti in strokovnega razvoja mladinskih delavcev;

28.

spodbuja mladinsko delo kot sestavni del novega programa znanj in spretnosti za Evropo, ki pomeni dodano vrednost in je hkrati v oporo vsem vidikom programa;

29.

spodbuja in podpira medsektorski pristop pri pomoči mladim, da pridobijo in razvijejo potrebne kompetence, s čimer se jim olajša uspešen prehod v odraslost, dejavno državljanstvo in delovno življenje;

30.

poskrbi, da bodo ti sklepi Sveta prispevali k pregledu Priporočila o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje z namenom krepitve in doslednosti z razsežnostjo življenjskih spretnosti znotraj evropskega okvira ključnih kompetenc.

15.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 189/35

1.

politično ozadje tega vprašanja, ki je navedeno v prilogi k tem sklepom;

2.

s sporočilom Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija EU za mlade – vlaganje v mlade in krepitev njihove vloge in položaja – metoda koordinacije za obravnavo izzivov in priložnosti za mlade“ (1) naj bi vzpostavili medsektorski pristop za krepitev vloge in položaja mladih v Evropi in jim nudili vire in priložnosti, da postanejo samostojni;

3.

resolucija Sveta o „prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010-2018)“ (2) je najbolj celovita in ambiciozna strategija EU za mlade doslej. Časovno obdobje okvira je sovpadalo s finančno in gospodarsko krizo, ki je bolj ali manj negativno vplivala na vse državljane EU in države članice, nesorazmerno in negativno pa tudi na mlade, predvsem tiste z manj priložnostmi, kar se je kazalo v visokih stopnjah brezposelnosti in večjem tveganju za socialne pretrese, politično odtujenost in celo nasilno radikalizacijo in ekstremizem, to pa je načelo demokratične vrednote in socialno kohezijo;

4.

kot je razvidno iz poročil Evropske komisije o mladih za leti 2012 in 2015 ter skupnega poročila Sveta in Komisije o izvajanju prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) (3), je okvir pomembno in dragoceno prispeval ne le k sodelovanju na področju mladine, temveč tudi k življenju, možnostim, dobremu počutju, udeležbi in vključevanju mladih po vsej Evropski uniji;

5.

delovni načrti EU za mladino za obdobji 2014–2015 (4) in 2016–2018 (5) so okrepili in izboljšali instrumente in postopke za izvajanje prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine, da bi ga bolje uskladili s cilji strategije Evropa 2020 in obvladovali nove izzive –

6.

operativni časovni okvir prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine se bo iztekel konec leta 2018, medtem ko se bosta operativna časovna okvira strategije Evropa 2020 – desetletne strategije Evropske unije za rast in delovna mesta – ter programa Erasmus+ iztekla konec leta 2020;

7.

spodbujanje in varovanje vrednot Evropske unije, kot so določene v členu 2 PEU (6), ter spodbujanje občutka evropske identitete pri mladih in njihovega zaupanja v evropski projekt z razvijanjem njihovih kompetenc in spodbujanjem njihovega političnega udejstvovanja, državljanske udeležbe, prostovoljnih dejavnosti in učne mobilnosti bodo še naprej temeljnega pomena pri določanju prihodnjega evropskega sodelovanja na področju mladine;

8.

vloga mladinskega dela ter neformalnega in priložnostnega učenja je ključnega pomena za področje mladine in prispeva k razvoju kompetenc mladih;

9.

treba bi bilo razviti in podpreti nov okvir za evropsko sodelovanje na področju mladine po letu 2018 – pri katerem bi bil poudarek na medsektorskem pristopu z jasno dodano vrednostjo na ravni EU in ki bi vključeval morebitne delovne načrte EU za mlade –, pri tem pa upoštevati rezultate ocenjevanja sedanjega okvira;

10.

zagotovijo, da bo razvoj okvira za prihodnje evropsko sodelovanje na področju mladine temeljil na dokazih, da bo podprt z informacijami ter široko zasnovanimi in vključujočimi posvetovanji z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi, tudi mladimi, ponudniki mladinskega dela (7), mladinskimi delavci (tako poklicnimi kot prostovoljnimi) in oblikovalci politik na vseh ravneh, da bi dosegli konsenz in zavezanost prihodnjim ciljem mladinske politike;

11.

se zavedajo, da je okvir za prihodnje evropsko sodelovanje na področju mladine večsektorski, prožen, odziven in pregleden, ter upoštevajo hitro spreminjajoče se politične, družbene, kulturne in gospodarske okoliščine na evropski in mednarodni ravni;

12.

zagotovijo prispevek programa Erasmus+ ter drugih programov in instrumentov k izvajanju okvira ter po potrebi njihovo uskladitev s tem izvajanjem;

13.

poskrbijo, da bodo v središču tega okvira posebne teme v sklopu mladinske politike, ki so v pristojnosti struktur, odgovornih za mladino, a tudi dodatno spodbudijo razvoj in pobude na sorodnih področjih ter tako zagotovijo medsektorsko sodelovanje in vzajemno podporo;

14.

ocenijo, pregledajo in obnovijo strukturirani dialog in njegove cilje, da bi olajšali inovativen, smiseln in ciljno usmerjen konstruktivni dialog ne le z mladimi iz mladinskih organizacij, temveč tudi tistimi, ki prihajajo iz različnih okolij, ki imajo manj priložnosti in ki ne pripadajo nobeni organizirani skupini;

15.

podrobneje razmislijo o kompetencah (znanju, spretnostih in odnosih) in vrednotah, ki jih mladi potrebujejo za izpolnitev svojega osebnega, socialnega in poklicnega življenja, predvsem pa naj dosežejo in vključijo mlade z manj priložnostmi;

16.

upoštevajo vlogo, ki jo imajo lahko internet, socialni mediji in digitalizacija pri spodbujanju solidarnosti, politične udeležbe in aktivnega državljanstva med mladimi in v boju proti politični odtujenosti, populizmu, propagandi in radikalizaciji, ki lahko vodijo v nasilni ekstremizem;

17.

ocenijo ter po možnosti dodatno okrepijo in razvijejo instrumente, orodja in metode posameznih politik ter komplementarno sodelovanje, kot je partnerstvo med EU in Svetom Evrope na področju mladine, z namenom ohranjanja in krepitve učinkovitega evropskega sodelovanja na področju mladine po letu 2018;

18.

prihodnja predsedstva naj pripravijo osnutek novega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine po letu 2018, ob upoštevanju teh sklepov ter prihodnje pobude Komisije za strategijo EU za mlade po letu 2018. Ta osnutek bi bilo treba predložiti Svetu v sprejetje.

15.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 189/38

1.

OPOZARJA na Sklepe Sveta z dne 24. novembra 2015 o kulturi v zunanjih odnosih EU s poudarkom na kulturi v razvojnem sodelovanju (1), v katerih je med drugim pozval Komisijo in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj predlagata bolj strateški pristop h kulturi v zunanjih odnosih EU;

2.

POZDRAVLJA dejstvo, da sta se Komisija in visoki predstavnik na ta poziv odzvala s skupnim sporočilom „Oblikovanje strategije EU za mednarodne kulturne povezave“ (2), ki je bilo objavljeno 8. junija 2016;

3.

OPOZARJA na Sklepe Sveta z dne 17. oktobra 2016 o globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko EU (3), v katerih je potrdil prednostna področja za uresničitev globalne strategije in poudaril vlogo kulturne diplomacije;

4.

POZDRAVLJA, da je v globalni strategiji (4) priznana vloga kulture v zunanji in varnostni politiki EU na splošno, zlasti pa na področjih, kot so boj proti terorizmu, družbena odpornost in reševanje sporov;

5.

zato UGOTAVLJA, da je kultura del strateškega in horizontalnega pristopa v mednarodnih odnosih Unije;

6.

OB USTREZNEM UPOŠTEVANJU pristojnosti Evropske unije in držav članic ter načela subsidiarnosti POUDARJA, da bi moral strateški pristop k mednarodnim kulturnim povezavam zajemati vsa zadevna področja politik in upoštevati skupno sporočilo z dne 8. junija 2016. Poleg tega bi moral biti usklajen s Konvencijo Unesca iz leta 2005 o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov ter z agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030. Takšen pristop bi zlasti moral:

7.

ob predpostavki, da je kultura bistven del mednarodnih odnosov EU, PRIPOROČA, naj se ustanovi skupina prijateljev predsedstva, ki bo delovala kot horizontalna platforma za oblikovanje celostnega, vsestranskega in postopnega strateškega pristopa EU k mednarodnim kulturnim povezavam, ki bo iskal sinergije na vseh zadevnih področjih politik ob doslednem spoštovanju načela subsidiarnosti. Ta skupina bi tako lahko opredelila skupna strateška načela, cilje in prednostne naloge takšnega pristopa, da bi jih vključila v časovni načrt, ob tem pa določila, kdaj bi bilo ustrezno sprejeti skupne ukrepe na ravni EU;

8.

okrepijo sodelovanje med ustreznimi ministrstvi, zlasti ministrstvi za kulturo in zunanje zadeve, lokalnimi in regionalnimi organi ter deležniki;

9.

podpreta Skupino prijateljev predsedstva in ji nudita tehnično znanje, na primer prek platforme za kulturno diplomacijo (6);

10.

dajeta prednost pobudam na področju mednarodnih kulturnih povezav prek politik in programov EU ter razmislita o zagotavljanju njihove prepoznavnosti prek enotnega portala za dostop;

11.

zbirajo in izmenjujejo najboljše prakse v zvezi s pobudami na področju kulture v tretjih državah, tudi prek platforme za kulturno diplomacijo;

12.

razmislijo o pilotnih projektih v tretjih državah, da bi preskusili oblike sodelovanja, vključno s skupnimi ukrepi in ustvarjalnimi horizontalnimi partnerstvi, ob udeležbi lokalnih kulturnih akterjev, lokalnih in regionalnih organov, zadevnih nevladnih organizacij, nacionalnih kulturnih ustanov, grozdov EUNIC (7) in delegacij EU.

15.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 189/40

1.

Šport je najmnožičnejša družbena in prostovoljna dejavnost v Evropi. Zanj se zanima veliko ljudi in ima pomembno vlogo pri zbliževanju ljudi z različnimi ozadji.

2.

Evropske družbe se pri ohranjanju kohezivnosti in vključujočnosti srečujejo z izzivi. Prostovoljstvo v športu kot družbeno udejstvovanje je lahko v oporo družbeni integraciji, prispeva k aktivnemu državljanstvu in je lahko koristno pri reševanju problema socialne izključenosti (1).

3.

Prostovoljstvo v športu lahko med ranljivimi člani družbe okrepi občutek družbene pripadnosti. To lahko pripomore k širjenju aktivnega državljanstva. Ti sklepi Sveta, pri katerih je upoštevano dejstvo, da je evropska družba raznolika, so usmerjeni v reševanje vprašanja skupin, izpostavljenih marginalizaciji, namreč migrantov in beguncev (2), starejših občanov, invalidov in ranljivih mladih (3);

4.

Več držav članic EU je kljub le počasnemu okrevanju po gospodarski in finančni krizi nadaljevalo boj proti revščini in socialni izključenosti (4). Socialno vključevanje zahteva enako obravnavanje vseh skupin v družbi in poseben poudarek na udeležbi.

5.

Konflikti, krize in nestabilne razmere v tretjih državah so z letom 2010 povzročili porast števila migrantov in beguncev brez primere (5) ter sprožili migrantsko in begunsko krizo v Evropi, ko so države članice le stežka obvladovale pritok.

6.

Skupna izjava Sveta, Komisije in Evropskega parlamenta o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017 je usmerjena v reševanje najbolj perečih vprašanj, s katerimi se danes sooča EU. Določa šest posebnih področij, ki jih je treba obravnavati prednostno. Med njimi sta tudi posvetiti se socialni razsežnosti EU in reformirati in izpopolniti migracijsko politiko EU (6).

7.

Prostovoljstvo v športu lahko do ljudi seže na mednarodni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, spodbuja aktivno državljanstvo in je lahko močno socialno orodje na številnih območjih. Lahko je v pomoč pri integraciji naraščajoče populacije migrantov, boju proti socialni izključenosti ali krepitvi medgeneracijske solidarnosti, prispeva pa lahko tudi k doseganju enakosti spolov. Z njim se sovzpostavljajo socialna kohezija in vključujoče skupnosti. Tu imajo ključno vlogo lokalni organi, ki sodelujejo s športnimi društvi, združenji in drugimi subjekti, ki kot metodo pri svojem delu uporabljajo tudi šport.

8.

Starejši občani so pomemben in naraščajoč del evropske družbe, gospodarstva, kulture in življenja. Splet dejavnikov, kot so nizek dohodek, slabo zdravje, starost in/ali diskriminacija na podlagi spola, manjše telesne ali duševne sposobnosti, brezposelnost, izolacija, zlorabe in omejen dostop do storitev lahko prispevajo k večji izpostavljenosti nekaterih znotraj te skupine revščini in socialni izključenost (7). Prostovoljstvo v športu lahko te osebe potegne iz izolacije in jih odpre izmenjavi izkušenj, s čimer je v oporo medgeneracijskemu dialogu.

9.

Prostovoljstvo v športu poleg tega, da se z njim razvija vrsta spretnosti in kompetenc, mladim ponuja tudi priložnosti za neformalno in priložnostno učenje, s katerim lahko usvojijo pozitivno socialno naravnanost, utemeljeno na vrednotah, ki se razvijajo s športom (8). Prostovoljstvo v športu lahko služi tudi kot varnostna mreža za mlade na robu družbe, ki se ne izobražujejo oziroma niso zaposleni (9).

10.

Enake možnosti za invalide tem omogočajo, da so pri športu kot prostovoljci udeleženi enako kot drugi (10). Vsi invalidi bi morali imeti pravico do popolnega dostopa do športnih dejavnosti, vključno s tem, da gredo med prostovoljce (11);

11.

Glede na Eurobarometrovo publikacijo iz leta 2014 naj bi pri prostovoljnem delu v podporo športnim dejavnostim (12) sodelovalo 7 % prebivalcev EU. Raziskava je pokazala, da tretjina anketirancev prostovoljstvu nameni več kot šest ur na mesec, 8 % pa 21 ur ali več.

12.

Prostovoljstvo ključno prispeva k vključevanju ljudi v skupnost, saj se z njim krepi vloga aktivnih državljanov, povečuje zaposljivost ter širijo vrednote in medkulturni dialog. Prostovoljne dejavnosti v športu lahko potekajo v različnih oblikah in se izvajajo le občasno (na primer priprava in organizacija lokalnih, regionalnih, nacionalnih in mednarodnih športnih prireditev) ali redneje vsakodnevno (na primer, dejavnosti, ki se izvajajo v zvezi z delovanjem različnih športnih teles ali združenj, dejavnih na področju športa) (13).

13.

V prid politikam na področju socialnega vključevanja in prostovoljstva v športu še vedno ni dovolj dokazov. Zaenkrat še ni nobene sistematične čeznacionalne študije, ki bi posebej obravnavala politične pogoje, gospodarske in socialne implikacije ter strukturne značilnosti športnih združenj, zvez, društev in drugih subjektov, ki spodbujajo socialno vključevanje in prostovoljstvo v športu (14)  (15).

14.

Evropska solidarnostna enota je namenjena ustvarjanju možnosti, da bi bilo s prostovoljstvom, zaposlitvijo, pripravništvom ali vajeništvom pri široki vrsti solidarnostnih dejavnosti udeleženih več mladih, ko bi bilo treba priskočiti na pomoč pri reševanju težavnih razmer po Evropi. Lahko jim je v pomoč pri razvijanju kompetenc, ki jih potrebujejo na trgu dela in za aktivno državljanstvo. Z druge strani pa to lahko pripomore k širjenju socialnega vključevanja in evropskih vrednot (16);

15.

preučijo in potrdijo prostovoljstvo v športu kot platformo socialnega vključevanja. To je mogoče doseči s podpiranjem in spodbujanjem lokalnih in regionalnih organov v sodelovanju s športnimi društvi in organizacijami, vključno z nevladnimi organizacijami, ki kot metodo pri svojem delu med drugim uporabljajo tudi šport, da bi dostop zagotovili tudi socialno izključenim. S tem bi lahko pripomogli k spodbujanju in razvoju inovativnih načinov za širjenje socialne vključenosti manjšin in ranljivih skupin, tudi izoliranih starejših občanov, ranljivih mladih, invalidov, migrantov in beguncev, s širjenjem prostovoljstva v športu, tako da bi te manjšine opremili z novimi spretnostmi ter jim šport približali kot način življenja;

16.

spodbujajo prostovoljstvo v športu med ljudmi iz vseh družbenih sfer, vključno z migranti, starejšimi občani, invalidi in ranljivimi mladimi;

17.

razvijajo in spodbujajo prostovoljstvo v športu kot dragocen izobraževalen koncept, ki se uporabi na različnih ravneh priložnostnega in neformalnega učenja, ob soudejstvovanju mladinskih in športnih organizacij in drugih civilnodružbenih deležnikov ter krepitvi sodelovanja med njimi. Pri tem bi lahko šlo za izobraževalne programe v sodelovanju s športnimi organizacijami, namenjene poudarjanju koristi za telesno in duševno dobro počutje ter pomena prostovoljcev na športnem področju;

18.

spodbujajo prostovoljstvo pri organizaciji najpomembnejših športnih dogodkih v partnerstvu s športnim gibanjem. Najpomembnejši športni dogodki so lahko čudovita priložnost kot primeren okvir za usposabljanje prostovoljcev kot pomoč pri pridobivanju potrebnih kompetenc;

19.

podpira izmenjavo dobrih praks in znanja s področja prostovoljstva v športu med vsemi državami članicami EU z vidika prispevka in učinka prostovoljstva v športu na socialno vključevanje;

20.

razmisli o podpori za nadnacionalne pobude (npr. izmenjave dobrih praks, študije, omrežja, projekte), s poudarkom na izvajanju nacionalnih in mednarodnih strateških ukrepov o socialni vključenosti v okviru programov financiranja EU, zlasti programa Erasmus+ in Evropskega socialnega sklada, s poudarkom na prostovoljstvu v športu;

21.

razmislijo o evropskem tednu športa kot pobudi, ki bi pripomogla k širjenju prostovoljstva v športu in bi pritegnila ljudi iz vseh segmentov družbe. Na ta način bi lahko dosegli vse dele družbe, saj bi organizirali dejavnosti tudi na prikrajšanih območjih in skušali privabiti tamkajšnje športne prostovoljce;

22.

spodbujajo priznavanje in potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja v kontekstu prostovoljstva v športu, zlasti z uporabo evropskih orodij in smernic (17), ki lahko prispeva k lažjemu preverjanju in boljši primerljivosti, preglednosti in izboljšavam pri priznavanju pridobljenih učnih rezultatov. Namen pri tem bi bil preučiti, kako izboljšati status prostovoljcev in doseči, da bodo kompetence, ki so jih pridobili, priznane;

23.

spodbujajo uporabo sredstev iz strukturnih in investicijskih skladov in Kohezijskega sklada za infrastrukturne in tudi druge programe za športna društva za izboljšanje prevladujočih socialnih pogojev, zlasti na območjih z visoko koncentracijo skupin, izpostavljenih marginalizaciji;

24.

širijo koncept evropske solidarnostne enote med športnimi organizacijami in spodbujanje le teh k sodelovanju pri tej pobudi, tako da bi za mlade, ki se udejstvujejo na športnem področju, izboljšali dostopnost do tega programa;

25.

spodbujanja vključevanja migrantov in beguncev, starejših občanov, invalidov, ranljivih mladih v različne prostovoljske vloge v okviru množičnih športnih dejavnosti pri organizaciji manjših in najpomembnejših športnih dogodkov in doseganja večje dostopnosti vstopanja v prostovoljstvo v športu v okviru množičnega športa zaradi opolnomočenja zadevnih posameznikov;

26.

razvijanja sodelovanja s športnimi organizacijami, mladinskimi organizacijami in drugimi nevladnimi organizacijami pri vprašanju, kako promovirati, pritegniti in obdržati prostovoljce, da se prostovoljstvu v športu odpre kar največ možnosti, na primer v okviru najpomembnejših športnih dogodkov;

27.

ustvarjanja priložnosti za učenje in usposabljanje, usmerjeno v izboljšanje spretnosti prostovoljskega osebja športnih organizacij, vključno z migranti in begunci, starejšimi občani, invalidi, ranljivimi mladimi in drugimi manjšinami, in hkrati reševanja problema razvoja usposobljenosti odgovornih za oblikovanje in upravljanje raznoterih skupin prostovoljcev;

28.

spodbujanja enakih možnosti v športnih društvih, vključno z enakim obravnavanjem skupin, izpostavljenih marginalizaciji, glede članstva in udeležbe pri društvenem prostovoljstvu;

29.

spodbujanja udejstvovanja starejših občanov v športnih društvih in vključevanja starejših občanov med prostovoljce ter uporabe njihovih dragocenih življenjskih izkušenj v športnih strukturah na vseh ravneh.

15.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 189/45

15.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 189/46

a)

vlagatelj pozna geološko sestavo zadevnega geografskega območja in predlaga, kako nameravajo imetniki dovoljenja učinkovito izkoriščati nafto;

b)

vlagatelj ima ustrezno tehnično znanje in lahko predstavi, kako lahko to strokovno znanje aktivno prispeva k cenovno učinkovitem raziskovanju ter po potrebi izkoriščanju nafte na zadevnem geografskem območju;

c)

vlagatelj ima predhodne izkušnje v norveškem epikontinentalnem pasu ali enakovredne zadevne izkušnje iz drugih območij;

d)

vlagatelj ima zadovoljive finančne zmogljivosti za raziskovanje in po potrebi izkoriščanje nafte na zadevnem geografskem območju;

e)

če je vlagatelj pridobitelj dovoljenja za izkoriščanje ali je to bil, lahko ministrstvo upošteva vse oblike neučinkovitosti ali neodgovornosti vlagatelja kot pridobitelja dovoljenja;

f)

dovoljenja za izkoriščanje se bodo v glavnem izdala skupnemu podjetju, v katerem je najmanj en imetnik dovoljenja kot izvajalec izvrtal najmanj eno vrtino v norveškem epikontinentalnem pasu ali ima enakovredne zadevne izkušnje z izvajanjem zunaj norveškega epikontinentalnega pasu;

g)

dovoljenja za izkoriščanje bodo v glavnem podeljena dvema imetnikoma dovoljenja ali več, kadar ima vsaj eden izkušnje iz točke (f);

h)

imenovani izvajalec, ki mu bo izdano dovoljenje za izkoriščanje v Barentsovem morju, je moral kot izvajalec izvrtati najmanj eno vrtino v norveškem epikontinentalnem pasu ali ima enakovredne zadevne izkušnje z izvajanjem zunaj norveškega epikontinentalnega pasu;

i)

za izdajo dovoljenja za izkoriščanje v globokih vodah sta morala imenovani izvajalec in vsaj še eden od imetnikov dovoljenja kot izvajalca izvrtati najmanj eno vrtino v norveškem epikontinentalnem pasu ali imata enakovredne zadevne izkušnje z izvajanjem zunaj norveškega epikontinentalnega pasu. Eden od imetnikov dovoljenja za izkoriščanje je moral kot izvajalec vrtati v globokih vodah;

j)

za izdajo dovoljenja za izkoriščanje, za katero se zahteva vrtanje vrtin pod visokim pritiskom in/ali visokimi temperaturami (HTHP), sta morala imenovani izvajalec in vsaj še eden od imetnikov dovoljenja kot izvajalca izvrtati najmanj eno vrtino v norveškem epikontinentalnem pasu ali imata enakovredne zadevne izkušnje z izvajanjem zunaj norveškega epikontinentalnega pasu. Eden od imetnikov dovoljenja za izkoriščanje je moral kot izvajalec izvrtati vrtino pod visokim pritiskom in/ali visokimi temperaturami (HTHP).

Ministry of Petroleum and Energy

P.O. Box 8148 Dep.

NO-0033 Oslo

NORWAY

The Norwegian Petroleum Directorate

P.O. Box 600

NO-4003 Stavanger

NORWAY

15.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 189/48

1.

Zahtevek se zavrže kot nedopusten.

2.

Vložniku zahtevka se naloži plačilo stroškov postopka.

15.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 189/49

1.

Kraljevina Norveška s tem, ko v predpisanem roku ni sprejela potrebnih ukrepov za izvršitev sodbe sodišča Efte z dne 2. decembra 2013 v zadevi E-13/13 ESA proti Norveški, ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 33 Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča.

2.

Kraljevini Norveški se naloži plačilo stroškov postopka.

15.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 189/50

1.

Komisija je 6. junija 2017 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje BNP Paribas Personal Finance S.A. („BNPP PF“, Francija), ki je odvisno podjetje v stoodstotni lasti podjetja BNP Paribas S.A., z nakupom sredstev pridobi v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah izključni nadzor nad celotnim podjetjem Commerz Finanz GmbH („CFG“, Nemčija), ki je trenutno pod skupnim nadzorom podjetij BNPP PF in Commerzbank AG („Commerzbank“, Nemčija).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—   CFG: banka, ki je specializirana za potrošniška posojila in je trenutno v skupni lasti podjetij BNPP PF in Commerzbank, dejavna pa je predvsem na področju posojil za posameznike v Nemčiji. V okviru predvidene transakcije se bo podjetje razdelilo med BNPP PF in Commerzbank z delitvijo na dve ločeni in neodvisni poslovni enoti, in sicer poslovno enoto „Point of Sale Finance“ in poslovno enoto „Banking“. Poslovna enota „Point of Sale Finance“ bo ostala v okviru podjetja CFG (s podjetjem BNPP PF kot edinim delničarjem) in bo zajemala vse dejavnosti v zvezi z distribucijo produktov podjetja CFG, bodisi neposredno strankam bodisi prek (tradicionalnega in spletnega) prodajnega mesta trgovca na drobno,

—   BNPP PF: podjetje, ki opravlja finančne storitve in je v stoodstotni lasti podjetja BNP Paribas S.A., dejavno pa je predvsem na področju potrošniških posojil. BNP Paribas S.A. je svetovna bančna skupina, dejavna na vseh glavnih področjih bančnega poslovanja: poslovanje s prebivalstvom, upravljanje sredstev in povezane storitve, poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta. V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe z navedbo sklicne številke M.8467 – BNP Paribas/Commerz Finanz se lahko Komisiji pošljejo po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti na naslov:

15.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 189/51

1.

Komisija je 2. junija 2017 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero skladi, ki jih upravlja podjetje Bain Capital Investors L.L.C. („Bain Capital“, ZDA), in skladi, ki jih upravlja podjetje Cinven Capital Management (VI) Limited Partnership Incorporated prek svojega komplementarja Cinven Capital Management (VI) General Partner Limited („Cinven“, Združeno kraljestvo), z nakupom delnic pridobijo v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah skupni nadzor nad podjetjem Stada Arzneimittel Aktiengesellschaft („Stada“, Nemčija).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—   Bain Capital: naložbe zasebnega kapitala v različne sektorje, vključno z informacijsko tehnologijo, zdravstvom, maloprodajo in potrošniškimi izdelki, komunikacijami ter finančnim in industrijsko-proizvodnim sektorjem,

—   Cinven: naložbe zasebnega kapitala predvsem v šest ključnih sektorjev: poslovne storitve, potrošniški izdelki, finančne storitve, zdravstvo, industrija ter tehnologija, mediji in telekomunikacije,

—   Stada: razvoj, proizvodnja, registracija, prodaja, komercializacija, distribucija in promocija bioznanstvenih izdelkov, kot so zdravila (zlasti z aktivnimi farmacevtskimi učinkovinami brez patentne zaščite), prehranska dopolnila, kozmetični izdelki in vrsta drugih izdelkov za zdravstveno nego.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta. V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe z navedbo sklicne številke M.8483 – Bain Capital/Cinven/Stada Arzneimittel se lahko Komisiji pošljejo po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti na naslov:

15.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 189/52

1.

Komisija je 7. junija 2017 v skladu s členom 4 in po predložitvi v skladu s členom 4(5) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1) prejela priglasitev predlagane koncentracije, s katero podjetje E.I. du Pont de Nemours and Company („DuPont“, ZDA) pridobi v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah izključni nadzor nad segmentom poslovanja Zdravje in prehrana („H&N“) podjetja FMC Corporation („FMC“, ZDA), ki obsega poslovanje v zvezi z dodatki za izboljšanje teksture hrane in farmacevtskimi pomožnimi snovmi (vendar ne obsega poslovanja podjetja FMC v zvezi z maščobnimi kislinami omega-3).

Ta predlagana koncentracija je del dogovora o prodaji in nakupu sredstev, ki sta ga 31. marca 2017 sklenila podjetji DuPont in FMC in ki določa, da bo podjetje FMC pridobilo nekatere dejavnosti podjetja DuPont v skladu z zavezami o odsvojitvi, ki sta jih sprejeli podjetji DuPont in The Dow Chemical Company („Dow“) v okviru evropskih postopkov nadzora nad združitvami v zvezi s predlagano združitvijo podjetij Dow in DuPont (Zadeva M.7932)

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—   za podjetje DuPont: kemično podjetje z raznolikimi dejavnostmi in sedežem v ZDA. Gre za končno matično družbo skupine DuPont, ki raziskuje, razvija, proizvaja, distribuira in prodaja različne kemične proizvode, polimere, agrokemične izdelke, semena, živilske sestavine in druge izdelke. V okviru segmenta poslovanja Zdravje in prehrana podjetje DuPont proizvaja in dobavlja izdelke, ki so posebej zasnovani za izboljšanje varnosti, hranilne vrednosti, teksture in podaljšanje roka uporabnosti prehrambenih proizvodov in pijač, zdravil in prehranskih dopolnil,

—   za podjetje Dow: kemično podjetje z raznolikimi dejavnostmi in sedežem v ZDA. Gre za končno matično družbo skupine Dow, ki je dejavna na področju plastike in kemikalij, kmetijske znanosti, proizvodov iz ogljikovodikov ter energentov in z njimi povezanih storitev. Prisotnost podjetja Dow na področju prehrane in zdravja je bolj omejena,

—   za podjetje FMC: specializirano svetovno kemično podjetje s sedežem v ZDA, ki ima interese na kmetijskih, industrijskih in potrošniških trgih. Poslovanje tega podjetja je razdeljeno na tri segmente: (i) rešitve za kmetijstvo, (ii) H&N, in (iii) litij. Segment poslovanja H&N podjetja FMC zajema tri široka področja izdelkov, in sicer nutritivne sestavine, pomožne snovi v zdravilih in funkcionalne sestavine.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe z navedbo sklicne številke M.8440 – DuPont/FMC (Health and Nutrition business) se lahko Komisiji pošljejo po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti na naslov:

15.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 189/53

1.

Komisija je 6. junija 2017 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje EDF Energy Services Limited („EDFES“, Francija) z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah izključni nadzor nad podjetjem ESSCI Limited („ESSCI“, Združeno kraljestvo).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—   za EDFES: njegovo končno obvladujoče podjetje je EDF Group, ki je bila ustanovljeno za dobavo energetskih storitev v Združenem kraljestvu,

—   za ESSCI: zagotavlja upravljane tehnične storitve v Združenem kraljestvu in na Irskem; prek svoje hčerinske družbe Imtech je dejavno je na področju strojništva in elektrotehnike, upravljanja tehničnih obratov in integracije industrijskih sistemov.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta. V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe z navedbo sklicne številke M.8504 – EDF Energy Services/ESSCI se lahko Komisiji pošljejo po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti na naslov:

15.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 189/54