12.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 166/2

MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 17. maja 2013

o predlogu direktive o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ter o predlogu uredbe o podatkih, ki spremljajo prenose sredstev

(CON/2013/32)

2013/C 166/02

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je dne 27. februarja 2013 prejela zahtevo Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (v nadaljnjem besedilu: predlagana direktiva) (1). ECB je 28. februarja 2013 prejela še eno zahtevo Sveta, tokrat za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podatkih, ki spremljajo prenose sredstev (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba) (2) (v nadaljnjem besedilu skupaj imenovani: predlagana instrumenta Unije). ECB je prejela tudi zahtevi Evropskega parlamenta za mnenje o predlaganih instrumentih Unije, in sicer 2. aprila 2013 v zvezi s predlagano direktivo in 3. aprila 2013 v zvezi s predlagano uredbo.

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana instrumenta Unije vsebujeta določbe, ki spadajo na področja iz pristojnosti ECB. Poleg tega izhaja pristojnost ECB, da poda mnenje, tudi iz člena 127(2) in (5) in člena 128(1) Pogodbe ter členov 16 do 18 in 21 do 23 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, saj predlagana instrumenta Unije vsebujeta določbe, ki vplivajo na nekatere naloge Evropskega sistema centralnih bank. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je zato Svet ECB sprejel to mnenje.

1. Namen in vsebina predlaganih instrumentov Unije

1.1 Predlagana direktiva

Cilj predlagane direktive je posodobiti in spremeniti ureditev preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v Uniji, da bo upoštevala nedavno revizijo upoštevnih mednarodnih standardov, tj. priporočil Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF), ki so bila sprejeta februarja 2012 (3), ter več poročil in ocen Evropske komisije v zvezi z uporabo Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (4). Predlagana direktiva bo, ko bo sprejeta, razveljavila in nadomestila Direktivo 2005/60/ES in Direktivo Komisije 2006/70/ES z dne 1. avgusta 2006 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2005/60/ES (5).

Predlagana direktiva pri ukrepih za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma bolj uporablja pristop, ki temelji na tveganju (6). Krepi zahteve glede skrbnega preverjanja stranke (7), tako da nekatere kategorije strank in transakcij (8) ne bodo več izvzete iz zahtev glede poenostavljenega preverjanja stranke, in da bodo morali pooblaščeni subjekti (9) v prihodnje oceniti stopnjo tveganja, preden se bodo odločili, ali naj opravijo skrbno preverjanje stranke. Poleg tega bodo morali evropski nadzorni organi (10) v dveh letih od začetka veljavnosti predlagane direktive predložiti skupno mnenje o tveganjih pranja denarja in financiranja terorizma, ki vplivajo na notranji trg, države članice pa bodo morale izvesti in posodabljati nacionalne ocene tveganj, s katerimi bodo ugotovile, na katerih področjih je potrebno poglobljeno skrbno preverjanje stranke (11). Predlagana direktiva tudi razširja področje uporabe ureditve preprečevanja pranja denarja v Uniji, in sicer z znižanjem mejne vrednosti za uporabo ureditve za trgovce z blagom visoke vrednosti, ki s strankami poslujejo v gotovini, s 15 000 EUR na 7 500 EUR.

Predlagana direktiva bo zvišala raven skrbnega preverjanja stranke, ki ga je treba opraviti v zvezi s politično izpostavljenimi osebami (12), s tem ko zahteva, da se v zvezi s temi osebami ter njihovimi družinskimi člani in ožjimi sodelavci opravi poglobljeno skrbno preverjanje stranke (13). Politično izpostavljene osebe bodo po novem poleg »tujih« posameznikov obsegale tudi »domače« posameznike, ki delujejo ali so delovali na vidnem javnem položaju (14).

Predlagana direktiva določa strožje in natančneje opredeljene pravila in postopke za identifikacijo dejanskih lastnikov (15) gospodarskih in drugih pravnih subjektov in skladov, čeprav ostaja opredelitev dejanskega lastništva nespremenjena. Gospodarski in drugi pravni subjekti in skladi bodo morali tudi voditi evidenco o identiteti svojih dejanskih lastnikov. Poleg tega predlagana direktiva uvaja nekatere spremembe zahtev glede vodenja evidenc v zvezi s skrbnim preverjanjem strank in transakcijami ter glede notranjih politik in postopkov pooblaščenih subjektov, z namenom, da se vzpostavi ravnovesje med omogočanjem zanesljivih kontrol glede pranja denarja in financiranja terorizma ter spoštovanjem načel prava o varstvu podatkov in pravic subjektov, na katere se podatki nanašajo.

Predlagana direktiva tudi krepi sodelovanje med finančnimi obveščevalnimi enotami držav članic, katerih naloga je, da delujejo kot nacionalne kontaktne točke za prejemanje in analiziranje poročil o sumih pranja denarja ali financiranja terorizma ter njihovo posredovanje pristojnim organom.

Končno, predlagana direktiva bolj kot prejšnje direktive poudarja izvrševanje in sankcioniranje. Države članice morajo zagotoviti, da bodo poslovni subjekti odgovarjali za kršitve pravil s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ter da bodo pristojni organi lahko sprejemali ustrezne ukrepe in izrekali upravne sankcije za te kršitve. Vrste upravnih sankcij, ki se lahko uporabijo, so določene v predlagani direktivi.

1.2 Predlagana uredba

Predlagana uredba je tesno povezana z doseganjem ciljev predlagane direktive. Ključno je, da finančne institucije poročajo ustrezne, natančne in aktualne podatke o prenosih denarnih sredstev, ki jih opravijo za svoje stranke, s čimer se pristojnim organom omogoči, da lahko uspešno ukrepajo proti pranju denarja in financiranju terorizma.

Cilj predlagane uredbe (16) je, da se ob upoštevanju novih mednarodnih standardov (17) postrožijo obstoječe zakonske obveznosti s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki se nanašajo na prenose denarnih sredstev in subjekte, ki opravljajo plačilne storitve. Njen cilj je zlasti izboljšati sledljivost plačil, in sicer z zahtevo za ponudnike plačilnih storitev, da morajo zagotoviti, da prenose denarnih sredstev spremljajo tudi podatki o prejemniku plačila za pristojne organe. V ta namen bo predlagana uredba od ponudnikov plačilnih storitev zahtevala, da preverijo identiteto upravičenca do plačila, ki izvira zunaj Unije, pri zneskih nad 1 000 EUR (18). Od ponudnikov plačilnih storitev bo zahtevala, da imajo vzpostavljene postopke na podlagi tveganja, po katerih presodijo, kdaj izvršiti, zavrniti ali ustaviti prenose denarnih sredstev, in da pet let vodijo evidenco plačil. Predlagana uredba tudi pojasnjuje, da bodo njene zahteve veljale za kreditne in debetne kartice, mobilne telefone in druge elektronske naprave, če se uporabijo za prenos denarnih sredstev.

2. Splošne pripombe

ECB pozdravlja predlagana instrumenta Unije. ECB močno podpira ureditev Unije, ki bo državam članicam in institucijam, ki so rezidenti Unije, zagotovila učinkovita orodja za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, zlasti proti vsakršni zlorabi finančnega sistema s strani oseb, ki perejo denar in financirajo terorizem, ter njihovih sodelavcev. ECB meni, da predlagana instrumenta Unije pravilno in učinkovito rešujeta ugotovljene slabosti sedanje ureditve Unije ter jo posodabljata, da bo upoštevala ugotovljene nevarnosti pranja denarja in financiranja terorizma za Unijo in njen finančni sistem in razvijajoče se mednarodne standarde za spopadanje s temi nevarnostmi. ECB tudi meni, da bosta predlagana instrumenta Unije povečala jasnost in skladnost upoštevnih pravil v vseh državah članicah, na primer na ključnih področjih, kot sta skrbno preverjanje stranke in dejansko lastništvo.

3. Posamezne pripombe

3.1 ECB ugotavlja, da je pravna podlaga predlagane direktive člen 114 Pogodbe ter da je v skladu s tem njen cilj približevanje zadevnih določb nacionalnih predpisov in zmanjševanje neskladnosti med njimi v vsej Uniji. Države članice se zato lahko odločijo, da dodatno znižajo mejne vrednosti, nad katerimi v skladu s predlagano direktivo veljajo v njej določene obveznosti, ali sprejmejo še strožje ukrepe (19). Na primer, kaže, da bi v zvezi s transakcijami med trgovci z blagom visoke vrednosti in strankami, ki niso poslovni subjekti, v znesku 7 500 EUR (20) ali več člen 5 predlagane direktive državam članicam omogočal, da se odločijo za uveljavitev ukrepov, ki bi bili strožji od zgolj zahtev za trgovca, da mora spoštovati obveznosti skrbnega preverjanja stranke in poročanja ter druge zadevne obveznosti po predlagani direktivi. Vse take ukrepe bi bilo treba skrbno pretehtati glede na pričakovano javno korist.

3.2 ECB se zaveda opredelitve pojma ponudnik plačilnih storitev v členu 2(5) predlagane uredbe, izpostavlja pa, da v skladu z uvodno izjavo 8 predlagane uredbe in uvodno izjavo 35 predlagane direktive ni namen zakonodajalcev Unije, da se v področje uporabe te ureditve vključijo osebe, ki »kreditnim ali finančnim institucijam zagotavlja[jo] le sisteme sporočil, druge sisteme podpore za prenos sredstev ali klirinški sistem in sistem poravnave«, kot je sistem TARGET2, ki ga upravlja ECB. ECB podpira ta pristop in poudarja pomembnost ohranitve te izjeme za nadaljnje nemoteno delovanje plačilnih sistemov v Evropi. Če bi ponudnikom sistemov kliringa in poravnave naložili zahteve iz predlagane uredbe, bi to lahko povzročilo velike težave in zamude pri obdelavi plačil med bankami in drugimi subjekti, ki opravljajo plačilne storitve. To bi posledično lahko močno vplivalo na načrtovanje likvidnosti bank in nato na nemoteno delovanje finančnih trgov. Iz tega razloga ter zaradi pravne varnosti in preglednosti ECB priporoča, da se ta izjema določi v normativnem delu predlaganih instrumentov Unije namesto v uvodnih izjavah. Poleg tega bi bilo treba skrbno preučiti, ali je treba to priporočilo upoštevati tudi pri drugih sorodnih pravnih aktih Unije, v katerih sta za to vrsto izjeme uporabljena enak pristop in enaka nomotehnika (21).

3.3 ECB poleg tega izpostavlja, da je več pojmov, ki so opredeljeni v členu 2 predlagane uredbe, opredeljenih tudi v drugih pravnih aktih Unije, ki so tesno povezani s predlagano uredbo, npr. v Direktivi 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (22) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o plačilnih storitvah), Uredbi (ES) št. 924/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o čezmejnih plačilih v Skupnosti in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2560/2001 (23) ter Uredbi (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (24). Ker bi z uporabo uveljavljenih opredelitev pojmov povečali skladnost in olajšali razumevanje pravnih aktov Unije kot celote, ECB predlaga, da se člen 2 predlagane uredbe spremeni, kjer je to ustrezno, in sicer:

(a)	opredelitvi pojmov „plačnik“ in „prejemnik plačila“ bi bilo treba uskladiti z opredelitvama teh pojmov v direktivi o plačilnih storitvah;

(b)

„ponudnik plačilnih storitev“ je pojem, ki ga je uvedla direktiva o plačilnih storitvah in je omejen na šest kategorij ponudnikov teh storitev, ki so navedene v direktivi o plačilnih storitvah; v skladu s tem bi se morala opredelitev tega pojma v predlagani uredbi sklicevati na direktivo o plačilnih storitvah;

(c)	pojem „prenos finančnih sredstev ‘z osebe na osebo’ “ bi moral biti jasneje opredeljen kot transakcija med dvema fizičnima osebama, ki obe delujeta v svojem imenu zunaj področja svoje poslovne, trgovske ali poklicne dejavnosti.

To mnenje bo objavljeno na spletni strani ECB.

V Frankfurtu na Majni, 17. maja 2013

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1) COM(2013) 45 final.

(2) COM(2013) 44 final.

(3) International Standards on Combating Money Laundering and the Financing of Terrorism & Proliferation – the FATF Recommendations, Pariz, 16. februar 2012, dostopno na spletni strani FATF na naslovu http://www.fatf-gafi.org

(4) UL L 309, 25.11.2005, str. 15.

(5) Direktiva Komisije 2006/70/ES z dne 1. avgusta 2006 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve politično izpostavljene osebe in tehničnih meril za postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke ter izjeme na podlagi finančne dejavnosti, ki poteka zgolj občasno ali v omejenem obsegu (UL L 214, 4.8.2006, str. 29).

(6) Predlagana direktiva od pooblaščenih subjektov med drugim zahteva, da opravljajo skrbno preverjanje stranke, vodijo evidence, imajo notranje kontrole ter poročajo o sumljivih transakcijah v povezavi s pranjem denarja in financiranjem terorizma.

(7) Glej člene 9 do 15 v oddelkih 1 in 2 poglavja II predlagane direktive.

(8) Na primer stranke, ki so regulirani poslovni subjekti, kot so kreditne in finančne institucije, ustanovljene v Uniji, ter družbe, ki kotirajo na organiziranih javnih trgih vrednostnih papirjev.

(9) Glej člen 2(1) predlagane direktive, ki navaja pooblaščene subjekte, za katere se predlagana direktiva uporablja, ter med njimi tudi kreditne institucije in finančne institucije, kakor so dodatno opredeljene.

(10) Evropski nadzorni organi so Evropski bančni organ (EBA), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(11) Glej člene 16 do 23 predlagane direktive.

(12) Glej opredelitve pojmov v členu 3(7) ter obveznosti v zvezi s temi osebami, določene v členu 11 in členih 18 do 22 predlagane direktive.

(13) Glej člene 16 do 23 predlagane direktive.

(14) Glej člen 3(7)(b) predlagane direktive. V tej zvezi „domača“ politično izpostavljena oseba pomeni, da ta deluje ali je delovala na vidnem javnem položaju v državi članici, „tuja“ politično izpostavljena oseba pa pomeni, da deluje ali je delovala na vidnem javnem položaju v tretji državi.

(15) Glej člene 3(5), 29 in 30 predlagane direktive.

(16) Predlagana uredba bo razveljavila Uredbo (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev (UL L 345, 8.12.2006, str. 1).

(17) Predvsem priporočila 16 FATF o izboljšanju preglednosti čezmejnih elektronskih prenosov.

(18) Glej člen 7 predlagane uredbe.

(19) Glej člen 5 predlagane direktive, ki določa, da lahko države članice na področju, ki ga zajema predlagana direktiva, za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma sprejmejo ali obdržijo v veljavi strožje določbe.

(20) Glej člen 10(c) predlagane direktive.

(21) Glej Uredbo Sveta (EU) št. 267/2012 z dne 23. marca 2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 961/2010 (UL L 88, 24.3.2012, str. 1).

(22) UL L 319, 5.12.2007, str. 1.

(23) UL L 266, 9.10.2009, str. 11.

(24) UL L 94, 30.3.2012, str. 22.

12.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 166/6

Menjalni tečaji eura (1)

11. junija 2013

2013/C 166/03

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3273
JPY	japonski jen	128,60
DKK	danska krona	7,4575
GBP	funt šterling	0,85390
SEK	švedska krona	8,7454
CHF	švicarski frank	1,2305
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,6860
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,613
HUF	madžarski forint	299,71
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7020
PLN	poljski zlot	4,2789
RON	romunski leu	4,5113
TRY	turška lira	2,5172
AUD	avstralski dolar	1,4206
CAD	kanadski dolar	1,3594
HKD	hongkonški dolar	10,3057
NZD	novozelandski dolar	1,7080
SGD	singapurski dolar	1,6723
KRW	južnokorejski won	1 503,51
ZAR	južnoafriški rand	13,6365
CNY	kitajski juan	8,1410
HRK	hrvaška kuna	7,4988
IDR	indonezijska rupija	13 038,61
MYR	malezijski ringit	4,1883
PHP	filipinski peso	57,209
RUB	ruski rubelj	43,1010
THB	tajski bat	41,133
BRL	brazilski real	2,8642
MXN	mehiški peso	17,2549
INR	indijska rupija	77,5210

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

12.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 166/8

Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2013/C 166/05

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2)

„STAKLIŠKĖS“

ES št.: LT-PGI-0005-0819-27.07.2010

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime

„Stakliškės“

2. Država članica ali tretja država

Litva

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.8

Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

Medica „Stakliškės“ je bistra alkoholna pijača jantarne barve, izdelana na tradicionalen način z naravno fermentacijo medenega mošta z rastlinskimi dodatki (hmeljem, lipovim cvetjem, brinovimi jagodami). Pijača ima zaradi medu ter zelišč in začimb značilen izrazit okus po medu z rahlim sladko-kislim priokusom in pikantno aromo. Ves etanol, vsebovan v medici, je pridobljen izključno z naravno fermentacijo. Pri proizvodnji te pijače se ne uporabljajo sladkor ali druga sladila, barvila, arome ali konzervansi niti se ne dodaja etanol za popravljanje vsebnosti alkohola.

Fizikalno-kemične lastnosti medice „Stakliškės“:

—	vsebnost etanola – 12 ± 1 vol. %,

—	vsebnost sladkorja – 160 ± 8 g/dm3,

—	titracijske kisline, izražene kot citronska kislina – 7 ± 0,5 g/dm3,

—	skupni ekstrakt – 180 ± 8 g/dm3,

—	hlapne kisline, izražene kot ocetna kislina – ne več kot 1,5 g/dm3,

—	vsebnost železa ne sme presegati 10 mg/dm3,

—	skupna vsebnost žveplovega dioksida in sulfita ne sme presegati 200 mg/dm3.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode)

Surovine:

—

voda,

—

naravni med, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

—	delež reducirajočega sladkorja (skupaj fruktoze in glukoze): ni manjši kot 60 g/100 g,

—	vsebnost saharoze: ni večja kot 5 g/100 g,

—	vsebnost vode: ni večja kot 20 %,

—	diastazno število (lestvica Schade): najmanj 8,

—	pivske kvasovke spodnjega vrenja v koncentraciji do 5 % mošta;

—

zelišča/začimbe (3,5 g/liter):

—

hmelj,

—	lipovo cvetje,

—	brinove jagode.

Medeni mošt „Stakliškės“ se pripravlja z mešanjem enakih masnih deležev medu in vode, tj. enega dela medu na en del vode.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

—

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

I.	Raztapljanje medu, pretakanje tekočega medu ter odstranitev ostankov in nečistoč.

II.	Prevrevanje hmelja in drugih zelišč/začimb; hlajenje, precejanje in odmerjanje prevretka.

III.	Točenje tekočega medu, potrebne količine vode in prevretka v kotel za pasterizacijo. Pasterizacija medenega mošta.

IV.	Točenje in ohlajanje medenega mošta.

V.	Fermentacija medenega mošta.

VI.	Bistrenje medice.

VII.	Zorenje medice, ki traja vsaj devet mesecev.

VIII.

Filtriranje in stekleničenje medice.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.

Medico „Stakliškės“ je treba pretočiti v steklene, keramične ali druge posode različnih oblik in prostornin, ki se prodajajo kot spominki, takoj po zorenju in filtraciji, saj bi lahko izpostavljenost zraku med prevozom ali začasnim skladiščenjem povzročila tveganje oksidacije, ki bi škodljivo vplivala na posebne organoleptične lastnosti proizvoda. Poleg tega bi izpostavljenost zraku omogočila onesnaženje z ocetnokislinskimi bakterijami ali drugimi mikroorganizmi, kar bi povzročilo fermentacijo, ki bi škodila proizvodu.

3.7 Posebna pravila za označevanje

—

4. Kratka opredelitev geografskega območja

Geografsko območje zajema občino Stakliškės.

5. Povezanost z geografskim območjem

5.1 Posebnosti geografskega območja

Geografska označba „Stakliškės“ nosi ime mesta, v katerem se medica proizvaja. Mesto leži v kotlini, ki jo obkrožajo hribi in gozdovi. Tam so razmere ugodne za čebelarstvo in pridelavo drugih surovin, ki se uporabljajo v proizvodnji medice, saj so na 60 % površine kmetijska zemljišča, 23 % gozdovi, preostalih 17 % pa pokriva voda ali se uporabljajo za druge namene.

Zgodovina

Mesto Stakliškės je bilo prvič omenjeno leta 1375 v kronikah tevtonskega viteškega reda in izhaja iz besede „Stokielyšek“. Legenda pravi, da se je med lovom nekaj gospodov sprlo o tem, kdo lahko popije 100 kozarcev medice. Eden od njih je spil vseh sto kozarcev in navdušeno zavpil „Stokielyšek“ („sto kozarcev“), kraj pa je tako dobil ime Stokielyček oziroma Stakliškės.

Prve pisne informacije o uživanju medice v baltski deželi je mogoče najti v zapisu Wulfstanovega potovanja, ki sega približno v leto 890. Ta popotnik in trgovec je obiskal dežele vzdolž obale Baltskega morja, kjer se je na lastne oči prepričal o obilici medu in tem, da se uporablja za pripravo pijače. Kralji in plemstvo so uživali kobilje mleko, revni ljudje in sužnji pa so pili medico. Baltsko ljudstvo ni varilo piva, ker je imelo medice na pretek. Na začetku 14. stoletja je Peter iz Duisburga, kronist tevtonskega viteškega reda, zapisal, da so predniki Litovcev pili navadno vodo, medeno vino – znano kot medica – in kobilje mleko, vendar nikoli niso pili pijače, ki ni bila posvečena.

Medica je postala nekakšna legenda, ki so jo na začetku 20. stoletja poskusili oživiti, vendar se je šele po drugi svetovni vojni Aleksandras Sinkevičius, proizvodni inženir iz obrata za izdelavo medice v Stakliškėsu, lotil ponovnega ustvarjanja recepta za medico, ki so jo v preteklosti (od 15. do 18. stoletja) izdelovali iz divjega medu ter različnih zelišč in začimb, in se odločil oživiti proizvodnjo tradicionalne, naravne medice brez žganja, ki je takrat niso več proizvajali niti v Litvi niti v sosednjih državah.

V takratnem družbenem sistemu je moral Aleksandras Sinkevičius prehoditi težko pot, preden mu je leta 1957 uspelo pridobiti dovoljenje za proizvodnjo medice. V starem prostoru za vretje pivovarne Stakliškės je bilo 8. septembra 1958 prekuhanih prvih 700 litrov medenega mošta. Od takrat se medica „Stakliškės“ proizvaja industrijsko. Kot pa je Aivaras Ragauskas zapisal v svoji knjigi Aleksandras Sinkevičius (1908–1989), Trečdalis gyvenimo paskirto lietuviškam midui [Aleksandras Sinkevičius (1908–1989), Tretjina življenja, posvečena litovski medici] (Vilna, 2008), „je bilo načrte težko uresničiti. Na primer, leta 1964 je bilo uresničenih le 91 % proizvodnega načrta. Ker ni bilo niti ustrezne proizvodne osnove niti laboratorija, ni bilo lahko zagotoviti dosledno kakovostne medice, še posebej ker veliko ljudi tega prav tako ni znalo.“ Posledično je proizvodnja medice leta 1963 ustvarila velike izgube. Šele 12. januarja 1967 je po dolgotrajnem postopku prilagajanja recepta, razmerja zelišč in začimb ter proizvodnega procesa Aleksandras Sinkevičius v dopisu št. 24 LTSR (arhiv proizvodnje medice v Stakliškėsu) javnemu tožilcu Viktorasu Galinaitisu in drugim javnim uslužbencem napisal naslednje: „V izjemno primitivnih razmerah sem izdelal proizvode, ki jih ni mogoče izdelati v mehaniziranih obratih, zato so tako zelo kakovostni.“

18. januarja 1967 je bil napisan prvi tehnični priročnik za proizvodnjo te medice, v katerem so opisane surovine in celoten proizvodni postopek, leta 1968 pa so bile sestavljene specifikacije, ki jih izpolnjuje tudi še današnja medica „Stakliškės“.

Sloves medice „Stakliškės“ potrjuje nenehno naraščanje povpraševanja po njej, saj je je bilo leta 1977 proizvedenih 60 000 litrov, leta 1978 pa 80 000 litrov. Leta 1989 so bile prve pošiljke izvožene v Združeno kraljestvo in ZDA, zdaj pa se izvaža na Poljsko, v Belgijo, Latvijo, na Kitajsko, v Izrael in druge države.

Tradicionalna metoda proizvodnje medice „Stakliškės“ ter poklicne spretnosti proizvajalcev na tem geografskem območju, ki se prenašajo iz roda v rod, zagotavljajo pristnost te pijače s prefinjenim okusom in aromo, za katero je značilno dolgo zorenje. To dokazujeta dejstvo, da je litovski sklad za kulinarično dediščino leta 2002 medici „Stakliškės“ podelil status kulinarične dediščine in tako potrdil, da je izdelana iz tradicionalnih sestavin in s tradicionalnimi tehnikami, in dejstvo, da ji je ministrstvo za kmetijstvo leta 2010 podelilo certifikat za proizvod nacionalne dediščine, ki potrjuje, da gre za tradicionalni proizvod s stoletja starimi pristnimi tradicionalnimi lastnostmi, sestavo in proizvodnim postopkom.

5.2 Posebnosti proizvoda

Medica „Stakliškės“ ima značilen izrazit okus po medu z rahlo sladko-kislim priokusom in pikantno aromo. To je rezultat skladnega razmerja med sladkorjem in kislino, tradicionalnega načina proizvodnje, ki vključuje dolgotrajno naravno fermentacijo (do 90 dni) in dolgo zorenje (najmanj devet mesecev), ter tradicionalnega recepta, v skladu s katerim se za proizvodnjo medice uporabljajo samo naravni med ter zelišča in začimbe (hmelj, lipovo cvetje, brinove jagode). Medica „Stakliškės“ se razlikuje od drugih vrst medice, ki jo proizvajajo v sosednjih deželah, ker se etanol pridobiva izključno z naravno fermentacijo in se ne popravlja z dodajanjem etanola, med pa se ne sme nadomestiti s sladkorjem, ustreznimi sladili ali medenim destilatom.

Posebnost in ugled proizvoda potrjuje raziskava, ki jo je leta 2007 opravila skupina za tržne analize in raziskave UAB RAIT in je pokazala, da se „Stakliškės“ razlikuje od drugih istovrstnih pijač zaradi visoke kakovosti (kar je potrdilo 70 % anketirancev), dobrega okusa (kar je potrdilo 59 % anketirancev) in zelo prijetne arome (kar je potrdilo 51 % anketirancev). Druge odlike, pogosto pripisane tej pijači, so bile: močan okus (kar je navedlo 39 % anketirancev), privlačna embalaža (kar je navedlo 36 % anketirancev), primerna je za starejše (kar je navedlo 36 % anketirancev) in visoka cena (kar je navedlo 40 % anketirancev).

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Zaščitena geografska označba za medico „Stakliškės“ temelji na zgodovini proizvoda z značilnostmi, navedenimi v točki 5.2, tradicionalni sposobnosti ljudi za ohranitev posebnih značilnosti proizvodnje in njenem slovesu.

Medica „Stakliškės“ je zaslovela, ker je tradicionalni proizvod. Knjiga Lietuviškas midus (Litovska medica) (Kaunas 1969), ki je bila objavljena leta 1969, opisuje „Stakliškės“ kot „vrsto značilne nacionalne pijače, ki se je pripravljala v daljni preteklosti. Je rahlo alkoholizirana, kiselkasta, vendar zelo dišeča in nežna pijača z majhno vsebnostjo alkohola in veliko vitamini. Ime je dobila po mestu, ki je središče proizvodnje medice v Litvi. Bistra pijača je jantarne barve. Ko se naliva v kozarec, se zdi, kot da se od nje širijo dišeče vonjave po cvetočem travniku.“

Sloves medice „Stakliškės“ ponazarjata zlata medalja, ki jo je dobila na mednarodni razstavi AgroBalt’98, in diploma, prejeta na pokušnji litovskih živil in pijač Degustalit, ki jo je leta 2004 organizirala litovska agencija za regulacijo trga kmetijskih in živilskih proizvodov. Obe priznanji potrjujeta, da je to pijača najboljšega okusa.

Sloves in priljubljenost medice „Stakliškės“ se kaže tudi v pogostih člankih v regionalnem in nacionalnem tisku, informativnih publikacijah in na spletu: „Stakliškių midus“ (Medica Stakliškės) (Mūsų sodai, 1964, št. 5); „Kur Stakliškių auksas ir sidabras“ (Kje sta Stakliškėsova zlato in srebro?) (Švyturys, 1968, št. 24); „Stakliškių midus“ (Medica Stakliškės) (Laisvė, 25. november 1983); „Metai, kaip lietuviškas midus“ (Leto kot litovska medica) (Kooperatininkas, 1988, št. 9); „Stakliškės“ (Šiaurės Atėnai, 2003, št. 646); „AgroBalt: pirmoji lietuviškų maisto produktų ir gėrimų degustacija“ (AgroBalt: prva pokušnja litovskih živil in pijač) (Elta, 9. junij 2004); „ „Ida Basar“ Europos Parlamente išlaikė pirmąjį lietuviškų vaišių egzaminą“ („Ida Basar“ opravila prvi preskus za litovske delikatese v Evropskem parlamentu) (meniu.lt, 11. oktober 2004); „ „Lietuviškas midus“ degtinės gaminti nesirengia“ (Podjetje Lietuviškas midus ne namerava proizvajati vodke) (BNS, 14. april 2006).

Litovci povezujejo ime mesta Stakliškės samo s to pijačo. Medica „Stakliškės“ je imela pomembno vlogo pri ohranjanju litovske identitete v času Sovjetske zveze, danes pa je idealen „ambasador“ Litve v tujini, saj predstavlja Litvo – pri izbiri spominka ali darila iz Litve se ljudje poleg jantarja ali šakotis (tradicionalne litovske sladice) namreč vedno odločijo za to pijačo. Od leta 2011 podjetje UAB Lietuviškas midus izvaja vodene oglede, med katerimi se obiskovalci seznanijo s stoletja starim načinom proizvajanja medice, lahko pa tudi poskusijo in ocenijo to in tudi različne druge pijače. Obiskovalci imajo najraje medico „Stakliškės“ zaradi njenega okusa in imena, ki ga povezujejo s krajem, ki so ga obiskali. Leta 2011 je bilo 1 040 obiskovalcev, leta 2012 pa jih bo že približno 1 800, kar tudi potrjuje sloves medice „Stakliškės“.

Sklic na objavo specifikacije

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (3))

http://www.zum.lt/l.php?tmpl_into=middle&tmpl_id=2702

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3) Prim. opombo 2.

		ISSN 1977-1045 doi:10.3000/19771045.C_2013.166.slv
Uradni list Evropske unije		C 166

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 56 12. junij 2013

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2013/C 166/01	Sporočilo Komisije o razpoložljivi količini za podobdobje september 2013 v okviru nekaterih kvot, ki jih je Evropska unija odprla za proizvode v sektorju riža	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2013/C 166/03	Menjalni tečaji eura	6

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2013/C 166/04	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6951 – Bain Capital/FTE) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	7

	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2013/C 166/05	Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	8

	III Pripravljalni akti
	Evropska centralna banka
2013/C 166/02	Mnenje Evropske centralne banke z dne 17. maja 2013 o predlogu direktive o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ter o predlogu uredbe o podatkih, ki spremljajo prenose sredstev (CON/2013/32)	2


	(1) Besedilo velja za EGP