18.12.2012

Uradni list Evropske unije

C 391/1

Mnenje Odbora regij – Razvoj pomorske strategije za območje Atlantskega oceana

2012/C 391/01

ODBOR REGIJ

—	pozdravlja predlog za razvoj pomorske strategije za območje Atlantskega oceana in pripravo akcijskega načrta za Atlantik 2014–2020;

—

poudarja, da bo Odbor atlantsko strategijo podprl samo v primeru sprejetja širšega pristopa, ki bo v celoti vključeval teritorialno razsežnost, v skladu s katerim bodo oblikovane jasne povezave med kopnim in morjem in ki bo prispeval k doseganju drugih ključnih ciljev EU; zato poziva Evropsko komisijo, naj strategijo preimenuje v "Integrirano strategijo za območje Atlantskega oceana";

—	ugotavlja, da bo treba pri projektih v okviru akcijskega načrta za Atlantik uporabiti obstoječe vire financiranja na ravni EU (sredstva v skupnem strateškem okviru in zunaj njega) ter druga sredstva na nacionalni, regionalni in lokalni ravni kot tudi sredstva v zasebnem sektorju;

—	se ne strinja s predlagano odpravo atlantskega foruma po sprejetju akcijskega načrta in meni, da mora atlantski forum nadaljevati delo do leta 2020, da bo nadziral izvajanje, spremljal napredek in pospešil doseganje ciljev strategije;

—	meni, da morajo strukture upravljanja spodbujati čim večji prispevek številnih zainteresiranih strani in potencialnih akterjev k atlantski strategiji, ter poziva k uporabi pristopa upravljanja na več ravneh pri pripravi, izvajanju, oceni in pregledu akcijskega načrta.

Poročevalec

Paul O'DONOGHUE (IE/ALDE), član grofijskega sveta Kerry in regionalne oblasti South West

Referenčni dokument

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Razvoj pomorske strategije za območje Atlantskega oceana

COM(2011) 782 final

I. SPLOŠNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

1.	pozdravlja predlog za razvoj pomorske strategije za območje Atlantskega oceana in pripravo akcijskega načrta za Atlantik 2014–2020;

2.	meni, da je težava območja Atlantskega oceana, da do zdaj ni imelo skupne strateške vizije za svoj prihodnji razvoj, in da je ta predlog resnična priložnost za opredelitev strateške vizije, v središču katere morata biti teritorialna kohezija in blaginja;

3.	meni, da je evropska strategija utemeljena, saj izzivi in priložnosti območja Atlantskega oceana presegajo nacionalne meje ter zahtevajo bolj celovit in celosten pristop; v skladu s tem poudarja, da mora strategija dokazati tudi resnično dodano vrednost, kar zadeva rezultate in izvajanje;

se zaveda, da Evropska komisija ta predlog razume kot "strategijo za morske bazene" v okviru celostne pomorske politike (v nasprotju z "makroregionalno strategijo"); vendar poudarja, da bo Odbor atlantsko strategijo podprl samo v primeru sprejetja širšega pristopa , ki bo v celoti vključeval teritorialno razsežnost, v skladu s katerim bodo oblikovane jasne povezave med kopnim in morjem in ki bo prispeval k doseganju drugih ključnih ciljev EU;

5.	zato poziva Evropsko komisijo, naj strategijo preimenuje v "Integrirano strategijo za območje Atlantskega oceana", in meni, da bi bilo treba oblikovati takšne strategije tudi za druga evropska morska območja na podlagi izkušenj na območju Atlantskega ocena (na primer za območje Severnega morja);

6.	priznava posebne zahteve najbolj oddaljenih atlantskih regij, in meni, da lahko strategija ponudi priložnosti za večjo učinkovitost in skladnost političnega okvira EU v teh regijah;

7.	poziva, naj se atlantska strategija in njen akcijski načrt močno osredotočita na delovna mesta, trajnostno rast in naložbe, hkrati pa prispevata k izboljšanju morskega okolja;

meni, da bi morala strategija glede na svoj geografski obseg vsebovati pragmatičen pristop, s čimer bi se omogočila takšna prožnost meja območja, da se pri reševanju težav ne bi ustvarjale umetne meje; vendar poziva, naj se ponovno preuči razširitev geografskega obsega v smeri proti severu in se tako omogoči sodelovanje Islandije v strategiji;

izraža zaskrbljenost, da se v procesu priprave atlantske strategije niso upoštevale dragocene izkušnje z razvojem obstoječih makroregionalnih in drugih transnacionalnih strategij (1), zlasti na področjih, kot so upravljanje, priprava politik, komuniciranje in prevzemanje odgovornosti, cilji in ocenjevanje;

10.	poudarja, da ima atlantski forum veliko odgovornost za obvladovanje pričakovanj zainteresiranih strani, zagotavljanje vključujočega procesa za udeležbo pri pripravi akcijskega načrta ter vzpostavljanje skladnih okvirov za načrtovanje programov ter izvajanje prednostnih ukrepov in projektov.

ODBOR REGIJ

II. IZZIVI IN PRILOŽNOSTI

11.	soglaša z izzivi in priložnostmi, ki jih je opredelila Evropska komisija, vendar meni, da se mora akcijski načrt osredotočiti na doseganje vidnih rezultatov ter obravnavati izzive, v zvezi s katerimi bo partnerski pristop zagotovil učinkovitejše odgovore;

12.	poudarja, da je treba teme iz akcijskega načrta bolj uskladiti s temami strategije Evropa 2020 in njenih vodilnih pobud, pa tudi s temami iz skupnega strateškega okvira (SSO) in predlaganimi reformami za sklade iz SSO;

13.	na splošno podpira naslednje tematske naslove, ki jih je določila Komisija atlantskega loka (CPMR) (2): (1) Dostopnost in promet na območju Atlantskega oceana; (2) Gospodarstvo in pomorske industrije; (3) Podnebje in okolje; (4) Raziskave in inovacije ter (5) Privlačnost ozemelj;

14.

poudarja, da so ribištvo, sektor morskih sadežev, akvakultura ter predelovalna veriga in trženje morskih proizvodov na območju Atlantskega oceana pomembni in da so od teh dejavnosti odvisna številna delovna mesta. Strategija za rast in delovna mesta v tej regiji se mora obvezno osredotočiti na utrditev in krepitev teh panog zaposlovanja;

15.

meni, da je treba v akcijskem načrtu obravnavati potrebo po načrtovanem pristopu k morskemu okolju na območju Atlantskega oceana; meni, da bo to zahtevalo dogovorjeno usklajevanje pomorskega prostorskega načrtovanja in procesov upravljanja morij na tem območju ter boljše usklajevanje med okviri načrtovanja na morju in na kopnem;

16.

meni, da so obalna območja v regijah na območju Atlantskega oceana zelo privlačna tako za nove prebivalce, ki se tam naselijo za stalno, kot tudi za sezonske obiskovalce, kar je zlasti povezano z obmorskimi športnimi, rekreativnimi in turističnimi dejavnostmi. Pomembno je, da se regije pripravijo na to gibanje prebivalstva, ki lahko z nepremičninskega, ekonomskega in okoljskega vidika ter drugih vidikov pomeni obremenitev za obalna območja;

17.

poudarja, da mora strategija izkoristiti dosežke preteklih in tekočih projektov na območju Atlantskega oceana, ki jih financira EU, ter oceniti vse, kar je bilo financirano do zdaj, in elemente, na katerih lahko temelji akcijski načrt; opozarja, da to lahko vpliva na nekatere programe in da je treba projekte izboljšati, da se doseže večji in bolj otipljiv učinek;

18.	meni, da je treba v akcijski načrt vključiti zunanjo razsežnost, da se spodbudijo strateški cilji z zainteresiranimi stranmi na celotnem območju Atlantskega oceana.

ODBOR REGIJ

III. FINANCIRANJE ATLANTSKE STRATEGIJE

19.

ugotavlja, da bo treba pri projektih v okviru akcijskega načrta za Atlantik uporabiti obstoječe vire financiranja na ravni EU (sredstva v skupnem strateškem okviru in zunaj njega) ter druga sredstva na nacionalni, regionalni in lokalni ravni kot tudi sredstva v zasebnem sektorju; poudarja, da to odpira vrsto vprašanj, kako bo strategija dejansko črpala finančna sredstva za podporo pri izvajanju, zlasti ker priprava akcijskega načrta poteka vzporedno s procesom načrtovanja različnih programov, ki jih financira EU;

20.

poudarja, da bodo rezultati v okviru akcijskega načrta doseženi, če bo obstajala jasna skladnost med samim programom in razpoložljivimi sredstvi; poudarja, da je zato še pomembneje, da se v okviru strategije sprejme bolj celosten teritorialen pristop ter da se akcijski načrt bolj neposredno uskladi s cilji strategije Evropa 2020 in da je skladen z zakonskimi zahtevami različnih skladov EU.

ODBOR REGIJ

Financiranje iz skupnega strateškega okvira

21.

predlaga, naj atlantski forum sodeluje z ustreznimi organi upravljanja v petih državah članicah, da se zagotovi, da bodo nacionalni partnerski sporazumi ustrezno odražali prednostne naloge atlantske strategije ter da se bodo operativni programi in ukrepi iz akcijskega načrta v zadostni meri dopolnjevali; vendar izraža zaskrbljenost, da bo imela strategija v okviru celostne pomorske politike omejen manevrski prostor za uskladitev s programi, ki se financirajo iz SSO, z izjemo evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo;

22.	poudarja, da bo morala biti priprava akcijskega načrta zato v skladu z načeli in cilji skladov, zlasti tistih iz SSO;

23.	glede na že predlagano strogo tematsko osredotočenost, ki se zahteva od organov upravljanja, ne soglaša z dodeljevanjem sredstev za akcijski načrt za Atlantik v okviru posameznega operativnega programa;

24.

kljub temu predlaga, naj atlantski forum med procesom načrtovanja programov sodeluje z organi upravljanja, da se določijo načini financiranja ukrepov akcijskega programa, in sicer na podlagi jasne povezave z izbranimi tematskimi prednostnimi nalogami v zadevnih programih in posebnih meril za izbiro projektov;

25.

poudarja, da lahko nekateri elementi uredb o SSO, zlasti pristop na podlagi financiranja iz več skladov, prispevajo k podpori in izvajanju ključnih ciljev atlantske strategije; prav tako meni, da lahko doseganje skladnosti med strategijo in nekaterimi celostnimi pristopi v SSO (npr. urbana razsežnost, celostne teritorialne naložbe, skupni akcijski načrti) ob ustrezni uporabi razširi izkušnje in strokovno znanje lokalnih organov ter tako prispeva k doseganju ključnih ciljev atlantske strategije;

26.	nadalje predlaga, naj se v letnih poročilih o izvajanju ustreznih programov oceni, kako programi iz SSO prispevajo k ciljem atlantske strategije in k izvajanju akcijskega načrta.

ODBOR REGIJ

Programi teritorialnega sodelovanja

27.

meni, da bodo prihodnji programi teritorialnega sodelovanja ključni za uresničevanje glavnih vidikov atlantske strategije, ter poudarja, da se na območju, za katerega naj bi veljala strategija, trenutno izvaja več kot 10 programov teritorialnega sodelovanja (čezmejni, transnacionalni in medregionalni);

28.

podpira nadaljnje izvajanje (transnacionalnega) programa za območje Atlantskega oceana , pri čemer je potrebnih več finančnih sredstev za izpolnitev nekaterih ambicioznih ciljev atlantske strategije; poleg tega meni, da je program za območje Atlantskega oceana primerno sredstvo za uvedbo konkretnih zahtev za "strateške pobude" (vodilne projekte) v okviru atlantske strategije kot tudi za financiranje platforme za izvajanje (glej točki 40 in 41);

29.	meni, da bi se moral atlantski forum zavzemati za to, da bi se prek programa INTERACT podpirali ukrepi ozaveščanja ter da bi organi upravljanja, pristojni za sedanje programe teritorialnega sodelovanja, sodelovali v zgodnji fazi priprave akcijskega načrta za Atlantik;

30.

poudarja, da bi bila uporaba tega programa koristna:

(a)

med razvojem akcijskega načrta, saj bi prispevala k: opredelitvi glavnih spoznanj upravljanja programa INTERREG, ki bi bila koristna za strategijo; določitvi vpliva, ki ga bo imela strategija na izvajanje programa, vključno s sinergijami in sodelovanjem med programi; ter določitvi načina za učinkovito upravljanje projektov atlantske strategije prek različnih programov;

(b)	med procesom posvetovanja, saj bi omogočila: ozaveščanje o strategiji v programih teritorialnega sodelovanja; opredelitev ustreznih projektov za doseganje ciljev strategije; uporabo programov sodelovanja za obravnavo tematskih vprašanj in lažjo izmenjavo med programi.

ODBOR REGIJ

Financiranje iz drugih programov EU

31.	meni, da ni dovolj povezanosti z drugimi programi EU, pri čemer cilji atlantske strategije in njene zahteve v zvezi s financiranjem njenega akcijskega programa v programskem obdobju 2014–2020 ne bodo ustrezno izpolnjeni;

32.

kot primer navaja nove "integrirane projekte" v okviru programa LIFE+ (2014–2020), ki so projekti za daljše obdobje in ki zajemajo večja teritorialna območja za boljše izvajanje okoljske in podnebne politike, vendar ne vključujejo projektov na področju morskega okolja (3); meni, da je to zamujena priložnost za doseganje ključnih ciljev celostne pomorske politike in atlantske strategije;

33.

prav tako obžaluje, da območje Atlantskega oceana ni bilo upoštevano pri določanju osrednjih omrežij v okviru vseevropskih omrežij, in poziva, naj se prednost nameni uporabi instrumenta za povezovanje Evrope za obravnavo temeljnih težav v zvezi z dostopnostjo in obrobnostjo (na področju prometa, energije ter IKT) na območju Atlantskega oceana;

34.

se sprašuje, kako namerava atlantski forum bolj ciljno usmeriti in uporabiti druga razpoložljiva sredstva EU ter povečati črpanje sredstev za uresničitev ciljev strategije; predlaga, na primer, da bo treba v okviru akcijskega načrta spodbujati raziskovalna partnerstva na območju Atlantskega oceana za zagotovitev čim večje podpore iz programa Obzorje 2020.

ODBOR REGIJ

Drugi viri financiranja

35.

izraža zaskrbljenost zaradi premajhne osredotočenosti na privabljanje finančnih sredstev zasebnega sektorja in na splošno vključevanje zasebnega sektorja v doseganje ciljev strategije; meni, da je to težava, na katero mora atlantski forum opozoriti med procesi posvetovanja in v prilagojenih komunikacijskih kampanjah;

36.

poudarja, da mora območje Atlantskega oceana zaradi trenutne krize na področju javnih proračunov privabiti mednarodne naložbe za izkoriščanje obstoječih možnosti (v sektorjih, kot so morski viri obnovljive energije; morski sadeži in akvakultura; morski viri; ladijski promet in razvoj pristanišč); meni, da mora biti promocija območja Atlantskega oceana kot kraja za naložbe in poslovanje ključni element akcijskega načrta;

37.

predlaga, naj atlantski forum sodeluje tudi z Evropsko komisijo in Evropsko investicijsko banko, da se oceni možnost oblikovanja namenskega finančnega instrumenta za lažjo pripravo "projektov, ki bodo zanimivi za banke", tako da se povežejo nepovratna sredstva in posojila, instrumenti za zagotavljanje lastniškega in tveganega kapitala ter vzpostavi bolj racionalno izvajanje projektov.

ODBOR REGIJ

IV. UPRAVLJANJE IN IZVAJANJE STRATEGIJE

38.

poudarja, da bo atlantska strategija uspešna samo, če bo močno vpeta v politične in upravne strukture, kar pa zahteva:

(a)	politično zavezanost, sodelovanje in odgovornost;

(b)	pristop upravljanja na več ravneh (EU, nacionalna, regionalna in lokalna raven) ter

(c)	zadostne človeške vire in sredstva za tehnično pomoč.

ODBOR REGIJ

Vidiki upravljanja

39.	meni, da morajo strukture upravljanja spodbujati čim večji prispevek številnih zainteresiranih strani in potencialnih akterjev k atlantski strategiji, ter poziva k uporabi pristopa upravljanja na več ravneh pri pripravi, izvajanju, oceni in pregledu akcijskega načrta;

40.

zato opozarja, da atlantska strategija brez močne politične zavezanosti držav članic na najvišji ravni, skupaj z nacionalnimi procesi usklajevanja na ustreznih političnih področjih, ne bo izpolnila pričakovanj in ne bo uresničila svojih ciljev; prav tako meni, da akcijski načt ne bo uspešen, če lokalne in regionalne zainteresirane strani vanj ne bodo vključene v celoti ter ne bodo prevzele odgovornosti za izvajanje strategije;

41.	se ne strinja s predlagano odpravo atlantskega foruma po sprejetju akcijskega načrta in meni, da mora atlantski forum nadaljevati delo do leta 2020, da bo nadziral izvajanje (prek platforme za izvajanje (glej točki 27 in 41)), spremljal napredek in pospešil doseganje ciljev strategije;

42.

predlaga razvoj naslednjega modela upravljanja za atlantsko strategijo: (a) atlantski forum, ki je pristojen za politični nadzor na ravni EU in vključuje platformo za izvajanje, ki deluje kot kontaktna točka za strategijo, uvaja ukrepe za gradnjo zmogljivosti, pripravlja smernice za pripravo projektov ter spodbuja in usmerja izvajanje akcijskega načrta; (b) nacionalne in regionalne točke za usklajevanje, ki spodbujajo skladnost politike ter udeležbo zainteresiranih strani in potencialnih pobudnikov projektov pri uvajanju atlantske strategije.

ODBOR REGIJ

Vidiki izvajanja

43.

poudarja, da je območje Atlantskega oceana kompleksen geografski prostor z zelo različnimi značilnostmi, kulturami in perspektivami; meni, da je za uspeh strategije treba narediti več, da se razširita in poglobita raven in narava sodelovanja na območju Atlantskega oceana; pričakuje, da bo atlantska strategija (a) skupna referenčna točka, da se to doseže, vendar (b) mora vključevati tudi ukrepe za izgradnjo zmogljivosti, da se spodbudi močnejši duh sodelovanja;

44.	meni, da bo po sprejetju akcijskega načrta za Atlantik potreben modul za obveščanje in komuniciranje, da se poveča prepoznavnost, spodbudi razumevanje ciljev, zagotovi širša udeležba (zlasti zasebnega sektorja) in sčasoma predstavijo dosežki strategije;

45.	poudarja možne koristi, ki jih lahko zagotovi uredba o EZTS kot orodje za lažje izvajanje strategije;

46.

predlaga vzpostavitev medresorske delovne skupine za atlantsko strategijo v okviru Evropske komisije, da se zagotovita skladnost ustreznih političnih področij in združljivost ciljev atlantske strategije in programov EU ter zahtev v zvezi s financiranjem; prav tako predlaga, da glede na horizontalen značaj strategije tej delovni skupini predseduje generalni sekretar.

ODBOR REGIJ

V. ATLANTSKI AKCIJSKI NAČRT – PROCES

47.	poudarja, da je potreben večji občutek za nujnost pri sprejemanju akcijskega načrta, in predlaga pogostejša srečanja v okviru atlantskega foruma (odbora za vodenje in usmerjanje), da se določijo faze procesa in zagotovijo pravočasni ukrepi;

48.

z veseljem pričakuje najavljen posvetovalni dokument, ki mora biti temelj širšega in bolj strukturiranega procesa mobilizacije zainteresiranih strani in posvetovanja z njimi pozneje v letu 2012, in poziva Evropsko komisijo, naj čim prej razširi in poglobi sodelovanje, da bodo zainteresirane strani, vključno z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, imele občutek, da so v zadostni meri odgovorne za akcijski načrt, ter zagotovi, da bo proces dejansko temeljil na pristopu od spodaj navzgor in bo osredotočen na državljane;

49.

izraža zaskrbljenost, da predlagani tematski seminarji (eden na državo članico) ne bodo dovolj, da bi zainteresiranim stranem dali možnost, da se vključijo in prevzamejo odgovornost za strategijo; predlaga dodatne dejavnosti v okviru atlantske strategije, da se doseže dogovor o strateški viziji, izvede razprava o vidikih upravljanja, določijo cilji in preverljivi kazalniki uspeha ter pojasnijo učinki financiranja; poleg tega predlaga, naj Evropska komisija mobilizira svoja predstavništva v državah članicah ter tako omogoči širšo udeležbo v procesu akcijskega načrta;

50.	poudarja, da je treba predlagani časovni okvir za sprejetje akcijskega načrta prestaviti na zgodnejši čas , da bo usklajen z ustreznimi prednostnimi nalogami programa financiranja za obdobje 2014–2020;

51.

priporoča, da se v procesu priprave atlantske strategije najprej doseže dogovor o strateški viziji za območje Atlantskega oceana, ki bo referenca za akcijski načrt za Atlantik 2014–2020; nadalje predlaga, da se v okviru tega akcijskega načrta:

—	določijo ključne prednostne naloge, ukrepi in vodilni projekti – vključno s kratkoročnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi ukrepi;

—	določijo jasno opredeljene vloge in pristojnosti vseh zainteresiranih strani, ki sodelujejo pri ukrepih in izvajanju, v okviru strukture upravljanja na več ravneh, pri čemer je treba vzpostaviti jasno zaporedje izvajanja za uresničevanje ciljev strategije;

—	vključijo ukrepi za gradnjo zmogljivosti za spodbujanje močnejšega duha sodelovanja;

—	določijo najpomembnejši cilji in vrsta kazalnikov, da se izmeri raven izvajanja in sprejme pristop, temelječ na rezultatih;

—	doseže dogovor o procesu ocenjevanja in vmesnem pregledu dosežkov;

—	vključi modul za obveščanje in komuniciranje , da se poveča prepoznavnost, spodbudi razumevanje ciljev in zagotovi širša udeležba v strategiji;

—	opredelijo potrebni viri (finančni in človeški) za izvajanje akcijskega načrta.

52.	meni, da morata biti atlantska strategija in proces priprave njenega akcijskega načrta del ocene dodane vrednosti makroregionalnih pristopov, ki jo za leto 2013 predlaga Evropska komisija, kot je to zahteval Evropski svet;

53.

predlaga, naj atlantski forum sprejme akcijski načrt, in poziva prihajajoče irsko predsedstvo, naj v času svojega predsedovanja prednost nameni podpori akcijskega načrta v Evropskem svetu ter se pri tem osredotoči na doseganje rezultatov, verodostojen proces spremljanja in tekočega ocenjevanja ter načrtovan vmesni pregled.

V Bruslju, 9. oktobra 2012

Predsednik Odbora regij

Ramón Luis VALCÁRCEL SISO

(1) Zlasti Poročilo o izvajanju Strategije EU za regijo Baltskega morja, junij 2011 (COM(2011) 381 final).

(2) Stališče in predlogi Komisije atlantskega loka o sporočilu Evropske komisije o oblikovanju strategije za območje Atlantskega oceana, ki ga sprejelo politično predsedstvo 22. marca 2012.

(3) Glej osnutek mnenja o predlogu uredbe o vzpostavitvi programa za okoljske in podnebne ukrepe (LIFE), CdR 86/2012.

18.12.2012

Uradni list Evropske unije

C 391/16

Mnenje Odbora regij – Energetski načrt za leto 2050

2012/C 391/04

ODBOR REGIJ

—

ponavlja, da je treba nujno v distribucijsko mrežo vključiti energijo iz obnovljivih virov, ki je proizvedena na lokalni ravni iz različnih in decentraliziranih virov, kot so vetrna, vodna, geotermalna in sončna energija ter biomasa, s čimer bi dosegli bolj pametno infrastrukturo za prenos in distribucijo energije (pametna omrežja) ter podlago za dejansko konkurenco, od katere bi imeli korist končni porabniki;

—

poudarja, da so za izpolnitev vse večje potrebe po prožnosti v energetskem sistemu potrebne ustrezne tehnologije shranjevanja na vseh ravneh napetosti, ki – tako kot črpalne elektrarne – omogočajo shranjevanje presežkov in kasnejšo ponovno pretvorbo v električno energijo v velikem obsegu; v zvezi s tem bi morali razviti in uporabiti strateške instrumente za tehnološke raziskave in spodbujanje tehnologije;

—

priporoča večjo vlogo informacijsko-komunikacijskih tehnologij pri spodbujanju inovacij, razširjanju informacij in rešitev v zvezi s porabo energije za strateške sektorje, kot so pametna mesta, ki zajemajo politike, povezane s trajnostno mobilnostjo, inteligentnimi distribucijskimi omrežji in trajnostno gradnjo;

—

poudarja, da je nujno dokončanje notranjega trga z energijo do leta 2014, s čimer naj bi zagotovili energijo po ugodnih cenah, da je treba do leta 2015 odpraviti energetsko osamitev nekaterih držav članic in da je treba pravično porazdeliti vire med posamezne regije ter stabilizirati in izboljšati okvirne pogoje za evropski energetski sektor, da bi omejili dodatne stroške prehoda na drugačne vire energije.

Poročevalec

Ugo CAPPELLACCI (IT/EPP), predsednik dežele Sardinija

Referenčni dokument

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Energetski načrt za leto 2050

COM(2011) 885 final

I. POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

A. Evropska strategija za preoblikovanje energetskih sistemov

opozarja, da je treba nujno opredeliti dolgoročno evropsko strategijo za energetski sektor, ki bi lahko konkretno prispevala k uresničevanju cilja EU glede dekarbonizacije do leta 2050. Preoblikovanje energetskega sistema je naša odgovornost do prihodnjih generacij, hkrati pa je to za Evropo tudi resnična priložnost za rast, razvoj, zaposlovanje, konkurenčnost in povečanje energetske neodvisnosti;

pozdravlja energetski načrt za leto 2050, vendar meni, da ni dovolj podroben in jasen, da bi lahko države članice, lokalne in regionalne oblasti ter vlagatelje že zdaj, predvsem pa po letu 2020 vodil pri odločitvah, povezanih z novim energetskim modelom, in zagotavljal zadostno gotovost pri načrtovanju. Hkrati pa poudarja, da je zdaj treba sprejeti konkretne ukrepe. Treba bi bilo na primer razmisliti o možnosti prepovedi državne pomoči za fosilna goriva;

v načrtu pogreša oceno izhodiščnega položaja, kar zadeva cilje, določene za to desetletje v energetski strategiji 2020, in meni, da je zato treba najprej izdelati takšno oceno ter zatem določiti cilje in politični okvir za leto 2030, na katerega se nanaša zadnji sklep načrta. Poleg tega je kot vmesna cilja procesa preoblikovanja energetskega sistema treba določiti leti 2030 in 2040, v skladu s cilji zmanjšanja emisij, določenih v načrtu za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (1). Vmesna cilja bi predstavljala prehodno fazo z uporabo fosilnih goriv oziroma energetskih virov, ki bi postopno spremljali preoblikovanje sistema, s čimer bi hkrati zagotovili energetsko neodvisnost in varnost. Na ta način bi lažje dosegli konkretne rezultate, olajšali pa bi tudi spremljanje in ocenjevanje napredka na tem področju;

meni, da "tehnološko-nevtralni" pristop dokumenta ni smiseln in bi o njem morali znova razmisliti, da bi dolgoročno dali prednost pristopom, tehnologijam in gorivom, katerih rezultati so poznani, njihova uporaba pa je trajnostna in varna, ob upoštevanju razpoložljivih izkušenj in znanja o obnovljivih virih energije ter inovativnih tehnologijah. Poleg tega pri preoblikovanju energetskega sistema z vidika trajnosti ne smemo spregledati dejstva, da je zaradi gospodarske krize razpoložljivost virov drugačna, niti morebitnih okoljskih in družbenih posledic, ki lahko pri tem nastanejo;

meni, da je treba zaradi medsebojne povezanosti okoljske in socialne politike ter potreb, ki iz tega izhajajo, zagotoviti, da bodo srednje- in dolgoročno vsi imeli enak dostop do varne in trajnostne energije s čim manjšim vplivom na okolje in po razumnih cenah, pa tudi, da bodo vsi imeli dostop do sredstev za nadzor porabe energije v gospodinjstvih in sredstev za lokalno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov po razumnih cenah;

predlaga, naj bodo lokalne in regionalne oblasti vključene v proces oblikovanja politik, kot so politike dekarbonizacije energije z vidika energetske učinkovitosti, nadzora porabe energije, proizvodnje in novih tehnologij; predlaga pregled navedenega načrta v skladu z možnostmi in potrebami lokalnih in regionalnih skupnosti ter ustrezne finančne in človeške vire ter instrumente upravljanja glede na pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti.

ODBOR REGIJ

B. Ocenjevanje učinkov na lokalni in regionalni ravni in družbene posledice

poudarja, da bodo prizadevanja za preoblikovanje energetskih sistemov in njegove posledice odvisne od energetskega profila posamezne regije in virov, ki jih ima na voljo, ter da morajo biti morebitni gospodarski, finančni in upravni stroški evropskih ukrepov na področju energije upravičeni na podlagi podrobne analize učinkov z ustreznim upoštevanjem posebnosti na lokalni in regionalni ravni, zlasti vidikov energetske osamitve;

8.	se strinja, da prestrukturiranje energetskih sistemov pomeni tudi izgradnjo in/ali modernizacijo infrastrukture, in poudarja, da bodo stroški tega prestrukturiranja različni v različnih evropskih regijah, kar bo ogrozilo socialno kohezijo;

priporoča razvoj instrumentov za ocenjevanje učinkov preoblikovanja energetskih sistemov na lokalni in regionalni ravni, tako z gospodarskega kot družbenega in okoljskega vidika. Zato poudarja, da je treba povečati kakovost in obseg makroekonomskih kazalnikov, ki se najpogosteje uporabljajo za ocenjevanje učinkovitosti ukrepov, in dodati vprašanje energije z vidika trajnosti, pa tudi družbeni in okoljski vidik, da bi upoštevali razlike v socialni koheziji, dostopu do osnovnih dobrin in storitev po razumnih cenah, javnem zdravju, stopnji revščine, vključno z energetsko revščino, naravnih virih in kakovosti življenja na splošno.

ODBOR REGIJ

C. Vloga lokalnih in regionalnih oblasti

10.

je prepričan, da je za dosego globalnih ciljev v energetskem sektorju treba uresničevati pobude na lokalni ravni. V zvezi s tem poudarja, da so se teritorialni cilji že izkazali za uspešne v različnih lokalnih in regionalnih skupnostih v obliki upravljanja na več ravneh pri preoblikovanju energetskega sistema;

11.

poudarja pomen čezmejnega sodelovanja in solidarnosti v novem energetskem sistemu ter s tem nujnega usklajevanja na evropski ravni. Potrebna so prizadevanja na vseh ravneh upravljanja, pri čemer ne smemo zanemariti tesnega sodelovanja z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, zato predlaga, da se jasno določijo vloge in načini sodelovanja;

12.

poziva k temu, da se vloga lokalnih in regionalnih oblasti ustrezno prizna in podpre z ustreznimi finančnimi in človeškimi viri ter instrumenti upravljanja, saj imajo glavno vlogo tako neposredno kot partnerji pri lokalnih trajnostnih projektih kot tudi pri načrtovanju novih infrastruktur, izdaji dovoljenj, naložbah, javnih naročilih, proizvodnji in nadzoru porabe energije. Poleg tega je za socialni dialog in vključenost socialnih partnerjev, ki so v načrtu predvideni za vodenje sprememb, pogoj, da so lokalne in regionalne oblasti sposobne obsežnega obveščanja in imajo vlogo posrednika, kar je treba ne samo priznati, temveč tudi ustrezno podpreti;

13.

priporoča, da se še naprej podpirajo že obstoječi dobri ukrepi in ravnanja na lokalni ravni, poveča zavezanost in vključenost vseh ravni sodelovanja, na primer v okviru Konvencije županov ali drugih medregionalnih, nacionalnih ali mednarodnih struktur, podpre njihova vodilna vloga pri spodbujanju sprememb in lokalnega gospodarskega razvoja ter ustanavljanju informativnih mrež in mrež sodelovanja.

ODBOR REGIJ

D. Energetska učinkovitost, varčevanje z energijo in obnovljivi viri energije

14.

se strinja, da je treba nujno spodbujati varčevanje z energijo, da bi zmanjšali energetske potrebe z ozaveščanjem, izobraževanjem in spremembami vedenjskih vzorcev državljanov, pa tudi s podporo razvoja novih tehnologij, ki bodo omogočile učinkovitejšo rabo virov ter večjo gospodarsko rast, konkurenčnost in zaposlovanje, ter s podporo držav članic sistemom energetske samooskrbe, da se tako spodbudi čim bolj racionalna uporaba energije, distribuiran energetski sistem in učinkovitejša udeležba državljanov pri sprejemanju odločitev o vrsti in uporabi energije. Z vidika prekinitve povezave gospodarske rasti s porabo energije meni, da bi lahko zmanjšanje porabe zaradi energetsko učinkovitejših procesov in varčevanja z energijo obravnavali kot kazalnik razvoja in ne recesije ter kot koristno za gospodarstvo;

15.

ponavlja svojo podporo energetski učinkovitosti kot enemu od glavnih ukrepov za dosego ciljev za leto 2050 v zvezi z zmanjšanjem emisij; se strinja, da je treba določiti ambicioznejše ukrepe za energetsko učinkovitost in stroškovno optimalne politike, ter meni, da so v zvezi s tem smiselni tudi zavezujoči cilji na evropski ravni; hkrati poudarja, da so nujno potrebni ukrepi na področjih, kjer bi lahko takoj dosegli precejšnje prihranke z energijo, kot sta večja energetska učinkovitost stavb in bolj trajnostna mobilnost;

16.	pri opredelitvi in izvajanju nujno potrebnih ukrepov za energetsko preobrazbo je treba vsekakor zagotoviti skladnost posameznih ukrepov z vidika trajnosti. Zlasti je treba oceniti tveganja, da bi imel napredek na enem področju lahko negativne posledice na drugih področjih;

17.	podpira ustvarjanje vrednosti za prihranke energije s trajnostnimi tržnimi mehanizmi, kakor so predstavljeni v načrtu za energetsko učinkovitost 2011 (2);

18.

pozdravlja dejstvo, da vsi scenariji za dekarbonizacijo predvidevajo povečanje deleža obnovljivih virov energije že leta 2030, leta 2050 pa naj bi ti viri predstavljali glavni delež v primerjavi z ostalimi tehnologijami; vendar obžaluje, da nobeden od scenarijev, predlaganih v načrtu, ne predvideva celostnih rešitev za obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost, da bi povečali trajnostni vidik preoblikovanja sistema v energetski sistem brez fosilnih goriv in napredovali na področju dekarbonizacije sektorja. Poleg tega je v načrtu sicer poudarjeno, da so obnovljivi viri bistvenega pomena za sektor ogrevanja in hlajenja, vendar Odbor z razočaranjem ugotavlja, da v njem ni poglobljene študije o prednostni vlogi tega sektorja, ki naj bi jo glede na velik pomen za celotno potrošnjo energije imel v (i) procesu dekarbonizacije evropskega energetskega sistema do leta 2050 in posledično pri (ii) pripravi sedanjih in prihodnjih energetskih politik;

19.

ponavlja ugotovitve iz mnenja CdR 7/2011 z dne 30. junija in 1. julija 2011 o prednostnih nalogah glede energetske infrastrukture za leto 2020 in pozneje ter da je treba nujno spodbujati mreže za prenos energije in v distribucijsko mrežo vključiti energijo iz obnovljivih virov, ki je proizvedena na lokalni ravni iz različnih in decentraliziranih virov, kot so na primer vetrna, vodna, geotermalna in sončna energija ter biomasa, s čimer bi dosegli bolj pametno infrastrukturo za prenos in distribucijo energije (pametna omrežja) ter podlago za dejansko konkurenco, od katere bi imeli korist končni porabniki. Za izpolnitev vse večje potrebe po prožnosti v energetskem sistemu so potrebne ustrezne tehnologije shranjevanja na vseh ravneh napetosti, ki – tako kot črpalne elektrarne – omogočajo shranjevanje presežkov in kasnejšo ponovno pretvorbo v električno energijo v velikem obsegu; v zvezi s tem bi morali razviti in uporabiti strateške instrumente za tehnološke raziskave in spodbujanje tehnologije.

ODBOR REGIJ

E. Klasični viri energije (zemeljski plin, premog in nafta), alternativni viri in jedrska energija

20.

se strinja, da je potrebna diverzifikacija ponudbe, da bi zagotovili energetsko varnost; zato poudarja pomen jasnih smernic za prehodno obdobje, v katerem bi lahko klasični viri energije (zemeljski plin, premog in nafta) v obliki, ki je najbolj učinkovita in najbolj trajnostna z vidika emisij CO2, spremljali dekarbonizacijo energetskega sistema, pri čemer bi posebno vlogo lahko imele tehnologije zajemanja in shranjevanja CO2, medtem ko se nove tehnologije, infrastruktura in vedenjski vzorci šele razvijajo;

21.

izraža zaskrbljenost zaradi pomena, ki ga imajo v strategiji tehnologije, ki komercialno še niso na voljo, in priporoča, da se uporaba neklasičnih virov plina, kot je plin iz skrilavca, in tehnologij, katerih dejavniki tveganja še niso dobro poznani ali nadzorovani in ki lahko delujejo na čezmejni ravni, preuči in obravnava na evropski ravni, da bi ocenili njihove možne kratkoročne in dolgoročne okoljske in družbene posledice, ob spoštovanju veljavnih predpisov in – kot v primeru plina iz skrilavca – ob upoštevanju morebitne potrebe po zakonodajni ureditvi. Zato podpira namero Komisije, da spodbuja raziskave tehnologij, ki lahko prispevajo k dekarbonizaciji procesov pretvorbe energije, in predlaga vključitev analiz življenjskega cikla kot poglavitnih elementov ocenjevanja pri sprejemanju odločitev;

22.

je kritičen do vzročnega povezovanja med dekarbonizacijo in jedrsko energijo v energetskem načrtu in do trditve, da naj bi jedrska energija prispevala k znižanju sistemskih stroškov in cen električne energije, ko je vendar znano, da se bodo "stroški, povezani z varnostjo, ter stroški razgradnje obstoječih elektrarn in odlaganja odpadkov […] verjetno povečali". Odbor zato priporoča, da se posebna pozornost nameni dolgoročnim scenarijem na podlagi nekonvencionalnih obnovljivih virov energije in dejstvu, da bo zaradi vse večje zaskrbljenosti javnosti glede jedrske varnosti lahko prišlo do zmanjšanja zasebnih naložb v ta sektor, zaradi česar bo potrebnih več javnih sredstev v obliki subvencij ali višjih cen električne energije, ki bodo najbolj prizadele najrevnejši sloj prebivalstva.

ODBOR REGIJ

F. Naložbe in dostop do financiranja

23.

meni, da bi lahko z opredelitvijo referenčnega okvira za naložbe vsaj do leta 2030 povečali učinkovitost načrta in ustvarili večjo gotovost na trgu, tako za zasebne kot institucionalne akterje, še posebej, če se nanaša tudi na nacionalne naložbene cilje, v katerih so upoštevani akcijski načrti lokalnih in regionalnih oblasti. Večja varnost naložb bi lahko prispevala tudi k uresničitvi ciljev za leto 2020, zlasti v zvezi z energetsko učinkovitostjo in varčevanjem z energijo, kjer je treba povečati prizadevanja. Za referenčni okvir bi bila koristna tudi priprava evropskega zemljevida o strokovnem znanju v sektorjih za energetsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov, s katerim bi usmerjali naložbe, ki bi okrepile dinamiko rasti in spodbudile akterje v teh sektorjih;

24.

poziva zlasti k jasni opredelitvi sredstev za spodbuditev decentraliziranih naložb v trajnostne vire energije (nadzor porabe in proizvodnja energije iz obnovljivih virov), ki bi lahko prispevali k učinkoviti rabi virov in razvoju zelenega gospodarstva in zelenih delovnih mest na lokalni in regionalni ravni. Ravno tako poziva k oblikovanju dodatnega finančnega instrumenta, ki bi ga upravljali na decentralizirani ravni, da bi olajšali izvajanje akcijskih načrtov v zvezi s trajnostnimi viri energije (SEAP), ter k podpori (gospodarski in zakonodajni) malih decentraliziranih proizvajalcev obnovljivih virov energije, vključno z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, da bi olajšali njihovo vključitev v omrežje;

25.

predlaga, da se podaljša in razširi pozitivno ocenjen program Inteligentna energija za Evropo, in jasno določi, kako bi uporabili velik del sredstev, ki so na voljo za kohezijsko politiko. Med drugim meni, da bi bilo treba sredstva strukturnih skladov razporediti tako, da bi olajšali sklepanje lokalnih partnerstev za decentralizirani razvoj nizkoogljičnih in energetsko učinkovitih tehnologij, socialni sklad pa bi uporabili za razvoj človeškega kapitala za načrtovanje, upravljanje in zagotavljanje tehnične pomoči na energetskem področju, tako z vidika rešitev kot tehnologij in partnerstev za njihovo izvedbo;

26.

meni, da bi morale lokalne in regionalne oblasti še naprej imeti lažji dostop do sredstev Evropske investicijske banke, ko gre za trajnostne vire energije. Prednost bi bilo treba nameniti projektom, ki združujejo energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije za trajnostni razvoj lokalnih oziroma regionalnih skupnosti, poleg tega bi bilo treba poenostaviti postopke in manjšim skupnostim olajšati dostop do financiranja;

27.	poudarja, da nacionalni ukrepi ne zadostujejo, da bi zagotovili zadostna finančna sredstva za energetsko infrastrukturo, in predlaga večjo finančno podporo za projekte v energetskem sektorju, zlasti za širjenje uporabe rešitev na podlagi obnovljivih virov, tudi za ogrevanje in hlajenje stavb;

28.

predlaga, da se pripravi strategija, ki bi podpirala razvoj novih in sodelovanje obstoječih regionalnih grozdov in partnerstev, ki so se ponekod že izkazali kot pomembni instrumenti za razvoj zelenih trgov z energijo in energetske učinkovitosti, mobilizacijo naložb, poklicno usposabljanje in ustvarjanje delovnih mest.

ODBOR REGIJ

G. Raziskave, inovacije in uporaba

29.

se strinja, da je nujno spodbujati močno zavezanost inovacijam in raziskavam na evropski ravni, saj bi lahko razvoj inovativnih, učinkovitejših in cenejših tehnologij prispeval k večji gotovosti v tem sektorju in privabil kapital, tudi s premišljenim namenjanjem sredstev v okviru programa Obzorje 2020;

30.	odločno poudarja, da mora biti novi raziskovalni program Obzorje 2020 z vidika ciljev in prednostnih nalog usklajen z energetskim načrtom za leto 2050;

31.

meni, da je treba bolj spodbujati inovacije in raziskave v zvezi s proizvodnjo energije v manjšem obsegu, kot so na primer električna energija iz majhnih vodotokov, energija vetra za posamična gospodinjstva ali majhne skupine gospodinjstev, lokalno pridobivanje sončne energije in izkoriščanje toplote iz termalnih vrelcev, če obstajajo;

32.	meni, da je raziskave in razvoj treba bolj osredotočiti na možnosti za izkoriščanje morske energije (valovanja in plimovanja), ki ponuja velikanske možnosti za varno, zanesljivo in trajnostno energijo;

33.

predlaga, da se na podlagi najboljših praks iz različnih regij razvijejo postopki, ki jih je mogoče ponoviti, da bi podprli ustvarjanje inovativnih grozdov, regionalnih platform za energetske inovacije in drugih oblik javno-zasebnih partnerstev med lokalnimi in regionalnimi oblastmi, univerzami in gospodarstvom. Takšna partnerstva bi bila lahko pomembna za regionalni razvoj in lokalno gospodarstvo, saj bi zagotavljala večjo prilagodljivost, dostopnost in nižjo ceno inovacij in tehnologij na lokalni ravni;

34.	meni, da bo imel načrt velik vpliv na kmetijsko in gozdarsko politiko, zato bo treba podpreti raziskave, ki bodo omogočile prilagoditev in razvoj teh sektorjev za dosego večje trajnosti;

35.

36.	predlaga, da se poudari pomen raziskav in usposabljanja strokovnjakov, zlasti s strani držav članic, da bi imeli na voljo ustrezne vire in študijske programe, s katerimi bi zagotovili učinkovitost tehnologij prihodnosti, da bi lahko uvajali inovacije in izvedli strateške načrte.

ODBOR REGIJ

H. Notranji in svetovni trg

37.

38.

priporoča, da se izboljša sistem trgovanja z emisijami, s tem da se temeljito spremeni postopek dodeljevanja brezplačnih pravic do emisij, ki v sedanji obliki spodkopava cilj sistema trgovanja z emisijami, saj so cene emisijskih kuponov prenizke. Pri tem je treba upoštevati položaj podjetij, ki delujejo na svetovnih trgih in katerih konkurenčnost bi se lahko zmanjšala s selitvijo virov ogljikovega dioksida (carbon leakage) v tretje države.

V Bruslju, 10. oktobra 2012

Predsednica Odbora regij

Ramón Luis VALCÁRCEL SISO

(1) COM(2011) 112 final.

(2) COM(2011) 109 final.

18.12.2012

Uradni list Evropske unije

C 391/21

Mnenje Odbora regij – Prilagajanje podnebnim spremembam in odzivi regij: Primer obalnih regij

2012/C 391/05

ODBOR REGIJ

—

je prepričan v gospodarsko in socialno nujnost spodbujanja prilagajanja v obalnih regijah, tudi ob upoštevanju, da bi bili stroški, če ukrepanja ne bi bilo, višji, in kljub trajajoči dolžniški krizi v nekaterih državah območja eura; meni, da mora biti prihodnja evropska strategija prilagajanja dovolj podrobna, da bo lahko zajemala regionalne razlike;

—

poudarja, da lahko priprava orodij za ocenjevanje tako stroškov kot koristi prilagajanja zagotavlja učinkovito spodbudo za tiste politične procese na lokalni in regionalni ravni, ki so osnova za načrtovanje in ukrepanje na terenu ter za ustvarjanje pogojev za opredelitev stroškovno najbolj učinkovitih strategij;

—

ponavlja, da bi moral biti redno zaprošen za mnenje o evropskih in mednarodnih pogajanjih o podnebju, zato želi, da: (i) bi bil vključen v evropsko delovno skupino za prilagajanje, ki bi se posvečala predvsem trajno prikrajšanim regijam, med drugim prikrajšanosti, ki je posledica učinkov podnebnih sprememb in se torej nanaša na obalne regije, otoke, gorske in najbolj oddaljene regije; in da (ii) bi dobil status opazovalca v Odboru za prilagajanje.

Poročevalec	:	Ugo CAPPELLACCI (IT/EPP), predsednik avtonomne dežele Sardinije
Referenčni dokument	:	zaprosilo ciprskega predsedstva EU

I. POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

A. Prilagajanje podnebnim spremembam in njegove lokalne razsežnosti

opozarja, da morajo biti lokalne in regionalne oblasti proaktivno vključene v prilagajanje podnebnim spremembam in ugotavljanje možnosti prilagajanja (adaptation assessment) (1) (2) tako pri njihovem načrtovanju kot pri izvajanju. Zato ponovno poudarja (3) bistveno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri obvladovanju posledic podnebnih sprememb. Izraža zadovoljstvo, da je ta vloga deležna priznanja na evropski (4) in svetovni (5) ravni, ter zahteva, naj se to priznanje izrecno vključi tudi v prihodnjo evropsko strategijo prilagajanja;

opozarja, da so podnebne spremembe in njihove posledice med ključnimi izzivi, s katerimi se bodo lokalne in regionalne oblasti v Evropski uniji spoprijemale v prihodnjih letih. V tem okviru mora biti prva prednostna naloga sprejetje nujnih ukrepov, da se lahko čimbolj omeji zvišanje povprečne svetovne temperature (blaženje), vendar da se na različnih ravneh tudi pripravi na tiste spremembe, ki so neizogibne (prilagajanje);

se strinja s sklepi konference Rio+20, da je prilagajanje podnebnim spremembam takojšnja in nujna svetovna prednostna naloga ter da je treba strategiji zmanjševanja tveganja naravnih nesreč in prilagajanja podnebnim spremembam bolje povezati in uskladiti (6). Vendar opozarja, da bodo morali breme te svetovne prednostne naloge nositi na lokalni ravni, saj so lokalne in regionalne oblasti pristojne za obvladovanje in preprečevanje nesreč ter škode, ki je bila povzročena okolju, gospodarstvu, družbeni strukturi in kulturni identiteti prizadetega prebivalstva;

meni, da prilagajanja na lokalni ravni ne bi smeli razumeti kot začasni odgovor na posamičen problem, temveč kot postopno in trajnostno prilagajanje več različnim kombiniranim dejavnikom. Zato podpira zakonodajni predlog Komisije za obdobje 2014–2020, da mora biti prilagajanje podnebnim spremembam bistven del sporazumov o partnerstvu in operativnih programov v okviru petih skladov skupnega strateškega okvira, v skladu z načeli trajnostnega razvoja in enako kot varstvo okolja, gospodarna raba virov, blaženje, odpornost na nesreče ter preprečevanje in obvladovanje tveganj (7);

ugotavlja, da se učinki podnebnih sprememb spreminjajo v času in prostoru ter da so skupne rešitve prilagajanja le redko uspešne. Zato meni, da je treba skupne strategije in ukrepe "brez obžalovanja" ("no regrets"), ki jih podpira več držav članic, vključiti v strategije, ki temeljijo na ocenah, izvedenih na regionalni in lokalni ravni, in ki so specifične glede na vrsto ukrepa, obseg (sorazmerje) ter razmerje stroškov in koristi;

je seznanjen z velikim bremenom stroškov, ki nastajajo zaradi učinkov podnebnih sprememb, pri čemer ugotavlja tudi, da so regionalne oblasti v obdobju 1998–2015 krile približno tretjino stroškov za zaščito evropskih obal (8); poudarja (9), da financiranje prilagajanja ostaja kritičen in ključen dejavnik za izvajanje na lokalni ravni.

ODBOR REGIJ

B. Pomen in specifičnosti prilagajanja v obalnih regijah

poudarja, da so obalne regije ranljive za podnebne spremembe (10), saj so že sicer izpostavljene močnim pritiskom zaradi koncentracije gospodarskih dejavnosti, infrastrukture in urbanih središč. 12 % evropskih obalnih območij v desetkilometrskem obalnem pasu je na nadmorski višini manj kot 5 m, zato so zelo občutljiva na poplave, medtem ko 20 % obal resno ogroža erozija, zaradi česar vsako leto po ocenah izgubljajo približno 15 km2 zemeljskega površja (11); erozija velja za glavni vzrok (v 65 % vseh primerov) izginjanja obalnih ekosistemov v obdobju 2000– 2006 (12), in nekatere ocene kažejo, da bi utegnilo biti do leta 2100 v primerjavi z letom 1995 izgubljenih 35 % mokrišč v EU (13);

ugotavlja, da so med regijami precejšnje razlike glede na vrsto učinkov. V Baltskem morju bi lahko učinke zaradi pričakovanega povečanja temperature vode občutila morska favna; regije ob Severnem morju in atlantski obali so bolj izpostavljene nevarnostim poplav zaradi dviganja morske gladine; v Sredozemlju prevladujeta nevarnost erozije in pomanjkanje pitne vode zaradi vse močnejšega vdiranja morske vode v podtalnico in dolgotrajnih suš. Erozija je problem tudi ob Črnem morju, medtem ko so regije na obrobju na splošno občutljive na vse učinke, od poplav do suše in ekstremnih pojavov, kot so cikloni (14). Učinki se ne bodo razlikovali samo glede na raven ranljivosti in sposobnosti odzivanja naravnih sistemov, temveč tudi ob upoštevanju strukture človeških sistemov, kot so na primer organiziranost zdravstvenih sistemov ali mehanizmov za zmanjševanje nevarnosti naravnih nesreč (ali opozarjanje nanje), vključno s cunamiji;

poudarja, da ima problem na evropski ravni velike razsežnosti, s 447 obalnimi regijami v 22 državah članicah in na šestih velikih morskih območjih. Na teh območjih živi 41 % evropskega prebivalstva, kar ustreza 41 % aktivnega prebivalstva Unije (15). 35 % bruto domačega proizvoda (BDP) 22 držav z obalnimi regijami, kar ustreza 3,5 bilijona EUR, nastaja v 50-kilometrskem obalnem pasu, in vrednost gospodarskih dobrin v 500-metrskem obalnem pasu ocenjujejo na 500 do 1 000 milijard EUR (16). Vse to poudarja pomen obalnih regij z vidika proizvodnje ter njihov gospodarski in socialni pomen za razvoj in kohezijo v regijah. To so vrednote, ki jih je v procesu prilagajanja podnebnim spremembam nujno treba ohranjati ali jih še dodatno utrjevati;

10.

je zato prepričan v gospodarsko in socialno nujnost spodbujanja prilagajanja v obalnih regijah, tudi ob upoštevanju, da bi bili stroški, če ukrepanja ne bi bilo, višji, in kljub trajajoči dolžniški krizi v nekaterih državah območja eura. Nedavne študije (17) kažejo, da bo brez dodatne zaščite povprečna škoda na ravni EU v obdobju 2041–2070 v primerjavi z letom 1995 znašala 11,7 milijarde EUR, v obdobju 2071–2100 pa 17,4 milijarde EUR; število ljudi, ki jih bodo vsako leto ogrožale poplave, pa bi se utegnilo v navedenih obdobjih povečati za 40 000 oziroma 80 000. Letni stroški prilagajanja so ocenjeni na približno milijardo EUR za obdobje 2041–2070 in 0,7 milijarde EUR za obdobje 2071–2100, iz česar jasno izhaja, da so koristi prilagajanja veliko večje, kot če ukrepanja ne bi bilo. V isti raziskavi se ugotavlja tudi, da je prilagajanje potrebno neodvisno od podnebnih sprememb, kot posledica socialnega in gospodarskega razvoja obalnih regij in torej večje vrednosti dobrin in naložb, ki jih je treba zaščititi;

11.	prav tako poudarja, da se stroški, tako škode kot prilagajanja, v posameznih državah članicah v razmerju do njihovega BDP precej razlikujejo, in da se zlasti otoki zaradi svojih geografskih posebnosti soočajo z višjimi stroški pri izvajanju lokalnih ukrepov;

12.

opozarja, da obalne regije vključujejo pomembne naravne habitate in prispevajo k ohranjanju biološke raznovrstnosti (18) , krajine in občutljivih ekosistemov, kot so na primer mokrišča, ter uporabe ekosistemskih storitev, od zaščite katerih so odvisne privlačnost, gospodarska vzdržnost in kulturna identiteta teh regij. Ugotavlja tudi, da mreža Natura 2000 varuje precejšen del obalnih (19) in morskih območij;

13.

poudarja, da je prilagajanje v obalnih regijah kompleksen in multidisciplinaren proces. Te regije so namreč na meji med kopenskimi (urbana središča, industrija, kmetijstvo, gozdovi, reke) in morskimi sistemi (ribištvo, akvakultura, pristaniške dejavnosti, pomorski promet, turizem). Poleg tega imajo upravne pristojnosti (na primer v zvezi z nevarnostmi poplav, oskrbo s pitno vodo ali rabo zemljišč), ki so pogosto porazdeljene na različne ravni upravljanja (20).

ODBOR REGIJ

C. Evropski pristop, subsidiarnost in sorazmernost

14.

pozdravlja namero Komisije, da opredeli celostno strategijo na ravni EU in skupne instrumente za prilagajanje, ter je prepričan, da lahko evropski pristop k sedanjemu in prihodnjemu prilagajanju podnebnim spremembam zagotovi dodano vrednost dejavnostim držav članic ali lokalnih in regionalnih oblasti, ne da bi bilo kršeno načelo subsidiarnosti, in sicer tudi glede na to, da učinki podnebnih sprememb segajo čez državne meje;

15.

vendar meni, da mora biti prihodnja evropska strategija prilagajanja dovolj podrobna, da bo lahko zajemala regionalne razlike glede na: (i) vrste učinkov, (ii) stopnjo ogroženosti in dolgoročne posledice, (iii) gospodarske razmere (npr. ogrožene dobrine in vire), (iv) socialno strukturo (npr. gostoto prebivalstva in zmožnost človeških sistemov), in (v) strukturne značilnosti (npr. obrobna lega ali zelo velika občutljivost na podnebne spremembe, ki je značilna za obalne regije, otoke, gorske regije (21) in najbolj oddaljene regije);

16.

opozarja tudi, da bi bilo treba v prihodnji strategiji opredeliti ukrepe prilagajanja, ki bi bili enako kot instrumenti financiranja dovolj prožni, da bi jih bilo mogoče po eni strani prilagajati regionalnim razlikam, po drugi strani pa nenehnemu procesu prilagajanja. Ti ukrepi bi morali biti tudi usklajeni z ukrepi za blaženje, da bi preprečili neustrezne oblike prilagajanja, ki bi lahko imele za posledico povečano proizvodnjo toplogrednih plinov ali večjo ranljivost;

17.

meni, da se mora EU pri prilagajanju obalnih regij osredotočiti na pobude na naslednjih področjih: (i) usklajevanje in sodelovanje med različnimi ravnmi upravljanja, kjer se pojavljajo čezmejna razsežnost učinkov ali ukrepov; (ii) usposabljanje; (iii) ustvarjanje znanja za zapolnjevanje vrzeli, kar pri obalnih območjih pogosto vključuje kompleksno dinamiko in potrebo po multidisciplinarnih pristopih; (iv) razširjanje znanja, dobrih praks in uspešnih primerov; (v) tehnično in finančno podporo pri snovanju celostnih lokalnih in regionalnih strategij prilagajanja in njihovem izvajanju; (vi) raziskave in razvoj inovativnih tehnologij prilagajanja; (vii) opredelitev ter tehnično in finančno podporo programom čezmejnega sodelovanja za prilagajanje na ravni makroregij;

18.

prav tako meni, da bi morala Komisija imeti ključno vlogo pri usklajevanju in ocenjevanju številnih raziskovalnih projektov, sofinanciranih s sredstvi EU, se izogibati podvajanju, krepiti sinergije ter spodbujati razširjanje in množično uporabo najboljših rešitev in orodij; pri tem bi morala Evropska komisija poskrbeti za uskladitev skupnih ukrepov sosednjih držav oziroma obalnih regij ter za uresničevanje skupnih raziskovalnih in naložbenih projektov;

19.

ponovno poudarja (22), da si je treba prizadevati za večjo usklajenost med politikami EU, zlasti z okoljsko. Opozarja, na primer, da lahko ukrepi prilagajanja ogrozijo izvajanje direktiv o habitatih (92/43/EGS) in pticah (79/409/EGS), zlasti na področju infrastrukture. V zvezi s tem je pomembno predvideti učinkovite in transparentne lokalne mehanizme za posvetovanje, da se določijo popravni in/ali nadomestitveni ukrepi za tista območja, ki so pomembna za EU in bodo utrpela negativne posledice ali škodo zaradi ukrepov prilagajanja;

20.

meni, da je instrument celostnega upravljanja obalnih območij (ICZM) bistvenega pomena za lažje povezovanje politik na obalnih območjih, zlasti pri zadevah, ki še niso v celoti zajete, kot so erozija, prilagajanje podnebnim spremembam in okolju prijazna infrastruktura, kot tudi za spodbujanje regionalnega sodelovanja med lokalnimi akterji, na primer prek pobud, kot je Sardinia Charter (Sardinska listina) v Sredozemlju (23). Zato pozdravlja revizijo priporočila iz leta 2002, ki upošteva bolj razčlenjen evropski politični okvir, ki se je izoblikoval v zadnjih letih za upravljanje morskih in obalnih območij (24). Odbor v zvezi s tem upa, da bo ta revizija priložnost za jasnejšo usmeritev instrumenta ICZM v prilagajanje;

21.

pozdravlja možnost, da se finančna podpora EU v naslednjem večletnem finančnem okviru 2014–2020 znatno poveča, pri čemer naj bi bilo vsaj 20 % vseh izdatkov namenjenih za ukrepe na področju podnebnih sprememb, vendar poudarja, da je treba pri pristojnostih za financiranje zagotoviti pravična in realistična razmerja med različnimi ravnmi upravljanja, tudi ob upoštevanju sedanjih gospodarskih težav lokalnih in regionalnih uprav ter ob spoštovanju načel dopolnilnosti in dodatnosti, kot tudi olajšati ugotavljanje alternativnih virov;

22.

v zvezi s tem ponovno predlaga (25), da se del prihodkov iz evropskega sistema trgovanja s kvotami emisij da na voljo lokalnim in regionalnim oblastem za izvajanje ukrepov prilagajanja (in blaženja); upa tudi, da bo Komisija pripravila priporočila za vključitev zasebnega sektorja, vključno z zavarovalnicami, v vrednotenje in skupno prevzemanje tveganj ter v ozaveščanje.

ODBOR REGIJ

D. Pogoji za soočanje z izzivi in predlaganje rešitev za prilagajanje

23.

poudarja, da je pomembno upoštevati proces prilagajanja ne samo z vidika stroškov, ampak tudi in predvsem z vidika priložnosti in koristi v primerjavi z neukrepanjem, in opozarja (26), da je prilagajanje eden izmed možnih načinov za razvoj konkurenčnih in okolju prijaznih regionalnih gospodarstev; vendar opozarja, da je pogoj za to lokalna uprava, ki se zaveda tveganj in posledic podnebnih sprememb, je pristojna za ukrepe, ki jih je treba sprejeti, in zmožna v lokalnih okvirih izvajati povezovanje politik in ukrepov ter dostopati do razpoložljivih finančnih sredstev;

24.

poudarja, da so nekatere regije aktivno vključene v boj proti podnebnim spremembam, da pa na splošno obstaja nevarnost nezadostne ozaveščenosti o obsegu problema. Zato meni, da je pomembno organizirati informacijske kampanje, ki bi pojasnjevale vzročno-posledične povezave med podnebnimi spremembami in problemi, s katerimi se srečujejo na terenu, kot so npr. pomanjkanje vode, krčenje obalnega pasu, vročinski valovi, poplave in zemeljski plazovi, ter hkrati ponujale informacije in konkretne primere ali primere uspešne uporabe orodij, ki so na voljo za proces prilagajanja in blaženja (27);

25.

meni, da je temeljnega pomena, da se na lokalni in regionalni ravni z uporabo Evropskega socialnega sklada ustvarita zmožnost in prožnost, ki sta potrebni za upravljanje prilagajanja, in sicer tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Smiselno je npr. okrepiti lokalno upravo za vključevanje strategij prilagajanja v sektorske politike na lokalni ravni, ali za spodbujanje razvoja ustrezne lokalne in regionalne zakonodaje. Po drugi strani pa bo treba pristojnosti za projektiranje in gradnjo v zasebnem sektorju prilagoditi novim potrebam, ki izhajajo iz celostnih in multidisciplinarnih politik (28);

26.

poziva Komisijo, naj izboljša in – tudi na podlagi izkušenj iz posameznih projektov – še naprej razvija: (i) kartografska orodja za zagotavljanje podatkov in informacij na geografski podlagi in v koristnem merilu, ki so namenjeni podpori odločanju na lokalni in regionalni ravni; (ii) jasen in skupen referenčni okvir za oceno ranljivosti, učinkov in tveganj; ter (iii) smernice za opredelitev lokalnih strategij prilagajanja v obalnih regijah, ob upoštevanju potrebne multidisciplinarnosti ukrepov in vidikov, ki se na teh območjih nanašajo na upravljanje na več ravneh;

27.

zlasti meni, da bi bil smiseln razvoj kazalnikov ranljivosti za obalne regije ter orodij, ki bi temeljila na njih in se uporabljala za analizo ranljivosti. Ti kazalniki lahko v povezavi z napovedmi časovnega poteka dogodkov in podatki o zmožnosti prilagajanja tudi olajšujejo ugotavljanje in opredeljevanje prednostnih nalog ukrepanja na terenu, da se tako omogoči koncentracija sredstev tam, kjer so najbolj potrebna;

28.

pozdravlja razvoj informacijskih platform, kot je CLIMATE-ADAPT, vendar poudarja, da bi bilo smiselno izboljšati dostop do vsebin za končne uporabnike, v skladu z načeli skupnega okoljskega informacijskega sistema (SEIS) (29), na primer s prevajanjem informacij v zadostno število jezikov. Odbor tudi poziva, naj bi v okviru platforme razvili oddelek, namenjen financiranju prilagajanja na lokalni in regionalni ravni, in zbirko podatkov o naložbah;

29.

poudarja, da bi bilo treba več vlagati v raziskave: te bi se morale bolj odzivati na potrebe lokalne in regionalne politike, na primer s pripravo strategij prilagajanja in stroškovno učinkovitih ukrepov, ker bi bili slednji načrtovani na podlagi specifičnih lokalnih in regionalnih razmer. Treba bi bilo tudi olajševati oblikovanje ali krepitev mehanizmov, kjer slednji že obstajajo, za dialog in/ali partnerstva med znanostjo, politiko in – kolikor je mogoče – civilno družbo, na primer s skupnim sodelovanjem pri evropskih projektih;

30.

ponovno poudarja (30), da sta za obalne regije ključnega pomena usklajevanje sprejetih politik in raziskave, usmerjene v ocenjevanje učinkov v sosednjih ali čezmejnih regijah, da problema ne bi preprosto le prenašali iz ene v drugo teritorialno enoto. Participativni pristop pri določanju teh ukrepov in vključevanje vseh pomembnih akterjev bi lahko olajšala izvajanje ukrepov, ki bi bili v lokalnem ali regionalnem okviru usklajeni;

31.

meni, da so stroški prilagajanja in nezmožnost razumevanja morebitnih priložnosti in koristi velika ovira za pripravo lokalnih strategij in še bolj za njihovo izvajanje. Zato poudarja, da lahko priprava orodij za ocenjevanje tako stroškov kot koristi prilagajanja zagotavlja učinkovito spodbudo za tiste politične procese na lokalni in regionalni ravni, ki so osnova za načrtovanje in ukrepanje na terenu ter za ustvarjanje pogojev za opredelitev stroškovno najbolj učinkovitih strategij;

32.

izraža prepričanje, da je pomanjkanje finančnih sredstev na lokalni in regionalni ravni – tudi ob primernih zmožnostih, ozaveščenosti in zadostni znanstveni podpori – ovira za učinkovito ukrepanje; zato meni, da je treba določiti način neposrednega financiranja ukrepov na lokalni in regionalni ravni prek instrumentov partnerstva, kot sta npr. LIFE+ in pobuda Obzorje 2020, vzpostaviti tržne instrumente, kot so plačila za ekosistemske storitve ali dobički, ki jih je možno pridobiti iz sistema za trgovanje s kvotami za emisije ter uvesti davčne instrumente, kot so spodbude;

33.

ugotavlja, da je treba najti rešitev za premajhno prožnost ukrepov prilagajanja, npr. z dajanjem prednosti reverzibilnim strategijam z "mehkimi" namesto "trdimi" ukrepi (npr. opozorilni sistem, ki deluje bolj učinkovito kot pa veliki objekti, ki se izkažejo obrobnega pomena), ali s spodbujanjem razvoja okolju prijazne infrastrukture, katerega namen – ponovna vzpostavitev naravnih habitatov – je podlaga za ekosistemski pristop k prilagajanju;

34.

v zvezi s tem ugotavlja, da je instrument ICZM za sredozemske države članice postal obvezen z začetkom veljavnosti Protokola o ICZM Barcelonske konvencije marca 2011 in da se ta protokol posebej nanaša na uporabo ekosistemskega pristopa, da se zagotovi trajnostni razvoj obal (31). Ugotavlja tudi, da so v strategiji EU za biološko raznovrstnost (32) ekosistemski pristopi obravnavani kot stroškovno učinkovite alternative tehnološkim rešitvam za prilagajanje in blaženje, zato s pričakovanji čaka na prispevke, ki jih bo lahko zagotavljala prihodnja strategija EU za okolju prijazno infrastrukturo v procesu prilagajanja v obalnih regijah.

ODBOR REGIJ

E. Institucionalni prispevek lokalnih in regionalnih oblasti ter mednarodno sodelovanje

35.

zahteva od Komisije, naj se predhodno posvetuje s predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti, da bi se tako prepričala, da je predlog za sprejetje evropske strategije prilagajanja skladen z načelom sorazmernosti in da vsebuje dovolj poudarkov in podrobnosti na lokalni ravni, zlasti glede najbolj občutljivih območij, kot so obalne regije, otoki in gorske regije;

36.

je prepričan, da ima lahko aktivno vlogo pri razvoju informacijskih platform, kot sta npr. CLIMATE-ADAPT in OURCOAST, zlasti zato, da bi prispevali k osredotočenju vsebine teh platform na lokalne potrebe in razmere, ter da bi tako povečali njihovo zmožnost zagotavljanja informacij za lokalne in regionalne oblasti;

37.

ponavlja (33), da bi moral biti redno zaprošen za mnenje o evropskih in mednarodnih pogajanjih o podnebju, zato želi, da: (i) bi bil vključen v evropsko delovno skupino za prilagajanje, ki bi se posvečala predvsem trajno prikrajšanim regijam, med drugim prikrajšanosti, ki je posledica učinkov podnebnih sprememb in se torej nanaša na obalne regije, otoke, gorske in najbolj oddaljene regije; in da (ii) bi dobil status opazovalca v Odboru za prilagajanje (34);

38.

je prepričan, da je potrebno več solidarnosti in sodelovanja med regijami, da bi izkoristili znanje in izkušnje lokalnih in regionalnih oblasti v procesu prilagajanja, tako na ravni EU kot na mednarodni ravni. Zato pozdravlja pobude, ki vzpostavljajo skupne zaveze za lokalne oblasti, kot so Durbanska listina o prilagajanju podnebnim spremembam, spodbujajo inovativna partnerstva, kot je Teritorialni pristop k podnebnim spremembam (35), ali ki so namenjene vzpostavitvi mreže za skupno uporabo, sodelovanje in izmenjavo okolju prijaznih tehnologij, kot je Center in omrežje za podnebne tehnologije (36) .

V Bruslju, 10. oktobra 2012

Predsednik Odbora regij

Ramón Luis VALCÁRCEL SISO

(1) IPCC, 2012: Managing the Risks of Extreme Events and Disasters to Advance Climate Change Adaptation. A Special Report of Working Groups I and II of the Intergovernmental Panel on Climate Change (Obvladovanje tveganj pri ekstremnih dogodkih in nesrečah za izboljšanje prilagajanja podnebnim spremembam. Posebno poročilo 1. in 2. delovne skupine meddržavnega foruma o podnebnih spremembah).

(2) "Ugotavljanje možnosti za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo vrednotenje glede na merila, kot so dostopnost, koristi, stroški, uspešnost, učinkovitost in izvedljivost"; : "V človeških sistemih proces prilagajanja dejanskim ali pričakovanim podnebnim razmeram in njihovih učinkom, da se omeji škoda ali izkoristijo ugodne priložnosti. V naravnih sistemih proces prilagajanja dejanskim podnebnim razmeram in njihovim učinkom; človekov poseg lahko olajša prilagajanje pričakovanim podnebnim razmeram" (opredelitvi iz glosarja, navedenega v opombi 1).

(3) CdR 118/2007 fin, CdR 72/2009 fin.

(4) COM(2007) 354 final; COM(2009) 147 fin; Memorandum o soglasju med Odborom regij in UNEP, 21. junij 2012.

(5) Sporazum iz Cancúna, 2010: http://cancun.unfccc.int/.

(6) 19. junija 2012.

(7) COM(2011) 615 final/2, 14.3.2012.

(8) Policy Research Corporation (2009), The economics of climate change adaptation in EU coastal areas (Ekonomika prilagajanja podnebnim spremembam na obalnih območjih EU).

(9) CdR 72/2009 fin.

(10) "Obalna območja" so opredeljena kot teritorialne enote tretje ravni (NUTS3), ki so ob morju ali kjer vsaj polovica prebivalstva živi manj kot 50 km od morja. Tudi Hamburg je obalno območje, čeprav ne izpolnjuje teh meril, vendar se šteje, da morje nanj močno vpliva.

(11) Podatki Evropske agencije za okolje in projekta Eurosion, v: Policy Research Corporation (2009), The economics of climate change adaptation in EU coastal areas (Ekonomika prilagajanja podnebnim spremembam na obalnih območjih EU).

(12) Evropska agencija za okolje (2010), 10 Messages for 2010 – Coastal ecosystems (10 sporočil za leto 2010 – Obalni ekosistemi).

(13) Brown S., Nicholls R.J., Vafeidis A., Hinkel J. in Watkiss P. (2011). Evropska znanstvena fundacija ocenjuje, da so se mokrišča zaradi učinkov podnebnih sprememb ob atlantskih obalah zmanjšala za 17 %, ob sredozemskih za 31 do 100 % in ob baltskih za 84 do 98 % (vir: Evropska komisija, GD za okolje (2012), LIFE in organi za upravljanje obal).

(14) Policy Research Corporation (2009), The economics of climate change adaptation in EU coastal areas (Ekonomika prilagajanja podnebnim spremembam na obalnih območjih EU).

(15) (Regionalni letni zbornik Eurostata 2011), poglavje 13 – obalna območja.

(16) Policy Research Corporation (2009), The economics of climate change adaptation in EU coastal areas (Ekonomika prilagajanja podnebnim spremembam na obalnih območjih EU).

(17) ClimateCost (the Full Costs of Climate Change)(ClimateCost; celotni stroški podnebnih sprememb): http://www.climatecost.cc/home.html. (V: Brown S., Nicholls R.J., Vafeidis A., Hinkel J. in Watkiss P. (2011). Podatki se nanašajo na scenarij "stabilizacije" ENSEMBLES E1 (van der Linden in Mitchell, 2009: Lowe in drugi, 2009a), ki izhaja iz domneve o dvigu morske gladine za 18 cm do leta 2050 in 26 cm do leta 2080 in iz domneve, da se bodo temperature v primerjavi s predindustrijskimi ravnmi povečale za manj kot 2 °C oziroma da bodo globalne politike, ki se zdaj izvajajo za ublažitev podnebnih sprememb, učinkovite. Tak scenarij omogoča doseči najugodnejša razmerja med stroški in koristmi.

(18) V prilogah direktive o habitatih je navedenih 50 vrst obalnih habitatov in 150 vrst (poleg ptic), ki imajo najraje obalne ekosisteme (vir: Evropska agencija za okolje (2010), 10 Messages for 2010 – Coastal ecosystems (10 sporočil za leto 2010 – Obalni ekosistemi).

(19) Evropska agencija za okolje (2010), 10 Messages for 2010 – Coastal ecosystems (10 sporočil za leto 2010 – Obalni ekosistemi).

(20) Policy Research Corporation (2009), The economics of climate change adaptation in EU coastal areas (Ekonomika prilagajanja podnebnim spremembam na obalnih območjih EU).

(21) CdR 89/2012 fin.

(22) CdR 118/2007 fin.

(23) Listina je bila sprejeta v Algheru (Sardinija) julija 2008. Določa načela in cilje mreže za dialog in izmenjavo pobud ICZM v Sredozemlju (ICZM Mediterranean Dialogue – Sredozemski dialog ICZM).

(24) Zlasti celostno pomorsko politiko (COM (2007) 575) in okvirno direktivo o morski strategiji (2008/56/ES).

(25) CdR 269/2011 fin; CdR 5/2011 fin; CdR 245/2010 fin; CdR 72/2009 fin.

(26) CdR 118/2007 fin.

(27) Primer izdelka, namenjenega svetovni kampanji Making Cities Resilient – My City is Getting Ready (Krepitev odpornosti mest – Moje mesto se pripravlja), www.unisdr.org/campaign je brošura How To Make Cities More Resilient (Kako narediti mesta bolj odporna), posebej namenjena vodjem lokalnih uprav. Brošura ponuja razčlenjen uvod v ukrepe za zmanjševanje tveganja in povečevanje odzivne zmožnosti, navaja pa tudi primere dobre prakse in trenutno razpoložljiva orodja.

(28) CdR 72/2009 fin.

(29) Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Za skupni okoljski informacijski sistem (SEIS), COM(2008) 46 final.

(30) CdR 118/2007 fin.

(31) Evropska agencija za okolje (2010), 10 Messages for 2010 – Coastal ecosystems (10 sporočil za leto 2010 – Obalni ekosistemi).

(32) COM(2011) 244 final.

(33) CdR 269/2011 fin.

(34) Odbor za prilagajanje (Adaptation Committee) je bil ustanovljen na podlagi sporazumov iz Cancúna, da bi pogodbenicam UNFCCC zagotavljal tehnično podporo, pomoč, izmenjavo znanja in najboljših praks ter sinergije.

(35) Territorial Approach to Climate Change – TACC.

(36) Climate Technology Centre and Network: http://unfccc.int/ttclear/jsp/CTCN.jsp.

18.12.2012

Uradni list Evropske unije

C 391/31

Mnenje Odbora regij – Novi večletni finančni okvir za obdobje po letu 2013

2012/C 391/07

ODBOR REGIJ

—	svari pred scenarijem, ki bi privedel do tega, da se sprejetje dogovora o večletnem finančnem okviru preloži na obdobje po začetku leta 2013;

—	poudarja, da je velik delež javnih naložb v državah članicah odvisen od sredstev iz strukturnih skladov, in opozarja na obveznosti v okviru Pakta za rast in delovna mesta, sprejetega na vrhu Evropskega sveta 28. in 29. junija 2012;

—	na podlagi posodobitve predloga Komisije z dne 6. julija 2012 podpira zahtevo Evropskega parlamenta, naj naslednji proračun znaša 1,14 % BND Evropske unije (kar vključuje tudi pristop Hrvaške);

—	izraža obžalovanje, ker se velika večina tem iz pogajalskega okvira Sveta, vključno z vsemi oblikami makroekonomske pogojenosti, nanaša na vprašanja, ki jih je treba sprejeti s postopkom soodločanja in ne postopkom odobritve;

—

izraža kritiko, ker so metoda porazdelitve nacionalnih sredstev in zgornje meje za kohezijsko politiko ter politiko razvoja podeželja vključene v pogajalski okvir Sveta; meni, da gre za področje, za katerega veljata postopek soodločanja in obvezno posvetovanje z OR, ter si pridružuje pravico, da vloži tožbo na Sodišče Evropske unije, če mu Evropska komisija ne bo predložila zakonodajnega predloga, o katerem bo lahko izrazil svoje mnenje;

—	izraža zadovoljstvo zaradi pogajalske metode v Svetu, po kateri se poglavja o odhodkih in dohodkih v pogajalskem okviru obravnavajo skupaj, ter znova izraža podporo dvema novima viroma lastnih sredstev, ki ju predlaga Komisija, namreč iz naslova DDV in novega davka na finančne transakcije;

—

v celoti podpira predlog Sveta, da se kohezijska politika preoblikuje v podrazdelek in ne v "posebno zgornjo mejo", ter ponavlja svoj poziv, da je treba povečati sredstva za to politiko (na raven, ki bo vsaj enaka ravni v obdobju 2007–2013); podpira tudi predlog oblikovanja nove kategorije regij "v prehodu";

—	podpira predlog Sveta, da se programi Galileo, ITER in GMES vključijo v razdelek 1 večletnega finančnega okvira, in znova poziva k temu, da se v finančni okvir vključi tudi Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji.

Glavna poročevalka

Mercedes BRESSO (IT/PES), članica sveta dežele Piemont

Referenčna dokumenta

Spremenjeni predlog uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020

COM(2012) 388 final

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnem odboru in Odboru regij: Program poenostavitve za večletni finančni okvir 2014–2020

COM(2012) 42 final

I. POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

1.	ugotavlja, da je Komisija 6. julija 2012 objavila spremenjeni predlog uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, v katerem so zdaj upoštevani tako pristop Hrvaške kot izračuni, ki temeljijo na najnovejših statističnih podatkih (2007–2009);

pozdravlja sprejetje resolucije o večletnem finančnem okviru in lastnih sredstvih na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta 13. junija 2012 in izraža zadovoljstvo, ker je bilo poudarjeno, da je proračun EU 94-odstotno namenjen naložbam in da so upravni izdatki EU proporcionalno izredno nizki; opozarja na multiplikativne učinke in učinek vzvoda, ki ga imajo te naložbe v kombinaciji z zasebnim in javnim sofinanciranjem na lokalni, regionalni in nacionalni ravni; izrecno poudarja, da ima proračun EU kot stabilen večletni javni vir v podporo rasti in zaposlovanju neprecenljiv pomen.

ODBOR REGIJ

Sedanja medinstitucionalna pogajanja

izraža hudo zaskrbljenost zaradi najnovejšega poteka pogajanj v Svetu o skupnem znesku večletnega finančnega okvira, vsebini politik in sredstvih, ki bi lahko zlasti negativno vplivala na nadaljnje financiranje treh kategorij regij, opredeljenih v okviru kohezijske politike. Zato upa, da bo mogoče do izrednega zasedanja Evropskega sveta 22. in 23. novembra 2012 doseči pozitiven rezultat. Na ta način bi lahko odpravili zastoj pri sodelovanju med obema zakonodajalcema in se izognili škodljivi zamudi za Evropsko unijo in za takojšnje izvajanje strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

4.	v zvezi s tem poudarja očitno neskladje med obveznostmi, ki so jih države članice prevzele s Paktom za rast in delovna mesta, sprejetim na vrhu Evropskega sveta 28. in 29. junija 2012, ter nekaterimi stališči, ki jih države zastopajo med pogajanji;

5.	opominja, da je treba zaradi hude gospodarske in socialne krize, s katero se spopada EU, v letu 2014 nujno začeti načrtovanje programov, saj je to edina možnost za zagotovitev evropskih sredstev, potrebnih za uresničevanje naložb v državah članicah, regijah in mestih;

opozarja, da se je obseg proračuna EU v primerjavi z nacionalnimi proračuni zmanjšal, hkrati pa so bile pristojnosti in naloge Unije z Lizbonsko pogodbo razširjene, zlasti na področjih zunanjega delovanja (člen 27(3) Pogodbe o EU), podnebnih sprememb (člen 191 PDEU), energije (člen 194 PDEU), športa (člen 165 PDEU), vesolja (člen 189 PDEU), turizma (člen 195 PDEU) in civilne zaščite (člen 196 PDEU);

7.	ponovno opozarja, da je velik delež javnih naložb v državah članicah odvisen od sredstev iz strukturnih skladov, ki v 13 državah članicah zajemajo več kot 30 % javnih naložb, v 6 državah članicah pa celo več kot 60 %;

se zaveda, da Pogodbi (člen 312 PDEU) vsebujeta posebne določbe za primer, da večletni finančni okvir ne bi bil sprejet pred koncem leta 2013, ko prenehajo veljati pravne podlage vseh večletnih programov porabe EU, razen prvega stebra skupne kmetijske politike (SKP). Poudarja, da posebne določbe Pogodbe zavezujejo proračunska organa k nadaljevanju pogajanj, vendar vztraja, da sta možnosti, da se sprejmejo novi sektorski programi brez uredbe o večletnem finančnem okviru ali da se podaljša veljavnost sedanjih programov, izredno zapleteni;

svari pred scenarijem, ki bi privedel do tega, da se sprejetje dogovora o večletnem finančnem okviru preloži na obdobje po začetku leta 2013, saj bi to onemogočilo programsko načrtovanje in dodeljevanje sredstev skupnega strateškega okvira po letu 2014 ter negativno vplivalo na evropsko ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Meni, da bi preložitev sprejetja dogovora o večletnem finančnem okviru na obdobje po začetku leta 2013 ogrozila tudi programsko obdobje 2014–2020, ki so ga predvideli Komisija, Evropski parlament in Svet, zaradi česar bi bila potrebna preučitev zlasti možnosti, ki jo je prvotno priporočil OR, tj. programsko obdobje 5+5 let po prehodnem obdobju, ki bi trajalo eno ali dve leti;

10.

ponavlja stališče, da mora imeti EU verodostojen proračun, ki znaša vsaj 1 % BND EU, da bo lahko dosegla glavne evropske cilje strategije Evropa 2020 in izpolnila potrebe lokalnih in regionalnih skupnosti; ponovno poudarja, da je Svet leta 2000 za zgornjo mejo lastnih sredstev določil 1,29 % BND v odobritvah za prevzem obveznosti in 1,23 % v odobritvah za plačila; opozarja, da se je od takrat zgornja meja lastnih sredstev v primerjavi z zgornjo mejo sredstev za večletni finančni okvir vedno bolj zviševala in da je razlika v povprečju znašala 25 %; izpostavlja dejstvo, da so v večletnem finančnem okviru določene zgolj zgornje meje izdatkov, medtem ko je bil proračun EU vedno nižji tako v smislu obveznosti kot plačil; zato na podlagi posodobitve predloga Komisije z dne 6. julija 2012 podpira zahtevo Evropskega parlamenta, naj naslednji proračun znaša 1,14 % BND Evropske unije (kar vključuje tudi pristop Hrvaške);

11.	izraža zadovoljstvo, ker pogajalski okvir z dne 18. septembra 2012 ukinja predlog za odpravo programa pomoči v hrani najbolj ogroženim, vendar obžaluje nejasnost glede financiranja te pomoči ter ponovno poudarja svoje stališče, naj ta dejavnost ostane v razdelku 2 večletnega finančnega okvira;

12.

pozdravlja določene vidike iz tematskega dokumenta ciprskega predsedstva (30. avgust 2012), vendar ima zlasti v zvezi s predlogi za razpravo o kohezijski politiki pomisleke, predvsem glede upravičenosti, področja in obsega uporabe t. i. "varnostnih mrež" za regije in države članice. Poleg tega zavrača nesorazmerne prilagoditve za regije v prehodu in bolj razvite regije.

ODBOR REGIJ

Področja soodločanja

13.

izraža obžalovanje, ker se velika večina tem, vključenih v pogajalski okvir Sveta (različica z dne 19. junija 2012), zlasti točke 21–47 ter 53–78, nanaša na vprašanja, ki jih je treba sprejeti s postopkom soodločanja in ne postopkom odobritve, ter poudarja, da mora biti Evropski parlament tesno vključen v sedanja pogajanja;

14.

izraža kritiko, ker so metoda porazdelitve nacionalnih sredstev in zgornje meje za kohezijsko politiko ter politiko razvoja podeželja sicer vključene v pogajalski okvir Sveta (točke 30–45), vendar ne v predlog uredbe, ki vsebuje skupne določbe o petih skladih, zajetih v skupni strateški okvir; izraža tudi presenečenje, da se v skladu s točko 35 pogajalskega okvira z dne 18. septembra 2012 cilji strategije Evropa 2020 upoštevajo kot merilo za porazdelitev sredstev strukturnih skladov med državami članicami. To sproža vprašanje, ali ti cilji dejansko odsevajo razvojne potrebe regij, hkrati pa tudi ključna vprašanja glede upravljanja in metodologije, saj upoštevanje teh ciljev pri porazdelitvi sredstev ob njihovi določitvi leta 2010 ni bilo predvideno;

15.

meni, da gre v skladu s členom 177 PDEU za področje, pri katerem je treba ne le uporabiti postopek soodločanja, temveč se tudi obvezno posvetovati z OR, ki bo na podlagi pristojnosti, ki so mu bile dodeljene v tretjem odstavku člena 263 PDEU, nadalje ocenil pravno ozadje tega vprašanja. Odbor si pridružuje pravico, da vloži tožbo na Sodišče Evropske unije, če mu Evropska komisija ne bo predložila zakonodajnega predloga, o katerem bo lahko izrazil svoje mnenje;

16.

na podlagi mnenj o različnih zakonodajnih predlogih Evropske komisije, ki jih je sprejel od začetka leta 2012, znova poudarja naslednje:

v zvezi s podrazdelkom 1b in skladi, ki jih zajema skupni strateški okvir, podpira predlog oblikovanja nove kategorije regij "v prehodu" ter potrebo po upoštevanju posebnega in edinstvenega položaja najbolj oddaljenih regij pri dostopu do sredstev v skladu z določbami člena 349 PDEU (pogajalski okvir, točka 25), prag 300 km za evropsko teritorialno sodelovanje razen za najbolj oddaljene regije, za katere se merilo oddaljenosti ne uporablja (pogajalski okvir, točka 27), vzpostavitev "varnostne mreže" za regije, ki ne bodo več uvrščene pod konvergenčni cilj, v višini najmanj dveh tretjin sredstev, ki so jim bila dodeljena v obdobju 2007–2013 (pogajalski okvir, točka 44), ter predloge Evropske komisije o stopnji sofinanciranja, razen predloga za povišanje te stopnje na 85 % pri programih v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje. Podpira tudi povišanje stopnje sofinanciranja za medregionalno sodelovanje v najbolj oddaljenih regijah s 50 na 85 % (pogajalski okvir, točka 46), ohranitev programa pomoči v hrani za najbolj ogrožene skupine iz razdelka 2 večletnega finančnega okvira namesto vključitve tega programa v področje uporabe Evropskega socialnega sklada v razdelku 1 (pogajalski okvir, točka 48) ter določitev stopnje sofinanciranja, višje za 10 odstotnih točk, za države članice z začasnimi proračunskimi težavami (pogajalski okvir, točka 47, možnost a). Poleg tega podpira združitev treh strukturnih skladov, Kohezijskega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v skupni strateški okvir (pogajalski okvir, točka 65), stopnje vnaprejšnjega financiranja v višini 2 % v letu 2014, 3 % v letu 2015 in 3 % v letu 2016 (pogajalski okvir, točka 75) ter upravičenost do prispevka iz skladov skupnega strateškega okvira pri nepovratnem davku na dodano vrednost (pogajalski okvir, točka 78, možnost c);

glede razdelka 2 podpira hitrejše zbliževanje in natančni časovni razpored za dosego konvergence med državami članicami (pogajalski okvir, točka 53). Podpira tudi določitev zgornje meje za neposredna plačila v višini 200 000 EUR namesto 300 000 EUR, vključno z okoljsko komponento in postopnim zmanjševanjem od 100 000 EUR namesto 200 000 (pogajalski okvir, točka 54), stopnjo v višini 30 % za okoljsko komponento (pogajalski okvir, točka 56) ter možnost prenosa sredstev s prvega na drugi steber (pogajalski okvir, točka 57). Zavrača kakršen koli prenos v nasprotni smeri zaradi potrebe po novem proračunskem ravnovesju med dvema stebroma SKP (pogajalski okvir, točka 58), podpira pa vključitev regij "v prehodu" v uredbo o podpori za razvoj podeželja (pogajalski okvir, točka 62). Nasprotuje predlaganemu oblikovanju nove rezerve za krizne razmere v kmetijstvu (pogajalski okvir, točka 64);

17.

glede sredstev za cilj evropskega teritorialnega sodelovanja ponavlja svoj predlog, da se sredstva porazdelijo po programih sodelovanja in ne po državah članicah; zato poziva k reviziji točke 40 pogajalskega okvira z dne 18. septembra 2012, saj so dosedanja pogajanja o dodelitvi sredstev zgolj za čezmejno in nadnacionalno sodelovanje privedla do tega, da se medregionalno sodelovanje obravnava le kot "privesek" teh dveh vidikov sodelovanja;

18.	podpira predlog, da se namesto nepovratnih subvencij pogosteje uporabljajo posojila, s ciljem spodbuditi sodelovanje upravičencev. Meni tudi, da bi bilo treba poplačila posojil nato ponovno dati na voljo v okviru obnovljivih skladov.

ODBOR REGIJ

Nova lastna sredstva

19.

znova izraža željo po reformi sedanjega sistema lastnih sredstev, da se zmanjšajo neposredni prispevki držav članic k proračunu EU in hkrati povečajo lastna sredstva EU, namenjena reševanju prihodnjih izzivov (1). Poleg tega bi se tako odzvali na potrebo po odpravi sedanjih finančnih popravkov ter izjem; meni, da mora novi večletni finančni okvir – to stališče je izrazil tudi Evropski parlament – zaradi preglednosti, uravnoteženosti in trajnosti nujno temeljiti na sporazumu o novih lastnih sredstvih;

20.	izraža zadovoljstvo zaradi pogajalske metode v Svetu, po kateri se poglavja o odhodkih in dohodkih v pogajalskem okviru obravnavajo skupaj, ter znova izraža podporo dvema novima viroma lastnih sredstev, ki ju predlaga Komisija, namreč iz naslova DDV in novega davka na finančne transakcije;

21.

v zvezi s tem poziva nekatere države članice, naj svojega prebivalstva, podjetij ter lokalnih in regionalnih oblasti ne kaznujejo s tem, da zavračajo uvedbo novega davka na finančne transakcije, saj bo to vodilo k okrepljenemu sodelovanju in oblikovanju Evrope dveh hitrosti pri proračunskih zadevah;

22.

meni, da lahko davek na finančne transakcije v okviru okrepljenega sodelovanja služi kot pravna podlaga za novi vir lastnih sredstev EU in da bi lahko sodelujoče države del zbranih prihodkov prenesle v proračun EU. Vendar se mora zaradi tega prenosa ustrezno zmanjšati njihov prispevek v proračun iz naslova BND, kar pa ne sme vplivati na pravila za izračun prispevkov držav, ki ne sodelujejo pri navedenem davku;

23.	znova izraža podporo poenostavitvi izredno zapletenega sistema znižanj in popravkov ter nadomestitvi sedanjega sistema znižanj s splošnim popravnim mehanizmom.

ODBOR REGIJ

Makroekonomska pogojenost

24.

izraža začudenje, da domnevno "tehnična" sprememba uredbe Sveta, ki jo predlaga Evropska komisija, vsebuje tako bistven element, kot je razširitev makroekonomske pogojenosti z enega samega Kohezijskega sklada na vseh pet skladov, ki jih zajema skupni strateški okvir (glej člen 8 spremenjenega predloga uredbe);

25.	znova izraža jasno in odločno nasprotovanje vsem oblikam makroekonomske pogojenosti in meni, da razširitev na vse proračunske razdelke, ki jo zahtevajo nekatere države članice, ni primerna;

26.	opozarja, da gre za področje, za katerega velja postopek soodločanja in o katerem je treba odločati v okviru uredbe, ki vsebuje skupne določbe o petih skladih, zajetih v skupni strateški okvir.

ODBOR REGIJ

Struktura, trajanje in prožnost večletnega finančnega okvira

27.

popolnoma podpira predlog Sveta, da se kohezijska politika preoblikuje v podrazdelek in ne v "posebno zgornjo mejo", vendar vztraja pri tem, da se instrumenta za povezovanje Evrope zaradi njegovih drugačnih značilnosti ne vključi v ta podrazdelek; znova izraža obžalovanje, ker je bila zamujena priložnost za združitev vseh virov financiranja EU, namenjenih teritorialnemu razvoju (tj. petih skladov, ki jih zajema skupni strateški okvir), v enem samem razdelku;

28.

ponavlja poziv k prožnosti znotraj vsakega razdelka in oblikovanju rezerve prilagodljivosti, ki bi omogočala, da se po preteku polovice obdobja neizkoriščena sredstva ali razlike uporabijo, namesto da se vrnejo državam članicam; meni, da bi bila takšna rezerva za prožnost lahko predvsem instrument za makroekonomske in finančne posege, ki bi omogočili ukrepanje še pred nesimetričnimi pretresi v Evropski uniji;

29.	znova poudarja, da obravnavani predlog predvideva "oceno" izvajanja večletnega finančnega okvira v letu 2016, in meni, da bi bilo treba namesto tega leta 2017 izvesti obsežen vmesni pregled (ki bi vključeval tudi predlagano oceno).

ODBOR REGIJ

Zgornja meja obveznosti in plačil

30.

glede zneskov za glavne podrazdelke večletnega finančnega okvira znova izraža:

podporo predlogom Evropske komisije v zvezi z instrumentom za povezovanje Evrope (50 milijard EUR), programom Obzorje 2020 (80 milijard EUR), prvima stebroma skupne kmetijske politike (372 milijard EUR, izraženih v stalnih cenah), programom Ustvarjalna Evropa (1,6 milijarde EUR) in instrumenti financiranja zunanjega delovanja EU (70 milijard EUR), ter

poziv k povečanju proračunskih sredstev za kohezijsko politiko (na raven, ki je realno vsaj enaka ravni, predvideni v finančni perspektivi za obdobje 2007–2013), za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ter za program LIFE; znova ponavlja tudi poziv k ponovni vzpostavitvi proračunskega ravnovesja med obema stebroma SKP v korist razvoja podeželja.

ODBOR REGIJ

Programi zunaj večletnega finančnega okvira

31.

znova poziva k ohranitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in njegovi vključitvi v večletni finančni okvir, vendar tako kot Evropski parlament vztraja, da bi bilo treba sredstva za ta sklad vključiti v proračun nad zgornjo mejo za zadevno postavko, saj teh izdatkov ni mogoče predvideti. Ravno tako nasprotuje razširitvi področja uporabe tega sklada na blažitev posledic, ki jih imajo dvo- ali večstranski trgovinski sporazumi za kmetijstvo (pogajalski okvir, točka 95);

32.	podpira predlog Sveta, da se programi Galileo, ITER in GMES vključijo v razdelek 1 večletnega finančnega okvira (pogajalski okvir, Priloga I), k čemur je pozval v mnenju o novem večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2013;

33.	vztraja pri tem, da se zneski v višini zgoraj omenjenih mehanizmov rezerv ravno tako prenesejo v večletni finančni okvir.

ODBOR REGIJ

Program poenostavitve

34.

meni, da na vprašanje boljše kakovosti porabe, ki so ga zastavile tako države članice kot Evropski parlament, trenutno ni zadovoljivega odgovora, saj se namesto tega določajo novi nadzorni in revizijski postopki, povečuje se njihova zapletenost, hkrati pa je prevelik poudarek na rezultatih in količinski absorpciji v škodo kakovosti strategij. Vse to vodi v vedno večjo centralizacijo, ki daje prednost višjim ravnem upravljanja pred nižjimi;

35.	si želi, da bi sporočilo o kakovosti porabe, ki ga je napovedala Komisija, omogočilo diferenciran izračun javnih odhodkov za vlaganja v okviru Pakta za stabilnost;

36.

nasprotuje temu, da bi Komisija čezmerno uporabljala delegirane akte, kot na primer tiste, ki so predlagani za okvirne ukrepe v skupnem strateškem okviru; na ta način bo OR izključen iz evropskega postopka posvetovanja in odločanja, čeprav gre za področja, ki so za lokalne in regionalne oblasti ključnega pomena;

37.	nasprotno pa se popolnoma strinja s Komisijo, da poenostavitev na ravni EU ne bo zares učinkovita, če je ne bodo hkrati spremljala prizadevanja na nacionalni in podnacionalni ravni; pri tem poudarja, da so največja prizadevanja potrebna na nacionalni ravni;

38.	pozdravlja racionalizacijo programov, ki se predlaga v večletnem finančnem okviru, zlasti zmanjšanje števila predlaganih programov financiranja ter združitev programov in podprogramov na številnih področjih;

39.	se zavzema za tesnejšo vključitev Evropske investicijske banke v izvajanje projektov, financiranih iz strukturnih skladov.

II. PREDLOGA SPREMEMB

Predlog spremembe 1

COM(2012) 388 final

Uvodna izjava 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Posebni instrumenti, tj. rezerva za nujno pomoč, Solidarnostni sklad Evropske unije, instrument prilagodljivosti, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, rezerva za krize v kmetijskem sektorju in varnostna rezerva, so potrebni, saj Uniji omogočajo, da se odzove na posebne nepredvidene okoliščine ali financira jasno opredeljene odhodke, ki jih ne bi bilo mogoče financirati iz razlik do zgornjih mej na razpolago za enega ali več razdelkov iz finančnega okvira. Posebne določbe so zato potrebne za vključitev možnosti, da se v proračun vnesejo odobritve za prevzem obveznosti nad zgornjimi mejami iz finančnega okvira, kadar bi bilo treba uporabiti enega od posebnih instrumentov.

Posebni instrumenti, tj. rezerva za nujno pomoč, Solidarnostni sklad Evropske unije, instrument prilagodljivosti in varnostna rezerva, so potrebni, saj Uniji omogočajo, da se odzove na posebne nepredvidene okoliščine ali financira jasno opredeljene odhodke, ki jih ne bi bilo mogoče financirati iz razlik do zgornjih mej na razpolago za enega ali več razdelkov iz finančnega okvira. Posebne določbe so zato potrebne za vključitev možnosti, da se v proračun vnesejo odobritve za prevzem obveznosti nad zgornjimi mejami iz finančnega okvira, kadar bi bilo treba uporabiti enega od posebnih instrumentov.

Obrazložitev

Ker je treba Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji vključiti v večletni finančni okvir, rezervo za krizne razmere v kmetijstvu pa nadomestiti z dejansko ureditvijo, je treba oba instrumenta črtati s seznama.

Predlog spremembe 2

COM(2012) 388 final

Člen 8

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Če se v postopku v zvezi z makroekonomskimi pogojenostmi, povezanimi z usklajenostjo ekonomskih politik držav članic, sprostijo zamrznjene proračunske obveznosti iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada, Kohezijskega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, Svet v skladu s Pogodbo in ustreznim temeljnim aktom odobri prenos zamrznjenih obveznosti na naslednja leta. Zamrznjenih obveznosti za leto n ni mogoče ponovno vključiti v proračun po letu n+2.

Če se v postopku v zvezi z makroekonomskimi pogojenostmi, povezanimi z usklajenostjo ekonomskih politik držav članic, sprostijo zamrznjene proračunske obveznosti iz Kohezijskega sklada, Svet v skladu s Pogodbo in ustreznim temeljnim aktom odobri prenos zamrznjenih obveznosti na naslednja leta. Zamrznjenih obveznosti za leto n ni mogoče ponovno vključiti v proračun po letu n+2.

Obrazložitev

Določbe glede makroekonomske pogojenosti morajo še naprej veljati samo za Kohezijski sklad kot že od začetka njegove uvedbe.

V Bruslju, 9. oktobra 2012

Predsednik Odbora regij

Ramón Luis VALCÁRCEL SISO

(1) Točka 65 mnenja Odbora regij o novem večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2013, sprejetega na 93. plenarnem zasedanju 14. in 15. decembra 2011.

18.12.2012

Uradni list Evropske unije

C 391/37

Mnenje Odbora regij – Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020)

2012/C 391/08

ODBOR REGIJ

—

z zadovoljstvom sprejema predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020), ki ga je predložila Evropska komisija in ki pomeni zavezo k priznanju konkurenčnosti kot temeljnega in vodilnega dejavnika, ki zagotavlja trajno gospodarsko rast in nova delovna mesta v EU;

—

opozarja na številne pobude, ki jih izvajajo lokalne in regionalne oblasti v vseh državah članicah in med katere sodijo na primer lokalna središča za malo podjetništvo, mikrokrediti lokalnih in regionalnih oblasti ali brezplačna strokovna pomoč pri ustanavljanju malih podjetij, ki so pogosto podlaga za uspešen zagon mikropodjetij;

—

opozarja na potrebe mladih podjetnikov, za katere je lastno podjetje pogosto edina priložnost za poklicni razvoj in ki so nagnjeni k prevzemanju tveganja, povezanega z izvajanjem te dejavnosti, ki jo pogosto opravljajo na celotnem evropskem trgu in so tako tudi pripravljeni na konkurenco svetovnih trgov;

—

opozarja, da je konkurenčnost na svetovni ravni mogoče doseči le z odpravo pomanjkljivosti evropskega trga, ki zmanjšujejo sposobnost evropskih MSP za konkuriranje podobnim gospodarskim subjektom v drugih delih sveta. Nujno je povečati delež MSP pri izvajanju projektov Unije in izboljšanju njihovega položaja v primerjavi z velikimi podjetji, ki so pogosto glavni izvajalci teh projektov. V ta namen poudarja pomen, ki ga ima za MSP združevanje v poslovna omrežja.

Poročevalec

Witold KROCHMAL (PL/EA), član mestnega in občinskega sveta Wołówa

Referenčni dokument

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020)

COM(2011) 834 final

I. POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

meni, da predlagana uredba pomeni dopolnitev prejšnjih pobud Evropske komisije v okviru strategije Evropa 2020. Uredba kaže na upoštevanje vloge, ki jo imajo MSP v gospodarskem sistemu EU, ter priznava pomanjkljivosti in nestabilnost okolja MSP, ki lahko upočasnijo ali celo omejijo razvoj podjetij in rast njihove konkurenčnosti;

3.	poudarja, da stališče OR podpira raziskava o regijah in mestih, prijaznih za MSP (1), v kateri so sodelovale lokalne in regionalne oblasti, izvedla pa jo je platforma Odbora za spremljanje strategije Evropa 2020;

priznava, da je odpravljanje pomanjkljivosti na trgu v veliki meri v pristojnosti držav članic in regij, vendar meni, da EU na nekaterih področjih lahko pomaga z razširjanjem dobrih praks, zagotavljanjem učinkovitega delovanja enotnega trga in izboljšanjem pogojev za poslovno okolje, ki bi podjetjem, tudi MSP, omogočalo, da bi bila trajnostno konkurenčna na svetovni ravni, kar pomeni prizadevanje za nizkoogljično gospodarstvo, varčno z viri;

meni, da bo program znatno povečal zaupanje v evropsko podjetništvo tako na evropskih kot tudi na svetovnih trgih. Učinek večjega zaupanja v trge bo večje zanimanje v podjetništvo in bolj ekspanzivna politika obstoječih podjetij, tudi MSP, ki so glavni vir gospodarske rasti (58 % prometa v EU) in delovnih mest (67 % delovnih mest v zasebnem sektorju) ter so v letih od 2002 do 2010 v tem sektorju ustvarila 85 % novih delovnih mest;

6.	meni, da je smiselno, da program poudarja pomen turističnega sektorja kot panoge posebne vrste, povezane z velikim številom MSP, ki delujejo v EU, in ki zaposluje veliko število ljudi;

7.	poudarja pomen podpore podjetjem in MSP v različnih fazah njihovega delovanja – novim podjetjem, podjetjem, ki že delujejo, in tistim, ki so v fazi prestrukturiranja, ob predpostavki, da mora biti učinek podpore večja konkurenčnost podjetij na trgu EU in na zunanjih trgih;

8.	priznava razširjanje in razvoj podjetniške kulture in etike v družbi EU za enega glavnih pogojev za uspeh programa, zato z zadovoljstvom sprejema možnost sodelovanja pri evropskih nagradah za spodbujanje podjetništva in drugih tovrstnih projektih na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

9.	poudarja, da vsako leto tri evropske regije prejmejo nagrado "Evropska podjetniška regija" kot priznanje za ugodne pogoje, ki jih zagotavljajo MSP;

10.

meni, da bi se moralo spodbujanje podjetništva začeti že v šoli z razvojem pozitivnega odnosa do podjetništva in spodbujanjem samostojnosti na področju gospodarstva, da se bodo lahko študenti, ko se bodo morali vključiti na trg dela, ozaveščeno odločali glede vrste dela, ki si ga želijo opravljati. Da bi diplomant lahko začel podjetniško dejavnost v skladu s pridobljenimi znanji in bi obstajala velika verjetnost povpraševanja po storitvah, ki bi jih ponujal, bi bilo treba paziti na to, da izobraževanje ne bo v neskladju s potrebami trga;

11.	poziva k vključitvi gibanj in razvoja na področju podjetništva v poklicno usposabljanje, saj je stalno izobraževanje za naše podjetnike ključno za ohranitev konkurenčnosti;

12.

13.

14.	prav tako opozarja na položaj podjetnic in posebnih ciljnih skupin, med drugim tudi podjetnikov priseljencev in izseljenskih podjetnikov, ki potrebujejo posebno pobudo pri krepitvi konkurenčnosti svojih podjetij, ob tem pa je treba upoštevati obstoječe politike EU na tem področju;

15.	poziva lokalne in regionalne oblasti, naj izvedejo program; posebej opozarja na potrebo po odpravi ali zmanjšanju birokracije in ovir za pridobitev zunanjih sredstev, pa tudi poenostavitvi dokumentov, ki se predložijo za pogodbe, in umiku zahteve po bančnih jamstvih pri manjših delih.

ODBOR REGIJ

Izboljšanje konkurenčnosti podjetij v EU

16.

17.

opozarja, da mora EU skupaj z državami članicami zagotoviti učinkovito delovanje enotnega trga in izboljšanje podjetniškega okolja, tako da odpravi ali zmanjša težave MSP pri dostopu do financiranja, težave zaradi njihove omejene sposobnosti za širitev na trge zunaj svoje države tako na enotnem trgu kot tudi zunaj njega ter pretirane davčne obremenitve in obremenitve z upravnimi postopki. Te pogoje je treba izpolniti hkrati z zagotovitvijo dostopa do znanja in novih inovativnih tehnologij ter s sodelovanjem z lokalnimi poklicnimi šolami in akademskimi institucijami, ki morajo v svojih programih upoštevati MSP kot dinamično silo evropskega gospodarstva;

18.

meni, da je v programu treba bolj poudariti večje sodelovanje MSP pri dejavnostih, projektih in programih EU na področju raziskav in inovacij, tudi z vzpostavljanjem javno-zasebnih partnerstev. Živahnejše sodelovanje pri raziskovalnih projektih prispeva k večji usposobljenosti podjetij in s tem njihovi mednarodni konkurenčnosti.

Predlog programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 posebej poudarja potrebo po večji udeležbi MSP v raziskovalnih projektih. Večje sodelovanje MSP, ki so včasih vodilna na svetovni ravni, jim omogoča dostop do različnih informacij in znanja;

19.	meni, da bo šele takšen pristop omogočil razvoj podjetij in MSP na način, ki bo upošteval obveznosti nizkoogljičnega gospodarstva, oprtega na najnovejše ekološke tehnologije, ki omogočajo uresničevanje ciljev na področju podnebne in energetske politike;

20.

z zadovoljstvom sprejema predlagani proračun programa, ki znaša 2,522 milijarde EUR. Hkrati ugotavlja, da vsota 1,4 milijarde EUR, namenjena za finančne instrumente v neposredno podporo podjetjem in MSP, pomeni samo 56 % celotnega proračuna. Če bo povpraševanje po finančnih instrumentih večje, kot je mogoče razumno pričakovati, bi moral o spremembi deleža dodeljenih sredstev v skladu s členom 16 predloga uredbe odločati odbor, v katerem so zastopane vse države, ki so upravičene do ugodnosti iz programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME). Preostali del, namenjen podpornim ukrepom za okolje MSP, pa zagotavlja učinkovito uporabo sredstev, dodeljenih programu v letih 2014–2020;

21.	meni, da je 1,7 % proračunskih sredstev smiselno nameniti za upravljanje programa, saj naj bi ta sredstva zagotavljala njegovo dobro delovanje, ne da bi prekomerno obremenila proračun;

22.

meni, da ukrepi, ki se financirajo iz proračuna programa, ne morejo nadomestiti pobud na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, marveč morajo omogočiti večjo učinkovitost in krepitev ukrepov ter jim s pomočjo usklajevanja in odprave čezmejnih ovir pri sodelovanju med zasebnimi akterji in javnimi organi dati evropsko razsežnost. To sodelovanje je treba spodbuditi s horizontalnim sodelovanjem v mreži, ne pa z vertikalno centralizacijo;

23.	meni, da bi nudena pomoč morala biti popolnoma utemeljena z opredeljenimi cilji in prinesti pozitivne rezultate po vsej Evropi z učinkom zgostitve, multiplikacijskim učinkom in unovčenjem doseženih rezultatov;

24.

poudarja, da je to v veliki meri odvisno od produktivnosti, inovacij in učinkovitosti, ki omogočajo trajno rast dohodkov, od sposobnosti podjetij za polno izkoriščanje priložnosti, kot je enotni evropski trg, in od institucionalnih rešitev, ki ustvarjajo pogoje za trajnostno rast podjetij. Zato bi bilo projekte za krepitev dejavnikov, ki v največji meri vplivajo na trajnostno konkurenčnost podjetij in MSP, treba obravnavati prednostno;

25.

opozarja, da je sodelovanje tretjih držav v programu na podlagi protokolov k pridružitvenim sporazumom in na podlagi drugih sporazumov treba jemati kot priložnost za razširitev področja delovanja podjetij, ki delujejo na območju EU, in kot možnost za pridobivanje izkušenj glede delovanja podjetij zunaj trga EU. Prav tako je sodelovanje v programu treba omogočiti drugim tretjim državam, financiranje pa bi bilo treba zagotoviti iz drugih programov, namenjenih sodelovanju med državami članicami EU in državami, ki niso članice EU;

26.

opozarja na pomen razvoja usposabljanja na področju podjetništva, tudi s stalnim izobraževanjem, v smeri pridobivanja novih spretnosti in pristopov ter upoštevanja družbene odgovornosti podjetij, ki naj bi ob spoštovanju etičnih načel v poslovanju, značilnih za evropsko kulturo, omogočali sprejeti izzive sodobnega svetovnega trga;

27.	meni, da mora področje spodbujanja podjetništva in razvoja odnosa, naklonjenega podjetništvu, zajemati tudi podjetnike, ki stopajo na pot gospodarske samostojnosti in začenjajo poklicno življenje, med drugim tudi ženske, ki se lotevajo tega napora in tveganja;

28.

meni, da bi ukrepi za izboljšanje dostopa MSP do financiranja, vključno s kapitalsko in jamstveno shemo za posojila, morali dopolnjevati finančne instrumente, ki se trenutno uporabljajo v okviru kohezijske politike. Morala bi obstajati tudi možnost njihovega povezovanja z drugimi natančno opredeljenimi sredstvi, ki izvirajo iz držav članic;

29.	poudarja pozitivni pomen možnosti podeljevanja čezmejnih posojil, ki bodo MSP omogočila izkoriščanje velikega potenciala enotnega trga, kar naj bi okrepilo konkurenčnost in vzdržnost gospodarskih pobud, med drugim v turizmu;

30.

posebno pozornost namenja kapitalskemu instrumentu za rast, usmerjenemu v sklade, ki ponujajo visoko tvegan kapital. Poudarja, da bi upravljavci programa ob opori na ustrezno oceno tveganj morali podpreti čim večje število MSP, vključno s tistimi, ki imajo v običajnih bančnih postopkih majhne možnosti za pridobitev pomoči, vendar lahko prispevajo k okrepitvi splošnega potenciala MSP in znatnemu zmanjšanju brezposelnosti;

31.

izraža dvom glede višine posojil v okviru jamstvene sheme za posojila in poziva Komisijo, naj navede, katera merila so se uporabila za določitev te višine, saj s programom za konkurenčnost in inovacije niso bile določene nobene omejitve. Poudarja, da so zneski posojil za nova podjetja, naložbe ali prenos pogosto znatno višji od določene meje, zato izraža zaskrbljenost, da bi to lahko privedlo do stanja, ko se bo za višje zneske posojil jamčilo v okviru programa Obzorje, čeprav je ta namenjen samo za inovativne projekte;

32.	zato poziva k vrnitvi k prejšnjemu okvirnemu programu za konkurenčnost in inovativnost, ki ne določa nobenih meja;

33.	meni, da je upravičen individualni pristop k pogajanjem z institucijami, ki sredstva za pokritje dolga iščejo tako z vidika višine sredstev, ki je odvisna od zneska zajamčenega tveganja premoženjske bilance, kot z vidika časovnega obdobja, za katerega se dodeli posojilo;

34.	poziva k stalnemu nadzoru glede sprememb tveganja, tako finančnih instrumentov, usmerjenih v visoko tvegani kapital, kot tudi sredstev, namenjenih za pokritje dolžniških portfeljev MSP.

ODBOR REGIJ

Upravljanje programa

35.

meni, da je smiselno prenesti posredno upravljanje programa na Evropski investicijski sklad in izvajalske agencije, medtem ko bo za stalni nadzor programa pristojna Evropska komisija. Takšen način upravljanja zagotavlja, da bodo pozitivne izkušnje Evropskega investicijskega sklada, ki so bile pridobljene v več kot desetih letih njegove podpore MSP, izkoriščene;

36.	priporoča tudi, da se izkoristijo izkušnje Evropske investicijske banke in Evropske podjetniške mreže, ki deluje na področju internacionalizacije MSP, tudi zunaj meja EU;

37.	meni, da je za uspešno izvedbo programa in njegovo učinkovitost nujno tesno sodelovanje z regionalnimi in lokalnimi oblastmi in institucijami, ki program upravljajo in omogočajo pretok informacij na vseh področjih njegovega izvajanja;

38.

priznava, da so izkušnje, povezane z internacionalizacijo MSP zunaj meja EU in prenosom informacij o tem, zelo pomembne, saj naj bi pomagale MSP pri zmanjševanju stroškov transakcij, povezanih s čezmejno dejavnostjo. To področje naj bi razvijali strokovnjaki evropskih institucij ob sodelovanju z nacionalnimi in regionalnimi oblastmi;

39.	opozarja tudi na možnost ustanavljanja centrov za razširjanje informacij o MSP. Vendar Odbor ne želi predpisovati vrste in posebnosti delovanja tovrstnih organov. Ta vprašanja bi bilo treba reševati v okviru večstranskih sporazumov o sodelovanju držav in regij;

40.	predlaga, da bi neposredno upravljanje programa potekalo večinoma na regionalni ravni ob podpori nacionalnih oblasti in pod njihovim nadzorom. Na tej ravni upravljanja je treba tudi vzpostaviti sistem spremljanja tveganj, povezanih z izvajanjem projektov;

41.

prav tako predlaga, da bi bilo spremljanje projekta tudi del ocene njegovega izvajanja na podlagi kazalnikov za doseganje srednjeročnih ciljev, sprejetih v Prilogi I k predlogu. Spremljanje bi moralo zajemati tudi informacije o izvajanju ukrepov programa na področju varstva podnebja ter drugih politik EU;

42.	poudarja, da morajo biti omenjeni ukrepi usklajeni in skladni z nadzornimi ukrepi, ki jih je sprejela Evropska komisija, katere predstavniki bodo skupaj z uslužbenci Računskega sodišča in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) izvajali revizijo, nadzor in inšpekcijo na kraju samem;

43.

meni, da naj bi revizijske strategije prispevale k objektivnejši oceni izvajanja programa in naj ne bi bile v breme upravičencev programa. Sistemi nadzora bi morali upoštevati faze izvajanja projekta, da te ne bi imele negativnega učinka na hitrost njihovega izvajanja in ne bi povzročile prevelikih dodatnih stroškov.

ODBOR REGIJ

Trenutne grožnje za program

44.

opozarja na dejstvo, da v sedanji proračunski situaciji številnih držav nacionalne vlade segajo po najbolj preprostih načinih večanja proračunskih dohodkov, in sicer zvišujejo različne prispevke, ki povečujejo stroške dela, to pa navsezadnje lahko vodi v propad MSP ali njihov prehod v sivo ekonomijo. Zato Odbor poziva k zaščiti MSP, saj prej omenjena politika upočasnjuje izhod iz gospodarske krize in tako rekoč lahko spodkoplje dodano vrednost programa. MSP so učinkovit instrument za zmanjšanje brezposelnosti;

45.

meni, da lahko upravne obremenitve, povezane z začetkom gospodarskega delovanja, in davčne obremenitve delovanja podjetjem, zlasti MSP, v številnih državah EU otežijo izboljševanje konkurenčnosti. Odbor regij zato poziva, da se neto upravne obremenitve v vseh zadevnih aktih EU zmanjšajo za 25 % do leta 2020. Meni, da bi bilo dobro razmisliti o odpravi večjega števila ovir za akterje iz sektorja MSP;

46.

meni, da bi bilo za države in regije, ki so sprejele sisteme, najbolj naklonjene MSP, ki omogočajo njihov razvoj, rast konkurenčnosti in širitev na zunanje trge, v programu treba predlagati dodatne ugodnosti v podporo takšni dejavnosti. Cilj spodbujanja pozitivnega odnosa je sprožiti ustrezen razvoj v drugih državah in regijah;

47.	poziva Komisijo, naj si močno prizadeva za izboljšanje dostopa do informacij o razvoju trgov v državah, ki se močno razvijajo, povezanih z naložbami na njihovem ozemlju, trenutnim pravnim sistemom in lokalnimi običaji, ki vladajo na področju gospodarskega delovanja;

48.

meni, da morajo biti informacije, ki se nanašajo na zunanje trge, lahko dostopne MSP, torej jih finančno ne smejo preveč obremeniti, ter morajo biti natančne in hitro na voljo. Veliko vlogo bi pri tem poleg centrov za razširjanje informacij o MSP morala odigrati diplomatska predstavništva EU v teh svetovnih regijah;

49.	poudarja, da so za razvoj podjetništva med državljani EU potrebne spremembe v izobraževalnem sistemu in sistemu usposabljanja, kar je povezano z dolgoročnimi ukrepi. Zato obstaja nevarnost, da ne bi dosegli srednjeročnih in dolgoročnih ciljev;

50.

opozarja na možnost pretirane zakonske ureditve delovanja MSP na evropski, nacionalni ali lokalni ravni, kar lahko zaplete nepotrebne procese, povezane s samim delovanjem in tudi z iskanjem pomoči v okviru različnih programov, to pa bo negativno vplivalo na konkurenčnost MSP. Zmanjšanje birokracije in odpravo ovir, povezanih z začetkom in izvajanjem gospodarskih dejavnosti, je treba obravnavati prednostno.

II. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

COM(2011) 834 final

Uvodna izjava (1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(1)

Komisija je marca 2010 sprejela sporočilo "Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast" (2) (v nadaljnjem besedilu "strategija Evropa 2020"). Evropski svet je sporočilo potrdil junija 2010. Strategija Evropa 2020 se odziva na gospodarsko krizo, njen cilj pa je pripraviti Evropo na naslednje desetletje. Določa pet velikopoteznih ciljev na področju podnebja in energije, zaposlovanja, inovacij, izobraževanja in socialne vključenosti, ki naj bi se dosegli do leta 2020, ter opredeljuje ključna gonila rasti, katerih namen je oblikovati bolj dinamično in konkurenčnejšo Evropo. Poudarja tudi pomen okrepitve rasti evropskega gospodarstva sočasno z doseganjem visokih ravni zaposlenosti, nizkoogljičnega in energetsko učinkovitega gospodarstva, ki gospodarno izkorišča vire, ter socialne kohezije.

(1)

Predlog spremembe 2

COM(2011) 834 final

Uvodna izjava (6)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(6)	Da bi prispevali k povečanju konkurenčnosti in trajnosti podjetij Unije, zlasti MSP, napredku družbe znanja in razvoju, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti, je treba vzpostaviti Program za konkurenčnost podjetij in MSP (v nadaljnjem besedilu "program").

(6)	Da bi prispevali k povečanju konkurenčnosti podjetij Unije, zlasti MSP, rast, je treba vzpostaviti Program za konkurenčnost podjetij in MSP (v nadaljnjem besedilu ).

Obrazložitev

Konkurenčnost in trajnost se ne smeta obravnavati kot ločena cilja. Konkurenčnost je treba razumeti kot odvisno od trajnosti. Po podatkih Evropskega poročila o konkurenčnosti za leto 2010 trajnostna konkurenčnost odraža sposobnost doseganja in ohranjanja konkurenčnosti industrije v skladu s cilji trajnostnega razvoja.

Predlog spremembe 3

COM(2011) 834 final

Uvodna izjava (18)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(18)

Kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 30. junija 2010 z naslovom "Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike" (3), ki ga je Evropski svet v svojih sklepih potrdil oktobra 2010, je turizem pomemben sektor v gospodarstvu Unije. Podjetja v tem sektorju v veliki meri prispevajo k bruto domačemu proizvodu (BDP) Unije in ustvarjanju delovnih mest, obenem pa imajo precejšen potencial za razvoj podjetniške dejavnosti, saj jo v glavnem vodijo MSP. Lizbonska pogodba priznava pomen turizma in poudarja posebna znanja Unije na tem področju, ki dopolnjujejo ukrepe držav članic. Dodana vrednost za pobudo na področju turizma na ravni Unije je jasna, zlasti pri zagotavljanju podatkov in analize, pri oblikovanju čeznacionalnih predstavitvenih strategij in pri izmenjavi najboljših praks.

(18)

Kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 30. junija 2010 z naslovom Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike (3), ki ga je Evropski svet v svojih sklepih potrdil oktobra 2010, je turizem pomemben sektor v gospodarstvu Unije. Podjetja v tem sektorju v veliki meri prispevajo k bruto domačemu proizvodu (BDP) Unije in ustvarjanju delovnih mest, obenem pa imajo precejšen potencial za razvoj podjetniške dejavnosti, saj jo v glavnem vodijo MSP. Lizbonska pogodba priznava pomen turizma in poudarja posebna znanja Unije na tem področju, ki dopolnjujejo ukrepe držav članic. odan vrednost za , zlasti pri zagotavljanju podatkov in analize pri oblikovanju in pri izmenjavi najboljših praks.

Predlog spremembe 4

COM(2011) 834 final

Uvodna izjava (20)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(20)

Dopolnjevati bi moral druge programe Unije in obenem potrditi, da mora vsak instrument delovati v skladu z lastnimi posebnimi postopki. Tako isti upravičeni stroški ne bodo dvojno financirani. Da bi program ustvaril dodano vrednost in močan vpliv finančnih sredstev Unije, je treba razviti tesne sinergije med programom, drugimi programi Unije in strukturnimi skladi.

(20)

Predlog spremembe 5

COM(2011) 834 final

Uvodna izjava (24)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(24)	Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru in protokoli k pridružitvenim sporazumom predvidevajo sodelovanje zadevnih držav v programih Unije. Treba je omogočiti sodelovanje ostalih tretjih držav, če to dovoljujejo sporazumi in postopki.

(24)	Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru in protokoli k pridružitvenim sporazumom predvidevajo sodelovanje zadevnih držav v programih Unije. Treba je omogočiti sodelovanje ostalih tretjih držav, če to dovoljujejo sporazumi in postopki.

Predlog spremembe 6

COM(2011) 834 final

Člen 2(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošni cilji

1. Program prispeva k naslednjim splošnim ciljem, pri čemer poseben poudarek namenja posebnim potrebam MSP na evropski in svetovni ravni:

(a)	povečati konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, vključno s sektorjem turizma;

(a)	povečati konkurenčnost podjetij Unije, ;

(b)	spodbujati kulturo podjetništva in podpreti ustanavljanje in rast MSP.

(b)	spodbujati kulturo podjetništva, podpret ustanavljanje in rast MSP.

Obrazložitev

Konkurenčnost in trajnost se ne smeta obravnavati kot ločena cilja, saj je konkurenčnost dolgoročno odvisna od trajnosti, politike pa morajo temeljiti na dolgoročni strategiji.

V pobudi "Akt za mala podjetja za Evropo" je navedena potreba po oblikovanju kulture, ki ščiti podjetnike ter podpira začetek njihovega udejstvovanja, pri čemer se poudarita in cenita njihova zmožnost in sposobnost za uspešno soočanje z izzivi.

Predlog spremembe 7

COM(2011) 834 final

Člen 2(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošni cilji

2. Izpolnitev ciljev iz odstavka 1 se meri z naslednjimi kazalniki:

a)	z odstotkom rasti industrijskega sektorja Unije glede na skupno rast bruto domačega proizvoda (BDP);

(a)	z odstotkom rasti industrijskega sektorja Unije glede na skupno rast bruto domačega proizvoda (BDP);

b)	rastjo industrijske proizvodnje Unije v okolju prijaznih industrijah;

(b)	rastjo industrijske proizvodnje Unije v okolju prijaznih industrijah;

c)	spremembami v upravnem bremenu MSP;

(c)	spremembami v upravnem bremenu MSP;

d)	rastjo MSP v smislu dodane vrednosti in števila zaposlenih

e)	in ravnjo prometa MSP.

rastjo MSP v smislu dodane vrednosti in števila zaposlenih

in ravnjo prometa MSP

Predlog spremembe 8

COM(2011) 834 final

Člen 3(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Posebni cilji

1. Posebni cilji programa so:

(a)	izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, vključno s sektorjem turizma;

(a)	izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije;

(b)	podpirati podjetništvo, tudi med posebnimi ciljnimi skupinami;

(b)	podpirati podjetništvo, tudi med posebnimi ciljnimi skupinami;

(c)	izboljšati dostop do finančnih sredstev za MSP v obliki lastniških in dolžniških instrumentov;

(c)	izboljšati dostop do finančnih sredstev za MSP v obliki lastniških in dolžniških instrumentov;

(d)	izboljšati dostop do trgov v Uniji in po svetu.

(d)	izboljšati dostop do trgov v Uniji in po svetu.

Predlog spremembe 9

COM(2011) 834 final

Člen 6(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije	Ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije
1. Komisija podpira ukrepe za izboljšanje in povečanje konkurenčnosti in trajnosti podjetij Unije, zlasti pa MSP, da bi povečala učinkovitost, skladnost in doslednost nacionalnih politik, ki podpirajo konkurenčnost, trajnost in rast podjetij v Evropi.	1. Komisija podpira ukrepe za izboljšanje konkurenčnost podjetij Unije, zlasti pa MSP, da bi povečala učinkovitost, skladnost in doslednost nacionalnih politik, ki podpirajo konkurenčnost, trajnost in rast podjetij v Evropi .

Predlog spremembe 10

COM(2011) 834 final

Člen 6(2)(a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije

[…]

2. Komisija lahko podpira ukrepe, namenjene za razvoj novih strategij konkurenčnosti. Takšni ukrepi lahko obsegajo:

ukrepe za izboljšanje oblikovanja, izvajanja in ocenjevanja politik, ki vplivajo na konkurenčnost in trajnost podjetij, vključno z odzivanjem na nesreče, ter za zagotovitev razvoja ustreznih infrastruktur, grozdov in poslovnih mrež svetovnega razreda, okvirnih pogojev in razvoja trajnostnih proizvodov, storitev in procesov;

Obrazložitev

Pri podpori prizadevanjem MSP mora biti eden od prvih ukrepov ta, da se ta podjetja prepriča o koristih sodelovanja pri izvajanju specifičnih ukrepov, ki bi bili v nasprotnem primeru neizvedljivi ali manj dobičkonosni na individualni ravni. Sodelovanje med podjetji se je izkazalo za enega od najučinkovitejših ukrepov s takojšnjim učinkom.

Predlog spremembe 11

COM(2011) 834 final

Člen 6(2)(c)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije

[…]

c)	podporo oblikovanju politike o MSP in sodelovanju med oblikovalci politike, zlasti zato, da bi bili programi ter ukrepi za MSP dostopnejši.

c)	podporo oblikovanju politike o MSP in sodelovanju med oblikovalci politike, zlasti zato, da bi bili programi ter ukrepi za MSP dostopnejši .

Predlog spremembe 12

COM(2011) 834 final

Člen 6(2)(d)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije

[…]

;

Obrazložitev

Glede na pomembno vlogo te vrste ukrepov v strateških ciljih, ki jih je treba doseči v sektorju turizma, se predlaga njihova vključitev v skladu s strategijo Evropa 2020, ki med svojimi prednostnimi nalogami vključuje pametno rast, kar predpostavlja razvoj gospodarstva, temelječega na znanju in inovacijah.

Predlog spremembe 13

COM(2011) 834 final

Člen 8(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Ukrepi za izboljšanje dostopa do finančnih sredstev za MSP	Ukrepi za izboljšanje dostopa do finančnih sredstev za MSP
1. Komisija podpira ukrepe, katerih namen je izboljšati dostop do finančnih sredstev za MSP v fazah njihovega ustanavljanja in razvoja, in ki dopolnjujejo uporabo finančnih instrumentov za MSP v državah članicah na nacionalni in regionalni ravni. Da bi se zagotovila komplementarnost, bodo ti ukrepi natančno usklajeni z ukrepi, ki se izvajajo v okviru kohezijske politike in na nacionalni ravni. Cilj takšnih ukrepov je spodbuditi zagotavljanje tako lastniškega kot dolžniškega kapitala.	1. Komisija podpira ukrepe, katerih namen je izboljšati dostop do finančnih sredstev za MSP v fazah njihovega ustanavljanja in razvoja, in ki dopolnjujejo uporabo finančnih instrumentov za MSP v državah članicah na nacionalni in regionalni ravni. Da bi se zagotovila komplementarnost, bodo ti ukrepi natančno usklajeni z ukrepi, ki se izvajajo v okviru kohezijske politike na nacionalni ravni. Cilj takšnih ukrepov je spodbuditi zagotavljanje tako lastniškega kot dolžniškega kapitala.

Predlog spremembe 14

COM(2011) 834 final

Člen 8(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Ukrepi za izboljšanje dostopa do finančnih sredstev za MSP	Ukrepi za izboljšanje dostopa do finančnih sredstev za MSP
[…]	[…]
2. Komisija na podlagi povpraševanja na trgu in v okviru ukrepov iz odstavka 1 razvija ukrepe za izboljšanje čezmejnega in večdržavnega financiranja, s tem pa pomaga MSP, da internacionalizirajo svoje dejavnosti v skladu s pravom Unije.	2. Komisija na podlagi povpraševanja na trgu in v okviru ukrepov iz odstavka 1 razvija ukrepe za izboljšanje čezmejnega in večdržavnega financiranja, s tem pa pomaga MSP, da internacionalizirajo svoje dejavnosti v skladu s pravom Unije.

Predlog spremembe 15

COM(2011) 834 final

Priloga II – Naslov: Jamstvena shema za posojila

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Jamstvena shema za posojila

Predlog spremembe 16

COM(2011) 834 final

Priloga II (3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Priloga II (3)

Razen v primeru posojil v listninskih portfeljih, jamstvena shema za posojila pokriva posojila do zneska 150 000 EUR in z najnižjo zapadlostjo 12 mesecev. Jamstvena shema za posojila se oblikuje tako, da bo možno poročati o inovativnih MSP, ki so prejela podporo, tako v smislu števila kot obsega posojil.

3.	amstvena shema za posojila posojila . Jamstvena shema za posojila se oblikuje tako, da bo možno poročati o inovativnih MSP, ki so prejela podporo, tako v smislu števila kot obsega posojil.

Obrazložitev

Nova zgornja meja ni prav smiselna, saj v okviru te proračunske postavke ne bo mogoče financirati nobenega projekta ali pa zelo malo število projektov. Ohraniti je treba star sistem brez zgornje meje.

V Bruslju, 9. oktobra 2012

Predsednik Odbora regij

Ramón Luis VALCÁRCEL SISO

(1) http://portal.cor.europa.eu/europe2020/news/Pages/InvitationtoparticipateintheSurveyonSME-friendlyRegionsandCities.aspx

(2) COM(2010) 2020 final.

(3) COM(2010) 352 final.

18.12.2012

Uradni list Evropske unije

C 391/49

Mnenje Odbora regij – Sveženj ukrepov o javnih naročilih

2012/C 391/09

ODBOR REGIJ

—

meni, da bi bilo treba v predpisih o javnih naročilih bolj upoštevati vidik stroškovne učinkovitosti. Glavni cilj javnih organov naročnikov, ki izvajajo postopek javnega naročanja, je pridobitev določenega blaga ali storitve ali izvedba gradbenega dela; določbe bi morale zagotoviti, da bodo državljani, kupci in prodajalci na koncu enako zadovoljni s postopkom. Enostavne in razumljive določbe bolj kot kar koli drugega olajšajo tudi čezmejno trgovanje;

—

obžaluje, da so tudi nekateri novi predlogi težko razumljivi, izjemno podrobni in da je dodana vrsta novih določb. Dodane so bile sicer tudi nekatere določbe, ki omogočajo lažji postopek oddajanja naročil, vendar druge novosti povzročajo dodatno upravno breme za javne organe naročnike, čeprav je za nemoteno izvajanje javnih naročil potrebna pravna stabilnost;

—

Poročevalka

Catarina SEGERSTEN-LARSSON (SE/EPP), članica sveta okrožja Värmland

Referenčna dokumenta

Mnenje o svežnju ukrepov o javnih naročilih, ki zajema:

—	predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (COM(2011) 895 final) in

—	predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih (COM(2011) 896 final).

I. OZADJE

ODBOR REGIJ

1.	ugotavlja, da Evropska komisija v zeleni knjigi Modernizacija politike EU na področju javnih naročil – Za učinkovitejši evropski trg javnih naročil (COM(2011) 15 final) obravnava številna vprašanja s tega področja;

se je o zeleni knjigi izrekel maja 2011 in med drugim v mnenju poudaril, da je izredno pomembno MSP omogočiti sodelovanje pri javnih naročilih, da so sedanji predpisi preveč podrobni in da bi morala obstajati možnost, da se upoštevajo okoljska vprašanja, določijo socialne zahteve in uporabijo javna naročila za spodbujanje inovacij. Odbor se je tudi zavzel za ohranitev razlikovanja med "storitvami A" in "storitvami B", uvedbo evropskega potnega lista za javna naročila, razširjeno uporabo postopka s pogajanji in boljše okvirne sporazume.

II. PREDLOG EVROPSKE KOMISIJE ZA SPREMEMBO DIREKTIVE O JAVNIH NAROČILIH TER DIREKTIVE O JAVNIH NAROČILIH NAROČNIKOV V VODNEM, ENERGETSKEM IN TRANSPORTNEM SEKTORJU TER SEKTORJU POŠTNIH STORITEV

ODBOR REGIJ

ugotavlja, da predloga novih direktiv o javnih naročilih v primerjavi s sedanjimi direktivami vsebujeta številna nova in podrobna pravila. Nekateri predlogi skušajo MSP olajšati dejavnosti na tem področju, nekatere oblike sodelovanja med organi pa so izključene. Večja pozornost je namenjena okolju, socialnim vidikom, inovacijam in elektronskemu javnemu naročanju. Novost je tudi predlog, da se odpravi razlikovanje med "storitvami A" in "storitvami B", pri čemer se predlaga nov sistem za javno naročanje socialnih storitev. Prav tako so predlagana pravila o nadzoru javnih naročil in svetovanju;

je že ob pripravi veljavnih direktiv o javnih naročilih poudaril, da je treba zakonodajni okvir močno poenostaviti. Sedanji sistem zaradi zapletenosti in nejasnosti predpisov ustvarja številne probleme in vodi v sodne spore. To je mogoče razumeti tudi kot nezaupanje do javnih organov naročnikov; Odbor poleg tega obžaluje, da so v središču pozornosti postopkovni vidiki javnega naročanja in ne rezultati v smislu splošnega interesa;

poudarja, da v skladu s členom 5(4) Pogodbe EU ukrepi Unije vsebinsko in formalno ne smejo presegati tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodb. Podrobnost predlaganih pravil je v nasprotju z načrtovano poenostavitvijo zakonodaje o javnih naročilih in bo javnim organom naročnikom naložila nesprejemljivo upravno breme, še zlasti majhnim organom na lokalni in regionalni ravni;

8.	meni, da bi bilo obvladljiv zakonodajni okvir mogoče doseči s preprostejšimi in manj številčnimi predpisi, ki bi bili po potrebi dopolnjeni s smernicami na podlagi sodne prakse Evropskega sodišča. Te je mogoče nenehno posodabljati, ne da bi bila za to potrebna sprememba direktiv;

je prepričan, da je mogoče zasnovati preprostejše, a hkrati nič manj učinkovite predpise za javna naročila, kar nenazadnje dokazuje tudi Sporazum o vladnih naročilih (GPA) Svetovne trgovinske organizacije, ki je veliko preprostejši kot predpisi EU. Komisijo poziva, naj bistveno poviša mejne vrednosti za javna naročila. Glede na to, da je delež čezmejnih javnih naročil zanemarljiv, in glede na upravno breme, ki ga zakonodajni okvir pomeni za naročnike in izbrane izvajalce, tako nizke mejne vrednosti niso smotrne. Pred kratkim sprejeti Sporazum o vladnih naročilih (GPA) nadomešča sporazum iz leta 1994. Odbor regij že zdaj poziva Komisijo, naj se začne znova pogajati o sporazumu, ki je bil sprejet decembra 2011, in si prizadeva za znatno povišanje mejnih vrednosti;

10.

meni, da je izjemno pomembno pripraviti takšne predpise, da se bodo MSP lažje potegovala za javna naročila, pri čemer je treba opozoriti na možnost sklepanja pogodb s podizvajalci. Tudi glede tega bi bil koristen enostavnejši zakonski okvir, saj si MSP ne morejo privoščiti pravnikov za področje javnih naročil in drugih strokovnjakov. Podjetja imajo strokovno znanje o svojem blagu in storitvah, ne pa o predpisih, ki urejajo javna naročila. Predlagane so nekatere določbe, ki naj bi olajšale dejavnosti podjetij, npr. v zvezi s predložitvijo dokumentov in evropskim potnim listom za javna naročila, kar je treba pozitivno oceniti. Vendar pa se OR ne strinja s tem, da bi bila razdelitev v sklope obvezna in da bi bilo treba predložiti utemeljitev, če te razdelitve ne bi bilo;

11.

je seznanjen s predlogom, da se naročila, oddana odvisnim subjektom, in sodelovanje za skupno izvajanje nalog javnih storitev udeleženih javnih organov naročnikov izvzamejo iz uporabe predpisov, če so izpolnjeni pogoji iz direktive. Toda predlagana pravila o izjemah glede sodelovanja v okviru skupine odvisnih subjektov in sodelovanja med javnimi organi naročniki so preozka in v praksi ne bodo izvedljiva; zaradi tega se lahko zgodi, da bo direktiva v neskladju z notranjimi upravnimi ureditvami držav članic;

12.

je v mnenju o zeleni knjigi predlagal, naj za postopek s pogajanji veljajo enaki pogoji kot v sektorju gospodarskih javnih služb, in pri tem stališču tudi ostaja. Ni razloga za domnevo, da so organi v "klasičnem" sektorju manj primerni za pogajanja kot naročniki v sektorju gospodarskih javnih služb. Javni organi naročniki se ne oskrbujejo samo s standardnimi, marveč tudi z zelo kompleksnimi proizvodi, med drugim z računalniškimi sistemi in medicinskotehničnimi proizvodi. V teh primerih – kot tudi pri številnih kompleksnih storitvah – je primeren postopek s pogajanji;

13.	verjame, da bi bile razširjene možnosti za uporabo postopka s pogajanji v pomoč MSP, saj bi zagotovile večjo prožnost. Pogost problem za ta podjetja so težave ob spremembah in dopolnitvah njihovih ponudb; tukaj bi morali biti predpisi manj togi;

14.	meni, da je oddaja naročil za informacijske in komunikacijske tehnologije (sisteme IKT) posebej težavna, saj dodatnih pogodb, na primer za dodatne licence ali nove module, ni mogoče vedno skleniti brez resnih nevšečnosti, ki so bodisi tehničnega značaja bodisi povezane s stroški;

15.

poudarja, da je v skladu s predpisi STO predlagan nekoliko preprostejši sistem za lokalne in regionalne naročnike, ki se nanaša na obvestilo o javnem razpisu za konkurenčno javno naročilo. Če naročniki uporabijo to možnost, jim pred začetkom postopka javnega naročila ni treba objaviti ločenega obvestila o naročilu. Ta predlog je smiseln, saj tako organom kot podjetjem olajša delo;

16.

se je v odgovoru na zeleno knjigo zavzel za to, da se določbe okvirnega sporazuma pripravijo v skladu z veljavno direktivo za posebne sektorje, in sicer kot izhodišče za prožnejše določbe. Žal Komisija namesto tega predlaga spremembo direktive za posebne sektorje, pri čemer bi nastala ravno tako razvejana ureditev kot za klasični sektor. Poleg tega mora biti popolnoma jasno, da je treba pri blagu in storitvah za osebne potrebe, na primer pripomočkih za invalide, omogočiti tako sestavo pogodb, da lahko državljan sam izbere izvajalca med tistimi, ki so navedeni v okvirnem sporazumu;

17.

podpira elektronsko javno naročanje in pozdravlja s tem povezano pobudo Evropske komisije. Elektronsko javno naročanje tako kupcem kot prodajalcem olajša delo. Predlagano dvoletno časovno obdobje za uvedbo obvezne oddaje in sprejema ponudb v elektronski obliki pa je veliko prekratko, zlasti za mala podjetja. To obdobje bi moral določiti javni organ naročnik, saj so na tem področju velike razlike med sektorji in državami članicami, naročniki pa imajo nad tem najboljši pregled. Ni pa razumljivo, zakaj naj bi za centralne nabavne organe – zlasti na lokalni in regionalni ravni – veljali posebni predpisi in krajši rok za uvedbo tovrstnega naročanja;

18.	poleg tega opozarja, da mora Evropska komisija nujno preoblikovati sistem referenčnih številk CPV, ki otežuje iskanje ter je dvoumen in na nekaterih mestih nelogičen. Delujoč sistem referenčnih točk CPV bi olajšal elektronska javna naročila;

19.

vztraja, da je treba na vsak način ohraniti sedanje razlikovanje med "storitvami A" in "storitvami B", predlagane člene 74–76 o socialnih in drugih storitvah pa je treba črtati. Te storitve so s čezmejnega vidika precej nepomembne. Predlagani model za socialne storitve ne nadomesti pomanjkljivosti, ki nastanejo zaradi odprave posebne rešitve za "storitve B". Izjema ne bi smela veljati le za socialne in zdravstvene storitve, pri pravnih storitvah, na primer, je zaupanje prav tako izredno pomembno, zato je oddaja na podlagi običajnih konkurenčnih pogojev le težko izvedljiva. Tudi gostinske storitve in storitve poklicnega usposabljanja so pogosto tesno povezane s socialnimi storitvami; enako velja za storitve čiščenja in podobne storitve za starejše in invalide;

20.	meni, da lahko javni organi naročniki izkoristijo svojo kupno moč in tako pomembno prispevajo k doseganju ciljev strategije Evropa 2020, zlasti kar zadeva vodilni pobudi Unija inovacij in Evropa, gospodarna z viri;

21.

pozdravlja dejstvo, da predloga direktiv pripisujeta večji pomen možnosti upoštevanja okoljskih in socialnih zahtev, čeprav določb včasih verjetno ne bo mogoče enostavno izvajati, na primer pri vrednotenju stroškov v življenjskem ciklu (člen 67). Odločitev o tem, katere zahteve, če sploh, je treba uvesti, je treba prepustiti javnim organom naročnikom, saj se blago in storitve lahko močno razlikujejo in ker bi morala obstajati možnost, da se politični cilji oblikujejo na podlagi političnih odločitev na lokalni in regionalni ravni; javno naročilo cementa ali javno naročilo naprave za magnetno resonanco sta si vse prej kot podobna. Vendar OR poudarja, da je v vseh primerih potrebna vsebinska povezava s predmetom naročila, da se preprečijo nepregledne in poljubne odločitve o oddaji naročila in zagotovi poštena konkurenca med podjetji;

22.

meni, da je treba javnim organom naročnikom pri oddaji naročila omogočiti, da sami izberejo med najnižjo ceno ali ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Pri mnogih standardnih izdelkih, npr. gorivih, je cena edino realno merilo. Enako velja za mnoge kompleksne izdelke, med drugim za nekatera zdravila, katerih kakovost je že vnaprej zajamčena z uradno registracijo zdravila za prodajo. Naročanje na podlagi najnižje cene nikakor ne pomeni, da zahteve glede kakovosti niso postavljene. V takšnih postopkih naročanja morajo biti te zahteve obvezno izpolnjene, in šele nato se izbere ponudba z najnižjo ceno. Oddaja naročila na podlagi najnižje cene poleg tega koristi malim podjetjem, ki imajo pogosto nizke upravne stroške in lahko ponudijo konkurenčne cene. Obratno lahko konkurenca, ki temelji na socialnih in okoljskih značilnostih, številnim malim podjetjem prepreči sodelovanje na trgu. Izraz "najnižji stroški", ki je v predlogu uporabljen namesto "najnižja cena", povzroča zmedo (1); pojem "najnižji stroški" se bolj nanaša na ekonomsko najugodnejšo ponudbo in nakazuje, da so bila poleg cene upoštevana tudi druga merila. Zaradi jasnosti bi bilo treba ohraniti izraze iz veljavne direktive;

23.

ugotavlja, da Komisija predlaga nove določbe glede odnosa s podizvajalci in sprememb pogodb med njihovo veljavnostjo. OR meni, da teh vprašanj tudi v prihodnje ne bi smeli urejati z direktivo, saj jih večinoma določa pogodbeno pravo držav članic. Bilo pa bi smiselno ta vprašanja obravnavati v razlagalnem sporočilu;

24.

ugotavlja, da Komisija predlaga vrsto daljnosežnih določb o nacionalnih nadzornih organih in pomoči pri javnem naročanju. Pripomniti je treba, da se o tem v okviru zelene knjige ni razpravljalo. V skladu s členom 2 Protokola (št. 2) o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti mora Komisija opraviti obsežna posvetovanja, preden predlaga zakonodajni akt. Pri tem mora po potrebi upoštevati regionalne in lokalne razsežnosti predvidenih ukrepov, razen v primerih izjemne nujnosti. Ustanovitev nacionalnih nadzornih organov pa je za lokalno in regionalno raven gotovo izredno pomembna. To še zlasti velja za države članice, v katerih imajo podnacionalni organi zakonodajne pristojnosti;

25.

poudarja, da je predlog v nasprotju s pravico držav članic, da same organizirajo svojo upravno strukturo, ter krši načelo subsidiarnosti. Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti je treba spoštovati. Ukrep, ki se predlaga na ravni EU, mora biti nujen za dosego ciljev in hkrati učinkovitejši kot ukrepi na nacionalni ravni. V obravnavanem primeru pa ni nobenih dokazov, da bi bil predlagani sistem učinkovitejši kot ukrepi držav članic, sprejeti v skladu z njihovimi nacionalnimi sistemi. Obstoječe vladne in pravosodne strukture bi morale biti zmožne prevzeti nove naloge v zvezi z izvajanjem predpisov, ne da bi bilo treba ustanavljati ločene nadzorne organe v vsaki državi članici. Zdi se, da predlagani Komisije model združuje različne naloge na način, ki je v nasprotju s tradicionalno razdelitvijo pristojnosti med javne organe in sodišča.

III. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

COM(2011) 896 final

Uvodna izjava 14

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(14)

Obstaja precejšnja pravna negotovost glede vprašanja, v kolikšni meri bi bilo treba sodelovanje med javnimi organi zajeti v predpise o javnih naročilih. Države članice in celo javni organi naročniki si zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije različno razlagajo. Zato je treba pojasniti, v katerih primerih se za pogodbe, sklenjene med javnimi organi naročniki, ne uporabljajo predpisi o javnih naročilih. Taka pojasnitev bi morala temeljiti na načelih iz ustrezne sodne prakse Sodišča. Dejstvo, da sta obe pogodbeni stranki sporazuma javna organa naročnika, ne izključuje uporabe predpisov o javnih naročilih. Vendar uporaba predpisov o javnih naročilih ne bi smela posegati v pravico javnih organov, da odločijo, kako bodo organizirali način izvajanja svojih nalog javnih storitev. Naročila, oddana odvisnim subjektom, ali sodelovanje za skupno izvajanje nalog javnih storitev udeleženih javnih organov naročnikov bi bilo zato treba izvzeti iz uporabe predpisov, če so izpolnjeni pogoji iz te direktive. Cilj te direktive je zagotoviti, da nobeno izvzeto javno-javno sodelovanje ne izkrivlja konkurence v odnosu do zasebnih gospodarskih subjektov. Izkrivljanja konkurence ne sme povzročiti niti udeležba javnega organa naročnika kot ponudnika v postopku za oddajo javnega naročila.

(14)

Obstaja precejšnja pravna negotovost glede vprašanja, v kolikšni meri bi bilo treba sodelovanje med javnimi organi zajeti v predpise o javnih naročilih. Države članice in celo javni organi naročniki si zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije različno razlagajo. Zato je treba pojasniti, v katerih primerih se za pogodbe, sklenjene med javnimi organi naročniki, ne uporabljajo predpisi o javnih naročilih. Taka pojasnitev bi morala temeljiti na načelih iz ustrezne sodne prakse Sodišča. Dejstvo, da sta obe pogodbeni stranki sporazuma javna organa naročnika, ne izključuje uporabe predpisov o javnih naročilih. Vendar uporaba predpisov o javnih naročilih ne bi smela posegati v pravico javnih organov, da odločijo, kako bodo organizirali način izvajanja svojih nalog javnih storitev. . Naročila, oddana odvisnim subjektom, ali sodelovanje za skupno izvajanje nalog javnih storitev udeleženih javnih organov naročnikov bi bilo zato treba izvzeti iz uporabe predpisov, če so izpolnjeni pogoji iz te direktive. Cilj te direktive je zagotoviti, da nobeno izvzeto javno-javno sodelovanje ne izkrivlja konkurence v odnosu do zasebnih gospodarskih subjektov. Izkrivljanja konkurence ne sme povzročiti niti udeležba javnega organa naročnika kot ponudnika v postopku za oddajo javnega naročila.

Obrazložitev

Pojasniti je treba, da različne oblike sodelovanja med javnimi organi ne sodijo v področje uporabe zakonodaje o javnih naročilih.

Predlog spremembe 2

COM(2011) 895 final

Uvodna izjava 46

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Javni organi naročniki se lahko srečajo z zunanjimi okoliščinami, ki jih ob oddaji naročila niso mogli predvideti. V takem primeru je potrebna določena prožnost za prilagoditev naročila tem okoliščinam brez novega postopka oddaje naročila. Pojem nepredvidene okoliščine se nanaša na okoliščine, ki jih ni bilo mogoče predvideti, čeprav je javni organ naročnik ustrezno skrbno pripravil prvotno oddajo naročila ob upoštevanju razpoložljivih sredstev, narave in značilnosti zadevnega projekta, dobre prakse na zadevnem področju in potrebe po zagotovitvi ustreznega razmerja med sredstvi, porabljenimi med pripravo oddaje naročila, in njegovo predvideno vrednostjo. Vendar se to ne sme uporabljati v primerih, ko sprememba vpliva na naravo celotnega javnega naročila, na primer z nadomestitvijo naročenih gradenj, blaga ali storitev z nečim drugim ali s temeljito spremembo vrste javnega naročila, ker se v tem primeru lahko predpostavi hipotetičen vpliv na izid.

Javni organi naročniki se lahko srečajo z zunanjimi okoliščinami, ki jih ob oddaji naročila niso mogli predvideti. V takem primeru je potrebna določena prožnost za prilagoditev naročila tem okoliščinam brez novega postopka oddaje naročila. Pojem nepredvidene okoliščine se nanaša na okoliščine, ki jih ni bilo mogoče predvideti, čeprav je javni organ naročnik ustrezno skrbno pripravil prvotno oddajo naročila . Vendar se to ne sme uporabljati v primerih, ko sprememba vpliva na naravo celotnega javnega naročila, na primer z nadomestitvijo naročenih gradenj, blaga ali storitev z nečim drugim ali s temeljito spremembo vrste javnega naročila, ker se v tem primeru lahko predpostavi hipotetičen vpliv na izid.

Obrazložitev

Pri oceni nepredvidenih okoliščin, omenjeni v uvodnih izjavah, ni mogoče upoštevati razpoložljivih sredstev javnih organov naročnikov in njihovega razmerja glede na celotno predvideno vrednost projekta. Razpoložljiva sredstva javnih organov naročnikov in ocena teh sredstev niso v pristojnosti Komisije, pri oceni končnega izida postopka javnega naročila pa se ne bi smeli upoštevati dejavniki, povezani z organizacijo ali osebjem javnega organa naročnika. Javni organi naročniki na lokalni ravni lahko sami odločajo o svojih človeških virih in delovnih metodah ne glede na to, kako je treba oddati naročila za javne storitve. Ocenjevalni mehanizem v uvodnih izjavah je treba črtati, saj je v nasprotju z zakonodajo EU.

Predlog spremembe 3

COM(2011) 895 final

Člen 1

COM(2011) 896 final

Člen 1

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1. Ta direktiva določa pravila o postopkih, ki jih izvedejo javni organi naročniki, za oddajo javnih naročil in natečaje, katerih ocenjena vrednost ni manjša od mejnih vrednosti iz člena 4.

2. Javno naročilo v tej direktivi pomeni nakup ali druge oblike pridobitve gradenj, blaga ali storitev, ki jih opravi eden ali več javnih organov naročnikov od gospodarskih subjektov, ki jih izberejo navedeni javni organi naročniki, ne glede na to, ali so gradnje, blago ali storitve za javni namen ali ne.

Celota gradenj, blaga in/ali storitev, tudi če se nabavijo z različnimi naročili, pomeni enotno javno naročilo v smislu te direktive, če so naročila del enotnega projekta.

Obrazložitev

Javno naročanje blaga, storitev in gradbenih del, ki niso v splošnem interesu, ne sodi v direktivo o javnih naročilih.

Postopek oddaje naročila bi moral temeljiti na eni sami pogodbi in ne na projektu, saj ta lahko vključuje elemente, ki ne sodijo v področje uporabe direktive.

Določbe, ki urejajo odnose med javnimi organi, bi bilo treba namesto v členu 11 (COM(2011) 896) in členu 21 (COM(2011) 895) navesti v členu 1, saj ne sodijo v področje uporabe direktive.

V sodni praksi Sodišča Evropske unije (zadeva Teckal C-107/98) se navaja "glavni del dejavnosti", in ne 90 odstotkov, zato je treba preprečiti navzkrižje s sodno prakso Sodišča.

Zaradi predlagane spremembe bi bilo treba člen 11 (COM(2011) 896) in člen 21 (COM(2011) 895) črtati.

Predlog spremembe 4

COM(2011) 896 final

Člen 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 4

Višine mejnih vrednosti

Ta direktiva se uporablja za naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost (DDV) je enaka ali večja od naslednjih mejnih vrednosti:

(a)	5 000 000 EUR za javna naročila gradenj;

(a)	5 000 000 EUR za javna naročila gradenj;

(b)	130 000 EUR za javna naročila blaga in storitev, ki jih oddajo centralni vladni organi, in natečaje, ki jih organizirajo ti organi; kadar javna naročila blaga oddajo javni organi naročniki s področja obrambe, se navedena mejna vrednost uporablja samo za naročila, ki zadevajo izdelke iz Priloge III;

(b)	130 000 EUR za javna naročila blaga in storitev, ki jih oddajo centralni vladni organi, in natečaje, ki jih organizirajo ti organi; kadar javna naročila blaga oddajo javni organi naročniki s področja obrambe, se navedena mejna vrednost uporablja samo za naročila, ki zadevajo izdelke iz Priloge III;

(c)	200 000 EUR za javna naročila blaga in storitev, ki jih oddajo javni organi naročniki na poddržavni ravni, in natečaje, ki jih organizirajo ti organi;

(c)	EUR za javna naročila blaga in storitev, ki jih oddajo javni organi naročniki na poddržavni ravni, in natečaje, ki jih organizirajo ti organi

(d)	500 000 EUR za javna naročila socialnih in drugih posebnih storitev iz Priloge XVI.

Obrazložitev

Pri sedanji mejni vrednosti, ki znaša 1,5 milijona danskih kron za blago in storitve, čezmejne trgovine tako rekoč ni. Leta 2009 je bilo zgolj 1,4 % pogodb čezmejnih. Priporočamo povečanje mejne vrednosti za blago in storitve in črtanje člena 4(d). V naslednjih pogajanjih o sporazumu STO bi morala Komisija vsaj zagotoviti, da bo znatno povišanje mejnih vrednosti za javna naročila prednostna tema. Glede na zanemarljivo nizek delež čezmejnih javnih naročil in upravne stroške, ki jih zakonodajni okvir pomeni za naročnike in izvajalce, so tako nizke mejne vrednosti nesmiselne.

Predlog spremembe 5

COM(2011) 895 final

Člen 19

COM(2011) 896 final

Člen 10

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Posebne izključitve pri naročilih storitev

(c)	storitve na področju arbitraže in sprave;

(c)	storitve na področju arbitraže in sprave;

(d)	finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov v smislu Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta, storitve centralne banke in operacije, izvedene z evropskim instrumentom za finančno stabilnost;

(d)	finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov v smislu Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta, storitve centralne banke in operacije, izvedene z evropskim instrumentom za finančno stabilnost;

(e)	pogodbe o zaposlitvi;

(e)	pogodbe o zaposlitvi;

[…]

Obrazložitev

Storitve, ki se nanašajo na pravno zastopstvo pred sodiščem in druge pravne storitve so tesno povezane z nacionalnim pravnim sistemom, kar praviloma izključuje čezmejno razsežnost. Poleg tega tovrstne storitve zahtevajo določeno raven zaupanja, ki je ni mogoče opredmetiti v postopku javnega naročila.

Merila, kot je gospodarnost, na področju nacionalne varnosti in reševanja ne smejo biti pomembna.

(d)

Izjemo v zvezi z izključno pravico iz člena 18 Direktive 2004/18/ES ter členov 24 in 25 Direktive 2004/17/ES je treba ohraniti. Enako velja za določbo iz veljavnega člena 16(d) o izjemah za transakcije, s katerimi javni organi naročniki pridobijo sredstva in kapital. Države članice te določbe potrebujejo.

(g)	Evropske pogodbe državam članicam izrecno dajejo pravico do prenosa izključnih pravic. To morajo odražati tudi predpisi o javnih naročilih.

Predlog spremembe 6

COM(2011) 896 final

Člen 15

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR

Obrazložitev

Predlagano besedilo pojasnjuje prenos pristojnosti in nalog, za katerega se ne uporablja zakonodaja o javnih naročilih.

Predlog spremembe 7

COM(2011) 895 final

Člen 21

COM(2011) 896 final

Člen 11

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Odnosi med javnimi organi

1. Naročilo, ki ga javni organ naročnik odda drugi pravni osebi, ne spada v področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a)	javni organ naročnik obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;

(b)	zadevna pravna oseba najmanj 90 % svoje dejavnosti izvaja za javni organ naročnika, ki jo obvladuje, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik;

(c)	v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen.

Šteje se, da javni organ naročnik obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe v smislu točke (a) prvega pododstavka, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe.

2. Odstavek 1 se uporablja tudi, če odvisni subjekt, ki je javni organ naročnik, odda naročilo svojemu obvladujočemu podjetju ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni organ naročnik, če v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo, zasebni sektor ni udeležen.

3. Javni organ naročnik, ki ne obvladuje pravne osebe v smislu odstavka 1, lahko kljub temu odda javno naročilo brez uporabe te direktive pravni osebi, ki jo obvladuje skupaj z drugimi javnimi organi naročniki, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	javni organi naročniki skupaj obvladujejo zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;

(b)	zadevna pravna oseba najmanj 90 % svoje dejavnosti izvaja za javne organe naročnike, ki jo obvladujejo, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladujejo isti javni organi naročniki;

(c)	v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen.

Za namene točke (a) se šteje, da javni organi naročniki skupaj obvladujejo pravno osebo, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a)	organe odločanja odvisne pravne osebe sestavljajo predstavniki vseh udeleženih javnih organov naročnikov;

(b)	ti javni organi naročniki lahko skupaj odločilno vplivajo na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe;

(c)	odvisna pravna oseba nima interesov, ki se razlikujejo od interesov javnih organov, ki so ji podrejeni;

(d)	odvisna pravna oseba nima drugih prihodkov, razen povračila dejanskih stroškov iz javnih naročil z javnimi organi naročniki.

4. Za sporazum, sklenjen med dvema ali več javnimi organi naročniki, se ne šteje, da je javno naročilo v smislu člena 2(6) te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a)	sporazum vzpostavlja lojalno sodelovanje med udeleženimi javnimi organi naročniki pri skupnem izvajanju nalog javnih storitev, ki vključuje vzajemne pravice in obveznosti;

(b)	sporazum se ureja samo ob upoštevanju vidikov javnega interesa;

(c)	udeleženi javni organi naročniki na odprtem trgu ne ustvarijo več kot 10 % prihodka iz dejavnosti, ki so pomembne za izvajanje sporazuma;

(d)	sporazum ne vključuje finančnih nakazil med udeleženimi javnimi organi naročniki, razen nakazil, ki ustrezajo povračilu dejanskih stroškov gradenj, storitev ali blaga;

(e)	v nobenem od vključenih javnih organov naročnikov zasebni sektor ni udeležen.

5. Odsotnost zasebne udeležbe iz odstavkov od 1 do 4 se preveri ob oddaji naročila ali sklenitvi sporazuma.

Izključitve iz odstavkov od 1 do 4 se prenehajo uporabljati takoj, ko se vključi oseba zasebnega sektorja, kar povzroči, da je treba naročila odpreti konkurenci z rednimi postopki javnega naročanja.

Obrazložitev

Črtanje členov 11 in 21 je logična posledica predloga spremembe 3.

Predlog spremembe 8

COM(2011) 895 final

Člen 31

COM(2011) 896 final

Člen 17

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Pridržana naročila	Pridržana naročila
Države članice lahko pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih javnega naročanja za zaščitene delavnice in gospodarske subjekte, katerih glavni cilj je družbeno in poklicno vključevanje invalidnih in prikrajšanih delavcev, ali določijo, da se taka naročila izvedejo v okviru programov zaščitene zaposlitve, če je več kot 30 % zaposlenih v navedenih delavnicah, gospodarskih subjektih ali programih invalidnih ali prikrajšanih delavcev.	Države članice lahko pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih javnega naročanja za zaščitene delavnice in gospodarske subjekte, katerih glavni cilj je družbeno in poklicno vključevanje invalidnih in prikrajšanih delavcev, ali določijo, da se taka naročila izvedejo v okviru programov zaščitene zaposlitve, če je več kot 30 % v navedenih delavnicah, gospodarskih subjektih ali programih invalidnih ali prikrajšanih delavcev.
V obvestilu o javnem razpisu se navede sklic na to določbo.	V obvestilu o javnem razpisu se navede sklic na to določbo.

Obrazložitev

To je nova določba, zato je treba opredeliti osebe, za katere se uporablja, še posebej, ker je področje uporabe te nove določbe širše.

Predlog spremembe 9

COM(2011) 895 final

Člen 34

COM(2011) 896 final

Člen 19(7)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Države članice zagotovijo, da se najpozneje dve leti po datumu iz člena 92(1) vsi postopki javnega naročanja iz te direktive izvajajo z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev, zlasti z elektronsko predložitvijo, v skladu z zahtevami tega člena.	Države članice zagotovi, da se vsi postopki javnega naročanja iz te direktive izvajajo z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev, zlasti z elektronsko predložitvijo, v skladu z zahtevami tega člena.

Obrazložitev

Glede na to, da se pogoji delovanja javnih organov naročnikov (zlasti organov na lokalni ravni) in dobaviteljev v različnih panogah močno razlikujejo, bi bilo primerneje države članice zadolžiti, naj se pripravijo na postopek javnih naročil v elektronski obliki, namesto da se jim naložijo zahteve s kratkimi roki.

Predlog spremembe 10

COM(2011) 896 final

Člen 24

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Izbira postopkov

1. Javni organi naročniki za oddajo svojih javnih naročil uporabljajo nacionalne postopke, ki se uskladijo s to direktivo, če je bilo, brez poseganja v člen 30, objavljeno obvestilo o javnem razpisu v skladu s to direktivo.

Države članice zagotovijo, da javni organi naročniki lahko uporabijo odprti ali omejeni postopek v skladu s to direktivo.

Države članice zagotovijo, da javni organi naročniki lahko uporabijo odprti ali omejeni postopek, v skladu s to direktivo.

Države članice lahko zagotovijo, da javni organi naročniki lahko uporabijo partnerstva za inovacije v skladu s to direktivo.

Države članice zagotovijo, da javni organi naročniki lahko uporabijo partnerstva za inovacije v skladu s to direktivo.

Zagotovijo lahko tudi, da lahko javni organi naročniki uporabijo konkurenčni postopek s pogajanji ali konkurenčni dialog v enem od naslednjih primerov:

(a)	v zvezi z gradnjami, kadar je predmet naročila gradnje tako projektiranje kot tudi izvedba gradbenih del v smislu člena 2(8), ali kadar so potrebna pogajanja za določitev pravnega ali finančnega okvira projekta;

(b)	v zvezi z javnimi naročili gradenj za gradnje, ki se izvajajo izključno zaradi raziskovanja ali inovacij, preizkusov ali razvoja in ne zaradi zagotavljanja donosnosti ali povrnitve stroškov raziskav in razvoja;

(c)	v zvezi s storitvami ali blagom, kadar tehničnih specifikacij ni mogoče dovolj natančno določiti s sklicevanjem na kateri koli standard, evropska tehnična soglasja, enotne tehnične specifikacije ali tehnična sklicevanja v smislu točk 2 do 5 Priloge VIII;

(d)	v primeru nepravilnih ali nesprejemljivih ponudb v smislu člena 30(2)(a) v odgovor na odprti ali omejeni postopek;

(e)	zaradi posebnih okoliščin, povezanih z vrsto in zapletenostjo gradenj, blaga ali storitev, ali s tem povezanih tveganj, se naročilo ne more dodeliti brez predhodnih pogajanj.

Države članice se lahko odločijo, da v nacionalno zakonodajo ne bodo prenesle konkurenčnega postopka s pogajanji, postopkov konkurenčnega dialoga in partnerstva za inovacije.

Obrazložitev

OR meni, da je treba postopek s pogajanji v klasičnem sektorju izvajati pod istimi pogoji kot v sektorju gospodarskih javnih služb. Ni razloga za domnevo, da so organi v "klasičnem" sektorju manj primerni za pogajanja kot naročniki v sektorju gospodarskih javnih služb. Odločitev o tem, kateri postopek bo uporabljen glede na posamezno naročilo, bi morala biti prepuščena javnemu organu naročniku.

Treba je tudi pojasniti, da je javni organ naročnik tisti, ki mora izbrati ustrezen postopek v posameznih primerih, ne pa država članica ali EU. Na ravni EU in držav članic morajo biti javnemu organu naročniku na razpolago vsi postopki. Sicer bi to pomenilo različne predpise in postopke v različnih državah članicah, izkrivljanje konkurence in neenake pogoje.

Predlog spremembe 11

COM(2011) 896 final

Člen 30(2)(a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(a)	če v odprtem ali v omejenem postopku ni bila predložena nobena ponudba, nobena ustrezna ponudba ali nobena prijava za sodelovanje, če se prvotni pogoji naročila pomembneje ne spremenijo in se pošlje poročilo Komisiji ali nacionalnemu nadzornemu organu iz člena 84, če to zahtevata;

(a)	če v odprtem ali v omejenem postopku ni bila predložena nobena ponudba, nobena ustrezna ponudba ali nobena prijava za sodelovanje, če se prvotni pogoji naročila pomembneje ne spremenijo;

Obrazložitev

Skupaj s členom 84 (imenovanje nacionalnega nadzornega organa) ta obveznost poročanja povzroča nepotrebno birokracijo. Zaradi poenostavitve in večje prožnosti zakonodaje EU o javnih naročilih je treba nujno preprečiti nove upravne obremenitve. Zato je treba ta del besedila črtati.

Predlog spremembe 12

COM(2011) 895 final

Člen 44(3)(d), (i) in (e)

COM(2011) 896 final

Člen 30(2)(c), (i) in (d)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(c)	če gradnjo, blago ali storitve lahko zagotovi samo zadevni gospodarski subjekt zaradi naslednjih razlogov:

(c)	če gradnjo, blago ali storitve lahko zagotovi samo zadevni gospodarski subjekt zaradi naslednjih razlogov:

(i)	neobstoja konkurence zaradi tehničnih razlogov;

(i)	neobstoja konkurence zaradi tehničnih razlogov;

(d)

ko je to nujno, če v skrajno nujnih primerih zaradi višje sile ni mogoče upoštevati rokov za odprte postopke, omejene postopke ali konkurenčne postopke s pogajanji; okoliščine, s katerimi se utemelji skrajno nujen primer, nikakor ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali javnemu organu naročniku.

(d)	ko je to nujno, če v skrajno nujnih primerih zaradi dogodkov ni mogoče upoštevati rokov za odprte postopke, omejene postopke ali konkurenčne postopke s pogajanji; okoliščine, s katerimi se utemelji skrajno nujen primer, nikakor ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali javnemu organu naročniku.

Obrazložitev

V tem členu je treba omeniti tudi pravne razloge, s čimer se na primer upošteva situacija, ko želi javni organ naročnik na nekem kraju zgraditi stavbo (npr. šolo), lastnik zemljišča pa se strinja s prodajo zemljišča samo pod pogojem, da bo sam izvedel gradbena dela.

V primerjavi z besedilom veljavne Direktive 2004/18/ES (člen 31(c)) bi navedba "višje sile" pomenila strožjo zahtevo. Ohraniti bi bilo treba sedanje besedilo. Za nakup blaga in storitev, ki jih mora javni organ naročnik nabaviti na podlagi druge zakonodaje, medtem ko je javno naročilo za to blago in storitve v sodnem postopku preverjanja, bi bilo treba omogočiti nekonkurenčni postopek s pogajanji (npr. za oskrbo starejših v domovih za ostarele ali srčne zaklopke za bolnišnice).

Predlog spremembe 13

COM(2011) 895 final

Člen 45

COM(2011) 896 final

Člen 31

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Okvirni sporazumi	Okvirni sporazumi
1. Javni organi naročniki lahko sklenejo okvirne sporazume, če uporabljajo postopke iz te direktive.	1. Javni organi naročniki lahko sklenejo okvirne sporazume, če uporabljajo postopke iz te direktive.
Okvirni sporazum pomeni sporazum med enim ali več javnimi organi naročniki in enim ali več ekonomskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se urejajo naročila, ki se oddajo med posameznim obdobjem, zlasti v zvezi s ceno in, če je ustrezno, predvideno količino.	Okvirni sporazum pomeni sporazum med enim ali več javnimi organi naročniki in enim ali več ekonomskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se urejajo naročila, ki se oddajo med posameznim obdobjem, zlasti v zvezi s ceno in, če je ustrezno, predvideno količino.
Veljavnost okvirnega sporazuma ni daljša od štirih let, razen v izjemnih primerih, ki se ustrezno utemeljijo, zlasti s predmetom okvirnega sporazuma.
2. Naročila na podlagi okvirnega sporazuma se oddajo v skladu s postopki iz tega odstavka ter odstavkov 3 in 4.	2. Naročila na podlagi okvirnega sporazuma se oddajo v skladu s postopki iz tega odstavka ter odstavkov 3 in 4.
Navedeni postopki se lahko uporabljajo samo med naročniki, ki so za ta namen jasno navedeni v javnem razpisu ali povabilu k potrditvi interesa, in gospodarskimi subjekti, ki so prvotni podpisniki okvirnega sporazuma. Z naročili, oddanimi na podlagi okvirnega sporazuma, se nikakor ne smejo bistveno spremeniti pogoji iz navedenega okvirnega sporazuma, zlasti ne v primeru iz odstavka 3.	Z naročili, oddanimi na podlagi okvirnega sporazuma, se nikakor ne smejo bistveno spremeniti pogoji iz navedenega okvirnega sporazuma, zlasti ne v primeru iz odstavka 3.
Javni organi naročniki ne uporabljajo okvirnih sporazumov nepravilno ali tako, da preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco.

Obrazložitev

Odbor regij meni, da bi morali biti okvirni sporazumi načeloma urejeni enako kot v veljavni Direktivi 2004/17/ES, saj ni razloga za določitev npr. roka veljavnosti takšnih pogodb, če ta ni določen za druge vrste pogodb. Tako kot pri dinamičnih nabavnih sistemih bi moralo biti tudi tu mogoče, da se med trajanjem pogodbe v sodelovanje vključijo novi ekonomski subjekti, saj to koristi tako dobaviteljem kot naročnikom. Zadnji del besedila je odveč, saj je jasen že iz načel.

Predlog spremembe 14

COM(2011) 895 final

Člen 45(4)

COM(2011) 896 final

Člen 31(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 31

Okvirni sporazumi

Člen 31

Okvirni sporazumi

4. Okvirni sporazum, ki se sklene z več kot enim gospodarskim subjektom, se lahko izvaja na enega od naslednjih dveh načinov:

4. Okvirni sporazum, ki se sklene z več kot enim gospodarskim subjektom, se lahko izvaja na naslednji način:

(a)

na podlagi pogojev iz okvirnega sporazuma, brez ponovnega odpiranja konkurence, če navedeni sporazum vsebuje vse določbe glede zagotavljanja zadevnih gradenj, storitev in blaga ter objektivne pogoje za izbiro gospodarskih subjektov, podpisnikov okvirnega sporazuma, ki jih bodo izvedli; objektivni pogoji se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila;

(a)	če sporazum vsebuje vse določbe glede zagotavljanja zadevnih gradenj, storitev in blaga pogoje okvirne sporazum;

(b)	če okvirni sporazum ne vsebuje vseh pogojev, ki urejajo zagotavljanje gradenj, storitev in blaga, s ponovnim odpiranjem konkurence med gospodarskimi subjekti, ki so podpisniki okvirnega sporazuma.

(b)	če okvirni sporazum ne vsebuje vseh pogojev, ki urejajo zagotavljanje gradenj, storitev in blaga, s ponovnim odpiranjem konkurence med gospodarskimi subjekti, ki so podpisniki okvirnega sporazuma.

Obrazložitev

Predlog direktive ni jasen glede uporabe okvirnih sporazumov, zlasti pri neposredni oddaji in ponovnem odprtju konkurence. Za prilagodljivost pri izvajanju je treba omogočiti kombinacijo obeh navedenih postopkov, da se bodo manjša naročila lahko pod določenimi pogoji oddajala neposredno, velika pa se bodo na temelju istega okvirnega sporazuma lahko ponovno odprla konkurenci.

Predlog spremembe 15

COM(2011) 896 final

Člen 37

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 37 Priložnostno skupno naročanje	Člen 37 Priložnostno skupno naročanje
1. Eden ali več javnih organov naročnikov se lahko odloči za skupno izvedbo nekaterih posebnih naročil.	1. Eden ali več javnih organov naročnikov se lahko odloči za skupno izvedbo nekaterih posebnih naročil.
2. Če zadevne postopke javnega naročanja v vseh fazah, od objave obvestila o javnem razpisu do izvedbe naročila ali naročil, ki sledijo, izvaja samo en javni organ naročnik, je ta javni organ naročnik izključno odgovoren za izpolnitev obveznosti v skladu s to direktivo.	2. Če zadevne postopke javnega naročanja v vseh fazah, od objave obvestila o javnem razpisu do izvedbe naročila ali naročil, ki sledijo, izvaja samo en javni organ naročnik, je ta javni organ naročnik izključno odgovoren za izpolnitev obveznosti v skladu s to direktivo.
Če pa postopke javnega naročanja in izvedbe naročil, ki sledijo, izvaja več udeleženih javnih organov naročnikov, je vsak odgovoren za izpolnitev svojih obveznosti v skladu s to direktivo za faze, ki jih izvaja.	Če pa postopke javnega naročanja in izvedbe naročil, ki sledijo, izvaja več udeleženih javnih organov naročnikov, je vsak odgovoren za izpolnitev svojih obveznosti v skladu s to direktivo za faze, ki jih izvaja.

Obrazložitev

Z dodanim besedilom se zagotovi, da skupna izvedba javnega naročila ne bo po nepotrebnem otežena. Kar v skladu s členom 35(5) velja za centralne nabavne organe, bi moralo veljati tudi za občasne skupne izvedbe javnih naročil.

Predlog spremembe 16

COM(2011) 895 final

Člen 54

COM(2011) 896 final

Člen 40

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. Tehnične specifikacije iz točke 1 Priloge VIII se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila. V njih so opredeljene zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga.	1. Tehnične specifikacije iz točke 1 Priloge VIII se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila. V njih so opredeljene zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga.
Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali katere koli druge faze v njihovem življenjskem ciklu, kot je navedeno v točki (22) člena 2.	Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali katere koli druge faze v njihovem življenjskem ciklu, kot je navedeno v točki (22) člena 2.
V tehničnih specifikacijah je določeno tudi, ali se bo zahteval prenos pravic intelektualne lastnine.	V tehničnih specifikacijah je določeno tudi, ali se bo zahteval prenos pravic intelektualne lastnine.
Pri vseh javnih naročilih, katerih predmet naj bi uporabljale osebe, bodisi splošna javnost bodisi osebje javnega organa naročnika, se pri pripravi navedenih tehničnih specifikacij upoštevajo merila dostopnosti za invalide ali zahteve za oblikovanje, namenjeno vsem uporabnikom, razen v ustrezno utemeljenih primerih.
Kadar so obvezni standardi dostopnosti sprejeti z zakonodajnim aktom Unije, se tehnične specifikacije, kar zadeva merila dostopnosti, določijo s sklicevanjem nanj.	Kadar so obvezni standardi dostopnosti sprejeti z zakonodajnim aktom Unije, se tehnične specifikacije, kar zadeva merila dostopnosti, določijo s sklicevanjem nanj.

Obrazložitev

Glede na ogromno raznolikost postopkov javnega naročanja gre predlagano besedilo veliko predaleč. Poleg tega so tovrstne določbe pogosto vključene v nacionalne gradbene predpise. Ohraniti je treba besedilo Direktive 2004/18/ES (člen 23(1)) in Direktive 2004/17/ES (člen 34).

Predlog spremembe 17

COM(2011) 896 final

Člen 44

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Razdelitev naročil na sklope	Razdelitev naročil na sklope
1. Javna naročila se lahko razdelijo v homogene ali heterogene sklope. Kadar javni organ naročnik za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejnih vrednosti iz člena 4, vendar ni manjša od 500 000 EUR, in je določena v skladu s členom 5, presodi, da jih ni primerno razdeliti na sklope, svoje razloge posebej pojasni v obvestilu o naročilu ali povabilu k potrditvi interesa.	1. Javna naročila se lahko razdelijo v homogene ali heterogene sklope.
Javni organi naročniki navedejo v obvestilu o naročilu ali povabilu k potrditvi interesa, ali so ponudbe omejene na enega ali samo več sklopov.

Obrazložitev

Odstavek se črta, ker javnim organom naročnikom nalaga nepotrebno upravno breme.

Predlog spremembe 18

COM(2011) 896 final

Člen 54(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 54	Člen 54
Javni organi naročniki se lahko odločijo, da ne oddajo naročila ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo, če so ugotovili, da ta ponudba ni ustrezno skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava, ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI.	Javni organi naročniki se lahko odločijo, da ne oddajo naročila ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo, če so ugotovili, da ta ponudba ni ustrezno skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava, ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI.

Obrazložitev

Poleg zakonodaje EU morajo ponudniki spoštovati tudi nacionalno zakonodajo.

Predlog spremembe 19

COM(2011) 896 final

Člen 55(3)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 55	Člen 55
Da bi uporabili razlog za izključitev iz točke (d) prvega pododstavka, javni organi naročniki predložijo metodo za presojo izvedbe naročila, ki temelji na objektivnih in merljivih merilih ter se uporablja sistematično, dosledno in pregledno. Vsako presojo izvedbe naročila se sporoči zadevnemu izvajalcu, ki ima možnost ugovora zoper ugotovitve in možnost sodnega varstva.

Obrazložitev

Pojasnilo v zadnjem odstavku člena 55(3) ni jasno in v tem smislu zmanjšuje pravno varnost, kar bi lahko povzročilo večje število tožb. Poleg tega se uvajajo nove obveznosti za javne organe naročnike, ki jih je treba črtati zaradi preprečevanja dodatne birokracije.

Predlog spremembe 20

COM(2011) 895 final

Člen 76

COM(2011) 896 final

Člen 66

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Merila za oddajo naročila

1. Javni organ naročniki javna naročila brez poseganja v nacionalne zakone, predpise ali upravne določbe v zvezi s plačilom nekaterih storitev oddajo na podlagi enega od naslednjih meril:

(a)	ekonomsko najugodnejša ponudba;

(a)	ekonomsko najugodnejša ponudba;

(b)	najnižja cena.

(b)	najnižja cena (2).

Stroški se lahko po izbiri javnega organa naročnika ocenijo izključno na podlagi cene ali glede na stroškovno učinkovitost, kot je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu, pod pogoji iz člena 67.

2. Ekonomsko najugodnejša ponudba iz točke (a) odstavka 1 z vidika javnega organa naročnika se določi na podlagi meril, povezanih s predmetom zadevnega javnega naročila. Ta merila poleg cene ali stroškov iz točke (b) odstavka 1 vključujejo tudi druga merila, povezana s predmetom zadevnega javnega naročila, kot so:

2. Ekonomsko najugodnejša ponudba iz točke (a) odstavka 1 z vidika javnega organa naročnika se določi na podlagi meril, povezanih s predmetom zadevnega javnega naročila. Ta merila poleg cene vključujejo tudi druga merila, povezana s predmetom zadevnega javnega naročila, kot so:

(a)	kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo, oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom, okoljskimi značilnostmi in inovativnostjo;

(a)	kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo, oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom, okoljskimi značilnostmi in inovativnostjo ;

(b)

za javna naročila storitev in javna naročila, ki vključujejo načrtovanje gradenj, se lahko upoštevajo organizacija, usposobljenost in izkušenost osebja, dodeljenega za izvajanje zadevnega naročila, pri čemer se lahko po oddaji naročila tako osebje zamenja le ob privolitvi javnega organa naročnika, ki mora preveriti, ali zamenjano osebje zagotavlja enakovredno organizacijo in kakovost;

(b)

(c)	poprodajne storitve in tehnična pomoč, datum dobave ter rok za dobavo ali dokončanje del;

(c)	poprodajne storitve in tehnična pomoč, datum dobave ter rok za dobavo ali dokončanje del;

(d)

poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanje zahtevanih gradenj, blaga ali storitev oziroma katere koli faze v njihovem življenjskem ciklu, kot je navedeno v točki (22) člena 2, če so navedena merila določena v skladu z odstavkom 4 in zadevajo dejavnike, ki so neposredno povezani s temi postopki in so značilni za poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev.

(d)

Obrazložitev

Pozitivno je, da lahko javni organi naročniki izbirajo med ekonomsko najugodnejšo ponudbo in najnižjo ceno. Zato je treba še naprej uporabljati izraz iz veljavne direktive, torej "najnižja cena", saj izraz "najnižji stroški" pomeni, da bodo upoštevani še drugi dejavniki poleg cene. (3) Izraz "stroški" je namreč širši od izraza "cena". "Ekonomsko najugodnejša ponudba" je merilo, ki ga je treba uporabiti, če naj bi se upoštevali tudi drugi parametri, kot so stroški v življenjskem ciklu.

V nekaterih primerih javni organ naročnik že v razpisni dokumentaciji navede končno ceno. Popolnoma jasno mora biti, da je to ena od možnosti.

Namen upoštevanja merila kratkih poti je naročnikom zagotoviti dodano vrednost nekaterih produktov in storitev. Gre za dejstvo, da produkti in storitve v primeru kratkih poti praviloma prej pridejo do naročnikov in jih je tako mogoče hitreje in prožneje prilagoditi njihovim zahtevam. S tem merilom se lahko prepričljivo izboljšajo tudi okoljski standardi (krajša prevozna pot in čas skladiščenja, manj emisij), kar nazadnje koristi tako naročnikom kot državljanom. Naročniki bodo tako dobili možnost, da v svoja merila za oddajo naročila vključijo parametre, ki pri nekaterih kategorijah prinašajo obsežnejši opis ponudbe gospodarskega subjekta, kar lahko pomeni boljši odziv na zahteve javnega naročila.

Poleg tega je treba izrecno omogočiti upoštevanje socialnih meril, npr. tako, da se politika enakih možnosti za zaposlene v podjetju in zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih nagradita z dodatnimi točkami.

Predlog spremembe 21

COM(2011) 896 final

Člen 66(3)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 66	Člen 66
Države članice lahko določijo, da se nekatere vrste naročil oddajo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe iz točke (a) odstavka 1 in iz odstavka 2.

Obrazložitev

Cilj posodobitve javnega naročanja je, da se zagotovi čim večja prožnost za javne organe naročnike in ponudnike. Javni organi naročniki morajo zato imeti možnost, da se sami odločijo, ali oddajo naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe ali na podlagi najnižje cene. Države članice ne bi smele odločati o potrebah lokalnih oblasti na tem področju. Če se naročila ne smejo več oddajati na podlagi najnižje cene, bi to tudi bistveno zmanjšalo konkurenčne možnosti malih podjetij. Zato je treba ta odstavek črtati.

Predlog spremembe 22

COM(2011) 895 final

Člen 76(4)

COM(2011) 896 final

Člen 66(4)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Merila za oddajo naročila	Merila za oddajo naročila
4. Merila za oddajo naročila javnemu organu naročniku ne dajejo neomejene svobode izbire. Zagotavljajo možnost učinkovite konkurence in vključujejo zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki. Javni organi naročniki na podlagi informacij in dokazil, ki jih predložijo ponudniki, učinkovito preverijo, ali ponudbe izpolnjujejo merila za oddajo naročila.

Obrazložitev

Ta določba je odveč. Ne prinaša ničesar novega in bi jo bilo treba črtati, saj je vsebinsko že vključena v splošna načela.

Predlog spremembe 23

COM(2011) 896 final

Člen 73(a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(a)	izjeme iz člena 11 prenehajo veljati, če je zasebni sektor udeležen v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo v skladu s členom 11(4);

Obrazložitev

Sprememba besedil Komisije se predlaga zaradi črtanja člena 11(5) COM(2011) 896 final in člena 21(5) COM(2011) 895 final (glej predlog spremembe 7). Ta okoliščina po oddaji naročila ne more več nastati.

Predlog spremembe 24

COM(2011) 895 final

Člen 77

COM(2011) 896 final

Člen 67

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu	Vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu
3. Kadar je kot del zakonodajnega akta Unije, vključno z delegiranimi akti na podlagi zakonodaje posameznih sektorjev, sprejeta skupna metodologija za izračun stroškov v življenjskem ciklu, se ta uporablja, če je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu vključeno v merila za oddajo naročila iz člena 76(1).
Priloga XV vsebuje seznam takih zakonodajnih in delegiranih aktov. Komisija je v skladu s členom 89 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s posodabljanjem tega seznama, če se na podlagi sprejetja nove zakonodaje, njene razveljavitve ali spremembe izkaže, da so take spremembe potrebne.

Obrazložitev

OR podpira cilje strategije Evropa 2020 in se zaveda pomena trajnostnega javnega naročanja, ki upošteva socialne vidike in podpira inovacije. Pozdraviti je treba dejstvo, da Komisija spodbuja javne organe naročnike k upoštevanju stroškov v življenjskem ciklu. Na tem področju je trenutno veliko prizadevanj, vendar je treba še zelo veliko storiti. Po mnenju Odbora je zahteva po uporabi metod EU v sedanjih razmerah pretirana.

Predlog spremembe 25

COM(2011) 895 final

Člen 79

COM(2011) 896 final

Člen 69

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Neobičajno ugodne ponudbe

1. Javni organi naročniki od gospodarskih subjektov zahtevajo, da pojasnijo zaračunano ceno ali stroške, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	zaračunana cena ali stroški so za več kot 50 % nižji od povprečne cene ali stroškov drugih ponudnikov;

(b)	zaračunana cena ali stroški so za več kot 20 % nižji od cene ali stroškov druge najnižje ponudbe;

(c)	predloženih je bilo vsaj pet ponudb.

3. .

2. Javni organi naročniki lahko zahtevajo taka pojasnila tudi, če se zdi, da so ponudbe neobičajno ugodne zaradi drugih razlogov.

. Javni organi naročniki lahko zahtevajo taka pojasnila tudi, če se zdi, da so ponudbe neobičajno ugodne zaradi drugih razlogov.

3. Pojasnila iz odstavkov 1 in 2 se lahko nanašajo zlasti na:

(a)	ekonomiko gradnje, proizvodni postopek ali zagotovljene storitve;

(b)	izbrane tehnične rešitve ali izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku za izvedbo gradnje ali dobavo blaga ali izvajanje storitev;

(c)	izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik;

(d)

najmanj ustrezna skladnost z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI, ali, če te obveznosti ne veljajo, z drugimi določbami, ki zagotavljajo enakovredno raven varstva;

(e)	možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.

4. Javni organ naročnik preveri predložene informacije ob posvetovanju s ponudnikom. Ponudbo lahko zavrne le, če dokazila ne utemeljijo nizke ravni zaračunane cene ali stroškov, pri čemer se upoštevajo elementi iz odstavka 3.

Javni organi naročniki zavrnejo ponudbo, če so ugotovili, da je neobičajno ugodna, ker ni skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI.

5. Če javni organ naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno ugodna, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo le na tej podlagi, vendar šele po posvetovanju s ponudnikom, če ta v primernem roku, ki ga določi javni organ naročnik, ne more dokazati, da je zadevna pomoč združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107 Pogodbe. Če javni organ naročnik v navedenih okoliščinah zavrne ponudbo, o tem obvesti Komisijo.

6. Države članice dajo v skladu s členom 88 drugim državam članicam na zahtevo na voljo vse informacije, povezane z dokazi in dokumenti, ki so predloženi v zvezi s podatki, naštetimi v odstavku 3.

Obrazložitev

Glede neobičajno ugodnih ponudb Odbor regij daje prednost besedilu iz člena 55 veljavne Direktive 2004/18/ES, saj predlagano besedilo tako javnim organom naročnikom kot ponudnikom povzroča upravno breme. Poleg tega po nepotrebnem omejuje manevrski prostor javnih organov naročnikov na tem področju.

Predlog spremembe 26

COM(2011) 895 final

Člen 81

COM(2011) 896 final

Člen 71

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Oddaja naročil podizvajalcem	Oddaja naročil podizvajalcem
1. Javni organ naročnik lahko v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila zahteva oziroma država članica lahko od njega zahteva, da obveže ponudnika, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morebiti namerava dati v podizvajanje tretjim stranem, ter vse predlagane podizvajalce.
2. Države članice lahko določijo, da na zahtevo podizvajalca in kadar to omogoča narava naročila, javni organ naročnik nakaže plačila neposredno podizvajalcu za storitve, blago ali gradnje, oddane v izvedbo glavnemu izvajalcu. V takem primeru države članice vzpostavijo ustrezne mehanizme, ki glavnemu izvajalcu omogočajo, da ugovarja proti neupravičenim izplačilom. Ureditve v zvezi z navedenim načinom plačila se določijo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila.
3. Odstavka 1 in 2 ne posegata v vprašanje osnovne odgovornosti gospodarskega subjekta.

Obrazložitev

Odnos med ponudnikom in podizvajalcem sodi na področje konkurenčnega prava in nacionalnega pogodbenega prava, na katerega ta direktiva ne bi smela vplivati.

Poleg tega zgornje določbe povzročajo pravno negotovost, saj v skladu z njimi podizvajalec, ki proti plačilu dela za javni organ naročnika, ni več podizvajalec, temveč postane izvajalec. Hkrati lahko javnim organom naročnikom odvzamejo možnost, da zadržijo plačilo, dokler delo ni pravilno opravljeno.

Predlog spremembe 27

COM(2011) 895 final

Člen 82

COM(2011) 896 final

Člen 72

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Spremembe naročil med njihovo veljavnostjo

1. Bistvena sprememba določb javnega naročila med njegovo veljavnostjo pomeni novo oddajanje naročila za namene te direktive, pri čemer je potreben nov postopek javnega naročanja v skladu s to direktivo.

2. Sprememba naročila med njegovo veljavnostjo velja za bistveno v smislu odstavka 1, če se zaradi te spremembe naročilo bistveno razlikuje od prvotno oddanega naročila. Sprememba se v vsakem primeru, brez poseganja v odstavka 3 in 4, šteje za bistveno zlasti, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)	sprememba uvaja pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka javnega naročanja, omogočili izbiro drugih kandidatov, kot so bili prvotno izbrani, ali oddajo naročila drugemu ponudniku;

(b)	sprememba spreminja ekonomsko ravnotežje naročila v prid izvajalcu;

(c)	sprememba precej razširi obseg naročila na blago, storitve ali gradnje, ki niso bile prvotno zajete.

3. Zamenjava pogodbene strani šteje za bistveno spremembo v smislu odstavka 1.

Vendar se prvi pododstavek ne uporablja za univerzalno ali delno nasledstvo drugega gospodarskega subjekta, ki izpolnjuje prvotno določena merila za ugotavljanje sposobnosti, na mestu prvotnega izvajalca po prestrukturiranju podjetja ali stečajnem postopku, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb naročila in ni namenjeno izogibanju uporabe te direktive.

4. Kadar je mogoče vrednost spremembe izraziti v denarju, se ne šteje za bistveno v smislu odstavka 1, če njena vrednost ne presega mejnih vrednosti iz člena 12 in je manjša od 5 % cene prvotnega naročila, pod pogojem, da sprememba ne spremeni splošne narave javnega naročila. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, se to ovrednoti na podlagi kumulativne vrednosti zaporednih sprememb.

5. Spremembe naročil se ne štejejo za bistvene v smislu odstavka 1, če so predvidene v dokumentaciji o oddaji naročila v jasnih, natančnih in nedvoumnih klavzulah o pregledu ali možnostih zanj. V takih klavzulah so navedeni obseg in narava možnih sprememb ter pogoji, pod katerimi se lahko uporabijo. Ne predvidevajo pa sprememb, ki bi spremenile splošno naravo javnega naročila.

6. Z odstopanjem od odstavka 1 se v primeru bistvene spremembe ne zahteva nov postopek javnega naročanja, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a)	potreba po spremembi je nastala zaradi okoliščin, ki jih skrben naročnik ni mogel predvideti;

(b)	sprememba ne spreminja splošne narave naročila.

(c)	kakršno koli zvišanje cene ni večje od 50 % vrednosti prvotnega naročila.

Javni organi naročniki v Uradnem listu Evropske unije objavijo obvestilo o takih spremembah. Taka obvestila vsebujejo informacije, določene v delu G Priloge VI, in se objavijo v skladu s členom 49.

7. Naročniki v naročilo ne uvajajo sprememb v naslednjih primerih:

(a)	če bi bila sprememba namenjena odpravi pomanjkljivosti izvajalca ali njihovih posledic, če se te lahko odpravijo z uveljavitvijo pogodbenih obveznosti;

(b)	če bi bila sprememba namenjena nadomestilu za tveganja zvišanja cen, pred katerimi se je izvajalec zavaroval.

Obrazložitev

Veljavna direktiva določa postopkovna pravila za izvajanje javnih naročil in ne vsebuje določb o spremembah naročil med njihovo veljavnostjo; tako bi moralo tudi ostati. V nasprotnem primeru bo to za javne organe naročnike pomenilo nepotrebno upravno breme, prožnost pa se bo zmanjšala. Če želi Komisija predložiti informacije o sodni praksi na tem področju, bi bilo primerneje, da to stori v obliki razlagalnega sporočila.

Predlog spremembe 28

COM(2011) 896 final

Člen 83

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Države članice v skladu z Direktivo Sveta 89/665/EGS zagotovijo pravilno uporabo te direktive z učinkovitimi, razpoložljivimi in preglednimi mehanizmi, ki dopolnjujejo vzpostavljen sistem za revizijo odločitev, ki jih sprejmejo javni organi naročniki.

Obrazložitev

V direktivi je odveč navajati, da jo je treba pravilno uporabljati. Obstoječi sistemi za preverjanje odločitev javnih organov naročnikov zadostujejo. Zaradi poenostavitve in večje prožnosti ne bi smeli ustvarjati novih odvečnih struktur.

Predlog spremembe 29

COM(2011) 895 final

Člen 93

COM(2011) 896 final

Člen 84

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 84

Javni nadzor

1. Države članice imenujejo en neodvisen organ, ki je odgovoren za nadzor in usklajevanje izvedbenih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ). Države članice o svojem imenovanju obvestijo Komisijo.

Takšen nadzor se izvaja za vse javne organe naročnike.

2. Pristojni organi, vključeni v izvedbene dejavnosti, so organizirani tako, da se prepreči navzkrižje interesov. Sistem javnega nadzora je pregleden. V ta namen se objavijo vsa navodila in mnenja ter letno poročilo, v katerem sta predstavljena izvajanje in uporaba pravil, določenih v tej direktivi.

Letno poročilo vključuje naslednje:

(a)	navedbo stopnje uspešnosti malih in srednje velikih podjetij v naročanju; če je odstotni delež manjši od 50 %, izraženo v vrednosti naročil, oddanih malim in srednje velikim podjetjem, se v poročilo vključi analiza razlogov za to;

(b)	celovit pregled izvajanja politik trajnostnega javnega naročanja, vključno glede postopkov, pri katerih se upoštevajo vprašanja, povezana z varstvom okolja, socialno vključenostjo, kar vključuje dostopnost za invalide, ali spodbujanjem inovacij;

(c)	informacije o spremljanju in naknadnem ukrepanju v zvezi s kršitvami pravil javnega naročanja, ki vplivajo na proračun Unije v skladu z odstavki 3 do 5 tega člena;

(d)	centralizirane podatke o prijavljenih primerih goljufij, korupcije, navzkrižja interesov in drugih hudih nepravilnosti na področju javnega naročanja, vključno s tistimi, ki vplivajo na projekte, sofinancirane iz proračuna Unije.

3. Nadzorni organ je odgovoren za naslednje naloge:

(a)	spremljanje uporabe predpisov o javnih naročilih ter povezanih praks, ki jih izvajajo javni organi naročniki in zlasti centralni nabavni organi;

(b)	pravno svetovanje javnim organom naročnikom glede razlage predpisov in načel o javnih naročilih ter uporabe predpisov o javnih naročilih v posebnih primerih;

(c)

dajanje mnenj in smernic na svojo pobudo o vprašanjih splošnega interesa v zvezi z razlago ter uporabo predpisov o javnih naročilih, o ponavljajočih se vprašanjih in o sistemskih težavah v zvezi z uporabo predpisov o javnih naročilih glede na določbe te direktive in ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije;

(d)	vzpostavitev in uporaba celovitih in izvedljivih sistemov opozorilnih kazalnikov za preprečevanje, odkrivanje in primerno poročanje o korupciji, navzkrižju interesov ter podobnih hujših nepravilnosti na področju javnega naročanja;

(e)	opozarjanje pristojnih nacionalnih institucij, vključno z revizijskimi organi, na določene odkrite kršitve in sistemske težave.

(f)	preučevanje pritožb državljanov in podjetij glede uporabe predpisov o javnih naročilih v posebnih primerih in pošiljanje analize pristojnim naročnikom, ki morajo to analizo upoštevati pri sprejemanju odločitev ali, če je ne upoštevajo, pojasniti razloge za njeno neupoštevanje;

(g)

spremljanje odločitev nacionalnih sodišč in organov po sodbi Sodišča Evropske unije na podlagi člena 267 Pogodbe, ali ugotovitvah Evropskega računskega sodišča o kršitvah predpisov Unije o javnih naročilih v zvezi s projekti, ki jih sofinancira Unija; nadzorni organ Evropskemu uradu za preprečevanje goljufij poroča o vseh kršitvah postopkov javnega naročanja Unije, če so bile te povezane z naročili, ki jih neposredno ali posredno financira Unija.

Naloge iz točke (e) ne posegajo v uveljavljanje pravic do pritožbe v skladu z nacionalno zakonodajo ali sistemom, vzpostavljenim na podlagi Direktive 89/665/EGS.

Države članice pooblastijo nadzorni organ, da prevzame pristojnost v skladu z nacionalno zakonodajo za revizijo odločitev javnih organov naročnikov, če med dejavnostmi spremljanja in pravnega svetovanja ugotovi kršitev.

4. Brez poseganja v splošne postopke in delovne metode, ki jih Komisija vzpostavi za sporočanje in stike z državami članicami, nadzorni organ deluje kot posebna točka za stike za Komisijo pri spremljanju izvrševanja poračuna Unije na podlagi člena 17 Pogodbe o Evropski uniji in člena 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisiji poroča o vseh kršitvah te direktive v postopkih javnega naročanja za oddajo naročil, ki jih neposredno ali posredno financira Unija.

Komisija lahko nadzornemu organu zlasti posreduje v obravnavo posamezne primere, če naročilo še ni oddano ali ko je še mogoče opraviti revizijski postopek. Nadzornemu organu lahko zaupa tudi dejavnosti spremljanja, potrebne za zagotovitev izvajanja ukrepov, ki so se jih države članice zavezale izvesti, da bi odpravile kršitve predpisov in načel Unije o javnih naročilih, ki jih je ugotovila Komisija.

Komisija lahko od nadzornega organa zahteva analizo domnevnih kršitev pravil Unije o javnem naročanju, ki vplivajo na projekte, sofinancirane s strani proračuna Unije. Komisija lahko nadzorni organ pooblasti za nadaljnje ukrepanje v zvezi z nekaterimi primeri in za zagotovitev, da nacionalni organi, ki bodo zavezani k upoštevanju njegovih navodil, sprejmejo zadevne posledice, ki izhajajo iz kršitve pravil Unije o javnem naročanju, ki vplivajo na sofinancirane projekte

5. Dejavnosti preiskovanja in izvrševanja, ki jih izvaja nadzorni organ, da bi zagotovil skladnost odločitev javnih organov naročnikov s to direktivo in načeli Pogodbe, ne nadomeščajo institucionalne vloge Komisije kot varuhinje Pogodbe ali posegajo vanjo. Ko se Komisija odloči posamezen primer posredovati v obravnavo v skladu z odstavkom 4, obdrži tudi pravico do posredovanja v skladu s pooblastili, ki ji jih daje Pogodba.

6. Javni organi naročniku nacionalnemu nadzornemu organu posredujejo celotno besedilo sklenjenih naročil, katerih vrednost je enaka ali večja od

(a)	1 000 000 EUR pri naročilih blaga in naročilih storitev;

(b)	10 000 000 EUR pri naročilih gradenj.

7. Brez poseganja v nacionalno zakonodajo o dostopu do informacij ter v skladu z nacionalno zakonodajo in zakonodajo EU o varstvu podatkov, nadzorni organ na pisno zahtevo omogoči neomejen, celovit in brezplačen dostop do sklenjenih naročil, navedenih v odstavku 6. Dostop do nekaterih delov naročil se lahko zavrne, če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, škodilo zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali lahko posegalo v pošteno konkurenco med njimi.

Dostop do delov, ki se lahko objavijo, je zagotovljen v razumnem roku in najpozneje 45 dni od datuma zahtevka.

Od prosilcev, ki izpolnijo zahtevek za dostop do naročila, se ne zahteva, da izkažejo neposreden ali posreden interes v zvezi z zadevnim naročilom. Prejemnik lahko informacije javno razkrije.

8. Povzetek vseh dejavnosti, ki jih izvaja nadzorni organ v skladu z odstavki od 1 do 7, se vključi v letno poročilo iz odstavka 2.

Obrazložitev

Zahteva po oblikovanju nacionalnih nadzornih organov, ki jim je treba pošiljati pogodbe, jasno krši načelo subsidiarnosti. Organizacija javne uprave je v pristojnosti držav članic. Nadzor upoštevanja predpisov o javnih naročilih na nacionalni ravni je naloga državnih sodišč ter nacionalnih nadzornih in revizijskih organov. Poleg tega ta pravila ustvarjajo dodatno upravno breme za javne organe naročnike.

Predlog spremembe 30

COM(2011) 896 final

Člen 85, prvi odstavek

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 85

Za vsako naročilo ali okvirni sporazum ter vsako vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema javni organi naročniki pripravijo pisno poročilo, ki vsebuje vsaj naslednje:

(a)	ime in naslov javnega organa naročnika, predmet in vrednost naročila, okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema;

(b)	imena uspešnih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihov izbor;

(c)	imena zavrnjenih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihovo zavrnitev;

(d)	razloge za zavrnitev ponudb, za katere je ugotovljeno, da so neobičajno ugodne;

(e)	ime uspešnega ponudnika in razloge za izbiro njegove ponudbe ter, če je to znano, delež naročila ali okvirnega sporazuma, ki ga uspešni ponudnik namerava oddati podizvajalcem;

(f)	pri postopkih s pogajanji brez predhodne objave razloge iz člena 30, ki upravičujejo uporabo tega postopka;

(g)	po potrebi razloge, zakaj se je javni organ naročnik odločil, da ne odda naročila ali sklene okvirnega sporazuma ali da ne vzpostavi dinamičnega nabavnega sistema;

(h)	če je to primerno, ugotovljena navzkrižja interesov in nadaljnje ukrepe, ki so bili sprejeti.

Obrazložitev

Obveznosti poročanja, ki so predvidene s tem besedilom, bodo povzročile lokalnim organom nesorazmerno breme in poleg tega nimajo smisla. Cilj reforme je ravno zmanjšanje odvečnih obveznosti poročanja, ne pa ustvarjanje nove birokracije.

Predlog spremembe 31

COM(2011) 896 final

Člen 85, zadnja odstavka

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 85 Ločena poročila o postopkih za oddajo naročil	Člen 85
Javni organi naročniki dokumentirajo potek vseh postopkov javnega naročanja, ne glede na to, ali se ti izvajajo z elektronskimi sredstvi ali ne. V ta namen dokumentirajo vse faze postopka javnega naročanja, vključno z vsemi sporočili gospodarskim subjektom in notranjimi razpravami, pripravo ponudb, morebitnim dialogom ali pogajanji, izborom ter dodelitvijo naročila.
Poročilo ali njegovi najpomembnejši elementi se sporočijo Komisiji ali nacionalnemu nadzornemu organu, če to zahtevata.

Obrazložitev

Odbor regij meni, da je treba dati prednost sistemu poročanja, kot ga določa člen 43 veljavne Direktive 2004/18/ES, pred sistemom, ki se zdaj predlaga, saj omogoča lažje upravno delo javnih organov naročnikov.

Predlog spremembe 32

COM(2011) 895 final

Člen 95

COM(2011) 896 final

Člen 86

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Nacionalno poročanje in seznami javnih organov naročnikov

1. Organi, ustanovljeni ali imenovani v skladu s členom 84, pošljejo Komisiji poročilo o izvajanju in statistično poročilo za vsako leto, na podlagi standardnega obrazca, najpozneje do 31. oktobra naslednje leto.

2. Poročilo iz odstavka 1 vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a)

popoln in posodobljen seznam vseh centralnih vladnih organov, javnih organov naročnikov na poddržavni ravni in oseb javnega prava, vključno z organi na poddržavni ravni in združenji javnih organov naročnikov, ki oddajajo javna naročila ali okvirne sporazume, z navedbo enotne identifikacijske številke za vsak organ, če je taka številka predvidena v nacionalni zakonodaji; ta seznam mora biti združen po vrstah organov;

(b)	popoln in posodobljen seznam vseh centralnih nabavnih organov;

(c)	za vsa naročila, ki presegajo mejne vrednosti, določene v členu 4 te direktive:

(i)	število in vrednost oddanih naročil, razčlenjenih po vrstah organov glede na postopek ter gradnje, blago in storitve, opredeljene glede na razdelitev nomenklature CPV;

(ii)	kadar se naročila oddajo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, se podatki iz točke (i) poleg tega razčlenijo glede na okoliščine iz člena 30 ter vključujejo število in vrednost oddanih naročil glede na državo članico in tretjo državo, iz katere prihaja izbrani ponudnik;

(d)	za vsa naročila, ki so pod mejnimi vrednostmi, določenimi v členu 4 te direktive, vendar bi bila zajeta v to direktivo, če bi njihova vrednost presegla mejno vrednost, število in vrednost oddanih naročil, razčlenjenih po vrstah organov.

3. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 za spremembo Priloge I, da se posodobi seznam javnih organov naročnikov po obvestilih držav članic, če se izkaže, da so take spremembe potrebne za pravilno identifikacijo javnih organov naročnikov.

Komisija lahko v Uradnem listu Evropske unije v informativne namene občasno objavi seznam oseb javnega prava, poslan v skladu s točko (a) odstavka 2.

4. Države članice dajo Komisiji na voljo informacije o svoji institucionalni organiziranosti v zvezi z izvajanjem, spremljanjem in izvrševanjem te direktive ter o nacionalnih pobudah, ki so bile sprejete za zagotovitev smernic ali pomoči pri izvajanju predpisov Unije o javnih naročilih ali kot odgovor na izzive pri izvajanju teh predpisov.

5. Komisija pripravi standardni obrazec za pripravo letnega poročila o izvajanju in statističnih podatkih iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 91.

Obrazložitev

Predlagane določbe je treba črtati. Tako za organe, ki bi morali zbirati vse te informacije, kot za javne organe naročnike, ki bi te informacije morali zagotavljati, bi nastala zelo huda upravna obremenitev.

Predlog spremembe 33

COM(2011) 895 final

Člen 96

COM(2011) 896 final

Člen 87

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Pomoč javnim organom naročnikom in podjetjem
1. Države članice dajo na voljo tehnične podporne strukture, da bi javnim organom naročnikom zagotovile pravno in ekonomsko svetovanje, smernice ter pomoč pri pripravi in izvajanju postopkov javnega naročanja. Države članice zagotovijo tudi, da lahko vsak javni organ naročnik pridobi ustrezno pomoč in svetovanje v zvezi s posameznimi vprašanji.
2. Države članice za izboljšanje dostopa do javnih naročil in za olajšanje pravilnega razumevanja določb te direktive gospodarskim subjektom, zlasti malim in srednje velikim podjetjem, zagotovijo ustrezno pomoč, vključno z uporabo elektronskih sredstev ali sedanjih mrež, namenjenih pomoči podjetjem.
3. Gospodarskim subjektom, ki nameravajo sodelovati v postopku javnega naročanja v drugi državi članici, bo na voljo posebna upravna pomoč. Taka pomoč zajema vsaj upravne zahteve v zadevni državi članici ter možne obveznosti, povezane z elektronskim javnim naročanjem.
Države članice zagotovijo, da imajo zainteresirani gospodarski subjekti preprost dostop do ustreznih informacij o obveznostih v zvezi z davki, varstvom okolja ter socialnim in delovnim pravom, ki veljajo v državi članici, regiji ali kraju, kjer se izvajajo gradnje ali opravljajo storitve, in ki bodo veljale za gradnje, ki se izvajajo na kraju samem, ali za storitve, ki se zagotavljajo med izvedbo naročila.
4. Države članice lahko za namene odstavkov 1, 2 in 3 imenujejo enega ali več organov ali upravnih struktur. Države članice zagotovijo potrebno usklajevanje glede primera med navedenimi organi in strukturami.

Obrazložitev

Pomoč javnim organom naročnikom na nacionalni ravni je področje, za katerega so odgovorne države članice, zato je treba ta člen črtati. Če pa bi bila pravila na področju javnega naročanja enostavnejša, bi bilo najbrž potrebne manj pomoči.

Predlog spremembe 34

COM(2011) 896 final

Člen 88(3)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 88	Člen 88
Države članice za namene tega člena določijo eno ali več točk za stike ter sporočijo drugim državam članicam, nadzornim organom in Komisiji podatke, potrebne za navezavo stika z njimi. Države članice ta seznam točk za stike objavijo in ga redno posodabljajo. Nadzorni organ je odgovoren za usklajevanje takih točk za stike.	Države članice za namene tega člena določijo eno ali več točk za stike ter sporočijo drugim državam članicam in Komisiji podatke, potrebne za navezavo stika z njimi. Države članice ta seznam točk za stike objavijo in ga redno posodabljajo.

Obrazložitev

Člen 88 je treba ohraniti, vendar brez navedbe novih nadzornih organov. Cilj reforme je ravno zmanjšanje odvečnih obveznosti poročanja, ne pa ustvarjanje nove birokracije

V Bruslju, 9. oktobra 2012

Predsednik Odbora regij

Ramón Luis VALCÁRCEL SISO

(1) Op. prev.: v slovenski različici predloga Komisije je uporabljen izraz "najnižja cena" in ne "najnižji stroški".

(2) Op. prev.: prvi popravek v tej spremembi se ne nanaša na slovensko različico besedil Komisije. Poročevalka želi v obeh dokumentih Komisije v švedski različici popraviti izraz "den lägsta kostnaden" (najnižji stroški) v "det lägsta priset" (najnižja cena), ki pa je v slovenski različici že uporabljen v obeh navedenih členih.

(3) Op. prev.: prvi popravek v tej spremembi se ne nanaša na slovensko različico besedil Komisije. Poročevalka želi v obeh dokumentih Komisije v švedski različici popraviti izraz "den lägsta kostnaden" (najnižji stroški) v "det lägsta priset" (najnižja cena), ki pa je v slovenski različici že uporabljen v obeh navedenih členih.

18.12.2012

Uradni list Evropske unije

C 391/84

Mnenje Odbora regij – Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR)

2012/C 391/10

ODBOR REGIJ

—	se strinja z ustanovitvijo novega sklada (ESPR) za izvajanje SRP in meni, da je pomembno ohraniti proračunska sredstva, potrebna za podporo spremembam, ki so posledica SRP;

—	pozdravlja poenostavitev, ki je posledica uvrstitve večine finančnih instrumentov SRP in celostne pomorske politike (CPP), prej razdeljenih po različnih skladih, v okvir novega ESPR;

—	poziva, naj bodo cilji ESPR osredotočeni na ribolov, ne pa da bo v ospredju njegova nadomestitev z drugimi dejavnostmi, kar se je že večkrat zgodilo; meni tudi, da je pomembno izboljšati privlačnost ribiškega poklica;

—	izraža zaskrbljenost nad zmanjšanjem proračuna za zbiranje podatkov, čeprav bodo potrebna dodatna sredstva; razpolaganje s popolnimi podatki, obdelanimi za potrebe upravljanja, bi po eni strani moralo biti predpogoj SRP, po drugi pa proračunska prednostna naloga ESPR;

—	obsoja odpravo vsakršnih ukrepov za prilagajanje ladjevja, saj bo zaradi novih ciljev SRP, zlasti postopnega doseganja največjega trajnostnega donosa, potreben umik ribiških plovil iz obratovanja ali financiranje začasnega prenehanja ribolovnih dejavnosti;

—	meni, da bo uvedba postopnega zmanjšanja zavržkov zahtevala prilagoditev in posodobitev ribiških ladij ter ustrezne naložbe v pristaniščih;

—	s presenečenjem ugotavlja, da ni finančnih sredstev za pripravo predvidenih večletnih načrtov;

—	poziva, naj se izdatno podprejo tehnološke inovacije in naložbe, ki omogočajo boljšo selektivnost ribolovnega orodja;

—	meni, da postopno zmanjševanje pomoči za skladiščenje ni smiselno.

Poročevalec

Pierre MAILLE (FR/PES), predsednik generalnega sveta departmaja Finistère

Referenčni dokument

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo [razveljavitev Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006, Uredbe Sveta (ES) št. 861/2006 in Uredbe Sveta št. XXX/2011 o celostni pomorski politiki]

COM(2011) 804 final

I. POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

1.	izraža zadovoljstvo nad pripravljenostjo Komisije, da ohrani skupno ribiško politiko (SRP), saj je ribištvo pomembno za številne regije Evropske unije;

2.	se strinja z ustanovitvijo novega sklada (ESPR) za izvajanje SRP in meni, da je pomembno ohraniti proračunska sredstva, potrebna za podporo spremembam, ki so posledica SRP;

3.	meni, da mora biti prednostna naloga SRP z ekosistemskim pristopom najti vzdržne gospodarske pogoje za ribištvo in doseči največji trajnostni donos ter s prizadevanjem za prehransko samozadostnost zagotoviti oskrbo evropskih potrošnikov;

4.	pozdravlja poenostavitev, ki je posledica uvrstitve večine finančnih instrumentov SRP in celostne pomorske politike (CPP), prej razdeljenih po različnih skladih, v okvir novega ESPR;

5.	se strinja z vključitvijo CPP v ESPR, saj so gospodarske dejavnosti, spoštovanje do okolja, pridobivanje znanja in zbiranje podatkov ter spremljanje in nadzor medsebojno povezani;

6.	vendarle izraža željo, da se pogoji neposrednega upravljanja CPP bolje opredelijo ter s tem določijo namen sredstev in upravičenci do pomoči;

7.	priznava pomen skupnega strateškega okvira, predlaganega za kohezijske sklade (ESRR, ESS, Kohezijski sklad, EKSRP, ESPR), ki naj bi omogočil poenostavitev, usklajenost in povezovanje ureditev upravljanja teh skladov;

8.	poziva, naj ima Evropska unija na voljo dovolj velik proračun, da bo mogoče zagotoviti učinkovitost kohezijske politike in doseči cilje strategije Evropa 2020;

9.	z zadovoljstvom ugotavlja, da lahko države članice in regije za ukrepe na področju ribištva in razvoja območij, odvisnih od ribištva, uporabijo ESRR, Kohezijski sklad, ESS in ESPR;

10.

poziva, naj bodo v skladu z načeli upravljanja na več ravneh in ob upoštevanju nacionalne razdelitve pristojnosti lokalne in regionalne oblasti v vseh državah članicah v celoti vključene v pripravo, izvajanje in revizijo različnih strateških dokumentov, vključno s tistimi, ki se nanašajo na celostno pomorsko politiko, ter v pogajanja o njih;

11.	zavrača predloge, katerih cilj je kohezijsko politiko vezati na spoštovanje Pakta za stabilnost in rast, saj se makroekonomska pogojenost v resnici nanaša na druge cilje, ne pa na cilje kohezijske politike;

12.	podpira načelo predhodne pogojenosti, da se na podlagi izkušenj zagotovi izpolnjevanje pogojev, potrebnih za skladnost s cilji SRP;

13.	izraža željo, da se ocenijo posledice spremembe meril za razdeljevanje sredstev med države članice, saj se ta merila razlikujejo od tistih, ki so se prej uporabljala za ESR;

14.	opozarja, da je v mnenju o reformi SRP zavrnil obveznost, naj vsaka država članica določi prenosljive ribolovne koncesije, in izrazil željo, da bi se zmanjšanje zavržkov uvajalo postopno;

15.	se strinja s pomenom, ki ga imata izboljšanje znanja in zbiranje podatkov, poudarja pa tudi pomen partnerstva med ribiči in znanstveniki. Razpolaganje s popolnimi podatki, obdelanimi za potrebe upravljanja, bi po eni strani moralo biti predpogoj SRP, po drugi pa proračunska prednostna naloga ESPR;

16.

obsoja odpravo vsakršnih ukrepov za prilagajanje ladjevja, saj bo zaradi novih ciljev SRP, zlasti postopnega doseganja največjega trajnostnega donosa, potreben umik ribiških plovil iz obratovanja ali financiranje začasnega prenehanja ribolovnih dejavnosti. Odbor izraža željo, da bi bilo to mogoče vsaj za nekatere vrste ribolova, pri čemer bi bila predvidena stroga merila upravljanja, zlasti ribolovnih pravic, morda pa tudi postopno zmanjšanje pomoči glede na razvoj staležev;

17.	meni, da je pomembno izboljšati privlačnost ribiškega poklica, in sicer z izboljšanjem delovnih, higienskih in varnostnih pogojev na krovu ter financiranjem potrebnih naložb, pri čemer se ne bi smeli omejiti zgolj na eno dejavnost na plovilo;

18.	se zaveda, da prenosljive ribolovne koncesije niso obvezne, in meni, da bi ESPR moral biti vključen v njihovo vzpostavitev s financiranjem svetovanja, izmenjave izkušenj in prehodnih ukrepov;

19.	s presenečenjem ugotavlja, da ni finančnih sredstev za pripravo predvidenih večletnih načrtov, čeprav so pomembno orodje, ki je bilo vzpostavljeno s temeljno uredbo o SRP za dobro upravljanje virov in morskega okolja;

20.	podpira zmanjšanje zavržkov in naključnega ulova ter poziva, naj se izdatno podprejo tehnološke inovacije in naložbe, ki omogočajo boljšo selektivnost ribolovnega orodja;

21.	meni, da je mogoče s tehnološkimi spremembami istemu plovilu večkrat pomagati ter s tem izboljšati njegovo selektivnost, zmanjšati vpliv na morsko okolje in zagotoviti večjo varnost mornarjev, če zadevna oprema ni nepotrebna in pomeni napredek brez povečanja ribolovnega napora;

22.

se strinja s podporo ribičem pri varstvu in obnovi morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov. Ta podpora bi jim morala zlasti na območjih Nature 2000 in zaščitenih morskih območjih omogočiti sodelovanje v okviru ukrepov za upravljanje ribištva, kot so začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti, uvedba dovoljenj itd. Ker za varstvo morskega okolja niso odgovorni le ribiči, se ESPR ne sme uporabljati za neposredno financiranje upravljanja teh območij ali njihovega okoljskega monitoringa;

23.

ocenjuje, da mora ribištvo tudi prispevati k boju proti globalnemu segrevanju in onesnaževanju. ESPR mora biti zmožen podpreti raziskave in inovacije za večjo energetsko učinkovitost in zmanjšanje emisij CO2, sploh kadar se zaradi cen goriva zmanjša konkurenčnost gospodarske dejavnosti. Zato mora obstajati možnost podpreti zamenjavo motorjev plovil in doseči, da ribištvo izkoristi tehnološki napredek na tem področju;

24.	meni, da bo uvedba postopnega zmanjšanja zavržkov zahtevala prilagoditev in posodobitev ribiških ladij ter ustrezne naložbe v pristaniščih;

25.	poziva, da se inovacijska prizadevanja usmerijo v dobro prepoznavanje različnih vrst zavržkov, da bo mogoče poskrbeti za njihovo zmanjšanje in ustrezno ravnanje z njimi;

26.

pozdravlja zavezanost Komisije lokalnemu razvoju območij, odvisnih od ribištva. Poziva, naj bodo cilji ESPR osredotočeni na ribolov, ne pa da bo v ospredju njegova nadomestitev z drugimi dejavnostmi, kar se je že večkrat zgodilo. ESPR bi moral podpirati bolj uravnotežen pristop, ki diverzifikacije ne bi smel ločevati od ohranjanja neposrednih in posrednih delovnih mest, a tudi ne zanemariti potrebne generacijske zamenjave na delovnih mestih. Uredba mora zlasti zagotoviti pomoč za uvajanje mladih v ribištvo, kakor je predvideno za ribogojstvo*, medtem ko utegne pripravljenost za uvedbo prenosljivih ribolovnih koncesij še dodatno otežiti dostopnost tega poklica (* Op. prev.: fr. izraz aquaculture se v slovenščino sicer pravilno prevaja kot "akvakultura" (tj. reja ali gojenje vodnih organizmov, ki vključuje tako vodne živali kot rastline – za razliko od ribogojstva, fr. pisciculture; prim. zbirko IATE, vnos št. 117132). V dokumentu Komisije, na katerega se nanaša to mnenje, so povsod uporabljeni izraz "ribogojstvo" in izpeljanke iz tega izraza.);

27.

meni, da bo lokalni razvoj uspešen le z mobilizacijo lokalnih akterjev, izvoljenih nosilcev oblasti, lokalnih oblasti, strokovnih združenj, organizacij ribičev itd. in njihovim trdnim partnerstvom. Potrebi po tem partnerstvu bi lahko zadostilo splošnejše delovanje lokalnih akcijskih skupin za ribištvo ali razširitev delovanja lokalnih akcijskih skupin, ki so bile ustanovljene v okviru mehanizmov, vpeljanih z EKSRP, na vprašanja ribištva. Upravljanje lokalnih akcijskih skupin za ribištvo mora vključevati lokalne in teritorialne oblasti, ki morajo imeti z regijami pomembno vlogo pri določanju ciljev strategije lokalnega razvoja, in sicer tako pri njihovem doseganju kot pri upravljanju sredstev;

28.

poziva, naj se uvede več podpore za trgovino na debelo z ribami in njihovo predelavo ter tako spodbudi ovrednotenje proizvodov in okrepi strukturiranje poznejših procesov v verigi: tehnološke inovacije in boljša produktivnost se lahko spodbujajo in medsebojno spremljajo, ne da bi se omejili na en sam ukrep na podjetje;

29.	predlaga, da se pokaže večja ambicioznost pri razvoju evropskega certifikata za morske proizvode: potrošnik mora biti sposoben prepoznati evropske ribiške proizvode ter se zavedati prizadevanj za spoštovanje biotske raznovrstnosti in zahtev glede zdravstvene ustreznosti, ki jih določa SRP;

30.	meni, da morajo tržni ukrepi v okviru skupne ureditve trgov prispevati k doseganju ciljev SRP. Zato poziva k vzpostavitvi tržnih instrumentov, s katerimi bo mogoče omejiti vpliv prehoda na največji trajnostni donos in ohraniti lokalna tržišča za evropske ribiške proizvode;

31.	meni, da postopno zmanjševanje pomoči za skladiščenje ni smiselno, saj je tveganj pri proizvodnji in trženju na področju komercialnega ribolova veliko;

32.	pozdravlja velike spodbude, namenjene ribogojstvu, in številne ukrepe za njegovo pospeševanje: uvajanje mladih, inovacije, naložbe, storitve upravljanja, nadomeščanja in svetovanja, zavarovanje itd.;

33.	poziva k strogim zahtevam glede okoljskih pogojev, poznavanja vložkov v gojenje in merjenja vpliva na okolje;

34.	meni, da mora ribogojstvo ostati neto proizvajalec beljakovin iz rib, ne sme pa to povzročiti čezmernega izkoriščanja staležev tistih vrst, ki so primerne za hrano gojenih rib, če bi to porušilo ravnovesje v prehranski verigi in ogrozilo biotsko raznovrstnost;

35.	podpira možnost spodbujanja proizvodnje alg, bodisi za prehranske bodisi neprehranske namene;

36.	meni, da položaj vseh najbolj oddaljenih regij velja za težjega od položaja preostalih delov Evrope. To pomeni, da je treba ponuditi več kot le pomoč za trženje proizvodov, da se pokrijejo tudi dodatni stroški, ki bremenijo ribiški in ribogojski sektor na teh ozemljih;

37.	prav tako poziva, naj se v ESPR zares upošteva potreba po razvoju ribištva v najbolj oddaljenih regijah in posledično dopusti pomoč za prenovo ladjevja;

38.	meni, da je uveljavitev ukrepov za podporo namestitvi naprav za zbiranje rib pomembna za razvoj trajnostnega priobalnega ribolova v najbolj oddaljenih regijah;

39.	predlaga ustanovitev regionalnega svetovalnega sveta prav za najbolj oddaljene regije po vzoru svetov, ki so že ustanovljeni v celinski Evropi;

40.	opozarja na potrebo po učinkovitejšem nadzoru, s čimer bi zagotovili, da vsi spoštujejo predpise SRP. Za zagotovitev verodostojnosti nadzora je treba prilagoditi tudi ustrezna proračunska sredstva, pa tudi poiskati nove, učinkovitejše metode nadzora;

41.

izraža zaskrbljenost nad zmanjšanjem proračuna za zbiranje podatkov, čeprav bodo potrebna dodatna sredstva. Za doseganje največjega trajnostnega donosa za vse staleže je namreč treba zbrati dodatne podatke, saj je veliko staležev še slabo poznanih. Odbor predlaga, da se financiranje iz ESPR na tem področju zviša na 80 % upravičenih odhodkov;

42.	meni, da je potrebna potrjena in trajna podpora regionalnih svetovalnih svetov, zlasti ko gre za njihovo vlogo predlagatelja znanstvenih študij ali ukrepov upravljanja, prilagojenih ribiški problematiki, da bo mogoče v celoti doseči cilje regionalizacije;

43.	pripisuje velik pomen obveščanju evropskih državljanov in potrošnikov o politikah Evropske unije in uporabi njenega financiranja. Podpira preglednost, ki se skuša doseči z objavo informacij o rezultatih, izvajanih dejavnostih in upravičencih ESPR na spletnih straneh;

44.	meni, da je potencialnim upravičencem pomembno zagotoviti podrobne informacije o novih mehanizmih ESPR in tako zagotoviti dober izkoristek tega sklada;

45.	meni, da je uporaba delegiranih aktov Komisije pretirana, in priporoča, da se predvidijo predpisi za izvajanje, ki bi že takoj določali večino, če ne kar vseh pravil za izvajanje;

46.

opozarja na težave, povezane s časovnim razporedom sprejemanja različnih sklepov, ki vplivajo na ESPR:

a)	razprave o predlogu Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 še niso zaključene. Pomembno je ohraniti višino proračunskih sredstev, dodeljenih ESPR;

smernice SRP še niso v celoti znane, odprtih pa je tudi še več vprašanj (doseganje največjega trajnostnega donosa, prepoved zavržkov, obveznost vzpostavitve prenosljivih ribolovnih koncesij, prepoved podpore načrtom za umik ribiških plovil iz obratovanja ali začasnemu prenehanju ribolovnih dejavnosti …);

47.	zato meni, da bo treba sedanji predlog uredbe o ESPR pred sprejetjem še temeljito spremeniti.

II. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 9

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Okoljska vprašanja je nujno treba bolje vključiti v SRP, ki mora prispevati k doseganju splošnih in posameznih ciljev okoljske politike Unije in strategije Evropa 2020. Cilj SRP je najpozneje do leta 2015 doseči tako izkoriščanje živih morskih bioloških virov, da se bodo staleži rib obnavljali in ohranjali na ravneh, ki omogočajo največji trajnostni donos. V okviru SRP se izvajata previdnostni in ekosistemski pristop k upravljanju ribištva. Zato je treba s sredstvi ESPR prispevati k varstvu morskega okolja v skladu z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji).

Okoljska vprašanja je nujno treba bolje vključiti v SRP, ki mora prispevati k doseganju splošnih in posameznih ciljev okoljske politike Unije in strategije Evropa 2020. Cilj SRP je do leta 2015 doseči tako izkoriščanje živih morskih bioloških virov, da se bodo staleži rib obnavljali in ohranjali na ravneh, ki omogočajo največji trajnostni donos. V okviru SRP se izvajata previdnostni in ekosistemski pristop k upravljanju ribištva. Zato je treba s sredstvi ESPR prispevati k varstvu morskega okolja v skladu z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji).

Obrazložitev

Temeljna uredba o SRP določa, da je treba največji trajnostni donos po možnosti doseči do leta 2015. V tem odstavku je treba opozoriti na ta pomenski odtenek.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 37

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Zaradi vzpostavitve sistemov prenosljivih ribolovnih koncesij iz člena 27 [Uredbe o SRP] in zagotavljanja podpore državam članicam pri izvajanju teh novih sistemov je treba iz ESPR dodeliti nepovratna sredstva za krepitev zmogljivosti in izmenjavo najboljših praks.	Zaradi vzpostavitve sistemov prenosljivih ribolovnih koncesij iz člena 27 [Uredbe o SRP] in zagotavljanja podpore državam članicam pri izvajanju teh novih sistemov je treba iz ESPR dodeliti nepovratna sredstva za zmogljivosti in izmenjavo najboljših praks.

Obrazložitev

Prenosljive ribolovne koncesije morajo biti neobvezne in prepuščene prosti presoji držav članic.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 38

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Z uvedbo sistemov prenosljivih ribolovnih koncesij je treba povečati konkurenčnost sektorja. Zato so morda potrebne nove poklicne priložnosti zunaj ribolovnih dejavnosti. Zato je treba s sredstvi ESPR podpreti diverzifikacijo in ustvarjanje delovnih mest v ribiških skupnostih, zlasti s podpiranjem zagona novih podjetij in prerazporeditvijo plovil za pomorske dejavnosti zunaj področja ribolovnih dejavnosti za ladjevje za mali priobalni ribolov. Zdi se, da je ta zadnja dejavnost primerna, ker ladjevje za mali priobalni ribolov ni zajeto v sisteme prenosljivih ribolovnih koncesij.

Obrazložitev

Prenosljive ribolovne koncesije morajo biti neobvezne in prepuščene prosti presoji držav članic.

Pomoč za uvajanje mladih ribičev je potrebna za zagotavljanje generacijske zamenjave in privabljanje novih mornarjev, ki so bolje usposobljeni in se zavedajo izzivov bolj odločnega upravljanja virov.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 39

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Cilj skupne ribiške politike je zagotoviti trajnostno izkoriščanje staležev rib. Presežna zmogljivost je pomemben dejavnik prelova. Zato je nujno treba prilagoditi ribiško ladjevje Unije razpoložljivim virom. Odpravljanje presežne zmogljivosti z državno pomočjo, npr. z začasnim ali trajnim prenehanjem dejavnosti in programi za razrez, se je izkazalo za neučinkovito. ESPR bo zato podpiral vzpostavitev in upravljanje sistemov prenosljivih ribolovnih koncesij, da bi se zmanjšala presežna zmogljivost ter povečali gospodarska uspešnost in donosnost zadevnih gospodarskih subjektov.

Cilj skupne ribiške politike je zagotoviti trajnostno izkoriščanje staležev rib. Presežna zmogljivost je pomemben dejavnik prelova. Zato je nujno treba prilagoditi ribiško ladjevje Unije razpoložljivim virom. državn pomoč, npr. začasn ali trajn prenehanje dejavnosti in programi za razrez, . ESPR bo zato podpiral vzpostavitev in upravljanje sistemov prenosljivih ribolovnih koncesij, da bi se zmanjšala presežna zmogljivost ter povečali gospodarska uspešnost in donosnost zadevnih gospodarskih subjektov.

Obrazložitev

Načrtov za prilagajanje ribolovnega napora, ki so povezani s pomočjo za umik ribiških plovil iz obratovanja, ne bi smeli opustiti. Pomoč za umik ribiških plovil iz obratovanja omogoča zmanjšanje ribolovne zmogljivosti v težkih razmerah (redčenje virov itd.). Tako se je mogoče izogniti prenosu dejavnosti na zdrava ribolovna območja. Tovrstno pomoč je treba ohraniti, a pri tem paziti, da se nameni pozornost dejanskim pogojem za zmanjšanje ribolovnega napora, pri čemer je treba pomoč pogojevati z umikom ribolovnih pravic.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 41

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(41)	Okoljska vprašanja je nujno vključiti v ESPR in podpreti izvajanje ohranitvenih ukrepov v okviru SRP, pri čemer pa je treba upoštevati različne pogoje v vodah Unije. Zato je nujno razviti regionaliziran pristop k ohranitvenim ukrepom.

(41)	Okoljska vprašanja je nujno vključiti v ESPR in podpreti izvajanje ohranitvenih ukrepov v okviru SRP, pri čemer pa je treba upoštevati različne pogoje v vodah Unije. Zato je nujno razviti regionaliziran pristop k ohranitvenim ukrepom.

Obrazložitev

Okrepiti je treba vlogo rečnih in jezerskih ekoloških koridorjev, tudi z odpravo nepremagljivih rečnih ovir, da bi zagotovili zaščito selivskih staležev rib v vseh fazah njihovega življenjskega ciklusa.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 62

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Prednostno se je treba osredotočiti na organizacije in združenja organizacij proizvajalcev, ki jim je treba dodeliti podporo. Nadomestilo za pomoč za skladiščenje ter pomoč za načrte proizvodnje in trženja je treba postopno opustiti, ker se je pomen takšne podpore zmanjšal glede na spreminjajočo se strukturo trga Unije za takšne proizvode in vedno večji pomen močnih organizacij proizvajalcev.

Prednostno se je treba osredotočiti na organizacije in združenja organizacij proizvajalcev, ki jim je treba dodeliti podporo.

Obrazložitev

Postopno zmanjševanje pomoči za skladiščenje se ne zdi smiselno, saj bodo morala plovila v skladu z zahtevami člena 15 temeljne uredbe o SRP postopoma začeti iztovarjati celoten ulov, vključno z zavržki. Koristno se zdi predvideti pomoč za skladiščenje, da bodo lahko organizacije upravljale z iztovorjenimi količinami, preden jih bodo ovrednotile.

Predlog spremembe 7

Člen 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 3

Opredelitev pojmov

Člen 3

Opredelitev pojmov

1. V tej uredbi se brez poseganja v odstavek 2 uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 5 [Uredbe o skupni ribiški politiki] (1), člena 5 [Uredbe o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva], člena 4 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 in člena 2 [Uredbe (EU) št.][…] o skupnih določbah] (2).

2. V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	"skupno okolje za izmenjavo informacij" pomeni mrežo sistemov z decentralizirano zasnovo za izmenjavo informacij med uporabniki iz različnih sektorjev, da se okrepi ozaveščenost o stanju v zvezi z dejavnostmi na morju;

(1)	"skupno okolje za izmenjavo informacij" pomeni mrežo sistemov z decentralizirano zasnovo za izmenjavo informacij med uporabniki iz različnih sektorjev, da se okrepi ozaveščenost o stanju v zvezi z dejavnostmi na morju;

(2)	"medsektorske dejavnosti" pomenijo pobude, ki hkrati koristijo različnim sektorjem in/ali sektorskim politikam v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije in ki jih ni mogoče v celoti doseči z ukrepi na posameznem zadevnem področju politik;

(2)	"medsektorske dejavnosti" pomenijo pobude, ki hkrati koristijo različnim sektorjem in/ali sektorskim politikam v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije in ki jih ni mogoče v celoti doseči z ukrepi na posameznem zadevnem področju politik;

(3)	"sistem za elektronsko zapisovanje in poročanje" pomeni sistem za elektronsko izpolnjevanje in pošiljanje podatkov iz členov 15, 24 in 63 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009;

(3)	"sistem za elektronsko zapisovanje in poročanje" pomeni sistem za elektronsko izpolnjevanje in pošiljanje podatkov iz členov 15, 24 in 63 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009;

(4)	"evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke" pomeni mrežo, ki povezuje nacionalne programe pomorskega opazovanja in podatkov v skupen in dostopen evropski vir;

(4)	"evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke" pomeni mrežo, ki povezuje nacionalne programe pomorskega opazovanja in podatkov v skupen in dostopen evropski vir;

(5)	"ribiško območje" pomeni območje z morsko ali jezersko obalo ali območje z ribniki ali rečnim izlivom in z znatnim deležem zaposlenosti v ribištvu ali ribogojstvu, ki ga kot tako določi država članica;

(5)	"ribiško območje" pomeni območje z morsko ali jezersko obalo ali območje z ribniki ali rečnim izlivom in z znatnim deležem zaposlenosti v ribištvu ali ribogojstvu, ki ga kot tako določi država članica;

(6)	"ribič" pomeni vsako osebo, ki opravlja profesionalni ribolov, kot ga priznava država članica, na krovu delujočega ribiškega plovila, ali poklicno pridobiva morske organizme, kot jih priznava država članica, brez plovila;

(6)	"ribič" pomeni vsako osebo, ki opravlja profesionalni ribolov, kot ga priznava država članica, na krovu delujočega ribiškega plovila, ali poklicno pridobiva morske organizme, kot jih priznava država članica, brez plovila;

(7)

"celostna pomorska politika" (CPP) pomeni politiko Unije, katere cilj je spodbujanje usklajenega in doslednega odločanja, da se s skladnimi pomorskimi politikami in ustreznim mednarodnim sodelovanjem čim bolj povečajo trajnostni razvoj, gospodarska rast in socialna kohezija držav članic ter zlasti obalnih, otoških in najbolj oddaljenih regij v Uniji ter pomorskih sektorjev;

(7)

(8)	"celostni pomorski nadzor" je pobuda EU za povečanje uspešnosti in učinkovitosti nadzora evropskih morij z izmenjavo informacij ter medsektorskim in čezmejnim sodelovanjem;

(8)	"celostni pomorski nadzor" je pobuda EU za povečanje uspešnosti in učinkovitosti nadzora evropskih morij z izmenjavo informacij ter medsektorskim in čezmejnim sodelovanjem;

(9)	"nepravilnost" pomeni nepravilnost, kakor je opredeljena v členu 1(2) Uredbe Sveta 2988/95;

(9)	"nepravilnost" pomeni nepravilnost, kakor je opredeljena v členu 1(2) Uredbe Sveta 2988/95;

(10)	"ribolov v celinskih vodah" pomeni ribolov, ki se izvaja v pridobitne namene s plovili, ki delujejo izključno v celinskih vodah, ali z drugimi pripravami, ki se uporabljajo za ribolov na ledu;

(10)	"ribolov v celinskih vodah" pomeni ribolov, ki se izvaja v pridobitne namene s plovili, ki delujejo izključno v celinskih vodah, ali z drugimi pripravami, ki se uporabljajo za ribolov na ledu;

(11)	"celovito gospodarjenje z obalnim pasom" pomeni strategije in ukrepe, kakor so opredeljeni v priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta (2002/413/ES) z dne 30. maja 2002 o celovitem gospodarjenju z obalnim pasom v Evropi] (3);

(11)	"celovito gospodarjenje z obalnim pasom" pomeni strategije in ukrepe, kakor so opredeljeni v priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta (2002/413/ES) z dne 30. maja 2002 o celovitem gospodarjenju z obalnim pasom v Evropi] (3);

(12)	"celostno pomorsko upravljanje" pomeni usklajeno upravljanje vseh sektorskih politik EU, ki zadevajo oceane, morja in obalne regije;

(12)	"celostno pomorsko upravljanje" pomeni usklajeno upravljanje vseh sektorskih politik EU, ki zadevajo oceane, morja in obalne regije;

(13)	"morske regije" pomenijo geografska območja iz Priloge I k Sklepu Sveta 2004/585/ES in območja, ki so jih določile regionalne organizacije za upravljanje ribištva;

(13)	"morske regije" pomenijo geografska območja iz Priloge I k Sklepu Sveta 2004/585/ES in območja, ki so jih določile regionalne organizacije za upravljanje ribištva;

(14)	"pomorsko prostorsko načrtovanje" pomeni postopek, s katerim javni organi analizirajo ter razdelijo prostorsko in časovno porazdelitev človekovih dejavnosti v morskih območjih za izpolnitev ekoloških, gospodarskih in socialnih ciljev;

(14)	"pomorsko prostorsko načrtovanje" pomeni postopek, s katerim javni organi analizirajo ter razdelijo prostorsko in časovno porazdelitev človekovih dejavnosti v morskih območjih za izpolnitev ekoloških, gospodarskih in socialnih ciljev;

(15)	"ukrep" pomeni sklop dejavnosti;

(15)	"ukrep" pomeni sklop dejavnosti;

(16)

"javnofinančni odhodki" pomenijo vsak prispevek k financiranju dejavnosti iz proračuna države članice, regionalnih ali lokalnih organov oziroma Evropske unije in vse podobne odhodke. Vsak prispevek k financiranju dejavnosti, ki izhaja iz proračunov subjektov javnega prava oziroma združenj enega ali več regionalnih ali lokalnih organov ali subjektov javnega prava, ki delujejo v skladu z Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev] (4), se šteje kot javni prispevek;

(16)

(17)

"strategija morskih bazenov" pomeni strukturiran okvir sodelovanja na področju določenega geografskega območja, ki ga razvijejo evropske institucije, države članice, njihove regije in po potrebi tretje države, ki si delijo morski bazen; strategija upošteva geografske, podnebne, gospodarske in politične značilnosti morskega bazena;

(17)

(18)	"mali priobalni ribolov" pomeni ribolov z ribiškimi plovili, katerih skupna dolžina ne presega 12 metrov in ki ne uporabljajo vlečnega orodja iz preglednice 3 v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 26/2004 z dne 30. decembra 2003 o registru ribolovne flote Skupnosti (5);

18)	"mali priobalni ribolov" pomeni ribolov z ribiškimi plovili, katerih skupna dolžina ne presega 12 metrov in ki ne uporabljajo vlečnega orodja iz preglednice 3 v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 26/2004 z dne 30. decembra 2003 o registru ribolovne flote Skupnosti;

(19)	"plovila, ki delujejo izključno v celinskih vodah", pomenijo plovila, ki opravljajo gospodarski ribolov v celinskih vodah in niso vključena v register ribolovne flote Unije.

19)	"plovila, ki delujejo izključno v celinskih vodah", pomenijo plovila, ki opravljajo gospodarski ribolov v celinskih vodah in niso vključena v register ribolovne flote Unije

Predlog spremembe 8

Člen 6(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

spodbujanje trajnostnega ribištva in ribištva, gospodarnega z viri, s poudarkom na naslednjih področjih:

(a)	zmanjšanje vpliva ribištva na morsko okolje;

(a)	zmanjšanje vpliva ribištva na morsko okolje;

(b)	varstvo in obnova morske biotske raznovrstnosti ter ekosistemov, vključno s storitvami, ki jih zagotavljajo;

(b)	varstvo in obnova morske biotske raznovrstnosti ter ekosistemov, vključno s storitvami, ki jih zagotavljajo;

Obrazložitev

V nekaterih primerih hudo osiromašenih ribjih staležev so potrebne ribogojne dejavnosti.

Predlog spremembe 9

Člen 13

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Naslednje dejavnosti niso upravičene v okviru ESPR:

a)	dejavnosti, ki povečujejo ribolovno zmogljivost plovila;

a)	dejavnosti, ki povečujejo ribolovno zmogljivost plovila;

b)	gradnja novih ribiških plovil, umik ribiških plovil iz obratovanja ali njihov uvoz;

c)	začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti;

d)	poskusno ribištvo;

e)	prenos lastništva podjetja;

f)	neposredno obnavljanje staleža, razen če je to s pravnim aktom Unije izrecno predvideno kot ohranitveni ukrep, ali v primeru poskusnega obnavljanja staleža.

neposredno obnavljanje staleža, razen če je to s pravnim aktom Unije izrecno predvideno kot ohranitveni ukrep, ali v primeru poskusnega obnavljanja staleža.

Obrazložitev

Gradnji novih ribiških plovil v najbolj oddaljenih regijah je treba nameniti pomoč, saj morajo te regije izboljšati svojo delovno opremo, da bodo plovila bolj skladna z zahtevami glede upravljanja virov, pa tudi zdravstvene ustreznosti proizvodov.

Pomoč za umik ribiških plovil iz obratovanja omogoča zmanjšanje ribolovne zmogljivosti v težkih razmerah (redčenje virov itd.). Tako se je mogoče izogniti prenosu dejavnosti na zdrava ribolovna območja. Tovrstno pomoč je treba ohraniti, pri tem pa paziti, da se nameni pozornost dejanskim pogojem za zmanjšanje ribolovnega napora z boljšim upravljanjem ribolovnih pravic.

S financiranjem začasnega prenehanja ribolovnih dejavnosti se lahko nadomesti prisilno zaustavitev obratovanja ladij v primeru onesnaženja ali ukrepa za biološko obnovitev, ki se določi za določeno vrsto (kot v primeru sardona). Brez financiranja bodo zadevna plovila svojo dejavnost verjetno prenesla na druge vrste rib in tako vplivala na njihov stalež.

Predlog spremembe 10

Člen 15

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Razpoložljiva sredstva za prevzem obveznosti iz ESPR za obdobje 2014–2020 v okviru deljenega upravljanja znašajo 5 520 000 000 EUR v trenutnih cenah v skladu z letno razdelitvijo iz Priloge II.

2. Trajnostnemu razvoju ribištva, ribogojstva in ribiških območij iz poglavij I, II in III naslova V se dodeli 4 535 000 000 EUR sredstev iz odstavka 1.

2. Trajnostnemu razvoju ribištva, ribogojstva in ribiških območij iz poglavij I, II III naslova V se dodeli 4 535 000 000 EUR sredstev iz odstavka 1.

3. Ukrepom nadzora in izvrševanja iz člena 78 se dodeli 477 000 000 EUR sredstev iz odstavka 1.

4. Ukrepom za zbiranje podatkov iz člena 79 se dodeli 358 000 000 EUR sredstev iz odstavka 1.

5. Sredstva, dodeljena za nadomestilo za najbolj oddaljene regije iz poglavja V naslova V, letno ne presegajo:

—	4 300 000 EUR za Azore in Madeiro;

—	4 300 000 EUR za Azore in Madeiro;

—	5 800 000 EUR za Kanarske otoke;

—	5 800 000 EUR za Kanarske otoke;

—	4 900 000 EUR za Francosko Gvajano in Réunion.

—	4 900 000 EUR za Francosko Gvajano in Réunion

—

6. Za pomoč za skladiščenje iz člena 72 se od leta 2014 do vključno leta 2018 dodeli 45 000 000 EUR sredstev iz odstavka 1.

Obrazložitev

V tem členu – brez dvoma nenamerno – ni omenjeno financiranje ukrepov trženja in predelave, sicer predvidenih v naslovu V te uredbe. V skladu s temeljno uredbo o SRP je treba pri pomoči v obliki nadomestila upoštevati vse najbolj oddaljene regije. Določiti je treba še poseben znesek za Guadeloupe, Martinik in Mayotte.

Predlog spremembe 11

Člen 26

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Podpora iz tega poglavja prispeva k izvajanju prednostnih nalog Unije iz člena 6(2) in (4).	Podpora iz tega poglavja prispeva k izvajanju prednostnih nalog Unije iz člena 6 (2) in (4).

Obrazložitev

Člen 6(1) te uredbe se nanaša na izboljšanje zaposlovanja in krepitev teritorialne kohezije. Zato se zdi nujno, da je v to poglavje o trajnostnem razvoju ribiških območij vključen ta cilj.

Predlog spremembe 12

Člen 31

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Za spodbujanje človeškega kapitala in socialnega dialoga lahko ESPR podpira:

a)	vseživljenjsko učenje, širjenje znanstvenih spoznanj in inovativnih praks, pridobivanje novih strokovnih znanj ter spretnosti, povezanih zlasti s trajnostnim upravljanjem morskih ekosistemov, dejavnosti v okviru pomorskega sektorja, inovacije in podjetništvo;

a)	vseživljenjsko učenje, širjenje znanstvenih spoznanj in inovativnih praks, pridobivanje novih strokovnih znanj ter spretnosti, povezanih zlasti s trajnostnim upravljanjem morskih ekosistemov, dejavnosti v okviru pomorskega sektorja, inovacije in podjetništvo;

b)	povezovanje v mreže ter izmenjavo izkušenj in najboljše prakse med zainteresiranimi stranmi, tudi med organizacijami, ki spodbujajo enake možnosti moških in žensk;

b)	povezovanje v mreže ter izmenjavo izkušenj in najboljše prakse med zainteresiranimi stranmi, tudi med organizacijami, ki spodbujajo enake možnosti moških in žensk;

c)	spodbujanje socialnega dialoga na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki vključuje ribiče in druge ustrezne zainteresirane strani.

c)	spodbujanje socialnega dialoga na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki vključuje ribiče in druge ustrezne zainteresirane strani.

2. Podpora iz odstavka 1 se dodeli tudi zakoncem samozaposlenih ribičev ali, če in kolikor nacionalna zakonodaja priznava tako partnerstvo, življenjskim partnerjem samozaposlenih ribičev, ki niso zaposleni delavci ali poslovni partnerji, kadar v skladu s pogoji, ki jih določa nacionalna zakonodaja, običajno sodelujejo pri dejavnostih samozaposlenih ribičev ali opravljajo pomožne naloge.

Predlog spremembe 13

Člen 32

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Za spodbujanje diverzifikacije in ustvarjanja novih delovnih mest zunaj ribištva lahko ESPR podpira:

1. Za spodbujanje diverzifikacije in ustvarjanja novih delovnih mest lahko ESPR podpira:

a)	zagon podjetij zunaj ribištva;

b)	naknadno opremljanje plovil za mali priobalni ribolov za njihovo prerazporeditev v dejavnosti zunaj ribištva.

)	zagon podjetij zunaj ribištva;

)	naknadno opremljanje plovil za mali priobalni ribolov za njihovo prerazporeditev v dejavnosti zunaj ribištva

2. Podpora iz odstavka 1(a) se dodeli ribičem, ki:

2. Podpora iz odstavka 1() se dodeli ribičem, ki:

a)	predložijo poslovni načrt o razvoju njihovih novih dejavnosti;

a)	predložijo poslovni načrt o razvoju njihovih novih dejavnosti;

b)	imajo ustrezna strokovna znanja in spretnosti, ki jih je mogoče pridobiti z dejavnostmi, financiranimi v skladu s členom 31(1)(a).

b)	imajo ustrezna strokovna znanja in spretnosti, ki jih je mogoče pridobiti z dejavnostmi, financiranimi v skladu s členom 31(1)(a).

3. Podpora iz odstavka 1(b) se dodeli malim priobalnim ribičem, ki imajo v lasti ribiško plovilo Unije, registrirano kot aktivno plovilo, in ki so v dveh letih pred datumom predložitve vloge vsaj 60 dni izvajali ribolovne dejavnosti na morju. Dovoljenje za gospodarski ribolov, povezano z ribiškim plovilom, se dokončno odvzame.

3. Podpora iz odstavka 1() se dodeli malim priobalnim ribičem, ki imajo v lasti ribiško plovilo Unije, registrirano kot aktivno plovilo, in ki so v dveh letih pred datumom predložitve vloge vsaj 60 dni izvajali ribolovne dejavnosti na morju. Dovoljenje za gospodarski ribolov, povezano z ribiškim plovilom, se dokončno odvzame.

4. Upravičenci do podpore iz odstavka 1 pet let po prejemu zadnjega plačila podpore ne izvajajo profesionalnega ribolova.

4. pravičenci do podpore iz odstavka 1 pet let po prejemu zadnjega plačila podpore ne izvajajo profesionalnega ribolova.

5. Upravičeni stroški iz odstavka 1(b) so omejeni na stroške predelave plovila, izvedene zaradi prerazporeditve plovila.

5. Upravičeni stroški iz odstavka 1() so omejeni na stroške predelave plovila, izvedene zaradi prerazporeditve plovila.

6. Znesek finančne pomoči, dodeljene v skladu z odstavkom 1(a), ne presega 50 % predvidenega proračuna iz poslovnega načrta za posamezno dejavnost in ne presega najvišjega zneska za posamezno dejavnost, tj. 50 000 EUR.

—

Znesek finančne pomoči, dodeljene v skladu z odstavkom 1(), ne presega 50 % predvidenega proračuna iz poslovnega načrta za posamezno dejavnost in ne presega najvišjega zneska za posamezno dejavnost, tj. 50 000 EUR.

Obrazložitev

Financiranje prestrukturiranja mora biti dopolnjeno s pomočjo za umik ribiških plovil iz obratovanja z razrezom, kakor je določeno v prejšnjem skladu (ESR). Če bodo zadevne ribolovne pravice dejansko odvzete, bo s tem ukrepom mogoče zmanjšati skupno ribolovno zmogljivost.

Prav tako se zdi nujno predvideti posebno pomoč za uvajanje mladih ribičev, da se zagotovi generacijska zamenjava in privabijo novi mornarji, ki so bolje usposobljeni in se zavedajo izzivov bolj odločnega upravljanja virov.

Predlog spremembe 14

Člen 33

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. Za izboljšanje delovnih pogojev na krovu plovil za ribiče lahko ESPR podpira naložbe v ribiška plovila ali opremo za posameznike, če te naložbe presegajo standarde, ki jih zahteva nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Unije.	1. Za izboljšanje delovnih pogojev na krovu plovil za ribiče lahko ESPR podpira naložbe v ribiška plovila ali opremo za posameznike, če te naložbe presegajo standarde, ki jih zahteva zakonodaja Unije.
2. Podpora se dodeli ribičem ali lastnikom ribiških plovil.	2. Podpora se dodeli ribičem ali lastnikom ribiških plovil.
3. Če dejavnost vključuje naložbo v ribiško plovilo, se podpora za posamezno plovilo dodeli le enkrat v programskem obdobju. Če dejavnost vključuje naložbo v opremo za posameznike, se podpora posameznemu upravičencu dodeli le enkrat v programskem obdobju.	3.
4. Komisija je v skladu s členom 150 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi določi vrste upravičenih dejavnosti iz odstavka 1.	Komisija je v skladu s členom 150 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi določi vrste upravičenih dejavnosti iz odstavka 1.

Obrazložitev

Ribiče iz držav, ki že premorejo stroge predpise na področju zdravja in varnosti, ne smemo prikrajšati za pomoč. Zaradi enakopravne obravnave ribičev je bolje, da se kot referenčni obravnavajo evropski standardi.

Poleg tega se ne zdi smiselno, da se možnost podpore v okviru programa ESPR, ki traja sedem let, omeji na enkratno podporo, če želimo, da se izboljšajo varnostne razmere za mornarje.

Predlog spremembe 15

Člen 33 a

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Obrazložitev

Predlog spremembe 16

Člen 35

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Za zagotovitev učinkovitega izvajanja ohranitvenih ukrepov iz členov 17 in 21 [uredbe o skupni ribiški politiki] lahko ESPR podpira:

a)	oblikovanje in razvoj tehničnih ter upravnih sredstev, potrebnih za izvajanje ohranitvenih ukrepov iz členov 17 in 21 [uredbe o skupni ribiški politiki];

a)	oblikovanje in razvoj tehničnih ter upravnih sredstev, potrebnih za izvajanje ohranitvenih ukrepov iz členov 17 in 21 [uredbe o skupni ribiški politiki];

b)	sodelovanje zainteresiranih strani pri oblikovanju in izvajanju ohranitvenih ukrepov v smislu členov 17 in 21 [uredbe o skupni ribiški politiki].

b)	sodelovanje zainteresiranih strani pri oblikovanju in izvajanju ohranitvenih ukrepov v smislu členov 17 in 21 [uredbe o skupni ribiški politiki].

2. Podpora iz odstavka 1 se dodeli le javnim organom.

Obrazložitev

Večletne načrte in druge ohranitvene ukrepe, določene v členih 17 in 21 temeljne uredbe, je treba podpreti tudi v fazi priprave, in sicer s potrjeno podporo svetovalnih svetov kot pomembnega elementa regionalizacije.

Predlog spremembe 17

Člen 36

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Za zmanjšanje vpliva ribolova na morsko okolje, spodbujanje odprave zavržkov in olajšanje prehoda na izkoriščanje živih morskih bioloških virov, s katerim se populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, lahko ESPR podpira naložbe v opremo za:

a)	izboljšanje selektivnosti ribolovnih orodij glede velikosti ali vrste;

a)	izboljšanje selektivnosti ribolovnih orodij glede velikosti ali vrste;

b)	zmanjšanje naključnega ulova komercialnih staležev ali drugega prilova;

b)	zmanjšanje naključnega ulova komercialnih staležev ali drugega prilova;

c)	omejitev fizičnih in bioloških vplivov ribolova na ekosistem ali morsko dno.

c)	omejitev fizičnih in bioloških vplivov ribolova na ekosistem ali morsko dno

2. Podpora za posamezno ribiško plovilo Unije in posamezno vrsto opreme se ne dodeli več kot enkrat v programskem obdobju.

3. Podpora se dodeli le, kadar je orodje ali druga oprema iz odstavka 1 bolj selektivna glede velikosti ali ima manjši vpliv na neciljne vrste kot standardno orodje ali druga oprema, dovoljena v skladu z zakonodajo Unije ali ustrezno nacionalno zakonodajo držav članic, sprejeto v okviru regionalizacije iz [uredbe o SRP].

Podpora se dodeli le, kadar je orodje ali druga oprema iz odstavka 1 bolj selektivna glede velikosti ali ima manjši vpliv na neciljne vrste kot standardno orodje ali druga oprema, dovoljena v skladu z zakonodajo Unije ali ustrezno nacionalno zakonodajo držav članic, sprejeto v okviru regionalizacije iz [uredbe o SRP].

4. Podpora se dodeli:

Podpora se dodeli:

a)	lastnikom ribiških plovil Unije, katerih plovila so registrirana kot aktivna plovila in so izvajala ribolovno dejavnost na morju vsaj 60 dni v obdobju dveh let pred datumom predložitve vloge;

a)	lastnikom ribiških plovil Unije, katerih plovila so registrirana kot aktivna plovila in so izvajala ribolovno dejavnost na morju vsaj 60 dni v obdobju dveh let pred datumom predložitve vloge;

b)	ribičem, ki so lastniki nadomeščene opreme in so delali na krovu ribiškega plovila Unije vsaj 60 dni v obdobju dveh let pred datumom predložitve vloge;

b)	ribičem, ki so lastniki nadomeščene opreme in so delali na krovu ribiškega plovila Unije vsaj 60 dni v obdobju dveh let pred datumom predložitve vloge;

c)	organizacijam ribičev, ki jih priznava država članica.

c)	organizacijam ribičev, ki jih priznava država članica.

Obrazložitev

Če želimo spodbuditi razvoj ribolovnih tehnik za doseganje največjega trajnostnega donosa v čim krajšem času, je treba spodbujati modernizacijo orodij in plovil ter izvedbo tehničnih ukrepov, predvidenih v temeljni uredbi o SRP. Poleg tega ni smiselno, da se možnost podpore v okviru programa ESPR, ki traja sedem let, omeji na enkratno podporo, če zares želimo, da ribolovne tehnike postanejo bolj trajnostne.

Predlog spremembe 18

Člen 38(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Dejavnosti iz tega člena izvajajo subjekti javnega prava in vključujejo ribiče ali organizacije ribičev, ki jih priznava država članica, ali nevladne organizacije v partnerstvu z organizacijami ribičev ali lokalnimi akcijskimi skupinami za ribištvo, kot so opredeljene v členu 62.	Dejavnosti iz tega člena izvajajo subjekti javnega prava in vključujejo ribiče ali organizacije ribičev, ki jih priznava država članica, ali nevladne organizacije, v partnerstvu z organizacijami ribičev ali lokalnimi akcijskimi skupinami za ribištvo, kot so opredeljene v členu 62.

Obrazložitev

Člen 52 in členi za njim temeljne uredbe o SRP predvidevajo boljšo vključitev regionalnih svetovalnih svetov v ukrepe upravljanja, danih pa jim je tudi več možnosti dajanja predlogov. Zato je treba omogočiti, da so ti sveti upravičeni do podpore ESPR pri opravljanju svojih dejavnosti.

Predlog spremembe 19

Člen 39(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Podpora ne prispeva k nadomestitvi ali posodobitvi glavnih ali pomožnih motorjev. Podpora se dodeli le lastnikom ribiških plovil in za posamezno ribiško plovilo ne več kot enkrat na programsko obdobje.

Obrazložitev

Treba je omogočiti financiranje zamenjave motorjev, saj je nadvse presenetljivo oziroma celo paradoksalno, da bi bila modernizacija motorjev izključena iz pomoči ESPR. Motorji so dejansko glavna oprema, ki bo lahko predmet prizadevanj za zmanjšanje emisij onesnaževal ali porabe goriva.

Predlog spremembe 20

Člen 40(3)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Podpora iz tega člena se za posamezno ribiško plovilo ali posameznemu upravičencu ne dodeli več kot enkrat na programsko obdobje.

Obrazložitev

Če želimo spodbuditi inovacije in resnično izboljšanje kakovosti proizvodov, je treba spodbujati prilagajanje plovil v smislu bolj spoštljivega ravnanja z viri in morskim okoljem. Zato ni smiselno, da se možnost podpore v okviru programa ESPR, ki traja sedem let, omeji na enkratno podporo, če želimo, da ribolovne tehnike postanejo bolj trajnostne.

Predlog spremembe 21

Člen 41(4)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Podpora ne zajema izgradnje novih pristanišč, novih mest iztovarjanja ali novih prodajnih dvoran.

Obrazložitev

Obstajati mora možnost, da se financira opremljanje nekaterih še neopremljenih mest ter tako upoštevajo očitne in neizogibne spremembe v krajih, kjer obratujejo plovila.

Predlog spremembe 22

Člen 42

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 42

Ribolov v celinskih vodah

Člen 42

Ribolov v celinskih vodah

1. Za zmanjšanje vpliva ribolova v celinskih vodah na okolje, povečanje energetske učinkovitosti, povečanje kakovosti iztovorjenih rib ali izboljšanje varnostnih ali delovnih pogojev lahko ESPR podpira naslednje naložbe:

(a)	naložbe v ribiška plovila ali opremo za posameznike v skladu s členom 33 in pod pogoji iz navedenega člena;

(a)	naložbe v ribiška plovila ali opremo za posameznike v skladu s členom 33 in pod pogoji iz navedenega člena;

(b)	naložbe v opremo v skladu s členom 36 in pod pogoji iz navedenega člena;

(b)	naložbe v opremo v skladu s členom 36 in pod pogoji iz navedenega člena;

(c)	naložbe v ribiška plovila ter presoje in programe energetske učinkovitosti v skladu s členom 39 ter pod pogoji iz navedenega člena;

(c)	naložbe v ribiška plovila ter presoje in programe energetske učinkovitosti v skladu s členom 39 ter pod pogoji iz navedenega člena;

(d)	naložbe v obstoječa pristanišča in mesta iztovarjanja v skladu s členom 41 ter pod pogoji iz navedenega člena.

(d)	naložbe v obstoječa pristanišča in mesta iztovarjanja v skladu s členom 41 ter pod pogoji iz navedenega člena.

2. V odstavku 1:

(a)	se sklicevanja na ribiška plovila v členih 33, 36 in 39 štejejo kot sklicevanja na plovila, ki delujejo izključno v celinskih vodah;

(a)	se sklicevanja na ribiška plovila v členih 33, 36 in 39 štejejo kot sklicevanja na plovila, ki delujejo izključno v celinskih vodah;

(b)	se sklicevanje na morsko okolje v členu 36 šteje kot sklicevanje na okolje, v katerem delujejo plovila za ribolov v celinskih vodah.

(b)	se sklicevanje na morsko okolje v členu 36 šteje kot sklicevanje na okolje, v katerem delujejo plovila za ribolov v celinskih vodah.

3. Da bi ribiči v celinskih vodah ohranili diverzifikacijo, lahko ESPR podpira prerazporeditev plovil, ki se uporabljajo pri ribolovu v celinskih vodah, v druge dejavnosti zunaj ribolova pod pogoji iz člena 32 te uredbe.

4. V odstavku 3 se sklicevanja na ribiška plovila v členu 32 štejejo kot sklicevanja na plovila, ki delujejo izključno v celinskih vodah.

5. Da bi se zagotovila varstvo in razvoj vodnih živalskih in rastlinskih vrst, lahko ESPR podpira sodelovanje ribičev v celinskih vodah pri upravljanju, obnovi in spremljanju območij NATURA 2000, kadar ta območja neposredno zadevajo ribolovne dejavnosti in rehabilitacijo celinskih voda, vključno z drstitvenimi območji in selitvenimi potmi za selitvene vrste, brez poseganja v člen 38(1)(d).

6. Države članice zagotovijo, da plovila, ki prejmejo podporo v skladu s tem členom, še naprej delujejo izključno v celinskih vodah.

Države članice zagotovijo, da plovila, ki prejmejo podporo v skladu s tem členom, še naprej delujejo izključno v celinskih vodah.

Obrazložitev

Odpraviti bi bilo treba zasebne ribolovne pravice, starodavne dejanske pravice, ki ovirajo javno upravo pri upravljanju z vodami in zmanjšujejo dohodek ribičev. Pomembno je okrepiti vlogo rečnih in jezerskih ekoloških koridorjev, tudi z odpravo nepremagljivih rečnih ovir, da bi zagotovili zaščito selivskih staležev rib v vseh fazah njihovega življenjskega ciklusa.

Predlog spremembe 23

Člen 45

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Inovacije

1. Za spodbujanje inovacij v ribogojstvu lahko ESPR podpira naslednje dejavnosti:

(a)	uvajanje novega tehničnega ali organizacijskega znanja v ribogojnicah, ki zmanjšuje njihov vpliv na okolje ali spodbuja bolj trajnostno izkoriščanje virov v ribogojstvu;

(a)	uvajanje novega tehničnega ali organizacijskega znanja v ribogojnicah ,o ki zmanjšuje njihov vpliv na okolje ali spodbuja bolj trajnostno izkoriščanje virov v ribogojstvu;

(b)	razvijanje ali uvajanje novih ali bistveno izboljšanjih proizvodov glede na najsodobnejše, nove ali izboljšane postopke ter nove ali izboljšane sisteme upravljanja in organizacijske sisteme.

(b)	razvijanje ali uvajanje novih ali bistveno izboljšanjih proizvodov glede na najsodobnejše, nove ali izboljšane postopke ter nove ali izboljšane sisteme upravljanja in organizacijske sisteme.

2. Dejavnosti iz tega člena se morajo izvajati v sodelovanju z znanstvenim ali tehničnim organom, ki ga priznava nacionalna zakonodaja posamezne države članice in ki potrdi rezultate takšnih dejavnosti.

3. O rezultatih dejavnosti, ki prejemajo podporo, države članice v skladu s členom 143 ustrezno obveščajo javnost.

Obrazložitev

Obstajajo objekti, v katerih se novo tehnično znanje ali tehnična sredstva zaradi njihove fizične strukture ali ovir pravne narave ne morejo uporabljati. Zato bi bilo treba upoštevati možnost, da se zgradi nov objekt, v katerem je mogoče namestiti takšno sodobno, inovativno opremo.

Državni centri za akvakulturo so pomembna referenčna točka za akvakulturo in zato ne bi smeli biti izključeni iz dostopa do teh pomoči.

Predlog spremembe 24

Člen 46

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 46 Naložbe v ribogojstvo na odprtem morju in neprehransko ribogojstvo	Člen 46 Naložbe v ribogojstvo na odprtem morju neprehransko ribogojstvo
1. Za spodbujanje oblik ribogojstva z velikimi možnostmi za rast lahko ESPR podpira naložbe v razvoj ribogojstva na odprtem morju ali neprehranskega ribogojstva.	1. Za spodbujanje oblik ribogojstva z velikimi možnostmi za rast lahko ESPR podpira naložbe v razvoj ribogojstva na odprtem morju ali neprehranskega ribogojstva.
2. Komisija je v skladu s členom 150 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi določi vrste dejavnosti in upravičene stroške.	2. Komisija je v skladu s členom 150 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi določi vrste dejavnosti in upravičene stroške.

Obrazložitev

Z zamenjavo besede "in" z "ali" v naslovu člena se odpre cela vrsta možnosti za tiste vrste akvakultur z visokim potencialom rasti, ki se ne gojijo na morju.

Predlog spremembe 25

Člen 48(4)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Ribogojnice prejmejo podporo za svetovalne storitve za posamezno kategorijo storitev iz odstavka 2(a) do (e) le enkrat na programsko obdobje.

Obrazložitev

Ni smiselno, da se možnost svetovanja v okviru programa ESPR, ki traja sedem let, omeji na enkratno svetovanje, če želimo, da ribogojstvo postane bolj trajnostno.

Predlog spremembe 26

Člen 62

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Lokalne akcijske skupine za ribištvo

1. Za namene ESPR se lokalne akcijske skupine iz člena 28(1)(b) [Uredbe (EU) št. […] o skupnih določbah] imenujejo lokalne akcijske skupine za ribištvo.

2. Lokalne akcijske skupine za ribištvo predlagajo celovito lokalno razvojno strategijo, ki temelji vsaj na elementih, navedenih v členu 61, pri čemer so odgovorne za njeno izvedbo.

3. Lokalne akcijske skupine za ribištvo:

(a)	izražajo glavno osredotočenost svoje strategije in družbeno-gospodarsko sestavo območja z uravnoteženo zastopanostjo glavnih zainteresiranih strani, vključno z zasebnim sektorjem, javnim sektorjem in civilno družbo;

(a)	izražajo glavno osredotočenost svoje strategije in družbeno-gospodarsko sestavo območja z uravnoteženo zastopanostjo glavnih zainteresiranih strani, vključno z zasebnim sektorjem, javnim sektorjem in civilno družbo;

(b)	zagotavljajo pomembno zastopanost sektorjev ribištva in ribogojstva.

(b)	zagotavljajo pomembno zastopanost sektorjev ribištva in ribogojstva.

4. Če lokalno razvojno strategijo poleg ESPR podpirajo še drugi skladi, se v skladu z merili iz odstavka 3 ustanovi poseben izbirni organ za projekte, ki jih podpira ESPR.

5. Najosnovnejše naloge lokalnih akcijskih skupin za ribištvo so določene v členu 30(3) [Uredbe (EU) št. […] o skupnih določbah].

6. Lokalne akcijske skupine za ribištvo lahko izvajajo tudi dodatne naloge, ki jim jih dodeli organ upravljanja in/ali plačilna agencija.

7. Zadevne vloge lokalne akcijske skupine za ribištvo, organa upravljanja/plačilne agencije za vse naloge izvajanja v zvezi s strategijo se jasno opišejo v operativnem programu.

Obrazložitev

Lokalne akcijske skupine za ribištvo bi bile lahko v nekaterih primerih razširitev drugih skupin za razvoj podeželja, ki lahko razširijo geografsko območje svojega delovanja. Tako bi omogočili razvoj bolj povezanih projektov z nižjimi stroški upravljanja, nadzora in spremljanja.

Predlog spremembe 27

Člen 69(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
ESPR lahko podpira pripravo in izvajanje načrta proizvodnje in trženja iz člena 32 [Uredbe (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva].	ESPR podpira pripravo in izvajanje načrta proizvodnje in trženja iz člena 32 [Uredbe (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva].

Obrazložitev

Vsaka organizacija proizvajalcev pripravi in pristojnim organom ustrezne države članice predloži operativni program za ribolovno leto. Pri tem gre za to, da se bolj jasno izrazi podpora za ta orodja, ki omogočajo boljše upravljanje virov in s tem prilagoditev ribolovnega napora za izpolnjevanje potreb potrošnikov.

Predlog spremembe 28

Člen 70(1) in (2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. ESPR lahko podpira nadomestilo priznanim organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev, ki skladiščij

		ISSN 1977-1045 doi:10.3000/19771045.C_2012.391.slv
Uradni list Evropske unije		C 391

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 55 18. december 2012

	III Pripravljalni akti
	ODBOR REGIJ
	97. plenarno zasedanje 8., 9. in 10. oktobra 2012
2012/C 391/07	Mnenje Odbora regij – Novi večletni finančni okvir za obdobje po letu 2013	31

2012/C 391/08	Mnenje Odbora regij – Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020)	37

2012/C 391/09	Mnenje Odbora regij – Sveženj ukrepov o javnih naročilih	49

2012/C 391/10	Mnenje Odbora regij – Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR)	84

2012/C 391/11	Mnenje Odbora regij – Evropa v svetu: Nov pristop k financiranju zunanjega ukrepanja EU	110

2012/C 391/12	Mnenje Odbora regij – Pregled direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja in odprti podatki	120

2012/C 391/13	Mnenje Odbora regij – Sveženj ukrepov za varstvo podatkov	127

2012/C 391/14	Mnenje Odbora regij – Sveženj o zaščiti zakonitega gospodarstva	134

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	MNENJA
	Odbor regij
	97. plenarno zasedanje 8., 9. in 10. oktobra 2012
2012/C 391/01	Mnenje Odbora regij – Razvoj pomorske strategije za območje Atlantskega oceana	1

2012/C 391/02	Mnenje Odbora regij – Bela knjiga – Agenda za ustrezne, varne in vzdržne pokojnine	7

2012/C 391/03	Mnenje Odbora regij – Revidirana strategija EU za regijo Baltskega morja	11

2012/C 391/04	Mnenje Odbora regij – Energetski načrt za leto 2050	16

2012/C 391/05	Mnenje Odbora regij – Prilagajanje podnebnim spremembam in odzivi regij: Primer obalnih regij	21

2012/C 391/06	Mnenje Odbora regij – Regionalni pristopi k podnebnim spremembam v EU na primeru gorskih regij	27

Poročevalec	Luciano CAVERI (IT/ALDE), član deželnega sveta avtonomne dežele Doline Aoste
Referenčni dokument	Mnenje na lastno pobudo