21.12.2013

Uradni list Evropske unije

C 376/3

Zasedanje Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov 9. in 10. decembra 2013

2013/C 376/05

SVET EVROPSKE UNIJE:

OPOZARJAJOČ, da se v skladu s členom 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi; dejavnost Unije, ki dopolnjuje nacionalne politike, je usmerjena k izboljševanju javnega zdravja; Unija spodbuja sodelovanje med državami članicami na področju javnega zdravja in, če je potrebno, podpira njihove ukrepe, pri čemer se v celoti upošteva odgovornost držav članic za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvenega varstva;

OPOZARJAJOČ na svoje sklepe o sodobnih, odzivnih in vzdržnih zdravstvenih sistemih, sprejete 6. junija 2011, v katerih je države članice in Komisijo povabil, naj se pod okriljem delovne skupine za javno zdravje na višji ravni posveti razmisleku, da bi opredelili, s katerimi učinkovit naložbami bi zagotovili sodobne, odzivne in vzdržne zdravstvene sisteme;

3.	OPOZARJAJOČ na zavezo o uresničitvi ciljev iz strategije Evropa 2020 glede pametne, trajnostne in vključujoče rasti, vključno z usklajevanjem nacionalnih prizadevanj prek evropskega semestra – letnega cikla usklajevanja ekonomskih politik;

4.	OPOZARJAJOČ, da izzivi, cilji in načela iz bele knjige Komisije „Skupaj za zdravje: strateški pristop EU“, sprejete 23. oktobra 2007, ki jo je Svet potrdil v sklepih 5. in 6. decembra 2007, še vedno veljajo in prispevajo k uresničevanju ciljev iz strategije Evropa 2020;

OPOZARJAJOČ na svoje sklepe o socialnih naložbah za rast in kohezijo z 20. in 21 junija 2013 (1), svoje sklepe o letnem pregledu rasti in skupnem poročilu o zaposlovanju v okviru evropskega semestra z 28. februarja 2013 (2) ter potrditev poročila Odbora za socialno zaščito o reformah socialne politike za rast in kohezijo v okviru ocene evropskega semestra 2013 glede zaposlovalne in socialne politike z dne 15. oktobra 2013 (3);

SEZNANJUJOČ SE z napredkom, doseženim v okviru zadevnega razmisleka, kar zadeva vključevanje zdravja v druge politike v okviru izvajanja strategije Evropa 2020, opredelitev področij za morebitno tesnejše prihodnje sodelovanje med državami članicami, izmenjavo najboljših praks in doseganje bolj usklajenega sodelovanja na ravni EU, da se države članice po potrebi podprejo pri pripravljanju zdravstvenih sistemov za prihodnje izzive;

POZDRAVLJAJOČ potekajoča prizadevanja za razmislek o peterici opredeljenih ciljev:

—	spodbujanju ustrezne zastopanosti zdravja v okviru strategije Evropa 2020 in v postopku evropskega semestra;

—	določanju dejavnikov za uspešno in učinkovito izkoriščanje strukturnih skladov za naložbe v zdravje;

—	stroškovno učinkoviti rabi zdravil;

—	modelih celostne oskrbe in boljšega upravljanja bolnišnic;

—	merjenju in spremljanju učinkovitosti naložb v zdravje;

OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:

(a)

prve tri evropske semestre je pomen zdravstvenih vprašanj vse bolj naraščal, spreminjala pa sta se tudi ton in kontekst sklicevanj na reforme zdravstvenih sistemov; namen pri tem je bil dvojen: zagotavljanje enakopravnega in splošnega dostopa do visokokakovostnega zdravstvenega varstva kot tudi financiranja na podlagi načela solidarnosti ter učinkovitejša uporaba javnih virov – zdaj tudi izrecno naveden cilj politike v letnem pregledu rasti za leto 2013;

(b)	zdravje ljudi je vrednota že samo po sebi, ugodno pa lahko vpliva tudi na gospodarske rezultate, kot so ponudba delovne sile in produktivnost, človeški kapital in splošna javna poraba, zato je ključno za doseganje ciljev strategije Evropa 2020 in v okviru evropskega semestra;

(c)

države članice bi si zato morale prizadevati za zmanjšanje socialnih in zdravstvenih tveganj ljudi skozi vse življenje, ob tem pa zlasti upoštevati koristi zgodnjega preprečevanja bolezni in spodbujanja zdravja ter nege in zagotoviti splošen dostop do visokokakovostnih zdravstvenih storitev ter posodobiti sisteme zdravstvenega varstva, da bi izboljšale njihovo stroškovno učinkovitost, dostopnost in vzdržnost;

(d)	stroškovno in nasploh učinkovita poraba v zdravstvu je produktiven izdatek, ki spodbuja rast, zato bi bilo treba naložbe v zdravje priznati kot prispevek h gospodarski rasti in socialni koheziji;

(e)

države članice se soočajo s skupnimi izzivi zaradi staranja prebivalstva, bremena kroničnih bolezni, izzivi v zvezi z nalezljivimi boleznimi, ki spreminjajo potrebe prebivalstva, zdravstveno neenakostjo, ki zvišuje pričakovanja pacientov, ter vse večjimi stroški zdravstvenega varstva in viri na voljo zdravstvenim sistemom držav članic, ki so zaradi trenutnih gospodarskih razmer vse manjši;

(f)	zaradi okrepljenega sodelovanja na področju ekonomskih politik bo morda na EU ravni treba tesneje usklajevati zdravstvena področja, pri čemer se spoštuje člen 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

(g)	spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni sta ključna dejavnika dolgoročne vzdržnosti zdravstvenih sistemov in pomagata podaljšati zdravo obdobje življenja;

(h)	postopki priprave politik in odločanja bi morali biti v največji možni meri podprti z dokazi in ustreznimi zdravstvenimi informacijskimi sistemi;

(i)	naložbe v zdravje, ki se med drugim financirajo iz strukturnih in naložbenih skladov, so lahko pomemben dejavnik vzdržnosti zdravstvenih sistemov, vendar morajo države članice v obdobju 2014–2020 še doseči največji izkoristek boljše uporabe strukturnih in naložbenih skladov za naložbe v zdravje;

(j)	modeli celotne oskrbe veljajo za pomemben, inovativen in obetajoč način zvišanja kakovosti in učinkovitosti zdravstvenih sistemov, ki bi vodil do večje vzdržnosti teh sistemov;

(k)	vloga EU na področju ocenjevanja uspešnosti zdravstvenih sistemov (health system performance assessment — HSPA) pri usklajevanju in sodelovanju z drugimi mednarodnimi organizacijami, zlasti OECD in SZO, se lahko še okrepi in obenem uskladi z obstoječimi sistemi;

(l)	države članice morajo svojim prebivalcem po nizki ceni še naprej zagotavljati inovativna, učinkovita in varna zdravila ter medicinske pripomočke, obenem pa zagotavljati finančno vzdržnost zdravstvenih sistemov;

POZDRAVLJA:

(a)	zaključke razmisleka v okviru delovne skupine za javno zdravje na višji ravni, namenjenega opredelitvi učinkovitih načinov vlaganja v zdravje, ki bi pomagali oblikovati sodobne, odzivne in vzdržne zdravstvene sisteme;

(b)	zaključke razmisleka o inovativnih pristopih h kroničnim boleznim v sistemih javnega zdravja in zdravstvenega varstva;

(c)

pristop iz delovnega dokumenta Komisije o naložbah v zdravje, ki je bil sprejet kot del sporočila Komisije o socialnih naložbah za rast in kohezijo (sveženj o socialnih naložbah), sprejetega 18. februarja 2013 (4), s katerim se poudarja, da je zdravje že samo po sebi vrednota ter predpogoj za gospodarsko blaginjo in socialno kohezijo;

(d)	napredek, ki ga je doseglo evropsko partnerstvo za inovacije na področju aktivnega in zdravega staranja pri izvajanju svojega strateškega načrta ter krepitev regionalnega sodelovanja, ki ga vzpodbuja izbira referenčnih mest;

(e)

nadaljnji razvoj in konsolidacijo – ob preprečevanju podvajanja dela – informacijskega sistema za spremljanje zdravja na ravni EU, ki bo temeljil na evropskih ključnih kazalnikih zdravja (ECHI) in obstoječih sistemih za spremljanje in poročanje v zdravstvu in bo rezultat sodelovanja držav članic ter podprt z akcijskimi programi Skupnosti na področju zdravstva;

POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ:

(a)	po potrebi ocenijo morebitne učinke reform zdravstvenih sistemov iz nacionalnih programov reform, vključno z neposrednimi in posrednimi učinki na zdravje, revščino prebivalstva, stopnjo zaposlenosti, produktivnost in konkurenčnost;

(b)

zagotovijo ustrezno usklajevanje med zadevnimi sestavami Sveta (npr. EPSCO, ECOFIN, itd.), ki obravnavajo različne vidike zdravja v okviru strategije Evropa 2020 in evropskega semestra, da bi izboljšali kakovost politične razprave in povečali dodano vrednost razprav EU o zdravstvenih politikah, ki se soočajo z izzivi, širšimi od področja proračunske vzdržnosti;

(c)

nadaljujejo dialog, namenjen izboljšanju učinkovite rabe evropskih strukturnih in investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: ESIF) za naložbe v zdravje ter izmenjavi dobrih praks pri načrtovanju, izvajanju, spremljanju in reševanju težav v obdobju 2014-2020 na podlagi zaključkov razmisleka o tem vprašanju in zlasti „zbirke orodij“ za učinkovito uporabo ESIF za naložbe v zdravje;

(d)

prostovoljno vzpostavijo in razvijejo nacionalne politike in programe za modele celostne oskrbe in preoblikujejo razdrobljeno opravljanje zdravstvenih in socialnih storitev prek:

—	prednostnega obravnavanja celostne oskrbe v svojih zdravstvenih politikah in programih na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

—	podpiranja oblikovanja postopkov in orodij, pri čemer se posebna pozornost nameni uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije in finančnih instrumentov;

—	spodbujanja organizacij zdravstvenih delavcev, naj v celostni oskrbi prevzamejo dejavno vlogo;

—	spodbujanja usposabljanja zdravstvenih delavcev o celostni oskrbi;

—	opolnomočenja in obveščanja pacientov prek vključevanja organizacij pacientov v oblikovanje politik in programov o celostni oskrbi na vseh ustreznih ravneh;

—	razvijanja in spodbujanja raziskav in inovacij o celostni oskrbi;

(e)	uporabljajo ocenjevanje uspešnosti zdravstvenih sistemov za pripravo politik ter odgovornost in preglednost;

(f)	preučijo možnost priprave zbirke dobrih praks, ki bi lahko bila model uspešne posodobitve zdravstvenih sistemov in sistemov oskrbe ter pripomogla k razširjanju najboljših rešitev, ob upoštevanju dela evropskega partnerstva za inovacije na področju aktivnega in zdravega staranja;

(g)

Delovni skupini na višji ravni za javno zdravje naročijo, naj:

—	usmerja dejavnosti iz delov IV in V, za katere je pristojna, in pri tem po potrebi uporablja obstoječe forume;

—	razvija in prevzema metode za krepitev svojih zmogljivosti;

POZIVA KOMISIJO IN DRŽAVE ČLANICE, NAJ:

(a)	nadaljujejo razmislek o ustrezni zastopanosti zdravja v okviru strategije Evropa 2020 in s tem zagotovijo, da bo to strateško vprašanje ob upoštevanju prihodnjih ocen tega postopka vključeno tudi v prihodnje evropske semestre;

(b)

zagotavljajo potrebno usklajevanje na nacionalni ravni in ravni EU, da bi bilo področje zdravstva ustrezno zastopano v okviru evropskega semestra, ter racionalizirajo tekoče ocene zdravstva na ravni EU, zlasti prek okrepljenega usklajevanja in sodelovanja z Odborom za socialno zaščito in Odborom za ekonomsko politiko ter prek preučitve in vzpostavitve strokovnega sodelovanja med Delovno skupino na višji ravni za javno zdravje in Odborom za socialno zaščito:

(c)

še naprej spremljajo to področje, da bi okrepili področje zdravja v okviru evropskega semestra, tudi prek izmenjave informacij z državami članicami o nacionalnih dogodkih ter da bi izraz „dostopnost dobrega zdravstvenega varstva“ lahko prenesli v merila za oceno delovanja, med drugim za namene tematskih povzetkov zdravstvenih sistemov;

(d)	prostovoljno še naprej razmišljajo o vidikih, ki bi lahko vplivali na razpoložljivost, dostopnost, cene, stroške, varnost pacientov in inovacije zdravil in medicinskih pripomočkov, ter po potrebi o sistemih z lažjim dostopom, ob čemer naj v celoti spoštujejo področja pristojnosti držav članic;

(e)

delijo znanje, izkušnje in najboljše prakse glede:

—	programov celostne oskrbe, struktur in politik, vključno s sistemi poročanja in učenja, da bi obvladali stroške;

—	učinkovitosti posegov celostne oskrbe in rešitev na ravni določanja zdravstvene nege ter ocene njihove uresničljivosti;

(f)

krepijo usklajevanje pri ocenjevanju uspešnosti zdravstvenih sistemov na ravni EU prek:

—	racionalizacije razprav o teoretičnem okviru HSPA in določitve uporabnih metodologij in orodij za podpiranje oblikovalcev politik pri določanju;

—	določanja meril za opredeljevanje prednostnih področij za HSPA na ravni EU ter izboljševanja razpoložljivosti in kakovosti ustreznih podatkov in informacij;

(g)

sodelujejo, da bi vzpostavili vzdržen in povezan zdravstveni informacijski sistem EU, ki bi nadgrajeval dosežke dela različnih skupin in projektov, npr. projektov ECHI-ECHIm, pri čemer naj preučijo zlasti potencial konzorcija evropske zdravstvene informacijske raziskovalne infrastrukture kot orodja;

(h)

izboljšajo sodelovanje na ravni EU in razvijejo konkretne ukrepe EU za zmanjšanje bremena kroničnih bolezni, tudi prek: opredelitve in razširjanja dobrih praks z uporabo „skupnega ukrepanja za obravnavanje kroničnih bolezni in spodbujanje zdravega staranja skozi vse življenje“, spodbujanja sodobnega in učinkovitega zgodnjega preprečevanja in obvladovanja kroničnih bolezni ter naložb na področju spodbujanja zdravja in preprečevanja bolezni, kjer se obravnava multimorbidnost in se program raziskav prilagodi potrebam javnega zdravja in se uporabijo izsledki vedenjskih znanosti oz. drugih panog, ter se prilagodijo drugim mednarodnim procesom in sodelujejo z mednarodnimi organizacijami;

(i)	sodelujejo pri ocenjevanju pobud EU v zvezi z opolnomočenjem pacientov in predložijo zamisli za ukrepe na ravni politike, ki bi ustvarili ugodne razmere in razvili smernice za navedeno področje;

POZIVA KOMISIJO, NAJ:

(a)	podpira izmenjave najboljših praks in vzajemnega učenja med državami članicami v zvezi z učinkovito in širšo uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov za naložbe v zdravje;

(b)	podpira projekte celostne oskrbe s posebnim poudarkom na opolnomočenju pacientov ter obvladovanju in preprečevanju kroničnih bolezni;

(c)	podpira države članice pri uporabi ocenjevanja uspešnosti zdravstvenih sistemov (HSPA);

(d)	v prvi polovici leta 2014 predloži oceno zasnove in pristopa evropskega partnerstva za inovacije na področju aktivnega in zdravega staranja ter dvakrat letno poroča o stanju tega partnerstva, doseženem napredku in nadaljnjih ukrepih.

(1) 11487/13.

(2) 6936/13.

(3) 13958/1/REV1.

(4) 6380/13 ADD 7.

21.12.2013

Uradni list Evropske unije

C 376/7

OSNUTEK STRATEGIJE O EVROPSKEM E-PRAVOSODJU 2014–2018

2013/C 376/06

I. UVOD

S sprejetjem večletnega akcijskega načrta 2009–2013 o e-pravosodju je bil narejen nov korak v razvoju e-pravosodja. Dematerializacija pravnih postopkov in elektronsko komuniciranje med vsemi, ki sodelujejo v pravosodnih dejavnostih, sta zdaj pomembna dejavnika učinkovitega delovanja pravosodja v državah članicah. Tako države članice kot tudi evropske institucije so odločene, da si bodo še naprej prizadevale za vzpostavitev sistema evropskega e-pravosodja.

Evropsko e-pravosodje naj bi omogočilo uporabo in razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij za namene pravosodnih sistemov držav članic, predvsem pri čezmejnih primerih, da bi državljani, podjetja in pravni strokovnjaki imeli boljši dostop do sodnega varstva in pravosodnih informacij, pravosodni organi držav članic pa bi laže sodelovali med seboj. Na ta način bo zagotovljena večja učinkovitost pravosodnega sistema kot takega, hkrati pa bodo upoštevane neodvisnost in raznolikost pravosodnih sistemov držav članic ter temeljne pravice.

E-pravosodje je predvsem treba še naprej razvijati kot storitev, ki bo tudi prek portala e-pravosodja neposredno dostopna evropskim državljanom, da bodo imeli koristi zaradi njegove dodane vrednosti. Zagotoviti bi bilo treba, da bodo orodja e-pravosodja uporabnikom sistema evropskega e-pravosodja, tudi državljanom, hitro prinesla konkretne ugodnosti.

Glede na dosedanje rezultate, omejitve, ki so se pri tem pojavile, in zastavljene cilje je jasno, da na področju e-pravosodja potrebujemo celostno evropsko strategijo, ki bo usmerjala dejavnosti in sodelovanje na strateški ravni. Z novo strategijo o evropskem e-pravosodju 2014–2018 naj bi nadaljevali že začeto delo.

II. OKVIR RAZVOJA E-PRAVOSODJA NA EVROPSKI RAVNI

1. Ozadje

5.	Svet PNZ se je junija 2007 odločil, da je na področju pravosodja treba začeti razvijati sistem za uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij na evropski ravni in predvsem vzpostaviti evropski portal, da bi poenostavili dostop do sodnega varstva v čezmejnih situacijah.

Komisija se je odzvala na poziv Sveta in junija 2008 predložila sporočilo „Za evropsko strategijo na področju e-pravosodja“ (1), v katerem se zavzema za razvoj orodij e-pravosodja na evropski ravni v tesnem sodelovanju z državami članicami. Na področju e-pravosodja naj bi tako združili prizadevanja na evropski in na nacionalni ravni ter omogočili ekonomijo obsega na evropski ravni.

Evropski svet je 19. in 20. junija 2008 pozdravil pobudo za „postopno oblikovanje enotnega portala e-pravosodja Evropske unije do konca leta 2009“. Cilj tega portala je zagotoviti enotno, večjezično in uporabniku prijazno točko VEM („vse na enem mestu“) za dostop do celotnega evropskega sistema e-pravosodja, tj. do evropskih in nacionalnih informacijskih spletišč in/ali storitev.

8.	Prvi večletni akcijski načrt o evropskem e-pravosodju (2009–2013), ki je bil pripravljen v sodelovanju s Komisijo in Evropskim parlamentom, je Svet PNZ sprejel novembra 2008.

Svet je v povezavi s sprejetjem prvega akcijskega načrta potrdil vzpostavitev nove delovne strukture. Delovna skupina Sveta za e-pravo je nato opravila pomembno delo pri izpolnjevanju mandata, ki ji ga je dodelil Svet. Cilji prvega akcijskega načrta so bili v veliki meri uresničeni, z njimi povezano delo pa se nadaljuje.

10.

Evropski parlament je pokazal zanimanje za delo, ki se opravlja na področju e-pravosodja. V resoluciji o e-pravosodju (2), ki jo je sprejel 18. decembra 2008, je med drugim navedel, da je treba vzpostaviti primerne mehanizme, ki bodo zagotovili, da bo vsa prihodnja zakonodaja oblikovana tako, da bo primerna za spletne aplikacije. Na plenarnem zasedanju 22. oktobra 2013 je sprejel še eno resolucijo o e-pravosodju (3), v njej pa pozval k večji uporabi elektronskih vlog, elektronskemu zagotavljanju listin, uporabi videokonferenc ter boljši povezanosti sodnih in upravnih registrov, da bi dodatno zmanjšali stroške sodnih in izvensodnih postopkov.

2. Glavni dosežki

11.

Portal e-pravosodje, ki ga v skladu s smernicami Sveta na svojem spletišču upravlja Komisija, je bil vzpostavljen 16. julija 2010. Države članice in Komisija od takrat neprekinjeno razvijajo nove funkcije (kot so dinamični elektronski obrazci) in redno dodajajo nove vsebine. Ta portal naj bi evropskim državljanom in pravnim strokovnjakom služil kot točka VEM in jim omogočal, da se v svojem jeziku seznanijo z evropskimi in nacionalnimi postopki ter delovanjem pravosodja.

12.

Različne države članice so že razvile nekatere pilotne projekte na področju e-pravosodja in v njih sodelovale, na primer, da bi povezale registre plačilne nesposobnosti držav članic in uvedle pomembne tehnične novosti. Razvoj infrastrukture za evropsko e-pravosodje napreduje. Pomemben element pri tem je tehnična in organizacijska infrastruktura za varno izmenjavo pravnih podatkov med pravosodjem, vladnimi organizacijami, pravnimi strokovnjaki, državljani in podjetji v okviru projekta e-CODEX.

13.

Večje število držav članic je zaradi hitrejših pravosodnih postopkov uvedlo videokonferenčne sisteme, ki omogočajo zaslišanje prič ali strank. Tudi vključevanje spletišč evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah ter pravosodnega atlasa v portal že poteka. Svet je poleg tega sprejel sklep o sodelovanju z evropsko pravosodno mrežo v kazenskih zadevah.

14.	Rezultati nedavne ankete o e-pravosodju (4) kažejo, da so države članice po sprejetju prvega večletnega evropskega akcijskega načrta za e-pravosodje opazno razvile to področje. Strategija o evropskem e-pravosodju 2014–2018 bo te dosežke še nadgradila.

15.

Na področju e-prava so bili razviti bistveni elementi, ki omogočajo dostopnost in semantično interoperabilnost pravnih virov. Svet je leta 2009 sprejel sklepe o evropski identifikacijski oznaki sodne prakse (ECLI), ki naj bi zagotavljala boljše rezultate pri iskanju sodne prakse ter omogočila natančno navajanje sodb evropskih in nacionalnih sodišč. Več držav članic je ECLI že uvedlo. Komisija in več držav članic namerava do prvega četrtletja leta 2014 na portalu e-pravosodje dodati evropski vmesnik za iskanje z oznako ECLI. ECLI naj bi začeli uporabljati tudi na Sodišču Evropske unije in Evropskem sodišču za človekove pravice.

16.

Svet je leta 2011 sprejel sklepe o evropskem zakonodajnem identifikatorju (ELI), ki uvaja standard za identifikacijo, označevanje in elektronsko navajanje evropskih in nacionalnih pravnih instrumentov, ki se bo uporabljal prostovoljno. Standard je bil sprejet, da bi se uporabljal na portalu EUR-Lex, uvaja pa ga več držav članic.

3. Usklajenost z okvirom e-uprave

17.

Evropsko e-pravosodje bi moralo biti dodatno usklajeno s splošnim okvirom e-uprave, ki je natančneje opisan v sporočilu Komisije (COM (2010) 744 final), v katerem sta predstavljena evropska strategija in evropski okvir interoperabilnosti. Iz teh dokumentov je jasno razvidno, da je za učinkovito izkoriščanje vseh socialnih in ekonomskih možnosti, ki jih ponujajo informacijske in komunikacijske tehnologije, nujno potrebna boljša interoperabilnost na pravni, organizacijski, semantični in tehnični ravni, ki bo omogočila vzpostavitev vzdržnega sistema. Pri razvoju sistema evropskega e-pravosodja je treba upoštevati načeli neodvisnosti sodstva in delitve oblasti.

III. SPLOŠNA NAČELA

18.	Delo na področju evropskega e-pravosodja temelji na naslednjih osnovnih načelih:

(a) Prostovoljno ukrepanje

19.	Države članice se lahko prostovoljno odločijo za sodelovanje pri projektih v okviru evropskega e-pravosodja, razen kadar je sprejet zakonodajni instrument Evropske unije, ki vključuje obvezno izvajanje določenega projekta v okviru evropskega e-pravosodja.

(b) Decentralizacija

20.

Portal e-pravosodje je zasnovan na načelu decentraliziranega sistema na evropski ravni, ki povezuje različne neodvisne in interoperabilne nacionalne sisteme v državah članicah. V skladu s tem splošnim načelom decentralizacije so države članice pristojne za zagotovitev tehnične izvedbe in upravljanja nacionalnih sistemov e-pravosodja, ki sta potrebna za lažje povezovanje sistemov držav članic.

21.	Kljub temu je potrebna določena stopnja centralizacije na ravni EU. Centralizacija je smiselna tudi v nekaterih specifičnih okoliščinah, na primer, če pomeni stroškovno učinkovitejšo rešitev ali če je bil sprejet zakonodajni instrument.

22.

Interoperabilnost, ki omogoča povezovanje sistemov držav članic in po potrebi uporabo rešitev, sprejetih na centralni ravni, je ključni element decentraliziranih sistemov. Zagotoviti bi bilo treba združljivost različnih tehničnih, organizacijskih, pravnih in semantičnih vidikov v zvezi z aplikacijami pravosodnih sistemov ter hkrati državam članicam omogočiti kar največjo prožnost.

(d) Evropska razsežnost

23.	Strategija o evropskem e-pravosodju naj bi vključevala projekte na področju civilnega, kazenskega in upravnega prava, ki imajo evropsko razsežnost.

24.

Projekti, razviti v okviru evropskega e-pravosodja, zlasti vsi projekti, ki bodo vključeni v portal, morajo omogočati sodelovanje vseh držav članic Evropske unije, ki jih bilo treba tudi spodbujati, naj sodelujejo v vseh projektih, da bi na ta način zagotovili njihovo dolgoročno izvajanje in stroškovno učinkovitost. Vsi projekti bi morali prinašati neposredne konkretne ugodnosti, predvsem za državljane, podjetja in/ali pravosodje.

25.	Pri oblikovanju sistema evropskega e-pravosodja bi bilo treba upoštevati tudi nacionalne projekte, ki imajo evropsko dodano vrednost.

IV. CILJI NA PODROČJU EVROPSKEGA E-PRAVOSODJA

(a) Dostop do informacij na področju pravosodja

26.	Cilj je izboljšati dostopnost informacij na področju pravosodja v Evropski uniji, portal e-pravosodje pa ima pri tem pomembno vlogo.

(b) Dostop do sodišč in izvensodnih postopkov v čezmejnih primerih

27.	Evropsko e-pravosodje naj bi z elektronskim komuniciranjem omogočilo boljši dostop do sodišč in enostavnejšo uporabo izvensodnih postopkov v čezmejnih primerih.

28.	Zato je treba nadaljevati delo, ki ga je več držav članic že začelo na nacionalni ravni, in ustvariti pogoje za interaktivne čezmejne pravosodne storitve na evropski ravni.

29.	Dematerializacijo sodnih in izvensodnih postopkov bi bilo treba nadaljevati v skladu z načelom prostovoljnega ukrepanja držav članic.

30.	Nadvse pomembna sta poenostavitev in spodbujanje elektronske komunikacije med pravosodnimi organi držav članic (na primer z videokonferencami ali varno elektronsko izmenjavo podatkov).

31.	Osebje pravosodnih organov bi moralo imeti varen dostop do različnih funkcij, rezerviranih zanje; imeti bi moralo prilagojene pravice do dostopa, pri čemer bi bilo treba uporabljati enotno ali interoperabilno metodo avtentikacije.

V. IZVAJANJE STRATEGIJE

1. Portal evropskega e-pravosodja

32.	Portal evropskega e-pravosodja je treba še naprej razvijati kot točko VEM, kar pa ne izključuje drugih načinov komuniciranja (npr. z medomrežnim prenosom).

33.	Na tem portalu bi morale biti državljanom, podjetjem in pravnim strokovnjakom na voljo informacije o pravu EU in njenih držav članic. Omogočati bi moral tudi dostop do drugih ustreznih informacij na področju pravosodja na nacionalni, evropski ali mednarodni ravni.

2. Interoperabilnost

34.

Zagotoviti bi bilo treba organizacijsko, pravno, tehnično in semantično interoperabilnost. V ta namen bi bilo treba za portal evropskega e-pravosodja pripraviti tehnične rešitve, ki bi omogočale varno izmenjavo podatkov med sodstvom, nacionalnimi upravami, pravnimi strokovnjaki, državljani in podjetji. Pred uvajanjem novih odprtih tehničnih standardov in rešitev bi bilo treba upoštevati tiste, ki so že na voljo (npr. projekte, kot je e-Codex). Pri iskanju teh rešitev in odločanju o njih bi morale dejavno sodelovati tudi države članice.

3. Pravni vidiki

35.

V zakonodajnem procesu bi bilo treba upoštevati, da je treba pri izvajanju nove zakonodaje EU, tudi pri spreminjanju in prenavljanju obstoječe zakonodaje, zagotoviti usklajeno uporabo sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Opisi podatkov, ki se prenašajo, morajo biti izključno vsebinski in brez kakršnega koli vizualnega prikaza. Načini prenosa podatkov ali listin morajo biti opisani funkcionalno in tehnološko nevtralno.

4. Evropska pravna semantična mreža

36.	Čezmejna izmenjavo pravnih informacij, zlasti podatkov v zvezi z evropsko ali nacionalno zakonodajo, sodno prakso in pravnimi slovarji, je otežena, ker ni učinkovitih načinov za izmenjavo tovrstnih podatkov.

37.

Rešitev za te težave so lahko različni projekti, s katerimi bi izboljšali izmenjavo in semantično interoperabilnost pravnih podatkov po vsej Evropi in zunaj nje. Treba bi bilo nadaljevati prostovoljno delo za razvoj evropske pravne semantične mreže, s katero bi izboljšali dostopnost pravnih podatkov in njihovo obdelavo, saj bi zagotovili interoperabilnost pri njihovi identifikaciji in semantično interoperabilnost.

5. Povezovanje registrov

38.	Spodbujati bi bilo treba povezovanje nacionalnih registrov, ki vključujejo podatke, pomembne za področje pravosodja. Da bi bilo takšno povezovanje mogoče, bi bilo treba izpolniti ustrezne tehnične in pravne predpogoje.

39.	Ukrepi na tem področju bi morali biti usmerjeni v povezovanje registrov, ki so pomembni za državljane, podjetja, pravne strokovnjake in sodstva.

6. Omrežja

40.

S sistemom e-pravosodja je mogoče vzpostaviti razmere za lažje delovanje različnih omrežij na področju pravosodja, ki obstajajo na evropski ravni, npr. Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropske pravosodne mreže za kazensko pravo. Zato bi bilo treba ob posvetovanju z ustreznimi organi nadalje raziskati možnosti, ki jih ponujata sistem evropskega e-pravosodja in portal e-pravosodje.

7. Sodelovanje s pravnimi strokovnjaki in drugimi uporabniki portala e-pravosodje

41.

Pri izvajanju strategije evropskega e-pravosodja je potrebno sodelovanje sodnikov in drugih pravnih strokovnjakov iz držav članic. Ti pravni strokovnjaki bi zato morali sodelovati v razpravah in projektih na področju evropskega e-pravosodja, da bi lahko poiskali rešitve, ki bodo ustrezale dejanskim potrebam vseh ciljnih skupin.

42.	Zato je nujno, da imajo predstavniki sodstva iz držav članic priložnost sodelovati pri vzpostavljanju evropskega e-pravosodja, zlasti pri rešitvah, ki naj bi se uvedle za ta sistem, tako da bo mogoče upoštevati njihova stališča in potrebe uporabnikov.

43.	Prav tako bi bilo dobro, da se v prihodnje razprave o evropskem e-pravosodju vključijo tudi drugi pravni strokovnjaki, npr. odvetniki, notarji, sodni uradniki in mediatorji, da bi končne rešitve ustrezale njihovim dejanskim potrebam.

44.	V tem okviru bi bilo treba vzpostaviti mehanizem za sodelovanje s temi pravnimi strokovnjaki in tako zagotoviti, da bodo pri strategiji evropskega e-pravosodja upoštevana vprašanja, ki so v skupnem interesu.

45.	Razmisliti bi bilo treba tudi o tem, da bi za mnenje in povratne informacije zaprosili predstavnike širše javnosti, tudi uporabnike portala, in podjetnike.

8. Prevajanje

46.

Da bi evropski državljani brez težav dostopali do evropskega sistema e-pravosodja, bo treba razmisliti o konkretnih ukrepih v zvezi s prevajanjem, ki bodo dolgoročno stroškovno učinkoviti. Vsebina portala e-pravosodja bi morala biti na voljo v vseh uradnih jezikih Evropske unije, prevodi pa verodostojni.

9. Pravila in pravice na področju e-pravosodja

47.

Razvoj na področju evropskega e-pravosodja bo prinesel nove izzive na področju varstva osebnih podatkov. Z izvajanjem prihodnje strategije o evropskem e-pravosodju se bo verjetno povečal tudi obseg zbiranja in izmenjave podatkov, zato je varstvo osebnih podatkov v tej zvezi zelo pomembno. Pri prihodnjih dejavnostih v okviru e-pravosodja bo treba upoštevati pravila o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in pravila o prostem pretoku osebnih podatkov.

48.

Treba bi bilo oblikovati ustrezna pravila o lastništvu nad informacijami, da bi določili odgovornost v zvezi z vsebino podatkov, ki bodo objavljeni na portalu e-pravosodje. Načeloma je ponudnik vsebine edini odgovoren za svoje delo ter mora spoštovati pravice intelektualne lastnine in vse druge veljavne pravne zahteve.

49.	Podobna pravila bi bilo treba določiti tudi za uporabo elektronskih funkcij, ki omogočajo izmenjavo informacij, vključno z izmenjavo osebnih podatkov, med pravosodnimi organi držav članic in elektronsko predložitev dokumentov za uporabo v sodnih postopkih.

50.	Komisija naj zlasti v tem okviru še naprej preučuje potrebo po sprejetju predloga za zakonodajni instrument na področju e-pravosodja. S tem instrumentom naj bi določili splošni pravni okvir in sredstva za izvajanje konkretne strategije e-pravosodja na evropski ravni.

10. Spodbujanje

51.	Pri izvajanju strategije evropskega e-pravosodja bi bilo treba razmisliti o boljšem seznanjanju uporabnikov sistemov evropskega e-pravosodja z obstoječimi funkcijami.

11. Financiranje

52.

Za razvoj evropskega e-pravosodja so potrebna zajetna finančna sredstva, zato je treba zagotoviti ustrezno financiranje na ravni EU, zlasti za:

(a)

spodbujanje vzpostavitve sistema e-pravosodja na nacionalni ravni, kar bo podlaga za vzpostavitev evropskega e-pravosodja v skladu s to strategijo, vključno z ukrepi, kot so tisti iz odstavka 30, in medomrežno povezovanje nacionalnih registrov; pozornost bi bilo treba nameniti tudi zagotavljanju trajnosti rezultatov projektov, kot sta e-CODEX in e-SENS;

(b)	izvedbo projektov na evropski ravni, vključno z delovanjem, vzdrževanjem in nadaljnjim razvojem portala evropskega e-pravosodja;

(c)	zagotavljanje prevodov informacij, objavljenih na portalu e-pravosodje v vse uradne jezike Unije.

53.

V večletnem finančnem okviru 2014–2020 in zlasti s finančnimi sredstvi za program na področju pravosodja (2014–2020) je treba zagotoviti financiranje na evropski ravni za dejavnosti na področju e-pravosodja (tako na nacionalni kot evropski ravni), vključno s konkretnimi projekti, ki bodo opredeljeni in se bodo izvajali v skladu s prihodnjim akcijskim načrtom.

54.	Projekti v zvezi z e-pravosodjem v smislu v te strategije in zadevnega akcijskega načrta se lahko financirajo tudi iz drugih obstoječih programov Unije, če izpolnjujejo merila, določena v njih (5).

12. Zunanji odnosi

55.	Unija in njene države članice bi morale v največji možni meri razvijati sodelovanje na področju e-pravosodja s tretjimi državami.

56.	Pri tem morebitnem sodelovanju je treba upoštevati institucionalna pravila, določena na ravni Evropske unije.

13. Večletni akcijski načrt za e-pravosodje 2014–2020

57.

V prvi polovici leta 2014 bi bilo treba sprejeti večletni akcijski načrt za izvajanje te strategije, ki naj bi praktično usmerjal nadaljnje ukrepanje. Vsebovati bi moral seznam načrtovanih projektov v zadevnem obdobju, pri čemer bi bilo treba natančno navesti, kdo želi v projektih sodelovati, pa tudi praktične ukrepe in okvirni časovni razpored za izvajanje teh projektov, da bi Delovna skupina za e-pravo (e-pravosodje) in po potrebi tudi ustrezni deležniki lahko spremljali konkretno uresničevanje tega načrta. V novem akcijskem načrtu bodo upoštevani in po potrebi nadgrajeni rezultati predhodnega akcijskega načrta za e-pravosodje in z njim povezanega časovnega načrta.

58.	Delovna skupina se bo pri pripravi akcijskega načrta posvetovala s Komisijo, njegovo izvajanje, ki bi ga bilo treba po potrebi prilagoditi novim okoliščinam, pa bo pregledala najmanj enkrat na pol leta.

59.	Da bi delo na zadevnih področjih hitreje napredovalo, se lahko po potrebi sestanejo neformalne skupine držav članic, ki sodelujejo v posameznih projektih. O rezultatih teh sestankov bi bilo treba pisno obvestiti Delovno skupina za e-pravo (e-pravosodje).

(1) COM(2008) 329 final.

(2) (2008/2125(INI)).

(3) (2013/2852 (RSP)).

(4) Glej dokument 15690/1/12 REV 1 EJUSTICE 73 JURINFO 46 JUSTCIV 331 COPEN 244 CONSOM 139 DRS 126 DROIPEN 159.

(5) Komisija naj pripravi preglednico vseh možnih finančnih mehanizmov, ki so na voljo za projekte na ravni EU in nacionalni ravni ter bi se lahko uporabili za financiranje e-pravosodja.

21.12.2013

Uradni list Evropske unije

C 376/12

Menjalni tečaji eura (1)

20. decembra 2013

2013/C 376/07

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3655
JPY	japonski jen	142,66
DKK	danska krona	7,4607
GBP	funt šterling	0,83480
SEK	švedska krona	8,9905
CHF	švicarski frank	1,2263
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	8,4160
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,660
HUF	madžarski forint	298,83
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7022
PLN	poljski zlot	4,1653
RON	romunski leu	4,4780
TRY	turška lira	2,8583
AUD	avstralski dolar	1,5405
CAD	kanadski dolar	1,4600
HKD	hongkonški dolar	10,5890
NZD	novozelandski dolar	1,6725
SGD	singapurski dolar	1,7310
KRW	južnokorejski won	1 450,05
ZAR	južnoafriški rand	14,2900
CNY	kitajski juan	8,2889
HRK	hrvaška kuna	7,6388
IDR	indonezijska rupija	16 651,42
MYR	malezijski ringit	4,4898
PHP	filipinski peso	60,830
RUB	ruski rubelj	45,0800
THB	tajski bat	44,515
BRL	brazilski real	3,2489
MXN	mehiški peso	17,8300
INR	indijska rupija	84,7160

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

21.12.2013

Uradni list Evropske unije

C 376/16

Ureditve prevoza v državah članicah euroobmočja

Člen 13(5)

Uredba (EU) št. 1214/2011

2013/C 376/14

ODBOR ZA PREVOZ GOTOVINE

Za prevoz bankovcev morajo države članice izbrati najmanj eno od možnosti iz členov 14, 15, 16, 17 ali 18 Uredbe.

Za prevoz kovancev morajo države članice izbrati vsaj eno od možnosti iz členov 19 ali 20 Uredbe.

Države članice euroobmočja morajo potrditi, da so izbrane ureditve prevoza primerljive z ureditvami prevoza, ki so dovoljene za domači prevoz gotovine.

Država

Veljavna ureditev za prevoz bankovcev

Veljavna ureditev za prevoz kovancev

Potrdilo o primerljivosti z ureditvami za domači prevoz gotovine

Členi 14–18

Člena 19–20

Člen 16 in člen 18

Belgija se je odločila, da bo veljala obveznost iz člena 13(4) Uredbe.

Člen 20 Uredbe

Možnosti iz členov 16, 18 in 20 Uredbe so podobne ureditvam prevoza za prevoz gotovine v Belgiji.

Obveznost iz člena 13(4) se uporablja na podlagi belgijske ureditve nacionalnega prevoza.

Člen 17

Člen 19

(a)	Za prevoz bankovcev v skladu z določbami iz evropske uredbe o obveznosti za izbor vsaj ene izmed metod iz členov 14 do 18 je metoda, ki je dovoljena tudi v skladu z našo zakonodajo, metoda iz člena 17 evropske uredbe.

(b)	Za prevoz kovancev se v skladu z našo zakonodajo dovoli metoda iz člena 20 evropske uredbe.

Člen 17

Člen 20

Kovance in papir za tiskanje bankovcev je treba prevažati:

V blindiranih vozilih s spremstvom najmanj treh oseb, vključno z voznikom, v skladu s členom 4.

(Člen 4:

I –

Blindirano vozilo mora biti opremljeno tako, da je zagotovljena varnost spremstva in gotovine, nakita ali plemenitih kovin, ki se prevažajo.

Opremljeno mora biti najmanj s:

komunikacijskim in alarmnim sistemom, ki je povezan z alarmnim središčem podjetja za prevoz gotovine. Za zagotovitev homologacije blindiranih vozil za prevoz gotovine, ki se uvozijo iz drugih držav članic ali podpisnic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, se sprejmejo poročila in potrdila o opravljenih testih, če jih pripravi pooblaščen ali certificiran organ v teh državah ter če ta jamči, da blindirano vozilo izpolnjuje tehnične in zakonske pogoje za zagotavljanje ravni zaščite, ki ustreza ravni zaščite iz tega odloka in odredbe iz prejšnjega pododstavka;

2.	sistemom za spremljanje na daljavo, ki podjetju omogoča, da v katerem koli trenutku preveri položaj vozila;

3.	neprebojnimi jopiči in plinskimi maskami, vsaj s po enim kompletom za vsakega člana spremstva in, če je mogoče, s po enim kompletom za vsako osebo, ki je v vozilu z zakonitim razlogom.

II –

Tipe vozila, blindirano karoserijo in stekla ter značilnosti drugih komponent, ki prispevajo k varnosti blindiranih vozil, predhodno odobri minister za notranje zadeve na podlagi minimalnih standardov, zlasti glede odpornosti, ki jih določi minister v odredbi, s katero določi tudi vsebino dokumentacije, ki jo je treba predložiti v vlogi za homologacijo.

Vse večje spremembe pogojev proizvodnje vozil ali pogojev proizvodnje ali vgradnje neprebojnih delov, stekel in drugih sestavnih delov iz prejšnjega pododstavka, morajo biti posamezno odobrene.

Homologacijo se lahko prekliče, če materiali iz točke II tega člena niso več dovolj za zagotovitev varnosti spremstva ali sredstev, ki se prevažajo.)

Ali v skladu s členom 4 v blindiranih vozilih, opremljenih z napravami, ki zagotavljajo, da se gotovina onemogoči za uporabo pod pogoji iz člena 8(1).

(Člen 8(1) določa pogoje za naprave za nevtralizacijo dragocenosti.)

Če so ta vozila opremljena z vsaj eno izmed naprav iz prejšnjega pododstavka na vsaki točki prevzema/dostave, morata biti v spremstvu vsaj dve osebi, vključno z voznikom. Določbe točke II člena 4 se lahko v tem primeru uporabljajo le za kabino vozila.

Če so ta vozila opremljena z manj zgoraj navedenimi napravami, kot je točk prevzema/dostave, morajo biti v spremstvu vsaj tri osebe, vključno z voznikom.

Ali v neoznačenih vozilih s spremstvom, ki ga sestavljata vsaj dve osebi, vključno z voznikom, v skladu s pogoji iz členov 7 in 8, če je gotovina v posodah z napravami, ki jo onemogočijo za uporabo, poleg tega mora biti teh naprav najmanj toliko, kot je prevzemnih ali dostavnih točk, ali da so naprave opremljene s sistemom za prevzem, ki ga je mogoče odpreti le v zavarovanem prostoru ali območju.

Vendar je treba za servisiranje naprav za izdajanje gotovine, ki se nahajajo na nekaterih tveganih območjih, gotovino prevažati v skladu s pogoji iz odstavka 1, naprave za izdajanje gotovine pa mora napolniti oseba iz spremstva.

(II –

nakit in dragocene kovine)

III.

Kovance in investicijsko zlato v smislu člena 298(o) A splošnega zakonika o davkih je treba prevažati v blindiranem vozilu s spremstvom najmanj treh oseb, vključno z voznikom, v skladu z določbami člena 4.

Z odstopanjem od prejšnjega odstavka je treba pošiljke kovancev Banque de France, katerih vrednost znaša najmanj 115 000 EUR v kovancih za 1 in 2 EUR, prevažati:

1.	v blindiranih vozilih, na katerih ni navedeno ime podjetja za prevoz gotovine, s spremstvom vsaj dveh oboroženih uniformiranih varnostnikov, vključno z voznikom, pod pogoji iz prvih treh pododstavkov člena 8;

ali če skupna vrednost prevoza ne presega 500 000 EUR ter če so točke prevzema/dostave, ki so pod odgovornostjo Banque de France, podjetja za prevoz gotovine, državna policija ali žandarmerija varni kraji, v delno blindiranih vozilih, na katerih ni navedeno ime podjetja za prevoz gotovine, s spremstvom vsaj dveh oboroženih uniformiranih varnostnikov, vključno z voznikom, pod pogoji iz prvih treh pododstavkov člena 8.

(Člen 8: vsa neoznačena vozila, ki se uporabljajo za prevoz gotovine v napravah iz člena 2(I)(3) ali pa se uporabljajo za prevoz nakita ali dragocenih kovin morajo biti opremljena vsaj z naslednjim:

1.	komunikacijskim in alarmnim sistemom, povezanim z alarmnim središčem podjetja za prevoz gotovine, ki je odgovorno za prevoz gotovine;

2.	sistemom za sledenje na daljavo, ki podjetju za prevoz gotovine omogoča, da v katerem koli trenutku preveri položaj vozila.)

Potrditev:

Opombe: združljivost člena 2 s členi 14, 16 in 17 Uredbe EU.

Nacionalna zakonodaja, ki jo je treba spremeniti:

za zagotovitev združljivosti točke III člena 2 s členoma 19 in 20 Uredbe EU.

Členi 15, 16, 17 in 18

(v zvezi z zagotavljanjem DM.269/2010)

Člena 19 in 20

(v zvezi z zagotavljanjem DM.269/2010)

Člena 16 in 17

(Pod pogojem, da bosta predlog zakona 6400 in ustrezna izvedbena uredba Velikega vojvodstva sprejeta v enaki obliki, kot ju je predlagala vlada.)

Člen 20

(Pod pogojem, da bosta predlog zakona 6400 in ustrezna izvedbena uredba Velikega vojvodstva sprejeta v enaki obliki, kot ju je predlagala vlada.)

Člena 17 in 18

Člen 20

Člena 17 in 18

Člen 20

Omenjene možnosti delno ustrezajo nacionalnim zahtevam, ki veljajo za prevoz dragocenosti na Portugalskem, vendar je merilo za vrednost prevoza znesek enak ali višji od 10 000 EUR (Odlok (Portaria) št. 247/2008 z dne 27. marca, kakor je bil spremenjen z Odlokom št. 840/2009 z dne 3. avgusta 2009, ki je v veljavi do objave odloka iz člena 34(3) Zakona št. 34/2013 z dne 16. maja 2013).

Nacionalni prevoz v neblindiranih vozilih je dovoljen za vrednosti pod 10 000 EUR.

Nošnja predpisanih uniform in službenih izkaznic je obvezna (člen 29 Zakona št. 34/2013 z dne 16. maja 2013).

Vsi pogoji iz členov 14 do 18 Uredbe se uporabljajo v smislu nacionalnega prava Slovaške republike v skladu z zakonom št. 473/2005 Coll. z dne 23. septembra 2005 o storitvah v zasebnem sektorju varovanja in o spremembi nekaterih zakonov (Zakon o zasebnem varovanju).

Vsi pogoji iz členov 19 in 20 Uredbe se uporabljajo v smislu nacionalnega prava Slovaške republike v skladu z zakonom št. 473/2005 Coll. z dne 23. septembra 2005 o storitvah v zasebnem sektorju varovanja in o spremembi nekaterih zakonov (Zakon o zasebnem varovanju).

Delna skladnost in razločevanje se uporabljata za veliko varnostnikov in spremljevalnih vozil. Odločilno merilo je znesek 1 660 000 EUR.

Člena 17 in 18 ter vsi nacionalni predpisi, v skladu s Pravilnikom o načinu prevoza in varovanja denarja ter drugih vrednostnih pošiljk (Uradni list RS, št. 96/05, 16/08, 81/08, 86/09 in 17/11), členi 16 do 20.

Člen 16 (prevoz varovane pošiljke 1. razreda, vrednost ne presega 30 000 EUR)

1.	Prevoz varovane pošiljke 1. razreda se izvaja z dvema oboroženima varnostnikoma.

Prevoz se izvaja s prirejenim vozilom z naslednjo opremo:

—	fizično ločen potniški in tovorni del vozila s fiksno pregradno steno, ki omogoča shranjevanje varovane pošiljke iz potniškega v tovorni del,

—	tovorni del brez stekel,

—	vgrajeno blagajno iz pločevine v tovornem delu, ki omogoča, da se pošiljka lahko oddaja vanjo skozi režo oziroma odprtino iz potniškega dela,

—	alarmno napravo, ki se sproži ob nasilnem vstopu,

—	blokado motorja, ki preprečuje odvoz vozila in katere vklop je možen tudi zunaj vozila,

—	komunikacijski in nadzorni sistem.

Ne glede na določbo tretje alinee prejšnjega odstavka se prevoz varovane pošiljke lahko opravlja, če je pošiljka tehnično varovana, tako, da je shranjena v prirejenem kovčku, kaseti ali torbi, ki je posebej označena in konstruirana, da otežuje nasilno odpiranje in odtujitev javlja z zvočnim, svetlobnim, dimnim ali tehničnim signalom. Prevažati se mora v tovornem delu vozila.

4.	Ne glede na prvi odstavek tega člena, se prevoz varovane pošiljke lahko varuje z oboroženim varnostnikom, če je pošiljka varovana s certificiranim sistemom za barvanje oziroma uničevanje gotovine.

5.	Varnostniki so opremljeni z neprebojnimi jopiči ali neprebojnimi srajcami.

Člen 17 (prevoz varovane pošiljke 2. razreda, vrednosti do 200 000 EUR na vsako prevozno vozilo)

1.	Prevoz varovane pošiljke 2. razreda se izvaja z dvema oboroženima varnostnikoma.

Prevoz se izvaja s prirejenim vozilom z naslednjo opremo:

—	fizično ločen potniški in tovorni del vozila s fiksno in trdo pregradno steno,

—	tovorni del brez stekel,

—	vgrajeno blagajno v tovornem delu, izdelano iz neprebojne pločevine, v katero je oteženo vrtati in rezati in je pritrjena z notranje strani na šasijo vozila in omogoča, da se gotovina lahko oddaja vanjo skozi režo oziroma odprtino iz potniškega dela,

—	alarmno napravo, ki se sproži ob nasilnem vstopu,

—	blokado motorja, ki preprečuje odvoz vozila in katere vklop je možen tudi zunaj vozila,

—	komunikacijski in nadzorni sistem.

4.	Varnostniki so opremljeni z neprebojnimi jopiči ali neprebojnimi srajcami.

Člen 17a (prevoz varovane pošiljke 3. razreda, vrednosti do 800 000 EUR na vsako prevozno vozilo)

1.	Prevoz varovane pošiljke 3. razreda se izvaja z najmanj dvema oboroženima varnostnikoma.

Prevoz se opravlja z neprebojnim vozilom z naslednjo opremo:

—	ločen prostor za posadko in prostor za tovor,

—	prostor za posadko, zaščiten s protibalistično zaščito M2/C2 z vseh štirih strani,

—	prostor za tovor neprodorno zaprt in zunanja vrata, dodatno zaklenjena s prečno zaporo – ključavnico,

—	alarmna naprava,

—	vgrajen sistem za daljinsko blokiranje vozila oziroma motorja z možnostjo aktiviranja iz varnostno nadzornega centra (v nadaljevanju besedila: „VNC“),

—	sistem za komunikacijo brez odpiranja vrat (domofon),

—	komunikacijski in nadzorni sistem.

3.	Varnostniki so opremljeni z neprebojnimi jopiči.

Člen 18 (prevoz varovane pošiljke 4. razreda, vrednosti do 4 000 000 EUR na vsako prevozno vozilo)

1.	Prevoz varovane pošiljke 4. razreda se izvaja z najmanj tremi oboroženimi varnostniki.

Prevoz se opravlja z neprebojnim vozilom z naslednjo opremo:

—	ločen prostor za posadko in prostor za tovor,

—	prostor za posadko, zaščiten s protibalistično zaščito FB 3 z vseh štirih strani,

—	prostor za tovor brez stekel in zunanja vrata, dodatno zaklenjena s prečno zaporo – ključavnico,

—	alarmna naprava,

—	vgrajen sistem za daljinsko blokiranje vozila oziroma motorja z možnostjo aktiviranja iz (v nadaljevanju besedila: „VNC“),

—	sistem za komunikacijo brez odpiranja vrat (domofon),

—	komunikacijski in nadzorni sistem.

3.	Varnostniki so opremljeni z neprebojnimi jopiči.

Člen 19 (prevoz varovane pošiljke 5. razreda, vrednosti do 8 000 000 EUR na vsako prevozno vozilo)

1.	Prevoz varovane pošiljke 5. razreda se izvaja z najmanj tremi oboroženimi varnostniki.

Varnostniki so opremljeni z zaščitnimi sredstvi, in sicer najmanj z:

—	neprebojnimi jopiči in

—	varnostnimi čeladami.

Prevoz se opravlja z neprebojnim vozilom z naslednjo opremo:

—	ločeni prostori za tovor, voznika in varnostnika,

—	vozilo mora biti neprebojno najmanj v kategoriji FB 3 z vseh štirih bočnih strani,

—	prostor za tovor brez stekel z vrati z zadnje strani in zagotovljenim dostopom do pošiljk iz prostora za posadko,

—	alarmna naprava,

—	sistem za komunikacijo brez odpiranja vrat (domofon),

—	videonadzorni sistem na zadnjem delu vozila z monitorjem v vozniški kabini,

—	komunikacijski sistem,

—	nadzorni sistem, preko katerega je možno iz VNC neprekinjeno spremljanje gibanja pošiljke, in sicer on line na periode najmanj do 1 minute v območju opravljanja storitve, in s katerim je možno ob vsakem času natančno določiti lokacijo varovane pošiljke,

—	vgrajen sistem za daljinsko blokiranje vozila oziroma motorja vozila, ki ga ni mogoče deaktivirati iz vozila.

4.	Pošiljka se spremlja z osebnim vozilom, v katerem sta dva oborožena varnostnika. V spremljevalnem vozilu mora biti nameščena oprema za neposredno komunikacijo z VNC.

Člen 20 (prevoz varovane pošiljke 6. razreda, vrednosti nad 8 000 000 EUR na vsako prevozno vozilo)

1.	Prevoz varovane pošiljke 6. razreda se izvaja z najmanj tremi oboroženimi varnostniki.

Varnostniki so opremljeni z zaščitnimi sredstvi, in sicer najmanj z:

—	neprebojnimi jopiči in

—	varnostnimi čeladami.

3.	Prevoz se izvaja z neprebojnim vozilom, ki mora imeti poleg opreme, določene v tretjem odstavku prejšnjega člena, še protibalistično zaščito za izstrelke večjih moči razreda FB 4.

4.	Pošiljka se spremlja z neprebojnim vozilom najmanj kategorije FB 3 z vseh štirih bočnih strani, v katerem so trije oboroženi varnostniki. V spremljevalnem vozilu mora biti nameščena oprema za neposredno komuniciranje z VNC.

Uredba o izvajanju Uredbe (EU) št. 1214/2011 je v postopku sprejemanja in vsebuje nekatere posebne predpise:

—	dovoljuje tujim podjetjem za prevoz gotovine, da lahko pod pogoji z Uredbe (EU) št. 1214/2011 prevažajo v Sloveniji tudi druge valute (ne samo eurogotovino nad 20 % celotne vrednosti prevoza, kot ureja Uredba (EU) št. 1214/2011,

—

dovoljuje tujim podjetjem za prevoz gotovine, da lahko pod pogoji z Uredbe (EU) št. 1214/2011 prevažajo v Sloveniji tudi druge dragocenosti (ne samo eurogotovino ali drugih valut), česar ne ureja Uredba (EU) št. 1214/2011. Dragocenosti so plemenite kovine, dragi kamni, umetnine, kulturna dediščina, pomembni dokumenti itd. Predmet kulturne dediščine je predmet, ki je kot tak razvrščen v skladu s predpisi, ki veljajo za razvrščanje predmetov kulturne dediščine, narodnega bogastva v skladu s pravili, ki določajo varstvo in shranjevanje narodnega bogastva in muzejskih eksponatov v skladu s pravili, ki določajo varstvo in shranjevanje muzejskih eksponatov. Če zaradi posebnih okoliščin to ni mogoče se lahko uporabljajo nacionalni predpisi iz člena 22 Pravilnika o načinu prevoza in varovanja denarja ter drugih vrednostnih pošiljk (Uradni list RS, št. 96/05, 16/08, 81/08, 86/09 in 17/11).

Člen 20 ali kateri koli nacionalni predpis v skladu s Pravilnikom o načinu prevoza in varovanja denarja ter drugih vrednostnih pošiljk (Uradni list RS, št. 96/05, 16/08, 81/08, 86/09 in 20/11), členi 16 do 20, kot je opisano za bankovce.

Delna skladnost.

Nacionalna pravila in posebni pogoji glede na vrednost dragocenosti, ki se prevažajo.

		ISSN 1977-1045 doi:10.3000/19771045.C_2013.376.slv
Uradni list Evropske unije		C 376

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 56 21. december 2013

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2013/C 376/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.7101 – Brookfield Property/Starwood/Interhotel Portfolio) ( 1 )	1

2013/C 376/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.7118 – AXA/Norges Bank/SZ Tower) ( 1 )	1

2013/C 376/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6982 – Altor Fund III/TryghedsGruppen/Elixia/HFN Group) ( 1 )	2

2013/C 376/04	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.7087 – Vitol/Carlyle/Varo) ( 1 )	2

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Svet
2013/C 376/05	Zasedanje Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov 9. in 10. decembra 2013	3

2013/C 376/06	Osnutek Strategije o Evropskem e-Pravosodju 2014–2018	7

	Evropska komisija
2013/C 376/07	Menjalni tečaji eura	12

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2013/C 376/08	Informacije, ki jih sporočijo države članice glede zaprtja ribolova	13

2013/C 376/09	Informacije, ki jih sporočijo države članice glede zaprtja ribolova	13

2013/C 376/10	Informacije, ki jih sporočijo države članice glede zaprtja ribolova	14

2013/C 376/11	Informacije, ki jih sporočijo države članice glede zaprtja ribolova	14

2013/C 376/12	Informacije, ki jih sporočijo države članice glede zaprtja ribolova	15

2013/C 376/13	Informacije, ki jih sporočijo države članice glede zaprtja ribolova	15

2013/C 376/14	Ureditve prevoza v državah članicah euroobmočja – Člen 13(5) – Uredba (EU) št. 1214/2011	16

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2013/C 376/15	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.7133 – Investindustrial/KKR/Resort Holdings) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	24

Datum in čas zaprtja	27.11.2013
Trajanje	27.11.2013–31.12.2013
Država članica	Združeno kraljestvo
Stalež ali skupina staležev	MAC/2A34.
Vrsta	skuša (Scomber scombrus)
Območje	IIIa in IV, vode EU območij IIa, IIIb in IIIc ter podrazdelkov 22–32
Vrste ribiških plovil	—
Referenčna številka	75/TQ40

Datum in čas zaprtja	25.10.2013
Trajanje	25.10.2013–31.12.2013
Država članica	Španija
Stalež ali skupina staležev	RED/51214D.
Vrsta	Rdeči okun (Sebastes spp.)
Cona	Vode EU in mednarodne vode območja V, mednarodne vode območij XII in XIV
Vrste ribiških plovil	—
Referenčna številka	76/TQ40

Datum in čas zaprtja	2.12.2013
Trajanje	2.12.2013–31.12.2013
Država članica	Portugalska
Stalež ali skupina staležev	GFB/89-
Vrsta	Tabinja belica (Phycis blennoides)
Območje	vode EU in mednarodne vode območij VIII in IX
Vrste ribiških plovil	—
Referenčna številka	FS79/DSS

Datum in čas zaprtja	3.12.2013
Trajanje	3.12.2013–31.12.2013
Država članica	Združeno kraljestvo
Stalež ali skupina staležev	HER/4AB.
Vrsta	atlantski sled (Clupea Harengus)
Cona	vode EU in norveške vode cone IV severno od 53° 30′ N
Vrste ribiških plovil	—
Referenčna številka	80/TQ40

Datum in čas zaprtja	4.12.2013
Trajanje	4.12.2013–31.12.2013
Država članica	Španija
Stalež ali skupina staležev	GHL/N3LMNO
Vrsta	grenlandska morska plošča (Reinhardtius hippoglossoides)
Cona	NAFO 3LMNO
Vrste ribiških plovil	—
Referenčna številka	82/TQ40


	(1) Besedilo velja za EGP