14.6.2016

Uradni list Evropske unije

C 212/5

SKLEPI SVETA

z dne 30. maja 2016

o razvoju medijske pismenosti in kritičnega razmišljanja z izobraževanjem in usposabljanjem

(2016/C 212/05)

SVET EVROPSKE UNIJE –

OPOZARJAJOČ NA:

—	člen 2 Pogodbe o Evropski uniji, v katerem je določeno, da Unija temelji na vrednotah, ki zagotavljajo spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin;

UPOŠTEVAJOČ:

—

pariško deklaracijo, sprejeto 17. marca 2015 (1), v kateri je poudarjeno, kako pomembno je pri „otrocih in mladih izboljšati sposobnost kritičnega razmišljanja in dobre presoje, da bi lahko – zlasti v kontekstu interneta in družbenih medijev – dojemali resničnost, razlikovali med dejstvi in mnenji, prepoznali propagando ter se uprli vsem oblikam indoktrinacije in sovražnega govora“;

—

skupno poročilo ET 2020 z dne 15. decembra 2015 (2), v katerem je nadaljnje ukrepanje na podlagi pariške deklaracije opredeljeno kot ključna prednostna naloga v novem delovnem obdobju (2015–2020), izvajali pa naj bi ga bi s „skupno analizo, medsebojnim učenjem, srečanji ter razširjanjem dobrih praks in konkretnih ukrepov, ki jih je treba ustrezno financirati“;

—

Resolucijo Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 24. februarja 2016 o spodbujanju socialno-ekonomskega razvoja in vključenosti v Evropski uniji z izobraževanjem (3), ki vključuje „zavezo za izboljšanje digitalne in medijske pismenosti mladih ter njihove sposobnosti kritičnega razmišljanja, pa tudi njihovih socialnih spretnosti in državljanskih kompetenc“;

TER GLEDE NA:

—

Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (4), v katerem so med ključnimi kompetencami, ki bi jih morali pridobiti vsi državljani, navedene tudi: „digitalna kompetenca“, ki zahteva „kritičen in premišljen odnos do dosegljivih informacij in odgovorno uporabo interaktivnih medijev“; „socialna in državljanska kompetenca“, ki vključujeta sposobnost „razumevanja različnih pogledov in pripravljenost za spoštovanje vrednot drugih“; in kompetenca „kulturna zavest in izražanje“, ki vključuje „občutek identitete kot osnovo za odprt odnos in spoštovanje do različnosti“;

—

Sklepe Sveta iz novembra 2012 o evropski strategiji za boljši internet za otroke (5), v katerih je poudarjeno, da „imajo izobraževalni sektor in starši pomembno vlogo, ko otrokom pomagajo pri koristni in ustvarjalni uporabi interneta ter prepoznavanju nevarnosti na internetu in odzivanju nanje, pa tudi, da je treba podpirati in usposabljati učitelje in starše, da bodo lahko sledili ne le hitrim in nepredvidljivim spremembam v virtualnem življenju otrok, temveč tudi nenehno spreminjajočim se novim tehnologijam“;

—

Sporočilo Komisije iz januarja 2014 o preprečevanju radikalizacije, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem (6), v katerem sta med najpomembnejšimi ukrepi za preprečevanje radikalizacije izpostavljena „tesnejše sodelovanje s civilno družbo in zasebnim sektorjem, da bi obravnavali izzive na spletu ter intenzivneje spodbujali mlade h kritičnemu opredeljevanju do ekstremističnih sporočil“;

—

Sklepe Sveta iz novembra 2014 o evropski avdiovizualni politiki v digitalni dobi (7), v katerih so Komisija in države članice pozvane, naj „spodbujajo dobre prakse in raziskave v zvezi z vključevanjem medijske pismenosti v formalno izobraževanje in usposabljanje ter neformalno in priložnostno učenje“;

—

Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o vlogi mladinskega sektorja v okviru celostnega in medsektorskega pristopa k preprečevanju nasilne radikalizacije in boju proti tej radikalizaciji, v katerih so države članice in Komisija pozvane, naj mlade podpirajo pri „boju proti ekstremističnim vplivom na internetu in v družbenih medijih ter jim pomagajo, da razvijajo kritično razmišljanje ter ustrezno znanje, spretnosti in kompetence za razumevanje različnih virov in namenov, ki se skrivajo za posredovanimi informacijami, vključno s propagando in sovražnim govorom“ (8) –

MENI, DA:

ponujajo internet in zlasti družbeni mediji doslej najboljše in skoraj brezmejne možnosti za izmenjavo znanja in idej. Z zagotavljanjem takojšnega dostopa do velikih količin informacij in širokega nabora virov lahko imajo pomemben vpliv na mnenja, odnose in prepričanja. Ponujajo tudi platformo, na kateri lahko vsi sami ustvarjajo, izmenjujejo in objavljajo vsebine, s čimer prispevajo k razkrivanju nadarjenosti, spodbujanju kreativnosti in inovativnosti;

je za današnji svet značilen enostaven in stalen dostop do spleta, na katerem preživijo ljudje, zlasti mladi, vse več časa (9). Virtualne skupnosti in stiki – zlasti prek družbenih medijev in storitev takojšnjega sporočanja – postajajo vse pomembnejši;

UPOŠTEVAJOČ NAVEDENO SE ZAVEDA TUDI, DA:

je vse bolj pomembna medijska pismenost – tj. skupek vseh tehničnih, kognitivnih, socialnih, državljanskih in kreativnih sposobnosti, ki nam omogočajo dostop do vseh oblik medijev (10), tradicionalnih in novih, ter kritično razumevanje teh medijev in interakcijo z njimi. Tesno je povezana z dejavno udeležbo v demokratičnem življenju, državljanstvom ter sposobnostjo kritične in neodvisne presoje in razmisleka o lastnih dejanjih, tako da lahko krepi odpornost mladih do ekstremističnih sporočil in dezinformacij;

digitalna kompetenca, ki vključuje suvereno, ustvarjalno in kritično uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije, je ključen del medijske pismenosti. Zaradi nizke ravni digitalne kompetence je lahko oseba v slabšem položaju kot druge, ne samo na trgu dela, kjer je za skoraj vsa delovna mesta potrebna določena raven digitalne kompetence, temveč tudi v širši družbi. Tako obstaja jasna povezava med povečanjem digitalne kompetence ter prizadevanji za ustvarjanje bolj vključujočih in povezanih družb;

medijska pismenost – v povezavi s splošno pismenostjo in komunikacijskimi spretnostmi – zajema tudi druge ključne kompetence, zlasti „socialno in državljansko kompetenco“, ki so jasno povezane s kritičnim razmišljanjem, saj zagotavljajo, da lahko ljudje cenijo raznovrstnost ter spoštujejo mnenja in vrednote drugih, pa tudi „kulturno zavest in izražanje“, ki temeljita na sposobnosti, da lasten način izražanja stališč primerjamo z načinom drugih, tudi tistih, ki imajo drugačno kulturno ozadje;

PRIZNAVA, DA:

čeprav je digitalna kompetenca vse bolj nepogrešljiva, pa zaskrbljujoče veliko število ljudi še vedno nima osnovne ravni te kompetence (11), kar povzroča, da jih ogrožata brezposelnost in socialna izključenost. To lahko prispeva k ustvarjanju „digitalnega razkoraka“, ki lahko privede do socialnih in ekonomskih neenakosti, kar je očiten izziv za naše sisteme izobraževanja in usposabljanja;

internet in družbeni mediji sicer zagotavljajo številne koristi in priložnosti, obenem pa predstavljajo morebitna tveganja in nevarnosti, predvsem z omogočanjem dostopa do spletnih vsebin, ki so neustrezne ali celo škodljive za otroke in mladino, vključno s sovražnim govorom in vsebinami, ki spodbujajo nasilje. Drugi nezaželeni pojavi so med drugim spletno navezovanje stikov z namenom spolne zlorabe in kibernetsko ustrahovanje, ki lahko močno ogrozijo dobrobit in razvoj otrok ter negativno vplivajo na njihov učni uspeh;

nedavni teroristični napadi v Evropi in drugi primeri nasilnega ekstremizma vzbujajo posebne pomisleke glede izjemnih možnosti, ki jih internet in družbeni mediji ponujajo ekstremističnim skupinam vseh vrst, da neovirano širijo sovraštvo in sporočila, ki spodbujajo nasilje, ter med nezadovoljno mladino najdejo svoje občinstvo. Radikalizacija, ki vodi v nasilje, pogosto presega nacionalne razsežnosti, pri čemer mreže skrajnežev vzpostavljajo stike z ranljivimi skupinami mladih ne glede na meje. Čeprav je malo verjetno, da bi višja raven izobraženosti odpravila vse oblike nasilnega ekstremizma, pa izobraževanje in usposabljanje lahko prispevata in bi morala prispevati k preprečevanju radikalizacije;

SE STRINJA, DA:

imata izobraževanje in usposabljanje v okviru svojega splošnega poslanstva, da mlade pripravita na delovanje v družbi in na trgu dela ter jih podpirata pri samouresničevanju, pomembno vlogo pri omogočanju mladim, da postanejo medijsko pismeni in odgovorni državljani prihodnosti;

je eden ključnih elementov poslanstva izobraževanja in usposabljanja pri mladih vzbuditi temeljne vrednote, kot so opredeljene v Pogodbi o Evropski uniji, ter razvijati in ohranjati odprto in vedoželjno miselnost s sposobnostjo samostojnega in kritičnega razmišljanja, preudarnega presojanja na podlagi spoznanj, ki temeljijo na dejstvih, ter z odpornostjo in nasprotovanjem do ekstremističnih sporočil, indoktrinacije in dezinformacij;

morata izobraževanje in usposabljanje osebja, da bi ohranila svoj pomen, na vseh ravneh slediti hitremu razvoju ter učencem omogočiti kompetence – znanje, spretnosti in vedenje – in vrednote, ki so potrebne za dostop do informacij in drugih medijskih vsebin ter njihovo razumevanje, ustvarjanje in uporabo, zlasti v kontekstu interneta in družbenih medijev, in sicer na varen in odgovoren način;

so lahko zelo pomembni pristopi, ki vključujejo koncept „celostne šole“ in s tem vso šolsko skupnost ter druge zadevne deležnike, saj se učenje odgovorne uporabe interneta in družbenih omrežij pogosto dogaja zunaj razreda, tj. v neformalnih in priložnostnih okoljih;

POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ USTREZNO UPOŠTEVAJO NAČELO SUBSIDIARNOSTI IN:

se zavzemajo za to, da bo v okviru izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh dovolj pozornosti namenjene razvijanju medijske pismenosti in kritičnega razmišljanja, tudi prek državljanske in medijske vzgoje;

si prizadevajo za zvišanje ravni digitalne kompetence pri učencih vseh starosti z vidika vseživljenjskega učenja, saj je to pomemben pogoj za razvijanje njihove sposobnosti dejavnega udejstvovanja v demokratičnem življenju moderne družbe, pa tudi za izboljšanje možnosti za njihovo zaposlitev;

preučijo možnosti, da bi poleg nacionalnih okvirov in orodij uporabljale tudi evropski okvir digitalne kompetence za državljane, okvir kompetenc demokratične kulture, ki ga je pripravil Svet Evrope, in globalni okvir za ocenjevanje medijske in informacijske pismenosti, ki ga je pripravil Unesco;

spodbujajo socialno varno učno okolje, spletno in nespletno, v katerem je možen odkrit pogovor o spornih vprašanjih in ohranjena svoboda govora, učitelji pa imajo možnost, da takšne pogovore sprožajo in usmerjajo;

podpirajo pedagoško osebje in šolske vodstvene delavce na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja, da z začetnim usposabljanjem in rednim poklicnim razvojem skupaj s pedagoškimi znanji in spretnostmi razvijajo lastne digitalne kompetence, ki so nujne za uporabo novih tehnologij in odprtih virov izobraževanja pri poučevanju ter za učinkovito obravnavo vprašanj v zvezi z medijsko pismenostjo in kritičnim razmišljanjem z učenci vseh starosti in iz vseh okolij;

sodelujejo s starši in drugimi deležniki v širši družbi, da bi zmanjšali digitalno vrzel med generacijami ter spodbujali skupno kulturo dialoga in vzajemnega razumevanja;

izboljšajo dialog, sodelovanje in partnerstva med sektorjem izobraževanja in usposabljanja ter medijskim sektorjem – vključno z novinarji – ter drugimi ustreznimi akterji, vključno s civilno družbo in mladinskimi organizacijami, saj je za uspešen razvoj medijske pismenosti in kritičnega razmišljanja nujen multidisciplinaren pristop, pri katerem imata pomembno vlogo neformalno in priložnostno učenje;

spodbujajo inovativne, ustvarjalne in participativne načine razvijanja medijske pismenosti in kritičnega razmišljanja v okviru izobraževanja in usposabljanja, na primer z raziskavami in z iskanjem možnosti, ki jih nudijo kultura in umetnost, medkulturni pristopi in šolska medijska produkcija, kot načina za širjenje odprtosti do drugih kultur in aktivnega državljanstva;

POZIVA DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ V OKVIRU SVOJIH PRISTOJNOSTI:

pri izvajanju strateškega okvira ET 2020 še naprej spodbujajo vzajemno učenje, tudi z zbiranjem in razširjanjem dobrih praks na področju medijske pismenosti in kritičnega razmišljanja, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti učinkovitemu vključevanju prikrajšanih učencev in tistih, ki so izpostavljeni tveganju za marginalizacijo;

zagotovijo usklajenost politik na ravni EU na področju medijske pismenosti, tako da se bodo dejavnosti strokovnjakov, ki se izvajajo na različnih zadevnih področjih politike, kot so izobraževanje, mladina, kultura in avdiovizualna politika, pa tudi na področju preprečevanja terorizma, medsebojno dopolnjevale, hkrati pa je treba upoštevati posebnosti sektorja izobraževanja in usposabljanja;

podpirajo prizadevanja za zagotavljanje možnosti pedagoškemu osebju, da pridobi znanja in spretnosti ter orodja, potrebna za učinkovito obravnavo vprašanj v zvezi z medijsko pismenostjo in kritičnim razmišljanjem z učenci vseh starosti in iz vseh okolij, med drugim z uporabo portala School Education Gateway, in s spodbujanjem vzajemnega učenja prek platforme e-Twinning;

še naprej sodelujejo z drugimi večstranskimi forumi, kot so Svet Evrope (12), Unesco in OECD, ter upoštevajo njihovo delo, saj ti izzivi presegajo meje in zadevajo države tako znotraj kot zunaj Evropske unije;

v podporo tem prizadevanjem spodbujajo uporabo možnosti financiranja, ki jih zagotavljajo vsi relevantni skladi in programi EU, zlasti Erasmus+, instrument za povezovanje Evrope, evropski strukturni in investicijski skladi, Obzorje 2020, ustvarjalna Evropa in Evropa za državljane.

(1) Deklaracija o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem, Pariz, 17. marec 2015.

(2) UL C 417, 15.12.2015, str. 25.

(3) UL C 105, 19.3.2016, str. 1.

(4) UL L 394, 30.12.2006, str. 10.

(5) UL C 393, 19.12.2012, str. 11.

(6) Dok. 5451/14.

(7) UL C 433, 3.12.2014, str. 2.

(8) Dok. 9640/16.

(9) Več kot polovica Evropejcev uporablja družabna omrežja, večina teh uporabnikov so mladi. Družbene medije uporablja 84 % Evropejcev, mlajših od 30 let, ta delež pa je vse bliže 100 %, čim nižja je starostna skupina.

(10) Te sposobnosti nam omogočajo, da kritično razmišljamo, medtem ko sodelujemo v gospodarskem, socialnem in kulturnem življenju družbe ter prevzemamo dejavno vlogo v demokratičnem procesu. Ta koncept zadeva različne medije (televizijo, video, radio, tisk) in kanale za posredovanje vsebin (tradicionalne, splet, družbene medije) in je pomemben za ljudi vseh starosti.

(11) 40 % državljanov EU nima digitalnega znanja in spretnosti ali pa je njihovo znanje slabo, medtem ko naj bi se za okoli 90 % delovnih mest v EU zahtevala vsaj določena raven digitalnega znanja in spretnosti. Pridobitev teh znanj in spretnosti je torej že skoraj pogoj za to, da delavci postanejo in ostanejo zaposljivi.

(12) Zlasti v okviru strategije za pravice otrok za obdobje 2016–2021, ki jo je 2. marca 2016 sprejel Odbor ministrov in v kateri je obravnavano vprašanje varovanja in spodbujanja otrokovih pravic v digitalnem okolju.

14.6.2016

Uradni list Evropske unije

C 212/9

Sklepi Sveta o vlogi Europeane pri digitalni dostopnosti, razpoznavnosti in uporabi evropske kulturne dediščine

(2016/C 212/06)

SVET EVROPSKE UNIJE –

OB POUDARJANJU, DA:

so digitalizacija, spletna dostopnost kulturne dediščine in njeno dolgoročno ohranjanje ključni za zagotavljanje dostopa vseh do kulture in znanja ter spodbujanje bogastva in raznolikosti evropske kulturne dediščine, hkrati pa prispevajo k vzpostavljanju digitalnega enotnega trga, saj omogočajo boljšo ponudbo novih in inovativnih proizvodov in storitev (1);

je postala Europeana, ki je bila vzpostavljena leta 2008 kot skupna večjezična točka dostopa do digitalnega kulturnega gradiva (2) in od takrat povezuje digitalne zbirke kulturne dediščine iz držav članic, skupni evropski projekt, ki omogoča dostop do evropske kulturne dediščine in njeno predstavljanje;

so nadaljnji razvoj Europeane in nacionalnih politik za digitalno kulturno dediščino podprli Svet (3), Komisija (4) in Evropski parlament (5);

je bila ponovna uporaba digitalne dediščine med drugim podprta tako, da so bile v področje uporabe Direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (6) pod določenimi pogoji vključene tudi institucije za varstvo kulturne dediščine, v ta namen pa je bila sprejeta tudi Direktiva o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del (7);

JE SEZNANJEN Z:

namero Komisije, da bo v okviru napovedane posodobitve pravil o avtorskih pravicah ocenila možnosti in preučila zakonodajne pobude za olajšanje digitalizacije del, ki niso več dostopna na trgu, in zagotavljanje njihove razpoložljivosti na spletu, tudi po vsej EU (8);

UGOTAVLJA, DA:

je Europeana v sedanji obliki spletna platforma, ki omogoča večjezični dostop do digitalne kulturne dediščine, ki jo hranijo različne institucije za varstvo kulturne dediščine, in njeno distribucijo. Poleg tega je večstranska platforma (9), ki naj bi prinesla dodatno vrednost za končne uporabnike, države članice, institucije za varstvo kulturne dediščine, raziskave in ustvarjalno ponovno uporabo.

Europeano v sedanji zasnovi:

—	upravlja konzorcij, v katerem ima vlogo osrednje koordinatorke fundacija Europeana (10), ki je tudi glavna prejemnica sredstev EU,

—	podpira EU v okviru instrumenta za povezovanje Evrope (11) (IPE) kot infrastrukturo za digitalne storitve (IDS) za dostop do digitalnih virov evropske dediščine,

—	podpirajo države članice, ki prek svojih institucij za varstvo kulturne dediščine dajejo na voljo svoje vsebine, metapodatke in strokovno znanje ter fundaciji Europeana zagotavljajo prostovoljne finančne prispevke,

—	podpira omrežno združenje Europeana, ki združuje strokovnjake za kulturno dediščino in tehnologijo ter ustvarjalne delavce, ki Europeano podpirajo pri vsakodnevnih dejavnostih in svetujejo o njeni strategiji;

SOGLAŠA, DA:

so institucije za varstvo kulturne dediščine, države članice in Komisija vsaka posebej in skupaj prispevale k napredku pri digitalizaciji, spletni dostopnosti in (dolgoročnem) digitalnem arhiviranju kulturne dediščine (12);

je digitalno arhiviranje svetovne kulturne dediščine iz evropskih zbirk pomembno zaradi uničevanja ali nevarnosti uničenja kulturne dediščine na konfliktnih območjih;

je Europeana z usklajevanjem prizadevanj za spletno dostopnost kulturne dediščine pomagala:

—	pri okrepljenem vzpostavljanju zmogljivosti, saj se je prek nje oblikovala mreža strokovnjakov in institucij za varstvo kulturne dediščine, ki spodbujajo razvoj, uvajanje in dosledno uporabo modelov, standardov in okvirov za dajanje na voljo vsebin in metapodatkov,

—	institucijam za varstvo kulturne dediščine, da lahko z uporabo večstranske spletne platforme, prek katere je danes dostopnih več kot 50 milijonov predmetov iz okrog 3 700 institucij, dajejo svoje zbirke na voljo v različnih sektorjih in tudi prek nacionalnih mej,

—	pri zagotavljanju večje razpoložljivosti visokokakovostnih podatkov za ponovno uporabo (13), kar izboljšuje dostopnost kulturne dediščine prek odprtih platform in družbenih medijev ter spodbuja njihovo ponovno uporabo v drugih sektorjih;

10.

povezovanje digitalnih zbirk kulturne dediščine prek Europeane prispeva tudi k doseganju naslednjih ciljev na ravni EU:

—	zagotavljanju dostopa do bogastva in raznolikosti evropske, pa tudi svetovne kulturne dediščine širokemu krogu javnosti,

—	spodbujanju raziskav in učenja o raznoliki evropski kulturi in zgodovini,

—	omogočanju ponovne uporabe v okviru novih in inovativnih čezmejnih spletnih storitev, kar prispeva k digitalnemu enotnemu trgu;

POUDARJA, DA:

11.

je treba pri ponovni uporabi in dajanju na voljo vsebin in zagotavljanju njihove dostopnosti dosledno spoštovati avtorske in sorodne pravice;

SE ZAVEDA IZZIVOV, S KATERIMI SE BO TREBA SOOČITI V PRIHODNOSTI:

12.

nekatere tehnološke vidike spletne platforme Europeane, na primer semantično interoperabilnost (14), bi bilo treba razširiti, tako da se bodo lahko institucije za varstvo kulturne dediščine prožno, preprosto in trajnostno povezovale ter dajale na voljo in posodabljale svoje vsebine in metapodatke;

13.

Europeana je ena od vstopnih točk do digitalne kulturne dediščine, zato bi morala biti njena večjezična točka dostopa bolj prijazna uporabnikom, za kar bi bilo treba zlasti izboljšati kakovost in olajšati iskanje vsebin ter nadalje razviti semantične in večjezične funkcije iskanja v skladu z najboljšimi poznanimi praksami;

14.

vsebino, dano na voljo prek Europeane, je treba predstaviti privlačno in raznoliko, da bi bolje dosegli in pritegnili končne uporabnike, kar bi lahko dosegli zlasti tako, da bi institucije za varstvo kulturne dediščine in tretje strani postale vstopne točke in točke za širjenje informacij, na primer prek vseevropskih kulturnih projektov, kot so projekti na temo prve svetovne vojne (1914–1918) ter na temo padca železne zavese in drugih revolucionarnih dogodkov iz leta 1989;

15.

upravljanje Europeane bi moralo postati bolj vključujoče, tako da bi pri določanju strateških prednostnih nalog in razvijanju kulturnih projektov, prilagojenih uporabnikom, v okviru razpoložljivih sredstev sodelovale vlade držav članic ter širša mreža zbirališč in institucij za varstvo kulturne dediščine; kjer je ustrezno, bi lahko upoštevali mnenja ključnih kulturnih delavcev;

16.

znanje bo treba nenehno deliti in posodabljati, hkrati pa bo treba iskati skupne rešitve v mreži strokovnjakov za kulturno dediščino, tudi v omrežnem združenju Europeana;

17.

sedanji model javnega financiranja (ki temelji na nepovratnih sredstvih) ni dovolj stabilna podlaga, ki bi zagotavljala vzdržnost dosedanjih naložb v okviru Europeane ter njihovo kakovost, razpoložljivost in zanesljivost v prihodnje, saj:

—	je bila fundacija Europeana ustanovljena kot organizacija brez lastnih virov in v bližnji prihodnosti s svojimi storitvami ne more ustvariti večjega prihodka,

—	se v okviru modela, ki temelji na nepovratnih sredstvih EU, vedno pojavljajo neupravičeni stroški, ki jih je treba kriti iz drugih virov, na primer z neposrednimi prostovoljnimi prispevki držav članic, ki pa se od leta 2014 zmanjšujejo in so že po svoji naravi spremenljivi;

ZATO:

18.

bi bilo treba povečati kulturno in digitalno inovacijsko vrednost Europeane, tako da bi znova razmisliti o jedrni storitveni platformi v okviru IPE s poudarkom na:

—	podpori strokovnim mrežam, kot je omrežno združenje Europeana,

—	tehnološkem napredku,

—	vzdrževanju večstranske spletne platforme, na kateri bi deležniki dajali na voljo in (ponovno) uporabljali metapodatke in vsebine, ter

—	zagotavljanju splošne večjezične točke za dostop do kulturne vsebine.

To vrednost bi bilo treba okrepiti tudi s projekti na področju kulture, prilagojenimi uporabnikom, ki bi temeljili na infrastrukturi Europeane, financirani pa naj bi bili iz IPE kot splošne storitve, pri čemer bi sodelovale institucije za varstvo kulturne dediščine ter drugi javni in zasebni subjekti –

POZIVA UPRAVLJAVCA EUROPEANE, NAJ:

19.

se odločno spoprime s prihodnjimi izzivi, opredeljenimi v teh sklepih;

20.

si prizadeva za rešitev odprtih vprašanj z obstoječimi partnerskimi organizacijami oziroma odpravo težav morebitnih novih partnerskih organizacij, zlasti v državah in na območjih, kjer s projektom še niso dovolj seznanjeni;

21.

preuči možnosti za povezovanje s sorodnimi evropskimi pobudami, tudi na področju raziskav;

22.

pri oblikovanju politik in sprejemanju odločitev tesno sodeluje z državami članicami. Za fundacijo Europeana bi bilo to na primer mogoče zagotoviti tako, da bi v upravnem odboru sodelovale država članica, ki predseduje Svetu EU, država članica, ki mu je predsedovala pred tem, in naslednja država članica, ki mu bo predsedovala;

23.

imajo bolj sistematične stike z državami članicami, izboljšajo in omogočijo stalni dostop do statističnih podatkov o uporabnikih za posamezne države in institucije ter poskrbijo za večje prevzemanje odgovornosti za rezultate projektov in porabo;

24.

še naprej preučujejo možnosti ustvarjanja lastnega prihodka;

POZIVA KOMISIJO, NAJ:

25.

do oktobra 2017 Svetu predloži neodvisno oceno Europeane in pripravi jasne smernice za njen srednje- in dolgoročni razvoj, tako da na ravni EU preuči možen obseg uporabe ter možne oblike stalnega financiranja in upravljanja te digitalne knjižnice v prihodnosti, tudi njeno morebitno preoblikovanje ali vključitev v evropsko pravno osebo, pri čemer naj upošteva njeno dvojno naravo, saj je hkrati kulturni in digitalni inovacijski projekt;

26.

do oktobra 2017 nadomesti način financiranja infrastrukture za digitalne storitve, ki se uporablja za Europeano v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, s kombinacijo javnih naročil in nepovratnih sredstev. V okviru tega modela bo jedrna storitvena platforma v celoti pokrita z javnimi naročili EU, s čimer bosta zagotovljeni stabilnost in interoperabilnost, nepovratna sredstva EU (v višini do 75 % upravičenih stroškov) pa bodo na voljo za s tem povezane projekte, prilagojene uporabnikom (tj. splošne storitve v okviru IPE), ki jih lahko države članice neposredno in/ali prek sodelujočih nacionalnih organizacij prostovoljno sofinancirajo;

27.

določijo pogoje postopka javnih naročil za jedrno storitveno platformo, na podlagi katerih bo moral upravljavec zaščititi njen značaj javne infrastrukture ter skupnosti za kulturne in digitalne inovacije, pri čemer bo moral predvsem:

—	omogočiti redno sodelovanje z državami članicami in institucijami za varstvo kulturne dediščino pri razvijanju jedrne storitvene platforme Europeane,

—	spoštovati nacionalne kulturne institucije kot imetnice pravic za metapodatke in vsebino;

28.

zagotovijo, da bodo splošne storitve v okviru Europeane, za katere so dodeljena nepovratna sredstva, temeljile na jedrni storitveni platformi in da bodo z njo povezane;

29.

do decembra 2016:

—	podaljša in spremeni mandat strokovne skupine držav članic za digitalizacijo in digitalno arhiviranje do leta 2020,

—	okrepi njeno vlogo pri pregledu in obravnavi politik za digitalno kulturno dediščino, hkrati pa da smernice za letne delovne programe Europeane,

—

tesno sodelujejo s strokovno skupino držav članic za digitalizacijo in digitalno arhiviranje pri določanju splošnih ciljev in predvidene ravni financiranja za jedrno storitveno platformo Europeane in splošne storitve, ki bodo predlagane v letnih delovnih programih za IPE, o katerih odbor za IPE da mnenje;

POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ V SKLADU Z NAČELOM SUBSIDIARNOSTI:

30.

še naprej spodbujajo digitalizacijo zbirk kulturne dediščine ter čim širši dostop do nje in njeno čim širšo ponovno uporabo;

31.

vzpostavijo ali še naprej izvajajo strategije in uporabljajo operativne mehanizme, kot so nacionalna in regionalna zbirališča, ter spodbujajo spletno dostopnost visokokakovostnih vsebin in metapodatkov kulturne dediščine iz nacionalnih in regionalnih zbirk;

32.

spodbujajo institucije za varstvo kulturne dediščine, naj se pridružijo Europeani in jo podprejo, tako da dajo na voljo vsebine in metapodatke, sodelujejo v omrežnem združenju Europeana ter si prizadevajo za promocijo in širjenje Europeane, pri tem pa izkoristijo možnost projektov, financiranih z nepovratnimi sredstvi EU;

33.

sodelujejo v strokovni skupini držav članic za digitalizacijo in digitalno arhiviranje, ki naj bo forum za razpravo o digitalni kulturni dediščini ter strategiji in financiranju Europeane, hkrati pa naj si prizadevajo za usklajevanje med delegati v navedeni skupini, odborom za IPE in pripravljalnim telesom Sveta na področju kulture;

34.

preučijo možnost, da bi dejavnosti Europeane podprli s prostovoljnimi finančnimi prispevki v fundacijo Europeana, saj so takšni prispevki nujni, dokler ne bo začel delovati nov sistem, ki bo temeljil na javnih naročilih, nato pa razmislijo o prostovoljnem sofinanciranju projektov v okviru Europeane, ki so financirani z nepovratnim sredstvi EU;

POZIVA UPRAVLJAVCA EUROPEANE, KOMISIJO IN DRŽAVE ČLANICE, NAJ:

35.

vse deležnike seznanjajo s pomenom Europeane kot evropskega kulturnega projekta v javnem interesu in kot profesionalne mreže ter pri tem sodelujejo tudi z raziskovalnim in inovacijskim ter izobraževalnim, turističnim in ustvarjalnim sektorjem.

(1) Sklepi Sveta z dne 10. maja 2012 o digitalizaciji, spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju (UL C 169, 15.6.2012, str. 5).

(2) Sklepi Sveta z dne 20. novembra 2008 o evropski digitalni knjižnici EUROPEANA (UL C 319, 13.12.2008, str. 18).

(3) Sklepi Sveta z dne 10. maja 2012 o digitalizaciji, spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju (UL C 169, 15.6.2012, str. 5), Sklepi Sveta z dne 21. maja 2014 o kulturni dediščini kot strateškem viru za trajnostno Evropo (UL C 183, 14.6.2014, str. 36) in Sklepi Sveta o participativnem upravljanju kulturne dediščine (UL C 463, 23.12.2014, str. 1).

(4) Priporočilo Komisije z dne 27. oktobra 2011 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva ter njegovi digitalni hrambi (UL L 283, 29.10.2011, str. 39).

(5) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2010 o „Europeani – naslednji koraki“ (2009/2158(INI)).

(6) Direktiva 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 175, 27.6.2013, str. 1).

(7) Direktiva 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del (UL L 299, 27.10.2012, str. 5).

(8) Kot je zapisano v Sporočilu Komisije z dne 9. decembra 2015„Na poti k sodobnemu, bolj evropskemu okviru za avtorske pravice“ (15264/15).

(9) „Večstranska platforma“ je eden od prevladujočih modelov spletne ekonomije. Večstranske platforme so koristne, ker omogočajo lažjo interakcijo med dvema ali več ločenimi, vendar soodvisnimi skupinami. Kot take so za določeno skupino uporabnikov koristne le, če na njih sodelujejo tudi druge skupine uporabnikov. (Na podlagi http://divergence.academy/business-models/what-is-a-multi-sided-platform/.)

(10) Fundacija Europeana je zasebna fundacija, ustanovljena v skladu z nizozemsko zakonodajo.

(11) Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope (UL L 348, 20.12.2013, str. 129) v povezavi z Uredbo (EU) št. 283/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o smernicah za vseevropska omrežja na področju telekomunikacijske infrastrukture (UL L 86, 21.3.2014, str. 14).

(12) Do sedaj je bilo v državah članicah digitalizirane približno 10 % kulturne dediščine (okrog 300 milijonov predmetov), od česar je približno tretjina dostopna prek spleta

http://www.enumerate.eu/fileadmin/ENUMERATE/documents/ENUMERATE-Digitisation-Survey-2014.pdf.

(13) Visokokakovostni podatki za ponovno uporabo so slike z visoko resolucijo; strojno berljivi, odprti in medoperativni formati; obogateni opisi in metapodatki, prilagojeni za avtomatske poizvedbe; informacije o geolokaciji in avtorskih pravicah.

(14) Semantična interoperabilnost omogoča, da si programi izmenjujejo informacije, jih povezujejo z drugimi viri informacij in jih nato smiselno obdelajo (evropski interoperabilnostni okvir za vseevropske storitve e-uprave: http://ec.europa.eu/idabc/servlets/Docd552.pdf?id=19529).

V primeru Europeane bi to lahko vključevalo razvoj orodij in tehnologij, s katerimi bi izboljšali avtomatično dodajanje in interpretiranje metapodatkov, ki jih dajejo na voljo kulturne institucije, na primer s popisom imen umetnikov, tako da bi bil umetnik, ki je znan pod več imeni, prepoznan kot ena oseba.

14.6.2016

Uradni list Evropske unije

C 212/14

Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o krepitvi integritete, preglednosti in dobrega upravljanja pri najpomembnejših športnih dogodkih

(2016/C 212/07)

SVET EVROPSKE UNIJE IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA –

OB UPOŠTEVANJU:

Resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 21. maja 2014 o delovnem načrtu Evropske unije za šport (2014–2017), v katerem je kot ena od treh prednostnih nalog izpostavljena integriteta športa;

načel v zvezi z dobrim upravljanjem v športu, ki jih je v letu 2013 predložila strokovna skupina za dobro upravljanje, ter vodilnih načel v zvezi z demokracijo, človekovimi pravicami in pravicami delavcev, zlasti v kontekstu dodeljevanja najpomembnejših športnih dogodkov, ki jih je prav ta skupina predložila januarja 2016 (1);

priporočil glede najpomembnejših športnih dogodkov, zlasti glede zapuščinskih vidikov s poudarkom na družbeni, gospodarski in okoljski trajnosti, ki jih je januarja 2016 predložila strokovna skupina za gospodarsko razsežnost športa (2);

globalnih pobud (3), vključno s pobudami mednarodnega športnega gibanja, kakršna je Olimpijska agenda 2020, ki jo je na 127. seji 12. decembra 2014 sprejel Mednarodni olimpijski komite in vključuje priporočila, pri katerih so znatne pozornosti deležna vprašanja integritete in trajnostni razvoj kot neločljiv del najpomembnejših športnih dogodkov, tudi olimpijskih iger (4);

POUDARJAJO, DA:

so najpomembnejši športni dogodki (5) privlačna priložnost za proslavljanje dosežkov, vrednot in koristi športa v nacionalnem in mednarodnem merilu. Najpomembnejši športni dogodki so lahko pozitivno ogledalo športu, saj pritegujejo izjemno pozornost športnikov, deležnikov in širše javnosti ter so zmožni odrasle in otroke navdihovati k športnemu udejstvovanju;

imajo najpomembnejši športni dogodki lahko pomembno vlogo pri razvoju regije ali mesta in prinašajo veliko v smislu gospodarskih, družbenih in okoljskih učinkov, če je to skrbno načrtovano že od najzgodnejše možne faze naprej. Zapuščina in trajnost najpomembnejših športnih dogodkov je lahko zelo pomembna tako za njihovo legitimnost kot za podporo zanje;

se v kontekstu najpomembnejših športnih dogodkov zastavljajo pomembna vprašanja o integriteti in upravljanju, kot so demokratično in pregledno odločanje, odgovornost, trajnostni razvoj in pozitivna zapuščina, človekove pravice, tudi pravice otrok in delavcev ter enakost spolov, pa tudi preprečevanje vseh oblik diskriminacije in grožnje integriteti športa, kot so doping, vnaprejšnje dogovarjanje o rezultatih in nasilje;

so najpomembnejši športni dogodki zaradi pozornosti, ki jo pritegnejo, ter visokih finančnih in gospodarskih vložkov ranljivi za procese, ki lahko omadežujejo integriteto športa – zato so ti dogodki ne le platforma, temveč tudi pomemben preizkus za integriteto, preglednost in dobro upravljanje, vključno s trajnostjo in zapuščino;

SO JIM ZNANI:

izzivi, s katerimi se soočajo športne organizacije, javni organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, podjetja, mediji ter drugi partnerji, ko se trudijo za trajnost ukrepov in objektov ter ustrezne rešitve za najpomembnejše športne dogodke v vseh fazah (izvedljivost, kandidatura, priprava, organizacija, evalvacija, zapuščina);

10.

v nekaterih primerih nepopolna preglednosti postopkov in procesov odločanja v vseh fazah najpomembnejših športnih dogodkov tako pri naročnikih kot pri subjektih, ki kandidirajo, ter nepopolnost uresničevanja načel dobrega upravljanja v mednarodnih športnih zvezah;

11.

finančne, tehnične, politične in zakonske zahteve ter z njimi povezani stroški (6) za najpomembnejše športne dogodke, pa tudi vse večja konkurenčnost kandidatur in morda celo pretirano višanje ponudb ter s tem povezano silovito naraščanje stroškov organizacije, zaradi česar so nekatere manjše države EU in mesta izrinjena iz kandidiranja za takšne dogodke in njihovo organizacijo;

12.

umik kandidatur več mest in držav za organizacijo najpomembnejših športnih dogodkov v EU, upadanje deleža najpomembnejših športnih dogodkov, organiziranih v EU, ter pešanje podpore za organizacijo teh športnih dogodkov med evropskimi državljani (7);

13.

povečano zanimanje držav EU in športnih zvez za skupno pripravo nekaterih najpomembnejših športnih dogodkov v več državah, regijah in mestih;

POSEBEJ POUDARJAJO:

14.

vlogo nacionalnih, regionalnih in lokalnih javnih organov, vključenih v najpomembnejše športne dogodke, na primer pri financiranju, infrastrukturi, varstvu okolja, varnosti in varovanju ter načrtovanju in zagotavljanju trajnosti in zapuščine najpomembnejših športnih dogodkov;

15.

da se od športnih organizacij pričakuje, da bodo svoje športe upravljale v skladu s temeljnimi in priznanimi načeli dobrega upravljanja, kot so preglednost, demokratičnost postopkov, sistem nadzora in ravnotežja in solidarnosti, saj se šport v bistvu samoregulira;

16.

pomen okrepljenega in stalnega dialoga in sodelovanja med javnimi organi in športnimi organizacijami, ki bo podprt s primernim dialogom med EU in mednarodnim športnim gibanjem, kar bo vodilo k skupnim vrednotam v zvezi z integriteto, preglednostjo, dobrim upravljanjem in trajnostnim razvojem ter k skupnim dogovorom in rešitvam ob upoštevanju medsebojnih odgovornosti in interesov –

DRŽAVE ČLANICE POZIVAJO, NAJ

OB UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:

17.

pri najpomembnejših športnih dogodkih v vseh fazah (izvedljivost, kandidatura, priprava, organizacija, evalvacija, zapuščina), pa tudi v obdobju po koncu dogodka spodbujajo in uresničuje integriteto, preglednost in dobro upravljanje; obrnejo naj se na vse deležnike kot partnerje, in sicer s pobudami, kot so:

(a)

zagotavljanje preglednih in demokratičnih postopkov v vseh fazah najpomembnejših športnih dogodkov, kar naj zahtevajo tudi od partnerjev, pri čemer je posebno pozornost treba nameniti obveščanju in vključevanju javnosti, neodvisnemu poročanju, reviziji, evalvaciji in odgovornosti; pred odločitvijo o vložitvi kandidature se opravijo in objavijo analize stroškov in koristi;

(b)	uporaba preglednih in ustreznih meril za javno podporo zadevnim organizacijam, zahtevanje npr. uresničevanja temeljnih načel dobrega upravljanja ter preglednost in demokratičnost postopkov, ki jih te organizacije uporabljajo;

(c)	zahtevanje od vseh deležnikov, ki so pri najpomembnejših športnih dogodkih udeleženi kot partnerji, da ravnajo skladno s priznanimi mednarodnimi standardi ter sodelujejo pri pobudah, kot so globalni dogovor v okviru ZN, vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, ISO 26000 ter 20121;

(d)

uporaba preglednih in relevantnih načel kot podlaga za zagotavljanje javne podpore za najpomembnejše športne dogodke, kar zadeva specifična vprašanja integritete, kot so pravice otrok in delavcev ter enakost spolov, pa tudi preprečevanje vseh oblik diskriminacije in groženj integriteti športa, kot so doping, vnaprejšnje dogovarjanje o rezultatih in nasilje;

18.

zagotavljanje dolgoročne in pozitivne zapuščine kot del dobrega upravljanja kot tudi družbeno, gospodarsko in okoljsko trajnost v kontekstu urbanega in regionalnega razvoja v državah članicah EU;

DRŽAVE ČLANICE IN EVROPSKO KOMISIJO POZIVAJO, NAJ V OKVIRU SVOJIH PRISTOJNOSTI:

19.

vključijo integriteto, dobro upravljanje, trajnost in zapuščino najpomembnejših športnih dogodkov v prihodnje delo v športu na ravni EU, vključno s poenostavitvijo izmenjave informacij in razpravami o perečih temah v zvezi z najpomembnejšimi športnimi dogodki;

20.

če je to potrebno, podpirajo izvajanje meril in postopkov v zvezi z integriteto, preglednostjo in dobrim upravljanjem, vključno z trajnostjo in zapuščino najpomembnejših športnih dogodkov, izhajajoč iz obstoječih smernic in priporočil ter skladno s priznanimi mednarodnimi deklaracijami in standardi, ki jih države članice in lokalni organi lahko uporabijo za izhodišče za javno podporo za najpomembnejše športne dogodke;

21.

opredelijo in razvijejo modele za javno-zasebno sodelovanje in izmenjavo dobrih praks glede takšnega sodelovanja, ki bi jih države članice in lokalni organi lahko uporabili pri sklepanju partnerskih sporazumov za organizacijo najpomembnejših športnih dogodkov, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti športnim dogodkov, ki potekajo v več državah, regijah in mestih;

POZIVA EVROPSKO KOMISIJO, NAJ:

22.

začne študijo o organiziranju najpomembnejših športnih dogodkov v več državah in regijah EU, upoštevaje morebitne upravne in zakonske ovire na nacionalni in evropski ravni ter pričakovane učinke takšnih dogodkov;

23.

podpira čeznacionalne projekte in, če je to ustrezno, neodvisne raziskave integritete, preglednosti in dobrega upravljanja najpomembnejših športnih dogodkov, vključno s trajnostnim in zapuščinskim vidikom, v okviru programov financiranja EU, kot sta Erasmus+ in Obzorje 2020;

24.

spodbuja izmenjavo in objavo dobrih praks in učnih izkušenj ter olajša prenos znanja med državami članicami EU in športnim gibanjem o integriteti, preglednosti in dobrem upravljanju najpomembnejših športnih dogodkov, vključno s trajnostnim in zapuščinskim vidikom, pa tudi podpira in spodbuja opredelitev ter, če je potrebno, razvoj metod in orodij, vključno z:

(a)	zanesljivimi analizami stroškov in koristi;

(b)	merjenjem podpore med prebivalstvom;

(c)	merjenjem socialnih, gospodarskih in okoljskih učinkov najpomembnejših športnih dogodkov ter njihove zapuščine;

(d)	zunanjo in neodvisno evalvacijo najpomembnejših športnih dogodkov;

25.

razvije lahek sistem spremljanja, na primer v obliki seznama zavez ali s pomočjo globalnega dogovora v okviru ZN, za merjenje napredka pri integriteti, preglednosti in dobrem upravljanju za gostiteljske organizacije najpomembnejših športnih dogodkov v državah članicah EU;

OB UPOŠTEVANJU AVTONOMIJE ŠPORTA POZIVAJO MEDNARODNO ŠPORTNO GIBANJE, NAJ RAZMISLI O:

26.

nadaljnjem organiziranju dostopnih in privlačnih najpomembnejših športnih dogodkov, ki bodo ogledalo pozitivnih vrednot športa ter vloge športa v družbi in v spodbudo socialni koheziji;

27.

spodbujanju izvajanja temeljnih načel dobrega upravljanja, ki bodo vodili v preglednost, demokratičnost postopkov, sistem nadzora in ravnotežja in solidarnosti pri najpomembnejših športnih dogodkih, pa tudi usklajevanje s priznanimi mednarodnimi standardi ter sodelovanje pri pobudah, kot sta globalni dogovor v okviru ZN, vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter ISO 26000 in 20121;

28.

spodbujanju in spremljanju integritete, preglednosti in dobrega upravljanja pri najpomembnejših športnih dogodkih v posameznih fazah (izvedljivost, kandidatura, priprava, organizacija in zapuščina), pri čemer naj vse sodelujoče deležnike obravnava kot partnerje pri dogodku;

29.

tem, da v vseh fazah najpomembnejših športnih dogodkov uporablja pregledne in demokratične postopke in to zahteva tudi od vseh drugih partnerjev, pri čemer je posebno pozornost treba nameniti obveščanju in vključevanju nacionalnih, regionalnih in lokalnih športnih organizacij in širše javnosti ter neodvisnemu poročanju, reviziji, evalvaciji in odgovornosti;

30.

pripravi in objavi kataloga uresničljivih zahtev za fazo kandidiranja pri najpomembnejših športnih dogodkih, vključno s preglednimi izbirnimi postopki in umestnimi izbirnimi merili za dodeljevanje najpomembnejših športnih dogodkov, kar zadeva specifična vprašanja integritete, vključno s pravicami otrok in delavcev in enakostjo spolov, pa tudi preprečevanje vseh oblik diskriminacije in groženj integriteti športa, kot so doping, vnaprejšnje dogovarjanje o rezultatih in nasilje;

31.

tem, da s pogodbenimi zahtevami v razmerju do gostiteljske organizacije in s spremljanjem dogodka dejavno spodbuja družbeno, gospodarsko in okoljsko trajnost in dolgoročno pozitivno zapuščino najpomembnejših športnih dogodkov kot vidika dobrega upravljanja (8);

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE, KOMISIJO IN ŠPORTNO GIBANJE, NAJ V OKVIRU SVOJIH PRISTOJNOSTI:

32.

nadaljujejo in poglabljajo dialog med državami članicami, Komisijo in športnim gibanjem o integriteti, preglednosti in dobrem upravljanju, vključno s trajnostjo in zapuščino, pri najpomembnejših športnih dogodkih;

33.

se dogovorijo o skupni agendi, sprva začenši z olimpijskim gibanjem in odgovornimi mednarodnimi nogometnimi organizacijami, kasneje pa tudi z drugimi športnimi zvezami, za izboljšanje integritete, dobrega upravljanja in preglednosti v vseh fazah najpomembnejših športnih dogodkov ter naj z njo nagovorijo vse deležnike, sodelujoče v partnerstvu, potrebnem za organizacijo teh dogodkov, s čimer naj aktivirajo pozitiven potencial in trajnost in zapuščino najpomembnejših dogodkov ter dosežejo, da jim bodo prebivalci EU ponovno zaupali;

34.

se lotijo skupnih dejavnosti, kot so:

(a)	razvoj usmeritvenih modelov za sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem, ki bi se uporabljali pri organizaciji najpomembnejših športnih dogodkov na nacionalni ravni;

(b)	razvoj kodeksa ravnanja za vse javne in zasebne strani, vključene v gostiteljske organizacije najpomembnejših športnih dogodkov;

(c)

izmenjava informacije in razprava o vprašanjih glede prihodnjih najpomembnejših športnih dogodkov, kot sta trajnost in zapuščina, merila, povezana z integriteto in dobrim upravljanjem, posebne zahteve združenj in z njimi povezani stroški, možne upravne in zakonske ovire na evropski ravni ter varno in zaščiteno okolje za dogodke;

(d)	izraba obstoječih modelov in po potrebi razvoj novih modelov za skupne večdržavne najpomembnejše športne dogodke;

(e)	pozivanje organizatorjev najpomembnejših športnih dogodkov k izvajanju ocen družbenih, gospodarskih in okoljskih posledicah dogodka za državo, regijo ali mesto, ki gosti dogodek;

35.

organizacija rednega dialoga na visoki ravni v sklopu strukturiranega dialoga EU o športu (9) z vladnimi predstavniki, predstavniki evropskega in mednarodnega olimpijskega gibanja in evropskih in mednarodnih športnih zvez, ki se ukvarjajo z najpomembnejše športnimi dogodki, in kadar je treba, z neodvisnimi strokovnjaki. Izhajajoč iz skupne agende in ukrepov, kakšni so bili omenjeni v točki 34, bi lahko razpravljali o vprašanjih v zvezi z najpomembnejšimi športnimi dogodki, ko si vlade in športne organizacije delijo odgovornost in izmenjujejo informacije.

(1) Dok. 14183/13 in strokovna skupina za dobro upravljanje (XG GG) – vodilna načela v zvezi z demokracijo, človekovimi pravicami in pravicami delavcev, zlasti v kontekstu dodeljevanja najpomembnejših športnih dogodkov (končni dokument s 13. januarja 2016).

(2) Strokovna skupina za gospodarsko razsežnost športa (XG ECO) – priporočila glede najpomembnejših športnih dogodkov s poudarkom na družbeni, gospodarski in okoljski trajnosti (poročilo skupine XG ECO).

(3) Npr. izjave, sprejete na 5. mednarodni konferenci ministrov in visokih uradnikov, pristojnih za telesno vzgojo in šport, ki jo je med 28. in 30. majem 2013 v Berlinu organiziral Unesco (MINEPS V).

(4) Mednarodni olimpijski komite (2014): Olimpijska agenda 2020, 20 + 20 priporočil.

(5) Strokovna skupina EU za gospodarsko razsežnost športa „najpomembnejše športne dogodke“ opredeljuje kot dogodke, ki jih organizira in gosti ena ali več držav, regij ali mest in se jih udeležijo različne mednarodne delegacije z namenom izvajanja enega ali več športov. Takšne dogodke pogosto zaznamujejo veliki in logistični izzivi. Najpomembnejši športni dogodki zbujajo veliko mednarodno medijsko pozornost, nanje se zgrinjajo tisoči ljudi, vključno z navijači, novinarji, tehnične ekipe in uradniki, ter pogosto potekajo več zaporednih dni.

(6) Npr. operativni stroški in stroški infrastrukture, povezani z dogodkom, prevoz in nastanitev, varnost in varovanje.

(7) Hover, P. et al. (2016): Integrity and sport events, position paper. Utrecht: Mulier Instituut (marec 2016).

(8) Poročilo strokovne skupine XG ECO, zlasti priporočila 1 do 7 in 21.

(9) UL C 322, 27.11.2010.

14.6.2016

Uradni list Evropske unije

C 212/18

Menjalni tečaji eura (1)

13. junija 2016

(2016/C 212/08)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1268
JPY	japonski jen	119,51
DKK	danska krona	7,4356
GBP	funt šterling	0,79515
SEK	švedska krona	9,3265
CHF	švicarski frank	1,0888
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	9,3265
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,035
HUF	madžarski forint	312,37
PLN	poljski zlot	4,3884
RON	romunski leu	4,5178
TRY	turška lira	3,2939
AUD	avstralski dolar	1,5228
CAD	kanadski dolar	1,4390
HKD	hongkonški dolar	8,7470
NZD	novozelandski dolar	1,5949
SGD	singapurski dolar	1,5272
KRW	južnokorejski won	1 322,63
ZAR	južnoafriški rand	17,1000
CNY	kitajski juan	7,4212
HRK	hrvaška kuna	7,5305
IDR	indonezijska rupija	15 011,14
MYR	malezijski ringit	4,6108
PHP	filipinski peso	52,002
RUB	ruski rubelj	74,0264
THB	tajski bat	39,669
BRL	brazilski real	3,8760
MXN	mehiški peso	21,0672
INR	indijska rupija	75,6125

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 212

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 59 14. junij 2016

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2016/C 212/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8013 – PitPoint/Primagaz/PitPoint.LNG JV) ( 1 )	1
2016/C 212/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.7941 – Saint-Gobain Glass France/Corning/JV) ( 1 )	1
2016/C 212/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8063 – Caixabank/Banco BPI) ( 1 )	2

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2016/C 212/09	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.7815 – Groupe Bouygues/ADP/Meridiam/Ravinala Airports) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	19

Država	Član	Nadomestni član
Slovaška	Miriam ŠPÁNIKOVÁ	Peter MOLNÁR

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Svet
2016/C 212/04	Sklep Sveta z dne 9. junija 2016 o imenovanju člana in nadomestnega člana slovaškega Svetovalnega odbora za koordinacijo sistemov socialne varnosti	3
2016/C 212/05	Sklepi Sveta z dne 30. maja 2016 o razvoju medijske pismenosti in kritičnega razmišljanja z izobraževanjem in usposabljanjem	5
2016/C 212/06	Sklepi Sveta o vlogi Europeane pri digitalni dostopnosti, razpoznavnosti in uporabi evropske kulturne dediščine	9
2016/C 212/07	Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o krepitvi integritete, preglednosti in dobrega upravljanja pri najpomembnejših športnih dogodkih	14
	Evropska komisija
2016/C 212/08	Menjalni tečaji eura	18


	(1) Besedilo velja za EGP