8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/1

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/2

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/2

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/3

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/3

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/3

1.

Ali je Sklep 2013/448/EU (1) neveljaven in krši člen 10a(5) Direktive 2003/87/ES (2), če iz osnove za izračun v skladu s členom 10a(5), drugi pododstavek, (a) in (b), izključuje emisije v povezavi z odpadnimi plini, proizvedenimi v napravah, uvrščenih v Prilogo I k Direktivi 2003/87/ES, oziroma izključuje toploto, ki jo izkoriščajo naprave, uvrščene v Prilogo I k Direktivi 2003/87/ES, in ki izhaja iz obratov za soproizvodnjo toplotne in električne energije, za katero je dopustna brezplačna dodelitev v skladu s členom 10a(1) in (4) Direktive 2003/87/ES in Sklepom 2011/278/EU (3)?

2.

Ali je Sklep 2013/448/EU neveljaven in krši člena 3e in 3u Direktive 2003/87/ES, sam po sebi oziroma in/ali v povezavi s členom 10a(5) Direktive 2003/87/ES, če določa, da so emisije ogljikovega dioksida v povezavi z odpadnimi plini – proizvedenimi z napravami, navedenimi v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES – oziroma toplota, ki se uporablja v napravah, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, in jo pridobijo obrati za soproizvodnjo toplotne in električne energije, emisije „proizvajalcev električne energije“?

3.

Ali je Sklep 2013/448/EU neveljaven in krši cilje Direktive 2003/87/ES, če ustvarja nesorazmerje, tako da so emisije v povezavi z izgorevanjem odpadnih plinov in s toploto, ki jo proizvedejo obrati za soproizvodnjo toplotne in električne energije, izključene iz osnove za izračun iz člena 10a(5), drugi pododstavek, (a) in (b), medtem ko so upravičene do brezplačne razdelitve v skladu s členom 10a(1) in (4) Direktive 2003/87/ES in v skladu s Sklepom 2011/278/EU?

4.

Ali je Sklep 2011/278/EU neveljaven ter krši člen 290 PDEU in člen 10a(5) Direktive 2003/87/ES, če njegov člen 15(3) spreminja člen 10a(5) Direktive 2003/87/ES, drugi pododstavek, (a) in (b), tako, da sklicevanje na „naprave, ki niso zajete v odstavku 3“ nadomešča z besedno zvezo „naprave, ki niso proizvajalci električne energije“?

5.

Ali je Sklep 2013/448/EU neveljaven in krši člen 23(3) Direktive 2003/87/ES, če ta sklep ni bil sprejet na podlagi regulativnega postopka s predlogom, določenega s členom 5a Sklepa Sveta 1999/468/ES in členom 12 Uredbe 182/2011/EU?

6.

Ali je treba člen 17 Evropske listine o človekovih pravicah razumeti tako, da izključuje zadržanje brezplačnih dodelitev na podlagi nepravilnega izračuna medsektorskega korekcijskega faktorja?

7.

Ali je treba člen 10a(5) Direktive 2003/87/ES samostojno in/ali v povezavi s členom 15(3) Sklepa 2011/278/EU razumeti tako, da izključuje uporabo notranjega pravnega predpisa, ki za uporabo nepravilno izračunanega enotnega medsektorskega korekcijskega faktorja, kot je določen v členu 4 Sklepa 2013/448/EU in v njegovi Prilogi II, predvideva brezplačno dodelitev v državi članici?

8.

Ali je Sklep 2013/448/EU neveljaven in krši člen 10a(5) Direktive 2003/87/ES, če vključuje le emisije iz naprav, ki so bile v sistem Skupnosti vključene od leta 2008, tako da izključuje tiste emisije, ki so povezane z dejavnostmi, ki jih je vseboval sistem Skupnosti od leta 2008 (v spremenjeni Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES), če se te dejavnosti izvajajo z napravami, ki so bile v sistem Skupnosti vključene že pred letom 2008?

9.

Ali je Sklep 2013/448/EU neveljaven in krši člen 10a(5) Direktive 2003/87/ES, če vključuje le emisije iz naprav, ki so v sistem Skupnosti vključene od leta 2013 (v spremenjeni Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES), če se te dejavnosti izvajajo z napravami, ki so bile v sistem Skupnosti vključene že pred letom 2013?

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/5

1.

Ali je Sklep 2013/448/EU (1) neveljaven in krši člen 10a(5) Direktive 2003/87/ES (2), če iz osnove za izračun v skladu s členom 10a(5), drugi pododstavek, (a) in (b), izključuje emisije v povezavi z odpadnimi plini, proizvedenimi v napravah, uvrščenih v Prilogo I k Direktivi 2003/87/ES, oziroma izključuje toploto, ki jo izkoriščajo naprave, uvrščene v Prilogo I k Direktivi 2003/87/ES, in ki izhaja iz obratov za soproizvodnjo toplotne in električne energije, za katero je dopustna brezplačna dodelitev v skladu s členom 10a(1) in (4) Direktive 2003/87/ES in Sklepom 2011/278/EU (3)?

2.

Ali je Sklep 2013/448/EU neveljaven in krši člena 3e in 3u Direktive 2003/87/ES, sam po sebi oziroma in/ali v povezavi s členom 10a(5) Direktive 2003/87/ES, če določa, da so emisije ogljikovega dioksida v povezavi z odpadnimi plini – proizvedenimi z napravami, navedenimi v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES – oziroma toplota, ki se uporablja v napravah, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, in jo pridobijo obrati za soproizvodnjo toplotne in električne energije, emisije „proizvajalcev električne energije“?

3.

Ali je Sklep 2013/448/EU neveljaven in krši cilje Direktive 2003/87/ES, če ustvarja nesorazmerje, tako da so emisije v povezavi z izgorevanjem odpadnih plinov in s toploto, ki jo proizvedejo obrati za soproizvodnjo toplotne in električne energije, izključene iz osnove za izračun iz člena 10a(5), drugi pododstavek, (a) in (b), medtem ko so upravičene do brezplačne razdelitve v skladu s členom 10a(1) in (4) Direktive 2003/87/ES in v skladu s Sklepom 2011/278/EU?

4.

Ali je Sklep 2011/278/EU neveljaven ter krši člen 290 PDEU in člen 10a(5) Direktive 2003/87/ES, če njegov člen 15(3) spreminja člen 10a(5) Direktive 2003/87/ES, drugi pododstavek, (a) in (b), tako, da sklicevanje na „naprave, ki niso zajete v odstavku 3“ nadomešča z besedno zvezo „naprave, ki niso proizvajalci električne energije“?

5.

Ali je Sklep 2013/448/EU neveljaven in krši člen 23(3) Direktive 2003/87/ES, če ta sklep ni bil sprejet na podlagi regulativnega postopka s predlogom, določenega s členom 5a Sklepa Sveta 1999/468/ES in členom 12 Uredbe 182/2011/EU?

6.

Ali je treba člen 17 Evropske listine o človekovih pravicah razumeti tako, da izključuje zadržanje brezplačnih dodelitev na podlagi nepravilnega izračuna medsektorskega korekcijskega faktorja?

7.

Ali je treba člen 10a(5) Direktive 2003/87/ES samostojno in/ali v povezavi s členom 15(3) Sklepa 2011/278/EU razumeti tako, da izključuje uporabo notranjega pravnega predpisa, ki za uporabo nepravilno izračunanega enotnega medsektorskega korekcijskega faktorja, kot je določen v členu 4 Sklepa 2013/448/EU in v njegovi Prilogi II, predvideva brezplačno dodelitev v državi članici?

8.

Ali je Sklep 2013/448/EU neveljaven in krši člen 10a(5) Direktive 2003/87/ES, če vključuje le emisije iz naprav, ki so bile v sistem Skupnosti vključene od leta 2008, tako da izključuje tiste emisije, ki so povezane z dejavnostmi, ki jih je vseboval sistem Skupnosti od leta 2008 (v spremenjeni Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES), če se te dejavnosti izvajajo z napravami, ki so bile v sistem Skupnosti vključene že pred letom 2008?

9.

Ali je Sklep 2013/448/EU neveljaven in krši člen 10a(5) Direktive 2003/87/ES, če vključuje le emisije iz naprav, ki so v sistem Skupnosti vključene od leta 2013 (v spremenjeni Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES), če se te dejavnosti izvajajo z napravami, ki so bile v sistem Skupnosti vključene že pred letom 2013?

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/6

1.

Ali je v nasprotju z določbami Direktive 77/388/EGS (1) pobirati davek na dodano vrednost pri uvozu za predmete, ki so bili ponovno izvoženi kot neskupnostno blago pod carinskim nadzorom, za katere pa je zaradi kršitve dolžnosti v skladu s členom 204 Carinskega zakonika (2) – tukaj: nepravočasna izpolnitev dolžnosti, vpisati odvzem blaga iz carinskega skladišča v za to predvidene evidence blaga najpozneje ob njegovem odvzemu – nastal carinski dolg?

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen:

2.

Ali določbe Direktive 77/388/EGS zahtevajo, da se v takih primerih pobira uvozni davek na dodano vrednost ali imajo države članice v tem delu polje proste presoje?

in

3.

Ali je skladiščnik iz carinskega skladišča, ki na podlagi storitvenega razmerja v njegovem skladišču uskladišči predmet iz tretje države, ne da bi lahko z njim razpolagal, dolžnik za plačilo davka na dodano vrednost pri uvozu, ki je nastal zaradi njegove kršitve dolžnosti v skladu s členom 10(3), drugi pododstavek, Direktive 77/388/EGS v povezavi s členom 204(1) Carinskega zakonika, čeprav se predmet ne uporablja v smislu člena 17(2)(a) Direktive 77/388/EGS za namene njegovih obdavčljivih transakcij?

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/7

—

Ali davek na dodano vrednost pri uvozu velja za predmete, ki so bili ponovno izvoženi kot neskupnostno blago pod carinskim nadzorom, za katere pa je zaradi kršitve dolžnosti v skladu s členom 204 Carinskega zakonika (1) – tukaj: opustitev pravočasnega opravljanja zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka z deklaracijo pri pristojnem carinskem uradu pred prenosom v tretjo državo – nastal carinski dolg, saj ni zakonsko dolgovan v smislu člena 236(1) Carinskega zakonika v povezavi z določbami Direktive 2006/112/ES (2), vsekakor pa takrat, ko je kot dolžnik terjan tisti, ki je bil odgovoren za kršeno dolžnost, vendar ni bil upravičen do razpolaganja s temi predmeti?

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/8

1.

Ali je treba upoštevno pravo Unije, zlasti člen 1(1)(a) Direktive Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti (1) razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji ali praksi, ki člana uprave kapitalske družbe, četudi svojo dejavnost opravlja pod vodstvom in nadzorom drugega organa te družbe, če za to dejavnost prejema plačilo in nima deležev v tej družbi, izključuje iz izračuna števila zaposlenih delavcev, predvidenega v tej določbi?

2.

Ali je treba upoštevno pravo Unije, zlasti člen 1(1)(a) Direktive Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti razlagati tako, da določa, da je treba pri izračunu števila zaposlenih, kot ga določa ta predpis, kot delavce upoštevati tudi tiste osebe, ki, četudi jih delodajalec ne plačuje, vendar prejemajo finančne spodbude in so priznane s strani organov javne oblasti, pristojnih za spodbujanje zaposlovanja, praktično opravljajo delo z namenom pridobivanja ali poglobitve znanja ali zaključka poklicnega usposabljanja („pripravnik“), ali pa lahko države članice to uredijo v okviru nacionalne zakonodaje ali prakse?

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/8

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/9

—

Ali mora kmet, ki je uporabil semenski material zavarovane sorte, pridobljen z nadaljnjo setvijo, ne da bi o tem sklenil pogodbeni dogovor z imetnikom žlahtniteljske pravice, plačati primerno nadomestilo v skladu s členom 94(1) Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 (1) z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti in – v primeru naklepa ali malomarnosti – nadomestiti vsako nadaljnjo škodo zaradi kršitve žlahtniteljske pravice v skladu s členom 94(2) te uredbe, čeprav v času dejanske uporabe proizvoda za razmnoževanje na polju še ni izpolnil svoje obveznosti glede plačila primernega nadomestila (pristojbine za nadaljnjo setev), ki jo ima v skladu s členom 14(3), četrta alinea, te uredbe v povezavi s členom 5 in naslednjim Uredbe Komisije (ES) št. 1768/95 (2) z dne 24. julija 1995 o izvajanju pravil o kmetijski izjemi, predvideni v členu 14(3) Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94?

—

Če je treba na prvo vprašanje odgovoriti tako, da lahko kmet izpolni svojo obveznost plačila primerne pristojbine za nadaljnjo setev tudi po dejanski uporabi proizvoda za razmnoževanje na polju: ali je treba navedene določbe razlagati tako, da določajo rok, v katerem mora kmet, ki je uporabil semenski material zavarovane sorte, pridobljen z nadaljnjo setvijo, izpolniti obveznost plačila primerne pristojbine za nadaljnjo setev, zato da je mogoče nadaljnjo setev v smislu člena 94(1) Uredbe (ES) št. 2100/94 v povezavi s členom 14 te uredbe šteti za „upravičeno“?

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/10

1.

Ali je treba Uredbo (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (1) razlagati tako, da lahko tožena stranka vloži zahtevo za ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga s strani sodišča v skladu s členom 20(2) Uredbe (ES) št. 1896/2006 tudi takrat, če ji je bil plačilni nalog sicer veljavno vročen, ampak ga je na podlagi podatkov o pristojnosti na obrazcu za vlogo izdalo nepristojno sodišče?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: ali gre za izjemne okoliščine v smislu člena 20(2) Uredbe (ES) št. 1896/2006 v skladu z uvodno izjavo 25 sporočila Komisije z dne 7. februarja 2006 (2004/0055) že, če je bil evropski plačilni nalog izdan na podlagi podatkov na obrazcu za vlogo, ki se pozneje lahko izkažejo za nepravilne, še posebej, če je od njih odvisna pristojnost sodišča?

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/10

1.

Ali je treba člena 4(1) in 5 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 98/70/ES z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 93/12/EGS (1) razlagati tako, da se na dobavitelja goriva poleg zahtev glede kakovosti, ki so določene v nacionalnem predpisu, sprejetem na podlagi navedene direktive, z drugim nacionalnim predpisom ne more naložiti dodatnih zahtev glede kakovosti, ki so vključene v nacionalni standard, niso pa zajete v teh, ki so določene v Direktivi?

2.

Ali je treba člen 1, točki 6 in 11, Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov [in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe] razlagati tako, da je v primeru, če je v veljavi tehnični predpis (v obravnavani zadevi: ministrski odlok, sprejet na podlagi zakonskega pooblastila) (2), uporaba nacionalnega standarda, sprejetega na istem področju, lahko le prostovoljna, tako da se z zakonom ne more določiti, da je njegova uporaba obvezna?

3.

Ali standard, ki ob odreditvi njegove uporabe s strani upravnega organa, ni dostopen v nacionalnem jeziku, izpolnjuje merilo iz [člena 1,] točka 6, Direktive 98/34/ES, v skladu s katerim mora biti nacionalni standard na voljo javnosti?

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/11

1.

Ali znesek upravne denarne kazni, naložene na podlagi člena 5/A zakona XLVIII iz leta 2007 o izvedbi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1889/2005 z dne 26. oktobra 2005 o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje (1) (v nadaljevanju: nacionalni zakon o izvedbi), ustreza zahtevi iz člena 9(1) te uredbe, v skladu s katero morajo biti kazni, določene v nacionalnem pravu, učinkovite, odvračilne in obenem sorazmerne [...] (ni prevedeno) s storjeno pravno kršitvijo in ciljem, ki se skuša doseči?

2.

Ali je člen 5/A nacionalnega zakona o izvedbi zaradi zneska denarnih kazni, ki jih določa, v nasprotju s prepovedjo prikritega [...] (ni prevedeno) omejevanja prostega pretoka kapitala, ki je določena v Pogodbi o Evropski uniji in členu 65(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije?

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/12

1.

Ali pravo Evropske unije nasprotuje pobiranju DDV, kadar zasebno podjetje, ki daje na voljo infrastrukuro za distribucijo zemeljskega plina, na podjetje, ki uporablja njegove storitve, brez vsakršnih dodatnih zneskov prevali zneske dajatev za uporabo podtalja, plačanih občinam, na območju katerih so cevi, ki so del te infrastrukture?

2.

Glede na to, da dajatve za uporabo podtalja pobirajo lokalne skupnosti pri izvrševanju javnih pooblastil brez DDV, ali pravo Evropske unije nasprotuje pobiranju DDV ob prevalitvi zneskov teh dajatev, ki jih je plačalo zasebno podjetje, ki daje na voljo infrastrukturo za distribucijo zemeljskega plina, na podjetje, ki uporablja njegove storitve?

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/12

1.

Kako je treba razlagati pojem „dogodek“ iz uvodne izjave 14 [Uredbe (ES) št. 261/2004 (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91]?

2.

Izredne razmere v smislu zgoraj navedene uvodne izjave 14 ob upoštevanju točke 22 sodbe Wallentin Hermann (2) ne sovpadajo s primeroma navedenimi dogodki, ki so našteti v drugem stavku navedene uvodne izjave 14 in jih je Sodišče v točki 22 navedene sodbe označilo kot dogodke. Ali je res, da dogodki v smislu zgoraj navedene točke niso enaki dogodku iz uvodne izjave 14 Uredbe

3.

Kako je treba razlagati pojem „izredne okoliščine“, ki je v skladu s točko 23 sodbe Wallentin Hermann povezan z nastankom „nepredvidenih pomanjkljivosti, ki lahko prizadenejo varnost leta,“ v smislu zgoraj navedene uvodne izjave 14 [Uredbe], če nepredvidene pomanjkljivosti, ki lahko prizadenejo varnost leta, v skladu s točko 22 [navedene sodbe] same ne pomenijo izrednih okoliščin, lahko pa zaradi njih nastanejo take razmere?

4.

V skladu s točko 23 sodbe Wallentin Hermann je mogoče tehnično napako šteti za „nepredvideno pomanjkljivost, ki lahko prizadene varnost leta,“ in tako pomeni „dogodek“ v smislu točke 22 te sodbe; razmere, ki ta dogodek spremljajo, je mogoče v skladu s točko 23 te sodbe vseeno šteti za izredne, če se nanašajo na dogodek, ki ni neločljivo povezan z običajnim opravljanjem dejavnosti letalskega prevoznika in ta nanj zaradi njegovih značilnosti ali izvora ne more dejansko vplivati; v skladu s točko 24 je reševanje tehnične napake, ki je posledica pomanjkljivega vzdrževanja, neločljivo povezano z običajnim opravljanjem dejavnosti letalskega prevoznika; zato v skladu s točko 25 sodbe Wallentin Hermann take tehnične napake ne morejo pomeniti izrednih razmer. Iz teh preudarkov se zdi razvidno, da tehnična napaka, ki spada med „nepredvidene pomanjkljivosti, ki lahko prizadenejo varnost leta,“ hkrati pomeni dogodek, ki je lahko povezan z izrednimi razmerami in lahko sam pomeni izredne razmere. Kako je treba razlagati točke od 22 do 25 sodbe Wallentin Hermann, da bi se to očitno protislovje odpravilo?

5.

Besedna zveza: „neločljivo povezan z običajnim opravljanjem dejavnosti letalskega prevoznika“ se v skladu s sodno prakso nižjestopenjskih sodišč običajno razlaga kot „povezan z običajno dejavnostjo letalskega prevoznika“ – pri čemer gre poleg tega za razlago, ki je združljiva z nizozemsko besedo „inherent“ (neverodostojna različica sodbe) – tako da se na primer niti trčenja s pticami ali oblaki pepela ne štejejo za dogodke v smislu točke 23 sodbe Wallentin Hermann. Druga sodna praksa poudarja besedno zvezo: „in ki zaradi značilnosti ali izvora ni opazen pri dejanskem nadzoru“, ki je prav tako navedena v tej točki 23. Ali je treba pojem „neločljivo povezan“ razlagati tako, da zajema le dogodke, na katere lahko letalski prevoznik dejansko vpliva?

6.

Kako je treba razlagati točko 26 sodbe Wallentin Hermann oziroma kako je treba to točko razlagati ob upoštevanju odgovora Sodišča na vprašanji 4 in 5?

7.

8.

Letalski prevoznik se lahko na izredne razmere sklicuje samo, če lahko dokaže, da so za odpoved/zamudo leta krive izredne razmere, ki se jim ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi. Ali je pravilno sklepanje, da se sprejetje vseh ustreznih ukrepov nanaša na preprečitev nastanka izrednih razmer in ne na sprejetje ukrepov za omejitev zamude na obdobje 3 ur iz člena 5(1)(c)(iii) Uredbe v povezavi s točkami od 57 do 61 sodbe Sturgeon in drugi (3) (C 402/07)?

9.

Načeloma prideta za omejitev zamud zaradi tehničnih napak na največ 3 ure v poštev dve vrsti ukrepov: po eni strani shranjevanje rezervnih delov v različnih krajih po svetu, torej ne samo na domačem letališču letalskega prevoznika, in po drugi strani spremembe rezervacij potnikov leta z zamudo. Ali se lahko letalski prevozniki pri vprašanju, kakšen je obseg zalog, s katerimi razpolagajo, in v katerih krajih po svetu jih shranjujejo, ravnajo po tem, kar je v svetu letalskih prevozov v navadi, tudi pri letalskih prevoznikih, za katere Uredba velja le delno?

10.

Ali mora sodišče pri odgovoru na vprašanje, ali so bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi za omejitev zamude, nastale zaradi tehničnih napak, ki lahko prizadenejo varnost leta, upoštevati okoliščine, ki povečajo učinke zamude, kot je okoliščina, da mora letalo, pri katerem se pojavijo tehnične napake, preden se – kot v obravnavanem primeru – vrne v domačo bazo, opraviti postanke na več letališčih, pri čemer se lahko časovni zaostanki kopičijo?

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/14

1.

razveljavi točko 2 izreka sodbe, v skladu s katero se tožba v preostalem zavrne;

2.

vrne zadevo Splošnemu sodišču v nadaljnjo obravnavo in poda smernice glede prava, ki se uporabi;

3.

Nasprotni stranki v pritožbenem postopku naloži plačilo stroškov postopka pred Splošnim sodiščem in postopka pred Sodiščem.

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/15

1.

Ali je člen 1(2) Odločbe Komisije (1) št. C 45/07 z dne 28. oktobra 2009 o davčni amortizaciji finančnega dobrega imena (goodwill) za prevzeme tujih deležev treba razlagati tako, da uporaba legitimnega pričakovanja – priznanega s to odločbo in z izrazi, s katerimi se v njej omejuje odbitek davčne amortizacije dobrega imena iz člena 12(5) Texto Refundido de la Ley sobre el Impuesto de Sociedades (prečiščena različica zakona o davku od dohodkov pravnih oseb; v nadaljevanju: TRLIS) – velja glede posrednih prevzemov deležev v tujih družbah, do katerih pride prek neposrednega prevzema tuje holdinške družbe?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je ničen Sklep Komisije C(2013) 4399 final z dne 17. julija 2013 o državni pomoči SA.35550 (13/C) (ex 13/NN, ex 12/CP) – davčna amortizacija finančnega dobrega imena (goodwill) za prevzeme tujih deležev, s katero se začne postopek iz člena 108(2) PDEU zaradi kršitve samega člena 108 PDEU in Uredbe Sveta (ES) 659/1999 (2) z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (sedaj člen 108 PDEU)?

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/16

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/16

1.

Ali je treba člene 2(1), 4(1) in (2), 5(1) ter 10(1) in (2) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (1) (v nadaljevanju: Šesta direktiva) razlagati tako, da gre pri dejanju, ki je bilo izvedeno v okoliščinah, kakršne so v postopku, ki teče pri nacionalnem sodišču, v kateri niti davčni zavezanec niti davčni organi ne morejo določiti identitete dejanskega dobavitelja blaga, za dobavo blaga?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je treba člene 17(2)(a), 18(1)(a) ter 22(3) Šeste direktive razlagati tako, da nasprotujejo nacionalnim določbam, na podlagi katerih – v okoliščinah, kakršne so v postopku, ki teče pri nacionalnem sodišču – davčni zavezanec vstopnega davka ne more odbiti, ker je račun izdala oseba, ki ni dejanski dobavitelj blaga, in ni mogoče določiti identitete dejanskega dobavitelja blaga in mu naložiti plačila davka ali imenovati osebe, ki je to dolžna storiti na podlagi člena 21(1)(c) Šeste direktive zaradi izstavitve računa?

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/17

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/18

1.

Ali je treba Uredbo št. 261/2004 (1) ob upoštevanju uvodne izjave 15 razlagati tako, da izredne razmere, zaradi katerih letalski prevozniki po njihovem nastanku lete zavestno preusmerijo in najprej nadoknadijo lete, ki jih izredne razmere neposredno prizadenejo, lahko upravičijo zamudo v smislu člena 5 te uredbe in letalskega prevoznika odvežejo obveznosti plačila odškodnine v skladu s členom 5(1)(c) Uredbe št. 261/2004 potniku, katerega let je bil opravljen šele po tem, ko so bile odpravljene navedene izredne razmere in vsi leti nadoknadeni?

2.

Ali je treba v tej zvezi člen 5(3) Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da je letalski prevoznik, ki lete opravlja po sistemu kroženja, sprejel vse ustrezne ukrepe in je zato odvezan obveznosti plačila odškodnine, kadar potnike, katerih let ima neposredno zaradi izrednih razmer že občutno zamudo, prednostno prepelje z zrakoplovi, ki se sicer po sistemu kroženja uporabljajo za druge namene?

3.

Ali je treba ob upoštevanju uvodne izjave 15 izhajati iz tega, da gre za izredne razmere le pri zrakoplovu, ki ga neposredno zadeva stavka, ki lahko vpliva na enega ali več letov tega zrakoplova, ali pa se krog razširi na več zrakoplovov?

4.

Ali lahko letalska družba v okviru ustreznih ukrepov iz člena 5(3) Uredbe št. 261/2004 za zmanjšanje posledic stavke uporabi zrakoplove, ki jih ta stavka ne zadeva, za prevoz potnikov, ki jih stavka neposredno zadeva, s čimer porazdeli posledice stavke na več zrakoplovov in potnikov?

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/18

1.

Ali dejstvo, da je država članica tista, ki mora povrniti škodo, nastalo zaradi kršitve prava Unije, izključuje uporabo predpisov s področja odgovornosti državnega organa, ki je dejansko storil kršitev, pri presoji odškodninskega zahtevka, vloženega na tej podlagi?

2.

V primeru nikalnega odgovora na prvo vprašanje: ali člen 10(3) Uredbe št. 561/2006 (1) izključuje sprejetje predpisa s strani države članice, ki v primeru kršitve obveznosti iz Uredbe določa pravne posledice za voznika, ki je dejansko storil prekršek, poleg ali namesto prevoznega podjetja?

3.

V primeru pritrdilnega odgovora na drugo vprašanje: ali je treba šteti, da odločba nacionalnega upravno-sodnega organa, ki namesto na členu 10(3) Uredbe (ES) št. 561/2006 temelji na notranjih predpisih, ki so v nasprotju s to določbo, očitno krši pravo Unije?

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/19

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/20

—

naj razveljavi sodbo Splošnega sodišča z dne 20. marca 2014 v zadevi T-46/10 ali

—

naj, podredno, bistveno zmanjša ali odpravi pritožnici naloženo globo ali

—

zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču in

—

v vsakem primeru Komisiji naloži plačilo stroškov prvostopenjskega postopka in te pritožbe.

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/21

1.

Ali je treba celotno obrtno dejavnost dimnikarja v skladu s členom 2(2)(i) Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (1) izvzeti iz področja uporabe te direktive, ker dimnikarji izvajajo tudi naloge na področju požarne inšpekcije (protipožarni pregled, ocene v okviru gradbenih procesov itd.)

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen:

2.

Ali je določba nacionalnega prava, v skladu s katerim je obrtno dovoljenje dimnikarja v bistvu omejeno na določeno „dimnikarsko področje“, združljiva s členom 10(4) in členom 15(1), (2)(a) in (3) Direktive 2006/123/ES?

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/21

1.

Ali je treba člen 263, četrti odstavek, Pogodbe o delovanju Evropske unije razlagati tako, da lahko upravljavci naprav, za katere so od leta 2013 veljale določbe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2003/87/ES z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 7, str. 631, kakor je bila spremenjena) o trgovanju z emisijami, razen upravljavcev naprav v smislu člena 10a(3) te direktive in novih udeleženk na trgu, brez vsakega dvoma vložijo pri Splošnem sodišču tožbo za razglasitev ničnosti Sklepa Komisije z dne 5. septembra 2013 v zvezi z nacionalnimi izvedbenimi ukrepi za prehodno brezplačno dodeljevanje pravic do emisije toplogrednih plinov v skladu s členom 11(3) Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 240, str. 27) v delu, v katerem je v njej določen medsektorski korekcijski faktor?

2.

Ali je Sklep 2013/448/EU v delu, v katerem je v njem določen enotni medsektorski korekcijski faktor, neveljaven, ker ni bil sprejet v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, navedenim v členu 10a(1) Direktive 2003/87/ES?

3.

Ali predstavlja člen 15 Sklepa Komisije 2011/278/EU z dne 27. aprila 2011 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 130, str. 1) kršitev člena 10a(5) Direktive 2003/87/ES, ker prvonavedeni člen preprečuje, da bi se pri določitvi enotnega medsektorskega korekturnega faktorja upoštevale emisije proizvajalcev električne energije? Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, kakšne so posledice te kršitve za Sklep 2013/448/EU?

4.

Ali je Sklep 2013/448/EU v delu, v katerem je v njem določen enotni medsektorski korekcijski faktor, neveljaven, ker temelji tudi na podatkih, ki so bili posredovani za izvedbo člena 9a(2) Direktive 2003/87/ES, ne da bi bile določeni predpisi, navedeni v tem odstavku 2 in sprejeti v členu 14(1) te direktive?

5.

Ali predstavlja Sklep 2013/448/EU v delu, v katerem je v njem določen enotni medsektorski korekcijski faktor, kršitev zlasti člena 296 P[DEU] ali člena 41 Listine EU o temeljnih pravicah (1), ker so količine emisij in pravic do emisij, odločilne za izračun korekcijskega faktorja, v Sklepu navedene le deloma?

6.

Ali predstavlja Sklep 2013/448/EU v delu, v katerem je v njem določen enotni medsektorski korekcijski faktor, kršitev zlasti člena 296 PDEU ali člena 41 Listine EU o temeljnih pravicah, ker je bil ta korekcijski faktor določen na podlagi podatkov, s katerimi upravljavci naprav, vključenih v trgovanje s pravicami do emisij, niso mogli biti seznanjeni?

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/22

-

Ali lahko potrošnik v skladu s členom 15(1)(c), druga možnost, Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 (1) z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, druga možnost, te uredbe vloži tožbo proti drugi pogodbeni stranki, ki opravlja poklicno ali pridobitno dejavnost v drugi državi članici Evropske unije, pri sodišču v kraju, v katerem ima stalno prebivališče, če pogodba, zaradi katere je bila vložena tožba, sicer ne spada v okvir take dejavnosti druge pogodbene stranke, ki je usmerjena v državo stalnega prebivališča potrošnika, vendar je namen te pogodbe uresničevanje gospodarskega uspeha, ki se želi doseči s pogodbo, ki sta jo stranki sklenili prej in ki je že bila izvršena in je zajeta s področjem uporabe uvodoma navedenih določb?

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/23

1.

Ali je treba člena 45 in 49 PDEU ter Direktivo 2005/36 z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (1) razlagati tako, da se uporabljajo za položaj, v katerem se belgijski državljan s stalnim prebivališčem v Belgiji, ki ne izvršuje poklicne dejavnosti v drugi državi članici, v podporo svoji prijavi za udeležbo na natečaju za zaposlitev strokovnih sodelavcev pri belgijskem Cour de cassation opira na diplomo, izdano na francoski univerzi, in sicer na poklicni magisterij prava, ekonomije, managementa, smer zasebno pravo, specializacija pravnik lingvist, ki jo je 22. novembra 2010 izdala francoska univerza iz Poitiersa?

2.

Ali je poklic strokovnega sodelavca pri belgijskem Cour de cassation, za katero člen 259l sodnega zakonika določa, da je pogoj za imenovanje doktorat ali diploma iz prava, reguliran v smislu člena 3 navedene direktive 2005/36 z dne 7. septembra 2005?

3.

Ali pomeni poklic strokovnega sodelavca pri Cour de cassation, katerega naloge so opredeljene v členu 135a sodnega zakonika, zaposlitev v državni upravi v smislu člena 45(4) PDEU in ali zato navedeni člen 45(4) izključuje uporabo členov 45 in 49 PDEU ter Direktive 2005/36 z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij?

4.

Ali je treba člena 45 in 49 PDEU ter Direktivo 2005/36 z dne 7. septembra 2005, če se uporabljajo v obravnavani zadevi, razlagati tako, da nasprotujejo temu, da natečajna komisija za zaposlitev strokovnih sodelavcev pri Cour de cassation pogojuje udeležbo na tem natečaju z imetništvom diplome doktorja ali diplomanta prava, ki jo je izdala belgijska univerza, ali s tem, da je francoska skupnost, ki je pristojna za področje izobraževanja, priznava akademsko enakovrednost magisterija, ki jo je tožeči stranki izdala francoska univerza iz Poitiersa z nazivom doktor, diplomant ali magister prava, ki jo je izdala belgijska univerza?

5.

Ali je treba člena 45 in 49 PDEU ter Direktivo 2005/36 z dne 7. septembra 2005, če se uporabljajo v obravnavani zadevi, razlagati tako, da natečajni komisiji za zaposlitev strokovnih sodelavcev pri Cour de cassation nalagajo, da primerja kvalifikacije tožeče stranke, ki izhajajo iz njegovih diplom in njegovih poklicnih izkušenj, s tistimi ki jih daje naziv doktor ali diplomant prava, ki ga je podelila belgijska univerza, in mu po potrebi naloži dopolnilne ukrepe iz člena 14 Direktive 2005/36?

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/24

1.

Ali gre za kršitev člena 288 (prečiščene različice) Pogodbe z dne 25. marca 1957 o delovanju Evropske unije, če se Uredba (ES) Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (1) ne uporablja neposredno, ker

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: kaj je treba ob upoštevanju tega, da je uredba neposredno veljavna, razumeti pod „zoper sodbo vlož[enim] pravn[im] sredstvo[m]“ v smislu člena 19(1) Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov? Ali je treba postopek za pravno sredstvo predvideti le, če je do vročitve ali posredovanja sodnega poziva/listine o začetku postopka prišlo v skladu s členom 14 Uredbe št. 805/2004, to pomeni brez dokazila o prejemu? Ali belgijsko pravo z ugovorom v skladu s členom 1047 in naslednjimi Belgisch Gerechtelijk Wetboek (belgijski zakon o pravdnem postopku) in pritožbo v skladu s členom 1050 in naslednji Belgisch Gerechtelijk Wetboek ne zagotavlja zadostnih jamstev, da bi izpolnilo merilo „postopka za pravno sredstvo“ v skladu s členom 19(1) Uredbe št. 805/2004?

3.

Ali člen 50 Belgisch Gerechtelijk Wetboek, v skladu s katerim se zastaralni roki, določeni v členih 860(2), 55 in 1048 Belgisch Gerechtelijk Wetboek, v primerih višje sile ali zaradi izrednih okoliščin, do katerih pride brez krivde zadevne osebe, lahko podaljšajo, zagotavlja zadostno varstvo v smislu člena 19(1)(b) Uredbe št. 805/2004?

4.

Ali je potrditev kot evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov sodna odločba, za katero je treba zaprositi z listino o začetku postopka? Če je odgovor pritrdilen: ali mora sodbo kot evropski nalog za izvršbo potrditi sodnik, sodni uradnik pa mora potrditev dokazati? Če je odgovor nikalen: ali je lahko naloga sodnega uradnika, da sodbo potrdi kot evropski nalog za izvršbo?

5.

Če potrditev kot evropski nalog za izvršbo ni sodna odločba: ali lahko vlagatelj, ki za evropski nalog za izvršbo ni zaprosil z listino o začetku postopka, naknadno – to pomeni po tem, ko je sodba postala pravnomočna – pri sodnem uradniku zaprosi za potrditev kot evropski nalog za izvršbo?

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/25

1.

Ali gre za prevoz živali, ki ni povezan z gospodarsko dejavnostjo, v smislu člena 1(5) Uredbe (ES) št. 1/2005, (1) če ta prevoz opravlja društvo za zaščito živali, ki deluje v javnem interesu, z namenom, da pse, ki nimajo lastnikov, posreduje tretjim osebam za plačilo („zaščitna pristojbina“), ki

2.

Ali gre za podjetje, ki se ukvarja s trgovino med državami članicami Evropske skupnosti, v smislu člena 12 Direktive 90/425/EGS, (2) če društvo za zaščito živali, ki deluje v javnem interesu, pse, ki nimajo lastnikov, prevaža v Nemčijo in jih posreduje tretjim osebam za plačilo („zaščitna pristojbina“), ki

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/26

1.

Kakšen je pomen pojma „proizvodni proces“ v členu 27(2)(d) Direktive Sveta 92/83/EGS (1) z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače in ali ta pojem obsega čiščenje in/ali razkuževanje kot postopka za doseganje določenih stopenj čistoče, ki so predpisane z dobro proizvodno prakso za zdravila?

2.

Ali člen 27(2)(d) Direktive 92/83 dopušča, da se po tem, ko so države članice zakonsko določile oprostitev plačila usklajene trošarine za alkohol pod pogojem, da se ta uporabi v proizvodnem procesu in končni izdelek ne vsebuje alkohola, uvede določba, v skladu s katero za namene uporabe te oprostitve velja, da alkohol, uporabljen za čiščenje, ni bil uporabljen v proizvodnem procesu?

3.

Ali je glede na načeli pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj dopustno, da se uvede fikcija, kakršna je tista v členu 22(7) ZADS, s takojšnjim učinkom (to pomeni brez določitve primernega obdobja za prilagoditev obnašanja udeležencev na trgu), ki v primeru oprostitve plačila trošarine, ki jo je država članica določila v skladu s svojo diskrecijsko pravico, omeji vračilo davka za alkohol, uporabljen kot čistilo?

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/27

1.

Ali je treba na podlagi določb člena 4(1), točka 2, (investicijske storitve in dejavnosti) in točka 17 (finančni instrument) ter določb iz priloge I, oddelek C, točka 4, (valutni terminski posli, izvedeni finančni instrumenti) Direktive [2004/39/ES] (1) za finančni instrument šteti ponudbo stranki za izvedbo (menjalniškega) posla, ki ima obliko pogodbe o posojilu v tuji valuti in temelji na kupoprodaji, ki je promptna ob dobavi in terminska ob vračilu in ki se izvede tako, da se znesek, vknjižen v tuji valuti, preračuna v forinte, in zaradi katere je posojilo, ki ga stranka najame, izpostavljeno učinkom in tveganjem (tečajno tveganje) trga kapitala?

2.

Ali je treba na podlagi določb člena 4(1), točka 6 (poslovanje za lastni račun), in določb iz priloge I, oddelek A, točka 3 (poslovanje za lastni račun), Direktive 2004/39/ES šteti, da pomeni izvajanje dejavnosti poslovanja za lastni račun v zvezi s finančnim instrumentom, opisanim v prvem vprašanju, investicijsko storitev ali dejavnost?

3.

Ali mora finančna institucija glede na to, da je bil terminski valutni posel – ki pomeni investicijsko storitev v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti – ponujen kot del drugega finančnega proizvoda (to je, posojilne pogodbe), in to, da izvedeni finančni instrument sam po sebi pomeni kompleksen finančni instrument, opraviti preverjanje primernosti, določeno v členu 19(4) in (5) Direktive? Ali je treba šteti, da se člen 19(9) Direktive ne uporabi, ker je – ker se tveganja, ki jih stranka prevzame v zvezi s posojilom in finančnim instrumentom, bistveno razlikujejo – preverjanje primernosti nujno, če posel vsebuje izvedeni finančni instrument?

4.

Ali je posledica neupoštevanja člena 19(4) in (5) Direktive razglasitev ničnosti pogodbe, sklenjene med banko in stranko?

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/28

1

Ali je treba posege tretjih oseb, ki ravnajo na lastno odgovornost in na katere so bile prenesene naloge, ki spadajo pod dejavnost letalskega prevoznika, šteti za izredne okoliščine v smislu člena 5(3) Uredbe (1)?

2

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je pri presoji pomembno, kdo (letalska družba, upravljavec letališča itd.) je pooblastil tretjo osebo?

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/28

—

Ugotovi naj se, da Kraljevina Belgija s tem, da od kandidatov za delovna mesta v lokalnih službah s sedežem v francoskogovoreči in nemškogovoreči regiji, pri katerih iz njihovih diplom ali spričeval ni razvidno, da so končali študij v zadevnem jeziku, zahteva, da kot edini upoštevni dokaz o jezikovnem znanju, potrebnem za dostop do teh delovnih mest, pridobijo potrdilo, ki ga izda organ SELOR, in sicer po opravljenem izpitu, ki ga organizira ta organ, ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 45 PDEU in Uredbe (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji; (1)

—

Kraljevini Belgiji naj se naloži plačilo stroškov.

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/29

1.

Ali je treba načeli prožnosti in možnosti spremembe iz [uvodne izjave] 20 Uredbe (ES) št. 796/2004 (1) ter [uvodno izjavo] 27 te uredbe in [uvodne izjave] 18, 23 in 26 Uredbe (ES) št. 1122/2009 (2) razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni ureditvi, v skladu s katero je v primeru gojenja redke rastlinske vrste zahtevku za plačilo treba priložiti potrdilo o redki rastlini, če se upošteva upravna praksa, v skladu s katero je bila vložitev prošnje za izdajo potrdila mogoča le pred vložitvijo zahtevka za plačilo, in sicer v obdobju od 2. do 15. aprila 2010, se je prošnja za izdajo potrdila lahko priložila le ob vložitvi enotnega zahtevka in na podlagi zakonodaje ni bila dopustna poprava napake v zahtevku, ki temelji na nepredložitvi potrdila?

2.

Ali je ta sistem združljiv z obveznostjo države členice, da ne ogroža ciljev skupne kmetijske politike, ali pa je mogoče ugotoviti, da je za kmete, ki gojijo redke vrste rastlin, učinkovito izvajanje pravice do pomoči, ki izhaja iz prava Unije, leta 2010 ob spremembi zakonodaje [sprememba člena 43(6) Uredbe ministrstva za kmetijstvo in razvoj podeželja št. 61/2009 (z dne 14. maja), ki je bila v zakonodajo uvedena z Uredbo ministrstva za kmetijstvo in razvoj podeželja št. 31/2010 (z dne 30. marca)] postalo nemogoče ali pretirano težavno in nepredvidljivo?

3.

Ali [uvodna izjava] 57 Uredbe (ES) št. 796/2004 ali [uvodna izjava] 75 Uredbe (ES) št. 1122/2009 ter zlasti načelo sorazmernosti nasprotujejo upravni praksi, v skladu s katero se v primeru nepredložitve potrdila o redki rastlini, brez upoštevanja namena, malomarnosti ali okoliščin naloži kazen zaradi čezmerne prijave za celoten zahtevek za plačilo, čeprav ta v preostalem delu za vso poljnino izpolnjuje zahteve za dodelitev pomoči in kmet prijavljeno rastlino goji na prijavljeni površini?

4.

Ali se uporabijo razlogi za oprostitev iz [uvodnih izjav] 67 ali 71 Uredbe (ES) št. 796/2004 ali [uvodne izjave] 75 Uredbe (ES) št. 1122/2009, če kmet trdi, da pomeni oviralna ali neprimerna upravna praksa izjemne okoliščine, in skuša dokazati, da je bila praksa upravnega organa deloma ali v celoti vzrok za njegovo napako?

5.

Ali se sprejeta izjava o primeru višje sile, ki jo kmet predloži v zvezi s izgubo celotnega posevka (setve), lahko šteje za točen podatek iz [uvodne izjave] 67 Uredbe (ES) št. 796/2004 in [uvodne izjave] 93 Uredbe (ES) št. 1122/2009, na podlagi katerega je kmetovalec oproščen nepredložitve potrdila o redki rastlini in je zato oproščen kazni v zvezi s celotnim zahtevkom?

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/30

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/31

1.

Ali člen 13(A)(1), točki b in c, Šeste direktive o DDV (1) nasprotuje temu, da se prevoz vzorcev in organov zaradi medicinske analize ali zdravstvene ali terapevtske oskrbe, ki jo opravlja tretji neodvisni ponudnik, katerega storitve so zajete v povrnitev stroškov klinikam in laboratorijem v okviru socialne varnosti, oprosti DDV za storitve, ki so tesno povezane z zdravstvenimi storitvami, to je storitvami, katerih namen je postavitev diagnoze, negovanje in, kolikor je mogoče, zdravljenje bolezni ali zdravstvenih težav?

2.

Ali je mogoče dejavnost prevoza vzorcev in organov zaradi medicinske analize ali zdravstvene ali terapevtske oskrbe, ki jo je izvedel tretji neodvisni ponudnik, katerega storitve so zajete v povrnitev stroškov klinikam in laboratorijem v okviru socialne varnosti, in sicer zaradi opravljanja medicinskih analiz, oprostiti davka na podlagi člena 13(A)(1)(b) in (c) Šeste direktive o DDV?

3.

Ali je treba pojem drugih uradno priznanih ustanov podobne vrste, naveden v členu 13(A)(1)(b) Šeste direktive, razlagati tako, da vključuje zasebne družbe, katerih storitve zajemajo prevoz človeških vzorcev zaradi analize, ki je nujen za dosego terapevtskih ciljev, ki jih uresničujejo bolnišnične in zdravstvene ustanove?

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/32

1.

Izvršitev Sklepa AFA-C-0000004274-77-09/F Evropske agencije za kemikalije (ECHA) z dne 24. januarja 2014 se odloži v delu, v katerem je tretji osebi na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije odobren dostop do različice poročila o kemični varnosti in analize drugih možnosti za nadomestitev snovi di(2-etilheksil)ftalata (DEHP), ki bi bila podrobnejša kot različica z nejasnostmi, ki so natančno navedene v predlogu za izdajo začasne odredbe in so v prilogah A.4.5 in A.4.6 k temu predlogu, razen informacij v zvezi z uvrstitvijo in etiketiranjem snovi na eni strani in podatkov, ki se nanašajo posebej in izključno na družbe Arkema France, Grupa Azoty Zakłady Azotowe Kędzierzyn S.A. in Vinyloop Ferrara S.p.A, na drugi strani.

2.

ECHA se naloži, da ne razkrije:

3.

Odločitev o stroških se pridrži.

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/33

—

v celoti razveljavi odločbo prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 6. marca 2014 v zadevi R 1601/2013-1;

—

toženi stranki in drugi stranki pred odborom za pritožbe UUNT naloži plačilo stroškov postopka.

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/33

—

izpodbijani sklep razglasi za ničen v delu, v katerem je ugotovljena kršitev v obdobju od 1. oktobra 2001 do 28. januarja 2009;

—

naloženo globo odpravi ali zmanjša; in

—

Komisiji naloži plačilo stroškov.

1.

Prvi in drugi tožbeni razlog: napačna ugotovitev Komisije, da je bila tožeča stranka udeležena pri kršitvi v obdobju od 1. oktobra 2001 do 28. januarja 2009.

2.

Tretji in četrti tožbeni razlog: uporaba točke 18 Smernic o načinu določanja glob (1) s strani Komisije pomeni kršitev načel sorazmernosti in enakega varstva, ker (i) evropske proizvajalce električnih kablov nesorazmerno postavlja v boljši položaj in (ii) ne upošteva očitnih razlik v resnosti kršitev različnih proizvajalcev.

3.

Peti tožbeni razlog: Komisija je za določitev globe, ki jo je bilo treba naložiti, napačno tožeči stranki pripisala prodajo delničarjev tožeče stranke.

4.

Šesti tožbeni razlog: Komisija je napačno povečala delež vrednosti prodaje, ki ga je bilo treba upoštevati na podlagi skupnega tržnega deleža strank.

5.

Sedmi tožbeni razlog: Komisija napačno ni uporabila zmanjšanja zaradi olajševalnih okoliščin.

6.

Osmi tožbeni razlog: tožeča stranka s tem tožbenim razlogom Splošnemu sodišču predlaga, naj odloči na podlagi svoje neomejene pristojnosti in znatno zmanjša globo.

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/34

—

odločitev tožene stranke o zavrnitvi dostopa do dokumentov, ki ga tožeča stranka zahteva v skladu z Uredbo (ES) št 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, kot je bila tožeči stranki sporočena 3. aprila 2014 v dopisu s sklicem SG.B.4/LR/rc – sg.dsg2.b.4(2014) 1028887, razveljavi;

—

Komisiji v skladu s členom 87 Poslovnika Splošnega sodišča naloži plačilo stroškov tožeče stranke, vključno s stroški morebitnih intervenientov.

1.

Prvi tožbeni razlog: člen 4(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001 (1) naj se v obravnavani zadevi ne bi uporabljal, Komisija pa naj odločitve ne bi obrazložila. Tožeča stranka trdi, da je Komisija napačno razlagala izjemo glede dostopa do dokumentov iz člena 4(3), prvi pododstavek, in se nanjo napačno sklicevala, saj je treba zahtevana dokumenta ločiti od postopka odločanja Komisije. Tožeča stranka poleg tega trdi, da Komisija ni obrazložila uporabe člena 4(3), prvi pododstavek.

2.

Drugi, podredni, tožbeni razlog: napačna uporaba člena 4(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001 in neobstoj obrazložitve. Tožeča stranka trdi, da tudi če bi se člen 4(3), prvi pododstavek, uporabljal, Komisija ni dokazala, da bi razkritje zahtevanih dokumentov oslabilo postopek odločanja, v zvezi s tem pa tudi ni navedla nobenega posebnega pojasnila.

3.

Tretji, podredni, tožbeni razlog: napačna uporaba preizkusa prevladujočega javnega interesa iz člena 4(3), prvi pododstavek, Uredbe št 1049/2001 in neobstoj obrazložitve. Tožeča stranka trdi, da je, tudi če bi se člen 4(3), prvi pododstavek, uporabljal, Komisija napačno uporabila in napačno razlagala preizkus tehtanja prevladujočega javnega interesa in ni dokazala, da ni bilo prevladujočega javnega interesa za razkritje zahtevanih dokumentov. Poleg tega tožeča stranka trdi, da obrazložitev Komisije v zvezi s tem ni zadostna.

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/35

—

odločitev tožene stranke o zavrnitvi dostopa do dokumentov, ki ga tožeča stranka zahteva v skladu z Uredbo (ES) št 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, kot je bila tožeči stranki sporočena 1. aprila 2014 v dopisu s sklicem SG.B.4/LR/rc-sg.dsg2.b.4(2014) 1029188, razveljavi;

—

Komisiji v skladu s členom 87 Poslovnika Splošnega sodišča naloži plačilo stroškov tožeče stranke, vključno s stroški morebitnih intervenientov.

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/36

—

v skladu s členom 264, prvi odstavek, PDEU razglasi za nične člena 1, točka 2, in 2(b) ter – v delu, v katerem se nanaša na tožeči stranki – člen 3 sklepa tožene stranke z dne 2. aprila 2014 v zadevi AT.39610 – Power Cables;

—

podredno, v skladu s členom 261 PDEU in členom 31 Uredbe 1/2003 glede na presojo Splošnega sodišča zmanjša znesek globe, naložene tožečima strankama v členu 2(b) Sklepa tožene stranke z dne 2. aprila 2014 v zadevi AT.39610 – Power Cables;

—

vsekakor, v skladu s členom 87(2) Poslovnika Splošnega sodišča naloži toženi stranki, naj nosi njune stroške.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev pravice do obrambe in pravice do poštenega sojenja zaradi zavrnitve vpogleda v spis in zagotovitve zahteve po informacijah in očitkov v angleščini

2.

Drugi tožbeni razlog: nepristojnost tožene stranke za kršitve tretjih držav brez učinka na EGP

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev domneve nedolžnosti zaradi odloga in razširitve dokaznih meril v okviru enotne in trajajoče oziroma enotne in nadaljevane kršitve

4.

Četrti tožbeni razlog: kršitev dolžnosti preučitve in obrazložitve zaradi napačnega ugotavljanja dejstev in izkrivljanja dokazov

5.

Peti tožbeni razlog: kršitev materialnega prava zaradi napačne uporabe člena 101 PDEU oziroma člena 53 Sporazuma EGP

Tožeča stranka naj bi kršila člen 101 PDEU oziroma člen 53 Sporazuma EGP s tem, da je tožečima strankama prek pravnega instituta enotne in trajajoče oziroma enotne in nadaljevane kršitve pripisala dogovore drugih udeleženih podjetij, glede katerih tožeči stranki nista bili objektivno v položaju, da bi se jih udeležili.

6.

Šesti tožbeni razlog: zloraba pooblastil zaradi napačne odmere globe

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/38

—

za ničen razglasi člen 1(9)(a) izpodbijanega sklepa, in sicer v delu, kjer določa, da je do kršitve člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP, pri kateri je bila vključena družba Furukawa, prišlo v obdobju med 18. februarjem 1999 in 30. septembrom 2001. Podredno naj za ničen razglasi člen 1(9)(a) izpodbijanega sklepa, in sicer v delu, kjer določa, da se je kršitev, pri kateri je bila vključena družba Furukawa, začela 18. februarja 1999 in/ali da se je neposredno sodelovanje družbe pri kršitvi nadaljevalo po 11. juniju 2001;

—

za ničen razglasi člen 2(n) izpodbijanega sklepa in/ali odredi znatno znižanje globe;

—

če bi Splošno sodišče v zadevi VISCAS Corporation presodilo, da se zniža globa, naložena s členom 2(p) izpodbijane odločbe za kršitve družbe VISCAS Corporation, za katere skupno in solidarno odgovarja družba Furukawa, ugotovi, da je družba Furukawa upravičena do enakega znižanja zneska globe, za katero skupno in solidarno odgovarja; in

—

Komisiji naloži plačilo stroškov.

1.

S prvim tožbenim razlogom se zatrjuje, da je Komisija kršila člen 101 PDEU in člen 53 Sporazuma EGP in/ali Uredbo št. 1/2003 (1), in sicer ker ni pravilno ocenila ravnanja, do katerega je prišlo v obdobju med 18. februarjem 1999 in 30. septembrom 2001. Tožeča stranka trdi, da:

2.

Z drugim tožbenim razlogom se podredno zatrjuje, da Komisija ni izpolnila obveznosti dokaznega bremena, ki ga ima ob zatrjevanju, da je tožeča stranka nadaljevala s sodelovanjem pri kakršnikoli kršitvi po 11. juniju 2001 ali da je „nadaljevala“ s svojim sodelovanjem prek družbe VISCAS Corporation po 30. septembru 2001.

3.

S tretjim tožbenim razlogom se podredno zatrjuje, da Komisija ni izpolnila obveznosti dokaznega bremena glede stopnje sodelovanja tožeče stranke pri kršitvi.

4.

S četrtim tožbenim razlogom se zatrjuje, da je globa, naložena tožeči stranki za obdobje pred 1. oktobrom 2001, zastarala.

5.

S petim tožbenim razlogom se podredno zatrjuje, da je Komisija globo, naloženo tožeči stranki, nepravilno izračunala, in sicer ker:

6.

S šestim tožbenim razlogom se Splošnemu sodišču predlaga, naj tudi tožeči stranki dodeli znižanje globe, ki se ga lahko dodeli družbi VISCAS Corporation v okviru ničnostne tožbe slednje družbe ali tožbe za spremembo z izpodbijanim sklepom naložene globe.

7.

S sedmim tožbenim razlogom se zatrjuje, da je globa v vsakem primeru očitno nesorazmerna, prekomerna in neustrezna ter da bi zato Splošno sodišče moralo uporabiti svojo neomejeno sodno pristojnost na podlagi člena 261 PDEU in člena 31 Uredbe št. 1/2003, da bi tako preverilo znesek globe ter jo pri tem znatno znižalo.

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/39

—

za delno ničen razglasi člen 1 izpodbijanega sklepa, kjer je ugotovljeno, da sta tožeči stranki sodelovali pri enotni in trajajoči kršitvi v sektorju (zelo) visokonapetostnih podzemnih in/ali podvodnih električnih kablov, in sicer v delu, kjer ugotovitev zajema vse projekte za podzemne električne kable z minimalno napetostjo 110 kV (in ne le projekte za podzemne električne kable z minimalno napetostjo 220 kV);

—

za delno ničen razglasi člen 1 izpodbijanega sklepa, kjer je ugotovljeno, da sta tožeči stranki sodelovali pri enotni in trajajoči kršitvi v sektorju (zelo) visokonapetostnih podzemnih in/ali podvodnih električnih kablov, in sicer v delu, kjer ugotovitev zajema vse pripomočke v zvezi s projekti za podzemne električne kable z minimalno napetostjo 110 kV (in ne le za pripomočke v zvezi s projekti za podzemne električne kable z minimalno napetostjo 220 kV);

—

za delno ničen razglasi člen 1 izpodbijanega sklepa, in sicer v delu, kjer je ugotovljeno, da sta tožeči stranki sodelovali pri kršitvi od 1. aprila 2000;

—

Komisiji naloži plačilo stroškov.

1.

S prvim tožbenim razlogom se zatrjuje, da Komisija ni izpolnila obveznosti dokaznega bremena, ki ga ima, ter da je naredila očitno napako pri presoji, ko je zatrdila, da je kršitev zadevala vse projekte v zvezi s podzemnimi električnimi kabli z minimalno napetostjo 110 kV, pri čemer je iz spisa Komisije jasno izhajalo, da kršitev ni zadevala vseh projektov z napetostjo pod 220 kV.

2.

Z drugim tožbenim razlogom se zatrjuje, da Komisija ni izpolnila obveznosti dokaznega bremena, ki ga ima, ko je ugotovila sodelovanje tožečih strank pri takšni kršitvi glede vseh projektov v zvezi s podzemnimi električnimi kabli z minimalno napetostjo 110 kV.

3.

S tretjim tožbenim razlogom se zatrjuje, da je Komisija naredila očitno napako pri presoji, ko je na področje kršitve vključila vse pripomočke v zvezi s projekti za podzemne električne kable z minimalno napetostjo 110 kV, pri čemer je iz dokazov iz spisa Komisije izhajalo, da je kršitev zadevala le pripomočke v zvezi s projekti za podzemne električne kable z minimalno napetostjo 220 kV.

4.

S četrtim tožbenim razlogom se zatrjuje, da je Komisija nepravilno uporabilo pravo, ko je ugotovila, da sta tožeči stranki pri kršitvi sodelovali od 1. aprila 2000.

5.

S petim tožbenim razlogom se zatrjuje, da je Komisija naredila očitno napako pri presoji in kršila načelo domneve nedolžnosti, ko je domnevala, da se je udeležba tožečih strank pri kršitvi začela s prvim možnim datumom.

6.

S šestim tožbenim razlogom se zatrjuje, da v nasprotju s členom 296 PDEU izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen.

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/40

—

Sklep razglasi za ničen v delu, v katerem je tožečima strankama pripisana odgovornost za enotno, večplastno in trajajočo kršitev, ki vključuje omejevalni sporazum med evropskimi proizvajalci ter med stalnimi in povezanimi člani, oziroma naj, podredno, bistveno zniža globo;

—

podredno, razglasi za ničen člen 1(8) od (a) do (c) Sklepa v delu, v katerem je tožečima strankama pripisana odgovornost za kršitev v obdobju med 26. julijem 2006 in 10. aprilom 2008;

—

še bolj podredno, razglasi za ničen člen 2(m) Sklepa Komisije in zniža znesek globe, naložene tožečima strankama, glede na zelo omejeno sodelovanje tožečih strank v obdobju med 26. julijem 2006 in 10. aprilom 2008; in

—

Sklep razglasi za ničen v celoti, ker v veliki meri temelji na nezakonito pridobljenih dokazih v prostorih družb Nexans SA in Nexans France;

—

Komisiji naloži plačilo stroškov.

1.

S prvim tožbenim razlogom se zatrjuje, da Komisija ni dokazala obstoja enotne, večplastne in trajajoče kršitve, ki naj bi vključevala dogovor med azijskimi in evropskimi proizvajalci, da prvi ne bodo delovali na domačem ozemlju drugih in obratno, ter dogovor, da se med evropskimi podjetji razdelijo projekti znotraj Evropskega gospodarskega prostora (EGP).

2.

Z drugim tožbenim razlogom se zatrjuje, da je Komisija napačno ugotovila dejansko stanje ter da ni pravilno uporabila prava, ko je uporabila člen 101 PDEU, saj sporni sklep ne dokazuje v pravno zadostni meri sodelovanja tožečih strank v celotnem trajanju kršitve.

3.

S tretjim tožbenim razlogom se zatrjuje, da Komisija pri izračunu višine globe, naložene tožečima strankama, ni pravilno uporabila prava ter da je storila napake pri presoji, saj ta globa ne odraža teže kršitve in zelo omejene vloge tožečih strank v velikem delu trajanja kršitve.

4.

S četrtim tožbenim razlogom se navaja bistveno kršitev postopka in kršitev pravice do obrambe, ker sporni sklep v veliki meri temelji na dokazih, ki jih je Komisija pridobila nezakonito ob pregledu v prostorih družbe Nexans.

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/41

—

zniža globo, ki ji je bila naložena s členom 2(o) Sklepa zaradi njenega neposrednega sodelovanja pri omejevalnem sporazumu med 18. februarjem 1999 in 30. septembrom 2001;

—

za ničen razglasi člen 2(p) Sklepa v delu, v katerem je družbi Fujikura od 1. januarja 2005 do 28. januarja 2009 pripisana solidarna odgovornost za globo, naloženo družbi Viscas;

—

Komisiji naloži plačilo stroškov.

1.

S prvim tožbenim razlogom se zatrjuje, da je Komisija neodvisno prodajo matične družbe družbe Viscas iz leta 2004 neupravičeno vključila v vrednost prodaje, ki jo je uporabila pri določitvi osnovnega zneska globe. Tožeča stranka trdi, da je pri domnevnem omejevalnem sporazumu sodelovala samo do 30. septembra 2001 in da njene neodvisne prodaje iz leta 2004 niso bile del omejevalnega sporazuma.

2.

Z drugim tožbenim razlogom se zatrjuje, da je Komisija kršila načelo sorazmernosti s tem, da pri določitvi osnovnega zneska globe ni dovolj upoštevala omejenega pomena japonskih podjetij v omejevalnem sporazumu. Tožeča stranka trdi, da ker je naletela na tehnične in gospodarske ovire pri vstopu na evropski trg, njena zaveza o nekonkuriranju v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) ni vplivala na učinkovitost sporazumov med evropskimi proizvajalci o razdelitvi strank znotraj EGP. Komisija bi zato morala bolj razlikovati med koeficienti za težo kršitve, ki jih je uporabila pri določitvi glob za tožečo stranko (ali za druge azijske proizvajalce) in za evropske proizvajalce.

3.

S tretjim tožbenim razlogom se zatrjuje, da je Komisija tožeči stranki kot matični družbi neupravičeno pripisala odgovornost za globo, naloženo družbi Viscas tudi od 1. januarja 2005 dalje. Tožeča stranka trdi, da ko je družba Viscas januarja 2005 postala polno delujoče skupno podjetje, so pravne vezi (na primer računovodstvo), organizacijske vezi (na primer napotitev direktorjev za polni delovni čas) in gospodarske vezi (na primer jamstva za posojila) med družbo Viscas in tožečo stranko postale prešibke, da bi Komisija lahko sklepala, da je tožeča stranka še naprej izvajala odločilni vpliv na družbo Viscas v kršitvenem obdobju med januarjem 2005 in januarjem 2009.

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/42

—

za nično razglasi Odločbo Odbora za peticije Evropskega parlamenta MS/sd[IPOL-COM-PETI D (2014) 14486] z dne 16. aprila 2014, s katero se arhivira peticija, ki jo je tožeča stranka vložila v zadevi Castillo Lónvay de Rusovce (Slovaška).

—

Odboru za peticije Evropskega parlamenta naloži, da preuči peticijo in sprejme vse ukrepe, določene z zakonom.

—

Parlamentu naloži plačilo stroškov.

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/43

—

Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 307/2014 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 875/2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Tajske po vmesnem pregledu v skladu s členom člena 11(3) Uredbe (ES) št. 1225/2009 razglasi za nično;

—

Svetu odredi, naj popravi Izvedbeno uredbo (EU) št. 875/2013 ob upoštevanju razglasitve ničnosti Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 307/2014;

—

Svetu naloži plačilo stroškov.

1.

Prvi tožbeni razlog: institucije so storile očitno napako pri presoji in kršile člen 2(3) in (4) Uredbe Sveta št. 1225/2009 (1) s tem, da niso pravilno presodile, ali je družba River Kwai International Food Industry domačo prodajo opravila v običajnem poteku trgovanja in ali bi torej domača prodaja morala pomeniti podlago za izračun normalne vrednosti za družbo River Kwai International Food Industry.

2.

Drugi tožbeni razlog: institucije so kršile člen 2(10) Uredbe Sveta št. 1225/2009, ker niso izvedle poštene primerjave med izvozno ceno družbe River Kwai International Food Industry in normalno vrednostjo.

3.

Tretji tožbeni razlog: institucije so kršile člen 11(3) Uredbe Sveta št. 1225/2009, ker niso pravilno ocenile zatrjevano spremembo stopnje dampinga za družbo River Kwai International Food Industry in ker niso pravilno ocenile trajajoče narave kakršnekoli zatrjevane spremembe.

4.

Četrti tožbeni razlog: institucije so kršile člena 19(2) in 20(2) Uredbe Sveta št. 1225/2009, ker tožeči stranki niso posredovale smiselnega povzetka dokazov, na katerih so nameravale spremeniti stopnjo dampinga za družbo River Kwai International Food Industry, in ker tožeči stranki niso sporočile premislekov, na podlagi katerih so nameravale spremeniti protidampinško dajatev družbe River Kwai International Food Industry.

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/44

—

Izvedbeni sklep Komisije v zadevi C (2014) 2093 razglasi za ničen v delu, v katerem se Direktiva 2004/17/ES še naprej uporablja za oddajo naročil za poštne storitve, ki niso navedene v členu 1 Izvedbenega sklepa in glede katerih je tožeča stranka zaprosila za oprostitev v skladu s členom 30(6) Direktive 2004/17/ES;

—

podredno, če razglasitev delne ničnosti izpodbijane odločbe po mnenju Splošnega sodišča ni dopustna ali ni mogoča, Izvedbeni sklep v celoti razglasi za ničen;

—

toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/45

—

Izvedbeni sklep Sveta 2014/216/SZVP z dne 14. aprila 2014 o izvajanju Sklepa 2014/119/SZVP o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL L 111, str. 91) in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 381/2014 z dne 14. aprila 2014 o izvajanju Uredbe (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL L 111, str. 33) razglasi za nična v delu, v katerem je v seznam oseb in subjektov, za katere se uporabijo ti omejevalni ukrepi, vključeno ime tožeče stranke;

—

Svetu naloži plačilo stroškov.

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/46

—

z vmesno sodbo Evropski uniji naloži, da na podlagi člena 340, drugi odstavek, Pogodbe o delovanju Evropske unije tožečim strankam povrne celotno premoženjsko škodo, ki je zato, ker Evropska komisija ni uporabila vseh svojih pooblastil za spremljanje (monitoring) iz člena 36(1) in (2) Akta o pristopu, da bi zagotovila izpolnjevanje obveznosti Republike Hrvaške glede zagotovitve začetka delovanja hrvaških javnih izvršiteljev s 1. januarjem 2012, ki je bila prevzeta med pogajanji o pristopu Republike hrvaške k Evropski uniji v okviru Poglavja 23 – Pravosodje in temeljne pravice in je bila potrjena v točki 1 Priloge VII k Aktu o pristopu, naslovljene „Posebne zaveze, ki jih je Republika Hrvaška prevzela v pristopnih pogajanjih“, ki določa: „1. Nadaljnje zagotavljanje učinkovitega izvajanja strategije in akcijskega načrta za reformo pravosodja“, vsem tožečim strankam nastala v obdobju od 1. januarja 2012 do začetka delovanja tožečih strank kot hrvaških javnih izvršiteljev v skladu z določbami člena 36(1) Akta o pristopu in točke 1 Priloge VII k tem aktu, ki pravno zavezuje vseh 28 držav podpisnic Pogodbe o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji, od 9. decembra 2011 pa tudi Evropsko komisijo;

—

do pravnomočnosti vmesne sodbe iz prve točke teh tožbenih predlogov odloži odločanje o višini celotne premoženjske škode, katere povračilo tožeče stranke s to tožbo zahtevajo od Evropske unije;

—

po pravnomočnosti vmesne sodbe iz prve točke teh tožbenih predlogov ter po opravljeni obravnavi in izvedenih dokazih v zvezi z ugotavljanjem višine skupne premoženjske škode, katere povračilo tožeče stranke zahtevajo s to tožbo, Evropski uniji naloži, da vsaki od tožečih strank povrne premoženjsko škodo, ki ji je nastala zaradi protipravne opustitve Evropske komisije, ki je navedena in opisana v prvi točki teh predlogov – in sicer celotno navadno premoženjsko škodo (damnum emergens) in ves dobiček, ki tožečim strankam ni nastal (lucrum cessans) v obdobju od 1. januarja 2012 do odreditve zahtev naslovnega sodišče ministrstvoma za finance in pravosodje Republike Hrvaške – v višini 6 00  000,00 EUR za vsako koledarsko leto in za vsako tožečo stranko, vse z zamudnimi obrestmi po obrestni meri 12 % , ki tečejo:

—

po pravnomočnosti vmesne sodbe iz prve točke teh tožbenih predlogov ter po opravljeni obravnavi in izvedenih ustreznih dokazih v zvezi z višino tega tožbenega zahtevka Evropski uniji naloži, naj vsaki tožeči stranki povrne vse stroške tega postopka.

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/47

—

odločbo petega odbora za pritožbe z dne 30. aprila 2014 v zadevah R 240/2013-5 in R 303/2013-5 v delu, v katerem se nanaša na R 240/2013-5, razveljavi; in

—

toženi stranki naloži plačilo svojih stroškov in stroškov tožeče stranke.

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/48

—

odločbo prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 29. aprila 2014 v zadevi R 2324/2013-1 razglasi za nično;

—

UUNT naloži plačilo stroškov.

—

kršitev člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009;

—

kršitev člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/49

—

na podlagi člena 263 PDEU izpodbijan sklep razglasi za ničen v delu, v katerem je z njim razglašen obstoj državne pomoči in od investitorjev v gospodarskih interesnih združenjih (GIZ) zahtevano njeno vračilo;

—

podredno, ugodi navedenim predlogom in ne upošteva naloga za vračilo domnevnih pomoči iz člena 4.1 in fine Sklepa, ker je v nasprotju z načeli pravne varnosti in zaupanja v pravo, saj v nobenem primeru ni mogoče naložiti vračila na datum pred objavo sklepa o začetku postopka v ULEU, torej 21. septembra 2011; poleg tega naj prizna obstoj varstva zaupanja v pravo tistim GIS, ki so izpolnjevali objektivne pogoje za uporabo spornih davčnih ugodnosti pred objavo Sklepa z dne 2006 v ULEU;

—

razglasi delno ničnost člena 2 Sklepa in razglasi, da metodologija, predlagana v točkah 263 in 269 Sklepa za določitev domnevne prednosti, ki jo morajo investitorji vrniti, ni v skladu s pravom in bi morala vključevati nekatere odbitke, ki niso bili upoštevani;

—

razglasi delno ničnost člena 4.1 Sklepa, ker naj bi Komisija očitno prekoračila svoja pooblastila s tem, da je v členu 4.1 Sklepa razglasila ničnost pogodbenih določil, ki so določale povračilo škode v korist investitorjem, če bi bile davčne prednosti španskega sistema poslovnega najema razglašene za nezakonito državno pomoč in

—

Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/49

—

na podlagi člena 263 PDEU za ničen razglasi Sklep v delu, v katerem je z njim razglašen obstoj državne pomoči in se od investitorjev zahteva njeno vračilo;

—

podredno, za nične razglasi člene 1, 2 in 4.1 sklepa, ki investitorje opredeljujejo kot upravičence, ki morajo vrniti to domnevno pomoč;

—

podredno, ne upošteva naloga za vračilo pomoči od investitorjev iz člena 4.1 in fine, ker je v nasprotju z načeli pravne varnosti in zaupanja v pravo, ker ni mogoče naložiti vračila na datum pred objavo sklepa o začetku postopka;

—

podredno, za ničnega razglasi člen 2 Sklepa in razglasi, da metodologija, predlagana v točkah 263 in 167 za določitev domnevne prednosti, ki jo morajo investitorji vrniti, ni v skladu s pravom in bi se morala uskladiti ob upoštevanju nekaterih odbitkov;

—

razglasi neobstoj ali, podredno, delno ničnost člena 4.1 sklepa o prepovedi „prenosa bremena vračila na druge osebe“, ker bi to povzročilo odločanje o prepovedi ali domnevni ničnosti pogodbenih določil proti tretjim osebam glede ponovitve zneskov, ki jih morajo državi Španiji vrniti investitorji in

—

Komisiji naloži plačilo stroškov.

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/50

—

odločbo prvega odbora za pritožbe pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 27. marca 2014 v zadevi R 1230/2013-1 v celoti razveljavi;

—

toženim strankam naloži plačilo stroškov postopka.

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/51

—

odločbo četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 5. maja 2014 v zadevi R 1522/2013-4 razveljavi;

—

toženi stranki in drugi stranki, če ta vstopi v postopek, naloži plačilo stroškov postopka.

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/52

—

razveljavi odločbo prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 9. aprila 2014 v zadevi R 1523/2013-1;

—

toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/52

—

razveljavi odločbo četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 5. maja 2014 v zadevi R 1777/2013-4;

—

toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/53

—

odločbo prvega odbora za pritožbe pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 29. aprila 2014 v zadevi R 1326/2013-1 razveljavi;

—

UUNT naloži plačilo stroškov.

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/54

—

delno zavrne prijavo znamke Skupnosti št. 1 1 6 24  483 z dne 13. avgusta 2013 in razveljavi odločbo četrtega odbora za pritožbe pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 5. maja 2014 v zadevi R 1940/2013-4;

—

odredi, da se prijava znamke Skupnosti št. 1 1 6 24  483 dovoli (tudi) za te storitve:

—

toženi stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka R 1940/2013-4 in tega postopka.

—

kršitev člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009

—

kršitev člena 7(1)(b), (c) in (d) Uredbe št. 207/2009

—

kršitev člena 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/55

—

odločbi 2011/137/SZVP in 2011/178/SZVP razglasi za nični;

—

Svetu naloži plačilo stroškov.

1.

Prvi tožbeni razlog: nepristojnost Sveta za vpis tožeče stranke na seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi, ker njeno ime ni bilo navedeno v resolucijah varnostnega Sveta Združenih narodov 1970 (2011) in 1973 (2011).

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve, ker se je Svet omejil na utemeljitev na podlagi navedenih resolucij, ne da bi upošteval osebni položaj tožeče stranke.

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev pravice do obrambe tožeče stranke in načela domneve nedolžnosti zaradi neobstoja kontradiktornega postopka.

4.

Četrti tožbeni razlog: kršitev temeljnih pravic, ker je Svet s tem, da je tožeči stranki naložil omejevalne ukrepe, nezakonito kršil njeno svobodo gibanja in lastninsko pravico.

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/55

—

člen 1 Sklepa Sveta 2014/222/SZVP z dne 16. aprila 2014 v delu, v katerem se nanaša nanjo in jo izključuje iz svoje priloge, razglasi za ničen,

—

člen 1 Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 397/2014 z dne 16. aprila 2014 v delu, v katerem se nanaša nanjo in jo izključuje iz svoje priloge, razglasi za ničen, in

—

Svetu naloži plačilo stroškov.

1.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na očitno napako pri presoji dejstev, na katerih temeljijo izpodbijane določbe, ker nimajo resnične dejanske in dokazne podlagi.

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na neizpolnitev obveznosti obrazložitve, ker obrazložitev izpodbijanih določb v zvezi z NDC ne le da nima resnične podlage, ampak je tudi nenatančna, nespecifična in splošna, kar ovira tožečo stranko pri ustrezni pripravi obrambe.

3.

Tretji tožbeni razlog temelji na kršitvi pravice do učinkovitega sodnega varstva v zvezi z obrazložitvijo določb, neobstojem dokazov zatrjevanih očitkov in pravico do obrambe in lastninske pravice, ker obveznost obrazložitve in potrebo po predložitvi dejanskih dokazov nista spoštovane, kar vpliva na druge pravice.

4.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na zlorabo pooblastil, ker obstajajo objektivni, natančni in ujemajoči se indici, ki govorijo v prid temu, da je Svet s tem, da je sprejel sankcijske ukrepe, pri čemer je zlorabil svoj položaj, uresničeval drugačne cilje, kot so jih je zatrjeval.

5.

Peti tožbeni razlog se nanaša na nepravilno razlago pravnih norm, ki so se uporabljale, saj razlagajo in uporabljajo napačno in široko, kar v zvezi z določbami, ki določajo sankcije, ni sprejemljivo.

6.

Šesti tožbeni razlog se nanaša na kršitev lastninske pravice, ker je bila omejena, ne da bi bilo to dejansko utemeljeno in ne da bi bilo spoštovano načelo sorazmernosti.

7.

Sedmi tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela enakopravnosti obravnavanja, ker se je neutemeljeno posegalo v konkurenčni položaj tožeče stranke.

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/56

—

odločbo četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 21. maja 2014 v zadevi R 917/2013-4 razveljavi;

—

povrne tožeči stranki stroške postopka.

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/57

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/58

8.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/58