29.5.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 175/1

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32015M7597. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

29.5.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 175/2

2.1

Glede na dosledne prispevke ECB k okviru HICP in pomembnost visokokakovostnih statističnih podatkov HICP za učinkovito denarno politiko in še zlasti za sledenje poglavitnemu cilju ECB glede stabilnosti cen, bi bilo treba ECB še naprej zaprositi tudi za mnenje o prihodnjih spremembah tega okvira (5).

2.2

Natančneje, v skladu s členoma 127(4) in 282(5) Pogodbe se ECB zaprosi za nasvet o vseh izvedbenih in delegiranih aktih, ki jih Komisija lahko sprejme v skladu z revidiranim pravnim okvirom za HICP (6). Obveznost posvetovanja in koristi posvetovanja z ECB je Sodišče Evropske unije poudarilo v zadevi Komisija proti ECB  (7).

2.3

V skladu z veljavnimi določbami Uredbe (ES) št. 2494/95 (8) in ne glede na sodelovanje pri pripravi zakonodajnih aktov, bi morala uvodna izjava 2 predlagane uredbe izražati pristojnost ECB, da poda mnenje o izvedbenih in delegiranih aktih, sprejetih v skladu s predlagano uredbo.

3.1

ECB v zvezi s pooblastilom Komisije za sprejetje delegiranih aktov na podlagi člena 290 Pogodbe meni, da sta bistvena elementa predlagane uredbe prag, pod katerim državam članicam ni treba zagotoviti podindeksov harmoniziranih indeksov, in seznam podindeksov, ki jih državam članicam ni treba pripraviti (9). Ta elementa sta ključna za zagotovitev zanesljivih in harmoniziranih indeksov cen življenjskih potrebščin. Spremembe navedenih parametrov imajo neposredni učinek na pokritje in zanesljivost indeksov. Imajo precejšen vpliv na kakovost in zanesljivost indeksov. ECB zato meni, da delegirani akti niso primerni pravni instrumenti za določitev pravil, ki urejajo ta ključna elementa okvira HICP. O teh vprašanjih bi bilo treba odločiti in ju urediti v predlagani uredbi. ECB predlaga, da se v člen 5(6) in (7) vključita uveljavljena pragova 1/1 000 uteži skupnih odhodkov, ki jih pokriva HICP, oziroma 1/100 indeksov cen za stanovanjske nepremičnine, v katerih bivajo lastniki, in za stanovanjske nepremičnine.

3.2

ECB podpira predlagani člen 5(1) v povezavi s členom 2(q) glede zbiranja informacij o „nadzorovanih cenah“, ki so del „osnovnih informacij“, ki bi morale biti zagotovljene s sklicevanjem na HICP (in HICP po stalnih davčnih stopnjah). ECB spremlja gibanje cen, ki jih neposredno določi ali nanje znatno vpliva država (na centralni, regionalni ali lokalni ravni, vključno z nacionalnimi regulatorji), in vpliv teh gibanj na celoten HICP. Dejansko so navedene informacije zelo koristne za analizo gibanja inflacije. Vendar je potrebna nadaljnja usmeritev glede razvrstitve cen na tiste, ki niso, so večinoma ali so v celoti nadzorovane. Ta razvrstitev je pogosto nejasna. ECB bi v zvezi z indeksi, ki se nanašajo na nadzorovane cene ali jih izključujejo, priporočila, da Komisija poda smernice, ki bi zagotovile usklajeno opredelitev in uporabo teh pojmov v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 4(4) predlagane uredbe.

4.1

ECB se strinja s Komisijo, da novi pravni okvir ne bi smel zaostajati za sedanjimi zahtevami glede priprave harmoniziranih indeksov z vidika zagotavljanja kakovosti in usklajenosti. Dosežke zadnjih dvajset let, od sprejetja Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 dalje, bi bilo treba ohraniti in po možnosti izboljšati.

4.2

Člen 4(2)(b) predlagane uredbe povečuje dopustno mejo za sistematične razlike v letni stopnji rasti indeksa cen za stanovanjske nepremičnine, v katerih bivajo lastniki (indeks cen OOH), in indeksa cen stanovanjskih nepremičnin (HPI), ki so lahko posledica odstopanj od pojmov ali metod, določenih s predlagano uredbo. Medtem ko Uredba Komisije (EU) št. 93/2013 (10) tega vprašanja ne obravnava, ECB močno priporoča uporabo standardne 0,1 odstotne točke, ki se uporablja za oceno primerljivosti podindeksov HICP. To je mogoče doseči z opustitvijo člena 4(2)(b) predlagane uredbe in odstranitvijo omejitve v kritju iz člena 4(2)(a). Sprostitev zahtev po primerljivosti bi poslabšala kakovost podindeksov OOH in HPI.

4.3

Pripravo podindeksov z nižjo pogostostjo od tiste, ki je zahtevana v predlagani uredbi, bi morala še naprej predhodno odobriti Komisija (Eurostat). To je zdaj zagotovljeno s členom 8(2) Uredbe (ES) št. 2494/95 (11). Enaka zahteva bi morala biti odražena tudi v členu 6(3) predlagane uredbe in v izvedbeni uredbi.

29.5.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 175/5

Svet Evropske unije

Generalni sekretariat

GD C 1C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

29.5.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 175/6

Svet Evropske unije

Generalni sekretariat

GD C 1C

Rue de la Loi 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

29.5.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 175/7

29.5.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 175/8

1.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da priglašena transakcija pomeni koncentracijo v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah.

2.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da ima priglašena transakcija razsežnost Unije v smislu člena 1(2) Uredbe o združitvah.

3.

Svetovalni odbor se strinja z opredelitvami Komisije glede upoštevnih proizvodnih in geografskih trgov, ki so navedene v osnutku sklepa.

4.

Zlasti se Svetovalni odbor strinja s Komisijo, da je treba za namene presoje predlagane koncentracije razlikovati med naslednjimi trgi:

5.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da predlagana koncentracija vzbuja pomisleke glede združljivosti z notranjim trgom ali njegovim znatnim delom, in sicer v zvezi z:

6.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da tudi ob upoštevanju razvoja dogodkov po priglasitvi, povzetega v oddelku 6 osnutka sklepa, zaveze zadostujejo za odpravo pomislekov, ki jih predlagana koncentracija vzbuja glede združljivosti z notranjim trgom ali njegovim znatnim delom, in sicer v zvezi z:

Manjšina članov Svetovalnega odbora se vzdrži.

7.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da predlagana koncentracija pod pogojem, da bodo predlagane zaveze v celoti izpolnjene, in ob upoštevanju vseh zavez verjetno ne bo bistveno ovirala učinkovite konkurence na notranjem trgu ali njegovem znatnem delu. Manjšina članov Svetovalnega odbora se vzdrži.

8.

Svetovalni odbor se strinja s stališčem Komisije, naj se predlagana koncentracija v skladu s členom 2(2) in členom 8(2) Uredbe o združitvah razglasi za združljivo z notranjim trgom in Sporazumom EGP. Manjšina članov Svetovalnega odbora se vzdrži.

29.5.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 175/10

1.

Evropska komisija („Komisija“) je 18. avgusta 2014 prejela priglasitev predlagane koncentracije, s katero bodo podjetja Liberty Global plc („Liberty Global“), Corelio Publishing NV („Corelio“) in Waterman & Waterman NV („W&W“) (skupaj „priglasitelji“) z nakupom delnic pridobili v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah (2) skupni nadzor nad podjetjem De Vijver Media („predlagana transakcija“).

2.

Predlagana transakcija ima razsežnost EU v smislu člena 1(2) Uredbe o združitvah.

3.

Komisija je 22. septembra 2014 sprejela sklep o začetku postopka na podlagi člena 6(1)(c) Uredbe o združitvah. Komisija je predhodno sklenila, da predlagana transakcija vzbuja resne pomisleke glede skladnosti z notranjim trgom in delovanjem Sporazuma EGP zaradi svojih neusklajenih vertikalnih učinkov. Priglasitelji so 6. oktobra 2014 predložili pisne pripombe.

4.

Komisija je 16. oktobra 2014 na podlagi člena 10(3) Uredbe o združitvah sklenila podaljšati rok za pregled predlagane transakcije za 20 delovnih dni.

5.

Podjetje Belgacom NV je izkazalo „zadosten interes“ v smislu člena 18(4) Uredbe o združitvah in je bilo 9. decembra 2014 priznano kot zainteresirana tretja oseba na podlagi člena 5 Sklepa 2011/695/EU.

6.

Da bi odgovorili na pomisleke glede konkurence, ki jih je opredelila Komisija, so priglasitelji 24. novembra 2014 predložili formalne zaveze. Komisija je izvedla preskus trga glede na zaveze in ugotovila, da so za odpravo pomislekov v zvezi s konkurenco potrebne izboljšave. Priglasitelji so 9. decembra 2014 in 12. decembra 2014 predložili izboljšane zaveze, 9. februarja 2015 pa končni sklop zavez. Glavni element končnih zavez je zaveza, da bodo televizijskim distributerjem pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji ponudili dostop do linearnih osnovnih kanalov plačljive televizije Vier in Vijf podjetja De Vijver Media ter drugih linearnih osnovnih kanalov plačljive televizije, skupaj z dodatnimi pravicami, za njihovo distribucijo v Belgiji.

7.

Na podlagi spremenjenih končnih zavez je predlagana transakcija v osnutku sklepa razglašena za združljivo z notranjim trgom in Sporazumom EGP.

8.

V skladu s členom 16 Sklepa 2011/695/EU sem preučil, ali osnutek sklepa obravnava samo ugovore, v zvezi s katerimi so imele stranke v postopku priložnost izraziti svoja stališča. Ugotavljam, da je tako.

9.

Od nobene stranke nisem prejel nobenega procesnega zahtevka ali pritožbe. Na splošno ugotavljam, da so lahko vse stranke v tej zadevi učinkovito uveljavljale svoje procesne pravice.

29.5.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 175/11

(1)

Liberty Global plc (v nadaljnjem besedilu: Liberty Global) ponuja televizijske, internetne in telefonske storitve prek svojih kabelskih omrežij v več državah v Evropi. V Belgiji je podjetje Liberty Global obvladujoči delničar podjetja Telenet. Telenet ima v lasti in upravlja kabelsko omrežje. Omrežje pokriva skoraj vso Flandrijo, dele Bruslja in eno občino v Valoniji. Telenet upravlja tudi številne plačljive televizijske kanale in storitve videa na zahtevo.

(2)

Waterman & Waterman NV (v nadaljnjem besedilu: Waterman & Waterman) je finančni holding pod nadzorom dveh posameznikov, in sicer Wouterja Vandenhauteja in Erika Wattéja.

(3)

Corelio Publishing NV (v nadaljnjem besedilu: Corelio Publishing) objavlja časopise, spletne novice in prodaja oglaševalski prostor.

(4)

De Vijver Media NV (v nadaljnjem besedilu: De Vijver Media) oddaja dva televizijska kanala v nizozemščini, in sicer „Vier“ in „Vijf“. Proizvaja tudi televizijske vsebine, večinoma prek hčerinske družbe Woestijnvis NV. Poleg tega De Vijver Media prodaja oglaševalski prostor na svojih kanalih Vier in Vijf ter nekaterih manjših televizijskih kanalih, ki so v lasti drugih izdajateljev.

(5)

Komisija je 18. avgusta 2014 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe o združitvah, s katero podjetje Liberty Global skupaj s podjetjema Waterman & Waterman in Corelio Publishing z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah skupni nadzor nad podjetjem De Vijver Media.

(6)

Telenet, W&W in Corelio so 17. junija 2014 sklenili sporazum, v skladu s katerim bo Telenet pridobil 33,33 % delnic podjetja De Vijver Media ter vpisal povečanje kapitala De Vijver Media. Tako bo imel Telenet 50 % delnic podjetja De Vijver Media, Waterman & Waterman in Corelio Publishing pa vsak po 25 % delnic. Trije delničarji De Vijver Media bodo po zaključku transakcije sklenili delničarski sporazum. Na podlagi njihovih deležev in določb delničarskega sporazuma bodo imeli vsi trije delničarji skupni nadzor nad podjetjem De Vijver Media.

(7)

Izdajatelji televizijskega programa, kot je De Vijver Media, ponujajo televizijske kanale televizijskim distributerjem, kot je na primer Telenet. Komisija je upoštevni proizvodni trg, na katerem deluje De Vijver Media, opredelila kot trg za veleprodajno ponudbo brezplačnih kanalov in osnovnih kanalov plačljive televizije. Osnovni kanali plačljive televizije so kanali, vključeni v osnovni paket kanalov, ki jih ponujajo televizijski distributerji. V Belgiji večina gospodinjstev plačuje mesečno naročnino kabelskemu ali telefonskemu operaterju v zameno za tak osnovni paket televizijskih kanalov. Kanala Vier in Vijf podjetja De Vijver Media sta vključena v ta osnovni paket in sta torej osnovna kanala plačljive televizije. Samo kanali javnih izdajateljev so brezplačni, brez naročnine in se zato štejejo za brezplačne kanale. Zaradi omejenega števila potrošnikov, ki se zanašajo samo na brezplačne televizijske storitve, se Komisiji ni bilo treba odločati, ali sta veleprodajna ponudba brezplačnih kanalov in veleprodajna ponudba osnovnih kanalov plačljive televizije ločena trga, saj to ne bi spremenilo izida presoje konkurenčnosti. Upoštevni geografski trg za ponudbo brezplačnih kanalov in osnovnih kanalov plačljive televizije je območje, ki ga pokriva Telenet.

(8)

Televizijski distributerji, kot je Telenet, prenašajo televizijske kanale svojim naročnikom prek omrežja. Komisija je upoštevni proizvodni trg, na katerem Telenet deluje kot televizijski distributer, opredelila kot trg za maloprodajo televizijskih storitev. Ni opredelila, ali je ta trg sestavljen iz dveh ločenih upoštevnih proizvodnih trgov, in sicer trga za maloprodajno zagotavljanje brezplačnih kanalov in osnovnih kanalov plačljive televizije ter trga za maloprodajno zagotavljanje posebnih storitev plačljive televizije. Upoštevni geografski trg teh maloprodajnih trgov je območje, ki ga pokriva Telenet.

(9)

Komisija je opredelila tudi trg za produkcijo televizijskih vsebin in trg za izdajanje dovoljenj/odkup pravic za prenos televizijskih vsebin. Odprto pa je pustila vprašanje, ali je upoštevno geografsko območje teh trgov nacionalno (Belgija) ali ožje (Flandrija).

(10)

Poleg tega je Komisija pustila odprto vprašanje, ali je trg za televizijsko oglaševanje poseben trg, ločen od drugih oblik oglaševanja. Če takšen ločen trg obstaja, bi bilo njegovo geografsko območje Belgija ali ožje (Flandrija).

(11)

Transakcija ne vzbuja pomislekov glede konkurence v zvezi s trgom za produkcijo televizijskih vsebin in trgom za izdajanje dovoljenj za pravice za prenos televizijskih vsebin. Tržni delež De Vijver Media na teh trgih je nizek in vsebine, ki jih proizvaja prek svoje hčerinske družbe Woestijnvis NV, niso bistvene za konkurenčnost izdajateljev televizijskega programa ali televizijskih distributerjev. Prav tako transakcija ne sproža pomislekov glede konkurence v zvezi z morebitnim ločenim trgom za televizijsko oglaševanje.

(12)

Transakcija vzbuja pomisleke glede konkurence, ker bi De Vijver Media lahko televizijskim distributerjem, ki so konkurenti Teleneta, preprečil dostop do kanalov Vier in Vijf (izključitev pri surovinah). Transakcija prav tako vzbuja pomisleke glede konkurence, ker bi Telenet konkurentom podjetja De Vijver Media lahko preprečil dostop do kabelskega omrežja Teleneta.

(13)

Kanala Vier in Vijf sta pomemben vir za televizijske distributerje. Potrošniki v Flandriji in Bruslju kanala Vier in Vijf cenijo ter ju pogosto gledajo. Tisti, ki so se odzvali na tržno raziskavo, so potrdili, da morajo imeti televizijski distributerji možnost, da ponudijo ta kanala svojim naročnikom, da bi lahko konkurirali Telenetu.

(14)

Tako Telenet kot De Vijver Media bi lahko izvajala popolno ali delno izključevanje pri surovinah. Popolna izključitev pri surovinah pomeni, da bi Telenet in De Vijver Media televizijskim distributerjem, ki konkurirajo Telenetu, lahko zavrnila izdajo dovoljenj za kanala Vier in Vijf. Delna izključitev pri surovinah pomeni, da bi Telenet in De Vijver Media lahko zvišala cene za kanala Vier in Vijf ali kako drugače diskriminirala konkurenčne televizijske distributerje.

(15)

Poleg Teleneta bosta imela po transakciji dva druga delničarja skupni nadzor nad podjetjem De Vijver Media. Komisija je presojala, ali bi ta dva druga delničarja lahko preprečila, da bi Telenet izvajal izključevanje pri surovinah. Na podlagi analize delničarskega sporazuma je Komisija sklenila, da ni tako in da bi Telenet sam imel možnost, da bi izvajal izključevanje pri surovinah.

(16)

Če trije delničarji podjetja De Vijver Media delujejo usklajeno, ima tudi De Vijver Media možnost, da bi izvajal izključevanje pri surovinah. Ali bi vsi trije delničarji podjetja De Vijver Media delovali usklajeno, je odvisno od tega, ali bi vsi trije imeli motiv za izključitev pri surovinah. Druga dva delničarja podjetja De Vijver Media bosta imela motiv za izključitev pri surovinah, saj bo tako De Vijver Media prejel višje licenčnine (zneski, ki jih televizijski distributerji plačajo izdajateljem televizijskega programa za pravico do prenosa kanalov). Druga dva delničarja morda nimata motiva, da bi sodelovala pri popolni izključitvi pri surovinah, vendar bi Telenet lahko njune motive povezal s svojimi, tako da bi jima nadomestil izgubo prihodkov, ki bi jo morda povzročila popolna izključitev pri surovinah.

(17)

Da bi ocenila, ali bi podjetje De Vijver Media imelo motiv za popolno izključitev pri surovinah, je Komisija količinsko opredelila stroške in koristi, ki bi jih takšna izključitev vsebovala. Stroški so prihodki iz oglaševanja in licenčnin, katerim bi se podjetje De Vijver Media odpovedalo, ker njegovih kanalov ne bi več ponujali televizijski distributerji, ki konkurirajo Telenetu. Koristi so dobički, ki bi jih ustvaril Telenet z naročniki, ki bi prešli s konkurenčnih platform na Telenet. Na podlagi primerjave stroškov in koristi je Komisija nato izračunala, koliko naročnikov konkurentov Teleneta bi moralo preiti, da bi bila popolna izključitev pri surovinah dobičkonosna.

(18)

Komisija je ocenila, da bi bilo število naročnikov, ki bi prešli k Telenetu, če njegovi konkurenti ne bi več ponujali kanalov Vier in Vijf, bistveno višje od najmanjšega števila naročnikov, potrebnega za to, da bi bila popolna izključitev pri surovinah dobičkonosna. Ker so koristi popolne izključitve pri surovinah večje od stroškov, bi imela Telenet in De Vijver Media močan motiv za popolno izključitev pri surovinah.

(19)

Telenet in De Vijver Media bi prav tako imela močan motiv za delno izključitev pri surovinah, saj bi s tem De Vijver Media prejemal višje licenčnine.

(20)

Izključitev pri surovinah bi imela protikonkurenčen učinek na trgu za maloprodajo televizijskih storitev. Telenet ima prevladujoč položaj na tem trgu zaradi visokih tržnih deležev in številnih drugih dejavnikov. Izključitev pri surovinah bi povečala ovire za vstop na ta trg, saj bodo novi udeleženci težko konkurirali Telenetu, če ne morejo ponuditi kanalov Vier in Vijf. Zato bi se Telenetov prevladujoč položaj okrepil. Izključitev pri surovinah bi tudi oslabila konkurenco obstoječih televizijskih distributerjev, saj ti ne bodo mogli ponuditi kanalov Vier in Vijf.

(21)

Na televizijskih trgih pride do popolne izključitve pri strankah, če je izdajatelju televizijskega programa onemogočen dostop do distributerja na spodnjem delu oskrbne verige. Posledica tega so izpadi, med katerimi naročniki ne morejo gledati onemogočenih kanalov. Bolj prefinjena oblika izključitve, tj. delna izključitev pri strankah, nastopi, če televizijski distributer omogoči kanal na svoji platformi, vendar poslabša kakovost gledanja kanala. Distributer bi zlasti lahko na svoji platformi otežil dostop do vsebin konkurentov, npr. tako da bi konkurenčne kanale uvrstil nižje na seznamu kanalov ali v elektronskem programskem vodiču, kar bi povečalo verjetnost, da bi gledalci namesto teh gledali kanale, ki pripadajo distributerju.

(22)

Telenet je pomembna stranka s precejšnjo stopnjo tržne moči na trgu na spodnjem delu oskrbne verige za maloprodajo televizijskih storitev. Ob upoštevanju Telenetovega velikega tržnega deleža na trgu maloprodaje televizijskih storitev Komisija meni, da morajo imeti izdajatelji televizijskega programa na Telenetovi platformi za televizijsko distribucijo možnost, da lahko delujejo v Flandriji.

(23)

Telenet ima nadzor nad linearnimi kanali, ki jih prenaša (ob upoštevanju obveznosti prenosa), in lahko tudi odloča, katere izdajatelje, ki oddajajo nelinearne vsebine, bo ponudil na svoji platformi. Zato ima Telenet možnost za izvajanje izključevanja pri strankah.

(24)

Poleg tega je verjetno, da bi imel Telenet motiv za izvajanje izključevanja pri strankah. Tarča take strategije bi bili kanali, ki tesno konkurirajo kanalom De Vijver Media, torej kanali s podobnimi gledalci in oglaševalci. To je zato, ker koristi De Vijver Media zaradi izključitve pri strankah izvirajo iz povišanih prihodkov od oglaševanja, ti pa bi bili verjetno višji, če kanal, podoben kanalu Vier ali Vijf, ne bi bil več na voljo na Telenetovi platformi. Nasprotno pa izključitev kanala, ki ima drugačen profil in gledalce kot kanala Vier in Vijf, verjetno ne bi prinesla znatnih prihodkov. Zaradi podobnosti glede gledalcev in vrste vsebin Komisija meni, da bi bile verjetne tarče izključitve pri strankah kanala 2BE in Vitaya izdajatelja Medialaan, kanal Canvas izdajatelja VRT ter nelinearne storitve teh dveh izdajateljev.

(25)

Skupna dobičkonosnost izključitve pri strankah za Telenet in De Vijver Media je odvisna od števila strank, ki bi zaradi izključitve zapustile Telenet. Če bi bilo število strank, ki bi odšle, nizko, Telenet ne bi izgubil veliko naročnikov in bi bili zato stroški izključitve pri strankah omejeni. Na podlagi ocene Komisije bi bilo število teh strank verjetno previsoko, da bi bila popolna izključitev pri strankah (da torej kanal sploh ni na voljo na Telenetovi platformi), dobičkonosna za Telenet. Vendar pa bi imel Telenet verjetno motiv za delno izključitev pri strankah v obliki slabše kakovosti kanalov konkurenčnih izdajateljev in nelinearnih storitev, povezanih z De Vijver Media. Telenet lahko uporablja delno izključitev pri strankah tudi kot verodostojno grožnjo pri pogajanjih, kar bo izboljšalo njegov pogajalski položaj do Medialaana in VRT ter mu omogočilo, da se bo odločneje pogajal pri pogajanjih o sporazumu o prenosu („carriage agreement“).

(26)

Delna izključitev pri strankah bi imela protikonkurenčen učinek. Telenetovo poslabšanje kakovosti bo poslabšalo kakovost gledanja konkurenčnih kanalov na Telenetovi platformi. Poleg tega bi se konkurenca na trgu za veleprodajno ponudbo brezplačnih kanalov in osnovnih kanalov plačljive televizije oslabila, saj bi izdajatelja Medialaan in VRT lahko postala šibkejša konkurenta.

(27)

Koncentracija vzbuja pomisleke glede izključitve pri surovinah v zvezi s kanaloma Vier in Vijf podjetja De Vijver Media. Prav tako vzbuja pomisleke glede delne izključitve pri strankah, saj ima Telenet možnost in motiv, da bi poslabšal kakovost gledanja kanalov izdajateljev VRT in Medialaan. Zato priglašena koncentracija vzbuja pomisleke, da bi transakcija povzročila bistveno oviro za učinkovito konkurenco na trgu za maloprodajo televizijskih storitev na območju, ki ga pokriva Telenet, ter na trgu za ponudbo brezplačnih kanalov in osnovnih kanalov plačljive televizije na območju, ki ga pokriva Telenet.

(28)

Medtem ko je Komisija pregledovala koncentracijo, je podjetje De Vijver Media sklenilo nove sporazume o prenosu z več televizijskimi distributerji, vključno z Belgacomom. Podjetje De Vijver Media se je tudi ponudilo, da podaljša trajanje več sporazumov o prenosu z drugimi televizijskimi distributerji. Ti sporazumi o prenosu zmanjšujejo tveganje izključitve pri surovinah, saj zagotavljajo, da bodo imeli televizijski distributerji dostop do kanalov Vier in Vijf. Vendar pa ne odpravljajo v celoti pomislekov Komisije glede izključitve pri surovinah, saj sporazumi ne zajemajo vseh pravic, povezanih s prenašanjem kanalov Vier in Vijf, in ker morebitni novi udeleženci na trgu nimajo sporazumov o prenosu.

(29)

V času pregleda Komisije je Telenet predlagal tudi spremembe k svojim sporazumom o prenosu z izdajateljema televizijskih programov VRT in Medialaan. Ti sporazumi določajo pogoje, pod katerimi Telenet distribuira kanale izdajateljev VRT in Medialaan, vključno z zneski, ki jih mora plačati Telenet. Telenet in VRT sta spremenila svoj sporazum o prenosu in podaljšala njegovo trajanje. Sprememba je uvedla več določb, katerih namen je zaščititi izdajatelja VRT pred izključitvijo pri strankah. Telenet je Medialaanu predložil tudi zavezujočo in nepreklicno ponudbo, da podaljša trajanje sporazuma o prenosu in spremeni sporazum, da bo zaščitil Medialaan pred izključitvijo pri strankah. Priglasitelji so se formalno zavezali, da bo ta ponudba na voljo šest mesecev po zaključku transakcije.

(30)

Da bi odgovorili na pomisleke glede konkurence, ki jih je opredelila Komisija, so priglasitelji predložili zaveze. Osrednji element teh zavez je bila zaveza za zagotovitev, da bo De Vijver Media izpolnil vse razumne zahteve televizijskih distributerjev za distribucijo kanalov Vier, Vijf in vseh prihodnjih osnovnih kanalov plačljive televizije pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji. Vsak televizijski distributer, ki namerava ponujati maloprodajne televizijske storitve na območju, ki ga pokriva Telenet, lahko dobi dovoljenje za celotno območje Belgije, če tako želi. De Vijver Media ne sme izdajati dovoljenj samo za kanale, ampak tudi za dodatne pravice. To so pravice, ki zajemajo televizijske programe iz kanalov v storitvi, ki je povezana s kanalom, na primer časovno zamaknjena televizija, večzaslonske storitve ali digitalni video snemalnik (storitev, ki gledalcem omogoča, da snemajo in gledajo programe, kadar želijo). Povezane storitve so ponujene kot del gledanja kanalov in so končnim uporabnikom na voljo hkrati z linearnim prenosom kanala oziroma takoj pred ali po njem.

(31)

Vsi ponudniki storitev televizijske distribucije se lahko zanesejo na zaveze, ne glede na to, ali televizijske kanale distribuirajo prek kabla, satelita, televizije prek internetnega protokola, digitalne prizemne televizije, interneta ali druge distribucijske platforme. V primeru nesoglasja glede pogojev dostopa lahko televizijski distributerji spor predložijo mehanizmu hitrega reševanja sporov z arbitražo. Zaveze bodo veljale za obdobje sedmih let.

(32)

Poleg zavez, da bodo izdajali dovoljenja za Vier in Vijf, se priglasitelji tudi zavežejo, da bo ponudba izdajatelju Medialaan na voljo šest mesecev po zaključku postopka. Ta ponudba je bila opisana v oddelku z naslovom „Razvoj dogodkov po priglasitvi koncentracije“.

(33)

Komisija meni, da zaveza za izdajo dovoljenj za kanala Vier in Vijf ter druge osnovne kanale plačljive televizije, skupaj z dodatnimi pravicami, v povezavi s sporazumi o prenosu, ki jih je sklenil De Vijver Media, odpravlja pomisleke Komisije glede izključitve pri surovinah. Odpravlja pomisleke Komisije glede popolne izključitve pri surovinah, ker zagotavlja, da sedanji in prihodnji televizijski distributerji lahko vključijo kanala Vier in Vijf v svojo ponudbo. Prav tako odpravlja pomisleke Komisije glede delne izključitve pri surovinah, saj zagotavlja, da bodo televizijski distributerji plačevali licenčnine, ki so poštene, razumne in nediskriminatorne.

(34)

Komisija tudi meni, da obveznosti v povezavi s sporazumi o prenosu, ki jih je sklenil Telenet, odpravljajo pomisleke Komisije glede izključitve pri strankah. Telenetovi sporazumi o prenosu z izdajateljema VRT in Medialaan ter Telenetova ponudba, da spremeni sporazum z Medialaanom, kot je zapisano v zavezah, ščitijo VRT in Medialaan pred delno izključitvijo pri strankah.

(35)

V sklepu je ob upoštevanju navedenega ugotovljeno, da predlagana koncentracija ne bo znatno ovirala učinkovite konkurence na notranjem trgu ali na njegovem znatnem delu.

(36)

Zato je koncentracija združljiva z notranjim trgom in Sporazumom EGP v skladu s členom 2(2) in členom 8(2) Uredbe o združitvah ter členom 57 Sporazuma EGP.