ISSN 1977-1045 |
||
Uradni list Evropske unije |
C 468 |
|
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Zvezek 59 |
Obvestilo št. |
Vsebina |
Stran |
|
||
|
|
I Resolucije, priporočila in mnenja |
|
|
RESOLUCIJE |
|
|
Evropski parlament |
|
|
Torek, 10. december 2013 |
|
2016/C 468/01 |
||
2016/C 468/02 |
||
2016/C 468/03 |
||
2016/C 468/04 |
||
2016/C 468/05 |
||
2016/C 468/06 |
||
2016/C 468/07 |
||
2016/C 468/08 |
||
2016/C 468/09 |
||
2016/C 468/10 |
||
2016/C 468/11 |
||
|
Sreda, 11. december 2013 |
|
2016/C 468/12 |
||
2016/C 468/13 |
||
2016/C 468/14 |
||
2016/C 468/15 |
||
2016/C 468/16 |
||
2016/C 468/17 |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 o invalidkah (2013/2065(INI)) |
|
2016/C 468/18 |
||
|
Četrtek, 12. december 2013 |
|
2016/C 468/19 |
||
2016/C 468/20 |
||
2016/C 468/21 |
||
2016/C 468/22 |
||
2016/C 468/23 |
||
2016/C 468/24 |
||
2016/C 468/25 |
||
2016/C 468/26 |
||
2016/C 468/27 |
||
2016/C 468/28 |
||
2016/C 468/29 |
||
2016/C 468/30 |
||
2016/C 468/31 |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o razmerah na Šrilanki (2013/2982(RSP)) |
|
II Sporočila |
|
|
SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE |
|
|
Evropski parlament |
|
|
Torek, 10. december 2013 |
|
2016/C 468/32 |
|
III Pripravljalni akti |
|
|
EVROPSKI PARLAMENT |
|
|
Torek, 10. december 2013 |
|
2016/C 468/33 |
||
2016/C 468/34 |
||
2016/C 468/35 |
||
2016/C 468/36 |
||
2016/C 468/37 |
||
2016/C 468/38 |
||
2016/C 468/39 |
||
2016/C 468/40 |
||
2016/C 468/41 |
||
2016/C 468/42 |
||
2016/C 468/43 |
||
2016/C 468/44 |
||
2016/C 468/45 |
||
2016/C 468/46 |
||
2016/C 468/47 |
||
2016/C 468/48 |
||
2016/C 468/49 |
||
2016/C 468/50 |
||
2016/C 468/51 |
||
2016/C 468/52 |
||
|
Sreda, 11. december 2013 |
|
2016/C 468/53 |
||
2016/C 468/54 |
||
2016/C 468/55 |
||
2016/C 468/56 |
||
2016/C 468/57 |
||
2016/C 468/58 |
||
2016/C 468/59 |
||
2016/C 468/60 |
||
2016/C 468/61 |
||
2016/C 468/62 |
||
2016/C 468/63 |
||
2016/C 468/64 |
||
2016/C 468/65 |
||
2016/C 468/66 |
||
2016/C 468/67 |
||
2016/C 468/68 |
||
2016/C 468/69 |
||
2016/C 468/70 |
||
2016/C 468/71 |
||
2016/C 468/72 |
||
2016/C 468/73 |
||
2016/C 468/74 |
||
2016/C 468/75 |
||
|
Četrtek, 12. december 2013 |
|
2016/C 468/76 |
||
2016/C 468/77 |
||
2016/C 468/78 |
||
2016/C 468/79 |
||
2016/C 468/80 |
||
2016/C 468/81 |
||
2016/C 468/82 |
||
2016/C 468/83 |
||
2016/C 468/84 |
||
2016/C 468/85 |
||
2016/C 468/86 |
Legenda uporabljenih znakov
(Vrsta postopka je odvisna od pravne podlage, ki je predlagana v osnutku akta.) Spremembe Parlamenta: Novo besedilo je označeno s krepkim poševnim tiskom. Izbrisano besedilo je označeno s simbolom ▌ali prečrtano. Zamenjano besedilo je izbrisano ali prečrtano, besedilo, ki ga nadomešča, pa je označeno s krepkim poševnim tiskom. |
SL |
|
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/1 |
EVROPSKI PARLAMENT
ZASEDANJE 2013–2014
Seje: 9.–12. december 2013
Zapisnik sej je bil objavljen v UL C 89 E, 28.3.2014.
SPREJETA BESEDILA
I Resolucije, priporočila in mnenja
RESOLUCIJE
Evropski parlament
Torek, 10. december 2013
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/2 |
P7_TA(2013)0532
Pogajanja za sporazum o strateškem partnerstvu EU-Kanada
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 s priporočilom Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje o pogajanjih o sporazumu o strateškem partnerstvu EU–Kanada (2013/2133(INI))
(2016/C 468/01)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju tekočih pogajanj med EU in Kanado o sporazumu o strateškem partnerstvu in celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu, |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2006 o klavzuli o človekovih pravicah in demokraciji v sporazumih Evropske unije (1), |
— |
ob upoštevanju svojih nedavnih resolucij o odnosih s Kanado, zlasti o vrhu EU–Kanada, z dne 5. maja 2010 (2), o trgovinskih odnosih med EU in Kanado z dne 8. junija 2011 (3) ter o vlogi EU pri spodbujanju širšega čezoceanskega partnerstva z dne 13. junija 2013 (4), |
— |
ob upoštevanju okvirnega sporazuma o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kanado iz leta 1976 (5), |
— |
ob upoštevanju izjave o čezatlantskih odnosih med Evropsko skupnostjo in Kanado iz leta 1990, |
— |
ob upoštevanju skupne politične deklaracije in skupnega programa ukrepov iz leta 1996, |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije o odnosih med EU in Kanado (COM(2003)0266), |
— |
ob upoštevanju agende o partnerstvu med EU in Kanado iz leta 2004, |
— |
ob upoštevanju poročila skupnemu odboru za sodelovanje EU in Kanade iz leta 2011, |
— |
ob upoštevanju rezultatov medparlamentarnega srečanja med EU in Kanado aprila 2013, |
— |
ob upoštevanju člena 21 Pogodbe o Evropski uniji, |
— |
ob upoštevanju členov 90(4) in 48 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A7-0407/2013), |
A. |
ker so odnosi med EU in Kanado zgodovinski, trdni in osnovani na skupnih interesih in vrednotah; ker bi morale skupne vrednote demokracije in zaščite človekovih pravic tvoriti jedro vsakega sporazuma, prek katerega poskušata navedeni strani oblikovati okvir za nadaljnje odnose; |
B. |
ker EU in Kanada na političnem in gospodarskem področju že dolgo obširno sodelujeta, s čimer sta uradno začeli leta 1976 s podpisom okvirnega sporazuma med EU in Kanado, ki je bil prvi te vrste z državo članico OECD; ker je bil ta sporazum dolgo časa primeren okvir za poglabljanje odnosov, krepitev političnega povezovanja in nadaljnje sodelovanje; |
C. |
ker je Kanada utrjena parlamentarna demokracija; ker ima Kanada podobne demokratične vrednote in načela kot EU; |
D. |
ker bi sporazum o strateškem partnerstvu, o katerem trenutno potekajo pogajanja, lahko nadgradil in poživil odnose med EU in Kanado ter bistveno prispeval k okrepitvi političnih, gospodarskih in kulturnih vezi ter izboljšanju našega sodelovanja; ker določa, da sta EU in Kanada po statusu strateški partnerici; |
E. |
ker bi sporazum o strateškem partnerstvu poleg izboljšanja institucionalne strukture odnosov skupaj s celovitim gospodarskim in trgovinskim sporazumom državljanom EU in Kanade prinesel izrazite prednosti ter priložnosti, če pri procesu sodelujejo vsi deležniki; ker naj bi odprtje trgov in sodelovanje na področju regulative ustvarila pomembne gospodarske koristi ter pozitivno vplivala na zaposlenost tako v Kanadi kot v EU in bi glede na širjenje čezatlantskega partnerstva ter obstoječi okvir sporazuma o severnoameriškem prostotrgovinskem območju lahko privedla do nastanka čezatlantskega trga, kar bi koristilo vsem udeležencem, pod pogojem, da se družbeni in okoljski standardi ne znižajo; |
F. |
ker bi morale biti prednosti in priložnosti poglobljenih odnosov med EU in Kanado enakomerno porazdeljene med vse skupine državljanov EU in Kanade glede na njihove življenjske okoliščine in potrebe; ker je treba upoštevati različnost gospodarskih in industrijskih razmer v EU in Kanadi in ker je treba zagotoviti trajnostno ter odgovorno porabo virov; |
G. |
ker sta se predsednik Komisije in kanadski predsednik vlade 18. oktobra 2013 dogovorila o ključnih točkah celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma, medtem ko se pogajanja o sporazumu o strateškem partnerstvu nadaljujejo; ker se celoviti gospodarski in trgovinski sporazum ter sporazum o strateškem partnerstvu pri krepitvi odnosov med EU in Kanado dopolnjujeta; |
H. |
ker so vzporedno s pogajanji o sporazumu o strateškem partnerstvu potekala pogajanja o sporazumu o obdelavi in prenosu podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR), ki naj bi poglobil odnose na področju boja proti terorizmu in poskrbel za ustrezne zaščitne ukrepe proti nesorazmernim praksam profiliranja na podlagi hrambe osebnih podatkov potnikov iz EU; |
I. |
ker je Kanada leta 2011 uradno odstopila od Kjotskega protokola; ker je EU večkrat pozvala Kanado, naj zmanjša izpuste toplogrednih plinov v skladu s svojimi mednarodnimi zavezami; |
J. |
ker bi bilo treba vprašanje odprave vizumov čim prej rešiti in zagotoviti, da imajo osebe in podjetja iz vseh držav članic EU, vključno z Romunijo in Bolgarijo, enake priložnosti za sodelovanje s svojimi kanadskimi partnerji; |
K. |
ker bi se moralo strateško partnerstvo med EU in Kanado ustrezno odražati na mednarodnih forumih in v mednarodnih organizacijah; ker je v povezavi s tem odločitev Arktičnega sveta o statusu opazovalke EU, ki jo Kanada podpira, obžalovanja vredna; ker se je EU zavezala sodelovanju s kanadskimi oblastmi pri reševanju tega vprašanja; |
1. |
naslavlja na Svet, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje naslednja priporočila:
|
2. |
naroči predsedniku, naj posreduje to resolucijo, ki vsebuje priporočila Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje, državam članicam ter kanadski vladi in parlamentu. |
(1) UL C 290 E, 29.11.2006, str. 107.
(2) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 64.
(3) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 20.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0280.
(5) UL L 260, 24.9.1976, str. 2.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/5 |
P7_TA(2013)0533
Okvir za okrevanje in reševanje nebančnih institucij
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o okviru za okrevanje in reševanje nebančnih institucij (2013/2047(INI))
(2016/C 468/02)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju poročila za posvetovanje Odbora za plačilne in poravnalne sisteme (CPSS) in Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) iz julija 2012 z naslovom „Recovery and Resolution of Financial Market Infrastructures“ (Sanacija in reševanje infrastrukture finančnih trgov), |
— |
ob upoštevanju poročila za posvetovanje Odbora za plačilne in poravnalne sisteme (CPSS) in Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) iz avgusta 2013 z naslovom „Recovery of Financial Market Infrastructures“ (Sanacija infrastrukture finančnih trgov), |
— |
ob upoštevanju poročil Mednarodnega združenja zavarovalniških nadzornikov (IAIS) iz julija 2013 z naslovom „Global Systemically Important Insurers: Initial Assessment Methodology“ (Sistemsko pomembni svetovni zavarovatelji: metodologija začetne presoje) in „Global Systemically Important Insurers: Policy Measures“ (Sistemsko pomembni svetovni zavarovatelji: ukrepi politike), |
— |
ob upoštevanju publikacije Odbora za finančno stabilnost z naslovom „Global Systemically Important Insurers (G-SIIs) and the policy measures that will apply to them“ (Sistemsko pomembni svetovni zavarovatelji (G-SII) in ukrepi politike, ki bodo veljali zanje) (1) z dne 18. julija 2013, |
— |
ob upoštevanju poročila za posvetovanje Odbora za finančno stabilnost (FSB) iz avgusta 2013 z naslovom „Application of the Key Attributes of Effective Resolution Regimes to Non-Bank Financial Institutions“ (Uporaba ključnih lastnosti učinkovitih shem za reševanje nebančnih finančnih institucij), |
— |
ob upoštevanju posvetovanja služb Komisije o primernem okviru za sanacijo in reševanje finančnih institucij, ki niso banke, |
— |
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorjih sklenjenih poslov (EMIR) (2); |
— |
ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji, centralnih depotnih družbah (CDD) in spremembi Direktive 98/26/ES (uredba o centralnih depotnih družbah), |
— |
ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (COM(2012)0280) (BRRD) ter poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve o tem (3), |
— |
ob upoštevanju člena 48 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0343/2013), |
A. |
ker so ocenjevanja infrastrukture finančnih trgov zdaj del programov Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke za oceno finančnih sektorjev; |
B. |
ker so učinkoviti načrti sanacije in instrumenti za reševanje ključni za izboljšanje stabilnosti nebančnega finančnega sektorja na globalni ravni; |
C. |
ker je za infrastrukturo finančnega trga značilna zelo različna organizacija; ker velja, da jo je treba za lažjo določitev ustreznih načrtov za sanacijo in zlasti reševanje ločevati glede na kompleksnost organizacijskega modela, območje delovanja in poslovni model; |
D. |
ker obstaja možnost nenamernih posledic, čeprav je cilj uredb EMIR in CSDR zmanjšati sistemska tveganja z dobro regulirano infrastrukturo trgov; |
E. |
ker obvezni centralni kliring sicer prispeva k zmanjševanju celotnega sistemskega tveganja finančnih trgov, vendar pa je tudi povečal koncentracijo sistemskih tveganj pri centralnih nasprotnih strankah (CNS), ker so vse CNS na svojih trgih sistemsko pomembne; |
F. |
ker so največji klirinški člani običajno udeleženi v več kot eni CNS, kar pomeni, da je ob propadu ene CNS verjetno, da bodo tudi druge zašle v težave; |
G. |
ker večkratne kršitve članov CNS ne bodo imele uničujočih posledic le za udeležence na finančnih trgih, temveč tudi za celotne prizadete družbe; |
H. |
ker je temeljni razlog za uporabo CNS zmanjšanje tveganja nasprotne stranke s pravilnim kritjem produktov, preden se zanje ponudi centralni kliring, tako da neizpolnjevanje obveznosti ene stranke ne vpliva na preostali trg; |
I. |
ker postopki obvladovanja tveganj kažejo, da CNS zmanjšujejo tveganje nasprotne stranke in negotovost ter preprečujejo širjenje negativnih vplivov; |
J. |
ker uredba EMIR ne obravnava v celoti tveganj, ki izhajajo iz CNS, ki narobe oceni zahteve v zvezi s kritjem za celoten razred produktov; |
K. |
ker so CNS izpostavljene spodbudam za uporabo nižjih kritij, zlasti ko uvajajo nove produkte ali razrede sredstev, da bi privabile stranke; ker je treba učinkovitost jamstvenih skladov, ločenih po produktih ali razredih sredstev, še oceniti; |
L. |
ker tveganja navzkrižnega kritja produktov (portfeljska kritja) z ločevanjem razredov sredstev znotraj jamstvenega sklada CNS niso preverjena in ker zato, čeprav zmanjšanje zahtev glede zavarovanja kratkoročno lahko zniža stroške, uporaba navzkrižnega kritja ne bi smela ogroziti zmožnosti CNS, da ustrezno upravlja s tveganjem in bi morala prepoznati omejitve analitike VaR; |
M. |
ker je ena od ključnih prednosti, ki jo stranke pridobijo od klirinškega člana, požarni zid pred tveganjem nasprotne stranke v zvezi s CNS in drugimi klirinškimi člani; |
N. |
ker so mednarodne centralne depotne družbe EU s svetovnega vidika sistemsko pomembne institucije kot spodbujevalke trga evroobveznic in trenutno delujejo na podlagi bančnih licenc; |
O. |
ker je centralni kliring povečal potrebo po upravljanju zavarovanj in sorodnih storitvah, ki jih zdaj izvajajo centralne depotne družbe in tudi skrbniške banke; |
P. |
ker centralne depotne družbe zaradi bližajoče se uvedbe sistema Target2Securities raziskujejo nove storitve; |
Q. |
ker standardne ureditve na področju insolventnosti ne bodo zagotovile popolnega okvira za ravnanje s sredstvi strank v primeru izpada centralne depotne družbe, ki ni izvajala zakonodaje s področja vrednostnih papirjev; |
R. |
ker je IAIS julija 2013 objavil poročilo o svetovnih sistemskih zavarovateljih in ugotovil, da lahko veliki čezmejni zavarovatelji, ki so močno medsebojno povezani, zlasti tisti, pri katerih velik delež dejavnosti ne spada v okvir tradicionalnega sistema jamstev, kot so na primer kreditna in naložbena jamstva, kljub vsemu predstavljajo veliko sistemsko tveganje, čeprav se je izkazalo, da je poslovni model tradicionalnega zavarovanja v finančnih krizah veliko manj občutljiv kot poslovni model bank; ker je Odbor za finančno stabilnost na podlagi metode ocenjevanja IAIS odkril, da je devet velikih zavarovateljev sistemskih, pet od teh pa ima sedež v Uniji; |
S. |
ker sistemsko tveganje upravitelja premoženja v težavah sicer ni tako izrazito kot pri kritični tržni infrastrukturi, bi poslovni modeli upravitelja premoženja s tem, ko se razvijajo, lahko postali sistemsko pomembnejši, kar je Odbor za finančno stabilnost (FSB) obravnaval pri svojem delu o bančništvu v senci; |
1. |
poziva Komisijo, naj da prednost sanaciji in reševanju CNS in tistih centralnih depotnih družb, ki so izpostavljene kreditnemu tveganju, ter pri proučevanju, ali je primerno pripraviti podobno zakonodajo za druge institucije, ustrezno razlikuje med posameznimi vrstami ter ustrezno pozornost nameni tistim, ki lahko predstavljajo sistemsko tveganje za gospodarstvo; |
2. |
poudarja, da mora zakonodaja EU upoštevati mednarodno dogovorjena načela, ki so jih potrdili CPSS in IOSCO, FSB in IAIS; |
3. |
poudarja, da je treba jasno določiti „lestvico ukrepov posredovanja“ v vseh določbah o sanaciji za nebančne finančne institucije, na podlagi katerih pristojni organi spremljajo točno določene kazalnike finančne trdnosti in imajo pooblastila, da se v primerih finančnih težav subjekta odločijo za zgodnje posredovanje in od njega zahtevajo, da sprejme popravne ukrepe v skladu z vnaprej odobrenim načrtom za sanacijo, da bi se izognili potencialno negativni zadnji možnosti, in sicer reševanju takšnega subjekta; |
4. |
meni, da bi nebančne finančne institucije morale same oblikovati celovite in obsežne načrte sanacije, v katerih bi določile ključne operacije in storitve, ter razviti strategije in ukrepe, potrebne za stalno zagotavljanje ključnih operacij in storitev, in da bi moral te načrte sanacije pregledati ustrezni nadzorni organ; meni, da bi moral nadzorni organ imeti možnost zahtevati spremembe načrta sanacije ter bi moral usmerjati organ za reševanje in se z njim posvetovati, slednji pa bi lahko, če ne gre za isti organ, za nadzornika pripravljal priporočila; |
5. |
meni, da bi morali biti nadzorni organi pooblaščeni za posredovanje za namene finančne stabilnosti in bi morali imeti pravico zahtevati izvajanje tistih delov načrtov sanacije, ki se še niso začeli izvajati, ali po potrebi sprejeti druge ukrepe; vendar bi se ti organi morali zavedati tudi tveganja, da lahko v razmere na trgu, ki so že tako napete, vnesejo negotovost; |
6. |
meni, da bi si morali organi za reševanje in nadzorni organi v vsaki državi prizadevati za sodelovanje in se medsebojno obveščati; |
7. |
meni, da bi se za skupine s subjekti v različnih jurisdikcijah morali različni organi za reševanje dogovoriti o načrtu za reševanje skupine; ti načrti bi morali temeljiti na predpostavki o sodelovanju med organi v različnih jurisdikcijah; |
8. |
meni, da bi ukrepi za reševanje morali razlikovati med različnimi storitvami in dejavnostmi, za zagotavljanje ali izvajanje katerih je pooblaščena zadevna institucija infrastrukture finančnega trga; |
9. |
meni, da bi bilo treba preprečiti navzkrižja z načrti za sanacijo in reševanje ter obstoječo zakonodajo, zlasti z direktivo o dogovorih o finančnem zavarovanju in uredbo o infrastrukturi evropskega trga (EMIR), ker bi lahko omejevali ali ovirali učinkovitost pooblastil za sanacijo in reševanje za CNS in CDD; |
10. |
poudarja, da je treba v okviru presoje o pomenu posebnih shem za reševanje za infrastrukturo trga, finančne institucije in subjekte bančnega sistema v senci nujno razviti orodja, ki bi skoraj v realnem času omogočala učinkovito spremljanje stanja in pretoka finančnega tveganja v okviru in onkraj korporativnih, sektorskih in nacionalnih meja v Uniji ter med Unijo in drugimi regijami sveta; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB), evropski nadzorni organi in drugi pristojni organi v ta namen učinkovito uporabljali zadevne podatke, zagotovljene v skladu z zakonodajo na področju bančništva, zavarovalništva in infrastrukture trgov; |
Centralne nasprotne stranke – CNS
11. |
poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo CNS razpolagale s strategijo za primer neizpolnjevanja obveznosti za vse produkte, pri katerih opravlja kliring CNS, kot del širšega načrta sanacije, ki ga odobri nadzornik, in naj se še posebej osredotoči na tiste produkte, za katere je obvezen centralni kliring, saj obstaja v teh primerih večja verjetnost koncentracije tveganj; |
12. |
poudarja pomen spremljanja tveganj za CNS, ki izhajajo iz koncentracije klirinških članov, in poziva nadzornike, naj obvestijo Evropski bančni organ (EBA) o 10 največjih klirinških članih vsake CNS, zato da se tveganja, kot so medsebojne povezave, širjenje negativnih vplivov in možnost propada več kot ene CNS naenkrat lahko spremljajo in ocenjujejo centralno; |
13. |
poziva Komisijo, naj razvije orodja za merjenje enodnevnih tveganj CNS, da enodnevni saldi, ki jih imajo CNS pri komercialnih bankah za vodenje računov in plačilne storitve, ne bodo presegali vnaprej določenih meja, ki bi sicer lahko ogrozile delovanje CNS; |
14. |
meni, da je treba, zato da se ohranijo spodbude za dobro upravljanje CNS, kaskadni pristop k neplačilom, določen v uredbi EMIR, upoštevati, tako da se predhodno financirana lastna finančna sredstva CNS uporabijo pred prispevki članov, ki izpolnjujejo svoje obveznosti, v jamstveni sklad; |
15. |
poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo CNS delovale v javnem interesu in v skladu s tem sprejemale svoje poslovne strategije, s čimer bodo močno zmanjšale verjetnost, da bi se začeli izvajati scenariji za sanacijo in reševanje; |
16. |
poziva Komisijo, naj prizna, da kljub temu, da je cilj ločevanja razredov sredstev v jamstvenem skladu CNS omejiti širjenje negativnih vplivov, ni jasno, ali bo to dovolj, da se prepreči takšno širjenje negativnih vplivov v praksi, saj lahko komercialne spodbude, povezane z navzkrižnim kritjem, povečajo tveganje v sistemu; poziva Komisijo, naj predlaga nadaljnje ukrepe, da bi čim bolj zmanjšala tveganje širjenja negativnih vplivov; |
17. |
poziva Komisijo, naj zagotovi določitev trdnih načel, ki bodo urejala pogodbene dogovore med CNS in njenimi klirinškimi člani in način, kako klirinški člani prenašajo izgube na svoje stranke, tako da bo moral biti jamstveni sklad klirinškega člana v celoti izčrpan, preden se morebitne izgube klirinškega člana, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti, lahko prenesejo na stranko v okviru preglednega postopka razporeditve izgub; |
18. |
meni, da bi morali vsi pogodbeni dogovori med CNS in njenimi klirinškimi člani razlikovati med izgubami, ki izhajajo iz neizpolnjevanja obveznosti nekega člana, in tistimi, ki imajo druge vzroke, kot na primer izgube, ki so posledica slabih naložbenih odločitev CNS; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo odbor za nadzor tveganja CNS obveščen o vseh naložbah CNS, da se ohranja ustrezen pregled nad tem; meni, da bi morali instrumenti za sanacijo, kot sta ukinitev dividend in izplačil spremenljivih prejemkov ali prostovoljno prestrukturiranje obveznosti s pretvorbo dolga v lastniški delež, veljati za najprimernejše instrumente, ki se morajo uporabiti v teh okoliščinah; |
19. |
meni, da bi vse CNS morale imeti na voljo celovite ukrepe za sanacijo, ki zagotavljajo večjo zaščito od sredstev in virov, kot jih zahteva EMIR; ti načrti za sanacijo bi morali zagotavljati zaščito pred vsemi predvidljivimi okoliščinami, morali bi biti del pravil CNS in tako tudi objavljeni; |
20. |
zatrjuje, da je ločnica med sanacijo in reševanjem v primeru CNS tista točka, ko se kaskadni pristop k neplačilom izčrpa in je sposobnost absorpcije izgub CNS izčrpana; meni, da bi moral nadzornik v tej točki temeljito razmisliti o možnosti odstavitve upravnega odbora CNS in prenosu ključnih storitev CNS ali operativnega nadzora CNS na drugega izvajalca; meni, da morajo imeti organi za reševanje na voljo potrebno mero proste presoje razmer in določen manevrski prostor ter da morajo svoje odločitve o posegih utemeljiti; |
21. |
meni, da bi morali organi za reševanje pri svoji presoji uporabiti naslednja posebna merila:
|
22. |
poudarja, da je treba „neprekinjenost storitev“ obravnavati kot ključni cilj reševanja; |
23. |
poudarja, da prostovoljna udeležba klirinških članov v razporeditvi izgub pred odstavitvijo uprave CNS ne bi smela vključevati denarja ali sredstev neposrednih ali posrednih strank, organ za reševanje, ko prevzame odgovornost, pa lahko uporabi instrumente za reševanje, kot sta krčenje gibljivega kritja ali ponovno polnjenje jamstvenega sklada s strani klirinških članov, ki izpolnjujejo svoje obveznosti, ter pri tem v čim večji meri upošteva načrt reševanja; |
24. |
meni, da bi v primeru, če bi imel organ za reševanje možnost zahtevati odložitev pravic do predčasne prekinitve, ki bi za največ dva dneva zaustavil CNS, trg lahko ustrezno ponovno ovrednotil pogodbe, kar bi omogočilo bolj urejeno porazdelitev tveganj; razpoložljivost in izvrševanje takšnega pooblastila bi bilo treba skrbno preučiti, da bi zanj veljal vsaj pogoj, da mora organ za reševanje potrditi, da je zahteva po odložitvi potrebna zaradi finančne stabilnosti, ob upoštevanju ciljev reševanja, medsebojnega vpliva zadevne banke ali drugih shem za reševanje, ki se uporabljajo za klirinške člane, upravljanja neizpolnjenih obveznosti in tveganj CNS ter učinka na vsak trg CNS, udeležence v kliringu in na splošno na finančne trge; to bi moralo obvezno vključevati pravico odprave obveznega kliringa kot skrajno sredstvo, po tem, ko se preuči vsaj to, ali bi kliring kratkoročno lahko opravila druga CNS; |
25. |
razume, da imajo CNS klirinške člane iz številnih držav; zato meni, da bo okvir za reševanje CNS učinkovit, ko bo učinkovit v vseh udeleženih jurisdikcijah; meni, da je treba nacionalne okvirje na področju insolventnosti posodobiti, da bodo prilagojeni novemu evropskemu načrtu reševanja; |
26. |
meni, da bi moral za centralne nasprotne stranke, ki imajo bančno licenco, veljati poseben sistem za centralne nasprotne stranke in ne predlagana shema za sanacijo in reševanje bank iz direktive o sanaciji in reševanju bank (BRRD); v zvezi s tem je posebej zaskrbljujoče dejstvo, da bi predlagana shema za banke od njih zahtevala, da imajo skupni znesek dolga, ki ga je mogoče uporabiti za reševanje z zasebnimi sredstvi; meni, da bi bilo takšno pooblastilo neprimerno za centralne nasprotne stranke, ki imajo bančno licenco, ker ponavadi ne izdajajo takšnih dolžniških instrumentov; |
Centralne depotne družbe – CDD
27. |
ugotavlja, da je centralna depotna družba dolžna zagotoviti, da njen načrt sanacije zagotavlja neprekinjeno delovanje v razumnih kriznih scenarijih, tako da lahko CDD ali obstoječi tretji ponudnik, pooblaščen na podlagi uredbe o centralnih depotnih družbah, nadaljuje svojo prvotno funkcijo izvajanja poravnav in tudi druge glavne storitve CDD, tudi če se drugi deli njenega poslovanja lahko ukinejo; |
28. |
poziva, da se, če kmalu ne bo podan poseben zakonodajni predlog, v uredbo CSDR vključi zahteva, da pristojni nacionalni organi zagotovijo pripravo ustreznih načrtov za sanacijo in reševanje v skladu z mednarodnimi standardi FSB ter CPSS in IOSCO za vse CDD, kakor tudi sklicevanja na člene direktive BRRD, ki bi morali veljati za tiste centralne depotne družbe, ki delujejo na podlagi bančne licence; |
29. |
poziva države članice, naj v primeru neobstoja zakonodaje s področja vrednostnih papirjev razvijejo in uskladijo svoje obstoječe posebne režime upravljanja za centralne depotne družbe, da se poveča gotovost v zvezi s tem, kako se bo neprekinjeno delovanje ohranjalo med krizo, zlasti z zagotavljanjem dostopa do registrov, evidenc ali računov centralne depotne družbe, da organ za reševanje ali nacionalni pristojni organ lahko zlahka identificira lastnike premoženja; |
30. |
poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo predlog okvira za sanacijo in reševanje za CDD v čim večji meri zagotavljal neprekinjeno delovanje CDD med sanacijo in reševanjem; |
31. |
poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo predlog okvira za sanacijo in reševanje za CDD zagotavljal neprekinjeno delovanje zakonodajnega okolja CDD, zlasti ob upoštevanju direktive o dokončnosti poravnave, ureditev dostave proti plačilu, delovanja kakršne koli povezave CDD ter pogodb s ponudniki ključnih storitev med sanacijo in reševanjem; |
Zavarovalnice
32. |
ugotavlja, da ima EU dolgoletno bonitetno ureditev za zavarovanja; poudarja pomen doslednega in usklajenega pristopa držav članic k izvajanju direktive Solventnost II v sprejemljivem roku, kot je določeno v zbirni direktivi II; poziva k dokončanju pogajanj o zbirni direktivi II, da bo mogoče pravočasno dokončati drugo in tretjo stopnjo direktive Solventnost II, tako da bo verjetnost posredovanja organov za reševanje čim manjša; |
33. |
poziva Komisijo, naj upošteva delo IAIS na področju sanacije in reševanja zavarovateljev ter ga preuči v okviru druge stopnje Solventnosti II, zakonodaje o finančnih konglomeratih in direktive o zavarovalnem posredovanju ter sodeluje z mednarodnimi partnerji, da bo upoštevala časovni razpored, ki ga je določil FSB za izvajanje priporočil, vključno z zahtevo, da morajo sistemski zavarovatelji imeti načrte sanacije in reševanja ter ocene rešljivosti, okrepljenim nadzorom skupin in zahtevami v zvezi s kritjem večjih izgub; priznava, da dolgoročna narava zavarovalnih obveznosti, razlike v rokih, dolgih ročnostih in poslovnem značaju zavarovalništva v primerjavi z bančništvom, skupaj z instrumenti, ki jih imajo na voljo regulativni organi, že zagotavlja učinkovite prakse reševanja; zato meni, da bi bilo treba večji pomen pripisati sanaciji; |
34. |
obžaluje, da sta IAIS in FSB odložila objavo smernic o ocenjevanju sistemskega statusa pozavarovateljev in priporočil zanje do julija 2014; poziva Komisijo, naj skrbno preuči sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo pozavarovanja, zlasti v zvezi z njihovo osrednjo vlogo v obvladovanju tveganj, povezanih z zavarovanji, njihovo visoko stopnjo medsebojne povezanosti in slabe zamenljivosti; |
Upravljanje premoženja
35. |
poziva Komisijo, naj natančno oceni, ali bi bilo treba kakšne upravitelje premoženja označiti za sistemsko pomembne, ob upoštevanju njihovega obsega dejavnosti ter ob uporabi večjega sklopa kazalnikov, kot so: velikost, poslovni model, geografsko območje delovanja, profil tveganja, kreditna sposobnost, ter ali trgujejo za lastni račun ali ne in ali zanje veljajo zahteve v zvezi z ločevanjem sredstev njihovih strank, in drugi pomembni dejavniki; |
36. |
ugotavlja, da so sredstva strank ločena in pri skrbnikih, zato predstavlja možnost, da se ta sredstva prenesejo na drugega upravitelja premoženja, močno varovalo; |
37. |
meni, da bi učinkovita zakonska ureditev na področju vrednostnih papirjev lahko ublažila številne težave, povezane s propadom velikega čezmejnega upravitelja premoženja; |
Plačilni sistemi
38. |
poziva Komisijo, naj se poveže z ustreznimi mednarodnimi finančnimi nadzorniki in organi, da bi odkrili morebitne šibke točke v svetovno sistemsko pomembnih plačilnih sistemih in vzpostavljenih ureditvah, da se v primeru propada zagotovijo neprekinjene storitve; |
39. |
meni, da je, ker so plačilni sistemi bistveni za vse denarne transferje, jasno, da bi motnja na trgu v takšnem sistemu povzročila velike učinke prelivanja na druge akterje na finančnem trgu; ugotavlja, da si že direktiva o dokončnosti poravnave iz leta 1998 prizadeva za blažitev potencialnih tveganj v plačilnih sistemih, meni pa, da se ne poglobi dovolj v področje sanacije in reševanja in da je zato treba zagotoviti posebne določbe, ki bodo omogočale ustrezen odziv plačilnih sistemov na negativne okoliščine; |
o
o o
40. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) http://www.financialstabilityboard.org/publications/r_130718.pdf
(2) UL L 201, 27.7.2012, str. 1.
(3) A7-0196/2013.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/12 |
P7_TA(2013)0534
Vesoljska industrijska politika EU
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o vesoljski industrijski politiki EU – sprostitev potenciala za gospodarsko rast v vesoljskem sektorju (2013/2092(INI))
(2016/C 468/03)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju člena 189 naslova XIX Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki zadeva politiko na področju raziskav in tehnološkega razvoja ter vesoljsko politiko, sklicujoč se zlasti na oblikovanje evropske vesoljske politike za pospeševanje znanstvenega in tehničnega napredka, industrijske konkurenčnosti in izvajanja politik Unije, |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. februarja 2013 z naslovom „Vesoljska industrijska politika EU“ (COM(2013)0108), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020, strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 2010 z naslovom „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti“ (COM(2010)0614), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom „Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva“ (COM(2012)0582), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. aprila 2011 z naslovom „Za vesoljsko strategijo Evropske unije, ki koristi državljanom“ (COM(2011)0152), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. novembra 2012 z naslovom „Vzpostavitev ustreznih odnosov med EU in Evropsko vesoljsko agencijo“ (COM(2012)0671), |
— |
ob upoštevanju Sklepa Sveta 2004/578/ES z dne 29. aprila 2004 o sklenitvi Okvirnega sporazuma med Evropsko skupnostjo in Evropsko vesoljsko agencijo (1), |
— |
ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 11. oktobra 2010, 31. maja 2011, 2. decembra 2011 ter 30. maja 2013, |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2012 o vesoljski strategiji Evropske unije, ki bo koristila državljanom (2), |
— |
ob upoštevanju člena 48 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za zunanje zadeve (A7-0338/2013), |
A. |
ker je s členom 189 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski uniji podeljena izrecna vloga pri oblikovanju vesoljske politike za pospeševanje znanstvenega in tehničnega napredka, industrijske konkurenčnosti in izvajanja svojih politik; |
B. |
ker zaradi vse močnejše konkurence novih držav, ki opravljajo polete v vesolje, kot sta Kitajska in Indija, politična moč posameznih držav članic EU na nacionalni ravni morda ne zadošča več za soočanje s prihodnjimi izzivi tega sektorja; |
C. |
ker je vesoljska politika bistven element strategije Evropa 2020; |
D. |
ker so številne storitve, ki jih državljani vsakodnevno uporabljajo, kot so npr. televizija, širokopasovni internet, navigacijski sistemi ali vseevropski samodejni sistem za klic v sili eCall, posredno ali neposredno odvisne od vesoljske industrije; |
E. |
ker evropska vesoljska industrija za polni delovni čas zaposluje več kot 34 500 visokokvalificiranih oseb, ker njen skupni letni promet znaša približno 6,5 milijarde EUR in ker je treba pomenu te industrije kot sektorja z velikim potencialom rasti in inovacij ter kot ustvarjalca delovnih mest z visoko dodano vrednostjo v tem obdobju težkih gospodarskih razmer nameniti posebno pozornost; |
F. |
ker je usklajevanje ukrepov na področju vesoljske politike med EU, državami članicami in Evropsko vesoljsko agencijo še vedno pomanjkljivo in zato prihaja do podvajanja struktur in neizkoriščenosti sinergijskih učinkov; poudarja, da bi uvedba jasnega okvira upravljanja v vesoljskem sektorju omogočila izjemno povečanje učinkovitosti; |
G. |
ker Evropska vesoljska agencija kot medvladna organizacija nima uradnega odnosa z Evropskim parlamentom in zato državljani ne dobijo neposrednih povratnih informacij, kot je običajno na drugih področjih politike Unije; |
H. |
ker vesoljska industrija zahteva obsežne naložbe in ima neobičajno dolge razvojne cikle, zato je zanesljivost načrtovanja zanjo bistvenega pomena; ker se bo preglednost, ki jo to zagotavlja, zaradi obstoja stabilnega regulativnega okvira in jasnega okvira upravljanja močno povečala; |
I. |
ker lahko evropski sistem nosilnih raket prispeva k zagotovitvi neodvisnega dostopa do vesolja; |
J. |
ker je EU zdaj odvisna od neevropskega vojaškega sistema GNSS, program Galileo pa je bil zasnovan in razvit pod civilnim nadzorom, kjer bo ostal tudi v prihodnje; |
K. |
ker ima komercialna prodaja za evropski vesoljski sektor bistveno pomembnejšo vlogo kot za njegove glavne mednarodne tekmece; |
L. |
ker imajo satelitske storitve pomembno vlogo pri zagotavljanju informacij za rastoče sektorje digitalne družbe in prispevajo k doseganju ciljev digitalne agende EU; |
M. |
ker bi lahko trg storitev satelitske navigacije in opazovanja zemlje po ocenah strokovnjakov v desetih letih znašal 300 milijard USD in ker je že danes v zahodnih državah članicah EU 6–7 % BDP odvisnih od satelitske navigacije; |
N. |
ker postaja mednarodno usklajevanje uporabe frekvenčnega spektra vse pomembnejše zaradi vse večjega povpraševanja po možnostih brezžične komunikacije ter zaradi fizikalnih lastnosti širitve radijskih valov in z njimi povezanim vse večjim pomanjkanjem radijskih frekvenc; |
Evropska usmeritev vesoljske politike
1. |
pozdravlja sporočilo Komisije o vesoljski industrijski politiki EU; meni, da bi se morala Komisija osredotočiti na manjše število ukrepov za vesoljsko industrijsko politiko, navedenih v sporočilu, da bi dosegla dejansko izkoristili potencial za rast v vesoljskem sektorju; |
2. |
poudarja, da morajo biti vsi akterji, ki sodelujejo pri upravljanju prihodnjih vesoljskih politik EU, tudi Komisija, Agencija za evropski GNSS, Evropska vesoljska agencija, nacionalne agencije in specializirane agencije, kot je Evropska organizacija za uporabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT), medsebojno povezani in morajo delovati na dolgoročni osnovi; |
3. |
meni, da bi nacionalne agencije lahko posredovale konkretne predloge v tej smeri, da bi Komisija lahko uskladila prispevke držav članic in opredelila vizijo EU; |
4. |
poudarja, da mora Komisija čim prej pripraviti jasen načrt za program GMES/Copernicus in za razvoj in uvedbo satelitov Sentinel ter pravni in operativni okvir, ki je predlagan za ta kompleksni sistem; |
5. |
podpira načrt Komisije, da sprejme ukrepe za vzpostavitev skladnega regulativnega okvira EU za vesolje; zagovarja vzpostavitev pravega notranjega trga EU za vesoljske izdelke in storitve; meni, da je pomembno, da se politika oblikuje in razvije tako, da njeno izvajanje ne bo imelo škodljivega vpliva na tržne pogoje oziroma jih ne bo izkrivljalo; meni, da sta konkurenčna nevtralnost in preglednost pomembna temelja razvoja evropske vesoljske politike; |
6. |
ugotavlja, da Komisija doslej še ni sprejela horizontalnega pristopa, s katerim bi vesoljsko politiko ter njene cilje in koristi uskladila z različnimi politikami Unije; poziva Komisijo, naj to stori tako, da bo vesoljska politika v prihodnje upoštevana na področjih, kot so telekomunikacije, promet, okolje, kmetijstvo, varnost ali kultura; |
7. |
pozdravlja izjavo Komisije, da telekomunikacije, navigacija in opazovanje Zemlje, ki temeljijo na vesoljskih tehnologijah, prinašajo strateško pomembno znanje za EU, ki podpira njene zunanje odnose na področjih, kot sta razvojna in humanitarna pomoč; |
8. |
poziva Komisijo, naj kot prednostne naloge obravnava naslednja tematska področja: institucionalna vprašanja, projekta Galileo in Copernicus, vesoljsko industrijo kot gonilo rasti in instrument za zaposlovanje, oceno učinka z vesoljem povezanih dejavnosti, neodvisen dostop do vesolja, vlogo raziskav in razvoja, satelitsko komunikacijo, nadzor in sledenje v vesolju ter vesoljske odpadke; |
9. |
se strinja z dejstvom, ki ga je izpostavila Komisija, da so številne komponente vesoljskega sistema v dvojni rabi ali vojaške narave in se zato zanje uporablja Direktiva 2009/43/ES z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (3), kot je bila spremenjena z Direktivo 2012/47/EU z dne 14. decembra 2012 v zvezi s seznamom obrambnih proizvodov, Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (4) ali skupno stališče o izvozu orožja; pozdravlja predlog iz sporočila za predložitev uradnega poročila Parlamentu glede sistema za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo pred koncem leta 2013; poziva Komisijo, države članice in delovno skupino Sveta EU za izvoz konvencionalnega orožja (COARM), naj pojasni, kateri regulativni okvir naj se uporablja za vsako kategorijo blaga in tehnologij; |
Institucionalna vprašanja
10. |
priznava uspehe na področju vesoljskih misij, ki jih je Evropska vesoljska agencija dosegla v preteklih desetletjih, ter poziva preostale države članice, ki še niso članice te agencije, naj razmislijo o pridružitvi in tesnejšem sodelovanju; vendar ugotavlja, da je mogoče okrepljeno operativno učinkovitost ter politično usklajevanje in odgovornost dolgoročno doseči le s tesnejšim sodelovanjem Evropske vesoljske agencije in Evropske unije, med drugim tako, da se prepreči podvajanje dejavnosti in prekrivanje; poziva Komisijo, naj kar se da natančno preveri, ali bi bilo mogoče v prihodnje Evropsko vesoljsko agencijo kot meddržavno organizacijo vključiti v strukture upravljanja Unije, dokler ne bo primerno spremeniti Evropsko vesoljsko agencijo v evropsko agencijo; |
11. |
meni, da bi morala medtem EU v tesnem sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo bolje usklajevati vesoljsko politiko in programe držav članic, da bi dosegla pravi evropski pristop, hkrati pa zagotovila spoštovanje interesov Evropske vesoljske agencije in držav članic; ugotavlja, da je le tako mogoče izboljšati in ohraniti konkurenčnost vesoljske industrije; |
12. |
poziva Komisijo, države članice in Evropsko vesoljsko agencijo, naj ustanovijo neke vrste koordinacijsko skupino, katere člani bodo na rednih srečanjih medsebojno usklajevali strategije in ukrepe na področju vesolja, da bi se izognili podvajanju struktur ter razvili skupni pristop do mednarodnih vprašanj in forumov; |
13. |
ugotavlja, da pogostejša uporaba vesoljskih naprav v vojaške namene ne sme zmanjšati ali omejiti civilne uporabe in morebitnih prihodnjih civilnih aplikacij; poziva države članice in podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj sprožijo pregled sedaj že zastarele Pogodbe o vesolju iz leta 1967 ali vzpostavijo nov regulativni okvir, ki bo upošteval tehnološki napredek od 60. let 20. stoletja; |
Galileo in Copernicus (GMES)
14. |
poudarja, da morata biti dokončanje projekta Galileo in nadaljevanje projekta Copernicus kot vodilnih projektov evropske vesoljske politike prednostni nalogi, da bi bilo dejansko mogoče že leta 2014 državljanom omogočiti prve storitve projekta Galileo; |
15. |
poudarja, da je EGNOS prvi operativni evropski program GNSS; poziva Komisijo in države članice, naj uporabo programa EGNOS spodbujajo in uvajajo na različnih področjih, kot je promet; |
16. |
obžaluje, da je v preteklosti prihajalo do zastojev pri izgradnji evropskega satelitskega navigacijskega sistema Galileo; pozdravlja, da od tedaj v zemljini orbiti krožijo že štirje sateliti; poudarja, da je treba javnosti bolje predstaviti prednosti in koristi posebej projekta Galileo ter bolj na splošno evropske vesoljske industrije, in poziva Komisijo, naj v povezavi s prihodnjimi izstrelitvami satelitov Galileo organizira odmevne javne dogodke v prestolnicah EU ter tako promovira projekt Galileo in njegove možnosti uporabe; |
17. |
poudarja, da mora EU obveščati ljudi, pritegniti prihodnje inženirje, širiti informacije o satelitski navigaciji EU ter predlagati sklop spodbud za vse uporabnike, da bi uporabljali tehnologije, ki jih omogočata programa Galileo in EGNOS; |
18. |
je prepričan, da je cilj popolne operativne zmogljivosti, ki bo temeljila na konstelaciji 27 satelitov in ustreznega števila nadomestnih satelitov ter na ustrezni zemeljski infrastrukturi, osnovni pogoj za uresničitev dodane vrednosti Galilea, zlasti v smislu visoke natančnosti in neprekinjenega delovanja, ter s tem za uživanje številnih gospodarskih in družbenih koristi; |
19. |
obžaluje, da sistem EGNOS še ne pokriva celotne EU, in poziva k razširitvi sistema na južno, vzhodno in jugovzhodno Evropo, s čimer bi omogočili njegovo uporabo po vsej Evropi; |
20. |
poziva Komisijo in države članice, naj Parlament obveščajo o načrtih za uporabo programa Copernicus in vladne storitve programa Galileo v podporo misijam in operacijam skupne varnostne in obrambne politike; |
Vesoljska industrija kot gonilo rasti in instrument za zaposlovanje
21. |
ugotavlja, da zlasti mala in srednja podjetja, pa ne samo ta, potrebujejo neke vrste hitro financiranje javnih organov, da bi imela na voljo dovolj finančnih sredstev za dolgoročne naložbe v raziskave in razvoj; je prepričan, da je z javnim financiranjem in prisotnostjo javnih prejemnikov izdelkov in storitev vesoljske industrije moč spodbuditi inovacije ter tako ustvariti rast in delovna mesta; |
22. |
ponovno opozarja, da EU ne sme zamuditi priložnosti za razvoj prodajnega trga satelitske navigacije, in poudarja pomen akcijskega načrta Agencije za evropski GNSS za razširitev trga GNSS, ki bo bistvenega pomena za prihodnost gospodarstva EU; |
23. |
opozarja, da lahko nove uporabe satelitske navigacije povečajo varnost, učinkovitost in zanesljivost dejavnosti v letalskem, pomorskem, cestnem in kmetijskem sektorju ter na področjih varnosti v cestnem prometu, plačevanja pristojbin, upravljanja prometa in parkiranja, upravljanja voznih parkov, klicev v nujnih primerih, iskanja in spremljanja blaga, spletnih rezervacij, varnosti na morju, digitalnih tahografov, prevoza živali in trajnostne rabe zemljišč; |
24. |
je seznanjen z dejstvom, omenjenim v sporočilu, da se 60 % elektronske opreme na evropskih satelitih trenutno uvaža iz ZDA; poziva k pobudi o tem, kako v tem okviru varovati občutljive ali osebne podatke in kako uporabljati sedanje postopke javnega naročanja, da se zagotovi – če je le možno –, da bo nakup vesoljske infrastrukture od držav članic služil kot nadaljnje gonilo rasti v tem sektorju; |
25. |
poziva Komisijo, Evropsko vesoljsko agencijo, Evropsko obrambno agencijo in države članice, naj določijo pomembne tehnologije v okviru skupnega procesa za zagotovitev evropske neodvisnosti in naj razvijejo alternativne možnosti, ki bodo vključevale manjšo odvisnost od tretjih držav; opozarja na nevarnost, da bi ZDA v primeru nestrinjanja lahko ustavile ali onemogočile evropsko vesoljsko infrastrukturo; |
26. |
poziva Komisijo in države članice, naj spodbudijo evropsko industrijo k razvoju vesoljskih komponent na evropski ravni, da bi postali manj odvisni od uvoza iz tretjih držav; |
27. |
ugotavlja, da lahko imajo podjetja iz nevesoljskih industrijskih panog koristi od proizvodov, ki so rezultat vesoljskih raziskav; zato poziva vse udeležene strani, naj vzpostavijo sodelovanje med akterji vesoljske in nevesoljske industrije ter partnersko sodelujejo pri razvoju tehnologij, ki bi lahko privedle do revolucionarnih inovacij v korist družbe; poudarja pomen boljšega seznanjanja javnosti z oprijemljivimi koristmi, ki jih lahko vesoljska industrija prinese v vsakdanje življenje Evropejcev; |
28. |
poudarja, da bi lahko zlasti gospodarska panoga vesoljskih storitev in robotike omogočila številne priložnosti na trgu, predvsem za mala in srednja podjetja; |
29. |
poudarja, da so samostojni in inteligentni robotski sistemi bistvena tehnologija za nadaljnje raziskovanje vesolja; zato opozarja na učinkovito rabo evropskih sredstev iz programa Obzorje 2020, zlasti za ukrepe pred komercializacijo; |
30. |
poudarja, da je ustrezen nabor visokokvalificiranih delavcev bistven za konkurenčnost evropske vesoljske industrije; zato poziva vse udeleženi strani, naj poglobijo sodelovanje med univerzami in gospodarstvom ter nadarjene mlade, zlasti ženske, spodbujajo k delu v tej panogi (npr. z uvedbo nacionalnih dodiplomskih programov in sistemov usposabljanja ter razpisov za evropske in neevropske raziskovalce); ugotavlja tudi, da je pridobivanje nadarjenih ljudi iz tretjih držav (ter privabljanje nadarjenih Evropejcev nazaj v Evropo) nepogrešljivo; |
Dostop do vesolja
31. |
poudarja pomen dostopa vseh držav članic do vesolja in komercialne prodaje za evropsko vesoljsko industrijo; obenem opozarja, da je dostop do institucionalnih trgov v tretjih državah deloma zaprt za evropsko gospodarstvo; poudarja pomen enakih izhodiščnih pogojev za evropsko gospodarstvo na mednarodni ravni; zato poziva Komisijo, naj v okviru trgovinskih sporazumov (npr. čezatlantsko partnerstvo na področju trgovine in naložb) spodbuja vzajemnost in poskrbi za enake možnosti in pravične pogoje konkurence; |
32. |
poudarja, da je pomembno razviti in uporabljati evropske nosilne rakete za neodvisen dostop do vesolja; zato poziva Komisijo in države članice, naj skupaj z Evropsko agencijo za vesolje dolgoročno poskrbijo za vzdrževanje in nadaljnji razvoj evropskega sistema nosilnih raket; |
33. |
meni, da bi se morala evropska vesoljska industrija opreti na obstoječo vesoljsko infrastrukturo, ki je bila delno financirana z evropskimi javnimi sredstvi; |
Vloga raziskav in razvoja
34. |
obenem pozdravlja, da naj bi se tudi v novem okvirnem raziskovalnem programu Obzorje 2020 v raziskave in inovacije na področju vesolja vložilo 1,5 milijarde EUR; poleg tega poziva Komisijo, naj v okviru Obzorja 2020 del proračuna nameni raziskavam in razvoju uporabe satelitske komunikacije; |
35. |
meni, da je zlasti na področju raziskav potrebno tesnejše usklajevanje med EU, Evropsko agencijo za vesolje ter državami članicami; poziva vse tri, naj oblikujejo skupni načrt raziskav za obdobje do leta 2020 ter opredelijo prednostne naloge in cilje vesoljske politike, ki jih je treba doseči skupaj, da bi udeleženim akterjem, zlasti v gospodarstvu, zagotovili varnost načrtovanja; poudarja pomen sodelovanja s tretjimi državami na področju raziskav; |
36. |
poudarja, da je razvoj aplikacij in storitev na podlagi globalnega satelitskega navigacijskega sistema bistven, da se zagotovi popolna izraba naložb v infrastrukturo sistema Galileo ter razvoj vseh njegovih zmogljivosti, poudarja, da je za raziskave in razvoj na področju GNSS in za njegovo izvajanje treba zagotoviti ustrezna finančna sredstva; obžaluje, da zmanjšanje finančnih sredstev, ki so dodeljena raziskavam in inovacijam na področju aplikacij na osnovi programov EGNOS in Galileo, občutno zavira tehnološki napredek in rast industrijske zmogljivosti v EU, pa tudi okoljsko učinkovito izvajanje, zato poziva Komisijo, naj predstavi rešitve, ki bodo malim in srednjim podjetjem omogočile lažji dostop do sredstev; |
37. |
ugotavlja, da razvoj inovativnih uporab v Evropi zavirajo različne ovire; zato opominja Komisijo, da obstaja neizkoriščen trg za komercialno uporabo vesoljskih podatkov, pridobljenih s programi opazovanja Zemlje in satelitskimi programi; poziva Komisijo, naj izvede študijo, s katero bo ugotovila te ovire (kot so npr. odgovornost za škodo, ki jo povzročijo vesoljski objekti/odpadki, negotovost glede razpoložljivosti storitev, pomisleki v zvezi z zakonodajo glede varnosti in varstva podatkov, pomanjkanje ozaveščenosti o potencialu ter pomanjkanje interoperabilnosti) ter poiskala morebitne predloge rešitev za dostop do teh trgov; |
Satelitska komunikacija
38. |
poudarja, da ima satelitska komunikacija pomembno vlogo v evropski vesoljski industriji, saj naročila iz te panoge zagotavljajo trajno izkoriščenost zmogljivosti vesoljskih plovil in nosilnih raket ter tako prispevajo k cilju neodvisnega dostopa do vesolja za EU; v zvezi s tem opozarja tudi na vlogo neodvisnih tovornih zmogljivosti, ki so na voljo ob izstrelu komercialnih satelitov (tako imenovani hosted payload) in ki jih je moč uporabiti za preizkus novih proizvodov in tehnologij v vesolju ter tako pripomorejo k zmanjšanju stroškov in skrajšanju časa, ki so potrebni, da bi bilo mogoče ponuditi nove storitve; |
39. |
poudarja, da je satelitska komunikacija učinkovita možnost za zagotavljanje večpredstavitvenih storitev tudi tistim v gospodarstvu in družbi, ki jih do sedaj ni bilo moč oskrbeti prek zemeljskih tehnologij; |
40. |
poudarja, da satelitska omrežja prispevajo k izpolnjevanju ciljev digitalne agende EU, da se doseže popolno pokritje EU s širokopasovnimi internetnimi priključki, zlasti v odročnih regijah; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo satelitski internet, ob upoštevanju tehnološke nevtralnosti, ustrezno upošteval v tehnološki kombinaciji, ki naj bi se uporabila za širjenje širokopasovnih povezav, na primer v kohezijski politiki EU; |
41. |
ugotavlja, da imajo satelitske zveze vse pomembnejšo logistično funkcijo v kriznih situacijah, denimo pri naravnih nesrečah, ali za zaščito notranje varnosti, saj so podatkovne in komunikacijske povezave nepogrešljive v primerih, ko ni zemeljske infrastrukture ali je uničena; |
42. |
zato poziva Komisijo, naj analizira sedanjo razpoložljivost radijskih frekvenc za satelitske komunikacije in prihodnje potrebe po njih ter na naslednji svetovni konferenci o radiokomunikacijah poskrbi, da bodo pri delitvi svetovnih in regionalnih radijskih frekvenc ustrezno zastopani interesi EU in interesi panoge satelitskih komunikacij; |
43. |
meni, da potencial za inovacije na področju satelitskih komunikacije še zdaleč ni izčrpan; poudarja možnosti, ki jih nudijo nove tehnologije, kot sta na primer „Laser Communication Terminals“ (LCT) ali „High Throughput Satellites“ (HTS), s katerimi bi lahko zadovoljili potrebo po vse večji izmenjavi podatkov pri vse večjih podatkovnih hitrostih; |
44. |
poudarja, da lahko Evropa svojo tehnološko prednost na področju satelitskih komunikacij ohrani le, če se bodo raziskovalna prizadevanja na tem področju nadaljevala na evropski ravni; |
Vesoljski odpadki
45. |
poudarja, da so vesoljske infrastrukture hrbtenica raznolikih storitev, ki se vsakodnevno uporabljajo v gospodarstvu in družbi; opozarja, da bi izpad teh infrastruktur, denimo zaradi trkov med sateliti ter drugimi vesoljskimi objekti in odpadki, utegnil imeti negativne posledice za varnost gospodarskih subjektov in državljanov; |
46. |
ugotavlja, da postajajo vesoljski odpadki vse večja težava; zato poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo pri vzpostavitvi svetovnega upravljanja vesolja; obenem poziva Komisijo in države članice, naj prek vseh diplomatskih kanalov tretje države spodbudijo k podpisu tako imenovanega kodeksa ravnanja za dejavnosti v vesolju, ki ga je pripravila EU; |
47. |
poziva Komisijo, naj kar se da hitro na evropski ravni podpre vzpostavitev na začetku tega leta predlaganega podpornega programa za nadzor in sledenje v vesolju, da bi zagotovila večjo neodvisnost od institucij ZDA, ki objavljajo opozorila pred morebitnimi trki; |
o
o o
48. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL L 261, 6.8.2004, str. 63.
(2) UL C 227 E, 6.8.2013, str. 16.
(3) UL L 146, 10.6.2009, str. 1.
(4) UL L 134, 29.5.2009, str. 1.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/19 |
P7_TA(2013)0535
Računalništvo v oblaku
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o sprostitvi potenciala računalništva v oblaku v Evropi (2013/2063(INI))
(2016/C 468/04)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. septembra 2012 z naslovom „Sprostitev potenciala računalništva v oblaku v Evropi“ (COM(2012)0529) in priloženega delovnega dokumenta, |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. maja 2010 z naslovom „Evropska digitalna agenda“ (COM(2010)0245), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o novi digitalni agendi za Evropo: 2015.eu (1), |
— |
ob upoštevanju Sklepa št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra, |
— |
ob upoštevanju predloga Komisije z dne 25. januarja 2012 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (splošna uredba o varstvu podatkov) (COM(2012)0011), |
— |
ob upoštevanju predloga Komisije z dne 19. oktobra 2011 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope (COM(2011)0665), |
— |
ob upoštevanju Direktive 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme, |
— |
ob upoštevanju dela Evropskega inštituta za telekomunikacijske standarde (ETSI) o oblikovanju standardov za računalništvo v oblaku, |
— |
ob upoštevanju Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta, |
— |
ob upoštevanju Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje za široko porabo in s tem povezanih garancijah (2), |
— |
ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (3), |
— |
ob upoštevanju Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (4), |
— |
ob upoštevanju Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (5), |
— |
ob upoštevanju člena 48 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za pravne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0353/2013), |
A. |
ker so storitve računalništva na daljavo v različnih oblikah, na splošno poznane kot „računalništvo v oblaku“, sicer niso nov pojem, a njihov obseg, učinkovitost in vsebina prinašajo oblaku bistven napredek v informacijski in komunikacijski tehnologiji; |
B. |
ker je računalništvo v oblaku v zadnjih letih vsekakor pritegnilo pozornost po zaslugi razvoja novih in inovativnih široko zastavljenih poslovnih modelov, močnih spodbud prodajalcev infrastrukturnih storitev v oblaku, tehnoloških inovacij in boljših računalniških zmogljivosti, nižjih cen in visokohitrostne komunikacije ter potencialnih koristi z vidika gospodarstva in učinkovitosti, tudi pri porabi energije, ki jih storitve v oblaku prinašajo vsem vrstam uporabnikov; |
C. |
ker lahko uvedba in razvoj storitev v oblaku na redko poseljenih in oddaljenih območjih zmanjša njihovo osamitev, hkrati pa je to zaradi nezadostnega dostopa do potrebne infrastrukture zelo velik izziv; |
D. |
ker koristi storitev v oblaku za prodajalce vključujejo npr. pristojbine za storitve, monetizacijo premalo izkoriščenih in presežnih računalniških zmogljivosti, ekonomijo obsega ter možnost vzpostavitve kroga vezanih strank (t. i. učinek vezav) in sekundarne uporabe informacij o uporabnikih, na primer zaradi oglaševanja, pri čemer je treba ustrezno upoštevati zahteve glede zasebnosti in varstva podatkov; ker lahko učinek vezav povzroči slabši konkurenčni položaj, ki pa ga je mogoče izboljšati z razumnimi standardizacijskimi ukrepi ter z večjo preglednostjo licenčnih pogodb o pravicah intelektualne lastnine; |
E. |
ker koristi storitev v oblaku za uporabnike zajemajo potencialno nižje stroške, splošno razširjen dostop, prikladnost, zanesljivost, nadgradljivost in varnost; |
F. |
ker računalništvo v oblaku prinaša uporabnikom tudi tveganja, zlasti v povezavi z občutljivimi podatki, česar se morajo uporabniki zavedati; ker če obdelava v oblaku poteka v določeni državi, imajo oblasti te države lahko dostop do teh podatkov; ker bi morala Komisija pri oblikovanju predlogov in priporočil o računalništvu v oblaku to upoštevati; |
G. |
ker storitve v oblaku obvezujejo uporabnike k predložitvi informacij ponudnikom storitev shranjevanja v oblaku, torej tretji strani, zaradi česar se zastavlja vprašanje v zvezi s stalnim nadzorom nad informacijami posameznih uporabnikov in dostopom do njih ter v zvezi z varstvom teh informacij pred samim ponudnikom, drugimi uporabniki iste storitve in drugimi osebami; ker bi s spodbujanjem storitev, ki omogočajo, da ima dostop do shranjenih podatkov samo uporabnik in nihče drug, pri čemer ponudniki storitev shranjevanja v oblaku ne bi mogli dostopati do teh podatkov, rešili nekaj vprašanj glede tega problema; |
H. |
ker povečana uporaba storitev v oblaku, ki jih zagotavlja omejeno število velikih ponudnikov, pomeni, da se v njihovih rokah kopiči čedalje večja količina informacij, kar sicer povečuje njihovo učinkovitost, povečuje pa tudi tveganje katastrofalnih izgub informacij, centraliziranih točk odpovedi, kar lahko ogrozi stabilnost interneta, in dostopa tretjih oseb do teh točk; |
I. |
ker bi bilo treba razjasniti dolžnosti in odgovornosti vseh zainteresiranih strani, ki so povezane s storitvami računalništva v oblaku, saj so pomembne za varnost in spoštovanje zahtev za varstvo podatkov; |
J. |
ker trg storitev v oblaku daje vtis, da je razcepljen na potrošnike in podjetja; |
K. |
ker so lahko standardizirane storitve v oblaku, če izpolnjujejo uporabnikove posebne potrebe, privlačen način, na katerega lahko poslovni uporabniki pretvorijo stroške kapitala v odhodke iz poslovanja ter zagotovijo hitro razpoložljivost in nadgrajevanje dodatnih zmogljivosti za shranjevanje in obdelavo; |
L. |
ker dejstvo, da zlasti ponudniki operacijskih sistemov za različne vrste širokopotrošnih naprav potrošnike – z uporabo privzetih nastavitev itd. – vedno bolj usmerjajo k uporabi lastniških storitev v oblaku, za potrošnike pomeni, da ponudniki ustvarjajo krog vezanih strank in kopičijo informacije o uporabnikih storitev; |
M. |
ker je treba uporabo zunanjih storitev v oblaku v javnem sektorju natančno pretehtati glede na morebitna povečana tveganja v zvezi z informacijami o državljanih in glede na zagotovljeno učinkovitost funkcij javnih storitev; |
N. |
ker uvedba storitev v oblaku z varnostnega vidika pomeni, da se odgovornost za ohranjanje varnosti informacij posameznih uporabnikov prenese s posameznika na ponudnika, pri čemer je treba zagotoviti, da bodo ponudniki storitev pravno zmožni nuditi varne in vzdržljive komunikacijske rešitve; |
O. |
ker bo razvoj storitev v oblaku povečal količino prenesenih podatkov in povpraševanje po pasovnih širinah, hitrejšem prenosu podatkov ter večji dostopnosti zelo hitrih širokopasovnih povezav; |
P. |
ker je uresničevanje ciljev evropske digitalne agende, zlasti v zvezi z uporabo in dostopom do širokopasovnih omrežij za vse, čezmejnimi javnimi storitvami ter raziskavami in inovacijami, nujno potreben korak, če želi EU v celoti izkoristiti prednosti, ki jih prinaša računalništvo v oblaku; |
Q. |
ker je nedavno prišlo do novega razvoja dogodkov v zvezi s kršitvami varnosti, zlasti glede vohunskega škandala v zvezi s programom PRISM; |
R. |
ker na evropskih tleh primanjkuje strežniških farm; |
S. |
ker je enotni digitalni trg poglavitni dejavnik za doseganje ciljev strategije EU 2020, ki bi omogočila velik zagon pri prizadevanjih za doseganje ciljev Akta za enotni trg in odzivanje na gospodarsko in finančno krizo, ki je prizadela EU; |
T. |
ker so osnovni pogoji za razvoj evropskega ekosistema v oblaku popolna pokritost EU s širokopasovnimi omrežji, splošen in enakopraven dostop vseh državljanov do internetnih storitev ter zagotovljena omrežna nevtralnost; |
U. |
ker je instrument za povezovanje Evrope eno od orodij za spodbujanje večje uporabe širokopasovnega dostopa v Evropi; |
V. |
ker bi moralo računalništvo v oblaku z zmanjšanjem ovir za vstop na trg (na primer z zmanjšanjem stroškov informacijskotehnološke infrastrukture) spodbuditi vključevanje malih in srednjih podjetij; |
W. |
ker je za evropski sistem računalništva v oblaku osrednjega pomena, da se zagotovijo evropski pravni standardi varstva podatkov; |
X. |
ker bi moral razvoj računalništva v oblaku pripomoči k spodbujanju ustvarjalnosti, ki bo koristila tako imetnikom pravic kot uporabnikom; ker bi bilo treba v tem procesu preprečiti izkrivljanje na enotnem trgu ter spodbuditi zaupanje potrošnikov in podjetij v računalništvo v oblaku; |
Splošni del
1. |
pozdravlja sporočilo Komisije o sprostitvi potenciala računalništva v oblaku v Evropi in odobrava njeno prizadevanje za razvoj usklajenega pristopa k tem storitvam, vendar meni, da bi bil pri uresničevanju ambicioznih ciljev, določenih v strategiji, za nekatere vidike primernejši zakonodajni instrument; |
2. |
poudarja, da so politike, ki omogočajo vzpostavitev varne visokozmogljivostne komunikacijske infrastrukture, bistven element pri vseh storitvah, ki se opirajo na komunikacijo, vključno s storitvami v oblaku, a opozarja, da je treba zaradi omejenega proračuna instrumenta za povezovanje Evrope dopolniti podporo za širitev širokopasovnih storitev s podporo iz drugih programov in pobud Unije, vključno z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi; |
3. |
poudarja, da morajo storitve v oblaku zagotavljati varnost in zanesljivost, ki bosta sorazmerni s povečanimi tveganji zaradi koncentracije podatkov in informacij v rokah omejenega števila ponudnikov; |
4. |
poudarja, da bi morala biti zakonodaja Unije nevtralna in, če ni prepričljivih razlogov javnega interesa, ne bi smela biti oblikovana tako, da bi bodisi spodbujala bodisi ovirala kateri koli zakoniti poslovni model ali storitev; |
5. |
poudarja, da bi morala strategija za računalništvo v oblaku zajeti stranske vidike, kot je poraba energije podatkovnih središč in s tem povezana okoljska vprašanja; |
6. |
poudarja ogromne možnosti, ki jih daje dostop do podatkov s katere koli naprave, povezane z internetom; |
7. |
poudarja, da bi morala imeti EU na svojem ozemlju več strežniških farm, in sicer iz dveh razlogov: s stališča industrijske politike bi to omogočilo okrepljeno sinergijo s cilji za uvedbo dostopovnih omrežij naslednje generacije, ki so določeni v digitalni agendi, s stališča ureditve EU o varstvu podatkov pa bi spodbudili zaupanje, saj bi bila s tem zagotovljena suverenost EU nad strežniki; |
8. |
poudarja pomen digitalne pismenosti vseh državljanov in poziva države članice, naj razvijejo koncepte za spodbujanje varne uporabe internetnih storitev, vključno z računalništvom v oblaku; |
Oblak kot instrument za rast in zaposlovanje
9. |
poudarja, da lahko oblak postane močan instrument za rast in zaposlovanje, saj ima velik gospodarski potencial za okrepitev svetovne konkurenčnosti Evrope; |
10. |
zato poudarja, da razvoj storitev v oblaku, kadar ni širokopasovne infrastrukture ali je dostop do nje nezadosten, prinaša tveganje, da bi se digitalni razkorak med mestnimi in podeželskimi območji povečal, kar bi še otežilo doseganje teritorialne kohezije in regionalne gospodarske rasti; |
11. |
poudarja, da se Unija v tem času, ko so možnosti za spodbujanje rasti iz javnih sredstev omejene zaradi visokih ravni zadolženosti in primanjkljaja, srečuje z večjim številom hkratnih pritiskov na rast BDP, ter poziva evropske institucije in države članice, naj uporabijo vse razpoložljive vzvode za rast; ugotavlja, da lahko računalništvo v oblaku pripomore k preoblikovanju vseh gospodarskih sektorjev, predvsem pa ima pomembno vlogo na področjih, kot so zdravstveno varstvo, energija, javne storitve in izobraževanje; |
12. |
poudarja, da je brezposelnost v Evropi, zlasti brezposelnost mladih in dolgoročna brezposelnost, dosegla nesprejemljivo visoke ravni in bo v bližnji prihodnosti verjetno ostala visoka ter da so potrebni odločni in takojšnji ukrepi na vseh ravneh politike; ugotavlja, da so zato lahko elektronsko znanje in ukrepi digitalnega izobraževanja v okviru razvoja računalništva v oblaku izrednega pomena za odpravo naraščajoče brezposelnosti, zlasti med mladimi; |
13. |
poudarja, da je potrebno več e-znanja med uporabniki in več usposabljanja, da se pokažejo prednosti, ki jih lahko prinese računalništvo v oblaku; opozarja, da je treba vzpostaviti več sistemov kvalifikacij za strokovnjake, ki upravljajo storitve računalništva v oblaku; |
14. |
poudarja, da so mala in srednja podjetja bistvenega pomena za gospodarstvo EU ter da je potrebnih več ukrepov za spodbuditev svetovne konkurenčnosti tovrstnih podjetij iz EU ter za vzpostavitev najboljšega možnega okolja za uporabo obetavnih novih tehnoloških dosežkov, kot je računalništvo v oblaku, saj lahko znatno vplivajo na konkurenčnost podjetij EU; |
15. |
poudarja, da ima računalništvo v oblaku pozitiven vpliv na mala in srednja podjetja, predvsem v državah z gospodarskimi težavami ali na oddaljenih in na najbolj oddaljenih območjih, saj z omogočanjem najemanja računalniških in pomnilniških zmogljivosti prispevajo k zmanjšanju fiksnih stroškov teh podjetij, in poziva Komisijo, naj razmisli o ustreznem pravnem okviru, ki bi jim omogočil večjo rast in produktivnost, saj bi jim koristili nižji začetni stroški in boljši dostop do analitskih orodij; |
16. |
spodbuja Komisijo in države članice, naj poročajo o gospodarskem potencialu računalništva v oblaku, zlasti malim in srednjim podjetjem; |
17. |
poudarja, da mora EU izkoristiti, da je tovrstna tehnologija še vedno sorazmerno v povojih, in si mora prizadevati za njen razvoj, saj bi tako pridobila od ekonomije obsega, ki naj bi jo ta tehnologija omogočila, s tem pa ponovno oživiti gospodarstvo Unije, predvsem informacijsko-komunikacijski sektor; |
Trg EU in oblak
18. |
poudarja, da bi moral notranji trg ostati odprt za vse ponudnike, ki upoštevajo zakonodajo Unije, saj prosti pretok storitev in informacij po vsem svetu povečuje konkurenčnost in priložnosti za industrijo Unije ter koristi državljanom Unije; |
19. |
obžaluje, da obstajajo znaki množičnega, razširjenega in nediskriminatornega vladnega dostopa do informacij, ki so povezane z uporabniki v Uniji in shranjene v oblakih tretjih držav, in poziva ponudnike storitev v oblaku, naj pregledno pokažejo, kako ravnajo z informacijami, ki jih prejmejo od potrošnikov prek uporabe storitev v oblaku; |
20. |
vztraja, naj Komisija ukrepa, da bi preprečila tveganje neposrednega ali posrednega dostopa tujih vlad do informacij, če dostop ni dovoljen v skladu z zakonodajo Unije, in sicer naj:
|
21. |
pozdravlja namero Komisije, da bi vzpostavila sistem certificiranja za vso EU, ki bi bil spodbuda razvijalcem in ponudnikom storitev računalništva v oblaku, da bi več vlagali v varstvo podatkov; |
22. |
poziva Komisijo, naj v sodelovanju z industrijo Unije in drugimi zainteresiranimi stranmi opredeli področja, na katerih bi se lahko posebni pristop Unije izkazal za posebej privlačnega v svetovnem smislu; |
23. |
poudarja, kako pomembno je zagotoviti konkurenčen in pregleden trg Unije, da bi imeli vsi uporabniki v Uniji dostop do varnih, trajnostnih, cenovno dostopnih in zanesljivih storitev; poziva k preprosti in pregledni metodi za opredelitev varnostnih pomanjkljivosti, tako da bodo imeli ponudniki storitev na evropskem trgu dovolj primernih spodbud za njihovo odpravo; |
24. |
poudarja, da je treba vsem ponudnikom storitev v oblaku, ki delujejo v Uniji, zagotoviti enake konkurenčne pogoje in enaka pravila za vse; |
Javno naročanje in naročanje inovativnih rešitev ter oblak
25. |
poudarja, da lahko uporaba storitev v oblaku v javnem sektorju zniža stroške javne uprave in omogoči zagotavljanje učinkovitejših storitev za državljane, učinek digitalnega vzvoda pa bi izredno koristil vsem gospodarskim sektorjem; poudarja, da lahko tudi zasebni sektor izkoristi storitve v oblaku za naročanje inovativnih rešitev; |
26. |
spodbuja javne uprave, naj pri naročanju informacijske tehnologije upoštevajo varne in zanesljive storitve v oblaku, ter poudarja njihove posebne odgovornosti v zvezi z varstvom informacij o državljanih ter dostopnostjo in stalnostjo storitev; |
27. |
poziva Komisijo, naj razmisli o uporabi storitev v oblaku, kadar je to ustrezno, da bi bila za zgled; |
28. |
poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo delo evropskega partnerstva za računalništvo v oblaku; |
29. |
poziva Komisijo in države članice, naj računalništvo v oblaku določijo za prednostno nalogo raziskovalnih in razvojnih programov in ga v javni upravi spodbujajo kot inovativno rešitev za e-upravo, kar je v javnem interesu, pa tudi kot inovativno orodje poslovnega razvoja v zasebnem sektorju; |
30. |
poudarja, da je treba uporabi storitev v oblaku v javnih organih, vključno z organi kazenskega pregona in institucijami EU, nameniti posebno pozornost in jo uskladiti med državami članicami; ponovno opozarja, da je treba zagotoviti celovitost in varstvo podatkov ter tudi tujim vladam in njihovim obveščevalnim službam preprečiti nepooblaščen dostop brez pravne podlage po pravu Unije ali države članice; poudarja, da to velja tudi za posebne dejavnosti obdelave, zlasti obdelavo posebnih kategorij osebnih podatkov, v nekaterih nevladnih službah, kot so banke, zavarovalnice, pokojninski skladi, šole in bolnišnice; poleg tega poudarja, da je vse zgoraj omenjeno še posebej pomembno, če se podatki prenašajo (zunaj Evropske unije med različnimi sodnimi pristojnostmi); zato meni, da bi morali javni organi ter nevladne službe in zasebni sektor pri obdelavi občutljivih podatkov in informacij v čim večji meri uporabljati storitve ponudnikov iz EU, dokler ne bodo začela veljati univerzalna pravila o varstvu podatkov, ki bodo zagotavljala varnost občutljivih podatkov in podatkovnih baz javnih organov; |
Standardi in oblak
31. |
poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju standardov in specifikacij, potrebnih za „zasebnosti prijazen“, zanesljiv, visoko interoperabilen, varen in energetsko učinkovit oblak kot sestavni del prihodnje industrijske politike Unije; poudarja, da so za zaupanje potrošnikov in konkurenčnost potrebne zanesljivost, varnost in zaščita podatkov; |
32. |
poudarja, da standardi temeljijo na zgledih najboljše prakse; |
33. |
vztraja, da bi morali standardi omogočiti enostavno in popolno prenosljivost podatkov in storitev ter visoko stopnjo interoperabilnosti med storitvami v oblaku, da bi konkurenčnost povečali, ne pa je omejevali; |
34. |
pozdravlja določanje standardov, ki je bilo zaupano Evropskemu inštitutu za telekomunikacijske standarde (ETSI), in poudarja pomen nadaljnjega izvajanja odprtega in preglednega procesa; |
Potrošniki in oblak
35. |
poziva Komisijo, naj zagotovi, da širokopotrošne naprave ne bodo kar privzeto uporabljale storitev v oblaku in da ne bodo omejene na samo enega ponudnika teh storitev; |
36. |
poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo pri vseh poslovnih dogovorih med telekomunikacijskimi operaterji in ponudniki storitev računalništva v oblaku v celoti spoštovano konkurenčno pravo in da bo potrošnikom omogočen popoln dostop do vseh storitev računalništva v oblaku z internetno povezavo katerega koli telekomunikacijskega operaterja; |
37. |
opominja Komisijo, da ima v skladu z Direktivo 1999/5 (direktiva RTTE) še neizkoriščeno pravico, ki ji omogoča zahtevati, da mora oprema vključevati zaščitne ukrepe za varstvo informacij uporabnikov; |
38. |
poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo ozaveščenost potrošnikov o vseh tveganjih, povezanih z uporabo storitev v oblaku; |
39. |
poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo potrošniki, kadar bodo pozvani k sprejetju storitve v oblaku ali kadar jim bo ta storitev kako drugače ponujena, najprej prejeli informacije, ki jih potrebujejo za sprejetje ozaveščene odločitve, zlasti v zvezi z vprašanjem sodne pristojnosti nad podatki, ki se shranjujejo pri storitvah v oblaku; |
40. |
poudarja, da bi morale te informacije med drugim opredeljevati, kdo je končni ponudnik storitve in kako se storitev financira; poleg tega poudarja, da bi bilo treba uporabnika obvestiti, ali se storitev financira z uporabo informacij o uporabnikih za ciljno oglaševanje ali za omogočanje oglaševanja drugim osebam; |
41. |
poudarja, da bi bilo treba informacije zagotoviti v standardizirani, prenosni, zlahka razumljivi in primerljivi obliki; |
42. |
poziva Komisijo, naj preuči, kateri ukrepi bi bili ustrezni določitev minimalne sprejemljive ravni pravic potrošnikov pri storitvah v oblaku, pri čemer naj zajame vprašanja, kot so zasebnost, shranjevanje podatkov v tretjih državah, odgovornost za izgubo podatkov ter druge teme, ki so za potrošnike zelo pomembne; |
43. |
poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za uporabo in spodbujanje računalništva v oblaku v povezavi z odprtim dostopom in odprtimi izobraževalnimi viri; |
Intelektualna lastnina, civilno pravo itd. in oblak
44. |
poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za nadaljnjo harmonizacijo zakonodaje v državah članicah, da bi preprečili nejasnosti v zvezi s sodno pristojnostjo in razdrobljenost ter na enotnem digitalnem trgu zagotovili preglednost; |
45. |
poziva Komisijo, naj pregleda še druge zakonodajne akte EU, da bi odpravila vrzeli, povezane z računalništvom v oblaku; predvsem poziva k natančnejši opredelitvi sistema pravic intelektualne lastnine ter k pregledu direktiv o nepoštenih poslovnih praksah, o nedovoljenih pogojih v pogodbah in o e-poslovanju, ki so najpomembnejši zakonodajni akti EU na področju računalništva v oblaku; |
46. |
poziva Komisijo, naj vzpostavi jasen pravni okvir na področju avtorsko zaščitenih vsebin v oblaku, zlasti v zvezi s predpisi o izdajanju licenc; |
47. |
priznava, da shranjevanje zaščitenih del s storitvami v oblaku ne bi smelo postavljati pod vprašaj pravice evropskih imetnikov pravic intelektualne lastnine do pravičnega nadomestila za uporabo njihovih del; sprašuje pa se, ali ne bi mogli teh storitev obravnavati enakovredno kot nosilce in gradiva s tradicionalnim in digitalnim zapisom; |
48. |
poziva Komisijo, naj preuči različne vrste storitev v oblaku, oceni učinek shranjevanja zaščitenih del v oblaku na sisteme plačevanja nadomestil za avtorske pravice, zlasti pa, kako se pri nekaterih vrstah storitev v oblaku zaračunavajo plačila za zasebno kopiranje; |
49. |
poziva Komisijo, naj skupaj z zainteresiranimi stranmi spodbuja razvoj decentraliziranih storitev na osnovi brezplačne in odprtokodne programske opreme, kar bi pomagalo harmonizirati prakse med ponudniki storitev v oblaku in evropskim državljanom omogočile nadzor nad njihovimi zasebnimi podatki in komunikacijo s šifriranjem od točke do točke (P2PE); |
50. |
poudarja, da je veliko nejasnosti glede veljavnega prava in sodne pristojnosti, tako da so glavno orodje za vzpostavljanje odnosov med ponudniki in potrošniki storitev v oblaku pogodbe – očitno so torej potrebne enotne evropske smernice na tem področju; |
51. |
poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami razvije evropske modele najboljše prakse za pogodbe ali vzorčne pogodbe, kar bi zaradi jasnih določil in pogojev zagotovilo popolno preglednost; |
52. |
poziva Komisijo, naj skupaj z zainteresiranimi stranmi oblikuje prostovoljne programe za certificiranje varnostnih sistemov ponudnikov, kar bi pomagalo harmonizirati prakse med ponudniki storitev v oblaku in povečalo ozaveščenost strank o tem, kaj bi morale od njih pričakovati; |
53. |
poudarja, da je zaradi težav v zvezi s sodno pristojnostjo malo verjetno, da bi mogli evropski potrošniki uveljavljati pravna sredstva pri ponudnikih storitev v oblaku v drugih jurisdikcijah; zato poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezna pravna sredstva na področju potrošniških storitev, saj med potrošniki in ponudniki storitev računalništva v oblaku obstaja izrazito neravnovesje moči; |
54. |
poziva Komisijo, naj zagotovi hitro uveljavitev mehanizmov alternativnega in spletnega reševanja sporov, potrošnikom pa omogoči uveljavljanje ustreznih kolektivnih pravnih sredstev za potrošnike v primeru kršitev varnosti in zasebnosti ter nezakonitih pogodbenih določb pri storitvah v oblaku; |
55. |
obžaluje, ker za uporabnike trenutno ni učinkovitih sredstev pravnega varstva v primeru kršitev pogodb; |
56. |
poziva k sistematičnemu obveščanju potrošnikov o dejavnostih obdelave osebnih podatkov, ki jih je treba vključiti v osnutku pogodbe, pa tudi k obvezni pridobitvi privolitve uporabnikov pred morebitno spremembo pogodbe; |
57. |
poziva Komisijo, naj pri razpravah v skupini strokovnjakov oblikuje zahtevo, da morajo ponudniki storitev računalništva v oblaku v pogodbe vključiti nekatere poglavitne določbe, s katerimi bodo jamčili za kakovost storitve, na primer o obveznem posodabljanju programske in strojne opreme, če bi bilo potrebno, z določitvijo, kaj se zgodi, če se podatek izgubi, koliko časa bi trajalo reševanje problema, ali kako hitro bi iz oblaka odstranili žaljivo gradivo, če bi to zahteval uporabnik storitev; |
58. |
opozarja, da je treba ponudnika storitev v oblaku, ki uporablja podatke za namen, ki ni določen v sporazumu o opravljanju storitev, ali ki podatke posreduje ali uporablja v nasprotju s pogoji iz sporazuma, obravnavati kot upravljavca podatkov in odgovornega za storjene kršitve; |
59. |
poudarja, da morajo biti v sporazumih o storitvah v oblaku jasno in pregledno določene dolžnosti in pravice vseh strani v zvezi z dejavnostmi obdelave, ki jih izvajajo ponudniki storitev v oblaku; opozarja, da pogodbena ureditev ne sme obsegati opustitve zaščitnih ukrepov, pravic in varstva, ki jih zagotavlja zakonodaja Unije o varstvu podatkov; poziva Komisijo, naj pripravi predloge za vzpostavitev ravnovesja med ponudniki in uporabniki storitev v oblaku v zvezi s pogoji, ki veljajo za te storitve, vključno z določbami za:
|
60. |
poudarja, da je treba vlogo ponudnika storitev v oblaku v skladu z veljavno zakonodajo Unije opredeliti za vsak primer posebej, saj so lahko ponudniki tako obdelovalci kot upravljavci podatkov; poziva k izboljšanju pogojev za vse uporabnike, tako da se razvijejo mednarodne vzorčne pogodbe v skladu z najboljšo prakso in da se pojasni, kje in v skladu s katerim področjem zakonodaje EU ponudnik storitev hrani podatke; |
61. |
poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti primerom, ko neravnovesje v pogodbenem položaju med uporabnikom in ponudnikom storitev v oblaku povzroči, da uporabnik sklene pogodbeni dogovor, ki zahteva podpis standardnega sporazuma o zagotavljanju storitev, v katerem namene, pogoje in načine obdelav določi ponudnik (6); poudarja, da ponudnik storitev v oblaku v teh primerih šteje za „upravljavca podatkov“ in si deli odgovornost z uporabnikom; |
Varstvo podatkov, temeljne pravice, kazenski pregon in oblak
62. |
meni, da je dostop do varnega interneta temeljna pravica vsakega državljana in da bo računalništvo v oblaku pri tem še naprej igralo pomembno vlogo; zato ponovno poziva Komisijo in Svet, naj digitalne svoboščine jasno priznata kot temeljne pravice in nujen pogoj za uživanje splošnih človekovih pravic; |
63. |
ponovno poudarja, da raven varstva podatkov v okolju za računalništvo v oblaku na splošno ne sme biti nižja od ravni varstva, ki se zahteva v drugih okvirih obdelave podatkov; |
64. |
poudarja, da zakonodaja EU o varstvu podatkov, ki je tehnološko nevtralna, že zdaj v celoti velja tudi za storitve računalništva v oblaku v EU in jo je treba zato v celoti spoštovati; poudarja, da bi bilo treba upoštevati mnenje delovne skupine iz člena 29 o računalništvu v oblaku (7), saj zagotavlja jasne smernice za uporabo načel in pravil iz zakonodaje Unije o varstvu podatkov pri storitvah v oblaku, kot so koncepti upravljavca/obdelovalca, omejitve namena in sorazmernosti, celovitosti in varnosti podatkov, uporabe podizvajalcev, razdelitve odgovornosti, kršitve varnosti podatkov in mednarodnih prenosov; poudarja, da je treba pri potekajočem pregledu pravnega okvira Unije za varstvo podatkov odpraviti vse vrzeli varstva podatkov pri računalništvu v oblaku, in sicer pod vodstvom evropskega nadzornika za varstvo podatkov in delovne skupine iz člena 29; |
65. |
ponovno izraža zaskrbljenost zaradi nedavnega razkritja nadzornih programov Agencije ZDA za nacionalno varnost ter podobnih programov, ki jih upravljajo obveščevalne službe v različnih državah članicah, saj se zaveda, da ti programi, če bi se doslej znane informacije izkazale za resnične, resno kršijo temeljno pravico državljanov in prebivalcev EU do zasebnosti in varstva podatkov ter pravico za zasebnega in družinskega življenja, zaupnosti sporočil, domneve nedolžnosti, svobode izražanja, svobode dostopa do informacij in svobode do opravljanja gospodarske dejavnosti; |
66. |
ponovno poudarja in izraža resne pomisleke v zvezi z obveznim neposrednim razkritjem osebnih podatkov in informacij iz EU, ki so bili obdelani v skladu s sporazumi o opravljanju storitev v oblaku, organom tretjih držav s strani ponudnikov storitev v oblaku, za katere velja zakonodaja tretjih držav ali ki uporabljajo strežnike za shranjevanje v tretjih državah, ter v zvezi z neposrednim dostopom na daljavo do osebnih podatkov in informacij, ki so jih obdelali organi kazenskega pregona in obveščevalne službe tretjih držav; |
67. |
obžaluje, da tak dostop do podatkov običajno izvajajo organi tretjih držav z neposrednim izvrševanjem domačih pravnih predpisov, ne da bi uporabili mednarodne instrumente, vzpostavljene za pravno sodelovanje, kot so sporazumi o medsebojni pravni pomoči ali druge oblike pravosodnega sodelovanja; |
68. |
poudarja, da se zaradi takega ravnanja poraja vprašanje zaupanja v neevropske ponudnike storitev v oblaku in spletnih storitev ter v tretje države, ki ne uporabljajo mednarodnih instrumentov pravnega in pravosodnega sodelovanja; |
69. |
pričakuje, da bosta Komisija in Svet sprejela vse potrebne ukrepe za odpravo te težave in zagotovitev spoštovanja temeljnih pravic državljanov EU; |
70. |
opozarja, da morajo vsa podjetja, ki ponujajo storitve v EU, brez izjeme spoštovati pravo EU in so odgovorna za vse kršitve; |
71. |
poudarja, da morajo ponudniki storitev v oblaku, za katere velja sodna pristojnost tretje države, uporabnike v EU jasno in nazorno opozoriti na možnost, da bi lahko organi tretje države na podlagi tajne ali sodne odredbe izvajali nad njihovimi osebnimi podatki nadzor v obveščevalne namene ali zaradi kazenskega pregona, nato pa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, po potrebi zaprositi za izrecno privolitev v obdelavo osebnih podatkov; |
72. |
poziva Komisijo, naj pri pogajanjih o mednarodnih sporazumih, ki vključujejo obdelavo osebnih podatkov, upošteva zlasti tveganja in izzive, ki jih prinaša računalništvo v oblaku v zvezi s temeljnimi pravicami, predvsem, vendar ne izključno, v zvezi s pravico do zasebnosti in varstvom osebnih podatkov, kot je določeno v členih 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije; poleg tega poziva Komisijo, naj upošteva notranje predpise pogajalskih partnerjev, ki urejajo dostop služb kazenskega pregona in obveščevalnih služb do osebnih podatkov, obdelanih v okviru storitev računalništva v oblaku, zlasti z zahtevo, da je mogoče dostop za organe kazenskega pregona in obveščevalne organe odobriti le ob polnem spoštovanju načela ustreznega sodnega postopka in z nedvoumno pravno podlago, in zahtevo, da je treba natančno določiti pogoje dostopa, namen pridobitve dostopa, varnostne ukrepe, ki se izvajajo pri prevzemu podatkov, pravice posameznikov ter pravila glede nadzora in učinkovitih pravnih sredstev; |
73. |
poudarja, da je resno zaskrbljen nad delom, ki ga v okviru Sveta Evrope izvaja odbor za Konvencijo o kibernetski kriminaliteti, da bi oblikoval dodaten protokol o razlagi člena 32 te konvencije z dne 23. novembra 2001 o „čezmejnem dostopu do shranjenih računalniških podatkov s privolitvijo ali če so javno dostopni“ (8), s čimer bi „olajšal učinkovito uporabo in izvajanje Konvencije ob upoštevanju pravnega, političnega in tehnološkega razvoja“; poziva Komisijo in države članice, naj glede na prihodnjo obravnavo odbora ministrov Sveta Evrope zagotovi skladnost določbe člena 32 Konvencije o kibernetski kriminaliteti in njene razlage v državah članicah s temeljnimi pravicami, vključno z varstvom podatkov, zlasti pa določbami o čezmejnemu pretoku osebnih podatkov, kot je zapisano v Listini EU o temeljnih pravicah, pravnem redu EU o varstvu podatkov, Evropski konvenciji o človekovih pravicah in Konvenciji Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede samodejne obdelave osebnih podatkov (konvencija št. 108), ki so za države članice pravno zavezujoče; poziva Komisijo in države članice, naj odločno zavrnejo vse ukrepe, ki bi utegnili ogroziti uveljavljanje teh pravic; je resno zaskrbljen, ker bi lahko odobritev in izvajanje dodatnega protokola privedlo do neomejenega dostopa organov kazenskega pregona na daljavo do strežnikov in računalniških sistemov, ki so na območjih sodne pristojnosti drugih držav, ne da bi pri tem spoštovali sporazume o medsebojni pravni pomoči in druge instrumente pravosodnega sodelovanja, ki obstajajo zaradi zagotavljanja temeljnih pravic posameznikov, vključno z varstvom podatkov in načelom ustreznega sodnega postopka; |
74. |
poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti malim in srednjim podjetjem, ki pri obdelavi osebnih podatkov vedno bolj uporabljajo tehnologijo računalništva v oblaku in nimajo vedno sredstev ali strokovnega znanja za ustrezno spoprijemanje z varnostnimi izzivi; |
75. |
poudarja, da je treba pri določanju dejanske ravni nadzora nad načini obdelave ustrezno upoštevati opredelitev upravljavca in obdelovalca podatkov, da bi lahko jasno razporedili odgovornosti za varstvo osebnih podatkov pri uporabi računalništva v oblaku; |
76. |
poudarja, da morajo ponudniki storitev računalništva v oblaku pri obdelavi osebnih podatkov v celoti upoštevati vsa načela, določena v zakonodaji EU na področju varstva podatkov, kot so pravičnost in zakonitost, omejitev namena, sorazmernost, točnost in omejitev obdobij hrambe podatkov; |
77. |
poudarja, da so pomembne učinkovite, sorazmerne in odvračilne upravne sankcije za tiste storitve računalništva v oblaku, ki niso v skladu s standardi EU za varstvo podatkov; |
78. |
poudarja, da je treba za določitev najprimernejših zaščitnih ukrepov, ki jih je treba izvajati, za vsak primer posebej določiti vpliv varstva podatkov pri posameznih storitvah računalništva v oblaku; |
79. |
poudarja, da mora vsak evropski ponudnik storitev v oblaku vedno ravnati v skladu z zakonodajo EU na področju varstva podatkov, tudi če je to v nasprotju z navodili stranke ali upravljavca s sedežem v tretji državi ali če so posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, (zgolj) prebivalci tretjih držav; |
80. |
poudarja, da je treba izzive, povezane z računalništvom v oblaku, obravnavati na mednarodni ravni, zlasti vladni obveščevalni nadzor in potrebne zaščitne ukrepe; |
81. |
poudarja, da morajo imeti državljani EU, za katere organi tretjih držav izvajajo obveščevalni nadzor, na voljo vsaj take zaščitne ukrepe in pravna sredstva, kot so na voljo državljanom zadevne tretje države; |
82. |
obžaluje, da je Komisija v svojem poročilu uporabila pristop, pri katerem ne omenja tveganj in izzivov, povezanih z računalništvom v oblaku, in jo poziva, naj nadaljuje delo na tem področju in poda celovitejše sporočilo o njem ter pri tem upošteva interese vseh zainteresiranih strani, poleg opozorila o samoumevnem spoštovanju temeljnih pravic in obveznosti v zvezi z varstvom podatkov pa naj zajame vsaj:
|
83. |
poziva Komisijo, naj razišče, ali je pregled sporazuma med EU in ZDA o varnem ravnanju z osebnimi podatki iz EU ustrezen, da bi ga prilagodili tehnološkemu razvoju, predvsem glede vidikov, povezanih z računalništvom v oblaku; |
o
o o
84. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 45.
(2) UL L 171, 7.7.1999, str. 12.
(3) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
(4) UL L 178, 17.7.2000, str. 1.
(5) UL L 167, 22.6.2001, str. 10.
(6) Zlasti, kadar storitve v oblaku uporabljajo potrošniki ter mala in srednja podjetja.
(7) Mnenje 5/2012, WP 196, dostopno na http://ec.europa.eu/justice/data-protection/article-29/documentation/opinion-recommendation/files/2012/wp196_sl.pdf#h2-1
(8) http://www.coe.int/t/dghl/cooperation/economiccrime/Source/Cybercrime/TCY/TCY %202013/T CY(2013)14transb_elements_protocol_V2.pdf http://www.coe.int/t/DGHL/cooperation/economiccrime/cybercrime/default_en.asp (ni na voljo v slovenščini, op. prev.)
(9) Uredba Sveta (ES) št. 2271/96 z dne 22. novembra 1996 o zaščiti pred učinki ekstrateritorialne uporabe zakonodaje, ki jo sprejme tretja država, in dejanji, ki na tej zakonodaji temeljijo ali iz nje izhajajo (UL L 309, 29.11.1996, str. 1).
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/30 |
P7_TA(2013)0536
Poročilo o oceni BEREC
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o mnenju o poročilu o oceni BEREC in urada (2013/2053(INI))
(2016/C 468/05)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 23. aprila 2013 o poročilu o oceni BEREC (Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije) in urada (SWD(2013)0152), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. maja 2010 o evropski digitalni agendi (COM(2010)0245), |
— |
ob upoštevanju člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o novi digitalni agendi za Evropo: 2015.eu (1), |
— |
ob upoštevanju okvira za elektronske komunikacije, |
— |
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1211/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Urada (2), |
— |
ob upoštevanju člena 119(1) Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za proračun (A7-0378/2013), |
A. |
ker je bil organ BEREC ustanovljen z namenom, da bi pripomogel k izoblikovanju tehničnih in političnih usmeritev za dokončno vzpostavitev notranjega trga, obenem pa naj bi regulatorjem tudi omogočil čim večjo neodvisnost in jim pomagal pri čim doslednejšem izvajanju regulativnega okvira v vsej EU; |
B. |
ker sta bila v poročilu o oceni organ BEREC in njegov urad pozitivno ocenjena in priznana, zlasti ob upoštevanju postopkov iz členov 7 in 7a ter na področjih nevtralnosti omrežja in mednarodnega gostovanja; |
C. |
ker sta bila organ BEREC in njegov urad ustanovljena šele pred kratkim; |
D. |
ker je dokončanje notranjega trga nepretrgan proces, ki mu najbolj koristi povečanje kakovosti predpisov na posameznih nacionalnih trgih, najučinkovitejši in najbolj trajnostni način za uresničitev tega cilja (in za zagotovitev, da se regulativne odločitve na nacionalnih trgih obravnavajo kot legitimne) pa je pristop „od spodaj navzgor“, ki ga trenutno predstavlja organ BEREC; |
E. |
ker bo lahko organ BEREC učinkovit le, če se zagotovi njegova neodvisnost od držav članic in evropskih institucij; |
F. |
ker lahko nacionalni pomisleki zapletejo opredeljevanje skupnih stališč in tako otežijo sprejemanje dogovorov; |
G. |
ker ima organ BEREC temeljno nalogo pri zagotavljanju skladnejše uporabe regulativnega okvira EU v vseh državah članicah, kar je bistveno za uspešen razvoj notranjega trga za elektronska komunikacijska omrežja in storitve; |
H. |
ker bi lahko nedavne pobude na nacionalni ravni, zlasti v zvezi s postopki pregleda odhodkov, vplivale na izvajanje načela neodvisnosti; |
I. |
ker nacionalni regulativni organi niso enoviti, saj imajo včasih v svojih državah zelo različne pristojnosti – nekateri se ukvarjajo le z regulacijo trga, drugi pa z regulacijo trga, omrežno varnostjo, zasebnostjo, registracijo domen, storitvami v zvezi s spektrom in uporabniki; |
J. |
ker je mogoče, da urad BEREC še ni optimalno izkoriščen; |
K. |
ker imajo nekatere agencije Unije s sedežem v drugih državah še pomožni urad v Bruslju; |
L. |
ker so sestanki strokovnih delovnih skupin večinoma potekali v Bruslju ali so jih gostili nacionalni regulativni organi, zaradi česar bi bilo treba začeti uvesti videokonference; |
M. |
ker so koristi za potrošnike eden glavnih ciljev notranjega trga elektronskih komunikacij; |
N. |
ker bi morale odločitve, ki jih sprejema organ BEREC na evropski ravni, ustvarjati evropsko dodano vrednost; |
1. |
meni, da je poročilo o oceni na splošno ustrezno in uravnoteženo; |
2. |
meni, da je za to, da se dodobra razvije potrebno sodelovanje, usklajevanje in neformalni vidiki, povezani z regulativnim urejanjem, potreben čas; |
3. |
meni, da je mogoče delovanje organa BEREC in njegovega urada še izboljšati, vendar priznava, da so na voljo le omejena sredstva; poudarja, da je uporaba novega postopka po členu 7/7a Direktive 2009/140/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve učinkovita, kar potrjuje upravičenost dvotirne zasnove; |
4. |
poudarja, da je organ BEREC s 16 odobrenimi delovnimi mesti in prispevki iz proračuna EU v višini 3 768 696 EUR za leto 2013 najmanjša evropska agencija in da je pristojen predvsem za administrativno podporo strukturi BEREC, ki sestoji iz nacionalnih regulativnih organov; |
5. |
želi spomniti na mnenje Odbora za proračun z dne 29. maja 2008 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi organa za trg evropskih elektronskih komunikacij (COM(2007)0699 – C6-0428/2007 – 2007/0249(COD)), s katerim je bila ustanovitev nove agencije zavrnjena; |
6. |
meni, da imajo nacionalni regulativni organi pomembno vlogo v regulativnem sistemu, saj nacionalne trge zaznamujejo nespremenljive razlike v zvezi s topologijo omrežja, ti trgi pa se razlikujejo glede vzorcev potrošniškega povpraševanja, demografije itd.; poudarja, da je za zagotovitev strukturiranega sodelovanja v Evropski uniji in posledično tudi pravilnega delovanja enotnega trga bistven obstoj neodvisnih regulatorjev, ki so specializirani za posamezne sektorje in imajo na voljo ustrezne vire; |
7. |
meni, da ima organ BEREC osrednjo vlogo v regulativnem sistemu, saj skrbi za izravnavo dejanskih in regulativnih razlik med državami z namenom dokončne vzpostavitve notranjega trga elektronskih komunikacij; |
8. |
priporoča, da bi bolje opredelili vlogo organa BEREC, predvsem njegove odnose z nacionalnimi regulativnimi organi, jo okrepili z razširitvijo njegovih pristojnosti in mu tako omogočili opredeljevanje skupnih stališč za okrepljen pristop notranjega trga, tudi tako, da bi ocenili učinkovitost sedanjega sodelovanja z nacionalnimi regulativnimi organi in Komisijo v postopkih iz člena 7/7a; |
9. |
meni, da bi lahko večja uskladitev nalog nacionalnih regulativnih organov v državah članicah pripomogla k boljšemu delovanju organa BEREC in večji predvidljivosti za udeležence na trgu, saj bi nacionalnim regulativnim organom podelili pristojnost za ustrezne vidike, ki so neposredno povezani z varnostjo in odpornostjo na notranjem trgu elektronskih komunikacij; |
10. |
poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo večjo neodvisnost nacionalnih regulativnih organov na nacionalni in evropski ravni in naj ne dopuščajo slabljenja tega vidika, saj bo samo tako zagotovljena splošna neodvisnost organa BEREC; |
11. |
meni, da bi bilo treba vloge in strukturo organa BEREC in njegovega urada prilagajati glede na to, v kateri fazi je izoblikovanje notranjega trga elektronskih komunikacij; |
12. |
poziva Komisijo, naj v prihodnjih predlogih, povezanih s področjem uporabe in nalogami organa BEREC, zagotovi neodvisnost tega organa od evropskih institucij; |
13. |
meni, da mora organ BEREC delovati v korist evropskih državljanov, zato bi bilo treba okrepiti mehanizme odgovarjanja Evropskemu parlamentu, saj je to edina neposredno izvoljena institucija, ki zastopa interese evropske javnosti; |
14. |
priporoča, naj organ BEREC okrepi notranjo odgovornost, tako da v svojem letnem delovnem programu jasno opredeli cilje, v letnem poročilu pa predstavi svoje dosežke in napredek glede na zastavljene cilje; |
15. |
meni, da je za skladnost in doslednost dejavnosti organa BEREC izjemno pomembno, da se v njegovem programu bolje določijo prednostna področja in se v fazi razvoja letnega delovnega programa spodbuja komunikacija z vsemi zainteresiranimi stranmi; |
16. |
meni, da bi moral imeti organ BEREC več manevrskega prostora za sprejemanje strateških odločitev, kar med drugim pomeni, da bi moral izvajati lastne analize in študije, na podlagi katerih bi lahko sprejemal odločitve, tako da bi tako postopek odločanja potekal bolj od zgoraj navzdol in bil bolj neodvisen; |
17. |
poudarja, da bi bilo treba sistematizirati posvetovalno vlogo organa BEREC pred sprejemanjem zakonodajnih predlogov, ki zadevajo sektor elektronskih komunikacij; |
18. |
meni, da bi bilo treba razjasniti in izboljšati zunanjo komunikacijo organa BEREC, da bi spodbudili udeležbo zainteresiranih strani na vseh ravneh opredeljevanja politik; |
19. |
priporoča formalizacijo vloge neodvisne skupine regulatorjev v Bruslju, ob čemer je treba zagotoviti, da ne bo prišlo do podvajanja z nalogami urada BEREC; |
20. |
priporoča pogostejšo uporabo dela na daljavo, videokonferenc in drugih tehnik dela na daljavo, ki jih omogočajo elektronske komunikacije, da bi zmanjšali stroške in ogljični odtis; |
21. |
priporoča Komisiji in državam članicam, naj organu BEREC in nacionalnim regulativnim organom zagotovijo ustrezno financiranje; |
22. |
meni, da zaradi lokacije urada BEREC ni moteno spremljanje vsakodnevnega dela evropskih institucij v zvezi z elektronskimi komunikacijami – torej področja, ki je za organ BEREC izjemno pomembno, – in da to ni ovira za učinkovito uporabo urada BEREC, če se okrepi uporaba elektronskih komunikacijskih tehnologij; |
23. |
meni, da bi bilo treba ponovno pregledati in natančneje opredeliti naloge urada BEREC, ob čemer bi bilo treba še posebej upoštevati prihodnje rezultate revizije organa BEREC v zvezi s tem področjem; |
24. |
priporoča uveljavitev potrebnih sprememb in preučitev potrebnih sredstev, tako da bo uradu BEREC omogočena učinkovitejša in bolj smotrna podpora organu BEREC pri njegovem vsebinskem delu, namesto da mu zagotavlja zgolj administrativno podporo; |
25. |
meni, da bi si bilo treba ob razmislekih o lokaciji urada BEREC vsekakor prizadevati za neodvisnost od evropskih institucij in držav članic ter upoštevati načelo pravične geografske porazdelitve sedežev institucij, agencij in organov EU; |
26. |
meni, da je za to, da bodo lahko operaterji celoviteje izkoriščali ekonomijo obsega, potrebna dodatna konsolidacija in da mora organ BEREC v tem procesu odigrati vidno vlogo; |
27. |
meni, da je za boljši notranji trg, ki bo prinesel večjo konkurenčnost in boljše storitve za potrošnike, potreben jasen in stabilen zakonodajni okvir. |
28. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 45.
(2) UL L 337, 18.12.2009, str. 1.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/33 |
P7_TA(2013)0544
Oblikovanje meril za določitev, kdaj se predelani papir ne obravnava več kot odpadek na podlagi člena 6(1) Direktive 2008/98/ES o odpadkih
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o osnutku uredbe Sveta o oblikovanju meril za določitev, kdaj se predelani papir ne obravnava več kot odpadek na podlagi člena 6(1) Direktive 2008/98/ES o odpadkih (D021155/01 – 2012/2742(RPS))
(2016/C 468/06)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga uredbe Sveta o opredelitvi meril za določitev, kdaj predelani papir preneha biti odpadek v skladu s členom 6(1) Direktive 2008/98/ES o odpadkih (COM(2013)0502), |
— |
ob upoštevanju znanstvenega in tehničnega poročila Skupnega raziskovalnega središča, objavljenega marca 2011, z naslovom „End-of-waste criteria for waste paper: technical proposals“ (Prenehanje statusa odpadka za odpadni papir: tehnični predlogi), |
— |
ob upoštevanju Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (1) ter zlasti njenega člena 6(1), |
— |
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o pošiljkah odpadkov (2) ter zlasti njenega člena 49, |
— |
ob upoštevanju Sklepa Komisije 2011/753/EU o pravilih in metodah izračuna za preverjanje izpolnjevanja ciljev iz člena 11(2) Direktive 2008/98/ES (3), ter zlasti njenega člena 2(2), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. januarja 2011 z naslovom „Evropa, gospodarna z viri – vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020“ (COM(2011)0021), |
— |
ob upoštevanju mnenja, ki ga je dne 9. julija 2012 pripravil odbor iz člena 39 Direktive 2008/98/ES, |
— |
ob upoštevanju člena 5a(4)(e) Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4), |
— |
o upoštevanju členov 88(2), (3) in (4)(c) Poslovnika, |
A. |
ker je lahko oblikovanje meril za prenehanje statusa odpadka v skladu z Direktivo 2008/98/ES pomemben instrument za spodbujanje recikliranja in trga sekundarnih surovin in lahko izboljša učinkovito rabo virov; |
B. |
ker predlagana uredba Sveta določa, da odpadni papir z vsebnostjo nepapirnih sestavnih delov, ki je manjša ali enaka 1,5 % suhe teže zraka, preneha biti odpadek, ko je namenjen za uporabo papirnih vlaken za proizvodnjo papirja, če so izpolnjena nekatera dodatna merila; |
C. |
ker naj bi papir iz več materialov, ki vsebuje več kot 30 % nepapirnih materialov suhe teže zraka, v celoti štel za nepapirni sestavni del; ker običajna papirna posoda iz več materialov vsebuje ravno 30 % ali manj nepapirnih sestavnih delov (24 % polietilena, 6 % aluminija) in zato ne bi štela za nepapirni sestavni del; zato bi tok odpadnega papirja lahko vseboval poljubno količino posod iz papirja iz več materialov (z visoko vsebnostjo nepapirnih sestavnih delov in nezanemarljivim ostankom tekočin, živil in drugih organskih materialov) in ne bi več veljal za odpadek, temveč za izdelek; |
D. |
ker je „recikliranje“ v členu 3(17) Direktive 2008/98/ES opredeljeno kot „vsak postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene“; |
E. |
ker osnutek uredbe opredeljuje trenutek, ko preneha status odpadka, kot trenutek, ko je predelani papir namenjen za uporabo papirnih vlaken v proizvodnji papirja, ter ga s tem postavi pred dejansko predelavo v tovarni papirja; ker je to v nasprotju z veljavno opredelitvijo „recikliranja“, ki zahteva predelavo odpadnih snovi; |
F. |
ker se take odpadne snovi, pridobljene po zbiranju in razvrščanju, zgolj predobdelajo (in ne predelajo) ter jih zato ni mogoče uporabljati brez nadaljnje predelave; |
G. |
ker bi opredelitev, da status odpadka preneha pred dejanskim recikliranjem, povzročila težave v zvezi z obsežno obstoječo zakonodajo Skupnosti, na primer o okoljski oznaki, javnih naročilih, okoljsko primerni zasnovi ter v zvezi z uredbo REACH, v kateri „recikliranje“ pomeni, da gre za že recikliran izdelek, ki je pripravljen za uporabo, ter torej nasprotuje členu 2(2) Sklepa Komisije 2011/753/EU, v katerem je „postopek priprave“ jasno ločen od „končnih postopkov recikliranja“; |
H. |
ker v skladu s členom 6(1) Direktive 2008/98/ES nekateri odpadki prenehajo biti odpadki, ko preidejo postopek predelave, vključno z recikliranjem, ter izpolnjujejo posebna merila, ki bodo pripravljena v skladu s pogoji iz tega člena; med te pogoje sodi, da a) snov ali predmet izpolnjuje zahteve obstoječe zakonodaje in standarde, ki veljajo za proizvode (člen 6(1)(c)), ter (b)) da uporaba snovi ali predmeta ne bo povzročila splošnega škodljivega vpliva na okolje in zdravje ljudi (člen 6(1)(d)); |
I. |
ker 1,5-odstotna meja za nepapirne sestavne dele temelji na evropskem standardu EN 643; ker je v študiji Skupnega raziskovalnega središča zapisano, da je ta standard osrednji element trgovine odpadnega papirja in da določa seznam standardnih evropskih kategorij odpadkov; ker je opiranje na ta standard za določitev meril o tem, kdaj preneha status odpadka, jasna kršitev člena 6(1)(c) Direktive 2008/98/ES, ki izrecno omenja „standarde, ki veljajo za proizvode“ in ne standarde, ki veljajo za odpadke; |
J. |
ker ustrezni standardi za papirnate izdelke, kot so ISO 1762 za anorganske nečistoče, ISO 5350/1 in 5350/2 za vidno umazanijo in ISO 624 za ekstrakte (ogljikovi hidrati z nizko molekularno težo) zahtevajo stopnjo čistosti 1 del na milijon, kar je 15 000 krat manj od predlagane stopnje; |
K. |
ker je vključitev papirja iz več materialov v nasprotju z izrecnim priporočilom iz študije Skupnega raziskovalnega središča, ki je večplastni papir na podlagi dodatnega, neločljivo povezanega tveganja za okolje, če se material izvaža, zlasti iz EU, izvzela iz področja uporabe meril za prenehanje statusa odpadka; |
L. |
ker člen 49(2) Uredbe (ES) št. 1013/2006 določa, da pristojni Unije za odpremo v primeru izvoza zunaj EU zahteva in si prizadeva zagotoviti, da se z vsemi odpadki, ki se izvažajo v ciljno tretjo državo, ravna na okolju varen način, med drugim tako, da se lahko dokaže, da bo objekt, ki je prejemnik odpadkov, deloval v skladu s standardi varovanja zdravja ljudi in okolja, ki so na splošno enakovredni standardom iz zakonodaje EU; |
M. |
ker bi bilo v primeru, da za star papir, vključno z odpadnim papirjem iz več materialov, status odpadka preneha veljati, preden je bil ustrezno recikliran, s temi snovmi mogoče prosto trgovati na svetovnih trgih, zaščitni ukrepi iz uredbe o pošiljkah odpadkov glede okolju prijaznega ravnanja pa ne bi več veljali; ker bi v primeru izvzetja tokov odpadkov z visoko stopnjo nepapirnih snovi, ki bi povrhu tega lahko močno presegla 1,5-odstotno mejo zaradi izvzetja sedanjega papirja iz več materialov, iz zahtev uredbe o pošiljkah odpadkov, obstajalo jasno tveganje kršitve člena 6(1)(d) Direktive 2008/98/ES, ki določa, da uporaba snovi ne sme privesti do splošnih škodljivih vplivov na okolje; |
N. |
ker je verjetno, da bo predlagani sistem za dokazovanje skladnosti z merili iz člena 3 osnutka uredbe Sveta, zlasti določba o tem, da so nepapirni materiali v pošiljkah papirja iz več materialov namenjeni za predelavo, skoraj nemogoče izvajati za odpadke, ki jim je prenehal status odpadka, in se z njimi prosto trguje, kar pomeni, da po možnosti večkrat zamenjajo lastnika, in v vsakem primeru okolju prijazna obdelava zanje ni več zahtevana; |
O. |
ker spodbujanje svetovne trgovine s tako imenovanim papirjem, ki več nima statusa odpadka, z izmikanjem zaščitnim ukrepom na področju okolja in zdravja ne bi imelo zgolj negativnih okoljskih posledic med prevozom, temveč bi lahko zaradi manjše razpoložljivosti odpadnega papirja tudi znižalo stopnjo recikliranja papirja v Evropi, zaradi česar bi proizvajalci papirja morda morali vsaj delno povečati svojo proizvodnjo neobdelanih vlaken v Evropi, to pa bi zahtevalo večjo porabo energije in porast s tem povezanih emisij CO2, kar bi bilo spet v nasprotju z merilom, da naj se ne privede do splošnih škodljivih vplivov na okolje; |
P. |
ker sporočilo Komisije o Evropi, gospodarni z viri, vključuje strategijo, s katero bi EU postala „krožno gospodarstvo“, ki bo temeljilo na reciklirajoči družbi, da se zmanjša količina nastalih odpadkov in da se ti uporabijo kot energetski vir; ker obstaja tveganje, da bo predlagano merilo v zvezi s prenehanjem statusa odpadka resno ogrozilo nadaljnjo rast stopenj recikliranja v EU in zato ne bi bilo skladno s členom 6(1)(d) Direktive 2008/98/ES; |
1. |
nasprotuje sprejetju uredbe Sveta o opredelitvi meril za določitev, kdaj predelani papir preneha biti odpadek v skladu s členom 6(1) Direktive 2008/98/ES o odpadkih; |
2. |
meni, da osnutek uredbe Sveta ni skladen s ciljem in vsebino temeljnega akta; |
3. |
meni, da osnutek uredbe Sveta presega izvedbena pooblastila, podeljena Komisiji s temeljnim aktom; |
4. |
meni, da Komisija ni ustrezno ocenila vpliva osnutka uredbe o recikliranju papirja na vrednostno verigo odpadnega papirja, pošiljke odpadnega papirja in splošne učinke osnutke uredbe na okolje; spodbuja Komisijo, naj ponovno pretehta osnutek uredbe in izboljša predlagana merila za prenehanje statusa odpadka glede na cilje, opredeljene v tej resoluciji; |
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic. |
(1) UL L 312, 22.11.2008, str. 3.
(2) UL L 190, 12.7.2006, str. 1.
(3) UL L 310, 25.11.2011, str. 11.
(4) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/36 |
P7_TA(2013)0545
Vidiki enakosti spolov v evropskem okviru za nacionalne strategije vključevanja Romov
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o vidikih enakosti spolov v evropskem okviru za nacionalne strategije vključevanja Romov (2013/2066(INI))
(2016/C 468/07)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 1, 14, 15, 21, 23, 24, 25, 34 in 35, |
— |
ob upoštevanju mednarodnega prava o človekovih pravicah, zlasti Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Deklaracije ZN o pravicah oseb, ki pripadajo narodnim ali etničnim, verskim in jezikovnim manjšinam iz leta 1992, Konvencije o odpravi vseh vrst diskriminacije žensk in Konvencije ZN o otrokovih pravicah, |
— |
ob upoštevanju evropskih konvencij o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), Evropske socialne listine in z njo povezanih priporočil Evropskega odbora za socialne pravice, Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin in Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima, |
— |
ob upoštevanju členov 2, 3 in 6 Pogodbe o Evropski uniji ter členov 8, 9 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (COM(2011)0173) in sklepov Evropskega sveta z dne 24. junija 2011, |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije o nacionalnih strategijah vključevanja Romov: prvi korak pri izvajanju okvira EU (COM(2012)0226), |
— |
ob upoštevanju predloga priporočila Sveta o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah (COM(2013)0460), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije o napredku pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov (COM(2013)0454), |
— |
ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (1), |
— |
ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (2), |
— |
ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o položaju romskih žensk v Evropski uniji (3), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o strategiji EU o vključevanju Romov (4), |
— |
ob upoštevanju analize izsledkov raziskave o Romih po spolu, ki jo je opravila Agencija Evropske unije za temeljne pravice in jo predložila na zaprosilo v skladu s členom 126 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju člena 48 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0349/2013), |
A. |
ker mora Komisija v skladu s strategijo za enakost žensk in moških 2010–2015 podpirati spodbujanje enakosti spolov in izvajanje vseh vidikov strategije Evropa 2020 in ker je treba v skladu s sklepi Sveta o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov v vseh politikah in ukrepih, namenjenih spodbujanju vključevanja Romov, upoštevati vidik spola; |
B. |
ker se Rominje pogosto soočajo z večplastno in presečno diskriminacijo na podlagi spola in narodnosti, ki je veliko bolj izrazita kot diskriminacija romskih moških in neromskih žensk, in imajo omejen dostop do zaposlitve, izobraževanja, zdravstva, socialnih storitev in odločanja; ker so Rominje pogosto žrtve rasizma, predsodkov in stereotipov, ki negativno vplivajo na njihovo dejansko vključevanje; |
C. |
ker se Rominje zaradi patriarhalnih in seksističnih običajev ne morejo svobodno odločati o bistvenih vprašanjih v svojem življenju, kot so izobraževanje, delo, spolno in reproduktivno zdravje ter celo poroka; ker diskriminacije Rominj ni mogoče upravičevati s tradicijo, temveč jo je treba odpraviti ob spoštovanju tradicije in raznolikosti; |
D. |
ker je tveganje revščine pri Rominjah večje kot pri romskih moških in ker so v Evropski uniji tveganju revščine najbolj izpostavljene romske družine s štirimi ali več otroki; |
E. |
ker splošno uporabljani kazalniki pogosto ne upoštevajo problemov, kot so revščina zaposlenih, energetska revščina, nasilje nad ženskami in dekleti, revščina večjih družin in enostarševskih družin, revščina otrok in družbena izključenost žensk; |
F. |
ker so starejše Rominje bolj izpostavljene tveganju revščine, saj je večina med njimi delala v okviru sive ekonomije brez plačila ali socialnega varstva; |
G. |
ker je velika večina odraslih Romov, ki so opredeljeni kot neaktivni, žensk in ker je, deloma zaradi tradicionalne delitve dela med ženskami in moškimi ter zaradi rasizma in seksizma na evropskih trgih dela, število Rominj aktivne starosti, ki imajo plačano zaposlitev, približno polovico manjše od števila romskih moških z enakim statusom, pri čemer so pri številu samozaposlenih podatki podobni; |
H. |
ker se Rominje po podatkih iz vseh držav soočajo s hudo izključenostjo na področju zaposlovanja in diskriminacijo pri iskanju zaposlitve in na delovnem mestu; ker ostajajo izključene tudi iz formalnega gospodarstva in jih ovirajo omejene možnosti izobraževanja, neustrezne bivalne razmere, pomanjkljiva zdravstvena oskrba, tradicionalna vloga spolov in splošna odrinjenost, pa tudi diskriminacija s strani večinskih skupnosti; ker se v nacionalnih poročilih o izvajanju okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov vprašanju enakosti spolov še vedno ne nameni dovolj pozornosti; |
I. |
ker je za matere v velikih družinah ali matere samohranilke bistveno težje, da delajo daleč od doma in družine na nerazvitih podeželskih območjih; |
J. |
ker sta stopnja pismenosti in izobraževalna uspešnost Rominj bistveno nižji od stopnje pismenosti in izobraževalne uspešnosti tako romskih moških kot neromskih žensk in ker večina romskih deklet predčasno opusti šolanje, znaten delež pa šole nikoli ne obiskuje; |
K. |
ker je gospodarska kriza negativno vplivala na zdravje in dobro počutje Rominj in je še poslabšala njihov že dolgo nesprejemljiv položaj, saj več kot četrtino vseh Rominj pri vsakodnevnih dejavnostih ovirajo zdravstvene težave; |
L. |
ker Rominje zaradi nepriznavanja njihovih celovitih spolnih in reproduktivnih pravic, vključno z dostopom do kontracepcije, ne morejo odločati o sebi in niso enakopravne z moškimi, posledica tega pa so nenačrtovane zanositve, tudi med najstnicami, ki omejujejo njihove izobraževalne in zaposlitvene možnosti; ker je zgodnje materinstvo predvsem posledica pomanjkanja ustreznega dostopa do socialnih storitev in pomanjkljivih struktur zdravstvene oskrbe, ki ne obravnavajo njihovih potreb; |
M. |
ker se Rominje zaradi svojega slabega socialno-ekonomskega položaja in diskriminatornega obravnavanja pri zdravstveni oskrbi ne zavedajo večine svojih pravic in zdravstvene storitve uporabljajo veliko manj kot večina prebivalstva; |
N. |
ker nesorazmerno več Rominj in romskih deklet prizadenejo številne bolezni, vključno z virusom HIV/aidsom, njim namenjeni preventivni programi so pogosto deležni premalo pozornosti in sredstev, dostopnost presejalnih testov pa je še vedno slaba; |
O. |
ker so Rominje zaradi hude revščine, neenakosti spolov in notranje diskriminacije izpostavljene večjemu tveganju trgovine z ljudmi, prostitucije, nasilja v družini in izkoriščanja, obenem pa je njihov dostop do zaščite še dodatno oviran; |
P. |
ker je ogromno Rominj žrtev nasilja v družini, ki ga izvajajo njihovi zakonski partnerji, sorodniki in drugi družinski člani; ker se velika večina primerov tega nasilja in kršitev človekovih pravic ne prijavi, saj nasilje nad ženskami v patriarhalnih družbah še vedno velja kot zakonito izvajanje moči, pa tudi zato, ker tisti, ki izvajajo nasilje nad ženskami, le redko odgovarjajo za svoja dejanja, kar ženske odvrača od tega, da bi poiskale pravno pomoč; |
Q. |
ker organi v vseh državah članicah EU pogosto izvajajo nasilje nad Rominjami v obliki hude diskriminacije in očitnih kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah, in sicer z zbiranjem in shranjevanjem podatkov o Romih in njihovih otrocih v registrih zgolj na podlagi narodnostne pripadnosti ali z izselitvijo več sto ljudi, ne da bi jim ponudili ustrezno nadomestno nastanitev ali podporo, kar so sramotna in brezčutna dejanja, pri katerih se popolnoma zanemarjajo mednarodne obveznosti držav članic na področju človekovih pravic; |
R. |
ker so vse institucije EU in države članice odgovorne za izkoreninjenje nasilja nad ženskami in dekleti ter za odpravo nekaznovanja storilcev, kar vključuje kaznovanje storilcev kaznivih dejanj iz sovraštva, sovražnega govora, diskriminacije in nasilja nad romskimi ženskami in dekleti; |
S. |
ker Direktiva Sveta 2000/43/ES prepoveduje diskriminacijo na podlagi rase in narodnosti; ker je Komisija proti državam članicam začela približno 30 postopkov za ugotavljanje kršitev zaradi neustreznega prenosa direktive o rasni enakopravnosti v nacionalno zakonodajo; |
1. |
poudarja, da mora biti poudarek strategij za vključevanje Romov na krepitvi vloge Rominj, da bodo imele nadzor nad svojim življenjem in bodo postale opazne nosilke sprememb v svojih skupnostih ter bodo povzdignile glas in tako vplivale na politike, ki jih zadevajo, ter na krepitvi njihove socialno-ekonomske odpornosti, tj. njihove zmožnosti prilagajanja gospodarskemu okolju, ki se hitro spreminja, z ustvarjanjem prihrankov in preprečevanjem zmanjšanja sredstev; |
2. |
pozdravlja poročilo Komisije o napredku pri vključevanju Romov v državah članicah za leto 2012 (5) in predlog priporočila Sveta z dne 26. junija 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah (6), ki se osredotočata zlasti na dostop do zaposlitve, stanovanja, izobraževanja in zdravstvenega varstva ter pozivata države članice, naj uvajajo pozitivne ukrepe in naj strategije vključevanja Romov vključijo v boj proti revščini in socialni izključenosti; |
3. |
poziva države članice, ki so poleg tega v okviru evropskega semestra glede vprašanj, povezanih z Romi, prejele priporočila za posamezne države, naj ta priporočila hitro uveljavijo in naj se borijo proti diskriminaciji, vključno z diskriminacijo na delovnem mestu, in v odločanje vključijo civilno družbo, vključno z romskimi organizacijami, ter za izpolnjevanje zavez iz nacionalnih strategij vključevanja Romov poleg sredstev EU namenijo tudi nacionalna in druga sredstva; |
4. |
obžaluje, da evropski in nacionalni oblikovalci politik kljub resoluciji o položaju romskih žensk, sprejeti leta 2006, in desetim skupnim osnovnim načelom o vključevanju Romov, ki jih je sprejel Svet in vključujejo načelo v zvezi z ozaveščanjem o enakosti spolov, v praksi še vedno niso obravnavali ranljivega položaja Rominj in pripadnic potujočih skupin; |
5. |
poudarja, da bi bilo mogoče učinkovitost okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov bistveno izboljšati z okrepljenim sodelovanjem Komisije, saj se lahko na podlagi tega izboljša kakovost predpisov in drugih instrumentov, podpira večja skladnost politik in spodbujajo splošni cilji okvira; |
6. |
poziva države članice, naj razvijejo nacionalne akcijske načrte na štirih ključnih prednostnih področjih: zdravstvo, nastanitev, zaposlovanje in izobraževanje, in sicer s posebnimi in splošnimi cilji, financiranjem, kazalniki in časovnim okvirom; in naj z merjenjem rezultatov izvajanja ocenijo napredek; |
7. |
poziva vlade držav članic in lokalne oblasti, naj Rominje prek organizacij za ženske, romskih nevladnih organizacij in ustreznih zainteresiranih strani vključijo v pripravo, izvajanje, ocenjevanje in spremljanje nacionalnih strategij vključevanja Romov ter vzpostavijo vezi med organi za enakost spolov, organizacijami za pravice žensk in strategijami za socialno vključevanje; poleg tega poziva Komisijo, naj pri izvajanju strategije Evropa 2020 in programov nacionalnih reform dosledno obravnava enakost spolov; |
8. |
poziva Komisijo, naj pripravi diagram o procesu vključevanja Romov v EU, ki bo vseboval dosežke, cilje, posebne ukrepe za doseganje teh ciljev, trenutno stanje izvajanja ukrepov in nadaljnje korake; |
9. |
poziva države članice k boju zoper prostorsko segregacijo, prisilne izselitve in brezdomstvo med Romi in Rominjami ter k uvedbi učinkovite in pregledne stanovanjske politike; |
10. |
poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo spoštovanje temeljnih pravic Rominj in njihovih otrok ter naj s kampanjami ozaveščanja poskrbijo, da se bodo Rominje in romska dekleta zavedale svojih pravic iz veljavne nacionalne zakonodaje o enakosti spolov in diskriminaciji ter se bodo odpravili patriarhalni in seksističnim običaji; |
11. |
poziva Komisijo, naj določi institucionalno delitev nalog in dolžnosti med sodelujočimi organizacijami, forumi in organi ter naj jasno opredeli vloge teh akterjev – kot so projektna skupina Evropske komisije za Rome, mreža nacionalnih kontaktnih točk, evropska platforma za Rome, Agencija Evropske unije za temeljne pravice in njena delovna skupina za vključevanje Romov – pri nadzorovanju, spremljanju in usklajevanju okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov; |
12. |
poziva Komisijo, naj podpre nacionalne strategije vključevanja Romov, tako da poišče skupne, primerljive in zanesljive kazalnike ter pripravi prikaz kazalnikov vključenosti Romov v EU, da se predstavijo jasni in nedvoumni podatki, ki bi jih lahko uporabljali za merjenje napredka, pa tudi za zagotavljanje učinkovitega spremljanja; |
13. |
poziva države članice, naj preprečijo nesorazmeren vpliv varčevalnih ukrepov na Rominje in pripadnice potujočih skupin ter zagotovijo, da bodo proračunske odločitve temeljile na načelih človekovih pravic; |
14. |
poziva Komisijo, naj države članice spodbudi k predložitvi kazalnikov rezultatov, izhodiščnih vrednosti in številskih krovnih ciljev v svojih nacionalnih strategijah za glavna prednostna področja, ki lahko služijo za merjenje napredka; |
15. |
poziva Komisijo in države članice, naj v vseh upravah zagotovijo zbiranje podatkov, razčlenjenih po spolu in narodnosti, in jih uporabijo za boljšo ponazoritev stanja pri razvoju politik; poudarja, da je treba podatke zbirati v skladu z ustreznimi načeli s področja človekovih pravic; |
16. |
poziva države članice, naj skladno z nacionalnimi zavezami v okviru politik določijo ustrezne finančne vire za izvajanje nacionalnih strategij vključevanja Romov in naj se njihove strategije vključevanja odražajo tudi v nacionalnih proračunskih politikah; |
17. |
poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo ustrezen okvir za posvetovanje, vzajemno učenje in izmenjavo izkušenj med oblikovalci politik in romskimi organizacijami ter naj začnejo strukturiran dialog za vključitev romskih in nevladnih organizacij v načrtovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje evropskih, nacionalnih in lokalnih strategij vključevanja Romov; |
18. |
poziva države članice, naj zagotovijo enakost glede državljanskih pravic in dostopa do zdravstvenih storitev, izobraževanja, zaposlovanja in nastanitve, ki bodo obenem spoštovale človekove pravice in načelo nediskriminacije ter bodo v zadevnih primerih združljivi z nomadstvom; |
19. |
poziva Komisijo in države članice, naj v svoje pogodbe o partnerstvu vključijo instrumenta celostne teritorialne naložbe in lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in ju uporabijo za manj razvite mikroregije in prikrajšana območja ter naj lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, vključijo v sklop operativnih programov, ki jih je treba razviti; |
20. |
poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo sprejetje in izvajanje posebne in celovite protidiskriminacijske zakonodaje v skladu z mednarodnimi in evropskimi standardi v vseh državah članicah ter hkrati zagotovijo, da bodo protidiskriminacijski organi primerno opremljeni za spodbujanje enakega obravnavanja in da bodo na voljo mehanizmi pritožb, dostopni Rominjam in romskim dekletom; |
21. |
poziva države članice, naj se v svojih nacionalnih strategijah bolj posvečajo teritorialnim vidikom socialnega vključevanja in naj se z zapletenimi in celovitimi razvojnimi programi osredotočajo na najbolj prikrajšane mikroregije; |
22. |
poziva države članice, naj se osredotočajo tudi na urbano razsežnost kohezijske politike s posebnim poudarkom na mestih, na katera neenakomerno učinkujejo socialna neravnovesja – kot so brezposelnost, socialna izključenost in polarizacija – in naj jim pomagajo pri razvoju infrastrukture, da bi izkoristili njihov potencialni prispevek h gospodarski rasti ter okrepili povezave med mestnimi in podeželskimi območji z namenom spodbujanja vključujočega razvoja; |
23. |
poziva države članice, naj okrepijo vključevanje načela enakosti spolov v izvajanje svojih nacionalnih strategij vključevanja Romov z uporabo vidika enakosti spolov pri vseh politikah in praksah, ki vplivajo na Rominje, in naj njihovo izvajanje povežejo z obstoječimi strategijami za enakost spolov, zlasti tako, da v romskih skupnostih odpravijo razlike v plačilu med spoloma in da izkoreninjenje nasilja nad ženskami in dekleti določijo kot izrecni cilj in sprejmejo dejanske ukrepe v ta namen; |
24. |
poziva Svet, Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bodo posebni ukrepi v zvezi s pravicami žensk in vključevanja načela enakosti spolov vključili v nacionalne strategije vključevanja Romov ter da bodo ti ukrepi upoštevali vidik enakosti spolov in razmere večplastne in presečne diskriminacije, s katero se srečujejo Rominje, zlasti v zvezi z zaposlitvijo, zdravstvenim varstvom, nastanitvijo in izobraževanjem, ter da se bodo pri ocenjevanju in letnem spremljanju, ki ju izvaja Komisija, zlasti pa Agencija za temeljne pravice, upoštevale pravice žensk in vidik enakosti spolov v vseh poglavjih nacionalnih strategij vključevanja Romov; poziva, naj se te ugotovitve predložijo Evropskemu parlamentu; |
25. |
poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo nacionalne strategije vključevanja Romov odražale posebne pravice in potrebe Rominj, in naj razvijejo konkretne kazalnike za njihovo izvajanje, spremljanje in nadzor, denimo na podlagi indeksa človekovega razvoja po spolu iz Programa ZN za razvoj, pri katerem se upošteva dolgo in zdravo življenje, znanje in dostojen življenjski standard, in na podlagi merila razporejenosti moči po spolu, ki vključuje udeležbo v politiki in pri odločanju, udeležbo v gospodarstvu in odločanje ter razpolaganje z gospodarskimi viri; poziva Komisijo in države članice, naj upoštevanje vidika spola pri pripravi proračuna uporabijo kot orodje za doseganje enakosti spolov; |
26. |
poziva države članice, naj razvijejo nacionalni okvir za spremljanje in ocenjevanje nacionalnih strategij vključevanja Romov, ki bo zajemal vidike, kot so spremljanje proračuna in druge oblike spremljanja s strani civilne družbe (ki jih izvajajo nacionalne nevladne organizacije, mreže nevladnih organizacij ali krovne organizacije), strokovno ocenjevanje (ki ga izvajajo neodvisni strokovnjaki z dokazanim strokovnim znanjem na tem področju) in upravno spremljanje; |
27. |
poziva Komisijo in države članice, naj pri oblikovanju posebnih ukrepov v okviru svojih nacionalnih strategij vključevanja Romov opravijo ocene učinka z vidika spola; |
28. |
poziva Komisijo, naj uvede učinkovitejše instrumente za merjenje dejanskega socialno-ekonomskega položaja Rominj, na primer z vključitvijo količinske opredelitve vrednosti „ekonomike življenja“ in priznanjem sektorja sive ekonomije v svojem projektu „več kot zgolj BDP“; nadalje poziva Komisijo, naj za nacionalne strategije vključevanja Romov in politike socialnega vključevanja razvije in spremlja kazalnike, vezane na spol; |
29. |
poziva nevladne organizacije, ki delujejo na tem področju v državah članicah, naj pripravijo prilagojene akcijske načrte za pomoč ženskam in mladim pri iskanju zaposlitve, zagotovijo psihološko svetovanje, da bi spodbudili Rome k udeležbi v izobraževanju in poklicnem usposabljanju ter prepoznali njihova osebna znanja in spretnosti za boljšo socialno vključenost na trgu dela, naj posredujejo med ponudniki usposabljanja oziroma prekvalifikacije in delodajalci na eni strani in Rominjami oziroma romsko populacijo na drugi; naj s subvencijami in štipendijami spodbujajo vključitev Rominj in romskih deklet v izobraževanje, hkrati pa spoštujejo načelo enakih možnosti, saj je znano, da se dekleta poročajo mlajše kot fantje; |
30. |
poziva države članice, naj svoje ukrepe izrecno usmerijo v prid Rominjam v skrajnem socialno-ekonomskem pomanjkanju in naj se s preprečevanjem dejavnikov siromašenja in bojem proti njim sočasno osredotočajo na ogrožene skupine; |
31. |
poziva države članice, naj povečajo število in prepoznavnost programov za Rome in potujoče skupine ter romskih in potujočih upravičencev, vključno s posebno podporo za organizacije Romov in potujočih skupin, ki si prizadevajo za krepitev vloge žensk in dostop nevladnih organizacij do strukturnih skladov; |
32. |
poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo finančne mehanizme za podporo civilni družbi in skupnostim pri spremljanju politik, pobud in projektov za socialno vključenost Rominj in pripadnic potujočih skupin; |
33. |
poziva Komisijo in države članice, naj v evropski proces vključevanja Romov uvedejo cilj zmanjšanja revščine otrok, v ukrepe socialnega vključevanja vključijo pravice otrok, spremljajo napredek z vidika revščine otrok ter opredelijo in razvijejo prednostne ukrepe na tem področju; |
34. |
poudarja, da je treba že v zgodnjem otroštvu začeti preprečevati marginalizacijo; meni, da je nadvse pomembno sprejeti pristop, ki bo osredotočen na različne generacije žensk, da se revščina ne bi več prenašala z generacije na generacijo; |
35. |
poziva države članice, naj v prilagojene programe v okviru svojih nacionalnih strategij vključevanja Romov vključijo dejavno vključevanje Rominj na trg dela, tako da Rominjam in romskim dekletom zagotovijo dostop do visokokakovostnih izobraževalnih programov ter poskrbijo, da bodo imele na voljo vseživljenjsko učenje, prek katerega bodo lahko pridobile tržna znanja; poziva države članice, naj v vse prednostne osi nacionalnih strategij vključevanja Romov kot horizontalni cilj vključijo krepitev zmogljivosti in okrepitev vloge Rominj in spodbujajo politično udeležbo s podpiranjem dejavne udeležbe Rominj na lokalni, nacionalni in Evropski ravni; |
36. |
poziva države članice, naj uvedejo pozitivne akcijske ukrepe, da bi Rominjam in Romom omogočile boljši dostop do delovnih mest v javni upravi; |
37. |
poziva države članice, naj preučijo možnost posebej prilagojenega socialnega varstva in razvijejo posebne ukrepe za velike družine (s štirimi ali več otroki) in enostarševska gospodinjstva, s katerimi bodo olajšale vstop na trg dela, razširile varstvo otrok in zagotovile, da bodo romski otroci vključeni v lokalne šole in varstvo otrok ter bodo imeli enak dostop do obveznega izobraževanja, s čimer bodo preprečevale socialno izključenost in getoizacijo; |
38. |
poziva države članice, naj za romske otroke zagotovijo enak dostop do kakovostnega in cenovno dostopnega otroškega varstva in predšolske vzgoje, razvojnih ambulant in izobraževanja v partnerstvu s starši ter naj ponovno uvedejo barcelonske cilje o otroškem varstvu in razvijejo dostopne, cenovno sprejemljive in visokokakovostne storitve oskrbe za celoten življenjski cikel; |
39. |
poziva države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi preprečile odpuščanje zaposlenih med nosečnostjo in materinstvom, in preučijo možnost, da bi se obdobje nege in vzgoje otroka upoštevalo v okviru pokojninskih pravic; |
40. |
poziva države članice, naj preučijo, s katerimi ovirami se Rominje srečujejo pri samozaposlovanju, in naj zagotovijo dostopno, hitro in cenovno ugodno registracijo romskih podjetnic ter razvijejo sheme mikroposojil za zagon malih podjetij in podjetništvo z enostavnimi, podjetniku prijaznimi upravnimi postopki, vključno s tehnično pomočjo in podpornimi ukrepi ter posebnimi dovoljenji za priznanje vrste sezonskih in začasnih služb kot plačanih del, ki prispevajo v socialno blagajno; poleg tega poziva države članice in lokalne oblasti, naj evropski mikrofinančni instrument uporabijo tudi na področju zaposlovanja in socialnega vključevanja; |
41. |
poziva države članice, naj razvijejo ciljno usmerjene ukrepe za vključevanje na področju podpiranja brezposelnih (prekvalifikacija, ustvarjanje delovnih mest in posredovanje dela z dopolnjevanjem dohodka, socialna podpora, davčne olajšave itd.) namesto obstoječega skoraj izključnega osredotočanja na programe javnih del; |
42. |
poziva k podpori in spodbujanju vključevanja romske populacije na trg dela; ugotavlja, da so za zagotavljanje raznolikih storitev uradov za delo in ukrepov ter za razvoj postopkov karierne orientacije potrebni podporno osebje in svetovalci romskega porekla; |
43. |
poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo poseben sistem mentorstva in podpore v okviru javnega sistema izobraževanja in socialnih storitev od predšolske vzgoje do univerze, ki bo na voljo romski mladini in v katerem se bo posebna pozornost namenjala vprašanjem enakosti spolov; |
44. |
poziva države članice, naj v celoti izkoristijo možnosti, ki jih nudijo strukturni skladi, zlasti Evropski socialni sklad, in izboljšajo izobraževalne in zaposlovalne možnosti Romov, da se bodo lahko dejansko socialno vključili in bodo lahko pobegnili iz revščine, ki je med njimi zelo pogosta; spodbuja države članice, naj redno spremljajo napredek, zlasti glede izobraževanja in usposabljanja mladih Romov, predvsem žensk, |
45. |
poziva države članice, naj odpravijo stereotipe, ki delodajalce odvračajo od tega, da bi zaposlovali Rome, in povzročajo diskriminacijo v javni upravi in šolah ter negativno vplivajo na odnose z javnimi organi in iskanje zaposlitve, in tako preprečijo izobčenje te narodnostne skupine; |
46. |
ponovno poudarja, da imajo izobraževalne vrzeli pri Romih pomembno razsežnost spola, saj stopnja pismenosti med njimi v povprečju znaša 68 % za ženske in 81 % za moške, v osnovno šolo pa se vpiše le 64 % romskih deklic, in da to vrzel lahko zasledimo tudi pri vpisu na poklicne šole; ugotavlja pa, da se ti statistični podatki med državami članicami zelo razlikujejo; |
47. |
poziva države članice, naj razvijejo posebne programe, s katerimi bodo zagotovile, da bodo romska dekleta in mlade ženske ostale v osnovni in srednji šoli ter programih visokošolskega izobraževanja, ter uvedejo tudi posebne ukrepe za najstniške matere in dekleta, ki predčasno opustijo šolanje, zlasti v podporo neprekinjenemu izobraževanju s subvencioniranjem vstopa teh deklet na trg dela in zagotavljanjem usposabljanja na delovnem mestu; nadalje poziva države članice in Komisijo, naj pri usklajevanju in ocenjevanju nacionalnih strategij vključevanja Romov te ukrepe upoštevajo; |
48. |
poziva države članice, naj razvijejo protidiskriminacijske strategije, da bi preprečile in obsodile rasizem v javnih službah in zlasti na trgu dela ter tako zagotovile dosledno spoštovanje pravic Rominj in Romov na trgu dela; |
49. |
poziva Komisijo in države članice, naj namenijo sredstva za to, da bi netradicionalne učence pritegnili k nadaljevanju izobraževanja, in naj podpirajo nevladne organizacije in programe, ki so namenjeni pospeševanju vključevanja netradicionalnih učencev v izobraževanje in programe izobraževanja odraslih; |
50. |
poziva države članice, naj podpirajo mreže romskih študentov, spodbujajo solidarnost med njimi, izpostavljajo uspešne primere in odpravijo izolacijo romskih študentov; |
51. |
poziva države članice, naj spodbujajo sodelovanje romskih družin v šolah, ocenjujejo šole, ki jih obiskujejo romski otroci in mladi, ter uvedejo vse nujne spremembe, da se vsem zagotovi vključenosti v izobraževanje in uspeh; poudarja, da bi se morali posebni ukrepi osredotočati na romska dekleta, in sicer na podlagi uspešnih primerov, ki jih je potrdila akademska skupnost; |
52. |
zahteva, naj Komisija in države članice namenijo sredstva za gradnjo šol in vrtcev z več mesti, da bodo imeli romski otroci možnost sodelovati v razredih z drugimi otroki in ne bodo diskriminirani, izključeni iz izobraževalnega sistema ter odrinjeni s strani učiteljev zaradi svoje narodnostne pripadnosti; |
53. |
poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo sistematične programe usposabljanja o občutljivosti vprašanja spola in kulturnih posebnostih, namenjene socialnim službam in izvajalcem zdravstvenih storitev; |
54. |
poudarja, da izobraževanje romskih deklic pomaga celovito izboljšati življenje Romov v mnogih vidikih, saj je med drugim poglavitni pogoj za večjo zaposljivost Rominj, njihov lažji dostop na trg dela in določeno dohodkovno varnost ter je bistveno za premagovanje revščine in socialne izključenosti; ugotavlja tudi, da boljše znanje učiteljev o romski kulturi pomaga zmanjševati izključenost; zato poziva države članice k boju proti ločevanju, da bodo zagotovile bolj vključujoče in dostopno izobraževanje, metode poučevanja, ki bodo prilagojene kulturi in bodo vključevale šolske pomočnike romskega porekla in starše, pri tem pa naj bo njihova prednostna naloga izboljšati poklicne spretnosti tako, da bodo bolj ustrezale zahtevam na trga dela; |
55. |
poziva Komisijo in države članice, naj v svojih pobudah, povezanih z zdravjem, Rominje opredelijo kot izrecno ciljno skupino, zlasti kar zadeva bolezni, ki so močno povezane z ženskim hormonskim sistemom in/ali revščino, kot so osteoporoza, mišično-kostna obolenja in bolezni centralnega živčnega sistema; nadalje poziva k popolni dostopnosti presejalnih pregledov in preventivnih ukrepov za rak na dojkah in materničnem vratu, vključno s cepivi proti humanim papiloma virusom, in k prizadevanjem, da so nosečnice že v prvem trimesečju deležne zdravstvene oskrbe; |
56. |
poziva države članice, naj zagotovijo dostop do zdravstva, in sicer z udeležbo nevladnih organizacij Rominj pri pripravi, izvajanju in ocenjevanju programov zdravstvene oskrbe, in naj zagotovijo, da se bodo lahko Rominje in romska dekleta same odločale o spolnosti, zdravju in materinstvu, in sicer s spodbujanjem načrtovanja družine, dostopa do vseh zdravstvenih storitev na področju spolnosti in reprodukcije ter izobraževanja o spolnosti, pa tudi z zaščito otrok in najstnikov pred spolnimi zlorabami in zgodnjimi porokami, preprečevanjem umrljivosti otrok in mater ter odpravo pojava prisilne sterilizacije; |
57. |
poziva države članice, naj lajšajo in spodbujajo udeležbo Romskih skupnosti z uravnoteženo zastopanostjo spolov pri oblikovanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju programov za preprečevanje in zdravljenje bolezni, oskrbo in podporo ter pri zmanjšanju stigmatizacije in diskriminacije v zdravstvenih sistemih; |
58. |
poziva države članice ter lokalne in regionalne oblasti, naj razvijejo in izvajajo politike za zagotavljanje dostopa do osnovnih, nujnih in preventivnih storitev zdravstvene oskrbe za vse Rominje, tudi tiste iz najbolj izključenih skupnosti, in naj organizirajo usposabljanje zdravstvenih delavcev, da bi odpravili predsodke do Romov; |
59. |
poziva države članice, naj preiskujejo, prepovedujejo in preganjajo neposredno in posredno diskriminacijo Rominj pri uveljavljanju njihovih temeljnih pravic in dostopu do javnih storitev ter preprečijo nadaljnjo diskriminacijo; poudarja pomen izvajanja kampanj osveščanja za preprečevanje diskriminacije ter odpravo rasističnih stereotipov o Romih, zlasti o Rominjah; |
60. |
poziva Komisijo in države članice, naj v naslednjem programskem obdobju Rome in zlasti Rominje kot posebno ciljno skupino vključijo v operativne programe in programe za razvoj podeželja; |
61. |
poziva Komisijo, naj objavi poročilo o oceni izvajanja Direktive Sveta 2000/43/ES po vseh državah članicah; poziva jo tudi, naj oblikuje posebna priporočila za vsako državo članico, da bi v direktivo vključila tudi vidik spola; |
62. |
poziva Svet, naj doseže dogovor o direktivi o enakem obravnavanju v zvezi z izvajanjem načela enakega obravnavanja oseb ne glede na veroizpoved ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost in tako zagotovi, da bodo vse vrste diskriminacije ali večplastne diskriminacije nezakonite na vseh življenjskih področjih; poleg tega poziva vse institucije EU, naj zagotovijo, da se v omenjeno direktivo vključi presečna diskriminacija; |
63. |
poziva države članice, naj obravnavajo vse oblike nasilja nad ženskami, kot sta nasilje v družini, spolno izkoriščanje in trgovina z ljudmi, s posebnim poudarkom na Rominjah, in pomagajo žrtvam z vključevanjem posebnih ciljev za boj proti trgovini z Rominjami v nacionalne strategije vključevanja Romov, zagotavljanjem ustreznih virov za s tem povezane javne storitve in zagotavljanjem podpore tudi prek osnovnih storitev, kot so zdravstvena oskrba, zaposlovanje in izobraževanje; poziva Komisijo, naj podpre vladne pobude in pobude civilne družbe za reševanje teh težav, ob zagotavljanju temeljnih pravic žrtvam; |
64. |
poziva države članice, naj sodelujejo z Rominjami pri oblikovanju strategij za krepitev njihove vloge, ki bodo priznale njihovo presečno identiteto, in naj spodbujajo dejavnosti, ki nasprotujejo spolnim stereotipom in so namenjene ženskam, moškim, dekletom in fantom; |
65. |
opozarja, da so dogovorjene, otroške in prisilne poroke še vedno razširjene kot „tradicionalni običaji“, in poudarja, da ti običaji predstavljajo kršitve človekovih pravic in močno vplivajo na zdravstveno stanje romskih deklet zaradi večjega tveganja zapletov med nosečnostjo in porodom ter dekleta izpostavljajo spolnim zlorabam in izkoriščanju, poleg tega pa jim onemogočajo izobraževanje in zaposlitev; |
66. |
poziva države članice, naj ratificirajo konvencijo Sveta Evrope o ukrepih proti trgovini z ljudmi in jo tudi izvajajo ter naj v celoti prenesejo določbe Direktive 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev (7), zlasti s krepitvijo ugotavljanja, varovanja ter pomoči žrtvam, s posebnim poudarkom na otrocih; |
67. |
poziva države članice in Komisijo, naj poiščejo evropske rešitve za problematiko Romov ob upoštevanju njihove pravice do prostega gibanja, ki jo imajo kot evropski državljani, in poudarja, da morajo države članice med sabo sodelovati pri reševanju problematike te narodnostne skupine; |
68. |
poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo izmenjavo informacij in primerov najboljše prakse pri vključevanju Rominj na vseh družbenih področjih; |
69. |
priporoča, naj države članice sprejmejo potrebne ukrepe za odpravo dogovorjenih porok mladih Rominj, ki nemoralno teptajo njihovo dostojanstvo; |
70. |
poziva države članice, naj nujno obravnavajo potrebe starejših Rominj, saj so te ena najranljivejših skupin in nimajo ustreznega dohodka ter med staranjem potrebujejo dostop do zdravstvene oskrbe ter dolgoročne nege; |
71. |
poziva Komisijo, naj uvede celovito strategijo za preprečevanje nasilja nad ženskami, k čemur je pozval Parlament v več resolucijah; poziva Komisijo, naj zagotovi pravne instrumente, vključno z evropsko direktivo za preprečevanje nasilja na podlagi spola; |
72. |
poziva k spodbujanju razvoja romskega jezika in kulture, oblikovanju upravnih struktur za romske zadeve, okrepitvi romske politike in njenega izvajanja ter k večjemu mednarodnemu sodelovanju na področju romskih vprašanj; |
73. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic. |
(1) UL L 180, 19.7.2000, str. 22.
(2) UL L 303, 2.12.2000, str. 16.
(3) UL C 298 E, 8.12.2006, str. 283.
(4) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 112.
(5) COM(2012)0226.
(6) COM(2013)0460.
(7) UL L 101, 15.4.2011, str. 1.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/45 |
P7_TA(2013)0546
Razvoj in izgradnja države v Južnem Sudanu
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o prizadevanjih mednarodne skupnosti na področju razvoja in izgradnje države v Južnem Sudanu (2013/2090(INI))
(2016/C 468/08)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2012 o razmerah v Sudanu in Južnem Sudanu (1), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2011 o prihodnosti proračunske podpore EU državam v razvoju (2), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o četrtem forumu na visoki ravni o učinkovitosti pomoči (3), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2008 o razvojnih možnostih za vzpostavitev miru in izgradnjo države v pokonfliktnih razmerah (4), |
— |
ob upoštevanju misije za ugotavljanje dejstev svojega Odbora za razvoj v Južnem Sudanu julija 2011, |
— |
ob upoštevanju končnega poročila misije Evropske unije za opazovanje volitev o referendumu o neodvisnosti Južnega Sudana, ki je potekal med 9. in 15. januarjem 2011 (5), |
— |
ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000 (6), prvič spremenjenega v Luksemburgu 25. junija 2005 (7) in ponovno spremenjenega v Ouagadougouju 22. junija 2010 (8), |
— |
ob upoštevanju izjave sopredsednikov Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU o razmerah v Sudanu in Južnem Sudanu, podane v Horsensu (Danska) maja 2012 (9), |
— |
ob upoštevanju izjave EU in njenih držav članic o neodvisnosti Republike Južni Sudan z dne 9. julija 2011 (10), |
— |
ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. julija 2013 o Sudanu in Južnem Sudanu (11), |
— |
ob upoštevanju izjave komisarke Georgieve o Sudanu in Južnem Sudanu z dne 5. julija 2012 (12), |
— |
ob upoštevanju izvedbenih humanitarnih načrtov (Humanitarian Implementation Plans – HIP) Generalnega direktorata za humanitarno pomoč za Sudan in Južni Sudan za leto 2013 in sprememb teh načrtov (13), |
— |
ob upoštevanju izjav tiskovnega predstavnika visoke predstavnice Catherine Ashton z dne 18. junija 2013 o smrtonosnem napadu na pripadnika začasnih varnostnih sil Združenih narodov za Abyei (UNISFA) v Južnem Kordofanu (14), z dne 1. maja 2013 o sporu v sudanskih zveznih državah Južni Kordofan in Modri Nil (15) in z dne 8. januarja 2013 o nedavnem zaprtju organizacij civilne družbe v Sudanu (16), |
— |
ob upoštevanju izjave, ki jo je na lokalni ravni podala delegacija EU dne 25. julija 2013 po razrešitvi celotne vlade Republike Južni Sudan s strani predsednika države (17), |
— |
ob upoštevanju deklaracije iz Dilija z dne 10. aprila 2010 o vzpostavljanju miru in izgradnji države (18), |
— |
ob upoštevanju dogovora za delovanje v nestabilnih državah, sprejetega na četrtem forumu na visoki ravni o učinkovitosti pomoči v Busanu decembra 2011 (19), |
— |
ob upoštevanju poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj iz leta 2011 o mednarodnem delovanju v ranljivih državah – Republika Južni Sudan (20), |
— |
ob upoštevanju poročila Svetovne banke o svetovnem razvoju za leto 2011 z naslovom „Conflict, security and development“ (Konflikt, varnost in razvoj) (21), |
— |
ob upoštevanju poročila izvedbene skupine Afriške unije na visoki ravni za Sudan in Južni Sudan (AUHIP), objavljenega 31. julija 2013 (22), |
— |
ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika generalnega sekretarja Združenih narodov z dne 8. marca 2013 o vzpostavitvi varnega demilitariziranega obmejnega pasu med Sudanom in Južnim Sudanom ter aktivaciji skupnega mehanizma za nadzor in spremljanje meje (23), |
— |
ob upoštevanju resolucije Sveta ZN za človekove pravice o tehnični pomoči in izgradnji zmogljivosti v Južnem Sudanu na področju človekovih pravic z dne 27. junija 2013 (A/HRC/21/L.7/Rev.1), |
— |
ob upoštevanju okvirnega sporazuma o politični in varnostni ureditvi v zveznih državah Modri Nil in Južni Kordofan, podpisanega 28. junija 2011 (24), |
— |
ob upoštevanju sklepov poročil, ki jih je visoki komisar za človekove pravice predstavil Svetu Združenih narodov za človekove pravice na njegovem 21. in 23. zasedanju (25), |
— |
ob upoštevanju sporazumov, sklenjenih med Republiko Sudan in Republiko Južni Sudan 27. septembra 2012 v Adis Abebi (26), |
— |
ob upoštevanju poročila organizacije Amnesty International o razmerah na področju človekovih pravic v Južnem Sudanu za leto 2013 (27), |
— |
ob upoštevanju poročila organizacije Human Rights Watch z naslovom „This old man can feed us, you will marry him“ (Ta starec nas lahko nahrani, poročila se boš z njim) (28), |
— |
ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948, |
— |
ob upoštevanju člena 48 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0380/2013), |
A. |
ker je Varnostni svet ZN v svoji resoluciji 1996 (2011) pozdravil ustanovitev Republike Južni Sudan 9. julija 2011 in ker je Generalna skupščina ZN 14. julija 2011 glasovala za to, da se Južnemu Sudanu podeli status države članice (A/RES/65/308); |
B. |
ker se je z negotovostjo, nerazvitostjo in slabim upravljanjem na območju od Sahela do Afriškega roga mogoče spopasti zgolj s celostnim pristopom; |
C. |
ker je na novo ustanovljen Južni Sudan tudi ena najrevnejših držav na svetu, v kateri 50 % prebivalcev živi pod pragom revščine, in bi se lahko ta država, v kateri je še pred nedavnim divjala vojna in ki leži v nestabilni regiji, spremenila v propadlo državo, če mednarodna skupnost in lokalni akterji ne bodo sodelovali pri razvijanju skupne strategije za to, da bi iz nje naredili demokratično in vključujočo državo; |
D. |
ker so bili v sklopu reforme varnostnega sektorja sprejeti določeni ukrepi, kot so ustanovitev južnosudanske nacionalne policije (SSNPS), sveta za nacionalno varnost in razorožitev (NSDC) in sveta za demobilizacijo in ponovno integracijo (DRC); |
E. |
ker sta blaginja in možnost preživetja nove države Južni Sudan v veliki meri odvisni od njenih konstruktivnih in mirnih odnosov z vsemi sosednjimi državami, zlasti z Republiko Sudan, ter od zmožnosti teh dveh držav, da odpravita medsebojna razhajanja ter se dogovorita o sprejemljivih rešitvah in jih tudi izvedeta, predvsem v zvezi z mejnimi spori, prihodki od prodaje nafte, dokončnim statusom Abyeija, državnim dolgom in državljanstvom; |
F. |
ker sta za izgradnjo države in odpravo nestabilnosti potrebni dolgoročna perspektiva ter trdno, predvidljivo in stabilno delovanje mednarodne skupnosti; |
G. |
ker se Južni Sudan sicer res sooča s številnimi resnimi izzivi, vendar je po drugi strani ta nova država od začetka veljavnosti celovitega mirovnega sporazuma iz leta 2005 dosegla precejšen napredek z vidika ključnih razvojnih kazalnikov, vključno s šestkratnim povečanjem vpisa v osnovne šole, 25-odstotnim zmanjšanjem umrljivosti dojenčkov ter vzpostavitvijo ključnih državnih institucij na zvezni ravni in ravni posameznih zveznih držav; |
H. |
ker so otroci največje žrtve negotovosti in sporov, ki pretresajo Južni Sudan; ker so otroci in ženske žrtve spolnega nasilja in ker oborožene skupine rekrutirajo otroke; |
I. |
ker bi z vključitvijo večjega števila žensk v postopke reševanja konfliktov in v politično odločanje povečali obseg demokratične obnove; |
J. |
ker velika odvisnost Južnega Sudana od proizvodnje nafte, ki predstavlja približno 88 % državnega prihodka in katere izvoz je trenutno popolnoma odvisen od Republike Sudan; ker taka prevelika odvisnost pomeni tveganje za državno gospodarstvo in dodatne pritiske za to novo državo, ustvarja napetosti in celo spore, zlasti s Sudanom, oziroma medetnične spore, kot se je pokazalo v zadnjih dveh letih; ker je Južni Sudan sklenil sporazume s sosednjimi državami (Kenijo, Etiopijo in Džibutijem), da bi preučil možnost izgradnje dveh novih naftovodov, s katerima bi povezali naftna polja z Adenskim zalivom in Indijskim oceanom; |
K. |
ker je južnosudanska vlada za več kot leto dni prekinila proizvodnjo nafte in ker so bili v Sudanu zaprti naftovodi, zaradi česar je bila država prikrajšana za glavni vir prihodka, kar jo je pahnilo v hudo proračunsko krizo, ki ji je sledilo obdobje poostrenega varčevanja, ki še vedno traja; |
L. |
ker se na podlagi indeksa upravljanja z viri za leto 2013 Južnemu Sudanu sicer priznava, da je izdelal velikopotezen pravni okvir za spodbujanje preglednega upravljanja naftnega sektorja, vendar je bila po drugi strani ta država med 58 državami uvrščena na 50. mesto, saj njene oblasti niso objavile informacij o zadevnem sektorju niti vzpostavile ustreznih nadzornih in revizijskih mehanizmov; |
M. |
ker je mednarodna skupnost zagotovila izdatno politično in materialno podporo za neodvisnost in sposobnost preživetja Južnega Sudana ter njegov gospodarski in družbeni razvoj, ob čemer je zelo pozitivno vlogo odigrala tudi EU; ker so se EU in njene države članice ob razglasitvi neodvisnosti Južnega Sudana zavezale, da bodo z Republiko Južni Sudan in njenimi prebivalci razvile tesno in dolgoročno partnerstvo; |
N. |
ker je Svet 23. maja 2011 odobril finančni sveženj za Južni Sudan v višini 200 milijonov EUR, da bi tako zagotovil finančni prispevek EU na podlagi skupnega državnega strateškega dokumenta (strategije odzivanja) za Južni Sudan 2011–2013; |
O. |
ker si mednarodna skupnost in mednarodne humanitarne organizacije zelo prizadevajo za zmanjšanje trpljenja ljudi v tej regiji, čeprav so jim skupine upornikov in sudanska vlada preprečile dostop do nekaterih regij, in ker je EU v ta namen zagotovila in še zagotavlja precejšnjo humanitarno pomoč, vključno s 110 milijoni EUR samo v letu 2012; |
P. |
ker so obeti za dolgoročnejši razvoj in oblikovanje države v Južnem Sudanu neločljivo povezani z regionalno soodvisnostjo v Afriškem rogu, med drugim z vprašanjem varnosti v odnosih s sosednjim Sudanom (vključno s pokrajinami Darfur, Kordofan in Modri Nil), ter vlaganjem v gospodarsko povezovanje z drugimi regionalnimi partnerji; |
Q. |
ker je Južni Sudan ena prvih držav, v kateri je bilo v praksi uresničeno skupno načrtovanje programov med Evropsko službo za zunanje delovanje(ESZD) ter Komisijo in državami članicami EU, ki je bilo usklajeno z razvojnim načrtom za Južni Sudan, in sicer v obliki enotnega državnega strateškega dokumenta EU, ki je bil sprejet decembra 2011 in vključuje skupaj 830 milijonov EUR razvojne pomoči; |
R. |
ker Južni Sudan še ni pristopil k sporazumu iz Cotonouja, saj ima južnosudanska vlada pomisleke glede morebitnega vpliva pristopa na odnose te države z Republiko Sudan; ker zaradi pristopa k sporazumu iz Cotonouja Južnemu Sudanu še ne bi bilo treba nemudoma pristopiti k Rimskemu statutu; ker zaradi te nenaklonjenosti pristopu k sporazumu iz Cotonouja nastajajo težave pri načrtovanju programov pomoči EU od leta 2014 naprej na podlagi 11. Evropskega razvojnega sklada, kar bi lahko pomenilo, da bo Južni Sudan prikrajšan ne le za nacionalne dodelitve, temveč tudi z vidika regionalnih sredstev in precejšnjih sredstev Evropske investicijske banke (EIB), ki bi pripomogla k izboljšanju njegove infrastrukture in regionalnega gospodarskega povezovanja; ker bi se lahko s pristopom Južnega Sudana k sporazumu iz Cotonouja povečala tudi privlačnost te države za naložbe evropskega zasebnega sektorja; ker bi lahko dodatna finančna sredstva, do katerih bi lahko dostopal Južni Sudan po pristopu k sporazumu iz Cotonouja, pripomogla tudi k izvajanju sporazuma iz Adis Abebe; |
S. |
ker je Svet avgusta 2010 imenoval Rosalind Marsden za posebno predstavnico Evropske unije za Sudan ter nato razširil in podaljšal njen mandat, vendar je junija 2013 pristal le na štirimesečno podaljšanje do 31. oktobra 2013, da bi njen mandat združil z mandatom posebnega predstavnika za Afriški rog, čeprav je zadevna predstavnica opravila izjemno delo ter je pomembno pripomogla k izboljšanju različnih orodij in vpliva EU na razvoj dogodkov v regiji; ker bo EU brez posebnega predstavnika za Sudan/Južni Sudan potisnjena na rob mednarodnih pogajanj in prizadevanj; |
T. |
ker Evropska unija zagotavlja pomoč skupini Afriške unije na visoki ravni, ki ji predseduje nekdanji južnoafriški predsednik Thabo Mbeki, pa tudi misijam Združenih narodov, to je misiji Združenih narodov v Sudanu (UNMIS), misiji Združenih narodov v Južnem Sudanu (UNMISS), skupni misiji Združenih narodov in Afriške unije v Darfurju (UNAMID) ter začasnim varnostnim silam Združenih narodov za Abyei (UNISFA); |
U. |
ker je novi dogovor za delovanje v nestabilnih državah izoblikovala skupina držav G7+ (skupaj z Južnim Sudanom) v okviru mednarodnega dialoga o vzpostavitvi miru in izgradnji države in ker je ta dogovor EU nato skupaj s 36 državami podprla na četrtem forumu na visoki ravni o učinkovitosti pomoči, ki je potekal decembra 2011 v Busanu; |
V. |
ker je aprila 2013 v Washingtonu potekal forum o gospodarskem partnerstvu, na katerem so udeleženci sklenili, da bi bilo treba pripraviti „nov strnjen sporazum“ (New Deal Compact), s katerim bi določili okvir novega delovanja mednarodne skupnosti za razvojno pomoč Južnemu Sudanu; |
W. |
ker so lahko zunanja prizadevanja za izgradnjo države in razvoj uspešna le, če se bo vodstvo Južnega Sudana zavzelo za razvoj odgovornega, odzivnega in vključujočega upravljanja, ki ga bo sposobno tudi uresničiti, ter bo hkrati preseglo kratkoročne ali klientelistične interese; ker Južni Sudan še ni vključen v večino kazalnikov upravljanja in je še vedno na voljo le malo količinskih podatkov o obsegu korupcije v tej državi; ker ne zasebna ne javna mednarodna skupnost ne dopuščata korupcije, zaradi česar morata zagotoviti, da pomoč ali naložbe ne bodo privedle do škodljivih praks niti jih ne bodo spodbujale; |
X. |
ker je mreža socialne varnosti pomanjkljiva in je dostop do storitev, kot so zdravstvena oskrba, elektrika in voda, še vedno zelo omejen; ker ima po nekaterih ocenah le tretjina prebivalcev dostop do čiste vode in ker so se zaradi problematike dostopa do vode zaostrili medetnični spori; |
Y. |
ker ima Južni Sudan najvišjo stopnjo umrljivosti mater na svetu in vsaka sedma deklica ali ženska umre med porodom oziroma tik po njem (29); ker so najpogostejši vzrok smrti mater infekcije in/ali krvavitve in ker v Južnem Sudanu vlada resno pomanjkanje osnovnih medicinskih pripomočkov in usposobljenih medicinskih sester ter babic; |
Z. |
ker ocene kažejo, da je 48 % deklic v Južnem Sudanu med 15 in 19 letom prisiljenih v zakon, in ker obstajajo poročila, da so bile v zakon prisiljene tudi 12-letne deklice, kar neposredno vpliva na vpis deklic v šole, saj je zgolj 39 % učencev v osnovni in 30 % v srednji šoli deklic; |
AA. |
ker je prepričanje, da so ženske last njihovih očetov ali možev, zakoreninjeno v sistemu dote, ki obstaja v Južnem Sudanu; |
AB. |
ker je nasilje v družini družbena norma, zakoreninjena po vsem Južnem Sudanu, in ker 82 % žensk in 81 % moških verjame, da bi ženske morale to nasilje prenašati in o njem ne bi smele govoriti izven družinskega kroga (30); |
AC. |
ker se ocenjuje, da je nepismenega več kot 80 % prebivalstva (najvišja stopnja nepismenosti med ženskami na svetu), in je stopnja dostopa do izobraževanja za dekleta med najnižjimi na svetu, saj je med učenci le 25 % deklet; ker primanjkuje učiteljev; |
AD. |
ker primanjkuje učiteljev in je zelo očitno, da država potrebuje diplomante poklicnih šol, zagotoviti pa je treba tudi izobraževalne ustanove, potrebne za usposabljanje kvalificirane delovne sile; |
AE. |
ker so priložnosti v kmetijstvu zelo obetavne, saj Južni Sudan razpolaga s prostranimi površinami orne zemlje; ker južnosudansko kmetijstvo ne ponuja le rentabilnih trgovinskih priložnosti in možnosti za ustvarjanje delovnih mest v državi, ampak bi lahko pripomoglo tudi k zadovoljitvi prehranskih potreb samega Južnega Sudana in konec koncev tudi sosednjih držav; |
AF. |
ker so ženske vzvod za zmanjševanje negotovosti v zvezi s prehranskimi in prehranjevalnimi potrebami in ker lahko prispevajo k povečevanju kmetijske storilnosti, |
AG. |
ker stalne infrastrukture cestnega in železniškega prometa ter plovnih poti v Južnem Sudanu praktično ne obstajajo; ker je razvoj take infrastrukture potreben za spodbuditev gospodarskega razvoja države in trgovine ter za dostop do trgov in ustvarjanje novih delovnih mest; |
AH. |
ker se ocenjuje, da je v Južnem Sudanu iz časa državljanske vojne ostalo zakopanih še več milijonov protipehotnih min in neeksplodiranih ubojnih sredstev; |
AI. |
ker ostaja notranja varnost eden od ključnih izzivov za Južni Sudan, kjer še vedno poteka več sporov nizke intenzivnosti, zaradi katerih se zaostrujejo humanitarne razmere; ker je bilo večkrat poročano o zlorabah, ki so jih zakrivile južnosudanske varnostne sile, vključno z izvensodnimi poboji, posilstvi in mučenjem med kampanjami za razorožitev civilnega prebivalstva; ker so prizadevanja, ki so se po letu 2005 izvajala na področju demobilizacije, razorožitve in ponovne integracije, zastala in ker ne obstaja noben sprejemljiv program za upokojevanje veteranov; |
AJ. |
ker se prebivalstvo srečuje z velikimi tveganji negotove preskrbe s hrano in je bilo letos zaradi tega prizadetih že 4,1 milijone Južnosudancev; ker je dostop do zdravstvenih storitev zelo omejen, primanjkuje zdravstvenega osebja in opreme ter ker prebivalci, razseljeni zaradi sporov, potrebujejo humanitarno pomoč; ker je treba upoštevati stopnjo umrljivosti otrok, mlajših od 5 let, in stopnjo umrljivosti mater, ki je najvišja na svetu; |
AK. |
ker je Južni Sudan na lestvici svobode medijev, ki so jo Novinarji brez meja pripravili za leto 2013, nazadoval za 12 mest in se tako med 180 ocenjenimi državami uvršča na 124. mesto; |
AL. |
ker je dolgotrajno uspešno stabilnost na območju Afriškega roga mogoče zgraditi samo na trdnih institucijah, primerni vlogi civilne družbe in prostoru zanjo, pravni državi in spoštovanju človekovih pravic, zlasti svobode izražanja, in boljših gospodarskih obetih za družbo na splošno; ker naj bi odcepitev Južnega Sudana od Sudana po poročilih privedla do verskih konfliktov; ker so številni begunci zbežali iz Sudana v pretežno krščanski Južni Sudan; ker se ocenjuje, da je junija 2013 v Južni Sudan prebegnilo 263 000 (31) beguncev iz Sudana; |
AM. |
ker pogosto prihaja do groženj novinarjem ter njihovih aretacij in pridržanj brez obtožnice; ker so bile podane prijave v zvezi z nadlegovanjem in nezakonitim pridržanjem novinarjev s strani varnostnih sil; ker južnosudanskim oblastem ni uspelo hitro, učinkovito in nepristransko preiskati napadov na novinarje ali primerov, kot je bil umor kritika vlade in novinarja Isaiaha Abrahama; |
AN. |
ker zaradi pomanjkljivosti v pravosodnem sistemu prihaja do hudih kršitev človekovih pravic; ker je očitno, da zaposleni v pravosodju potrebujejo specializirano usposabljanje v zvezi s človekovimi pravicami; ker je treba za odpravo nekaznovanosti povečati poznavanje temeljnih instrumentov človekovih pravic, kar bo pripomoglo k njihovi uporabi; ker v kazenskopravnem sistemu pravna pomoč skoraj ne obstaja; |
AO. |
ker je uradni jezik Južnega Sudana angleščina, vendar Južnosudanci, ki so večinoma nepismeni, ne govorijo angleško; ker ta jezik prevladuje v javnih službah, pravosodnem sistemu, zasebnih podjetjih in največjih medijih v državi; ker v Južnem Sudanu skupaj obstaja več kot 60 jezikov in narečij, ki jih govorijo različne etnične skupine; ker je jezik bistven dejavnik nacionalne kohezije in je treba zato izoblikovati ustrezno jezikovno politiko; |
AP. |
ker bo Južni Sudan obdržal smrtno kazen, razen če ne bo prišlo do sprememb državne ustave; |
AQ. |
ker so poroke otrok zelo razširjene, saj je v Južnem Sudanu poročena skoraj polovica deklet, starih od 15 do 19 let, s čimer se ustvarjajo okoliščine, ki povečujejo njihovo ranljivost za fizično, spolno, psihološko in ekonomsko zlorabo; |
AR. |
ker je enakopravna udeležba žensk na področju javnega delovanja ustavna pravica, podprta s predpisano 25-odstotno kvoto; ker je kljub zavezi vlade Južnega Sudana, da bo povečala udeležbo žensk v javnem sektorju, napredek v zvezi s tem omejen; ker lahko dejansko sodelovanje južnosudanskih žensk pri zagotavljanju miru, upravljanju in gospodarskem razvoju pripomore h krepitvi miru in varnosti za državo; |
1. |
pozdravlja najnovejše znake popuščanja napetosti med južnosudansko in sudansko vlado, ki smo jim bili priča med obiskom južnosudanskega predsednika v Republiki Sudan v začetku septembra 2013, in izjave o dobrih namenih, ki sta jih ob tej priložnosti podali obe strani; poudarja, da je gospodarski in družbeni razvoj obeh držav v veliki meri odvisen od tega, ali si bosta v medsebojnih odnosih prizadevali za mir in sodelovanje; |
2. |
poziva vladi obeh držav in mednarodno skupnost, naj nadaljujejo in okrepijo prizadevanja za razrešitev preostalih vprašanj, ki so ostala odprta po izteku celovitega mirovnega sporazuma iz leta 2005 in razglasitvi neodvisnosti Južnega Sudana julija 2011, saj ta vprašanja še naprej kalijo dobre sosedske odnose, ter poziva, naj se zadevni vladi v celoti odpovesta uporabi groženj, vojaški sili in podpori nezakonitim oboroženim silam v regiji; |
3. |
poziva južnosudanske oblasti, naj spoštujejo resolucijo Varnostnega sveta ZN št. 2109, ohranijo pravno državo, spoštujejo svojo obveznost zaščite prebivalcev ter temeljne pravice državljanov; poziva jih tudi, naj si bolj prizadevajo v boju proti obsežnemu in nasilnemu ropanju živine na podeželskih območjih te države; |
4. |
obžaluje, da priporočilo Afriške unije vladama v Kartumu in Jubi, naj oktobra 2013 izvedeta referendum glede sporne regije Abyei, ni bilo upoštevano; poziva južnosudanske oblasti, naj zagotovijo udeležbo nomadskemu plemenu Misseriya na tem referendumu, brez katere Kartum nasprotuje njegovi izvedbi; pozdravlja izjavo južnosudanskih organov, ki opozarjajo, da so imeli pripadniki plemena Misseriya vedno prost dostop do vode in pašnikov v Abyeiju in da bodo to pravico ohranili tudi v prihodnosti; |
5. |
predlaga sudanski in južnosudanski vladi, naj za pravno in mirno rešitev najnovejših težav z določanjem meja med Sudanom in Južnim Sudanom razmislita o predložitvi zadeve Meddržavnemu sodišču; |
6. |
poziva Republiko Sudan in Republiko Južni Sudan, naj v celoti upoštevata sporazume iz Adis Abebe, ki so bili sklenjeni septembra 2012; |
7. |
znova izraža podporo tako regionalni navzočnosti Evropske unije v sklopu svojega strateškega okvira za Afriški rog kot celostnemu pristopu k vprašanju Sudana in Južnega Sudana; poleg tega opozarja na geografsko prekrivanje na območju Sahela in njegove medsebojno povezane politične, gospodarske in družbene izzive; zato poziva Evropsko unijo, naj učinkoviteje uskladi svojo strategijo v širši regiji, zlasti s povezovanjem ciljev in namena strateškega okvira EU za Afriški rog s cilji in namenom strategije EU za varnost in razvoj Sahela; spodbuja tesno povezano obravnavo človekovih pravic v obeh; poleg tega poziva Evropsko unijo, naj pri obravnavi pomembnih izzivov sodeluje s posebnima predstavnikoma Evropske unije za Sahel in za človekove pravice, poleg posebnega predstavnika EU za Afriški rog, in naj se zaveže celovitemu dialogu z regionalnimi partnerji, da se izboljšata sodelovanje in razvoj; |
8. |
priznava in v celoti podpira pomoč posebne predstavnice EU za Sudan in Južni Sudan ter drugih partnerjev EU; poziva vse institucije EU in države članice, naj ohranjajo oziroma vzpostavijo konstruktiven dialog z obema državama in naj poleg tega prispevajo k resničnemu procesu celovitega nacionalnega dialoga za prihodnost prebivalcev Sudana in Južnega Sudana; |
9. |
poziva oblasti Sudana in Južnega Sudana, naj v celoti izvajajo celoviti mirovni sporazum, ki je državi pozval k reševanju vprašanj v zvezi z delitvijo oblasti, državljanstvom, prihodki od nafte in delitvijo dolga; poudarja, da je kljub precejšnjemu nestrinjanju vlad v Kartumu in Jubi, zlasti kar zadeva sporni referendum v Abyeiju, ki naj bi potekal oktobra 2013, zaznati pozitivne znake sodelovanja med vladama, kot je na primer pobuda, da se dovoli prestopanje meja v sklopu priprav za podpis trgovinskih sporazumov med državama; izraža pohvalo Afriški uniji za napredek, ki ga je dosegla z zbliževanjem predsednikov Sudana in Južnega Sudan, da bi pospešila izvajanje sporazumov o sodelovanju; poziva Sudan in Južni Sudan, naj nadaljujeta pogajanja o oskrbi severa z nafto; |
10. |
poziva Južni Sudan in Sudan, naj čim bolje izkoristita bogastvo in potencial, ki ju naftni viri te regije prinašajo obema državama, ter naj se sporazumeta o še odprtih prehodnih gospodarskih ureditvah med državama; |
11. |
poudarja pomen dogovora o sodelovanju, vključno s sektorskimi sporazumi, med Sudanom in Južnim Sudanom, ki je bil podpisan 27. septembra 2012 v Adis Abebi; vendar izraža zaskrbljenost nad enostransko izjavo sudanske vlade, da bo prekinila izvoz nafte iz Južnega Sudana in zamrznila vse sektorske sporazume, saj bi ti ukrepi resno škodovali gospodarstvu obeh držav in povečali napetosti v regiji; poziva obe vladi, naj sodelujeta z izvedbeno skupino Afriške unije na visoki ravni in naj se držita sporazuma o sodelovanju, naj prenehata podpirati oborožene uporniške skupine, v celoti spoštujeta dogovor o varnem demilitariziranem obmejnem pasu, ki ga nadzorujejo začasne varnostne sile ZN za Abyei, in se pripravita na referendum o statusu Abyeija v prihodnosti; |
12. |
poziva vse skupine in stranke v Južnem Sudanu, naj izoblikujejo skupno vizijo za svojo državo ter njen miren, uspešen in pravičen razvoj; predlaga južnosudanski vladi, naj razmisli o začetku vključujoče vsedržavne razprave, da bi tako končali medetnične spore in začeli graditi mirne odnose; |
13. |
poudarja, da je treba prebivalcem Južnega Sudana predstaviti vrednost in učinkovitost njihove nove demokratične države, tudi z oblikovanjem trdne vlade, ki ne deluje z naključnimi predsedniškimi odloki, in zagotavlja delitev izvršne, zakonodajne in sodne oblasti, spoštuje človekove pravice in svobodo medijev, rešuje težave korupcije in skrbi za javne storitve ter infrastrukturo, tudi na podeželskih območjih okrog Jube; obžaluje razmah korupcije v tej novi državi in poziva mednarodno donatorsko skupnost, vključno z Evropsko unijo, naj pozorno oceni sposobnost Južnega Sudana, da to težavo razreši; poleg tega poziva Južni Sudan, naj okrepi prizadevanja v boju proti korupciji, vključno s pobudami predsednika Kiira proti visokim uradnikom, vlado pa spodbuja, naj izvaja svoj razvojni načrt, vključno z diverzifikacijo gospodarstva in zmanjšanjem odvisnosti od izvoza nafte; |
14. |
poziva Južni Sudan, naj ratificira sporazum iz Cotonouja med EU in državami AKP, s čimer bi omogočili dolgoročno sodelovanje EU pri razvoju Južnega Sudana, ter poudarja, da pristop Južnega Sudana k temu sporazumu ne bi smel nikakor vplivati na spravo in konstruktivne odnose z Republiko Sudan, ki je v bistvu dolgoročno zainteresirana za uspešen razvoj vseh svojih sosed; |
15. |
poziva Južni Sudan, naj čim prej ratificira mednarodne konvencije v zvezi z varstvom človekovih pravic; |
16. |
poziva ključne mednarodne partnerje, zlasti države članice EU, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj si še naprej prizadevajo za razvoj, izgradnjo države in varnost vseh Južnosudancev; poudarja, da je treba mirovna prizadevanja, vključno z obravnavo preteklosti, povezati s prizadevanji za izgradnjo države, da bi tako zagotovili trajnostno izgradnjo države; podpira delovanje EU kot ključne partnerice v okviru novega dogovora prek strnjenega sporazuma o izgradnji države; |
17. |
poziva ključne mednarodne partnerje, zlasti države članice EU, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj si še naprej prizadevajo za razvoj, izgradnjo države in varnost vseh Južnosudancev; podpira delovanje EU kot ključne partnerice v okviru novega dogovora prek strnjenega sporazuma o izgradnji države; |
18. |
poudarja pomen podpore, ki jo Evropska unija v sodelovanju z multilateralnimi partnerji in donatorji ponuja Južnemu Sudanu pri prehodu v demokracijo; v zvezi s tem pozdravlja prispevek Evropske unije (4,9 milijona USD) za Mednarodno organizacijo za migracije, ki bo vzpostavila dialog in komunikacijo med različnimi klani in plemeni o rabi omejenih virov (vode, pašnikov) v okoliščinah naraščajočega nasilja med skupnostmi; pozdravlja delo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) pri ohranjanju zgodovinskih arhivov, ki so pomembni za to, da se Južni Sudan utrdi kot narod; poziva južnosudansko vlado, naj zaradi naraščajoče občutljivosti mednarodne skupnosti v zvezi s kemičnim orožjem čim prej podpiše in ratificira konvencijo o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju, pa tudi druge pogodbe o nadzoru nad orožjem in razoroževanju, vključno s tistimi proti nezakoniti in nenadzorovani trgovini z ročnim orožjem malega kalibra in lahkim orožjem; |
19. |
opozarja, da morajo biti ob kakršni koli obliki proračunske podpore državam v razvoju sprejeta ustrezna orodja za obvladovanje tveganja, ob čemer bi morala taka podpora dopolnjevati druge oblike pomoči, hkrati pa je treba v zvezi z njo zagotoviti še ustrezen parlamentarni pregled nacionalnega proračuna v državi prejemnici ter druge oblike odgovornosti in udeležbo državljanov, ob čemer morajo te ukrepe zagotavljati in podpirati tako nacionalna vlada kot tudi zadevni donatorji pomoči; |
20. |
spodbuja Evropsko službo za zunanje delovanje, posebno predstavnico EU za Sudan in Južni Sudan ter Komisijo, naj izboljšajo dojemanje in prepoznavnost zelo pozitivnih prispevkov EU k mirni in demokratični tranziciji ter gospodarskemu in družbenemu razvoju Južnega Sudana; je zaskrbljen, da bi se lahko zaradi končanja mandata posebne predstavnice EU za Sudan in Južni Sudan v trenutku, ko kar nekaj zavez iz celovitega mirovnega sporazuma iz leta 2005 in sporazuma, sklenjenega septembra 2012 v Adis Abebi, še ni v celoti izpolnjenih, ta prepoznavnost ter vpliv EU in njenih držav članic še dodatno zmanjšala; poziva k podaljšanju mandata posebne predstavnice in nasprotuje načrtovani pripojitvi Sudana k že tako preobremenjenemu mandatu posebnega predstavnika za Afriški rog; |
21. |
poziva k temu, da se uvede redna revizija strateškega okvira EU za Afriški rog in njegovega celostnega pristopa k vprašanju Sudana in Južnega Sudana, kar bo prispevalo k oblikovanju političnih instrumentov in virov v podporo mirovnemu procesu in gradnji demokracije, kar vključuje tudi priprave na volitve leta 2015; ugotavlja, da bi bilo treba pri izbiri prihodnjih mandatov posebnih predstavnikov EU na tem področju, vključno z odločitvami o združitvi položajev, upoštevati to politično revizijo in dejanske politične razmere na terenu; |
22. |
pozdravlja dejstvo, da je EU od leta 2011, ko je Južni Sudan razglasil neodvisnost, tej državi namenila 285 milijonov EUR razvojne pomoči (brez pomoči držav članic), k čemur je treba prišteti še humanitarno pomoč; |
23. |
poziva državo, naj nevladnim in humanitarnim organizacijam ne preprečuje dostopa do prebivalcev na konfliktnih območjih; opozarja, da je tako oviranje nevladnih in humanitarnih organizacij kršitev mednarodnega humanitarnega prava; |
24. |
podpira dejstvo, da je pomoč EU Južnemu Sudanu osredotočena na kmetijstvo, demokratično upravljanje, pravno državo, izobraževanje in zdravje; ugotavlja, da so zakoni in drugi predpisi sicer sprejeti, vendar njihovo izvajanje zaostaja; pozdravlja prizadevanja Komisije, da zagotovi podporo za krepitev zmogljivosti južnosudanskega pravnega sistema, predvsem tehnično pomoč pravosodnemu sistemu in vrhovnemu sodišču; pozdravlja podporo EU južnosudanski nacionalni zakonodajni skupščini; |
25. |
poziva Komisijo, države članice in južnosudanske organe, naj sodelujejo z ženskimi organizacijami in skupnostmi, da bi spodbujali in zagotovili dostop do izobrazbe in do storitev, povezanih s pravicami in zdravstvenim varstvom na področju spolnega in reproduktivnega zdravja deklic in žensk, kar naj vključuje tudi dostop do kontracepcije ter testiranje in zdravljenje za HIV/aids; |
26. |
poziva k rednemu spremljanju in ocenjevanju projektov, ki jih financira EU, tudi napredka na področju enakosti spolov, in k rednemu obveščanju Evropskega parlamenta o tem; |
27. |
zahteva, da se upošteva mnenje lokalnega prebivalstva, zlasti žensk, da bi lahko jasneje opredelili cilje projektov in jih prilagodili posebnostim in razvoju dogodkov na kraju samem; |
28. |
poziva mednarodno skupnost, zlasti EU in države članice, naj se pri zunanjem delovanju ter sodelovanju z lokalnimi partnerji in nevladnimi organizacijami osredotočijo na pomen dostopa deklic do osnovnega izobraževanja in na boj proti nepismenosti odraslih, saj to Južnemu Sudanu dejansko preprečuje razvoj dragocenega človeškega kapitala, ki bi ga potreboval za svoj razvoj in krepitev demokratične države; |
29. |
priporoča čimprejšnjo vzpostavitev izobraževalnega sistema, ki bo dal na voljo kvalificirane ljudi za izgradnjo in vzdrževanje južnosudanske infrastrukture, kot so ceste, stanovanja, sistem za čiščenje voda, čistilne naprave, električna, računalniška in telefonska omrežja itd.; |
30. |
pozdravlja podporo EU izvedbeni skupini Afriške unije na visoki ravni za Sudan in Južni Sudan (AUHIP), vendar hkrati poziva k ponovnemu pregledu te skupine, da bi ocenili njeno učinkovitost; obžaluje, da podpora EU ni vedno v celoti prepoznavna; |
31. |
poudarja, da je treba podpreti mehanizme, ki bodo omogočili ustrezno in pregledno porazdelitev in upravljanje prihodkov od prodaje nafte; poziva južnosudanske oblasti in nacionalno zakonodajno skupščino, pa tudi mednarodne partnerje in družbe, navzoče v Južnem Sudanu, naj prispevajo k večji preglednosti pri ustvarjanju in uporabi teh prihodkov; pozdravlja nedavno sprejetje zakona o upravljanju prihodkov od prodaje nafte v nacionalni zakonodajni skupščini; poziva predsednika, naj zagotovi hitro uzakonitev in izvajanje vseh določb zakona; |
32. |
poudarja, da so potrebne trajnostne in velike naložbe v infrastrukturo, zagotavljanje osnovnih storitev in razvoj kmetijstva v Južnem Sudanu; vztraja, da bi moral biti prvotni cilj razvoja kmetijstva zagotavljanje prehranske varnosti za prebivalstvo in večjo raznolikost gospodarstva države, ki jo lahko ogrozi predaja rodovitne zemlje zasebnim tujim podjetjem, ki bodo izkoriščala in izvažala veliko število primarnih proizvodov; glede tega poudarja pomen zemljiške posesti, ki se v Južnem Sudanu zapostavlja, in je vodila k sporom glede zemljišč, ki predstavljajo enega od glavnih razlogov za spore v državi; poziva EU, naj podpre prizadevanja za upravljanje zemlje in krepitev varnosti posesti ter naj hkrati upošteva lokalne neformalne ureditve za reševanje sporov in priznavanje pravic do posesti na podlagi običajev; |
33. |
spodbuja vlado Južnega Sudana, naj pospešuje gospodarsko diverzifikacijo in zmanjša odvisnost od ogljikovodikov; spodbuja Južni Sudan, naj poveča lokalno pridelavo hrane, krepi izvozno industrijo in razvija prometno infrastrukturo, da bi olajšal dostop do trgov; |
34. |
opozarja na potencial, ki bi ga ženske lahko imele za razvoj kmetijstva in podeželskega gospodarstva; spodbuja Južni Sudan, naj uvede ukrepe za spodbujanje udeležbe žensk v teh gospodarskih dejavnostih; |
35. |
opozarja na velik pomen razvoja in izboljšanja infrastruktur za dostop do pitne vode in izboljšanih vodnih virov v celotni državi ter priporoča krepitev načrtovanja naložb v hidroenergijo; |
36. |
poudarja, da morajo južnosudanska vlada in njeni mednarodni partnerji za zagotovitev varnosti vseh Južnosudancev obnoviti prizadevanja za dokončno razorožitev ter demobilizacijo in ponovno integracijo oboroženih skupin, pa tudi za izvedbo širše reforme varnostnega sektorja, s katero bi zmanjšali velikost redne vojske in jo profesionalizirali ter zagotovili polno upoštevanje civilnega nadzora in linije poveljevanja, pa tudi večje spoštovanje človekovih pravic v oboroženih silah; izpostavlja potrebo po konstruktivnem in rednem sodelovanju z južnosudansko civilno družbo in ženskimi združenji v zvezi s problematiko negotovosti in spodbujanjem spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami žensk; |
37. |
je zelo zaskrbljen, ker v oboroženih sporih v Južnem Sudanu ženske in otroci predstavljajo veliko večino notranje razseljenih oseb in beguncev; poziva k učinkovitemu spremljanju človekovih pravic, vključno z vsemi oblikami spolnega in seksističnega nasilja ali kršitvami in zlorabami, katerih žrtve so otroci; poziva vojskujoče se strani, naj odpravijo prakso nekaznovanosti storilcev takih dejanj; |
38. |
poziva južnosudansko vlado, naj zagotovi enakost spolov ter to, da bodo ženske uživale svoje pravice in svoboščine brez kakršne koli diskriminacije, na primer na podlagi spola, rase, verskih ali kulturnih prepričanj in narodnosti ali socialnega izvora; |
39. |
poziva južnosudansko vlado, naj uvede družinsko pravo, ki bo določalo najnižjo zakonsko določeno starost za poroko, pogoje za skrbništvo nad otroki in zakone, ki bodo obravnavali nasilje na podlagi spola in opredeljevali škodljive tradicionalne običaje, kakršno je na primer pohabljanje ženskih spolnih organov, kot kaznivo dejanje; |
40. |
poziva južnosudansko vlado, naj ratificira Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk ter Konvencijo ZN o otrokovih pravicah; |
41. |
poziva južnosudansko vlado, naj še naprej polno sodeluje z misijo Združenih narodov v Južnem Sudanu (UNMISS) in ZN olajša izvajanje njihovega mandata, zlasti pri zaščiti civilnega prebivalstva; poziva države članice ZN, naj potrdijo svoje zaveze v okviru UNMISS ter naj po potrebi realistično prilagodijo mandat te misije, da bo upoštevala razvijajoče se zmožnosti južnosudanskih oblasti, da v prihodnjih letih zagotovijo varnost ljudi; |
42. |
je začuden, ker ZN, glede na prispevek EU v proračun ZN – ne podelijo EU privilegiranega statusa v misijah za opazovanje volitev, tako da zagotovijo zaščito opazovalcev in podporo njihovemu dobremu delovanju (tj. varovana prebivališča, dostop do zdravstvene oskrbe); |
43. |
poudarja, da je treba prehodno ustavo nujno nadomestiti s stalno ustavo, ki bo sestavljena na podlagi posvetovanja s prebivalci in ob njihovi podpori; je zaskrbljen zaradi pomanjkanja politične volje južnosudanske vlade; jo odločno opozarja na njene obveznosti na podlagi predsedniške odredbe, s katero je določen postopek presoje ustave, in jo poziva, naj ta postopek izvede pred volitvami leta 2015; poziva EU in njene države članice, naj spremljajo in podprejo lokalno izoblikovan in izpeljan proces priprave ustave, v katerega morajo biti vključene vse družbene skupine, tudi ženske in prebivalci iz obmejnih regij; poziva delegacijo EU v Jubi, naj zaradi predsedniških volitev leta 2015 spremlja izvajanje ukrepov, predvidenih v poročilu misije Unije za opazovanje volitev iz leta 2011; |
44. |
pozdravlja dejstvo, da je južnosudanski predsednik obljubil, da bo izpolnil cilj, po katerem bodo vsaj 25 % osebja v kabinetu sestavljale ženske, in ga poziva, naj poveča udeležbo žensk pri tekočih ustavnih procesih; opominja, da imajo ženske ključno vlogo pri reševanju sporov in v mirovnih procesih ter izgradnji države, zato v zvezi s tem poziva južnosudanske oblasti, naj zagotovijo, da bodo ženske v celoti vključene v izvajanje mirovnega procesa s Sudanom; poziva mednarodno skupnost, naj še naprej podpira udeležbo žensk v javnem življenju na vseh ravneh; |
45. |
poziva južnosudansko vlado, naj okrepi prizadevanja za pripravo načrta, da bi tako podprla tranzicijo, dokler ne bosta v vsej državi v celoti znova vzpostavljena ustavni red in pravna država z organizacijo demokratičnih, svobodnih, poštenih in preglednih volitev leta 2015; poziva EU in njene mednarodne partnerje, naj dodatno podprejo bližajoči se volilni proces; |
46. |
ugotavlja, da so obstajala vse od celovitega mirovnega sporazuma (CPA) iz leta 2005 prizadevanja za okrepitev boja proti korupciji, protikorupcijski okvir Južnega Sudana pa še vedno v začetni fazi razvoja; ugotavlja, da tudi tam, kjer pravni instrumenti obstajajo, njihovo izvajanje ovira pomanjkanje zmogljivosti, sredstev in politične volje; spodbuja Južni Sudan k ratifikaciji mednarodnih konvencij proti korupciji in poziva južnosudanske oblasti, naj razvijajo in izvajajo celovito protikorupcijsko strategijo; poudarja, da bi morali mednarodna skupnost in EU podpreti prizadevanja Južnega Sudana na tem področju, zlasti s povečanjem podpore za krepitev zmogljivosti; |
47. |
poziva južnosudansko vlado, naj sprejme vse medijske zakone, potrebne za zavarovanje svobode medijev in zaščito medijev pri poročanju; |
48. |
poziva južnosudansko nacionalno varnostno službo, naj preneha nadlegovati aktiviste za človekove pravice in novinarje ter odpravi nezakonita pridržanja in cenzuro novinarjev, saj so te prakse v nasprotju z južnosudansko ustavo, na podlagi katere mora vlada zagotoviti svobodo tiska; |
49. |
poziva južnosudanske oblasti, naj izvedejo hitre, učinkovite in nepristranske preiskave vseh obtožb o grožnjah aktivistom za človekove pravice in novinarjem in napadih nanje ter naj zagotovijo, da bodo storilci odgovarjali za ta dejanja v skladu z mednarodnimi standardi; pozdravlja nedavne ukrepe oblasti v zvezi s preiskavo pobojev civilnega prebivalstva in domnevnimi kršitvami človekovih pravic, za katere naj bi bile odgovorne oborožene sile; |
50. |
poziva južnosudansko vlado, naj stori vse, kar je v njeni moči, za končanje izvensodnih pobojev ter ugotovitev identitete uradnikov varnostnih sil, obtoženih umora novinarja Isaiaha Abrahama, in sojenje storilcem; |
51. |
poziva južnosudanske oblasti, naj okrepijo boj proti nekaznovanju tako, da usposobijo skupnost pravosodnih organov in organov kazenskega pregona z orodji, namenjenimi preprečevanju in zaustavljanju nasilja nad ženskami, ter naj zagotovijo, da bodo storilci dejansko obsojeni; |
52. |
priporoča Svetu ZN za človekove pravice, naj vzpostavi smiseln mehanizem za spremljanje položaja človekovih pravic v Južnem Sudanu, na primer s sodelovanjem z neodvisnim strokovnjakom; |
53. |
odločno nasprotuje smrtni kazni v kakršnih koli okoliščinah in poziva Južni Sudan, naj si s posebnimi ukrepi prizadeva za njeno odpravo; |
54. |
poudarja, da se ženske v Južnem Sudanu srečujejo s številnimi oblikami diskriminacije in kršitvami temeljnih pravic, vključno z zgodnjimi in prisilnimi porokami, neobstojem družinskega prava, omejeno udeležbo žensk na vseh vladnih ravneh ter spolnim in družinskim nasiljem; poziva vlado Južnega Sudana, naj odpravi vse oblike diskriminacije žensk, se spopade z nepismenostjo tako, da izboljša dostopa žensk do izobraževanja, ter okrepi njihovo vlogo v družbi ter pri izgradnji nove države; poziva južnosudansko vlado, naj pripravi nacionalni akcijski načrt za odpravo prakse poročanja otrok, med drugim s spodbujanjem dostopa otrok do izobraževanja; poziva vlado Južnega Sudana, da glede tega in glede na tradicionalne prakse, ki igrajo pomembno vlogo v tej družbi, prekine vse diskriminatorne tradicionalne prakse proti ženskam, in sodeluje na primer z nevladnimi organizacijami, da izobrazi člane pravosodnega sistema glede spoštovanja človekovih pravic; |
55. |
pozdravlja ustanovitev prvega kolegija medicinskih sester in babic v študijski bolnišnici v Jubi, vendar ugotavlja, da je za bistveno izboljšanje zdravja mater in otrok potrebnih več usposobljenih medicinskih sester in babic in da je treba odpreti ceste in po tem vzoru ustanoviti več podobnih zdravstvenih institucij po vsej državi; |
56. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, vladama Južnega Sudana in Sudana, komisarju za človekove pravice Južnega Sudana, nacionalni zakonodajni skupščini Južnega Sudana, nacionalni skupščini Sudana, Afriški uniji in generalnemu sekretarju Združenih narodov. |
(1) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 49.
(2) UL C 33 E, 5.2.2013, str. 38.
(3) UL C 131 E, 8.5.2013, str. 80.
(4) UL C 45 E, 23.2.2010, str. 74.
(5) http://eeas.europa.eu/eueom/pdf/missions/final-report-eueom-referendum-south-sudan-2011_en.pdf.
(6) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.
(7) UL L 209, 11.8.2005, str. 27.
(8) UL L 287, 4.11.2010, str. 3.
(9) http://www.europarl.europa.eu/intcoop/acp/2012_horsens/pdf/soudan_en.pdf.
(10) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_Data/docs/pressdata/EN/foraff/123591.pdf.
(11) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/138254.pdf.
(12) http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-12-524_en.htm.
(13) http://ec.europa.eu/echo/files/funding/decisions/2013/HIPs/Sudan-SouthSudan_en.pdf.
(14) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_Data/docs/pressdata/EN/foraff/137507.pdf.
(15) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/136969.pdf.
(16) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/134590.pdf.
(17) http://eeas.europa.eu/statements/local/local_statement_south_sudan_24072013_en.pdf.
(18) http://timor-leste.gov.tl/wp-content/uploads/2010/04/Dili_Declaration_FINAL_12.04.20101.pdf.
(19) http://www.oecd.org/dac/effectiveness/Final%20file.pdf, str. 39.
(20) http://www.oecd.org/countries/southsudan/48697972.pdf.
(21) http://wdronline.worldbank.org/worldbank/a/c.html/world_development_report_2011/ abstract/WB.978-0-8213-8439-8.abstract.
(22) http://appablog.wordpress.com/2013/07/31/report-of-the-african-union-high-level-implementation-panel-for-sudan-and-south-sudan/.
(23) http://www.un.org/sg/statements/index.asp?nid=6644.
(24) http://www.sudantribune.com/IMG/pdf/Two_Areas_Agreement.pdf.
(25) http://www.ohchr.org/Documents/HRBodies/HRCouncil/RegularSession/Session21/A-HRC-21-34_en.pdf.
http://www.ohchr.org/Documents/HRBodies/HRCouncil/RegularSession/Session21/A.HRC.21.62_en.pdf. http://www.ohchr.org/Documents/HRBodies/HRCouncil/RegularSession/Session23/A-HRC-23-31_en.pdf.
(26) http://www.rssnegotiationteam.org/historic-september-27-peace-agreements.html.
(27) http://www.amnesty.org/en/region/south-sudan/report-2013.
(28) http://www.hrw.org/reports/2013/03/07/old-man-can-feed-us-you-will-marry-him-0.
(29) Humanitarne novice in analiza, poročilo o varnosti žensk v Južnem Sudanu 2012 (Humanitarian news and analysis, Report on ‘Women’s Security in South Sudan’ 2012).
(30) Conflict and Health, marec 2013.
(31) Agencija za begunce ZN, „CAP for South Sudan, Mid-Year Review 2013“ (Skupni poziv ZN za Južni Sudan, polletni pregled 2013).
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/57 |
P7_TA(2013)0547
CARS 2020: akcijski načrt za konkurenčno in trajnostno avtomobilsko industrijo v Evropi
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o CARS 2020: za konkurenčno in trajnostno avtomobilsko industrijo v Evropi (2013/2062(INI))
(2016/C 468/09)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju člena 173 iz naslova XVII Pogodbe o delovanju Evropske unije (prejšnji člen 157 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti) o industrijski politiki Unije, zlasti o konkurenčnosti evropske industrije, |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „CARS 2020: Akcijski načrt za konkurenčno in trajnostno avtomobilsko industrijo v Evropi“ (COM(2012)0636), |
— |
ob upoštevanju poročil skupine na visoki ravni CARS 21 o konkurenčnosti in trajnostni rasti avtomobilske industrije v Evropski uniji (2012) (1) in „Konkurenčen ureditveni sistem za avtomobilsko industrijo v 21. stoletju“ (2006) (2), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva“ (COM(2012)0582), |
— |
ob upoštevanju sklepov Sveta za konkurenčnost z dne 10. in 11. decembra 2012 o stanju evropske industrije in posebnem stanju avtomobilske industrije, |
— |
ob upoštevanju člena 48 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za promet in turizem (A7-0391/2013), |
A. |
ker je avtomobilska industrija močan člen industrijske proizvodne verige in hkrati bistven dejavnik konkurenčnosti, rasti in zaposlovanja v Evropi; |
B. |
ker ima evropska avtomobilska industrija kljub gospodarski in finančni krizi, kakršne še ni bilo, pomembno vlogo pri ohranjanju konkurenčnosti in industrijske proizvodnje v Evropi, kar zahteva usklajeno ukrepanje znotraj Evropske unije; |
C. |
ker ta kriza ni zgolj trenutno stanje in nas sili, da ponovno razmislimo o celotni mobilnosti v 21. stoletju, saj je rast določenega ozemlja odvisna tudi od stopnje mobilnosti njegovih državljanov; |
D. |
ker se v avtomobilski industriji občutijo učinki revolucije, ki poteka po svetu, pri tem pa povpraševanje v Evropi pada ali miruje; ker se tako povpraševanje kot proizvodnja selita v države v razvoju; ker se dogajajo postopne, a občutne spremembe na področju rabe virov; ker prihaja do digitalizacije sestavnih delov in funkcij, kar povzroča večjo proizvodnjo in posledično velike spremembe v vrednostni verigi; |
E. |
ker je evropska avtomobilska industrija še vedno vodilna na področju raziskav in inovacij v svetovnem merilu, zaradi česar mora ponovno vzpostaviti konkurenčnost in trajnostno proizvodnjo v vsej proizvodni in vrednostni verigi; |
F. |
ker je ena od rešitev za težavo presežnih zmogljivosti njihova preusmeritev v druge industrijske sektorje, kot sta javni prevoz in energija iz obnovljivih virov, ter v vlaganje v trajnostno infrastrukturo; |
Politično vodenje
1. |
podpira novo strategijo Komisije o začetku izvajanja nove evropske industrijske politike, zlasti za trajnostno avtomobilsko industrijo, ki je gonilo evropskega gospodarstva; |
2. |
poziva Evropsko komisijo, naj učinkoviteje usklajuje svoje pristojnosti, da se pričnejo izvajati priporočila akcijskega načrta „CARS 2020“ , kar bi spremljala skupina na visoki ravni, da se ne ponovi neuspeh prve faze procesa „CARS 21“ (december 2005), kjer zaključnim ugotovitvam niso sledili potrebni ukrepi; poziva Komisijo, naj v ta namen pripravi jasen in pospešen časovni načrt ter naj ob spoštovanju svojih pristojnosti uporabi svojo pravico do pobude, zlasti tako, da določi smernice, za uskladitev in dopolnitev ukrepov držav članic in podjetij, da bi zagotovili dostojni življenjski standard za državljanje EU in utrdili industrijo v EU s posebnim poudarkom na rasti zaposlovanja in oživitvi trga; |
3. |
poziva Komisijo, naj pripravi medsektorske načrte, ki naj zajemajo razvoj v energetskem in prometnem sektorju ter sektorju IKT; |
4. |
meni, da je delovanje Komisije v tem sektorju okrnjeno zaradi različnih ovir in pomanjkanja mehanizmov za usklajevanje politik; slednjo poziva, naj pripravi študijo, v kateri naj predstavi nezdružljivost svojih ambicij s sredstvi, s katerimi razpolaga, da se sproži razprava v Svetu in Parlamentu; |
5. |
meni, da bi morala Komisija pri vseh prihodnjih procesih oblikovanja politike v avtomobilskem sektorju upoštevati celoten sektor, zlasti področje podizvajanja, prodajo na drobno in poprodajni trg; |
6. |
pozdravlja sklepe Sveta za konkurenčnost iz decembra 2012 o industrijski politiki; poziva države članice, naj si še naprej prizadevajo za temeljit pregled politike o avtomobilski industriji in postavijo temelje novemu sodelovanju znotraj avtomobilskega sektorja na evropski ravni; opozarja, da se takšna približevanja na področju politike o avtomobilski industriji lahko vršijo v okviru Unije ali prostovoljno med več državami; |
7. |
poziva države članice, naj začnejo izvajati ustrezno usklajene in strukturne reforme v korist konkurenčnosti, kot so podpiranje raziskav in inovacij, krepitev kompetenc, preusposabljanje delavcev, zmanjševanje posrednih stroškov, povečanje fleksibilnosti delavcev na podlagi socialnega dialoga, zmanjšanje birokratskega bremena in skrajšanje plačilnih rokov; |
8. |
meni, da mora Evropska unija za povrnitev zaupanja v ukrepanje na evropski ravni nujno izboljšati izvajanje svojega akcijskega načrta in kako je predstavljen državljanom, vlagateljem in podjetjem; |
Avtomobilska industrija in proizvodnja v EU
9. |
meni, da je v EU nujno treba ohraniti in še naprej razvijati skladno in dinamično raziskovalno, proizvodno, vrednostno in inovacijsko verigo, zlasti za proizvodnjo trajnostnih vozil; meni, da se mora avtomobilska industrija zavezati pozitivni spirali, ki vključuje inovacije, zaposlovanje, konkurenčnost, zdravje, okolje in mobilnost, za zagotovitev prihodnje konkurenčnosti v Evropi; |
10. |
poudarja, da delež stroškov dela v avtomobilski industriji znaša zgolj 13 do 20 odstotkov dodane vrednosti in da je svetovno konkurenčnost mogoče zagotoviti le z inovacijami v vrednostni verigi in prožnostjo proizvodnje, kar pa je treba doseči z ustreznimi pogajanji z zaposlenimi; |
11. |
poudarja pomen ohranitve in krepitve proizvodne baze v Evropi, da bi ohranili dostojen življenjski standard za državljane in utrdili industrijo ter dosegli gospodarsko rast in okrevanje; |
12. |
se zaveda splošnega upada in kriznih razmer na evropskem trgu, tudi v avtomobilski industriji; kljub temu obžaluje, da Komisija ne analizira temeljnih razlogov za ta upad, kot so različna obravnava razmer (proizvajalcev, segmentov in vrst trgov, proizvodov in panog) in številne strukturne spremembe povpraševanja (demografske, sociološke, vedenjske, gospodarske in tehnične); zato meni, da je vzporedno s splošnim evropskim ukrepanjem treba zagotoviti različne odgovore na nacionalni, pa tudi evropski ravni, da bi spodbudili povpraševanje; |
13. |
meni, da so novi vedenjski vzorci glede mobilnosti močni vzvodi za krepitev konkurenčnosti evropskega avtomobilskega sektorja, kot so multimodalna omrežja javnega prevoza, upravljanje prometa, pametna mesta, skupna uporaba avtomobilov in sheme skupnega lastništva; |
14. |
obžaluje, da Evropska komisija ne namenja pozornosti presežni proizvodni zmogljivosti, ki je vendarle osrednja težava celotne panoge z neizogibnimi kratkoročnimi in srednjeročnimi posledicami (veriga, delovna mesta, regionalno gospodarstvo); zato slednjo poziva, naj čim prej pripravi:
|
15. |
na področju prestrukturiranja:
|
16. |
opominja države članice in podjetja, da je zbliževanje med podjetji (nabavna združenja, sodelovanje, konzorciji, združitve) dejavnik večje konkurenčnosti ob vse hujši mednarodni konkurenci; |
17. |
poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo posebne ukrepe za mala in srednja podjetja ter srednje velike kapitalske družbe, da bi jim omogočili lažji dostop do kapitalskega trga, zlasti z uvedbo regionalnih ali lokalnih točk „vse na enem mestu“; meni, da so mala in srednja podjetja ter srednje velike kapitalske družbe prve žrtve krize, zlasti na področju podizvajanja, distribucije in poprodaje; opozarja, da so kljub temu prednost, saj so dovolj majhna in odzivna, da se lahko odzivajo na spremembe, ter so pogosto vir številnih tehnoloških dognanj; zato meni, da je za mala in srednja podjetja ter srednje velike kapitalske družbe diverzifikacija trgov (internacionalizacija, sodelovanje pri novih projektih) smer razvoja, ki jo je treba izkoristiti; |
18. |
opozarja, da je pri izbiri standardov pomembno spoštovati načelo tehnološke nevtralnosti, s čimer se zaščitijo naložbe tistih, ki so prvi na trgu, in spodbudijo inovacije v tem sektorju; |
Človeški viri
19. |
meni, da so strokovno znanje in izkušnje delavcev v avtomobilskem sektorju pomembna prednost za Evropo; pozdravlja vzpostavitev evropskega sveta za znanja in spretnosti delavcev v avtomobilski industriji v letu 2013 in ga poziva, naj čim prej pripravi učinkovite politike na tem področju; |
20. |
pozdravlja izjavo Komisije o oblikovanju spretnosti in znanj ter razvoju kompetenc kot podlagi za trajno konkurenčno prednost; |
21. |
ocenjuje, da trg dela trenutno ne zadovoljuje potreb sektorja (veliko povpraševanje po usposobljenih delavcih); meni, da je treba za ohranitev in pritegnitev visoko usposobljenih delavcev prilagoditi javne strategije usposabljanja (spodbujanje usposabljanja na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter poklicnega usposabljanja), pa tudi strategije usposabljanja podjetij (zlasti z razširitvijo sistemov dualnega usposabljanja); |
22. |
poziva države članice, naj svojo zakonodajo prilagodijo tako, da zagotovijo bolj odprt in konstruktiven socialni dialog ter odnose med delavci in delodajalci, kar bi vplivalo na organizacijo dela (npr. panožni dogovori, udeležba delavcev v podjetjih); poziva države članice, naj razvijajo in upoštevajo najboljšo prakso; |
23. |
priporoča državam članicam in podjetjem, naj izboljšajo stalno usposabljanje delavcev, da se pripravijo na prihodnje potrebe in da so kvalifikacije delavcev v primeru, ko slednji izgubijo zaposlitev, v korist drugim rastočim sektorjem; |
Inovacije in tehnologija
24. |
meni, da so tehnološke inovacije pomemben dejavnik za konkurenčnost avtomobilske industrije; poziva k pristopu tehnološke nevtralnosti; ponovno poudarja željo po tem, da se uresničijo cilji „Evropa 2020“ ter ustvarijo varčna in trajna prevozna sredstva in novi načini proizvodnje; |
25. |
poudarja, da so celostni inovacijski projekti, ki zajemajo celotno vrednostno verigo, bistveni za krepitev konkurenčnosti; |
26. |
meni, da lahko znanje in inovacije zagotovijo osnovo za trajno konkurenčno prednost evropske avtomobilske industrije, če bo tempo uvajanja inovativnih rešitev dovolj hiter, da teh rešitev ne bo mogoče posnemati, in če bodo sredstva za zaščito inovacij in boj proti industrijskemu vohunjenju zagotovila donosnost naložb brez škode za potrošnike; meni, da so področja, na katerih bo na evropskem trgu dosežena inovacijsko prednost, povezana z okoljskimi in varnostnimi vidiki; |
27. |
zatrjuje, da obstajata dve učinkoviti strategiji za zagotovitev konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije: strategija stroškovnega vodstva in strategija diferenciacije; meni, da bi bilo izvajanje kombinacije obeh strategij težavno in manj učinkovito, saj bi zahtevalo večji obseg inovativnih raziskav; |
28. |
ugotavlja, da je evropska avtomobilska industrija dosegla številne uspehe s strategijo stroškovnega vodstva po zaslugi priljubljenih in cenovno ugodnih modelov, ki krožijo na evropskem trgu (npr. proizvajalci, kot so Škoda, Dacia in Nissan); |
29. |
pozdravlja predloge Komisije na področju tehnološkega napredka, vendar opozarja na pogojni značaj napovedi ustvarjanja dodane vrednosti ter uspešnosti na trgu in na področju zaposlovanja; |
30. |
meni, da je nujno treba spodbujati raziskave in razvoj, ki se osredotočajo na nizkoogljične in trajnostne tehnologije, pri katerih je Evropa v vodilnem položaju, da bi zmanjšali njeno odvisnost od uvožene energije; poudarja, da to vključuje električna in hibridna vozila, alternativna goriva, mobilno shranjevanje energije ter uvedbo potrebnih distribucijskih omrežij in infrastruktur, vendar obžaluje, da teh tehnologij še ni na trgu; pričakuje, da bodo sprejeti ukrepi:
|
31. |
meni, da mora evropska avtomobilska industrija, če želi biti konkurenčna, postati donosna, in sicer tako, da prispeva k razvoju industrij, ki sodelujejo pri dobavi poceni materialov znotraj Evrope, kot so: jeklo, odlitki, odkovki, oblazinjenje, pnevmatike in elektronske komponente; |
32. |
meni, da bi morala evropska prizadevanja temeljiti na diferencirani strategiji, ki se osredotoča na določene prednostne naloge za utrditev njenega tehnološkega napredka, vključno s:
|
33. |
poziva države članice in Komisijo, naj spodbudijo nastanek nadnacionalnih grozdov, centrov za spodbujanje konkurenčnosti in javno-zasebnih omrežij sodelovanja na področju prihodnje mobilnosti, ki je stalen vir inovacij (prototipi); |
34. |
opozarja, da so raziskave in razvoj velik finančni zalogaj (znanstveno tveganje, dolg naložbeni cikel); vseeno obžaluje, da Evropa še ni dosegla cilja vlaganja 3 % BDP v raziskave in razvoj; meni, da bo zmanjšanje sredstev v proračunih programov COSME in Obzorje 2020, ki ga načrtujejo države članice, škodljivo, zlasti glede proračunskih postavk, ki se nanašajo na prevoz; |
35. |
ugotavlja, da je avtomobilski sektor vir precejšnjega zasebnega vlaganja v raziskave in razvoj; poudarja pa, da lahko financiranje EU, kot sta programa Obzorje 2020 in COSME, spodbuja zasebno vlaganje v ta sektor, dokler bo recesija vplivala na evropski trg; poudarja tudi, da je treba ohraniti izdatno financiranje za jasni prednostni nalogi: pobudo za okolju prijazne avtomobile in razvoj malih in srednjih podjetij; opozarja na to, da imajo regionalni in lokalni organi glede na svoja pooblastila na razpolago različna orodja za aktivno podpiranje avtomobilske industrije; |
36. |
poudarja potrebo po zadostnih finančnih sredstvih, ki jih je treba zagotoviti znotraj večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, za prestrukturiranje sektorja ter nadgradnjo in prenovitev mikro, malih in srednjih podjetij, povečanje produktivnosti in spodbujanje nacionalne proizvodnje blaga v sektorju; |
Predpisi
37. |
poudarja, da je treba čim prej začeti izvajati načelo pametne pravne ureditve kot usklajenega pristopa k zakonodaji, ki vpliva na avtomobilsko industrijo; opozarja, da gre že za zahtevo prve skupine „CARS 21“ (2005), ki je ostala zgolj črka na papirju; poudarja, da je izjemno pomembno, da pametna pravna ureditev spodbuja naložbe v avtomobilski sektor; |
38. |
meni, da predlog Komisije o moratoriju za novo zakonodajo, ki bi lahko negativno vplivala na gospodarsko stanje v avtomobilski industriji, prispeva k doseganju dolgoročne konkurenčnosti in zagotavljanju ustreznega odziva na okoljske izzive; |
39. |
poudarja pomen razumnih izvedbenih rokov, ki industriji omogočajo prilagoditev proizvodnih zmogljivosti in naložbe v industrijski sistem; |
40. |
zahteva, da se po potrebi ponovno preučijo nekatere sicer že sprejete usmeritve in odločitve, ki pa lahko ovirajo trajnostno preoblikovanje avtomobilskega sektorja; poziva Komisijo, naj izvede naknadno oceno sprejete zakonodaje ter njenega neizvajanja ali pomanjkljivega izvajanja; |
41. |
poziva evropske proizvajalce, naj podprejo in okrepijo veljavno zakonodajo EU o zakonsko določenih jamstvih; |
42. |
meni, da so tržna jamstva za evropske avtomobilske izdelke preveč kratkoročna in nesorazmerna z visoko stopnjo zanesljivosti teh izdelkov in da so zato ta jamstva v podrejenem konkurenčnem položaju v primerjavi s tržnimi jamstvi, ki jih ponujajo proizvajalci iz tretjih držav (npr. Japonske in Južne Koreje); |
43. |
meni, da je nujno treba uskladiti tehnične predpise po vsej Evropi, da se prepreči vsakršno umetno izkrivljanje konkurence; poudarja, da je treba uskladiti in izboljšati preskusne postopke, ki pri nekaterih proizvajalcih kažejo na znatne razlike v porabi; poziva Komisijo, naj obravnava težavo zavajanja potrošnikov z napačnimi informacijami o porabi goriva vozil ter okoljski učinkovitosti; podpira načrtovani razvoj novega, natančnega voznega preskusnega cikla in postopkov, ki bodo odražali resnične vozne razmere, ter poziva k njihovi takojšnji uvedbi; |
44. |
spodbuja evropska podjetja, ki proizvajajo avtomobilske izdelke, naj okrepijo sodelovanje na enotnem trgu z evropsko standardizacijo, certifikacijo, poenotenjem in odstranjevanjem ter s prostovoljno segmentacijo trga; |
45. |
meni, da je treba z ukrepi, ki se nanašajo na vozila, infrastrukturo in vedenje voznikov, znatno izboljšati varnost v cestnem prometu v EU; pozdravlja predlog Komisije o sistemu „eCall“, ki se nanaša na sistem, s pomočjo katerega lahko vozila v primeru hujše nezgode samodejno pokličejo službe za pomoč v sili; |
46. |
poziva Komisijo in države članice, naj za preprečitev ponarejanja in industrijskega vohunjenja bolje zaščitijo pravice intelektualne lastnine na svetovni ravni in pripravijo strategijo za varovanje poslovnih skrivnosti na evropski ravni; opozarja, da je tehnološki razvoj občutljiv in ranljiv sektor; |
Finančna sredstva
47. |
poziva EU in države članice, naj uskladijo, optimizirajo in povečajo uporabo drugih razpoložljivih finančnih sredstev razen javnih subvencij za spodbujanje naložb na področju trajnostne mobilnosti, in sicer davčnih spodbud za MSP (davčni dobropis za raziskave, ekološki sistem nagrad in kazni, premije za razrez) ter zasebnih (skladi tveganega kapitala, „poslovni angeli“) in javnih (Evropska investicijska banka) finančnih instrumentov; |
48. |
poziva Komisijo, naj izvede poglobljeno študijo, ki bo primerjala področje obdavčevanja v avtomobilskem sektorju v EU po državah, da bi poenostavili in racionalizirali sedanjo davčno obremenitev proizvodnje in trgovine s storitvami, povezanimi z motornimi vozili, ter zmanjšali birokratsko breme; |
49. |
meni, da je nujno treba ohraniti dopolnjujoči se značaj razpoložljivih sredstev za prestrukturiranje na eni strani ter za raziskave in razvoj na drugi strani; zato poziva k ohranitvi razpoložljivih sredstev za Evropski socialni sklad in Sklad za prilagoditev globalizaciji; |
50. |
odločno poziva, da mora politika konkurence (predpisi o državni pomoči) služiti namenom politike konkurenčnosti, rasti in zaposlovanja, tako kot pri naših tujih tekmecih; |
51. |
poziva, da je treba dodati pogojno klavzulo, ki od avtomobilskega podjetja zahteva, da za čas amortizacijske dobe podprtih naložb ohrani dejavnost v podprtih obratih oziroma da v primeru preselitve vrne zneske, ki jih je zagotovila EU; |
Notranji trg
52. |
opozarja, da je trden notranji trg predpogoj za ponovno konkurenčnost in trajnostnost avtomobilskega sektorja; |
53. |
meni, da je evropsko približevanje na področjih, ki dejansko povzročajo neuravnoteženo konkurenco, nujno:
|
54. |
poudarja, je treba okrepiti zlasti dobavitelje, kar bi ustvarilo potencial za inovacije („Car2car“, „car2infrastructure“) in zaposlitvene možnosti; |
55. |
obžaluje, da sedanja pravna razdrobljenost na področju poprodajnega trga škoduje voznikom in zdravi in pošteni konkurenci med državami članicami; poziva k zbliževanju zakonodaje, zlasti v sektorju nadomestnih delov, in seznanjanju voznikov o njihovih pravicah glede popravil tako v korist kupne moči voznikov kot ohranjanja in razvoja evropske proizvodne verige in poprodajnega sektorja; poziva Komisijo, naj to zbliževanje podpre s poglobljeno in primerjalno študijo o oceni posledic pravne razdrobljenosti za notranji trg, evropsko proizvodnjo in kupno moč voznikov; |
56. |
poziva k usklajevanju na ravni Evropske unije, da se okrepi boj proti uvozu ponarejenih avtomobilskih delov; |
57. |
ugotavlja, da morajo države članice zagotoviti boljšo preglednost in upoštevanje načela dobre vere pri trgovinskih odnosih med proizvajalci in njihovimi trgovci; meni, da je zanesljiv način za uresničitev tega uvedba kodeksa ravnanja med proizvajalci in njihovimi trgovci; meni, da bi ta kodeks moral vsebovati vsaj klavzule o prenosu dejavnosti distributerjev, prodaji več blagovnih znamk in pravici do nadomestila v primeru neupravičene odpovedi pogodbe s strani proizvajalca, v skladu z dopolnilnimi smernicami Evropske komisije 2010/C 138/05; |
58. |
poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami sprejme ukrepe, s katerimi bo zagotovila visoko raven varstva potrošnikov, preglednosti in varnosti tudi na trgu rabljenih vozil, ter naj si prizadeva za postopno opustitev vozil, ki onesnažujejo okolje, in manj varnih vozil; pozdravlja njeno priporočilo, naj se v ureditvi o tehničnih pregledih zahteva, da se ob vsakem pregledu zabeleži število prevoženih kilometrov; meni, da bi lahko z evropskim standardom spodbudili nastajanje pobud, kot je sistem „Car Pass“ v Belgiji; opozarja, da morajo postopki ponovne registracije pri prenosih vozil tudi odvračati od čezmejnih goljufij v zvezi s številom prevoženih kilometrov; |
59. |
znova poudarja gospodarski pomen, ki ga ima ponovno oblikovanje velikih industrijskih projektov v Evropi, na primer v letalski in vesoljski industriji, da se doseže potrebna mejna velikost za spopad s konkurenco na svetovni ravni; opozarja, da se ti veliki projekti lahko vršijo v okviru Unije ali prostovoljno med več državami; |
60. |
poudarja pomen strategij za pametno specializacijo za vzpostavitev okvira za konkurenco znotraj EU na istih področjih dejavnosti, da bi omogočili dopolnilno regionalno specializacijo, ki bi zagotovila večjo konkurenčnost EU v primerjavi s tretjimi državami; |
61. |
opozarja:
|
62. |
obžaluje, da se akcijski načrt „CARS 2020“ osredotoča predvsem na evropske proizvajalce avtomobilov, zanemarja pa pomen celotnega poprodajnega sektorja ter njegovih akterjev in potreb; meni, da mora biti evropska avtomobilska politika obsežnejša in temeljiti na celostnem pristopu; zatrjuje, da mora biti glavni cilj zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za vse akterje v verigi; zato meni, da mora evropska politika na področju avtomobilske industrije vključevati tudi določbe, prilagojene vsem akterjem – od glavnih proizvajalcev do malih in srednjih podjetij – v verigi distribucije in popravil; |
Zunanji trgi in trgovinski odnosi
63. |
poudarja, da avtomobilska industrija v veliki meri pozitivno vpliva na trgovinsko bilanco EU, da je izvoz na novo nastajajoče trge nedvomno nujen, da bi zagotovili čim večji dolgoročen uspeh, ter da so zavezništva s tujimi skladi in podjetji, kot na primer namestitev obratov zunaj meja Unije za njihovo rast (zlasti za proizvodnjo za lokalne trge) in uvoz vozil za zadostitev povpraševanja, neobhodno potrebna za prihodnost naših podjetij; |
64. |
pozdravlja obvestilo Komisije, da je bil dosežen napredek v zvezi z vzpostavitvijo območja proste trgovine z ZDA in Japonsko in v zvezi z enakim dostopom do svetovnih trgov, kar pomeni, da bodo morali vsi akterji na svetovnem avtomobilskem trgu strogo upoštevati enaka pravila; meni, da to povečuje verjetnost, da bodo trajnosten razvoj in izboljšave na področju varnosti v cestnem prometu postali podlaga za doseganje konkurenčne prednosti po vsem svetu; |
65. |
priznava, da bi lahko imel enotni sistem za mednarodno certifikacijo, ki omogoča pregled vozil in avtomobilskih delov na enotnem evropskem trgu in ki temelji na okoljskih in varnostnih standardih EU, ključno vlogo pri odpravi nepoštene konkurence; |
66. |
priznava, da na trgih v vzponu povpraševanje ne bo naraščalo le v luksuzni kategoriji, temveč tudi v nižjih segmentih, in bo evropska industrija v teh segmentih bolj konkurenčna; |
67. |
ugotavlja, da konkurenčnost večine naših avtomobilskih podjetij slabi zaradi povečane, in včasih nepoštene, konkurence podjetij iz tretjih držav; poudarja, da lahko veliko naših avtomobilskih podjetij uspe, če jim bo dopuščeno izpolniti vedno večje povpraševanje na novih izvoznih trgih; odločno poziva Komisijo, naj preoblikuje svojo trgovinsko politiko tako, da:
|
68. |
poziva Komisijo, naj v svoje predhodne ocene učinka zajame tudi pojem konkurenčnosti avtomobilskega sektorja, naj po začetku veljavnosti opravi nove študije in naj redno izvaja ocene skupnega učinka veljavnih sporazumov in sporazumov, ki so v fazi pogajanj, pri tem pa naj tudi preveri, kako so vključene zainteresirane strani; |
69. |
poziva Parlament, naj si zagotovi sredstva, da bo lahko sam izmeril učinek posameznih sporazumov o prosti trgovini; |
o
o o
70. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam. |
(1) http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/automotive/files/cars-21-final-report-2012_en.pdf
(2) http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/automotive/files/pagesbackground/ competitiveness/cars21finalreport_en.pdf
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/66 |
P7_TA(2013)0548
Spolno in reproduktivno zdravje ter pravice
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o spolnem in reproduktivnem zdravju ter pravicah (2013/2040(INI))
(2016/C 468/10)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju člena 168(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije o javnem zdravju, predvsem pa odstavka 7, ki navaja, da se pri dejavnosti Unije upošteva odgovornost držav članic za opredelitev njihove zdravstvene politike ter za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe, |
— |
ob upoštevanju akcijskega programa mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju leta 1994 v Kairu in akcijskega programa svetovne konference o ženskah leta 1995 v Pekingu, |
— |
ob upoštevanju člena 48 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenja Odbora za razvoj (A7-0426/2013), |
A. |
ker akcijski program iz Kaira opredeljuje reproduktivno zdravje in pravice; |
1. |
meni, da je oblikovanje in izvajanje politik reproduktivnega zdravja in pravic ter spolna vzgoja v šolah v pristojnosti držav članic; |
2. |
meni, da čeprav oblikovanje in izvajanje zdravstvene in izobraževalne politike sodi v pristojnost držav članic, lahko EU pripomore k uveljavljanju najboljše prakse med državami članicami; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in nacionalnim parlamentom držav članic, Agenciji EU za temeljne pravice in generalnemu sekretarju Združenih narodov. |
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/67 |
P7_TA(2013)0549
Prostovoljstvo in prostovoljne dejavnosti v Evropi
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o prostovoljstvu in prostovoljnih dejavnostih v Evropi (2013/2064(INI))
(2016/C 468/11)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, |
— |
ob upoštevanju členov 165, 166 in 214 Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju opredelitve prostovoljnega dela, ki jo je predlagala Mednarodna organizacija dela v svojem priročniku o merjenju prostovoljnega dela (2011), |
— |
ob upoštevanju Odločbe št. 2241/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o enotnem okviru Skupnosti za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass), |
— |
ob upoštevanju Sklepa št. 1719/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o uvedbi programa Mladi v akciji za obdobje 2007–2013 (1), |
— |
ob upoštevanju sklepa Evropskega parlamenta in Sveta št. 1720/2006/ES z dne 15. novembra 2006 o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja (2), |
— |
ob upoštevanju Sklepa št. 1904/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi programa Evropa za državljane za spodbujanje aktivnega evropskega državljanstva za obdobje 2007–2013 (3), |
— |
ob upoštevanju Odločbe Sveta 2010/37/ES z dne 27. novembra 2009 o evropskem letu prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva (2011) (4), |
— |
ob upoštevanju resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o priznavanju vrednosti neformalnega in priložnostnega učenja na področju evropske mladine (5), |
— |
ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 27. novembra 2007 o prostovoljnih dejavnostih mladih (14427/1/2007), |
— |
ob upoštevanju resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 16. maja 2007 o uresničevanju skupnih ciljev na področju prostovoljnih dejavnosti mladih (6), |
— |
ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. novembra 2008 o mobilnosti mladih prostovoljcev v Evropski uniji (7), |
— |
ob upoštevanju priporočila 2006/961/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o transnacionalni mobilnosti v Skupnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja: Evropska listina kakovosti za mobilnost (8), |
— |
ob upoštevanju svoje izjave z dne 10. marca 2011 o pripravi evropskega statuta za vzajemne družbe, združenja in fundacije (9), |
— |
ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 3. oktobra 2011 o vlogi prostovoljnih dejavnosti v socialni politiki (14552/2011), |
— |
ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 29. novembra 2011 o vlogi prostovoljnih dejavnosti v športu pri spodbujanju aktivnega državljanstva (10), |
— |
ob upoštevanju poročila Komisije o državljanstvu EU iz leta 2010 z dne 27. oktobra 2010 – Odpravljanje ovir za pravice državljanov EU (COM(2010)0603), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 5. septembra 2007 o spodbujanju polne udeležbe mladih v izobraževanju, zaposlovanju in družbi (COM(2007)0498), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 27. aprila 2009 – Strategija EU za mlade: vlaganje v mlade in krepitev njihove vloge in položaja – Prenovljena odprta metoda koordinacije za obravnavo izzivov in priložnosti za mlade (COM(2009)0200), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 15. septembra 2010 z naslovom Pobuda Mladi in mobilnost za izkoriščanje potenciala mladih pri doseganju pametne, trajnostne in vključujoče rasti v Evropski uniji (COM(2010)0477), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 20. septembra 2011 o politikah EU in prostovoljstvu: priznavanje in spodbujanje čezmejnih prostovoljnih dejavnosti v EU (COM(2011)0568), |
— |
ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa „Erasmus za vse“ – Program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport (COM(2011)0788), |
— |
ob upoštevanju poročila Komisije z dne 19. decembra 2012 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju, rezultatih in celoviti oceni evropskega leta prostovoljstva 2011 (COM(2012)0781), |
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij z dne 28. marca 2012 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o politikah EU in prostovoljstvu: priznavanje in spodbujanje čezmejnih prostovoljnih dejavnosti v EU (11), |
— |
ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2012 o priznavanju in spodbujanju čezmejnih prostovoljnih dejavnosti v EU (12), |
— |
ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja, |
— |
ob upoštevanju poročila Komisije o izvajanju, rezultatih in celoviti oceni evropskega leta prostovoljstva 2011, |
— |
ob upoštevanju člena 48 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A7–0348/2013), |
A. |
ker je bilo evropsko leto prostovoljstva 2011 uspešno in imelo pomembne cilje ter je pripomoglo k večji ozaveščenosti o tem vprašanju; |
B. |
ker je vzpostavitev primernega okolja, v katerem se bo lahko prostovoljstvo uspešno razvijalo in bo dostopno vsem, dolgotrajen proces, v katerem morajo sodelovati vse zainteresirane strani; |
C. |
ker je prostovoljstvo pomemben vidik aktivnega državljanstva in demokracije ter osebnega razvoja, ki vključuje evropske vrednote, kot sta solidarnost in nediskriminacija, poleg tega pa pomaga spodbujati participativno demokracijo in človekove pravice v EU in zunaj nje; |
D. |
ker je prostovoljstvo pomembno vprašanje v razpravi o javnih politikah; |
E. |
ker je lahko sodelovanje v prostovoljnih dejavnostih pomemben način za pridobivanje znanj in spretnosti, potrebnih na trgu dela, ter sredstvo za pridobivanje uglednih družbenih položajev v skupnosti; |
F. |
ker so prostovoljci v veliki meri hrbtenica športa; |
G. |
ker je prostovoljstvo ključni dejavnik individualne in kolektivne emancipacije, solidarnosti in socialne kohezije; |
H. |
ker ima prostovoljstvo poglavitno vlogo pri ustvarjanju družbenega kapitala in krepitvi razvoja pa tudi pri spodbujanju ekonomske in socialne kohezije, s čimer prispeva k doseganju ciljev strategije Evropa 2020; |
I. |
ker je v sklepih Sveta iz oktobra 2011 o vlogi prostovoljnih dejavnosti v socialni politiki poudarjen pomen prostovoljnih dejavnosti za odpravo neenakosti med spoloma; |
J. |
ker birokratske ovire na nacionalni ravni še vedno omejujejo prostovoljstvo, ki v nekaterih državah članicah še vedno ni dovolj zakonsko priznano; |
K. |
ker se zakoni, ki urejajo prostovoljstvo, pravice prostovoljcev in načini, kako se prostovoljstvo organizira v državah članicah, zaradi različne tradicije in kulture zelo razlikujejo; |
L. |
ker huda gospodarska kriza, varčevalni ukrepi in davčne obremenitve ogrožajo finančno stabilnost mnogih nevladnih organizacij, športnih organov in prostovoljnih organizacij, ki si v teh težkih časih nadvse prizadevajo za večjo socialno vključenost in blaginjo; |
M. |
ker je treba za ohranitev zapuščine evropskega leta prostovoljstva 2011 na ravni EU razviti ustrezno strukturiran in usklajen pristop do evropske politike prostovoljstva, ki je sedaj razdrobljena med različne službe; |
1. |
je seznanjen z rezultati evropskega leta prostovoljstva 2011 na ravni komunikacijske kampanje, kot so navedeni v prilogi Komisije, in obžaluje dejstvo, da so zaradi omejenih finančnih virov ti rezultati skopi; |
2. |
priznava in podpira različne oblike prostovoljstva, ki se v državah članicah izvajajo v okviru nacionalnih organizacij in mreže združenj na lokalni ravni; v zvezi s tem poziva države članice k večkulturnemu pristopu in Komisijo, naj pripravi podrobno analizo nacionalnih praks in tradicije prostovoljstva, da bi spodbudili razvoj skupnega evropskega pristopa; |
3. |
ugotavlja, da bi z bolj usklajenim skupnim evropskim pristopom k prostovoljstvu ustvarili več priložnosti za mobilnost in zaposljivost mladih, saj bi jim omogočili, da bi pridobili koristne spretnosti in znanja; |
4. |
je zadovoljen, ker so nekatere države članice sprejele ali spremenile zakonodajo na tem področju, da bi ustvarile ugodne pogoje za prostovoljstvo; priporoča drugim državam članicam, naj ravnajo podobno, pri čemer naj ob uporabi Evropske listine o pravicah in odgovornostih prostovoljcev pozornost namenijo krepitvi njihovih pravic; |
5. |
spodbuja države članice, naj še naprej ustvarjajo okolje, ki omogoča prostovoljstvo, zlasti z vzpostavitvijo pravnega okvira tam, kjer ga še ni; |
6. |
ugotavlja, da so nekatere države članice upoštevale smernice iz priročnika za merjenje prostovoljstva Mednarodne organizacije dela, ter spodbuja tudi druge države, naj to storijo, da bi imeli na voljo primerljive podatke o prostovoljstvu, ki bi jasno ponazarjali njegov pomemben prispevek družbi; |
7. |
poziva k sprejetju evropskega statuta prostovoljnih organizacij, s čimer bi omogočili njihovo pravno in institucionalno priznanje; |
8. |
poudarja, da je treba spodbujati prostovoljstvo, zlasti med šolarji, študenti in drugimi mladimi, da se razširijo obzorja solidarnosti in njej namenjene podpore; |
9. |
poudarja, da veliko število evropskih potnih listov spretnosti, ki so bila ustvarjena v zadnjih mesecih na spletu, potrjuje uspeh elektronskega portfelja, ki nudi popoln pregled znanj in spretnosti posameznikov, tudi tistih, pridobljenih s prostovoljstvom, ter možnost njihovega uradnega priznanja za poklicne ali učne potrebe; |
10. |
poudarja, da imajo znanja in spretnosti, pridobljene s prostovoljstvom, ki se lahko štejejo kot neformalno in priložnostno učenje in delovne izkušnje, dodano vrednost za življenjepise in poklicno pot; |
11. |
meni, da bi predlagani dokument „Europass Experience“ prostovoljcem omogočil, da navedejo in opišejo znanja in spretnosti, ki so jih razvili med prostovoljnim delom, za katera morda ne dobijo uradnega potrdila, in spodbuja Komisijo, naj glede na priporočilo Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja čim prej uvede ta dokument; |
12. |
opozarja na pomen omenjenih znanj in spretnosti za spodbujanje mladih k prostovoljstvu in ustvarjanje družbenega kapitala ter hitrejši družbeni razvoj; |
13. |
predlaga, naj se pozornost nameni enakosti spolov v sektorju prostovoljstva, zlasti očitnim razlikam med vodji prostovoljcev, saj na vodilnih položajih prevladujejo moški; |
14. |
poudarja, da bi bilo treba znanja in spretnosti, ki jih mladi pridobijo s prostovoljnim delom, vključiti v evropski potni list spretnosti in Europass, da bi se formalno in neformalno učenje enakovredno obravnavalo; |
15. |
poudarja, da prostovoljstvo mladim, ki so prekinili šolanje, omogoča vključujoče okolje in vključujoče dejavnosti; |
16. |
poudarja svojo podporo pobudi Komisije za ustanovitev evropskih prostovoljskih enot za humanitarno pomoč, ki naj bi pripomogle k hitremu in usklajenemu odzivu Unije na humanitarne krize in hude naravne nesreče z zagotavljanjem podpore za usposabljanje, mobilizacijo in upravljanje prostovoljcev za dejavnosti humanitarne pomoči EU; |
17. |
poudarja, da prostovoljstvo, ki je vse bolj razširjeno med mladimi in starejšimi, spodbuja medkulturno učenje pa tudi občutek evropske identitete in medgeneracijsko solidarnost ter prispeva k aktivnemu staranju in državljanski udeležbi v vseh življenjskih obdobjih; |
18. |
poudarja, da lahko mladi in starejši v okviru prostovoljstva prispevajo k družbi, v zameno pa pridobijo priznanje in zahvalo, tako pa imajo bolj kakovostno in zdravo življenje ter se bolje počutijo; |
19. |
poudarja, da so širok nabor prostovoljnih dejavnosti in enostaven dostop do njih v smislu stroškov, informacij in infrastrukture ter možnost kritja zavarovanja odgovornosti in nezgodnega zavarovanja ključnega pomena za spodbujanje prostovoljstva v vseh starostnih skupinah; |
20. |
meni, da lahko prostovoljstvo kot dejavna metoda oblikovanja civilne družbe prispeva k razvoju medkulturnega dialoga in ima pomembno vlogo v boju proti predsodkom in rasizmu; |
21. |
opaža pomembno vlogo prostovoljstva pri ustvarjanju človeškega in družbenega kapitala in spodbujanju socialne vključenosti; poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno priznajo visoko dodano vrednost prostovoljstva v športu, zlasti amaterskem, saj številne športne organizacije brez pomoči prostovoljcev ne bi mogle delovati; |
22. |
poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno priznajo ključni prispevek prostovoljstva v tem obdobju hude gospodarske krize; |
23. |
poudarja, da si je treba nenehno prizadevati za to, da se ženskam omogoči enak dostop do prostovoljnih dejavnosti; |
24. |
izpostavlja potrebo po kontinuiteti med evropskim letom prostovoljstva 2011 in naslednjimi evropskimi leti na to temo v okviru prizadevanj, da se prostovoljstvo prizna kot pomemben odraz dejavne državljanske udeležbe, zato spodbuja Komisijo, naj prostovoljstvo kot pomemben prispevek k dejavnemu državljanstvu vključi v okvir evropskega leta državljanov; |
25. |
poziva države članice, naj zagotovijo trajnost rezultatov, doseženih na nacionalni ravni med evropskim letom prostovoljstva 2011; |
26. |
poziva Komisijo, naj uvede in razvije politiko prostovoljstva ter uporabi odprto metodo usklajevanja, da se spodbudita dialog in sodelovanje med zainteresiranimi stranmi v različnih državah članicah; |
27. |
poziva države članice, naj v skladu z nacionalnim delovnim pravom sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za institucionalizacijo prostovoljstva; |
28. |
poziva države članice in Komisijo, naj ustanovijo enotno kontaktno točko v obliki službe, pristojne za prostovoljstvo in usklajevanje med službami Komisije in različnimi institucijami na tem področju; |
29. |
poudarja, da je treba z namenom hitrejšega zbiranja informacij v sodelovanju z evropskimi prostovoljnimi organizacijami, združenji in mrežami ustvariti centraliziran portal EU kot vseevropsko platformo za usklajevanje na tem področju, ki naj vključuje podatkovno bazo zgledov najboljše prakse ter oddelek o čezmejnem prostovoljstvu skupaj z informacijami o razpoložljivih programih, stroških in pogojih za sodelovanje; |
30. |
spodbuja države članice, naj vzpostavijo spletišča in iskalnike za nacionalno usklajevanje, ki bodo omogočali preprost in ustrezno strukturiran dostop do prostovoljskih priložnosti za posameznike in možnosti sodelovanja za organizacije; |
31. |
spodbuja države članice, naj zagotavljajo stabilen in trajnosten okvir podpore za nacionalno in čezmejno prostovoljstvo, ki podpira tako prostovoljce kot tudi prostovoljne organizacije; državam članicam priporoča, naj ohranijo nacionalne usklajevalne organe, ustanovljene v okviru evropskega leta prostovoljstva 2011; |
32. |
poziva države članice, naj izvajajo določbe Direktive 2004/114/ES o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela (13) in poenostavijo postopke za izdajanje vizumov ali pa jih odpravijo za vse, ki želijo opravljati prostovoljne dejavnosti v okviru evropske sosedske politike; |
33. |
poziva nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, naj zagotovijo ustrezno financiranje, poenostavijo upravne postopke in zagotovijo davčne spodbude za prostovoljne organizacije in mreže, zlasti za manjše organizacije z omejenimi sredstvi; v zvezi s tem poziva, naj se pojasni koncept finančne podpore združenjem, da se financiranje združenj ne bo več zamenjevalo z državno pomočjo, saj bi to lahko oviralo konkurenco v pridobitnem sektorju; |
34. |
poziva Komisijo, naj preuči, ali bi bilo mogoče prostovoljno delo v ekonomskem smislu šteti kot sofinanciranje za evropske projekte; |
35. |
poudarja, da je pomembno spodbujati prostovoljstvo tudi v okviru strategije družbene odgovornosti družb v skladu s prostovoljnim mednarodnim usmerjevalnim standardom ISO 26000:2010 o družbeni odgovornosti; |
36. |
poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice poskrbele za obvezno socialno in zdravstveno zavarovanje prostovoljcev in zavarovanje njihovih dejavnosti; |
37. |
poziva države članice, ki še niso sprejele zakonodaje o prostovoljstvu, naj to storijo in s formalnim, neformalnim ter priložnostnim usposabljanjem olajšajo prostovoljstvo, da bodo prostovoljci bolj usposobljeni in bodo bolj odgovorno opravljali svoje delo; |
38. |
poziva države članice, naj olajšajo prostovoljstvo s formalnim, neformalnim ter priložnostnim usposabljanjem, da bodo prostovoljci bolj usposobljeni in bodo bolj odgovorno opravljali svoje delo, saj je njihova predanost v prvi vrsti nesebična in brez osebnih interesov; spodbuja države članice, naj uvedejo programe usposabljanja za prostovoljstvo kot izbirne predmete v izobraževalnih ustanovah; |
39. |
poziva Komisijo in države članice, naj še naprej spodbujajo evropsko prostovoljno službo na univerzah in v drugih visokošolskih ustanovah; |
40. |
meni, da prostovoljno delo kot oblika neformalnega učenja pomaga pri razvoju znanj in spretnosti ter poklicnih kvalifikacij, ki prostovoljcem omogočajo lažji vstop ali vrnitev na trg dela; |
41. |
priporoča Komisiji, naj ohrani stike z naslednico zveze evropskega leta prostovoljstva 2011 – Evropsko zvezo za prostovoljstvo – in drugimi organizacijami s področja prostovoljstva ter naj pri akcijskem načrtu za prihodnost ustrezno upošteva priporočila iz političnega programa prostovoljstva v Evropi; |
42. |
poziva Komisijo, naj predvidi ustrezne vire za ustanovitev evropskega sklada za razvoj prostovoljstva, da se zagotovi vzpostavitev ustrezne podporne strukture; |
43. |
poudarja, da je treba nevladnim organizacijam omogočiti lažji dostop do evropskih finančnih sredstev, zlasti iz Evropskega socialnega sklada, na nacionalni in evropski ravni; |
44. |
poziva države članice, naj izvajajo priporočilo Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja ter še pred ciljnim letom 2018 zagotovijo vzpostavitev formalnih struktur za potrjevanje znanj, spretnosti in kompetenc, pridobljenih v okviru prostovoljstva, in s tem za pridobitev priznanih kvalifikacij, ki bi jih morale priznati izobraževalne ustanove, delodajalci in drugi; |
45. |
poziva Komisijo, naj upošteva čas, ki ga prispevajo prostovoljci, pri vseh dodelitvah evropskih sredstev kot upravičeno sofinanciranje v naravi, in naj v sodelovanju s prostovoljnimi organizacijami na podlagi številnih razpoložljivih orodij in modelov razvije sisteme za beleženje in dokumentiranje časa, ki ga prispevajo prostovoljci; |
46. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic. |
(1) UL L 327, 24.11.2006, str. 30.
(2) UL L 327, 24.11.2006, str. 45.
(3) UL L 378, 27.12.2006, str. 32.
(4) UL L 17, 22.1.2010, str. 43.
(5) UL C 168, 20.7.2006, str. 1.
(6) UL C 241, 20.9.2008, str. 1.
(7) UL C 319, 13.12.2008, str. 8.
(8) UL L 394, 30.12.2006, str. 5.
(9) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 187.
(10) UL C 372, 20.12.2011, str. 24.
(11) CESE 824/2012.
(12) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 14.
(13) UL L 375, 23.12.2004, str. 12.
Sreda, 11. december 2013
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/73 |
P7_TA(2013)0558
Usklajenost med donatorji EU glede razvojne pomoči
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 s priporočili Komisiji o usklajenosti med donatorji EU glede razvojne pomoči (2013/2057(INL))
(2016/C 468/12)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti členov 9, 151 in 153(1)(e) Pogodbe, |
— |
ob upoštevanju členov 209 in 210 PDEU, |
— |
ob upoštevanju Deklaracije tisočletja Združenih narodov z dne 8. septembra 2000, |
— |
ob upoštevanju pariške deklaracije iz leta 2005, načrta ukrepov iz Akre iz leta 2008 in svetovnega partnerstva za učinkovit razvoj iz leta 2011, |
— |
ob upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije „Evropsko soglasje“ (1), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. oktobra 2011 z naslovom „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“ (COM(2011)0637), |
— |
ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 14. maja 2012 z naslovom „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“ (2), |
— |
ob upoštevanju sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 15. maja 2007 o Kodeksu ravnanja Evropske unije o dopolnjevanju in delitvi dela v okviru razvojne politike (3), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. septembra 2006„Več in bolje sodelovanje: paket o učinkoviti pomoči za leto 2006“ (4), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2008 o ukrepih po Pariški deklaraciji iz leta 2005 o učinkovitosti pomoči (5), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o četrtem forumu na visoki ravni o učinkovitosti pomoči (6), |
— |
ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 17. novembra 2009 o operativnem okviru za učinkovitost pomoči (7), |
— |
ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve (ministri za razvoj) z dne 14. junija 2010 o delitvi dela med državami (8), ki dopolnjujejo in spreminjajo operativni okvir za učinkovitost pomoči, |
— |
ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve (ministri za razvoj) z dne 9. decembra 2010 o vzajemni odgovornosti in preglednosti: četrto poglavje operativnega okvira EU za učinkovitost pomoči (9), |
— |
ob upoštevanju prečiščenega besedila operativnega okvira za učinkovitost pomoči, ki ga je generalni sekretariat Sveta Evropske unije sprejel 11. januarja 2011 (10), |
— |
ob upoštevanju poročila z oktobra 2009 z naslovom „Agenda učinkovitosti pomoči: prednosti evropskega pristopa“, ki je bilo sestavljeno po naročilu generalnega direktorata Komisije za razvoj (11), |
— |
ob upoštevanju končnega poročila iz marca 2011 z naslovom „Skupno večletno načrtovanje“, ki je bilo sestavljeno po naročilu Generalnega direktorata Komisije za razvoj (12), |
— |
ob upoštevanju končnega poročila o oceni pariške izjave: faza 2, objavljenega v maju 2011, |
— |
ob upoštevanju poročila o stroških „Neevrope“ pri povečanem usklajevanju med donatorji EU, ki je bilo predstavljeno Odboru za razvoj 10. julija 2013, |
— |
ob upoštevanju Sklepa Sveta z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (2010/427/EU) (13), zlasti člena 9 (Instrumenti in načrtovanje programov zunanjega delovanja), |
— |
ob upoštevanju členov 42 in 48 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A7-0393/2013), |
A. |
ker nedavne ocene iz omenjenega poročila o stroških „Neevrope“ kažejo, da bi lahko z zmanjšanjem stroškov transakcij letno prihranili do 800 milijonov EUR, če bi EU in njene države članice svojo pomoč osredotočile na manjše število držav in dejavnosti; in ker bi bilo mogoče doseči še 8,4 milijarde EUR letnih prihrankov, če bi bile dodelitve državam popolnoma usklajene, njihov edini cilj pa bi bil zmanjševanje revščine; |
B. |
ker je v razmerah, v katerih je bil dosežen le majhen napredek pri doseganju cilja OZN, da bi se do leta 2015 0,7 % bruto domačega proizvoda namenilo kot uradno razvojno pomoč, učinkovito usklajevanje na ravni EU ključnega pomena; |
C. |
ker bo, ob upoštevanju mednarodnih demografskih sprememb in vse večje prihodnje soodvisnosti med sedanjimi državami v razvoju in EU kot celote, učinkovitejša poraba razvojne pomoči prispevala k učinkovitejši pomoči na terenu ter hkrati v prihodnosti imela dodani pozitivni učinek vzbujanja večjega medsebojnega spoštovanja; |
D. |
ker ima usklajeno ukrepanje EU kot celote, zlasti vzpostavitev odbora s predstavniki Komisije, Sveta in Evropskega parlamenta, dodano vrednost, ki je z vidika politike in finančnega vzvoda večja od seštevka posameznih ukrepov 28 držav članic in Komisije; |
E. |
ker bi morale EU in njene države članice še naprej biti za zgled pri zmanjševanju razdrobljenosti pomoči, tako da bi v celoti uresničevale zaveze v zvezi z učinkovitostjo mednarodne pomoči in razvoja iz Pariza, Akre in Busana ter da bi nadgradile napredek sedanjega procesa skupnega načrtovanja; |
F. |
ker bi morala usklajenost med donatorji EU prispevati k cilju ukinitve vse formalne in neformalne vezane pomoči in preoblikovanja „agende za učinkovitost pomoči“ v „agendo za učinkovitost razvoja“; |
G. |
ker so pobude EU za večjo usklajenost donatorjev večinoma prostovoljne in nezavezujoče; in ker so bili s Kodeksom ravnanja EU o dopolnjevanju in delitvi dela v okviru razvojne politike doseženi omejeni rezultati; |
H. |
ker Pogodbi dajeta EU pravno podlago za povečanje usklajenosti in učinkovitosti zunanjega delovanja EU; |
I. |
ker bi Komisija morala biti gonilna sila popolne uresničitve agende za učinkovitost pomoči in razvoja na ravni EU; |
1. |
poziva EU in njene države članice, naj spoštujejo svoje zaveze iz deklaracije iz Pariza, načrta ukrepov iz Akre in svetovnega partnerstva za učinkovito razvojno sodelovanje iz Busana; največje ovire za to so pomanjkanje politične volje, birokracija in visoki stroški transakcij; v zvezi s tem opominja, da je eden glavnih pogojev za uresničitev agende za učinkovitost pomoči polno sprejetje načela „demokratične odgovornosti“, po katerem so države nosilke razvojnih strategij, v katerih se odraža zavezanost vseh nacionalnih interesnih skupin; |
2. |
poziva EU in njene države članice, naj v celoti izkoristijo pravne določbe PDEU o razvoju, ki pozivajo k dopolnjevanju med EU in njenimi državami članicami pri razvojnem sodelovanju (člen 208 PDEU in člen 210 PDEU), da bi okrepile učinkovito usklajenost med EU in donatorji; |
3. |
poziva k učinkovitejšemu usklajevanju, ki ga EU in države članice izvajajo med drugim s skupnim načrtovanjem, vključno z delitvijo dela na ravni držav, da bi se izognili prekrivanju ukrepov in visokim stroškom transakcij; vztraja tudi pri tem, da je treba opraviti skrbno analizo potreb specifičnih razmer vsake države prejemnice, pri tem pa zagotoviti, da bodo financirani projekti vključeni v lokalno gospodarstvo in bodo koristili tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo; |
4. |
poziva k učinkovitejšemu usklajevanju delitve dela med državami, ki ga izvajajo EU in države članice, da se razreši vprašanje privilegiranih držav in držav, ki ne prejemajo pomoči; poudarja, da bi morala politika EU o delitvi dela zagotavljati polno obravnavo horizontalnih vprašanj, kot so človekove pravice, enakost spolov in podnebne spremembe; poudarja tudi, da se zaradi prizadevanj za povečanje učinka pomoči in za doseganje več rezultatov oziroma vrednosti za ta sredstva ne bi smeli izogibati tveganju v razvojni politiki in se osredotočati samo na „lahke države“; |
5. |
poziva k ponovnemu ovrednotenju primerjalnih prednosti EU in njenih držav članic pri delitvi nalog na področju razvoja, tako da se ocenijo prednosti in slabosti, kar bi moralo vključevati ustrezno državo članico (ali Komisijo), pa tudi druge države donatorice in partnerske države; |
6. |
vendar ugotavlja, da je potrebna tudi boljša usklajenost z mednarodno skupnostjo in, še pomembneje, z lokalnimi akterji, zlasti z lokalnimi upravami, nacionalnimi parlamenti, civilno družbo in nevladnimi organizacijami; ponovno opozarja, da osmi razvojni cilj tisočletja – vzpostavitev svetovnega partnerstva za razvoj – spodbuja široko udeležbo in tesno sodelovanje med vsemi razvojnimi akterji; |
7. |
poudarja, da lahko večstranske razvojne organizacije z združevanjem virov, ki jih zagotavljajo države donatorke, dosežejo povečanje učinkovitosti pomoči in njeno čim večjo uspešnost; ugotavlja, da uporaba virov mednarodnih organizacij tudi donatorjem omogoča izmenjavo informacij o razvojnih dejavnostih, kar prispeva k večji preglednosti in odgovornosti; |
8. |
poudarja, da je pomembno podpirati razvoj zmogljivosti teh držav, da lahko oblikujejo spretnosti, znanja in institucije, potrebne za učinkovito upravljanje lastnega razvoja; poudarja pomen proste trgovine, tržnega gospodarstva in podjetništva, da bi bile države v razvoju sposobne same odpravljati revščino in s tem ustvarjati trajnosten gospodarski razvoj in ne bi bile več tako odvisne od pomoči; ravno tako poudarja pomen spodbujanja in zaščite dobrega upravljanja ter tega, da se oblasti v državah prejemnicah borijo proti korupciji in vzpostavijo svojo fiskalno infrastrukturo, da bi lahko zaščitile svoje davčne prihodke in se borile proti utajam davkov in nezakonitemu begu kapitala; |
9. |
poudarja rastočo vlogo netradicionalnih donatorjev ter naložb zasebnega sektorja in človekoljubnih finančnih tokov v države v razvoju, ki predstavljajo dodaten izziv za usklajevanje; meni, da bi moral novi okvir za usklajevanje donatorjev iz EU na področju razvojne pomoči raziskati tudi možnosti za vključevanje teh vidikov in se pri tem opreti na zaveze, sprejete v okviru partnerstva za učinkovito razvojno sodelovanje iz Busana; |
10. |
poudarja, da je za učinkovitost pomoči pomemben raznolik pristop, ob upoštevanju ravni razvoja partnerskih držav (najmanj razvite, krhke države ali države s srednje visokim dohodkom) ter njihovih posebnih potreb; ta raznolik pristop bi moral temeljiti na večrazsežnostnih kazalnikih razvoja, ki presegajo BDP in upoštevajo revščino v državi, neenakost in ranljivost; |
11. |
poziva države članice, naj v celoti izkoristijo nova elektronska orodja za usklajevanje projektov, kot je uradna razvojna pomoč za mozambiško bazo podatkov (ODAMoz), katere vzpostavitev je financirala EU; |
12. |
poziva EU, naj zagotovi, da se zaveze o učinkovitosti pomoči in razvoja v celoti odražajo v vseh finančnih mehanizmih, ki so potrebni za razvojno sodelovanje; |
13. |
poudarja, da je ob upoštevanju omejitev nacionalnih proračunov in proračuna EU zaradi gospodarskih težav in vse večje skrbi politike za izkazovanje učinkovitejše porabe za razvoj nujna boljša usklajenost donatorjev, EU pa bi morala imeti ključno vlogo pri spodbujanju te usklajenosti, ki bi morala obsegati vse pomembne vidike vseh razvojnih projektov, tudi njihovo načrtovanje, spremljanje in ocenjevanje; |
14. |
meni, da zaradi prostovoljne, nezavezujoče narave sedanjih pobud EU za povečanje usklajenosti donatorjev EU in njene države članice še niso v celoti izkoristile svojega potenciala, da razvojno pomoč napravijo bolj učinkovito in uspešno; zato poziva EU in njene države članice, naj vzpostavijo nov instrument za usklajevanje, ki bo imel obliko uredbe; |
15. |
od Komisije zahteva, naj po možnosti do 31. decembra 2015, vsekakor pa najpozneje v prvem polletju 2016, na podlagi členov 209 in 210 PDEU predloži predlog za akt glede regulativnih vidikov usklajenosti donatorjev EU glede razvojne pomoči, po sprejetju in izvajanju časovnega načrta pripravljalnih ukrepov za omogočanje začetka veljavnosti teh regulativnih vidikov na podlagi podrobnih priporočilih iz Priloge k tej resoluciji; |
16. |
poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj ta časovni načrt ocenita na podlagi predhodno dogovorjenega niza kazalnikov; v tem procesu bi na eni strani sodelovale delegacije EU skupaj z diplomatskimi predstavništvi držav članic v državah partnericah, na drugi strani pa tudi GD DEVCO in ESZD skupaj s predstavniki držav članic; pri tem procesu bi Komisija in ESZD poročale Evropskemu parlamentu, da bi se dogovorili o izvajanju časovnega načrta; |
17. |
potrjuje, da ta priporočila spoštujejo temeljne pravice in načelo subsidiarnosti; |
18. |
meni, da zahtevani predlog ne bo imel finančnih posledic; |
19. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in priložena podrobna priporočila posreduje Komisiji in Svetu. |
(1) UL C 46, 24.2.2006, str. 1.
(2) Dok. 9369/12.
(3) Dok. 9558/07.
(4) UL C 306 E, 15.12.2006, str. 373.
(5) UL C 279 E, 19.11.2009, str. 100.
(6) UL C 131 E, 8.5.2013, str. 80.
(7) Dok. 15912/09.
(8) Dok. 11081/10.
(9) Dok. 17769/10.
(10) Dok. 18239/10.
(11) Projekt št. 2008/170204 – različica 1.
(12) Projekt št. 2010/250763 – različica 1.
(13) UL L 201, 20.5.2010, str. 3.
PRILOGA K P RESOLUCIJI
PODROBNA PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA
Priporočilo št. 1 (o cilju in področju uporabe predvidene uredbe)
Cilj uredbe bi moral biti kodificirati in okrepiti mehanizme ter prakse za zagotavljanje boljšega dopolnjevanja in učinkovitega usklajevanja razvojne pomoči. Njeno področje uporabe bi moralo rešiti vprašanje povečanja učinkovitosti in uspešnosti razvojne pomoči EU.
Uredba bi morala veljati za države članice in institucije EU.
Priporočilo št. 2 (o splošnih načelih, ki bi morala urejati usklajevanje med donatorji EU)
Uredba bi morala kodificirati naslednja načela:
— |
Lastništvo: EU in njene države članice bi morale spoštovati vodstvo partnerskih držav in se uskladiti s strategijami centralnih vlad. Po potrebi bi morale vključevati ukrepe za okrepitev zmogljivosti partnerskih držav za upravljanje operativnih okvirov za usklajevanje donatorjev. |
— |
Usklajevanje: EU in njene države članice bi morale uvesti skupne dogovore na ravni držav za načrtovanje (skupno načrtovanje) ter bi morale sodelovati za zmanjšanje števila ločenih misij na terenu, ki se pogosto podvajajo, in diagnostičnih pregledov. Prav tako bi morale vodilne donatorje pooblastiti za izvršitev tistih ukrepov, za katere ima kdo od teh donatorjev primerjalno prednost na sektorski ali državni ravni. |
— |
Usmeritev: EU in njene države članice bi morale splošno podporo (državne strategije, politične dialoge in programe razvojnega sodelovanja) utemeljiti na nacionalnih razvojnih strategijah partneric in rednih pregledih napredka pri izvrševanju teh strategij. Da bi bilo upravljanje pomoči čim manj obremenjujoče, bi morale kot prvo možnost uporabiti državne sisteme. EU in njene države članice bi se morale izogniti ustanavljanju struktur, ki bi bile namenjene izključno vsakodnevnemu upravljanju in izvrševanju projektov in programov, financiranih s pomočjo. |
— |
Predvidljivost financiranja: Da bi učinkovito uskladile svoja prizadevanja na področju razvoja, bi morale EU in njene države članice državam v razvoju dati pravočasne podatke o svojih načrtih za odhodke in/ali izvrševanje, z okvirno razporeditvijo sredstev, da bi lahko države partnerice to vključile v svoje srednjeročno načrtovanje. |
— |
Preglednost in vzajemna odgovornost: EU in njene države članice bi morale sodelovati s partnerskimi državami za vzpostavitev medsebojno dogovorjenih okvirov, znotraj katerih se bo opravljala zanesljiva ocena uspešnosti, preglednosti in odgovornosti sistemov držav, in za izboljšanje dostopnosti in kakovosti podatkov v partnerskih državah. Treba bi bilo dodatno spodbujati glavne pobude, ki prispevajo k doseganju teh ciljev, kot sta na primer zagotovilo EU o preglednosti in mednarodna pobuda za pregledno pomoč. |
— |
Raznolik pristop: Pri izvajanju te uredbe bi bilo treba slediti raznolikemu pristopu, ki bi temeljil na stanju razvoja in potrebah, tako da bi bilo partnerskim državam ali regijam zagotovljeno posebno, po meri izdelano sodelovanje, zasnovano na njim lastnih potrebah, strategijah, prednostnih nalogah in sredstvih. |
— |
Pregled in ocena rezultatov ter razprava o njih: EU bi morala nadzorovati izvajanje uredbe in o njem poročati. O sprejetih ukrepih bi bilo treba letno poročati nacionalnim parlamentom in Evropskemu parlamentu. |
Priporočilo št. 3 (o skupnem načrtovanju)
Uredba bi morala kodificirati zavezo EU in njenih držav članic k povečanju njihovega sodelovanja pri skupnem večletnem načrtovanju, usklajenim z razvojnimi strategijami držav partneric in ki bi v čim večji meri vseboval uskladitev s ciklusi načrtovanja na ravni držav partneric. Okvir za skupno načrtovanje je pragmatično orodje za spodbujanje delitve dela ter bi moral dopolnjevati in krepiti obstoječo ureditev usklajevanja donatorjev, da bi se izognili nepotrebnih vzporednim postopkom.
Uredba bi morala zagotavljati, da EU dejavno spremlja napredek na državni ravni in na sedežu, da se zagotovi stalen napredek v razmerju do obstoječih zavez ter da se sledi načrtom za izvrševanje okvira EU za skupno sodelovanje.
Priporočilo št. 4 (o delitvi dela)
EU in njene države članice so oblikovale široko paleto vodilnih načel o tem, kako bi bilo treba učinkovito razdeliti delo. Kodeks ravnanja EU o dopolnjevanju in delitvi dela v okviru razvojne politike daje smernice EU in njenim državam članicam ter bi ga morale vse države partnerice hitro uveljaviti.
Priporočilo št. 4.1: delitev dela na ravni države
EU in njene države članice bi morale zmanjšati stroške transakcij tako, da bi omejile število donatorjev EU, ki so dejavni v dialogu te sektorske politike in dejavnostih sodelovanja. V ta namen bi se morale razviti in izvajati sektorski načrti zaradi večje koncentracije sektorjev, in sicer na podlagi dialoga z vladami partnericami in drugimi donatorji ter ocene učinka morebitnih vrzeli pri financiranju.
Priporočilo št. 4.2: delitev dela med državami
Da bi se zmanjšala razdrobljenost pomoči med državami ter množitev donatorjev, bi morale EU in njene države članice zagotoviti, da se dodelitve državam opravijo na informiran način, tudi z upoštevanjem namer drugih držav članic in možnosti za učinek EU. Države članice bi si morale prizadevati za večjo geografsko koncentracijo, Komisija pa bi morala imeti vlogo usklajevalca, zlasti v zapostavljenih državah. V zvezi s tem bi lahko bile skupne analize in strategije EU tako za privilegirane kot tudi za zapostavljene države temelj za boljšo razdelitev dela med državami.
Priporočilo št. 5 (o spremljanju napredka na sedežu in na državni ravni)
Uredba bi morala kodificirati mehanizme za posredovanje dokazov o napredku na področju večje usklajenosti med donatorji na državni ravni in sicer tako, da bi med drugim vključili: a) razčlenjene podatke o vseh ustreznih tokovih pomoči; b) napredek o postopkih skupnega načrtovanja, posebna pozornost pa bi morala biti namenjena delitvi dela; c) dokaze o manjših stroških transakcij zaradi delitve dela; in d) vključevanje skupnega načrtovanja in delitev dela v postopke za strateško načrtovanje.
Ti podatki bi morali biti na voljo državam partnericam, da bi jih lahko vključile v nacionalne proračunske dokumente, s čimer bi se povečala preglednost v razmerju do parlamentov, civilne družbe in drugih pomembnih zainteresiranih strani.
Priporočilo št. 6 (o vključitvi nacionalnih parlamentov v spremljanje usklajevanja med donatorji)
Uredba bi morala vključevati določbe za povečanje sodelovanja nacionalnih parlamentov pri spremljanju usklajevanja med donatorji. V ta namen bi se morali Evropski parlament in nacionalni parlamenti srečevati enkrat letno, da bi se ocenil napredek in se razpravljalo o rezultatih.
Priporočilo št. 7 (o letnem poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu)
Ta uredba bi morala vključevati določbe o oceni s pomočjo letnega poročila. Komisija bi morala preučiti dosežen napredek pri izvajanju ukrepov, sprejetih v skladu s to uredbo, in bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu, pa tudi odboru iz priporočila št. 9, posredovati letno poročilo o izvrševanju uredbe in rezultatih v zvezi z usklajevanjem pomoči EU.
Poročilo bi bilo treba prav tako predložiti Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
Letno poročilo bi moralo temeljiti na podatkih iz prejšnjega leta, ki bi se pridobili na sedežu in na terenu. V njem bi se moralo oceniti rezultate prizadevanj za povečanje usklajevanja razvojne politike EU in njenih držav članic s pomočjo kar se da specifičnih in merljivih kazalnikov napredka pri doseganju ciljev uredbe.
Priporočilo št. 8 (o pregledu)
Komisija bi Evropskemu parlamentu in Svetu morala predložiti poročilo o oceni izvajanja uredbe v prvih treh letih, po potrebi z zakonodajnim predlogom, ki uvaja potrebne spremembe.
Priporočilo št. 9 (o ustanovitvi odbora za usklajevanje)
Uredba bi morala vključevati določbe za ustanovitev odbora. Odbor bi moral sprejeti svoj poslovnik, sestavljati pa bi ga morali predstavniki Komisije, Sveta in Evropskega parlamenta.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/80 |
P7_TA(2013)0575
Človekove pravice v svetu v letu 2012 in politika Evropske unije na tem področju
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2012 ter politiki Evropske unije na tem področju (2013/2152(INI))
(2016/C 468/13)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter drugih pomembnih pogodb in dokumentov ZN o človekovih pravicah, |
— |
ob upoštevanju Deklaracije tisočletja Združenih narodov z dne 8. septembra 2000 (A/Res/55/2) in ustreznih resolucij Generalne skupščine Združenih narodov, |
— |
ob upoštevanju člena 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), |
— |
ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2012, ki ga je Svet sprejel 6. junija 2013, |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2012 o Letnem poročilo o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2011 in politiki Evropske unije na tem področju (1) |
— |
ob upoštevanju strateškega okvira EU in akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo (11855/2012), ki ju je Svet za zunanje zadeve sprejel 25. junija 2012, |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2012 o pregledu strategije EU o človekovih pravicah (2), |
— |
ob upoštevanju sklepa Sveta 2012/440/SZVP z dne 25. julija 2012 o imenovanju posebnega predstavnika Evropske unije za človekove pravice (3), |
— |
ob upoštevanju svojih priporočil z dne 13. junija 2012 o posebnem predstavniku EU za človekove pravice (4), |
— |
ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 14. maja 2012 z naslovom „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“, |
— |
ob upoštevanju svojih priporočil visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Komisije, Svetu in Komisiji z dne 13. junija 2013 o pregledu organizacije in delovanja Evropske službe za zunanje delovanje v letu 2013 (5), |
— |
ob upoštevanju smernic Evropske unije o človekovih pravicah in mednarodnem humanitarnem pravu (6), |
— |
ob upoštevanju smernic Evropske unije o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja in priporočila Parlamenta Svetu z dne 13. junija 2013 o osnutku smernic EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja, |
— |
ob upoštevanju smernic Evropske unije za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (LGBTI), |
— |
ob upoštevanju smernic EU za dialoge o človekovih pravicah, ki jih je Svet sprejel 13. decembra 2001 in so bile pregledane 19. januarja 2009, |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2013 o korupciji v javnem in zasebnem sektorju: vpliv na človekove pravice v tretjih državah (7), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2013 o 22. zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice (8), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. novembra 2011 o podpori EU Mednarodnemu kazenskemu sodišču: soočanje z izzivi in reševanje težav (9), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2011 o pregledu evropske sosedske politike (10), |
— |
ob upoštevanju skupnih sporočil Evropske komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 20. marca 2013 z naslovom „Evropska sosedska politika: na poti k močnejšemu partnerstvu“ (JOIN(2013)4) in z dne 25. maja 2011 z naslovom „Nov odziv na spremembe v sosedstvu – pregled evropske sosedske politike“ (COM(2011)0303), |
— |
ob upoštevanju strateškega dokumenta za obdobje 2011–2013 o evropskem instrumentu za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) in predloga Komisije za novo finančno uredbo za EIDHR 2014–2020 (COM(2011)0844), |
— |
ob upoštevanju svojih priporočil Svetu z dne 29. marca 2012 o načinih za morebitno ustanovitev Evropske ustanove za demokracijo (11), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. junija 2010 o ukrepih EU za zaščito zagovornikov človekovih pravic (12), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2011 o zunanjih politikah EU v prid demokratizaciji (13), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 o strategiji digitalne svobode v zunanji politiki EU (14), |
— |
ob upoštevanju resolucije 67/176 generalne skupščine Združenih narodov z dne 20. decembra 2012 o moratoriju na izvajanje smrtne kazni, |
— |
ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov 1325(2000), 1820 (2008), 1888 (2009), 1889 (2009), 1960 (2010) in 2106 (2013) o ženskah, miru in varnosti, |
— |
ob upoštevanju poročila o kazalnikih EU za celovit pristop k izvajanju resolucij Varnostnega sveta ZN št. 1325 in 1820 o ženskah, miru in varnosti na ravni EU, ki ga je Svet EU sprejel 13. maja 2011, |
— |
ob upoštevanju resolucij ZN o otrokovih pravicah, zlasti zadnje resolucije z dne 4. aprila 2012 (66/141), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter o socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih (15), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o mednarodni trgovinski politiki v okviru zahtev glede podnebnih sprememb (16), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih (17), |
— |
ob upoštevanju člena 48 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenj Odbora za razvoj ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0418/2013), |
A. |
ker tranzicija, med drugim ljudske vstaje, konfliktne in pokonfliktne razmere, pa tudi tranzicijski procesi v avtoritarnih državah, ki so obtičali na mrtvi točki, povzroča vse večje izzive za politike EU v podporo človekovim pravicam in demokraciji v svetu; ker letno poročilo EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2012 priča o tem, da bi morala EU še naprej razvijati prilagodljive politične odzive; ker temeljne politične izbire EU izhajajo iz vztrajnosti in politične volje, da bo ostala zvesta svojim temeljnim vrednotam v težavnih časih, ko so pritiski zaradi drugih političnih ciljev in interesov veliki; |
B. |
ker so pravica, pravna država, preglednost in odgovornost, boj proti nekaznovanosti, poštena sojenja in neodvisno sodstvo nepogrešljivi elementi varstva človekovih pravic; |
C. |
ker je člen 21 Pogodbe o Evropski uniji še utrdil zavezo EU, da bo na mednarodnem prizorišču ravnala v skladu z načeli demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanja človekovega dostojanstva, enakosti in solidarnosti ter da bo spoštovala načela Ustanovne listine Združenih narodov, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in mednarodnega prava; |
D. |
ker københavnska politična merila, ki zahtevajo stabilnost institucij za zagotavljanje demokracije, pravne države, človekovih pravic ter spoštovanja in varstva manjšin, ostajajo temeljna sestavina širitvenega procesa; |
E. |
ker so vstaje v arabskem svetu Evropsko unijo spodbudile, da je priznala neuspeh dotedanjih politik in se v pregledu sosedske politike zavezala pristopu „več za več“, da bo „prilagodila stopnje podpore partnericam glede na njihov napredek pri političnih reformah in vzpostavljanju resnične demokracije“, vključno s svobodnimi in poštenimi volitvami, svobodo združevanja, izražanja in zbiranja, svobodo tiska in medijev in pravno državo, ki jo zagotavlja neodvisno sodstvo, ter svobodo misli, vesti in veroizpovedi ali prepričanja; |
F. |
ker je Svet v svojih sklepih o programu Evropske komisije za spremembe razvojne politike EU, sprejetih maja 2012, izrecno navedel, da bo „podpora partnerjem prilagojena njihovemu razvojnemu položaju ter zavezam in napredku na področju človekovih pravic, demokracije, pravne države in dobrega upravljanja“; ker je v zadnjem skupnem stališču EU glede foruma na visoki ravni o učinkovitosti pomoči zapisano, da se bo treba pri razvojnem sodelovanju sistematično sklicevati na „demokratično lastništvo“, kar pomeni, da bodo partnerske države odgovorne za spodbujanje ugodnih razmer za civilno družbo in za krepitev vloge parlamentov, lokalnih organov, nacionalnih revizijskih organov in svobodnih medijev; |
G. |
ker je Svet junija 2012 sprejel strateški okvir in akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo, v katerem je institucijam EU naložil, da morajo uresničiti več konkretnih političnih ciljev; ker je Svet julija 2012 oblikoval svoje stališče in imenoval prvega tematskega posebnega predstavnika EU za človekove pravice; ker je treba postopek za sprejetje novega akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo, ki naj bi začel veljati januarja 2015, ko sedanji akcijski načrt poteče, začeti spomladi 2014; |
H. |
ker je bila oktobra 2012 ustanovljena Evropska ustanova za demokracijo, katere glavna naloga je dodeljevanje neposrednih nepovratnih sredstev aktivistom in organizacijam, ki se borijo za demokratično tranzicijo v evropski soseščini in drugod po svetu; |
I. |
ker so bila ob ustanovitvi Evropske službe za zunanje delovanje dana zagotovila, da bo podpora človekovim pravicam in demokraciji rdeča nit te nove diplomatske službe EU; ker mreža delegacij EU po svetu podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ponuja dodatne zmogljivosti za izvajanje politike EU na področju človekovih pravic; |
J. |
ker je Parlament v resolucijah o prejšnjem letnem poročilu in o pregledu strategije EU na področju človekovih pravic (sprejetih decembra 2012) poudaril, da bo moral izvesti reformo lastne prakse, da bi vprašanje človekovih pravic vključil v svoje dejavnosti, in spremljati svoje nujne resolucije o kršitvah demokracije, človekovih pravic in pravne države; |
K. |
ker je raziskava javnega mnenja Eurobarometer, ki je bila za Evropski parlament opravljena v 27 državah članicah EU novembra in decembra 2012, ponovno pokazala, da varstvo človekovih pravic ostaja najpomembnejša vrednota v očeh Evropejcev; je verodostojno uresničevanje omenjenih zavez EU v podporo človekovim pravicam in demokraciji pri zunanjem delovanju ključnega pomena za verodostojnost zunanje politike EU nasploh; |
L. |
ker je Evropska unija decembra 2012 prejela Nobelovo nagrado za prispevek k miru in spravi, demokraciji in človekovim pravicam v Evropi; |
Splošne ugotovitve
1. |
meni, da so človekove pravice v središču odnosov EU z vsemi državami nečlanicami, tudi s strateškimi partnericami; poudarja, da je treba pri izvajanju politike EU na področju človekovih pravic dosledno spoštovati obveznosti iz Pogodbe, zagotoviti usklajenost notranje in zunanje politike ter se izogibati dvojnim merilom v slednji; zato poziva k sprejetju sklepov Sveta za zunanje zadeve EU o človekovih pravicah in strateških partnerjih, ki bi vzpostavili enoten najnižji prag v zvezi z vprašanji človekovih pravic, ki jih morajo države članice in uradniki EU obravnavati v pogovorih s svojimi strateškimi sogovorniki; |
2. |
poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnega predstavnika EU za človekove pravice in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj spoštujejo te zaveze ter človekove pravice in demokracijo vključijo v odnose EU s partnerji, tudi na najvišji politični ravni, pri tem pa uporabijo vse ustrezne zunanjepolitične instrumente; |
3. |
priznava, da ima civilna družba ključno vlogo pri varovanju in spodbujanju demokracije in človekovih pravic; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj poskrbi za tesno sodelovanje in partnerstvo s civilno družbo, vključno z zagovorniki človekovih pravic; meni, da bi morala EU z vsemi močmi podpreti zagovornike svobode, demokracije in človekovih pravic po vsem svetu; |
4. |
priznava, da bi morale institucije EU in države članice v primerih kršitev človekovih pravic po vsem svetu nastopiti odločno in skladno; meni, da bi EU v primerih stalnih kršitev človekovih pravic morala spregovoriti enotno in zagotoviti, da bi njeno sporočilo slišali tako vlade, ki dopuščajo kršitve, kot njihovi narodi; poziva Svet za zunanje zadeve, naj pripravi letno javno razpravo o človekovih pravicah; |
5. |
opozarja na svojo odločenost, da želi tesno sodelovati in svetovati pri izvajanju strateškega okvira EU za človekove pravice in demokracijo; |
Letno poročilo EU za leto 2012
6. |
pozdravlja sprejetje letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji po svetu v letu 2012; pričakuje stalno zavezanost podpredsednice/visoke predstavnice in redna poročila Evropskemu parlamentu; poziva k dejavni in konstruktivni razpravi med institucijami EU pri pripravi prihodnjih poročil, kar bo povečalo prepoznavnost dejavnosti EU na tem področju; |
7. |
meni, da bi moralo letno poročilo postati bistveno orodje za obveščanje in razpravo o dejavnostih EU na področju človekovih pravic in demokracije; zato pozdravlja zavezo visoke predstavnice/podpredsednice in Evropske službe za zunanje delovanje, da bosta letna poročila EU uporabili za poročanje o izvajanju strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo; |
8. |
je seznanjen z omembo ukrepov posebnega predstavnika EU za človekove pravice v letnem poročilu in spodbuja visoko predstavnico/podpredsednico in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj vanj vključita bolj poglobljene analize, zlasti ko gre za vlogo posebnega predstavnika pri izvajanju strateškega okvira in akcijskega načrta, da bi tako ponudili ustrezen opis njegove vloge in dela; |
9. |
priznava prizadevanja, da bi v poročilih o državah, ki ponujajo bogate informacije o delu institucij EU po svetu, navedli tudi različne ukrepe EU v podporo človekovim pravicam in demokraciji; obžaluje pa, da poročila o državah še vedno niso dovolj sistematična, jasna in skladna, da bi omogočila podrobnejšo analizo vpliva in učinkovitosti ukrepov EU; |
10. |
ponavlja svoje stališče, da bi morali poročila o državah še poglobiti in da bi morala ta odražati izvajanje državnih strategij za človekove pravice, zaradi česar je treba uporabiti posebna merila uspešnosti na osnovi sklopa kazalnikov za ocenjevanje tako pozitivnih kot negativnih trendov, ovrednotiti učinkovitost ukrepov EU ter navesti razloge za prilagoditev ravni podpore EU glede na napredek na področju človekovih pravic, demokracije, pravne države in dobrega javnega upravljanja; |
11. |
pozdravlja prizadevanja, da bi v letno poročilo vključili tudi dejavnosti Evropskega parlamenta, poziva k uporabi dosežkov in potenciala Parlamenta, vključno s številnimi študijami in analizami, ki jih je opravil, in odločno spodbuja visoko predstavnico/podpredsednico in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj poročata, kateri ukrepi EU so bili sprejeti v odgovor na resolucije Parlamenta, vključno z nujnimi resolucijami o kršitvah človekovih pravic; poziva k stalnemu pretoku informacij in sodelovanju med Parlamentom in posebnim predstavnikom EU za človekove pravice, zlasti v izrednih razmerah; |
12. |
pozdravlja letno poročilo EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2012, saj odraža prizadevanja EU za spodbujanje vključevanja človekovih pravic, enakosti spolov, demokracije in dobrega upravljanja v razvojne politike in instrumente; |
Politični okvir EU
Strateški okvir in akcijski načrt
13. |
znova izraža pohvalo za strateški okvir in akcijski načrt EU na področju človekovih pravic in demokracije, saj je pomemben mejnik pri povezovanju in vključevanju človekovih pravic v vse zunanje politike EU; opozarja na pomen splošnega soglasja in okrepljenega usklajevanja politike EU o človekovih pravicah med institucijami EU in državami članicami; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj okrepi prizadevanja za povečanje občutka odgovornosti za ta akcijski načrt med državami članicami; poziva, naj se v letno poročilo vključi oddelek o izvajanju akcijskega načrta v državah članicah; |
14. |
poudarja, da je učinkovito in verodostojno uresničevanje obveznosti, opredeljenih tako v strateškem okviru kot v akcijskem načrtu, bistvenega pomena; opozarja, da verodostojnost zahteva ustrezno financiranje namenskih politik o človekovih pravicah in dosledno obravnavanje tega vprašanja na visoki politični ravni, na primer na srečanjih ministrov in vrhovnih srečanjih z državami nečlanicami, vključno s strateškimi partnericami; |
15. |
obžaluje, da so gospodarske, socialne in kulturne pravice v politiki EU o človekovih pravicah še vedno v veliki meri zapostavljene, kar je v nasprotju z izraženo zavezo EU o nedeljivosti in soodvisnosti pravic, in poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja v tej smeri, vključno s področjem delavskih in socialnih pravic; |
16. |
ugotavlja, da bo obstoječi akcijski načrt zaključen ob koncu leta 2014; pričakuje, da bosta visoka predstavnica/podpredsednica in Evropska služba za zunanje delovanje še pravočasno sodelovali pri pregledu in posvetovanju z državami članicami, Komisijo, Parlamentom in civilno družbo, kar bo vodilo do sprejetja novega akcijskega načrta, ki bo začel veljati januarja 2015; |
Posebni predstavnik EU za človekove pravice
17. |
se zaveda pomembnosti poslanstva prvega posebnega predstavnika EU za človekove pravice; spodbuja posebnega predstavnika EU, naj prispeva k prepoznavnosti, vključevanju, skladnosti, doslednosti in učinkovitosti politike EU o človekovih pravicah, zlasti pravicah žensk in pravicah vseh manjšin, ter pri izvajanju svojega mandata vzpostavi pravo ravnovesje med tiho in javno diplomacijo; ponovno priporoča, naj posebni predstavnik EU Parlamentu predloži redno poročilo o svojih aktivnostih in pojasnilo o svojih tematskih in geografskih prednostnih nalogah ter zagotovi, da se upoštevajo pomisleki Parlamenta; |
18. |
čestita posebnemu predstavniku EU za odprt dialog s Parlamentom in civilno družbo, saj tako oblikuje pomembno prakso, ki bi jo bilo treba nadaljevati in utrditi, da se zagotovi ustrezna preglednost in odgovornost; pozdravlja sodelovanje posebnega predstavnika EU z regionalnimi organi in v večstranskih forumih ter ga spodbuja, naj še bolj razširi tovrstne dejavnosti; |
19. |
pozdravlja tudi dejstvo, da je bilo sodelovanje s posebnim predstavnikom EU za človekove pravice vključeno v mandat geografskega posebnega predstavnika EU za Sahel, ter poziva Svet in visoko predstavnico/podpredsednico, naj tej praksi sledita tudi pri mandatih prihodnjih geografskih posebnih predstavnikov EU; |
Smernice EU o človekovih pravicah
20. |
pozdravlja sprejetje smernic EU o svobodi veroizpovedi ali prepričanja ter o človekovih pravicah lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev; kljub temu opominja Evropsko službo za zunanje delovanje, naj spoštuje dobro medinstitucionalno prakso in pravočasno sodeluje z ustreznimi političnimi organi v Parlamentu pri razvijanju novih strateških orodij, kot so smernice, ali pri pregledih obstoječih; opozarja na priporočilo Parlamenta Svetu o smernicah EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja, v katerem je Parlament predlagal ambiciozen sklop instrumentov in podal predloge za praktično izvajanje smernic, da bi dosegli občuten napredek pri varovanju in spodbujanju te temeljne in splošne svoboščine; pozdravlja prakso pregleda in revizije starejših smernic, ki sta jo uvedla Evropska služba za zunanje delovanje in Svet; službo poziva, naj uvede strožji postopek pregleda, ki bo vključeval temeljito posvetovanje z zainteresiranimi stranmi, kar bo omogočilo prilagoditev spreminjajočim se okoliščinam; |
21. |
poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Svet, naj posebno pozornost namenita ustreznemu uresničevanju načrtov za smernice; priporoča nadaljnje usposabljanje in ozaveščanje uslužbencev Evropske službe za zunanje delovanje in delegacij EU, pa tudi diplomatov držav članic; je še posebej zaskrbljen zaradi izvajanja smernic o mednarodnem humanitarnem pravu ter smernic o mučenju in drugem krutem, nečloveškem in ponižujočem ravnanju; |
Dialog o človekovih pravicah z državami nečlanicami
22. |
je seznanjen z nenehnimi težavami pri doseganju konkretnega napredka v številnih dialogih in posvetih EU o človekovih pravicah; spodbuja EU, naj poišče nove načine za plodnejši dialog s problematičnimi državami; poudarja, da je treba v teh dialogih voditi odločno, velikopotezno in pregledno politiko človekovih pravic; zato poziva EU, naj sprejme jasne politične zaključke, kadar dialog o človekovih pravicah ni konstruktiven, in v takih primerih ali v primerih stalnih kršitev človekovih pravic večjo pozornost nameni političnemu dialogu, demaršam in javni diplomaciji; svari tudi pred tem, da bi razprave o človekovih pravicah ločili od dialoga na visoki politični ravni; |
23. |
verjame, da bi morali dialogi in posveti o človekovih pravicah krepiti in podpirati civilne družbe, zagovornike človekovih pravic, sindikate, novinarje, pravnike in poslance, ki odločno nastopajo proti kršitvam v svojih državah in zahtevajo spoštovanje svojih pravic; poziva EU, naj zagotovi, da bodo dialogi in posveti o človekovih pravicah ambiciozni, spremljajo pa naj jih jasna javna merila, na podlagi katerih bo mogoče objektivno meriti njihovo uspešnost; |
24. |
opozarja, da korupcija v javnem in zasebnem sektorju ohranja in poglablja neenakosti ter diskriminacijo, ko gre za enako uživanje državljanskih, političnih, gospodarskih ali socialnih in kulturnih pravic, in poudarja, da so korupcija in kršitve človekovih pravic dokazano povezane z zlorabo moči, pomanjkanjem odgovornosti in različnimi oblikami diskriminacije; poziva k najvišji ravni odgovornosti in preglednosti zunanje pomoči in javnih proračunov, ko gre za proračun EU in zunanjo pomoč; |
Državne strategije in kontaktne točke za človekove pravice
25. |
je seznanjen s prizadevanji Evropske službe za zunanje delovanje, da bi dokončala prvi cikel državnih strategij EU za človekove pravice; znova izraža podporo zamisli, da se odgovornost za državne strategije podeli delegacijam EU in veleposlaništvom držav članic na terenu, sedeži pa naj bi skrbeli za nadzor kakovosti; obžaluje pa pomanjkanje preglednosti v zvezi z vsebino državnih strategij; ponovno poziva k javnemu razkritju vsaj ključnih prednostnih nalog v vsaki državni strategiji in da ima Parlament dostop do teh strategij, da bi se omogočila primerna raven nadzora; spodbuja EU, naj pripravi javno oceno izkušenj, pridobljenih med prvim ciklom državnih strategij EU za človekove pravice, in prepozna dobre prakse za naslednji cikel; |
26. |
pozdravlja dejstvo, da je mreža kontaktnih točk za človekove pravice v delegacijah EU skoraj dokončno vzpostavljena; poziva visoko predstavnico/podpredsednico in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pripravita načrt za takšno uporabo te mreže, da bo njen potencial v celoti izkoriščen; poziva delegacije EU, naj objavijo kontaktne podatke vseh kontaktnih točk za človekove pravice in uradnikov za zvezo EU za zagovornike človekovih pravic; |
Človekove pravice na področju trgovinske politike EU
27. |
podpira prakso, da se v mednarodne sporazume EU s tretjimi državami vključujejo pravno zavezujoče klavzule o človekovih pravicah, o katerih se ni mogoče pogajati, in meni, da bi bilo treba določbe o človekovih pravicah tudi sistematično vključiti v trgovinske sporazume; poziva k učinkovitemu spremljanju njihove uporabe in obveščanju pristojnega odbora Parlamentu o njihovi oceni in predlaganem odzivu; |
28. |
poudarja, da Evropski parlament v primeru hudih kršitev človekovih pravic ne bi smel privoliti v sklenitev mednarodnih sporazumov; |
29. |
opozarja, da bo revidirana shema GSP začela veljati 1. januarja 2014; pozdravlja nadaljevanje sheme GSP+, v skladu s katero lahko države, ki so ratificirale in izvajajo 27 bistvenih konvencij o človekovih pravicah, delu in okolju, izkoristijo dodatne preferencialne tarife; opozarja na možnost, da se preferenciali GSP, GSP+ in „Vse razen orožja“ (EBA) odvzamejo v primeru hujše kršitve človekovih pravic; poziva Komisijo, naj objavi ocene upravičenosti do preferencialov GSP+, da bo prispevala k preglednosti in odgovornosti; |
30. |
poleg tega poziva EU, naj opredeli in sprejme posebne politične smernice za učinkovito vključevanje človekovih pravic v svoje trgovinske in naložbene sporazume, da bo dosegla metodološko doslednost in strogost pri ocenah učinka na področju človekovih pravic; |
Človekove pravice na področju razvojne politike EU
31. |
poudarja, da je partnerstvo za učinkovito razvojno sodelovanje iz Busana pozvalo mednarodno skupnost, naj na področju mednarodnega sodelovanja privzame na človekovih pravicah temelječ pristop, da bi tako povečala učinkovitost razvojnih prizadevanj; |
32. |
poziva Komisijo, naj opravi obsežne ocene učinka projektov razvojnega sodelovanja EU, ki naj vključujejo oceno njihovega učinka na položaj človekovih pravic, s čimer bi zagotovili, da prizadevanja EU za razvoj ne bodo prispevala k dodatni marginalizaciji diskriminiranih skupin in da bodo sredstva EU pošteno razdeljena med različne regije v državi, odvisno od potreb in ravni razvoja; |
33. |
ponovno poudarja, da bi morali Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje pri načrtovanju programov v prihodnosti poskrbeti za pristop, ki bo temeljil na človekovih pravicah; |
34. |
meni, da imajo nacionalni parlamenti in organizacije civilne družbe pomembno vlogo pri učinkovitem izvajanju določb o človekovih pravicah, in poudarja, da je treba vzpostaviti ustrezne pogoje za njihovo udeležbo pri odločanju, s čimer bi spodbudili dejansko odgovornost za politične odločitve na področju razvojne strategije; |
Politika Evropske unije za tranzicijske procese
35. |
je seznanjen s prepričljivimi dokazi iz zadnjih let, ki kažejo, kako pomembno je, da zunanja politika EU ustrezno obravnava dinamične procese tranzicije v državah nečlanicah; spodbuja EU, naj se še naprej uči iz izkušenj, tako dobrih kot slabih, da ne bi ponovila nekaterih političnih napak in da bi opredelila dobre prakse za vplivanje na procese demokratizacije in njihovo utrditev; priznava, da mora biti politika v različnih situacijah prilagodljiva, in spodbuja razvoj političnih orodij, ki bi jih lahko uporabili v različnih tranzicijskih scenarijih, da bi podporne ukrepe za človekove pravice in demokracijo na prožen in verodostojen način vključili v pristop EU; |
36. |
poudarja, da je treba politično tranzicijo in demokratizacijo povezati s spoštovanjem človekovih pravic, spodbujanjem pravice, preglednosti, odgovornosti, sprave, pravne države in vzpostavitvijo demokratičnih institucij, ob doslednem upoštevanju enakosti spolov in sodnega sistema za obravnavanje mladoletnikov; poudarja, da je treba popraviti krivice zaradi kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešili prejšnji režimi; poudarja, da mora EU vedno zagovarjati pristop k tranzicijski pravosodni ureditvi, ki bo upošteval okoliščine, ob tem pa strogo podpirati načelo odgovornosti za kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava; |
37. |
poudarja, da bi morala EU odločno podpreti države, ki so odstranile avtoritarne režime in so v procesu demokratične tranzicije, s podporo civilni družbi kot ključnemu akterju zagovorništva pravne države, odgovornosti in preglednosti ter spodbujanja socialnih gibanj za politične spremembe in udeležbo; opozarja, da se policija, vojska in sodstvo pogosto uporabljajo kot mehanizmi za sistematične kršitve človekovih pravic; zato poudarja, da je treba pri institucionalni reformi teh organov poskrbeti za večjo odgovornost in preglednost tranzicijskih procesov; |
38. |
meni, da so finančni instrumenti zunanje politike EU pomembno orodje za spodbujanje in zastopanje vrednot EU v tujini; v zvezi s tem pozdravlja zavezo, da bodo človekove pravice, demokracija in pravna država v središču zunanjega delovanja EU; zahteva večjo skladnost in učinkovitost različnih tematskih in geografskih instrumentov, da bo mogoče uresničiti ta strateški cilj; |
39. |
odločno spodbuja EU, naj podpre aktivno in neodvisno civilno družbo po vsem svetu, tako politično kot finančno, na primer z evropskim instrumentom za demokracijo in človekove pravice (EIDHR); meni, da bi odpiranje evropskih programov izmenjave študentov mladim iz držav, ki niso članice EU, in oblikovanje programov usposabljanja za mlade strokovnjake spodbudilo dejavno sodelovanje mladih pri gradnji demokracije ter okrepilo civilno družbo; obžaluje, da se zdi, da je akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo spregledal svobodo zbiranja kot temeljni pogoj za demokratičen razvoj in kot posebno občutljivo vprašanje v tranzicijskih državah; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in države članice, naj pripravijo smernice o svobodi zbiranja; |
40. |
pozdravlja vzpostavitev Evropske ustanove za demokracijo, in jo poziva, naj s prožnim, potrebam prilagojenim financiranjem podpre tiste, ki se borijo za demokratične spremembe; poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo ustrezno finančno podporo Evropski ustanovi za demokracijo; opozarja na ključni pomen izogibanja prekrivanju med pooblastili in dejavnostmi Evropske ustanove za demokracijo ter pooblastili in dejavnostmi zunanjih instrumentov EU, zlasti tistih na področju človekovih pravic in demokracije; |
Politika širitve, demokratizacija in človekove pravice
41. |
opozarja na zgodovinski pomen širitvenega procesa kot sredstva za podporo demokratizaciji in krepitev varstva človekovih pravic; |
42. |
pozdravlja odločitev Komisije, da pravno državo postavi v središče širitvenega procesa; poziva EU, naj širitveni proces pozorno spremlja in zahteva strogo izvajanje bistvenih določb o človekovih pravicah, na primer o aktivnem varstvu pravic pripadnikov narodnih manjšin, da zagotovi enako obravnavanje teh manjšin v zvezi z izobraževanjem, zdravstvenim varstvom ter socialnimi in drugimi javnimi storitvami, vzpostavi pravno državo, skupaj z odločnimi ukrepi za boj proti vsem oblikam korupcije, učinkovit dostop do pravnega varstva in zagotavljanje temeljnih svoboščin ter celovito in učinkovito enakost med pripadniki nacionalnih manjšin in pripadniki nacionalne večine na vseh področjih socialnega, gospodarskega, političnega in kulturnega življenja; |
43. |
poudarja, da je nujno treba najti pošteno in trajno rešitev spora na Bližnjem vzhodu za soobstoj dveh držav – neodvisne, demokratične in trdne palestinske države ter izraelske države – ki bosta živeli druga ob drugi v ozračju miru in varnosti na podlagi mednarodno priznanih meja iz leta 1967; |
44. |
z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je spoštovanje pravic manjšin eden ključnih izzivov, ki jih je Komisija opredelila v strategiji širitve za obdobje 2012–2013; spodbuja države članice ter tudi države kandidatke in potencialne države kandidatke, naj začnejo široko javno razpravo o sprejemanju manjšin in njihovem vključevanju v sistem izobraževanja, prizadevanju civilne družbe, izboljšanju življenjskih pogojev in ozaveščanju javnosti nasploh; obžaluje, da so romske skupnosti na zahodnem Balkanu v posebej slabem položaju, kar ima negativen učinek na partnerske procese; poziva zadevne države, naj izvajajo učinkovite ukrepe za obravnavanje težav, kot so diskriminacija in segregacija ter dostop do stanovanj in zdravstvenega varstva; obsoja netenje sovraštva in predsodkov na splošno ter negativna dejanja in diskriminacijo na podlagi spola ali spolne usmerjenosti oziroma v odnosu do ranljivih skupin in invalidov; poudarja, da gre za težavo, ki je pogosta v številnih državah, ki se pripravljajo na pristop, kakor tudi v večini držav članic; |
45. |
ugotavlja, da se je svoboda medijev v državah, ki so del širitvenega procesa, v splošnem povečala; vseeno obžaluje, da so ukrepi za svobodo izražanja v nekaterih državah, ki se pripravljajo na pristop, pomanjkljivi, kar pogosto vodi do samocenzure, političnega vmešavanja, gospodarskih pritiskov, nadlegovanja in uporabe nasilja nad novinarji; je zato resno zaskrbljen zaradi vse pogostejših kršitev svobode izražanja in svobode tiska v Turčiji; |
Tranzicijski izzivi v sosedski politiki
46. |
se zaveda izzivov, povezanih z demokratično tranzicijo v južni in vzhodni soseščini; ugotavlja tudi, da so razhajanja pri demokratičnih reformah v sosedstvu EU vse večja; ponovno poudarja pomen civilne družbe in organizacij za človekove pravice v procesu demokratične tranzicije; zato poziva k razlikovanju med južnimi in vzhodnimi razsežnostmi sosedske politike za učinkovitejše obravnavanje specifičnih značilnosti in potreb vsakega geografskega območja; |
47. |
poziva EU, naj v svoji soseščini dosledno spodbuja k reformam; ob tem podpira nadaljnja prizadevanja za pridružitvene procese s sosednjimi državami; priznava sklepe vrha v Vilni in poziva k nadaljnji krepitvi odnosov med EU in državami vzhodnega partnerstva; podpira demokratične in proevropske procese v Ukrajini in obsoja nedavno uporabo sile proti miroljubnim javnim demonstracijam v Kijevu, kar je kršenje temeljnih načel svobode zbiranja in svobode govora; |
48. |
je seznanjen z novim pristopom EU za okrepitev partnerstva med EU ter državami in družbami v njeni soseščini, ki temelji na vzajemni odgovornosti in skupni zavezanosti univerzalnim vrednotam človekovih pravic, demokracije, socialne pravice in pravne države; |
49. |
z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so demokratični procesi v večini sosednjih držav v občutljivi fazi ter da se je stanje na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin poslabšalo; poudarja, da so dobro upravljanje, preglednost, svoboda združevanja, izražanja, misli, vesti, veroizpovedi in zbiranja, svoboda tiska in medijev, pravna država in neodvisnost sodstva bistvenega pomena za demokratično tranzicijo; ponavlja pomen zagovarjanja in spodbujanja enakosti spolov in pravic žensk kakor tudi socialnega razvoja in zmanjševanja neenakosti; priznava, da ima civilna družba ključno vlogo pri pridobivanju javne podpore za demokratične reforme v sosednjih državah; |
50. |
obžaluje dejstvo, da se organizacije civilne družbe v nekaterih državah še vedno soočajo z velikimi ovirami za prosto gibanje, tožbami proti voditeljem nevladnih organizacij in zagovornikom človekovih pravic, zapletenimi upravnimi postopki, pretirano uporabo zakonov o kazenski razžalitvi zoper nevladnim organizacijam ali popolno prepovedjo delovanja, omejevalnimi pravili za nadzor financiranja iz tujine oziroma predhodnimi dovoljenji za finančno podporo; s tem v zvezi poudarja pomen Evropske ustanove za demokracijo kot prožnega in nevsiljivega sredstva za podpiranje prodemokratičnega potenciala družb v državah pred ali med procesom demokratične preobrazbe; |
51. |
obžaluje pomanjkanje napredka pri doseganju trajne politične rešitve v zvezi z „zamrznjenimi spori“; poudarja, da bi moral politični dialog v celoti upoštevati in v celoti spoštovati ozemeljsko celovitost in mednarodno priznane meje zadevnih držav; poziva EU, naj se v tem pogledu dejavneje angažira; |
52. |
poudarja pomen nacionalnih institucij za človekove pravice v strukturi človekovih pravic na nacionalni ravni, vključno v zvezi s spremljanjem človekovih pravic in ozaveščanjem ter zagotavljanjem poprave krivic ob kršitvah; poziva ESZD in Komisijo, naj razvijeta politiko za podporo nacionalnim institucijam za človekove pravice ter kot prednostno nalogo zunanje pomoči podpirata ustanavljanje in krepitev nacionalnih institucij za človekove pravice v skladu s pariškimi načeli, zlasti v okviru evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva; |
53. |
je še vedno zaskrbljen zaradi pomanjkanja demokracije, pravne države, temeljnih svoboščin in spoštovanja človekovih pravic v Belorusiji; |
54. |
z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se v nekaterih državah vzhodne soseščine pravosodje uporablja selektivno; opozarja, da je EU večkrat pozvala k izpustitvi političnih zapornikov, kot je Julija Timošenko v Ukrajini; znova poudarja, da bi morali biti politična in kazenska odgovornost v državah, ki so zavezane demokratičnim vrednotam, strogo ločeni; |
55. |
podpira vse ukrepe, ki vodijo k političnemu dialogu, saj je ta bistvenega pomena za tranzicijski napredek v Egiptu; je resno zaskrbljen zaradi nedavnih kriz in politične polarizacije v državi, vključno z uličnimi boji med vojsko in podporniki Muslimanske bratovščine, terorizmom in nasilnimi spopadi na Sinaju; obsoja skrajno nasilje proti manjšinam, vključno proti koptskim krščanskim skupnostim; izraža solidarnost z Egipčani, ki se borijo za demokracijo, in pozdravlja prizadevanja Evropske unije in visoke predstavnice/podpredsednice pri iskanju rešitve za izhod iz krize ter ponovno opozarja na nujno potrebo po konstruktivnem in vključujočem političnem dialogu za določitev jasnega načrta za tranzicijo v resnično in trajno demokracijo; poziva vse politične voditelje v državi, naj poiščejo izhod iz nevarne slepe ulice in se dogovorijo o izvajanju konkretnih ukrepov za krepitev zaupanja, da bi preprečili novo prelivanje krvi in polarizacijo v državi; poziva k hitri vrnitvi k demokratičnemu procesu, vključno s pripravo svobodnih in poštenih predsedniških in parlamentarnih volitev v vseobsegajočem procesu; poziva egiptovske oblasti, naj pospešijo delo na vključujoči ustavi z enakimi pravicami za vse; |
56. |
poziva k takojšnjemu prenehanju vseh oblik nasilja, spolnih napadov in drugih oblik ponižujočega ravnanja z ženskami, ki se udeležijo protestov, in z aktivisti za pravice žensk, ter k resnim in nepristranskim preiskavam vseh takih primerov ter polni odgovornosti pristojnih oseb; |
57. |
je še vedno zelo zaskrbljen zaradi kritičnih razmer v Siriji; najmočneje obžaluje uporabo kemičnega orožja ter pretirano uporabo sile in nasilje nad civilnim prebivalstvom in manjšinami v državi, ki jih ni mogoče upravičiti v nobenih okoliščinah, ter je zgrožen zaradi hudih zlorab države, pri katerih bi lahko šlo za zločine proti človeštvu; ponavlja močno podporo pozivu visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice, naj Varnostni svet Združenih narodov posreduje poročila o razmerah v Siriji Mednarodnemu kazenskemu sodišču za uradno preiskavo; poziva vse oborožene skupine, naj nemudoma končajo nasilje v državi; izraža resno zaskrbljenost zaradi potekajoče humanitarne krize v Siriji, vključno zaradi razmer beguncev, in posledic, ki jih ima za sosednje države in stabilnost v regiji; ponovno poudarja, da mora biti humanitarna pomoč ljudem v Siriji in sosednjih državah, ki potrebujejo osnovna živila in storitve, nujna prednostna naloga za mednarodno skupnost in Evropsko unijo; je prepričan, da je ključ za rešitev spora v političnih mehanizmih in diplomatskih procesih; poudarja pomen doslednega izvajanje Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja in o njegovem uničenju; pozdravlja nedavno resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov in predlog generalnega sekretarja ZN, da bi morala druga ženevska konferenca potekati decembra 2013; obsoja preganjanje kristjanov in drugih verskih manjšin na Bližnjem vzhodu; |
58. |
opozarja na svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o razmerah v Zahodni Sahari (18), z dne 22. oktobra 2013 o razmerah na področju človekovih pravic na območju Sahela (19), poziva k varovanju človekovih pravic Zahodnosaharcev in potrebe po reševanju teh pravic v Zahodni Sahari in taborišč v Tindoufu, vključno s svobodo združevanja, svobodo izražanja in pravico do demonstriranja; zahteva izpustitev vseh zahodnosaharskih političnih zapornikov; zahteva, da se neodvisnim opazovalcem, nevladnim organizacijam in medijem omogoči dostop do ozemlja; podpira pravično in obojestransko sprejemljivo politično rešitev glede Zahodne Sahare v skladu z ustreznimi resolucijami Združenih narodov, vključno s tistimi, ki dovoljujejo pravico do samoodločbe; |
Prehodno pravosodje in izziv vzpostavljanja miru po koncu konfliktov
59. |
meni, da je odgovornost za kršitve v preteklosti sestavni del procesa doseganja trajne sprave; poziva EU in njene države članice, naj podprejo sistematično sodelovanje žensk pri procesih vzpostavljanja miru ter pri sprejemanju političnih in gospodarskih odločitev, tudi pri demokratični tranziciji in reševanju sporov, ter poudarja bistven pomen tega; poziva, naj se vojni zločinci privedejo pred Mednarodno kazensko sodišče, in poziva države članice, naj v tem okviru okrepijo svoje sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem; pozdravlja namero ESZD, da bo oblikovala posebno politiko za prehodno pravosodje in tako pomagala družbam pri obravnavi preteklih zlorab in boju proti nekaznovanosti, ter spodbuja pravočasno oblikovanje takšne politike; poudarja, da je treba prehodno pravosodje obravnavati v skladu s podporo, ki jo EU namenja mednarodnemu kazenskemu pravosodju nasploh, še posebej pa Mednarodnemu kazenskemu sodišču; zlasti opozarja, da so lahko pri tem za zgled izkušnje EU na zahodnem Balkanu; poziva EU, naj dejavno podpre nov mandat posebnega poročevalca ZN za resnico, pravico, povrnitev škode in jamstva za neponovitev; |
60. |
poudarja, da bi moral biti osrednji element pristopa EU k prehodnemu pravosodju podpora institucionalni reformi sodstva, da se izboljša delovanje pravne države v skladu z mednarodnimi standardi; poudarja, da je treba storilce, ki so kazniva dejanja zagrešili pred časom, privesti pred nacionalna ali mednarodna sodišča; poudarja, da je javni dialog zelo pomemben pri soočanju s preteklostjo ter za ustrezno svetovanje žrtvam in programe za popravo krivic, vključno z odškodninami; meni, da je preverjanje preteklosti zaposlenih v tranzicijskih institucijah preskus verodostojnosti prehodnega pravosodja; |
61. |
ugotavlja, da oblikovanje doslednih tranzicijskih politik v pokonfliktnih razmerah ni preprosta naloga; zato poudarja, da je treba v oboroženih spopadih poskrbeti za strožje spoštovanje mednarodnih človekovih pravic in humanitarnega prava ter njihovo spremljanje, in spodbuja ESZD, naj podpre organizacije civilne družbe, ki se zavzemajo za spodbujanje spoštovanja humanitarnega prava s strani oboroženih državnih in nedržavnih akterjev, s posebnim poudarkom na pravicah žensk in največji koristi otrok; |
62. |
najostreje obsoja hude kršitve človekovih pravic v oboroženih spopadih v nedavnih in sedanjih krizah, na primer v Siriji, Maliju, Demokratični republiki Kongo in Srednjeafriški republiki, zlasti usmrtitve po hitrem postopku, posilstva in druge oblike spolnega nasilja, mučenje ter samovoljne aretacije in priprtje, predvsem žensk in otrok, ki so še posebej ranljivi; poziva EU, naj se bori proti nekaznovanosti v vseh teh primerih ter podpre ukrepe domačih pravosodnih organov in Mednarodnega kazenskega sodišča, da bi bili storilci privedeni pred sodišče; spodbuja EU, naj mehanizme za preprečevanje mučenja vključi v vse dejavnosti v zunanjih odnosih EU; |
63. |
poziva visoko predstavnico/podpredsednico in ESZD, naj izvedeta temeljit politični pregled tragičnih dogodkov v Siriji, Libiji in Maliju ter drugih nedavnih konfliktov z namenom revizije smernic EU o mednarodnem humanitarnem pravu ter si prizadevata za učinkovitejše izvajanje teh smernic; poziva EU, naj podpre potekajočo pobudo mednarodnega odbora Rdečega križa in švicarske vlade za reformo veljavnega mednarodnega okvira upravljanja za mednarodno humanitarno pravo; podpira EU pri zavzemanju za reformo Varnostnega sveta Združenih narodov, da se bo lahko učinkoviteje odzival na sodobne krize; |
64. |
pozdravlja začetek izvajanja pobude EU Aid Volunteers januarja 2014, ki bo več kot 8 000 državljanom EU in osebam, ki niso državljani EU, odprla priložnost za usposabljanje in sodelovanje v humanitarnih operacijah po vsem svetu, pričakuje pa se, da bo pobudo EU Aid Volunteers podprlo še dodatnih 10 000 ljudi, ki bodo kot „spletni prostovoljci“ izvajali naloge, ki jih je mogoče opravljati od doma prek računalnika; |
65. |
poziva EU, naj pripravi skupno stališče EU o oboroženih brezpilotnih letalih; |
Tranzicija v slepi ulici in problematične države
66. |
opozarja na države in regije, kjer je tranzicija zašla v slepo ulico, potem ko je vladajoči režim ustavil ali zatrl reformna gibanja in tranzicijske procese; poziva EU, naj vodilne elite v teh državah, pa tudi v drugih problematičnih državah z vladavino diktature, še naprej prepričuje, naj začnejo izvajati reformne procese za trdno in stabilno demokracijo, kjer bodo spoštovane pravna država, človekove pravice in temeljne svoboščine; meni, da mora to prepričevanje biti del vseh dialogov s partnerji, vključno na najvišji politični ravni, z uporabo vseh ustreznih področij zunanje politike EU, tj. razvoja, trgovine itd.; |
67. |
opozarja, da v državah in regijah, kjer je tranzicija zastala, primanjkuje demokratičnih reform in politične odgovornosti; znova poudarja, da imajo vsi državljani pravico polno in svobodno sodelovati v političnem življenju s svobodnimi, poštenimi in odprtimi volitvami, na katerih kandidira več kot ena stranka, spremljajo pa jih različni alternativni in neodvisni mediji; |
68. |
izraža resno zaskrbljenost zaradi nedavnih represivnih zakonov, ki jih ruske oblasti izvajajo samovoljno, kar pogosto vodi do nadlegovanja nevladnih organizacij, aktivistov civilne družbe, zagovornikov človekovih pravic, manjšin ter lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev, ter poziva EU, naj izrazi to zaskrbljenost na vseh političnih ravneh; poziva k izpustitvi Mihaila Hodorkovskega in drugih političnih zapornikov, ter obžaluje politično uporabo pravosodja; poziva ruske oblasti, naj nepristransko raziščejo in privedejo pred sodišče odgovorne za smrt Sergeja Magnickega, Natalije Estemirove, Ane Politkovske, Stanislava Markelova in Vasilija Aleksanjana; obžaluje, da Svet ni upošteval priporočila Parlamenta z dne 23. oktobra 2012 v zvezi s primerom Magnicki; zato poziva Svet, naj sprejme sklep o oblikovanju skupnega seznama EU z imeni uradnikov, vpletenih v smrt Sergeja Magnickega; dodaja, da bi moral ta sklep Sveta določiti tudi ciljno usmerjene sankcije za sporne uradnike; je izjemno zaskrbljen nad dejavnostmi skrajno desničarskih nasilniških skupin, ki prek spleta stopajo v stik z lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci, da bi jim nastavile past in jih napadle, ter na spletu objavljajo na stotine videoposnetkov takšnih dejanj; poziva delegacijo EU in poslaništva držav članic v Rusiji, naj v skladu z ustreznimi smernicami povečajo svojo podporo zagovornikom človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev; |
69. |
izraža zaskrbljenost zaradi nenehnega zatiranja neodvisnih novinarjev in aktivistov za človekove pravice ter zatiranja političnega nestrinjanja na Kubi; opozarja na položaj zapornikov vesti na Kubi, ki jih še vedno obsojajo na podlagi izmišljenih obsodb ali držijo v preiskovalnem priporu; poziva ESZD in visoko predstavnico/podpredsednico, naj si v okviru Združenih narodov prizadevata za ustanovitev mednarodnega neodvisnega preiskovalnega odbora za preiskavo okoliščin, v katerih sta julija 2012 umrla kubanska zagovornika človekovih pravic in miroljubna oporečnika Oswaldo Payá Sardiñas (dobitnik nagrade Saharova leta 2002) in Harold Cepero; |
70. |
poudarja, da bi morala mednarodna skupnost spremljati stanje človekovih pravic na Kitajskem, ter poziva države članice EU, naj se glede na propadli dialog med EU in Kitajsko o človekovih pravicah dejavno lotijo takšnega spremljanja, da bi dosegle pomembne in otipljive rezultate; ostaja zaskrbljen zaradi vse večjega omejevanja zagovornikov človekovih pravic, pravnikov, aktivistov civilne družbe, novinarjev in avtorjev spletnih dnevnikov; podpira notranje zahteve kitajskega naroda po temeljnih svoboščinah in pravicah, do katerih je upravičen; opozarja, da bi EU lahko pri tem odigrala vodilno in spodbujevalno vlogo s krepitvijo zaupanja, iskanjem novih načinov dialoga in izboljšanjem obstoječih instrumentov; |
71. |
poziva kitajske oblasti k resnemu sodelovanju s tibetanskim prebivalstvom, da se opredelijo globlji vzroki za veliko število samosežigov; obsoja neprostovoljno preseljevanje in premestitev tibetanskih nomadov, kar ogroža obstoj načina življenja, ki je neločljivo povezan s tibetansko identiteto; poziva ESZD, naj v skladu z novo sprejetimi smernicami EU o svobodi veroizpovedi in prepričanja posveti posebno pozornost vprašanju verskega zatiranja v Tibetu, ter poziva Kitajsko, naj odpravi svoje restriktivne politike proti tibetanskemu budizmu; poudarja potrebo po izboljšanju izobraževalnega sistema, zlasti v zvezi z dvojezičnim izobraževanjem v regiji, da se ohranijo nacionalna identiteta in dediščina ter obravnavajo vzroki brezposelnosti mladih; |
72. |
izraža globoko zaskrbljenost zaradi razmer na področju človekovih pravic v Iranu, nenehnega zatiranja reformistov, vse številnejših političnih zapornikov ter zapornikov vesti in vere, diskriminacije in preganjanja skupnosti Baha'i, zelo velikega števila usmrtitev, tudi mladoletnikov, razširjenega mučenja, nepoštenega sojenja, izredno visokih varščin ter hudega omejevanja svobode obveščanja, izražanja, zbiranja, veroizpovedi, izobraževanja in gibanja; pozdravlja izpustitev več zapornikov vesti v Iranu, vključno s pravnico in zagovornico človekovih pravic ter dobitnico nagrade Saharova Nasrin Sotudeh; poziva iranske oblasti, naj izpustijo tri opozicijske voditelje, ki so že več kot dve leti brez obtožbe v hišnem priporu, Mehdija Karubija, Zahro Rahnavard in Mira Hoseina Musavija, in dovolijo posebnemu poročevalcu ZN za človekove pravice v Iranu obiskati državo, si prizadevajo za moratorij na smrtno kazen, odpravijo cenzuro interneta in dovolijo svobodo izražanja v Iranu; je seznanjen s ponovno vzpostavitvijo diplomatskih stikov med Iranom in mednarodno skupnostjo ter pričakuje zadovoljiv in za vse strani sprejemljiv zaključek pogajanj med skupino držav E3+3 in Iranom o iranskem jedrskem programu; |
73. |
je globoko zaskrbljen zaradi poslabšanja stanja človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji, opozarja na nujno resolucijo (člen 122), ki jo je sprejel Evropski parlament, in poziva Demokratično ljudsko republiko Korejo, naj sodeluje z Evropsko unijo v plodnem dialogu o človekovih pravicah; poziva Demokratično ljudsko republiko Korejo, naj konča zunajsodne uboje in prisilna izginotja, izpusti politične zapornike in svojim državljanom omogoči prosto potovanje, tako v državi kot zunaj nje; poziva Demokratično ljudsko republiko Korejo, naj omogoči svobodo izražanja ter svobodo tiska za nacionalne in mednarodne medije, vsem svojim državljanom pa necenzuriran dostop do interneta; ugotavlja, da vse provokativne dejavnosti v Demokratični ljudski republiki Koreji in omejevalni ukrepi, uvedeni proti državljanom, vodijo v širjenje revščine in materialno pomanjkanje; |
74. |
izraža globoko zaskrbljenost v zvezi s Kašmirjem, kjer je treba ostro obsoditi sleherno nasilje proti civilistom; se zaveda, da že potekajo preiskave v zvezi z vprašanjem neidentificiranih grobov; vseeno poziva, naj bodo v središču vseh prizadevanj za identificiranje odgovornih mehanizmi za varstvo človekovih pravic, da se zagotovi odgovornost za zlorabe civilistov; |
75. |
poziva Evropsko unijo, naj se zaveže, da bo izvajala usklajeno in vključujočo strategijo v Sahelu, tako da bo v regiji po eni strani zagotovljena varnost, po drugi strani pa se bodo spodbujale človekove pravice, da se bodo prenehale izvajati kršitve človekovih pravic, kot so mučenje, pogoste samovoljne aretacije oporečnikov in novinarjev, zatiranje mirnih demonstracij, nasilje nad ženskami – posilstvo, prisilne poroke, pohabljenje spolnih organov –, diskriminacija, ki temelji na etnični ali kastni pripadnosti, ter tako pomaga vzpostaviti pravno državo, ki bo zagotovila za temeljne pravice in svoboščine; |
76. |
je zelo zaskrbljen zaradi vedno večjega trenda državnega nasilja proti osebam LGBTI v številnih podsaharskih državah, zlasti v Ugandi, Nigeriji, Kamerunu in Senegalu; odločno obsoja poskuse uveljavitve še bolj represivnih zakonov v državah, kjer je homoseksualnost že kazniva; poziva druge poslance parlamentov, naj se ne odzivajo več na populistične in konservativne pritiske, tudi verskih voditeljev, in naj varujejo pravice vseh državljanov, tudi oseb LGBTI; poudarja, da je homoseksualnost v 76 državah še vedno kaznivo dejanje, pet od teh držav pa omogoča uporabo smrtne kazni; obžaluje, da je bil sporazum iz Cotonouja podpisan, ne da bi bila v njegov politični dialog vključena razprava o diskriminaciji na podlagi spolne usmeritve, kot je večkrat zahteval Parlament; opominja Komisijo in Svet na trdno odločenost Parlamenta, da bo v naslednji pregled tega sporazuma vključil navedeni vidik; |
77. |
poziva EU, naj oblikuje učinkovito politiko kaznovanja za vse režime, ki uporabljajo represivne metode proti civilistom; |
78. |
poziva EU, naj še naprej dejavno podpira zagovornike človekovih pravic, vključno s pravočasnim zagotavljanjem začasnega zatočišča ogroženim; poziva EU, naj svojo politiko za podporo zagovornikom človekovih pravic razširi tudi na notranje informatorje in raziskovalne novinarje, ki lahko občutno prispevajo k varstvu in spodbujanju človekovih pravic; |
Opazovanje volitev in politike za podporo demokraciji
79. |
pozdravlja dejstvo, da EU neprekinjeno podpira volilne procese po vsem svetu, in sicer z misijami EU za opazovanje volitev in misijami strokovnjakov za volitve ter zagotavljanjem pomoči pri volitvah in podpore domačim opazovalcem; ugotavlja, da so te misije nedavno prispevale k demokratičnemu napredku v soseščini EU, prevzemu oblasti s strani opozicije (Senegal) in utrjevanju demokracije po konfliktu (Sierra Leone); |
80. |
poudarja pomen nadaljnjega ukrepanja na podlagi poročil in priporočil misij za opazovanje volitev; pozdravlja pobudo Evropskega parlamenta, da je treba izboljšati ukrepanje na osnovi priporočil misij za opazovanje volitev, tako da se ta vključijo v „časovni načrt za demokracijo“ za posamezne države, glavnemu opazovalcu pa zaupati posebno nalogo, namreč skrb za nadaljnje ukrepanje na osnovi priporočil in njihovo izvajanje s podporo stalnih organov Parlamenta; |
81. |
poudarja, da je treba v vmesnem obdobju med volitvami povečati operativno zmogljivost parlamentov; v zvezi s tem opozarja na zavezo EU na forumu na visoki ravni o učinkovitosti pomoči, da bo razvojno sodelovanje temeljilo na „demokratični odgovornosti“, s posebnim poudarkom na okrepljeni vlogi parlamentov; poziva EU, naj si prizadeva za pristop na podlagi pravic, da bi se načela človekovih pravic vključila v operativne dejavnosti EU, in v globalni razvojni agendi zagovarja vprašanja, povezana s človekovimi pravicami, v skladu z zavezami iz akcijskega načrta; |
82. |
opozarja na zavezo visoke predstavnice/podpredsednice, da se bo pri opazovanju volitev osredotočila na sodelovanje žensk in narodnih manjšin ter invalidov v vlogi kandidatov in volivcev; zahteva, da se pri pripravi programov za podporo polnemu in enakopravnemu sodelovanju žensk pri volilnem postopku in izvajanju priporočil misij vedno upoštevajo ugotovitve misij EU za opazovanje volitev; |
Svoboda izražanja
83. |
poudarja posebni pomen svobode izražanja, pa tudi svobode medijev, v tranziciji; pozdravlja zavezo EU, da bo oblikovala smernice za svobodo izražanja (v spletu in drugod), in ji priporoča, naj razvije metodologijo za spremljanje in odzivanje na spremembe v zakonodaji, ki omejujejo pluralizem in svobodo tiska v tretjih državah; |
84. |
izraža resno in nenehno zaskrbljenost zaradi spletne cenzure in njene obžalovanja vredne razširjenosti v številnih državah; meni, da mora EU v svojih politikah dajati prednost uresničevanju pravice do udeležbe ter pravice do dostopa do informacij kot osrednjih načel demokracije, ki jih je treba uresničevati tudi prek spleta, pri tem pa mora uporabiti razpoložljive mehanizme za okrepitev javne odgovornosti, kot so načela odprtih podatkov; meni, da bi moralo to veljati za vse ravni dialoga s tretjimi državami, tudi v dvostranskih odnosih in na najvišji ravni; poudarja pomen spletnih medijev za delovanje in učinkovitost civilne družbe, vključno z zagovorniki človekovih pravic, sindikati in žvižgači; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj povečata prizadevanja za vključevanje digitalne svobode v zunanjih odnosih EU; |
85. |
ugotavlja obžalovanja vreden trend sprejemanja zakonov, ki podpornikom človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev omejujejo svobodo izražanja in zbiranja; ugotavlja, da takšni zakoni trenutno veljajo v Litvi in Rusiji, v Ukrajini o njih razpravljajo, predlagani pa so bili še v Gruziji, Armeniji in Kazahstanu; čestita Moldaviji za zavrnitev zakona o prepovedi „širjenja vseh zvez, ki niso povezane s poroko ali družino“; poziva delegacije EU v teh državah, naj izrazijo izrecno zaskrbljenost EU glede teh zakonov; |
Podpora EU splošnim človekovim pravicam
86. |
v celoti podpira stališče, ki ga je v strateškem okviru za človekove pravice in demokracijo EU zavzela glede spodbujanja in varovanja vseh človekovih pravic, pa tudi njeno zavezo, da bo odločno nasprotovala vsakršnim poskusom ogrožanja spoštovanja univerzalnosti človekovih pravic; ponovno poudarja, EU pa poziva, naj potrdi celovito podporo nedeljivosti in univerzalnosti človekovih pravic, vključno z Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah v skladu s členom 21 Pogodbe o Evropski uniji (Naslov V, Poglavje 1 – Splošne določbe o zunanjem delovanju Unije); |
Sistem ZN za človekove pravice
87. |
znova izraža podporo izboljšanju sistema ZN za človekove pravice, saj je temeljnega pomena za spodbujanje splošnih človekovih pravic; je seznanjen s prizadevanji EU pri reviziji Sveta ZN za človekove pravice in poziva vse člane tega sveta, naj ohranijo najvišje standarde človekovih pravic in izpolnijo obljube, dane pred izvolitvijo; meni, da je neodvisnost Urada visoke komisarke ZN za človekove pravice in nosilcev mandata za posebne postopke ZN glavni pogoj za njihovo učinkovito delo, in poudarja, da je treba za to zagotoviti nenamensko financiranje; |
88. |
pozdravlja začetek drugega kroga splošnega rednega pregleda in poziva EU, naj še naprej pozorno spremlja postopkovne izboljšave in izvajanje priporočil iz tega procesa, ki so jih države sprejele in obljubile, da jih bodo uresničile; |
89. |
poziva države članice EU, naj uresničijo svojo zavezo iz strateškega okvira EU, da bodo ratificirale in začele izvajati ključne mednarodne pogodbe o človekovih pravicah, predvsem deset temeljnih pogodb ZN o človekovih pravicah in njihove izbirne protokole, ter izjavijo, da bodo zagotovile sprejetje vseh posameznih pritožbenih in preiskovalnih postopkov; poudarja, da je ratifikacija teh dokumentov pomembna za verodostojnost politike EU na področju človekovih pravic doma in v tujini; izraža globoko zaskrbljenost, ker nekatere države članice EU svojih rednih poročil ustreznim organom ZN za spremljanje človekovih pravic ne pošiljajo pravočasno, kar spodkopava tudi verodostojnost politike EU do tretjih držav na področju človekovih pravic; |
90. |
poziva EU, naj tretje države spodbuja k celovitemu sodelovanju s posebnimi poročevalci ZN in neodvisnimi strokovnjaki s področja človekovih pravic, tudi z izdajanjem stalnih vabil in sprejemanjem takšnih strokovnjakov; |
91. |
spodbuja EU in države članice, naj podprejo visoko komisarko ZN za človekove pravice pri izvajanju njenega poročila za leto 2012 o krepitvi pogodbenih organov ZN, ki imajo osrednjo vlogo pri spremljanju, kako države, ki so pogodbenice pogodb ZN o človekovih pravicah, v resnici spoštujejo svoje obveznosti na tem področju; |
92. |
obžaluje, da je Svet Združenih narodov za človekove pravice sprejel resolucijo A/HRC/RES/21/3 o tradicionalnih vrednotah, ki ogroža načelo splošnih in nedeljivih človekovih pravic, ter izraža pohvalo, da je EU tej resoluciji nasprotovala; obžaluje, da ni prišlo do nadaljnjih ukrepov v zvezi z resolucijo A/HRC/RES/17/19 o človekovih pravicah, spolni usmerjenosti in spolni identiteti, ter poziva skupino držav, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, tudi Južno Afriko, naj kar se da hitro ukrepajo v zvezi s to resolucijo; izraža pohvalo visoki komisarki Združenih narodov za človekove pravice za njeno delo pri spodbujanju in varovanju človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev, zlasti prek izjav, poročil, in nove kampanje „Svobodni in enakopravni“; poziva visoko komisarko Združenih narodov, naj svoje delo nadaljuje in izrazi močno zaskrbljenost nad tako imenovanimi protipropagandnimi zakoni, ki omejujejo svobodo izražanja in zbiranja; |
93. |
glede na načela mednarodnega humanitarnega prava, ki jih določajo Haaški pravilnik iz leta 1907 (čl. 42–56), Četrta ženevska konvencija (čl. 27–34 in 47–78) in določbe Dodatnega protokola I, poudarja, naj EU zagotovi, da partnerji, ki sodijo v kategorijo okupacijskih sil, spoštujejo svoje dolžnosti do prebivalstva na zasedenih ozemljih; opozarja, da mora okupacijska sila prebivalstvu v času okupacije v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom zagotoviti standarde javnega zdravstva ter dostop do hrane in zdravstvene oskrbe; ponovno poudarja, da je preseljevanje civilnega prebivalstva okupacijske sile na zasedeno ozemlje prepovedano in da je treba obtoženim kaznivih dejanj omogočiti postopke, ki spoštujejo mednarodno priznana sodna jamstva, na primer to, da so obveščeni o razlogu za prijetje in obtoženi zaradi točno določenega kaznivega dejanja ter da imajo možnost čim hitrejšega poštenega sojenja; |
Mednarodno kazensko sodišče
94. |
znova izraža odločno podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču; meni, da je naraščanje števila držav pogodbenic pomemben korak k večji univerzalnosti tega sodišča; pozdravlja dejstvo, da je Gvatemala rimski statut ratificirala aprila 2012, Slonokoščena obala pa februarja 2013; |
95. |
poziva zunanje ministre EU, naj sprejmejo sklepe Sveta za zunanje zadeve in tako potrdijo trdno podporo EU in njenih držav članic Mednarodnemu kazenskemu sodišču, upoštevajo prizadevanja EU za stalne preglede, posodabljanje in širjenje svojih instrumentov o Mednarodnem kazenskem sodišču ter se ponovno zavežejo, da si bodo prizadevali za univerzalnost rimskega statuta ter tako žrtvam hudih zločinov po mednarodnem pravu omogočili širši dostop do pravnega varstva; |
96. |
obžaluje, da rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča tudi v novi uredbi o GSP ni na seznamu konvencij, potrebnih za status GSP+; ugotavlja, da kar nekaj držav prosilk za GSP+ ni pogodbenic omenjenega statuta oziroma ga ni ratificiralo (npr. Armenija, Pakistan); znova priporoča, da se rimski statut doda na prihodnji seznam konvencij; |
97. |
poziva EU in države članice, naj na pogajanjih in v političnih dialogih s tretjimi državami, regionalnimi organizacijami in drugimi regionalnimi skupinami opozarjajo na nujnost ratifikacije in izvajanja statuta ter sporazuma o privilegijih in imunitetah sodišča, v sporazume EU s tretjimi državami pa vključijo določbe o Mednarodnem kazenskem sodišču in mednarodnem pravosodju; |
98. |
Evropsko službo za zunanje delovanje spodbuja, naj zagotovi, da bodo vse delegacije in posebni predstavniki EU v celoti obveščeni o Sklepu Sveta EU in akcijskem načrtu o Mednarodnem kazenskem sodišču ter o dopolnilnem instrumentu EU, in se dejavno zavzema za Mednarodno kazensko sodišče, izvajanje njegovih sodb in boj proti nekaznovanosti za kazniva dejanja iz rimskega statuta; |
99. |
poziva delegacije in posebne predstavnike EU, zlasti posebnega predstavnika EU za človekove pravice, naj se v političnem dialogu in na srečanjih s tretjimi državami dejavno zavzemajo za Mednarodno kazensko sodišče, izvajanje njegovih odločitev in boj proti nekaznovanosti za kazniva dejanja iz rimskega statuta; poleg tega predlaga okrepitev finančne podpore Mednarodnemu kazenskemu sodišču; |
100. |
pozdravlja sprejetje instrumenta EU za spodbujanje načela dopolnjevanja, Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo pa poziva, naj sprejmeta dodatne ukrepe za njegovo učinkovito izvajanje; spodbuja EU, naj zagotovi, da bo podpora Mednarodnemu kazenskemu sodišču ustrezno vključena v vsa pomembna področja zunanje politike EU; |
101. |
poziva države članice EU, naj v celoti izvajajo rimski statut z uskladitvijo nacionalne zakonodaje z vsemi obveznostmi iz statuta, ugodijo prošnjam Mednarodnega kazenskega sodišča za pomoč in sodelovanje v vseh fazah sodnih postopkov, zlasti v zvezi s predhodnimi pregledi, preiskavo, prijetjem in predajo, zaščito žrtev in prič, začasnim izpustom in izvrševanjem kazenskih sankcij; obžaluje, da so prispevki v sklad za pomoč žrtvam še vedno nezadostni in poziva države članice EU, naj zagotovijo potrebna sredstva zanj, da bo lahko v celoti izpolnjeval svoja pooblastila; |
102. |
izraža podporo ustrezno financiranim dejavnostim ozaveščanja in obveščanja javnosti v okviru rednega proračuna sodišča in poudarja pomen teh dejavnosti za zagotavljanje prepoznavnosti pravnega varstva; |
103. |
poziva države članice EU, naj ratificirajo spremembe rimskega statuta iz Kampale in k ratifikaciji spodbujajo tretje države; |
104. |
poziva EU in njene države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za boj proti nekaznovanosti znotraj meja EU; jih spodbuja, naj v tem smislu upoštevajo priporočila Evropske mreže kontaktnih točk v zvezi z osebami, odgovornimi za genocid, zločine proti človeštvu in vojne zločine; |
Smrtna kazen in njeno izvrševanje
105. |
izraža odločno nasprotovanje smrtni kazni in meni, da je izvajanje vsesplošnega moratorija z namenom splošne odprave smrtne kazni osrednji cilj politike EU na področju človekovih pravic; poudarja, da ni nobenih dokazov o učinkovitosti smrtne kazni kot sredstva za odvračanje od kaznivih dejanj, in poudarja, da so po razpoložljivih podatkih s smrtno kaznijo najpogosteje kaznovani prikrajšani posamezniki; pozdravlja prizadevanje Evropske unije in držav članic v okviru Združenih narodov, ki je vodilo do sprejetja resolucije generalne skupščine o moratoriju za izvajanje smrtne kazni decembra 2012; kljub temu izraža zaskrbljenost zaradi ponovnega začetka izvrševanja smrtne kazni v številnih državah; poziva EU, naj še naprej pripravlja ciljno usmerjene kampanje o smrtni kazni in okrepi sodelovanje z državami, ki zagovarjajo ohranitev smrtne kazni; pričakuje, da se z njim ustrezno posvetuje med pregledom Uredbe (ES) št. 1236/2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni ali mučenje, načrtovanim za leto 2013; |
106. |
obžaluje, da je Belorusija zadnja država na evropski celini, ki še ima smrtno kazen; znova poudarja, da je bila usmrtitev Dimitrija Konovalova in Vladislava Kovaljeva obžalovanja vredna; znova poziva Belorusijo, naj uvede moratorij za smrtno kazen, nato pa jo v celoti odpravi; |
Podjetništvo in človekove pravice
107. |
ponovno poudarja, da bi morala evropska podjetja pri svojih dejavnostih zagotavljati spoštovanje standardov človekovih pravic, tudi pri poslovanju zunaj EU; je zaskrbljen nad poročili v zvezi s sodelovanjem nekaterih podjetij EU z avtoritarnimi režimi, zlasti v primerih, ko trgovina z občutljivim blagom, na primer na področju informacijske tehnologije in komunikacij, povzroča zlorabe človekovih pravic; |
108. |
opozarja na pomen spodbujanja družbene odgovornosti podjetij, tudi pri poslovanju zunaj EU, ter na pomen zagotavljanja družbene odgovornosti podjetij vzdolž vse dobavne verige; je prepričan, da bi morali imeti evropska podjetja ter njihove podružnice in podizvajalci ključno vlogo pri spodbujanju in razširjanju mednarodnih standardov poslovanja in človekovih pravic po vsem svetu; poudarja pomen smiselnega poročanja o človekovih pravicah ter socialnem in okoljskem vplivu projektov, ki jih podpirajo Evropska investicijska banka ali izvozni krediti, ki jih odobrijo evropske kreditne agencije; poudarja, da bi morale finančne operacije, ki jih izvajajo te institucije, prispevati k splošnim načelom, ki vodijo Unijo pri njenem zunanjem delovanju, kot je navedeno v členu 21 Podobe o Evropski uniji; |
109. |
poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj poroča o izpolnjevanju obvez iz akcijskega načrta EU o človekovih pravicah glede na vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah; obžaluje pomanjkanje napredka pri odzivu Komisije na zahtevo Evropskega parlamenta, naj predlaga zakonodajo, ki bi od podjetij iz EU zahtevala, da zagotovijo, da njihova nabava ne podpira krivcev za spopade in hude kršitve človekovih pravic; |
110. |
opozarja Komisijo na njeno zavezo iz septembra 2010, da bo preučila vprašanje prisilnega zaporniškega dela v tretjih državah in ustrezno pregledala odziv EU, ter poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o izidu tega procesa; poziva Komisijo, naj uvede zakonodajo o preporodi uvoza blaga, ki ga proizvedejo prisilni in zaporniški delavci, v EU; |
Izkoreninjenje vseh vrst diskriminacije
111. |
opominja na člene splošne deklaracije o človekovih pravicah, po katerih se vsi ljudje rodijo svobodni in enakopravni, kar zadeva dostojanstvo in pravice, pravice in svoboščine pa lahko uživajo brez vsakršnega razlikovanja; poudarja pomen boja proti vsem oblikam diskriminacije, vključno na podlagi rase, barve, spola, spolne usmeritve, jezika, vere, kaste, družbenega izvora, kulture, starosti, rojstva, invalidnosti ali drugih razlogov; znova poziva EU, naj se bori proti diskriminaciji in nestrpnosti, saj je to osrednja naloga njene politike človekovih pravic, slednjo pa utemelji na vključujoči in celoviti opredelitvi nediskriminacije; poudarja, da je spoštovanje pravic manjšin ključni pogoj za mir, razvoj in demokracijo; pozdravlja in spodbuja sodelovanje EU z ZN in regionalnimi organizacijami pri doseganju tega cilja; |
112. |
poziva EU, naj posebno pozornost nameni diskriminaciji zaradi pripadnosti družbenim slojem, kot so kaste in podobni sistemi dednega statusa, saj zelo škodljivo in včasih uničujoče vplivajo na možnosti za enakopravno uživanje človekovih pravic; meni, da bi bilo treba države, v katerih še vedno obstaja kastni sistem, pozvati, naj ga prepovedo in zagotovijo, da se bodo zakoni proti kastnemu sistemu v resnici izvajali; |
Svoboda misli, vesti, veroizpovedi ali prepričanja
113. |
poudarja, da je pravica do svobode misli, vesti, vere ali prepričanja, kot je zapisana v 18. členu splošne deklaracije o človekovih pravicah in drugih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah, temeljna človekova pravica, medsebojno povezana z drugimi človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, in zajema tudi pravico do verovanja ali neverovanja ter pravico do prakticiranja teističnega, neteističnega ali ateističnega prepričanja bodisi zasebno ali v javnosti oziroma sam ali v skupnosti, ter pravico do sprejetja, spremembe in opustitve ali ponovnega sprejetja prepričanja po lastni izbiri; poziva EU, naj spodbuja pravico do svobode veroizpovedi ali prepričanja v mednarodnih in regionalnih forumih ter v dvostranskih odnosih s tretjimi državami; |
114. |
opozarja, da pravica do ugovora vesti vojaški dolžnosti sodi v okvir zakonitega uveljavljanja pravice do svobode misli, vesti in vere, ter poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj države s sistemom obveznega služenja vojaškega roka pozovejo, naj zaradi javnega interesa omogočijo nadomestno služenje nevojaškega ali civilnega značaja in naj tistih, ki izrazijo ugovor vesti, ne kaznujejo zaradi nesluženja vojaškega roka, na primer z zaporom; |
115. |
najostreje obsoja diskriminacijo, nestrpnost, nasilje in uboje zaradi vere ali prepričanja, ne glede na to, kje se zgodijo in kdo so njihove žrtve; je posebej zaskrbljen, ker poskušajo ljudstva, ki se delijo na podlagi religije, spore vse pogosteje razreševati z uporabo nasilja in preganjanja, saj taka dejanja onemogočajo trajni mir in spravo; poleg tega je zaskrbljen zaradi naraščajoče sovražnosti vlad in družbe na splošno v mnogih državah, ki manjšinskim verskim skupinam in skupinam z drugačnim prepričanjem odrekajo pravico do verskih obredov ali javnega izražanja svoje veroizpovedi ali prepričanja; ugotavlja, da so družbena sovražnost in napadi proti verskim skupinam ali skupinam z drugačnim prepričanjem, ki povzročajo mnogo smrti in poškodb, vse pogostejši, nekaznovanost in pomanjkljivo varstvo manjšinskih verskih skupnosti ali skupnosti z drugačnim prepričanjem pa še vedno vzbujata zaskrbljenost; |
116. |
nasprotuje zakonodaji, ki posameznike kaznuje zaradi spremembe veroizpovedi ali prepričanja; izraža globoko zaskrbljenost, ker zaradi takšne zakonodaje posameznikom v nekaterih državah grozi zapor ali celo smrtna kazen; prav tako je zaskrbljen, ker so tisti, ki so opustili ali spremenili svojo veroizpoved, soočeni z družbeno sovražnostjo, na primer z nasiljem in ustrahovanjem; nasprotuje zakonom, na podlagi katerih se kaznujejo izrazi, ki veljajo za bogokletne, obrekljive ali žaljive do vere ali verskih simbolov, oseb ali občutkov; izjavlja, da ti zakoni niso skladni s sprejetimi mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic; obstoja določbe zakona o bogokletstvu v Afganistanu, Bangladešu, Egiptu, Pakistanu in Savdski Arabiji, ki dovoljujejo zaporno in smrtno kazen; |
117. |
pozdravlja nedavne pozive evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice za zbiranje predlogov, ki dajejo prednost in podpirajo ukrepe v družbi za boj proti diskriminaciji na podlagi veroizpovedi ali prepričanja; spodbuja EU, naj podpre vključujoča prizadevanja medkulturnega in medverskega dialoga ter sodelovanje na različnih ravneh, ki vključuje voditelje skupnosti, ženske, mlade in predstavnike etničnih manjšin, katerih cilj je spodbujanje izgradnje miru in družbene kohezije; EU in države članice poziva, naj razvijejo sheme donacij za varstvo in spodbujanje svobode veroizpovedi ali prepričanja v državah, kjer je ta pravica najbolj ogrožena; |
118. |
pozdravlja zavezo EU, da bo spodbujala pravico do svobode veroizpovedi ali prepričanja v mednarodnih in regionalnih forumih, vključno z ZN, OVSE, Svetom Evrope in drugimi regionalnimi mehanizmi; spodbuja EU, naj na Generalni skupščini ZN na dnevni red še naprej uvršča svojo letno resolucijo o svobodi veroizpovedi ali prepričanja in podpira pooblastila posebnega poročevalca ZN za svobodo veroizpovedi in prepričanja; |
Pravice in neodvisnost žensk in otrok
119. |
izraža vso podporo ZN v prizadevanjih za pravice in večjo neodvisnost žensk; spodbuja EU, naj pripravi ciljno usmerjeno kampanjo o politični in gospodarski udeležbi žensk ter podpre pobude proti nasilju na podlagi spola in umorom žensk; podpira izvajanje akcijskega načrta za enakopravnost spolov in krepitev vloge žensk na področju razvoja; poziva delegacije EU, naj v svojih lokalnih strategijah za izvajanje smernic EU glede nasilja nad ženskami in deklicami ter boja proti vsem oblikam njihove diskriminacije, vključno s prisilnimi porokami, predvidijo posebne ukrepe v zvezi z vlogo zunanje pomoči in razvojnega sodelovanja; poudarja, da vloga Komisije in držav članic na tem področju v Evropski uniji in zunaj nje ne sme biti omejena le na boj proti nasilju nad ženskami v vseh njegovih oblikah, torej proti fizičnemu, psihološkemu, socialnemu ali ekonomskemu nasilju, ter da je treba dati prednost izobraževanju fantov in deklet od zgodnjega otroštva brez spolnega razlikovanja; Komisijo in Svet poziva, naj tretje države še naprej spodbujata k temu, da bodo pri pripravi nacionalne zakonodaje upoštevale pravice žensk in poskrbele tudi za njeno ustrezno izvajanje; |
120. |
znova obsoja zlorabo žensk in vse oblike nasilja nad njimi, vključno z nasiljem v družini; zato poziva vse države članice Sveta Evrope, naj podpišejo in ratificirajo konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami in boju proti njemu, EU pa poziva, naj začne proces pristopa k tej konvenciji, da bo zagotovila usklajenost notranjih in zunanjih ukrepov EU proti nasilju nad ženskami; opozarja na pomen kampanj obveščanja in ozaveščanja v skupnostih, kjer prihaja do pohabljanja ženskih spolnih organov, spolnih zlorab deklic, zgodnjih in prisilnih porok, umorov žensk in drugih kršitev človekovih pravic zaradi spola, pa tudi na to, da je treba zagovornike človekovih pravic, ki se že borijo proti tem praksam, vključiti v priprave in izvedbo omenjenih kampanj; spodbuja Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj v političnih dialogih s partnerskimi državami, kjer se izvaja pohabljanje ženskih spolnih organov, še naprej obravnavajo to vprašanje; |
121. |
poziva EU, naj dodatno zavaruje reproduktivne pravice, in poudarja potrebo po tem, da se te politike postavijo v središče razvojnega sodelovanja s tretjimi državami; ostro obsoja sramotno prakso pohabljanja ženskih spolnih organov v nekaterih delih Afrike, umore iz časti, splave na podlagi spola in prisilne poroke; opominja na pomembne sklepe, sprejete na mednarodni konferenci o prebivalstvu in razvoju v Kairu; |
122. |
podpira pobudo generalnega sekretarja ZN „Education First“ (Izobrazba na prvem mestu), saj dostop do izobraževanja povečuje varstvo deklic pred grožnjami za njihovo prihodnost, kot so zgodnja poroka in nosečnost, okužba s HIV, revščina, nasilje v družini in spolno nasilje, hkrati pa zmanjšuje smrtnost otrok in mater; |
123. |
poziva k odločnejšim prizadevanjem za čim popolnejšo uresničitev razvojnih ciljev tisočletja še pred iztekom rokov, in sicer kar zadeva enakopravnost spolov, zdravje mater in dostop do ustreznega javnega zdravstva, pravico do izobraževanja ter spolnega in reproduktivnega zdravja, zlasti za najbolj ranljive skupine, kot so deklice in mlade ženske, na osnovi trdne zaveze vlad, da bodo povečale odgovornost in izboljšale mehanizme spremljanja za obstoječe obveznosti glede človekovih pravic, se zavzemale za pravno varstvo za vse in omogočile učinkovito udeležbo vsem, tudi najbolj marginaliziranim in zapostavljenim, pri razvoju, odločanju in izvajanju; zelo priporoča, da se razvojnim ciljem tisočletja za obdobje po letu 2015 doda samostojen cilj za pravice žensk in enakost spolov, z odločnim poudarkom na spolnem in reproduktivnem zdravju in pravicah; |
124. |
poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo, da bo pregled ICPD+20 omogočil celovito revizijo vseh vidikov, povezanih s polnim uživanjem spolnih in reproduktivnih pravic, in ponovno potrdijo odločen in progresiven pristop do vprašanja spolnih in reproduktivnih pravic za vse v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic, ter poziva k večji odgovornosti glede dosežkov; zlasti jih poziva, naj poskrbijo, da bo ta proces potekal na participativni osnovi in da bo omogočeno plodovito sodelovanje različnim interesnim skupinam, vključno s civilno družbo ter ženskami, mladoletniki in mladimi; opozarja, da mora ta pregled temeljiti na človekovih pravicah in biti posebej osredotočen na spolne in reproduktivne pravice; |
125. |
izraža močno zaskrbljenost v zvezi z vprašanjem posilstev; obžaluje izjemno visoko stopnjo nekaznovanosti posilstev v državah, kot sta Indija in Pakistan; |
126. |
obsoja razširjeno uporabo spolnega nasilja in posilstev kot orožja v vojni, zlasti v regiji Velikih jezer; opozarja na vključitev zločinov na podlagi spola in kaznivih dejanj spolnega nasilja v rimski statut med vojne zločine, zločine proti človečnosti ali dejanja, ki so konstitutivni element genocida ali mučenja; v zvezi s tem pozdravlja resolucijo varnostnega sveta ZN št. 2106(2013) o preprečevanju spolnega nasilja v konfliktih, sprejeto 24. junija 2013, ki ponovno potrjuje, da ima Mednarodno kazensko sodišče pomembno vlogo v boju proti nekaznovanosti za kazniva dejanja, povezana s spolno integriteto, in kazniva dejanja na podlagi spola; poziva EU, naj podpre izvajanje teh načel v celoti; ponovno izraža zavezanost EU vključevanju človekovih pravic in vidikov enakosti spolov v misijah skupne varnostne in obrambne politike v skladu s prelomnima resolucijama varnostnega sveta ZN št. 1325 in št. 1820 o ženskah, miru in varnosti; |
127. |
poziva EU, naj si za prednostno nalogo določi boj proti trgovini z ljudmi; poudarja potrebo po upoštevanju tako notranjih kot zunanjih vidikov pri obravnavi trgovine z ljudmi; spodbuja države članice EU, naj izvajajo Direktivo EU (2011/36/EU) in strategijo EU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016; |
128. |
poziva k splošni ratifikaciji Konvencije ZN o otrokovih pravicah; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj sprejmeta ukrepe glede pravic otrok, pri tem pa naj se posebej osredotočijo na nasilje nad njimi, zlasti na vprašanje prisilnega otroškega dela, porok otrok, novačenja otrok v oborožene skupine, njihovo razorožitev, rehabilitacijo in ponovno vključitev, v dnevni red dialogov o človekovih pravicah z zadevnimi državami pa naj vključijo tudi otroško čarovništvo; poudarja pomen dajanja prednosti otrokovim pravicam v zunanji politiki EU; |
129. |
poudarja, da si je treba bolj prizadevati za uresničitev revidirane strategije za izvajanje smernic EU o otrocih in oboroženih spopadih; spodbuja EU, naj še poglobi sodelovanje s posebnim predstavnikom ZN za otroke v oboroženih spopadih; pozdravlja dejstvo, da je bila leta 2012 uvedena posebna proračunska postavka za humanitarno pomoč otrokom, žrtvam spopadov, ki omogoča izobraževanje v izrednih primerih; |
130. |
opozarja na svoja prejšnja priporočila za izboljšanje lastnih postopkov v zvezi z vprašanji človekovih pravic in pospeševanje prizadevanj za učinkovito vključevanje človekovih pravic v svoje strukture in procese; obžaluje, da ni nobenih izboljšav v zvezi s plenarnimi razpravami ter resolucijami o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države ter nadaljnjimi ukrepi; pozdravlja prizadevanja za izboljšanje sodelovanja z nacionalnimi parlamenti držav članic pri vprašanjih o človekovih pravicah; |
o
o o
131. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk, Združenim narodom, Svetu Evrope ter vladam držav in ozemelj, omenjenih v tej resoluciji. |
(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0503.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0504.
(3) UL L 200, 27.7.2012, str. 21.
(4) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 114.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0278.
(6) http://www.eeas.europa.eu/human_rights/docs/guidelines_en.pdf.
(7) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0394.
(8) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0055.
(9) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 115.
(10) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 26.
(11) UL C 257 E, 6.9.2013, str. 13.
(12) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 69.
(13) UL C 33 E, 5.2.2013, str. 165.
(14) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0470.
(15) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 31.
(16) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 94.
(17) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 101.
(18) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 87.
(19) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0431.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/100 |
P7_TA(2013)0576
Letno poročilu o politiki konkurence EU
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 o letnem poročilu o politiki konkurence EU (2013/2075(INI))
(2016/C 468/14)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju poročila Komisije o politiki konkurence za leto 2012 (COM(2013)0257) in priloženega delovnega dokumenta Komisije (SWD(2013)0159), |
— |
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 101, 102 in 107 Pogodbe, |
— |
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (1), |
— |
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 169/2009 z dne 26. februarja 2009 o uporabi konkurenčnih pravil za železniški in cestni promet ter promet po celinskih plovnih poteh (2), |
— |
ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih pravilih, ki urejajo postopke z odškodninskimi tožbami v nacionalni zakonodaji zaradi kršitev določb zakonodaje o konkurenci držav članic in Evropske unije (COM(2013)0404), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije o ocenjevanju škode v odškodninskih tožbah zaradi kršitev člena 101 ali 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije (C(2013)3440), |
— |
ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom: „Javno posvetovanje: Usklajenemu evropskemu pristopu h kolektivnim pravnim sredstvom naproti“ (SEC(2011)0173), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. junija 2013 z naslovom „Evropskemu horizontalnemu okviru za kolektivna pravna sredstva naproti“ (COM(2013)0401), |
— |
ob upoštevanju priporočila Komisije z naslovom: „Recommendation on common principles for injunctive and compensatory collective redress mechanisms in the Member States concerning violations of rights granted under Union Law“ (Priporočilo o skupnih načelih za kolektivna pravna sredstva sodne prepovedi ali odškodnin v državah članicah v zvezi s kršitvami pravic, podeljenih v skladu s pravom Unije) (C(2013)3539/3), |
— |
ob upoštevanju študije, ki jo je objavil tematski sektor generalnega direktorata Evropskega parlamenta za notranjo politiko, z naslovom „Kolektivna pravna sredstva na področju varstva konkurence“ iz junija 2012, |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije, objavljenega v skladu s členom 27(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 v zadevi AT.39740 – Google (2013/C 120/09), |
— |
ob upoštevanju zavez, ponujenih Komisiji v skladu s členom 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 v zadevi COMP/39.398 – Visa MIF, |
— |
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (3), |
— |
ob upoštevanju posvetovanja Komisije dne 27. marca 2013 o nadzoru združevanja v EU – osnutek spremembe poenostavljenega postopka in izvedbene uredbe o združitvah, |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. oktobra 2008 o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe v zvezi s finančnimi institucijami v okviru trenutne svetovne finančne krize (sporočilo o bančništvu) (4), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. decembra 2008 z naslovom „Dokapitalizacija finančnih institucij v trenutni finančni krizi: omejitev pomoči na najmanjšo potrebno in zaščitni ukrepi za preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence“ (sporočilo o dokapitalizaciji) (5), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. februarja 2009 o obravnavanju oslabljenih sredstev v bančnem sektorju Skupnosti (sporočilo o oslabljenih sredstvih) (6), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. julija 2009 o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči (sporočilo o prestrukturiranju) (7), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. decembra 2008 o začasnem okviru Skupnosti za ukrepe državne pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi (prvotni začasni okvir) (8), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. decembra 2010 z naslovom „Začasni okvir Unije za ukrepe državne pomoči v podporo dostopu do financiranja v trenutni finančni in gospodarski krizi“ (9) (novi začasni okvir, ki nadomešča tistega, ki se je končal 31. decembra 2010), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 dalje (sporočilo o bančništvu) (10), |
— |
ob upoštevanju problemskega dokumenta Komisije v vednost Ekonomsko-finančnemu odboru o reviziji smernic o državni pomoči za prestrukturiranje bank, |
— |
ob upoštevanju študije, ki jo je objavil tematski sektor generalnega direktorata Evropskega parlamenta za notranjo politiko, z naslovom „Državna pomoč – krizna pravila za finančni sektor in za realno gospodarstvo“ iz junija 2011, |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije o uporabi pravil Evropske unije o državni pomoči za nadomestilo, dodeljeno za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (11), |
— |
ob upoštevanju Sklepa Komisije št. 2012/21/EU z dne 20. decembra 2011 o uporabi člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (12), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Okvir Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve (2011)“ (13), |
— |
ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (14), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2011 o preoblikovanju pravil EU o državni pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena (15), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Posodobitev področja državnih pomoči EU“ (COM(2012)0209), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2013 o posodobitvi državne pomoči (16), |
— |
ob upoštevanju predloga Komisije za Uredbo Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči in Uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza (COM(2012)0730), |
— |
ob upoštevanju predloga Komisije za Uredbo Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (COM(2012)0725), |
— |
ob upoštevanju smernic Komisije o državnih pomočeh za prevoznike v železniškem prometu (17), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2013 o regionalni politiki kot delu širših shem državne pomoči (18), |
— |
ob upoštevanju Okvirnega sporazuma z dne 20. novembra 2010 o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo (19) (v nadaljnjem besedilu: okvirni sporazum), zlasti odstavkov 9, 12, 15 in 16, |
— |
ob upoštevanju tožbe, vložene v eni od držav članic, o kršitvi osnovnega pravnega načela „nulla poena sine lege“z zahtevo, da se podjetja ne kaznujejo za kartelno kršitev, če pravo teh kazni ne določa; |
— |
ob upoštevanju svojih resolucij z dne 22. februarja 2005 o XXXIII. poročilu Komisije o konkurenčni politiki za leto 2003 (20), z dne 4. aprila 2006 o poročilu Komisije o politiki konkurence 2004 (21), z dne 19. junija 2007 o poročilu o politiki konkurence 2005 (22), z dne 10. marca 2009 o poročilih o politiki konkurence za leti 2006 in 2007 (23), z dne 9. marca 2010 o poročilu o politiki konkurence za leto 2008 (24), z dne 20. januarja 2011 o poročilu o politiki konkurence za leto 2009 (25), z dne 2. februarja 2012 o letnem poročilu o politiki konkurence EU (26) in z dne 12. junija 2013 o letnem poročilu o konkurenčni politiki EU (27), |
— |
ob upoštevanju člena 48 in člena 119(2) Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0357/2013), |
A. |
ker so banke v EU v obdobju od leta 2008 do konca leta 2011 prejele državno pomoč v vrednosti 1 600 milijard EUR in ker je bila državna pomoč večinoma zagotovljena z vpisom izdaje dolžniških vrednostnih papirjev ali v obliki jamstev ali – v izjemnih primerih – v obliki nepovratnih sredstev; |
B. |
ker hud kreditni krč v številnih državah članicah vpliva na mala in srednja podjetja (MSP), ki predstavljajo 98 % podjetij v EU; |
C. |
ker vsakoletne izgube zaradi obstoja kartelov znašajo 181–320 milijard EUR, kar je približno 3 % BDP v EU; |
D. |
ker sta neliberaliziran trg in zaprtost potniškega in tovornega železniškega prometa delno posledici pomanjkanja resnično neodvisnih nadzornih organov na nacionalni ravni v nekaterih državah članicah; |
E. |
ker bi moralo letno poročilo o politiki konkurence služiti kot instrument za nadaljnji razvoj splošne konkurenčnosti Unije s širjenjem konkurence in odpiranjem trgov za nove akterje, s čimer bi se razširil in okrepil notranji trg, in ni le povezano s praktičnim izvajanjem politike konkurence s strani Komisije; |
F. |
ker je odprava ovir za prosti pretok blaga, storitev, oseb in kapitala predpogoj za rast; |
G. |
ker so v sektorjih z nižjo stopnjo konkurence pogosto tudi gospodarski rezultati slabši; |
H. |
ker je namen politike konkurence zagotoviti pravilno delovanje notranjega trga ter enake konkurenčne pogoje, da se potrošnike zaščiti pred protikonkurenčno prakso in zagotovijo najboljše cene; ker namen politike konkurence ni natančno nadziranje, ampak izvrševanje jasnih in poštenih pravil, v okviru katerih tržne sile lahko učinkovito delujejo; |
I. |
ker imajo javno ukrepanje, javne naložbe in storitve splošnega gospodarskega pomena zlasti v obdobju krize bistveno vlogo pri zagotavljanju socialne kohezije; |
J. |
ker člen 14 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da je treba s postopkom soodločanja zagotavljati predvsem gospodarske in finančne pogoje za delovanje storitev splošnega gospodarskega pomena; |
K. |
ker protokol št. 26 k Pogodbi o delovanju Evropske unije javnim organom zagotavlja široke diskrecijske pravice za zagotavljanje, naročanje in organiziranje storitev splošnega gospodarskega pomena; |
L. |
ker sodba v zadevi Altmark določa štiri merila za razlikovanje med nadomestili za javne storitve in državnimi pomočmi; |
Konkurenčna politika kot orodje za spodbujanje enotnega trga
1. |
pozdravlja poročilo Komisije in njegovo osredotočenost na prispevek politike konkurence k nadzoru združevanja ter odprave ovir, izkoriščanja prednosti pred drugimi, tajnega dogovarjanja in ukrepov državne pomoči, ki imajo učinek izkrivljanja, v prid enotnemu trgu, pri tem pa se upošteva razvoj svetovnega gospodarstva; |
2. |
obžaluje, da se Komisija v svojem poročilu o politiki konkurence iz leta 2012 osredotoča zlasti na prakse nelojalne konkurence, ki izhajajo iz praks posameznih držav, sorazmerno malo pozornosti pa namenja nepoštenim praksam, ki so posledica povezovanja podjetij na enotnem trgu; |
3. |
meni, da je politika konkurence gonilo gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest, zlasti v kriznih časih; |
4. |
poudarja, da sta politika konkurence in nemoteno delovanje enotnega trga bistvena za soočanje s krizo, spodbujanje rasti in trajnostnega zaposlovanja v okviru strategije Evropa 2020 ter pomoč pri doseganju ciljev Evropske unije; |
5. |
e zato strinja s Komisijo, da kriza ne bi smela biti pretveza za popuščanje pri izvajanju konkurenčnih pravil; |
6. |
meni, da bi morali politiko konkurence prilagoditi, da bi se bolje odzivala na izzive, ki jih predstavlja globalizacija; |
7. |
meni, da bi morala nova politika konkurence EU omogočati upoštevanje klavzule o fleksibilnosti; |
8. |
se strinja, da je še vedno preveč sektorjev v veliki meri razdeljenih z nacionalnimi mejami ter javnimi ali zasebnimi umetnimi ovirami, in tudi, da ima politika konkurence temeljno vlogo pri odpravljanju takšne razdrobljenosti in ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev v vseh sektorjih enotnega trga, pri čemer mora upoštevati posebne potrebe MSP in končnih uporabnikov; |
9. |
poudarja, da izvajanje konkurenčne politike v širšem smislu ne sme krepiti že uveljavljenih podjetij ter ponudnikov blaga in storitev, temveč si mora prizadevati zlasti za vstop novih akterjev in pojav novih idej in tehnik, da se tako doseže kar največja korist za državljane Unije; |
10. |
meni, da bi politika konkurence morala prispevati k spodbujanju in krepitvi odprtih standardov ter interoperabilnosti, s čimer bi preprečili, da bi manjšina akterjev na trgu tehnološko blokirala potrošnike in stranke; |
11. |
meni, da se cene izdelkov v različnih državah članicah še vedno zelo razlikujejo, na primer cene zdravil, in sicer zaradi različnih sporazumov med državami članicami in farmacevtsko industrijo; poziva Komisijo, naj v interesu potrošnikov preuči ta problem in pripravi predloge za oblikovanje preglednejšega notranjega trga, na katerem ne bo nepotrebnih razlik v cenah. |
12. |
pozdravlja enotni patent EU kot korak naprej k oblikovanju enotnega trga in odzivu na izzive globalizacije; poziva k sprejetju ukrepov za zagotovitev, da lahko vse države članice sodelujejo v tej ureditvi; meni, da je treba pravice intelektualne lastnine uskladiti z zahtevami konkurenčnosti, pri čemer je treba zaščititi splošni interes in zagotoviti, da imetniki patentov svojih pravic ne zlorabijo v škodo javnosti; poziva Komisijo, naj preganja ravnanje, katerega namen je neupravičeno zavlačevati vstop generičnih zdravil na trg; |
Legitimnost in učinkovitost konkurenčne politike EU
13. |
meni, da bi moral imeti pri vzpostavitvi okvira za politiko konkurence zakonodajno pristojnost soodločanja; obžaluje, da člena 103 in 109 PDEU predvidevata le posvetovanje s Parlamentom; meni, da tak demokratični deficit ni dopusten; predlaga, da se ta pomanjkljivost čim prej premosti z medinstitucionalno ureditvijo na področju politike konkurence ter popravi s prihodnjimi spremembami Pogodbe; ponovno opozarja, da politična odgovornost Komisije do Parlamenta pokriva tudi politiko konkurence in da je strukturiran dialog z ustreznim komisarjem pomembno sredstvo za izvajanje pravilnega demokratičnega nadzora na tem področju; |
14. |
meni, da vrsta dialoga, ki ga vodi komisarka za konkurenco, ne more nadomestiti pravega demokratičnega nadzora, ki ga izvaja Parlament; poudarja, da je parlamentarni nadzor še toliko bolj potreben, ker Komisija v skladu s politiko konkurence spremlja odločitve demokratično izvoljenih nacionalnih in lokalnih organov; poudarja tudi, da je treba izboljšati dialog med Komisijo, državami članicami, lokalnimi in regionalnimi organi ter civilno družbo; |
15. |
poudarja, da morata imeti Parlament in Svet enak dostop do srečanj in obveščanja za pripravo zakonodaje ali nezavezujočih aktov na področju politike konkurence, kot je določeno v okvirnem sporazumu; obžaluje, da Komisija tega ne upošteva; |
16. |
poudarja, da je treba oblikovati kulturo konkurence, ki spodbuja lastne vrednote in pomaga ohranjati pozitiven pristop do spoštovanja predpisov, s preprečevalnim in ugodnim učinkom na razvoj politike konkurence; |
17. |
poudarja, da je zaradi medsektorskega značaja politike konkurence EU potrebna popolna skladnost med to politiko in politikami EU na drugih področjih ter da morajo biti predpisi posameznih sektorjev za zagotovitev nemotenega delovanja notranjega trga skladni z načeli politike konkurence; |
18. |
meni, da bi morala Komisija podati predlog za urejanje vprašanj konkurence, ki se nanašajo na manjšinske deleže; |
19. |
spodbuja Komisijo, naj nadaljuje z uvajanjem nezavezujočih smernic na področju politike konkurence, ob tem pa naj ustrezno upošteva obstoječo sodno prakso Sodišča, da se zagotovi določena stopnja pravne varnosti za deležnike; vendar meni, da nezavezujoči akti ne morejo nadomestiti zakonodaje na področjih, kjer je pravna varnost ključnega pomena; |
20. |
poudarja, da so denarne kazni odvračilno orodje, ki je pomembno za konkurenčno politiko, in da je za uspeh preiskav potrebno hitro ukrepanje; meni, da so pravna varnost, poenostavitev postopkov in možnost predčasne prekinitve na podlagi ustreznih sporazumov ključnega pomena, in zato ponovno poziva Komisijo, naj pravila o denarnih kaznih vključi v Uredbo (ES) št. 1/2003; hkrati meni, da bi morala Komisija okrepiti nenapovedane inšpekcije ter ukrepati zoper domnevne kršitve; |
21. |
vendar meni, da je lahko uporaba vedno višjih kazni kot edinega protimonopolnega instrumenta preveč neprizanesljiva, nenazadnje glede na možnost izgube delovnih mest zaradi nezmožnosti plačevanja; poudarja, da se politika visokih glob ne bi smela uporabljati kot alternativni mehanizem za financiranje proračuna; podpira pristop nagrajevanja in kaznovanja, ki bi učinkovito odvračal zlasti večkratne kršitelje, hkrati pa spodbujal delovanje po predpisih; |
22. |
poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo njena politika kaznovanja in izvrševanja zakonodaje ponovno vzpostavila uravnotežen trg, ter spodbuja podjetja, naj na interni ravni prepoznavajo kršitve ter prostovoljno izvajajo izravnalne ukrepe; poziva Komisijo, naj upošteva raven nezakonitih dobičkov in izgubo prizadetih oseb; |
23. |
ponovno poudarja, da je število zahtevkov za zmanjšanje globe zaradi nezmožnosti plačila naraslo, predvsem v primeru podjetij z enim proizvodom ter MSP; še vedno meni, da bi lahko kot alternativi zmanjšanju glob razmislili o sistemu odloženih in/ali deljenih plačil, da ne bi uničevali podjetij; |
24. |
ugotavlja, da lahko uporaba globalnega prometa za 10-odstotno zgornjo mejo glede na vedno večje število organov, pristojnih za konkurenco, po vsem svetu privede do nalaganja kumulativnih sankcij za isto kršitev; zato meni, da bi bil promet, ki temelji na Evropskem gospodarskem prostoru, primernejši od globalnega prometa; |
25. |
še vedno čaka na spremembo smernic za določanje glob v zvezi s podjetji „z enim proizvodom“ ter MSP; kljub temu pozdravlja, da je Komisija v svojem sklepu o okovju za okna (COMP/39452 z dne 28. marca 2012) nedavno upoštevala posebne potrebe podjetij z enim proizvodom; |
26. |
poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje z nacionalnimi sodišči, da se olajša izvrševanje na zasebni ravni in ustrezno razreševanje sporov v zvezi z državno pomočjo; pozdravlja programe Komisije za usposabljanje nacionalnih sodnikov; |
27. |
odobrava vlogo sodnih organov v politiki konkurence in jih poziva, naj svoje pristojnosti uporabijo za pridobivanje informacij in mnenja Komisije in naj sodelujejo pri dejavnostih usposabljanja Skupnosti; priporoča Komisiji, naj tesno sodeluje s sodnimi organi, izkoristi možnost, da deluje kot „prijatelj sodišča“ (amicus curiae), kar bi moralo biti pravočasno objavljeno na spletni strani Komisije, ter preuči možnost sprejetja pravnih ukrepov za zaščito EU in varovanje interesov, ki bi jih morala ščititi; |
28. |
je seznanjen s predlogom Komisije z dne 11. junija 2013 o postopkih z odškodninskimi tožbami v nacionalni zakonodaji zaradi kršitev določb zakonodaje o konkurenci, s katerim se trenutno ukvarja; je odločen, da bo našel zadovoljivo rešitev za posebna vprašanja na tem področju; |
29. |
vztraja, da bi morala EU dejavno spodbujati vsebinsko in postopkovno zbliževanje pravil konkurence na mednarodnem prizorišču; meni, da je mednarodno sodelovanje bistveno za zagotavljanje skladnosti in interoperabilnosti pri izvajanju politike konkurence s strani različnih pristojnih organov, saj to pripomore k večji učinkovitosti raziskav in ustvarja enake konkurenčne pogoje; |
30. |
poudarja, da je pomembno spodbujati svetovno približevanje ureditve konkurenčnih pravil; spodbuja Komisijo, naj sprejme dvostranske sporazume o sodelovanju pri izvrševanju konkurenčnih pravil; trenutno izdeluje predlagani sporazum med EU in Švico v zvezi s sodelovanjem pri uporabi zakonodaje o konkurenci obeh; je odločen, da bo našel zadovoljivo rešitev za posebna vprašanja na tem področju; |
31. |
meni, da bi morali sredstva, namenjena generalnemu direktoratu Komisije za konkurenco, uskladiti z njegovim povečanim obsegom dela in večjim številom nalog tudi s prerazporeditvijo sredstev iz zastarelih ali premalo izkoriščenih proračunskih vrstic, da bi lahko sprejemali bolj proaktivne ukrepe; |
Organi, pristojni za konkurenco
32. |
poziva države članice, naj zagotovijo neodvisnost vseh nacionalnih organov za konkurenco in sektorskih regulatorjev od nacionalnih vlad, za kar je bistvenega pomena imenovanje nepolitičnih predsednikov in članov odborov, ki nimajo navzkrižnih interesov; poziva države članice, naj zagotovijo, da imajo nacionalni organi za konkurenco in sektorski regulatorji na voljo dovolj osebja in sredstev v skladu s potrebami trga, da lahko učinkovito izvajajo svoje naloge; |
33. |
poudarja pomen popolne preglednosti nacionalnih organov za konkurenco in sektorskih regulatorjev; zahteva, da so vse ustrezne informacije o zadevah in uradnih odločitvah razvidne in dostopne v javni spletni podatkovni zbirki, pri čemer je treba upoštevati zaupne poslovne podatke, ki lahko znatno vplivajo na konkurenco; |
34. |
podpira strukturirano sodelovanje v okviru Evropske mreže za konkurenco (ECN), ki omogoča usklajeno javno izvajanje konkurenčnih pravil po vsej EU, in spodbuja njegov nadaljnji razvoj, saj imajo nekateri trgi zaradi različnih pravnih, gospodarskih in kulturnih pogojev bolj nacionalne razsežnosti kot drugi; meni, da bi bilo treba delovne programe in sklepe srečanj Evropske mreže za konkurenco kot splošno pravilo objavljati na spletni strani generalnega direktorata za konkurenco; |
35. |
meni, da bi morali nacionalni organi za konkurenco in drugi nacionalni sektorski regulatorji še naprej sodelovati, da se zagotovi usklajeno delovanje, zlasti v sektorjih, kjer liberalizacija še ni zaključena ali v celoti uresničena; predlaga vzpostavitev širše mreže evropskih regulatorjev za izmenjavo najboljše prakse, ki bo vključevala tudi nacionalne organe za konkurenco in druge nacionalne sektorske regulatorje; |
Državna pomoč in učinki na realno gospodarstvo
Državna pomoč za banke
36. |
priznava, da ima nadzor državne pomoči že od začetka krize pomembno vlogo kot mehanizem za prestrukturiranje in reševanje bank v težavah; |
37. |
meni, da bi se moral nadzor državnih pomoči med krizo osredotočati na stabilizacijo bančnega sistema, odpravljanje nepoštene segmentacije v zvezi s kreditnimi pogoji v realnem gospodarstvu ter diskriminacije MSP in gospodinjstev na enotnem trgu; vendar poziva Komisijo, naj zagotovi, da cilj stabilizacije bančnega sistema ne bo privedel do nadaljnjega povečanja javnega dolga; poziva Komisijo, naj podaljšanje začasne državne pomoči bančnemu sektorju poveže z izboljšanimi in strožjimi pogoji za primerno osredotočenje na posojila prebivalstvu ter večjimi omejitvami in preglednejšimi pravili za bonuse, strukture pristojbin in razdeljevanje dividend; |
38. |
ponovno opozarja, da je že večkrat pozval Komisijo, naj revidira pravila o državni pomoči bankam, ki so bila kot začasni ukrepi uvedena leta 2008; zato pozdravlja ukrepe, ki jih je Komisija pred kratkim sprejela na tem področju; |
39. |
poziva Komisijo, naj redno pripravlja podrobno statistiko – po posameznih državah in organizacijah – o državni pomoči, ki jo je finančni sektor prejel od začetka krize, o konsolidiranih izgubah in stanju na področju vračil, rezultate pa naj objavlja na spletni strani Komisije, da se zagotovi popolna preglednost obsega javnega posredovanja od začetka krize in njegovega učinka na davkoplačevalce; |
40. |
meni, da bi bilo treba uskladiti računovodske metode, preden se oceni znesek državne pomoči za banke, tako da bo računovodska obravnava na primer posojil, ki so drugič refinancirana, v vseh državah članicah enaka; |
41. |
poudarja, da bi morali pri refinanciranju posojil – zlasti v primeru bank, ki prejemajo državno pomoč – v celoti upoštevati finančno zmogljivost prejemnika; meni, da bi morala biti prodaja sredstev in deležev v drugih podjetij pogoj za refinanciranje posojil multinacionalnih korporacij; |
42. |
poziva Komisijo, naj pozorno spremlja tiste trge v bančnem sektorju, kjer je koncentracija visoka ali rastoča, zlasti če je ta posledica prestrukturiranja kot odziva na krizo; opozarja, da so oligopolni trgi še zlasti dovzetni za nekonkurenčne prakse; se boji, da bi ta koncentracija nazadnje škodila potrošnikom; poudarja, da je prevelika koncentracija tvegana tako za finančni sektor kot tudi za realno gospodarstvo; |
43. |
poudarja, da se je s konsolidacijo v bančnem sektorju povečal tržni delež nekaterih velikih finančnih institucij; poziva Komisijo, naj še naprej pozorno spremlja ta sektor, da bi okrepila konkurenco in varstvo potrošnikov na evropskih bančnih trgih, tudi na področju investicijskega bančništva, kjer se mali depoziti uporabljajo za navzkrižno subvencioniranje bolj tveganih dejavnosti investicijskega bančništva; |
44. |
poziva Komisijo, naj pred dodelitvijo državne pomoči skrbno preuči obseg sredstev in deležev finančnih institucij; |
45. |
poudarja, da bi morali deponentom, ki imajo na bančnih računih do 100 000 EUR, zagotoviti največjo možno raven zaščite in jih izključiti iz vseh sporazumov o porazdelitvi bremen, ki izhajajo iz prestrukturiranja ali reševanja bank; |
46. |
meni, da bi morala Komisija razmisliti o možnosti, da se državna pomoč bankam občasno pogoji s kreditiranjem MSP; |
47. |
poudarja, da so MSP v času finančne krize nesorazmerno prizadeta, kar zadeva možnosti za dostop do financiranja; poudarja, da MSP predstavljajo 98 % vseh podjetij v evroobmočju, tu zaposlujejo približno tri četrtine zaposlenih in ustvarijo okoli 60 % dodane vrednosti ter da jih dostop do financiranja ovira pri naložbah in rasti; zato poziva Komisijo, naj prednostno sprejme ukrepe za ponovno uravnavo finančne ureditve, da bi spodbudila rast in olajšala krizo na področju financiranja MSP; |
48. |
poudarja, da banke, ki prejemajo državno pomoč, ne bi smele povečevati svoje velikosti in kompleksnosti; poziva Komisijo, naj jih spodbuja, da bi svoj poslovni model usmerile v izvedljivi del svojih dejavnosti, politiko prejemkov in strukturo pristojbin in ne bi povečale izpostavljenosti javnemu dolgu, zlasti če hkrati zmanjšujejo tok posojil za MSP in gospodinjstva; poudarja, da je treba oblikovati nov, stalen regulativni sistem, da bi se lahko spopadli s pomanjkljivostmi, ki so bile odkrite v pravnem sistemu v času pred krizo, predvsem kar zadeva finančni sektor, ter da bi odpravili izkrivljanje, do katerega je prišlo v času finančne in gospodarske krize, ter da je treba zagotoviti, da se pri dodeljevanju državne pomoči bankam upoštevajo posledice in koristi za davkoplačevalce, potrošnike in enotni trg kot celoto; |
49. |
obžaluje, da imajo MSP, ki so vključena v programe prilagajanja v državah članicah, težave s pridobivanjem bančnih posojil in morajo plačevati višje obrestne mere le zato, ker se nahajajo v evroobmočju, kar povzroča izkrivljanje na enotnem trgu; |
50. |
poudarja, da bi bilo treba tudi zunanje vlagatelje spodbujati k čim večjemu sodelovanju v družbah za upravljanje s premoženjem, ustanovljenih v okviru programov državne pomoči z namenom izločitve oslabljenih sredstev, da bi tako preprečili navzkrižja interesov med vlagatelji, ki imajo ali prenašajo sredstva, in cilji posameznih družb za upravljanje s premoženjem; |
51. |
meni, da bi morale družbe za upravljanje s premoženjem čim prej prodati svoja sredstva, da se znova vzpostavi normalno stanje na trgu in konča javno vmešavanje v posamezni sektor; |
52. |
meni, da bi morale izkušnje GD za konkurenco z bančno krizo veljati za najboljšo prakso in jih je treba v prihodnje uporabljati za preprečevanje, namesto za naknadna posredovanja; |
Posodobitev na področju državne pomoči
53. |
znova pozdravlja sporočilo Komisije o posodobitvi področja državnih pomoči (COM(2012)0209) in revidirana pravila o državni pomoči, kar zadeva skupinske izjeme in postopke, ki jih je pred kratkim sprejel Svet; kljub temu poziva Komisijo, naj zagotovi, da spodbujanje gospodarske rasti kot eden splošnih ciljev te reforme ne bo znova povzročilo povečanja javnega dolga; |
54. |
meni, da bi se morala podjetja prestrukturirati v skladu z jasnimi omejitvami, pri čemer naj bodo negativne posledice za tiste tekmece, ki ne prejemajo javne finančne pomoči, čim manjše; |
55. |
poziva Komisijo, naj preuči, kdaj družbe postanejo prevelike, da bi propadle, in razmisli o ukrepih, ki bi jih lahko sprejeli na nacionalni ravni ali ravni EU, da bi preprečili, da bi družbe postale odvisne od vladnega reševanja z javnimi sredstvi; |
56. |
je seznanjen s splošno namero Komisije, da iz obveznosti priglasitve izvzame še več ukrepov; vendar poudarja, da bodo morale države članice zagotoviti predhodno usklajenost s pravili o državni pomoči ukrepov de minimis in sistemov skupinskih izjem, če želijo ohraniti zadostno raven nadzora, medtem ko bo Komisija nadaljevala z izvajanjem naknadnega nadzora takih primerov; |
57. |
se strinja z mnenjem Komisije, da je treba pospešiti postopke dodeljevanja državne pomoči, ker bi se tako lahko osredotočili na zapletene primere z resnimi posledicami za konkurenco na notranjem trgu; je seznanjen s predlogom Komisije za zvišanje ravni njene proste presoje pri odločanju o načinu obravnave pritožb; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem zagotovi podrobna merila za razlikovanje med bolj in manj pomembnimi zadevami; poudarja, da so višji pragovi za uredbo de minimis ter razširitev horizontalnih kategorij v uredbi o podelitvi pooblastil in uredbi o splošnih skupinskih izjemah primerni za tako razlikovanje; |
58. |
poudarja, da bi morala Komisija zagotoviti boljšo izmenjavo z državami članicami v zvezi s kakovostjo in pravočasnostjo posredovanja informacij ter priprave obvestil; poudarja, da morajo učinkoviti nacionalni sistemi zagotavljati skladnost ukrepov državne pomoči, izvzetih iz obveznosti predhodne priglasitve, s pravom Unije; poudarja, da so višji pragovi za uredbo de minimis ter razširitev horizontalnih kategorij v uredbi o podelitvi pooblastil in uredbi o splošnih skupinskih izjemah primerni za tako razlikovanje; |
59. |
ugotavlja, da so zadevne informacije za nadzor primerov državne pomoči doslej posredovale izključno države članice; znova poziva Komisijo, naj oceni, ali bo potrebovala dodatne človeške vire, da bi razširila svoja orodja za zbiranje informacij in da bi lahko prejemala neposredne informacije od udeležencev na trgu; vendar ugotavlja, da Komisija ne bi smela imeti možnosti za vključevanje dodatnih razmislekov o kakovosti in učinkovitosti v oceno skladnosti ter da bi morala te odločitve prepuščati organom za dodeljevanje pomoči; |
60. |
poudarja, da v nekaterih državah članicah ni jasno, ali je javno financiranje evropskih potrošniških centrov mogoče obravnavati kot neupravičeno državno pomoč v smislu konkurenčnega prava Unije; je zaskrbljen, da to ogroža podporo držav članic evropskim potrošniškim centrom in je že povzročilo začasno prekinitev njihovega financiranja; zato poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno delovanje evropskih potrošniških centrov in čim prej pojasni, da ta vrsta financiranja ne velja za državno pomoč v smislu prava Unije, saj se evropski potrošniški centri ne ukvarjajo z gospodarskimi dejavnostmi, temveč zagotavljajo podporne storitve za potrošnike; |
Sektor prometa
61. |
meni, da bi morala Komisija še bolj okrepiti povezanost med konkurenčno in prometno politiko, da bi izboljšala konkurenčnost evropskega prometnega sektorja; |
62. |
poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo odprto in pošteno konkurenco pri vseh načinih prevoza; |
63. |
poziva Komisijo, naj razvije mreže javnega prevoza s ciljem izboljšanja storitev za stranke; |
64. |
poziva Komisijo, naj se z namenom preprečevanja vedno večjih emisij CO2 posebej posveti izpolnitvi mednarodne zaveze za omejitev globalnega segrevanja na dve stopinji Celzija ( oC) nad predindustrijsko raven v skladu s ciljem za leto 2020; |
Železnice
65. |
poziva Komisijo, naj dokončno vzpostavi enotno evropsko železniško območje, zagotovi popolno preglednost denarnih tokov med upravljavci infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu ter preveri, ali imajo države članice močne in neodvisne nacionalne regulatorje; |
66. |
poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja, da bi v sektorju železniškega prometa zagotovili pošteno konkurenco in bolj kakovostne storitve; |
67. |
poziva Komisijo, naj preuči možnost sprejetja zakonodajnega predloga za evropskega regulatorja, ki bi sodeloval z obstoječimi nacionalnimi regulatorji in deloval, kjer teh ni ali, če je to primerno, so nedejavni; |
68. |
poudarja, da na enotni trg v sektorju železniškega tovornega prometa vplivajo nepravilen ali nepopoln prenos prava EU v državah članicah in ozka grla pri čezmejni mobilnosti, ki ovirajo konkurenčnost in rast; poziva Komisijo, naj preveri, ali je tržne ovire, ki so jih ustvarili operaterji, ali tehnični vidiki, ki se med državami članicami razlikujejo – na primer tirne širine, sistem napajanja z energijo, signalni sistemi in druge podobne ovire za interoperabilnost in dostopnost infrastrukture – mogoče šteti za kršitve pravil konkurence; |
Letalstvo
69. |
pozdravlja namen Komisije, da do konca leta 2013 revidira smernice EU na področju državne pomoči za letalstvo in letališča, da se prepreči izkrivljanje konkurence in vzpostavijo enaki konkurenčni pogoji za vse udeležence na trgu; |
70. |
poziva Komisijo, naj pripravi utemeljen pregled, da ugotovi, kateri letalski prevozniki neprimerno izkoriščajo posebne pogoje ali zlorabljajo svoj prevladujoči položaj na nekaterih letališčih in tako ravnajo na protikonkurenčen način; |
71. |
spodbuja Komisijo, naj razišče, ali so nekatere prakse, povezane z določitvijo določenih vozliščnih letališč – na podlagi pogojev več kot 1 000 dvostranskih sporazumov o zračnem prometu, ki so jih države članice podpisale z državami, ki niso članice EU –, izkrivljajo konkurenco v nasprotju z interesi evropskih potrošnikov; |
Avtomobilski sektor
72. |
poziva Komisijo, naj zagotovi uravnotežene pogajalske moči med proizvajalci in distributerji ter pri tem poudari:
poziva Komisijo, naj vztraja, da je treba razviti načela dobrega ravnanja med proizvajalci in trgovci, kar zadeva vertikalne sporazume v sektorju motornih vozil, zlasti glede zaščite naložb po koncu pogodbe in možnosti prenosa posla na drugega člana mreže znotraj iste znamke, s čimer bi spodbudili preglednost v trgovinskih in pogodbenih odnosih med strankami; |
Sektor ladjedelništva
73. |
poziva k prizadevanjem za zagotovitev konkurenčnosti evropskega ladjedelniškega sektorja, in sicer s spodbujanjem ladjedelništva v EU z vidika vse bolj konkurenčnega mednarodnega okolja; |
74. |
poudarja, da je treba zagotoviti pravno varnost in enako obravnavo evropskih lastnikov ladij v vseh državah članicah; |
Sektor finančnih storitev
75. |
poziva Komisijo in nacionalne regulativne organe, naj raziščejo morebitne tajne dogovore med podjetji in zlorabe prevladujočega položaja na trgu zavarovanja motornih vozil; |
Energetski sektor
76. |
ugotavlja, da posledica enotnega energetskega trga ne bodo le nižje cene za potrošnike, temveč tudi večja konkurenčnost podjetij v EU; |
77. |
pozdravlja protimonopolne ukrepe, ki jih Komisija izvaja v energetskem sektorju; |
78. |
ker enotni trg v energetskem sektorju še ni v celoti odprt in konkurenčen, poziva Komisijo, naj si prizadeva za popolno izvajanje svežnja o notranjem energetskem trgu; poziva Komisijo, naj še naprej dosledno izvaja ukrepe, ki jih je uvedla po preiskavi sektorja in s katerimi bo zagotovila, da se bodo v energetskem sektorju dejansko uporabljala pravila o konkurenci; v ta namen pozdravlja tekoče postopke konkurenčnega prava v energetskem sektorju, katerih cilj je leta 2014 vzpostaviti notranji energetski trg in odpraviti ovire, ki so jih znova uvedli dobavitelji energije; |
79. |
meni, da bi enoten evropski energetski trg znižal cene energije za potrošnike in podjetja ter okrepil konkurenčnost evropskih podjetij v svetovnem merilu; meni, da bi bilo treba zato Komisijo spodbuditi k vzpostavitvi enotnega evropskega energetskega trga do leta 2014; |
80. |
poudarja, da je bistveno, da države članice in Komisija zagotovijo pravočasno in pravilno izvajanje veljavne zakonodaje za energetski trg, vključno z zakonodajnimi predlogi, predvidenimi v tretjem svežnju o notranjem trgu z energijo, da se do leta 2014 doseže povezan in konkurenčen evropski notranji energetski trg; |
81. |
poziva Komisijo, naj zagotovi prenos in pravilno uporabo predpisov in direktiv s področja energetike v vseh državah članicah; poziva Komisijo, naj bo še zlasti pozorna, če cene presežejo povprečje EU, saj visoke cene izkrivljajo konkurenco in škodijo potrošnikom; |
82. |
meni, da mora biti Komisija stroga pri uvedbi reform energetskega trga, da zniža cene na njem, zlasti v državah članicah, ki so v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem; |
83. |
poziva Komisijo in nacionalne regulativne organe, naj raziščejo primere morebitnega tajnega dogovarjanja med podjetji in zlorabe prevladujočih položajev na maloprodajnih trgih goriv; |
84. |
v zvezi s tem pozdravlja nedavne preiskave, ki jih je Komisija opravila v naftnem sektorju, s čemer je priznala, da ima kršenje konkurenčnih pravil na tem področju ogromne posledice za potrošnike; |
85. |
poziva Komisijo in nacionalne regulatorje, naj preverijo, ali je „ponedeljkov učinek“ – domnevno spreminjanje cen goriva s strani podjetij glede na določen dan v tednu – resničen; poziva Komisijo, naj skrbno spremlja stopnjo konkurence, saj trije največji akterji še vedno predstavljajo približno 75 % (elektrika) in nad 60 % (plin) trga, kljub postopnemu odpiranju trgov sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja; poziva Komisijo, naj izda smernice, s katerimi bo izboljšala dostop do energetskega omrežja za obnovljive vire energije; |
86. |
poziva Komisijo, naj v svojem naslednjem letnem poročilu preuči, v kolikšnem obsegu lahko koncentracija dobaviteljev ključnih surovin škodi dejavnosti sektorjev odjemalcev in ekološko bolj učinkovitemu gospodarstvu, saj so nekateri od njih izredno pomembni za uveljavljanje ekološko učinkovitih tehnologij, potrebnih za doseganje okoljskih ciljev; |
87. |
poudarja vlogo pametnih omrežij pri omogočanju dvosmerne komunikacije med proizvajalci električne energije in potrošniki ter opozarja, da lahko pametna omrežja potrošnikom omogočajo spremljanje in prilagajanje njihove porabe električne energije; poudarja, da bi morale države članice te informacije objaviti na spletnih mestih za potrošnike in vse pomembne akterje, kot so gradbeniki, arhitekti in dobavitelji ogrevalnih, hladilnih in električnih naprav; |
Plačilne storitve
88. |
je zaskrbljen, ker je evropski trg za elektronska plačila še vedno razdrobljen in ker vprašanja konkurence še niso rešena; podpira predloga Komisije z dne 24. julija 2013 o medfranšiznih provizijah za kartične plačilne transakcije in plačilne storitve na notranjem trgu, ki ju trenutno obravnava; je odločen, da bo našel zadovoljivo rešitev za posebna vprašanja na tem področju; |
89. |
poudarja, da vse države članice še vedno ne izvajajo direktive o zamudah pri plačilih (2011/7/EU), čeprav bi jo morale v nacionalno zakonodajo prenesti do marca 2013; ugotavlja, da to ovira konkurenco na enotnem trgu in škoduje zlasti MSP; |
Telekomunikacije
90. |
poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja na trgih telekomunikacij, da pripomore k odpravi njihove razdrobljenosti in prepreči zlorabe prevladujočih položajev operaterjev, ki imajo moč na teh trgih; jo hkrati poziva, naj zagotovi, da so storitve, ki jih nudijo operaterji – zlasti pa internetni dostop – pregledne, primerljive in brez kakršnih koli pogodbenih ovir za konkurenco; |
91. |
pozdravlja podporo, ki jo Komisija namenja vzpostavitvi širokopasovne infrastrukture v vsej Evropi, saj bo ustvarila gospodarsko konkurenčnost in socialno kohezijo; se sprašuje, ali bi bilo mogoče digitalne storitve v Evropi uvrstiti med storitve splošnega gospodarskega pomena; |
92. |
meni, da je prispevek politike konkurence k razvoju širokopasovnih storitev na notranjem trgu zelo pomemben za vzpostavitev ravnotežja med javnimi in zasebnimi vlaganji, da bi dosegli cilje digitalne agende in zagotovili pokritost na oddaljenih, podeželskih in redko poseljenih območjih EU; |
Nove tehnologije in inovacije
93. |
poudarja odločilni pomen „osnovnih patentov“ za inovacije v sektorju IKT in v zvezi s tem poziva Komisijo, naj čim prej zagotovi, da bodo imetniki teh patentov podelili poštene, dostopne in nediskriminatorne licence drugim operaterjem ter tako omogočili stalen tehnični napredek in razvoj novih izdelkov v korist potrošnikov; poudarja, da bi morala politika konkurence vključevati orodja za preprečitev ustvarjanja umetnih ovir za medsebojno povezovanje, interoperabilnost in razvoj ekonomij obsega na trgih; |
94. |
pozdravlja napredek, ki ga je Komisija dosegla s preiskavo Googlovih protikonkurenčnih praks in nedavno novico o možni poravnavi do pomladi 2014; poziva Komisijo, naj se odločno loti reševanja ugotovljenih težav in kot prednostno nalogo sprejme vse potrebne ukrepe, da glede na prevlado Googla, katerega tržni delež v večini držav članic presega 90 %, in zaradi morebitne zlorabe te prevlade zagotovi pošteno konkurenco na trgih spletnega iskanja in iskalnega marketinga; |
95. |
poziva Komisijo, naj na trgu preveri nove Googlove predloge, da bi temeljito ocenil njihovo ustreznost in učinek; poudarja, da mora Komisija zaradi pomena iskalnikov v digitalnem gospodarstvu v vsakem primeru zagotoviti, da se bo Google v celoti zavezal rešitvam za štiri področja, ki jih je Komisija opredelila kot problematična, in jih v celoti izvajal; poziva Komisijo, naj iskalni družbi nemudoma pošlje obvestilo o nasprotovanju, če tega ne bo mogoče doseči s poravnavo; |
96. |
ponovno opozarja na izjemen pomen nevtralnosti omrežja, da ne prihaja do razlikovanja med internetnimi storitvami in da je konkurenca v celoti zagotovljena; |
Državna pomoč za nogomet
97. |
pozdravlja ukrep Komisije za začetek preiskav zoper državno pomoč za nogomet, saj ta izkrivlja uporabo javnih sredstev; |
98. |
meni, da bi morala Komisija skrbno preučiti vsa posojila nogometnim klubom ali refinanciranje takih posojil s strani bank, ki so prejele državno pomoč, zlasti obrestne mere za posojila v primerjavi s povprečno obrestno mero pri posojilih in višino posojila v primerjavi z dolgom zadevnega nogometnega kluba; |
99. |
poziva Komisijo, naj strukturirano preuči razmerja med profesionalnimi vrstami športa in politiko konkurence, zlasti neplačevanje socialnih prispevkov, izpolnjevanje davčnih obveznosti v nogometnih klubih in določbe o odpovedi; |
Prehranska veriga
100. |
pozdravlja ustanovitev delovne skupine za hrano v okviru GD za konkurenco, katere cilj je spremljati dogajanje v zvezi s konkurenco v prehranski verigi in njen vpliv na potrošnike, ter začetek študije maloprodajnega sektorja; meni, da uravnoteženega sistema razmerij v prehranskem sektorju ne bi smeli vzpostaviti na škodo politike konkurence ali izključno s komercialnim pristopom, ki ne odraža osnovnih načel te politike; |
101. |
pozdravlja ukrepe Komisije za nadzor ponudbe na trgu belega sladkorja in z veseljem pričakuje rezultate preiskave; |
Socialni vidiki
102. |
ugotavlja, da so načela subsidiarnosti, demokratičnega nadzora in spodbujanja splošnega interesa načela, na katerih temelji Evropska unija; |
103. |
poudarja, da morajo države članice in lokalni organi v skladu s splošnimi načeli Pogodb (nediskriminacija, enaka obravnava, sorazmernost) sami odločati, kako bodo financirali in organizirali socialne storitve splošnega pomena; pri tem opozarja na socialne cilje Unije in potrebo po spodbujanju kakovosti, dostopnosti in učinkovitosti teh storitev, ne glede na to, ali jih opravljajo javni ali zasebni izvajalci; |
104. |
ugotavlja, da se Unija sooča s pomembnimi izzivi na področju ponovne industrializacije, energetskega prehoda in digitalne opreme, ki zahtevajo velike naložbe, ter da morajo socialne naložbe v izobraževanje, usposabljanje in dopolnjevanje znanja, katerih namen je boj proti brezposelnosti mladih, dopolnjevati cilje politike konkurence, ne pa jim nasprotovati; |
105. |
opozarja, da mora politika konkurence spoštovati člen 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da mora Unija pri izvajanju svojih politik in ukrepov upoštevati zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti; |
106. |
je prepričan, da je mogoče politiko socialnega zbliževanja izvajati v tesni povezavi z močno gospodarsko politiko in politiko konkurence; |
107. |
meni, da se je treba pri zagotavljanju pravičnih konkurenčnih pogojev za podjetja na notranjem trgu boriti tudi proti socialnemu dampingu, ki bi ga morali šteti kot protikonkurenčno ravnanje; meni, da bi morala biti Komisija pozorna na dampinške prakse znotraj EU, kjer podjetje, na mednarodni ravni ali v EU, prodaja enote pod proizvodno ceno, da bi povzročilo bankrot enega ali več konkurenčnih podjetij; meni, da bi si morala Komisija zato prizadevati za zbliževanje držav članic v smislu gospodarske in socialne uspešnosti; poudarja, da morajo strukturne reforme zajemati tudi prenovo davčnega sistema, da bi lahko preprečevali goljufije, utajo davkov in davčne oaze; |
o
o o
108. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim organom za konkurenco. |
(2) UL L 61, 5.3.2009, str. 1.
(3) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.
(4) UL C 270, 25.10.2008, str. 8.
(5) UL C 10, 15.1.2009, str. 2.
(6) UL C 72, 26.3.2009, str. 1.
(7) UL C 195, 19.8.2009, str. 9.
(8) UL C 16, 22.1.2009, str. 1.
(9) UL C 6, 11.1.2011, str. 5.
(10) UL C 216, 30.7.2013, str. 1.
(11) UL C 8, 11.1.2012, str. 4.
(12) UL L 7, 11.1.2012, str. 3.
(13) UL C 8, 11.1.2012, str. 15.
(14) UL L 114, 26.4.2012, str. 8.
(15) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 51.
(16) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0026.
(17) UL C 184, 22.7.2008, str. 13.
(18) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0267.
(19) UL L 304, 20.11.2010, str. 47.
(20) UL C 304 E, 1.12.2005, str. 114.
(21) UL C 293 E, 2.12.2006, str. 143.
(22) UL C 146 E, 12.6.2008, str. 105.
(23) UL C 87 E, 1.4.2010, str. 43.
(24) UL C 349 E, 22.12.2010, str. 16.
(25) UL C 136 E, 11.5.2012, str. 60.
(26) UL C 239 E, 20.8.2013, str. 97.
(27) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0268.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/114 |
P7_TA(2013)0577
Proizvodnja mleka v gorskih območjih, območjih z neugodnim položajem in najbolj oddaljenih regijah
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 o ohranjanju proizvodnje mleka v gorskih območjih, območjih z neugodnim položajem in najbolj oddaljenih regijah po prenehanju veljavnosti sistema mlečnih kvot (2013/2097(INI))
(2016/C 468/15)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju naslova III Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti v zvezi s kmetijstvom, |
— |
ob upoštevanju člena 174(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti v zvezi z gorskimi regijami, in člena 349 v zvezi z najbolj oddaljenimi regijami, |
— |
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 247/2006 (1) o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije, |
— |
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 261/2012 (2) glede pogodbenih razmerij v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, |
— |
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1234/2007 (3), |
— |
ob upoštevanju protokola o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 o hribovskem kmetijstvu, Protokol „Hribovsko kmetijstvo“, objavljenega 30. septembra 2006 v Uradnem listu Evropske unije (4), |
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij NAT-V-028 z dne 30. maja 2013 o razvoju razmer na trgu in posledičnih pogojih za nemoteno postopno odpravljanje sistema mlečnih kvot – drugo poročilo o „nežnem pristanku“, |
— |
o upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o razvoju razmer na trgu in posledičnih pogojih za nemoteno postopno odpravljanje sistema mlečnih kvot – drugo poročilo o „nežnem pristanku“ (COM(2012)0741), |
— |
ob upoštevanju študije o označevanju kmetijskih in živilskih proizvodov iz gorskega kmetijstva, ki jo je naročil Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja (upravni dogovor AGRI-2011-0460/JRC-IPTS št. 32349-2011-10), |
— |
ob upoštevanju študije o ekonomskem učinku odprave sistema mlečnih kvot – regionalna analiza proizvodnje mleka v EU, ki jo je opravila Komisija februarja 2009, |
— |
ob upoštevanju študije tematskega sektorja B (strukturna in kohezijska politika) o prihodnosti mlečnih kvot – različni scenariji, opravljene januarja 2008, |
— |
ob upoštevanju člena 48 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0383/2013), |
A. |
ker bo imelo prenehanje veljavnosti sistema mlečnih kvot posledice za celoten evropski mlečni trg in ker bodo prizadeti zlasti pridelovalci mleka v gorskih območjih in najbolj oddaljenih regijah, saj tam zaradi neugodnih naravnih in trajnih razmer ne bo mogoče izkoristiti priložnosti za rast, ki jih bo prinesla liberalizacija; |
B. |
ker se v skladu s členom 32 Uredbe (EU) št. 1305/2013 območja severno od 62. vzporednika in nekatera sosednja območja štejejo za gorska območja in ker sta opredelitev ter status najbolj oddaljenih regij navedena v členu 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije; |
C. |
ker bo odločanje mladih kmetov na teh območjih glede prihodnosti odvisno od velikosti kmetij in njihovih finančnih rezerv, ob upoštevanju dejstva, da se bodo kmetije, ki so pred kratkim vlagale v sistem kvot, po prenehanju veljavnosti kvot znašle v resnejši likvidnostni krizi in bodo finančno bolj obremenjene; |
D. |
ugotavlja, da so s pridelavo mleka v gorskih območjih in najbolj oddaljenih regijah povezane resne stroškovne slabosti, zaradi lokacije, zato je treba glede na dodatne ovire in predvsem omejitve uporabe zemljišč kmetom po prenehanju veljavnosti kvot zagotoviti ekonomsko vzdržno in dobičkonosno delo; |
E. |
ker se lahko zaradi prenehanja veljavnosti kvot tudi deli nekaterih drugih območij z neugodnim položajem znajdejo v slabšem konkurenčnem položaju, kar bi ogrozilo trajnost pridelave na teh območjih, deloma zato, ker je gostota pridelave tako nizka in bi dr lahko podjetja za zbiranje in predelavo preselila na konkurenčnejša območja, kjer so predvsem stroški zbiranja mleka ali prevoza proizvodov do trga nižji; |
F. |
ker je eden od glavnih ciljev nove SKP ohraniti produktivno kmetijstvo v gorskih regijah in območjih z neugodnim položajem ali v najbolj oddaljenih regijah; |
G. |
ker so stroški pridelave, zbiranja, prevoza in prodaje mleka in mlečnih proizvodnih zunaj regije proizvodnje veliko višji na teh območjih kot v ugodnejših območjih; |
H. |
ker lahko oblikovanje združenj proizvajalcev pomaga zniževati stroške pridelave in omogoči pridelovalcem mleka večjo pogajalsko moč, zlasti na področju oblikovanja cen mleka; |
I. |
ker se zaradi obstoječih okvirnih pogojev mlečni izdelki pogosto ne morejo predelovati v bližini kraja pridelave; ugotavlja, da je treba upoštevati infrastrukturo in omogočiti posebne oznake, na primer „pridelano v hribih“, ki se uporabljajo za izdelke, predelane v določeni oddaljenosti od zadevnega gorskega območja; meni, da je bistvenega pomena, da se ta ukrep uporablja za vse izdelke, narejene iz mleka iz gorskih območij; |
J. |
ker je pridelava mleka v številnih omenjenih območjih najpomembnejša in najbolj razširjena kmetijska panoga in je ključna za proizvodnjo kakovostnih mlečnih izdelkov z oznakami, priznanimi v EU; ker je pomembno, da se ohranijo proizvodne osnove na vseh ozemljih Unije, da bo možna oskrba vseh regij porabe brez nastajanja nerazumnih prevoznih in okoljskih stroškov; |
K. |
ker je pridelava mleka v številnih državah članicah in regijah glavni steber regionalnega gospodarstva in glavni dejavnik dodane vrednosti v kmetijstvu; |
L. |
ker je razvoj in promocija kakovostnih mlečnih izdelkov eden on možnih načinov obravnave vprašanja povečane pridelave mleka; |
M. |
ker je pridelava mleka v številnih regijah v domeni malih in srednjih družinskih kmetij; |
N. |
ker 59 % kmetijskih površin v gorskih območjih pokrivajo trajna travinja ali pašniki, namenjeni pridelavi mleka, teh zemljišč pa ni mogoče oziroma ni smiselno uporabljati za nobeno drugo kmetijsko panogo; ker je 9,5 % mleka v EU pridelanega v gorskih območjih; ker orografija in podnebje omejujeta druge možnosti kmetovanja, raznolikost kmetijstva pa je zelo omejena; |
O. |
ker je v nekaterih najbolj oddaljenih regijah pridelava mleka, ki je eno od glavnih gibal gospodarstva, socialne stabilnosti ter kakovosti okolja in rabe zemljišč, nenadomestljiva; ker so v teh regijah programi POSEI najboljši način za pridobivanje večje pomoči za ohranjanje ravni pridelave; |
P. |
ker živinoreja v teh regijah ni le gospodarska dejavnost in način preživetja njihovih prebivalcev, ampak tudi glavni sestavni del njihove tradicionalne kulture in družbene strukture, ki je tesno povezan z življenjem in tradicijo lokalnih prebivalcev; |
Q. |
ker v gorskih območjih, najbolj oddaljenih regijah in delih nekaterih drugih območij z neugodnim položajem opuščanje živinoreje in z njo povezane pridelave mleka pogosto vodi v opuščanje kmetijstva, zanemarjenje dobrih kmetijskih površin ter posledično v izseljevanje in migracije s podeželskih v mestna območja; |
R. |
ker kmetijstvo v teh območjih prispeva zlasti k ohranjanju kulturne krajine in biotske raznovrstnosti ter k zmanjševanju naravnih tveganj in ker je temelj uspešnega regionalnega razvoja, saj se brez njega druge gospodarske panoge, kot je turizem, ne morejo razvijati; ker je opuščanje kmetovanja v takih območjih močno vplivalo na navedene sektorje; |
S. |
ker pridelava mleka v številnih območjih z neugodnim položajem zagotavlja gospodarsko in socialno kohezijo, zato je ne bi smeli ogroziti s prenehanjem veljavnosti kvot; ker je treba varovati in spodbujati ohranjanje kmetijske krajine, turizma, lokalnih krogov pridelave, predelave in trženja, delovnih mest in dolgoročnih perspektiv za mlade; |
T. |
ker bo odprava kvot za mleko povzročila vseevropsko konkurenco med pridelovalnimi regijam; ker je diferenciacija izdelkov bistvena, da se gorskim območjem in najbolj oddaljenim regijam, ki proizvajajo mleko ali mlečne izdelke, ohrani dostop do trga; |
1. |
ugotavlja, da neposredna plačila iz prvega stebra kmetijske politike v številnih državah članicah tudi ob upoštevanju tekoče reforme SKP temeljijo na zgodovinskih referenčnih zneskih, zaradi česar so površine, pokrite s travinjem, in posledično pridelava mleka v teh regijah v veliko slabšem položaju; zato poziva države članice, ki so jih take okoliščine prizadele, naj pri uveljavljanju reforme kmetijske politike na nacionalni ravni nemudoma zagotovijo sistem, ki bo odpravil prikrajšanost teh regij; |
2. |
ugotavlja, da je delež hribovskega mleka v EU-27 10-odstoten, kar pa hkrati pomeni dve tretjini mleka in tri četrtine pridelovalcev v Avstriji, Sloveniji in na Finskem, ta delež mleka in pridelovalcev pa je zelo velik še v okoli desetih drugih državah. ugotavlja tudi, da v večini od teh vlažnih gorskih regij, pa tudi v najbolj oddaljenih regijah, so črede krav molznic glavni uporabnik travnikov in tako omogočajo ohranjanje odprte in naseljene krajine in s tem koristijo turizmu, biotski raznovrstnosti in okolju; |
3. |
meni, da trajno travinje in pašniki v teh območjih, ki so praviloma primerni edino za govedorejo, ovčerejo in kozjerejo, pri izračunu neposrednih plačil iz prvega stebra nikoli ne smejo biti obravnavani slabše kot druge kmetijske površine; |
4. |
meni, da je treba v prvem stebru SKP, za najbolj oddaljene regije pa v okviru programa POSEI, za ta območja nujno predvideti premije, vezane na pašno živino; zavrača vse nove zahteve v zvezi s krmljenjem prežvekovalcev, ki bi lahko povzročile propad obstoječe kmetijske prakse; |
5. |
poudarja pomen vezanih plačil iz prvega stebra kmetijske politike; opozarja, da bi morale imeti države članice na teh območjih več možnosti za vezavo plačil, ki jih financirajo države ali EU, kot je bilo dogovorjeno v tekoči reformi SKP; |
6. |
poudarja, da je treba pri nadaljnjem razvoju SKP ustrezno pozornost nameniti malim kmetijam v teh območjih, saj je zanje značilna višja strukturno pogojena delovna intenzivnost – obenem pa so primorane plačevati višje cene za vložke – in imajo poseben pomen za ohranjanje delovnih mest in za razvoj podeželja; |
7. |
ugotavlja, da je treba zaradi posebnih značilnosti gorskih območij in najbolj oddaljenih regij ločeno oceniti prenehanje veljavnosti kvot za mleko v takih območjih, če naj se oblikujejo ciljno usmerjeni ukrepi za podporo in ohranitev pridelave; |
8. |
ker je pridelava mleka v nekaterih najbolj oddaljenih regijah nenadomestljiva, meni, da bi morale Komisija in države članice v teh regijah uporabiti programe POSEI za krepitev podpore na področju neposrednih plačil in tržnih ukrepov ter programe za razvoj podeželja za krepitev podpore v okviru drugega stebra SKP; |
9. |
poziva, naj bodo na voljo dodatni ukrepi v okviru razvoja skupnega strateškega okvira, ob sodelovanju programa za regionalni razvoj, evropskega socialnega sklada in kohezijskega sklada; meni, da bi morali biti cilji skupnega strateškega okvira spodbujanje konceptov regionalnega razvoja ter programov ohranjanja struktur, s poudarkom na varstvu kmetijstva ter krepitvi navzgor in navzdol po vrednostni verigi; |
10. |
poziva države članice in regije, naj po potrebi v okviru razvoja podeželja oblikujejo poseben program za pridelavo mleka v teh območjih; |
11. |
v zvezi s tem poudarja potrebo po podpiranju konsolidacije ali priprave projektov, ki ustvarjajo dodano vrednost, razlikujejo izdelke po ozemljih in nudijo nove strategije za krepitev gorskih območij in najbolj oddaljenih regij; poziva Komisijo, naj predlaga široke ukrepe za podporo oblikovanju in izvajanju teh projektov in z njimi povezanih skupnih naložb; |
12. |
poziva države članice, naj ukrepajo zoper pozidavo travinja in to upoštevajo pri zakonodaji o načrtovanju rabe zemljišč; |
13. |
poudarja, da imajo ukrepi iz drugega stebra, kot so kompenzacijsko plačilo, kmetijsko-okoljske premije, individualna ali skupinska pomoč za naložbe za pridelavo, predelavo – pri čemer v primeru najbolj oddaljenih regij (ki so zajete v sistemu POSEI) ne smemo pozabiti na možnost, da se proizvodi, ki se štejejo za bistvene za preoblikovanje regionalne kmetijske proizvodnje, zlasti glede mlečnih proizvodov, vključijo v posebno ureditev dobave zaradi ohranjanja konkurenčnosti – in trženje, zagonska pomoč mladim kmetom pri ustanavljanju in pomoč za spodbujanje kakovosti, raznovrstnosti, inovacij in sodelovanja (vključno z lokalnimi organi) velik pomen za trajnostno pridelavo mleka v teh območjih; zato poudarja, da je treba državam članicam in regijam omogočiti potreben pravni okvir, raven financiranja in manevrski prostor za zagotovitev zadostnih in močno diferenciranih kompenzacijskih plačil ter zlasti da je treba še naprej spodbujati okolju prijazne, trajnostne in ekološke oblike kmetijstva; poleg tega poudarja, da je treba višje stroške naložb v pridelavo mleka v gorskih območjih in najbolj oddaljenih regijah, ki izhajajo iz posebnega značaja teh območij, njihove oddaljenosti, izjemne razdrobljenosti zemljišč in geografske nepovezanosti otokov, primerno izravnati v okviru drugega stebra SKP; |
14. |
poleg tega poziva, naj se pridelovalcem mleka, ki imajo potencial za razvoj, zagotovi ciljno usmerjena pomoč za naložbe, na primer v zvezi z amortizacijo ter obrestmi za kmetijske zgradbe in tehnologijo, da se zmanjšajo stroški pridelave in poveča konkurenčnost kmetij; |
15. |
poziva države članice, naj z ukrepi iz drugega stebra zlasti spodbujajo projekte, kot so sodelovanja za gospodarno rabo strojev ali stavb; |
16. |
poziva Komisijo, naj ponovno opredeli skladen program razvoja podeželja in sektorja mleka za gorska območja in najbolj oddaljene regije, območja z neugodnim položajem, ki so usmerjena v pridelavo mleka, ter države članice, v katerih večino proizvodnje mleka zagotavljajo zelo majhna kmetijska gospodarstva; |
17. |
opozarja, da so stroški zbiranja mleka v gorskih območjih in najbolj oddaljenih regijah in prevoza končnih izdelkov iz teh območij zaradi njihovega izrazito težkega prometnega položaja in večinoma majhnih količin mleka, ki jih pridela posamezna kmetija, zelo visoki, zaradi česar so ta območja v bistveno slabšem geografskem in konkurenčnem položaju; poziva k pomoči za predelovalne obrate, zlasti tisti v zadružni lasti, s katero se bodo znižali višji stroški pridelave in zbiranja mleka ter stroški prevoza proizvodnih vložkov in prevoza končnih izdelkov na teh območjih v primerjavi z ugodnejšimi območji; |
18. |
poudarja, da je potrebno orodje za spremljanje trga pridelave mleka (opazovalna skupina za mleko) za zbiranje in razširjanje podatkov in informacij o proizvodnji in ponudbi, za zagotavljanje zgodnjega opozarjanja na tveganje tržnih neravnovesij, pri čemer bi upoštevali raznolikost mlečnih proizvodov, ter za opravljanje kratkoročne analize v smislu nestanovitnosti cen, da bi količino mleka natančneje prilagodili povpraševanju na trgu; |
19. |
opozarja, da predelava in trženje na gorskih kmetijah ali na planinskih pašnikih malim in mikrokmetijam omogočata ustvarjanje višje dodane vrednosti, poleg tega pa prispevata k turističnemu potencialu gorskih območij, najbolj oddaljenih regij in drugih območij z omejenimi možnostmi; poudarja, da bi bilo treba take pobude podpreti v okviru drugega stebra SKP; |
20. |
poudarja, da je zaradi velike oddaljenosti najbolj oddaljenih regij od potrošniških trgov potrebno dvojno skladiščenje v skladu s sodobno logistično organizacijo; zato poziva Komisijo, naj šteje ta skladišča, ki se nahajajo zunaj ozemlja najbolj oddaljenih regij, za upravičena v okviru predpisov v zvezi z naložbami v te regije; |
21. |
meni, da območja z alpskimi pašniki in tista območja najbolj oddaljenih regij, ki proizvajajo mleko, še posebej potrebujejo naložbe in posebne ukrepe za ohranjanje ali ponovno vzpostavitev primernega okolja za pridelavo, predelavo in prodajo mleka; |
22. |
opozarja, da bi bilo treba vzpostaviti ukrepe, ki bodo omogočali proizvodnjo tipičnih izdelkov v umetelnih obrteh; |
23. |
poziva Komisijo in države članice, naj bodo pri pripravi zakonodaje pozorne, da se je treba izogniti pretiranim birokratskim obremenitvam ter ohraniti zahteve na področju higiene, označevanja in obveščanja sorazmerne, tako da bodo obvladljive za male proizvajalce in predelovalce; |
24. |
opozarja, da bi bilo treba zagotoviti pomoč malim kmetom v gorskih območjih in v območjih z neugodnim položajem, kot so najbolj oddaljene regije, ki proizvajajo mleko ali mlečne proizvode, pri ustanavljanju organizacij proizvajalcev, ki krepijo njihov pogajalski položaj, saj zaradi malih kmetov na teh območjih treba ohraniti in razviti bolj regionalizirane lokalne trge; |
25. |
poudarja, da morajo higienska in trženjska pravila ustrezati posebni velikosti trgov in njihovim potrebam, zato bi morali biti higienski standardi ustrezni in se uporabljati za hribovske kmete, kmete v območjih z neugodnim položajem in v najbolj oddaljenih regijah ter za pridelovalce mleka na teh območjih; |
26. |
opozarja, da je na malih kmetijah način vzreje, potreben za učinkovito pridelavo mleka, močno stroškovno intenziven; zato poziva k spodbujanju vzreje, da bodo pridelovalci mleka na teh območjih kljub visokim stroškom sami vzrejali živali; |
27. |
meni, da bi bilo treba podpreti združevanje pridelovalcev mleka v organizacije proizvajalcev, da bi malim kmetijam na teh območjih omogočili primeren dostop do trga in oblikovali partnerstva za promocijo kmečko-okoljskega turizma; |
28. |
poudarja, da bi bilo treba organizacijam proizvajalcev po vzoru SUT za sadje in zelenjavo omogočiti izvajanje operativnih programov, sofinanciranih iz proračuna EU; v tem okviru bi morale imeti organizacije proizvajalcev možnost podpreti ukrepe za dostop do novih trgov, razvoj trga, nadzor kakovosti, inovativne proizvode in oglaševanje, zlasti ob upoštevanju nove označbe „pridelano v hribih“ in zaščitenih označb porekla ali drugih neobveznih rezerviranih izrazov, ki se lahko odobrijo, zaščitenih označb porekla in drugih oznak porekla, pa tudi spodbujati ukrepe za razvoj usposabljanja in kriznega upravljanja; |
29. |
poziva Komisijo in države članice, naj v skupne raziskovalne programe vključijo travinje in pridelavo mleka na gorskih območjih, v najbolj oddaljenih regijah in na drugih območjih z neugodnim položajem ter jim posvetijo posebno pozornost v okviru skupnih raziskovalnih projektov za spodbujanje inovativnih rešitev na teh področjih, pri čemer bi morale upoštevati potrebo po spopadanju z izzivi v zvezi s produktivnostjo in s podnebnimi spremembami; meni, da bi moral biti cilj teh raziskav tudi opredeliti zdravstvene koristi za potrošnike; |
30. |
poziva Komisijo, naj tesno spremlja razvoj pridelave mleka na teh območjih in pregleda ekonomski učinek prenehanja veljavnosti mlečnih kvot na pridelovalce mleka na teh območjih; poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu in Svetu do leta 2017 predloži poročilo, ki obravnava to vprašanje, skupaj z zakonodajnim predlogom, če se v teh regijah pridelava mleka občutno zmanjša; |
31. |
poziva Komisijo, naj razvije programe sodelovanja s pridelovalci, združenji pridelovalcev in trgovino – na primer na podlagi modela zbiranja sredstev –, namenjenih zmanjševanju vpliva pričakovanega hitrega znižanja cen mleka; |
32. |
poziva Komisijo in države članice, naj povečajo učinkovitost programa EU za razdeljevanje mleka v šolah ter naj zadevnim subjektom zlasti omogočijo, da v javnih razpisih izrecno zahtevajo mleko iz gorskih območij z označbo „pridelano v hribih“; poziva tudi države članice, naj v programu za razdeljevanje mleka v šolah uporabljajo kratke oskrbovalne verige, da se spodbudi lokalna pridelava mleka in omejijo emisije ogljikovega dioksida iz prometa; |
33. |
poziva Komisijo, naj pri pripravi in izvajanju zakonodaje za oznako „pridelano v hribih“ ustrezno upošteva posebnosti izdelkov z zaščiteno označbo porekla, ki jih urejajo posebna pravila o poreklu, z upoštevanjem možnosti uvedbe prožnih ureditev za gorska območja, ki bi se jih zaradi njihovega posebnega neugodnega položaja, kot so težave pri proizvodnji krmnih rastlin, lahko izključilo iz shem iz Uredbe (EU) št. 1151/2012, kar bi bilo v nasprotju s cilji uredbe; |
34. |
poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in podpirajo vključevanje opuščenih pašnikov, večjega pridelka travinja in njihove racionalne rabe v proizvodni cikel; |
35. |
opozarja na pomen ukrepov za pomoč mladim kmetom pri začenjanju dejavnosti v gorskih območjih in najbolj oddaljenih regijah, ob upoštevanju nadpovprečne stopnje staranja prebivalstva v takih območjih; |
36. |
poziva države članice, naj vzpostavijo potrebni okvir, da bodo pridelovalcem in predelovalcem v gorskih območjih in območjih z neugodnim položajem omogočile dostop do usposabljanja in posojil; |
37. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL L 42, 14.2.2006, str. 1.
(2) UL L 94, 30.3.2012, str. 38.
(3) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(4) UL L 271, 30.9.2006, str. 63.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/120 |
P7_TA(2013)0578
Odpornost in zmanjšanje tveganja katastrof v državah v razvoju
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 o pristopu EU k odpornosti in zmanjšanju tveganja nesreč v državah v razvoju: izkušnje s krizami prehranske varnosti (2013/2110(INI))
(2016/C 468/16)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju člena 210 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), |
— |
ob upoštevanju Evropskega soglasja o razvoju z dne 20. decembra 2005, |
— |
ob upoštevanju Evropskega soglasja o humanitarni pomoči z dne 18. decembra 2007, |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. decembra 2010 z naslovom „Vmesni pregled akcijskega načrta za evropsko soglasje o humanitarni pomoči – učinkovito in načelno humanitarno delovanje EU“ (COM(2010)0722), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2012 z naslovom „Pristop EU k odpornosti: izkušnje s krizami prehranske varnosti“ (COM(2012)0586) (v nadaljevanju: sporočilo o odpornosti iz leta 2012), |
— |
ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 19. junija 2013 z naslovom „Akcijski načrt za odpornost v državah, izpostavljenih krizam, za obdobje 2013–2020“ (SWD(2013)0227), |
— |
ob upoštevanju sklepov Sveta o pristopu EU k odpornosti z dne 28. maja 2013, |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. februarja 2009 z naslovom „Strategija EU v podporo zmanjševanju tveganja nesreč v državah v razvoju“ (COM(2009)0084), |
— |
ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 16. februarja 2011 z naslovom „Načrt za izvajanje strategije EU v podporo zmanjševanju tveganja nesreč v državah v razvoju za obdobje 2011–2014“ (SEC(2011)0215), |
— |
ob upoštevanju sklepov Sveta o strategiji EU v podporo zmanjševanju tveganja nesreč v državah v razvoju z dne 18. maja 2009, |
— |
ob upoštevanju Hjoškega akcijskega okvira Združenih narodov za obdobje 2005–2015, sprejetega na svetovni konferenci o zmanjšanju nesreč januarja 2005 v Hjogu na Japonskem, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov potrdila v svoji resoluciji A/RES/60/195, in njegovega vmesnega pregleda, |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. aprila 2001 z naslovom „Povezovanje pomoči, sanacije in razvoja – ocena“ COM(2001)0153), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. avgusta 2012 z naslovom „Socialna zaščita v razvojnem sodelovanju Evropske unije“ (COM(2012)0446), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. septembra 2010 o sporočilu Komisije: Skupnostni pristop k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek (1), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2011 o učinkovitejšem evropskem odzivanju na nesreče: vloga civilne zaščite in humanitarne pomoči“ (2), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. februarja 2013 z naslovom „Dostojno življenje za vse: Izkoreninjenje revščine in zagotavljanje trajnostne prihodnosti sveta“ (COM(2013)0092), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. oktobra 2011 z naslovom „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“ (COM(2011)0637) in zadevnih sklepov Sveta z dne 14. maja 2012, |
— |
ob upoštevanju novega dogovora o delovanju v nestabilnih državah, kot je določen v partnerstvu za učinkovito razvojno sodelovanje iz Busana, sprejetem na petem forumu na visoki ravni o učinkovitosti pomoči v Busanu v Južni Koreji, ki je potekal od 29. novembra do 1. decembra 2011, |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2013 o razvojnih ciljih tisočletja – opredelitev okvira za obdobje po letu 2015 (3), |
— |
ob upoštevanju sklepov Sveta o splošni agendi za obdobje po letu 2015 z dne 25. junija 2013, |
— |
ob upoštevanju konference Združenih narodov o trajnostnem razvoju z naslovom „Prihodnost, ki si jo želimo“, ki je potekala junija 2012 v Riu de Janeiru v Braziliji (Rio+20), zlasti njenih sklepov o zmanjšanju tveganja nesreč, |
— |
ob upoštevanju četrtega zasedanja globalne platforme za zmanjšanje tveganja nesreč, ki je potekalo od 19. do 23. maja 2013 v Ženevi v Švici, |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. marca 2013 z naslovom „Krepitev prehrane mater in otrok v zunanji pomoči: okvir politike EU“ (COM(2013)0141), |
— |
ob upoštevanju člena 48 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj (A7-0375/2013), |
A. |
ker je Komisija v sporočilu o odpornosti iz leta 2012 le-to opredelila kot „zmožnost posameznika, gospodinjstva, skupnosti, države ali regije, da se zoperstavi stresnim razmeram in pretresom, se jim prilagodi in si od njih hitro opomore“; |
B. |
ker je zmanjšanje tveganja nesreč bistveni element za doseganje odpornosti; ker to vključuje analizo in obvladovanje tveganj za posledično manjšo ranljivost ob nesrečah ter zajema dejavnosti v podporo pripravljenosti, preprečevanju in blažitvi na vseh ravneh, od lokalne do mednarodne; |
C. |
ker je povezovanje pomoči, obnove in razvoja pomembno sredstvo v pristopu k odpornosti, ki pomaga pri premagovanju razkoraka v delovanju in financiranju med fazama pomoči in razvoja; |
D. |
ker je Hjoški akcijski okvir neprecenljiv instrument za spodbujanje zmanjšanja tveganja nesreč po vsem svetu in ker se leta 2015 njegova veljavnost izteče; ker naj bi bil po pričakovanjih na svetovni konferenci o zmanjšanju posledic nesreč na Japonskem na začetku leta 2015 sprejet okvir za zmanjšanje tveganja nesreč po letu 2015; |
E. |
ker vmesni pregled Evropskega soglasja o humanitarni pomoči opozarja, da je bil pri zmanjševanju tveganja nesreč sicer dosežen napredek, vendar je potreben dodaten napredek v praksi; |
F. |
ker so po podatkih OZN od leta 1992 nesreče prizadele 4,4 milijarde ljudi, povzročile za dva bilijona dolarjev škode in zahtevale 1,3 milijona človeških žrtev; ker izguba zaradi nesreč v letu 2011 znašala več kakor 300 milijard dolarjev; ker se po ocenah Azijske razvojne banke vsak dolar, vložen v zmanjševanje tveganja nesreč na območjih, ki so na udaru kriz, prihrani vsaj štiri dolarje pri stroških pomoči in obnove v prihodnosti; |
G. |
ker imajo zaradi prepleta dobavnih verig v današnjem globaliziranem svetu gospodarske izgube v eni regiji posledice za ves svet; tako je bila na primer zaradi poplav, ki so leta 2011 prizadele Tajsko, svetovna industrijska proizvodnja po ocenah manjša za 2,5 %; |
H. |
ker se stroški nesreč povečujejo, saj so zaradi podnebnih sprememb vremensko pogojene naravne nesreče vse pogostejše, k temu pa prispevajo tudi hitra in neustrezno vodena urbanizacija, rast števila prebivalstva, degradacija tal in pomanjkanje naravnih virov; ker so v številnih regijah v razvoju krize s pomanjkanjem hrane čedalje pogostejše; |
I. |
ker morajo prizadevanja za zmanjševanje tveganja nesreč in krepitev odpornosti dopolnjevati prizadevanja razvitih držav za zmanjšanje prispevka k podnebnim spremembam in jih ne smejo zamenjati; |
J. |
ker se v obdobju finančne konsolidacije kaže precejšnja potreba po uspešni in učinkoviti rabi virov; ker mora biti financiranje zmanjševanja tveganja nesreč naravnano dolgoročno in mora zrcaliti dejanska tveganja ter se usmeriti predvsem v pomoč tistim, ki so najbolj izpostavljeni pretresom; |
K. |
ker je Kitajska za zmanjševanje posledic poplav namenila 3,15 milijarde dolarjev ter s tem po ocenah preprečila za 12 milijard dolarjev škode; ker se med zgodbe o uspehu uvrščajo tudi Bangladeš, Kuba, Vietnam in Madagaskar, ki jim je z izboljšanjem sistemov zgodnjega obveščanja, pripravljenostjo na nesreče in drugimi ukrepi za zmanjševanje tveganja uspelo občutno zmanjšati posledice ekstremnih vremenskih pojavov, kot so tropske nevihte in poplave; |
L. |
ker v večini držav velik delež vseh naložb predstavljajo naložbe zasebnega sektorja in ker sta gospodarski razvoj države in njena odpornost proti nesrečam odvisna od naložb zasebnega sektorja, ki upoštevajo tveganje nesreč; |
M. |
ker OZN napoveduje, da se bo do leta 2050 število mestnega prebivalstva na svetu povečalo za 72 %, in sicer najbolj v manj razvitih državah, s čimer se bo zelo povečalo število ljudi, izpostavljenih tveganju nesreč; |
N. |
ker lahko nesreče zaostrijo različne druge težave, kot so huda revščina, neustrezna prehranska varnost in podhranjenost; |
O. |
ker sta netrajnostno razvojno načrtovanje in ravnanje v preteklosti povečala ranljivost številnih skupin prebivalstva ob nesrečah; ker morajo biti razvojno načrtovanje in programi pogojeni z oceno tveganja nesreč; |
P. |
ker je zaradi pomanjkanja usklajenosti med državami članicami EU in drugimi donatoricami ob ukrepanju po krizi učinek njihovih skupnih prizadevanj manjši; ker lahko večja usklajenost donatoric ob ukrepanju po krizi in pri prizadevanjih za večjo odpornost prinese precejšnje prihranke in večjo učinkovitost pri razvojnih ciljih; |
Q. |
ker se je svetovno poročilo o oceni sedaj uveljavilo kot verodostojen vir na svetovni ravni za analizo tveganja nesreč in nihanj ranljivosti; ker pomanjkanje natančnih podatkov o izgubah zaradi nesreč kljub temu ostaja velik izziv; |
R. |
ker je regionalno povezovanje vir gospodarskega, političnega in družbenega napredka; |
S. |
ker morajo prakse prenosa zemljišč urejati določbe, da ne bi ogrozili podeželskega prebivalstva; |
Pristop EU k odpornosti
1. |
pozdravlja sporočilo Komisije o odpornosti iz leta 2012 in njegove cilje; spodbuja Komisijo, naj udejanji predloge iz sporočila ter poskrbi za nadaljnji razvoj dolgoročnega pristopa h krepitvi odpornosti in zmanjševanju tveganja nesreč, ki bo vključeval humanitarno in razvojno razsežnost ter predstavljal jasno povezavo med njima; |
2. |
odobrava akcijski načrt za odpornost v državah, ki so na udaru kriz, za obdobje 2013–2020 in njegove prednostne naloge; poziva Komisijo, naj skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) udejanji njegove predloge in prednostne naloge ter zagotovi dosleden napredek pri uresničevanju njegovih ciljev; |
3. |
je zaskrbljen, ker sta v sklepih Sveta o splošni agendi za obdobje po letu 2015 odpornost in zlasti zmanjševanje tveganja nesreč omenjena zgolj bežno; meni, da mora biti v agendi za obdobje po letu 2015 tema vprašanjema namenjen večji poudarek; |
4. |
poziva Komisijo, naj ukrepe za večjo odpornost dejavno vključi med humanitarne in hkrati razvojne postavke načrtovanja; poudarja potrebo po tesnejši povezavi med kratkoročnimi humanitarnimi odzivi in dolgoročnim razvojnim načrtovanjem, kar bi oboje moralo biti del skupnega pristopa EU k odpornosti; |
5. |
meni, da bi se moral pristop EU k odpornosti osredotočiti zlasti na najbolj ranljive, najrevnejše in najbolj zapostavljene skupine prebivalstva, ki so zelo na udaru tveganj, zlasti naravnih nesreč, in so slabo zaščitene pred takimi pretresi, tudi pred tistimi, ki nastopijo šele sčasoma; poudarja, da bi se moral dolgoročni pristop k odpornosti usmeriti na temeljne vzroke ranljivosti ter občutno zmanjšati osnovne dejavnike tveganja; |
6. |
poudarja, da bi moral dolgoročni pristop EU k odpornosti obravnavati slabšanje ekosistemov, zlasti kmetijstva, vode, biotske raznovrstnosti in ribolovnih virov, ter EU poziva, naj sprejme usklajeno politiko za zmanjšanje ranljivosti prek strategije za zmanjševanje tveganj, kar je mogoče doseči s sprejetjem trajnostnih načinov in sistemov kmetijske proizvodnje, kot so kolobarjenje, kmetijsko-okoljski ukrepi, kmetijsko-gozdarska raba, ekološko kmetijstvo in male kmetije; |
7. |
poziva Komisijo, naj se v svoji agendi za odpornost usmeri na šibke države in države, ki so na udaru kriz, ter vlaga v krepitev lokalnih institucij, da bi dosegla stabilnost in zagotovila, da bodo ranljivi prebivalci imeli na voljo osnovne storitve; |
8. |
poudarja, da je mogoče razkorak med fazo pomoči in razvoja odpraviti s povezovanjem pomoči, obnove in razvoja, da bi dosegli sinergijo med humanitarnim in razvojnim delovanjem; meni, da se je treba podrobneje posvetiti pozornost prehodnim strategijam in vzporednicam med humanitarno pomočjo in razvojnim sodelovanjem, zlasti v državah, ki so na udaru nesreč, v primerih dolgotrajnih kriz in v državah, ki so pretrpele nesreče; |
9. |
vztraja, da bi morale imeti države na udaru nesreč vodilno vlogo in bi morale biti glavni akter pri določanju svojih prednostnih nalog in strategij za prehod s humanitarne pomoči na dolgoročno razvojno strategijo, saj bolje poznajo lokalno realnost in lahko opredelijo, kaj je za njihovo skupnost najbolje; |
10. |
poudarja, da podnebne spremembe še dodatno zaostrujejo osnovne dejavnike tveganja in jih je zato treba upoštevati pri strategijah za odpornost, zlasti pri prilagajanju na podnebne spremembe; |
Zmanjševanje tveganja nesreč kot bistvena sestavina odpornosti
11. |
poudarja, da so naložbe v ukrepe za zmanjšanje tveganja nesreč, še preden do njih pride, veliko bolj stroškovno učinkovite od financiranja odziva, potem ko do njih pride; zato spodbuja nadaljnje naložbe v ukrepe za zmanjšanje tveganja nesreč in strategije za odpornost v državah v razvoju, zlasti na najbolj ogroženih območjih, ter njihovo vključitev v nacionalne razvojne načrte; |
12. |
poudarja, da učinkovito upravljanje odziva na nesreče upošteva vzpostavitev okvira, ki bi omogočal takojšnjo mobilizacijo vseh potrebnih virov; |
13. |
poudarja, da bi bilo treba v prihodnjem razvojnem načrtovanju v skladu s tem nameniti prednost ukrepom za zmanjšanje tveganja nesreč ter jih vključiti v razvojno in humanitarno načrtovanje v vseh šibkih državah in državah, ki so najbolj na udaru; |
14. |
poziva EU, njene države članice in vlade njenih partnerskih držav, naj izboljšajo in oblikujejo strategije za zmanjšanje tveganja nesreč v državah v razvoju z izvajanjem programov ocene tveganja ter izboljšanjem sistemov zgodnjega obveščanja, zlasti v šibkih državah in državah, ki so najbolj na udaru, z okrepitvijo pripravljenosti na nesreče za učinkovito odzivanje na vseh ravneh ter s podporo bolj trajnostnemu razvojnemu načrtovanju v partnerskih država; |
15. |
poziva partnerske države, naj vzpostavijo računovodske sisteme, s katerimi bo mogoče knjižiti izgube na lokalni ravni ter izmenjavati informacije med lokalno in nacionalno ravnijo za načrtovanje in statistične namene; ugotavlja, da bi določena stopnja standardizacije lahko pripomogla k boljšemu knjiženju izgub na lokalni ravni in tako prispevala k regionalnemu sodelovanju; |
16. |
poziva EU in države članice ter partnerske države, naj v programih za reformo upravljanja zemljišč in mehanizmov za vpis v zemljiško knjigo upoštevajo okoljsko trajnost in obvladovanje tveganja nesreč; |
17. |
ugotavlja, da sta zmanjšanje tveganja nesreč in prilagajanje na podnebne spremembe povezani vprašanji, zato Komisijo in vse akterje poziva, naj še bolj povežejo strategije za zmanjšanje tveganja nesreč in za prilagajanje na podnebne spremembe, med drugim obstoječe nacionalne akcijske programe za prilagajanje, ter jih vključijo v načrtovalno fazo proračuna 11. Evropskega razvojnega sklada; naj poiščejo konkretno finančno podporo, na primer z izvajanjem globalnega zavezništva o podnebnih spremembah, ter si prizadevajo za uskladitev teh dejavnosti; |
18. |
podpira dopolnjujoč se in skladen pristop k okviroma razvojnih ciljev tisočletja ter ukrepov za zmanjšanje tveganja nesreč po letu 2015; meni, da je treba v vseh procesih po izteku obdobja za dosego razvojnih ciljev tisočletja in po preteku veljavnosti Hjoškega akcijskega okvira upoštevati rezultate zdajšnjih okvirov ter obravnavati izkušnje, s katerimi se soočajo tisti, ki jih nesreče in krize najbolj prizadenejo; ponavlja, da je treba zmanjšanje tveganja nesreč, obvladovanje podnebnih tveganj in odpornost odločno vključiti v okvir delovanja za obdobje po letu 2015; |
Trajnostni razvoj, socialna zaščita in odpornost skupnosti
19. |
poudarja, da mora pristop k odpornosti prinesti trajnostno korist najbolj ranljivim delom družbe, zlasti tistim, ki živijo v hudi revščini, tistim, ki živijo v neformalnih ali barakarskih naseljih, in avtohtonemu prebivalstvu, ki so močno izpostavljeni tveganju nesreč; |
20. |
poudarja, da je treba trajnostni razvoj obravnavati kot nujno sestavino zmanjšanja tveganja nesreč; priznava, da je dolgoročni napredek mogoč le, če bodo upoštevani temeljni dejavniki, zaradi katerih so skupnosti ali posamezniki bolj ranljivi, kot so neprimerno ravnanje z okoljem, nezadostna infrastruktura, degradacija tal in neprimerno prostorsko načrtovanje; |
21. |
se zaveda, da ima v državah v razvoju, zlasti tistih z nizkim dohodkom, velik delež gospodinjstev, ki živijo v trdovratni revščini, zelo malo ali sploh nič socialne varnosti na splošno, in so torej ob naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek, še bolj izpostavljena; poziva Komisijo, naj v svojih programih razvojnega sodelovanja nadalje spodbuja dejavnosti socialne zaščite, s specifičnimi dejavnostmi za izboljšanje sistemov v državni lasti, preventivnih ukrepov ter zavarovanja za primer naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek; |
22. |
spodbuja k večji pozornosti na nesreče manjšega obsega kot glavnemu cilju v pristopu k odpornosti, ter k večji prepoznavnosti škode, ki jo zaradi nesreč manjšega obsega pretrpijo skupnosti, in njihovega vpliva nanje; |
23. |
poudarja potrebo po krepitvi in razvoju izobraževanja v kontekstu nesreč in izrednih stanj ter izboljšanju širjenja, zbiranja in sporočanja informacij ter znanj, ki bodo pomagali k oblikovanju odpornosti skupnosti ter spodbujali spremembe vedenja in kulturo pripravljenosti na nesreče; |
24. |
poudarja pomembno vlogo lokalnih oblasti ter lokalnih in nacionalnih organizacij civilne družbe pri krepitvi odpornosti, zlasti v šibkih in ogroženih državah, ter lokalne oblasti spodbuja, da po posvetu z lokalnimi skupnostmi in organizacijami civilne družbe izoblikujejo dosledne in usklajene postopke za izvajanje strategij odpornosti; |
25. |
poudarja, da bi bilo treba vzpostaviti trdne mehanizme odgovornosti in spremljanja, in sicer s sodelovanjem lokalnih oblasti, razvojnih partnerjev, znanstvenikov, civilne družbe, medijev in splošne javnosti, da bi povečali dostop do informacij in ozaveščali o potrebi po strategijah za zmanjšanje tveganja nesreč in za odpornost; poziva k rednemu zbiranju podatkov, med drugim meteoroloških podatkov, podatkov o žetvi, živini, delovanju trga, prehranjenosti otrok in najrevnejših članov družbe kot tudi podatkov iz obstoječih mehanizmov za zmanjšanje tveganja nesreč ter o dostopu do osnovnih storitev; spodbuja k rednemu poročanju in objavljanju teh podatkov na javno dostopnih platformah, da se olajša dostop do informacij, zgodnje opozarjanje ter izboljšanje razmer; |
Izkušnje iz kriz prehranske varnosti in preteklih nesreč
26. |
poudarja, da nesrečam in izrednim razmeram pogosto sledi kriza prehranske varnosti in podhranjenost med prizadetim prebivalstvom, zlasti otroki; poleg tega poudarja, da so krize prehranske varnosti same po sebi nesreče in da je treba v odločitve glede načrtovanja sistematično vključevati pristop k odpornosti, ki se usmerja k večji prehranski varnosti in prehranjenosti; |
27. |
poziva EU, naj črpa izkušnje iz preteklih desetletij svoje politike sodelovanja ter predloži predloge za spodbujanje usklajenosti politik za razvoj v praksi s povezovanjem razvojne pomoči in drugih področij politike EU, kot so kmetijstvo, trgovina, obdavčitev, podnebne spremembe in naložbe; |
28. |
poziva Komisijo, naj v svoj politični dialog z državami v razvoju vključi vprašanje prisvajanja zemlje, da bi usklajenost politik postala temeljni kamen razvojnega sodelovanja na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni ter da bi se izognili razlastitvam malih kmetov, dodatni ranljivosti revnih na podeželju ter netrajnostni rabi zemljišč in vode; |
29. |
ugotavlja, da so krize prehranske varnosti in prehranske krize v Sahelu in na Afriškem rogu čedalje pogostejše in da tam na milijone ljudi nima dostopa do ustrezne hrane; poudarja, da sta krizi prehranske varnosti na Afriškem rogu leta 2011 in v Sahelu leta 2012 dokazali, da zgolj s humanitarno pomočjo ni mogoče prekiniti začaranega kroga kronične lakote in podhranjenosti ali obravnavati njenih temeljnih vzrokov; poudarja, kako pomembno je obravnavati temeljne vzroke vztrajne neustrezne prehranske varnosti v teh regijah, kot so pomanjkljiv dostop do ustreznih osnovnih storitev in izobraževanja, huda revščina, nezadostna podpora kmetijstvu in vzreji živine majhnega obsega, težave pri dostopu do zemljišča, uničevanje okolja, hitra rast prebivalstva, tržni neuspehi, zmanjševanje količine pridelane hrane na prebivalca in slabo vodenje; poudarja, da so temeljni vzroki, ki privedejo do kriz prehranske varnosti, danes bolj zapleteni kot v preteklosti, saj so denimo pretresi na trgu in cenovni pretresi pogostejši in je bolj verjetno, da bodo prizadeli revne; |
30. |
ugotavlja, da je kronična negotova preskrba s hrano najpomembnejši dejavnik ogroženosti zaradi prehranske krize, ker zmanjšuje sposobnost ljudi, da se na to pripravijo, to prenesejo in se potem spet postavijo na noge; ugotavlja še, da hkrati povzroča dolgotrajne negativne posledice, ki zmanjšujejo človeški kapital, saj zavirajo rast otrok in negativno vplivajo na zmožnost družb za razvoj; priznava, da je obravnava kriz zaradi visokih cen hrane in njihovega velikega nihanja draga in zapletena; opozarja, da gre pristop o odpornosti, ki ga je sprejela Komisija, v pravo smer za obravnavo temeljnih vzrokov ranljivosti, med katerimi sta najpomembnejša kronična negotova preskrba s hrano in prehranjenost; |
31. |
meni, da bi morala biti cilj Akcijskega načrta EU za odpornost izvajanje usklajenosti politik za razvoj ter obravnava vprašanj, povezanih s prehransko varnostjo in odpornostjo proti podnebnim spremembam, z odpravo netrajnostnih praks, kot so damping kmetijskih proizvodov in nepoštena trgovinska pravila; poziva EU, naj trajnostno kmetijstvo obravnava na celosten način na nacionalni in mednarodni ravni; |
32. |
odobrava tako skupni razvojno- humanitarni pristop kot regionalni pristop v pobudi EU v podporo odpornosti na Afriškem rogu (SHARE) ter v pobudi globalnega zavezništva za odpornost v Sahelu pod vodstvom EU (AGIR); poziva, naj se tema regijama nameni še več pozornosti, in k še boljšemu sodelovanju in usklajevanju med nacionalnimi vladami, mednarodnimi donatorji, civilno družbo in zasebnim sektorjem pri odpravljanju ovir med razvojnim in humanitarnim pristopom, med „običajnim“ in „kriznim“ odzivom; |
33. |
poziva k učinkovitemu pristopu k odpornosti, ki mora biti večinstitucionalen, usklajen, celovit in sistematičen ter vključevati več elementov, kot so zagotavljanje predvidljivih in ciljno usmerjenih socialnih varnostnih mrež za najbolj ranljive, ki bi hkrati zagotovile takojšen dostop gospodinjstev do hrane med krizo ter hitro obnovo in odpornost proti prihodnjim pretresom; poziva, naj zmanjšanje podhranjenosti otrok postane bistveno za odpornost prek usklajenih nacionalnih načrtov, ki bi dajali prednost zlasti otrokom do drugega leta starosti in nosečnicam; |
34. |
ugotavlja, da dokazi iz Nigra, Burkine Faso in Malija kažejo, da so poceni kmetijsko-okoljske tehnike, zlasti gozdno kmetijstvo ter varovanje tal in vode, izboljšale odpornost malih kmetov ob neustrezni prehranski varnosti; vendar pa poudarja, da zgolj s kmetijsko-okoljskimi ukrepi ni mogoče odpraviti strukturnih vzrokov neustrezne prehranske varnosti; poziva, naj se v intervencije v kmetijstvu vključijo nekmetijski vidiki ter naj se zagotovi, da bo boljša prehranjenost izrecni cilj kmetijskih programov; poleg tega poziva, naj se zagotovi, da bodo imele koristi od programov tudi kmetice, tako da se pri zasnovi kmetijskih programov upoštevajo omejitve zaradi neenakosti med spoloma (denimo pri dostopu do zemljišč, posojil, kmetijske svetovalne službe in vložkov); |
Boljše usklajevanje prizadevanj in izboljšani načini financiranja
35. |
opozarja, da je bistveno, da države članice in institucije EU bolje uskladijo svoje razvojno in humanitarno delovanje ter si s skupnimi močmi prizadevajo za večjo učinkovitost pomoči; opozarja na študijo Evropskega parlamenta o stroških Neevrope v razvojni politiki iz junija 2013, v kateri je ocenjeno, da bi lahko vsako leto prihranili 800 milijonov EUR pri stroških transakcij, če bi donatorji pomoč usmerili na manj držav in dejavnosti, ter da bi še dodatnih 8,4 milijarde EUR na leto prihranili z boljšimi vzorci dodeljevanja po državah; |
36. |
opozarja na pomemben prispevek nomadskih malih živinorejcev pri proizvodnji mesa, mleka in krvi na območjih, ki so neprimerna za druge oblike kmetijstva; poudarja njihovo pomembno vlogo pri prehranjevanju skupnosti ter njihov pozitiven prispevek k prehranski varnosti in prehranjenosti, o čemer pričajo dokazi s sušnih in polsušnih območij, ki kažejo, da je prehranska varnost otrok na pastirskih območjih boljša od tistih, ki so stalno naseljeni v mestih in vaseh; zato poziva, naj se pri zasnovi intervencij in programov v kmetijstvu upoštevajo tudi pravice in potrebe teh pastirskih ljudstev; |
37. |
poudarja pomen izboljšanja zmogljivosti malih kmetijskih gospodarstev ter spodbuja javno-zasebne naložbe, zlasti mikro posojila, odobrena ženskam; |
38. |
meni, da bi lahko prihranke, ki bi nastali z boljšim usklajevanjem donatorjev, lahko na primer namenili dejavnostim za zmanjšanje tveganja nesreč, to pa bi se nato bogato obrestovalo in ustvarilo pozitivno razvojno spiralo; |
39. |
pozdravlja predlog Komisije v akcijskem načrtu za odpornost iz leta 2013, da bi bilo treba vsako leto sklicati forum EU o odpornosti; v tem vidi priložnost za uskladitev prizadevanj za odpornost med javnimi ustanovami, vključno z nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom, zasebnim sektorjem ter nevladnimi organizacijami in civilno družbo, da bi dosegli usklajen napredek pri zmanjšanju tveganja nesreč in odpornosti s sodelovanjem vseh akterjev; |
40. |
spodbuja tesnejše sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem pri zmanjšanju tveganja nesreč in odpornosti; poziva Komisijo, naj omogoči sodelovanje zasebnega sektorja z oblikovanjem pobud in ustreznega okolja, v katerem bodo lahko zasebniki delili svoje strokovno znanje o krepitvi odpornosti in zmanjševanju tveganja; vendar pa v zvezi s tem Komisijo poziva, naj pripravi predlog, ki bi določil pravila za javno-zasebno partnerstvo, vključno z oceno socialnih in okoljskih učinkov, da bi preprečili na primer zaostritev sporov glede rabe zemljišč ali glede dostopa do vode ter da bi zlasti zaščitili male kmete; poleg tega spodbuja ponujanje podpore za države AKP pri pregledu pogodb z multinacionalnimi vlagatelji; prav tako poziva k preglednosti naložb in njihovih ciljev na platformah, ki so na voljo civilni družbi; |
41. |
priporoča tesnejše sodelovanje z državami zunaj EU ter mednarodnimi in regionalnimi institucijami glede pripravljenosti na nesreče, odzivanja nanje ter obnove; podpira okrepitev sodelovanja med Komisijo in Uradom Združenih narodov za mednarodno strategijo za zmanjšanje tveganja nesreč (UNISDR), s čimer bi se izboljšalo delovanje EU pri vprašanjih zmanjšanja tveganja nesreč; |
42. |
poudarja, da lahko EU in mednarodne organizacije prek svojih programov sicer dosežejo napredek pri zmanjšanju tveganja nesreč in odpornosti v državah v razvoju, vendar je zagotavljanje varnosti državljanov predvsem v pristojnosti nacionalnih vlad, zato mora v partnerskih državah obstajati močna politična predanost podpori in izvajanju dejavnosti za krepitev odpornosti in zmanjšanje tveganja nesreč; |
o
o o
43. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL C 50 E, 21.2.2012, str. 30.
(2) UL C 56 E, 26.2.2013, str. 31.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0283.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/128 |
P7_TA(2013)0579
Invalidke
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 o invalidkah (2013/2065(INI))
(2016/C 468/17)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Evropske konvencije o človekovih pravicah ter Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, |
— |
ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki je stopila v veljavo 21. januarja 2011 v skladu s Sklepom Sveta št. 2010/48/ES z dne 26. novembra 2009 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti (1), zlasti njenega člena 6 o invalidnih ženskah, |
— |
ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk z dne 18. decembra 1979, |
— |
ob upoštevanju Listine skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev, |
— |
ob upoštevanju členov 10, 19 in 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (2), |
— |
ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426) ter stališča Parlamenta z dne 2. aprila 2009 (3), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. novembra 2010 z naslovom Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020: obnovljena zaveza za Evropo brez ovir (COM(2010)0636) in dokumentov iz priloženega delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Initial plan to implement the European Disability Strategy 2010-2020 – List of Actions 2010-2015 (Prvotni načrt za izvajanje evropske strategije o invalidnosti za obdobje 2010–2020 – Seznam ukrepov za obdobje 2010–2015) (SEC(2010)1323 in SEC(2010)1324), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2010 z naslovom Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti: evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo (COM(2010)0758), |
— |
ob upoštevanju predloga Komisije z dne 3. decembra 2012 za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o dostopnosti spletišč organov javnega sektorja (COM(2012)0721), |
— |
ob upoštevanju Priporočila Sveta 98/376/ES z dne 4. junija 1998 o parkirni kartici za invalide (4), |
— |
ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 30. novembra 2009 o spodbujanju vključevanja na trg dela – rešitev iz krize in priprava lizbonske strategije za obdobje po letu 2010, |
— |
ob upoštevanju osnutka resolucije Sveta z dne 2. junija 2010 o novem evropskem okviru na področju invalidnosti (10173/2010) in resolucije Sveta o položaju invalidov v Evropski uniji (2008/C 75/01), |
— |
ob upoštevanju poročila Komisije o uporabi in učinkih Uredbe (ES) št. 1107/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu (COM(2011)0166), |
— |
ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropskih skupnosti o zadevi C 13/05 glede Direktive 2000/78/ES – Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Pojem invalidnosti (5), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. junija 1988 o znakovnih jezikih za gluhe (6), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 1989 o ženskah in invalidnosti (7), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. septembra 1992 o pravicah duševno prizadetih oseb (8), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 1995 o človekovih pravicah invalidov (9), |
— |
ob upoštevanju svoje izjave z dne 9. maja 1996 o pravicah avtističnih oseb (10), |
— |
ob upoštevanju svojega stališča z dne 13. decembra 1996 o parkirni izkaznici za invalide – pravicah za invalide (11), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. aprila 1997 o enakih možnostih za invalide (12), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2001 o Evropi brez ovir za invalide (13), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. septembra 2003 o sporočilu Komisije z naslovom „Towards a United Nations legally binding instrument to promote and protect the rights and dignity of persons with disabilities“ (Kako do pravno zavezujočega dokumenta ZN za spodbujanje ter zaščito pravic in dostojanstva invalidnih oseb) (14), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. aprila 2009 o pristopu Evropske skupnosti h Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov in izbirnemu protokolu k tej konvenciji (15), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o mobilnosti in vključevanju invalidov ter evropski strategiji o invalidnosti 2010–2020 (16), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2011 o zmanjšanju neenakosti na področju zdravja v EU (17), |
— |
ob upoštevanju Evropskega pakta za enakost spolov (2011–2020), |
— |
ob upoštevanju Akcijskega načrta za enakost spolov in krepitev vloge žensk (2010–2015), |
— |
ob upoštevanju Drugega manifesta o pravicah invalidk v Evropski uniji: orodja za aktiviste in oblikovalce politike, |
— |
ob upoštevanju člena 48 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0329/2013), |
A. |
ker 80 milijonov invalidov, ki živijo v Evropski uniji, resnično potrebuje dostopno fizično, intelektualno in družbeno okolje brez predsodkov, ovir, preprek in stereotipov, ki jim omejujejo polno uživanje temeljnih človekovih pravic in evropskega državljanstva; ker je med 80 milijoni teh ljudi 46 milijonov žensk in deklic, ki predstavljajo 16 % vsega ženskega prebivalstva Evropske unije; |
B. |
ker po ocenah ena milijarda ljudi po vsem svetu (18) živi z invalidnostjo in da 80 % izmed njih živi v državah v razvoju; ker so invalidke večkratno prikrajšane, saj se soočajo z resnimi ovirami pri iskanju ustrezne nastanitve in dostopu do zdravstvenega varstva, javnega prevoza, izobraževanja, poklicnega usposabljanja ter zaposlitve, prav tako pa se srečujejo z diskriminacijo pri dostopu do posojil in drugih proizvodnih virov ter redko sodelujejo v postopkih odločanja; |
C. |
ker se povečuje število starejših, kar pomeni, da se bo ustrezno povečalo tudi število invalidov, tudi invalidk; ker je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije invalidnost pogostejša pri ženskah, ta pojav pa jih zaradi daljše pričakovane življenjske dobe še posebej zadeva; ker se bo zato število invalidk povečalo v večjem deležu; |
D. |
ker se bo s povečanjem števila invalidov povečevalo breme za negovalce, zlasti za družinske negovalce, ki so večinoma ženske, ki morajo delati s krajšim delavnikom ali celo zapustiti trg dela, da bi lahko skrbele za vzdrževane družinske člane; |
E. |
ker je polna gospodarska in družbena udeležba invalidk bistvenega pomena, če naj bo strategija Evropa 2020 uspešna pri ustvarjanju pametne, trajnostne in vključujoče rasti; ker je treba vsem invalidom, skupaj z invalidnimi ženskami in deklicami, zagotoviti poštene in enake možnosti in priložnosti za sodelovanje v družbenem, gospodarskem in političnem življenju skupnosti; ker se invalidi še vedno srečujejo z različnimi ovirami, ki jim preprečujejo polno udeležbo v družbi, kar pogosto vodi v socialno izključenost in revščino ter omejuje polno evropsko državljanstvo; |
F. |
ker lahko vse oblike diskriminacije vodijo v družbeno osamitev in izolacijo, psihološko travmo in nezadovoljstvo; |
G. |
ker so spodbujanje udeležbe vseh državljanov, žensk in moških, v demokratičnih procesih (predvsem na volitvah), vzpostavljanje infrastrukture za takšno udeležbo, kjer je pomanjkljiva, in tako tudi spodbujanje vključenosti invalidk podlaga za vsakršno združevanje demokratičnih držav; |
H. |
ker morajo vse zainteresirane strani invalidnim ženskam in dekletom zagotoviti enak dostop do kakovostnih storitev javnega zdravstvenega varstva, tj. z izboljševanjem poklicnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja za zdravstveno osebje o specifičnih potrebah teh žensk in deklet, tudi o potrebah, povezanih s spolnim in reproduktivnim zdravjem; |
I. |
ker morajo invalidke uživati pravico do izobraževanja, zdravja, dela, mobilnosti, družinskega življenja, spolnih odnosov, poroke in materinstva ter do varoval, ki jamčijo te pravice; |
J. |
ker predstavljanje partnerstva, spolnosti in materinstva, kakor jih doživljajo invalidne ženske in dekleta, v javnem prostoru prispeva k prizadevanjem za boj proti predsodkom, vztrajnim stereotipom in napačnim informacijam; ker je tovrstno predstavljanje mogoče izvajati na različne načine, zlasti z uporabo umetniških in kulturnih sredstev ter medijev; |
K. |
ker je pri invalidnih ženskah in dekletih precej večja verjetnost, da so žrtve nasilja, zlasti domačega in spolnega izkoriščanja, po ocenah pa je verjetnost zlorabe pri invalidkah 1,5 do 10 krat večja kot pri neinvalidnih ženskah (19); ker je treba, glede na to, ali te ženske živijo v skupnosti ali institucijah, sprejeti posebne ukrepe za obravnavo tega neopravičljivega pojava, ki pomeni kaznivo dejanje in resno kršitev človekovih pravic; ker je morajo biti vsem ženskam v celoti dostopne podporne storitve, saj so invalidne ženske in dekleta v večji meri čustveno odvisne, pri njih je večje tveganje, da bi postale žrtve vseh oblik spolnega nasilja, osebni in socialni razvoj poteka na nižjih ravneh, razširjeni pa so nepoučenost glede spolnosti in nešteti škodljivi miti, povezani s tem vprašanjem; ker številke kažejo, da zaradi večje revščine spolno izkoriščanje invalidk postaja pogostejše; |
L. |
ker so invalidne ženske in dekleta izpostavljene večkratni diskriminaciji zaradi razlik med spoloma, starosti, vere, narodnosti, kulturnega in družbenega vedenja ter stereotipov o invalidnosti, proti katerim se je treba boriti; ker so invalidke pri dostopu do zaposlovanja in izobraževanja pogosto diskriminirane v primerjavi z invalidi; ker lahko Komisija in države članice ta pojav odpravijo z vključevanjem načela enakosti spolov na vsa ustrezna področja politike o invalidnosti; |
M. |
ker so javni organi dolžni vzpostaviti specializirane javne storitve, ki izpolnjujejo visoka merila, da bi invalidnim ženskam in dekletom zagotovili okolje, prilagojeno tako, da lahko v polnosti uresničujejo svoje pravice in odgovornosti ter odločajo zase, s čimer bodo postopno bolj samostojne in v enakem položaju kot neinvalidi; ker se razmere, infrastruktura, zakonodaja in podporne strukture med državami članicami močno razlikujejo; |
N. |
ker invalidne ženske in dekleta lahko uživajo enake pravice le, če med spoloma vlada pravičnost in če je državna uprava invalidkam dostopna v enaki meri kot neinvalidom; vseeno ugotavlja, da se prakse in izvajanje glede enakosti spolov v EU močno razlikujejo; |
O. |
ker je skupnost ljudi, ki imajo eno ali več oblik telesne, duševne ali intelektualne invalidnosti, izjemno raznolika in jo je treba obravnavati glede na posamezne potrebe; |
P. |
ker stopnja brezposelnosti med invalidi ostaja nesprejemljivo visoka, ker zaradi tega invalide, ranljive skupine, pri katerih je revščina verjetnejša, še bolj ogroža socialna izključenost; ker se invalidne ženske in dekleta soočajo z večjimi težavami pri vstopanju na trg dela, zaradi česar jim je težje živeti urejeno in neodvisno; ker zaposlitev ni le vir dohodka, temveč je postala tudi način vključevanja v družbo, ker ustvarja vezi s širšim svetom in tke mreže medosebnih odnosov; ker invalidne ženske in dekleta pogosto prejemajo manjše plačilo; ker je treba premagati ovire v mobilnosti ter večjo odvisnost od družinskih članov in negovalcev, da bi spodbudili njihovo dejavno udeležbo v izobraževanju in na trgu dela ter v družbenem in gospodarskem življenju skupnosti; |
Q. |
ker več sredstev ko države članice vložijo v vključevanje invalidk, bolj so uspešne v smislu samostojnega življenja, ki jim omogoča razvoj njihovih znanj in veščin; |
R. |
ker imajo invalidke iz bolj prikrajšanih delov družbe manj priložnosti za razvijanje svojih znanj in veščin ter uresničevanje svojega potenciala z opiranjem na lastne moči; |
S. |
ker imajo gospodarska kriza in ostri rezi v javno zdravstveno varstvo in socialne storitve v večini držav članic škodljive posledice za ranljive skupine, zlasti za invalidne ženske in dekleta; ker je invalidkam že pred krizo močno grozila revščina; ker varčevalna politika vodi v zmanjšanje posebnega izobraževalnega in podpornega osebja za invalide, manj socialne podpore za negovalce, manjšo socialno pomoč za invalide, zmanjševanje sredstev za ustanove in organizacije, ki jim pomagajo, in omejevanje njihovega dostopa do zaposlovanja v javnem sektorju, kar resno vpliva na življenja invalidk in njihove možnosti za neodvisnost; |
T. |
ker je med mobilnostjo, invalidnostjo in socialno vključenostjo tesna povezava, zlasti glede svobode in dostopa do komunikacij (vključno z brajico in znakovnimi jeziki ter drugimi alternativnimi oblikami komunikacije) ter svobode gibanja na vseh področjih življenja in dostopa do storitev; ker je treba spodbujati polno in dejavno udeležbo invalidov v vseh vidikih družbe ter jim zagotoviti večji dostop do informacijskih in komunikacijskih tehnologij, avtomatizacije doma in spletnih komunikacijskih rešitev; |
U. |
ker bi bilo z vidika socialnega vključevanja in stroškov bolj zaželeno, če bi bila podpora, ki jo zagotavljajo države članice, takšna, da bi invalidke lahko še naprej živele v svojih družinah in ne v institucijah; |
1. |
poudarja pomen vključevanja vseh državljanov EU ne glede na telesno, intelektualno, psihosocialno ali duševno motnjo in v ta namen poziva k določitvi posebnih ciljev, da bi izboljšali življenje invalidov ter okrepili skladno politiko s polno udeležbo vseh; poudarja, da je treba strategije, politike in zakonodajne pobude za zagotavljanje nediskriminacije in enakih možnosti pripravljati v dejavnem sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi, tudi invalidkami; |
2. |
vztraja, da bi morale politike na področju invalidnosti upoštevati načelo enakosti spolov ter poudarja pomen vključevanja invalidnosti, specifične za spol, v politike, programe in ukrepe za enakost spolov, s čimer bi okrepili priznavanje in razumevanje presečnosti med spolom in invalidnostjo v zakonodaji in politikah Evropske unije in držav članic meni, da bi bilo treba invalidke povabiti k sodelovanju v ustreznih organih kot svetovalke ali strokovnjakinje; obžaluje dejstvo, da Evropska strategija o invalidnosti 2010–2020 ne vključuje celostne obravnave vidika enakosti spolov ali posebnega poglavja o politikah na področju invalidnosti glede na spol; ravno tako obžaluje, da strategija za enakost med ženskami in moškimi 2010–2015 posebej ne obravnava vprašanja invalidnosti, čeprav so invalidne ženske pogosto v slabšem položaju kot invalidni moški ter jih pogosteje ogrožata revščina in socialna izključenost; |
3. |
poziva države članice, ki še niso ratificirale Konvencije ZN o pravicah invalidov in njenega izbirnega protokola, naj to storijo, da se bo konvencija lahko v celoti izvajala; |
4. |
poudarja dejstvo, da so mnoge študije pokazale, da so invalidke diskriminirane dvakratno – tako zaradi spola kot zaradi invalidnosti, in poudarja, da ima prekrivanje teh oblik diskriminacije posebej negativne učinke na invalidne ženske in dekleta; poziva Komisijo in države članice, naj v sistem socialnega varstva vključijo določbe za invalidke, saj trenutno ni posebnih določb; |
5. |
opozarja vlade, da je diskriminacija na podlagi invalidnosti prepovedana, ter poziva države članice, naj si bolj prizadevajo za odpravo preostalih ovir; |
6. |
opozarja, da je vključevanje in udeležbo invalidnih žensk in deklet mogoče doseči le, če se lahko nemoteno gibljejo v fizičnem in družbenem okolju, in poziva k prizadevanjem v tej smeri; |
7. |
poudarja vlogo, ki jo imajo združenja za samopomoč pri povezovanju ljudi in zlasti žensk, ki negujejo invalidne člane svoje družine ali ožjega prijateljskega kroga, ter delo teh združenj pri ozaveščanju; |
8. |
poudarja, kako pomembno je optimizirati uporabo instrumentov financiranja EU, zlasti strukturnih skladov, da bi spodbudili dostop in nediskriminacijo invalidov, pri čemer je treba posebno pozornost posvetiti ženskam, ki so pogosto soočajo z večkratno diskriminacijo, in da bi ukrepali za večjo prepoznavnost možnosti financiranja za tovrstne ukrepe v programih po letu 2013; |
9. |
vztraja, da je informacije o razpoložljivih storitvah za državljane (izobraževanje, zdravstvo, pravosodje, prevoz, stiki z oblastmi itd.) treba na enostaven in varen način zagotoviti v vseh mogočih jezikih, oblikah in formatih; poudarja, da morajo, kadar so tovrstne storitve na voljo v obliki telefonskih linij za pomoč uporabnikom ali pomoči na daljavo, ti sistemi biti dostopni tudi ženskam, ki so gluhe ali slepe in gluhe; |
10. |
vztraja, da je pogoj za vključevanje to, da se na stereotipe odgovarja s posredovanjem pozitivnih podob prek kulturnega izraza in kampanj za ozaveščanje, ki nepristransko predstavljajo podobe invalidk in kažejo veliko raznolikost vlog, ki jih lahko prevzamejo v vsakodnevnem življenju in družbi, hkrati pa se je treba osredotočiti zlasti na posebno prikazovanje invalidnosti v javnosti, ker prav to področje zaostaja; poudarja, da imajo lahko mediji pomembno vlogo pri razširjanju informacij o invalidkah in bi morali pomagati pri spreminjanju odnosa javnosti do invalidk na bolje v skladu z načeli in vrednotami, zapisanimi v Konvenciji ZN o pravicah invalidov; |
11. |
poziva države članice, naj spolno nasilje obravnavajo kot hudo kaznivo dejanje, ki ga je treba sodno preganjati, zlasti v primeru invalidk, predvsem žensk z duševnimi motnjami, da bi zmanjšali visoko število prijavljenih posilstev in primerov spolnega nadlegovanja ter nasilja v velikih zavodih; |
12. |
poudarja, da je za preprečevanje osamitve, zapustitve, zanemarjanja in segregacije invalidnih deklet treba izvajati kampanje obveščanja za družine in jim posredovati podrobnosti o podpornih storitvah skupnosti pri skrbi zanje in njihovem prihodnjem razvoju ter odpravljati seksistične in diskriminatorne stereotipe; meni, da bi v primerih, ko za invalidne otroke ne morejo skrbeti njihove ožje družine, oblasti morale kot alternativno rešitev zagotoviti, da bi zanje poskrbela širša družina, kjer pa to ne bi bilo mogoče, da bi jim zagotovili skupnostno oskrbo v družinskem okolju; ugotavlja, da je treba spodbujati rejništvo in posvojitve invalidnih otrok tako, da se pospešijo birokratske formalnosti ter se posvojiteljskim ali rejniškim družinam zagotovijo ustrezne informacije in pomoč; |
13. |
predlaga, naj se na stanovanjskem področju upoštevajo arhitekturni in drugi okoljski dejavniki in ukrepi, da bi pospešili pozitiven premik od „načrtovanja za posebne potrebe“ k „celovitemu in vključujočemu načrtovanju za vse državljane“; hkrati ugotavlja, da cilj neoviranega dostopa in potrebnih prilagoditev za njegovo uresničitev ne bi smel biti zgolj arhitekturne narave in da bi moralo biti univerzalno oblikovanje, namenjeno zlasti zadovoljevanju osnovnih vsakodnevnih potreb invalidk, trden cilj in stvarnost; poudarja, da je treba invalidkam zagotoviti skupen ali individualen dostop do socialnih stanovanj in jim zagotoviti subvencije za odpravo ovir za njihovo mobilnost doma, kar je instrument, ki bi ga bilo treba razširiti tudi na ljudi, ki bivajo v najetih stanovanjskih prostorih; ponovno poudarja, kako pomembno je invalidom zagotoviti večji dostop do dostojnih življenjskih razmer, pa naj gre za stanovanja, mobilnost, dostop do javnih in socialnih storitev ali sodelovanje v javnem življenju; |
14. |
poziva Komisijo in države članice, naj spodbudijo neoviran dostop do prometne infrastrukture, vozil ter sistemov informacij in rezervacij za ženske in dekleta z omejeno mobilnostjo ter invalidne ženske in dekleta; ugotavlja, da je med invalidnimi uporabniki javnega prevoza več žensk kot moških; poudarja, da je bistveno v oblikovanje, izvajanje in vrednotenje prometne politike vključevati invalidnost in vključevanje načela enakosti spolov, da bi zagotovili enake možnosti in preprečili diskriminacijo invalidk; zato priporoča, da se invalidke kot strokovnjakinje na tem področju vključijo kot svetovalke za prometno politiko; |
15. |
poudarja, da je treba zagotoviti tudi dostop do interneta in družbenih medijev (npr. berljivost vseh javnih spletišč za ljudi z okvarami vida z rešitvami, ki se osredotočajo tudi na druge oblike invalidnosti, ki niso povezane z vidom, kot so prilagajanje zapletenih vsebin potrebam ljudi z motnjami v duševnem razvoju in vključevanje videov v znakovnem jeziku, ki omogoča razumevanje vsebine); izraža zaskrbljenost, ker dostopnost do vladnih agencij in e-uprave še ni v celoti zagotovljena vsem državljanom; vztraja, da je treba dostop do digitalne pismenosti omogočiti vsem invalidom, tudi starejšim s slušnimi težavami, katerih število in delež v družbi po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije posebej naraščata; zato pozdravlja predlog Komisije za direktivo o dostopnosti spletišč organov javnega sektorja; |
16. |
poudarja, da je demokratično sodelovanje del temeljnih in državljanskih pravic invalidk, zato ga je treba omogočiti in zagotoviti; zato poziva države članice in vse ustrezne javne organe, naj zagotovijo primerno prilagojeno infrastrukturo in okrepijo dejavno udeležbo in sodelovanje žensk; |
17. |
poudarja, da Konvencija Združenih narodov spodbuja model človekovih pravic s „podporo pri odločanju“ na podlagi neločljivo povezane enakosti in dostojanstva vseh ljudi v nasprotju z zastarelim sistemom „nadomestitve pri odločanju“; poziva države članice, naj spodbudijo zastopanost invalidk v procesu sprejemanja odločitev, da bi zaščitili njihove interese in pravice; |
18. |
meni, da imajo invalidne ženske in dekleta pravico, da v čim večji meri odločajo o svojih življenjih in potrebah, da jih je treba slišati in se z njimi posvetovati in da jih je treba dejavno spodbujati k čim večji samostojnosti, hkrati poudarja, da bi bilo treba te pravice zagotoviti tudi v vsakdanjem življenju v specializiranih javnih ustanovah; poudarja, da je osebna pomoč sredstvo za samostojno življenje invalidk in bi jo zato bilo treba omogočati in spodbujati, kadar so invalidke deležne podpore v zavodih za izobraževanje in poklicno usposabljanje, na delovnem mestu, v družinah ter med nosečnostjo in pri materinstvu; |
19. |
opozarja, da vsi koraki v življenju ženske prinašajo tako priložnosti kot odgovornosti in da morajo v tem smislu ženske pogosto nositi nesorazmerna bremena, ko gre za nosečnost in rojevanje otrok, kadar se morajo soočiti z negativnimi posledicami nosečnosti, zlasti v primerih, ko očetje ne prevzamejo svoje odgovornosti, ne prispevajo k blaginji in prihodnosti svojih otrok, ker so zapustili družino, pri čemer je treba opozoriti, da si morata v družini oba starša enakopravno deliti odgovornosti, razen če se že prej sporazumno ne dogovorita drugače; |
20. |
poudarja, da je treba invalidne ženske in dekleta seznaniti z njihovimi pravicami, da bodo lahko same sprejemale odločitve, pri čemer jim je treba informacije posredovati v lahko dostopni in njim razumljivi obliki ob upoštevanju različnih komunikacijskih metod, medijev in formatov, ki jih same izberejo, in po potrebi težo njihove duševne motnje; |
21. |
ugotavlja, da je, če naj invalidne ženske in zlasti dekleta dobijo ustrezno oskrbo, v zdravstvenem sektorju potrebno posebno in stalno usposabljanje vse poklicno življenje o vprašanjih duševnih bolezni/motenj, da bi te bolezni bolje odkrivali, bolnike, ki zaradi njih trpijo, pa bi napotili na zdravljenje na medicinske oddelke, specializirane za to področje; poziva države članice, naj zagotovijo posebno usposabljanje za vse strokovnjake, ki delajo z invalidi, ter poudarja, da je treba med usposabljanjem zdravstvene delavce in učitelje izobraževati in ozaveščati o vseh vrstah invalidnosti, ker so nekatere kljub svoji pogostosti slabo poznane; |
22. |
ugotavlja, da se v nekaterih državah članicah izobraževanje in poklicno usposabljanje invalidov izvaja ločeno in pomanjkljivo; poudarja pomen vključevanja invalidk v standardne izobraževalne in poklicne sisteme v vseh primerih, ko njihova invalidnost to omogoča; |
23. |
poudarja, da je treba pomagati invalidnim priseljenkam, dekletom in ženskam, da s poklicnim usposabljanjem razvijejo svoje spretnosti in zmožnosti, ter da jim je treba dati priložnost za pridobitev ustrezne zaposlitve; |
24. |
ugotavlja, da so različna obdobja v življenju ženske – na primer nosečnost – povezana s posebnimi izzivi, s katerimi se je treba soočiti, in da bi morale imeti invalidke pri tem enake pravice in možnosti kot vse druge neinvalidne ženske, da se prepreči kakršno koli odvračanje od zanositve; hkrati upoštevajoč dodatne izzive, s katerimi se srečujejo invalidke, poudarja, da bi morale imeti pravico do daljšega porodniškega dopusta, da bi se lahko prilagodile novemu položaju in si ustvarile dobro družinsko življenje; ugotavlja, da sta prisilna sterilizacija in splav obliki nasilja nad ženskami in pomenita nečloveško in ponižujoče ravnanje, ki ga morajo države članice izkoreniniti in ostro obsoditi; |
25. |
poudarja, da je treba invalidnim ženskam in dekletom omogočiti, da v enaki meri kot ljudje brez invalidnosti svobodno uživajo spolnost, in meni, da bi invalidke morale tako kot vse druge ženske imeti možnost živeti in izpolniti svojo željo bodisi imeti otroke ali ne; poudarja, da invalidne deklice, najstnice in ženske, če želijo prevzeti odgovornost za svoje spolno vedenje, potrebujejo dostop do izobraževanja o spolnosti, ki ga izvajajo strokovnjaki, izvedenci na tem področju, kot so pedagogi v lokalnih javnih socialnih službah, in ki je po potrebi prilagojeno intelektualnim sposobnostim zadevnih invalidnih žensk in deklet: vedeti in razumeti morajo, kako deluje telo (kako pride do nosečnosti in kako se ji izogniti), kako reči ne spolnim praksam, v katerih ne želijo sodelovati, kako se izogniti spolno prenosljivim boleznim itd.; opozarja, da je treba invalidkam in njihovim družinam zagotoviti specializirano podporo, vključno s pomočjo pri negi otroka, da bi lahko v polnosti uživale v materinstvu; poudarja, da bi morale države članice v tem primeru še zlasti upoštevati potrebe žensk z motnjami v duševnem razvoju; |
26. |
meni, da je za invalidne ženske in dekleta bistvenega pomena, da imajo popoln dostop do zdravstvene oskrbe, ki ustreza njihovim posebnim potrebam, vključno z ginekološko obravnavo, zdravniškimi pregledi, načrtovanjem družine in ustrezno prilagojeno podporo med nosečnostjo; poziva države članice, naj zagotovijo, da bo njihovo javno zdravstvo vključevalo ustrezen dostop do teh storitev; |
27. |
poudarja pomen odpravljanja predsodkov, negativnih predstav in socialne stigme ter spodbujanja družbenega sprejemanja in sodelovanja, spoštovanja in strpnosti in vrednotenja človeške raznolikosti; spodbuja države članice, naj predvsem pripravljajo kampanje ozaveščanja; |
28. |
poudarja, da predstavljata nasilje nad ženskami in spolno nasilje resno kršitev temeljnih pravic; poudarja, da je treba invalidne ženske in dekleta, ki živijo v oskrbnih domovih in psihiatričnih bolnišnicah, zaradi njihove izredne ranljivosti zaščititi pred spolnimi napadi in drugimi oblikami telesnih zlorab, katerih žrtve so lahko, ter z zaskrbljenostjo opozarja na pomanjkanje podatkov o tem zaskrbljujočem pojavu; poziva države članice, naj preučijo, kako razširjen je ta problem, in spodbujajo invalidke, ki so njegove žrtve, naj spregovorijo; spodbuja zbiranje ustreznih podatkov na zaupen način, da bi sprejeli primerne ukrepe, potrebne za boj proti temu problemu; poziva Evropski inštitut za enakost spolov, naj opravi raziskave o položaju invalidnih deklet in žensk glede nasilja; |
29. |
poziva države članice, naj preprečijo nadlegovanje na delovnem mestu z učinkovitimi protokoli o nadlegovanju v skladu z uporabo Direktive 2000/78/ES, da bi zmanjšali visoko število posilstev in primerov spolnega nadlegovanja in nasilja ter prisilne sterilizacije, zlasti v velikih zavodih; |
30. |
poudarja, da v številnih državah v razvoju še vedno obstajajo precejšnje ovire, ki otežujejo beg pred nasiljem, prijavo kaznivih dejanj in dostop do sodnega varstva ter pravnih in socialnih služb; |
31. |
poziva EU in države članice, naj sprejmejo vse ustrezne zakonodajne, upravne, socialne, izobraževalne in druge ukrepe za zaščito invalidnih žensk in deklet pred vsemi oblikami izkoriščanja, nasilja in zlorab tako znotraj kot zunaj domačega okolja ter jim omogočijo dostop do sodnega varstva prek zagotavljanja ustrezne pomoči in podpore v skupnosti, pri čemer upoštevajo njihove specifične potrebe skupaj s pripomočki, da bi preprečili njihovo osamitev in zaprtost med domače stene; poleg tega meni, da bi morali vse take storitve in programe skrbno spremljati neodvisni organi; obžaluje, da se zakonodaja EU in nacionalna zakonodaja za preprečevanje izkoriščanja, nasilja in zlorab pogosto ne osredotočata na invalidnost; |
32. |
poziva Komisijo, naj oblikuje celovito strategijo za boj proti nasilju nad ženskami, kot je Parlament zahteval že v več resolucijah in nazadnje v svoji resoluciji z dne 5. aprila 2011 o prednostnih nalogah in splošnem pregledu novega političnega okvira EU za boj proti nasilju nad ženskami (20); ponovno poudarja, da mora Komisija predstaviti zakonodajni instrument kazenskega prava za boj proti nasilju na podlagi spola, vključno z zaščito pravic invalidk v primerih spolne zlorabe in nasilja v javnem in domačem okolju; |
33. |
poudarja, da je invalidkam treba zagotoviti cenovno dostopen, enostaven in varen dostop do sodnega varstva in da morajo imeti na vseh stopnjah procesa možnost uporabljati sisteme in tehnologije, ki podpirajo besedno komunikacijo po njihovi izbiri, vključno s tolmači za znakovni jezik ali vodniki-tolmači za slepe in gluhe, da bodo lahko pravilno komunicirale s policijo in pravnim osebjem; poudarja, da je treba, ker so mnoge invalidke zelo odvisne od svojega skrbnika, ki je v mnogih primerih tudi človek, ki jih napada in zlorablja, zagotoviti neodvisne komunikacijske metode, da bodo lahko napadene invalidke vložile pritožbo in bodo nemudoma premeščene v začasen celodnevni oskrbni center, dokler pritožba ne bo ustrezno pravno rešena; predlaga uvedbo sodnih postopkov, posebej prilagojenih potrebam invalidnih žensk in deklet, vključno z zagotavljanjem pomoči nevladnih organizacij; poudarja, da bi morale invalidke imeti neoviran dostop do pravnih sredstev; s tem v zvezi poudarja, da je treba sprejeti učinkovite ukrepe, da bodo invalidke imele dostop do podpore, ki jo utegnejo potrebovati pri uveljavljanju pravne sposobnosti, podpore, ki mora biti v primeru potrebe sorazmerna z njihovimi osebnimi potrebami in sposobnostmi pri sprejemanju odločitev o državljanskih in političnih pravicah; poudarja, da so prav tako potrebni ustrezni učinkoviti varovalni ukrepi, kot je nepristranska ocena resničnih potreb žensk s strani priznanih neodvisnih strokovnjakov, da bi tretjim osebam ali institucijam preprečili izkoriščanje invalidk pri uveljavljanju njihove pravne sposobnosti, in da bi bilo treba te ukrepe redno revidirati; |
34. |
poudarja, da mora biti vsak dogovor o sterilizaciji, v katerega privoli invalidna ženska ali dekle, prostovoljen in ga mora preučiti nepristranska tretja stran, ki mora preveriti, ali je bila odločitev sprejeta pošteno in – če ni resnih medicinskih razlogov – brez prisile; poleg tega poudarja, da ni dovoljeno predpisovati kontracepcijskih sredstev ali zakonito prekiniti nosečnosti proti volji invalidne ženske ali dekleta; meni, da morajo imeti invalidne ženske in dekleta pravico, da dajo svoje prostovoljno soglasje in da razumejo vse medicinske postopke; meni, da če invalidka ne more dati soglasja, potem mora soglasje vedno temeljiti na spoštovanju človekovih pravic; poziva države članice, naj preprečijo in obsodijo primere prisilne sterilizacije invalidk; |
35. |
ugotavlja, da se terminologiji za fizično prizadetost in invalidnost med seboj razlikujeta in da bi se bilo treba namesto na prizadetost osredotočiti na invalidnost v medicinskem smislu v skladu s pristopom, določenim v Konvenciji ZN o pravicah invalidov, ki ga upošteva Sodišče Evropske unije; poudarja, da bi se delodajalci morali osredotočati na spretnosti in sposobnosti zaposlenih invalidov ali invalidnih prosilcev za zaposlitev; |
36. |
poziva države članice, naj spodbujajo in zagotavljajo dostop do vseh vrst formalnega, neformalnega in vseživljenjskega izobraževanja ter trga dela za invalidne ženske in dekleta, saj bi jih morali spodbujati k študiju in uporabi novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter jih podpirati in spodbujati, da vstopajo na trg dela, hkrati pa poudarja, da lahko posebni talenti, mnenja in izkušnje bistveno obogatijo delovna okolja; poziva države članice, naj zagotovijo usposabljanje in informacije za učitelje, vodje usposabljanj, višje državne uradnike in delodajalce, da bi pri svojem delu izvajali procese socialnega vključevanja, namenjene izkoriščanju potenciala in dodane vrednosti invalidk; predlaga, naj se Evropski socialni sklad učinkovito uporabi za izboljšanje ravni vključenosti invalidnih žensk in deklet na vsa pomembna življenjska področja, kot je dostop do trga dela, ter za zmanjševanje brezposelnosti in revščine mladih; |
37. |
poziva države članice, naj v zvezi z udeležbo invalidk in žensk z motnjami v duševnem razvoju in duševnem zdravju na trgu dela revidirajo svoje zakonodajne in politične okvire; poudarja, da je treba sprejeti ukrepe aktivne politike na trgu dela za invalidke, ki bodo dajali možnost individualne izbire, na primer gibljiv delovni čas, skrajšan in poln delovni čas, ter da je treba preučiti možnosti za spodbujanje malih in srednjih podjetij s pomočjo finančnih spodbud in drugih vrst podpore za večjo usklajenost med poklicnim in zasebnim življenjem; meni, da bi morale imeti invalidke enak dostop do finančne pomoči pri ustanavljanju malih podjetij in pri drugih oblikah samozaposlovanja ter pravico do izbire med različnimi oblikami zaposlitve; spodbuja države članice, naj posnemajo najboljše prakse po Evropi; poziva delodajalce, naj razumno prilagodijo delovno okolje in delovne razmere, da bi se bolj osredotočili na zagotavljanje spodbud za invalide in njihovo aktivno vključevanje na trg dela z možnostjo, da se posamezni primeri diskriminacije privedejo pred delovno sodišče v skladu s členom 5 Direktive 2000/78/ES; |
38. |
ugotavlja, da sedanji sistemi izobraževanja in usposabljanja v glavnem ne preprečujejo visoke stopnje osipa med invalidi, ter spodbuja države članice, naj posvetijo posebno pozornost dečkom in deklicam z invalidnostjo ali posebnimi potrebami v izobraževalnem okolju, da bi izboljšale njihovo vključevanje in pripomogle k zmanjšanju stopnje osipa na manj kot 10 %; |
39. |
poziva države članice, naj zagotovijo potrebno financiranje in podporo združenjem in organizacijam, ki zastopajo invalide in imajo osrednjo vlogo pri uveljavljanju njihovih pravic ter poudarjanju vrednosti njihovega aktivnega državljanstva in sodelovanja v družbi; |
40. |
poziva države članice, naj družinam invalidk zagotovijo potrebno specializirano podporo v obliki usposabljanja in pomoči za negovalce na vseh mogočih ravneh ter naj vzpostavijo centre za nadomestno oskrbo, kjer bodo lahko začasno poskrbeli za invalide, kadar bodo njihove družine potrebovale tovrstno storitev; |
41. |
poudarja obstoječe neenakosti v infrastrukturi za invalide med državami članicami in poudarja, da je treba vsem invalidnim ženskam in dekletom povsod v Evropski uniji zagotoviti mobilnost ter da mora namembna država članica takim ženskam pod enakimi pogoji kot drugim invalidom zagotoviti posebne zmogljivosti, do katerih imajo pravico; |
42. |
obžaluje dejstvo, da kljub stališču Parlamenta iz leta 2009 Svet še ni zaključil dela o osnutku direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost; poziva Svet, naj zagotovi, da bo ta zakonodaja sprejeta pred koncem sedanjega zakonodajnega obdobja; |
43. |
poudarja, da invalidom, še zlasti invalidkam, veliko bolj grozi, da zdrsnejo v revščino (po podatkih OECD približno vsak četrti invalid živi v revščini); poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi bi preprečili, da bi invalidne ženske in dekleta zdrsnile v revščino, naj jim zagotovijo invalidska nadomestila in pravice ter dostop do socialnih in zdravstvenih storitev tako, da pripravijo ustrezne nacionalne programe ter s stalnim spremljanjem in vrednotenjem zagotovijo njihovo učinkovito izvajanje; ugotavlja, da je tveganje revščine in brezposelnosti še posebej veliko, ko gre za matere samohranilke z invalidnimi otroki; poudarja, da sta spodbujanje enakosti med spoloma in enakih možnosti ter boj proti diskriminaciji, ki so ji izpostavljeni invalidni otroci in njihove družine, orodji, ki bi ju lahko uporabili v boju proti stigmatizaciji, revščini in socialni izključenosti, ter da bi bilo treba povezavo med invalidnostjo, spolom in revščino upoštevati v vseh politikah za boj proti revščini in socialni izključenosti; |
44. |
poziva, naj se v javnih zdravstvenih sistemih ranljive skupine prebivalstva kategorizirajo kot uporabniki s posebnimi potrebami in naj se jim zagotovijo sredstva in ustrezne zmogljivosti za zagotavljanje ustrezne oskrbe; |
45. |
poziva, naj se starejšim ženskam, ki pogosto živijo same in se soočajo z boleznimi, ki vodijo v invalidnost, posveti posebna pozornost z vzpostavitvijo programa za preprečevanje in pomoč; |
46. |
poudarja, da uvedba varčevalnih ukrepov v mnogih državah vodi v zmanjšanje obsega socialne pomoči in nujnih storitev ter da so v tem smislu invalidke še posebej ranljiva skupina; poudarja, da zmanjševanje financiranja za invalide in njihove negovalce, ki so pogosto ženske, škodljivo vpliva na izobraževalne, socialne in ekonomske potrebe žensk z družinskimi obveznostmi; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za odpravo vseh ovir, ki invalidkam preprečujejo dostop do učinkovitih, dostopnih, kakovostnih in cenovno sprejemljivih storitev; |
47. |
poudarja, da pomanjkanje cenovno ugodnih, dostopnih in kakovostnih storitev nege in pomoči za invalide v večini držav članic Evropske unije in dejstvo, da negovalno delo ni enakomerno porazdeljeno med ženskami in moškimi, neposredno negativno vplivata na možnost žensk za sodelovanje v vseh vidikih družbenega, gospodarskega, kulturnega in političnega življenja; v tem pogledu vztraja, da je treba posebno pozornost posvetiti ljudem, pogosto ženskam, ki skrbijo za invalide, in da je treba njihovo predanost upoštevati pri priznavanju njihovih poklicnih izkušenj, hkrati pa poudarja potrebo po spodbujanju držav članic, naj v svojih sistemih socialne varnosti in ob upokojitvi priznajo sodelovanje in neplačano delo negovalcev invalidov, v glavnem žensk; poudarja, da je treba tem ženskam posvetiti posebno pozornost, da bodo prejele ustrezno plačo in pokojnino; zato poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog o skrbniškem dopustu (ali dopustu za nego vzdrževanih družinskih članov), ki bi ljudem omogočil vzeti dopust za nego bolnih, invalidnih ali prizadetih družinskih članov in/ali ostati v delovnem razmerju med dopustom za nego vzdrževanih družinskih članov; |
48. |
poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo obsežne kampanje ozaveščanja, da bi bile invalidne ženske in dekleta bolj prepoznavne, ter poudarja dragoceno vlogo, ki jo lahko prevzamejo množični mediji in internet pri oblikovanju pozitivne podobe invalidk in spodbujanju invalidk k uveljavljanju pravic; |
49. |
meni, da je bistvenega pomena, da države članice invalidnim ženskam in dekletom zagotovijo enakost pred zakonom in pravico do enakega pravnega varstva in enakih pravnih koristi brez kakršne koli diskriminacije; meni, da mora biti vsakršna diskriminacija na podlagi invalidnosti in spola prepovedana, ob upoštevanju dejstva, da ima sovpadanje teh dveh dejavnikov eksponentni učinek na neenakost; |
50. |
poziva Komisijo, naj med izvedbo vmesnega pregleda Evropske strategije o invalidnosti 2010–2020 in pripravo z njo povezanega seznama ukrepov 2015–2020 razvije pristop, ki bo bolj upošteval različnost spolov; |
51. |
ponovno poudarja, da morajo politike Skupnosti o invalidnosti od vsega začetka upoštevati enakost spolov, da se neenakosti, ki že obstajajo, med oblikovanjem politike ne bi ohranjale ali povečevale; poudarja, da je treba oblikovati kazalnike, ki hkrati odražajo vidike invalidnosti in spola; meni, da je zaradi manjkajočih kazalnikov težko pridobiti jasno predstavo o položaju invalidk; poziva Komisijo, naj invalidne ženske in dekleta pritegne k sodelovanju v prihodnjih študijah o invalidkah; |
52. |
poziva Komisijo, Svet in države članice k sprejetju horizontalne direktive proti diskriminaciji, da bi odpravili ovire na vseh področjih pristojnosti EU, ki invalidom, še posebej invalidnim ženskam in dekletom, preprečujejo uresničevanje polnega potenciala za družbeno udeležbo in samostojnost; |
53. |
poziva države članice, naj podprejo prostovoljne pobude, ki podpirajo raznolikost med ljudmi, in zagotovijo ustrezno financiranje nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem; |
54. |
poziva Komisijo in države članice, naj zberejo podrobne in zanesljive statistične podatke, ločene po spolu, za usmerjene raziskave o dejanskem položaju invalidov, kar je nujno za oblikovanje učinkovite politike, da bi obravnavali presečnost med spolom, invalidnostjo in nasiljem; meni, da bi morale invalidke sodelovati pri zbiranju teh podatkov; ravno tako meni, da morajo vse raziskave o invalidih upoštevati vidik spola, prav tako pa morajo raziskave o ženskah in dekletih upoštevati vidik invalidnosti; |
55. |
poudarja, da raznolikost bogati družbo; |
56. |
poudarja, da je človeško dostojanstvo nedotakljivo ter ga je treba spoštovati in varovati; |
57. |
poudarja, kako pomembno je v razvojni agendi za obdobje po letu 2015 sprejeti pristop do invalidnosti, ki upošteva različnost spolov; |
58. |
poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj invalidnost na usklajen način vključita v razvojno politiko in projekte ter podpreta celovito strategijo za odpravljanje revščine v okviru geografskih programov za invalidke, da bodo lahko izkoristile svoj gospodarski potencial; poudarja, da mora zemljiška reforma zagotoviti enakost med spoloma pri lastništvu zemlje, vključno z invalidkami; |
59. |
poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj vzpostavita mehanizme spremljanja za oceno posledic, ki jih ima njuna politika za invalidke na ravni držav; poziva Evropsko unijo, naj v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov (CRPD) in Konvencijo št. 159 Mednarodne organizacije dela podpre prizadevanja partnerskih držav pri oblikovanju in izvajanju zaposlitvene zakonodaje; |
60. |
poziva Komisijo, naj v skladu s cilji Konvencije o pravicah invalidov podpre pobude za krepitev zmogljivosti zainteresiranih strani za učinkovito izvajanje mednarodnih obveznosti v zvezi z razvojem, ki vključuje invalidnost; priporoča, naj Evropska unija spodbuja sodelovanje organizacij invalidov pri mednarodnih in nacionalnih postopkih odločanja; |
61. |
poudarja, da nevarne razmere in humanitarne krize negativno vplivajo na varnost in zaščito invalidnih žensk in deklet ter bistveno zmanjšujejo njihove možnosti preživetja; poudarja, da so invalidne ženske in dekleta ranljivejše od drugih ljudi pred nastankom nevarnih razmer, v času trajanja in po njih, kot so oboroženi spopadi, zasedba ozemlja, naravne nesreče in humanitarne krize; poudarja, da je treba nacionalne in mednarodne agencije, odgovorne za javno zdravje, pripravljenost na naravne nesreče, nujno pomoč in humanitarno pomoč ozavestiti o pravicah in posebnih potrebah invalidnih žensk in deklet ter da morajo imeti na voljo človeške in materialne vire, ki invalidnim ženskam in dekletom omogočajo univerzalen dostop in enake možnosti v nevarnih in izrednih razmerah, s čimer bi preprečili pomanjkanje oskrbe in/ali neustrezne ukrepe; |
62. |
poudarja, da se morajo Evropska unija in njene države članice zavedeti pomena spodbujanja mednarodnega sodelovanja, da bi podprli nacionalna prizadevanja za uveljavljanje pravice invalidnih žensk in deklet, da v celoti in pod enakimi pogoji uživajo vse svoje temeljne pravice in svoboščine; poudarja, da morajo biti programi mednarodnega sodelovanja vključujoči za invalidne ženske in dekleta, zato morajo njihove predstavniške organizacije (mešane ali specifične) neposredno sodelovati pri oblikovanju, razvijanju, spremljanju in vrednotenju politik sodelovanja, ki se izvajajo na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni ter ravni Skupnosti prek izmenjave in širjenja informacij, izkušenj, programov usposabljanja in najboljših praks; |
63. |
poudarja, da morajo Evropska unija in države članice spodbujati vključevanje enakosti spolov in invalidnosti kot presečne razsežnosti v svoje politike, programe in projekte razvojnega sodelovanja, s čimer bodo zagotovile, da bodo zasnovani specifični projekti za spodbujanje enakih možnosti za invalide in še zlasti za invalidne ženske in dekleta; poudarja, da si morajo Evropska komisija, Evropski parlament, Združeni narodi, specializirane agencije in vse druge mednarodne, nacionalne in lokalne donatorske agencije kot eno od prednostnih nalog zadati financiranje programov, namenjenih invalidnim ženskam in dekletom ter jim dodeliti finančna sredstva v svojih splošnih programih in v programih ali delih programov, namenjenih invalidnim ženskam in dekletom; meni, da mora Evropska unija pravice invalidnih žensk in deklet vključiti v svoje dvostransko sodelovanje in v dolgoročno sodelovanje tretjih držav z lokalnimi oblastmi, ob tem pa prek svojih politik večstranskega razvojnega sodelovanja ponuditi neposredno gospodarsko podporo v obliki finančnih prispevkov mednarodnim organizacijam, sofinanciranja nevladnih organizacij v EU in drugod po svetu ter politik, povezanih s humanitarno pomočjo; |
64. |
poudarja pomen spodbujanja dejavnega vključevanja invalidk v Evropi prek njihovih predstavniških organizacij (zlasti Evropskega foruma za invalide, Evropskega ženskega lobija in njunih nacionalnih članskih organizacij) v spremljanje mednarodnih pogodb o človekovih pravicah in posredovanje ustreznih informacij v alternativnih poročilih, ki povezujejo položaj invalidnih žensk in deklet z njihovimi temeljnimi pravicami in svoboščinami; |
65. |
meni, da je bistvenega pomena zagotoviti, da bodo redna poročila Evropske unije in njenih držav članic po pogodbah o človekovih pravicah vsebovala informacije o vsaki od pravic invalidnih žensk in deklet, vključno s sedanjim dejanskim in pravnim položajem, informacije o ukrepih za izboljšanje njihovega položaja ter o težavah in ovirah, s katerimi se srečujejo, zlasti na podeželskih območjih; meni, da je treba to prakso razširiti na vse institucije, ki delajo na področju varstva človekovih pravic tako na ravni EU kot na nacionalni ravni, vključno s predstavniškimi organizacijami invalidov in njihovih družin, žensk na splošno in invalidk; |
66. |
meni, da je pri spreminjanju položaja invalidnih žensk in deklet eden glavnih izzivov povezan z vključevanjem invalidnosti v vse programe, ukrepe in politike o spolu ter z oblikovanjem in razvijanjem pozitivnih ukrepov za doseganje napredka zanje glede na to, da so v slabšem položaju; |
67. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetu Evrope in generalnemu sekretarju Združenih narodov. |
(1) UL L 23, 27.1.2010, str. 35.
(2) UL L 303, 2.12.2000, str. 16.
(3) UL C 137 E, 27.5.2010, str. 68.
(4) UL L 167, 12.6.1998, str. 25.
(5) UL C 224, 16.9.2006, str. 9.
(6) UL C 187, 18.7.1988, str. 236.
(7) UL C 158, 26.6.1989, str. 383.
(8) UL C 284, 2.11.1992, str. 49.
(9) UL C 17, 22.1.1996, str. 196.
(10) UL C 152, 27.5.1996, str. 87.
(11) UL C 20, 20.1.1997, str. 386.
(12) UL C 132, 28.4.1997, str. 313.
(13) UL C 21 E, 24.1.2002, str. 246.
(14) UL C 76 E, 25.3.2004, str. 231.
(15) UL C 184 E, 8.7.2010, str. 111..
(16) UL C 131 E, 8.5.2013, str. 9.
(17) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 25.
(18) Svetovno poročilo o invalidnosti 2011, ki sta ga skupaj pripravili Svetovna zdravstvena organizacija in Svetovna banka.
(19) Mednarodna organizacija za zaščito človekovih pravic (Human Rights Watch); Človekove pravice invalidnih žensk in otrok (2012), str. 5.
(20) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 26.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/140 |
P7_TA(2013)0580
Evropski akcijski načrt za maloprodajni sektor v korist vseh udeležencev
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 o evropskem akcijskem načrtu za maloprodajni sektor v korist vseh udeležencev (2013/2093(INI))
(2016/C 468/18)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 31. januarja 2013 z naslovom „Priprava akcijskega načrta za maloprodajni sektor“ (COM(2013)0036), |
— |
ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 31. januarja 2013 o nepoštenih trgovinskih praksah v oskrbni verigi z živili in neživili med podjetji v Evropi (COM(2013)0037), |
— |
ob upoštevanju poročila Komisije z dne 5. julija 2010 z naslovom „Spremljanje trga za trgovino in distribucijo – za učinkovitejši in pravičnejši notranji trg za trgovino in distribucijo do leta 2020“ (COM(2010)0355), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2011 o bolj učinkovitem in poštenem maloprodajnem trgu (1), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. maja 2012 z naslovom „Evropska agenda za potrošnike – za krepitev zaupanja in rasti“ (COM(2012)0225), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2013 o novi agendi za evropsko potrošniško politiko (2), |
— |
ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 29. maja 2012 z naslovom „Consumer Conditions Scoreboard – Consumers at home in the single market: Monitoring the integration of the retail single market and consumer conditions in the Member States“ (Pregled razmer za potrošnike – Potrošniki doma na enotnem trgu: spremljanje povezovanja maloprodajnega enotnega trga in razmer za potrošnike v državah članicah) (SWD(2012)0165), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. novembra 2012 z naslovom „Zaščita podjetij pred praksami zavajajočega trženja in zagotavljanje učinkovitega uveljavljanja – pregled Direktive 2006/114/ES o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju“ (COM(2012)0702), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2013 o zavajajočih praksah oglaševanja (3), |
— |
ob upoštevanju dela foruma na visoki ravni za boljše delovanje verige preskrbe s hrano in dela skupine strokovnjakov za pogodbena razmerja pri poslovanju med podjetji, |
— |
ob upoštevanju dokumenta o posvetovanju Komisije z dne 4. julija 2013 z naslovom „Consultation of Social Partners under Article 154 TFEU on enhancing EU cooperation in the prevention and deterrence of undeclared work“ (Posvetovanje socialnih partnerjev v skladu s členom 154 PDEU o okrepljenem sodelovanju na področju preprečevanja in odvračanja neprijavljenega dela) (C(2013)4145), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 2009 z naslovom „Bolje delujoča veriga preskrbe s hrano v Evropi“ (COM(2009)0591), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o poštenih prihodkih za kmete: bolje delujoči verigi preskrbe s hrano v Evropi (4), |
— |
ob upoštevanju svoje izjave z dne 19. februarja 2008 o preiskavi in odpravi zlorabe moči velikih supermarketov, delujočih v Evropski uniji (5), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. januarja 2012 z naslovom „Skladen okvir za okrepitev zaupanja v enotni digitalni trg elektronskega poslovanja in spletnih storitev“ (COM(2011)0942), |
— |
ob upoštevanju svojih resolucij z dne 11. decembra 2012 (6) in 4. julija 2013 (7) o dokončanju oziroma vzpostavitvi enotnega digitalnega trga, |
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. julija 2013 o sporočilu Komisije o pripravi evropskega akcijskega načrta za maloprodajni sektor (8), |
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2013 o zeleni knjigi Komisije o nepoštenih trgovinskih praksah v oskrbni verigi z živili in neživili med podjetji v Evropi (9), |
— |
ob upoštevanju Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov (10), |
— |
ob upoštevanju Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (11) ter Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom (12), |
— |
ob upoštevanju Direktive 2006/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju (13), |
— |
ob upoštevanju Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (14), |
— |
ob upoštevanju Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu (15), |
— |
ob upoštevanju člena 48 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0374/2013), |
A. |
ker je skoraj nemogoče preceniti pomen maloprodajnega trga, saj predstavlja 11 % BDP EU in zagotavlja več kot 15 % vseh delovnih mest v Evropi, in sicer za kvalificirano in nekvalificirano delovno silo, ter prispeva k socialnemu tkivu družbe; |
B. |
ker je treba v celoti priznati strateški pomen maloprodajnega sektorja kot gonila za rast, zaposlovanje, konkurenčnost in inovacije, pa tudi za krepitev evropskega enotnega trga; |
C. |
ker so trgovine v družbi, ki jo vedno bolj zaznamujejo virtualni stiki prek interneta, še vedno kraj, kjer se ljudje srečujejo, zlasti nakupovalne ulice in mestna središča ter neposredna prodaja proizvajalcev pa so lahko prostor za izmenjavo izkušenj in osrednja točka lokalne identitete, poistovetenja s skupnostjo ter skupne dediščine in skupnih vrednot; ker se elektronske in tradicionalne trgovine kljub temu medsebojno ne izključujejo, temveč se pravzaprav dopolnjujejo; |
D. |
ker sedanja gospodarska kriza terja velik davek od maloprodajnega sektorja, pri čemer vpliva zlasti na male, neodvisne trgovine; |
E. |
ker nepoštene trgovinske prakse še vedno obstajajo in negativno vplivajo na celotno dobavno verigo, vključno s kmeti ter malimi in srednjimi podjetji; ker nepoštene trgovinske prakse negativno vplivajo tudi na interese potrošnikov ter na rast in ustvarjanje delovnih mest; |
1. |
pozdravlja, da je Komisija uvedla evropski akcijski načrt za maloprodajni sektor; |
2. |
ugotavlja, da bi akcijski načrt moral večjo pozornost nameniti učinkom sedanje gospodarske krize na maloprodajni sektor in zlasti na male, neodvisne trgovine; |
3. |
pozdravlja namero Komisije, da ustanovi stalno skupino za konkurenčnost v trgovini na drobno, vendar poudarja pomen uravnotežene zastopanosti, med drugim velikih in malih maloprodajnih trgovcev, dobaviteljev, zadrug, interesnih združenj potrošnikov ter okoljskih in družbenih interesnih združenj; poziva Komisijo, naj uporabi celosten pristop do trgovine na drobno, pri tem pa naj se izogne podvajanju in dodatnemu upravnemu bremenu, ter zagotovi skladnost in tesno usklajevanje z drugimi obstoječimi forumi, kot je letna okrogla miza o maloprodajnem trgu; |
4. |
pozdravlja, da je Komisija ustanovila skupino strokovnjakov na visoki ravni za inovacije v maloprodajnem sektorju, in Komisijo poziva, naj hitro pregleda načrtovana priporočila skupine, da bi dodatno spodbudili podjetništvo in inovacije ter ustvarjali delovna mesta in rast v Evropi; |
5. |
je naklonjen okrogli mizi o maloprodajnem trgu, ki jo organizira Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov, ki kot institucionalni forum skrbi, da ostaja trgovina na drobno visoko na seznamu nalog političnega programa EU, saj se v njenem okviru pregleduje napredek pri izvajanju ustreznih vidikov akcijskega načrta za maloprodajni sektor, poroča o delu stalne skupine za konkurenčnost v trgovini na drobno ter obvešča o najnovejšem napredku drugih obstoječih platformah in mehanizmov neformalnega dialoga; poziva stalno skupino za konkurenčnost v trgovini na drobno, naj tesno sodeluje z Evropskim parlamentom pri pripravi letne okrogle mize o maloprodajnem trgu; |
6. |
poziva države članice, naj v okviru varčevalnih politik ne sprejemajo ukrepov, ki bi spodkopavali zaupanje potrošnikov in neposredno škodovali interesom maloprodajnega sektorja, kot so višji DDV, ponovno razvrščanje proizvodov in stopenj za proizvode ali zviševanje dajatev za trgovine; ponovno poudarja pomen boljšega dostopa do finančnih sredstev, zlasti za mala in srednja podjetja, ki se ukvarjajo s trgovino na drobno in debelo; glede tega odobrava akcijski načrt Komisije za leto 2011 in nedavne zakonodajne predloge, katerih namen je ohraniti kreditne tokove za mala in srednja podjetja ter izboljšati njihov dostop do kapitalskih trgov; |
7. |
poudarja, da se morajo države članice vzdržati diskriminacijskih ukrepov, kot so trgovinski in davčni zakoni, ki vplivajo zgolj na določene sektorje ali poslovne modele in izkrivljajo konkurenco; |
8. |
obžaluje, da nekatere države članice zapostavljajo tuja podjetja z ustvarjanjem novih ovir, ki otežujejo njihovo ustanovitev v določeni državi članici, kar je očitna kršitev načel notranjega trga; |
9. |
poziva Komisijo in države članice, naj maloprodajnemu sektorju namenijo največjo politično težo kot enemu od stebrov enotnega trga, vključno z digitalnim enotnim trgom, in naj odpravijo regulativne, upravne in praktične ovire, ki ovirajo začetek poslovanja, razvoj in kontinuiteto podjetij, trgovcem na drobno pa otežujejo polno izkoriščanje prednosti notranjega trga; meni, da bi morala zakonodaja za maloprodajni trg temeljiti na dokazih, pri čemer bi morala upoštevati potrebe sektorja, ter se opirati zlasti na preučevanje in razumevanje svojega učinka na mala podjetja; |
10. |
poziva države članice, naj dosledno in skladno prenesejo pravila notranjega trga ter naj v celoti in pravilno izvajajo njegova pravila in zakonodajo; poudarja, da zahteve po dodatnih testih in registracijah, nepriznavanje certifikatov in standardov, teritorialne omejitve dobave in podobni ukrepi ustvarjajo dodatne stroške za potrošnike in trgovce na drobno, zlasti mala in srednja podjetja, evropske državljane pa prikrajšujejo za polno izkoriščanje prednosti enotnega trga; poziva tudi Komisijo, naj za zagotovitev boljšega upravljanja izvaja politiko nične tolerance do tistih držav članic, ki pravil notranjega trga ne uporabljajo pravilno, to pa naj, kjer je primerno, izvaja s postopki za ugotavljanje kršitev in s pospeševanjem teh postopkov s hitrim pristopom; |
11. |
poziva k razširitvi indeksa notranjega trga, da bi zajel izvajanje direktive o storitvah; |
12. |
spodbuja podjetniška in potrošniška združenja, naj deležnikom zagotovijo več informacij, usposabljanja in pravnega svetovanja o njihovih pravicah in instrumentih za reševanje težav, ki jih imajo na voljo, na primer mreži SOLVIT, podpirajo pa naj tudi medsebojno izmenjavo dobre prakse; |
13. |
pozdravlja namero Komisije, da razvije instrumente za lažji dostop potrošnikov do preglednih, lahko razumljivih, primerljivih in zanesljivih informacij o cenah, kakovosti ter trajnosti blaga in storitev; spodbuja Komisijo, naj vzpostavi zlahka dostopno bazo podatkov, ki bo vsebovala vse zahteve EU in nacionalne zahteve glede označevanja; istočasno svari pred naraščanjem števila oznak in zahtev glede označevanja ter poziva k poenostavitvi, vključno s tem, da bi ena oznaka združevala več trajnostnih vidikov, ter z zmanjšanjem razlik med nacionalnimi zahtevami glede obveznega označevanja in določitvijo skupnih meril uspešnosti na ravni EU, kjer je primerno; |
14. |
Komisijo poziva, naj pri spremljanju izvajanja svojega akcijskega načrta posebno pozornost nameni ukrepom v podporo neodvisnim trgovcem na drobno; poziva lokalne in regionalne organe, naj spodbujajo ukrepe, katerih cilj je olajšati enak dostop in vzpostaviti enake pogoje za neodvisne trgovce na drobno, ob polnem spoštovanju proste in poštene konkurence, kot so: spodbujanje načela „posvoji trgovino“, v skladu s katerim večji trgovci na drobno delujejo kot „mentorji“ manjših trgovin v isti okolici, zlasti novih udeležencev na trgu; spodbujanje povezovanja neodvisnih trgovcev na drobno v skupine, vključno z zadrugami, ki koristijo ugodnosti od vzajemne pomoči in nekaterih ekonomij obsega, hkrati pa ohranjajo polno neodvisnost; upoštevanje pravice lokalnih in regionalnih organov, da spodbujajo pogoje, ki so ugodni za male, neodvisne trgovine, za katere je značilno, da se odpirajo v mestnih središčih, z zniževanjem cen energije (tudi za znake, ki so osvetljeni ponoči) in najemnin prek javno-zasebnih partnerstev, uvajanjem nižjih stopenj lokalnih dajatev za dejavnosti malih podjetij in neodvisnih trgovcev na drobno v skladu z veljavnimi pravili EU za državno pomoč, konkurenco in javna naročila na notranjem trgu ter s spodbujanjem sodelovanja med različnimi trgovinami v okolici; |
15. |
opozarja, da je strnjenost trgovin zunaj mestnih središč lahko priročna za nekatere potrošnike, za druge pa lahko ima negativne učinke, zlasti za starejše osebe, osebe z omejeno mobilnostjo ali osebe brez avtomobila; lokalne in regionalne organe zato poziva, naj sprejmejo uravnotežen pristop, pri čemer naj upoštevajo tudi dejstvo, da je v številnih regijah stopnja nasičenosti glede na gospodarsko krizo že dosežena; poudarja, da bi morali razvijalci trgovine na drobno še naprej prevzemati skupno odgovornost za spodbujanje trajnosti, resničnih možnosti izbire za potrošnike in dostopnosti trga za male trgovine; ugotavlja, da so najemnine v trgovskih centrih zunaj mestnih središč lahko previsoke za manjše, neodvisne trgovine, ter poudarja, da bi bilo treba za te trgovine ustvariti enake pogoje, na primer tako, da bi najemnine izračunavali na osnovi odstotka prihodka, kadar to še ni obstoječa praksa; |
16. |
priznava pristojnosti lokalnih organov v zvezi z urbanističnim načrtovanjem; vendar poudarja, da se urbanistično načrtovanje ne bi smelo izrabljati kot izgovor, da se zaobide pravica do svobodnega ustanavljanja; v zvezi s tem opozarja na pomen pravilnega izvajanja direktive o storitvah; poziva države članice, naj odpravijo ovire za prosti pretok in odprejo svoje trge, da bi spodbudile konkurenčnost in raznolikost trgovin, ki je nujna, da bi nakupovalna območja – zlasti v središčih manjših in večjih mest – ostala privlačna; |
17. |
poudarja pomembno vlogo javno-zasebnih partnerstev pri zagotavljanju čistih, varnih in dostopnih nakupovalnih območij v mestnih središčih, med drugim z odpravljanjem negativnih učinkov praznih stavb v nakupovalnih območjih, na primer tako, da se ti prostori ponudijo novoustanovljenim podjetjem za nižjo najemnino od običajne, v skladu s predpisi EU o državni pomoči in javnih naročilih; |
18. |
ugotavlja, da je hiter razvoj elektronskega poslovanja prinesel velike koristi za potrošnike in podjetja v smislu inovacij, novih tržnih priložnosti in rasti, boljše izbire, okrepljene konkurenčnosti in nižjih cen; vseeno ugotavlja, da se trgovine po novem soočajo z novimi izzivi, zaradi česar postajajo večkanalne maloprodajne strategije še bolj pomembne; glede na socialno in kulturno vlogo maloprodaje trgovce na drobno spodbuja, naj čim bolje izkoristijo inovativne tehnologije in razvijejo nove poslovne modele za svojo spletno mrežo strank, obenem pa razširijo tudi nakupovalne izkušnje v tradicionalni trgovini, med drugim z višjo ravnjo storitev, tako pred prodajo kot po njej; |
19. |
pozdravlja namen Komisije, da bo spodbujala elektronsko poslovanje; vseeno pa obžaluje pomanjkanje cilja, da bi spletne storitve in blago postali dostopni potrošnikom iz vseh držav članic; poziva Komisijo, naj predlaga strategijo, ki bi trgovcem preprečevala sprejemanje diskriminatorskih politik v njihovih praksah elektronskega poslovanja, ter tako zagotovi, da bodo imeli vsi evropski državljani neoviran dostop do čezmejne spletne trgovine; |
20. |
poudarja, da je elektronsko poslovanje pomembno, da se potrošnikom zagotovita izbira in dostop do blaga in storitev, zlasti na odročnih območjih; poudarja, da je treba sprejeti ustrezne ukrepe za razvoj njegovega polnega potenciala, tudi z izboljšanjem dostopa do interneta na najbolj odročnih območjih EU; podpira ukrepe, ki jih Komisija zahteva v svojem sporočilu o elektronskem poslovanju iz leta z dne 11. januarja 2012 za okrepitev zaupanja, poenostavitev čezmejne registracije domen, izboljšanje varnosti elektronskih plačilnih sistemov in dostavnih storitev, olajšanje čezmejne izterjave dolgov in izboljšanje obveščanja potrošnikov o njihovih pravicah, zlasti v zvezi z odstopom od nakupa in možnostmi pritožbe; |
21. |
ponovno poudarja pomen odstranjevanja ovir (vključno z jezikovnimi in upravnimi ovirami ter ovirami, ki jih povzroča pomanjkanje informacij), ki omejujejo poslovni potencial spletne čezmejne trgovine in spodkopavajo zaupanje potrošnikov v enotni trg; |
22. |
odobrava predlog Komisije v zvezi z večstranskimi medfranšiznimi provizijami in poudarja pomen odprave pravil o kartičnih shemah, ki povečujejo protikonkurenčne učinke večstranskih medfranšiznih provizij; poziva Komisijo, naj podpre države članice, ki že imajo pregledne, konkurenčne in inovativne plačilne sisteme, in jih uporabi kot primere dobrih praks pri nadaljnjem razvoju cenejšega in bolj poštenega plačilnega trga v Evropi; |
23. |
poudarja odgovornost maloprodajnega sektorja glede trajnosti; pozdravlja, da so bili trgovci na drobno in dobavitelji na čelu prizadevanj za ekološko odgovornost, zlasti v zvezi z odpadki, porabo energije, transportom in zmanjšanjem izpustov CO2; meni, da so na tem področju potrebna nadaljnja prizadevanja; |
24. |
pozdravlja zlasti prostovoljne pobude in zaveze trgovcev na drobno in dobaviteljev za zmanjšanje živilskih odpadkov; |
25. |
opozarja na pomen ohranjanja in zaščite prodaje na drobno na stojnicah in tržnicah, saj gre za sektor, ki ga v pretežni meri tvori na tisoče družinskih mikropodjetij in ki je tudi razpoznavni znak evropskega gospodarstva; |
26. |
poudarja, da trgovci na drobno ponujajo različne sodobne načine za nakup in prodajo blaga in storitev, ki prispevajo k večji izbiri potrošnikov in prožnim zaposlitvenim možnostim, zlasti za mlade in dolgotrajno brezposelne; |
27. |
poziva k večji podpori in spodbujanju malih in srednjih podjetij ter zadrug, zlasti tistih, ki kažejo inovativnost in prispevajo k socialnemu tržnemu gospodarstvu, saj rešujejo nove tržne potrebe in se ukvarjajo z okolju prijaznimi in družbeno odgovornimi dejavnostmi, da bi povečali konkurenčnost maloprodajnega sektorja v EU, znižali cene za potrošnike, izboljšali kakovost storitev in ustvarili nove priložnosti za zaposlovanje; |
28. |
opozarja na pomen ustreznega izvajanja obstoječe socialne in delovne zakonodaje; poziva k enaki obravnavi komercialnih subjektov na notranjem trgu z namenom boja proti neprijavljenemu delu ter davčnim goljufijam in zlorabam na področju socialne varnosti; |
29. |
pozdravlja franšize kot poslovni model, ki podpira lastništvo novih in malih podjetij; vseeno ugotavlja, da so pogodbeni pogoji v določenih primerih nepošteni, zato poziva k preglednim in poštenim pogodbam; Komisijo in zlasti države članice opozarja na težave, s katerimi se srečujejo franšizojemalci, ki bi želeli prodati svoje podjetje ali spremeniti poslovno formulo, hkrati pa še naprej delovati v istem sektorju; zahteva, da Komisija preuči prepoved mehanizma za določanje cen v franšiznih sistemih, učinke dolgoročnih konkurenčnih klavzul, možnosti odkupa in prepovedi franšiz za več proizvajalcev ter v zvezi s tem ponovno presodi o sedanji izjemi od pravil konkurence za pogodbene stranke, katerih tržni delež je manjši od 30 %; |
30. |
je zaskrbljen zaradi hitrega razvoja zasebnih blagovnih znamk; poudarja, da je treba zasebne blagovne znamke razvijati tako, da bo izbira potrošnikov še večja, zlasti kar zadeva preglednost, kakovost informacij in raznolikost, mala in srednja podjetja pa bodo imela boljše možnosti za inovacije in širitev; |
31. |
podpira delo foruma na visoki ravni za boljše delovanje verige preskrbe s hrano in skupino strokovnjakov za pogodbena razmerja pri poslovanju med podjetji, ki deluje v njegovem okviru; meni, da bi moral Evropski parlament nujno rešiti odprta vprašanja v zvezi z njegovim sodelovanjem v delu foruma; poudarja, da se nepoštene trgovinske prakse pojavljajo tudi v verigi preskrbe s hrano; zato poziva Komisijo in gospodarska združenja, naj se zavzamejo za konstruktiven medsektorski dialog na obstoječih forumih, tudi na letni okrogli mizi o maloprodajnem trgu in v načrtovani skupini Komisije za konkurenčnost v trgovini na drobno; |
32. |
pozdravlja načela dobre prakse ter seznam primerov poštenih in nepoštenih praks v vertikalnih trgovinskih odnosih v verigi preskrbe s hrano ter okvir za izvajanje in uveljavljanje teh načel; odobrava, da so trgovinska združenja priznala potrebo po izvrševanju, in poudarja, da je za učinkovitost mehanizma za izvrševanje v praksi nujno, da ga spoštujejo vsi akterji v verigi preskrbe s hrano in da sodelujejo vsi, tudi organizacije kmetov ter proizvodni sektor in sektor prodaje na debelo; poziva Komisijo, naj pregleda praktične učinke prostovoljne pobude, vključno z izvajanjem načel dobre prakse, in sicer v enem letu od začetka njene veljave; |
33. |
ugotavlja, da se vprašanja v zvezi z vertikalnimi trgovinskimi odnosi pojavljajo tudi v povezavi s sporazumi o selektivni in ekskluzivni distribuciji pri maloprodaji izdelkov z blagovno znamko; zato poziva Komisijo in države članice, naj zaščitijo pravice trgovcev na drobno in lastnikov trgovin z manjšo pogajalsko močjo; |
34. |
meni, da se šibkejšim akterjem na trgu, zlasti kmetom in drugim dobaviteljem, pogosto zdi težko pritožiti se zaradi nepoštenih trgovinskih praks, in glede tega poudarja pomembno vlogo združenj, ki bi morala imeti možnost, da v njihovem imenu vlagajo takšne pritožbe; poziva Komisijo, naj preuči, ali je potreben varuh človekovih pravic ali razsodnik oz. ali je to izvedljivo, poleg tega pa naj preuči tudi, ali naj ima nosilec te funkcije pristojnost sprejemanja ukrepov po uradni dolžnosti v primeru nepoštenih trgovinskih praks, za katere obstajajo dokazi; |
35. |
poziva Komisijo, naj malim dobaviteljem zagotovi pravico do ustanavljanja skupin proizvajalcev, ne da bi jih zaradi tega kaznovali nacionalni organi za varstvo konkurence, ki pomen teh skupin ocenjujejo samo na podlagi nacionalne proizvodnje; |
36. |
poziva Komisijo, naj uveljavi sedanjo zakonodajo o teritorialnih omejitvah dobave, ki jih dobavitelji določajo za svoje stranke; |
37. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic. |
(1) UL C 33 E, 5.2.2013, str. 9.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0239.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0436.
(4) UL C 308 E, 20.10.2011, str. 22.
(5) UL C 184 E, 6.8.2009, str. 23.
(6) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0468.
(7) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0327.
(8) http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.int-opinions.26063.
(9) http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.int-opinions.26065.
(10) UL L 304, 22.11.2011, str. 64.
(11) UL L 109, 6.5.2000, str. 29.
(12) UL L 304, 22.11.2011, str. 18.
(13) UL L 376, 27.12.2006, str. 21.
(14) UL L 48, 23.2.2011, str. 1.
(15) UL L 319, 5.12.2007, str. 1.
Četrtek, 12. december 2013
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/146 |
P7_TA(2013)0584
Ekološke inovacije – delovna mesta in rast z okoljsko politiko
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o ekoloških inovacijah – delovna mesta in rast z okoljsko politiko (2012/2294(INI))
(2016/C 468/19)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Inovativnost za trajnostno prihodnost – Akcijski načrt za ekološke inovacije (Eco-AP)“ (COM(2011)0899), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020 – Unija inovacij“ (COM(2010)0546), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropa, gospodarna z viri – vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020“ (COM(2011)0021), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Stimulating technologies for sustainable development: An Environmental Technologies Action Plan for the European Union“ (Spodbujanje tehnologij za trajnostni razvoj: akcijski načrt okoljskih tehnologij za Evropsko unijo) (COM(2004)0038), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Strateška vizija za evropske standarde: za boljšo in hitrejšo trajnostno rast evropskega gospodarstva do leta 2020“ (COM(2011)0311), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Vrh Rio+20: na poti k okolju prijaznemu gospodarstvu in boljšemu upravljanju“ (COM(2011)0363), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050“ (COM(2011)0112), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta: evropski prispevek k polni zaposlenosti“ (COM(2010)0682), |
— |
ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo o okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020 (COM(2011)0809), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Obzorje 2020 – Okvirni program za raziskave in inovacije“ (COM(2011)0808), |
— |
ob upoštevanju bele knjige z naslovom „Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti“ (COM(2009)0147), |
— |
ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom: „Spremeniti izzive v priložnosti: na poti k skupnemu strateškemu okviru za financiranje raziskav in inovacij v EU“ (COM(2011)0048), |
— |
ob upoštevanju novega instrumenta „jamstvo za mlade“, |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2010 o evropskih partnerstvih za inovacije v okviru vodilne pobude Unija inovacij (1), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. maja 2012 o Evropi, gospodarni z viri (2), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. septembra 2011 o oblikovanju skupnega stališča EU pred konferenco Združenih narodov o trajnostnem razvoju (Rio+20) (3), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2012 o načrtu za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (4), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2011 o inovativnem financiranju na svetovni in evropski ravni (5), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo (6), |
— |
ob upoštevanju predloga Komisije za sklep Sveta o uvedbi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020 (COM(2011)0811), |
— |
o predlogu Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za okoljske in podnebne ukrepe (LIFE) (COM(2011)0874), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o Uniji inovacij: preoblikovanje Evrope za obdobje po krizi (7), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2012 o okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti (8), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva (9), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2012 o vlogi žensk v zelenem gospodarstvu (10), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2010 o beli knjigi Komisije z naslovom „Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti“ (11), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2011 o zeleni knjigi Spremeniti izzive v priložnosti: na poti k skupnemu strateškemu okviru za financiranje raziskav in inovacij v EU (12), |
— |
ob upoštevanju poročila Flash Eurobarometer št. 315 o mnenju evropskih podjetnikov o ekoloških inovacijah, marec 2011, |
— |
ob upoštevanju poročila Izvajalske agencije za konkurenčnost in inovativnost z naslovom „Analysing and reporting on the results achieved by CIP Eco-Innovation market replication projects“ (Analiza in poročilo o rezultatih projektov replikacij trga ekoloških inovacij CIP), ki je bilo objavljeno maja 2013, |
— |
ob upoštevanju pobude Programa ZN za okolje, Mednarodne organizacije dela, Mednarodne organizacije delodajalcev in Mednarodne sindikalne konfederacije o zelenih delovnih mestih z naslovom: „Green Jobs: Towards Decent Work in a Sustainable, Low-Carbon World“ (Zelena delovna mesta: na poti k dostojnemu delu v trajnostnem, nizkoogljičnem svetu), |
— |
ob upoštevanju poročila organizacije Greenpeace in Evropskega sveta za obnovljive vire energije (EREC) iz leta 2009 z naslovom: „Working for the climate: renewable energy and the green job revolution“ (Delo za podnebje: energija iz obnovljivih virov in revolucija zelenih delovnih mest), |
— |
ob upoštevanju poročila Evropske konfederacije sindikatov in Agencije za socialni razvoj z naslovom: „Climate Change and Employment: Impact on employment in the European Union-25 of climate change and CO2 emission reduction measures by 2030“ (Klimatske spremembe in zaposlovanje: vpliv klimatskih sprememb in ukrepov za zmanjšanje emisij CO2 na zaposlovanje v EU25 do leta 2030), |
— |
ob upoštevanju poročila Eurofounda iz januarja 2013 z naslovom „Greening of industries in the EU: Anticipating and managing the effects on quantity and quality of jobs“ (Ekologizacija gospodarskih panog v EU: predvidevanje in upravljanje učinkov na število in kakovost delovnih mest) in povezane baze študij primerov, |
— |
ob upoštevanju poročila Eurofonda iz leta 2011 z naslovom „Industrijski odnosi in trajnostnost: vloga socialnih partnerjev na prehodu v zeleno gospodarstvo“, |
— |
ob upoštevanju člena 48 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za regionalni razvoj (A7-0333/2013), |
A. |
ker je čisto in zdravo okolje pogoj za ohranjanje blaginje in visoke kakovosti življenja v Evropi, vendar pa to velja tudi za moč in konkurenčnost gospodarstva; |
B. |
ker okoljski izzivi, kot so podnebne spremembe, pomanjkanje virov in manjšanje biotske raznovrstnosti, zahtevajo temeljno spremembo našega gospodarstva, tako da bodo v njem ključno vlogo imele čiste tehnologije; |
C. |
ker obseg krize ponuja edinstveno in zgodovinsko priložnost za korenito spremembo naših gospodarstev in tlakovanje poti za trajnosten dolgoročni razvoj; |
D. |
ker je vzpon zelenih tehnologij v zadnjih letih pokazal, da vlaganje v zeleno rast ni draga dolžnost, temveč velika gospodarska priložnost; ker se je zeleni sektor sicer soočil s počasnejšo rastjo, a še naprej raste, medtem ko so skoraj vsi sektorji zaradi recesije utrpeli velike izgube; |
E. |
ker je treba sedanje gospodarstvo, ki intenzivno izkorišča vire, nadomestiti z gospodarstvom, ki bo gospodarno z viri, pri čemer je treba uveljavljene panoge preoblikovati v zelene panoge z visoko dodano vrednostjo, ki ustvarjajo nova delovna mesta ob hkratnem varovanju okolja; |
F. |
ker bodo okolju prijazne rešitve pritegnile novo generacijo tehnološko naprednih proizvodnih panog in storitev, povečale konkurenčnost Evrope in ustvarile nova visoko kvalificirana delovna mesta; |
G. |
ker ekološke inovacije, ki podpirajo nove procese za čistejše proizvodne procese, nove metode upravljanja in nove tehnologije ter nove storitve za bolj zelena podjetja, Evropi omogočajo, da kar najbolje izkoristi priložnosti ob hkratnem soočanju s trenutnimi izzivi; |
H. |
ker so cene virov v zadnjih letih izjemno narasle, konkurenčnost podjetij pa je tako vedno bolj odvisna od njihove učinkovitosti pri rabi virov; |
I. |
ker se je v preteklosti izkazalo, da državni organi težko predvidijo, katera inovativna tehnologija bo konkurenčna na trgu; |
J. |
ker so davčne spodbude lahko koristno orodje za spodbudo ekoloških inovacij v Evropi; |
K. |
ker je Evropa v konici razvoja novih tehnologij; ker razvoj in širšo uporabo okoljskih tehnologij ovira veliko dejavnikov, kot so priklenjenost na obstoječe tehnologije, cenovni signali, ki bolj spodbujajo ekološko manj učinkovite rešitve, otežen dostop do financiranja in slaba ozaveščenost potrošnikov; ker je zato izziv izboljšati okoljsko učinkovitost proizvodov v njihovem celotnem življenjskem ciklu, povečati povpraševanje po boljših proizvodih in proizvodnih tehnologijah ter potrošnikom pomagati pri sprejemanju premišljenih odločitev; |
L. |
ker morajo oznake, ki navajajo vpliv proizvoda ali storitve na okolje, zagotoviti jasne in objektivne informacije ter ne smejo zavajati potrošnikov glede prijaznosti do okolja („greenwashing“); |
M. |
ker ekološke panoge danes zagotavljajo 3,4 milijona delovnih mest in po ocenah ustvarijo 319 milijard EUR letnega prometa; ker v mnogih državah sektor zelenih tehnologij že je ali kmalu bo sektor, ki zaposluje največ ljudi; |
N. |
ker so ekološke inovacije temelj za razvoj okoljsko, gospodarsko in družbeno trajnostne strategije rasti v EU ter odpirajo kakovostne priložnosti za zaposlovanje v številnih sektorjih; |
O. |
ker preglednica dosežkov ekoloških inovacij 2010 (Eco-IS) kaže, da je več držav članic delovalo učinkovito na področju ekoloških inovacij, vendar pa kljub temu nobena posamezna država ali skupina držav v EU trenutno ne more služiti kot zgled učinkovitosti z vidika ekoloških inovacij v EU; |
P. |
ker poročilo Flash Eurobarometer št. 315 iz leta 2011 o odnosu evropskih podjetnikov do ekoloških inovacij kaže, da se mala in srednja podjetja soočajo z višjimi materialnimi stroški, čeprav jih je večina uvedla nove ali bistveno boljše ekološko inovativne proizvodne procese ali metode za znižanje materialnih stroškov, in da se poleg tega soočajo tudi z nezadostnim dostopom do obstoječih subvencij in davčnih spodbud ter z negotovim povpraševanjem na trgu; |
Q. |
ker analiza pobude CIP Ekoinovacije kaže, da pričakovane okoljske, gospodarske in zaposlitvene koristi močno presegajo javne stroške; |
R. |
ker je merjenje ekoloških inovacij ključnega pomena za spremljanje in ocenjevanje učinkovitosti in napredka držav članic EU na poti k pametni in trajnostni rasti v Evropi, vendar so podatki o ekoloških inovacijah omejeni in se njihova kakovost močno razlikuje za posamezne kazalnike; |
S. |
ker oblikovalci politik in druge zainteresirane strani različno razumejo, kaj so ekološke inovacije in čemu bi morale biti namenjene; |
T. |
ker se za presojo opredelitve izrazov, kot so „ekološke inovacije“ in „pametna zelena delovna mesta“ uporabljajo različna merila (npr. v okviru opredelitev pojma znotraj Mednarodne organizacije dela, Programa ZN za okolje, Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja, OECD ali Eurostata), kar bi lahko privedlo do razhajajočih se statističnih podatkov o ekoloških inovacijah, zelenih delovnih mestih in zeleni rasti; |
U. |
ker se resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. septembra 2010 o razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva sklicuje na opredelitev trajnostnih delovnih mest, kot jo uporablja Mednarodna organizacija dela, in poudarja, da imajo ekološke inovacije pomembno vlogo v vseh industrijskih in proizvodnih sektorjih; |
V. |
ker se v okviru sheme za ekološke inovacije trenutno financira več kot 240 projektov, ker je maja 2013 Komisija objavila nov razpis za izbor dodatnih 45 projektov ekoloških inovacij z novimi okoljskimi rešitvami; ker pobuda CIP Ekoinovacije s svojim delovanjem in s sredstvi podpira obetavne evropske ekološke inovatorje, in sicer z zagotavljanjem tveganega kapitala, ki drugače ne bi bil dostopen; |
W. |
ker je novi program EU Obzorje 2020 za raziskave in inovacije finančni instrument za izvajanje Unije inovacij za obdobje 2014–2020; ker je pobuda o ekoloških inovacijah v naslednjem večletnem finančnem okviru (VFO 2014–2020) zajeta tudi v programu LIFE (Program za okoljske in podnebne ukrepe 2014–2020); |
X. |
ker se stopnja brezposelnosti mladih skrb vzbujajoče veča in so močno potrebne politike, ki bi mladim omogočile nove in boljše priložnosti za zaposlovanje; |
Y. |
ker je Parlament pozdravil pobudo Komisije z naslovom „Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta“, ki priznava sodelovanje z državami članicami; |
Splošne politike za ustvarjanje pametne, trajnostne rasti in delovnih mest
1. |
poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za vizijo EU na področju ekoloških inovacij v kontekstu prehoda na z viri gospodarno nizkoogljično gospodarstvo, vendar naj se hkrati osredotoči na konkretne cilje, prednostna področja in ključne točke; |
2. |
podpira vodilno pobudo Komisije v okviru strategije Evropa 2020 za takojšen prehod na trajnostno gospodarstvo; poudarja tudi, da so ciljno usmerjene naložbe v ekološko preoblikovanje najbolj prikrajšanih regij EU eden najuporabnejših instrumentov za doseganje strateških ciljev regionalnega zbliževanja in ozemeljske kohezije; |
3. |
opozarja na potencial za neposredno in posredno ustvarjanje kakovostnih delovnih mest s celovitim izvajanjem strategije EU 2020; zato poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja na tem področju; pozdravlja spodbujanje celostne strategije za zeleno rast v okviru vodilne pobude „Unija inovacij“ in zlasti akcijskega načrta za ekološke inovacije s strani Komisije kot korak v pravo smer; |
4. |
poudarja pomen zakonodaje kot načina za povečanje povpraševanja po okoljski tehnologiji; meni, da mora Evropa za konkurenčnost svoje proizvodnje postati svetovna vodilna sila na področju ekološko učinkovitega blaga in proizvodnje; |
5. |
poziva države članice, naj oblikujejo strategije za uskladitev spretnosti delovne sile s priložnostmi, ki jih ponuja sektor zelenih tehnologij, pri čemer naj upoštevajo različne podsektorje in njihove potrebe po kvalificiranih delavcih; |
6. |
poudarja dvojne okoljske in gospodarske koristi prehoda na zeleno trajnostno gospodarstvo v smislu ustvarjanja trajnostnih delovnih mest, tako v EU kot v državah v razvoju, z okrepljeno udeležbo v proizvodnji inovativnih goriv in materialov ter priložnosti za zaposlovanje, ki izhajajo iz predelave in distribucije biomaterialov za poslovne, javne, zasebne in domače potrošnike; poudarja, da bi morale te priložnosti ustvariti kakovostna in trajnostna delovna mesta za kvalificirane in nekvalificirane delavce; priznava, da je treba z obstoječimi finančnimi instrumenti razviti stabilen, dolgoročen regulativni okvir za spodbujanje trajnosti; |
7. |
opozarja na kompleksne izzive, povezane s prehransko varnostjo, podnebnimi spremembami, kakovostjo tal, pomanjkanjem surovin, prehodom na sisteme energije iz obnovljivih virov in energetsko učinkovitostjo itd.; priznava, da imajo lahko ekološke inovacije pomembno vlogo pri reševanju mnogih omenjenih izzivov; ponovno poudarja, da takšen prehod zahteva celosten pristop, ki zajema izobraževanje, usposabljanje, razvoj znanj in spretnosti, raziskave in inovacije, naložbe zasebnega in javnega sektorja ter razvoj infrastrukture, pri čemer vse od naštetega prispeva k raznolikim in trajnostnim priložnostim za zaposlovanje. |
8. |
meni, da inovativna evropska podjetja ne potrebujejo le subvencij, ampak tudi boljšo zakonodajo, boljše povezave do raziskovalne baze ter boljši in bolj raznolik dostop do sredstev in financiranja, od subvencij in posojil do lastniškega financiranja; zato poziva države članice in Komisijo, naj ustvarijo ustrezne pogoje na nacionalni in evropski ravni; |
9. |
poudarja, da delovna mesta v sektorju zelenih tehnologij ne bi smela biti omejena na proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, povečanje energetske učinkovitosti in prometni sektor, saj je zelena rast priložnost za vse sektorje, ki bi morali zato raziskovati možnosti razvoja in ozaveščati potrošnike o pomembnosti kupovanja „zelenih“ proizvodov; |
10. |
meni, da je za večjo konkurenčnost podjetij potreben hiter razvoj čiste tehnologije; zato poziva Komisijo, naj ekološkim inovacijam nameni osrednje mesto v svoji industrijski politiki; |
11. |
poziva Komisijo, naj pospeši oblikovanje standardov označevanja in jasnih opredelitev za ugotavljanje vpliva izdelkov in storitev na okolje in obveščanje o njem; |
12. |
meni, da mora novo trajnostno gospodarstvo EU zagotoviti uravnotežen gospodarski in družbeni razvoj; poziva k ambiciozni trajnostni industrijski politiki s poudarkom na učinkoviti rabi virov; želi opomniti, da bo učinkovita raba virov in surovin zmanjšala stroške industrije in gospodinjstev ter sprostila sredstva za druge naložbe, gospodarstvo EU pa bo manj odvisno od redkih virov in zelo nestabilnih trgov virov; poudarja, da mora zeleno gospodarstvo omogočati dostojna, dobro plačana delovna mesta z enakimi možnostmi za moške in ženske ter s poudarkom na varstvu okolja; |
13. |
poudarja, da čeprav ekološke panoge danes zagotavljajo 3,4 milijona delovnih mest in po ocenah ustvarijo 319 milijard EUR letnega prometa, njihov potencial za ustvarjanje regionalne rasti, zaposlitvenih možnosti in okoljskih koristi ostaja neizkoriščen, in v zvezi s tem opozarja, da bodo stroški neukrepanja visoki; |
14. |
poudarja, da so za uspeh ekoloških inovacij potrebne bolj usmerjene in dolgoročne naložbe, ki morajo zajeti zlasti področje izobraževanja in usposabljanja, raziskav in razvoja, infrastrukture itd.; |
15. |
pozdravlja obstoječe univerzitetne programe in programe poklicnega usposabljanja, ki se osredotočajo na ekološko, gospodarsko in družbeno trajnost, in poudarja, da je treba zadovoljiti nove potrebe na področju izobraževanja za razvoj trajnostnih delovnih mest; |
16. |
je trdno prepričan, da lahko postane okoljska politika, ki temelji na tržnem gospodarstvu, gonilo rasti in zaposlovanja v vseh gospodarskih panogah, ter poudarja, da so predvidljivi, naložbam prijazni okvirni pogoji podlaga, ki bo inovativnim podjetjem omogočila, da čim bolje izkoristijo te priložnosti v korist okolja in zaposlenih; |
17. |
priznava dejstvo, da lahko gospodarski prehod v nove poslovne niše pritegne mlado generacijo delavcev in pripelje do novih zaposlitvenih možnosti v spektru ekoloških inovacij; |
Koncept ekoloških inovacij
18. |
pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „Inovativnost za trajnostno prihodnost – Akcijski načrt za ekološke inovacije (Eco-AP)“ (COM(2011)0899); |
19. |
poudarja morebitne sinergijske učinke ekoloških inovacij na ustvarjanje trajnostnih in kakovostnih delovnih mest, varovanje okolja ter zmanjševanje ekonomske odvisnosti; |
20. |
poudarja širino pojma ekoloških inovacij, saj ta pomeni vse oblike inovacij, katerih cilj je napredek v smeri trajnostnega razvoja z zmanjšanjem negativnih vplivov na okolje in učinkovitejšim in odgovornejšim izkoriščanjem virov; |
21. |
poziva Komisijo, naj oriše različna dojemanja ekoloških inovacij in povezanih izzivov ter oblikuje skupno razumevanje različnih strateških priložnosti za prihodnost, ki jih ponujajo ekološke inovacije; |
22. |
meni, da je opredelitev „zelenih delovnih mest“ (v sektorju okoljskih dobrin in storitev), ki jo uporablja Eurostat in ki npr. določa, da morajo biti „zelene“ tehnologije in proizvodi v prvi vrsti namenjeni varstvu okolja ali upravljanju virov, koristna za izogibanje razhajajočim se statističnim podatkom, vendar meni, da je treba nadalje razviti enotno opredelitev zelenih delovnih mest in rasti za celotno EU, ki bi npr. vključevala sektor javnega prevoza; meni, da je koristno razmisliti o celovitejši opredelitvi „zelenih delovnih mest“, v kateri bodo naknadno zajeta dodatna delovna mesta in dejavnosti; |
23. |
poudarja, da je potencial ekoloških inovacij v smislu okoljskih koristi še vedno neizkoriščen, saj naj bi pripomogle k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, drugih onesnaževal in nastajanja odpadkov, med drugim z večjo uporabo recikliranih materialov in proizvodnjo kakovostnih izdelkov z manjšim vplivom na okolje ter s spodbujanjem okolju prijaznejših proizvodnih postopkov in storitev; poudarja, da je treba opredeliti ciljne ukrepe za odpravo ozkih grl in ovir, ki preprečujejo trženje ekoloških inovacij ter internacionalizacijo takih proizvodov in storitev; |
24. |
poziva Komisijo, naj v evropski semester vključi posebna priporočila glede ekoloških inovacij, da bi spodbudila trajnostno rast; |
25. |
priznava, da ekološke inovacije nudijo jasne priložnosti za nova nišna podjetja, pri čemer malim in srednjim podjetjem, „samoiniciativnim posameznikom“, samozaposlenim in podjetnikom ponujajo možnost, da izkoristijo nove trge in poslovne modele ter ponovno oživijo obstoječe tradicionalne gospodarske panoge s priložnostmi za preoblikovanje obstoječih delovnih mest v bolj zelena, in sicer s trajnostno in gospodarno proizvodnjo in načini dela; |
26. |
poziva Komisijo, naj razvije sistematičen pristop k politiki na področju ekoloških inovacij ter vzpostavi ustrezen okvir za omogočanje enakopravnih pogojev za ekološke inovacije v podjetjih in infrastrukturo, ki podjetjem in potrošnikom omogoča trajnostno izbiro; |
27. |
poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo ekološke standarde za javna naročila, da bi se povečala vloga javnih institucij kot uvajalnih uporabnikov; |
28. |
zlasti ugotavlja pomen dostopa do ustreznega usposabljanja in razvoja znanj in spretnosti v okviru ekoloških inovacij, da bi delodajalcem zagotovili potrebno kvalificirano delovno silo, mladim ustrezna znanja, spretnosti in kompetence za dostop do nastajajočih inovativnih priložnosti za zaposlovanje, delavcem pa olajšali prehod iz upadajočih v nove, zelene sektorje; v zvezi s tem izpostavlja priložnost za vajeništvo na podeželju in druge oblike poklicnega usposabljanja za razvijanje teh novih znanj in spretnosti; |
29. |
priporoča spodbujanje ustvarjalnega in inovativnega potenciala mladih za prispevanje k trajnostnemu razvoju ter izboljšanje njihovega dostopa do sredstev. |
EU, države članice in regije
30. |
poudarja potrebo po vključevanju pojma ekoloških inovacij na vsa področja politike; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo sodelovanje med ministrstvi in ravnmi politik ter redno spremljajo izvajanje zadevnih politik; |
31. |
poziva vse ključne akterje, naj sodelujejo pri zagotavljanju zelene rasti, inovacij in delovnih mest v vseh sektorjih ter izkoristijo obstoječe instrumente, kot so tehnološke platforme, strokovne skupine za znanja in spretnosti, skupne tehnološke pobude, vodilni trgi, grozdi in industrijske skupine na visoki ravni; |
32. |
poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo novo in okrepijo obstoječo zakonodajo na področju razvoja in uporabe obnovljivih virov energije ter povečanja energetske učinkovitosti, tako da se zagotovi pravna varnost in enakopravni pogoji ter spodbudijo javne in zasebne naložbe; |
33. |
poziva države članice, naj bolje usklajujejo te politike ter zlasti podprejo regionalna partnerstva za rast, inovacije, delovna mesta, enake možnosti za ženske in moške ter čezmejne pobude; |
34. |
opozarja, da ima koncept ekoloških inovacij v trajnostnem gospodarstvu potencial za ustvarjanje delovnih mest; poziva Komisijo, naj vzpostavi platformo, da bodo lahko države članice usklajevale svoja prizadevanja za ustvarjanje novih trajnostnih delovnih mest in rasti; |
35. |
odločno poziva države članice, naj pri reševanju gospodarskih, socialnih in okoljskih posledic podnebnih sprememb med seboj izmenjujejo izkušnje in zglede dobre prakse na področju zaposlitvenih možnosti; |
36. |
poziva k horizontalnemu vključevanju koncepta ekoloških inovacij v strukturne in kohezijske sklade; priporoča, naj lokalni in regionalni organi v skladu z zakonodajno in institucionalno ureditvijo vsake države članice sprejmejo razvojne strategije v skladu s cilji strategije EU 2020, da bi ustvarili nova delovna mesta v trajnostnem gospodarstvu. |
37. |
meni, da lahko obstoječa in predlagana okoljska zakonodaja EU znatno prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest na področjih, kot so zrak, tla in voda, energija, javne storitve, kmetijstvo, promet, turizem, gozdarstvo in upravljanje okolja, ter poziva države članice k izvajanju zakonodaje; |
38. |
poudarja, da je treba nujno izboljšati učinkovitost trga ogljika EU, da bi zagotovili zanesljivost naložb v podnebju prijazne tehnologije; |
39. |
poziva k razvoju tesnejših povezav med temeljnimi raziskavami in industrijskimi inovacijami ter med inovacijami in proizvodnim procesom; poziva Komisijo, naj uvede raziskovalne/svetovalne študije primerov na področju ekoloških inovacij za vsako državo članico; |
40. |
poudarja, da ekološke inovacije v EU spodbujajo učinkovitejšo rabo virov tudi zunaj naših meja ter tako zmanjšujejo izčrpavanje globalnih virov; zato poziva države članice, naj okrepijo nacionalne strategije za učinkovito rabo virov in si svoje znanje izmenjujejo na mednarodnih forumih; |
41. |
poudarja, da je pomembno dobre prakse ekoloških inovacij bolje vključiti v realno gospodarstvo, da bi bil napredek vidnejši v vsakdanjem življenju ljudi; |
42. |
poudarja, da raziskave predstavljajo podlago za inovacije in ekološke inovacije; opozarja na veliko možnost za rast ekoloških inovacij in priložnost za Evropo, da doseže vodilni položaj v svetu na tem področju, kar bi prineslo priložnosti za nova, kakovostna delovna mesta; |
43. |
meni, da so ekološke inovacije popolnoma skladne z raziskavami in inovacijami ter podnebnimi in okoljskimi prednostnimi naložbami v prihajajočem programskem obdobju strukturnih skladov; |
44. |
poudarja odločilno vlogo, ki jo lahko imajo partnerstva in sinergije med izobraževalnim sektorjem, podjetji ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi pri zagotavljanju ustreznega usposabljanja, vključno z znanji in spretnostmi na področju STEM za moške in ženske, poklicnim svetovanjem, kakovostnimi in plačanimi pripravništvi ter priložnostmi za dualno izobraževanje, da bi omogočili širok dostop do zaposlitvenih možnosti in kakovostnih delovnih mest, ki nastajajo po zaslugi ekoloških inovacij; |
45. |
spodbuja države članice, naj zagotovijo spodbude za podjetja, zlasti za mala in srednja podjetja, in tako bolj spodbudijo naložbe zasebnega sektorja v raziskave in razvoj; v zvezi s tem pozdravlja akcijski načrt za ekološke inovacije; |
46. |
poziva države članice, naj okrepijo čezmejno sodelovanje, da bi zagotovile širjenje tehnologije in dobrih praks po vsej EU ter tako povečale konkurenčnost Evrope; |
47. |
poziva, naj se izkoriščanje najboljših ekoloških inovacij spodbuja zlasti v državah v razvoju, kjer lahko npr. učinkovitejši postopek za proizvodnjo oglja, kompostna stranišča, uporaba obnovljivih virov energije, sistemi za prečiščevanje vode ter mnoge druge inovacije znatno in za relativno nizko ceno zvišajo kakovost življenja, izboljšajo zdravje ter spodbujajo trajnostno podjetništvo in zaposlovanje; |
48. |
poziva države članice, naj v okviru zagotavljanja družbeno odgovornega prehoda k visokokakovostnim zelenim delovnim mestom čim prej uporabijo Evropski socialni sklad za programe za nadgradnjo znanj in spretnosti ter usposabljanje in prekvalifikacijo zaposlenih; |
Financiranje ekoloških inovacij
49. |
opozarja na koristi fiskalnih politik in poziva države članice, naj se pri obdavčevanju preusmerijo od zaposlovanja k uporabi virov in onesnaževanju, da bi spodbudile ekološke inovacije; |
50. |
poziva Komisijo, naj okolju škodljive subvencije opredeli kot „rezultat vladnega ukrepa, ki potrošnikom ali proizvajalcem daje prednost, da bi dodatno zaslužili ali znižali svoje stroške, vendar takšno ravnanje nasprotuje dobri okoljski praksi“; poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma sprejmejo konkretne načrte za postopno odpravo vseh okolju škodljivih subvencij na podlagi te opredelitve; |
51. |
poziva Komisijo in države članice, naj do leta 2020 postopno odpravijo vse okoljsko škodljive subvencije, vključno s subvencijam in finančno podporo za fosilna goriva, ter subvencijami, ki spodbujajo neučinkovito rabo obnovljivih virov, ter poročajo o napredku prek nacionalnih programov reform; |
52. |
poudarja, da bi morali ekološkim inovacijam omogočiti dostop do novih finančnih instrumentov EU in sredstev vodilnih pobud „Unija inovacij“ in „Evropa, gospodarna z viri“ ter kohezijske politike po letu 2013 in programa Obzorje 2020; |
53. |
meni, da je pomembno, da so ekološke inovacije in okoljske tehnologije dolgoročno finančno in okoljsko vzdržne; meni, da bi morala javna podpora naložbam spodbujati okolju prijazne proizvodne metode; |
54. |
pozdravlja možnosti financiranja ekoloških inovacij v okviru skupne kmetijske politike in tudi v okviru programov COSME, Obzorje 2020 in LIFE, pri tem pa vztraja, da bi bilo treba povišati sredstva za večjo praktično uporabo že razvitih ekoloških inovacij; |
55. |
poziva Komisijo, naj izvaja potrebne instrumente in dodeli zadostne proračunske vire za zagotavljanje nemotenega prehoda z okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije (CIP) na program Obzorje 2020 na področju ekoloških inovacij ter omili postopkovne zahteve za mala in srednja podjetja ter njihovo finančno breme; opozarja, da je bistvenega pomena uravnoteženo sodelovanje moških in žensk pri odločanju v vseh fazah in vidikih financiranja; |
56. |
poziva države članice, naj v svoje strategije za obdobje 2014–2020 vključijo ekološke inovacije, da bi spodbudile zeleno gospodarstvo, rast in ustvarjanje delovnih mest ter tako zagotovile razvoj podjetništva pod enakimi konkurenčnimi pogoji in podprle sodelovanje med področji izobraževanja, gospodarstva in znanosti; |
57. |
poudarja, da čeprav so prednostna področja razpisa na področju ekoloških inovacij za leto 2012 omejena zgolj na nekatera poglavitna področja, je pobuda o ekoloških inovacijah prečni program, ki podpira tovrstne projekte v različnih sektorjih; zato ponovno poudarja, da bi morali biti do financiranja upravičeni vsi sektorji in poslovne dejavnosti; |
58. |
poziva Komisijo, naj zlasti predvidi jasno opredeljene, usmerjene in okrepljene vire za projekte vzorčnega testiranja trga, tvegani kapital, mreženje in internacionalizacijo ekoloških inovacij ter njihovo uvedbo na trg EU s strani malih in srednjih podjetij; |
59. |
ker novi poslovni modeli začenjajo spreminjati tradicionalne dobavne verige, meni, da bi morale prednostne naloge pobude o ekoloških inovacijah v prihodnjem obdobju financiranja bolje odražati zmožnost upoštevanja globalizacije in njenih vplivov na gospodarstvo in dobavne verige EU; |
60. |
meni, da potencial malih in srednjih podjetij in zadrug pri spodbujanju ekoloških inovacij še ni izčrpan; zato poziva k zagotovitvi posebnih možnosti njihovega financiranja v zvezi s koncepti ekoloških inovacij; |
61. |
je prepričan, da so potrebna inovativna finančna orodja, da bi izboljšali možnosti za gradnjo zmogljivosti in povezovanje v mrežo; |
62. |
poudarja, da mora biti povečanje sredstev povezano s poenostavitvijo postopkov financiranja; |
63. |
poudarja, da bo prihodnja kohezijska politika vključevala strategijo pametne specializacije kot predhodno pogojenost za regije EU; spodbuja regije, naj sprožijo kampanje za ozaveščanje, usmerjene v vse ciljne skupine, da bi ekološke inovacije vključili v regionalne in nacionalne strategije pametne specializacije; |
o
o o
64. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL C 74 E, 13.3.2012, str. 11.
(2) UL C 264 E, 13.9.2013, str. 59.
(3) UL C 56 E, 26.2.2013, str. 106.
(4) UL C 251 E, 31.8.2013, str. 75.
(5) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 15.
(6) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 89.
(7) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 108.
(8) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 81.
(9) UL C 308 E, 20.10.2011, str. 6.
(10) UL C 353 E, 3.12.2013, str. 38.
(11) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 115.
(12) UL C 56 E, 26.2.2013, str. 1.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/155 |
P7_TA(2013)0593
Poziv k merljivim in zavezujočim obvezam proti davčni utaji in izogibanju davkom v EU
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o pozivu k merljivim in zavezujočim obvezam proti davčni utaji in izogibanju davkom v EU (2013/2963(RSP))
(2016/C 468/20)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. decembra 2012 o akcijskem načrtu za okrepljeni boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam (COM(2012)0722), |
— |
ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 6. decembra 2012 o agresivnem davčnem načrtovanju (1), |
— |
ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 6. decembra 2012 glede ukrepov, namenjenih spodbujanju tretjih držav k uporabi minimalnih standardov dobrega upravljanja v davčnih zadevah (2), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. junija 2012 o konkretnih ukrepih za krepitev boja proti davčnim utajam in izmikanju davkom, vključno v zvezi s tretjimi državami (COM(2012)0351), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2013 o boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in davčnim oazam (3), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. aprila 2012 o pozivu h konkretnim ukrepom za boj proti davčnim goljufijam in utajam (4), |
— |
ob upoštevanju sklepov zasedanja Sveta za ekonomske in finančne zadeve in njegovega poročila Evropskemu svetu z dne 22. junija 2012 o davčnih vprašanjih, |
— |
ob upoštevanju sklepov Sveta za ekonomske in finančne zadeve z dne 14. maja 2013 o davčnih utajah in davčnih goljufijah, |
— |
ob upoštevanju izjave voditeljev skupine držav G20 po vrhunskem srečanju 5. in 6. septembra 2013 v Sankt Peterburgu, |
— |
ob upoštevanju sporočila po srečanju finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine držav G20 15. in 16. februarja 2013 v Moskvi, |
— |
ob upoštevanju poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj iz leta 2013 o zniževanju osnove in preusmerjanju dobička, |
— |
ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika, |
A. |
ker naj bi imela EU zaradi davčnih goljufij in utaj ter izmikanja plačilu davkov vsako leto predvidoma bilijon EUR izgub, proti temu pa se ne ukrepa učinkovito; |
B. |
ker so davčne goljufije in utaje nezakonite dejavnosti utaje davčnih obveznosti, medtem ko je izmikanje plačilu davkov zakonito izkoriščanje davčnega sistema za zmanjšanje davčnih obveznostih ali izmikanje le-tem, to pa včasih privede do agresivnega davčnega načrtovanja, kar je neprimerno izkoriščanje tehničnih značilnosti davčnega sistema ali neusklajenosti med dvema ali več davčnimi sistemi za zmanjšanje davčne obveznosti; |
C. |
ker se bo izmikanje plačilu davkov preprečilo samo s harmonizacijo davčne osnove med državami članicami; |
D. |
ker bi države članice z morebitnimi prihodki lažje uravnotežile svoje proračune in bi lahko več finančnih sredstev namenile spodbujanju naložb, rasti in zaposlovanja, ki so poglavitni socialno-ekonomski dejavniki v strategiji trajnostnega izhoda EU iz krize; |
E. |
ker obseg davčnih utaj in izmikanja plačilu davkov zmanjšuje zaupanje državljanov ter njihovo prepričanje v poštenost in verodostojnost javne uprave in davčnih sistemov; |
F. |
ker so se enostranski nacionalni ukrepi pogosto izkazali za neučinkovite in nezadostne, tako da je potreben usklajen in večrazsežnostni pristop na podlagi konkretnih strategij in ciljev na nacionalni, evropski in mednarodni ravni; |
G. |
ker se je treba v okviru fiskalne konsolidacije potruditi in javne proračune konsolidirati na strani prihodkov in odhodkov; ker je za finančno stabilnost in konkurenčnost na nacionalni ravni in ravni EU bistvena ustrezna uravnoteženost med davčnimi osnovami in davčnimi stopnjami; |
1. |
pozdravlja dejstvo, da sta Komisija in Svet pripravljena obravnavati vprašanje davčne vrzeli v Evropi, med drugim tako, da pozornost namenjata boju proti davčnim goljufijam in izmikanju plačilu davkov in davčnim utajam ter agresivnemu davčnemu načrtovanju; |
2. |
pozdravlja nedavne predloge Komisije o razširitvi samodejne izmenjave informacij, boju proti goljufijam na področju DDV in spremembi direktive o matičnih in odvisnih družbah za zmanjšanje izmikanja plačilu davkov v Evropi z odpravo pravnih vrzeli, ki so jih nekatere družbe izkoristile za to, da jim ni bilo treba plačati pravičnega deleža fiskalnih prispevkov; |
3. |
opozarja na svoj nujni poziv državam članicam, naj se zavežejo k ambicioznemu, a realističnemu cilju, da bi davčno vrzel do leta 2020 vsaj prepolovili; |
4. |
vztraja, da lahko v sedanjem obdobju okrevanja po krizi s konkretnimi cilji in dejansko zavezanostjo boju proti davčnim utajam zmanjšamo davčno vrzel in tako z izterjavo dolgovanih davčnih obveznosti ustvarimo nujno potrebne višje davčne prihodke; |
5. |
poziva Komisijo, naj opravi študijo o možnih kazalnikih, ki bodo podlaga za zmanjševanje davčnih goljufij in utaj ter izmikanja plačilu davkov, ter naj po potrebi določi standardiziran sklop kazalnikov za ocenjevanje davčnih utaj in izmikanje plačilu davkov; |
6. |
poziva Komisijo, naj uvede sklop konkretnih ciljev za zmanjševanje davčne vrzeli na evropski in nacionalni ravni, pri čemer naj bo glavni cilj zmanjšanje davčne vrzeli do leta 2020; |
7. |
predlaga, naj se ti cilji po potrebi vključijo v strategijo Evropa 2020, in poziva Komisijo, naj preuči, ali bi jim lahko v okviru evropskega semestra namenili jasno vlogo; |
8. |
poziva Komisijo, naj v zvezi s tem tudi preuči, ali bi lahko nacionalne programe reform in programe za stabilnost in konvergenco razširili ter vanje vključili te cilje in ukrepe, tako da bi dosegli nujno zmanjšanje davčne vrzeli; |
9. |
poudarja, da je nujno treba delovati bolj usklajeno in da bi skupni zagon za zmanjšanje davčne vrzeli podkrepil zaveze Sveta za boj proti davčnim utajam in izmikanju plačilu davkov; |
10. |
poziva Komisijo, naj letno poroča Parlamentu in Svetu o napredku na ravni EU in na svetovni ravni v boju proti davčnim goljufijam in utajam ter agresivnemu davčnemu načrtovanju in naj na svoji spletni strani objavlja konkretne primere najboljše prakse na tem področju; |
11. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj. |
(1) UL L 338, 12.12.2012, str. 41.
(2) UL L 338, 12.12.2012, str. 37.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0205.
(4) UL C 258 E, 7.9.2013, str. 53.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/157 |
P7_TA(2013)0594
Napredek, dosežen pri izvajanju nacionalnih strategij za vključevanje Romov
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o napredku, doseženem pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov (2013/2924(RSP))
(2016/C 468/21)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju členov 2, 3 in 6 Pogodbe o Evropski uniji in členov 8, 9 in 10 ter člena 19(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listine), zlasti njenega člena 21, |
— |
ob upoštevanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije iz leta 1965, Konvencije o odpravi vseh vrst diskriminacije žensk iz leta 1979, Konvencije Organizacije združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 in Deklaracije Organizacije združenih narodov o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih ali jezikovnih manjšin iz leta 1992, |
— |
ob upoštevanju ustrezne sodne prakse Sodišča EU in Evropskega sodišča za človekove pravice, |
— |
ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost, |
— |
ob upoštevanju Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o položaju romskih žensk v Evropski uniji (1), |
— |
ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/JHA o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije v skladu s kazenskim pravom (Okvirni sklep o rasizmu in ksenofobiji), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2010 o položaju Romov in svobodi gibanja v Evropski uniji (2), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o strategiji EU o vključevanju Romov (3), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2013 o socialnih stanovanjih v Evropski uniji (4), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2013 o okrepitvi boja proti rasizmu, ksenofobiji in kaznivim dejanjem iz sovraštva (5), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. aprila 2011 o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (COM(2011)0173) in sklepov Evropskega sveta z dne 24. junija 2011, |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. maja 2012 z naslovom Nacionalne strategije vključevanja Romov: prvi korak pri izvajanju okvira EU (COM(2012)0226), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisija z dne 26. junija 2013 o napredku pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov (COM(2013)0454), |
— |
ob upoštevanju predloga Komisije za priporočilo Sveta z dne 26. junija 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah (COM(2013)0460), |
— |
ob upoštevanju svoje študije iz januarja 2011o ukrepih za izboljšanje razmer državljanov EU romskega porekla v Evropski uniji, |
— |
ob upoštevanju raziskave Agencije Evropske unije za temeljne pravice, predstavljene maja 2012, z naslovom Položaj Romov v 11 državah članicah EU, |
— |
ob upoštevanju predstavitve o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov, ki je bila 18. septembra 2013 v Evropskem parlamentu, |
— |
ob upoštevanju poročila Komisije z dne 4. septembra 2013 o neenakostih na področju zdravja v Evropski uniji (SWD(2013)0328), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2013 o vplivu krize na dostop ranljivih skupin do oskrbe (6), |
— |
ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 20. februarja 2013 o vlaganju v zdravje (SWD(2013)0043), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2011 o zmanjšanju neenakosti na področju zdravja v EU (7), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. oktobra 2009 z naslovom Solidarnost na področju zdravja: zmanjšanje neenakosti na področju zdravstva v EU (COM(2009)0567), |
— |
ob upoštevanju vprašanja Komisiji o napredku, doseženem pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov (O-000117/2013 – B7–0528/2013) |
— |
ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika, |
A. |
ker Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic; |
B. |
ker so Romi po vsej Evropi diskriminirani in sta njihova družbenoekonomski položaj in stanje na področju človekovih pravic pogosto slabša kot pri neromski populaciji v primerljivih razmerah; |
C. |
ker so nedavni dogodki v državah članicah EU, nasilje proti Romom, pomanjkanje ustrezne politike vključevanja, uporaba pristranske protiromske retorike, strukturna in sistemska diskriminacija, jasne kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah in Listine EU o temeljnih pravicah ter pomanjkljiva preiskovanje in sodni pregon v primerih kršitev temeljnih pravic pokazali, da je protiromstvo v EU še vedno zelo prisotno ter da se je treba proti njemu boriti bolj intenzivno na vseh ravneh; |
D. |
ker sta revščina in družbena izključenost številnih Romov dosegla kritično raven, na kateri so življenjske možnosti romskih družin omejene, in pri mladih Romih povzročata tveganje, da zelo mladi zapadejo v revščino; |
E. |
ker negativni odnos neromskega prebivalstva do Romov in odprta diskriminacija prispevata k izključenosti Romov; |
F. |
ker vse večja izključenost Romov ovira rast in povečuje primanjkljaj v javnih proračunih; |
G. |
ker se zaradi družbenih neenakosti in regionalnih razlik zmanjšuje kakovost življenja podeželskih skupnosti; ker slabo upravljanje urbanističnega razvoja prispeva k mestni revščini in jo povečuje; |
H. |
ker sporočilo Komisije iz leta 2013 o napredku pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov prikazuje, da države članice niso veliko napredovale pri izvrševanju nacionalnih strategih vključevanja Romov in tudi ne pri vzpostavljanju strukturnih pogojev za učinkovito izvrševanje teh strategij; |
I. |
ker je notranja delovna skupina, ki jo je leta 2010 ustanovila Komisija, preučila uporabo sredstev EU za vključevanje Romov v 18 državah in ugotovila, da države članice ne porabljajo sredstev EU ustrezno ter da kljub temu, da lahko sredstva EU veliko prispevajo k vključevanju Romov, ozka grla na nacionalni, regionalni in lokalni ravni preprečujejo, da bi dejansko spodbudila učinkovito družbeno in gospodarsko vključevanje Romov; |
J. |
ker sta v večini držav članic legitimna zastopanost Romov in vključenost ustreznih organizacij civilne družbe v načrtovanje, izvrševanje in spremljanje nacionalnih strategij še vedno nezadostna; |
K. |
ker je vključitev lokalnih in regionalnih oblasti v razvoj, izvrševanje, spremljanje, ocenjevanje in pregledovanje politike o Romih ključno za učinkovito izvrševanje nacionalnih strategij vključevanja Romov, glede na to, da predstavljajo raven upravljanja, ki je v praksi najbolj odgovorna za vključevanje Romov, vendar jih države članice ne vključujejo v veliki meri; |
L. |
ker bi morala dodelitev namenskih finančnih sredstev spremljati prava politična volja držav članic, saj je to absolutni predpogoj za uspeh izvrševanja strategij, in ker imajo le nekatere države članice celostni pristop do dodeljevanja sredstev EU in nacionalnih sredstev, medtem ko v drugih državah članicah izvrševanje nacionalne strategije zamuja zaradi nezadostne uporabe sredstev EU, zlasti ob pomanjkanju konkretnih ukrepov; |
M. |
ker še vedno ni jasno, kolikšen je skupni znesek evropskih sredstev, namenjen izrecno vključevanju romskega prebivalstva; ker je zato bistvenega pomena, da Komisija še naprej spremlja, kako države članice porabljajo sredstva EU, in pridobi jamstva o ustrezni uporabi teh sredstev; |
N. |
ker sta dobro spremljanje ter sistematsko in dosledno ocenjevanje rezultatov ukrepov za vključevanje Romov ključna dejavnika za učinkovito izvrševanje nacionalne strategije vključevanja Romov in ker je manj kot polovica držav članic predvidela mehanizem za redno poročanje in ocenjevanje; |
O. |
ker je okvir EU predvidel vzpostavitev nacionalnih kontaktnih točk za vključevanje Romov v vseh državah članicah ter je v njem poudarjeno, da bi morale biti v celoti pristojne za učinkovito uskladitev vključevanja Romov na vseh političnih področjih; |
P. |
ker bi države članice morale sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da Romi niso diskriminirani ter da se njihove človekove pravice, kakor so zapisane v Listini in Evropski konvenciji o človekovih pravicah, pa tudi v zakonodaji EU, spoštujejo, zaščitijo in spodbujajo; |
Q. |
ker so Romi žrtve diskriminacije in družbene izključenosti ter bi bilo treba posebno pozornost nameniti mladoletnikom in ženskam v romskih skupnostih, zlasti kar zadeva njihove temeljne pravice, vključno s pravico do izobrazbe in telesne celovitosti, pa tudi prepovedjo suženjstva in prisilnega dela, ki so zapisani v členih 3 in 5 Listine o temeljnih pravicah; |
R. |
ker učinkovit boj zoper protiromske predsodke in negativen odnos zahteva močne kampanje za ozaveščanje javnosti, pobude, ki spodbujajo medkulturni dialog in sodelovanje, in prizadevanje za večinsko podporo vključitvi Romov; |
S. |
ker bi morali Romi, ki so državljani Evropske unije, v celoti uživati pravice in izvrševati dolžnosti, povezane z evropskim državljanstvom; |
1. |
močno obsoja diskriminacijo in rasizem nad Romi in obžaluje, da temeljne pravice Romov v Evropski uniji niso vedno dosledno upoštevane; poziva Komisijo in države članice, naj se borijo proti diskriminaciji in zagotovijo, da se bodo ustrezne direktive EU, kot sta direktivi 2000/43/ES in 2012/29/EU (8) pravilno prenesle in izvajale; |
2. |
poziva Komisijo, naj vzpostavi učinkovit vseevropski mehanizem spremljanja temeljnih pravic Romov, protiromskih incidentov in zločinov iz sovraštva proti Romom, in naj odločno ukrepa – po potrebi tudi s postopki za ugotavljanje kršitev – v primeru kršitev temeljnih pravic Romov v državah članicah, zlasti kršitev dostopa do ekonomskih in socialnih pravic in njihovega uveljavljanja, pravice do prostega gibanja in prebivanja, pravice dostopa do zdravstvenega varstva in izobraževanja, pravice do enake obravnave in nediskriminacije (vključno z večplastno diskriminacijo), pravice do varstva osebnih podatkov in prepovedi registrov, ki bi temeljili na narodnostni in rasni pripadnosti; |
3. |
pozdravlja pobudo Komisije za vzpostavitev spletnega orodja, ki bi lokalnim organom pomagalo razumeti in uveljavljati pravico državljanov EU do prostega gibanja; obsoja pa vse poskuse nezakonitega omejevanja pravice do prostega gibanja Romov in poziva države članice, naj končajo nezakonite izgone; |
4. |
obsoja vse oblike protiromstva in zlasti sovražni govor v javnosti in v političnem diskurzu; poziva države članice, naj obnovijo svojo zavezanost boju proti protiromstvu in priznajo njegovo vlogo pri spodkopavanju uspešne uveljavitve nacionalnih strategij vključevanja Romov; poziva vse strani, naj se vzdržijo protiromskih izjav, ki spodbujajo sovraštvo; |
5. |
poziva države članice, naj raziščejo in končajo etnično profiliranje, policijske zlorabe in druge kršitve človekovih pravic Romov, zagotovijo, da bodo kazniva dejanja zaradi predsodkov kaznovana, evidentirana in učinkovito preiskana ter da bodo žrtve deležne ustrezne pomoči in zaščite ter ustanovijo posebne programe usposabljanja za policiste in druge javne uslužbence, ki delajo z romskimi skupnostmi; |
6. |
poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo vprašanje pomanjkljive registracije rojstev in izdajanja rojstnih listov za Rome, k prebivajo v EU; |
7. |
poziva države članice, naj se učinkovito odzovejo na izključevanje Romov, tako da ukrepe v svojih nacionalnih strategijah vključevanja Romov izvedejo s konkretnimi cilji, roki in dodeljenimi sredstvi; poziva Komisijo in države članice, naj romske predstavnike in civilno družbo aktivno vključijo v pripravo politike, njeno upravljanje, izvajanje, nadzor in vrednotenje glede nacionalne strategije vključevanja Romov in projektov, ki zadevajo njihove skupnosti, in sicer z vzpostavitvijo mehanizmov za reden in pregleden dialog v skladu z načeli evropskega kodeksa ravnanja pri partnerstvu; poziva države članice, naj v svojih nacionalnih strategijah vključevanja Romov natančno opredelijo, kako nameravajo okrepiti vlogo Romov ter jih vključiti v proces; poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja držav članic, tako da romske predstavnike ozavešča o priložnostih, ki jih nudijo nacionalne strategije vključevanja Romov, ter jih spodbuja k bolj dejavni vlogi v procesu vključevanja; |
8. |
poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo zadostna sredstva za izgradnjo močne romske civilne družbe, ki bo imela zmogljivosti, znanje in strokovno znanje za spremljanje in vrednotenje; |
9. |
poziva Komisijo, naj okrepi sedanja prizadevanja za sodelovanje z državami članicami, lokalnimi skupnostmi in drugimi ustreznimi akterji, da bi zagotovila učinkovito sporočanje o izvedbi nacionalnih strategij in o koristih vključevanja Romov v družbo, naj spodbuja medkulturni dialog in kampanje ozaveščanja, ki si prizadevajo odpraviti predsodke do Romov in negativen odnos s spremembo načina razmišljanja, ter pospešuje pobude, ki imajo večinsko podporo za ukrepe vključevanja Romov; |
10. |
poziva Komisijo in države članice, naj v nacionalnih strategijah vključevanja Romov izpostavijo vidik spolov ter v proces izvajanja in nadzora nacionalnih strategij vključevanja Romov vključijo romske ženske ter tudi romsko mladino; |
11. |
poziva države članice, naj v pregledovanje, upravljanje, izvajanje in spremljanje nacionalnih strategij vključijo lokalne in regionalne organe, ter jim pomagajo in jih podpirajo pri ukrepih, ki jih morajo sprejeti za uresničitev vključevanja Romov v vse štiri stebre nacionalnih strategij vključevanja Romov ter pri izvajanju ukrepov proti diskriminaciji; |
12. |
poziva države članice, naj s pomočjo Agencije za temeljne pravice, Programa Združenih narodov za razvoj in Svetovne banke pripravijo razčlenjene podatke o družbeno-ekonomskem položaju Romov, ravni diskriminacije, ki jo Romi doživljajo zaradi etničnega porekla, ter o zločinih iz sovraštva proti njim, ob doslednem spoštovanju standardov varstva podatkov in pravice do zasebnosti, ter naj v sodelovanju s Komisijo razvijejo osnovne kazalnike in merljive cilje, ki so bistveni za učinkovit sistem spremljanja, da se zagotovijo zanesljive povratne informacije o doseženem napredku pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov ter pri izboljšanju položaja Romov, zlasti mladoletnikov in žensk; poziva Komisijo, naj okrepi usklajevalno vlogo Agencije za temeljne pravice in v celoti izkoristi njene zmogljivosti; |
13. |
poziva Komisijo, naj v skladu s strategijo Evropa 2020 za države članice določi časovnico ter jasne in merljive cilje in kazalnike za izvajanje nacionalnih strategij vključevanja Romov, naj pomaga državam članicam pri izboljšanju njihove sposobnosti črpanja sredstev EU ter pripravi poročila in priporočila za posamezne države; |
14. |
poziva države članice, naj upoštevajo večdimenzionalne in teritorialne vidike revščine, sprostijo zadostna proračunska sredstva iz nacionalnih proračunov in programov EU – zlasti iz Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja – med drugim z uporabo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, skupnimi akcijskimi načrti, celostnimi ozemeljskimi naložbami in integriranimi dejavnostmi, da bi uresničili cilje, opredeljene v njihovih nacionalnih strategijah vključevanja Romov, naj razvijejo integrirane večsektorske programe in programe, financirane iz več skladov, ki so namenjeni najbolj zapostavljenim mikroregijam, naj vključevanje Romov uvrstijo v sporazume o partnerstvu za programsko obdobje 2014–2020 ter vzpostavijo svoje operativne programe za spodbujanje enakih možnosti in preprečevanje diskriminacije in segregacije; |
15. |
poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo posebne sheme nepovratnih sredstev v obliki majhnih in prilagodljivih sredstev za projekte skupnosti ter za mobilizacijo lokalnih skupnosti na področju socialne vključenosti; |
16. |
poziva države članice, naj svoje splošne izobraževalne, zaposlovalne, stanovanjske in zdravstvene politike uskladijo s cilji nacionalnih strategij vključevanja Romov; |
17. |
poziva Komisijo in njeno projektno skupino za Rome, naj še naprej ocenjujeta, kako države članice uporabljajo sredstva EU, namenjena vključevanju Romov, ter vpliv njihovih nacionalnih politik na življenje Romov, naj o svojih ugotovitvah letno poročata Parlamentu in Svetu ter v poročilih opredelita konkretne načine za izboljšanja učinkovitosti sredstev EU; poziva Komisijo, naj podpira strukturirane prispevke strokovnjakov in civilne družbe ter zagotovi učinkovito sodelovanje med platformo za vključevanje Romov in menjajočimi se predsedstvi EU; |
18. |
poziva Komisijo, naj redno izvaja zunanje ocenjevanje vpliva financiranja EU na socialno vključevanje Romov ter naj opredeli dobre prakse in projekte, ki so bili izvedeni s pomočjo financiranja EU, in ohrani njihovo dolgoročno vzdržnost; |
19. |
poziva države članice, naj sodelujejo z lokalnimi in regionalnimi organi, da bi odpravili prostorsko segregacijo, ustavili nezakonite prisilne izgone ter preprečili brezdomstvo, s katerim se soočajo Romi, ter vzpostavijo učinkovite in vključujoče stanovanjske politike, tudi z zagotavljanjem primernih stanovanj in socialne in zdravstvene oskrbe v primeru izgona; |
20. |
poziva države članice, naj urbanistično načrtovanje uporabijo za vključevanje in desegregacijo ter razvijajo infrastukturne in okoljske značilnosti mest, ki so jih socialna neravnovesja najbolj prizadela, ter okrepijo povezave med mesti in podeželjem, da bi tako spodbudili vključujoč razvoj; |
21. |
poziva države članice, naj odpravijo segregacijo na področju izobraževanja in po potrebi nezakonito vpisovanje romskih otrok v posebne šole ter vzpostavijo potrebno infrastrukturo in mehanizme za lažji dostop do kakovostnega izobraževanja za vse romske otroke, obravnavajo prezgodnje opuščanje šolanja med Romi, med drugim z vključevanjem staršev v izobraževalni proces, spodbujajo dostop romskih otrok do izobraževanja in storitev razvoja v zgodnjem otroštvu, zagotovijo usposabljanje učiteljev, da se bodo znali odzivati v posebnih okoliščinah, ki se lahko pojavijo pri delu z romskimi otroki, zagotovijo vključujoče podporne strukture, kot so inštrukcije in mentorstvo romskim študentom, da bi preprečili njihov osip na srednješolski ali visokošolski stopnji, jim zagotovijo dostop do programa Erasmus in spodbujajo možnosti pripravništva, da bodo lahko pridobili ustrezne delovne izkušnje; |
22. |
poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo visoke ravni brezposelnosti med Romi in odpravijo vse ovire pri dostopu do zaposlitve, med drugim z uporabo obstoječih mehanizmov, kot so jamstvo za mlade in vodilne pobude strategije Evropa 2020; poziva države članice, naj vzpostavijo protidiskriminacijske mehanizme, specializirane programe usposabljanja in programe za olajšanje dostopa do trga dela, vključno s sorazmerno zastopanostjo Romov v javnih službah, spodbujajo samozaposlovanje, ustvarjanje novih delovnih mest v sektorjih z največjim potencialom zaposlovanja – kot so vključujoče zeleno gospodarstvo, zdravstvene in socialne storitve in digitalno gospodarstvo – ter oblikujejo partnerstva med javnimi organi in delodajalci; |
23. |
poziva evropske institucije, naj vzpostavijo programe pripravništva in zaposlijo Rome v vseh institucijah; |
24. |
poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo neenakosti glede zdravja, s katerim se soočajo Romi, in prevladujočo diskriminacijo pri dostopu do zdravstvenega varstva, vzpostavijo posebno usmerjene programe ter dodelijo zadostna nacionalna finančna sredstva ter sredstva EU, zlasti za zdravje otrok in mater; |
25. |
poziva države članice, naj natančno določijo nacionalne kontaktne točke za vključevanje Romov in njihove obveznosti pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov, ter jim zagotovijo zadostna pooblastila, zmogljivosti ter politično in finančno podporo za učinkovito izpolnjevanje njihovih nalog ter ustrezne povezave z romsko skupnostjo in organizacijami civilne družbe za zagotovitev dostopnosti kontaktnih točk, tako da bodo jasno opredeljene, in za zagotovitev, da bodo z zainteresiranimi stranmi na vseh ravneh komunicirali na pregleden način; |
26. |
opozarja države članice, da so dobre prakse, kot so programi romskih posrednikov in evropska zveza mest in regij za vključevanje Romov, ki jo je ustanovil Svet Evrope, učinkovite na terenu, kar naj bi spodbudilo države članice k večji politični odločenosti za učinkovito vključevanje Romov; |
27. |
pozdravlja sprejetje predloga Komisije za priporočilo Sveta o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah; |
28. |
poudarja, da vključevanje zahteva prizadevanja obeh strani in da vsak tovrsten napor vključuje deljene in asimetrične pristojnosti strank ob upoštevanju njihovih sposobnosti ter gospodarskih, političnih in družbenih virov; |
29. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Svetu Evrope. |
(1) UL C 298 E, 8.12.2006, str. 283.
(2) UL C 308 E, 20.10.2011, str. 73.
(3) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 112.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0246.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0090.
(6) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0328.
(7) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 25.
(8) Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj, ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/163 |
P7_TA(2013)0595
Izid vrhunskega srečanja v Vilni in prihodnost vzhodnega partnerstva, zlasti v zvezi z Ukrajino
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o izidu vrhunskega srečanja v Vilni in prihodnosti vzhodnega partnerstva, zlasti v zvezi z Ukrajino (2013/2983(RSP))
(2016/C 468/22)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o evropski sosedski politiki na poti k močnejšemu partnerstvu: stališče Evropskega parlamenta v zvezi s poročili o napredku za leto 2012 (1), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 o pritisku Rusije na države vzhodnega partnerstva (glede na bližnje vrhunsko srečanje vzhodnega partnerstva v Vilni) (2), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. januarja 2005 o izidih volitev v Ukrajini (3), |
— |
ob upoštevanju skupne izjave z vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva v Vilni z dne 29. novembra 2013, |
— |
ob upoštevanju skupne izjave z vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva v Varšavi z dne 30. septembra 2011 in skupne izjave z vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva v Pragi z dne 7. maja 2009, |
— |
ob upoštevanju slabšanja stanja v Ukrajini, do katerega je prišlo po odločitvi ukrajinskih oblasti, da ne podpišejo pridružitvenega sporazuma na vrhunskem srečanju, ki je potekalo 28. in 29. novembra 2013 v Vilni, zaradi česar je prišlo v Kijevu in mestih po vsej Ukrajini do izbruha množičnih ljudskih protestov evromajdan v podporo evropski izbiri Ukrajine, |
— |
ob upoštevanju skupnih izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton in komisarja za širitev in evropsko sosedsko politiko Štefana Füleja, v katerih obsojata pretirano uporabo sile 30. novembra 2013 v Kijevu, ko je policija skušala razkropiti protestnike, |
— |
ob upoštevanju člena 110(2) in 110(4) Poslovnika, |
A. |
ker so Ukrajina in vsi drugi udeleženci na vrhunskem srečanju vzhodnega partnerstva v Vilni ponovno potrdili svojo zavezanost načelom mednarodnega prava in temeljnim vrednotam, kot so demokracija, vladavina prava in spoštovanje človekovih pravic; |
B. |
ker sta zlasti odločitev Armenije, da odstopi od pogajanj o pridružitvenem sporazumu, in odločitev Ukrajine, da v zadnjem trenutku prekine priprave na podpis pridružitvenega sporazuma, onemogočili prizadevanja in spodkopali delo zadnjih nekaj let, katerega cilj so bili tesnejši dvostranski odnosi in okrepljena evropska integracija; |
C. |
ker je odločitev ukrajinske vlade, da prekine priprave na podpis pridružitvenega sporazuma, tudi kar zadeva poglobljeno in razširjeno območje proste trgovine, povzročila nezadovoljstvo in množične proteste v državi; ker so pri tem ukrajinske varnostne sile uporabile nesprejemljivo grobo silo proti mirnim protestnikom, opozicijskim strankam in medijem; |
D. |
ker sta Gruzija in Moldavija 29. novembra 2013 na vrhunskem srečanju vzhodnega partnerstva v Vilni parafirali pridružitvena sporazuma z EU, vključno z določbami za vzpostavitev poglobljenega in razširjenega območja proste trgovine; |
E. |
ker mora biti rešitev sprejeta le po mirni poti s pogajanji, v katera bodo vključene vse strani; |
1. |
pozdravlja parafiranje pridružitvenih sporazumov z Gruzijo in Moldavijo, vključno s poglobljenim in razširjenim območjem proste trgovine, ki določata jasno evropsko agendo za ti državi; pričakuje, da bosta čim prej podpisana in se bosta začela izvajati; zato poziva Komisijo, naj pripomore k njunemu izvajanju in oblastem obeh držav pomaga, da bodo državljani v kratkem deležni konkretnih pozitivnih učinkov in koristi teh sporazumov; |
2. |
obžaluje odločitev ukrajinskih oblasti pod vodstvom predsednika Janukoviča, da med vrhunskim srečanjem vzhodnega partnerstva v Vilni odstopijo od podpisa pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo, kljub jasni volji Evropske unije, da nadaljuje pridružitveni proces, če bodo pogoji izpolnjeni; meni, da je bila s to odločitvijo zamujena velika priložnost za odnose med Evropsko unijo in Ukrajino ter za težnje Ukrajine; priznava evropske težnje Ukrajine, ki jih ukrajinska civilna družba izraža na protestih evromajdan v Kijevu in drugih mestih po vsej državi, saj je brez oklevanja odšla na ulice, da bi pokazala svoje nestrinjanje z odločitvijo predsednika Janukoviča, ter ponovno poudarja svoje stališče, da sta poglabljanje odnosov med Evropsko unijo in Ukrajino in pa dejstvo, da je bila Ukrajini ponujena evropska perspektiva, velikega pomena in v interesu obeh strani; |
3. |
obžaluje nasilne dogodke, ki so se zgodili v noči iz 9. na 10. december 2013, ko so varnostne sile vdrle v urade opozicijskih strank in neodvisnih medijev in napadle protestnike, in tiste, ki so se zgodili v noči iz 10. na 11. december 2013, ko so varnostne sile napadle mirne protestnike in jih poskušale pregnati s trga Evromajdan in okoliških ulic ter podreti barikade; poudarja, da je do njih prišlo med obiskom podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton in prizadevanji za spodbuditev pogovorov; izraža bojazen, da utegnejo ti dogodki še zaostriti že tako napete razmere; |
4. |
poudarja, da je med Evropsko unijo in Ukrajino odprtih več komunikacijskih poti, zlasti v okviru nadzorne misije Evropskega parlamenta, ki jo vodita predsednika Pat Cox in Aleksander Kwaśniewski, zato meni, da bi lahko ukrajinske oblasti že prej izrazile svoje pomisleke, na podlagi katerih utemeljujejo svojo odločitev, sprejeto v zadnjem trenutku, da bi jih lahko obravnavali; |
5. |
ponovno zagotavlja odločno podporo čim hitrejšemu podpisu pridružitvenega sporazuma, če bodo izpolnjeni ustrezni pogoji, ki jih je opredelil Svet za zunanje zadeve 10. decembra 2012 in podprl Parlament v resoluciji z dne 13. decembra 2012; zato poziva Evropski svet, naj na zasedanju decembra poda jasno politično sporočilo, da je Evropska unija še naprej pripravljena sodelovati z Ukrajino; |
6. |
poziva k takojšnjemu začetku nove, polnopravne uradne misije Evropske unije na najvišji politični ravni, da bi dosegli, da bi se vlada, demokratična opozicija in civilna družba začele pogovarjati, in jim pri tem pomagali ter zagotoviti mirno rešitev krize; |
7. |
izraža popolno solidarnost z demonstranti, ki se zavzemajo za evropsko prihodnost; poziva ukrajinske oblasti, naj ljudem v celoti priznajo državljanske pravice in temeljno svobodo do združevanja in pravico do mirnih protestov; odločno obstoja uporabo nasilja nad mirnimi demonstranti in poudarja, da je treba hitro izvesti učinkovito neodvisno preiskavo in krivce kazensko preganjati; poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh mirnih protestnikov, ki jim je bila v zadnjih dnevih vzeta prostost; opozarja na mednarodne obveznosti Ukrajine na tem področju; poudarja, da je tako ukrepanje očitno v nasprotju s temeljnim načelom svobode združevanja in izražanja in torej pomeni kršitev univerzalnih in evropskih vrednot; opozarja, da je ravnanje Ukrajine na področju varovanja in spodbujanja teh vrednot kot predsedujoče Organizaciji za varnosti in sodelovanje v Evropi še toliko bolj pod drobnogledom; |
8. |
ponovno odločno obsoja nesprejemljive politične in gospodarske pritiske Rusije nad Ukrajino ter njene grožnje s trgovinskimi sankcijami; poziva Evropsko unijo in države članice, naj do Rusije nastopijo enotno ter razvijejo in izvajajo politiko ustreznega odziva na instrumente in ukrepe, ki jih Rusija uporablja proti vzhodnim partnericam, zlasti da bi Ukrajini ob krizi v zvezi z uvozom zemeljskega plina iz Rusije pomagale zagotoviti energetsko varnost; ponovno poudarja, da je pridružitveni sporazum izključno dvostransko vprašanje obeh strani in odločno zavrača vsak predlog, da se v proces vključi tretja stran; |
9. |
poziva Komisijo, naj razmisli o možnih protiukrepih, ki jih Evropska unija lahko uvede, če bo Rusija zaradi kratkoročnih političnih ciljev kršila pravila Svetovne trgovinske organizacije; poudarja, da mora za ohranitev politične verodostojnosti Unija imeti možnost, da se odzove, če se sama ali države partnerice znajdejo pod političnim ali gospodarskim pritiskom; |
10. |
poziva ukrajinske oblasti, naj začnejo dialog s protestniki ter tako preprečijo stopnjevanje nasilja in destabilizacijo v državi, vse politične stranke pa poziva, naj omogočijo ustrezno, mirno in poglobljeno parlamentarno razpravo o gospodarskih in političnih razmerah ter prihodnjih obetih za povezovanje z Evropsko unijo; opozarja, da se v vsaki demokratični ureditvi lahko razpišejo nove volitve, ko je treba ponovno vzpostaviti javno legitimnost; |
11. |
poziva institucije EU in države članice, naj se široko odprejo za ukrajinsko družbo, zlasti s hitrim sporazumom o brezvizumskem režimu, okrepljenim sodelovanjem na področju raziskovanja, razširjenimi mladinskimi izmenjavami in večjo razpoložljivostjo štipendij; meni, da so potrebna dodatna prizadevanja, da bi Ukrajino v celoti vključili v notranji energijski trg EU; |
12. |
poudarja, da mora EU podpreti udeležbo mednarodnih finančnih institucij, kot je Mednarodni denarni sklad in Evropska banka za obnovo in razvoj, da bi zagotovila finančno pomoč Ukrajini za obravnavanje njenega čedalje slabšega finančnega stanja; |
13. |
poudarja, da pridružitveni sporazum ni cilj sam po sebi, marveč sredstvo za dolgoročno stabilnost in družbeno-gospodarski napredek ter trajnostno in sistemsko preobrazbo, in je zato potrebna resnična zavezanost njegovemu pravilnemu in hitremu izvajanju; poziva EU, naj se z ukrajinskimi oblastmi dogovori o konkretnem časovnem načrtu za njegovo izvajanje; |
14. |
obžaluje, da so se armenske oblasti po več kot treh letih uspešno zaključenih pogajanj o pridružitvenem sporazumu, vključno s poglobljenim in razširjenim območjem proste trgovine, zaradi pritiskov Rusije raje odločile za pridružitev carinski uniji; opominja armenske oblasti, da so protesti in demonstracije proti tej odločitvi odraz svobodne volje državljanov, ki jo je treba spoštovati v skladu z mednarodnimi obveznostmi, ki se jim je Armenija zavezala; v zvezi s tem opozarja, da sta pregon in pridržanje protestnikov kršitev pravic do zbiranja in izražanja ter da so represivni ukrepi v nasprotju z nedavno retoriko o zavezanosti k skupnim vrednotam z EU; poziva armensko vlado, naj sodeluje v vključujočem dialogu s civilno družbo o prihodnji usmeritvi države; |
15. |
pozdravlja podpis sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov med Evropsko unijo in Azerbajdžanom; je zaskrbljen, ker se je nestrinjanje, ki se je po predsedniških volitvah oktobra 2013 razširilo po državi, zatrlo z represijo, ki se kaže v obliki še vedno priprtih opozicijskih aktivistov in novih prijetij, nadlegovanja neodvisnih nevladnih organizacij in medijev in odpuščanja tistih, ki so kritični do vlade, zgolj na podlagi njihovih političnih dejavnosti; poziva azerbajdžanski parlament, naj ponovno razmisli o svoji odločitvi o prenehanju sodelovanja v parlamentarni skupščini Euronest zaradi resolucije Parlamenta z dne 23. oktobra 2013; |
16. |
pozdravlja zakonodajni predlog Komisije za spremembo Uredbe (ES) št. 539/2001, da bi omogočili odpravo vizumov pri potovanjih v schengensko območje za moldavske državljane z biometričnim potnim listom; meni, da bodo s tem pomembnim ukrepom medosebni stiki lažji, moldavski državljani pa se bodo približali EU; |
17. |
pozdravlja podpis okvirnega sporazuma z Gruzijo o sodelovanju v operacijah EU za krizno upravljanje, ki je trajna pravna podlaga za vključitev Gruzije v sedanja in prihodnja prizadevanja EU za krizno upravljanje po svetu; |
18. |
meni, da izid in splošno okolje vrhunskega srečanja v Vilni kažeta, da mora Evropska unija oblikovati bolj strateško naravnano in prožnejšo politiko v podporo evropskim partnerjem pri izbiri Evrope in uporabiti ves sklop razpoložljivih orodij, kot so makroekonomska pomoč, ugodnejši trgovinski režimi, projekti za bolj zanesljivo oskrbo z energijo in posodobitev gospodarstva, ter hitro izvesti liberalizacijo vizumskega režima v skladu z evropskimi vrednotami in interesi; |
19. |
podpira nadaljnje sodelovanje civilne družbe v nacionalnih procesih reform; spodbuja okrepljeno medparlamentarno sodelovanje s parlamentarno skupščino Euronest; poziva k čim prejšnji napotitvi misije Evropskega parlamenta v Ukrajino; pozdravlja sodelovanje konference regionalnih in lokalnih oblasti za vzhodno partnerstvo; |
20. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, državam članicam, predsedniku Ukrajine, vladam in parlamentom držav vzhodnega partnerstva in Ruske federacije, parlamentarni skupščini Euronest ter parlamentarnima skupščinama Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. |
(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0446.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0383.
(3) UL C 247 E, 6.10.2005, str. 155.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/167 |
P7_TA(2013)0596
Poročilo o napredku Albanije za leto 2013
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o poročilu o napredku Albanije za leto 2013 (2013/2879(RSP))
(2016/C 468/23)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Solunu 19. in 20. junija 2003 o možnosti pridružitve držav zahodnega Balkana k Evropski uniji, |
— |
ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve z dne 11. decembra 2012, ki jih je potrdil Evropski svet 14. decembra 2012, |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. novembra 2010 z naslovom Mnenje Komisije o prošnji Albanije za članstvo v Evropski uniji (COM(2010)0680), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. oktobra 2013 z naslovom Strategija širitve in glavni izzivi za obdobje 2013-2014 (COM(2013)0700) ter delovnega dokumenta služb Komisije o napredku Albanije za leto 2013 (SWD(2013)0414), |
— |
ob upoštevanju predhodnih in sklepnih ugotovitev mednarodne misije za spremljanje volite v Albaniji v zvezi s parlamentarnimi volitvami 23. junija 2013, |
— |
ob upoštevanju resolucije z dne 22. novembra 2012 o širitvi: politike, merila in strateški interesi EU (1) in z dne 13. decembra 2012 o poročilu o napredku Albanije za leto 2012 (2), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2013 o proračunskem upravljanju predpristopnih sredstev Evropske unije na področju pravosodnih sistemov in boja proti korupciji v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah (3) ter svojih ugotovitev o Albaniji, |
— |
ob upoštevanju priporočil s šestega zasedanja stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Albanija 28. in 29. oktobra 2013, |
— |
ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika, |
A. |
ker je Albanija napredovala pri izpolnjevanju 12 ključnih prednostnih nalog iz mnenja Komisije iz leta 2010 in ker postopek reforme poteka zadovoljivo; ker je Albanija z medstrankarskim soglasjem sprejela preostale ključne ukrepe za pravosodno in parlamentarno reformo ter reformo javne uprave; ker izzivi ostajajo in se je treba z njimi spoprijeti hitro in učinkovito, da bi se dosegel nadaljnji napredek na poti do članstva EU; |
B. |
ker ustrezen potek parlamentarnih volitev junija 2013 in nemoten prenos oblasti pozitivno vplivata na proces demokratizacije v državi in izboljšujeta njen ugled v mednarodni javnosti; |
C. |
ker je proces pristopa k EU v Albaniji postal gonilna sila za stalne reforme in ker pristop še vedno uživa posebno visoko podporo državljanov; |
D. |
ker je kljub doseženemu napredku novo parlamentarno obdobje začelo v znamenju ponovnih trenj med političnimi silami; ker ti dogodki kažejo na dejstvo, da morajo politične sile nujno spodbujati duh dialoga, sodelovanja in kompromisov, zlasti na področju odnosov med dvema glavnima političnima silama, vendar tudi med drugimi zainteresiranimi stranmi, ki sodelujejo v družbenem življenju države; |
E. |
ker ima Evropski parlament pomembno vlogo pri prizadevanju za vzpostavitev zdravega političnega ozračja v državi; ker je trajnostni politični dialog nujen za ohranitev zagona procesa reform in izvrševanje programa vključevanja v EU; |
F. |
ker je EU postavila načelo pravne države v osrčje procesa širitve; ker sta neodvisnost sodstva in boj proti korupciji, organizirani kriminaliteti ter trgovini z ljudmi, orožjem in prepovedanimi drogami še vedno zelo zaskrbljujoči področji; ker je napredek na teh področjih nujen za napredovanje procesa vključevanja v EU; ker je močna politična podpora ključnega pomena za napredek na teh področjih; |
G. |
ker bi se bilo treba še bolj zavzemati za pravice manjšin, zlasti Romov in skupnosti LGBTI; ker so v Albaniji življenjske razmere Romov grozne in jih je treba hitro izboljšati, zlasti kar zadeva dostop Romov do vpisa v registre ter do bivališč in izobrazbe in vključitev romskih otrok v šolski sistem, od predšolske ravni do visokega šolstva; |
H. |
ker so družbene reforme prav tako pomembne kot politične in zakonodajne; ker si Albanija prizadeva, da bi povišala raven socialne kohezije, in zato potrebuje močno podporo EU, pa tudi večje prizadevanje vlade, da kot tretja stran spodbudi socialni dialog skupaj s sindikati in združenji delodajalcev; |
I. |
ker je strokovna, učinkovita in na zaslugah temelječa javna uprava zelo pomembna za državo, ki si želi postati članica EU; |
J. |
ker sta v albanski družbi korupcija in nekaznovanost za kazniva dejanja še vedno zelo razširjena; ker so državne institucije, ki se borijo proti korupciji, še vedno izpostavljene političnemu pritisku in vplivu; ker je korupcija v pravosodju in organih kazenskega pregona še vedno huda težava; |
K. |
ker je napredek vsake države na poti k članstvu EU odvisen od njenih prizadevanj za izpolnitev københavnskih meril in pogojev iz stabilizacijsko-pridružitvenega procesa; |
L. |
ker mora politika širitve ostati verodostojna in temeljiti na objektivnih merilih, ki jih je treba doseči; ker Albanija lahko doseže status kandidatke, saj je izpolnila merila, ki so potrebna za ta korak; |
Splošne ugotovitve
1. |
pozdravlja in podpira analizo ter priporočila poročila o napredku Albanije za leto 2013 in poziva Svet, naj ta napredek prizna tako, da Albaniji brez nepotrebnega odlašanja dodeli status kandidatke; poziva albanske oblasti in vse politične sile, naj utrdijo dosedanje dosežke; |
2. |
čestita vsem političnim silam, ker so bile nedavne parlamentarne volitve na splošno izvedene pravilno in je prenos oblasti potekal nemoteno; priporoča nadaljnje povečanje zaupanja javnosti v volilni postopek med drugim s povečanjem medinstitucionalne neodvisnosti osrednje volilne komisije in strokovnosti volilnih uradnikov; meni, da je za napredek političnih procesov ključnega pomena, da se ohranita pristen politični dialog in sodelovanje med vsemi strankami ter da se sklepajo kompromisi; |
3. |
poudarja, da bi se morali vse politične stranke in akterji v Albaniji, vključno z mediji in civilno družbo, zavzemati za izboljšanje političnega ozračja v državi, da bi omogočili dialog in vzajemno razumevanje; zato poziva k resnični zavezi vseh političnih strank, nevladnih organizacij, sindikatov in drugih zainteresiranih strani; |
4. |
poudarja dejstvo, da bi morale priprave za vključitev v EU uživati široko politično in javno podporo; spodbuja vlado, naj si dosledno prizadeva za reforme, ki so potrebne za vključitev v EU, in naj vanje vključi vse politične sile in civilno družbo; meni, da mora v zvezi s tem opozicija prav tako imeti pomembno vlogo in ugotavlja, da je doslej ravnala politično odgovorno; meni, da je pomembno, da albanska civilna družba, mediji in državljani od voditeljev zahtevajo odgovornost za doseganje konkretnih rezultatov v politiki, zlasti kar zadeva proces vključevanja v EU; |
5. |
poziva albansko vlado, naj poveča zmogljivost uprave tako, da še naprej izvaja reforme javne uprave in spodbuja depolarizacijo ter poznavanje prava EU in postopkov odločanja v Uniji; |
6. |
ugotavlja, da je prišlo do spodbudnega napredka pri načrtu reform in izraža zaupanje v potencial, zmogljivost in predanost Albanije, da bo napredovala na poti k Evropski uniji, pod pogojem, da bodo politične sile še naprej konstruktivno sodelovale; čestita za sprejetje ključnih zakonodajnih reform, kot so pregled in sprememba parlamentarnega poslovnika, sprejetje zakona o javnih uslužbencih in spremembe zakona o vrhovnem sodišču; spodbuja Albanijo, naj izkaže uspeh pri učinkovitem izvajanju teh reform; |
7. |
ugotavlja, da še ostajajo pomanjkljivosti pri izvrševanju zakonodaje, in poudarja, da je treba pospešiti izvajanje načrta reform ter pri tem izkazati uspeh; poziva vladajočo večino ter opozicijo, naj nadaljujeta z medstrankarskim sodelovanjem pri sprejemanju in izvajanju ključnih reform; |
8. |
poziva Albanijo, naj hitro in učinkovito prične izvajati zakon o javnih uslužbencih, v doglednem času sprejme zakon o splošnem upravnem postopku in izboljša zakon o organizaciji in delovanju javne uprave; poudarja potrebo po okrepljenem oddelku za javno upravo in popolnoma delujočem informacijskem sistemu za upravljanje človeških virov; |
9. |
izraža zadovoljstvo nad dejstvom, da sta evropska integracija in modernizacija države ključni prednostni nalogi tudi nove vlade; poziva Albanijo, naj še naprej dosega rezultate v skladu s ključnimi prednostnimi nalogami na podlagi mnenja Komisije iz leta 2010, zlasti glede spoštovanja pravne države, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, med drugim tudi s stalnim doseganjem dobrih rezultatov pri izvrševanju in sprejemanju manjkajoče zakonodaje; poziva Albanijo, naj izboljša sodelovanje med ministrstvom za evropsko povezovanje in resornimi ministrstvi, da bi se povečal pomen evropskega načrta reform; |
Politična merila
10. |
poziva vlado in parlament, naj si še naprej prizadevata za povečanje neodvisnosti, odgovornosti, nepristranskosti in učinkovitosti sodstva, vključno z vrhovnim sodnim svetom in neodvisnim generalnim državnim tožilcem, ki bi bil imenovan na podlagi preglednih, nepristranskih in na zaslugah temelječih meril; poziva oblasti, naj izboljšajo dostop do sodnega varstva za vse, ki to potrebujejo, med drugim tudi z dejavnostmi državne komisije za pravno pomoč za večjo ozaveščenost in ustanovitvijo načrtovanih lokalnih pisarn za pravno pomoč; poziva oblasti, naj okrepijo neodvisnost, učinkovitost in uspešnosti struktur za človekove pravice, kot sta varuh človekovih pravic in komisar za zaščito pred diskriminacijo; |
11. |
poudarja, da bi moral biti albanski sodni sistem povsem neodvisen ter bolj predvidljiv, učinkovit in pravičen, da bodo državljani in poslovna skupnost zaupali sodstvu; zato oblasti poziva, naj zagotovijo depolitizacijo sodstva z vzpostavitvijo na zaslugah temelječega in preglednega postopka za imenovanje sodnikov in tožilcev, pa tudi naj izkažejo, da so bili izpeljani uspešni disciplinski postopki, ter naj zagotovijo sojenje v razumnem roku, poenotenje sodne prakse, objavo in lahek dostop do vseh sodnih odločb takoj, ko se sprejmejo, ter naključno dodeljevanje zadev na vseh sodiščih; |
12. |
poudarja, da je treba vzpostaviti na dosežkih temelječo in strokovno javno upravo, ki bo delovala pregledno in bo zmožna sprejeti in izvajati zakone; poziva k sprejetju potrebne sekundarne zakonodaje, da bi se zagotovilo ustrezno izvrševanje zakona o javnih uslužbencih, in novega zakona o splošnem upravnem postopku; poudarja potrebo po okrepljenem oddelku za javno upravo in popolnoma delujočem informacijskem sistemu za upravljanje človeških virov; poudarja dejstvo, da je si je potrebno dodatno prizadevati za depolitizacijo javne uprave, boj proti korupciji ter spoštovanje načela zaslužnosti pri imenovanjih, napredovanjih in razrešitvah ter za povečanje učinkovitosti in finančne trajnosti javne uprave; |
13. |
pozdravlja namen vlade, da od začeta do konca izpelje veliko upravno in teritorialno reformo pred lokalnimi volitvami leta 2015; vendar poudarja, da se je treba ustrezno posvetovati z vsemi lokalnimi zainteresiranimi stranmi in da je treba zagotoviti skladnost reforme z določbami evropske listine o lokalni samoupravi, tudi tistimi, ki zadevajo varstvo skupnosti in ki zagotavljajo politično, upravno in finančno neodvisnost lokalnih oblasti; |
14. |
poudarja, da je treba dodatno okrepiti politično zavezanost boju proti korupciji na vseh ravneh in povečati institucionalne zmogljivosti ter izboljšati institucionalno usklajevanje; poziva k večjemu prizadevanju za izkoreninjenje korupcije v lokalni upravi; je seznanjen z rezultati pri sprejemanju strateških dokumentov na področju boja proti korupciji; z zadovoljstvom ugotavlja, da so bila izpolnjena vsa priporočila tretjega kroga ocenjevanja skupine GRECO, da je bil imenovan nacionalni koordinator za boj proti korupciji ter da namerava vlada imenovati varuha v vsakem ministrstvu; vztraja, da je treba dosledno izvrševati veljavno protikorupcijsko zakonodajo; |
15. |
poziva vlado, naj izdela jasen mandat in akcijski načrt/strategijo za nacionalnega koordinatorja za boj proti korupciji ter naj začne sestavljati novo nacionalno strategijo za boj proti korupciji, vključno z jasnimi pokazatelji uspešnosti in mehanizmi za spremljanje in nadzor; poleg tega poziva pristojne oblasti, naj pojasnijo vlogo oddelka za notranji nadzor in preprečevanje korupcije in povečajo zmogljivosti mehanizmov za notranji nadzor, naj zagotovijo dovolj sredstev skupnim preiskovalnim enotam, spremljajo izvajanje protikorupcijskih strategij in še naprej dosegajo dobre rezultate glede preiskovanja, pregona in obsodb, vključno s primeri korupcije na visoki ravni; poziva albanske oblasti, naj odpravijo izpostavljenost institucij za boj proti korupciji političnim napadom; |
16. |
ponovno poudarja, da je treba odločno izvesti reforme na področju boja proti organizirani kriminaliteti in pri tem uvesti regionalno sodelovanje, pa tudi uspešno opraviti preiskave ter preganjati in obsoditi storilce na vseh ravneh, zlasti na področjih proizvodnje prepovedanih drog in trgovine z njimi, trgovine z ljudmi, vključno z mladoletniki, ter nezakonitih iger na srečo; poziva vlado, naj si prizadeva za uspešne finančne preiskave, ki bi se osredotočale na primere nepojasnjenega bogastva ter povezavo med takim bogastvom in kriminalno dejavnostjo ter organizirano kriminaliteto; ponovno poudarja, da je treba dodatno okrepiti sodelovanje med organi kazenskega preiskovanja in pregona; |
17. |
čestita varuhu človekovih pravic za delo pri spodbujanju spoštovanja človekovih pravic, odprtost do ranljivih skupin in sodelovanje z organizacijami civilne družbe; obžaluje dejstvo, da se o letnem in posebnih poročilih varuha človekovih pravic v parlamentu ni razpravljalo ter zato ne morejo biti objavljena in niso javno priznana; poziva vlado in parlament, naj izboljšata sodelovanje z uradom varuha človekovih pravic; obžaluje dejstvo, da vlada doslej varuha človekovih pravic ni redno obveščala ali se z njim pravočasno posvetovala o pomembnih zakonodajnih predlogih; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so proračunska sredstva, namenjena uradu varuha človekovih pravic, še naprej nezadostna in so se še dodatno znižala; poudarja dejstvo, da ta institucija za nadaljevanje svojega dela potrebuje dodatno finančno in politično podporo parlamenta in vlade; poziva k širši kampanji ozaveščanja javnosti, s katero bi se poudarila vloga in pomen te institucije; |
18. |
poziva parlament, vlado in druge ustrezne državne institucije, naj ohranijo in spodbujajo celovitost ključnih institucij, kot so državna policija, visoki sodni svet, visoki inšpektorat za prijavo in revizijo premoženja, urad za avdiovizualne medije in nacionalni statistični inštitut; |
19. |
je zaskrbljen zaradi dejstva, da je v Albaniji še vedno prisotno krvno maščevanje, ki spodbuja umore in nasilje, pa tudi številne otroke prisili, da za nedoločen čas ostanejo doma, in ima torej daljnosežne družbene posledice, ki vplivajo na tisoče ljudi; ugotavlja, da se število umorov zaradi krvnega maščevanja povečuje; poziva albanske oblasti, naj se odzovejo na zahtevo Organizacije združenih narodov in priporočila varuha človekovih pravic in naj oblikujejo zanesljivo zbirko podatkov, aktivirajo usklajevalni svet za boj proti krvnemu maščevanju, ki je bil ustanovljen leta 2005, in vzpostavijo akcijski načrt za boj proti krvnemu maščevanju; |
20. |
ceni napredek pri dialogu med civilno družbo in vlado in poudarja, da je treba utrditi njegove dosežke ter ga poglobiti in razširiti, kar zadeva demokracijo, človekove pravice in državljanske svoboščine ter oblikovanje zakonodajnega okvira za nove reforme; poudarja ključno vlogo civilne družbe pri regionalnem sodelovanju o socialnih in političnih vidikih; poziva vlado, naj olajša vključitev subjektov civilne družbe v proces oblikovanja politike; |
21. |
pozdravlja dejstvo, da se pravice manjšin v splošnem spoštujejo in da je verska svoboda razširjena; pristojne organe poziva, naj si še bolj prizadevajo za razmere, ki bi spodbujale vključevanje in strpnost do vseh manjšin v državi; je zaskrbljen zaradi dejstva, da so skupine, kot so Romi, invalidi in pripadniki skupnosti LGBTI še vedno žrtve diskriminacije, tudi s strani nekaterih državnih organov; poudarja, da je treba zaščitit vse manjšine; poziva vlado, naj zagotovi, da se vse ustrezne zakonske določbe v celoti izvajajo in spodbuja oblasti, naj si še dodatno prizadevajo za večjo ozaveščenost v zvezi z vsemi oblikami diskriminacije; ugotavlja, da je pomembno povečati ozaveščenost javnosti o pravnih instrumentih, ki jih imajo državljani na voljo, če se želijo pritožiti zoper kakršno koli obliko diskriminacije; |
22. |
poziva k dodatnemu ukrepanju za zagotovitev pravic romske manjšine, ki se še vedno pogosto sooča s diskriminacijo; v zvezi s tem poziva k pospešenemu izvrševanju akcijskega načrta za večje vključevanje Romov v povezavi z desetljetjem vključevanja Romov, dodelitvi zadostnih in ustreznih finančnih virov in k pregledu in morebitni spremembi zakonodaje; poudarja dejstvo, da sta ključ do rešitve težav Romov v Albaniji vpis v registre in dostop do bivališč ter izobrazbe; nujno poziva vlado, naj sprejme odločne ukrepe za zagotovitev ustreznih razmer; |
23. |
poziva k ustreznemu pregledu in izvrševanju zakonodaje, spodbujanju ozaveščanja, izobraževanja in drugih dejavnosti, katerih namen je boj proti diskriminaciji oseb LGBTI, vključno s sankcijami za sovražni govor, ter k uspešnemu izvajanju ukrepov na tem področju; |
24. |
poudarja izjemen pomen strokovnih, neodvisnih ter raznolikih javnih in zasebnih medijev, saj gre pri tem za steber demokracije; poudarja pomen dostopa do interneta, ki je med najnižjimi v tej regiji, in digitalne svobode; |
25. |
pozdravlja izboljšanje zakonodajnega okvira za avdiovizualne medije s sprejetjem zakona o avdiovizualnih medijih; ugotavlja, da je medijsko okolje pluralno in raznoliko; je še vedno zaskrbljen zaradi vpliva in poseganja politike v medije in zaradi samocenzure, zlasti v javnih medijih; poudarja, da si je treba dodatno prizadevati, da se zagotovi popolna neodvisnost regulativnega organa za medije in javne radiotelevizije; poziva k ukrepom za zaščito novinarjev in njihovega raziskovalnega dela; poudarja, da je treba zagotoviti in spodbujati pluralnost medijev, da bi se povečala svoboda izražanja in zagotovila preglednost lastništva in financiranja medijev; poudarja, da je treba imeti dolgoročno strategijo razvoja javnih medijev in novega medijskega sistema; |
26. |
z zadovoljstvom ugotavlja, da je nova vlada sklenila povečati število žensk na visokih vladnih mestih in upa, da bo to imelo pozitiven učinek za družbo na splošno; poziva k ničelni toleranci nasilja nad ženskami in k odpravi predsodkom na podlagi spola v zakonodaji in njenem izvrševanju; |
27. |
poziva vlado, naj si bolj prizadeva za zagotavljanje izvrševanja zakonov in izvajanje politike o pravicah žensk in enakosti spolov, s posebnim poudarkom za zaščiti žensk pred vsemi oblikami nasilja in njihovem enakopravnem sodelovanju v javnem in političnem življenju; spodbuja nadaljnje prizadevanje z vključitev načela enakosti spolov na centralni in lokalni ravni; |
28. |
poudarja, da je treba izboljšati pravice in kakovost življenja ljudi, ki so odvisni od države, na primer zapornikov, sirot in duševnih bolnikov; |
29. |
poziva k nadaljnjim prizadevanjem za učinkovito izvajanje strategije in akcijskega načrta za premoženjske pravice, saj je to eden od temeljev gospodarskega razvoja; je seznanjen z ukrepi, ki so bili sprejeti za rešitev težave nezakonitih gradenj po vsej državi; je zaskrbljen zaradi omejenega napredka na področju registracije in vračanja premoženja; poziva vlado, naj sporoči jasen načrt in časovni okvir za izvršitev sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s premoženjskimi pravicami; |
30. |
poziva vlado, naj pripravi politiko o obnovljivih virih energije, se učinkoviteje spopade s problemom ravnanja z odpadki ter razvije okoljsko trajnostni turizem; pozdravlja nedavno pobudo civilne družbe v zvezi z referendumom o uvozu odpadkov; pozdravlja glasovanje parlamenta 10. oktobra 2013 o odpravi dovoljenja za uvoz odpadkov iz zakona št. 10463 z dne 22. septembra 2011; |
31. |
poziva k ukrepom za preprečitev povečanja neutemeljenih postopkov za azil po uveljavitvi dogovora z EU o izvzetju iz vizumske obveznosti; |
Družbeno-gospodarske reforme
32. |
poziva pristojne organe, naj odločno ukrepajo zaradi nepravilnega izvajanja zakonov in pobiranja davkov ter obsežne neformalne ekonomije, saj to ovira socialno kohezijo v državi in možnosti gospodarskega razvoja; poziva novo vlado, naj uvede ukrepe in zakonodajo za spodbujanje zaposlovanja, zdravja in varnosti na delovnem mestu, pravic socialne varnosti, pravice do varstva pred diskriminacijo na delovnem mestu na kateri koli podlagi, enakega plačila za ženske in moške ter drugih predpisov s področja delovnega prava, zlasti za mlade in ženske; |
33. |
z zaskrbljenostjo ugotavlja, da na področju socialne politike in zaposlovanja ni napredka; pozdravlja namen nove vlade, da se bo spopadla s to težavo; se zaveda proračunskih omejitev, vendar vseeno poziva k spremembi težnje, ki je k zmanjševanju proračunskih sredstev za izvrševanje reform na področju socialne pomoči in socialnega varstva; poudarja, da je nujno treba priskrbeti socialno pomoč najbolj ranljivim skupinam med brezposelnimi; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da ostaja otroško delo velika težava in poziva vlado, naj se odločno loti reševanja tega vprašanja; |
34. |
poudarja, da je Albanija ratificirala osem temeljnih konvencij o pravicah delavcev Mednarodne organizacije dela; je zaskrbljen zaradi skromnega napredka na področju delavskih pravic in sindikatov; poziva vlado, naj še dodatno okrepi delavske in sindikalne pravice; poziva vlado, naj poskrbi za spoštovanje delovnega prava v zasebnem in javnem sektorju in izboljša tristranski socialni dialog ter tako okrepi vlogo sindikatov in dobi večjo podporo pri izvajanju reformne zakonodaje; ugotavlja, da je bil dialog po koncu mandata nacionalnega sveta za delo marca 2013 prekinjen in da je dvostranski socialni dialog še vedno šibek, zlasti v zasebnem sektorju; poudarja, da sta socialni dialog in spoštovanje delavskih pravic temelja socialnega tržnega gospodarstva; |
35. |
poudarja, da je treba posebno pozornost posvetiti zaščiti otrokovih pravic in poziva k naložbam v učenje v zgodnjem otroštvu, zlasti za otroke iz manjšinskih ali marginaliziranih skupin, da bi preprečili izključenost, in k ciljno usmerjenim ukrepom za zagotovitev varstva otrok, prehrane in podpore družinam, da se revščina ne bi prenašala iz generacije v generacijo; poudarja, da je treba takoj izboljšati položaj mladoletnikov v sodnih postopkih v skladu s primeri najboljše evropske prakse; poudarja pomembnost zagotavljanja ustreznega financiranja sistema javnega šolstva; poziva oblasti, naj sprejmejo strategijo za pravno varstvo otrok; poudarja, da korupcija v pravosodju še naprej ovira predvsem kazenski pregon trgovine z ljudmi in prizadevanja za zaščito žrtev; |
Regionalno sodelovanje
36. |
pozdravlja dejstvo, da Albanija na zahodnem Balkanu deluje stabilizacijsko, zlasti v odnosih s sosednimi državami, med katerimi so države z močno albansko manjšino, in da prispeva k verskemu sožitju; |
37. |
pozdravlja zavračanje nacionalističnih argumentov s strani nove vlade in njen namen oblikovanja politike, v kateri Albanija ne bo imela nikakršnih težav s sosednimi državami; poudarja vodilno vlogo Albanije pri spodbujanju dobrih sosedskih odnosov na Zahodnem Balkanu; spodbuja Albanijo, naj bo njeno delovanje v regiji še naprej konstruktivno; |
o
o o
38. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Albanije. |
(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0453.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0508.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0434.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/173 |
P7_TA(2013)0597
Priprave na zasedanje Evropskega sveta (19.-20. decembra 2013)
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o pripravah na zasedanje Evropskega sveta (19.–20. decembra 2013) (2013/2626(RSP))
(2016/C 468/24)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju svojih resolucij z dne 12. junija 2013 o krepitvi evropske demokracije v prihodnji ekonomski in monetarni uniji (1), z dne 23. maja 2013 o prihodnjih zakonodajnih predlogih za ekonomsko in monetarno unijo: odziv na sporočili Komisije (2) in z dne 21. novembra 2013 o sporočilu Komisije z naslovom Krepitev socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije (3), |
— |
ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika, |
A. |
ker so institucije EU in države članice odločne v prizadevanjih za povrnitev finančne verodostojnosti in stabilnosti, zlasti s sprejetjem in izvajanjem strukturnih reform in s sprejetjem novega okvira gospodarskega upravljanja; ker mora ta prizadevanja dopolniti prava bančna unija; |
B. |
ker za okrepitev konkurenčnosti, trajnosti in ustvarjanja delovnih mest v EU potrebujemo boljše usklajevanje gospodarske politike; |
C. |
ker je metoda Skupnosti primeren pristop za soočanje z izzivi, ki zadevajo EU in njeno valuto; |
D. |
ker bi morale biti vse odločitve podkrepljene s parlamentarnim nadzorom in odgovornostjo na ravni, na kateri so sprejete; |
E. |
ker je spoštovanje prava EU v celoti in njegova dosledna uporaba osnovni element te politike; |
F. |
ker mora EU v hitro spreminjajočem se in nestabilnem geostrateškem okolju, ki ga zaznamujejo novi varnostni izzivi, preusmeritev ZDA v azijsko-pacifiško regijo in posledice finančne krize, prevzeti odgovornost kot nosilec varnosti s pravo strateško avtonomijo, zlasti v svoji soseščini, s tem pa bo posledično okrepila svojo lastno varnost; |
G. |
ker lahko voditelji držav in vlad te geopolitične trende in neusklajeni upad proračunov za obrambo obravnavajo edino s pospešitvijo usklajevanja in sodelovanja na področju obrambe; |
O bančni uniji
1. |
vztraja, da je metoda Skupnosti primeren pristop za soočanje z izzivi, ki zadevajo EU in njeno valuto, vključno s pravnim urejanjem finančnih storitev in bančno unijo; |
2. |
opominja Evropski svet na politične zaveze, v skladu s katerimi bi moral biti pred koncem sedanjega zakonodajnega obdobja dosežen dogovor o enotnem mehanizmu za reševanje; poziva Evropski svet, naj Svetu ministrov ponovi, da zahteva, naj bodo pogajanja o direktivi o zajamčenih vlogah ter o okviru za sanacijo in reševanje uspešno zaključena pred koncem leta 2013; |
O poglobitvi ekonomske in monetarne unije (EMU)
3. |
poziva Evropski svet, naj da politično zavezo v zvezi s pripravo zakonodaje o boljšem usklajevanju gospodarske politike, ki bo temeljila na Pogodbah; pričakuje, da se bodo Parlament in druge institucije EU pred koncem sedanjega zakonodajnega obdobja dogovorili o glavnih značilnostih omenjenega boljšega usklajevanja gospodarske politike; |
4. |
prosi, naj se na podlagi omenjenega boljšega usklajevanja gospodarske politike po rednem zakonodajnem postopku sprejme pravni akt o smernicah za zbliževanje, v katerem bo za določeno obdobje opredeljeno zelo omejeno število ciljev za najnujnejše reformne ukrepe; |
5. |
ponavlja svojo zahtevo, naj države članice zagotovijo, da bo o nacionalnih reformnih programih, ki bi morali biti pripravljeni na podlagi omenjenih smernic za zbliževanje in bi jih morala potrditi Komisija, tekla razprava v nacionalnih parlamentih ter da jih bodo slednji tudi sprejeli; meni, da je to bistveno za krepitev lastne odgovornosti in demokratične odgovornosti celotnega procesa; |
6. |
meni, da je primerno, da se države članice zavežejo k izvajanju svojih nacionalnih reformnih programov, kakor so potrjeni, v celoti; na podlagi tega predlaga, naj države članice vstopijo v konvergenčno partnerstvo z institucijami EU z možnostjo pogojnega financiranja reformnih ukrepov; |
7. |
znova poudarja, da bi moralo biti okrepljeno gospodarsko sodelovanje tesno povezano z mehanizmom, ki temelji na spodbudah; meni, da mora biti vsako dodatno financiranje ali instrument, kot je mehanizem solidarnosti, sestavni del proračuna EU, ne sme pa biti omejen z dogovorjenimi zgornjimi vrednostmi večletnega finančnega okvira; |
8. |
opozarja, da mora biti mora biti pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju (PSUU) vključena v pravo EU najpozneje do 1. januarja 2018 na podlagi ocene izkušenj z njenim izvajanjem, kakor določa člen 16 pogodbe; |
9. |
opozarja na svoje temeljno stališče, da okrepljena ekonomsko monetarna unija ne bi smela deliti Unije, ampak bi morala prav nasprotno voditi v še bolj poglobljeno integracijo in boljše upravljanje, kateremu bi se prostovoljno lahko pridružile tudi države članice, ki niso v območju eura; |
10. |
poziva Evropski svet, naj v celoti izpolni zahteve člena 15(1) iz Pogodbe o Evropski uniji (PEU); |
O obrambni politiki
11. |
meni, da mora EU v hitro spreminjajočem se in nestabilnem geostrateškem okolju, ki ga zaznamujejo novi varnostni izzivi, preusmeritev ZDA v azijsko-pacifiško regijo in posledice finančne krize, prevzeti odgovornost kot svetovni politični akter in nosilec varnosti, zlasti v svoji soseščini in s pravo strateško avtonomijo, ter tako spodbujati mednarodni mir in varnost, zaščititi svoje interese v svetu in zagotoviti varnost svojih državljanov; v zvezi s tem poudarja, da mora biti EU pri svojih politikah dosledna ter da mora hitreje in učinkoviteje sprejemati navedene odgovornosti; |
12. |
opozarja, da se EU trenutno sooča z velikimi finančnimi omejitvami in da države članice zaradi finančnih, proračunskih in političnih razlogov, ki so ali pa tudi niso povezani s krizo euroobmočja, neusklajeno znižujejo raven svojih proračunov za obrambo; poudarja, da lahko ti ukrepi negativno vplivajo na njihove vojaške zmogljivosti in s tem na zmožnost EU, da učinkovito prevzame svojo odgovornost za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti; |
13. |
meni, da se morajo voditelji držav in vlad EU na navedene izzive odzvati tako, da izkoristijo priložnost na Svetu decembra 2013 in se jasno zavzamejo za močnejši evropski obrambni sistem; |
14. |
v zvezi s tem pozdravlja sporočilo Komisije z dne 24. julija 2013 z naslovom Za konkurenčnejši in učinkovitejši obrambni in varnostni sektor (COM(2013)0542) ter končno poročilo podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/vodje Evropske obrambne agencije z dne 15. oktobra 2013; |
15. |
poziva Evropski svet, naj uveljavi predloge iz poročil Parlamenta o skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP), skupni varnostni in obrambni politiki (SVOP) ter tehnološki in industrijski bazi evropske obrambe (EDTIB); |
16. |
meni, da se morajo države članice najprej zavezati, da bodo premagale operativne pomanjkljivosti skupne varnostne in obrambne politike, in sicer z zagotovitvijo podpore tako za njene civilne misije kot vojaške operacije skupne varnostne in obrambne politike, zlasti s prispevanjem zmogljivosti; |
17. |
poudarja, da je Lizbonska pogodba uvedla več novih instrumentov v zvezi s skupno varnostno in obrambno politiko, ki še niso zaživeli v praksi; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je izvajanje teh določb za nadaljnjo krepitev skupne zunanje in varnostne politike, ter poziva Svet, naj v celoti izkoristi omenjene instrumente (na primer stalno strukturno sodelovanje med državami članicami iz člena 46(6) PEU, zagonski sklad iz člena 41(3) PEU ter možnost zaupanja misij in operacij taki skupini držav članic v skladu s členoma 42(5) in 44(1) PEU); |
18. |
poudarja, da je pomembno začeti proces strateškega razmisleka za opredelitev ciljev in prednostnih nalog EU ter pripravo načrta s časovnim okvirom za poglobljeno sodelovanje na področju obrambe (bela knjiga, ki bi predstavljala okvir za razmislek o nacionalnih procesih); |
19. |
poziva Svet, naj se posveti okrepljenemu sodelovanju na področju oborožitve, zlasti s pooblastitvijo Evropske obrambne agencije, da v celoti odigra svojo vlogo pri spodbujanju usklajevanja, nadzoru uresničevanja zavez, določanju prednostnih naložb v tehnologije (vključno s strateškimi zmogljivostmi, kot so oskrba z gorivom v zraku, satelitska komunikacija, strateški zračni transport, sistemi za brezpilotno upravljanje zrakoplovov, kibernetska obramba in enotno evropsko nebo), dogovorih o krepitvi uporabe koalicij voljnih/osrednjih skupin ter iskanju delujoče rešitve za uporabo bojnih skupin; |
20. |
poziva države članice, naj zagotovijo podporo zmogljivi tehnološki in industrijski bazi evropske obrambe (EDTIB), ki lahko premosti razdrobljenost ter okrepi ustvarjalnost in zmogljivost evropske industrije s tesnejšim usklajevanjem načrtovanja nacionalnih proračunov za obrambo (potencialno z vzpostavitvijo evropskega semestra za obrambna vprašanja) in tesnejšim usklajevanjem na ravni industrije (harmonizacija standardov in certificiranja obrambne opreme); poziva k zagotovitvi nadaljnjih spodbud in podpore za obrambno industrijo, ki naj vključujejo zavezanost razvoju najpomembnejših obrambnih tehnologij in sistemov (davčne spodbude, finančna podpora za raziskave in razvoj ter institucionalizacija sinergij med civilnimi in vojaškimi zmogljivostmi); |
21. |
poziva države članice, naj bistveno poglobijo sodelovanje in usklajevanje o teh vidikih obrambe, ki so pomembni za uspešno skupno varnostno in obrambno politiko; poziva države članice, naj bodo veliko bolj drzne glede procesa združevanja in souporabe; |
22. |
poudarja, da moč EU v primerjavi z drugimi organizacijami sloni na njenem edinstvenem potencialu za mobilizacijo cele vrste političnih, ekonomskih, razvojnih in humanitarnih instrumentov za podporo svojemu civilnemu in vojaškemu kriznemu upravljanju, misijam in operacijam pod okriljem enotne politične avtoritete – podpredsednika/visokega predstavnika – ter da ji ta celovit pristop, najsibo s t. i. mehko silo, po potrebi pa tudi z odločnejšim delovanjem, omogoča edinstveno in široko priznano prožnost in učinkovitost; |
23. |
podpira ustanovitev Sveta ministrov za obrambo, s čimer bi obrambi dali pomen, ki ga zasluži; |
24. |
odločno poziva voditelje držav in vlad, naj glede na strateški pomen evropske obrambe in razsežnost izzivov, s katerimi se sooča Unija, decembra 2015 pregleda napredek pri izvajanju sklepov Sveta, sprejetih decembra 2013, na podlagi poročila o izvajanju, ki ga bo pripravil podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko; |
25. |
je globoko zaskrbljen glede političnih razmer v Ukrajini po vrhunskem srečanju v Vilniusu; poziva Evropski svet, naj jih obravnava; |
o
o o
26. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu in Komisiji. |
(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0269.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0222.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0515.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/176 |
P7_TA(2013)0598
Ustavne težave upravljanja Evropske unije na več ravneh
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o ustavnih težavah upravljanja Evropske unije na več ravneh (2012/2078(INI))
(2016/C 468/25)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost (ESM)) (1), |
— |
ob upoštevanju Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (TSCG) (2), |
— |
ob upoštevanju „šesterčka“ (3), |
— |
ob upoštevanju „dvojnega svežnja“ (4), |
— |
ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (5), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 o predlogu uredbe Sveta o prenosu posebnih nalog na Evropsko centralno banko, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij (6), |
— |
ob upoštevanju poročila predsednikov Evropskega sveta, Evropske komisije, Evropske centralne banke in Euroskupine z naslovom „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“ z dne 5. decembra 2012 (7), |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2012 z naslovom „Načrt za poglobljeno in pravo ekonomsko in monetarno unijo – Začetek evropske razprave“ (COM(2012)0777), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2012 s priporočili Komisiji o poročilu predsednikov Evropskega sveta, Evropske komisije, Evropske centralne banke in Euroskupine z naslovom „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“ (8), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2013 o prihodnjih zakonodajnih predlogih za ekonomsko in monetarno unijo: odziv na sporočili Komisije, (9) |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2013 o krepitvi evropske demokracije v prihodnji ekonomski in monetarni uniji, (10) |
— |
ob upoštevanju člena 48 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0372/2013), |
A. |
ker je diferenciacija bistvena značilnost procesa evropskega povezovanja ter sredstvo, ki omogoča njegovo napredovanje in zagotavlja veliko spoštovanje načela enakosti, ki se razume kot enaka obravnava enakih položajev in neenaka obravnava neenakih položajev; |
B. |
ker bi diferencirano povezovanje pri poglabljanju evropskega povezovanja moralo še naprej igrati pionirsko vlogo, saj ga je začela izvajati podskupina držav članic, ostaja odprto za vse države članice, njegov cilj pa je popolna vključenost v Pogodbe; |
C. |
ker se diferencirano povezovanje pojavlja v dveh oblikah: „z več hitrostmi“, ko si države prizadevajo za uresničevanje istih ciljev v različnih časovnih okvirih, in „na več ravneh“, ko se države dogovorijo, da se bodo zavzemale za različne cilje; |
D. |
ker diferenciacija ne sme spodkopati državljanstva Unije, temeljnega statusa državljanov držav članic, ki tistim, ki se znajdejo v enakem položaju, omogoča, da so v okviru področja uporabe Pogodbe ne glede na svojo nacionalnost po zakonodaji deležni enake obravnave; |
E. |
ker bo vsaka diferenciacija upoštevala in s tem krepila enotnost pravnega reda EU ter njegovo učinkovitost in skladnost, načelo nediskriminacije na podlagi nacionalnosti ter vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja in delovanje notranjega trga; |
F. |
ker se diferenciacija lahko uporabi v primerih, ko skupni ukrepi v določenem trenutku niso mogoči ali izvedljivi; |
G. |
ker je diferenciacija sestavni del enotnega institucionalnega okvira Evropske unije in bi tako moralo ostati tudi v prihodnje; |
H. |
ker mora diferencirano povezovanje spoštovati načelo subsidiarnosti, v skladu s členom 5 PEU in protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti; |
I. |
ker je s Pogodbami zagotovljenih več možnosti in instrumentov za diferencirano povezovanje, vključno z omejitvami ozemeljskega področja uporabe, zaščitnimi klavzulami, odstopanji, zavrnitvami, potrditvami, okrepljenim sodelovanjem in posebnimi določbami, ki se nanašajo na države članice, katerih valuta je evro, če takšni instrumenti spoštujejo enotnost, učinkovitost in skladnost evropskega pravnega reda in so vključeni v enotni institucionalni okvir (metoda Skupnosti); |
J. |
ker so si nekatere države članice zagotovile možnost zavrnitve različnih politik EU, kot je določeno v različnih protokolih k Pogodbam, kar bi lahko ogrozilo enotnost, učinkovitost in skladnost pravnega reda EU; |
K. |
ker odstopanja na podlagi člena 27(2) PDEU omogočajo diferenciacijo med nekaterimi državami članicami v pravnem aktu, ki se nanaša na vse države članice, ker sta cilj tega še vedno postopna vzpostavitev in zagotovitev funkcionalnosti notranjega trga; |
L. |
ker Pogodba o delovanju Evropske unije v svojih členih 114(4) in (5), 153(4), 168(4), 169(4) in 193 vsebuje zaščitne klavzule, ki državam članicam omogočajo, da ohranijo ali uvedejo strožje zaščitne ukrepe v okviru področja uporabe pravnega akta, ki se nanaša na vse države članice; |
M. |
ker okrepljeno sodelovanje zahteva sodelovanje najmanj devetih držav članic na področju, ki ni v izključni pristojnosti Unije, omogoča nesodelujočim državam članicam, da se udeležijo razprav, ne pa glasovanja, in je v vsakem trenutku odprto za vse države članice; |
N. |
ker postopek okrepljenega sodelovanja kot skrajno možnost omogoča sprejetje ukrepov, ki so zavezujoči za nekatere države članice na podlagi pooblastila, ki ga dodeli Svet s kvalificirano večino, oziroma na področju SZVP na podlagi pooblastila, ki se dodeli s soglasno odločitvijo; |
O. |
ker se ta mehanizem uporablja že za vseevropsko pravo, ki ureja razvezo zakonske zveze, in evropsko patentno pravo ter da sta ga odobrila Evropski parlament in Svet na področju obdavčevanja, in sicer za uvedbo davka na finančne transakcije; |
P. |
ker ima skupina držav na področju skupne zunanje in varnostne politike možnost reševanja določenih nalog ali misij, na področju skupne varnostne in obrambne politike pa je v načrtu vzpostavitev stalne osrednje skupine vojaško usposobljenih držav; |
Q. |
ker Schengenski sporazum iz leta 1986 in Schengenska konvencija iz leta 1990, ki so ju podpisale nekatere države članice in sta nadomestila nadzor na mejah med njimi, Sporazum o socialni politiki iz leta 1991 med nekaterimi državami članicami, ki je razširil nekdanje pristojnosti ES na področju zaposlovanja in socialnih pravic ter omogočil glasovanje s kvalificirano večino, ter Prümska pogodba iz leta 2005 med nekaterimi državami članicami in Norveško o izmenjavi podatkov in sodelovanju v boju proti terorizmu z zgodovinskega vidika predstavljajo oblike diferenciranega povezovanja; |
R. |
ker je bil schengenski pravni red z Amsterdamsko pogodbo vključen v Pogodbe skupaj z možnostmi zavrnitve za Združeno kraljestvo, Irsko in Dansko; |
S. |
ker lahko Združeno kraljestvo in Irska v katerem koli trenutku zaprosita za vključitev v nekatere ali vse določbe schengenskega pravnega reda in ker Dansko še naprej zavezujeta prvotni Schengenski sporazum in konvencija; |
T. |
ker je bila Prümska pogodba delno vključena v pravni red EU; |
U. |
ker je bil Sporazum o socialni politiki z Amsterdamsko pogodbo vključen v Pogodbe brez možnosti zavrnitve; |
V. |
ker Pogodbe zagotavljajo več nadaljnjih ukrepov v zvezi s politiko zaposlovanja in socialno politiko, njihov potencial pa ni bil v celoti izkoriščen, zlasti tistih iz členov 9, 151 in 153 PDEU, pa tudi bolj na splošno glede člena 329 PDEU; ker je večjo socialno konvergenco torej mogoče doseči brez spreminjanja Pogodbe in brez poseganja v načelo subsidiarnosti; |
W. |
ker sta bila evropski mehanizem za stabilnost in Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji („fiskalni pakt“) sklenjena v medvladnem okviru zunaj Pogodb; |
X. |
ker sta evropski instrument za finančno stabilnost (EFSF) in evropski mehanizem za stabilnost (ESM) sporazuma v okviru mednarodnega prava, ki so ju sklenile države članice, katerih valuta je evro; |
Y. |
ker je treba sprejeti ustrezne ukrepe v skladu s PEU in PDEU za vključitev Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju, sklenjene po mednarodnem pravu z vsemi državami članicami, razen Združenim kraljestvom in Republiko Češko, v pravni okvir Unije najkasneje v petih leti od začetka njene veljavnosti, na podlagi ocene izkušenj pri njenem izvajanju; |
Z. |
ker je pakt „evro plus“, strategijo Evropa 2020 in Pakt za rast in delovna mesta treba vključiti v zakonodajo Unije in ker utirajo pot uvedbi kodeksa za doseganje konvergence gospodarstev držav članic; |
AA. |
ker se mednarodni sporazumi, ki niso vključeni v pravni okvir Evropske unije in katerih namen je uresničevanje ciljev Pogodb, uporabljajo kot absolutno skrajni instrument za diferencirano povezovanje, pri čemer je predvidena obvezna vključitev vsebine zadevnega mednarodnega sporazuma v Pogodbe; |
AB. |
ker je ustanovitev ekonomske in monetarne unije predstavljala kakovosten korak v povezovanju in opredelila model upravljanja na več ravneh, ki vpliva na institucije in tudi na postopke; |
AC. |
ker je ena država članica, če želi, stalno izvzeta iz obveznosti, da prevzame euro (protokol št. 15), druga pa je upravičena do ustavnega odstopanja (protokol št. 16); |
AD. |
ker so na področju monetarne politike v skladu z določbami o ECB predvidene razlike v institucionalni strukturi, pri čemer je Svet ECB glavni organ odločanja, v katerem so samo države članice, katerih valuta je evro, Razširjeni svet pa združuje države članice, ki niso članice euroobmočja, in tudi v finančni strukturi, po kateri so nacionalne centralne banke vseh držav članic vpisniki kapitala ECB (člen 28.1 statuta ECB), vendar samo nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je evro, vplačujejo svoj vpisani delež kapitala ECB (člen 48(1) statuta ECB); |
AE. |
ker je Svet na podlagi člena 127(6) PDEU pooblaščen, da ECB dodeli posebne naloge v zvezi s politikami, ki se nanašajo na bonitetni nadzor kreditnih institucij in drugih finančnih institucij razen zavarovalnic, in se ta člen uporablja kot pravna podlaga za uredbo, ki uvaja enotni nadzorni mehanizem za euroobmočje in predvideva prostovoljno udeležbo držav članic, ki niso članice euroobmočja, z vzpostavitvijo tesnega sodelovanja z ECB; |
AF. |
ker člen 139 PDEU z odstopanji izvzema države članice od uporabe določb posameznih pogodb in s tem povezanih glasovalnih pravic; |
AG. |
ker člena 136 in 138 PDEU predvidevata poseben način sprejemanja ukrepov, ki se uporablja za države članice, katerih valuta je evro, tako da pri glasovanju sodelujejo samo člani Sveta, ki predstavljajo omenjene države članice, in da Evropski parlament, kadar to zahteva postopek, glasuje v celoti; |
AH. |
ker se je člen 136 PDEU že uporabljal v povezavi s členom 121(6) za sprejemanje uredb; |
AI. |
ker člen 184 PDEU na področju raziskav, tehnološkega razvoja in vesolja predvideva dopolnilne programe večletnega okvirnega programa, pri katerih lahko sodelujejo samo nekatere države članice, ki te programe financirajo ob morebitni udeležbi Unije, pri čemer pa se ti programi sprejmejo po rednem zakonodajnem postopku, v katerem v celoti sodelujeta Svet in Evropski parlament, in sicer na podlagi soglasja držav članic, ki jih zadevajo ti dopolnilni programi; |
AJ. |
ker načelo univerzalnosti proračuna v skladu s členom 21 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ne preprečuje, da bi skupina držav članic finančni prispevek v proračun EU ali poseben prihodek namenila posamezni postavki odhodkov, kot se že dogaja na primer v zvezi z reaktorjem z visokim pretokom na podlagi Sklepa Sveta 2012/709/Euratom; |
AK. |
ker člen 137 PDEU in Protokol 14 ustanavljata Euroskupino kot neformalen organ; |
AL. |
ker je za nemoteno delovanje EMU potrebno celovito in hitro izvajanje ukrepov, ki so že bili dogovorjeni v sklopu okrepljenega okvira gospodarskega upravljanja, kot sta okrepljen Pakt za stabilnost in rast ter evropski semester, dopolnjena s politikami za spodbujanje rasti; |
AM. |
ker okrepljena EMU zahteva večje pristojnosti, finančna sredstva in demokratično odgovornost in bi njena vzpostavitev morala potekati v dveh korakih, ki bi kot prvo temeljili na takojšnji uporabi vseh potencialov obstoječih Pogodb in kot drugo na spremembi Pogodbe, ki bi jo bilo treba opredeliti s konvencijo; |
AN. |
ker bi moralo upravljanje EMU, da bi bilo učinkovito, legitimno in demokratično, temeljiti na institucionalnem in pravnem okviru Unije; |
AO. |
ker je treba demokratično legitimnost in odgovornost zagotoviti na ravni, na kateri poteka odločanje; |
AP. |
ker je EMU ustanovila Unija, katere državljane na ravni Unije neposredno zastopa Evropski parlament; |
A. NAČELA
1. |
ponovno poziva k pravi EMU, ki bi povečala pristojnosti Unije, zlasti na področju gospodarske politike, ter okrepila njeno proračunsko zmogljivost ter vlogo in demokratično odgovornost Komisije in posebne pravice Evropskega parlamenta; |
2. |
meni, da bi morala takšna povečana proračunska zmogljivost temeljiti na posebnih lastnih sredstvih (vključno z davkom na finančne transakcije) in proračunski zmogljivosti, ki bi morala v okviru proračuna Unije podpirati gospodarsko rast in socialno kohezijo, odpravljati neravnovesja in strukturne razlike ter reševati finančne nujne primere, ki so neposredno povezani z monetarno unijo, ne da bi pri tem ogrožala tradicionalne naloge financiranja skupnih politik; |
3. |
pozdravlja načrt Komisije; poziva Komisijo, naj za njegovo takojšnje izvajanje čim prej pripravi zakonodajne predloge za sprejetje po postopku soodločanja, tudi dodatno proračunsko usklajevanje, razširitev poglobljenega usklajevanja politike na področju obdavčitve in zaposlovanja in ustvaritev prave fiskalne zmogljivosti ekonomske in monetarne unije za podporo izvajanju političnih izbir; poudarja, da nekateri elementi zahtevajo spremembo Pogodb; |
4. |
meni, da je treba hitro ukrepati v vsakem od štirih temeljev iz poročila „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“, ki si ga predstavili predsedniki Herman van Rompuy, Jean-Claude Juncker, José Manuel Barroso in Mario Draghi, zlasti:
|
5. |
meni, da je boljša in jasnejša delitev pristojnosti in sredstev med EU in državami članicami lahko in mora biti v skladu z večjo parlamentarno zavezanostjo in odgovornostjo, kar zadeva nacionalne pristojnosti; |
6. |
ponovno poudarja, da mora biti upravljanje prave EMU, da bi bilo dejansko legitimno in demokratično, sestavni del institucionalnega okvira Unije; |
7. |
meni, da je diferenciacija koristno in primerno sredstvo za spodbujanje globljega povezovanja, ki bi se, v kolikor bi ohranilo celovitost EU, lahko izkazalo kot nujno za uresničitev prave EMU v Uniji; |
8. |
poudarja, da obstoječi postopki diferenciranega povezovanja na podlagi Pogodb omogočajo prvi korak v smeri vzpostavitve prave EMU, kar je povsem v skladu z zahtevami po večji demokratični odgovornosti, večjih finančnih sredstvih in boljših zmožnostih odločanja in poziva vse institucije, naj hitro ukrepajo s kar največjo izrabo možnosti, ki jih ponujata obstoječi Pogodbi in njuni elementi fleksibilnosti, ter se istočasno pripravijo za potrebne spremembe Pogodb za zagotovitev pravne varnosti in demokratične legitimnosti; ponovno poudarja, da bi bilo treba izključiti možnost novega medvladnega sporazuma; |
9. |
poudarja, da bi morale spremembe Pogodb, ki so potrebne za dokončanje prave EMU in vzpostavitev Unije državljanov in držav, upoštevati obstoječe instrumente, postopke, prakse in filozofijo diferenciranega povezovanja, hkrati pa si prizadevati za izboljšanje njihove učinkovitosti in skladnosti in potrjuje, da bo v celoti uveljavljal svojo posebno pravico, da Svetu predloži predloge za spremembo Pogodb, ki jih mora naknadno preučiti Konvencija, da se dokončno oblikuje prava ekonomska in monetarna unija; |
10. |
opozarja, da se razprava o upravljanju na več ravneh ne prekriva z vprašanjem o takem upravljanju na več ravneh, ki je povezano z ravnovesjem moči in vključenostjo nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov; |
11. |
poudarja, da mora diferenciacija, da bi bila v skladu s svojim namenom, ki ga ima kot sredstvo za spodbujanje povezovanja, zaščito enotnosti EU in zagotavljanje velikega spoštovanja načela enakosti, ostati odprta in si prizadevati za to, da bi nazadnje vključevala vse države članice; |
12. |
poudarja, da je za pozitiven razvoj EU treba doseči ravnovesje med politiko zaposlovanja in ekonomsko politiko iz člena 121 PDEU in člena 148 PDEU; |
B. POSTOPKI
13. |
meni, da bi bilo treba diferenciacijo po možnosti zagotoviti v okviru pravnega akta, ki bi se nanašal na vse države članice ter vseboval odstopanja in zaščitne klavzule, namesto da bi bile določene države članice že vnaprej izvzete iz ozemeljskega področja uporabe določenega pravnega akta; kljub temu poudarja, da veliko število odstopanj in zaščitnih klavzul spodkopava enotnost EU ter usklajenost in učinkovitost njenega pravnega okvira; |
14. |
meni, da usklajevanje gospodarske politike, politike zaposlovanja in socialne politike spada v kategorijo deljenih pristojnosti, kar v skladu s členom 4(1) PDEU zajema vsa področja, ki niso vključena na izčrpne sezname izključnih pristojnosti ali pristojnosti za podporo; |
15. |
meni, da se posebnost ukrepov, sprejetih na podlagi člena 136 PDEU, zato ne nanaša samo na dejstvo, da omenjeni ukrepi veljajo posebej za države članice, katerih valuta je evro, temveč tudi pomeni, da so lahko bolj zavezujoči; da člen 136 PDEU omogoča, da Svet na priporočilo Komisije in z glasovanjem samo držav članic, katerih valuta je evro, sprejema zavezujoče smernice ekonomske politike za države euroobmočja v okviru evropskega semestra; |
16. |
poudarja, da bi bilo treba v primeru, ko določene države članice ne želijo sodelovati pri sprejetju pravnega akta na področju, ki ni v izključni pristojnosti Unije, vzpostaviti okrepljeno sodelovanje v skladu z zadevno določbo Pogodbe, namesto da se sklepajo mednarodni sporazumi zunaj okvira pravnega reda EU; |
17. |
meni, da se člen 352 PDEU, ki daje Svetu pooblastila za sprejemanje ustreznih ukrepov za uresničitev enega od ciljev iz Pogodb, če s Pogodbami niso zagotovljena potrebna pooblastila, lahko uporablja v povezavi s členom 20 PEU, kar omogoča izvajanje klavzule o fleksibilnosti, kadar Svet ne more doseči soglasja z mehanizmom okrepljenega sodelovanja; |
18. |
poziva države članice, naj v okoliščinah, ko so med državami članicami razhajanja v političnih usmeritvah, ki preprečujejo napredek, razširijo načelo okrepljenega sodelovanja na socialno politiko in politiko zaposlovanja; |
19. |
meni, da je treba odhodke, ki so posledica izvajanja okrepljenega sodelovanja, vključiti v proračun EU kot druge prihodke ali posebna lastna sredstva, da se tako zagotovi skladnost z načeli zakonodaje o proračunu EU in zaščiti ključni položaj Evropskega parlamenta kot proračunskega organa; |
20. |
poziva k sistematični uporabi člena 333(2) PDEU ob uvajanju okrepljenega sodelovanja na področju, ki ni v izključni pristojnosti Unije in se nanaša na poseben zakonodajni postopek, ter poziva Svet, naj sprejme soglasno odločitev vseh sodelujočih držav članic, da nameravajo za namene okrepljenega sodelovanja delovati v skladu z rednim zakonodajnim postopkom; |
21. |
poziva, kjer je to mogoče, k sistematični uporabi premostitvene klavzule iz člena 48(7) PEU v postopkih, ki niso postopki okrepljenega sodelovanja, zato da bi se okrepili demokratična legitimnost in učinkovitost upravljanja EMU; |
22. |
meni, da bi bilo treba v primerih, ko uporaba premostitvene klavzule ni mogoča, na primer ob sprejemanju gospodarske politike in smernic o zaposlovanju ali letnega pregleda rasti, v celoti izkoristiti možnost sklepanja zavezujočih medinstitucionalnih sporazumov; |
23. |
opozarja, da je namen člena 48 PEU tudi zagotoviti demokratično legitimnost vsake spremembe pogodbe z zahtevo po obvezni udeležbi Evropskega parlamenta v postopku za spremembo in nacionalnih parlamentov v nadaljnjem postopku ratifikacije; |
24. |
se ne strinja z izrazom „pogodbeni dogovori“ in spodbuja k iskanju boljših načinov formalnega povezovanja sredstev, ki so na voljo v okviru instrumenta za konkurenčnost in konvergenco, in strukturnih reform, ter ponovno poudarja, da se pomanjkanje pristojnosti Unije in pooblastil Unije lahko odpravi z uporabo ustreznih postopkov ali, če ustrezna pravna podlaga ne obstaja, s spremembo Pogodb; |
C. DEMOKRACIJA IN INSTITUCIJE
25. |
opozarja, da je v skladu s členom 3(4) PEU EMU ustanovila Unija in da mora njeno delovanje temeljiti na predstavniški demokraciji; |
26. |
poudarja, da je Evropski parlament edina institucija EU, v kateri so državljani neposredno zastopani na ravni Unije, in parlamentarni organ EMU ter da je njegova ustrezna vključenost nujna za zagotavljanje demokratične legitimnosti in delovanja EMU in pogoj za vsak nadaljnji korak v smeri bančne, fiskalne in ekonomske unije; |
27. |
poudarja, da morata biti zagotovljeni ustrezna legitimnost in odgovornost in da ju morajo nacionalni parlamenti in Evropski parlament zagotavljati na nacionalni ravni ter na ravni EU; opozarja na načelo iz sklepov Evropskega sveta iz decembra 2012, da „splošni cilj ves čas ostaja zagotavljanje demokratične legitimnosti in odgovornosti na ravni sprejemanja in izvajanja odločitev“; |
28. |
zato obžaluje pomanjkljiv parlamentarni nadzor trojke, evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF) in evropskega mehanizma za stabilnost (ESM); |
29. |
meni, da vsaka oblika formalne diferenciacije v zvezi s pravicami parlamentarne udeležbe, ki se nanaša na izvor poslancev Evropskega parlamenta, predstavlja diskriminacijo na podlagi nacionalnosti, prepoved katere je temeljno načelo Evropske unije, ter krši načelo enakosti državljanov Unije, kot ga določa člen 9 PEU; |
30. |
meni, da je v primeru ukrepov, sprejetih v skladu s členom 136 PDEU, ali v primeru uvedbe okrepljenega sodelovanja neskladje, ki izhaja iz vključenosti predstavnikov držav članic, katerih valuta je evro, (ali predstavnikov sodelujočih držav) v Svet na eni strani ter Evropskega parlamenta in Komisije, ki zastopata vse državljane Unije in se zavzemata za njene skupne interese, na drugi strani, popolnoma v skladu z načeli diferenciacije in ne zmanjšuje legitimnosti omenjenih ukrepov, temveč jo kvečjemu povečuje; |
31. |
poudarja, da notranji predpisi Evropskega parlamenta dopuščajo dovolj manevrskega prostora za organizacijo posebnih oblik diferenciacije na podlagi političnega dogovora v političnih skupinah in med njimi, da bi bil zagotovljen ustrezen nadzor EMU; poudarja, da je v členu 3(4) PEU določeno, da „Unija vzpostavi ekonomsko in monetarno unijo, katere valuta je euro“ in da protokol št. 14 predvideva „potreb[o] po oblikovanju posebnih določb za okrepljen dialog med državami članicami, katerih valuta je euro, dokler euro ne postane valuta vseh držav članic Unije“; poudarja, da mora Parlament obravnavati ustrezen mehanizem odgovornosti za sedanje euroobmočje in države članice, ki so se zavezale k pristopu, če bo ta domnevno prehodna situacija trajala; |
32. |
meni, da je pomembno okrepiti sodelovanje z nacionalnimi parlamenti na podlagi člena 9 Protokola št. 1, ki je priložen Pogodbam, in pozdravlja dogovor o ustanovitvi medparlamentarne konference za razpravo o proračunski in gospodarski politiki; vseeno poudarja, da se na takšno sodelovanje ne bi smelo gledati kot na oblikovanje novega mešanega parlamentarnega organa, kar bi bilo neučinkovito, pa tudi nezakonito z demokratičnega in ustavnega vidika in ponovno poudarja, da je to edini način za uradno okrepitev polne legitimnosti Evropskega parlamenta kot parlamentarnega organa na ravni Unije za okrepljeno in demokratično upravljanje EMU; |
33. |
poudarja, da sta vrh držav euroobmočja in Euroskupina neuradna organa za razprave in ne instituciji za odločanje v okviru upravljanja ekonomske in monetarne unije; |
34. |
poudarja ključno vlogo Komisije v upravljanju EMU, kot sta potrdila tudi fiskalni pakt in pogodba o evropskem mehanizmu za stabilnost, z zagotavljanjem pravnega reda Pogodb EU in zavzemanjem za skupne interese celotne Unije; |
D. DIFERENCIRANO POVEZOVANJE V OKVIRU OBSTOJEČIH POGODB: NA POTI K PRAVI EMU
35. |
meni, da bi bilo treba metodo Skupnosti uporabljati za vse ukrepe, namenjene krepitvi EMU; opozarja na člen 16 Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju, ki določa, da se v največ petih letih od datuma začetka njene veljavnosti na podlagi ocene izkušenj z njenim izvajanjem v skladu z določbami Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejmejo potrebni ukrepi za vključitev vsebine te pogodbe v pravni okvir Evropske unije; |
36. |
poudarja, da morajo države članice, ki uporabljajo euro, in tiste, ki so zavezane k njegovemu sprejetju, podvojiti prizadevanja za okrepitev stabilnosti in skladnosti s Pogodbo, povečano konkurenčnost, učinkovitost, preglednost in demokratično odgovornost; opozarja, da je euro valuta Evropske unije, zato se pričakuje, da se bodo vse države članice, razen tistih, za katere velja odstopanje, pravočasno pridružile euroobmočju; |
37. |
ugotavlja, da so nacionalne vlade in evropske institucije, da bi ublažile krizo in se odzvale na strukturne pomanjkljivosti ekonomske in monetarne unije, sprejele široko paleto ukrepov za zagotovitev finančne stabilnosti in izboljšanje gospodarskega upravljanja; ugotavlja, da te odločitve, kot so nekatere določbe šesterčka in ustanovitev Evropskega mehanizma za stabilnost, zadevajo le države članice euroobmočja; |
38. |
pozdravlja ustanovitev enotnega nadzornega mehanizma, ki bo pokrival euroobmočje, odprt pa bo za vse ostale države članice EU; poudarja, da je vzpostavitev enotnega mehanizma za reševanje bank nujen korak k oblikovanju pristne bančne unije; meni, da bi se morala predlagana „bančna unija“, če želimo preseči strukturne pomanjkljivosti, ki so povezane z ekonomsko in monetarno unijo, in učinkovito zmanjšati prežetost z moralnim tveganjem, opreti na prejšnje reforme sektorja finančnih storitev Unije, pa tudi na okrepljeno gospodarsko upravljanje, zlasti v euroobmočju, ter novi proračunski okvir evropskega semestra, da bi lahko zagotovila večjo odpornost in konkurenčnost bančnega sektorja Unije, večje zaupanje vanj in večje kapitalske rezerve, da javnim proračunom držav članic v prihodnosti ne bi bilo treba prevzemati stroškov za reševanje bank; |
39. |
je izredno zaskrbljen zaradi zamud pri vzpostavljanju bančne unije in zaradi praktičnih podrobnosti glede neposredne bančne dokapitalizacije iz evropskega mehanizma za stabilnost; še prav posebej je zaskrbljen zaradi nadaljnje drobitve bančnega sistema Unije; poudarja, da je robustna in ambiciozna bančna unija temeljni sestavni del globlje in resnične ekonomsko monetarne unije in ključni politični ukrep, pri katerem Parlament vztraja že več kot tri leta, zlasti od tedaj, ko je sprejel stališče o uredbi o evropskem bančnem organu; |
40. |
meni, da je sprejetje uredbe o enotnem nadzornem mehanizmu, ki zahteva soglasje Evropskega parlamenta za imenovanje predsednika in podpredsednika nadzornega odbora, pomemben zgled za okrepljeno vlogo Evropskega parlamenta v upravljanju EMU na podlagi diferenciacije; |
41. |
podpira nove solidarnostne instrumente, kot je „instrument za konvergenco in konkurenčnost; meni, da je koncept instrumenta za konvergenco in konkurenčnost okrepil zavezanost gospodarski politiki in njeno učinkovitost; poudarja, da morajo biti ti dogovori oblikovani tako, da preprečujejo kakršno koli pravno negotovost in povečevanje demokratičnega deficita Unije; |
42. |
poziva Komisijo, naj v okviru semestra EU pripravi predlog o kodeksu za doseganje konvergence, ki bo temeljil na strategiji Evropa 2020 in bo vzpostavil močan socialni steber; vztraja, da je treba z nacionalnimi programi izvajanja zagotoviti, da bodo kodeks za doseganje konvergence izvajale vse države članice in da ga bodo podprle z mehanizmom, ki bo temeljil na spodbudah; |
43. |
poudarja, da bi spodbujevalni mehanizem okrepil zavezujočo naravo usklajevanja gospodarskih politik; |
44. |
poudarja, da mora biti vzpostavitev izvedbenega mehanizma, ki bi temeljil na spodbudi, za povečanje solidarnosti, kohezije in konkurenčnosti tesno povezana z dodatnimi ravnmi usklajevanja ekonomskih politik, na kar je Komisija opozorila v okviru izjave, priložene dvojčku, skladno z „načelom, v skladu s katerim bi koraki proti večji odgovornosti in ekonomski disciplini vključevali tudi večjo solidarnost“; |
45. |
poudarja, da bi se morali mehanizmi za predhodno usklajevanje ter instrumenti za konvergenco in konkurenčnost uporabljati v vseh državah, ki so sprejele evro kot svojo valuto, druge države pa bi morale imeti možnost, da se jim trajno priključijo; poziva Komisijo, naj v prihodnjih zakonodajnih predlogih predvidi, da bo za nacionalne parlamente obvezen postopek potrjevanja in bodo socialni partnerji bolje vključeni v ekonomsko usklajevanje; |
46. |
meni, da bi moral vsak novi predlagani instrument za konvergenco in konkurenčnost temeljiti na pogojenosti, solidarnosti in konvergenci; meni, da bi bilo treba takšen instrument vzpostaviti šele po opredelitvi socialnih neravnovesij in potrebi po pomembnih dolgoročnih in trajnostnih strukturnih reformah na osnovi ocene koherence med kodeksom za doseganje konvergence in nacionalnimi izvedbenimi načrti, z ustrezno uradno vključitvijo Evropskega parlamenta, Sveta in nacionalnih parlamentov; |
47. |
meni, da bi moral biti instrument za konvergenco in konkurenčnost sredstvo za zagotovitev večje fiskalne zmogljivosti in biti usmerjen k pogojni podpori strukturnim reformam, da bi se povečali konkurenčnost, rast in socialna kohezija, zagotovilo tesnejše usklajevanje ekonomskih politik in trajnostne konvergence ekonomskih učinkov držav članic ter preprečila neravnotežja in strukturna odstopanja; ocenjuje, da bi takšni instrumenti lahko bili podlaga za pravo fiskalno zmogljivost; |
48. |
meni, da je vzpostavitev tega instrumenta začetna faza krepitve fiskalne zmožnosti EMU, in poudarja, da morajo biti finančna sredstva instrumenta za konvergenco in konkurenčnost sestavni del proračuna EU, toda zunaj zgornjih meja večletnega finančnega okvira, da bi se upoštevale Pogodbe in pravo EU ter zagotovilo, da je Evropski parlament v celoti vključen kot proračunski organ, tako da med drugim omogoča sprejetje ustreznih proračunskih sredstev za vsak posamezni primer; |
49. |
poziva k vključitvi novih lastnih sredstev iz prispevkov držav članic, ki sodelujejo v instrumentu za konvergenco in konkurenčnost, na podlagi spremenjenega sklepa o virih lastnih sredstev in z namenitvijo prihodka iz teh novih lastnih sredstev za odhodke instrumenta za konvergenco in konkurenčnost, ter poziva k spremembi sklepa o virih lastnih sredstev ali, če to ni mogoče, k uporabi prihodka iz davka na finančne transakcije kot drugega prihodka za izravnavo teh neposrednih prispevkov; |
50. |
vztraja, da bi moral predsednik Parlamenta na spomladanskem Evropskem svetu predstaviti stališča Parlamenta o letnem pregledu rasti; meni, da bi bilo treba skleniti medinstitucionalni dogovor o tem, da bi se Parlament vključil v potrjevanje letnega pregleda rasti in smernic za gospodarsko politiko in zaposlovanje; |
51. |
ponavlja, da je treba okrepiti socialno razsežnost EMU in hkrati ponovno poudarja, da sta politika zaposlovanja in socialna politika politiki Unije; |
52. |
ponavlja, da je v skladu s Pogodbama treba pri opredeljevanju in izvajanju politik in dejavnosti Unije upoštevati spodbujanje visoke zaposlenosti in zagotavljanje ustrezne socialne zaščite; poziva k določitvi referenčnih meril na področju zaposlovanja in socialnem področju kot dopolnilo sedanjim fiskalnim in makroekonomskim kazalnikom ter poročilom o napredku na področju strukturnih reform, da se zagotovi ustrezna in učinkovita raven socialnih naložb in s tem dolgoročna vzdržnost socialnega modela Evropske unije; |
53. |
pozdravlja dejstvo, da je Komisija 2. julija 2013 na podlagi dogovorov o dvojnem svežnju ustanovila strokovno skupino pod vodstvom Gertrude Trumpel-Gugerell, katere naloga je temeljito oceniti glavne značilnosti morebitnega sklada za odkup dolga in euroobveznic, vključno z vsemi zakonskimi določbami, finančno strukturo in dopolnilnimi proračunskimi okviri in namerava izraziti svoja stališča o teh zadevah po predstavitvi poročila strokovne skupine; |
54. |
meni, da mora za operacije EFSF/ESM in katere koli prihodnje podobne strukture veljati redni demokratični nadzor in spremljanje s strani Evropskega parlamenta; meni, da bi moral biti tak Evropski mehanizem za stabilnost popolnoma vključen v okvir Unije; |
55. |
poudarja, da mora trojka nositi ustrezno odgovornost; meni, da bi morala Komisija v imenu trojke odgovarjati Evropskemu parlamentu z rednim poročanjem; opozarja, da bi moral Parlament izvajati demokratični nadzor nad udeležbo Unije v sistemu trojk in da bi morala Unija kot del trojk odgovarjati pred Parlamentom; |
E. DIFERENCIRANO POVEZOVANJE IN SPREMEMBE POGODBE
56. |
meni, da bi morale vse prihodnje spremembe pogodbe potrditi diferencirano povezovanje kot orodje za doseganje večjega povezovanja, ki obenem varuje enotnost Unije; |
57. |
meni, da lahko sprememba pogodbe v prihodnosti uvede novo raven pridruženega članstva, ki bo zajemala delno vključenost v posamezna področja politike Unije kot sredstvo za krepitev evropske sosedske politike; |
58. |
meni, da bi morale vse prihodnje spremembe pogodbe potrditi vrh držav euroobmočja kot neuradno obliko Evropskega sveta, kakor to določa Naslov V Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju; |
59. |
predlaga, naj Euroskupina postane neuradna oblika Ekonomsko-finančnega sveta; |
60. |
poziva k temu, naj bo komisar za ekonomske in finančne zadeve minister za zakladnico in stalni podpredsednik Komisije; |
61. |
poziva k temu, da bi postopki glasovanja v Svetu ob upoštevanju omejenih izjem namesto soglasja zahtevali kvalificirano večino in da bi se obstoječi posebni zakonodajni postopki pretvorili v redne zakonodajne postopke; |
62. |
poziva k uvedbi pravne podlage, da bi ustanovili agencije Unije, ki lahko opravljajo posebne izvršilne in izvedbene funkcije, za katere jih pooblastita Evropski parlament in Svet v skladu z rednim zakonodajnim postopkom; |
63. |
meni, da je glasovanje po načelu obrnjene kvalificirane večine v fiskalnem paktu bolj politična izjava kot učinkovit instrument odločanja in namesto tega poziva k vključitvi načela obrnjene kvalificirane večine v Pogodbe, zlasti v člene121, 126 in 136 PDEU tako, da lahko predlogi ali priporočila, ki jih predloži Komisija, začnejo veljati, če Evropski parlament ali Svet v vnaprej določenem roku ne vloži ugovora, s čimer se zagotovi popolna pravna varnost; |
64. |
poziva k spremembi člena 136 PDEU, da bi se področje njegove uporabe razširilo na prostovoljno udeležbo držav članic, ki niso članice euroobmočja, z zagotavljanjem neomejenih pravic glasovanja v skladu s postopkom okrepljenega sodelovanja, ter poziva k opustitvi omejitev na podlagi člena 136 PDEU in k nadgradnji tega člena v splošno klavzulo za sprejemanje pravnih aktov o usklajevanju in določanju pravno zavezujočih minimalnih standardov v zvezi z gospodarsko politiko, politiko zaposlovanja in socialno politiko; |
65. |
poziva k razširitvi pravne podlage v členu 127(6) PDEU na vse finančne institucije, vključno z zavarovalnicami, ustanovljenimi na notranjem trgu; |
66. |
poziva k vključitvi Evropskega parlamenta v postopek imenovanja predsednika, podpredsednika in drugih članov Izvršilnega odbora ECB iz člena 283 PDEU tako, da bi bilo zahtevano njegovo soglasje s priporočili Sveta; |
67. |
poziva, naj prihodnja konvencija preuči možnost uvedbe posebnega zakonodajnega postopka, ki bi zahteval štiri petine glasov v Svetu in večino članov Evropskega parlamenta v skladu s členom 312 PDEU za sprejetje uredbe, ki določa večletni finančni okvir; |
68. |
poziva, naj prihodnja konvencija preuči možnost uvedbe posebnega zakonodajnega postopka, ki bi zahteval štiri petine glasov v Svetu in večino članov Evropskega parlamenta v skladu s členom 311(3) PDEU za sprejetje sklepa o virih lastnih sredstev; |
69. |
poziva, naj prihodnja konvencija preuči možnost, da države članice, katerih valuta je evro, in vse države članice, ki želijo sodelovati v novih skupnih politikah, zagotovijo posebne lastne vire v okviru proračuna EU; |
70. |
meni, da bi morala biti finančna sredstva agencij Unije sestavni del proračuna Unije; |
71. |
poziva k temu, da bi moralo biti za spremembe Pogodb nujno soglasje Evropskega parlamenta, in sicer dvotretjinska večina njegovih članov; |
72. |
vztraja, da bi morala prihodnja konvencija imeti največjo možno demokratično legitimnost, tako da bi vključila tudi socialne partnerje, civilno družbo in druge zainteresirane strani, sprejemati svoje sklepe na plenumu v skladu z vsemi demokratičnimi pravili, imeti dovolj časa za resno in temeljito razpravljanje, in delovati popolnoma pregledno in vsa svoja zasedanja odpreti za javnost; |
73. |
zagovarja razširitev premostitvene klavzule v členu 48(7) PEU na Pogodbe v celoti; |
o
o o
74. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in predsedniku Evropskega sveta. |
(1) http://www.european-council.europa.eu/media/582908/13-tesm2.sl12.pdf
(2) Treaty on Stability, Coordination and Governance in the Economic and Monetary Union
(5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(6) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0372.
(7) https://www.ecb.europa.eu/ssm/pdf/4preport/fourpresidentsreport2012-12-05EN.pdf
(8) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0430.
(9) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0222.
(10) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0269.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/187 |
P7_TA(2013)0599
Odnosi Evropskega parlamenta z institucijami, ki zastopajo nacionalne vlade
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o odnosih Evropskega parlamenta z institucijami, ki zastopajo nacionalne vlade (2012/2034(INI))
(2016/C 468/26)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju členov 15 in 16 Pogodbe o Evropski uniji ter člena 235 Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. in 26. marca 2010, 17. junija 2010, 16. septembra 2010, 28. in 29. oktobra 2010, 16. in 17. decembra 2010, 4. februarja 2011, 24. in 25. marca 2011, 23. in 24. junija 2011, 23. oktobra 2011, 9. decembra 2011, 1. in 2. marca 2012, 28. in 29. junija 2012, 18. in 19. oktobra 2012, 13. in 14. decembra 2012, 7. in 8. februarja 2013, 14. in 15. marca 2013 ter 27. in 28. junija 2013, |
— |
ob upoštevanju izjav voditeljev držav ali predsednikov vlad Evropske unije na dveh neformalnih srečanjih članov Evropskega sveta z dne 26. oktobra 2011 in 30. januarja 2012, |
— |
ob upoštevanju resolucije z dne 7. maja 2009 o vplivu Lizbonske pogodbe na razvoj institucionalnega ravnovesja Evropske unije (1); |
— |
ob upoštevanju resolucije z dne 4. julija 2013 o izboljšavi praktičnih dogovorov za izvedbo evropskih volitev leta 2014 (2); |
— |
ob upoštevanju člena 48 ter členov 110 in 127 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A7-0336/2013), |
A. |
ker je z Lizbonsko pogodbo Evropskemu svetu podeljen status evropske institucije, ne da bi se spremenila njegova vloga, saj po členu 15(1) Pogodbe o Evropski uniji velja, da „Evropski svet daje Uniji potrebne spodbude za njen razvoj in zanj opredeljuje splošne politične usmeritve in prioritete. Ne opravlja zakonodajne funkcije“; |
B. |
ker se Parlament popolnoma zaveda neodvisnosti Evropskega sveta in njegove pomembne vloge, ki izhaja iz pogodb; |
C. |
ker se je vloga Evropskega sveta zaradi krize občutno povečala: več izrednih sej, obravnava zadev, ki jih je običajno obravnaval Svet ministrov; ker je Evropski svet v zvezi s tem prekoračil ključno določbo Pogodbe, v skladu s katero ne opravlja zakonodajne funkcije; |
D. |
ker skušnjava za voditelje držav ali vlad, da posežejo po medvladnih sredstvih, ogroža „metodo Skupnosti“ in je v nasprotju s Pogodbama; |
E. |
ker se morajo za krepitev demokratičnega značaja postopkov odločanja izvajati ukrepi ustreznega parlamentarnega nadzora; |
F. |
ker so člani Evropskega sveta na podlagi Lizbonske pogodbe individualno odgovorni svojim nacionalnim parlamentom, kolektivno pa so odgovorni samo sebi; |
G. |
ker ima predsednik Evropskega sveta vlogo predlagatelja, največkrat skupaj z ustreznimi predstavniki drugih institucij, in je zato glavni pogajalec v imenu držav članic za zadeve, katerih pravna uveljavitev se po Lizbonski pogodbi izvaja s soodločanjem; |
H. |
ker je predsednik Van Rompuy v dogovoru z organi Parlamenta in zlasti z izmenjavo pisem skušal kar najbolje upoštevati zahteve po obveščanju in preglednosti: sestal se je s predsedniki odborov, poročevalci ali predstavniki Parlamenta glede več pomembnih zadev; odgovoril je na pisna vprašanja; redno je poročal o zasedanjih Evropskega sveta razširjeni konferenci predsednikov in imel številne stike s predsedniki skupin; |
I. |
ker mora takšna praksa postati uradna, da bo zgled za prihodnost, prav pa bi bilo, da se ta praksa tudi izboljša; ker je Evropski svet glede patentnega sistema Evropske unije postavil pod vprašaj zakonodajni sporazum med Parlamentom in Svetom; ker se je Evropski svet glede gospodarskega upravljanja ponovno pogajal o določbah, ki so že postale splošno veljavne s prejšnjo uredbo; ker je Evropski svet glede evropske agencije za bančni nadzor z enoletnim zamikom zaporedoma sprejel nasprotni stališči, čemur bi se lahko izognil z boljšim upoštevanjem stališča Parlamenta; ker je večletni finančni okvir za obdobje 2014-2020 povzročil pravcati zakonodajni zastoj, saj je bilo s pravnega vidika potrebno soglasje v Svetu možno samo s predhodno sprejetimi odločitvami o nekaterih pomembnih političnih odločitvah o zakonodajnih predpisih glede politik, ki bi jih bilo treba financirati, kar je na teh področjih zmanjšalo vlogo Parlamenta pri spremembah sekundarnih določb; |
J. |
ker Parlament zaradi dejstva, da glede vseh teh vprašanj, ki pa so po definiciji najpomembnejša, ni bilo uradnega dialoga med Parlamentom in Evropskim svetom, ni mogel popolnoma opravljati svoje vloge sozakonodajalca, kot izhaja iz pogodb; ker se je pogosto zgodilo, da uradni sogovorniki predstavnikov Parlamenta niso mogli zares vključiti vlad; ker je vse bolj očitno, da imata predsedujoči Svetu in Svet za splošne zadeve (3), ki teoretično ostajata zadolžena za organizacijo zasedanj Evropskega sveta, samo obrobno ali tehnično vlogo; ker je tradicionalni uvodni nastop predsednika Evropskega parlamenta na začetku zasedanj Evropskega sveta nezadosten postopek; |
K. |
ker Evropski parlament ne more povabiti predsednika Evropskega sveta k razpravi pred zasedanji Evropskega sveta; ker se Evropski parlament ne organizira dobro za razprave, na katerih predsednik poroča po zasedanjih Evropskega sveta; |
L. |
ker je vseeno dobrodošlo, da želi vse več voditeljev vlad držav članic EU o prihodnosti Evrope razpravljati v okviru Parlamenta; |
M. |
ker delovanje Sveta ministrov zbuja resne pomisleke in ker kaže, da niti Evropski svet niti predsedovanje po načelu rotacije v njegovo delo ne moreta vnesti želenih standardov v zvezi s hitrostjo, strategijo, doslednostjo, usklajenostjo ali preglednostjo; ker takšne pomanjkljivosti v drugem domu zakonodajalca škodujejo sprejemanju zakonodaje Evropske unije; |
N. |
ker bo člen 17(7) Pogodbe o Evropski uniji prvič veljal po prihodnjih evropskih volitvah; ker je namen te ključne določbe, da lahko predsednika Komisije izvolijo državljani z glasovanjem za svoje poslance v Evropskem parlamentu, kar je v skladu s parlamentarnim sistemom; ker je ta rezultat mogoče doseči samo, če bodo evropske politične stranke, Evropski parlament in Svet delovali v tem duhu in po svojih odgovornostih, zlasti v okviru pogajanj, katerih cilj je izvajanje Izjave št. 11, priložene Lizbonski pogodbi; |
1. |
ocenjuje, da je glede na izkušnje zadnjih štirih let potrebna formalizacija delovnih stikov med Evropskim svetom in Parlamentom: lahko je v obliki skupne izjave ali izmenjave pisem; |
2. |
meni, da mora biti razen v izjemno nujnih primerih pred vsakim zasedanjem Evropskega sveta razprava pred Evropskim parlamentom, ki se bo zaključila z resolucijo, v kateri bo predsednik Evropskega sveta osebno predstavil teme dnevnega reda; ocenjuje, da bi morala Evropski parlament in Evropski svet svoje delo organizirati tako, da bi Evropski parlament dobil priložnost, da svoje mnenje o teh temah pravočasno predstavi, in da bi predsednik Evropskega sveta po vsakem zasedanju Evropskega sveta lahko poročal na plenarnem zasedanju; poudarja, da zasedanja Evropskega sveta, kolikor je to le mogoče, ne bi smela potekati med plenarnimi zasedanji Evropskega parlamenta; |
3. |
poudarja, da so sklepi Evropskega sveta pogajalske smernice za Svet ministrov in da v nobenem primeru ne predstavljajo strogo določenih navodil, o katerih se ne bi mogli dogovoriti s Parlamentom; poziva, da se v skladu z določbami iz člena 15(1) Pogodbe o Evropski uniji v sklepe Evropskega sveta uvede standardno besedilo; |
4. |
poziva, da po sklenjenem dogovoru med predstavniki Parlamenta in Sveta v zakonodajnem postopku Evropski svet vsebine ne obravnava naknadno, razen če predsedstvo pojasni, da je dogovor ad referendum; |
5. |
predlaga, da bi bila predsednik Evropskega sveta in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ob predsedniku Komisije enkrat letno povabljena na splošno razpravo o notranjem in zunanjem položaju Unije, kar pa se ne bi smelo pokrivati z že uveljavljeno razpravo o stanju Unije, ko predsednik Komisije predstavi svoj delovni program in poroča o svojem delovanju pred Parlamentom, kateremu je odgovoren; |
6. |
poudarja, da za razliko od predsednika Komisije predsednik Evropskega sveta ni odgovoren Parlamentu in da se morajo tega zavedati organizatorji razprav, na katerih sodeluje, poleg tega pa morajo poslancem, ki niso predsedniki skupin, omogočiti dialog s predsednikom Evropskega sveta; po drugi strani ocenjuje, da postopek pisnih vprašanj ni primeren; |
7. |
zahteva, da se vsakič, ko Evropski svet sprejme akcijski načrt ali postopek z morebitnim zakonodajnim vidikom, v sodelovanju s Parlamentom pravočasno odloči o sodelovanju Evropskega parlamenta v skladu z ustreznim postopkom; vztraja, da bi moral predsednik Evropskega parlamenta polno sodelovati na zasedanjih Evropskega sveta, kadar se obravnavajo medinstitucionalna vprašanja – Parlament in Evropski svet bosta zato uskladila svoja poslovnika, da bosta opredelila izbiro svojih predstavnikov in način, na katerega ti pridobijo mandat za pogajanja in poročajo o pogajanjih; |
8. |
poziva Evropski svet, naj pred začetkom evropske volilne kampanje jasno predstavi, kako v okviru pogajanj, ki naj bi potekala med Evropskim parlamentom in Svetom za namen izvajanja Izjave št. 11, priložene Lizbonski pogodbi, namerava spoštovati izbiro evropskih državljanov v postopku, ki vodi izvolitvi predsednika Komisije v skladu s členom 17(7) Pogodbe o Evropski uniji; ponovno opozarja, kako pomembno je okrepiti prepoznavnost in evropski značaj volilne kampanje; poziva vsakega člana Evropskega sveta, naj vnaprej napove, kako namerava upoštevati glas svojih sodržavljanov, ko bo predlagal enega ali več kandidatov za mesto komisarja iz svoje države; |
9. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu in Komisiji, voditeljem držav in predsednikom vlad ter parlamentom držav članic. |
(1) UL C 212 E, 5.8.2010, str. 82.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0323.
(3) Glej člen 16 Pogodbe o Evropski uniji.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/190 |
P7_TA(2013)0600
Politika za zeleno infrastrukturo
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o zeleni infrastrukturi – izboljšanje evropskega naravnega kapitala (2013/2663(RSP))
(2016/C 468/27)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju sedmega okoljskega akcijskega programa, |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala“ (COM(2013)0249), |
— |
ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z naslovom: „Evropa 2020 Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020), |
— |
ob upoštevanju časovnega okvira za Evropo, gospodarno z viri (COM(2011)0571), |
— |
ob upoštevanju strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (COM(2011)0244), |
— |
ob upoštevanju Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (1), |
— |
ob upoštevanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (2), |
— |
ob upoštevanju sklepov Sveta za okolje iz junija 2011 in z dne 17. decembra 2012 (točka 14), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. aprila 2012 o našem življenjskem zavarovanju, našem naravnem kapitalu: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (3), zlasti njenega odstavka 50, |
— |
ob upoštevanju študije z naslovom „Ekonomija ekosistemov in biotske raznovrstnosti“ (TEEB) (4), |
— |
ob upoštevanju bele knjige Komisije iz leta 2009 z naslovom „Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti“ (COM(2009)0147 in njenega sporočila z naslovom „Strategija Evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam“ (COM(2013)0216), |
— |
ob upoštevanju vprašanja Komisiji o zeleni infrastrukturi – izboljšanje evropskega naravnega kapitala (O-000094/2013 – B7-0525/2013), |
— |
ob upoštevanju teritorialne agende Evropske unije 2020: za vključujočo, pametno in trajnostno Evropo različnih regij, |
— |
ob upoštevanju ciljev biotske raznovrstnost iz Aičija, vključenih v „Strateški načrt za biotsko raznovrstnost 2011–2020“, ki so ga oktobra 2010 sprejele pogodbenice Konvencije o biološki raznovrstnosti, |
— |
ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika, |
A. |
ker se je treba lotiti težave upadanja biotske raznovrstnosti in stanja naših ekosistemov, če želimo zagotoviti nemoteno izvajanje ekosistemskih storitev ter varovanje naravnega kapitala za sedanje in prihodnje generacije; |
B. |
ker zelena infrastruktura prispeva k razvoju celotnega potenciala ekosistemskih storitev, ki jih lahko narava nudi družbi; |
C. |
ker se je treba lotiti izgube biotske raznovrstnosti, da bi zavarovali naravni kapital za sedanje in prihodnje generacije; |
D. |
ker človekov pritisk ogroža biotsko raznovrstnost in celovitost ekosistemov v Evropski uniji, vključno zaradi drobljenja in uničevanja naravnih habitatov, podnebnih sprememb in povečane uporabe polnaravnih habitatov; |
E. |
ker sta biotska raznovrstnost in blaginja človeške družbe tesno povezana; |
F. |
ker je treba za ohranitev in krepitev biotske raznovrstnosti v Uniji na najmanjšo možno mero zmanjšati raven razdrobljenosti in izboljšati ekološko povezanost; |
G. |
ker cilj biotske raznovrstnosti 11 iz Aičija predvideva, da bo do leta 2020 najmanj 17 odstotkov kopenskih in celinskih voda ter 10 odstotkov obalnih in morskih območij, predvsem tistih, ki imajo velik pomen za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve, zavarovanih ter učinkovito in pravično upravljanih; območja morajo biti ekološko reprezentativna in dobro povezana v sistem zavarovanih območij ali pa varovana z drugimi učinkovitimi ukrepi varstva za posamezna območja in vključena v širšo kopensko ali morsko krajino; |
H. |
ker sta zelena infrastruktura in kmetijstvo tesno povezana v smislu kmetijske produktivnosti in varstva kmetijske dediščine ter zaradi vplivov kmetijskih dejavnosti na načrtovanje rabe prostora in zemljišč; |
I. |
ker izkušnje kažejo, da projekti zelene infrastrukture nudijo veliko priložnost za vključitev narave v družbo, tudi v mestnem okolju, ki nudi dom vse večjemu deležu prebivalcev, in ker so ti ljudje izpostavljeni resnim učinkom pojava „mestnega toplotnega otoka“; |
J. |
ker bi si morale zainteresirane strani izmenjevati informacije o tem, kako učinkovito ustvarjati, varovati, izboljšati in uporabljati zeleno infrastrukturo v pokrajinah, ter jih objavljati; |
K. |
ker izkušnje kažejo, da sta načrtovanje in razvoj infrastrukturnih projektov ključnega pomena, saj je v tej fazi treba zagotoviti integracijo potreb ekosistemov, gospodarstva in družbe tako v mestnem kot v podeželskem okolju; |
L. |
ker bi morali regionalni in mestni infrastrukturni programi in projekti, ki jih sofinancira EU, vključevati elemente zelene infrastrukture ter blažiti vpliv na obstoječe ekosisteme, da se poveča okoljske, socialne in gospodarske koriti takih programov in projektov; |
M. |
ker zelena infrastruktura ponuja vrsto okoljskih, gospodarskih in socialnih koristi, ki izhajajo iz naravnih rešitev, ki so na splošno cenejše in trajnejše ter lahko pomagajo ustvariti delovna mesta; |
N. |
ker so naložbe v zeleno infrastrukturo običajno zelo donosne; |
Splošne ugotovitve
1. |
pozdravlja sporočilo o zeleni infrastrukturi in namero Komisije, da si bo dejavno prizadevala za uresničitev ciljev, določenih v tem sporočilu; |
2. |
priznava ključen pomen zelene infrastrukture za učinkovito varovanje evropskega naravnega kapitala, ohranjanje naravnih habitatov in vrst ter vzdrževanje dobrega ekološkega stanja voda; |
3. |
poudarja potencialni prispevek zelene infrastrukture k številnim ciljem Unije v okviru strategije Evropa 2020 ter pomen njene izgradnje in vključitve v orodja za izvajanje večletnega finančnega okvira, da bi učinkovito prispevala k uresničevanju ciljev Unije v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; |
4. |
priznava, da bo izgradnja zelene infrastrukture pomagala Uniji pri uresničevanju mednarodnih zavez v okviru ciljev biotske raznovrstnosti iz Aičija in Strateškega načrta za biotsko raznovrstnost 2011–2020; |
5. |
pozdravlja inovativen pristop zelene infrastrukture pri zagotavljanju stroškovne učinkovitosti s številnimi koristmi in rešitvami, ki lahko združijo okoljske, socialne in gospodarske cilje; |
Vključevanje v različna področja politik
6. |
poudarja, da je treba zeleno infrastrukturo vključiti v vse sektorske politike EU in v ustrezne dogovore o financiranju, pri čemer je treba za zgled uporabiti najboljše prakse držav članic; |
7. |
poudarja, da ima lahko zelena infrastruktura pomembno vlogo v mestih, kjer danes živi vedno večji delež prebivalstva in kjer lahko pomaga zagotoviti storitve, kot so čist zrak, nadzor temperature, blaženje lokalnega učinka „toplotnega otoka“, rekreacijske površine, varstvo pred poplavami, zbiranje deževnice in preprečevanje poplav, obnovitev ravni podtalnice, obnovitev biotske raznovrstnosti ali ustavitev njene izgube, blaženje ekstremnih vremenskih pojavov in njihovih učinkov, izboljšanje zdravja državljanov in splošno povečanje kakovosti življenja, tudi z zagotavljanjem dostopnih in cenovno ugodnih površin za telesne dejavnosti; poudarja povezavo med zeleno infrastrukturo in zdravjem ljudi ter meni, da vlaganje v zeleno infrastrukturo pomeni tudi vlaganje v javno zdravje; |
8. |
poudarja prispevek zelene infrastrukture kot pomembnega dopolnila mreže Natura 2000, ki krepi povezanost in odpornost te mreže, namenjene ohranjanju ključnih vrst in habitatov v evropski naravi, hkrati pa zagotavlja ekosistemske storitve v ocenjeni vrednosti več sto milijard evrov letno; v zvezi s tem poudarja dopolnjevanje med zakonodajo Natura 2000 in pobudo za zeleno infrastrukturo; |
9. |
poziva države članice, naj zeleno infrastrukturo vključijo v prostorsko načrtovanje in načrtovanje rabe zemljišč in jo prednostno obravnavajo, in sicer s posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi na terenu in lokalnimi prebivalci prek izobraževalnih kampanj, na vseh ravneh odločanja (lokalni, regionalni in nacionalni), ter z dvigovanjem njihove osveščenosti, ter poziva Komisijo, naj podpre oblikovanje smernic in meril na tem področju, s čimer bi zagotovila, da bo zelena infrastruktura postala standarden del prostorskega načrtovanja in teritorialnega razvoja v Uniji; poudarja, da morajo postopki za izdajo dovoljenj za nove razvojne podjeme ali sivo infrastrukturo omogočati celovito oceno vseh negativnih vplivov na ekosisteme in obstoječo zeleno infrastrukturo, da bi te vplive preprečili in ublažili ter zagotovili dejanske dolgoročne družbene koristi; |
10. |
poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo vse finančne instrumente EU, vključno z instrumenti kohezijske politike in skupne kmetijske politike, zlasti območje z ekološko usmeritvijo, da, kjer je mogoče, podprejo zeleno infrastrukturo, da bi zagotovile širok spekter ekosistemskih storitev in varovanje naravnih procesov na podeželskih in mestnih območjih; poziva Komisijo, naj Parlamentu redno poroča o uporabi sredstev v okviru skupne kmetijske politike za podpiranje zelene infrastrukture; v zvezi s tem poudarja pomembno vlogo zelene infrastrukture pri varstvu čebel in s tem tudi pri uspešnem opraševanju; |
11. |
poudarja pozitivne učinke zelene infrastrukture na blaženje podnebnih sprememb, saj pozitivno vpliva na bilanco zalog ogljika in toplogrednih plinov, zlasti v povezavi z ohranjanjem šotišč, polnaravnih in naravnih gozdnatih pokrajin in gozdov ter drugih ekosistemov, bogatih z ogljikom, s tem pa prispeva tudi k izvajanju podnebne politike EU; |
12. |
podpira prizadevanja za povezovanje prostorskega načrtovanja z razvojem zelene infrastrukture na obalnih območjih, da bi zaščitili biotsko raznovrstnost in zagotovili trajnostni razvoj teh območij; |
13. |
poudarja ključno vlogo zelene infrastrukture pri prilagajanju podnebnim spremembam, saj to povečuje ekološko skladnost med območji Natura 2000, spodbuja večje premike vrst in spremembe v njihovi porazdelitvi med območji Natura 2000 ter zagotavlja prilagajanje na ravni pokrajin zaradi biotske raznovrstnosti, s čimer prispeva k izvajanju naravovarstvenih politik EU, ter tudi spodbuja in zagotavlja prilagajanja drugim sektorjem, vključno z upravljanjem voda in prehransko varnostjo, na ravni ekosistemov; |
14. |
meni, da morajo države članice – zlasti tiste, ki mejijo na morje, – nujno zgraditi zeleno infrastrukturo okrog pristaniških območij in vzpostaviti prometne sisteme, ki ugodno vplivajo na ozelenitev teh območij; |
15. |
opozarja, da je tudi zmanjševanje tveganj, povezanih z naravnimi nesrečami, kot so poplave ali gozdni požari, pozitiven učinek vzpostavitve ali obnove zelene infrastrukture, na primer naravnih poplavnih ravnic, gozdnatih pokrajin, mokrišč itd., saj lahko izboljša pripravljenost na naravne nesreče in pripomore k prilagajanju na podnebne spremembe ter znatno zmanjša povezane stroške za družbo; |
16. |
poudarja, da je treba gozdarski sektor v celoti vključiti v to področje politike, s čimer bi imeli večkratne koristi, ki presegajo proizvodnjo lesa in biomase in ki se zagotavljajo s trajnostnim upravljanjem gozdov in naravnim ohranjanjem gozdov, ter obnovili razdrobljene ali uničene gozdove; |
17. |
pozdravlja pobudo za spodbujanje zelene infrastrukture kot instrumenta, ki prispeva k filtriranju voda, preprečevanju erozije in ohranjanju podtalnice, s tem pa tudi k pravilnemu izvajanju okvirne direktive o vodah, direktive o poplavah in ustrezne zakonodaje o vodah, kot se predlaga v načrtu, kot tudi k celostnemu upravljanju obalnega pasu in pomorskemu prostorskemu načrtovanju; |
18. |
poudarja pomen ustreznega vključevanja zahtev v zvezi z zeleno infrastrukturo v izvajanje instrumentov strukturne in kohezijske politike EU, zlasti za financiranje urbane zelene infrastrukture, in poziva pristojne organe, naj spodbudijo ustrezne ukrepe; |
19. |
poudarja, da je treba zeleno infrastrukturo vključiti v operativne programe v okviru finančnih instrumentov EU za obdobje 2014–2020; |
20. |
poziva Komisijo, naj pravočasno, tj. do konca leta 2013, pripravi smernice za podporo, kot je napovedala v svojem sporočilu, da bi okrepila razumevanje in zavzemanje za zeleno infrastrukturo v ustreznih področjih politik ter zagotovila priložnosti za financiranje prek operativnih programov; |
21. |
poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj dobro izkoristijo obstoječe možnosti financiranja za spodbujanje naložb v usklajene in povezane projekte zelene infrastrukture; |
Razvoj strategije za zeleno infrastrukturo
22. |
poudarja, da je treba povečati udeležbo zasebnega sektorja v naložbah v zeleno infrastrukturo, ter poziva Komisijo in EIB, naj hitro vzpostavita instrument financiranja ter zagotovita njegovo delovanje, vključno z inovativnimi finančnimi mehanizmi za podporo naložbam v zeleno infrastrukturo in drugim projektom, povezanim z naravnim kapitalom, ob tem pa ocenita dejansko in dolgoročno podporo za funkcije ekosistema; poudarja, da bo treba preučiti tudi dodatne vire financiranja na lokalni, regionalni in nacionalni ravni; |
23. |
je prepričan, da je treba izgradnjo zelene infrastrukture podpreti z zanesljivimi podatki in poglobljenim znanjem, ter spodbuja Komisijo, naj v sodelovanju z Evropsko agencijo za okolje, državami članicami in drugimi zainteresiranimi stranmi zagotovi, da bo Unija okrepila svojo zmogljivost na področju kartiranja in ocenjevanja ekosistemov ter povezanih ekosistemskih storitev, ter da se bodo te informacije in znanje ustrezno upoštevali, tudi pri načrtovanju in izvajanju projektov, ki jih sofinancira EU; |
24. |
poziva Komisijo, naj spodbuja projekte na področju raziskav, inovacij, izgradnje zmogljivosti, izobraževanja, razširjanja informacij, povečevanja ozaveščenosti in obveščanja javnosti na tem področju ter podpre izmenjavo informacij in primerov najboljše prakse; poudarja, da znanje in izobrazba osebja, ki je usposobljeno za ta inovativni pristop in ki primerno ceni koristi, ki jih zagotavljajo ekosistemi, zlasti na področju oskrbe z vodo in čiščenja vode, odpadkov, gradbeništva, obvladovanja nesreč, kmetijstva, turizma in zdravja, prispeva k razvoju zelene infrastrukture; |
25. |
meni, da je vključevanje v vsa področja politik temeljni pogoj, brez katerega ni mogoče izvajati verodostojne politike na področju zelene infrastrukture; |
26. |
poudarja vlogo, ki jo lahko imajo lastniki in upravljavci zemljišč, organizacije civilne družbe, udeležba državljanov v znanstvenih raziskavah, odgovornost državljanov in sodelovanje javnosti za načrtovanje, izvajanje, vzdrževanje in spremljanje projektov zelene infrastrukture na lokalni ravni, ter poziva države članice, naj omogočijo take procese; |
27. |
podpira oblikovanje strategije, ki vsebuje razvoj prednostnih osi za projekte zelene infrastrukture v Evropi, ter poudarja potrebo po več čezmejnih medregionalnih strategijah in projektih; |
28. |
podpira pobudo TEN-G, omenjeno v sporočilu Komisije, ter poziva Komisijo, naj izpolni obljubo, da bo do leta 2015 pripravila načrt za TEN-G; |
29. |
poudarja potencial za inovacije v povezavi z zeleno infrastrukturo ter ključno vlogo, ki jo MSP lahko igrajo na tem področju; opozarja, da enotni standardi, potrjevanje in označevanje podpirajo naložbe v zeleno infrastrukturo in ustvarjajo potreben prostor za prve premike; |
30. |
z veseljem pričakuje pregled strategije za biotsko raznovrstnost v letu 2015, nato pregled sporočila o zeleni infrastrukturi v letu 2017, ki bo trdneje zasidral zeleno infrastrukturo v ustreznih načrtovanih naložbah na ravni EU, ter vmesni pregled s tem povezanih področij politike (pregled skupne kmetijske politike, vmesni pregled programa REGIO itd.); |
o
o o
31. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL L 20, 26.1.2010, str. 7.
(2) UL L 206, 22.7.1992, str. 7.
(3) UL C 258 E, 7.9.2013, str. 99.
(4) http://www.teebweb.org
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/195 |
P7_TA(2013)0601
Letno poročilo Evropske centralne banke za leto 2012
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o letnem poročilu Evropske centralne banke za leto 2012 (2013/2076(INI))
(2016/C 468/28)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju letnega poročila Evropske centralne banke za leto 2012, |
— |
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 123, 282 in 284(3) Pogodbe, |
— |
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, še zlasti členov 15 in 21 Statuta, |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. aprila 1998 o demokratičnem nadzoru v tretji fazi EMU (1), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2013 o letnem poročilu Evropske centralne banke za leto 2011 (2), |
— |
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog na Evropsko centralno banko, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, v nadaljnjem besedilu „uredba o enotnem nadzornem mehanizmu“, |
— |
ob upoštevanju 83. letnega poročila 2012/2013 Banke za mednarodne poravnave, ki je bilo objavljeno 23. junija 2013, |
— |
ob upoštevanju člena 119(1) Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0382/2013), |
A. |
ker se je BDP v euroobmočju v skladu z napovedmi služb Komisije iz pomladi 2013 po 1,4-odstotni rasti leta 2011 v letu 2012 zmanjšal za 0,6 % in se bo leta 2013 zmanjšal še za 0,4 %, preden se bo leta 2014 povečal za 1,2 %; |
B. |
ker je na podlagi istih napovedi brezposelnost v euroobmočju iz 10,2 % konec leta 2011 narasla na 11,4 % konec leta 2012, in se v letu 2013 utegne še povečati na 12,2 %, preden bo leta 2014 spet rahlo upadla, pri tem pa je med državami euroobmočja opaziti velike razlike, saj se število brezposelnih giblje med 4,3 % in 25 %, med mladimi pa je ta odstotek še višji in se je v istem obdobju znatno povečal; |
C. |
ker je ECB leta 2012 enkrat znižala obrestne mere, in sicer julija (za 25 bazičnih točk), maja 2013 pa še dodatno na rekordno nizko stopnjo 0,5 %; |
D. |
ker je povprečna stopnja inflacije v euroobmočju glede na napovedi služb Komisije iz pomladi 2013 v letu 2012 znašala 2,5 %, torej manj od 2,7 % iz leta 2011, rast M3 pa je bila leta 2011 z 1,5 % nižja od 1,7 %, kolikor je znašala leta 2010; |
E. |
ker je konsolidirani računovodski izkaz Eurosistema konec leta 2012 dosegel 3 bilijone EUR, kar pomeni, da se je v letu 2012 povečal za približno 12 %; |
F. |
ker je netržno finančno premoženje predstavljalo največji del sredstev, predloženih Eurosistemu kot zavarovanje v letu 2012, saj je znašalo približno 25 % vseh sredstev; ker netržni vrednostni papirji skupaj z vrednostnimi papirji, zavarovanimi s premoženjem, predstavljajo več kot 40 % vseh sredstev, predloženih kot zavarovanje; |
G. |
ker se je skupni promet z vsemi instrumenti na evrskem denarnem trgu v drugem četrtletju 2012 zmanjšal za 14 % v primerjavi z drugim četrtletjem predhodnega leta; |
H. |
ker so linije nujne likvidnostne pomoči, ki so jih zagotovile nacionalne centralne banke, navedene v konsolidiranem računovodskem izkazu Eurosistema pod postavko „druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v evrih“, leta 2012 dosegle neprimerljivo visoke ravni in so konec leta 2012 znašale 206 milijard EUR; |
I. |
ker so dolgoročne operacije refinanciranja ECB, izvedene februarja 2012, finančnim institucijam s sedežem v euroobmočju zagotovile 529,5 milijarde EUR v obliki posojil z zapadlostjo treh let in začetno obrestno mero 1 %; |
J. |
ker se je stopnja rasti posojil mikrofinančnih institucij prebivalcem euroobmočja od decembra 2011 do decembra 2012 močno zmanjšala, in sicer z 1 % decembra 2011 na 0,4 % decembra 2012, posojila zasebnemu sektorju pa so se decembra 2012 zmanjšala za 0,7 %; |
K. |
ker je povprečni bruto javnofinančni dolg v euroobmočju na podlagi napovedi služb Komisije iz pomladi 2013 v letu 2012 narasel na 92,7 % BDP v primerjavi z 88 % leta 2011, skupni javnofinančni primanjkljaj pa se je s 4,2 % znižal na 3,7 % BDP; |
L. |
ker je bilo v okviru dolgoročnih operacij refinanciranja ECB, izvedenih decembra 2011 in februarja 2012, evropskim bankam odobrenih več kot 1 000 milijard EUR – 489 milijard EUR in 529,5 milijarde EUR – v obliki posojil z obrestmi, zavarovanimi s premoženjem, z največ s triletno ročnostjo in obrestno mero 1 %, indeksirano s povprečno obrestno mero glavnih operacij refinanciranja ECB do njihove zapadlosti; |
M. |
ker je spomladanska evropska gospodarska napoved za leto 2012 razkrila nizke stopnje poslovnega in potrošniškega zaupanja, visoko brezposelnost, ki omejuje zasebno potrošnjo, in upadanje rasti izvoza od leta 2010, zaradi česar se je rast BDP v letih 2011 in 2012 ustalila; |
N. |
ker so mala in srednja podjetja (MSP) še vedno temelj gospodarstva euroobmočja, saj predstavljajo približno 98 % vseh podjetij euroobmočja, ki zaposlujejo približno tri četrtine zaposlenih v euroobmočju in ustvarjajo približno 60 % dodane vrednosti; |
O. |
ker sta se kreditna sposobnost in finančno stanje MSP poslabšali izraziteje kot pri večjih podjetjih, daljše obdobje slabih gospodarskih razmer pa je poslabšalo izzive za MSP, povezane z asimetričnimi informacijami; |
P. |
ker so se dobički, likvidnost, rezerve in lastni kapital MSP v skladu s podatki ankete o dostopu do financiranja za podjetja (SAFE) med krizo razvijali manj ugodno kot pri velikih podjetjih; |
Q. |
ker člen 282 PDEU navaja, da je poglavitni cilj ECB ohranjanje stabilnosti cen; ker Evropski odbor za sistemska tveganja deluje v okviru ECB na področju finančne stabilnosti; |
R. |
ker je Banka za mednarodne poravnave v svojem letnem poročilu navedla, da so prizadevanja za reforme v državah članicah zaradi politike nizkih obrestnih mer v euroobmočju močno popustila; |
S. |
ker člen 123 PDEU in člen 21 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke prepovedujeta denarno financiranje vlad; |
T. |
ker je stanje nizke inflacije najboljši prispevek, ki ga lahko monetarna politika zagotovi za vzpostavitev ugodnih pogojev za gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest, socialno kohezijo in finančno stabilnost; |
U. |
ker bi ukrepi nacionalnih makrobonitetnih organov morali upoštevati pristojnost Evropskega odbora za sistemska tveganja za makrobonitetni nadzor nad finančnim sistemom v EU; |
V. |
ker je ohranjanje toka kreditov za mala in srednja podjetja pomembno predvsem zato, ker ta podjetja zaposlujejo 72 % delovne sile v euroobmočju ter dosegajo bistveno višje bruto stopnje ustvarjanja (in uničevanja) delovnih mest kot velika podjetja; |
W. |
ker priporočila iz predhodnih resolucij o letnih poročilih ECB glede preglednosti glasovanja in objave povzetkov zapisnikov še niso bila upoštevana; |
X. |
ker je odprta ponudba mejnega depozita 28. septembra 2012 znašala 315 754 milijonov EUR; |
Y. |
ker je v euroobmočju za 2 % manj kreditov letno, in je padec v nekaterih državah še večji, med njimi je tudi Španija, kjer je letno zmanjšanje v letu 2012 znašalo 8 %; |
Z. |
ker morajo MSP plačevati veliko višje stroške najemanja posojil, odvisno od države euroobmočja, v kateri imajo sedež, kar povzroča izkrivljanja na enotnem trgu; |
AA. |
ker je kreditni krč, zaradi katerega so zdaj prizadeta MSP v nekaterih delih euroobmočja, ena od glavnih težav, ki zavirajo okrevanje gospodarstva; |
Monetarna politika
1. |
pozdravlja drzne ukrepe ECB leta 2012, ki so odločilno prispevali k stabilizaciji bančnega sektorja in pomagali prekiniti povezavo med bankami in državo; |
2. |
je zelo zaskrbljen zaradi dejstva, da vztrajno slabe gospodarske razmere postajajo v nekaterih delih EU nekaj običajnega, kar povzroča nestabilnost za euroobmočje kot celoto in ogroža javno in politično podporo evropskemu projektu; |
3. |
ugotavlja, da so bile stopnje uporabe operacij glavnega refinanciranja, operacij srednjeročnega in dolgoročnega refinanciranja s polno dodelitvijo po fiksnih obrestnih merah, uporabe odprte ponudbe mejnega posojila, nujne likvidnostne pomoči in odprte ponudbe mejnega depozita vse leto 2012 zelo visoke, kar kaže na resno poslabšanje mehanizma prenosa monetarne politike in trga medbančnega posojanja v euroobmočju, čeprav je bilo v drugi polovici leta opaziti znatno izboljšanje stanja, ki je izhajalo iz stabilizacije razponov in neravnovesij v sistemu TARGET II; |
4. |
meni, da so pozitivni učinki odločitev iz julija 2012 za zmanjšanje ključnih obrestnih mer ECB omejeni, saj je kanal prenosa monetarne politike v številnih predelih euroobmočja prekinjen ali močno okrnjen; opozarja, da lahko zelo nizke obrestne mere dolgoročno povzročijo izkrivljanja v gospodarstvu ter škodujejo zasebnemu varčevanju in pokojninskim skladom; |
5. |
opozarja, da je predsednik ECB ob nagovoru Odbora za ekonomske in monetarne zadeve Evropskega parlamenta dne 8. julija 2013 napovedal, da naj bi ključne obrestne mere ECB ob upoštevanju v splošnem umirjenih obetov v zvezi z inflacijo, ki bodo glede na v splošnem šibko gospodarstvo in umirjeno denarno dinamiko veljali tudi srednjeročno, še dlje časa ostale na sedanjih ali še nižjih ravneh; |
6. |
z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je povpraševanje bančnega sistema po likvidnosti iz Eurosistema leta 2012 povečalo in tako še okrepilo odvisnost bančnega sistema od posegov Eurosistema, ter svari pred tveganji takšne odvisnosti; |
7. |
meni, da je triletna operacija dolgoročnejšega refinanciranja, izvedena marca 2012, prispevala k stabilizaciji bančnega sistema, a bi to moral biti začasen ukrep; ugotavlja, da je kljub likvidnosti, ki so jo bančnemu sistemu zagotovile operacije dolgoročnejšega refinanciranja, realnemu gospodarstvu še vedno na voljo manj kreditov kot pred krizo; se zaveda, da je stopnja povpraševanja podjetij po kreditih trenutno zelo nizka, zato banke težko dajejo posojila; |
8. |
je zelo zaskrbljen nad prenosom tveganj z bank in vlad v težavah v bilanco stanja ECB zaradi njene odločitve o nakupu „neomejene“ količine kratkoročnega javnega dolga; poudarja, da operacije dolgoročnejšega refinanciranja niso temeljna rešitev za krizo; |
9. |
meni, da mora nacionalna centralna banka svoje funkcije opravljati popolnoma v skladu s funkcionalno, institucionalno in finančno neodvisnostjo, da bi tako zagotovila ustrezno izvajanje svojih nalog na podlagi Pogodbe in Statuta Evropskega sistema centralnih bank in ECB; |
10. |
poudarja, da nezadostna rast v evropskem gospodarskem sektorju ni v prvi vrsti posledica nezadostne razpoložljivosti kreditov, ki jih ponuja bančni sektor; |
11. |
je zaskrbljen zaradi dejstva, da se zdi zaostrovanje kreditnih pogojev zelo resno za MSP, ker jih banke obravnavajo, kot da zanje velja večja verjetnost neplačila kot za večja podjetja, in ker se MSP pogosto ne morejo preusmeriti z bančnega kredita na druge vire zunanjega financiranja; |
12. |
poudarja svojo zaskrbljenost zaradi velike drobitve pogojev dodeljevanja posojil za MSP v državah euroobmočja; |
13. |
poudarja, da je imel program za trg vrednostnih papirjev do septembra 2012 pomembno, čeprav omejeno vlogo pri obravnavanju nepravilnega delovanja nekaterih segmentov trga javnega dolga v euroobmočju; |
14. |
pozdravlja uvedbo dokončnih denarnih transakcij brez predhodnih količinskih omejitev, in pozdravlja odločitev, da se zagotovi prenos monetarne politike, ter odločitev, da se za začetek izvajanja dokončnih denarnih transakcij uveljavijo strogi pogoji iz Evropskega instrumenta za finančno stabilnost/Evropskega mehanizma za stabilnost; |
15. |
se zaveda opozoril Banke za mednarodne poravnave o predolgem obdobju izredno prilagodljive monetarne politike; z zanimanjem spremlja razprave v večini večjih centralnih bank o najboljšem trenutku za postopno ukinitev njihove prilagodljive monetarne politike; ugotavlja, da namerava med drugimi centralna banka ZDA opustiti sedanje ukrepe, takoj ko bo to mogoče; se zaveda, da bo ECB ohranjala prilagodljivo politiko, dokler bančni sektor ne bo popolnoma stabiliziran, pri čemer učinki prelivanja v javni sektor še naprej predstavljajo nevarnost, to politiko pa omogočajo nizke stopnje inflacije, ki jih lahko pričakujemo v srednjeročnem obdobju; |
16. |
meni, da je nujno, da programi ECB za zagotavljanje likvidnosti ustrezno obravnavajo tudi inflacijske pomisleke, na primer s sterilizacijo; |
17. |
glede na nedavna gibanja v ZDA meni, da okrevanje in večja gospodarska rast predstavljata zanesljivo in trdno podlago za progresivno postopno opuščanje ukrepov politike za povečevanje količine denarja v obtoku; |
18. |
ponovno opozarja, da so bili nestandardni ukrepi monetarne politike ECB predvideni kot prehodni ukrepi, zato jih bančni sektor nikakor ne bi smel jemati kot stalni instrument; |
19. |
spodbuja ECB, naj posreduje trgu jasna sporočila v zvezi s predvidenim obdobjem izvajanja nestandardnih ukrepov monetarne politike in naj jih začne opuščati, takoj ko se bo napetost v bančnem sektorju zmanjšala ter bo mogoče povezavo med bankami in državo prekiniti in bodo gospodarski kazalniki rasti in inflacije to odločitev upravičevali; |
20. |
meni, da je doseg instrumentov monetarne politike, ki jih ECB uporablja že od začetka krize in ki sicer pomenijo dobrodošlo olajšanje za finančne trge v težavah, omejen kar zadeva spodbujanje rasti in izboljšanje razmer na trgu dela; zato meni, da bi ECB lahko preučila dodatne ukrepe; |
21. |
je zaskrbljen nad zelo visokimi ravnmi linij nujne likvidnostne pomoči, ki so jo v letu 2011 zagotavljale nacionalne centralne banke, ter zahteva nadaljnje razkritje in dopolnilne informacije ter natančen obseg teh linij in z njimi povezanih operacij ali pogojev; |
22. |
meni, da bi morala ECB najti način, kako mala in srednja podjetja doseči bolj neposredno, saj mehanizem prenosa monetarne politike ne deluje pravilno; poudarja, da podobna mala in srednja podjetja v euroobmočju trenutno nimajo dostopa do posojil pod enakimi pogoji, kljub temu, da imajo podobne poslovne obete in so izpostavljena podobnim tveganjem; poziva ECB, naj izvaja politiko za neposredni nakup kakovostnih zavarovanih posojil, odobrenih malim in srednjim podjetjem, zlasti v nekaterih državah članicah, kjer mehanizem prenosa monetarne politike ne deluje več; poudarja, da bi morala ta politika predvidevati omejene zneske in biti časovno omejena, popolnoma sterilizirana in usmerjena v preprečevanje tveganj za bilanco stanja ECB; |
23. |
meni, da bi ECB morala zelo resno upoštevati možnost uvedbe posebnega programa, ki bi MSP olajšal dostop do kreditov po vzoru sistema financiranja posojil Bank of England; |
24. |
meni, da je imel poravnalni sistem TARGET II bistveno vlogo pri varovanju celovitosti finančnega sistema v euroobmočju; vendar ugotavlja, da velika neravnovesja v sistemu TARGET II razkrivajo zaskrbljujočo drobitev finančnih trgov v euroobmočju ter vztrajen beg kapitala v državah članicah, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo; |
25. |
poziva ECB, naj objavi pravno odločitev v zvezi s programom dokončnih denarnih transakcij, da bi lahko natančneje analizirali njegove podrobnosti in posledice; |
26. |
poudarja, da so linije nujne likvidnostne pomoči v konsolidiranih bilancah stanja Eurosistema navedene v poglavju „druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v evrih“, brez nadaljnjih razkritij ali podrobnejših informacij o teh linijah ali z njimi povezanih operacijah ali pogojih; poziva ECB, naj na svoji spletni strani izboljša poročanje o zadevah v zvezi z nujno likvidnostno pomočjo za vsako posamezno državo; |
27. |
šteje za spodbudno stabilizacijo stopenj neravnovesij v sistemu TARGET II v drugi polovici leta 2012; poudarja, da je imel poravnalni sistem TARGET II bistveno vlogo pri varovanju celovitosti finančnega sistema v euroobmočju; kljub temu ostaja zaskrbljen zaradi vztrajne drobitve finančnih trgov v euroobmočju; |
28. |
ponovno opozarja na neodvisnost ECB pri izvajanju njene monetarne politike, kot je določeno v Pogodbah; trdi, da bi moralo biti izvajanje monetarne politike demokratično ter rezultat posvetovanja in upoštevanja različnih stališč in pristopov, da bi se lahko povečala preglednost in s tem demokratična odgovornost; v zvezi s tem opozarja na pomen dialoga o monetarni politiki in pisnih vprašanj, ki jih predložijo poslanci Evropskega parlamenta; |
29. |
je zaskrbljen zaradi morebitnih stranskih učinkov dlje časa trajajoče in izredno prilagodljive monetarne politike, kot so agresivno prevzemanje tveganj, kopičenje finančnih neravnovesij, izkrivljanja v določanju cen na finančnih trgih ter spodbude za odlašanje s potrebnimi izboljšavami bilanc stanja in reformami; spodbuja ECB, naj si prizadeva za ustrezno ravnovesje med tveganji, ki jih prinaša prenagljeno opuščanje njene izredno prilagodljive monetarne politike, in tveganji, ki so povezana z nadaljnjim odlašanjem s tem; |
30. |
poudarja, da bi ECB morala biti pripravljena izpolnjevati najvišja merila odgovornosti do Evropskega parlamenta pri izvajanju svojih nalog na področju monetarne politike in svojih nadzornih nalog, v zvezi s tem opozarja na pomen dialoga o monetarni politiki in pisnih vprašanj, ki jih predložijo poslanci Evropskega parlamenta; ponovno poziva k večji preglednosti v ECB, kar bi povečalo verodostojnost in predvidljivost, ter pozdravlja izboljšave, ki so že bile dosežene na tem področju; |
31. |
meni, da je devizni tečaj ključna spremenljivka gospodarske politike, ki vpliva na konkurenčnost euroobmočja; poudarja, da je treba podpreti evro kot mednarodno valuto; |
32. |
poziva ECB, naj v sodelovanju z nacionalnimi centralnimi bankami pojasni svoje politike z vidika poslov valutne zamenjave, ki so namenjeni kot pomoč za ohranjanje finančne stabilnosti; |
Bančna unija
33. |
ugotavlja, da je evropski bančni sistem še vedno krhek ter da ga je treba preoblikovati s strukturnega vidika in utrditi z oblikovanjem prave bančne unije; |
34. |
pozdravlja napredek pri pogajanjih o uredbi o enotnem mehanizmu nadzora, ki pooblašča ECB za nadzor nad kreditnimi institucijami v euroobmočju in tistimi, ki se želijo pridružiti; meni, da bo vzpostavitev enotnega mehanizma nadzora prispevala k prekinitvi povezave med bankami in državami ter pomagala razviti skupen evropski pristop h kriznemu upravljanju; |
35. |
zlasti pozdravlja njeno sodelovanje pri imenovanju predsednika in podpredsednika nadzornega odbora; |
36. |
meni, da bi morala vzpostavitev enotnega mehanizma nadzora prispevati k obnovitvi zaupanja v bančni sektor ter oživitvi medbančnega posojanja in čezmejnih kreditnih tokov prek neodvisnega celostnega nadzora za vse udeležene države članice; |
37. |
poziva, naj enotni mehanizem nadzora deluje na način, ki bo v celoti upošteval enotni pravilnik za finančne storitve in bo popolnoma skladen z načeli, na katerih temelji enotni trg finančnih storitev; |
38. |
meni, da bi ECB morala pozdraviti možnost, da se v enotni mehanizem nadzora vključijo države članice zunaj euroobmočja, da se zagotovi večja harmonizacija nadzornih praks v EU; |
39. |
poudarja pomembnost plodnega sodelovanja med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi v okviru enotnega mehanizma nadzora, da bi zagotovili učinkovit in nemoten nadzor; |
40. |
pozdravlja pripravo obširnega pregleda kakovosti sredstev za vse banke, ki bo pod neposrednim nadzorom enotnega mehanizma nadzora in bo podlaga za testiranje izjemnih situacij, ki ga bo v drugem četrtletju 2014 izvedel Evropski bančni organ (EBA) v sodelovanju z enotnim mehanizmom nadzora; |
41. |
ugotavlja, da je treba okrepitev ECB, ki jo prinaša uvedba enotnega mehanizma nadzora, uravnotežiti z večjo odgovornostjo do nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta; |
42. |
meni, da je preglednost na področju bančnega nadzora nujna, kar je predvideno v medinstitucionalnem dogovoru med Evropskim parlamentom in Evropsko centralno banko; |
43. |
ugotavlja, da dodelitev nadzornih nalog ECB prinaša nove izzive v smislu navzkrižja interesov, in pozdravlja ustrezne predpise, ki so predvideni v medinstitucionalnem sporazumu med Evropskim parlamentom in ECB; ponovno opozarja, da mora ECB za polno izvajanje teh določb uvesti natančnejše predpise, ki med drugim vključujejo določbe o obdobjih mirovanja za visoke uradnike Eurosistema, ki so vključeni v bančni nadzor; |
44. |
ponovno opozarja, da je bistveno, da ECB poskrbi za operativno ločitev osnovnih enot, ki pripravljajo osnutke sklepov na področju monetarne politike in nadzorne politike; poudarja, da je treba nujno skleniti dogovor med ECB in Evropskim parlamentom v zvezi s praktičnimi ukrepi za zagotavljanje demokratične odgovornosti; |
45. |
meni, da je treba nujno odobriti vzpostavitev enotnega sistema reševanja, da bi zaščitili davkoplačevalce in preprečili nadaljnje bančne krize; |
46. |
poudarja, da je treba za izboljšanje odpornosti bančnega sistema nujno okrepiti njegovo raznolikost s spodbujanjem razvoja majhnih in srednje velikih lokalnih bank; |
Institucionalna vprašanja
47. |
poudarja, da uredba o enotnem mehanizmu nadzora predvideva medinstitucionalne ureditve med Evropskim parlamentom in ECB o demokratični odgovornosti, pri čemer je poudarjena vloga Parlamenta; poziva ECB, naj izpolni nove zahteve, zlasti z vidika demokratične odgovornosti in preglednosti svojih dejavnosti nadzora; |
48. |
poziva ECB, naj sama kritično oceni vsak vidik svoje dejavnosti, vključno z učinkom programov prilagajanja, ki jih je sama pomagala oblikovati, ter naknadno ustreznost makroekonomskih predpostavk in scenarijev, na podlagi katerih so nastali ti programi; |
49. |
poziva ECB, naj objavi povzetke zapisnikov Sveta ECB, vključno z utemeljitvami in evidencami glasovanja; |
50. |
je zaskrbljen, ker Svet ne upošteva resolucije Parlamenta z dne 25. oktobra 2012 o imenovanju novega člana izvršilnega odbora ECB (3), ter ugotavlja, da bi bilo treba pri imenovanju najvišjega vodstva ECB ustrezno upoštevati strokovno znanje in spol članov; meni, da bi morale biti institucije EU, vključno z ECB, za zgled na področju uravnotežene zastopanosti spolov in da je nujno, da se zastopanost spolov na vodilnih položajih v ECB izboljša; obsoja dejstvo, da so bile države članice brezbrižne do zavrnitve v Parlamentu, tako v odboru ECON kot na plenarnem zasedanju, ker med imenovanjem Yvesa Merscha ni bil upoštevan vidik uravnotežene zastopanosti spolov; poziva države članice, naj pri imenovanju članov v izvršilni odbor upoštevajo vidik uravnotežene zastopanosti spolov z možnostjo za pozitivno ukrepanje na podlagi uravnotežene zastopanosti spolov; |
51. |
ponovno opozarja, da so zapisniki sestankov Sveta ECB v skladu s členom 10.4 Protokola št. 4 o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke zaupni, vendar pa slednji lahko odloči, da rezultate svojih posvetovanj objavi; poziva ECB, naj v prihodnjih letnih poročilih oblikuje utemeljen odgovor na letno poročilo Evropskega parlamenta o ECB; |
o
o o
52. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Evropski centralni banki. |
(1) UL C 138, 4.5.1998, str. 177.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0176.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0396.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/202 |
P7_TA(2013)0602
Razmere v Srednjeafriški republiki
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o razmerah v Srednjeafriški republiki (2013/2980(RSP))
(2016/C 468/29)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju svojih resolucij z dne 17. januarja 2013 (1) in 12. septembra 2013 (2) o Srednjeafriški republiki, |
— |
ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN 2088 (2013) z dne 24. januarja 2013, 2121 (2013) z dne 10. oktobra 2013 in 2127 (2013) z dne 5. decembra 2013, |
— |
ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN z dne 15. Novembra 2013 in poročila predstavnika generalnega sekretarja ter vodje regionalnega urada OZN za Srednjo Afriko Abouja Mousse, |
— |
ob upoštevanju prošnje za pomoč, ki jo je srednjeafriški predsednik vlade Nicolas Tiangaye na tribuni OZN naslovil na mednarodno skupnost, |
— |
ob upoštevanju pisma z dne 20. novembra 2013, v katerem srednjeafriške oblasti prosijo, naj podporno misijo v Srednjeafriški republiki pod afriškim vodstvom okrepijo francoske sile, |
— |
ob upoštevanju poročila Varnostnemu svetu o razmerah v Srednjeafriški republiki z dne 25. novembra 2013, ki ga je pripravil namestnik generalnega sekretarja OZN Jan Eliasson, |
— |
ob upoštevanju izjav, ki jih je 21. decembra 2012, 1. in 11. januarja 2013, 25. marca 2013, 21. aprila 2013, 27. avgusta 2013 in 5. decembra 2013 podala podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Srednjeafriški republiki, |
— |
ob upoštevanju izjave komisarke za humanitarno pomoč in krizno odzivanje z dne 21. decembra 2012 o novem izbruhu spopadov v Srednjeafriški republiki in njene izjave z dne 10. septembra 2013 o poglabljanju krize v Srednjeafriški republiki, |
— |
ob upoštevanju revidiranega sporazuma iz Cotonuja, |
— |
ob upoštevanju dejstva, da je bila maja 2013 ustanovljena mednarodna kontaktna skupina za Srednjeafriško republiko, da bi usklajevala regionalno, vseafriško in mednarodno ukrepanje za iskanje trajne rešitve za ponavljajoče se težave države; |
— |
ob upoštevanju srečanja mednarodne kontaktne skupine dne 3. maja 2013 v Brazzavillu (Republika Kongo), ki je potrdila časovni načrt za tranzicijo in ustanovila poseben sklad za pomoč Srednjeafriški republiki, |
— |
ob upoštevanju izjave o Srednjeafriški republiki, ki jo je mednarodna kontaktna skupina sprejela na tretji seji v Banguiju dne 8. novembra 2013, |
— |
ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča iz leta 1998, ki ga je Srednjeafriška republika ratificirala leta 2001, |
— |
ob upoštevanju izbirnega protokola h konvenciji o otrokovih pravicah glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih, ki jo je Srednjeafriška republika podpisala, |
— |
ob upoštevanju izjave za tisk o razmerah v Srednjeafriški republiki, ki jo je podal varnostni svet Afriške unije 13. novembra 2013, |
— |
ob upoštevanju dejstva, da je mirovni in varnostni svet Afriške unije 10. oktobra 2013 sprejel nov koncept operacij, |
— |
ob upoštevanju sporočila mirovnega in varnostnega sveta Afriške unije z dne 13. novembra 2013, v katerem izraža zadovoljstvo ob predvideni okrepitvi francoskega kontingenta, da bi učinkoviteje pomagal podporni misiji v Srednjeafriški republiki pod afriškim vodstvom, |
— |
ob upoštevanju resolucije skupne parlamentarne skupščine AKP-EU o Srednjeafriški republiki, ki je bila sprejeta 19. junija 2013, |
— |
ob upoštevanju izjave sopredsednikov skupne parlamentarne skupščine AKP-EU iz Adis Abebe (Etiopija) z dne 27. novembra 2013, |
— |
ob upoštevanju sklepov Sveta EU z dne 21. oktobra 2013 o Srednjeafriški republiki, |
— |
ob upoštevanju členov 122(5) in 110(4) Poslovnika, |
Nasilje
A. |
ker je od začetka spopadov v Srednjeafriški republiki konec leta 2012 in odkar so uporniki iz koalicije Seleka marca 2013 prevzeli oblast od nekdanjega predsednika Françoisa Bozizéja, Srednjeafriška republika padla v kaos, ki je povzročil hudo pomanjkanje hrane in zdravil; |
B. |
ker so od vojaške zmage, ki jo je koalicija Seleka dosegla 24. marca 2013, in njenega prevzema oblasti, nekateri pripadniki te koalicije zakrivili številna grozodejstva, posilstva, kazniva dejanja, dejanja fizičnega nasilja in tatvine, pa tudi plenjenje in druge kršitve človekovih pravic, tako v glavnem mestu kot v provincah, in niso pod nikogaršnjim nadzorom; ker se vse pogosteje uporabljajo otroci vojaki in je vse več spolnega nasilja; |
C. |
ker so med kršitelji tudi druge oborožene skupine, med katerimi nekatere trdijo, da podpirajo nekdanjega predsednika Bozizéja; |
D. |
ker je v Banguiju od 5. decembra 2013 v 72 urah umrlo 400 ljudi; |
E. |
ker vojno izkoriščajo in jo spreminjajo v versko vojno, kar kaže plenjenje krščanskih skupnosti, in ker kljub skupnim prizadevanjem verskih voditeljev, da bi preprečili vojno med veroizpovedmi, ter tradicionalno mirnemu sobivanju različnih ver in skupnosti grozi, da bodo razmere ušle nadzoru, če ne bodo ustrezno obravnavane; |
F. |
ker obstaja nevarnost razširitve napetosti po vsej regiji, saj bodo prizadete tudi sosednje države, če bo postala Srednjeafriška republika zatočišče teroristov, trgovcev z drogami, džihadistov in razbojnikov; ker so kamerunske oblasti začasno zaprle meje s Srednjeafriško republiko po tem, ko naj bi uporniki iz koalicije Seleka napadli obmejno mesto Toktoyo in ubili kamerunskega mejnega nadzornika; |
G. |
ker nasilje izvajajo skupine z moderno, tudi težko, oborožitvijo; |
H. |
ker se oboroženi spopadi vse bolj samofinancirajo, saj skupine upornikov, kriminalne združbe, plačanci in plenilske elite svoje vojaške dejavnosti vse pogosteje financirajo s prihodki iz naravnih virov; |
I. |
ker prehodne nacionalne oblasti ne zmorejo obvladati storilcev nasilnih dejanj in prevzeti odgovornosti za zaščito prebivalstva; |
J. |
ker nasilje v Srednjeafriški republiki upravičuje nujno ukrepanje za preprečitev množičnih grozodejstev, ki bi ogrozila prebivalstvo Srednje Afrike in stabilnost držav v vsej regiji; |
K. |
ker utegnejo razmere v Srednjeafriški republiki ustvariti ugodne okoliščine za razvoj mednarodnih kriminalnih dejavnosti (izvleček iz resolucije varnostnega sveta OZN); |
Varnost
L. |
ker je Gospodarska skupnost srednjeafriških držav (ECCAS) v Srednjeafriško republiko sicer napotila 1300 enot, a niso mogle preprečiti, da država ne bi zdrsnila v brezzakonje; |
M. |
ker je varnostni svet OZN s soglasno sprejeto resolucijo št. 2127 (2013) okrepil vojaško posredovanje francoskih in afriških enot, da bi ponovno vzpostavile varnost in zaščitile civiliste v Srednjeafriški republiki, uvedel embargo na orožje in zahteval, naj se Združeni narodi pripravijo na morebitno mirovno misijo; |
N. |
ker je bil general Jean-Marie Michel Mokoko iz Konga 26. novembra 2013 imenovan za posebnega predstavnika Afriške unije v Srednjeafriški republiki in vodjo podporne misije v Srednjeafriški republiki pod afriškim vodstvom, |
O. |
ker bo podporna misija v Srednjeafriški republiki pod afriškim vodstvom lahko prisotna dvanajst mesecev s šestmesečno revizijsko klavzulo, njena naloga pa je zaščita civilnega prebivalstva, ponovna vzpostavitev reda in varnosti, stabilizacija države in omogočanje dostave humanitarne pomoči; |
P. |
ker bi vzpostavitev operacije za ohranjanje miru OZN, ki jo je zahtevala Afriška unija in je predvidena v resoluciji varnostnega sveta OZN št. 2127, omogočila finančno vzdržnost operacije; |
Q. |
ker bi bilo treba po poročilu generalnega sekretarja OZN za učinkovitost operacije OZN mobilizirati od 6000 do 9000 modrih čelad; |
Človekove pravice
R. |
ker je razpad javnega reda in varnosti v Srednjeafriški republiki povzročil humanitarno katastrofo in resno ogroža regionalno varnost; |
S. |
ker je moralo pol milijona prebivalcev (od skupaj 4,6 milijona) zapustiti svoje domove zaradi ubojev civilistov, požiganja hiš in uničevanja osnovne infrastrukture; |
T. |
ker je 4. septembra 2013 tožilec sodišča v Banguiju zahteval desetletno zaporno kazen za 24 nekdanjih upornikov Seleke, ki so bili pripeljani pred sodišče v prvi obravnavi zlorab, zagrešenih v Srednjeafriški republiki; |
U. |
ker se številnih storilcev kršitev človekovih pravic in vojnih zločinov sodno ne preganja; ker to širi vzdušje nekaznovanosti in spodbuja nove zločine; |
Humanitarna pomoč
V. |
ker je bilo v nedavni presoji prehranske varnosti v kriznih razmerah ugotovljeno, da je 484.000 ljudi v državi v negotovosti glede preskrbe s hrano; |
W. |
ker humanitarne organizacije zaradi negotovosti in neustreznega obsega financiranja glede na velikost krize delujejo zgolj v mestih; |
X. |
ker je bilo zaradi nestabilnosti 70 % otrok prisiljenih opustiti šolanje; |
Y. |
ker Evropska unija še vedno vodi reden politični dialog s Srednjeafriško republiko in ostaja njena glavna donatorica, pomoč pa je z 8 milijonov EUR povečala na 20 milijonov; ker pomoč EU ne zadostuje in ker morajo tudi drugi mednarodni partnerji prevzeti svoj del odgovornosti; |
Razvoj
Z. |
ker je zaradi zapletenosti krize potreben celovit, skladen, povezan in večdimenzionalen odgovor, saj zgolj vojaško posredovanje ne bo rešilo težav; |
AA. |
ker je pomembno, da se vzpostavi širok in celovit pristop, pri katerem bomo upoštevali medsebojno povezanost vprašanj gospodarjenja z naravnimi viri, miru, varnosti in razvoja v Srednjeafriški republiki, če želimo doseči trajno rešitev; |
AB. |
ker je nujna obsežna mednarodna gospodarska pomoč; |
AC. |
ker je bil v kimberleyskem procesu sprejet sklep o začasni izključitvi Srednjeafriške republike; |
AD. |
ker EU ni nikoli prekinila razvojnega sodelovanja s Srednjeafriško republiko, kljub negotovim razmeram, in ker ostaja največja donatorica humanitarne pomoči; ker je EU 5. decembra 2013 ponudila 50 milijonov EUR mednarodni podporni misiji v Srednjeafriški republiki pod afriškim vodstvom kot prispevek k stabilizaciji države in zaščiti lokalnega prebivalstva ter za ustvarjanje ustreznih razmer za nudenje humanitarne pomoči in reformo varnostnega in obrambnega sektorja; |
Nasilje
1. |
odločno obsoja resne kršitve humanitarnega prava in vsestransko kršenje prava o človekovih pravicah, predvsem s strani članov nekdanje skupine Seleka in paravojaških skupin, zlasti tistih, znanih kot „anti-balaka“, vključno z izvensodnimi poboji, usmrtitvami po hitrem postopku, prisilnimi izginotji, samovoljnimi aretacijami in pridržanji, mučenjem, spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola ter novačenjem otrok vojakov; izraža resno zaskrbljenost zaradi povečanega nasilja in maščevanja, ki vlada v Srednjeafriški republiki, ki se lahko sprevrže v nenadzorovane razmere, ko se zagrešijo tudi celo najhujša kazniva dejanja po mednarodnem pravu, kot so vojni zločini in zločini proti človečnosti; prav tako je zaskrbljen zaradi možnih posledic, ki lahko destabilizirajo vso regijo; |
2. |
ponovno izraža resno zaskrbljenost zaradi razmer v Srednjeafriški republiki, za katere so značilni popoln razpad zakonov in reda, odsotnost pravne države ter nasilje med različnimi skupinami; obsoja nedavno nasilje, ki je še dodatno spodkopalo tudi najosnovnejše storitve v državi in poslabšalo že tako strašne humanitarne razmere, katerih žrtev je vse prebivalstvo; |
3. |
v zvezi s tem pozdravlja sklep varnostnega sveta OZN o prepovedi uvoza orožja v Srednjeafriško republiko; |
Varnost
4. |
pozdravlja sprejetje resolucije varnostnega sveta OZN št. 2127(2013) v skladu s poglavjem VII ustanovne listine OZN ter poziva k njenemu hitremu izvajanju, da se prebivalstvo Srednjeafriške republike zavaruje pred nadaljnjim nasiljem in negotovostjo; |
5. |
pozdravlja hitro namestitev francoskih vojaških enot v skladu z odobritvijo varnostnega sveta OZN ter njihova prizadevanja za zaustavitev nasilja, varovanje civilnega prebivalstva ter razorožitev paravojaških skupin; |
6. |
se poklanja spominu dveh francoskih vojakov, ki sta delovala v sklopu afriških sil in ki sta bila ustreljena prvi dan njune misije za varovanje civilnega prebivalstva Srednjeafriške republike; |
7. |
pozdravlja sedanje prizadevanje mednarodne skupnosti za ponovno vzpostavitev reda, tudi z okrepitvijo mirovnih sil MICOPAX Gospodarske skupnosti srednjeafriških držav (ECCAS) ter njihovo vključitev v mirovne sile mednarodne podporne misije v Srednjeafriški republiki (MISCA) pod vodstvom Afriške unije; |
8. |
poziva mednarodno skupnost, naj čim bolj prispeva v obliki financ, vojaških sil in v drugače, da se oblikujejo prve afriške mednarodne varnostne sile in zagotovi izvajanje njihovega mandata; v zvezi s tem pozdravlja prispevek EU v višini 50 milijonov za pomoč mednarodni podporni misiji v Maliju in Srednjeafriški republiki; |
9. |
obžaluje, ker Združeni narodi le počasi vzpostavljajo dejavnosti za ohranjanje miru, pa tudi Varnostni svet potrebuje mnogo časa za podelitev mandata na podlagi poglavja VII ustanovne listine OZN; |
10. |
meni, da je poleg tega treba obravnavati posledice konfliktov, predvsem z reformo oboroženih in varnostnih sil, razorožitvijo, demobilizacijo in ponovno vključitvijo nekdanjih borcev v skladu z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2121 (2013), vračanje beguncev, ponovno naselitev notranje razseljenega prebivalstva na njihove domove in izvajanje vzdržnih razvojnih programov; |
11. |
poziva Svet Evropske unije, naj preuči možnosti za oblikovanje in podporo mednarodni podporni misiji v Srednjeafriški republiki pod afriškim vodstvom (MISCA), kot je bilo to storjeno za misijo Afriške unije v Somaliji (AMISOM), da se poveča zmožnost afriških sil, da same načrtujejo in opravljajo varovanje; |
12. |
ugotavlja, da nedavni krizi v Maliju in Srednjeafriški republiki kažeta, da se mora afriški kontinent opremiti z ustreznimi varnostnimi zmogljivostmi; v zvezi s tem poziva EU in njene države članice, naj okrepijo pomoč za dejansko delovanje afriških sil za takojšen odziv na krize, oblikovanih v juniju 2013, nujno potrebnih za hitro operacionalizacijo afriških rezervnih enot Afriške unije, ki je bila prvotno predvidena v letu 2010; |
13. |
upa na okrepljeno regionalno sodelovanje v boju proti skupini Gospodova odporniška vojska; |
Človekove pravice
14. |
poudarja, da vsi veliki kršitelji prava človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava ne bi smeli uiti kazni; poziva, da je treba storilce teh dejanj prijaviti, identificirati, jim soditi in jih kaznovati v skladu z nacionalnim in mednarodnim kazenskim pravom; glede tega poudarja, da so bile razmere v Srednjeafriški republiki že obravnavane pred Mednarodnim kazenskim sodiščem in da po statutu sodišča genocid, zločini proti človečnosti ali vojni zločini ne zastarajo, ter pozdravlja izjavo tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča z dne 7. avgusta 2013; |
15. |
poziva k nujnemu sprejetju ukrepov za boj proti nasilju nad ženskami in dekleti, zagotovitev njihove varnosti in odpravo nekaznovanosti storilcev takih zločinov; |
16. |
zlasti pozdravlja dejstvo, da je varnostni svet OZN ustanovil preiskovalno komisijo, ki naj preuči poročila, na podlagi katerih so vse strani v Srednjeafriški republiki od januarja 2013 kršile mednarodno humanitarno pravo in zlorabile pravo človekovih pravic; poziva vse strani, naj polno sodelujejo s komisijo, da se zagotovi, da bodo vsi storilci teh grozljivih dejanj spoznani za krive; |
17. |
spodbuja sodelovanje z odborom za sankcije, ki ga je ustanovil varnostni svet OZN na podlagi resolucije št. 2127 (2013); |
18. |
poziva oblasti v Srednjeafriški republiki, naj izpolnijo obveznosti iz Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, ki ga je podpisala njihova država; |
19. |
poziva, naj se izpolnijo nacionalne in mednarodne obveznosti v zvezi s prepovedjo novačenja in uporabe otrok v oboroženih silah in skupinah; |
Humanitarna pomoč
20. |
pozdravlja vzpostavitev humanitarnega zračnega mostu z leti Urada EU za humanitarno pomoč in civilno zaščito z 9. decembrom, prek službe za zračni humanitarni prevoz, da se povečajo mednarodna prizadevanja za stabilizacijo Srednjeafriške republike tako, da bo humanitarna pomoč res šla do tistih, ki so brezupno potrebujejo; pozdravlja trud zunanje službe komisarke za humanitarno pomoč, ki se je hitro odzvala na razmere; |
21. |
poziva mednarodno skupnost, naj Srednjeafriško republiko postavi na vrh svojih prednostnih nalog ter naj podpre to šibko državo; v zvezi s tem poudarja, da se mora tudi humanitarna skupnost, kljub sedanjim političnim in varnostnim razmeram, držati svojih zavez do Srednjeafriške republike in dodeliti ustrezna sredstva za obvladovanje zdravstvene in humanitarne krize, ki je prizadela državo; je zaskrbljen zaradi omejenega dostopa humanitarne pomoči in obsoja napade na humanitarne delavce; poziva sprte strani, zlasti pripadnike Seleke, naj omogočijo varen in neoviran dostop humanitarnim in dobrodelnim organizacijam; |
22. |
pozdravlja povečano podporo EU pri reševanju humanitarne krize v Srednjeafriški republiki in poziva EU in njene države članice kot glavne donatorice te države, naj okrepijo svoje usklajevanje z drugimi donatorji in mednarodnimi institucijami, da se ustrezno zadovoljijo humanitarne potrebe in ublaži trpljenje prebivalcev Srednjeafriške republike; |
Razvoj
23. |
poziva mednarodno kontaktno skupino za Srednjeafriško republiko, naj državi zagotovi potrebno finančno pomoč za vzdržen gospodarski razvoj, ponovno vzpostavitev javne uprave in storitev ter oblikovanje demokratičnih institucij, ki bodo sposobne ščititi državljane; |
24. |
vztraja, da je za rešitev krize in tlakovanje poti za trajnostni razvoj v tej regiji nujna celovita politična rešitev, vključno s pravično razdelitvijo dohodka prek državnega proračuna; |
25. |
obsoja nezakonito izkoriščanje naravnih virov v Srednjeafriški republiki; |
26. |
meni, da sta preglednost in javni nadzor v rudarski panogi bistvena za učinkovito upravljanje rudnikov ter seznanjanje javnosti z dejavnostmi in prihodki od rudarstva in izvoznih družb; |
27. |
poziva, da se s pomočjo mednarodne skupnosti sprejmejo ukrepi za krepitev prizadevanj za rešitev politične krize, vzpostavitev sodnega sistema in upravne strukture, ter da je nujno treba ponovno vzpostaviti osnovne storitve na področju sodstva, zdravstva in izobraževanja; poziva, naj se sprejmejo ukrepi za zagotavljanje in spodbujanje pravice do izobraževanja ter naj vlada okrepi svoja prizadevanja za izvajanje akcijskega načrta za izobraževanje za vse; |
28. |
obsoja uničevanje naravne dediščine, zlasti nezakoniti lov (resolucija varnostnega sveta OZN); |
Politični proces
29. |
ponovno poudarja svojo podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Srednjeafriške republike; |
30. |
poziva oblasti Srednjeafriške republike, naj nemudoma začnejo izvajati sporazume v zvezi s politično tranzicijo, da se do februarju 2015 zagotovijo volitve in vrnitev ustavnega reda; |
31. |
poudarja svojo podporo predsedniku vlade Nicolasu Tiangayu, ki ga podpira tudi mednarodna skupnost; |
32. |
poziva k obnovi javne uprave v Srednjeafriški republiki, da se organizirajo verodostojne in neoporečne nacionalne volitve, da bo država lahko nadaljevala svojo demokratično pot; ugotavlja, da so razmere kljub prizadevanjem predsednika vlade Tiangaya spodkopale državne strukture in nadzor do točke, ko je od vsega ostalo le malo; spodbuja sodelovanje civilne družbe v razpravah o prihodnosti Srednjeafriške republike; |
33. |
vztraja, da morajo tranzicijske oblasti zagotoviti popolno sodelovanje žensk v vseh fazah procesa (resolucija varnostnega sveta OZN); |
34. |
se veseli, ker se je OZN zavezala, da bo natančno spremljala upravljanje tranzicije; |
o
o o
35. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici/podpredsednici Catherine Ashton, varnostnemu svetu in generalnemu sekretarju Združenih narodov, institucijam Afriške unije, Gospodarski skupnosti srednjeafriških držav (ECCAS), skupni parlamentarni skupščini AKP-EU, državam članicam EU ter nacionalnemu prehodnemu svetu Srednjeafriške republike. |
(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0033.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0389.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/208 |
P7_TA(2013)0603
Pridobivanje organov na Kitajskem
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o pridobivanju organov na Kitajskem (2013/2981(RSP))
(2016/C 468/30)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju svojih resolucij z dne 7. septembra 2006 (1) in 14. marca 2013 (2) o odnosih med EU in Kitajsko, z dne 13. decembra 2012 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2011 in politiki Evropske unije na tem področju (3), z dne 16. decembra 2010 o letnem poročilu o človekovih pravicah po svetu v letu 2009 in politiki EU na tem področju (4) ter z dne 19. maja 2010 o sporočilu Komisije z naslovom Akcijski načrt o darovanju in presajanju organov (2009–2015): krepitev sodelovanja med državami članicami (5), |
— |
ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenega člena 3 o pravici do osebne celovitosti, |
— |
ob upoštevanju predstavitev z dne 21. novembra 2009, 6. decembra 2012 in 2. decembra 2013, ki so potekale v organizaciji pododbora za človekove pravice, in ustreznih pričevanj nekdanjega kanadskega državnega sekretarja za azijsko-pacifiško območje Davida Kilgoura ter odvetnika za človekove pravica Davida Matasa o obsežnem pridobivanju organov od pripadnikov gibanja Falun Gong proti njihovi volji, ki na Kitajskem poteka od leta 2000, |
— |
ob upoštevanju konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, ki jo je Kitajska ratificirala 4. oktobra 1988, |
— |
ob upoštevanju členov 122(5) in 110(4) Poslovnika, |
A. |
ker v Ljudski republiki Kitajski letno opravijo več kot 10 000 presaditev organov in 165 kitajskih centrov za presajanje oglašuje, da je mogoče ustrezne organe najti v dveh do štirih tednih, vendar pa ta država še vedno nima organiziranega ali učinkovitega javnega sistema darovanja ali distribucije organov; ker sistem presajanja človeških organov na Kitajskem ne izpolnjuje zahtev Svetovne zdravstvene organizacije glede preglednosti in sledljivosti poti, po katerih se pridobivajo organi, in ker kitajska vlada ne dovoli neodvisnega nadzora sistema; ker je prostovoljna privolitev po poučitvi predpogoj za etično darovanje organov; |
B. |
ker ima Ljudska republika Kitajska zaradi tradicionalnih verovanj zelo nizko stopnjo prostovoljnega darovanja organov; ker je Kitajska leta 1984 uvedla ureditev, ki je omogočila pridobivanje organov od usmrčenih zapornikov; |
C. |
ker vlada Ljudske republike Kitajske ni ustrezno utemeljila virov presežnih organov, ko so informacije od nje zahtevali nekdanji posebni poročevalec Združenih narodov za mučenje in drugo kruto, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje Manfred Nowak, kanadski raziskovalec David Matas ter David Kilgour, nekdanji kanadski državni sekretar za azijsko-pacifiško območje; |
D. |
ker je direktor kitajskega odbora za darovanje organov in nekdanji namestnik ministra za zdravje Huang Jiefu na konferenci o darovanju in presajanju organov v Madridu leta 2010 izjavil, da je več kot 90 % organov za presaditev, pridobljenih od umrlih darovalcev, izviralo od zapornikov, usmrčenih na Kitajskem, ter da bodo morale do sredine leta 2014 vse bolnišnice z licenco za presajanje organov prenehati uporabljati organe usmrčenih zapornikov ter uporabljati le organe, ki so bili prostovoljno darovani ali dodeljeni prek novonastalega nacionalnega sistema; |
E. |
ker je Ljudska republika Kitajska napovedala, da namerava do leta 2015 odpraviti pridobivanje organov od usmrčenih zapornikov in bo uvedla računalniški sistem dodeljevanja organov China Organ Transplant Response System (COTRS), kar je v nasprotju njeno obvezo, da bodo morale vse bolnišnice z licenco za presajanje organov nehati uporabljati organe usmrčenih zapornikov do sredine leta 2014; |
F. |
ker je Komunistična partija Kitajske julija 1999 začela intenziven in vsesplošen pregon, katerega namen je izkoreniniti duhovno gibanje Falun Gong in v okviru katerega je bilo zaprtih in priprtih več sto tisoč pripadnikov tega gibanja; ker so bili po nekaterih poročilih žrtve nasilnega presajanja organov tudi ujgurski in tibetanski zaporniki; |
G. |
ker sta odbor Združenih narodov proti mučenju in posebni poročevalec Združenih narodov za mučenje in drugo kruto, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje izrazila zaskrbljenost nad obtožbami glede pridobivanja organov od zapornikov ter pozvala vlado Ljudske republike Kitajske, naj poveča odgovornost in preglednost sistema presaditve organov ter kaznuje tiste, ki so odgovorni za zlorabe; ker so uboji verskih ali političnih zapornikov z namenom prodaje njihovih organov za presaditev sramotna in nedopustna kršitev temeljne pravice do življenja; |
H. |
ker je generalna skupščina Združenih narodov 12. novembra 2013 izvolila Kitajsko za članico Sveta za človekove pravice za obdobje treh let, začenši s 1. januarjem 2014; |
1. |
izraža globoko zaskrbljenost nad stalnimi in verodostojnimi poročili o sistematičnem in s strani države odobrenem pridobivanju organov od zapornikov vesti, ki s tem niso soglašali, v Ljudski republiki Kitajski, tudi od velikega števila pripadnikov Falun Gonga, zaprtih zaradi svojega verskega prepričanja, in pripadnikov drugih verskih in etničnih manjšinskih skupin; |
2. |
poudarja, da ni sprejemljivo, da bo pridobivanje organov od usmrčenih zapornikov odpravljeno šele leta 2015; poziva vlado Ljudske republike Kitajske, naj nemudoma preneha pridobivati organe od zapornikov vesti ter pripadnikov verskih in manjšinskih skupin; |
3. |
poziva EU in njene države članice, naj opozorijo na pridobivanje organov na Kitajskem; priporoča, naj Unija in njene države članice javno obsodijo zlorabe presajanja organov na Kitajskem ter o tem vprašanju ozaveščajo svoje državljane, ki nameravajo potovati na Kitajsko; poziva EU, naj sproži celovito in pregledno preiskavo praks presajanja organov ne Kitajskem, ter h kazenskemu pregonu storilcev tovrstnih neetičnih dejanj; |
4. |
poziva kitajske oblasti, naj se dosledno odzovejo na zahteve posebnega poročevalca Združenih narodov za mučenje in drugo kruto, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje in posebnega poročevalca Združenih narodov o svobodi veroizpovedi ali prepričanja, ki od kitajske vlade zahtevata, naj pojasni vire presežnih organov, do katerih prihaja zaradi povečanega števila presaditev, in jima omogočijo preiskavo praks presajanja organov na Kitajskem; |
5. |
poziva k takojšnji osvoboditvi vseh zapornikov vesti na Kitajskem, tudi pripadnikov gibanja Falun Gong; |
6. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, generalnemu sekretarju Združenih narodov, Svetu Združenih narodov za človekove pravice, vladi Ljudske republike Kitajske in kitajskemu nacionalnemu ljudskemu kongresu. |
(1) UL C 305 E, 14.12.2006, str. 219.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0097.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0503.
(4) UL C 169 E, 15.6.2012, str. 81.
(5) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 65.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/210 |
P7_TA(2013)0604
Razmere na Šrilanki
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o razmerah na Šrilanki (2013/2982(RSP))
(2016/C 468/31)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju svojih resolucij o Šrilanki, zlasti z dne 22. oktobra 2009 (1), 12. maja 2011 (2), |
— |
ob upoštevanju končnega poročila šrilanške komisije za pridobljene izkušnje in spravo, objavljenega novembra 2011, |
— |
ob upoštevanju resolucij Sveta OZN za človekove pravice z dne 18. marca 2013 in 22. marca 2012 o prizadevanju za spravo in odgovornost na Šrilanki, |
— |
ob upoštevanju poročila skupine za notranjo revizijo pri generalnem sekretarju OZN iz novembra 2012 o ukrepih OZN na Šrilanki v zadnjem obdobju vojne in po njej, ki preučuje razloge za neuspešne poskuse mednarodne skupnosti, da bi zaščitila civiliste pred obsežnimi kršitvami humanitarnega prava in zakonodaje o človekovih pravicah, |
— |
ob upoštevanju izjave Navi Pillay, visoke komisarke OZN za človekove pravice, z dne 31. avgusta 2013 in njenega poročila Svetu OZN za človekove pravice z dne 25. septembra 2013 |
— |
ob upoštevanju poročila francoske dobrodelne organizacije „Akcija proti lakoti“ (ACT) o usmrtitvi 17 njenih lokalnih uslužbencev v letu 2006 v severnem mestu Mutur, |
— |
ob upoštevanju izjave Evropske unije na kraju samem z dne 5. decembra 2012 o pravni državi na Šrilanki (3), |
— |
ob upoštevanju izjave Catherine Ashton, podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, z dne 18. januarja 2013 v imenu Evropske unije o obtožbi nekdanje predsednice šrilanškega vrhovnega sodišča Širani Bandaranajake, |
— |
ob upoštevanju nedavnega srečanja predsednikov vlad Commonwealtha v Kolombu in poziva britanskega premiera Davida Camerona k neodvisni preiskavi obtožb o vojnih zločinih, |
— |
ob upoštevanju konvencij, katerih pogodbenica je Šrilanka, predvsem mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah, mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, konvencije proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida, konvencije o otrokovih pravicah, konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in konvencije proti korupciji, |
— |
ob upoštevanju členov 122(5) in 110(4) Poslovnika, |
A. |
ker se je desetletja trajajoči konflikt med šrilanško vlado in separatističnim gibanjem Osvobodilni tigri tamilskega Elama na severu države maja 2009 končal s porazom in predajo upornikov ter smrtjo njihovega voditelja; |
B. |
ker so v zadnjih mesecih vojne hudi boji na civilnih območjih po ocenah povzročili na deset tisoč smrti in poškodb civilistov, približno šest tisoč pa jih je izginilo; |
C. |
ker sta generalni sekretar OZN Ban Ki Mun in šrilanški predsednik Mahinda Radžapaksa 23. maja 2009 podpisala skupno izjavo, s katero se je šrilanška vlada zavezala, da bo kaznovala odgovorne za domnevne vojne zločine in zločine proti človeštvu v zadnjih fazah 26-letnega notranjega konflikta; |
D. |
ker je predsednik Radžapaksa 15. maja 2010 imenoval komisijo za pridobljene izkušnje in spravo; ker so številni ljudje, ki so po poročilih sami od sebe prišli poročat omenjeni komisiji, dokaz, kako močna je želja in potreba po nacionalnem dialogu o konfliktu; |
E. |
ker je skupina strokovnjakov OZN v poročilu, objavljenem 26. aprila 2011, zapisala, da obstajajo verodostojna pričevanja o tem, da so tako vladne sile kot uporniki iz gibanja Osvobodilni tigri tamilskega Elama v mesecih pred majem 2009, ko so vladne sile razglasile zmago nad separatisti, zagrešili vojne zločine; |
F. |
ker resnost obtožb v poročilu in še vedno trajajoča mednarodna kampanja za verodostojno oceno dogodkov, med drugim ob robu vrha Commonwealtha, kažeta, da je treba to vprašanje nujno rešiti, sicer na Šrilanki ne bo mogoče doseči trajne sprave; |
G. |
ker se je na priporočilo komisije za pridobljene izkušnje in spravo na Šrilanki začel vsesplošni popis prebivalstva, da bi iz prve roke ugotovili obseg in okoliščine smrti in poškodb civilistov ter materialno škodo, povzročeno med konfliktom, |
H. |
ker je bila avgusta 2013 ustanovljena predsednikova preiskovalna komisija, da bi raziskala izginotja na severu in vzhodu države med letoma 1990 in 2009, ter poročala o njih, |
I. |
ker je Navi Pillay 25. septembra 2013 pozvala šrilanško vlado, naj čas do marca, ko bo sama na srečanju Sveta OZN za človekove pravice predstavila poročilo o tej državi, izkoristi za „verodostojen nacionalni proces z oprijemljivimi rezultati, med drugim s kazenskim pregonom posameznih storilcev“, sicer bo „mednarodna skupnost dolžna sprožiti lastne preiskovalne mehanizme“, |
J. |
ker je skupina za notranjo revizijo delovanja OZN na Šrilanki v zadnji fazi vojne ugotovila, da neuspeh institucij OZN, da bi „se postavile v bran pravicam ljudi, ki bi jim morale pomagati, pomeni neuspeh OZN, da bi ravnala v okviru svojih institucionalnih pooblastil za zagotavljanje zaščite“, |
1. |
izraža pohvalo za obnovitev miru na Šrilanki, saj je to veliko olajšanje za vse prebivalstvo, in za prizadevanja šrilanške vlade, da bi s pomočjo mednarodne skupnosti znova zgradila infrastrukturo in znova naselila večino od približno štiristo tisoč notranje razseljenih oseb; |
2. |
je seznanjen z napredkom pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja, trijezični politiki, zlasti poučevanju sinhalščine, tamilščine in angleščine za javne uradnike, pa tudi nedavni odločitvi o vsesplošnem popisu prebivalstva, da bi zbrali podatke o človeških žrtvah in materialni škodi v državljanski vojni; |
3. |
pozdravlja prve volitve v pokrajinski svet severne pokrajine 21. septembra 2013, na katerih je z veliko večino zmagala stranka Tamilsko narodno zavezništvo (TNA); |
4. |
upa, da se bo mir obrestoval in da bo prinesel nadaljnje razvojne izboljšave v državi, državljanom in vse številnejšim tujim obiskovalcem pa omogočil, da uživajo v naravnih in kulturnih lepotah Šrilanke; poudarja, da je za dolgoročno stabilnost potrebna resnična sprava s polno udeležbo lokalnega prebivalstva; |
5. |
z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je na nekdanjih konfliktnih območjih še vedno veliko vladnih vojaških sil, kar vodi v kršitve človekovih pravic, med drugim prisvajanje zemlje, tako da je na sodiščih več kot tisoč nerešenih zadev posestnikov, ki so izgubili svoja zemljišča, poroča pa se tudi o skrb zbujajočem številu spolnih in drugih zlorab žensk, pri čemer je še posebej ogroženih na desettisoče vojnih vdov; |
6. |
izreka pohvalo za nacionalni akcijski načrt za uresničitev priporočil komisije za pridobljene izkušnje in spravo in poziva vlado, naj si bolj prizadeva, da bi jih v celoti upoštevala, namreč verodostojno razišče številne trditve o zunajsodnih pobojih in prisilnih izginotjih, nadalje demilitarizira sever Šrilanke, uvede nepristranske mehanizme za reševanje zemljiških sporov, znova preuči politiko pridržanja, okrepi nekdaj neodvisne civilne institucije (policijo, sodstvo in komisijo za človekove pravice) ter doseže dolgoročen politični dogovor o nadaljnjem prenosu pristojnosti na pokrajine; poziva predsednikovo preiskovalno komisijo, naj ne preučuje le izginotij na severu in vzhodu, temveč tudi v drugih delih države; |
7. |
izraža precejšnjo zaskrbljenost zaradi novih in novih poročil o ustrahovanju in kršitvah človekovih pravic, ki naj bi jih med drugimi zagrešile varnostne sile, zunajsodnih pobojih, mučenju in kršitvah svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja, pa tudi o povračilnih ukrepih zoper zagovornike človekovih pravic, pripadnike civilne družbe in novinarje, grožnjah neodvisnosti sodstva in pravni državi ter o diskriminaciji na osnovi veroizpovedi ali prepričanja; poziva šrilanško vlado, naj ustrezno ukrepa; |
8. |
pozdravlja nedavne ukrepe uprave, da bi raziskala umore 17 lokalnih humanitarnih delavcev francoske dobrodelne organizacije „Akcija proti lakoti“ (ACT) v severnem mestu Mutur, ki naj bi jih zagrešile vladne sile, pa tudi umore petih mladeničev v Trinkomaliju leta 2006; poziva oblasti, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi odgovorne za poboj privedle pred sodišče; |
9. |
poziva šrilanško vlado, naj se odzove na pozive k odgovornosti za domnevne kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava med vojno, in sicer naj do marca 2014 sproži neodvisno verodostojno preiskavo teh kršitev, in meni, da bi morala OZN v nasprotnem primeru začeti mednarodno preiskavo; |
10. |
spodbuja šrilanško vlado, naj sprejme učinkovit zakon o zaščiti prič, da bodo očividci zločinov deležni zadostnega varstva; |
11. |
izreka pohvalo šrilanški vojski in mednarodnim nevladnim organizacijam, kot je Halo Trust, za odstranjevanje min in je seznanjen s precejšnjimi finančnimi sredstvi, ki jih za to namenja EU, pa tudi z dodatno pomočjo, ki jo je napovedalo Združeno kraljestvo; poziva šrilanško vlado in oborožene sile, pa tudi EU in države članice, naj še naprej zagotavljajo potrebna sredstva za odstranjevanje zemeljskih min, ki so huda ovira za obnovo in gospodarsko okrevanje; znova poziva Šrilanko, naj pristopi k ottawski pogodbi o prepovedi min; |
12. |
z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je po ugotovitvah Europola v nedavnem poročilu o stanju in trendih na področju terorizma gibanje Osvobodilni tigri tamilskega Elama, ki je izvajalo vsesplošne teroristične napade, na mednarodni ravni še vedno dejavno; |
13. |
poziva OZN in njene države članice, naj pozorno analizirajo neuspehe mednarodne skupnosti na Šrilanki in sprejmejo ustrezne ukrepe, tako da bo lahko OZN, če bi se podobna situacija znova primerila, dosegala veliko višje standarde pri zaščiti in humanitarnih obveznostih; |
14. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju OZN, Svetu OZN za človekove pravice ter vladi in parlamentu Šrilanke. |
(1) UL C 265 E, 30.9.2010, str. 29.
(2) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 156.
(3) http://eeas.europa.eu/delegations/sri_lanka/documents/press_corner/20121205_en.pdf
II Sporočila
SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
Evropski parlament
Torek, 10. december 2013
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/213 |
P7_TA(2013)0550
Poročila o obiskih za ugotavljanje dejstev pri preiskovanju peticij (razlaga člena 202(5) Poslovnika)
Sklep Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o poročilih o obiskih za ugotavljanje dejstev pri preiskovanju peticij (razlaga člena 202(5) Poslovnika) (2013/2258(REG))
(2016/C 468/32)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju pisma predsednika Odbora za ustavne zadeve z dne 26. novembra 2013, |
— |
ob upoštevanju člena 211 Poslovnika, |
1. |
sklene, da se členu 202(5) Poslovnika doda naslednja razlaga:
|
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje v vednost Svetu in Komisiji. |
III Pripravljalni akti
EVROPSKI PARLAMENT
Torek, 10. december 2013
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/214 |
P7_TA(2013)0519
Program za pravosodje za obdobje od 2014 do 2020 ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi Programa za pravosodje za obdobje od 2014 do 2020 (COM(2011)0759 – C7-0439/2011 – 2011/0369(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2016/C 468/33)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0759), |
— |
ob upoštevanju člena 294(2), člena 81(1) in (2), člena 82(1) in člena 84 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0439/2011), |
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2012 (1), |
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 18. julija 2012 (2), |
— |
ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 6. novembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju člena 55 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju skupne razprave Odbora za pravne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v skladu s členom 51 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0396/2013), |
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 299, 4.10.2012, str. 103
(2) UL C 277, 13.9.2012, str. 43.
P7_TC1-COD(2011)0369
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 10. decembra 2013 z namenom sprejetja Uredba (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za pravosodje za obdobje 2014 do 2020
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1382/2013.)
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/216 |
P7_TA(2013)0520
Program za pravice in državljanstvo za obdobje od 2014 do 2020 ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi Programa za pravice in državljanstvo za obdobje od 2014 do 2020 (COM(2011)0758 – C7-0438/2011 – 2011/0344(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2016/C 468/34)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0758), |
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in členov 19(2), 21(2), 114,168, 169 in 197 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0438/2011), |
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 26. aprila 2012 (1), |
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 18. julija 2012 (2), |
— |
ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 6. novembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju člena 55 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za pravne zadeve, Odbora za pravice žensk in enakost spolov in Odbora za peticije (A7-0397/2013), |
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 191, 29.6.2012, str. 108.
(2) UL C 277, 13.9.2012, str. 43.
P7_TC1-COD(2011)0344
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 10. decembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje od 2014 do 2020
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1381/2013.)
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/217 |
P7_TA(2013)0521
Avtonomni trgovinski preferenciali za Moldavijo ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 55/2008 o uvedbi avtonomnih trgovinskih preferencialov za Republiko Moldavijo (COM(2013)0678 – C7-0305/2013 – 2013/0325(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2016/C 468/35)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0678), |
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0305/2013), |
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 5. decembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju člena 55 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A7-0422/2013), |
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
P7_TC1-COD(2013)0325
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 10. decembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 55/2008 o uvedbi avtonomnih trgovinskih preferencialov za Republiko Moldavijo
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1384/2013.)
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/218 |
P7_TA(2013)0522
Protokol med Evropsko unijo in Marokom o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka ***
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi protokola med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o partnerstvu v ribiškem sektorju, v imenu Evropske unije (14165/2013 – C7-0415/2013 – 2013/0315(NLE))
(Odobritev)
(2016/C 468/36)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (14165/2013), |
— |
ob upoštevanju osnutka protokola med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko (14162/2013), |
— |
ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43(2) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) ter členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0415/2013), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2011 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi protokola med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko, ki določa finančni prispevek in ribolovne možnosti, predvidene s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko o partnerstvu v ribiškem sektorju (1), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2011 o bodočem protokolu o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega nadomestila v skladu s sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko (2), |
— |
ob upoštevanju členov 81 in 90(7) Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za proračun (A7-0417/2013), |
1. |
odobri sklenitev protokola; |
2. |
opozarja na pravico Evropskega parlamenta, da je pravočasno in v celoti obveščen o izvajanju protokola in njegovih rezultatih, zato ponovno vztraja, da bi se morala omogočiti udeležba predstavnikov Evropskega parlamenta kot opazovalcev na sejah skupnega odbora iz člena 10 ribolovnega sporazuma; nadalje poziva, naj se Parlamentu zagotovijo dokumentacija o smernicah, ciljih in kazalnikih v zvezi s poglavjem o podpori ribiškemu sektorju Maroka ter vse informacije, potrebne za ustrezno spremljanje vidikov iz člena 6 protokola, vključno s končnim poročilom o izvajanju programa sektorske podpore, ki ga bo predložil Maroko; ponovno tudi poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu pred začetkom pogajanj o novem protokolu predloži celovito poročilo o rezultatih in delovanju veljavnega protokola; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kraljevine Maroko. |
(1) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 155.
(2) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 8.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/219 |
P7_TA(2013)0523
Konvencija Mednarodne organizacije dela o varnosti pri uporabi kemikalij pri delu ***
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o osnutku sklepa Sveta o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije ratificirajo Konvencijo Mednarodne organizacije dela o varnosti pri uporabi kemikalij pri delu iz leta 1990 (Konvencija št. 170) (11463/2013 – C7-0236/2013 – 2012/0320(NLE))
(Odobritev)
(2016/C 468/37)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (11463/2013), |
— |
ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 114 v povezavi s točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in prvim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0236/2013), |
— |
ob upoštevanju člena 81 in člena 90(7) Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju priporočila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0400/2013), |
1. |
odobri osnutek sklepa Sveta, |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic. |
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/220 |
P7_TA(2013)0524
Nedovoljena proizvodnja in trgovina s strelnim orožjem, njegovimi sestavnimi deli in strelivom ***
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske Unije, Protokola o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (12324/2013 – C7-0379/2013 – 2013/0083(NLE))
(Odobritev)
(2016/C 468/38)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12324/2013), |
— |
ob upoštevanju protokola o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, |
— |
ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členom 114(1), členom 207 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0379/2013), |
— |
ob upoštevanju stockholmskega programa in akcijskega načrta za njegovo izvajanje (1), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 o drugem poročilu o izvajanju strategije notranje varnosti EU (2), |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki bi jih bilo treba sprejeti (končno poročilo) (3), |
— |
ob upoštevanju člena 81 in člena 90(7) Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0359/2013), |
1. |
odobri sklenitev protokola; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Europolu in Eurojustu. |
(1) COM(2010)0171.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0384.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0444.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/221 |
P7_TA(2013)0525
Sporazum EU-Kitajska glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Bolgarije in Romunije v okviru njunega pristopa k EU ***
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Ljudsko republiko Kitajsko v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Republike Bolgarije in Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji (16112/2012 – C7-0285/2013 – 2012/0304(NLE))
(Odobritev)
(2016/C 468/39)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (16112/2012), |
— |
ob upoštevanju osnutka sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Ljudsko republiko Kitajsko v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Republike Bolgarije in Republike Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji (16118/2012), |
— |
ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s prvim pododstavkom člena 207(4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0285/2013), |
— |
ob upoštevanju člena 81 in člena 90(7) Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A7-0332/2013), |
1. |
odobri sklenitev sporazuma; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Ljudske republike Kitajske. |
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/222 |
P7_TA(2013)0526
Uvoz govejega mesa živali, ki niso dobivale določenih hormonov za pospeševanje rasti, in povečane dajatve za določene proizvode Evropske unije v Združenih državah ***
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi spremenjenega Memoranduma o soglasju z Združenimi državami Amerike glede uvoza govejega mesa živali, ki niso dobivale določenih hormonov za pospeševanje rasti, in glede povečanih dajatev, ki jih Združene države uporabljajo za določene proizvode Evropske unije (14374/2013 – C7-0377/2013 – 2013/0324(NLE))
(Odobritev)
(2016/C 468/40)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (14374/2013), |
— |
ob upoštevanju spremenjenega memoranduma o soglasju med Združenimi državami Amerike glede uvoza govejega mesa živali, ki niso dobivale določenih hormonov za pospeševanje rasti, in glede povečanih dajatev, ki jih Združene države uporabljajo za določene proizvode Evropske unije (14375/2013), |
— |
ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s prvim pododstavkom člena 207(4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0377/2013), |
— |
ob upoštevanju členov 81 in 90(7) Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0427/2013), |
1. |
odobri sklenitev spremenjenega memoranduma o soglasju; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Združenih držav Amerike. |
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/223 |
P7_TA(2013)0527
Sporazum o patrnerstvu v ribiškem sektorju med EU in Republiko Slonokoščeno obalo: protokol o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka ***
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki velja med Evropsko unijo in Republiko Slonokoščeno obalo (2013–2018) (08701/2013 – C7-0216/2013 – 2013/0102(NLE))
(Odobritev)
(2016/C 468/41)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (08701/2013), |
— |
ob upoštevanju osnutka protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Slonokoščeno obalo (2013–2018) (08699/2013), |
— |
ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43(2) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0216/2013), |
— |
ob upoštevanju členov 81 in 90(7) Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za proračun (A7-0416/2013), |
1. |
odobri sklenitev Protokola; |
2. |
poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu posreduje ustrezne informacije o sestankih skupnega odbora iz člena 9 Sporazuma, zlasti ustrezne zapisnike in sklepe, skupaj z letnim poročilom o rezultatih praktičnega izvajanja večletnega programa sektorske pomoči iz člena 3 Protokola; poziva jo še, naj v zadnjem letu veljavnosti Protokola in pred začetkom pogajanj o njegovem podaljšanju Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje poročilo o naknadni oceni, ki vsebuje analizo stroškov in koristi izvajanja Protokola; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Slonokoščene obale. |
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/224 |
P7_TA(2013)0528
Uvoz nekaterih ribiških proizvodov na Kanarske otoke med letoma 2014 in 2020 *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o predlogu uredbe Sveta o odprtju in upravljanju avtonomnih tarifnih kvot Unije za uvoz nekaterih ribiških proizvodov na Kanarske otoke med letoma 2014 in 2020 (COM(2013)0552 – C7-0262/2013 – 2013/0266(CNS))
(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)
(2016/C 468/42)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2013)0552), |
— |
ob upoštevanju člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0262/2013), |
— |
ob upoštevanju člena 55 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A7-0415/2013), |
1. |
odobri predlog Komisije; |
2. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament; |
3. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament; |
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/225 |
P7_TA(2013)0529
Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga EGF/2013/001 FI/Nokia, Finska)
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2013/001 FI/Nokia, Finska) (COM(2013)0707 – C7-0359/2013 – 2013/2264(BUD))
(2016/C 468/43)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0707 – C7-0359/2013), |
— |
ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (1), zlasti točke 28 tega sporazuma, |
— |
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (2) (uredba o ESPG), |
— |
ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov, predvidenega v točki 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006, |
— |
ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0411/2013), |
A. |
ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela, |
B. |
ker bi morala biti finančna pomoč Unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in na najučinkovitejši možni način v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 glede sprejetja sklepov za uporabo sredstev ESPG, |
C. |
ker je Finska predložila vlogo EGF/2013/001 FI/Nokia za finančni prispevek iz ESPG za 4 509 presežnih delavcev v podjetju Nokia v referenčnem obdobju od 1. avgusta 2012 do 30. novembra 2012, pri čemer naj bi se ukrepi, sofinancirani iz ESPG, uporabili za 3 719 delavcev, |
D. |
ker vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči iz uredbe o ESPG, |
1. |
se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 2(a) iz uredbe o ESPG izpolnjeni in je zato Finska upravičena do finančnega prispevka na podlagi te uredbe; |
2. |
je seznanjen z dejstvom, da so finske oblasti vlogo za finančni prispevek iz sklada ESPG predložile 1. februarja 2013, njeno oceno pa je Komisija pripravila 16. oktobra 2013; obžaluje, da je ocenjevanje tako dolgotrajno, in sprašuje, zakaj je bilo za oceno te konkretne vloge potrebnih osem mesecev, pri čemer je bila prejšnja vloga v zvezi s podjetjem Nokia iz Sala iz leta 2012 ocenjena v treh mesecih; |
3. |
meni, da so odpuščanja presežnih delavcev v podjetjih Nokia plc in Nokia Siemens Networks ter 30 dobaviteljih in podizvajalcih, vključenih v sektor mobilne telefonije, povezana z velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, in se nanašajo na prenos funkcij v sektorju v neevropske tretje države, povezana pa so tudi z zmanjšanjem tržnega deleža podjetja Nokia pri osnovnih mobilnih telefonih in pametnih telefonih; |
4. |
je seznanjen s tem, da je podjetje Nokia Finland (območje mesta Salo) leta 2012 (EGF/2012/006 FI/Nokia Salo) že odpustilo mnogo presežnih delavcev, novi val odpuščanj število prizadetih uslužbencev podjetja Nokia povečuje na več kot 6 000, kar pomeni velik izziv za prizadete skupnosti, pa tudi za celotno finsko gospodarstvo; |
5. |
obžaluje, da odpuščanje presežnih delavcev v podjetju Nokia izhaja iz njegove poslovne odločitve o selitvi proizvodnih obratov ter oblikovanja in razvoja izdelkov v Azijo ter da je odpuščanje del načrta podjetja za zmanjšanje števila zaposlenih v družbi Nokia Corporation po vsem svetu za 17 000 do konca leta 2013; ugotavlja, da je ta odločitev povzročila tri primere uporabe sredstev ESPG v korist 6 138 delavcev podjetja Nokia; |
6. |
opominja, da je ESPG že zagotovil pomoč za 1 337 delavcev, ki so bili odpuščeni zaradi selitve podjetja Nokia iz Nemčije v Romunijo leta 2008; ugotavlja, da se bo zdaj, pet let pozneje, ESPG že četrtič uporabil v zvezi z odpuščanjem v tem podjetju; |
7. |
pozdravlja dejstvo, da so finske oblasti začele usklajeni sveženj prilagojenih storitev izvajati 1. avgusta 2012, ko se je odpuščanje začelo, da bi pomagale delavcem, še preden bi prenehali delati v podjetju Nokia; |
8. |
je seznanjen s tem, da usklajeni sveženj prilagojenih storitev, ki se bodo sofinancirale, vključuje ukrepe za ponovno vključitev 3 719 presežnih delavcev v postopek zaposlovanja, kot so mentorstvo in drugi pripravljalni ukrepi, usposabljanje in ponovno usposabljanje, spodbujanje podjetništva in storitve za nove podjetnike, podpora za ustanovitev samostojnih podjetij, pomoč pri mobilnosti, služba za zaposlitveno svetovanje na kontaktni točki, subvencioniranje plač, sistem zbiranja podatkov v podjetju; |
9. |
pozdravlja dejstvo, da sveženj vsebuje inovativne ukrepe, kot je program Protomo – posredovalnica za ustanavljanje novih podjetij; |
10. |
ugotavlja, da so finančna nadomestila iz ESPG omejena in da bo večina podpore namenjena usposabljanju in podjetništvu; |
11. |
pozdravlja dejstvo, da je bilo opravljeno posvetovanje s socialnimi partnerji, tj. Svetom finskih industrijskih sindikatov (npr. sindikat Pro, sindikat finskih delavcev v kovinski industriji), o pripravi vloge za sredstva ESPG ter da se bosta politika enakosti med ženskami in moškimi in načelo nediskriminacije uporabljala med različnimi fazami izvrševanja ESPG in dostopa do njega; |
12. |
pozdravlja dejstvo, da presežne delavce in pripravo usklajenega svežnja prilagojenih storitev obravnava posebna delovna skupina, ki vključuje socialne partnerje (tudi predstavnike podjetja Nokia) in regionalne oblasti; |
13. |
opozarja, da je treba zaposljivost vseh delavcev izboljšati s prilagojenim usposabljanjem ter priznavanjem znanja in veščin, pridobljenih na njihovi poklicni poti; pričakuje, da usposabljanje v okviru usklajenega svežnja ne bo prilagojeno le potrebam odpuščenih delavcev, temveč tudi dejanskemu poslovnemu okolju; |
14. |
ugotavlja, da so med informacijami iz usklajenega svežnja prilagojenih storitev, za katere je predvideno financiranje iz ESPG, tudi informacije o njihovem dopolnjevanju z ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov; poudarja, da so finske oblasti potrdile, da se za upravičene ukrepe ne črpa pomoč iz drugih finančnih instrumentov Unije; ponovno poziva Komisijo, naj v svoja letna poročila vključi primerjalno oceno teh podatkov, da bi zagotovila polno upoštevanje veljavnih uredb in preprečila podvajanje storitev, ki jih financira Unija; |
15. |
zadevne institucije poziva, naj naredijo vse potrebno za izboljšanje postopkovnih ureditev, da bi pospešile uporabo sredstev ESPG; ceni izboljšani postopek, ki ga je Komisija uvedla na zahtevo Evropskega parlamenta, da bi pospešila dodeljevanje nepovratnih sredstev, in po katerem proračunskemu organu skupaj s predlogom za uporabo ESPG posreduje tudi svojo oceno o utemeljenosti vloge za sredstva ESPG; upa, da bodo nadaljnje izboljšave postopka vključene v novo uredbo o ESPG (2014–2020) in da bodo dosežene večja učinkovitost, preglednost in prepoznavnost ESPG; |
16. |
poudarja, naj se v skladu s členom 6 uredbe o ESPG zagotovi, da bo ta sklad podpiral ponovno vključevanje posameznih presežnih delavcev v postopek stabilne zaposlitve; poudarja še, da se lahko s pomočjo iz ESPG sofinancirajo le aktivni ukrepi na trgu dela, ki vodijo do stalne in dolgoročne zaposlitve; ponavlja, da pomoč iz sklada ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na osnovi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, pa tudi ne ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev; |
17. |
pozdravlja dogovor Sveta o tem, da se v uredbo o ESPG za obdobje 2014–2020 znova vnese merilo za uporabo sklada zaradi krize, ki omogoča finančno pomoč delavcem, ki so postali presežni zaradi sedanje finančne in gospodarske krize, poleg tistih, ki so delovna mesta izgubili zaradi spremenjenih svetovnih trgovinskih tokov; |
18. |
odobri sklep, priložen tej resoluciji; |
19. |
naroči svojemu predsedniku, da podpiše ta sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije; |
20. |
naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(2) UL L 406, 30.12.2006, str. 1.
PRILOGA
SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2013/001 FI/Nokia, Finska)
(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu 2013/788/EU.)
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/228 |
P7_TA(2013)0530
Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga EGF/2013/003 DE/First Solar, Nemčija)
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2013/003 DE/First Solar, Nemčija) (COM(2013)0706 – C7-0358/2013 – 2013/2263(BUD))
(2016/C 468/44)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0706 – C7-0358/2013), |
— |
ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (1), zlasti točke 28 tega sporazuma, |
— |
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (2) (uredba o ESPG), |
— |
ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov, predvidenega v točki 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006, |
— |
ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0408/2013), |
A. |
ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela, |
B. |
ker bi morala biti finančna pomoč Unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in na najučinkovitejši možni način, v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 glede sprejetja sklepov za uporabo sredstev ESPG, |
C. |
ker je Nemčija predložila vlogo EGF/2013/003 DE/First Solar za finančni prispevek iz ESPG za 959 presežnih delavcev v podjetju First Solar Manufacturing GmbH v referenčnem obdobju od 15. novembra 2012 do 15. marca 2013, pri čemer naj bi se ukrepi, sofinancirani iz ESPG, uporabili za 875 delavcev, |
D. |
ker vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči iz uredbe o ESPG, |
1. |
se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 2(a) iz uredbe o ESPG izpolnjeni in je zato Nemčija upravičena do finančnega prispevka na podlagi te uredbe; |
2. |
je seznanjen, da so nemške oblasti vlogo za finančni prispevek iz ESPG predložile 12. aprila 2013, njeno oceno pa je Komisija predložila 16. oktobra 2013; pozdravlja hiter postopek ocenjevanja, ki je trajal šest mesecev; |
3. |
je seznanjen s tem, da je odpuščanje presežnih delavcev v podjetju First Solar Manufacturing GmbH povzročilo takojšnje povečanje stopnje brezposelnosti za 4 odstotne točke, pri čemer prizadeto območje (zvezna dežela Brandenburg) že trpi zaradi nadpovprečne stopnje brezposelnosti (11,3 % v primerjavi z nacionalnim povprečjem 7,4 % februarja 2013); |
4. |
meni, da je odpuščanje presežnih delavcev v podjetju First Solar Manufacturing GmbH, udeleženem v proizvodnji sončne energije, povezano z velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih, in pri tem opozarja na preobsežno proizvodnjo sončnih modulov na Kitajskem in hkratno zmanjševanje svetovnega povpraševanja, kar je povzročilo padec cen za približno 40 % v primerjavi s prejšnjim letom, zaradi česar sta bila zaprta dva obrata v letu 2013; |
5. |
ugotavlja, da je odpuščanje presežnih delavcev v tem primeru del širšega načrta prestrukturiranja, v skladu s katerim naj bi podjetje First Solar Manufacturing GmbH zmanjšalo število zaposlenih po vsem svetu za 30 % in močno zmanjšalo svoje svetovne proizvodne zmogljivosti, zaradi česar sta bila zaprta oba proizvodna obrata v Nemčiji; poudarja, da ima ESPG dodano vrednost pri odzivanju na odpuščanje presežnih delavcev, ki je posledica nepričakovanih tržnih premikov zaradi globalizacije; |
6. |
pozdravlja dejstvo, da so se nemške oblasti odločile, da bodo začele prilagojene ukrepe izvajati 1. januarja 2013, precej pred dokončno odločitvijo o dodelitvi podpore iz ESPG za predlagani usklajeni sveženj, da bi odpuščenim delavcem zagotovile hitro pomoč; ugotavlja, da so pred udeležbo v ukrepih iz ESPG presežni delavci prejemali tudi pomoč iz Evropskega socialnega sklada; pozdravlja dejstvo, da so nemški organi potrdili, da so sprejeli potrebne ukrepe za preprečevanje dvojnega financiranja iz skladov Unije; |
7. |
je seznanjen s tem, da usklajeni sveženj prilagojenih storitev, ki se bodo sofinancirale, vsebuje ukrepe za ponovno vključitev 875 presežnih delavcev v postopek zaposlovanja, kot so tečaji usposabljanja za pridobitev kvalifikacij, upravljanje usposabljanja, delavnice in manjše delovne skupine, podporne storitve in mednarodno iskanje zaposlitve, poglobljeno svetovanje za ustanovitev podjetja, iskanje zaposlitve, nepovratna sredstva za udejstvovanje, spremljanje in nadaljnja pomoč, dnevnice; |
8. |
ugotavlja, da bo več kot polovica podpore iz ESPG porabljena za nadomestila – 875 delavcev naj bi prejemalo dnevnice med dejavno udeležbo v ukrepih (ocenjeni stroški so 2 714 EUR na delavca v obdobju devetih mesecev); ugotavlja tudi, da vloga predvideva pavšalni znesek 1 869 EUR za aktivacijsko premijo za 200 delavcev, ki bodo po izteku ukrepov hitro našli novo zaposlitev brez nadaljnje pomoči; |
9. |
poudarja, da je treba pomoč iz ESPG nameniti predvsem programom za iskanje zaposlitve in usposabljanje, ne pa za neposredno financiranje nadomestil; ugotavlja da, ko so ti programi del svežnja, bi morali biti samo dopolnilo in ne bi smeli nikakor nadomeščati nadomestil, za katera so v skladu z nacionalno zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami odgovorna podjetja; v zvezi s tem poudarja, da bo nova uredba o ESPG za 2014–2020 finančna nadomestila omejila na največ 35 % skupnih stroškov ukrepov, nesorazmeren del nadomestil, po novi uredbi ne bo več mogoč; |
10. |
pozdravlja dejstvo, da so socialni partnerji sprejeli socialni načrt za presežne delavce iz podjetja First Solar Manufacturing GmbH ter da bo usklajeni sveženj prilagojenih storitev oblikovalo in upravljalo prehodno podjetje; ugotavlja, da bosta operativne stroške v prvih šestih mesecih krila First Solar Manufacturing GmbH in ESPG prek zveznega programa in da bodo novi ukrepi, ki se financirajo iz ESPG, vključeni v storitve prehodnega podjetja; ugotavlja, da se bosta politika enakosti med ženskami in moškimi in načelo nediskriminacije uporabljala med različnimi fazami izvrševanja ESPG in dostopa do njega; |
11. |
opozarja, da je treba zaposljivost vseh delavcev izboljševati s prilagojenim usposabljanjem ter priznavanjem znanja in veščin, pridobljenih na njihovi poklicni poti; pričakuje, da usposabljanje v okviru usklajenega svežnja ne bo prilagojeno le potrebam odpuščenih delavcev, temveč tudi dejanskemu poslovnemu okolju; |
12. |
ugotavlja, da so med informacijami iz usklajenega svežnja prilagojenih storitev, za katere je predvideno financiranje iz ESPG, tudi informacije o njihovem dopolnjevanju z ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov; poudarja, da so nemške oblasti potrdile, da se za upravičene ukrepe ne črpa pomoči iz drugih finančnih instrumentov Unije; ponovno poziva Komisijo, naj v svoja letna poročila vključi primerjalno oceno teh podatkov, da bi zagotovila polno upoštevanje veljavnih uredb in preprečila podvajanje storitev, ki jih financira Unija; |
13. |
zadevne institucije poziva, naj naredijo vse potrebno za izboljšanje postopkovnih ureditev, da bi pospešile uporabo sredstev ESPG; ceni izboljšani postopek, ki ga je Komisija uvedla na zahtevo Evropskega parlamenta, da bi pospešila dodeljevanje nepovratnih sredstev, in po katerem proračunskemu organu skupaj s predlogom za uporabo ESPG posreduje tudi svojo oceno o utemeljenosti vloge za sredstva ESPG; upa, da bodo nadaljnje izboljšave postopka vključene v novo uredbo o ESPG (2014–2020) in da bodo dosežene večja učinkovitost, preglednost in prepoznavnost ESPG; |
14. |
poudarja, da se v skladu s členom 6 uredbe o ESPG zagotovi, da bo ta sklad podpiral ponovno vključevanje posameznih presežnih delavcev v postopek stabilne zaposlitve; poudarja še, da se lahko s pomočjo iz ESPG sofinancirajo le aktivni ukrepi na trgu dela, ki vodijo do stalne in dolgoročne zaposlitve; ponavlja, da pomoč iz sklada ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na osnovi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, pa tudi ne ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev; |
15. |
pozdravlja dogovor Sveta o tem, da se v uredbo o ESPG za obdobje 2014–2020 znova vnese merilo za uporabo sklada zaradi krize, ki omogoča finančno pomoč delavcem, ki so postali presežni zaradi sedanje finančne in gospodarske krize, poleg tistih, ki so delovna mesta izgubili zaradi spremenjenih svetovnih trgovinskih tokov; |
16. |
odobri sklep, priložen tej resoluciji; |
17. |
naroči svojemu predsedniku, da podpiše ta sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije; |
18. |
naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(2) UL L 406, 30.12.2006, str. 1.
PRILOGA
SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2013/003 DE/First Solar, Nemčija)
(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu 2013/789/EU.)
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/231 |
P7_TA(2013)0531
Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga EGF/2012/011/DK/Vestas, Danska)
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2012/011/DK/Vestas, Danska) (COM(2013)0703 – C7-0357/2013 – 2013/2262(BUD))
(2016/C 468/45)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0703 – C7-0357/2013), |
— |
ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (1), ter zlasti točke 28 tega sporazuma, |
— |
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (2) (uredba o ESPG), |
— |
ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov, predvidenega v točki 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006, |
— |
ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0410/2013), |
A. |
ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela, |
B. |
ker bi morala biti finančna pomoč Unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in na najučinkovitejši možni način v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 glede sprejetja sklepov za uporabo sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), |
C. |
ker je Danska predložila vlogo EGF/2012/011 DK/Vestas za finančni prispevek iz ESPG za 611 presežnih delavcev v podjetju Vestas Group v referenčnem obdobju od 18. septembra 2012 do 18. decembra 2012, pri čemer naj bi v ukrepih, sofinanciranih iz ESPG, sodelovalo vseh 611 delavcev; |
D. |
ker vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči iz uredbe o ESPG, |
1. |
se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 2(a) iz uredbe o ESPG izpolnjeni in da je zato Danska upravičena do finančnega prispevka na podlagi te uredbe; |
2. |
je seznanjen, da so danske oblasti vlogo za finančni prispevek iz ESPG predložile 21. decembra 2012, njeno oceno pa je Komisija dala na voljo 16. oktobra 2013; ugotavlja, da je ocenjevanje te vloge trajalo veliko dlje kot ocenjevanje prejšnje vloge za podjetje Vestas, ki jo je Danska predložila maja 2012; |
3. |
meni, da je odpuščanje presežnih delavcev v Vestas Group, ki proizvaja vetrne turbine, povezano z velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije, in zlasti zaradi zastoja povpraševanja po teh proizvodih v Uniji, rasti azijskega trga, prodora kitajskih proizvajalcev, ki ponujajo bolj konkurenčne cene, na trg Unije in precejšnjega zmanjšanja tržnega deleža Unije v celotni proizvodnji, namreč s 66 % v letu 2006 na 27,5 % v letu 2012 (3); |
4. |
meni, da bo zaradi sedanjega spodbujanja energije iz obnovljivih virov na ravni Unije, trg vetrnih turbin, v Uniji, še naprej rasel in sprožil povpraševanje po evropskih proizvajalcih vetrnih turbin in po s tem povezanih panogah; v zvezi s tem izpostavlja obvezne nacionalne cilje glede uporabe energije iz obnovljivih virov do leta 2020; zato izraža zaskrbljenost zaradi te premestitve in poudarja tveganja, povezana z uvozom vetrnih turbin, proizvedenih v Aziji, na trg Unije; |
5. |
ugotavlja, da je odpuščanje v tem primeru neposredna posledica strateške odločitve skupine Vestas, sprejete novembra 2011, o prestrukturiranju in približevanju strankam na regionalnih trgih, zlasti na Kitajskem; ugotavlja, da je prizadeta regija Ringkøbing-Skjern izvedla nezanemarljiva vlaganja v infrastrukturo, da bi pritegnila inovativna podjetja, kot je skupina Vestas, zato jo bo odločitev tega podjetja pahnila v težave; |
6. |
je seznanjen s tem, da je podjetje Vestas Group v letih 2009 in 2010 že odpustilo mnogo presežnih delavcev, novi val odpuščanja v letu 2012 pa je število prizadetih uslužbencev povečal na približno 2 000, kar je velik izziv za prizadete občine, kjer brezposelnost že tako strmo narašča (4); |
7. |
ugotavlja, da je to že tretji primer vloge za sredstva ESPG, ki vključuje Vestas Group in četrti primer v sektorju vetrnih turbin (EGF/2012/003 DK/Vestas (5), EGF/2010/022 DK/LM Glasfiber (6), EGF/2010/017 DK/Midtjylland Machinery (7)); |
8. |
pozdravlja dejstvo, da so se danske oblasti odločile, da bodo začele prilagojene ukrepe izvajati 1. marca 2013, precej pred dokončno odločitvijo o dodelitvi podpore iz ESPG za predlagani usklajeni sveženj, da bi odpuščenim delavcem zagotovile hitro pomoč; |
9. |
ugotavlja, da usklajeni sveženj prilagojenih storitev, ki bodo sofinancirane, vsebuje ukrepe za ponovno vključitev 611 presežnih delavcev v proces zaposlovanja, kot so svetovanje, mentorstvo in osebno vodenje, individualni ciljno naravnani svežnji za usposabljanje (tečaji medkulturnih kompetenc, jezikovni tečaji, podjetniško usposabljanje, standardni tečaji in programi usposabljanja), podjetniška nadomestila, ukrepi namenjeni delavcem starim 55 ali več let s posebnim mentorstvom in prezaposlovanjem ter dnevnice; |
10. |
pozdravlja dejstvo, da bodo delavci sodelovali v individualnih ciljno naravnanih svežnjih za usposabljanje, ki bodo ustrezali njihovim potrebam, opredeljenim med svetovanjem in mentorstvom; |
11. |
pozdravlja dejstvo, da usklajeni sveženj vsebuje ukrepe s posebnim mentorstvom in pomočjo pri iskanju nove zaposlitve za delavce od 55. leta dalje, saj utegnejo imeti ti zaradi svoje starosti pri tem še dodatne težave; |
12. |
ugotavlja, da sveženj vsebuje precejšnje finančne spodbude za ustanavljanje podjetij (do 25 000 EUR), ki bodo strogo vezane na udeležbo v podjetniških tečajih in spremljanje ob koncu projekta ESPG; |
13. |
obžaluje pa, da bo več kot polovica podpore iz ESPG porabljene za finančna nadomestila – vsi delavci naj bi prejemali dnevnice, ki naj bi po ocenah znašale 10 400 EUR na delavca; |
14. |
poudarja, da je treba pomoč iz ESPG nameniti predvsem programom za iskanje zaposlitve in usposabljanje, ne pa za neposredno financiranje nadomestil; meni, da mora biti takšna podpora le dopolnilne narave in ne sme nadomestiti nadomestil, ki so odgovornost držav članic ali podjetij na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb; v zvezi s tem poudarja, da bo nova uredba o ESPG za 2014–2020 finančna nadomestila omejila na največ 35 % skupnih stroškov ukrepov, tako da nesorazmeren delež nadomestil, po novi uredbi ne bo več mogoč; |
15. |
pozdravlja dejstvo, da je bilo med pripravo vloge za sredstva ESPG opravljeno posvetovanje s socialnimi partnerji, vključno s sindikati, ter da se bosta politika enakosti med ženskami in moškimi in načelo nediskriminacije uporabljala med različnimi fazami izvrševanja ESPG in dostopa do njega; |
16. |
opozarja, da je treba izboljševati zaposljivost vseh delavcev s prilagojenim usposabljanjem ter priznavanjem znanja in veščin, pridobljenih na njihovi poklicni poti; pričakuje, da usposabljanje v okviru usklajenega svežnja ne bo prilagojeno le potrebam odpuščenih delavcev, temveč tudi dejanskemu poslovnemu okolju; |
17. |
ugotavlja, da so med informacijami iz usklajenega svežnja prilagojenih storitev, za katere je predvideno financiranje iz ESPG, tudi informacije o njihovem dopolnjevanju z ukrepi, ki se financirajo iz Evropskih strukturnih skladov; poudarja, da so danske oblasti potrdile, da se za upravičene ukrepe ne črpa pomoči iz drugih finančnih instrumentov Unije; ponovno poziva Komisijo, naj v svoja letna poročila vključi primerjalno oceno teh podatkov, da bi zagotovila popolno upoštevanje veljavnih uredb in preprečila podvajanje storitev, ki jih financira Unija; |
18. |
zadevne institucije poziva, naj naredijo vse potrebno za izboljšanje postopkovnih ureditev, da bi pospešile uporabo sredstev ESPG; ceni izboljšani postopek, ki ga je Komisija uvedla na zahtevo Evropskega parlamenta, da bi pospešila dodeljevanje nepovratnih sredstev, in po katerem proračunskemu organu skupaj s predlogom za uporabo sredstev ESPG posreduje tudi oceno o utemeljenosti vloge za sredstva ESPG; upa, da bodo nadaljnje izboljšave postopka vključene v novo uredbo o ESPG (2014–2020) in da bodo dosežene večja učinkovitost, preglednost in prepoznavnost ESPG; |
19. |
poudarja, da je treba v skladu s členom 6 uredbe o ESPG zagotoviti, da bo ta sklad podpiral ponovno vključevanje posameznih presežnih delavcev v stabilno zaposlitev; poudarja še, da se lahko s pomočjo iz ESPG sofinancirajo le aktivni ukrepi na trgu dela, ki vodijo do stalne in dolgoročne zaposlitve; ponavlja, da pomoč iz sklada ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na osnovi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, pa tudi ne ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev; |
20. |
pozdravlja dogovor Sveta o tem, da se v uredbo o ESPG za obdobje 2014–2020 znova vnese merilo za uporabo sklada zaradi krize, ki omogoča finančno pomoč delavcem, ki so postali presežni zaradi sedanje finančne in gospodarske krize, poleg tistih, ki so delovna mesta izgubili zaradi spremenjenih svetovnih trgovinskih tokov; |
21. |
odobri sklep, priložen k tej resoluciji; |
22. |
naroči svojemu predsedniku, da podpiše ta sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije; |
23. |
naroči svojemu predsedniku naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(2) UL L 406, 30.12.2006, str. 1.
(3) Združenje World Wind Energy, letno poročilo za 2012, Bonn, maj 2013. http://www.wwindea.org/webimages/WorldWindEnergyReport2012_final.pdf
(4) www.dst.dk
(5) COM(2012)0502 – sklep 2012/731/EU (UL L 328, 28.11.2012, str. 19).
(6) COM(2011)0258 – sklep 2011/469/EU (UL L 195, 27.7.2011, str. 53).
(7) COM(2011)0421 – sklep 2011/725/EU (UL L 289, 8.11.2011, str. 31).
PRILOGA
SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2012/011/DK/Vestas, Danska)
(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu 2013/787/EU.)
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/235 |
P7_TA(2013)0537
Skupna ribiška politika ***II
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (12007/3/2013 – C7-0375/2013 – 2011/0195(COD))
(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)
(2016/C 468/46)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (12007/3/2013 – C7-0375/2013), |
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012 (1), |
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 4. marca 2012 (2), |
— |
ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi (3) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0425), |
— |
ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju člena 72 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za ribištvo (A7-0409/2013), |
1. |
odobri stališče Sveta v prvi obravnavi; |
2. |
odobri skupno izjavo Evropskega parlamenta in Sveta ter skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, priloženi tej resoluciji; |
3. |
ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta; |
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije; |
5. |
naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije; |
6. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 181, 21.6.2012, str. 183.
(2) UL C 225, 27.7.2012, str. 20.
(3) Sprejeta besedila, 6.2.2013, P7_TA(2013)0040.
PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
Izjava Evropskega parlamenta in Sveta o zbiranju podatkov
Evropski parlament in Svet pozivata Komisijo, naj pospeši sprejemanje predloga za spremembo Uredbe (EU) št. 199/2008, da bi se lahko načela in cilji zbiranja podatkov, ki so bistveni za podporo spremenjene skupne ribiške politike in določeni v novi uredbi o njeni reformi, začeli čim prej izvajati v praksi.
Izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o večletnih načrtih
Evropski parlament, Svet in Komisija se zavezujejo medsebojnemu sodelovanju pri obravnavanju medinstitucionalnih vprašanj ter dogovarjanju o nadaljnjih ukrepih ob spoštovanju pravnih stališč Evropskega parlamenta in Sveta, da se v okviru skupne ribiške politike omogočita prednostni razvoj in uvajanje večletnih načrtov.
Evropski parlament, Svet in Komisija so ustanovili medinstitucionalno projektno skupino, ki jo sestavljajo predstavniki vseh treh institucij in naj bi pomagala poiskati praktične rešitve in najustreznejše nadaljnje korake.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/237 |
P7_TA(2013)0538
Skupna ureditev trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva ***II
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (12005/2/2013 – C7-0376/2013 – 2011/0194(COD))
(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)
(2016/C 468/47)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (12005/2/2013 – C7-0376/2013), |
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012 (1), |
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 4. maja 2012 (2), |
— |
ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi (3) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2011)0416), |
— |
ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju člena 72 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za ribištvo (A7-0413/2013), |
1. |
odobri stališče Sveta v prvi obravnavi; |
2. |
odobri skupno izjavo Parlamenta in Sveta, priloženo k tej resoluciji; |
3. |
ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta; |
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije; |
5. |
naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem, ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije; |
6. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 181, 21.6.2012, str. 183.
(2) UL C 225, 27.7.2012, str. 20.
(3) Sprejeta besedila, 12.9.2012, P7_TA(2012)0333.
PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
Izjava Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih o nadzoru na področju sledljivosti proizvoda in informacijah za potrošnike
Evropski parlament in Svet pozivata Evropsko komisijo, naj jima kot nadaljnje ukrepanje po reformi uredbe o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva predloži predlog o spremembi uredbe o nadzoru (Uredba (ES) št. 1224/2009). Pri tej spremembi bi bilo treba upoštevati potrebo po ureditvi zagotavljanja informacij o vrsti ribolovnega orodja v povezavi s proizvodi iz ribolova prostoživečih vrst.
Evropski parlament in Svet tudi pozivata Komisijo, naj pravočasno sprejme potrebne spremembe Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 404/2011 glede zagotavljanja obveznih informacij potrošniku, da bi se upoštevale določbe te uredbe, uredbe o nadzoru, kakor je bila spremenjena, in Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/239 |
P7_TA(2013)0539
Posebni pogoji za ribolov globokomorskih staležev v severovzhodnem Atlantiku, določbe o ribolovu v mednarodnih vodah severovzhodnega Atlantika ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi posebnih pogojev za ribolov globokomorskih staležev v severovzhodnem Atlantiku in določb o ribolovu v mednarodnih vodah severovzhodnega Atlantika ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2347/2002 (COM(2012)0371 – C7-0196/2012 – 2012/0179(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2016/C 468/48)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0371), |
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0196/2012), |
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 13. februarja 2013 (1), |
— |
ob upoštevanju člena 55 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju Kodeksa ravnanja za odgovorno ribištvo in Kodeks Evropske komisije za trajnostne in odgovorne ribiške prakse, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0395/2013), |
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 133, 9.5.2013, str. 41.
P7_TC1-COD(2012)0179
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 10. decembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi posebnih pogojev za ribolov globokomorskih staležev v severovzhodnem Atlantiku in določb o ribolovu v mednarodnih vodah severovzhodnega Atlantika ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2347/2002
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 43(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2371/2002 (3) je treba sprejeti ukrepe Skupnosti za urejanje dostopa do voda in virov ter trajnostno izvajanje ribolovnih dejavnosti, ki so potrebni za preudarno in odgovorno trajnostno izkoriščanje virov. V skladu s členom 2 navedene uredbe je treba pri sprejemanju ukrepov za zmanjšanje vpliva ribolovnih dejavnosti na morske ekosisteme uporabiti ekosistemski in previdnostni pristop. |
(1a) |
Zahteve varstva okolja je treba na podlagi člena 11 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) vključevati v opredelitve in izvajanje politik in dejavnosti Unije, vključno z ohranitvijo globokomorskega ribolova, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja. [Sprememba 1] |
(2) |
Unija je zavezana k izvajanju resolucij, ki jih je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov, zlasti resolucij 61/105 in 64/72, v katerih so države in regionalne organizacije za upravljanje ribištva pozvane, naj zagotovijo varstvo občutljivih globokomorskih ekosistemov pred uničujočim vplivom orodij za pridneni ribolov in trajnostno izkoriščanje globokomorskih staležev rib. Priporočila z ukrepi, ki jih je pripravila in sprejela Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) za zaščito občutljivih globokomorskih ekosistemov pred škodljivimi vplivi orodij za pridneni ribolov v skladu z odstavkom 83(a) resolucije 61/105 in odstavkoma 119(a) in 120 resolucije 64/72, bi bilo treba uradno in v celoti vključiti v zakonodajo Unije. [Sprememba 2] |
(2a) |
Poleg tega bi morala Unija prevzeti vodilno vlogo pri vzpostavljanju in izvajanju ukrepov dobrega upravljanja za trajnostno upravljanje globokomorskega ribolova v okviru mednarodnih forumov v skladu z resolucijami, ki sta jih sprejeli Generalna skupščina Organizacije združenih narodov in FAO ter ki se odraža v tej uredbi. [Sprememba 3] |
(3) |
Komisija je ocenila Uredbo Sveta (ES) št. 2347/2002 (4). Komisija je zlasti ugotovila, da je bilo zadevno ladjevje preštevilčno, da so bile smernice v zvezi z nadzorom v določenih pristaniščih in programi vzorčenja pomanjkljive ter da je bila kakovost poročanja držav članic o ravneh napora preveč spremenljiva. |
(3a) |
Zmogljivost plovil z dovoljenji za globokomorski ribolov je od leta 2002 omejena na skupno zmogljivost vseh plovil, ki so ulovila več kot 10 ton katere koli mešanice globokomorskih vrst kadar koli v letih 1998, 1999 ali 2000. Komisija je v svoji oceni ugotovila, da ta omejitev zmogljivosti ni imela znatnega pozitivnega učinka. Glede na pretekle izkušnje in pomanjkanje točnih podatkov pri mnogih vrstah globokomorskega ribolova je neustrezno upravljati ta ribolov samo z omejevanjem ribolovnega napora. [Sprememba 4] |
(4) |
Da se ohranijo potrebna zmanjšanja ribolovne zmogljivosti, ki so že dosežena pri globokomorskem ribolovu, je treba zagotoviti, da je za ribolov globokomorskih vrst potrebno dovoljenje za ribolov, ki omejuje zmogljivost plovil, upravičenih do iztovarjanja globokomorskih vrst. Da se bodo ukrepi upravljanja uporabljali zlasti za del ladjevja, ki je najpomembnejši za globokomorski ribolov, je treba dovoljenja za ribolov izdajati glede na ciljni ulov ali prilov. Obveznost iztovarjanja celotnega ulova, ki jo določa Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. …/2013 (5) , je treba upoštevati tako, da plovilom, ki ulovijo majhno količino globokomorskih vrst in ki trenutno ne potrebujejo dovoljenja za globokomorski ribolov, ne bo odvzeta možnost, da nadaljujejo tradicionalne ribolovne dejavnosti. [Sprememba 5] |
(5) |
Imetniki dovoljenja za ribolov, na podlagi katerega lahko lovijo globokomorske vrste, morajo sodelovati pri znanstvenoraziskovalnih dejavnostih, ki omogočajo izboljšanje ocene globokomorskih staležev in raziskovanje globokomorskih ekosistemov. [Sprememba 6] |
(6) |
Pri lovljenju drugih vrst na območjih kontinentalne strmine, na katerih je dovoljen tudi globokomorski ribolov, morajo imeti lastniki plovil dovoljenje za ribolov, ki omogoča prilov globokomorskih vrst. |
(7) |
Med različnimi orodji, ki se uporabljajo, je tveganje za občutljive morske ekosisteme največje pri globokomorskem ribolovu s pridnenimi vlečnimi mrežami, za katerega so sporočene najvišje ravni neželenega ulova globokomorskih vrst. Zato je treba uporabo pridnenih vlečnih mrež pri lovljenju globokomorskih vrst trajno prepovedati. [Sprememba 7] |
(8) |
Uporabo pridnenih zabodnih mrež pri globokomorskem ribolovu trenutno omejuje Uredba Sveta (ES) št. 1288/2009 o uvedbi prehodnih tehničnih ukrepov za obdobje od 1. januarja 2010 do 30. junija 2011 (6) . Glede na visoke ravni neželenega ulova pri netrajnostni uporabi tega orodja v globokih vodah ter ekološki vpliv izgubljenega in zapuščenega orodja je treba pri lovljenju globokomorskih vrst trajno prepovedati tudi uporabo tega orodja. [Sprememba 8] |
(9) |
Da se ribičem zagotovi Ribiči potrebujejo dovolj časa za prilagoditev na nove zahteve, morajo trenutna dovoljenja za ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami ali pridnenimi zabodnimi mrežami kljub temu pa morajo veljati še določeno obdobje , da bi zmanjšali negativne posledice za ladjevje, ki izvaja to ribolovno dejavnost . [Sprememba 9] |
(10) |
Poleg tega morajo biti plovila, ki morajo za nadaljnje izvajanje ribolova želijo zamenjati orodje, upravičena do prejema finančne pomoči Evropskega sklada za ribištvo, če se z novim orodjem zmanjša vpliv ribolova na nekomercialne vrste in nacionalni operativni programi omogočajo prispevke k takšnim ukrepom. [Sprememba 10] |
(11) |
Plovila, ki lovijo globokomorske vrste z drugimi pridnenimi orodji, obsega ribolovne dejavnosti v skladu z dovoljenjem za ribolov znotraj voda Unije ne smejo razširiti, razen če je mogoče oceniti na podlagi ocene v skladu s smernicami Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo za upravljanje globokomorskega ribolova na odprtem morju iz leta 2008 (FAO smernice iz leta 2008) dokazano , da razširitev ne predstavlja pomembnega tveganja negativnega vpliva na občutljive morske ekosisteme. [Sprememba 11] |
(12) |
Na podlagi znanstvenega mnenja v zvezi z nekaterimi staleži rib v globokem morju so ti staleži posebno občutljivi za izkoriščanje,. zato je treba Treba bi bilo sprejeti previdnostni ukrep omejitve ali zmanjšanja ribolova teh staležev in si prizadevati za doseganje ravni nad tistimi, ki omogočajo največji trajnostni donos . Ribolovne možnosti za globokomorske staleže ne smejo presegati ravni, ki v skladu z znanstvenim mnenjem veljajo za previdnostne. Kadar mnenje zaradi pomanjkanja ustreznih informacij o staležih ali vrstah ni na voljo, se ribolovne možnosti ne smejo dodeliti. Treba bi bilo omeniti, da se je več staležev globokomorskih vrst z velikim komercialnim pomenom, kot so staleži okroglonosega repaka (Coryphaenoides rupestris), modrega lenga (Molva dypterigia) in črnega morskega meča (Aphanopus carbo), glede na ICES v zadnjih treh letih ustalilo. [Sprememba 12] |
(13) |
V znanstvenem mnenju je navedeno tudi, da so omejitve ribolovnega napora ustrezen instrument za določanje ribolovnih možnosti za globokomorski ribolov. Ker so orodja in ribolovni vzorci pri globokomorskem ribolovu zelo različni ter je treba oblikovati spremljevalne ukrepe, ki na individualni ravni obravnavajo negativne okoljske vidike ribolova, bi morale omejitve ribolovnega napora nadomestiti omejitve ulova le, kadar je mogoče zagotoviti, da so prilagojene posameznim vrstam ribolova. Glede na pomanjkanje točnih podatkov pri večini vrst globokomorskega ribolova in njihovo večinoma mešano naravo je treba izvajati dopolnilne ukrepe upravljanja. Kjer je primerno, bi bilo treba omejitve ulova združiti z omejitvami napora. Tako za ulov kot za napor bi bilo treba določiti ravni, ki zmanjšajo in preprečijo učinke na neciljne vrste in občutljive morske ekosisteme. [Sprememba 13] |
(14) |
Da se zagotovi prilagojeno upravljanje posameznih vrst ribolova, morajo biti zadevne države članice pooblaščene za sprejetje spremljevalnih ohranitvenih ukrepov in letno oceno skladnosti ravni napora z znanstvenim mnenjem o trajnostnem izkoriščanju. Regionalno prilagojene omejitve napora morajo nadomestiti tudi obstoječe omejitve ribolovnega napora na globalni ravni, ki so dogovorjene v okviru NEAFC. |
(15) |
Ker je biološke informacije najbolje zbirati na podlagi usklajenih standardov zbiranja podatkov, je treba zbiranje podatkov o dejavnosti globokomorskega ribolova vključiti v splošen okvir za zbiranje znanstvenih podatkov, pri čemer je treba zagotoviti predložitev dodatnih informacij, potrebnih za razumevanje dinamike ribiškega sektorja. Zaradi poenostavitve je treba poročanje o naporu po vrstah prenehati izvajati in ga nadomestiti z analizo periodičnih zahtev po znanstvenih podatkih, naslovljenih na države članice, ki vsebujejo posebno poglavje o dejavnostih globokomorskega ribolova. Države članice bi morale zagotoviti skladnost z zahtevami za zbiranje podatkov in poročanje, zlasti z zahtevami v zvezi z zaščito občutljivih morskih ekosistemov. [Sprememba 14] |
(15a) |
Pri globokomorskem ribolovu je ujeto veliko število vrst, tudi občutljive vrste globokomorskih morskih psov. Zagotoviti je treba, da obveznost glede iztovarjanja celotnega ulova pri globokomorskem ribolovu zajema vrste, za katere ne veljajo omejitve ulova, in da se za tovrstni ribolov ne uporabljajo določbe de minimis. Obveznost iztovarjanja, ki bi se izvajala v celoti, bi lahko znatno prispevala k zmanjševanju vrzeli v podatkih o tej vrsti ribolova in boljšemu razumevanju vpliva te vrste ribolova na raznolike ujete vrste. [Sprememba 15] |
(16) |
Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 (7) določa zahteve glede nadzora in izvrševanja v zvezi z večletnimi načrti. Globokomorskim vrstam, ki so že po naravi občutljive na ribolov, je treba nameniti enako pozornost, kar zadeva nadzor, kot drugim vrstam, ki jih je treba ohraniti in za katere je bil sprejet večletni načrt upravljanja. |
(17) |
Imetnikom dovoljenja za ribolov, na podlagi katerega lahko lovijo globokomorske vrste, je treba dovoljenje za ribolov globokomorskih vrst odvzeti, če ne upoštevajo ustreznih ohranitvenih ukrepov. |
(18) |
Konvencija o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištev severovzhodnega Atlantika je bila odobrena s Sklepom Sveta 81/608/EGS (8) in je začela veljati 17. marca 1982. Navedena konvencija zagotavlja ustrezen okvir za večstransko sodelovanje za učinkovito ohranjanje in upravljanje ribolovnih virov v mednarodnih vodah severovzhodnega Atlantika. Ukrepi upravljanja, ki jih je sprejela NEAFC, zajemajo tehnične ukrepe za ohranjanje in upravljanje vrst, ki se urejajo v okviru NEAFC, ter za zaščito občutljivih morskih habitatov, vključno s previdnostnimi ukrepi. |
(19) |
Komisija mora biti v skladu s členom 290 PDEU pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov za določitev ukrepov, ki spremljajo omejitve letnega napora, če države članice teh ukrepov ne sprejmejo ali če ukrepi, ki jih sprejmejo, veljajo za neskladne s cilji te uredbe ali nezadostne za dosego ciljev, navedenih v tej uredbi. |
(20) |
Komisija mora biti pooblaščena, da lahko v skladu s členom 290 PDEU sprejme delegirane akte, ki bi bili lahko potrebni za spremembo ali dopolnitev nebistvenih elementov te uredbe, če države članice ne sprejmejo spremljevalnih ukrepov ali sprejmejo nezadostne spremljevalne ukrepe glede letnih omejitev ribolovnega napora, kadar te nadomeščajo omejitve ulova. |
(21) |
Zato je treba oblikovati nova pravila za urejanje ribolova globokomorskih staležev v severovzhodnem Atlantiku in razveljaviti Uredbo (ES) št. 2347/2002. |
(22) |
Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Cilji
Cilji te uredbe so:
(a) |
zagotoviti trajnostno upravljanje in izkoriščanje globokomorskih vrst in hkrati čim bolj zmanjšati vpliv globokomorskih ribolovnih dejavnosti na morsko okolje; [Sprememba 16] |
(aa) |
preprečiti znatne škodljive vplive na občutljive morske ekosisteme in zagotoviti dolgoročno ohranjanje globokomorskih staležev rib; [Sprememba 17] |
(b) |
izboljšati znanstvena spoznanja o globokomorskih vrstah in njihovih habitatih za namene iz točke (a); |
(ba) |
zmanjšati in, kjer je mogoče, odpraviti prilov; [Sprememba 18] |
(c) |
izvajati tehnične ukrepe za upravljanje ribištva, ki jih priporoči Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC).; |
(ca) |
pri upravljanju ribištva uporabljati previdnostni in ekosistemski pristop ter zagotoviti, da so ukrepi Unije za trajnostno upravljanje globokomorskih staležev rib v skladu z resolucijami generalne skupščine OZN, zlasti resolucij 61/105 in 64/72. [Sprememba 19] |
Člen 2
Obseg uporabe
Ta uredba se uporablja za ribolovne dejavnosti ali načrtovane ribolovne dejavnosti v naslednjih vodah:
(a) |
vodah Unije znotraj podobmočij II do XI Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) ter območij 34.1.1, 34.1.2 in 34.2 Odbora za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik (CECAF) , vključno z ribolovnimi dejavnostmi ali načrtovanimi ribolovnimi dejavnostmi, ki jih izvajajo ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo tretjih držav in so v njih registrirana ; [Sprememba 20] |
(b) |
mednarodnih vodah območij 34.1.1, 34.1.2 in 34.2 CECAF ter |
(c) |
vodah upravnega območja NEAFC. |
Člen 3
Opredelitev pojmov
1. V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 3 4 Uredbe (ES) št. 2371/2002 …/2013 [o skupni ribiški politiki] in člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 734/2008 (9). [Sprememba 21]
2. Poleg tega se uporabljajo naslednje opredelitve:
(a) |
„območja , podobmočja, sektorji in podsektorji ICES“ so opredeljena opredeljeni v Uredbi (ES) št. 218/2009 Evropskega parlamenta in sveta (10); [Sprememba 22] |
(b) |
„območja , podobmočja in sektorji CECAF“ so opredeljena opredeljeni v Uredbi (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in sveta (11); [Sprememba 23] |
(c) |
„upravno območje NEAFC“ pomeni vode, za katere se uporablja Konvencija o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištev severovzhodnega Atlantika in ki ležijo zunaj voda pod ribolovno pristojnostjo pogodbenic Konvencije; |
(d) |
„globokomorska vrsta“ pomeni vrsto iz Priloge I; |
(e) |
„najbolj občutljiva vrsta“ pomeni globokomorsko vrsto, navedeno v tretjem stolpcu razpredelnice iz Priloge I z naslovom „najbolj občutljiva (x)“; |
(f) |
„ribolovna dejavnost“ pomeni ribolovne dejavnosti na določenem območju, ki so usmerjene na določene vrste in pri katerih se uporablja določeno orodje; |
(g) |
„dejavnost globokomorskega ribolova“ pomeni dejavnost ribolova, usmerjenega na globokomorske vrste, v skladu z navedbami iz člena 4(1) te uredbe; |
(h) |
„center za spremljanje ribištva“ pomeni operativni center, ki ga ustanovi država članica zastave ter je opremljen z računalniško strojno in programsko opremo, ki omogoča samodejno sprejemanje, obdelavo in elektronski prenos podatkov; |
(i) |
„znanstveni svetovalni organ“ pomeni mednarodni znanstveni organ za ribištvo, ki izpolnjuje mednarodne standarde za znanstvena mnenja na podlagi raziskav; |
(ia) |
„trajnostno izkoriščanje“ pomeni izkoriščanje staleža ali skupine ribjih staležev na način, ki obnavlja in ohranja populacijo ribjih staležev nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, in ki nima negativnega vpliva na morske ekosisteme. [Sprememba 24] |
(j) |
„največji trajnostni donos“ pomeni največji del staleža rib, ki se lahko ulovi v nedoločenem času. [Sprememba 25] |
Člen 3a
Preglednost, udeležba javnosti in dostop do pravnega varstva
1. Za izvajanje te uredbe se uporabljajo določbe Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12) in uredb 1049/2001/ES (13) ter 1367/2006/ES (14) Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu do okoljskih informacij.
2. Komisija in države članice zagotovijo, da vse ravnanje s podatki in odločanje v okviru te uredbe potekata v popolni skladnosti s Konvencijo Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah („Aarhuška konvencija“, odobrena v imenu Unije s Sklepom Sveta 2005/370/ES (15) ). [Sprememba 26]
Člen 3b
Opredelitev globokomorskih in najbolj občutljivih vrst
1. Komisija do … (*1) in nato vsaki dve leti pregleda seznam globokomorskih vrst iz Priloge I, vključno z določitvijo najbolj občutljivih vrst.
2. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za spremembo seznama globokomorskih vrst iz Priloge I, vključno z določitvijo najbolj občutljivih vrst, s čimer se vključijo nove znanstvene informacije držav članic, znanstvenega svetovalnega organa in iz drugih pomembnih virov informacij, vključno z ocenami rdečega seznama Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN). Pri sprejemanju takšnih delegiranih aktov Komisija zlasti upošteva merila rdečega seznama IUCN, redkost vrste, njeno ranljivost za izkoriščanje in priporočila svetovalnega organa glede ničelnega prilova. [Sprememba 27]
POGLAVJE II
DOVOLJENJA ZA RIBOLOV
Člen 4
Vrste dovoljenja za ribolov
1. Za ribolovne dejavnosti, ki so usmerjene na globokomorske vrste in jih izvaja ribiško plovilo Unije, je potrebno dovoljenje za ribolov, ki ga izda država članica zastave in v katerem so globokomorske vrste navedene kot ciljne vrste. [Sprememba 28]
2. Za namene odstavka 1 velja, da so ribolovne dejavnosti usmerjene na globokomorske vrste, če:
(a) |
globokomorske vrste so označene kot ciljne na ribiškem koledarju plovila ali |
(b) |
orodje, ki se uporablja le za lovljenje globokomorskih vrst, je na krovu plovila ali pa se uporablja na območju dejavnosti ali |
(c) |
poveljnik plovila v ladijskem dnevniku zabeleži odstotni delež globokomorskih vrst iz priloge I , ki je ujet v vodah, ki jih zajema ta uredba, in ki je enak ali višji od enega od naslednjih pragov:
|
(ca) |
plovila uporabljajo pridnena orodja na globini 600 metrov ali globlje. [Sprememba 30] |
2a. Za izračun odstotka iz točke (c) odstavka 2 se vrste iz Priloge I, za katere velja odložena uporaba, kakor je navedeno v četrtem stolpcu te priloge, upoštevajo šele od … (*2) . [Sprememba 31]
3. Za ribolovne dejavnosti ribiškega plovila Unije, ki niso usmerjene na globokomorske vrste, vendar so globokomorske vrste pri njih prilov, je potrebno dovoljenje za ribolov, v katerem so globokomorske vrste navedene kot prilov. [Sprememba 32]
4. Vrsti dovoljenja za ribolov iz odstavkov 1 in 3 je mogoče v elektronski zbirki podatkov iz člena 116 Uredbe (ES) št. 1224/2009 jasno ločiti.
5. Ne glede na odstavka 1 in 3 lahko ribiška plovila lovijo, obdržijo na krovu, pretovarjajo ali iztovarjajo katero koli količino globokomorskih vrst brez dovoljenja za ribolov, če je ta količina manjša od praga 100 kg katerih koli globokomorskih vrst na ribolovno potovanje. Podrobnosti takšnih ulovov, bodisi obdržanih ali zavrženih, vključno s sestavo vrst, težo in velikostjo, se zapišejo v ladijski dnevnik plovila in sporočijo pristojnim organom. [Sprememba 33]
Člen 5
Upravljanje zmogljivosti ladjevja
1. Skupna ribolovna zmogljivost, merjena kot bruto tonaža in izražena v kilovatih vseh ribiških plovil z dovoljenjem za ribolov, ki ga je izdala država članica in na podlagi katerega lahko globokomorske vrste lovijo kot ciljne vrste ali prilov, nikoli ne presega skupne ribolovne zmogljivosti plovil navedene države članice, ki so iztovorila najmanj 10 ton globokomorskih vrst v enem od dveh koledarskih let pred začetkom veljavnosti te uredbe v obdobju 2009–2011 , v katerem je bila ta količina večja. [Sprememba 34]
1a. Da dosežejo cilj iz odstavka 1, države članice opravijo letne ocene zmogljivosti v skladu s členom 22 Uredbe (EU) št. …/2013 [o skupni ribiški politiki]. Namen poročila, kot je navedeno v odstavku 2 omenjenega člena, je opredeliti strukturno presežno zmogljivost po segmentih in oceniti dolgoročno donosnost po segmentih. Poročila se objavijo. [Sprememba 35]
1b. Če ocene zmogljivosti iz odstavka 1a kažejo, da umrljivost rib v globokomorskih staležih presega priporočene ravni, zadevna država članica pripravi akcijski načrt za zadevni segment ladjevja in ga vključi v poročilo, da bi zagotovila skladnost umrljivosti rib v navedenih staležih s cilji iz člena 10. [Sprememba 36]
1c. Ocene zmogljivosti in akcijski načrti iz tega člena se objavijo. [Sprememba 37]
1d. Če so si države članice izmenjale ribolovne možnosti za globokomorske vrste, se ribolovna zmogljivost, ki ustreza izmenjanim možnostim, za namene ugotavljanja skupne ribolovne zmogljivosti iz odstavka 1 dodeli državi članici dajalki. [Sprememba 38]
1e. Ne glede na odstavek 1 se regionalnemu ladjevju v najbolj oddaljenih regijah, kjer ni kontinentalnega pasu in praktično nobenih nadomestkov za globokomorske vire, dovoli skupna ribolovna zmogljivost za globokomorske vrste, ki nikoli ne sme presegati skupne ribolovne zmogljivosti obstoječega ladjevja v posameznih najbolj oddaljenih regijah. [Sprememba 39]
Člen 6
Splošne zahteve v zvezi z vlogo za dovoljenje za ribolov
1. Vsaki vlogi za dovoljenje za ribolov, na podlagi katerega se lahko lovijo globokomorske vrste kot ciljne vrste ali prilov, in za njegovo vsakoletno podaljšanje se priloži opis območja, na katerem naj bi se izvajale ribolovne dejavnosti, v katerem se navedejo vsa zajeta podobmočja, sektorji in podsektorji ICES in CECAF, poleg tega se navedejo vrsta in količina orodja, razpon globine, na kateri se bodo dejavnosti izvajale, in posamezne ciljne vrste ter načrtovana pogostost in trajanje ribolovne dejavnosti . Te informacije se objavijo. [Sprememba 40]
1a. Vsem zahtevkom za izdajo dovoljenja za ribolov se priloži popis globokomorskih vrst, ki so jih zadevna ribiška plovila v obdobju 2009–2011 ulovila na območju, za katerega se vlaga zahtevek. [Sprememba 41]
Člen 6a
Posebne zahteve glede zaščite občutljivih morskih ekosistemov
1. Države članice uporabijo najboljše razpoložljive znanstvene in tehnične informacije, tudi biogeografske, da ugotovijo, kje je znana ali verjetna prisotnost občutljivih morskih ekosistemov. Poleg tega znanstveni svetovalni organ vsako leto opravi oceno o tem, kje je znana ali verjetna prisotnost občutljivih morskih ekosistemov.
2. Če se na podlagi informacij iz odstavka 1 identificirajo območja, na katerih je znana ali verjetna prisotnost občutljivih morskih ekosistemov, države članice in znanstveni svetovalni organ o tem pravočasno obvestijo Komisijo.
3. Komisija na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih in tehničnih informacij ter na podlagi ocen in ugotovitev držav članic in znanstvenega svetovalnega organa do … (*3) določi seznam območij, kjer je znana ali verjetna prisotnost občutljivih morskih ekosistemov. Komisija vsako leto na podlagi nasvetov, ki jih prejme od znanstvenega svetovalnega organa, pregleda omenjeni seznam.
4. Na območjih iz odstavka 3 je ribolov s pridnenim orodjem prepovedan.
5. Prepovedi iz odstavka 4 bodo veljale za vsa plovila Unije, če se izvajajo na odprtem morju, in za vsa plovila, če se prepoved izvaja v vodah Unije.
6. Z odstopanjem od odstavka 4 lahko Komisija, če na podlagi ocene učinka in po posvetovanju z znanstvenim svetovalnim organom sklene, da obstaja dovolj dokazov o odsotnosti občutljivih morskih ekosistemov na določenem območju s seznama iz odstavka 3 ali da so bili sprejeti ustrezni ukrepi upravljanja in ohranitveni ukrepi, ki preprečujejo znatne škodljive vplive na občutljive morske ekosisteme na tem območju, območje znova odpre za ribolov s pridnenimi orodji.
7. Kadar ribiško plovilo med ribolovnimi dejavnostmi odkrije dokaze za prisotnost občutljivih morskih ekosistemov, takoj preneha z ribolovom na zadevnem območju. Z ribolovom nadaljuje šele na nadomestnem območju, ki je vsaj 5 navtičnih milj oddaljeno od ribolovnega območja, na katerem je bil odkrit občutljivi morski ekosistem.
8. Ribiško plovilo takoj prijavi vsak odkrit občutljivi morski ekosistem pristojnim nacionalnim organom, ti pa o tem takoj obvestijo Komisijo.
9. Na območjih iz odstavkov 4 in 7 ostane ribolov prepovedan, dokler znanstveni svetovalni organ ne izvede ocene območja in ugotovi, da v njem niso prisotni občutljivi morski ekosistemi ali da so bili sprejeti ustrezni ukrepi upravljanja in ohranitveni ukrepi, ki preprečujejo znatne škodljive vplive na občutljive morske ekosisteme na tem območju; po tem lahko Komisija območje znova odpre za ribolov. [Sprememba 42]
Člen 7
Posebne zahteve, ki veljajo za vlogo za dovoljenje za ribolov, na podlagi katerega se lahko pri ribolovnih dejavnostih, usmerjenih na globokomorske vrste, uporabljajo pridnena orodja, in izdajo takšnega dovoljenja
1. Poleg zahtev iz člena 6 se vsaki vlogi za dovoljenje za ribolov, usmerjen na globokomorske vrste izdan v skladu s členom 4(1) 4 , na podlagi katerega se lahko v vodah Unije iz točke (a) člena 2 ali v mednarodnih vodah iz točk (b) in (c) člena 2 uporabljajo pridnena orodja, priloži javno dostopen podroben ribolovni načrt, v katerem so določene zlasti: [Sprememba 43]
(a) |
lokacije načrtovanih dejavnosti, usmerjenih na globokomorske vrste, v okviru dejavnosti globokomorskega ribolova; lokacije globokomorskih vrst, ki so določene s koordinatami v skladu s Svetovnim geodetskim sistemom iz leta 1984 in vključujejo navedbo vseh zajetih podobmočij, sektorjev in podsektorjev ICES in CECAF ; [Sprememba 44] |
(b) |
morebitne lokacije dejavnosti v okviru dejavnosti globokomorskega ribolova v zadnjih treh celih koledarskih letih. Te lokacije obdobju 2009–2011, ki so določene s koordinatami v skladu s Svetovnim geodetskim sistemom iz leta 1984 in omejujejo ribolovne dejavnosti, kolikor je mogoče natančno. , ter vključujejo navedbo vseh zajetih podobmočij, sektorjev in podsektorjev ICES in CECAF; [Sprememba 45] |
(ba) |
vrste ribolovnega orodja in globina, na kateri se bo uporabljalo, seznam ciljnih vrst in tehničnih ukrepov, ki jih je treba izvesti, v skladu s tehničnimi ukrepi za upravljanje ribolova, ki jih je priporočila NEAFC, in ukrepi iz Uredbe (ES) št. 734/2008, kot tudi konfiguracija globinskega profila morskega dna na načrtovanem ribolovnem območju, če pristojni organi države zastave tega podatka še nimajo. [Sprememba 46] |
1a. Države članice pred izdajo dovoljenja s pomočjo zapisov sistema za spremljanje plovil teh plovil preverijo, da so podatki, podani v skladu s točko (b) odstavka 1, točni. Dovoljenje se ne izda, če podatki, podani v skladu s točko (b) odstavka 1, ne ustrezajo zapisom sistema za spremljanje plovil. [Sprememba 47]
1b. Dovoljene ribolovne dejavnosti so omejene na obstoječa ribolovna območja, določena v skladu s točko (b) odstavka 1. [Sprememba 48]
1c. Vse spremembe ribolovnega načrta oceni država članica zastave. Država članica zastave sprejme spremenjeni ribolovni načrt le, če ne dovoljuje ribolovnih dejavnosti na območjih, kjer so prisotni ali verjetno prisotni občutljivi morski ekosistemi. [Sprememba 49]
1d. Če ribiško plovilo ribolovnega načrta ne upošteva, država članica zastave temu plovilu odvzame dovoljenje za ribolov. [Sprememba 50]
1e. Majhna plovila, ki zaradi tehničnih razlogov, kot je vrsta uporabljenega orodja ali zmogljivost plovila, nimajo zmogljivosti za ulov več kot 100 kg globokomorskih vrst na enem ribolovnem potovanju, se izvzamejo iz zahteve glede predložitve ribolovnega načrta. [Sprememba 51]
1f. Vloge za obnovo dovoljenj za ribolov globokomorskih vrst se lahko izvzamejo iz zahteve glede predložitve podrobnega ribolovnega načrta, razen če so načrtovane spremembe ribolovnih dejavnosti zadevnega plovila; v tem primeru se predloži spremenjeni načrt. [Sprememba 52]
2. V vsakem dovoljenju za ribolov, izdanem na podlagi vloge, predložene v skladu z odstavkom 1, je določeno pridneno orodje, ki se bo uporabljalo, omejene pa so tudi ribolovne dejavnosti, dovoljene na območju, na katerem se prekrivajo načrtovane ribolovne dejavnosti iz odstavka 1(a) in obstoječe ribolovne dejavnosti iz odstavka 1(b). Območje načrtovane ribolovne dejavnosti pa je mogoče razširiti prek območja, na katerem se trenutno izvajajo ribolovne dejavnosti, če država članica na podlagi znanstvenega mnenja oceni in dokumentira, da takšna razširitev ne bo znatno škodljivo vplivala na občutljive morske ekosisteme. Brez poseganja v odstavek 1 se za ribolov s pridnenim orodjem, ki bi potekal v vodah, v katerih se globokomorski ribolov v obdobju 2009–2011 ni izvajal, kot je navedeno v točki (b) odstavka 1, zahteva dovoljenje za ribolov, kot je bilo določeno v skladu s členom 4. Dovoljenje za ribolov se izda le, če država članica na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkov in nasvetov oceni in dokumentira, da zadevne ribolovne dejavnosti ne bodo znatno škodljivo vplivale na morski ekosistem. Ta ocena se izvede v skladu s to uredbo in s smernicami FAO iz leta 2008 ter se objavi. Komisija po posvetovanju z zadevno državo članico in znanstvenim svetovalnim organom pregleda to oceno za zagotovitev, da so določena vsa območja, kjer je znana ali verjetna prisotnost občutljivih morskih ekosistemov, in da so predlagani ukrepi blaženja in upravljanja zadostni za preprečevanje znatnih škodljivih vplivov na občutljive morske ekosisteme. [Sprememba 53]
2a. Do leta … (*4) se ne izda ali podaljša nobeno dovoljenje za ribolov, usmerjen na globokomorske vrste, niti na območjih iz točke (b) odstavka 1, razen če država članica na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih mnenj oceni in dokumentira, da zadevne ribolovne dejavnosti ne bi znatno škodljivo vplivale na morski ekosistem. Ocena se izvede v skladu s smernicami FAO iz leta 2008, vključno z določili iz Priloge IIa, ter se objavi. [Sprememba 54]
2b. Države članice pri izvajanju ocen učinka uporabljajo previdnostni pristop. Na območju, kjer ocena učinka sploh ni bila izvedena ali kjer ocena učinka ni bila izvedena v skladu s smernicami FAO iz leta 2008, je uporaba pridnenih orodij prepovedana. [Sprememba 55]
2c. Dovoljenja za ribolov iz člena 4 se sme izdajati za območja, kjer je znana ali verjetna prisotnost občutljivih morskih ekosistemov, le če Komisija po posvetovanju z znanstvenim svetovalnim organom ugotovi, da obstajajo zadostni dokazi o sprejetju ustreznih ukrepov upravljanja in ohranitvenih ukrepov, ki preprečujejo znatne škodljive vplive na občutljive morske ekosisteme. [Sprememba 56]
2d. Nove ocene učinka se zahtevajo, če se bistveno spremeni izvajanje obstoječega pridnenega ribolova oziroma ustrezna tehnologija ali če se pojavijo novi znanstveni podatki o prisotnosti občutljivih morskih ekosistemov na določenem območju. [Sprememba 57]
2e. Poleg zahtev iz člena 6 je treba poročati o podrobnostih vsakega ulova globokomorskih vrst, bodisi obdržanega ali zavrženega, vključno s sestavo vrst, težo in velikostjo. [Sprememba 58]
Člen 8
Sodelovanje plovil pri dejavnostih zbiranja podatkov o globokomorskem ribolovu
Države članice izvajajo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da vsa plovila, ki lovijo globokomorske vrste, najsibo v skladu z dovoljenjem za ribolov, izdanim v skladu s členom 4 ali ne, zabeležijo vsak ulov takšne vrste in o njem poročajo ustreznim pristojnim organom. [Sprememba 59]
Države članice v vsa dovoljenja za ribolov, izdana v skladu s členom 4, vključijo potrebne pogoje za zagotovitev, da je zadevno plovilo v sodelovanju z ustreznim znanstvenim inštitutom vključeno v kakršen koli sistem zbiranja podatkov, katerega področje uporabe bo zajemalo ribolovne dejavnosti, za katere se izda dovoljenje.
Države članice vzpostavijo potrebne sisteme, s katerimi zagotovijo, da se zbrani podatki, kadar je to mogoče, takoj posredujejo ustreznim pristojnim organom z namenom omejiti tveganja za občutljive morske ekosisteme in kar najbolj zmanjšati prilov ter s „spremljanjem v realnem času“ omogočiti boljše upravljanje ribolova. [Sprememba 60]
Pomembni podatki, ki jih je treba beležiti in sporočati v skladu s tem členom, vključujejo vsaj težo in sestavo vrst vseh globokomorskih ulovov. [Sprememba 61]
Člen 9
Prenehanje veljavnosti dovoljenj za ribolov globokomorskih vrst za plovila, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže ali pridnene zabodne mreže
Dovoljenja za ribolov iz člena 4(1) za plovila, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže ali pridnene zabodne mreže, prenehajo veljati najpozneje dve leti po začetku veljavnosti te uredbe. Po tem datumu se dovoljenja za ribolov globokomorskih vrst z navedenimi orodji niti ne izdajajo niti ne obnavljajo. Komisija do … (*5) oceni izvajanje te uredbe v skladu s členom 21. Uporaba vseh vrst ribolovnih orodij za ribolov, usmerjen na globokomorske vrste, se oceni s posebnim poudarkom na učinek na najranljivejše vrste in občutljive morske ekosisteme. Če ta ocena pokaže, da se staleži globokomorskih vrst s seznama iz Priloge I, razen vrst iz Priloge I, za katere velja odložena uporaba iz točke (c) člena 4(2), ne izkoriščajo na ravni največjega trajnostnega donosa, ki obnavlja in ohranja populacijo globokomorskih staležev nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, in da občutljivi morski ekosistemi niso zaščiteni pred znatnimi škodljivimi vplivi, do … (*6) , Komisija predloži predlog za spremembo te uredbe. Ta predlog zagotovi, da dovoljenja za ribolov za plovila, usmerjena v ribolov globokomorskih vrst, kot določa člen 4, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže ali pridnene zabodne mreže, prenehajo veljati in se ne obnavljajo, in da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi glede pridnenega orodja, vključno s parangali, da bi zagotovili zaščito najranljivejših vrst. [Sprememba 62]
POGLAVJE III
RIBOLOVNE MOŽNOSTI IN SPREMLJEVALNI UKREPI
ODDELEK 1
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 10
Načela
1. Ribolovne možnosti se določijo na ravni izkoriščanja zadevnih globokomorskih vrst, ki je skladna z največjim trajnostnim donosom zagotavlja, da se populacije globokomorskih vrst postopoma obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi biomase, ki omogočajo največji trajnostni donos . Raven izkoriščanja prispeva k doseganju in vzdrževanju dobrega okoljskega stanja morskega okolja Unije do leta 2020 in temelji na najboljših razpoložljivih znanstvenih informacijah. [Sprememba 63]
2. Kadar na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih informacij ni mogoče določiti ravni izkoriščanja, ki so skladne z največjim trajnostnim donosom odstavkom 1 , se ribolovne možnosti določijo, kot sledi: [Sprememba 64]
(a) |
kadar so na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih informacij določene ravni izkoriščanja, ki so v skladu s previdnostnim pristopom do upravljanja ribolova, ribolovne možnosti, določene za zadevno obdobje upravljanja ribolova, ne smejo biti višje od teh ravni; |
(b) |
kadar na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih informacij ni mogoče določiti ravni izkoriščanja, ki so v skladu s previdnostnim pristopom do upravljanja ribolova, zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov o posameznem staležu ali vrsti, se zadevnim vrstam ribolova ribolovne možnosti, ne smejo dodeliti določene za zadevno obdobje upravljanja ribolova, niso višje od ravni, določenih za staleže z omejenimi podatki v skladu s pristopom ICES . [Sprememba 65] |
2a. Kjer ICES ni mogel določiti ravni izkoriščanja, kot je določeno v točkah (a) ali (b) odstavka 2, vključno za staleže ali vrste z omejenimi podatki, se zadevnim vrstam ribolova ribolovne možnosti ne dodelijo. [Sprememba 66]
2b. Ribolovne možnosti za globokomorske vrste upoštevajo verjetno sestavo ulova pri teh vrstah ribolova in zagotavljajo dolgoročno trajnost vseh lovljenih vrst. [Sprememba 67]
2c. Države članice pri dodeljevanju ribolovnih možnosti, ki so jim na voljo, upoštevajo merila iz člena 17 Uredbe (EU) št. …/2013 [o skupni ribiški politiki]. [Sprememba 68]
2d. Ukrepi upravljanja, vključno z določanjem ribolovnih možnosti za ciljne in prilovne vrste v mešanem ribištvu, zaprtji območij in sezonskimi zaprtji ter uporabo selektivnih orodij, se oblikujejo in določijo za preprečevanje, zmanjšanje in odpravo prilova globokomorskih vrst in zagotavljanje dolgoročne trajnosti vseh vrst, na katere ribištvo vpliva škodljivo. [Sprememba 69]
Člen 10a
Ohranitveni ukrepi
1. Države članice pri upravljanju ribištva uporabljajo previdnostne in ekosistemske pristope ter sprejmejo ukrepe za zagotovitev dolgoročnega ohranjanja in trajnostnega upravljanja globokomorskih ribjih staležev in neciljnih vrst. Namen teh ukrepov je obnoviti izčrpane staleže ter zmanjšati, preprečiti in, kjer je mogoče, odpraviti prilov, da bi tako zaščitili združevanje drstečih se vrst ter zagotovili ustrezno varstvo in preprečili znatne škodljive vplive na občutljive morske ekosisteme. Takšni ukrepi lahko vključujejo prepovedi v realnem času ter sezonske ali trajne prepovedi posameznih ribolovnih dejavnosti ali orodij na določenih območjih.
2. Ta uredba prispeva k izvajanju Direktive Sveta 92/43/EGS (16) in Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17) ter k doseganju in ohranjanju dobrega okoljskega statusa najpozneje do leta 2020, kot je določeno v Direktivi 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta (18) , kar zlasti vključuje cilj, da porazdelitev starosti in velikosti populacij vseh staležev lovljenih vrst doseže stanje, ki kaže na zdrav stalež, in upoštevanje deskriptorjev 1, 2, 3, 4, 6, 9 in 10. [Sprememba 70]
Člen 10b
Obveznost iztovarjanja celotnega ulova
Z odstopanjem od člena 15 Uredbe (EU) št. …/2013 [o skupni ribiški politiki] se vsi ulovi ribjih in neribjih vrst – ne glede na to, ali zanje veljajo omejitve ulova ali ne –, ki jih ulovijo ribiška plovila z dovoljenjem za globokomorski ribolov, odobrenim v skladu s členom 4(1) ali 4(3) te uredbe, izvlečejo na krov ribiških plovil in obdržijo na njem, zabeležijo v ladijski dnevnik in iztovorijo. Za taka plovila se ne uporabljajo določbe de minimis. [Sprememba 71]
ODDELEK 2
UPRAVLJANJE NA PODLAGI OMEJITEV OMEJITVE RIBOLOVNEGA NAPORA IN SPREMLJAJOČI UKREPI [Sprememba 72]
Člen 11
Ribolovne Določitev ribolovnih možnosti le na podlagi omejitev ribolovnega napora [Sprememba 73]
1. Svet se lahko v skladu s Pogodbo odloči, da bo namesto določitve letnih ribolovnih Ribolovne možnosti za globokomorske vrste na podlagi omejitev ribolovnega napora in omejitev se določijo v smislu celotnega dovoljenega ulova določil omejitve ribolovnega napora le za določene vrste ribolova. [Sprememba 74]
1a. Poleg celotnega dovoljenega ulova se lahko določijo omejitve ribolovnega napora. [Sprememba 75]
1b. Določitev ribolovnih možnosti v skladu z odstavkoma 1 in 1a je skladna s cilji iz člena 16(4) Uredbe (EU) št. …/2013 [o skupni ribiški politiki]. [Sprememba 76]
2. Za namene odstavka 1 1a so ravni ribolovnega napora za posamezno dejavnost globokomorskega ribolova, ki se uporabljajo kot izhodišče za morebitne prilagoditve, potrebne za upoštevanje načel iz člena 10, ravni ribolovnega napora, ki so na podlagi znanstvenih informacij ocenjene kot skladne z ulovom v okviru zadevnih dejavnosti globokomorskega ribolova v predhodnih dveh koledarskih letih obdobju med letoma 2009 in 2011 .
Za oceno ravni ribolovnega napora iz prvega pododstavka se vrste iz Priloge I, za katere velja odložena uporaba točke (c) člena 4(2), kakor je navedeno v četrtem stolpcu te priloge, upoštevajo šele od … (*7) . [Sprememba 77]
2a. Omejitve ribolovnega napora za globokomorski ribolov upoštevajo verjetno sestavo ulova pri teh vrstah ribolova in se določijo na ravni, ki omogoča zagotovitev dolgoročne trajnosti vseh lovljenih vrst. [Sprememba 78]
3. Omejitve ribolovnega napora, določene v skladu z odstavkoma 1 in 2, zajemajo:
(a) |
posamezno dejavnost globokomorskega ribolova, za katero velja omejitev ribolovnega napora glede na regulirano orodje vrsto in količino orodja , ciljne vrste in posamezne staleže, globino in območja ICES ali CECAF, na katerih se dovoljeni napor lahko uporablja; in [Sprememba 79] |
(b) |
enoto ali kombinacijo enot ribolovnega napora, ki se bo uporabljala za upravljanje. ; in [Sprememba 80] |
(ba) |
metode in protokole za spremljanje ravni napora med obdobjem upravljanja ribolova in za poročanje o njih. [Sprememba 81] |
Člen 12
Spremljevalni ukrepi
1. Kadar se v skladu s členom 11(1) namesto omejitev ulova uporabijo omejitve letnega ribolovnega napora, države Države članice za plovila, ki plujejo pod njihovimi zastavami, še naprej uporabljajo ali sprejmejo naslednje spremljevalne ukrepe: [Sprememba 82]
(a) |
ukrepe za preprečevanje povečanja skupne ribolovne ali odpravo prelova in presežnih ribolovnih zmogljivosti plovil, za katera veljajo omejitve napora; |
(b) |
ukrepe za preprečevanje povečanja in zmanjševanje prilova na minimum, zlasti prilova najbolj ranljivih vrst, in [Sprememba 84] |
(c) |
pogoje za učinkovito preprečevanje zavržkov. Navedeni pogoji veljajo za so namenjeni preprečevanju ulova neželenih vrst ter zahtevajo iztovarjanje vseh rib na krovu, razen če bi bilo to v nasprotju s pravili, ki veljajo v okviru skupne ribiške politike. , ali če ima vrsta dokazano visoko dolgoročno stopnjo preživetja po vrnitvi v morje; [Sprememba 85] |
(ca) |
ukrepe za preprečevanje nezakonitega, nereguliranega in neprijavljenega globokomorskega ribolova, za odvračanje od njega in njegovo odpravljanje. [Sprememba 86] |
2. Ukrepi veljajo, dokler obstaja potreba po preprečevanju ali zmanjševanju tveganja, opredeljenega v odstavkih 1(a), (b) in (c) odstavku 1 . [Sprememba 87]
2a. Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkom 1. [Sprememba 88]
3. Potem ko države članice sprejmejo spremljevalne ukrepe, nato pa vsako leto, Komisija oceni njihovo učinkovitost. [Sprememba 89]
Člen 13
Ukrepi Komisije, kadar države članice ne sprejmejo spremljevalnih ukrepov ali pa so ti ukrepi nezadostni
1. Komisija je pooblaščena za sprejete delegiranih aktov za določitev ukrepov, ki spremljajo omejitve letnega napora, v skladu s točkami (a), (b) ali (c) člena 12(1) in členom 20:
(a) |
če zadevna država članica do … (*8) Komisije ne obvesti o ukrepih, sprejetih v skladu s členom 12; [Sprememba 90] |
(b) |
če ukrepi, sprejeti v skladu s členom 12 prenehajo veljati, čeprav še vedno obstaja potreba po preprečevanju ali zmanjševanju tveganja, opredeljenega v točkah (a), (b) in (c) člena 12(1). |
2. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za določitev ukrepov, ki spremljajo omejitve letnega napora, kot je navedeno v točkah (a), (b) ali (c) člena 12(1), če na podlagi ocene, izvedene v skladu s členom 12(3),
(a) |
ukrepi države članice ne veljajo za združljive s cilji te uredbe ali |
(b) |
ukrepi države članice ne veljajo za zadostne glede na cilje iz točk (a), (b) ali (c) člena 12(1). |
3. Namen spremljevalnih ukrepov, ki jih sprejme Komisija, je zagotoviti izpolnitev ciljev in namenov iz te uredbe. Ko Komisija sprejme delegirani akt, sprejeti ukrepi države članice prenehajo veljati.
Člen 13a
Specifični ukrepi Unije
Za preprečevanje in zmanjševanje prilova na minimum, zlasti prilova najbolj občutljivih vrst, se lahko sprejmejo spremembe orodij ali v realnem času zaprejo območja z visokimi ravnmi prilova. [Sprememba 91]
POGLAVJE IV
NADZOR
Člen 14
Uporaba nadzornih določb za večletne načrte
1. Ta uredba se za namene Uredbe (ES EU ) št. 1224/2009 …/2013 [uredba o skupni ribiški politiki] šteje za „večletni načrt“. [Sprememba 92]
2. Globokomorske vrste se za namene Uredbe (ES EU ) št. 1224/2009 …/2013 [uredba o skupni ribiški politiki] štejejo za „vrste, za katere velja večletni načrt,“ in „staleže, za katere velja večletni načrt“. [Sprememba 93]
Člen 15
Določena pristanišča
1. Države članice določijo pristanišča, v katerih se lahko iztovarja ali pretovarja več kot 100 kg globokomorskih vrst. Države članice do … (*9) Komisiji posredujejo seznam določenih pristanišč. [Sprememba 94]
2. Več kot 100 kg katere koli mešanice globokomorskih vrst se iztovori le v pristaniščih, ki so bila določena za iztovarjanje globokomorskih vrst jih v skladu z odstavkom 1 določile države članice . [Sprememba 95]
3. Za izboljšanje skladnosti in usklajevanja po vsej Uniji Komisija vzpostavi ukrepe za plovila, določena pristanišča in ustrezne pristojne organe v zvezi z inšpekcijskimi in nadzornimi postopki, ki so potrebni za iztovarjanje ali pretovarjanje globokomorskih vrst, in za beleženje ter poročanje podatkov o iztovarjanju ali pretovarjanju, ki naj vključujejo vsaj podatke o teži in sestavi vrst. [Sprememba 96]
4. Plovila, ki iztovarjajo ali pretovarjajo globokomorske vrste, spoštujejo pogoje za beleženje in poročanje o teži in sestavi iztovorjenih ali pretovorjenih globokomorskih vrst ter upoštevajo vse inšpekcijske in nadzorne postopke v zvezi z iztovarjanjem in pretovarjanjem globokomorskih vrst. [Sprememba 97]
Člen 16
Predhodno obveščanje
Z odstopanjem od člena 17 uredbe (ES) št. 1224/2009 morajo poveljniki Poveljniki vseh ribiških plovil Unije, ne glede na dolžino plovila, ki nameravajo iztovoriti ali pretovoriti 100 kg globokomorskih vrst ali več, ne glede na dolžino plovila, morajo o tem obvestiti pristojni organ države članice zastave in organe države pristanišča . Poveljnik ali katera koli druga oseba, odgovorna za upravljanje plovil dolžine 12 metrov ali več, obvesti pristojne organe vsaj štiri ure pred predvidenim prihodom v pristanišče v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1224/2009. Ne glede na to se plovila za mali priobalni ribolov brez elektronskega ribolovnega ladijskega dnevnika in male priobalne ladje izvzamejo iz zahteve glede obveščanja. [Sprememba 98]
Člen 17
Vnosi v ladijski dnevnik v globokih vodah
Brez poseganja v člena 14 in 15 Uredbe (ES) št. 1224/2009 poveljniki ribiških plovil, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 4(1) ali (3), pri izvajanju dejavnosti globokomorskega ribolova ali pri vsakem ribolovu na globini pod 400 m:
(a) |
v ladijskem dnevniku v tiskani obliki narišejo novo črto po vsakem izvleku ali |
(b) |
kadar se uporablja sistem elektronskega beleženja in poročanja, podatke ločeno beležijo po vsakem izvleku. |
Člen 18
Odvzem dovoljenja za ribolov
1. Brez poseganja v člen 7(4) Uredbe (ES) št. 1224/2009 se dovoljenja za ribolov iz člena 4(1) in (3) te uredbe odvzamejo za vsaj eno leto, in sicer v katerem koli od naslednjih primerih primerov : [Sprememba 99]
(a) |
kadar niso izpolnjeni pogoji iz dovoljenja za ribolov v zvezi z omejitvami uporabe orodij, dovoljenimi območji za izvajanje dejavnosti ali, kadar je ustrezno, omejitvami ulova ali in napora pri vrstah, ki jih je dovoljeno loviti, ali ; [Sprememba 100] |
(b) |
kadar znanstveni opazovalec ni sprejet na krov ali ni dovoljeno vzorčenje ulova za znanstvene namene, kot je določeno v členu 19.; |
(ba) |
kadar se ne zbirajo, beležijo in sporočajo podatki v skladu s členom 8; [Sprememba 101] |
(bb) |
kadar se ne upoštevajo zahteve skupne ribiške politike; [Sprememba 102] |
(bc) |
v vseh primerih, navedenih v Uredbi (ES) št. 1005/2008 (19) , zlasti v skladu z določbami poglavij VII–IX. [Sprememba 103] |
2. Odstavek 1 se ne uporablja, če je navedena kršenja povzročila višja sila. [Sprememba 104]
POGLAVJE V
ZBIRANJE IN SKLADNOST PODATKOV [Sprememba 105]
Člen 19
Pravila o zbiranju podatkov in poročanju
1. Države članice zbirajo podatke o vsaki dejavnosti globokomorskega ribolova v skladu s pravili o zbiranju podatkov in ravnmi natančnosti iz večletnega programa Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo bioloških, tehničnih, okoljskih in socialno-ekonomskih podatkov, sprejetimi v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 199/2008 (20) in drugimi ukrepi, ki so bili sprejeti na podlagi navedene uredbe. Države članice zagotavljajo, da so vzpostavljeni ustrezni sistemi za lažje poročanje o ulovih ciljnih in prilovnih vrst ter poročanje o odkritjih občutljivih morskih ekosistemov. Tako poročanje poteka v realnem času, kjer je to mogoče. [Sprememba 106]
1a. Države članice vzpostavijo program pokritosti z opazovalci, s katerim zagotovijo, da se zberejo ustrezni, pravočasni in točni podatki o ulovu in prilovu globokomorskih vrst in o odkritih občutljivih morskih ekosistemih ter druge informacije, ki so pomembne za učinkovito izvajanje te uredbe. Za plovila, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže ali pridnene zabodne mreže in ki imajo dovoljenje za ciljni ribolov globokomorskih vrst, se zagotovi 100-odstotna pokritost z opazovalci. Za vsa ostala plovila z dovoljenjem za ribolov globokomorskih vrst se zagotovi 10-odstotna pokritost z opazovalci. [Sprememba 107]
2. Poveljnik plovila ali katera koli druga oseba, odgovorna za delovanje plovila, mora na krov sprejeti znanstvenega opazovalca, ki ga je država članica določila za njegovo plovilo, razen če to ni mogoče zaradi varnosti v skladu s pogoji, določenimi v odstavku 4 . Poveljnik znanstvenemu opazovalcu omogoči opravljanje njegovih nalog. [Sprememba 108]
3. Znanstveni opazovalci:
(a) |
redno izvajajo naloge zbiranja podatkov v skladu z odstavkom 1, so usposobljeni za izvajanje dolžnosti in nalog znanstvenih opazovalcev, vključno z zmožnostjo opredelitve vrst, odkritih v globokomorskih ekosistemih; [Sprememba 109] |
(aa) |
v enaki obliki, kot se uporablja v ladijskem dnevniku, neodvisno beležijo podatke o ulovu iz Uredbe (ES) št. 1224/2009; [Sprememba 110] |
(ab) |
zabeležijo vsak primer spremembe ribolovnega načrta iz člena 7; [Sprememba 111] |
(ac) |
dokumentirajo vsako nepredvideno odkritje občutljivih morskih ekosistemov, vključno z zbiranjem podatkov, ki se lahko uporabijo za varstvo tega območja; [Sprememba 112] |
(ad) |
beleži globino, na kateri se uporablja orodje; [Sprememba 113] |
(ae) |
v 20 dneh po koncu opazovalnega obdobja predložijo poročilo pristojnim organom države članice zastave, ki izvod tega poročila pošljejo Komisiji v 30 dneh po prejemu njene pisne zahteve; [Sprememba 114] |
(b) |
določijo in dokumentirajo težo vseh kamnitih koralnjakov, mehkih koral, spužev ali drugih organizmov iz istega ekosistema, ki jih orodje plovila potegne na krov. |
3a. Prepovedano je, da je znanstveni opazovalec:
(i) |
sorodnik kapitana plovila ali častnika, ki dela na plovilu, na katero je poslan opazovalec; |
(ii) |
zaposlen pri kapitanu plovila, na katero je poslan; |
(iii) |
zaposlen pri kapitanovem predstavniku; |
(iv) |
zaposlen pri družbi, ki jo nadzira kapitan ali njegov predstavnik; |
(v) |
sorodnik kapitanovega predstavnika. [Sprememba 115] |
4. Za države članice poleg njihovih obveznosti iz odstavka 1 veljajo posebne zahteve za zbiranje podatkov in poročanje v skladu s Prilogo II za dejavnosti globokomorskega ribolova.
4a. Zbiranje podatkov lahko omogoča sklepanje partnerstev med znanstveniki in ribiči ter prispeva k področju raziskav v zvezi z morskim okoljem, biotehnologijo, vede o živilih, obdelave in ekonomije. [Sprememba 116]
5. Zbrani podatki v zvezi z dejavnostjo globokomorskega ribolova, vključno z vsemi podatki, zbranimi v skladu s Prilogo II k tej uredbi, se obdelujejo na podlagi postopka upravljanja podatkov iz poglavja III Uredbe (ES) št. 199/2008.
6. Države članice Komisiji na njeno zahtevo vsak mesec poročajo o opravljenem naporu in/ali ulovih, razčlenjenih glede na ribolovno dejavnost. Ta poročila so javno dostopna. [Sprememba 117]
POGLAVJE Va
FINANČNA POMOČ [Sprememba 118]
Člen 19a
Finančna pomoč za zamenjavo ribolovnega orodja
1. Ribiška plovila, ki za globokomorski ribolov uporabljajo pridnene vlečne mreže ali pridnene zabodne mreže, so upravičena do finančne pomoči Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za zamenjavo ribolovnih orodij in s tem povezane spremembe plovil ter za potrebno znanje in usposabljanje, pod pogojem, da ima novo orodje dokazljivo boljšo selektivnost glede velikosti in vrst, manjši in omejen vpliv na morsko okolje in občutljive morske ekosisteme ter ne povečuje ribolovne zmogljivosti plovila, ki jo oceni Komisija po posvetu z ustreznim neodvisnim znanstvenim organom.
2. Ribiška plovila so upravičena do finančne pomoči Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za namen zmanjševanja in, kjer je mogoče, odprave naključnega ulova globokomorskih vrst, zlasti najbolj občutljivih.
3. Pomoč se istemu ribiškemu plovilu dodeli le enkrat.
4. Pogoj za dostop do finančne pomoči Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo je popolna skladnost s to uredbo, skupno ribiško politiko in okoljsko zakonodajo Unije. [Sprememba 119]
POGLAVJE VI
DELEGIRANI AKTI
Člen 20
Izvrševanje delegiranih pooblastil
1. Komisiji se podeli pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov pod pogoji iz tega člena.
2. Pooblastilo Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3b(2) in člena 13 se Komisiji podeli za nedoločen čas za obdobje treh let od … (*10). Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem triletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 120]
3. Pooblastilo iz člena 3b(2) in člena 13 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Preklic ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki že veljajo.
4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3b(2) in členom 13, začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od dneva uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
POGLAVJE VII
OCENA IN KONČNE DOLOČBE
Člen 21
Ocena
1. Komisija v šestih letih po začetku veljavnosti te uredbe do… (*11) na podlagi poročil držav članic in znanstvenega mnenja, za katerega v ta namen zaprosi, oceni vpliv ukrepov iz te uredbe in določi, v kakšnem obsegu so bili doseženi cilji iz člena 1(a) in (b). [Sprememba 121]
2. Ocena obravnava zlasti trende v zvezi s:
(a) |
plovili, ki so začela uporabljati orodja z manjšim vplivom na morsko dno, in razvojem njihovih ravni zavržkov napredkom, kar zadeva preprečevanje, zmanjševanje ter, kjer je mogoče, odpravo naključnega ulova ; [Sprememba 122] |
(b) |
obsegom delovanja plovil, ki izvajajo dejavnost globokomorskega ribolova; |
(c) |
popolnostjo in zanesljivostjo podatkov, ki jih države članice za namene ocene staleža predložijo znanstvenim organom ali v primeru posebnih zahtev po podatkih Komisiji; |
(d) |
globokomorskimi staleži, za katere se je znanstveno mnenje izboljšalo; |
(e) |
ribištvom, ki se upravlja le na podlagi omejitev ribolovnega napora, ter učinkovitostjo spremljevalnih ukrepov za odpravo zavržkov in zmanjšanje ulova najbolj ranljivih vrst.; [Sprememba 123] |
(ea) |
kakovostjo ocen učinka, izvedenih v skladu s členom 7; [Sprememba 124] |
(eb) |
številom plovil in pristanišč v Uniji, za katere se ta uredba neposredno uporablja; [Sprememba 125] |
(ec) |
učinkovitostjo ukrepov, vzpostavljenih za zagotavljanje dolgoročne trajnosti globokomorskih staležev rib in preprečevanje prilova neciljnih vrst, zlasti prilova najbolj občutljivih vrst; [Sprememba 126] |
(ed) |
stopnjo dejanske zaščite občutljivih morskih ekosistemov z omejitvijo ribolovnih dejavnosti, dovoljenih na obstoječih globokomorskih ribolovnih območjih, zaprtji območij in/ali drugimi ukrepi; [Sprememba 127] |
(ee) |
uporabo globinske omejitve 600 metrov. [Sprememba 128] |
2a. Komisija na podlagi ocene iz odstavkov 1 in 2 do … (*12) pripravi ustrezni predlog za spremembo te uredbe. [Sprememba 129]
Člen 22
Prehodni ukrepi
Posebna dovoljenja za ribolov, izdana v skladu z Uredbo (ES) št. 2347/2002, veljajo do njihove nadomestitve z dovoljenji za ribolov, na podlagi katerih se lahko lovijo globokomorske vrste in ki se izdajo v skladu s to uredbo, pri čemer v vsakem primeru veljajo najdlje do 30. septembra 2012 … (*13). [Sprememba 130]
Člen 23
Razveljavitev
1. Uredba (ES) št. 2347/2002 se razveljavi.
2. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.
Člen 24
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …,
Za Evropski parlament
Predsednik
[…]
Za Svet
Predsednik
[…]
(1) UL C 133, 9.5.2013, str. 41.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013.
(3) Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (UL L 358, 31.12.2002, str. 59).
(4) Uredba Sveta (ES) št. 2347/2002 z dne 16. decembra 2002 o določitvi posebnih pogojev dostopa in z njimi povezanih pravil za ribolov globokomorskih staležev (UL L 351, 28.12.2002, str. 6).
(5) Uredba (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o skupni ribiški politiki in spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta (ES) št. 2004/585 (UL L …).
(6) UL L 347, 24.12.2009, str. 6.
(7) Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).
(8) Sklep Sveta 81/608/EGS z dne 13. julija 1981 o sklenitvi Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištev severovzhodnega Atlantika (UL L 227, 12.8.1981, str. 21).
(9) Uredba Sveta (ES) št. 734/2008 z dne 15. julija 2008 o varstvu občutljivih morskih ekosistemov na odprtem morju pred škodljivimi vplivi orodja za pridneni ribolov (UL L 201, 30.7.2008, str. 8).
(10) Uredba (ES) št. 218/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku (UL L 87, 31.3.2009, str. 70).
(11) Uredba (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki lovijo na določenih območjih izven severnega Atlantika (UL L 87, 31.3.2009, str. 1).
(12) Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).
(13) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).
(14) Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, 25.9.2006, str. 13).
(15) Sklep Sveta 2005/370/ES z dne 17. februarja 2005 (UL L 124, 17.5.2005, str. 1).
(*1) Datum začetka veljavnosti te uredbe.
(*2) Pet let po začetku veljavnosti te uredbe.
(*3) Eno leto po začetku veljavnosti te uredbe.
(*4) Dve leti po začetku veljavnosti te uredbe.
(*5) Štiri leta po začetku veljavnosti te uredbe.
(*6) Pet let po začetku veljavnosti te uredbe.
(16) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).
(17) Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).
(18) Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).
(*7) Pet let po začetku veljavnosti te uredbe.
(*8) Tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe.
(*9) 60 dni po začetku veljavnosti te uredbe.
(19) Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova (UL L 286, 29.10.2008, str. 1).
(20) Uredba Sveta (ES) št. 199/2008 z dne 25. februarja 2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko (UL L 60, 5.3.2008, str. 1).
(*10) Datum začetka veljavnosti te uredbe.
(*11) Štiri leta po začetku veljavnosti te uredbe.
(*12) Pet let po datumu začetka veljavnosti te uredbe.
(*13) Eeno leto po začetku veljavnosti te uredbe.
Priloga I
Oddelek 1: globokomorske vrste
Znanstveno ime |
Splošno ime |
Najbolj ranljive (x) |
Odloženo izvajanje točke (c) člena 4(2) |
||||
Centrophorus granulosus |
trnež vrste Centrophorus granulosus |
x |
|
||||
Centrophorus squamosus |
luskasti globokomorski trnež |
x |
|
||||
Centroscyllium fabricii |
črna morska mačka |
x |
|
||||
Centroscymnus coelolepis |
portugalski morski pes |
x |
|
||||
Centroscymnus crepidater |
morski pes vrste Centroscymnus crepidater |
x |
|
||||
Dalatias licha |
temni morski pes |
x |
|
||||
Etmopterus princeps |
veliki svetilec |
x |
|
||||
Apristuris spp |
globokomorske morske mačke iz rodu Apristurus |
|
|
||||
Chlamydoselachus anguineus |
ovratničarski šesteroškrgar |
|
|
||||
Deania calcea |
kljunati morski pes |
|
|
||||
Galeus melastomus |
črnousta morska mačka |
|
|
||||
Galeus murinus |
morska mačka vrste Galeus murinus |
|
|
||||
Hexanchus griseus |
morski pes šesteroškrgar |
x |
|
||||
Etmopterus spinax |
črni svetilec |
|
|
||||
Oxynotus paradoxus |
morski pes vrste Oxynotus paradoxus |
|
|
||||
Scymnodon ringens |
morski pes vrste Scymnodon ringens |
|
|
||||
Somniosus microcephalus |
grenlandski morski pes |
|
|
||||
Alepocephalidae |
gladkoglavka |
|
|
||||
Alepocephalus Bairdii |
Bairdova gladkoglavka |
|
|
||||
Alepocephalus rostratus |
Rissojeva gladkoglavka |
|
|
||||
Aphanopus carbo |
črni morski meč |
|
|
||||
Argentina silus |
velika srebrenka |
|
|
||||
Beryx spp. |
sluzoglavke |
|
|
||||
Chaceon (Geryon) affinis |
globokomorska rdeča rakovica |
|
x |
||||
Chimaera monstrosa |
morska podgana |
|
x |
||||
Hydrolagus mirabilis |
veleoka morska podgana |
|
x |
||||
Rhinochimaera atlantica |
kopjenosa morska podgana |
|
x |
||||
Coryphaenoides rupestris |
okroglonosi repak |
|
|
||||
Epigonus telescopus |
veleoki globokomorski kraljiček |
x |
|
||||
Helicolenus dactilopterus |
okun |
|
|
||||
Hoplostethus atlanticus |
oranžna sluzoglavka |
x |
|
||||
Macrourus berglax |
čebulastooki repak |
|
|
||||
Molva dypterigia |
modri leng |
|
|
||||
Mora moro |
mora |
|
x |
||||
Antimora rostrata |
sinja antimora |
|
x |
||||
Pagellus bogaraveo |
okati ribon |
|
|
||||
Phycis blennoides |
tabinja belica |
|
|
||||
Polyprion americanus |
globinska kirnja |
|
|
||||
Reinhardtius hippoglossoides |
grenlandska morska plošča |
|
|
||||
Cataetyx laticeps |
|
|
x |
||||
Hoplosthetus mediterraneus |
sredozemska sluzoglavka |
|
x |
||||
Macrouridae
|
repak
|
|
|
||||
Nesiarchus nasutus |
kačja skuša vrste Nesiarchus nasutus |
|
|
||||
Notocanthus chemnitzii |
jegulja vrste Notacanthus chemnitzii |
|
|
||||
Raja fyllae |
okrogla raža |
|
x |
||||
Raja hyperborea |
arktična raža |
|
|
||||
Raja nidarosiensus |
norveška kljunata raža |
|
|
||||
Trachyscorpia cristulata |
hrapavi okun |
|
|
Oddelek 2: vrste, ki jih ureja tudi NEAFC
Brosme brosme |
morski menek |
|
Conger conger |
ugor |
|
Lepidopus caudatus |
morski meč |
x |
Lycodes esmarkii |
ogorčica vrste Lycodes esmarkii |
|
Molva molva |
leng |
|
Sebastes viviparus |
rdeči okun |
|
[Sprememba 131]
Priloga II
Posebne zahteve za zbiranje podatkov in poročanje iz člena 18(4)
1. |
Države članice zagotovijo, da so podatki, zbrani za območje, ki zajema vode Unije in mednarodne vode, dodatno razčlenjeni, tako da so ločeni za vode Unije in mednarodne vode. |
2. |
Kadar se dejavnost globokomorskega ribolova prekriva z drugo ribolovno dejavnostjo na istem območju, se podatki o operacijah v okviru dejavnosti globokomorskega ribolova zbirajo ločeno od podatkov o operacijah v okviru druge ribolovne dejavnosti. |
3. |
Zavržki se vzorčijo pri vseh dejavnostih globokomorskega ribolova. Strategija vzorčenja za iztovorjene proizvode in zavržke zajema vse vrste iz Priloge I ter tudi vrste iz ekosistema na morskem dnu, kot so globokomorske korale, spužve ali drugi organizmi iz istega ekosistema. |
4. |
Kadar je treba v skladu z veljavnim večletnim načrtom zbiranja podatkov zbrati podatke o ribolovnem naporu, kar zadeva trajanje ribolova z vlečnimi mrežami in trajanje potopitve v primeru pasivnega orodja v urah, država članica zbere in skupaj s podatki o ribolovnem naporu predloži naslednje dodatne podatke:
|
4a. |
Komisija zagotovi, da se podatki v vseh državah članicah zbirajo pravočasno in usklajeno ter da so točni, zanesljivi in popolni. [Sprememba 132] |
4b. |
Komisija zagotovi varno shranjevanje zbranih podatkov ter njihovo javno dostopnost, razen v izjemnih okoliščinah, ko sta potrebna ustrezno varstvo in zaupnost ter če se navedejo razlogi za takšne omejitve. [Sprememba 133] |
Priloga IIa
Ocene učinka iz člena 7(2)
Ocene učinka za vzpostavitev globokomorskih ribolovnih dejavnosti iz člena 7(2) med drugim obravnavajo:
1. |
vrste ribolova, ki se izvaja, vključno z vrstami plovil in orodja, ribolovnimi območji in razponom globine, na kateri se bodo dejavnosti izvajale, posameznimi ciljnimi in morebitnimi prilovnimi vrstami, ravnmi ribolovnega napora in trajanjem ribolova; |
2. |
najboljše razpoložljive znanstvene in tehnične informacije o trenutnem stanju ribjih staležev ter informacije o ekosistemih in habitatih na ribolovnih območjih, ki bodo izhodišče za primerjavo prihodnjih sprememb; |
3. |
določanje, opis in kartiranje občutljivih morskih ekosistemov, katerih prisotnost na ribolovnem območju je znana ali verjetna; |
4. |
podatke in metode, uporabljene za določanje, opisovanje in ocenjevanje učinka dejavnosti, določanje pomanjkljivosti v znanju in ocenjevanje nezanesljivosti, kar zadeva informacije, predložene v oceni; |
5. |
določanje, opisovanje in ocenjevanje pojava, obsega in trajanja možnih učinkov ribolovnih dejavnosti, tudi kumulativnih učinkov ribolovnih dejavnosti na občutljive morske ekosisteme in nizkoproduktivne ribolovne vire na ribolovnem območju; |
6. |
predlagane ukrepe blaženja in upravljanja za preprečevanje zelo škodljivih učinkov na občutljive morske ekosisteme in zagotavljanje dolgoročne ohranitve in trajnostnega upravljanja nizkoproduktivnih ribolovnih virov, ter ukrepe za spremljanje učinkov ribolovnih dejavnosti. [Sprememba 134] |
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/263 |
P7_TA(2013)0540
Mehanizem Unije na področju civilne zaščite ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (COM(2011)0934 – C7-0519/2011 – 2011/0461(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2016/C 468/49)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0934), |
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 196 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0519/2011), |
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora Regij z dne 19. julija 2012 (1), |
— |
ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 9. oktobra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju člena 55 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za zunanje zadeve, Odbora za proračun ter Odbora za regionalni razvoj (A7-0003/2013), |
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
2. |
odobri skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije, priloženo k tej resoluciji; |
3. |
je seznanjen z izjavo Komisije, priloženo k tej resoluciji; |
4. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 277, 13.9.2012, str. 164.
P7_TC1-COD(2011)0461
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 10. decembra 2013 z namenom sprejetja Sklepa št. …/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklep št. 1313/2013/EU.)
PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
Izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije
Evropski parlament, Svet in Komisija so seznanjeni s pristopom iz člena 19(4) do (6) in Priloge I, ki je prilagojen posebnim značilnostim tega sklepa in ne pomeni precedensa za druge finančne instrumente.
Izjava Komisije
Komisija namerava brez poseganja v letni proračunski postopek Evropskemu parlamentu predložiti letno poročilo o izvajanju tega sklepa, vključno z razčlenitvijo proračuna iz Priloge I, začenši z januarjem 2015. Ta pristop temelji na posebni naravi politike civilne zaščite in ne pomeni precedensa za druge finančne instrumente.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/265 |
P7_TA(2013)0541
Kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine (COM(2011)0142 – C7-0085/2011 – 2011/0062(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2016/C 468/50)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0142), |
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0085/2011), |
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 18. avgusta 2011 (1), |
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. julija 2011 (2), |
— |
ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismih z dne 8. maja 2013 in 27. novembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju člena 55 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za pravne zadeve (A7-0202/2012), |
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (3); |
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom; |
3. |
svojemu predsedniku naroči, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 240, 18.8.2011, str. 3.
(2) UL C 318, 29.10.2011, str. 133.
(3) To stališče nadomesti spremembe, sprejete dne 10. septembra 2013 (Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0341).
P7_TC1-COD(2011)0062
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 10. decembra 2013 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi Direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2014/17/EU.)
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/266 |
P7_TA(2013)0542
Uvoz riža s poreklom iz Bangladeša ***I
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 10. decembra 2013, k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvozu riža s poreklom iz Bangladeša (COM(2012)0172 – C7-0102/2012 – 2012/0085(COD)) (1)
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2016/C 468/51)
Sprememba 1
Predlog uredbe
Naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o uvozu riža s poreklom iz Bangladeša |
Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o uvozu riža s poreklom iz Bangladeša in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3491/90 |
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
|
|
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
|
|
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
|
|
Sprememba 7
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
|
1a. Ta uredba priznava pravico malih kmetov in podeželskih delavcev do dostojnega zaslužka ter do varnega in zdravega delovnega okolja ter postavlja v ospredje spoštovanje te pravice v okviru uresničevanja splošnih ciljev dodeljevanja trgovinskih preferencialov državam v razvoju, zlasti najmanj razvitim državam. |
Sprememba 8
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
3. Komisija z izvedbenim aktom, sprejetim brez pomoči odbora iz člena 323(1) Uredbe št. XXXX/XXXX, začasno prekine izvajanje preferencialnega uvoznega režima iz odstavka 1 tega člena, ko ugotovi, da je uvoz, na katerega se ta režim nanaša, v tekočem letu dosegel količino, navedeno v odstavku 2. |
3. Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim začasno prekine izvajanje preferencialnega uvoznega režima iz odstavka 1 tega člena, ko ugotovi, da je uvoz, na katerega se ta režim nanaša, v tekočem letu dosegel količino, navedeno v odstavku 2 tega člena . Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 5a(2). |
Sprememba 9
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
|
črtano |
Sprememba 10
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 3 se Komisiji podeli za nedoločen čas od dneva začetka veljavnosti te uredbe . |
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3 se Komisiji podeli za obdobje petih let od … (*1). Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. |
Sprememba 11
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
5. Delegirani akti, sprejeti v skladu s členom 3, začnejo veljati samo, če Evropski parlament ali Svet ne sporočita svojega nasprotovanja v roku dveh mesecev od uradnega sporočila o aktu Evropskemu parlamentu in Svetu ali če pred iztekom omenjenega roka Evropski parlament in Svet oba seznanita Komisijo, da ne nameravata nasprotovati sprejetju aktov. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok lahko podaljša za dva meseca . |
5. Delegirani akti, sprejeti v skladu s členom 3, začnejo veljati samo, če Evropski parlament ali Svet ne sporočita svojega nasprotovanja v roku dveh mesecev od uradnega sporočila o aktu Evropskemu parlamentu in Svetu ali če pred iztekom omenjenega roka Evropski parlament in Svet oba seznanita Komisijo, da ne nameravata nasprotovati sprejetju aktov. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok lahko podaljša za štiri mesece . |
Sprememba 12
Predlog uredbe
Člen 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
|
Člen 5a |
|
Postopek v odboru |
|
1. Komisiji pomaga Odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov, ustanovljen s členom [323(1)] Uredbe (EU) št. [xxxx/yyyy] Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (4) . Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. |
|
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. |
|
3. Če je treba mnenje odbora pridobiti s pisnim postopkom, se ta postopek zaključi brez izida, če v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva večina članov odbora. |
(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A7-0304/2013).
(2) UL L 408, 30.12.2006, str. 19.
(3) UL L 303, 31.10.2012, str. 1.
(*1) Datum začetka veljavnosti te uredbe.
(4) COD 2010/0385.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/272 |
P7_TA(2013)0543
Časovni načrt za prodajo pravic do emisije toplogrednih plinov na dražbi ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi pojasnitve določb glede časovnega načrta za prodajo pravic do emisije toplogrednih plinov na dražbi (COM(2012)0416 – C7-0203/2012 – 2012/0202(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2016/C 468/52)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0416), |
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0203/2012), |
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. novembra 2012 (1), |
— |
po posvetovanju z Odborom regij, |
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2012 o načrtu za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (2), |
— |
ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. novembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju člena 55 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0046/2013), |
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju (3); |
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 11, 15.1.2013, str. 87.
(2) UL C 251 E, 31.8.2013, str. 75.
(3) To stališče ustreza spremembam, sprejetim 3. julija 2013 (Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0310).
P7_TC1-COD(2012)0202
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 10. decembra 2013 z namenom sprejetja Sklepa št. …/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi pojasnitve določb glede časovnega načrta za prodajo pravic do emisije toplogrednih plinov na dražbah
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu št. 1359/2013/EU.)
Sreda, 11. december 2013
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/273 |
P7_TA(2013)0551
Sklep o nenasprotovanju delegirani uredbi: pogoji za objavo izjave o lastnostih gradbenih proizvodov na spletnem mestu
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 30. oktobra 2013 o pogojih za objavo izjave o lastnostih gradbenih proizvodov na spletnem mestu (C(2013)7086 – 2013/2928(DEA))
(2016/C 468/53)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2013)7086), |
— |
ob upoštevanju pisma Komisije z dne 14. novembra 2013, v katerem poziva Parlament, naj izjavi, da ne bo nasprotoval delegirani uredbi, |
— |
ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (1) (CPR – uredba o skupnih določbah), zlasti člena 7(3) in člena 63(b) Uredbe, |
— |
ob upoštevanju člena 87a(6) Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju, da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 87a(6) Poslovnika, ki se je iztekel 10. decembra 2013, |
A. |
ker je treba zagotoviti, da bo delegirana uredba o elektronskem naročanju začela veljati čim prej, saj se številne določbe temeljnega zakonodajnega akta, tudi tiste o izjavah o lastnostih, uporabljajo že od 1. julija 2013; |
B. |
ker bi možnost, da bi bile te izjave v skladu z željo zakonodajalca na voljo na spletu, omogočila proizvajalcem gradbenih proizvodov, da znižajo stroške in povečajo prilagodljivost gradbenega sektorja kot takega; |
C. |
ker bi morala Komisija delegirano uredbo pripraviti vnaprej, da bi preprečili neljube zamude pri dovoljevanju odstopanj od obvez za proizvajalce, saj morajo za vsak proizvod, ki je na voljo na trgu, posredovati kopije izjav o lastnostih v papirni ali elektronski obliki; |
D. |
ker je izrednega pomena, da lahko tako Parlament kot Svet uveljavljata svoje pravice kot sozakonodajalca na podlagi Pogodb, vključno glede odločitve o tem, katere elemente je treba delegirati Komisiji pri prihodnjih temeljnih zakonodajnih aktih, in da bo Parlament skupaj s strokovnjaki iz držav članic in drugimi zainteresiranimi stranmi lahko na pregleden način sodeloval pri posvetovanjih pred sprejetjem delegiranega akta; |
1. |
izjavlja, da ne bo nasprotoval delegirani uredbi; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL L 88, 4.4.2011, str. 5.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/274 |
P7_TA(2013)0552
Program izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura proti ponarejanju (program Pericles 2020) ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura pred ponarejanjem (program „Pericles 2020“) (COM(2011)0913 – C7-0510/2011 – 2011/0449(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2016/C 468/54)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0913), |
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 133 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0510/2011), |
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 2. marca 2012 (1), |
— |
ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 21. novembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju člena 55 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0423/2013), |
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 137, 12.5.2012, str. 7.
P7_TC1-COD(2011)0449
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. decembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura pred ponarejanjem (program „Pericles 2020“) in razveljavitvi sklepov Sveta 2001/923/ES, 2001/924/ES, 2006/75/ES, 2006/76/ES, 2006/849/ES in 2006/850/ES
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 331/2014.)
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/275 |
P7_TA(2013)0553
Sprememba Uredbe (EU) št. 99/2013 o evropskem statističnem programu za obdobje 2013-17 ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 99/2013 o evropskem statističnem programu za obdobje 2013-17 (COM(2013)0525 – C7-0224/2013 – 2013/0249(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2016/C 468/55)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0525), |
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0224/2013), |
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 27. novembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju člena 55 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0401/2013), |
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
P7_TC1-COD(2013)0249
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. decembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 99/2013 o evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1383/2013.)
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/276 |
P7_TA(2013)0554
Konvencija Mednarodne organizacije dela o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu ***
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 o osnutku sklepa Sveta o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije ratificirajo Konvencijo Mednarodne organizacije dela o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu iz leta 2011 (Konvencija št. 189) (11462/2013 – C7-0234/2013 – 2013/0085(NLE))
(Odobritev)
(2016/C 468/56)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (11462/2013), |
— |
ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 153, v povezavi s točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in prvim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0234/2013), |
— |
ob upoštevanju člena 81 in člena 90(7) Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju priporočila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0394/2013), |
1. |
odobri osnutek sklepa Sveta; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic. |
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/277 |
P7_TA(2013)0555
Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Armenijo o splošnih načelih za sodelovanje Republike Armenije v programih Unije ***
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani o okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Republiko Armenijo o splošnih načelih za sodelovanje Republike Armenije v programih Unije (16469/2012 – C7-0009/2013 – 2012/0247(NLE))
(Odobritev)
(2016/C 468/57)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (16469/2012), |
— |
ob upoštevanju osnutka protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani (16472/2012), |
— |
ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členi 114, 168, 169, 172, 173(3), 188 in 192 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7–0009/2013), |
— |
ob upoštevanju členov 81 in 90(7) Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A7-0406/2013), |
1. |
odobri sklenitev Protokola; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Armenije. |
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/278 |
P7_TA(2013)0556
Sporazum med EU in Francijo o uporabi zakonodaje Unije o obdavčevanju v zvezi z ozemeljsko skupnostjo Saint-Barthélemy *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Francosko republiko o uporabi zakonodaje Unije o obdavčevanju prihrankov in upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja v zvezi z ozemeljsko skupnostjo Saint-Barthélemy (COM(2013)0555 – C7-0360/2013 – 2013/0269(NLE))
(Posvetovanje)
(2016/C 468/58)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (COM(2013)0555), |
— |
ob upoštevanju osnutka sporazuma med Evropsko unijo in Francosko republiko o uporabi zakonodaje Unije o obdavčevanju prihrankov in upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja v zvezi z ozemeljsko skupnostjo Saint-Barthélemy, |
— |
ob upoštevanju členov 113 in 115 v povezavi z drugim pododstavkom točke (b) člena 218(6) in drugim odstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerimi se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0360/2013), |
— |
ob upoštevanju členov 55, 90(7) in 46(1) Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0404/2013), |
1. |
odobri sklenitev sporazuma; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic. |
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/279 |
P7_TA(2013)0557
Sprememba Odločbe 2002/546/ES glede obdobja njene uporabe *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 o predlogu sklepa Sveta o spremembi Odločbe 2002/546/ES glede obdobja njene uporabe (COM(2013)0781 – C7-0420/2013 – 2013/0387(CNS))
(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)
(2016/C 468/59)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2013)0781), |
— |
ob upoštevanju člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0420/2013), |
— |
ob upoštevanju členov 55 in 46(1) Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A7-0431/2013), |
1. |
odobri predlog Komisije; |
2. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament; |
3. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament; |
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/280 |
P7_TA(2013)0559
Imenovanje člana Računskega sodišča (Phil Wynn Owen – UK)
Sklep Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 o imenovanju Phila Wynna Owena za člana Računskega sodišča (C7-0313/2013 – 2013/0811(NLE))
(Posvetovanje)
(2016/C 468/60)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0313/2013), |
— |
ob upoštevanju člena 108 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0438/2013), |
A. |
ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije; |
B. |
ker je Odbor za proračunski nadzor na svoji seji dne 7. novembra 2013 poslušal predstavitev kandidata Sveta za članstvo v Računskem sodišču; |
1. |
odobri predlog Sveta, da se Phila Wynna Owena imenuje za člana Računskega sodišča; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic. |
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/281 |
P7_TA(2013)0560
Imenovanje člana Računskega sodišča (Alex Brenninkmeijer – NL)
Sklep Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 o imenovanju Alexa Brenninkmeijerja za člana Računskega sodišča (C7-0312/2013 – 2013/0810(NLE))
(Posvetovanje)
(2016/C 468/61)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval z Evropskim parlamentom (C7-0312/2013), |
— |
ob upoštevanju člena 108 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0433/2013), |
A. |
ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije; |
B. |
ker je Odbor za proračunski nadzor na svoji seji dne 7. novembra 2013 poslušal predstavitev kandidata Sveta za članstvo v Računskem sodišču; |
1. |
odobri predlog Sveta, da se Alexa Brenninkmeijerja imenuje za člana Računskega sodišča; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic. |
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/282 |
P7_TA(2013)0561
Imenovanje člana Računskega sodišča (Henri Grethen – LU)
Sklep Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 o imenovanju Henrija Grethena za člana Računskega sodišča (C7-0309/2013 – 2013/0807(NLE))
(Posvetovanje)
(2016/C 468/62)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je posvetoval s Svetom (C7-0309/2013), |
— |
ob upoštevanju člena 108 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0439/2013), |
A. |
ker je Odbor za proračunski nadzor na svoji seji dne 7. novembra 2013 poslušal predstavitev kandidata Sveta za članstvo v Računskem sodišču; |
B. |
ker Henri Grethen izpolnjuje pogoje, ki jih določa člen 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije; |
1. |
odobri predlog Sveta, da se Henrija Grethena imenuje za člana Računskega sodišča; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizijskim organom držav članic. |
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/283 |
P7_TA(2013)0562
Imenovanje člana Računskega sodišča (Nikolaos Milionis – EL)
Sklep Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 o imenovanju Nikolaosa Milionisa za člana Računskega sodišča (C7-0310/2013 – 2013/0808(NLE))
(Posvetovanje)
(2016/C 468/63)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0310/2013), |
— |
ob upoštevanju člena 108 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0436/2013), |
A. |
ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije; |
B. |
ker je Odbor za proračunski nadzor na svoji seji dne 7. novembra 2013 poslušal predstavitev kandidata Sveta za članstvo v Računskem sodišču; |
1. |
odobri predlog Sveta, da se Nikolaosa Milionisa imenuje za člana Računskega sodišča; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic. |
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/284 |
P7_TA(2013)0563
Imenovanje članice Računskega sodišča (Danièle Lamarque – FR)
Sklep Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 o imenovanju Danièle Lamarque za članico Računskega sodišča (C7-0311/2013 – 2013/0809(NLE))
(Posvetovanje)
(2016/C 468/64)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je posvetoval s Svetom (C7-0311/2013), |
— |
ob upoštevanju člena 108 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0437/2013), |
A. |
ker je Odbor za računski nadzor ocenil kandidatkina priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije; |
B. |
ker je Odbor za proračunski nadzor na svoji seji 7. novembra 2013 poslušal predstavitev kandidatke Sveta za članstvo v Računskem sodišču; |
1. |
odobri predloga Sveta, da se Danièle Lamarque imenuje za članico Računskega sodišča; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic. |
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/285 |
P7_TA(2013)0564
Imenovanje predsednice nadzornega odbora Evropske centralne banke
Sklep Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 o predlogu Evropske centralne banke o imenovanju predsednice nadzornega sveta Evropske centralne banke (N7-0103/2013 – C7-0424/2013 – 2013/0901(NLE))
(Odobritev)
(2016/C 468/65)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Evropske centralne banke z dne 22. novembra 2013 o imenovanju predsednice nadzornega sveta Evropske centralne banke (N7-0103/2013), |
— |
ob upoštevanju člena 26(3) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (1), |
— |
ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom in Evropsko centralno banko o praktičnih podrobnostih za uresničevanje demokratične odgovornosti in nadzora nad opravljanjem nalog, prenesenih na Evropsko centralno banko v okviru enotnega mehanizma nadzora (2), |
— |
ob upoštevanju Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0452/2013), |
A. |
ker člen 26(3) Uredbe (EU) št. 1024/2013 določa, da Evropska centralna banka (ECB) Parlamentu predloži predlog za imenovanje predsednika svojega nadzornega sveta in da se predsednik izbere na podlagi odprtega izbirnega postopka izmed uglednih in izkušenih posameznikov s področja bančnih in finančnih zadev, ki niso člani sveta ECB; |
B. |
ker člen 26(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013 določa, da se pri imenovanju članov nadzornega sveta v skladu s to uredbo spoštujejo načela izkušenosti, usposobljenosti in uravnotežene zastopanosti spolov; |
C. |
ker je ECB v pismu z dne 22. novembra 2013 Parlamentu predložila predlog o imenovanju Danièle Nouy za predsednico nadzornega sveta ECB za obdobje pet let; |
D. |
ker je Odbor za ekonomske in monetarne zadeve Parlamenta nato ocenil priporočila predlagane kandidatke, zlasti ob upoštevanju zahtev iz člena 26(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1024/2013; ker je odbor pri ocenjevanju prejel življenjepis predlagane kandidatke ter njene odgovore na pisna vprašanja; |
E. |
ker je imela kandidatka 27. novembra 2013 predstavitev v odboru, ki jo je začela z uvodno izjavo, nato pa je nadaljevala z odgovori na vprašanja članov odbora; |
1. |
odobri predlog ECB o imenovanju Danièle Nouy za predsednico nadzornega sveta ECB; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Evropski centralni banki, Svetu in vladam držav članic. |
(1) UL L 287, 29.10.2013, str. 63.
(2) UL L 320, 30.11.2013, str. 1.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/286 |
P7_TA(2013)0565
Skupna pravila in postopki za izvajanje instrumentov Unije za zunanje ukrepanje ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za zunanje ukrepanje (COM(2011)0842 – C7-0494/2011 – 2011/0415(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2016/C 468/66)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0842), |
— |
ob upoštevanju členov 294(2), 209(1) in 212(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0494/2011), |
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 9. oktobra 2012 (1), |
— |
ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 4. decembra 2013, da bo odobril stališče Parlamenta Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju člena 55 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za proračun (A7-0447/2013), |
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
2. |
odobri izjavo Parlamenta, priloženo k tej resoluciji; |
3. |
je seznanjen z izjavo Komisije, priloženo k tej resoluciji, |
4. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 391, 18.12.2012, str. 110.
P7_TC1-COD(2011)0415
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. decembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 236/2014.)
PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
Izjava Evropske komisije o uporabi izvedbenih aktov in njihovih določb za izvajanje določenih pravil iz Uredbe (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta ter iz Uredbe (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II)
Evropska komisija meni, da je namen pravil za izvajanje programov čezmejnega sodelovanja, kot so določena v Uredbi (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za zunanje ukrepanje, ter drugih natančnejših in podrobnejših izvedbenih pravil iz Uredbe (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta in iz Uredbe (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) dopolniti osnovni akt in bi zato morala imeti obliko delegiranih aktov, sprejetih na podlagi člena 290 PDEU. Evropska komisija ne bo nasprotovala sprejetju besedila, o katerem sta se dogovorila sozakonodajalca. Evropska komisija kljub temu opozarja, da je vprašanje razmejitve med členoma 290 in 291 PDEU trenutno v obravnavi Sodišča Evropske unije v zadevi o „biocidih“.
Izjava Evropske komisije o „vrnjenih sredstvih“
V skladu z obveznostmi iz člena 21(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 bo Evropska komisija v predlog proračuna vključila proračunsko vrstico za notranje namenske prejemke in po možnosti navedla znesek takih prejemkov.
Proračunski organ bo o znesku zbranih sredstev obveščen vsako leto v procesu načrtovanja proračuna. Notranji namenski prejemki bodo vključeni v predlog proračuna samo, če bo njihov znesek določen.
Izjava Evropskega parlamenta o ukinitvi pomoči, dodeljene v okviru finančnih instrumentov
Evropski parlament opozarja, da Uredba (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020, Uredba (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva, Uredba (EU) št. 234/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami ter Uredba (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) ne vsebujejo izrecne navedbe, da je pomoč mogoče ukiniti v primerih, kadar država upravičenka ne spoštuje osnovnih načel, razglašenih v posameznem instrumentu, ter zlasti načel demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic.
Evropski parlament meni, da bi vsaka ukinitev pomoči v okviru teh instrumentov spremenila celotno shemo finančne pomoči, dogovorjene v okviru rednega zakonodajnega postopka. Evropski parlament je kot sozakonodajalec in ena od dveh vej proračunskega organa zato pristojen, da v celoti izvaja svoje posebne pravice v zvezi s tem, če bi bilo treba sprejeti tako odločitev.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/288 |
P7_TA(2013)0566
Instrument za stabilnost ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost (COM(2011)0845 – C7-0497/2011 – 2011/0413(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2016/C 468/67)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0845), |
— |
ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 209(1) in 212(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0497/2011), |
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 4. decembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju člena 55 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenj Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za proračun (A7-0451/2013), |
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
2. |
je seznanjen z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji; |
3. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
P7_TC1-COD(2011)0413
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. decembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 230/2014.)
PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
Izjava Evropske komisije o strateškem dialogu z Evropskim parlamentom (1)
Evropska komisija bo na podlagi člena 14 PEU pred načrtovanjem Uredbe (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru in po začetnem posvetovanju z zadevnimi upravičenci, kjer je to ustrezno, opravila strateški dialog z Evropskim parlamentom. Evropska komisija bo Evropskemu parlamentu predstavila zadevne razpoložljive programske dokumente s predvidenimi okvirnimi dodelitvami na državo/regijo ter – znotraj držav/regij – s prednostnimi nalogami, možnimi rezultati in okvirnimi prednostnimi dodelitvami za geografske programe ter izbiro načinov pomoči (2). Evropska komisija bo Evropskemu parlamentu predstavila zadevne razpoložljive programske dokumente s tematskimi prednostnimi nalogami, možnimi rezultati, izbiro načinov pomoči (2) in dodeljenimi finančnimi sredstvi za take v tematskih programih predvidene prednostne naloge. Evropska komisija bo upoštevala stališče Evropskega parlamenta o tej zadevi.
Evropska komisija bo opravila strateški dialog z Evropskim parlamentom pri pripravi vmesnega pregleda in pred vsako znatno spremembo programskih dokumentov v obdobju veljavnosti te uredbe.
Evropska komisija bo na poziv Evropskega parlamenta pojasnila, kje so se upoštevala stališča Evropskega parlamenta v programskih dokumentih, ter vse druge nadaljnje ukrepe na podlagi strateškega dialoga.
(1) Evropska komisija bo zastopana na ravni pristojnega komisarja.
(2) Kjer je to ustrezno.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/290 |
P7_TA(2013)0567
Evropski sosedski instrument ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta (COM(2011)0839 – C7-0492/2011 – 2011/0405(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2016/C 468/68)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0839), |
— |
ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 209(1) in 212(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0492/2011), |
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. novembra 2012 (1), |
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 9. oktobra 2012 (2), |
— |
ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 4. decembra 2013, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju člena 55 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračun, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0449/2013), |
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
2. |
odobri izjavo Parlamenta, priloženo k tej resoluciji; |
3. |
je seznanjen z izjavama Komisije, priloženima k tej resoluciji; |
4. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 11, 15.01.2013, str. 77.
(2) UL C 391, 18.12.2012, str. 110.
P7_TC1-COD(2011)0405
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. decembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 232/2014.)
PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
Izjava Evropske komisije o strateškem dialogu z Evropskim parlamentom (1)
Evropska komisija bo na podlagi člena 14 PEU pred načrtovanjem Uredbe (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta in po začetnem posvetovanju z zadevnimi upravičenci, kjer je to ustrezno, opravila strateški dialog z Evropskim parlamentom. Evropska komisija bo Evropskemu parlamentu predstavila zadevne razpoložljive programske dokumente s predvidenimi okvirnimi dodelitvami na državo/regijo ter – znotraj držav/regij – s prednostnimi nalogami, možnimi rezultati in okvirnimi prednostnimi dodelitvami za geografske programe ter izbiro načinov pomoči (2). Evropska komisija bo Evropskemu parlamentu predstavila zadevne razpoložljive programske dokumente s tematskimi prednostnimi nalogami, možnimi rezultati, izbiro načinov pomoči2 in dodeljenimi finančnimi sredstvi za take v tematskih programih predvidene prednostne naloge. Evropska komisija bo upoštevala stališče Evropskega parlamenta o tej zadevi.
Evropska komisija bo opravila strateški dialog z Evropskim parlamentom pri pripravi vmesnega pregleda in pred vsako znatno spremembo programskih dokumentov v obdobju veljavnosti te uredbe.
Evropska komisija bo na poziv Evropskega parlamenta pojasnila, kje so se upoštevala stališča Evropskega parlamenta v programskih dokumentih, ter vse druge nadaljnje ukrepe na podlagi strateškega dialoga.
Izjava Evropske komisije o uporabi izvedbenih aktov in njihovih določb za izvajanje določenih pravil iz Uredbe (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta ter iz Uredbe (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II)
Evropska komisija meni, da je namen pravil za izvajanje programov čezmejnega sodelovanja, kot so določena v Uredbi (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za zunanje ukrepanje, ter drugih natančnejših in podrobnejših izvedbenih pravil iz Uredbe (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta in iz Uredbe (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) dopolniti osnovni akt in bi zato morala imeti obliko delegiranih aktov, sprejetih na podlagi člena 290 PDEU. Evropska komisija ne bo nasprotovala sprejetju besedila, o katerem sta se dogovorila sozakonodajalca. Evropska komisija kljub temu opozarja, da je vprašanje razmejitve med členoma 290 in 291 PDEU trenutno v obravnavi Sodišča Evropske unije v zadevi o „biocidih“.
Izjava Evropskega parlamenta o ukinitvi pomoči, dodeljene v okviru finančnih instrumentov
Evropski parlament opozarja, da Uredba (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020, Uredba (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva, Uredba (EU) št. 234/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državamiter Uredba (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) ne vsebujejo izrecne navedbe, da je pomoč mogoče ukiniti v primerih, kadar država upravičenka ne spoštuje osnovnih načel, razglašenih v posameznem instrumentu, ter zlasti načel demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic.
Evropski parlament meni, da bi vsaka ukinitev pomoči v okviru teh instrumentov spremenila celotno shemo finančne pomoči, dogovorjene v okviru rednega zakonodajnega postopka. Evropski parlament je kot sozakonodajalec in ena od dveh vej proračunskega organa zato pristojen, da v zvezi s tem v celoti izvaja svoje posebne pravice, če bi bilo treba sprejeti tako odločitev.
(1) Evropska komisija bo zastopana na ravni pristojnega komisarja.
(2) Kjer je to ustrezno.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/293 |
P7_TA(2013)0568
Instrument za predpristopno pomoč ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o instrumentu za predpristopno pomoč (IPA II) (COM(2011)0838 – C7-0491/2011 – 2011/0404(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2016/C 468/69)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0838), |
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 212(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0491/2011), |
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. novembra 2012 (1), |
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 9. oktobra 2012 (2), |
— |
ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 4. decembra 2013, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju člena 55 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračun, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za regionalni razvoj (A7-0445/2013), |
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
2. |
odobri izjavi Parlamenta in skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije, priložene k tej resoluciji; |
3. |
je seznanjen z izjavama Komisije, priloženima k tej resoluciji; |
4. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 11, 15.1.2013, str. 77.
(2) UL C 391, 18.12.2012, str. 110.
P7_TC1-COD(2011)0404
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. decembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II)
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 231/2014.)
PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
Izjava Evropske komisije o strateškem dialogu z Evropskim parlamentom (1)
Evropska komisija bo na podlagi člena 14 PEU pred načrtovanjem Uredbe (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) in po začetnem posvetovanju z zadevnimi upravičenci, kjer je to ustrezno, opravila strateški dialog z Evropskim parlamentom. Evropska komisija bo Evropskemu parlamentu predstavila zadevne razpoložljive programske dokumente s predvidenimi okvirnimi dodelitvami na državo/regijo ter – znotraj držav/regij – s prednostnimi nalogami, možnimi rezultati in okvirnimi prednostnimi dodelitvami za geografske programe ter izbiro načinov pomoči (2). Evropska komisija bo Evropskemu parlamentu predstavila zadevne razpoložljive programske dokumente s tematskimi prednostnimi nalogami, možnimi rezultati, izbiro načinov pomoči2 in dodeljenimi finančnimi sredstvi za take v tematskih programih predvidene prednostne naloge. Evropska komisija bo upoštevala stališče Evropskega parlamenta o tej zadevi.
Evropska komisija bo opravila strateški dialog z Evropskim parlamentom pri pripravi vmesnega pregleda in pred vsako znatno spremembo programskih dokumentov v obdobju veljavnosti te uredbe.
Evropska komisija bo na poziv Evropskega parlamenta pojasnila, kje so se upoštevala stališča Evropskega parlamenta v programskih dokumentih, ter vse druge nadaljnje ukrepe na podlagi strateškega dialoga.
Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije in Evropske komisije o financiranju horizontalnih programov za manjšine
Evropski parlament, Svet Evropske unije in Evropska komisija se strinjajo, da je treba člen 2(1)(a)(ii) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 231/2014 z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) razlagati, kot da dovoljuje financiranje programov, katerih cilj je spodbujanje spoštovanja in varstva manjšin v skladu s københavnskimi merili, kot je bila praksa v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA).
Izjava Evropske komisije o uporabi izvedbenih aktov in njihovih določb za izvajanje določenih pravil iz Uredbe (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta ter iz Uredbe (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II)
Evropska komisija meni, da je namen pravil za izvajanje programov čezmejnega sodelovanja, kot so določena v Uredbi (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za zunanje ukrepanje, ter drugih natančnejših in podrobnejših izvedbenih pravil iz Uredbe (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta in iz Uredbe (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) dopolniti osnovni akt in bi zato morala imeti obliko delegiranih aktov, sprejetih na podlagi člena 290 PDEU. Evropska komisija ne bo nasprotovala sprejetju besedila, o katerem sta se dogovorila sozakonodajalca. Evropska komisija kljub temu opozarja, da je vprašanje razmejitve med členoma 290 in 291 PDEU trenutno v obravnavi Sodišča Evropske unije v zadevi o „biocidih“.
Izjava Evropskega parlamenta o ukinitvi pomoči, dodeljene v okviru finančnih instrumentov
Evropski parlament opozarja, da Uredba (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020, Uredba (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva, Uredba (EU) št. 234/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami ter Uredba (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) ne vsebujejo izrecne navedbe, da je pomoč mogoče ukiniti v primerih, kadar država upravičenka ne spoštuje osnovnih načel, razglašenih v posameznem instrumentu, ter zlasti načel demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic.
Evropski parlament meni, da bi vsaka ukinitev pomoči v okviru teh instrumentov spremenila celotno shemo finančne pomoči, dogovorjene v okviru rednega zakonodajnega postopka. Evropski parlament je kot sozakonodajalec in ena od dveh vej proračunskega organa zato pristojen, da v celoti izvaja svoje posebne pravice v zvezi s tem, če bi bilo treba sprejeti tako odločitev.
Izjava Evropskega parlamenta o upravičenkah, navedenih v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II)
Evropski parlament ugotavlja, da se v celotnem besedilu Uredbe (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) uporablja izraz „upravičenke iz Priloge I“. Evropski parlament meni, da se ta izraz uporablja za države.
(1) Evropska komisija bo zastopana na ravni pristojnega komisarja.
(2) Kjer je to ustrezno.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/296 |
P7_TA(2013)0569
Instrument partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami (COM(2011)0843 – C7-0495/2011 – 2011/0411(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2016/C 468/70)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0843), |
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in členov 207(2), 209(1) ter 212(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0495/2011), |
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 9. oktobra 2012 (1), |
— |
ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 4. decembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju člena 55 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za razvoj, Odbora za proračun in Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0446/2013), |
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
2. |
odobri izjavo Parlamenta, priloženo k tej resoluciji; |
3. |
je seznanjen z izjavo Komisije, priloženo k tej resoluciji; |
4. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 391, 18.12.2012, str. 110.
P7_TC1-COD(2011)0411
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. decembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 234/2014.)
PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
Izjava Evropske komisije o strateškem dialogu z Evropskim parlamentom (1)
Evropska komisija bo na podlagi člena 14 PEU pred načrtovanjem Uredbe (EU) št. 234/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami in po začetnem posvetovanju z zadevnimi upravičenci, kjer je to ustrezno, opravila strateški dialog z Evropskim parlamentom. Evropska komisija bo Evropskemu parlamentu predstavila zadevne razpoložljive programske dokumente s predvidenimi okvirnimi dodelitvami na državo/regijo ter – znotraj držav/regij – s prednostnimi nalogami, možnimi rezultati in okvirnimi prednostnimi dodelitvami za geografske programe ter izbiro načinov pomoči (2). Evropska komisija bo Evropskemu parlamentu predstavila zadevne razpoložljive programske dokumente s tematskimi prednostnimi nalogami, možnimi rezultati, izbiro načinov pomoči2 in dodeljenimi finančnimi sredstvi za take v tematskih programih predvidene prednostne naloge. Evropska komisija bo upoštevala stališče Evropskega parlamenta o tej zadevi.
Evropska komisija bo opravila strateški dialog z Evropskim parlamentom pri pripravi vmesnega pregleda in pred vsako znatno spremembo programskih dokumentov v obdobju veljavnosti te uredbe.
Evropska komisija bo na poziv Evropskega parlamenta pojasnila, kje so se upoštevala stališča Evropskega parlamenta v programskih dokumentih, ter vse druge nadaljnje ukrepe na podlagi strateškega dialoga.
Izjava Evropskega parlamenta o ukinitvi pomoči, dodeljene v okviru finančnih instrumentov
Evropski parlament opozarja, da Uredba (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020, Uredba (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva, Uredba (EU) št. 234/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami ter Uredba (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) ne vsebujejo izrecne navedbe, da je pomoč mogoče ukiniti v primerih, kadar država upravičenka ne spoštuje osnovnih načel, razglašenih v posameznem instrumentu, ter zlasti načel demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic.
Evropski parlament meni, da bi vsaka ukinitev pomoči v okviru teh instrumentov spremenila celotno shemo finančne pomoči, dogovorjene v okviru rednega zakonodajnega postopka. Evropski parlament je kot sozakonodajalec in ena od dveh vej proračunskega organa zato pristojen, da v celoti izvaja svoje posebne pravice v zvezi s tem, če bi bilo treba sprejeti tako odločitev.
(1) Evropska komisija bo zastopana na ravni pristojnega komisarja.
(2) Kjer je to ustrezno.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/298 |
P7_TA(2013)0570
Instrument financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (COM(2011)0844 – C7-0496/2011 – 2011/0412(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2016/C 468/71)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0844), |
— |
ob upoštevanju členov 294(2), 209 in 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0496/2011), |
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. novembra 2012 (1), |
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 9. oktobra 2012 (2), |
— |
ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 4. decembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju člena 55 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za proračun in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0448/2013), |
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
2. |
odobri skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije, priloženo tej resoluciji; |
3. |
je seznanjen z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji; |
4. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 11, 15.1.2013, str. 81.
(2) UL C 391, 18.12.2012, str. 110.
P7_TC1-COD(2011)0412
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. decembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta financiranja za demokracijo in človekove pravice po svetu
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 235/2014.)
PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
Izjava Evropske komisije o strateškem dialogu z Evropskim parlamentom (1)
Evropska komisija bo na podlagi člena 14 PEU pred načrtovanjem Uredbe (EU) št. 235/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu in po začetnem posvetovanju z zadevnimi upravičenci, kjer je to ustrezno, opravila strateški dialog z Evropskim parlamentom. Evropska komisija bo Evropskemu parlamentu predstavila zadevne razpoložljive programske dokumente s predvidenimi okvirnimi dodelitvami na državo/regijo ter – znotraj držav/regij – s prednostnimi nalogami, možnimi rezultati in okvirnimi prednostnimi dodelitvami za geografske programe ter izbiro načinov pomoči (2). Evropska komisija bo Evropskemu parlamentu predstavila zadevne razpoložljive programske dokumente s tematskimi prednostnimi nalogami, možnimi rezultati, izbiro načinov pomoči2 in dodeljenimi finančnimi sredstvi za take v tematskih programih predvidene prednostne naloge. Evropska komisija bo upoštevala stališče Evropskega parlamenta o tej zadevi.
Evropska komisija bo opravila strateški dialog z Evropskim parlamentom pri pripravi vmesnega pregleda in pred vsako znatno spremembo programskih dokumentov v obdobju veljavnosti te uredbe.
Evropska komisija bo na poziv Evropskega parlamenta pojasnila, kje so se upoštevala stališča Evropskega parlamenta v programskih dokumentih, ter vse druge nadaljnje ukrepe na podlagi strateškega dialoga.
Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije in Evropske komisije o misijah za opazovanje volitev
Evropski parlament, Svet Evropske unije in Evropska komisija poudarjajo, da misije Evropske unije za opazovanje volitev pomembno prispevajo k politiki zunanjih odnosov Unije pri podpori demokracije v partnerskih državah. Misije Evropske unije za opazovanje volitev prispevajo k večji preglednosti in večjemu zaupanju v volilne postopke ter zagotavljajo utemeljeno oceno volitev ter priporočila za njihovo nadaljnje izboljšanje v okviru sodelovanja in političnega dialoga Unije s partnerskimi državami. Zato se Evropski parlament, Svet Evropske unije in Evropska komisija strinjajo, da bi bilo treba do 25 % proračuna za obdobje 2014–2020 v okviru Uredbe (EU) št. 235/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu nameniti financiranju misij Evropske unije za opazovanje volitev, in sicer glede na letno zastavljene prednostne naloge v zvezi z volitvami.
(1) Evropska komisija bo zastopana na ravni pristojnega komisarja.
(2) Kjer je to ustrezno.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/300 |
P7_TA(2013)0571
Vzpostavitev instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (COM(2011)0840 – C7-0493/2011 – 2011/0406(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2016/C 468/72)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu Parlamentu in Svetu (COM(2011)0840), |
— |
ob upoštevanju členov 294(2) in 209(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0493/2011), |
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 9. oktobra 2012 (1), |
— |
ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 4. decembra 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju člena 55 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračun ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0450/2013), |
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
2. |
odobri izjavo Parlamenta in skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije, priloženi k tej resoluciji; |
3. |
je seznanjen z izjavama Komisije, priloženima k tej resoluciji; |
4. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 391, 18.12.2012, str. 110.
P7_TC1-COD(2011)0406
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. decembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 233/2014.)
PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
Izjava Evropske komisije o strateškem dialogu z Evropskim parlamentom (1)
Evropska komisija bo na podlagi člena 14 PEU pred načrtovanjem Uredbe (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020 in po začetnem posvetovanju z zadevnimi upravičenci, kjer je to ustrezno, opravila strateški dialog z Evropskim parlamentom. Evropska komisija bo Evropskemu parlamentu predstavila zadevne razpoložljive programske dokumente s predvidenimi okvirnimi dodelitvami na državo/regijo ter – znotraj držav/regij – s prednostnimi nalogami, možnimi rezultati in okvirnimi prednostnimi dodelitvami za geografske programe ter izbiro načinov pomoči (2). Evropska komisija bo Evropskemu parlamentu predstavila zadevne razpoložljive programske dokumente s tematskimi prednostnimi nalogami, možnimi rezultati, izbiro načinov pomoči2 in dodeljenimi finančnimi sredstvi za take v tematskih programih predvidene prednostne naloge. Evropska komisija bo upoštevala stališče Evropskega parlamenta o tej zadevi.
Evropska komisija bo opravila strateški dialog z Evropskim parlamentom pri pripravi vmesnega pregleda in pred vsako znatno spremembo programskih dokumentov v obdobju veljavnosti te uredbe.
Evropska komisija bo na poziv Evropskega parlamenta pojasnila, kje so se upoštevala stališča Evropskega parlamenta v programskih dokumentih, ter vse druge nadaljnje ukrepe na podlagi strateškega dialoga.
Izjava Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije in Evropske komisije o členu 5(2)(b)(ii) Uredbe (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020
V zvezi z uporabo člena 5(2)(b)(ii) Uredbe (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020 veljajo ob začetku veljavnosti navedene uredbe naslednje partnerske države izjemoma za upravičene do dvostranskega sodelovanja, med drugim zaradi postopnega zmanjševanja dodeljevanja razvojne pomoči: Kuba, Kolumbija, Ekvador, Peru in Južna Afrika.
Izjava Evropske komisije o členu 5 Uredbe (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020
Evropska komisija bo zaprosila za mnenje Evropskega parlamenta pred spremembo uporabe člena 5(2)(b)(ii) Uredbe (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020.
Izjava Evropske komisije o dodelitvi za osnovne storitve
Uredba (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020 bi morala Uniji omogočiti, da prispeva k izpolnitvi skupne zaveze Unije k zagotavljanju neprekinjene podpore za človekov razvoj, da se izboljša življenje ljudi v skladu z razvojnimi cilji tisočletja. Vsaj 20 % pomoči, dodeljene na podlagi navedene uredbe, bo namenjene osnovnim socialnim storitvam, s poudarkom na zdravju in izobraževanju, ter sekundarnemu izobraževanju, pri čemer se priznava, da je nujno treba ohraniti določeno stopnjo prožnosti, na primer v primerih izredne pomoči. Podatki v zvezi s spoštovanjem te izjave bodo vključeni v letno poročilo iz člena 13 Uredbe (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za zunanje ukrepanje.
Izjava Evropskega parlamenta o ukinitvi pomoči, dodeljene v okviru finančnih instrumentov
Evropski parlament opozarja, da Uredba (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020, Uredba (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva, Uredba (EU) št. 234/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami ter Uredba (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) ne vsebujejo izrecne navedbe, da je pomoč mogoče ukiniti v primerih, kadar država upravičenka ne spoštuje osnovnih načel, razglašenih v posameznem instrumentu, ter zlasti načel demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic.
Evropski parlament meni, da bi vsaka ukinitev pomoči v okviru teh instrumentov spremenila celotno shemo finančne pomoči, dogovorjene v okviru rednega zakonodajnega postopka. Evropski parlament je kot sozakonodajalec in ena od dveh vej proračunskega organa zato pristojen, da v celoti izvaja svoje posebne pravice v zvezi s tem, če bi bilo treba sprejeti tako odločitev.
(1) Evropska komisija bo zastopana na ravni pristojnega komisarja.
(2) Kjer je to ustrezno.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/303 |
P7_TA(2013)0572
Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji za obdobje 2014–2020 ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji za obdobje 2014–2020 (COM(2011)0608 – C7-0319/2011 – 2011/0269(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2016/C 468/73)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0608), |
— |
ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 175 in členov 42 in 43 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0319/2011), |
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi, |
— |
ob upoštevanju člena 294(3) in člena 175 Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju obrazloženega mnenja danskega parlamenta, nizozemskega senata in nizozemske poslanske zbornice ter švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti, |
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. februarja 2012 (1), |
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 3. maja 2012 (2), |
— |
ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 18. oktobra 2013, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju členov 55 in 37 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0005/2013), |
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 143, 22.5.2012, str. 42.
(2) UL C 225, 27.7.2012, str. 159.
P7_TC1-COD(2011)0269
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. decembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1309/2013.)
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/305 |
P7_TA(2013)0573
Obvezna avtomatična izmenjava podatkov na področju obdavčenja *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja (COM(2013)0348 – C7-0200/2013 – 2013/0188(CNS))
(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)
(2016/C 468/74)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2013)0348), |
— |
ob upoštevanju člena 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0200/2013), |
— |
ob upoštevanju člena 55 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za proračunski nadzor (A7-0376/2013), |
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
2. |
poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije; |
3. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament; |
4. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; |
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
|
|
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
|
|
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
|
|
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 3 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
|
|
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 3 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
|
|
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
|
|
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
|
|
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
|
|
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 7 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
|
|
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 9 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
|
|
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 17
Predlog direktive
Člen 1 – točka b
Direktiva 2011/16/EU
Člen 8 – odstavek 3 a – pododstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
3a. Pristojni organ vsake države članice z avtomatično izmenjavo sporoči pristojnemu organu katere koli druge države članice podatke o davčnih obdobjih od 1. januarja 2014 dalje v zvezi z naslednjimi postavkami, ki jih finančna institucija izplača, zagotavlja ali hrani v neposredno ali posredno korist upravičenega lastnika, ki je fizična oseba s stalnim prebivališčem v tisti drugi državi članici: |
3a. Pristojni organ vsake države članice z avtomatično izmenjavo in v skladu z nacionalno zakonodajo sporoči pristojnemu organu druge države članice podatke o davčnih obdobjih od 1. januarja 2014 dalje v zvezi z naslednjimi postavkami, ki jih finančna institucija izplača, zagotavlja ali hrani v neposredno ali posredno korist upravičenega lastnika, ki je fizična oseba s stalnim prebivališčem v navedeni drugi državi članici: |
Sprememba 18
Predlog direktive
Člen 1 – točka b a (novo)
Direktiva 2011/16/EU
Člen 8 – odstavek 4
Veljavno besedilo |
Sprememba |
||
|
|
||
4. Države članice pred 1. julijem 2016 Komisiji za vsako ustrezno leto posredujejo statistične podatke o obsegu avtomatičnih izmenjav ter po možnosti podatke o administrativnih in drugih zadevnih stroških in koristih, povezanih z opravljenimi izmenjavami ter morebitnimi spremembami, za davčne uprave in za tretje strani. |
„4. Države članice pred 1. julijem 2016 Komisiji za vsako ustrezno leto posredujejo statistične podatke o obsegu avtomatičnih izmenjav ter po možnosti podatke o administrativnih in drugih zadevnih stroških in koristih, povezanih z opravljenimi izmenjavami ter morebitnimi spremembami, za davčne uprave in za tretje strani. Komisija o prejetih informacijah obvesti Evropski parlament.“ |
Sprememba 19
Predlog direktive
Člen 1 – točka c
Direktiva 2011/16/EU
Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
5. Komisija pred 1. julijem 2017 predloži poročilo s pregledom in oceno prejetih statističnih in drugih podatkov v zvezi zadevami, kot so administrativni in drugi zadevni stroški ter koristi avtomatične izmenjave podatkov, in s tem povezanimi praktičnimi vidiki. Po potrebi Komisija Svetu predloži predlog glede kategorij in pogojev iz odstavka 1, vključno s pogojem, da morajo biti na voljo podatki o rezidentih drugih držav članic ali postavkah iz odstavka 3a ali oboje. |
5. Komisija pred 1. julijem 2017 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo s pregledom in oceno učinka prejetih statističnih in drugih podatkov v zvezi zadevami, kot so administrativni in drugi zadevni stroški ter koristi avtomatične izmenjave podatkov, in s tem povezanimi praktičnimi vidiki. Po potrebi Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži predlog glede kategorij dohodkov in kapitala, pogojev iz odstavka 1 ali obojega , vključno s pogojem, da morajo biti na voljo podatki o rezidentih drugih držav članic ali postavkah iz odstavka 3a ali obojem . |
Sprememba 21
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 a (novo)
Direktiva 2011/16/EU
Člen 18 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
|
1a. V členu 18 se doda naslednji odstavek: |
|
„2a. Države članice določijo kazni za kršitve te direktive in ustrezno ukrepajo, da zagotovijo skladnost z njo. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.“ |
Sprememba 22
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 b (novo)
Direktiva 2011/16/EU
Člen 19 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
|
1b. Vstavi se naslednji člen: |
|
„Člen 19a |
|
Mandat za pogajanja s tretjimi državami |
|
Od [datum začetka veljavnosti te direktive] se v zvezi s sporazumi o avtomatični izmenjavi podatkov s tretjimi državami v imenu Unije pogaja le Komisija. Od tega datuma se države članice ne vključujejo v dvostranske sporazume.“ |
Sprememba 23
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 c (novo)
Direktiva 2011/16/EU
Člen 22 – odstavek 1 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
|
1c. Členu 22(1) se doda naslednja točka: |
||
|
|
Sprememba 24
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 d (novo)
Direktiva 2011/16/EU
Člen 23 – odstavek 3
Veljavno besedilo |
Sprememba |
|
1d. v členu 23 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: |
3. Države članice Komisiji sporočijo letno oceno učinkovitosti avtomatične izmenjave informacij iz člena 8 ter dosežene praktične rezultate. Komisija določi obliko in pogoje sporočanja te letne ocene v skladu s postopkom iz člena 26(2). |
„3. Države članice Komisiji sporočijo letno oceno učinkovitosti avtomatične izmenjave informacij iz člena 8 ter dosežene praktične rezultate. Komisija določi obliko in pogoje sporočanja te letne ocene v skladu s postopkom iz člena 26(2). Komisija vsako leto obvešča Evropski parlament o ocenah, ki jih posredujejo države članice.“ |
Sprememba 25
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 e (novo)
Direktiva 2011/16/EU
Člen 25
Veljavno besedilo |
Sprememba |
|
1e. člen 25 se nadomesti z naslednjim: |
Člen 25 |
Člen 25 |
Varstvo podatkov |
Varstvo podatkov |
Za vse izmenjave informacij na podlagi te direktive veljajo določbe za izvajanje Direktive 95/46/ES. Vendar pa države članice za namene pravilne uporabe te direktive omejijo obseg obveznosti in pravic iz člena 10, člena 11(1), člena 12 in člena 21 Direktive 95/46/ES na obseg, ki je potreben zaradi zaščite interesov iz člena 13(1)(e) navedene direktive. |
1. Za vse izmenjave informacij na podlagi te direktive veljajo določbe za izvajanje Direktive 95/46/ES. Vendar pa države članice za namene pravilne uporabe te direktive omejijo obseg obveznosti in pravic iz člena 10, člena 11(1), členov 12 in 21 Direktive 95/46/ES na obseg, ki je posebej potreben zaradi zaščite interesov iz člena 13(1)(e) navedene direktive. |
|
2. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za varstvo izmenjanih podatkov pred nepooblaščenim dostopom tretjih strani ali tretjih držav.“ |
Sprememba 31
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
|
2a. Komisija do …* [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te direktive] pregleda delovanje te direktive in, če je to ustrezno, Svetu predloži zakonodajni predlog, da bi zagotovila preglednost izmenjave informacij. |
(8) COM(2012)722 konč.
(8) COM(2012) 0 722.
(9) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0205.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/316 |
P7_TA(2013)0574
Sistem Skupnosti za registracijo prevoznikov radioaktivnih snovi ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 o predlogu uredbe Sveta o vzpostavitvi sistema Skupnosti za registracijo prevoznikov radioaktivnih snovi (COM(2012)0561 – C7-0320/2012 – 2011/0225(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2016/C 468/75)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2012)0561), |
— |
ob upoštevanju členov 31 in 32 Pogodbe Euratom, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0320/2012), |
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi, |
— |
ob upoštevanju člena 294(3) in člena 91 Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. februarja 2012 (1), |
— |
ob upoštevanju členov 55 in 37 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0385/2013), |
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
2. |
poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL C 143, 22.5.2012, str. 110.
P7_TC1-COD(2011)0225
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. decembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema Skupnosti za registracijo prevoznikov radioaktivnih snovi [Sprememba 1]
EVROPKSI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo delovanju Evropske unije in zlasti drugega odstavka člena 31 in člena 32 91 Pogodbe, [Sprememba 2]
ob upoštevanju predloga Komisije, oblikovanega po prejetem mnenju skupine oseb, ki jih je imenoval Znanstveno–tehnični odbor Evropske komisije , [Sprememba 3]
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2), [Sprememba 4]
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 33 Pogodbe zahteva, da države članice sprejmejo ustrezne predpise za zagotavljanje izpolnjevanja temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja. |
(2) |
Temeljni varnostni standardi za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja so vzpostavljeni z Direktivo Sveta 96/29/Euratom (3). Ta direktiva velja za vse dejavnosti, ki obsegajo tveganja zaradi ionizirajočega sevanja iz umetnega ali naravnega vira sevanja, vključno s prometom. |
(3) |
Da bi zagotovili skladnost s temeljnimi varnostnimi standardi, morajo organi držav članic izvajati regulativna preverjanja oseb, organizacij ali podjetij. Za ta namen Direktiva 96/29/Euratom zahteva, da države članice nekatere dejavnosti, ki vključujejo nevarnost zaradi ionizirajočega sevanja, sporočajo v sistem javljanja in predhodnih dovoljenj ali določene dejavnosti prepovejo. |
(4) |
Ker je prevoz edina pogosta čezmejna dejavnost, bodo morali prevozniki radioaktivnih snovi morda spoštovati zahteve v zvezi s sistemi prijavljanja in pridobivanja dovoljenj v več državah članicah. Ta uredba nadomešča navedene sisteme prijavljanja in pridobivanja dovoljenj v državah članicah z enotnim sistemom registracije, ki velja v celotni Evropski skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Skupnost). |
(4a) |
Zagotoviti je treba učinkovito in usklajeno izvajanje te uredbe z opredelitvijo skupnih meril, ki bi jih morale države članice uporabljati pri izdaji potrdil o registraciji in z določitvijo mehanizma za izvedljivo in obvezno izmenjavo informacij z drugimi državami članicami za zagotavljanje nadzora prevoznikov, preverjanje skladnosti ter učinkovito odzivanje na izredne razmere. [Sprememba 5] |
(5) |
Za prevoznike v letalskem in pomorskem prometu takšni sistemi registracije in spričeval že obstajajo. Uredba Sveta (EGS) št. 3922/91 (4) določa, da morajo imeti letalski prevozniki posebno spričevalo letalskega prevoznika za prevažanje nevarnih snovi. Za prevoze po morju Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta vzpostavlja sistem Skupnosti za spremljanje in obveščanje za ladijski promet (5). Meni se, da spričevala, ki jih izdajajo organi za civilno letalstvo, in sistem obveščanja za morska plovila zadovoljivo izvajajo zahteve v zvezi s prijavljanjem in dovoljenji iz Direktive 96/29/Euratom. Zato registracija letalskih in pomorskih prevoznikov v skladu s to uredbo ni potrebna, da bi države članice lahko zagotavljale izpolnjevanje temeljnih varnostnih standardov pri teh vrstah prevoza. |
(6) |
Za prevoznike radioaktivnih snovi se uporablja več zahtev iz zakonodaje Unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo ter mednarodnih pravnih instrumentov. Predpisi o varnem prevozu radioaktivnih snovi (TS-R-1) Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) in modalni predpisi o prevozu nevarnega blaga se še naprej uporabljajo neposredno ali jih države članice izvajajo v skladu z Direktivo 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) v cestnem in železniškem prometu ter prometu po celinskih plovnih poteh. Določbe navedene direktive ne posegajo v izvajanje drugih določb na področjih varnosti na delovnem mestu, varovanja zdravja in okolja. |
(6a) |
Da bi se upoštevala možna tveganja v zvezi z varnostnimi standardi za varovanje okolja in zdravja delavcev in prebivalstva, bi se moralo pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU prenesti na Komisijo, da bi se vzpostavila skupna merila, ki jih morajo prevozniki radioaktivnih snovi spoštovati, da prejmejo potrdilo za vpis v register. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način. [Sprememba 6] |
(7) |
Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba izvedbena pooblastila podeliti Komisiji. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (7). |
(7a) |
Ob upoštevanju splošnega cilja zmanjšati upravne obremenitve za industrijo bi morala Komisija še naprej spremljati ekonomske učinke predlagane uredbe na številna mala podjetja, ki prevažajo radioaktivne snovi na ozemlju ene same države članice – [Sprememba 7] |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
1. Ta uredba vzpostavlja sistem Skupnosti za registracijo in pridobivanje dovoljenj prevoznikov radioaktivnih snovi, ki omogoča državam članicam lažje izvajanje naloge, povezane z zagotavljanjem izpolnjevanja temeljnih varnostnih standardov varovanja zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja, določenih v Direktivi na podlagi Direktive 2008/68/ES in Direktive 96/29/Euratom. [Sprememba 8]
2. Ta uredba se uporablja za vse prevoznike, ki prevažajo radioaktivne snovi v cestnem in železniškem prometu ter prometu po celinskih plovnih poteh znotraj Skupnosti, iz tretjih držav v Skupnost in iz Skupnosti v tretje države. Ne uporablja se za prevoznike, ki prevažajo radioaktivne snovi po zraku ali po morju. [Sprememba 9]
2a. Ta uredba se uporablja brez poseganja v nacionalne določbe, ki obravnavajo varovanje prevoza radioaktivnih snovi pred krajo, sabotažami ali drugimi zlonamernimi dejanji. [Sprememba 10]
Člen 2
Opredelitve pojmov
V tej uredbi:
(a) |
„prevoznik“ pomeni vsako osebo, organizacijo ali javno podjetje, ki izvaja prevoz radioaktivnih snovi s katerim koli prevoznim sredstvom v Skupnosti. To vključuje prevoznike za najem ali plačilo in za lastni račun; [Sprememba 11] |
(b) |
„pristojni organ“ pomeni vsak organ, ki ga imenujejo države članice za izvajanje nalog iz te uredbe; |
(ba) |
„skupna merila“ pomeni sveženj varnostnih standardov, ki temeljijo na modalnih predpisih za prevoz nevarnih snovi (Evropskem sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR), Pravilniku o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga (RID) in Evropskem sporazumu o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih plovnih poteh (ADN)) ter na Direktivi 96/29/Euratom in Direktivi 2008/68/ES, ki ju morajo prevozniki radioaktivnih snovi spoštovati, da prejmejo potrdilo o vpisu v register; [Sprememba 12] |
(c) |
„prevoz“ pomeni vse postopke , ki jih pri prevozu od kraja izvora do namembnega kraja, vključno z nakladanjem, skladiščenjem v tranzitu in razkladanjem radioaktivnih snovi opravi prevoznik ; [Sprememba 13] |
(d) |
„radioaktivna snov“' pomeni vsako snov, ki vsebuje radionuklide, pri kateri koncentracija aktivnosti in skupna aktivnost v tovoru presegata vrednosti iz odstavkov 402–407 v Varnostnih zahtevah št. TS-R-1 Predpisov za varen prevoz radioaktivnih snovi Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), Dunaj, 2009; ima enak pomen kot v modalnih predpisih o prevozu nevarnega blaga (ADR, RID in ADN), ki jih uporabljajo države članice v skladu z Direktivo 2008/68/ES; [Sprememba 14] |
(e) |
„nevarne snovi z velikimi posledicami – radioaktivne snovi“ pomenijo radioaktivne snovi, ki se lahko nenamerno sprostijo ali zlorabijo v terorističnem napadu in lahko povzročijo hude posledice, na primer množične žrtve ali uničenje, kot je opredeljeno v Dodatku A.9. „Varnost pri prevozu radioaktivnih snovi“ v Zbirki o atomski varnosti št. 9 Mednarodne agencije za atomsko energijo, Dunaj, 2008; [Sprememba 15] |
(f) |
„izvzeti tovorek“ pomeni vsak tovorek, v katerem dovoljena radioaktivna vsebnost ne presega ravni aktivnosti, določenih v tabeli V oddelka IV predpisov IAEA za varen prevoz radioaktivnih snovi, varnostnih zahtev št. TS-R-1, Dunaj, 2009 ali ene desetine teh omejitev pri poštnem prevozu, in ima oznako ZN št. 2908, 2909, 2910 ali 2911 ki vsebuje radioaktivne snovi in izpolnjuje vse zahteve za tovorke, ki se razvrstijo kot „izvzeti tovorek“, kot je določeno v modalnih predpisih za prevoz nevarnega blaga (ADR, RID in ADN), ki jih izvajajo države članice v skladu z Direktivo 2008/68/ES ; [Sprememba 16] |
(g) |
„cepljiva snov“ pomeni uran–233, uran–235, plutonij–239 in plutonij–241 ali kakršno koli kombinacijo teh radionuklidov. |
Člen 3
Splošne določbe
1. Prevozniki radioaktivnih snovi morajo imeti veljavno registracijo, ki jo pridobijo v skladu s členom 5. Registracija omogoča prevozniku izvajanje prevoza po vsej Uniji.
2. Za posamezni prevoz mora prevoznik imeti kopijo potrdila o vpisu v register, v primeru prevoza iz odstavka 3 pa dovoljenje ali registracijo, ki jo je pridobil v skladu z veljavnim nacionalnim postopkom. [Sprememba 17]
3. Imetnik veljavnih dovoljenj ali registracij, ki so bile izdane v skladu z Direktivo 96/29/Euratom za ravnanje z radioaktivnimi snovmi ali za uporabo opreme, ki vsebuje radioaktivne snovi ali vire, lahko v skladu s to uredbo prevaža te snovi ali vire brez registracije, če je prevoz vključen v dovoljenja ali registracije za vse države članice, kjer se prevoz izvaja. [Sprememba 18]
4. Nacionalne zahteve v zvezi s prijavami in dovoljenji, ki presegajo zahteve iz te uredbe, se lahko med drugim uporabljajo le za prevoznike naslednjih snovi:
(a) |
cepljive snovi, razen naravnega ali osiromašenega urana, ki je bil obsevan samo v toplotnem reaktorju; [Sprememba 52] |
(b) |
nevarno blago z velikimi posledicami – radioaktivne snovi. |
5. Registracija se ne zahteva za prevoznike, ki prevažajo izključno izvzete tovorke.
5a. Prevoz radioaktivnih snovi mora potekati v skladu z mednarodnimi pravili in standardi glede nevarnega in okolju škodljivega blaga, ki jih določi UNECE, pa tudi ADR, RID in ADN, kot je opredeljen v Direktivi 2008/68/ES. [Sprememba 19]
5b. Ko vložnik poda vlogo za registracijo, predloži dokaz, da je v primeru nesreče finančno zmožen plačati odškodnino, za katero je odgovoren njegov konvoj, v skladu z načelom „onesnaževalec plača“. [Sprememba 53]
5c. Prevoz radioaktivnih snovi s konvoji, ki prevažajo eksplozive, je prepovedan. [Sprememba 54]
Člen 4
Elektronski sistem za registracijo prevoznikov (ESCReg)
1. Komisija za nadzor in kontrolo prevoza registracije prevoznikov radioaktivnih snovi vzpostavi in, vzdržuje in varuje elektronski sistem za registracijo prevoznikov (ESCReg). Komisija opredeli informacije, ki jih je treba vključiti v sistem, tehnične specifikacije in zahteve za sistem ESCReg. V izogib nesporazumom so te specifikacije popolne in nedvoumne. [Sprememba 20]
1a. ESCReg bo varen, robusten in v celoti delujoč pred začetkom veljavnosti te uredbe. Poleg tega bo vzpostavljen mehanizem za izmenjavo informacij med pristojnimi organi in ESCReg, da bi olajšali vsaj čezmejni prevoz. [Sprememba 21]
2. Sistem ESCReg omogoča omejen in varen dostop do pristojnih organov držav članic, registriranih prevoznikov in vložnikov ob upoštevanju ustreznih določb o varstvu osebnih podatkov, opredeljenih z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8). Pristojni organi imajo dostop do vseh razpoložljivih podatkov. ESCReg omogoča javni dostop do seznama registriranih prevoznikov. [Sprememba 22]
3. Komisija ni odgovorna Pristojni organi držav članic so odgovorni za vsebino in točnost informacij, ki so posredovane posredovanih prek sistema ESCReg , ki morajo biti točne, pravočasne in pregledne . [Sprememba 23]
Člen 5
Postopek registracije
1. Prevoznik da pristojnemu organu iz odstavka 3 vlogo za registracijo prek sistema ESCReg. [Sprememba 24]
Prevoznik vložnik odda izpolnjen obrazec vloge iz Priloge I. Vložniku so kot pomoč vedno na voljo spletne smernice s kontakti in informacijami o tem, kako stopiti v stik s kontaktno točko ali pristojnim organom. [Sprememba 25]
Uporablja se prehodno obdobje enega leta po … (*1) , da bodo lahko vsi prevozniki v skladu s to uredbo zaprosili za potrdilo o vpisu v register in ga pridobili. V tem prehodnem obdobju se uporabljajo določbe Direktive 96/29/Euratom in Direktive 2008/68/ES. [Sprememba 26]
2. Po izpolnitvi in predložitvi obrazca vloge vložnik prejme avtomatsko potrdilo o prejemu skupaj s številko vloge. Enako potrdilo prejme tudi pristojni organ. Komisija je odgovorna za zagotavljanje skladnosti z odstavkom 3 tega člena. V primeru zavrnitve se vložniku pošlje sporočilo o napaki, ki vsebuje razloge, zaradi katerih je bila vloga zavrnjena. [Sprememba 27]
3. Če ima vložnik sedež v eni ali več državah članicah, obdela vlogo pristojni organ države članice, v kateri ima vložnik sedež.
Če ima vložnik sedež v tretji državi, obdela vlogo pristojni organ države članice, v kateri namerava prevoznik prvič vstopiti na ozemlje Unije.
Pristojni organ države članice, ki izda prvo potrdilo o vpisu prevoznika v register, v primeru spremembe podatkov v skladu s členom 6 izda novo potrdilo.
4. Pristojni organ izda potrdilo o vpisu prevoznika v register v osmih tednih od izdaje potrdila o prejemu, če meni, da so predloženi podatki popolni in v skladu s to uredbo, Direktivo 96/29/Euratom in Direktivo 2008/68/ES in da vložnik izpolnjuje zahteve skupnih meril . [Sprememba 28]
5. Potrdilo o vpisu prevoznika v register vsebuje informacije iz Priloge II in se izda v obliki standardiziranega potrdila o vpisu v register prek sistema ESCReg.
Kopija potrdila o vpisu prevoznika v register se prek sistema ESCReg samodejno zagotovi vsem pristojnim organom vseh držav članic, v katerih namera prevoznik opravljati svojo dejavnost. [Sprememba 29]
6. Pristojni organi od vložnika zahtevajo, da v treh tednih od prejema zahteve po potrebi predloži potrebne popravke ali dodatne informacije. Če pristojni organ zavrne izdajo potrdila o vpisu prevoznika v register zaradi nepopolne vloge ali neizpolnjevanja veljavnih zahtev, vložniku pisno odgovori v osmih tednih po izdaji potrdila o prejemu. Pred tako zavrnitvijo pristojni organ od vložnika zahteva, da popravi ali dopolni vlogo, in sicer v treh tednih od prejema zahteve. Pristojni organ navede razloge za zavrnitev. [Sprememba 30]
Kopija sporočila o zavrnitvi in navedbi razloga se prek sistema ESCReg samodejno zagotovi vsem pristojnim organom vseh držav članic, v katerih namerava prevoznik opravljati svojo dejavnost. [Sprememba 31]
7. Če je zahtevek za izdajo potrdila o vpisu prevoznika v register zavrnjen, lahko vložnik vloži pritožbo v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravnimi predpisi.
8. Veljavno potrdilo o vpisu v register priznajo vse države članice.
9. Potrdilo o vpisu prevoznika v register velja za obdobje petih let in se lahko podaljša na podlagi vloge prevoznika.
9a. Pristojni organ hrani vse zgodovinske podatke za vse vložnike, da bi zagotovili njihovo sledljivost, omogočili boljše spremljanje in preprečili ponarejanje. [Sprememba 32]
Člen 6
Sprememba podatkov
1. Prevoznik odgovarja za zagotavljanje stalne točnosti podatkov, navedenih v obrazcu vloge za registracijo prevoznika v Skupnosti, ki ga je oddal prek sistema ESCReg. Zato ima vložnik pooblastilo, da enostavno posodobi svoje podatke z omejenim administrativnim bremenom. [Sprememba 33]
1a. Pristojni organ, ki je izdal potrdilo, je pristojen za to, da v obdobju veljavnosti potrdila z inšpekcijskimi pregledi preverja nadaljnjo skladnost registriranega prevoznika z zahtevami te uredbe. [Sprememba 34]
2. Če se spremenijo podatki iz dela A obrazca vloge za registracijo prevoznika v Skupnosti, vloži prevoznik vlogo za novo potrdilo.
2a. Zavoljo enake obravnave vseh vložnikov pristojni organi zagotovijo, da so merila za podelitev potrdila o vpisu v register enaka in skladna z opredelitvami agencije IAEA in da je proces vpisa v register harmoniziran. [Sprememba 35]
Člen 7
Zagotavljanje skladnosti
1. Če prevoznik ne ravna v skladu z zahtevami iz te uredbe, pristojni organ v državi članici, v kateri je bila neskladnost ugotovljena, uporabi izvršilne ukrepe v pravnem okviru navedene države članice, na primer pisne opomine, ukrepe usposabljanja in izobraževanja, začasni preklic, preklic ali spremembo registracije ali kazenski pregon, odvisno od stopnje ogrožanja varnosti zaradi neskladnosti in pretekle evidence o skladnosti prevoznika.
Izvršilni ukrepi se nemudoma sporočijo državi članici, ki je izdala potrdilo. Država članica najpozneje v štirih tednih spremeni, obnovi ali prekliče potrdilo o vpisu. Odločitev se prek ESCReg posreduje pristojnim organom vseh držav članic. [Sprememba 36]
1a. Država članica, v kateri je bila ugotovljena neskladnost, lahko glede na stopnjo ogrožanja varnosti zaradi neskladnosti in preteklo evidenco o skladnosti prevoznika prekine veljavnost potrdila o vpisu prevoznika v register.
Prekinitev veljavnosti se nemudoma sporoči državi članici, ki je izdala potrdilo. Država članica najpozneje v štirih tednih spremeni, obnovi ali prekliče potrdilo o vpisu. Odločitev se prek ESCReg posreduje pristojnim organom vseh držav članic.[Sprememba 37]
2. Pristojni organ države članice, v kateri je bila ugotovljena neskladnost, prevozniku in pristojnim organom vseh držav članic, kjer je prevoznik načrtoval prevoz radioaktivnih snovi, ter Komisiji sporoči informacije o uporabljenem izvršilnem ukrepu in navede razloge za njegovo uporabo ukrepa. Če prevoznik ne izpolni izvršilnega ukrepa, uporabljenega v skladu z odstavkom 1, pristojni organ države članice, kjer ima prevoznik sedež, če ima prevoznik sedež v tretji državi, pa pristojni organ države članice, kjer je nameraval prevoznik vstopiti na ozemlje Skupnosti, prekliče registracijo. [Sprememba 38]
3. Pristojni organ pošlje sporočilo o preklicu skupaj z navedbo razlogov prevozniku in ostalim zadevnim pristojnim organom. [Sprememba 39]
3a. Vsi primeri neskladnosti se sporočijo Komisiji in vnesejo v ESCReg. [Sprememba 40]
Člen 8
Pristojni organi in nacionalna kontaktna točka
1. Države članice imenujejo pristojni organ in nacionalno kontaktno točko za prevoz registracijo prevoznikov radioaktivnih snovi. Ti podatki se objavijo na registracijski strani vložnika. [Sprememba 41]
Najpozneje v enem mesecu od začetka veljavnosti te uredbe države članice posredujejo Komisiji ime(-na), naslov(-e), vse potrebne informacije in tudi vsako naknadno spremembo teh informacij za hitro komunikacijo s pristojnimi organi in nacionalno kontaktno točko za prevoz radioaktivnih snovi.
Komisija te informacije in vse njihove spremembe sporoči vsem pristojnim organom v Skupnosti prek sistema ESCReg ter jih javno objavi na internetu . [Sprememba 42]
2. Informacije o nacionalnih pravilih glede varstva pred sevanjem, ki se uporabljajo za prevoz radioaktivnih snovi, morajo biti prevoznikom enostavno dostopne prek kontaktnih točk. [Sprememba 43]
3. Kontaktna točka in pristojni organ zadevne države članice na prošnjo prevoznikov zagotovita popolne informacije o zahtevah za prevoz radioaktivnih snovi na ozemlju te države članice.
Informacije morajo biti brez težav dostopne na daljavo in prek elektronskih sredstev ter se stalno posodabljajo.
Kontaktne točke in pristojni organi čim hitreje odgovorijo na vsako prošnjo za informacije ter v primeru nepravilne ali neutemeljene prošnje o tem prosilca nemudoma obvestijo v dveh tednih . [Sprememba 44]
Člen 9
Sodelovanje med pristojnimi organi
Pristojni organi držav članic medsebojno sodelujejo z namenom, da uskladijo zahteve za izdajo registracije in zagotavljajo usklajeno uporabo in izvrševanje te uredbe.
V državi članici, kjer je več pristojnih organov, se ti povežejo in tesno sodelujejo na podlagi medsebojnih pravnih ali formalnih dogovorov, ki zadevajo pristojnosti posameznega organa. Organi medsebojno komunicirajo in zagotavljajo informacije drug drugemu, nacionalni kontaktni točki ter ostalim vladnim in nevladnim organizacijam s podobnimi pristojnostmi.
Člen 9a
Delegirani akti
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 9b v zvezi z določitvijo skupnih meril iz člena 2(ba). [Sprememba 58]
Člen 9b
Izvajanje pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9a se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 1. januarja 2014.
3. Pooblastilo iz člena 9a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 9a, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 59]
Člen 10
Izvajanje
Komisija sprejme izvedbene akte za vzpostavitev elektronskega sistema za registracijo prevoznikov (ESCReg), opisanega v členu 4.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 11(2).
Člen 11
Svetovalni odbor
1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.
3. Odbor svetuje in pomaga Komisiji pri opravljanju njenih nalog, ki so navedene v tej uredbi.
4. Odbor sestavljajo strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, in strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija, predseduje pa mu predstavnik Komisije.
Člen 11a
Pregled
Komisija pregleda to uredbo do … (*2) , da bi ocenila njeno učinkovitost in po potrebi predlagala dodatne ukrepe za zagotavljanje varnega prevoza radioaktivnih snovi znotraj Skupnosti in iz tretjih držav. [Sprememba 47]
Člen 12
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Pri uporabi te uredbe se bo upoštevala razpoložljivost potrjenega in delujočega sistema za registracijo. [Sprememba 49]
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …,
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 143, 22.5.2012, str. 110.
(2) UL C, , str. . Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013.
(3) Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (UL L 159, 29.6.1996, str. 1).
(4) Uredba Sveta (EGS) št. 3922/91 z dne 16. decembra 1991 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva (UL L 373, 31.12.1991, str. 4).
(5) Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS (UL L 208, 5.8.2002, str. 10).
(6) Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13).
(7) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Svetaz dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(8) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
(*1) UL: prosimo, vstavite datum začetka veljavnosti te uredbe.
(*2) UL: prosimo, vstavite datum: dve leti po začetku veljavnosti te uredbe.
PRILOGA I
OBRAZEC VLOGE ZA REGISTRACIJO PREVOZNIKA V SKUPNOSTI
ZA POŠILJANJE TE VLOGE UPORABITE IZKLJUČNO VARNI ELEKTRONSKI SISTEM ZA REGISTRACIJO PREVOZNIKOV (ESCReg) EVROPSKE KOMISIJE
ČE SE SPREMENIJO PODATKI IZ DELA A, JE TREBA VLOŽITI NOVO VLOGO ZA REGISTRACIJO. Prevoznik je odgovoren za točnost podatkov, navedenih v obrazcu vloge za registracijo prevoznika v Skupnosti in posredovanih prek tega sistema.
Podatke iz tega obrazca vloge bo Evropska komisija obdelala v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta.
|
NOVO POTRDILO O VPISU V REGISTER |
|
SPREMEMBA OBSTOJEČE REGISTRACIJE |
|
PODALJŠANJE OBSTOJEČE REGISTRACIJE |
Številka(-ke) potrdila o vpisu v register:
Navedite, zakaj želite spremembo obstoječe registracije.
1. IDENTIFIKACIJA PROSILCA:
DEL A |
DEL B |
||||||||
NAZIV PODJETJA: POLNI NASLOV: ŠTEVILKA NACIONALNE REGISTRACIJE: |
|
2. VRSTA PREVOZA:
DEL A |
DEL B |
||||||||||||||||||||||||||||
|
|
3. GEOGRAFSKA POKRITOST
V spodnjem seznamu označite države članice, v katerih je predviden prevoz radioaktivnih snovi, in izberite vrsto dejavnosti.
Če dejavnosti potekajo tudi v državah članicah, ki niso država članica, v kateri je oddana vloga za registracijo, navedite natančnejše podatke za vsako državo, npr. samo tranzit, pomembnejša mesta za nakladanje/razkladanje v posamezni državi, pogostost: |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
DEL A |
DEL B |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
pomembnejša mesta za nakladanje: pomembnejša mesta za razkladanje: pogostost:
|
4. VRSTA POŠILJK
Registracija se zahteva za:
DEL A VRSTA TOVORKA – klasifikacija v skladu s TS-R-1 |
DEL B: Ocenjeno število tovorkov/leto |
ZN 2908 RADIOAKTIVNA SNOV, IZVZET TOVOREK — PRAZNA EMBALAŽA ZN 2909 RADIOAKTIVNA SNOV, IZVZET TOVOREK — IZDELKI IZ NARAVNEGA URANA ali OSIROMAŠENEGA URANA ali NARAVNEGA TORIJA ZN 2910 RADIOAKTIVNA SNOV, IZVZET TOVOREK — OMEJENA KOLIČINA SNOVI ZN 2911 RADIOAKTIVNA SNOV, IZVZET TOVOREK — INSTRUMENTI ali IZDELKI ZN 2912 RADIOAKTIVNA SNOV NIZKE SPECIFIČNE AKTIVNOSTI (LSA-I), necepljiva ali cepljiva – izvzeta ZN 2913 RADIOAKTIVNA SNOV, POVRŠINSKO KONTAMINIRANI PREDMETI (SCO-I R SCO-II), necepljiva ali cepljiva – izvzeta ZN 2915 RADIOAKTIVNA SNOV V TOVORKU VRSTE A, ni posebne oblike, necepljiva ali cepljiva – izvzeta ZN 2916 RADIOAKTIVNA SNOV V TOVORKU VRSTE B(U), necepljiva ali cepljiva – izvzeta ZN 2917 RADIOAKTIVNA SNOV V TOVORKU B(M), necepljiva ali cepljiva – izvzeta ZN 2919 RADIOAKTIVNA SNOV – PREVOZ PO IZREDNEM DOGOVORU, necepljiva ali cepljiva – izvzeta ZN 2977 RADIOAKTIVNA SNOV, URANOV HEKSAFLUORID, CEPLJIVA ZN 2978 RADIOAKTIVNA SNOV, URANOV HEKSAFLUORID, necepljiva ali cepljiva – izvzeta ZN 3321 RADIOAKTIVNA SNOV NIZKE SPECIFIČNE AKTIVNOSTI (LSA-II), necepljiva ali cepljiva – izvzeta ZN 3322 RADIOAKTIVNA SNOV NIZKE SPECIFIČNE AKTIVNOSTI (LSA-III), necepljiva ali cepljiva – izvzeta ZN 3323 RADIOAKTIVNA SNOV V TOVORKU VRSTE C, necepljiva ali cepljiva – izvzeta ZN 3324 RADIOAKTIVNA SNOV NIZKE SPECIFIČNE AKTIVNOSTI (LSA-II), CEPLJIVA ZN 3325 RADIOAKTIVNA SNOV NIZKE SPECIFIČNE AKTIVNOSTI (LSA-III), CEPLJIVA ZN 3326 RADIOAKTIVNA SNOV, POVRŠINSKO KONTAMINIRANI PREDMETI (SCO-I ali SCO-II), CEPLJIVA ZN 3327 RADIOAKTIVNA SNOV, V TOVORKIH VRSTE A, CEPLJIVA, ni posebne oblike ZN 3328 RADIOAKTIVNA SNOV V TOVORKIH VRSTE B(U), CEPLJIVA ZN 3329 RADIOAKTIVNA SNOV, V TOVORKIH VRSTE B(M), CEPLJIVA ZN 3330 RADIOAKTIVNA SNOV, V TOVORKIH VRSTE C, CEPLJIVA ZN 3331 RADIOAKTIVNA SNOV – PREVOZ PO IZREDNEM DOGOVORU, CEPLJIVA ZN 3332 RADIOAKTIVNA SNOV, V TOVORKIH VRSTE A, POSEBNE OBLIKE, necepljiva ali cepljiva – izvzeta ZN 3333 RADIOAKTIVNA SNOV, V TOVORKIH VRSTE A, POSEBNE OBLIKE, CEPLJIVA |
|
5. PROGRAM VARSTVA PRED SEVANJEM (RPP)
DEL A:
izjavljam, da imamo program RPP, ki se v celoti izvaja in dosledno uporablja. |
DEL B: Referenčna oznaka in datum dokumenta, v katerem je opisan program RPP Naložite RPP |
6. PROGRAM ZA ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI (QAP)
Program QAP mora biti pristojnemu organu na voljo za pregled (v skladu s členom 1(7)(3) ADR).
DEL A:
izjavljam, da imamo program QAP, ki se v celoti izvaja in dosledno uporablja. |
DEL B: Referenčna oznaka in datum dokumenta |
7. Izjava
|
Kot prevoznik potrjujem, da izpolnjujem vse ustrezne mednarodne predpise, predpise Skupnosti in nacionalne predpise, ki so povezani s prevozom radioaktivnih snovi. |
|
Kot prevoznik potrjujem, da so informacije, ki jih vsebuje ta obrazec, točne. |
Datum ….. |
Ime …..….. |
Podpis… |
PRILOGA II
ELEKTRONSKO POTRDILO O VPISU PREVOZNIKA V REGISTER ZA PREVOZ RADIOAKTIVNIH SNOVI
OPOMBA:
KOPIJO TEGA POTRDILA O VPISU V REGISTER JE TREBA IMETI OB VSAKEM PREVOZU, KI SPADA V PODROČJE UPORABE TE UREDBE.
To potrdilo o vpisu v register je izdano v skladu z Uredbo Sveta xxxxx (Euratom).
To potrdilo prevoznika ne odvezuje izpolnjevanja zahtev ostalih veljavnih prometnih predpisov.
1) |
REFERENČNA ŠTEVILKA REGISTRACIJE: BE/xxxx/dd-mm-llll |
2) |
NAZIV ORGANA/DRŽAVA: |
3) |
NAZIV IN NASLOV PODJETJA |
4) |
NAČIN PREVOZA:
|
7) |
DRŽAVE ČLANICE, v katerih se uporablja potrdilo |
8) |
VRSTA TOVORKA – ŠTEVILKA ZN (glej Prilogo 1 – ista oblika) |
9) |
DATUM |
ELEKTRONSKI PODPIS
OBDOBJE VELJAVNOSTI: DATUM + 5 let
Četrtek, 12. december 2013
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/330 |
P7_TA(2013)0581
Sprememba statuta Sodišča Evropske unije: število sodnikov Splošnega sodišča ***I
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 12. decembra 2013 o osnutku uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi protokola o statutu Sodišča Evropske unije s povečanjem števila sodnikov Splošnega sodišča (02074/2011 – C7-0126/2012 – 2011/0901B(COD)) (1)
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2016/C 468/76)
Sprememba 1
SPREMEMBE EVROPSKEGA PARLAMENTA (*1)
k osnutku Sodišča
(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A7-0252/2013).
(*1) Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi protokola o statutu Sodišča Evropske unije s povečanjem števila sodnikov Splošnega sodišča
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti drugega pododstavka člena 19(2) navedene pogodbe,
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti prvega odstavka člena 254 in drugega odstavka člena 281 navedene pogodbe,
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a(1) navedene pogodbe,
ob upoštevanju zahteve Sodišča,
ob upoštevanju mnenja Komisije,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
▌ |
|
(5) |
Zaradi postopnega širjenja pristojnosti Splošnega sodišča od njegove ustanovitve je temu sodišču predloženo čedalje več zadev. |
(6) |
Število zadev, vloženih pri tem sodišču, z leti vse bolj narašča, zaradi česar se na tem sodišču dolgoročno povečuje število nerešenih zadev in podaljšuje trajanje postopkov. |
(7) |
To podaljševanje je težko sprejemljivo za stranke, zlasti glede na zahteve iz člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člena 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. |
(8) |
Vzroki za položaj, v katerem je Splošno sodišče, so strukturni in izvirajo tako iz krepitve in naraščajoče raznolikosti zakonodajne in regulativne dejavnosti institucij, organov, uradov in agencij Unije kot tudi iz obsega in zapletenosti spisov, predloženih Splošnemu sodišču, zlasti na področjih konkurence in državnih pomoči. |
(9) |
Zato je treba sprejeti potrebne ukrepe za odpravo tega položaja, možnost povečanja števila sodnikov Splošnega sodišča, določena v Pogodbah, pa je taka, da omogoča hitro zmanjšanje števila nerešenih zadev in skrajšanje čezmernega trajanja postopkov na tem sodišču. |
(9a) |
Ti ukrepi bi morali vključevati tudi trajno rešitev vprašanja o izvoru sodnikov, saj trenutna razdelitev sodniških mest med državami članicami ni prenosljiva na situacijo, v kateri je več sodnikov kot držav članic. |
(9b) |
V skladu s členom 19(2) Pogodbe o Evropski uniji Splošno sodišče sestavlja najmanj po en sodnik iz vsake države članice. Ker sta geografsko ravnotežje in zastopanost pravnih redov posameznih držav s tem že zagotovljena, bi bilo treba dodatne sodnike imenovati izključno na podlagi njihove strokovne in osebne ustreznosti, ob upoštevanju njihovega poznavanja pravnih sistemov Evropske unije in držav članic. Vseeno pa ne bi smela biti več kot dva sodnika iz vsake države članice, ▌ |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Protokol št. 3 o Statutu Sodišča se spremeni:
▌
6a. |
Prvi odstavek člena 47 se nadomesti z naslednjim: „Člen 9a, člena 14 in 15, člen 17(1), (2), (4) in (5) ter člen 18 se uporabljajo za Splošno sodišče in njegove člane.“ |
7. |
Člen 48 se ▌ nadomesti z naslednjim : „Splošno sodišče sestavlja po en sodnik iz vsake države članice in dvanajst dodatnih sodnikov. Nobena država članica nima več kot dva sodnika. Vsi sodniki imajo enak položaj ter enake pravice in dolžnosti. Ko se vsaka tri leta izvede delna zamenjava sodnikov, se pri parnem številu sodnikov izmenično zamenja pol sodnikov, pri neparnem številu sodnikov pa se izmenično zamenja parno število sodnikov ter za ena zmanjšano neparno število sodnikov.“ |
7a . |
Vstavi se naslednji člen: „Člen 48(a) Vlade posameznih držav članic imajo pravico predlagati po enega sodniškega kandidata.“ |
7b. |
Vstavi se naslednji člen: „Člen 48(b) 1. Dodatna sodniška mesta bodo zasedena ne glede na izvor kandidata iz določene države članice. 2. V postopku za zasedbo enega ali več dodatnih sodniških mest lahko vse vlade držav članic predlagajo kandidate. Nadalje se lahko sodniki, ki jim poteče mandat na Splošnem sodišču, v skladu s členom 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije sami pisno prijavijo pri predsedniku odbora kot kandidati. 3. Odbor poda v postopku za zasedbo enega ali več dodatnih sodniških mest v skladu s členom 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije mnenje o ustreznosti kandidatov za opravljanje nalog sodnika Splošnega sodišča. Temu mnenju o ustreznosti kandidatov priloži prednostni seznam kandidatov z najustreznejšimi izkušnjami na visoki ravni. Seznam vsebuje vsaj dvakrat več kandidatov, kot znaša število sodnikov, ki jih morajo vlade držav članic v medsebojnem soglasju imenovati, pod pogojem, da obstaja zadostno število ustreznih kandidatov.“ |
▌
▌
Člen 3
1. Ta uredba začne veljati prvi dan meseca, ki sledi mesecu njene objave v Uradnem listu Evropske unije.
2. Dvanajst dodatnih sodnikov, imenovanih na podlagi in po začetku veljavnosti te uredbe, nastopi svojo funkcijo takoj po svečani prisegi.
Mandat šestih sodnikov, med njimi izbranih z žrebom, se konča šest let po drugi delni zamenjavi v sestavi Splošnega sodišča po začetku veljavnosti te uredbe. Mandat drugih šestih sodnikov se konča šest let po drugi delni zamenjavi v sestavi Splošnega sodišča po začetku veljavnosti te uredbe.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …,
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/333 |
P7_TA(2013)0582
Sprememba nekaterih direktiv, kar zadeva najbolj oddaljene francoske regije in zlasti Mayotte *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o predlogu direktive Sveta o spremembi direktiv 2006/112/ES in 2008/118/ES, kar zadeva najbolj oddaljene francoske regije in zlasti Mayotte (COM(2013)0577 – C7-0268/2013 – 2013/0280(CNS))
(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)
(2016/C 468/77)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2013)0577), |
— |
ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0268/2013), |
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi, |
— |
ob upoštevanju členov 55, 46(1) in 37 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0405/2013), |
1. |
odobri predlog Komisije; |
2. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament; |
3. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament; |
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/334 |
P7_TA(2013)0583
Sprememba Direktive Sveta 2010/18/EU zaradi spremembe statusa otočja Mayotte *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o osnutku direktive Sveta o spremembi Direktive Sveta 2010/18/EU zaradi spremembe položaja Mayotta (14220/2013 – C7-0355/2013 – 2013/0189(NLE))
(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)
(2016/C 468/78)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2013)0413) in osnutka Sveta (14220/2013), |
— |
ob upoštevanju člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0355/2013), |
— |
ob upoštevanju člena 155(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, to je pravne podlage, ki jo je za svoj predlog izbrala Komisija, |
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi, |
— |
ob upoštevanju členov 55 in 37 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0414/2013), |
1. |
odobri osnutek Sveta, kakor je bil spremenjen; |
2. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament; |
3. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti svoj osnutek; |
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
Sprememba 1
Osnutek direktive
Naslov
Osnutek Sveta |
Sprememba |
Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive Sveta 2010/18/EU zaradi spremembe položaja Mayotta |
Predlog sklepa Sveta o spremembi Direktive Sveta 2010/18/EU zaradi spremembe statusa otočja Mayotte |
Sprememba 2
Osnutek direktive
Sklicevanje 1
Osnutek Sveta |
Sprememba |
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 349 Pogodbe, |
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 155(2) in člena 349 Pogodbe, |
Sprememba 4
Osnutek direktive
Uvodna izjava 1
Osnutek Sveta |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 5
Osnutek direktive
Slovesni obrazec
Osnutek Sveta |
Sprememba |
SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO : |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP : |
Sprememba 6
Osnutek direktive
Člen 1
Direktiva 2010/18/EU
Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 2
Osnutek Sveta |
Sprememba |
V členu 3(2) Direktive 20101/18/EU se doda naslednji pododstavek: |
V členu 3(2) Direktive 2010/18/EU se doda naslednji pododstavek: |
„Z odstopanjem od prvega pododstavka se za Mayotte kot novi najbolj oddaljeni regiji v smislu člena 349 PDEU dodatni rok podaljša do 31. decembra 2018.“ |
„Za francosko najbolj oddaljeno regijo Mayotte se dodatni rok iz prvega pododstavka podaljša do 31. decembra 2018.“ |
Sprememba 7
Osnutek direktive
Člen 2
Osnutek Sveta |
Sprememba |
Ta direktiva je naslovljena na Francosko republiko. |
Ta sklep je naslovljen na Francosko republiko. |
Sprememba 8
Osnutek direktive
Člen 3
Osnutek Sveta |
Sprememba |
Ta direktiva začne veljati 1. januarja 2014. |
Ta sklep začne veljati 1. januarja 2014. |
(1) UL L 204, 31.7.2012, str. 131.
(2) UL L 204, 31.7.2012, str. 131.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/337 |
P7_TA(2013)0585
Sprememba nekaterih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi s postopki za sprejetje nekaterih ukrepov ***II
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi s postopki za sprejetje nekaterih ukrepov (13283/1/2013 – C7-0411/2013 – 2011/0039(COD))
(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)
(2016/C 468/79)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (13283/1/2013 – C7–0411/2013), |
— |
ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi (1) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0082), |
— |
ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju člena 72 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za mednarodno trgovino (A7-0421/2013), |
1. |
odobri stališče Sveta v prvi obravnavi; |
2. |
odobri skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije, priloženo tej resoluciji; |
3. |
upošteva izjavo držav članic in izjave Komisije, priložene tej resoluciji; |
4. |
ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta; |
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije; |
6. |
naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije skupaj z vsemi izjavami, priloženimi tej resoluciji; |
7. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 251 E, 31.8.2013, str. 126.
PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
Skupna izjava o členu 15(6) Uredbe (ES) št. 1225/2009 in členu 25(6) Uredbe (ES) št. 597/2009
Evropski parlament, Svet in Komisija menijo, da je vključitev člena 15(6) Uredbe (ES) št. 1225/2009 in člena 25(6) Uredbe (ES) št. 597/2009 upravičena izključno zaradi posebnih značilnosti navedenih uredb pred spremembo na podlagi te uredbe. Zato vključitev določbe, kot sta ta člena, velja samo za ti uredbi in ne pomeni precedensa pri pripravi prihodnje zakonodaje.
Zaradi jasnosti Evropski parlament, Svet in Komisija razumejo, da člen 15(6) Uredbe (ES) št. 1225/2009 in člen 25(6) Uredbe (ES) št. 597/2009 ne uvajata postopkov odločanja, ki bi se razlikovali od tistih iz Uredbe (EU) št. 182/2011 ali jih dopolnjevali.
Izjava držav članic o uporabi členov 3(4) in 6(2) Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s postopki v zvezi s protidampinškimi in izravnalnimi dajatvami na podlagi uredb (ES) št. 1225/2009 in (ES) št. 597/2009
Kadar država članica predlaga spremembo v zvezi z osnutkom ukrepov za protidampinško ali izravnalno dajatev iz uredb (ES) št. 1225/2009 in (ES) št. 597/2009 (v nadaljevanju: osnovni uredbi) v skladu s členom 3(4) ali členom 6(2) Uredbe (EU) št. 182/2011:
(a) |
zagotovi, da se sprememba predlaga v ustreznem roku, ki je v skladu z roki iz osnovnih uredb in odraža potrebo Komisije, da ima na voljo dovolj časa za izvedbo morebitnega potrebnega postopka razkritja in ustrezno preučitev predloga, ter potrebo odbora, da preuči kateri koli predlog spremembe osnutka ukrepa; |
(b) |
zagotovi, da je predlog spremembe v skladu z osnovnima uredbama, kot ju razlaga Sodišče Evropske unije, in ustreznimi mednarodnimi obveznostmi; |
(c) |
zagotovi pisno utemeljitev, v kateri navede vsaj, kako se predlagana sprememba navezuje na osnovni uredbi in dejstva, ugotovljena med preiskavo, vključuje pa lahko tudi kakršne koli druge zadevne argumente, ki jih država članica, ki predlaga spremembo, šteje za ustrezne. |
Izjava Komisije
glede postopkov v zvezi s protidampinškimi in izravnalnimi dajatvami na podlagi uredb (ES) št. 1225/2009 in (ES) št. 597/2009
Komisija priznava, da je za države članice pomembno, da prejmejo informacije, kadar to določata uredbi (ES) št. 1225/2009 in (ES) št. 597/2009 (v nadaljevanju: osnovni uredbi), da bi lahko prispevale k ustrezno utemeljenim odločitvam, zato si bo prizadevala za dosego tega cilja.
* * *
V izogib dvomom Komisija sklicevanje na posvetovanja v členu 8(5) Uredbe (EU) št. 182/2011 razume kot zahtevo, naj razen v izjemno nujnih primerih zaprosi za mnenja držav članic, preden sprejme začasne protidampinške in izravnalne dajatve.
* * *
Komisija bo poskrbela za učinkovito upravljanje vseh vidikov postopkov v zvezi s protidampinškimi in izravnalnimi dajatvami iz uredb (ES) št. 1225/2009 in (ES) št. 597/2009, vključno z možnostjo držav članic, da predlagajo spremembe, da bi zagotovila, da se upoštevajo določeni roki in obveznosti do zainteresiranih strani iz osnovnih uredb ter da so morebitni dokončno uvedeni ukrepi skladni z dejstvi, ugotovljenimi med preiskavo, in osnovnima uredbama, kot ju razlaga Sodišče Evropske unije, ter v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije.
Izjava Komisije o kodifikaciji
Sprejetje Uredbe (EU) št. 37/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi s postopki za sprejetje nekaterih ukrepov in Uredbe (EU) št. 38/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi z dodelitvijo delegiranih in izvedbenih pooblastil za sprejetje nekaterih ukrepov bo pomenilo veliko število sprememb teh aktov. Komisija bo za izboljšanje berljivosti zadevnih aktov v najkrajšem možnem času predlagala kodifikacijo aktov, ko bosta ti uredbi sprejeti, in sicer najkasneje do 1. junija 2014.
Izjava Komisije o delegiranih aktih
Komisija v zvezi z Uredbo (EU) št. 37/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi s postopki za sprejetje nekaterih ukrepov in Uredbe (EU) št. 38/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o spremembi nekaterih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi z dodelitvijo delegiranih in izvedbenih pooblastil za sprejetje nekaterih ukrepov opozarja na zavezo, ki jo je sprejela v odstavku 15 okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, da bo Parlamentu zagotovila vse informacije in dokumente, povezane s svojimi sestanki z nacionalnimi strokovnjaki v okviru svojega dela, povezanega s pripravo delegiranih aktov.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/340 |
P7_TA(2013)0586
Sprememba določenih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi z dodelitvijo delegiranih pooblastil za sprejetje določenih ukrepov ***II
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi določenih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi z dodelitvijo delegiranih in izvedbenih pooblastil za sprejetje določenih ukrepov (13284/1/2013 – C7-0408/2013 – 2011/0153(COD))
(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)
(2016/C 468/80)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (13284/1/2013 – C7-0408/2013), |
— |
ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi (1) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0349), |
— |
ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju člena 72 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za mednarodno trgovino (A7-0419/2013), |
1. |
odobri stališče Sveta v prvi obravnavi; |
2. |
odobri skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, priloženo tej resoluciji; |
3. |
upošteva izjavi Komisije, priloženi tej resoluciji; |
4. |
ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta; |
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije; |
6. |
naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije, skupaj z vsemi izjavami, priloženimi tej resoluciji; |
7. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) Sprejeta besedila, 22.11.2012, P7_TA(2012)0447.
PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
Skupna izjava o Uredbi (EGS) št. 3030/93 in Uredbi (ES) št. 517/94
Ugotavlja se, da so postopki iz člena 2(6), člena 6(2), členov 8 in 10, člena 13(3), člena 15(3), (4) in (5) in člena 19 Uredbe (EGS) št. 3030/93, člena 4(3) priloge IV k Uredbi (EGS) št. 3030/93, in člena 2, člena 3(1) in (3) priloge VII k Uredbi (EGS) št. 3030/93, in člena 3(3), člena 5(2), člena 12(3) in členov 13 in 28 Uredbe (ES) št. 517/94, spremenjeni v postopke za sprejetje delegiranih aktov. Ugotavlja se, da se nekateri od teh členov nanašajo na postopke odločanja za sprejemanje zaščitnih ukrepov na področju trgovinske zaščite.
Evropski parlament, Svet in Komisija menijo, da je treba zaščitne ukrepe obravnavati kot izvedbene ukrepe. V specifičnih veljavnih uredbah, navedenih zgoraj, so ukrepi izjemoma v obliki delegiranih aktov, ker se zaščitni ukrep uvede v obliki spremembe ustreznih prilog k osnovnima uredbama. To izhaja iz posebne strukture, ki je značilna za navedene veljavne uredbe, in se posledično ne bo uporabilo kot precedens pri oblikovanju prihodnjih aktov na področju trgovinske zaščite in drugih zaščitnih ukrepov.
Izjava Komisije o kodifikaciji
Sprejetje Uredbe (EU) št. 37/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi s postopki za sprejetje nekaterih ukrepov in uredbe (EU) št. 38/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi z dodelitvijo delegiranih in izvedbenih pooblastil za sprejetje nekaterih ukrepov bo pomenilo veliko število sprememb teh aktov. Komisija bo za izboljšanje berljivosti zadevnih aktov po sprejetju teh dveh uredb v najkrajšem možnem času predlagala kodifikacijo aktov, in sicer najpozneje do 1. junija 2014.
Izjava Komisije o delegiranih aktih
Komisija v zvezi z uredbo Uredbo (EU) št. 37/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi s postopki za sprejetje nekaterih ukrepov in Uredbe (EU) št. 38/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi z dodelitvijo delegiranih in izvedbenih pooblastil za sprejetje nekaterih ukrepov opozarja na zavezo, ki jo je sprejela v odstavku 15 okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, da bo Parlamentu zagotovila vse informacije in dokumente, povezane s svojimi sestanki z nacionalnimi strokovnjaki v okviru svojega dela, povezanega s pripravo delegiranih aktov.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/342 |
P7_TA(2013)0587
Plačilni računi ***I
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 12. decembra 2013 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o primerljivosti provizij, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov (COM(2013)0266 – C7-0125/2013 – 2013/0139(COD)) (1)
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2016/C 468/81)
[Sprememba 1, razen kjer je drugače označeno]
SPREMEMBE EVROPSKEGA PARLAMENTA (*1)
k predlogu Komisije za
(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A7-0398/2013).
(*1) Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o primerljivosti provizij, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
[…]
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 26(2) PDEU notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Razdrobljenost notranjega trga škodi konkurenčnosti, rasti in ustvarjanju delovnih mest v Uniji. Odprava neposrednih in posrednih ovir za ustrezno delovanje notranjega trga je bistvena za njegovo uresničevanje. Ukrepanje Unije v zvezi z notranjim trgom v sektorju finančnih storitev na drobno je že znatno prispevalo k razvoju čezmejnega delovanja ponudnikov plačilnih storitev, izboljšanju izbire za potrošnike ter povečanju kakovosti in preglednosti ponudb. |
(2) |
V zvezi s tem Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (2) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o plačilnih storitvah) določa osnovne zahteve glede preglednosti provizij, ki jih zaračunajo ponudniki plačilnih storitev za storitve, ki so na voljo v zvezi s plačilnimi računi. To je z določitvijo enotnih pravil o zagotavljanju plačilnih storitev in informacijah, ki jih je treba zagotoviti, znatno olajšalo dejavnost ponudnikov plačilnih storitev, zmanjšalo upravno breme in prispevalo k nižjim stroškom ponudnikov plačilnih storitev. |
(2a) |
Nemoteno delovanje notranjega trga in razvoj sodobnega in socialno vključujočega gospodarstva sta vedno bolj odvisna od splošne dostopnosti osnovnih plačilnih storitev. Glede na to, da se ponudniki plačilnih storitev, ki delujejo po tržni logiki, pogosto osredotočijo na komercialno zanimive potrošnike, zaradi česar ranljivi potrošniki ostanejo brez enake izbire produktov, je treba novo zakonodajo na tem področju vključiti v pametno gospodarsko strategijo za Unijo. |
(3) |
Vendar je treba, kot je navedel Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 4. julija 2012 s priporočili Komisiji o dostopu do osnovnih bančnih storitev (3), za izboljšanje in razvoj notranjega trga za bančništvo na drobno storiti še več. Skupaj s tem razvojem bi bilo treba tudi zagotoviti, da bo finančni sektor v Uniji služil podjetjem in potrošnikom. Vzpostavitev popolnoma integriranega trga trenutno še vedno ovirajo pomanjkanje preglednosti in primerljivosti provizij ter težave pri zamenjavi plačilnih računov. Obravnavati je treba problem različne kakovosti produktov in nizke konkurence ter doseči visokokakovostne standarde. |
(4) |
Sedanji pogoji na notranjem trgu lahko odvračajo ponudnike plačilnih storitev od uveljavljanja pravice do ustanavljanja in zagotavljanja storitev v Uniji zaradi težav pri pridobivanju strank ob vstopu na nov trg. Za vstop na nove trge so pogosto potrebne velike naložbe. Te so upravičene le, če ponudnik predvidi zadostne priložnosti in ustrezno povpraševanje potrošnikov. Majhna raven mobilnosti potrošnikov v zvezi s finančnimi storitvami na drobno je predvsem posledica pomanjkanja preglednosti in primerljivosti v zvezi s provizijami in ponudbo storitev ter težav v zvezi z zamenjavo plačilnih računov. Navedeni dejavniki ovirajo tudi povpraševanje. To velja zlasti v čezmejnem smislu. |
(5) |
Razdrobljenost obstoječih nacionalnih regulativnih okvirov lahko povzroča tudi znatne ovire za uresničevanje notranjega trga na področju plačilnih računov. Obstoječe določbe na nacionalni ravni v zvezi s plačilnimi računi ter zlasti s primerljivostjo provizij in zamenjavo plačilnih računov so neenotne. Kar zadeva zamenjavo računov, dejstvo, da enotni zavezujoči ukrepi na ravni Unije niso določeni, prispeva k neenotnim praksam in ukrepom na nacionalni ravni. Te razlike so še bolj izrazite na področju primerljivosti provizij, saj na ravni Unije ne obstaja noben ukrep, pri čemer niso sprejeti niti samoregulativni ukrepi. Če bi v prihodnosti te razlike postale večje, saj banke prilagajajo svoje prakse nacionalnim trgom, bi se povečali stroški čezmejnega delovanja glede na stroške domačih ponudnikov, s tem pa bi čezmejno poslovanje postalo manj privlačno. Čezmejna dejavnost na notranjem trgu je prav tako otežena zaradi ovir, s katerimi se srečujejo potrošniki pri odprtju plačilnega računa v tujini. Obstoječa omejevalna merila upravičenosti lahko preprečujejo prosti pretok državljanov Unije. Z zagotavljanjem dostopa do plačilnega računa vsem potrošnikom, bodo ti lahko sodelovali na notranjem trgu ter izkoristili prednosti notranjega trga. |
(6) |
Poleg tega morebitno povpraševanje po storitvah, povezanih s plačilnimi računi v Uniji, zdaj še ni v celoti izkoriščeno, saj veliko potencialnih strank še ni odprlo računa, ker je bila njihova vloga zavrnjena ali pa ker niso bili na voljo ustrezni produkti. Večje sodelovanje potrošnikov na notranjem trgu bi dodatno spodbudilo ponudnike plačilnih storitev k vstopu na nove trge. Poleg tega je ustvarjanje pogojev, ki omogočajo dostop vseh potrošnikov do plačilnega računa, nujno, da se spodbudi njihovo sodelovanje na notranjem trgu in se jim omogoči izkoriščanje prednosti notranjega trga. |
(7) |
Preglednost in primerljivost provizij sta bili obravnavani v samoregulativni pobudi, ki jo je uvedla bančna industrija. Vendar o takšnih smernicah ni bil dosežen končni dogovor. V zvezi z zamenjavo računov skupna načela, ki jih je leta 2008 sprejel Odbor za evropsko bančno industrijo, določajo vzorčni mehanizem za zamenjavo bančnih računov, ki ga ponujajo ponudniki plačilnih storitev v isti državi članici. Vendar je bila zaradi njihove nezavezujoče narave uporaba teh skupnih načel v Uniji nedosledna in neučinkovita. Poleg tega skupna načela obravnavajo le zamenjavo bančnih računov na nacionalni ravni in ne zajemajo čezmejne zamenjave računov. V zvezi z dostopom do osnovnega plačilnega računa je Komisija v Priporočilu 2011/442/EU […] (4) države članice pozvala, da najpozneje šest mesecev po objavi navedenega priporočila sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev njegove uporabe. Glavna načela iz priporočila izpolnjuje le nekaj držav članic. |
(8) |
Da bi dolgoročno omogočili učinkovito in nemoteno finančno mobilnost, je ključno, da se določi enoten sklop pravil za rešitev vprašanja majhne mobilnosti strank in zlasti za izboljšanje primerjave storitev in provizij v zvezi s plačilnim računom ter za spodbujanje zamenjave plačilnih računov in preprečitev diskriminacije potrošnikov, ki nameravajo kupiti plačilni račun v tujini, na podlagi njihovega prebivališča. Poleg tega je bistveno sprejeti primerne ukrepe za spodbujanje sodelovanja strank na trgu plačilnih računov. Ti ukrepi bodo spodbudili vstop ponudnikov plačilnih storitev na notranji trg in zagotovili enake konkurenčne pogoje ter s tem okrepili konkurenco in učinkovito dodeljevanje sredstev na trgu Unije za finančne storitve na drobno, kar bo koristilo podjetjem in potrošnikom. Poleg tega bodo pregledne informacije o provizijah in možnosti zamenjave računov skupaj s pravico dostopa do storitev osnovnega računa omogočile državljanom Unije, da se bodo lažje gibali in kupovali v Uniji ter s tem izkoristili prednosti popolnoma delujočega notranjega trga na področju finančnih storitev na drobno in prispevali k rasti e-trgovanja in nadaljnjemu razvoju notranjega trga . |
(8a) |
Prav tako je treba zagotoviti, da ta direktiva ne bo ovirala inovacij na področju finančnih storitev na drobno. Vsako leto postanejo ekonomsko sprejemljive nove tehnologije, ki lahko povzročijo, da obstoječi model plačilnih računov zastari. Kot nadomestila za običajne bančne storitve je treba spodbujati predvsem mobilne bančne storitve, storitve po sistemu „vsak z vsakim“ in plačilne kartice s shranjeno vrednostjo. |
(9) |
Ta direktiva se uporablja za plačilne račune potrošnikov. Zato računi podjetij, tudi malih ali mikropodjetij, razen računov v lastnem imenu, niso zajeti v njeno področje uporabe. Poleg tega ta direktiva ne zajema varčevalnih računov, ki lahko imajo bolj omejene možnosti plačil. Prav tako ta direktiva ne zajema kreditnih kartic, ki niso bistvene za uresničevanje njenih ciljev glede krepitve finančne vključenosti in delovanja notranjega trga. |
(10) |
Opredelitve pojmov iz te direktive so usklajene z opredelitvami iz druge zakonodaje Unije, zlasti z opredelitvami iz Direktive 2007/64/ES in Uredbe (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (5). |
(11) |
Ključno je, da lahko potrošniki razumejo provizije, na podlagi česar lahko primerjajo ponudbe različnih ponudnikov plačilnih storitev in sprejmejo ozaveščeno odločitev, kateri račun najbolj ustreza njihovim potrebam. Primerjava provizij ni mogoča, kadar ponudniki plačilnih storitev uporabljajo različno terminologijo za enake ▌storitve in zagotavljajo informacije v različnih oblikah. Standardizirana terminologija skupaj z informacijami o provizijah za najbolj reprezentativne plačilne storitve , povezane s plačilnimi računi, v usklajeni obliki lahko pomaga potrošnikom, da bolje razumejo provizije in jih primerjajo med seboj. |
(12) |
Potrošnikom bi najbolj koristile informacije, ki so čim bolj strnjene , standardizirane in jih je preprosto primerjati med različnimi ponudniki plačilnih storitev. Orodja, ki jih imajo na voljo potrošniki za primerjavo ponudb v zvezi s plačilnimi računi, bi morala biti večstranska, prav tako bi bilo treba v zvezi z njimi izvesti preskuse pri potrošnikih . ▌Terminologijo o provizijah bi bilo treba na tej stopnji standardizirati le za najbolj reprezentativne izraze in opredelitve v državah članicah, da bi omogočili hitro uveljavitev . |
(13) |
Terminologijo o provizijah bi morali določati nacionalni pristojni organi, s čimer bi se upoštevale posebnosti lokalnih trgov. ▌Kadar je mogoče, bi morala biti terminologija o provizijah standardizirana na ravni Unije, kar bi omogočalo primerjavo v celotni Uniji. Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ (EBA)) bi moral pripraviti smernice za pomoč državam članicam pri določanju ▌storitev, ki se na nacionalni ravni najpogosteje uporabljajo in potrošnikom povzročajo najvišje stroške . Da bi dosegli učinkovito uporabo standardizirane terminologije, bi morale biti te opredelitve dovolj široke. |
(14) |
Ko nacionalni pristojni organi pripravijo začasni seznam najbolj reprezentativnih storitev, povezanih s plačilnimi računi, za katere se na nacionalni ravni plačuje provizija, ter pogoje in opredelitve, bi jih Komisija morala pregledati, da bi z delegiranimi akti določila storitve, ki so skupne večini držav članic, in zanje predlagala izraze ▌, standardizirane na ravni Unije. |
(15) |
Da bi jim pomagali preprosto primerjati provizije za plačilne račune na celotnem notranjem trgu, bi morali ponudniki plačilnih storitev potrošnikom zagotoviti dokument s celovitimi informacijami o pristojbinah s pristojbinami za vse storitve , povezane s plačilnim računom, s seznama najbolj reprezentativnih plačilnih storitev in vsemi dodatnimi pristojbinami, ki jih je mogoče zaračunati za račun . V dokumentu bi bilo treba, kjer je mogoče, uporabiti izraze in opredelitve, standardizirane na ravni Unije. To bi prispevalo tudi k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za kreditne institucije, ki konkurirajo na trgu plačilnih računov. ▌Potrošnikom bi bilo treba zagotoviti glosar z jasno, poljudno in nedvoumno razlago vsaj za ▌storitve , povezane s plačilnim računom, ter z njimi povezane opredelitve in razlage , da bi jim pomagali razumeti provizije, ki jih morajo plačati za svoj plačilni račun. Glosar bi moral biti uporabno orodje za spodbujanje boljšega razumevanja pomena provizij, kar bi potrošnikom tudi omogočalo večjo izbiro med ponudbami plačilnih računov. Uvesti bi bilo treba tudi obveznost za ponudnike plačilnih storitev, da ▌ vsaj enkrat na leto potrošnike brezplačno obvestijo o vseh provizijah in obrestih , ki se zaračunajo za njihov račun. Naknadne informacije bi bilo treba posredovati v njim namenjenem povzetku. Zagotoviti bi bilo treba popoln pregled natečenih obresti, zaračunanih provizij in predhodnih obvestil o spremembah provizij ali obrestnih mer . Potrošniku bi bilo treba zagotoviti potrebne informacije, da bi razumel, na kaj se navezujejo odhodki za provizije in obresti , in ocenil, ali mora spremeniti potrošniške vzorce ali zamenjati ponudnika. ▌ |
(16) |
Za izpolnjevanje potreb potrošnikov bi bilo treba zagotoviti, da so informacije o provizijah za plačilne račune točne, jasne in primerljive. Zato bi morala EBA po posvetovanju z nacionalnimi organi in po preskušanju pri potrošnikih oblikovati osnutek izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s standardizirano predstavitveno obliko za dokument z informacijami o provizijah in obračun provizij ter skupnimi simboli , s čimer bi se potrošnikom zagotovila razumljivost in možnost primerjave. ▌Dokument z informacijami o provizijah in obračun provizij bi se morala jasno razlikovati od drugih obvestil. ▌ |
(17) |
Za zagotovitev usklajene uporabe veljavne terminologije na ravni Unije v celotni Uniji bi morale države članice določiti obveznost za ponudnike plačilnih storitev, da pri komunikaciji s potrošniki uporabljajo veljavno terminologijo na ravni Unije in ostalo nacionalno standardizirano terminologijo, določeno v začasnem seznamu, vključno z dokumentom z informacijami o provizijah in obračunom provizij. Ponudniki plačilnih storitev bi morali imeti možnost uporabe takšnih blagovnih znamk v dokumentu z informacijami o provizijah ali obračunu provizij , da bi označili svoje storitve ali plačilne račune, če te dopolnjujejo standardizirano terminologijo in dodatno označujejo ponujene storitve ali račun . |
(18) |
Neodvisna primerjalna spletna mesta so učinkovita sredstva, s katerimi lahko potrošniki ocenijo koristi različnih ponudb plačilnih računov na enem mestu. Takšna spletna mesta lahko zagotovijo pravo ravnovesje med potrebo po jasnosti in jedrnatosti informacij ter njihovo popolnostjo in celovitostjo, saj omogočajo, da uporabniki pridobijo natančnejše informacije, kadar jih potrebujejo. Prav tako lahko zmanjšajo stroške iskanja, saj potrošnikom informacij ne bo treba zbirati ločeno pri ponudnikih plačilnih storitev. Bistvenega pomena je, da so informacije na takšnih spletnih mestih zanesljive, nepristranske in pregledne ter da so potrošniki obveščeni o njihovi razpoložljivosti. V zvezi s tem bi morali pristojni organi javnost dejavno obveščati o takšnih spletnih mestih. |
(19) |
Zaradi pridobivanja nepristranskih informacij o zaračunanih provizijah in obrestnih merah, ki se uporabljajo za plačilne račune , bi bilo treba potrošnikom omogočiti dostop do primerjalnih spletnih mest, ki so javno dostopna in neodvisna od ponudnikov plačilnih storitev. Zato bi morale države članice zagotoviti, da imajo potrošniki na njihovem ozemlju prost dostop do vsaj enega neodvisnega in javno dostopnega spletnega mesta . Takšna primerjalna spletna mesta bi lahko upravljali pristojni organi, drugi javni organi in/ali akreditirani zasebni upravljavci ali bi jih upravljala tretja stran v njihovem imenu . Da bi povečale zaupanje potrošnikov v nadaljnja razpoložljiva primerjalna spletna mesta, bi morale države članice vzpostaviti prostovoljno akreditacijsko shemo in tako zasebnim upravljavcem primerjalnih spletnih mest omogočiti, da zaprosijo za akreditacijo v skladu z določenimi merili kakovosti. Uvesti bi bilo treba primerjalno spletno mesto, ki bi ga upravljal pristojni organ ali drugi javni organ ali tretja stran v njihovem imenu , kadar zasebno upravljano spletno mesto ne bi bilo akreditirano. Takšna spletna mesta bi morala prav tako izpolnjevati merila kakovosti. |
(20) |
Sedanja praksa je, da ponudniki plačilnih storitev ponujajo plačilni račun v paketu z drugimi finančnimi produkti ali storitvami. S to prakso lahko ponudniki plačilnih storitev razširijo svojo ponudbo in med seboj konkurirajo, pozitivna pa je lahko tudi za potrošnike. Vendar je bilo na podlagi študije Komisije o vezavah v finančnem sektorju, ki je bila izvedena leta 2009, ter ustreznih posvetovanj in pritožb potrošnikov ugotovljeno, da lahko ponudniki plačilnih storitev ponujajo bančne račune v paketu s produkti, ki jih potrošniki ne zahtevajo in ki niso bistveni za plačilne račune, na primer skupaj s stanovanjskim zavarovanjem. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da lahko takšne prakse zmanjšujejo preglednost in primerljivost cen, omejujejo izbiro potrošnikov pri nakupu ter negativno vplivajo na njihovo mobilnost. Zato bi morale države članice zagotoviti, da ponudniki plačilnih storitev, ki ponujajo plačilne račune v paketu, potrošnikom ▌zagotovijo informacije o tem, ali je mogoče plačilni račun kupiti ločeno, in v tem primeru o veljavnih stroških in provizijah, povezanih z vsakim drugim finančnim proizvodom ali finančno storitvijo v paketu. ▌ |
(21) |
Potrošniki zamenjajo račun le, če postopek ne povzroči pretiranega upravnega in finančnega bremena. Postopek prenosa plačilnega računa k drugemu ponudniku plačilnih storitev bi moral biti jasen, hiter in varen . Če ponudniki plačilnih storitev zaračunajo provizije v zvezi s storitvijo zamenjave računov, bi te morale biti razumne in v skladu s členom 45(2) Direktive 2007/64/ES . Da se zagotovi pozitiven učinek na konkurenco, bi bilo treba olajšati tudi čezmejne zamenjave računov. Ker je lahko čezmejna zamenjava računov bolj zapletena kot zamenjava računov na nacionalni ravni in morajo ponudniki plačilnih storitev morda prilagoditi in izboljšati svoje notranje postopke, bi bilo treba zagotoviti daljša prehodna obdobja za storitev zamenjave računov med ponudniki plačilnih storitev v različnih državah članicah . |
(21a) |
Pri postopku zamenjave računa, kjer sta oba ponudnika plačilnih storitev na ozemlju ene države članice, bi bilo treba tem državam dovoliti, da določijo ali ohranijo ureditev, ki se razlikuje od ureditve v tej uredbi, če je to jasno v interesu potrošnika. |
(22) |
Postopek zamenjave računov bi moral biti za potrošnika čim bolj enostaven. V skladu s tem bi morale države članice zagotoviti, da je sprejemni ponudnik plačilnih storitev odgovoren za začetek in upravljanje postopka v imenu potrošnika. |
(23) |
Načeloma in če je potrošnik v to privolil, bi moral sprejemni ponudnik plačilnih storitev v imenu potrošnika izvesti zamenjavo periodičnih plačil ter prenos morebitnih preostalih sredstev, pri čemer je zaželeno, da bi bil za to potreben samo en obisk pri sprejemnem ponudniku plačilnih storitev. Zato bi morali potrošniki imeti možnost podpisati enotno pooblastilo za izvajanje ali neizvajanje omenjenih nalog. Pred podpisom pooblastila bi moral biti potrošnik obveščen o vseh korakih postopka za zamenjavo računov. |
(24) |
Za uspešno zamenjavo računov je potrebno sodelovanje prenosnega ponudnika plačilnih storitev. Prenosni ponudnik plačilnih storitev bi moral imeti možnost, da od potrošnika ali, kadar je to potrebno, od prenosnega ponudnika plačilnih storitev zahteva vse informacije, ki se mu zdijo pomembne za obnovitev periodičnih plačil na novem plačilnem računu s strani prenosnega ponudnika plačilnih storitev. Vendar take informacije ne bi smele presegati obsega informacij, ki je potreben za izvedbo zamenjave računov, sprejemni ponudnik plačilnih storitev pa ne bi smel zahtevati nepotrebnih informacij. |
(25) |
V primeru napačne usmeritve vhodnih kreditnih plačil ali direktnih obremenitev se potrošnikom ne bi smela izreči kazen ali ne bi smela nastati druga finančna škoda. To je zlasti pomembno pri nekaterih kategorijah plačnikov in prejemnikov plačil, kot so izvajalci gospodarskih javnih služb, ki uporabljajo elektronska sredstva (npr. zbirke podatkov) za shranjevanje informacij o računih potrošnikov in izvajanje številnih periodičnih transakcij, ki vključujejo veliko potrošnikov. |
(26) |
Države članice bi morale zagotoviti, da potrošniki, ki želijo odpreti plačilni račun, niso diskriminirani na podlagi državljanstva ali prebivališča. Pomembno je, da ponudniki plačilnih storitev zagotovijo, da njihove stranke ne uporabljajo finančnega sistema za nezakonite namene, kot so goljufije, pranje denarja ali financiranje terorizma, vendar ne smejo omejevati potrošnikov, ki želijo izkoristiti prednosti notranjega trga s čezmejnim nakupom plačilnih računov. |
(27) |
Potrošniki, ki zakonito prebivajo v Uniji , ne bi smeli biti diskriminirani zaradi državljanstva ali kraja bivanja ali katerega koli drugega razloga iz člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ko zaprosijo za odprtje plačilnega računa v Uniji ali ga uporabljajo. ▌Dostop do osnovnih plačilnih računov bi morale države članice zagotoviti ne glede na finančne okoliščine potrošnika , kot so njegov zaposlitveni status, stopnja dohodka, pretekli krediti ali osebni stečaj ▌. |
(28) |
Države članice bi morale zagotoviti, da vsi ponudniki plačilnih storitev , ki so dejavni na področju plačilnih storitev za občane in ponujajo plačilne račune kot sestavni del svojega rednega poslovanja, potrošnikom ponujajo osnovni plačilni račun , kot je opredeljen v tej direktivi . Dostop ne bi smel biti pretirano zahteven in potrošnikom ne bi smel povzročiti prekomernih stroškov. Pravico dostopa do osnovnega plačilnega računa v kateri koli državi članici bi bilo treba odobriti v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES (6) , zlasti kar zadeva dolžnost skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank. Obenem pa same določbe te direktive ne bi smele biti uporabljene kot razlog za zavrnitev komercialno manj zanimivih potrošnikov. vzpostaviti bi bilo treba mehanizem, ki bo potrošnikom brez stalnega naslova, prosilcem za azil in potrošnikom, ki jim dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, vendar njihov izgon iz pravnih razlogov ni mogoč, pomagal pri izpolnjevanju zahtev iz Poglavja II Direktive 2005/60/ES. |
(28a) |
Da bi ustrezno ravnali z uporabniki osnovnih plačilnih računov, bi morale države članice od ponudnikov zahtevati zagotovitev, da bo njihovo osebje ustrezno usposobljeno, tako da morebitna navzkrižja interesov teh potrošnikov ne bi negativno prizadela. |
(29) |
Države članice bi morale imeti možnost, da od ponudnikov plačilnih storitev zahtevajo, da preverijo, ali potrošnik že ima aktiven in enakovreden plačilni račun na istem ozemlju , od potrošnika pa, da podpiše zapriseženo izjavo v zvezi s tem . Ponudnikom plačilnih storitev ne bi smelo biti dovoljeno, da zavrnejo zahtevo za dostop do osnovnega plačilnega računa, razen v primerih, ki so posebej opredeljeni v tej direktivi. |
(29a) |
Države članice bi morale zagotoviti, da ponudniki plačilnih storitev zahtevo obravnavajo v rokih, določenih v tej direktivi in da v primeru zavrnitve ponudniki plačilnih storitev obvestijo potrošnika o specifičnih razlogih z zavrnitev, razen če bi bilo takšno razkritje v nasprotju s cilji nacionalne varnosti ali na področju finančnega kriminala. |
(30) |
Potrošnikom bi moral biti zagotovljen dostop do različnih osnovnih plačilnih storitev. Države članice bi morale zagotoviti, da ni omejitev glede števila transakcij, ki so potrošniku na voljo v skladu s pravili oblikovanja cen iz te direktive, če potrošnik uporablja osnovni plačilni račun za osebne namene. Pri določanju tega, kaj naj šteje za osebne namene, bi morale države članice upoštevati obstoječe vedenje potrošnikov in splošno poslovno prakso. Storitve, povezane z osnovnimi plačilnimi računi, bi morale vključevati možnost pologa in dviga gotovine. Z njimi bi lahko potrošniki izvrševali osnovne plačilne transakcije, kot so prejemanje dohodka ali nadomestil, plačevanje računov ali davkov ter nakup blaga in storitev, med drugim z direktno obremenitvijo, kreditnimi plačili in uporabo plačilne kartice. Te storitve bi morale omogočati spletni nakup blaga in storitev ter potrošnikom omogočati, da izvršijo plačilne naloge prek spletnega bančništva ponudnika plačilnih storitev, kadar je to mogoče. Kljub temu osnovni plačilni račun ne bi smel biti omejen na spletno uporabo, saj bi to predstavljalo oviro za potrošnike brez internetnega dostopa. Pri osnovnem plačilnem računu potrošniki ne bi smeli imeti možnosti prekoračitve pozitivnega stanja. Države članice pa lahko dovolijo, da ponudniki plačilnih storitev potrošnikom z osnovnimi plačilnimi računi ponudijo možnosti prekoračitve in druge kreditne produkte kot jasno ločene storitve, pod pogojem, da dostop do osnovnega plačilnega računa ali njegova uporaba nista omejena ali pogojena z nakupom takšnih kreditnih storitev . Zaračunane provizije za te storitve bi morale biti jasno razvidne in vsaj enako ugodne kot običajna cenovna politika ponudnika. |
(31) |
Da se dostop do osnovnih plačilnih računov zagotovi čim bolj raznoliki skupini potrošnikov, bi morali biti osnovni plačilni računi brezplačni ali z razumno provizijo. Države članice bi morale od ponudnikov plačilnih storitev zahtevati, naj zagotovijo, da se pri osnovnem plačilnem računu za zagotavljanje minimalnega paketa plačilnih storitev, ki jih določi država članica, vedno zaračunavajo najnižje provizije. Poleg tega bi morale biti kakršne koli dodatno zaračunane provizije potrošnika v primeru neizpolnjevanja pogojev iz pogodbe razumne in v nobenem primeru višje od običajnih cen ponudnika . |
(32) |
Ponudnik plačilnih storitev bi moral zavrniti odprtje osnovnega plačilnega računa ali prekiniti pogodbo za osnovni plačilni račun samo v posebnih okoliščinah, kot je na primer neupoštevanje zakonodaje o pranju denarja in financiranju terorizma ali preprečevanju in preiskovanju kaznivih dejanj. Tudi v teh primerih bi bila lahko zavrnitev upravičena le, če potrošnik ne bi izpolnjeval določb navedene zakonodaje in ne, ker bi bil postopek za preverjanje izpolnjevanja zakonodaje preveč obremenjujoč ali predrag. |
(33) |
Države članice bi morale zagotoviti ustrezne ukrepe za osveščanje o razpoložljivosti osnovnih plačilnih računov ter postopkih in pogojih za njihovo uporabo, kot je določeno v tej direktivi. Države članice bi morale zagotoviti, da so ukrepi za obveščanje zadostni in ciljno usmerjeni ter zlasti da upoštevajo potrošnike, ki nimajo bančnih računov, ter ranljive in mobilne potrošnike. Ponudniki plačilnih storitev bi si morali dejavno prizadevati, da bi potrošnikom zagotovili dostopne informacije in ustrezno pomoč v zvezi s specifičnimi lastnostmi ponujenega osnovnega plačilnega računa, z njimi povezanimi provizijami in pogoji uporabe ter korake, ki jih morajo potrošniki upoštevati pri uveljavljanju pravice do odprtja osnovnega plačilnega računa. Potrošniki bi morali biti obveščeni zlasti o tem, da za dostop do osnovnega plačilnega računa nakup dodatnih storitev ni obvezen. Države članice bi morale za zmanjšanje tveganja izključenosti potrošnikov izboljšati izobraževanje na področju ekonomije, vključno v šolah, in se boriti proti prezadolževanju. Poleg tega bi države članice morale spodbujati pobude ponudnikov plačilnih storitev, da se olajša skupno zagotavljanje osnovnih plačilnih računov in izobraževanja na področju ekonomije. |
(34) |
Države članice bi morale imenovati pristojne organe za zagotavljanje izvajanja te direktive in jim podeliti preiskovalna in izvršilna pooblastila. Imenovani pristojni organi bi morali biti neodvisni od ponudnikov plačilnih storitev in bi morali imeti na voljo ustrezna sredstva za opravljanje svojih nalog. Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da imenujejo različne pristojne organe za zagotovitev izvajanja različnih obveznosti iz te direktive. |
(35) |
Potrošniki bi morali imeti dostop do učinkovitih in uspešnih pritožbenih postopkov in drugih pravnih sredstev za zunajsodno reševanje sporov, ki izhajajo iz pravic in obveznosti, določenih v tej direktivi. Postopki alternativnega reševanja sporov bi morali biti zlahka dostopni, pristojni organi pa bi morali izpolnjevati več meril, kot je enaka zastopanost ponudnikov in uporabnikov. Takšen dostop je glede ustreznih pogodbenih sporov zagotovljen že z Direktivo 2013/…/EU. Vendar bi bilo treba potrošnikom omogočiti dostop do pravnih sredstev za zunajsodno reševanje sporov tudi v primeru predpogodbenih sporov v zvezi s pravicami in obveznostmi, določenimi v tej direktivi, npr. v primeru zavrnitve dostopa do osnovnega plačilnega računa. Za izpolnjevanje določb iz te direktive je potrebna obdelava osebnih podatkov potrošnikov. Tako obdelavo ureja Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (7). Zato bi morala biti ta direktiva v skladu s pravili iz Direktive 95/46/ES in nacionalno zakonodajo, s katero se ta pravila izvajajo. |
(36) |
Za doseganje ciljev iz te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte glede določanja standardizirane terminologije na ravni Unije za plačilne storitve, skupne številnim državam članicam, in z njo povezanih opredelitev izrazov. |
▌ |
|
(38) |
Države članice bi morale v treh letih od začetka veljavnosti te direktive prvič, in nato vsako leto, pridobiti zanesljive letne statistične podatke o izvajanju ukrepov, sprejetih s to direktivo. Uporabiti bi morale vse ustrezne vire informacij in te informacije sporočiti Komisiji. Komisija bi morala na podlagi prejetih informacij pripraviti letno poročilo. |
(39) |
Pregled te direktive bi bilo treba opraviti štiri leta po začetku njene veljavnosti, da se upoštevajo razvoj trga, kot je pojav novih oblik plačilnih računov in plačilnih storitev, razvoj na drugih področjih zakonodaje Unije ter izkušnje držav članic. Pri pregledu bi bilo treba oceniti, ali sta se s sprejetimi ukrepi izboljšala potrošnikovo razumevanje provizij za plačilne račune in primerljivost plačilnih računov ter ali je bila zamenjava računov poenostavljena. Prav tako bi bilo treba določiti, koliko osnovnih plačilnih računov je bilo odprtih, vključno z računi potrošnikov, ki prej niso imeli bančnega računa , koliko časa zadevne osebe ohranijo tak račun, kolikokrat je bilo odprtje osnovnih plačilnih računov zavrnjeno, kolikokrat so bili taki računi zaprti, kakšni so bili razlogi za zaprtje in koliko so znašali s tem povezani stroški . Oceniti bi bilo treba tudi, ali bi bilo treba daljše roke za ponudnike plačilnih storitev, ki zagotavljajo čezmejno zamenjavo računov, ohraniti daljše obdobje. Poleg tega bi bilo treba oceniti, ali zadoščajo določbe o informacijah, ki jih morajo ponudniki plačilnih storitev zagotoviti v zvezi s ponudbo produktov v paketu, in ali so potrebni dodatni ukrepi. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo in po potrebi zakonodajne predloge. |
(40) |
Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah v skladu s členom 6(1) Pogodbe o Evropski uniji. |
(41) |
Države članice so se v skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne 28. septembra 2011 zavzele, da bodo v utemeljenih primerih obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med sestavnimi deli Direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičeno. |
(41a) |
Države članice bi morale imeti možnost, da se z odobritvijo Komisije odločijo, da ponudnike plačilnih storitev izvzamejo iz zagotavljanja osnovnega plačilnega računa. Komisija bi morala izjeme odobriti samo, kadar so zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji vsem ponudnikom plačilnih storitev, pravica potrošnikov do dostopa ni ogrožena in ni nevarnosti, da bi bili imetniki osnovnih plačilnih računov stigmatizirani. Odobritev ne sme povzročiti, da bi v državi članici takšne osnovne plačilne račune ponujal en sam ponudnik – [Sprememba 3] |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
POGLAVJE I
VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
1. Ta direktiva določa pravila o preglednosti in primerljivosti provizij, zaračunanih potrošnikom za njihove plačilne račune znotraj Evropske unije, ki jih zagotavljajo ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v Uniji, in pravila o zamenjavi plačilnih računov znotraj Unije.
2. Ta direktiva določa tudi okvir za pravila in pogoje, po katerih države članice zagotovijo pravico potrošnikov do odprtja in uporabe osnovnih plačilnih računov v Uniji.
3. Odprtje in uporaba osnovnega plačilnega računa iz te direktive sta skladna z določbami poglavja II Direktive 2005/60/ES.
3a. Brez poseganja v člene od 15 do 19 se osnovni plačilni račun za namene te direktive obravnava kot plačilni račun.
4. Ta direktiva se uporablja za ponudnike plačilnih storitev iz Unije.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) |
„potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki deluje zunaj okvira svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti; |
(aa) |
„zakoniti prebivalec“ se nanaša na status državljana Unije ali tretje države, ki zakonito prebiva na ozemlju Unije, tudi osebe, ki so zaprosile za azil v skladu z ženevsko konvencijo z dne 28. julija 1951, ki se nanaša na status beguncev, protokolom h konvenciji z dne 31. januarja 1967 in drugimi ustreznimi mednarodnimi pogodbami; |
(b) |
„plačilni račun“ pomeni račun, voden v imenu enega ali več uporabnikov plačilnih storitev, ki se uporablja za izvrševanje plačilnih transakcij; |
(c) |
„plačilna storitev“ pomeni plačilno storitev, kakor je opredeljena v členu 4(3) Direktive 2007/64/ES; |
(ca) |
„storitve, povezane s plačilnim računom“ pomenijo vse storitve, povezane z delovanjem plačilnega računa, vključno s plačilnimi storitvami in plačilnimi transakcijami, ki sodijo na področje uporabe člena 3(g) Direktive 2007/64/ES; |
(d) |
„plačilna transakcija“ pomeni dejanje pologa, prenosa ali dviga sredstev, ki ga odredi plačnik ali prejemnik plačila, neodvisno od osnovnih obveznosti med plačnikom in prejemnikom plačila; |
(e) |
„ponudnik plačilnih storitev“ pomeni ponudnika plačilnih storitev, kakor je opredeljen v členu 4(9) Direktive 2007/64/ES , razen za namene Poglavja IV, kjer pomeni vse ponudnike plačilnih storitev na ozemlju države članice, ki so dejavni na področju plačilnih storitev za občane in ki ponujajo plačilne račune kot sestavni del svojega rednega poslovanja ; |
(f) |
„plačilni instrument“ pomeni plačilni instrument, kakor je opredeljen v členu 4(23) Direktive 2007/64/ES; |
(g) |
„prenosni ponudnik plačilnih storitev“ pomeni ponudnika plačilnih storitev, od katerega so prenesene informacije o vseh ali nekaterih periodičnih plačilih; |
(h) |
„sprejemni ponudnik plačilnih storitev“ pomeni ponudnika plačilnih storitev, h kateremu so prenesene informacije o vseh ali nekaterih periodičnih plačilih; |
(i) |
„plačnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima odprt plačilni račun in privoli v izvedbo plačilnega naloga s tega plačilnega računa ali, če plačilni račun plačnika ne obstaja, fizično ali pravno osebo, ki izda plačilni nalog za prenos na plačilni račun prejemnika plačila; |
(j) |
„prejemnik plačila“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je predvideni prejemnik sredstev, ki so bila predmet plačilne transakcije; |
(k) |
„provizije“ pomenijo vse morebitne stroške in kazni , ki jih mora potrošnik plačati ponudniku plačilnih storitev za storitve, povezane s plačilnim računom, ali v zvezi s tem ; |
(ka) |
„kreditna obrestna mera“ pomeni vsako obrestno mero, plačano potrošniku v zvezi s hranjenjem sredstev na plačilnem računu; |
(l) |
„trajni nosilec podatkov“ pomeni vsak instrument, ki potrošniku ali ponudniku plačilnih storitev omogoča, da njemu osebno namenjene informacije shrani tako, da so temu potrošniku dostopne za prihodnje potrebe za obdobje, ki je ustrezno za namene informiranja, in ki omogoča nespremenjeno reprodukcijo shranjenih informacij; |
(m) |
„zamenjava“ pomeni prenos informacij o vseh ali nekaterih trajnih nalogih za kreditna plačila, periodične direktne obremenitve in periodična vhodna kreditna plačila, izvršena na plačilni račun, s prenosom pozitivnega stanja sredstev na računu z enega plačilnega računa na drugega ali brez takšnega prenosa na potrošnikovo zahtevo od enega ponudnika plačilnih storitev k drugemu ali zaprtje tega računa; zamenjava plačilnega računa ne pomeni prenosa pogodbe od prenosnega ponudnika plačilnih storitev k sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev; |
(n) |
„direktna obremenitev“ pomeni plačilno storitev, pri kateri se obremeni plačilni račun plačnika, pri čemer plačilno transakcijo odredi prejemnik plačila na podlagi plačnikove privolitve; |
(o) |
„kreditno plačilo“ pomeni ▌plačilno storitev knjiženja v dobro plačilnega računa prejemnika plačila na podlagi plačilne transakcije ali serije plačilnih transakcij s plačilnega računa plačnika, ki jo opravi ponudnik plačilnih storitev, ki vodi plačilni račun plačnika, na podlagi navodil, ki mu jih daje plačnik; |
(p) |
„trajni nalog“ pomeni storitev rednega knjiženja v dobro na plačilnem računu prejemnika plačila na podlagi serije plačilnih transakcij s plačilnega računa plačnika, ki jo izvrši ponudnik plačilnih storitev, ki vodi plačilni račun plačnika na podlagi navodil, ki mu jih daje plačnik; |
(q) |
„sredstva“ pomenijo bankovce in kovance, knjižni denar in elektronski denar, kakor je opredeljen v členu 2(2) Direktive 2009/110/ES; |
(r) |
„okvirna pogodba“ pomeni pogodbo o plačilnih storitvah, ki ureja izvršitev enkratne plačilne transakcije ali več zaporednih plačilnih transakcij v prihodnosti in lahko vsebuje obveznost in pogoje za odprtje plačilnega računa; |
(ra) |
„delovni dan“ pomeni delovni dan, kot je opredeljen v členu 4(27) Direktive 2007/64/ES. |
Člen 3
▌Standardizirana terminologija , povezana s plačilnimi računi
1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi iz člena 20 pripravijo začasni seznam ▌najbolj reprezentativnih storitev, povezanih s plačilnimi računi, na nacionalni ravni▌. Seznam zajema vsaj 10 najbolj reprezentativnih storitev, ki so na voljo na nacionalni ravni . Vključuje izraze in opredelitve za vsako določeno storitev , pri čemer se v vsakem uradnem jeziku države članice za vsako storitev uporablja le en izraz .
2. V odstavku 1 pristojni organi upoštevajo storitve, ki:
(a) |
jih potrošniki najpogosteje uporabljajo v povezavi s svojim plačilnim računom; |
(b) |
za potrošnike predstavljajo najvišje stroške , tako skupne kot na enoto ; |
EBA na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 pripravi smernice kot pomoč pristojnim organom , da se zagotovi pravilna uporaba teh meril za namene odstavka 1 .
3. Države članice o začasnih seznamih iz odstavka 1 Komisijo obvestijo do … [ 12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te direktive]. Države članice na zahtevo predložijo Komisiji dopolnilne informacije o podatkih, na podlagi katerih so sestavile sezname glede meril iz odstavka 2.
4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24 v zvezi z določanjem standardizirane terminologije Unije na podlagi začasnih seznamov, predloženih v skladu z odstavkom 3, za storitve , povezane s plačilnimi računi, ki so skupne vsaj večini držav članic. Standardizirana terminologija Unije je jasna in jedrnata ter vključuje skupne izraze in opredelitve za skupne storitve . V vsakem uradnem jeziku države članice se za vsako storitev uporablja le en izraz .
5. Po objavi delegiranih aktov iz odstavka 4 v Uradnem listu Evropske unije vsaka država članica standardizirano terminologijo Unije, sprejeto v skladu z odstavkom 4, nemudoma , vsekakor pa v enem mesecu, vključi na začasni seznam iz odstavka 1 in ta seznam objavi.
Člen 4
Dokument z informacijami o provizijah in glosar
1. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev pravočasno pred sklenitvijo pogodbe za plačilni račun s potrošnikom temu potrošniku zagotovijo dokument z izčrpnimi informacijami o provizijah. Ta dokument vsebuje vse storitve, povezane s plačilnim računom, ki so na voljo in ki so vključene v seznam najbolj reprezentativnih storitev iz člena 3(5) in ustrezne provizije za vsako storitev. Vsebuje tudi vse dodatne provizije in obrestne mere, ki se lahko uporabijo za račun. Dokument z informacijami o provizijah vsebuje skupni simbol na vrhu prve strani, da bi se razlikoval od poslovne in pogodbene dokumentacije . Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev obveščajo potrošnike o vseh spremembah provizij in jim po potrebi dajo na voljo posodobljeni dokument z informacijami o provizijah.
Kadar provizija za storitev velja le za določene komunikacijske kanale, denimo prek spleta ali podružnice, ali kadar je provizija odvisna od uporabljenega kanala, se to jasno navede v dokumentu z informacijami o provizijah.
1a. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev ne zaračunavajo provizij, ki niso navedene v dokumentu z informacijami o provizijah.
2. Kadar je ena ali več plačilnih storitev ▌na voljo v paketu plačilnih storitev, dokument z informacijami o provizijah razkriva provizijo za ves paket, storitve , ki so vključene v paket , in njihovo število ter provizijo, ki se zaračunava za katero koli storitev, ki ni vključena v provizijo paketa .
▌
5. Države članice določijo obveznost ponudnikov plačilnih storitev , da potrošnikom dajo na voljo glosar vseh storitev iz odstavka 1 in z njimi povezanih opredelitev in razlag pojmov .
Države članice zagotovijo, da se v glosarju iz prvega pododstavka uporablja jasen, nedvoumen in poljuden jezik ter da glosar ni zavajajoč.
6. Ponudniki plačilnih storitev omogočijo, da sta dokument z informacijami o provizijah in glosar trajno na voljo potrošnikom in morebitnim potrošnikom v elektronski obliki na spletnih mestih ponudnikov , kjer so preprosto dostopni tudi za nepotrošnike . Ponudniki plačilnih storitev omogočijo, da je dokument z informacijami o provizijah ▌brezplačno na voljo na trajnem nosilcu podatkov v prostorih, dostopnih potrošnikom , glosar pa je na zahtevo na voljo na trajnem nosilcu podatkov .
7. EBA po posvetovanju z nacionalnimi organi in po preskušanju pri potrošnikih oblikuje osnutek izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s standardizirano predstavitveno obliko dokumenta z informacijami o provizijah in njegovega skupnega simbola .
EBA predloži Komisiji te osnutke izvedbenih tehničnih standardov do … [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive].
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 5
Obračun provizij
1. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev potrošniku vsaj enkrat na leto brezplačno izdajo obračun vseh provizij in obrestnih mer , zaračunanih za njegov plačilni račun.
Pogodbeni stranki se medsebojno dogovorita, prek katerega komunikacijskega kanala bo potrošnik prejemal obračun provizij. Na zahtevo potrošnika se obračun da na voljo v papirni obliki.
2. V obračunu iz odstavka 1 so navedene naslednje informacije:
(a) |
provizija na enoto, zaračunana za vsako storitev, in kolikokrat je bila storitev uporabljena v določenem obdobju ali, kadar so storitve združene v paket, provizija za paket kot celoto ; |
(b) |
skupni znesek provizij, zaračunanih za vsako storitev, opravljeno v določenem obdobju , kjer je primerno pa ob upoštevanju posebnih struktur provizij, povezanih s paketi storitev ; |
(ba) |
obrestna mera za prekoračitev, ki se uporablja za račun, število dni, ko je bil račun prekoračen, in skupni znesek obresti, zaračunanih za prekoračitev v določenem obdobju; |
(bb) |
obrestna mera za kredite, ki se uporablja za račun, povprečno stanje in skupni znesek obresti, natečenih v določenem obdobju; |
(c) |
skupno stanje (pozitivno ali negativno) po odbitku vseh provizij in obračunu obresti, natečenih v zvezi z uporabo računa v določenem obdobju; |
(ca) |
predhodna obvestila v zvezi z načrtovanimi spremembami provizij in obrestnih mer v določenem obdobju. |
▌
4. EBA po posvetovanju z nacionalnimi organi in po preskušanju pri potrošnikih oblikuje izvedbene tehnične standarde v zvezi s standardizirano predstavitveno obliko obračuna provizij in njegovega skupnega simbola.
EBA predloži Komisiji te osnutke izvedbenih tehničnih standardov do … [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive].
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 6
Obvestila s standardizirano terminologijo
1. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev v vseh svojih obvestilih potrošnikom, vključno s pogodbenimi in tržnimi obvestili, kjer je primerno , uporabljajo standardizirano terminologijo s seznama najbolj reprezentativnih▌ storitev , povezanih s plačilnim računom, iz člena 3(5).
2. Ponudniki plačilnih storitev lahko v svojih tržnih obvestilih strankam za storitve ali plačilne račune uporabljajo blagovne znamke, če , kadar je to ustrezno, jasno navedejo ustrezni izraz v skladu s standardizirano terminologijo, zajeto v popolnem seznamu iz člena 3(5). Ponudniki plačilnih storitev lahko te blagovne znamke uporabljajo v dokumentu z informacijami o provizijah ali v obračunu provizij , če to dopolnjuje standardizirano terminologijo in dodatno označuje ponujene storitve ali račun .
Člen 7
Primerjalna spletna mesta na nacionalni ravni
1. Države članice ▌zagotovijo, da imajo potrošniki brezplačen dostop do vsaj enega spletnega mesta , vzpostavljenega v skladu z odstavkom 2 ali 3 , ki vključuje vsaj:
(a) |
primerjavo plačanih obresti ali obresti, zaračunanih na plačilni račun, provizije , ki jih ponudniki plačilnih storitev zaračunajo za storitve, povezane s plačilnimi računi na nacionalni ravni; |
(b) |
primerjavo odločilnih dejavnikov za raven storitve, ki jo zagotavlja ponudnik plačilnih storitev, vključno z dejavniki, kot so število in lokacija podružnic, ter število bankomatov, prek katerih je mogoče opravljati storitve; |
(c) |
dopolnilne informacije o standardizirani terminologiji Unije, dostopu do plačilnih računov, vključno z osnovnimi plačilnimi računi, in o postopkih zamenjave, ki so na voljo na ravni Unije in nacionalni ravni. Te informacije se lahko zagotovijo tudi prek povezav na zunanja spletna mesta. |
2. Države članice vzpostavijo prostovoljno akreditacijsko shemo za spletna mesta, na katerih je objavljena primerjava elementov za primerjavo iz člena 7(1)(a) in (b), ponujenih pri plačilnih računih, ki jih upravljajo zasebni upravljavci. Za pridobitev akreditacije morajo primerjalna spletna mesta, ki jih upravljajo zasebni upravljavci:
(a) |
biti pravno, finančno in operativno neodvisna od vseh ponudnikov plačilnih storitev; |
(aa) |
jasno razkrivati lastnike in vir financiranja; |
(ab) |
določati jasna in objektivna merila, na katerih bo primerjava temeljila; |
(ac) |
biti nepristranska, tako da na domači spletni strani ali na straneh s primerjavo cen niso prikazani oglasi ponudnikov plačilnih storitev, njihovih zastopnikov, odvisnih podjetij ali blagovnih znamk; |
(b) |
biti napisana v preprostem in nedvoumnem jeziku, kjer je primerno, pa je treba uporabljati standardizirano terminologijo Unije iz člena 3(5); |
(c) |
zagotavljati točne in posodobljene informacije ter navajati čas zadnje posodobitve ; |
(d) |
zagotavljati uporabnikom objektivne in izčrpne rezultate, pri čemer se v celoti upoštevajo vsa iskalna merila, ki so jih izbrali uporabniki, če pa predložene informacije ne zagotavljajo popolnega pregleda trga , morajo to jasno navesti pred razkritjem rezultatov ; |
(da) |
sprejemati zahtevke katerega koli ponudnika plačilnih storitev v zadevni državi članici za vključitev v spletno mesto; |
(e) |
omogočati učinkovit postopek poizvedbe in obravnave pritožb. |
Če se ponudnikom plačilnih storitev zaračuna vključitev v taka spletna mesta, ti stroški ne smejo biti diskriminatorni in morajo biti objavljeni na spletnem mestu.
3. Kadar v skladu z odstavkom 2 ni akreditirano nobeno spletno mesto, države članice zagotovijo, da se vzpostavi spletno mesto, ki ga upravlja pristojni organ iz člena 20 ali kateri koli drug pristojni javni organ ali ki ga upravlja drug organ v imenu pristojnega organa . Kadar je spletna stran v skladu z odstavkom 2 akreditirana, se države članice lahko odločijo, da vzpostavijo dodatno spletno mesto, ki ga upravlja pristojni organ iz člena 20 ali kateri koli drug pristojni javni organ. Spletna mesta, ki jih pristojni organ upravlja v skladu z odstavkom 1, so skladna z odstavkom 2(a) do (e).
4. Države članice zavrnejo ali odvzamejo akreditacijo zasebnim upravljavcem, kadar ponavljajoče se ali vztrajno ne izpolnjujejo obveznosti iz odstavka 2.
4a. Ponudniki plačilnih storitev niso odgovorni za nepravilne ali zastarele informacije o njih ali njihovih storitvah, ki se nahajajo na akreditiranem ali neakreditiranem spletnem mestu, če ponudnik spletnega mesta ni popravil teh informacij na zahtevo ponudnika plačilnih storitev.
4b. Države članice zagotovijo, da so potrošniki obveščeni o razpoložljivosti spletnih mest iz odstavka 1 in o akreditiranih spletnih mestih v skladu z odstavkom 2 ali 3.
▌
Člen 7a
Primerjalno spletno mesto Unije
1. Države članice obvestijo EBA o primerjalnih spletnih mestih, ki se upravljajo v skladu z odstavki 1, 2 in 3 člena 7.
2. EBA do [tri leta po začetku veljavnosti te direktive] zagotovi javno dostopno primerjalno spletno mesto Unije, ki bo potrošnikom omogočalo primerjavo plačilnih računov, ponujenih na notranjem trgu. Kot dopolnilo k tem informacijam nudi primerjalno spletno mesto Unije potrošnikom glosar, ki vsebuje standardizirano terminologijo Unije, sprejeto v skladu s členom 3(5), in praktične smernice o čezmejni zamenjavi plačilnih računov.
Člen 8
Računi v paketu
Brez poseganja v člen 4(2) države članice zagotovijo, da ponudnik plačilnih storitev, kadar plačilni račun ponuja z drugo finančno storitvijo ali produktom kot del paketa, potrošnika obvesti, ali lahko plačilni račun kupi ločeno, in v tem primeru zagotovi ločene informacije o stroških in provizijah, ki veljajo za druge finančne produkte in storitve v paketu.
▌
POGLAVJE III
ZAMENJAVA
Člen 9
Zagotavljanje storitve zamenjave računov
Države članice zagotovijo, da zadevni ponudniki plačilnih storitev potrošniku, ki ima odprt plačilni račun pri drugem ponudniku plačilnih storitev znotraj Unije in ki je uredil odprtje novega plačilnega računa pri sprejemnem ponudniku plačilnih storitev, zagotovijo storitev zamenjave računov, kot jo določa člen 10.
Države članice lahko pri postopku zamenjave računa, kadar se oba ponudnika plačilnih storitev nahajata na ozemlju ene države članice, vzpostavijo ali ohranijo ureditev, ki se razlikuje od ureditve v členu 10, če je to jasno v interesu potrošnika in se zamenjava računov opravi v največ enakih splošnih rokih, kot so opisani v členu 10.
Člen 10
Storitev zamenjave računov
1. Države članice zagotovijo, da storitev zamenjave računov izvede sprejemni ponudnik plačilnih storitev in da je ta v skladu s pravili iz odstavkov 2 do 7.
2. Storitev zamenjave računov izvede sprejemni ponudnik plačilnih storitev. V ta namen sprejemni ponudnik plačilnih storitev za izvedbo storitve zamenjave računov pridobi pisno pooblastilo potrošnika. V primeru skupnega računa se mora pridobiti pisno pooblastilo vseh imetnikov računa.
Pooblastilo se napiše v uradnem jeziku države članice, kjer se izvede storitev zamenjave računov, ali v katerem koli drugem jeziku, za katerega se dogovorijo stranke.
S pooblastilom potrošnik prenosnemu ponudniku plačilnih storitev zagotovi ali odkloni posebno privolitev za izvedbo posameznih nalog iz odstavkov 3(e) in […] (f), sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev pa zagotovi ali odkloni posebno privolitev za izvedbo posameznih nalog iz odstavka 4(c) in (d) ter odstavka 5. Pooblastilo potrošniku omogoča, da od prenosnega ponudnika plačilnih storitev posebej zahteva informacije iz odstavkov 3(a) in […] (b).
Pooblastilo določa tudi datum, od katerega se z računa, odprtega pri sprejemnem ponudniku plačilnih storitev, izvajajo periodična plačila. Ta datum je najmanj sedem delovnih dni po dnevu, ko prenosni ponudnik plačilnih storitev od sprejemnega ponudnika plačilnih storitev prejme zahtevo za izvedbo zamenjave računov na podlagi člena 10(6).
3. Sprejemni ponudnik plačilnih storitev v dveh delovnih dneh od prejema pooblastila iz odstavka 2 od prenosnega ponudnika plačilnih storitev zahteva, da opravi naslednje naloge:
(a) |
sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev in potrošniku, če posebej zahteva v skladu z odstavkom 2, kadar je mogoče, posreduje seznam vseh veljavnih trajnih nalogov za kreditna plačila in soglasij za direktne obremenitve, ki jih upravlja plačnikova banka; |
(b) |
sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev in potrošniku, če posebej zahteva v skladu z odstavkom 2, posreduje vse razpoložljive informacije o vhodnih kreditnih plačilih in direktnih obremenitvah, ki jih upravlja prejemnik plačila, izvršenih na potrošnikovem računu v zadnjih 13 mesecih; |
(c) |
sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev posreduje takšne dodatne informacije, ki jih sprejemni ponudnik plačilnih storitev potrebuje za izvedbo zamenjave; |
(d) |
kadar prenosni ponudnik plačilnih storitev ne zagotovi sistema za samodejno preusmeritev vhodnih kreditnih plačil in direktnih obremenitev na račun potrošnika, ki ga ima pri sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev, od datuma, določenega v pooblastilu, ▌preneha sprejemati direktne obremenitve in vhodna kreditna plačila ; |
(e) |
na podlagi potrošnikove posebne privolitve iz odstavka 2 prenese preostalo pozitivno stanje sredstev na račun, ki ga je potrošnik odprl ali ga ima pri sprejemnem ponudniku plačilnih storitev, na dan, ki ga določi potrošnik; ▌ |
(f) |
na podlagi potrošnikove posebne privolitve iz odstavka 2 zapre račun, ki ga ima potrošnik pri prenosnem ponudniku plačilnih storitev, na dan, ki ga določi potrošnik; |
(fa) |
prekliče trajne naloge in kreditna plačila z datumom izvršitve od datuma, določenega v pooblastilu; |
4. Sprejemni ponudnik plačilnih storitev ob prejemu informacij iz odstavka 3, ki jih je zahteval od prenosnega ponudnika plačilnih storitev, opravi naslednje naloge:
(a) |
v sedmih delovnih dneh določi trajne naloge za kreditna plačila, ki jih je zahteval potrošnik, in jih izvršuje od datuma, določenega v pooblastilu; |
(b) |
od datuma, določenega v pooblastilu, sprejema direktne obremenitve; |
(ba) |
po potrebi seznani potrošnike z njihovimi pravicami v zvezi z direktnimi obremenitvami SEPA na podlagi člena 5(3)(d) Uredbe (EU) št. 260/2012; |
(c) |
na podlagi potrošnikove posebne privolitve iz odstavka 2 plačnike, ki opravljajo periodična kreditna plačila na potrošnikov plačilni račun, obvesti o podrobnostih potrošnikovega računa pri sprejemnem ponudniku plačilnih storitev. Če sprejemni ponudnik plačilnih storitev nima vseh informacij, ki jih potrebuje za obveščanje plačnika , od potrošnika ali , po potrebi, prenosnega ponudnika plačilnih storitev v dveh dneh zahteva, da potem, ko po potrebi pridobi soglasje potrošnika, zagotovi manjkajoče informacije; |
(d) |
na podlagi potrošnikove posebne privolitve iz odstavka 2 prejemnike plačil, ki za unovčenje sredstev s plačnikovega računa uporabljajo direktne obremenitve, obvesti o podrobnostih potrošnikovega računa pri sprejemnem ponudniku plačilnih storitev in o datumu, po katerem se bodo direktne obremenitve izvrševale z navedenega računa. Če sprejemni ponudnik plačilnih storitev nima vseh informacij, ki jih potrebuje za obveščanje prejemnika plačila , od potrošnika ali , po potrebi, prenosnega ponudnika plačilnih storitev v dveh dneh zahteva, da potem, ko po potrebi pridobi soglasje potrošnika, zagotovi manjkajoče informacije; |
(e) |
kadar se od potrošnika zahteva, da zagotovi informacije za namene točk (c) in (d), potrošniku zagotovi navadna pisma , ki so napisana v uradnem jeziku države članice, kjer se izvede storitev zamenjave računov, ali v katerem koli drugem jeziku, za katerega se dogovorijo stranke, s podrobnostmi novega računa in z začetnim datumom, navedenim v pooblastilu. |
4a. Države članice zagotovijo, da se na nacionalni ravni določijo roki za plačnike in prejemnike plačil, do katerih morajo ti začeti upoštevati nove podrobnosti o računu, ki jih posreduje sprejemni ponudnik plačilnih storitev; Države članice zagotovijo tudi, da se potrošniki zavedajo teh rokov in z njimi povezanih obveznosti;
5. Sprejemni ponudnik plačilnih storitev lahko na podlagi potrošnikove posebne privolitve iz odstavka 2 opravi dodatne naloge, potrebne za izvedbo zamenjave.
6. Prenosni ponudnik plačilnih storitev po prejemu zahteve sprejemnega ponudnika plačilnih storitev opravi naslednje naloge:
(a) |
sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev v sedmih delovnih dneh od prejema zahteve pošlje informacije, navedene v odstavku 3(a), (b) in (c); |
(b) |
kadar prenosni ponudnik plačilnih storitev ne zagotovi sistema za samodejno preusmeritev vhodnih kreditnih plačil in direktnih obremenitev na račun potrošnika, ki ga ima pri sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev, od datuma , ki ga zahteva sprejemni ponudnik plačilnih storitev, ustavi vhodna kreditna plačila in preneha sprejemati direktne obremenitve plačilnega računa; |
(c) |
prenese morebitno preostalo pozitivno stanje sredstev s plačilnega računa na račun, ki ga ima potrošnik pri sprejemnem ponudniku plačilnih storitev; |
(d) |
zapre plačilni račun takoj, ko se opravijo koraki v točkah (a), (b) in (c) ; |
(e) |
v skladu z odstavkom 5 opravi kakršne koli dodatne naloge, potrebne za izvedbo zamenjave. |
6a. Ponudnik plačilnih storitev ni dolžan zapreti plačilnega računa v skladu z odstavkom 6(d), kadar ima potrošnik do njega neporavnane obveznosti. Ponudnik plačilnih storitev takoj obvesti potrošnika, če mu te neporavnane obveznosti ne dovoljujejo zaprtja plačilnega računa.
7. Brez poseganja v člen 55(2) Direktive 2007/64/ES prenosni ponudnik plačilnih storitev ne blokira plačilnih instrumentov pred datumom, za katerega sta se dogovorila s sprejemnim ponudnikom plačilnih storitev , da med postopkom zamenjave računov za potrošnika ne pride do prekinitve zagotavljanja plačilnih storitev .
8. Države članice zagotovijo, da se vse določbe iz odstavkov 1 do 7 , razen tiste iz odstavkov 4(c) in (d), uporabljajo tudi, kadar storitev zamenjave računov izvrši ponudnik plačilnih storitev iz druge države članice.
9. V primeru iz odstavka 8 se dolžina rokov iz odstavkov 3, 4 in 6 podvoji , razen v zvezi s transakcijami, ki sodijo na področje uporabe člena 1 Uredbe (EU) št. 260/2012, kadar sta tako prenosni kot sprejemni plačilni račun vodena v evrih . Ta določba se pregleda v skladu s členom 27.
Člen 11
Provizije, povezane s storitvijo zamenjave računov
1. Države članice zagotovijo, da lahko potrošniki brezplačno dostopajo do svojih osebnih informacij o obstoječih trajnih nalogih in direktnih obremenitvah, ki jih imajo pri prenosnem ali sprejemnem ponudniku plačilnih storitev.
2. Države članice zagotovijo, da prenosni ponudnik plačilnih storitev zagotovi informacije, ki jih sprejemni ponudnik plačilnih storitev zahteva v skladu s členom 10(6)(a), ne da bi potrošniku ali sprejemnemu ponudniku plačilnih storitev za to zaračunal stroške.
3. Države članice zagotovijo, da se morebitne provizije, ki jih prenosni ponudnik plačilnih storitev zaračuna potrošniku za zaprtje plačilnega računa pri njem, določijo v skladu s členom 45(2) Direktive 2007/64/ES.
4. 4. Države članice zagotovijo, da so morebitne provizije, ki jih prenosni ali sprejemni ponudnik plačilnih storitev zaračuna potrošniku za katero koli storitev iz člena 10, razen storitev iz odstavkov 1, 2 in 3, razumne .
Člen 11a
Samodejna preusmeritev
Razen če Komisija po izvedbi ocene regulativnega učinka odloči drugače, države članice do … [šest let po začetku veljavnosti te direktive] zagotovijo, da se vzpostavi sistem, ki zagotavlja samodejno preusmeritev plačil z enega plačilnega računa na drugega v isti državi članici v povezavi s samodejnim obveščanjem prejemnikov plačil in plačnikov, ko so njihovi prenosi preusmerjeni.
Člen 12
Finančne izgube za potrošnike
1. Države članice zagotovijo, da ponudnik plačilnih storitev, vključen v postopek zamenjave računov, povrne kakršne koli provizije ali druge finančne izgube, ki jih potrošnik utrpi zaradi neupoštevanja obveznosti iz člena 10 s strani navedenega ponudnika plačilnih storitev , v treh delovnih dneh, odkar je bila ugotovljena neskladnost . Dokazno breme nosi ponudnik plačilnih storitev, ki je dolžan dokazati, da so bili pogoji iz člena 10 izpolnjeni.
2. Potrošniki niso odgovorni za nikakršne finančne izgube, ki nastanejo zaradi napak ali zamud plačnikov ali prejemnikov plačila pri posodobitvi podrobnosti njihovega plačilnega računa. Države članice zagotovijo, da so plačniki in prejemniki plačil odgovorni za neupoštevanje rokov, ki jih določijo države članice v skladu s členom 10(4a).
Člen 13
Informacije o storitvi zamenjave računov
1. Države članice zagotovijo, da dajo ponudniki plačilnih storitev potrošnikom na voljo naslednje informacije o storitvi zamenjave računov:
(a) |
o vlogah prenosnega in sprejemnega ponudnika plačilnih storitev pri vsakem koraku postopka zamenjave računov iz člena 10; |
(b) |
o časovnem okviru za dokončanje posameznih korakov; |
(c) |
o morebitnih provizijah, zaračunanih za postopek zamenjave računov; |
(d) |
kakršne koli informacije, ki jih bo moral zagotoviti potrošnik; |
(e) |
o shemi postopkov alternativnega reševanja sporov iz člena 21. |
2. Informacije so vedno brezplačno na voljo na trajnem nosilcu podatkov v vseh podružnicah ponudnikov plačilnih storitev, dostopnih potrošnikom, in v elektronski obliki na njihovih spletnih mestih.
POGLAVJE IV
DOSTOP DO PLAČILNIH RAČUNOV
Člen 14
Nediskriminacija
Države članice zagotovijo, da potrošniki, ki zakonito prebivajo v Uniji, niso diskriminirani na podlagi državljanstva ali prebivališča ali katerega koli drugega razloga iz člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah , ko zaprosijo za odprtje plačilnega računa v Uniji ali do njega dostopajo. Diskriminiranje imetnikov osnovnega plačilnega računa nikakor ni dopustno. Vsakršna vidna diskriminacija, na primer v obliki različne zunanje podobe kartice, različne številke računa ali kartice, je prepovedana.
Člen 15
Pravica do dostopa do osnovnega plačilnega računa
1. Države članice zagotovijo, da vsi ponudniki plačilnih storitev na njihovem ozemlju , ki so dejavni na področju plačilnih storitev za potrošnike in ki ponujajo plačilne račune kot sestavni del svojega rednega poslovanja, potrošnikom ponujajo osnovni plačilni račun. Države članice zagotovijo, da osnovnih plačilnih računov ne ponujajo samo ponudniki plačilnih storitev, ki račun zagotavljajo le prek spletnega bančništva .
Države članice lahko ponudnike plačilnih storitev z odobritvijo Komisije izvzamejo iz obveznosti zagotavljanja osnovnega plačilnega računa iz prvega pododstavka. Takšna izjema temelji na objektivnih in omejevalnih merilih. Komisija odobri izjeme kadar so zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji vsem ponudnikom plačilnih storitev, pravica potrošnikov do dostopa ni ogrožena in ni nevarnosti, da bi bili v tisti državi članici imetniki osnovnih plačilnih računov stigmatizirani. [Spremembi 4/rev in 5/rev]
1a. Države članice lahko opustijo obveznost iz odstavka 1, kadar so ponudniki plačilnih storitev:
(a) |
navedeni v členu 2(5) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (8), |
(b) |
poslujejo na neprofitni osnovi; |
(c) |
zahtevajo članstvo, ki temelji na opredeljenih merilih, kot je poklic. |
Takšna opustitev potrošnikom ne posega v pravice potrošnikov do dostopa do osnovnega plačilnega računa.
2. Države članice zagotovijo, da je na njihovem ozemlju vzpostavljen sistem, ki potrošnikom zagotavlja pravico do odprtja in uporabe osnovnega plačilnega računa iz člena 14, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
(a) |
ta pravica velja ne glede na potrošnikovo prebivališče , brez poseganja v odstavek 2a ; |
(aa) |
vzpostavi se mehanizem, ki bo potrošnikom brez stalnega naslova, prosilcem za azil in potrošnikom, ki jim dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, vendar njihov izgon iz pravnih razlogov ni mogoč, pomagal pri izpolnjevanju zahtev iz Poglavja II Direktive 2005/60/ES; |
(b) |
uveljavljanje te pravice ni preveč zapleteno ali obremenjujoče za potrošnika; |
(ba) |
vzpostavi se mehanizem, ki zagotavlja, da so potrošniki, ki nimajo odprtega bančnega računa, ter ranljivi in mobilni potrošniki seznanjeni z razpoložljivostjo osnovnih plačilnih računov; |
(bb) |
storitev zamenjave iz členov 10 in 11 te direktive se uporablja tudi, kadar potrošnik želi zamenjati drug plačilni račun za osnovni plačilni račun v okviru storitve zamenjave. |
2a. Države članice za izvajanje pravice iz odstavka 2 od potrošnikov zahtevajo, da morajo imeti pristno povezavo z državo članico, v kateri želijo odpreti in uporabljati osnovni plačilni račun.
Če mora potrošnik takšno povezavo dokazati, države članice zagotovijo, da to ni preveč obremenjujoče zanj. Države članice v ta namen zagotovijo, da pristojni organi sestavijo seznam, ki določa, kakšne vrste so lahko te povezave. Ta seznam vključuje vsaj državljanstvo, družinske vezi, središče interesov, delovno mesto, pripravništvo ali vajeništvo, iskanje poslovnih priložnosti ali druge poklicne povezave, kraj študija ali poklicne izobrazbe, stalno prebivališče, lastnina in vse odprte prošnje za azil ali preselitev.
EBA na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 pripravi smernice kot pomoč pristojnim organom pri izvajanju tega odstavka.
Ponudniki plačilnih storitev upoštevajo informacije, ki jih posredujejo potrošniki, in lahko od potrošnika zahtevajo, naj bo za odprtje računa fizično prisoten v najbližji razpoložljivi podružnici ali naj ga zastopa tretja oseba.
Države članice zagotovijo, da imajo potrošniki možnost dokazati obstoj pristne povezave v enem mesecu po vnaprejšnjem odprtju računa na daljavo. Ponudniki plačilnih storitev lahko pred takšnim preverjanjem, vključno z osebno prisotnostjo, če je potrebno, omejijo uporabo računa.
2b. Države članice lahko pred odprtjem osnovnega plačilnega računa zahtevajo, da morajo ponudniki plačilnih storitev preveriti, ali ima potrošnik aktiven in enakovreden plačilni račun na ozemlju države članice in od potrošnika zahtevati zapriseženo izjavo v zvezi s tem.
3. Ponudniki plačilnih storitev ne smejo zavrniti zahtevka za dostop do osnovnega plačilnega računa, razen v naslednjih primerih:
(a) |
kadar je pri skrbnem pregledu stranke, opravljenem v skladu s poglavjem II Direktive 2005/60/ES , ugotovljeno pomembno tveganje, da bo račun uporabljen v nasprotju z zakonodajo Unije; |
(b) |
kadar je država uveljavila možnost iz odstavka 2b tega člena, da potrošniku, kadar ta že ima plačilni račun pri ponudniku plačilnih storitev na njenem ozemlju , omogoča uporabo plačilnih storitev iz člena 16(1) . |
4. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev obdelajo vloge za dostop do osnovnega plačilnega računa v sedmih delovnih dneh po prejemu izpolnjene vloge in dokazila identitete. Države članice zagotovijo, da v primerih iz odstavka 3 ponudnik plačilnih storitev nemudoma pisno in brezplačno obvesti potrošnika o zavrnitvi in razlogih zanjo , razen če bi bilo takšno razkritje v nasprotju s cilji nacionalne varnostne politike ali področja pregona finančne kriminalitete . Poleg tega potrošnika obvesti o vsaj enemu kanalu za pritožbe ali storitvi svetovanja, ki sta mu na voljo brezplačno ali za razumno plačilo ter o razpoložljivih alternativnih mehanizmih za reševanje sporov.
5. Države članice zagotovijo, da v primerih iz odstavka 3(b) ponudnik plačilnih storitev sprejme ustrezne ukrepe v skladu s poglavjem III Direktive 2005/60/ES.
6. Države članice zagotovijo, da dostop do osnovnega plačilnega računa ni odvisen od nakupa dodatnih storitev ali delnic ponudnika plačilnih storitev .
Člen 16
Značilnosti osnovnega plačilnega računa
1. Države članice zagotovijo, da osnovni plačilni račun vključuje naslednje ▌storitve:
(a) |
storitve, ki omogočajo vse postopke, potrebne za odprtje, vodenje in zaprtje plačilnega računa; |
(b) |
storitve, ki omogočajo polog denarja na plačilni račun; |
(c) |
storitve, ki omogočajo dvige gotovine s tekočega računa znotraj Unije na bančnem okencu in na bankomatih med obratovalnim časom banke ali zunaj njega . |
(d) |
izvrševanje naslednjih plačilnih transakcij znotraj Unije:
|
2. Države članice zagotovijo, da ni omejitev glede števila transakcij, ki so potrošniku na voljo v skladu s pravili oblikovanja cen iz člena 17, če potrošnik uporablja osnovni plačilni račun za osebne namene. Pri določanju tega, kaj šteje za osebne namene, države članice upoštevajo obstoječe vedenje potrošnikov in splošno poslovno prakso.
3. Države članice zagotovijo, da lahko potrošnik upravlja in izvrši plačilne transakcije iz svojega osnovnega plačilnega računa v podružnicah ponudnika plačilnih storitev ali prek spletnega bančništva ▌, kadar je to mogoče.
4. Države članice zagotovijo , da osnovni plačilni račun ne vključuje možnosti prekoračitve pozitivnega stanja na računu, razen začasne minimalne prekoračitve za nizke zneske . Države članice lahko dovolijo, da ponudniki plačilnih storitev strankam z osnovnim plačilnim računom ponujajo možnost prekoračitve pozitivnega stanja in druge kreditne produkte kot jasno ločene storitve. Dostop do osnovnega plačilnega računa ali njegova uporaba ni omejen ali pogojen z nakupom teh kreditnih storitev. Zaračunane provizije za te storitve so jasno razvidne in vsaj enako ugodne kot običajna cenovna politika ponudnika.
4a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24, da bi posodobila seznam storitev, ki so del osnovnega plačilnega računa, glede na razvoj plačilnih sredstev in tehnologije.
Člen 17
Povezane provizije
1. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev storitve iz člena 16 ponudijo brezplačno ali za razumno provizijo. Države članice zahtevajo, da ponudniki plačilnih storitev zagotovijo, da med produkti, ki jih ponujajo, pri osnovnem plačilnem računu vedno zaračunavajo najnižje provizije za zagotavljanje minimalnega paketa plačilnih storitev, ki jih določi država članica v skladu s členom 16(1) in (2).
2. Države članice zagotovijo, da so provizije, zaračunane potrošniku zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz okvirne pogodbe, razumne in v nobenem primeru višje glede na običajno cenovno politiko ponudnika .
▌
Člen 18
Okvirne pogodbe in prekinitev
1. Za okvirne pogodbe, ki zagotavljajo dostop do osnovnega plačilnega računa, veljajo določbe Direktive 2007/64/ES, če ni v odstavkih 2 in 3 določeno drugače.
2. Ponudnik plačilnih storitev lahko enostransko prekine okvirno pogodbo, le če je izpolnjen vsaj en od naslednjih pogojev:
(a) |
potrošnik je račun namerno uporabljal za nezakonite namene ; |
(b) |
na računu ni bila izvedena nobena transakcija več kot 24 zaporednih mesecev in provizije, ki jih je treba plačati ponudniku plačilnih storitev, niso bile plačane ; |
(c) |
potrošnik je zavestno predložil netočne informacije, da bi pridobil pravico dostopa do osnovnega plačilnega računa, pri čemer bi bila vloga na podlagi točnih informacij zavrnjena ; |
(ca) |
potrošnik ne more utemeljiti, da obstaja dejanska povezava z zadevno državo članico, kot je navedeno v členu 15(2a), v roku enega meseca po odprtju računa na daljavo; |
(d) |
potrošnik nima več zakonitega prebivališča v Uniji ali je v državi članici, kjer že ima osnovni plačilni račun, naknadno odprl še en plačilni račun. |
3. Države članice zagotovijo, da ponudnik plačilnih storitev ob prekinitvi pogodbe za osnovni plačilni račun potrošnika pisno in brezplačno obvesti o razlogih za prekinitev in utemeljitvi zanjo , vsaj enem brezplačnem ali cenovno ugodnem pravnem sredstvu ali storitvi svetovanja in razpoložljivih alternativnih mehanizmih za reševanje sporov vsaj en mesec pred uveljavitvijo prekinitve , razen če bi bilo takšno razkritje v nasprotju s cilji nacionalne varnostne politike .
Člen 19
Splošne informacije o osnovnih plačilnih računih
1. Države članice zagotovijo sprejetje ustreznih ukrepov za povečanje ozaveščenosti ▌o razpoložljivosti osnovnih plačilnih računov, njihovih cenovnih pogojih, postopkih za uveljavitev pravice dostopa do osnovnih plačilnih računov ter načinih za dostop do alternativnega reševanja sporov. Države članice zagotovijo, da so ukrepi za obveščanje zadostni in ciljno usmerjeni ter da zlasti upoštevajo potrošnike, ki nimajo bančnih računov, ter ranljive in mobilne potrošnike.
2. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev potrošnikom na aktiven način nudijo informacije v dostopni obliki in ustrezno pomoč v zvezi s posebnimi značilnostmi osnovnega plačilnega računa v ponudbi, z njim povezanimi provizijami ter pogoji njegove uporabe. Države članice zagotovijo tudi, da je potrošnik obveščen, da za dostop do osnovnega plačilnega računa nakup dodatnih storitev ni obvezen.
2a. Države članice zahtevajo, da izobraževalne ustanove in svetovalne službe vzpostavijo storitve za najbolj ranljive stranke, da bi jim svetovale in pomagale pri odgovornem upravljanju njihovih financ. Države članice spodbujajo pobude za doseganje tega cilja in izboljšanje finančnega izobraževanja v šolah in drugje. Tveganje finančne izključenosti se za vse potrošnike čim bolj zmanjša. Poleg tega države članice spodbujajo pobude, s katerimi želijo ponudniki plačilnih storitev zagotavljanje osnovnega plačilnega računa dopolniti z neodvisnimi storitvami finančnega izobraževanja.
2b. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev, ki so dolžni ponujati osnovni plačilni račun, letno objavijo podatke o številu osnovnih plačilnih računov, za katere je bila v zadevnem letu podana vloga, za katere je bila ta zavrnjena, ki so bili odprti in zaprti. Zadevni podatki se zberejo in objavijo na ravni podružnice in podjetja.
2c. Države članice zagotovijo, da pristojni organi objavijo, med drugim na svojem spletnem mestu, revizijo uspešnosti vsakega ponudnika plačilnih storitev v smislu izpolnjevanja zahteve glede pravice do dostopa. V ta namen se ponudnike plačilnih storitev neodvisno oceni glede na njihovo uspešnost pri zagotavljanju osnovnih plačilnih računov, letno pa se objavi ocena desetih najboljših bank po tržnem deležu. Vsi ustrezni podatki se predložijo Komisiji in organu EBA.
POGLAVJE V
PRISTOJNI ORGANI IN ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV
Člen 20
Pristojni organi
1. Države članice imenujejo pristojne organe za zagotavljanje in spremljanje učinkovitega upoštevanja te direktive. Navedeni pristojni organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje takšnega upoštevanja. Ti pristojni organi so neodvisni od ponudnikov plačilnih storitev. Navedeni pristojni organi so pristojni organi v smislu člena 4(2) Uredbe št. 1039/2010.
2. Organi iz odstavka 1 so neodvisni od ponudnikov plačilnih storitev in imajo vsa potrebna pooblastila in vire za opravljanje svojih nalog. Kadar je za zagotavljanje in spremljanje učinkovitega upoštevanja te direktive pristojnih več organov, države članice zagotovijo, da ti organi tesno sodelujejo in učinkovito opravljajo svoje naloge. Ti organi tesno sodelujejo s pristojnimi organi drugih držav članic, da bi zagotovili pravilno in polno uporabo ukrepov iz te direktive.
2a. Brez poseganja v zahtevo o neodvisnosti iz odstavka 1 se organi iz odstavka 1 redno posvetujejo z zainteresiranimi stranmi, tudi s predstavniki potrošnikov, da se zagotovi in nadzira učinkovito izpolnjevanje zahtev te direktive.
3. Države članice obvestijo Komisijo o imenovanih pristojnih organih iz odstavka 1 eno leto po začetku veljavnosti te direktive. Komisijo obvestijo o kakršni koli delitvi dolžnosti teh organov. O vsaki naknadni spremembi v zvezi z imenovanjem in pristojnostmi navedenih organov nemudoma obvestijo Komisijo.
Člen 21
Alternativno reševanje sporov
1. Države članice vzpostavijo ustrezne in učinkovite pritožbene postopke in pravna sredstva za zunajsodno reševanje sporov med potrošniki in ponudniki plačilnih storitev v zvezi s pravicami in obveznostmi, določenimi v tej direktivi. Za ta namen države članice pooblastijo obstoječe organe ali, kadar je to primerno, ustanovijo nove.
1a. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev upoštevajo enega ali več organov za alternativno reševanje sporov, ki izpolnjujejo naslednja merila:
(a) |
zastaralni rok za predložitev spora sodišču v času trajanja postopka za alternativno reševanje sporov ne teče; |
(b) |
postopek je brezplačen ali zahteva zmerne stroške, kot je določeno v nacionalni zakonodaji; |
(c) |
elektronska sredstva niso edina sredstva, s katerimi lahko stranke dostopajo do postopka; |
(d) |
zagotovljena je enaka zastopanost ponudnikov, potrošnikov in drugih uporabnikov. |
1b. Države članice zagotovijo, da se ponudniki plačilnih storitev vežejo na enega ali več organov za alternativno reševanje sporov.
1c. Države članice obvestijo Komisijo in organ EBA o organih iz odstavka 1 do … [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive]. O vsaki naknadni spremembi v zvezi s temi organi nemudoma obvestijo Komisijo.
1d. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev potrošnike obvestijo o organih za alternativno reševanje sporov, na katere so vezani in ki so pristojni za obravnavo morebitnih sporov med njimi in potrošniki. Navedejo tudi, ali se zavezujejo uporabljati te organe oziroma so jih dolžni uporabljati za reševanje sporov s potrošniki.
1e. Informacije iz odstavka 1b so navedene na jasen, razumljiv in lahko dostopen način na spletnem mestu ponudnika, če ga ima, in v splošnih pogojih za kupoprodajne pogodbe ali pogodbe o storitvah med ponudnikom in potrošnikom.
POGLAVJE VI
SANKCIJE
Člen 22
Upravni ukrepi in uporaba upravnih kazni ter drugih upravnih ukrepov
1. Države članice določijo pravila o upravnih kaznih in drugih upravnih ukrepih ▌, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Te upravne kazni in drugi upravni ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.
Denarne kazni se v čim večji meri določijo na ravni Unije, da se zagotovi učinkovito izvajanje nacionalnih določb, ki prenašajo to direktivo.
2. Organ EBA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 izda smernice za pristojne organe o vrstah upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov ter višini upravnih denarnih kazni.
3. Države članice zagotovijo, da pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja objavijo vsako kazen ali drug ukrep, ki ga izvedejo zaradi kršitve nacionalnih določb, ki prenašajo to direktivo, vključno z informacijami o vrsti in naravi kršitve.
Države članice obvestijo Komisijo o določbah v zvezi s kaznimi do … [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] ter o njihovih morebitnih poznejših spremembah.
POGLAVJE VII
KONČNE DOLOČBE
Člen 23
Delegirani akti
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24 glede člena 3(4).
Člen 24
Izvajanje pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo iz člena 23 se podeli za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te direktive.
3. Pooblastilo iz člena 23 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 23, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece .
▌
Člen 26
Ocenjevanje
1. Države članice Komisiji vsako leto in prvič do … [3 leta po začetku veljavnosti te direktive] zagotovijo informacije o naslednjem :
(a) |
spoštovanju določb iz členov 3 do 6 s strani ponudnikov plačilnih storitev; |
(b) |
številu akreditiranih primerjalnih spletnih mest, vzpostavljenih v skladu s členom 7 , in najboljših praksah v zvezi z zadovoljstvom uporabnikov s primerjalnimi spletnimi mesti ; |
(c) |
številu plačilnih računov, ki so bili zamenjani, povprečnem času za zaključek postopka zamenjave, povprečni skupni proviziji, zaračunani za zamenjavo računov, številu zavrnitev zamenjave računov in najpogostejših težavah, s katerimi se potrošniki srečujejo v postopku zamenjave ; |
(d) |
številu odprtih osnovnih plačilnih računov , trajanju vodenja teh računov , številu zavrnitev in zaprtij in razlogih zanje ter povezanih stroških. |
(da) |
ukrepih, sprejetih v podporo ranljivim družbenim skupinam v zvezi z vprašanji njihovih financ in prezadolženostjo. |
2. Komisija na podlagi informacij, ki jih je prejela od držav članic, pripravi letno poročilo.
Člen 27
Klavzula o pregledu
1. Do … [ štiri leta od datuma začetka veljavnosti te direktive] Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te direktive, ki mu po potrebi priloži predlog.
Poročilo vključuje
(a) |
seznam vseh postopkov za ugotavljanje kršitev, ki jih je sprožila Komisija zaradi nepravilnega ali nepopolnega izvajanja te direktive; |
(b) |
oceno učinka te direktive na usklajevanje in povezovanje bančništva na drobno v Uniji ter na konkurenco in povprečno višino provizij v državah članicah; |
(c) |
strategije za večjo kakovost, preglednost in primerljivost zagotavljanja plačilnih storitev po vsej Uniji, vključno s preglednostjo poslovnih modelov in naložbenih strategij, ter za večjo družbeno odgovornost podjetij; |
(d) |
oceno stroškov in koristi uvedbe popolne prenosljivosti številk plačilnih računov po vsej Uniji, vključno z načrtom s konkretnimi koraki, ki so potrebni zanjo; |
(e) |
oceno značilnosti potrošnikov, ki so odprli osnovne plačilne račune po prenosu direktive; |
(f) |
primere najboljših praks v državah članicah, namenjenih manjši izključenosti potrošnikov pri dostopu do plačilnih storitev; |
(g) |
oceno stroškov, zaračunanih za osnovne plačilne račune, ob upoštevanju meril iz člena 17(3); |
(h) |
oceno možnosti, da bi se določila zgornja meja za skupne letne provizije za odprtje in uporabo osnovnega plačilnega računa za celotno Unijo, ter načinov za prilagoditev te meje nacionalnim okoliščinam; |
(i) |
oceno učinka zagotavljanja osnovnih plačilnih računov na trg za druge plačilne račune s podobnimi storitvami. |
2. S ponovnim pregledom, ki temelji tudi na informacijah, pridobljenih od držav članic na podlagi člena 26, se oceni, ali naj se seznam storitev, ki so del osnovnega plačilnega računa, spremeni in posodobi glede na razvoj plačilnih sredstev in tehnologije.
3. S ponovnim pregledom se oceni tudi, ▌ali so poleg ukrepov, sprejetih v skladu s členoma 7 in 8 v zvezi s primerjalnimi spletnimi mesti in paketnimi ponudbami, potrebni dodatni ukrepi.
Člen 28
Prenos
1. Države članice najpozneje [ dve leti po začetku veljavnosti te direktive] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.
Če dokumenti, priloženi obvestilu o ukrepih za prenos, ki ga predložijo države članice, ne zadostujejo za celovito oceno usklajenosti teh ukrepov z določenimi določbami te direktive, lahko Komisija na zahtevo organa EBA in za namene izvajanja svojih nalog v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010 ali na lastno pobudo zahteva od držav članic, da predložijo podrobnejše informacije v zvezi s prenosom in izvajanjem teh ukrepov.
2. Te predpise začnejo uporabljati eno leto po začetku veljavnosti te direktive.
Z odstopanjem od prvega pododstavka države članice uporabljajo poglavje III od … [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] v zvezi s storitvijo zamenjave med ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v isti držav članici, in storitvijo zamenjave med ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v Uniji, za plačilne račune, vodene v eurih, v zvezi s plačilnimi storitvami v eurih.
Z odstopanjem od prvega pododstavka, razen če Komisija na podlagi regulativne ocene učinka odloči drugače, države članice uporabljajo določbe poglavja III od … [48 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] v zvezi s storitvijo zamenjave med ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v Uniji, za plačilne račune, vodene v valuti, ki ni euro.
Z odstopanjem od prvega pododstavka države članice začnejo uporabljati člen 4(1) do (6), člen 5(1) in (2) ter člen 6(1) in (2) v roku 18 mesecev od dneva objave seznama iz člena 3(5).
Z odstopanjem od prvega pododstavka države članice, ki do 1. januarja 2014 uvedejo nacionalni zakonodajni sistem, s katerim se potrošnikom, ki na zadevnem ozemlju zakonito prebivajo, zagotavlja dostop do osnovnih plačilnih računov, uporabljajo določbe poglavja IV od … [24 mesecev po datumu začetku veljavnosti te direktive].
3. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
4. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 29
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 30
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbama.
V […],
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(2) UL L 319, 5.12.2007, str. 1.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0293.
(4) UL L 190,21.7.2011, str. 87.
(5) UL L 94, 30.3.2012, str. 22.
(6) Direktiva 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).
(7) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
(8) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/368 |
P7_TA(2013)0588
Pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij ***I
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 12. decembra 2013 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij (COM(2013)0133 – C7-0065/2013 – 2013/0074(COD)) (1)
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2016/C 468/82)
Sprememba 1
Predlog direktive
Sklicevanje 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
|
ob upoštevanju sklepa Sveta 2010/631/EU z dne 13. septembra 2010 o sklenitvi Protokola o integriranem upravljanju obalnih območij Sredozemlja h Konvenciji o varstvu morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja v imenu Evropske unije (2) , |
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 19
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 21 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
|
|
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 25
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 25 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
|
|
Sprememba 20
Predlog direktive
Uvodna izjava 28
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 21
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
1. Ta direktiva vzpostavlja okvir za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij, ki je namenjen spodbujanju trajnostne rasti pomorskih in obalnih gospodarstev ter trajnostne rabe morskih in obalnih virov. |
1. Ta direktiva vzpostavlja okvir za pomorsko prostorsko načrtovanje , ki vključuje celostno upravljanje obalnih območij, in ki je namenjen spodbujanju trajnostnega razvoja in rasti pomorskih in obalnih gospodarstev ter trajnostne rabe morskih in obalnih virov , zlasti pa podpira osrednja področja, opredeljena v sporočilu Komisije z dne 13 . septembra 2012 „Modra rast: možnosti za trajnostno rast v morskem in pomorskem sektorju“. |
Sprememba 22
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
2. Ta okvir v okviru celostne pomorske politike Unije določa , da države članice pripravijo in izvajajo pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij, da bi izpolnile cilje iz člena 5. |
2. Ta direktiva v okviru celostne pomorske politike Unije določa okvir za države članice glede priprave in izvedbe pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij, da bi izpolnile cilje iz člena 5 , ob upoštevanju medsebojnega kopensko-morskega vplivanja in okrepljenega čezmejnega sodelovanja na podlagi zadevnih določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu . |
Sprememba 23
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
1. Določbe te direktive se uporabljajo za morske vode in obalna območja. |
1. Določbe te direktive se uporabljajo za morske vode in obalna območja Unije v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom . |
Sprememba 24
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
2. Ta direktiva se ne uporablja za dejavnosti, katerih izključni namen je obramba ali nacionalna varnost. Vendar si vsaka država članica prizadeva zagotoviti, da se take dejavnosti izvajajo na način, ki je skladen s cilji te direktive. |
2. Ta direktiva se ne uporablja za dejavnosti, katerih izključni namen je obramba ali nacionalna varnost. Vendar pa si države članice prizadevajo zagotoviti, da se takšne dejavnosti izvajajo na način, ki je – kolikor je to razumno in mogoče – skladen s cilji te direktive. |
Sprememba 25
Predlog direktive
Člen 3 – točka 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 26
Predlog direktive
Člen 3 – točka 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 27
Predlog direktive
Člen 3 – točka 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
|
|
Sprememba 28
Predlog direktive
Člen 3 – točka 2 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
|
|
Ločeno glasovanje
Predlog direktive
Člen 3 – točka 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 29
Predlog direktive
Člen 3 – točka 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 31
Predlog direktive
Člen 3 – točka 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 32
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
1. Vsaka država članica pripravi in izvaja pomorski prostorski načrt ali načrte in strategijo ali strategije celostnega upravljanja obalnih območij. Lahko se pripravijo v ločenih dokumentih . |
1. Vsaka država članica pripravi in izvaja pomorsko prostorsko načrtovanje. Kadar država članica ne vključi medsebojnega kopensko-morskega vplivanja v svoje pomorsko prostorsko načrtovanje, se to vplivanje obravnava preko celostnega upravljanja obalnih območij. Države članice lahko odločijo, ali bodo ubrale celosten pristop ali pa bodo ločeno pripravile pomorske prostorske načrte in celostne strategije upravljanja obalnih območij . |
Sprememba 33
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
|
1a. Države članice in njihovi pristojni regionalni ali lokalni organi so še naprej odgovorni za pripravo takih načrtov in strategij in za določanje njihove vsebine, vključno z namenitvijo morskega prostora za različne sektorske dejavnosti in pomorske in morske rabe. |
Sprememba 34
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
3. Države članice pri pripravi pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij ustrezno upoštevajo posebnosti regij in podregij, zadevne sektorske dejavnosti, zadevne morske vode in obalna območja ter mogoče učinke podnebnih sprememb. |
3. Države članice pri pripravi pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij ustrezno upoštevajo posebnosti in potrebe morskih in obalnih regij in podregij ter možnosti, ki je te nudijo , ustrezne obstoječe in prihodnje sektorske dejavnosti, zadevne morske vode in obalna območja ter učinke podnebnih sprememb. |
Sprememba 35
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
|
3a. Zlasti v primeru najbolj oddaljenih regij Unije se upošteva člen 349 PDEU, pri čemer se upoštevajo posebne značilnosti in omejitve teh regij. |
Sprememba 36
Predlog direktive
Člen 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
Pri pomorskih prostorskih načrtih in strategijah celostnega upravljanja obalnih območij se uporablja ekosistemski pristop , da se omogoči soobstoj konkurenčnih sektorskih dejavnosti v morskih vodah in na obalnih območjih ter preprečijo nesoglasja med njimi, cilj teh načrtov in strategij pa je prispevati k: |
1. Pri pomorskih prostorskih načrtih in strategijah celostnega upravljanja obalnih območij se na isti ravni uporabljajo ekosistemski pristop ob upoštevanju gospodarskih, družbenih in okoljskih meril v podporo trajnostnemu razvoju in rasti pomorskega sektorja. Spodbujajo skladen soobstoj vseh ustreznih sektorskih dejavnosti , zmanjšujejo nesoglasja med temi dejavnostmi v morskih vodah in na obalnih območjih in spodbujajo čezmejno sodelovanje in uporabo pomorskega prostora za različne namene v različnih sektorjih. |
||||
|
2. Pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij naj bodo zasnovani tako, da bodo prispevali k naslednjim ciljem Unije: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
3. Pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij naj bodo zasnovani tako, da bodo prispevali k naslednjim nacionalnim ciljem: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
Sprememba 37
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
1. Pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij določajo operativne korake za doseganje ciljev iz člena 5 ob upoštevanju vseh zadevnih dejavnosti in ukrepov, ki se nanašajo nanje. |
1. Vsaka država članica določi postopkovne korake za doseganje ciljev iz člena 5 ob upoštevanju zadevnih dejavnosti , rab in ukrepov, ki se nanašajo nanje. |
Sprememba 38
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 39
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 2 – točka b a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
|
|
Sprememba 40
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 41
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 2 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
|
|
Sprememba 42
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
1. Pomorski prostorski načrti vsebujejo vsaj kartiranje morskih voda, s katerim se določi dejanska in mogoča prostorska in časovna porazdelitev vseh zadevnih pomorskih dejavnosti, da bi se izpolnili cilji iz člena 5. |
1. Pomorski prostorski načrti vsebujejo vsaj kartiranje morskih voda, s katerim se določi dejanska , načrtovana in mogoča prostorska in časovna porazdelitev vseh zadevnih pomorskih rab in dejavnosti ter pomembnih ekosistemskih elementov , da bi se izpolnili cilji Unije iz člena 5. |
Sprememba 43
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 2 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
2. Države članice pri pripravi pomorskih prostorskih načrtov upoštevajo vsaj naslednje dejavnosti: |
2. Države članice pri pripravi pomorskih prostorskih načrtov upoštevajo med drugim naslednje rabe in dejavnosti: |
Sprememba 44
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 2 – točke od a do g
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
Sprememba 45
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
1. Strategije celostnega upravljanja obalnih območij vsebujejo vsaj evidenco ukrepov , ki se uporabljajo na obalnih območjih, in analizo potrebe po dodatnih ukrepih za izpolnitev ciljev iz člena 5. V strategijah se določi celostno in medsektorsko izvajanje politik ter upošteva medsebojno vplivanje med kopenskimi in pomorskimi dejavnostmi. |
1. Pri pripravi strategije celostnega upravljanja obalnih območij države članice odločijo , ali bodo uporabile sklop praks ali eno ali več strategij. Opredelijo ukrepe, ki se uporabljajo na obalnih območjih, in opravijo analizo potrebe po dodatnih ukrepih za izpolnitev ciljev iz člena 5. Celostno upravljanje obalnih območij krepi celostno in medsektorsko izvajanje politik ter upošteva medsebojno vplivanje med kopenskimi in pomorskimi dejavnostmi , da se zagotovi povezljivost kopnega in morja . |
Sprememba 46
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 2 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
2. Države članice pri pripravi strategij celostnega upravljanja obalnih območij upoštevajo vsaj naslednje dejavnosti : |
2. Države članice pri pripravi strategij celostnega upravljanja obalnih območij upoštevajo: |
Sprememba 47
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
|
črtano |
Sprememba 48
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 2 – točka a a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
|
|
Sprememba 49
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 2 – točka a b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
|
|
Sprememba 50
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 2 – točka a c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
|
|
Sprememba 51
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
|
črtano |
Sprememba 52
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
|
črtano |
Sprememba 53
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 2 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
|
črtano |
Sprememba 54
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 2 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 55
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 2 – točka f
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 56
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
1. Države članice določijo načine za sodelovanje vseh zainteresiranih strani v zgodnji fazi priprave pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij. |
Države članice določijo načine za sodelovanje javnosti, tako da obveščajo ustrezne zainteresirane strani , javne organe in zadevno javnost ter se z njimi posvetujejo, v zgodnji fazi priprave pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij. Države članice zagotovijo tudi, da imajo te zainteresirane strani in organi in zadevna javnost dostop do končnega izida tega sodelovanja. |
Sprememba 57
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
2. V okviru sodelovanja javnosti se zagotovita posvetovanje z zadevnimi zainteresiranimi stranmi in organi ter zadevno javnostjo o osnutkih načrtov in strategij ter njihov dostop do rezultatov, ko so ti na voljo. |
črtano |
Sprememba 58
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
3. Pri določanju načinov javnega posvetovanja države članice upoštevajo ustrezne določbe druge zakonodaje Unije. |
črtano |
Sprememba 59
Predlog direktive
Člen 10 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
1. Države članice organizirajo zbiranje najboljših razpoložljivih podatkov in izmenjavo informacij, potrebnih za pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij. |
1. Države članice organizirajo zbiranje in uporabo najboljših razpoložljivih podatkov in izmenjavo informacij, potrebnih za pomorske prostorske načrte in izvajanje strategij celostnega upravljanja obalnih območij. |
Sprememba 60
Predlog direktive
Člen 10 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
3. Države članice pri organizaciji zbiranja in izmenjave podatkov iz odstavka 1 čim bolj izkoristijo instrumente in orodja, ki so bili razviti v okviru celostne pomorske politike. |
3. Države članice pri organizaciji zbiranja in izmenjave podatkov iz odstavka 1 čim bolj izkoristijo instrumente in orodja, ki so bili razviti v okviru celostne pomorske politike in druge ustrezne politike Unije, kot so tiste iz Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14 . marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (27 bis) . |
Sprememba 61
Predlog direktive
Člen 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
Za pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij veljajo določbe Direktive 2001/42/ES. |
Za pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij veljajo določbe Direktive 2001/42/ES in po potrebi člena 6 Direktive 92/43/EGS . |
Sprememba 62
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
1. Vsaka država članica, ki meji na obalno ali pomorsko območje druge države članice, sodeluje z njo, da bi zagotovila, da so pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij usklajeni na celotnem zadevnem obalnem območju ali v celotni zadevni morski regiji in/ali podregiji. Pri takem sodelovanju se upoštevajo zlasti nadnacionalni vidiki, kot je čezmejna infrastruktura. |
1. Vsaka država članica, ki meji na obalno ali pomorsko območje druge države članice, sprejme vse potrebne ukrepe za sodelovanje z njo, da bi zagotovila, da so pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij usklajeni na celotnem zadevnem obalnem območju ali v celotni zadevni morski regiji in/ali podregiji. Pri takem sodelovanju se upoštevajo zlasti nadnacionalni vidiki, kot je čezmejna infrastruktura , njegov cilj pa je skupna vizija za vse sedanje in prihodnje strategije regionalnih morskih bazenov . |
Sprememba 63
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
|
1a. Da se omogoči sodelovanje, morajo države članice, kadar je mogoče, usklajevati časovno razporeditev novih pomorskih prostorskih načrtov ali pregledati cikle obstoječih načrtov. |
Sprememba 64
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 65
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 66
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 2 – točka b a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
|
|
Sprememba 67
Predlog direktive
Člen 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
Države članice, ki mejijo na obalno ali pomorsko območje tretje države, si prizadevajo kar najbolje uskladiti svoje pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij z načrti in strategijami tretje države na zadevnem obalnem območju ali v zadevni morski regiji ali podregiji. |
Države članice, ki mejijo na obalno ali pomorsko območje tretje države, se v skladu z mednarodnim pomorskim pravom in konvencijami posvetujejo s to državo in si prizadevajo sodelovati in kar najbolje uskladiti svoje pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij z načrti in strategijami tretje države na zadevnem obalnem območju ali v zadevni morski regiji ali podregiji. |
Sprememba 87
Predlog direktive
Člen 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
1. Vsaka država članica za vsako zadevno obalno območje in morsko regijo ali podregijo imenuje organ ali organe, pristojne za izvajanje te direktive, vključno z zagotavljanjem sodelovanja z drugimi državami, opredeljenega v členu 12, in sodelovanja s tretjimi državami, opredeljenega v členu 13. |
1. Vsaka država članica za vsako zadevno obalno območje in morsko regijo imenuje organ ali organe, pristojne za izvajanje te direktive, vključno z zagotavljanjem sodelovanja z drugimi državami, opredeljenega v členu 12, in sodelovanja s tretjimi državami, opredeljenega v členu 13. |
2. Vsaka država članica predloži Komisiji seznam pristojnih organov skupaj z informacijami, navedenimi v Prilogi I k tej direktivi. |
2. Vsaka država članica predloži Komisiji seznam pristojnih organov skupaj z informacijami, navedenimi v Prilogi I k tej direktivi. |
3. Obenem vsaka država članica Komisiji pošlje seznam svojih pristojnih organov, odgovornih za mednarodna telesa, v katerih sodeluje in ki so pomembna za izvajanje te direktive. |
3. Obenem vsaka država članica Komisiji pošlje seznam svojih pristojnih organov, odgovornih za mednarodna telesa, v katerih sodeluje in ki so pomembna za izvajanje te direktive. |
4. Vsaka država članica obvesti Komisijo o vseh spremembah informacij, zagotovljenih na podlagi odstavka 1, v šestih mesecih od začetka veljavnosti take spremembe. |
4. Vsaka država članica obvesti Komisijo o vseh spremembah informacij, zagotovljenih na podlagi odstavka 1, v šestih mesecih od začetka veljavnosti take spremembe. |
|
4a. Vsaka država članica lahko v skladu z načelom subsidiarnosti imenuje svoje pristojne organe v skladu z veljavnimi institucionalnimi ravnmi in ravnmi upravljanja. |
Sprememba 68
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
2. To poročilo vsebuje vsaj informacije o izvajanju členov od 6 do 13. |
2. To poročilo vsebuje vsaj informacije o izvajanju členov od 6 do 13. Kadar je mogoče, bosta vsebina in oblika poročila usklajeni z ustreznimi specifikacijami iz Direktive 2008/56/ES. |
Sprememba 69
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
3. Komisija predloži poročilo o napredku Evropskemu parlamentu in Svetu, v katerem opiše napredek, dosežen pri izvajanju te direktive. |
3. Komisija predloži poročilo o napredku Evropskemu parlamentu in Svetu, v katerem opiše napredek, dosežen pri izvajanju te direktive , najpozneje eno leto po roku za pripravo pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij . |
Sprememba 70
Predlog direktive
Člen 16 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
1. Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme določbe o: |
1. Komisija lahko brez poseganja v vsebino specifikacij načrtov in strategij z izvedbenimi akti sprejme določbe o: |
Sprememba 71
Predlog direktive
Člen 16 – odstavek 1 – točka a – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 72
Predlog direktive
Člen 16 – odstavek 1 – točka a – alinea 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
izmenjave podatkov ter prekrivanja z obstoječimi postopki upravljanja in zbiranja podatkov ter |
|
Sprememba 73
Predlog direktive
Člen 16 – odstavek 1 – točka b – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||||
|
|
Sprememba 74
Predlog direktive
Člen 16 – odstavek 1 – točka b – alinea 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
||
načinov čezmejnega sodelovanja; |
|
Sprememba 75
Predlog direktive
Člen 16 – odstavek 1 – točka b – alinea 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
javnega posvetovanja. |
črtano |
Sprememba 76
Predlog direktive
Člen 17 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
2. Pri sklicevanju na odstavek 1 se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. |
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. |
Sprememba 77
Predlog direktive
Člen 18 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
2. Države članice se pri sprejetju ukrepov iz odstavka 1 sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določi vsaka država članica. |
2. Države članice se pri sprejetju ukrepov iz odstavka 1 po začetku veljavnosti te direktive sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določi vsaka država članica. |
Sprememba 78
Predlog direktive
Člen 18 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
4. Pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij iz člena 4(1) se pripravijo v 36 mesecih po začetku veljavnosti te direktive. |
4. Pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij iz člena 4(1) se pripravijo v 48 mesecih po začetku veljavnosti te direktive. |
Sprememba 79
Predlog direktive
Člen 18 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
5. Poročila iz člena 15(1) se predložijo najpozneje 42 mesecev po začetku veljavnosti te direktive in nato vsakih šest let. |
5. Poročila iz člena 15(1) se predložijo najpozneje 54 mesecev po začetku veljavnosti te direktive in nato vsakih šest let. |
Sprememba 80
Predlog direktive
Člen 18 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
6. Poročila o napredku iz člena 15(3) se predložijo najpozneje šest mesecev po datumu iz odstavka 5 in nato vsakih šest let . |
6. Poročila o napredku iz člena 15(3) se predložijo najpozneje šest mesecev po datumu iz odstavka 5 in nato vsaka štiri leta . |
Sprememba 81
Predlog direktive
Člen 18 – odstavek 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Sprememba |
|
6a. Obveznosti prenosa iz te direktive se ne uporabljajo za celinske države članice. |
(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A7-0379/2013).
(2) UL L 279, 23.10.2010, str. 1.
(18 bis) UL L 148, 6.6.2002, str. 24.
(19) UL L 140, 5.6.2009, str. 16 –62 .
(20) UL L 358, 31.12.2002, str. 59 –80 .
(21) UL L 167, 30.4.2005, str. 1 –38 .
(22) COM(2011) 244 konč.
(23) COM(2011) 571 konč.
(24) COM(2013)XXX.
(19) UL L 140, 5.6.2009, str. 16.
(20) UL L 358, 31.12.2002, str. 59.
(20 bis) UL L 20, 26.1.2010, str. 7.
(20 ter) UL L 206, 22.7.1992, str. 7.
(21) UL L 167, 30.4. 2004 , str. 1.
(22) COM(2011)0244.
(23) COM(2011)0571.
(24) COM(2013)XXX.
(25) COM(2010) 461 konč.
(25) COM(2010)0461.
(27 bis) UL L 108, 25.4.2007, str. 1.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/397 |
P7_TA(2013)0589
Sprememba nekaterih direktiv na področju okolja, kmetijstva, socialne politike in javnega zdravja zaradi spremembe statusa otočja Mayotte ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih direktiv na področju okolja, kmetijstva, socialne politike in javnega zdravja zaradi spremembe statusa otočja Mayotte v razmerju do Unije (COM(2013)0418 – C7-0176/2013 – 2013/0192(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2016/C 468/83)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2013)0418), |
— |
ob upoštevanju člena 294(2), člena 43(2), člena 114, člena 153(2), člena 168 in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0176/2013), |
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi, |
— |
ob upoštevanju pisma Sveta z dne 10. oktobra 2013 (1), |
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. septembra 2013 (2); |
— |
ob upoštevanju členov 55 in 37 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za regionalni razvoj (A7-0399/2013), |
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
3. |
naroči svojemu predsedniku/svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) Točka 4 zapisnika z dne 21. oktobra 2013 (P7_PV(2013)10-21).
(2) UL C 341, 21.11.2013, str. 97.
P7_TC1-COD(2013)0192
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. decembra 2013 z namenom sprejetja Direktive 2013/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih direktiv na področju okolja, kmetijstva, socialne politike in javnega zdravja zaradi spremembe statusa otočja Mayotte v razmerju do Unije
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 43(2), 114, 153(2), 168 in 192(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Evropski svet je s Sklepom 2012/419/EU (3) spremenil status otočja Mayotte v razmerju do Evropske unije z učinkom od 1. januarja 2014. Zato od navedenega dne otočje Mayotte ne bo več čezmorsko čezmorska država in ozemlje v smislu člena 198 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ampak bo postalo najbolj oddaljena regija v smislu členov 349 in 355(1) Pogodbe PDEU . Pravo Zaradi spremembe pravnega statusa otočja Mayotte se od 1. januarja 2014 zanj uporablja pravo unije se za otočje Mayotte uporablja od navedenega datuma. Primerno je določiti nekatere posebne ukrepe, ki jih na več številnih področjih upravičujejo posebne strukturne socialne, okoljske in gospodarske razmere na otočju Mayotte in njegov novi status najbolj oddaljene regije . [Sprememba 1] |
(2) |
Primerno je upoštevati posebne razmere na otočju Mayotte glede stanja okolja, ki zahteva znatne izboljšave, da bi izpolnili okoljske cilje, določene v pravu Unije, za kar je potreben dodaten čas. Posebne ukrepe za postopno izboljšanje okolja bi bilo treba sprejeti v določenih rokih. |
(3) |
Za izpolnitev zahtev Direktive Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (4), je treba na otočju Mayotte sprejeti ukrepe, da se za aglomeracije vzpostavijo zbiralni sistemi za zbiranje komunalne odpadne vode. Takšni ukrepi zahtevajo infrastrukturna dela v skladu z ustreznimi upravnimi postopki in postopki načrtovanja ter nadalje zahtevajo vzpostavitev sistemov za merjenje in spremljanje odvajanja mestih odpadnih voda. Zato je treba za izpolnitev teh zahtev Franciji odobriti dovolj časa. |
(4) |
Na področju kmetijstva, kar zadeva Direktivo Sveta 1999/74/ES z dne 19. julija 1999 o minimalnih standardih za zaščito kokoši nesnic (5), je treba opozoriti, da se reja kokoši nesnic na otočju Mayotte izvaja v neizpopolnjenih sistemih baterijske reje. Glede na gospodarske in socialne omejitve otočja Mayotte in znatne naložbe in pripravljalna dela, ki so potrebna za nadomestitev neizpopolnjenih sistemov baterijske reje z izpopolnjenimi sistemi baterijske reje ali drugimi sistemi, je treba, zaradi kokoši nesnic, ki valijo 1. januarja 2014, odložiti prepoved uporabe neizpopolnjenih sistemov baterijske reje za največ dvanajst mesecev štiri leta od tega datuma. Treba je torej preprečiti zamenjavo kletk v valilnem ciklu kokoši. Da bi preprečili izkrivljanje konkurence, bi bilo treba jajca, ki izvirajo iz obratov z neizpopolnjenimi sistemi baterijske reje, tržiti le na lokalnem trgu otočja Mayotte. Za olajšanje potrebnega nadzora, bi bilo treba jajca, pridelana v neizpopolnjenih sistemih baterijske reje, ustrezno označiti. [Sprememba 2] |
(5) |
V zvezi z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (6), pravilno izvajanje navedene Direktive v zvezi z načrti upravljanja povodij zahteva, da Francija sprejme in izvede načrt upravljanja, ki obsega tehnične in upravne ukrepe za zagotovitev dobrega stanja vode ter preprečevanje poslabšanja stanja vseh teles površinske vode. Za sprejetje in izvedbo takšnih ukrepov je treba odobriti zadosti časa. |
(6) |
V zvezi z direktivo 2006/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (7), je treba trenutno stanje površinskih voda na otočju Mayotte znatno izboljšati, da bi bile izpolnjene zahteve navedene direktive. Kakovost kopalnih voda je odvisna neposredno od čiščenja komunalne odpadne vode, zahteve iz Direktive 2006/7/ES pa je mogoče izpolniti le postopoma, ko bodo aglomeracije, ki vplivajo na kakovost komunalne odpadne vode, izpolnjevale zahteve Direktive 91/271/EGS. Zato Zaradi posebnih socialnih, okoljskih in gospodarskih razmer je zato je treba na otočju Mayotte kot novi najbolj oddaljeni regiji sprejeti posebne roke, da se Franciji omogoči, da doseže standarde Unije glede kakovosti kopalnih voda na otočju Mayotte. [Sprememba 3] |
(7) |
Na področju socialne politike je treba obravnavati težave na otočju Mayotte glede uskladitve z Direktivo 2006/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastanejo zaradi fizikalnih dejavnikov (umetnih optičnih sevanj) (8) od 1. januarja 2014. Na otočju Mayotte zaradi tam prevladujočih posebnih socialnih in gospodarskih razmer ni na voljo nobenih tehničnih zmogljivosti za izvajanje ukrepov , potrebnih za uskladitev s to z navedeno direktivo na področju umetnih optičnih sevanj. Zato je primerno, da se Franciji lahko odobri odstopanja odstopanje od nekaterih določb navedene direktive do 31. decembra 2017, pod pogojem, da na otočju Mayotte ni na voljo takšnih struktur ter da to ne posega v splošni načeli varstva in preprečevanja na področju zdravja in varnosti delavcev. [Sprememba 4] |
(8) |
Da bi zagotovili visoko raven varovanja zdravja in varnosti delavcev pri delu, je treba zagotoviti posvetovanje s socialnimi partnerji, kar se da zmanjšati tveganja, ki izhajajo iz navedenega odstopanja, zadevnim delavcev pa omogočiti okrepljen zdravstveni nadzor. Pomembno je, da je trajanje odstopanja čim krajše. Zato je treba nacionalne ukrepe, ki odstopajo od direktive, pregledati vsako leto in jih umakniti takoj, ko ni več razlogov za njihov obstoj. |
(9) |
Prenos Direktive 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (9) zahteva številne prilagoditve za zagotavljanje neprekinjene oskrbe in obveščenosti bolnikov. Zato je primerno, da se Franciji odobri dodatno obdobje 30 mesecev od 1. januarja 2014, da uveljavi določbe, ki so glede otočja Mayotte potrebne za uskladitev s to direktivo. |
(10) |
Direktive 91/271/EGS, 1999/74/ES, 2000/60/ES, 2006/7/ES, 2006/25/ES in 2011/24/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti, – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Spremembe Direktive 91/271/EGS
Direktiva 91/271/EGS se spremeni:
(1) |
Členu 3 se doda naslednji odstavek 1a: „1a. Z odstopanjem od prvega in drugega pododstavka odstavka 1 Francija za otočje Mayotte zagotovi, da bodo vse aglomeracije imele zbiralne sisteme za zbiranje komunalne odpadne vode:
|
(2) |
Členu 4 se doda naslednji odstavek 1a: „1a. Z odstopanjem od odstavka 1 Francija za otočje Mayotte zagotovi, da bo komunalna odpadna voda, ki vstopa v zbiralne sisteme, pred izpustom obdelana v sekundarnem postopku čiščenja ali primerljivem postopku:
|
(3) |
Člen 5 se spremeni:
|
(4) |
Člen 17 se spremeni:
|
Člen 2
Sprememba Direktive 1999/74/ES
Členu 5 Direktive 1999/74/ES se doda naslednji odstavek:
„3. Z odstopanjem od odstavka 2 se lahko na otočju Mayotte lahko kokoši nesnice, ki nesejo 1. januarja 2014 in se vzrejajo na ta datum v kletkah, kot so opredeljene je opredeljeno v tem poglavju, še naprej goji v taki reji do 31. decembra 2014 2017 . [Sprememba 11]
Od 1. januarja 2014 se kletke iz tega poglavja ne smejo več izdelovati ali dajati prvič v uporabo na otočju Mayotte.
Jajca, pridobljena v obratih, v katerih se kokoši nesnice vzrejajo v kletkah iz tega poglavja, se lahko tržijo le na lokalnem trgu otočja Mayotte. Ta jajca in njihova embalaža morajo biti jasno označeni s posebno oznako, ki omogoča potrebni nadzor. Jasen opis te posebne oznake se sporoči Komisiji do 1. januarja 2014.“
Člen 3
Spremembe Direktive 2000/60/ES
Direktiva 2000/60/ES se spremeni:
(1) |
Člen 4 se spremeni:
|
(2) |
Člen 11 se spremeni:
|
(3) |
Člen 13 se spremeni:
|
Člen 4
Spremembe Direktive 2006/7/ES
Direktiva 2006/7/ES se spremeni:
(1) |
Člen 5 se spremeni:
|
(2) |
V členu 6(1) se doda naslednji pododstavek: „Za otočje Mayotte je rok iz prvega pododstavka 30. junij 2015.“ |
(3) |
V členu 13(2) se doda naslednji pododstavek: „Za otočje Mayotte je rok iz prvega pododstavka 30. junij 2014.“ |
Člen 5
Sprememba Direktive 2006/25/ES
V Direktivi 2006/25/ES se doda člen 14a:
„Člen 14a
1. Francija lahko brez poseganja v splošni načeli varstva in preprečevanja na področju zdravja in varnosti delavcev do 31. decembra 2017 na otočju Mayotte odstopa od uporabe določb za uskladitev s to direktivo, če takšna uporaba zahteva posebne tehnične zmogljivosti in če na otočju Mayotte ni na voljo takih zmogljivosti.
Prvi pododstavek se ne uporablja za obveznosti iz člena 5(1) te direktive ter za tiste določbe te direktive, ki odražajo splošna načela iz Direktive 89/391/EGS.
2. Glede vseh odstopanj od te direktive zaradi uporabe ukrepov, ki obstajajo 1. januarja 2014 ali zaradi sprejetja novih ukrepov, se je treba predhodno posvetovati s socialnimi partnerji v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso. Takšna odstopanja se uporabijo pod pogoji, ki ob upoštevanju posebnih prevladujočih okoliščin na otočju Mayotte, zagotavljajo, da se posledična tveganja za delavce zmanjšajo na minimum in da se za delavce omogoči okrepljen zdravstveni nadzor.
3. Nacionalni ukrepi, ki odstopajo od direktive, se pregledajo vsako leto po posvetovanju s socialnimi partnerji in se umaknejo takoj, ko ni več razlogov za njihov obstoj.“
Člen 6
Sprememba Direktive 2011/24/ES
Členu 21 Direktive 2011/24/EU se doda naslednji odstavek 3:
„3. Z odstopanjem od prvega stavka odstavka 1 Francija do 30. junija 2016 za otočje Mayotte sprejme zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo.“
Člen 7
Prenos
1. Francija sprejme in objavi zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo
(a) |
za odstavke 1, 2 in 3 člena 1 do 31. decembra 2018; |
(b) |
za odstavek 4 člena 1 do datumov iz točk (a) in (b) Direktive; |
(c) |
za člen 2 do 1. januarja 2014; |
(d) |
za odstavek 1 člena 3 do 31. decembra 2018; |
(e) |
za odstavka 2 in 3 člena 3 do datumov iz Direktive; |
(f) |
za točko (a) odstavka 1 člena 4 do 31. decembra 2018; |
(g) |
za točko (b) odstavka 1 člena 4 do 30. junija 2021; |
(h) |
za odstavka 2 in 4 člena 3 do datumov iz Direktive; |
(i) |
za člen 5 do 1. januarja 2014, razen če Francija ne izkoristi možnosti iz tega člena; |
(j) |
za člen 6 do datuma iz Direktive. |
Francija nemudoma Komisiji pošlje besedilo teh predpisov.
Francija se pri sprejetju teh predpisov v njih sklicuje na to direktivo ali pa sklic nanjo navede ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določi Francija.
2. Francija predloži Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 8
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2014. [Sprememba 12]
Člen 9
Naslovnik
Ta direktiva je naslovljena na Francosko republiko.
V …,
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 341, 21.11.2013, str. 97.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013.
(3) UL L 204, 31.7.2012, str. 131.
(4) UL L 135, 30.5.1991, str. 1.
(5) UL L 203, 3.8.1999, str. 53.
(6) UL L 327, 22.12.2000, str. 1.
(7) UL L 64, 4.3.2006, str. 37.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/404 |
P7_TA(2013)0590
Aktivnost Unije za evropske prestolnice kulture za leta od 2020 do 2033 ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi aktivnosti Unije za evropske prestolnice kulture za leta od 2020 do 2033 (COM(2012)0407 – C7-0198/2012 – 2012/0199(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2016/C 468/84)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0407), |
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 167(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0198/2012), |
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju mnenj Odbora regij z dne 15. februarja 2012 (1) in 30. novembra 2012 (2), |
— |
ob upoštevanju člena 55 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A7-0226/2013), |
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. |
(1) UL C 113, 18.4.2012, str. 17.
(2) UL C 17, 19.1.2013, str. 97.
P7_TC1-COD(2012)0199
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. decembra 2013 z namenom sprejetja Sklepa št. …/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi aktivnosti Unije za evropske prestolnice kulture za leta od 2020 do 2033 in o razveljavitvi Sklepa št. 1622/2006/ES
[Sprememba 84 (*1)]
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 167(5) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenj Odbora regij (1),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Cilj Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je vse tesnejša zveza med narodi Evrope in med drugim daje Uniji nalogo, da prispeva k razcvetu kultur držav članic in pri tem upošteva njihovo nacionalno in regionalno raznolikost ter hkrati poudarja skupno kulturno dediščino. Unija pri tem po potrebi podpira in dopolnjuje aktivnost držav članic, da bi izboljšala poznavanje ter razširjanje kulture in zgodovine evropskih narodov. |
(2) |
Sporočilo Komisije ▌o evropski agendi za kulturo v svetu globalizacije ▌, ki jo je Svet podprl v resoluciji z dne 16. novembra 2007 (3) , Evropski parlament pa v svoji resoluciji z dne 10. aprila 2008 (4), določa cilje za prihodnje dejavnosti Unije na področju kulture. Te dejavnosti morajo spodbujati kulturno raznolikost in medkulturni dialog. Uveljavljati morajo tudi kulturo, ki spodbuja ustvarjalnost, v okviru strategije rasti in delovnih mest, pa tudi njeno bistveno vlogo v mednarodnih odnosih Unije. |
( 2a) |
Konvencija Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki je stopila v veljavo dne 18. marca 2007 in katere podpisnica je tudi Unija, je namenjena varovanju in spodbujanju kulturne raznolikosti, pospeševanju medkulturnosti in osveščanju o vrednosti kulturne raznolikosti na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. |
(3) |
Sklep št. 1622/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) ▌je vzpostavil aktivnost Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture v letih 2007 do 2019. |
(4) |
Ocenjevanje evropskih prestolnic kulture pa tudi javno posvetovanje o prihodnji aktivnosti po letu 2019 razkriva, da prestolnice postajajo vedno bolj ena najambicioznejših kulturnih pobud v Evropi, pa tudi ena tistih, ki jih evropski državljani najbolj cenijo. |
(5) |
Prvotna cilja evropskih prestolnic kulture sta bila poudariti bogastvo in raznovrstnost evropskih kultur in značilnosti, ki jih delijo, ter spodbujati večjo medsebojno razumevanje med evropskimi državljani; poleg tega so mesta s tem nazivom postopoma dodajala tudi novo razsežnost z uporabo učinka vzvoda naziva za spodbujanje splošnejšega razvoja mesta v skladu z njegovimi strategijami in prednostnimi nalogami . |
(6) |
Cilji aktivnosti evropskih prestolnic kulture so povsem v skladu s cilji programa Ustvarjalna Evropa, uvedenega z Uredbo (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6), ki varujejo, razvijajo in spodbujajo evropsko kulturno in jezikovno raznolikost , spodbujajo evropsko kulturno dediščino ter krepijo konkurenčnost evropskega kulturnega in ustvarjalnega sektorja , zlasti v avdiovizualnem sektorju, s ciljem podpore pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Cilji prav tako pomagajo krepiti občutek pripadnosti skupnemu kulturnemu prostoru, spodbujajo medkulturni dialog in vzajemno razumevanje. |
(6a) |
Za dosego teh ciljev je pomembno, da skušajo mesta s tem nazivom razviti vezi med svojimi kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji na eni strani ter sektorji, kot so izobraževanje, raziskave, okolje, urbani razvoj ali kulturni turizem, na drugi strani. Izkušnje iz preteklosti zlasti kažejo možnosti, da evropske prestolnice kulture delujejo kot katalizatorji lokalnega razvoja in kulturnega turizma, kot je poudarjeno v sporočilu Komisije z dne 30. junija 2010 z naslovom Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike, ki sta ga podprla tudi Svet v sklepih z dne 12. oktobra 2010 (7) in Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 27. septembra 2011 (8). |
(6b) |
Za mesta s tem nazivom je tudi pomembno, da skušajo spodbujati socialno vključevanje in enake možnosti ter da naredijo vse, kar je v njihovih možnostih, za čim večjo vključitev vseh komponent civilne družbe pri pripravi in izvajanju kulturnega programa ter da posebno pozornost namenijo marginaliziranim in prikrajšanim skupinam. |
(7) |
Ocenjevanje in javno posvetovanje sta prepričljivo pokazala, da imajo lahko evropske prestolnice kulture številne ugodne učinke, če so skrbno načrtovane ▌. Ostajajo predvsem kulturni dogodek, ki pa ▌lahko prinese tudi znatne družbene in gospodarske učinke, še zlasti kadar je dogodek del dolgoročne razvojne strategije zadevnega mesta, ki je osredotočena na kulturo. |
(8) |
Aktivnosti v zvezi z evropsko prestolnico kulture so tudi velik izziv. Izvajanje celoletnega programa kulturnih dejavnosti je zahtevno in nekatere evropske prestolnice kulture so bile pri izkoriščanju možnosti uspešnejše kakor druge. Zato je treba aktivnost okrepiti, da bi to pomagalo vsem mestom kar najbolje izkoristiti naziv. |
(9) |
Naziv evropskih prestolnic kulture bi moral biti rezerviran za mesta, ne glede na njihovo velikost, da pa bi ta mesta dosegla širše občinstvo in povečala učinek, naj imajo še naprej možnost, da vključijo svoja okoliška območja . |
(10) |
Dodelitev naziva evropske prestolnice kulture naj še naprej temelji na kulturnem programu, pripravljenem posebej za ▌ evropsko prestolnico kulture , in naj ima močno evropsko razsežnost. Program bi moral biti tudi del dolgoročne strategije in trajnostno vplivati na razvoj lokalnega gospodarskega, kulturnega in družbenega okolja . |
(11) |
Dvostopenjski izbirni postopek, ki temelji na kronološkem seznamu držav članic in ga izvaja ▌ izbirni svet neodvisnih strokovnjakov (v nadaljevanju: izbirni svet) , se je izkazal kot pošten in pregleden. Mestom je omogočil, da izboljšajo vloge v času od predizbora do končne izbirne faze na podlagi nasvetov, prejetih od strokovnjakov iz izbirnega sveta, in zagotovil pravično razporeditev evropskih prestolnic kulture po vseh državah članicah. Da se ohrani kontinuiteta aktivnosti in se ne izgubijo izkušnje in znanje, do česar bi prišlo, če bi se hkrati zamenjali vsi člani izbirnega sveta, bi bilo treba njihovo zamenjavo opraviti postopoma. |
(11a) |
Nacionalno strokovno znanje bi bilo treba zagotoviti tako, da bi države članice lahko imenovale do dva strokovnjaka v izbirni svet, odgovoren za izbor in spremljanje mest. |
(12) |
Izbirna merila bi morala biti bolj izrecna, da bodo mesta, ki kandidirajo, dobila boljše napotke v zvezi s cilji in zahtevami, ki jih morajo izpolnjevati, da bi dobila naziv evropske prestolnice kulture. Izbirna merila bi tudi morala biti lažje merljiva, da bodo pomagala izbirnemu svetu ▌ pri izboru in spremljanju mest. V zvezi s tem bi se bilo treba osredotočiti na načrte mest kandidatov, ki zagotavljajo trajnostne učinke in so vključeni v dolgoročno strategijo kulturne politike , ki ima lahko trajnostni kulturni, gospodarski in družbeni vpliv. |
(13) |
Faza priprave v času od imenovanja mesta do leta naziva je bistvenega pomena za uspeh evropske prestolnice kulture. Med zainteresiranimi stranmi obstaja široko soglasje, da so bili spremljajoči ukrepi, uvedeni s Sklepom št. 1622/2006/ES, za mesta izredno uspešni. Te ukrepe bi bilo treba še bolj razviti, zlasti s pogostejšimi sestanki za spremljanje in obiski mest s strani članov izbirnega sveta in s še močnejšo izmenjavo izkušenj med nekdanjimi, sedanjimi in prihodnjimi evropskimi prestolnicami kulture , pa tudi mesti, ki kandidirajo. Imenovana mesta bi lahko tudi razvila vezi z drugimi evropskimi prestolnicami kulture. |
(14) |
Nagrada Melina Mercouri je pridobila veliko simbolično vrednost, ki daleč presega dejanski znesek nagrade, ki ga lahko dodeli Komisija. A da bi zagotovili, da bodo imenovana mesta izpolnjevala svoje zaveze, bi morali biti pogoji za izplačilo nagrade strožji in izrecnejši. |
(14a) |
Mesta kandidati bi morala tudi raziskati možnosti za morebitno finančno pomoč iz programov in skladov Unije. |
(15) |
Pomembno je, da zadevna mesta v vsem svojem komunikacijskem gradivu jasno povedo, da so evropske prestolnice kulture aktivnost Unije. |
(16) |
Komisija s svojimi ocenami rezultatov nekdanjih evropskih prestolnic kulture ne more zagotoviti primarnih podatkov o vplivu naziva in njene ocene temeljijo na podatkih, ki se zberejo na lokalni ravni. Zato bi morali biti ključni igralci v procesu ocenjevanja mesta sama in vzpostaviti bi morala učinkovite mehanizme merjenja. |
(17) |
Pretekle izkušnje ▌so med drugim pokazale, da lahko udeležba držav kandidatk s poudarjanjem skupnih vidikov evropske kulture pripomore k temu, da jih približa Uniji. Zato bi bilo treba sodelovanje pri evropskih prestolnicah kulture po letu 2019 spet odpreti za države kandidatke in potencialne kandidatke. |
(17a) |
Vendar bi lahko zaradi enakosti z mesti držav članic vsako mesto v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah v obdobju med letoma 2020 in 2033 sodelovalo le na enem natečaju. Poleg tega bi bilo treba vsaki državi kandidatki ali potencialni kandidatki prav tako zaradi enakosti z državami članicami dovoliti, da nosi naziv samo enkrat v obdobju od leta 2020 do leta 2033. Zato mesta v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah, ki so že dobila naziv v obdobju, na katerega se nanaša ta sklep, ne bi smela sodelovati v kasnejših natečajih za isto obdobje. |
(18) |
Da bi se zagotovili enotni pogoji izvajanja tega sklepa in zlasti določbe v zvezi z imenovanjem evropskih prestolnic kulture, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. |
(19) |
Sklep št. 1622/2006/ES bi bilo treba razveljaviti in nadomestiti s tem sklepom. Njegove določbe pa bi se morale še naprej uporabljati za vse evropske prestolnice do leta 2019, ki so že bile imenovane ali so v postopku imenovanja. |
(20) |
Ker ciljev tega sklepa , predvsem ohranjati in spodbujati raznovrstnost kultur v Evropi, poudarjati njihove skupne značilnosti ter spodbujati prispevek kulture k dolgoročnemu razvoju mest, zlasti zaradi potrebe po skupnih, jasnih in preglednih merilih ter postopkih za izbor in spremljanje evropskih prestolnic kulture, pa tudi po močni koordinaciji med državami članicami, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsežnosti in pričakovanih učinkov aktivnosti lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom proporcionalnosti, kot ga določa navedeni člen, ta sklep ne presega tega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Vzpostavitev
▌Vzpostavlja se aktivnost Unije z nazivom evropske prestolnice kulture (v nadaljnjem besedilu: aktivnost) za leta od 2020 do 2033.
Člen 2
Cilji
1. Splošni cilji aktivnosti so:
(a) |
ohranjati in spodbujati raznovrstnost kultur v Evropi in poudarjati njihove skupne značilnosti ter povečati občutek državljanov, da pripadajo skupnemu kulturnemu prostoru; |
(b) |
spodbujati prispevek kulture k dolgoročnemu razvoju mest v skladu z njihovimi strategijami in prednostnimi nalogami . |
2. Posebni cilji aktivnosti so:
(a) |
povečati obseg, raznovrstnost in evropsko razsežnost kulturne ponudbe mest, vključno z nadnacionalnim sodelovanjem; |
(b) |
razširiti dostop do kulture in sodelovanje v njej; |
(c) |
okrepiti zmogljivosti kulturnega področja in njegove povezave z drugimi področji; |
(d) |
povečati mednarodni profil mest s pomočjo kulture. |
Člen 3
Dostop do aktivnosti
-1. Natečaj za evropsko prestolnico kulture je na voljo samo mestom, ta pa lahko vključijo svoja okoliška območja.
-1a. Število evropskih prestolnic kulture v danem letu (v nadaljnjem besedilu: leto naziva) je največ tri.
Imenovanje se vsako leto nanaša na največ eno mesto v vsaki od dveh držav članic, ki sta navedeni na koledarju iz Priloge (v nadaljnjem besedilu: koledar), in v zadevnih letih na eno mesto iz države kandidatke in potencialne kandidatke ali na eno mesto iz države, ki pristopi k Uniji pod pogoji iz odstavka 3a.
1. Mesta v državah članicah so upravičena do imenovanja za evropsko prestolnico kulture za eno leto v skladu s koledarjem .
▌
▌
3. ▌Mesta v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah, ki na dan objave razpisa za oddajo vlog iz člena 10 sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa ali v poznejših programih Unije, ki podpirajo kulturo, imajo možnost, da se prijavijo za naziv evropske prestolnice kulture za eno leto v okviru javnega natečaja , ki se organizira vsako tretje leto ▌v skladu s koledarjem ▌.
Mestom v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah je v obdobju med letoma 2020 do 2033 dovoljeno sodelovati samo na enem natečaju .
Poleg tega je vsaki državi kandidatki ali potencialni državi kandidatki dovoljeno, da gosti dogodek samo enkrat v obdobju od 2020 do 2033.
3a. Države, ki pristopijo k Uniji po sprejetju tega sklepa, vendar pred 31. decembrom 2026, so upravičene do pridobitve naziva evropska prestolnica kulture v skladu s pravili in postopki, veljavnimi za države članice, sedem let po pristopu . Koledar se ustrezno posodobi. Države, ki pristopijo k Uniji po 31. decembru 2026, niso upravičene do sodelovanja v aktivnosti evropskih prestolnic kulture kot države članice.
V letih, ko so po koledarju že določene tri evropske prestolnice kulture, so mesta v državah, ki pristopijo k Uniji, upravičena do pridobitve naziva evropska prestolnica kulture v naslednjem prostem letu v koledarju in po vrstnem redu pristopa.
Če je mesto iz države, ki pristopa k Uniji, že prej sodelovalo v natečaju za države kandidatke in potencialne kandidatke, ne more sodelovati v nobenem kasnejšem natečaju za države članice. Kadar je mesto države pristopnice v obdobju od leta 2020 do leta 2033 v skladu z odstavkom 3 imenovano za evropsko prestolnico kulture, ta država po svojem pristopu v okviru te aktivnosti ni upravičena do imenovanja še enega mesta za evropsko prestolnico kulture.
Če bo več kot ena država pristopila k Uniji na isti datum in ni soglasja o vrstnem redu udeležbe v aktivnosti med temi državami, Svet opravi žreb.
Člen 4
Vloge
▌
2. Komisija pripravi skupen obrazec za vlogo ( v nadaljnjem besedilu: obrazec za vlogo ) na podlagi meril iz člena 5, ki ga uporabijo vsa mesta, ki kandidirajo. Če mesto vključi svoje okoliško območje, se vloga odda v imenu mesta.
3. Vsaka vloga temelji na kulturnem programu z močno evropsko razsežnostjo. Kulturni program traja eno leto in je pripravljen posebej za naziv evropske prestolnice kulture v skladu z merili iz člena 5. ▌
Člen 5
Merila
Merila za ocenjevanje vlog ( v nadaljnjem besedilu: merila) so razdeljena v šest kategorij: „ prispevek k dolgoročni strategiji “, ▌„evropska razsežnost“, „ kulturna in umetniška vsebina “, „ zmogljivost za izvedbo “, „doseg“ in „upravljanje“.
1. Glede „ prispevka k dolgoročni strategiji se upoštevajo naslednji dejavniki:
(a) |
dejstvo, da je kulturna strategija za ▌ mesto v veljavi v času prijave, kar vključuje aktivnost in načrte evropskih prestolnic kulture za podporo kulturnim dejavnostim po letu naziva; |
(b) |
načrti za okrepitev zmogljivosti kulturnega in ustvarjalnega področja , vključno z razvijanjem dolgoročnih povezav med kulturnim, gospodarskim in družbenim področjem v zadevnem mestu ; |
▌
(d) |
predvideni dolgoročni kulturni, družbeni in gospodarski vpliv, vključno z urbanim razvojem , ki bi ga imel naziv za mesto; |
(e) |
načrti za spremljanje in ocenjevanje učinka naziva na mesto in za razširjanje rezultatov ocenjevanja . |
▌
4. Glede „evropske razsežnosti“ se ocenijo naslednji dejavniki:
(a) |
obseg in kakovost dejavnosti, ki spodbujajo kulturno raznovrstnost Evrope , medkulturni dialog in večje medsebojno razumevanje med evropskimi državljani ; |
(b) |
obseg in kakovost dejavnosti, ki poudarjajo skupne vidike evropskih kultur, dediščine in zgodovine, pa tudi evropsko povezovanje in aktualne evropske teme ; |
(c) |
obseg in kakovost dejavnosti, ki so značilne za evropske umetnike, sodelovanje z izvajalci ali mesti v različnih državah, vključno z drugimi evropskimi prestolnicami kulture, če je primerno , in nadnacionalno partnerstvo; |
(d) |
strategija za pritegnitev interesa širšega evropskega in mednarodnega občinstva. |
4a. Glede „kulturne in umetniške vsebine“ se ocenijo naslednji dejavniki:
(a) |
jasna in skladna umetniška vizija in strategija za kulturni program leta; |
(b) |
vključitev lokalnih umetnikov in kulturnih organizacij v zasnovo in izvedbo kulturnega programa; |
(c) |
obseg in raznovrstnost predlaganih dejavnosti ter njihova splošna umetniška kakovosti; |
(d) |
zmogljivost za kombiniranje kulturne dediščine in tradicionalnih umetniških oblik z novimi, inovativnimi in eksperimentalnimi kulturnimi izrazi. |
4b. Glede „zmogljivosti za izvedbo“ mesta, ki kandidirajo, dokažejo, da:
(a) |
ima prijava široko politično podporo in trajnostno finančno zavezanost lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov; |
(b) |
mesto ima ali bo imelo ustrezno in delujočo infrastrukturo za gostitev naziva. |
5. Glede „dosega“ se ocenijo naslednji dejavniki:
(a) |
vključitev lokalnega prebivalstva in civilne družbe v pripravo prijave in izvedbe evropske prestolnice kulture; |
(b) |
oblikovanje novih in trajnostnih priložnosti za najrazličnejše državljane, da se udeležijo kulturnih dejavnosti ali sodelujejo v njih, zlasti mladi , prostovoljci ter odrinjeni in prikrajšani, vključno z manjšinami. Posebno pozornost je treba ▌dati tudi dostopnosti teh dejavnosti za invalide in starejše; |
(c) |
celotna strategija za razvoj občinstva in zlasti povezava z izobraževanjem in udeležbo šol. |
6. Glede „upravljanja“ se ocenijo naslednji dejavniki:
(a) |
izvedljivost strategije za zbiranje sredstev in predlaganega proračuna , kar vključuje načrte za iskanje možnosti za morebitno uporabo finančne pomoči iz programov in skladov Unije. Ta proračun pokriva pripravljalno fazo, samo leto naziva, ocenjevanje in predpise glede dejavnosti s trajnostnimi učinki ter načrte za ukrepanje v nepredvidljivih razmerah ; |
(b) |
predvidena struktura upravljanja in ▌ izvedbe evropske prestolnice kulture, ki vključuje zagotovitev ustreznega sodelovanja med lokalnimi oblastmi in izvedbeno strukturo, vključno z umetniško ekipo ; |
(c) |
postopek za imenovanje direktorja in umetniškega direktorja ter njuno področje delovanja; |
(d) |
tržna in komunikacijska strategija, ki je celovita in poudarja, da so evropske prestolnice kulture aktivnost Unije; |
(da) |
obstoj strukture izvedbe, osebje katere ima ustrezno znanje in izkušnje za načrtovanje, upravljanje in izvedbo kulturnega programa za leto naziva. |
Člen 6
Strokovni izbirni svet
1. ▌ Izbirni svet neodvisnih strokovnjakov (v nadaljnjem besedilu: ▌ izbirni svet) se ustanovi za izvajanje postopkov izbora in spremljanja.
1a. Izbirni svet je sestavljen iz 10 strokovnjakov, ki jih institucije in organi Unije imenujejo v skladu z odstavkom 2 (v nadaljnjem besedilu: evropski strokovnjaki).
Poleg tega je zadevna država članica za izbor in spremljanje mest iz države članice upravičena do imenovanja največ dveh strokovnjakov v skladu z lastnimi postopki in po posvetovanju s Komisijo (v nadaljnjem besedilu: nacionalni strokovnjaki).
2. ▌
Komisija po organiziranem razpisu predlaga skupino potencialnih evropskih strokovnjakov .
Evropski parlament, Svet in Komisija potem izberejo tri strokovnjake, vse iz te skupine, in jih imenujejo v skladu s svojimi zadevnimi postopki. Odbor regij izbere enega strokovnjaka iz skupine in ga imenuje v skladu s svojimi postopki.
Pri izboru evropskih strokovnjakov si vse institucije in organi Unije prizadevajo, da se v izbirnem svetu kompetence dopolnjujejo ter da sta zagotovljena uravnotežena geografska porazdeljenost in zastopanost spolov.
▌
2a. Vsi strokovnjaki so državljani Unije. So neodvisni in imajo veliko izkušenj ter strokovnega znanja na področju kulture, kulturnega razvoja mest ali organizacije evropske prestolnice kulture ali mednarodnih kulturnih dogodkov podobnega obsega in ravni. Strokovnjaki so pripravljeni sodelovati v izbirnem svetu ustrezno število delovnih dni na leto.
Izbirni svet imenuje svojega predsednika.
3. Evropski strokovnjaki so imenovani za obdobje treh let.
Ne glede na prvi pododstavek , kar zadeva ustanovitev prvega izbirnega sveta , ▌Evropski parlament imenuje svoje strokovnjake za tri leta, Svet za eno leto, Komisija za dve leti in Odbor regij za eno leto ▌.
4. Vsi strokovnjaki ▌izbirnega sveta dajo izjavo o vsakem dejanskem ali potencialnem navzkrižju interesov v zvezi s posameznim mestom, ki kandidira. V primeru take izjave strokovnjaka ali če se pojavi navzkrižje interesa ta strokovnjak odstopi , zadevna institucija ali organ Unije ali država članica pa ga zamenja za preostanek mandata v skladu z ustreznim postopkom .
5. Komisija vsa poročila izbirnega sveta objavi na svojem spletišču.
Člen 7
Oddaja vlog v državah članicah
1. Vsaka država članica je odgovorna za organizacijo natečaja med svojimi mesti v skladu s koledarjem ▌.
2. Države članice objavijo razpis za oddajo vlog vsaj šest let pred ▌ letom naziva.
Ne glede na to države članice, ki so upravičene do imenovanja evropske prestolnice kulture v letu 2020, objavijo razpis čim prej po … (*2).
Vsak razpis za oddajo vlog, namenjen mestom, ki kandidirajo za naziv, vsebuje ▌obrazec za vlogo ▌.
Mesta kandidati lahko predložijo vloge v okviru vsakega od teh razpisov ne prej kot 10 mesecev po njegovi objavi.
3. Zadevne države članice vloge uradno sporočijo Komisiji.
Člen 8
Predizbor v državah članicah
1. Vsaka zadevna država članica skliče predizborni sestanek ▌izbirnega sveta z mesti kandidati vsaj pet let pred ▌ letom naziva .
2. ▌Izbirni svet po oceni vlog v skladu z merili ▌določi seznam mest kandidatov v ožjem izboru▌ in predloži poročilo o predizboru glede na vse vloge , pri čemer med drugim predloži priporočila mestom kandidatom z ožjega seznama ▌.
3. ▌Izbirni svet predloži svoje poročilo o predizboru zadevnim državam članicam in Komisiji. Vsaka zadevna država članica uradno potrdi ožji izbor, ki temelji na poročilu izbirnega sveta.
Člen 9
Izbor v državah članicah
1. Mesta kandidati, ki so v ožjem izboru, dopolnijo in spremenijo svoje vloge, da bi upoštevala merila in priporočila iz poročila o predizboru, ter jih predložijo zadevnim državam članicam, ki jih nato posredujejo Komisiji.
2. Vsaka zadevna država članica skliče sestanek ▌izbirnega sveta za končni izbor z mesti kandidati v ožjem izboru najpozneje devet mesecev po predizbornem sestanku.
Zadevne države članice lahko po potrebi po posvetovanju s Komisijo podaljšajo ta rok za razumno obdobje.
3. ▌Izbirni svet oceni dopolnjene in spremenjene vloge.
4. ▌Izbirni svet izda poročilo o izboru vlog skupaj s priporočilom za imenovanje enega mesta v zadevni državi članici za evropsko prestolnico kulture. A če nobeno mesto, ki kandidira, ne izpolnjuje vseh meril, lahko ▌izbirni svet priporoči, da se naziva v tistem letu ne bi smelo podeliti.
Poročilo o izboru vsebuje tudi priporočila ▌ zadevnemu mestu v zvezi z napredkom, ki ga je treba doseči do leta naziva.
Izbirni svet predloži svoje poročilo o izboru zadevni državi članici in Komisiji. ▌
Člen 10
Predizbor in izbor v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah
1. Komisija je odgovorna za organizacijo natečaja med mesti v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah.
2. Komisija objavi v Uradnem listu Evropske unije razpis za oddajo vlog vsaj šest let pred ▌ letom naziva. ▌
Vsakemu razpisu za oddajo vlog, namenjenemu mestom, ki kandidirajo za naziv, se priloži obrazec za vlogo.
Rok za predložitev vlog v okviru vsakega od teh razpisov je ne prej kot 10 mesecev po njegovi objavi.
▌
4. ▌Izbirni svet opravi predizbor mest vsaj pet let pred ▌ letom naziva na podlagi ▌obrazcev za vlogo ▌. Z mesti, ki kandidirajo, ni organiziran sestanek.
▌Izbirni svet po oceni vlog v skladu z merili ▌določi seznam mest kandidatov v ožjem izboru▌ in predloži poročilo o predizboru glede na vse vloge , pri čemer med drugim predloži priporočila mestom kandidatom z ožjega seznama ▌. Izbirni svet predloži svoje poročilo o predizboru Komisiji ▌.
5. Mesta kandidati, ki so v ožjem izboru, dopolnijo in spremenijo svoje vloge, da bi upoštevala merila in priporočila iz poročila o predizboru, in jih predložijo Komisiji.
Komisija skliče sestanek ▌izbirnega sveta za končni izbor z mesti v ožjem izboru najpozneje devet mesecev po predizbornem sestanku . Komisija lahko po potrebi podaljša ta rok za razumno obdobje.
▌Izbirni svet oceni dopolnjene in spremenjene vloge.
▌Izbirni svet izda poročilo o izboru vlog mest kandidatov z ožjega seznama s priporočilom za imenovanje za evropsko prestolnico kulture največ enega mesta v eni državi kandidatki ali potencialni kandidatki.
A če nobeno mesto, ki kandidira, ne izpolnjuje vseh meril, lahko ▌izbirni svet priporoči, da se naziva v tistem letu ne bi smelo podeliti.
Poročilo o izboru vsebuje tudi priporočila zadevnemu mestu v zvezi z napredkom, ki ga je treba doseči do leta naziva.
Izbirni svet predloži svoje poročilo o izboru Komisiji ▌.
Člen 11
Imenovanje
Komisija z izvedbenimi akti uradno imenuje evropske prestolnice kulture ob ustreznem upoštevanju priporočil ▌ izbirnega sveta. Komisija obvesti Evropski parlament, Svet in Odbor regij o imenovanju.
Člen 12
Sodelovanje med imenovanimi mesti
Mesta, imenovana za isto leto , si prizadevajo, da bi razvila povezave med svojimi kulturnimi programi, sodelovanje pa se lahko obravnava v okviru postopka spremljanja iz člena 13.
Člen 13
Spremljanje
1. ▌ Izbirni svet spremlja pripravo evropskih prestolnic kulture in zagotavlja mestom podporo in usmerjanje od njihovega imenovanja do začetka leta naziva.
2. V ta namen Komisija skliče tri sestanke, ki se jih morajo udeležiti izbirni svet in imenovana mesta: prvi sestanek je tri leta pred letom naziva, drugi sestanek je 18 mesecev pred letom naziva in tretji sestanek je dva meseca pred letom naziva. Država članica ali zadevna država kandidatka oziroma potencialna kandidatka lahko za te sestanke imenuje opazovalca.
Ta mesta šest tednov pred vsakim od teh sestankov izdajo Komisiji poročila o napredku.
Na sestankih ▌ izbirni svet pregleda stanje priprav in poda nasvete glede pomoči mestom pri pripravi kakovostnega kulturnega programa in učinkovite strategije. Izbirni svet posebno pozornost posveti priporočilom, ki so podana v poročilu o izboru in predhodnih poročilih o spremljanju.
3. ▌ Izbirni svet po vsakem sestanku izda poročilo o stanju priprav in vseh ukrepih, ki jih je treba sprejeti.
Izbirni svet predloži svoje poročilo o spremljanju Komisiji, mestom ter državam članicam ali zadevnim državam . ▌
4. Poleg sestankov za spremljanje lahko Komisija vedno, ko je treba, organizira tudi obiske ▌izbirnega sveta v imenovanih mestih.
Člen 14
Nagrada
1. ▌Komisija lahko imenovanim mestom dodeli denarno nagrado v čast Melini Mercouri (v nadaljnjem besedilu: nagrada) , če so za to zagotovljena sredstva v večletnem finančnem okviru .
Pravni in finančni vidiki te nagrade se obravnavajo v okviru zadevnih programov Unije, ki podpirajo kulturo.
2. ▌Nagrada se izplača najpozneje do konca marca v letu naziva, pod pogojem, da zadevno mesto izpolnjuje zaveze, dane na stopnji prijave, da izpolnjuje merila in upošteva priporočila▌ iz poročil o izboru in o spremljanju.
Zaveze, dane v stopnji prijave, se štejejo za izpolnjene s strani imenovanega mesta, če v času od stopnje prijave do leta naziva niso bile narejene večje spremembe programa in strategije, zlasti če:
(a) |
je proračun ostal na ravni, ki omogoča izvedbo kakovostnega kulturnega programa v skladu s prijavo in merili ; |
(b) |
je bila neodvisnost umetniške ekipe ustrezno spoštovana; |
(c) |
je evropska razsežnost v končni različici kulturnega programa ostala dovolj močna; |
(d) |
tržna in komunikacijska strategija ter komunikacijsko gradivo, ki ga uporabi imenovano mesto, jasno izraža, da so evropske prestolnice kulture aktivnost Unije; |
(e) |
so sprejeti načrti za spremljanje in ocenjevanje učinka naziva na zadevno mesto. |
Člen 15
Praktične rešitve
Komisija predvsem:
(a) |
zagotovi celovito usklajenost aktivnosti; |
(b) |
zagotovi usklajevanje med državami članicami in ▌izbirnim svetom; |
(c) |
glede na cilje in merila vzpostavi smernice v pomoč pri postopkih izbora in spremljanja v tesnem sodelovanju z ▌izbirnim svetom; |
(d) |
zagotovi tehnično podporo ▌izbirnemu svetu; |
(e) |
javno objavi vse ustrezne informacije in prispeva k prepoznavnosti aktivnosti na evropski in mednarodni ravni; |
(f) |
spodbuja izmenjavo izkušenj in dobrih praks med nekdanjimi, sedanjimi in prihodnjimi evropskimi prestolnicami kulture , pa tudi mesti, ki kandidirajo , ter spodbuja večje širjenje ocenjevalnih poročil o mestih in pridobljenih izkušenj . |
Člen 16
Ocenjevanje
1. Za ocenjevanje rezultatov vsake evropske prestolnice kulture je odgovorno zadevno mesto.
Komisija vzpostavi skupne smernice in kazalnike za mesta na podlagi ciljev in meril ▌, da bi zagotovila usklajen pristop k postopku ocenjevanja.
Mesta pripravijo svoja poročila o ocenjevanju in jih pošljejo Komisiji ▌ do 31. decembra v letu, ki sledi letu naziva. Komisija ta poročila objavi na svojem spletišču .
2. Poleg ocenjevanja s strani mest Komisija zagotovi tudi , da se redno izvajajo zunanja in neodvisna ocenjevanja rezultatov aktivnosti. ▌
Zunanje in neodvisno ocenjevanje vključuje umestitev vseh nekdanjih evropskih prestolnic kulture v evropski kontekst, da bi lahko primerjali in pridobili koristne izkušnje za prihodnje evropske prestolnice kulture , pa tudi vsa evropska mesta. Ocena zajema tudi aktivnost ▌v celoti, zlasti učinkovitost strategij, uporabljenih za udejanjenje aktivnosti, in njene učinke ▌,ter preveri možnosti, kako bi jo lahko izboljšali.
Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Odboru regij naslednja poročila, ki temeljijo na teh ocenah, in jih po potrebi spremljajo ustrezni predlog i:
(a) |
prvo vmesno poročilo ▌do 31. decembra 2024; |
(b) |
drugo vmesno poročilo ▌do 31. decembra 2029; |
(c) |
naknadno poročilo ▌ do 31. decembra 2034. |
Člen 17
Razveljavitev in prehodne določbe
Sklep št. 1622/2006/ES se s tem razveljavi. Vendar se še naprej uporablja v primeru mest, ki so že bila imenovana ali so v postopku imenovanja za evropske prestolnice kulture za leta od 2012 do 2019.
Člen 18
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V ▌…,
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(*1) Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
(1) UL C 113, 18.4.2012, str. 17 in UL C 17, 19.1.2013, str. 97.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013.
(3) UL C 287, 29.11.2007, str. 1.
(4) UL C 247 E, 15.10.2009, str. 32.
(5) Sklep št. 1622/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o vzpostavitvi aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2007 do 2019 (UL L 304, 3.11.2006, str. 1).
(6) Uredba (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 221).
(7) 14944/10 .
(8) UL C 56 E, 26.2.2013, str. 41.
(*2) Datum začetka veljavnosti tega sklepa.
PRILOGA
Koledar
2020 |
Hrvaška ▌ |
Irska |
▌ |
2021 |
Romunija |
Grčija |
država kandidatka ali potencialna kandidatka |
2022 |
Litva |
Luksemburg |
|
2023 |
Madžarska |
Združeno kraljestvo |
▌ |
2024 |
Estonija |
Avstrija |
država kandidatka ali potencialna kandidatka |
2025 |
Slovenija |
Nemčija |
|
2026 |
Slovaška |
Finska |
▌ |
2027 |
Latvija |
Portugalska |
država kandidatka ali potencialna kandidatka |
2028 |
Češka |
Francija |
|
2029 |
Poljska |
Švedska |
▌ |
2030 |
Ciper |
Belgija |
država kandidatka ali potencialna kandidatka |
2031 |
Malta |
Španija |
|
2032 |
Bolgarija |
Danska |
▌ |
2033 |
Nizozemska |
Italija |
država kandidatka ali potencialna kandidatka |
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/417 |
P7_TA(2013)0591
Sprememba nekaterih uredb na področju ribištva in zdravja živali zaradi spremembe statusa otočja Mayotte ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih uredb na področju ribištva in zdravja živali zaradi spremembe statusa otočja Mayotte v razmerju do Unije (COM(2013)0417 – C7-0175/2013 – 2013/0191(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(2016/C 468/85)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0417), |
— |
ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 43(2) in 168(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0175/2013), |
— |
ob upoštevanju člena 349 in člena 355 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi, |
— |
ob upoštevanju pisma Sveta z dne 10. oktobra 2013 (1), |
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. septembra 2013 (2), |
— |
ob upoštevanju členov 55 in 37 Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo in mnenja Odbora za regionalni razvoj (A7-0425/2013), |
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom. |
(1) Točka 4 zapisnika z dne 21. oktobra 2013 (P7_PV(2013)10-21).
(2) UL C 341, 21.11.2013, str. 97.
P7_TC1-COD(2013)0191
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. decembra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih uredb na področju ribištva in zdravja živali zaradi spremembe statusa otočja Mayotte v razmerju do Unije
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 43(2), in 168(4)(b) in 349 Pogodbe, [Sprememba 1]
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Evropski Svet svet je s Sklepom 2012/419/EU (3) spremenil status otočja Mayotte v razmerju do Unije z učinkom od 1. januarja 2014. Zato od tega dne otočje Mayotte ne bo več čezmorsko ozemlje in bo postalo najbolj oddaljena regija v smislu členov 349 in 355(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije ( PDEU). Pravo Unije se za otočje Mayotte uporablja Glede na to spremembo pravnega položaja otočja Mayotte se bo zanj od 1. januarja 2014 uporabljalo pravo Unije . Zaradi posebnih strukturnih, socialnih in gospodarskih razmer na otočju Mayotte , ki jih še otežujejo dejavniki, kot so oddaljenost, otoška lega, majhnost, težavna topografija in podnebje, je primerno določiti nekatere posebne ukrepe na več področjih. [Sprememba 2] |
(2) |
Na področju ribištva in zdravja živali je treba spremeniti naslednje uredbe. |
(3) |
V zvezi z Uredbo Sveta (ES) št. 850/98 z dne 30. marca 1998 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov (4), je treba vode okoli otočja Mayotte vključiti v področje uporabe te uredbe, ter prepovedati uporabo zapornih plavaric pri lovu na jate tunov ali tunom podobnih rib znotraj območja 24 navtičnih milj od temeljnih črt otočja, da bi ohranili jate velikih rib selivk v bližini otočja Mayotte. [Sprememba, ki ne zadeva vseh jezikov] |
(4) |
V zvezi z Uredbo Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (5), bi uporaba pravil o označevanju ribiških proizvodov glede na zelo razdrobljene in slabo razvite sisteme trženja na otočju Mayotte trgovcem na drobno povzročila breme, ki je nesorazmerno glede na informacijo, ki bo s tem posredovana potrošniku. Zato je primerno, da se določi začasno odstopanje od pravil o označevanju ribiških proizvodov, ki so v ponudbi na otočju Mayotte za prodajo na drobno končnemu potrošniku. |
(5) |
V zvezi z Uredbo Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (6), bi bilo treba uvesti posebne ukrepe glede registra flote in ureditve dostopa. |
(6) |
Prvič, velik del flote, ki pluje pod francosko zastavo in opravlja dejavnost iz francoskega departmaja Mayotte, sestavljajo plovila, ki so krajša od 9 10 metrov, so razpršena okrog otočja, nimajo določenega posebnega mesta iztovarjanja in jih je še treba identificirati, izmeriti in opremiti z minimalnimi varnostnimi orodji, da bi se lahko vključila v register ribiških plovil Unije; posledično Francija ne bo mogla dokončati tega registra do 31. decembra 2016 2020 . Francija bi kljub temu morala vzpostaviti začasni register flote, ki bi zagotavljal minimalno identifikacijo plovil tega segmenta, da bi se preprečilo širjenje neprijavljenih ribiških plovil. [Sprememba 4] |
(7) |
Drugič, za zaščito občutljivih ekoloških in bioloških razmer v vodah okoli otočja Mayotte in ohranjanje njegovega lokalnega gospodarstva, je treba ob upoštevanju strukturnih, socialnih in gospodarskih razmer, nekatere ribolovne dejavnosti v teh vodah omejiti na plovila, registrirana v pristaniščih tega otočja. [Sprememba 5] |
(8) |
V zvezi z Uredbo Sveta (ES) št. 639/2004 z dne 30. marca 2004 o upravljanju ribiških flot, registriranih v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti (7), glede otočja Mayotte obstaja posebna značilnost, da ni bil določen noben cilj v okviru Uredbe (ES) št. 2371/2002, ki bi se nanašal na Večletni usmerjevalni program za obdobje 1997–2002. Z vidika ohranjanja ribolovnih virov je primerno, da se ribolovne zmogljivost flot omejijo na sedanje ravni, zlasti za segment velikih plovil z velikimi ribolovnimi zmogljivostmi. Vendar je zaradi sedanjih posebnih socialnih in gospodarskih razmer na otočju Mayotte primerno, da se za manjša plovila – glede na dejstvo, da je Francija Komisiji za tune v Indijskem oceanu (IOTC) predložila razvojni načrt, ki kaže pričakovan razvoj flote na otočju Mayotte in glede katerega nobena od pogodbenic IOTC, vključno z Unijo, ni ugovarjala – upoštevajo cilji navedenega načrta kot referenčne ravni za zmogljivost flote, registrirane v pristaniščih otočja Mayotte, in da se Franciji dovoli, da poveča svojo floto v skladu s cilji razvojnega načrta. [Sprememba 6] |
(9) |
V zvezi z Uredbo (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (8), je treba opozoriti, da otočje Mayotte nima industrijskih zmogljivosti za predelavo stranskih živalskih proizvodov. Zato je primerno, da se Franciji odobri petletno obdobje za vzpostavitev infrastrukture, potrebne za identifikacijo, upravljanje, prevoz, obdelavo živalskih stranskih proizvodov na otočju Mayotte in razpolaganje z njim v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009. |
(10) |
V zvezi z Uredbo Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnost za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (9), je očitno, da Francija ne bo zmogla izpolniti obveznosti nadzora Unije za segment flote „Mayotte. Pelagične in pridnene vrste. Dolžina < 9 m 10 m “ do datuma, ko Mayotte postane najbolj oddaljena regija. Plovila iz tega segmenta, razpršena okrog otočja, nimajo opredeljenega posebnega mesta iztovarjanja in jih je še treba identificirati. Poleg tega je treba usposobiti ribiče in nadzornike ter vzpostaviti ustrezno upravno in fizično infrastrukturo. Zato je treba omogočiti začasno odstopanje od nekaterih pravil v zvezi z nadzorom ribiških plovil in njihovih značilnosti, dejavnosti na morju, njihovega ribolovnega orodja in ulova na vseh stopnjah – od plovila do trga – za ta segment flote. Vendar, da bi dosegli vsaj nekaj najpomembnejših ciljev Uredbe (ES) št. 1224/2009, bi Francija morala vzpostaviti nacionalni nadzorni sistem, ki bi omogočal nadzor in spremljanje dejavnosti tega segmenta flote ter izpolnjevanje mednarodnih obveznosti poročanja Unije. [Sprememba 7] |
(11) |
Uredbe (ES) št. 850/98, (ES) št. 104/2000, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 639/2004, (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1224/2009 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti. |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Spremembe Uredbe (ES) št. 850/98
Uredba (ES) št. 850/98 se spremeni:
(1) |
V členu 2(1) se točka (h) nadomesti z naslednjim:
|
(1a) |
V členu 2 se doda naslednji odstavek: „3a. Naravni morski park otočja Mayotte“ pomeni vso izključno ekonomsko cono Mayotte (68 381 km2). Park se na kopnem razteza do vrha bibavičnega pasu, ki označuje mejo javnega morskega območja.“ [Sprememba 8] |
(2) |
Za členom 34 se vstavi naslednji člen: „Člen 34a Omejitve ribolovnih dejavnosti v coni 24 milj okrog otočja Mayotte Plovilom je prepovedana uporaba vsakršnih zapornih plavaric pri lovu na jate tunov ali tunom podobnih rib znotraj območja 24 navtičnih milj od obal otočja Mayotte, merjeno od temeljnih črt, od katerih se merijo teritorialne vode.[Sprememba, ki ne zadeva vseh jezikov] Ribolov s kopičenjem naprav za združevanje rib (FAD) in z velikimi morskimi sesalci in morskimi psi kitovci (naravne FAD) je prepovedan na celotnem območju naravnega morskega parka otočja Mayotte. “[Sprememba 10] |
Člen 2
Sprememba Uredbe (ES) št. 104/2000
V člen 4 Uredbe (EU) št. 104/2000 se za odstavkom 3 vstavi naslednji odstavek:
„3a. Do 16. 31 . decembra 2016 2021 , se odstavki 1, 2 in 3 ne uporabljajo za proizvode, ki so v ponudbi na otočju Mayotte za prodajo na drobno končnemu potrošniku.“[Sprememba 11]
Člen 3
Spremembe Uredbe (ES) št. 2371/2002
Uredba (ES) št. 2371/2002 se spremeni:
(1) |
Členu 15 se dodata naslednja odstavka: „5. Z odstopanjem od odstavka 1 je Francija do 31. decembra 2016 2021 izvzeta iz obveznosti, da v svoj register ribiških plovil Unije vključi tista plovila, ki so krajša od 9 10 metrov celotne dolžine in opravljajo dejavnost z otočja Mayotte. [Sprememba 12] 6. Francija do 31. decembra 2016 2021 vodi začasni register ribiških plovil, ki so krajša od 9 10 metrov celotne dolžine in opravljajo dejavnost z otočja Mayotte. V tem registru je za vsako plovilo navedeno vsaj njegovo ime, celotna dolžina in identifikacijska koda.“[Sprememba 13] |
(2) |
Za členom 18 se vstavi naslednji člen: „Člen 18a Mayotte Z odstopanjem od člena 17 lahko Francija v vodah do 100 navtičnih milj od temeljnih črt otočja Mayotte omeji ribolov in v celotnem naravnem morskem parku Mayotte sprejme ohranjevalne ukrepe, za katere meni, da so potrebni za ohranjanje naravnih virov, zaščitenih z zakonodajo, s katero je bil naravni morski park ustanovljen, tudi ukrepe za omejitev ribolova na ribiška plovila, registrirana v pristaniščih otočja Mayotte, bodisi v registru plovil Unije ali v začasnem registru iz člena 15(6), razen za plovila Unije, ki so že dve leti pred 1. januarjem 2014 lovila v teh vodah najmanj 40 dni, če ne presegajo ribolovnega napora, ki se tradicionalno izvaja.“[Sprememba 14] |
Člen 4
Sprememba Uredbe (ES) št. 639/2004
V Uredbi (ES) št. 639/2004 se za členom 1 doda naslednji člen:
„Člen 1a
Flota otočja Mayotte
1. Z odstopanjem od člena 1(1)(a) se za referenčne ravni zmogljivosti za ribiška plovila, registrirana v pristaniščih otočja Mayotte, bodisi v registru plovil Unije ali v začasnem registru iz člena 15(6) Uredbe (ES) št. 2371/2002, upoštevajo zmogljivosti te flote na dan 31. decembra 2013.
Za ribiška plovila, ki so dolga od 8 do 12 metrov celotne dolžine in uporabljajo parangale, ter ribiška plovila, ki so krajša od 9 10 metrov celotne dolžine, je referenčna raven tista zmogljivost, ki je določena v razvojnem načrtu, ki ga je Francija 7. januarja 2011 predložila Komisiji za tune v Indijskem oceanu. [Sprememba 15]
2. Z odstopanjem od člena 13 Uredbe (ES) št. 2371/2002 se Franciji dovoli uvedba novih zmogljivosti v segmentih flote, opredeljenih za ribiška plovila, ki merijo od 8 do 12 metrov celotne dolžine in uporabljajo parangale, ter ribiška plovila, ki so krajša od 9 10 metrov celotne dolžine, brez umika enakovredne zmogljivosti.“[Sprememba 16]
Člen 5
Sprememba Uredbe (ES) št. 1069/2009
V Uredbi (ES) št. 1069/2009 se člen 56 nadomesti z naslednjim:
„Člen 56
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 4. marca 2011.
Člen 4 se za otočje Mayotte uporablja od 1. januarja 2019 2021 . Živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi, ustvarjeni na otočju Mayotte pred 1. januarja 2019 2021 , se prodajo v skladu s členom 19(1)(b). [Sprememba 17]
Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.“
Člen 6
Sprememba Uredbe (ES) št. 1224/2009
V Uredbi (ES) št. 1224/2009 se za členom 2 doda naslednji člen:
„Člen 2a
Uporaba nadzornega sistema Skupnosti za nekatere segmente flote s francoskega čezmorskega departmaja najbolj oddaljene regije Mayotte
1. Do 31. decembra 2016 2021 se členi 5(3), 6, 8, 41, 56, 58 do 62, 66, 68 in 109 ne uporabljajo za Francijo v zvezi z ribiškimi plovili, ki so krajša od 9 10 metrov celotne dolžine in opravljajo ribolovne dejavnosti z otočja Mayotte. [Sprememba 19]
2. Francija do 1. januarja 2014 2015 vzpostavi nacionalni nadzorni sistem za ribiška plovila, ki so krajša od 9 10 metrov celotne dolžine in opravljajo dejavnost z otočja Mayotte. Ta sistem mora izpolnjevati naslednje zahteve: [Sprememba 20]
(a) |
en sam organ, ki se nahaja na otočju Mayotte, usklajuje nadzorne dejavnosti vseh lokalnih organov; |
(b) |
nadzor, inšpekcijski pregledi in pregon se izvajajo nediskriminatorno; |
(c) |
sistem zagotovi nadzor ulova vrst, ki jih upravlja Komisija za tune v Indijskem oceanu, in zaščitenih vrst; |
(d) |
sistem zagotovi nadzor dostopa do voda okoli otočja Mayotte, zlasti na območja, za katere veljajo omejitve dostopa, ki se uporabljajo za nekatere segmente flote; |
(e) |
prednostna naloga sistema je določitev cilja glede kartiranja ribolovne dejavnosti okoli otočja z namenom priprave podlage za usmerjene ukrepe v zvezi z nadzorom. |
3. Francija do 30. septembra 2014 2015 Komisiji predloži akcijski načrt z ukrepi, ki jih je treba sprejeti za zagotovitev popolnega izvajanja Uredbe (ES) št. 1224/2009 od 1. januarja 2017 2018 glede ribiških plovil, ki so krajša od 9 10 metrov celotne dolžine in opravljajo dejavnost iz francoskega departmaja najbolj oddaljene regije Mayotte. Akcijski načrt je predmet dialoga med Francijo in Komisijo. Francija sprejme vse potrebne ukrepe za izvedbo tega akcijskega načrta.“[Sprememba 21]
Člen 7
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije 1 . januarja 2014 . [Sprememba 22]
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …,
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 341, 21.11.2013, str. 97.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013.
(3) UL L 204, 31.7.2012, str. 131.
(4) UL L 125, 27.4.1998, str. 1.
(5) UL L 17, 21.1.2000, str. 22.
(6) UL L 320, 5.12.2001, str. 7.
(7) UL L 102, 7.4.2004, str. 9.
15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 468/423 |
P7_TA(2013)0592
Sklep o nenasprotovanju delegirani uredbi: sprememba Prilog I, II in IV k Uredbi (EU) št. 978/2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov
Sklep Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2013, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 30. oktobra 2013 o spremembi Prilog I, II in IV k Uredbi (EU) št. 978/2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov (C(2013)07167 – 2013/2929(DEA))
(2016/C 468/86)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2013)07167), |
— |
ob upoštevanju pisma Komisije z dne 25. novembra 2013, v katerem le-ta poziva Parlament, naj izjavi, da ne bo nasprotoval delegirani uredbi, |
— |
ob upoštevanju pisma Odbora za mednarodno trgovino predsedniku konference predsednikov odborov z dne 2. decembra 2013, |
— |
ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 (1), zlasti členov 3(2), 5(3) in 17(2), |
— |
ob upoštevanju člena 87a(6) Poslovnika, |
A. |
ker je Komisija poudarila, da je bistvenega pomena, da Parlament sprejme sklep pred 16. decembrom 2013, saj mora biti delegirana uredba objavljena pred 1. januarjem 2014, da se omogoči pravočasna obnovitev dostopa Mjanmara/Burme do sheme splošnih tarifnih preferencialov in vključitev Južnega Sudana vanjo; |
1. |
izjavlja, da ne bo nasprotoval delegirani uredbi; |
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL L 303, 31.10.2012, str. 1.