ISSN 1977-1045

doi:10.3000/19771045.C_2013.030.slv

Uradni list

Evropske unije

C 30

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 56
1. februar 2013


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Svet

2013/C 030/01

Seznam nacionalnih kontaktnih točk iz člena 3(1) Sklepa Sveta o prenosu vzorcev nadzorovanih snovi (2001/419/PNZ)

1

 

Evropska komisija

2013/C 030/02

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6777 – Yazaki Europe/S-Y Systems Technologies Europe) ( 1 )

4

2013/C 030/03

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6738 – Goldman Sachs/KKR/QMH) ( 1 )

4

2013/C 030/04

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6731 – Vitronet/Infinity) ( 1 )

5

 

III   Pripravljalni akti

 

Evropska centralna banka

2013/C 030/05

Mnenje Evropske centralne banke z dne 27. novembra 2012 o predlogu uredbe Sveta o prenosu posebnih nalog na Evropsko centralno banko, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, in predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) (CON/2012/96)

6

 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Svet

2013/C 030/06

Sklep Sveta z dne 28. januarja 2013 o imenovanju in zamenjavi članov upravnega odbora Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja

12

2013/C 030/07

Sklep Sveta z dne 28. januarja 2013 o imenovanju in zamenjavi članov upravnega odbora Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja

13

 

Evropska komisija

2013/C 030/08

Menjalni tečaji eura

14

2013/C 030/09

Izvedbeni sklep Komisije z dne 30. januarja 2013 o nakupu in skladiščenju antigenov virusa slinavke in parkljevke

15

 

V   Objave

 

UPRAVNI POSTOPKI

 

Evropska investicijska banka

2013/C 030/10

Ukrep za spodbujanje univerzitetnih raziskav: rezultati izbirnega odbora za EIBURS 2012

17

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

 


II Sporočila

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Svet

1.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 30/1


Seznam nacionalnih kontaktnih točk iz člena 3(1) Sklepa Sveta o prenosu vzorcev nadzorovanih snovi (2001/419/PNZ)

2013/C 30/01

Avstrija

Bundesminsterum für Inneres

Bundeskriminalamt

Josef-Holaubek-Platz 1

1090 Wien

Tel. +43 2483685621

Faks +43 2483685690

E-naslov: BMI-II-BK-6-2-1@bmi.gv.at

Belgija

Police Fédérale

DGJ/DJP/Service Central Drogues

Rue Frits Toussaint 47

1050 Bruxelles

Tel. +32 26427894

Faks +32 26427898

E-naslov: dgj.djp.drugs.synthetiques@police.be

Bolgarija

Supreme Cassation Prosecutor’s Office

1061 Sofia ‘Vitosha’ Blvd.

Tel. +359 29219330

Faks +359 29885895

E-naslov: mpp_vkp@prb.bg

Češka republika

The Police of the Czech Republic

National Drug Headquarters

P.O. Box 62/NPC

170 89 Praha

Tel. +420 974836510

Faks +420 974836519

E-naslov: npdc@mvcr.cz

Ciper

Pharmaceutical Services

Ministry of Health

1475 Nicosia

Tel. +357 608607 / 608

Faks +357 22608649 / 793

E-naslov: phscentral@phs.moh.gov.cy

apantelidou@phs.moh.gov.cy

Danska

Danish National Police

Police Department

National Centre of Investigation

Polititorvet 14

1780 Copenhagen V

Tel. +45 33148888

Faks +45 33322771

E-naslov: nec@politi.dk

Estonija

Estonian Forensic Science Institute

Tervise 30

13419 Tallinn

Tel. +372 6636600

E-naslov: kohtuekspertiis@ekei.ee

Finska

National Bureau of Investigation

Forensic Laboratory

P.O. Box 285

FI-01301 Vantaa

Tel. +358 718786336

Faks +358 718786303

E-naslov: kemia.huume.rtl.krp@poliisi.fi

Francija

ANSM

Pôle Stupéfiants et psychotropes

143-147 boulevard Anatole-France

93285 Saint-Denis Cedex

Tel. +33 155873633 / 3590

Faks +33 155873592

E-naslov: marie-anne.courne@ansm.sante.fr

stephane.lucas@ansm.sante.fr

Nemčija

Bundesinstitut für Arzneimittel und Medizinprodukte Bundesopiumstelle

Kurt-Georg-Kiesinger-Allee 3

53175 Bonn

Tel. +49 22820730

Faks +49 2282075210

E-naslov: btm@bfarm.de

Grčija

Ministry of Finance

General Directorate of General State Chemical Laboratory

3rd Chemical Service of Athens Department of Narcotics

An. Tsoha Street 16

115 21 Athens

Tel. +30 2106479333

Faks +30 2106479303 / 6481587

E-naslov: narkot@ath.forthnet.gr

Madžarska

National Police Headquarters

Central Drug Administration Unit

Budapest

Teve St. 4–6.

1139

Naslov:

Budapest

P.O. Box 314

1903

Tel. +36 14435618

Faks +36 14435514

E-naslov: kincsesi@orfk.police.hu

For proficiency testing programmes:

Office of Health Authorisation and Administrative Procedures

Department of Narcotic Drugs Control

Budapest

Zrínyi St. 3.

1051

Tel. +36 13257970

Faks +36 13110063

E-naslov: narcotic@eekh.hu

Irska

Garda National Drugs Unit

An Garda Síochána

Dublin Castle

Dublin 2

Tel. +353 16669900

Faks +353 16699985

Italija

Direzione centrale per i servizi antidroga

Via Torre di Mezzavia 9

00173 Roma RM

Tel. +39 064651

Faks +39 0646523689 / 0646523885

E-naslov: direzione.antidroga@interno.it

Latvija

Forensic Research Department of the State Police

Bruninieku street 72B

Rīga, LV-1009

Tel. +371 67208405

E-naslov: kimiki@ec.vp.gov.lv

Litva

Lithuanian Criminal Police Bureau

Saltoniskiu str. 19

LT-08105 Vilnius

Tel. +370 52719768 / 52717928

Faks +370 52717917

E-naslov: lkpb.rastine@policija.lt

drugs@policija.lt

Luksemburg

Laboratoire National de Santé

Division «Toxicologie»

162A, avenue de la Faiencerie

1511 Luxembourg

Tel. +352 466644474 / 466644472

Faks +352 221331

Malta

Malta Police Drug Squad

Police HQ

Floriana

Tel. +356 22942021

Faks +356 21239909

E-naslov: neil.harrison@gov.mt

Nizozemska

Nederlands Forensisch Instituut (Netherlands Forensic Institute)

Laan van Ypenburg 6

2497 GB The Hague

Naslov:

P.O. Box 24044

2490 AA The Hague

Tel. +31 708886283 / 708886270

Faks +31 708886557

Poljska

Central Bureau of Investigation, Police Headquarters

Pulawska 148/150

02-624 Warsaw

Tel. +48 226015049

Faks +48 226015019

E-naslov: cbs@policja.gov.pl

Portugalska

Police Scientific Laboratory

Head of Toxicology Unit

Rua Gomes Freire 174.o

1169-007 Lisboa

Tel. +351 218641740

Faks +351 213150808

E-naslov: lpc.toxicologia@pj.pt

Romunija

Ministry of Administration and Interior

General Directorate of the Romanian Police

Central Laboratory for Drug Analysis and Profiling

Șos. Ștefan cel Mare No 13-15, 2nd district

Bucharest

Tel. +40 212082525-26792

Faks +40 213100522

E-naslov: laborator-co@politiaromana.ro

Slovenija

General Police Directorate

National Forensic Laboratory

Vodovodna 95

SI-1000 Ljubljana

Tel. +386 14284493

Faks +386 14284986

GSM +386 41719892

E-naslov: nfl@policija.si

sonja.klemenc@policija.si

Slovaška

Presidium of the Police Force

Bureau of International Police Cooperation

Račianska 45

812 72 Bratislava

Tel. +421 961056450

Faks +421 961056459

E-naslov: spocumps@minv.sk

Španija

Oficina Central Nacional de Estupefaacientes (OCNE)

Complejo Policial de Canillas

Comisaría General de Policía Judicial

C/ Julián González Segador, s/n

28043 Madrid

Tel. +34 915822540 / 915822560

Faks +34 915822980

E-naslov: cenci@dgp.mir.es

Švedska

Swedish National Laboratory of Forensic Science (SKL)

Statens kriminaltekniska laboratorium

SE-581 94 Linköping

Tel. +46 105628300

Faks +46 105628047

E-naslov: skl@skl.polisen.se

Združeno kraljestvo

Drugs Intelligence Unit

Forensic Science Service

Drugs Team

Operational Headquarters

Priory House

Gooch Street North

Birmingham

B5 6QQ

Tel. +44 1216076821

Faks +44 1216224756

E-naslov: diu@fss.pnn.police.uk


Evropska komisija

1.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 30/4


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.6777 – Yazaki Europe/S-Y Systems Technologies Europe)

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 30/02

Komisija se je 25. januarja 2012 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32013M6777. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.


1.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 30/4


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.6738 – Goldman Sachs/KKR/QMH)

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 30/03

Komisija se je 19. decembra 2012 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32012M6738. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.


1.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 30/5


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.6731 – Vitronet/Infinity)

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 30/04

Komisija se je 22. januarja 2013 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v nemščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32013M6731. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.


III Pripravljalni akti

Evropska centralna banka

1.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 30/6


MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 27. novembra 2012

o predlogu uredbe Sveta o prenosu posebnih nalog na Evropsko centralno banko, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, in predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ)

(CON/2012/96)

2013/C 30/05

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je dne 27. septembra 2012 prejela zahtevo Sveta za mnenje o predlogu uredbe Sveta o prenosu posebnih nalog na Evropsko centralno banko, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba o enotnem nadzornem mehanizmu). Isti dan je ECB prejela zahtevo Sveta za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) v zvezi z njeno povezavo z Uredbo Sveta (EU) št. …/… o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (2) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba o Evropskem bančnem organu).

ECB je dne 5. novembra 2012 prejela zahtevo Evropskega parlamenta, ki izhaja iz člena 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, za mnenje o predlagani uredbi o Evropskem bančnem organu.

Pristojnost ECB, da poda mnenje o predlagani uredbi o enotnem nadzornem mehanizmu, izhaja iz člena 127(6) Pogodbe. Pristojnost ECB, da poda mnenje o predlagani uredbi o Evropskem bančnem organu, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe, saj predlagana uredba o Evropskem bančnem organu vsebuje določbe, ki vplivajo na prispevek Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) k nemotenemu vodenju politik glede bonitetnega nadzora kreditnih institucij in stabilnosti finančnega sistema, kot je navedeno v členu 127(5) Pogodbe. Predlagana uredba o Evropskem bančnem organu upošteva posebne naloge, ki se prenesejo na ECB v skladu s členom 127(6) Pogodbe in predlagano uredbo o enotnem nadzornem mehanizmu.

Ker se obe besedili nanašata na prenos posebnih nadzornih nalog na ECB in na vzpostavitev enotnega nadzornega mehanizma (SSM — Single Supervisory Mechanism) ter kljub različnima zakonodajnima postopkoma, ki se uporabljata za ti besedili, je ECB sprejela eno mnenje o dveh predlogih. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

1.   Splošne pripombe

1.1

Predlagana uredba o enotnem nadzornem mehanizmu je odziv na zahtevo voditeljev držav in vlad na vrhu držav euroobmočja z dne 29. junija 2012, naj se predstavijo predlogi za SSM (3). ECB široko pozdravlja te predloge, ki so v skladu z glavnimi ugotovitvami poročila predsednika Evropskega sveta z dne 26. junija 2012 (4) in s sklepi Evropskega sveta z dne 29. junija in 18. oktobra 2012. Arhitekturo ekonomske in monetarne unije je treba znatno okrepiti, da se prekinejo škodljive povezave med bankami in državami v nekaterih državah članicah euroobmočja ter obrne trenutni proces drobitve finančnega trga v euroobmočju.

1.2

Vzpostavitev SSM bi morala prispevati k obnovitvi zaupanja v bančni sektor ter oživitvi medbančnega posojanja in čezmejnih kreditnih tokov preko neodvisnega celostnega nadzora za vse udeležene države članice, in sicer na podlagi sistema, ki vključuje ECB in nacionalne nadzornike. SSM bo z odpravo nacionalnih motenj in boljšim odzivom na potrebe enotnega valutnega območja prispeval tudi k učinkoviti uporabi enotnega pravilnika za finančne storitve ter uskladitvi nadzornih postopkov in praks. V tem kontekstu je ECB pripravljena opravljati nove naloge iz predlagane uredbe o enotnem nadzornem mehanizmu, ki se nanašajo na bonitetni nadzor kreditnih institucij. ECB meni, da je člen 127(6) Pogodbe ustrezna pravna podlaga za takojšen in učinkovit prenos posebnih nadzornih nalog na ECB.

1.3

ECB podpira zaključke vmesnega poročila predsednika Evropskega sveta o ekonomski in monetarni uniji ter enotnem finančnem okviru (5). V tej zvezi ugotavlja, da Evropski svet poziva k takojšnjemu sprejetju določb v zvezi z uskladitvijo nacionalnih okvirov za reševanje (6) in okvirov za sisteme zajamčenih vlog (7) iz zakonodajnih predlogov in predlogov o kapitalskih zahtevah bank do konca leta 2012 (8), kar bi okrepilo izvajanje SSM. Poleg tega vmesno poročilo izpostavlja, da se enotni finančni okvir ne sme načrtovati ločeno od korakov v smeri enotnega fiskalnega in gospodarskega okvira, ter poudarja tudi potrebo po nadaljnjem razvoju v smeri oblikovanja enotnega mehanizma za reševanje. ECB meni, da je tak enotni mehanizem za reševanje – osredotočen na Evropski organ za reševanje – pravzaprav nujna dopolnitev SSM, da se doseže dobro delovanje unije finančnega trga. Zato bi bilo treba tak mehanizem vzpostaviti ali vsaj določiti jasne roke za njegovo vzpostavitev, ko ECB v celoti prevzame odgovornost za nadzor, tj. ob koncu spodaj navedenega prehodnega obdobja.

1.4

Z vidika ECB bi morala biti predlagana uredba o enotnem nadzornem mehanizmu v skladu z naslednjimi glavnimi načeli. Prvič, ECB bi moralo biti znotraj SSM omogočeno, da opravlja dodeljene ji naloge učinkovito in strogo brez vsakršnega tveganja za njen ugled. Drugič, ECB bi morala ostati neodvisna pri opravljanju vseh njenih nalog. Tretjič, nove naloge ECB v zvezi z nadzorom bi morale biti strogo ločene od njenih nalog v zvezi z denarno politiko, ki jih ima po Pogodbi. Četrtič, ECB bi moral biti omogočen celovit dostop do znanja, strokovnih izkušenj in operativnih virov nacionalnih nadzornih organov. Petič, SSM bi moral delovati na način, ki je popolnoma skladen z načeli, na katerih temelji enotni trg finančnih storitev, in v celoti upoštevati enotni pravilnik za finančne storitve. V tej zvezi ECB tudi pozdravlja možnost, da se v SSM vključijo države članice zunaj euroobmočja, da se zagotovi večja uskladitev nadzornih praks v Evropski uniji in tako okrepi notranji trg. Šestič, ECB je pripravljena upoštevati najvišje standarde odgovornosti za nadzorne naloge.

1.5

Prvič, da se v SSM zagotovi izvajanje učinkovitega nadzora, predlagana uredba o enotnem nadzornem mehanizmu dodeljuje ECB posebne nadzorne naloge, skupaj s potrebnimi pripadajočimi nadzornimi in preiskovalnimi pooblastili ter neposrednim dostopom do informacij. To je nujno za zagotovitev, da SSM učinkovito opravlja svoje naloge. ECB pozdravlja vključitev vseh kreditnih institucij. To je pomembno za ohranitev enakih konkurenčnih pogojev med bankami in preprečitev razčlenjenosti v bančnem sistemu. Končno, predlagani prenos pooblastil za izvajanje makrobonitetnega nadzora na ECB je dobrodošel, saj bo ECB omogočil usklajevanje izvajanja makrobonitetnih in mikrobonitetnih politik. ECB prav tako ugotavlja, da predlagana uredba o enotnem nadzornem mehanizmu določa, da bi morala ECB pri opravljanju njenih nadzornih nalog spodbujati varnost in trdnost kreditnih institucij ter stabilnost finančnega sistema (9), kar pomeni, da imajo njene odgovornosti tudi makrobonitetno naravo. ECB meni, da bi morala predlagana uredba o enotnem nadzornem mehanizmu omogočiti uveljavitev makrobonitetnih instrumentov, ki jih določa pravo Unije, bodisi na pobudo ECB bodisi na pobudo nacionalnih organov. Zlasti bi morali nacionalni organi zaradi njihove odgovornosti za finančno stabilnost in ob upoštevanju neposredne bližine in poznavanja nacionalnih gospodarstev in finančnih sistemov (10) imeti na voljo dovolj orodij za obvladovanje makrobonitetnih tveganj, povezanih z določeno situacijo v udeleženih državah članicah, ne da bi to posegalo v možnost, da z namenom učinkovitega obvladovanja teh tveganj ukrepa tudi SSM. Z vidika pomembnosti funkcionalne ločitve med makrobonitetnim in mikrobonitetnim nadzorom ter odgovornosti Sveta ECB za finančno stabilnost bi se morali znotraj okvira SSM predvideti posebni postopki za vključitev Sveta ECB v zvezi z odločitvami ECB o ukrepih makrobonitetne politike.

1.6

Drugič, ECB mora opravljati naloge, ki se nanjo prenašajo s predlagano uredbo o enotnem nadzornem mehanizmu, brez poseganja v cilje ESCB, kot so določeni v členu 127 Pogodbe (11). ECB bo zagotovila, da njene dejavnosti znotraj SSM ne bodo vplivale na izvajanje nalog ESCB po Pogodbi in Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) niti ogrozile njene institucionalne ureditve. Po Pogodbi in Statutu (12) je ECB popolnoma neodvisna (13) pri opravljanju njenih nalog, kar vključuje vse nadzorne naloge, ki se prenesejo nanjo na podlagi člena 127(6) Pogodbe. V tej zvezi zahteva iz Pogodbe glede neodvisnosti ECB velja zanjo kot celotno institucijo in zato vključuje njene organe, kot so nadzorni svet in njegovi člani, kadar opravljajo naloge po predlagani uredbi o enotnem nadzornem mehanizmu. Poleg tega neodvisnost ECB obsega tudi operativno neodvisnost nadzornikov, kot je navedeno v Temeljnih načelih za učinkovit bančni nadzor (Core Principles for Effective Banking Supervision, v nadaljnjem besedilu: Temeljna načela) (14), ki jih je nedavno sprejel Baselski odbor za bančni nadzor.

1.7

Drugi s tem povezani vidik Temeljnih načel za zagotovitev učinkovitosti nadzora je ustrezna pravna varnost nadzornikov pri izvrševanju njihove funkcije, da se zaščiti splošni interes. V tej zvezi ECB opaža, da se normativni trend in sodna praksa v več državah članicah in na globalni ravni gibljeta v smeri omejevanja odgovornosti nadzornikov. ECB meni, da bi bilo treba odgovornost ECB, nacionalnih pristojnih organov in njihovih uradnikov uveljavljati samo v primerih naklepnega ravnanja ali hude malomarnosti. Prvič, ta omejitev bi odražala skupna načela v nacionalnih zakonodajah o bančnem nadzoru v naraščajočem številu držav članic in v različnih pomembnih finančnih središčih sveta, ki se nagibajo k omejitvi nadzorne odgovornosti. Drugič, bila bi v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije, ki je ugotovilo odgovornost samo v primeru dovolj resnih kršitev. Tretjič, s to določbo bi se Unija pridružila globalnemu konsenzu, ki je bil dosežen s Temeljnimi načeli, v skladu s katerimi morajo predpisi o nadzoru ščititi nadzornika in njegovo osebje pred tožbami zaradi ravnanj in/ali opustitev pri opravljanju njihovih dolžnosti v dobri veri in zaradi povrnitve stroškov branjenja takih ravnanj in/ali opustitev, tako da se še bolj okrepi položaj nadzornega organa v razmerju do nadzorovanih subjektov (15). Četrtič, ta globalni konsenz temelji na kompleksnosti nadzornih nalog. Nadzorni organi so zavezani ščititi pluralnost interesov v dobro delujočem bančnem sistemu in finančnem sistemu kot celoti. Poleg tega morajo nadzorni organi delovati, zlasti v kriznih časih, pod velikim časovnim pritiskom. Petič, pojasnitev ureditve odgovornosti znotraj SSM, ki deluje v okolju več jurisdikcij, bi prispevala k: (i) usklajeni ureditvi odgovornosti znotraj SSM; (ii) ohranitvi neokrnjene zmožnosti SSM, da ukrepa, saj bi lahko preveč stroga in raznovrstna ureditev odgovornosti znotraj kompleksne strukture SSM oslabila sklep nadzornega organa v SSM, da sprejme potrebne ukrepe; in (iii) omejitvi špekulativnih pravnih postopkov, ki temeljijo na domnevni odgovornosti za ravnanja ali opustitve organa v SSM.

1.8

Tretjič, bistvena je stroga ločitev nalog v zvezi z denarno politiko in nadzornih nalog, prenesenih na ECB, da se preprečijo potencialni konflikti interesov in zagotovi avtonomno odločanje pri opravljanju teh nalog, ob zagotovitvi skladnosti z institucionalnim okvirom ESCB. V ta namen so potrebne ustrezne strukture upravljanja, da se zagotovi ločitev med temi nalogami in hkrati omogoči, da celotna struktura izkoristi sinergije. V tej zvezi bi bilo treba zagotoviti, da bo v skladu s predlagano uredbo o enotnem nadzornem mehanizmu in znotraj vsebinskega okvira Pogodbe nadzorni svet pomenil težišče nadzorne funkcije ECB. Poleg vodij nadzora v pristojnih organih iz udeleženih držav članic bi moral nadzorni svet kot opazovalce vključevati tudi predstavnike nacionalnih centralnih bank, ki opravljajo nadzorne dejavnosti, podrejene dejavnostim nacionalnih pristojnih organov, kadar je to predvideno z zakonskimi določbami. Poleg tega bi moral nadzorni svet imeti v največji možni meri potrebna orodja ter strokovno znanje in izkušnje za učinkovito opravljanje njenih nalog, ob spoštovanju temeljnih statutarno določenih odgovornosti organov odločanja ECB. V tem kontekstu bi moral okvir za delovanje nadzornega sveta zagotoviti enako obravnavo glede sodelovanja predstavnikov nacionalnih pristojnih organov vseh udeleženih držav članic, vključno z državami članicami, ki tesno sodelujejo z ECB. Končno, tudi ob upoštevanju izkušenj različnih nacionalnih centralnih bank, ki že izvajajo nadzor, bo ECB vzpostavila ustrezna interna pravila in postopke za zagotovitev ustrezne ločitve funkcij, ki podpirajo te naloge.

1.9

Četrtič, za SSM je bistveno, da lahko pri opravljanju novih nadzornih nalog uporabi strokovno znanje in izkušnje ter vire nacionalnih nadzornikov. Bistvene so tudi poglobljene kvalitativne informacije in združeno znanje kreditnih institucij ter zanesljive kvantitativne informacije. Preko ustreznih postopkov decentralizacije bo lahko SSM, ob ohranitvi enotnosti nadzornega sistema in izognitvi podvajanja, izkoristil prednost, da so nacionalni nadzorniki bliže nadzorovanim subjektom, ter hkrati zagotovil potrebno kontinuiteto in skladnost nadzora v udeleženih državah članicah. V tem kontekstu bi lahko predlagana uredba o enotnem nadzornem mehanizmu bolje pojasnila praktične načine za decentralizacijo nadzornih nalog znotraj SSM, in sicer z določitvijo nekaterih osnovnih organizacijskih načel. Zlasti bi morala določiti, da se lahko ECB za izvedbo nadzornih nalog obrne na nacionalne pristojne organe, zlasti v zvezi s kreditnimi institucijami, ki so z gospodarskega, finančnega ali bonitetnega vidika manj pomembne, ne da bi to posegalo v pravico ECB, da zagotovi usmeritve in navodila ali da prevzame naloge nacionalnih organov, kadar je to nujno potrebno. Poleg tega bi morala predlagana uredba o enotnem nadzornem mehanizmu določiti podlago za ustrezni okvir učinkovite razdelitve nadzornih nalog znotraj SSM, vključno s postopki obveščanja o odločitvah glede nadzora, ki jih sprejmejo nacionalni pristojni organi. Zato bi morala ECB poleg posebnih pravil, ki bi morala biti vključena v predlagano uredbo o enotnem nadzornem mehanizmu, po posvetovanju z nacionalnimi pristojnimi organi, udeleženimi v SSM, nadalje določiti merila in mehanizme za decentralizacijo znotraj SSM v obliki podrobnih pravil, potrebnih za izvajanje tega okvira. Zlasti bi morala ta pravila kreditnim institucijam kot naslovnikom nadzornih ukrepov omogočiti, da jasno določijo ustrezni organ kot njihov kontakt. Poleg tega bi morali biti tako ECB kot nacionalnim pristojnim organom omogočeno, da v skladu z njihovo organizacijsko avtonomijo določijo vire, ki so potrebni za izvajanje njihovih nalog znotraj SSM. Končno, pomembno bo zagotoviti, da se bo končna odgovornost ECB za nadzor znotraj SSM ujemala s pooblastili za izvajanje kontrole nad SSM kot celoto in nadzorovanimi subjekti ter z ureditvami zelo tesnega sodelovanja z nacionalnimi pristojnimi organi, vključno s posebnimi pravili za izredne situacije in ustreznimi informacijskimi tokovi. Zato bi morale obstajati učinkovite ureditve za informacijske tokove znotraj SSM, da se prepreči tudi vsakršno podvajanje obveznosti poročanja kreditnih institucij.

1.10

Petič, predlagana uredba o enotnem nadzornem mehanizmu in predlagana uredba o Evropskem bančnem organu morata zagotoviti, da bo novi okvir skladen z enotnim trgom. Naslednja dva glavna elementa lahko prispevata k doseganju tega cilja. Prvič, predlagana uredba o enotnem nadzornem mehanizmu bi morala omogočiti, da se države članice, ki se želijo pridružiti SSM, vključijo v ustrezne mehanizme tesnega sodelovanja in polno sodelujejo pri dejavnostih nadzornega sveta pod enakimi pogoji kot države članice euroobmočja, tj. z istimi pravicami in obveznostmi. Drugič, prenos nalog v zvezi z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij na ECB ustvarja za države članice euroobmočja nov institucionalni okvir, ki bo morda terjal prilagoditve upravljanja Evropskega bančnega organa. Predlagana uredba o Evropskem bančnem organu bi morala omogočiti potrebne prilagoditve strukture upravljanja in pooblastil Evropskega bančnega organa, zlasti z zagotovitvijo enake obravnave nacionalnih nadzornih organov in ECB ob zaščiti neodvisnosti ECB. ECB bo še naprej sodelovala v odboru nadzornikov Evropskega bančnega organa pod pogoji, določenimi v Uredbi (EU) št. 1093/2010 (16). Poleg tega bo ECB ob upoštevanju njene nove osrednje vloge v SSM prispevala k zagotavljanju, da nacionalni pristojni organi, udeleženi v SSM, zavzamejo medsebojno usklajena stališča v organih odločanja Evropskega bančnega organa o vprašanjih, ki spadajo na področje uporabe nadzornih nalog ECB, vključno z oblikovanjem posebnih pravil na tem področju, če je to primerno, ne da bi to posegalo v nadzorne naloge, ki še naprej ostajajo pri pristojnih nacionalnih organih. Končno, lahko bi se oblikovale ustrezne ureditve za zagotovitev nemotenega sodelovanja med SSM in državami članicami, ki v njem niso udeležene.

1.11

Šestič, demokratična odgovornost je nujno potrebna protiutež neodvisnosti. Za ECB že veljajo odgovornost in obveznosti poročanja, ki bi se morale v celoti ohraniti za njene obstoječe naloge. ECB ugotavlja, da bodo v predlagani uredbi o enotnem nadzornem mehanizmu določene podobne obveznosti zaradi njenih novih nadzornih nalog. Na podlagi teh predpisanih obveznosti bi bilo treba oblikovati ločene in ustrezne oblike odgovornosti, tudi v skladu s Temeljnimi načeli. Ti mehanizmi odgovornosti bi morali odražati naslednje preudarke. Prvič, spoštovati bi morali neodvisnost ECB. Drugič, odgovornost bi se morala vzpostaviti na ravni sprejemanja in izvajanja odločitev. Mehanizmi odgovornosti bi se torej morali oblikovati predvsem na evropski ravni, ne da bi to posegalo v obstoječe ureditve odgovornosti nacionalnih nadzornikov, ki se prav tako uporabljajo za njihove zadevne nadzorne naloge, ki niso poverjene SSM, in v priložnostno izmenjavo mnenj predsednika oziroma članov nadzornega sveta z nacionalnimi parlamenti. Tretjič, za zaščito zaupnosti nadzornih informacij bi bilo treba vzpostaviti trdne mehanizme.

2.   Prehodne določbe

ECB poudarja, da je pomembno doseči soglasje o zgornjih predlogih do konca leta 2012, da se obdrži načrtovani časovni okvir, in sicer začetek veljavnosti predlagane uredbe o enotnem nadzornem mehanizmu 1. januarja 2013, postopno operativno izvajanje v letu 2013 in popolno izvajanje do januarja 2014. Obvezno zaporedje je ključno, da se ECB omogočijo izvedba potrebnih pripravljalnih ureditev, vzpostavitev organizacije sodelovanja med ECB in nacionalnimi pristojnimi organi v skladu z decentraliziranim okvirom, dodelitev ustreznih virov in interna pripravljenost prevzeti nadzorne naloge v skladu z dogovorjenimi fazami regulativnega načrta. V tem kontekstu ECB podpira predlog Komisije, da lahko ECB v prehodnem obdobju zahteva vse ustrezne informacije, da lahko celovito oceni kreditne institucije udeleženih držav članic (vključno s pregledom kakovosti sredstev). To bi moralo pospešiti nemoten prehod k začetku izvajanja operativnega nadzora s strani SSM. ECB meni, da je predlagani časovni okvir Komisije ambiciozen, vendar izvedljiv.

3.   Uveljavitev reforme

Kot je navedeno zgoraj, bi morala predlagana uredba o enotnem nadzornem mehanizmu zagotoviti ECB potrebna pooblastila za učinkovito opravljanje nanjo prenesenih nalog. ECB ima regulativna pooblastila po členu 132 Pogodbe in členu 34.1 Statuta ESCB in ECB, ki ji bodo omogočila izvajanje teh nalog v skladu s pravnim redom Unije in prihajajočo zakonodajo Unije, zlasti enotnim pravilnikom za finančne storitve (vključno s postopkom »upoštevaj ali pojasni«, kar zadeva smernice ali priporočila Evropskega bančnega organa). Vendar bi nadaljnje izboljšave po sprejetju predlagane uredbe o enotnem nadzornem mehanizmu in uveljavitvi reform prispevale k temu, da bi ECB lažje izvrševala nadzorne naloge. Prvič, predlagana uredba o enotnem nadzornem mehanizmu bi morala omogočiti, da ECB sprejme uredbe o določitvi nadaljnjih ureditev in postopkov za nacionalne pristojne organe glede naložitve sankcij. Prav tako bi bilo treba zagotoviti, da ima ECB pooblastilo za sprejetje preventivnih ukrepov, ki so pristojnim organom na voljo po nacionalnem pravu. Drugič, glavne bonitetne instrumente, določene v bančni zakonodaji Unije, bi bilo treba, kjer je primerno, še bolj okrepiti z neposredno uporabljivim pravom Unije, enako kot na primer pri določbah predlagane uredbe o kapitalskih zahtevah. Neposredno uporabljivi enotni pravilnik bi prispeval tako k učinkovitosti SSM kot delovanju enotnega trga. Tretjič, v skladu s členom 25.1 Statuta ESCB je ECB pripravljena prispevati k nadaljnji uskladitvi nacionalnih zakonodaj z dajanjem mnenj udeleženim državam članicam o nacionalnem izvajanju direktiv Unije, ki se nanašajo na bonitetni nadzor kreditnih institucij in na stabilnost finančnega sistema, v zadevah v zvezi z nalogami, prenesenimi na ECB po predlagani uredbi o enotnem nadzornem mehanizmu.

4.   Nadaljnje spremembe predlagane uredbe o enotnem nadzornem mehanizmu

Predlagana uredba o enotnem nadzornem mehanizmu določa objavo poročila o uporabi te uredbe do 31. decembra 2015, ki lahko vodi do sprememb njenega besedila, kar bi terjalo uporabo postopka iz člena 127(6) Pogodbe. Za zagotovitev, da se lahko predlagana uredba o enotnem nadzornem mehanizmu v prihodnosti na pravočasen in fleksibilen način tehnično prilagodi novim okoliščinam, ECB priporoča, da Evropski svet premisli o uporabi člena 48 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu s tem členom 48 lahko Evropski svet bodisi pooblasti Svet, da odloča s kvalificirano večino (17) o nadaljnjih tehničnih spremembah predlagane uredbe o enotnem nadzornem mehanizmu, bodisi sprejme sklep, po katerem se te spremembe sprejmejo po rednem zakonodajnem postopku (18). Tak poenostavljen postopek spreminjanja uredbe o enotnem nadzornem mehanizmu bi omogočil nadaljnji razvoj zakonodaje Unije glede bančnega in bonitetnega nadzora, ki vpliva na upoštevanje SSM.

V Frankfurtu na Majni, 27. novembra 2012

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  COM(2012) 511 konč.

(2)  COM(2012) 512 konč.

(3)  Izjava z vrha držav euroobmočja, 29. junij 2012.

(4)  Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji.

(5)  Vmesno poročilo predsednika Evropskega sveta, Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji, 12. oktober 2012.

(6)  Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv Sveta 77/91/EGS in 82/891/EGS, direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES in 2011/35/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 – COM(2012) 280 konč.

(7)  Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o sistemih zajamčenih vlog – COM(2010) 368 konč.

(8)  Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih družb ter spremembi Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, COM(2011) 453 konč.; in predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (predlagana uredba o kapitalskih zahtevah) – COM(2011) 452 konč.

(9)  Člen 1 predlagane uredbe o enotnem nadzornem mehanizmu.

(10)  Glej Mnenje Evropske centralne banke CON/2012/5 z dne 25. januarja 2012 o predlogu direktive o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih družb ter o predlogu uredbe o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (UL C 105, 11.4.2012, str. 1).

(11)  Glej člena 127(1) in 282(2) Pogodbe ter člen 2 Statuta ESCB.

(12)  Glej člen 130 in člen 282(3) Pogodbe ter člen 7 Statuta ESCB.

(13)  Koncept neodvisnosti centralnih bank vključuje funkcionalno, institucionalno, osebno in finančno neodvisnost (glej na primer Konvergenčno poročilo ECB, 2012, str. 21).

(14)  Sprejeta septembra 2012. Dostopno na spletni strani Banke za mednarodne poravnave na naslovu http://www.bis.org

(15)  Načelo 2, odstavek 9, Temeljnih načel.

(16)  Člen 40(1)(d) Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(17)  Člen 48(7), prvi pododstavek.

(18)  Člen 48(7), drugi pododstavek.


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Svet

1.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 30/12


SKLEP SVETA

z dne 28. januarja 2013

o imenovanju in zamenjavi članov upravnega odbora Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja

2013/C 30/06

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 337/75 z dne 10. februarja 1975 o ustanovitvi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja in zlasti člena 4 Uredbe (1),

ob upoštevanju predloga za imenovanje v skupini predstavnikov delodajalcev, ki ga je Komisija predložila Svetu,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je s sklepom z dne 16. julija 2012 (2) imenoval člane upravnega odbora Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za obdobje od 18. septembra 2012 do 17. septembra 2015.

(2)

V skupini predstavnikov delodajalcev upravnega odbora navedenega centra se je sprostilo mesto člana za Švedsko –

SKLENIL:

Edini člen

Za članico upravnega odbora Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja se za preostanek mandata, ki se izteče 17. septembra 2015, imenuje:

PREDSTAVNIKI ORGANIZACIJ DELODAJALCEV:

ŠVEDSKA

Karin THAPPER

V Bruslju, 28. januarja 2013

Za Svet

Predsednik

S. COVENEY


(1)  UL L 39, 13.2.1975, str. 1.

(2)  UL C 228, 31.7.2012, str. 3.


1.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 30/13


SKLEP SVETA

z dne 28. januarja 2013

o imenovanju in zamenjavi članov upravnega odbora Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja

2013/C 30/07

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 337/75 z dne 10. februarja 1975 o ustanovitvi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja in zlasti člena 4 Uredbe (1),

ob upoštevanju predloga za imenovanje, ki ga je podala litovska vlada,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je s sklepom z dne 16. julija 2012 (2) imenoval člane upravnega odbora Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za obdobje od 18. septembra 2012 do 17. septembra 2015.

(2)

Po odstopu Romualdasa PUSVAŠKISA se je sprostilo mesto člana upravnega odbora Centra v skupini vladnih predstavnikov.

(3)

Član upravnega odbora navedenega centra naj bi bil imenovan za preostanek sedanjega mandata, ki se izteče 17. septembra 2015 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Edini člen

Za člana upravnega odbora Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja se za preostanek mandata, ki se izteče 17. septembra 2015, imenuje:

PREDSTAVNIK VLADE:

LITVA

Saulius ZYBARTAS

V Bruslju, 28. januarja 2013

Za Svet

Predsednik

S. COVENEY


(1)  UL L 39, 13.2.1975, str. 1.

(2)  UL C 228, 31.7.2012, str. 3.


Evropska komisija

1.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 30/14


Menjalni tečaji eura (1)

31. januarja 2013

2013/C 30/08

1 euro =


 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,3550

JPY

japonski jen

123,32

DKK

danska krona

7,4613

GBP

funt šterling

0,85700

SEK

švedska krona

8,6325

CHF

švicarski frank

1,2342

ISK

islandska krona

 

NOK

norveška krona

7,4350

BGN

lev

1,9558

CZK

češka krona

25,619

HUF

madžarski forint

292,27

LTL

litovski litas

3,4528

LVL

latvijski lats

0,6995

PLN

poljski zlot

4,1945

RON

romunski leu

4,3843

TRY

turška lira

2,3876

AUD

avstralski dolar

1,3009

CAD

kanadski dolar

1,3577

HKD

hongkonški dolar

10,5106

NZD

novozelandski dolar

1,6164

SGD

singapurski dolar

1,6768

KRW

južnokorejski won

1 472,10

ZAR

južnoafriški rand

12,1048

CNY

kitajski juan

8,4267

HRK

hrvaška kuna

7,5940

IDR

indonezijska rupija

13 141,28

MYR

malezijski ringit

4,2086

PHP

filipinski peso

55,116

RUB

ruski rubelj

40,7765

THB

tajski bat

40,420

BRL

brazilski real

2,6892

MXN

mehiški peso

17,2173

INR

indijska rupija

72,1200


(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


1.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 30/15


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 30. januarja 2013

o nakupu in skladiščenju antigenov virusa slinavke in parkljevke

2013/C 30/09

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/85/ES z dne 29. septembra 2003 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje slinavke in parkljevke, ki razveljavlja Direktivo 85/511/EGS in odločbi 89/531/EGS in 91/665/EGS ter spreminja Direktivo 92/46/EGS (1), zlasti člena 80(2) Direktive,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 2009/470/ES z dne 25. maja 2009 o odhodkih na področju veterine (2), zlasti drugega odstavka člena 17 Odločbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba 2009/470/ES določa postopek, ki ureja finančni prispevek Unije za posebne veterinarske ukrepe. Navedeni ukrepi vključujejo boj proti slinavki in parkljevki. Odločba 2009/470/ES določa, da se pomoč Unije lahko dodeli za oblikovanje zalog cepiva proti slinavki in parkljevki v Uniji ter da se morajo določiti višina finančne udeležbe Unije in morebitni pogoji zanjo.

(2)

V skladu z Odločbo Sveta 91/666/EGS z dne 11. decembra 1991 o uvedbi zalog cepiva Skupnosti proti slinavki in parkljevki (3) so bile uvedene zaloge antigenov za hitro pripravo cepiva proti slinavki in parkljevki.

(3)

V skladu z Direktivo 2003/85/ES mora Komisija zagotoviti, da se zaloge Unije koncentriranih inaktiviranih antigenov za proizvodnjo cepiv proti slinavki in parkljevki hranijo v prostorih banke antigenov in cepiv Unije. Navedene zaloge se zaradi varnosti shranjujejo na posebej določenih mestih v prostorih proizvajalca.

(4)

Število odmerkov ter različne vrste sevov in podtipov antigenov virusa slinavke in parkljevke, ki se hranijo v banki antigenov in cepiv Unije, se določijo ob upoštevanju potreb, ocenjenih v sklopu načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih iz Direktive 2003/85/ES, epidemiološkega stanja in, kadar je to primerno, po posvetovanju z referenčnim laboratorijem Evropske unije za slinavko in parkljevko (4)  (5)  (6).

(5)

V skladu z Odločbo Komisije 2009/486/ES z dne 22. junija 2009 o nakupu antigenov virusa slinavke in parkljevke (7) in Sklepom Komisije C(2010) 3913 z dne 21. junija 2010 o nakupu antigenov virusa slinavke in parkljevke, o odstranitvi in nadomestitvi takih antigenov v zalogah Unije ter o spremembi Sklepa 2009/486/ES (8) je Komisija na podlagi novih pogodb, sklenjenih s proizvajalcem, reorganizirala banko antigenov in cepiv Unije.

(6)

V skladu s členom 83(3) Direktive 2003/85/ES in členom 15 Odločbe 2009/470/ES ter kadar je v interesu Unije, se cepiva lahko dobavijo tretjim državam, zlasti tistim z endemično slinavko in parkljevko. Glede na epidemiološko stanje v ciljnih tretjih državah so morda potrebna polivalentna cepiva različnih sestav z združljivimi antigeni.

(7)

Stanje slinavke in parkljevke se je v nekaterih delih severne Afrike in zahodne Evrazije bistveno poslabšalo, zlasti zaradi širjenja eksotičnih virusov slinavke in parkljevke v navedene države ali zaradi vdora novih antigensko različnih linij serotipov, ki so že krožili.

(8)

Zato je potreben nakup dodatne količine antigenov kot odziv na epidemiološko stanje v sosednjih državah Unije.

(9)

V skladu s členom 75 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (9) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), in členom 90(1) Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (10) (v nadaljnjem besedilu: izvedbena pravila), mora institucija ali organi, na katere je ta institucija prenesla pooblastila, za prevzem obveznosti za odhodke v breme proračuna Unije pred odobritvijo izdatka sprejeti sklep o financiranju, ki določi bistvene sestavine ukrepa, ki zahteva odhodke.

(10)

Ker globalni proračunski okvir, ki je namenjen za predvideno naročilo, okvirno število in vrsta predvidenih pogodb ter časovni okvir za začetek naročila iz tega sklepa pomenijo dovolj natančen okvir v smislu člena 90(3) izvedbenih pravil, ta sklep predstavlja odločitev o financiranju v smislu člena 75 finančne uredbe.

(11)

V skladu s členom 80(4) Direktive 2003/85/ES mora Komisija skleniti dobavno pogodbo s proizvajalcem za nakup, dobavo in skladiščenje antigenov. Pogodba mora zagotoviti, da proizvajalec odkupi antigene ob koncu njihove petletne garancijske dobe.

(12)

Direktiva 2003/85/ES določa, da se podatki o količinah in podtipih antigenov ali o odobrenih cepivih, ki se hranijo v banki antigenov in cepiv Unije, štejejo za zaupne. Podatki iz Priloge k temu sklepu o količinah in podtipih antigenov virusa slinavke in parkljevke, ki se bodo kupili, se zato ne smejo objaviti.

(13)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.   Komisija v prvi polovici leta 2013 kupi koncentrirane in inaktivirane antigene virusa slinavke in parkljevke v količinah in podtipih iz Priloge.

2.   Komisija zagotovi distribucijo in hrambo antigenov iz odstavka 1 na dveh določenih mestih v prostorih proizvajalca v skladu s preglednico v Prilogi.

3.   Komisija izvede ukrepe iz odstavkov 1 in 2 v sodelovanju s proizvajalcem ustreznih antigenov, ki se že hranijo v banki antigenov in cepiv Unije.

Člen 2

1.   Finančni prispevek Unije za ukrepe iz člena 1(1) in (2) znaša 100 % nastalih stroškov in ne presega 3 000 000,00 EUR.

2.   Komisija sklene dobavno pogodbo s proizvajalcem za nakup, dobavo in skladiščenje v banki antigenov in cepiv Unije ter za odkup antigenov iz člena 1(1) ob koncu njihove petletne garancijske dobe.

3.   Generalna direktorica Generalnega direktorata za zdravje in potrošnike se pooblasti za podpis pogodbe iz odstavka 2 v imenu Komisije.

Člen 3

Ta sklep je odločitev o financiranju v smislu člena 75 finančne uredbe.

Člen 4

V skladu s členom 80(3) Direktive 2003/85/ES se Priloga k temu sklepu ne objavi.

V Bruslju, 30. januarja 2013

Za Komisijo

Tonio BORG

Član Komisije


(1)  UL L 306, 22.11.2003, str. 1.

(2)  UL L 155, 18.6.2009, str. 30.

(3)  UL L 368, 31.12.1991, str. 21.

(4)  http://ec.europa.eu/food/animal/diseases/strategy/pillars/antigen-vaccine-banks-task-force_en.htm

(5)  Poročilo št. 83 izvršnega odbora EuFMD, Bukarešta, Romunija, 12.–13. april 2012, ki je na voljo na: http://www.fao.org/ag/againfo/commissions/eufmd/commissions/eufmd-home/reports/executive-committee/en/

(6)  http://www.wrlfmd.org/ref_labs/ref_lab_reports/OIE-FAO%20FMD%20Ref%20Lab%20Report%20Jan-Mar%202012.pdf

(7)  UL L 160, 23.6.2009, str. 27.

(8)  Sklep ni objavljen.

(9)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(10)  UL L 357, 31.12.2002, str. 1.


V Objave

UPRAVNI POSTOPKI

Evropska investicijska banka

1.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 30/17


Ukrep za spodbujanje univerzitetnih raziskav: rezultati izbirnega odbora za EIBURS 2012

2013/C 30/10

EIBURS, program EIB za spodbujanje univerzitetnih raziskav (EIB-University Research Sponsorship Programme), je del programa za znanje Inštituta EIB, s katerim Evropska investicijska banka razvija institucionalne odnose z univerzami. EIBURS zagotavlja nepovratna sredstva univerzitetnim raziskovalnim središčem, dejavnim na raziskovalnih področjih in temah, ki banko najbolj zanimajo. Štipendije EIB, ki znašajo do 100 000 EUR na leto in trajajo tri leta, se dodelijo v razpisnem postopku zainteresiranim univerzitetnim oddelkom ali raziskovalnim središčem, ki so povezani z univerzami v Evropski uniji, državah kandidatkah ali možnih državah kandidatkah ter imajo priznano strokovno znanje na področjih, neposredno povezanih z EIB. Štipendije naj bi izbranim raziskovalnim središčem omogočile širitev njihovih dejavnostih na teh področjih.

Za obdobje 2012–2015 so bila za program EIBURS izbrana tri raziskovalna področja:

merjenje učinka, ki presega finančni donos,

finančna pismenost,

analiza stroškov in koristi v sektorju raziskav, razvoja in inovacij.

EIB je prejela 28 uradnih predlogov za tri finančne pomoči EIBURS, predlagane za obdobje 2012–2015. V spodnji tabeli je prikazana porazdelitev predlagateljev po državah in področjih:

EIBURS 2012

Merjenje učinka, ki presega finančni donos

Finančna pismenost

Analiza stroškov in koristi v sektorju raziskav, razvoja in inovacij

SKUPAJ

AT

 

 

1

1

BE

 

1

 

1

BG

1

1

 

2

DE

 

1

1

2

DK

 

1

 

1

ES

3

1

 

4

GR

1

 

 

1

IT

1

3

2

6

NL

1

1

 

2

PT

 

1

1

2

RO

 

1

 

1

UK

4

1

 

5

SKUPAJ

11

12

5

28

Odbor za znanje je 16. novembra 2012 sklenil, da dodeli finančno pomoč EIBURS:

za raziskovalno področje „merjenje učinka, ki presega finančni donos“ London School of Economics and Political Science (Združeno kraljestvo),

za raziskovalno področje „analiza stroškov in koristi v sektorju raziskav, razvoja in inovacij“ Univerzi v Milanu (Italija).

Odbor za znanje je 21. decembra 2012 nadalje sklenil, da dodeli finančno pomoč EIBURS na raziskovalnem področju „finančna pismenost“ Univerzi Groningen (Nizozemska).

Program dejavnosti v okviru treh področij, ki jih bo financiral EIBURS, bo objavljen na spletni strani programa za znanje Inštituta EIB po podpisu pogodb z univerzami.

Vsi predlagatelji so bili o rezultatih že neposredno obveščeni.

Naslednji krog EIBURS naj bi se po pričakovanjih začel v naslednjih mesecih. Takrat bodo objavljene tudi predlagane teme.

Več informacij o EIBURS in drugih programih in mehanizmih ukrepa EIB za spodbujanje univerzitetnih raziskav, STAREBEI (STAges de REcherche BEI) in EIB University Networks je objavljenih na spletni strani programa za znanje Inštituta EIB.