ISSN 1977-1045

Uradni list

Evropske unije

C 113

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 57
15. april 2014


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

I   Resolucije, priporočila in mnenja

 

MNENJA

 

Evropska centralna banka

2014/C 113/01

Mnenje Evropske centralne banke z dne 7. januarja 2014 o predlogu uredbe o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah (CON/2014/2)

1

 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2014/C 113/02

Obvestilo o postopku za ugotavljanje kršitev št. 2013/4108

21

 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Svet

2014/C 113/03

Sklep Sveta z dne 9. aprila 2014 o sprejetju stališča Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 1 za proračunsko leto 2014

22

2014/C 113/04

Obvestilo za osebe in subjekte, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2013/183/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji

24

2014/C 113/05

Obvestilo osebam, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2014/119/SZVP, ki se izvaja z Izvedbenim sklepom Sveta 2014/216/SZVP, in Uredbe Sveta (EU) št. 208/2014, ki se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 381/2014, o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini

25

 

Evropska komisija

2014/C 113/06

Menjalni tečaji eura

26

 

V   Objave

 

UPRAVNI POSTOPKI

 

Evropska komisija

2014/C 113/07

Poziv za zbiranje predlogov - Skupni usklajeni program Evropske unije za raziskave podjetij in potrošnikov

27

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE

 

Evropska komisija

2014/C 113/08

Obvestilo gospodarskim subjektom – Nov krog zahtevkov za opustitev avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za nekatere industrijske in kmetijske proizvode

29

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

 

Evropska komisija

2014/C 113/09

Državna pomoč — SA.14093 (C76/2002) – Belgija – Letališče Charleroi, SA.18857 (2012/C) – Švedska – Letališče Västerås, SA.19880 in SA.32576 (2012/C) – Nemčija – Letališče Niederrhein Weeze, SA.21121 (C29/2008), SA.32833 (2011/C) – Nemčija – Letališče Frankfurt-Hahn, SA.21877 (C24/2007), SA.27585 in SA.31149 (2012/C) – Nemčija – Letališče Lübeck, SA.22030 (C26/2007) in SA.29404 (2012/C) – Nemčija – Letališče Dortmund – NEO in NERES, SA.22614 (C53/2007) – Francija – Letališče Pau, SA.23098 (C37/2007) – Italija – Letališče Alghero, SA.24221 (2012/C) – Avstrija – Letališče Klagenfurt, SA.26190 (2012/C) – Nemčija – Letališče Saarbrücken, SA.26494 (2012/C) – Francija – Letališče La Rochelle, SA.26500 (2012/C) – Nemčija – Letališče Altenburg Nobitz, SA.26818 (2010/C) – Italija – Letališče Stretto, SA.27339 (2012/C) – Nemčija – Letališče Zweibrücken, SA.30743 (2011/C) – Nemčija – Financiranje infrastrukturnih ukrepov na letališču Leipzig-Halle, SA.30931 (2011/C) – Romunija – Romunska letališča, SA.31662 (2011/C) – Romunija – Letališče Temišvar, SA.33909 (2013/C) – Španija – Letališči Girona in Reus, SA.33960 (2012/C) – Francija – Letališče Beauvais, SA.33963 (2012/C) – Francija – Letališče Angoulême, SA.33962 (2012/C) – Francija – Letališče Carcassonne, SA.33961 (2012/C) – Francija – Letališče Nîmes, SA.33983 (2013/C) – Italija – Storitve splošnega gospodarskega pomena na sardinskih letališčih — Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 108(2) PDEU ( 1 )

30

 

Popravki

2014/C 113/10

Popravek seznama osrednjih organov, ki so jih države članice imenovale za vračanje predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice, v skladu s členom 3 Direktive 93/7/EGS (UL C 55, 26.2.2014)

32

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

 


I Resolucije, priporočila in mnenja

MNENJA

Evropska centralna banka

15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 113/1


MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 7. januarja 2014

o predlogu uredbe o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah

(CON/2014/2)

2014/C 113/01

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je dne 18. oktobra 2013 in 28. oktobra 2013 prejela zahtevi Sveta oziroma Evropskega parlamenta za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana uredba vsebuje določbe, ki vplivajo na prispevek Evropskega sistema centralnih bank k nemotenemu vodenju politik glede stabilnosti finančnega sistema, kakor je navedeno v členu 127(5) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

1.   Namen predlagane uredbe

1.1   Predlagana uredba uvaja skupni regulativni okvir Unije za urejanje objavljenih indeksov, ki služijo kot referenčne vrednosti za sklicevanje v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah, kot so pogodbe o hipotekarnih kreditih, ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, da se zagotovi celovitost in točnost teh indeksov ter s tem prispeva k delovanju notranjega trga ob hkratnem doseganju visoke ravni varstva potrošnikov in vlagateljev (2).

1.2   Novi okvir ureja celoten postopek določanja referenčnih vrednosti, od prispevanja kotacij ali drugih vhodnih podatkov s strani udeležencev na trgu ter upravljanja in nadziranja referenčne vrednosti do razširjanja in objavljanja referenčne vrednosti. Natančneje, namen predlagane uredbe je zagotoviti večjo zanesljivost in trdnost referenčnih vrednosti, tako da bodo udeleženci na trgu z njimi težje manipulirali, ter na splošno večjo preglednost postopkov določanja referenčne vrednosti. To naj bi dosegla predvsem z okrepitvijo nadzorne kontrole kakovosti vhodnih podatkov za indekse, ki se lahko uporabijo kot referenčne vrednosti, in metodologije za prispevanje teh podatkov (3) ter z izboljšanjem upravljanja in nadzora subjektov, ki upravljajo zagotavljanje referenčne vrednosti. Po predlaganem sistemu se zahteva, da upravljavci s sedežem v Uniji predložijo vlogo za izdajo dovoljenja s strani domačega pristojnega organa (4). Ker je funkcija upravljavca osrednja funkcija pri določanju referenčne vrednosti in vključuje diskrecijsko pravico glede načina pretvorbe vhodnih podatkov v referenčno vrednost, morajo upravljavci sprejeti kodeks ravnanja in zagotoviti, da na zagotavljanje podatkov ne vpliva nikakršno nasprotje interesov (5). Komisija je pooblaščena, da odloči, katere referenčne vrednosti v Uniji so „ključne referenčne vrednosti“, in sprejme seznam takih referenčnih vrednosti na ravni Unije (6).

1.3   V zvezi z nadzorom in izvrševanjem morajo v skladu s predlagano uredbo države članice imenovati organ ali organe, ki bodo odgovorni za izvajanje teh nalog (7), ter te organe sporočiti Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA). V zvezi s ključnimi referenčnimi vrednostmi, za katere je bolj verjetno, da imajo čezmejne učinke, mora pristojni organ upravljavca ustanoviti kolegij pristojnih organov, ki ga sestavljajo ta organ, ESMA, pristojni organi ponudnikov in drugi pristojni organi, kadar je to upravičeno, ter mora tudi vzpostaviti pisne dogovore v okviru kolegija, med drugim o pomoči, ki se zagotovi temu pristojnemu organu pri izvrševanju nekaterih ukrepov v zvezi z obveznim prispevanjem h ključni referenčni vrednosti (8). Če se v okviru kolegija ne doseže dogovor o sprejetju nekaterih določenih ukrepov (9), lahko pristojni organ upravljavca sprejme odločitev o zadevi, pod pogojem, da se vsako odstopanje od mnenj drugih članov kolegija in, kjer pride v poštev, ESMA v celoti obrazloži. Poleg tega lahko med drugim v primeru, da se pristojni organi ne uspejo sporazumeti o pisnih dogovorih, ali da pride do nestrinjanja s sprejetim ukrepom, ESMA sprejme odločitev na podlagi predložitve zadeve s strani drugega člana kolegija ali na lastno pobudo v skladu s postopkom „zavezujočega posredovanja“ (10). Predlagana uredba določa tudi ureditev enakovrednosti za referenčne vrednosti z upravljavci iz tretjih držav, ki naj bi jo upravljal ESMA (11).

1.4   Predlog tudi dopolnjuje nedavne predloge Komisije, da se manipulacija referenčnih vrednosti uvrsti med kršitve v zvezi z zlorabo trga, za katere v skladu z novo ureditvijo proti zlorabi trga veljajo stroge denarne kazni (12). Kar zadeva mednarodni vidik, je navedeno, da je predlagana uredba skladna z načeli za finančne referenčne vrednosti, ki jih je julija 2013 izdalo Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) (13).

2.   Splošne pripombe

ECB podpira cilj predlagane uredbe, da se na ravni Unije vzpostavi enoten sklop pravil za postopke določanja referenčnih vrednosti za finančne instrumente (14) in finančne pogodbe (15) v interesu celovitosti in zanesljivosti finančnih referenčnih vrednosti ter širše skrbi za zaščito vlagateljev in potrošnikov. ECB meni, da je regulativni odziv upravičen in sorazmeren z ugotovljenimi pomanjkljivostmi postopkov določanja referenčnih vrednosti. Povrnitev celovitosti finančnih referenčnih vrednosti in zaupanja javnosti vanje je še toliko bolj pomembna po nedavni domnevni manipulaciji pomembnih medbančnih referenčnih obrestnih mer Libor in Euribor, ki je v več primerih privedla do visokih denarnih kazni in obtožb glede zlorabe drugih indeksov. Za Eurosistem je za potrebe zaščite celovitosti in zanesljivosti teh pomembnih referenčnih vrednosti ključno, da se vzdržuje kakovost prispevkov (vhodnih podatkov) k tem indeksom in integriteta njihovih upravljavcev.

V odzivu Eurosistema na javno posvetovanje Komisije o urejanju indeksov v letu 2012 (16) je ECB poudarila sistemsko pomembnost referenčne vrednosti Euribor za finančno stabilnost ter dala posebna priporočila glede kratkoročnih in srednje- do dolgoročnih ukrepov za izboljšanje celovitosti in zanesljivosti referenčne vrednosti Euribor in drugih tovrstnih referenčnih vrednosti. ECB je skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami (NCB) Eurosistema podala odzive Eurosistema tudi na druga podobna posvetovanja o prihodnosti referenčnih indeksov na ravni Unije in na mednarodni ravni (17).

ECB želi dati tudi nekaj v prihodnost usmerjenih pripomb o reformi ključnih referenčnih obrestnih mer. Čeprav je bil dosežen napredek pri krepitvi postopkov upravljanja in povrnitvi kredibilnosti, je treba sprejeti dodatne ukrepe. ECB močno podpira pobude na trgu, katerih namen je določiti referenčne stopnje na podlagi transakcij, ki bi lahko uspešno dopolnile ali nadomestile Euribor in v finančnem sistemu, ki se spreminja, prispevale k lažji izbiri na trgu, tako da bi lahko uporabniki izbrali referenčne stopnje, ki bolj ustrezajo njihovim potrebam. Poleg tega je treba pri oblikovanju novih referenčnih stopenj upoštevati trdna načela za referenčne stopnje, ki so jih sprejeli ESMA, Evropski bančni organ (EBA) in IOSCO. Zato ECB močno spodbuja udeležence na trgu, da se dejavno vključijo v postopek oblikovanja teh stopenj in s tem zagotovijo, da bo nastala stopnja ustrezala potrebam trga. V tem obdobju prehoda na nove referenčne stopnje je zelo pomembno tudi to, da je vsak okvir Unije uporaben za udeležence na trgu. To je posebej ključno glede na to, da je področje uporabe predlagane uredbe zelo široko. ECB želi tudi poudariti, da se spodnje posebne pripombe osredotočajo predvsem na vpliv uredbe na pomembne referenčne obrestne mere.

3.   Posebne pripombe

3.1   Področje uporabe, izvzetje indeksov in referenčnih vrednosti, ki jih zagotavljajo centralne banke, ter opredelitev pojma

3.1.1   ECB podpira široko področje uporabe predlagane uredbe, ki zajema vse referenčne vrednosti, ki se uporabljajo za sklicevanje v finančnih instrumentih, ki so uvrščeni v trgovanje ali se z njimi trguje na organiziranem mestu trgovanja, kot so izvedeni finančni instrumenti za energijo, primarne proizvode in valute, za sklicevanje v finančnih pogodbah in za sklicevanje pri vrednosti investicijskih skladov (18). To je primerno glede na razširjeno in splošno uporabo referenčnih vrednosti na domačih in mednarodnih finančnih trgih ter posledično znatno možnost, da te referenčne vrednosti negativno vplivajo na vlagatelje in potrošnike pri manj zapletenih finančnih produktih, kot so hipoteke.

3.1.2   ECB pozdravlja izrecno izvzetje centralnih bank, ki so članice Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), iz področja uporabe predlagane uredbe, saj te že imajo vzpostavljene sisteme za zagotavljanje skladnosti s cilji predlagane uredbe (19). Vendar ECB predlaga, da se to izvzetje razširi na vse centralne banke, saj referenčne vrednosti in indekse, ki jih te zagotavljajo, že nadzirajo javni organi. Ta nadzor je zasnovan za doseganje skladnosti z načeli, standardi in postopki, ki zagotavljajo točnost, celovitost in neodvisnost referenčnih vrednosti in indeksov (20). V primeru centralnih bank – in dejansko javnih organov na splošno – bi prišlo tudi do podvajanja, če bi predlagana uredba veljala zanje, glede na to, da bodo upravljavce nadzirali njihovi nacionalni pristojni organi. Zato centralnih bank ter njihovih referenčnih vrednosti in indeksov ni treba vključiti v predlagano uredbo (21), ECB pa dejansko ne bi nasprotovala razširitvi izvzetja na vse javne organe. To je skladno z načeli IOSCO o določanju referenčnih vrednosti, pri čemer je v nedavnem poročilu o teh načelih navedeno, da upravljanje referenčne vrednosti s strani nacionalnega organa za potrebe javne politike ne sodi v področje uporabe teh načel (22).

Poleg tega v zvezi z opredelitvijo pojma „medbančna referenčna obrestna mera“ (23) ECB ugotavlja, da posebna ureditev iz Priloge II zajema samo tiste tovrstne referenčne vrednosti, ki temeljijo na obrestnih merah, po katerih lahko banke posojajo drugim bankam ali si izposojajo od njih. Po mnenju ECB bi morala biti ta ureditev manj omejujoča in bi morala vključevati tudi referenčne vrednosti, pri katerih je osnovno sredstvo stopnja, po kateri lahko banka posoja ali si izposoja na veleprodajnem trgu (24). Veleprodajni trg lahko zajema tudi subjekte, ki niso banke.

3.2   Celovitost in zanesljivost referenčnih vrednosti ter postopek izdaje dovoljenj upravljavcem in nadzor nad njimi  (25)

3.2.1   ECB pozdravlja dejstvo, da morajo biti vhodni podatki, ki jih predložijo ponudniki, podatki o transakcijah, in da se lahko drugi podatki uporabijo samo, če podatki o transakcijah ne zadoščajo za točen in zanesljiv prikaz tržnega ali gospodarskega stanja, ki naj bi se merilo z referenčno vrednostjo, in pod pogojem, da je take podatke mogoče preveriti (26).

3.2.2   Vendar pa bi morali zakonodajni organi Unije nameniti posebno pozornost temu, da se zagotovi, da ne bi pri zasledovanju upravičenih ciljev predloga z zaostritvijo regulativnih zahtev za upravljavce (27) nenamerno odvrnili novih kandidatov za vstop v to ključno funkcijo niti premočno odvrnili sedanjih upravljavcev od ohranitve te funkcije, zlasti v sedanjem obdobju prehoda na možne nove referenčne stopnje (28). Take ovire za vstop bi lahko privedle do seznama referenčnih vrednosti, ki ne bi bil najboljši in morda ne bi zadostil potrebam uporabnikov.

3.2.3   Poleg tega je za namen določitve, kje se nahaja mejna vrednost „50 % vrednosti transakcij na trgu“, ki je v skladu s členom 7(1)(c) predlagane uredbe pogoj, da upravljavec ugotovi, ali za referenčne vrednosti, ki ne temeljijo na transakcijah, obstaja osnovni trg, treba pojasniti, kako naj upravljavec pride do zanesljive in neizpodbojne ocene glede tega, kaj predstavlja trg za potrebe te ugotovitve, glede na to, da je trg ekonomski pojem, ki izhaja iz konkurenčnega prava in v predlagani uredbi ni podrobneje opredeljen.

3.2.4   ECB tudi ugotavlja, da bodo v skladu s predlagano uredbo upravljavce in ponudnike, ki prispevajo podatke za izračun referenčnih vrednosti, v Uniji nadzirali pristojni organi, ki jih bodo imenovale države članice, in da bodo upravljavci referenčnih vrednosti potrebovali dovoljenje teh organov. ECB je v preteklosti izrazila stališče (29), da bi morali biti glede na sistemsko pomembnost referenčne vrednosti Euribor za finančne trge v Uniji in njeno vlogo pri transmisiji denarne politike v nadzor nad postopki določanja stopnje Euribor vključeni evropski nadzorni organi. ECB meni, da so organi, kot sta ESMA in EBA, primerni za prevzem take vloge. Zato ECB pozdravlja predlog, da Komisija sprejme delegirane akte na podlagi tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA v zvezi z določenimi zadevami v postopkih določanja referenčnih vrednosti, ter predlagano pooblastilo ESMA, da opravi „zavezujoče posredovanje“ pri usklajevanju sodelovanja med pristojnimi organi v Uniji (30), in njegovo vlogo pri registraciji in preklicu registracije upravljavcev s sedežem v tretjih državah (31). Poleg tega bi bilo treba pojem sedeža pravnih in fizičnih oseb, kakor je opredeljen v predlagani uredbi („located“), v angleškem jeziku uporabljati dosledno v celotnem besedilu (32). ECB pozdravlja tudi to, da lahko pristojni organi nekatere svoje naloge v skladu s predlagano uredbo prenesejo na ESMA, če ta s tem soglaša (33).

3.3   Sektorske zahteve, ključne referenčne vrednosti in obvezno prispevanje  (34)

3.3.1   Predlog vsebuje regulativne zahteve za različne vrste referenčnih vrednosti in sektorjev ter posebno ureditev za „ključne referenčne vrednosti“ (35). ECB podpira elemente te strožje ureditve za ključne referenčne vrednosti. ECB pozdravlja tudi to, da predlagana uredba predvideva možnost, da nadzorovani subjekti obvezno prispevajo vhodne podatke za ključno referenčno vrednost (36). To je pomemben varovalni mehanizem za primer, ki ga ni mogoče izključiti, ko pride do nedelovanja trga in prispevki iz podatkov na podlagi transakcij usahnejo ali niso na voljo (37). ECB pa je zaskrbljena, da sedanja opredelitev pojma „ključna referenčna vrednost“ (38), ki zahteva, da je večina ponudnikov nadzorovanih subjektov in da se „sklicujejo na finančne instrumente s hipotetično vrednostjo vsaj 500 milijard EUR“, morda ne zagotavlja dovolj varne podlage za nastanek novih ključnih referenčnih vrednosti, na primer za medbančne obrestne mere. Poleg tega, da predlagana opredelitev pomeni možno oviro za vstop, je njena slaba stran tudi to, da je težko oceniti, ali je dosežena številčna mejna vrednost. Iz tega razloga ECB vidi prednosti v tem, da se ohrani prožnejša opredelitev, ki bi temeljila na vidikih finančne stabilnosti (39).

3.3.2   ECB ima resne pomisleke v zvezi s predlaganim besedilom glede mejne vrednosti za uporabo pooblastil za zahtevanje obveznega prispevanja. Člen 14 v sedanjem besedilu daje pristojnemu organu upravljavca nekatera pooblastila, ki jih ta lahko izvaja z namenom, da zagotovi, da nadzorovani subjekti še naprej zagotavljajo prispevke za referenčno vrednost, lahko pa od njih zahteva tudi izvedbo drugih ukrepov (40) v primeru, če „ponudniki, pri čemer je zajetih vsaj 20 % ponudnikov, prenehajo prispevati podatke za izračun ključnih referenčnih vrednosti ali je na voljo dovolj dokazov, da bi lahko vsaj 20 % ponudnikov v katerem koli letu prenehalo prispevati podatke“. Lahko pa bi prišlo do primerov, ko bi v obdobju več let veliko institucij, ki so članice skupine, prenehalo prispevati vhodne podatke, vendar v nobenem posameznem letu (na drseči ali koledarski podlagi) število prenehanj ne bi doseglo 20 % vseh ponudnikov, ki prispevajo podatke za izračun referenčne vrednosti, ter tako ne bi bil izpolnjen pogoj za uporabo pooblastil pristojnega organa za ukrepanje. To lahko posledično vodi v počasen konec ključne referenčne vrednosti brez možnosti, da se uporabi kakršen koli obvezen sistem. To ima lahko resne posledice z vidika reprezentativnosti skupine. Čeprav je upravljavec zavezan zagotoviti, da pridobi vhodne podatke od skupine ali vzorca ponudnikov, ki je zanesljiv in reprezentativen (41)„ imajo lahko brez možnosti uvedbe obveznega prispevanja pomanjkljivosti vhodnih podatkov za referenčno vrednost resne posledice za finančno stabilnost in pravilno delovanje trgov. Glede na ključnost teh referenčnih vrednosti ter ob upoštevanju vidikov finančne stabilnosti in nemotenega delovanja trgov ECB močno priporoča, da se opusti zanašanje na številčno preverjanje, ki ga je lahko zaobiti in katerega mejna vrednost morda ne bo nikoli dosežena, ter se nadomesti s kvalitativnimi merili, povezanimi z vidiki finančne stabilnosti. Zato ECB močno priporoča, da se od upravljavca zahteva, da redno in vsakokrat, kadar se zmanjša velikost skupine, oceni, ali je skupina še reprezentativna, zlasti pa to, ali katero koli zmanjšanje velikosti povzroči, da se vhodni podatki pridobivajo od sklopa ponudnikov, ki ni dovolj reprezentativen (42). ECB ob tem izpostavlja, da člen 7(1)(b) predlagane uredbe zahteva, da upravljavec „pridobi vhodne podatke od zanesljive in reprezentativne skupine ali vzorca ponudnikov za zagotovitev, da je referenčna vrednost, ki temelji na teh podatkih, zanesljiva ter predstavlja tržno ali gospodarsko stanje, ki naj bi se merilo z referenčno vrednostjo (‚reprezentativni ponudniki‘)“. V tej zvezi ECB priporoča, da se v členu 14(2) izrecno določi, da lahko nadzorovani subjekti, ki se izberejo za obvezno prispevanje h ključni referenčni vrednosti, vključujejo nadzorovane subjekte, ki niso institucije iz skupine.

3.3.3   V primeru ključnih referenčnih vrednosti predlagana uredba tudi zahteva, da pristojni organi ponudnikov „pomagajo“ pristojnemu organu upravljavca referenčne vrednosti pri izvrševanju ukrepov, določenih v skladu s členom 14(1)(a) in (b) (43), vključno z zahtevo, da nadzorovani subjekti obvezno prispevajo k referenčni vrednosti. ECB razume, da se v primeru, kadar bodisi pristojni organ upravljavca sprejme odločitev o katerem od teh ukrepov in o sprejetem ukrepu ali ukrepih obstaja nestrinjanje v kolegiju bodisi ni sporazuma o pisnih dogovorih, ki naj bi bili sklenjeni za izvrševanje ukrepov pristojnega organa upravljavca, zadeva lahko predloži ESMA, ki nato lahko sprejme odločitev v skladu s postopkom iz člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

3.4   Sodelovanje pri nadzoru

Predlagana uredba določa ustanovitev kolegija pristojnih organov v zvezi z vsako ključno referenčno vrednostjo (44). ECB pa je zaskrbljena glede delovanja takega postopka v primeru ključnih finančnih referenčnih vrednosti, zlasti v izrednih razmerah, kot je nedelovanje trga. Poleg tega ti dogovori ne bi smeli vplivati na odgovornosti ECB za nadzor bank v skladu z uredbo o prenosu posebnih nalog na področju bonitetnega nadzora kreditnih institucij na ECB (45). Ta uredba na ECB prenaša naloge bonitetnega nadzora kreditnih institucij, ne pa nalog v zvezi z nadzorom opravljanja poslov kreditnih institucij (46). Zato ECB razume, da nacionalni pristojni organi ostajajo odgovorni za nadzor referenčnih vrednosti. Da pa bi odpravili vsak dvom v to, da odgovornost za nadzor nad finančnim poslovanjem institucij, ki prehajajo pod enotni mehanizem nadzora (EMN), ostaja v rokah nacionalnih pristojnih organov, bi morali v uredbi določiti, da mora biti pristojni organ, ki ga imenuje država članica, nacionalni pristojni organ.

3.5   Preglednost in varstvo potrošnikov

3.5.1   ECB ugotavlja, da mora v skladu s členom 16(1) predlagane uredbe upravljavec objaviti vhodne podatke, ki se uporabijo pri določanju referenčne vrednosti, takoj po objavi referenčne vrednosti, razen če bi imela objava resne negativne posledice za ponudnike ali bi negativno vplivala na zanesljivost ali celovitost referenčne vrednosti, pri čemer se lahko v tem primeru objava začasno odloži za obdobje, v katerem se posledice bistveno ublažijo. ECB tudi razume, da določbe predlagane uredbe, ki pristojnemu organu, njegovim zaposlenim in morebitnim pooblaščencem prepovedujejo, da bi razkrili „informacije, ki so poslovna skrivnost“, kateri koli drugi osebi, ne veljajo za upravljavca referenčne vrednosti in tako temu ne preprečujejo, da končno objavi vhodne podatke, tudi če ti vsebujejo take informacije, kakor so določene v členu 16 predlagane uredbe. Vendar je vprašljivo, ali ti podatki pomenijo dodatno vrednost za uporabnike. Predlagana uredba bi morala namesto tega zagotoviti, da bodo uporabniki na podlagi ustreznega pregleda, nadzora, arhiviranja in revidiranja podatkov lahko verjeli v njihovo zanesljivost. Poleg tega lahko v zvezi z referenčnimi vrednostmi na podlagi transakcij pride do primerov, ko vhodni podatki, ki naj bi bili objavljeni, vsebujejo podatke, ki so poslovno občutljivi ali poslovna skrivnost, na primer, če so v vhodne podatke vključeni podatki o obsegu transakcij. Zato od upravljavca ne bi smeli zahtevati, da objavi vhodne podatke, niti z zamikom, razen če zadevni pobudnik to predhodno odobri, temveč bi bilo dovolj, če bi od upravljavca zahtevali, da shrani podatke za določeno obdobje, v katerem bi lahko pristojni organ na zahtevo dostopal do njih (47). To bi pomenilo manjše breme za ponudnike, pristojnemu organu upravljavca pa bi omogočilo dostop do podatkov za potrebe preverjanja, ali so točni in zadostni.

3.5.2   Določbe o preglednosti upravljavca referenčne vrednosti zavezujejo k objavi postopka glede ukrepov, ki jih mora sprejeti v primeru bistvenih sprememb ali ukinitve referenčne vrednosti. Prav tako so tudi nadzorovani subjekti in uporabniki zavezani, da objavijo zanesljive načrte ukrepov, ki bi jih sprejeli v takem primeru (48). Vendar pa niti te določbe niti določbe, ki urejajo prehodno ureditev (49), ne vzpostavljajo zahteve po načrtih za izredne razmere za primer nenadne motnje v zagotavljanju referenčne vrednosti. ECB zato priporoča, da se v predlagano uredbo vključi zahteva, da mora upravljavec referenčne vrednosti pripraviti lastne postopke za izredne razmere ob popolni preglednosti v razmerju do končnih uporabnikov indeksov. Predlaga se, da se take določbe vključijo v kodeks ravnanja upravljavca referenčne vrednosti kot dodatna zahteva v odstavku 1 oddelka D Priloge I k predlagani uredbi (50).

3.5.3   Od nadzorovanih subjektov, kot so kreditne institucije, se zahteva, da ocenijo, ali je to, da finančna pogodba, ki jo nameravajo skleniti s stranko, vsebuje sklicevanje na referenčno vrednost, ustrezno za uporabo s strani te stranke. Za zagotovitev ustreznosti referenčne vrednosti mora subjekt pridobiti potrebne informacije o tej referenčni vrednosti, vključno z javno izjavo upravljavca o referenčni vrednosti (51). ECB priporoča, da zakonodajni organi Unije pojasnijo, kako bo ta obveznost upoštevana v predlogu Komisije o kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine (52), saj opredelitev finančnih pogodb v predlagani uredbi vključuje hipoteke.

3.6   Uporaba referenčnih vrednosti, ki jih zagotavljajo upravljavci iz tretjih držav  (53)

3.6.1   ECB ugotavlja, da morajo referenčne vrednosti, ki jih zagotavljajo upravljavci s sedežem v tretjih državah, v skladu s predlagano ureditvijo enakovrednosti iz člena 20 izpolniti nekatere določene pogoje, vključno s pridobitvijo odločitve Komisije, s katero ta priznava, da sta pravni okvir in nadzorna praksa teh tretjih držav enakovredna tistima iz predlagane uredbe, preden te referenčne vrednosti lahko uporabijo nadzorovani subjekti v Uniji. ECB tudi ugotavlja, da kaže, da za te referenčne vrednosti ne veljajo prehodne določbe iz člena 39, saj kaže, da te določbe urejajo samo obstoječe referenčne vrednosti, katerih upravljavec mora zaprositi za izdajo dovoljenja pristojni organ države članice, v kateri ima upravljavec sedež, tj. gre za upravljavce s sedežem v Uniji.

3.6.2   ECB je zaskrbljena glede delovanja predlagane ureditve enakovrednosti, zlasti če bi se uvedla hkrati z drugimi določbami predlagane uredbe. Veliko pomembnih investicijskih produktov v Uniji, zlasti pri izvedenih finančnih instrumentih in investicijskih skladih, se sklicuje na referenčne vrednosti, ki niso iz Unije. Čeprav je IOSCO objavil načela o določanju referenčnih vrednosti in spodbuja države, da jih izvedejo (54), to ostaja v rokah posameznih držav in je zato negotovo, ali jih bodo vsi člani IOSCO izvedli v zakonodaji. Ker mora biti v pozitivni odločitvi Komisije o enakovrednosti v skladu s predlagano uredbo navedeno, da pravni okvir tretje države zagotavlja, da so zahteve uredbe, vključno z zahtevami za upravljavce glede upravljanja in kontrole, pravno zavezujoče ter predmet učinkovitega nadzora in izvrševanja (55), bi morda veliko pravnih okvirov tretjih držav, vključno s tistimi iz držav članic skupine G20, težko izpolnilo pogoje za enakovrednost, na primer, če ti pravni okviri ne predvidevajo nadzora upravljavca in ponudnikov (56). Posledično bi bilo treba umakniti širok krog produktov, ki se sklicujejo na take referenčne vrednosti z upravljavci iz tretjih držav, možen vpliv takega ravnanja na finančno stabilnost pa bi bil lahko velik.

3.6.3   ECB tudi ugotavlja, da predlagana ureditev enakovrednosti ne daje jasne usmeritve glede posledic za pogodbe, ki se trenutno sklicujejo na take referenčne vrednosti, če te referenčne vrednosti ne bodo uspešno prestale preverjanja enakovrednosti, saj kaže, da prehodne določbe v členu 39 veljajo samo za referenčne vrednosti iz Unije.

3.6.4   Zato namesto tega, da se pusti uporabo referenčnih vrednosti, ki niso iz Unije, v negotovosti, ECB poziva zakonodajne organe Unije, naj preučijo vsaj možnost določitve daljšega obdobja za uvedbo ureditve enakovrednosti, po katerem bi izbrane referenčne vrednosti, ki se splošno uporabljajo in imajo upravljavce iz tretjih držav, zlasti držav članicah skupine G20, lahko še naprej uporabljale v Uniji do konca daljšega, triletnega prehodnega obdobja. V zvezi s temi referenčnimi vrednostmi bi moral upravljavec iz tretje države dokazati skladnost z načeli IOSCO po svojem domačem pravnem okviru. Posledično bi bila referenčna vrednost začasno izvzeta iz zahtev glede enakovrednosti, ki so določene v členu 20 predlagane uredbe. Pomembno pa je, da se uravnovesijo vidiki finančne stabilnosti v Uniji in širši vidiki enake obravnave vseh upravljavcev ključnih referenčnih vrednosti, ki se v Uniji splošno uporabljajo. Da bi dosegli tako ravnovesje, ECB predvideva vlogo ESMA, da v imenu Komisije redno pregleduje, ali je odlog uvedbe ureditve enakovrednosti za upravljavce s sedežem zunaj Unije (57) še upravičen.

4.   Drugi mednarodni vidiki

V odzivu Eurosistema na posvetovanje Komisije o urejanju indeksov iz septembra 2012 (58) je ECB poudarila, da je na tem področju pomembno zagotoviti ustrezno usklajevanje zakonodajnih pobud na nacionalni ravni in ravni Unije z mednarodnimi pobudami. V tej zvezi ECB pripominja, da skupina Official Sector Steering Group Odbora za finančno stabilnost, katere članica je ECB, trenutno obravnava prihodnost finančnih referenčnih vrednosti skupaj z udeleženci na trgu.

Kadar ECB priporoča, da se predlagana uredba spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v Prilogi.

V Frankfurtu na Majni, 7. januarja 2014

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  COM(2013) 641 final.

(2)  Glej člen 1 predlagane uredbe. Področje uporabe predlagane uredbe je široko ter zajema raznovrstne referenčne indekse, vključno z vsemi indeksi, ki se uporabljajo za sklicevanje v finančnih instrumentih, ki so uvrščeni v trgovanje ali se z njimi trguje na organiziranem mestu trgovanja, kot so izvedeni finančni instrumenti za energijo, primarne proizvode in valute.

(3)  Glej člena 7 in 8 predlagane uredbe.

(4)  Glej člen 22 predlagane uredbe. Tako lahko nadzorovani subjekti, kakor določa člen 19, uporabljajo referenčno vrednost, ki je predmet predlagane uredbe, samo v primeru, če jo zagotavlja upravljavec, ki je pridobil dovoljenje v skladu s členom 23 ali je registriran v skladu s členom 21.

(5)  Npr. če so med člani upravljavca ali skupine, ki jo ta vodi, udeleženci na trgu, ki prispevajo vhodne podatke za indeks.

(6)  Glej člen 13 predlagane uredbe. V zvezi s ključnimi referenčnimi vrednostmi morajo upravljavci pristojnemu organu poslati kodeks ravnanja in od njega pridobiti odobritev tega kodeksa ravnanja.

(7)  Glej člen 29 predlagane uredbe. Nadzorna in preiskovalna pooblastila pristojnih organov so določena v členu 30, njihove upravne sankcije pa v členu 31.

(8)  Glej člen 34(1) in (6) predlagane uredbe. Zadevni ukrep v zvezi z obveznim prispevanjem je člen 14(1)(a) in (b).

(9)  Ti vključujejo ukrepe v zvezi z obveznim prispevanjem (člen 14), izdajo dovoljenj upravljavcem (člena 23 in 24) ter upravnimi ukrepi in sankcijami (člen 31).

(10)  Ta je določen v členu 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(11)  Glej naslov V predlagane uredbe. Upravljavci referenčnih vrednosti iz tretjih držav morajo o referenčni vrednosti obvestiti ESMA in jo pri njem registrirati, Komisija pa mora potrditi, da je regulativna ureditev tretje države enakovredna ureditvi Unije, preden lahko to referenčno vrednost uporabijo nadzorovani subjekti iz Unije.

(12)  Glej spremenjeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga), COM(2012) 421 final, in spremenjeni predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskih sankcijah za trgovanje z notranjimi informacijami in tržno manipulacijo, COM(2012) 420 final.

(13)  Glej končno poročilo IOSCO o načelih za finančne referenčne vrednosti z dne 17. julija 2013, dostopno na spletni strani IOSCO na naslovu www.iosco.org.

(14)  Glej člen 3(1)(13) predlagane uredbe.

(15)  V skladu s členom 3(1)(15) predlagane uredbe so to kreditne pogodbe in kreditne pogodbe v zvezi s stanovanjskimi nepremičninami, kakor so opredeljene v ustreznih direktivah Unije.

(16)  Glej European Commission’s public consultation on the regulation of indices – Eurosystem’s response, november 2012, str. 2–3, dostopno na naslovu www.ecb.europa.eu.

(17)  Glej Eurosystem’s response to the EBA and ESMA’s public consultation on the principles for benchmark-setting processes in the EU in Eurosystem’s response to IOSCO’s consultation report on financial benchmarks, oboje objavljeno februarja 2013.

(18)  Skladi denarnega trga (SDT) lahko prav tako uporabljajo indekse za sklicevanje pri cenah finančnih instrumentov, s katerimi trgujejo. Glej predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skladih denarnega trga, COM(2013) 615 final, ki od SDT zahteva, da v primeru, če ni na voljo metoda vrednotenja po tekočih tržnih cenah, svoja sredstva vrednotijo z uporabo metode vrednotenja z uporabo notranjega modela, ki je vrsta metode referenčne vrednosti (glej zlasti uvodno izjavo 41 in člen 2(10) navedenega predloga uredbe). SDT so običajno oblikovani kot upravitelji alternativnih investicijskih skladov ali kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje in so kot taki že vključeni v opredelitev nadzorovanih subjektov (glej člen 3(1)(14)(e) in (f) predlagane uredbe).

(19)  Glej člen 2(2)(a) in uvodno izjavo 16 predlagane uredbe.

(20)  Glej spremembe 1 do 3.

(21)  V tej zvezi je treba omeniti, da je v osnutku poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (ECON) Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2013 predlagano, da se NCB vključijo v področje uporabe predlagane uredbe (glej spremembo 20 v osnutku poročila). V njem pa se priznava (uvodna izjava 20), da „zunanje izvajanje izračuna v primerih, ko se pri uporabi enačbe ne uporablja diskrecijska pravica, ne pomeni, da je avtor izračuna tudi upravljavec za namene te uredbe“. Odbor o osnutku poročila še ni glasoval. Dostopen je na spletni strani Parlamenta na naslovu www.europarl.europa.eu.

(22)  Končno poročilo IOSCO o načelih za finančne referenčne vrednosti, glej opombo 13.

(23)  Glej člen 3(1)(19) predlagane uredbe in Prilogo II k predlagani uredbi.

(24)  Glej spremembo 5. Glej tudi poglavje o referenčnih obrestnih merah v Mesečnem biltenu ECB iz oktobra 2013, str. 69, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(25)  Glej naslova II in VI predlagane uredbe.

(26)  Glej člen 7(1)(a) predlagane uredbe.

(27)  Glej poglavje I naslova II predlagane uredbe.

(28)  Glej odstavek 3.3.2, v katerem so poudarjeni pomisleki glede primernosti mejnih vrednosti za obvezno prispevanje.

(29)  Glej European Commission’s public consultation on the regulation of indices – Eurosystem’s response, november 2012, str. 3.

(30)  To je določeno v členu 34 predlagane uredbe s sklicevanjem na člen 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(31)  Glej člena 20 in 21 predlagane uredbe.

(32)  Glej spremembo 9 v zvezi s členom 20(1), kjer se uporablja „administrator established in a third country“.

(33)  Glej člen 26(2) predlagane uredbe.

(34)  Glej naslov III predlagane uredbe.

(35)  Glej člen 3(1)(21) (opredelitev pojma) in člen 13 predlagane uredbe. Zlasti mora upravljavec ključne referenčne vrednosti poslati svoj kodeks ravnanja nacionalnemu pristojnemu organu in pridobiti potrditev slednjega, da je kodeks ravnanja skladen z uredbo.

(36)  Glej člen 14 predlagane uredbe.

(37)  Glej Eurosystem’s response to the EBA and ESMA’s public consultation, glej opombo 17.

(38)  Glej člen 3(1)(21) predlagane uredbe.

(39)  Glej spremembo 6.

(40)  Glej člen 14(1)(a) do (c) predlagane uredbe.

(41)  Glej člen 7(1)(b) v povezavi z oddelkom C Priloge I k predlagani uredbi.

(42)  Glej spremembo 6.

(43)  Ta določba pooblašča pristojni organ upravljavca, da (a) zahteva, da nadzorovani subjekti prispevajo vhodne podatke upravljavcu v skladu z metodologijo, kodeksom ravnanja ali drugimi pravili, in (b) določi način in čas, v katerem se prispevajo morebitni vhodni podatki. Zahteva po zagotavljanju pomoči je določena v členu 14(3).

(44)  Glej člen 34(1) in (2) predlagane uredbe.

(45)  Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63). Glej tudi Uredbo (EU) št. 1022/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), kar zadeva prenos posebnih nalog na Evropsko centralno banko na podlagi Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 (UL L 287, 29.10.2013, str. 5).

(46)  Glej člen 4(1) Uredbe (EU) št. 1024/2013.

(47)  Glej člen 16 predlagane uredbe in spremembo 7.

(48)  Glej člena 17 in 39 predlagane uredbe.

(49)  Člen 39 predlagane uredbe.

(50)  Glej spremembi 8 in 18.

(51)  Glej člen 18(1) predlagane uredbe.

(52)  Glej predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine, COM(2011) 142 konč.

(53)  Glej člena 20 in 21.

(54)  Glej opombo 13 in zadnje sporočilo IOSCO iz novembra 2013.

(55)  Glej člen 20(2)(b) v povezavi s členom 5 predlagane uredbe.

(56)  Npr. ker je upravljavec neregulirano tržno združenje. ECB na podlagi povratnih informacij udeležencev na trgu razume, da le malo jurisdikcij zunaj Unije namerava urejati še kaj drugega kot glavne referenčne obrestne mere ter nekatere referenčne vrednosti za devizno poslovanje in primarne proizvode.

(57)  Glej spremembo 16.

(58)  Glej European Commission’s public consultation on the regulation of indices – Eurosystem’s response, november 2012, str. 8.


PRILOGA

Predlagane spremembe besedila

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Spremembe, ki jih predlaga ECB (1)

Sprememba 1

Uvodna izjava 16

„(16)

Referenčne vrednosti, ki jih pripravljajo centralne banke v Uniji, nadzorujejo javni organi ter so skladne z načeli, standardi in postopki, ki zagotavljajo točnost, celovitost in neodvisnost referenčnih vrednosti, kot določa ta uredba. Zato morajo biti te referenčne vrednosti zajete v tej uredbi. Vendar lahko centralne banke tretjih držav prav tako zagotavljajo referenčne vrednosti, ki se uporabljajo v Uniji. Določiti je treba, da so iz obveznosti te uredbe izvzete le centralne banke tretjih držav, ki pripravljajo referenčna merila, za katera veljajo podobni standardi, kot jih določa ta uredba.“

„(16)

Referenčne vrednosti, ki jih pripravljajo centralne banke v Uniji, nadzorujejo javni organi ter so skladne z načeli, standardi in postopki, ki zagotavljajo točnost, celovitost in neodvisnost referenčnih vrednosti, kot določa ta uredba. Zato ni treba, da so te referenčne vrednosti zajete v tej uredbi. Vendar lahko centralne banke tretjih držav prav tako zagotavljajo referenčne vrednosti, ki se uporabljajo v Uniji. Določiti je treba, da so iz obveznosti te uredbe izvzete le centralne banke tretjih držav, ki pripravljajo referenčna merila, za katera veljajo podobni standardi, kot jih določa ta uredba.

Pojasnilo

Referenčne vrednosti, ki jih zagotavljajo centralne banke, nadzirajo javni organi. Ta nadzor je že zasnovan za doseganje skladnosti z načeli, standardi in postopki, ki zagotavljajo točnost, celovitost in neodvisnost referenčnih vrednosti. Zato centralnih bank in referenčnih vrednosti, ki jih te zagotavljajo, ni treba vključiti v predlagano uredbo.

Sprememba 2

Uvodna izjava 50

„(50)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede nekaterih vidikov te uredbe. Ti vidiki zadevajo ugotavljanje enakovrednosti pravnega okvira, ki velja za centralne banke in ponudnike referenčnih vrednosti iz tretjih držav, ter dejstvo, da je referenčna vrednost ključna. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.“

„(50)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede nekaterih vidikov te uredbe. Ti vidiki zadevajo ugotavljanje enakovrednosti pravnega okvira, ki velja za centralne banke in ponudnike referenčnih vrednosti iz tretjih držav, ter dejstvo, da je referenčna vrednost ključna. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.“

Pojasnilo

Razlog za to črtanje centralnih bank je predlagano izvzetje teh institucij.

Sprememba 3

Člen 2(2) in (3)

„2.   Ta direktiva se ne uporablja za:

(a)

članice Evropskega sistema centralnih bank (ESCB);

(b)

centralne banke tretjih držav, katerih pravni okvir po ugotovitvah Komisije zagotavlja načela, standarde in postopke, enakovredne zahtevam glede točnosti, celovitosti in neodvisnosti zagotavljanja referenčnih meril, ki jih določa ta uredba.

3.   Komisija pripravi seznam centralnih bank tretjih držav in odstavka 2(b).

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 38(2).“

„2.   Ta direktiva se ne uporablja za: centralne banke.

(a)

članice Evropskega sistema centralnih bank (ESCB);

(b)

centralne banke tretjih držav, katerih pravni okvir po ugotovitvah Komisije zagotavlja načela, standarde in postopke, enakovredne zahtevam glede točnosti, celovitosti in neodvisnosti zagotavljanja referenčnih meril, ki jih določa ta uredba.

3.   Komisija pripravi seznam centralnih bank tretjih držav in odstavka 2(b).

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 38(2).

Pojasnilo

Glej pojasnilo k spremembi 1.

Sprememba 4

Člen 3(1)(19)

„19.   ‚medbančna referenčna obrestna mera‘ pomeni referenčno vrednost, pri kateri je osnovno sredstvo za namene točke (1)(c) tega člena stopnja, po kateri lahko banke posojajo drugim bankam ali si izposojajo od njih;“

„19.   ‚medbančna referenčna obrestna mera‘ pomeni referenčno vrednost, pri kateri je osnovno sredstvo za namene točke (1)(c) tega člena stopnja, po kateri lahko banke posojajo drugim bankam ali si izposojajo od njih, ali stopnja, ki je na voljo na veleprodajnem trgu;“

Pojasnilo

Zdi se, da pojem „medbančna referenčna obrestna mera“, kakor se uporablja za potrebe posebne ureditve v Prilogi II, ni primeren za vse sedanje referenčne vrednosti, ki temeljijo na obrestnih merah, ali tiste, ki bodo morda oblikovane v prihodnosti. Kaže na primer, da sedanja opredelitev ne zajema obrestnih mer, ki temeljijo na preverljivih podatkih z veleprodajnega trga. Zato bi bilo treba to opredelitev razširiti, da bo poleg referenčnih vrednosti, ki temeljijo na obrestnih merah, po katerih lahko banke posojajo drugim bankam ali si izposojajo od njih, zajela tudi referenčne vrednosti, ki temeljijo na obrestnih merah, uporabljenih v posojilnih poslih, ki jih banke opravljajo na veleprodajnem trgu.

Sprememba 5

Člen 3(1)(21)

„21.   ‚ključna referenčna vrednost‘ pomeni referenčno vrednost, pri kateri je večina ponudnikov, ki prispevajo podatke za njihov izračun, nadzorovanih subjektov in ki se sklicujejo na finančne instrumente s hipotetično vrednostjo vsaj 500 milijard EUR;“

„21.   ‚ključna referenčna vrednost‘ pomeni referenčno vrednost, pri kateri je večina ponudnikov, ki prispevajo podatke za njihov izračun, nadzorovanih subjektov in ki se sklicujejo na finančne instrumente s hipotetično vrednostjo vsaj 500 milijard EUR pri kateri bi prenehanje njenega zagotavljanja ali njeno zagotavljanje na podlagi nereprezentativne skupine ali sklopa ponudnikov ali nereprezentativnih vhodnih podatkov pomembno negativno vplivalo na finančno stabilnost, pravilno delovanje trgov, potrošnike ali realno gospodarstvo;“

Pojasnilo

ECB vidi prednosti v tem, da se predlagana opredelitev, ki temelji na številčni hipotetični mejni vrednosti, nadomesti s prožnejšo opredelitvijo, ki bo temeljila na vidikih finančne stabilnosti. Zlasti v primeru nove ključne referenčne vrednosti v novem okolju referenčnih vrednosti na podlagi transakcij je verjetno, da bo obseg finančnih instrumentov z uporabo sklicevanja na začetku nihal. Opredelitev, ki temelji na vidikih finančne stabilnosti, zagotavlja varnejšo osnovo za nastanek novih ključnih referenčnih vrednosti, na primer za medbančne obrestne mere, če jih bo trg želel ustvariti.

Sprememba 6

Člen 14(1), (2) (novo), (3) (novo) in (4) (novo)

„1.   Če ponudniki, pri čemer je zajetih vsaj 20 % ponudnikov, prenehajo prispevati podatke za izračun ključnih referenčnih vrednosti ali je na voljo dovolj dokazov, da bi lahko vsaj 20 % ponudnikov v katerem koli letu prenehalo prispevati podatke, je pristojni organ upravljavca ključne referenčne vrednosti pooblaščen, da:

(a)

zahteva, da nadzorovani subjekti, izbrani v skladu z odstavkom 2, prispevajo vhodne podatke upravljavcu v skladu z metodologijo, kodeksom ravnanja ali drugimi pravili;

(b)

določi način in čas, v katerem se prispevajo morebitni vhodni podatki, in

(c)

spremeni kodeks ravnanja, metodologijo ali druga pravila ključne referenčne vrednosti.“

„1.   Če ponudniki, pri čemer je zajetih vsaj 20 % ponudnikov, prenehajo prispevati podatke za izračun ključnih referenčnih vrednosti ali je na voljo dovolj dokazov, da bi lahko vsaj 20 % ponudnikov v katerem koli letu prenehalo prispevati podatke, je pristojni organ upravljavca ključne referenčne vrednosti Upravljavec ene ali več ključnih referenčnih vrednosti vsaki dve leti predloži svojemu pristojnemu organu oceno reprezentativnosti vsake referenčne vrednosti, ki jo upravlja.

2.   Ponudnik, ki prispeva podatke za izračun ključne referenčne vrednosti in namerava zapustiti skupino, o tem pisno obvesti zadevnega upravljavca, ki nato nemudoma:

(a)

obvesti svoj pristojni organ, in

(b)

svojemu pristojnemu organu najkasneje v 14 dneh od datuma obvestitve predloži strukturno oceno posledic ponudnikove zapustitve skupine z vidika velikosti in reprezentativnosti skupine.

3.   Po prejemu ocene iz odstavka 1 ali 2 in na podlagi te ocene pristojni organ nemudoma:

(a)

obvesti ESMA, in

(b)

pripravi svojo oceno o tem, ali ključna referenčna vrednost ni dovolj reprezentativna. [To je lahko zlasti posledica zmanjšanja števila ponudnikov skozi čas ali strukturnih gibanj na trgu.]

4.   Če pristojni organ upravljavca oceni, da ključna referenčna vrednost ni dovolj reprezentativna, je pooblaščen, da:

(a)

zahteva, da nadzorovani subjekti, izbrani v skladu z odstavkom 2 5, prispevajo vhodne podatke upravljavcu v skladu z metodologijo, kodeksom ravnanja ali drugimi pravili;

(b)

določi način in čas, v katerem se prispevajo morebitni vhodni podatki, in

(c)

spremeni kodeks ravnanja, metodologijo ali druga pravila ključne referenčne vrednosti;

(d)

zahteva, da ponudnik, ki je v skladu z odstavkom 2 sporočil namero, da zapusti skupino, ostane v skupini, dokler pristojni organ ne zaključi svoje ocene. To obdobje ne sme biti daljše kot [4] tedne od datuma, ko je ponudnik sporočil svojo namero, da zapusti skupino.“

Pojasnilo

Lahko pride do primera, ko v posameznem letu preneha prispevati vhodne podatke določeno število institucij iz skupine, ki je manjše kot 20 % skupnega števila ponudnikov, to število pa se nato znatno poveča, a vendarle število prenehanj v nobenem letu ne doseže 20 % vseh ponudnikov. V tem primeru ne bi bil izpolnjen pogoj za uporabo pooblastil pristojnega organa upravljavca za ukrepanje v skladu s členom 14 (obvezno prispevanje). Številčno mejno vrednost za uporabo teh pooblastil, tj. da 20 % ponudnikov preneha prispevati, bi bilo zato treba nadomestiti z več kvalitativnimi preverjanji, ki bi temeljila na oceni pristojnega nadzornika glede učinka katerega koli zmanjšanja velikosti skupine z vidika reprezentativnosti skupine in vhodnih podatkov. Zato je potrebno, da ponudnik, ki namerava zapustiti skupino, nemudoma obvesti upravljavca. Zaradi finančne stabilnosti je potrebno tudi dodatno pooblastilo, s katerim bo zagotovljeno, da bo vsak ponudnik, ki namerava izstopiti, ostal v skupini, dokler ta ocena ne bo zaključena.

Sprememba 7

Člen 16

„1.   Upravljavec objavi vhodne podatke, ki se uporabijo pri določanju referenčne vrednosti, takoj po objavi referenčne vrednosti, razen če bi imela objava resne negativne posledice za ponudnike ali bi negativno vplivala na zanesljivost ali celovitost referenčne vrednosti. V takšnih primerih se lahko objava odloži za obdobje, v katerem se bistveno ublažijo te posledice. Morebitni osebni podatki, ki so del vhodnih podatkov, se ne objavijo.

2.   Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37 glede ukrepov za nadaljnjo določitev informacij, ki se razkrijejo v skladu z odstavkom 1, načinov objave in okoliščin, v katerih se lahko objava odloži, ter sredstev, prek katerih se predložijo.“

1.   Upravljavec objavi vhodne podatke, ki se uporabijo pri določanju referenčne vrednosti, takoj po objavi referenčne vrednosti, razen če bi imela objava resne negativne posledice za ponudnike ali bi negativno vplivala na zanesljivost ali celovitost referenčne vrednosti. V takšnih primerih se lahko objava odloži za obdobje, v katerem se bistveno ublažijo te posledice. Morebitni osebni podatki, ki so del vhodnih podatkov, se ne objavijo.

1.   Upravljavec vhodne podatke, ki se uporabijo pri določanju referenčne vrednosti, hrani in daje na voljo pristojnemu organu za obdobje [5] let od datuma objave referenčne vrednosti.

Pri hranjenju vhodnih podatkov je upravljavec zavezan zaščititi vse dele teh podatkov, ki so poslovno občutljivi, poslovna skrivnost ali osebni podatki.

Upravljavec lahko objavi vhodne podatke ponudnika, ki se uporabijo pri določanju referenčne vrednosti, samo na podlagi predhodnega pisnega soglasja ponudnika.

2.   Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37 glede ukrepov za nadaljnjo določitev informacij, ki se razkrijejo hranijo v skladu z odstavkom 1, in načinov objave in okoliščin, v katerih se lahko objava odloži, ter sredstev, prek katerih , kako se na zahtevo predložijo ali drugače dajo na voljo pristojnemu organu.“

Pojasnilo

Od upravljavca ne bi smeli zahtevati, da objavi vhodne podatke, niti z zamikom. Prvič, ti podatki za uporabnike ne bodo imeli dodatne vrednosti. Namesto tega bi morala predlagana uredba zagotoviti, da bo uporabnik na podlagi ustreznih kontrolnih mehanizmov lahko verjel v točnost in zanesljivost podatkov. Drugič, vhodni podatki lahko vsebujejo podatke, ki so poslovno občutljivi ali poslovna skrivnost, na primer, če so v vhodne podatke vključeni podatki o obsegu transakcij. Potrebno pa je, da upravljavec vhodne podatke daje na voljo pristojnemu nadzornemu organu za razumno obdobje, tako da organ lahko preveri, ali so prispevani podatki zanesljivi in točni. Ne glede na to lahko zadevni ponudnik predhodno odobri, da se podatki objavijo.

Sprememba 8

Člen 17(1)

„1.   Upravljavec objavi postopek glede ukrepov, ki jih mora sprejeti v primeru spremembe ali ukinitve referenčne vrednosti.“

„1.   Upravljavec objavi postopek glede ukrepov, ki jih mora sprejeti v primeru spremembe ali ukinitve referenčne vrednosti. V kodeksu ravnanja iz člena 9 upravljavec določi tudi postopke za izredne razmere, ki veljajo v primeru nenadne motnje v zagotavljanju referenčne vrednosti.“

Pojasnilo

Z vključitvijo postopkov za izredne razmere med obveznosti upravljavca referenčne vrednosti po kodeksu ravnanja bi podprli trdnost referenčne vrednosti, spodbudili preglednost v razmerju do udeležencev na trgu in olajšali prehod na nadomestno referenčno vrednost v izrednih razmerah; z drugimi besedami, v primeru resne in nenadne motnje v zmožnosti upravljavca, da zagotovi referenčno vrednost. Glej tudi spremembo 17.

Sprememba 9

Člen 20(1)

„1.   Referenčne vrednosti, ki jih zagotavlja upravljavec s sedežem v tretji državi, lahko uporabijo nadzorovani subjekti v Uniji, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

Komisija je sprejela odločitev o enakovrednosti v skladu z odstavkom 2, s čimer pravni okvir in nadzorno prakso zadevne tretje države priznava za enakovredna zahtevam te uredbe;

(b)

upravljavec je pooblaščen ali registriran v tej tretji državi ter zanj velja nadzor v zadevni tretji državi;

(c)

je upravljavec ESMA obvestil, da se strinja, da nadzorovani subjekti v Uniji uporabijo dejansko ali možno referenčno vrednost, ter mu sporočil seznam referenčnih vrednosti, ki se lahko uporabljajo v Uniji, in kateri pristojni organ je odgovoren za njegov nadzor v tretji državi;

(d)

upravljavec je ustrezno registriran v skladu s členom 21 in

(e)

vzpostavljeni so sporazumi o sodelovanju iz odstavka 3 tega člena.“

„1.   Referenčne vrednosti, ki jih zagotavlja upravljavec s sedežem v tretji državi, lahko uporabijo nadzorovani subjekti v Uniji v obdobju 3 let od datuma začetka veljavnosti te uredbe, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

Komisija je sprejela odločitev o enakovrednosti v skladu z odstavkom 2, s čimer pravni okvir in nadzorno prakso zadevne tretje države priznava za enakovredna zahtevam te uredbe odločitev, ki navaja, da je upravljavec referenčne vrednosti skladen s pravnim okvirom in nadzorno prakso tretje države, v kateri ima sedež, ter zlasti z načeli IOSCO o finančnih referenčnih vrednostih;

(b)

upravljavec je pooblaščen ali registriran v tej tretji državi ter zanj velja nadzor v zadevni tretji državi;

(c)

je upravljavec ESMA obvestil, da se strinja, da nadzorovani subjekti v Uniji uporabijo dejansko ali možno referenčno vrednost, ter in mu sporočil seznam referenčnih vrednosti, ki se lahko uporabljajo v Uniji, in kateri pristojni organ je odgovoren za njegov nadzor v tretji državi, in

(d)

upravljavec je ustrezno registriran v skladu s členom 21 in

(e)

vzpostavljeni so sporazumi o sodelovanju iz odstavka 3 tega člena.“

Glede na raznolikost regulativnih pristopov k finančnim referenčnim vrednostim na mednarodni ravni bi bilo treba ureditev enakovrednosti skrbno pretehtati tudi z vidika finančne stabilnosti. Zato bi bilo treba preučiti možnost uvedbe triletnega izvzetja iz ureditve enakovrednosti za upravljavce iz tretjih držav, ki upravljajo izbrane ključne referenčne vrednosti, ki se v Uniji splošno uporabljajo. Od upravljavcev iz tretjih držav pa bi bilo treba zahtevati, da dokažejo skladnost s svojim domačim pravnim okvirom, nadzorno prakso in načeli IOSCO. V teh okoliščinah bi bila referenčna vrednost začasno izvzeta iz zahtev glede enakovrednosti iz člena 20(2) in (3). Upravljavce, za katere bi veljala ta ureditev, bi ESMA ločeno registriral (glej spodaj). Da bi dosegli ravnovesje med potencialno nasprotnimi interesi finančne stabilnosti ter enake obravnave upravljavcev referenčnih vrednosti iz Unije in upravljavcev s sedežem zunaj Unije, bi morali triletni odlog vsako leto pregledati. To vlogo bi lahko opravljal ESMA po pooblastilu Komisije (glej spremembo 15).

Poleg tega bi bilo treba glede na opredelitev v členu 3(1)(22), ki opredeljuje „s sedežem“ („located“) kot državo, v kateri se nahaja registrirani sedež ali drug uradni naslov pravne osebe, pojem „sedeža“ v angleškem jeziku uporabljati dosledno v celotnem besedilu predlagane uredbe.

Sprememba 10

Člen 20(2) (novo)

 

„2.   Po izteku treh let od začetka veljavnosti te uredbe lahko nadzorovani subjekti v Uniji uporabijo referenčne vrednosti, ki jih zagotavlja upravljavec s sedežem v tretji državi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

Komisija je sprejela odločitev o enakovrednosti v skladu z odstavkom 3, s čimer pravni okvir in nadzorno prakso zadevne tretje države priznava za enakovredna zahtevam te uredbe;

(b)

upravljavec je pooblaščen ali registriran v tej tretji državi ter zanj velja nadzor v zadevni tretji državi;

(c)

je upravljavec ESMA obvestil, da se strinja, da nadzorovani subjekti v Uniji uporabijo njegovo dejansko ali možno referenčno vrednost, ter mu sporočil seznam referenčnih vrednosti, ki se lahko uporabijo v Uniji, in kateri pristojni organ je odgovoren za njegov nadzor v tretji državi;

(d)

upravljavec je ustrezno registriran v skladu s členom 21, in

(e)

vzpostavljeni so sporazumi o sodelovanju iz odstavka 4 tega člena.“

Pojasnilo

Celotna ureditev enakovrednosti po novem členu 20(2) bi začela veljati šele po izteku treh let od začetka veljavnosti predlagane uredbe.

Sprememba 11

Člen 20(2)

„2.   Komisija lahko sprejme odločitev, ki določa, da je s pravnim okvirom in nadzorno prakso tretje države zagotovljeno, da:

(a)

upravljavci, ki imajo dovoljenje ali so registrirani v tej tretji državi, izpolnjujejo zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz te uredbe, pri čemer se zlasti upošteva, ali pravni in nadzorni okvir tretje države zagotavlja skladnost z načeli IOSCO o finančnih referenčnih vrednostih, ki so bila objavljena 17. julija 2013, in

(b)

zavezujoče zahteve so predmet stalnega učinkovitega nadzora izvrševanja v tej tretji državi.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 38(2).“

3 2.   Za namene odstavka 2 lahko Komisija lahko sprejme odločitev, ki določa, da je s pravnim okvirom in nadzorno prakso tretje države zagotovljeno, da:

(a)

upravljavci, ki imajo dovoljenje ali so registrirani v tej tretji državi, izpolnjujejo zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz te uredbe, pri čemer se zlasti upošteva, ali pravni in nadzorni okvir tretje države zagotavlja skladnost z načeli IOSCO o finančnih referenčnih vrednostih, ki so bila objavljena 17. julija 2013, in

(b)

zavezujoče zahteve so predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja v tej tretji državi.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 38(2).“

Pojasnilo

Zaradi predlagane uvedbe začasne blažje ureditve po novem členu 20(1) za obdobje treh let bi bila odločitev Komisije o enakovrednosti po novem členu 20(2) potrebna šele po izteku treh let od začetka veljavnosti predlagane uredbe.

Sprememba 12

Člen 20(3)

„3.   ESMA sklene dogovore o sodelovanju s pristojnimi organi tretjih držav, katerih pravni okviri in nadzorne prakse so priznani kot enakovredni v skladu z odstavkom 2. Takšni dogovori določajo vsaj: ...“

3 4.   ESMA sklene dogovore o sodelovanju s pristojnimi organi tretjih držav, katerih pravni okviri in nadzorne prakse so priznani kot enakovredni v skladu z odstavkom 2 3. Takšni dogovori določajo vsaj: ...“

Pojasnilo

To je posledična sprememba, ki je potrebna zaradi vstavitve novega člena 20(2).

Sprememba 13

Člen 20(4)

„4.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za določitev minimalne vsebine sporazumov o sodelovanju iz odstavka 3 za zagotovitev, da lahko pristojni organi in ESMA izvajajo vsa svoja pooblastila za nadzor na podlagi te uredbe.

ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [XXX].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

4 5.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za določitev minimalne vsebine sporazumov o sodelovanju iz odstavka 3 4 za zagotovitev, da lahko pristojni organi in ESMA izvajajo vsa svoja pooblastila za nadzor na podlagi te uredbe.

ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [XXX].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

Pojasnilo

To je posledična sprememba, ki je potrebna zaradi vstavitve novega člena 20(2).

Sprememba 14

Člen 21(1) in (2)

„1.   ESMA registrira upravljavce, od katerih je prejel obvestilo o soglasju iz člena 20(1)(c). Register je javno dostopen na spletnem mestu ESMA in vsebuje informacije o referenčnih vrednostih, ki jih lahko zagotavljajo ustrezni upravljavci, ter o pristojnem organu, odgovornem za njihov nadzor v tretji državi.

2.   ESMA prekliče registracijo upravljavca iz odstavka 1 v registru iz odstavka 1, če:

(a)

ima ESMA dobro utemeljene razloge na podlagi dokumentiranih dokazov, da upravljavec ravna na način, ki jasno škoduje interesom uporabnikov referenčnih vrednosti ali pravilnemu delovanju trgov, ali

(b)

ima ESMA dobro utemeljene razloge na podlagi dokumentiranih dokazov, da je upravljavec resno kršil nacionalno zakonodajo ali druge določbe, ki veljajo zanj v tretji državi ter na podlagi katerih je Komisija sprejela odločitev v skladu s členom 20(2).“

„1.   ESMA registrira upravljavce, od katerih je prejel obvestilo o soglasju iz člena 20(1)(c) in člena 20(2)(c). Register je javno dostopen Registra sta javno dostopna na spletnem mestu ESMA in vsebuje vsebujeta informacije o referenčnih vrednostih, ki jih lahko zagotavljajo ustrezni upravljavci, ter o pristojnem organu, odgovornem za njihov nadzor v tretji državi.

2.   ESMA prekliče registracijo upravljavca iz odstavka 1 v ustreznem registru iz odstavka 1, če:

(a)

ima ESMA dobro utemeljene razloge na podlagi dokumentiranih dokazov, da šteje, da upravljavec ravna na način, ki jasno škoduje interesom uporabnikov referenčnih vrednosti ali pravilnemu delovanju trgov, ali

(b)

ima ESMA dobro utemeljene razloge na podlagi dokumentiranih dokazov, da šteje, da je upravljavec resno kršil nacionalno zakonodajo ali druge določbe, ki veljajo zanj v tretji državi ter na podlagi katerih je Komisija sprejela odločitev v skladu s členom 20(2) (1)(a) ali členom 20(3).“

Pojasnilo

Vlogo organa za registracijo upravljavcev iz tretjih držav, ki upravljajo ključne referenčne vrednosti, ki se v Uniji splošno uporabljajo in za katere velja blažja začasna ureditev po členu 20(1), bi prav tako moral opravljati ESMA v imenu Komisije.

Sprememba 15

Člen 29(1)

„1.   Za upravljavce in nadzorovane ponudnike vsaka država članica imenuje ustrezen pristojni organ, odgovoren za opravljanje nalog na podlagi te uredbe, ter o tem obvesti Komisijo in ESMA.“

„1.   Za upravljavce in nadzorovane ponudnike vsaka država članica imenuje ustrezen nacionalni pristojni organ, odgovoren za opravljanje nalog na podlagi te uredbe, ter o tem obvesti Komisijo in ESMA.“

Da bi odpravili vsak dvom v to, da odgovornost za nadzor nad finančnim poslovanjem institucij, ki prehajajo pod EMN, ostaja v rokah nacionalnih pristojnih organov, bi morali določiti, da mora biti imenovani pristojni organ nacionalni pristojni organ.

Čeprav so članice ESCB na podlagi člena 2(2)(a) izvzete iz področja uporabe predlagane uredbe, ECB razume, da to izvzetje ne vpliva na pristojnost držav članic, da za nacionalni pristojni organ imenujejo svojo centralno banko, saj se izvzetje nanaša na dejavnosti, ki so navedene v členu 2(1) in podrobneje opredeljene v predlagani uredbi.

Sprememba 16

Člen 40

„Komisija to uredbo pregleda do 1. julija 2018 ter Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o njej ter zlasti o:

(a)

delovanju ter učinkovitosti ključne referenčne vrednosti in ureditve obveznega sodelovanja iz členov 13 in 14 ter o opredelitvi ključne referenčne vrednosti iz člena 3;

(b)

učinkovitosti nadzorne ureditve iz naslova VI in kolegijev iz člena 34 ter o primernosti nadzora nekaterih referenčnih vrednosti s strani organa Unije in

(c)

pomenu zahteve po ustreznosti iz člena 18.“

1.   Komisija to uredbo pregleda do 1. julija 2018 ter Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o njej ter zlasti o:

(a)

delovanju ter učinkovitosti ključne referenčne vrednosti in ureditve obveznega sodelovanja iz členov 13 in 14 ter o opredelitvi ključne referenčne vrednosti iz člena 3;

(b)

učinkovitosti nadzorne ureditve iz naslova VI in kolegijev iz člena 34 ter o primernosti nadzora nekaterih referenčnih vrednosti s strani organa Unije in

(c)

pomenu zahteve po ustreznosti iz člena 18.

2.   Poleg tega Komisija vsako leto pregleda delovanje in učinkovitost začasne ureditve enakovrednosti iz člena 20(1) ter o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. Za ta namen lahko Komisija pooblasti ESMA, da opravi to poročanje. Prvič je treba poročati [eno leto od začetka veljavnosti uredbe – dd/mm/2015].“

Pojasnilo

Glede na predlagano „blažjo“ ureditev enakovrednosti za upravljavce iz tretjih držav, ki upravljajo referenčne vrednosti, ki se v Uniji splošno uporabljajo, za začasno obdobje treh let (glej novi člen 20(1)), bi morala Komisija redno pregledovati delovanje te ureditve in razvoj pravnih in nadzornih okvirov v tretjih državah, v katerih imajo upravljavci teh referenčnih vrednosti sedež, ter o tem poročati. Komisija bi morala pooblastiti ESMA, da v njenem imenu opravi ta pregled.

Sprememba 17

Člen 41

„Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od [12 mesecev po začetku veljavnosti].

Vendar se člen 13(1) in člen 34 uporabljata od [6 mesecev po začetku veljavnosti].“

„Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od [12 mesecev po začetku veljavnosti]. , z izjemo naslednjih določb:

Vendar se Člen 13(1) in člen 34 se uporabljata od [6 mesecev po začetku veljavnosti].

Člen 20(3) in (4) se uporablja od [36 mesecev po začetku veljavnosti].“

Pojasnilo

Predlaga se, da se zaradi finančne stabilnosti uporaba celotne ureditve enakovrednosti za upravljavce iz tretjih držav, ki upravljajo referenčne vrednosti, ki se v Uniji splošno uporabljajo, odloži za tri leta, tako da bodo imele države zunaj Unije čas, da uvedejo nadzorni okvir, ki bo enakovreden okviru iz predlagane uredbe.

Sprememba 18

Odstavek 1 oddelka D Priloge I

„1.   Kodeks ravnanja, ki je pripravljen v skladu s členom 9, vključuje vsaj naslednje elemente:

(a)

zahteve, potrebne za zagotovitev, da se vhodni podatki predložijo v skladu s členoma 7 in 8; kdo lahko predloži vhodne podatke upravljavcu ter postopke za oceno identitete ponudnika in vseh predlagateljev ter odobritev vseh predlagateljev;

(b)

politike za zagotavljanje, da ponudniki predložijo vse ustrezne vhodne podatke, ter

(c)

sisteme in kontrole, ki jih mora ponudnik vzpostaviti, vključno s:

postopki za predložitev vhodnih podatkov, vključno z zahtevo, da mora ponudnik navesti, ali so vhodni podatki o transakciji in ali vhodni podatki izpolnjujejo zahteve upravljavca,

politikami uporabe diskrecijske pravice pri zagotavljanju vhodnih podatkov,

vsemi zahtevami glede potrjevanja vhodnih podatkov, preden se predložijo upravljavcu,

politikami vodenja evidenc,

zahtevami glede poročanja o sumljivih vhodnih podatkih,

zahtevami glede upravljanja konfliktov.“

„1.   Kodeks ravnanja, ki je pripravljen v skladu s členom 9, vključuje vsaj naslednje elemente:

[....]

ter

(d)

postopke za izredne razmere, po katerih upravljavec referenčne vrednosti ravna v primeru nenadne motnje v zagotavljanju referenčne vrednosti, da se spodbudi trdnost referenčne vrednosti in izboljša preglednost v razmerju do končnih uporabnikov.“

Pojasnilo

Z opredelitvijo postopkov za izredne razmere na ravni upravljavca referenčne vrednosti bi podprli trdnost referenčne vrednosti, spodbudili preglednost v razmerju do udeležencev na trgu in olajšali prehod na nadomestno referenčno vrednost v izrednih razmerah.

Sprememba 19

Tretja alinea odstavka 4(a) Priloge II

„4.   Podatki o transakciji za namene člena 7(1)(a) zajemajo:

(a)

transakcije ponudnika, ki ustrezajo zahtevam glede vhodnih podatkov iz kodeksa ravnanja z:

nezavarovanim medbančnim depozitnim trgom,

drugimi nezavarovanimi depozitnimi trgi, vključno s potrdili o vlogah in komercialnimi zapisi, ter

drugimi zamenjavami obrestne mere preko noči na povezanih trgih, posli začasne prodaje, nestandardiziranimi terminskimi pogodbami v tuji valuti, standardiziranimi terminskimi pogodbami na obrestno mero in opcijami na obrestne mere ter posli centralnih bank;“

„4.   Podatki o transakciji za namene člena 7(1)(a) zajemajo:

(a)

transakcije ponudnika, ki ustrezajo zahtevam glede vhodnih podatkov iz kodeksa ravnanja:

na trgih nezavarovanih medbančnih vlog,

na drugih trgih nezavarovanih vlog, vključno s potrdili o vlogah in komercialnimi zapisi, ter

na drugih povezanih trgih, kot so trgi za zamenjave obrestne mere preko noči na povezanih trgih, posle začasne prodaje, nestandardizirane terminske pogodbe v tuji valuti, standardizirane terminske pogodbe na obrestno mero in opcije na obrestne mere ter posli centralnih bank;“

Pojasnilo

Pojem „posli centralnih bank“ ni opredeljen, tako da njegova vsebina ni jasna. Vendar pa uporabniki za namen prispevanja k določanju referenčne vrednosti ne bi smeli uporabiti podatkov o transakcijah med centralnimi bankami in člani skupine v okviru denarne politike, saj bi razkritje teh podatkov lahko ogrozilo zmožnost centralnih bank, da učinkovito sporočajo denarno politiko. Poleg tega bi lahko uporaba podatkov, ki se nanašajo na te posle, dala nasprotnim strankam neustrezne spodbude za sodelovanje v operacijah denarne politike ter tako ovirala pravilno izvajanje denarne politike. Kar zadeva naložbe lastnih sredstev centralnih bank, je obseg teh poslov primerjalno majhen in so tako ti posli manj pomemben vir podatkov o veleprodajnem trgu financiranja.

Sprememba 20

Odstavek 6 Priloge II

Preglednost vhodnih podatkov

6.   Če so vhodni podatki ocene, jih upravljavec objavi tri mesece po njihovi zagotovitvi, sicer pa se objavijo v skladu s členom 16.“

Preglednost vhodnih podatkov

6.   Če so vhodni podatki ocene, jih upravljavec objavi tri mesece po njihovi zagotovitvi, sicer pa se objavijo v skladu s členom 16.

Pojasnilo

Zaradi predlaganega črtanja obveznosti upravljavcev glede objave vhodnih podatkov – glej spremembo 7 – je ta odstavek nepotreben. Poleg tega ni jasnega razloga, zakaj bi vhodne podatke, ki so ocene, z vidika zamika datuma objave obravnavali drugače kot vhodne podatke, ki so podatki o transakcijah.


(1)  Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.


II Sporočila

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 113/21


Obvestilo o postopku za ugotavljanje kršitev št. 2013/4108

2014/C 113/02

1.

Evropska komisija želi obvestiti zadevne pritožnike o stanju postopka za ugotavljanje kršitev št. 2013/4108, kar zadeva dostopnost poklica tehničnega risarja („delineante“) v Španiji.

2.

Po uradnem opominu, ki ga je Komisija Španiji poslala 21. junija 2013 v skladu s členom 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je Španija spremenila svojo zakonodajo, da bi jo uskladila s pravom Unije.

3.

Španija je 21. februarja 2014 sprejela kraljevi dekret št. 103/2014 (Uradni list Španije z dne 10. marca 2014), ki spreminja kraljevi dekret 1837/2008 z dne 8. novembra 2008; slednji v špansko pravo prenaša Direktivo 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Kraljevi dekret št. 103/2014 je na voljo na spletni strani: http://www.boe.es/boe/dias/2014/03/10/pdfs/BOE-A-2014-2523.pdf.

4.

Točki 13 in 14 člena 1 kraljevega dekreta št. 103/2014 spreminjata zlasti Prilogo VIII h kraljevemu dekretu št. 1837/2008, tako da se poklic tehničnega risarja uvrsti na stopnjo izobrazbe iz člena 19(2) kraljevega dekreta št. 1837/2008, ki ustreza ravni spričevala, opredeljenega v členu 11(b) Direktive 2005/36/ES.

5.

Kar zadeva specifično poklic tehničnega risarja, je vprašanje morebitne diskriminacije glede na imetnike kvalifikacij, pridobljenih v drugih državah članicah, torej rešeno, in zdi se, da je kraljevi dekret št. 1837/2008, kakor je bil spremenjen s kraljevim dekretom št. 103/2014, skladen z Direktivo 2005/36/ES.

6.

Pritožniki so tako obveščeni, da namerava služba, pristojna za vodenje postopka za ugotavljanje kršitev št. 2013/4108, Komisiji predlagati, naj zaključi to zadevo na enem od svojih prihodnjih sestankov. Če imajo pritožniki nove informacije, ki bi lahko dokazale obstoj kršitve prava Unije, naj jih posredujejo čim prej, vsekakor pa najpozneje v štirih tednih od te objave v Uradnem listu Evropske unije. Komisija bo lahko po preteku tega roka zadevo zaključila.

Naslov za korespondenco:

Commission européenne,

Direction générale Marché intérieur et Services,

Unité E4: Libre circulation des professions,

rue de Spa/Spastraat 2

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-naslov: Markt-E4@ec.europa.eu


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Svet

15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 113/22


SKLEP SVETA

z dne 9. aprila 2014

o sprejetju stališča Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 1 za proračunsko leto 2014

2014/C 113/03

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 314 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe (ES, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (1) ter zlasti člena 41 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

proračun Unije za proračunsko leto 2014 je bil dokončno sprejet 20. novembra 2013 (2),

Komisija je 11. februarja 2014 predložila predlog spremembe proračuna št. 1 k splošnemu proračunu za proračunsko leto 2014 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Edini člen

Svet je stališče o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 1 za proračunsko leto 2014 sprejel 9. aprila 2014.

Svet na podlagi sodbe Evropskega sodišča z dne 11. julija 1985 v združenih zadevah 87, 130/77, 22/83, 9 in 10/84 (3) opozarja, da proračunske opombe niso zavezujoče in ne posegajo v veljavne določbe zakonodajnih aktov.

Celotno besedilo je mogoče prebrati na spletišču Sveta http://www.consilium.europa.eu/ ali ga od tam prenesti.

V Bruslju, 9. aprila 2014

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS


(1)  UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(2)  UL L 51, 20.2.2014, str. 1.

(3)  Recueil [1985], str. 11–2524, zlasti točka 56.


15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 113/24


Obvestilo za osebe in subjekte, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2013/183/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji

2014/C 113/04

Osebe in subjekti, navedeni v prilogah I in II k Sklepu Sveta 2013/183/SZVP (1) o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji, se obvestijo o naslednjem:

Svet Evropske unije je po preučitvi seznama oseb in subjektov, določenih v navedeni prilogi, odločil, da se omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2013/183/SZVP za te osebe in subjekte uporabljajo še naprej.

Zadevne osebe in subjekte obveščamo, da lahko pri pristojnih organih zadevne države članice ali zadevnih držav članic, kakor je navedeno na spletnih straneh iz Priloge II k Uredbi Sveta (ES) št. 329/2007 (2), zaprosijo za dovoljenje za uporabo zamrznjenih sredstev za osnovne potrebe ali določena plačila (glej člen 7 Uredbe).

Zadevne osebe in subjekti lahko zahtevo za ponovno preučitev odločitve o vključitvi na navedena seznama skupaj z dokazili pošljejo Svetu do 15. januarja 2015 na naslov:

Council of the European Union

General Secretariat

DG C 1C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-pošta: sanctions@consilium.europa.eu.

Svet bo vse prejete pripombe upošteval pri rednem pregledu v Svetu v skladu s členom 22(2) Sklepa 2013/183/SZVP.


(1)  UL L 111, 23.4.2013, str. 52.

(2)  UL L 88, 29.3.2007, str. 1.


15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 113/25


Obvestilo osebam, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2014/119/SZVP, ki se izvaja z Izvedbenim sklepom Sveta 2014/216/SZVP, in Uredbe Sveta (EU) št. 208/2014, ki se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 381/2014, o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini

2014/C 113/05

Osebe, navedene v Prilogi k Sklepu Sveta 2014/119/SZVP (1), ki se izvaja z Izvedbenim sklepom Sveta 2014/216/SZVP (2), in Prilogi I k Uredbi Sveta (EU) št. 208/2014 (3), ki se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 381/2014 (4), o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini, obveščamo o naslednjem:

Svet Evropske unije je sklenil, da je treba osebe iz navedenih prilog uvrstiti na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa 2014/119/SZVP in Uredbe (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini. Razlogi za uvrstitev teh oseb na seznam so navedeni v ustreznih rubrikah teh prilog.

Zadevne osebe opozarjamo, da lahko pri pristojnih organih zadevne države članice oziroma zadevnih držav članic, navedenih na spletnih straneh iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 208/2014, zaprosijo, da se jim dovoli uporaba zamrznjenih sredstev za nujne potrebe ali točno določena plačila (glej člen 4 Uredbe).

Zadevne osebe lahko zahtevek za ponovno preučitev odločitve o njihovi uvrstitvi na navedena seznama skupaj z dokazili pošljejo Svetu na naslov:

Council of the European Union (Svet Evropske unije)

General Secretariat (Generalni sekretariat)

DG C 1C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

Zadevne osebe opozarjamo tudi, da lahko odločitev Sveta izpodbijajo na Splošnem sodišču Evropske unije v skladu s pogoji iz drugega odstavka člena 275 ter četrtega in šestega odstavka člena 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije.


(1)  UL L 66, 6.3.2014, str. 26.

(2)  UL L 111, 15.4.2014.

(3)  UL L 66, 6.3.2014, str. 1.

(4)  UL L 111, 15.4.2014, str. 33.


Evropska komisija

15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 113/26


Menjalni tečaji eura (1)

14. aprila 2014

2014/C 113/06

1 euro =


 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,3827

JPY

japonski jen

140,87

DKK

danska krona

7,4664

GBP

funt šterling

0,82740

SEK

švedska krona

9,0688

CHF

švicarski frank

1,2154

ISK

islandska krona

 

NOK

norveška krona

8,2400

BGN

lev

1,9558

CZK

češka krona

27,466

HUF

madžarski forint

307,47

LTL

litovski litas

3,4528

PLN

poljski zlot

4,1824

RON

romunski leu

4,4678

TRY

turška lira

2,9410

AUD

avstralski dolar

1,4692

CAD

kanadski dolar

1,5163

HKD

hongkonški dolar

10,7206

NZD

novozelandski dolar

1,5962

SGD

singapurski dolar

1,7314

KRW

južnokorejski won

1 439,66

ZAR

južnoafriški rand

14,5156

CNY

kitajski juan

8,5997

HRK

hrvaška kuna

7,6215

IDR

indonezijska rupija

15 814,51

MYR

malezijski ringit

4,4947

PHP

filipinski peso

61,543

RUB

ruski rubelj

49,5378

THB

tajski bat

44,638

BRL

brazilski real

3,0648

MXN

mehiški peso

18,0491

INR

indijska rupija

83,2058


(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


V Objave

UPRAVNI POSTOPKI

Evropska komisija

15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 113/27


Poziv za zbiranje predlogov - Skupni usklajeni program Evropske unije za raziskave podjetij in potrošnikov

2014/C 113/07

1.   Cilji in opis

Komisija objavlja poziv za zbiranje predlogov (sklic ECFIN 2014 001/A4) za opravljanje raziskav v okviru skupnega usklajenega programa EU za raziskave podjetij in potrošnikov v 28 državah članicah EU in naslednjih državah kandidatkah: Islandiji, Črni gori, Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, Republiki Srbiji in Turčiji.

Program je namenjen zbiranju informacij o stanju gospodarstev v državah članicah EU in državah kandidatkah, da bi lahko primerjali njihove poslovne cikle za potrebe upravljanja EMU (ekonomske in monetarne unije). Program je postal nepogrešljivo orodje pri procesu spremljanja gospodarstev v okviru EMU in za namene splošne gospodarske politike.

Raziskave so osredotočene na vodstvene delavce v proizvodnem sektorju (raziskave o industriji in naložbah) ter v sektorjih gradbeništva, trgovine na drobno in storitev, kot tudi na potrošnike. Komisija namerava skleniti sporazume z organi, ki so usposobljeni za izvedbo ene ali več od naslednjih raziskav:

raziskava o industriji

raziskava o naložbah

raziskava o gradbeništvu

raziskava o trgovini na drobno

raziskava o storitvah

raziskava potrošnikov

priložnostne raziskave o aktualnih gospodarskih vprašanjih. Slednje se že po opredelitvi izvajajo ob določenih priložnostih in se opravljajo poleg mesečnih raziskav, pri tem pa se uporabljajo enaki uveljavljeni vzorci kot pri mesečnih raziskavah, da se pridobijo informacije o posebnih vprašanjih gospodarske politike.

Za ta namen bo okvirni sporazum o partnerstvu sklenjen za največ šest let. V skladu s tem okvirnim sporazumom o partnerstvu lahko pogodbenice sklenejo šest posebnih letnih sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Oddelek Komisije, odgovoren za izvajanje in upravljanje tega ukrepa, je Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve (ECFIN).

2.   Upravičenost

V okviru tega poziva za zbiranje predlogov so do oddaje vlog upravičene samo pravne osebe s sedežem v naslednjih državah:

državah članicah EU

državah kandidatkah in

državah Efte in EGP.

3.   Sredstva in trajanje projekta

Skupna letna proračunska sredstva na voljo za vse raziskave znašajo približno 5 620 000 EUR (pet milijonov šeststo dvajset tisoč eurov). Najvišja stopnja sofinanciranja z nepovratnimi sredstvi EU znaša 50 % upravičenih stroškov za vsako raziskavo. Komisija si pridržuje pravico, da ne razdeli vseh razpoložljivih sredstev.

Upravičenci so izbrani za obdobje, ki ne presega 6 let. Sklene se lahko šest posebnih letnih sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev. Ukrep za prvo leto bo zajemal obdobje od 1. maja 2015 do 30. aprila 2016.

4.   Rok za oddajo vlog

Vloge morajo biti poslane najkasneje do roka: 18. junij 2014.

Po pošti:

Call for proposals

Ref. ECFIN 2014 001/A4

European Commission

Unit ECFIN/R3– Mr J.VERHAEVEN

Office N105 01/034

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Po kurirski službi ali osebno:

Call for proposals

Ref. ECFIN 2014 001/A4

European Commission

Unit ECFIN/R3– Mr J.VERHAEVEN

Office N105 01/034

Avenue du Bourget/Bourgetlaan 1

1140 Bruxelles/Brussel (Evere)

BELGIQUE/BELGIË

5.   Dodatne informacije

Podroben opis poziva za zbiranje predlogov, obrazec vloge in njegove priloge so na voljo na spletišču europa.eu na naslednjem naslovu:

http://ec.europa.eu/dgs/economy_finance/procurement_grants/grants/proposals/index_en.htm

Vloge morajo izpolnjevati formalne zahteve, določene v podrobnem opisu poziva. Vloge se morajo predložiti v pisni obliki v enem od uradnih jezikov Evropske unije z uporabo obrazca vloge in drugih standardnih obrazcev, kadar se zahtevajo. Kljub temu so dobrodošle vloge v angleškem jeziku, saj bodo olajšale postopek ocenjevanja. Kjer je smiselno, se lahko na ločenih listih vključijo dodatne informacije, ki so po mnenju vložnika potrebne.

Predlogi bodo ocenjeni v skladu z načelom preglednosti in enake obravnave. Ocenjevalni odbor bo vse vloge ocenil glede na merila za upravičenost, izključitev, izbor in dodelitev, kot so opredeljena v omenjenem opisu poziva.


POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE

Evropska komisija

15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 113/29


Obvestilo gospodarskim subjektom – Nov krog zahtevkov za opustitev avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za nekatere industrijske in kmetijske proizvode

2014/C 113/08

Komisija obvešča gospodarske subjekte, da je prejela zahtevke v skladu z upravnimi ureditvami, predvidenimi v Sporočilu Komisije o avtonomnih tarifnih opustitvah in kvotah (2011/C 363/02) (1), za januarski krog leta 2015.

Seznam proizvodov, za katere se zahteva opustitev dajatev, je zdaj na voljo na tematski spletni strani Komisije (Europa) o carinski uniji (2).

Gospodarske subjekte se prav tako obvesti, da je rok za predložitev ugovorov na nove zahtevke Komisiji prek nacionalnih uprav 17. junij 2014, ko bo potekalo drugo zasedanje skupine za gospodarsko-tarifna vprašanja.

Zainteresiranim gospodarskim subjektom se svetuje, naj redno preverjajo seznam, da bodo seznanjeni s statusom zahtevkov.

Več informacij o postopku avtonomnih tarifnih opustitev je na voljo na spletni strani Europa:

http://ec.europa.eu/taxation_customs/customs/customs_duties/tariff_aspects/suspensions/index_en.htm


(1)  UL C 363, 13.12.2011, str. 6.

(2)  http://ec.europa.eu/taxation_customs/dds2/susp/susp_home.jsp?Lang=sl


POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

Evropska komisija

15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 113/30


DRŽAVNA POMOČ

SA.14093 (C76/2002) – Belgija – Letališče Charleroi

SA.18857 (2012/C) – Švedska – Letališče Västerås

SA.19880 in SA.32576 (2012/C) – Nemčija – Letališče Niederrhein Weeze

SA.21121 (C29/2008), SA.32833 (2011/C) – Nemčija – Letališče Frankfurt-Hahn

SA.21877 (C24/2007), SA.27585 in SA.31149 (2012/C) – Nemčija – Letališče Lübeck

SA.22030 (C26/2007) in SA.29404 (2012/C) – Nemčija – Letališče Dortmund – NEO in NERES

SA.22614 (C53/2007) – Francija – Letališče Pau

SA.23098 (C37/2007) – Italija – Letališče Alghero

SA.24221 (2012/C) – Avstrija – Letališče Klagenfurt

SA.26190 (2012/C) – Nemčija – Letališče Saarbrücken

SA.26494 (2012/C) – Francija – Letališče La Rochelle

SA.26500 (2012/C) – Nemčija – Letališče Altenburg Nobitz

SA.26818 (2010/C) – Italija – Letališče Stretto

SA.27339 (2012/C) – Nemčija – Letališče Zweibrücken

SA.30743 (2011/C) – Nemčija – Financiranje infrastrukturnih ukrepov na letališču Leipzig-Halle

SA.30931 (2011/C) – Romunija – Romunska letališča

SA.31662 (2011/C) – Romunija – Letališče Temišvar

SA.33909 (2013/C) – Španija – Letališči Girona in Reus

SA.33960 (2012/C) – Francija – Letališče Beauvais

SA.33963 (2012/C) – Francija – Letališče Angoulême

SA.33962 (2012/C) – Francija – Letališče Carcassonne

SA.33961 (2012/C) – Francija – Letališče Nîmes

SA.33983 (2013/C) – Italija – Storitve splošnega gospodarskega pomena na sardinskih letališčih

Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 108(2) PDEU

(Besedilo velja za EGP)

2014/C 113/09

Komisija je 31. marca 2014 sprejela Smernice EU o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom (1). Te smernice so začele veljati 4. aprila 2014. Komisija bo zlasti v skladu z oddelkom 8.6 teh smernic ocenila združljivost vseh morebitnih ukrepov državne pomoči za tekoče poslovanje v okviru zgoraj navedenih formalnih preiskav, ki so v teku, v skladu z merili združljivosti, določenimi v oddelku 5 teh smernic.

Ker so začele veljati Smernice EU o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom, lahko države članice in zainteresirane strani predložijo svoje pripombe o ukrepih, v zvezi s katerimi je Komisija začela zgoraj omenjene formalne preiskave, ki so v teku, v 20 delovnih dneh od datuma objave tega obvestila na naslednji naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

State aid Greffe

Office: J-70 3/225

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Telefaks: +32 22961242

Pripombe zainteresiranih strani bodo posredovane zadevnim državam članicam v vsaki od zgoraj omenjenih formalnih preiskav, ki so v teku. Zainteresirana stran, ki predloži pripombe, lahko ob njihovi predložitvi pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.


(1)  UL C 99, 4.4.2014, str. 3.


Popravki

15.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 113/32


Popravek seznama osrednjih organov, ki so jih države članice imenovale za vračanje predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice, v skladu s členom 3 Direktive 93/7/EGS

( Uradni list Evropske unije C 55 z dne 26. februarja 2014 )

2014/C 113/10

Na strani 10 se kontaktni podatki naslednjega osrednjega organa Slovaške dodajo h kontaktnim podatkom, ki so že navedeni na seznamu:

Slovaška

Ministerstvo kultúry SR

sekcia kultúrneho dedičstva

Nám. SNP 33

813 33 Bratislava 1

SLOVENSKO/SLOVAKIA

Kontaktna oseba: Pavol Šimunič

Tel. +421 220482414

Faks +421 220482476

E-naslov: skd@culture.gov.sk“