3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/2

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof (Avstrija) 8. marca 2013 – A proti B in drugim

(Zadeva C-112/13)

(2013/C 226/03)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberster Gerichtshof

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožena stranka in vložnik revizijskega rekurza: A

Tožeče stranke in nasprotne stranke v postopku z revizijskim rekurzom: B in drugi

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali pri izvajanju prava Evropske unije za postopkovno ureditev, v skladu s katero morajo redna sodišča, ki morajo odločiti v zadevi, sicer presojati tudi protiustavnost zakonov, vendar zakonov ne morejo na splošno razveljaviti, saj lahko to stori le na poseben način organizirano ustavno sodišče, iz evropskopravnega „načela enakovrednosti“ izhaja, da morajo redna sodišča, če je zakon v nasprotju s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), med postopkom tudi predlagati ustavnemu sodišču splošno razveljavitev zakona, in ne le v konkretnem primeru ne uporabiti zakona?

Ali je treba člen 47 Listine razlagati tako, da nasprotuje postopkovni določbi, v skladu s katero mednarodno nepristojno sodišče za stranko, katere prebivališče ni znano, postavi začasnega zastopnika, ki lahko s tem, da se „spusti v postopek“, zavezujoče povzroči, da postane sodišče mednarodno pristojno?

Ali je treba člen 24 Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (1) razlagati tako, da „se toženec spusti v postopek“ v smislu te določbe, le če ustrezno procesno dejanje opravi sam ali od njega pooblaščeni pravni zastopnik, ali pa velja to brez omejitve, tudi če to procesno dejanje opravi začasni zastopnik, ki je bil postavljen v skladu s pravom države članice?

(1) UL 2001, L 12, str. 1.

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/2

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Supremo (Španija) 21. maja 2013 – Elcogás, S.A. proti Administración del Estado in Iberdrola, S.A.

(Zadeva C-275/13)

(2013/C 226/04)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Supremo

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Elcogás, S.A.

Toženi stranki: Administración del Estado in Iberdrola, S.A.

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je na podlagi razlage člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije in sodne prakse Sodišča Evropske unije v zvezi s tem členom (zlasti sodb v zadevah C-379/98 (1) in C-206/06 (2)) mogoče šteti, da so letni zneski, dodeljeni družbi Elcogás kot lastnici posameznega obrata za proizvodnjo električne energije, kakor je določeno v izrednih načrtih za uspešno poslovanje, ki jih je v korist navedene družbe sprejel svet ministrov, „državna pomoč ali pomoč iz državnih sredstev“, kadar prejetje teh zneskov spada pod splošno postavko „splošni stroški omrežja električne energije“, ki jih plačujejo vsi odjemalci in ki se z naknadnimi izplačili nacionalnega odbora za električno energijo po vnaprej določenih zakonskih merilih prenesejo na podjetja v sektorju električne energije, ne da bi imel nacionalni odbor za električno energijo glede tega diskrecijsko pravico?

(1) Sodba Sodišča z dne 13. marca 2001 v zadevi PreussenElektra (C-379/98, Recueil, str. I-2099).

(2) Sodba Sodišča z dne 17. julija 2008 v zadevi Essent Netwerk Noord in drugi (C-206/06, ZOdl., str. I-5497).

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/3

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de Primera Instancia de Palma de Mallorca (Španija) 22. maja 2013 – Barclays Bank S.A. proti Sara Sánchez Garcia in Alejandro Chacón Barrera

(Zadeva C-280/13)

(2013/C 226/05)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de Primera Instancia de Palma de Mallorca

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Barclays Bank S.A.

Toženi stranki: Sara Sánchez Garcia in Alejandro Chacón Barrera

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba Direktivo Sveta 93/13/EGS (1) z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih ter načeli prava Unije o varstvu potrošnikov in pogodbenem ravnovesju razlagati tako, da nasprotujejo španski ureditvi na področju hipotek, ki sicer določa, da lahko hipotekarni upnik zahteva povečanje zavarovanj, kadar ocenjena vrednost nepremičnine pade za 20 %, vendar ne določa, da bi lahko potrošnik-dolžnik-nasprotna stranka v izvršbi, v okviru postopka realizacije hipoteke po predhodni kontradiktorni oceni vrednosti zahteval revizijo te ocenjene vrednosti vsaj za namene iz člena 671 LEC (2), kadar je ta vrednost v obdobju med ustanovitvijo hipoteke in njeno realizacijo narasla za tak ali večji delež?

Ali je treba Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih ter načeli prava Unije o varstvu potrošnikov in pogodbenem ravnovesju razlagati tako, da nasprotujejo španski postopkovni ureditvi glede realizacije hipoteke, ki določa, da se lahko upniku, predlagatelju izvršbe, domakne nepremičnina pod hipoteko za 50 % ocenjene vrednosti (zdaj 60 %), kar je neupravičeno sankcioniranje potrošnika-dolžnika-nasprotne stranke v izvršbi, ki ustreza 50 % (zdaj 40 %) te ocenjene vrednosti?

Ali je treba Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih ter načeli prava Unije o varstvu potrošnikov in pogodbenem ravnovesju razlagati tako, da je podana zloraba pravice in neupravičena obogatitev, kadar upnik poleg tega, da se mu domakne nepremičnina pod hipoteko za 50 % (zdaj 60 %) ocenjene vrednosti, predlaga dovolitev izvršbe za preostali znesek zaradi poplačila celotnega dolga, ne glede na to, da ocenjena vrednost in/ali realna vrednost domaknjene nepremičnine presega celotni dolg, in čeprav je tako ravnanje določeno v nacionalnem procesnem pravu?

Ali je treba Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih ter načeli prava Unije o varstvu potrošnikov in pogodbenem ravnovesju razlagati tako, da se v zvezi z domikom nepremičnine pod hipoteko z ocenjeno vrednostjo in/ali realno vrednostjo, ki je večja od celotnega hipotekarnega posojila, uporabi člen 570 LEC, ki nadomesti uporabo členov 579 in 671 LEC, zaradi česar je treba šteti, da je prišlo do popolnega poplačila upnika, ki je predlagatelj izvršbe?

(1) o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15 zvezek 2, str. 288).

(2) Zakon o pravdnem postopku.

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/3

Pritožba, ki so jo Lord Inglewood in drugi vložili 22. maja 2013 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 13. marca 2013 v združenih zadevah T-229/11 in T-276/11, Inglewood in drugi proti Parlamentu

(Zadeva C-281/13 P)

(2013/C 226/06)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožniki: Lord Inglewood in drugi (zastopniki: S. Orlandi, J.-N. Louis, D. Abreu Caldas, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Evropski parlament

Predlog

—

Sodišče, naj

—	razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije (četrti senat) z dne 13. marca 2013 v zadevi Inglewood in drugi proti Parlamentu (združeni zadevi T-229/11 in T-276/11);

—

ponovno odloči o zadevi in:

—	ugotovi nezakonitost sklepa predsedstva Evropskega parlamenta s katerim je bila upokojitvena starost zvišana s 60 let na 63 let in so bile ukinjeni posebni načini uživanja pokojnine, bodisi v obliki predčasnega prejemanja bodisi delnega prejema v obliki enkratnega zneska;

—	razglasi ničnost izpodbijanih sklepov ter

—	Parlamentu naloži plačilo stroškov postopka na obeh stopnjah.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožniki vlagajo pritožbo zoper sodbo Splošnega sodišča s katero je to zavrnilo njihovo tožbo zaradi razglasitve ničnosti sklepov Evropskega parlamenta s katerimi jim je bilo zavrnjeno da se jim dodatna prostovoljna pokojnina začne izplačevati bodisi predčasno, bodisi ob dopolnjeni starosti 60 let, bodisi izplača deloma v obliki enkratnega zneska.

Prvič, pritožniki zatrjujejo, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, saj naj bi izpodbijani sklepi kršili njihove pridobljene pravice ali pravice, ki jih je treba izplačati, pod pogoji, ki so bili določeni in sprejeti, ko so nastopili z delom.

Drugič, Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo s tem da je zavrnilo tožbeni razlog kršitve člena 27(2) Statuta poslancev, saj je v tej določbi navedeno, da se pridobljene ali pričakovane pravice, ohranijo. Sklep z dne 1. aprila 2009 naj bi namreč posegal v pridobljene pravice pritožnikov, torej v pravico zahtevati zgodnje prejemanje pokojnine, ali zahtevati prejemanje pokojnine ob dopolnjeni starosti 60 let ali, po potrebi, zahtevati, da se jo deloma prejme v obliki enkratnega zneska.

Tretjič, Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo tudi s tem, da je presodilo, da se Statut poslancev ni uporabljal, ker naj bi začel veljati po sprejetju splošnega sklepa z dne 1. aprila 2009, medtem ko so bili individualni sklepi, ki so predmet pritožbe, sprejeti po tem datumu.

Četrtič, Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo z zavrnitvijo tožbenega razloga kršitve načela enakega obravnavanja, saj so lahko pritožniki upravičeno pričakovali, da bodo svoje pokojnine pridobili pod pogoji, kot so bili določeni in so se uporabljali v znatnem delu obdobja vplačevanja njihovih prispevkov ali na dan ko niso več opravljali svojih funkcij, in to bolj kot tisti za katere veljajo pravila o odstopanju, torej tisti, ki so funkcije še opravljali in so že dopolnili starost 60 let pred začetkom veljavnosti sklepa z dne1 aprila 2009, in sicer 14. julija 2009.

Nazadnje, Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo s tem, da je zavrnilo tožbeni razlog kršitve načela sorazmernosti, potem ko je ugotovilo, da le 10 % zavarovancev nosi posledice finančne krize in predvidene učinke začasno ustanovljenega fonda, ki bo ukinjen.

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/4

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht Darmstadt (Nemčija) 28. maja 2013 – H (odvetnik in upravitelj premoženja družbe G.T. GmbH v postopku zaradi insolventnosti) proti H. K.

(Zadeva C-295/13)

(2013/C 226/07)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht Darmstadt

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: H, odvetnik in upravitelj premoženja družbe G.T. GmbH v postopku zaradi insolventnosti

Tožena stranka: H. K.

Vprašanja za predhodno odločanje

Zaradi razlage členov 1(2)(b) in 5, točke 1(a), 1(b) ter 3, Konvencije o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (1) (Luganska konvencija II) in člena 3(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti (2)

Ali so sodišča države članice, na območju katere je bil začet postopek zaradi insolventnosti glede premoženja dolžnice, pristojna za odločanje o tožbi upravitelja v postopku zaradi insolventnosti zoper poslovodjo dolžnice za povračilo izplačil, opravljenih po nastopu insolventnosti družbe ali po ugotovitvi njene prezadolženosti, kadar poslovodja nima stalnega prebivališča v drugi državi članici Evropske unije, temveč v državi, ki je pogodbenica Luganske konvencije II?

3.	Ali tožba iz prvega vprašanja spada na področje uporabe člena 3(1) Uredbe št. 1346/2000?

Če tožba iz prvega vprašanja ne spada na področje uporabe člena 3(1) Uredbe št. 1346/2000 in/ali če se pristojnost sodišča v zvezi s tem ne razteza na poslovodjo s stalnim prebivališčem v državi pogodbenici Luganske konvencije II:

ali gre za zadevo, ki se nanaša na stečaj v smislu člena 1(2)(b) Luganske konvencije II?

Če je odgovor na četrto vprašanje pritrdilen:

(a)

Ali je sodišče države članice, v kateri ima dolžnica sedež, na podlagi člena 5, točka 1(a), Luganske konvencije II pristojno za tožbo iz prvega vprašanja?

(α)	Ali gre pri tožbi iz prvega vprašanja za zadevo v zvezi s pogodbenimi razmerji v smislu člena 5, točka 1(a), Luganske konvencije II?

(ß)	Ali gre pri tožbi iz prvega vprašanja za pogodbo o opravljanju storitev v smislu člena 5, točka 1(b), Luganske konvencije II?

(b)	Ali gre pri tožbi iz prvega vprašanja za zadevo v zvezi z delikti ali kvazidelikti v smislu člena 5, točka 3, Luganske konvencije II?

(1) UL 2009, L 147, str. 5.

(2) UL L 160, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 1, str. 191.

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/5

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Grondwettelijk Hof (Belgija) 30. maja 2013 – Isabelle Gielen proti Ministerraad

(Zadeva C-299/13)

(2013/C 226/08)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Grondwettelijk Hof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Isabelle Gielen

Tožena stranka: Ministerraad

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 5(2) Direktive Sveta 2008/7/ES (1) z dne 12. februarja 2008 o posrednih davkih na zbiranje razlagati tako, da nasprotuje pobiranju davka na pretvorbo prinosniških vrednostnih papirjev v imenske ali nematerializirane vrednostne papirje, ki je določena z zakonom, in če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, ali je tak davek lahko upravičen na podlagi člena 6 navedene direktive?

(1) UL L 46, str. 11.

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/5

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Superior de Justicia de la Comunidad Valenciana (Španija) 30. maja 2013 – Ayuntamiento de Benferri proti Consejería de Infraestructuras y Transporte, Iberdrola Distribución Eléctrica SAU

(Zadeva C-300/13)

(2013/C 226/09)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Superior de Justicia de la Comunidad Valenciana

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Ayuntamiento de Benferri

Tožena stranka: Consejería de Infraestructuras y Transporte, Iberdrola Distribución Eléctrica SAU

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali je treba pojem „gradnja nadzemnih elektrovodov z napetostjo 220 kV ali več in dolžino več kot 15 km“, ki je v točki 20 Priloge I k Direktivi 85/337 (1), kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/11 (2), razlagati tako, da so edine naprave, ki jih zajema, nadzemni vodi, ki presegajo ta praga?

2.	Ali je treba pojem „[…] prenos električne energije po nadzemnih vodih“, ki je v točki 3(b) Priloge II k Direktivi 85/337, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/11, razlagati tako, da so edine naprave za prenos električne energije, ki jih zajema, nadzemni vodi? Če je odgovor nikalen:

3.	Ali je treba pojem „[…] prenos električne energije po nadzemnih vodih“, ki je v točki 3(b) Priloge II k Direktivi 85/337, razlagati tako, da zajema razdelilne transformatorske postaje?

4.	Ali je treba pojem „[…] prenos električne energije po nadzemnih vodih“, ki je v točki 3(b) Priloge II k Direktivi 85/337, razlagati tako, da zajema razdelilne transformatorske postaje, čeprav se njihova gradnja ali širitev opravi s projektom, ki ne zajema gradnje nadzemnega voda?

(1) Direktiva Sveta z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje 85/337/EGS (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 1, str. 248)

(2) Direktiva Sveta 97/11/ES z dne 3. marca 1997 o spremembi Direktive 85/337/EGS o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 3, str. 151).

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/6

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Augstākās tiesas Senāts (Latvija) 3. junija 2013 – AS flyLAL-Lithuanian Airlines, v stečaju proti VAS „Starptautiskā lidosta Riga“, AS „Air Baltic Corporation“

(Zadeva C-302/13)

(2013/C 226/10)

Jezik postopka: latvijščina

Predložitveno sodišče

Augstākās tiesas Senāts

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka na prvi stopnji: AS flyLAL-Lithuanian Airlines, v stečaju

Toženi stranki na prvi stopnji: VAS „Starptautiskā lidosta Riga“, AS „Air Baltic Corporation“

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali gre pri sporu, v katerem se zahteva prisoditev odškodnine za škodo in se predlaga ugotovitev nezakonitosti ravnanja toženih strank, ki zajema nezakonit sporazum in zlorabo prevladujočega položaja ter je oprto na uporabo splošnih normativnih aktov druge države članice, za civilno ali gospodarsko zadevo v smislu Uredbe (1), pri čemer je treba upoštevati, da so nezakoniti sporazumi nični od sklenitve in da je po drugi strani sprejetje predpisa dejanje države v okviru javnega prava (acta iure imperii), za katerega se uporabljajo pravila mednarodnega javnega prava glede imunitete države v razmerju do sodišč drugih držav?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen (zadeva je civilna ali gospodarska zadeva v smislu Uredbe), ali je treba šteti, da je postopek uveljavljanja odškodnine spor o veljavnosti odločitev organov družb v smislu člena 22, točka 2, Uredbe, kar omogoča, da se odločba ne prizna v skladu s členom 35(1) Uredbe?

Če predmet tožbe v postopku uveljavljanja odškodnine spada na področje uporabe člena 22, točka 2, Uredbe (izključne pristojnosti), ali mora sodišče države, v kateri se zahteva priznanje, preizkusiti, ali so v zvezi s priznanjem odločbe, s katero se odredijo začasni ukrepi zavarovanja, podane okoliščine, navedene v členu 35(1) Uredbe?

Ali je mogoče določbo javnega reda iz člena 34, točka 1, Uredbe razlagati tako, da je priznanje odločbe, s katero se odredijo začasni ukrepi zavarovanja, v nasprotju z javnim redom države članice, prvič, če je bistvena podlaga za sprejetje začasnih ukrepov zavarovanja precejšnja velikost zahtevanega zneska, ne da bi bil opravljen utemeljen in upravičen izračun, in drugič, če se s priznanjem in izvršitvijo te odločbe lahko povzroči škoda toženima strankama, ki je tožeča stranka, ki je v stečaju, ne bo mogla povrniti, če se tožba v postopku uveljavljanja odškodnine zavrne, kar bi lahko poseglo v ekonomske interese države, v kateri se zahteva priznanje, zaradi česar bi lahko bila ogrožena varnost v tej državi, saj je Republika Latvija lastnica 100 % delnic družbe Lidosta Rīga in 52,6 % delnic družbe AS Air Baltic Corporation?

(1) Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42).

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/7

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Curtea de Apel Alba Iulia (Romunija) 7. junija 2013 – Claudiu Roșu proti Direcția Generală a Finanțelor Publice a Județului Sibiu – Activitatea de Inspecție Fiscală

(Zadeva C-312/13)

(2013/C 226/11)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Curtea de Apel Alba Iulia

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Claudiu Roșu

Tožena stranka: Direcția Generală a Finanțelor Publice a Județului Sibiu – Activitatea de Inspecție Fiscală

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba v primeru, da je bil prodajalec prekvalificiran v davčnega zavezanca za namene DDV, pri čemer plačilo (ceno) dobave nepremičnine določita stranki, brez omembe DDV, člena 73 in 78 Direktive Sveta 2006/112/ES (1) razlagati tako, da davčno osnovo sestavlja:

(a)	znesek plačila (cena) za dobavo blaga, ki ga določita stranki, zmanjšan za stopnjo DDV, ali

(b)	znesek plačila (cena) za dobavo blaga, ki ga določita stranki?

(1) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1).

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/7

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Curtea de Apel Alba Iulia (Romunija) 7. junija 2013 – Direcția Generală a Finanțelor Publice a Județului Sibiu – Activitatea de Inspecție Fiscală proti Cătălin Ienciu

(Zadeva C-313/13)

(2013/C 226/12)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Curtea de Apel Alba Iulia

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Direcția Generală a Finanțelor Publice a Județului Sibiu – Activitatea de Inspecție Fiscală

Tožena stranka: Cătălin Ienciu

Vprašanje za predhodno odločanje

(a)	znesek plačila (cena) za dobavo blaga, ki ga določita stranki, zmanjšan za stopnjo DDV, ali

(b)	znesek plačila (cena) za dobavo blaga, ki ga določita stranki?

(1) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1).

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/7

Tožba, vložena 7. junija 2013 – Evropski parlament proti Svetu Evropske unije

(Zadeva C-317/13)

(2013/C 226/13)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropski parlament (zastopniki: F. Drexler, A. Caiola in M. Pencheva, zastopniki)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—	Sklep Sveta z dne 7. marca 2013 o uvedbi nadzornih ukrepov za 4-metilamfetamin (2013/129/EU) (1) razglasi za ničen;

—	učinke Sklepa Sveta 2013/129/EU zadrži do trenutka, ko bo nadomeščen z novim aktom, sprejetim na ustrezen način;

—	Svetu Evropske unije naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Parlament najprej spominja, da se v preambuli k izpodbijanemu sklepu sklicuje na ti pravni podlagi: člen 8(3) Sklepa Sveta 2005/387/PNZ z dne 10. maja 2005 o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi (2) ter Pogodbo o delovanju Evropske unije. Parlament iz tega sklepa, da Svet s tem implicitno misli člen 34(2)(c) prejšnje Pogodbe o Evropski uniji.

Parlament se v utemeljitev svoje ničnostne tožbe sklicuje na dva tožbena razloga.

Prvič, Parlament poudarja, da je Svet za pravno podlago, s katero je utemeljil svoj sklep, uporabil člen 34(2)(c) EU, ki je bil z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe razveljavljen. Izpodbijani sklep naj bi bil zato utemeljen samo s Sklepom 2005/387/PNZ. Ta naj bi pomenil izvedeno pravno podlago, ki naj bi bila torej protipravna.

Drugič, Parlament glede na zgoraj navedeno meni, da so bile v postopku odločanja storjene bistvene kršitve. Če bi bilo treba na eni strani uporabiti člen 34(2)(c) EU, bi se bilo treba na podlagi člena 39(1) EU pred sprejetjem izpodbijanega sklepa posvetovati s Parlamentom. Vendar parlament trdi, da to ni bilo storjeno. Če se na drugi strani sklepa, da je treba uporabiti določbe Lizbonske pogodbe, bi moral Parlament na podlagi člena 83(1) PDEU sodelovati v zakonodajnem postopku. V obeh primerih je bila v postopku sprejemanja izpodbijanega sklepa storjena bistvena kršitev, ker Parlament v ta postopek ni bil vključen.

Končno, Parlament meni, da je treba, če se Sodišče odloči izpodbijani sklep razglasiti za ničen, v skladu s členom 264, drugi odstavek, PDEU zadržati učinke izpodbijanega sklepa do trenutka, ko bo nadomeščen z novim aktom, sprejetim na ustrezen način.

(1) UL L 72, str. 11.

(2) UL L 127, str. 32.

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/8

Tožba, vložena 12. junija 2013 – Evropska komisija proti Republiki Poljski

(Zadeva C-320/13)

(2013/C 226/14)

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: P. Hetsch in K. Herrmann)

Tožena stranka: Republika Poljska

Predlogi tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da Republika Poljska s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (1), oziroma o teh ukrepih v nobenem primeru ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz člena 27(1) te direktive;

—	Republiki Poljski na podlagi člena 260(3) PDEU zaradi neizpolnitve obveznosti obvestitve Komisije o ukrepih za prenos Direktive 2009/28/ES naloži plačilo denarne kazni v višini 133 228,80 EUR dnevno od dneva razglasitve sodbe v tej zadevi;

—	Republiki Poljski naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive 2009/28/ES se je iztekel 5. decembra 2010.

(1) UL L 140, str. 16.

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/8

Tožba, vložena 11. junija 2013 – Evropska komisija proti Kraljevini Belgiji

(Zadeva C-321/13)

(2013/C 226/15)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: J. Hottiaux in N. Yerrell, agenta)

Tožena stranka: Kraljevina Belgija

Predloga tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da Kraljevina Belgija s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Komisije 2010/61/EU z dne 2. septembra 2010 o prvi prilagoditvi prilog k Direktivi 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta o notranjem prevozu nevarnega blaga znanstvenemu in tehničnemu napredku, (1) oziroma o teh ukrepih v nobenem primeru ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz člena 2(1) navedene direktive;

—	Kraljevini Belgiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive Komisije 2010/61/ES z dne 2. septembra 2010 se je iztekel 30. junija 2011.

(1) UL L 233, str. 27.

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/9

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale di Bolzano (Italija) 13. junija 2013 – Ulrike Elfriede Grauel Rüffer proti Katerini Pokorná

(Zadeva C-322/13)

(2013/C 226/16)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Tribunale di Bolzano

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Ulrike Elfriede Grauel Rüffer

Tožena stranka: Katerina Pokorná

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali razlaga členov 18 in 21 PDEU nasprotuje uporabi nacionalnih določb, kakršne so te v obravnavanem primeru, ki pravico do uporabe nemškega jezika v civilnih postopkih, ki potekajo pred sodišči v pokrajini Bolzano, priznavajo le italijanskim državljanom, ki prebivajo v pokrajini Bolzano, ne pa tudi pripadnikom drugih držav članic EU, ne glede na to, ali prebivajo v pokrajini Bolzano?

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/9

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour d'appel de Bruxelles (Belgija) 17. junija 2013 – Burgo Group SpA proti Illochroma SA, v stečaju, Jérôme Theetten, stečajni upravitelj družbe Illochroma SA

(Zadeva C-327/13)

(2013/C 226/17)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour d'appel de Bruxelles

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Burgo Group SpA

Toženi stranki: Illochroma SA, v stečaju, Jérôme Theetten, stečajni upravitelj družbe Illochroma SA

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba Uredbo Sveta (ES) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti (1), zlasti člene 3, 16, 27, 28 in 29 navedene uredbe, razlagati tako, da:

(a)

„poslovalnica“ iz člena 3(2) pomeni podružnico dolžnika, proti kateremu je bil uveden glavni postopek, in da nasprotuje temu, da bi bil lahko v okviru sočasnega stečaja več družb iz iste skupine zoper te družbe uveden sekundarni postopek v državi članici, v kateri imajo sedež, ker imajo pravno osebnost?

(b)

mora imeti oseba ali organ, ki ima pravico zahtevati uvedbo sekundarnega postopka, stalno prebivališče ali sedež na ozemlju sodišča države članice, pred katerim se zahteva uvedba tega postopka, ali pa morajo imeti to pravico vsi državljani Unije, če dokažejo obstoj pravne povezave z zadevno poslovalnico?

(c)	če je glavni postopek zaradi insolventnosti stečajni postopek, je mogoče odrediti uvedbo sekundarnega postopka zaradi insolventnosti poslovalnice samo, če izpolnjuje merila primernosti, katerih presoja je prepuščena sodišču države članice, pred katerim je sprožen sekundarni postopek?

(1) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 1, str. 191.

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/9

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sozialgericht Leipzig (Nemčija) 19. junija 2013 – Elisabeta Dano, Florin Dano proti Jobcenter Leipzig

(Zadeva C-333/13)

(2013/C 226/18)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Sozialgericht Leipzig

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Elisabeta Dano, Florin Dano

Tožena stranka: Jobcenter Leipzig

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali se področje osebne uporabe člena 4 Uredbe št. 883/2004 (1) uporablja za osebe, ki želijo uveljavljati dajatev socialne pomoči ali družinskih dajatve v smislu člena 3(1) Uredbe, ampak posebne dajatev, za katere se ne plačujejo prispevki, iz člena 70 v smislu člena 3(3) Uredbe?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: ali je državam članicam s členom 4 Uredbe št. 883/2004 preprečeno, da zaradi preprečevanja nesorazmernega uveljavljanja posebnih dajatev, ki omogočajo preživetje in za katere se ne plačujejo prispevki, v smislu člena 70 Uredbe, v celoti ali deloma izključijo pomoči potrebne državljane Unije od prejemanja takih dajatev, ki se dodelijo lastnim državljanom v enakem položaju?

Če je odgovor na prvo ali drugo vprašanje nikalen: ali je državam članicam na podlagi a) člena 18 PDEU in/ali b) člena 20(2), drugi stavek, točka (a) PDEU v povezavi s členom 20(2), tretji stavek, PDEU in členom 24(2) Direktive 2004/38 (2) preprečeno, da zaradi preprečevanja nesorazmernega uveljavljanja posebnih dajatev, ki omogočajo preživetje in za katere se ne plačujejo prispevki, v smislu člena 70 Uredbe št. 883/2004, v celoti ali deloma izključijo pomoči potrebne državljane Unije od prejemanja takih dajatev, ki se dodelijo lastnim državljanom v enakem položaju?

Če je po odgovoru na zgoraj navedena vprašanja delna izključitev dajatev, ki omogočajo preživetje, skladna s pravom Unije: ali je mogoče dodelitev dajatev, za katere se ne plačujejo prispevki in ki omogočajo preživetje, za državljane Unije razen v ekstremno nujnih primerih omejiti na zagotovitev potrebnih sredstev za povratek v domovino, ali pa so s členi 1, 20 in 51 Listine o temeljnih pravicah zahtevane nadaljnje dajatve, ki omogočajo stalno prebivanje?

(1) Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL. L 166, str. 1).

(2) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, str. 77).

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/11

Tožba, vložena 15. maja 2013 – Growth Energy in Renewable Fuels Association proti Svetu

(Zadeva T-276/13)

(2013/C 226/19)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Growth Energy (Washington, Združene države), Renewable Fuels Association (Washington, Združene države) (zastopnik: P. Vander Schueren, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predloga

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

—	Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 157/2013 z dne 18. februarja 2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz bioetanola s poreklom iz Združenih držav Amerike (UL L 49, str. 10) razglasi za nično v delu, ki zadeva tožeči stranki in njune člane, in

—	Svetu naloži stroške postopka, nastale tožečim strankam v zvezi s tem postopkom.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata deset tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog: Komisija je ravnala v nasprotju s temeljno uredbo, ker je dajatev določila na podlagi stopnje dampinga na ravni države in ker je zavrnila izračun dajatve na podlagi individualne stopnje dajatve, ne glede na to, da je razpolagala z vsemi podatki, potrebnimi za tak izračun. V zvezi s tem tožeči stranki navajata, da je Komisija storila očitno napako pri presoji upoštevnih dejstev, da je napačno uporabila pravo, da ni obrazložila svoje odločitve ter da je kršila dolžnost skrbnega ravnanja, pravico do obrambe in načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo tožečih strank.

2.	Drugi tožbeni razlog: Komisija je s tem, da pri izračunu stopnje dampinga ni prilagodila izvozne cene, tako da bi izvozne cene mešanice zadevnega pripravljalca mešanic prilagodila navzgor, storila očitno napako pri presoji upoštevnih dejstev in napačno uporabila pravo.

Tretji tožbeni razlog: Komisija je s tem da je precenila količino iz Združenih držav uvoženega bioetanola in s tem da tega uvoza ni obravnavala enako kot uvoza enakih proizvodov iz tretjih držav napravila očitno napako pri presoji upoštevnih dejstev ter kršila temeljno uredbo in načelo prepovedi diskriminacije.

4.	Četrti tožbeni razlog: Komisija je pri izračunu škode storila očitno napako pri presoji in kršila temeljno uredbo.

5.	Peti tožbeni razlog: Komisija je s tem da se je pri izračunu znatne škode oprla na industrijo Unije, ki ne proizvaja podobnih izdelkov in s tem da je industrijo Unije opredelila pred opredelitvijo podobnega izdelka napravila očitne napake pri presoji in kršila temeljno uredbo.

6.	Šesti tožbeni razlog: Izpodbijana uredba je nezakonita, ker vsebuje očitne napake pri presoji in temelji na napačni uporabi prava, saj je znatna škoda, ki se s to uredbo ugotavlja, določena na podlagi podatkov iz nereprezentativnega vzorca proizvajalcev Unije.

7.	Sedmi tožbeni razlog: Komisija je z ugotovitvijo, da drugi vzroki škode ne prekinejo vzročne zveze med zadevnim uvozom in škodo, ki naj bi nastala industriji Unije, storila očitno napako pri presoji.

8.	Osmi tožbeni razlog: Komisija je s sprejetjem nepotrebnega protidampinškega ukrepa kršila načelo sorazmernosti.

9.	Deveti tožbeni razlog: Komisija je s tem, da je štela da preiskava o izvoru bioetanola iz Združenih držav temelji na upoštevni pritožbi, čeprav ta pritožba ni izpolnjevala meril iz temeljne uredbe, napačno uporabila pravo ter kršila načeli dobrega upravljanja in prepovedi diskriminacije.

10.

Deseti tožbeni razlog: Komisija je večkrat kršila pravico tožečih strank do obrambe in ni navedla razlogov za sprejetje izpodbijane uredbe, ker dokončno razkritje, na katerem ta uredba temelji, ni vsebovalo bistvenih dejstev in premislekov za uvedbo dokončnih ukrepov. Prav tako je Komisija brez obrazložitve podaljšala obdobje veljavnosti ukrepov, pri čemer tožečim strankam ni niti pravočasno dovolila dostopa do nezaupnih delov spisa niti jim ni pustila dovolj časa za predložitev stališč glede dokončnega razkritja.

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/12

Tožba, vložena 15. maja 2013 – Marquis Energy proti Svetu

(Zadeva T-277/13)

(2013/C 226/20)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Marquis Energy LLC (Hennepin, Združene države) (zastopnik: P. Vander Schueren, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 157/2013 z dne 18. februarja 2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz bioetanola s poreklom iz Združenih držav Amerike (UL L 49, str. 10) razglasi za nično v delu, ki zadeva tožečo stranko, in

—	Svetu naloži stroške postopka, nastale tožeči stranki v zvezi s tem postopkom.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja deset tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog: Komisija naj bi ravnala v nasprotju s temeljno uredbo, ker je dajatev določila na podlagi stopnje dampinga na ravni države in ker je zavrnila izračun dajatve na podlagi individualne stopnje dajatve, ne glede na to, da je razpolagala z vsemi podatki, potrebnimi za tak izračun. V zvezi s tem tožeča stranka navaja, da je Komisija storila očitno napako pri presoji upoštevnih dejstev, da je napačno uporabila pravo, da ni obrazložila svoje odločitve ter da je kršila dolžnost skrbnega ravnanja, pravico do obrambe in načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo tožeče stranke.

2.	Drugi tožbeni razlog: Komisija naj bi s tem, da pri izračunu stopnje dampinga ni prilagodila izvozne cene, tako da bi izvozne cene mešanice zadevnega pripravljalca mešanic prilagodila navzgor, storila očitno napako pri presoji upoštevnih dejstev in napačno uporabila pravo.

Tretji tožbeni razlog: Komisija naj bi s tem da je precenila količino iz Združenih držav uvoženega bioetanola in s tem da tega uvoza ni obravnavala enako kot uvoza enakih proizvodov iz tretjih držav napravila očitno napako pri presoji upoštevnih dejstev ter kršila temeljno uredbo in načelo prepovedi diskriminacije.

4.	Četrti tožbeni razlog: Komisija naj bi pri izračunu škode storila očitno napako pri presoji in kršila temeljno uredbo.

5.	Peti tožbeni razlog: Komisija naj bi s tem da se je pri izračunu znatne škode oprla na industrijo Unije, ki ne proizvaja podobnih izdelkov in s tem da je industrijo Unije opredelila pred opredelitvijo podobnega izdelka napravila očitne napake pri presoji in kršila temeljno uredbo.

6.	Šesti tožbeni razlog: Izpodbijana uredba naj bi bila nezakonita, ker naj bi vsebovala očitne napake pri presoji in naj bi temeljila na napačni uporabi prava, saj naj bi bila znatna škoda, ki se s to uredbo ugotavlja, določena na podlagi podatkov iz nereprezentativnega vzorca proizvajalcev Unije.

7.	Sedmi tožbeni razlog: Komisija naj bi z ugotovitvijo, da drugi vzroki škode ne prekinejo vzročne zveze med zadevnim uvozom in škodo, ki naj bi nastala industriji Unije, storila očitno napako pri presoji.

8.	Osmi tožbeni razlog: Komisija naj bi s sprejetjem nepotrebnega protidampinškega ukrepa kršila načelo sorazmernosti.

9.	Deveti tožbeni razlog: Komisija naj bi s tem, da je štela da preiskava o bioetanolu z izvorom iz Združenih držav temelji na upoštevni pritožbi, čeprav ta pritožba ni izpolnjevala meril iz temeljne uredbe, napačno uporabila pravo ter kršila načeli dobrega upravljanja in prepovedi diskriminacije.

10.

Deseti tožbeni razlog: Komisija naj bi večkrat kršila pravico tožeče stranke do obrambe in naj ne bi navedla razlogov za sprejetje izpodbijane uredbe, ker dokončno razkritje, na katerem ta uredba temelji, ni vsebovalo bistvenih dejstev in premislekov za uvedbo dokončnih ukrepov. Prav tako naj bi Komisija brez obrazložitve podaljšala obdobje veljavnosti ukrepov, pri čemer tožeči stranki ni niti pravočasno dovolila dostopa do nezaupnih delov spisa niti ji ni pustila dovolj časa za predložitev stališč glede dokončnega razkritja.

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/13

Tožba, vložena 24. maja 2013 – Ledra Advertising proti Komisiji in ECB

(Zadeva T-289/13)

(2013/C 226/21)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Ledra Advertising Ltd (Nikozija, Ciper) (zastopnika: C. Paschalides, Solicitor, in A. Paschalides, odvetnik)

Toženi stranki: Evropska centralna banka in Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

prisodi odškodnino v višini 958 920,00 EUR, ker naj bi pogoji v memorandumu o soglasju z dne 26. aprila 2013 med Ciprom in toženima strankama v točkah od 1.23 do 1.27 vsebovali zahteve, ki pomenijo očitno kršitev hierarhično višjih pravnih pravil, ki varujejo posameznika, zlasti člena 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člena 1 Protokola 11 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah;

—

razglasi ničnost zadevnih pogojev in odredi, naj se instrumenti finančne pomoči iz členov od 14 do 18 Pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost (Pogodba EMS) v skladu s členom 19 ob upoštevanju sodbe, ki jo bo izdalo Splošno sodišče, čim prej pregledajo in spremenijo zaradi uskladitve s sodbo Splošnega sodišča; in

—	v delu, v katerem odškodnina iz prvega predloga ne bi bila povezana z razglasitvijo ničnosti zadevnih pogojev, naj se prisodi odškodnina za kršitev člena 263 PDEU.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog: zadevni pogoji v memorandumu o soglasju vsebujejo zahteve, ki „pomenijo očitno kršitev hierarhično višjih pravnih pravil, ki varujejo posameznika“ (1), ker:

—	so navedena pravna pravila hierarhično višja, saj so vsebovana v Listini in v EKČP;

—	sta toženi stranki v skladu s členom 51(1) Listine in 6(2) PEU dolžni spoštovati in podpirati temeljne pravice, ki so zagotovljene z Listino in z EKČP; in

—	so bančne vloge lastnina v smislu člena 17 Listine in člena 1 Protokola 11 k EKČP.

Drugi tožbeni razlog: spodaj navedene kršitve so, obravnavane kot celota, tako obsežne, da pomenijo očitno kršitev hierarhično višjega prava, ker:

—	takrat, ko je tožeča stranka izgubila bančne vloge, v pravnem redu Unije ni bilo veljavnih „zakonskih pogojev“, ki bi urejali izgubo bančnih vlog, ki je v nasprotju z Listino in Protokolom;

—	tožeči stranki za izgubo vlog v nasprotju s členom 17 Listine in členom 1 Protokola ni bila plačana „pravična in pravočasna odškodnina“;

—	je izguba vlog prima facie nezakonita, razen „ob upoštevanju načela sorazmernosti […], če je potrebna in če dejansko ustreza ciljem splošnega interesa, ki ga priznava Unija, ali če je potrebna zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih“; (2)

—	pri presoji javnega interesa na podlagi člena 17 Listine in člena 1 Protokola ni bil upoštevan nasprotujoč javni interes za preprečitev panike in navala na bančni sistem na kratki in srednji rok;

—	cilj ni bil škodovati Cipru ali ga kaznovati, ampak njemu in evroobmočju pomagati z zagotavljanjem pomoči za stabilnost in s posledičnim izboljšanjem, ne pa destabilizacijo, njegovih finančnih ustanov in sposobnosti ekonomskega preživetja; in

—

vmešavanje z legitimnim ciljem ni bilo sorazmerno, ker je bil namen člena 3 Pogodbe EMS iz leta 2012 v resnici „zbiranje finančnih sredstev in zagotavljanje pomoči za stabilnost ob strogih pogojih […] v korist članic EMS, ki imajo resne finančne težave ali jim tovrstne težave grozijo, če je to nujno potrebno za zaščito finančne stabilnosti evroobmočja kot celote in njegovih držav članic“ brez ohromitve njegovega gospodarstva.

3.	Tretji tožbeni razlog: to, da so bile tožeči stranki odvzete bančne vloge, ni bilo niti potrebno niti sorazmerno.

Četrti tožbeni razlog: toženi stranki sta povzročili, da je tožeča stranka izgubila bančne vloge, ker bi bile bančne vloge tožeče stranke, če se ne bi zgodila očitna kršitev, zavarovane s pravicami, ki jih ima na podlagi Listine in Protokola, zaradi česar je bila izguba tožeče stranke dovolj neposredna in predvidljiva.

Peti tožbeni razlog: v primeru utemeljenosti zgornjih trditev je treba zadevne pogoje razglasiti za nične, ne glede na to, da so bili postavljeni Cipru, ker tožečo stranko neposredno in posamično zadevajo, saj zadevni pogoji in način njihovega izvajanja kršijo Pogodbo in/ali pravo za njeno izvajanje in/ali – če se ugotovi, da so bila s tem, da je tožeča stranka izgubila bančne vloge, kršena pravna pravila na podlagi člena 6(1) PEU – pomenijo zlorabo pooblastil.

(1) Glej sodbo z dne 2. decembra 1971 v zadevi Zuckerfabrik Schoeppenstedt proti Svetu (5/71, Recueil, str. 975, točka 11).

(2) Člen 52(1) Listine.

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/14

Tožba, vložena 24. maja 2013 – CMBG proti Komisiji in ECB

(Zadeva T-290/13)

(2013/C 226/22)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: CMBG Ltd (Tortola, Britanski Deviški otoki) (zastopnika: C. Paschalides, Solicitor, in A. Paschalides, odvetnik)

Toženi stranki: Evropska centralna banka in Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

prisodi odškodnino v višini 1 999 121,60 EUR, ker naj bi pogoji v memorandumu o soglasju z dne 26. aprila 2013 med Ciprom in toženima strankama v točkah od 1.23 do 1.27 vsebovali zahteve, ki pomenijo očitno kršitev hierarhično višjih pravnih pravil, ki varujejo posameznika, zlasti člena 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člena 1 Protokola 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah;

—

—	v delu, v katerem odškodnina iz prvega predloga ne bi bila povezana z razglasitvijo ničnosti zadevnih pogojev, naj se prisodi odškodnina za kršitev člena 263 PDEU.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog: zadevni pogoji v memorandumu o soglasju vsebujejo zahteve, ki „pomenijo očitno kršitev hierarhično višjih pravnih pravil, ki varujejo posameznika“ (1), ker:

—	so navedena pravna pravila hierarhično višja, saj so vsebovana v Listini in v EKČP;

—	sta v skladu s členom 51(1) Listine in 6(2) PEU toženi stranki dolžni spoštovati in podpirati temeljne pravice, ki so zagotovljene z Listino in z EKČP; in

—	so bančne vloge lastnina v smislu člena 17 Listine in člena 1 Protokola 1 k EKČP.

Drugi tožbeni razlog: spodaj navedene kršitve so, obravnavane kot celota, tako obsežne, da pomenijo očitno kršitev hierarhično višjega prava, ker:

—	takrat, ko je tožeča stranka izgubila bančne vloge, v pravnem redu Unije ni bilo veljavnih „zakonskih pogojev“, ki bi urejali izgubo bančnih vlog, ki je v nasprotju z Listino in Protokolom;

—	tožeči stranki za izgubo vlog v nasprotju s členom 17 Listine in členom 1 Protokola ni bila plačana „pravična in pravočasna odškodnina“;

—	je izguba vlog prima facie nezakonita, razen „ob upoštevanju načela sorazmernosti […], če je potrebna in če dejansko ustreza ciljem splošnega interesa, ki ga priznava Unija, ali če je potrebna zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih“. (2);

—	pri presoji javnega interesa na podlagi člena 17 Listine in člena 1 Protokola ni bil upoštevan nasprotujoč javni interes za preprečitev panike in navala na bančni sistem na kratki in srednji rok;

—	cilj ni bil škodovati Cipru ali ga kaznovati, ampak njemu in evroobmočju pomagati z zagotavljanjem pomoči za stabilnost in s posledičnim izboljšanjem, ne pa destabilizacijo, njegovih finančnih ustanov in sposobnosti ekonomskega preživetja; in

—

3.	Tretji tožbeni razlog: to, da so bile tožeči stranki odvzete bančne vloge, ni bilo niti potrebno niti sorazmerno.

Peti tožbeni razlog: v primeru utemeljenosti zgornjih trditev je treba zadevne pogoje razglasiti za nične, ne glede na to, da so bili postavljeni Cipru, ker tožečo stranko neposredno in posamično zadevajo, saj zadevni pogoji in način njihovega izvajanja kršijo Pogodbo in/ali pravo za njeno izvajanje in/ali - če bo ugotovljeno, da so bila s tem, da je tožeča stranka izgubila bančne vloge, kršena pravna pravila na podlagi člena 6(1) PEU – pomenijo zlorabo pooblastil.

(1) Glej sodbo Sodišča Sodba Sodišča z dne 2. decembra 1971 v zadevi Zuckerfabrik Schöppenstedt proti Svetu (5/71, Recueil, str. 975)

(2) Člen 52(1) Listine.

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/15

Tožba, vložena 24. maja 2013 – Eleftheriou in Papachristofi proti Komisiji in ECB

(Zadeva T-291/13)

(2013/C 226/23)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Andreas Eleftheriou (Dherynia, Ciper), Eleni Eleftheriou (Dherynia) in Lilia Papachristofi (Dherynia) (zastopnika: C. Paschalides, Solicitor, in A. Paschalides, odvetnik)

Toženi stranki: Evropska centralna banka in Evropska komisija

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—

prisodi odškodnino v višini 347 520,68 GBP, ker naj bi pogoji v memorandumu o soglasju z dne 26. aprila 2013 med Ciprom in toženima strankama v točkah od 1.23 do 1.27 vsebovali zahteve, ki pomenijo očitno kršitev hierarhično višjih pravnih pravil, ki varujejo posameznika, zlasti člena 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člena 1 Protokola 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah;

—

—	v delu, v katerem odškodnina iz prvega predloga ne bi bila povezana z razglasitvijo ničnosti zadevnih pogojev, naj se prisodi odškodnina za kršitev člena 263 PDEU.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo pet tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog: zadevni pogoji v memorandumu o soglasju vsebujejo zahteve, ki „pomenijo očitno kršitev hierarhično višjih pravnih pravil, ki varujejo posameznika“ (1), ker:

—	so navedena pravna pravila hierarhično višja, saj so vsebovana v Listini in v EKČP;

—	sta toženi stranki v skladu s členom 51(1) Listine in 6(2) PEU dolžni spoštovati in podpirati temeljne pravice, ki so zagotovljene z Listino in z EKČP; in

—	so bančne vloge lastnina v smislu člena 17 Listine in člena 1 Protokola 1 k EKČP.

Drugi tožbeni razlog: spodaj navedene kršitve so, obravnavane kot celota, tako obsežne, da pomenijo očitno kršitev hierarhično višjega prava, ker:

—	takrat, ko je tožeča stranka izgubila bančne vloge, v pravnem redu Unije ni bilo veljavnih „zakonskih pogojev“, ki bi urejali izgubo bančnih vlog, ki je v nasprotju z Listino in Protokolom;

—	tožeči stranki za izgubo vlog v nasprotju s členom 17 Listine in členom 1 Protokola ni bila plačana „pravična in pravočasna odškodnina“;

—	je izguba vlog prima facie nezakonita, razen „ob upoštevanju načela sorazmernosti […], če je potrebna in če dejansko ustreza ciljem splošnega interesa, ki ga priznava Unija, ali če je potrebna zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih“; (2)

—	pri presoji javnega interesa na podlagi člena 17 Listine in člena 1 Protokola ni bil upoštevan nasprotujoč javni interes za preprečitev panike in navala na bančni sistem na kratki in srednji rok;

—	cilj ni bil škodovati Cipru ali ga kaznovati, ampak njemu in evroobmočju pomagati z zagotavljanjem pomoči za stabilnost in s posledičnim izboljšanjem, ne pa destabilizacijo, njegovih finančnih ustanov in sposobnosti ekonomskega preživetja; in

—

3.	Tretji tožbeni razlog: to, da so bile tožeči stranki odvzete bančne vloge, ni bilo niti potrebno niti sorazmerno.

(1) Glej sodbo z dne 2. decembra 1971 v zadevi Zuckerfabrik Schoeppenstedt proti Svetu (5/71, Recueil, str. 975, točka 11).

(2) Člen 52(1) Listine.

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/17

Tožba, vložena 24. maja 2013 – Evangelou proti Komisiji in ECB

(Zadeva T-292/13)

(2013/C 226/24)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Christos Evangelou (Derynia, Ciper) in Yvonne Evangelou (Derynia) (zastopnika: C. Paschalides, solicitor, in A. Paschalides, odvetnik)

Toženi stranki: Evropska centralna banka in Evropska komisija

Predlogi

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

—

prisodi odškodnino v višini 1 552 110,64 EUR, ker naj bi pogoji v memorandumu o soglasju z dne 26. aprila 2013 med Ciprom in toženima strankama v točkah od 1.23 do 1.27 vsebovali zahteve, ki pomenijo očitno kršitev hierarhično višjih pravnih pravil, ki varujejo posameznika, zlasti člena 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člena 1 Protokola 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah;

—

—	v delu, v katerem odškodnina iz prvega predloga ne bi bila povezana z razglasitvijo ničnosti zadevnih pogojev, naj se prisodi odškodnina za kršitev člena 263 PDEU.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata pet tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog: zadevni pogoji v memorandumu o soglasju vsebujejo zahteve, ki „pomenijo očitno kršitev hierarhično višjih pravnih pravil, ki varujejo posameznika“, (1) ker:

—	so navedena pravna pravila hierarhično višja, saj so vsebovana v Listini in v EKČP;

—	sta v skladu s členom 51(1) Listine in 6(2) PEU toženi stranki dolžni spoštovati in podpirati temeljne pravice, ki so zagotovljene z Listino in z EKČP; in

—	so bančne vloge lastnina v smislu člena 17 Listine in člena 1 Protokola 1 k EKČP.

Drugi tožbeni razlog: spodaj navedene kršitve so, obravnavane kot celota, tako obsežne, da pomenijo očitno kršitev hierarhično višjega prava, ker:

—	takrat, ko sta tožeči stranki izgubili bančne vloge, v pravnem redu Unije ni bilo veljavnih „zakonskih pogojev“, ki bi urejali izgubo bančnih vlog, ki je v nasprotju z Listino in Protokolom;

—	tožečima strankama za izgubo vlog v nasprotju s členom 17 Listine in členom 1 Protokola ni bila plačana „pravična in pravočasna odškodnina“;

—	je izguba vlog prima facie nezakonita, razen „ob upoštevanju načela sorazmernosti […], če je potrebna in če dejansko ustreza ciljem splošnega interesa, ki ga priznava Unija, ali če je potrebna zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih“; (2)

—	pri presoji javnega interesa na podlagi člena 17 Listine in člena 1 Protokola ni bil upoštevan nasprotujoči javni interes za preprečitev panike in navala na bančni sistem na kratki in srednji rok;

—	cilj ni bil škodovati Cipru ali ga kaznovati, ampak njemu in evroobmočju pomagati z zagotavljanjem pomoči za stabilnost in s posledičnim izboljšanjem, ne pa destabilizacijo, njegovih finančnih ustanov in sposobnosti ekonomskega preživetja; in

—

3.	Tretji tožbeni razlog: to, da so bile tožeči stranki odvzete bančne vloge, ni bilo niti potrebno niti sorazmerno.

Četrti tožbeni razlog: toženi stranki sta povzročili, da sta tožeči stranki izgubili bančne vloge, ker bi bile bančne vloge tožečih strank, če se ne bi zgodila očitna kršitev, zavarovane s pravicami, ki jih imata na podlagi Listine in Protokola, zaradi česar je bila izguba tožečih strank dovolj neposredna in predvidljiva.

Peti tožbeni razlog: v primeru utemeljenosti zgornjih trditev je treba zadevne pogoje razglasiti za nične, ne glede na to, da so bili postavljeni Cipru, ker tožeči stranki neposredno in posamično zadevajo, saj zadevni pogoji in način njihovega izvajanja kršijo Pogodbo in/ali pravo za njeno izvajanje in/ali – če bo ugotovljeno, da so bila s tem, da je tožeča stranka izgubila bančne vloge, kršena pravna pravila na podlagi člena 6(1) PEU – pomenijo zlorabo pooblastil.

(1) Glej sodbo Sodišča Sodba Sodišča z dne 2. decembra 1971 v zadevi Zuckerfabrik Schöppenstedt proti Svetu (5/71, Recueil, str. 975).

(2) Člen 52(1) Listine.

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/18

Tožba, vložena 24. maja 2013 – Theophilou proti Komisiji in ECB

(Zadeva T-293/13)

(2013/C 226/25)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Christos Theophilou (Nikozija, Ciper) in Eleni Theophilou (Nikozija) (zastopnika: C. Paschalides, Solicitor, in A. Paschalides, odvetnik)

Toženi stranki: Evropska centralna banka in Evropska komisija

Predlogi

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

—

prisodi odškodnino v višini 1 583 479,00 EUR, ker naj bi pogoji v memorandumu o soglasju z dne 26. aprila 2013 med Ciprom in toženima strankama v točkah od 1.23 do 1.27 vsebovali zahteve, ki pomenijo očitno kršitev hierarhično višjih pravnih pravil, ki varujejo posameznika, zlasti člena 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člena 1 Protokola 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah;

—

—	v delu, v katerem odškodnina iz prvega predloga ne bi bila povezana z razglasitvijo ničnosti zadevnih pogojev, naj se prisodi odškodnina za kršitev člena 263 PDEU.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata pet tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog: zadevni pogoji v memorandumu o soglasju vsebujejo zahteve, ki „pomenijo očitno kršitev hierarhično višjih pravnih pravil, ki varujejo posameznika“ (1), ker:

—	so navedena pravna pravila hierarhično višja, saj so vsebovana v Listini in v EKČP;

—	sta toženi stranki v skladu s členom 51(1) Listine in 6(2) PEU dolžni spoštovati in podpirati temeljne pravice, ki so zagotovljene z Listino in z EKČP; in

—	so bančne vloge lastnina v smislu člena 17 Listine in člena 1 Protokola 1 k EKČP.

Drugi tožbeni razlog: spodaj navedene kršitve so, obravnavane kot celota, tako obsežne, da pomenijo očitno kršitev hierarhično višjega prava, ker:

—	takrat, ko je tožeča stranka izgubila bančne vloge, v pravnem redu Unije ni bilo veljavnih „zakonskih pogojev“, ki bi urejali izgubo bančnih vlog, ki je v nasprotju z Listino in Protokolom;

—	tožeči stranki za izgubo vlog v nasprotju s členom 17 Listine in členom 1 Protokola ni bila plačana „pravična in pravočasna odškodnina“;

—	je izguba vlog prima facie nezakonita, razen „ob upoštevanju načela sorazmernosti […], če je potrebna in če dejansko ustreza ciljem splošnega interesa, ki ga priznava Unija, ali če je potrebna zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih“; (2)

—	pri presoji javnega interesa na podlagi člena 17 Listine in člena 1 Protokola ni bil upoštevan nasprotujoč javni interes za preprečitev panike in navala na bančni sistem na kratki in srednji rok;

—	cilj ni bil škodovati Cipru ali ga kaznovati, ampak njemu in evroobmočju pomagati z zagotavljanjem pomoči za stabilnost in s posledičnim izboljšanjem, ne pa destabilizacijo, njegovih finančnih ustanov in sposobnosti ekonomskega preživetja; in

—

3.	Tretji tožbeni razlog: to, da so bile tožeči stranki odvzete bančne vloge, ni bilo niti potrebno niti sorazmerno.

(1) Glej sodbo z dne 2. decembra 1971 v zadevi Zuckerfabrik Schoeppenstedt proti Svetu (5/71, Recueil, str. 975, točka 11).

(2) Člen 52(1) Listine.

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/19

Tožba, vložena 27. maja 2013 – Fialtor proti Komisiji in ECB

(Zadeva T-294/13)

(2013/C 226/26)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Fialtor Ltd (Belize, Belize) (zastopnika: C. Paschalides, Solicitor, in A. Paschalides, odvetnik)

Toženi stranki: Evropska centralna banka, Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

prisodi odškodnino v višini 278 925,79 EUR, ker naj bi pogoji v memorandumu o soglasju z dne 26. aprila 2013 med Ciprom in toženima strankama v točkah od 1.23 do 1.27 vsebovali zahteve, ki pomenijo očitno kršitev hierarhično višjih pravnih pravil, ki varujejo posameznika, zlasti člena 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člena 1 Protokola 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah;

—

—	v delu, v katerem odškodnina iz prvega predloga ne bi bila povezana z razglasitvijo ničnosti zadevnih pogojev, naj se prisodi odškodnina za kršitev člena 263 PDEU.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog: zadevni pogoji v memorandumu o soglasju vsebujejo zahteve, ki „pomenijo očitno kršitev hierarhično višjih pravnih pravil, ki varujejo posameznika“ (1), ker:

—	so navedena pravna pravila hierarhično višja, saj so vsebovana v Listini in v EKČP;

—	sta toženi stranki v skladu s členom 51(1) Listine in 6(2) PEU dolžni spoštovati in podpirati temeljne pravice, ki so zagotovljene z Listino in z EKČP; in

—	so bančne vloge lastnina v smislu člena 17 Listine in člena 1 Protokola 1 k EKČP.

Drugi tožbeni razlog: spodaj navedene kršitve so, obravnavane kot celota, tako obsežne, da pomenijo očitno kršitev hierarhično višjega prava, ker:

—	takrat, ko je tožeča stranka izgubila bančne vloge, v pravnem redu Unije ni bilo veljavnih „zakonskih pogojev“, ki bi urejali izgubo bančnih vlog, ki je v nasprotju z Listino in Protokolom;

—	tožeči stranki za izgubo vlog v nasprotju s členom 17 Listine in členom 1 Protokola ni bila plačana „pravična in pravočasna odškodnina“;

—	je izguba vlog prima facie nezakonita, razen „ob upoštevanju načela sorazmernosti […], če je potrebna in če dejansko ustreza ciljem splošnega interesa, ki ga priznava Unija, ali če je potrebna zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih“ (2);

—	pri presoji javnega interesa na podlagi člena 17 Listine in člena 1 Protokola ni bil upoštevan nasprotujoč javni interes za preprečitev panike in navala na bančni sistem na kratki in srednji rok;

—	cilj ni bil škodovati Cipru ali ga kaznovati, ampak njemu in evroobmočju pomagati z zagotavljanjem pomoči za stabilnost in s posledičnim izboljšanjem, ne pa destabilizacijo, njegovih finančnih ustanov in sposobnosti ekonomskega preživetja; in

—

3.	Tretji tožbeni razlog: to, da so bile tožeči stranki odvzete bančne vloge, ni bilo niti potrebno niti sorazmerno.

(1) Glej sodbo z dne 2. decembra 1971 v zadevi Zuckerfabrik Schoeppenstedt proti Svetu (5/71, Recueil, str. 975, točka 11).

(2) Člen 52(1) Listine

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/21

Tožba, vložena 30. maja 2013 – Adler Modemärkte proti UUNT – Blufin (MARINE BLEU)

(Zadeva T-296/13)

(2013/C 226/27)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Adler Modemärkte AG (Haibach, Nemčija) (zastopnika: J. Plate in R. Kaase, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Blufin SpA (Carpi, Italija)

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	odločbo drugega odbora za pritožbe pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 3. aprila 2013 v zadevi R 386/2012-2 razveljavi zaradi kršitve člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti;

—	UUNT naloži plačilo stroškov postopka, vključno s stroški postopka s pritožbo.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: figurativna znamka, ki vsebuje besedna elementa „MARINE BLEU“, za proizvode iz razreda 25 – prijava znamke Skupnosti št. 6637193

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Blufin SpA

Navajana znamka ali znak: besedna znamka „BLUMARINE“ za proizvode iz razreda 25

Odločba oddelka za ugovore: zavrnitev ugovora

Odločba odbora za pritožbe: ugoditev pritožbi in zavrnitev prijave

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/21

Tožba, vložena 28. maja 2013 – Nordex Holding proti UUNT – Fontana Food (Taverna)

(Zadeva T-302/13)

(2013/C 226/28)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Nordex Holding A/S (Dronninglund, Danska) (zastopnik: M. Kleis, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Fontana Food AB (Tyresö, Švedska)

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi odločbo prvega odbora za pritožbe z dne 21. marca 2013 v zadevi R 2608/2011-1;

—	razveljavi odločbo oddelka za izbris št. 4891 C z dne 21. oktobra 2011, ki je bila sprejeta pred sprejetjem izpodbijane odločbe;

—	Uradu naloži plačilo stroškov, vključno s stroški, nastalimi v postopku s pritožbo.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Registrirana znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: figurativna znamka z besednim elementom „Taverna“ – Registracija znamke Skupnosti št. 5 466 909

Imetnik znamke Skupnosti: tožeča stranka

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe

Obrazložitev zahteve za ugotovitev ničnosti: Obrazložitev zahteve za ugotovitev ničnosti temelji na členih 53(1)(a) in 8(1)(b) Uredbe Sveta št. 207/2009.

Odločba oddelka za izbris: razglasitev delne ničnosti znamke Skupnosti

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Tožbeni razlogi: kršitev člena 53(1)(a) v povezavi s členom 8(1)(b) Uredbe Sveta št. 207/2009

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/22

Tožba, vložena 5. junija 2013 – Silicium España Laboratorios proti UUNT – LLR-G5 (LLRG5)

(Zadeva T-306/13)

(2013/C 226/29)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Silicium España Laboratorios, SL (Vila-Seca, Španija) (zastopnik: C. Sueiras Villalobos, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: LLR-G5 Ltd (Castlebar, Irska)

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

odločbo prvega odbora za pritožbe pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 7. marca 2013 (zadeva R 383/2012-1) razveljavi v delu, v katerem je bila razglašena ničnost znamke Skupnosti „LLRG5“, registrirane pod št. 3384625, ker naj bi bila zahteva za registracijo vložena v slabi veri;

—	odločbo oddelka za izbris z dne 20. decembra 2011 v zadevi 4174 C potrdi;

—	UUNT naloži, da nosi svoje stroške, in plača stroške družbe Silicium, nastale v teh postopkih.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: besedna znamka „LLRG5“ – registracija št. 3384625 znamke Skupnosti

Imetnik znamke Skupnosti: tožeča stranka

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: druga stranka pred odborom za pritožbe

Obrazložitev zahteve za ugotovitev ničnosti: zahteva za ugotovitev ničnosti je temeljila na razlogih iz člena 52(1)(b) Uredbe Sveta št. 207/2009

Odločba oddelka za izbris: zavrnitev zahteve za ugotovitev ničnosti

Odločba odbora za pritožbe: razveljavitev izpodbijane odločbe in razglasitev ničnosti izpodbijane znamke Skupnosti

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 52(1)(b) Uredbe Sveta št. 207/2009.

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/22

Tožba, vložena 7. junija 2013 – Repsol proti UUNT – Argiles (ELECTROLINERA)

(Zadeva T-308/13)

(2013/C 226/30)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Repsol, SA (Madrid, Španija) (zastopnika: J. Devaureix in L. Montoya Terán, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Josep María Adell Argiles (Madrid, Španija)

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

razveljavi odločbo prvega odbora za pritožbe pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 7. marca 2013 v zadevi R 1565/2012-1, in posledično naj se opravi registracija znamke Skupnosti št. 9 548 884„ELECTROLINERA“ za proizvode iz razredov 4, 37 in 39, katerih prijava je bila z izpodbijano odločbo zavrnjena;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „ELECTROLINERA“ za proizvode in storitve iz razredov 4, 35, 37 in 39 – prijava znamke Skupnosti št. 9 548 884

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Josep María Adell Argiles

Navajana znamka ali znak: nacionalna besedna znamka „ELECTROLINERA“ za proizvode iz razredov 6, 9 in 12

Odločba oddelka za ugovore: delna zavrnitev ugovora

Odločba odbora za pritožbe: delna ugoditev pritožbi, delna razveljavitev odločbe oddelka za ugovore in posledično širša zavrnitev prijave znamke Skupnosti

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Sveta št. 207/2009

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/23

Tožba, vložena 7. junija 2013 – Enosi Mastichoparagogon proti UUNT – Gaba International (ELMA)

(Zadeva T-309/13)

(2013/C 226/31)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Enosi Mastichoparagogon Chiou (Chios, Grčija) (zastopnik: A. Malamis, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Gaba International Holding AG (Hamburg, Nemčija)

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi odločbo četrtega odbora za pritožbe z dne 26. marca 2013 v zadevi R 1539/2012-4;

—	naloži UUNT in drugi stranki (vlagatelj ugovora v postopku pred oddelkom za ugovore in tožena stranka pred odborom za pritožbe UUNT) plačilo njunih stroškov in stroškov prijavitelja znamke Skupnosti (tožeča stranka).

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „ELMA“ za proizvode iz razreda 5 – mednarodna prijava znamke Skupnosti št. 900 845, ki označuje Evropsko skupnost

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe

Navajana znamka ali znak: besedna znamka Skupnosti „ELMEX“ za proizvode iz razredov 3, 5 in 21

Odločba oddelka za ugovore: ugoditev ugovoru

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Sveta št. 207/2009

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/23

Tožba, vložena 12. junija 2013 – Portugalska proti Komisiji

(Zadeva T-314/13)

(2013/C 226/32)

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Portugalska republika (zastopniki: L. Inez Fernandes, zastopnik, M. Gorjão Henriques in J. da Silva Sampaio, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga:

—	naj člena 1 in 2 odločbe Komisije C(2013) 1870 final razglasi za nična,

—	naj ugotovi, da se v tem primeru Uredba (ES) št. 16/2003, (1) natančneje njen člen 7, zaradi bistvenih kršitev postopka, kršitve Uredbe (ES) št. 1164/94 (2) ali vsekakor kršitve splošnih pravnih načel, ki veljajo v pravnem redu EU, ne uporabi;

—	naj ugotovi, da mora Evropska komisija plačati dolgovani preostali znesek,

—

podredno:

(a)	naj ugotovi, da sta postopek izterjave že plačanih zneskov in pridržna pravica glede še neizplačanega preostalega zneska že zastarali;

(b)

naj ugotovi, da mora Evropska komisija zmanjšati popravek, ki ga je opravila v zvezi z morebitnimi nepravilnostmi, zaradi katerih naj preostali znesek ne bi bil v celoti izplačan in naj bi bilo treba v celoti vrniti izdatke, plačane po 3. juniju 2003, vendar zaračunane med junijem 2002 in februarjem 2003;

—	naj vsekakor Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka navaja pet tožbenih razlogov:

Prvi tožbeni razlog: nezakonitost Uredbe (ES) št. 16/2003 zaradi bistvenih kršitev postopka in norme, ki je hierarhično višje

Uredba (ES) št. 16/2003 je nezakonita, ker je ni sprejel kolegij komisarjev po pooblastitvenem postopku, pisnem postopku niti drugem poenostavljenem postopku v skladu s Poslovnikom Evropske komisije (3) v različici, ki je veljala od sprejetju navedene uredbe, ker se z njo ne upošteva člen 18 Poslovnika Komisije v različici, ki je veljala ob njenem sprejetju in ker je Komisija člen 7 Uredbe (ES) št. 16/2003 razlagala v nasprotju z Uredbo (ES) št. 1164/94.

2.	Drugi tožbeni razlog: kršitev evropskih norm o upravičenosti izdatkov Izpodbijana odločba krši izvedbene norme Pogodbe, zlasti v zvezi z vprašanjem, ali so izdatki, plačani po začetku upravičenega obdobja in med tem obdobjem, čeprav so bili zaračunani prej, upravičeni do evropskega financiranja.

Tretji tožbeni razlog: kršitev načel varstva legitimnih pričakovanj, pravne varnosti in obveznosti uprave, da spoštuje svoje akte

Evropska komisija je imela ustaljeno upravno prakso razlagati zadevno določbo tako, kot trdi Portugalska republika.

Zadevna razlaga izvira iz pooblaščenih virov Evropske komisije, Portugalski republiki je bila tako kot drugim državam članicam sporočena in v skladu z njeno vsebino je lahko Portugalska republika legitimno pričakovala, da so upravičeni računi, prejeti pred vložitvijo popolnega zahtevka pri Evropski komisiji in plačani po tem.

Razlaga, ki jo zdaj zagovarja Komisija, očitno krši načelo pravne varnosti, ker Portugalski republiki nalaga občutno finančno breme, ne da bi bila ta razlaga točna ali predvidljiva.

Četrti tožbeni razlog, naveden podredno: kršitev načela sorazmernosti

—

Čeprav lahko v skladu s členom H Priloge II k Uredbi (ES) št. 1164/94 Evropska komisija opravi finančne popravke, ki jih šteje za nujne, kar lahko vodi do ukinitve ali zmanjšanja pomoči, odobrene za projekt, mora ta institucija spoštovati načelo sorazmernosti in upoštevati okoliščine konkretnega primera, kot so vrsta nepravilnosti in obseg mogočih finančnih učinkov morebitnih pomanjkljivosti sistema vodenja ali nadzora. Tako ni razumljivo, kako je mogoče razmišljati o ukinitvi vse dodeljene pomoči, saj se 100-odstotni popravki uporabljajo le, kadar so napake v sistemu vodenja in nadzora tako pomembne ali je ugotovljena nepravilnost tako resna, da pomenijo neupoštevanje pravil Skupnosti v celoti, zaradi česar so vsa plačila nepravilna.

Težave pri razlagi so pomembna olajševalna okoliščina, ki jo mora Evropska komisija vedno upoštevati. Glede na opisane okoliščine obstajajo manj omejevalni ukrepi – uporaba zmanjšane stopnje ali celo opustitev popravka – s katerimi je mogoče doseči zasledovani cilj.

Peti tožbeni razlog, naveden podredno: zastaranje

Vsekakor pa so izdatki, nastali pred 3. junijem 2003, že zastarali, saj je zadnji račun z dne 28. februarja 2003, kar je tri mesece in dva dni pred zadevnim datumom.

V skladu z Uredbo (ES) št. 2988/95 (4) z dne 18. decembra 1995 pregon zastara v štirih letih od storitve nepravilnosti.

(1) Uredba Komisije (ES) št. 16/2003 z dne 6. januarja 2003 o določitvi posebnih podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1164/94 glede upravičenosti izdatkov v okviru ukrepov, ki se sofinancirajo iz Kohezijskega sklada (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 14, zvezek 1, str. 189).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1164/94 z dne 16. maja 1994 o ustanovitvi Kohezijskega sklada (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 14, zvezek 1, str. 9).

(3) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 213.

(4) Uredba Sveta (ES, EURATOM) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 1, str. 340).

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/25

Tožba, vložena 11. junija 2013 – Pappalardo in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-316/13)

(2013/C 226/33)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeče stranke: Salvatore Aniello Pappalardo (Cetara, Italija), Pescatori La Tonnara Soc. coop. (Cetara); Fedemar Srl (Cetara); Testa Giuseppe E C. Snc (Catania, Italija); Pescatori San Pietro Apostolo Srl (Cetara); Camplone Arnaldo & C. Snc di Camplone Arnaldo EC (Pescara, Italija); in Valentino Pesca Sas di Camplone Arnaldo & C. (Pescara) (zastopnika: V. Cannizzaro in L. Caroli, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—

ugotovi nepogodbeno odgovornost Evropske komisije za škodo, ki jo je povzročila s sprejetjem Uredbe št. 530/2008 z dne 12. junija 2008 o sprejemu nujnih ukrepov glede ribolova na navadnega tuna z zapornimi plavaricami v Atlantskem oceanu vzhodno od zemljepisne dolžine 45° Z in v Sredozemskem morju, ki jo je Sodišče razglasilo za neveljavno s sodbo v zadevi C-221/09 z dne 17. marca 2011;

—	in na tej podlagi Evropski komisiji naloži, naj jim povrne nastalo škodo;

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v tej zadevi pojasnjujejo, da je zadevna nepogodbena odgovornost podana, ker je Komisija z Uredbo št. 530/2008 za plovila, ki plujejo pod zastavo Grčije, Francije, Italije, Cipra in Malte, nezakonito določila obvezno prekinitev ribolova na navadnega tuna od 16. junija 2008, medtem ko je bila podobna prekinitev za plovila, ki plujejo pod špansko zastavo, določena šele od 23. junija 2008.

Po mnenju tožečih strank so v obravnavani zadevi podane vse nujne predpostavke odgovornosti evropskih institucij za zakonodajno dejavnost, in sicer: resna kršitev pravnega pravila, ki varuje posameznike, dejanska škoda in obstoj vzročne zveze med ravnanjem in zatrjevano škodo.

V zvezi s tem se poudarja, da je Sodišče ugotovilo, da je Uredba št. 530/2008 v celoti neveljavna zaradi kršitve načela prepovedi diskriminacije, in da kršitev načela prepovedi diskriminacije v skladu z ustaljeno sodno prakso spada med primere hude kršitve višjega pravnega pravila, katerega namen je varovanje posameznikov.

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/25

Tožba, vložena 13. junija 2013 – Vita Phone proti UUNT (LIFEDATA)

(Zadeva T-318/13)

(2013/C 226/34)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Vita Phone GmbH (Mannheim, Nemčija) (zastopnika: P. Ruess in A. Doepner-Thiele, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	odločbo prvega odbora za pritožbe pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 26. marca 2013 v zadevi R 1072/2012-1 razveljavi;

—	UUNT naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „LIFEDATA“ za proizvode in storitve iz razredov 10 in 44 – prijava znamke Skupnosti št. 10525053

Odločba preizkuševalca: zavrnitev prijave

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi:

—	kršitev člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009

—	kršitev člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/26

Tožba, vložena 25. maja 2013 – ZZ in drugi proti FEI

(Zadeva F-51/13)

(2013/C 226/35)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: ZZ in drugi (zastopnik: L. Levi, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski investicijski sklad

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločb, ki izhajajo iz plačilnih listov za februar 2013, s katerimi se je uskladitev plač za leto 2013 omejila na 1, 8 % in razglasitev ničnosti poznejših plačilnih listov. Poleg tega posledično predlog, da se instituciji naloži plačilo odškodnine za domnevno nastalo premoženjsko in nepremoženjsko škodo.

Predlogi tožečih strank

—	Razglasitev ničnosti odločbe, vsebovane v plačilnih listih tožečih strank za februar 2013, s katerimi se je uskladitev plač za leto 2013 omejila na 1,8 % in zato razglasitev ničnosti podobnih odločb, vsebovanih v poznejših plačilnih listih;

—

toženi stranki naj se naloži povrnitev premoženjske škode v višini (i) razlike v plači, ki ustreza letni uskladitvi plač za leto 2013, in sicer zvišanju plač za 1,8 % za obdobje od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2013; (ii) razlike v plači, ki ustreza posledicam, ki jih ima uporaba letne uskladitve plač za 1,8 % za leto 2013 na zneske plač, ki bodo izplačane od januarja 2014; (iii) zamudnih obresti na dolgovane razlike v plačah vse do popolnega izplačila dolgovanih zneskov, pri čemer zamudne obresti tečejo do popolnega plačila dolgovanih zneskov in se izračunajo na podlagi stopnje, ki jo je Evropska centralna banka določila za glavne operacije refinanciranja v zadevnem obdobju, povišane za tri odstotne točke, in (iv) odškodnine zaradi izgube kupne moči;

—	toženi stranki naj se naloži, da vsaki tožeči stranki plača 1 000 EUR iz naslova povračila nepremoženjske škode;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/26

Tožba, vložena 2. junija 2013 – ZZ proti EIB

(Zadeva F-55/13)

(2013/C 226/36)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: ZZ (zastopnik: L. Isola, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska investicijska banka

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti ocenjevalnega poročila za tožečo stranko za leto 2011 v delu, v katerem ni ocenjena z „exceptional performance“ oziroma „very good performance“ in ni predlagana za napredovanje v funkcijo D in v delu, v katerem so določeni cilji za leto 2012, razglasitev ničnosti smernic za ocenjevalno poročilo za leto 2011 in, nazadnje, naložitev EIB povračila nepremoženjske in premoženjske škode, ki naj bi jo utrpela tožeča stranka.

Predlogi tožeče stranke

—

Razglasitev ničnosti (a) odločbe z dne 18. decembra 2012 v delu, v katerem je odbor za pritožbe v skladu s členom 22 Kadrovskih predpisov in v skladu z Note to Staff N. 715 HR/P&O/2012-0103 z dne 29. marca 2012 zavrnil pritožbo zoper svoje ocenjevalno poročilo za leto 2011; (b) ocenjevalnega poročila v ocenjevalnem delu, v delu, v katerem ni dana ocena „Exceptional performance“ ali ocena „Very good performance“ in, nazadnje, v delu, v katerem tožeča stranka ni predlagana za napredovanje v funkcijo D ter v delu, v katerem določa njene cilje za leto 2012; (c) vseh povezanih, poznejših in predhodnih aktov, med katerimi so napredovanja v skladu z oceno direktorja kadrovske službe „2011 staff appraisal exercise, award of promotions and titles“ iz maja 2012, ker je EIB glede na presojo, ki so jo izrazili nadrejeni tožeče stranke in ki se danes izpodbija, ni upoštevala pri „Promotions from Function E to D“;

—

razglasitev ničnosti ali neuporaba smernic, ki jih je določila direkcija „Kadrovske zadeve“ z dopisom RH/P&O/2011-0242 št. 709 z dne 13. decembra 2011 in ustreznih „Guidelines to the 2011 annual staff appraisal exercise“ z dne 14. decembra 2011, tudi v delu, v katerem določajo, da se končna presoja izrazi z besedno zvezo, vendar pa ne vzpostavljajo meril, ki jih mora ocenjevalec upoštevati, da se delovni rezultati štejejo za „exceptionnelle dépassant les attentes“; oziroma „très bonne“; ali pa „répondant à toutes les attentes“;

—	naložitev povračila zaradi tega nastale nepremoženjske in premoženjske škode ter plačila stroškov postopka.

3.8.2013

Uradni list Evropske unije

C 226/27

Tožba, vložena 21. junija 2013 – ZZ proti Komisiji

(Zadeva F-57/13)

(2013/C 226/37)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: ZZ (zastopniki: D. Abreu Caldas, A. Coolen, J.-N. Louis in É. Marchal, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločbe o določitvi pokojninskih pravic, pridobljenih pred začetkom zaposlitve na Komisiji ob uporabi novih splošnih določb za izvajanje in odločbe o zavrnitvi pritožbe.

Predlogi tožeče stranke

—	Razglasitev ničnosti odločbe z dne 8. januarja 2013 o izračunu njenih pokojninskih pravic, pridobljenih pred nastopom službe na Komisiji;

—	po potrebi razglasitev ničnosti odločbe o zavrnitvi njene pritožbe z dne 12. marca 2013, s katerimi je predlagala, naj se uporabijo splošne določbe za izvajanje in aktuarske stopnje, ki so veljale ob vložitvi njene prošnje za prenos pokojninskih pravic;

—	naložitev plačila stroškov Komisiji.

		ISSN 1977-1045 doi:10.3000/19771045.C_2013.226.slv
Uradni list Evropske unije		C 226

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 56 3. avgust 2013

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Sodišče Evropske unije
2013/C 226/01	Zadnja objava Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije UL C 215, 27.7.2013	1

	V Objave
	SODNI POSTOPKI
	Sodišče
2013/C 226/02	Mnenje C-1/13: Predlog za izdajo mnenja, ki ga je vložila Evropska komisija na podlagi člena 218(11) PDEU	2
2013/C 226/03	Zadeva C-112/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof (Avstrija) 8. marca 2013 – A proti B in drugim	2
2013/C 226/04	Zadeva C-275/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Supremo (Španija) 21. maja 2013 – Elcogás, S.A. proti Administración del Estado in Iberdrola, S.A.	2
2013/C 226/05	Zadeva C-280/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de Primera Instancia de Palma de Mallorca (Španija) 22. maja 2013 – Barclays Bank S.A. proti Sara Sánchez Garcia in Alejandro Chacón Barrera	3
2013/C 226/06	Zadeva C-281/13 P: Pritožba, ki so jo Lord Inglewood in drugi vložili 22. maja 2013 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 13. marca 2013 v združenih zadevah T-229/11 in T-276/11, Inglewood in drugi proti Parlamentu	3
2013/C 226/07	Zadeva C-295/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht Darmstadt (Nemčija) 28. maja 2013 – H (odvetnik in upravitelj premoženja družbe G.T. GmbH v postopku zaradi insolventnosti) proti H. K.	4
2013/C 226/08	Zadeva C-299/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Grondwettelijk Hof (Belgija) 30. maja 2013 – Isabelle Gielen proti Ministerraad	5
2013/C 226/09	Zadeva C-300/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Superior de Justicia de la Comunidad Valenciana (Španija) 30. maja 2013 – Ayuntamiento de Benferri proti Consejería de Infraestructuras y Transporte, Iberdrola Distribución Eléctrica SAU	5
2013/C 226/10	Zadeva C-302/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Augstākās tiesas Senāts (Latvija) 3. junija 2013 – AS flyLAL-Lithuanian Airlines, v stečaju proti VAS Starptautiskā lidosta Riga, AS Air Baltic Corporation	6
2013/C 226/11	Zadeva C-312/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Curtea de Apel Alba Iulia (Romunija) 7. junija 2013 – Claudiu Roșu proti Direcția Generală a Finanțelor Publice a Județului Sibiu – Activitatea de Inspecție Fiscală	7
2013/C 226/12	Zadeva C-313/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Curtea de Apel Alba Iulia (Romunija) 7. junija 2013 – Direcția Generală a Finanțelor Publice a Județului Sibiu – Activitatea de Inspecție Fiscală proti Cătălin Ienciu	7
2013/C 226/13	Zadeva C-317/13: Tožba, vložena 7. junija 2013 – Evropski parlament proti Svetu Evropske unije	7
2013/C 226/14	Zadeva C-320/13: Tožba, vložena 12. junija 2013 – Evropska komisija proti Republiki Poljski	8
2013/C 226/15	Zadeva C-321/13: Tožba, vložena 11. junija 2013 – Evropska komisija proti Kraljevini Belgiji	8
2013/C 226/16	Zadeva C-322/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale di Bolzano (Italija) 13. junija 2013 – Ulrike Elfriede Grauel Rüffer proti Katerini Pokorná	9
2013/C 226/17	Zadeva C-327/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour d'appel de Bruxelles (Belgija) 17. junija 2013 – Burgo Group SpA proti Illochroma SA, v stečaju, Jérôme Theetten, stečajni upravitelj družbe Illochroma SA	9
2013/C 226/18	Zadeva C-333/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sozialgericht Leipzig (Nemčija) 19. junija 2013 – Elisabeta Dano, Florin Dano proti Jobcenter Leipzig	9
	Splošno sodišče
2013/C 226/19	Zadeva T-276/13: Tožba, vložena 15. maja 2013 – Growth Energy in Renewable Fuels Association proti Svetu	11
2013/C 226/20	Zadeva T-277/13: Tožba, vložena 15. maja 2013 – Marquis Energy proti Svetu	12
2013/C 226/21	Zadeva T-289/13: Tožba, vložena 24. maja 2013 – Ledra Advertising proti Komisiji in ECB	13
2013/C 226/22	Zadeva T-290/13: Tožba, vložena 24. maja 2013 – CMBG proti Komisiji in ECB	14
2013/C 226/23	Zadeva T-291/13: Tožba, vložena 24. maja 2013 – Eleftheriou in Papachristofi proti Komisiji in ECB	15
2013/C 226/24	Zadeva T-292/13: Tožba, vložena 24. maja 2013 – Evangelou proti Komisiji in ECB	17
2013/C 226/25	Zadeva T-293/13: Tožba, vložena 24. maja 2013 – Theophilou proti Komisiji in ECB	18
2013/C 226/26	Zadeva T-294/13: Tožba, vložena 27. maja 2013 – Fialtor proti Komisiji in ECB	19
2013/C 226/27	Zadeva T-296/13: Tožba, vložena 30. maja 2013 – Adler Modemärkte proti UUNT – Blufin (MARINE BLEU)	21
2013/C 226/28	Zadeva T-302/13: Tožba, vložena 28. maja 2013 – Nordex Holding proti UUNT – Fontana Food (Taverna)	21
2013/C 226/29	Zadeva T-306/13: Tožba, vložena 5. junija 2013 – Silicium España Laboratorios proti UUNT – LLR-G5 (LLRG5)	22
2013/C 226/30	Zadeva T-308/13: Tožba, vložena 7. junija 2013 – Repsol proti UUNT – Argiles (ELECTROLINERA)	22
2013/C 226/31	Zadeva T-309/13: Tožba, vložena 7. junija 2013 – Enosi Mastichoparagogon proti UUNT – Gaba International (ELMA)	23
2013/C 226/32	Zadeva T-314/13: Tožba, vložena 12. junija 2013 – Portugalska proti Komisiji	23
2013/C 226/33	Zadeva T-316/13: Tožba, vložena 11. junija 2013 – Pappalardo in drugi proti Komisiji	25
2013/C 226/34	Zadeva T-318/13: Tožba, vložena 13. junija 2013 – Vita Phone proti UUNT (LIFEDATA)	25
	Sodišče za uslužbence Evropske unije
2013/C 226/35	Zadeva F-51/13: Tožba, vložena 25. maja 2013 – ZZ in drugi proti FEI	26
2013/C 226/36	Zadeva F-55/13: Tožba, vložena 2. junija 2013 – ZZ proti EIB	26
2013/C 226/37	Zadeva F-57/13: Tožba, vložena 21. junija 2013 – ZZ proti Komisiji	27