20.12.2013

Uradni list Evropske unije

C 373/1

MEDINSTITUCIONALNI SPORAZUM

z dne 2. decembra 2013

med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju

2013/C 373/01

EVROPSKI PARLAMENT, SVET EVROPSKE UNIJE IN EVROPSKA KOMISIJA

(v nadaljnjem besedilu: institucije)

SO SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Namen tega sporazuma, sprejetega v skladu s členom 295 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), je izvajanje proračunske discipline in izboljšanje poteka letnega proračunskega postopka in sodelovanja med institucijami v proračunskih zadevah ter zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja.

2.	Proračunska disciplina v tem sporazumu zajema vse odhodke. Sporazum je, dokler velja, zavezujoč za vse institucije.

Ta sporazum ne spreminja proračunskih pooblastil institucij, kakor so določena v Pogodbah, Uredbi Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba o večletnem finančnem okviru) ter Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2) (v nadaljnjem besedilu: Finančna uredba).

4.	Za vsako spremembo tega sporazuma je potrebno medsebojno soglasje vseh institucij.

Ta sporazum ima tri dele:

—	del I vsebuje dopolnilne določbe v zvezi z večletnim finančnim okvirom in določbe o posebnih instrumentih, ki niso vključeni v večletni finančni okvir,

—	del II se nanaša na medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku,

—	del III vsebuje določbe v zvezi z dobrim finančnim poslovodenjem sredstev Unije.

6.	Ta sporazum začne veljati 23. decembra 2013 ter nadomesti Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (3).

DEL I

VEČLETNI FINANČNI OKVIR IN POSEBNI INSTRUMENTI

A. Določbe v zvezi z večletnim finančnim okvirom

7.	Informacije o ukrepih, ki niso vključeni v splošni proračun Unije, in o predvidenem razvoju raznih kategorij lastnih sredstev Unije so indikativno prikazane v ločenih razpredelnicah. Te informacije se vsako leto posodobijo skupaj z dokumenti, priloženimi predlogu proračuna.

Institucije zaradi dobrega finančnega poslovodenja v proračunskem postopku in ob sprejemanju proračuna v čim večji meri, razen v podrazdelku „Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija“, zagotovijo, da ostanejo na razpolago zadostne razlike do zgornjih mej raznih razdelkov večletnega finančnega okvira.

Posodobitev napovedi za odobritve plačil po letu 2020

Leta 2017 Komisija posodobi napovedi za odobritve plačil po letu 2020. Pri tej posodobitvi se upoštevajo vse ustrezne informacije, vključno z dejanskim izvrševanjem proračunskih odobritev za prevzem obveznosti in proračunskih odobritev plačil ter napovedi glede izvrševanja proračuna. Prav tako se upoštevajo pravila, ki so določena za zagotovitev skladnega razvoja odobritev plačil glede na razvoj odobritev za prevzem obveznosti, ter napovedi glede rasti bruto nacionalnega dohodka Unije.

B. Določbe o posebnih instrumentih, ki niso vključeni v večletni finančni okvir

Rezerva za nujno pomoč

10.

Kadar Komisija meni, da je treba uporabiti sredstva iz rezerve za nujno pomoč, Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga prenos sredstev iz rezerve v ustrezne proračunske vrstice.

Pred vsakim predlogom Komisije za prenos sredstev iz rezerve se najprej preverijo možnosti za prerazporeditev odobritev.

V primeru nesoglasja se začne postopek tristranskih pogovorov.

Prenosi sredstev iz rezerve se opravijo v skladu s Finančno uredbo.

Solidarnostni sklad Evropske unije

11.

Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije, kakor so določeni v ustreznem temeljnem aktu, Komisija poda predlog za njegovo uporabo. Kadar obstajajo možnosti za prerazporeditev odobritev znotraj razdelka, v katerem so potrebni dodatni odhodki, Komisija to upošteva pri pripravi potrebnega predloga, in sicer v skladu s Finančno uredbo in z uporabo ustreznega proračunskega instrumenta. Odločitev o uporabi Solidarnostnega sklada skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet. Svet odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament pa z večino svojih poslancev in tremi petinami oddanih glasov.

V primeru nesoglasja se začne postopek tristranskih pogovorov.

Instrument prilagodljivosti

12.

Preden Komisija poda predlog za uporabo instrumenta prilagodljivosti, preveri vse možnosti za prerazporeditev odobritev znotraj razdelka, v katerem so potrebni dodatni odhodki.

V tem predlogu se določijo potrebe, ki jih je treba kriti, in znesek. Ta predlog se lahko za vsako dano proračunsko leto predstavi v proračunskem postopku.

Odločitev o uporabi instrumenta prilagodljivosti skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet. Svet odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament pa z večino svojih poslancev in tremi petinami oddanih glasov.

Dogovor se doseže v okviru letnega proračunskega postopka.

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji

13.

Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, kakor so določeni v ustreznem temeljnem aktu, Komisija poda predlog za njegovo uporabo. Odločitev o uporabi Sklada za prilagoditev globalizaciji skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet. Svet odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament pa z večino svojih poslancev in tremi petinami oddanih glasov.

Hkrati ko Komisija poda svoj predlog za odločitev o uporabi Sklada za prilagoditev globalizaciji, Evropskemu parlamentu in Svetu poda tudi predlog za prenos sredstev v ustrezne proračunske vrstice.

V primeru nesoglasja se začne postopek tristranskih pogovorov.

Prenosi sredstev v zvezi s Skladom za prilagoditev globalizaciji se opravijo v skladu s Finančno uredbo.

Varnostna rezerva

14.

Uporaba varnostne rezerve ali njenega dela predlaga Komisija po temeljiti preučitvi vseh drugih finančnih možnosti. Takšen predlog se lahko poda le v zvezi s predlogom spremembe proračuna ali predlogom letnega proračuna, zaradi sprejetja katerih bi bil tak predlog potreben. Komisija skupaj s predlogom za uporabo varnostne rezerve predlaga prerazporeditev večjega zneska v okviru veljavnega proračuna, če to utemeljuje preučitev Komisije.

Odločitev o uporabi varnostne rezerve skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet istočasno z njuno potrditvijo spremembe proračuna ali splošnega proračuna Unije, katerih sprejetje omogoča varnostna rezerva. Evropski parlament in Svet odločata v skladu s pravili glasovanja za potrditev splošnega proračuna Unije, določenimi v členu 314 PDEU.

DEL II

IZBOLJŠANJE MEDINSTITUCIONALNEGA SODELOVANJA V PRORAČUNSKIH ZADEVAH

A. Postopek medinstitucionalnega sodelovanja

15.	Podrobnosti o medinstitucionalnem sodelovanju v proračunskem postopku so določene v Prilogi.

Proračunska preglednost

16.

Komisija pripravi letno poročilo, ki ga priloži splošnemu proračunu Unije in v katerem so razpoložljive informacije, ki niso zaupne narave, glede:

—	sredstev in obveznosti Unije, vključno s tistimi, nastalimi z najemanjem in dajanjem posojil, ki jih Unija sklepa v skladu s svojimi pristojnostmi iz Pogodb,

—	prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti iz Evropskega razvojnega sklada (ERS), Evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF), Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) in morebitnih drugih prihodnjih mehanizmov, vključno s skrbniškimi skladi,

—	odhodkov, ki jih imajo države članice v okviru okrepljenega sodelovanja, če niso vključeni v splošni proračun Unije.

B. Vključitev finančnih določb v zakonodajne akte

17.

Vsak zakonodajni akt o večletnem programu, sprejet po rednem zakonodajnem postopku, vsebuje določbo, v kateri zakonodajalec določi finančna sredstva programa.

Ta znesek pomeni prednostni referenčni znesek za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku.

Evropski parlament in Svet ter Komisija, ko ta pripravi predlog proračuna, se zavezujejo, da se v celotnem obdobju trajanja zadevnega programa od tega zneska ne bodo odmaknili za več kot 10 %, razen če nastopijo nove, objektivne, dolgoročne okoliščine, za katere so navedeni izrecni in natančni razlogi, pri čemer se upoštevajo rezultati izvajanja programa, zlasti na podlagi ocen. Vsako povečanje na podlagi take spremembe ostane pod obstoječo zgornjo mejo zadevnega razdelka, brez poseganja v uporabo instrumentov, navedenih v Uredbi o večletnem finančnem okviru in tem sporazumu.

Ta točka se ne uporablja niti za odobritve za kohezijo, ki se sprejemajo v rednem zakonodajnem postopku in jih države članice vnaprej dodelijo ter zajemajo finančna sredstva za celotno trajanje programa, niti za obsežne projekte iz člena 16 Uredbe o večletnem finančnem okviru.

18.

Zakonodajni akti o večletnih programih, za katere se ne uporablja redni zakonodajni postopek, ne vsebujejo „predvidoma potrebnega zneska“.

Če želi Svet vključiti finančni referenčni znesek, se ta znesek upošteva kot izraz volje zakonodajalca in ne vpliva na pooblastila Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s proračunom, opredeljena v PDEU. Določba v zvezi s tem se vključi v vse zakonodajne akte, ki vsebujejo tak finančni referenčni znesek.

Če je o zadevnem finančnem referenčnem znesku doseženo soglasje v usklajevalnem postopku iz Skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 4. marca 1975 (4), se ta znesek upošteva kot referenčni znesek v smislu točke 17 tega sporazuma.

C. Odhodki v zvezi s sporazumi o ribištvu

19.

Za odhodke za sporazume o ribištvu se uporabljajo naslednja posebna pravila:

Komisija se zavezuje, da bo Evropski parlament redno obveščala o pripravah in poteku pogajanj, vključno z njihovimi proračunskimi posledicami.

Institucije se zavezujejo, da bodo v zakonodajnem postopku v zvezi s sporazumi o ribištvu storile vse, kar je v njihovi moči, da se vsi postopki izvedejo čim hitreje.

Zneski, določeni v proračunu za nove sporazume o ribištvu ali obnovitev sporazumov o ribištvu, ki začnejo veljati po 1. januarju zadevnega proračunskega leta, se vključijo v rezervo.

Če se izkaže, da odobritve v zvezi s sporazumi o ribištvu (vključno z rezervo) ne zadostujejo, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži potrebne informacije za izmenjavo mnenj preko tristranskih pogovorov, po možnosti v poenostavljeni obliki, o vzrokih za take razmere in ukrepi, ki bodo morda sprejeti po ustaljenih postopkih. Po potrebi Komisija predlaga ustrezne ukrepe.

Vsako četrtletje Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži podrobne informacije o izvajanju veljavnih sporazumov o ribištvu in finančno napoved za preostanek leta.

20.

Ob upoštevanju pristojnosti Evropskega parlamenta na področju sporazumov o ribištvu, ter v skladu s točkama 25 in 26 Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo (5) se predstavniki Evropskega parlamenta s statusom opazovalcev lahko udeležujejo dvo- in večstranskih pogajalskih konferenc o mednarodnih sporazumih o ribištvu.

21.	Brez poseganja v ustrezni postopek, ki ureja pogajanje o sporazumih o ribištvu, se Evropski parlament in Svet zavezujeta, da bosta v okviru proračunskega sodelovanja pravočasno dosegla dogovor o ustreznem financiranju sporazumov o ribištvu.

D. Odhodki v zvezi z rezervo za krizne razmere v kmetijstvu

22.

Odobritve v zvezi z rezervo za krizne razmere v kmetijstvu iz člena 25 Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6), se neposredno vnesejo v splošni proračun Unije. Vsi zneski rezerve, ki niso bili dani na razpolago za krizne ukrepe, se povrnejo med neposredna plačila.

Odhodki, povezani s kriznimi ukrepi, nastali med 16. oktobrom in koncem proračunskega leta, se lahko financirajo iz rezerve za naslednje proračunsko leto v skladu z zahtevami iz tretjega odstavka.

Če Komisija meni, da je treba v skladu z ustreznim zakonodajnim aktom uporabiti sredstva iz rezerve, Evropskemu parlamentu in Svetu poda predlog za prenos sredstev iz rezerve v proračunske vrstice, iz katerih se financirajo ukrepi, za katere meni, da so potrebni. Preden Komisija predlaga prenos sredstev iz rezerve, je treba preveriti možnosti za prerazporeditev odobritev.

Prenosi sredstev iz rezerve se opravijo v skladu s Finančno uredbo.

V primeru nesoglasja se začne postopek tristranskih pogovorov.

E. Financiranje skupne zunanje in varnostne politike (SZVP)

23.

Skupni znesek operativnih odhodkov SZVP se v celoti vključi v eno proračunsko poglavje z naslovom „SZVP“. Ta znesek zajema dejanske predvidljive potrebe, ocenjene pri pripravi predloga proračuna na podlagi napovedi, ki jih vsako leto pripravi visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik), ter razumen znesek za nepredvidene ukrepe. V rezervo se ne sme vključiti nobenih sredstev.

24.

V zvezi z odhodki za SZVP, ki v skladu s členom 41 Pogodbe o Evropski uniji bremenijo splošni proračun Unije, si institucije v spravnem odboru prizadevajo na podlagi predloga proračuna, ki ga pripravi Komisija, vsako leto doseči dogovor o znesku odhodkov iz poslovanja v breme splošnega proračuna Unije in o razdelitvi tega zneska med člene proračunskega poglavja o SZVP, predlagane v četrtem odstavku te točke. Če dogovor ni dosežen, se razume, da Evropski parlament in Svet v proračun vključita znesek iz prejšnjega proračuna ali znesek iz predloga proračuna, in sicer tistega, ki je nižji.

Skupni znesek odhodkov iz poslovanja SZVP se razdeli med člene proračunskega poglavja o SZVP, kakor so predlagani v četrtem odstavku. Vsak člen zajema že sprejete instrumente, instrumente, ki so predvideni, a še niso bili sprejeti, in vse druge prihodnje, torej nepredvidene, instrumente, ki jih sprejme Svet v zadevnem proračunskem letu.

Ker je Komisija v skladu s Finančno uredbo pooblaščena, da samostojno prenaša odobritve med členi znotraj proračunskega poglavja o SZVP, se tako zagotovi prilagodljivost, ki se šteje za potrebno za hitro izvedbo ukrepov SZVP. Če znesek proračunskega poglavja o SZVP v proračunskem letu ne zadostuje za kritje potrebnih odhodkov, si Evropski parlament in Svet prednostno prizadevata najti rešitev, in sicer na predlog Komisije ter ob upoštevanju člena 3 Uredbe o večletnem finančnem okviru in točke 10 tega sporazuma.

V okviru proračunskega poglavja o SZVP se členi, v katere se vključijo ukrepi SZVP, lahko glasijo:

—	posamezne večje misije iz člena 49(1)(g) Finančne uredbe,

—	operacije za krizno upravljanje, preprečevanje in reševanje sporov ter stabilizacija, ter spremljanje in izvajanje mirovnih in varnostnih procesov,

—	neširjenje orožja in razoroževanje,

—	nujni ukrepi,

—	pripravljalni in nadaljnji ukrepi,

—	posebni predstavniki Evropske unije.

25.

Vsako leto se visoki predstavnik posvetuje z Evropskim parlamentom o dokumentu za prihodnost, ki se pošlje do 15. junija zadevnega leta ter določa glavne vidike in osnovne usmeritve SZVP, vključno s finančnimi posledicami za splošni proračun Unije, ter oceno ukrepov, začetih v letu n – 1, in oceno usklajevanja in dopolnjevanja SZVP z drugimi zunanjimi finančnimi instrumenti Unije. Poleg tega visoki predstavnik v okviru rednega političnega dialoga o SZVP Evropski parlament redno obvešča vsako leto na vsaj petih skupnih posvetovanjih, dogovorjenih najpozneje v spravnem odboru. Udeležbo na teh posvetovanjih določita Evropski parlament oziroma Svet, pri čemer upoštevata namen in vrsto izmenjanih informacij na teh posvetovanjih.

Komisija je povabljena, da se teh posvetovanj udeleži.

Če Svet sprejme sklep na področju SZVP, ki ima za posledico odhodke, visoki predstavnik Evropskemu parlamentu takoj, v vsakem primeru pa najpozneje v petih delovnih dneh po sprejetju tega sklepa, pošlje oceno predvidenih stroškov (v nadaljnjem besedilu: ocena finančnih posledic), zlasti stroškov v zvezi s časovnim okvirom, zaposlenim osebjem, uporabo prostorov in druge infrastrukture, prevoznimi sredstvi, zahtevami po usposabljanju ter varnostno ureditvijo.

Vsako četrtletje Komisija Evropski parlament in Svet obvesti o izvajanju ukrepov SZVP in finančnih napovedih za preostanek proračunskega leta.

F. Vključenost institucij pri vprašanjih razvojne politike in Evropskem razvojnem skladu

26.

Komisija vzpostavi neformalen dialog z Evropskim parlamentom o vprašanjih razvojne politike ne glede na njihov vir financiranja. Nadzor Evropskega parlamenta nad Evropskim razvojnim skladom (ERS) se bo prostovoljno uskladil s pravico do nadzora, ki obstaja v okviru splošnega proračuna Unije, natančneje v zvezi z instrumentom za razvojno sodelovanje, in sicer v skladu s podrobno ureditvijo, ki se določi v okviru neformalnega dialoga.

Evropski parlament in Svet sta seznanjena, da namerava Komisija predlagati vključitev ERS v proračun od leta 2021, da bi med drugim okrepili demokratični nadzor nad razvojno politiko.

G. Sodelovanje institucij v proračunskem postopku v zvezi z upravnimi odhodki

27.

Prihranki, ustvarjeni z zgornjo mejo razdelka 5 iz Priloge k Uredbi o večletnem finančnem okviru, se sorazmerno porazdelijo med vse institucije in druge organe Unije glede na njihov delež njihovih upravnih proračunov.

Od vsake institucije, organa ali agencije se pričakuje, da v okviru letnega proračunskega postopka predloži ocene odhodkov v skladu z usmeritvami iz prvega odstavka.

Da bi preprečili nastanek dodatne zmogljivosti s podaljšanjem delovnega časa na 40 ur na teden, Evropski parlament, Svet in Komisija soglašajo, da se v skladu s kadrovskim načrtom z dne 1. januarja 2013 (7) število osebja postopoma zmanjša za 5 %. To zmanjšanje bi moralo veljati za vse institucije, organe in agencije, izvesti pa bi ga bilo treba med letoma 2013 in 2017. To zmanjšanje ne posega v pravice Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s proračunom.

DEL III

DOBRO FINANČNO POSLOVODENJE SREDSTEV UNIJE

A. Skupno upravljanje

28.

Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču na njihovo zahtevo zagotovi vse informacije in dokumentacijo v zvezi s sredstvi Unije, porabljenimi v okviru mednarodnih organizacij, ki jih pridobijo na podlagi dogovorov o preverjanju, sklenjenih s temi organizacijami, in se štejejo za potrebne za izvajanje pristojnosti Evropskega parlamenta, Sveta ali Računskega sodišča v skladu s PDEU.

Ocenjevalno poročilo

29.	Komisija v ocenjevalnem poročilu iz člena 318 PDEU razlikuje med notranjimi politikami, osredotočenimi na strategijo Evropa 2020, in zunanjimi politikami, pri oceni financ Unije na podlagi doseženih rezultatov pa uporabi več informacij o poslovanju, vključno z rezultati revizij poslovanja.

Finančno načrtovanje

30.

Komisija dvakrat letno, in sicer prvič aprila ali maja (skupaj z dokumenti, priloženimi predlogu proračuna) in drugič decembra ali januarja (po sprejetju splošnega proračuna Unije), predloži celotno finančno načrtovanje za razdelke 1 (razen podrazdelka „Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija“), 2 (le za okolje in ribištvo), 3 in 4 večletnega finančnega okvira. V tem načrtovanju, razdeljenem po razdelkih, področjih politik in proračunskih vrsticah, bi bilo treba opredeliti:

(a)

veljavno zakonodajo, pri kateri je treba razlikovati med večletnimi programi in letnimi ukrepi:

—	za večletne programe bi morala Komisija navesti postopek, po katerem so bili ti sprejeti (redni ali posebni zakonodajni postopek), njihovo trajanje, skupna finančna sredstva in delež, dodeljen za upravne odhodke,

—	za letne ukrepe (v zvezi s pilotnimi projekti, pripravljalnimi ukrepi in agencijami) in ukrepe, ki se financirajo v okviru pooblastil Komisije, bi morala Komisija navesti večletne ocene in razlike, ki ostanejo do odobrenih zgornjih mej iz Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (8);

(b)	zakonodajne predloge v postopku sprejemanja: predloge Komisije v obravnavi, z najnovejšo posodobitvijo.

Komisija bi morala preučiti načine za navzkrižno sklicevanje med finančnim načrtovanjem in svojim zakonodajnim programom, da se zagotovijo natančnejše in zanesljivejše napovedi. Komisija bi morala za vsak zakonodajni predlog navesti, ali je vključen v program za april ali v program za december. Evropski parlament in Svet bi bilo treba obvestiti zlasti o:

(a)	vseh sprejetih novih zakonodajnih aktih in vseh predstavljenih predlogih v obravnavi, ki niso vključeni v program za april ali program za december (z ustreznimi zneski);

(b)	zakonodaji, predvideni v letnem zakonodajnem delovnem programu Komisije, z navedbo, ali je verjetno, da bodo ukrepi imeli finančni vpliv.

Kadar koli je to potrebno bi morala Komisija navesti, kako se načrtovanje spremeni zaradi novih zakonodajnih predlogov.

B. Agencije in Evropske šole

31.

Komisija bi morala pred predstavitvijo predloga za ustanovitev nove agencije pripraviti temeljito, celovito in objektivno oceno učinka, pri kateri bi med drugim upoštevala kritično maso osebja in pristojnosti, vidike stroškovne učinkovitosti, subsidiarnost in sorazmernost, vpliv na nacionalne dejavnosti in na dejavnosti Unije ter proračunske posledice za zadevni razdelek odhodkov. Na podlagi teh informacij in brez poseganja v zakonodajne postopke, ki urejajo ustanovitev te agencije, se Evropski parlament in Svet v okviru proračunskega sodelovanja zavezujeta, da bosta pravočasno dosegla dogovor o financiranju predlagane agencije.

Uporablja se naslednji postopek:

—

prvič, Komisija sistematično predstavi vsak predlog za ustanovitev nove agencije na prvih tristranskih pogovorih po sprejetju njenega predloga, skupaj z oceno finančnih posledic, priloženo osnutku pravnega akta, v katerem se predlaga ustanovitev agencije, in predstavi posledice tega pravnega akta za preostanek obdobja finančnega načrtovanja,

—	drugič, Komisija med zakonodajnim postopkom pomaga zakonodajalcu pri oceni finančnih posledic predlaganih sprememb. Te finančne posledice bi bilo treba obravnavati na zadevnih zakonodajnih tristranskih pogovorih,

—

tretjič, Komisija pred zaključkom zakonodajnega procesa predloži posodobljeno oceno finančnih posledic, v kateri upošteva morebitne spremembe zakonodajalca; ta dokončna ocena finančnih posledic se uvrsti na dnevni red zadnjih zakonodajnih tristranskih pogovorov, formalno pa jo potrdi zakonodajalec Uvrsti se tudi na dnevni red naslednjih tristranskih pogovorov v zvezi s proračunom (v nujnih primerih v poenostavljeni obliki), da bi se dosegel dogovor o financiranju,

—	četrtič, dogovor, dosežen na tristranskih pogovorih, ki upošteva proračunsko oceno Komisije glede vsebine zakonodajnega procesa, se potrdi s skupno izjavo. Ta dogovor potrdita Evropski parlament in Svet, vsak v skladu s svojim poslovnikom.

Enak postopek bi bilo treba uporabiti za vse spremembe pravnega akta v zvezi z agencijo, ki bi imele vpliv na sredstva zadevne agencije.

Če se naloge agencije bistveno spremenijo, ne da bi se spremenil pravni akt o ustanovitvi zadevne agencije, Komisija o tem obvesti Evropski parlament in Svet, in sicer s popravljeno oceno finančnih posledic, tako da Evropskemu parlamentu in Svetu omogoči, da bi pravočasno dosegla dogovor o financiranju agencije.

32.	Pri proračunskem postopku bi bilo treba ustrezno upoštevati zadevne določbe iz skupnega pristopa, priloženega Skupni izjavi Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah, ki je bila podpisana 19. julija 2012.

33.	Ko svet guvernerjev predvidi ustanovitev nove evropske šole, se za oceno posledic za splošni proračun Unije smiselno uporabi podoben postopek.

V Bruslju, 9. decembra 2013

Za Svet

Predsednik

J. BERNATONIS

Za Komisijo

J. LEWANDOWSKI

Član Komisije

V Strasbourgu, 10. decembra 2013

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

(1) Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 20. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

(2) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(3) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(4) UL C 89, 22.4.1975, str. 1.

(5) UL L 304, 20.11.2010, str. 47.

(6) Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

(7) Svet in Komisija sta že izvedla prvo zmanjšanje 1 % osebja v skladu s svojim kadrovskim načrtom z dne 1. januarja 2013.

(8) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

PRILOGA

Medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku

Del A. Časovni razpored proračunskega postopka

1.	Institucije se vsako leto pred začetkom proračunskega postopka pravočasno in v skladu z obstoječo prakso dogovorijo o pragmatičnem časovnem razporedu.

Del B. Prednostne naloge v proračunskem postopku

2.	Pravočasno, preden Komisija sprejme predlog proračuna, se skličejo tristranski pogovori zaradi razprave o možnih prednostnih nalogah proračuna za prihodnje proračunsko leto.

Del C. Priprava predloga proračuna in posodabljanje ocen

3.	Institucije, razen Komisije, so pozvane, da sprejmejo svoje ocene prihodkov in odhodkov do konca marca.

4.	Komisija vsako leto predstavi predlog proračuna, ki prikazuje dejanske potrebe Unije po financiranju.

Pri tem upošteva:

(a)	napovedi v zvezi s strukturnima skladoma, ki jih predložijo države članice;

(b)	sposobnost za porabo odobritev, pri čemer si prizadeva ohraniti natančno razmerje med odobritvami za prevzem obveznosti in odobritvami plačil;

(c)

možnosti za začetek novih politik s pilotnimi projekti, novimi pripravljalnimi ukrepi, ali obema, ali za nadaljevanje večletnih ukrepov, ki se končujejo, ko oceni, ali je mogoče zagotoviti temeljni akt v smislu Finančne uredbe (opredelitev temeljnega akta, nujnost temeljnega akta za izvrševanje in izjeme);

(d)	potrebo po zagotovitvi, da je vsaka sprememba odhodkov glede na prejšnje leto v skladu z omejitvami v okviru proračunske discipline.

5.	Institucije se čim bolj izogibajo temu, da bi v proračun vključevale postavke, pri katerih so zneski odhodkov iz poslovanja nepomembni.

6.	Evropski parlament in Svet se tudi zavezujeta, da bosta upoštevala oceno možnosti za izvrševanje proračuna, ki jo pripravi Komisija v svojih predlogih in v zvezi z izvrševanjem tekočega proračuna.

Evropski parlament in Svet se v interesu dobrega finančnega poslovodenja ter zaradi učinka večjih sprememb naslovov in poglavij proračunske nomenklature na obveznosti služb Komisije glede poročanja o poslovodenju, zavezujeta, da se bosta v spravnem postopku o vseh večjih spremembah posvetovala s Komisijo.

Evropski parlament in Svet se v interesu lojalnega in dobrega institucionalnega sodelovanja zavezujeta, da bosta v celotnem proračunskem postopku, še zlasti pa v spravnem obdobju, vzdrževala redne in dejavne stike na vseh ravneh s pomočjo njunih pogajalcev. Evropski parlament in Svet se zavezujeta, da bosta zagotavljala pravočasno in redno medsebojno izmenjavo ustreznih informacij in dokumentov tako na uradni kot neuradni ravni ter da bosta v sodelovanju s Komisijo v spravnem obdobju po potrebi organizirala tehnične ali neuradne sestanke. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu zagotavlja pravočasen in enakopraven dostop do informacij in dokumentov.

V skladu s členom 314(2) PDEU lahko Komisija do sklica spravnega odbora po potrebi spremeni predlog proračuna, vključno s pisnim predlogom spremembe o posodobitvi ocene odhodkov za kmetijstvo. Komisija informacije o posodobitvah predloži v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu, takoj ko so na razpolago. Evropskemu parlamentu in Svetu predloži vse ustrezno utemeljene razloge, ki jih zahtevata.

Del D. Proračunski postopek pred spravnim postopkom

10.	Pred obravnavo v Svetu se pravočasno skliče tristranske pogovore, da lahko institucije izmenjajo mnenja o predlogu proračuna.

11.

Da bi lahko Komisija pravočasno ocenila izvedljivost sprememb, ki sta jih predvidela Evropski parlament in Svet in zaradi katerih bi se začeli novi ali podaljšali obstoječi pripravljalni ukrepi ali pilotni projekti, Evropski parlament in Svet Komisijo obvestita o svojih namerah v zvezi s tem, tako da se lahko o njih prvič razpravlja že na teh tristranskih pogovorih.

12.	Pred glasovanjem na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta se lahko skličejo tristranski pogovori.

Del E. Spravni postopek

13.

Če Evropski parlament sprejme spremembe k stališču Sveta, se predsednik Sveta na istem plenarnem zasedanju seznani z razlikami med stališčema obeh institucij in poda svoje soglasje, da predsednik Evropskega parlamenta nemudoma skliče spravni odbor. Pismo o sklicu spravnega odbora se pošlje najpozneje prvi delovni dan v tednu po koncu parlamentarnega delnega zasedanja, na katerem je bilo izvedeno zadevno plenarno glasovanje, spravno obdobje pa se začne dan po tem. 21-dnevni rok se izračuna v skladu z Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 (1).

14.	Če se Svet ne strinja z vsemi spremembami, ki jih je sprejel Evropski parlament, svoje stališče potrdi v pismu, ki se pošlje pred predvidenim prvim sestankom v spravnem obdobju. V takem primeru spravni odbor ukrepa v skladu s pogoji iz naslednjih točk.

15.

Spravnemu odboru skupaj predsedujeta predstavnika Evropskega parlamenta in Sveta. Sestanke spravnega odbora vodi sopredsednik iz institucije, ki je gostiteljica sestanka. Vsaka institucija v skladu s svojim poslovnikom imenuje svoje udeležence za vsak sestanek in določi svoj mandat za pogajanja. Evropski parlament in Svet sta v spravnem odboru zastopana na ustrezni ravni, tako da se vsaki delegaciji omogoči, da svojo institucijo politično zaveže, in da se lahko doseže dejanski napredek do sklenitve dokončnega dogovora.

16.	Komisija v skladu z drugim pododstavkom člena 314(5) PDEU sodeluje pri postopku spravnega odbora ter daje vse potrebne pobude za zbližanje stališč Evropskega parlamenta in Sveta.

17.	Ves čas spravnega postopka potekajo tristranski pogovori na različnih ravneh zastopanja, da bi se razrešila odprta vprašanja in pripravila podlaga za dogovor, ki naj bi ga dosegel spravni odbor.

18.	Sestanki spravnega odbora in tristranski pogovori potekajo izmenično v prostorih Evropskega parlamenta in Sveta, da se zmogljivosti uporabijo enakomerno, vključno z zmogljivostmi za tolmačenje.

19.	Datumi sestankov spravnega odbora in tristranskih pogovorov se med institucijami dogovorijo vnaprej.

20.

Spravni odbor ima na voljo skupen sklop dokumentov (vhodni dokumenti), ki primerjajo razne faze proračunskega postopka (2). Ti dokumenti vključujejo zneske po posameznih vrsticah, skupne zneske po razdelkih večletnega finančnega okvira ter konsolidiran dokument z zneski in opombami za vse proračunske vrstice, za katere velja, da so tehnično gledano „sporne“. V posebnem dokumentu se navedejo vse proračunske vrstice, za katere velja, da so tehnično gledano nesporne, ne da bi to posegalo v končno odločitev spravnega odbora (3). Ti dokumenti se razvrstijo po proračunski nomenklaturi.

Vhodnim dokumentom za spravni odbor se priložijo tudi drugi dokumenti, vključno s pismom Komisije o izvedljivosti glede stališča Sveta in sprememb Evropskega parlamenta ter vsemi pismi drugih institucij glede stališča Sveta ali sprememb Evropskega parlamenta.

21.

Da bi bil do konca spravnega obdobja dosežen dogovor, se na tristranskih pogovorih:

—	določi obseg pogajanj v zvezi s proračunskimi vprašanji, ki jih je treba obravnavati,

—	potrdi seznam proračunskih vrstic, za katere velja, da so tehnično gledano nesporne, čeprav so še vedno odvisne od dokončnega dogovora o celotnem proračunu za zadevno proračunsko leto,

—	razpravlja o določenih vprašanjih iz prve alinee, da bi se dosegli morebitni dogovori, ki naj jih potrdi spravni odbor,

—	obravnava tematska vprašanja, vključno po razdelkih večletnega finančnega okvira.

Na vsakih tristranskih pogovorih ali takoj po njih se skupaj pripravijo začasne sklepne ugotovitve, istočasno pa se dogovori o dnevnem redu naslednjega sestanka. Te sklepne ugotovitve evidentira institucija, ki je gostiteljica tristranskih pogovorov, in se šteje, da so po 24 urah začasno potrjene, ne da bi to posegalo v končno odločitev spravnega odbora.

22.	Spravni odbor ima na svojih sestankih na voljo sklepne ugotovitve s tristranskih pogovorov in dokument, glede katerega je možna potrditev, skupaj s proračunskimi vrsticami, v zvezi s katerimi je bil na tristranskih pogovorih dosežen začasni dogovor.

23.

Sekretariata Evropskega parlamenta in Sveta ob pomoči Komisije pripravita skupno besedilo, predvideno v členu 314(5) PDEU. To besedilo vsebuje pismo o prenosu, ki ga vodji obeh delegacij naslovita na predsednika Evropskega parlamenta in Sveta, z datumom dogovora, doseženega v spravnem odboru, ter priloge, ki vključujejo:

—	zneske po posameznih vrsticah za vse proračunske postavke in skupne zneske po razdelkih večletnega finančnega okvira,

—	konsolidiran dokument z zneski in končnim besedilom za vse vrstice, ki so bile spremenjene v spravnem postopku,

—	seznam vrstic, ki glede na predlog proračuna ali stališče Sveta v zvezi z njim niso bile spremenjene.

Spravni odbor lahko potrdi tudi sklepne ugotovitve in morebitne skupne izjave v zvezi s proračunom.

24.

Skupno besedilo se (s strani služb Evropskega parlamenta) prevede v uradne jezike institucij Unije ter se predloži v potrditev Evropskemu parlamentu in Svetu v štirinajstih dneh od datuma, ko je bil dosežen dogovor glede skupnega besedila v skladu s točko 23.

Proračun se po sprejetju skupnega besedila dokončno pravno-jezikovno pregleda z združitvijo prilog k skupnemu besedilu s proračunskimi vrsticami, ki v spravnem postopku niso bile spremenjene.

25.

Institucija, ki je gostiteljica sestanka (tristranskih pogovorov ali spravnega odbora), zagotovi zmogljivosti za tolmačenje, in sicer s popolno jezikovno ureditvijo za sestanke spravnega odbora in priložnostno jezikovno ureditvijo za tristranske pogovore.

Institucija, ki je gostiteljica sestanka, poskrbi za kopiranje in razpošiljanje gradiv za sestanek.

Službe treh institucij sodelujejo pri zapisovanju rezultatov pogajanj, da bi dokončno oblikovale skupno besedilo.

Del F. Spremembe proračuna

Splošna načela

26.

Ker se spremembe proračuna pogosto nanašajo na specifična in včasih nujna vprašanja, se institucije strinjajo glede naslednjih načel, da zagotovijo ustrezno medinstitucionalno sodelovanje za nemoteno in hitro odločanje o spremembah proračuna ter se obenem čim bolj izognejo sklicu spravnega sestanka zaradi sprememb proračuna.

27.	Institucije si čim bolj prizadevajo omejiti število sprememb proračuna.

Časovni razpored

28.	Komisija Evropski parlament in Svet vnaprej obvesti o možnih datumih sprejetja predlogov sprememb proračuna, ne da bi to vplivalo na končni datum njihovega sprejetja.

29.	Evropski parlament in Svet si vsak v skladu s svojim poslovnikom prizadevata preučiti predlog spremembe proračuna, ki ga poda Komisija, čim prej po tem, ko ga Komisija sprejme.

30.

Evropski parlament in Svet za pospešitev postopka zagotovita čim večjo usklajenost svojih časovnih razporedov dela, da se omogoči dosledna in usklajena izvedba postopkov. Zato si prizadevata čim prej določiti začasni časovni razpored za razne stopnje postopka, ki vodijo do končnega sprejetja spremembe proračuna.

Evropski parlament in Svet upoštevata sorazmerno nujnost spremembe proračuna in potrebo po njeni pravočasni potrditvi, da začne učinkovati v zadevnem proračunskem letu.

Sodelovanje med obravnavami

31.

Institucije sodelujejo v dobri veri med celotnim postopkom, da čim bolj prispevajo k sprejetju sprememb proračuna že na zgodnji stopnji postopka.

Evropski parlament ali Svet lahko po potrebi v primeru morebitnih razhajanj, in sicer vsak pred sprejetjem svojega končnega stališča o spremembi proračuna, Komisija pa kadar koli, predlaga, da se skličejo posebni tristranski pogovori za razpravljanje o razhajanjih in za poskus doseči kompromis.

32.

Vse predloge sprememb proračuna, ki jih poda Komisija in še niso dokončno potrjeni, se sistematično vključi na dnevni red tristranskih pogovorov, načrtovanih v okviru letnega proračunskega postopka. Komisija predstavi predloge sprememb proračuna, Evropski parlament in Svet pa, kolikor je mogoče, sporočita svoji stališči pred tristranskimi pogovori.

33.	Če je na tristranskih pogovorih dosežen kompromis, se Evropski parlament in Svet zavežeta, da bosta v skladu s PDEU in svojima poslovnikoma med obravnavo spremembe proračuna upoštevala rezultate tristranskih pogovorov.

Sodelovanje po obravnavah

34.	Če Evropski parlament potrdi stališče Sveta brez sprememb, je sprememba proračuna sprejeta v skladu s PDEU.

35.

Če Evropski parlament z večino svojih članov sprejme spremembe, se uporablja člen 314(4)(c) PDEU. Vendar se pred sestankom spravnega odbora skličejo tristranski pogovori:

—	če je na tristranskih pogovorih dosežen dogovor in se Evropski parlament in Svet strinjata z rezultati tristranskih pogovorov, se spravni postopek konča z izmenjavo pisem brez sestanka spravnega odbora.

—	če na tristranskih pogovorih dogovor ni dosežen, se spravni odbor sestane in organizira svoje delo glede na razmere, da postopek odločanja čim bolj približa zaključku pred iztekom 21-dnevnega roka iz člena 314(5) PDEU. Spravni odbor lahko spravni postopek konča z izmenjavo pisem.

Del G. Neporavnane obveznosti (Reste à liquider – RAL)

36.

Glede na potrebo po zagotovitvi skladnega razvoja skupnih odobritev plačil glede na razvoj odobritev za prevzem obveznosti, da se prepreči kakršen koli neobičajen prenos RAL iz enega leta v drugo, Evropski parlament, Svet in Komisija soglašajo s podrobnim spremljanjem stopnje RAL, da se ublaži tveganje, ko bi bilo izvajanje programov Unije ovirano, ker bi ob koncu večletnega finančnega okvira zmanjkalo odobritev plačil.

Da se zagotovi obvladljiva raven in profil plačil v vseh razdelkih, se v vseh razdelkih dosledno uporabljajo pravila o prenehanju obveznosti, zlasti pravila za samodejno prenehanje obveznosti.

Med proračunskim postopkom se institucije redno sestajajo ter skupaj ocenjujejo stanje in možnosti za izvrševanje proračuna v tekočem letu in prihodnjih letih. Ti sestanki potekajo v obliki medinstitucionalnih sestankov na ustrezni ravni, pred njihovo organizacijo pa Komisija predloži podrobne informacije o stanju, razvrščene glede na sklad in državo članico, v zvezi z izvajanjem plačil, prejetimi zahtevki za povračila in spremenjenimi napovedmi. Da se zagotovi, da lahko Unija v skladu s členom 323 PDEU izpolni vse svoje finančne obveznosti na podlagi obstoječih in prihodnjih obveznostih v obdobju 2014–2020, Evropski parlament in Svet analizirata in preučita ocene Komisije glede potrebne stopnje odobritve plačil.

(1) Uredba (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (UL L 124, 8.6.1971, str. 1).

(2) Različne faze vključujejo: proračun za tekoče proračunsko leto (vključno s sprejetimi spremembami proračuna), prvotni predlog proračuna; stališče Sveta o predlogu proračuna; spremembe Evropskega parlamenta k stališču Sveta in pisne predloge sprememb, ki jih predloži Komisija (če jih še niso v celoti odobrile vse institucije).

(3) Proračunska vrstica velja tehnično gledano za nesporno, če o njej ni nesoglasij med Evropskim parlamentom in Svetom ter v zvezi z njo ni bil predložen noben pisni predlog spremembe predloga proračuna.

20.12.2013

Uradni list Evropske unije

C 373/12

Izjave Komisije (okvirni program)

2013/C 373/02

IZJAVA KOMISIJE

Evropska komisija predlaga, da se v okvirnem programu Obzorje 2020 še naprej uporablja isti etični okvir za odločanje o financiranju raziskav izvornih celic človeških zarodkov s strani EU, kot se je uporabljal v 7. okvirnem programu.

Evropska komisija predlaga nadaljnjo uporabo tega etičnega okvira, saj je bil na podlagi izkušenj z njim razvit odgovoren pristop za zelo obetavno področje znanosti, ki dokazano zadovoljivo deluje v okviru raziskovalnih programov, v katerih sodelujejo raziskovalci iz številnih držav z zelo različnimi regulativnimi razmerami.

V sklepu o okvirnem programu Obzorje 2020 so tri področja raziskav izrecno izključena iz financiranja Skupnosti:

—	raziskovalne dejavnosti s ciljem kloniranja človeka za reproduktivne namene,

—	raziskovalne dejavnosti z namenom spreminjanja genske dediščine človeka, s katerimi bi takšne spremembe postale dedne,

—	raziskovalne dejavnosti z namenom ustvarjanja človeških zarodkov izključno za raziskovalne namene ali za namen pridobivanja matičnih celic, vključno s prenosom jedra somatske celice.

2.	Dejavnosti, ki so prepovedane v vseh državah članicah, ne bodo financirane. Dejavnosti, ki so prepovedane v posamezni državi članici, v tej državi članici ne bodo financirane.

3.	Sklep o programu Obzorje 2020 in določbe o etičnem okviru, ki urejajo financiranje raziskav izvornih celic človeških zarodkov s strani Skupnosti, na noben način ne vodijo do presoje vrednot v zvezi z regulativnim ali etičnim okvirom, ki ureja takšne raziskave v državah članicah.

Evropska komisija v razpisih za zbiranje predlogov ne spodbuja izrecno uporabe izvornih celic človeških zarodkov. Uporaba človeških izvornih celic odraslih ljudi ali zarodkov je odvisna od presoje znanstvenikov glede na cilje, ki jih želijo doseči. V praksi je daleč največji del sredstev Skupnosti za raziskave izvornih celic namenjen uporabi izvornih celic odraslih ljudi. Ni razloga, da bi se to znatno spremenilo v programu Obzorje 2020.

5.	Vsak projekt, ki predlaga uporabo izvornih celic človeških zarodkov, mora uspešno opraviti znanstveno oceno, med katero neodvisni strokovnjaki s področja znanosti ocenijo potrebo po uporabi takšnih izvornih celic za dosego znanstvenih ciljev.

Predlogi, ki uspešno opravijo znanstveno oceno, so nato predmet stroge etične presoje, ki jo organizira Evropska komisija. Pri tej etični presoji se upoštevajo načela, ki jih odražajo Listina Evropske unije o temeljnih pravicah in ustrezne mednarodne konvencije, kot so Konvencija Sveta Evrope o človekovih pravicah in biomedicini, podpisana v Oviedu 4. aprila 1997, in njeni dodatni protokoli ter Splošna deklaracija o človeškem genomu in človekovih pravicah, ki jo je sprejel UNESCO. Poleg tega je namen etične presoje preveriti, če predlogi upoštevajo predpise držav, v katerih se bodo raziskave izvajale.

7.	V posebnih primerih se lahko etična presoja opravi v času trajanja projekta.

Za vsak projekt, v okviru katerega se predlaga uporaba izvornih celic človeških zarodkov, je treba pred začetkom projekta pridobiti odobritev ustreznega nacionalnega ali lokalnega odbora za etiko. Upoštevati se morajo vsa nacionalna pravila in postopki, tudi glede vprašanj, kot so soglasje staršev, odsotnost finančne spodbude itd. Preverjalo se bo, če projekt vključuje sklicevanja na izdajo dovoljenj in nadzorne ukrepe, ki jih sprejmejo pristojni organi države članice, v kateri se bodo izvajale raziskave.

Predlog, ki uspešno opravi znanstveno oceno, nacionalne ali lokalne etične presoje in evropsko etično presojo, bo za vsak primer posebej predložen v odobritev državam članicam, ki se sestanejo kot odbor, ki deluje v skladu s postopkom pregleda. Projekti, ki vključujejo uporabo izvornih celic človeških zarodkov in niso pridobili odobritve držav članic, ne bodo financirani.

10.	Evropska komisija si bo še naprej prizadevala, da bi postali rezultati raziskav izvornih celic, ki jih financira Skupnost, splošno dostopni vsem raziskovalcem in bi nenazadnje koristili pacientom v vseh državah.

11.

Evropska komisija bo podprla ukrepe in pobude, ki prispevajo k usklajevanju in racionalizaciji raziskav izvornih celic človeških zarodkov v okviru odgovornega etičnega pristopa. Komisija bo zlasti še naprej podpirala evropski register linij izvornih celic človeških zarodkov. Podpora takšnemu registru bo omogočila spremljanje obstoječih izvornih celic človeških zarodkov v Evropi, prispevala k čim večji uporabi teh celic s strani znanstvenikov in morda pomagala pri preprečevanju nepotrebnega pridobivanja novih linij izvornih celic.

12.

Evropska komisija bo nadaljevala s sedanjo prakso in odboru, ki deluje v skladu s postopkom pregleda, ne bo predložila predlogov za projekte, ki vključujejo raziskovalne dejavnosti, v okviru katerih se uničujejo človeški zarodki, tudi za pridobivanje izvornih celic. Izključitev te faze iz financiranja Skupnosti ne bo preprečila financiranja nadaljnjih faz, ki vključujejo izvorne celice človeških zarodkov.

Izjava o energiji

„Komisija priznava, da bodo imeli v prihodnosti bistveno vlogo energetska učinkovitost pri končnih uporabnikih in obnovljivi viri energije, da bo pomembno imeti boljša omrežja in možnosti shranjevanja ter čim bolj izkoristiti njihov potencial in da so za izgradnjo zmogljivosti potrebni ukrepi za njihovo tržno uvajanje, boljše upravljanje in odpravo ovir na trgu, da se bodo lahko uveljavile rešitve za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije.

Komisija si bo prizadevala zagotoviti, da se vsaj 85 % proračuna Obzorja 2020, namenjenega energetskemu izzivu, porabi na področju nefosilnih goriv, od tega najmanj 15 % tega dela proračuna za dejavnosti tržnega uvajanja obstoječih obnovljivih virov energije in tehnologije za energetsko učinkovitost v okviru programa Inteligentna energija – Evropa III. Ta program se bo izvajal prek namenske strukture upravljanja in bo zajemal tudi podporo za izvajanje trajnostne energetske politike, krepitev zmogljivosti in mobilizacijo financiranja za naložbe, kakor je bilo izvedeno do danes.

Preostali del bo namenjen tehnologijam fosilnih goriv in možnostim razvoja, ki so odločilnega pomena za doseganje ciljev za leto 2050, in podpiranju prehoda na trajnosten energetski sistem.

Napredek pri uresničevanju teh ciljev se bo spremljal in Komisija bo redno poročala o doseženem napredku.“

Izjava o členu 6(5)

„Brez poseganja v letni proračunski postopek namerava Komisija v okviru strukturiranega dialoga z Evropskim parlamentom predstaviti letno poročilo o izvajanju proračuna, kakor je v Prilogi II k programu Obzorje 2020 razčlenjen po prednostnih nalogah in posebnih ciljih v okviru teh prednostnih nalog, vključno z uporabo člena 6(5).“

Izjava o členu 12

„Komisija bo na zahtevo predstavila sprejete delovne programe pristojnemu odboru Evropskega parlamenta.“

Izjava o pečatu odličnosti

„Ukrepanje na ravni Unije zagotavlja konkurenčnost po vsej EU pri izbiranju najboljših predlogov – tako se poveča raven odličnosti in zagotovi prepoznavnost vodilnih raziskav in inovacij.

Komisija meni, da pozitivno ocenjeni predlogi o Evropskem raziskovalnem svetu, ukrepih Marie Skłodowski-Curie, ukrepih za oblikovanje raziskovalnih skupin, drugi fazi instrumenta za MSP ali predlogih za projekte sodelovanja, ki iz proračunskih razlogov ne bi mogli biti financirani, še vedno izpolnjujejo merilo odličnosti v programu Obzorje 2020.

Če udeleženci to odobrijo, se ti podatki lahko izmenjajo s pristojnimi organi.

Komisija zato pozdravlja vse pobude za financiranje teh projektov iz nacionalnih, regionalnih ali zasebnih virov. V tem smislu ima tudi kohezijska politika osrednjo vlogo, in sicer s krepitvijo zmogljivosti.“

Izjava o spodbujanju odličnosti in povečevanju udeležbe

„Komisija je zavezana oblikovanju in izvajanju ukrepov za zapolnitev vrzeli med raziskavami in inovacijami v Evropi, in sicer v sklopu novega naslova ‚Spodbujanje odličnosti in povečevanje udeležbe‘. Sredstva, predvidena za te ukrepe, ne smejo biti nižja od zneska, porabljenega v sedmem okvirnem programu za ukrepe, ki obravnavajo ‚povečevanje udeležbe‘.

Nove dejavnosti evropskega sodelovanja v znanosti in tehnologiji, ki se sprejmejo v okviru ‚povečevanja udeležbe‘, bi bilo treba podpirati iz proračuna za ‚spodbujanje odličnosti in udeležbe‘. Dejavnosti sodelovanja v znanosti in tehnologiji, ki ne sodijo v ta sklop, pa bi morale biti deležne enakovrednega financiranja, bi se morale financirati iz proračunskih sredstev pod ‚6. Evropa v spreminjajočem se svetu – vključujoče in inovativne družbe, ki kritično razmišljajo‘.

Ta del proračuna pod ‚6. Evropa v spreminjajočem se svetu – vključujoče in inovativne družbe, ki kritično razmišljajo‘ bi moral podpirati tudi večji del dejavnosti, povezanih z mehanizmom za pomoč politikam in nadnacionalnimi mrežami nacionalnih kontaktnih točk.“

Izjava o instrumentu za MSP

„Podpora malim in srednjim podjetjem v okviru Obzorja 2020 je pomemben del pri uresničevanju cilja tega programa za spodbujanje inovacij, gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest. Zato bo Komisija zagotovila veliko vidnost te podpore v Obzorju 2020, zlasti prek instrumenta za MSP v delovnih programih, smernicah in komunikacijskih dejavnostih. Vsa prizadevanja bodo namenjena temu, da bo za mala in srednja podjetja preprosto prepoznati in izkoristiti možnosti, ki jim jih zagotavljata sklopa ‚Družbeni izzivi‘ in ‚Omogočitvene in industrijske tehnologije‘.

Instrument za MSP bo treba izvajati prek strukture enotnega centraliziranega upravljanja, odgovorne za ocenjevanje in vodenje projektov, vključno z uporabo skupnih informacijskih sistemov in poslovnih procesov.

Instrument za MSP bi pritegnil najbolj ambiciozne inovativne projekte malih in srednjih podjetij. Izvajal se bo predvsem od spodaj navzgor prek stalno odprtega razpisa, prilagojenega potrebam malih in srednjih podjetij, kot je določeno v okviru posebnega cilja ‚inovacije v MSP‘, pri čemer se bodo upoštevale prednostne naloge in cilji omogočitvenih in industrijskih tehnologij ter družbenih izzivov in bodo omogočeni presečni predlogi iz obeh sklopov, kar bo podpiralo pristop od spodaj navzgor. Ta razpis se lahko pregleda oziroma obnovi vsaki dve leti, da se upoštevajo dveletni strateški programi. Po potrebi se lahko poleg zgoraj opisanega razpisa organizirajo tudi razpisi za specifična področja strateškega interesa. Pri teh razpisih bodo uporabljeni koncept in postopki instrumenta za MSP ter njegova enotna vstopna točka za prosilce in spremne storitve mentorstva in usposabljanja.“

20.12.2013

Uradni list Evropske unije

C 373/16

Izjave Komisije (pravila za sodelovanje)

2013/C 373/03

Izjava o instrumentu Hitra pot do inovacij

„Komisija namerava zagotoviti ustrezno prepoznavnost instrumenta Hitra pot do inovacij v raziskovalni in inovacijski skupnosti z ozaveščanjem in komunikacijskimi dejavnostmi pred pilotnim razpisom leta 2015.

Komisija ne namerava predhodno omejiti trajanja ukrepov v okviru instrumenta Hitra pot do inovacij. Pri oceni vpliva predloga se v zadostni meri upoštevajo dejavniki, kot sta časovna občutljivost in razmere v svetu na področju konkurence, da bi omogočili prožnost glede na posebnosti različnih področij uporabnih raziskav.

Poleg poglobljene ocene, opravljene v okviru vmesne ocene programa Obzorje 2020, se bo izvajalo stalno spremljanje vseh praktičnih vidikov pilotnega instrumenta Hitra pot do inovacij v zvezi s predložitvijo, oceno, izborom in proračunom predlogov v okviru razpisa za ta instrument, in sicer od prvega roka v letu 2015.

Da bi zagotovili učinkovitost pilotnega instrumenta in da bi bila opravljena ustrezna ocena, bo morda treba podpreti do sto projektov.“

Izjava o smernicah za merila za bonus

„Komisija namerava izdati smernice o merilih za izvajanje dodatnega plačila takoj po sprejetju pravil za sodelovanje v programu Obzorje 2020 in razširjanje njegovih rezultatov.“

Izjava o členu 42 iz pravil za sodelovanju

„Komisija namerava v modelu sporazuma o donaciji določiti roke za zaščito rezultatov, pri čemer bo upoštevala roke iz sedmega okvirnega programa za raziskave.“

Izjava o neposrednih stroških velikih raziskovalnih infrastruktur

„S to izjavo se Komisija zavezuje pojasniti vprašanje neposrednih stroškov pri velikih raziskovalnih infrastrukturah, s čimer se želi odzvati na zahteve deležnikov.

Smernice glede neposrednih stroškov pri velikih raziskovalnih infrastrukturah v programu Obzorje 2020 se bodo uporabljale za stroške pri velikih raziskovalnih infrastrukturah v skupni vrednosti vsaj 20 milijonov EUR za posameznega upravičenca, izračunane kot seštevek zgodovinskih vrednosti sredstev posamezne raziskovalne infrastrukture, kot so izkazane v zadnji zaključeni bilanci stanja tega upravičenca pred datumom podpisa sporazuma o donaciji ali kot je določeno na podlagi stroškov najema in zakupa raziskovalnih infrastruktur.

Pod tem pragom se smernice za neposredne stroške pri velikih raziskovalnih infrastrukturah v programu Obzorje 2020 ne bodo uporabljale. Posamezne stroškovne postavke se lahko prijavijo kot upravičeni neposredni stroški v skladu z veljavnimi določili sporazuma o donaciji.

V splošnem bo kot neposredne stroške mogoče prijaviti vse stroške, ki izpolnjujejo splošna merila za ugotavljanje upravičenosti ter so neposredno povezani z izvajanjem ukrepa in mu jih je zato mogoče neposredno pripisati.

Pri veliki raziskovalni infrastrukturi, ki se uporablja za projekt, so tipičen primer neposrednih stroškov usredstveni stroški in operativni stroški.

‚Usredstveni stroški‘ so stroški vzpostavitve in/ali prenove velike raziskovalne infrastrukture, pa tudi nekateri stroški posameznega popravila in vzdrževanja velike raziskovalne infrastrukture, njenih delov ali bistvenih sestavnih elementov.

‚Operativni stroški‘ so stroški, ki jih ima upravičenec izrecno zaradi upravljanja velike raziskovalne infrastrukture.

Nekaterih stroškov pa ne bi bilo mogoče prijaviti kot neposrednih stroškov, temveč bi se upoštevali kot povrnjeni prek pavšalne stopnje za posredne stroške, npr. stroške najema, zakupa ali amortizacije upravnih stavb in sedežev.

Če iz dejavnosti, povezanih s projektom, izhaja le del stroškov, je mogoče prijaviti le tisti del, ki se neposredno nanaša na projekt.

Zaradi tega mora sistem merjenja upravičenca zagotavljati natančno količinsko opredelitev dejanske vrednosti stroškov projekta (tj. izkazovati dejansko potrošnjo in/ali porabo, povezano s projektom).To je mogoče zagotoviti, če je merjenje mogoče razbrati z računa dobavitelja.

Običajno je merjenje stroškov povezano s časom, porabljenim za projekt, ki mora biti enak dejanskemu številu ur/dni/mesecev, ko je bila raziskovalna infrastruktura v uporabi za projekt. Skupno število produktivnih ur/dni/mesecev mora biti enako celotnemu potencialu uporabe raziskovalne infrastrukture (polna zmogljivost). Izračun polne zmogljivosti vključuje čas, ko je raziskovalna infrastruktura na voljo za uporabo, vendar se ne uporablja. Izračun polne zmogljivosti pa upošteva tudi dejanske omejitve, kot so delovni čas subjekta ter čas, porabljen za popravila in vzdrževanje (vključno z umerjanjem in testiranjem).

Če je stroške mogoče meriti glede na raziskovalno infrastrukturo, vendar jih zaradi tehničnih omejitev ni mogoče neposredno meriti glede na projekt, je sprejemljiva alternativna možnost merjenje stroškov prek enot dejanske uporabe, ki se nanaša na projekt, kar se dokaže z natančnimi tehničnimi specifikacijami in dejanskimi podatki, določi pa na podlagi analitičnega stroškovnega računovodstva upravičenca.

Stroške in njihovo neposredno merjenje glede na projekt je treba podpreti z ustreznimi dokaznimi listinami, ki zagotavljajo zadostno revizijsko sled.

Upravičenec lahko dokaže neposredno povezavo na podlagi drugih prepričljivih dokazov.

Službe Komisije bodo izdale priporočila za najboljšo prakso neposrednega merjenja in dokazne listine (npr. za usredstvene stroške: računovodski izkazi in politika upravičenca o amortizaciji, ki je del njegovih običajnih računovodskih načel in ki izkazuje izračun potencialne uporabe in dobe koristnosti sredstva, ter dokazi o njegovi dejanski uporabi pri projektu; za operativne stroške: posebni jasno označeni računi, ki se nanašajo na veliko raziskovalno infrastrukturo, pogodbo, trajanje projekta itd.).

Na zahtevo upravičenca z velikimi raziskovalnimi infrastrukturami ter ob upoštevanju razpoložljivih virov in načela stroškovne učinkovitosti je Komisija pripravljena opraviti enostavno in pregledno predhodno oceno metodologije izračunavanja neposrednih stroškov upravičenca, da bi zagotovila pravno varnost. Te predhodne ocene bodo v celoti upoštevane pri naknadnih revizijah.

Poleg tega bo Komisija vzpostavila skupino, ki jo bodo sestavljali predstavniki ustreznih organizacij deležnikov in ki bo ocenila uporabo smernic.

Komisija potrjuje, da bo po sprejetju predpisov o programu Obzorje 2020 nemudoma sprejela smernice za izračunavanje neposrednih stroškov pri velikih raziskovalnih infrastrukturah.“

Izjava o členih 3 in 4

„Komisija namerava v sporazum o donaciji v zvezi z dostopom javnosti do dokumentov in zaupnostjo vključiti sklic na nacionalno zakonodajo, da bi dosegli ustrezno ravnotežje med različnimi interesi.“

Izjava o členu 28

(možnost 100-odstotne stopnje povračila za neprofitne pravne osebe za ukrepe na področju inovacij)

„Komisija ugotavlja, da lahko tudi neprofitni subjekti izvajajo gospodarske dejavnosti pred komercializacijo, njihovo subvencioniranje pa bi lahko povzročilo izkrivljanje notranjega trga. Komisija bo torej predhodno ocenila, ali so upravičene dejavnosti gospodarske narave, ali se učinkovito preprečuje navzkrižno subvencioniranje in ali ima stopnja financiranja gospodarskih upravičenih dejavnosti negativne učinke, ki jih ni mogoče izravnati s pozitivnimi.“

20.12.2013

Uradni list Evropske unije

C 373/18

Izjava Komisije o členu 5(7) posebnega programa

2013/C 373/04

„Komisija močno obžaluje vključitev odstavka 7 v člen 5, ki uvaja postopek pregleda iz člena 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 za dodelitev finančne pomoči Unije za projekte ali dele projektov, izbrane po vsakem razpisu za zbiranje predlogov na podlagi delovnih programov iz člena 5 posebnega programa za izvajanje Obzorja 2020. Komisija opozarja, da tega postopka ni predlagala v nobenem od sektorskih aktov iz večletnega finančnega okvira. To je bilo namenjeno poenostavitvi programov iz večletnega finančnega okvira v korist prejemnikov sredstev EU. Odobritev sklepov o nepovratnih sredstvih brez pregleda v okviru odbora bi pospešila postopek, zmanjšala čas za odobritev v korist upravičencev in preprečila nepotrebno birokracijo in stroške. Poleg tega Komisija opozarja, da je sprejemanje sklepov o nepovratnih sredstvih del njene institucionalne pristojnosti, ki se nanaša na izvrševanje proračuna, zato se ti sklepi ne bi smeli sprejemati s postopkom komitologije.

Komisija prav tako meni, da ta vključitev ne more služiti kot precedens za druge instrumente financiranja.“

20.12.2013

Uradni list Evropske unije

C 373/19

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.7057 – Suntory/Glaxosmithkline (Ribena & Lucozade Soft Drinks Business))

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 373/05

Komisija se je 27. novembra 2013 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32013M7057. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

20.12.2013

Uradni list Evropske unije

C 373/19

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.7044 – Blackstone/Cambourne/Goldman Sachs/Rothesay)

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 373/06

Komisija se je 29. novembra 2013 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32013M7044. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

20.12.2013

Uradni list Evropske unije

C 373/20

Obvestilo osebam, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2011/72/SZVP in Uredbe Sveta (EU) št. 101/2011 o omejevalnih ukrepih zoper nekatere osebe, subjekte in organe glede na razmere v Tuniziji

2013/C 373/07

SVET EVROPSKE UNIJE

Osebe, navedene v Prilogi k Sklepu Sveta 2011/72/SZVP (1) in v Prilogi I k Uredbi Sveta (EU) št. 101/2011 (2) o omejevalnih ukrepih zoper nekatere osebe, subjekte in organe glede na razmere v Tuniziji, obveščamo o naslednjem:

Svet namerava spremeniti utemeljitve za osebe iz Priloge k Sklepu Sveta 2011/72/SZVP in Priloge I k Uredbi Sveta (EU) št. 101/2011, razen za osebe pod točkami 1, 4, 5, 25 in 46, tako da se bodo glasile:

„Oseba v postopku sodne preiskave tunizijskih organov zaradi sodelovanja pri prisvajanju državnega denarja s strani javnega funkcionarja, sodelovanja pri zlorabi funkcije javnega funkcionarja za pridobitev nezakonite koristi za tretjo osebo in škodovanje upravi ter sodelovanja pri nezakonitem vplivanju na javnega funkcionarja za neposredno ali posredno pridobitev koristi za drugo osebo.“

Svet namerava spremeniti utemeljitev za osebo pod točko 1 Priloge k Sklepu Sveta 2011/72/SZVP in Priloge I k Uredbi Sveta (EU) št. 101/2011, tako da se bo glasila:

„Oseba v postopku sodne preiskave tunizijskih organov zaradi prisvajanja državnega denarja s strani javnega funkcionarja, zlorabe funkcije javnega funkcionarja za pridobitev nezakonite koristi za tretjo osebo in škodovanje upravi ter nezakonitega vplivanja na javnega funkcionarja za neposredno ali posredno pridobitev koristi za drugo osebo.“

Zadevne osebe lahko Svetu do 7. januarja 2014 predložijo svoje pripombe skupaj s spremno dokumentacijo na spodnji naslov:

Svet Evropske unije

Generalni sekretariat

DG C 1C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-naslov: sanctions@consilium.europa.eu

Vse prejete pripombe bo Svet upošteval pri rednem pregledu v skladu s členom 5 Sklepa 2011/72/SZVP in členom 12(4) Uredbe (EU) št. 101/2011.

(1) UL L 28, 2.2.2011, str. 62.

(2) UL L 31, 5.2.2011, str. 1.

20.12.2013

Uradni list Evropske unije

C 373/22

Menjalni tečaji eura (1)

19. decembra 2013

2013/C 373/08

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3667
JPY	japonski jen	142,55
DKK	danska krona	7,4600
GBP	funt šterling	0,83490
SEK	švedska krona	8,9539
CHF	švicarski frank	1,2261
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	8,3830
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,657
HUF	madžarski forint	299,38
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7028
PLN	poljski zlot	4,1739
RON	romunski leu	4,4813
TRY	turška lira	2,8338
AUD	avstralski dolar	1,5445
CAD	kanadski dolar	1,4650
HKD	hongkonški dolar	10,5964
NZD	novozelandski dolar	1,6715
SGD	singapurski dolar	1,7313
KRW	južnokorejski won	1 449,92
ZAR	južnoafriški rand	14,1911
CNY	kitajski juan	8,3011
HRK	hrvaška kuna	7,6358
IDR	indonezijska rupija	16 525,38
MYR	malezijski ringit	4,4770
PHP	filipinski peso	60,793
RUB	ruski rubelj	44,9955
THB	tajski bat	44,370
BRL	brazilski real	3,2112
MXN	mehiški peso	17,7312
INR	indijska rupija	85,2490

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

20.12.2013

Uradni list Evropske unije

C 373/23

SKLEP KOMISIJE

z dne 12. decembra 2013

o ustanovitvi Evropskega raziskovalnega sveta

2013/C 373/09

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/743/EU z dne 3. decembra 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (2014–2020) (1), zlasti člena 6(1) in (2) Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Da bi se zagotovilo neprekinjeno izvajanje ukrepov in dejavnosti v skladu z Odločbo Sveta 2006/972/ES (2), bi moral Evropski raziskovalni svet (ERC), ustanovljen s Sklepom 2013/743/EU, nadomestiti in naslediti ERC, ustanovljen s Sklepom Komisije 2007/134/ES (3).

(2)	Člen 6(2) Sklepa 2013/743/EU določa, da ERC sestavljata neodvisni znanstveni svet in posebna izvedbena struktura. Posebno izvedbeno strukturo bi bilo treba vzpostaviti kot zunanjo strukturo v obliki izvajalske agencije, ki se ustanovi s posebnim aktom v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 (4).

(3)	Znanstveni svet sestavljajo najboljši znanstveniki, inženirji in strokovnjaki. Njegovi člani bi morali delovati neodvisno od drugih interesov in bi morali biti imenovani tako, da se zagotovi neprekinjenost dela znanstvenega sveta.

(4)

Za zagotovitev pravočasne izvedbe posebnega programa je znanstveni svet ERC, ustanovljenega s Sklepom 2007/134/ES, že pripravil predhodno stališče glede ukrepov, ki se sprejmejo v skladu s členom 7 Sklepa 2013/743/EU. Znanstveni svet, ustanovljen s tem sklepom, bi moral navedena predhodna stališča sprejeti ali zavrniti.

(5)	Določiti bi bilo treba potrebne določbe za delovanje znanstvenega sveta.

(6)	Pripraviti bi bilo treba določbe, ki bi omogočale nemoteno sodelovanje med znanstvenim svetom in posebno izvedbeno strukturo ERC.

(7)	Znanstveni svet bi moral imeti dostop do dokumentov in podatkov, ki jih potrebuje za svoje delo, v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(8)	Sklep 2013/743/EU določa, da člani znanstvenega sveta prejmejo nadomestilo za naloge, ki jih opravljajo, v ta namen pa bi bilo treba določiti pravila.

(9)	Sklep 2007/134/ES bi bilo treba razveljaviti –

SKLENILA:

Člen 1

Ustanovitev Evropskega raziskovalnega sveta

Ustanovi se Evropski raziskovalni sveti (ERC) za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Ta nadomesti in nasledi Evropski raziskovalni svet, ustanovljen s Sklepom Komisije 2007/134/ES.

Člen 2

Člani znanstvenega sveta

1. Znanstveni svet sestavljajo predsednik ERC in 21 drugih članov. 21 oseb iz Priloge I je imenovanih za člane znanstvenega sveta za mandat, naveden v Prilogi.

2. Člani opravljajo svoje naloge neodvisno od vseh zunanjih vplivov. Komisijo pravočasno obvestijo o kakršnem koli navzkrižju interesov, ki bi lahko negativno vplivali na njihovo objektivnost.

3. Člani so imenovani za obdobje štirih let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja. Posamezen član se lahko imenuje za obdobje, krajše od najdaljšega obdobja, da se omogoči stopenjsko kroženje članov. Člani ostanejo na svojem položaju do zamenjave ali izteka mandata.

4. Da se ohrani celovitost ali kontinuiteta dela znanstvenega sveta, lahko Komisija v upravičenih primerih na lastno pobudo prekine mandat člana.

Člen 3

Delovanje znanstvenega sveta

1. Znanstveni svet sprejme svoj poslovnik in kodeks ravnanja za obravnavanje vprašanj zaupnosti, navzkrižja interesov in obdelave osebnih podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

2. Znanstveni svet plenarno zaseda tako pogosto, kot to zahteva njegovo delo. Povzetki zapisnikov plenarnih zasedanj se objavijo na spletni strani ERC.

3. Predsednik se lahko odloči, da skliče zasedanja za zaprtimi vrati v skladu s poslovnikom znanstvenega sveta.

4. Znanstveni svet lahko svoje člane organizira v stalne odbore, delovne skupine in druge strukture, ki obravnavajo posebne naloge znanstvenega sveta.

5. Znanstveni svet, ustanovljen s tem sklepom, takoj po svoji ustanovitvi sprejme ali zavrne predhodna stališča znanstvenega sveta, ustanovljenega s Sklepom Sveta 2007/134/ES, glede ukrepov, ki se sprejmejo v skladu s členom 7 Sklepa 2013/743/EU.

Člen 4

Sodelovanje z Evropskim raziskovalnim svetom

Znanstveni svet in posebna izvedbena struktura zagotavljata skladnost med strateškimi in operativnimi vidiki vseh dejavnosti ERC. Za zagotovitev učinkovitega sodelovanja se predsednik ERC, podpredsedniki znanstvenega sveta in direktor posebne izvedbene strukture sestajajo na rednih usklajevalnih sestankih.

Člen 5

Dostop do dokumentov in podatkov

1. Komisija in posebna izvedbena struktura zagotavljata znanstvenemu svetu dokumente, podatke in pomoč, ki jih potrebuje pri svojem delu, ter mu omogočajo samostojno in neodvisno delovanje v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

2. Člani znanstvenega sveta uporabljajo dokumente in podatke iz odstavka 1 samo za namene in naloge, za katere so jim zagotovljeni, in so zavezani zaupnosti.

3. Znanstveni svet sprejme ustrezne organizacijske in tehnične ukrepe za zagotavljanje varnosti in zaupnosti dokumentov in podatkov, da se prepreči morebitno nepooblaščeno razkritje ali dostop, naključno ali nezakonito uničenje, izguba ali sprememba podatkov in dokumentov.

4. Člani znanstvenega sveta ustrezno poskrbijo za zakonitost, primernost, ustreznost, točnost, nujnost in omejitev časa zbiranja, obdelave in shranjevanja osebnih podatkov.

5. Če dostopa do dokumentov in podatkov ali dostopa do osebnih podatkov ni mogoče zagotoviti zaradi razlogov, povezanih z varstvom osebnih podatkov, zaupnostjo, varnostjo ali javnim interesom, Komisija in posebna izvedbena struktura pošljeta znanstvenemu svetu pisno izjavo o razlogih za zavrnitev dostopa in vse informacije o zadevni temi, ki jih po svojem mnenju lahko zagotovita v okviru določb predpisov.

Člen 6

Nadomestila članom znanstvenega sveta, razen predsedniku ERC

Pravila o honorarjih za naloge, ki jih opravljajo člani znanstvenega sveta, razen predsednika ERC, ter povračilu potnih stroškov in dnevnic, so določena v Prilogi II.

Člen 7

Razveljavitev

Sklep 2007/134/ES se razveljavi. Sklicevanja na razveljavljen sklep se razumejo kot sklicevanja na ta sklep.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati 1. januarja 2014.

V Bruslju, 12. decembra 2013

Za Komisijo

Máire GEOGHEGAN-QUINN

Članica Komisije

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 965.

(2) Odločba Sveta 2006/972/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Zamisli“ za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 243).

(3) Sklep Komisije 2007/134/ES z dne 2. februarja 2007 o ustanovitvi Evropskega raziskovalnega sveta (UL L 57, 24.2.2007, str. 14).

(4) Uredba Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (UL L 11, 16.1.2003, str. 1).

(5) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

PRILOGA I

Člani znanstvenega sveta

Ime in ustanova	Konec mandata
Klaus BOCK, Danska nacionalna fundacija za raziskave	31. december 2016
Nicholas CANNY, Irska nacionalna univerza, Galway	31. december 2014
Sierd A.P.L. CLOETINGH, Univerza v Utrechtu	31. december 2015
Tomasz DIETL, Poljska akademija znanosti	31. december 2014
Daniel DOLEV, Hebrejska univerza v Jerusalemu	31. december 2014
Athene DONALD, Univerza v Cambridgeu	31. december 2016
Barbara ENSOLI, Istituto Superiore di Sanità, Rim	31. december 2016
Pavel EXNER, Češka akademija znanosti	31. december 2014
Nuria Sebastian GALLES, Univerza Pompeu Fabra, Barcelona	31. december 2016
Reinhard GENZEL, Max-Planck-Institut für extraterrestrische Physik (Inštitut Maxa Plancka za zunajzemeljsko fiziko)	31. december 2016
Carl-Henrik HELDIN, Inštitut Ludwig za raziskave raka, Uppsala	31. december 2014
Timothy HUNT, Ustanova za raziskave raka Združenega kraljestva, South Mimms	31. december 2014
Matthias KLEINER, Tehnična univerza v Dortmundu	31. december 2016
Éva KONDOROSI, Madžarska akademija znanosti	31. december 2016
Mart SAARMA, Univerza v Helsinkih	31. december 2014
Nils Christian STENSETH, Univerza v Oslu	31. december 2017
Martin STOKHOF, Univerza v Amsterdamu	31. december 2017
Anna TRAMONTANO, Univerza Sapienza v Rimu	31. december 2014
Isabelle VERNOS, Center za regulacijo na področju genomike, Barcelona	31. december 2014
Reinhilde VEUGELERS, Katoliška univerza v Leuvnu	31. december 2016
Michel WIEVIORKA, Center za sociološke analize in intervencije, Pariz	31. december 2017

PRILOGA II

Pravila o nadomestilih članom znanstvenega sveta, razen predsedniku ERC, iz člena 6

1.	Honorarje članov znanstvenega sveta, razen predsednika ERC, ter njihove potne stroške in dnevnice, povezane z izvajanjem njihovih nalog, izplača posebna izvedbena struktura v skladu s pogodbo in pogoji, določenimi v točkah od 2 do 5.

2.	Honorarji podpredsednikov znanstvenega sveta za polno prisotnost na plenarnem zasedanju znašajo 3 500 EUR, za delno prisotnost pa 1 750 EUR.

3.	Honorarji drugih članov iz točke 1 znašajo 2 000 EUR za polno prisotnost na plenarnem zasedanju, za delno prisotnost pa 1 000 EUR.

Plačila odobri direktor posebne izvedbene strukture ali njegov namestnik na podlagi seznama prisotnih, ki ga potrdita predsednik ERC in direktor posebne izvedbene strukture ali njuna namestnika. Iz seznama prisotnih je razvidno, ali je bil posamezen član prisoten na celotnem zasedanju (polna prisotnost) ali le del zasedanja (delna prisotnost).

5.	Za prisotnost na zasedanjih, ki niso plenarna, posebna izvedbena struktura članom znanstvenega sveta, kadar je primerno, povrne potne stroške in dnevnice, potrebne za opravljanje njihovih dejavnosti, v skladu z njihovo pogodbo in pravili Komisije o nadomestilu za zunanje strokovnjake (1).

6.	Honorarji ter potni stroški in dnevnice se izplačajo iz operativnega proračuna posebnega programa, uvedenega s Sklepom 2013/743/EU.

(1) Odločba Komisije C(2007) 5858.

20.12.2013

Uradni list Evropske unije

C 373/27

RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV – EACEA 24/13

Programi sodelovanja na področju izobraževanja ICI

Sodelovanje v visokošolskem izobraževanju in usposabljanju med Evropsko unijo in Avstralijo Evropsko unijo in Japonsko, ter Evropsko unijo in Republiko Korejo

Razpis za zbiranje predlogov 2013 za skupne projekte mobilnosti (JMP) in projekte skupnih študijskih programov (JDP)

2013/C 373/10

1. Cilji in opis

Splošni cilj razpisa je krepitev vzajemnega razumevanja med narodi EU in partnerskimi državami, vključno s poglobitvijo poznavanja njihovih jezikov, kultur in institucij, ter izboljšanje kakovosti visokošolskega izobraževanja in usposabljanja s spodbujanjem uravnoteženih partnerstev med institucijami za visokošolsko izobraževanje in usposabljanje v EU in partnerskih državah.

2. Upravičeni prosilci

Na ta razpis se lahko prijavijo konzorciji visokošolskih izobraževalnih institucij in/ali institucij visokošolskega poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Upravičeni prosilci morajo biti iz ene od partnerskih držav in iz ene od 28 držav članic Evropske unije.

3. Upravičene dejavnosti

V tem razpisu sta zajeti dve dejavnosti, in sicer skupni projekti mobilnosti ter projekti skupnih študijskih programov.

Podpora skupnim projektom mobilnosti (Joint Mobility Projects, JMP) je namenjena konzorcijem institucij visokošolskega poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter visokošolskih izobraževalnih institucij iz EU in partnerske države za izvajanje skupnih študijskih programov in programov usposabljanja ter mobilnosti študentov in predavateljev. Podpora vključuje pavšalno financiranje za administracijo, štipendije za študente in člane akademskega in administrativnega osebja. Konzorcij, ki se prijavlja na razpis ICI-ECP s projektom Skupna mobilnost, mora vključevati vsaj dve visokošolski instituciji za poklicno usposabljanje ali visokošolski izobraževalni instituciji iz dveh različnih držav članic Evropske unije in vsaj dve taki instituciji iz partnerske države. Projekti JMP trajajo največ 36 mesecev. Posebna pozornost bo namenjena projektom, ki vključujejo pripravništva in delovne prakse.

Podpora projektom skupnih študijskih programov (Joint Degree Projects, JDP) je namenjena za razvoj in izvajanje programov za pridobitev dvojne ali skupne diplome. Podpora vključuje pavšalno financiranje za razvojno delo in administracijo, štipendije za študente ter člane akademskega in administrativnega osebja. Konzorcij, ki se prijavlja na razpis ICI-ECP s projektom skupnega študijskega programa, mora vključevati vsaj dve visokošolski izobraževalni instituciji iz dveh različnih držav članic Evropske unije in vsaj dve taki instituciji iz partnerske države. Projekti JDP trajajo največ 48 mesecev. Posebna pozornost bo namenjena prijavam za projekte skupnih študijskih programov.

Začetek dejavnosti je načrtovan v oktobru 2014.

4. Merila za dodelitev

Pomembnost projekta za odnose med EU in partnerskimi državami ter prispevek h kakovosti in odličnosti (20 %) bo določena na podlagi:

(a)	ustreznosti predloga glede na cilj razpisa ter odnose med EU in partnersko državo;

(b)	prispevka projekta h kakovosti izobraževanja, odličnosti in inovacijam na področju projekta.

Kakovost izvajanja projekta (80 %) bo določena na podlagi:

(c)	vodenja partnerstva in sodelovanja med partnerji;

(d)	programa mobilnosti študentov;

(e)	ureditev za prenos in priznavanje akademskih kreditnih točk;

(f)	gostitve študentov in predavateljev, študentskih storitev, jezikovnih in kulturnih priprav;

(g)	programa mobilnosti predavateljev;

(h)	ocenjevalnega načrta;

(i)	načrta širjenja rezultatov;

(j)	trajnostnega načrta.

5. Proračun

Razpoložljiva proračunska sredstva EU znašajo približno 2,2 milijona EUR. Partnerske države bodo zagotovile primerljivo količino finančnih sredstev v skladu s pravili, ki veljajo za vsako od teh držav (1).

Finančni prispevek EU bo znašal največ 350 000 EUR za štiriletni projekt skupnih študijskih programov z dvema ali več institucijami EU in 190 000 EUR za triletni skupni projekt mobilnosti z dvema institucijami EU ali 197 500 EUR za triletni skupni projekt mobilnosti s tremi ali več institucijami EU.

6. Rok za oddajo prijav

Prijave je treba poslati tako Evropski uniji kot izvajalskim institucijam v Avstraliji (avstralski vladi – ministrstvu za šolstvo, (Australian Government — Department of Education)), Japonski (Japonski študentski organizaciji (Japan Student Services Organization — JASSO)), in Republiki Koreji (korejski državni fundaciji za raziskave (National Research Foundation of Korea — NRF)).

Prijave v imenu vodilne institucije EU je treba poslati Izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo najpozneje do 15. maja 2014. Prijave s poznejšim datumom oddaje ne bodo upoštevane. Prijave je treba poslati na naslednji naslov:

The Education, Audiovisual and Culture Executive Agency

EU-ICI ECP Call for proposals 24/13

BOUR 02/17

Avenue du Bourget/Bourgetlaan 1

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Prijave EU v imenu vodilne institucije EU je treba predložiti na ustreznem obrazcu, ki mora biti pravilno izpolnjen in opremljen z datumom, podpisati pa ga mora oseba, ki je pooblaščena za prevzemanje pravno zavezujočih obveznosti v imenu organizacije prijaviteljice.

Avstralske prijave in dokazila je treba s priporočeno pošto poslati na naslednji naslov:

The Director, Strategic Policy, Europe & Americas

International and Infrastructure Group

Department Education

GPO Box 9880

Canberra ACT 2601

AUSTRALIA

Japonske prijave in dokazila je treba s priporočeno pošto poslati na naslednji naslov:

Tetsuya Yamamoto

Director

Student Exchange Support Division

Student Exchange Department

Japan Student Services Organisation (JASSO)

2-2-1 Aomi, Koto-ku

Tokyo 135-8630

JAPAN

Korejske prijave: https://ernd.nrf.re.kr/index.do

7. Dodatne informacije

Navodila in prijavni obrazci so na voljo na naslednji spletni strani:

http://eacea.ec.europa.eu/bilateral_cooperation/eu_ici_ecp/index_en.php

Prijave morajo biti predložene na predvidenem obrazcu in morajo vsebovati vse zahtevane priloge in informacije.

(1) Skupni projekti se bodo financirali glede na razpoložljiva proračunska sredstva v zadevni državi partnerici.

20.12.2013

Uradni list Evropske unije

C 373/30

Obvestilo o izteku nekaterih protidampinških ukrepov

2013/C 373/11

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (1), ki mu ni sledil noben ustrezno utemeljen zahtevek za pregled, Komisija obvešča, da se bo spodaj navedeni protidampinški ukrep kmalu iztekel.

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 (2) o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti.

Izdelek	Države porekla ali izvoza	Ukrepi	Sklic	Iztek veljavnosti (3)
Vrvi iz sintetičnih vlaken	Indija	Protidampinška dajatev	Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1242/2010 (UL L 338, 22.12.2010, str. 10)	23.12.2013

(1) UL C 85, 23.3.2013, str. 14.

(2) UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(3) Ukrep se izteče ob polnoči na dan, naveden v tem stolpcu.

20.12.2013

Uradni list Evropske unije

C 373/31

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.7078 – Santander Customer Finance/El Corte Inglés/Financier El Corte Inglés)

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 373/12

Komisija je 13. decembra 2013 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Santander Customer Finance SA („SCF“, Španija), ki pripada skupini Santander Group in El Corte Inglés SA („ECI“, Španija), z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah skupni nadzor nad podjetjem Financiera El Corte Inglés E.F.C., SA („FECI“, Španija).

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—	za SCF: nudi storitve na področju kreditnih dejavnosti za stranke, in sicer izdajanje kartic in posojil, ki so na voljo na prodajnih mestih (prek trgovcev in prodajnih mest) in neposredno kupcem v EGP,

—	za ECI: skupina, ki se ukvarja z distribucijo na drobno veleblagovnicam v Španiji in na Portugalskem,

—	za FECI: specializirana kreditna institucija, ki nudi potrošniška posojila strankam in financiranje prek zasebnih znamk kartic za nakup blaga in storitev v trgovinah skupine ECI in v poslovnih prostorih nekaterih prodajaln na drobno.

3.	Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.7078 – Santander Customer Finance/El Corte Inglés/Financier El Corte Inglés na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).

		ISSN 1977-1045 doi:10.3000/19771045.C_2013.373.slv
Uradni list Evropske unije		C 373

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 56 20. december 2013

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	MEDINSTITUCIONALNI SPORAZUMI
	Evropski parlament Svet Evropska komisija
2013/C 373/01	Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju	1

	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2013/C 373/02	Izjave Komisije (okvirni program)	12

2013/C 373/03	Izjave Komisije (pravila za sodelovanje)	16

2013/C 373/04	Izjava Komisije o členu 5(7) posebnega programa	18

2013/C 373/05	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.7057 – Suntory/Glaxosmithkline (Ribena & Lucozade Soft Drinks Business)) ( 1 )	19

2013/C 373/06	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.7044 – Blackstone/Cambourne/Goldman Sachs/Rothesay) ( 1 )	19

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Svet
2013/C 373/07	Obvestilo osebam, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2011/72/SZVP in Uredbe Sveta (EU) št. 101/2011 o omejevalnih ukrepih zoper nekatere osebe, subjekte in organe glede na razmere v Tuniziji	20

	Evropska komisija
2013/C 373/08	Menjalni tečaji eura	22

2013/C 373/09	Sklep Komisije z dne 12. decembra 2013 o ustanovitvi Evropskega raziskovalnega sveta	23

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Evropska komisija
2013/C 373/10	Razpis za zbiranje predlogov – EACEA 24/13 – Programi sodelovanja na področju izobraževanja ICI – Sodelovanje v visokošolskem izobraževanju in usposabljanju med Evropsko unijo in Avstralijo Evropsko unijo in Japonsko, ter Evropsko unijo in Republiko Korejo – Razpis za zbiranje predlogov 2013 za skupne projekte mobilnosti (JMP) in projekte skupnih študijskih programov (JDP)	27

	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2013/C 373/11	Obvestilo o izteku nekaterih protidampinških ukrepov	30

2013/C 373/12	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.7078 – Santander Customer Finance/El Corte Inglés/Financier El Corte Inglés) ( 1 )	31


	(1) Besedilo velja za EGP