23.12.2014

Uradni list Evropske unije

C 463/1

Sklepi Sveta o participativnem upravljanju kulturne dediščine

(2014/C 463/01)

SVET EVROPSKE UNIJE –

OB UPOŠTEVANJU:

sklepov Sveta z dne 26. novembra 2012 o upravljanju na področju kulture (1), ki poudarjajo pomen zagotovitve bolj odprtega, participativnega, učinkovitega in usklajenega upravljanja na področju kulture in pozivajo države članice, naj pri oblikovanju kulturnih politik spodbujajo participativen pristop;

sklepov Sveta z dne 21. maja 2014 o kulturni dediščini kot strateškem viru za trajnostno Evropo (2), ki priznavajo, da je kulturna dediščina pomembna za medsektorske politike in ima posebno vlogo pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, in pozivajo države članice, naj spodbujajo dolgoročne in na dejstvih oprte modele politik na področju kulturne dediščine, ki jih usmerjajo družba in državljani;

POZDRAVLJAJOČ:

Sporočilo Komisije „Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo“, ki priznava, da je kulturna dediščina skupen vir in skupna dobrina, zaradi česar je skrb za kulturno dediščino naša skupna odgovornost (3);

OB UPOŠTEVANJU:

vedno večjega priznavanja pristopa za krepitev trajnostnega razvoja na mednarodni ravni, ki je osredotočen na ljudi in temelji na kulturi, ter pomena preglednih, participativnih in informiranih sistemov upravljanja na področju kulture, da se upoštevajo potrebe vseh članov družbe (4);

vedno večjega priznavanja socialne razsežnosti kulturne dediščine na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter pomena aktiviranja sinergij med različnimi deležniki zaradi varovanja, razvoja in posredovanja kulturne dediščine prihodnjim generacijam (5);

sprejetja pristopa h kulturni dediščini v več programih EU, ki ima korenine na lokalni ravni in je usmerjen v ljudi, tudi v raziskovalnem programu Obzorje 2020, in pristopa do lokalnega razvoja pod vodstvom skupnosti, ki ga podpirajo evropski strukturni in investicijski skladi. Ta pristop je priznan tudi v pobudi za skupno načrtovanje programa „Kulturna dediščina in globalne spremembe: nov izziv za Evropo“;

sprejetja participativnih pristopov pri ukrepih EU za evropsko prestolnico kulture in znak evropske dediščine (6);

OB UGOTOVITVI, DA participativno upravljanje kulturne dediščine (7):

zagotavlja priložnosti za demokratično udeležbo, trajnost in socialno kohezijo in za soočanje s socialnimi, političnimi in demografskimi izzivi današnjega časa;

spodbuja dejavno vključevanje zadevnih deležnikov v okviru javnega delovanja – tj. javnih organov in teles, zasebnih akterjev, organizacij civilne družbe, NVO, prostovoljcev in vseh zainteresiranih – v sprejemanje odločitev, načrtovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje politik in programov kulturne dediščine, da se povečata odgovornost in preglednost pri naložbah javnih sredstev ter okrepi zaupanje javnosti v politične odločitve;

10.

prispeva k večji ozaveščenosti o vrednotah kulturne dediščine kot skupnega vira, kar zmanjšuje tveganje zlorabe in povečuje socialne in ekonomske koristi;

11.

podpira sodobna kulturna, umetniška in ustvarjalna dela, ki so tesno povezana z identiteto in vrednotami in pogosto temeljijo na tradicionalnem znanju in nesnovni dediščini ljudi, zaradi česar lahko predstavljajo kulturno dediščino prihodnjih generacij;

12.

pomaga aktivirati nove priložnosti, ki jih prinašajo globalizacija, digitalizacija in nove tehnologije, ki spreminjajo način, kako kulturna dediščina nastaja, kako do nje dostopamo in kako jo uporabljamo –

POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ:

13.

oblikujejo okvire upravljanja, ki vključujejo več ravni in različne deležnike in v katerih je kulturna dediščina priznana kot skupen vir, tako da se okrepijo povezave med lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in evropskimi ravnmi upravljanja kulturne dediščine, ob ustreznem upoštevanju načela subsidiarnosti, tako da se na vseh ravneh predvidijo koristi za ljudi;

14.

spodbujajo vključitev zadevnih deležnikov, tako da se zagotovi njihova udeležba na vseh ravneh procesa sprejemanja odločitev;

15.

spodbujajo okvire upravljanja, v katerih je priznan pomen interakcije med materialno, nesnovno in digitalno kulturno dediščino in v katerih so obravnavane, upoštevane in okrepljene njene socialne, kulturne, simbolične, ekonomske in okoljske vrednote;

16.

spodbujajo okvire upravljanja, ki omogočajo lažje izvajanje medsektorskih politik, kar omogoča, da kulturna dediščina prispeva k ciljem na različnih področjih politik, tudi k pametni, trajnostni in vključujoči rasti;

17.

razvijajo sinergije med strategijami trajnostnega turizma in lokalnimi kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji, tudi s spodbujanjem okvirov upravljanja, ki dejavno vključujejo lokalno prebivalstvo, da se okrepi trajnostna kakovostna ponudba kulturnega turizma in prispeva k oživljanju mestnih in podeželskih območij, hkrati pa zaščiti celovitost in ohranja kulturna vrednost dediščine ter uravnotežijo ekonomske priložnosti in dobrobit državljanov;

18.

za te namene ustrezno izkoristijo sredstva EU in nacionalna sredstva;

POZIVA DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ V SKLADU S SVOJIMI PRISTOJNOSTMI IN OB USTREZNEM UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:

19.

sodelujejo pri vprašanjih, povezanih s participativnim upravljanjem kulturne dediščine, tudi v okviru delovnega načrta za področje kulture (2015–2018) (8), da se opredelijo in razširijo najboljše prakse in poveča zmogljivost sektorja kulturne dediščine za učinkovito obravnavanje navedenih izzivov;

20.

spodbujajo posredovanje tradicionalnih spretnosti in znanja med generacijami ter njihovo inovativno uporabo in vzajemno oplajanje prek znanstvenih in tehnoloških dosežkov;

21.

izkoristijo digitalna sredstva, da se poveča dostop vseh socialnih skupin do upravljanja kulturne dediščine in njihova udeležba v njem;

22.

preučijo vlogo virtualnih skupnosti pri razvoju in izvajanju politik kulturne dediščine, podpori vodenju kulturne dediščine, razvoju znanja in financiranju (npr. prek črpanja podatkov iz množic in množičnega financiranja);

23.

konkretno napredujejo pri upravljanju digitalne knjižnice Europeana (9), da se zagotovi njena dolgoročna trajnost in razvoj, utemeljen na kulturni dediščini, ter omogoči njena povezava z izobraževanjem, kulturnim turizmom in drugimi sektorji; da se po potrebi spodbuja ponovna uporaba digitalnih vsebin kulturne dediščine, da se poveča kulturna raznolikost in spodbudi uporaba znanja dediščine v sodobnem umetniškem izražanju in v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;

24.

spodbujajo udeležbo civilne družbe v okviru modela pametnega razvoja za evropska mesta, ki dejavno vključuje kulturno dediščino, da se prispeva k inovaciji in ponovni oživitvi evropskih mest, jih poveže s sorodnimi območji, spodbuja njihova privlačnost ter privablja naložbe, nove ekonomske dejavnosti in podjetja;

25.

nadaljujejo ukrepe na podlagi sporočila „Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo“ in sodelujejo pri sestavi celovite evropske strategije na področju kulturne dediščine;

26.

okrepijo sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, kot sta Svet Evrope in Unesco, za spodbujanje participativnega pristopa k upravljanju kulturne dediščine;

POZIVA KOMISIJO, NAJ:

27.

spodbuja z dokazi podprte raziskave o učinku participativnih pristopov v politikah in upravljanju kulturne dediščine, da bi prispevali k razvoju strateških pristopov h kulturni dediščini;

28.

še naprej vodi dialog z organizacijami in platformami civilne družbe na področjih oblikovanja politik, povezanih s kulturno dediščino, in preuči možnost predstavitve predloga „Evropsko leto kulturne dediščine“.

(1) UL C 393, 19.12.2012, str. 8.

(2) UL C 183, 14.6.2014, str. 36.

(3) Dok. 12150/14.

(4) Konferenca ZN z naslovom „Prihodnost, ki si jo želimo“ (Rio de Janeiro, junij 2012); kongres Unesco z naslovom „Kultura v središču politik trajnostnega razvoja“ (Hangzhou, maj 2013); forum Unesco „Kultura, ustvarjalnost in trajnostni razvoj. Raziskave, inovacije, priložnosti“ (Firence, oktober 2014).

(5) Okvirna konvencija Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo (konvencija Faro, 2005).

(6) UL L 132, 3.5.2014, str. 1, in UL L 303, 22.11.2011, str. 1.

(7) Kulturna dediščina je materialna, nematerialna in digitalna, kakor je opredeljeno v sklepih Sveta z dne 21. maja 2014.

(8) UL C 463, 23.12.2014, str. 4.

(9) Kakor je navedeno v sklepih Sveta z 10. maja 2012 o digitalizaciji, spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju (UL C 169, 15.6.2012, str. 5).

23.12.2014

Uradni list Evropske unije

C 463/4

Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o delovnem načrtu za področje kulture (2015–2018)

(2014/C 463/02)

SVET EVROPSKE UNIJE IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA, –

I. UVOD

OB SKLICEVANJU na cilje, ki si jih je Evropska unija zastavila na področju kulture v skladu s členom 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU);

OB SKLICEVANJU na Resolucijo Sveta z dne 16. novembra 2007 o Evropski agendi za kulturo (1) in na njene strateške cilje, ki so spodbujati kulturno raznolikost in medkulturni dialog, uveljavljati kulturo, ki spodbuja ustvarjalnost, ter okrepiti bistveno vlogo kulture v mednarodnih odnosih Unije;

OB SKLICEVANJU na Uredbo (EU) št. 1295/2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) (2) in zlasti na njena splošna cilja, ki sta okrepiti evropsko kulturno in jezikovno raznolikost in spodbujati evropsko kulturno dediščino ter okrepiti konkurenčnost evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti;

OB SKLICEVANJU na pomemben prispevek kulturnega in ustvarjalnega sektorja k ekonomskemu, socialnemu in regionalnemu razvoju, pomembnost teh sektorjev za strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter na dejstvo, da bodo ministri za kulturo na seji Sveta 25. novembra 2014 dali svoj prispevek k odzivu Sveta na vmesni pregled strategije, ki je načrtovan za leto 2015;

OB UPOŠTEVANJU rezultatov dela, opravljenega v okviru delovnega načrta Sveta za področje kulture 2011–2014 (3), in rezultatov končne ocene, ki so jo opravile države članice v okviru Sveta (4); ti rezultati so podlaga končnemu poročilu Komisije o izvajanju in ustreznosti delovnega načrta za področje kulture za obdobje 2011–2014 (5);

OB UPOŠTEVANJU sklepov Sveta z dne 26. novembra 2012 o upravljanju na področju kulture (6) in zlasti njihovih določb glede redne in dovolj zgodnje izmenjave informacij o politikah in ukrepih EU na drugih področjih politik, ki imajo neposreden ali posreden učinek na kulturna vprašanja in politike –

SE STRINJAJO, DA:

—	se ob ustreznem upoštevanju načela subsidiarnosti vzpostavi štiriletni delovni načrt za področje kulture za obdobje 2015–2018, v katerem bi bilo mogoče izvesti vmesni pregled,

—	se dejavnosti na področju kulture usmerijo na prednostne teme, ključna vprašanja, rezultate in delovne metode iz tega delovnega načrta,

—	se sprejmejo prednostne naloge za delovni načrt iz Priloge I,

—	se na podlagi prednostnih nalog, načel in pooblastil iz prilog I in II ustanovijo delovne skupine strokovnjakov, ki jih imenujejo države članice, in da se spremlja njihovo delo;

MENIJO, da bi moral štiriletni delovni načrt temeljiti na naslednjih vodilnih načelih:

(a)	graditi na dosežkih prejšnjega delovnega načrta za področje kulture (2011–2014) in mu dodati večjo strateško naravnanost, da bi okrepili povezavo med delovnim načrtom ter delom Sveta in menjajočih se predsedstev Sveta;

(b)	osredotočiti se na teme, ki imajo očitno dodano vrednost za EU;

(c)	upoštevati resnično vrednost kulture in umetnosti za krepitev kulturne raznolikosti;

(d)

zagotavljati odličnost, inovacije in konkurenčnost kulturnega in ustvarjalnega sektorja s spodbujanjem dela umetnikov, ustvarjalcev in kulturnih delavcev ter s priznavanjem prispevka teh sektorjev k ciljem strategije Evropa 2020 za rast in delovna mesta, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti izzivom digitalizacije;

(e)	vključiti kulturo v druga področja politik, kjer koli je to ustrezno, v skladu s členom 167(4) PDEU;

(f)	spodbujati medsektorsko sodelovanje;

(g)	zagotavljati sinergije s programom Ustvarjalna Evropa;

(h)	prizadevati si za politiko, ki temelji na dokazih.

II. PREDNOSTNE NALOGE IN DELOVNE METODE

—

SE STRINJAJO, da bodo sledili prednostnim nalogam iz Priloge I:

A.	dostopna in vključujoča kultura;

B.	kulturna dediščina;

C.	kulturni in ustvarjalni sektor: ustvarjalno gospodarstvo in inovacije;

D.	spodbujanje kulturne raznolikosti, kulture v zunanjih odnosih EU in mobilnosti;

—

SE STRINJAJO, da so zanesljivi, primerljivi in ažurni statistični podatki s področja kulture osnova za preudarno oblikovanje politike na tem področju, zato je področje statistike medsektorska prednostna naloga tega delovnega načrta; prav zato z ZANIMANJEM PRIČAKUJEJO rezultate dela, ki bo opravljeno pod okriljem Eurostata, da bi poskrbeli za redno zagotavljanje in širjenje statističnih podatkov o kulturi, pri tem pa upoštevali priporočila iz poročila mreže ESS-Net o statističnih podatkih s področja kulture;

—	SE STRINJAJO, da se pregleda delo, opravljeno na področju kulture v zunanjih odnosih EU, in da je treba nadaljevati delo na tem področju, in sicer v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo;

—

SE STRINJAJO, da se uporabijo različne delovne metode, odvisno od namena in teme:

(i)	odprta metoda koordinacije (OMK), ki bi morala ostati glavna delovna metoda sodelovanja med državami članicami;

(ii)	neuradni sestanki uradnikov z ministrstev za kulturo, pa tudi uradnikov z drugih ministrstev;

(iii)

ad hoc strokovne skupine ali tematski seminarji, ki jih skliče Komisija, da bi dodatno preučili vprašanja, povezana s temami delovnega načrta, in se povezali z drugimi instrumenti delovnega načrta;

(iv)	sestanki za oceno napredka, ki jih organizira Komisija na področjih politik, ki so bila obsežno obravnavana v predhodnih delovnih načrtih na področju kulture;

(v)	konference, študije in pobude za študijske obiske.

III. UKREPI

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE, NAJ:

—	v skladu z načelom subsidiarnosti pri oblikovanju politike na nacionalni ravni upoštevajo rezultate, dosežene na podlagi tega delovnega načrta;

—	o rezultatih delovnega načrta obveščajo zainteresirane deležnike na vseh ravneh;

POZIVAJO PREDSEDSTVA SVETA, NAJ:

—	v okviru trojke predsedstev pri oblikovanju svojega 18-mesečnega programa upoštevajo prednostne naloge delovnega načrta;

—	pripravljalno telo Sveta, pristojno za področje kulture, obveščajo o delu, ki ga opravijo druga pripravljalna telesa Sveta in ima neposreden ali posreden učinek na kulturna vprašanja in politiko (7);

—	po potrebi skličejo neuradne sestanke (tudi skupne in medsektorske), da bi razpravljali o rezultatih na podlagi delovnega načrta in jih upoštevali ter o njih obsežno obveščali;

—	na podlagi končnega poročila Komisije, ki temelji na prostovoljnih prispevkih držav članic, razmislijo, ali je treba predlagati nov delovni načrt;

POZIVAJO KOMISIJO, NAJ:

—

podpira sodelovanje med državami članicami in drugimi zadevnimi deležniki v okviru, ki je določen v teh sklepih, zlasti tako da:

(a)	podpira najširšo možno sodelovanje držav članic, tudi strokovnjakov in drugih deležnikov, v okviru delovnih struktur iz Priloge I;

(b)	dopolnjuje delo skupin OMK s študijami in študijskimi obiski;

—	obvešča o rezultatih delovnega načrta, po možnosti v čim več jezikih, tudi prek digitalnih sredstev, npr. na svoji spletni strani;

—	pristojnemu pripravljalnemu telesu Sveta s področja kulture dovolj zgodaj poroča o zadevnih pobudah, zlasti o predlogih, v zvezi s katerimi je na podlagi ocene učinkov razvidno, da obstaja neposredni ali posredni učinek na kulturna vprašanja (8);

—	zagotovi medsebojno izmenjavo informacij med skupinami OMK na področju kulture ter med njimi in ustreznimi skupinami OMK, ki delujejo v sorodnih sektorjih;

—	redno obvešča pripravljalno telo Sveta na področju kulture o tem, kako poteka delo v zvezi s statističnimi podatki na področju kulture;

—	se redno posvetuje z deležniki na evropski ravni, vključno s civilno družbo, in jih obvešča o napredku, doseženem na podlagi delovnega načrta, da se zagotovita ustreznost in vidnost dejavnosti, tudi prek evropskega kulturnega foruma;

—	pred koncem prve polovice leta 2018 na podlagi prostovoljnih prispevkov držav članic sprejme končno poročilo o izvajanju in ustreznosti delovnega načrta;

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ V SKLADU S SVOJIMI PRISTOJNOSTMI IN OB USTREZNEM UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:

—	sodelujejo usklajeno ob uporabi delovnih struktur in metod, določenih v teh sklepih, da bi na ravni EU dosegle dodano vrednost na področju kulture;

—	upoštevajo področje kulture pri oblikovanju, izvajanju in ocenjevanju politik in ukrepov na drugih področjih politik, s posebnim poudarkom na zagotavljanju zgodnjega in učinkovitega vključevanja v proces oblikovanja politike;

—

spodbujajo boljši prispevek kulture k splošnim ciljem strategije Evropa 2020 ob upoštevanju vloge tega sektorja pri doseganju pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter njegovih pozitivnih učinkov na področju zaposlovanja, socialnega vključevanja in usposabljanja, turizma, raziskav in inovacij ter regionalnega razvoja;

—	spodbujajo branje kot orodje za širjenje znanja, spodbujajo ustvarjalnost, podpirajo dostop do kulture in kulturno raznolikost ter razvijajo zavest o evropski identiteti, pri čemer upoštevajo različne pogoje, ki se uporabljajo za elektronske in tiskane knjige;

—	redno in dovolj zgodaj izmenjujejo informacije o politikah in ukrepih EU, ki imajo neposreden ali posreden učinek na kulturna vprašanja in politike, ter jih v zvezi s tem spodbujajo, naj informacije izmenjujejo z digitalnimi sredstvi, tudi prek virtualnih platform;

—	spodbujajo sodelovanje s tretjimi državami, zlasti z državami kandidatkami, možnimi državami kandidatkami in državami evropske sosedske politike, ter s pristojnimi mednarodnimi organizacijami na področju kulture, tudi s Svetom Evrope, vključno z rednimi srečanji z zadevnimi tretjimi državami;

—	opravijo vmesno oceno izvajanja delovnega načrta, da bi ga lahko po potrebi prilagodili ali spremenili glede na dosežene rezultate in premike v politikah na ravni EU.

(1) UL C 287, 29.11.2007, str. 1.

(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 221.

(3) UL C 325, 2.12.2010, str. 1.

(4) Dok. 9591/14.

(5) Dok. 12646/14.

(6) UL C 393, 19.12.2012, str. 8.

(7) V skladu s sklepi Sveta o upravljanju na področju kulture iz leta 2012.

(8) Glej opombo 7.

PRILOGA I

Prednostne naloge delovnega načrta za kulturo 2015–2018

Prednostna naloga A: Dostopna in vključujoča kultura

Evropska agenda za kulturo: Kulturna raznolikost in medkulturni dialog (3.1)

Strategija Evropa 2020: Vključujoča rast (prednostna naloga 3)

Ukrepi, ki jih izvaja(jo)	Teme	Instrumenti in delovne metode (po potrebi tudi medsektorske)	Pričakovani rezultati in okviren časovni razpored
Države članice	A.1 Razvoj ključne kompetence „kulturna zavest in izražanje“	OMK (1), medsektorske Strokovnjaki bodo opredelili dobre prakse, ki naj bi jih uporabljali pri razvijanju te ključne kompetence in njenem vključevanju v izobraževalne politike, na podlagi znanja in odnosov, opredeljenih v Priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (2).	Konec leta 2015 Priročnik dobrih praks za organe na področju kulture in izobraževanja na nacionalni in evropski ravni.
Države članice	A.2 Spodbujanje dostopa do kulture z digitalnimi sredstvi: politike in strategije za razvoj občinstva	OMK	2015–2016
	Digitalne tehnologije so spremenile način, kako ljudje dostopajo do kulturnih vsebin, jih ustvarjajo in uporabljajo. Kakšen je vpliv digitalnega premika na politike razvoja občinstva in prakse kulturnih ustanov?	Strokovnjaki bodo popisali obstoječe politike in programe ter opredelili dobre prakse.	Priročnik dobrih praks za kulturne ustanove in poklicne strokovnjake.
	Spodbujanje branja v digitalnem okolju, da bi spodbudili dostop in razvoj občinstva. Začrtanje regulativnega okvira s posebnim poudarkom na praksah podeljevanja licenc, čezmejnih storitvah in e-izposoji v javnih knjižnicah.	Delovna podskupina za OMK (3) Strokovnjaki bodo popisali najboljše prakse.	2015 Poročilo s študijami primerov.
Države članice	A.3 Spodbujanje prispevkov kulture k socialnemu vključevanju	OMK	2017–2018
Države članice	Kako lahko javne politike spodbujajo in podprejo kulturne ustanove pri njihovem sodelovanju z drugimi sektorji (zdravstveno varstvo, socialno skrbstvo, kazenski zavodi itd.)?	Strokovnjaki bodo popisali obstoječe javne politike, ki se ukvarjajo s socialnim vključevanjem prek kulture, in opredelili dobre prakse.	Smernice za oblikovalce politike in kulturne ustanove.

Prednostna naloga B: Kulturna dediščina

Evropska agenda za kulturo: Kulturna raznolikost in medkulturni dialog (3.1)

Strategija Evropa 2020: Pametna in trajnostna rast (prednostni nalogi 1 in 2)

Ukrepi, ki jih izvaja(jo)	Teme	Instrumenti in delovne metode (po potrebi tudi medsektorske)	Pričakovani rezultati in okviren časovni razpored
Države članice	B.1 Participativno upravljanje kulturne dediščine	OMK	2015–2016
Države članice	Opredelitev inovativnih prijemov za upravljanje materialne, nematerialne in digitalne dediščine na več ravneh, pri čemer sodelujejo javni sektor, zasebni deležniki in civilna družba. Obravnavano bo sodelovanje med različnimi ravnmi upravljanja in političnimi področji.	Strokovnjaki bodo popisali in primerjali javne politike na nacionalni in regionalni ravni, da bi opredelili dobre prakse, med drugim tudi s sodelovanjem z obstoječimi omrežji dediščine.	Priročnik dobrih praks za oblikovalce politike in ustanove kulturne dediščine.
Države članice	B.2 Spretnosti in veščine, usposabljanje in prenos znanja: tradicionalni in novi poklici, povezani z dediščino	OMK, medsektorske	2017–2018
Države članice	Krepitev zmogljivosti za poklicne strokovnjake za dediščino. Poudarek na prenosu tradicionalnih spretnosti in veščin ter znanja in izkušenj ter na novih poklicih, tudi v smislu digitalnega premika. K sodelovanju bodo vabljeni strokovnjaki za izobraževanje.	Strokovnjaki bodo popisali obstoječe programe usposabljanja in opredelili nove spretnosti in znanja ter nove potrebe po usposabljanju na področju materialne, nematerialne in digitalne dediščine.	Priročnik dobrih praks za kulturne in izobraževalne ustanove.
Komisija	B.3 Ocena tveganja in preprečevalni ukrepi za zaščito kulturne dediščine pred posledicami naravnih katastrof in ogroženostjo zaradi človeškega dejavnika Popis obstoječih strategij in praks na nacionalni ravni. Med dejavniki, ki jih je treba obravnavati, so: čezmerno izkoriščanje, onesnaževanje, netrajnostni razvoj, konfliktna območja in naravne katastrofe (požari, poplave, potresi).	Študija	2016

Prednostna naloga C: Kulturni in ustvarjalni sektorji: ustvarjalno gospodarstvo in inovacije

Evropska agenda za kulturo: Kultura, ki spodbuja ustvarjalnost (3.2)

Strategija Evropa 2020: Pametna in trajnostna rast (prednostni nalogi 1 in 2)

Ukrepi, ki jih izvaja(jo)

Teme

Instrumenti in delovne metode (po potrebi tudi medsektorske)

Pričakovani rezultati in okviren časovni razpored

Države članice

C.1 Dostop do finančnih sredstev

OMK (4), medsektorske

2015

Poudarek na finančnem ekosistemu za kulturni in ustvarjalni sektor. Preučitev finančnih instrumentov, na primer posojil in delnic. Pregled in analiza alternativnih virov financiranja, na primer javno-zasebni skladi, poslovni angeli, tvegani kapital, množično financiranje, sponzorstvo, donacije in človekoljubna podjetja.

K sodelovanju bodo vabljeni strokovnjaki za finance in gospodarstvo.

Strokovnjaki bodo popisali inovativne sheme financiranja in investicijske prakse v kulturnem in ustvarjalnem sektorju.

Priporočila za javne organe.

C.2 Vloga javnih politik pri razvijanju podjetniškega in inovacijskega potenciala kulturnega in ustvarjalnega sektorja

Države članice

(a)	Povezave kulturnega in ustvarjalnega za spodbujanje inovacij, ekonomske trajnosti in socialnega vključevanja. Preučitev in spodbujanje sinergij med kulturnim in ustvarjalnim sektorjem, pa tudi z drugimi ustreznimi sektorji.

Morebiti sklepi Sveta

2015

Države članice

(b)	Opredeliti inovativne ukrepe za spodbujanje podjetništva in novih poslovnih modelov v kulturnem in ustvarjalnem sektorju.

OMK, medsektorske

2016–2017

K sodelovanju bodo vabljeni strokovnjaki za gospodarstvo in podjetništvo.

Strokovnjaki bodo opredelili dobre prakse za ukrepe za podporo podjetjem, namenjene podjetnikom v kulturnem in ustvarjalnem sektorju.

Priročnik dobrih praks in priporočila za javne organe.

Države članice

C.3 Trajnostni kulturni turizem

OMK, medsektorske

2017–2018

Opredeliti načine za oblikovanje evropske turistične ponudbe na podlagi materialne in nematerialne dediščine kot dejavnika konkurenčnosti, da bi pritegnili nove oblike trajnostnega turizma. Preučiti, kako lahko digitalizacija kulturnih vsebin in digitalne storitve pospešujejo širitev vseevropskih turističnih omrežij in spodbujajo razvoj načrtov potovanja, tudi v nove, manj znane destinacije, med drugim ob upoštevanju dejavnosti, povezanih s sodobno umetnostjo, festivalov in kulturnih dogodkov.

K sodelovanju bodo vabljeni strokovnjaki za turizem.

Strokovnjaki bodo popisali metode in orodja, s katerimi bi sistemu turistične promocije in marketinga omogočili dostop do evropske kulturne dediščine ter njuno interoperabilnost.

Smernice za oblikovalce politike

Prednostna naloga D: Spodbujanje kulturne raznolikosti, kulture v zunanjih odnosih EU in mobilnosti

Evropska agenda za kulturo: Kulturna raznolikost in medkulturni dialog (3.1), Kultura kot bistveni element v mednarodnih odnosih (3.3)

Strategija Evropa 2020: Trajnostna in vključujoča rast (prednostni nalogi 2 in 3), Uporaba instrumentov zunanje politike EU

Ukrepi, ki jih izvaja(jo)

Teme

Instrumenti in delovne metode (po potrebi tudi medsektorske)

Pričakovani rezultati in okviren časovni razpored

Države članice/Komisija

D.1 Konvencija Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja

Oceniti izvajanje Konvencije Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja iz leta 2005 na podlagi poročila EU iz leta 2012 (5). Upoštevati njen učinek na sporazume in protokole o kulturnem sodelovanju v okviru prostotrgovinskih sporazumov. Preučiti njeno uporabo zlasti v digitalnem okviru.

Dejavnosti za pregled stanja

2015

D.2 Kultura v zunanjih odnosih EU

(a)	Kultura v politikah EU za razvojno sodelovanje

Države članice

—	Podpreti vključevanje kulture v program EU za razvojno sodelovanje, v instrumente in programe EU s tretjimi državami ter oceniti vlogo kulture v trajnostnem razvoju.

Morebiti sklepi Sveta

2015

Komisija/države članice

—	Obstoječi programi s področja kulture v državah v okviru evropske sosedske politike

Študija

Razprava in nadaljnji ukrepi v pripravljalnem telesu Sveta s področja kulture, ob sodelovanju Evropske službe za zunanje zadeve (ESZD)

2015

Države članice

(b)	Okrepitev strateškega pristopa h kulturi v zunanjih odnosih EU

Skupna neformalna srečanja višjih uradnikov z ministrstev za kulturo in višjih uradnikov, pristojnih za kulturo, z ministrstev za zunanje zadeve ob možnem sodelovanju ESZD (6)

2015–2018

Komisija/države članice

(c)	Pripravljalni ukrep za kulturo v zunanjih odnosih EU (7): razprava, analiza in nadaljnji ukrepi ob sodelovanju pripravljalnega telesa Sveta na področju kulture in ESZD.

Analiza in nadaljnje dejavnosti

2015–2018

Komisija

D.3 Medkulturni dialog in mobilnost

2016, poročila za vsako temo

(a)	Medkulturni dialog

Sestanek za pregled stanja

(b)	Mobilnost kulturnikov, vključno z vprašanjem davčnih ovir za mobilnost umetnikov v čezmejnih primerih. K sodelovanju bodo vabljeni strokovnjaki za davke.

Sestanek za pregled stanja

(c)	Mobilnost zbirk

Sestanek za pregled stanja

(d)	Nedovoljen promet s predmeti kulturne dediščine, pa tudi pravila EU za uvoz predmetov kulturne dediščine, nezakonito izvoženih iz tretjih držav.

Študija

2016

Države članice

D.4 Kino: izboljšanje obtoka evropskih filmov

OMK

2017–2018

Ugotoviti, kako se dopolnjujejo filmske politike in podporni instrumenti na regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU, da bi tako izboljšali obtok evropskih filmov, zlasti v digitalnem okolju.

K sodelovanju bodo vabljeni strokovnjaki z ministrstev, pristojni za filmsko politiko, ter strokovnjaki iz nacionalnih filmskih skladov in inštitutov.

Strokovnjaki bodo opredelili dobre prakse, pri čemer bodo upoštevali ugotovitve evropskega filmskega foruma (8).

Opredelitev dobrih praks

(1) Delovna skupina, ustanovljena leta 2014 na podlagi delovnega načrta za kulturo 2011–2014; njen mandat je bil podaljšan. Sestavljajo jo strokovnjaki z ministrstev za kulturo in izobraževanje.

(2) UL L 394, 30.12.2006, str. 10.

(3) Ta podskupina je del delovne skupine za OMK za spodbujanje dostopa do kulture z digitalnimi sredstvi.

(4) Delovna skupina, ustanovljena leta 2014 na podlagi delovnega načrta za kulturo 2011–2014.

(5) Četrtletno redno poročilo v imenu Evropske unije o ukrepih za zaščito in spodbujanje raznolikosti kulturnega izražanja v okviru Konvencije Unesca iz leta 2008 – Delovni dokument služb Komisije (SWD(2012) 129 final).

(6) Srečanja, ki jih prostovoljno organizirajo šestmesečna predsedstva Sveta.

(7) http://cultureinexternalrelations.eu/wp-content/uploads/2013/05/Executive-Summary-ENG_13.06.2014.pdf.

(8) Evropski filmski forum je platforma za strukturiran dialog, ki ga je ustanovila Komisija s svojim sporočilom o evropskem filmu v digitalni dobi (dok. 10024/14). Prvi rezultati tega strukturiranega dialoga naj bi bili po pričakovanjih predloženi leta 2016.

PRILOGA II

Načela v zvezi s članstvom in delovanjem delovnih skupin, ki jih države članice ustanovijo v okviru delovnega načrta za kulturo 2015–2018

Članstvo

—	Sodelovanje držav članic pri delu delovnih skupin je prostovoljno, države članice pa se jim lahko kadar koli priključijo.

—

Vsaka država članica, ki bi želela sodelovati pri delu delovnih skupin, imenuje strokovnjake, ki bodo člani delovnih skupin. Država članica bo poskrbela, da imajo imenovani strokovnjaki praktične izkušnje z zadevnega področja na nacionalni ravni, in bo zagotovila učinkovito komunikacijo s pristojnimi nacionalnimi organi. Komisija bo usklajevala postopke za imenovanje strokovnjakov. Da bi pridobili najustreznejšega strokovnjaka za posamezna področja, lahko države članice po potrebi imenujejo različne strokovnjake za posamezna tematska področja.

—	Posamezne delovne skupine se lahko odločijo, da bodo za pomoč pri delu skupine k sodelovanju povabile neodvisne strokovnjake, predstavnike civilne družbe ali predstavnike evropskih tretjih držav.

Delovni postopki

—	Delovne skupine obravnavajo teme, določene v delovnem načrtu, pri tem upoštevajo časovni razpored iz Priloge I.

—	Opredelitev in časovni razpored ciljev se lahko spremenita na podlagi vmesnega pregleda glede na dosežene rezultate in premike v politikah na ravni EU.

—	Obdobje delovanja skupine je povprečno 18 mesecev, v tem času pa se lahko organizira v povprečju 6 sestankov.

—	Delovne skupine same imenujejo predsedujočega ali sopredsedujoče za vsako tematsko področje, zajeto v prednostnih nalogah.

Poročanje in informacije

—	Predsedujoči delovnim skupinam poročajo Odboru za kulturne zadeve o napredku razprav v posameznih delovnih skupinah. Odbor za kulturne zadeve ima možnost usmerjati delovne skupine, da bi zagotovili želene rezultate in uskladili njihove razprave.

—	Delovne skupine za vsak cilj iz Priloge I predložijo poročilo o opravljenem delu, ki vsebuje konkretne in uporabne rezultate.

—	Dnevni redi in zapisniki sestankov vseh delovnih skupin so dostopni vsem državam članicam, ne glede na stopnjo njihovega sodelovanja na posameznem področju. Rezultati dela skupin bodo objavljeni.

—	Komisija delovnim skupinam zagotovi logistično in administrativno podporo. Pri delu jim po možnosti pomaga tudi z vsemi ostalimi ustreznimi sredstvi (vključno s študijami, ki zadevajo njihovo zadevno področje).

—	Omenjena poročila bodo podlaga za končno poročilo Komisije o izvajanju delovnega načrta.

23.12.2014

Uradni list Evropske unije

C 463/20

Objava zahtevka za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2014/C 463/08)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek za spremembo (1).

ZAHTEVEK ZA SPREMEMBO

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2)

ZATEVEK ZA SPREMEMBO V SKLADU S ČLENOM 9

„PONT-L’EVEQUE“

Št. ES: FR-PDO-0117-01044 – 12.10.2012

ZGO ( ) ZOP ( X )

1. Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

—

☐ Ime proizvoda

—

☒ Opis proizvoda

—

☒ Geografsko območje

—

☒ Dokazilo o poreklu

—

☒ Metoda pridobivanja

—

☒ Povezava

—

☒ Označevanje

—

☐ Nacionalne zahteve

—

☒ Drugo: pregledi

2. Vrsta spremembe

—

☐ Sprememba enotnega dokumenta ali povzetka

—

☒ Sprememba specifikacije registriranega ZOP ali ZGO, za katerega enotni dokument in povzetek nista bila objavljena

—

☐ Sprememba specifikacije, pri kateri objavljenega enotnega dokumenta ni treba spremeniti (člen 9(3) Uredbe (ES) št. 510/2006)

—

☐ Začasna sprememba specifikacije zaradi obveznih sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov, ki so jih uvedli javni organi (člen 9(4) Uredbe (ES) št. 510/2006)

3. Spremembe

3.1 Opis proizvoda

V opisu proizvoda so posodobljeni nekateri tehnični in organoleptični podatki, ki označujejo sir „Pont-l’Evêque“.

Pri opisu posamezne velikosti je teža suhe snovi, ki je bila prej navedena samo za sir „Pont-l’Évêque“ in mali „Pont-l’Évêque“, podrobno določena tudi za veliki „Pont-l’Evêque“ in polovičko „Pont l’Évêque“. Zaradi boljšega opisa proizvoda je neto teža, navedena na embalaži, podrobno določena tudi za posamezno velikost na podlagi obstoječih praks:

—	neto teža velikega „Pont-l’Evêque“, navedena na embalaži, je od 1 200 g do 1 600 g, teža suhe snovi pa znaša od 650 g do 850 g;

—	neto teža sira „Pont-l’Evêque“, navedena na embalaži, je od 300 g do 400 g;

—	neto teža polovičke „Pont-l’Evêque“, navedena na embalaži, je od 150 g do 200 g;

—	neto teža malega „Pont-l’Evêque“, navedena na embalaži, je od 180 g do 250 g.

Oranžna barva skorje je bila črtana, zlatorumeni do oranžni odtenki pa so bili nadomeščeni z belkasto do rdečkasto barvo, saj se je skupina odločila, da prepove uporabo anata kot barvila za skorjo.

Črtana je tudi gladka skorja, ker gre za očitno napako v specifikaciji, registrirani v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1107/96 z dne 12. junija 1996 o registraciji geografskih označb in geografskega porekla po postopku iz člena 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 (3), saj skorja sira „Pont-l’Evêque“ nikoli ni bila gladka.

Zaradi boljšega opisa ustaljenih praks je bilo dodano tudi pojasnilo. Skorja je lahko namreč okrtačena (fizična obdelava skorje s suho ali mokro ščetko) ali prana (brizganje vodne raztopine pod tlakom). Krtačenje se je vedno uporabljalo v povezavi s pranjem, čeprav kot tako ni navedeno v specifikaciji, registrirani v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/96. Pojasnjeno je torej, da se lahko krtačenje šteje za metodo pranja, pri čemer je neobveznost enega ali drugega postopka kljub temu pojasnjena z navedbo „je lahko“.

Nazadnje, navedbe, ki se nanašajo na opis metode pridobivanja (odcejanje in soljenje), so bile prenesene v ustrezno poglavje.

3.2 Geografsko območje

Spremenjeno geografsko območje sira „Pont-l’Evêque“ zdaj obsega 1 365 občin, kar je 38 % površine območja, navedenega v specifikaciji, registrirani v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/96 (2 129 občin je bilo izključenih). Zmanjšanje geografskega območja je rezultat prizadevanj za okrepitev povezave med označbo „Pont-l’Evêque“ in normandijskimi proizvodnimi sistemi pašniške mlečne živinoreje, opredelitve osrednjega dela označbe in njenih značilnosti (naravno okolje/običaji). Vsaka občina na popravljenem geografskem območju tako leži na območju, ki je ugodno za rast trave, s svežim in vlažnim podnebjem in/ali močvirjem in dolinskim dnom, zanj pa so značilni gozdnata pokrajina, ki priča o ohranitvi tradicije mlečne živinoreje, temelječe na pašništvu, in mlečni živinorejci, ki še vedno uporabljajo veliko trave.

Zmanjšanje območja je poleg tega povezano s ponovnim pregledom specifikacije, ki krepi povezavo z območjem, saj za prirejo mleka določa uporabo normandijske pasme in krme, pri kateri prevladuje paša.

3.3 Dokazilo o poreklu

Spremembe odstavka 4.1 so povezane z razvojem nacionalne zakonodaje. Predvideno je zlasti izdajanje dovoljenj gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo zahteve iz specifikacije za oznako, za katero so zaprosili.

V odstavku 4.2 je določena posebna izjava, s katero gospodarski subjekti potrdijo, da sodelujejo pri preusmeritvi čred na normandijsko pasmo.

Določba o izjavah, potrebnih za poznavanje in spremljanje količin, skupini omogoča pridobitev podatkov, potrebnih za dobro poznavanje in spremljanje označbe porekla „Pont-l’Evêque“.

Dopolnjeni so bili odstavki o vodenju registrov in nadzoru nad proizvodom.

3.4 Metoda pridobivanja

V specifikaciji so navedene številne točke metode pridobivanja za boljši opis tradicionalnih razmer mlečne proizvodnje in predelave sira, ki prispevajo k značilnostim in slovesu sira „Pont-l’Evêque“:

— Proizvodnja mleka:

Sir „Pont-l’Evêque“ se deloma izdeluje iz mleka čistokrvnih krav normandijske pasme, ki zajemajo najmanj 50 % vseh krav mlekaric na posameznem kmetijskem gospodarstvu. Da bi vsem rejcem in proizvajalcem sira „Pont-l’Evêque“ omogočili sodelovanje in prilagoditev tej novi proizvodni zahtevi, je v specifikaciji predvideno prehodno obdobje, ki traja do konca aprila 2017. Ta sprememba krepi povezavo z območjem, saj morajo mlečne črede sestavljati krave normandijske pasme.

Za lažje upoštevanje specifikacije je vključena opredelitev črede: gre za celotno čredo molznega goveda na kmetijskem gospodarstvu, ki jo sestavljajo krave v laktaciji, krave v suhi dobi in telice za obnovo črede.

Krave molznice se pasejo vsaj šest mesecev v letu. Vsako kmetijsko gospodarstvo ima najmanj 0,33 ha travne površine na kravo mlekarico, pri čemer je najmanj 0,25 ha pašne travne površine dostopne iz prostorov za molžo, in najmanj 2 ha travnika na hektar koruze za silažo, ki se uporablja za krmo črednih živali. Tako je mogoče v povezavi s tradicijo pašne živinoreje na geografskem območju zagotoviti krmo, v kateri prevladuje trava (paša, seno …).

Za zagotovitev povezave z geografskim območjem najmanj 80 % suhe snovi v osnovnem obroku črede (krmi) izvira z zemljišč kmetijskih gospodarstev na geografskem območju.

V času zunaj pašnih obdobij je kravam mlekaricam vsak dan na voljo seno. Delež dopolnilne krme je omejen na 1 800 kg na kravo iz črede in na koledarsko leto. Dovoljena dopolnilna krma je navedena v specifikaciji. Povezavo z območjem tako krepita neodvisnost kmetijskih gospodarstev pri preskrbi s krmo in omejitev deleža dopolnilne krme.

— Uporabljeno mleko:

Da bi se čim bolj izognili težavam zaradi poslabšanja surovine, so določeni roki za skladiščenje mleka, ki se uporabi za izdelavo sira „Pont-l’Evêque“. Mleko se lahko skladišči največ 48 ur na kmetiji in 96 ur od najzgodnejše molže do začetka zorenja, pri čemer je ta čas pri proizvodnji sira iz surovega mleka skrajšan na 72 ur.

Da bi se preprečilo kakršno koli odstopanje od tradicionalnega znanja in spretnosti, je dodano še, da je zgoščevanje mleka z delnim odstranjevanjem vode pred koagulacijo prepovedano in da so poleg mlečnih surovin edine dovoljene sestavine ali pomožne sestavine pri proizvodnji ali aditivi, dovoljeni v mleku ali med proizvodnim postopkom, sirilo, neškodljive kulture bakterij, kvasa in plesni ter sol in kalcijev klorid.

Slednje pomeni, da je prepovedana uporaba anata: anato, barvilo za skorjo, se je uporabljalo za odpravo plesnivih napak na skorji, ki so nastale zaradi pomanjkljive higiene mleka. Ker se je higiena mleka v zadnjih letih izboljšala, uporaba anata ni več potrebna. Proizvajalci sira „Pont-l’Evêque“ ga ne uporabljajo že več kot 15 let.

— Proizvodnja sira:

V primerjavi s specifikacijo, registrirano v okviru Uredbe (ES) št. 1107/96, so pojasnjeni pogoji za proizvodnjo sira „Pont-l’Evêque“ od dodajanja sirila do zorenja. Med drugim so z navedbo ciljnih vrednosti opisane različne faze v postopku proizvodnje sira „Pont-l’Evêque“ v skladu z lokalnimi, doslednimi in ustaljenimi običaji.

Tako so podrobno določeni:

—	posoda za mleko, tj. kad z največjo prostornino 600 litrov, kar zagotavlja, da se sirnina oblikuje hkrati, in omogoča, da koagulacija mleka pri vseh oblikovanih sirih traja enako dolgo;

—	pogoji zorenja: do 26 ur pri temperaturi, nižji od 40 °C, s čimer so zakonsko predpisani parametri, povezani s to fazo;

—	pogoji usirjenja: v skladu s tradicijo, izključno z uporabo sirila živalskega izvora in pri temperaturi usirjenja od 32 °C do 40 °C;

—	metoda pridobivanja sirnine: razrez na velikost zrnc, v povprečju manjših od 25 mm, in mešanje, da se zagotovi precejšnje odcejanje v kadeh;

—	delna odstranitev sirotke pred oblikovanjem zaradi gnetenja mase in prisilnega odcejanja;

—	razmik med usirjenjem in oblikovanjem: sir se oblikuje manj kot dve uri po usirjenju, da se omeji kislost sirnine;

—	pogoji odcejanja v oblikovalu: najmanj 10 ur pri temperaturi od 17 °C do 31 °C, pri čemer so temperaturni pogoji natančnejši od pojmov sobna temperatura in ogrevan prostor, ki sta navedena v specifikaciji, registrirani v okviru Uredbe (ES) št. 1107/96, z večkratnim obračanjem sira;

—	soljenje: izvede se dan ali najpozneje štiri dni po usirjenju, kar je najkrajše obdobje, ki je potrebno za razvoj površinske flore;

—	faza in pogoji sušenja: sušenje je vmesna faza med soljenjem in začetkom zorenja; njegovi temperaturni pogoji (med 10 °C in 22 °C) so podrobno določeni, da se ta parameter zakonsko predpiše;

—	prepovedano je shranjevanje mlečnih surovin, proizvodov v postopku proizvodnje, sirnine ali svežega sira pri temperaturi pod 0 °C, da se prepreči vsakršno odstopanje od tradicionalnega znanja in spretnosti.

— Zorenje sira:

Da bi zagotovili čim boljše organoleptične lastnosti sirov, so pogoji zorenja spremenjeni. Zorenje, ki je prej za vse velikosti trajalo najmanj 14 dni, je podaljšano na 18 dni od usirjenja, razen za veliki „Pont-l’Evêque“, ki zori 21 dni. Zorenje traja najmanj 8 ali 9 dni, odvisno od velikosti sirov, pri temperaturi od 11 °C do 19 °C. Da se lahko siri po sušenju, ki sledi presoljevanju (pri čemer je dovoljena temperatura od 10 °C do 22 °C), počasi ohladijo, se najvišja temperatura zorenja s 14 °C poveča na 19 °C. Sir „Pont-l’Evêque“ lahko po pakiranju dodatno zori pri temperaturi od 4 °C do 15 °C. Sklic na fermente rdečega barvila (brevibacterium linens) je bil črtan iz specifikacije, saj njihov razvoj ni niti sistematičen niti nujno zaželen. V zvezi z nujnim hlajenjem pri prevozu, da se zavre zorenje, je tudi podrobno določeno, da minimalno trajanje zorenja ne vključuje časa prevoza iz proizvodnih obratov v zorilnice, pri čemer je določeno, da ta prevoz ne sme trajati več kot 72 ur.

3.5 Povezava

Ta del specifikacije je bil preoblikovan v skladu z določbami modela specifikacije ZOP. V njem so opisane značilnosti geografskega območja, posebnost proizvoda in vzročna povezava med fizikalnimi in človeškimi dejavniki na geografskem območju ter značilnostmi proizvoda. Jasneje so opredeljeni tudi znanje in spretnosti pri proizvodnji mleka ter metoda pridobivanja in predelave sira, ki vpliva na značilnosti in posebnosti sira „Pont-l’Evêque“. Poleg tega je potrjena uporaba mleka krav normandijske pasme, ki ji danes konkurirajo druge, produktivnejše mlečne pasme.

3.6 Označevanje

Zaradi uskladitve specifikacije z nacionalno zakonodajo je bila določba o obveznem dodajanju logotipa „INAO“ črtana. Podrobno je določeno, da sta obvezna navedba „Appellation d’Origine Protégée“ (zaščitena označba porekla) ali „AOP“ (ZOP) in simbol ZOP Evropske unije.

3.7 Drugo

Podrobno so bili določeni organi, pristojni za nadzor nad specifikacijo, v specifikacijo pa sta bili dodani tudi preglednica glavnih točk, ki jih je treba nadzirati, in metoda njihovega ocenjevanja.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (4)

„PONT-L’EVEQUE“

Št. ES: FR-PDO-0117-01044 – 12.10.2012

ZGO ( ) ZOP ( X )

1. Ime

„Pont-l’Evêque“

2. Država članica ali tretja država

Francija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.3 Siri

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Ime „Pont-l’Evêque“ se uporablja samo za mehki sir iz kravjega mleka s površinsko plesnijo, ki je lahko okrtačena ali prana, ki je kvadratne ali pravokotne oblike in ki po končanem sušenju vsebuje najmanj 45 gramov maščobe na 100 gramov sira. Skorja je belkaste do rdečkaste barve, testo, ki je mehko, se ne lepi, ni tekoče in je slonokoščene do bledo rumene barve, je homogeno z nekaj luknjicami, okus pa je sladek z različnimi priokusi (rastlinskim, mlečnim, smetanastim ali rahlo dimljenim).

Sir „Pont-l’Evêque“ je naslednjih oblik:

—	veliki „Pont-l’Evêque“, ki ima obliko kocke z dolžino stranic od 190 mm do 210 mm, neto teža, navedena na embalaži, je od 1 200 g do 1 600 g, teža suhe snovi pa znaša od 650 g do 850 g;

—	sir „Pont-l’Evêque“, ki ima obliko kocke z dolžino stranic od 105 mm do 115 mm, neto teža, navedena na embalaži, je od 300 g do 400 g, teža suhe snovi pa znaša najmanj 140 g;

—	polovička „Pont-l’Evêque“, ki ima obliko kvadra z dolžino od 105 mm do 115 mm in višino od 52 mm do 57 mm, neto teža, navedena na embalaži, je od 150 g do 200 g, teža suhe snovi pa znaša najmanj 70 g;

—	mali „Pont-l’Evêque“, ki ima obliko kocke z dolžino stranic od 85 mm do 95 mm, neto teža, navedena na embalaži, je od 180 g do 250 g, teža suhe snovi pa znaša najmanj 85 g.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode)

Od 1. maja 2017 imajo kmetijska gospodarstva najmanj 50 % krav mlekaric normandijske pasme.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

Da bi se s posebno krmo z geografskega območja zagotovila tesna povezava med območjem in proizvodom, se krave molznice pasejo najmanj šest mesecev na leto, kmetijsko gospodarstvo ima najmanj 0,33 ha travne površine na kravo molznico, pri čemer je najmanj 0,25 ha pašne travne površine dostopne iz prostorov za molžo, in najmanj 2 ha travnika na hektar koruze za silažo, ki se uporablja za krmo črednih živali.

Najmanj 80 % osnovnega obroka črede, sestavljenega iz krme, je pridelanega na zemljiščih kmetijskih gospodarstev na geografskem območju (izračunano v suhi snovi). Delež dopolnilne krme je omejen na 1 800 kg na kravo iz črede in na koledarsko leto.

3.5 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Prireja mleka ter proizvodnja in zorenje sirov potekajo na geografskem območju, opredeljenem v točki 4.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

—

3.7 Posebna pravila za označevanje

Vsak sir z označbo ZOP „Pont-l’Evêque“, ki se trži, ima samostojno etiketo z imenom označbe porekla, izpisanim s črkami velikosti najmanj dveh tretjin velikosti največjih črk na etiketi, navedbo „Appellation d’Origine Protégée“ (zaščitena označba porekla) ali „AOP“ (ZOP) in znak ZOP Evropske unije.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Seznam kantonov in občin na geografskem območju proizvodnje ZOP „Pont-l’Evêque“.

V departmaju Calvados

Celotni kantoni Aunay-sur-Odon, Balleroy, Bayeux, Le Bény-Bocage, Blangy-le-Château, Cambremer, Caumont-l’Eventé, Condé-sur-Noireau, Dozulé, Honfleur, Isigny-sur-Mer, Lisieux, Livarot, Mézidon-Canon, Orbec, Pont-l’Evêque, Saint-Pierre-sur-Dives, Saint-Sever-Calvados, Thury-Harcourt, Trévières, Trouville-sur-Mer, Vassy, Vire.

Kanton Cabourg, razen občin Colombelles, Escoville, Hérouvillette in Ranville. Kanton Falaise-Nord, razen občin Aubigny, Bons-Tassilly, Falaise, Potigny, Saint-Pierre-Canivet, Soulangy, Soumont-Saint-Quentin, Ussy, Villers-Canivet. Kanton Villers-Bocage, razen občin Le Locheur, Missy in Noyers-Bocage.

Občine Airan, Argences, Barou-en-Auge, Bazenville, la Caine, Canteloup, Cléville, Courcy, Commes, Curcy-sur-Orne, Goupillières, Grimbosq, Hamars, La Hoguette, Janville, Jort, Longues-sur-Mer, Louvagny, Magny-en-Bessin, Le Manoir, Manvieux, Montigny, Moult, Les Moutiers-en-Auge, Les Moutiers-en-Cinglais, Norrey-en-Auge, Ouffières, Préaux-Bocage, Port-en-Bessin-Huppain, Ryes, Saint-Vaast-sur-Seulles, Saint-Ouen-du-Mesnil-Oger, Saint-Pair, Saint-Pierre-du-Jonquet, Sainte-Honorine-du-Fay, Saint-Martin-de-sallen, Sommervieu, Tracy-sur-Mer, Troarn, Trois-Monts, Vaux-sur-Aure, Vendeuvre, Vienne-en-Bessin.

V departmaju Eure

Celotni kantoni Bernay-est, Beuzeville, Cormeilles in Thiberville.

Kanton Bernay-Ouest, razen občin Plasnes in Valailles. Kanton Broglie, razen občine Mesnil-Rousset. Kanton Pont-Audemer, razen občin Colletot in Corneville-sur-Risle. Kanton Quillebeuf-sur-Seine, razen občin Aizier, Bourneville, Sainte-Croix-sur-Aizier, Tocqueville in Vieux-Port. Kanton Saint-Georges-du-Vièvre, razen občin Saint-Benoît-des-Ombres, Saint-Christophe-sur-Condé, Saint-Grégoire-du-Vièvre in Saint-Pierre-des-Ifs.

Občine Morsan, Notre-Dame-d’Epine in Saint-Victor-d’Epine.

V departmaju La Manche

Celotni kantoni Barenton, Barneville-Carteret, Brécey, Bréhal, Canisy, Carentan, Cerisy-la-Salle, Coutances, Gavray, La Haye-du-Puits, La Haye-Pesnel, Isigny-le-Buat, Juvigny-le-Tertre, Lessay, Marigny, Montebourg, Montmartin-sur-Mer, Mortain, Percy, Périers, Sourdeval, Saint-Clair-sur-l’Elle, Sainte-Mère-Eglise, Saint-Hilaire-du-Harcouët, Saint-Jean-de-Daye, Saint-Lô, Saint-Lô-Est, Saint-Lô-Ouest, Saint-Malo-de-la-Lande, Saint-Ovin, Saint-Pois, Saint-Sauveur-Lendelin, Saint-Sauveur-le-Vicomte, Le Teilleul, Tessy-sur-Vire, Torigni-sur-Vire, Valognes, Vesly, Villedieu-les-Poêles.

Kanton Avranches, razen občin Avranches, Marcey-les-Grèves, Saint-Martin-des-Champs, Vains in Le Val-Saint-Père. Kanton Quettehou, razen občine Octeville-l’Avenel.

Občine Les Chéris, Marcilly in Le Mesnil-Ozenne.

V departmaju Orne

Celotni kantoni Athis-de-l’Orne, Briouze, Domfront, La Ferté-Macé, Flers, Flers-Nord, Flers-Sud, Gacé, Juvigny-sous-Andaine, Le Merlerault, Messei, Passais, Putanges-Pont-Ecrepin, Sées, Tinchebray, Vimoutiers.

Kanton Carrouges, razen občine Ciral. Kanton Courtomer, razen občin Bures in Sainte-Scolasse-sur-Sarthe. Kanton Ecouché, razen občin Goulet in Sentilly. Kanton Exmes, razen občine Silly-en-Gouffern. Kanton Ferté-Frênel, razen občin Couvains, Gauville, Glos-la-Ferrière, Marnefer in Saint-Nicolas-de-Sommaire. Kanton Mortrée, razen občin Boissei-la-Lande, Marcei, Médavy, Saint-Christophe-le-Jajolet in Saint-Loyer-des-Champs.

Občine Boitron, Bursard, Chambois, Coudehard, Ecorches, Essay, Louvières-en-Auge, Mont-Ormel, Montreuil-la-Cambe, Neauphe-sur-Dive, Nécy, Saint-Gervais-des-Sablons, Saint-Lambert-sur-Dives, Trun.

5. Povezava z geografskim območjem

5.1 Značilnosti geografskega območja

Območje označbe „Pont-l’Evêque“ obsega del ozemlja treh departmajev Spodnje Normandije (Calvados, Manche in Orne) in zahodni rob departmaja Eure. Podnebje na tem območju je zmerno oceansko z obilnimi padavinami (več kot 700 mm), ki so enakomerno razporejene skozi vse leto. Na travnatih pokrajinah na zmerni nadmorski višini prevladujejo gozdovi, gosto omrežje vodnih poti in številna močvirja. Travniki, ki so nekoč zavzemali ogromen del kmetijskih površin na tem geografskem območju, še vedno pokrivajo več kot polovico območja.

Ta tradicionalno govedorejska regija je zibelka normandijske pasme, ki je bila na tem geografskem območju, čeprav ji konkurira produktivnejša holštajn frizijska pasma, vedno prisotna zaradi prizadevanj za ohranitev in razvoj njenih čred. Danes je za pogoje krmljenja krav mlekaric še vedno značilen prevladujoč delež trave v obroku živali, ki se pasejo najmanj šest mesecev na leto. Tako je za kmetijska gospodarstva opredeljena najmanjša travna površina na kravo mlekarico. Prevlado trave, zlasti v primerjavi s koruzo, potrjuje tudi dejstvo, da imajo kmetijska gospodarstva dvakrat več travnih površin kot površin, posajenih s koruzo, ki se uporablja za krmo črede.

Ta zelo starodavna pašna in mlekarska tradicija, ki se je obdržala do danes, temelji na priznanem znanju in spretnostih pri proizvodnji mehkega sira. Predelava mleka v sir z uporabo kadi za usirjenje omejene velikosti, izključno živalskega sirila in sirnine, razrezane na zelo drobne delce, ohranja ta starodavna znanja in spretnosti.

Sloves tega sira, ki se uživa po razmeroma kratkotrajnem zorenju, je priznan od leta 1622, ko je Hélie le Cordier, normandijski pisatelj, v čast siru „Pont-l’Évêque“ objavil pesnitev v 16 spevih, iz katere je znameniti stavek: „Pri vseh je enako priljubljen, saj je izdelan tako umetelno, da je, mlad ali star, preprosto najboljši.“ Sir Pont l’Evêque je tako že na začetku 18. stoletja zaradi razlikovanja dobil kvadratno obliko z uporabo lesenih oblikoval.

5.2 Posebnosti proizvoda

Sir „Pont-l’Evêque“ je mehki sir iz kravjega mleka, ki ima od začetka uporabe lesenega oblikovala v 18. stoletju obliko kocke ali kvadra z ostrimi robovi in vogali. Njegova skorja, ki je belkaste do rdečkaste barve, obdaja mehko testo, ki se ne lepi in je slonokoščene do bledo rumene barve. Ima sladek okus s pogostim rastlinskim, mlečnim in včasih rahlo dimljenim priokusom.

5.3 Vzročna povezava med geografskim okoljem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO)

Deževno in zmerno podnebje na geografskem območju omogoča obilno proizvodnjo krme vse leto. Tako je mogoče proizvajati mleko živali, ki se hranijo v glavnem s travo. To mleko krav, ki se dolgo pasejo, je zelo primerno za predelavo v sir. Dejstvo, da gre za živali normandijske pasme, samo še krepi to posebnost.

Hkrati z znanjem in spretnostmi s področja pašništva in prireje mleka se je razvilo sirarsko znanje, ki je siru „Pont L’Evêque“ omogočilo, da uživa sloves že od starodavnih dni. To sirarsko znanje temelji na tako imenovanih tehnikah „mehkega testa“ z razmeroma kratkotrajnim zorenjem. Te zelo ustrezajo ugodnim podnebnim in topografskim razmeram, zaradi katerih ni potrebe po dolgotrajnem shranjevanju mleka v obliki sira. Rezultat tega je mehak in aromatičen sir, katerega vrhunska kakovost je priznana že stoletja.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (5))

https://www.inao.gouv.fr/fichier/CDCPontl-Eveque.pdf

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3) UL L 148, 21.6.1996, str. 1.

(4) Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(5) Glej opombo 4.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 463

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 57 23. december 2014

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Svet
2014/C 463/01	Sklepi Sveta o participativnem upravljanju kulturne dediščine	1

2014/C 463/02	Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o delovnem načrtu za področje kulture (2015–2018)	4

	Evropska komisija
2014/C 463/03	Menjalni tečaji eura	15

	Evropska služba za zunanje delovanje
2014/C 463/04	Obvestilo o začetku veljavnosti	16

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2014/C 463/05	Državni prazniki v letu 2015	17

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Evropska komisija
2014/C 463/06	Razpis za zbiranje predlogov v okviru delovnega programa za nepovratna sredstva na področju vseevropskih telekomunikacijskih omrežij v okviru instrumenta za povezovanje Evrope za obdobje 2014–2020 (Sklep Komisije C(2014) 2069, kakor je bil spremenjen s Sklepom C(2014) 9588)	18

2014/C 463/07	Razpis za predložitev prijav Evropska prestolnica kulture – EAC/A03/2014	19

	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2014/C 463/08	Objava zahtevka za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	20

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2259
JPY	japonski jen	147,06
DKK	danska krona	7,4401
GBP	funt šterling	0,78490
SEK	švedska krona	9,5536
CHF	švicarski frank	1,2035
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	9,0565
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,618
HUF	madžarski forint	315,33
LTL	litovski litas	3,45280
PLN	poljski zlot	4,2665
RON	romunski leu	4,4666
TRY	turška lira	2,8423
AUD	avstralski dolar	1,5057
CAD	kanadski dolar	1,4257
HKD	hongkonški dolar	9,5098
NZD	novozelandski dolar	1,5803
SGD	singapurski dolar	1,6171
KRW	južnokorejski won	1 343,82
ZAR	južnoafriški rand	14,2082
CNY	kitajski juan	7,6271
HRK	hrvaška kuna	7,6650
IDR	indonezijska rupija	15 255,54
MYR	malezijski ringit	4,2839
PHP	filipinski peso	54,723
RUB	ruski rubelj	67,1555
THB	tajski bat	40,282
BRL	brazilski real	3,2455
MXN	mehiški peso	17,8608
INR	indijska rupija	77,4769

Belgique/België	1.1, 6.4, 1.5, 14.5, 25.5, 21.7, 15.8, 1.11, 2.11, 11.11, 15.11, 25.12
България	1.1, 3.3, 10.4, 11.4, 12.4, 13.4, 1.5, 6.5, 24.5, 6.9, 22.9, 1.11, 24.12, 25.12, 26.12
Česká republika	1.1, 6.4, 1.5, 8.5, 5.7, 6.7, 28.9, 28.10, 17.11, 24.12, 25.12, 26.12
Danmark	1.1, 2.4, 3.4, 5.4, 6.4, 1.5, 14.5, 24.5, 25.5, 5.6, 24.12, 25.12, 26.12, 31.12
Deutschland	1.1, 3.4, 6.4, 1.5, 14.5, 25.5, 21.7, 15.8, 3.10, 1.11, 24.12, 25.12, 26.12, 31.12
Eesti	1.1, 24.2, 3.4, 5.4, 1.5, 24.5, 23.6, 24.6, 20.8, 24.12, 25.12, 26.12
Éire/Ireland	1.1, 17.3, 3.4 6.4, 4.5, 1.6, 3.8, 26.10, 25.12, 28.12
Ελλάδα	1.1, 6.1, 23.2, 25.3, 10.4, 13.4, 1.5, 1.6, 28.10, 25.12
España	1.1, 6.1, 3.4, 1.5, 15.8, 12.10, 8.12, 25.12
France	1.1, 6.4, 1.5, 14.5, 25.5, 14.7, 21.7, 15.8, 1.11, 11.11, 25.12
Hrvatska	1.1, 6.1, 5.4, 6.4, 1.5, 4.6, 22.6, 25.6, 5.8, 15.8, 8.10, 1.11, 25.12, 26.12
Italia	1.1, 6.1, 6.4, 25.4, 1.5, 2.6, 15.8, 1.11, 8.12, 25.12, 26.12
Κύπρος/Kıbrıs	1.1, 6.1, 23.2, 25.3, 1.4, 10.4, 12.4, 13.4, 1.5, 31.5, 1.6, 15.8, 1.10, 28.10, 24.12, 25.12, 26.12
Latvija	1.1, 3.4, 5.4, 6.4, 1.5, 4.5, 10.5, 24.5, 23.6, 24.6, 18.11, 24.12, 25.12, 26.12, 31.12
Lietuva	1.1, 16.2, 11.3, 5.4, 1.5, 3.5, 7.6, 24.6, 6.7, 15.8, 1.11, 24.12, 25.12
Luxembourg	1.1, 6.4, 1.5, 14.5, 25.5, 23.6, 15.8, 1.11, 25.12, 26.12
Magyarország	1.1, 2.1, 15.3, 5.4, 6.4, 1.5, 24.5, 25.5, 20.8, 21.8, 23.10, 1.11, 24.12, 25.12, 26.12
Malta	1.1, 10.2, 19.3, 31.3, 3.4, 7.6, 29.6, 15.8, 8.9, 21.9, 8.12, 13.12, 25.12
Nederland	1.1, 5.4, 6.4, 27.4, 5.5, 14.5, 24.5, 25.5, 25.12, 26.12
Österreich	1.1, 6.1, 6.4, 1.5, 14.5, 25.5, 4.6, 15.8, 26.10, 1.11, 8.12, 25.12, 26.12
Polska	1.1, 6.1, 5.4, 6.4, 1.5, 3.5, 4.6, 15.8, 1.11, 11.11, 25.12, 26.12
Portugal	1.1, 3.4, 5.4, 25.4, 1.5, 10.6, 15.8, 8.12, 25.12
România	1.1, 2.1, 24.1, 12.4, 13.4, 1.5, 31.5, 1.6, 15.8, 30.11, 1.12, 25.12, 26.12
Slovenija	1.1, 6.4, 1.5, 14.5, 15.5, 25.6, 24.12, 25.12, 28.12, 29.12, 30.12, 31.12
Slovensko	1.1, 6.1, 3.4, 6.4, 1.5, 8.5, 5.7, 1.9, 15.9, 1.11, 17.11, 24.12, 25.12, 26.12
Suomi/Finland	1.1, 6.1, 25.3, 27.3, 28.3, 1.5, 5.5, 15.5, 25.6, 5.11, 6.12, 25.12, 26.12
Sverige	1.1, 6.1, 3.4, 5.4, 6.4, 1.5, 14.5, 24.5, 6.6, 20.6, 31.10, 25.12, 26.12
United Kingdom	Wales and England: 1.1, 3.4, 6.4, 4.5 25.5, 31.8, 25.12, 28.12 Northern Ireland: 1.1, 17.3, 3.4, 6.4, 4.5, 25.5, 13.7, 31.8, 25.12, 28.12 Scotland: 1.1, 2.1, 3.4, 4.5, 25.5, 3.8, 30.11, 25.12, 28.12