28.1.2017

SL

Uradni list Evropske unije

C 29/1

---

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.8311 – Altor Fund IV/Transcom WorldWide AB)

(Besedilo velja za EGP)

(2017/C 29/01)

Komisija se je 24. januarj 2017 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32017M8311. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

---

28.1.2017

SL

Uradni list Evropske unije

C 29/1

---

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.8340 – Riverstone/AMCI/Fitzroy)

(Besedilo velja za EGP)

(2017/C 29/02)

Komisija se je 23. januarja 2017 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32017M8340. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

---

28.1.2017

SL

Uradni list Evropske unije

C 29/2

---

Seznam oseb, ki jih je imenoval Svet

od julija do decembra 2016 (socialno področje)

(2017/C 29/03)

Odbor	Konec mandata	Objava v UL	Oseba, ki je bila nadomeščena	Odstop/imenovanje	Član(-ica)/nadomestni(-na) član(-ica)	Kategorija	Država	Imenovana oseba	Matično telo	Sklep Sveta z dne
Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu	28.2.2019	UL C 79, 1.3.2016	Margaret LAWLOR	odstop	nadomestna članica	vlada	Irska	Paul CULLEN	Safety, Health and Chemicals Policy	20.9.2016
Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu	28.2.2019	UL C 79, 1.3.2016	Paweł PETTKE	odstop	nadomestni član	delodajalci	Poljska	Rafał HRYNYK	3M Wrocław Sp. z o.o	29.9.2016
Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu	28.2.2019	UL C 79, 1.3.2016	Etbin TRATNIK	odstop	nadomestni član	vlada	Slovenija	Vladka KOMEL	Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti	17.10.2016
Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu	28.2.2019	UL C 79, 1.3.2016	Olivier MEUNIER	odstop	nadomestni član	vlada	Francija	Arnaud PUJAL	Ministère du Travail, de l’Emploi et de la Santé	17.10.2016
Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu	28.2.2019	UL C 79, 1.3.2016	Bénédicte LEGRAND-JUNG	odstop	članica	vlada	Francija	Patrick MADDALONE	Ministère du Travail, de l’Emploi et de la Santé	17.10.2016
Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu	28.2.2019	UL C 79, 1.3.2016	Kristel PLANGI	odstop	nadomestna članica	vlada	Estonija	Eva PÕLDIS	Ministry of Social Affairs of Estonia	17.10.2016
Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu	28.2.2019	UL C 79, 1.3.2016	Andrew Agius MUSCAT	odstop	nadomestni član	delodajalci	Malta	Brian ZAHRA	Malta Hotesl and Restaurants Association	17.10.2016
Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu	28.2.2019	UL C 79, 1.3.2016	John SCICLUNA	odstop	član	delodajalci	Malta	Lawrence MIZZI	Malta Employers Association	17.10.2016
Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu	28.2.2019	UL C 79, 1.3.2016	Anne-Sofie DALENG	odstop	nadomestna članica	vlada	Švedska	Jonna JONSSON	Ministry of Employement	8.11.2016
Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu	28.2.2019	UL C 79, 1.3.2016	Vladimir TEJBUS	odstop	nadomestni član	vlada	Slovaška	Jozef KSINAN	Permanent Representation of the Slovak Republic to the EU	28.11.2016
Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu	28.2.2019	UL C 79, 1.3.2016	Dominic FROST	odstop	nadomestni član	delodajalci	Združeno kraljestvo	Terry WOOLMER	EEF - the manufacturers’ organisation	12.12.2016
Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu	28.2.2019	UL C 79, 1.3.2016	Jana MALÁ	odstop	članica	delodajalci	Češka	Nora ŠEJDOVÁ	Confederation of Industry of the Czech Republic	12.12.2016
Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu	28.2.2019	UL C 79, 1.3.2016	František HROBSKÝ	odstop	nadomestni član	delodajalci	Češka	Jana MALÁ	Czech Association of Energy Sector Employers	12.12.2016
Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu	28.2.2019	UL C 79, 1.3.2016	Jozef KSINAN	odstop	nadomestni član	vlada	Slovaška	Lucia SABOVA DANKOVA	National Labour Inspectorate	12.12.2016
Svetovalni odbor za koordinacijo sistemov socialne varnosti	19.10.2020	UL C 341, 16.10.2015	Michał MENES	odstop	član	sindikat	Poljska	Stanisław RÓŻYCKI	OPZZ	20.9.2016
Svetovalni odbor za koordinacijo sistemov socialne varnosti	19.10.2020	UL C 341, 16.10.2015	Koen MEESTERS	odstop	član	sindikat	Belgija	Nathalie DIESBECQ	Studiedienst ACV	29.9.2016
Svetovalni odbor za prosto gibanje delavcev	24.9.2018	UL C 348, 20.9.2016.	Stefanie RIEDER	odstop	nadomestna članica	delodajalci	Avstrija	Barbara DALLINGER	Wirtschaftskammer Österreich, EU-Büro Brüssel	17.10.2016
Svetovalni odbor za prosto gibanje delavcev	24.9.2018	UL C 348, 20.9.2016.	Paloma MARTÍNEZ GAMO	odstop	članica	vlada	Španija	Sara CORRES ARMENDARIZ	Ministerio de Empleo y Seguridad Social	28.11.2016
Svetovalni odbor za prosto gibanje delavcev	24.9.2018	UL C 348, 20.9.2016.	Alexandra KRAMER	odstop	članica	sindikat	Nemčija	Robert SPILLER	DGB Bundesvostand	28.11.2016
Upravni odbor Evropskega inštituta za enakost spolov	31.5.2019	UL C 199, 4.6.2016	Maria de Fátima DUARTE	odstop	članica	vlada	Portugalska	Carlos Miguel RODRIGUES DUARTE	CIG	29.9.2016
Upravni odbor Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu	7.11.2016	UL C 360, 10.12.2013	Octavian Alexandru BOJAN	odstop	nadomestni član	delodajalci	Romunija	Daniela SÂRBU	UGIR - Uniunea Generală a Industriaşilor din România	18.7.2016

---

28.1.2017

SL

Uradni list Evropske unije

C 29/6

---

Obvestilo osebam, skupinam in subjektom s seznama iz člena 2(3) Uredbe Sveta (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu

(glej Prilogo k Uredbi Sveta (EU) 2017/150)

(2017/C 29/04)

Osebam, skupinam in subjektom s seznama iz Uredbe Sveta (EU) 2017/150 (1) sporočamo:

Svet Evropske unije ugotavlja, da so razlogi za uvrstitev oseb, skupin in subjektov na zadevni seznam oseb, skupin in subjektov, za katere se uporabljajo omejevalni ukrepi iz Uredbe Sveta (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (2), še vedno podani. Zato je sklenil te osebe, skupine in subjekti obdržati na zadevnem seznamu.

V Uredbi (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 je določeno, da se zamrznejo vsa denarna sredstva, drugo finančno premoženje in gospodarski viri, ki pripadajo zadevnim osebam, skupinam in subjektom, ter da se tem osebam, skupinam in subjektom ne dajo v razpolaganje, bodisi neposredno ali posredno, nobena denarna sredstva, drugo finančno premoženje in gospodarski viri.

Zadevne osebe, skupine in subjekte opozarjamo, da lahko pri pristojnih organih zadevne države članice oziroma zadevnih držav članic, navedenih na seznamu iz Priloge k navedeni uredbi, zaprosijo, da se jim dovoli uporaba zamrznjenih sredstev za osnovne potrebe ali določena plačila v skladu s členom 5(2) navedene uredbe.

Zadevne osebe, skupine in subjekti lahko Svetu pošljejo prošnjo za pridobitev utemeljitve, s katero ostajajo na zadevnem seznamu (če jim ta utemeljitev še ne bi bila posredovana). Takšna prošnja se pošlje na naslednji naslov:

Svet Evropske unije (Za: COMET designations)

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Elektronski naslov: sanctions@consilium.europa.eu

Zadevne osebe, skupine in subjekti lahko Svetu na navedeni naslov kadar koli pošljejo prošnjo za ponovno preučitev odločitve o njihovi uvrstitvi na seznam in odločitve, da na njem ostanejo; prošnji naj priložijo morebitna ustrezna dokazila. Te prošnje bodo obravnavane, ko bodo prejete. V zvezi s tem zadevne osebe, skupine in subjekte opozarjamo, da bo Svet seznam redno pregledoval v skladu s členom 1(6) Skupnega stališča 2001/931/SZVP (3). Da bi bile morebitne prošnje lahko obravnavane že pri naslednjem pregledu, jih je treba predložiti do 24. marca 2017.

Zadevne osebe, skupine in subjekte obenem opozarjamo, da lahko v skladu s pogoji iz člena 263(4) in (6) Pogodbe o delovanju Evropske unije uredbo Sveta izpodbijajo pri Splošnem sodišču Evropske unije.

---

(1)  UL L 23, 28.1.2017, str. 3.

(2)  UL L 344, 28.12.2001, str. 70.

(3)  UL L 344, 28.12.2001, str. 93.

---

28.1.2017

SL

Uradni list Evropske unije

C 29/7

---

Obvestilo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki in za katere se uporabljajo omejevalni ukrepi iz Uredbe Sveta (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu

(2017/C 29/05)

Posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (1) opozarjamo na naslednje:

Pravna podlaga za ta postopek obdelave je Uredba Sveta (ES) št. 2580/2001 (2).

Upravljavec tega postopka obdelave je Svet Evropske unije, ki ga zastopa generalni direktor GD C (zunanje zadeve, širitev, civilna zaščita) generalnega sekretariata Sveta, oddelek za postopek obdelave pa je enota 1C GD C, katere naslov je:

Svet Evropske unije

Generalni sekretariat

GD C 1C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Elektronski naslov: sanctions@consilium.europa.eu

Namen postopka obdelave je vzpostavitev in posodabljanje seznama oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi v skladu z Uredbo (ES) 2580/2001.

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, so fizične osebe, ki izpolnjujejo merila za uvrstitev na seznam iz navedene uredbe.

Zbrani osebni podatki vključujejo podatke, potrebne za pravilno identifikacijo zadevne osebe, utemeljitve in katere koli druge podatke v zvezi s tem.

Zbrani osebni podatki se po potrebi lahko posredujejo Evropski službi za zunanje delovanje in Komisiji.

Brez poseganja v omejitve iz člena 20(1)(a) in (d) Uredbe (ES) št. 45/2001 bodo odgovori na zahteve za dostop, pa tudi na zahteve za popravek ali na ugovor poslani v skladu z oddelkom 5 Sklepa Sveta 2004/644/ES (3).

Osebni podatki se bodo hranili pet let od dne, ko bo posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zbrisan s seznama oseb, za katere velja zamrznitev sredstev, ali ko se bo veljavnost ukrepa iztekla, ali za čas trajanja sojenja, če se je to začelo.

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, lahko vložijo pritožbo pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

---

(1)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(2)  UL L 344, 28.12.2001, str. 70.

(3)  UL L 296, 21.9.2004, str. 16.

---

28.1.2017

SL

Uradni list Evropske unije

C 29/8

---

Obvestilo osebam, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2011/172/SZVP in Uredbe Sveta (EU) št. 270/2011 o omejevalnih ukrepih zoper nekatere osebe, subjekte in organe glede na razmere v Egiptu

(2017/C 29/06)

Osebe, navedene v Prilogi k Sklepu Sveta 2011/172/SZVP (1) in Prilogi I k Uredbi Sveta (EU) št. 270/2011 (2) o omejevalnih ukrepih zoper nekatere osebe, subjekte in organe glede na razmere v Egiptu, obveščamo o naslednjem:

Svet je v tej zadevi seznanjen z novimi elementi v zvezi z vsemi osebami s seznama iz Priloge k Sklepu 2011/172/SZVP in Priloge I k Uredbi (EU) št. 270/2011. Zadevne osebe zato obveščamo, da lahko Svetu do 17. februarja 2017 predložijo zahtevo za pridobitev informacij, ki se nanašajo nanje, in sicer na spodnji naslov:

Conseil de l’Union européenne

Secrétariat général

GD C 1C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

Vse prejete pripombe bo Svet upošteval pri rednem pregledu v skladu s členom 5 Sklepa 2011/172/SZVP in členom 12 Uredbe (EU) št. 270/2011.

---

(1)  UL L 76, 22.3.2011, str. 63.

(2)  UL L 76, 22.3.2011, str. 4.

---

28.1.2017

SL

Uradni list Evropske unije

C 29/9

---

Obvestilo osebam, za katere veljajo omejevalni ukrepi, določeni v Sklepu Sveta 2011/72/SZVP, kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta (SZVP) 2017/153, in Uredbi Sveta (EU) št. 101/2011, kot se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2017/149, o omejevalnih ukrepih zoper nekatere osebe, subjekte in organe glede na razmere v Tuniziji

(2017/C 29/07)

Osebam, navedenim na seznamu iz Priloge k Sklepu Sveta 2011/72/SZVP (1), kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta (SZVP) 2017/153 (2), in Priloge I k Uredbi Sveta (EU) št. 101/2011 (3), kot se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2017/149 (4), sporočamo naslednje.

Svet Evropske unije je po pregledu seznama oseb sklenil, da bi morale biti osebe iz navedenih prilog še naprej vključene na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa 2011/72/SZVP in Uredbe (EU) št. 101/2011.

Zadevne osebe opozarjamo, da lahko pri pristojnih organih zadevne države članice oziroma zadevnih držav članic, navedenih na spletnih straneh iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 101/2011, zaprosijo, da se jim dovoli uporaba zamrznjenih sredstev za nujne potrebe ali natančno določena plačila (glej člen 4 Uredbe).

Zadevne osebe lahko zahtevo za ponovno preučitev odločitve o njihovi vključitvi na navedeni seznam skupaj z dokazili pred 31. oktobrom 2017 pošljejo Svetu na naslov:

Svet Evropske unije

Generalni sekretariat

GD C 1C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-pošta: sanctions@consilium.europa.eu

Vse prejete pripombe bo Svet upošteval pri naslednjem pregledu seznama oseb, ki ga bo opravil v skladu s členom 5 Sklepa 2011/72/SZVP in členom 12(4) Uredbe (EU) št. 101/2011.

---

(1)  UL L 28, 2.2.2011, str. 62.

(2)  UL L 23, 28.1.2017, str. 19.

(3)  UL L 31, 5.2.2011, str. 1.

(4)  UL L 23, 28.1.2017, str. 1.

---

28.1.2017

SL

Uradni list Evropske unije

C 29/10

---

Obvestilo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki in za katere veljajo omejevalni ukrepi, določeni v Uredbi Sveta (EU) št. 101/2011, kot se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2017/149 o omejevalnih ukrepih zoper nekatere osebe, subjekte in organe glede na razmere v Tuniziji

(2017/C 29/08)

Posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (1) obveščamo o naslednjem:

Pravna podlaga za ta postopek obdelave je Uredba Sveta (EU) št. 101/2011 (2), kot se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2017/149 (3).

Upravljavec tega postopka obdelave je Svet Evropske unije, ki ga zastopa generalni direktor GD C (zunanje zadeve, širitev, civilna zaščita) generalnega sekretariata Sveta, oddelek za postopek obdelave pa je enota 1C GD C, katere naslov je:

Svet Evropske unije

Generalni sekretariat

GD C 1C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-pošta: sanctions@consilium.europa.eu.

Namen postopka obdelave je sestaviti in posodabljati seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi, v skladu z Uredbo (EU) št. 101/2011, kot se izvaja z Uredbo (EU) 2017/149.

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, so fizične osebe, ki izpolnjujejo merila iz navedene uredbe za uvrstitev na seznam.

Zbrani osebni podatki vključujejo potrebne podatke za pravilno identifikacijo zadevne osebe in utemeljitev ter katere koli druge podatke v zvezi s tem.

Zbrani osebni podatki se po potrebi lahko predložijo Evropski službi za zunanje delovanje in Komisiji.

Brez poseganja v omejitve iz člena 20(1)(a) in (d) Uredbe (ES) št. 45/2001 bodo odgovori glede zahtev za dostop in glede zahtev za popravek ali ugovor poslani v skladu z oddelkom 5 Odločbe Sveta 2004/644/ES (4).

Osebni podatki se bodo hranili pet let od dne, ko bo posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zbrisan s seznama oseb, za katere velja zamrznitev sredstev, ali ko bo veljavnost ukrepa potekla, ali za čas trajanja sojenja, če se je to že začelo.

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, lahko v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 vložijo pritožbo pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov.

---

(1)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(2)  UL L 31, 5.2.2011, str. 1.

(3)  Ul L 23, 28.1.2017, str. 1.

(4)  UL L 296, 21.9.2004, str. 16.

---

28.1.2017

SL

Uradni list Evropske unije

C 29/11

---

Menjalni tečaji eura (1)

27. januarja 2017

(2017/C 29/09)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0681
JPY	japonski jen	123,01
DKK	danska krona	7,4369
GBP	funt šterling	0,85170
SEK	švedska krona	9,4528
CHF	švicarski frank	1,0689
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	8,9190
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,021
HUF	madžarski forint	311,63
PLN	poljski zlot	4,3400
RON	romunski leu	4,5058
TRY	turška lira	4,1416
AUD	avstralski dolar	1,4169
CAD	kanadski dolar	1,4012
HKD	hongkonški dolar	8,2873
NZD	novozelandski dolar	1,4726
SGD	singapurski dolar	1,5250
KRW	južnokorejski won	1 253,96
ZAR	južnoafriški rand	14,4471
CNY	kitajski juan	7,3654
HRK	hrvaška kuna	7,4818
IDR	indonezijska rupija	14 276,89
MYR	malezijski ringit	4,7333
PHP	filipinski peso	53,221
RUB	ruski rubelj	64,1625
THB	tajski bat	37,683
BRL	brazilski real	3,3834
MXN	mehiški peso	22,5452
INR	indijska rupija	72,7030

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

---

28.1.2017

SL

Uradni list Evropske unije

C 29/12

---

Povzetek sklepov Evropske komisije o avtorizacijah za dajanje v promet in uporabo in/ali za uporabo snovi iz Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH)

(Objavljeno v skladu s členom 64(9) Uredbe (ES) št. 1907/2006 (1))

(Besedilo velja za EGP)

(2017/C 29/10)

Sklepi o dodelitvi avtorizacije

Sklic na sklep (2)	Datum sprejetja sklepa	Ime snovi	Imetnik avtorizacije	Številka avtorizacije	Dovoljena uporaba	Potek roka za preverjanje	Razlogi za sklep
C(2016) 8596	3. januar 2017	trikloroetilen št. ES: 201-167-4 št. CAS: 79-01-6	Parker Hannifin Manufacturing Netherlands (Filtration & Separation) BV, Oude Kerkstraat 4, 4870 AG Etten-Leur, Nizozemska	REACH/16/7/0	Industrijska uporaba kot topilo za proizvodnjo modulov, ki vsebujejo membrane iz votlih vlaken za ločevanje plinov.	21. april 2028	V skladu s členom 60(4) Uredbe (ES) št. 1907/2006 socialno-ekonomske koristi prevladajo nad tveganjem za zdravje ljudi, ki izhaja iz uporabe snovi, in na voljo ni nobene ustrezne alternativne snovi ali tehnologije, ki bi bila tehnično in ekonomsko izvedljiva.

---

(1)  UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(2)  Sklep je dostopen na spletišču Evropske komisije na naslovu: http://ec.europa.eu/growth/sectors/chemicals/reach/about_sl.

---

28.1.2017

SL

Uradni list Evropske unije

C 29/13

---

Sporočilo Komisije v skladu s členom 16(4) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti

Sprememba obveznosti javne službe glede rednih zračnih prevozov

(Besedilo velja za EGP)

(2017/C 29/11)

Država članica	Francija
Zadevna proga	Lannion (Côte-de-Granit)–Pariz (Orly)
Prvotni datum začetka veljavnosti obveznosti javne službe	27. oktober 2003
Datum začetka veljavnosti sprememb	23. september 2017
Naslov, na katerem je mogoče dobiti besedilo in vse ustrezne informacije in/ali dokumente v zvezi z obveznostjo javne službe	Arrêté du 23 décembre 2016 modifiant les obligations de service public imposées sur les services aériens réguliers entre Lannion et Paris (Orly) (Odlok z dne 23. decembra 2016 o spremembi obveznosti javne službe za redne zračne prevoze med Lannionom in Parizom (Orly)) NOR: DEVA1638280A http://www.legifrance.gouv.fr/initRechTexte.do Dodatne informacije: Direction Générale de l’Aviation Civile DTA/SDT/T2 50 rue Henry Farman 75 720 Paris cedex 15 FRANCIJA Tel. +33 158094321 E-naslov: osp-compagnies.dta@aviation-civile.gouv.fr

---

28.1.2017

SL

Uradni list Evropske unije

C 29/14

---

Sporočilo Komisije v skladu s členom 17(5) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti

Javni razpis za opravljanje rednih zračnih prevozov v skladu z obveznostmi javne službe

(Besedilo velja za EGP)

(2017/C 29/12)

Država članica	Francija
Zadevna proga	Lannion–Pariz (Orly)
Obdobje veljavnosti pogodbe	Od 23. septembra 2017 do 22. septembra 2021
Rok za predložitev vlog in ponudb	3. april 2017 (do 17. ure po lokalnem času)
Naslov, na katerem je mogoče dobiti besedilo javnega razpisa in vse ustrezne informacije in/ali dokumente v zvezi z javnim razpisom in obveznostjo javne službe	Aéroport de Lannion – Côte de Granit Syndicat Mixte de l’Aéroport – EPIC Avenue Pierre Marzin 22300 Lannion FRANCIJA Tel. +33 296058234 Faks +33 296058299 E-naslov: akguegan.aeroportlannion@orange.fr

---

28.1.2017

SL

Uradni list Evropske unije

C 29/15

---

Posodobitev seznama carinskih uradov (1), pri katerih se lahko prijavi proizvode iz Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 1635/2006 (2) za sprostitev v prosti promet v Evropski skupnosti

(2017/C 29/13)

Država članica	Carinski uradi
BELGIQUE/BELGIË	Anvers DE — voie maritime Bierset — (Grâce-Hollogne) DE — voies aérienne et/ou terrestre Bruxelles DE — voie aérienne Zaventem D — voie aérienne
БЪЛГАРИЯ	ТМУ Варна МП Варна-запад МП Пристанище Варна ТМУ Бургас МП Пристанище Бургас център ТМУ Столична
ČESKÁ REPUBLIKA	Vsi carinski uradi
DANMARK	Vsa pristanišča in letališča na Danskem
DEUTSCHLAND	Baden-Württemberg	HZA Lörrach — ZA Weil-am-Rhein-Autobahn HZA Stuttgart — ZA Flughafen HZA Ulm — ZA Aalen
	Bayern	HZA München — ZA Flughafen HZA Regensburg — ZA Furth-im-Wald-Schafberg HZA Schweinfurt — ZA Bayreuth HZA Nürnberg — ZA Erlangen - Tennenlohe
	Berlin	HZA Berlin — ZA Marzahn HZA Potsdam — ZA Berlin-Flughafen-Tegel
	Brandenburg	Bereich HZA Frankfurt (Oder) HZA Frankfurt (Oder) — ZA Frankfurt (Oder) Autobahn HZA Frankfurt (Oder) — ZA Forst-Autobahn Bereich HZA Potsdam HZA Potsdam — ZA Berlin-Flughafen Schönefeld
	Bremen	HZA Bremen — ZA Neustädter Hafen HZA Bremerhaven — ZA Bremerhaven
	Hamburg	HZA Hamburg-Stadt — ZA Oberelbe HZA Hamburg-Hafen — ZA Waltershof HZA Itzehoe — Hamburg-Flughafen
	Hessen	HZA Frankfurt-am-Main-Flughafen
	Mecklenburg-Vorpommern	HZA Stralsund — ZA Rostock-Grenzkontrollstelle Rostock
	Niedersachsen	HZA Hannover — ZA Hannover-Nord HZA Braunschweig — ZA Braunschweig-Broitzem
	Nordrhein-Westfalen	HZA Dortmund — ZA Ost HZA Düsseldorf — ZA Flughafen
	Rheinland-Pfalz	HZA Koblenz — ZA Hahn-Flughafen
	Schleswig-Holstein	HZA Kiel — ZA Lübeck Abfertigungsstelle Hafen
EESTI	Mejni prehodi Narva, Koidula, Luhamaa; letališče Tallinn; pristanišča Tallinn, Paljassaare in Muuga
ΕΛΛΑΔΑ	Αθηνών, Πειραιά, Κρατικού Αερολιμένα Αθηνών, Θεσσαλονίκης, Αερολιμένα Μίκρας, Βόλου, Πατρών, Ηρακλείου, Αερολιμένα Ηρακλείου Κρήτης, Καβάλας, Ιωαννίνων, Ναυπλίου
ESPAÑA	Barcelona (Aeropuerto), Barcelona (Puerto), Irun (Carretera), La Junquera (Carretera), Madrid (Aeropuerto)
FRANCE	Vsi carinski uradi
IRELAND	Vsi carinski uradi
ITALIA	Ufficio di Sanità marittima ed aerea di Trieste Ufficio di Sanità aerea di Torino — Caselle Ufficio di Sanità aerea di Roma — Fiumicino Ufficio di Sanità marittima ed aerea di Venezia Ufficio di Sanità marittima ed aerea di Genova Ufficio di Sanità marittima di Livorno Ufficio di Sanità marittima ed aerea di Ancona Ufficio di Sanità marittima ed aerea di Brindisi Ufficio di Sanità aerea di Varese — Malpensa Ufficio di Sanità aerea di Bologna — Panicale Ufficio di Sanità marittima ed aerea di Bari Posto d’Ispezione frontaliera di Chiasso
ΚΥΠΡΟΣ	Vsi carinski uradi
LATVIJA	Roads: Grebneva, Pāternieki, Terehova; Railways: Daugavpils, Rēzekne-2; Seaports: Liepāja, Rīga, Ventspils; Airport: Rīga; Post: Rīga International branch of the Latvian Post Office
LIETUVA	Vsi carinski uradi
LUXEMBOURG	Bureau des Douanes et Accises Centre douanier — Luxembourg Bureau des Douanes et Accises Luxembourg-Aéroport — Niederanven
MAGYARORSZÁG	Vsi carinski uradi
MALTA	Oddelek Mednarodnega letališča Malta za zračni tovor, Luqa Oddelek carinarnice za pomorski tovor, Valletta Poštni urad za pošiljke Carinskega urada, Qormi
NEDERLAND	Vsi carinski uradi
ÖSTERREICH	Nickelsdorf Heiligenkreuz Spielfeld Tissis Wien - Flughafen Schwechat
POLSKA	Vsi carinski uradi
PORTUGAL	Aeroportos de Lisboa, Porto e Faro Portos de Lisboa e Leixões
ROMÂNIA	Vsi carinski uradi
SLOVENIJA	Obrežje (road border crossing), Koper (port border crossing), Dobova (railway border crossing), Gruškovje (road border crossing), Jelšane (road border crossing), Brnik (air border crossing), Ljubljana (road and railway)
SLOVENSKO	Vsi carinski uradi
SUOMI — FINLAND	Helsinki, Vaalimaa, Niirala, Vartius, Raja-Jooseppi, Utsjoki, Kilpisjärvi, Helsinki-Vantaan lentoasema
SVERIGE	Arlanda, Göteborg, Landvetter, Helsingborg, Karlskrona, Stockholm, Ystad, Karlshamn
UNITED KINGDOM	Belfast International Airport, Port of Belfast, Port of Dover, Port of Falmouth, Port of Felixstowe, Gatwick Airport, Glasgow Prestwick Airport, Manchester Airport, Port of Hull and Goole, Port of London, Port of Southampton

---

(1)  Posodobitev je prikazana v poševnem tisku.

(2)  UL L 306, 7.11.2006, str. 3.

---

28.1.2017

SL

Uradni list Evropske unije

C 29/19

---

Zavezujoče informacije o poreklu

(2017/C 29/14)

Seznam organov, ki jih države članice določijo za sprejemanje zahtevkov za zavezujoče informacije o poreklu ali za izdajanje takih informacij

Država članica	Carinski organ	Telefon	E-naslov
BELGIJA
Nepreferencialno poreklo	Service Public Fédéral Économie, PME, Classes Moyennes et Énergie Direction générale du Potentiel économique Intersectoriel - Politique Commerciale bâtiment Atrium C Rue du Progrès 50 1210 Bruxelles Belgique Federale Overheidsdienst Economie, K.M.O., Middenstand en Energie Bestuur Economisch Potentieel Intersectoraal - Handelspolitiek City Atrium C Vooruitgangsstraat 50 1210 Brussel België	+32 22778467	marc.wegnez@economie.fgov.be
Preferencialno poreklo	Service Public Fédéral Finances Administration Centrale des Douanes et Accises Services des Procédures Douanières - direction 9 North Galaxy - Tour A (NG A9) Boulevard du Roi Albert II, 33 - boîte 37 1030 Bruxelles Belgique Federale Overheidsdienst Financiën Centrale Administratie der Douane en Accijnzen Dienst Douaneprocedures - directie 9 North Galaxy - Toren A (NG A9) Koning Albert II - laan 33, bus 37 1030 Brussel België	+32 225763103	luc.verhaeghe@minfin.fed.be
BOLGARIJA	National Customs Agency Central Customs Directorate 47, G.S.Rakovski street BG-1040 Sofia	+359 298594313 +359 298594145	origin@customs.bg
HRVAŠKA	Customs Directorate of the Ministry of Finance of the Republic of Croatia Central Office Sector for customs tariff, value and origin Service for customs value and origin Carinska uprava Ministarstva financija Republike Hrvatske Središnji ured Sektor za carinsku tarifu, vrijednost i podrijetlo Služba za carinsku vrijednost i podrijetlo Alexandera Von Humboldta 4a, 10000 Zagreb	+385 1 6211 308 +385 1 6211 321	podrijetlo@carina.hr origin@carina.hr
ČEŠKA	Celní úřad pro Olomoucký kraj Oddělení – Závazných informací Blanická 19 772 71 Olomouc	+420 585 111 111	podatelna580000@cs.mfcr.cz
DANSKA	SKAT København Sluseholmen 8B DK-2450 København SV	+45 723 74204	Keld.Mikkelsen@Skat.dk
NEMČIJA
Preferencialno poreklo in nepreferencialno poreklo, če je zadnja obdelava ali predelava opravljena zunaj EU ali če gre za blago, za katero obstajajo skupne ureditve trga, v skladu s katerimi je odobritev ugodnosti odvisna od določitve nepreferencialnega porekla.	Hauptzollamt Hannover Waterloostraße 5 30169 Hannover	+49 511101 2480	poststelle.vzta-hza-hannover@zoll.bund.de
Nepreferencialno poreklo, če je blago v celoti pridobljeno v EU ali je proizvedeno, obdelano ali predelano v EU. To se ne nanaša na blago, za katero obstajajo skupne ureditve trga, v skladu s katerimi je odobritev ugodnosti odvisna od določitve nepreferencialnega porekla.	Industrie- und Handelskammern Deutscher Industrie- und Handelskammertag Breite Straße 29 10178 Berlin	+49 302030 82321	behm.steffen@dihk.de
IRSKA	Office of the Revenue Commissioners Classification, Origin and Valuation Section Customs Division St Conlon’s Road Nenagh County Tipperary	+353 6744260	origin&valuationsection@revenue.ie
ESTONIJA	Maksu-ja Tolliamet Tolliosakond Tollitalitus Lõõtsa 8A 15176 Tallinn	+372 6762607	emta@emta.ee
GRČIJA	Ministry of Finance General Secretariat for Public Revenue General Directorate of Customs and Excise Section B Tariff Preferential Regimes & Origin 10, Karageorgi Servias Str. 101 84 Athens Υπουργείο Οικονομικών Γενική Γραμματεία Δημοσίωυ Εσόδωυ Γενική Διεύθυνση Τελωνείων & Ε.Φ.Κ. Διεύθυνση Δασμολογικών Θεμάτων και Τελωνειακών Οικονομικών Καθεστώτων Τμήμα Β Προτιμησιακών Δασμολογικών Καθεστώτων και Καταγωγής Καρ. Σερβίας 10 101 84 Αθήνα	+30 2106987491 +30 2106987493 +30 2106987541 +30 2106987513	d17-c@2001.syzefxis.gov.gr
ŠPANIJA	Departamento de Aduanas e Impuestos Especiales Avda. Llano Castellano, 17 28071 Madrid	+34 917289854/55/35	gesadu@aeat.es
FRANCIJA	Direction Générale des Douanes et Droits Indirects Bureau E/1 11, rue des Deux-Communes 93558 Montreuil Cedex	+33 157534374 +33 157534278	dg-e1@douane.finances.gouv.fr
ITALIJA	Agenzia delle Dogane e dei Monopoli Direzione Centrale Legislazione e Procedure Doganali Ufficio applicazione tributi doganali Via Mario Carucci, 71 00143 Roma	+39 0650245216	dogane.legislazionedogane.applicazione@agenziadogane.it
CIPER	Department of Customs and Excise Ministry of Finance M. Karaoli Str. 1096 Nicosia Postal address: Customs Headquarters 1440 Nicosia Τμήμα Τελωνείων Υπουργείο Οικονομικών Μ. Καραολή 1096 Λευκωσία Ταχυδρομική Διεύθυνση: Αρχιτελωνείο 1440 Λευκωσία	+357 22601651 +357 22601703	headquarters@customs.mof.gov.cy
LATVIJA	State Revenue Service of the Republic of Latvia National Customs Board Talejas Street 1 Riga, LV-1978 Latvijas Republikas Valsts ieņēmumu dienesta Muitas pārvalde Talejas iela 1, Rīga, LV-1978	+371 67121007 +371 67121011	MP.lietvediba@vid.gov.lv
LITVA	Muitinės departamentas prie Lietuvos Respublikos finansų ministerijos A. Jakšto g. 1/25 01105 Vilnius	+370 52666067 +370 52666068	muitine@lrmuitine.lt
LUKSEMBURG	Direction des douanes et accises Division TAXUD BP 1605 1016 Luxembourg	+352 28182246 +352 28182347	Jean-Claude.Nilles@do.etat.lu Laurent.Thilges@do.etat.lu
MADŽARSKA	Nemzeti Adó- és Vámhivatal Szakértői Intézete Hősök fasora 20-24 1163 Budapest	+36 14022233	szi@nav.gov.hu
MALTA	Customs Department Lascaris Wharf Valletta. CMR02	+356 25685186	saviour.grima@gov.mt
NIZOZEMSKA	Douane Nederland/Kantoor Nijmegen Landelijk Team Oorsprongszaken PB 1537 6501 BM Nijmegen	+31 243813701	helpdesk.oorsprongszaken@belastingdienst.nl
AVSTRIJA	Bundesministerium für Finanzen Johannesgasse 5 1010 Wien	+43 151433/504189	origin@bmf.gv.at
POLJSKA	Izba Celna w Warszawie Wydział Wiążących Informacji WIT i WIP ul. Erazma Ciołka 14 A 01-443 Warszawa	+48 225447540	wip@war.mofnet.gov.pl
PORTUGALSKA	Autoridade Tributária e Aduaneira Direcção de Serviços de Tributação Aduaneira Rua de Alfãndega no 5 r/c 1149-006 Lisboa	+351 218813765	dsta@at.gov.pt
ROMUNIJA	Agenţia Naţională de Administrare Fiscală Direcţia Generală a Vămilor Str. Alexandru Ivasiuc nr. 34-40, sector 6 cod 060305 Bucuresti	+40 213155858 +40 213112456	origine@customs.ro
SLOVENIJA	Generalni carinski urad Šmartinska 55 1523 Ljubljana	+386 14783921	ana.macek@gov.si
SLOVAŠKA	Colný úrad Bratislava Miletičova 42 824 59 Bratislava 26	+421 250263963	martin.strbik@financnasprava.sk
FINSKA	Tulli PL 512 FI-00101 Helsinki Tullen PB 512 FI-00101 Helsingfors	+358 2955200	leena.lehtinen@tulli.fi minna.raitanen@tulli.fi
ŠVEDSKA	Tullverket Box 12854 112 98 Stockholm	+46 84565244 +46 84565522	anna.folkesson@tullverket.se elisabet.andersson@tullverket.se
ZDRUŽENO KRALJESTVO	HM Revenue & Customs Excise, Customs, Stamps and Money Duty Liability Team 10th Floor South-East Alexander House 21 Victoria Avenue Southend-on-Sea Essex SS99 1AA	+44 1702367721	ken.sherlock@hmrc.gsi.gov.uk dutyliability.policy@hmrc.gsi.gov.uk

---

28.1.2017

SL

Uradni list Evropske unije

C 29/25

---

RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV – EACEA/05/2017

Shema za akademsko mobilnost znotraj Afrike

(2017/C 29/15)

1.   Cilji in opis

Splošni cilj programa je spodbujati povečanje razpoložljivosti usposobljenih in visoko kvalificiranih strokovnjakov v Afriki, spodbujati trajnostni razvoj in prispevati k zmanjševanju revščine.

Posebni cilj programa je izboljšati znanja in spretnosti študentov in osebja z okrepljeno mobilnostjo znotraj Afrike. S krepitvijo sodelovanja med visokošolskimi ustanovami v Afriki se bo povečal dostop do kakovostnega izobraževanja, afriške študente pa se bo spodbudilo in se jim omogočilo opravljanje podiplomskega študija v Afriki. Poleg tega bo mobilnost osebja (akademskega in administrativnega) povečala zmožnost visokošolskih ustanov iz Afrike za mednarodno sodelovanje.

Podrobnejši cilji programa so:

(a)	prispevati k izboljšanju kakovosti visokošolskega izobraževanja s spodbujanjem internacionalizacije ter usklajevanjem programov in učnih načrtov sodelujočih ustanov;

(b)	študentom, akademikom in drugemu osebju omogočiti, da v okviru programa mobilnosti v drugi afriški državi pridobijo jezikovne, kulturne in strokovne koristi.

2.   Upravičeni kandidati in sestava partnerstva

Partnerstvo mora biti sklenjeno med najmanj štirimi in največ šestimi afriškimi visokošolskimi ustanovami kot partnerji (vključno s prijaviteljem) in enim tehničnim partnerjem iz EU.

Upravičeni kandidati in partnerji so visokošolske ustanove s sedežem v Afriki, ki ponujajo podiplomske (magistrske in/ali doktorske) visokošolske študijske programe za pridobitev kvalifikacij, ki jih priznavajo pristojni organi v njihovi državi. Upravičene so samo visokošolske ustanove, ki so jih akreditirali ustrezni nacionalni organi v Afriki. Na tem razpisu ne morejo sodelovati podružnice visokošolskih ustanov s sedežem zunaj Afrike.

Tehnični partner mora biti visokošolska ustanova iz ene od držav članic EU, ki ji je bila podeljena univerzitetna listina Erasmus.

3.   Upravičene dejavnosti in trajanje

Projekt vključuje organizacijo in izvajanje mobilnosti študentov in visokošolskega osebja v okviru visokokakovostnih magistrskih in doktorskih programov, kakor tudi zagotavljanje izobraževanja/usposabljanja in drugih storitev tujim študentom ter poučevanja/usposabljanja in raziskovalnih nalog ter drugih storitev osebju iz držav, vključenih v projekt. Mobilnost se mora izvajati le v eni od upravičenih držav, ki jih zajema ta razpis za zbiranje predlogov.

Projekt mora trajati 60 mesecev.

4.   Merila za dodelitev

Vse vloge bodo ocenili zunanji strokovnjaki na podlagi naslednjih meril:

Merila	Točke
1. Ustreznost	20
2. Kakovost	70
2.1 Akademska kakovost	15
2.2 Sestava partnerstva in mehanizmi sodelovanja	15
2.3 Organizacija in izvajanje mobilnosti	20
2.4 Storitve za študente/osebje in spremljanje	10
2.5 Uravnotežena zastopanost spolov	10
3. Trajnost	10
Skupaj	100

Da bi bili predlogi lahko financirani, morajo doseči vsaj 50 točk od skupaj 100.

5.   Proračun in zneski nepovratnih sredstev

Skupni okvirni znesek, ki je na razpolago v okviru tega razpisa za zbiranje predlogov, je ocenjen na 9 900 000 EUR in mora omogočiti mobilnosti približno 350 osebam.

Posamezni znesek nepovratnih sredstev bo znašal od 1 000 000 EUR (najnižji znesek nepovratnih sredstev) do 1 400 000 EUR (najvišji znesek nepovratnih sredstev).

Nepovratna sredstva EU temeljijo na uporabi pavšalnih zneskov za organizacijo mobilnosti in stroškov na enoto za njeno izvajanje.

6.   Predložitev predlogov in rok

Predloge za shemo za akademsko mobilnost znotraj Afrike je treba predložiti najpozneje do 2. maja 2017 do 12.00 (opoldne) po srednjeevropskem času.

Prijave za nepovratna sredstva je treba predložiti na elektronskem obrazcu (e-obrazec) in njegovih prilogah, ki so bili pripravljeni posebej za ta namen in bodo na voljo na spletišču Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (https://eacea.ec.europa.eu/intra-africa/funding/intra-africa-academic-mobility-scheme-2017_en).

Za formalno veljavno prijavo se bo štela samo elektronska prijava (e-obrazec vključno s prilogami).

Prijavitelji morajo poleg tega po e-pošti poslati kopijo svoje prijave (e-obrazec vključno s prilogami) in jasno navesti registracijsko številko projekta, ki jo prejmejo ob predložitvi e-obrazca, in sicer na naslednji naslov: EACEA-IntraAfrica-IntraACP@ec.europa.eu.

Sprejete bodo samo prijave, ki bodo pravočasno oddane in bodo v skladu z zahtevami, določenimi v razpisu za zbiranje predlogov. Prijave, poslane le po e-pošti, se ne bodo upoštevale.

7.   Popolne informacije

Smernice za ta razpis za zbiranje predlogov ter vse ustrezne informacije in dokumenti za predložitev predlogov v skladu s tem razpisom so na voljo na spletišču agencije: https://eacea.ec.europa.eu/intra-africa/funding/intra-africa-academic-mobility-scheme-2017_en.

---

28.1.2017

SL

Uradni list Evropske unije

C 29/27

---

Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2017/C 29/16)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ENOTNI DOKUMENT

„TRADITIONAL WELSH CIDER“

ES št.: UK-PGI-0005-01251–7.8.2014

ZOP ( ) ZGO ( X )

1.   Ime

„Traditional Welsh Cider“

2.   Država članica ali tretja država

Združeno kraljestvo

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.8 Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Traditional Welsh Cider“ (valižansko „Seidr Cymreig Traddodiadol“) je jabolčnik iz prvoiztisnjenega soka jabolk za predelavo v mošt avtohtonih in neavtohtonih sort, gojenih v Walesu na tradicionalni način. „Traditional Welsh Cider“ je lahko proizveden iz prvoiztisnjenega soka mešanice jabolk ali jabolk ene sorte. „Traditional Welsh Cider“ je narejen samo iz 100-odstotno čistega jabolčnega soka.

Pri jabolčniku „Traditional Welsh Cider“ so sorte jabolk za predelavo v mošt razvrščene v kategorije grenko-sladke sorte (Bitter Sweets), ostre sorte (Sharps), sladke sorte (Sweets) in grenko-ostre sorte (Bitter Sharps). Da se uravnotežijo tanini grenko-sladkih sort s kislostjo ostrih sort je potrebno znanje mešanja. Grenke sorte vsebujejo tanine, zaradi katerih je pijača grenka in temnejša ter bogatega okusa. Ostre sorte vsebujejo visoke ravni jabolčne kisline, zaradi katerih je jabolčnik rezen. Sladke sorte imajo nizke ravni taninov in kislin, vendar lahko dodajo sadni okus in razredčijo učinek morebitnih trpkih taninov. Grenko-ostre sorte vsebujejo kisline in tanine. Za mešanje teh lastnosti je potrebno znanje, postopek pa temelji na okusu posameznega izdelovalca jabolčnika.

Jabolčnik „Traditional Welsh Cider“ je lahko od svetlo do temno zlate barve z odtenki rdeče in bronaste, odvisno od uporabljenih sort jabolk. Lahko je bister ali moten, vendar je običajno polprozoren, čistega svežega okusa in izredno suh do zelo sladek. Ima predvsem sadni okus z uravnoteženostjo jabolčne kisline in taninov, volumenski delež alkohola pa znaša od 3,00 % do 8,49 %.

Jabolčnik „Traditional Welsh Cider“ ima čist, svež okus in je lahko izredno suh do zelo sladek. Ima predvsem sadni okus z uravnoteženo stopnjo jabolčne kisline in taninov. Čeprav se stopnji taninov in kislosti običajno ne merita, je odvisna od sloga in preferenc posameznega izdelovalca jabolčnika.

Izdelujejo se tri oblike jabolčnika „Traditional Welsh Cider“, in sicer mirni jabolčnik, v steklenici zoreč jabolčnik in v steklenici fermentirajoč jabolčnik, kot je opisano v nadaljevanju.

Mirni jabolčnik: To je jabolčnik brez karbonizacije nad atmosferskim tlakom. Če je shranjen v nepredušnem vsebniku, je parcialni tlak ogljikovega dioksida (CO2) manjši od 1 bara (100 kPa), v bolj poroznem vsebniku, kot je lesen sod, pa je parcialni tlak znatno manjši od 1 bara. Jabolčnik, postrežen neposredno ali posredno iz takih vsebnikov, je miren, brez opaznega penjenja, vendar se nekaj mehurčkov lahko oblikuje, če se temperatura jabolčnika poviša glede na temperaturo skladiščenja, saj se topnost CO2 zmanjšuje z naraščanjem temperature.

V steklenici zoreč jabolčnik: Naravna karbonizacija se doseže z ustekleničenjem jabolčnika pred koncem primarne fermentacije. Jabolčnik se ustekleniči pri relativni gostoti, ki jo določi izdelovalec, da se doseže želena stopnja karbonizacije in sladkosti. Večja je stopnja karbonizacije, manj je sladek. Pri jabolčniku, proizvedenem s postopkom „keeving“, se želena stopnja karbonizacije doseže z zmanjšanjem števila celic kvasovk in odvzemom hranil kvasovkam, s čimer se prepreči dokončanje fermentacije do suhosti. Tlak CO2 pri 0 °C pri jabolčniku, zorečem v steklenici, znaša od 1,5 bara do 3,0 bara (od 150 kPa do 300 kPa) in, ker jabolčnik vsebuje kvasno usedlino, je lahko motnega videza, če se ne odpre in toči pazljivo. Če jabolčnik ni proizveden s postopkom „keeving“, je suhega okusa. Samo v steklenici zoreč jabolčnik „Traditional Welsh Cider“ je lahko proizveden s postopkom „keeving“. Izdelovalec lahko stopnjo dosežene karbonizacije izračuna iz razlike med relativno gostoto pred ustekleničenjem in ob koncu procesa zorenja v steklenici.

Čeprav je lahko delež alkohola v jabolčniku „Traditional Welsh Cider“, zorečem v steklenici, v razponu mirnega jabolčnika (volumenski delež alkohola od 3,00 % do največ 8,49 %), ima v povprečju v steklenici zoreč jabolčnik nižji volumenski delež alkohola (od 3,0 % do 5,5 %), zlasti če je proizveden s postopkom „keeving“, saj povzroči nepopolno fermentacijo sadnih sladkorjev.

V steklenici fermentirajoč jabolčnik: Naravna karbonizacija se doseže z ustekleničenjem jabolčnika ob koncu primarne fermentacije in sprožitvijo sekundarne fermentacije z dodajanjem fermentacijskega sladkorja in kvasovk. V steklenici fermentirajoč jabolčnik ima višjo stopnjo karbonizacije kot v steklenici zoreč jabolčnik in je po degoržiranju bistrega videza. Je suhega okusa, saj med sekundarno fermentacijo ves sladkor fermentira, dodajanje po degoržiranju pa ni dovoljeno.Tlak CO2 pri 0 °C pri jabolčniku, fermentirajočem v steklenici, znaša od 4,0 bara in 6,0 bara (od 400 kPa do 600 kPa). Izdelovalec lahko stopnjo karbonizacije predvidi glede na količino dodanega fermentacijskega sladkorja in izračuna iz razlike med relativno gostoto iz meritev po dodajanju in ob končanem procesu fermentacije v steklenici.

Čeprav je lahko delež alkohola v jabolčniku, fermentirajočem v steklenici, v razponu mirnega jabolčnika „Traditional Welsh Cider“ (volumenski delež alkohola od 3,00 % do največ 8,49 %), ima v povprečju v steklenici fermentirajoč jabolčnik višji volumenski delež alkohola (od 5,5 % do 8,49 %) zaradi sekundarne fermentacije do suhosti.

3.3   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Surovine za proizvodnjo jabolčnika „Traditional Welsh Cider“ so:

—	prvoiztisnjeni sok jabolk za predelavo v mošt avtohtonih in neavtohtonih sort, gojenih v Walesu;

—

dovoljeni aditivi: — gojene kvasovke, kot so S. bayanus, S. cerevisiae; — sulfit v obliki natrijevega ali kalijevega metabisulfita ni vedno potreben, vendar je dovoljen za zaščito mikrobioloških standardov. Če se izdelovalec odloči za dodajanje sulfita, vsebnost SO2 ne sme presegati 200 mg/liter, na etiketi pa mora biti naveden med sestavinami v skladu z zakonodajo; — sol kalcijev klorid in encim pektin esteraza pri uporabi metode „keeving“ za zmanjšanje vsebnosti kvasovk in hranil kvasovk.

3.4   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Naslednje faze proizvodnje je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

—	pridobivanje jabolk,

—	stiskanje jabolk/predelava jabolk v sok,

—	proizvodnja jabolčnika,

—	fermentacija,

—	stekleničenje in spravljanje v sode.

3.5   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Mirni jabolčnik

Stekleničenje in spravljanje v sode sta končna postopka pakiranja mirnega jabolčnika.

Stekleničenje jabolčnika „Traditional Welsh Cider“ in njegovo spravljanje v sode morata v celoti potekati na opredeljenem geografskem območju. Jabolčnik je nepasteriziran „živ“ proizvod in v tej fazi se je treba čim bolj izogibati njegovemu prevozu, da se ohranijo kakovost, sledljivost in nadzor nad temperaturo ter prepreči kakršna koli kontaminacija. Proizvodnja jabolčnika „Traditional Welsh Cider“ temelji na večstranskih vplivih lokalnega naravnega okolja na končni proizvod, kar izključuje široko razširjen prevoz neustekleničenih količin pred končnim pakiranjem.

Peneči jabolčnik: v steklenici zoreč in v steklenici fermentirajoč jabolčnik

Peneči jabolčnik se proizvaja v steklenicah. Penjenje povzroča raztopljeni ogljikov dioksid, ki se lahko doda samo po naravni poti (s fermentacijo kvasovk v tesno zaprti steklenici) in ne z umetno karbonizacijo.

Za v steklenici zoreč jabolčnik (dokončanje primarne fermentacije v steklenici):

Jabolčnik, proizveden s postopkom „keeving“ ali ne, se ustekleniči pri relativni gostoti, ki je potrebna za želeno zorenje in sladkost v steklenici.

Za v steklenici fermentirajoč jabolčnik (sekundarna fermentacija v steklenici): Fermentacija v steklenici se nanaša na proces sekundarne fermentacije mirnega jabolčnika v tesno zaprti steklenici.

Jabolčnik, uporabljen pri tem procesu, se proizvede na povsem enak način kot mirni jabolčnik pred stekleničenjem. Steklenice morajo biti zelo vzdržljive, z vbočenim dnom in oblikovane tako, da se lahko tesno zaprejo z 29-milimetrskimi kronskimi zamaški ali zamaški iz naravne plute ali plastike z zapiralom iz žičnate mrežice, ter morajo v daljšem obdobju pri 25 °C zdržati notranji tlak od 6 barov do 12 barov.

3.6   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Wales

5.   Povezava z geografskim območjem

Edinstvene individualne značilnosti jabolčnika „Traditional Welsh Cider“ temeljijo na prsti in podnebju opredeljenega območja, ki vplivata na značilnosti prvoiztisnjenega soka avtohtonih ali neavtohtonih sort jabolk, gojenih in predelanih v jabolčnik na tradicionalen način. Uporabljena sorta jabolk vpliva na aromo in videz jabolčnika, pravilni okus, aroma in videz pa se dosežejo s strokovnim obrtnim usposabljanjem.

Sloves jabolčnika „Traditional Welsh Cider“ temelji na prsti in podnebju opredeljenega območja, značilnosti in aroma jabolčnika „Traditional Welsh Cider“ pa se razlikujejo glede na območja Walesa, na katerih se jabolčnik proizvaja.

Ravninska območja Walesa so zaradi značilnosti prsti in podnebja zelo primerna za gojenje jabolk za predelavo v mošt, saj se lahko izberejo mesta za sadovnjake, kjer je manjša verjetnost zmrzali zgodaj spomladi v času cvetenja. Za valižansko podnebje so značilne tudi obilne padavine, ki so bistvene v času cvetenja in jeseni pred obiranjem jabolk. Značilnosti jabolčnika „Traditional Welsh Cider“ se razlikujejo glede na območja Walesa, na katerih se jabolčnik proizvaja. Na višji nadmorski višini obstaja nevarnost zmrzali v času cvetenja, ki pomeni manjši pridelek, vendar pa je fermentacija počasnejša, kar naj bi izboljšalo okus jabolčnika. Valižansko podnebje je dovolj toplo in sončno ob pravem času, da nastanejo zadostne ravni sadnega sladkorja, ter dovolj vlažno, da zadovolji veliko potrebo starejših jablan, ki rodijo jabolka za predelavo v mošt, po vodi in potrebe na novo posajenih dreves.

Večina jabolk za jabolčnik „Traditional Welsh Cider“ je pridelana v valižanskem okrožju vzhodni Monmouthshire. Globoka aluvialna tla iz rdečega peščenjaka izvrstno zadržujejo vlago, hkrati pa imajo izvrstne lastnosti odvodnjavanja v času nadpovprečnih padavin. Ta kombinacija slovi po tem, da zagotavlja sadje višje kakovosti, zato je tudi jabolčnik kakovostnejši. V okrožju Monmouthshire obstajajo jablane z jabolki za predelavo v mošt, ki so stare do 150 let.

Jabolčnik „Traditional Welsh Cider“ se proizvaja s fermentacijo soka jabolk avtohtonih in neavtohtonih sort, gojenih v Walesu. Uporabljena sorta jabolk za predelavo v mošt vpliva na aromo in videz jabolčnika. Jabolčnik „Traditional Welsh Cider“ je od svetlo do temno zlate barve z odtenki rdeče in bronaste, odvisno od uporabljenih sort jabolk. Značilnosti in aroma se razlikujejo tudi glede na območja Walesa, na katerih se jabolčnik proizvaja. Na višji nadmorski višini je fermentacija počasnejša, kar naj bi izboljšalo okus jabolčnika, ki ima zaradi tega čist svež okus.

Jabolčnik „Traditional Welsh Cider“ je lahko izredno suh do zelo sladek. Dodajanje fermentacijskih sladkorjev, kot so glukoza, fruktoza in saharoza, je dovoljeno samo pri proizvodnji v steklenici fermentirajočega jabolčnika za sprožitev procesa sekundarne fermentacije. Nobeni drugi vrsti jabolčnika „Traditional Welsh Cider“ se ne doda sladkor, saj je v valižanskih jabolkih za predelavo v mošt dovolj naravnih sadnih sladkorjev.

Sok jabolčnika „Traditional Welsh Cider“ vsebuje 100-odstotni prvoiztisnjeni sok iz mešanice sort ali ene same sorte jabolk, medtem ko lahko v drugih delih Združenega kraljestva poteka drugo stiskanje. Poleg tega se lahko v drugih delih Združenega kraljestva sok dosladka, kar povzroči naknadno fermentacijo in višji delež alkohola, ter nato razredči z vodo, zaradi česar je proizvod bolj homogen. Nobena serija jabolčnika „Traditional Welsh Cider“ ni povsem enaka drugi, kar povečuje edinstvenost tega obrtnega izdelka.

V vseh fazah mletja, stiskanja in mešanja je potrebno posebno znanje tradicionalne proizvodnje za izdelavo jabolčnika „Traditional Welsh Cider“. To strokovno znanje in izkušnje se prenašajo z enega proizvajalca jabolčnika „Traditional Welsh Cider“ na drugega. Za uravnoteženost taninov grenko-sladkih sort s kislostjo ostrih sort je potrebno posebno znanje mešanja. Grenko-sladke sorte vsebujejo tanine, zaradi katerih je pijača grenka in temna ter bogatega okusa. Ostre sorte vsebujejo visoke ravni jabolčne kisline, zaradi katerih je jabolčnik rezen. Sladke sorte imajo nizke ravni taninov in kisline, vendar lahko dodajo sadni okus in razredčijo učinek morebitnih trpkih taninov. Grenko-ostre sorte vsebuje tanine in kislino. Tanini se običajno ne merijo, temveč vsak izdelovalec jabolčnika zmeša sok po svojem okusu, kar je posebna spretnost. Novi izdelovalci jabolčnika se pogosto učijo drug od drugega in uporabljajo skupno opremo do takrat, ko si lahko privoščijo lastno.

Tradicija izdelave jabolčnika „Traditional Welsh Cider“ sega v devetnajsto stoletje, ko so valižanski kmetje izdelali dovolj jabolčnika za lastno rabo in za zagotavljanje dodatnega dohodka. Jabolčnik „Traditional Welsh Cider“ so pogosto dali kmetijskim delavcem, pogosto kot delno plačilo. Izdelovali so ga izključno doma in trgovanje, ki ni bilo pogosto, je potekalo lokalno med sosednjimi kmetijami ali z bližnjimi pivnicami. Kakršna koli komercialna pridelava jabolčnika v Walesu preprosto ni obstajala.

Leta 2001 je bilo ustanovljeno društvo za valižanski hruškovec in jabolčnik Welsh Perry and Cider Society in danes je v Walesu približno 50 izdelovalcev jabolčnika. Leta 2003 je društvo Welsh Perry and Cider Society dobilo priznanje organizacije Campaign for Real Ale (CAMRA), ki mu je podelila nagrado Pomona za „njihovo izredno delo, ki povečuje prepoznavnost valižanskega pravega jabolčnika“. Leta 2009 je društvo Welsh Perry and Cider Society prejelo letno priznanje asturijske fundacije za jabolčnik v Španiji. Dobilo ga je za zasluge in inovacije pri spodbujanju „craft“ jabolčnika, osveščanje o tradicionalnem jabolčniku in predanost pri ohranjanju kulturne dediščine v zvezi z ohranjanjem in obnovo domačih sort jabolk z vzpostavitvijo genske banke v svojem muzeju. Jabolčnik „Traditional Welsh Cider“ je vse bolj uveljavljen in široko priznan v prehrambni industriji v Združenem kraljestvu in po vsem svetu. Kot kakovosten proizvod ga uporabljajo številni vrhunski kuharski mojstri in gastronomi, v njihovih jedilnikih pa se redno pojavlja kot navedena sestavina. Leta 2005 so valižanski izdelovalci jabolčnika prejeli vse glavne nagrade na prvenstvu Združenega kraljestva v Readingu, in sicer nagradi Champion Cider in Bottled Cider.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

https://www.gov.uk/government/publications/protected-food-name-welsh-cider

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

---

28.1.2017

SL

Uradni list Evropske unije

C 29/32

---

Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2017/C 29/17)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ENOTNI DOKUMENT

„TRADITIONAL WELSH PERRY“

ES št.: UK-PGI-0005-01250 – 6.8.2014

ZOP ( ) ZGO ( X )

1.   Ime

„Traditional Welsh Perry“

2.   Država članica ali tretja država

Združeno kraljestvo

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.8 Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itn.)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Hruškovec „Traditional Welsh Perry“ (v valižanščini „Perai Cymreig Traddodiadol“) je ime prvega soka, iztisnjenega iz hrušk za predelavo v mošt iz katerih koli avtohtonih ali neavtohtonih sort hrušk, pridelanih v Walesu po tradicionalni metodi. Hruškovec „Traditional Welsh Perry“ je narejen iz prvega soka, iztisnjenega iz samo ene sorte hrušk za predelavo v mošt ali mešanice različnih vrst. Hruškovec „Traditional Welsh Perry“ je narejen samo iz 100-odstotno čistega soka hrušk za predelavo v mošt.

Hruškovec „Traditional Welsh Perry“ je lahko od bledo rumene do temno zlate barve, lahko je bister ali moten z izrazitim lahkim ali bogatim sadnim okusom, uravnoteženim z naravno sladkostjo zaradi sorbitola, ki ga vsebujejo hruške, uporabljene za predelavo v mošt, citronsko kislostjo in nežno sadno aromo. Okus dopolnjuje aroma, ki mu jo dajejo tanini in ima lahko izrazito suh ali večinoma sladek pookus. Delež alkohola znaša od 3,00 % do 8,49 %.

Proizvajajo se tri vrste hruškovca „Traditional Welsh Perry“, in sicer nepeneči, zoreči v steklenici in fermentirajoči v steklenici, kot je opisano.

Nepeneči hruškovec: To je hruškovec brez karbonizacije nad atmosferskim tlakom. Če je shranjen v nepredušnem vsebniku, je delni tlak ogljikovega dioksida (CO2) nižji od 1 bara (100 kPa), v bolj poroznem vsebniku, kot je lesen sod, pa je delni tlak znatno nižji od 1 bara. Hruškovec, postrežen neposredno ali posredno iz takšnih vsebnikov, je nepeneč, brez opaznega penjenja, vendar se nekaj mehurčkov lahko oblikuje, če se temperatura hruškovca poviša glede na temperaturo skladiščenja, saj se topnost CO2 z naraščanjem temperature znižuje.

Hruškovec, zoreč v steklenici: Naravna karbonizacija se doseže s stekleničenjem hruškovca pred koncem primarne fermentacije. Hruškovec se ustekleniči pri relativni gostoti, ki jo določi proizvajalec, da dobi želeno raven karbonizacije in sladkosti. Večja kot je stopnja karbonizacije, manj je preostale sladkosti. Pri hruškovcu, proizvedenem s postopkom, imenovanim „keeving“, se želena stopnja karbonizacije doseže z zmanjšanjem števila celic kvasovk in odvzemom hranil kvasovkam, s čimer se prepreči dokončanje fermentacije do suhosti. Tlak CO2 pri 0 °C pri hruškovcu, zorečem v steklenici, znaša med 1,5 bara in 3,0 bara (od 150 kPa do 300 kPa) in, ker hruškovec vsebuje droži, je lahko motnega videza, če se ne odpre in toči pazljivo. Če ni proizveden s postopkom „keeving“, je suhega okusa. Samo hruškovec „Traditional Welsh Perry“, ki dozori v steklenici, je lahko proizveden s postopkom „keeving“. Proizvajalec lahko stopnjo dosežene karbonizacije izračuna iz razlike med relativno gostoto pred stekleničenjem in ob koncu postopka zorenja v steklenici.

Čeprav je lahko delež alkohola v hruškovcu „Traditional Welsh Perry“, zorečem v steklenici, podoben deležu nepenečega hruškovca (volumenski delež alkohola od 3,00 % do največ 8,49 %), ima hruškovec, zoreč v steklenici, v povprečju nižji volumenski delež alkohola (od 3,0 % do 5,5 %), zlasti če je proizveden s postopkom „keeving“, saj ta postopek povzroči nepopolno fermentacijo sadnih sladkorjev.

Hruškovec, fermentirajoč v steklenici: Naravna karbonizacija se doseže s stekleničenjem hruškovca ob koncu primarne fermentacije in s sprožitvijo sekundarne fermentacije z dodajanjem fermentacijskega sladkorja in kvasovk. V steklenici fermentirajoč hruškovec ima višjo stopnjo karbonizacije kot hruškovec, zoreč v steklenici, in je po degoržiranju bistrega videza. Je suhega okusa, saj med sekundarno fermentacijo ves sladkor fermentira, dodajanje po degoržiranju pa ni dovoljeno. Tlak CO2 pri 0 °C pri hruškovcu, fermentirajočem v steklenici, znaša med 4,0 bara in 6,0 bara (od 400 kPa do 600 kPa). Proizvajalec lahko predvidi stopnjo karbonizacije glede na količino dodanega fermentacijskega sladkorja in jo lahko izračuna iz razlike med relativno gostoto iz meritev po dodajanju in ob dokončanju postopka fermentacije v steklenici.

Čeprav je lahko delež alkohola v hruškovcu, fermentirajočem v steklenici, podoben deležu mirnega hruškovca „Traditional Welsh Perry“ (volumenski delež alkohola od 3,00 % do največ 8,49 %), ima v povprečju v steklenici fermentirajoč hruškovec višji volumenski delež alkohola (od 5,5 % do 8,49 %) zaradi sekundarne fermentacije do suhosti.

3.3   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Surovine za proizvodnjo hruškovca „Traditional Welsh Perry“ so:

—	prvi sok, iztisnjen iz hrušk za predelavo v mošt avtohtonih in neavtohtonih sort, pridelanih v Walesu;

—

dovoljeni aditivi: — gojene kvasovke, kot so S. bayanus, S. cerevisiae; — sulfit v obliki natrijevega ali kalijevega metabisulfita ni vedno potreben, vendar je dovoljen za zaščito mikrobioloških standardov. Če se proizvajalec odloči za dodajanje sulfita, vsebnost SO2 ne sme presegati 200 mg/liter, na etiketi pa mora biti naveden med sestavinami v skladu z zakonodajo; — sol kalcijev klorid in encim pektin esteraza pri uporabi postopka „keeving“ za zmanjšanje vsebnosti kvasovk in hranil kvasovk.

3.4   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Naslednje faze proizvodnje je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

—	pridobivanje hrušk,

—	stiskanje hrušk/predelava hrušk v sok,

—	pridelava hrušk,

—	fermentacija,

—	stekleničenje in spravilo v sode.

3.5   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Nepeneči hruškovec

Stekleničenje in spravljanje v sode sta končna postopka pakiranja nepenečega hruškovca.

Stekleničenje hruškovca „Traditional Welsh Perry“ in njegovo spravljanje v sode morata v celoti potekati na opredeljenem geografskem območju. Hruškovec je nepasteriziran, „živ“ proizvod in v tej fazi se je treba čim bolj izogibati njegovemu prevozu, da se ohranijo kakovost, sledljivost in nadzor temperature ter prepreči kakršna koli kontaminacija, kar izključuje široko razširjen prevoz velikih količin pred končnim pakiranjem.

Peneči hruškovec: Hruškovec, zoreč v steklenici, in hruškovec, fermentirajoč v steklenici

Peneči hruškovec se proizvaja v steklenicah. Penjenje povzroča raztopljeni ogljikov dioksid, ki se lahko doda samo po naravni poti (s fermentacijo kvasovk v tesno zaprti steklenici) in ne z umetno karbonizacijo.

Za hruškovec, zoreč v steklenici: (dokončanje primarne fermentacije v steklenici)

Hruškovec, ki je lahko proizveden s postopkom „keeving“ ali ne, se ustekleniči pri relativni gostoti, ki je potrebna za želeno zorenje in sladkost v steklenici.

Za v steklenici fermentirajoč hruškovec: (sekundarna fermentacija v steklenici). Fermentacija v steklenici se nanaša na proces sekundarne fermentacije mirnega hruškovca v tesno zaprti steklenici.

Hruškovec, uporabljen pri tem procesu, se proizvede na povsem enak način kot mirni hruškovec pred stekleničenjem. Steklenice morajo biti zelo vzdržljive, z vbočenim dnom in oblikovane tako, da se lahko tesno zaprejo z 29-milimetrskimi kronskimi zamaški ali zamaški iz naravne plute ali plastike z zapiralom iz žičnate mrežice, ter morajo v daljšem obdobju pri 25 °C zdržati notranji tlak od 6 do 12 barov.

3.6   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Wales

5.   Povezava z geografskim območjem

Edinstvene individualne značilnosti hruškovca „Traditional Welsh Perry“ temeljijo na tem, da je ta hruškovec prvi sok, iztisnjen iz avtohtonih in neavtohtonih sort hrušk za predelavo v mošt, gojenih na opredeljenem območju. Hruškovec se proizvaja po tradicionalni metodi na opredeljenem območju na podlagi nabora spretnosti in znanj, ki se je razvil po vsem Walesu, kar dokazuje trenutna geografska porazdelitev članov društva za valižanski hruškovec in jabolčnik. Na okus in videz hruškovca vplivajo posamezne sorte uporabljenih hrušk in njihove kombinacije. Zato obstaja velika raznolikost med proizvodi, kar povečuje edinstvenost tega obrtnega izdelka. Pravilni okus, aroma in videz pa se dosežejo s strokovnim obrtnim usposabljanjem.

Sloves hruškovca „Traditional Welsh Perry“ temelji na prsti in podnebju opredeljenega območja. Značilnosti in okus hruškovca „Traditional Welsh Perry“ se razlikujejo glede na območja Walesa, na katerih se pridelujejo hruške za predelavo v mošt in na katerih se proizvaja hruškovec.

Ravninska območja Walesa so zaradi prsti in podnebja zelo primerna za gojenje hrušk za predelavo v mošt, saj se lahko izberejo mesta za sadovnjake, kjer je manjša verjetnost zmrzali zgodaj spomladi v času cvetenja. Za valižansko podnebje so značilne tudi obilne padavine, ki so bistvene v času cvetenja in jeseni pred obiranjem hrušk. Valižansko podnebje je dovolj toplo in sončno ob pravem času, da nastanejo zadostne ravni sadnega sladkorja, ter dovolj vlažno, da zadovolji veliko potrebo starejših hrušk, ki rodijo hruške za predelavo v mošt, po vodi in potrebe na novo posajenih dreves. Večina hrušk za hruškovec „Traditional Welsh Perry“ je pridelana v vzhodnem delu valižanskega okrožja Monmouthshire. Globoka aluvialna tla iz rdečega peščenjaka izvrstno zadržujejo vlago, hkrati pa imajo izvrstne odvodnjevalne lastnosti v času nadpovprečnih padavin. Ta kombinacija slovi po tem, da daje sadje višje kakovosti, zato je tudi hruškovec kakovostnejši. V okrožju Monmouthshire rastejo vse do 300 let stara drevesa, ki rodijo hruške za predelavo v mošt.

Hruškovec „Traditional Welsh Perry“ se proizvaja s fermentacijo soka hrušk avtohtonih in neavtohtonih sort, gojenih v Walesu. Značilnosti hruškovca „Traditional Welsh Perry“ se lahko nekoliko razlikujejo tudi glede na to, kje je fermentiran. Pri nižjih temperaturah, ki so lahko odvisne od zemljepisne širine, mikroklime in višine, je fermentacija počasnejša zaradi večjega zadrževanja naravnih spremenljivih aromatičnih sestavin, za katere velja, da izboljšajo okus in aromo hruškovca, kar omogoči izrazito lahko ali bogato sadno aromo po hruškah s čistim in svežim okusom. Uporabljena sorta ali sorte hrušk za predelavo v mošt lahko vplivajo na aromo in videz hruškovca. Hruškovec „Traditional Welsh Perry“ je lahko od blede, skoraj brezbarvno rumene do temno zlate barve.

Hruškovec „Traditional Welsh Perry“ je lahko izredno suh do zelo sladek. Dodajanje fermentacijskih sladkorjev, kot so glukoza, fruktoza in saharoza, je dovoljeno samo pri proizvodnji v steklenici fermentirajočega hruškovca za sprožitev procesa sekundarne fermentacije. Nobeni drugi vrsti hruškovca „Traditional Welsh Perry“ se ne doda sladkor, saj je v samih valižanskih hruškah za predelavo v mošt dovolj naravnih sadnih sladkorjev.

Sok hruškovca „Traditional Welsh Perry“ vsebuje 100-odstotni prvi sok, iztisnjen iz mešanice sort ali ene same sorte hrušk, medtem ko lahko v drugih delih Združenega kraljestva poteka drugo stiskanje. Poleg tega se lahko v drugih delih Združenega kraljestva sok dosladka, kar povzroči naknadno fermentacijo in višji delež alkohola, ter nato razredči z vodo, zaradi česar je proizvod bolj homogen. Niti dve seriji hruškovca „Traditional Welsh Perry“ nista med seboj povsem enaki, zaradi česar je ta obrtni izdelek še bolj edinstven.

Hruškovec „Traditional Welsh Perry“ se na podlagi nabora spretnosti in znanj proizvaja po vsem Walesu, kar dokazuje trenutna geografska porazdelitev članov društva za valižanski hruškovec in mošt. Za proizvodnjo hruškovca „Traditional Welsh Perry“ so potrebne posebne tradicionalne spretnosti. To strokovno znanje in izkušnje se prenašajo iz roda v rod proizvajalcev hruškovca „Traditional Welsh Perry“. Čas spravila sadja, mletja in predelave je lahko ključnega pomena, saj se nekatere sorte hrušk, ko dozorijo, hitro zmehčajo in razpadejo, skladiščenje sadja pa je lahko težavno. Ta čas je najbolj odvisen od sorte sadja. Proizvajalec mora zelo dobro poznati uporabljene sorte hrušk in koledar spravila. Hruškovec se lahko proizvaja iz ene sorte hrušk ali iz mešanice različnih sort. Za mešanje različnih sort pred fermentacijo in po njej so potrebne posebne spretnosti. Poleg tega so potrebne posebne spretnosti za ugotavljanje, ali je pri hruškah z visoko vsebnostjo tanina potrebno daljše zadrževanje fermentiranega soka, da se omogoči obarjanje, ali pa mora biti sadje izpostavljeno oksidaciji prek maceracije (počivanje zmlete pulpe pred stiskanjem), če je na voljo primerna oprema. Društvo za valižanski hruškovec in mošt spodbuja razširjanje spretnosti in znanja med svojimi člani.

S proizvodnjo hruškovca „Traditional Welsh Perry“ so se sprva ukvarjale kmetije, a je bil bolj prefinjena pijača, večinoma rezervirana za zemljiške gospode in njihove družine in ne za kmečke delavce. Kmetijska proizvodnja hruškovca je upadla v 19. stoletju, ko se je zmanjšala proizvodnja mošta na kmetijah in so se razvile tovarne mošta. Hruškovca ni bilo mogoče proizvajati v tovarni, saj veliko tovarniških metod, kot je spuščanje sadja po vodnih kanalih, ni bilo mogoče uporabiti za hruške, ker v vodi potonejo in je treba z njimi ravnati drugače. Zato je tradicija proizvodnje hruškovca večinoma izumrla, ostalo pa je veliko hrušk. Tradicija se je začela oživljati leta 2001, ko je bilo ustanovljeno društvo za valižanski hruškovec in mošt in danes zanimanje za proizvodnjo hruškovca „Traditional Welsh Perry“ raste – v Walesu je približno 20 proizvajalcev hruškovca. V delih Walesa, kjer podnebje in geografski dejavniki niso primerni za gojenje hrušk za predelavo v hruškovec, proizvajalci kupijo hruške od valižanskih sadjarjev z območij Walesa, ki so ugodnejša za pridelavo hrušk za hruškovec. Društvo zdaj organizira letno prvenstvo hruškovca „Welsh Perry“.

Hruškovec „Traditional Welsh Perry“ postaja dobro uveljavljen in široko priznan v prehrambni industriji v Združenem kraljestvu in po svetu. Kot kakovosten proizvod ga uporabljajo številni vrhunski kuharski mojstri in gastronomi, na njihovih jedilnikih pa se redno pojavlja kot navedena sestavina. Leta 2008 je hruškovec „Traditional Welsh Perry“ dobil nagrado True Taste of Wales v kategoriji alkoholnih pijač, leta 2012 pa je na festivalu Bath and West Show dobil nagrado Laurence Riley Cup za najboljši hruškovec na festivalu.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

https://www.gov.uk/government/publications/protected-food-name-welsh-perry-pdo

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

---