ISSN 1977-1045 |
||
Uradni list Evropske unije |
C 183 |
|
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Zvezek 57 |
Obvestilo št. |
Vsebina |
Stran |
|
I Resolucije, priporočila in mnenja |
|
|
RESOLUCIJE |
|
|
Svet |
|
2014/C 183/01 |
||
2014/C 183/02 |
||
2014/C 183/03 |
||
|
IV Informacije |
|
|
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE |
|
|
Svet |
|
2014/C 183/04 |
Sklepi Sveta z dne 20. maja 2014 o spodbujanju podjetništva in socialnega vključevanja mladih |
|
2014/C 183/05 |
Sklepi Sveta z dne 20. maja 2014 o učinkovitem izobraževanju učiteljev |
|
2014/C 183/06 |
Sklepi Sveta z dne 20. maja 2014 o večjezičnosti in razvoju jezikovnih kompetenc |
|
2014/C 183/07 |
||
2014/C 183/08 |
Sklepi Sveta z dne 21. maja 2014 o kulturni dediščini kot strateškem viru za trajnostno Evropo |
|
2014/C 183/09 |
||
SL |
|
I Resolucije, priporočila in mnenja
RESOLUCIJE
Svet
14.6.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 183/1 |
Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 20. maja 2014 o pregledu procesa strukturiranega dialoga, tudi socialnega vključevanja mladih
2014/C 183/01
SVET EVROPSKE UNIJE IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC –
I. OB SKLICEVANJU NA:
1. |
Resolucijo Sveta o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) (1), ki priznava, da vsi mladi predstavljajo vir za družbo, in poudarja, da je treba s stalnim strukturiranim dialogom z mladimi in mladinskimi organizacijami zagotoviti spoštovanje pravice mladih do sodelovanja pri oblikovanju politik, ki jih zadevajo; |
2. |
Resolucijo Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 27. novembra 2012 (2) o pregledu strukturiranega dialoga z mladimi o sodelovanju mladih v demokratičnem življenju Evrope, v kateri je navedeno, da je socialno vključevanje splošna tematska prednostna naloga v evropskem sodelovanju na področju mladih za tretje 18-mesečno delovno obdobje (od 1. januarja 2013 do 30. junija 2014) – |
II. PRIZNAVAJO NASLEDNJE:
3. |
Strukturirani dialog je participativni proces, izid tretjega 18-mesečnega delovnega obdobja pa temelji na rezultatih, doseženih v okviru nacionalnih posvetovanj med irskim, litovskim in grškim predsedovanjem ter na konferencah EU o mladih v Dublinu marca 2013, Vilni septembra 2013 in Solunu marca 2014. |
4. |
Ministri, pristojni za mladino, so se na seji Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport maja 2013 (3) seznanili z glavnimi prednostnimi nalogami skupnih sklepov dublinske konference o mladih: zaposlovanje, sodelovanje, socialno varstvo, orodja za podporo (socialne in mladinske storitve), mladinske organizacije in kakovostno mladinsko delo. |
5. |
Ministri, pristojni za mladino, so se na seji Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport novembra 2013 (4) seznanili z glavnimi prednostnimi nalogami skupnih sklepov vilenske konference o mladih: izobraževanje, svetovanje, prehod iz izobraževanja v zaposlitev, pogoji na trgu dela, samostojnost, vloga mladinskih organizacij in medsektorsko sodelovanje. |
6. |
V skupnih priporočilih s konference o mladih, organizirane v Solunu, je največ pozornosti namenjene naslednjim prednostnim nalogam: kakovostno izobraževanje, kakovostni prehod, kakovostna delovna mesta, dialog med generacijami in njihovo medsebojno učenje, aktivno vključevanje, podjetništvo mladih in socialno podjetništvo (5). |
7. |
Program Erasmus+ ponuja več možnosti financiranja za podporo strukturiranemu dialogu, tudi neposredna letna nepovratna sredstva za nacionalne delovne skupine. |
8. |
V skupnem poročilu EU o mladini z dne 27. novembra 2012 (6) je ocenjen strukturirani dialog in predlagano, da bi bilo proces mogoče dodatno razviti z nadaljnjim ocenjevanjem procesa in rezultatov strukturiranega dialoga, v ta namen pa mlade iz vseh različnih okolij v večji meri vključiti v članstvo nacionalnih delovnih skupin, oblikovalce politik pa spodbujati, naj bolj upoštevajo priporočila mladih. |
9. |
Ocena strukturiranega dialoga bi morala biti del prihodnjega drugega poročila EU o mladih in vključevati pregled upoštevanja rezultatov strukturiranega dialoga na nacionalni ravni in ravni EU. |
III. SOGLAŠAJO Z NASLEDNJIMI NAČELI ZA RAZVOJ IN IZBOLJŠANJE PROCESA STRUKTURIRANEGA DIALOGA:
10. |
Osrednja tema strukturiranega dialoga in z njim povezanih posvetovanj bi morala biti splošna tematska prednostna naloga, o katerih skupaj razpravljajo mladi in odločevalci ter jo določi Svet, da bi zagotovili usklajen in trajen proces v vsakem obdobju dialoga. |
11. |
Določiti bi bilo treba poenostavljeno in jasno strukturo obdobja strukturiranega dialoga, da bi zagotovili nadaljevanje splošne teme in omogočili boljše načrtovanje časa pri posvetovanju z mladimi. V prvi fazi vsakega obdobja bi bilo treba med vsemi deležniki oblikovati skupni dogovor in pristop „od spodaj navzgor“ za skupno tematsko prednostno nalogo, ki jo določi Svet in ki bi morala biti vodilni okvir dialoga v nadaljnjih fazah. V drugi fazi bi bilo treba opraviti posvetovanja, da bi poiskali morebitne rešitve, ki se jih predstavi Svetu; na podlagi teh posvetovanj pa pripraviti priporočila o splošni tematski prednostni nalogi. V tretji fazi bi se bilo treba posvetiti predvsem oblikovanju konkretnih ukrepov, ki se predložijo Svetu v nadaljnjo preučitev. |
12. |
Da bi karseda povečali domet strukturiranega dialoga, bi si nacionalne delovne skupine, ki jim pomagajo mladi raziskovalci in mladinski delavci ter po potrebi v posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi organi, morale prizadevati za zagotavljanje dejavnega sodelovanja mladih, tudi tistih, ki pri tem dialogu še niso sodelovali. Mreže za obveščanje mladih in mladinsko delo bi lahko pozvali, naj nacionalne delovne skupine po potrebi podprejo pri prizadevanjih za pomoč čim večjemu številu mladih. |
13. |
Da bi bil izid konferenc o mladih v organizaciji predsedstva EU boljši, bi bilo treba oceniti in revidirati delovne metode konferenc o mladih in njihov proces odločanja. Evropska komisija in države članice bi ob ustreznem upoštevanju svojih pristojnosti lahko razmislile o mehanizmu povratnega poročanja mladim o izvedljivosti priporočil, ki izhajajo iz procesa strukturiranega dialoga. Po potrebi bi se lahko upoštevala priporočila, da bi se tako prispevalo k razvoju politike, mladim pa zagotovili boljši rezultati. |
14. |
Začeti bi bilo treba ustvarjalen in participativen proces za skupno in boljšo prepoznavnost strukturiranega dialoga v Evropi, na podlagi katere bo proces mogoče tržiti na nacionalni in evropski ravni. Komisija bi morala na evropskem portalu še naprej razvijati rubriko o strukturiranem dialogu. |
IV. SE TUDI STRINJAJO Z NASLEDNJIM:
15. |
Splošna tematska prednostna naloga strukturiranega dialoga z mladimi in mladinskimi organizacijami za naslednje delovno obdobje (od 1. julija 2014 do 31. decembra 2015) je krepitev vloge mladih, kot je določeno v Prilogi II. |
16. |
Vsako predsedstvo lahko izbrane prednostne naloge dopolni glede na morebiten razvoj dogodkov. |
17. |
Prednostne naloge obdobja, ki ga bo izvajala naslednja trojka predsedstev (od 1. januarja 2016 do 30. junija 2017), bi bilo treba določiti pred začetkom trojnega predsedovanja. |
(1) UL C 311, 19.12.2009, str. 1.
(2) UL C 380, 11.12.2012, str. 1.
(3) Dok. 7808/13.
(4) Dok. 14177/13.
(5) Dok. 7862/1/14 REV 1.
(6) UL C 394, 20.12.2012, str. 15.
PRILOGA I
Na podlagi strukturiranega dialoga in konferenc o mladih, organiziranih v Dublinu, Vilni in Solunu, so bile določene naslednje prednostne naloge za večjo socialno vključenost vseh mladih v Evropi:
— |
spodbujanje enakih priložnosti za vse mlade, tudi s priznavanjem priložnostnega in neformalnega učenja, ki je eden od načinov za krepitev vloge mladih za dejavno sodelovanje v vseživljenjskem učenju in izboljšanje njihove zaposljivosti, |
— |
spodbujanje sodelovanja med izobraževalnimi organi, mladinskimi organizacijami in drugimi zadevnimi deležniki, da bi se okrepile povezave med neformalnim in priložnostnim učenjem in formalno izobrazbo ter na ta način izboljšale ključne kompetence mladih za življenje, spodbudilo pa tudi njihovo aktivno sodelovanje v družbi, |
— |
spodbujanje enakega dostopa mladih do pravic in priložnosti, da bi tako v celoti lahko sodelovali v družbi, |
— |
krepitev medsektorskega sodelovanja na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni ter med temi ravnmi, da bi zadovoljili potrebe mladih in zagotovili skladne politike socialnega vključevanja. |
PRILOGA II
Prednostne naloge evropskega sodelovanja na področju mladih v obdobju od 1. julija 2014 do 31. decembra 2015
Splošna prednostna naloga – Krepitev vloge mladih
Za področje mladine se uporablja ustaljena praksa sodelovanja predsedstva v okviru strukturiranega dialoga med javnimi organi in mladimi. Splošna tematska prednostna naloga evropskega sodelovanja na področju mladine v obdobju od 1. julija 2014 do 31. decembra 2015 bo krepitev vloge mladih. To bo skupna tema, ki bo zagotavljala kontinuiteto in usklajenost dela treh predsedstev. V okviru te teme bosta obravnavana dostop do pravic in pomen političnega sodelovanja mladih.
14.6.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 183/5 |
Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 20. maja 2014, o delovnem načrtu Evropske unije za mladino za obdobje 2014–2015
2014/C 183/02
SVET EVROPSKE UNIJE IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC –
I. UVOD
1. |
PRIZNAVAJO, da je po sprejetju resolucije o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) kriza mladinsko politiko postavila pred nove izzive in da na mladinskem področju obstaja potreba po okrepljenem sodelovanju na ravni EU zaradi ustreznega obvladovanja teh izzivov; |
2. |
OPOZARJAJO, da je v Skupnem poročilu EU o mladih za leto 2012 poudarjeno, da morata biti prenovljeni okvir za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) in strategija Evropa 2020 tesneje povezana in bolje usklajena; |
3. |
OPOZARJAJO na sklepe Sveta z dne 16. maja 2013 o čim boljši izrabi možnosti v okviru mladinske politike pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 (1), ko se je Svet dogovoril, naj se v okviru prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) izdela srednjeročni delovni načrt, ki bo usmerjal delo na področju mladinske politike in politik, povezanih z mladinskimi vprašanji, pri odzivanju na sedanje mladinske in z mladino povezane teme in trende, da se jasno določijo ustrezna področja, na katerih je potrebno usklajevanje in sodelovanje s politikami izobraževanja in usposabljanja ter zaposlovanja, in tako zagotovi prispevek mladinske politike k evropskemu semestru; |
4. |
se zato STRINJAJO, da se za ukrepanje držav članic in Komisije določi 18-mesečni delovni načrt EU za mladino za obdobje od 1. julija 2014 do 31. decembra 2015, in sicer kot pilotna faza in prispevek k izvajanju prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018); |
II. NAČELA
5. |
MENIJO, da bi morala delovni načrt opredeljevati naslednja vodilna načela:
|
6. |
SE STRINJAJO, da bi morale države članice in Komisija v okviru sodelovanja na ravni EU v obdobju, ki ga pokriva ta delovni načrt, tj. do konca leta 2015, glede na trenutno krizo prednostno obravnavati naslednje teme:
Se strinjajo, da lahko Svet ta delovni načrt pregleda glede na dosežene rezultate in premike v politikah na ravni EU; |
7. |
SE STRINJAJO s seznamom posebnih ukrepov v skladu z navedenimi prednostnimi temami in časovnim načrtom za njihovo izvajanje iz Priloge I; |
III. DELOVNE METODE IN STRUKTURE
8. |
SE ZAVEDAJO naslednjega:
|
9. |
SE STRINJAJO, da:
|
10. |
GLEDE NA NAVEDENO POZIVAJO države članice in Komisijo, naj za obdobje trajanja tega delovnega načrta oblikujejo ali ohranijo skupine strokovnjakov za naslednje teme:
|
IV. UKREPI
11. |
POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE, NAJ:
|
12. |
POZIVAJO PREDSEDSTVA SVETA, NAJ:
|
13. |
POZIVAJO KOMISIJO, NAJ:
|
14. |
POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ V SKLADU S SVOJIMI PRISTOJNOSTMI IN OB SPOŠTOVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:
|
(1) UL C 224, 3.8.2013, str. 2.
PRILOGA I
Ukrepi glede na prednostne teme
Ukrep |
Delovna metoda/instrument |
Naloga in ciljni datum |
|||||
Razvoj mladinskega dela ter neformalnega in priložnostnega učenja in prispevek tega razvoja k odpravljanju posledic krize za mlade |
|||||||
Razvoj mladinskega dela v Evropi |
Oblikovanje politik, ki slonijo na dokazih: študija „Delo z mladimi: pomen mladinskega dela v Evropski uniji“ |
Druga polovica leta 2015: (morda) izmenjava mnenj v Svetu in razmislek o prihodnjih ukrepih na podlagi izida izmenjave mnenj |
|||||
Skupina strokovnjakov o kakovostnih sistemih na področju mladinskega dela v državah članicah EU in vlogi skupnih kazalnikov ali okvirov |
Prva polovica leta 2015: skupina strokovnjakov pripravi sklop kazalnikov ali okvirov z opisom kakovosti sistemov mladinskega dela Druga polovica leta 2015: (morda) sklepi Sveta |
||||||
Spodbujanje prispevka mladinske politike k reševanju izzivov, s katerimi se sooča Evropa |
Skupina strokovnjakov o opredelitvi posebnega prispevka mladinskega dela k reševanju izzivov, s katerimi se soočajo mladi, zlasti pri prehodu od izobraževanja k zaposlitvi |
Prva polovica leta 2015: (morda) sklepi Sveta o tem, kako lahko mladinska politika in medsektorsko sodelovanje rešujeta glavne izzive EU, zlasti v povezavi z mladimi |
|||||
Oblikovanje politik, ki sloni na dokazih: Evropski center znanja za področje mladinske politike |
Prva polovica leta 2015: poročilo o najboljših praksah pri sodelovanju med formalnim in neformalnim izobraževanjem, ki vključuje politična priporočila |
||||||
Okrepljeno medsektorsko sodelovanje v okviru strategij EU |
|||||||
Okrepitev medsektorskega oblikovanja mladinskih politik na ravni EU |
Svet in njegova pripravljalna telesa (Delovna skupina za mladino) |
Prva polovica leta 2015: Morebitno priporočilo o prispevku mladinskega sektorja k pomembnim politično naravnanim ukrepom evropskega semestra |
|||||
Okrepitev medsektorskega oblikovanja mladinskih politik na nacionalni ravni |
Vzajemno učenje med državami članicami |
Druga polovica leta 2015: vmesno poročilo o najboljših praksah in priporočilih za medsektorsko oblikovanje mladinskih politik na nacionalni ravni |
|||||
Opolnomočenje, s posebnim poudarkom na dostopnosti pravic, samostojnosti, udejstvovanju in aktivnem državljanstvu znotraj in zunaj EU |
|||||||
Opolnomočenje mladih, s posebnim poudarkom na dostopnosti pravic zaradi spodbujanja samostojnosti in udejstvovanja v družbenem življenju |
Strukturiran dialog z mladimi |
Druga polovica leta 2014: (morda) sklepi Sveta o dostopu mladih do pravic zaradi spodbujanja samostojnosti in udejstvovanja v družbenem življenju |
|||||
Opolnomočenje zaradi politične udeležbe mladih v demokratičnem življenju v Evropi |
Rezultati strukturiranega dialoga z mladimi |
|
|||||
Oblikovanje politik, ki slonijo na dokazih:
|
Druga polovica leta 2015: (morda) sklepi Sveta |
PRILOGA II
Načela v zvezi s sestavo in delovanjem skupin strokovnjakov, ki jih države članice in Komisija vzpostavijo v okviru delovnega načrta EU za mladino (1. julij 2014–31. december 2015)
Članstvo:
— |
države članice se pri delu skupin udejstvujejo prostovoljno, skupinam pa se lahko priključijo kadar koli, |
— |
države članice, ki bi rade sodelovale v skupinah, imenujejo strokovnjake, ki bodo člani zadevnih skupin. Države članice bodo zagotovile, da imajo izbrani strokovnjaki ustrezne izkušnje na zadevnem področju na nacionalni ravni, pa tudi učinkovito komunikacijo s pristojnimi nacionalnimi organi. Imenovanje bo usklajevala Komisija, |
— |
vsaka skupina strokovnjakov lahko sklene k sodelovanju povabiti še druge: neodvisne strokovnjake, predstavnike mladinskih organizacij in druge deležnike, pa tudi predstavnike tretjih evropskih držav. |
Delovni postopki
— |
skupine strokovnjakov se bodo osredotočile na zagotavljanje majhnega števila konkretnih in uporabnih rezultatov v zvezi z zahtevanimi vprašanji, |
— |
da bi izvajali ta delovni načrt, bo vsaka skupina strokovnjakov odgovorna za imenovanje svojega predsednika ali sopredsednikov na prvem sestanku skupine strokovnjakov po sprejetju delovnega načrta. Vsaka skupina strokovnjakov bo pripravila načrt dela v skladu s tem delovnim načrtom, |
— |
države članice bodo imele priložnost usmerjati skupine strokovnjakov, da bi zagotovili želene rezultate in časovni načrt ter uskladili delo skupin, |
— |
Svet in predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, bodo odločili, ali je ustrezno, da se skupinam strokovnjakov predlagajo novi ukrepi, |
— |
Komisija bo zagotovila strokovno znanje ter logistično in tajniško podporo pri delu skupin. Kolikor bo to mogoče, bo podpirala skupine z drugimi ustreznimi sredstvi (vključno s študijami, pomembnimi za njihovo področje dela), |
— |
skupine strokovnjakov se bodo načeloma sestajale v Bruslju, lahko pa pripravijo tudi sestanke zunaj Bruslja, če jih k temu pozove država članica, |
— |
skupine strokovnjakov se bodo načeloma sestajale dvakrat letno, po potrebi pa se lahko ravnajo po drugačnem časovnem načrtu. |
Poročanje in informacije
— |
predsedniki skupin strokovnjakov bodo Delovni skupini za mladino poročali o napredovanju dela v posameznih skupinah strokovnjakov in ji predlagali priporočila za morebitne prihodnje ukrepe, |
— |
dnevni redi in poročila z zasedanj vseh skupin bodo na voljo vsem državam članicam, ne glede na njihovo stopnjo sodelovanja na določenem področju. Poročila skupin bodo objavljena, |
— |
poročila skupin strokovnjakov bo Komisija vključila v oceno o izvajanju delovnega načrta. |
14.6.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 183/12 |
Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, dne 21. maja 2014, o delovnem načrtu Evropske unije za šport (2014–2017)
2014/C 183/03
THE COUNCIL OF THE EUROPEAN UNION AND THE REPRESENTATIVES OF THE GOVERNMENTS OF THE MEMBER STATES,
I. INTRODUCTION
1. |
RECALL the competence assigned to the European Union, in particular by Article 6 and Article 165 of the Treaty on the Functioning of the European Union, according to which sport is an area where action at EU level should support, coordinate and supplement the actions of Member States. |
2. |
RECALL the Resolution of the Council and of the Representatives of the Governments of the Member States, meeting within the Council, on a European Work Plan for Sport for 2011–2014 (1). |
3. |
WELCOME the Report from the Commission on the implementation of the European Union Work Plan for Sport 2011–2014 (2). |
4. |
ACKNOWLEDGE that sport can contribute to the achievement of the objectives of the Europe 2020 Strategy for smart, sustainable and inclusive growth. |
5. |
RECALL the Council Resolution of 18 November 2010 where the Council agreed to convene, on a regular basis, generally in the margins of the Council meeting, an informal meeting of leading representatives of the EU public authorities and the sport movement with the aim of exchanging views on sporting issues in the EU (3). |
6. |
AGREE to further develop a framework of European cooperation in the field of sport by establishing a second three year EU Work Plan on Sport for Member State and Commission action. |
7. |
AGREE that activities at EU level in the field of sport should focus on the priority themes, key topics, outputs and working methods and structures listed in this Work Plan, and as set out in Annex I. |
8. |
TAKE NOTE of the 2013 Eurobarometer on Sport and Physical Activity and acknowledge the great differences among Member States, including results on voluntary work and sedentary behaviour. |
II. DEVELOPING FURTHER THE EUROPEAN DIMENSION IN SPORT BY ESTABLISHING AN EU WORK PLAN
9. |
CONSIDER that a three year EU Work Plan on Sport should be governed by the following guiding principles:
|
10. |
UNDERLINE that this EU Work Plan should be a flexible framework which is capable of responding when appropriate to developments in the field of sport. |
11. |
AGREE that the following themes and key topics should be given priority by Member States and the Commission for the period covered by the present Work Plan. They could be complemented by each Presidency in the light of any possible new developments:
|
12. |
AGREE that the Work Plan may be revised by the Council and the Representatives of Governments of the Member States, meeting within the Council in the light of results achieved and policy developments at EU level. |
III. WORKING METHODS AND STRUCTURES
13. |
RECOGNISE that: There is a need to continue the cooperation on sport in the EU context established after the entry into force of the Lisbon Treaty, based on the guiding principles listed in Section II of this Work Plan; There is also a need for the EU to work closely with the sport movement and relevant competent organisations at national, European and international levels such as the Council of Europe and WADA, in particular through the structured dialogue. |
14. |
AGREE that Different working structures and methods should be established for the follow‐up of achievements from the first EU Work Plan and for developing new outputs in line with the priority themes and key topics, as set out in Section II above; Therefore, five „Expert Groups“, with experts appointed by the Member States, will be set up covering the following topics: match-fixing, good governance, economic dimension, HEPA and human resources development in sport . The principles relating to membership and functioning of these groups are set out in the Annex II; In addition to expert groups, other structures and working methods may include e.g. Presidency conferences, meetings of Sport Ministers and Directors, Commission studies and conferences, as well as pledge boards (4). In the first half of 2017, the implementation of the present Work Plan will be evaluated by the Council on the basis of a report prepared by the Commission by November 2016. |
IV. FURTHER STEPS
15. |
INVITE THE MEMBER STATES TO:
|
16. |
INVITE THE PRESIDENCIES OF THE COUNCIL TO:
|
17. |
INVITE THE COMMISSION TO:
|
18. |
INVITE THE MEMBER STATES, THE COMMISSION AND THE PRESIDENCIES, WITHIN THEIR RESPECTIVE SPHERES OF COMPETENCE, WITH DUE REGARD FOR THE PRINCIPLE OF SUBSIDIARITY, TO:
|
(2) 5842/14.
(3) OJ C 322, 27.11.2010, p. 1.
(4) Pledge board: An instrument where mainly sport organisations can voluntarily make public their commitment to certain issues, e.g. to good governance principles or gender equality targets (see Annex I). The Commission will submit a proposal to the Council Working Party on Sport on the set up and functioning of pledge boards in the second half of 2014.
PRILOGA I
Ključne teme (odstavek 11), zahtevani rezultati in ustrezne delovne strukture
Ključna tema |
Naloga in ciljni datum |
Delovna struktura |
||||||||||
Integriteta športa |
||||||||||||
protidoping (1) |
|
generalni direktorji za področje športa |
||||||||||
vnaprejšnje dogovarjanje o rezultatih |
|
skupina strokovnjakov za vnaprejšnje dogovarjanje o rezultatih |
||||||||||
zaščita in varovanje mladoletnikov |
|
skupina strokovnjakov za dobro upravljanje |
||||||||||
dobro upravljanje |
|
|
||||||||||
enakost spolov |
|
|
||||||||||
Gospodarska razsežnost športa |
||||||||||||
gospodarske koristi športa |
|
skupina strokovnjakov za gospodarsko razsežnost |
||||||||||
tradicija najpomembnejših športnih dogodkov |
|
|
||||||||||
trajnostno financiranje športa |
|
|
||||||||||
Šport in družba |
||||||||||||
zdravju koristna telesna dejavnost |
|
skupina strokovnjakov za telesno dejavnost za krepitev zdravja |
||||||||||
izobraževanje, usposabljanje, zaposlovanje in prostovoljstvo |
|
skupina strokovnjakov o upravljanju s človeškimi viri na področju športa |
(1) Svet (Delovna skupina za šport/Coreper) bo še naprej usklajeval stališča držav članic EU pred srečanji Svetovne protidopinške agencije (WADA)
PRILOGA II
Načela v zvezi s članstvom in delovanjem petih skupin strokovnjakov, ki jih države članice in Komisija vzpostavijo v okviru drugega delovnega načrta EU za šport za obdobje 2014–2017
Članstvo
— |
Sodelovanje držav članic pri delu skupin je prostovoljno, države članice pa se jim lahko priključijo kadar koli. |
— |
Države članice, ki bi rade sodelovale v skupinah, imenujejo strokovnjake, ki bodo člani zadevnih skupin. Države članice bodo zagotovile, da imajo izbrani strokovnjaki ustrezne izkušnje na zadevnem področju na nacionalni ravni, prav tako pa bodo zagotovile učinkovito komunikacijo s pristojnimi nacionalnimi organi. Komisija bo usklajevala imenovanje. |
— |
Vsaka skupina strokovnjakov lahko sklene povabiti druge udeležence: neodvisne strokovnjake, predstavnike športnega gibanja in druge deležnike, pa tudi predstavnike tretjih evropskih držav. Vsaka skupina strokovnjakov lahko predlaga vključitev drugih udeležencev za celotno obdobje dela, pri čemer pa mora skupina njihovo članstvo soglasno odobriti. |
Delovni postopki
— |
Da bi izvajali ta delovni načrt, bo vsaka skupina strokovnjakov odgovorna za imenovanje svojega predsednika ali sopredsednikov na prvem sestanku skupine strokovnjakov po sprejetju delovnega načrta. Predsedniki se izvolijo odprto in pregledno, kar usklajuje Komisija, v okviru katere deluje sekretariat skupin strokovnjakov. |
— |
Vsaka skupina strokovnjakov bo pripravila načrt dela v skladu tem delovnim načrtom in se osredotočila na zagotavljanje konkretnih in uporabnih rezultatov v skladu s Prilogo I. |
— |
Države članice bodo imele priložnost usmerjati skupine strokovnjakov, da bi zagotovili želene rezultate in časovni načrt ter uskladili delo skupin. |
— |
Svet in predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, bodo odločili, ali je ustrezno, da se skupinam strokovnjakov predlagajo novi ukrepi. |
— |
Komisija bo zagotovila strokovno znanje ter logistično in tajniško podporo pri delu skupin. Kolikor bo to možno, bo podpirala skupine z drugimi ustreznimi sredstvi (vključno s študijami, pomembnimi za njihovo področje dela). |
— |
Skupine strokovnjakov se bodo praviloma sestajale v Bruslju, vendar lahko na povabilo države članice sestanke izjemoma organizirajo tudi izven Bruslja. |
— |
Skupine strokovnjakov se bodo načeloma sestajale dvakrat letno, po potrebi pa se lahko ravnajo po drugačnem časovnem načrtu. |
Poročanje in informacije
— |
Predsedniki skupin strokovnjakov bodo Delovni skupini za šport poročali o napredku dela v posameznih skupinah strokovnjakov in predstavili rezultate teh skupin. |
— |
Dnevni redi in poročila z zasedanj vseh skupin bodo na voljo vsem državam članicam, ne glede na njihovo stopnjo sodelovanja na določenem področju. Rezultati dela skupin bodo objavljeni. |
— |
Rezultate dela skupin strokovnjakov bo Komisija vključila v poročilo o izvajanju delovnega načrta. |
IV Informacije
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
Svet
14.6.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 183/18 |
Sklepi Sveta z dne 20. maja 2014 o spodbujanju podjetništva in socialnega vključevanja mladih
2014/C 183/04
SVET EVROPSKE UNIJE,
UGOTAVLJA:
1. |
Gospodarska kriza, s katero se spopadamo od druge polovice zadnjega desetletja naprej, je najbolj ogrozila predvsem današnjo mlado generacijo. Brezposelnost med mladimi je še vedno na eni najvišjih stopenj doslej – po podatkih iz decembra 2013 je v EU-28 znašala 23,2 %, v euroobmočju pa 23,8. |
2. |
Tako visoka stopnja brezposelnosti potiska mlade v vse hujšo revščino in socialno izključenost, zato je med njimi čedalje več takih, ki se v iskanju boljših možnosti odpravijo iz svoje države, včasih pa celo iz Evrope. Ta beg možganov, s katerim se zdaj spopadajo v nekaterih državah članicah, bo morda težko spreobrniti. |
3. |
Evropska unija podpira podjetništvo s strategijo Evropa 2020 in njenimi vodilnimi pobudami „Nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta“, „Evropska digitalna agenda“, „Unija inovacij“ ter „Mladi in mobilnost“, pri čemer spodbuja podjetniški duh ter ustrezna znanja, spretnosti in kompetence, s katerimi je mogoče povečati konkurenčnost in rast, ki bi bila pametna, trajnostna in vključujoča. |
4. |
Podjetništvo je pomemben dejavnik gospodarske rasti in spodbujanja zaposlovanja, saj ustvarja nova podjetja in delovna mesta, prodira na nove trge, povečuje konkurenčnost in ustvarja blaginjo. Podjetniški duh izboljšuje možnosti zaposlovanja mladih. Gospodarstvo EU sloni na podjetništvu, zlasti pa na malih in srednjih podjetjih (MSP), kjer se ustvari največ delovnih mest (1). |
5. |
V družbah, v katerih podjetniški duh nekaj velja in v katerih se splača premišljeno tvegati in razmišljati neodvisno, je tudi veliko lažje razvijati nove rešitve za družbene probleme. Zato je treba več pozornosti nameniti javni podobi podjetnikov; spodbujati je treba izobraževanje v podjetnike in biti pri tem zlasti pozoren na skupine, v katerih se jih razmeroma malo odloči za to pot, ter jih podpirati pri ustanavljanju, vodenju in razvijanju družb ali podjetij. |
6. |
Podjetništvo ne stremi zgolj k dobičku. Veliko akterjev iz javnega in zasebnega sektorja, civilne družbe in organizacij socialnega gospodarstva (2), ki združujejo socialno in podjetniško razsežnost, se loteva reševanja naših najpomembnejših družbenih izzivov. Tej usmeritvi se reče „socialno podjetništvo“, novim vrstam organizacij pa „socialna podjetja“. |
7. |
V obnovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine sta med področji ukrepanja na področju mladinske politike navedeni ustvarjalnost in kultura. Kulturni in ustvarjalni sektor (3) lahko nudita veliko priložnosti za preoblikovanje ustvarjalnosti mladih in človeškega kapitala v pametno rast in delovna mesta. V digitalni dobi je kulturno udejstvovanje močan instrument za spodbujanje socialnega vključevanja in družbene angažiranosti zlasti med mladimi. |
8. |
Strokovna skupina za spodbujanje kreativnosti in inovativnosti mladih prek ugotavljanja sposobnosti in spretnosti, pridobljenih z neformalnim in priložnostnim izobraževanjem, je v končnem poročilu obravnavala vprašanje, kako povečati zaposljivost mladih. |
MENI:
9. |
Podjetništvo je lahko pomemben element v prizadevanjih za večjo avtonomijo, osebni razvoj in blaginjo mladih. Podjetništvo je mogoče razumeti tudi kot eno od možnosti za obvladovanje brezposelnosti mladih. |
10. |
Evropa bi morala spodbujati podjetniško izobraževanje in usposabljanje ter ustvarjanje ugodnega okolja za razcvet in razvoj podjetništva, ter pritegniti tudi specifične skupine, podjetniki pa bi morali biti postavljeni za zgled. |
11. |
Zlasti model socialnega podjetništva, katerega glavni cilj je prispevati k splošni blaginji družbe, lahko posebej pritegne mlade in jih usmeri v iskanje novih odgovorov na aktualne gospodarske, socialne in okoljske izzive. Ideja socialnega podjetništva, ki je blizu ljudem in lokalnim skupnostim, prek udeležbe mladih, tudi tistih, iz ranljivih skupin, krepi socialno kohezijo. |
12. |
Socialno podjetništvo (4) prispeva k pametni rasti, saj se na nove potrebe odziva s socialnimi inovacijami, poleg tega z dolgoročnimi vizijami in upoštevanjem vpliva svojih dejavnosti na okolje utira pot trajnostni rasti, nadalje pa s tem, ko za svoj glavni cilj postavlja ljudi in socialno kohezijo, ustvarja trdno podlago za vključujočo rast. |
V ZVEZI S TEM:
13. |
Mladinska politika ima lahko pomembno vlogo pri medsektorskem sodelovanju, ki lahko pripomore k premagovanju ovir. Tako kot tudi za mnoga druga področja je za razvoj podjetništva potrebnega veliko časa in zaupanja v sposobnost mladih. Da bi dosegli ta cilj, je treba mlade spodbujati in jim že zgodaj vcepiti podjetniški duh, za katerega so značilni podjetnost, samozavest, odločanje za pretehtano tveganje, ustvarjalnost, organiziranost in vztrajnost, ker bodo lahko šele tako razvili svoje zmožnosti in uspešno vstopili na trg dela. Za spodbujanje podjetništva pri mladih, s posebnim poudarkom na socialnem podjetništvu, je treba izpostaviti predvsem naslednje prednostne naloge:
|
POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ OB UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:
14. |
Priznajo pomembno vlogo podjetništva in podjetij v boju proti brezposelnosti mladih ter razvijajo in krepijo prizadevanja za poglabljanje znanja mladih o različnih vidikih podjetništva. |
15. |
Upoštevajo pomen podjetniškega izobraževanja že v zgodnji starosti in opozarjajo na vlogo neformalnega in priložnostnega izobraževanja, da bi zagotovile celosten pristop k osebnemu razvoju mladih in olajšale njihovo uspešno vključitev na trg dela. |
16. |
Podpirajo mladinsko in prostovoljno delo kot ključno orodje za razvoj naddisciplinarnih in socialnih spretnosti, potrebnih za vodenje podjetij in podjetniško delovanje. V tem smislu naj še bolje uredijo priznavanje oziroma potrjevanje neformalnega in priložnostnega izobraževanja in opozarjajo nanj, tudi ob upoštevanju področij, ki so pomembna za podjetništvo. |
17. |
razmislijo o tem, da bi priznali vlogo mladinskih organizacij kot enih od glavnih ponudnikov neformalnega in priložnostnega izobraževanja, ki spodbujajo podjetniški duh ter znanje in spretnosti. Države članice bi lahko v zvezi s tem preučile možnost povečanja podpore mladinskim organizacijam pri usmerjanju, mentorstvu in kakovostnem usposabljanju. |
18. |
Spodbujajo in podpirajo zagonska in socialna podjetja, da bi lahko uspešno premagala precejšnje ovire in pridobivala finančna sredstva, službe podpore in možnosti za mentorstvo (vključno z učinkovito uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov, kadar je skladna s partnerskimi sporazumi). |
19. |
po potrebi nudijo pomoč pri odpravljanju morebitnih ovir glede na raven družbenega in okoljskega vpliva. |
POZIVA DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ V SKLADU S SVOJIMI PRISTOJNOSTMI IN OB SPOŠTOVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:
20. |
Povečajo prepoznavnost socialnega podjetništva in razvijajo možnosti za boljše razumevanje tega sektorja. S tem v zvezi naj izboljšajo seznanjenost z različnimi oblikami podjetništva, socialnimi podjetji (vključno z zadrugami) ter kulturnimi in ustvarjalnimi podjetji, ter jih spodbujajo. |
21. |
Olajšajo možnosti za pripravništva in izmenjave, izmenjave izkušenj ter organizacijo drugih učnih dejavnosti za širjenje podjetniške naravnanosti in spretnosti (npr. vključitev mladih v neposredno pridobivanje podjetniških izkušenj, usposabljanje na delovnem mestu, omrežja, poglabljanje specializiranih znanj) in podpirajo prizadevanja za določitev učnih ciljev takšnih dejavnosti. Spodbujajo razvoj orodij, ki bi mladim omogočili, da sami ocenijo in predstavijo svoje podjetniške spretnosti in sposobnosti. |
22. |
Spodbujajo mala podjetja in mlade podjetnike k inovativnosti in izkoriščanju vseh možnosti notranjega trga EU, tako da jih spodbujajo k poslovanju na mednarodni ravni ter vključevanju v čezmejne prenose znanja in čezmejno sodelovanje. Da bi dosegli te cilje, bi bilo treba spodbujati mreže mladih socialnih podjetnikov in potencialnih partnerjev. |
23. |
Spodbujajo mlade podjetnike iz različnih držav članic pri izmenjavi priložnosti in sodelovanju; krepijo vzajemno medgeneracijsko solidarnost prek izmenjave znanja med izkušenejšimi in mladimi ambicioznimi podjetniki; spodbujajo podjetniške mentorske programe na nacionalni ravni in na ravni EU. |
24. |
Razširijo medsektorsko sodelovanje in poskrbijo za dostop do informacij in služb podpore, da bi izboljšali možnosti za mlade podjetnike in jim zmanjšali upravno breme. |
25. |
Povečajo dostop za vse ustrezne deležnike in spodbujajo udeležbo v evropskih programih (kot so npr. Erasmus+, Erasmus za mlade podjetnike v okviru programa COSME, Evropski socialni sklad in drugi finančni programi za socialna podjetja in mikrofinanciranje v okviru evropskega programa za zaposlovanje in socialne inovacije), za hitrejše pridobivanje podjetniških spretnosti med mladimi, spodbujanje, kjer je to ustrezno, specializirane podpore za mlade podjetnike in razvijanje zmožnosti tistih, ki delajo z mladimi, da bi ti razvili vse svoje potenciale. |
POZIVA KOMISIJO:
26. |
Naj dejavno opozarja na podjetništvo mladih, npr. na Evropskem mladinskem portalu, in prikaže primere dobrih praks s področja podjetništva mladih (po možnosti v povezavi z evropskim tednom MSP). |
27. |
Naj začne raziskavo ali študijo in poglobi znanje o podjetništvu mladih, pri čemer se osredotoči na mlade podjetnike, socialno podjetništvo in zelene zaposlitve ter vlogo mladinskega dela pri tem. |
28. |
Naj okrepi dejavno sodelovanje med mladimi podjetniki ter ustreznimi poslovnimi in socialnimi partnerji ter drugimi deležniki, tudi prek programov Erasmus+ in Erasmus za mlade podjetnike. |
(1) Mala in srednja podjetja predstavljajo več kot 99 % vseh evropskih podjetij. Zagotavljajo dve tretjini vseh delovnih mest v zasebnem sektorju in prispevajo več kot polovico celotne dodane vrednosti, ki jo ustvarijo podjetja v EU (podatki s spletne strani Generalnega direktorata Evropske komisije za podjetništvo in industrijo).
(2) V socialnem gospodarstvu v EU je zaposlenih več kot 14,51 milijonov ljudi, kar je 6,5 % vseh zaposlenih. Sem spadajo organizacije s posebnim pravnim statusom (zadruge, fundacije, združenja in družbe za vzajemno zavarovanje) ter socialna podjetja, ki delujejo kot običajne zasebne ali javne delniške družbe (Pobuda za socialno podjetništvo – SEC (2011)1278 final).
(3) Kulturni in ustvarjalni sektor prispevata 4,5 % evropskega BDP in zaposlujeta skoraj 8 milijonov ljudi (spodbujanje kulturnega in ustvarjalnega sektorja za rast in delovna mesta v EU – COM(2012) 537 final).
(4) Socialna podjetja so tisti dejavnik socialnega gospodarstva, katerega glavni cilj je socialni učinek, ne pa zgolj ustvarjanje dobička za lastnike in delničarje. Delujejo z zagotavljanjem blaga in storitev na trgu v skladu z načeli podjetništva in inovativnosti, dobičke pa namenijo predvsem uresničevanju socialnih ciljev. Upravljajo se pregledno in odgovorno, predvsem z vključevanjem zaposlenih, potrošnikov in deležnikov, na katere vplivajo njegove komercialne dejavnosti (Pobuda za socialno podjetništvo – SEC (2011)1278 final).
14.6.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 183/22 |
Sklepi Sveta z dne 20. maja 2014 o učinkovitem izobraževanju učiteljev (1)
2014/C 183/05
SVET EVROPSKE UNIJE
OB OPOZARJANJU NA POLITIČNO OZADJE TEGA VPRAŠANJA, KI JE ORISANO V PRILOGI K TEM SKLEPOM,
MENI, DA:
1. |
je splošno priznano, da je kakovostno poučevanje eden ključnih dejavnikov za dosego dobrih učnih rezultatov, saj razvija znanje, spretnosti, poglede in vrednote, ki jih učenci potrebujejo, da bi lahko v celoti uresničili svoj potencial kot posamezniki in kot aktivni člani družbe in aktivni zaposleni; |
2. |
se v hitro spreminjajočem se svetu spreminja tudi vloga učiteljev – in pričakovanja, ki se vanje polagajo –, saj se soočajo z izzivi novih zahtev po znanjih in spretnostih, hitrega tehnološkega razvoja ter vse večje družbene in kulturne raznolikosti, pa tudi s potrebo po bolj individualiziranem poučevanju in odzivanju na posebne učne potrebe; |
3. |
imajo pedagogi, ki izobražujejo učitelje, ključno vlogo pri ohranjanju – in izboljševanju – kakovosti učiteljskega kadra. Kakovostno začetno izobraževanje učiteljev, podpora na začetku poklicne poti („uvodna podpora“) in stalni poklicni razvoj so pomembni dejavniki pri zagotavljanju, da se v učiteljski poklic pritegnejo ustrezni kandidati ter da učitelji imajo in ohranjajo ustrezne kompetence, ki jih potrebujejo, da bi bili uspešni v današnjih učilnicah; |
4. |
je za izboljšanje programov izobraževanja učiteljev in postopkov zaposlitve potrebna vnaprejšnja opredelitev strokovnih kompetenc, ki jih učitelji potrebujejo na različnih stopnjah svoje poklicne poti. Za dvig standardov kakovosti se lahko uporabijo okviri poklicnih kompetenc, v katerih se opredelijo znanje, spretnosti in pogledi, ki bi jih morali imeti ali pridobiti učitelji, tudi na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter izobraževanja odraslih. Od takšnih okvirov imajo lahko korist tudi pedagogi, ki izobražujejo učitelje in jih pripravljajo za njihove naloge; |
PRIZNAVA, DA:
1. |
ni neobičajno, da novi učitelji prezgodaj zapustijo svoj poklic, ta pojav pa lahko povzroči pomembno izgubo tako za zadevne posameznike kot za sisteme v celoti. To stanje lahko pomagajo izboljšati programi začetnega izobraževanja učiteljev, ki so namenjeni ustrezni pripravi učiteljev že od samega začetka, skupaj z ukrepi uvodne podpore, mentorstvom ter večjim upoštevanjem osebne in poklicne blaginje učiteljev; |
2. |
bi bilo treba izobraževanje učiteljev jemati kot sestavni del širšega cilja politike za povečanje privlačnosti in kakovosti poklica. Za to so potrebni ustrezne politike izbire, zaposlovanja in zadrževanja, učinkovito začetno izobraževanje učiteljev, podpora na začetku poklicne poti, poklicno izobraževanje in razvoj vzdolž celotne poklicne poti, povratne informacije s pedagoškega vidika in spodbude za učitelje; |
3. |
bi morali biti programi izobraževanja učiteljev, naj so namenjeni bodočim učiteljem pred začetkom poklicne poti ali že uveljavljenim učiteljem v okviru stalnega poklicnega razvoja, dovolj prožni, da bi se odzivali na spremembe na področju poučevanja in učenja. Črpati bi morali iz lastnih izkušenj učiteljev ter skušati spodbujati interdisciplinarne in sodelovalne pristope, tako da bi izobraževalne ustanove in učitelji nanje gledali kot na del njihove naloge sodelovanja z ustreznimi deležniki, kot so kolegi, starši in delodajalci; |
4. |
morajo učitelji z naglim razmahom digitalnih učnih pripomočkov in prosto dostopnih učnih virov le-te skušati dovolj razumeti, da bi lahko razvili potrebne digitalne kompetence ter jih pri poučevanju učinkovito in ustrezno koristili. Ti novi pripomočki lahko pripomorejo tudi k zagotavljanju tega, da bi imeli vsi enak dostop do kakovostnega izobraževanja; |
SE STRINJA, DA:
1. |
bi moralo začetno izobraževanje bodočim učiteljem zagotoviti vse bistvene kompetence, ki so potrebne za kakovostno poučevanje, ter v njih spodbuditi motivacijo za pridobivanje in izpopolnjevanje kompetenc vzdolž celotne poklicne poti. Pri tem bi bilo treba – ob doslednem upoštevanju nacionalnih kontekstov – vključiti znanje s področja predmetov in pedagoške kompetence, okrepljene z integriranimi obdobji praktičnih pedagoških izkušenj, hkrati pa spodbuditi introspekcijo in sodelovanje, prilagajanje na večkulturne učilnice ter sprejemanje vodilnih vlog; |
2. |
bi morale specifične zadeve, ki bi jim morali v programih izobraževanja učiteljev posvetiti večjo pozornost, vključevati učinkovite metode za pomoč učencem pri pridobivanju medpredmetnih kompetenc, kakršne so digitalna pismenost, učenje učenja, podjetnost ter ustvarjalno in kritično razmišljanje, pa tudi pri izboljšanju jezikovnih kompetenc. Pozornost bi morali nameniti tudi učinkovitim načinom podpore najrazličnejšim skupinam učencev, tudi tistim s posebnimi potrebami in/ali onim, ki izhajajo iz okolij z omejenimi možnostmi; |
3. |
bi lahko začetno izobraževanje učiteljev še izboljšali z ureditvami zagotavljanja kakovosti in rednimi pregledi, pri čemer bi bil poudarek na doseganju potrebnih učnih rezultatov, na kakovosti in ustreznem trajanju prakse ter na zagotavljanju relevantnosti učnih vsebin; |
4. |
bi lahko visokošolske ustanove, ki izvajajo začetno izobraževanje učiteljev, okrepili kot središča za izobraževanje učiteljev in pedagogov, ki izobražujejo učitelje, pa tudi za opravljanje raziskav o razvoju kompetenc učiteljev ter učinkovitih metodah poučevanja in učenja; |
5. |
lahko dialog in partnerstva med ustanovami za izobraževanje učiteljev in izobraževalnimi ustanovami, pa tudi s predstavniki trga dela in družbe dajo koristen vpogled in zamisli za oblikovanje in izvajanje programov izobraževanja učiteljev. Takšna partnerstva lahko prispevajo tudi k spodbujanju bolj usklajenega pristopa h kvalifikacijam, standardom kompetenc in ustreznemu zagotavljanju usposabljanja, zlasti na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter izobraževanja odraslih; |
6. |
bi bilo treba tako začetno izobraževanje učiteljev kot njihov stalni poklicni razvoj osnovati na dobrih pedagoških raziskavah ter pri obeh uporabljati metode za učenje odraslih, ki temeljijo na izkustvenih skupnostih ter spletnem in vzajemnem učenju. Hkrati bi morala oba učiteljem zagotavljati redne priložnosti za izpopolnjevanje znanja s področja predmetov ter za prejemanje podpore in usposabljanje s področja učinkovitih in inovativnih načinov poučevanja, tudi tistih, ki temeljijo na novih tehnologijah; |
POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ OB USTREZNEM UPOŠTEVANJU SUBSIDIARNOSTI IN AVTONOMIJE USTANOV TER V SKLADU Z NACIONALNIMI OKOLIŠČINAMI:
1. |
skušajo poskrbeti, da začetni programi izobraževanja učiteljev bodočim učiteljem zagotovijo priložnosti za pridobitev vseh pomembnih kompetenc, ki jih potrebujejo za uspešen začetek poklicne poti; |
2. |
spodbudijo razvoj celovitih okvirov poklicnih kompetenc za učitelje (2), v katerih naj bodo opredeljene kompetence in lastnosti, ki jih potrebujejo na različnih stopnjah svoje poklicne poti ali v različnih učnih okoliščinah. Takšni okviri bi morali biti dovolj prožni, da bi se lahko odzivali na spreminjajoče se potrebe, o njih pa bi morali razpravljati v sodelovanju z ustreznimi deležniki; |
3. |
spodbudijo tudi vzpostavitev okvirov poklicnih kompetenc za pedagoge, ki izobražujejo učitelje, v katerih naj bodo opredeljene kompetence, ki jih potrebujejo, hkrati pa naj se znotraj njih krepita sodelovanje in izmenjava vzajemne prakse ter razvijajo področja, kakršno je mentorstvo za nove učitelje na šolah; |
4. |
dodatno preučijo možnosti okrepljenega sodelovanja, partnerstev in mrežnega povezovanja z najrazličnejšimi deležniki pri oblikovanju programov izobraževanja učiteljev; |
5. |
spodbujajo učinkovito digitalno poučevanje in učenje, tako da s posodobljenimi programi izobraževanja učiteljev, pa tudi z izboljšanim dostopom do in uporabo kakovostnih prosto dostopnih učnih virov poskrbijo, da pedagogi, ki izobražujejo učitelje, in učitelji sami pridobijo ustrezno raven digitalnih spretnosti ter se naučijo, kako pomagati učencem preudarno in varno uporabljati digitalne vire ter bolje upravljati posamezne učne procese; |
6. |
uporabijo priložnosti za financiranje iz instrumentov EU, kakršen je program Erasmus+, po potrebi pa tudi Evropski socialni sklad, za:
|
DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO POZIVA, NAJ:
1. |
kar najbolj izkoristijo strukture ET 2020 v okviru odprte metode koordinacije, da se okrepi na dejstva oprto oblikovanje politike ter razvijejo in razširjajo uspešne politike o:
|
2. |
izkoristijo rezultate relevantnih študij in raziskav, kakršna je TALIS (3), za preučitev posledic, ki jih imajo stališča in mnenja učiteljev in vodstvenih delavcev šol o izobraževanju učiteljev na politike; |
3. |
s pomočjo raziskav opredelijo primere najučinkovitejših metod in praks, s katerimi učitelji učencem pomagajo učinkovito upravljati svoje znanje v današnjih večdimenzionalnih učnih okoljih; |
POZIVA KOMISIJO, NAJ:
1. |
z uporabo obstoječih evropskih platform za učitelje, kakršen je eTwinning, oblikuje skupnosti učiteljev, zlasti bodočih in nedavno zaposlenih, s ciljem nadalje razviti sodelovanje med kolegi na področju pedagoških praks po EU; |
2. |
podpira sodelovanje s partnerji, mrežami in organizacijami, ki lahko ponudijo izkušnje in strokovno znanje o oblikovanju učinkovitih programov izobraževanja učiteljev, zlasti programov začetnega izobraževanja. |
(1) V tem besedilu pojem učitelj zajema šolske učitelje, učitelje in vodje usposabljanj s področja poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter pedagoge za odrasle.
Pojem pedagog, ki izobražuje učitelje, se uporablja za opis vseh tistih, ki dejavno omogočajo formalno učenje študentov pedagoških smeri in učiteljev, bodisi na ravni začetnega izobraževanja učiteljev bodisi njihovega nadaljnjega poklicnega razvoja.
(2) Iz poročila nekdanje tematske delovne skupine o poklicnem razvoju učiteljev (podpora razvoju kompetenc učiteljev za boljše učne rezultate) iz leta 2013.
(3) Mednarodna raziskava OECD o poučevanju in učenju.
PRILOGA
Politično ozadje
1. |
Člena 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije |
2. |
Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (1) |
3. |
Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta dne 15. novembra 2007, o izboljšanju kakovosti izobraževanja učiteljev (2) |
4. |
Sklepi Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju za obdobje do 2020 (ET 2020) |
5. |
Sklepi Sveta z dne 26. novembra 2009 o strokovnem izpopolnjevanju učiteljev in vodstvenih delavcev šol (3) |
6. |
Sporočilo iz Brugesa z dne 7. decembra 2010 ter sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o prednostnih nalogah za okrepljeno evropsko sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja za obdobje 2011–2020 (4) |
7. |
Resolucija Sveta z dne 28. novembra 2011 o prenovljenem evropskem programu za izobraževanje odraslih (5) |
8. |
Sklepi Sveta z dne 26. novembra 2012 o izobraževanju in usposabljanju v okviru strategije Evropa 2020 – Prispevek izobraževanja in usposabljanja k oživitvi in rasti gospodarstva ter delovnim mestom (6) |
9. |
Sklepi Sveta z dne 15. februarja 2013 o naložbah v izobraževanje in usposabljanje – odziv na sklepe Sveta o ponovnem razmisleku o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate in letnem pregledu rasti za leto 2013 (7) |
10. |
Sklepi Sveta z dne 25. novembra 2013 o učinkovitem vodenju izobraževalnih ustanov (8) |
11. |
Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Erasmus+: program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport (9) |
12. |
Sklepi Sveta z dne 24. februarja 2014 o učinkovitem in inovativnem izobraževanju in usposabljanju zaradi vlaganja v spretnosti – podpora evropskemu semestru 2014 (10) |
Druge podlage
1. |
Sporočilo Komisije z dne 20. novembra 2012 o ponovnem razmisleku o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate |
2. |
Poročilo mreže Eurydice iz leta 2013 z naslovom Ključni podatki o učiteljih in vodstvenih delavcih šol v Evropi |
(1) UL L 394, 30.12.2006, str. 10.
(2) UL C 300, 12.12.2007, str. 6.
(3) UL C 302, 12.12.2009, str. 6.
(4) UL C 324, 1.12.2010, str. 5.
(5) UL C 372, 20.12.2011, str. 1.
(6) UL C 393, 19.12.2012, str. 5.
(7) UL C 64, 5.3.2013, str. 5.
(8) UL C 30, 1.2.2014, str. 2.
14.6.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 183/26 |
Sklepi Sveta z dne 20. maja 2014 o večjezičnosti in razvoju jezikovnih kompetenc
2014/C 183/06
SVET EVROPSKE UNIJE –
OB UPOŠTEVANJU:
— |
členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije; |
— |
sklepov Evropskega sveta v Barceloni 15. in 16. marca 2002, ki vključujejo poziv k nadaljnjim ukrepom za izboljšanje obvladovanja temeljnih veščin, zlasti s poučevanjem vsaj dveh tujih jezikov od zgodnjega otroštva, ter k oblikovanju kazalnika jezikovnih kompetenc (1); |
— |
sklepov Sveta z dne 19. maja 2006, v katerih so bila opredeljena načela za Evropski kazalnik jezikovnih kompetenc (2); |
— |
sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“), v katerih je poudarjena krepitev jezikovnih kompetenc (3); |
— |
sklepov Sveta z dni 28. in 29. novembra 2011 o jezikovnih kompetencah za spodbujanje mobilnosti, v katerih je poudarjeno, da je dobro znanje tujih jezikov ključna kompetenca, bistvena za to, da si posameznik utre pot v sodobnem svetu in na trgu dela (4); |
— |
Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Erasmus+ (5), katere cilj je med drugim izboljšati poučevanje in učenje jezikov; |
TER ZLASTI:
— |
sklepov Sveta z dne 22. maja 2008 o večjezičnosti, v katerih so bile državečlanice pozvane, da sodelujejo pri krepitvi evropskega sodelovanja na področju večjezičnosti in sprejmejo ustrezne ukrepe za izboljšanje učinkovitosti poučevanja jezkov (6); |
— |
Resolucije Sveta z dne 21. novembra 2008 o evropski strategiji za večjezičnost, v kateri so bile države članice pozvane, naj spodbujajo večjezičnost za krepitev konkurenčnosti, mobilnosti in zaposljivosti ljudi ter kot sredstvo za okrepitev medkulturnega dialoga (7); |
GLEDE NA NASLEDNJE:
1. |
Jezikovna raznolikost je temeljni sestavni del evropske kulture in medkulturnega dialoga, sporazumevanje v jeziku, ki ni materni jezik, pa je priznano kot ena od ključnih kompetenc, ki naj bi jih državljani skušali osvojiti (8). |
2. |
Jezikovna pokrajina v EU je kompleksna in raznolika, na učenje in poučevanje jezikov pa vplivajo tudi nacionalni dejavniki, kar vodi do bistvenih razlik v zakonodaji in praksi na tem področju. |
3. |
Jezikovne kompetence prispevajo k mobilnosti, zaposljivosti in osebnemu razvoju evropskih državljanov, zlasti mladih, v skladu s cilji strategije Evropa 2020 za rast in delovna mesta. |
4. |
Raven jezikovnega znanja številnih mladih v Evropi bi se lahko izboljšala in kljub določenemu napredku v zadnjih desetletjih so med državami še vedno velike razlike, kar zadeva dostop do jezikovnega učenja. |
5. |
Ker številni moderni jeziki izhajajo iz klasičnih jezikov, kot sta stara grščina in latinščina, lahko študij teh jezikov olajša učenje jezikov in prispeva k trajnosti naše skupne dediščine – |
SOGLAŠA Z NASLEDNJIM:
1. |
EU in njene države članice bi morale oceniti napredek pri razvoju jezikovnih kompetenc, pri čemer bi vsaka država prispevala v skladu s svojim položajem in okoliščinami. |
2. |
Ocena jezikovnih kompetenc bi lahko pripomogla k spodbujanju večjezičnosti ter učinkovitemu poučevanju in učenju jezikov v šolah. |
3. |
Taka ocena bi se lahko izvedla na podlagi, opisani v prilogi k tem sklepom, in bi morala zajemati vse štiri jezikovne spretnosti: slušno in bralno razumevanje ter pisno in govorno sporočanje. |
4. |
Ocena:
|
POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ OB USTREZNEM UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI IN V SKLADU Z NACIONALNIMI OKOLIŠČINAMI:
1. |
sprejmejo in izboljšajo ukrepe, katerih cilj je spodbujanje večjezičnosti ter izboljševanje kakovosti in učinkovitosti učenja in poučevanja jezikov, vključno s poučevanjem vsaj dveh jezikov poleg glavnega učnega jezika oziroma glavnih učnih jezikov ter s preučevanjem možnih inovativnih pristopov k razvoju jezikovnih kompetenc; |
2. |
si prizadevajo za razvoj ustreznih metod za ocenjevanje jezikovnega znanja v skladu s prilogo k tem sklepom; |
3. |
oblikujejo ukrepe, s katerimi bi otrokom in odraslim s priseljenskim poreklom pomagali, da se naučijo jezik oziroma jezike države gostiteljice; |
4. |
za dosego teh ciljev izkoristijo potencial programa Erasmus+ ter Evropske strukturne in investicijske sklade; |
5. |
bolje izrabijo evropska orodja za preglednost, oblikovana za podporo pri učenju jezikov, kot sta Skupni evropski referenčni okvir za jezike, Europass, evropska jezikovna mapain evropsko jezikovno priznanje. |
POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ OB PODPORI KOMISIJE:
1. |
prek odprte metode koordinacije izmenjajo izkušnje in najboljše prakse, da se izboljšata učinkovitost in kakovost učenja in poučevanja jezikov; |
2. |
priznajo vlogo neformalnega in priložnostnega učenja pri učenju jezikov, in sicer tako, da raziščejo načine za priznavanje in potrjevanje jezikovnih kompetenc, pridobljenih s takim učenjem, v skladu s Priporočilom Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja iz leta 2012 (10); |
3. |
raziščejo načine, kako povečati privlačnost učenja jezikov in povečati prizadevanje za to učenje, tudi z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije in prosto dostopnih učnih virov, da se zmanjša število učencev, ki z učenjem jezika odnehajo, še preden dosežejo ustrezno raven znanja. |
POZIVA KOMISIJO, NAJ:
1. |
Preuči izvedljivost ocene jezikovnih kompetenc v državah članicah, vključno z uporabo nacionalnih podatkov, kadar so ti na voljo, ob podpori skupine strokovnjakov iz držav članic in v sodelovanju s stalno skupino za kazalnike in merila. |
2. |
Skupaj z državami članicami in Eurostatom v okviru evropskega statističnega sistema in z namenom izboljšanja primerljivosti preuči možnosti za dopolnitev obstoječih podatkov EU o številu učencev v sekundarnem izobraževanju, kise učijo tretji jezik (11), v skladu z ambicijami barcelonskega cilja in okvirom ET 2020. |
3. |
Nadaljuje in okrepi sodelovanje z drugimi organizacijami, dejavnimi na tem področju, kot sta Svet Evrope in njegov Evropski center za moderne jezike. |
(1) SN 100/1/02 REV 1, str. 19, odstavek 44, druga alinea.
(2) UL C 172, 25.7.2006, str. 1.
(3) UL C 119, 28.5.2009, str. 2.
(4) UL C 372, 20.12.2011, str. 27.
(5) UL L 347, 20.12.2013, str. 50.
(6) UL C 140, 6.6.2008, str. 14.
(7) UL C 320, 16.12.2008, str. 1.
(8) Glej Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (UL L 394, 30.12.2006, str. 10).
(9) Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50).
(10) UL C 398, 22.12.2012, str. 1.
(11) Tretji jezik je lahko kateri koli moderni jezik, ki se poučuje v šolah. Poleg tega lahko države članice sklenejo, da zagotovijo delež učencev, katerih tretji jezik bi bili stara grščina in/ali latinščina. Drugi podatki, ki bi jih lahko zbrali, vključujejo število jezikov, ki se poučujejo, in navedbo, ali so ti obvezni ali izbirni.
PRILOGA
Ocena jezikovnih kompetenc
Ocena jezikovnih kompetenc temelji na:
Deležu 15-letnih učencev oziroma, kjer je zaradi nacionalnih okoliščin primerno, 14- in16-letnih učencev (1), ki pri drugem jeziku, ki se ga učijo, dosegajo stopnjo samostojni uporabnik (2);
Izraz samostojni uporabnik ustreza najmanj ravni B1, kot je opredeljena v Skupnem evropskem referenčnem okviru za jezike (3).
Podatki se lahko zbirajo s pomočjo raziskave po vsej EU, s katero se ocenjuje znanje drugega jezika oziroma drugih jezikov izobraževalnih sistemov, in so predstavljeni tako, da zagotavljajo kar največjo primerljivost. Namesto tega se lahko uporabljajo nacionalni podatki, če so ti združljivi s Skupnim evropskim referenčnim okvirom za jezike.
Nacionalne vrednosti so združene kot navadno povprečje štirih komponent: slušno in bralno razumevanje ter pisno in govorno sporočanje. Rezultat je ponderirano povprečje teh nacionalnih vrednosti, pri katerem se upošteva število prebivalcev posamezne države članice.
(1) Zagotovljena bo največja možna primerljivost podatkov.
(2) Glavni učni jezik oziroma glavni učni jeziki se štejejo kot prvi jezik oziroma prvi jeziki, med dodatnimi jeziki pa se za drugi učni jezik šteje tisti, ki se poučuje najpogosteje. Vsaka država članica določi jezike, ki naj se v tem primeru štejejo kot prvi in drugi jezik.
Kot drugi jezik se lahko šteje samo eden od uradnih jezikov EU.
(3) B1 (samostojni uporabnik) je opredeljen sledeče:
Razume bistvene točke, izražene v jasnem, standardnem jeziku, ki se nanašajo na običajne stvari, s katerimi se redno srečuje pri delu, v šoli, pri dejavnostih v prostem času itd. Se znajde v večini okoliščin, ki lahko nastanejo med potovanjem po območju, kjer se govori zadevni jezik. Lahko oblikuje preprosto, povezano besedilo o temah, ki so mu znane ali ga zanimajo. Lahko opisuje izkušnje in dogodke, sanje, upe in ambicije ter na kratko razloži in utemelji svoja mnenja in načrte.
14.6.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 183/30 |
Sklepi Sveta z dne 20. maja 2014 o zagotavljanju kakovosti pri podpiranju izobraževanja in usposabljanja
2014/C 183/07
SVET EVROPSKE UNIJE –
OB OPOZARJANJU NA POLITIČNO OZADJE TEH SKLEPOV IZ PRILOGE –
POZDRAVLJA:
napredek, dosežen – čeprav v različnem obsegu zaradi različnih izhodišč – pri razvoju kulture nenehnega izboljševanja kakovosti v sistemih izobraževanja in usposabljanja v Evropi, kot je poudarjeno tudi v več nedavnih poročilih Komisije (1);
MENI, DA:
1. |
sistemi izobraževanja in usposabljanja EU bistveno prispevajo k prizadevanjem za boljša delovna mesta ter večjo rast in konkurenčnost, vendar so pred pomembnimi izzivi, na katere je mogoče odgovoriti tudi z nenehnim izboljševanjem kakovosti. Med te izzive med drugim spadajo večja dostopnost, zmanjšanje osipa in višji delež tistih, ki nadaljujejo študij, podpora inovativnemu učenju in zagotavljanje, da bodo učenci ne glede na svoje socialno in ekonomsko okolje pridobili znanje, spretnosti in kompetence, ki jih potrebujejo za vključevanje v družbo, aktivno državljanstvo, vseživljenjsko učenje in zaposljivost; |
2. |
so lahko mehanizmi za zagotavljanje kakovosti v bistveno pomoč ustanovam za izobraževanje in usposabljanje ter oblikovalcem politik pri obvladovanju omenjenih izzivov, saj zagotavljajo, da kakovost sistemov izobraževanja in usposabljanja ter kakovost posameznih ustanov za izobraževanje in usposabljanje ustreza namenu. Z zagotavljanjem kakovosti kot enim od vrste ukrepov vlad in ustanov se povečuje preglednost ter utrjuje zaupanje v pomembnost in kakovost znanja, spretnosti, kompetenc in kvalifikacij, ki po drugi strani temelji na zaupanju v kakovost ustanov ter ponudnikov izobraževanja in usposabljanja; |
3. |
so evropski instrumenti za zagotavljanje kakovosti v povezavi z evropskim ogrodjem kvalifikacij, okvirom kvalifikacij za evropski visokošolski prostor in z njima povezanimi nacionalnimi okviri kvalifikacij prispevali k razvoju kulture kakovosti v ustanovah za izobraževanje in usposabljanje, kar je po drugi strani olajšalo čezmejno in medsistemsko mobilnost na področju učenja in dela; |
4. |
so lahko prožne ureditve zagotavljanja kakovosti ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih v visokem šolstvu ter poklicnem izobraževanju in usposabljanju, v podporo izboljševanju kakovosti formalnega in neformalnega učenja v vseh sektorjih izobraževanja in usposabljanja, zajamejo pa lahko tudi vse pogostejše pojave, kot so prosto dostopni učni viri in čezmejno izobraževanje, vključno s franšizingom (2); |
SE STRINJA, DA:
1. |
je še dovolj manevrskega prostora za izboljšanje učinkovitosti pristopov k zagotavljanju kakovosti v vseh sektorjih izobraževanja in usposabljanja, ki se od pristopa po vnaprej določenem seznamu ukrepov spreminjajo v smeri razvoja pristne in ponotranjene kulture izboljševanja kakovosti poučevanja in učenja, ki lahko pripomore k dvigu standardov in izboljšanju učnih rezultatov; |
2. |
bi bilo treba z zagotavljanjem kakovosti v okviru nenehnega izboljševanja kakovosti podpirati reforme sistemov izobraževanja in usposabljanja v skladu z evropskimi in nacionalnimi programi reform; |
3. |
postaja zagotavljanje kakovosti – zlasti notranje – na področju visokošolskega izobraževanja čedalje učinkovitejše pri podpori visokošolskim ustanovam v njihovih prizadevanjih za uresničevanje ciljev. Med državami članicami se zasnova zunanjega zagotavljanja kakovosti razlikuje glede na nacionalne potrebe in okoliščine, pri čemer potrjevanje programov in ocenjevanje na ravni ustanov med drugim prispevata k poglabljanju zaupanja in izboljševanju standardov. Pri zunanjem zagotavljanju kakovosti je vse močnejši trend ocenjevanja na ravni ustanov, kar visokošolskim ustanovam omogoča, da svoje storitve prilagodijo na način, ki ustreza njihovim potrebam ter potrebam študentov, trga dela in družbe; |
4. |
je čezmejno sodelovanje pri zagotavljanju kakovosti na omenjenem področju bistveno za vzpostavitev zaupanja in dvig standardov kakovosti, podpiranje učne mobilnosti, izboljšanje razmer za skupne programe ter prispevek k nemotenemu delovanju čezmejnega in franšiznega visokošolskega izobraževanja. Odpiranje možnosti agencijam za zagotavljanje kakovosti, da prek evropskega registra za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (EQAR) ponudijo čezmejno zagotavljanje kakovosti in pri tem izpolnjujejo nacionalne zahteve, bi moralo pripomoči k spodbujanju evropske razsežnosti zagotavljanja kakovosti ter omogočanju čezmejnega ocenjevanja in enostavnejših postopkov za skupne programe; |
5. |
so orodja za usmerjanje in gradiva za usposabljanje, oblikovana v okviru mreže EQAVET (3), na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja pripomogla k napredku v smeri kulture kakovosti v državah članicah, obenem pa je večina držav članic nacionalni pristop zagotavljanja kakovosti v skladu z EQAVET bodisi že izvedla bodisi ga razvija. Večja prizadevanja bi bila potrebna zlasti za zagotovitev, da bi ureditve zagotavljanja kakovosti bolj upoštevale učne rezultate ter vključevale neformalno učenje in učenje na delovnem mestu bodisi v formalnih bodisi v neformalnih okvirih, odvisno od nacionalnega konteksta; |
6. |
bi lahko bile izkušnje, pridobljene z EQAVET, osnova za oblikovanje celovitega pristopa k zagotavljanju kakovosti na področju izobraževanja odraslih; |
7. |
bi večja preglednost pri zagotavljanju kakovosti v različnih sektorjih in pri ureditvah potrjevanja neformalnega in priložnostnega učenja, vključno z vsemi oblikami spletnega učenja, prav tako pomagala vzpostavljati zaupanje ter omogočila medsektorsko in meddržavno prepustnost; |
POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ V SKLADU Z NACIONALNO PRAKSO IN OB USTREZNEM UPOŠTEVANJU SUBSIDIARNOSTI V SODELOVANJU Z USTREZNIMI DELEŽNIKI:
1. |
razvijajo in spodbujajo kulturo kakovosti na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja, da bi izboljšali kakovost znanja, spretnosti in kompetenc, ki jih razvijejo učenci, pa tudi kakovost učnega procesa, ter ustrezno izkoristili evropske instrumente za zagotavljanje kakovosti; |
2. |
okrepijo zmogljivost ureditev zagotavljanja kakovosti, da bi bile kos današnjemu in prihodnjemu razvoju v izobraževanju in usposabljanju, npr. vsem oblikam spletnega učenja, ter zagotovile ustrezno prožnost tozadevnih možnosti organov za zagotavljanje kakovosti; |
3. |
zagotovijo večjo preglednost, kar zadeva rezultate ocen kakovosti; |
4. |
izkoristijo možnosti financiranja v okviru programa Erasmus+ za razvoj inovativnih nadnacionalnih projektov, s katerimi se bo okrepila zmogljivost zagotavljanja kakovosti v podporo trajnostni reformi v izobraževanju in usposabljanju v vsej EU, ter po potrebi izkoristijo evropske strukturne in investicijske sklade za spodbujanje razvoja sistemov izobraževanja in usposabljanja, ki bodo zagotavljali kakovost; |
5. |
prek zagotavljanja kakovosti spodbujajo razširjanje kakovostnega poučevanja v izobraževanju in usposabljanju; |
6. |
v okviru bolonjskega procesa podpirajo potekajoči pregled standardov in smernic za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru, da bi izboljšali njihovo jasnost, uporabljivost in uporabnost, vključno z njihovim področjem uporabe, pri tem pa dajo poudarek na dvig standardov kakovosti; |
7. |
po potrebi spodbujajo čezmejno sodelovanje med organi za zagotavljanje kakovosti v vseh sektorjih ter za vse oblike izobraževanja in usposabljanja; |
8. |
zagotavljajo kakovost izobraževanja, ki ga ponujajo visokošolske ustanove, ki imajo univerzitetne kampuse in franšizne tečaje na tujem, ob podpori nacionalnih agencij za zagotavljanje kakovosti, prek tesnejšega sodelovanja med agencijami za zagotavljanje kakovosti v matičnih državah in državah gostiteljicah ali tako, da agencijam, registriranim pri EQAR, dovolijo ocenjevanje ustanov, ki ponujajo čezmejno in franšizno izobraževanje, da bi tako skušale rešiti težave na področju kakovosti ter spodbudile čezmejno sodelovanje in vzajemno učenje; |
9. |
še naprej izvajajo okvir EQAVET, da bi lahko razvile kulturo zagotavljanja kakovosti v državah članicah in med njimi, tudi na ravni ustanov, ki izvajajo poklicno izobraževanje in usposabljanje, zlasti s prizadevanji za uvedbo skupnega okvira za zagotavljanje kakovosti za ustanove poklicnega izobraževanja in usposabljanja – v skladu s sporočilom iz Brugesa – na nacionalni ravni do konca leta 2015, pri čemer bi zajele poklicno izobraževanje in usposabljanje bodisi v šoli bodisi na delovnem mestu, odvisno od nacionalnega konteksta; |
10. |
zagotovijo, da se sistemi, ukrepi in instrumenti za zagotavljanje kakovosti redno ocenjujejo, s čimer bi pospešili njihov nenehni razvoj in učinkovitost; |
POZIVA DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ OB UPOŠTEVANJU POSEBNIH ZNAČILNOSTI TER ZAHTEV RAZLIČNIH SEKTORJEV IN NACIONALNIH OKOLIŠČIN:
1. |
še naprej spodbujajo preglednost in dopolnjevanje sektorskih pristopov k zagotavljanju kakovosti z nadgradnjo evropskih načel za zagotavljanje kakovosti z vidika vseživljenjskega učenja, da bi tako omogočili kakovostne rezultate učencev ter povečali prepustnost med sektorji izobraževanja in usposabljanja. Nadaljnji razvoj bi lahko vključeval:
|
2. |
izkoristijo možnosti, ki jih nudi zagotavljanje kakovosti, za boljše izvajanje nacionalnih okvirov kvalifikacij, povezanih z evropskim ogrodjem kvalifikacij; |
3. |
izkoristijo – izhajajoč iz sedanjega dela v okviru bolonjskega procesa v visokošolskem izobraževanju – možnosti, ki jih nudi zagotavljanje kakovosti, za krepitev vzajemnega zaupanja in preglednosti kot podlage za približanje bolj nemotenemu priznavanju vseh pomembnih kvalifikacij; |
4. |
si ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih v visokošolskem izobraževanju, prizadevajo za povečanje nadnacionalne preglednosti ureditev zagotavljanja kakovosti v drugih sektorjih ter na drugih ravneh izobraževanja in usposabljanja; |
5. |
preučijo ureditve zagotavljanja kakovosti, da bi lahko učinkoviteje obravnavali kakovost neformalnega učenja in učenja na delovnem mestu, odvisno od nacionalnega konteksta, po potrebi med drugim na podlagi okvira EQAVET; |
6. |
dodatno preučijo pomembna vprašanja glede zagotavljanja kakovosti, povezana z vsemi oblikami spletnega učenja, kot sta ocenjevanje in potrjevanje novih načinov izobraževanja in usposabljanja; |
7. |
si – zlasti ob upoštevanju nedavnega poročila Komisije o oceni evropskega ogrodja kvalifikacij ter njenih poročil o napredku pri zagotavljanju kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter visokošolskem izobraževanju (6) – prizadevajo za tesnejše usklajevanje in izboljšanje EQAVET ter evropskih orodij za zagotavljanje kakovosti v visokošolskem izobraževanju, zlasti z vključevanjem pristopa, temelječega na učnih rezultatih, in ob podpori instrumentov preglednosti, kakršni so evropsko ogrodje kvalifikacij, Europass in evropski sistemi kreditnih točk; |
8. |
v okviru odprte metode koordinacije preučijo možnosti držav članic za krepitev svojih določb in pobud o zagotavljanju kakovosti na področju predšolskega izobraževanja, šolskega izobraževanja in izobraževanja odraslih, pri tem pa upoštevajo izkušnje, pridobljene v drugih sektorjih; |
9. |
prek sodelovanja z mednarodnimi organizacijami, političnega dialoga s ključnimi mednarodnimi partnerji ter partnerstev z ustanovami z vsega sveta še naprej spodbujajo sodelovanje pri zagotavljanju kakovosti v vseh sektorjih na mednarodni ravni; |
POZIVA KOMISIJO, NAJ:
1. |
še naprej izboljšuje povezave in sinergije med orodji preglednosti EU, ki so v pomoč pri zagotavljanju kakovosti, priznavanju in mobilnosti, ter si prizadeva za več dopolnjevanja in zbliževanja takšnih orodij, tudi z oceno posvetov o evropskem prostoru spretnosti in kvalifikacij; |
2. |
še naprej krepi vzajemno učenje prek evropskega sodelovanja na področju zagotavljanja kakovosti v vseh sektorjih, tudi s pomočjo finančnih sredstev iz programa Erasmus+; |
3. |
preuči načine pomoči državam članicam pri razvoju njihovih ureditev zagotavljanja kakovosti, da bi tako vključili različne načine učenja in poučevanja ali da bi lahko takšne ureditve uporabili tudi za različne sektorje ter ravni izobraževanja in usposabljanja. |
(1) Glej Prilogo („Druge podlage“).
(2) Čezmejno izobraževanje vključuje zagotavljanje storitev visokošolskega izobraževanja v tujini prek podružničnih kampusov ali v okviru franšiznih ali potrditvenih sporazumov, sklenjenih med matično ustanovo in ustanovo gostiteljico.
(3) Evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja.
(4) Evropski sistem zbiranja in prenašanja kreditnih točk v visokošolskem izobraževanju.
(5) Evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju.
(6) Glej Prilogo.
PRILOGA
Politično ozadje
1. |
Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2001 o evropskem sodelovanju pri evalvaciji kakovosti v šolskem izobraževanju (1) |
2. |
Standardi in smernice za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru, sprejeti leta 2005, in zaveza k njihovemu pregledu, ki so jo sprejeli ministri, udeleženci ministrske konference o bolonjskem procesu 26. in 27. aprila 2012 v Bukarešti |
3. |
Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o nadaljnjem evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu (2) |
4. |
Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje, zlasti skupna načela za zagotavljanje kakovosti visokošolskega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja iz Priloge III (3) |
5. |
Sklepi Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju za obdobje do leta 2020 (ET 2020) (4) |
6. |
Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o vzpostavitvi evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (5) |
7. |
Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 19. novembra 2010 o prednostnih nalogah za okrepljeno evropsko sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja za obdobje 2011–2020 (6) |
8. |
Sklepi Sveta z dne 28. novembra 2011 o posodobitvi visokega šolstva (7) |
9. |
Resolucija Sveta z dne 28. novembra 2011 o prenovljenem evropskem programu za izobraževanje odraslih (8) |
10. |
Priporočilo Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (9) |
11. |
Sklepi Sveta z dne 15. februarja 2013 o naložbah v izobraževanje in usposabljanje – odziv na sklepe Sveta o ponovnem razmisleku o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate in letnem pregledu rasti za leto 2013 (10) |
12. |
Sklepi Sveta z dne 25. novembra 2013 o svetovni razsežnosti evropskega visokega šolstva (11) |
13. |
Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Erasmus+: program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport (12) |
14. |
Sklepi Sveta z dne 24. februarja 2014 o učinkovitem in inovativnem izobraževanju in usposabljanju zaradi vlaganja v spretnosti – podpora evropskemu semestru 2014 (13) |
Druge podlage
1. |
Evropsko poročilo iz maja 2000 o kakovosti šolskega izobraževanja: šestnajst kazalnikov kakovosti |
2. |
Raziskava mreže Eurydice: ocena šol, ki zagotavljajo obvezno izobraževanje v Evropi, iz leta 2004 |
3. |
Poročilo skupine na visoki ravni za posodobitev visokega šolstva iz junija 2013 o izboljšanju kakovosti poučevanja in izobraževanja na evropskih visokošolskih ustanovah |
4. |
Študija o zagotavljanju kakovosti pri izobraževanju odraslih iz leta 2013 in poročilo tematske delovne skupine o kakovosti izobraževanja odraslih z dne 24. oktobra 2013 |
5. |
Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 19. decembra 2013 o oceni evropskega ogrodja kvalifikacij – Izvajanje Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje |
6. |
Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 28. januarja 2014 o napredku pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu |
7. |
Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 28. januarja 2014 o izvajanju Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o vzpostavitvi evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja |
(1) UL L 60, 1.3.2001, str. 51.
(2) UL L 64, 4.3.2006, str. 60.
(3) UL C 111, 6.5.2008, str. 7.
(4) UL C 119, 28.5.2009, str. 2.
(5) UL C 155, 8.7.2009, str. 1.
(6) UL C 324, 1.12.2010, str. 5.
(7) UL C 372, 20.12.2011, str. 36.
(8) UL C 372, 20.12.2011, str. 1.
(9) UL C 398, 22.12.2012, str. 1.
(10) UL C 64, 5.3.2013, str. 5.
(11) UL C 28, 31.1.2014, str. 2.
14.6.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 183/36 |
Sklepi Sveta z dne 21. maja 2014 o kulturni dediščini kot strateškem viru za trajnostno Evropo
2014/C 183/08
SVET EVROPSKE UNIJE –
OB UGOTOVITVI, DA:
1. |
Pogodba Uniji nalaga skrb za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine; |
2. |
kulturno dediščino sestavljajo različni viri, ki smo jih podedovali iz preteklosti, zajema različne oblike in vidike: opredmetene in neopredmetene ter digitalne (izvorno digitalne in digitalizirane), vanjo pa spadajo spomeniki, znamenitosti, krajine, veščine, običaji, znanje in izrazi človeške ustvarjalnosti, pa tudi zbirke, ki jih ohranjajo in zanje skrbijo razne javne in zasebne ustanove, npr. muzeji, knjižnice in arhivi. Je rezultat stikov med ljudmi in kraji skozi čas in se nenehno razvija. Ti viri so pomembni za družbo s kulturnega, okoljskega, družbenega in gospodarskega vidika, zato je trajna skrb zanje strateška odločitev za 21. stoletje; |
3. |
kulturna dediščina je za Evropo izredno dragocena in je pomemben gradnik evropskega projekta; |
4. |
pred kulturno dediščino, ki je neobnovljiv, enkraten, nenadomestljiv ali nezamenljiv vir, so danes pomembni izzivi, povezani s spremembami v kulturi, okolju, družbi, gospodarstvu in tehnologiji, opaznimi v vseh vidikih sodobnega življenja; |
POUDARJAJOČ, DA:
5. |
je kulturna dediščina pomembna za ustvarjanje in razvoj družbenega kapitala, saj lahko:
|
6. |
kulturna dediščina ima npr. kot sestavni del kulturnega in ustvarjalnega sektorja pomemben gospodarski učinek, saj med drugim:
|
7. |
kulturna dediščina ima zaradi učinkov na družbo in gospodarstvo posebno vlogo pri izpolnjevanju ciljev Strategije Evropa 2020 za „pametno, trajnostno in vključujočo rast“, prispeva pa tudi k trajnostnemu gospodarjenju z okoljem; |
8. |
kulturna dediščina posega v različne javne politike, med katerimi so poleg kulturne politike tudi politike, povezane z regionalnim razvojem, socialno kohezijo, kmetijstvom, pomorskimi zadevami, okoljem, turizmom, izobraževanjem, digitalno agendo, raziskavami in inovacijami. Te politike so neposredno ali posredno pomembne za kulturno dediščino, hkrati pa lahko tudi kulturna dediščina zelo pripomore k izpolnjevanju njihovih ciljev. Zato bi bilo treba prepoznati vse te možnosti in jih razvijati – |
POZIVA DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ V SKLADU S SVOJIMI PRISTOJNOSTMI IN OB SPOŠTOVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:
9. |
opredelijo vrednost, ki jo kulturna dediščina nosi sama v sebi, in izkoristijo možnosti, ki se odpirajo s kulturo in kulturno dediščino za razvoj družbe, utemeljene na demokratičnih, etičnih, estetskih in ekoloških vrednotah, zlasti v času, ko nas je prizadela kriza; |
10. |
spodbudijo dialog z osebami, ki imajo interes pri vprašanjih kulturne dediščine, in tako oblikujejo in izvajajo usklajeno politiko in ukrepe, katerih cilj je trajnostno upravljanje in razvoj kulturne dediščine, ter spodbujajo sodelovanje z mednarodnimi in medvladnimi organizacijami, zlasti prek Sveta Evrope; |
11. |
izkoristijo razpoložljiva sredstva, da bi celostno podprli, spodbujali in širili kulturno dediščino, ter upoštevajo njene kulturne, gospodarske, družbene, okoljske in znanstvene vidike; |
12. |
spodbujajo vključevanje kulturne dediščine v nacionalne in evropske politike; |
13. |
odkrivajo in izkoriščajo sinergije, ki nastanejo ob stiku med javnimi politikami EU in nacionalnimi politikami, kar poleg kulturne politike zajema regionalni razvoj, kohezijo, kmetijstvo, pomorske zadeve, energijo in podnebne spremembe, turizem, izobraževanje, raziskave in inovacije, da bi ustvarili dodano vrednost; |
14. |
izboljšajo, kadar je mogoče, dostop do financiranja in izkoristijo vse možnosti obstoječih programov za javni in zasebni sektor ter podprejo naložbe v kulturno dediščino kot del celostnih strategij za trajnostni lokalni in regionalni razvoj v okviru razpoložljivih nacionalnih programov in programov EU ter v okviru strukturnih skladov EU v skladu s sporazumi o partnerstvu; |
15. |
tudi v prihodnje podpirajo ukrepe EU za znak evropske dediščine (1); |
16. |
še naprej podpirajo izobraževanje o kulturni dediščini in obveščajo javnost o možnostih kulturne dediščine v trajnostnem razvoju ter ob sodelovanju s civilno družbo spodbujajo javnost, zlasti pa otroke in mlade, k udeležbi; |
17. |
izboljšajo zbiranje in analizo kvalitativnih dokazov in kvantitativnih podatkov o kulturni dediščini, tudi statističnih; |
18. |
spodbujajo financiranje, razvoj in širjenje digitalnih kulturnih vsebin ter razpoložljivost novih storitev, povezanih z dediščino, ki imajo kulturno in izobraževalno vrednost za državljane, poleg tega pa spodbujajo javni dostop do digitalnih virov in storitev, povezanih z dediščino, tudi v okviru evropske digitalne knjižnice „Europeana“. |
POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ:
19. |
spodbujajo dolgoročne in na dejstvih oprte modele politik na področju kulturne dediščine, ki jih usmerjajo družba in državljani; |
20. |
povečajo vlogo kulturne dediščine v trajnostnem razvoju in se osredotočijo na prostorsko načrtovanje ter projekte prenove in oživljanja; |
21. |
spodbujajo povezovanja v mrežo in partnerstva med področji kulturne dediščine in drugimi področji politik, med različnimi javnimi in zasebnimi akterji na vseh ustreznih področjih ter na različnih ravneh upravljanja; |
22. |
preučijo možnost vključitve kulturne dediščine v okvir naslednjega delovnega načrta Sveta za področje kulture, ki se bo izvajal od leta 2015 naprej; |
23. |
okrepijo čezmejno, medregionalno in nadnacionalno sodelovanje pri vprašanjih kulturne dediščine z ustreznimi deležniki; |
24. |
podpirajo ohranjanje tradicionalnih znanj in veščin, nujnih za zaščito, trajnostno upravljanje in razvoj kulturne dediščine, ki bi jih bilo treba prenesti na prihodnje generacije in tako izboljšati človeški kapital in še naprej varovati kulturno bogastvo Evrope in dostop do njega; |
25. |
nadaljujejo sodelovanje pri raziskovalnem programu za kulturno dediščino in dodatno podprejo raziskovalne pobude v zvezi s kulturno dediščino v okvirnem programu EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020, npr. pobudo za skupno načrtovanje programa „Kulturna dediščina in globalne spremembe“. |
POZIVA KOMISIJO, NAJ:
26. |
preuči gospodarski in družbeni vpliv kulturne dediščine v EU ter pomaga pri oblikovanju strategije ravnanja v zvezi s kulturno dediščino; |
27. |
v pregledu strategije Evropa 2020 upošteva prispevek kulturne dediščine k izpolnjevanju ciljev strategije; |
28. |
pri uporabi pravil o državni pomoči upošteva posebni značaj kulturne dediščine; |
29. |
spodbuja izmenjavo in uporabo dobrih praks, ki so se izoblikovale pri projektih, ki jih je financirala Unija v okviru svojih programov za spodbujanje trajnostne uporabe in upravljanja kulturne dediščine; |
30. |
strokovnjake za dediščino in ostale strokovne delavce iz javnega in zasebnega sektorja ter organizacije civilne družbe še naprej na ravni EU spodbuja k povezovanju v mrežo in združevanju virov. |
(1) UL L 303, 22.11.2011, str. 1.
14.6.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 183/39 |
Sklepi Sveta z dne 21. maja 2014 o enakosti spolov v športu
2014/C 183/09
SVET EVROPSKE UNIJE –
OB OPOZARJANJU NA NASLEDNJE:
1. |
Enakost žensk in moških je temeljno načelo Evropske unije, zapisano v Pogodbah. Je eden od ciljev in nalog Evropske unije, ki si je za posebno nalogo zadala vključevanje tega načela v vse svoje dejavnosti (1). |
2. |
Enakost spolov je zapisana v členu 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. |
3. |
Komisija se je v strategiji za enakost žensk in moških 2010–2015 (2), v kateri je opredelila pet prednostnih področij ukrepanja – enaka ekonomska neodvisnost, enako plačilo za enako delo ali enakovredno delo, enakost pri odločanju, dostojanstvo, integriteta in konec seksističnega nasilja ter enakost spolov in zunanji ukrepi –, zavezala, da bo spodbujala vključevanje vprašanj v zvezi z enakostjo spolov v vse politike EU. V Sporočilu o razvoju dimenzije EU v športu (3) pa je Komisija predlagala ukrepe, ki so namenjeni zlasti dostopu priseljenk in predstavnic etničnih manjšin do športa, dostopu do odločevalskih položajev in boju proti spolnim stereotipom. |
4. |
Enakost spolov je bistvenega pomena za uresničitev ciljev EU glede ekonomske in socialne kohezije ter visoke stopnje zaposlenosti, pa tudi za zagotovitev trajnostne rasti in konkurenčnosti ter reševanje demografskih izzivov. |
5. |
Svet EPSCO je sprejel sklepe o različnih pomembnih vidikih enakosti spolov (4), zlasti Sklepe Sveta o Evropskem paktu za enakost spolov (2011–2020) in Sklepe Sveta o podpori izvajanju strategije Evropske komisije za enakost žensk in moških 2010–2015. |
6. |
Na konferenci EU o enakosti spolov v športu, ki je bila 3. in 4. decembra 2013 v Vilni, so udeleženci preučili morebitne strateške ukrepe, da bi se enakost spolov v športu uveljavila do obdobja 2016–2020, Komisijo, države članice in športna gibanja pa pozvali, naj pripravijo načrt strateških ukrepov na tem področju. |
7. |
Brightonska deklaracija, sprejeta po prvi svetovni konferenci o ženskah in športu leta 1994 v angleškem Brightonu, ter izjavi MINEPS organizacije Unesco iz Aten (2004) in Berlina (2013) so pozvale k posebnim ukrepom za spodbujanje enakih možnosti v športnem svetu. |
8. |
Na konferenci o nasilju nad ženskami v EU na temo zlorab doma, na delovnem mestu, v javnosti in na svetovnem spletu, ki je bila 5. marca 2014 v Bruslju, so bili predstavljeni rezultati raziskave Agencije Evropske unije za temeljne pravice o nasilju nad ženskami (5). Omenjena raziskava je pokazala, da je bilo 33 % žensk žrtev fizičnega in/ali spolnega nasilja, pri čemer je 32 % vseh žrtev nadlegovanja potrdilo, da je bil storilec njihov nadrejeni, sodelavec ali stranka. Večina žrtev tega ni prijavila niti policiji niti nobeni organizaciji za pomoč žrtvam (6). |
9. |
Grško predsedstvo je 20. marca 2014 v Atenah organiziralo seminar z naslovom „Seksistično nasilje: zaščita manjšin“, na katerem so udeleženci pozvali k obravnavi in rednemu spremljanju enakosti spolov v športu na vseh ravneh in področjih športa, tudi seksističnega nasilja v športu, ter oceni narave in obsega seksističnega nasilja v športu, pri čemer naj bi bil posebni poudarek namenjen elitnim športom, odnosom med trenerjem in športnikom, športnemu spremstvu športnika in odnosom med športniki. Pozvali so tudi, naj se za športnike, žrtve spolnega nadlegovanja ali nasilja v športu razvijejo ustrezna orodja (npr. podporne službe, svetovanje in klicne linije v sili); |
OB PRIZNAVANJU NASLEDNJEGA:
10. |
Enakost spolov v športu je v nekaterih državah članicah že pomembna tema. Čeprav je bilo določeno delo opravljeno tudi na lokalni, regionalni in evropski ravni in ravni mednarodnih športnih gibanj, vprašanje enakosti spolov še ni dovolj upoštevano, številne države članice in mednarodna športna gibanja pa zaostajajo/zamujajo z izvajanjem konkretnih ukrepov. |
11. |
Šport je dejavnost, v katero so vključeni tudi mladi, zato je to okolje, v katerem obstaja tveganje za nasilje in spolno nadlegovanje, ki sta med drugim posledici zaupanja, vzpostavljenega med posamezniki v športu. |
12. |
Ženske na številnih športnih področjih niso dovolj zastopane. Raziskava Eurobarometra o športu in telesni dejavnosti je leta 2013 pokazala, da se deklice in ženske še vedno udejstvujejo manj od dečkov in moških. |
13. |
Število žensk na vodstvenih položajih v upravnih organih na področju športa in v vlogi trenerk je še vedno nizko. |
14. |
Seksistično nasilje v športu, zlasti spolno nadlegovanje in zloraba mladoletnikov, je velik problem, ki pa ga je treba dodatno preučiti, da bi ga bolje razumeli. |
15. |
Vloge spolov se posredujejo in spodbujajo od zgodnjega otroštva ter lahko vplivajo na želje, interese in pričakovanja žensk in moških v zasebnem in javnem življenju. |
16. |
Mediji, vključno z oglaševalskim sektorjem, prispevajo k prenašanju kulturno prenosljivih stereotipov ter predstav o ženskah in moških ter imajo lahko pomembno vlogo pri odpravi spolnih stereotipov. |
17. |
Svet je v sklepih o vlogi športa kot sredstvu in vzpodbudi za dejavno socialno vključevanje (7) države članice in Komisijo pozval, naj spodbujajo ukrepe za vključevanje načela enakosti spolov v dejavnosti, povezane s športom, zlasti v zvezi z odločevalskimi položaji, in šport obravnavajo v povezavi z vlogami spolov, kot je določeno v strategiji EU na področju spolov. Nujen je tudi boj proti seksističnemu nasilju, da bodo lahko tako ženske kot moški v celoti uveljavljali svoje človekove pravice in da se uresniči enakost spolov – |
POUDARJA POTENCIAL ŠPORTA ZA REŠEVANJE NASLEDNJIH IZZIVOV:
18. |
Šport je lahko učinkovito orodje za doseganje enakih možnosti in socialne vključenosti. Resnične enakosti spolov ni mogoče doseči le z zakonodajo. Potrebni so tudi posebni ukrepi in vključevanje načela enakosti spolov, da se zagotovi izkoriščanje velikega potenciala, ki ga ima športni sektor v tem pogledu, na primer za oblikovanje identitete otrok in mladih. |
19. |
Ženske in moški bi s športom lahko izboljšali sposobnosti, znanje in kompetence, s tem pa svojo mobilnost in možnosti zaposlitve. Za šport bi bilo lahko koristno, če bi bila delovna sila bolj uravnotežena glede na spol, primerno čemur bi se šport tudi razvijal; tako bi pritegnil več žensk in moških ter spodbujal nove in inovativne pristope k treniranju, usposabljanju, vodenju in sojenju; |
POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ OB UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:
20. |
razmislijo o tem, da bi v tesnem sodelovanju s športnimi gibanji pripravile in posodabljale nacionalne akcijske načrte, splošne dogovore ali strategije za enakost spolov v športu; |
21. |
izpostavijo vrednost raznolikosti in uravnotežene zastopanosti spolov pri vodenju športov ter spodbujajo enakost spolov pri odločanju na vseh ravneh in področjih športa; |
22. |
razmislijo o razvoju in uporabi izobraževalnih gradiv za usposabljanje odločevalcev in trenerjev v športu, pa tudi staršev, saj bi s tem prispevali k odpravi spolnih stereotipov in spodbujanju enakosti spolov na vseh ravneh izobraževanja in športnega usposabljanja; |
23. |
razmislijo o oblikovanju politik in programov za odpravo spolnih stereotipov in zgodnje spodbujanje enakosti spolov v izobraževalnih načrtih in praksah, vključno z raziskavami, študijami in analizami učinka teh stereotipov na prizadevanja za dosego resnične enakosti spolov v športu; |
24. |
spodbujajo zgodnje preprečevanje seksističnega nasilja v športu ter varstvo žrtev in morebitnih žrtev spolnega nadlegovanja v športu, poleg tega pa izmenjajo najboljšo prakso o tem, kako bi športne organizacije lahko preprečile spolne zlorabe in nadlegovanje v športu ter kako bi ravnale v takšnih primerih; |
25. |
razmislijo o tem, da bi velike športne dogodke izkoristile za organizacijo kampanj preprečevanja trgovine z ljudmi za spolno izkoriščanje in ozaveščanja o tej problematiki; |
POZIVA DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ V OKVIRU SVOJIH PRISTOJNOSTI IN OB USTREZNEM UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI TER SPOŠTOVANJU PRISTOJNOSTI DRŽAV ČLANIC ZA ŠPORTNO POLITIKO:
26. |
razmislijo, da bi skupaj s športnimi organizacijami ter v skladu z nacionalno zakonodajo, zakonodajo EU in veljavno zakonodajo o varstvu podatkov pripravile ustrezne in sorazmerne ukrepe za preverjanje primernosti oseb, ki delujejo na športnem področju (zlasti z mladoletniki). Takšni ukrepi bi lahko bili registracijski sistemi, intervjuji ali reference (med drugim potrdila o nekaznovanosti); |
27. |
okrepijo vidik enakosti spolov in ga vključijo v športno politiko ter prek športne politike in drugih s športom povezanih politik in programov EU na vseh ravneh spodbujajo odpravo spolnih stereotipov na podlagi načela integritete športa; |
28. |
vprašanje enakosti spolov v športu vključijo v ustrezne prihodnje ukrepe na področju športa na nacionalni ravni in ravni EU; |
29. |
vse zadevne deležnike obveščajo o dostopnosti evropskih programov, kot so Erasmus+ in po potrebi drugi instrumenti financiranja EU, in jih spodbujajo k njihovi uporabi, da se spodbudi enakost spolov v športu, pozornost pa namenijo zlasti trenerjem ter njihovemu izobraževanju in ustreznemu prikazu športov v medijih; |
30. |
razmislijo, da bi med pogoje za odobritev državnih sredstev športnim organizacijam po potrebi uvrstile cilje v zvezi z enakostjo spolov; |
31. |
spodbujajo vključevanje praktičnega pristopa, ki upošteva vprašanja spolov, v oceno predlaganih projektov in programov v športu, ki jo izvajajo javni organi; |
32. |
razmislijo o določitvi smernic, ki bi lahko bile v podporo izvajanju ključnih ukrepov na ravni EU; |
33. |
razmislijo, da bi v sodelovanju z mednarodnimi športnimi organizacijami začele izvajati „seznam zavez“ glede enakosti spolov v športu; |
OB UPOŠTEVANJU AVTONOMIJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ POZIVA ŠPORTNE ORGANIZACIJE IN DELEŽNIKE, NAJ:
34. |
razmislijo o pripravi in posodabljanju nacionalnih akcijskih načrtov ali strategij za enakost spolov v športu; |
35. |
izpostavijo vrednost raznolikosti in uravnotežene zastopanosti spolov pri vodenju športov in med trenerji ter spodbujajo enakost spolov pri odločanju na vseh ravneh in področjih športa; |
36. |
razmislijo o vprašanju enakosti spolov in ga vključijo v šport ter spodbujajo odpravo spolnih stereotipov s promocijskimi kampanjami, razvojem in uporabo izobraževalnih gradiv za usposabljanje odločevalcev in trenerjev v športu za vse starostne skupine; |
37. |
v etične kodekse vključijo posebne ukrepe in postopke v zvezi s seksističnim nasiljem ter razmislijo o določitvi ciljnih ukrepov, kot so klicne linije v sili in posebne podporne službe za žrtve; |
38. |
spodbujajo neseksistično medijsko izpostavljenost športov; |
39. |
spodbujajo bolj uravnoteženo zastopanost spolov v izvršnih odborih in odborih na področju športa, pa tudi pri upravljanju in treniranju, ter si prizadevajo za odpravo nezakonodajnih ovir, ki ženskam preprečujejo prevzem takšnih funkcij; |
POZIVA KOMISIJO, NAJ:
40. |
vidik enakosti spolov vključi v vsa področja športne politike ter spodbuja odpravo spolnih stereotipov v športu na vseh ravneh; |
41. |
spodbuja dejavno sodelovanje med zadevnimi socialnimi partnerji v okviru socialnega dialoga in športnimi gibanji v okviru strukturiranega dialoga, da bi se zmanjšala neenakost spolov na različnih področjih, tudi na trgu dela; |
42. |
v okviru programov financiranja EU, tudi programa Erasmus+, podpira nadnacionalne pobude (npr. kampanje ozaveščanja, izmenjavo dobrih praks, študije, omrežja, projekte), ki so v prvi vrsti namenjene izvajanju nacionalnih in mednarodnih strateških ukrepov za enakost spolov v športu, poseben poudarek pa nameni odločanju v upravnih organih na področju športa, treniranju ter boju proti nasilju na podlagi spola in negativnim stereotipom v športu; |
43. |
v tesnem sodelovanju z Evropskim inštitutom za enakost spolov opravi raziskavo o enakosti spolov v športu na vseh ravneh in področjih športa, pri čemer naj se posveti zlasti treniranju, usposabljanju, vodenju in sojenju. Poleg tega naj sproži posebno študijo za oceno narave in obsega seksističnega nasilja v športu; |
44. |
podpre razvoj in spodbuja uporabo prilagojenih orodij za vključevanje načela enakosti spolov, kot so upoštevanje enakosti spolov pri načrtovanju proračuna in ocene učinka na spol, razmisli pa naj tudi o izvajanju teh instrumentov v okviru programa Erasmus+ in po potrebi drugih instrumentov financiranja EU. |
(1) Člena 2 in 3(3) PEU ter člen 8 PDEU.
(2) Dok. 13767/10.
(3) Dok. 5597/11.
(4) Dok. 18127/02 oziroma 7370/11.
(5) Raziskava je temeljila na osebnih intervjujih z 42 000 ženskami, starimi od 18 do 74 let, iz vseh 28 držav članic EU.
(6) http://fra.europa.eu/en/vaw-survey-results
(7) UL C 326, 3.12.2010, str. 5.