16.11.2012

Uradni list Evropske unije

CE 352/1

STALIŠČE SVETA (EU) št. 10/2012 V PRVI OBRAVNAVI

z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1406/2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost

Sprejeto v Svetu dne 4. oktobra 2012

(10/2012/EU)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 100(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki je bila sprejeta po nesreči tankerja za prevoz nafte Erika, je bila ustanovljena Evropska agencija za pomorsko varnost (v nadaljnjem besedilu: Agencija) za zagotovitev visoke, enotne in učinkovite stopnje pomorske varnosti in preprečevanja onesnaževanja z ladij.

(2)	Po nesreči tankerja Prestige leta 2002 je bila spremenjena Uredba (ES) št. 1406/2002, tako da je Agencija dobila več pristojnosti pri ukrepanju proti onesnaževanju.

(3)

Treba je pojasniti, katere vrste onesnaževanja morja bi morale spadati med cilje Uredbe (ES) št. 1406/2002. Onesnaževanje morja z nafto z naftnih in plinskih ploščadi bi bilo treba tako razumeti kot onesnaževanje z nafto ali katero koli snovjo razen nafte, ki lahko ob vnosu v morsko okolje ogrozijo zdravje ljudi, škodujejo živim virom in morskim ekosistemom, zmanjšajo rekreacijsko vrednost ali ovirajo drugo zakonito uporabo morja, kakor to določa Protokol o pripravljenosti, odzivanju in sodelovanju pri dogodkih onesnaženja z nevarnimi in zdravju škodljivimi snovmi iz leta 2000.

(4)

V skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 1406/2002 je upravni odbor Agencije (v nadaljevanju upravni odbor) leta 2007 naročil neodvisno zunanje ocenjevanje o izvajanju navedene uredbe. Na podlagi tega ocenjevanja je junija 2008 izdal priporočila v zvezi s spremembami delovanja Agencije in njenih področij pristojnosti ter delovnih postopkov.

(5)

Na podlagi ugotovitev zunanjega ocenjevanja ter priporočil in večletne strategije, ki jih je upravni odbor sprejel marca 2010, bi bilo treba pojasniti in posodobiti nekatere določbe Uredbe (ES) št. 1406/2002. Agencija bi se morala osredotočiti predvsem na svoje prednostne naloge s področja pomorske varnosti, hkrati pa dobiti tudi več novih glavnih in pomožnih nalog, ki bi odražale razvoj pomorske varnostne politike na ravni Unije in mednarodni ravni. Ob upoštevanju proračunskih omejitev Unije sta za zagotovitev stroškovne in proračunske učinkovitosti ter preprečevanje odvečnih stroškov potrebna obsežen pregled in prerazporeditev. Potrebe po osebju za nove glavne in pomožne naloge bi bilo treba načeloma pokriti z notranjo prerazporeditvijo v Agenciji. Hkrati bi morala Agencija po potrebi prejeti sredstva iz drugih delov proračuna Unije, zlasti iz instrumenta za evropsko sosedsko politiko. Agencija bo nove glavne in pomožne naloge opravljala v okviru omejitev trenutne finančne perspektive in svojega proračuna ne glede na pogajanja in odločitve glede prihodnjega večletnega finančnega okvira. Ker ta uredba ni sklep o financiranju, bi moral proračunski organ o finančnih sredstvih za Agencijo odločiti v okviru letnega proračunskega postopka.

(6)	Naloge Agencije bi morale biti jasno in natančno opredeljene, poleg tega pa bi se bilo treba izogniti podvajanju nalog.

(7)	Kot je pokazala Agencija, je nekatere naloge mogoče učinkoviteje izvajati na evropski ravni, kar bi lahko v nekaterih primerih državam članicam prineslo proračunske prihranke ter, kadar bi se tako izkazalo, pomenilo pravo evropsko dodano vrednost.

(8)

Nekatere določbe o posebnih vidikih upravljanja Agencije bi bilo treba jasneje opredeliti. Ob upoštevanju posebne odgovornosti Komisije za izvajanje politik Unije, kakor je določeno s Pogodbo o delovanju Evropske unije, bi morala Komisija Agenciji zagotoviti smernice za izvajanje njenih nalog, ob popolnem spoštovanju pravnega statusa Agencije in neodvisnosti njenega izvršilnega direktorja, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1406/2002.

(9)	Pri imenovanjih članov upravnega odbora, volitvah predsednika in podpredsednika upravnega odbora ter imenovanjih vodij oddelkov bi bilo treba dosledno upoštevati pomen uravnotežene zastopanosti glede na spol.

(10)	Sklicevanja na ustrezne pravne akte Unije bi bilo treba razumeti kot sklicevanja na akte s področja pomorske varnosti, pomorske zaščite, preprečevanja onesnaževanja z ladij in reševanja z njim povezanih problemov ter problemov, povezanih z onesnaževanjem morja z naftnih in plinskih ploščadi.

(11)

V tej uredbi „pomorska zaščita“ – v skladu z Uredbo (ES) št. 724/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o povečanju zaščite na ladjah in v pristaniščih (4) – pomeni skupne preventivne ukrepe za zaščito ladijskega prometa in pristanišč pred grožnjo namernih protizakonitih dejanj. Varnostni cilj bi bilo treba doseči s sprejetjem ustreznih ukrepov na področju politike pomorskega prometa brez poseganja v predpise držav članic na področju nacionalne varnosti, obrambe in javne varnosti ter boja proti finančnim kaznivim dejanjem zoper državo.

(12)	Agencija bi morala delovati v interesu Unije. To bi moralo veljati tudi v primeru, ko bi Agencija dobila nalogo, da v okviru svojih pristojnosti ukrepa zunaj ozemlja držav članic in zaradi spodbujanja politike pomorske varnosti Unije zagotavlja tehnično podporo ustreznim tretjim državam.

(13)	Agencija bi morala državam članicam zagotoviti tehnično podporo, s katero bi jim olajšala vzpostavljanje potrebnih nacionalnih zmogljivosti za uveljavitev pravnega reda Unije.

(14)

Agencija bi morala državam članicam in Komisiji zagotoviti operativno pomoč. V to bi morale biti med drugim vključene storitve kot so sistem Unije za izmenjavo pomorskih informacij (SafeSeaNet), Evropska satelitska služba za spremljanje oljnih madežev (CleanSeaNet), podatkovno središče Evropske unije o prepoznavanju ladij in njihovem sledenju na velike razdalje (podatkovno središče EU LRIT ) in sistem za izvajanje pomorske inšpekcije EU (Thetis).

(15)

Znanje in izkušnje Agencije na področju elektronskega prenosa podatkov ter sistemov za izmenjavo pomorskih informacij bi bilo treba izkoristiti za poenostavitev in uskladitev formalnosti poročanja za ladje ter s tem za odpravljanje ovir v pomorskem prometu in vzpostavitev evropskega prostora za pomorski prevoz brez meja. Agencija bi morala zlasti podpirati države članice pri izvajanju Direktive 2010/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic in/ali izplujejo iz njih (5).

(16)	Agencija bi morala okrepiti podporo Komisiji na področju raziskovalnih dejavnosti glede na svoja področja pristojnosti. Treba pa bi se bilo izogniti podvajanju dela z obstoječim okvirom Unije za raziskave. Agencija zlasti ne bi smela biti odgovorna za upravljanje raziskovalnih projektov.

(17)

Glede na razvoj novih inovativnih aplikacij in storitev ter izboljšanje obstoječih ter zaradi vzpostavljanja evropskega prostora za pomorski prevoz brez meja bi morala Agencija izkoristiti vse možnosti, ki jih omogočajo programi Evropski satelitski navigacijski sistemi (EGNOS in Galileo) in program Globalno spremljanje okolja in varnosti (GMES).

(18)

Po izteku okvira Unije za sodelovanje na področju naključnega ali namernega onesnaženja morja, ki je bil vzpostavljen z Odločbo št. 2850/2000/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), bi morala Agencija nadaljevati nekatere dejavnosti, ki so bile že zajete v navedenem okviru, zlasti ob uporabi strokovnega znanja in izkušenj Posvetovalne tehnične skupine za pripravljenost na morsko onesnaženje in reševanje z njim povezanih problemov. Dejavnosti Agencije na tem področju ne bi smele razbremeniti obalnih držav njihove odgovornosti, da vzpostavijo ustrezne mehanizme za reševanje problemov, povezanih z onesnaževanjem, in bi morale upoštevati veljavne dogovore o sodelovanju med državami članicami ali skupinami držav članic.

(19)

Agencija državam članicam na njihovo zahtevo prek CleanSeaNet posreduje podrobne informacije o morebitnih primerih onesnaževanja z ladij ter jim tako omogoči izpolniti naloge iz Direktive 2005/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve (7). Čeprav se lahko tako onesnaženje razširi v vode drugih držav, obstajajo velike razlike glede učinkovitosti izvrševanja. Komisija bi morala zato v svojem naslednjem poročilu, ki ga bo pripravila na podlagi člena 12 navedene direktive, Evropskemu parlamentu in Svetu navesti informacije o učinkovitosti in doslednosti izvrševanja navedene Direktive ter druge pomembne informacije o njeni uporabi.

(20)

Zahteve prizadetih držav, naj Agencija začne izvajati ukrepe proti onesnaženju, bi morale biti vložene prek mehanizma EU za civilno zaščito, ki ga vzpostavlja Odločba Sveta 2007/779/ES, Euratom (8). Vendar lahko Komisija presodi, da bi bile v nekaterih okoliščinah – razen glede zahtev za uporabo ladij proti onesnaževanju v stalni pripravljenosti in opreme – primerneje uporabiti druga sredstva za komuniciranje z napredno informacijsko tehnologijo in o tem obvesti državo članico, ki je zahtevala ukrepanje.

(21)

Nedavna dogajanja so izpostavila nevarnost dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja nafte in zemeljskega plina na morju za pomorski promet in morsko okolje. Zmogljivosti odzivanja Agencije na onesnaženje z nafto in njeno strokovno znanje v zvezi z onesnaženjem z nevarnimi in škodljivimi snovmi bi bilo treba na zahtevo prizadete države uporabiti za reševanje problemov onesnaževanja, ki izhaja iz takšnih dejavnosti.

(22)	Agencija bi morala uporabljati predvsem CleanSeaNet, ki se zdaj uporablja za dokumentiranje razlitja nafte iz plovil, tudi za odkrivanje in dokumentiranje razlitja nafte pri dejavnostih raziskovanja in izkoriščanja nafte in plina na morju, ne da bi s tem škodovali storitvam za pomorski promet.

(23)

Agencija razpolaga z uveljavljenim in priznanim dragocenim strokovnim znanjem in izkušnjami ter orodji na področju pomorske varnosti in zaščite ter preprečevanja onesnaževanja z ladij in reševanja z njim povezanih problemov. To strokovno znanje in izkušnje ter orodja so lahko koristni pri drugih dejavnostih Unije, povezanih s politiko Unije na področju pomorskega prometa. Agencija bi zato morala Komisiji in državam članicam na zahtevo pomagati pri opredelitvi in izvajanju tovrstnih dejavnosti Unije, če to odobri upravni odbor v okviru letnega delovnega programa Agencije. To pomoč bi bilo treba podrobno analizirati z vidika stroškov in učinkovitosti, ne bi pa smele škoditi glavnim nalogam Agencije.

(24)	Agencija z zagotavljanjem tehnične podpore prispeva tudi k razvoju okolju prijaznejšega pomorskega prometa.

(25)

Kar zadeva klasifikacijske zavode, se jih večina ukvarja hkrati s plovili za morsko plovbo in plovili za plovbo po celinskih plovnih poteh. Agencija bi lahko na podlagi svojih izkušenj s klasifikacijskimi zavodi za plovila za morsko plovbo Komisiji priskrbela ustrezne informacije o klasifikacijskih zavodih za plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh in tako omogočila večjo učinkovitost.

(26)	V zvezi s povezovanjem sistemov obveščanja o prometu bi morala Agencija Komisiji in državam članicam zagotavljati pomoč pri proučevanju možnosti za izmenjavo informacij med tovrstnimi sistemi, pri čemer sodeluje skupaj s pristojnimi organi sistema rečnih informacijskih storitev.

(27)

Brez poseganja v odgovornost pristojnih organov, bi morala Agencija Komisiji in državam članicam pomagati pri oblikovanju in izvajanju prihodnje pobude za e-Maritime, katere cilj je izboljšanje učinkovitosti evropskega sektorja pomorskega prometa zaradi lažje uporabe naprednih informacijskih tehnologij.

(28)

Da bi lahko vzpostavili enotni trg in evropski prostor za pomorski prevoz brez meja, bi bilo treba zmanjšati upravno breme za prevoze po morju in tako med drugim spodbujati prevoze po morju na kratke razdalje. S tem v zvezi bi morda lahko uporabili tudi koncept „modrega pasu“ in pobude e-Maritime za zmanjšanju formalnosti poročanja za trgovske ladje pri vplutju v pristanišča držav članic ali izplutju iz njih.

(29)	Treba je opozoriti, da se v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije in zaradi spoštovanja načela institucionalnega ravnovesja agencije ne sme pooblastiti za sprejemanje splošno veljavnih odločitev.

(30)

Brez poseganja v cilje in naloge, določene Uredbi (ES) št. 1406/2002, bi morala Komisija v enem letu po začetku veljavnosti te uredbe v tesnem sodelovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi pripraviti študijo izvedljivosti, v kateri bi opredelila in ocenila možnosti za okrepitev usklajevanja in sodelovanja med različnimi službami obalne straže. Ta študija bi morala upoštevati veljaven pravni okvir in priporočila ustreznih forumov Unije, stopnje razvoja skupnega okolja za izmenjavo informacij (CISE) in bi morala polno upoštevati načelo subsidiarnosti in sorazmernosti, za Evropski parlament in Svet pa bi morali biti jasno navedeni stroški in koristi.

(31)

Za konkurenčnost pomorskih grozdov Unije je pomembno pritegniti visoko usposobljene evropske pomorščake. Agencija bi morala zato ob upoštevanju sedanjih in prihodnjih potreb po visoko kvalificiranih pomorščakih v Uniji po potrebi podpirati države članice in Komisijo pri spodbujanju usposabljanja v pomorstvu z olajšanjem prostovoljne izmenjave najboljših praks in z zagotavljanjem informacij o programih izmenjave Unije za usposabljanje v pomorstvu. To bi lahko vključevalo tudi neobvezno pomoč pristojnim evropskim zainteresiranim stranem pri prizadevanjih za odličnost v izobraževanju in usposabljanju v pomorstvu, pri čemer so za vsebino in organizacijo usposabljanja v pomorstvu pristojne države članice.

(32)

Zaradi vse večje nevarnost piratstva bi morala Agencija po potrebi tudi v prihodnje pristojnim nacionalnim organom in drugim ustreznim organom, vključno z operacijami, kot je EU pomorska vojaška operacija Atalanta, posredovati natančne informacije o položaju plovil pod zastavo držav članic, ki prečkajo to območje, označeno kot zelo nevarno. Poleg tega ima Agencija na voljo še nekaj možnosti za pomoč, predvsem pri razvoju CISE. Zato je primerno, da Agencija pristojnim nacionalnim organom in organom Unije, kot sta Frontex in Europol, na zahtevo posreduje ustrezne podatke o položaju plovil in podatkov, zbranih z opazovanjem Zemlje, in tako olajša preventivne ukrepe proti namernim protizakonitim dejanjem, kot jih opredeljuje ustrezno pravo Unije, brez poseganja v pravice in obveznosti držav članic v skladu z veljavnim nacionalnim pravom in pravom Unije, zlasti glede organov, ki zahtevajo podatke. Za posredovanje podatkov o prepoznavanju ladij in njihovem sledenju na velike razdalje (LRIT) bi moralo biti potrebno soglasje zadevne države zastave v skladu s postopki, ki jih določi upravni odbor.

(33)

Komisija in Agencija bi morali pri objavljanju informacij o pomorski inšpekciji države pristanišča v skladu z Direktivo 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišč (9) nadgrajevati strokovno znanje in izkušnje, pridobljene na podlagi Pariškega memoranduma o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe, (v nadaljnjem besedilu: Pariški MoS), da bi se zagotovila skladnost.

(34)	Podpora Agencije državam članicam in Komisiji v zvezi z ustreznim delom mednarodnih in regionalnih organizacij ne bi smela posegati v odnos med temi organizacijami in državami članicami, ki izhaja iz članstva držav članic v teh organizacijah.

(35)

Unija je pristopila k naslednjim instrumentom, ki ustanavljajo regionalne organizacije, katerih dejavnosti so zajete tudi v ciljih Agencije: Konvencija o varstvu morskega okolja območja Baltiškega morja (Helsinška konvencija, kakor je bila revidirana leta 1992) (10); Konvencija o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) (11) in njena revizija iz leta 1995 (12) ter vrsta njenih protokolov; Sporazum o sodelovanju pri ravnanju v primeru onesnaženja Severnega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi (Bonnski sporazum) (13); Konvencija o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika (Konvencija OSPAR) (14); Sporazum o sodelovanju pri varstvu obal in voda severovzhodnega Atlantika pred onesnaževanjem, podpisan 17. oktobra 1990 (Lizbonski sporazum) (15), ter njegov dodatni protokol, podpisan 20. maja 2008, ki še ni začel veljati (16). Unija se pogaja tudi o pristopu h Konvenciji o varstvu Črnega morja pred onesnaženjem, podpisani aprila 1992 (Bukareška konvencija). Agencija bi zato morala državam članicam in Komisiji zagotoviti tehnično podporo za sodelovanje pri ustreznem delu teh regionalnih organizacij.

(36)

Poleg navedenih regionalnih organizacij obstaja še več drugih regionalnih, podregionalnih in dvostranskih ureditev usklajevanja in sodelovanja v zvezi z reševanjem problemov, povezanih z onesnaževanjem. Te ureditve bi morala Agencija upoštevati pri zagotavljanju podpore v zvezi z reševanjem problemov, povezanih z onesnaževanjem, namenjene tretjim državam, ki imajo z Unijo skupen regionalni morski bazen.

(37)	Unija ima s sosednjimi državami skupne regionalne morske bazene Sredozemskega morja, Črnega morja in Baltskega morja. Agencija bi morala na zahtevo Komisije tem državam zagotoviti podporo za reševanje problemov, povezanih z onesnaževanjem.

(38)

Da se zagotovi večja učinkovitost bi morala Agencija čim tesneje sodelovati v okviru Pariškega MoS glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe. Komisija in države članice bi morale tudi v prihodnje proučevati vsako možnost za dodatno povečanje učinkovitosti, ki bi jo lahko predlagali v okviru Pariškega MoU.

(39)

Za zagotovitev, da se zavezujoči pravni akti Unije na področjih pomorske varnosti in preprečevanja onesnaževanja z ladij pravilno izvajajo v praksi, bi morala Agencija Komisiji pomagati z organizacijo obiskov v državah članicah. Ti obiski nacionalnih upravnih organov bi morali Agenciji omogočiti, da zbere vse potrebne informacije za pripravo izčrpnega poročila za Komisijo z namenom nadaljnje presoje. Obiske bi bilo treba voditi v duhu načel iz člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji in tako, da bi se kar najbolj zmanjšala upravna obremenitev za nacionalne pomorske upravne organe. Poleg tega bi bilo treba obiske izvesti v skladu z določenim postopkom in standardno metodologijo, ki ju sprejme upravni odbor.

(40)

Agencija bi morala Komisiji pomagati tudi pri izvedbi inšpekcijskih pregledov organizacij, priznanih v skladu z Uredbo (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (17). Ti inšpekcijski pregledi se lahko opravljajo tudi v tretjih državah. Komisija in Agencija bi morali zagotoviti, da so zadevne države članice ustrezno obveščene. Agencija pa bi morala poleg tega izvajati tudi inšpekcijske naloge, ki jih je Komisija prenesla nanjo in so povezane z usposabljanjem pomorščakov in izdajanjem spričeval za pomorščake iz tretjih držav v skladu z Direktivo 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (18). V Uredbo (ES) št. 1406/2002 ne bi smele biti vključene podrobnosti tehnične podpore, ki jo Agencija zagotavlja za izvajanje inšpekcijskih pregledov Komisije v zvezi s pomorsko varnostjo v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 324/2008 z dne 9. aprila 2008 o določitvi revidiranih postopkov za izvajanje inšpekcijskih pregledov Komisije na področju pomorske varnosti (19).

(41)

Za zagotovitev skladnosti s cilji politik in institucionalno ureditvijo Unije ter veljavnimi upravnimi in finančnimi postopki bi morala Komisija objaviti uradno sporočilo v obliki pisnega mnenja o osnutku večletne strategije in osnutkih letnih delovnih programov Agencije, ki bi ga moral upoštevati upravni odbor pred sprejetjem dokumentov.

(42)

Da bi zagotovili pošten in pregleden postopek za imenovanje izvršilnega direktorja, bi moral biti izbirni postopek v skladu s smernicami Komisije za izbor in imenovanje direktorjev Agencij Unije. Po teh smernicah lahko vsi državljani držav članic predložijo svojo kandidaturo.

Iz istih razlogov bi moral biti v predizbirni komisiji opazovalec, ki bi zastopal upravni odbor. Opazovalca bi bilo treba obveščati tudi v nadaljnjih fazah izbirnega postopka.

Ob imenovanju svojih članov bi upravni odbor Komisiji lahko zastavljal vprašanja, povezana z izbirnim postopkom. Upravni odbor bi poleg tega moral imeti možnost, da v skladu z uveljavljeno prakso opravi razgovore s kandidati v ožjem izboru.

Vse udeležene strani bi morale v vseh fazah postopka izbire in imenovanja izvršilnega direktorja Agencije zagotoviti, da se osebni podatki kandidatov obdelujejo v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (20).

(43)

Čeprav se Agencija financira v glavnem iz prispevka Unije, ima prihodke tudi iz pristojbin in dajatev, povezanih z njenimi storitvami. Te pristojbine in dajatve se nanašajo zlasti na delovanje podatkovnega središča EU LRIT ter se uporabljajo v skladu z resolucijo Sveta, sprejeto 1. in 2. oktobra 2007 ter 9. decembra 2008, o ustanovitvi podatkovnega središča EU LRIT, ter zlasti z odstavki, ki se navezujejo na financiranje poročil LRIT.

(44)

V okviru poročila o napredku, ki ga predvideva Uredba (ES) št. 1406/2002 bi morala Komisija proučiti tudi morebitni prispevek Agencije pri izvajanju prihodnjega zakonodajnega akta o varnosti dejavnosti iskanja, raziskovanja in izkoriščanja nafte in zemeljskega plina na morju, ki ga zdaj proučujeta Evropski parlament in Svet, v zvezi s preprečevanjem onesnaževanja z naftnih in plinskih ploščadi na morju, pri čemer upošteva uveljavljeno in priznano strokovno znanje in izkušnje ter orodja Agencije.

(45)	Dejavnosti Agencije bi morale po potrebi prispevati tudi k vzpostavitvi resničnega evropskega prostora za pomorski prevoz brez meja

(46)	Upoštevati bi bilo treba Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (21), in zlasti člen 185 Uredbe.

(47)	Uredbo (ES) št. 1406/2002 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (ES) št. 1406/2002

Uredba (ES) št. 1406/2002 se spremeni:

(1)

Členi od 1 do 3 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 1

Cilji

1. Ta uredba ustanavlja Evropsko agencijo za pomorsko varnost (v nadaljnjem besedilu: Agencija), da bi zagotovili visoko, enotno in učinkovito stopnjo pomorske varnosti, pomorske zaščite, preprečevanja onesnaževanja z ladij in reševanja z njim povezanih problemov ter problemov, povezanih z onesnaževanjem morja z naftnih in plinskih ploščadi.

2. V ta namen Agencija sodeluje z državami članicami in Komisijo ter jim zagotavlja tehnično, operativno in znanstveno podporo na področjih iz odstavka 1 tega člena v okviru glavnih nalog, določenih v členu 2, in po potrebi pomožnih nalog, določenih v členu 2a, zlasti da bi državam članicam in Komisiji pomagala pri uporabi ustreznih pravnih aktov Unije. V zvezi z reševanjem problemov, povezanih z onesnaževanjem, Agencija zagotavlja operativno podporo le na zahtevo prizadete države oziroma držav.

3. Agencija z zagotavljanjem podpore iz odstavka 2 po potrebi prispeva k celoviti učinkovitosti pomorskega prometa in prevoza, kot je določeno v tej uredbi, s čimer olajšuje vzpostavljanje evropskega prostora za pomorski prevoz brez meja.

Člen 2

Glavne naloge Agencije

1. Agencija opravlja glavne naloge iz tega člena, da bi zagotovila primerno doseganje ciljev iz člena 1.

2. Agencija pomaga Komisiji pri:

(a)	pripravljalnih delih za posodobitev in oblikovanje ustreznih pravnih aktov Unije, zlasti v skladu s pripravo mednarodne zakonodaje;

(b)

dejanskem izvajanju ustreznih zavezujočih pravnih aktov Unije, predvsem z izvajanjem obiskov in inšpekcijskih pregledov iz člena 3 te uredbe ter z zagotavljanjem tehnične podpore Komisiji pri opravljanju inšpekcijskih nalog, ki so ji dodeljene v skladu s členom 9(4) Uredbe(ES) št. 725/2004 Evropskega parlamenta in Sveta za dne 31. marca 2004 o povečanju zaščite na ladjah in v pristaniščih (22). S tem v zvezi lahko Agencija Komisiji predlaga morebitne izboljšave navedenih zavezujočih pravnih aktov;

(c)	analizi tekočih in zaključenih raziskovalnih projektov, ki so povezani s cilji Agencije; to lahko vključuje določitev morebitnih nadaljnjih ukrepov, ki izhajajo iz posameznih raziskovalnih projektov;

(d)	izvajanju vseh drugih nalog, ki so Komisiji dodeljene z zakonodajnimi akti Unije in so povezane s cilji Agencije.

3. Agencija sodeluje z državami članicami pri:

(a)	organizaciji ustreznih izobraževalnih dejavnosti na področjih, za katera so odgovorne države članice, če je to primerno;

(b)	razvoju tehničnih rešitev, vključno z zagotavljanjem ustreznih operativnih storitev, in zagotavljanju tehnične podpore pri vzpostavljanju potrebne nacionalne zmogljivosti za izvajanje ustreznih pravnih aktov Unije;

(c)

zagotavljanju ustreznih informacij na zahtevo države članice, pridobljenih z inšpekcijskimi pregledi iz člena 3, s čimer podpira spremljanje priznanih organizacij, ki v imenu držav članic izdajajo spričevala v skladu s členom 9 Direktive 2009/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (23), brez poseganja v pravice in obveznosti države zastave;

(d)

reševanju problemov, povezanih z onesnaževanjem z ladij in onesnaževanjem morja z naftnih in plinskih ploščadi, z dodatnimi sredstvi in stroškovno učinkovito, če to zahteva prizadeta država članica, ki vodi čiščenje, brez poseganja v odgovornost obalnih držav, da vzpostavijo ustrezne mehanizme za reševanje problemov, povezanih z onesnaženjem ter ob spoštovanju obstoječega sodelovanja med državami članicami na tem področju. Kadar je to ustrezno, se zahteve prizadetih držav, naj Agencija začne izvajati ukrepe proti onesnaženju, vložijo prek mehanizma EU za civilno zaščito, ki ga vzpostavlja Odločba Sveta 2007/779/ES, Euratom (24).

4. Agencija olajša sodelovanje med državami članicami in Komisijo:

(a)

na področju spremljanja prometa iz Direktive 2002/59/ES spodbuja Agencija predvsem sodelovanje med državami, ki mejijo na zadevna pomorska območja, ter v skladu z obveznostmi do Mednarodne pomorske organizacije vzpostavi in upravlja podatkovno središče Evropske unije o prepoznavanju ladij in njihovem sledenju na velike razdalje podatkovno središče EU LRIT ter sistem Unije za izmenjavo pomorskih informacij (SafeSeaNet) iz člena 6b in 22a navedene direktive, pa tudi mednarodni sistem za izmenjavo informacij v zvezi z identifikacijo in spremljanjem na velike razdalje;

(b)

s posredovanjem – na zahtevo in brez poseganja v nacionalno pravo in pravo Unije – ustreznih podatkov o položaju plovil in podatkov, zbranih z opazovanjem Zemlje, pristojnim nacionalnim organom in organom Unije v okviru njihovih pristojnosti, da bi olajšala ukrepe proti grožnjam piratstva in namernih protizakonitih dejanj, kot določa veljavno pravo Unije ali mednarodno dogovorjeni pravni instrumenti s področja pomorskega prevoza, ob upoštevanju veljavnih pravil o varstvu podatkov in v skladu z upravnimi postopki, ki jih določi upravni odbor oziroma usmerjevalna skupina na visoki ravni, ustanovljena v skladu z Direktivo 2002/59/ES, kot je ustrezno. Za posredovanje podatkov o prepoznavanju ladij in njihovem sledenju na velike razdalje je potrebno soglasje zadevne države zastave.

(c)

na področju preiskovanja pomorskih nesreč in nezgod v skladu z Direktivo 2009/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi temeljnih načel za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa (25); Agencija na zahtevo ustreznih držav članic in ob predpostavki, da to ne povzroči navzkrižja interesov, zadevnim državam članicam zagotovi operativno podporo v zvezi s preiskavami hudih ali zelo hudih pomorskih nesreč in pripravi analizo poročil o preiskavah varnosti, da bi opredelila dodano vrednost na ravni Unije v smislu pomembnih naukov iz izkušenj. Agencija na podlagi podatkov, ki jih posredujejo države članice v skladu s členom 17 navedene Direktive, pripravi letni pregled pomorskih nesreč in nezgod;

(d)

pri zagotavljanju nepristranskih, zanesljivih in primerljivih statistik, informacij in podatkov, da lahko Komisija in države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za izboljšanje njihovih dejavnosti in oceno učinkovitosti in stroškovne učinkovitosti obstoječih ukrepov. Med te naloge spadajo zbiranje, beleženje in ocenjevanje tehničnih podatkov, sistematična uporaba obstoječih zbirk podatkov, vključno z njihovim medsebojnim bogatenjem, ter po potrebi priprava dodatnih zbirk podatkov. Agencija na podlagi zbranih podatkov pomaga Komisiji pri objavi informacij o ladjah v skladu z Direktivo 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji (26).

(e)	pri zbiranju in analizi podatkov o pomorščakih, posredovanih in uporabljenih v skladu z Direktivo 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (27);

(f)	pri izboljšanju identifikacije in sledenja ladij, ki so izvedle nezakonite izpuste v skladu z Direktivo 2005/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve (28);

(g)	glede onesnaževanja morja z nafto z naftnih in plinskih ploščadi pri spremljanju obsega takega onesnaženja in njenega vpliva na okolje z uporabo Evropske satelitske službe za spremljanje oljnih madežev (CleanSeaNet);

(h)

pri zagotavljanju tehnične podpore, ki jo države članice in Komisija potrebujejo za sodelovanje pri ustreznem delu v okviru tehničnih organov Mednarodne pomorske organizacije in Mednarodne organizacije dela v zvezi s prevozi po morju ter v okviru Pariškega memoranduma o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe (v nadalnjem besedilu: Pariški MoS),in v okviru regionalnih organizacij, h katerim je pristopila Unija, v zvezi z zadevami v pristojnosti Unije;

(i)

v zvezi z izvajanjem Direktive 2010/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic (29) in/ali izplujejo iz njih, zlasti z olajšanjem elektronskega prenosa podatkov prek sistema SafeSeaNet in s podpiranjem razvoja enotnega okna.

5. Na zahtevo Komisije lahko Agencija zagotovi tehnično podporo, med drugim tudi organizira ustrezno usposabljanje, glede uporabe ustreznih pravnih aktov Unije državam, ki so zaprosile za pristop k Uniji, ter, kjer je primerno, evropskim sosedskim partnerskim državam in državam, ki sodelujejo v Pariškem MoS.

Agencija lahko v primerih onesnaženja z ladij in onesnaženja morja z naftnih in plinskih ploščadi zagotovi podporo tudi tistim prizadetim tretjim državam, ki imajo z Unijo skupen regionalni morski bazen, v skladu z mehanizmom EU za civilno zaščito, vzpostavljenim z Odločbo 2007/779/ES, Euratom, ter po analogiji s pogoji, ki se uporabljajo za države članice, iz odstavka 3(d) tega člena. Te naloge se usklajujejo z veljavnimi ureditvami regionalnega sodelovanja na področju onesnaženja morja.

Člen 2a

Pomožne naloge Agencije

1. Brez poseganja v glavne naloge iz člena 2 Agencija po potrebi pomaga Komisiji in državam članicam pri opredelitvi in izvajanju dejavnosti Unije iz odstavkov 2 in 3 tega člena o ciljih Agencije, če ima Agencija na voljo uveljavljeno in priznano strokovno znanje ter orodja. Pomožne naloge, opredeljene v tem členu:

(a)	imajo veliko dodano vrednost;

(b)	preprečujejo podvajanje dela;

(c)	so v interesu pomorske prometne politike Unije;

(d)	ne ovirajo izvajanja glavnih nalog Agencije in

(e)	ne posegajo v pravice in obveznosti držav članic, predvsem kot držav zastave, pristanišča in obalnih držav.

2. Agencija pomaga Komisiji:

(a)

pri izvajanju Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta (okvirna direktiva o morski strategiji) (30), s prizadevanjem za dosego dobrega okoljskega stanja morskih voda, kar zadeva elemente v zvezi s prevozi po morju, in uporabo rezultatov obstoječih orodij, kot sta SafeSeaNet in CleanSeaNet;

(b)	z zagotavljanjem tehnične podpore pri emisijah toplogrednih plinov z ladij, predvsem pri spremljanju trenutnih dogodkov na mednarodni ravni;

(c)	na področju programa globalnega nadzora okolja in varnosti (GMES) s spodbujanjem uporabe podatkov in storitev GMES za pomorstvo v okviru upravljanja GMES;

(d)	pri oblikovanju skupnega okolja za izmenjavo informacij na področju pomorstva EU;

(e)	glede premičnih morskih ploščadi za plin in nafto s proučevanjem zahtev Mednarodne pomorske organizacije in pri zbiranju osnovnih podatkov o morebitnih nevarnostih za pomorski promet in morsko okolje;

(f)

z zagotavljanjem ustreznih informacij o klasifikacijskih zavodih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, v skladu z Direktivo 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh (31). Te informacije se vključijo tudi v poročila iz člena 3(4) in (5) te uredbe.

3. Agencija pomaga Komisiji in državam članicam:

(a)

pri proučevanju izvedljivosti in izvajanja politik in projektov, ki podpirajo vzpostavitev evropskega prostora za pomorski prevoz brez meja, na primer koncepta modrega pasu in pobude e-maritime ter pomorskih avtocest. To se izvede zlasti s proučitvijo dodatnih funkcij sistema SafeSeaNet vendar brez poseganja v vlogo usmerjevalne skupine na visoki ravni, ustanovljene v skladu z Direktivo 2002/59/ES;

(b)	s proučitvijo možnosti izmenjave informacij med tem sistemom in sistemi obveščanja o pomorskem prometu na podlagi poročila iz člena 15 Direktive 2010/65/EU, pri čemer sodeluje s pristojnimi organi sistema rečnih informacijskih storitev.

(c)	z olajšanjem prostovoljne izmenjave najboljših praks pri usposabljanju v pomorstvu in izobraževanju v Uniji in z zagotavljanjem informacij o programih izmenjave Unije, pomembnih za usposabljanje v pomorstvu, pri čemer se dosledno upošteva člen 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Člen 3

Obiski v državah članicah in inšpekcijski pregledi

1. Da bi lahko Agencija opravljala naloge, ki so ji bile dodeljene, in Komisiji pomagala pri izpolnjevanju njenih obveznosti v skladu s PDEU in predvsem pri ocenjevanju učinkovitega izvajanja ustreznega prava Unije, izvaja Agencija obiske v državah članicah v skladu z metodologijo, ki jo določi upravni odbor.

2. Agencija zadevno državo članico pravočasno obvesti o načrtovanem obisku, imenih pooblaščenih uslužbencev ter datumu začetka in predvideni dolžini obiska. Uslužbenci Agencije, ki so pooblaščeni za izvajanje takšnih obiskov, izpolnijo to nalogo s predložitvijo odločbe izvršilnega direktorja Agencije, v katerem so opredeljeni namen in cilji njihovega obiska.

3. Agencija izvaja inšpekcijske preglede v imenu Komisije, kot to zahtevajo zavezujoči pravni akti Unije, glede organizacij, ki jih Unija priznava v skladu z Uredbo (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (32), ter glede usposabljanja pomorščakov in izdajanja spričeval pomorščakom v tretjih državah v skladu z Direktivo 2008/106/ES.

4. Agencija ob koncu vsakega obiska ali inšpekcijskega pregleda pripravi poročilo ter ga pošlje Komisiji in zadevni državi članici.

5. Po potrebi oziroma vsakokrat, ko se zaključi krog obiskov ali inšpekcijskih pregledov, Agencija analizira poročila tega kroga, da bi opredelila horizontalne in splošne ugotovitve o učinkovitosti in stroškovni učinkovitosti veljavnih ukrepov. To analizo pošlje Komisiji v nadaljnjo razpravo z državami članicami, da bi pridobili nova spoznanja in spodbudili izmenjavo dobrih delovnih praks.

(2)

Odstavka 3 in 4 člena 4 se nadomestita z naslednjim:

„3. Upravni odbor sprejme ukrepe za uporabo odstavkov 1in 2, med drugim tudi ukrepe o posvetovanju z državami članicami pred objavo informacij, kadar je to potrebno.

4. Za informacije, ki jih Komisija in Agencija zbereta in obdelata v skladu s to uredbo, se uporablja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (33), Agencija pa sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev varnega ravnanja s tajnimi podatki in njihove varne obdelave.

(3)

V členu 5 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Na zahtevo Komisije lahko upravni odbor v soglasju in ob sodelovanju z zadevnimi državami članicami ter ob upoštevanju proračunskih posledic, tudi vseh morebitnih prispevkov zadevnih držav članic, sklene, da bo ustanovil območne centre, potrebne za kar najbolj uspešno in učinkovito opravljanje nekaterih nalog Agencije. Pri sprejemanju takšnih odločitev upravni odbor natančno določi obseg dejavnosti območnega centra, pri čemer se izogne nepotrebnim finančnim stroškom in okrepi sodelovanje z obstoječimi regionalnimi in nacionalnimi omrežji.“;

(4)

Odstavek 2 člena 10 se spremeni:

(a)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)	sprejme letno poročilo o aktivnostih Agencije in ga vsako leto najpozneje do 15. junija pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in državam članicam. Agencija vsako leto pošlje proračunskemu organu vse informacije v zvezi z rezultatom postopkov vrednotenja;“;

(b)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)	v okviru priprave programa dela prouči in odobri zahteve Komisiji za podporo iz člena 2(2)(d), zahteve držav članic za tehnično podporo iz člena 2(3), zahteve za tehnično podporo iz člena 2(5) in zahteve za podporo iz člena 2a;

(ca)	prouči in sprejme večletno strategijo za Agencijo za pet let ob upoštevanju pisnega mnenja Komisije;

(cb)	prouči in sprejme večletni načrt kadrovske politike Agencije;

(cc)	prouči osnutek upravnih dogovorov iz člena 15(2)(ba);“;

(c)

točka (g) se nadomesti z naslednjim:

„(g)

določi metodologijo obiskov, ki jih je treba izvesti v skladu s členom 3. Če Komisija v 15 dneh po datumu njenega sprejetja izjavi, da se z metodologijo ne strinja, jo upravni odbor ponovno prouči in sprejme v drugi obravnavi, po potrebi spremenjeno, bodisi z dvotretjinsko večino, vključno s predstavniki Komisije, bodisi s soglasjem predstavnikov držav članic;“;

(d)

točka h se nadomesti z naslednjim:

„(h)	izvaja naloge v zvezi s proračunom Agencije v skladu s členi 18, 19 in 21 ter spremlja ugotovitve in priporočila različnih notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter zagotovi, da bodo ustrezno upoštevane;“;

(e)

točka (i) se nadomesti z naslednjim:

„(i)	izvršuje disciplinski nadzor nad izvršilnim direktorjem in vodji oddelkov iz člena 16;“;

(f)

točka (l) se nadomesti z naslednjim:

„(l)

pregleda finančno izvajanje podrobnega načrta iz točke (k) tega odstavka in proračunske obveznosti iz Uredbe (ES) št. 2038/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o večletni denarni podpori ukrepom Evropske agencije za pomorsko varnost na področju odzivanja na onesnaženje z ladij (34).

(g)

doda se naslednja točka:

„(m)	izmed svojih članov imenuje za opazovalca, ki bo spremljal izbirni postopek Komisije za imenovanje izvršilnega direktorja.“

(5)

Člen 11 se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Člani upravnega odbora so imenovani na podlagi stopnje ustreznih izkušenj in strokovnega znanja s področij iz člena 1. Tako države članice kot tudi Komisija si prizadevajo za uravnoteženo zastopanost moških in žensk v upravnem odboru.“;

(b)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Mandat traja štiri leta. Mandat se lahko obnovi.“;

(6)	V členu 13 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim: „4. Pri zaupnih zadevah ali pri navzkrižju interesov lahko upravni odbor sklene, da posebne točke dnevnega reda preuči ob odsotnosti zadevnih članov. Podrobna pravila za uporabo te določbe se določijo v poslovniku.“;

(7)

Člen 15 se spremeni:

(a)

točki (a) in (b) odstavka 2 se nadomestita z naslednjim:

„(a)	pripravi večletno strategijo Agencije in jo predloži upravnemu odboru po posvetovanju s Komisijo najmanj osem tednov pred zadevnim zasedanjem upravnega odbora, pri tem pa upošteva stališča in predloge članov upravnega odbora;

(aa)	pripravi večletni načrt kadrovske politike Agencije in ga predloži upravnemu odboru po posvetovanju s Komisijo najmanj štiri tedne pred zadevnim zasedanjem upravnega odbora;

(ab)

pripravi letni delovni program z navedbo predvidenih človeških in finančnih virov, dodeljenih za vsako dejavnost, in podroben načrt o pripravljenosti Agencije na onesnaženje in reševanje problemov v zvezi s tem ter ju predloži upravnemu odboru po posvetovanju s Komisijo najmanj osem tednov pred zadevnim zasedanjem odbora, pri tem pa upošteva stališča in predloge članov upravnega odbora. Stori vse potrebno za njuno izvajanje. Odziva se na vse zahteve držav članic za podporo v skladu s členom 10(2)(c);

(b)	odloča o izvedbi obiskov in inšpekcijskih pregledov iz člena 3 po posvetovanju s Komisijo in v skladu z metodologijo obiskov, ki jo je sprejel upravni odbor v skladu s členom 10(2)(g);

(ba)	lahko sklepa upravne dogovore z drugimi organi, ki delujejo na področju delovanja Agencije, če je bil osnutek dogovora predložen v posvetovanje upravnemu odboru in če upravni odbor v štirih tednih temu ne ugovarja.“;

(b)

v odstavku 2 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)

organizira učinkovit sistem spremljanja, ki je namenjen primerjavi dosežkov Agencije z njenimi cilji in nalogami, določenimi s to uredbo. V ta namen v dogovoru s Komisijo in upravnim odborom določi prilagojene kazalnike uspešnosti za učinkovito oceno doseženih rezultatov. Zagotovi, da so organizacijske strukture Agencije redno prilagojene glede na spreminjajoče se potrebe v okviru razpoložljivih finančnih sredstev in človeških virov. Na podlagi tega izvršilni direktor vsako leto pripravi osnutek splošnega poročila in ga predloži v obravnavo upravnemu odboru. Poročilo vsebuje poseben razdelek o finančnem izvajanju podrobnega načrta dejavnosti o pripravljenosti in odzivanju Agencije na onesnaženje ter vsebuje posodobljen pregled statusa vseh dejavnosti, ki izhajajo iz tega načrta. Oblikuje redne postopke ocenjevanja, ki ustrezajo priznanim strokovnim standardom;“;

(c)	v odstavku 2 se točka (g) črta;

(d)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „(3) Izvršilni direktor po potrebi poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o opravljanju svojih nalog. Zlasti predstavi stanje glede priprav večletnega strategije in letnega delovnega programa.“;

(8)

Člen 16 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 16

Imenovanje in razrešitev izvršilnega direktorja in vodij oddelkov

1. Izvršilnega direktorja imenuje in razreši upravni odbor. Kandidat je na podlagi zaslug ter z dokazili izkazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti ter izkušenj na področjih, opredeljenih v členu 1, in po posvetovanju z opazovalcem iz člena 10 imenovan za obdobje petih let. Izvršilni direktor se imenuje s seznama najmanj treh kandidatov, ki jih Komisija predlaga po opravljenem javnem natečaju in po predhodni objavi delovnega mesta v Uradnem listu Evropske unije in povabila za prijavo interesa v drugih publikacijah. Kandidat, ki ga izbere upravni odbor, je lahko povabljen, da pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta poda izjavo in odgovori na vprašanja poslancev. Upravni odbor o razrešitvi razpravlja na zahtevo Komisije ali ene tretjine njegovih članov. Upravni odbor sprejme odločitev o imenovanju ali razrešitvi s štiripetinsko večino vseh članov, ki imajo glasovalno pravico.

2. Upravni odbor lahko na predlog Komisije ob upoštevanju poročila ocenjevanja enkrat podaljša mandat izvršilnega direktorja za največ štiri leta. Upravni odbor sprejme odločitev s štiripetinsko večino članov, ki imajo glasovalno pravico. Upravni odbor obvesti Evropski parlament, da namerava podaljšati mandat izvršilnega direktorja. Izvršilnega direktorja lahko v enem mesecu pred podaljšanjem njegovega mandata pristojni odbor Evropskega parlamenta pozove, da poda izjavo in odgovori na vprašanja poslancev. Če se izvršilnemu direktorju mandat ne podaljša, ta opravlja funkcijo do imenovanja svojega naslednika.

3. Izvršilnemu direktorju lahko pomaga en ali več vodij oddelkov. Če je izvršilni direktor odsoten ali zadržan, ga nadomesti eden od vodij oddelka.

4. Vodje oddelka so imenovani na podlagi zaslug ter z dokazili izkazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti, pa tudi usposobljenosti in izkušenj na področjih, opredeljenih v členu 1. Vodje oddelka imenuje ali razreši izvršilni direktor po predhodnem pozitivnem mnenju upravnega odbora.“

(9)

Člen 18 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)	pristojbine in dajatve za objavo, usposabljanje in/ali druge storitve Agencije.“;

(b)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Izvršni direktor na podlagi proračuna, osnovanega na aktivnostih, pripravi osnutek izjave o predračunu prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje leto in ga skupaj z osnutkom programa vzpostavitve pošlje upravnemu odboru.“;

(c)

odstavka 7 in 8 se nadomestita z naslednjim:

„7. Komisija pošlje izjavo o predračunu Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu proračunski organ) skupaj z osnutkom splošnega proračuna Evropske unije.

8. Na podlagi izjave o predračunu Komisija v osnutek splošnega proračuna Evropske unije vnese ocene, ki jih šteje potrebne za program vzpostavitve, in znesek subvencije, ki se zaračuna splošnemu proračunu, in ga predloži proračunskemu organu v skladu s členom 314 PDEU, skupaj z opisom in utemeljitvijo morebitnih razlik med izjavo o predračunu Agencije ter zneskom subvencije, ki bo bremenila splošni proračun.“;

(d)	odstavek 10 se nadomesti z naslednjim: „10. Proračun sprejme upravni odbor. Proračun je dokončen, ko je dokončno sprejet splošni proračun Evropske unije. Po potrebi se ustrezno prilagodi, skupaj z letnim delovnim programom.“;

(10)

Člen 22 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 22

Ocenjevanje

1. Upravni odbor naroči neodvisno zunanje ocenjevanje izvajanja te uredbe v rednih presledkih in najmanj na vsakih pet let. Komisija Agenciji omogoči dostop do vseh informacij, ki jih ta potrebuje za navedeno ocenjevanje.

2. Z ocenjevanjem se oceni učinek te uredbe ter koristnost, ustreznost, dosežena dodana vrednost in učinkovitost Agencije ter njenih delovnih praks. Pri ocenjevanju se upoštevajo stališča vseh zainteresiranih strani na evropski in nacionalni ravni. Zlasti se obravnava morebitna potreba po spremembi nalog Agencije. V soglasju s Komisijo in po posvetu z udeleženimi strankami upravni odbor izda posebno naročilo.

3. Upravni odbor prejme oceno in Komisiji izda priporočila v zvezi s spremembami te uredbe, Agencije in njenih delovnih postopkov. Komisija predloži rezultate ocene in priporočila Evropskemu parlamentu in Svetu ter jih objavi. Po potrebi se vključi delovni načrt s časovnim razporedom.“;

(11)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 22a

Poročilo o napredku

Ob upoštevanju poročila ocenjevanja iz člena 22 Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do… (35) poročilo, v katerem navede, kako Agencija uresničuje dodatne pristojnosti, ki jih določa ta uredba, da bi ugotovila možnosti za nadaljnje povečanje učinkovitosti in po potrebi za spremembo njenih ciljev in nalog.

(12)	Člen 23 se črta.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …

Za Evropski parlament

Predsednik

…

Za Svet

Predsednik

…

(1) UL C 107, 6.4.2011, str. 68.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2011 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta v prvi obravnavi z dne 4. oktobra 2012. Stališče Evropskega parlamenta z dne…

(3) UL L 208, 5.8.2002, str. 1.

(4) UL L 129, 29.4.2004, str. 6.

(5) UL L 283, 29.10.2010, str. 1.

(6) UL L 332, 28.12.2000, str. 1.

(7) UL L 255, 30.9.2005, str. 11.

(8) UL L 314, 1.12.2007, str. 9.

(9) UL L 131, 28.5.2009, str. 57.

(10) Sklep Sveta 94/157/ES (UL L 73, 16.3.1994, str. 19).

(11) Sklep Sveta 77/585/ES (UL L 240, 19.9.1977, str. 1).

(12) Sklep Sveta 1999/802/ES (UL L 322, 14.12.1999, str. 32).

(13) Sklep Sveta 84/358/EGS (UL L 188, 16.7.1984, str. 7).

(14) Sklep Sveta 98/249/ES (UL L 104, 3.4.1998, str. 1).

(15) Sklep Sveta 93/550/EGS (UL L 267, 28.10.1993, str. 20).

(16) Sklep Sveta 2010/655/EU (UL L 285, 30.10.2010, str. 1).

(17) UL L 131, 28.5.2009, str. 11.

(18) UL L 323, 3.12.2008, str. 33.

(19) UL L 98, 10.4.2008, str. 5.

(20) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(21) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(22)

(1*)	UL L 129, 29.4.2004, p. 6.

(23)

(2*)	UL L 131, 28.5.2009, str. 47.

(24)

(3*)	UL L 314, 1.12.2007, str. 9.

(25)

(4*)	UL L 131, 28.5.2009, str. 114.

(26)

(5*)	UL L 131, 28.5.2009, str. 57.

(27)

(6*)	UL L 323, 3.12.2008, str. 33.

(28)

(7*)	UL L 255, 30.9.2005, str. 11.

(29)

(8*)	UL L 283, 29.10.2010, str. 1.

(30)

(9*)	UL L 164, 25.6.2008, str. 19.

(31)

(10*)

UL L 389, 30.12.2006, str. 1.

(32)

(11*)

UL L 131, 28.5.2009, str. 11.“.

(33) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.“;

(34) UL L 394, 30.12.2006, str. 1.“.

(35) Pet let po začetku veljavnosti te uredbe.“;

UTEMELJITEV SVETA

I. UVOD

Komisija je 28. oktobra 2010 predložila predlog uredbe (EU) […/….] Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1406/2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost (1).

Predlog je bil obravnavan v poročilu o napredku, ki je bil Svetu (promet, telekomunikacije in energija) predložen 31. marca 2011. V njem sta bili ministrom zastavljeni dve vprašanji, da bi pripravljalnim telesom Sveta zagotovili smernice za obravnavo predloga (2).

Svet (promet, telekomunikacije in energija) je 16. junija 2011 sprejel splošni pristop glede predloga (3).

Evropski parlament je o stališču v prvi obravnavi glasoval 15. decembra 2011 (4).

Po glasovanju v Evropskem parlamentu so se Evropski parlament, Svet in Komisija sestali, da bi dosegli dogovor o predlogu. Dogovor je bil dosežen 12. aprila 2012, Odbor stalnih predstavnikov ga je potrdil 17. aprila 2012, odbor Evropskega parlamenta za promet in turizem (TRAN) pa 24. aprila 2012.

Upoštevajoč navedeni dogovor in potem ko so besedilo pregledali pravniki lingvisti, je Svet 4. oktobra 2012 sprejel stališče v prvi obravnavi v skladu z rednim zakonodajnim postopkom iz člena 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Svet je pri delu upošteval mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (5). Odbor regij se je odločil, da mnenja ne bo dal.

II. ANALIZA STALIŠČA V PRVI OBRAVNAVI

1. Splošno

Namen predlagane uredbe je razširiti naloge Evropske agencije za pomorsko varnost (EMSA), da bi se odzvali na razvoj dogodkov na ravni Unije in na mednarodni ravni ter na nove potrebe, zlasti tiste, ki so se pojavile zaradi sprejetja t.i. tretjega svežnja ukrepov za pomorsko varnost. Drugi cilj predloga je prilagoditev upravne strukture agencije, predvsem v luči zunanjega ocenjevanja, naročenega leta 2007.

Čeprav se Svet strinja s Komisijo glede cilja predloga, tj. prilagoditve nalog in upravne strukture EMSA novim okoliščinam, je v svojem stališču predlagal večje spremembe prvotnega predloga. Svet zlasti meni, da v predlogu Komisije ni dovolj upoštevano, da mora EMSA ostati osredotočena na svoje glavno področje, tj. pomorsko varnost. Meni, da je v času pomanjkanja finančnih in človeških virov še posebej pomembno, da se ti viri ne razpršijo na preveč novih nalog; dejavnosti EMSA bi se morale namesto tega osredotočiti na tista področja, na katerih ima agencija uveljavljeno in priznano strokovno znanje ter orodja. Zato se je Svet odločil za pristop, ki jasno določa cilje agencije. Poleg tega so naloge agencije razdeljene na glavne in pomožne naloge. Pomožne naloge bi agencija opravljala le po temeljiti oceni stroškovne učinkovitosti.

Zaradi tega pristopa stališče Sveta v prvi obravnavi bistveno spreminja prvotni predlog Komisije: besedilo je bilo preoblikovano, nekatere določbe pa črtane.

2. Stališče Sveta glede sprememb Parlamenta, ki zadevajo nekatera ključna vprašanja

i) Cilji agencije

Parlament je predlagal, naj agencija s potrebno tehnično in znanstveno podporo ter visoko stopnjo strokovnega znanja in izkušenj državam članicam in Komisiji pomaga, da bodo pravilno uporabljale zakonodajo Unije, da se zagotovi visoka, enotna in učinkovita raven pomorske varnosti in zaščite, uporabijo obstoječe zmogljivosti za pomoč, preprečevanje in obravnavanje onesnaževanja morja, tudi z naftnih in plinskih ploščadi na morju, ter razvije evropski pomorski prostor brez meja (sprememba 29). Cilji (iz člena 1) so najpomembnejša naloga agencije, njihova uresničitev pa je prednostna naloga (sprememba 30).

Svet je zadovoljen z jasnim opisom ciljev agencije, ki ga je predlagal Parlament, in določitvijo prednostnih nalog. V bistvu gresta obe spremembi v isto smer kot splošni pristop Sveta. Poleg tega bi se Svet lahko strinjal s tem, da se razvijanje evropskega pomorskega prostora za pomorski prevoz brez meja po potrebi določi za splošni cilj dejavnosti agencije.

Vendar pa Svet ne bo privolil v razširitev nalog agencije, tako da bi vključevale preprečevanje onesnaževanja z naftnih in plinskih ploščadi na morju (glej točko 2(ii)(c) v nadaljevanju), zato tega dela spremembe Parlamenta ni vključil v svoje stališče. Poleg tega je jasnejša določitev prednostnih nalog pomembna za Svet, zato v stališču predlaga razlikovanje med glavnimi in pomožnimi nalogami.

ii) Naloge agencije

Parlament je za agencijo predlagal več novih nalog, med katerimi so najpomembnejše usposabljanje pomorščakov, zatiranje „nelegalnega prometa“ in piratstva ter preprečevanje onesnaževanja z naftnih in plinskih ploščadi na morju.

a) Usposabljanje pomorščakov

Komisija v svojem prvotnem predlogu za EMSA ni določila nobenih posebnih nalog v zvezi z usposabljanjem pomorščakov. Svet v splošnem pristopu tega vidika predloga Komisije ni spreminjal.

Parlament pa je predlagal več sprememb, v skladu s katerimi bi agencija sodelovala pri usposabljanju pomorščakov:

—	agencija bi morala pomagati Komisiji pri oblikovanju in izvajanju politike za večjo kakovost usposabljanja evropskih pomorščakov ter pri spodbujanju poklicnih poti v pomorstvu (sprememba 35);

—

agencija bi morala sodelovati z državami članicami pri zbiranju in analizi podatkov o kvalifikacijah in zaposlovanju pomorščakov, da bi izmenjali dobro prakso pri usposabljanju pomorščakov po Evropi (sprememba 41), pri usklajevanju programov šol za usposabljanje, s čimer bi zagotovili usklajenost (sprememba 42), in omogočanju vzpostavitve izmenjav med izobraževalnimi ustanovami za pomorstvo po zgledu modela Erasmus (sprememba 43);

—	v uredbo bi bilo treba vstaviti uvodno izjavo, v kateri bi bile obravnavane vse te naloge (sprememba 20).

Svet se strinja s Parlamentom, da bi EMSA lahko sodelovala v zadevah, povezanih z usposabljanjem pomorščakov, vendar to ne bi smela biti ena od njenih glavnih nalog, razen kar zadeva statistiko, poleg tega pa bi morala v celoti upoštevati odgovornost držav članic za vsebino in organizacijo poklicnega usposabljanja (člen 166 PDEU). To je v stališču Sveta upoštevano na naslednji način:

—	ena od glavnih nalog agencije je, da olajša sodelovanje med državami članicami in Komisijo pri zbiranju in analizi podatkov o pomorščakih, posredovanih in uporabljenih v skladu z Direktivo 2008/106/ES o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (6) (člen 2(4)(e)).

—

ena od pomožnih nalog agencije je, da po potrebi pomaga Komisiji in državam članicam z olajšanjem prostovoljne izmenjave najboljših praks pri usposabljanju in izobraževanju v pomorstvu v Uniji in z zagotavljanjem informacij o programih izmenjave Unije, pomembnih za usposabljanje v pomorstvu, pri čemer se dosledno upošteva člen 166 PDEU (člen 2a(3)(c)). Ta določba je podrobneje razložena v uvodni izjavi 31.

b) Piratstvo

Komisija enako kot pri usposabljanju pomorščakov za EMSA ni predvidela nobene vloge pri zatiranju piratstva in drugih nezakonitih dejanj zoper pomorski promet. Svet v splošnem pristopu tega vidika predloga Komisije ni spreminjal.

Parlament pa je menil, da bi moralo biti zatiranje piratstva in „nelegalnega prometa“ glavna naloga agencije. Zato je vnesel tri spremembe:

—	agencija bi morala v spremljanje in zbiranje podatkov vključiti tudi osnovne podatke, na primer o piratstvu (sprememba 21);

—	agencija bi morala operaciji pomorskih sil EU Atalanta posredovati natančne informacije o položaju plovil pod zastavo EU, ki prečkajo nekatera nevarna območja (sprememba 22);

—	agencija bi morala podpirati ukrepe Komisije in držav članic v boju proti nelegalnem prometu in piratstvu (sprememba 45).

Svet se zaveda vse večje nevarnosti piratstva in drugih nezakonitih dejanj zoper pomorski promet in agencija ima resnično na voljo nekatere podatke, ki bi bili lahko v tem pogledu koristni. Svet je v svojem stališču to upošteval tako, da je med glavne naloge agencije vključil posredovanje ustreznih podatkov o položaju plovil in podatkov, zbranih z opazovanjem Zemlje, pristojnim nacionalnim organom in organom Unije, da bi olajšala ukrepe proti grožnjam piratstva in namernih protizakonitih dejanj. Poudariti je treba, da bi se morali podatki posredovati le na zahtevo in brez poseganja v nacionalno pravo in pravo Unije, ob upoštevanju veljavnih pravil o varstvu podatkov in v skladu z upravnimi postopki, ki jih določi bodisi upravni odbor bodisi, v določenih primerih, usmerjevalna skupina na visoki ravni, ustanovljena v skladu z Direktivo 2002/59/ES o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet (7) (člen 2(4)(b)). Za posredovanje podatkov o prepoznavanju ladij in njihovem sledenju na velike razdalje je potrebno soglasje zadevne države zastave (zadnji stavek člena 2(4)(b)). Za Svet je zlasti pomembno, da se uporabi izraz „namerna protizakonita dejanja“, ki je uveljavljen in opredeljen v pravu Unije in mednarodnem pravu. Svet se v svojem stališču tudi izrecno sklicuje na varstvo podatkov, zato je tudi nekoliko spremenil člen 4 o varnem ravnanju s tajnimi podatki in njihovi varni obdelavi, ki ga nista omenila niti Komisija niti Parlament.

Uvodna izjava 32 vsebuje podrobnejše elemente za razlago navedenih določb.

c) Preprečevanje onesnaževanja z naftnih in plinskih ploščadi na morju

V prvotnem predlogu Komisije je imela EMSA omejeno vlogo pri analizi varnosti premičnih naftnih in plinskih ploščadi na morju. Svet je v splošnem pristopu to določil za pomožno nalogo, del katere sta pomoč Komisiji pri preučevanju zahtev IMO in zbiranje osnovnih podatkov o morebitnih nevarnostih za pomorski promet in morsko okolje. Svet je določil, da EMSA ne bi smela izvajati nobenih inšpekcijskih dejavnosti ali dejavnosti, ki so posebej povezane z raziskovanjem ali izkoriščanjem mineralnih virov.

Parlament pa je sprejel več sprememb glede takšnega preprečevanja onesnaževanja. Zlasti je predlagal, naj se:

—	črta besedilo „z ladij“ ob sklicevanju na preprečevanje onesnaževanja (spremembe 29, 30, 71 in 73);

—	črta izraz „premičnih“ ob sklicevanju na analizo varnosti naftnih in plinskih ploščadi na morju (spremembi 14 in 33);

—	omeni pomen znanja in izkušenj agencije pri oblikovanju smernic za izdajo licenc za raziskovanje in izkoriščanje nafte in plina (sprememba 24);

—	preprečevanje in obravnavanje onesnaževanja morja, tudi z naftnih in plinskih ploščadi na morju, določi za nalogo EMSA (sprememba 29);

—	določi, da EMSA zagotavlja pomoč glede izdaje licenc za raziskovanje in izkoriščanje nafte in plina (sprememba 37);

—	določi, da EMSA pomaga državam članicam med preiskavami nesreč na morskih ploščadih (na obali in morju), tudi nesreč na naftnih in plinskih ploščadih (sprememba 47);

—	določi, da EMSA olajša sodelovanje z ocenjevanjem ureditev držav članic za načrte ukrepov ob nesrečah in pripravljenost na nesrečo pri naftnih in plinskih ploščadih na morju (sprememba 49);

—	določi, da EMSA olajša sodelovanje z zagotavljanjem nadzora neodvisne tretje strani nad pomorskimi vidiki, povezanimi z varnostjo, preventivo, varovanjem okolja in načrtovanjem ukrepov v izrednih razmerah (sprememba 50).

V skladu s predlogom Komisije Svet meni, da je izvedljivo in ustrezno, da se EMSA dodeli vloga pri odzivu na onesnaženje morja s ploščadi na morju. Agencija ima zmogljivosti odzivanja za čiščenje po razlitju nafte, ne glede na to, ali je onesnaženje povzročila ladja ali ploščad na morju. Poleg tega ima potrebno strokovno znanje glede onesnaževanja z drugimi nevarnimi in zdravju škodljivimi snovmi, da pomaga državam, ki jih takšno onesnaženje prizadene. Vendar Svet meni, da bi bilo prenagljeno dati agenciji večjo vlogo pri preprečevanju onesnaževanja z naftnih in plinskih ploščadi na morju. Kot je bilo že navedeno, bi se morala EMSA osredotočiti na dejavnosti, pri katerih ima uveljavljeno in priznano strokovno znanje ter orodja. Zato Svet v svoje stališče ni vključil sprememb Parlamenta glede tega vprašanja.

Kljub temu pa so v stališču Sveta upoštevani nekateri pomisleki Parlamenta. Svet je zlasti uvedel novo, širše razumevanje onesnaževanja morja, ki ne vključuje le nafte, temveč tudi druge nevarne in zdravju škodljive snovi (uvodna izjava 3). Med glavnimi nalogami agencije je uporaba službe CleanSeaNet za spremljanje obsega in vpliva onesnaženja z naftnih in plinskih ploščadi na okolje (člen 2(4)(g) in uvodna izjava 22), kar je tudi v skladu s spremembama Parlamenta 15 in 48. Ena od pomožnih nalog agencije bi bila lahko, da po potrebi pomaga Komisiji pri preučevanju zahtev IMO in zbiranju osnovnih podatkov o morebitnih nevarnostih za pomorski promet in morsko okolje (člen 2a(2)(e)).

V okviru poročila o napredku je Komisija pozvana, naj prouči morebitni prispevek agencije pri izvajanju prihodnjega zakonodajnega akta o varnosti dejavnosti iskanja, raziskovanja in izkoriščanja nafte in zemeljskega plina na morju v zvezi s preprečevanjem onesnaževanja z naftnih in plinskih ploščadi na morju, pri čemer upošteva uveljavljeno in priznano strokovno znanje in izkušnje ter orodja agencije (uvodna izjava 44).

d) Druge nove naloge agencije

Svet je vključil nekoliko preoblikovano spremembo Parlamenta 38, tako da je agenciji dal nalogo, da mora na zahtevo države članice zagotoviti ustrezne informacije, pridobljene z inšpekcijskimi pregledi priznanih organizacij, s čimer podpira spremljanje priznanih organizacij, ki v imenu držav članic izdajajo spričevala v skladu s členom 9 Direktive 2009/15/ES o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (8), brez poseganja v pravice in obveznosti države zastave (člen 2(3)(c)). Svet meni, da bi lahko takšna izmenjava informacij agencije prinesla dodano vrednost za državo članico, ki vloži takšno zahtevo.

Parlament je predložil več sprememb glede ustanovitve evropskega prostora za pomorski prevoz brez meja in s tem tesno povezanih zadev, kot sta pobuda e-Maritime in projekt „modri pas“ (spremembe 12, 16, 17, 19, 27, 29 in 33).

Parlament je predlagal, naj agencija pomaga Komisiji pri razvoju in izvajanju projekta „modri pas“ (spremembe 16, 17 in 33). Svet je že vključil podobno določbo v splošni pristop, vendar kot pomožno nalogo. Koncept „modri pas“ je torej uvrščen med pomožne naloge v člen 2a(3)(a) kot eden od politik in projektov, ki podpirajo vzpostavitev evropskega prostora za pomorski prevoz brez meja.

Evropski prostor za pomorski prevoz brez meja ni uvrščen le med cilje agencije (člen 1(3)), temveč je v stališču Sveta omenjen tudi v členu 2a(3)(a) ter uvodnih izjavah 15, 17, 28 in 45. Svet meni, da je kot sredstvo za uresničitev tega prostora brez meja pomembna zlasti Direktiva 2010/65/EU o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic in/ali izplujejo iz njih (9), zato bo ena od glavnih nalog agencije olajšanje elektronskega prenosa podatkov prek sistema SafeSeaNet in podpiranje razvoja enotnega okna (člen 2(4)(i)). Države članice bo tudi podpirala pri izvajanju te direktive (uvodna izjava 15).

V nasprotju s predlogom Komisije in splošnim pristopom Sveta je Parlament predlagal, da agencija ne bi smela sodelovati pri nalogah, povezanih s celinskimi plovnimi potmi. Vendar Svet meni, da bi bilo lahko koristno dodeliti agenciji omejene, dobro opredeljene pomožne naloge, tako da bi zagotavljala ustrezne informacije o klasifikacijskih zavodih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh (člen 2a(2)(f) in uvodna izjava 25), ter proučila možnosti izmenjave informacij med sistemom rečnih informacijskih storitev in sistemi obveščanja o pomorskem prometu (člen 2a(3)(b) in uvodna izjava 26). Zato Svet v svoje stališče ni vključil tega dela spremembe Parlamenta 33.

iii) Upravna struktura agencije

Eden glavnih ciljev predloga Komisije o spremembi uredbe o EMSA je prilagoditev upravne strukture agencije.

Svet na splošno podpira cilj predloga Komisije, tj. da se upravna struktura prilagodi v skladu z ugotovitvami in priporočili zunanjega ocenjevanja iz junija 2008. Vendar pa se Svet ne strinja z vsemi vidiki predloga Komisije glede tega vprašanja. Poleg tega je Parlament predlagal številne spremembe.

Glavne točke, v katerih se mnenja institucij razlikujejo, so postopek odločanja za obiske v državah članicah in inšpekcijske preglede v tretjih državah, določbe o uravnoteženi zastopanosti spolov, nekatere določbe o članih upravnega odbora (glede konflikta interesov in trajanja mandata) ter postopek za imenovanje izvršilnega direktorja in trajanje njegovega mandata.

a) Obiski in inšpekcijski pregledi

Komisija je predlagala, naj se politika inšpekcijskih pregledov določi z izvedbenim aktom in ne s sklepom upravnega odbora, kot velja trenutno. V zvezi s tem je Parlament predlagal, naj se politika inšpekcijskih pregledov določi z delegiranim aktom (spremembe 25, 26, 55, 81, 82 in 83).

Svet meni, da nobena od teh možnosti ni primerna. Svet meni, da nobena od teh možnosti ni primerna. Sedanji sistem dobro deluje in upravni odbor je najustreznejši organ za odločanje o metodologiji obiskov. Kljub temu je Svet predlagal dodatno varovalo, če se Komisija ne bi strinjala z metodologijo, ki bi jo določil upravni odbor.V tem primeru jo mora odbor ponovno preučiti in sprejeti, po možnosti spremenjeno, v drugi obravnavi, bodisi z dvotretjinsko večino, ki vključuje predstavnike Komisije, bodisi s soglasjem predstavnikov držav članic (člen 3 v povezavi s členom 10(2)(g) in uvodno izjavo 39).

Kar zadeva druge spremembe, ki jih je v zvezi s tem predlagal Parlament, Svet meni, da ni primerno, da bi agencija sodelovala pri pregledih presoj vplivov na okolje in izvedbi inšpekcijskih pregledov v državah članicah na zahtevo Komisije (sprememba 54). Glede spremembe 56 se Svet strinja, da je stroškovna učinkovitost obstoječih ukrepov pomemben vidik splošnih spoznanj posameznih krogov obiskov ali inšpekcijskih pregledov, vendar meni, da ni treba vključevati pravil o tem, da so poročila o obiskih na voljo javnosti, saj so pravila o obveščanju javnosti določena drugod v uredbi (glej člen 4(2) sedanje uredbe).

b) Uravnotežena zastopanost spolov

Predlog Komisije ne vsebuje nobenih posebnih določb o uravnoteženi zastopanosti spolov. Svet je bil v splošnem pristopu previden in je pri sklicevanju na izvršilnega direktorja uporabil spolno nevtralen jezik (v skladu z veljavno uredbo). Parlament pa je vnesel nekatere spremembe, da bi bila zagotovljena uravnotežena zastopanost spolov v upravnem odboru ter pri volitvah predsednika, podpredsednika in predstavnikov tretjih držav (spremembe 8, 88 in 90).

Svet se seveda strinja z načelom uravnotežene zastopanosti spolov. Kljub temu bi bilo lahko v praksi težko zagotoviti popolno uravnoteženost zastopanosti spolov v upravnem odboru, zlasti za manjše pomorske uprave. Kar zadeva predstavnike tretjih držav, pa Unija ne more določati pogojev za imenovanje takšnih predstavnikov.

Svet je sicer v člen 11(1) vstavil določbo, da si morajo države članice in Komisija prizadevati za uravnoteženo zastopanost moških in žensk v upravnem odboru. Poleg tega je v uvodni izjavi 9 navedel, da je pri imenovanjih članov upravnega odbora, volitvah predsednika in podpredsednika upravnega odbora ter imenovanjih vodij oddelkov agencije pomembno, da se dosledno upošteva pomen uravnotežene zastopanosti glede na spol.

c) Določbe o članih upravnega odbora

Komisija ni predlagala nobenih posebnih pravil o morebitnih konfliktih interesov v zvezi s člani upravnega odbora, pa tudi ne sprememb sedanjega mandata (traja pet let in se lahko enkrat obnovi). Svet v splošnem pristopu tega vidika predloga Komisije ni spreminjal.

Parlament je prelagal, naj se vstavi posebna določba o konfliktu interesov, pri čemer bi morali člani odbora dati pisno izjavo o zavezah, v kateri navedejo neposredne ali posredne interese, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost. Prav tako bi se morali v takšnih primerih vzdržati glasovanja (sprememba 62). Parlament je predlagal tudi, naj mandat, ki se lahko enkrat obnovi, traja štiri leta (sprememba 63).

Sedanja uredba že vsebuje določbo o konfliktu interesov za tiste člane odbora, ki so imenovani kot predstavniki zadevnih strokovnih sektorjev (člen 13(4)). Svet zato meni, da je primernejše in enostavnejše, da se spremeni obstoječa določba, tako da bi veljala za vse člane odbora.

Kar zadeva mandat članov odbora, je v stališču Sveta v prvi obravnavi skrajšan na štiri leta, vendar ga je mogoče večkrat obnoviti, da bi s tem upoštevali morebitne težave nekaterih pomorskih uprav pri iskanju primernih kandidatov (člen 11(3)).

d) Postopek imenovanja izvršilnega direktorja

Izvršilnega direktorja trenutno imenuje upravni odbor, Komisija pa ima pravico predlagati kandidate.

Komisija je predlagala, naj ima izključno pravico predlagati kandidate. Izvršilni direktor bi se imenoval za pet let, njegov mandat pa bi se lahko obnovil za največ tri leta. Poleg tega bi bil lahko kandidat, ki ga izbere upravni odbor, pred imenovanjem povabljen, da pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta da izjavo in odgovarja na vprašanja poslancev.

Svet je v splošnem pristopu sprejel predlagano trajanje mandata (pet let + tri leta), vendar meni, da bi bilo treba določiti, da se lahko obnovi le enkrat. Poleg tega se Svet ni strinjal s Komisijo glede vloge parlamentarnega odbora pred imenovanjem izbranega kandidata. Za Svet bi bilo sicer sprejemljivo, da bi imela Komisija izključno pravico predlagati kandidate, vendar je določil številna varovala, da bi zagotovili odprt, pravičen in pregleden izbirni postopek. Med njimi sta obveznost Komisije, da predlaga vsaj tri kandidate (člen 16(1)), in imenovanje opazovalca izmed članov odbora, ki spremlja izbirni postopek Komisije (člen 10(2)(m)). V uvodni izjavi 42 je še več elementov za razlago teh določb, vključno s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov.

Parlament je spremenil predlog Komisije in podaljšal obdobje, za katero se lahko obnovi mandat, na pet let (sprememba 72). Poleg tega je predlagal, naj parlamentarni odbor tesneje sodeluje v izbirnem postopku z mnenjem o izbranem kandidatu, ki bi ga bilo treba upoštevati pred imenovanjem (sprememba 71) in ponovnim imenovanjem (sprememba 72).

Stališče Sveta v prvi obravnavi določa, da se lahko mandat obnovi za največ štiri leta. Parlamentu daje tudi pravico, da povabi izbranega kandidata na izmenjavo mnenj. Vseeno pa Svet meni, da ni primerno vključevati Parlamenta ali Sveta v izbirni postopek, za katerega bi morali biti izključno pristojni Komisija in člani upravnega odbora agencije.

3. Druge spremembe, ki jih je sprejel Evropski parlament

Stališče Sveta glede drugih sprememb Parlamenta, ki še niso bile omenjene, je opisano v nadaljevanju:

—	sklicevanje na nesreči naftnih tankerjev Erika in Prestige (spremembi 1 in 2): Svet je nekoliko preoblikovani spremembi vključil v uvodni izjavi 1 in 2 stališča;

—	navajanje sprememb področij pristojnosti agencije med priporočili zunanjega ocenjevanja (sprememba 3): Svet je spremembo vključil v uvodno izjavo 4;

—	sklicevanje na osredotočanje na prednostne naloge, proračunske omejitve Unije in preprečevanje odvečnih stroškov pri upravičevanju novih nalog agencije (sprememba 4): Svet je nekoliko preoblikovano spremembo vključil v uvodno izjavo 5;

—	prerazporeditev osebja agencije bi bilo treba uskladiti z agencijami v državah članicah (sprememba 5), obenem pa je za uresničevanje novih nalog potrebno povečanje njenih sredstev (sprememba 7): Svet teh sprememb ni vključil v svoje stališče;

—	nekatere naloge se učinkoviteje izvajajo na evropski ravni (sprememba 6): Svet je nekoliko preoblikovano spremembo vključil v uvodno izjavo 7;

—	agencija bi morala spodbujati politiko pomorske varnosti Unije prek znanstvenega in tehničnega sodelovanja s tretjimi državami (sprememba 9): Svet je nekoliko preoblikovano spremembo vključil v uvodno izjavo 12;

—	agencija bi morala pripraviti dodatne, stroškovno ugodne ukrepe in z njimi podpreti odziv na onesnaženje morja, tudi na onesnaženje z naftnih in plinskih ploščadi na morju (sprememba 10): smisel te spremembe je upoštevan v uvodni izjavi 21;

—	naloge agencije bi morale biti jasno in natančno opisane, poleg tega pa bi se bilo treba izogniti njihovemu podvajanju (sprememba 11): Svet je bistvo te spremembe vključil v uvodno izjavo 6;

—	sklicevanje na učinkovitost izvrševanja in kazni iz Direktive 2005/35/ES o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve (10) (sprememba 13): Svet je v uvodno izjavo 19 stališča vključil poziv Komisiji, naj zagotovi informacije o učinkovitosti in doslednosti izvrševanja te direktive;

—

treba bi bilo ustvariti sinergije med organi, vključno z obalnimi stražami, s čimer bi prispevali k vzpostavitvi „enotnega evropskega pomorskega prostora“ (sprememba 18): Svet je v uvodno izjavo 30 stališča vključil poziv Komisiji, naj pripravi študijo izvedljivosti o okrepitvi usklajevanja in sodelovanja med različnimi službami obalne straže, za kar pa bi veljali strogi pogoji;

—

agencija in sekretariat Pariškega memoranduma o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe (Pariški MoU), bi morala tesno sodelovati (sprememba 23): Svet se v stališču večkrat sklicuje na Pariški MoU, enkrat tudi v povezavi s povečanjem učinkovitosti (uvodni izjavi 33 in 38, člen 2(4)(h) in člen 2(5));

—	sklicevanje na finančno uredbo (sprememba 28): Svet je nekoliko preoblikovano spremembo vključil v uvodno izjavo 46;

—	določba o zagotavljanju tehnične pomoči Komisiji pri opravljanju nadzornih nalog (sprememba 31): Svet te spremembe ni vključil v svoje stališče.

—

pomoč Komisiji pri posodabljanju in razvoju sredstev, ki so potrebna za sodelovanje v nekaterih mednarodnih in regionalnih organizacijah (sprememba 32): Svet te spremembe ni vključil v svoje stališče. Meni, da bi morala biti vloga agencije pri olajševanju sodelovanja med državami članicami in Komisijo na tem področju omejena na tehnično pomoč (člen 2(4)(h) ter uvodni izjavi 34 in 35);

—

izmenjava informacij s Komisijo o kateri koli drugi politiki, ki bi bila lahko ustrezna glede na pristojnosti in strokovno znanje agencije (sprememba 34): Svet te spremembe ni vključil v svoje stališče. Svet te spremembe ni vključil v svoje stališče, saj je dejansko že določena v členu 2(2)(d), vendar bolj natančno;

—	analiza raziskovalnih projektov (sprememba 36): Svet je v svojem stališču upošteval bistvo te spremembe (člen 2(2)(c));

—	pomoč Komisiji pri dokončevanju nekaterih nalog iz Uredbe (ES) št. 391/2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (11) (sprememba 39): Svet te spremembe ni vključil v svoje stališče.

—	pomoč pri postopkih odzivanja na onesnaženje z ustreznimi tehničnimi sredstvi (sprememba 40): Svet je v svoje stališče vključil bistvo te spremembe, vendar jo je natančneje opredelil (člen 2(3)(d));

—

zagotavljanje tehničnega znanja na področju ladjedelništva ali drugih podobnih dejavnosti, povezanih s pomorskim prometom, da bi razvili uporabo okolju prijaznih tehnologij in zagotovili visoko raven zaščite (sprememba 44): Svet v stališču ni dobesedno povzel te spremembe, vendar je v uvodni izjavi 24 splošno omenjen okolju prijaznejši pomorski promet;

—	oblikovanje in izvajanje makroregionalne politike Unije (sprememba 46): Svet te spremembe ni vključil v svoje stališče.

—	agencija omogoča Komisiji in državam članicam, da ocenijo stroškovno učinkovitost obstoječih ukrepov z zagotavljanjem statistik, informacij in podatkov (sprememba 51): Svet je spremembo vključil v člen 2(4)(d) stališča;

—	letni pregled „dogodkov na morju“ (sprememba 91): bistvo te spremembe je vključeno v stališče Sveta (člen 2(4)(c) o preiskovanju pomorskih nesreč in nezgod);

—	tehnična podpora evropskim sosedskim partnerskim državam, kakor in kadar je to primerno (sprememba 53): ta sprememba ni vključena v stališče Sveta, vendar je besedilo člena 2(5) zelo podobno predlogu Parlamenta;

—	dodatni pogoji za ustanovitev območnih centrov (sprememba 57): Svet je v stališče vključil nekoliko preoblikovano spremembo (člen 5(3));

—	več sprememb o prilagoditvi proračunskih postopkov spremembam v ustreznih pravnih aktih (spremembe 58, 60 in 68 (prvi del); spremembe 70, 74, 75 in 76): Svet je v stališče vključil vse te spremembe;

—

upoštevanje mnenja Parlamenta, ko upravni odbor agencije sprejema večletno strategijo (sprememba 59), posvetovanje s pristojnim odborom Evropskega parlamenta, ko izvršilni direktor pripravlja večletno strategijo (sprememba 66), in večletni načrt kadrovske politike (sprememba 67) ter izmenjava mnenja s pristojnim odborom Parlamenta o letnem delovnem programu (sprememba 68, drugi del): Svet teh sprememb ni vključil v svoje stališče, vendar je izrecno omenil upoštevanje pisnega mnenja Komisije (člen 10(2)(ca)) oziroma posvetovanje s Komisijo o teh dokumentih (člen 15(2)(a) in (aa)). Poleg tega mora izvršilni direktor poročati Parlamentu in Svetu, zlasti o stanju glede priprav večletne strategije in letnega delovnega programa (člen 15(3));

—

podrobnejša določitev ustreznih izkušenj in strokovnega znanja, ki jih morajo imeti člani odbora (sprememba 61): Svet te spremembe ni vključil v svoje stališče, temveč je poenostavil besedilo, tako da se na splošno sklicuje na izkušnje in strokovno znanje na področjih iz člena 1, tj. ciljev agencije;

—	določbe o številu glasov Komisije v upravnem odboru (spremembi 64 in 65): Svet teh sprememb ni vključil v svoje stališče;

—	elementi, ki se vključijo v neodvisno zunanje ocenjevanje agencije (spremembi 77 in 78): Svet je v stališče vključil nekoliko preoblikovani spremembi (člen 22);

—	študija izvedljivosti sistema usklajevanja nacionalnih obalnih straž (sprememba 79): Svet te spremembe ni vključil v normativni del, je pa takšna študija izvedljivosti omenjena v uvodni izjavi 30;

—

poročilo o napredku pri povečanju učinkovitosti, ki izhaja iz večje povezanosti EMSA in Pariškega MoU, ter učinkovitosti izvajanja Direktive 2005/35/ES v državah članicah (sprememba 80): Svet te spremembe ni vključil v normativni del. Vendar pa, kot je navedeno, na več mestih omenja Pariški MoU (uvodni izjavi 33 in 38, člen 2(4)(h) in člen 2(5)), v uvodni izjavi 19 pa je omenjeno poročilo Komisije o izvrševanju Direktive 2005/35/ES.

III. ZAKLJUČEK

Svet je pri oblikovanju stališča v prvi obravnavi v celoti upošteval predlog Komisije in stališče Evropskega parlamenta v prvi obravnavi. Kar zadeva spremembe, ki jih je predlagal Evropski parlament, Svet ugotavlja, da je precejšnje število sprememb v celoti, delno ali po smislu že vključeno v njegovo stališče v prvi obravnavi.

(1) Dok. 15717/10.

(2) Dok. 7644/11.

(3) Dok. 11769/11.

(4) Dok. T7-0581/2011.

(5) UL C 107, 6.4.2011, str. 68

(6) UL L 323, 3.12.2008, str. 33.

(7) UL L 208, 5.8.2002, str. 10

(8) UL L 131, 28.5.2009, str. 47.

(9) UL L 283, 29.10.2010, str. 1.

(10) UL L 255, 30.9.2005, str. 11.

(11) UL L 131, 28.5.2009, str. 11.

16.11.2012

Uradni list Evropske unije

CE 352/23

STALIŠČE SVETA (EU) št. 11/2012 V PRVI OBRAVNAVI

z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prehodnih dogovorih za dvostranske sporazume o naložbah med državami članicami in tretjimi državami

Sprejeto v Svetu dne 4. oktobra 2012

(11/2012/EU)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe so neposredne tuje naložbe vključene v seznam zadev, ki spadajo na področje skupne trgovinske politike. V skladu s členom 3(1)(e) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) ima Evropska unija izključno pristojnost na področju skupne trgovinske politike. Zato lahko samo Unija izdaja zakonodajne in sprejema pravno zavezujoče akte na navedenem področju. Države članice lahko tako ukrepajo same le, če jih Unija za to pooblasti v skladu s členom 2(1) PDEU.

(2)

Poleg tega so v poglavju 4 naslova IV tretjega dela PDEU določena splošna pravila o pretoku kapitala med državami članicami in tretjimi državami, vključno s pretokom kapitala v zvezi z naložbami. Na navedena pravila lahko vplivajo mednarodni sporazumi o tujih naložbah, ki so jih sklenile države članice.

(3)	Ta uredba ne posega v delitev pristojnosti med Unijo in njenimi državami članicami v skladu s PDEU.

(4)

Ob začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe so države članice ohranile veliko število dvostranskih sporazumov o naložbah s tretjimi državami. PDEU ne vsebuje nobenih izrecnih prehodnih določb za take sporazume, ki so zdaj v izključni pristojnosti Unije. Poleg tega lahko nekateri od teh sporazumov vključujejo določbe, ki vplivajo na splošna pravila o pretoku kapitala iz poglavja 4 naslova IV tretjega dela PDEU.

(5)

Čeprav so po mednarodnem javnem pravu dvostranski sporazumi o naložbah za države članice še vedno zavezujoči in jih bodo postopoma nadomestili sporazumi Unije, ki se nanašajo na isto zadevo, je treba ustrezno urediti pogoje za njihovo ohranitev v veljavi in njihovo razmerje do naložbene politike Unije. Navedeno razmerje se bo naprej razvijalo hkrati z izvajanjem pristojnosti Unije.

(6)

V interesu investitorjev Unije in njihovih naložb v tretje države ter v interesu držav članic gostiteljic tujih investitorjev in naložb bi morali dvostranski sporazumi o naložbah, ki določajo in zagotavljajo investicijske pogoje, ostati veljavni ter bi jih bilo treba postopoma nadomestiti s sporazumi Unije o naložbah, ki zagotavljajo visoko raven zaščite naložb.

(7)	V tej uredbi bi moral biti obravnavan status, ki ga imajo po pravu Unije dvostranski sporazumi držav članic o naložbah, podpisani pred 1. decembrom 2009. Ti sporazumi ostanejo veljavni ali začnejo veljati v skladu s to uredbo.

(8)	V tej uredbi bi morali biti določeni tudi pogoji, pod katerimi so države članice pooblaščene, da sklenejo in/ali ohranijo v veljavi dvostranske sporazume o naložbah, ki so bili podpisani v obdobju med 1. decembrom 2009 in … (2).

(9)	Poleg tega bi v tej uredbi morali biti določeni pogoji, pod katerimi so države članice pooblaščene, da spremenijo ali sklenejo dvostranske sporazume o naložbah s tretjimi državami po … (2).

(10)	Kadar države članice dvostranske sporazume o naložbah s tretjimi državami v skladu s to uredbo ohranijo v veljavi ali so bila dana dovoljenja za začetek pogajanj ali sklenitev takih sporazumov, to Uniji ne bi smelo preprečevati pogajanj ali sklenitve sporazumov o naložbah.

(11)

Države članice morajo izvesti potrebne ukrepe za odpravo morebitnih neskladnosti s pravom Unije, vsebovane v dvostranskih sporazumih o naložbah, sklenjenih med njimi in tretjimi državami. Izvajanje te uredbe ne posega v uporabo člena 258 PDEU v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti po pravu Unije s strani držav članic.

(12)

Odobritev spremembe ali sklenitve dvostranskih sporazumov o naložbah iz te uredbe bi državam članicam moralo zlasti omogočiti, da obravnavajo kakršno koli neskladnost med svojimi dvostranskimi sporazumi o naložbah in pravom Unije, razen neskladnosti zaradi delitev pristojnosti med Unijo in njenimi državami članicami, ki so obravnavane v tej uredbi.

(13)

Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o uporabi te uredbe. V tem poročilu bi bilo med drugim treba pregledati potrebo po nadaljnji uporabi poglavja III. Kadar je v poročilu priporočeno prenehanje uporabe določb poglavja III ali je predlagana sprememba teh določb, se mu lahko, če je to ustrezno, priloži zakonodajni predlog.

(14)	Evropski parlament, Svet in Komisija bi morali zagotoviti, da se vse informacije, opredeljene kot zaupne, obravnavajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (3).

(15)	Sporazumi o naložbah med državami članicami ne bi smeli biti zajeti v tej uredbi.

(16)	Treba je sprejeti nekatere dogovore, da bi zagotovili nadaljnje izvajanje sporazumov, ohranjenih v veljavi v skladu s to uredbo, vključno v zvezi z reševanjem sporov, pri tem pa upoštevali izključno pristojnost Unije.

(17)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (4).

(18)	Ta pooblastila bi bilo treba prenesti na Komisijo zlasti glede na to, da so s postopki iz členov 9, 11 in 12 države članice pooblaščene za delovanje na področjih, ki so v izključni pristojnosti Unije, in morajo biti tozadevne odločitve sprejete na ravni Unije.

(19)	Za sprejetje odobritev v skladu s členi 9, 11 in 12 bi se moral uporabiti svetovalni postopek glede na to, da se te odobritve izdajo na podlagi jasno opredeljenih meril iz te uredbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1. Brez poseganja v delitev pristojnosti, določenih v PDEU, ta uredba obravnava status, ki ga imajo dvostranski sporazumi držav članic o naložbah po pravu Unije, ter določa pogoje in postopke, v skladu s katerimi je državam članicam dovoljeno spremeniti ali skleniti dvostranske sporazume o naložbah.

2. Za namene te uredbe izraz „dvostranski sporazum o naložbah“ pomeni kateri koli sporazum s tretjo državo, ki vključuje določbe o zaščiti naložb. Ta uredba zadeva le tiste določbe dvostranskih sporazumov o naložbah, ki se nanašajo na zaščito naložb.

POGLAVJE II

OHRANITEV VELJAVNOSTI OBSTOJEČIH DVOSTRANSKIH SPORAZUMOV O NALOŽBAH

Člen 2

Uradno obveščanje Komisije

Države članice do … (5) ali v 30 dneh od začetka veljavnosti te uredbe ali od datuma svojega pristopa k Uniji Komisijo uradno obvestijo o vseh dvostranskih sporazumih o naložbah s tretjimi državami, podpisanih pred 1. decembrom 2009 ali pred datumom njihovega pristopa, pri čemer velja poznejši datum, in ki jih želijo ohraniti v veljavi ali dopustiti, da začnejo veljati, v skladu s tem poglavjem. Uradnemu obvestilu priložijo kopijo navedenih dvostranskih sporazumov. Države članice Komisijo uradno obvestijo tudi o kakršnih koli naknadnih spremembah statusa teh sporazumov.

Člen 3

Ohranitev veljavnosti

Brez poseganja v druge obveznosti držav članic po pravu Unije lahko dvostranski sporazumi o naložbah, o katerih je bila Komisija uradno obveščena v skladu s členom 2 te uredbe, v skladu s PDEU in to uredbo ostanejo v veljavi – ali začnejo veljati – do začetka veljavnosti dvostranskega sporazuma o naložbah med Unijo in zadevno tretjo državo.

Člen 4

Objava

1. Vsakih dvanajst mesecev Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi seznam dvostranskih sporazumov o naložbah, o katerih je bila uradno obveščena v skladu s členom 2, členom 11(6) ali členom 12(6).

2. Prva objava seznama dvostranskih sporazumov o naložbah iz odstavka 1 tega člena se opravi najpozneje tri mesece po roku za pošiljanje uradnega obvestila v skladu s členom 2.

Člen 5

Ocena

Ker bodo dvostranski sporazumi o naložbah, o katerih je bila Komisija uradno obveščena v skladu s členom 2, postopoma nadomeščeni, lahko Komisija te sporazume oceni, ali pomeni katera koli od določb v teh sporazumih resno oviro za Unijo pri pogajanjih o dvostranskih sporazumih o naložbah s tretjimi državami ali pri sklepanju teh sporazumov.

Člen 6

Obveznost sodelovanja

1. Ker bodo dvostranski sporazumi o naložbah, o katerih je bila Komisija uradno obveščena v skladu s členom 2, postopoma nadomeščeni, države članice z vsemi potrebnimi ukrepi zagotovijo, da določbe iz teh sporazumov ne pomenijo resne ovire za Unijo pri pogajanjih o dvostranskih sporazumih o naložbah s tretjimi državami ali pri sklepanju teh sporazumov.

2. Če Komisija ugotovi, da ena ali več določb dvostranskega sporazuma o naložbah, o katerem je bila uradno obveščena v skladu s členom 2 in ki bo postopoma nadomeščen, pomeni resno oviro za Unijo pri pogajanjih o dvostranskih sporazumih o naložbah s tretjimi državami ali sklenitvi teh sporazumov, se Komisija in zadevne države članice nemudoma posvetujejo in sodelujejo, da bi opredelile ustrezne ukrepe za razrešitev tega vprašanja. Ta posvetovanja ne trajajo več kot 90 dni.

3. Brez poseganja v odstavek 1 lahko Komisija v 60 dneh po koncu posvetovanj navede ustrezne ukrepe, ki jih morajo sprejeti zadevne države članice, da bi odstranile ovire iz odstavka 2.

POGLAVJE III

ODOBRITEV SPREMEMBE ALI SKLENITVE DVOSTRANSKIH SPORAZUMOV O NALOŽBAH

Člen 7

Odobritev spremembe ali sklenitve dvostranskega sporazuma o naložbah

Ob upoštevanju pogojev iz členov 8 do 11 se državi članici odobri, da začne pogajanja s tretjo državo za spremembo ali sklenitev novega dvostranskega sporazuma o naložbah.

Člen 8

Uradno obveščanje Komisije

1. Kadar namerava država članica začeti pogajanja s tretjo državo za spremembo dvostranskega sporazuma o naložbah ali njegovo sklenitev, Komisijo uradno pisno obvesti o svoji nameri.

2. Uradno obvestilo iz odstavka 1 vsebuje ustrezno dokumentacijo in navedbo določb, o katerih se bo pogajalo ali ponovno pogajalo, cilje pogajanj in vse druge ustrezne informacije.

3. Uradno obvestilo iz odstavka 1 se pošlje najmanj pet mesecev pred predvidenim začetkom uradnih pogajanj.

4. Kadar informacije, ki jih je uradno posredovala država članica, ne zadostujejo za odobritev začetka uradnih pogajanj v skladu s členom 9, lahko Komisija zahteva dodatne informacije.

5. Komisija drugim državam članicam omogoči vpogled v uradno obvestilo iz odstavka 1 tega člena in na zahtevo tudi v spremljajočo dokumentacijo v skladu z zahtevami glede zaupnosti iz člena 14.

Člen 9

Odobritev začetka uradnih pogajanj

1. Komisija odobri državi članici začetek uradnih pogajanj s tretjo državo za spremembo ali sklenitev dvostranskega sporazuma o naložbah, razen če ugotovi, da bi bil začetek takšnih pogajanj:

(a)	v nasprotju s pravom Unije v obsegu, ki bi presegal neskladnosti zaradi delitve pristojnosti med Unijo in njenimi državami članicami;

(b)	nepotreben, ker je Komisija v skladu s členom 218(3) PDEU predložila ali se je odločila predložiti priporočilo za začetek pogajanj z zadevno tretjo državo;

(c)	v nasprotju z načeli in cilji zunanjega delovanja Unije, določenimi v skladu s splošnimi določbami iz poglavja 1 naslova V Pogodbe o Evropski uniji, ali

(d)	resna ovira pri pogajanjih Unije o dvostranskih sporazumih o naložbah s tretjimi državami ali njihovi sklenitvi.

2. V okviru odobritve iz odstavka 1 lahko Komisija od države članice zahteva, da v takšna pogajanja in v morebitni prihodnji dvostranski sporazum o naložbah vključi ali iz njih izključi določene klavzule, ki so potrebne, da se zagotovi skladnost z naložbeno politiko Unije ali združljivost s pravom Unije.

3. Odobritev iz odstavka 1 tega člena se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 16(2). Komisija sprejme odločitev v 90 dneh od prejema uradnega obvestila iz člena 8. Če so pri sprejemanju odločitve potrebne dodatne informacije, se rok 90 dni šteje od datuma prejetja dodatnih informacij.

4. Komisija Evropski parlament in Svet obvesti o odločitvah, sprejetih v skladu z odstavkom 3.

5. Če Komisija ne izda odobritve v skladu z odstavkom 1, o tem obvesti zadevno državo članico in navede razloge za takšno odločitev.

Člen 10

Sodelovanje Komisije pri pogajanjih

Kar zadeva naložbe je Komisija na vseh stopnjah pogajanj obveščena o napredku in rezultatih pogajanj za spremembo ali sklenitev dvostranskega sporazuma o naložbah ter lahko zahteva, da sodeluje pri pogajanjih v zvezi z naložbami med državo članico in tretjo državo.

Člen 11

Odobritev podpisa in sklenitve dvostranskega sporazuma o naložbah

1. Zadevna država članica pred podpisom dvostranskega sporazuma o naložbah Komisijo uradno obvesti o rezultatih pogajanj in ji posreduje besedilo takega sporazuma.

2. Ta člen se uporablja tudi za dvostranske sporazume o naložbah, za katere so pogajanja potekala pred … (6), vendar zanje ne velja obveznost uradnega obveščanja iz člena 2 ali člena 12.

3. Komisija po prejemu uradnega obvestila oceni, ali je izpogajani dvostranski sporazum o naložbah v nasprotju z zahtevami iz člena 9(1) in (2).

4. Kadar Komisija ugotovi, da so pogajanja privedla do dvostranskega sporazuma o naložbah, ki izpolnjuje zahteve iz člena 9(1) in (2), državi članici odobri podpis in sklenitev takega sporazuma. Členi 3, 5 in 6 se uporabljajo za tovrstne sporazume tako, kot če bi bila Komisija o njih uradno obveščena v skladu s členom 2.

5. Odločitve v skladu z odstavkom 4 tega člena se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 16(2). Komisija sprejme odločitev v 90 dneh od prejema uradnega obvestila iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Če so pri sprejemanju odločitve potrebne dodatne informacije, se rok 90 dni začne šteti od datuma prejetja dodatnih informacij.

6. Če Komisija odobritev poda v skladu z odstavkom 4, zadevna država članica Komisijo uradno obvesti o sklenitvi in začetku veljavnosti dvostranskega sporazuma o naložbah ter o vseh naknadnih spremembah statusa takega sporazuma.

7. Komisija Evropski parlament in Svet obvesti o odločitvah, sprejetih v skladu z odstavkom 4.

8. Če Komisija ne poda odobritve v skladu z odstavkom 4, o tem obvesti zadevno državo članico in navede razloge za takšno odločitev.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 12

Sporazumi, ki so jih države članice podpisale med 1. decembrom 2009 in … (6)

1. Če je država članica dvostranski sporazum o naložbah s tretjo državo podpisala med 1. decembrom 2009 in … (6), ta država članica Komisijo do … (7) uradno obvesti o sporazumu, ki ga želi ohraniti v veljavi ali dopustiti, da začne veljati. Uradnemu obvestilu priloži kopijo takega dvostranskega sporazuma o naložbah.

2. Komisija po prejemu uradnega obvestila oceni, ali je dvostranski sporazum o naložbah, o katerem je bila uradno obveščena v skladu z odstavkom 1 tega člena, v nasprotju z zahtevami iz člena 9(1) in (2).

3. Če Komisija ugotovi, da dvostranski sporazum o naložbah, o katerem je bila uradno obveščena v skladu z odstavkom 1 tega člena, izpolnjuje zahteve iz člena 9(1) in (2), odobri ohranitev ali začetek veljavnosti takega sporazuma v skladu s pravom Unije.

4. Komisija odločitev iz odstavka 3 tega člena sprejme v 180 dneh od datuma prejema uradnega obvestila iz odstavka 1 tega člena. Kadar so pri sprejemanju odločitve potrebne dodatne informacije, se rok 180 dni začne šteti od datuma prejetja dodatnih informacij. Odločitve v skladu z odstavkom 3 tega člena se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 16(2).

5. Razen če je bil dvostranski sporazum o naložbah odobren v skladu z odstavkom 3 tega člena, država članica ne sprejme nadaljnjih ukrepov za sklenitev takega sporazuma ter prekliče ali razveljavi že sprejete ukrepe.

6. Če Komisija odobritev poda v skladu z odstavkom 3 tega člena, zadevna država članica Komisijo uradno obvesti o začetku veljavnosti dvostranskega sporazuma o naložbah ter o vseh naknadnih spremembah statusa takega sporazuma. Členi 3, 5 in 6 se uporabljajo za tak sporazum tako, kot če bi bila Komisija o njem uradno obveščena v skladu s členom 2.

7. Komisija Evropski parlament in Svet obvesti o odločitvah, sprejetih v skladu z odstavkom 3.

8. Če Komisija ne poda odobritve v skladu z odstavkom 3, o tem obvesti zadevno državo članico in navede razloge za takšno odločitev.

Člen 13

Ravnanje držav članic v zvezi z dvostranskim sporazumom o naložbah s tretjo državo

Kadar dvostranski sporazum o naložbah spada na področje uporabe te uredbe, zadevna država članica:

(a)

brez nepotrebnega odlašanja obvesti Komisijo o vseh srečanjih, ki bodo potekala v skladu z določbami takega sporazuma. Komisiji se sporoči dnevni red in vse ustrezne informacije, ki omogočajo razumevanje vsebin, ki bodo obravnavane na teh srečanjih. Komisija lahko v zvezi s tem od zadevne države članice zahteva dodatne informacije. Kadar bi lahko obravnavana tema vplivala na izvajanje naložbenih politik Unije, vključno zlasti s skupno trgovinsko politiko, lahko Komisija od zadevne države članice zahteva, da zavzame določeno stališče;

(b)

brez nepotrebnega odlašanja obvesti Komisijo o vseh dejstvih, s katerimi se je seznanila in ki kažejo, da določeni ukrep ni v skladu s takim sporazumom. Država članica tudi takoj obvesti Komisijo o vsakem zahtevku za reševanje sporov, vloženem v okviru dvostranskega sporazuma o naložbah, takoj ko je s takim zahtevkom seznanjena. Država članica in Komisija v celoti sodelujeta in sprejmeta vse potrebne ukrepe za zagotovitev učinkovite obrambe, pri čemer lahko po potrebi v postopku sodeluje Komisija;

(c)

pred aktiviranjem kakršnih koli ustreznih mehanizmov za reševanje sporov proti tretji državi iz takega dvostranskega sporazuma o naložbah zaprosi za soglasje Komisije in, če Komisija to zahteva, take mehanizme aktivira. Ti mehanizmi vključujejo posvetovanja z drugo pogodbenico dvostranskega sporazuma o naložbah in reševanje sporov, če je to določeno v takem sporazumu. Država članica in Komisija v celoti sodelujeta pri izvajanju postopkov v okviru ustreznih mehanizmov, ki lahko vključujejo, če je to ustrezno, udeležbo Komisije v zadevnih postopkih.

Člen 14

Zaupnost

Pri uradnem obveščanju Komisije o pogajanjih in njihovem rezultatu v skladu s členoma 8 in 11 lahko države članice navedejo, ali je treba katere koli posredovane informacije obravnavati kot zaupne in ali se smejo te informacije posredovati drugim državam članicam.

Člen 15

Pregled

1. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe do … (8).

2. Poročilo vsebuje pregled odobritev, ki so bile zahtevane in podane v skladu s poglavjem III, ter pregled potrebe po nadaljnji uporabi navedenega poglavja.

3. Če je v poročilu priporočeno prenehanje uporabe poglavja III ali sprememba njegovih določb, se navedenemu poročilu priloži ustrezni zakonodajni predlog.

Člen 16

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga Odbor za sporazume o naložbah. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …

Za Evropski parlament

Predsednik

…

Za Svet

Predsednik

…

(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2011 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 4. oktobra 2012. Stališče Evropskega parlamenta z dne … (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) Datum začetka veljavnosti te uredbe.

(3) UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(4) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(5) 30 dni po začetku veljavnosti te uredbe.

(6) Datum začetka veljavnosti te uredbe.

(7) 30 dni po začetku veljavnosti te uredbe.

(8) 7 let po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

UTEMELJITEV SVETA

I. UVOD

Komisija je 8. julija 2010 Svetu predložila predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prehodnih dogovorih za dvostranske sporazume o naložbah med državami članicami in tretjimi državami (1).

Evropski parlament je na plenarnem zasedanju 10. maja 2011 sprejel stališče v prvi obravnavi in izglasoval spremno zakonodajno resolucijo (2).

Predsedstvo se je po pooblastilu Coreperja (3) in v skladu s točkami 16 do 18 Skupne izjave o praktičnih ureditvah za postopek soodločanja (4) udeležilo neuradnih sestankov z Evropskim parlamentom, da bi dogovor med institucijami dosegli že v prvi obravnavi v Svetu. Takšen dogovor je bil nato dosežen na neuradnem tristranskem srečanju 29. maja 2012.

Predsednik Odbora Evropskega parlamenta za mednarodno trgovino je v pismu predsedniku Coreperja (2. del) z dne 31. maja 2012 navedel, da bo v primeru, če bo Svet Parlamentu uradno predložil svoje stališče, kot je priloženo pismu, na plenarnem zasedanju priporočil, naj ga Parlament v drugi obravnavi sprejme brez sprememb, potem ko ga bodo pregledali pravniki lingvisti.

Svet je 26. junija 2012 odobril navedeni politični dogovor (5).

II. CILJ PREDLOGA

S Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU), ki je začela veljati 1. decembra 2009, je bila določena izključna pristojnost EU v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami v okviru skupne trgovinske politike (člen 207(1) PDEU). Komisija je na podlagi tega sprejela predlog navedene uredbe, ki se nanaša samo na prehodne vidike upravljanja nove pristojnosti EU v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami. Cilji, merila in vsebina nove pristojnosti so obravnavani v ločenem sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu, ki je bilo sprejeto hkrati z zakonodajnim predlogom (6).

Cilj tega predloga je odobriti nadaljevanje izvajanja mednarodnih sporazumov o naložbah med državami članicami in tretjimi državami ter določiti pogoje in postopkovni okvir za pogajanja o takih sporazumih in njihovo sklenitev s strani držav članic.

III. ANALIZA STALIŠČA SVETA V PRVI OBRAVNAVI

Splošno

Svet v celoti podpira oblikovanje okvira skupne naložbene politike, ki vzpostavlja enake konkurenčne pogoje za vse vlagatelje iz EU v tretjih državah in za vlagatelje iz tretjih držav v EU.

Ker so dvostranski sporazumi o naložbah držav članic s tretjimi državami za evropske vlagatelje v tujini zaenkrat glavni vir zaščite in pravne varnosti, novi pravni okvir ne bi smel negativno vplivati na zaščito vlagateljev in jamstva, ki jih imajo na podlagi obstoječih sporazumov. Po mnenju Sveta ima koncept nadomeščanja obstoječih sporazumov držav članic s sporazumi EU osrednjo vlogo pri preprečevanju pravne praznine, saj vlagateljem zagotavlja trajno zaščito in pravno varnost.

Stališče Sveta v prvi obravnavi, ki je rezultat političnega dogovora med Evropskim parlamentom, Komisijo in Svetom, vsebuje naslednje ključne spremembe predloga Komisije:

Vsebina in področje uporabe (poglavje I – člen 1)

Parlament pri tem členu ni predlagal sprememb; uvedel pa je nekaj dopolnitev. Odstavek 1 v primerjavi z besedilom Komisije vsebuje nekaj podrobnejših obrazložitev, opredeljuje pa tudi, da uredba ne posega v delitev pristojnosti, določenih v Pogodbi. Novi odstavek 2 vsebuje opredelitev izraza „dvostranski sporazum o naložbah“.

Ohranitev veljavnosti obstoječih dvostranskih sporazumov o naložbah (poglavje II – členi 2–6)

V členu 2, ki zadeva uradno obveščanje Komisije, so bili predlogi sprememb Parlamenta sprejeti. Besedilo vsebuje še nekaj dodatnih tehničnih dopolnitev.

Koncept nadomeščanja, ki je utemeljen v členu 3 (ohranitev veljavnosti), je ključnega pomena za zagotovitev trajne zaščite vlagateljev in s tem njihove pravne varnosti. Parlament pri tem členu ni predlagal sprememb.

Člen 5, ki zadeva ocene Komisije, je bil temeljito spremenjen. Svet sicer ni mogel sprejeti znatnega dela predloga spremembe Parlamenta, je pa sprejel njegovo zamisel o vključitvi pojma „resne ovire“ v spremenjeno besedilo (vključen je tudi v več drugih členov). Po mnenju Sveta zgolj obstoja dvostranskih sporazumov o naložbah ne bi smeli šteti za „resno oviro“.

Člen 6 o obveznosti sodelovanja poleg členov 3 in 5 pomeni jedro te uredbe. Besedilo Komisije je bilo bistveno spremenjeno, da bi izpostavili pomen tesnega sodelovanja med državami članicami in Komisijo pri premagovanju morebitnih resnih ovir pri pogajanjih o dvostranskih sporazumih o naložbah med EU in tretjimi državami ali sklepanju teh sporazumov, obstoj katerih je ugotovila Komisija. Slednja lahko v skladu z določbami tega člena navede ustrezne ukrepe, ki jih morajo sprejeti zadevne države članice, da bi odstranile navedene ovire. Predlogov sprememb Parlamenta ni bilo mogoče sprejeti.

Odobritev spremembe ali sklenitve dvostranskih sporazumov o naložbah (poglavje III – členi 7–11)

Predlogi sprememb Parlamenta v zvezi s členi 7 (odobritev spremembe ali sklenitve dvostranskega sporazuma o naložbah), 8 (uradno obveščanje Komisije), 9 (odobritev začetka uradnih pogajanj) in 11 (odobritev podpisa in sklenitve dvostranskega sporazuma o naložbah) so bili deloma sprejeti. V zvezi s členom 10 (sodelovanje Komisije pri pogajanjih) predloga spremembe Parlamenta ni bilo mogoče sprejeti, saj je besedilo predloga Komisije ostalo nespremenjeno.

Končne določbe (poglavje IV – členi 12–17)

Svet se je v neuradnih stikih s Parlamentom strinjal, da bo sledil njegovemu predlogu, naj v uredbo vključi nov člen 12 v zvezi s sporazumi, ki so jih države članice podpisale med začetkom veljavnosti PDEU, tj. 1. decembra 2009, in začetkom veljavnosti te uredbe, čeprav Parlament v zvezi s tem v svojem stališču v prvi obravnavi ni predlagal sprememb. Svet je s tem jasno pokazal, da v celoti priznava nove pristojnosti EU na področju neposrednih tujih naložb. Ta člen zadeva postopke, ki jih je treba upoštevati (obvestilo s strani držav članic, ocena in odobritev Komisije) za navedeno kategorijo dvostranskih sporazumov o naložbah.

V zvezi s členom 15 (pregled) je bil dosežen kompromis o roku za poročilo o uporabi uredbe, tj. sedem let po začetku veljavnosti uredbe – namesto deset let, kot sta predlagala Parlament in Svet, oziroma pet let, kot je prvotno predlagala Komisija.

Glede člena 16 (postopek v odboru) je Svet sprejel predlog spremembe Parlamenta, s katerim je ta pozval k uporabi svetovalnega postopka.

IV. SKLEP

Stališče Sveta v prvi obravnavi odraža dogovor, ki je bil dosežen na neuradnih sestankih med Svetom in Parlamentom ob pomoči Komisije. Besedilo izpolnjuje ključno zahtevo po zagotavljanju trajne zaščite in pravne varnosti vlagateljev, obenem pa zagotavlja tudi učinkovito izvajanje nove izključne pristojnosti EU v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami. Svet zato pričakuje, da bo njegovo stališče v prvi obravnavi za Parlament sprejemljivo.

(1) Dok. 11953/10 WTO 252 FDI 12.

(2) Dok. 9726/11 CODEC 749 WTO 195 FDI 12 PE 206.

(3) Dok. 10908/11 WTO 228 FDI 15 CODEC 950.

(4) UL C 145, 30.6.2007, str. 5.

(5) Dok. 10892/12 WTO 216 FDI 17 CODEC 1557.

(6) Dok. 11952/10 WTO 251 FDI 11. Svet je na tej osnovi 25. oktobra 2010 sprejel sklepe o celoviti evropski mednarodni naložbeni politiki (dok. 14373/10).

IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA, SVETA IN KOMISIJE

V tej uredbi, zlasti pa v uvodnih izjavah 17, 18 in 19, je sicer določena uporaba postopkov iz Uredbe (EU) št. 182/2011, vendar to ne pomeni precedensa, ki bi dovoljeval, da lahko Unija v prihodnjih predpisih v skladu s členom 2(1) PDEU pooblasti države članice, da izdajo in sprejmejo pravno zavezujoče akte na področjih v izključni pristojnosti Unije. Poleg tega se tudi uporaba svetovalnega postopka v tej uredbi za razliko od postopka pregleda ne sme obravnavati kot precedens za prihodnje predpise, ki določajo okvir skupne trgovinske politike.

		ISSN 1977-1045 doi:10.3000/19771045.CE2012.352.slv
Uradni list Evropske unije		C 352E

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 55 16. november 2012

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	III Pripravljalni akti
	SVET
2012/C 352E/01	Stališče Sveta (EU) št. 10/2012 v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1406/2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost Sprejeto v Svetu dne 4. oktobra 2012	1

2012/C 352E/02	Stališče Sveta (EU) št. 11/2012 v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prehodnih dogovorih za dvostranske sporazume o naložbah med državami članicami in tretjimi državami Sprejeto v Svetu dne 4. oktobra 2012	23