20.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/1

20.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/2

20.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/2

20.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/3

1.

Ali člen 5 Direktive 2005/36/ES (1) nasprotuje omejevanju svobode opravljanja storitev v primeru, če družba, ki se ukvarja z davčnim svetovanjem, ki je zakonito ustanovljena v eni državi članici, v državi članici sedeža, v kateri dejavnost davčnega svetovanja ni regulirana, izpolni davčno napoved za prejemnika storitve v drugi državi članici in jo posreduje davčnemu uradu, če nacionalni predpisi v tej drugi državi članici določajo, da mora biti družba, ki se ukvarja z davčnim svetovanjem, priznana kot družba za opravljanje storitve nudenja pomoči v davčnih zadevah v okviru poslovne dejavnosti in da morajo biti poslovodje takšne družbe davčni svetovalci?

2.

Ali se lahko družba, ki se ukvarja z davčnim svetovanjem, v okoliščinah, kot so opisane pod prvim vprašanjem, uspešno sklicuje na člen 16(1) in (2) Direktive 2006/123/ES (2), ne glede na to, v kateri od navedenih držav članic opravlja storitev?

3.

Ali je treba člen 56 PDEU razlagati tako, da v okoliščinah, kot so navedene pod prvim vprašanjem, nasprotuje omejevanju svobode opravljanja storitev s predpisi, ki veljajo v državi članici prejemnika storitev, če družba, ki se ukvarja z davčnim svetovanjem, nima sedeža v državi članici prejemnika storitev?

20.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/3

1.

Ali je Izvedbena uredba (EU) št. 260/2013 (1) z dne 18. marca 2013 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 1458/2007, na uvoz žepnih plinskih vžigalnikov na kresilni kamen, ki jih ni mogoče ponovno polniti, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz žepnih plinskih vžigalnikov na kresilni kamen, ki jih ni mogoče ponovno polniti, poslanih iz Socialistične republike Vietnam, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelek s poreklom iz Socialistične republike Vietnam ali ne (UL L 82, str. 10, v nadaljevanju: Uredba št. 260/2013) neveljavna, ker se je protidampinška dajatev, ki je bila uvedena z Uredbo (ES) št. 1458/2007 in ki naj bi se razširila, ob sprejetju Uredbe št. 260/2013 že iztekla?

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen:

2.

Ali je Uredba št. 260/2013 neveljavna, ker ni mogoče ugotoviti izogibanja ukrepom iz Uredbe (ES) št. 1458/2007 (2) v smislu člena 13(1) Uredbe št. [1225/2009]?

20.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/4

20.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/4

20.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/5

1.

Ali je člen 49 PDEU (člen 43 ES) treba razlagati tako, da nasprotuje določbi, kot je člen 52(3) EStG (Einkommensteuergesetz, zakon o dohodnini), kadar je razlog za vračunanje izgub tuje stalne poslovne enote v višini, v kateri so se pred tem upoštevale za znižanje davka, odsvojitev te stalne poslovne enote drugi kapitalski družbi, ki pripada isti skupini kot odsvojiteljica, ne pa doseganje dobička?

2.

Ali je člen 49 PDEU (člen 43 ES) treba razlagati tako, da nasprotuje določbi, kot je člen 23(1a) sporazuma med Nemčijo in Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja iz leta 2000 – v skladu s katero se iz davčne osnove za odmero nemškega davka izvzamejo dohodki iz Avstrije, kadar se lahko obdavčijo v Avstriji – kadar izgube, ki so nastale v avstrijski stalni poslovni enoti nemške kapitalske družbe, zato ni več mogoče upoštevati v Avstriji, ker je bila stalna poslovna enota odsvojena avstrijski kapitalski družbi, ki pripada isti skupini kot nemška kapitalska družba?

20.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/5

1.

Sodišče naj odloči, ali je Sklep Komisije 2013/448/EU (1) z dne 5. septembra 2013 neveljaven, ker pri izračunu pravic, ki jih je treba dodeliti brezplačno, ni upoštevan delež pravic do emisije v zvezi z zgorevanjem odpadnih plinov niti delež pravic do emisije v zvezi s toploto, nastalo pri kogeneraciji, ter je s tem kršen člen 290 PDEU in člen 10a(1), (4) in (5) Direktive 2003/87/ES (2), ker so bila prekoračena pooblastila, priznana s to direktivo, in je to v nasprotju s ciljem navedene direktive (spodbujanje energetsko učinkovitejših tehnologij in varovanje potreb gospodarskega razvoja in zaposlovanja)?

2.

Sodišče naj odloči, ali je Sklep Komisije 2013/448/EU z dne 5. septembra 2013 neveljaven glede na člen 6 PEU, ker je v nasprotju s členom 1 Dodatnega protokola k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) in členom 17 te konvencije, s tem da je bilo tožečim družbam neupravičeno poseženo v legitimno pričakovanje, da bodo ohranile v lasti premoženje, sestavljeno iz predhodno dodeljene količine pravic, do katere so upravičene na podlagi Direktive, pri čemer jim je bila odvzeta gospodarska korist od tega premoženja?

3.

Sodišče naj tudi odloči, ali je Sklep Komisije 2013/448/EU z dne 5. septembra 2013 neveljaven v delu, v katerem določa medsektorski korekcijski faktor, ker je ta sklep v nasprotju s členom 296, drugi odstavek, PDEU in členom 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, saj ni obrazložen?

4.

Sodišče naj odloči, ali je Sklep Komisije 2013/448/EU z dne 5. septembra 2013 neveljaven v delu, v katerem določa medsektorski korekcijski faktor, ker je ta sklep v nasprotju s členom 10a(5) Direktive 2003/87/ES in načelom sorazmernosti, določenem v členu 5(4) PEU, ter je nezakonit, ker ni bila opravljena preiskava in je bila storjena očitna napaka pri presoji, saj pri izračunu največje mogoče količine pravic, ki se dodelijo brezplačno (podatek, pomemben za določitev enotnega medsektorskega korekcijskega faktorja) niso bile upoštevane posledice spremembe razlage pojma „kurilna naprava“ med prvo (2005–2007) in drugo (2008-2012) fazo izvajanja Direktive 2003(87/ES?

5.

Sodišče naj odloči, ali je Sklep Komisije 2013/448/EU z dne 5. septembra 2013 neveljaven v delu, v katerem določa medsektorski korekcijski faktor, ker je v nasprotju s členoma 10a(5) in 9a(2) Direktive 2003/87/ES, ter ni bila opravljena preiskava in je bila storjena očitna napaka pri presoji, saj je bil izračun največje mogoče količine pravic, ki se dodelijo brezplačno (podatek, pomemben za določitev enotnega medsektorskega korekcijskega faktorja) opravljen na podlagi podatkov, ki so jih poslale države članice in ki niso bili skladni, ker so temeljili na različni razlagi člena 9a(2) Direktive 2003/87/ES?

6.

Sodišče naj nazadnje odloči, ali je Sklep Komisije 2013/448/EU z dne 5. septembra 2013 neveljaven v delu, v katerem določa medsektorski korekcijski faktor, zaradi kršitve procesnih določb iz členov 10a(1) in 23(3) Direktive 2003/87/ES?

20.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/7

1.

Ali je treba člena 15 in 16 Direktive 2008/115/ES (1), ob upoštevanju načel lojalnega sodelovanja, polnega učinka za doseganje ciljev direktiv, sorazmernosti, primernosti in ustreznosti kazni, razlagati tako, da dopuščata vložitev obtožnice zoper nezakonito prebivajočega državljana tretje države, zoper katerega so bili neuspešno uvedeni prisilni ukrepi vrnitve in ki je bil pridržan v obdobju, daljšem od 18 mesecev, ker ni imel potnega lista in ker zaradi strahu, da bi ga v Iranu organi preganjali, ne sodeluje z organi, pristojnimi za izdajo potnega lista prek veleposlaništva, na podlagi zakonodaje posamezne države, pred prenosom zakonodaje Skupnosti (člen 19[(1)(f) in (i) zakona o tujcih in priseljevanju (poglavje 105)])?

2.

V primeru pritrdilnega odgovora na zgornje vprašanje, ali je treba zadevno obtožnico vložiti takoj po dopolnitvi 18 mesecev, ki je najdaljše obdobje trajanja pridržanja za namene odstranitve, s posledico, da nezakonito prebivajoči državljan tretje države ni izpuščen na prostost, temveč je še naprej pridržan do vložitve obtožnice, pod pogojem, da sodišče meni, da je to potrebno zaradi begosumnosti?

3.

Kako je treba razlagati izraz „nezadostno sodelovanje“ državljana tretje države iz člena 15 [(6)(a)] Direktive 2008/115? Ali je zlasti dovoljeno, da se ta pojem enači s predpisi posamezne države članice (člen 19(1)(f) in (i) zakona o tujcih in priseljevanju (poglavje 105), ki sankcionira vsakršno zavrnitev „predložitve dokumenta predstojniku oddelka, ki ga slednji zahteva“, kot tudi vsakršno „nasprotovanje ali oviranje predstojnika oddelka pri izvajanju njegovih obveznosti, bodisi aktivno ali pasivno“ zaradi nepredložitve potnega lista, medtem ko istočasno niso podane nobene navedbe v zvezi z dejanji, ki so jih za uspešen izgon državljana tretje države uvedli organi zoper organe države izvora?

20.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/7

1.

Sodišče naj odloči, ali je Sklep Komisije 2013/448/EU (1) z dne 5. septembra 2013 neveljaven, ker pri izračunu pravic, ki jih je treba dodeliti brezplačno, ni upoštevan delež pravic do emisije v zvezi z zgorevanjem odpadnih plinov niti delež pravic do emisije v zvezi s toploto, nastalo pri kogeneraciji, ter je s tem kršen člen 290 PDEU in člen 10a(1), (4) in (5) Direktive 2003/87/ES (2), ker so bila prekoračena pooblastila, priznana s to direktivo, in je to v nasprotju s ciljem navedene direktive (spodbujanje energetsko učinkovitejših tehnologij in varovanje potreb gospodarskega razvoja in zaposlovanja)?

2.

Sodišče naj odloči, ali je Sklep Komisije 2013/448/EU z dne 5. septembra 2013 neveljaven glede na člen 6 PEU, ker je v nasprotju s členom 1 Dodatnega protokola k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) in členom 17 te konvencije, s tem da je bilo tožečim družbam neupravičeno poseženo v legitimno pričakovanje, da bodo ohranile v lasti premoženje, sestavljeno iz predhodno dodeljene količine pravic, do katere so upravičene na podlagi Direktive, pri čemer jim je bila odvzeta gospodarska korist od tega premoženja?

3.

Sodišče naj tudi odloči, ali je Sklep Komisije 2013/448/EU z dne 5. septembra 2013 neveljaven v delu, v katerem določa medsektorski korekcijski faktor, ker je ta sklep v nasprotju s členom 296, drugi odstavek, PDEU in členom 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, saj ni obrazložen?

4.

Sodišče naj odloči, ali je Sklep Komisije 2013/448/EU z dne 5. septembra 2013 neveljaven v delu, v katerem določa medsektorski korekcijski faktor, ker je ta sklep v nasprotju s členom 10a(5) Direktive 2003/87/ES in načelom sorazmernosti, določenem v členu 5(4) PEU, ter je nezakonit, ker ni bila opravljena preiskava in je bila storjena očitna napaka pri presoji, saj pri izračunu največje mogoče količine pravic, ki se dodelijo brezplačno (podatek, pomemben za določitev enotnega medsektorskega korekcijskega faktorja) niso bile upoštevane posledice spremembe razlage pojma „kurilna naprava“ med prvo (2005–2007) in drugo (2008-2012) fazo izvajanja Direktive 2003(87/ES?

5.

Sodišče naj odloči, ali je Sklep Komisije 2013/448/EU z dne 5. septembra 2013 neveljaven v delu, v katerem določa medsektorski korekcijski faktor, ker je v nasprotju s členoma 10a(5) in 9a(2) Direktive 2003/87/ES, ter ni bila opravljena preiskava in je bila storjena očitna napaka pri presoji, saj je bil izračun največje mogoče količine pravic, ki se dodelijo brezplačno (podatek, pomemben za določitev enotnega medsektorskega korekcijskega faktorja) opravljen na podlagi podatkov, ki so jih poslale države članice in ki niso bili skladni, ker so temeljili na različni razlagi člena 9a(2) Direktive 2003/87/ES?

6.

Sodišče naj nazadnje odloči, ali je Sklep Komisije 2013/448/EU z dne 5. septembra 2013 neveljaven v delu, v katerem določa medsektorski korekcijski faktor, zaradi kršitve procesnih določb iz členov 10a(1) in 23(3) Direktive 2003/87/ES?

20.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/9

1.

Sodišče naj odloči, ali je Sklep Komisije 2013/448/EU (1) z dne 5. septembra 2013 neveljaven, ker pri izračunu pravic, ki jih je treba dodeliti brezplačno, ni upoštevan delež pravic do emisije v zvezi z zgorevanjem odpadnih plinov niti delež pravic do emisije v zvezi s toploto, nastalo pri kogeneraciji, ter je s tem kršen člen 290 PDEU in člen 10a(1), (4) in (5) Direktive 2003/87/ES (2), ker so bila prekoračena pooblastila, priznana s to direktivo, in je to v nasprotju s ciljem navedene direktive (spodbujanje energetsko učinkovitejših tehnologij in varovanje potreb gospodarskega razvoja in zaposlovanja)?

2.

Sodišče naj odloči, ali je Sklep Komisije 2013/448/EU z dne 5. septembra 2013 neveljaven glede na člen 6 PEU, ker je v nasprotju s členom 1 Dodatnega protokola k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) in členom 17 te konvencije, s tem da je bilo tožečim družbam neupravičeno poseženo v legitimno pričakovanje, da bodo ohranile v lasti premoženje, sestavljeno iz predhodno dodeljene količine pravic, do katere so upravičene na podlagi Direktive, pri čemer jim je bila odvzeta gospodarska korist od tega premoženja?

3.

Sodišče naj tudi odloči, ali je Sklep Komisije 2013/448/EU z dne 5. septembra 2013 neveljaven v delu, v katerem določa medsektorski korekcijski faktor, ker je ta sklep v nasprotju s členom 296, drugi odstavek, PDEU in členom 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, saj ni obrazložen?

4.

Sodišče naj odloči, ali je Sklep Komisije 2013/448/EU z dne 5. septembra 2013 neveljaven v delu, v katerem določa medsektorski korekcijski faktor, ker je ta sklep v nasprotju s členom 10a(5) Direktive 2003/87/ES in načelom sorazmernosti, določenem v členu 5(4) PEU, ter je nezakonit, ker ni bila opravljena preiskava in je bila storjena očitna napaka pri presoji, saj pri izračunu največje mogoče količine pravic, ki se dodelijo brezplačno (podatek, pomemben za določitev enotnega medsektorskega korekcijskega faktorja) niso bile upoštevane posledice spremembe razlage pojma „kurilna naprava“ med prvo (2005–2007) in drugo (2008-2012) fazo izvajanja Direktive 2003(87/ES?

5.

Sodišče naj odloči, ali je Sklep Komisije 2013/448/EU z dne 5. septembra 2013 neveljaven v delu, v katerem določa medsektorski korekcijski faktor, ker je v nasprotju s členoma 10a(5) in 9a(2) Direktive 2003/87/ES, ter ni bila opravljena preiskava in je bila storjena očitna napaka pri presoji, saj je bil izračun največje mogoče količine pravic, ki se dodelijo brezplačno (podatek, pomemben za določitev enotnega medsektorskega korekcijskega faktorja) opravljen na podlagi podatkov, ki so jih poslale države članice in ki niso bili skladni, ker so temeljili na različni razlagi člena 9a(2) Direktive 2003/87/ES?

6.

Sodišče naj nazadnje odloči, ali je Sklep Komisije 2013/448/EU z dne 5. septembra 2013 neveljaven v delu, v katerem določa medsektorski korekcijski faktor, zaradi kršitve procesnih določb iz členov 10a(1) in 23(3) Direktive 2003/87/ES?

20.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/10

1.

Sodišče naj odloči, ali je Sklep Komisije 2013/448/EU (1) z dne 5. septembra 2013 neveljaven, ker pri izračunu pravic, ki jih je treba dodeliti brezplačno, ni upoštevan delež pravic do emisije v zvezi z zgorevanjem odpadnih plinov niti delež pravic do emisije v zvezi s toploto, nastalo pri kogeneraciji, ter je s tem kršen člen 290 PDEU in člen 10a(1), (4) in (5) Direktive 2003/87/ES (2), ker so bila prekoračena pooblastila, priznana s to direktivo, in je to v nasprotju s ciljem navedene direktive (spodbujanje energetsko učinkovitejših tehnologij in varovanje potreb gospodarskega razvoja in zaposlovanja)?

2.

Sodišče naj odloči, ali je Sklep Komisije 2013/448/EU z dne 5. septembra 2013 neveljaven glede na člen 6 PEU, ker je v nasprotju s členom 1 Dodatnega protokola k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) in členom 17 te konvencije, s tem da je bilo tožečim družbam neupravičeno poseženo v legitimno pričakovanje, da bodo ohranile v lasti premoženje, sestavljeno iz predhodno dodeljene količine pravic, do katere so upravičene na podlagi Direktive, pri čemer jim je bila odvzeta gospodarska korist od tega premoženja?

3.

Sodišče naj tudi odloči, ali je Sklep Komisije 2013/448/EU z dne 5. septembra 2013 neveljaven v delu, v katerem določa medsektorski korekcijski faktor, ker je ta sklep v nasprotju s členom 296, drugi odstavek, PDEU in členom 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, saj ni obrazložen?

4.

Sodišče naj odloči, ali je Sklep Komisije 2013/448/EU z dne 5. septembra 2013 neveljaven v delu, v katerem določa medsektorski korekcijski faktor, ker je ta sklep v nasprotju s členom 10a(5) Direktive 2003/87/ES in načelom sorazmernosti, določenem v členu 5(4) PEU, ter je nezakonit, ker ni bila opravljena preiskava in je bila storjena očitna napaka pri presoji, saj pri izračunu največje mogoče količine pravic, ki se dodelijo brezplačno (podatek, pomemben za določitev enotnega medsektorskega korekcijskega faktorja) niso bile upoštevane posledice spremembe razlage pojma „kurilna naprava“ med prvo (2005–2007) in drugo (2008-2012) fazo izvajanja Direktive 2003(87/ES?

5.

Sodišče naj odloči, ali je Sklep Komisije 2013/448/EU z dne 5. septembra 2013 neveljaven v delu, v katerem določa medsektorski korekcijski faktor, ker je v nasprotju s členoma 10a(5) in 9a(2) Direktive 2003/87/ES, ter ni bila opravljena preiskava in je bila storjena očitna napaka pri presoji, saj je bil izračun največje mogoče količine pravic, ki se dodelijo brezplačno (podatek, pomemben za določitev enotnega medsektorskega korekcijskega faktorja) opravljen na podlagi podatkov, ki so jih poslale države članice in ki niso bili skladni, ker so temeljili na različni razlagi člena 9a(2) Direktive 2003/87/ES?

6.

Sodišče naj nazadnje odloči, ali je Sklep Komisije 2013/448/EU z dne 5. septembra 2013 neveljaven v delu, v katerem določa medsektorski korekcijski faktor, zaradi kršitve procesnih določb iz členov 10a(1) in 23(3) Direktive 2003/87/ES?

20.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/11

1.

Ali se morajo izredne razmere v smislu člena 5(3) Uredbe (1) nanašati neposredno na rezervirani let?

2.

Če so za poznejši let upoštevne tudi izredne razmere, ki nastopijo med predhodnimi leti, ali se morajo vsi ustrezni ukrepi, ki jih mora sprejeti dejanski letalski prevoznik v skladu s členom 5(3) Uredbe, nanašati le na preprečitev izrednih razmer ali tudi na preprečitev večje zamude?

3.

Ali je treba posege tretjih oseb, ki ravnajo na lastno odgovornost in na katere so bile prenesene naloge, ki spadajo pod dejavnost letalskega prevoznika, šteti za izredne okoliščine v smislu člena 5(3) Uredbe?

4.

Če je odgovor na vprašanje 3 pritrdilen, ali je pri presoji pomembno kdo (letalska družba, upravljavec letališča, itd.) je pooblastil tretjo osebo?

20.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/12

20.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/13

1.

Tožba se zavrne.

2.

Družbi Éditions Odile Jacob SAS se naloži plačilo stroškov, vključno s stroški postopka za izdajo začasne odredbe.

20.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/13

1.

Sklep Evropske komisije z dne 12. julija 2011 o zavrnitvi dostopa družb MasterCard, Inc., MasterCard International, Inc. in MasterCard Europe do nekaterih dokumentov, ki so jih pripravile tretje osebe v okviru študije o stroških in koristih, ki jih imajo trgovci od različnih načinov plačevanja, se razglasi za ničen v delu, v katerim je z njim zavrnjen dostop do dokumentov, ki zadevajo:

2.

Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov.

20.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/14

1.

Tožba se zavrne.

2.

Družbi Micrus Endovascular LLC se naloži plačilo stroškov.

20.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/15

1.

Sklep Komisije C (2012) 1012 final z dne 22. februarja 2012 o državnih pomočeh SA.27585 in SA.31149 (2012/C) (ex 2012/NN, ex CP 31/2009 in CP 162/2010) – Nemčija se za ničen razglasi v delu, v katerem se nanaša na pravilnik o letaliških pristojbinah, ki velja za letališče Lübeck (Nemčija), sprejet leta 2006.

2.

V preostalem se tožba zavrne.

3.

Evropska komisija nosi svoje stroške in polovico stroškov Hansestadt Lübeck.

20.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/16

1.

Tožba se zavrne.

2.

Biscuits Poult SAS nosi svoje stroške ter stroške Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) in Banketbakkerij Merba BV.

20.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/16

1.

Tožba se zavrne.

2.

Družbi DTM Ricambi Srl se naloži plačilo stroškov.

20.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/17

—

za ničnega razglasi sklep C(2014) 3271 final Evropske komisije z dne 14. maja 2014, ki se nanaša na začasno ustavitev vmesnih plačil Estoniji iz Evropskega sklada za ribištvo (ESR) v okviru operativnega programa podpore za obdobje od 2007 do 2013;

—

toženi stranki naloži plačilo stroškov.

1.

Prvi tožbeni razlog: napačna uporaba člena 25(2) in člena 89 Uredbe št. 1198/2006 (1) s strani Komisije.

Komisijina razlaga člena 25 – v skladu s katero je podpora investicijam upravičena samo, če bi s pomočjo ustreznih investicij zadevne tehnične lastnosti ribiškega plovila izboljšali preko ponovne vzpostavitve prvotnega stanja plovila – ne ustreza besedilu, namenu in ciljem tega predpisa. Besedilo člena 25(2) naj bi dopuščalo široko polje proste presoje glede odločitve katere investicije bi bilo mogoče podpreti v okviru ESR. Ker je tožeča stranka upoštevala določbe člena 25(2), naj tudi uporaba člena 89 in začasna ustavitev vmesnih plačil, ki bi jih bilo treba izvesti za spodbujanje prve prednostne osi operativnega programa, ne bi bila ustrezna.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 88 Uredbe št. 1198/2006 s strani Komisije.

Tožeča stranka Komisiji očita, da v šestih mesecih po obvestilu o prekinitvi roka za vmesno plačilo ni sprejela nobene odločitve glede začasne ustavitve plačil. S tem naj bi kršila člen 88 Uredbe št. 1198/2006 ter lastne smernice glede prekinitev roka za plačilo, začasne prekinitve plačil in finančnih popravkov.

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev načela dobrega upravljanja s strani Komisije.

Komisija naj bi s tem, ko je sprejela izpodbijani sklep, kršila načelo dobrega upravljanja, ker po mnenju tožeče stranke, prvič, ni skrbno preučila vseh podatkov, ki ji jih je posredovala tožeča stranka, drugič, ni preverila ali so izpolnjeni vsi potrebni pogoji za sprejetje njenega sklepa, tretjič, vse investicije, ki so bile izvedene zato, da se izboljša stanje amortiziranih ribiških plovil, je samodejno štela k tekočim stroškom vzdrževanja in, četrtič, napačno je domnevala, da te investicije niso prispevale k doseganju ciljev, določenih v členu 25(2).

4.

Četrti tožbeni razlog: kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj s strani Komisije.

Ne glede na jasno in natančno izraženo stališče v dopisu Komisije, ki je zato vzbujalo legitimna pričakovanja, v skladu s katerimi bi se lahko stroški za obnovo/popravilo motorja uvrščali pod člen 25(2) Uredbe št. 1198/2006, če se s tem ne poveča potencial ulova ribiškega plovila, je Komisija kasneje odločila, da naj tovrstni stroški ne bi prispevali k izboljšanju tehničnih lastnosti plovila, temveč bolj k ponovni vzpostavitvi ali ohranitvi prvotnega stanja in naj zato ne bi bili upravičeni do subvencioniranja. Tožeča stranka naj s tem ne bi bila seznanjena; tega ni mogoče razbrati iz člena 25 Uredbe št. 1198/2006, prav tako pa tudi ne iz odgovora Komisije na ustrezno vprašanje tožeče stranke.

5.

Peti tožbeni razlog: kršitev načela pravne varnosti s strani Komisije.

Ker je Komisija sprejela dokončno odločitev o začasni ustavitvi vmesnega plačila, za katerega je bilo zaprošeno, več kot tri leta po prekinitvi roka za prvi zahtevek za vmesno plačilo in s tem ni upoštevala šestmesečnega roka, določenega v členu 88(1) Uredbe št. 1198/2006, naj bi s tem jasno kršila temeljno načelo pravne varnosti. Za prejemnika subvencij iz ESR to ravnanje ni bilo predvidljivo.

20.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/18

—

odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT R 1587/2013-4 z dne 2. junija 2014 na podlagi člena 65(3) Uredbe (ES) št. 207/2009 razveljavi,

—

UUNT in zadevni stranki v primeru intervencije v postopku pred Sodiščem naj se naloži plačilo stroškov.

—

kršitev člena 76(1) Uredbe (ES) št. 207/2009 (urad naj bi posredovala napačno vsebino bolgarskega zakona);

—

kršitev člena 76(2) Uredbe (ES) št. 207/2009 (celovita in pravilna presoja predloženih dokazov naj ne bi bila podana);

—

kršitev člena 8(4) Uredbe (ES) št. 207/2009 (predloženi dokazi in pravni argumenti naj ne bi bili preverjeni na podlagi pogojev iz te določbe).

20.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/19

—

razglasi za ničen sklep v dopisu Evropske komisije, Generalnega direktorata za proračun, št. BUDG/B/03MV D (2014) 1782918, z dne 2. junija 2014, v katerem je ugotovljeno, da naj bi bila tožeča stranka finančno odgovorna za izgubo tradicionalnih lastnih sredstev za proračun Unije, ker je bil sladkor uvožen zunaj sistema uvoznih tarifnih kvot in sredstva za ta uvoz niso bila določena, in v katerem je odrejeno, da je tožeča stranka dolžna v proračun Unije dati na voljo znesek v višini izgube tradicionalnih lastnih sredstev, ki v primeru, da je bilo uvozno dovoljenje v celoti uporabljeno, znaša 1 2 57  000,00 eurov;

—

Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

1.

Prvi tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev pravil o postopkih odločanja Komisije

3.

Tretji tožbeni razlog: pomanjkljiva obrazložitev sklepa in napačna pravna podlaga

4.

Četrti tožbeni razlog: kršitev pravice do obrambe in pravice do izjave

5.

Peti tožbeni razlog: pomanjkljivost nadzora Komisije

6.

Šesti tožbeni razlog: kršitev načel sorazmernosti, pravne varnosti in preprečitve neupravičene obogatitve

20.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/20

—

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 470/2014 z dne 13. maja 2014 (1) o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz solarnega stekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske v delu, v katerem se nanaša na Xinyi PV Products (Anhui) Holdings Ltd, razglasi za nično in

—

Komisiji in morebitnim intervenientom, ki bi jim bilo v okviru postopka dovoljeno intervenirati v podporo predlogom Komisije, naloži plačilo stroškov.

1.

Prvi tožbeni razlog: Komisija naj bi z ugotovitvijo, da so proizvodni stroški in finančna situacija tožeče stranke podvrženi bistvenemu izkrivljanju, ki se prenaša še iz predhodnega sistema netržnega gospodarstva, očitno napačno ugotovila dejansko stanje in napačno uporabila pravo, pri čemer naj bi kršila člen 2(7)(c) Osnovne uredbe.

2.

Drugi tožbeni razlog: Komisija naj bi s tem, da je od izvozne cene tožeče stranke odštela provizijo za trgovinskega zastopnika v višini pribitka, ki ga je tožeči stranki zaračunala povezana družba v Hong Kongu, ne da bi predložila zadostne dokaze, da je ta povezana družba res delovala kot zastopnik na podlagi provizije, storila očitno napako pri presoji, pri čemer naj ne bi predlagala doslednih dokazov, in tako kršila člen 2(10)(i) Osnovne uredbe.

3.

Tretji tožbeni razlog: Komisija naj v nasprotju s členom 2(8) in (9) Osnovne uredbe izvozne cene tožeče stranke ne bi izračunala na podlagi cene, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za izdelek, ko se ta proda v EU, niti na podlagi cene, po kateri se izvoženi izdelek prvič preproda neodvisnemu kupcu v EU.

4.

Četrti tožbeni razlog: Komisija naj v nasprotju s členom 20 Osnovne uredbe in členom 41 Listine EU o temeljnih pravicah ne bi razkrila bistvenih dejstev in dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče razumeti, kako je za tožečo stranko izračunala stopnji dampinga in škode.

20.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/21

—

ugotovi, da je tožba tožečih strank dopustna in utemeljena;

—

Evropski uniji zato naloži vračilo škode v višini 4 3 0 00  000 EUR, ki je tožečim strankam nastala zaradi ustavitve projekta „Yasmeen Rotana“;

—

odredi imenovanje izvedenca za ugotovitev obsega celotne škode, ki sta jo utrpeli tožeči stranki;

—

Svetu Evropske unije naloži plačilo stroškov tega postopka.

20.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/22

—

ugotovi, da je tožba tožeče stranke dopustna in utemeljena;

—

Sklep Sveta 2014/309/SZVP z dne 28. maja 2014 in kasnejše akte za izvajanje tega sklepa v delu, v katerem se nanašajo na tožečo stranko, razglasi za nične;

—

Svetu Evropske unije naloži plačilo stroškov tega postopka.

20.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/22

—

spremeni odločbo prvega odbora z dne 23. maja 2014 in odločbo preizkuševalca z dne 23. maja 2013 v skladu s členom 65(3) Uredbe št. 207/2009 zaradi kršitve člena 7(1)(b) in (3) Uredbe št. 207/2009, ker je (i) figurativna znamka, prijavljena pod številko 1 1 7 64  354, imela razlikovalni učinek in se zato ne uporablja popolna prepoved registracije iz člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009; in ker se po objavi te prijave postopkih ta znamka lahko po opravljenih podeli;

—

toženi stranki naloži stroške postopka v skladu s členom 87(2) Uredbe št. 207/2009.

—

kršitev člena 7(1)(b) Uredbe Sveta št. 207/2009;

—

kršitev člena 7(3) Uredbe Sveta št. 207/2009.

20.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/23