14.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 182/1

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32014M7225. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

14.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 182/2

1.

Svet PNZ je 6. decembra 2013 sprejel novo strategijo o evropskem e-pravosodju 2014–2018 (1). V tej strategiji so opredeljeni splošna načela in cilji evropskega e-pravosodja ter določene splošne smernice za vzpostavitev ustreznega novega večletnega evropskega akcijskega načrta za e-pravosodje v prvi polovici leta 2014.

2.

V tem akcijskem načrtu iz priloge je seznam projektov, katerih izvajanje je načrtovano v obdobju 2014–2018, ob katerih so navedeni udeleženci, ukrepi za praktično izvajanje teh projektov in po možnosti okvirni časovni razpored, da bi Delovna skupina za e-pravo (e-pravosodje) v praksi lahko spremljala izvajanje akcijskega načrta.

3.

Cilj tega drugega večletnega evropskega akcijskega načrta za e-pravosodje je na podlagi dosedanjega dela nadaljevati pozitivni razvoj na nacionalni in evropski ravni. To delo bi bilo treba obravnavati tudi v okviru širšega razvoja v smeri evropskega območja pravice in kot del trenutnih pogovorov o prihodnjem razvoju območja pravosodja in notranjih zadev.

4.

Države članice so v pogovorih, ki jih je jeseni 2013 organiziralo litovsko predsedstvo in so se nadaljevali v času grškega predsedovanja v prvi polovici leta 2014, dosegle precejšnje soglasje glede nadaljnjega razvoja e-pravosodja kot enega od temeljev učinkovitega delovanja pravosodja v državah članicah in na evropski ravni.

5.

Izvajanje strategije zahteva celosten akcijski načrt, ki je bil pripravljen s ciljem izboljšati splošno delovanje sistemov e-pravosodja v državah članicah in na evropski ravni.

6.

Ob upoštevanju strategije o evropskem e-pravosodju 2014–2018 (2) ter brez poseganja v nacionalne projekte in razvoj na področju e-pravosodja je evropski portal za e-pravosodje, ki ga na svojem strežniku gosti in upravlja Komisija v skladu s smernicami Sveta, ključen za zagotavljanje e-pravosodja na evropski ravni.

7.

Ta cilj je naveden v priloženem seznamu projektov s področja dostopa do informacij v pravosodju, dostopa do sodišč in izvensodnih postopkov v čezmejnih primerih ter komunikacije med pravosodnimi organi.

8.

Razvoj evropskega e-pravosodja bi moral vključevati ukrepe s področja e-pravosodja na evropski in nacionalni ravni.

9.

Pri vseh novih in obstoječih projektih v zvezi z e-pravosodjem bi bilo treba posebno pozornost nameniti doseganju čim širše osnove za sodelovanje, da bi izpolnili pričakovanja uporabnikov ter zagotovili dolgoročno vzdržnost in stroškovno učinkovitost teh projektov. Novi projekti, pripravljeni v okviru evropskega e-pravosodja, morajo zato omogočati udeležbo vseh držav članic Evropske unije, vse države članice pa bi bilo treba spodbujati, naj prostovoljno sodelujejo pri vseh projektih.

10.

Da bi to dosegli, bi morala nove projekte z morebitnim vplivom na evropsko e-pravosodje, ki jih načrtujejo države članice in niso vključeni v Prilogo, po možnosti najprej obravnavati Delovna skupina za e-pravo (e-pravosodje), ki bi na splošno ocenila praktične in druge zadevne vidike projekta. S tem bi zagotovili tudi ustrezno upoštevanje potreb in stališč drugih držav članic in Komisije ter preprečili podvajanje.

11.

Pri načrtovanju prihodnjega dela bi bilo treba najti ustrezno ravnotežje med inovacijami in konsolidacijo. Zaradi stroškovne učinkovitosti in ob upoštevanju omejenih virov, ki so na voljo, bi bilo treba pred uvedbo kakršnih koli novih projektov nadaljevati in razširiti obstoječe projekte, ki bi vključevali čim večje število držav članic. Znaten napredek, dosežen v zadnjih letih na tem področju v državah članicah, vseeno nakazuje, da bi bilo treba spodbujati nove nastajajoče in inovativne projekte v pravosodju.

12.

Države članice bi morale med seboj prostovoljno sodelovati, da bi zagotovile financiranje predlaganih projektov.

13.

Komisija bo še naprej financirala razvoj, delovanje in prevajanje portala evropskega e-pravosodja in zagotavljala možnosti za financiranje projektov z dodano vrednostjo v zvezi z e-pravosodjem, na primer v okviru programa za pravosodje (2014–2020) (3) ali v okviru drugih programov, kot sta instrument za povezovanje Evrope (4) ali program o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (5) oziroma program, ki ga bo nasledil.

14.

Da bi zagotovili usklajen pristop, bi morala Komisija na začetku vsakega šestmesečnega obdobja še naprej pripravljati redni delovni načrt.

15.

Na portalu e-pravosodje bi morale biti še naprej na voljo splošne informacije za državljane, podjetja, pravne strokovnjake in pravosodne organe v zvezi z zakonodajo in pravno prakso EU in držav članic, pa tudi dostop do strani EUR-Lex in N-Lex.

16.

Omogočati bi moral tudi dostop do posebnih informacij na področju pravosodja na nacionalni, evropski in mednarodni ravni.

17.

Da bi izboljšali učinkovitost portala e-pravosodje, bo poleg tega izvedena raziskava o potrebah uporabnikov. Izvesti bi bilo treba tudi dodatne ukrepe za uporabnikom prijaznejši portal.

18.

Informacije o sistemih, razvitih v okviru pobud pravnih strokovnjakov, kot so odvetniki, notarji in pravosodni uradniki, ali povezovanje teh sistemov bi bilo treba ob posvetovanju z zadevnimi deležniki še vedno obravnavati kot ustrezne za objavo na portalu e-pravosodja. V prihodnje bi morali upoštevati tudi pobude drugih zadevnih deležnikov, kot so mediatorji ali strokovnjaki s področja pravosodja.

19.

V zvezi z vsebino informacij, objavljenih na portalu, so ponudniki vsebin, zlasti države članice in Komisija, odgovorni za natančnost in posodabljanje informacij na zadevnih vsebinskih straneh. Ponudniki vsebin bi morali vsaj enkrat letno pregledati in po potrebi posodobiti informacije, ki jih objavijo.

20.

Portal evropskega e-pravosodja bi moral prek povezovanja zagotavljati tudi enotno točko dostopa do informacij iz nacionalnih registrov s področja pravosodja, ki jih upravljajo nacionalni javni ali strokovni organi, ki omogočajo lažje upravljanje pravosodja in dostop do njega, če so v državah članicah potrebni tehnični in pravni predpogoji za tovrstno povezovanje.

21.

Ukrepanje na tem področju bi moralo biti usmerjeno zlasti v povezovanje registrov, ki so pomembni za državljane, podjetja, pravne strokovnjake in sodstvo.

22.

Še naprej bi bilo treba razvijati učinkovita sredstva za čezmejno izmenjavo pravnih informacij ter zlasti podatkov v zvezi z evropsko ali nacionalno zakonodajo, pravno prakso in pravnimi glosarji (kot je Legivoc).

23.

To vprašanje se lahko obravnava z različnimi projekti, s katerimi bi izboljšali izmenjavo in semantično interoperabilnost pravnih podatkov po vsej Evropi in zunaj nje. Enotna identifikacija, skupni metapodatki in ontologije pravnih informacij so osnovni temelji evropske pravne semantične mreže.

24.

Začetek izvensodnega postopka pred sodiščem, zlasti v čezmejnih primerih, bi bilo treba olajšati z možnostjo elektronskega komuniciranja med sodišči in strankami v postopku ter pričami, izvedenci in drugimi udeleženci.

25.

Poleg tega bi bilo treba razširiti uporabo video- in telekonferenc ali drugih ustreznih sredstev za komuniciranje na daljavo pri zaslišanjih, kadar je to ustrezno, da potovanja na sodišče zaradi udeležbe v sodnih postopkih ne bi bila več potrebna, zlasti v čezmejnih primerih.

26.

Pravosodni in zadevni pravni strokovnjaki v državah članicah (kot so odvetniki, notarji in pravosodni uradniki) bi morali biti vključeni v prihodnje razprave o e-pravosodju, da bi zagotovili, da oblikovane rešitve ustrezajo dejanskim potrebam njihovih morebitnih ciljnih skupin.

27.

Taka ureditev bi omogočala neposreden stik s temi strokovnimi sektorji, katerim je e-pravosodje prvotno namenjeno, da bi razpravljali o vprašanjih skupnega interesa in razširjali informacije o najnovejšem razvoju na področju e-pravosodja.

28.

V strategiji za evropsko e-pravosodje je določena vzpostavitev mehanizma za sodelovanje s pravosodnimi in pravnimi strokovnjaki. V zvezi s tem bo organizirano letno srečanje s predstavniki pravosodnih in pravnih strokovnjakov (kot so odvetniki, notarji in pravosodni uradniki), da bi omogočili redno izmenjavo stališč s temi ciljnimi poklicnimi skupinami (6). Ta srečanja bodo organizirana v obliki posebnih točk dnevnega reda rednih sej Delovne skupine za e-pravo (e-pravosodje).

29.

Predstavniki pravosodnih in pravnih strokovnjakov bi morali biti čim bolj povezani z delovnim področjem neformalnih skupin in strokovnih skupin Komisije, kar zadeva projekte, ki so v njihovem neposrednem interesu.

30.

Evropski pravosodni mreži s področja civilnih in gospodarskih ter kazenskih zadev imata pomembno vlogo pri razvoju e-pravosodja, tesno sodelovanje z obema mrežama pa bi bilo treba nadaljevati.

31.

Nadaljevati bi bilo treba razvoj elektronske komunikacije med pravosodnimi organi držav članic, zlasti v okviru instrumentov, ki so sprejeti v evropskem pravosodnem prostoru na področju civilnega, kazenskega in upravnega prava (na primer z videokonferencami ali varno elektronsko izmenjavo podatkov).

32.

V zvezi s tem bi se moral portal e-pravosodje še naprej razvijati kot učinkovito orodje vseh pravnih strokovnjakov in pravosodnih organov z zagotavljanjem platforme in posameznih funkcij za učinkovito in varno izmenjavo informacij, tudi prek mreže e-CODEX.

33.

Nekateri vidiki, povezani s prihodnjim ukrepanjem, so bolj splošne narave in zajemajo različna področja v okviru e-pravosodja. Razvoj projektov IT velikega obsega, kot je e-CODEX, je bil uspešen, zagotoviti pa bi bilo treba vključitev rezultatov projekta e-CODEX v portal e-pravosodje in njihovo nadaljnje izvajanje (7).

34.

Projekti, ki bodo vključeni v akcijski načrt iz priloge, so bili razdeljeni v dve različni kategoriji – projekti „A“ in „B“ (8):

35.

Projekti s seznama „A“ pomenijo najpomembnejšo prednostno nalogo. To so projekti, ki izpolnjujejo enega od naslednjih meril:

36.

Projekti „B“ so projekti, ki ne spadajo v kategorijo „A“, vendar:

37.

Delovna skupina za e-pravo (e-pravosodje) bo med spremljanjem izvajanja tega akcijskega načrta določila projekte „B“ iz odstavka 36, ki bi jih bilo treba prednostno izvajati, in sicer ob upoštevanju razpoložljivih kadrov in finančnih sredstev ter načel ukrepanja iz odstavka 9.

38.

Da bi omogočili potrebno prilagodljivost izvajanja tega akcijskega načrta, se lahko Delovna skupina za e-pravo (e-pravosodje) ob upoštevanju razvoja dogodkov odloči za uvedbo novih pobud ali premestitev projektov iz ene kategorije v drugo.

39.

Da bi zagotovili dosledno uporabo sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri izvajanju nove zakonodaje EU na področju pravosodja, bi moral biti portal e-pravosodje vključen v vse prihodnje zakonodajne instrumente, ki bodo sprejeti na tem področju, ne da bi pri tem posegali v pristojnosti ustrezne delovne skupine Sveta. Zato bi bilo treba vse prihodnje zakonodajne instrumente pred sprejetjem pregledati, delovna skupina pa bi morala po potrebi imeti možnost svetovanja, da bi zagotovili dosledno upoštevanje morebitne uporabe sistemov e-pravosodja.

40.

Na področju e-pravosodja bi bilo treba ob ustreznem spoštovanju institucionalnih pravil, določenih na ravni EU, še naprej sodelovati z državami, ki niso članice EU. Slednje bi morali spodbujati k uporabi tehnoloških rešitev in informacijskih modelov, primerljivih s tistimi, ki se na tem področju uporabljajo v EU, da bi ustvarili interoperabilno okolje za prostovoljno sodelovanje v prihodnosti.

41.

Države pristopnice in druge zainteresirane države, ki niso članice EU, bi lahko sodelovale tudi v zvezi s posebnimi točkami, ki bodo določene v okviru e-pravosodja, kot so videokonference in razprave v okviru projekta e-CODEX.

42.

Delovna skupina za e-pravo (e-pravosodje) bi morala preučiti vprašanje, kakšne stike bi bilo treba vzpostaviti s posameznimi državami, ki niso članice EU.

43.

Dodatno bi bilo treba preučiti rešitev za konsolidacijo rezultatov izvajanja tega akcijskega načrta, kot so rezultati projekta e-CODEX. Poudariti je treba tudi, da se bo v okviru izvajanja tega drugega akcijskega načrta uporabljala splošna delovna struktura, vzpostavljena v večletnem evropskem akcijskem načrtu za e-pravosodje za obdobje 2009–2013 (odstavki 57–63).

44.

Delovna skupina bo vsaj enkrat na pol leta spremljala izvajanje akcijskega načrta, ki bi ga bilo treba prilagoditi, če bi to zahtevali prihodnje potrebe in razvoj dogodkov. Upoštevati bi bilo treba, da bo izvajanje ukrepov iz priloge povzročilo znatne stroške in/ali povečanje upravnega bremena za države članice in Komisijo. Delovna skupina za e-pravo (e-pravosodje) bi zato morala biti pazljiva pri prednostnem razvrščanju projektov.

45.

Da bi delo na zadevnih področjih hitreje napredovalo, se lahko sestanejo neformalne skupine držav članic, ki sodelujejo v posameznih projektih. Podrobnosti glede organizacije dela teh neformalnih skupin so določene v ločenem dokumentu.

46.

Svet bo ocenil dejavnosti izvajanja v prvi polovici leta 2016 in predlagal morebitno ukrepanje za izboljšanje delovanja e-pravosodja.

47.

Coreper/Svet naj na seji 6. junija 2014 odobri ta akcijski načrt.

14.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 182/14

(1)

Svet je s Sklepom z dne 2. decembra 2013 (2) imenoval člane in nadomestne člane upravnega odbora Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za obdobje, ki se izteče 7. novembra 2016.

(2)

Organizacija delavcev ETUC in organizacija delodajalcev BUSINESSEUROPE sta predložili predloge za imenovanje na več prostih mest –

14.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 182/16

(1)

Svet je s sklepoma z dne 22. aprila 2013 (2) in 2. decembra 2013 (3) imenoval člane in nadomestne člane Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu za obdobje od 22. aprila 2013 do 28. februarja 2016.

(2)

Litovska vlada je za prosto mesto podala dodatni predlog o imenovanju –

14.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 182/17

14.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 182/18

1.

Ministrica bo objavila razpis, obravnavala ponudbe in sklenila koncesijsko pogodbo v sodelovanju z madžarskim uradom za rudarstvo in geologijo (Magyar Bányászati és Földtani Hivatal) v skladu z Zakonom o koncesijah in Zakonom o rudarstvu. Ponudbe, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, bo ocenil odbor za ocenjevanje, ki ga bo oblikovala ministrica.

Na priporočilo odbora za ocenjevanje bo ministrica izdala sklep o dodelitvi koncesije, na podlagi katerega lahko ministrica nato sklene koncesijsko pogodbo z izbranim ponudnikom v skladu s členom 5(1) Zakona o koncesijah (1).

Razpisni postopek poteka v madžarskem jeziku.

2.

V razpisnem postopku lahko sodelujejo vse domače ali tuje fizične osebe in vse pregledne organizacije v smislu Zakona o nacionalnih sredstvih, pod pogojem, da izpolnjujejo razpisne pogoje; dovoljene so tudi skupne ponudbe. V primeru skupnih ponudb za to koncesijsko dejavnost morajo ponudniki med seboj določiti predstavnika, vendar prevzamejo solidarno odgovornost za izvedbo koncesijske pogodbe. V razpisnem postopku se bodo domači in tuji ponudniki obravnavali enakopravno.

Za namen izvajanja dejavnosti, ki je predmet koncesije, z uporabo lastnih sredstev mora ponudnik, ki podpiše koncesijsko pogodbo („imetnik koncesije“), v 90 dneh od podpisa ustanoviti podjetje s sedežem na Madžarskem („koncesijsko podjetje“); imetnik koncesije mora imeti večino delnic, poslovnih deležev in glasovalnih pravic v podjetju v času njegove ustanovitve in dokler obstaja ter se mora kot lastnik zavezati k spoštovanju zahtev, določenih v koncesijski pogodbi, v koncesijskem podjetju. Koncesijsko podjetje bo imelo pravice in obveznosti iz koncesijske pogodbe kot izvajalec dejavnosti rudarstva.

3.

Trajanje koncesije: 20 let od začetka veljavnosti koncesijske pogodbe; prvotno trajanje se lahko enkrat podaljša, brez dodatnega razpisa in za največ polovico prvotne veljavnosti, če sta imetnik koncesije in koncesijsko podjetje pravočasno in v skladu s pogodbo izpolnila vse svoje obveznosti.

4.

Podatki o območju, namenjenem za koncesijo:

Območje, namenjeno za koncesijo: območje leži med občinami, navedenimi v spodnji preglednici, v okrožjih Hajdú-Bihar in Szabolcs-Szatmár-Bereg.

Velikost območja: 882,8 km2.

Zgornja in spodnja meja območja, namenjenega za koncesijo: površina in geološka podlaga: 6 000 m pod ravnjo Baltskega morja.

Koordinate mejnih točk, ki omejujejo območje, namenjeno za koncesijo, si je mogoče ogledati v enotnem nacionalnem projekcijskem sistemu s klikom na zavihek „Koncesszió“ na spletni strani madžarskega urada za rudarstvo in geologijo (http://www.mbfh.hu) in na spletni strani Ministrstva za nacionalni razvoj (http://www.kormany.hu/hu/nemzeti-fejlesztesi-miniszterium).

5.

Najmanjša neto koncesnina: 300 000 000 HUF (tristo milijonov forintov), k čemur se prišteje DDV, vendar se lahko v razpisnem postopku predloži ponudba za višji fiksni znesek. Ko se objavijo rezultati, mora izbrani ponudnik plačati koncesnino v znesku, na način in do datuma, določenega v koncesijski pogodbi.

6.

Sodelovanje v razpisnem postopku za koncesijo je pogojeno s plačilom kotizacije v višini 10 000 000 HUF (deset milijonov forintov), k čemur se prišteje DDV; ta znesek se plača na način, določen v razpisni dokumentaciji.

7.

Poleg kotizacije morajo ponudniki za veljavnost ponudbe predložiti varščino kot jamstvo za zavezujočo ponudbo v višini 50 000 000 HUF (petdeset milijonov forintov) do dneva pred rokom za predložitev ponudb. Varščino, plačano ob predložitvi ponudbe, zaseže javni organ naročnik, če se ponudnik umakne ali če je ponudnik izbran, vendar ne sklene pogodbe ali ne plača ponujene koncesnine v znesku, na način in do roka, določenega v pogodbi. Varščina se plača na način, določen v razpisni dokumentaciji.

8.

Licenčnina za rudarstvo, ki se plača na podlagi koncesijske pogodbe, znaša 19 % v skladu s sklepom ministrice; ponudba za višjo licenčnino za rudarstvo se lahko odda v razpisnem postopku, ki se sporazumno vnese v koncesijsko pogodbo in mora biti plačana za obdobje trajanja koncesije.

9.

Pravni, finančni, tehnični in drugi pogoji in informacije, povezani z razpisnim postopkom, so na voljo v razpisni dokumentaciji.

10.

Razpisna dokumentacija se lahko prevzame pri službi za stranke na madžarskem uradu za rudarstvo in geologijo (Columbus utca 17-23, 1145 Budimpešta; telefon: +36 13012900) vsak delovnik med 8.00 in 14.00 uro do dneva pred rokom za oddajo, ob predložitvi ustrezne listine, ki dokazuje, da je bila kupnina za razpisno dokumentacijo plačana. Madžarski urad za rudarstvo in geologijo bo kupcu izdal potrdilo v njegovem imenu, da je prejel razpisno dokumentacijo.

Ob nakupu razpisne dokumentacije mora za namen kontaktiranja in prejema sporočil kupec predložiti tudi obrazec s podatki ponudnika, ki ga je možno pridobiti na spletni strani madžarskega urada za rudarstvo in geologijo (http://www.mbfh.hu – pod možnostjo „Koncessziós pályázatok közzététele“ („Ponudbe za koncesijo“) zavihka „Koncesszió“).

11.

Kupnina za razpisno dokumentacijo znaša 100 000 HUF (sto tisoč forintov), k čemur se prišteje DDV, in jo je treba plačati z nakazilom na račun madžarskega urada za rudarstvo in geologijo št. 10032000-01417179-00000000. Sporočilo ob nakazilu mora vsebovati šifro UJLCHDV in ime osebe, ki kupuje razpisno dokumentacijo. Kupnine za razpisno dokumentacijo se ne sme plačati z gotovino in ni vračljiva delno niti v celoti.

12.

Ponudbe lahko predložijo samo osebe, ki so kupile razpisno dokumentacijo ter so plačale kotizacijo in varščino kot jamstvo za zavezujočo ponudbo.

13.

Ponudbe je treba osebno predložiti službi za stranke na madžarskem uradu za rudarstvo in geologijo 1. oktobra 2014 med 10.00 in 12.00 uro (naslov: Columbus utca 17-23, 1145 Budapest), in sicer v madžarskem jeziku, kot je določeno v razpisni dokumentaciji.

14.

Ob predložitvi postane ponudba zavezujoča za ponudnika in ostane zavezujoča do konca razpisnega postopka. Ponudniki ne smejo izključiti odgovornosti za neizpolnitev svoje ponudbe.

15.

Ministrica si pridržuje pravico, da razglasi razpisni postopek za koncesijo za neuspešen. Zoper ministrico, državo Madžarsko, ki jo zastopa ministrica, ali Ministrstvo za razvoj kot organ, kjer je ministrica zaposlena, se ne more vložiti noben zahtevek zaradi razglasitve neuspešnega razpisnega postopka.

16.

Izbrani ponudnik bo za trajanje koncesije pridobil izključno pravico za iskanje, pridobivanje in izkoriščanje ogljikovodikov na območju, namenjenem za koncesijo, prek koncesijskega podjetja, ki ga je treba ustanoviti za ta namen. Ko sklep o vzpostavitvi rudnika postane veljaven in izvršljiv, se koncesijska pravica za iskalno območje omeji na območje rudnika.

17.

Vsak ponudnik lahko predloži le eno ponudbo.

18.

Rok za obravnavo ponudb za koncesijo: v 90 dneh od roka za predložitev ponudb.

19.

Javni organ naročnik zagotovi enakopravne pogoje in ne uporablja nobenih prednostnih meril.

20.

Merila za obravnavo ponudb:

Podrobna merila obravnave in zakonodaja, ki ureja postopek za odobritev koncesijskih del in način njihovega izvajanja in zaključka, so določeni v razpisni dokumentaciji.

21.

Koncesijska pogodba

Koncesijska pogodba se sklene v 60 dneh po objavi rezultatov. Ta rok lahko ministrica podaljša samo enkrat, in sicer za največ 60 dni.

Uspešni ponudnik je upravičen do izvajanja izključne gospodarske dejavnosti pod državnim nadzorom (iskanje, pridobivanje in izkoriščanje ogljikovodikov na omejenem območju), ki jo dovoljuje koncesija, v času trajanja koncesije v skladu z zadevno zakonodajo in koncesijsko pogodbo.

Pri predložitvi ponudbe morajo ponudniki upoštevati oddelek 22/A(13) Zakona o rudarstvu, ki določa, da v primeru ogljikovodikov pravica izvajalca dejavnosti rudarstva do iskanja ali dovoljenje za iskanje lahko obsega skupaj največ 15 000 km2 iskalnega območja. Pri določanju iskalnega območja je treba upoštevati tudi iskalno območje izvajalca dejavnosti rudarstva, ki obvladuje, v smislu civilnega zakonika, izvajalca dejavnosti rudarstva, ki želi pridobiti pravico do iskanja ali dovoljenje za iskanje. V primeru skupnih ponudb mora ta pogoj izpolnjevati vsak ponudnik posamezno.

Osnutek koncesijske pogodbe je priložen razpisni dokumentaciji.

22.

Informacije o razpisnem postopku se lahko zahtevajo po nakupu razpisne dokumentacije, in sicer pisno, samo v madžarskem jeziku ter na način, ki je določen v razpisni dokumentaciji; madžarski urad za rudarstvo in geologijo posreduje odgovore vsem strankam na e-naslov, naveden v obrazcu s podatki ponudnika, ki je bil predložen ob nakupu razpisne dokumentacije.

14.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 182/22

Klima-, Energi- og Bygningsministeriet

Energistyrelsen

Amaliegade 44

1256 København K

DANMARK

Tel.: +45 33926700

E-naslov: ens@ens.dk

Internet: http://www.ens.dk, http://www.ens.dk/en/oil-gas/licences/licensing/rounds (informacije o sedmem razpisu za izdajo dovoljenj in okoljski presoji)

14.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 182/23

—

kislost (vsebnost prostih maščobnih kislin) v ut. %, izraženih kot oleinska kislina: ≤ 0,3

—

K232 ≤ 2,3

—

K268 ≤ 0,2

—

vsebnost celokupnih biofenolov v mg/kg, z metodo HPLC: ≥ 150

—

senzorična ocena ≥ 7

—

mediana sadežnosti nad 2.

—

na severu z državno mejo z Italijo,

—

na zahodu po morju,

—

na jugu z državno mejo s Hrvaško,

—

na vzhodu s Kraškim robom.

14.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 182/28