2.6.2016

Uradni list Evropske unije

C 195/1

MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 17. marca 2016

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje

(CON/2016/15)

(2016/C 195/01)

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je 8. marca 2016 prejela zahtevo Sveta za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana uredba vsebuje določbe, ki vplivajo na nalogi Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), da izvaja denarno politiko in prispeva k nemotenemu vodenju politik pristojnih organov glede stabilnosti finančnega sistema, kakor je navedeno v prvi alinei člena 127(2) in členu 127(5) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

1. Splošne pripombe

Glavni cilj predlagane uredbe, ki bi razveljavila Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2), je poenostaviti sedanja pravila za pripravo, odobritev in distribucijo prospektov ter tako zmanjšati stroške in bremena, ki so povezani z njihovo pripravo. Natančneje, predlagana uredba bo določila zahteve po razkritju, prilagojene posebnim potrebam izdajateljev, ter podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem, olajšala zbiranje kapitala v vsej Uniji. Poleg tega je cilj predlagane uredbe, da se zmanjšajo razhajanja in razdrobljenost pravil v Uniji, ki so posledica različnega izvajanja Direktive 2003/71/ES v nekaterih državah članicah. ECB na splošno pozdravlja in podpira cilje predlagane uredbe ter jo šteje za pozitiven korak k vzpostavitvi unije kapitalskih trgov.

2. Posebne pripombe

2.1 Izvzetje ponudb nelastniških vrednostnih papirjev, ki jih izdajo ECB in nacionalne centralne banke (NCB) ESCB, ter deležev v kapitalu NCB ESCB

ECB pozdravlja izvzetje nelastniških vrednostnih papirjev, ki jih izdajo ECB in NCB ESCB, iz področja uporabe predlagane uredbe (3). To izvzetje je bistveno, da se zagotovi neovirano izvajanje operacij denarne politike Eurosistema, vključno, na primer, z morebitnim izdajanjem dolžniških instrumentov s strani ECB in NCB ESCB. ECB pozdravlja tudi izvzetje deležev v kapitalu NCB ESCB (4), ki je neposredno pomembno za tiste NCB, katerih delnice so v posesti zasebnih vlagateljev in/ali kotirajo na reguliranem trgu ali drugem mestu trgovanja.

2.2 Obvezne zahteve glede uporabe mednarodne identifikacijske številke vrednostnega papirja (ISIN) in globalnega identifikatorja pravnih subjektov (LEI)

Cilj predlagane uredbe je zagotoviti zaščito vlagateljev in tržno učinkovitost ter okrepiti enotni trg kapitala (5). Zato bi morale biti informacije, ki se dajo na voljo vlagateljem, „zadostne in objektivne“ ter predstavljene v „jedrnati in razumljivi obliki, ki omogoča preprosto analizo“ (6). Te informacije bi morale vključevati enolična identifikatorja vrednostnega papirja in izdajatelja. Kakor je bilo navedeno v preteklih primerih (7), ECB močno podpira uporabo mednarodno dogovorjenih standardov, kakršna sta koda ISIN in globalna koda LEI. Enolična identifikacija izdajateljev, ponudnikov in garantov ter vrednostnih papirjev, ki se javno ponudijo ali sprejmejo v trgovanje na reguliranih finančnih trgih, je lahko uspešna samo, če se uporabijo mednarodni standardi, kakršna sta koda ISIN in globalna koda LEI.

Prvič, koda ISIN, ki enolično označuje izdajo vrednostnih papirjev, je uveljavljen identifikator, katerega uporaba na finančnih trgih je zelo razširjena. Potrebo po enoličnem identifikatorju vrednostnih papirjev potrjujejo predlagana uredba, Uredba Komisije (ES) št. 809/2004 (8) in Uredba (EU) 2015/2365 (9). Predlagana uredba določa, da izvleček prospekta vključuje oddelek s ključnimi informacijami o vrednostnih papirjih, ki bi moral vsebovati „kakršno koli identifikacijsko številko vrednostnega papirja“ (10). Uredba (ES) št. 809/2004 podobno določa, da morajo prospekti za dolžniške vrednostne papirje, delnice in izvedene finančne instrumente vsebovati „opis vrste in razreda vrednostnih papirjev, ki se ponujajo in/ali sprejemajo v trgovanje, vključno z ISIN … ali drugo identifikacijsko oznako vrednostnega papirja“ (11). Vendar značilnosti takih drugih identifikacijskih oznak vrednostnega papirja niso podrobneje določene, zaradi česar je odvisno od razlage, ali bi med druge oznake lahko spadale oznake, ki se omejeno uporabljajo. Ta nedoločnost omejuje uporabnost teh informacij za vlagatelje in ovira vzpostavitev unije kapitalskih trgov. Končno, Uredba (EU) 2015/2365 določa, da morajo poročila o poslih financiranja z vrednostnimi papirji med drugim vključevati kode ISIN teh vrednostnih papirjev (12). Velika večina dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih v euroobmočju, ima kodo ISIN, medtem ko so dolžniški vrednostni papirji brez kode ISIN na splošno koncentrirani na posebnih trgih in v posebnih sektorjih ter se uporabljajo za posebne namene. Dostopne informacije kažejo, da je izdajanje vrednostnih papirjev brez kode ISIN verjetno v nekaterih primerih namenjeno temu, da se zmanjša sledljivost teh poslov, ob tem pa ohranijo koristi pravne ureditve dolžniških vrednostnih papirjev. Poleg tega obstajajo pomisleki, da bi se lahko vrednostni papirji brez kode ISIN izdajali zaradi izogibanja razkritju informacij nadzornim organom in oblikovalcem politike. Zato ECB priporoča, da se odpravijo vse sedanje informacijske vrzeli ter s tem zagotovijo enaki konkurenčni pogoji na vseh trgih in v vseh jurisdikcijah, in sicer z določitvijo obveznosti vključitve kode ISIN v prospekte za vrednostne papirje, za katere velja predlagana uredba.

Drugič, ECB podpira uporabo globalnega sistema LEI, ki sta ga sprejela Evropski bančni organ (EBA) in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) (13), na način, ki je skladen s priporočili Odbora za finančno stabilnost (14). Globalna koda LEI omogoča enolično identifikacijo izdajateljev, ponudnikov in garantov vrednostnega papirja ter tako vlagatelju zagotavlja ključne informacije. Poleg tega hitro narašča uporaba globalne kode LEI za identifikacijo pravnih oseb in struktur, zato ECB meni, da je upravičeno njeno uporabo razširiti z določitvijo obveznosti vključitve globalne kode LEI v prospekte ali registracijske dokumente za vrednostne papirje, za katere velja predlagana uredba.

ECB meni, da bi bilo treba obveznost sporočanja kod ISIN in LEI določiti v predlagani uredbi in v vseh povezanih delegiranih aktih Komisije, ki jih mora ta sprejeti za določitev oblike prospektov (15). ECB pri tem vprašanju predlaga spremembe besedila (16).

2.3 Objava prospektov v spletnem mehanizmu za shranjevanje

Predlagana uredba nalaga organu ESMA odgovornost, da na svoji spletni strani objavi vse prospekte, ki jih prejme od pristojnih organov. Organ ESMA zagotovi objavo prek centralnega mehanizma za shranjevanje (17). ECB razume, da bo imel ta mehanizem za shranjevanje funkcijo iskanja. ECB meni, da bi moral mehanizem za shranjevanje prikazati informacije iz prospektov tudi v strojno berljivi obliki z uporabo metapodatkov, vsaj za nekatere ključne atribute, kot je identifikacija vrednostnih papirjev, izdajateljev, ponudnikov in garantov, saj so te informacije bistvene za zagotovitev dostopa (institucionalnih) vlagateljev do zanesljivih podatkov, ki se lahko pravočasno in učinkovito uporabijo in analizirajo. ECB pri tem vprašanju predlaga spremembe besedila (18).

2.4 Odprava spodbud za izdajanje dolžniških vrednostnih papirjev z visoko nominalno vrednostjo

Nekateri izdajatelji zdaj zato, da bi bili deležni ugodne obravnave po Direktivi 2003/71/ES, za nekatere vrednostne papirje, ki jih izdajajo, določajo pravila glede najnižjega zneska in/ali večkratnika zneska poravnave na ravni centralne depotne družbe. Vendar se na ravni centralne depotne družbe še vedno lahko opravljajo poravnave, ki niso skladne s temi pravili, npr. pobot trgovalnih dejavnosti v standardnih zneskih prek centralne nasprotne stranke ali druge dejavnosti, ki niso povezane s trgovanjem, kot je obdelava korporacijskih dejanj. Posledično navodil za take poravnave, tudi če niso v nasprotju z zahtevami Direktive 2003/71/ES, ni mogoče izvršiti prek standardnih obdelav, ki jih zagotavljajo tehnične platforme nacionalnih infrastruktur finančnega trga. To se običajno rešuje z uporabo neučinkovitih in tveganih ročnih nadomestnih rešitev (tehnični postopki, ki ne omogočajo samodejne obdelave) ali zapletenejših tehničnih funkcionalnosti.

Glede na to ECB pozdravlja odpravo spodbud za izdajanje dolžniških vrednostnih papirjev z visoko nominalno vrednostjo, tj. nad 100 000 EUR (19). ECB tudi meni, da določanje najnižjih nominalnih vrednosti in najnižjih zneskov na ravni poravnave ni v duhu Direktive 2003/71/ES. Čeprav navedena direktiva take omejitve določa samo na ravni prve ponudbe ali trgovanja, jih nekateri izdajatelji v Uniji določajo na ravni centralne depotne družbe, kar dodatno obremenjuje učinkovitost infrastruktur finančnega trga in njihove uporabnike, tj. centralne depotne družbe, centralne nasprotne stranke in njihove udeležence, ki morajo za reševanje nestandardnih poravnav morda uporabljati tehnične postopke, ki ne omogočajo samodejne obdelave, ali razvijati zapletene funkcionalnosti. V povezavi z Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (20) ter začetkom delovanja platforme Eurosistema za poravnavo TARGET2-Securities pa se bodo sedanje neučinkovitosti, ki izhajajo iz pravil o najnižjem znesku poravnave, še povečale, in sicer zaradi pričakovane širitve dejavnosti čezmejne poravnave vrednostnih papirjev.

2.5 Tehnične pripombe in predlogi sprememb besedila

Kadar ECB priporoča, da se predlagana uredba spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v ločenem tehničnem delovnem dokumentu. Tehnični delovni dokument je priložen k temu mnenju in je dostopen v angleščini na spletni strani ECB.

V Frankfurtu na Majni, 17. marca 2016

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1) COM(2015) 583 final.

(2) Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 64).

(3) Glej člen 1(2)(b) predlagane uredbe.

(4) Glej člen 1(2)(c) predlagane uredbe.

(5) Glej uvodno izjavo 7 predlagane uredbe.

(6) Glej uvodno izjavo 21 predlagane uredbe.

(7) Glej šesti pododstavek odstavka 2.4 Mnenja CON/2014/49 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o poročanju o poslih financiranja vrednostnih papirjev in njihovi preglednosti. Vsa mnenja ECB so objavljena na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(8) Uredba Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj (UL L 149, 30.4.2004, str. 1).

(9) Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).

(10) Glej prvo alineo člena 7(7)(a) predlagane uredbe.

(11) Glej postavko 4.1 Priloge III, postavko 4.1 Priloge V, postavko 4.1.1 Priloge XII in postavko 4.2 Priloge XIII Uredbe (ES) št. 809/2004.

(12) Glej člen 4(10)(b) Uredbe (EU) 2015/2365.

(13) Glej Priporočilo organa EBA o rabi identifikatorja pravnih subjektov (LEI) (EBA/REC/2014/01), dostopno na spletni strani organa EBA na naslovu www.eba.europa.eu, ter dokument organa ESMA z vprašanji in odgovori „Implementation of the Regulation (EU) No 648/2012 on OTC derivatives, central counterparties and trade repositories (EMIR)“ (ESMA/2016/242), 4. februar 2016, str. 73, dostopno na spletni strani organa ESMA na naslovu www.esma.europa.eu.

(14) Glej poročilo Odbora za finančno stabilnost „A Global Legal Entity Identifier for Financial Markets“, 8. junij 2012, dostopno na spletni strani Odbora za finančno stabilnost na naslovu www.financialstabilityboard.org.

(15) Glej člena 13 in 42 predlagane uredbe.

(16) Glej predlagane spremembe 2, 3, 4 in 5 v Prilogi k temu mnenju.

(17) Glej člen 20(6) predlagane uredbe.

(18) Glej predlagano spremembo 6 v Prilogi k temu mnenju.

(19) Glej predlagano spremembo 1 v Prilogi k temu mnenju.

(20) Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).

2.6.2016

Uradni list Evropske unije

C 195/4

Obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja (1):

0,00 % 1. junija 2016

Menjalni tečaji eura (2)

1. junija 2016

(2016/C 195/02)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1174
JPY	japonski jen	122,07
DKK	danska krona	7,4385
GBP	funt šterling	0,77358
SEK	švedska krona	9,2796
CHF	švicarski frank	1,1055
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	9,3083
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,027
HUF	madžarski forint	314,11
PLN	poljski zlot	4,3978
RON	romunski leu	4,5178
TRY	turška lira	3,2938
AUD	avstralski dolar	1,5370
CAD	kanadski dolar	1,4586
HKD	hongkonški dolar	8,6818
NZD	novozelandski dolar	1,6373
SGD	singapurski dolar	1,5375
KRW	južnokorejski won	1 331,53
ZAR	južnoafriški rand	17,5384
CNY	kitajski juan	7,3498
HRK	hrvaška kuna	7,5118
IDR	indonezijska rupija	15 273,74
MYR	malezijski ringit	4,6409
PHP	filipinski peso	52,110
RUB	ruski rubelj	74,7806
THB	tajski bat	39,846
BRL	brazilski real	4,0211
MXN	mehiški peso	20,6531
INR	indijska rupija	75,3780

(1) Obrestna mera, ki je bila uporabljena v zadnji operaciji, izvedeni pred navedenim dnevom. V primeru avkcije z variabilno obrestno mero je obrestna mera enaka mejni obrestni meri.

(2) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

2.6.2016

Uradni list Evropske unije

C 195/10

Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2016/C 195/08)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ENOTNI DOKUMENT

„POULET DU PERIGORD“

EU št.: FR-PGI-0005-01374 – 24.9.2015

ZOP ( ) ZGO ( X )

1. Ime

„Poulet du Périgord“

2. Država članica ali tretja država

Francija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.1. Sveže meso (in klavnični izdelki)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Poulet du Périgord“ je piščanec, ki izvira iz plemen, ki počasi rastejo, golovrate linije (rumeni piščanec) in/ali linije z operjenim vratom (beli piščanec).

Piščanec „Poulet du Périgord“, ki se redi najmanj 81 dni, je mesnat, z dobro razvitim in čvrstim mišičnim tkivom, enakomerno porazdeljenim po nežnem okostju. Enakomerno obarvana tanka koža (rumena ali bela) prekriva podkožno maščevje, ki ga je dovolj, a ne preveč. Kar zadeva stopnjo zamaščenosti, je maščoba enakomerno porazdeljena pod kožo in se ne kopiči v trebušni votlini ali pod pazduhami.

Trži se lahko v obliki celih trupov ali v kosih, svež ali zamrznjen. Lahko je pakiran v prozorno folijo, vakuumsko ali v zaščitni atmosferi.

Trupi piščanca „Poulet du Périgord“ so lahko v obliki:

—	trupa z odstranjenim črevesjem (oskubljena perutnina brez notranjih organov ter z glavo, nogami in drobovino),

—	trupa, „pripravljenega za peko“ (oskubljena perutnina brez notranjih organov, brez glave in s stopalom ali brez njega),

—	trupa z glavo (oskubljena perutnina brez notranjih organov, s stopalom ali brez njega in z glavo, upognjeno pod krilo).

Trupi, pripravljeni za peko, tehtajo najmanj 1 kg, trupi z odstranjenim črevesjem pa najmanj 1,3 kg.

Celi trupi so predstavljeni še posebno skrbno in brez nepravilnosti.

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

V celotnem obdobju reje razdeljeno krmo sestavljajo izključno rastline, minerali in vitamini.

Od rastlin mešanica obvezno vsebuje:

—	koruzo, katere delež se spreminja glede na starost,

—	vsaj še eno vrsto žita, med drugim zlasti pšenico, ječmen, tritikalo, sirek in oves,

—	stročnice za uravnoteženje obroka.

V obdobju reje je treba razlikovati med tremi fazami, ki ustrezajo različnim fiziološkim potrebam, v skladu s katerimi se razdeljujejo različni deleži žit:

— začetno fazo od prvega do 28. dne:

Začetno krmo sestavlja (v teži) najmanj 50 % mešanice žit (žita in njihovi stranski proizvodi). Od žit sta obvezna koruza in vsaj še ena vrsta drobnozrnatega žita (pšenica, ječmen, tritikala, oves) ali sirek.

V tej žitni mešanici je najmanjši delež koruze (v teži) določen na 25 % za rumenega piščanca in na 15 % za belega piščanca.

— fazo rasti od 29. do 52. dne:

Krmo za rast sestavlja (v teži) najmanj 70 % mešanice žit (žita in njihovi stranski proizvodi). Od žit sta obvezna koruza in vsaj še ena vrsta drobnozrnatega žita (pšenica, ječmen, tritikala, oves) ali sirek.

V tej žitni mešanici je najmanjši delež koruze (v teži) določen na 30 % za rumenega piščanca in na 15 % za belega piščanca.

— faza dopitanja od 53. dne do starosti za odstranitev piščancev, tj. najmanj 81 dni:

Krmo za dopitanje sestavlja (v teži) najmanj 80 % mešanice žit (žita in njihovi stranski proizvodi). Od žit sta obvezna koruza in vsaj še ena vrsta drobnozrnatega žita (pšenica, ječmen, tritikala, oves) ali sirek.

V tej žitni mešanici je najmanjši delež koruze (v teži) določen na 30 % za rumenega piščanca in na 15 % za belega piščanca.

Vsaki vrsti krme se dosledno dodaja glina (bentonit). Krmi se dodajata najmanj 2 kg gline na tono.

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Reja in zakol piščancev „Poulet du Périgord“ potekata na geografskem območju.

V perigordskih klavnicah so namreč razvili in ohranili posebno znanje in spretnosti pri izbiranju trupov, kar pripomore k slovesu proizvoda in končni kakovosti predstavitve proizvodov.

Postopke oparjenja, skubljenja, odstranjevanja drobovja, prevezovanja in odcejanja je treba izvajati z največjo skrbnostjo, saj se celi tržijo samo trupi brez nepravilnosti. S tem namenom prebiranje poteka dvakrat, pred prevezovanjem in po odcejanju.

Pri trupih z glavo se odstranjevanje drobovja in končna obdelava izvajata ročno.

3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Razsek in pakiranje potekata v kraju zakola. To omogoča zveznost postopkov in preprečuje poslabšanje kakovosti mesa ob stiku z zrakom. Ker mora biti sveže in tudi zamrznjeno meso predstavljeno brez nepravilnosti, mora biti ravnanje z njima omejeno, sploh ker je koža piščanca „Poulet du Périgord“ tanka. Meso je treba zamrzniti najpozneje v 24 urah po zakolu. Zaradi teh različnih zahtev je treba meso hitro zapakirati, in sicer na geografskem območju, da se zagotovi upoštevanje meril za predstavitev.

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Na nalepki je ime ZGO „Poulet du Périgord“.

Na nalepkah in v prodajni dokumentaciji je obvezen skupni logotip:

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje obsega departmaje:

—	Charente, omejen na kantone: Aubeterre-sur-Dronne, Chalais, Montbron, Montemboeuf, Montmoreau-Saint-Cybard in Villebois-Lavalette,

—	Charente-Maritime, omejen na kanton Montguyon,

—

Corrèze, omejen na kantone: Argentat, Ayen, Beaulieu-sur-Dordogne, Beynat, Brive-la-Gaillarde-Centre, Brive-la-Gaillarde-Nord-Est, Brive-la-Gaillarde-Nord-Est, Brive-la-Gaillarde-Sud-Est, Brive-la-Gaillarde-Sud-Ouest, Corrèze, Donzenac, Égletons, Juillac, Larche, Lubersac, Malemort-sur-Corrèze, Meyssac, Seilhac, Treignac, Tulle-Campagne-Nord, Tulle-Campagne-Sud, Tulle-Urbain-Nord, Tulle-Urbain-Sud, Uzerche in Vigeois,

—

Dordogne,

—	Gironde, omejen na kantone: Castillon-la-Bataille, Coutras, Lussac, Pujols in Sainte-Foy-la-Grande,

—

Haute-Vienne, omejen na kantone: Aixe-sur-Vienne, Ambazac, Châlus, Châteauneuf-la-Forêt, Eymoutiers, Laurière, Limoges-Beaupuy, Limoges-Isle, Limoges-Landouge, Limoges-Couzeix, Limoges-Cité, Limoges-Le Palais, Limoges-Condat, Limoges-Panazol, Limoges-Corgnac, Limoges-Puy-las-Rodas, Limoges-Grand-Treuil, Limoges-Vigenal, Limoges-Émailleurs, Limoges-Carnot, Limoges-Centre, Limoges-La Bastide, Nexon, Nieul, Oradour-sur-Vayres, Pierre-Buffière, Rochechouart, Saint-Germain-les-Belles, Saint-Junien-Est, Saint-Junien-Ouest, Saint-Laurent-sur-Gorre, Saint-Léonard-de-Noblat, Saint-Mathieu in Saint-Yrieix-la-Perche,

—

Lot, omejen na kantone: Bretenoux, Cahors-Nord-Est, Cahors-Nord-Ouest, Cahors-Sud, Cajarc, Castelnau-Montratier, Catus, Cazals, Gourdon, Gramat, Labastide-Murat, Lacapelle-Marival, Lalbenque, Lauzès, Limogne-en-Quercy, Livernon, Luzech, Martel, Montcuq, Payrac, Puy-l’Évêque, Saint-Céré, Saint-Germain-du-Bel-Air, Saint-Géry, Salviac, Souillac in Vayrac,

—	Lot-et-Garonne, omejen na kantone: Cancon, Castelmoron-sur-Lot, Castillonnès, Duras, Fumel, Lauzun, Marmande-Est, Marmande-Ouest, Monclar, Monflanquin, Sainte-Livrade-sur-Lot, Seyches, Tonneins, Tournon-d’Agenais, Villeneuve-sur-Lot-Sud, Villeréal in Le Mas-d’Agenais.

5. Povezava z geografskim območjem

Posebnosti geografskega območja

Geografsko območje leži v jugozahodnem delu Francije, s središčem v departmaju Dordogne.

Tako opredeljeni Périgord zajema obširen predgorski svet, ki se spušča od severovzhoda proti jugozahodu. Številni vodni tokovi so s prečkanjem različno trdih kamnin na tem svetu izoblikovali mrežo dolinic, ki potekajo v različnih smereh in so različno oblikovane, ta mreža pa je ena od glavnih strukturnih značilnosti izoblikovanosti reliefa v pokrajini Périgord. Za pridelavo žit so dejansko primerne samo doline, bogate z aluvialnimi naplavinami. Griči, ki so pogosto strmi in gozdnati, so bolj namenjeni živinoreji.

Zaradi geološke zapletenosti so tu nastala številna rudna nahajališča (železa, zlata, apnenca in kaolina). Nekatera med njimi se izkoriščajo za proizvodnjo gline vrste smektit (bentonit in montmorillonit), ki ima posebne lastnosti.

Podnebje je večinoma zmerno, tipa „blago oceansko“, to pomeni, da je pod vplivom severnoatlantskega podnebnega sistema, vendar z izrazitimi celinskimi in sredozemskimi vplivi.

Pridelava koruze je zelo razširjena na celotnem geografskem območju. Na veliko se pridelujejo drobnozrnata žita; prevladujeta navadna pšenica in tritikala.

Kar zadeva človeške dejavnike, se je perutninarstvo v Périgordu opazneje začelo razvijati v 14. stoletju.

Šele v 19. stoletju je Périgord v celoti postal dežela perutninarstva, ki pa še vedno ostaja tradicionalno, kot družinska dejavnost.

Prvi sindikat „Syndicat de défense du Poulet Fermier du Périgord (sindikat za zaščito perigordskega domačega piščanca)“ je bil ustanovljen leta 1953. V njegovem tehničnem pravilniku iz tistega obdobja je opredeljen način reje perutnine „po domači metodi, ki se uporablja v Périgordu“.

Še danes se pri reji piščanca „Poulet du Périgord“ posnemajo ekstenzivnejše razmere iz preteklosti. Izvaja se prosta reja živali tako imenovanih „trpežnih plemen, ki počasi rastejo“.

Obrok ne glede na starost perutnine sestavlja mešanica vsaj dveh žit, med njima obvezno koruza, in še vsaj eno od žit, med njimi zlasti pšenica, ječmen, tritikala, sirek in oves. Perigordski rejec vsak dan na steljo v objektu razdeli nekaj pesti žit v obliki celih zrn.

Temu obroku je dodan bentonit, glina, ki je v Périgordu dobro poznana po svojih ugodnih učinkih na prebavo pri perutnini in jo je mogoče najti v rudnih nahajališčih na tem območju.

Posebnosti proizvoda

Piščanec „Poulet du Périgord“ ima enakomerno obarvano kožo, pod katero je vidno dobro razvito in čvrsto mišično tkivo, ki je enakomerno porazdeljeno po celotnem okostju. Za zadostno, a ne pretirano stopnjo zamaščenosti je značilna enakomerna porazdelitev maščobe pod kožo in v mišičju (intersticijska maščoba), brez kopičenja v trebušni votlini ali pod pazduhami.

Celi trupi so predstavljeni še posebno skrbno in brez nepravilnosti.

Zaradi teh posebnosti je piščanec „Poulet du Périgord“ pridobil trden sloves.

Vzročna povezava

Povezava s poreklom piščanca „Poulet du Périgord“ izhaja iz njegove kakovosti in slovesa.

Geografsko območje je zaradi blagega oceanskega podnebja in nizke do srednje nadmorske višine ugodno za perutninarstvo.

V dolinah, bogatih z aluvijalnimi naplavinami, se pridelujejo žita, griči, ki so pogosto strmi in gozdnati, pa so namenjeni perutninarstvu.

Kombinacija teh žit v krmnem obroku izhaja iz dejstva, da so se na perigordskih kmetijskih gospodarstvih že od nekdaj redno in dokazano uporabljala pri kolobarjenju ter imajo posebno hranilno sestavo, ki je še posebno dobro uravnotežena za rejo piščancev.

Med žiti, ki se uporabljajo, ima posebno mesto koruza, katere pridelava prevladuje: ker njeno zrno nima zaščitne ovojnice, je lažje prebavljiva in se tako bolje asimilira; zaradi velike vsebnosti maščob in škroba je še posebno nasitna, kar je primerno za rejo mesnate ali celo tolste perutnine.

Dosledno dodajanje gline (bentonita) krmnemu obroku zagotavlja zelo dobro zdravstveno stanje in najboljše okoljske razmere v objektu, kar spodbuja skladnejšo in enakomernejšo rast perutnine. Taka izbira perigordskih rejcev se izkaže kot še posebno pomembna in upravičena za razvoj mišičnega tkiva in stopnjo zamaščenosti piščanca „Poulet du Périgord“ plemena, ki počasi raste.

Dodajanje bentonita vsaki krmi povzroči boljšo asimilacijo obroka skozi celotno življenjsko dobo živali. Boljša asimilacija spodbuja boljši razvoj vseh tkiv, zlasti mišičja, in boljšo porazdeljenost maščobe. Zato je pri trupih manj kopičenja maščobe v trebušni votlini in manj podkožnega maščevja. Koža je tanjša in enakomerneje obarvana po celotnem trupu, pod njo pa je vidno mišično tkivo.

Navedena praksa je povezana s podedovano tradicijo, da se na steljo v objektu vsak dan razdeli nekaj pesti žit v obliki celih zrn. Ta stara navada, ki je kmetici nekdaj omogočala, da je perutnino zbrala skupaj, krepi vez med rejcem in živalmi ter pri piščančkih spodbuja zobanje in raziskovanje površin. To se kaže v večji fizični aktivnosti, ki spodbuja razvoj večjega mišičja in boljšo porazdelitev maščobe v mišicah.

Pripomore tudi k temu, da se že pri mladičih spodbuja delovanje mlinčka, in tako prispeva k boljši asimilaciji sestavin iz obroka, s čimer pripomore k razvoju mišičnega tkiva.

Poleg tega pri piščančkih spodbuja nenehno praskanje po stelji, ki je tako glede na trajanje reje te perutnine bolj zračna in ostane dlje časa suha.

Nazadnje, zadrževanje v objektu na zelo čisti stelji spodbuja operjenost, s čimer se zelo olajša skubljenje in zagotovi brezhibna kakovost predstavitve celih trupov.

Tudi prosta reja na površinah, ki so pogosto strme in gozdnate, vpliva na posebnosti piščanca „Poulet du Périgord“: to se kaže s trdnejšim okostjem, ki omogoča večji razvoj mišičnega tkiva (filejev in beder) na račun podkožnega maščevja.

Na vse to je leta 1929 v svoji zbirki lokalnih receptov opozorila La Mazille, slavna kuharica s tega območja: „Eden od glavnih razlogov za odličnost perigordske perutnine je način njenega hranjenja in pitanja s koruzo.“

Sloves piščanca „Poulet du Périgord“ je bil že v 19. stoletju potrjen tudi na razstavah, ki so jih najprej prirejali v departmaju Dordogne (1862) in nato še v vseh sosednjih departmajih (Limoges 1862, Agen 1863, Niort 1866), na katerih so perigordski rejci osvojili večino nagrad.

Tudi v novejšem času nagrade na splošni kmetijski razstavi (Salon international de l’agriculture, Pariz) v zadnjem desetletju potrjujejo, da se piščanec „Poulet du Périgord“ zelo visoko uvršča tudi v svetovnem merilu, in sicer kot celi piščanec in kot proizvod v kosu:

— celi piščanec: ZLATO (2005–2010), SREBRO (2004–2005–2010), BRON (2006);

— piščančji file: ZLATO (2010), BRON (2005–2006);

— piščančje bedro: ZLATO (2003–2007), SREBRO (2009), BRON (2004–2010).

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-7f021529-d866-4d12-9860-ec61a860a6b0

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

2.6.2016

Uradni list Evropske unije

C 195/15

Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2016/C 195/09)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ENOTNI DOKUMENT

„ŠOLTANSKO MASLINOVO ULJE“

EU št.: HR-PDO-0005-01346 – 19.6.2015

ZOP ( X ) ZGO ( )

1. Ime

„Šoltansko maslinovo ulje“

2. Država članica ali tretja država

Hrvaška

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.5. Olja in masti (maslo, margarina, olje itn.)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Ekstra deviško oljčno olje pod imenom „Šoltansko maslinovo ulje“ se pridobiva izključno z mehanskimi postopki neposredno iz plodov oljke.

Oljčno olje „Šoltansko maslinovo ulje“ mora imeti pri dajanju na trg naslednje fizikalno-kemijske značilnosti:

—	delež prostih maščobnih kislin mora biti ≤ 0,70 %, peroksidno število mora biti ≤ 7,0 mmol O2/kg. Specifična ekstinkcija v UV mora biti K270 ≤ 0,220, K232 ≤ 2,50 in ∆K≤ 0,010;

in organoleptične značilnosti:

—	je rumeno-zelene barve, ima vonj po listu oljke in zelenem sadežu (zelena sadežnost) ter ima najpogosteje cvetno in sadno aromo, med katerimi je najpogostejša banana. Je prijetno grenko in pikantno.

To olje nima organoleptičnih napak, njegove mediane sadežnosti, grenkosti in pikantnosti so vsaka ≥ 1, pri čemer mora biti vsota median pozitivnih organoleptičnih značilnosti ≥ 5.

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

„Šoltansko maslinovo ulje“ se proizvaja iz plodov avtohtonih sort oljk, in sicer levantinke (sopomenka: šoltanka) in oblice. Sorta levantinka mora biti zastopana z najmanj 50-odstotnim deležem, delež sorte levantinke (sopomenka: šoltanka) in sorte oblice pa mora skupaj znašati najmanj 95 %. Preostalih 5 % je lahko iz drugih sort, ki se gojijo v šoltanskih oljčnih nasadih in glede na majhen odstotek ne vplivajo na končne značilnosti proizvoda.

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnje oljčnega olja „Šoltansko maslinovo ulje“, od pridelave in obiranja oljk do predelave oljk v olje, morajo potekati na opredeljenem geografskem območju iz točke 4.

3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Za ohranitev specifičnih značilnosti proizvoda in kakovosti olja se mora „Šoltansko maslinovo ulje“ v embalažo pakirati znotraj geografskega območja iz točke 4. Glede na to, da je Šolta otok, to pomeni, da bi prevoz oljčnega olja vključeval transport po morju, pri čemer bi na njegovo kakovost lahko negativno vplivali svetloba, temperatura in drugi naravni dejavniki, spremenile pa bi se tudi organoleptične značilnosti oljčnega olja. Zato se „Šoltansko maslinovo ulje“ ne sme pakirati zunaj meja geografskega območja. S sistemom nadzora se zagotavljata poreklo in sledljivost proizvoda, kar bi bilo težje zunaj območja proizvodnje. „Šoltansko maslinovo ulje“ se mora polniti v embalažo iz temnega stekla s prostornino do največ 1 litra.

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje proizvodnje oljčnega olja „Šoltansko maslinovo ulje“ zajema območje Šolte in sedem manjših otokov pred krajem Maslinica, in sicer Polebrnjak, Saskinja, Balkun, Kamik, Šarac, Grmej in Stipanska, ki spadajo na območje občine Šolta. Šolta je otok v otočju srednje Dalmacije v Splitsko-dalmatinski županiji. Od kopnega in otoka Čiovo na severu ga loči Splitski kanal, od otoka Brača na vzhodu Splitska vrata, od otoka Drvenik Veli na zahodu pa Šoltanski kanal.

5. Povezava z geografskim območjem

Posebnosti geografskega območja

Naravni dejavniki:

Tla na Šolti imajo značilnosti kraško-mediteranskega podnebja. So odraz kombinacije apnenčasto-dolomitne matične stene, hribovito gričevnate pokrajine in podnebja. Ob navedenih pedogenetskih dejavnikih na Šolti so se razvila tla, ki so značilna za kraško-mediteransko območje, in sicer jerovica in rigolana tla.

Šolta se nahaja v ozkem pasu v samem osrčju t. i. vzhodno-jadranskega evro-mediteranskega območja. To je klimatsko-vegetacijsko območje na jadranski obali s posebnimi mikroekološkimi razmerami, za katerega je značilna najnižja količina dežja in najvišja povprečna letna temperatura. Osnovne značilnosti podnebja na Šolti so blage zime in suha poletja s trikrat več padavin v najbolj deževnem mesecu leta v primerjavi z najbolj sušnim poletnim mesecem. Količina padavin v najbolj sušnem mesecu je manjša od 40 mm. Poletja so vroča, suha in vedra. Na Šolti je povprečna letna temperatura zraka 16 °C in povprečna količina padavin 847 mm, spada pa na srednje toplo in suho območje. Največ dežja pade pozno jeseni ali v začetku zime, ko vlada močna ciklonska aktivnost, ter spomladi marca in aprila, najmanj padavin pa pade julija. Šolta se nahaja v najbolj sončnem delu Hrvaške, in sicer ima letno 2 713 sončnih ur z dnevnim povprečjem okrog 7,4 ure.

Na Šolti pihajo vetrovi burja, jugo in maestral. Burja je suh, hladen in sunkovit veter, ki se najpogosteje pojavlja pozimi in zgodaj spomladi, jugo pa je vlažen, topel in enoličen veter, ki ga spremlja velika količina padavin. Poleti se zaradi različne hitrosti segrevanja morja in kopnega pojavlja maestral.

Človeški dejavniki:

Oljčni nasadi na Šolti so povečini zasajeni na težko dostopnih kamnitih površinah, ki niso primerne za drugo kmetijsko proizvodnjo, zato proizvajalci še danes obdelujejo oljčne nasade in pobirajo oljke na tradicionalen način. Zemlja se prekopava ročno s tradicionalnim ročnim orodjem (z motiko in s krampom „mašklinom“), plevel pa se prav tako odstranjuje ročno in kosi s tradicionalnim orodjem, tj. s srpom ali koso. Plodovi oljk se pobirajo z dreves s tresenjem in ročnim česanjem vej, tako da plodovi padajo na mreže, plastične folije ali rjuhe pod krošnjami. Za ročno pobiranje plodov je dovoljena uporaba plastičnih glavnikov in ročnih orodij za tresenje. Ena od specifičnih metod, ki jo oljkarji uporabljajo za povečanje pridelka oljk na Šolti, je metoda cepljenja. To je eden od načinov vegetativnega razmnoževanja, pri katerem se ena veja sorte oblice navrta z vejo sorte levantinke (sopomenka: šoltanka).

Posebnosti proizvoda

Posebnost in kakovost oljčnega olja „Šoltansko maslinovo ulje“ izhajata iz avtohtonih sort levantinke (sopomenka: šoltanka) in oblice, iz katerih se to olje proizvaja in ki skupaj predstavljata več kot 95 % asortimenta šoltanskih oljčnih nasadov. Sorta levantinka (sopomenka: šoltanka) ni nikjer zastopana v takem odstotku kot na Šolti.

S preskusi hlapnih komponent vzorcev oljčnega olja s Šolte je ugotovljena prisotnost velikega števila fenolnih spojin, zaradi katerih ima olje vonj po listu oljke in zelenem sadežu (t. i. zelena sadežnost). Največ je E-2-heksenala in Z-3-heksenola, za sadno aromo (po banani) pa je odgovoren heksil acetat.

V oljčnem olju iz sort levantinka (sopomenka: šoltanka) in oblica je ugotovljena visoka vsebnost polifenolov (naravnih antioksidantov), ki oljčno olje ščitijo pred kvarjenjem ter dolgo ohranjajo njegovo svežost in aromatičnost (M. Žanetić i sur. (M. Žanetić in sod.); Influences of polyphenolic compounds on the oxidative stability of virgin olive oils from selected autochthonous varieties, Journal of Food, Agriculture and Environment (Vplivi polifenolnih sestavin na oksidativno stabilnost deviških oljčnih olj iz izbranih avtohtonih sort, Revija za hrano, kmetijstvo in okolje), 2013).

Za sorto levantinko (sopomenka: šoltanka) je ugotovljena skladnost vonja in okusa, medtem ko je za sorto oblico ugotovljena izrazitost vonja po sadju z zmanjšano grenkostjo in pikantnostjo (M. Žanetić i sur. (M. Žanetić in sod.); Ispitivanje fenolnih spojeva i senzorski profil dalmatinskih djevičanskih maslinovih ulja, Pomologia Croatica vol. 17, br. 1–2 (Preskušanje fenolnih spojin in senzorični profil dalmatinskih deviških oljčnih olj, Pomologia Croatica, zv. 17, št. 1–2), 2011).

Prvi zapisi o oljčnem olju s Šolte segajo daleč v preteklost. Avtor Miro A. Mihovilović navaja, „… da je bil otok Šolta v posesti mesta Split in da je bilo šoltansko kmetijstvo v času beneške vladavine od leta 1409 do leta 1797 vir preskrbe mesta Split. S Šolte so se dobavljali vino, oljčno olje, žito, suho sadje in leča“ (M. A. Mihovilović, Otok Šolta – monografija, 1990).

V župnijskem poročilu sv. Štefana je navedeno, „da je Šolta prava drevesnica oljk levantink, grkinj ali, kot jih imenujejo na kopnem, šoltank, in da se poimensko navajajo oljkarji, ki jih še posebej dobro gojijo“ (Župska smotra sv. Stjepana (Župnijsko poročilo sv. Štefana), Nada, Grohote, 1979).

Ime „Šoltansko maslinovo ulje“ se uporablja tudi danes v vsakdanjem govoru (otpremnice i računi (odpremnice in računi), Zadruga Eko Rast Šolta, Kušaonica Kapja i Bokun (Zadruga Eko Rast Šolta, Pokuševalnica Kapja i Bokun), 2011, 2013 in 2014).

Vzročna povezava

Kakovost oljčnega olja „Šoltansko maslinovo ulje“ izhaja iz naslednjih dejavnikov, ki opredeljujejo vzročno povezavo: podnebje, zastopanost avtohtonih sort, znanje in izkušnje proizvajalcev v proizvodnih postopkih ter zgodovinska tradicija gojenja oljk.

Klimatski pogoji opredeljenega geografskega območja, za katerega so značilna vroča, suha in vedra poletja ter blage zime, so zelo ugodni za rast oljk sort levantinka (sopomenka: šoltanka) in oblica, tako da se podtip podnebja Csa, ki prevladuje na Šolti, imenuje tudi podnebje oljke. Vetrovi, ki pihajo na Šolti, bistveno vplivajo na šoltanske oljke. Zaradi hladnega in suhega vetra, tj. burje, oziroma zahvaljujoč suhim in hladnim zračnim masam, ki jih burja prinaša, napadi škodljivcev in bolezni rastlin ne povzročajo znatnejše škode v šoltanskih oljčnih nasadih. Vlažen in topel veter, tj. jugo, spremljajo večje količine padavin, pojavlja pa se v poletnih mesecih ter je zaradi tega zlasti pomemben in zaželen, saj oljkam zagotavlja potrebno količino vlage. Veter maestral, ki piha maja in junija, je pomemben v času cvetenja in opraševanja oljk, ko oljke cvetijo in prihaja do zametkov plodov.

Posebnost in kakovost oljčnega olja „Šoltansko maslinovo ulje“ temeljita na asortimentu šoltanskih oljčnih nasadov, saj na Šolti sorti levantinka (sopomenka: šoltanka) in oblica skupaj predstavljata več kot 95 % asortimentov šoltanskih oljčnih nasadov, zastopanost sorte levantinke (sopomenka: šoltanka) pa je 50 %–60 % in je na Šolti tudi najbolj razširjena. Za oljčno olje „Šoltansko maslinovo ulje“ so značilni sadna aroma z blagim vonjem po banani ter nizki stopnji grenkosti in pikantnosti.

Zaradi težko dostopnih skalnatih površin, na katerih so zasajeni oljčni nasadi na Šolti, je treba poudariti znanje in izkušnje proizvajalcev, ki tudi danes te oljčne nasade obdelujejo ročno ali z majhnimi tradicionalnimi orodji. Z ročnim pobiranjem je omogočena selekcija plodov že v samem oljčnem nasadu, tako da se za proizvodnjo oljčnega olja „Šoltansko maslinovo ulje“ pobirajo samo zdravi in najboljši plodovi, s čimer se zagotovi enotna kakovost olja. Proizvajalci na Šolti prav tako uporabljajo metodo cepljenja sorte oblice s sorto levantinko (sopomenka: šoltanka), s čimer nastanejo t. i. mešana drevesa. Na ta način se izboljšuje rodnost dreves sorte oblice in povečuje pridelek oljk.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

http://www.mps.hr/UserDocsImages/HRANA/SOLTANSKO%20MASLINOVO%20ULJE/Izmijenjena%20specifikacija%20proizvoda%20Šoltansko%20maslinovo%20ulje_16.3.2016_133943.pdf

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 195

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 59 2. junij 2016

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	III Pripravljalni akti
	Evropska centralna banka
2016/C 195/01	Mnenje Evropske centralne banke z dne 17. marca 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje (CON/2016/15)	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2016/C 195/02	Obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja: 0,00 % 1. junija 2016 – Menjalni tečaji eura	4
	INFORMACIJE V ZVEZI Z EVROPSKIM GOSPODARSKIM PROSTOROM
	Nadzorni organ Efte
2016/C 195/03	Informativno obvestilo Nadzornega organa Efte na podlagi člena 16(4) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti – Preklic obveznosti javne službe za redne zračne prevoze	5
2016/C 195/04	Informativno obvestilo Nadzornega organa Efte na podlagi člena 16(4) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti – Preklic obveznosti javne službe za redne zračne prevoze	6
2016/C 195/05	Informativno obvestilo Nadzornega organa Efte na podlagi člena 16(4) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti – Uvedba obveznosti javne službe za redne zračne prevoze	7
2016/C 195/06	Informativno obvestilo Nadzornega organa Efte na podlagi člena 17(5) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti – Javni razpis za opravljanje rednih zračnih prevozov v skladu z obveznostmi javne službe	8

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2016/C 195/07	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.7965 – World Fuel Services Corporation/Certain aviation fuels assets belonging to Exxon) ( 1 )	9
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2016/C 195/08	Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	10
2016/C 195/09	Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	15


	(1) Besedilo velja za EGP