27.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 353/1

27.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 353/2

—

ob upoštevanju končnih dokumentov s prve in druge mednarodne konference o financiranju za razvoj, zlasti soglasja iz Monterreya iz leta 2002 in deklaracije iz Dohe iz leta 2008,

—

ob upoštevanju resolucij generalne skupščine OZN št. 68/204 in 68/279 o tretji mednarodni konferenci o financiranju za razvoj, ki bo potekala v Adis Abebi (Etiopija) od 13. do 16. julija 2015,

—

ob upoštevanju dokumenta o indikativnih elementih, ki sta ga 21. januarja 2015 predstavila sopredsednika pripravljalnega postopka za tretjo mednarodno konferenco o financiranju za razvoj,

—

ob upoštevanju zbirnega poročila generalnega sekretarja OZN iz decembra 2014 o načrtu za obdobje po letu 2015 z naslovom Pot k dostojanstvu do leta 2030: odpraviti revščino, preoblikovati naša življenja in varovati planet,

—

ob upoštevanju poročila iz avgusta 2014, ki ga je sprejel medvladni odbor strokovnjakov za financiranje trajnostnega razvoja,

—

ob upoštevanju poročila iz julija 2014, ki ga je sprejela odprta delovna skupina OZN na temo ciljev trajnostnega razvoja,

—

ob upoštevanju dokumenta z naslovom Poročilo UNCTAD o naložbah po svetu za leto 2014 – naložbe v cilje trajnostnega razvoja: akcijski načrt (1),

—

ob upoštevanju končnega dokumenta konference OZN o trajnostnem razvoju (Rio+20) iz junija 2012 z naslovom „Prihodnost, ki si jo želimo“,

—

ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN iz septembra 2014 z naslovom Na poti k vzpostavitvi večstranskega pravnega okvira za prestrukturiranje državnega dolga,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. februarja 2015 z naslovom Svetovno partnerstvo za izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj po letu 2015 (COM(2015)0044),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2014 z naslovom Dostojno življenje za vse: od vizije do skupnega ukrepanja (COM(2014)0335),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. julija 2013 z naslovom Razvojni program po letu 2015: celosten in integriran pristop k financiranju ukrepov za izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj (COM(2013)0531),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. februarja 2013 z naslovom Dostojno življenje za vse: izkoreninjenje revščine in zagotavljanje trajnostne prihodnosti sveta (COM(2013)0092),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 12. decembra 2013 o usklajenosti politik za razvoj,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve z dne 16. decembra 2014 o načrtu za obdobje po letu 2015, ki bo prinesel resnične spremembe (2),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 12. decembra 2013 o financiranju izkoreninjanja revščine in trajnostnega razvoja po letu 2015 (3),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 12. decembra 2014 o krepitvi vloge zasebnega sektorja pri razvojnem sodelovanju,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve z dne 25. junija 2013 o splošni agendi za obdobje po letu 2015 (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2014 o EU in svetovnem razvojnem okviru po letu 2015 (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 o ukrepih po konferenci iz Monterreya iz leta 2002 o financiranju razvoja (6),

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 26. novembra 2014 o konferenci ZN o podnebnih spremembah (COP 20) v Limi v Peruju (1.–12. decembra 2014) (7), z dne 26. februarja 2014 o spodbujanju razvoja z odgovornimi poslovnimi praksami, vključno z vlogo ekstraktivne industrije v državah v razvoju (8), z dne 8. oktobra 2013 o korupciji v javnem in zasebnem sektorju: vpliv na človekove pravice v tretjih državah (9), z dne 21. maja 2013 o boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in davčnim oazam (10) in z dne 16. aprila 2013 o pospeševanju razvoja s trgovino (11),

—

ob upoštevanju Sklepa št. 472/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o Evropskem letu za razvoj (2015) (12),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020,

—

ob upoštevanju člena 208 PDEU, ki izkoreninjenje revščine določa kot glavni cilj razvojne politike EU in opredeljuje načelo usklajenosti politik za razvoj,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenja Odbora za proračun (A8-0143/2015),

A.

ker je leto 2015 ključno z vidika prizadevanj za svetovni razvoj zaradi sprejetja ciljev trajnostnega razvoja in sporazuma o globalnih podnebnih ukrepih, ki bi naj veljali do leta 2030;

B.

ker je treba na tretji mednarodni konferenci o financiranju za razvoj, ki bo od 13. do 16. julija 2015 v Adis Abebi (Etiopija), vzpostaviti pogoje za financiranje in izvajanje načrta za obdobje po letu 2015 in ker bo raven ambicij, pokazanih na konferenci, določila uspeh tega načrta;

C.

ker 1,5 milijarde ljudi še vedno živi v revščini, kjer se spopadajo s pomanjkanjem zdravstvenih, izobraževalnih in življenjskih standardov, zlasti v državah, ki jih pretresajo konflikti, in v nestabilnih državah; ker je to nesprejemljivo, saj je na svetu dovolj sredstev, da to stanje postopoma odpravimo;

D.

ker je mogoče izkoreninjenje revščine in neenakosti doseči zgolj z uporabo zadostnih in ustreznih sredstev za vse in z večjo usmerjenostjo k marginaliziranim skupinam, kot so otroci, ženske, starejši ali invalidi; ker je bil kljub znatnemu zmanjšanju skrajne revščine napredek za otroke počasnejši, zaradi česar je potreba po vlaganju v otroke – tako prek domače uporabe sredstev kot prek mednarodnega javnega financiranja – ključen dejavnik;

E.

ker brez miru in varnosti ne more biti trajnostnega razvoja, kar je ugotovljeno tudi v Evropskem soglasju o razvoju iz leta 2005;

F.

ker tri četrtine najrevnejših ljudi na svetu – po ocenah jih je 960 milijonov – trenutno živi v državah s srednjimi dohodki, zato nova razvojna paradigma zahteva programe, ki bodo usmerjeni tako k revnim ljudem kot k revnim državam;

G.

ker UNCTAD ocenjuje, da znašajo potrebe držav v razvoju po financiranju za cilje trajnostnega razvoja v pripravi okoli 3,9 bilijona USD na leto, trenutno pa jih manjka 2,5 bilijona USD na leto; ker bodo stroški neodločnega ukrepanja nazadnje precej večji od stroškov odločnega ukrepanja za trajnostni razvoj;

H.

ker obseg izziva financiranja ciljev trajnostnega razvoja zahteva močno in svetovno partnerstvo ter uporabo vseh oblik financiranja (domači, mednarodni, javni, zasebni in inovativni viri) in nefinančnih sredstev; ker lahko zasebno financiranje dopolni javno, ne more ga pa nadomestiti;

I.

ker sta mobilizacija domačih sredstev in uradna razvojna pomoč nenadomestljiva temelja razvojnega financiranja, ki ju je treba okrepiti;

J.

ker je potencial držav v razvoju za mobilizacijo domačih sredstev precejšen, vendar v sedanjih razmerah obstajajo omejitve, kaj lahko države dosežejo same; ker davčni viri kot delež BDP v večini držav v razvoju ostajajo na nizki ravni in je zato bistveno spodbujati uravnotežene, pravične in učinkovite davčne sisteme, ki temeljijo na zmožnosti plačila posameznih davkoplačevalcev in podjetij; ker je za uporabo domačih sredstev potrebna tudi pravična in pregledna porazdelitev koristi od naravnih virov;

K.

ker zelo malo razvitih držav izpolnjuje svojo zavezo, da bodo zagotavljale 0,7 % bruto nacionalnega dohodka (BND) za uradno razvojno pomoč, vključno z 0,15–0,20 % BND za najmanj razvite države; ker so se države članice, ki so se EU pridružile leta 2004 ali kasneje, zavezale, da si bodo prizadevale za cilj 0,33 % BND, vendar nobena od njih ni izpolnila tega cilja;

L.

ker so številne manj razvite države ranljive, ali so postale ranljive, zaradi zunanjih dogodkov, kot so oboroženi konflikti, epidemije, kot je ebola, in naravne nesreče, in ker potrebujejo večjo podporo;

M.

ker so zmanjševanje revščine, gospodarska rast in varnost v veliki meri odvisni od zmožnosti države, da opravlja svoje suverene funkcije za zagotavljanje pravne države in osnovnih javnih storitev, kot so dostop do izobraževanja in zdravstvene nege, ob spoštovanju načela odgovornosti; ker te države zlasti potrebujejo večjo podporo pri uvedbi odpornih zdravstvenih sistemov;

N.

ker postaja razvojna agenda vedno širša in je zato pomembno priznati in dodatno spodbuditi prizadevanja, ki presegajo uradno razvojno pomoč; ker so bile kljub težavnim fiskalnim okoliščinam v številnih državah OECD ohranjene visoke ravni uradne razvojne pomoči, ta pomoč pa je leta 2013 dosegla najvišjo raven v zgodovini, 134,8 milijarde USD; ker je lahko uradna razvojna pomoč pobudnik za pridobitev zasebnih naložb, v tem okviru pa bi bilo treba upoštevati pomen inovativnih finančnih instrumentov;

O.

ker imajo zasebni sektor in tuje neposredne naložbe pomemben potencial za prispevanje k izpolnjevanju ciljev trajnostnega razvoja, kadar so ustrezno regulirane in povezane s konkretnimi izboljšavami v domačem gospodarstvu, kar se odraža tudi v predlogu UNCTAD za akcijski načrt za naložbe v cilje trajnostnega razvoja;

P.

ker tokovi zasebnega kapitala vplivajo na države v razvoju na več različnih načinov, ki so tako pozitivni kot negativni; ker so finančni tokovi v države v razvoju iz zasebnih virov pomembni, vendar večinoma nestalni, neenakomerno razporejeni, pogosto pa so tudi povezani z odlivi, kot je repatriacija dobička, ki od leta 2010 presegajo nov dotok tujih neposrednih naložb;

Q.

ker ima civilna družba ključno vlogo pri zagotavljanju univerzalnega in vključujočega procesa, tako na nacionalni kot na svetovni ravni, in prispeva k dobremu upravljanju in odgovornosti; ker se razvojna pomoč in korupcija medsebojno izključujeta;

R.

ker je pomembno spodbujati uporabo bančnih storitev v državah v razvoju;

S.

ker morajo EU in njene države članice kot največje donatorice razvojne pomoči voditi proces financiranja za razvoj in pomagati vzpostaviti verodostojen odziv na izzive razvojnega financiranja, s tem pa zagotoviti usklajenost politik za razvoj v načrtu za obdobje po letu 2015; ker bi morale druge razvite države in države v razvoju slediti zgledu EU;

1.

pozdravlja predhodni osnutek končnega dokumenta konference o financiranju za razvoj in poziva EU in njene države članice, naj ga podprejo;

2.

pozdravlja zbirno poročilo generalnega sekretarja OZN ter njegov transformacijski, univerzalen, holističen in celovit pristop k ambicioznemu svetovnemu partnerstvu za nove razvojne cilje in s tem povezan finančni okvir, osredotočen na izkoreninjenje revščine, splošnost človekovih pravic in enakost spolov; vztraja, da tako ambiciozno partnerstvo brez celovitih in precejšnjih sredstev za izvajanje ne bo uspešno;

3.

poziva EU, naj svoje politično vodenje potrjuje med vsem pripravljalnim postopkom za opredelitev okvira trajnostnega razvoja, obnovljenega sporazuma o financiranju za razvoj in drugih sredstev za izvajanje skupaj z zavezami in vrednotami, navedenimi v ustanovnih pogodbah; meni, da partnerski donatorji ne bi smeli postavljati pogojev v zvezi z zagotavljanjem razvojne pomoči EU;

4.

vztraja, da bi morale EU in njene države članice obdržati svoj položaj največjih donatoric razvojne pomoči, hkrati pa si prizadevati za skupno odgovornost; poziva države z visokim dohodkom, države z višjim srednjim dohodkom in gospodarstva v vzponu, naj prevzamejo pomembne obveznosti;

5.

pozdravlja nedavno sporočilo Komisije „Svetovno partnerstvo za izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj po letu 2015“, ker je celovito in osredotočeno na dosledno politiko ter potrjuje zavezanost EU, da bo v tem svetovnem partnerstvu v celoti odigrala svojo vlogo; vendar obžaluje nekoliko premajhno zavezanost glede časovnega načrta za prihodnje finančne cilje;

6.

poudarja, da uradna razvojna pomoč ostaja ključen instrument za financiranje razvoja; poziva EU in njene države članice, naj se brez odlašanja ponovno zavežejo cilju 0,7 % BND za uradno razvojno pomoč, pri čemer naj bo vsaj 50 % te pomoči in 0,2 % BND namenjenega najmanj razvitim državam, in naj ob upoštevanju proračunskih omejitev predložijo večletni proračunski časovni načrt za postopno povečanje na te stopnje do leta 2020; pozdravlja odločno stališče EU glede osredotočanja prizadevanj na količino in kakovost razvojne pomoči; poziva druge razvite partnerice in države v razvoju, naj okrepijo svojo razvojno pomoč, ter poziva Komisijo in države članice, naj javne in zasebne donatorje po svetu prepričajo, da bodo spoštovali svoje finančne obljube in sprejeli nove zaveze; poudarja, da bi morali vsi donatorji zagotoviti, da bo uradna razvojna pomoč pomenila resnična nakazila državam v razvoju;

7.

poudarja, da morajo EU in druge razvite države spoštovati svoje zaveze o zagotavljanju okrepljenega, novega in dodatnega podnebnega financiranja, da bi do leta 2020 izpolnili cilj skupne uporabe 100 milijard USD letno iz najrazličnejših virov, javnih in zasebnih, dvostranskih in večstranskih, tudi alternativnih virov; obžaluje pomanjkanje napredka pri dodatnosti podnebnega financiranja glede na uradno razvojno pomoč; poziva, naj v okviru sporazuma o globalnih podnebnih ukrepih, ki naj bi bil sklenjen na konferenci v Parizu, ki bo decembra 2015, razvite države in države v vzponu s skupnimi mednarodnimi prizadevanji poiščejo novo in dodatno podnebno financiranje za države v razvoju, vendar ne v škodo sredstev za razvoj; meni, da bi morala EU predlagati vmesne ukrepe na poti proti popolni dodatnosti; poziva države članice, naj prihodke, pridobljene na trgih ogljika, uporabijo za podnebne ukrepe v državah v razvoju; prav tako poziva gospodarstva v vzponu, naj uporabijo podnebno financiranje za države v razvoju;

8.

podpira inovativne vire dodatnega financiranja za razvoj in podnebnega financiranja, vključno z davkom na finančne transakcije, davkom na ogljikov dioksid za mednarodni letalski in pomorski promet ter samodejno dodelitvijo prihodkov na trgih ogljika; pozdravlja nadaljnja evropska in mednarodna prizadevanja pri iskanju nadaljnjih dodatnih virov;

9.

poudarja, da bi morala ostati uradna razvojna pomoč standardno merilo prizadevanj na področju financiranja; podpira uvedbo dodatnega kazalnika popolne uradne podpore za trajnostni razvoj, v kolikor bo popolnoma jasno, da to nikakor ne bo nadomestilo ali zmanjšalo pomena ukrepa uradne razvojne pomoči;

10.

ugotavlja, da se večina uradne razvojne pomoči zagotavlja v obliki nepovratnih sredstev, poleg tega pa so pomembna tudi ugodna posojila, ki pa povečujejo dolžniško obremenitev in pomenijo tveganje dolžniškega balona, zlasti v državah podsaharske Afrike in karibskih državah, ki imajo omejene prihodke za odplačevanje dolga; zato poziva donatorje, naj pomoč za najmanj razvite države namenijo v obliki nepovratnih sredstev; meni, da ugodna posojila morda niso primerna za naložbe v socialne sektorje, kjer cilj ni ustvarjanje dobička; pozdravlja dogovor odbora OECD za razvojno pomoč (OECD-DAC) glede posodobitve sporočanja ugodnih posojil z uvedbo sistema ustreznika nepovratnih sredstev, ki se bo uporabljal za izračun zneskov uradne razvojne pomoči;

11.

poudarja, da je EU največja donatorica razvojne pomoči na svetu, saj njen delež predstavlja skoraj 60 % svetovne uradne razvojne pomoči; kljub temu poziva Komisijo, naj zagotovi jasne in pregledne podatke o deležu skupnega proračuna, namenjenega za razvojno pomoč EU, da bi lahko ocenili nadaljnje ukrepe vseh evropskih donatorjev v zvezi s soglasjem iz Monterreya; prav tako izraža obžalovanje, da je raven finančnih prispevkov EU za države v razvoju premalo vidna, ter poziva Komisijo, naj oblikuje ustrezna in ciljno usmerjena orodja za komunikacijo in izmenjavo informacij za večjo prepoznavnost razvojne pomoči EU;

12.

poziva EU, naj upošteva dolgoročne finančne zahteve, tako da namenja prednost in vodi bolj strateški, ambiciozen in univerzalen pristop v skladu s cilji trajnostnega razvoja;

13.

opozarja, da prispevek za financiranje za razvoj iz proračuna EU – poleg 2,2 milijarde EUR rezerve za nujno pomoč – znaša 19,7 milijarde EUR za razvojno sodelovanje in 6,8 milijarde EUR za humanitarno pomoč v obdobju od 2014 do 2020; opozarja tudi na Evropski razvojni sklad (ERS) v višini 30,5 milijarde EUR; zagovarja vključitev ERS v proračun, kar bi prineslo prednosti, kot so večja preglednost, prepoznavnost, učinkovitost in uspešnost; pozdravlja priložnost, ki jo ponujata povolilni vmesni pregled in revizija večletnega finančnega okvira, da se upoštevajo rastoče strukturne potrebe humanitarne pomoči, pa tudi razvojne potrebe najrevnejših in najbolj nestabilnih držav;

14.

ugotavlja, da je v proračunu za leto 2015 namenjenih 2,4 milijarde EUR obveznosti (2,1 milijarde EUR plačil) za razvojno sodelovanje in 928,8 milijona EUR obveznosti (918,8 milijona EUR plačil) za humanitarno pomoč; podpira sprejete ukrepe za zmanjšanje zaostanka neplačanih računov, zlasti z namenom ohranitve finančne vzdržnosti najranljivejših partnerjev, ter poudarja pomen načela enakovrednosti med obveznostmi in plačili kar zadeva humanitarno pomoč, saj do kriz prihaja pogosteje in je treba sredstva izplačati hitro;

15.

poziva EU, naj zagotovi, da bodo pogajanja o razvojnem načrtu za obdobje po letu 2015, financiranju za razvoj in podnebnih spremembah verodostojno povezana s Sendajskim okvirom za zmanjševanje tveganja nesreč 2015–2030, da bi vzpostavili odpornost in dosegli pripravljenost, pri tem pa izpolnili svetovni cilj, da nihče ne bo zapostavljen;

16.

opominja, da je razvojno sodelovanje skupna odgovornost EU in držav članic ter da mora upoštevati koncepta dopolnjevanja in usklajevanja; poudarja, da je treba v proces usklajevanja vključiti civilno družbo in lokalne oblasti;

17.

poziva EU in njene države članice, naj spodbujajo agendo za učinkovitost pomoči, ki bo nadgradila zaveze iz partnerstva iz Busana za učinkovito razvojno sodelovanje, zmanjšanje razdrobljenosti pomoči prek mehanizma skupnega financiranja in večje usklajevanje med različnimi mehanizmi za zagotavljanje pomoči in deležniki; poudarja, da bi moralo vsako razvojno financiranje koristiti revnim, upoštevati spol, biti okolju prijazno in upoštevati podnebne vidike;

18.

opominja, da iz PDEU izhaja, da je zmanjšanje in sčasoma izkoreninjenje revščine glavni cilj EU na področju razvoja, pri čemer bi morali v osrčju razvojnih dejavnosti ostati zagovarjanje človekovih pravic, enakost spolov, družbena kohezija in boj proti neenakostim;

19.

poudarja pomen določanja jasnih prednostnih nalog pri odhodkih, pri čemer se posebna pozornost nameni ukrepom na področjih zdravja, izobraževanja, energije, oskrbe z vodo in infrastrukture; poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja in izboljšave z vidika učinkovitosti pomoči, in sicer z višjo ravnjo usklajevanja med različnimi mehanizmi pomoči in donatorji;

20.

poudarja, da bi morala uradna razvojna pomoč prednost nameniti osnovnim socialnim storitvam za vse in „javnim dobrinam“, ki jih zasebni sektor zagotavlja manj učinkovito, kot so osnovnošolsko izobraževanje, mreže socialne varnosti, zdravstvena nega in sanitarna infrastruktura, oskrba z vodo in energija, da bodo lahko države v razvoju dosegle svoj poln potencial; poudarja, da bi morala biti dostopnost eno ključnih meril v mednarodnem javnem financiranju za spodbujanje univerzalnih in vključujočih storitev in infrastrukture;

21.

poudarja, da je treba zagotoviti, da ima najbolj ranljivo prebivalstvo dostop do razvojnih priložnosti; v zvezi s tem opominja, na tveganje, da utegnejo skupnosti, ki so potisnjene na obrobje, ali ranljive skupnosti prejeti premalo sredstev, če se bodo ta namenjala zgolj preko vlad;

22.

poudarja, da je pomembno, da razvojne banke zberejo dodatna sredstva za zmanjšanje vrzeli pri financiranju infrastrukture in dostopu do kreditov v državah v razvoju z mehanizmi spremljanja in ocenjevanja učinka;

23.

poudarja, da je nujno, da si EU prizadeva za najvišjo stopnjo koordinacije, da bi dosegli skladnost z drugimi področji politik (okolje, migracije, mednarodna trgovina, človekove pravice, kmetijstvo itd.) ter se izognili podvajanju dela in neusklajenostim pri dejavnostih; opominja, da je z Lizbonsko pogodbo (člen 208 PDEU) usklajenost politik za razvoj postala pogodbena obveznost;

24.

poudarja, da je mobilizacija domačih sredstev bolj predvidljiva in vzdržna kot tuja pomoč, zato mora biti ključen vir financiranja; spodbuja prizadevanja držav v razvoju za povečanje takšne mobilizacije; poudarja pomen izboljšanega pobiranja domačih davkov v državah v razvoju in potrebo po odpornih, uravnoteženih, pravičnih in učinkovitih davčnih sistemih, ki so naklonjeni revnim, upoštevajo najranljivejše skupine in spoštujejo mednarodne zaveze glede trajnostnega razvoja; poziva k odstranitvi škodljivih subvencij na področjih energije (zlasti fosilnih goriv), ribištva in kmetijstva;

25.

poziva Komisijo, naj izboljša svojo pomoč za gradnjo zmogljivosti na področjih davčne uprave, finančnega upravljanja, javnega finančnega poslovodenja, boja proti korupciji, vračanja ukradenega premoženja ter boja proti davčnim utajam in prirejanju transfernih cen; verjame, da lahko Unija na tem področju odigra ključno vlogo; opominja na pomen porazdelitve davčnih prihodkov iz naravnih virov, zlasti z ustanovitvijo državnih premoženjskih skladov; poudarja, da je treba pospešiti in okrepiti potekajoča prizadevanja za izboljšanje proračunskega poročanja, in poziva k večji harmonizaciji praks proračunskega poročanja med državami;

26.

poziva EU in njene države članice, naj si dejavno prizadevajo za odpravo davčnih oaz, davčnih utaj in nezakonitih finančnih tokov, ki ogrožajo razvojno pomoč in prispevajo k dolgom držav v razvoju, naj sodelujejo z državami v razvoju pri sprejemanju ukrepov proti agresivnim praksam izogibanja davkom, ki jih uporabljajo nekatere nadnacionalne družbe, in naj poiščejo možnosti, s katerimi bi državam v razvoju pomagale ubraniti se pritiskov za udeležbo v davčni konkurenci, saj to ogroža mobilizacijo domačih sredstev za razvoj;

27.

podpira vzpostavitev medvladnega organa za davčno sodelovanje pod pokroviteljstvom OZN; spodbuja samodejno izmenjavo informacij; poziva k vzpostavitvi javnih registrov dejanskega lastništva in obvezno poročanje po državah za nadnacionalna podjetja v vseh sektorjih ter k zagotovitvi pravične porazdelitve pravic do obdavčitve pri pogajanju o sporazumih o davkih in naložbah z državami v razvoju;

28.

meni, da bi morala mednarodna pravila o davku na dohodek pravnih oseb vsebovati načelo, da se davek plača tam, kjer je vrednost pridobljena ali ustvarjena;

29.

poudarja odločilni pomen dobrega upravljanja, varstva človekovih pravic, pravne države, institucionalnega okvira in regulativnih instrumentov; zlasti podpira naložbe v gradnjo zmogljivosti, osnovne socialne storitve, kot so izobraževanje in zdravstvo (zagotavljanje splošnega zdravstvenega varstva), vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem in z njima povezanimi pravicami, prehrano, javne storitve in socialno varstvo ter boj proti revščini in neenakosti, tudi med otroki in glede na spol; priznava potrebo po dostopnih infrastrukturah in selektivnih javnih naložbah ter trajnostni rabi naravnih virov, med drugim tudi v ekstraktivni industriji;

30.

poudarja, da mora financiranje za razvoj krepiti razpoložljive vire za spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi, pravic žensk in krepitve vloge žensk; poudarja posebno vlogo žensk v družbi in poudarja, da bi to moralo vključevati izvajanje načela enakosti spolov pri pripravi proračuna, ciljno usmerjene naložbe v ključne sektorje, kot sta zdravstvo in izobraževanje, ter ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da bo razvojno financiranje v celoti upoštevalo položaj žensk in deklet;

31.

poziva, naj se več sredstev nameni raziskavam in razvoju na področju znanosti, tehnologije in inovacij v državah v razvoju, in pri tem upošteva, da bi to financiranje moralo biti tako domače kot mednarodno; poziva k spodbujanju raziskav in razvoja, ki lahko pospeši napredek pri obravnavi zapletenih izzivov in na poti k dobremu upravljanju svetovnih javnih dobrin, kot so tehnologija in inovacije za zdravstvo; je seznanjen s pomembno vlogo mikro, malih in srednjih podjetij v zvezi s tem; poziva k pregledu režimov pravic intelektualne lastnine, uvedenih v državah v razvoju prek prostotrgovinskih sporazumov, da bi ugotovili morebitne negativne učinke na javno zdravje, okolje ali prenos tehnologije;

32.

poudarja velik pomen vzpostavitve ugodnih pogojev za zasebna podjetja in podjetništvo v državah v razvoju, zlasti za mikro, mala in srednja podjetja, saj imajo bistveno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest in vključujoči rasti; zlasti poziva k nadaljnji krepitvi sistemov mikrofinančnih posojil in jamstev; vztraja, da je treba dodatno razviti lokalne in regionalne banke ter kreditne zadruge, da bi se občutno zmanjšale previsoke obrestne mere za tržna posojila, da bi se bolje podpiral razvoj skupnosti na lokalni ravni (13); poziva k uskladitvi zasebnega sektorja s cilji trajnostnega razvoja prek ustreznih partnerstev, finančnih instrumentov, spodbud, okvira odgovornosti in učinkovite družbene odgovornosti gospodarskih družb; opominja, da je treba upoštevati dogovorjene mednarodne standarde, kot so standardi Mednarodne organizacije dela in vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah;

33.

poudarja, da je treba spodbujati, da se podjetjem zagotavljajo instrumenti za platforme za informiranje, usposabljanje in nasvete, ki so pomembni za njihov razvoj;

34.

poudarja, da je za podelitev dolgoročnega zagona gospodarstvu bistveno mladim in ženskam omogočiti dostop do kreditov za podporo zagonskim podjetjem;

35.

poudarja vlogo socialne kohezije, ki jo ima kolektivno podjetništvo združenj proizvajalcev pri preprečevanju etničnih in verskih sporov;

36.

vztraja, da pomoč EU in sodelovanje z zasebnim sektorjem lahko in morata prispevati k zmanjševanju revščine in neenakosti ter spoštovati in spodbujati človekove pravice, okoljske standarde, podnebne zaveze in socialni dialog; poziva k oblikovanju pravno zavezujočega okvira za podjetja, vključno z nadnacionalnimi korporacijami, ki bo vseboval pritožbeni mehanizem;

37.

poziva EU, naj skupaj z državami v razvoju vzpostavi regulativni okvir v skladu s celovitim okvirom naložbene politike UNCTAD za trajnostni razvoj, ki bo spodbujal odgovornejše, preglednejše in zanesljivejše naložbe, ki bodo prispevale k razvoju družbeno odgovornega zasebnega sektorja v državah v razvoju;

38.

poziva Komisijo, naj podpre boljši dostop mikro, malih in srednjih podjetij ter zadrug v državah v razvoju do financiranja; poudarja pomen sistemov mikrofinančnih posojil, zlasti za ženske; spodbuja nadaljnji razvoj lokalnih in regionalnih bank ter kreditnih zadrug; poziva Komisijo, naj države v razvoju spodbuja pri oblikovanju politik in pravnih okvirov, ki bodo ugodno vplivali na razvoj bančnih storitev; poudarja, da je na različnih ravneh, tudi med revnimi, ženskami in drugimi ranljivimi skupinami, informiranje in usposabljanje o finančnih zadevah, uporabi bančnih proizvodov in zavarovanjih, pa tudi o ustreznih novih tehnologijah;

39.

opozarja, da javna pomoč še zdaleč ni dovolj za kritje vseh naložbenih potreb v državah v razvoju; zato vztraja pri vlogi vzvoda, ki se zagotovi z kombiniranjem in javno-zasebnimi partnerstvi kot sredstvi za krepitev učinka razvojne pomoči, za pritegnitev zasebnih finančnih sredstev in za podporo lokalnim podjetjem; vseeno poudarja, da kombinirano financiranje ne sme nadomestiti odgovornosti držav glede zadovoljevanja socialnih potreb in da bi moralo biti usklajeno z nacionalnimi razvojnimi cilji in načeli razvojne učinkovitosti; spodbuja javno-zasebna partnerstva, zlasti na področju raziskav, povezanih s pobudo za inovativna zdravila, kot je program Ebola+.

40.

poziva k sprejetju mednarodnih standardov in meril ter k analizi tveganja zadolženosti za projekte kombiniranja in javno-zasebna partnerstva, ki pridobivajo zasebno financiranje in podpirajo lokalna podjetja, ob spoštovanju dogovorjenih standardov Mednarodne organizacije dela in Svetovne zdravstvene organizacije ter standarde na področju človekovih pravic; poziva Komisijo, naj glede na to, da je izrazila željo po precejšnji razširitvi uporabe kombiniranja v bodoče, izvaja priporočila iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča o uporabi kombiniranja in naj oceni mehanizem kombiniranja posojil in nepovratnih sredstev, zlasti z vidika razvoja ter finančne dodatnosti, preglednosti in odgovornosti; poziva EIB in druge razvojne finančne institucije, naj prednost namenijo naložbam v podjetja in sklade, ki javno razkrijejo dejansko lastništvo in izvajajo poročanje po državah;

41.

podpira večji dostop držav v razvoju do trga, zlasti najmanj razvitih držav, saj lahko ta okrepi zasebni sektor in ustvari spodbude za reforme; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo sporazumi o trgovini in naložbah, zlasti z državami v razvoju, najmanj razvitimi državami in nestabilnimi državami, usklajeni s cilji trajnostnega razvoja ter bodo spodbujali človekove pravice in regionalno povezovanje; poudarja, da je treba za take sporazume opraviti oceno učinka na cilje trajnostnega razvoja; podpira priporočilo Komisije o posodobitvi njene strategije Pomoč za trgovino glede na izid pogajanj za obdobje po letu 2015 in o tem, da se državam v razvoju, najmanj razvitim državam in nestabilnim državam v trgovinskih sporazumih nameni posebna in drugačna obravnava, ob spoštovanju njihovega političnega prostora za sprejemanje suverenih odločitev v skladu z lastnim nacionalnim okvirom in potrebami prebivalstva;

42.

poziva k ukrepom za spodbuditev uporabe in preglednosti nacionalnih sistemov javnih naročil v dejavnostih, s katerimi upravlja javni sektor, in k okrepitvi organov za konkurenco v državah v razvoju;

43.

izpostavlja pozitivni prispevek migrantov k razvoju njihovih držav izvora in poziva k učinkovitejšemu in bolj inovativnemu sodelovanju na področju politike preseljevanja med izvornimi in ciljnimi državami; opozarja na pomembne in naraščajoče finančne tokove, ki jih predstavljajo nakazila iz diaspore, in podpira ustanovitev skladov diaspore; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za zmanjšanje stroškov nakazil, da bi povečali učinek na lokalni razvoj v državah izvora;

44.

poziva k večji udeležbi lokalnih oblasti in civilne družbe, tudi nevladnih organizacij iz skupnosti, v razpravah o razvojnih prednostnih nalogah, zlasti na konferenci v Adis Abebi, in k bolj vključujočemu in odgovornemu izvajanju načrta za obdobje po letu 2015; poudarja vlogo nevladnih organizacij pri izvajanju operacij na terenu ter razvoju mehanizmov odgovornosti, spremljanja in pregleda; ugotavlja, da je za vlogo lokalnih oblasti pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja potrebna dodelitev potrebnih sredstev; poziva k večjemu posvetovanju z mladimi pri razpravi o načrtu za obdobje po letu 2015, in sicer prek inovativnih komunikacijskih tehnologij; poudarja vlogo delegacij EU kot spodbujevalcev teh dialogov;

45.

opozarja na osrednjo vlogo OZN, ki jo dopolnjujejo druge obstoječe institucije in forumi, kot je OECD, na področju gospodarskega upravljanja na svetovni ravni in razvoja; poziva k enakopravni zastopanosti, uravnoteženi glede na spol, vseh držav v večstranskih institucijah in drugih organih, ki določajo norme in standarde, vključno z mednarodnimi finančnimi institucijami; opominja, da bi morale mednarodne finančne institucije upoštevati osnovne standarde preglednosti – kot so določeni v Listini preglednosti za mednarodne finančne institucije – in uveljavljati politike javnega razkritja;

46.

vztraja, da je treba olajšati trajnostne rešitve glede dolga, vključno s standardi za odgovorno dajanje in jemanje posojil, z večstranskim pravnim okvirom za proces prestrukturiranja državnega dolga, ki bo omogočil zmanjšanje dolžniške obremenitve in preprečitev nevzdržnega dolga; poziva EU, naj se konstruktivno udeleži pogajanj OZN o tem okviru; poziva k EU, naj si prizadeva za izvajanje načel UNCTAD za odgovorne transakcije v zvezi z državnim dolgom za posojilojemalce in posojilodajalce;

47.

pozdravlja mednarodna prizadevanja za zmanjšanje mednarodnih dolžniških obveznosti držav, ki jih je prizadela ebola, da bi jim pomagali soočiti se z gospodarskimi krizami, ki jih je povzročila epidemija;

48.

poziva k pregledu programov in instrumentov mednarodnih organizacij za razvojno finančno pomoč, da bi jih uskladili z novimi cilji trajnostnega razvoja; poziva zlasti Evropsko investicijsko banko, Evropsko banko za obnovo in razvoj, Mednarodni denarni sklad in Svetovno banko, naj določijo najvišje standarde odgovornega financiranja in naj svoja sredstva bolj prilagodijo potrebam držav v razvoju, med drugim z obojestransko učinkovitimi mehanizmi, ki dajejo posojila v korist revnih; poziva zlasti k povečanju zneskov, ki so na voljo Evropski investicijski banki, izven njenih sedanjih pooblastil, da se še poveča njeno financiranje držav z nizkimi dohodki;

49.

poziva, naj se na konferenci v Adis Abebi sprejme dogovor o trdnem, preglednem in dostopnem okviru spremljanja in odgovornosti za učinkovito spremljanje in nadaljnje ukrepe glede naložb in napredka v zvezi s specifičnimi zavezami in cilji; poziva k mednarodni pobudi za izboljšanje kakovosti statistike, podatkov in informacij, vključno s podatki, razčlenjenimi glede na dohodek, spol, starost, raso, etnično pripadnost in migracijski status, invalidnost, geografsko lokacijo in druge značilnosti, pomembne v nacionalnih okvirih; poziva vse strani, naj zagotovijo pregledno in učinkovito izvajanje pomoči in financiranja, zlasti s podpisom in učinkovitim izvajanjem določb Konvencije OZN proti korupciji in z zavezo k sistematičnemu objavljanju točnih, pravočasnih in primerljivih podatkov o prihodkih in odhodkih, pa tudi proračunskih dokumentov; zlasti poziva Komisijo, naj še naprej spremlja in nadzoruje svoje financiranje programov in projektov pomoči in naj sprejme ustrezne ukrepe v primeru dokazov o korupciji in neustreznem upravljanju; prav tako poziva Komisijo, naj nadgradi svojo pomoč, da bi okrepila pravosodne in protikorupcijske agencije v državah v razvoju;

50.

poziva k mednarodni pobudi za izboljšanje kakovosti statističnih in drugih podatkov ter informacij, da bi se spremljali poraba, naložbe in napredek kar zadeva določene zaveze in cilje; pozdravlja svetovna prizadevanja za zagotavljanje, da bodo podatki, uporabljeni pri izpolnjevanju ciljev trajnostnega razvoja zadostno razčlenjeni po dohodkih, spolu, starosti in drugih kazalnikih, da bo mogoče učinkovito spremljati učinek politik;

51.

ponavlja, da je v dopolnilo BDP potreben nov niz drugih kazalnikov, da bi lahko upoštevali nove družbene in okoljske izzive, ta niz pa bi moral zlasti vključevati indeks človekovega razvoja, ginijev količnik, ukrep za enakost spolov, ogljični odtis in ekološki odtis;

52.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Združenih narodov ter sospodbujevalcema pripravljalnega procesa za tretjo mednarodno konferenco o financiranju za razvoj.

27.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 353/12

—

ob upoštevanju svojega stališča z dne 23. aprila 2009 o predlogu priporočila Sveta o varnosti pacientov, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo (1),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 9. junija 2009 o varnosti pacientov, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo (2),

—

ob upoštevanju Direktive 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. novembra 2011 o akcijskem načrtu proti naraščajoči nevarnosti protimikrobne odpornosti (COM(2011)0748),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. junija 2012 o posledicah protimikrobne odpornosti v zdravstvenem in veterinarskem sektorju – pobuda „Eno zdravje“,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 z naslovom Mikrobni izziv – naraščajoča nevarnost protimikrobne odpornosti (3),

—

ob upoštevanju poročil Komisije Svetu z dne 13. novembra 2012 in 19. junija 2014 na podlagi poročil držav članic o izvajanju Priporočila Sveta (2009/C 151/01) o varnosti pacientov, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo (COM(2012)0658 in COM(2014)0371),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2013 o poročilu Komisije Svetu na podlagi poročil držav članic o izvajanju Priporočila Sveta (2009/C 151/01) o varnosti pacientov, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo (4),

—

ob upoštevanju Sklepa št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o čezmejnih nevarnostih za zdravje,

—

ob upoštevanju posebne raziskave Eurobarometra 411 o varnosti pacientov in kakovosti oskrbe,

—

ob upoštevanju poročila o napredku v zvezi z akcijskim načrtom proti naraščajoči nevarnosti protimikrobne odpornosti (SANTE/10251/2015),

—

ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. septembra 2014 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (2014/0257(COD)),

—

ob upoštevanju konceptualnega okvira za mednarodno klasifikacijo za varnost pacientov, ki ga je pripravila Svetovna zdravstvena organizacija,

—

ob upoštevanju prizadevanj latvijskega predsedstva za obravnavo vprašanja protimikrobne odpornosti, zlasti kar zadeva tuberkulozo in multirezistentno tuberkulozo,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 1. decembra 2014 o varnosti pacientov in kakovosti oskrbe, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, in protimikrobno odpornostjo,

—

ob upoštevanju prvega skupnega poročila ECDC/EFSA/EMA o celoviti analizi uporabe protimikrobnih sredstev in pojava protimikrobne odpornosti pri bakterijah ljudi in živali za proizvodnjo živil – Skupna medagencijska analiza protimikrobne uporabe in odpornosti (JIACRA),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0142/2015),

A.

ker je za splošno kakovost zdravstvenega varstva ključnega pomena varnost pacientov, katere temeljna vidika sta kultura varnosti zdravstvene oskrbe in upravljanje neželenih dogodkov;

B.

ker je količina podatkov, ki je na voljo o razširjenosti in pojavnosti neželenih dogodkov v sistemih zdravstvenega varstva držav članic, trenutno omejena, a se vztrajno povečuje, in ker so zadnji podatki na voljo iz leta 2008;

C.

ker po ocenah pri 8–12 % pacientov, sprejetih v bolnišnice v EU, med zdravstveno oskrbo pride do neželenih dogodkov in ker bi se bilo mogoče izogniti skoraj polovici teh dogodkov;

D.

ker so med najpogostejšimi neželenimi dogodki, povezanimi z zdravstveno oskrbo, okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo, zapleti v zvezi z zdravili in zapleti med kirurškimi posegi ali po njih;

E.

ker varnost pacientov in kakovostna zdravstvena oskrba zahtevata dostojne delovne pogoje zdravstvenih delavcev in varnost pri delu in ker je predvsem zagotavljanje varnosti pacientov, preprečevanje in obvladovanje okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, in preprečevanje širjenja multirezistentnih bakterij zelo oteženo v prenatrpanih zdravstvenih ustanovah s premalo osebja;

F.

ker je sedanja gospodarska kriza močno prizadela proračune javnega zdravstva v državah članicah in s tem vplivala na varnost pacientov, saj so številne države članice z dokaj velikimi rezi zmanjšale proračun in število osebja, namesto da bi ustrezno obravnavale učinkovitost;

G.

ker je gospodarska kriza dodatno poglobila obstoječe neenakosti glede dostopa do zdravstvenih storitev;

H.

ker je nenehno usposabljanje zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev izjemnega pomena za preprečevanje neželenih dogodkov, tudi neželenih dogodkov v zvezi z zdravili, pri katerih odhodki za oskrbo sisteme zdravstvenega varstva EU po ocenah stanejo približno 2,7 milijarde EUR letno in ki povzročijo 1,1 % vseh hospitalizacij v Uniji;

I.

ker imata elektronsko zdravje (e-zdravje) in zdravljenje na domu, ki sta osredotočena na pacienta, velik potencial za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti zdravljenja, obenem pa bi lahko prispevala k večji uspešnosti zdravstvene oskrbe;

J.

ker multidisciplinarni pristop povečuje možnosti za pozitivne rezultate zdravljenja;

K.

ker imajo pacienti, družine in organizacije bolnikov ključno vlogo pri zagovarjanju varnejšega varstva in bi bilo treba njihovo vlogo spodbujati s krepitvijo moči pacientov in njihovim vključevanjem v proces in politiko zdravstvenega varstva na vseh ravneh;

L.

ker lahko zdravljenje na domu prispeva k dobremu psihičnemu počutju pacientov in poveča uspešnost zdravstvene oskrbe;

M.

ker je bilo ugotovljeno, da manj obveščene osebe pogosteje uporabljajo antibiotike, in ker bi dobra seznanjenost z antibiotiki lahko državljane spodbudila k njihovi odgovornejši uporabi;

N.

ker od 30 do 50 % pacientov ne jemlje zdravil, ki jih predpišejo zdravniki, ali jih jemlje brez upoštevanja zdravnikovih navodil;

O.

ker so v bolnišnicah, med splošnimi zdravniki in med veterinarji prisotna navzkrižja interesov v zvezi s farmacevtsko industrijo;

P.

ker okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo, povzročajo resne zdravstvene težave v državah članicah (po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni se v EU med zdravstveno oskrbo vsako leto okuži povprečno eden od 20 pacientov, sprejetih v bolnišnico, kar pomeni 4,1 milijona pacientov letno, 37 000 oseb pa zaradi okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, umre, čeprav za 20 do 30 % teh okužb velja, da bi jih bilo mogoče preprečiti z intenzivno higieno in programi nadzora) in dodatno obremenjujejo že tako omejen proračun za zdravstvo;

Q.

ker se izkušnje in mnenja pacientov velikokrat razlikujejo od izkušenj in mnenj zdravstvenih delavcev, in so lahko zelo koristni pri iskanju novih načinov za zmanjšanje in preprečevanje okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo;

R.

ker se povečuje število okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, ki jih povzročajo multirezistentne bakterije;

S.

ker se je protimikrobna odpornost v primeru bakterijskih patogenov po vsem svetu povečala, zaradi česar sta se povečala tudi pojavnost zapletov, povezanih z zdravstveno oskrbo, in neuspešnost pri zdravljenju človeških in živalskih infekcijskih bolezni na nacionalni, evropski in mednarodni ravni;

T.

ker se ocenjuje, da bo do leta 2050 zaradi protimikrobne odpornosti vsako leto na svetu umrlo 10 milijonov ljudi;

U.

ker odpornost na antibiotike, ki se običajno uporabljajo za zdravljenje okužb z bakterijami povzročiteljicami, v več državah članicah znaša vsaj 25 % ali več; ker obstaja vedno večja vrzel med protimikrobno odpornostjo in razvojem novih antibiotikov ter njihovo uvedbo v klinično prakso, kar je povezano z znanstvenimi, regulativnimi in gospodarskimi izzivi;

V.

ker najnovejše študije kažejo, da se je, razen v nekaterih izjemah, protimikrobna odpornost v EU v zadnjih letih na splošno povečala;

W.

ker po ocenah EU vsako leto vsaj 25 000 ljudi umre zaradi okužb, ki jih povzročajo odporne bakterije, kar po podatkih za leto 2011, ki jih je zbral Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), pomeni 1,5 milijarde EUR stroškov za sisteme zdravstvenega varstva;

X.

ker stroški, ki nastanejo zaradi okužb, odpornih proti zdravilom, po ocenah letno znašajo 1,5 milijarde EUR zaradi večjih izdatkov za zdravstveno varstvo in izgub v produktivnosti; ker je treba paciente, ki se okužijo z odpornimi bakterijami, v času zdravljenja v bolnišnici izolirati, za kar je potrebnih dodatnih 900 milijonov EUR in 2,5 milijona dodatnih bolnišničnih dni na leto;

Y.

ker je neupoštevanje splošno sprejetih praks preprečevanja in obvladovanja okužb eden glavnih razlogov za širjenje protimikrobne odpornosti v bolnišnicah;

Z.

ker učinkovitost zdravil prve izbire na bakterijske patogene zaradi odpornosti vse bolj omejena, zdravila druge ali tretje izbire pa niso vedno na voljo in so pogosto bolj toksična, dražja in manj učinkovita kot zdravila prve izbire;

AA.

ker je eden glavnih vzrokov za protimikrobno odpornost zloraba protimikrobnih sredstev, tudi antibiotikov, in predvsem njihova sistematična in čezmerna uporaba;

AB.

ker lahko visoka stopnja mobilnosti evropskih zdravstvenih sistemov in vedno bolj čezmejni značaj zdravstvenega varstva v Evropi spodbujata širjenje odpornih mikroorganizmov iz ene države članice v drugo;

AC.

ker so programi cepljenja učinkovito orožje za boj proti odpornosti na antibiotike, ker lahko omejijo porabo antibiotikov in zagotovijo razvoj protimikrobne odpornosti;

AD.

ker raziskave in razvoj protibakterijskih zdravil vključujejo nekatere edinstvene izzive, kar pomeni, da je potreben dolgoročen pristop za razvoj strokovnega znanja in izkušenj ter njihovo uporabo v laboratorijih, in ker je obžalovanja vredno, da so številni raziskovalci s takim strokovnim znanjem in izkušnjami prešli na druga področja zaradi pomanjkanja zasebnih in javnih sredstev;

AE.

ker se zaradi neupoštevanja osnovnih previdnostnih ukrepov v zvezi z osebno higieno, tako v bolnišnicah kot zunaj njih, lahko širijo patogeni, zlasti tisti, ki so odporni na protimikrobna sredstva;

AF.

ker vse več znanstvenih dokazov kaže, da je za dobro higieno rok v zdravstvenih okoljih potrebna uporaba metod za sušenje rok, ki ne spodbujajo navzkrižne mikrobne kontaminacije s prenašanjem po zraku in aerosolizacijo;

AG.

ker so na medicinski opremi prisotne odporne bakterije tudi po sterilizaciji v skladu z navodili proizvajalca;

AH.

ker uporaba protimikrobnih sredstev v humani in veterinarski medicini prispeva k razvoju rezistoma v okolju, ki je lahko razlog razvoja odpornosti pri ljudeh in živalih; ker se isti razredi antibiotikov uporabljajo v veterinarski in humani medicini in so se na obeh področjih pojavili podobni mehanizmi odpornosti;

AI.

ker kmetovanje z veliko gostoto živali lahko pomeni, da živina, perutnina in ribe na kmetijah po nepotrebnem in rutinsko dobivajo antibiotike, s čimer se spodbuja hitra rast, prav tako se antibiotiki uporabljajo v preventivne namene, da bi preprečili bolezni zaradi natrpanosti živali, omejenih prostorov in stresnih pogojev, v katerih živali živijo in ki slabijo njihov imunski sistem, ter kot nadomestilo za slabe sanitarne pogoje, v katerih so rejene;

AJ.

ker pobuda „Eno zdravje“, ki jo podpirata Svetovna zdravstvena organizacija in Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE), priznava, da so zdravje ljudi, zdravje živali in ekosistemi med seboj povezani; ker so predvsem živali in hrana živalskega izvora lahko neposreden vir odpornih povzročiteljev bolezni pri živalih; ker lahko zato uporaba antibiotikov pri živalih, predvsem tistih, ki so namenjene za prehrano in ki živijo v gosto naseljenih prostorih, vpliva na odpornost ljudi na antibiotike;

AK.

ker lahko glede na pobudo „Eno zdravje“ pristop, kjer se delavci v zdravstvu in veterini obvežejo, da bodo sprejeli pobude za preprečevanje odpornih okužb in zmanjšanje uporabe antibiotikov, prepreči pojavnost okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, tako v bolnišnicah, kot zunaj njih;

AL.

ker po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije uporaba protimikrobnih zdravil pri živini v več državah članicah EU daleč presega uporabo pri ljudeh (5);

AM.

ker je bilo po podatkih evropskih potrošniških organizacij več kot 70 % testiranih mesnih izdelkov v šestih državah EU okuženih z bakterijami, odpornimi na antibiotike, v drugih osmih državah pa so bile te bakterije prisotne v 50 % vzorcev (6);

AN.

ker je bila ugotovljena visoka stopnja odpornosti bakterij Campylobacter na fluorokinolon in ker je večina okužb z bakterijami Campylobacter pri ljudeh posledica ravnanja s perutninskim mesom ter njegove priprave in uživanja; ker take stopnje odpornosti zmanjšujejo nabor učinkovitih možnosti za zdravljenje okužb z bakterijami Campylobacter pri ljudeh;

AO.

ker je v EU neterapevtska uporaba antibiotikov, pri kateri se zdravilo daje v manjših odmerkih za pospešitev rasti živine, prepovedana od leta 2006;

AP.

ker velika večina medicirane krme za rejne živali vsebuje protimikrobna zdravila;

AQ.

ker je uporaba protimikrobnih sredstev pri hišnih živalih dodaten dejavnik tveganja za razvoj in prenos protimikrobne odpornosti pri ljudeh in ker trendi naraščanja odpornosti na antibiotike, ugotovljeni na veterinarskih klinikah za hišne živali, sledijo podobnim trendom v bolnišnicah;

AR.

ker obsega tveganja za prenos protimikrobne odpornosti s hišnih živali na ljudi ni mogoče v celoti opredeliti in ker je treba to področje bolje raziskati;

AS.

ker se priznava, da veljavna zakonodaja o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini ne zagotavlja zadostnih orodij za ustrezno obvladovanje tveganj za zdravje ljudi, ki izhajajo iz uporabe protimikrobnih sredstev pri živalih;

AT.

ker nenamenska uporaba antibiotikov vzbuja zaskrbljenost tako v veterinarski kot humani medicini;

AU.

ker farmacevtske družbe pogosto dodajo nove antibiotike znotraj obstoječih razredov antibiotikov, namesto da bi odkrivale in razvijale resnično nova protibakterijska sredstva, in se bo posledično odpornost na ta nova sredstva pojavila hitreje, kot bi se pojavila na zdravila z resnično novim načinom delovanja;

AV.

ker je treba farmacevtske laboratorije spodbujati k razvijanju novih antibiotikov, za kar je treba razmisliti o oblikovanju spodbud in alternativnih gospodarskih modelov za nagrajevanje inovacij;

AW.

ker je izjemno pomembno farmacevtske družbe spodbujati, naj še naprej vlagajo v razvoj novih sestavin za antibiotike, zlasti v zvezi z boleznimi, pri katerih je protimikrobna odpornost resna težava, predvsem:

prav tako naj razvijejo druge metode za boj proti okužbam, povezanim z zdravstveno oskrbo, brez uporabe antibiotikov;

AX.

ker je to mogoče doseči z obravnavo nekaterih ključnih znanstvenih, regulativnih in ekonomskih izzivov, ki ovirajo razvoj protimikrobnih sredstev, in predvsem s spodbujanjem naložb v raziskave in razvoj ter z osredotočanjem na največje potrebe javnega zdravja s hkratnim ohranjanjem trajnosti nacionalnih zdravstvenih sistemov;

AY.

ker je v členu 4(2) Direktive 2001/18/ES določen rok za uporabo genov, ki transgenim rastlinam dajejo odpornost na antibiotike;

AZ.

ker produktni specialisti nikoli ne bi smeli izvajati terapevtskega zdravljenja, temveč lahko le podpirajo zdravstveno osebje, kadar in če slednje to zahteva, na primer pri izvajanju operacij sestavljanja ali razstavljanja določenih instrumentov;

BA.

ker se določbe iz Direktive 2011/24/EU o mobilnosti pacientov izvajajo po vsej EU, zaradi česar je še bolj pomembno, da so evropski pacienti seznanjeni z varnostjo pacientov v različnih državah članicah;

BB.

ker je treba v primerih malomarnosti, do katerih pride zaradi nepravilne zdravstvene oskrbe, s sistemi v državah članicah, ki bodo zagotavljali pravično denarno nadomestilo in pravice pacientov ter ohranili zaupanje javnosti v zdravstvene storitve;

BC.

ker je internet največji nereguliran trg farmacevtskih izdelkov na svetu; ker se za 62 % zdravil, kupljenih prek spleta, izkaže, da so ponarejena ali da ne ustrezajo standardom; ker na spletu zelo velik delež izvajalcev farmacevtske dejavnosti posluje nezakonito in ker po ocenah letni promet na svetovni ravni iz nezakonite spletne prodaje zdravil na recept znaša okoli 200 milijard USD;

BD.

ker člen 168 Pogodbe določa, da mora biti dejavnost Evropske unije, ki dopolnjuje nacionalne politike, usmerjena k izboljševanju javnega zdravja, preprečevanju obolenj in bolezni ter odpravljanju vzrokov, ki ogrožajo telesno in duševno zdravje;

1.

opozarja, da je bila farmacevtska zakonodaja sprejeta, da bi zagotovila varnost pacientov; opozarja na svojo zgoraj navedeno resolucijo z dne 22. oktobra 2013 o poročilu Komisije Svetu na podlagi poročil držav članic o izvajanju Priporočila Sveta (2009/C 151/01) o varnosti pacientov, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo;

2.

pozdravlja izboljšanje sistema za spremljanje okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, v EU in druge najnovejše ukrepe, s katerimi želijo nekatere države članice izboljšati splošno varnost pacientov in zmanjšati pojavnost okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, in je predvsem zadovoljen z napredkom držav članic pri oblikovanju strategij in programov za varnost pacientov, tudi kar zadeva vključevanje varnosti pacientov v zdravstveno zakonodajo, ter pri razvoju sistemov poročanja in učenja;

3.

ugotavlja pa, da drugo poročilo o izvajanju še vedno poroča o razlikah pri napredku na področju varnosti pacientov v državah članicah, in obžaluje, da so nekatere države članice med drugim očitno upočasnile izvajanje priporočil Sveta, kar je verjetno posledica finančnih težav zaradi gospodarske krize;

4.

obžaluje, da se je zaradi varčevalnih ukrepov zmanjšalo število čistilnega osebja v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah po Evropi, saj ima čistilno osebje ključno vlogo v zagotavljanju visokih ravni higiene;

5.

poziva države članice, naj zagotovijo, da v obdobju te finančne krize varčevalni ukrepi ne bodo vplivali na varnost pacientov in da bodo sistemi zdravstvenega varstva še naprej imeli na voljo ustrezna sredstva, ter naj se predvsem izogibajo najškodljivejšim ukrepom, kot je kratkoročno varčevanje, ki lahko srednje- in dolgoročno povzročijo visoke stroške, namesto tega pa naj se osredotočijo na razvoj visokokakovostnih in učinkovitih zdravstvenih sistemov; poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno število zdravstvenih strokovnjakov, usposobljenih ali specializiranih za preprečevanje in obvladovanje okužb ter za higieno v bolnišnicah, da bi zagotovili pristop, osredotočen na pacienta;

6.

poziva države članice, naj določijo konkretne in ambiciozne količinsko opredeljene cilje za zmanjšanje uporabe antibiotikov;

7.

pozdravlja delo delovne skupine EU o varnosti pacientov in kakovosti oskrbe, ki združuje predstavnike iz vseh 28 držav EU, držav Efte, mednarodnih organizacij in organov EU ter pomaga pri oblikovanju agende EU za varnost pacientov in kakovost oskrbe;

8.

poziva Komisijo, naj še naprej spremlja, kako države članice izvajajo določbe o varnosti pacientov, in po potrebi v skladu s tem oblikuje nove smernice;

9.

pozdravlja delo, ki ga je sofinancirala EU in opravila OECD, pri oblikovanju primerljivih kazalnikov, s katerimi bi bilo mogoče oceniti varnost pacientov, in poziva države članice, naj začnejo te kazalnike uporabljati;

10.

poudarja pomen vključitve varnosti pacientov v izobraževanje, praktično usposabljanje in nadaljnje usposabljanje delavcev v zdravstvu in zdravstvenih delavcev;

11.

poudarja, da utegne e-zdravje s sledenjem informacijskih tokov in izboljševanjem razumevanja zdravstvenih procesov, pa tudi z digitalnimi recepti in opozorili o medsebojnem delovanju zdravil, prinesti prednosti pri zmanjševanju neželenih dogodkov; poziva Komisijo in države članice, naj podrobneje preučijo možnosti, ki jih ponuja e-zdravje na področju varnosti pacientov, tudi uvedbo elektronskih kartonov pacientov, in naj okrepijo sodelovanje z izmenjavo izkušenj, znanj in dobre prakse v tem sektorju;

12.

poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo potencial mobilnega zdravja (m-zdravje) glede učinkovitosti varstva, pojavnosti hospitalizacij in zmanjšanja letnih stroškov za zdravstveno varstvo na prebivalca;

13.

poudarja, da se uporaba antibiotikov in razširjenost protimikrobne odpornosti močno razlikujeta med državami članicami, in države članice spodbuja k uporabi najboljše prakse;

14.

poudarja nujno potrebo po spodbujanju veterinarskih raziskav in inovacij na ravni EU in na nacionalni ravni;

15.

poziva države članice, naj izvajajo ali oblikujejo naslednje ukrepe:

16.

poziva države članice, naj preučijo morebitne nepravilnosti pri obnavljanju in ponovni uporabi medicinskih pripomočkov, ki so prvotno namenjeni in označeni za enkratno uporabo;

17.

poziva države članice, naj izboljšajo programe ozaveščanja za zdravstvene delavce, druge delavce v zdravstvu, veterinarje in splošno javnost, ki naj bodo osredotočeni na uporabo antibiotikov in preprečevanje okužb;

18.

poziva Evropsko agencijo za zdravila, naj oblikuje smernice za nenamensko/nelicenčno uporabo zdravil na podlagi zdravstvenih potreb ter sestavi seznam nenamenskih zdravil, ki se uporabljajo kljub temu, da so na voljo licenčne alternative;

19.

poziva Evropsko komisijo in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, naj razvijeta smernice za zdravstvene delavce, bolnike in njihove družine o učinkovitem umivanju in sušenju rok ter spodbujanju uporabe metod sušenja rok, ki ne spodbujajo navzkrižne mikrobne kontaminacije s prenašanjem po zraku in aerosolizacijo;

20.

poudarja potrebo po bistveni izboljšavi komunikacije ter izobrazbe in usposabljanja veterinarjev in kmetov;

21.

še enkrat odločno poziva Komisijo, naj čim prej predstavi zakonodajni predlog, da se navodilu za uporabo obvezno doda okvirček z osnovnimi podatki o zdravilu; podatki, navedeni v okvirčku z osnovnimi podatki o zdravilu, bi morali biti zapisani v čitljivi in vidni obliki, ki je jasno ločljiva od ostalega besedila; okvirček z osnovnimi podatki o zdravilu bi moral vsebovati kratek opis potrebnih dejstev o zdravilu, da bi pacient lahko razumel njegovo koristnost in možna tveganja ter da se zagotovi varna in pravilna uporaba zdravila; to med drugim vključuje nasvete o pravilni in ustrezni uporabi antibiotikov;

22.

poziva Evropsko komisijo in države članice, naj spodbujajo uvedbo evropskega logotipa iz Izvedbene uredbe (EU) št. 699/2014 za identifikacijo spletnih lekarn, ki javnosti ponujajo prodajo zdravil na daljavo, da bi potrošnike zavarovale pred nakupom ponarejenih zdravil, ki so pogosto zdravju nevarna;

23.

opozarja, da morajo države članice Komisiji v skladu s Sklepom št. 1082/2013/EU o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje predložiti posodobljene načrte za pripravo in načrtovanje odziva na nacionalni ravni, in jih poziva, naj predložijo ustrezne informacije v rokih, določenih v navedenem sklepu;

24.

poziva države članice, naj spodbujajo zdravstvene delavce, da pacientom redno zagotavljajo informacije z nasveti, kako čim bolj zmanjšati tveganja za njihovo varnost prek stika s sistemom zdravstvenega varstva;

25.

spodbuja države članice, naj ustanovijo neodvisne organe, ki bi sodelovali s strokovnjaki, da bi zagotovili večjo ozaveščenost in širjenje opozoril v zvezi z ogrožanjem varnost pacientov;

26.

poziva države članice, naj izboljšajo sisteme poročanja o neželenih dogodkih in zdravniških napakah z oblikovanjem ukrepov, s katerimi bi spodbujali natančno in anonimno poročanje zdravstvenih delavcev in pacientov, ki ne bi temeljilo na obtoževanju, ter naj razmislijo o vzpostavitvi e-sistema, ki bi lahko olajšal in izboljšal poročanje pacientov;

27.

poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za izboljšanje kakovosti in ne le količine poročanja o neželenih dogodkih, tako da bi poročila vsebovala zanesljive informacije, ki bi resnično izboljšale varnost pacientov, ter vzpostavijo sistem, v katerem bi bilo podatke mogoče enostavno pridobiti in ki bi omogočal celovito in sistematično oceno;

28.

poziva Komisijo, naj pripravi standardizirane raziskave za zbiranje podatkov o okužbah, povezanih z zdravstveno oskrbo;

29.

poziva države članice, naj strožje preverjajo in uveljavljajo prepoved izvajanja zdravljenja za zunanje sodelavce, ki niso zdravstveni delavci;

30.

poziva jih tudi, naj paciente obveščajo o tveganjih in preventivnih ukrepih v zvezi z neželenimi dogodki v okviru zdravstvene oskrbe ter o pritožbenih postopkih in pravnih možnostih, ki so na voljo v primeru neželenega dogodka, na primer prek zastopnika pravic pacientov;

31.

poziva države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev kakršnih koli navzkrižij interesov pri zdravnikih in veterinarjih v zvezi s predpisovanjem in prodajo zdravil;

32.

poziva jih tudi, naj zagotovijo, da bodo pacientom, ki so utrpeli okužbo, povezano z zdravstveno oskrbo, ali zdravniško napako, takoj na voljo vse informacije o obstoječih mehanizmih pritožb in pravnih sredstev.

33.

poziva Komisijo, naj poroča o nacionalnih praksah v zvezi s kolektivnimi pravnimi sredstvi v primerih okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo;

34.

se zaveda, kako pomembne so državljanske pobude, kot sta evropska listina o pacientovih pravicah, ki temelji na Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, in evropski dan pacientovih pravic, ki se od leta 2007 organizira vsako leto 18. aprila; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo evropski dan pacientovih pravic na lokalni in regionalni ravni ter na ravni EU;

35.

pozdravlja ukrepe Komisije na področju protimikrobne odpornosti ter preprečevanja in obvladovanja okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, pa tudi prizadevanja za usklajevanje in spremljanje, ki se izvajajo prek ECDC, zlasti v okviru evropske mreže za spremljanje odpornosti mikrobov proti antibiotikom (EARS-Net), evropske mreže za nadzor rabe protimikrobnih sredstev (ESAC-net) in mreže za spremljanje okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo (HAI-Net);

36.

pozdravlja sodelovanje ECDC, Evropske agencije za zdravila (EMA) in Evropskega organa za varnost hrane (EFSA) pri usklajevanju in spremljanju na področju protimikrobne odpornosti;

37.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je v letih 2010–2013 v številnih državah članicah in na ravni EU precej povečal delež bakterij K. pneumoniae, odpornih na fluorokinolone, tretjo generacijo cefalosporinov ter aminoglikozide, na kombinacijo vseh treh skupin antibiotikov ter na karbapeneme, skupino antibiotikov zadnje izbire; ugotavlja tudi, da se je v istem obdobju v številnih državah članicah in na ravni EU precej povečala tudi odpornost bakterije E. coli na tretjo generacijo cefalosporinov; ugotavlja še, da v nekaterih območjih Evrope multirezistentna tuberkuloza predstavlja do 20 % vseh novih primerov tuberkuloze, uspešnost zdravljenja multirezistentne tuberkuloze pa je zaskrbljujoče nizka;

38.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v državah z visoko ravnjo odpornosti na več zdravil, med drugim odpornostjo na karbapeneme, na voljo le malo alternativ za zdravljenje, med temi so polimiksini; poudarja, da je v teh državah prisotnost bakterij, odpornih na polimiksine, pomembno svarilo, da je možnosti za zdravljenje okuženih pacientov vedno manj;

39.

ugotavlja, da okužbe, ki jih povzročijo bakterije, odporne na protimikrobna sredstva, pogosto zahtevajo draga in dolgotrajna zdravljenja v bolnišnicah ter uporabo alternativnih in dražjih terapevtskih zdravljenj, kar dodatno obremenjuje sisteme zdravstvenega varstva držav članic;

40.

obžaluje, da smo bili zadnjih 25 let priča slabi ozaveščenosti o pomenu premišljene uporabe protimikrobnih sredstev, zlasti antibiotikov, in stagnaciji razvoja na področju protimikrobnih zdravil, ki sta zlasti posledici znanstvenih, ekonomskih in regulativnih ovir;

41.

ugotavlja, da je v programu Obzorje 2020 in tretjem programu EU za javno zdravje poudarek na okužbah, povezanih z zdravstveno oskrbo, in protimikrobni odpornosti;

42.

ugotavlja, da v več državah članicah niso na voljo nekateri obstoječi in učinkoviti antibiotiki, kar vodi k neustrezni izbiri zdravil za terapijo, in zato poziva države članice in Komisijo, naj preučijo, kako učinkovite antibiotike ohraniti na trgu;

43.

ugotavlja, da se zaradi odpornosti na antibiotike ustrezno zdravljenje z antibiotiki pogosto predpiše pozno in da pri pacientih s hudimi nalezljivimi boleznimi zdravljenje z napačnimi antibiotiki ali zapoznelo zdravljenje povzroča hude zaplete, v nekaterih primerih tudi smrt;

44.

z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je veliko živali, ki so okužene z bakterijami, odpornimi na antibiotike, in da se te bakterije lahko prenesejo z okuženega mesa na potrošnike;

45.

z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja tudi, da obstaja povezava med uporabo protimikrobnih sredstev v veterinarski medicini in razvojem protimikrobne odpornosti pri kmetih ter da se ta odpornost lahko razširi pri bolnišničnem zdravljenju;

46.

pozdravlja pobude in ukrepe držav članic, strokovnjakov za zdravje živali in lastnikov živali, usmerjene v zagotavljanje odgovorne uporabe protimikrobnih sredstev pri živalih in zmanjševanje uporabe protimikrobnih sredstev v reji živali;

47.

meni, da so raziskave novih protimikrobnih zdravil izjemnega pomena, in poziva Komisijo, naj za spodbujanje raziskav uporabi Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), na primer s podpiranjem obstoječih struktur, kot je pobuda za inovativna zdravila (IMI);

48.

poziva, naj se več pozornosti nameni razvoju novih protimikrobnih sredstev, ki bodo usmerjena v nove tarče;

49.

pozdravlja in spodbuja raziskave popolnoma novih protimikrobnih zdravil, zlasti antibiotikov, ki bi bili učinkoviti proti razširjenim multirezistentnim gramnegativnim bakterijam in proti boleznim, ki so posebej dovzetne za protimikrobno odpornost, na primer okužbam s K. pneumoniae, Acinetobacter, E. Coli, HIV in Staphylococcus aureus ter tuberkulozi in malariji; vztraja pa, da je najpomembneje najprej zagotoviti odgovorno in premišljeno uporabo protimikrobnih sredstev; pozdravlja in spodbuja nadaljnje raziskave alternativnih metod, katerih cilj je boj proti okužbam, povezanim z zdravstveno oskrbo, brez uporabe antibiotikov ter boj proti multirezistentni tuberkulozi;

50.

poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo raziskovalne in razvojne dejavnosti, da bi zagotovile nova orodja za boj proti bakterijskim okužbam, ki so vse bolj prisotne v Evropi;

51.

poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo spodbude za sodelovanje javnega in zasebnega sektorja, da bi ponovno zagnale raziskave in razvoj na področju protimikrobnih sredstev;

52.

poziva države članice, naj okrepijo sodelovanje na področju varnosti pacientov in boja proti protimikrobni odpornosti, da bi omejile in zmanjšale širjenje odpornih mikroorganizmov iz ene države članice v drugo;

53.

poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo sisteme „prilagojene odobritve“ in druga regulativna orodja za zgodnejši dostop pacientov do inovativnih protibakterijskih zdravil za zdravljenje okužb z odpornimi bakterijami;

54.

poziva Komisijo in države članice, naj uporabljajo program prilagojene odobritve Evropske agencije za zdravila in vsa razpoložljiva regulativna orodja, da bi pacientom zagotovili hitrejši dostop do inovativnega protibakterijskega zdravljenja;

55.

poudarja, da morajo biti pacienti v središču vsake zdravstvene politike, ter spodbuja zdravstveno pismenost in vključevanje pacientov v odločanje o zdravljenju;

56.

meni, da bi morala Komisija nujno zagotoviti, da bi se akcijski načrt EU o protimikrobni odpornosti izvajal tudi po letu 2016, pri čemer bi bilo treba poudarek nameniti premoščanju znanstvenih, regulativnih in ekonomskih izzivov, povezanih s protimikrobno odpornostjo, ter obenem tudi preprečevanju in obvladovanju okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo;

57.

opozarja, da bi morala biti nenadzorovana uporaba antibiotikov strogo prepovedana, in poudarja, da morajo nacionalni pristojni organi držav članic za protibakterijska zdravila izvajati politiko izdajanja izključno na recept;

58.

poziva države članice, naj sprejmejo primerne ukrepe, da bi v humani medicini zagotovile odgovorno in preudarno uporabo vseh protimikrobnih sredstev, zlasti pa antibiotikov, ki veljajo za zdravljenje zadnje izbire v primeru bakterijskih bolnišničnih okužb, saj je neustrezna raba antibiotikov za preventivne namene (tudi v bolnišnicah) eden glavnih razlogov za pojav odpornosti na antibiotike;

59.

poziva države članice, naj za preprečevanje razvoja odpornosti spodbujajo dostop do visokokakovostnih zdravil ter izvajanje celotnih ciklusov zdravljenja za vse paciente, s posebno podporo za najranljivejše;

60.

poziva države članice, naj preučijo tudi „pozabljene“ antibiotike, da bi povečali nabor razpoložljivih zdravil;

61.

poziva Komisijo, naj se vključi v delo Svetovne zdravstvene organizacije za oblikovanje novega ekonomskega modela, ki bi upošteval težave in potrebe v zvezi z javnim zdravjem;

62.

poziva države članice in Komisijo, naj se lotijo razmisleka o oblikovanju novega ekonomskega modela, ki bi ločil obseg prodaje od nagrade za nov antibiotik, kar bi odražalo družbeno vrednost novega antibiotika in omogočilo zadostno donosnost naložbe za podjetje, medtem ko bi kupec pridobil pravico do uporabe izdelka in imel popoln nadzor nad količinami;

63.

poziva države članice, naj izvajajo ali oblikujejo naslednje ukrepe:

64.

poziva Komisijo, naj preuči posledice večje mobilnosti, ki jo določa Direktiva 2011/24/EU, v zvezi s povečano protimikrobno odpornostjo, ki bi jo lahko povzročili pacienti, ki potujejo po Evropi zaradi zdravljenja;

65.

izraža zaskrbljenost, ker skupno poročilo EFSA in ECDC o protimikrobni odpornosti kaže, da so bakterije, ki najpogosteje povzročajo okužbe, ki se prenašajo s hrano, kot so Salmonela in Kampilobakter, izkazale znatno odpornost na običajna protimikrobna sredstva;

66.

ponavlja poziv, ki ga je sprejel v svoji resoluciji z dne 27. oktobra 2011 o ogroženosti javnega zdravja zaradi protimikrobne odpornosti (7), naj se postopno odpravi preventivna raba antibiotikov v živinoreji, pri čemer poudarja, da bi se morala sektorja živinoreje in intenzivnega ribogojstva osredotočiti na preprečevanje bolezni z ustrezno higiensko prakso, nastanitvijo in rejo živali, pa tudi s strogimi biološkimi varnostnimi ukrepi, namesto s preventivno rabo antibiotikov;

67.

poziva države članice, naj uvedejo ali oblikujejo naslednje ukrepe:

68.

poziva države članice, naj s predpisi uredijo morebitna navzkrižja interesov in finančne spodbude pri veterinarjih, ki hkrati prodajajo in predpisujejo antibiotike;

69.

poziva Evropsko agencijo za zdravila, naj pripravi seznam antibiotikov, ki se uporabljajo pri živalih in pri katerih je bilo ugotovljeno pomembno tveganje za javno zdravje;

70.

poziva nacionalne organe in Evropsko agencijo za zdravila, naj sprejmejo ali pripravijo naslednje ukrepe:

71.

poziva sozakonodajalca, naj pri pogajanjih o predlogu uredbe o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (2014/0257(COD)) ukrepa v skladu z načelom „eno zdravje“, predvsem pa naj:

72.

poziva sozakonodajalca, naj pri pogajanjih o predlogu uredbe o proizvodnji, dajanju na trg in uporabi medicirane krme ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/167/EGS (2014/0255(COD)) zagotovi, da bo ta vključevala določbe, katerih namen bo znatno omejiti uporabo medicirane krme, ki vsebuje protimikrobna sredstva, za živali za proizvodnjo živil in zlasti strogo prepovedati preventivno uporabo protimikrobnih sredstev, vsebovanih v medicirani krmi;

73.

poziva Komisijo in ECDC, naj raziščeta potencialno neposredno ali posredno škodo zaradi uporabe protimikrobnih sredstev pri hišnih živalih ter pripravita ukrepe za omejevanje škodljivih posledic, da se zmanjša tveganje za prenos protimikrobne odpornosti s hišnih živali na ljudi;

74.

poudarja, da so nekatere države članice že uspešno opustile uporabo v preventivne namene na ravni kmetij; zato poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajo za postopno opustitev uporabe antibiotikov v preventivne namene;

75.

poziva države članice, naj sodelujejo pri opredelitvi najnižjih standardov in kazalnikov varnosti pacientov za varnost in kakovost zdravstvenega varstva na ravni EU, pri čemer naj se posvetujejo z vsemi ustreznimi deležniki, vključno z organizacijami pacientov;

76.

poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo tesen dialog z vsemi deležniki in oblikujejo usklajeno, celovito in trajnostno strategijo EU za varnost pacientov ter pripravijo konkretne rešitve, ki se bodo izvajale na ravni EU, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni in/ali na ravni osnovnega zdravstvenega varstva;

77.

poziva države članice in Komisijo, naj skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo začnejo proces razmišljanja, da bi razvili nov ekonomski model, ki bi obseg prodaje antibiotikov ločil od nagrade za nov antibiotik, kar bi zagotovilo pošteno donosnost naložbe za podjetja ob ohranitvi vzdržnosti nacionalnih zdravstvenih sistemov;

78.

poziva Komisijo, države članice in farmacevtsko industrijo, naj čim bolje izkoristijo partnerstva na ravni EU med akademskim svetom in farmacevtsko industrijo, kot je bilo to storjeno v pobudi za inovativna zdravila (IMI);

79.

spodbuja farmacevtske družbe, vlade in akademski svet, naj po svojih najboljših močeh (z infrastrukturo, snovmi, idejami in finančnimi sredstvi) prispevajo k prelomnim temeljnim raziskavam in predkonkurenčnim skupnim projektom; meni, da bi bilo treba pobudi za inovativna zdravila omogočiti prilagodljivost, da bi lahko v njenem okviru raziskali nova dognanja, pridobljena v teh projektih;

80.

poziva Komisijo, naj razmisli o možnosti zakonodajnega okvira, s katerim bi spodbudili razvoj novih antibiotikov, na primer v obliki instrumenta, ki bi urejal antibiotike za uporabo v humani medicini, podobnega tistemu, ki je že bil predlagan za antibiotike za uporabo v veterinarski medicini;

81.

spodbuja nadaljnje izvajanje javno-zasebnih partnerstev, kot so programi v okviru pobude za inovativna zdravila (IMI) „New Drugs for Bad Bugs“ (nova zdravila za slabe bacile), COMBACTE, TRANSLOCATION, Drive AB ali ENABLE, da bi se izkoristila moč sodelovanja;

82.

pozdravlja pobudo za skupni program o protimikrobni odpornosti, ki državam članicam omogoča, da se dogovorijo o raziskovalnih potrebah in se tako izognejo podvajanju, ter poziva k povečanju finančnih sredstev, namenjenih razvoju novih zdravil, ki bi lahko nadomestila antibiotike, za boj proti protimikrobni odpornosti;

83.

spodbuja EU, naj se pridruži svetovnemu skladu za inovacije, ki je bil predlagan v okviru pregleda odpornosti na antibiotike (Antibiotic Resistance Review), opravljenega v Združenem kraljestvu, s ciljem, da se podprejo pionirske raziskave;

84.

poziva Komisijo in države članice, naj podprejo diagnostična orodja, ki so enostavna za uporabo, da bi zagotovili večjo razpoložljivost ustreznega diagnosticiranja pred predpisovanjem ali dajanjem antibiotikov, zlasti v ambulantnem sektorju;

85.

poziva EU, naj spodbuja vse globalne pobude, ki krepijo sredstva za boj proti odpornosti na antibiotike, in pri njih sodeluje, podpira pa naj tudi raziskave na tem področju;

86.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami pripravi priporočila o standardih za varnost hrane za uporabo v zvezi s prisotnostjo rezistentnih in multirezistentnih patogenov in/ali posebnih dejavnikov odpornosti;

87.

poudarja, da je protimikrobna odpornost postala resen problem, ki ga je treba nujno obravnavati; poziva Komisijo, naj razmisli o predlogu zakonodaje o preudarni rabi antibiotikov, če bi bil v petih letih po objavi teh priporočil v državah članicah dosežen le majhen napredek ali ga sploh ne bi bilo;

88.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, Odboru regij in državam članicam.

27.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 353/27

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2013 o boljšem dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2014 o ponovni industrializaciji Evrope za spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o pregledu smernic za oceno učinka Komisije in vlogi testa za mala in srednja podjetja (3),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Najprej pomisli na male“„Akt za mala podjetja“ za Evropo (COM(2008)0394),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Pregled „Akta za mala podjetja“ za Evropo (COM(2011)0078),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije o priložnostih za učinkovito rabo virov v stavbnem sektorju (COM(2014)0445),

—

ob upoštevanju raziskave Eurobarometer o MSP, učinkoviti rabi virov in zelenem trgu (Flash Eurobarometer 381) ter o vlogi javne podpore za trženje inovacij (Flash Eurobarometer 394),

—

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (sprejetega na 109. plenarnem zasedanju 3. in 4. decembra 2014) o svežnju o industrijski politiki,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Zeleni akcijski načrt za MSP“ COM(2014)0440),

—

ob upoštevanju programa in političnih priporočil evropske platforme za učinkovito rabo virov z marca 2014,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Na poti h krožnemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov“ (COM(2014)0398),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Inovativnost za trajnostno prihodnost – Akcijski načrt za ekološke inovacije (Eco-AP)“ (COM(2011)0899),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za regionalni razvoj (A8-0135/2015),

A.

ker mala in srednja podjetja predstavljajo več kot 98 % evropskih podjetij in zagotavljajo več kot 67 % vseh delovnih mest v Uniji in 58 % bruto dodane vrednosti; ker so ta podjetja osrednji steber gospodarstva Evropske unije ter pomembna gonilna sila dolgoročne evropske gospodarske rasti in trajnostnega ustvarjanja delovnih mest v 28 državah članicah; ker se je stopnja zaposlenosti v sektorju okoljskih dobrin in storitev kljub krizi povečala za 20 % v obdobju 2007–2011 in predstavlja priložnost za MSP, da vse bolj ustvarjajo gospodarske dejavnosti in delovna mesta, tudi na območjih, ki se soočajo z odseljevanjem in staranjem; ker imajo zato skupaj s podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo in večnacionalnimi podjetji pomembno vlogo v industrijskem ekosistemu; ker je devet od desetih MSP malih podjetij, ki zaposlujejo 10 ali manj ljudi; ta mikro podjetja predstavljajo 53 % vseh delovnih mest v Evropi;

B.

ker je trenutno svetovni trg za okoljske dobrine in storitve ocenjen na 1 000 milijard EUR letno, ta znesek pa naj bi se do leta 2020 podvojil ali celo potrojil, kar bo ustvarilo izjemne priložnosti za evropska MSP in gospodarsko rast v EU na splošno; ker ima Evropska unija vodilni položaj na svetu na področju uvoza in izvoza okoljskih dobrin; ker so storitve tesno povezane s temi dobrinami, a se ponudniki okoljskih storitev še vedno soočajo z necarinskimi ovirami;

C.

ker se je Evropska unija zavezala k ponovni industrializaciji Evrope z vlaganjem v načela trajnosti, konkurenčnosti in inovacij in zagotavljanjem podpore tem načelom, da bi dosegla vsaj 20-odstoten delež industrijske proizvodnje v BDP držav članic EU do leta 2020; ker se je Evropski svet zavezal k zmanjšanju domačih emisij toplogrednih plinov vsaj za 40 %, povečanju deleža energije iz obnovljivih virov za vsaj 27 % in izboljšanju energetske učinkovitosti za vsaj 27 % do leta 2030, z namenom zvišanja tega cilja na 30 %; ker bi morala MSP prispevati k izpolnjevanju teh ciljev, saj jih je 93 % (4) že sprejelo ukrepe, da bi postala bolj gospodarna z viri; ker bi po navedbah Komisije z boljšo okoljsko primerno zasnovo, preprečevanjem nastajanja odpadkov, recikliranjem in ponovno uporabo v podjetjih v EU lahko prihranili 600 milijard EUR neto, kar je 8 % letnega prometa, hkrati pa bi skupne emisije toplogrednih plinov zmanjšali za 2–4 %;

D.

ker je omogočanje MSP, da preoblikujejo okoljske izzive v gospodarske priložnosti in hkrati ravnajo trajnostno, eden od načel Akta za mala podjetja (Small Business Act), a ker ni bilo večjega političnega napredka in se MSP pogosto soočajo z neusklajenimi politikami pri ustanavljanju podjetja in izvajanju okoljskih standardov;

E.

ker bosta trg in zakonodaja spodbudila MSP, da bodo upoštevala vse večje število okoljskih standardov; ker bi morale EU in države članice čim bolj zmanjšati upravno breme v novi in veljavni uredbi ter bi morale preprečiti ustvarjanje dodatnih stroškov za podjetja, ki jo upoštevajo; ker so bile predlagane nove pobude za zmanjšanje regulativnega bremena za MSP in druge sektorje, ki bi jih morale izvesti Komisija in države članice;

F.

ker je 90 % podjetij EU mikro podjetij; ker imajo MSP in mikro podjetja kljub nedavnim prizadevanjem še vedno težave pri dostopu do spretnosti in znanja, informacij in finančnih sredstev ter do zadostno raznolike izbire lastniških in dolžniških instrumentov, ki jih potrebujejo za rast, ter ker programi EU še vedno ne prispevajo zadosti za inovacije; ker so postopki prošenj za evropsko financiranje za MSP še vedno preveč birokratski in zato za veliko število nedostopni;

G.

ker je treba upoštevati potencial proračuna EU, ki temelji na naložbah, za pomoč pri dostopu evropskih MSP do financiranja z zmanjšanjem birokracije in s pomočjo namenskih finančnih orodij in povečanjem stopnje financiranja programa LEO (lokalne pisarne za podjetja); ker je treba okrepiti razvoj uporabniku prijaznih postopkov za različne oblike podpore;

H.

ker imajo mala podjetja sorazmerno večjo korist od ukrepov za izboljšanje učinkovite rabe virov kot veliki subjekti in bi jim bilo treba pri pripravi politike nameniti večjo pozornost; ker je potencialna bruto korist od izboljšanja učinkovitosti rabe virov 10–17 % prihodka, odvisno od sektorja dejavnosti;

I.

ker so digitalne tehnologije pomembno orodje za MSP pri izkoriščanju ugodnosti optimalne porabe virov, prav tako pa so sektor, kjer se lahko brez težav ustvarijo in razvijejo nova takšna podjetja;

J.

ker imajo veliko pozornosti predvsem visokotehnološka MSP, ki neposredno zagotavljajo zelene inovacije, podpreti pa bi bilo treba tudi druga podjetja, ki upoštevajo okoljske predpise, izvajajo ukrepe za zelene inovacije in izboljšujejo svojo okoljsko učinkovitost; ker so ekološke inovacije lahko ideja za novo podjetje, a tudi ukrep za izboljšanje obstoječih podjetij v okviru zelenega gospodarstva;

K.

ker, čeprav ni mednarodno sprejete opredelitve o zeleni rasti, obstaja konsenz, da je to kombinacija gospodarske rasti in okoljske trajnosti; ker je bistven izziv za MSP izboljšanje spretnosti in znanja ter usposabljanja, čemur bi bilo treba nameniti posebno pozornost, zlasti glede inovacij in učinkovite rabe virov; ker je neprimeren dostop do tveganega kapitala, zlasti v začetni fazi, še vedno eden od glavnih ovir za ustvarjanje in razvoj podjetij, usmerjenih v rast;

L.

ker mikro podjetja ustvarjajo na tisoče delovnih mest in kar 53 % vseh zaposlitev v Evropi in zato potrebujejo drugačen okvir za delo, je nujna dosledna uporaba opredelitve mikro podjetja; ker se ta podjetja soočajo z različnimi velikimi težavami, kot so ovire pri pravilih o javnem naročanju, pretirano regulativno breme in dostop do financiranja;

1.

podpira pojem zelene rasti in krožnega gospodarstva ter je seznanjen, da so iz tega izhajajoče priložnosti povezane s pomembnimi različnimi področji, kot so viri iz obnovljive energije, in zlasti gospodarno izvedljivo izkoriščanje vetrne, sončne, hidro in geotermične energije, energetska učinkovitost, učinkovita raba virov, ravnanje z odpadki, zmanjšanje emisij, elektrifikacija in recikliranje po načelu od zibelke do zibelke; poudarja, pomemben gospodarski in zaposlitveni potencial, ki ga predstavljajo ta področja za različne sektorje; ugotavlja, da bi morala biti zelena rast del širše strategije za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in gospodarske rasti med MSP;

2.

poudarja, da bi morala biti zelena rast videna iz širšega zornega kota in bi morala vključevati prizadevanja iz cele vrednostne verige in po vsem podjetniškem ekosistemu, vključno s prizadevanji akterjev industrijske proizvodnje za zmanjšanje ekološkega odtisa njihovih izdelkov, proizvodnih procesov, poslovnih praks in storitev; spominja na priporočila evropske platforme za učinkovito rabo virov, kjer je poudarjeno, da učinkovita raba virov zahteva dinamičen regulativni okvir, ki proizvajalce in potrošnike primerno spodbuja k izboljšanju učinkovitosti izdelkov v celotnem življenjskem ciklu; poziva Komisijo, naj pripravi celosten političen okvir, vključno s konkretnimi političnimi cilji in boljšim vključevanjem in poenostavljanjem sedanjih političnih orodij za zagotavljanje priložnosti in sodelovanja MSP pri zelenem in krožnem gospodarstvu;

3.

poudarja dejstvo, da bo moralo svetovno gospodarstvo poskrbeti za vse večje število prebivalcev – 9 milijard ljudi do leta 2050 – in da so naši naravni viri omejeni in da jih je treba zato uporabljati trajnostno in zelo učinkovito; izpostavlja nove inovativne, zelene in trajnostne rešitve za te izzive, kot so novi proizvodi, proizvodni procesi, poslovne prakse in storitve, na primer z vključevanjem inovativnih digitalnih tehnologij, in nov podporni zakonodajni okvir;

4.

opominja Komisijo in države članice, da so MSP po vsej Evropi izredno raznolika, od zelo tradicionalnih družinskih podjetij do hitro rastočih družb, visokotehnoloških podjetij, mikro podjetij, socialnih podjetij in novoustanovljenih podjetij, ter da morajo biti pristopi pomoči enako raznoliki;

5.

meni, da mora EU zelo spremeniti svojo poslovno kulturo, da bi prispevala k gospodarski rasti, tako da bo več ljudi ustanovilo svoje podjetje in poiskalo več poslovnih priložnosti, zlasti na področju zelene rasti, in s sprejemanjem neuspeha in tveganja; poudarja, da je treba to vprašanje postaviti v središče oblikovanja politik; poziva države članice, naj po propadu podjetja zagotovijo mehkejši pristanek v svojem zakonodajnem okviru, da bi ljudje kmalu po propadu podjetja lahko začeli z novo dejavnostjo, predvsem v novih in inovativnih sektorjih; poziva Komisijo, naj zmanjša strah pred neuspehi s kampanjami za ozaveščanje in izobraževanjem;

6.

poudarja dodano vrednost proračuna EU, ki pomaga MSP, mikro podjetjem, socialnim podjetjem in zadrugam dostopati do financiranja in mednarodnih trgov, še posebno v okviru programov COSME in Obzorje 2020 ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI); poudarja, da morajo nacionalni regulatorji po EU jasno in enotno interpretirati pravila o odprtih javnih naročilih;

7.

ugotavlja, da je veliko evropskih MSP danes mednarodno konkurenčnih pri rešitvah, ki vključujejo proizvode in zelene storitve, kot so gradnja, instalacije, popravila in upravljanje; ugotavlja, da so te storitve bistvene za razvoj, prodajo in izvoz zelenih proizvodov; poziva Komisijo, naj zelene storitve vključi v sedanja pogajanja za sporazum o okoljskih dobrinah, pa tudi v dvostranske trgovinske sporazume, kot je TTIP, da bi zmanjšala ovire za evropska MSP in ponudnike storitev, ki želijo vstopiti na mednarodno prizorišče;

8.

poudarja pomen dobrega upravljanja, neodvisnega sodstva, preglednosti in pravne države v EU za ustvarjanje podjetništvu naklonjenega okolja in trga z enakopravnimi pogoji za MSP;

9.

poudarja, da je v sedanjih razmerah, kjer je ena izmed najbolj pomembnih ovir za ustanavljanje in razvoj podjetij, usmerjenih v rast, še vedno nezadosten dostop do primernih virov tveganega kapitala, zlasti v začetnih fazah, v akcijskem načrtu Komisije za izboljšanje financiranja za MSP velik poudarek na tveganem kapitalu kot možnosti za financiranje rasti; vendar poudarja, da je ta vrsta financiranja primerna le za malo število MSP in da so bančna posojila še vedno pomemben vir financiranja ter da bi moral zasebni sektor razviti druge možnosti; v zvezi s tem ugotavlja, da je pomembno spodbujati alternativne oblike posojanja tem podjetjem, kot so kreditne zadruge; izpostavlja priložnosti potencialnega financiranja, ki bi jih bilo treba preučiti v okviru evropskega sklada za strateške naložbe;

10.

države članice poziva, naj spodbudijo tuje vlagatelje, tako da odpravijo jezikovne ovire; ugotavlja, da je korak v to smer sprejemanje vlog in zagotavljanje podatkov v angleščini, poleg uradnega jezika oz. jezikov;

11.

poudarja, da ne obstaja en način financiranja, ki bi ustrezal vsem, in poziva Komisijo, naj upošteva interese MSP v vseh sedanjih in morebitnih prihodnjih programih, instrumentih in pobudah, predvsem za nove poslovne modele v zelenem gospodarstvu, v obliki lastniškega kapitala (npr. poslovni angeli, skupinsko financiranje in večstranski sistemi trgovanja), navideznega lastniškega kapitala (kot so lastniško-dolžniška finančna sredstva) in dolžniških instrumentov (npr. majhne izdaje podjetniških obveznic, jamstveni instrumenti in platforme) ter partnerstev med bankami in drugimi subjekti, vključenimi v financiranje teh podjetij (računovodski strokovnjaki, poslovna združenja ali združenja teh podjetij ali gospodarske zbornice), da bi tako podprli podjetja v obdobju ustanavljanja, rasti in prenosa, pri čemer je treba upoštevati njihovo velikost, promet in finančne potrebe; poziva države članice ter lokalne in regionalne organe, naj zagotovijo ustrezne pobude in ponudijo fiskalne pobude za te modele financiranja; poudarja pomen pregleda obstoječih podpornih instrumentov za ta podjetja, da bi vključili dodatne priložnosti za zeleno rast;

12.

izpostavlja potrebo po zagotavljanju usklajevanja in povezovanja med finančnimi instrumenti v proračunu EU, zlasti v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), programa EU za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) in programa LIFE;

13.

poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo rezultate MSP, ki imajo dostop do financiranja zelenih inovacij, da bi izmerile njegovo učinkovitost; poziva Komisijo, naj v primeru nezadovoljivih rezultatov čim prej izvede nujne spremembe, da bo financiranje učinkovitejše;

14.

ugotavlja, da je zaradi zelo tehnične narave številnih zelenih naložbenih načrtov bistveno poudariti pomen standardiziranih modelov tveganja in donosa ter oblikovanja novih modelov za nove izzive in sektorje;

15.

spominja, da bodo imela MSP pomembno vlogo v krožnem gospodarstvu, saj bodo zagotavljala trajnostne, a delovno intenzivne storitve, kot so popravila, obnova in recikliranje; ugotavlja, da Komisija, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Mednarodni denarni sklad (IMF), Mednarodna organizacija dela (ILO), Parlament in Euroskupina v glavnem podpirajo načelo preusmeritve davkov z dela na uporabo in porabo naravnih virov; poziva Komisijo, naj oceni vpliv takšne preusmeritve;

16.

poudarja, da bi morali podjetniki, MSP, poslovna združenja in podporne organizacije bolje poznati možnosti financiranja za učinkovitejše tehnologije ali pogodbene storitve, kot so svetovanje, mentorstvo in usposabljanje na področju ekološke zasnove, upravljanja z viri in zelenega podjetništva ter razpoložljivosti zelenih tehnologij, proizvodov in storitev, ki bi lahko koristili tem podjetjem; poziva države članice, naj izboljšajo zagotavljanje storitev za MSP na teh področjih, in poudarja tudi, da so za te proizvode in storitve potrebni enostavni in dostopni viri informacij in baz podatkov; spominja Komisijo in države članice, da morajo biti te informacije zagotovljene na način, ki najbolje ustreza logiki in delovnim metodam MSP;

17.

ugotavlja, da programi EU ne prispevajo dovolj k ekološkim inovacijam in krožnemu gospodarstvu in da se mora Komisija zato bolj osredotočiti na financiranje iz programov COSME in Obzorje 2020 za razvoj ekološko inovativnih rešitev v MSP in za njih ter podpreti financiranje za boljšo zasnovo izdelkov in proizvodno učinkovitost, in sicer na podlagi pozitivnih izkušenj v zadnjem večletnem finančnem okviru; predvsem meni, da je treba v celoti izvajati instrument za MSP v okviru programa Obzorje 2020;

18.

poziva Komisijo in EIB, naj zagotovita, da bodo v izvedbeni fazi naložbenega načrta za Evropo ta podjetja, tudi zelena in inovativna, glavni upravičenci podpore, ki je zagotovljena v tem predlogu; vztraja, da je treba pripraviti jasna merila, vključno z evropsko dodano vrednostjo, da bi dosegli ta cilj, ter da je treba izboljšati zagotavljanje storitev svetovanja o učinkoviti rabi virov in ekoloških inovacijah za MSP; poziva EIB in Komisijo, naj zagotovita, da imajo vse kategorije iz priporočil Komisije glede opredelitve mikro, malih in srednjih podjetij (C(2003)1422) zadostne koristi; poudarja pomen programov Obzorja 2020 in COSME za podporo MSP ter potrebo po popolnem izvajanju instrumenta za ta podjetja v sklopu Obzorja 2020;

19.

meni, da je za zagotovitev dopolnjevanja med finančnimi shemami za ta podjetja bistveno usklajevati ukrepe v okviru kohezijske politike in drugih programov, kot je Obzorje 2020, tako na nacionalni kot na regionalni ravni; poudarja, kako pomembno je zakonodajo oblikovati na tak način, da bo tem podjetjem omogočala, da ohranijo svojo konkurenčnost;

20.

poziva Komisijo in države članice, naj hitro poiščejo dolgoročno rešitev za ogromne zaostanke pri plačilih na področju regionalne politike in pri upravljanju podpornih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov za pretekla obdobja financiranja, da MSP kot projektni partnerji ne bi izgubila volje za sodelovanje pri teh programih podpore in projektih zaradi zamud pri izplačilu podpornih sredstev;

21.

poudarja pomen aktivnega prizadevanja za sodelovanje med sektorji, znotraj vrednostnih verig in geografskih območij, ki lahko spodbudi inovacije in nove priložnosti za rast s pomočjo izmenjave idej in inovativnih konceptov; pozdravlja ukrep iz programa Obzorje 2020 o projektih s podporo grozdov za nove industrijske vrednostne verige, s katerim naj bi spodbudili inovacijski potencial MSP, vključno z ekološko inovativnimi in stroškovno učinkovitimi rešitvami, ki jih ponujajo;

22.

pozdravlja ustanovitev Evropskega centra odličnosti učinkovitosti virov, ki bo svetoval in pomagal MSP pri izboljšanju učinkovite rabe virov; poudarja, da mora ta center postati močna mreža partnerjev v regijah EU in upoštevati pridobljene izkušnje v državah članicah; meni, da bi moral ta center MSP usmeriti k evropskim, nacionalnim in regionalnim programom na tem področju in zagotavljati dostop do strokovnega znanja, omrežij in infrastrukture;

23.

poudarja pomen prenosa znanja in izmenjave znanja številnih deležnikov, vključno čez meje, z neformalnimi omrežji, zlasti za MSP in mikro podjetja, da bi izboljšali poznavanje sedanjih in novih inovativnih tehnik, najboljše prakse, načinov za pridobitev primernega financiranja, možnih vladnih podpornih shem in pomembnih zakonodajnih okvirov z najmanj upravnega bremena; spominja, da morajo biti sedanje nacionalne kontaktne osebe za programe financiranja EU in Evropsko podjetniško mrežo v celoti vključene v podporo za ta podjetja in proaktivno obveščati, pomagati in podpirati ta podjetja pri opredelitvi možnosti financiranja na evropski, nacionalni ali regionalni ravni; podpira organizacijo kampanje o učinkoviti rabi virov na evropski ravni, da bi MSP obvestili o koristih in priložnostih, ki jih ta učinkovitost ponuja, in načinih, kako ustvariti industrijske sinergije o recikliranju; poziva Komisijo in Evropsko podjetniško mrežo, naj na področju učinkovite rabe virov sodelujeta z industrijskimi združenji, sindikati, MSP, nevladnimi organizacijami in univerzami ter regionalnimi pobudami; glede tega pozdravlja, da se je Komisija osredotočila na simbioze in grozde, in jo spodbuja, naj pripravi konkretne pobude za omogočanje medsektorskega sodelovanja in upravljanja z viri;

24.

poziva, naj imajo sektorske federacije pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju ustreznih informacij in nasvetov o zelenih tehnologijah, možnostih financiranja in ustreznih postopkih; poziva Komisijo in države članice, naj zapolnijo vrzel, kjer te podpore ni, in v sodelovanju s sektorskimi federacijami in podjetji dodatno preučijo, katere možnosti obstajajo, spodbudijo trajnostne rešitve, investirajo v okolju prijazne tehnologije, učinkovito rabo virov in gospodarstvo recikliranja; ugotavlja, da je med potrebami MSP ter spretnostmi in znanjem zaposlenih vse večja razlika; ugotavlja, da se 26 % delodajalcev v Evropi sooča s težavami pri iskanju zaposlenih, ki bi imeli prave spretnosti in znanje;

25.

poudarja, da je nujna večja učinkovitost pri razvoju osnovnih raziskav in razvoja, da je v ta proces treba vključiti MSP in dejavno podpirati dodatno preoblikovanje rezultatov osnovnih raziskav in razvoja v dodaten tehnološki napredek; poudarja pomembnost ponovne industrializacije Evrope zaradi pomena, ki ga ima proizvodna industrija za raziskave, razvoj in inovacije ter tudi za prihodnjo konkurenčno prednost EU; meni, da je treba zadostno pozornost nameniti tudi netehnološkim, organizacijskim, sistemskim inovacijam in inovacijam javnega sektorja, skupaj z rešitvami, ki temeljijo na tehnologiji;

26.

poudarja, da morajo evropska podjetja komercializirati in ovrednotiti rezultate raziskav in razvoja; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo stabilen regulativni okvir in ustrezne finančne sheme, da bi omogočile gospodarske pobude in podjetništvo ter da bi omejile čas, potreben za uvedbo novih proizvodov, storitev in poslovnih praks na trg, predvsem v zelenem gospodarstvu;

27.

poudarja potencial nove evropske vesoljske infrastrukture za inovacije in zeleno rast; poziva Komisijo, naj spodbuja MSP, da uporabljajo podatke iz teh infrastruktur v podjetniških inkubatorjih; poziva Komisijo, naj za MSP uvede režim, ki v fazi raziskav, razvoja in trženja zagotavlja takojšen dostop do podatkov iz te infrastrukture;

28.

ugotavlja, da je glede na Innobarometer iz maja 2014 le 9 % vseh podjetij navedlo, da so od januarja 2011 koristila javno finančno podporo za svoje dejavnosti raziskav, razvoja in inovacij; poudarja, da je treba razviti uporabniku prijazne postopke za različne oblike podpore;

29.

je seznanjen z ugodnostmi, ki jih evropski patent z enotnim učinkom zagotavlja MSP, zlasti na področju zelenih tehnologij; poziva države članice, naj se priključijo sistemu evropskega patenta z enotnim učinkom; poziva države članice, naj takoj ratificirajo sporazum o Enotnem sodišču za patente, ki je nujen za izvajanje evropskega patenta z enotnim učinkom; poziva Komisijo, naj predlaga poenostavljen postopek, ki bi ga uporabljale MSP pri vložitvi tožbe zaradi kršitve pri tem sodišču;

30.

poziva k izboljšanju političnega okvira za krožno gospodarstvo, vključno s sprejemanjem in izvajanjem pametnih predpisov, standardov in kodeksov ravnanja, ki so namenjeni internalizaciji zunanjih stroškov, obravnavi proizvodov, ki porabljajo veliko virov, ustvarjanju enakovrednih pogojev, nagrajevanju najuspešnejših ter spodbujanju hitrejšega prehoda na z viri gospodarno in trajnostno gospodarstvo;

31.

poziva Komisijo, naj kot del svežnja o krožnem gospodarstvu vključi razširitev instrumenta okoljsko primerne zasnove, da bi vključila razsežnost učinkovite rabe virov; meni, da bi okoljsko primerna zasnova morala obravnavati trajnost proizvodov, njihovo popravljivost in možnost recikliranja, vključno s standardi za zajamčeno minimalno življenjsko dobo in razstavljanje;

32.

spodbuja k razširitvi inovativnih podpornih shem, na primer bonov za zelene inovacije, s katerimi se lahko spodbuja uvedba trajnostnih tehnologij in okolju prijaznih rešitev, ki bodo odporne na podnebne spremembe; v zvezi z vlogami za podporna sredstva meni, da je treba oblikovati enostavna in jasna pravila, ki ne smejo predstavljati upravnega bremena; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj poiščejo inovativne rešitve za financiranje MSP ter zagotovijo v celoti dostopne instrumente financiranja; opozarja, da so zmogljivosti za trajnostno rast in inovacije, ki jih imajo evropska MSP, ena od glavnih konkurenčnih prednosti EU na globaliziranih trgih;

33.

poziva države članice, naj se izogibajo ustvarjanju ovir na notranjem trgu s čezmernim prenašanjem zakonodaje, pregledajo veljavne ureditvene režime, odpravijo vse odvečne in neučinkovite predpise, ki predstavljajo tržne ovire, in naj zagotovijo usklajen prenos v nacionalno zakonodajo; poziva Komisijo, naj zagotovijo, da se bo test MSP v celoti izvajal v vseh ocenah učinka; poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja pri obravnavi čezmernega prenašanja zakonodaje v posameznih državah članicah; poudarja, da morajo nacionalni regulatorji jasno in enotno interpretirati pravila EU o odprtih javnih naročilih po vsej EU, vključno z zelenimi javnimi naročili in e-javnimi naročili, ki trenutno predstavljajo znatno oviro za MSP, ki želijo delovati na mednarodni ravni, hkrati pa je to velika priložnost za države članice, da postanejo zgodnji prirejevalci, vključno s proizvodi in rešitvami, ki učinkovito rabijo vire in energijo;

34.

pozdravlja odločitev Komisije, da bo umaknila zastarele in preveč obremenjujoče zakonodajne predloge; pričakuje, da bo Komisija pripravila bolj ambiciozen zakonodajni predlog o odpadkih, kot je na plenarnem zasedanju Parlamenta decembra 2014 napovedal podpredsednik Timmermans; poziva Komisijo, naj ne pripravlja zakonodajnih predlogov, ki bi povzročili nepotrebno upravno breme za podjetja in MSP, ter naj veljavno zakonodajo redno pregleduje, da bi zmanjšali sedanje upravno breme, izboljšali kakovost in učinkovitost zakonodaje ter jo prilagodili novim poslovnim modelom; vendar poudarja potrebo po ambicioznih ukrepih, primernem in pravočasnem izvajanju veljavne zakonodaje in vključitev deležnikov iz pomembnih sektorjev in MSP v začetnih fazah, vključno z oceno učinka, da bi dosegli okoljske cilje EU;

35.

opozarja na pomen tehnološko nevtralne in inovacijam prijazne zakonodaje, ki omogoča, da trg preskusi in oceni različne nove tehnologije; pozdravlja razvoj sheme preverjanja okoljskih tehnologij (ETV) kot novega orodja, da bodo inovativne okoljske tehnologije lahko pridejo na trg; poziva države članice, naj v svojih shemah javne podpore primerno uporabijo tržne instrumente in naj ne uporabljajo subvencij, ki škodujejo okolju in izkrivljajo trg; spominja, da bi morali javno intervencijo uporabiti za obravnavo pomanjkljivosti trga, kot je neoblikovanje cen za zunanje dejavnike; poziva Komisijo, naj pripravi skupne smernice za nacionalne sheme javne podpore za zelene naložbene projekte, da bi ustvarila bolj enoten niz ukrepov;

36.

ugotavlja, da moteče industrije in tehnologije pogosto kažejo na pomanjkljivosti v veljavni zakonodaji; poudarja potrebo po nenehnem spremljanju in posodabljanju veljavne zakonodaje in njenega izvajanja, da ne bo ovir za trajnostne in ekološko inovativne tehnologije in nove tehnološke dosežke;

37.

poudarja, da je treba razvoj podjetniških veščin in programov, ki učijo, kako delujejo in součinkujejo trg, gospodarstvo in finančni sistem, skupaj z okoljskim osveščanjem, ter kako lahko nove tehnologije spodbudijo učinkovite, inovativne in zelene priložnosti, vključiti v osnovne in višje izobraževalne sisteme, ter jih tudi spodbujati z izven šolskimi dejavnostmi in vseživljenjskim učenjem; meni, da je dobro pripravljen poslovni načrt prvi korak k boljšemu dostopu do finančnih sredstev in uspešnosti; poziva Komisijo in države članice, naj podjetništvo, finančno, ekonomsko in okoljsko izobraževanje nemudoma vključijo v izobraževalne programe; v zvezi s tem podpira program „Erasmus za mlade podjetnike“, ki spodbuja kulturo podjetništva ter razvoj enotnega trga in konkurenčnosti;

38.

poudarja, da imajo tudi mikro in zagonska podjetja pravico do pomoči in svetovanja pri preusmeritvi na trajnostno zeleno rast; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ta podjetja primerno krita z novimi pobudami, ki so osredotočene na priložnosti za MSP na področju zelene rasti;

39.

ugotavlja, da program Erasmus+ omogoča študentom in mladim, da razvijejo podjetniške veščine z, med drugim, financiranjem pripravništev; podpira program „Erasmus za mlade podjetnike“, ki spodbuja kulturo podjetništva ter razvoj enotnega trga in konkurenčnosti;

40.

se zaveda, da je treba obravnavati nevzdržne vzorce porabe in spodbujati spremembe v vedenju potrošnikov; poudarja potrebo po ustreznem izobraževanju potrošnikov in po spodbujanju spodbud za bolj trajnostno porabo; poziva Komisijo in države članice, naj okrepi ukrepe na strani povpraševanja, kot je uporaba javnih naročil za okrepitev koriščenja proizvodov in rešitev, ki so bolj gospodarni z viri in energijo; poudarja, da bi bilo dobro za povečanje vpliva potrošnikov k informacijam o proizvodih in znaku za okolje dodati informacije o porabi virov;

41.

poudarja pomen omogočanja zagonskih in odcepljenih podjetij prek sodelovanja z raziskovalnimi in tehnološkimi inštituti, univerzami in ustanovami za poklicno usposabljanje;

42.

poudarja pomen izvoza za ustvarjanje delovnih mest in rasti v Evropi; poziva Komisijo, naj spodbudi sklenitev odprtih trgovinskih sporazumov z našimi partnerji, da bi omogočila evropskim MSP dostop do novih trgov;

43.

meni, da so podjetnice dragocenost, ki se je ne vrednoti dovolj v smislu rasti in konkurenčnosti EU, in da bi jih bilo treba spodbujati in krepiti, ter da je treba odpraviti vse ovire, zlasti diskriminacijo pri plačah, s katerimi se soočajo ženske, tudi v zelenem gospodarstvu, da bodo ženske in moški imeli enake ugodnosti; meni, da bi redno zbiranje usklajenih statističnih podatkov, tudi o učinku zakonodaje z vidika spola in podatkov o delu, razčlenjenih po spolu, omogočilo več političnega odločanja in spremljanja na podlagi dokazov ter bi nadoknadilo manjkajoče znanje v ekoloških razpravah;

44.

poziva Komisijo, naj preuči in opredeli sektorje v evropski industriji in na geografskih območjih, kjer je mogoče ustvariti nove grozde in središča in podpreti njihov razvoj;

45.

poziva Komisijo in države članice, naj bodo še posebej pozorne in se odzivajo na priložnosti in izzive na podeželskih območjih, kar zadeva MSP, zeleno rast in okoljske inovacije;

46.

poziva države članice, naj (na ravni nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblikovalcev politike in upravljalnih organov) v okviru strategij za pametno specializacijo nenehno spodbujajo trajnostno rast z dejavno udeležbo glavnih deležnikov, ki spodbuja povezovanje v grozde, sinergije in mreže na področju dejavnosti zelenega gospodarstva; poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o izvajanju strategij za pametno specializacijo na nacionalni in/ali regionalni ravni, kot je ustrezno, zlasti o različnih vzorcih nadaljnjih ukrepov, ki se uporabljajo na ravni EU in ravni držav članic; poziva Komisijo in države članice, naj posredujejo informacije o sprejetih praktičnih ukrepih, s katerimi naj bi okoljsko inovativnim MSP pomagali razvijati znanja s povezovanjem med regionalnimi inovacijskimi centri in osrednjimi podpornimi mrežami;

47.

poziva Komisijo, naj pod okriljem regionalne politike oblikuje posebne programe, ki vključujejo vse ustrezne elemente zelene rasti za ta podjetja; poudarja, da je treba v celoti izkoristiti potencial mladih podjetnikov v okviru zelene rasti MSP; poziva Komisijo, naj pripravi ukrepe, s katerimi bi izobraževalne ustanove povezala z evropskimi programi in ukrepi v podporo zelenemu gospodarstvu; poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo vsa razpoložljiva sredstva, da bi zaposlenim v MSP priskrbele svetovanje in povečale njihovo ozaveščenost z namenom izboljšati njihovo znanje in spretnosti; poziva, naj bo podpora za usposabljanje usmerjena v mlade in v najbolj prikrajšane skupine;

48.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

27.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 353/35

—

ob upoštevanju delegirane direktive Komisije (C(2015)00383),

—

ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Direktive 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi, zlasti členov 4, 5(1)(a) in 22 (1),

—

ob upoštevanju člena 105(4) Poslovnika,

A.

ker člen 4(1) Direktive št. 2011/65/EU o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi med drugim omejuje uporabo kadmija v tej opremi (gl. seznam v Prilogi II k direktivi o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi);

B.

ker so v Prilogi III direktive o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi predvidene izjeme od omejitev v členu 4(1);

C.

ker je v točki 39 Priloge III predvideno odstopanje za kadmij v večbarvnih diodah II-VI (LED) (< 10 μg Cd na mm2 svetilne površine) za uporabo v sistemih za osvetlitev ali prikazovanje s sevanjem trdnih teles, ki je prenehalo veljati 1. julija 2014;

D.

ker je v členu 5 predvideno, da se Priloga III prilagaja znanstvenemu in tehničnemu napredku z dodajanjem ali brisanjem izjem;

E.

ker je Komisija potrdila, da je decembra 2012 prejela zahtevek za podaljšanje izjeme iz točke 39, maja 2013 pa povezan zahtevek za ožjo, bolj specifično izjemo za kadmij v kvantnih točkah v zaslonih;

F.

ker se izjeme v skladu s členom 5(1)(a) vključijo v Prilogo III, če ne ogrožajo okoljskega in zdravstvenega varstva v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 in če je izpolnjen eden od teh pogojev: njihova odstranitev ali nadomestitev s spremembo konstrukcije ali z nadomestitvijo z materiali in komponentami, ki ne zahtevajo katerega od materialov ali snovi, naštetih v Prilogi II, tehnično ali znanstveno ni izvedljiva; zanesljivost nadomestkov ni zagotovljena; skupni negativni vplivi na okolje, zdravje in varnost potrošnika, ki bi jih povzročila nadomestitev, bi utegnili prevladati nad skupnimi prednostmi za okolje, zdravje in varnost potrošnika;

G.

ker delegirana direktiva Komisije izjemo 39 podaljšuje do 30. junija 2017 kot izjemo 39(a), uvaja pa tudi novo, bolj specifično izjemo 39(b) za kadmij v polprevodniških nanokristalnih kvantnih točkah na osnovi kadmija za pretvorbo dolžine valovanja („downshifting“), namenjenih osvetlitvi zaslonov (< 0,2 μg Cd na mm2 površine zaslona), ki naj bi prenehala veljati 30. junija 2018;

H.

ker se podaljšanje izjeme 39 in nova izjema 39(b) nanašata na kadmij v kvantnih točkah, čeprav so slednje izrecno omenjene samo pri izjemi 39(b);

I.

ker se podaljšanje izjeme 39 nanaša na dva načina uporabe kadmija v kvantnih točkah: pri prvem gre za osvetlitev s sevanjem trdnih teles (v nadaljevanju: osvetlitev), pri drugem za sisteme za prikazovanje;

J.

ker se nova izjema 39(b) nanaša samo na zaslone;

K.

ker je Komisija izrecno navedla, da diode LED s kvantnimi točkami s kadmijem ali brez njega za osvetlitev še niso na voljo, in priznala, da zato ni bilo mogoče dokazati, da imajo pozitiven vpliv na okolje; ker je Komisija splošno izjemo za osvetlitev s kvantnimi točkami, ki vsebujejo kadmij, vseeno podaljšala do 30. junija 2017, da bi proizvajalcem razsvetljave omogočila, da zaprosijo za specifično izjemo, saj naj bi bila takšna svetila že v predproizvodni fazi;

L.

ker so neodvisni svetovalci, ki so v imenu Komisije ocenili zahtevke, sklenili, da na osnovi posredovanih informacij izjema za osvetlitev trenutno ni upravičena, zato so izrecno priporočili, da se je ne uvede (2);

M.

ker neuradne informacije, ki jih je Komisija posredovala 12. maja 2015, situacije ne spremenijo, saj ne vsebujejo nobenega dokaza o razpoložljivosti teh proizvodov na evropskem trgu in tako tudi ne ocene njihovih lastnosti glede na pogoje iz člena 5(1)(a);

N.

ker vlagatelj zahtevka zaradi tega, ker zadevna svetila niso bila na voljo, ni mogel dokazati, da so izpolnjeni pogoji iz člena 5(1)(a) za uporabo kvantnih točk s kadmijem za osvetlitev; ker zato podaljšanje izjeme za osvetlitev ni upravičeno;

O.

ker bo morda takšna izjema smiselna v prihodnosti, vendar jo bo mogoče odobriti samo na osnovi ustrezne ocene, ki še ni bila opravljena;

P.

ker je Komisija v delegirani direktivi dovolila tudi novo, specifično izjemo za kvantne točke s kadmijem v zaslonih, češ da se tam že uporabljajo in da bo to imelo v splošnem pozitiven učinek zaradi nizke porabe energije ter da tehnologija kvantnih točk brez kadmija še ni na voljo;

Q.

ker so neodvisni svetovalci, ki so v imenu Komisije ocenili zahtevke, aprila 2014 priporočili, da se specifična izjema za kvantne točke s kadmijem za uporabo v zaslonih odobri za krajše obdobje, kot je bilo zaprošeno (do 30. junija 2017 – eno leto manj, kot je potrdila Komisija), saj so rešitve z manjšimi količinami kadmija in celo brez njega že v zadnji fazi raziskav; ker je to priporočilo torej izhajalo iz dejstva, da takrat zasloni še niso vsebovali kvantnih točk brez kadmija;

R.

ker so bile od takrat na trgu predstavljene pomembne novosti; ker je v letu 2015 eden od vodilnih svetovnih proizvajalcev televizorjev na trgu Unije ponudil serijo novih modelov s kvantnimi točkami brez kadmija, ki jih je že mogoče kupiti v največjih prodajalnah v več državah članicah (vsaj Nemčiji, Združenem kraljestvu in Belgiji);

S.

ker po drugi strani na trgu Unije ni več mogoče najti televizorjev s kvantnimi točkami s kadmijem in ker zelo redki prodajalci še ponujajo edini model prenosnega računalnika, ki vsebuje to tehnologijo;

T.

ker je mogoče pričakovati, da so kvantne točke brez kadmija približno tako varčne z energijo kot tiste s kadmijem; ker glede na podatke na ekološki oznaki televizijski zaslon s kvantnimi točkami brez kadmija porabi manj energije kot enako velik model s kvantnimi točkami, ki kadmij vsebujejo; ker se je po podatkih industrije pri testiranju učinkovitosti prikazovanja barv glede na ustrezne standarde pokazalo, da so zasloni s kvantnimi točkami brez kadmija povsem enakovredni, če ne še boljši;

U.

ker je glavna utemeljitev Komisije, zakaj je odobrila novo specifično izjemo, to, da „tehnologija kvantnih točk brez kadmija še ni na voljo“;

V.

ker je ta utemeljitev očitno napačna, saj ne drži samo to, da je tehnologija kvantnih točk brez kadmija na voljo, temveč da je na trgu Unije pri najbolj znanih večjih prodajalcih mogoče kupiti široko paleto televizorjev, ki jo vsebujejo;

W.

ker neuradne informacije, ki jih je Komisija posredovala 12. maja 2015, te situacije ne spremenijo; ker izdelki z zasloni, ki vsebujejo kvantne točke s kadmijem in ki jih je kot zgled navedla Komisija, trenutno niso na voljo (televizor TCL s 55-palčnim zaslonom), so naprodaj samo v ZDA (prenosnik ASUS, televizorji Sony) ali pa sploh še niso v prodaji (Konka, Philips, AOC);

X.

ker podaljšanje obstoječe izjeme 39 in uvedba nove izjeme 39(b) ne izpolnjujeta niti enega od pogojev iz člena 5(1)(a), zato sta neupravičena; ker razmeroma kratka roka, v katerih bosta izjemi potekli, ne upravičujeta neskladnosti s pogoji iz člena 5(1)(a);

Y.

ker bo obstoječa izjema 39 v skladu s členom 5(5) direktive o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi ostala veljavna, dokler ne bo Komisija odločila o tem, ali bo zahtevek za podaljšanje odobren;

Z.

ker obdobje veljavnosti izjeme v primeru, da je zahtevek za podaljšanje zavrnjen ali da je izjema preklicana, v skladu s členom 5(6) direktive o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi poteče najprej 12 mesecev ali najpozneje 18 mesecev po datumu sklepa;

AA.

ker z zavrnitvijo delegirane direktive kvantne točke s kadmijem ne bodo prepovedane, temveč bo samo začeta nova ocena; ker tako ne bo prišlo do izkrivljanja trga, saj bo obstoječa izjema ostala veljavna do preklica, potem pa bo odobreno še dodatno prehodno obdobje;

AB.

ker je bil dosežen pomemben napredek, kar zadeva komercialno razpoložljivost izdelkov s tehnologijo kvantnih točk brez kadmija, zaradi česar je potrebna nova ocena;

1.

nasprotuje delegirani direktivi Komisije;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in jo obvesti, da delegirana direktiva ne more začeti veljati;

3.

meni, da delegirana direktiva Komisije ne izpolnjuje pogojev iz člena 5(1)(a) Direktive 2011/65/EU glede obeh izjem, ki jih vnaša v točki 39(a) in 39(b) Priloge III k Direktivi 2011/65/EU;

4.

zlasti meni, da se utemeljitev za izjemo iz točke 39(b) opira na zastarele podatke o tem, ali je nadomestitev kadmija v kvantnih točkah izvedljiva; zato poziva k čimprejšnji ponovni oceni, ali obstoječa izjema iz točke 39 Priloge III k Direktivi 2011/65/EU izpolnjuje pogoje iz člena 5(1)(a), z namenom njenega preklica;

5.

poziva Komisijo, naj predloži nov delegirani akt, v katerem bo upoštevano stališče Parlamenta;

6.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in vladam ter parlamentom držav članic.

27.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 353/38

—

ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2015)00861),

—

ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1), zlasti členov 177(1)(a), 223(2) ter 227(5),

—

ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

—

ob upoštevanju člena 105(3) Poslovnika,

A.

ker nadaljnji ukrepi glede podatkov v zvezi z etanolom kmetijskega porekla zagotavljajo preglednost in znanje glede razvoja trga, ki je še vedno nestabilen in se sooča z močno konkurenco, zlasti zaradi uvoza iz tretjih držav;

B.

ker so takšne informacije tudi zelo uporabne pri pogajanjih o mednarodnih sporazumih in protidampinških preiskavah;

C.

ker Eurostat ne zagotavlja tako natančnih podatkov, kar pomeni, da izvajalci dejavnosti, države članice in institucije EU nimajo na voljo drugega načina, preko katerega bi se popolnoma zavedali razmer na trgu;

1.

nasprotuje delegirani uredbi Komisije;

2.

naroči svojemu predsedniku naj to resolucijo posreduje Komisiji in jo obvesti, da delegirana uredba ne more začeti veljati;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

27.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 353/39

—

ob upoštevanju člena 2 in drugega pododstavka člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 8 in 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (1) (direktiva o porodniškem dopustu),

—

ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive o porodniškem dopustu, ki ga je podala Komisija (COM(2008)0637),

—

ob upoštevanju stališča, sprejetega v prvi obravnavi dne 20. oktobra 2010, z namenom sprejetja Direktive 2011/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive o porodniškem dopustu (2),

—

ob upoštevanju večkratnih izjav o tem vprašanju, vključno z resolucijo z dne 10. marca 2015 o napredku pri doseganju enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji leta 2013 (3),

—

ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (4) in prihodnjega sporazuma o istem vprašanju;

—

ob upoštevanju vprašanj Svetu in Komisiji o porodniškem dopustu (O-000049/2015 – B8-0119/2015 in O-000050/2015 – B8-0120/2015),

—

ob upoštevanju sodbe Evropskega sodišča z dne 14. aprila 2015, ki se med drugim nanaša na pravico Komisije, da umakne predlog (zadeva C-409/13),

—

ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.

ker načelo enakega obravnavanja žensk in moških izključuje vsakršno diskriminacijo, posredno ali neposredno, tudi kar zadeva materinstvo, očetovstvo in prevzem družinskih odgovornosti;

B.

ker strategija Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast vključuje ambiciozne cilje, kot sta doseči 75-odstotno stopnjo zaposlenosti in zmanjšati število ljudi, ki trpijo zaradi revščine in socialne izključenosti ali jim ti grozita, za najmanj 20 milijonov do leta 2020;

C.

ker več žensk kot moških živi v revščini in na robu družbe, kar velja zlasti za starejše ženske, ki imajo v povprečju 39 % nižjo pokojnino od moških, in za matere samohranilke; ker ženske pogosteje kot moški delajo s krajšim delovnim časom ali so zaposlene za določen čas oziroma imajo pogodbo o začasni zaposlitvi; ker je negotova zaposlitev glavni razlog za revščino žensk;

D.

ker kriza še slabša vse nižjo stopnjo rodnosti v EU, saj pari in zlasti mlade ženske zaradi brezposelnosti, negotovih razmer in negotovosti glede prihodnosti in gospodarstva odlašajo s starševstvom, zaradi česar se dodatno širi trend staranja prebivalstva v EU;

E.

ker ženske v primerjavi z moškimi vsak teden namenijo trikrat več časa za gospodinjske obveznosti (vključno z nego in varstvom otrok, starejših in invalidov ter opravljanjem gospodinjskih del); ker je stopnja brezposelnosti žensk višja od ocenjene, saj se mnoge ne prijavijo na zavodu za zaposlovanje, zlasti tiste, ki se posvečajo izključno gospodinjskim obveznostim ter negi in varstvu otrok;

F.

ker je delitev družinskih in gospodinjskih obveznosti med moškimi in ženskami bistven pogoj za doseganje enakosti spolov; ker v četrtini držav članic očetovski dopust ni omogočen;

G.

ker se Svet še vedno ni uradno odzval na stališče Evropskega parlamenta iz prve obravnave z dne 20. oktobra 2010 o predlogu direktive o porodniškem dopustu;

1.

obžaluje blokado v Svetu pri direktivi o porodniškem dopustu; poziva države članice, naj ponovno začnejo pogajanja;

2.

obžaluje nestabilnost na medinstitucionalni ravni zaradi neukrepanja Sveta, saj je Parlament zaključil prvo obravnavo, razprave v Svetu pa so ustavljene, kar ogroža celotni zakonodajni postopek;

3.

ponovno poudarja svojo pripravljenost za odpravo blokade in poziva Komisijo, naj prevzame vlogo „poštenega posrednika“ in konstruktivno sodeluje z sozakonodajalcema, da bi dosegli uskladitev stališč Parlamenta in Sveta, pri čemer naj se upošteva ravnovesje med institucijami in vloga, ki jo imajo na podlagi Pogodb;

4.

obžaluje, da lahko Komisija kot del programa REFIT prekliče predlagan pregled direktive; če bo temu tako, poziva, naj se v času luksemburškega predsedovanja Svetu kot takojšnja alternativa poda zakonodajna pobuda za pregled Direktive Sveta 92/85/EGS, da bi izboljšali zdravje in varnost nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, s čimer bi se soočili z demografskimi izzivi in hkrati zmanjšali neenakosti med moškimi in ženskami;

5.

je seznanjen s sodbo Evropskega sodišča z dne 14. aprila 2015 glede pravice Komisije, da umakne predlog (zadeva C-409/13), ki ponovno potrjuje posebne pogoje, ki jih mora izpolniti Komisija, med drugim obveznost, da Parlamentu in Svetu navede razloge za umik ter da upošteva načelo prenosa pristojnosti, institucionalnega ravnovesja in lojalnega sodelovanja, kot je določeno v PEU;

6.

ponovno poudarja svojo pripravljenost, da pripravi ločeno direktivo o uvedbi plačanega očetovskega dopusta vsaj 10 delovnih dni in o spodbujanju zakonodajnih in drugih ukrepov, ki bodo omogočili moškim, zlasti očetom, da uveljavijo svojo pravico do usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja;

7.

pričakuje končno oceno Direktive Sveta 2010/18/EU o starševskem dopustu in glede na razpoložljive vmesne študije poziva k pregledu te direktive, saj ne dosega svojega cilja o usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja za oba starša, zlasti ženske, ki občutijo razlike med spoloma v smislu plač, pokojnin in revščine;

8.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

27.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 353/41

—

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki je v EU začela veljati 21. januarja 2011 v skladu s Sklepom Sveta št. 2010/48/ES z dne 26. novembra 2009 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti (1),

—

ob upoštevanju kodeksa ravnanja, sklenjenega med Svetom, državami članicami in Komisijo, o določitvi notranjih dogovorov o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske unije in zastopanju Evropske unije v zvezi s to konvencijo (2),

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z naslovom „Poročilo o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske unije“ (SWD(2014)0182),

—

ob upoštevanju seznama zadev, ki ga je sprejel odbor Združenih narodov za pravice invalidov, in začetnem poročilu Evropske unije (3),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. novembra 2010 z naslovom „Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020: obnovljena zaveza za Evropo brez ovir“ (COM(2010)0636),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o mobilnosti in vključevanju invalidov ter Evropski strategiji o invalidnosti 2010–2020 (4),

—

ob upoštevanju poročila o dejavnostih evropske varuhinje človekovih pravic za leto 2013,

—

ob upoštevanju členov 2, 9, 10, 19 in 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju členov 3, 15, 21, 23 in 26 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (5),

—

ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.

ker imajo invalidi kot polnopravni državljani enake pravice kot drugi in imajo neodtujljivo pravico do dostojanstva, enakega obravnavanja ter neodvisnega življenja in polne udeležbe v družbi;

B.

ker se ocenjuje, da je v Evropski uniji 80 milijonov invalidov;

C.

ker agencija EU za temeljne pravice nenehno dokazuje, da invalidi doživljajo diskriminacijo in se pri uresničevanju svojih pravic, kjer naj bi imeli enake pogoje kot drugi, soočajo z ovirami;

D.

ker so invalidi ena najranljivejših skupin v naši družbi, njihovo vključevanje na trg dela pa je eden največjih izzivov pri socialnih politikah in politikah trga dela;

E.

ker je popolno vključenost in enakopravno udeležbo invalidov mogoče doseči samo na podlagi pristopa k invalidnosti, ki bo temeljil na človekovih pravicah, in sicer na vseh ravneh oblikovanja politik EU, njihovega izvajanja in spremljanja, tudi znotraj institucij, in ker mora Komisija to ustrezno upoštevati pri novih predlogih;

F.

ker po navedbah agencije za temeljne pravice v 21 od 28 držav članic še vedno veljajo omejitve za popolno uveljavljanje pravne in poslovne sposobnosti;

G.

ker je Komisija leta 2008 predlagala direktivo EU o preprečevanju diskriminacije, vendar je Svet ustavil njeno sprejetje;

H.

ker se načela konvencije o pravicah invalidov ne nanašajo zgolj na diskriminacijo, temveč zagotavljajo smernice, na podlagi katerih bi dosegli, da bi vsi invalidi v celoti uživali človekove pravice v vključujoči družbi, njihov namen pa je tudi zagotoviti ustrezno zaščito in pomoč, da bi družinam omogočili prispevanje k polnemu in enakopravnemu uživanju pravic invalidov;

I.

ker je EU formalno ratificirala konvencijo o pravicah invalidov, ki jo je podpisalo 28 držav članic EU, ratificiralo pa 25;

J.

ker odbor Parlamenta za peticije vsako leto prejme peticije, ki se nanašajo na diskriminacijo na podlagi invalidnosti pri zaposlovanju, samozaposlovanju, javnih storitvah in izobraževanju;

K.

ker invalidi niso homogena skupina in ker bi morale načrtovane politike in ukrepi na tem področju upoštevati to nehomogenost in dejstvo, da se nekatere skupine, kot so invalidne ženske, otroci in posamezniki, ki potrebujejo več podpore, soočajo z dodatnimi težavami in različnimi oblikami diskriminacije;

L.

ker mora Parlament upoštevati, da so določbe konvencije o pravicah invalidov minimalni standardi, ki evropskim institucijam omogočajo, da jih presežejo in tako zaščitijo invalide ter preprečijo diskriminacijo;

M.

ker sta dostop do dela in nediskriminacija na delovnem mestu temelja za samostojno in neodvisno življenje; ker je splošna stopnja zaposlenosti oseb med 20. in 64. letom kljub vsem obstoječim programom, pobudam in strategijam na ravni EU več kot 70-odstotna, stopnja zaposlenosti invalidov pa manj kot 50-odstotna; ker je stopnja zaposlenosti neinvalidnih žensk 65-odstotna, invalidk pa 44-odstotna;

N.

ker je plačana zaposlitev osnova za neodvisno življenje invalidov in ker bi se morale države članice zavzemati za to, da bi invalidi imeli več dostopa do zaposlitve, da bi lahko prispevali k družbi, v kateri živijo, in bi morale kot predpogoj zagotoviti vključujoče izobraževanje za vse invalidne otroke, tudi tiste z učnimi težavami, da bi jim pomagali pri doseganju dobre izobrazbe vse od osnovne šole dalje, da bi sledili ustreznemu učnemu programu glede na njihove učne sposobnosti in jim tako omogočili, da pridobijo zanesljivo izobrazbo, ki jim bo lahko pomagala pri razvoju poklicne poti ali pri iskanju zaposlitve, ki jim bo omogočila, da bodo po šolanju zaživeli neodvisno;

O.

ker se koncept invalidnost razvija in je posledica medsebojnega delovanja med invalidi ter ovirami zaradi stališč v družbi in ovirami v okolju, ki onemogočajo, da bi invalidi pod enakimi pogoji in z enako dostojnostjo sodelovali v družbi;

P.

ker je treba zlasti na podlagi člena 7 uredbe o skupnih določbah pri pripravi in izvajanju programov, ki jih financirajo evropski strukturni in investicijski skladi, upoštevati dostop za invalide in ker je treba ta vprašanja upoštevati tudi pri pripravi in izvajanju drugih skladov EU;

Q.

ker v nekaterih državah članicah zaradi demografskih in družbenih sprememb narašča povpraševanje po socialnih storitvah, več je brezposelnosti, revščine in socialne izključenosti, primanjkuje pa tudi kakovostnih storitev za invalide, kar negativno vpliva na njihove možnosti za neodvisno življenje in vključevanje pod enakimi pogoji;

R.

ker bi bilo treba veljavno zakonodajo EU o pravicah invalidov bolje izvajati in izvrševati, da bi v vsej EU povečali dostopnost za vse invalide;

S.

ker je Parlament po členu 33(2) konvencije o pravicah invalidov vključen v okvir EU za spodbujanje, varovanje in spremljanje njenega izvajanja;

T.

ker je več civilnodružbenih organizacij Odboru za pravice invalidov posredovalo informacije o seznamu zadev, ki se nanašajo na pravice invalidov;

U.

ker je Komisija kot organ za stike iz prvega odstavka 33. člena konvencije o pravicah invalidov pristojna za odziv na seznam zadev, ki jih zbere Odbor za pravice invalidov in se nanašajo na izvajanje konvencije;

V.

ker je Parlament edini neposredno izvoljeni organ Evropske unije, zastopa evropske državljane in zato v celoti izpolnjuje pariška načela, navedena v 33. členu konvencije o pravicah invalidov;

1.

se zavezuje Odboru za pravice invalidov, da bo na vprašanja, ki bodo naslovljena neposredno na Evropski parlament, odgovoril, obenem pa poziva Komisijo, naj stališča Parlamenta upošteva tudi pri oblikovanju svojih odzivov za Odbor;

2.

obžaluje, da sta Komisija in Svet sprejela kodeks ravnanja brez sodelovanja Parlamenta, zaradi česar so njegove pristojnosti pri spremljanju konvencije o pravicah invalidov omejene;

3.

poziva Komisijo, naj se pred odzivom na seznam zadev uradno posvetuje z vsemi ustreznimi institucijami in agencijami, med drugim s Parlamentom, Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, Odborom regij, varuhinjo človekovih pravic in agencijo EU za temeljne pravice;

4.

poziva Komisijo, naj udeležence okvira EU uradno povabi k sodelovanju v konstruktivnem dialogu;

5.

poudarja, da je namen predlagane direktive EU o preprečevanju diskriminacije zaščititi invalide pred diskriminacijo, jim omogočiti socialno varstvo, zdravstveno oskrbo in (re)habilitacijo, izobraževanje ter zagotovitev in dostop do blaga in storitev – stanovanj, prevoza in zavarovanja; obžaluje, da v Svetu ni napredka pri tem predlogu, in poziva države članice, naj si prizadevajo za čimprejšnje sprejetje skupnega stališča;

6.

ugotavlja, da pomanjkanje razčlenjenih podatkov in statističnih podatkov o posameznih skupinah invalidov onemogoča oblikovanje ustreznih politik; zato poziva Komisijo, naj zbere in razgrne statistične podatke o invalidih, razčlenjene po starosti in spolu, da bi pridobili pregled nad položajem invalidov v EU na vseh pomembnih področjih vsakodnevnega življenja, ne zgolj v zaposlovanju;

7.

je seznanjen, da je več civilnodružbenih organizacij Odboru za pravice invalidov posredovalo informacije za seznam zadev, ki se nanašajo na pravice invalidov; zato poziva Komisijo, naj v sklopu procesa pregleda še bolj razvije strukturirani dialog, se posvetuje in sodeluje z organizacijami, ki zastopajo invalide, med drugim pri oblikovanju odziva za Odbor za pravice invalidov v zvezi z omenjenim seznamom zadev pa tudi pri razvoju, izvajanju in spremljanju politik EU s tega področja;

8.

poziva države članice, ki tega še niso storile, naj nemudoma ratificirajo konvencijo o pravicah invalidov;

9.

poziva Komisijo, naj pripravi ambiciozno zastavljen predlog evropskega akta o dostopnosti, v kar naj v vsem zakonodajnem ciklu vključi invalide, in poudarja, da mora predlog zajeti vsa področja politik za dostop do blaga in storitev za vse državljane EU, da bi spodbudili neodvisno življenje in popolno vključitev invalidov ter vzpostavili stalen, učinkovit in neodvisen mehanizem spremljanja in izvrševanja;

10.

poziva države članice, naj v nacionalno pravo prenesejo obveznosti, ki izhajajo iz člena 21 konvencije o pravicah invalidov – predvsem naj odpravijo omejitve pri njihovi pravici voliti in biti izvoljen;

11.

poziva Svet, naj pospeši svoje delo za predlog direktive o dostopnosti spletišč organov javnega sektorja, da bi dosegli skupno stališče in še bolj napredovali k sprejetju tega zakonskega akta ter tako povečali dostopnost dokumentov, videoposnetkov in spletnih mest ter zagotovili alternativne formate in komunikacijska sredstva;

12.

priporoča, naj se za uveljavljanje dostopnosti in e-dostopnosti za invalide uporabijo sredstva EU, da bi spodbujali prehod od institucionalizirane k skupnostni oskrbi, razvili kakovostne socialne in zdravstvene storitve ter vlagali v gradnjo zmogljivosti za organizacije, ki zastopajo invalide;

13.

želi spomniti na svoje odzive in ukrepe, ki so povezani z zgoraj omenjenim seznamom zadev in so navedeni v začetnem poročilu Evropske unije v okviru pregleda konvencije o pravicah invalidov:

14.

poudarja, da je potrebno okrepljeno politično sodelovanje znotraj okvira EU, tudi s potrebnimi finančnimi in človeškimi viri, zato da bo lahko okvir opravil svoje naloge, določene v zgoraj navedenem sklepu Sveta, in poziva akterje tega okvira, naj za to nalogo namenijo potrebne vire;

15.

pozdravlja pobudo evropskih poslancev, naj Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbor za peticije redno skupaj poročajo v odziv na priporočila Odbora za pravice invalidov;

16.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Odboru za pravice invalidov ter vladam in parlamentom držav članic.

27.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 353/46

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih za preprečevanje vnosa organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (1),

—

ob upoštevanju znanstvenih mnenj Evropske agencije za varnost hrane z dne 26. novembra 2013 in 6. januarja 2015 o tveganju za zdravje rastlin, ki ga na ozemlju EU predstavlja bakterija Xylella fastidiosa, v katerih so predstavljene in ocenjene možne rešitve za zmanjšanje tveganja,

—

ob upoštevanju izvedbenih sklepov Komisije z dne 13. februarja 2014, 23. julija 2014 in 28. aprila 2015 glede ukrepov za preprečevanje vnosa bakterije Xylella fastidiosa v Unijo in njenega širjenja znotraj Unije,

—

ob upoštevanju poročil Urada za prehrano in veterinarstvo o revizijah, ki sta bili opravljeni februarja in novembra 2014,

—

ob upoštevanju vprašanja Komisiji o izbruhu bakterije Xylella fastidiosa, ki napada oljke (O-000038/2015 – B8-0117/2015),

—

ob upoštevanju Direktive 2009/128/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (2),

—

ob upoštevanju členov 128(5) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker bakterija Xylella fastidiosa predstavlja veliko nevarnost in neposredno ogroža gojenje nekaterih kmetijskih rastlin v južni Evropi, med katerimi so drevesa oljk, mandljev in breskev ter okrasne rastline; ker bakterija, odvisno od vrste, potencialno ogroža tudi trte, drevesa agrumov in druge kmetijske rastline ter bi lahko povzročila neprimerljive in katastrofalne izgube s hudimi gospodarskimi, okoljskimi in družbenimi posledicami; ker se sev bakterije, s katerim so okužene oljke v Apuliji, razlikuje od izolatov, ki povzročajo bolezni vinske trte ali agrumov v drugih delih sveta;

B.

ker bakterija že povzroča hudo škodo na oljčnih nasadih v južnoitalijanski deželi Apulija, potencialno pa ogroža še druge kmetijske rastline in območja;

C.

ker je pridelava oljk med najpomembnejšimi kmetijskimi panogami v deželi Apulija, saj predstavlja 11,6 % (oz. 522 milijonov EUR) skupne vrednosti kmetijske proizvodnje v tej deželi in 30 % vrednosti italijanske pridelave oljk leta 2013;

D.

ker navzočnost bakterije Xylella fastidiosa povzroča resno gospodarsko škodo ne le pridelovalcem oljk, ampak tudi v celotni proizvodni verigi, vključno z zadružnimi in zasebnimi oljarnami, turizmom in dejavnostjo trženja;

E.

ker so italijanski organi na izbruh bakterije Xylella fastidiosa prvič opozorili 21. oktobra 2013, od takrat pa je bilo okuženo zaskrbljujoče število dreves;

F.

ker so inšpekcijski pregledi, ki jih je v Italiji februarja in novembra 2014 opravil Urad za prehrano in veterinarstvo generalnega direktorata Komisije za zdravje in varnost hrane, potrdili, da so se razmere močno poslabšale in da ni mogoče izključiti nadaljnjega širjenja bakterije;

G.

ker zaenkrat ni sredstva za zdravljenje obolelih rastlin na terenu in ker prizadete rastline pogosto ostanejo okužene vso življenjsko dobo ali pa hitro propadejo;

H.

ker se bolezen lahko pojavi na velikem številu različnih gostiteljskih rastlin v Evropski uniji, med njimi tudi na asimptomatičnih divjih rastlinah;

I.

ker Evropska agencija za varnost hrane poudarja, da bi bilo treba glede na težavno preprečevanje širjenja bakterije Xylella fastidiosa, ko ta enkrat prizadene določeno pridelovalno območje, prednost nameniti preventivnim ukrepom in okrepiti izmenjavo dognanj na področju raziskav;

1.

ugotavlja, da so se izvedbeni sklepi, ki jih je Komisija sprejela pred aprilom 2015, osredotočali predvsem na notranje ukrepe za preprečevanje izbruha in niso vključevali odločnih ukrepov za preprečevanje vnosa bolezni v EU iz tretjih držav;

2.

poziva Komisijo, naj sprejme ciljno usmerjene ukrepe proti bakteriji Xylella fastidiosa, s katerimi se bo preprečil uvoz okuženega blaga v EU; pozdravlja odločitev, ki jo je aprila 2015 sprejela Komisija, o ustavitvi uvoza okuženih sadik kavovca iz Kostarike in Hondurasa, in sprejete omejitve v zvezi z uvozom rastlin s prizadetih območij iz drugih tretjih držav; poziva, naj se po potrebi uporabijo strožji ukrepi, med njimi dovoljenje zgolj za uvoz iz območij pridelave brez škodljivcev;

3.

obžaluje dejstvo, da se Komisija zelo pogosto ne odzove dovolj hitro, da bi preprečila vnos rastlinskih bolezni iz tretjih držav v EU; zato Komisijo poziva, naj preveri vir okužbe in pregleda uradni fitosanitarni nadzorni sistem EU, na ta način pa zaščiti in obvaruje naše ozemlje;

4.

odločno poziva Komisijo, naj zlasti zaradi skorajšnjega poletja sprejme učinkovite ukrepe za preprečitev širjenja bakterije Xylella fastidiosa znotraj EU, ki naj bodo v prvi vrsti usmerjeni v najbolj ogrožene kmetijske rastline, čeprav se ne sme zanemariti drugih kultur, ki jih bolezen prav tako lahko resno prizadene, in v zvezi s tem poudarja pomen določb člena 9 izvedbenega sklepa iz leta 2015;

5.

poziva Komisijo in države članice, naj proizvajalcem povrnejo škodo, ki so jo utrpeli zaradi ukrepov izkoreninjanja, in izgubo dohodka – kamor ne šteje le izguba kmetijske proizvodnje, ampak tudi kulturna dediščina, zgodovina in turistična dejavnost;

6.

poziva Komisijo in pristojne organe, naj izkoristijo vsa razpoložljiva sredstva in instrumente, da bi pomagali pri oživitvi gospodarstva na prizadetih območjih; poziva Komisijo, naj opredeli spodbude za proizvajalce, ki izvajajo preventivne ukrepe;

7.

poziva Komisijo, naj zagotovi dovolj finančnih in človeških virov za izvajanje zadevnih strategij, vključno s finančno podporo kmetom za izvajanje ustreznih kmetijskih praks za boj proti bakteriji Xylella fastidiosa in njenim prenašalcem; odločno poziva Komisijo, naj nemudoma spodbudi okrepljeno raziskovalno delo, vključno z večjim mednarodnim povezovanjem in tudi tako, da za raziskovalne inštitute zagotovi razpoložljiva sredstva, s čimer bi se izboljšalo naše znanstveno poznavanje bakterije Xylella fastidiosa in se dejansko ugotovila povezava med patogenim organizmom, simptomi in razvojem bolezni;

8.

poudarja potrebo po kampanjah za osveščanje na potencialno prizadetih območjih EU, da bi osvestili vse, ki delujejo v kmetijskem sektorju pa tudi v hortikulturi, vključno s prodajalci okrasnih rastlin na drobno, poklicnimi vrtnarji in njihovimi strankami;

9.

meni, da bi morala Komisija in države članice, zlasti zaradi bližajočega se poletja, potnike opozarjati na tveganje pri vnosu okuženih rastlin iz držav, ki jih je prizadela bakterija Xylella fastidiosa, v EU;

10.

poziva k temu, naj se zagotovi več sredstev za odkrivanje škodljivih organizmov na vstopnih točkah v EU; poleg tega spodbuja države članice, naj povečajo število rednih inšpekcij, da bi na ta način preprečile širjenje bakterije Xylella fastidiosa izven razmejenih območij;

11.

poziva Komisijo, naj pripravi odprto zbirko podatkov s seznamom ustanov in pristojnih organov na ravni Unije in držav članic za izmenjavo informacij, izkušenj in primerov dobre prakse, pa tudi za hitro opozarjanje pristojnih organov in sprejemanje potrebnih ukrepov;

12.

poziva Komisijo, naj na pregleden način pripravi celovite smernice za izvajanje preventivnih ukrepov in ukrepov za nadzorovanje bolezni, z jasno navedbo njihovega obsega in trajanja in ob upoštevanju obstoječih izkušenj in primerov dobre prakse, da jih bodo pristojni organi in službe v državah članicah lahko uporabljali kot podporni instrument;

13.

poziva Komisijo, naj Parlamentu vsako leto – ali kadarkoli glede na razvoj dogodkov – poroča o grožnji, ki jo za proizvajalce v EU predstavljajo bakterija Xylella fastidiosa in drugi organizmi, ki ogrožajo kmetijsko proizvodnjo;

14.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

27.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 353/49

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Zimbabveju, zlasti z dne 7. februarja 2013 (1),

—

ob upoštevanju izjav na kraju samem, ki ju je EU dala 11. marca 2015 in 9. aprila 2015 o ugrabitvi Itaija Dzamare;

—

ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu EU z dne 19. februarja 2014 o pregledu odnosov med EU in Zimbabvejem,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta št. 2014/98/CFSP z dne 17. februarja 2014 (2) in št. 2015/277/CFSP z dne 19. februarja 2015 (3) o spremembi Sklepa 2011/101/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Zimbabveju,

—

ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika urada visokega komisarja za človekove pravice z dne 18. januarja 2013 o nedavnih napadih na zagovornike človekovih pravic, ki so se zgodili pred volitvami,

—

ob upoštevanju splošnega političnega dogovora, ki so ga leta 2008 podpisale tri najpomembnejše politične stranke, in sicer ZANU PF, MDC-T in MDC,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta Evropske unije z dne 23. julij 2012 o Zimbabveju in Izvedbenega sklepa št. 2012/124/CFSP z dne 27. februarja 2012 (4) o omejevalnih ukrepih zoper Zimbabve,

—

ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah narodov z dne 27. junija 1981, ki jo je Zimbabve ratificiral,

—

ob upoštevanju zimbabvejske ustave,

—

ob upoštevanju Sporazuma iz Cotonouja,

—

ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker naj bi pet neznanih oboroženih moških dne 9. marca 2015 v predmestju Harareja domnevno ugrabilo Itaija Dzamaro, pomembnega borca za človekove pravice, vodjo gibanja „Occupy Africa Unity Square movement“ in nasprotnika predsednika Mugabeja; ker še vedno ni znano, kje je, in ker vlada velika zaskrbljenost glede njegove varnosti in varstva njegovih pravic;

B.

ker je Itai Dzamara v mesecih pred ugrabitvijo vodil številne mirne proteste proti vse slabšim političnim in gospodarskim razmeram v Zimbabveju; ker je dva dni pred ugrabitvijo nagovoril udeležence političnega shoda, ki ga je organiziralo opozicijsko gibanje za demokratične spremembe Tsvangirai (MDC-T), in pozval k množičnim protestom proti vse hujšemu zatiranju in vse slabšim gospodarskim razmeram v državi, s peticijo pozval predsednika Mugabeja, naj odstopi, ter pozval k reformam volilnega sistema;

C.

ker se vlada še ni odzvala na njegovo izginotje, zaradi česar javnost sumi, da bi utegnila biti zanj odgovorna država; ker vladajoča stranka ZANU-PF zanika, da je prišlo do prisilnega izginotja, in trdi, da so ga zrežirale opozicijske stranke;

D.

ker je višje sodišče v odločbi z dne 13. marca 2015 zimbabvejskim organom naložila, naj sprožijo iskanje Itaija Dzamare in dokler ne ugotovijo, kje se nahaja, sodišču vsaka dva tedna poročajo o napredku; ker so organi, ki so za to pristojni, prezrli odločbo višjega sodišča, državni organi pa je še niso začeli izvajati;

E.

ker so Itaija Dzamaro večkrat napadli podporniki vladajoče stranke ZANU-PF in policisti v uniformi; ker ga je novembra 2014 približno 20 policistov v uniformi vklenilo in pretepalo, dokler ni izgubil zavesti, napadli pa so tudi njegovega odvetnika Kennedyja Masiya;

F.

ker je bilo 27. aprila 2015 v Harareju pridržanih 11 oseb, ki so se udeležili shoda v podporo pogrešanemu Itaiju Dzamari; ker so aktiviste aretirali in so bili šest ur v pridržanju;

G.

ker se je njegova žena Sheffra Dzamara po ugrabitvi pritožila na višje sodišče v Harareju, naj policijo in osrednjo obveščevalno organizacijo (CIO) prisili, da začnejo iskati njenega moža; ker sta med zaslišanjem policija in CIO zanikala, da bi kar koli vedela o tem, kje se Itai Dzamara nahaja; ker je Sheffra Dzamara v začetku aprila prijavila, da jo neznani moški ves čas nadzorujejo in da se boji za življenje;

H.

ker se razmere v Zimbabveju na področju človekovih pravic in demokracije slabšajo, nenehno pa se pojavljajo tudi poročila o nadlegovanju zagovornikov človekovih pravic, novinarjev in pripadnikov civilne družbe ter kršenju njihovih človekovih pravic;

I.

ker policija pogosto zlorablja obstoječe zakone, kot sta zakon o javnem redu in varnosti ter zakon o dostopu do informacij in varstvu zasebnosti, da bi prepovedala zakonita javna srečanja in zborovanja;

J.

ker je svoboda zbiranja, združevanja in izražanja bistveni element demokracije;

K.

ker od februarja 2015 EU spet nudi pomoč Zimbabveju, in sicer v obliki nacionalnega okvirnega programa, vrednega 234 milijonov EUR, s katerim bi Zimbabveju pomagala, da postane bolj demokratična in uspešna država, Evropski svet pa se je odločil ohraniti nekatere sankcije zoper to državo; ker ukrepa zamrznitve sredstev in prepovedi potovanja veljata samo še za predsednika Roberta Mugabeja, njegovo ženo in eno oborožitveno podjetje; ker še vedno velja tudi embargo EU na orožje;

L.

ker je bila 16. marca 2013 na podlagi referenduma sprejeta nova ustava, katere cilj naj bi bil očistiti politiko, v resnici pa je napredek počasen, razmere na področju človekovih pravic pa so še vedno občutljive;

1.

ostro obsoja prisilno izginotje zagovornika človekovih pravic Itaija Dzamare in poziva k njegovi takojšnji in brezpogojni izpustitvi;

2.

poziva vlado Zimbabveja, naj stori vse potrebno, da Itaija Dzamaro najde in vse odgovorne privede pred sodišče; poziva vlado, naj v celoti spoštuje odločbo vrhovnega sodišča, s katero ji je bilo naloženo, naj poišče Itaija Dzamaro;

3.

poziva zimbabvejske oblasti, naj zagotovijo varnost in zaščito njegove žene in družine pa tudi njegovih sodelavcev in podpornikov;

4.

je globoko zaskrbljen, ker organizacije za človekove pravice poročajo o vse večjem političnem nasilju in nadlegovanju predstavnikov politične opozicije, pa tudi zaradi strogih omejitev in ustrahovanja zagovornikov človekovih pravic, ki jih policisti pogosto pretepejo in jim na podlagi lažnih obtožb odvzamejo prostost; obžaluje, da je bil – kar zadeva pravno državo – od zadnjih volitev in od sprejetja nove ustave leta 2013 dosežen le majhen napredek, zlasti v smeri izvedbe reforme na področju človekovih pravic;

5.

poziva zimbabvejske oblasti, naj raziščejo obtožbe o prekomerni uporabi sile in drugih kršitvah človekovih pravic s strani policistov in državnih uslužbencev ter jih pokličejo k odgovornosti;

6.

opozarja na splošno odgovornost zimbabvejske vlade, da vsem svojim državljanom zagotavlja varnost; poziva zimbabvejske oblasti, naj izvajajo določbe Splošne deklaracije o človekovih pravicah in Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah narodov ter drugih regionalnih instrumentov za človekove pravice, ki jih je Zimbabve ratificiral;

7.

želi spomniti, da se je Zimbabve v okviru splošnega političnega dogovora zavezal, da bodo njegova zakonodaja ter njegovi postopki in prakse skladni z mednarodnimi načeli in pravom o človekovih pravicah, vključno s svobodo zbiranja, združevanja in izražanja;

8.

priznava ustanovitev odbora za človekove pravice v Zimbabveju, hkrati pa je zaskrbljen, da mu ni bila dana pomembnejša vloga, v okviru katere bi lahko deloval neodvisno in izpolnil cilje v zvezi z nujnimi vprašanji s področja človekovih pravic, s katerimi se ta država sooča;

9.

zato poziva mednarodno skupnost, še posebej pa Južnoafriško razvojno skupnost, k usklajenemu delovanju; meni, da ima ta regionalna organizacija pomembno vlogo poroka za spoštovanje splošnega političnega dogovora, tako da med drugim vztraja pri njegovem izvajanju, zlasti člena 13, da se zagotovi nepristransko delovanje policije in drugih varnostnih sil;

10.

poziva zimbabvejsko vlado in predsednika Mugabeja, naj spoštujeta svoje mednarodne obveznosti in določbe mednarodnih pogodb, ki jih je Zimbabve podpisal in ki zagotavljajo spoštovanje pravne države in uresničitev državljanskih in političnih pravic;

11.

poziva EU, naj okrepi politični dialog o človekovih pravicah na podlagi člena 8 Sporazuma iz Cotonouja, zlasti pa naj spodbuja vlado, da razveljavi ali ustrezno spremeni zakon o javnem redu in varnosti ter zakon o dostopu do informacij in varstvu zasebnosti, da se ne bosta več zlorabljala;

12.

obžaluje, da v začasnem sporazumu o gospodarskem partnerstvu, ki je bil sklenjen s štirimi državami vzhodne in južne Afrike, tudi Zimbabvejem, ni stroge in izvršljive klavzule o človekovih pravicah;

13.

je seznanjen z odpravo sankcij, ki jih je uvedla EU, in podpira ciljne ukrepe proti predsedniku in njegovi ženi, ki ostajajo v veljavi in so bili sprejeti kot odziv na politične razmere in razmere na področju človekovih pravic v Zimbabveju, pa tudi embargo na orožje;

14.

meni, da so spodbujanje demokracije ter varstvo človekovih pravic in pravne države bistvenega pomena, če naj Zimbabve postane svobodna in uspešna država;

15.

poziva delegacijo EU v Harareju, naj Zimbabveju še naprej nudi pomoč za izboljšanje razmer na področju človekovih pravic; vztraja, da mora EU zagotoviti, da bo Zimbabve z njenimi sredstvi za razvoj učinkovito izpolnil potrebam prebivalstva, zlasti prek organizacij civilne družbe, in da bodo politične in gospodarske reforme, ki jih s temi sredstvi financira, izvedene;

16.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, ESZD, vladi in parlamentu Zimbabveja, vladam Južnoafriške razvojne skupnosti, komisiji Afriške unije, vseafriškemu parlamentu, skupni parlamentarni skupščini AKP-EU in generalnemu sekretarju Commonwealtha.

27.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 353/52

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Burmi/Mjanmaru in ljudstvu Rohingja, zlasti resolucij z dne 20. aprila 2012 (1), 13. septembra 2012 (2) in 22. novembra 2012 (3), 13. junija 2013 (4), in svoje resolucije z dne 23. maja 2013 o obnovitvi dostopa Burme/Mjanmara do splošnih tarifnih preferencialov (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2009 (6) o položaju burmanskih beguncev na Tajskem,

—

ob upoštevanju izjave Urada visokega komisarja OZN za begunce (UNHCR) z dne 6. maja 2015 o množičnih grobiščih pripadnikov ljudstva Rohingja na Tajskem,

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948,

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

—

ob upoštevanju konvencije OZN o statusu beguncev iz leta 1951 ter njenega protokola iz leta 1967,

—

ob upoštevanju deklaracije Združenja držav jugovzhodne Azije o človekovih pravicah, zlasti njenih odstavkov 13, 15, 16 in 18,

—

ob upoštevanju poziva Urada visokega komisarja OZN za begunce dne 15. maja 2015 regionalnim vladam, naj izvajajo operacije iskanja in reševanja, v katerem je opozoril na potencialno humanitarno katastrofo,

—

ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker je po ocenah zaradi poglabljajoče se krize po vsej regiji na tisoče beguncev, pripadnikov ljudstva Rohingja, ter drugih še vedno na ladjah v Andamanskem morju in Malajski ožini, (nekatere med njimi so trgovci z ljudmi zapustili skorajda brez hrane ali vode), ki jih potisnejo nazaj na odprto morje, ko njihove ladje vstopijo v teritorialne vode;

B.

ker je vojaška policija 1. in 4. maja 2015 odkrila trupla vsaj 30 pripadnikov muslimanskega ljudstva Rohingja v domnevnem taborišču trgovcev z ljudmi v okraju Sadao v provinci Songkhla blizu tajsko-malezijske meje; ker so nekaj dni kasneje v drugem taborišču našli vsaj 5 drugih grobišč;

C.

ker je ljudstvo Rohingja še naprej žrtev pregona in diskriminacije in mu samovoljno odrekajo burmansko/mjanmarsko državljanstvo in so zato njegovi pripadniki brez državljanstva; ker je burmanska vlada 1. aprila 2015 preklicala njihove začasne osebne izkaznice, s tem pa jim odvzela volilno pravico; ker v primerih kaznivih dejanj in nasilja nad njimi še vedno prevladuje nekaznovanje;

D.

ker ljudstvo Rohingja v velikem številu zapušča Burmo/Mjanmar, odkar so bile zaradi izbruha nasilja leta 2012 do tal porušene cele soseske, nasilje pa je terjalo na stotine življenj; ker so mnogi med tistimi, ki so ušli, padli v roke tihotapskih združb, ki delujejo v Bengalskem zalivu;

E.

ker se je po podatkih rednega poročila UNHCR z dne 8. maja 2015 med januarjem in marcem 2015 okoli 25 000 pripadnikov ljudstva Rohingja in prebivalcev Bangladeša vkrcalo na tihotapska plovila; ker je to skoraj dvakrat toliko kot v istem obdobju leta 2014;

F.

ker je več tisoč pripadnikov ljudstva Rohingja pred preganjanjem zbežalo po morju in ker jih je na stotine izgubilo življenje v potopljenih čolnih ali ker so jih potisnili na odprto morje;

G.

ker se zaradi ukrepov pregona trgovci z ljudmi preusmerjajo na pomorske poti; ker je vse več primerov, ko migrante zapustijo na morju;

H.

ker trgovci z ljudmi, v nekaterih primerih pa tudi podkupljivi lokalni tajski organi, še naprej tihotapijo tisoče pripadnikov ljudstva Rohingja in druge migrante prek Tajske in iz drugih držav v te regiji, jih zadržujejo v nečloveških razmerah v taboriščih v džungli na jugu Tajske, kjer jih ugrabitelji mučijo, stradajo, pretepajo do smrti, da bi od njihovih družin in sorodnikov izsilili odkupnino, ali pa jih prodajo v suženjstvo;

I.

ker UNHCR poziva k skupnemu odzivu po odkritju množičnih grobišč pripadnikov ljudstva Rohingja na Tajskem in spodbuja države v tej regiji, naj okrepijo sodelovanje na področju ukrepov proti tihotapljenju in trgovini z ljudmi, hkrati pa zaščitijo žrtve;

J.

ker vprašanje pripadnikov ljudstva Rohingja na nedavnem 26. srečanju na vrhu držav združenja ASEAN, ki je potekalo od 26. do 28. aprila 2015 v Maleziji, ni bilo obravnavano;

K.

ker je generalni direktorat Evropske komisije za humanitarno pomoč in civilno zaščito (GD ECHO) od leta 2010 do 2015 zagotovil približno 57,3 milijonov evrov humanitarne pomoči za ranljivo prebivalstvo v zvezni državi Rakhine; ker v letu 2015 financira projekte v tej zvezni državi za reševanje nekaterih najnujnejših potreb pripadnikov ljudstva Rohingja v severnih krajih, tudi s hrano in prehrano, osnovnimi zdravstvenimi storitvami in drugimi osnovnimi gospodinjskimi predmeti, in za podporo prebivalstvu, ki je razseljeno že od leta 2012;

L.

ker je DG ECHO od leta 2013 Mednarodni organizaciji za migracije (IOM) dodelil 325 000 EUR za zagotavljanje hrane, osnovnih gospodinjskih predmetov, zdravstvenega varstva in zaščite približno 3 000 moškim, ženskam in otrokom iz ljudstva Rohingja, ki so pridržani na Tajskem;

1.

izraža najglobljo zaskrbljenost zaradi trpljenja beguncev ljudstva Rohingja in sedanje humanitarne krize na odprtem morju in v teritorialnih vodah med Mjanmarom, Bangladešem, Tajsko in Indonezijo in je pretresen zaradi ugotovitev po nedavnem izkopu številnih trupel iz masovnih grobišč v taboriščih trgovcev z ljudmi na jugu Tajske; izraža sožalje družinam žrtev;

2.

poziva tajske oblasti, naj nemudoma izvedejo popolne in verodostojne kazenske preiskave množičnih grobišč muslimanskega ljudstva Rohingja, po potrebi s pomočjo OZN, da bodo odgovorni privedeni pred sodišče;

3.

pozdravlja, da tajska vlade priznava problem trgovine z ljudmi na Tajskem in v tej regiji in da nekateri podkupljivi organi sodelujejo pri tihotapljenju ljudi; poziva tajsko vlado in njene uradnike, naj odpravijo vsakršno sodelovanje s kriminalnimi združbami, ki trgujejo s pripadniki ljudstva Rohingja in drugimi migranti na Tajskem;

4.

poziva vse države v tej regiji, naj okrepijo sodelovanje na področju ukrepov proti tihotapljenju in za boj proti trgovini z ljudmi, hkrati pa žrtvam zagotovijo zaščito; poudarja, da ima lahko pri tem združenje ASEAN pomembno vlogo; spodbuja vlade držav v tej regiji k sodelovanju na prihajajočem regionalnem zasedanju o položaju migrantov, ki bo 29. maja 2015 v Bangkoku na Tajskem; pozdravlja pripravo konvencije združenja ASEAN o boju proti trgovini z ljudmi, zlasti ženskami in otroki (ACTIP), ki naj bi jo vodje držav članic združenja ASEAN potrdili med letom 2015;

5.

poziva vse države v tej regiji, naj podpišejo in ratificirajo konvencijo OZN o statusu beguncev in pripadnikom ljudstva Rohingja, ki prosijo za azil, zagotovijo vsaj začasno zaščito, hkrati pa pomagajo burmanski vladi pri iskanju dolgotrajnih, pravičnih rešitev za odpravo temeljnih vzrokov;

6.

poleg tega poziva vlado Burme/Mjanmara, naj spremeni svojo politiko in sprejme vse potrebne ukrepe, da prepreči preganjanje in diskriminacijo manjšine Rohingja; ponovno poziva k spremembi ali razveljavitvi zakona o državljanstvu iz leta 1982, da se temu ljudstvu zagotovi enakopraven dostop do burmanskega državljanstva;

7.

pozdravlja dolgo zapoznelo izjavo tiskovnega predstavnika opozicijske stranke Aung San Su Či, Nacionalne lige za demokracijo (NLD) z dne 18. maja 2015, da bi morala vlada Burme/Mjanmara pripadnikom manjšine Rohingja podeliti državljanstvo;

8.

poziva vodje Indonezije, Malezije in Tajske, naj reševanje življenj migrantov in beguncev, ki so obtičali na plovilih v Bengalskem zalivu in Andamanskem morju, obravnavajo kot prednostno in pozdravlja izjavo Malezije in Indonezije z dne 20. maja 2015, da bosta nudili začasno zatočišče migrantom, ki jih najdejo na morju;

9.

pozdravlja pomoč, ki jo Evropska unija in mednarodne organizacije, kot je Urad visokega komisarja Organizacije združenih narodov za begunce, nudijo ljudstvu Rohingja v Mjanmaru/Burmi in na Tajskem, humanitarno pomoč notranje razseljenim osebam v zvezni državi Arakan/Rakhine, pripadnikom ljudstva Rohingja, ki so brez dokumentov, ranljivim prebivalstvom gostiteljem v Bangladešu ter pripadnikom ljudstva Rohingja in migrantom iz Bangladeša, ki jih zadržujejo v centrih za pridržanje priseljencev (moške) ali centrih za socialno varstvo (ženske in otroke) na Tajskem;

10.

poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj to vprašanje obravnava na najvišji možni politični ravni v svojih stikih s Tajsko in Burmo/Mjanmarom ter drugimi državami članicami združenja ASEAN;

11.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Burme/Mjanmara, vladi in parlamentu Tajske, generalnemu sekretarju Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN), medvladni komisiji združenja ASEAN za človekove pravice, posebnemu predstavniku OZN za človekove pravice v Mjanmaru, visokemu komisarju OZN za begunce, Svetu OZN za človekove pravice in vladam in parlamentom drugih držav v tamkajšnji regiji.

27.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 353/55

—

ob upoštevanju Sporazuma iz Cotonouja,

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

—

ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

—

ob upoštevanju (spremenjenega) svazijskega zakona o industrijskih odnosih iz leta 2000,