ISSN 1977-1045 |
||
Uradni list Evropske unije |
C 463 |
|
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Zvezek 59 |
Obvestilo št. |
Vsebina |
Stran |
|
II Sporočila |
|
|
SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE |
|
|
Evropska komisija |
|
2016/C 463/01 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8260 – DCNS/SPI/DCNS Energies) ( 1 ) |
|
2016/C 463/02 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8268 – Norinco/Delphi’s Mechatronics Business) ( 1 ) |
|
IV Informacije |
|
|
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE |
|
|
Svet |
|
2016/C 463/03 |
||
2016/C 463/04 |
||
2016/C 463/05 |
||
2016/C 463/06 |
||
2016/C 463/07 |
||
|
Evropska komisija |
|
2016/C 463/08 |
||
|
Evropski nadzornik za varstvo podatkov |
|
2016/C 463/09 |
||
2016/C 463/10 |
Povzetek mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o sistemih upravljanja osebnih podatkov |
|
2016/C 463/11 |
|
V Objave |
|
|
POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE |
|
|
Evropska komisija |
|
2016/C 463/12 |
Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.8288 – Permira/Schustermann & Borenstein) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 ) |
|
2016/C 463/13 |
Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.8259 – Groupe HIG/Guillaume Dauphin/Ecore) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 ) |
|
|
DRUGI AKTI |
|
|
Evropska komisija |
|
2016/C 463/14 |
|
Popravki |
|
2016/C 463/15 |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
SL |
|
II Sporočila
SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
Evropska komisija
13.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 463/1 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji
(Zadeva M.8260 – DCNS/SPI/DCNS Energies)
(Besedilo velja za EGP)
(2016/C 463/01)
Komisija se je 5. decembra 2016 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v francoščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:
— |
v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij. |
— |
v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32016M8260. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava. |
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.
13.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 463/1 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji
(Zadeva M.8268 – Norinco/Delphi’s Mechatronics Business)
(Besedilo velja za EGP)
(2016/C 463/02)
Komisija se je 2. decembra 2016 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:
— |
v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij, |
— |
v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32016M8268. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava. |
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.
IV Informacije
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
Svet
13.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 463/2 |
Obvestilo osebam, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2010/788/SZVP, kakor je bil spremenjen s Sklepom (SZVP) 2016/2231, in iz Uredbe Sveta (ES) št. 1183/2005, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2016/2230, o omejevalnih ukrepih proti Demokratični republiki Kongo
(2016/C 463/03)
Osebe, navedene v Prilogi II k Sklepu Sveta 2010/788/SZVP (1) in Prilogi Ia k Uredbi Sveta (ES) št. 1183/2005 (2) o omejevalnih ukrepih proti Demokratični republiki Kongo, obveščamo o naslednjem.
Svet Evropske unije je sklenil, da je treba osebe iz navedenih prilog vključiti na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa 2010/788/SZVP in Uredbe (ES) št. 1183/2005 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični republiki Kongo. Razlogi za uvrstitev teh oseb na seznam so navedeni v ustreznih rubrikah teh prilog.
Zadevne osebe obveščamo, da lahko pri pristojnih organih zadevne države članice oziroma zadevnih držav članic, kakor so navedene na spletnih straneh iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1183/2005, zaprosijo, da se jim odobri uporaba zamrznjenih sredstev za osnovne potrebe ali določena plačila (glej člen 3 Uredbe).
Zadevne osebe lahko zahtevek za ponovno preučitev odločitve o njihovi uvrstitvi na navedeni seznam skupaj z dokazili pošljejo Svetu pred 1. oktobrom 2017, in sicer na naslov:
Svet Evropske unije |
Generalni sekretariat |
GD C 1C |
Rue de la Loi/Wetstraat 175 |
1048 Bruxelles/Brussel |
BELGIQUE/BELGIË |
E-pošta: sanctions@consilium.europa.eu. |
Svet bo vse prejete pripombe upošteval pri naslednjem pregledu v Svetu v skladu s členom 9 Sklepa 2010/788/SZVP.
Zadevne osebe obveščamo tudi, da lahko odločitev Sveta izpodbijajo pred Splošnim sodiščem Evropske unije v skladu s pogoji iz drugega odstavka člena 275 ter četrtega in šestega odstavka člena 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
(1) UL L 336, 21.12.2010, str. 30.
(2) UL L 193, 23.7.2005, str. 1.
13.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 463/3 |
Obvestilo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki in za katere se uporabljajo omejevalni ukrepi iz Uredbe Sveta (ES) št. 1183/2005 o uvedbi določenih posebnih omejevalnih ukrepov za osebe, ki kršijo embargo na orožje glede Demokratične republike Kongo
(2016/C 463/04)
Posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (1) obveščamo o naslednjem:
Pravna podlaga za ta postopek obdelave je Uredba Sveta (ES) št. 1183/2005 (2).
Upravljavec tega postopka obdelave je Svet Evropske unije, ki ga zastopa generalni direktor GD C (zunanje zadeve, širitev, civilna zaščita) generalnega sekretariata Sveta, oddelek, pristojen za postopek obdelave, pa je enota 1C GD C, katere naslov je:
Svet Evropske unije |
Generalni sekretariat |
GD C 1C |
Rue de la Loi/Wetstraat 175 |
1048 Bruxelles/Brussel |
BELGIQUE/BELGIË |
E-pošta: sanctions@consilium.europa.eu. |
Namen postopka obdelave je vzpostavitev in posodabljanje seznama oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi v skladu z Uredbo (ES) št. 1183/2005.
Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, so fizične osebe, ki izpolnjujejo merila za uvrstitev na seznam, določena v navedeni uredbi.
Zbrani osebni podatki vključujejo podatke, potrebne za pravilno identifikacijo zadevne osebe, utemeljitev in vse druge podatke v zvezi s tem.
Zbrani osebni podatki se po potrebi lahko sporočijo Evropski službi za zunanje delovanje in Komisiji.
Brez poseganja v omejitve iz člena 20(1)(a) in (d) Uredbe (ES) št. 45/2001 bo na zahtevke za dostop in zahtevke za popravek ali ugovor odgovorjeno v skladu z oddelkom 5 Sklepa Sveta 2004/644/ES (3).
Osebni podatki se bodo hranili pet let od trenutka, ko bo posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zbrisan s seznama oseb, za katere velja zamrznitev sredstev, ali od trenutka, ko bo veljavnost ukrepa potekla, ali dokler bo trajal sodni postopek, če se je že začel.
Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, se lahko obrnejo na Evropskega nadzornika za varstvo podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.
(1) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.
(2) UL L 193, 23.7.2005, str. 1.
(3) UL L 296, 21.9.2004, str. 16.
13.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 463/4 |
Obvestilo osebam, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2011/72/SZVP in Uredbe Sveta (EU) št. 101/2011 o omejevalnih ukrepih zoper nekatere osebe, subjekte in organe glede na razmere v Tuniziji
(2016/C 463/05)
Osebe, navedene v Prilogi k Sklepu Sveta 2011/72/SZVP (1) in v Prilogi I k Uredbi Sveta (EU) št. 101/2011 (2) o omejevalnih ukrepih zoper nekatere osebe, subjekte in organe glede na razmere v Tuniziji, obveščamo o naslednjem:
Svet namerava podaljšati omejevalne ukrepe iz Sklepa 2011/72/SZVP. Svet je v tej zadevi seznanjen z novimi elementi v zvezi z vsemi osebami s seznama v Prilogi k Sklepu 2011/72/SZVP in Prilogi I k Uredbi (EU) št. 101/2011. Zato zadevne osebe obveščamo, da lahko Svetu do 18. decembra 2016 pošljejo zahtevo za pridobitev informacij, ki se nanašajo nanje, in sicer na spodnji naslov:
Svet Evropske unije |
Generalni sekretariat |
GD C 1C |
Rue de la Loi/Wetstraat 175 |
1048 Bruxelles/Brussel |
BELGIQUE/BELGIË |
E-pošta: sanctions@consilium.europa.eu |
Vse prejete pripombe bo Svet upošteval pri rednem pregledu v skladu s členom 5 Sklepa 2011/72/SZVP in členom 12(4) Uredbe (EU) št. 101/2011.
(1) UL L 28, 2.2.2011, str. 62.
(2) UL L 31, 5.2.2011, str. 1.
13.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 463/5 |
Obvestilo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki in za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Uredbe Sveta (EU) št. 101/2011 o omejevalnih ukrepih zoper nekatere osebe, subjekte in organe glede na razmere v Tuniziji
(2016/C 463/06)
Posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (1) obveščamo o naslednjem:
Pravna podlaga za ta postopek obdelave je Uredba Sveta (EU) št. 101/2011 (2).
Upravljavec tega postopka obdelave je Svet Evropske unije, ki ga zastopa generalni direktor GD C (zunanje zadeve, širitev, civilna zaščita) generalnega sekretariata Sveta, oddelek za postopek obdelave pa je Enota 1C GD C, katerega naslov je:
Svet Evropske unije |
Generalni sekretariat |
GD C 1C |
Rue de la Loi/Wetstraat 175 |
1048 Bruxelles/Brussel |
BELGIQUE/BELGIË |
E-pošta: sanctions@consilium.europa.eu |
Namen postopka obdelave je sestaviti in posodabljati seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi, v skladu z Uredbo (EU) št. 101/2011.
Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, so fizične osebe, ki izpolnjujejo merila iz navedene uredbe za uvrstitev na seznam.
Zbrani osebni podatki vključujejo potrebne podatke za pravilno identifikacijo zadevne osebe in utemeljitev ter katere koli druge podatke v zvezi s tem.
Zbrani osebni podatki se po potrebi lahko predložijo Evropski službi za zunanje delovanje in Komisiji.
Brez poseganja v omejitve iz člena 20(1)(a) in (d) Uredbe (ES) št. 45/2001 bodo odgovori glede zahtevkov za dostop in glede zahtevkov za popravek ali ugovor poslani v skladu z oddelkom 5 Odločbe Sveta 2004/644/ES (3).
Osebni podatki se bodo hranili pet let od dne, ko bo posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zbrisan s seznama oseb, za katere velja zamrznitev sredstev, ali ko bo veljavnost ukrepa potekla, ali za čas trajanja sojenja, če se je to že začelo.
Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, lahko v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 vložijo pritožbo pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov.
(1) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.
(2) UL L 31, 5.2.2011, str. 1.
(3) UL L 296, 21.9.2004, str. 16.
13.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 463/6 |
Obvestilo osebi, za katero veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2014/119/SZVP in Uredbe Sveta (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini
(2016/C 463/07)
Viktorja Ivanovycha Ratushniaka, navedenega v Prilogi k Sklepu Sveta 2014/119/SZVP (1) in v Prilogi I k Uredbi Sveta (EU) št. 208/2014 (2) o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini, obveščamo o naslednjem:
Svet namerava po pregledu seznama uvrščenih oseb iz Sklepa 2014/119/SZVP in Uredbe (EU) št. 208/2014 obnoviti ukrepe iz teh aktov.
Svet namerava ohraniti omejevalne ukrepe proti navedeni osebi. To osebo obveščamo, da lahko do 19. decembra 2016 Svetu pošlje zahtevek za pridobitev elementov, ki jih ima Svet v zadevi v zvezi z njegovo uvrstitvijo na seznam, na naslednji naslov:
Svet Evropske unije |
Generalni sekretariat |
GD C 1C |
Rue de la Loi/Wetstraat 175 |
1048 Bruxelles/Brussel |
BELGIQUE/BELGIË |
E-pošta: sanctions@consilium.europa.eu |
V zvezi s tem zadevno osebo opozarjamo na redni pregled seznama oseb s seznamov iz Sklepa 2014/119/SZVP in Uredbe (EU) št. 208/2014 s strani Sveta. Na naslednjem pregledu bodo obravnavane samo prošnje, ki bodo predložene do 13. januarja 2017.
(1) UL L 66, 6.3.2014, str. 26.
(2) UL L 66, 6.3.2014, str. 1.
Evropska komisija
13.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 463/7 |
Menjalni tečaji eura (1)
12. decembra 2016
(2016/C 463/08)
1 euro =
|
Valuta |
Menjalni tečaj |
USD |
ameriški dolar |
1,0596 |
JPY |
japonski jen |
122,69 |
DKK |
danska krona |
7,4371 |
GBP |
funt šterling |
0,83900 |
SEK |
švedska krona |
9,7445 |
CHF |
švicarski frank |
1,0772 |
ISK |
islandska krona |
|
NOK |
norveška krona |
8,9498 |
BGN |
lev |
1,9558 |
CZK |
češka krona |
27,027 |
HUF |
madžarski forint |
314,02 |
PLN |
poljski zlot |
4,4530 |
RON |
romunski leu |
4,5073 |
TRY |
turška lira |
3,7269 |
AUD |
avstralski dolar |
1,4174 |
CAD |
kanadski dolar |
1,3918 |
HKD |
hongkonški dolar |
8,2211 |
NZD |
novozelandski dolar |
1,4793 |
SGD |
singapurski dolar |
1,5145 |
KRW |
južnokorejski won |
1 237,73 |
ZAR |
južnoafriški rand |
14,5441 |
CNY |
kitajski juan |
7,3225 |
HRK |
hrvaška kuna |
7,5335 |
IDR |
indonezijska rupija |
14 121,82 |
MYR |
malezijski ringit |
4,6750 |
PHP |
filipinski peso |
52,720 |
RUB |
ruski rubelj |
64,8661 |
THB |
tajski bat |
37,764 |
BRL |
brazilski real |
3,5953 |
MXN |
mehiški peso |
21,4472 |
INR |
indijska rupija |
71,4485 |
(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.
Evropski nadzornik za varstvo podatkov
13.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 463/8 |
Povzetek mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o učinkovitem izvrševanju v digitalnem gospodarstvu in družbi
(Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (ENVP) www.edps.europa.eu)
(2016/C 463/09)
Za spletne storitve je obdelava osebnih podatkov nepogrešljiva. V strategiji za enotni digitalni trg EU se priznava potencial podatkovno vodenih tehnologij in storitev kot katalizatorja gospodarske rasti. Tovrstne storitve prek interneta so postale odvisne od pogosto prikritega sledenja posameznikom, ki se na splošno ne zavedajo narave in obsega tega sledenja. Prevladujoča podjetja na teh trgih lahko novim udeležencem onemogočijo konkuriranje pri dejavnikih, ki bi bili lahko v prid pravicam in interesom posameznikov, ter vsilijo nepoštene pogoje, ki nezakonito izkoriščajo potrošnike. Zaradi vse večjega očitnega neravnovesja med ponudniki spletnih storitev in potrošniki se lahko zmanjšajo možnosti izbire, inovacij in kakovost varstva zasebnosti. Poleg tega se lahko zaradi tega neravnovesja dejanska cena – v smislu razkritja osebnih podatkov – poviša veliko bolj, kot bi se lahko pričakovalo na popolnoma konkurenčnih trgih.
ENVP je leta 2014 izdal predhodno mnenje o zasebnosti in konkurenčnosti v dobi velikih podatkov. Opazili smo težnjo, da se pravila EU o varstvu podatkov, varstvu potrošnikov ter izvrševanju protimonopolnega prava in nadzoru nad združitvami podjetij kljub očitnim sinergijam, kot so preglednost, odgovornost, izbira in splošna blaginja, uporabljajo nepovezano. Zato smo začeli razpravo o tem, kako bi se lahko cilji in standardi EU uporabljali celoviteje. V tem novem mnenju je navedeno, da je strategija za enotni digitalni trg priložnost za povezan pristop, hkrati pa je to mnenje tudi posodobitev predhodnega mnenja iz leta 2014 ter vsebuje nekatera praktična priporočila za institucije EU o tem, kako naj to stanje popravijo. V mnenju je obravnavana vse večja zaskrbljenost, da bi lahko koncentracija na digitalnih trgih škodila interesom posameznikov kot oseb, na katere se nanašajo podatki, in potrošnikov.
Institucije in organi EU ter nacionalni organi morajo pri izvajanju zakonodaje EU podpirati pravice in svoboščine, navedene v Listini EU o temeljnih pravicah. Več teh določb, vključno s pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, svobode izražanja in nediskriminacije, je ogroženih zaradi normativnega ravnanja in standardov, ki zdaj prevladujejo v kibernetskem prostoru. EU ima že zdaj zadostna orodja za odpravo izkrivljanj trga, ki delujejo v nasprotju z interesi posameznika in družbe na splošno. Številne prakse na digitalnih trgih lahko kršijo dva ali več veljavnih pravnih okvirov, od katerih vsak temelji na ideji „pravičnosti“. Tako kot številne študije v zadnjih mesecih pozivamo k več dialoga, učenju iz izkušenj in celo sodelovanju med regulatorji ravnanja v digitalnem okolju. Poudarjamo tudi, da mora EU tudi na spletu, ne samo zunaj njega ustvariti pogoje, v katerih lahko uspevajo pravice in svoboščine iz Listine.
V tem mnenju se zato priporoča ustanovitev digitalne klirinške hiše za izvrševanje v digitalnem sektorju EU, tj. prostovoljne mreže regulativnih organov za izmenjavo informacij, ki bi potekala prostovoljno in v okviru omejitev njihovih zadevnih pristojnosti, o morebitnih zlorabah v digitalnem ekosistemu ter najučinkovitejšem načinu za njihovo odpravo. Kot dopolnilo k temu, bi bilo treba pripraviti smernice o tem, kako bi lahko regulatorji dosledno uporabljali pravila, ki varujejo posameznika. Priporočamo tudi, naj institucije EU z zunanjimi strokovnjaki preučijo možnost oblikovanja skupnega območja, prostora na spletu, v katerem bi lahko posamezniki v skladu z Listino vzpostavljali sodelovanje, ne da bi jim pri tem kdo sledil. Priporočamo tudi posodobitev pravil o tem, kako bi organi za varstvo zasebnosti na internetu, osebnih informacij in svobode izražanja bolje uporabljali nadzor nad združevanjem podjetij.
I. ODPRTJE RAZPRAVE
1. Ozadje in zgradba tega mnenja
V našem predhodnem mnenju o zasebnosti in konkurenčnosti v dobi velikih podatkov iz leta 2014 (v nadaljnjem besedilu: predhodno mnenje) so se primerjali pravni okviri EU za varstvo podatkov, konkurence in potrošnikov, pri čemer je bilo ugotovljeno, da na področju digitalnih trgov obstaja nekaj očitnih sinergij (1). Za institucije EU smo predložili nekaj poskusnih priporočil, ki so bila po delavnici, ki jo je junija 2014 (2) gostil ENVP, izpopolnjena, med drugim:
1. |
bolje razumeti „vrednost“ osebnih podatkov na digitalnih trgih in pregledati pristope k tržni analizi, zlasti za tiste spletne storitve, ki se oglašujejo kot „brezplačne“, z retrospektivno ali naknadno analizo učinka odločb o izvrševanju; |
2. |
preučiti, kako tehnologije za boljše varovanje zasebnosti spodbujati kot konkurenčno prednost; |
3. |
pregledati zakonodajo EU in pomembnost za digitalne trge 21. stoletja; |
4. |
preučiti praktične ukrepe za sodelovanje med organi, vključno s tesnejšim dialogom in skupnimi preiskavami. |
VI. SKLEPNA UGOTOVITEV
Človekove pravice so bile zasnovane kot sredstvo, s katerim bi bili posamezniki zavarovani pred vmešavanjem države. Protimonopolno pravo ima korenine v političnih odločitvah, namenjenih preprečevanju zlorabe moči zaradi monopolnega položaja v korist celotne družbe. Pravice potrošnikov so se pojavile kot branik pred objestnimi trgovci.
Možnosti, ki jih nudijo veliki podatki pri povečanju produktivnosti in povezljivosti, bi morali spremljati zaščitni ukrepi za varstvo velikih podatkov. EU se je v zadnjih letih izkazala kot dobra voditeljica pri prizadevanjih za pospešitev tekme za dosego vrha, kar zadeva standarde zasebnosti v digitalnem okolju. Splošna uredba o varstvu podatkov zagotavlja primerjalno merilo za varovanje osebnih podatkov v digitalnem gospodarstvu. Za digitalno gospodarstvo in družbo, ki temeljita na vrednotah EU, lahko EU naredi še veliko več s pomočjo orodij, ki zagotavljajo, da bodo proizvodi in storitve prijazni do zasebnosti in krepili temeljne pravice. Okrepljena preglednost, poštena obravnava, učinkovita izbira, odsotnost omejevanja dostopa do trga za modele, ki ne sledijo posameznikom – vse to so popolnoma združljivi cilji, ki se medsebojno dopolnjujejo.
Strategija za enotni digitalni trg je prava priložnost za EU, da si usklajeno prizadeva za te cilje. Bistvenega pomena je učinkovito izvrševanje veljavnih pravil prava EU. Verjamemo, da bodo pomemben korak naprej pomenila naša priporočila o ustanovitvi digitalne klirinške hiše za izvrševanje ter o celovitejšem pristopu h koncentraciji in promociji skupnega območja, temelječega na vrednotah EU. V času, ko se zakoni o varstvu podatkov in zasebnosti po svetu kar množijo, bi to morala biti podlaga za pospešeno vzpostavljanje povezav z drugimi regijami po svetu, ki bi omogočila več dialoga in tesnejše sodelovanje z vsemi državami, ki se spopadajo z istim digitalnim izzivom.
To pa še ni zadnja beseda v tej razpravi. ENVP namerava še naprej prispevati k razpravam ter pomagati pri odpravljanju nepovezanosti, ki ovira zaščito interesov in pravic posameznika.
V Bruslju, 23. septembra 2016
Giovanni BUTTARELLI
Evropski nadzornik za varstvo podatkov
(1) Predhodno mnenje ENVP o zasebnosti in konkurenčnosti v dobi velikih podatkov, medsebojna povezanost varstva podatkov, konkurenčnega prava in varstva potrošnikov v digitalnem gospodarstvu, marec 2014.
(2) „Poročilo o delavnici o zasebnosti, potrošnikih, konkurenci in velikih podatkih, 2. junij 2014“; https://secure.edps.europa.eu?EDPSWEB/webdav/site/mySite/shared/Documents/consultation/Big%20data.
13.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 463/10 |
Povzetek mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o sistemih upravljanja osebnih podatkov
(Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (ENVP) www.edps.europa.eu)
(2016/C 463/10)
V tem mnenju se proučuje pojem tehnologij in ekosistemov, katerih namen je okrepiti moč posameznikov za nadzor nad izmenjavo njihovih osebnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: sistemov upravljanja osebnih podatkov).
Naša želja je, da bi ustvarili nove razmere, v katerih posamezniki upravljajo in nadzorujejo svojo spletno identiteto. Naš cilj je preoblikovati sedanji sistem, naravnan na ponudnike storitev, v sistem, ki je naravnan na ljudi in v katerem so posamezniki zaščiteni pred nezakonito obdelavo njihovih podatkov ter vsiljivimi tehnikami sledenja in oblikovanja profilov, s katerimi je mogoče zaobiti ključna načela varstva podatkov.
Oblikovanje teh novih razmer bodo olajšali posodobljen regulativni okvir EU in možnosti, ki jih bodo s strogim skupnim izvrševanjem zagotovili vsi zadevni nadzorni in regulativni organi.
Z nedavno sprejeto splošno uredbo o varstvu podatkov se okrepi in posodobi regulativni okvir, da ta ostane učinkovit v dobi masovnih podatkov, in sicer s krepitvijo zaupanja posameznikov na svetovnem spletu in enotnem digitalnem trgu. Nova pravila, vključno s pravili o večji preglednosti ter obsežnih pravicah do dostopa in prenosljivosti podatkov, uporabnikom zagotavljajo večji nadzor nad lastnimi podatki in bi lahko prispevala tudi k učinkovitejšim trgom za osebne podatke, kar koristi potrošnikom in podjetjem.
Nedavno smo izdali mnenje o učinkovitem izvrševanju temeljnih pravic v dobi masovnih podatkov. V njem so poudarjene sedanje tržne razmere in poslovne prakse, ki ustvarjajo ovire za učinkovito uresničevanje pravic posameznikov do varstva njihovih osebnih podatkov in drugih temeljnih pravic, vsebuje pa tudi poziv k okrepitvi usklajenega in doslednega izvrševanja zakonov o konkurenci, varstvu potrošnikov in varstvu podatkov. Upamo, da bo to okrepljeno izvrševanje omogočilo oblikovanje tržnih razmer, v katerih lahko uspevajo storitve, ki spodbujajo spoštovanje zasebnosti. Pristop v tem mnenju je usmerjen v krepitev temeljnih pravic v našem digitalnem svetu ob zagotavljanju novih priložnosti podjetjem, da na osnovi medsebojnega zaupanja razvijejo inovativne storitve, ki temeljijo na osebnih podatkih. Sistemi upravljanja osebnih podatkov naj bi poleg nove tehnične arhitekture in organizacije upravljanja podatkov zagotovili še okvire zaupanja, s tem pa tudi alternativne poslovne modele za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov v dobi masovnih podatkov na način, ki bolj upošteva evropsko zakonodajo o varstvu podatkov.
V tem mnenju smo na kratko opisali, kaj so sistemi upravljanja osebnih podatkov ter katere težave naj bi se z njimi odpravile in kako. Za tem smo analizirali, kako lahko prispevajo k izboljšanju varstva osebnih podatkov in s katerimi izzivi se bo treba spopasti. Nazadnje smo opredelili nadaljnje ukrepe za nadgraditev priložnosti, ki jih zagotavljajo. Za uspeh novih poslovnih modelov za varstvo podatkov bodo morda potrebne dodatne spodbude za ponudnike storitev, ki te modele zagotavljajo. Zlasti bi bilo treba proučiti, katere politične spodbude bi lahko upravljavce podatkov spodbudile k temu, da sprejmejo ta način zagotavljanja podatkov. Poleg tega bi lahko pobuda v okviru javnih storitev za sprejetje sistema upravljanja osebnih podatkov kot vira podatkov namesto neposrednega zbiranja podatkov zagotovila kritično maso pri sprejemanju sistemov upravljanja osebnih podatkov.
Nastajajoče področje sistemov upravljanja osebnih podatkov, katerih namen je posameznikom in potrošnikom vrniti nadzor nad njihovimi osebnimi podatki, je treba obravnavati, podpreti in dodatno raziskovati za spodbujanje trajnostne in etične uporabe masovnih podatkov ter učinkovitega izvajanja načel pred kratkim sprejete splošne uredbe o varstvu podatkov.
I. SISTEMI ZA UPRAVLJANJE OSEBNIH PODATKOV: IZMENJAVA PODATKOV, DELITEV KORISTI?
1. |
Sedanje razmere za obdelavo osebnih podatkov so pogosto nepravične do posameznikov, katerih podatki se obdelujejo. Pravni pogoji in tehnična orodja posameznikom otežujejo uresničevanje svojih pravic, upravljavcem podatkov pa omogočajo, da omejijo svojo odgovornost. Posredniki podatkov, oglaševalska omrežja, ponudniki družabnih omrežij in drugi podjetniški akterji imajo vse bolj celovite datoteke o posameznikih, ki sodelujejo v današnji digitalni družbi, ti pa vse manjši nadzor nad digitalnimi odtisi, ki jih puščajo za sabo. Akterji izvajajo ciljne ukrepe, usmerjene v posameznike, oblikujejo profile o njih in jih proučujejo, pri čemer posamezniki pogosto nad tem nimajo nadzora ali s tem niso seznanjeni, kar lahko povzroča občutek nemoči, zato je treba okrepiti njihovo moč za prevzem nadzora nad svojo identiteto. Tudi kadar posamezniki prejmejo neko obliko uradnega „obvestila“ in imajo možnost, da „privolijo“ v splošne pogoje, se pogosto znajdejo v sistemu, oblikovanem za to, da se zagotovi kar najučinkovitejša monetizacija osebnih podatkov, pri čemer dejansko nimajo nobene izbire ali nadzora. |
2. |
V sporočilu Evropske komisije o masovnih podatkih (1) je opredeljen načrt ukrepov za varstvo osebnih podatkov in potrošnikov. V okviru tega se izrecno spodbuja uporaba „prostorov za osebne podatke“ kot uporabniško naravnanih, varnih in zanesljivih mest za shranjevanje osebnih podatkov in po možnosti za omogočanje dostopa do njih drugim. Strinjamo se z mnenjem, da je treba spodbujati inovativna digitalna orodja in poslovne modele, ki temeljijo na krepitvi moči posameznikov. Ti lahko omogočijo, da bo takšna izmenjava podatkov koristila posameznikom, kar pomeni, da bodo lahko sodelovali pri uporabi in širjenju svojih osebnih podatkov. |
3. |
V našem mnenju z naslovom Soočanje z izzivi masovnih podatkov (2) smo trdili, da bi bilo treba pravno obveznost dejanske privolitve dopolniti z dejanskim in praktičnim nadzorom nad osebnimi podatki. Trdili smo, da lahko „zagotavljanje pravic do dostopa […] postane značilnost storitve, ki se zagotavlja strankam, namesto upravnega bremena,“ ter da bi morale biti organizacije, ki temeljijo na izkoriščanju „masovnih podatkov“„pripravljene deliti premoženje, ustvarjeno z obdelavo osebnih podatkov, s tistimi posamezniki, katerih podatke obdelujejo“. V zvezi s tem smo navedli, da bi lahko „shrambe osebnih podatkov […] pripomogle k obravnavi nekaterih zadržkov zaradi izgube posameznikovega nadzora nad osebnimi podatki“. S splošno uredbo o varstvu podatkov (3), ki je bila sprejeta pred kratkim, so se okrepile pravne zahteve za privolitev (4), uvedena pa so bila tudi učinkovita, sodobna načela vgrajenega in privzetega varstva podatkov (5) ter nova pravica do prenosljivosti podatkov (6). Potrebna so praktična orodja, s katerimi bodo lahko posamezniki na priročen in uporabniku prijazen način uresničevali svoje pravice, da lahko novi okvir za varstvo podatkov izpolni svoj potencial. |
4. |
V tem mnenju se preučujejo nove tehnologije in ekosistemi, katerih namen je okrepiti moč posameznikov za nadzor nad zbiranjem in izmenjavo njihovih osebnih podatkov. Za ta pojem smo uporabili izraz „sistem upravljanja osebnih podatkov“ (7). Pojem sistema upravljanja osebnih podatkov zagotavlja nov pristop, v skladu s katerim so posamezniki imetniki svojih osebnih podatkov. Povzroči lahko spremembo paradigme za upravljanje in obdelavo osebnih podatkov, ki bi lahko imela družbene in gospodarske posledice. V nasprotju s tem je za trenutno področje spletnih storitev značilno malo število ponudnikov storitev, ki prevladujejo na trgu z monetizacijo osebnih podatkov uporabnikov v zameno za „brezplačne“ storitve. To pogosto vključuje neravnovesje moči, pri čemer ima stranka na voljo zgolj pristop pa načelu „vzemi ali pusti“, ter nesorazmerje med ponudniki storitev in uporabniki v smislu informacij, pri čemer je posameznikom zagotovljena omejena preglednost v zvezi s tem, kaj se z njihovimi osebnimi podatki dogaja, ali pa te preglednosti sploh ni. |
5. |
Osrednji namen pojma sistemov upravljanja osebnih podatkov, je preoblikovati sedanji sistem, naravnan na ponudnike storitev, v sistem, naravnan na posameznike, ki imajo možnost upravljanja in nadzorovanja svoje spletne identitete (8). Načeloma bi morali imeti posamezniki možnost, da se odločijo, ali bodo izmenjevali svoje osebne podatke ter s kom, zakaj in kako dolgo, pa tudi možnost, da spremljajo svoje osebne podatke in jih po možnosti zahtevajo nazaj. Smotrno bi bilo preučiti, kako bi lahko sistemi upravljanja osebnih podatkov pripomogli k obravnavi nekaterih zadržkov v zvezi z izgubo posameznikovega nadzora nad osebnimi podatki, ki so bili opredeljeni kot ena od ključnih problematik v zvezi z masovnimi podatki (9). |
6. |
Ta pristop je usmerjen v krepitev temeljnih pravic v našem digitalnem svetu ob zagotavljanju novih priložnosti podjetjem, da na osnovi medsebojnega zaupanja razvijejo inovativne storitve, ki temeljijo na osebnih podatkih. Sistemi upravljanja osebnih podatkov naj bi zagotovili novo tehnično arhitekturo in organizacijo za upravljanje podatkov, s katerima naj bi se oblikovali okviri zaupanja. Z njimi naj bi se omogočili alternativni poslovni modeli za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov v dobi masovnih podatkov na način, ki bolj upošteva evropsko zakonodajo o varstvu podatkov. |
7. |
V tem mnenju smo na kratko opisali, kaj so sistemi za upravljanje osebnih podatkov ter katere težave naj bi se z njimi odpravile in kako (10). Analizirali smo, kako lahko prispevajo k izboljšanju varstva osebnih podatkov in s katerimi izzivi se bo treba spopasti. Nazadnje smo opredelili nadaljnje ukrepe za nadgraditev priložnosti, ki jih zagotavljajo. |
IV. SKLEPNE UGOTOVITVE IN NASLEDNJI KORAKI
4.1 Celoviti uporabi splošne uredbe o varstvu podatkov naproti – priložnosti
54. |
Kot je navedeno zgoraj, je zakonodajalec EU pred kratkim sprejel sveženj za reformo varstva podatkov, s katerim se okrepi in posodobi regulativni okvir, da ta ostane učinkovit v dobi masovnih podatkov. |
55. |
Nova splošna uredba o varstvu podatkov, vključno s pravili o večji preglednosti ter obsežnih pravicah do dostopa in prenosljivosti podatkov, bi morala prispevati k temu, da se posameznikom zagotovi večji nadzor nad njihovimi podatki, in bi lahko tudi prispevala k učinkovitejšim trgom za osebne podatke, kar koristi potrošnikom in podjetjem. |
56. |
Kodeksi ravnanja in sheme potrjevanja, kakor so določeni v splošni uredbi o varstvu podatkov, so prednostni instrumenti za zagotovitev posebne vidnosti in vloge tehnologije in izdelkov, ki se lahko tako kot sistemi upravljanja osebnih podatkov uporabijo za učinkovitejše izvajanje zakonodaje o varstvu podatkov v praksi. |
57. |
Vendar se sistemi upravljanja osebnih podatkov spopadajo s splošno težavo s prodiranjem na trg, na katerem prevladujejo spletne storitve, ki temeljijo na poslovnih modelih in tehničnih arhitekturah, v okviru katerih posamezniki nimajo nadzora nad svojimi podatki, kot je pojasnjeno v oddelku 3.9. Za premik k razmeram, v katerih imajo posamezniki učinkovito možnost, da ponudniku storitev zagotovijo dostop do nekaterih podatkov v svojem sistemu upravljanja osebnih podatkov, namesto, da mu jih posredujejo neposredno, bodo potrebne dodatne spodbude za ponudnike storitev. Komisija lahko uporabi napovedane pobude na področju pretoka in lastništva podatkov (11) za to, da preuči, katere dodatne politične spodbude bi lahko spodbudile upravljavce podatkov k temu, da sprejmejo ta način zagotavljanja podatkov. Poleg tega bi lahko pobuda v okviru storitev e-uprave za sprejetje sistemov upravljanja osebnih podatkov kot vira podatkov namesto neposrednega zbiranja podatkov zagotovila kritično maso pri sprejemanju sistemov upravljanja osebnih podatkov. |
58. |
Ta analiza bi se lahko dopolnila z ukrepi za vzpostavitev tehničnih, družbenih in gospodarskih temeljev, vključno s prizadevanji za standardizacijo, ekonomskimi spodbudami ter spodbujanjem raziskovalnih in pilotnih projektov. |
59. |
To spremembo perspektive bi bilo treba najprej preskusiti, spodbujati in po možnosti uresničiti na ravni Evropske unije in javnih uprav držav članic, pa tudi projektov, ki jih sofinancirajo. |
4.2 Zagotavljanje podpore sistemom upravljanja osebnih podatkov in osnovni tehnologiji za zagotovitev učinkovitega varstva podatkov
60. |
Čeprav je dobra pravna ureditev ključna, sama po sebi ne zadošča. Kot smo dejali v svojem mnenju z naslovom Soočanje z izzivi masovnih podatkov (12), morajo podjetja in druge organizacije, ki vlagajo veliko truda v iskanje inovativnih načinov za uporabo osebnih podatkov, uporabljati enako inovativen način razmišljanja tudi pri izvajanju načel varstva podatkov. |
61. |
Prispevek tehnologije v modelu sistemov upravljanja osebnih podatkov je bistven. Sistemi upravljanja osebnih podatkov se lahko uporabijo za preskušanje pristopov vgrajenega varstva podatkov in tehnologij za podporo tem pristopom. Pomembne raziskovalne teme, v zvezi s katerimi so potrebne ustrezna podpora in naložbe, vključujejo: interoperabilno upravljanje identitete, ki spodbuja spoštovanje zasebnosti, mehanizmi izdajanja dovoljenj, interoperabilnost podatkov, varnost podatkov ter mehanizmi za samodejno izvajanje določenih „pogodb“ med posamezniki in drugimi stranmi. Vse to spodbujajo kriptografija in enkripcija ter računalniška zmogljivost, ki je na voljo po nizki ceni. V tej začetni fazi morajo oblikovalci politike, kot je Komisija, odločno podpreti temeljne in uporabne raziskave na teh tehnoloških področjih, da se sedanje priložnosti ne izgubijo. |
62. |
Da bi na področju sistemov upravljanja osebnih podatkov spodbujali raziskave in razvoj ter uvajanje na trg, priporočamo, naj Komisija načrtuje morebitne sinergije z drugimi področji strategije za enotni digitalni trg, kot sta računalništvo v oblaku in internet stvari. Tako se lahko izvedejo pilotni projekti za oblikovanje in preskušanje interakcije med storitvami v oblaku in internetom stvari ter sistemi upravljanja osebnih podatkov. |
4.3 Kako bo ENVP spodbujal to razpravo?
63. |
ENVP namerava prispevati k spodbujanju zasebnih in javnih prizadevanj z zgoraj opisano usmeritvijo. Še naprej bomo olajševali razprave, med drugim z organizacijo dogodkov/delavnic, da bi se, na primer, opredelila in spodbujala najboljša praksa za povečanje preglednosti in nadzora uporabnikov ter preučile priložnosti, ki jih zagotavljajo sistemi upravljanja osebnih podatkov. Poleg tega bomo še naprej olajševali delo tehnične mreže za spletno zasebnost (Internet Privacy Engineering Network – IPEN) kot interdisciplinarnega središča znanja za inženirje in strokovnjake za zasebnost. V okviru tega bomo še naprej zagotavljali platformo, kjer si lahko razvijalci in podporniki sistemov upravljanja osebnih podatkov izmenjujejo informacije s strokovnjaki za druge tehnologije in varstvo podatkov. |
V Marakešu, 20. oktobra 2016
Giovanni BUTTARELLI
Evropski nadzornik za varstvo podatkov
(1) Sporočilo COM(2014) 442 o uspešnem podatkovno vodenem gospodarstvu, na voljo na naslovu. http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52014DC0442&qid=1478088787961.
(2) Mnenje ENVP 7/2015, na voljo na naslovu: https://secure.edps.europa.eu/EDPSWEB/webdav/site/mySite/shared/Documents/Consultation/Opinions/2015/15-11-19_Big_Data_EN.pdf. Glej zlasti oddelek 3.
(3) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(4) Glej med drugim člen 6(1)(a), člena 7 in 8 ter uvodni izjavi 42–43 splošne uredbe o varstvu podatkov.
(5) Člen 25 splošne uredbe o varstvu podatkov.
(6) Člen 20 splošne uredbe o varstvu podatkov.
(7) Povezani pojmi so, med drugim, „shrambe osebnih podatkov“, „prostori za osebne podatke“ in „trezorji osebnih podatkov“. V tem mnenju bomo uporabili izraz „sistem upravljanja osebnih podatkov“, saj se zdi, da najbolje opisuje pojem na splošen in preprosto razumljiv način. V angleški različici tega mnenja se lahko kratica PIMS (sistem upravljanja osebnih podatkov) nanaša na množino ali ednino, tj. na sistem upravljanja osebnih podatkov ali sisteme upravljanja osebnih podatkov.
(8) Glej uvodno izjavo 7 splošne uredbe o varstvu podatkov: „Posamezniki bi morali imeti nadzor nad lastnimi osebnimi podatki.“ Glej tudi na primer Doc Searls, The Intention Economy: When Customers Take Charge (Boston: Harvard Business Review Press, 2012).
(9) Glej na primer Ira S. Rubinstein, Big Data: The End of Privacy or a New Beginning? International Data Privacy Law, 2013, Izdaja 3, št. 2.
(10) Glej na primer poročilo o shrambah osebnih podatkov, ki ga je Univerza Cambridge pripravila za Evropsko komisijo in je na voljo na naslovu: https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/study-personal-data-stores-conducted-cambridge-university-judge-business-school.
(11) Sporočilo z naslovom Digitising European Industry - Reaping the full benefits of a Digital Single Market (Digitalizacija evropske industrije – Izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga), na voljo na naslovu: http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-16-1409_en.htm.
(12) Mnenje ENVP 7/2015, navedeno zgoraj.
13.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 463/14 |
Povzetek mnenja evropskega nadzornika za varstvo podatkov o osnutku sklepa o drugem svežnju ukrepov EU o pametnih mejah
(Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (ENVP) www.edps.europa.eu.)
(2016/C 463/11)
POVZETEK
Zakonodajalec EU že dolgo načrtuje vzpostavitev sistema vstopa/izstopa, s katerim se bodo evidentirali vstopi državljanov tretjih držav na območje Evropske unije in izstopi s tega območja. Komisija je leta 2013 za prvi sveženj ukrepov o pametnih mejah sprejela tri predloge, toda sozakonodajalci so izrazili resne pomisleke in soglasje o svežnju ukrepov ni bilo doseženo. Nato je Komisija v odgovor na te pomisleke začela izvajati potrditev koncepta in letos izdala drugi sveženj ukrepov o pametnih mejah, ki zdaj zajema dva revidirana predloga.
ENVP je natančno proučil ta predloga in izdaja priporočila z namenom pomagati zakonodajalcu in zagotoviti, da bo pravni okvir sistema vstopa/izstopa popolnoma skladen z zakonodajo EU o zasebnosti in varstvu podatkov ter zlasti s členoma 7 in 8 Listine EU o temeljnih pravicah.
ENVP pritrjuje potrebi po skladnih in učinkovitih informacijskih sistemih za meje in varnost. Ta predloga sta bila predložena v ključnem trenutku, ko se je EU spopadala z resnimi izzivi na tem področju. Vendar ENVP poudarja pomembno in potencialno vsiljivo naravo predlagane obdelave osebnih podatkov v okviru sistema vstopa/izstopa, ki jo je zato treba proučiti na podlagi členov 7 in 8 Listine EU o temeljnih pravicah. Nujnost in sorazmernost sistema vstopa/izstopa je treba proučiti tako globalno, pri čemer se upoštevajo že delujoči obsežni informacijski sistemi v EU, kot tudi specifično, z vidika posebnega primera teh državljanov tretjih držav kot zakonitih obiskovalcev EU. ENVP opaža, da se bodo podatki sistema vstopa/izstopa obdelovali za dva namena, za upravljanje meja in možnosti nezakonitih prehodov meja ter za kazenski pregon. ENVP močno priporoča uvedbo jasnega razlikovanja med temi cilji v celotnem predlogu iz leta 2016 o sistemu vstopa/izstopa, saj imata ta namena različen učinek na pravici do zasebnosti in varstva podatkov.
Ob tem, ko pozdravlja pozornost, namenjeno predhodno izraženim pomislekom v zvezi z zasebnostjo in varstvom podatkov, in izboljšave revidiranih predlogov, pa je ENVP resno zaskrbljen glede številnih vidikov predloga o sistemu vstopa/izstopa, ki ga mora zakonodajalec bolje utemeljiti ali celo znova pretehtati, zlasti:
— |
petletno obdobje hrambe podatkov sistema vstopa/izstopa. ENVP meni, da je treba potrebo glede petletne hrambe podatkov oseb, ki prekoračijo dovoljeno trajanje bivanja, bolje utemeljiti, in da se zdi petletno obdobje hrambe za vse osebne podatke, shranjene v sistemu vstopa/izstopa, nesorazmerno; |
— |
zbiranje podob obraza potnikov, ki potrebujejo vizum, katerih podobe obraza so že shranjene v sistemu VIS; |
— |
potrebo organov kazenskega pregona glede dostopa do podatkov sistema vstopa/izstopa, ki ni zadovoljivo podprta s prepričljivimi dokazi; |
— |
pogoj za posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, za zagotavljanje prstnih odtisov, kadar uveljavlja svojo pravico do dostopa, popravka in/ali izbrisa svojih osebnih podatkov, kar bi lahko bila pomembna ovira pri učinkovitem uveljavljanju teh pravic. |
V mnenju so navedena še dodatna priporočila v zvezi z varstvom podatkov in zasebnostjo, ki bi jih bilo treba obravnavati v zakonodajnem postopku, vključno z varnostjo sistema.
I. UVOD IN OZADJE
1. |
Komisija je svojo namero, da bo za nadzor vstopov državljanov tretjih držav na območje Evropske unije in izstopov s tega območja vzpostavila evropski sistem vstopa/izstopa, prvič najavila leta 2008 (1). Tedaj je ENVP najprej predložil svoje predhodne pripombe (2) o tej zamisli, nato pa posamezne zadeve še podrobneje obrazložil v mnenju iz julija 2011 (3). Komisija je svoja stališča dodatno pojasnila v sporočilu (4) z naslovom Pametne meje – možnosti in nadaljnji razvoj iz oktobra 2011, delovna skupina iz člena 29 pa je v zvezi z njim predložila svoje pripombe (5). ENVP je prispeval mnenje tudi na skupini okrogli mizi z raznimi zainteresiranimi stranmi (6). |
2. |
Februarja 2013 je Komisija v okviru svežnja ukrepov o pametnih mejah sprejela tri predloge: predlog za vzpostavitev sistema vstopa/izstopa (7) (v nadaljevanju: predlog iz leta 2013 o sistemu vstopa/izstopa), predlog za vzpostavitev programa za registrirane potnike (8) (v nadaljevanju: predlog iz leta 2013 o programu za registrirane potnike) in predlog o spremembi Zakonika o schengenskih mejah (9), da bi se te spremembe ustrezno upoštevale. Sveženj ukrepov je bil nemudoma deležen številnih kritik s strani sozakonodajalcev zaradi tehničnih pomislekov ter pomislekov glede izvajanja in stroškov, poleg teh so bili izraženi še pomembni pomisleki glede varstva podatkov. Istega leta je ENVP predložil svoja prva konkretna priporočila o teh treh predlogih, in sicer v svojem mnenju (10). Tudi delovna skupina iz člena 29 je predložila svoje mnenje (11), h kateremu je prispeval tudi ENVP in v katerem so bili izraženi pomisleki o nujnosti sistema vstopa/izstopa kot takega. |
3. |
Na začetku leta 2014 je Komisija v odgovor na te pomisleke objavila, da bo začela uporabljati pristop potrditve koncepta, ki vključuje dva koraka: najprej tehnično študijo (12) in študijo o stroških (13), da bi ugotovila najustreznejše možnosti in rešitve za uvedbo pametnih meja, temu pa bi leta 2015 sledil pilotni projekt (14), ki bi ga vodila Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice (v nadaljnjem besedilu: eu-LISA), da bi preizkusila različne ugotovljene možnosti. Sočasno je julija 2015 Komisija začela trimesečno javno posvetovanje (15), da bi zbrala stališča in mnenja državljanov in organizacij, k čemur je prispeval tudi ENVP (16). |
4. |
Komisija je 6. aprila 2016 izdala drugi sveženj ukrepov o pametnih mejah (17). Tokrat je predlagan le en sistem: sistem vstopa/izstopa. Komisija se je odločila pregledati svoj predlog iz leta 2013 o sistemu vstopa/izstopa in predlog iz leta 2013 o spremembi Zakonika o schengenskih mejah, ob tem pa se je odločila odpraviti predlog iz leta 2013 o programu za registrirane potnike. Zdajšnji sveženj ukrepov o pametnih mejah je sestavljen iz:
|
5. |
Poleg tega oba predloga dopolnjuje poglobljena presoja učinka (22). |
6. |
Ob zdajšnji migracijski krizi in nedavnih terorističnih napadih v Evropi je sveženj ukrepov o pametnih mejah dobil povsem nov pomen. Nizozemsko in slovaško predsedstvo sta objavila svoje načrte glede intenzivnega sodelovanja, kar zadeva sveženj ukrepov, cilj pa je doseči politično soglasje do konca leta 2016 (23). |
7. |
ENVP pozdravlja pobudo, da se je Komisija pred sprejetjem teh novih predlogov neuradno posvetovala z njim. Veseli ga tudi dobro sodelovanje (24) z GD HOME v celotnem procesu prenavljanja prvega svežnja ukrepov o pametnih mejah. |
IV. SKLEPNE UGOTOVITVE
90. |
ENVP pozdravlja prizadevanja Komisije v zvezi s predlogom iz leta o sistemu vstopa/izstopa in obravnavo pomislekov o varstvu podatkov, ki so bili izraženi ob svežnju ukrepov o pametnih mejah iz leta 2013. Nekatera priporočila in pripombe ENVP iz njegovega prejšnjega mnenja o svežnju ukrepov so bila skrbno proučena, na primer v zvezi z uvedbo alternativnih postopkov v primeru tehnične nezmožnosti ali okvare sistema. |
91. |
ENVP pozdravlja tudi prizadevanja Komisije v zvezi z utemeljitvijo nujnosti vzpostavitve sistema vstopa/izstopa, njegova glavna priporočila pa so neposredno vezana na sorazmernost, da se zagotovi popolna skladnost tega sistema z nujnim pogojem iz člena 52(1) Listine o temeljnih pravicah, tj. da je sistem nujen in sorazmeren. Poudarja, da je treba nujnost in sorazmernost sistema vstopa/izstopa proučiti tako globalno, pri čemer se upoštevajo že delujoči obsežni informacijski sistemi v EU, kot tudi specifično, z vidika posebnega primera teh državljanov tretjih držav kot zakonitih obiskovalcev EU. Meni, da je treba petletno obdobje hrame za vse shranjene osebne podatke v sistemu vstopa/izstopa celovito utemeljiti. Ob tem tudi poudarja, da je treba naslednje vidike predloga iz leta 2016 o sistemu vstopa/izstopa bolje utemeljiti in podpreti s prepričljivimi dokazi: zbiranje podob obraza potnikov, ki potrebujejo vizum, petletno obdobje hrambe podatkov oseb, ki prekoračijo dovoljeno trajanje bivanja, in potreba organov kazenskega pregona glede dostopa do podatkov sistema vstopa/izstopa. Ob tem bi moral te vidike proučiti zakonodajalec EU |
92. |
Poleg tega ENVP ob upoštevanju širokega poseganja v temeljni pravici do zasebnosti in varstva podatkov državljanov tretjih držav meni, da bi moral sistem vstopa/izstopa ostati orodje upravljanja meja, vzpostavljen izključno s tem namenom. Zato je nujno jasno razlikovanje med navedenimi cilji sistema vstopa/izstopa, tj. glavni cilji upravljanja meja in možnosti nezakonitih prehodov meja ter drugotni cilj za kazenski pregon, ob tem se mora to razlikovanje izražati v celotnem predlogu iz leta 2016 o sistemu vstopa/izstopa, zlasti v zvezi s členoma 1 in 5. |
93. |
Ob tem ima ENVP pomisleke glede obveznega zagotavljanja prstnih odtisov za vse posameznike, na katere se podatki nanašajo, kadar ti vložijo zahtevek za dostop, popravek in izbris svojih osebnih podatkov. To bi lahko bila pomembna ovira pri učinkovitem uveljavljanju pravice do dostopa, pomembnega zagotovila, ki je posamezniku, na kogar se podatki nanašajo, zagotovljeno v členu 8(2) Listine EU o temeljnih pravicah. |
94. |
Druga priporočila ENVP v tem mnenju se nanašajo na naslednje vidike in člene:
|
95. |
ENVP vztraja, da je treba te zadeve obravnavati z globalnega vidika. Zakonodajalca spodbuja, da še naprej natančno opredeljuje različne podatkovne zbirke v smislu meja in migracij, za boljše usklajevanje in preprečevanje prekrivanja med več sistemi, pri čemer celovito upošteva standarde varstva podatkov, tudi v odnosih s tretjimi državami. |
V Bruslju, 21. septembra 2016
Giovanni BUTTARELLI
Evropski nadzornik za varstvo podatkov
(1) Sporočilo Komisije z dne 13. februarja 2008 z naslovom Priprava naslednjih ukrepov pri upravljanju meja v Evropski uniji, COM(2008) 69 final.
(2) Predhodne pripombe ENVP z dne 3. marca 2008 o treh sporočilih o upravljanju meja.
(3) Mnenje evropskega nadzornika za varstvo podatkov z dne 7. julija 2011 o Sporočilu o migracijah.
(4) Sporočilo Komisije z dne 25. oktobra 2011 z naslovom Pametne meje – možnosti in nadaljnji razvoj, COM(2011) 680 final.
(5) Delovna skupina iz člena 29 je svoje pripombe o sporočilu Komisije o pametnih mejah sporočila z dopisom z dne 12. junija 2012, naslovljenim na komisarko Malmström.
(6) Okrogla miza ENVP o svežnju ukrepov o pametnih mejah in posledicah za varstvo podatkov, Bruselj, 10. aprila 2013, glej povzetek na spletnem naslovu: http://www.edps.europa.eu/EDPSWEB/webdav/site/mySite/shared/Documents/EDPS/PressNews/Events/2013/13-04-10_Summary_smart_borders_final_EN.pdf.
(7) Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic Evropske unije, COM(2013) 95 final.
(8) Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za registrirane potnike, COM(2013) 97 final.
(9) Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 562/2006 v zvezi z uporabo sistema vstopa/izstopa (SVI) in programa za registrirane potnike (PRP), COM(2013) 96 final.
(10) Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov z dne 18. julija 2013 o predlogih uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) in uredbe o vzpostavitvi programa za registrirane potnike (PRP).
(11) Mnenje delovne skupine iz člena 29 št. 05/2013 z dne 6. junija 2013 o pametnih mejah.
(12) Tehnična študija o pametnih mejah – končno poročilo, oktober 2014, na voljo na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/borders-and-visas/smart-borders/docs/smart_borders_technical_study_en.pdf
(13) Tehnična študija o pametnih mejah – analiza stroškov, oktober 2014, na voljo na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/borders-and-visas/smart-borders/docs/smart_borders_costs_study_en.pdf
(14) Končno poročilo agencije eu-LISA o pilotnem projektu o pametnih mejah, december 2015, na voljo na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/borders-and-visas/smart-borders/index_en.htm
(15) Javno posvetovanje Komisije o pametnih mejah, na voljo na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-is-new/public-consultation/2015/consulting_0030_en.htm
(16) Uradne pripombe ENVP z dne 3. novembra 2015 o javnem posvetovanju Komisije o pametnih mejah.
(17) Glej sporočilo za javnost, na voljo na spletnem naslovu: http://europa.eu/rapid/press-release_IP-16-1247_en.htm
(18) Sporočilo Komisije z dne 6. aprila 2016 z naslovom Trdnejši in pametnejši informacijski sistemi za meje in varnost, COM(2016) 205 final.
(19) COM(2016) 194 final.
(20) Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (kodificirano besedilo), UL L 77, 23.3.2016, str. 1.
(21) COM(2016) 196 final.
(22) Delovni dokument služb Komisije z dne 6. aprila 2016 z naslovom „Impact Assessment on the establishment of an EU Entry/Exit System accompanying the 2016 EES Proposal and the 2016 Proposal amending the Schengen Borders Code“ (Presoja učinka vzpostavitve evropskega sistema vstopa/izstopa, ki dopolnjuje predlog iz leta 2016 o sistemu vstopa/izstopa ter predlog iz leta 2016 o spremembi Zakonika o schengenskih mejah), SWD(2016) 115 final (v nadaljevanju: presoja učinka).
(23) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-8485-2016-INIT/en/pdf
(24) Leta 2015 sta bili izvedeni dve delavnici, na katerih je ENVP skupaj z GD HOME obravnaval vidike pametnih meja: delavnica z dne 20. marca je bila posebej namenjena pripravi predlogov glede pametnih meja, druga, interaktivna delavnica z dne 21. septembra pa je obravnavala premisleke o varstvu podatkov in zasebnosti v politikah o migracijah in notranjih zadevah, v okviru teh je bila pozornost namenjena tudi predlogom iz leta 2013 o pametnih mejah; glej zapisnik z delavnice z dne 20. marca 2015 in Prilogo 16 k presoji učinka.
V Objave
POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
Evropska komisija
13.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 463/18 |
Predhodna priglasitev koncentracije
(Zadeva M.8288 – Permira/Schustermann & Borenstein)
Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku
(Besedilo velja za EGP)
(2016/C 463/12)
1. |
Komisija je 6. decembra 2016 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Permira Holdings Limited („Permira“, Guernsey) posredno prek skladov, ki jih upravlja ali jim svetuje, z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah nadzor nad celotnim podjetjem Schustermann & Borenstein Holding GmbH („S&B“, Nemčija). |
2. |
Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so: — Permira: naložbe v zasebni kapital v različnih sektorjih, — S&B: maloprodaja modnih izdelkov prek spletnega mesta (www.bestsecret.com) in v treh trgovinah, ki se nahajajo v Avstriji in Nemčiji. |
3. |
Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena koncentracija lahko spadala na področje uporabe Uredbe o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta. V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila. |
4. |
Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe z navedbo sklicne številke M.8288 – Permira/Schustermann & Borenstein se lahko Komisiji pošljejo po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti na naslov:
|
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba o združitvah).
(2) UL C 366, 14.12.2013, str. 5.
13.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 463/19 |
Predhodna priglasitev koncentracije
(Zadeva M.8259 – Groupe HIG/Guillaume Dauphin/Ecore)
Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku
(Besedilo velja za EGP)
(2016/C 463/13)
1. |
Komisija je 1. decembra 2016 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji Guillaume Dauphin in H.I.G. Capital LLC („Groupe H.I.G.“, Združene države Amerike) s prodajo in nakupom delnic pridobita v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah skupni nadzor nad podjetjem Ecore B.V. („Ecore“, Nizozemska), ki je trenutno pod izključnim nadzorom podjetja Guillaume Dauphin. |
2. |
Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:
|
3. |
Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena koncentracija lahko spadala na področje uporabe Uredbe o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta. V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila. |
4. |
Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe z navedbo sklicne številke M.8259 – Groupe HIG/Guillaume Dauphin/Ecore se lahko Komisiji pošljejo po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti na naslov:
|
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba o združitvah).
(2) UL C 366, 14.12.2013, str. 5.
DRUGI AKTI
Evropska komisija
13.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 463/20 |
Obvestilo za fizične osebe Paka Chuna Ila, Kima Songa Chola, Sona Jonga Hyoka, Kima Sea Gona, Ria Wona Hoa, Joa Yonga Chola, Kima Chola Sama, Kima Soka Chola, Changa Changa Haa, Choa Chuna Ryonga in Sona Muna Sana ter subjekte Korea United Development Bank, Ilsim International Bank, Korea Daesong Bank, Singwang Economics and Trading General Corporation, Korea Foreign Technical Trade Center, Korea Pugang Trading Corporation, Korea International Chemical Joint Venture Company, DCB Finance Limited, Korea Taesong Trading Company in Korea Daesong General Trading Corporation, ki so bili na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/2215 dodani na seznam iz člena 6(1) Uredbe Sveta (ES) št. 329/2007, ki uvaja posebne omejevalne ukrepe za osebe, subjekte in organe, ki jih v skladu z odstavkom 8(d) Resolucije Varnostnega sveta ZN 1718 (2006) in odstavkom 8 Resolucije Varnostnega sveta ZN 2094 (2013) na seznam uvrsti Odbor za sankcije ali Varnostni svet Združenih narodov
(2016/C 463/14)
1. |
S Sklepom Sveta (SZVP) 2016/849 (1) je Unija pozvana, naj zamrzne sredstva in gospodarske vire oseb in subjektov, za katere je Odbor za sankcije ali Varnostni svet ZN ugotovil, da sodelujejo v programih DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje, ali te – tudi z nezakonitimi sredstvi – podpirajo, ali oseb ali subjektov, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih, tudi z nezakonitimi sredstvi, ali subjekti v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom. |
2. |
Varnostni svet ZN je v Resoluciji 2321 z dne 30. novembra 2016 sklenil, da je treba na seznam Odbora za sankcije dodati fizične osebe Paka Chuna Ila, Kima Songa Chola, Sona Jonga Hyoka, Kima Sea Gona, Ria Wona Hoa, Joa Yonga Chola, Kima Chola Sama, Kima Soka Chola, Changa Changa Haa, Choa Chuna Ryonga in Sona Muna Sana ter subjekte Korea United Development Bank, Ilsim International Bank, Korea Daesong Bank, Singwang Economics and Trading General Corporation, Korea Foreign Technical Trade Center, Korea Pugang Trading Corporation, Korea International Chemical Joint Venture Company, DCB Finance Limited, Korea Taesong Trading Company in Korea Daesong General Trading Corporation. Zadevne osebe in subjekti lahko zahtevo za ponovno preučitev odločitve o njihovi uvrstitvi na seznam ZN skupaj z ustreznimi dokazili kadar koli pošljejo Odboru Varnostnega sveta Združenih narodov, ustanovljenemu z Resolucijo 1718 (2006). Zahtevo je treba poslati na naslednji naslov:
Več informacij je na voljo na: https://www.un.org/sc/suborg/en/sanctions/delisting. |
3. |
Komisija je za izvajanje novih uvrstitev na seznam sprejela Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/2215 z dne 8. decembra 2016 (2), ki ustrezno spreminja Prilogo IV k Uredbi Sveta (ES) št. 329/2007. Zadevne osebe in subjekti lahko pripombe glede sklepa o uvrstitvi na seznam ali ohranitvi na seznamu skupaj s priloženimi dokazili pošljejo Evropski komisiji na naslov:
|
4. |
Obenem zadevne posameznike in subjekte opozarjamo na možnost, da lahko v skladu s pogoji iz četrtega in šestega odstavka člena 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije izpodbijajo Izvedbeno uredbo (EU) 2016/2215 v postopku pred Splošnim sodiščem Evropske unije. |
5. |
Subjekte in posameznike s seznama poleg tega opozarjamo, da lahko pri pristojnih organih v zadevni državi članici oziroma zadevnih državah članicah, kakor so navedeni v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 329/2007, vložijo zahtevek za pridobitev dovoljenja glede uporabe zamrznjenih sredstev in gospodarskih virov za nujne potrebe ali posebna plačila v skladu s členom 7 navedene uredbe. |
(1) UL L 141, 28.5.2016, str. 79.
(2) UL L 334, 9.12.2016, str. 29.
Popravki
13.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 463/22 |
Popravek Obvestila Komisije – Smernice za države članice o izbiri organov, ki izvajajo finančne instrumente
( Uradni list Evropske unije C 276 z dne 29. julija 2016 )
(2016/C 463/15)
Stran 1, kazalo, oddelek 3.7, naslov oddelka; stran 3, oddelek 2, peti odstavek; stran 3, oddelek 2, sedmi odstavek, zadnji stavek; stran 3, opomba 8, drugi stavek; stran 8, oddelek 3.2, četrti odstavek; stran 8, oddelek 3.3, sedmi odstavek; stran 8, opombi 17 in 19; stran 9, oddelek 3.4, četrti in šesti odstavek; stran 9, oddelek 3.5, šesti odstavek; stran 9, opomba 21; stran 13, oddelek 3.5.2.3, četrti odstavek, zadnji stavek; stran 13, oddelek 3.5.2.3, Primer 1, šesti odstavek; stran 13, oddelek 3.5.2.3, Primer 2, četrti odstavek, zadnji stavek; stran 14, oddelek 3.5.2.3, Primer 3, četrti odstavek, zadnji stavek; stran 14, oddelek 3.6, peti odstavek; stran 15, oddelek 3.6.1, osmi odstavek; stran 17, oddelek 3.6.2, Primer, četrti odstavek; stran 17, oddelek 3.7, naslov; stran 17, oddelek 3.7, prvi odstavek, prvi in tretji stavek, stran 17, oddelek 3.7, drugi odstavek; stran 17, oddelek 3.7, tretji odstavek, prvi in drugi stavek; stran 17, oddelek 3.7.1, prvi stavek; stran 17, oddelek 3.7.1.1, prvi odstavek, drugi stavek; stran 18, oddelek 3.7.1.2, prvi odstavek, drugi stavek; stran 18, oddelek 3.7.1.3, prvi odstavek, prva alinea, prvi stavek; stran 18, oddelek 3.7.1.3, prvi odstavek, druga alinea, prvi stavek; stran 18, oddelek 3.7.1.3, prvi odstavek, tretja alinea; stran 18, oddelek 3.7.1.4, prvi stavek; stran 18, oddelek 3.7.2, prvi odstavek, prvi stavek; stran 18, oddelek 3.7.2.1, prvi odstavek, prva alinea; stran 18, oddelek 3.7.2.1, prvi odstavek, druga alinea, prvi stavek; stran 19, oddelek 3.7.2.1, prvi odstavek, tretja alinea, prvi stavek; stran 19, oddelek 3.7.2.2, edini odstavek, prvi stavek; stran 19, oddelek 3.7.2.3, edini odstavek; stran 19, oddelek 3.7.3, drugi odstavek, prvi stavek; stran 19, opomba 54, prvi stavek:
besedilo:
„uredbe o skupnih določbah“
se glasi:
„delegirane uredbe Komisije“.