27.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/1

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32014M7162. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

27.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/2

27.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/3

27.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/4

27.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/5

27.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/6

1.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da priglašeno dejanje pomeni koncentracijo v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004.

2.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da ima priglašeno dejanje razsežnost Skupnosti v smislu Uredbe (ES) št. 139/2004.

3.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da za namene ocene tega dejanja opredelitev zadevnih proizvodnih trgov zajema:

4.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da za namene ocene tega dejanja opredelitev zadevnih geografskih trgov zajema:

5.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da bi predlagana koncentracija verjetno privedla do bistvenega oviranja učinkovite konkurence na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu na trgu za dobavo belega sladkorja industrijskim predelovalcem v Italiji.

6.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da ni verjetno, da bo predlagana koncentracija privedla do bistvenega oviranja učinkovite konkurence na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu na naslednjih trgih:

7.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da zaveze zadostujejo za odpravo bistvenega oviranja konkurence na trgu za dobavo belega sladkorja industrijskim predelovalcem v Italiji.

8.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, pod pogojem, da obe strani izpolnjujeta zaveze, ki sta jih predlagali, in ob upoštevanju zavez, da predlagana koncentracija ne bo bistveno ovirala učinkovite konkurence na notranjem trgu ali na njegovem znatnem delu.

9.

Svetovalni odbor poziva Komisijo, naj upošteva vse druge točke, ki so bile obravnavane med razpravo.

10.

Svetovalni odbor se strinja s stališčem Komisije, da se priglašena koncentracija razglasi za združljivo z notranjim trgom in Sporazumom EGP v skladu s členom 2(2) in členom 8(2) Uredbe o združitvah ter členom 57 Sporazuma EGP.

27.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/8

1.

Evropska komisija je 19. septembra 2011 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) (v nadaljnjem besedilu: Uredba o združitvah), s katero podjetje Südzucker Holding GmbH, ki je pod nadzorom podjetja Südzucker AG Mannheim/Ochsenfurt (v nadaljnjem besedilu: priglasitelj), z nakupom delnic v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah pridobi nadzor nad podjetjem ED&F Man Holding Limited (v nadaljnjem besedilu: EDFM) (priglasitelj in EDFM sta v nadaljnjem besedilu imenovana: stranki).

2.

V prvi fazi je Komisija izrazila resne pomisleke v zvezi z združljivostjo delovanja z notranjim trgom. Zato se je 9. novembra 2011 odločila, da bo sprožila postopke na podlagi člena 6(1)(c) Uredbe o združitvah.

3.

Stranki sta 24. januarja 2012 predložili formalne obveze, da opustita vse deleže, ki jih ima EDFM v rafineriji v kraju Brindisi v Italiji (v nadaljnjem besedilu: SRB), ki je skupno podjetje 50/50 z družbo Società Fondiaria Industriale Romagnola S.p.A. (v nadaljnjem besedilu: SFIR), ter da bosta na SRB prenesli tri obstoječe pogodbe za oskrbo s surovim trsnim sladkorjem. Stranki sta se prav tako zavezali, da bosta v primeru, da prenosa pogodb ne bo, za SRB dobavili ali poskrbeli za dobavo količin surovega trsnega sladkorja iz pogodbe po primernih prevladujočih tržnih cenah v skladu s splošno prakso industrije. Glede na tržno analizo je Komisija menila, da predlagane obveze ne bi v celoti odpravile ugotovljenih pomislekov o konkurenci, in nadaljevala sprejetje obvestila o nasprotovanju.

4.

Obvestilo o nasprotovanju je bilo 14. februarja 2012 poslano priglasitelju. Rok za odgovor je bil 28. februarja 2012.

5.

V obvestilu o nasprotovanju je Komisija navedla predhodne ugotovitve, da bi priglašena koncentracija privedla do oblikovanja prevladujočega položaja na trgu za dobavo belega sladkorja industrijskim predelovalcem v Italiji. V obvestilu o nasprotovanju je bilo o ukrepih ugotovljeno, da obstaja precejšnja nevarnost, da prenos pogodb za surovi trsni sladkor ne bo izveden, in da alternativni predlog, ki ga je predlagal EDFM, ni bil zadostno zagotovilo za sposobnost preživetja SRB.

6.

Stranki sta 28. februarja 2012 predložili skupne pisne pripombe na obvestilo o nasprotovanju in zahtevali formalno ustno zaslišanje. Poleg tega je EDFM predložil ločene pripombe o nekaterih dokumentih v spisu Komisije o SRB, za katere je EDFM dobil pravico do vpogleda (3) in ki so zaupni v odnosu do priglasitelja.

7.

Priglasitelj je dobil vpogled v spis 15. februarja 2012. Stranki sta 20., 21. in 23. februarja 2012 predložili zahtevke za dodaten vpogled v spis.

8.

Vse zahtevke strank za dodaten vpogled v spis je obravnaval Generalni direktorat za konkurenco. Ker od strank nisem prejel nobenih pritožb, menim, da so bile njihove procesne pravice do vpogleda v spis spoštovane.

9.

Dne 21. februarja 2012 sem sprejel zahtevek, ki ga je poslal SFIR za zaslišanje kot zainteresirane tretje osebe v skladu s členom 18(4) Uredbe o združitvah. SFIR je pokazal zadosten interes za postopke, saj ukrepi, ki jih je predlagal EDFM, lahko vplivajo na njegov konkurenčni položaj na zadevnem trgu in SFIR je med postopkom predložil številna pisna stališča. Po zahtevku strank za formalno ustno zaslišanje sem 29. februarja 2012 SFIR sporočil svojo odločitev, da na formalnem ustnem zaslišanju lahko izrazi svoje mnenje.

10.

Stranki sta 1. marca 2012 zahtevali sejo za zaprtimi vrati o nekaterih delih njunih predstavitev v zvezi z vplivom transakcije na italijanskem trgu in ukrepi na terenu, saj bi udeleženci na trgu sicer imeli dostop do občutljivih informacij.

11.

Ta zahtevek sem zavrnil iz naslednjih razlogov: Prvič, stranki sem obvestil, da je SFIR edina zainteresirana tretja oseba na formalnem ustnem zaslišanju. Drugič, argument strank, da konkurenti ne bi smeli imeti dostopa do informacij o zadevnih stališčih strank na zadevnem trgu, bi se lahko predložil za vsa formalna ustna zaslišanja v vseh primerih združitev. Če bi bil sprejet, bi člen 13 Sklepa 2011/695 izgubil svoj pomen. Tretjič, SFIR je bil kot partner EDFM v skupnem podjetju v SRB udeležen pri trgovinskih informacijah EDFM v zvezi z dobavo sladkorja v Italiji. Zato ni nobenega razloga, zakaj SFIR ne bi smel imeti dostopa do vseh informacij priglasitelja, o katerih se lahko razpravlja v prisotnosti EDFM. Poleg tega je SFIR poznal vsebino predloga ukrepov, saj je imel dostop do skoraj necenzurirane različice. Poleg tega sta SFIR in EDFM stranki glavne pogodbe, na katero se sklicujejo ukrepi (pogodba „Mitra“).

12.

Formalno ustno zaslišanje je potekalo 5. marca 2012 v Bruslju, udeleženci so bili: priglasitelj in njegovi pravni svetovalci; EDFM ter njegovi pravni in gospodarski svetovalci; zainteresirana tretja stran in njeni pravni svetovalci; ustrezne službe Komisije in zastopniki šestih nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, tj. belgijski, nemški, španski, italijanski, finski in švedski organi, pristojni za konkurenco.

13.

Med formalnim ustnim zaslišanjem ni bilo nobenega zapleta.

14.

Stranki sta 12. marca 2012 predložili nadaljnje pripombe o razpravah na formalnem ustnem zaslišanju.

15.

Komisija je 14. marca 2012 strankam poslala dopis o novih dejstvih, ki določa dodatne elemente v podporo ugovorom Komisije pri končni odločitvi. Stranki sta lahko do 16. marca 2012 predložili svoje pisne pripombe. Stranki sta odgovorili 19. marca 2012.

16.

Stranki sta 16. marca 2012 predložili več izboljšanih obvez, s katerimi bosta upoštevali pomisleke, ki so bili poudarjeni v obvestilu o nasprotovanju. Te vključujejo odprodajo vseh delnic v lasti EDFM v SRB in prenos gospodarske koristi treh obstoječih pogodb za dobavo surovega trsnega sladkorja. Pogodbenici sta se obvezali tudi, da bo EDFM v primeru, če ne bo prenesel gospodarske koristi na pogodbo Mitra, dobavil ali poskrbel za dobavo preferenčnega surovega trsnega sladkorja za SRB pod pogoji iz te pogodbe; v zvezi s preostalima dvema pogodbama bo EDFM dobavil ali poskrbel za dobavo ustreznih količin preferenčnega surovega trsnega sladkorja za SRB po primernih prevladujočih cenah v skladu s splošno prakso industrije. Sveženj ukrepov vključuje dodatne ukrepe, kot so specifikacije nekaterih zahtev kupcev in uvedba hitre arbitražne klavzule.

17.

Tržna analiza teh izboljšanih ukrepov se je začela 20. marca 2012. Komisija je sklenila, da obveze, ki sta jih stranki predložili 16. marca 2012, zadostno obravnavajo vse preostale pomisleke glede združljivosti predlagane transakcije z notranjim trgom.

18.

V skladu s členom 16(1) Sklepa 2011/695 končno poročilo obravnava vprašanje, ali se osnutek sklepa nanaša samo na ugovore, v zvezi s katerimi so imele stranke priložnost izraziti svoja stališča.

19.

Po pregledu osnutka sklepa sem ugotovil, da ta ne obravnava nobenega ugovora, v zvezi s katerim priglasitelji ne bi imeli priložnosti izraziti svojih stališč.

20.

Ugotavljam, da so v tej zadevi vsi udeleženci v postopku lahko učinkovito uveljavljali svoje procesne pravice.

27.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/11

(1)

Podjetje Südzucker, ki je priglasitvena stranka, je nemško prehrambeno podjetje, dejavno na področjih proizvodnje in trženja sladkorja, aditivov za živila, zamrznjenih živil, porcijskih živil, proizvodnje bioetanola ter koncentratov in pripravkov sadnih sokov. Segment sladkorja zajema proizvodnjo belega sladkorja iz sladkorne pese in rafiniranje surovega trsnega sladkorja ter trženje sladkorja in stranskih proizvodov. Podjetje Südzucker proizvaja sladkor v 29 tovarnah sladkorja iz sladkorne pese in treh rafinerijah v Nemčiji, Belgiji, Bosni in Hercegovini, Franciji, na Poljskem, v Avstriji, na Slovaškem, na Češkem, na Madžarskem, v Moldaviji in Romuniji.

(2)

Podjetje ED & F Man (v nadaljnjem besedilu: podjetje EDFM) je zlasti trgovina s proizvodi. Njegov portfelj proizvodov zajema sladkor, tekoče stranske proizvode, ki nastanejo pri proizvodnji sladkorja, kot je melasa (segment tekočih proizvodov), kavo, tropska olja in biogoriva.

(3)

Podjetji Südzucker in EDFM sta v nadaljnjem besedilu „stranki“, pri čemer je podjetje Südzucker „priglasitvena stranka“.

(4)

Komisija je 19. septembra 2011 prejela uradno priglasitev v skladu s členom 4 Uredbe o združitvah, s katero bi podjetje Südzucker pridobilo 24,99 % osnovnega kapitala podjetja EDFM (v nadaljnjem besedilu: predlagana transakcija).

(5)

V skladu z odstavki od 54 do 57 obvestila o pravni pristojnosti lahko manjšinski delničar s pravnega vidika pridobi izključni nadzor, če je zmožen odločilno vplivati na preostale strateške trgovinske dejavnosti podjetja. Vpisna pogodba in statut dodeljujeta podjetju Südzucker posebne pravice veta v zvezi s strateškimi odločitvami, zlasti v zvezi z letnim proračunom, poslovnim načrtom in imenovanjem direktorjev. Zato bi predlagana transakcija podjetju Südzucker zagotovila izključni nadzor nad podjetjem EDFM.

(6)

Predlagana transakcija zato pomeni koncentracijo v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah.

(7)

Komisija je na podlagi preiskave v fazi I resno podvomila v združljivost predlagane transakcije z notranjim trgom in je 9. novembra 2011 sprejela sklep o začetku postopkov iz člena 6(1)(c) Uredbe o združitvah.

(8)

Komisija je 14. februarja 2012 sprejela obvestilo o nasprotovanju na podlagi člena 18 Uredbe o združitvah. Podjetje Südzucker je 28. februarja 2012 odgovorilo na obvestilo o nasprotovanju.

(9)

Ustno zaslišanje, na katerem je imela priglasitvena stranka priložnost uveljavljati svojo pravico do obrambe, je potekalo 5. marca 2012. Ustnega zaslišanja se je kot tretja stran udeležilo tudi podjetje SFIR.

(10)

Podjetje Südzucker je 24. januarja 2012 predložilo prvi sklop obveznosti. Obveznosti so bile spremenjene ob upoštevanju obvestila o nasprotovanju in rezultatov preverjanja trga, tako da je bila Komisiji 16. marca 2012 predložena posodobljena različica obveznosti. Stranki sta 30. marca 2012 v končnem sklopu obveznosti predložili nekatera pojasnila in izboljšave.

(11)

Komisija je zato 16. maja 2012 sprejela pogojni sklep o odobritvi v skladu s členom 8(2) Uredbe o združitvah.

(12)

Podjetje Südzucker je največji evropski proizvajalec sladkorja, podjetje EDFM pa drugi največji trgovec s sladkorjem na svetu. Tudi podjetje EDFM proizvaja sladkor v Evropi, in sicer v dveh rafinerijah: rafineriji Brindisi na jugu Italije, ki je skupno podjetje s podjetjem SFIR, in rafineriji DAI v občini Coruche (na Portugalskem). Njune dejavnosti se prekrivajo oziroma se lahko prekrivajo pri naslednjih kategorijah: (i) dobava belega sladkorja v Italiji in Grčiji, (ii) dobava preferenčnega surovega trsnega sladkorja na območju EGP in (iii) dobava melase v več državah članicah, predvsem v Srednji Evropi.

(13)

Ne glede na natančno razmejitev trga predlagana transakcija ne povzroča pomislekov glede konkurence pri dobavi preferenčnega surovega trsnega sladkorja, melase in belega sladkorja v Grčiji. Vendar je predlagana transakcija povzročila pomisleke glede konkurence pri dobavi belega sladkorja v Italiji.

(14)

Sladkor (pravilen izraz je saharoza) je najpogostejše sladilo. Vsebujejo ga številna naravna živila (npr. sadje in zelenjava), pridobiti pa ga je mogoče le iz sladkorne pese, ki se goji v Evropi in drugod ter se lokalno predeluje v sladkor, ali iz sladkornega trsa, ki se goji v bolj tropskem podnebju.

(15)

80 % sedanje svetovne proizvodnje sladkorja temelji na sladkornem trsu. Večina sladkorja, porabljenega v EU, pa je še vedno pridobljena iz sladkorne pese. Vendar od reforme ureditve trga sladkorja EU leta 2006 večji delež proizvodnje EU temelji na surovem trsnem sladkorju.

(16)

Dobavo sladkorja ureja skupna ureditev trga, katere načela so določena v Uredbi (ES) št. 1234/2007. Ureditev trga sladkorja je bila vzpostavljena leta 1967, da bi se proizvajalcem Skupnosti zagotovil pošten prihodek in da bi se trg stabiliziral. Proizvajalci EU so sladkor lahko prodajali po zajamčenih cenah, tj. intervencijskih cenah, ki so bile v obdobju 1996–2006 znatno višje od cen na svetovnem trgu. S proizvodno kvoto, porazdeljeno med državami članicami, se je ohranjala določena omejitev splošne proizvodnje. Za zunanjo proizvodnjo so se uporabljale uvozne dajatve, prekomerno proizvedeni sladkor pa se je izvažal, pri čemer je bil subvencioniran z izvoznimi nadomestili.

(17)

Po negativni odločbi STO, v kateri je obsodila zlasti subvencije za izvoz, je bila ureditev trga sladkorja leta 2006 reformirana, da bi se povečala konkurenčnost v sladkornem sektorju, stabilizirali trgi, zagotovila razpoložljivost zalog sladkorja in izboljšala tržna usmerjenost sektorja z zmanjšanjem nekaterih regulativnih ovir.

(18)

Glavne značilnosti reforme iz leta 2006 so bile: (i) znatno zmanjšanje splošne evropske proizvodnje sladkorja iz sladkorne pese z množično opustitvijo kvot, (ii) ukinitev intervencijskih cen, (iii) brezcarinski dostop do trga za najmanj razvite države ter za afriške, karibske in pacifiške države (v nadaljnjem besedilu: države AKP) od 1. oktobra 2009, (iv) opustitev izvoznih nadomestil za sladkor od septembra 2008, (v) dovoljen le omejen izvoz izvenkvotnih količin ter (vi) vzpostavitev začasnega sklada za prestrukturiranje za financiranje kompenzacijskih plačil za prostovoljne opustitve proizvodne kvote.

(19)

Zaradi opustitev kvot se je znatno zmanjšalo število držav članic, ki so proizvajale sladkor, zaradi česar sta se po vsej EU povečali čezmejna trgovina in konkurenca. Poleg tega je v veliko državah članicah EU, vključno z Italijo, nastal primanjkljaj sladkorja, pri čemer je bila poraba večja od domače proizvodnje iz sladkorne pese.

(20)

Ker se je reforma sladkorne industrije EU začela izvajati v obdobju 2006–2007, se je predvidevalo, da se bo domače povpraševanje EU po približno 16,7–17,1 milijona tonah na leto pokrilo s kvotno proizvodnjo sladkorja iz sladkorne pese v državi članici, ki znaša 13,3 milijona ton, preostanek pa z uvoženim sladkorjem iz tradicionalnih prednostnih trgovinskih partneric. Vendar so se razmere od takrat spremenile, zlasti zato, ker je bil uvoz iz najmanj razvitih držav in držav AKP manjši, kot je Komisija pričakovala, zaradi česar so se kvotne ravni zalog postopno zmanjševale.

(21)

Surovi trsni sladkor za rafiniranje se trenutno lahko uvaža v EU iz tretjih držav v okviru naslednjih carinskih shem: (i) uvoz sladkorja iz držav AKP/najmanj razvitih držav (pobuda „Vse razen orožja“ in sporazumi o gospodarskem partnerstvu), (ii) kvote CXL, (iii) posebne tarifne kvote in (iv) druge carinske sheme za uvoz sladkorja.

(22)

Dostop do surovega trsnega sladkorja iz držav AKP/najmanj razvitih držav ali v okviru kvot CXL je ključnega in strateškega pomena za proizvajalce sladkorja v EU, ker je to edini surovi trsni sladkor, ki ga je v EU mogoče uvoziti brez prohibitivnih dajatev in količin. Vendar je bilo leta 2010 na območje EGP uvoženih le 2,55 milijona ton preferenčnega surovega trsnega sladkorja (vključno s surovim sladkorjem iz držav AKP/najmanj razvitih držav in surovim sladkorjem v okviru kvot CXL). To ni bilo dovolj za zapolnitev vrzeli v evropskem povpraševanju.

(23)

Poleg tega se je z reformo sladkorne industrije iz leta 2006 zmanjšalo število akterjev, zaradi česar se je okrepil že obstoječi trend koncentracije v sladkornem sektorju EU. Na trgu je še vedno prisotna usmeritev vodilnih proizvajalcev sladkorja EU v vertikalne in horizontalne integracije.

(24)

V zvezi z upoštevnim proizvodnim trgom so bili v okviru preiskave trga za Italijo potrjeni predhodni sklepi Komisije o opredelitvi ločenih proizvodnih trgov za dobavo belega sladkorja industrijskim predelovalcem in dobavo belega sladkorja trgovcem na drobno.

(25)

Pri preiskavi trga je bilo ugotovljeno, da prehod s proizvodnje belega sladkorja, ki se prodaja industrijskim predelovalcem, na proizvodnjo belega sladkorja, ki se prodaja trgovcem na drobno, morda ne bi bil gospodarsko izvedljiv, kot je navedla priglasitvena stranka, ker bi bile v ta namen morda potrebne znatne naložbe in bi se pojavilo tudi tveganje izgube uporabnikov storitev. Z vidika povpraševanja pa je zamenljivost proizvodov, prodanih uporabnikom na drobno in industrijskim uporabnikom, omejena.

(26)

V zvezi z upoštevnim geografskim trgom pa je bilo pri preiskavi trga v nasprotju z navedbami priglasitvene stranke potrjeno, da je geografski trg za dobavo belega sladkorja nacionalen. Uporabniki storitev in konkurenti z vse Italije so potrdili predhodne sklepe Komisije in tudi sklepe nacionalnih organov za konkurenco.

(27)

Na strani povpraševanja (i) industrijski uporabniki v veliki večini primerov kupujejo od dobaviteljev s sedežem v Italiji, imajo nacionalne pogodbe in ne kupujejo neposredno iz tujine; (ii) redki veliki akterji, ki kupujejo transnacionalno od akterjev zunaj Evrope, morajo nakupe v Italiji poravnati po „italijanskih“ cenah; (iii) industrijski uporabniki kupujejo nacionalno, ker so varnost in rednost dobave ter s tem bližina skladiščnih objektov ključni dejavniki za industrijske predelovalce in trgovce na drobno; in (iv) čeprav uporabniki kupujejo pri različnih virih, redko zamenjajo glavnega dobavitelja. Te značilnosti na strani povpraševanja pomenijo, da morajo dobavitelji, ki želijo na skupnem trgu uspešno konkurirati za industrijske uporabnike v Italiji, imeti dostop do uveljavljene baze uporabnikov, imeti razvito distribucijsko in logistično omrežje ter dobro poznati razmere na lokalnem in nacionalnem trgu.

(28)

Na strani ponudbe (i) italijanske proizvajalce sladkorja iz sladkorne pese omejujejo fiksne proizvodne kvote, ki jih ni mogoče tržiti in ki so določene na nacionalni osnovi; (ii) velik obseg uvoza v Italijo je neposredna posledica sistema kvot, ki omejuje proizvodnjo sladkorja iz sladkorne pese v Italiji in sam po sebi ne izraža konkurenčnega pritiska, ki ga na italijanske proizvajalce izvajajo tuji akterji; (iii) tuji proizvajalci poslujejo v Italiji zlasti prek skupnih podjetij z dobro uveljavljenimi italijanskimi akterji; to dokazuje, da se značilnosti italijanskega trga razlikujejo od značilnosti drugih evropskih trgov; sicer bi veliki evropski proizvajalci preprosto prodajali neposredno v Italijo in ne bi sklepali sporazumov o skupnem podjetju, ki jih zavezujejo k delitvi dobička; (iv) v zadnjih letih je bila strategija podjetja Südzucker v Italiji konkurirati z nizkimi cenami, kar se jasno razlikuje od njegove strategije v Nemčiji in Franciji, kjer je podjetje ohranilo visoke cene; na trgu, ki je širši od nacionalnega, bi se te ločene strategije odpravile z nadnacionalno arbitražo; (v) v internih dokumentih strank so navedene nacionalne strategije trženja za posamezno državo članico; (vi) v internih dokumentih strank so navedeni prodajni programi in določanje cen na nacionalni ravni; (vii) meje trga, ki potekajo vzdolž nacionalnih meja, odražajo in krepijo nekonkurenčne klavzule v sporazumih o skupnem podjetju, ki temeljijo na Italiji kot na referenčnem ozemlju; in (viii) navedba organa za konkurenco Bundeskartellamt opozarja tudi na opredelitev nacionalnega trga za Nemčijo, pri čemer ta vključuje trditve, ki so podobno pomembne za italijanski trg in skladne z njim.

(29)

Poleg tega razlike v cenah med Italijo in Nemčijo/Francijo niso odpravljene z arbitražo, kot bi bilo pričakovati na istem geografskem trgu, pri čemer velika odstopanja v tržnih deležih od ene države članice do druge, tudi v primeru sosednjih držav članic, kažejo na obstoj nacionalnih trgov na podlagi nacionalnih strategij dobave in proizvodnje.

(30)

Dobava surovega trsnega sladkorja je predhodni trg proizvodnje in dobave belega sladkorja v EU. Obe stranki sta dejavni na področju dobave surovega trsnega sladkorja evropskim rafinerijam (predhodni trg) ter na področju proizvodnje in dobave belega sladkorja na območju EGP (podrejeni trg).

(31)

V skladu z ugotovitvami iz odločbe o podjetjih ABF/Azucarera (zadeva M.5449) se je štelo, da dobava surovega trsnega sladkorja predstavlja ločen upoštevni proizvodni trg, ki ga je treba razlikovati od trga sladkorne pese. Vendar ni mogoče izključiti, da je treba nadalje razlikovati med preferenčnim surovim trsnim sladkorjem (vključno s surovim trsnim sladkorjem iz držav AKP/najmanj razvitih držav, v okviru kvot CXL in posebnih tarifnih kvot in shem) in drugimi shemami.

(32)

V zvezi z upoštevnim geografskim trgom trg za javna naročila preferenčnega surovega trsnega sladkorja zajema vsaj države AKP/najmanj razvite države in bi lahko vključeval tudi glavne države, ki dobavljajo surovi trsni sladkor v okviru preferenčnih kvot in dajatev CXL ter posebnih tarifnih kvot, na primer Brazilijo, Kubo in Avstralijo. Vprašanje, ali bi trg lahko bil širši in bi lahko postopoma postal svetovni trg, pa lahko ostane odprto, saj predlagana transakcija v nobenem primeru ne povzroča resnih dvomov, ne glede na natančen obseg upoštevnega geografskega trga.

(33)

Melasa je stranski proizvod pri postopku rafiniranja sladkorja, pri čemer regulativna ureditev zanjo ne velja. Je dveh vrst, in sicer melasa, pridobljena pri predelavi sladkornega trsa (melasa iz sladkornega trsa), in melasa, pridobljena pri predelavi sladkorne pese (melasa iz sladkorne pese).

(34)

Pri preiskavi trga ni bila potrjena trditev strank, da upoštevni proizvodni trg za melaso zajema dobavo melase iz sladkorne pese in melase iz sladkornega trsa, ne glede na končno uporabo. Vendar lahko vprašanje, ali je treba trg melase nadalje razmejiti, ostane odprto, saj to ne povzroča pomislekov glede konkurence, ne glede na natančno opredelitev trga.

(35)

V zvezi z upoštevnim geografskim trgom priglasitvena stranka meni, da trg melase zajema vsaj območje EGP. Pri preiskavi trga ni bil sprejet sklep o geografskem obsegu trga. Čeprav so bili predloženi nekateri dokazi, da bi trg – vsaj trg melase iz sladkorne pese – lahko bil ožji od območja EGP, kot je navedla priglasitvena stranka, je preiskava prav tako jasno pokazala, da nacionalne meje z vidika uporabnikov pri iskanju ponudbe niso pomembne. Čeprav je preiskava trga za namene sklepa pokazala, da trg morda zajema območje EGP, pa lahko vprašanje natančnega obsega opredelitve geografskega trga melase ostane odprto, saj to ne povzroča pomislekov glede konkurence, ne glede na obdržano opredelitev trga (tj. trg, ki zajema območje EGP, ali nacionalni trg).

(36)

Komisija je izvedla poglobljeno preiskavo strukture in delovanja oskrbe trgov belega sladkorja, dobave surovega trsnega sladkorja in dobave melase, na katere se nanaša predlagana transakcija. Pri preiskavi je ugotovila, da bo predlagana transakcija z neskladnimi učinki in oblikovanjem prevladujočega položaja na trgu za dobavo belega sladkorja italijanskim industrijskim predelovalcem verjetno ustvarila velike ovire za učinkovito konkurenco.

(37)

Podjetje Südzucker je na italijanskem trgu najpomembnejši akter na področju dobave belega sladkorja industrijskim predelovalcem. Podjetje EDFM, ki je tudi pomemben akter na istem proizvodnem trgu v Italiji, skupaj s podjetjem SFIR nadzira prodajo belega sladkorja iz rafinerije Brindisi industrijskim predelovalcem.

(38)

Poleg tega sta podjetji Südzucker in EDFM tesna konkurenta tudi z geografskega vidika. Za razliko od njunih konkurentov imata obe podjetji skladišča ter prodajata beli sladkor industrijskim predelovalcem in trgovcem na drobno na celotnem italijanskem ozemlju.

(39)

Stranki bi po predlagani transakciji imeli velika združena tržna deleža, ki bi zajemala vsaj [50–60] % trga prodaje belega sladkorja italijanskim industrijskim predelovalcem, z velikim dodatnim povečanjem (približno za [10–20] %).

(40)

Tako v že koncentrirani industriji poteka nadaljnje povezovanje, ki dodatno odpravlja konkurenco med dvema tesnima konkurentoma in ustvarja vodilnega akterja na trgu, ki nima enakovrednih konkurentov.

(41)

S predlagano transakcijo bi se združila dva najbolj dinamična in hitro rastoča akterja v Italiji. Podjetji Südzucker in EDFM sta konkurenta, ki lahko najenostavneje prilagodita svoje količine/prodajo na italijanskem trgu.

(42)

Po transakciji bi podjetji Südzucker in EDFM imeli motiv in zmožnost za umik količin in zvišanje cen v Italiji.

(43)

Ne glede na to, da so nekateri akterji na trgu dobro uveljavljeni z vidika infrastrukture, odnosov z uporabniki ali posebnega partnerstva z dobaviteljem sladkorja, je preiskava trga tudi pokazala, da bi konkurenti imeli omejeno zmožnost, vendar nobenega motiva in namena povečati dobavo v primeru zvišanja cen na italijanskem trgu belega sladkorja.

(44)

Sklenjeno je bilo, da se konkurenti s sedežem v Italiji ali zunaj nje soočajo z omejitvami zmogljivosti, zato ni verjetno, da bodo povečali dobavo v primeru zvišanja cen, in s tem, da bodo preprečili takšno ravnanje na trgu s strani združenega subjekta, kot je pojasnjeno zgoraj.

(45)

Na podlagi dejstev, da se italijanski trg sladkorja sooča s pomanjkanjem in da so cene sladkorja v Italiji visoke v primerjavi s cenami sladkorja v drugih državah članicah EU, je za uporabnike ključna zanesljiva oskrba v smislu količine in kakovosti.

(46)

Preiskava trga je pokazala, da uporabniki sladkorja v Italiji niso mnenja, da razpolagajo s pomembno kupno močjo v odnosu do dobaviteljev sladkorja, in verjetno ne bodo imeli možnosti zamenjave dobavitelja sladkorja.

(47)

Zato je bilo sklenjeno, da uporabnikom sladkorja v Italiji ni mogoče pripisati izravnalne kupne moči v njihovem odnosu do dobaviteljev sladkorja in v tem smislu ne predstavljajo konkurenčnega pritiska na italijanske proizvajalce/dobavitelje sladkorja, vključno s strankama.

(48)

Pri preiskavi trga ni bilo potrjeno stališče priglasitvene stranke, da za vstop na ta trg ni pomembnih ovir.

(49)

Konkurenti so navedli, da so za italijanski trg značilne sorazmerno visoke ovire za vstop na trg, pri čemer je dostop do vložkov glavna ovira za vstop na trg, ki se sooča s pomanjkanjem. Pri preiskavi trga je bilo tudi potrjeno, da so za trg sladkorja potrebni lokalno znanje, distribucijske poti in velike naložbe.

(50)

Poleg tega pri preiskavi trga ni bil opredeljen noben subjekt, ki bi želel vstopiti na trg dobave belega sladkorja italijanskim industrijskim predelovalcem. Za italijanski trg belega sladkorja so, ravno nasprotno, značilni umiki s trga zaradi pomanjkanja osnovnih vložkov.

(51)

Zato je bilo sklenjeno, da vstop na upoštevni trg ni verjeten in ga ni pričakovati kmalu.

(52)

Združeni tržni deleži strank na trgu dobave belega sladkorja trgovcem na drobno ostajajo manjši od [30–40] %.

(53)

Preiskava trga je pokazala, da predlagana transakcija učinkovite konkurence na trgu dobave belega sladkorja trgovcem na drobno v Italiji ne ovira znatno.

(54)

Pri preiskavi trga je bilo potrjeno, da podjetje EDFM v Grčiji ne prodaja belega sladkorja. V zvezi z možnostjo, da bi podjetje EDFM lahko predstavljalo potencialnega konkurenta v Grčiji, ni nobenih dokazov o verjetnosti, da bo podjetje EDFM v bližnji prihodnosti vstopilo na grški trg belega sladkorja.

(55)

Kljub resničnemu pomanjkanju preferenčnega surovega trsnega sladkorja na območju EGP in kljub temu, da je podjetje EDFM pomemben neodvisen akter na tem trgu, predlagana transakcija zaradi (i) majhne količine in odstotka preferenčnega surovega trsnega sladkorja strank, ki se trenutno dobavlja tretjim stranem, (ii) prisotnosti velikega števila vertikalno že integriranih akterjev, (iii) zmanjševanja vloge podjetja EDFM kot neodvisnega trgovca v zadnjih letih, (iv) prisotnosti drugih dobro uveljavljenih trgovcev, zlasti za dobavo sladkorja v okviru kvot CXL, ki bi lahko brez težav nadomestili podjetje EDFM, če bi nehalo dobavljati sedanje količine tretjim rafinerijam, in (v) morebitnega majhnega povpraševanja podjetja Südzucker po surovem trsnem sladkorju brez dajatev in kvot za njegove rafinerije verjetno ne bo vplivala na druge akterje.

(56)

Zato je sklenjeno, da združeni subjekt ne bo imel zmožnosti in motiva, da bi svojim konkurentom na podrejenem trgu proizvodnje belega sladkorja omejeval dostop do vložka preferenčnega surovega trsnega sladkorja. Poleg tega združeni subjekt glede na velik odstotek prodaje strank na zaprtem trgu in pomanjkanje preferenčnega surovega trsnega sladkorja ne bo imel motiva niti zmožnosti za omejevanje dostopa do uporabnikov preferenčnega surovega trsnega sladkorja na območju EGP.

(57)

Dejavnosti strank se prekrivajo na področju dobave melase za namene fermentacije in živalske krme/kmete. Glede na geografsko opredelitev trga bi to imelo učinek na trge na ravni EGP in nacionalni ravni.

(58)

Če bo geografska opredelitev trga zajemala celotno območje EGP, bo tržni delež združenega subjekta na celotnem trgu melase (tj. melase iz sladkorne pese in sladkornega trsa) za vse njene uporabe znašal [30–40] %. V primeru razmejitve trga glede na uporabo melase predlagana transakcija ne bi povzročila nobene pomembne spremembe strukture trga v zvezi z zelo nestanovitnim povpraševanjem po melasi za namene živalske krme. V zvezi z dobavo melase za fermentacijsko industrijo bi združen tržni delež združenega subjekta znašal približno [40–50] % ([20–30] % za podjetje Südzucker in [10–20] % za podjetje EDFM). Vendar med preiskavo trga ni bilo predloženih utemeljenih pomislekov glede učinka predlagane transakcije na uporabnike v fermentacijski industriji.

(59)

V Avstriji se dejavnosti strank prekrivajo le na področju dobave melase proizvajalcem krmne mešanice. Med preiskavo trga so proizvajalci krmne mešanice navedli, da predlagana transakcija ne bo vplivala na njihov dostop do melase ali na cene melase. Glede na pomembno vlogo uporabnikov v fermentacijski industriji kot stalnega in zanesljivega vira povpraševanja ni verjetno, da bo položaj združenega subjekta spodbujal njegovo neodvisnost od uporabnikov in konkurentov.

(60)

Na Češkem podjetji Südzucker in EDFM nista tesna konkurenta. Poleg tega podjetje EDFM na Češkem nima dovolj namenskih skladišč za melaso, zato na trgu ne more imeti pomembne vloge, razen vloge distributerja proizvoda.

(61)

V Belgiji podjetji Südzucker in EDFM dobavljata različnim uporabnikom. Podjetje Südzucker dobavlja predvsem uporabnikom v fermentacijski industriji. Pri preiskavi trga je bilo potrjeno, da imajo uporabniki v fermentacijski industriji tudi druge dobavitelje in strokovno znanje za organizacijo dobave od tretjih strani ali dobave neposredno iz držav porekla zunaj območja EGP. Na področju živalske krme ima podjetje EDFM podobne tržne deleže kot drugi trgovci na trgu. Med preiskavo trga ni nobena skupina uporabnikov predložila kakršnih koli utemeljenih pomislekov.

(62)

V Franciji je prisotnost podjetja EDFM zelo omejena ([0–5] % celotne prodaje melase), tržni delež podjetja Südzucker pa znaša skromnih [20–30] %.

(63)

V Nemčiji podjetji Südzucker in EDFM pokrivata le majhen odstotek melase, prodane za proizvodnjo živalske krme. Kar zadeva melaso, ki se dobavlja fermentacijski industriji, sta na trgu prisotni obe stranki (podjetje Südzucker [20–30] % in podjetje EDFM [10–20] %), pri čemer se soočata s primerljivo konkurenco. Med preiskavo trga so vsi uporabniki v fermentacijski industriji potrdili, da melaso zdaj kupujejo pri različnih virih in da bi poiskali druge dobavitelje, če bi združeni subjekt za melaso zahteval višjo ceno.

(64)

Na Slovaškem podjetji Südzucker in EDFM nista tesna konkurenta. Dejavnosti strank se prekrivajo predvsem na področju dobave melase kmetom, ki so med preiskavo trga potrdili, da lahko melaso zlahka zamenjajo z drugimi sestavinami krme.

(65)

Glede na navedeno je sklenjeno, da predlagana transakcija verjetno ne bo povzročila pomislekov glede konkurence v zvezi z dobavo melase na ravni EGP ali nacionalni ravni.

(66)

Da bi odpravili pomisleke glede konkurence, ki so povezani s predlagano transakcijo, sta stranki predlagali zaveze v skladu s členom 8(2) Uredbe o združitvah. Končne zaveze, ki naj bi se nanašale na pomisleke glede konkurence, ki jih je opredelila Komisija, so bile predložene 30. marca 2012.

(67)

Končne zaveze zajemajo (i) odsvojitev vseh trenutnih delnic podjetja EDFM v podjetju Brindisi, ki znašajo […] % vseh delnic podjetja Brindisi, ki so v lasti delničarjev, in (ii) prenos gospodarske koristi pogodb o surovem trsnem sladkorju. Podjetje EDFM je sprejelo tudi nekatere zaveze glede pogodb o surovem trsnem sladkorju.

(68)

Tako stranki poleg odprodaje delnic podjetja EDFM v podjetju Brindisi prevzameta obveznost za prenos gospodarske koristi pogodb o surovem trsnem sladkorju na novega kupca, pri čemer lahko sami izbereta način tega prenosa, ter zagotovita, da podjetje Brindisi ostane končni upravičenec do trenutnih količin in cen iz pogodb o surovem trsnem sladkorju.

(69)

Končni sklop ukrepov za izboljšave torej odpravlja opredeljene pomisleke glede konkurence na enostaven in jasen način, saj zagotavlja (i) odsvojitev sedanjega sodelovanja podjetja EDFM v rafineriji Brindisi in (ii) prenos gospodarske koristi pogodb o surovem trsnem sladkorju.

(70)

V sklepu je ob upoštevanju navedenega ugotovljeno, da predlagana koncentracija ne bo znatno ovirala učinkovite konkurence na notranjem trgu ali na njegovem znatnem delu.

(71)

Zato je koncentracija združljiva z notranjim trgom in delovanjem Sporazuma EGP v skladu s členoma 2(2) in 8(2) Uredbe o združitvah ter členom 57 Sporazuma EGP.

27.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/19

27.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/20

27.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/21