PRILOGA I

SKLEP VODITELJEV DRŽAV ALI VLAD, KI SO SE SESTALI V OKVIRU EVROPSKEGA SVETA, O NOVI UREDITVI ZA ZDRUŽENO KRALJESTVO V OKVIRU EVROPSKE UNIJE

Voditelji držav ali vlad 28 držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Evropskega sveta, in katerih vlade so podpisnice Pogodb, na katerih temelji Unija, so se –

V ŽELJI, da se v skladu s Pogodbama uredijo nekatera vprašanja, ki jih je Združeno kraljestvo izpostavilo v pismu z dne 10. novembra 2015,

Z NAMENOM, da se v tem sklepu razjasnijo nekatera vprašanja, ki so še posebej pomembna za države članice, tako da bo treba zadevno razjasnitev upoštevati kot instrument za razlago Pogodb; z namenom, da se pride tudi do rešitev v zvezi z zadevami, kot sta vloga nacionalnih parlamentov v Uniji ter učinkovito upravljanje bančne unije in učinkovito obvladovanje posledic nadaljnjega povezovanja v euroobmočju,

OB OPOZARJANJU na cilj Unije, da v skladu s Pogodbama vzpostavi ekonomsko in monetarno unijo, katere valuta je euro, ter na pomen pravilno delujočega euroobmočja za celotno Evropsko unijo. Medtem ko je devetnajst držav članic že sprejelo enotno valuto, velja za druge države članice odstopanje, vse dokler Svet ne odloči, da so izpolnjeni pogoji za njegovo odpravo, dve državi članici pa skladno s protokoloma št. 15 oziroma 16, ki sta priložena Pogodbama, nista obvezani sprejeti eura oziroma se zanju uporablja izjema. Vse dokler ta odstopanja ne bodo odpravljena oziroma navedena protokola na podlagi uradnega obvestila ali prošnje zadevne države članice ne bosta prenehala veljati, euro ne bo valuta vseh držav članic. Ob opozarjanju, da je proces vzpostavljanja bančne unije in bolj povezanega upravljanja euroobmočja odprt tudi za države članice, katerih valuta ni euro,

OB OPOZARJANJU, da Pogodbi, skupaj s sklicevanji na proces evropskega povezovanja in proces oblikovanja vse tesnejše zveze med narodi Evrope, vsebujeta tudi specifične določbe, po katerih imajo nekatere države članice pravico, da ne sodelujejo pri uporabi nekaterih določb ali poglavij Pogodb in prava Unije v zvezi z zadevami, kot so sprejetje eura, sklepi, ki zadevajo obrambo, izvajanje kontrole oseb na mejah ter ukrepi na območju svobode, varnosti in pravice, ali so iz takšne uporabe izvzete. Po določbah Pogodb lahko ena ali več držav članic tudi ne sodeluje pri ukrepih, namenjenih poglobitvi ciljev Unije, zlasti preko vzpostavitve okrepljenega sodelovanja. Takšni procesi torej različnim državam članicam omogočajo različne načine povezovanja, saj tistim, ki si želijo globlje povezovanje, dopuščajo, da to tudi storijo, hkrati pa spoštujejo pravice onih, ki takšne usmeritve nočejo,

OB OPOZARJANJU zlasti na to, da ima Združeno kraljestvo po Pogodbah pravico, da:

—	ne sprejme eura in torej kot svojo valuto ohrani britanski funt (Protokol št. 15),

—	ne sodeluje pri določbah schengenskega pravnega reda (Protokol št. 19),

—	izvaja kontrolo oseb na mejah in tako, kar zadeva notranje in zunanje meje, ne sodeluje v schengenskem območju (Protokol št. 20),

—	se odloča, ali bo sodelovalo pri ukrepih na območju svobode, varnosti in pravice ali ne (Protokol št. 21),

—

s 1. decembrom 2014 preneha uporabljati veliko večino aktov in določb Unije na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, sprejetih pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, hkrati pa se odloči za nadaljnje sodelovanje pri 35 takšnih aktih in določbah (člen 10(4) in (5) Protokola št. 36),

OB OPOZARJANJU tudi na to, da Listina Evropske unije o temeljnih pravicah ni razširila pristojnosti Sodišča Evropske unije ali sodišč v Združenem kraljestvu za razsojanje glede združljivosti prava in prakse Združenega kraljestva s temeljnimi pravicami, ki so z Listino potrjeni (Protokol št. 30),

ODLOČENI, da v celoti izkoristijo potencial notranjega trga v vseh njegovih razsežnostih, da povečajo privlačnost Unije v svetu kot proizvodnega in naložbenega prostora ter da spodbujajo mednarodno trgovino in dostop do trga, med drugim s pogajanji in sklepanjem trgovinskih sporazumov v duhu vzajemnosti in obojestranskih koristi ter preglednosti,

prav tako ODLOČENI, da v korist vseh držav članic omogočajo in podpirajo pravilno delovanje euroobmočja in njegovo dolgoročno prihodnost,

OB PRIZNAVANJU pristojnosti institucij Unije, tudi v zakonodajnih in proračunskih postopkih, ter brez vpliva na odnos med institucijami in organi Unije s pristojnimi nacionalnimi organi,

OB PRIZNAVANJU pristojnosti centralnih bank pri izvajanju svojih nalog, vključno z zagotavljanjem likvidnosti centralnih bank v okviru svojih jurisdikcij,

OB UPOŠTEVANJU izjave, ki vsebuje osnutek sklepa Sveta o posebnih določbah o učinkovitem upravljanju bančne unije in učinkovitem obvladovanju posledic nadaljnjega povezovanja v euroobmočju,

OB UPOŠTEVANJU sklepov Evropskega sveta z dne 26. in 27. junija 2014 ter 18. in 19. februarja 2016,

OB UPOŠTEVANJU izjave Evropskega sveta o konkurenčnosti,

OB UPOŠTEVANJU izjave Komisije o mehanizmu za izvajanje subsidiarnosti in mehanizmu za zmanjšanje bremena,

OB UPOŠTEVANJU izjave Komisije o zaščitnem mehanizmu iz odstavka 2(b) oddelka D tega sklepa,

OB UPOŠTEVANJU izjave Komisije o vprašanjih, povezanih z zlorabo pravice do prostega gibanja oseb,

OB UPOŠTEVANJU mnenja Predsednika in članov Evropskega parlamenta –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM SKLEPU:

ODDELEK A

EKONOMSKO UPRAVLJANJE

Za izpolnitev cilja iz Pogodb, da se vzpostavi ekonomska in monetarna unija, katere valuta je euro, je potrebno nadaljnje poglabljanje. Za države članice, katerih valuta ni euro, bodo ukrepi, katerih namen je nadaljnje poglabljanje ekonomske in monetarne unije, prostovoljni, pri njih pa bodo lahko sodelovale, kadar bo to le izvedljivo. To ne posega v dejstvo, da so države članice, katerih valuta ni euro, v skladu s Pogodbama zavezane, da si prizadevajo za izpolnitev pogojev za sprejetje enotne valute, kar pa ne velja za državi članici, ki nista obvezani sprejeti eura oziroma se zanju uporablja izjema.

Priznava se, da države članice, ki ne sodelujejo pri nadaljnjem poglabljanju ekonomske in monetarne unije, takšnega poglabljanja ne bodo ovirale, temveč ga bodo spodbujale, na drugi strani pa bodo v tem procesu spoštovane pravice in pristojnosti nesodelujočih držav članic. Institucije Unije bodo skupaj z državami članicami spodbujale soobstoj različnih perspektiv znotraj enotnega institucionalnega okvira ter tako zagotavljale doslednost, učinkovito delovanje mehanizmov Unije in enakost držav članic pred Pogodbama, pa tudi enake konkurenčne pogoje in integriteto notranjega trga.

Medsebojno spoštovanje in iskreno sodelovanje med državami članicami, ki bodisi sodelujejo pri upravljanju euroobmočja bodisi pri njem ne sodelujejo, bodo zagotavljala načela, izpostavljena v tem oddelku, ki jih potrjuje zlasti sklep Sveta (1), ki se nanj nanaša.

1.

Diskriminacija med fizičnimi ali pravnimi osebami na podlagi uradne valute države članice oziroma valute, ki je zakonito plačilno sredstvo v državi članici, v kateri imajo sedež, je prepovedana. Vsako drugačno obravnavanje mora temeljiti na objektivnih razlogih. Pravni akti, vključno z medvladnimi sporazumi med državami članicami, ki so neposredno povezani z delovanjem eurobmočja, spoštujejo notranji trg ter ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter ne predstavljajo ovire ali povzročajo diskriminacije pri trgovini med državami članicami. Ti akti spoštujejo pristojnosti, pravice in obveznosti držav članic, katerih valuta ni euro. Države članice, katerih valuta ni euro, ne ovirajo izvajanja pravnih aktov, ki so neposredno povezani z delovanjem eurobmočja, in se vzdržijo ukrepov, ki bi lahko ogrozili uresničevanje ciljev ekonomske in monetarne unije.

2.

Pravo Unije o bančni uniji, s katerim se Evropski centralni banki, Enotnemu odboru za reševanje ali organom Unije, ki opravljajo podobne naloge, podeli pristojnost nad kreditnimi institucijami, velja le za kreditne institucije v državah članicah, katerih valuta je euro, ali v državah članicah, ki so z Evropsko centralno banko sklenile sporazum o tesnem sodelovanju pri bonitetnem nadzoru v skladu z zadevnimi predpisi EU ter zahtevami skupinskega in konsolidiranega nadzora in reševanja. Vse kreditne institucije in druge finančne institucije naj bi za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu uporabljale enotni pravilnik. Materialno pravo Unije, ki naj bi ga uporabljali Evropska centralna banka pri izvajanju svojih funkcij enotnega nadzornika, Enotni odbor za reševanje ali organi Unije, ki opravljajo podobne naloge, vključno z enotnim pravilnikom o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije ali drugimi zakonodajnimi ukrepi, ki se sprejmejo za zaščito finančne stabilnosti, bi bilo morda treba zasnovati enotneje kot primerljive predpise, ki naj bi jih uporabljali nacionalni organi držav članic, ki ne sodelujejo v bančni uniji. Zato bodo morda potrebne posebne določbe v enotnem pravilniku in drugih ustreznih instrumentih, s čimer se ohranja enake konkurenčne pogoje ter prispeva k finančni stabilnosti.

3.

Nujni in krizni ukrepi, ki so namenjeni zaščiti finančne stabilnosti euroobmočja, ne bodo pomenili proračunske odgovornosti tistih držav članic, katerih valuta ni euro, oziroma tistih, ki ne sodelujejo v bančni uniji. Za primere, ko se iz splošnega proračuna Unije krijejo stroški, ki niso upravni stroški ter izhajajo iz nujnih in kriznih ukrepov iz prvega pododstavka, bodo vzpostavljeni ustrezni mehanizmi za zagotovitev polnega povračila stroškov.

4.

Za izvajanje ukrepov, vključno z nadzorom nad finančnimi institucijami in trgi ali njihovim reševanjem, in makrobonitetnih odgovornosti, ki jih je treba sprejeti zaradi ohranitve finančne stabilnosti držav članic, katerih valuta ni euro, so, ob upoštevanju zahtev skupinskega in konsolidiranega nadzora in reševanja, pristojni njihovi lastni organi in spada v njihovo proračunsko odgovornost, razen če se takšne države članice ne želijo pridružiti skupnim mehanizmom, odprtim za njihovo sodelovanje. To ne posega v vzpostavitev enotnega pravilnika in mehanizme Unije o makrobonitetnem nadzoru za preprečevanje in blažitev sistemskih finančnih tveganj v Uniji ter v obstoječe pristojnosti Unije za sprejemanje ukrepov, ki so potrebni v odziv na grožnje finančni stabilnosti.

5.

Na neuradnih sestankih ministrov držav članic, katerih valuta je euro, iz Protokola (št. 14) o Euroskupini se spoštujejo pristojnosti Sveta kot institucije, na katero Pogodbi prenašata zakonodajne funkcije, in v okviru katere države članice usklajujejo svoje ekonomske politike. V skladu s Pogodbama vsi člani Sveta sodelujejo v njegovih posvetovanjih, četudi nimajo vsi pravice glasovati. V neuradnih razpravah skupine držav članic se spoštujejo pristojnosti Sveta, pa tudi prerogative ostalih institucij EU.

6.

Kadar naj bi se o vprašanju, povezanem z uporabo tega oddelka, razpravljalo v Evropskem svetu, kot je določeno v odstavku 1 oddelka E, bo ustrezno upoštevana morebitna nujnost zadeve.

7.

Vsebina tega oddelka bo vključena v Pogodbi ob njuni naslednji spremembi v skladu z zadevnimi določbami Pogodb in ustreznimi ustavnimi pravili držav članic.

ODDELEK B

KONKURENČNOST

Vzpostavitev notranjega trga, na katerem je zagotovljen prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala, je eden od temeljnih ciljev Unije. Za njegovo zagotovitev ter za spodbuditev rasti in ustvarjanja delovnih mest mora EU izboljšati konkurenčnost na način, določen v izjavi Evropskega sveta o konkurenčnosti.

Zadevne institucije EU in države članice si bodo v ta namen kar najbolj prizadevale v celoti vzpostaviti in okrepiti notranji trg ter ga prilagoditi tako, da bo šel v korak s spreminjajočimi se razmerami. Hkrati bodo zadevne institucije EU in države članice sprejele konkretne ukrepe za boljšo pripravo zakonodaje, ki je ključna za uresničevanje navedenih ciljev. Za to je nujno zmanjšati upravna bremena in znižati stroške usklajevanja za gospodarske subjekte, zlasti mala in srednja podjetja, ter razveljaviti nepotrebno zakonodajo, kot je predvideno v izjavi Komisije o mehanizmu za izvajanje subsidiarnosti in mehanizmu za zmanjšanje bremena, hkrati pa še naprej zagotavljati visoke standarde za varovanje potrošnikov, zaposlenih, zdravja in okolja. Evropska unija si bo prizadevala tudi za izvajanje aktivne in ambiciozne trgovinske politike.

Napredek pri vseh teh elementih koherentne politike za konkurenčnost se bo pozorno spremljal in po potrebi preučil.

ODDELEK C

SUVERENOST

1.

Priznava se, da Združeno kraljestvo glede na poseben položaj, ki ga ima po Pogodbah, ni zavezano nadaljnjemu političnemu povezovanju v Evropski uniji. Ta vsebina bo vključena v Pogodbi ob njuni naslednji spremembi v skladu z zadevnimi določbami Pogodb in ustreznimi ustavnimi pravili držav članic, s čimer se pojasni, da sklicevanja na vse tesnejšo zvezo ne veljajo za Združeno kraljestvo. Sklicevanja v Pogodbah in njunih preambulah na postopek oblikovanja vse tesnejše zveze med narodi Evrope še niso pravna podlaga za širjenje področja uporabe katere koli določbe iz Pogodb ali sekundarne zakonodaje EU. Prav tako ne bi smela povzročiti, da bi se pristojnosti Unije ali pristojnosti njenih institucij, kakor so določene v Pogodbah, razlagale široko. Ta sklicevanja ne spreminjajo meja pristojnosti Unije, ki jih ureja načelo prenosa pristojnosti, niti uporabe pristojnosti Unije, ki jo urejata načeli subsidiarnosti in sorazmernosti. Ne zahtevajo, naj se na Evropsko unijo prenese še več pristojnosti, niti od Evropske unije nujno ne terjajo uresničevanja pristojnosti, ki jih že ima, niti ne pomenijo, da na Unijo prenesenih pristojnosti ni mogoče skrčiti in jih torej vrniti državam članicam. Pristojnosti, ki so jih države članice prenesle na Unijo, je mogoče spreminjati, naj gre za njihovo širjenje ali krčenje, le s spremembo Pogodb ob soglasju vseh držav članic. Pogodbi že vsebujeta posebne določbe, na podlagi katerih nekatere države članice lahko tudi ne sodelujejo pri uporabi nekaterih določb prava Unije ali so od njihove uporabe izvzete. Potemtakem so sklicevanja na vse tesnejšo zvezo med narodi združljiva z več različnimi načini povezovanja, med katerimi lahko izbirajo posamezne države članice, in slednjih ne obvezujejo k stremljenju k nekemu skupnemu cilju. Pogodbi dopuščata pot v globlje povezovanje med državami članicami, ki jih druži takšna vizija njihove skupne prihodnosti, ne da bi to veljalo tudi za ostale države članice.

2.

Namen načela subsidiarnosti je zagotoviti, da se odločitve sprejemajo kar najbliže državljanom. Izbira ustrezne ravni ukrepanja je zato med drugim odvisna od tega, ali ima zadevno vprašanje čeznacionalne vidike, ki jih ni mogoče zadovoljivo urediti z ukrepanjem držav članic, in od tega, ali bi v primerjavi z ukrepi na ravni držav članic ukrepanje na ravni Unije po svojem obsegu ali učinkih prineslo očitne koristi. Obrazložena mnenja, ki jih nacionalni parlamenti izdajo v skladu s členom 7(1) Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, morajo ustrezno upoštevati vse institucije, vključene v proces odločanja v Uniji. Za zagotovitev tega se bo sprejelo ustrezne ureditve.

3.

Kadar bodo obrazložena mnenja o neskladnosti osnutka zakonodajnega akta Unije z načelom subsidiarnosti, poslana v 12 tednih od posredovanja zadevnega osnutka, predstavljala več kot 55 % vseh glasov, dodeljenih nacionalnim parlamentom, bo predsedstvo Sveta točko uvrstilo na dnevni red Sveta, da se o teh mnenjih in posledicah, ki iz njih izhajajo, opravi obširna razprava. Predstavniki držav članic bodo kot člani Sveta po tej razpravi in ob spoštovanju postopkovnih zahtev iz Pogodb prenehali obravnavati zadevni osnutek zakonodajnega akta, razen če osnutek ne bo spremenjen tako, da pomisleki, izraženi v obrazloženih mnenjih, odpadejo. Za namene tega odstavka se glasovi, dodeljeni nacionalnim parlamentom, izračunajo v skladu s členom 7(1) Protokola št. 2. Glasovi iz nacionalnih parlamentov držav članic, ki ne sodelujejo pri sprejemanju zadevnega zakonodajnega akta, se ne upoštevajo.

4.

V celoti je treba priznavati pravice in obveznosti držav članic, ki izhajajo iz protokolov, priloženih Pogodbama; ne sme jim biti dodeljen status, ki bi bil nižji od tistega, ki ga uživajo druge določbe Pogodbe, katerih sestavni del so tudi ti protokoli. To velja še zlasti za ukrepe, sprejete na podlagi naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) o območju svobode, varnosti in pravice, ki ne zavezujejo držav članic iz protokolov št. 21 in št. 22, razen če zadevna država članica, kadar zadevni protokol to dopušča, uradno izrazi željo, naj jo ukrep zavezuje. Predstavniki držav članic bodo kot člani Sveta poskrbeli, da se vsakič, ko se ukrep Unije po svojem namenu in vsebini uvršča v področje uporabe naslova V tretjega dela PDEU, zanj uporabita protokola št. 21 in št. 22, tudi če bi to povzročilo delitev ukrepa na dva akta.

5.

Člen 4(2) Pogodbe o Evropski uniji potrjuje, da nacionalna varnost ostaja v izključni pristojnosti vsake države članice. To ne pomeni odstopanja od prava Unije in se zato ne bi smelo razlagati omejevalno. Institucije Unije pri izvajanju pristojnosti v celoti spoštujejo odgovornost držav članic za nacionalno varnost. Priznane so koristi skupnega ukrepanja pri vprašanjih, ki zadevajo varnost držav članic.

ODDELEK D

SOCIALNOVARNOSTNE DAJATVE IN PROSTO GIBANJE

Prosto gibanje delavcev v Uniji je sestavni del notranjega trga, ki med drugim vključuje pravico delavcev držav članic do sprejemanja ponudb za zaposlitev kjer koli v Uniji. Zaradi razlik med državami članicami v ravni plačil so nekatere ponudbe za zaposlitev bolj vabljive kot druge, zaradi česar prihaja do gibanj, ki izhajajo neposredno iz svobode trga. Vendar so sistemi socialne varnosti držav članic, ki jih pravo Unije usklajuje, ne pa tudi harmonizira, strukturirani različno, to pa lahko samo po sebi privlači delavce v nekatere države članice. Legitimno je, da se to stanje upošteva in da se tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni predvidijo ukrepi za omejevanje tokov delavcev takšnih razsežnosti, ki bi negativno vplivali tako na države članice izvora kot na namembne države članice, ne da bi s tem povzročali neupravičeno neposredno ali posredno diskriminacijo.

Pomisleki, ki jih je v tej zvezi izrazilo Združeno kraljestvo, so ustrezno zabeleženi, v luči nadaljnjih sprememb zakonodaje Unije in ustrezne nacionalne zakonodaje.

Razlaga sedanjih pravil EU

1.

Pri ukrepih iz uvodnega odstavka bi bilo treba upoštevati, da imajo države članice pravico določati temeljna načela svojih sistemov socialne varnosti ter da imajo široko diskrecijo pri določanju in izvajanju politike zaposlovanja in socialne politike, tudi kar zadeva določanje pogojev za dostop do socialnovarnostnih dajatev. (a) Prosto gibanje delavcev na podlagi člena 45 PDEU sicer vključuje odpravo vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva v zvezi z zaposlitvijo, plačilom ter drugimi delovnimi in zaposlitvenimi pogoji, to pravico pa je mogoče omejiti zavoljo javnega reda, javne varnosti in javnega zdravja. Če je to potrebno iz prevladujočih razlogov javnega interesa je prosto gibanje delavcev mogoče omejiti z ukrepi, sorazmernimi legitimnemu cilju, ki se ga želi doseči. Razlogi javnega interesa, ki jih v ta namen priznava sodna praksa Sodišča Evropske unije in temeljijo na analizi vsakega primera posebej so spodbujanje zaposlovanja, zmanjševanje brezposelnosti, varstvo ranljivih delavcev in odvračanje resne nevarnosti za vzdržnost sistemov socialne varnosti. Izhajajoč iz objektivnih preudarkov, ki niso povezani z državljanstvom zadevnih oseb in so sorazmerni legitimnemu cilju, ki se ga želi doseči, je za nekatere dajatve dovoljeno uvesti pogoje, da se zagotovi, da je zadevna oseba stvarno in dejansko povezana s trgom dela države članice gostiteljice. (b) Prosto gibanje državljanov EU v skladu s členom 21 PDEU se mora uresničevati ob upoštevanju omejitev in pogojev, določenih s Pogodbama in ukrepi, ki so bili sprejeti za njuno uveljavitev. Pravica ekonomsko neaktivnih oseb do prebivanja v državi članici gostiteljici, je po pravu EU odvisna od tega, ali imajo te osebe zadostna sredstva zase in za svoje družinske člane, da ne bi postali breme za sistem socialne pomoči države članice gostiteljice, ter ali imajo te osebe splošno zdravstveno zavarovanje. Države članice imajo možnost, da osebam, ki uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja samo zato, da bi pridobile socialno pomoč držav članic, čeprav nimajo dovolj sredstev, da bi lahko uveljavljale pravico do prebivanja, ne dodelijo socialnovarnostnih dajatev. Države članice lahko zavrnejo zahtevke za socialno pomoč državljanov EU iz drugih držav članic, ki ne uživajo pravice do prebivanja na njihovem ozemlju ali so upravičeni do prebivanja na njihovem ozemlju le zato, ker iščejo zaposlitev. Sem spadajo tudi zahtevki državljanov EU iz drugih držav članic, glede dajatev, katerih glavni namen je kritje minimalnih življenjskih stroškov, čeprav so takšne dajatve namenjene tudi zagotavljanju lažjega dostopa do trga dela države članice gostiteljice. (c) Osebe, ki uživajo pravico do prostega gibanja, morajo upoštevati zakone države članice gostiteljice. Države članice lahko v skladu s pravom Unije ukrepajo z namenom preprečevanja zlorabe pravic ali goljufij, kakršna je na primer predložitev ponarejenih listin, in obravnavajo primere sklepanja ali vzdrževanja zakonskih zvez z državljani tretjih držav iz koristoljubja za namene uporabe prostega gibanja kot poti za regularizacijo nezakonitega bivanja v državi članici ali obravnavajo primere, ko se prosto gibanje uporabi kot pot za izigravanje nacionalnih pravil o priseljevanju, ki veljajo za državljane tretjih držav. Države članice gostiteljice lahko sprejmejo tudi omejevalne ukrepe, potrebne, da se obvarujejo posameznikov, ki bi s svojim vedenjem zelo verjetno pomenili dejansko in resno grožnjo javnemu redu ali javni varnosti. Države članice lahko pri ugotavljanju, ali vedenje posameznika predstavlja dejansko grožnjo javnemu redu ali javni varnosti, upoštevajo vedenje zadevnega posameznika v preteklosti, za grožnjo pa ni vedno nujno, da je neposredna. Države članice smejo iz preventivnih razlogov ukrepati tudi brez predhodne kazenske obsodbe, kolikor se ti razlogi nanašajo prav na zadevnega posameznika. Nadaljnja izmenjava informacij in upravno sodelovanje med državami članicami se bosta razvijala skupaj s Komisijo v prid učinkovitejšemu boju proti takšni zlorabi pravic in goljufijam.

Spremembe sekundarne zakonodaje EU

2.

Zabeleži se, da bo Komisija po tem, ko bo začel učinkovati ta sklep, predložila predloge za spremembo veljavne sekundarne zakonodaje EU, kot sledi: (a) predlog za spremembo Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (2) o koordinaciji sistemov socialne varnosti, da bi države članice v zvezi z nakazovanjem otroških dodatkov v državo članico, ki ni država članica, v kateri delavec prebiva, dobile možnost za indeksacijo teh dodatkov glede na pogoje v državi članici, v kateri prebiva otroka. To bi se moralo uporabljati samo za nove zahtevke delavcev EU v državi članici gostiteljici. Vendar pa lahko od 1. januarja 2020 vse države članice razširijo indeksacijo na obstoječe zahtevke za otroške dodatke, ki so jih delavci EU že nakazali v drugo državo članico. Namen Komisije ni, da bi v predlog za prihodnji sistem neobvezne indeksacije otroških dodatkov, vključila druge tipe ugodnosti, ki se jih lahko nakazuje v drugo državo članico, kot so starostne pokojnine; (b) da bi ustrezno upoštevali privlačitveni dejavnik, ki izhaja iz sistema dajatev socialne varnosti za zaposlene, predlog za spremembo Uredbe (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (3) o prostem gibanju delavcev v Uniji, ki bo določal mehanizem za opozarjanje in zaščito v primeru izredno obsežnega dlje trajajočega pritoka delavcev iz drugih držav članic, tudi kot posledica preteklih politik zaradi predhodnih širitev EU. Država članica, ki bi želela uporabiti ta mehanizem, bi Komisijo in Svet uradno obvestila o tem, da se sooča z izrednimi razmerami takšnih razsežnosti, da spodkopavajo ključne vidike sistema socialne varnosti, vključno s primarnim namenom sistema dajatev socialne varnosti za zaposlene, ali na zaposlitvenem trgu povzročajo resne težave, ki se bodo verjetno nadaljevale, ali povzročajo, da je normalno delovanje javnih storitev izpostavljeno prekomernim obremenitvam. Na predlog Komisije ter po preučitvi uradnega obvestila in v njem navedenih razlogov bi Svet zadevni državi članici lahko dovolil, da v potrebnem obsegu omeji dostop do dajatev socialne varnosti za zaposlene, za katere se ne plačujejo prispevki. Svet bi državi članici dovolil, da omeji dostop novo prihajajočih delavcev iz EU do dajatev socialne varnosti za zaposlene, za katere se ne plačujejo prispevki, za obdobje največ štirih let od začetka zaposlitve. Omejitev bi se morala od začetne popolne izključitve postopno zmanjševati s širjenjem dostopa do dajatev sorazmerno z vse tesnejšo povezanostjo delavca s trgom dela države članice gostiteljice. Dovoljenje bi veljalo za določen čas in se uporabljalo za novo prihajajoče delavce iz EU v obdobju 7 let.

Predstavniki držav članic bodo kot člani Sveta prednostno nadaljevali delo pri teh zakonodajnih predlogih ter skušali po svojih najboljših močeh doseči njihovo čimprejšnje sprejetje.

Bodoči ukrepi iz tega odstavka ne bi smeli povzročiti, da bi delavci iz EU uživali manj ugodno obravnavo kot državljani tretjih držav v primerljivih situacijah.

Spremembe primarne zakonodaje EU

3.

Glede bodočih širitev Evropske unije je zabeleženo, da se v ustreznih aktih o pristopu določijo ustrezni prehodni ukrepi o prostem gibanju oseb, o katerih se dogovorijo vse države članice v skladu s Pogodbama. V zvezi s tem je sprejeto stališče Združenega kraljestva, naklonjeno takšnim prehodnim ukrepom.

ODDELEK E

UPORABA IN KONČNE DOLOČBE

1.

Vsaka država članica lahko predsednika Evropskega sveta pozove, naj Evropski svet razpravlja o vprašanju, ki bi se zastavijo v zvezi z uporabo tega sklepa.

2.

Ta sklep začne učinkovati dne, ko vlada Združenega kraljestva generalnega sekretarja Sveta obvesti, da se je Združeno kraljestvo odločilo obdržati članstvo v Evropski uniji.

---

(1)  Sklep Sveta o posebnih določbah o učinkovitem upravljanju bančne unije in učinkovitem obvladovanju posledic nadaljnjega povezovanja v euroobmočju.

(2)  Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1).

(3)  Uredba (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji (UL L 141, 27.5.2011, str. 1).

PRILOGA II

IZJAVA O ODDELKU A SKLEPA VODITELJEV DRŽAV ALI VLAD, KI SO SE SESTALI V OKVIRU EVROPSKEGA SVETA, O NOVI UREDITVI ZA ZDRUŽENO KRALJESTVO V OKVIRU EVROPSKE UNIJE

Voditelji držav ali vlad izjavljamo, da bo Svet na dan začetka učinkovanja Sklepa Sveta voditeljev držav ali vlad, ki so se sestali v okviru Evropskega sveta, o novi ureditvi za Združeno kraljestvo v okviru Evropske unije, sprejel sklep o posebnih določbah o učinkovitem upravljanju bančne unije in učinkovitem obvladovanju posledic nadaljnjega povezovanja v euroobmočju, ki bo začel veljati isti dan.

Besedilo osnutka tega sklepa se glasi:

---

(1)  Sklep Sveta 2009/857/ES z dne 13. decembra 2007 o izvajanju člena 16(4) Pogodbe o Evropski uniji in člena 238(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije med 1. novembrom 2014 in 31. marcem 2017 na eni strani ter od 1. aprila 2017 na drugi strani (UL L 314, 1.12.2009, str. 73).

(2)  Sklep Sveta voditeljev držav ali vlad, ki so se sestali v okviru Evropskega sveta, o novi ureditvi za Združeno kraljestvo v okviru Evropske unije (UL C 69 I, 23.2.2016, str. 1).

(3)  Izjava predstavnikov 28 držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta z dne 18. decembra 2013 dok. št 18137/13.

(4)  Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).

(5)  Sklep Sveta 2009/937/EU z dne 1. decembra 2009 o sprejetju Poslovnika Sveta (UL L 325, 11.12.2009, str. 35).

PRILOGA III

IZJAVA EVROPSKEGA SVETA O KONKURENČNOSTI

Če želimo spodbuditi rast in ustvariti delovna mesta, mora Evropa postati konkurenčnejša. Čeprav je ta cilj zadnja leta v središču dejavnosti EU, je Evropski svet prepričan, da bi lahko naredili še več, da bi v celoti izkoristili potencial vseh vidikov notranjega trga, spodbujali razmere, ugodne za podjetništvo in ustvarjanje delovnih mest, vlagali v naša gospodarstva in jih pripravili za prihodnost, spodbujali mednarodno trgovino in poskrbeli, da bi bila Unija privlačnejša partnerica.

Evropski svet izpostavlja izjemen pomen notranjega trga kot območja brez meja, v katerem je mogoč prost pretok blaga, storitev in kapitala ter prosto gibanje oseb. To je eden od največjih dosežkov Unije. V času gospodarskih in socialnih izzivov moramo notranji trg oživiti in prilagoditi spreminjajočim se razmeram. Evropa mora izboljšati mednarodno konkurenčnost vseh svojih storitev in proizvodov ter na ključnih področjih, kot sta energija in enotni digitalni trg.

Evropski svet poziva vse institucije in države članice EU, naj si zaradi večje konkurenčnosti EU prizadevajo za boljšo pripravo zakonodaje in razveljavijo tisto, ki je nepotrebna, pri tem pa ustrezno upoštevajo, da je treba ohraniti visoke standarde na področju varstva potrošnikov, zaposlenih, zdravja in okolja. To je ključno za spodbujanje gospodarske rasti in konkurenčnosti ter ustvarjanje novih delovnih mest.

Da bi prispevali k temu cilju, so se Evropski parlament, Svet in Komisija dogovorili o Medinstitucionalnem sporazumu o boljšem pravnem urejanju. V tem okviru je treba učinkovito sodelovati, da bo mogoče posodobiti in poenostaviti zakonodajo ter preprečiti pretirano urejanje s predpisi in upravno breme za državljane, javne uprave in podjetja, tudi za mala in srednja podjetja, hkrati pa zagotoviti, da bodo cilji zakonodaje izpolnjeni.

Poudarek mora biti na:

—

odločnem prizadevanju za poenostavitev predpisov in zmanjšanje bremena, tudi z umikom ali preklicem zakonodaje, kjer je to ustrezno, ter boljšo uporabo ocene učinka in naknadne ocene v celotnem zakonodajnem ciklu, tako na ravni EU kot na nacionalni ravni. Pri tem delu bi se morali opirati na dosedanji napredek v okviru programa ustreznosti predpisov (REFIT);

—	večjih prizadevanjih za zmanjšanja splošnega bremena pravne ureditve EU, predvsem za MSP in mikropodjetja;

—	opredelitvi uresničljivih ciljev za zmanjšanje bremena v ključnih sektorjih, z zavezami institucij in držav članic EU.

Evropski svet pozdravlja zavezo Komisije, da bo vsako leto pregledala rezultate prizadevanj Unije za poenostavitev zakonodaje, preprečevanje pretiranega urejanja s predpisi in zmanjšanje upravnega bremena. Ta letni pregled, namenjen pomoči pri programu REFIT, ki ga izvaja Komisija, bo vključeval letno študijo bremena in pregled obstoječe zakonodaje EU.

Evropski svet obenem poziva Svet, naj preuči letne preglede, ki jih bo izvedla Komisija v skladu s svojo izjavo o subsidiarnosti, in zagotovi, da bodo na njihovi podlagi sprejeti ustrezni ukrepi na različnih področjih dejavnosti Unije. Komisijo poziva, naj predlaga razveljavitev ukrepov, ki niso skladni z načelom subsidiarnosti ali nalagajo nesorazmerno regulativno breme.

Evropski svet poudarja, da je potreben trden večstranski trgovinski sistem, ki bo temeljil na pravilih, ter da je treba skleniti ambiciozne dvostranske trgovinske in naložbene sporazume s tretjimi državami, ki bodo temeljili na načelih vzajemnosti in obojestranskih koristi. V zvezi s tem pozdravlja nedavni dogovor STO v Nairobiju. Treba je doseči napredek v pogajanjih z ZDA, Japonsko ter ključnimi partnerji v Latinski Ameriki. zlasti z Mercosurjem, in azijsko-pacifiški regiji. Koristi od trgovine morajo imeti vsi – potrošniki, delavci in gospodarski subjekti. Nova strategija („Trgovina za vse: za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko“) je ključni element.

Evropski svet bo spremljal razvoj dogodkov ter poziva Svet za splošne zadeve in Svet za konkurenčnost, naj redno ocenjujeta napredek glede različnih elementov, navedenih v tej izjavi.

PRILOGA IV

IZJAVA EVROPSKE KOMISIJE

o mehanizmu za izvajanje subsidiarnosti in mehanizmu za zmanjšanje bremena

Komisija bo na podlagi obstoječih procesov in zaradi zagotavljanja vsestranskega izvajanja načela subsidiarnosti in sorazmernosti vzpostavila mehanizem za pregled sklopa veljavne zakonodaje EU, da se preveri, ali je ta skladen z navedenim načelom.

Komisija bo pri določitvi prednostnih nalog tega pregleda upoštevala stališča Evropskega parlamenta, Sveta in nacionalnih parlamentov.

Komisija bo predlagala program dela do konca leta 2016 in nato vsako leto poročala Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija je v celoti zavezana poenostavitvi zakonodaje EU in zmanjšanju upravnega bremena za nosilce poslovne dejavnosti v EU in si bo še naprej prizadevala zanju, ne da bi pri tem ogrozila cilje politike, in sicer z izvajanjem agende za boljše pravno urejanje iz leta 2015, vključno s svojim programom ustreznosti in uspešnosti predpisov. Zmanjševanje birokracije za podjetništvo, zlasti mala in srednja podjetja, za nas vse ostaja glavni cilj pri zagotavljanju rasti in delovnih mest.

Komisija bo v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov sodelovala z državami članicami in deležniki pri določanju specifičnih ciljev na ravni EU in nacionalni ravni za zmanjšanje obremenitev podjetij, zlasti na področjih, ki so za podjetja – predvsem mala in srednja – najbolj težavna. Nato bo Komisija spremljala napredek pri doseganju ciljev in vsako leto poročala Evropskemu svetu.

PRILOGA V

IZJAVA EVROPSKE KOMISIJE

o indeksaciji otroških dodatkov, ki se nakazujejo v državo članico, v kateri delavec ne prebiva

Komisija bo predlagala spremembo Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (1) o koordinaciji sistemov socialne varnosti, da bi države članice v zvezi z nakazovanjem otroških dodatkov v državo članico, v kateri delavec ne prebiva, dobile možnost za indeksacijo teh prejemkov glede na razmere v državi članici prebivališča otroka.

Po mnenju Komisije te razmere vključujejo življenjsko raven in višino otroških dodatkov v tej državi članici.

---

(1)  Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1).

PRILOGA VI

IZJAVA EVROPSKE KOMISIJE

o zaščitnem mehanizmu iz odstavka 2(b) oddelka D Sklepa voditeljev držav ali vlad, ki so se sestali v okviru Evropskega sveta, o novi ureditvi za Združeno kraljestvo v okviru Evropske unije

V zvezi z odstavkom 2(b) oddelka D Sklepa voditeljev držav ali vlad, ki so se sestali v okviru Evropskega sveta, o novi ureditvi za Združeno kraljestvo v okviru Evropske unije bo Evropska komisija predložila predlog za spremembo Uredbe št. 492/2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji, da bi zagotovila zaščitni mehanizem, pri čemer se razume, da se ta lahko uporablja in se tudi bo ter bo zato odgovor na pomisleke Združenega kraljestva glede izjemnega pritoka delavcev iz drugih držav Evropske unije v to državo v zadnjih letih.

Na podlagi informacij, ki jih ji je posredovalo Združeno kraljestvo – zlasti glede na to, da to ni v celoti izrabilo prehodnih obdobij v zvezi s prostim gibanjem delavcev, ki jih dopuščajo akti o pristopu –, Evropska komisija meni, da v tej državi danes obstajajo takšne izjemne razmere, za kakršne je predlagani zaščitni mehanizem vzpostavljen. Zato bi bilo upravičeno, da Združeno kraljestvo sproži mehanizem in pričakuje, da bo ta odobren.

PRILOGA VII

IZJAVA EVROPSKE KOMISIJE

o vprašanjih, povezanih z zlorabo pravice do prostega gibanja oseb

Komisija se seznanja s Sklepom voditeljev držav ali vlad, ki so se sestali v okviru Evropskega sveta, o novi ureditvi za Združeno kraljestvo v okviru Evropske unije, in zlasti oddelkom D Sklepa.

Komisija namerava sprejeti predlog za dopolnitev Direktive 2004/38 o prostem gibanju državljanov Unije, da se iz področja uporabe pravic do prostega gibanja izključijo državljani tretjih držav, ki pred sklenitvijo zakonske zveze z državljanom Unije niso zakonito prebivali v državi članici ali ki sklenejo zakonsko zvezo z državljanom Unije šele po tem, ko ta državljan Unije pridobi pravico do prebivanja v državi članici gostiteljici. Zato se v takih primerih za državljane tretjih držav uporablja zakonodaja o priseljevanju države članice gostiteljice. Ta predlog bo predložen, ko bo navedeni sklep začel učinkovati.

Kar zadeva primere zlorab pri vstopu in prebivanju družinskih članov mobilnih državljanov Unije, ki niso državljani EU, bo Komisija natančneje določila, da:

—

Države članice lahko obravnavajo posamezne primere zlorab pravice do prostega gibanja s strani državljanov Unije, ki se vrnejo v državo članico, katere državljanstvo imajo, z družinskim članom, ki ni državljan EU, v primeru, ko prebivanje v državi članici gostiteljici ni dovolj pristno, da bi si lahko ustvaril družino ali utrdil družinsko življenje, in je njegov namen izogibanje uporabi nacionalnih predpisov s področja priseljevanja.

—	Zakonska zveza, sklenjena iz koristoljubja, oziroma navidezna zakonska zveza – ki je pravo Unije ne varuje –, zajema tudi zakonsko zvezo, ki se vzdržuje zaradi uživanja pravice do prebivanja družinskega člana, ki ni državljan države članice.

Komisija bo tudi natančneje določila, da lahko države članice pri ugotavljanju, ali ravnanje državljana Unije pomeni „trenutno“ grožnjo za javni red ali javno varnost, upoštevajo njegovo preteklo ravnanje. Na javni red ali javno varnost se lahko preventivno sklicujejo tudi, če posameznik pred tem ni bil kazensko obsojen, vendar morajo preučiti vsakega posameznika posebej. Komisija bo jasneje opredelila tudi pojma „resni razlogi v zvezi z javnim redom ali javno varnostjo“ in „nujni razlogi zaradi javne varnosti“. Poleg tega bo Komisija pri prihodnjem pregledu Direktive 2004/38 o prostem gibanju državljanov Unije preučila stopnjo tolerance v zvezi z navedenima pojmoma.

Te opredelitve bodo objavljene v sporočilu, v katerem bodo tudi smernice za uporabo prava Unije na področju prostega gibanja državljanov Unije.