24.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 164/1

24.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 164/2

1.

Evropska komisija je 10. januarja 2017 sprejela predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (1) (v nadaljnjem besedilu: predlog).

2.

Temeljna pravica do varstva osebnih podatkov je zapisana v členu 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) in členu 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU).

3.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov (v nadaljnjem besedilu: ENVP) je neodvisni nadzorni organ, ki zagotavlja, da evropske institucije, organi, uradi in agencije (v nadaljnjem besedilu: institucije EU) pri obdelavi osebnih podatkov izpolnjujejo zahteve, predpisane z zakonodajo o varstvu podatkov (2). Zahteva po zagotovitvi neodvisnega nadzora v sistemu varstva podatkov EU je zapisana v primarni zakonodaji, in sicer v členu 16(2) PDEU in členu 8(3) Listine. Sodišče stalno poudarja, da je nadzor, ki ga izvaja neodvisni organ, bistvena sestavina pravice do varstva podatkov, in je določilo pravila za takšno neodvisnost (3). Zlasti je pomembno, da je nadzorni organ pri svojem delovanju popolnoma neodvisen, kar pomeni, da je pristojnost odločanja neodvisna od vseh neposrednih ali posrednih zunanjih vplivov (4) in da ni prisoten sum o pristranskosti (5).

4.

Glavni pravni instrument, ki ga institucije EU uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, je Uredba (ES) št. 45/2001 (6) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 45/2001), ki jo dopolnjuje Sklep št. 1247/2002/ES (7).

5.

Po zaključku dalj časa trajajočih pogajanj o novem okviru EU za varstvo podatkov (Splošna uredba o varstvu podatkov (v nadaljnjem besedilu: uredba o varstvu podatkov) in direktiva za policijski in pravosodni sektor) 27. aprila 2016 ta predlog (skupaj s predlogom Komisije za uredbo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah (v nadaljnjem besedilu: direktiva o e-zasebnosti (8))) označuje začetek odločilne stopnje v postopku dopolnjevanja tega okvira EU za varstvo podatkov. Namen predloga je uskladiti določbe Uredbe 45/2001 s pravili iz uredbe o varstvu podatkov, da se oblikuje trdnejši in skladnejši okvir za varstvo podatkov v Uniji in omogoči sočasna uporaba obeh instrumentov (9). Predlog vključuje tudi nova pravila za varstvo terminalske opreme končnih uporabnikov, ki so določena v predlogu Komisije za novo direktivo o e-zasebnosti.

6.

ENVP se je v strategiji za obdobje 2015–2019 zavezal, da bo sodeloval z Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, da bi zagotovil skladnost veljavnih pravil, določenih v Uredbi 45/2001, z uredbo o varstvu podatkov in da bo spremenjeni okvir začel veljati najpozneje v začetku leta 2018. ENVP pozdravlja dejstvo, da se je Komisija pred sprejetjem predloga neuradno posvetovala z njim in da so bili v predlogu očitno upoštevani številni elementi, ki jih je do takrat izpostavil v svojih neuradnih prispevkih. Sedanji predlog je po njegovem mnenju več kot zadovoljiv z vidika čim večje uskladitve z uredbo o varstvu podatkov, razen če natančno določene posebnosti javnega sektorja EU dokazujejo drugače, in zlasti pozdravlja uravnoteženost različnih interesov, ki jo je dosegla Komisija.

7.

Čeprav je v tem mnenju navedenih veliko področij, na katerih je mogoče predlog še izboljšati, ENVP zakonodajalca EU spodbuja, naj čim prej doseže sporazum o predlogu, da bodo lahko institucije EU izkoristile razumno prehodno obdobje, preden se bo začela v celoti uporabljati nova uredba.

8.

V preteklosti je ENVP priporočal, naj se vsebinska pravila za institucije EU vključijo v (takratni) osnutek uredbe o varstvu podatkov (10). Zakonodajalec EU je izbral drugo možnost: ločen pravni instrument, ki se je uporabljal za institucije EU ter je bil usklajen z uredbo o varstvu podatkov in se je začel uporabljal hkrati z njo. ENVP podpira ta pristop: nedopustno bi bilo, če Evropske komisije in drugih institucij EU ne bi zavezovala pravila, enakovredna tistim, ki se bodo kmalu začela uporabljati na ravni držav članic. Poleg tega bi bilo nezaželeno, da bi ENVP nadzoroval skladnost institucij EU z vsebinskimi pravili, ki bi bila podrejena pravilom, ki jih nadzorujejo njegovi sorodni organi na nacionalni ravni, zlasti ker bo ENVP član prihodnjega Evropskega odbora za varstvo podatkov (v nadaljnjem besedilu: EDPB) (11).

9.

Zato morajo biti prihodnja pravila, ki jih bodo institucije EU uporabljale za obdelavo osebnih podatkov, usklajena z določbami uredbe o varstvu podatkov, razen če natančno določene posebnosti javnega sektorja dokazujejo drugače. V zvezi s tem ENVP pozdravlja uvodno izjavo 5 predloga, v kateri je poudarjena potreba po čim večji uskladitvi in pojasnjeno, da: „[k]adar temeljijo določbe te uredbe na enaki zasnovi kot določbe [uredbe o varstvu podatkov], mora biti razlaga obeh določb enotna, zlasti ker je treba shemo te uredbe razumeti kot enakovredno shemi [uredbe o varstvu podatkov].“

10.

Hkrati uskladitev z uredbo o varstvu podatkov ne more biti popolna ali samodejna. Uredba o varstvu podatkov vključuje številne klavzule, ki državam članicam omogočajo, da na nekaterih področjih ohranijo ali uvedejo posebno zakonodajo, tudi za javne organe (12). V primerih, ko uredba o varstvu podatkov določa posebna pravila za javne organe (13) ali državam članicam omogoča, da izvajajo določbe iz te uredbe, se lahko šteje, da ima predlog vlogo, primerljivo z nacionalno zakonodajo, ki „izvaja“ uredbo o varstvu podatkov, kot na primer v členu 9 „Prenos osebnih podatkov prejemnikom, ki niso institucije in organi Skupnosti“, ali členu 66 „Upravne globe“ predloga (glej oddelek 2.8.1 v nadaljevanju). Poleg tega je treba zagotoviti, da se ohranja visoka raven varstva, ki se zdaj uporablja za institucije EU. Zato je treba ohraniti nekatere posebnosti iz Uredbe 45/2001, kot na primer v členu 25 „Omejitve“ (glej oddelek 2.3.1 v nadaljevanju) in členu 44 „Imenovanje uradne osebe za varstvo podatkov“ (glej oddelek 2.4.5.1 v nadaljevanju).

11.

Poleg vsebinske uskladitve z uredbo o varstvu podatkov je pomembno, da se začnejo spremenjena pravila v celoti uporabljati hkrati z uredbo o varstvu podatkov, to je 25. maja 2018. Obstoječa mreža uradnih oseb za varstvo podatkov je učinkovit kanal za izmenjavo informacij in sodelovanje. Zato je ENVP prepričan, da je skladnost mogoče doseči v razmeroma kratkem prehodnem obdobju, na primer v treh mesecih.

12.

Načelo odgovornosti, ki podpira uredbo o varstvu podatkov, in sedanji predlog presegata samo skladnost s pravili ter pomenita spremembo miselnosti. Za lažji prehod je ENVP začel izvajati „projekt odgovornosti“. V zvezi s tem je bil ENVP v letih 2016 in 2017 v stiku s sedmimi glavnimi institucijami in organi EU ter jim je pomagal, da so se lahko pravočasno pripravili na uporabo uredbe o varstvu podatkov.

13.

ENVP je v preteklosti večkrat pozval Komisijo, naj predlaga zanesljiv in izčrpen sistem, ki bi bil velikopotezen ter bi povečal učinkovitost in skladnost varstva podatkov v EU ter s tem zagotovil varno okolje za nadaljnji razvoj v prihodnjih letih (14). Komisija je izbrala drugačen pristop in predlagala ločen pravni instrument za varstvo podatkov na področju kazenskega pregona (15). Temu so sledili številni predlogi pravnih aktov za uvedbo „samostojnih“ ureditev varstva podatkov (16).

14.

ENVP priznava, da je sedanji pravni okvir za varstvo osebnih podatkov, čeprav razdrobljen, najboljši možni rezultat (17). Razume, da se bo ta predlog še naprej uporabljal za institucije EU, ki zdaj spadajo na področje uporabe Uredbe 45/2001 (18) (praktično vse nekdanje institucije, organi, uradi in agencije iz prvega in drugega „stebra“ (19)), vendar kot take ne bi vplivale na obstoječe ali nedokončane „samostojne“ ureditve (20). Ta predlog bo vplival na take ureditve samo, če je to izrecno določeno v ustreznem pravnem instrumentu, in v obsegu, ki je izrecno določen v takem instrumentu. ENVP je seznanjen s tem pristopom, vendar predlaga, da se to natančneje navede v preambuli predloga in po možnosti tudi v členu 2 „Področje uporabe“. Hkrati poudarja, da razdrobljenost in vse večja zapletenost pravnega okvira za obdelavo podatkov v različnih institucijah EU, ki so dejavne v nekdanjem prvem in tretjem „stebru“, nista povsem zadovoljiv rezultat in da ju bo moral v vmesnem obdobju morda obravnavati zakonodajalec EU.

15.

Uredba 45/2001 določa ukrepe za varstvo zasebnosti in zaupnost komunikacij v primerih, ko institucije EU nadzorujejo infrastrukturo, ki se uporablja za sporazumevanje. V ta namen uredba vključuje nekatere določbe, ki zajemajo dele področja uporabe Direktive 2002/58/ES (v nadaljnjem besedilu: direktiva o e-zasebnosti) (21), in uvaja načelo, da je treba pravila za varstvo temeljnih pravic uporabljati dosledno in usklajeno v vsej Uniji, pri čemer se sklicuje na ustrezne instrumente, kot je direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah (22). Potreba po zagotavljanju enake stopnje zasebnosti in zaupnosti komunikacij, ki vključujejo institucije EU, ostaja nespremenjena, zato je treba ohraniti načelo dosledne in usklajene uporabe. ENVP zato meni, da bi moral predlog zagotoviti, da se bodo ustrezna pravila iz uredbe o varstvu podatkov in prihodnje direktive o e-zasebnosti smiselno uporabljala za institucije EU. To bi moralo vključevati spoštovanje zaupnosti in zasebnosti v zvezi s komunikacijskimi storitvami, ki jih nadzorujejo institucije EU, ter druga načela iz prihodnje direktive o e-zasebnosti, kot je zaščita terminalske opreme, in druga pravila, na primer v zvezi s sledenjem in neželeno e-pošto.

16.

Medtem ko se zakonodaja o varstvu podatkov uporablja tudi za Evropski gospodarski prostor in morajo sodelujoče države Efte v skladu z uredbo o varstvu podatkov vzpostaviti neodvisne organe nadzora, pa za institucije Efte ne veljajo posebna pravila o varstvu podatkov in nadzoru, čeprav si z institucijami EU izmenjujejo osebne podatke. ENVP meni, da bi lahko ta predlog izkoristili kot priložnost za obravnavanje tega vprašanja.

90.

ENVP na splošno meni, da je predlog uspešen pri usklajevanju pravil za institucije EU z uredbo o varstvu podatkov, ob upoštevanju posebnosti javnega sektorja EU. V predlogu je na splošno ohranjena visoka raven varstva glede obdelave podatkov, ki jo izvajajo institucije EU. ENVP pozdravlja zlasti uravnoteženost različnih interesov, ki jo je dosegla Komisija.

91.

Meni, da bi bilo treba predlog še izboljšati, zlasti glede načinov omejitev na podlagi člena 25. Da bi se zagotovila skladnost s kakovostjo zahtev iz navedene zakonodaje, bi bilo treba člen 25(1) spremeniti tako, da bi se lahko temeljne pravice omejile samo s pravnimi akti, ki so bili sprejeti na podlagi Pogodb, s čimer bi se za institucije EU uvedli enaki standardi, kot bi se uporabljali za države članice na podlagi uredbe o varstvu podatkov. ENVP poziva zakonodajalca EU, naj v obsegu predvidenih omejitev člena 34 „Zaupnost elektronskih komunikacij“ zagotovi, da bodo pri morebitnih omejitvah temeljne pravice do zasebnosti komunikacij, ki bi jih lahko uvedle institucije EU pri svojem poslovanju, upoštevani enaki standardi, kot so določeni v pravu Unije, kot ga razlaga Sodišče na tem področju.

92.

ENVP pozdravlja dejstvo, da predlog vključuje poseben člen, ki obravnava vlogo ENVP kot svetovalca institucij EU (člen 42 predloga). Vendar pa izraža zaskrbljenost, da bi lahko besedilo „[p]o sprejetju predlogov“ (namesto „[k]o sprejme zakonodajni predlog“ v členu 28(2) Uredbe 45/2001) dopuščalo dvom o dolgoletni obveznosti Evropske komisije, da neuradno svetuje ENVP o osnutkih predlogov, običajno v fazi posvetovanja med službami. Glede na pomembnost neformalnega posvetovanja bi bila dobrodošla tudi uvodna izjava, v kateri bi Komisija ponovno poudarila zavezanost tej dolgoletni praksi. ENVP bi tudi soglašal, da se v predlogu ohrani besedilo člena 28(2) Uredbe 45/2001 („kadar Komisija sprejema“), ki mu zagotavlja več manevrskega prostora. Po njegovem mnenju člen 42 zadostno pojasnjuje ustrezne naloge ENVP in EDPB, da v prihodnosti ne bo prišlo do nepotrebnih podvajanj.

93.

ENVP meni, da možnost oddajanja funkcije uradnih oseb za varstvo podatkov v zunanje izvajanje ni primerna za institucije EU, ki izvajajo javno oblast. Zato bi bilo treba v členu 44(4) črtati drugo možnost („ali pa svoje naloge opravlja na podlagi pogodbe o storitvah“).

94.

ENVP pozdravlja člen 66 predloga, na podlagi katerega bi mu bilo podeljeno pooblastilo za naložitev upravnih kazni. Po njegovem mnenju bi imele institucije EU zaradi odvzema možnosti nadzornemu organu EU, da naloži upravne kazni, kadar je to primerno, privilegiran položaj v primerjavi z institucijami javnega sektorja v številnih državah članicah.

95.

ENVP meni, da so lahko mehanizmi potrjevanja, ki se v določenih okvirih, na primer pri potrjevanju skladnosti s splošno sprejetimi standardi, že uporabljajo, zelo koristen instrument za institucije EU. Zato je treba sklicevanja na uporabo potrjevanja (ne pa kodekse ravnanja) dodati v členu 26 „Pristojnost upravljavca“, členu 27 „Vgrajeno varstvo podatkov“ in členu 33 „Varnost“.

96.

Čeprav je v tem mnenju navedenih veliko področij, na katerih je mogoče predlog še izboljšati, pa ENVP zakonodajalca EU spodbuja, naj čim prej doseže sporazum o predlogu, da bodo lahko institucije EU izkoristile razumno prehodno obdobje, preden začne hkrati z uredbo o varstvu podatkov veljati nova uredba, to je maja 2018.

24.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 164/7

1.

Komisija je 15. maja 2017 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Zalando SE (Nemčija) in podjetje BESTSELLER United A/S (Danska) s povečanjem kapitala v Fashiontrade.com B.V. pridobita v smislu člena 3(1)(b) in člena 3(4) uredbe o združitvah nadzor nad skupnim podjetjem Fashiontrade.com B.V. (Nizozemska). Po tej transakciji bosta imeli podjetji Zalando SE in BESTSELLER United A/S vsako po 50 % lastniški delež v skupnem podjetju.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—   za Zalando SE: podjetje Zalando SE je dejavno na področju prodaje (na drobno) oblačil in obutve med podjetji in potrošniki (B2C). Na njegovi spletni platformi za e-trgovanje imajo potrošniki široko izbiro za nakup oblačil in obutve različnih blagovnih znamk. Podjetje prodaja tudi oblačila in obutev v svoji spletni prodajalni. Poleg tega podjetje Zalando zagotavlja storitve platforme za e-trgovanje med podjetji in potrošniki (B2C) ter druge rešitve za trženje blagovnih znamk,

—   za BESTSELLER United A/S: podjetje BESTSELLER United A/S je mednarodno modno podjetje s številnimi različnimi modnimi znamkami. Dejavno je na področju prodaje oblačil in obutve pod različnimi blagovnimi znamkami med podjetji (B2B) (na debelo) ter med podjetji in potrošniki (B2C) (na drobno),

—   za Fashiontrade.com B.V.: podjetje Fashiontrade.com B.V. bo na trgu dejavno kot ponudnik storitev platforme za e-trgovanje med podjetji (B2B). Platforma bo povezovala modne znamke (prodaja na debelo) s prodajalci na drobno.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta. V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe z navedbo sklicne številke M.8433 – Zalando/Bestseller United/JV se lahko Komisiji pošljejo po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti na naslov: