ISSN 1977-1045

doi:10.3000/19771045.C_2012.277.slv

Uradni list

Evropske unije

C 277

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 55
13. september 2012


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

I   Resolucije, priporočila in mnenja

 

RESOLUCIJE

 

Odbor regij

 

96. plenarno zasedanje 18. in 19. julija 2012

2012/C 277/01

Resolucija o prednostnih nalogah Odbora regij za leto 2013 glede na delovni program Evropske komisije

1

 

MNENJA

 

Odbor regij

 

96. plenarno zasedanje 18. in 19. julija 2012

2012/C 277/02

Mnenje Odbora regij – Migracije in mobilnost – Globalni pristop

6

2012/C 277/03

Mnenje Odbora regij – Krepitev solidarnosti znotraj Evropske unije na področju azila

12

2012/C 277/04

Mnenje Odbora regij – Mesta v prihodnosti: okoljsko in socialno trajnostna mesta

18

 

III   Pripravljalni akti

 

ODBOR REGIJ

 

96. plenarno zasedanje 18. in 19. julija 2012

2012/C 277/05

Mnenje Odbora regij – Finančni instrumenti EU na področju notranjih zadev

23

2012/C 277/06

Mnenje Odbora regij – Finančni instrumenti EU na področju pravice in državljanstva

43

2012/C 277/07

Mnenje Odbora regij – Mehanizem za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih

51

2012/C 277/08

Mnenje Odbora regij – Predlog uredbe o vzpostavitvi programa za okoljske in podnebne ukrepe (LIFE)

61

2012/C 277/09

Mnenje Odbora regij – Podeljevanje koncesijskih pogodb

74

2012/C 277/10

Mnenje Odbora regij – Predlog uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju

96

2012/C 277/11

Mnenje Odbora regij – Letališki sveženj

110

2012/C 277/12

Mnenje Odbora regij – Instrument za povezovanje Evrope

125

2012/C 277/13

Mnenje Odbora regij – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES

137

2012/C 277/14

Mnenje Odbora regij – Obzorje 2020 (okvirni program za raziskave in inovacije)

143

2012/C 277/15

Mnenje Odbora regij – Ustvarjalna Evropa

156

2012/C 277/16

Mnenje Odbor regij – Mehanizem Unije na področju civilne zaščite

164

2012/C 277/17

Mnenje Odbora regij – Sveženj Odgovorna podjetja

171

SL

 


I Resolucije, priporočila in mnenja

RESOLUCIJE

Odbor regij

96. plenarno zasedanje 18. in 19. julija 2012

13.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 277/1


Resolucija o prednostnih nalogah Odbora regij za leto 2013 glede na delovni program Evropske komisije

2012/C 277/01

ODBOR REGIJ

ob upoštevanju sporočila Komisije o delovnem programu Komisije za leto 2012 „Evropska prenova“ (1),

ob upoštevanju resolucije Odbora regij z dne 15. decembra 2011 o prednostnih nalogah Odbora regij za leto 2012 glede na zakonodajni in delovni program Evropske komisije (2),

ob upoštevanju resolucije Odbora regij z dne 16. februarja 2012 za spomladansko zasedanje Evropskega sveta 2012 o osnutku pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (3),

ob upoštevanju Protokola o sodelovanju med Evropsko komisijo in Odborom regij z dne 16. februarja 2012,

ker želi predstaviti glavna stališča v zvezi z delovnim programom Komisije za leto 2013,

Prihodnost Unije

1.

je prepričan, da je medtem, ko se Evropska unija sooča z zelo velikimi izzivi pri reševanju sedanje finančne, gospodarske, socialne in politične krize, nujno potreben ambiciozen delovni program Evropske komisije za leto 2013, ki bo spodbujal trajnostno rast, ustvarjanje delovnih mest in kakovost življenja v Evropi ter prispeval k ponovni vzpostavitvi zaupanja državljanov v proces evropskega združevanja;

2.

meni, da mora oživitev gospodarstva temeljiti na dveh enako pomembnih stebrih strukturnih reform: ponovnemu zagonu rasti in zagotavljanju proračunske discipline;

3.

podpira tesnejše gospodarsko povezovanje in boljše usklajevanje političnih prednostnih nalog, prihodkov in odhodkov med vsemi upravnimi ravnmi ob hkratnem spoštovanju avtonomije in pristojnosti nacionalne, regionalne in lokalne ravni upravljanja; na podlagi načel subsidiarnosti in upravljanja na več ravneh zavrača vsakršno prikrito ali odkrito ponovno nacionalizacijo ali centralizacijo politik;

4.

poziva Evropsko komisijo, naj se vzdrži poskusov uporabe medvladnih sporazumov, s katerimi bi obšla demokratične postopke v Uniji, kot so dogovorjeni v Pogodbah, ne da bi pri tem ogrozila okrepljeno sodelovanje, predvideno v Lizbonski pogodbi;

5.

opozarja na stališče Odbora regij (4), da je zgodnje sprejetje naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 na koncu leta 2012 pomemben signal, da se je EU sposobna odzivati na svetovne izzive z lastno strategijo za rast, delovna mesta in konkurenčnost ter da je to predpogoj za jamstvo, da se bo kohezijska politika nadaljevala neprekinjeno;

6.

znova poudarja, da je proračun EU usmerjen v naložbe, da je treba zavrniti krčenje finančnih sredstev za programe, ki so del programa EU za rast in da je treba ustvariti nova lastna sredstva, zlasti z namenom, da se nadomestijo nacionalni prispevki v proračun EU;

7.

ponovno opozarja na odločenost lokalnih in regionalnih oblasti, da sodelujejo pri poenostavitvi skladov EU in reviziji finančne uredbe, s čimer bi zmanjšali upravno breme, povečali učinek vzvoda javnih sredstev na ravni EU ter na nacionalni in regionalni ravni, davkoplačevalcem v EU pa zagotovili preglednost in odgovornost;

8.

meni, da bi morala Evropska komisija predstaviti analizo učinkov Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji na lokalne in regionalne oblasti ter pri tem zlasti obravnavati vprašanje, kako se zagotavlja proračunska avtonomnost lokalnih in regionalnih oblasti;

9.

podpira prizadevanja za zagotavljanje proračunske discipline, zlasti v zvezi z reševanjem vprašanja visoke stopnje javnega dolga, ki resno ogroža solidarnost med generacijami. Zadostne zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti lahko hkrati zagotovijo rast prek preudarnih naložb, kot na primer z izvajanjem projektov, ki se sofinancirajo z evropskimi skladi in javnimi naročili;

10.

ponovno poziva Komisijo, naj določbe člena 9 Pogodbe o delovanju EU o spodbujanju visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanju ustrezne socialne zaščite in boju proti socialni izključenosti vključi v vse svoje predloge; zato ji močno priporoča, naj predstavi uravnotežena priporočila v zvezi z evropskim semestrom ter navedene obveznosti iz Pogodbe upošteva v vsej zakonodaji, povezani s finančno in gospodarsko krizo;

11.

poziva Komisijo k sodelovanju z Odborom regij pri pripravi akta o evropskih upravnih postopkih;

Strategija Evropa 2020 in evropski semester

12.

poudarja, da bi evropski semester sicer moral prispevati k ekonomski rasti, fiskalni disciplini in reševanju strukturnih izzivov, vendar morajo tudi Evropska komisija in države članice pozorno predvidevati in spremljati učinek teh ukrepov na avtonomnost lokalnih in regionalnih oblasti;

13.

pozitivno ocenjuje novi „Pakt za rast in delovna mesta“, ki ga je junija 2012 sprejel Evropski svet, ter podpira njegovo pobudo, da je treba za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020 „na vseh ravneh upravljanja v Evropski uniji uporabiti vse vzvode, instrumente in politike“ (5);

14.

podpira prizadevanja Evropske komisije za izboljšanje ureditve upravljanja, zlasti pa načela partnerstva, pri pripravi, izvajanju in oceni nacionalnih programov reform; hkrati jo poziva, naj ocene teh vidikov vključi tudi v priporočila za posamezne države;

15.

opozarja, da je treba v nacionalne programe reform (6) vključiti strukture, usmerjene v rezultate (kot so teritorialni pakti); poleg tega je treba priznati in podpreti pobude, ki spodbujajo konkurenčnost in inovacije na lokalni in regionalni ravni, kot je oznaka Evropska podjetniška regija;

16.

se veseli krepitve sodelovanja z Evropsko komisijo v celotnem političnem ciklu strategije Evropa 2020 in poziva k temu, da se Odbor regij vključi v pripravo letnega pregleda rasti;

17.

predlaga, naj Evropska komisija redno posodablja izvajanje vodilnih pobud strategije Evropa 2020 in pri tem posebej poroča o vključenosti lokalnih in regionalnih oblasti v njihovo izvajanje;

18.

poziva Evropsko komisijo, naj leta 2013 v okviru vmesne ocene strategije predstavi, kako namerava v zvezi s tem zagotoviti tesno sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti;

19.

poziva k temu, da mora vsaka preusmeritev neuporabljenih sredstev iz strukturnih skladov v nov program za rast spoštovati načelo subsidiarnosti ter vključevati lokalne in regionalne oblasti;

20.

spodbuja Evropsko komisijo, naj nadalje išče rešitve za ključne probleme, kot sta brezposelnost mladih ter zaposlovanje delavcev, starejših od 55 let, in socialno prikrajšanih skupin, in pri tem upošteva ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti; vabi predvsem Evropsko komisijo, naj predstavi osnutek priporočila Sveta za uredbo o jamstvu za mlade; poziva k temu, da se v nacionalne načrte za delovna mesta vključi konkretna lokalna in regionalna razsežnost;

21.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v prihodnjem priporočilu v zvezi z revščino otrok in njihovo blaginjo upoštevani predlogi iz mnenja OR o revščini otrok (CdR 333/2011, februar 2012), zlasti glede sprejetja celovite strategije boja proti revščini otrok in socialni izključenosti, ki bi vključevala nacionalno, regionalno in lokalno raven, ter oblikovanja okvira za spremljanje, temelječega na zanesljivih kazalnikih, ki je povezan tudi z obstoječim mehanizmom poročanja iz Konvencije ZN o otrokovih pravicah. OR je prepričan, da bi bilo treba leta 2013 na podlagi konkretnih poročil držav članic v okviru nacionalnih programov reform in strategije Evropa 2020 oceniti učinek krize na revščino otrok;

Proračun EU

22.

znova opozarja na to, da bi moral v času krize in varčevanja proračun EU izkoristiti čim več javnega in zasebnega sofinanciranja na vseh ravneh upravljanja (7); obžaluje pomanjkanje statističnih podatkov, s katerimi bi lahko zanesljivo ocenili tovrstni učinek vzvoda in multiplikacijski učinek;

23.

podpira namero Evropske komisije, da predstavi poročilo o kakovosti javne porabe (8); priporoča, da se pri izračunih proračunskega primanjkljaja ločijo tekoči izdatki in naložbe, da se prepreči, da se naložbe z dolgoročnim neto donosom prikažejo kot izdatki;

24.

poudarja, da je zlasti mogoče iskati sinergije med proračunom EU ter nacionalnimi in podnacionalnimi proračuni, pod pogojem, da so vzpostavljeni ustrezni in učinkoviti mehanizmi usklajevanja, kot je interoperabilnost med javnimi upravami, ki se ukvarjajo s proračunskimi zadevami, da so usklajena računovodska pravila za javne finance in proračunski cikli ter primerljive proračunske strukture, in poziva Evropsko komisijo, naj objavi zeleno knjigo, da se preučijo konkretni ukrepi, ki so možni na tem področju;

Enotni trg, MSP in industrija

25.

poziva Evropsko komisijo, naj v svoj program dela za leto 2013 vključi akt za enotni trg III, ki bi moral zajemati vse preostale politične pobude iz akta za enotni trg, v zvezi s katerimi se še ne izvajajo nobeni ukrepi, in ohranjati ravnovesje med ekonomskim in socialnim stebrom ter stebrom upravljanja v zvezi s štirimi temeljnimi svoboščinami;

26.

poziva Komisijo, naj zlasti namenja pozornost nadaljnjemu izboljšanju čezmejne mobilnosti delavcev z zaščito pravic delavcev in izboljša sistem priznavanja kvalifikacij, da se podpre mobilnost kvalificiranih delavcev;

27.

spodbuja Evropsko komisijo, naj umakne svoj predlog uredbe Sveta o uveljavljanju pravice do kolektivnih ukrepov v okviru svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev, na podlagi katerega je 12 nacionalnih parlamentov sprožilo postopek zgodnjega opozarjanja v zvezi s subsidiarnostjo;

28.

poudarja pomembno vlogo MSP pri oživitvi gospodarstva in na področju zaposlovanja na lokalni in regionalni ravni; to je mogoče nadalje okrepiti z udeležbo MSP, univerz ter lokalnih in regionalnih oblasti v programih EU za financiranje raziskav in inovacij;

29.

poziva Evropsko komisijo, naj MSP omogoči lažji dostop do financiranja in javnih naročil ter nadaljuje z zmanjševanjem upravnih bremen;

30.

pričakuje, da bo Evropska komisija vključila OR v pregled vodilne pobude o industrijski politiki;

31.

soglaša s pozivom Evropskega parlamenta Komisiji, naj do januarja 2013 v skladu s členom 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravi predlog direktive, ki bo zagotovila dostop potrošnikov, ki zakonito prebivajo v Uniji, do osnovnih plačilnih storitev;

32.

vnovič poziva k oblikovanju evropske agende za socialna stanovanja, ki bi razjasnila konkurenčna pravila v zvezi s socialnimi stanovanji in omogočila lokalnim in regionalnim oblastem, da zagotovijo spodobna in cenovno dostopna socialna stanovanja, spodbujajo socialno raznolikost in se borijo proti diskriminaciji;

33.

poziva Evropsko komisijo, naj po umiku prvega predloga uredbe o statutu evropskih vzajemnih družb hitro predstavi revidirani osnutek predloga;

Energetika

34.

poziva, naj se v letu 2013 nadaljujejo ukrepi v zvezi z energetskim načrtom za leto 2050, da se zagotovi, da lokalne in regionalne oblasti lahko prispevajo k spodbujanju decentralizirane trajnostne energije in energetske infrastrukture, kot so pametna omrežja, ki je ključni element učinkovite uporabe virov in okolju prijaznega gospodarstva; zato poziva Evropsko komisijo, naj razvije obsežen naložbeni okvir, ki naj bi zajel obdobje do leta 2030, da se zagotovi potrebna gotovost tako za tržne akterje kot tudi lokalne in regionalne oblasti;

35.

poziva Evropsko komisijo, naj oceni možnosti za dodatni finančni instrument z decentraliziranim upravljanjem za podporo izvajanja akcijskih načrtov za trajnostno energijo v regionalnih in lokalnih oblasteh ter zlasti prek konvencije županov; podpira tudi boljše združevanje ukrepov finančne pomoči za energetsko učinkovitost in varčevanje z energijo v prihodnjih programih financiranja EU (9);

36.

poziva Evropsko komisijo, naj si dejavno prizadeva odpraviti težave pri povezovanju med državami članicami in njihovimi posameznimi območji, ter naj se zavzema za ukrepe, ki omogočajo razširjanje proizvodnje energije na mikro ravni in njeno dovajanje v distribucijska omrežja;

37.

poziva k lažjemu dostopu malih in srednje velikih podjetij ter lokalnih in regionalnih oblasti do posojil Evropske investicijske banke za naložbe na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije;

Regionalna politika

38.

poudarja, da je treba izpolniti cilj, da se v začetku leta 2013 sprejme zakonodajni sveženj o kohezijski politiki za obdobje 2014–2020, da se lokalnim in regionalnim oblastem omogoči, da 1. januarja 2014 začnejo s programi strukturnih skladov;

39.

poziva EUROSTAT, naj si v sodelovanju z nacionalnimi statističnimi uradi prizadeva zagotoviti bolj časovno primerljive podatke o regionalnih BDP;

40.

opozarja, da je treba bolj dosledno in strogo upoštevati teritorialno razsežnost politik EU; predlaga, naj Evropska komisija te elemente vključi v svoje prihodnje ocene učinkov in o njih redno poroča (10);

41.

poziva Evropsko komisijo, naj podaljša program začasnih napotitev javnih uslužbencev EU na podnacionalno raven (namesto da namenja pozornost izključno nacionalni ravni), s čimer bodo institucije EU bolje seznanjene z izvajanjem zakonodaje in projektov EU na lokalni in regionalni ravni;

Promet

42.

z zanimanjem pričakuje predlog o prihodnosti politike EU o pristaniščih; poziva, naj se za predlog izvede teritorialna ocena učinka, in izraža pripravljenost za sodelovanje pri tem;

43.

poudarja pomen trajnostne mobilnosti v mestih in predlaga, naj se spodbuja izdaja elektronskih in pametnih vozovnic za vse načine prevoza, vključno z avtobusnim in železniškim prevozom, prevozom s trajekti, souporabo osebnih vozil in koles ter cestninami, da bi izboljšali interoperabilnost sistemov in povečali uporabo javnega prevoza;

Okolje

44.

ugotavlja, da je pomemben razlog za upočasnitev napredka na področju kakovosti zraka premajhna ambicioznost politike EU glede virov emisij ter pomanjkanje nacionalnih ukrepov. Velik del bremen in obveznosti v zvezi z reševanjem problemov kakovosti zraka je bil naložen lokalnim in regionalnim oblastem (11); z zanimanjem pričakuje predloge o obravnavi teh problemov v naslednjem pregledu zakonodaje EU o kakovosti zraka;

45.

pričakuje, da se bodo v tem pregledu uskladili cilji in roki emisijske (viri emisij) in imisijske politike EU ter da se bo zlasti okrepila direktiva o nacionalnih zgornjih mejah emisij, da se znižajo koncentracije ozadja; prav tako pričakuje strožje standarde za NO2/NOx ter drobne delce, ki veljajo za vozila, obravnavo emisij, ki jih povzročajo ladijski in zračni promet ter kmetijstvo, ter poenostavitev kazalnikov in meril, ki se uporabljajo pri merjenju; poziva k povezovanju politike EU o kakovosti zraka z drugimi politikami, zlasti prometno, stanovanjsko, industrijsko, energetsko in podnebno;

46.

poziva k temu, da strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam vsebuje poglavje o posebnih ukrepih za prilagajanje na regionalni in lokalni ravni ter smernice in podporo za lokalne in regionalne nosilce odločanja; razmisliti bi bilo treba tudi o ustanovitvi delovne skupine o strategijah za prilagajanje v posebej ranljivih evropskih regijah, ki bi združevala predstavnike Odbora regij, generalnega direktorata Komisije za podnebne spremembe, Evropske okoljske agencije, Skupnega raziskovalnega središča ter lokalnih in regionalnih mrež in združenj;

Kmetijska in pomorska politika

47.

poudarja, da je potrebno ciljno usmerjeno sporočilo o novi shemi kakovosti EU za lokalne živilske proizvode, saj lokalni sistemi preskrbe s hrano podpirajo lokalno in regionalno gospodarstvo z zagotavljanjem delovnih mest v kmetijstvu in živilski proizvodnji;

48.

se zavzema za večjo prožnost Komisije pri premagovanju trenutne blokade med Evropskim parlamentom in Svetom v zvezi s pravno podlago za večletne načrte v ribiškem sektorju, in verjame, da bo v svežnju predlogov za reformo skupne ribiške politike več pobud za pospeševanje dencentralizacije ribiške politike in izvedbenih ukrepov, ki so prilagojeni potrebam in izzivom, s katerimi se soočajo obalne regije in regije, ki mejijo na celinske vode;

49.

podpira oblikovanje pristopa na podlagi strategije morskih bazenov kot integriranega orodja pomorske politike, vendar meni, da morajo strategije, kot je strategija za Atlantik, ki bo sprejeta leta 2013, vključevati močnejšo teritorialno razsežnost in bolj upoštevati rezultate pristopa makroregionalnih strategij;

Državljanstvo EU

50.

poziva k temu, da se upoštevata lokalna in regionalna razsežnost pri pobudah za krepitev državljanskih pravic in pri prizadevanjih za ponovno vzpostavitev zaupanja državljanov v EU in njene institucije ter vztraja, da je treba vključiti otroke in mlade, upoštevajoč dejstvo, da lahko uveljavljajo svoje državljanske pravice in obveznosti; poziva Komisijo, naj se osredotoči na ta izziv v načrtovanih dejavnostih v okviru evropskega leta državljanov 2013, h kateremu Odbor regij namerava prispevati;

51.

se zavezuje k temu, da bo v sodelovanju z drugimi institucijami EU prispeval k nadaljevanju dela v zvezi z uspešnimi evropskimi državljanskimi pobudami;

Sosednje države EU in položaj Evrope v svetu

52.

poziva k olajšanju dostopa lokalnih in regionalnih akterjev v državah evropske sosedske politike do posebnih skladov EU za to območje in podpira odprtje obstoječih programov, vključno z evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje, za partnerje v sosednjih državah;

53.

znova potrjuje, da namerava še naprej pozitivno sodelovati z Evropsko komisijo v okviru programa instrumenta za lokalno upravo, da se izboljša razvoj zmogljivosti na lokalni ravni ter v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah spodbuja znanje o EU in njenih postopkih; poziva Komisijo, naj preuči možnost razširitve programa na lokalno upravo v državah evropske sosedske politike;

54.

upa, da se bodo njegova priporočila ustrezno upoštevala pri pripravi delovnega programa Komisije za leto 2013 in predsednici Odbora regij nalaga, naj to resolucijo predloži predsednikom Evropske komisije, Evropskega sveta in Evropskega parlamenta, ciprskemu predsedstvu Sveta EU ter prihodnjemu irskemu in litovskemu predsedstvu.

V Bruslju, 19. julija 2012

Predsednica Odbora regij

Mercedes BRESSO


(1)  COM(2011) 777 final.

(2)  CdR 361/2011 fin.

(3)  CdR 42/2012 fin.

(4)  CdR 318/2010, soporočevalca: Mercedes Bresso in Ramon Luis Valcarcel Siso.

(5)  Sklepi Evropskega sveta z zasedanja 28. in 29. junija 2012, str. 7.

(6)  CdR 72/2011, poročevalec: Markku Markkula.

(7)  CdR 318/2010, soporočevalca: Mercedes Bresso in Ramon Luis Valcarcel Siso.

(8)  Glej COM (2012) 299, točka 2.1.

(9)  CdR 85/2012, poročevalec: Brian Meaney.

(10)  CdR 273/2011, poročevalec: Luc Van den Brande.

(11)  CdR 329/2011, poročevalec: Cor Lamers.


MNENJA

Odbor regij

96. plenarno zasedanje 18. in 19. julija 2012

13.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 277/6


Mnenje Odbora regij – Migracije in mobilnost – Globalni pristop

2012/C 277/02

ODBOR REGIJ

poudarja, da bi morala spoštovanje človekovih pravic migrantov in solidarnost do držav, iz katerih izvira večina migracijskih tokov, prevevati vse faze politike EU na področju migracij, tudi v odnosih s tretjimi državami, ob polnem spoštovanju načel iz člena 21(1) PEU;

poudarja, da je potreben natančen pregled vseh vzrokov migracij, tudi podnebnih sprememb, da bi lahko opredelili ustrezni pravni okvir za vse tiste, ki iz svoje države izvora bežijo pred naravnimi nesrečami ali podnebnimi razmerami, ki ogrožajo njihovo preživetje ali fizično integriteto;

meni, da je za globalni pristop k vprašanju migracij potrebno upravljanje na več ravneh, s katerim bi zagotovili, da ga vodijo na najprimernejši ravni glede na okoliščine ter v skladu z načelom subsidiarnosti. Tako bi dosegli tudi največje možne koristi za posameznike v državah izvora in v namembnih državah;

zlasti poziva, da se v izvajanje globalnega pristopa v celoti vključi regionalne in lokalne oblasti ter da se upoštevajo tako obstoječi projekti decentraliziranega sodelovanja kot obstoječe oblike strukturiranega dialoga, kot sta ARLEM in CORLEAP.

Poročevalec

Nichi VENDOLA (IT/PES), predsednik dežele Apulije

Referenčni dokument

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Globalni pristop k vprašanju migracij in mobilnosti

COM(2011) 743 final

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

1.

poudarja pomen globalnega pristopa kot referenčnega okvira za ukrepanje Evropske unije na področju svetovnega upravljanja migracij in mobilnosti ter kot instrumenta, ki zagotavlja vizijo celote migracijskih politik, pri tem pa ima za cilj zagotoviti skladnost ukrepanja Evropske unije na področju zunanjih odnosov in razvojnih politik z migracijskimi politikami;

2.

podpira pobudo Evropske komisije, da predstavi posodobljeno različico globalnega pristopa, ki je bolj razčlenjena in osredotočena na migrante in spoštovanje človekovih pravic v državah izvora in tranzita ter namembnih državah;

3.

poudarja pravico posameznika, da zapusti katero koli državo, vključno s svojo lastno, in se vrne v svojo državo (1), ki je osnovna pravna podlaga vsakršne razprave o migracijah, in nujnost spodbujanja migracije po izbiri ne glede na razloge zanjo ali posebne zahteve namembne države (2);

4.

poudarja, da bi morala spoštovanje človekovih pravic migrantov in solidarnost do držav, iz katerih izvira večina migracijskih tokov, prevevati vse faze politike EU na področju migracij, tudi v odnosih s tretjimi državami, ob polnem spoštovanju načel iz člena 21(1) PEU;

5.

meni, da je treba v opredelitvi možnosti za vstop, ki jih imajo državljani tretjih držav, ter politikah sprejemanja in vključevanja priseljencev zajamčiti učinkovito zaščito človekovih pravic;

6.

poudarja, da je treba v sporazumih o ponovnem sprejemu in sporazumih o vizumskih olajšavah, ki jih sklepajo tako EU kot države članice, pa tudi pri vseh ukrepih za preprečevanje nezakonitega priseljevanja učinkovito spoštovati človekove pravice, kot narekujeta zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kar tudi stalno potrjuje Evropsko sodišče za človekove pravice;

7.

poudarja, da zahteva po omejevanju migracijskih tokov ne sme nikoli prevladati nad pravico vsakogar do mednarodne zaščite v EU; ta mora ostati zatočišče za vse, ki bežijo pred preganjanjem ali so iz drugih razlogov potrebni zaščite;

8.

ugotavlja, da se lahko z gospodarsko krizo, ki je zajela velik del držav članic Evropske unije, poveča napetost, ki obstaja med politikami nadzora meja in spoštovanjem človekovih pravic migrantov;

9.

poudarja, da je potreben natančen pregled vseh vzrokov migracij, tudi podnebnih sprememb (3), da bi lahko opredelili ustrezni pravni okvir za vse tiste, ki iz svoje države izvora bežijo pred naravnimi nesrečami ali podnebnimi razmerami, ki ogrožajo njihovo preživetje ali fizično integriteto (4);

10.

poziva Evropsko komisijo, naj objavi delovni dokument o migracijah in podnebnih spremembah, kot je napovedala v sporočilu o migracijah z dne 4. maja 2011 (5);

11.

meni, da je treba za učinkovitejši globalni pristop bolje uskladiti ukrepe, sprejete na ravni Evropske unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, pa tudi s tretjimi državami;

12.

poudarja, kot je že zapisal, „da se skupna politika priseljevanja najprej odločilno nanaša na lokalne in regionalne skupnosti, ki se po eni strani soočajo posebej s težavami zaradi nezakonitega priseljevanja, po drugi pa morajo tem osebam zagotoviti vrsto storitev v okviru lokalnega procesa vključevanja. Zato morajo biti obsežno vključene v vzpostavljanje evropskega okvira za zakonito priseljevanje, v ukrepe proti nezakonitemu priseljevanju in v razvojno sodelovanje z državami izvora“ (6);

13.

izraža zadovoljstvo z znatnim napredkom, doseženim pri prizadevanjih, da pošiljanje denarja v države izvora priseljencev postane bolj pregledno, varno in cenejše, ter podpira pobude Evropske komisije za usmerjanje nakazil migrantov v produktivne naložbe;

14.

podpira dejstvo, da Komisija v globalnem pristopu poudarja vlogo, ki jo imajo lahko izseljenci tako pri razvojnih politikah kot pri urejanju migracijskih tokov, pri čemer so najboljši podporni ukrepi pri odhodu v namembne države in vključevanju v tamkajšnjo družbo.

ODBOR REGIJ

Vloga lokalnih in regionalnih oblasti pri uresničevanju globalnega pristopa

15.

meni, da je za globalni pristop k vprašanju migracij potrebno upravljanje na več ravneh, s katerim bi zagotovili, da ga vodijo na najprimernejši ravni glede na okoliščine ter v skladu z načelom subsidiarnosti. Tako bi dosegli tudi največje možne koristi za posameznike v državah izvora in v namembnih državah;

16.

ocenjuje, da so lokalne in regionalne oblasti ključni akterji globalnega pristopa: akterji, ki spodbujajo in izvajajo socialne politike in politike zaposlovanja, sprejemanje, integracijo ter obravnavanje nezakonitega priseljevanja, obenem pa navezujejo intenziven dialog in raznolike načine sodelovanja z državami izvora in tranzita migracijskih tokov (7);

17.

ugotavlja, da lokalne in regionalne oblasti že zdaj spodbujajo pobude za dialog z lokalnimi in regionalnimi oblastmi tretjih držav, od katerih so številne države izvora ali tranzita migracijskih tokov, ali projekte za decentralizirano sodelovanje;

18.

upa, da bosta ARLEM, Evro-sredozemska skupščina lokalnih in regionalnih oblasti, in CORLEAP, konferenca regionalnih in lokalnih oblasti za vzhodno partnerstvo, veljala za idealni forum za razvoj dialoga o politikah priseljevanja in razvoja z regionalnimi oblastmi Sredozemlja in Vzhodne Evrope;

19.

meni, da si je treba prizadevati za čim večjo skladnost med dvostranskimi pobudami držav članic ter že obstoječimi regionalnimi in dvostranskimi dialogi, ki veljajo za instrument zunanje politike EU na področju priseljevanja, in za to, da bo ta skladnost zajamčena tudi s polnim upoštevanjem pobud za dialog, ki jih spodbujajo lokalne in regionalne oblasti;

20.

poziva institucije, naj lokalne in regionalne oblasti sprejmejo kot protagoniste globalnega pristopa, v skladu z njihovimi pristojnostmi v nacionalnem okviru, prek instrumentov, pri katerih veljajo za prejemnike sredstev EU, to pa tudi brez posredovanja osrednjih organov oblasti in v skladu z razlikami, ki obstajajo med državami članicami;

21.

poziva Evropsko komisijo, naj spodbuja inovativne projekte, da bi vzpostavljanje ravnovesja med povpraševanjem in ponudbo dela olajšali s posredovanjem lokalnih in regionalnih oblasti, ki imajo v številnih državah članicah pristojnosti na tem področju; tako bi lahko našli učinkovit instrument tudi za obravnavo težav zaradi pomanjkanja pristojnosti v nekaterih segmentih trga dela;

22.

upa, da bodo lokalne in regionalne oblasti vključene v posodabljanje portala EU o priseljevanju, ki bi ga s tem lahko obogatili s podatki o namembni regiji, mestu ali občini, ki so pomembni za migrante.

ODBOR REGIJ

Odnos med politikami priseljevanja in politikami sodelovanja za razvoj

23.

meni, da je glavnega pomena vedno zagotoviti skladnost med politikami EU na področju migracij in razvoja ter zunanjo politiko glede priseljevanja in azila. Zlasti delovanje EU in držav članic v tretjih državah mora vedno temeljiti predvsem na načelih solidarnosti in skupnega razvoja, da bi se tako zoperstavili globokim vzrokom migracij in izkoreninili revščino; pri tem je treba namenjati posebno pozornost mobilizaciji domačih virov v teh državah, podpori krepitvi institucij ter izboljšanju upravljanja in pravne države, ki so ključnega pomena za spodbujanje gospodarskih in socialnih sprememb;

24.

poziva Komisijo, naj razdeljevanje virov, namenjenih državam v razvoju, izvaja na podlagi načel, prednostnih nalog in strategij sodelovanja za razvoj, pri tem pa upošteva tudi načelo „več za več“;

25.

meni, da mora biti načelo vzajemnosti povezano s spoštovanjem načel sodelovanja za razvoj, zlasti v partnerstvih za mobilnost in skupni agendi o migracijah in mobilnosti (8);

26.

meni, da je treba pri izvajanju globalnega pristopa zagotoviti ustrezno varstvo vseh ranljivih skupin, predvsem mladoletnikov brez spremstva, pri čemer je treba bodisi ustrezno usmeriti ukrepe v tretjih državah, bodisi ponuditi primerne oblike sprejemanja in vključevanja v družbo držav članic. Podpreti pa bi bilo treba tudi izmenjavo dobrih praks, ki so jih udejanjile številne lokalne in regionalne oblasti v državah članicah. Hkrati Evropsko komisijo poziva k dejanski uresničitvi ukrepov iz akcijskega načrta o mladoletnikih brez spremstva;

27.

se zavzema za pripravo pravega pristopa, ki bo ovrednotil posebno vlogo žensk v migracijah in socialnem vključevanju celotne družine v državah gostiteljicah;

28.

poudarja, da se lahko politika EU glede priseljevanja znajde v nasprotju s politikami sodelovanja za razvoj, ker želi EU zaradi uresničevanja ciljev strategije Evropa 2020 na področju demografskega in gospodarskega razvoja pritegniti talente iz tretjih držav;

29.

dvomi, da bi lahko beg možganov, ki ga povzroča politika selektivnega priseljevanja, preprečili z instrumentom krožne migracije, saj nikakor ni jasno, kako učinkovit bo ta instrument in kakšne utegnejo biti njegove konkretne posledice;

30.

obenem ocenjuje, da bi bil lahko instrument krožne migracije v nasprotju tudi s ciljem vključevanja priseljencev. Zato bi bilo treba opredeliti strategije vključevanja, prilagojene tem delavcem, da bi se lahko učinkovito vključili v družbo, čeprav naj bi v Evropski uniji ne živeli dolgo časa (9);

31.

meni, da je priznavanje izobrazbe in kvalifikacij ob usklajenih pogojih bistveno orodje za to, da se izognemo izgubi možganov (brain waste), zagotovimo učinkovito vključevanje priseljencev in njihovo ponovno vključevanje v države izvora v okviru krožne migracije;

32.

poziva Evropsko komisijo, naj podpre spremljevalne ukrepe državam pri poenostavljanju postopkov za priznavanje izobrazbe in kvalifikacij ter spodbuja priznavanje neformalnih znanj, tudi za to, da bi delavci iz tretjih držav lažje krožili na evropskem trgu dela;

33.

izraža željo, da zahteve po sodelovanju tretjih držav pri omejevanju migracijskih tokov nikoli ne bodo vodile do onemogočanja človekove pravice vsakega posameznika, da zapusti svojo državo; to velja zlasti v primeru, ko se od tretjih držav zahteva, naj izvajajo nadzor izseljevanja na podlagi zakonodaje namembnih držav;

34.

meni, da je treba več vlagati v projekte sodelovanja za razvoj na področju izobraževanja in zdravstva, v katerih so neposredno vključene univerze in ki spodbujajo mobilnost raziskovalcev in vsega akademskega osebja;

35.

podpira zahteve peticije, predložene Evropskemu parlamentu, ki se zavzema za sprejetje evro-mediteranskega programa Erasmus in Leonardo da Vinci, konkretnega orodja za dvostransko mobilnost študentov z obeh obal Sredozemlja;

36.

izraža željo po učinkovitih prizadevanjih za mobilnost mladih, zlasti študentov, tudi s poenostavitvijo postopkov izdaje vizumov, pospešitvijo birokratskih postopkov in zagotovitvijo zadostnih finančnih virov;

37.

meni, da bi bilo treba program Erasmus za vse ceniti in podpreti skupaj z že obstoječimi dobrimi praksami pri izmenjavi mladih, kot je program Eurodissey, ki ga spodbuja mreža AER (Skupščina evropskih regij);

38.

meni, da je treba poglobiti analizo migracijskih pritiskov, ki jih povzročajo gospodarska neravnovesja, ter opredeliti učinkovita orodja za odziv nanje, kot so sheme, ki zagotavljajo mobilnost tudi za nekvalificirane delavce, po katerih v nekaterih državah članicah še vlada veliko povpraševanja in ki jih ni mogoče obravnavati zgolj z mehanizmom krožne migracije;

39.

meni, da vključevanje diaspore zajema tudi ukrepe pred odhodom, pri čemer je treba uporabljati že obstoječe spletne strani, s katerimi neposredno upravljajo priseljenska združenja, ki prinašajo natančne informacije v jeziku, ki ga morebitni zainteresirani razumejo;

40.

ceni vrednotenje ukrepov pred odhodom, za katere bi bilo treba povečati naložbe ter vanje vključiti nevladne organizacije, ki že delujejo v državah izvora migrantov, ter lokalne in regionalne oblasti, ki sodelujejo v postopkih za sprejemanje in vključevanje migrantov in njihovih družin.

ODBOR REGIJ

Preprečevanje nezakonitega priseljevanja

41.

ceni velika prizadevanja EU za preprečevanje nezakonitega priseljevanja, zlasti trgovine z ljudmi in tihotapljenja ljudi, ter kaznovanje delodajalcev, ki najemajo delavce brez ustreznih dovoljenj za bivanje;

42.

poudarja pomen pristopa k boju proti nezakonitemu priseljevanju, ki migrante obravnava kot morebitne žrtve nezakonite trgovine z ljudmi ter jih kot take varuje in ščiti;

43.

poziva Evropsko komisijo, naj nadaljuje s pobudami za analizo in preprečevanje dela na črno: slednje je huda nadloga za gospodarstvo celotne EU in spodbuda za prihod nezakonitih priseljencev, ki lahko postanejo žrtve izkoriščanja bodisi pri delu bodisi kot operativni člani kriminalnih združb;

44.

poudarja, da so bila za ukrepe preprečevanja nezakonitega priseljevanja – zlasti za operacije mejnega nadzora, ki jih opravlja agencija Frontex – namenjena tudi znatna finančna sredstva;

45.

opozarja na nujnost spoštovanja človekovih pravic, zlasti načela o nevračanju, v vseh fazah operacij mejnega nadzora, dejavnosti agencije Frontex pa morajo biti obenem pod tesnim nadzorom institucij EU, zlasti Evropskega parlamenta;

46.

izraža željo, da bo podoben nadzor veljal tudi za mednarodno sodelovanje, ki ga neposredno vodi agencija Frontex. Ta agencija je pristojna za sklepanje mednarodnih sporazumov tehnične narave s tretjimi državami, katerih vsebina bi morala biti bolj pregledna, področje uporabe pa natančneje omejeno;

47.

meni, da bi bilo treba ustrezno ovrednotiti razmerje med stroški in koristmi vseh obstoječih instrumentov, da bi lahko primerjali njihovo učinkovitost, vključno s stroški postopkov vračanja v domovino (pridržanje in prisilna odstranitev) in dejansko višino sredstev, ki jih države namenijo za prostovoljno vračanje v razmerju do prisilnega;

48.

meni, da se je treba izogniti možnosti, da tujci z dovoljenjem za bivanje postanejo nezakoniti priseljenci zaradi premajhne prožnosti nacionalne zakonodaje in tako povečajo vrste tujcev, ki prekoračijo dovoljen čas prebivanja v državi (overstayers);

49.

izraža upanje, da bodo institucije Evropske unije in države članice resno ocenile možnost vstopa v Evropsko unijo z namenom iskanja dela, ki je izrecno omenjena v členu 79(5) PDEU;

50.

meni, da bi morala razpoložljivost zakonitih možnosti za vstop v državo veljati za enega od glavnih instrumentov za preprečevanje nezakonitega priseljevanja in pojava tujcev, ki prekoračijo dovoljen čas prebivanja v državi, in ne samo način, da se zajamči določena solidarnost v odnosih z državami izvora migracijskih tokov;

51.

poziva institucije, naj strategijo o ponovnem sprejemu vključijo v globalni pristop, da bodo tudi zanjo veljala načela sodelovanja za razvoj in ne bo postala ločeno in z njim neusklajeno področje;

52.

meni, da bi bilo treba sporazume o ponovnem sprejemu redno ocenjevati, zlasti glede obveznosti države tranzita, da ponovno sprejme ne samo lastne državljane, ampak tudi tujce, ki so prek njenega ozemlja potovali v EU. Ti se utegnejo znajti na nikogaršnji zemlji, s čimer se lahko poslabšajo razmere v državah tranzita in nastane resna nevarnost, da bodo kršene človekove pravice.

ODBOR REGIJ

Zunanja razsežnost azilne politike

53.

ocenjuje, da okrepitev azilnih sistemov v tretjih državah ne sme obveljati za način, da se EU izogne priznavanju pravice do mednarodne zaščite;

54.

ceni, da je EU v regionalnih programih zaščite delovala skupaj z UNHCR, tudi če je zaščita, ki jo nudi EU, širša od zaščite, ki jo priznava Ženevska konvencija o beguncih, saj vključuje tudi subsidiarno zaščito ter varstvo v primerih obravnave, ki je v nasprotju z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

55.

izraža željo, da ukrepi EU ne bodo nikoli usmerjeni v to, da bi prosilcem za politično zatočišče preprečili odhod iz države, v kateri se nahajajo, da bi za azil zaprosili v državi članici EU;

56.

meni, da je – zlasti po jasni kritiki Sodišča Evropske unije – potrebna revizija t. i. uredbe Dublin II, da se učinkovito zagotovi solidarnost med državami članicami ob polnem spoštovanju človekovih pravic, vključno s pravico do združevanja družine;

57.

poziva Evropsko komisijo, naj pri partnerstvih za mobilnost vključi ustrezne klavzule o varstvu prosilcev za azil in beguncev;

58.

poziva institucije in države članice, naj izboljšajo učinkovitost sistema za iskanje in reševanje na morju, zlasti z boljšim usklajevanjem in opredelitvijo skupnih meril za določitev varnega in najprimernejšega kraja za izkrcanje rešenih migrantov.

ODBOR REGIJ

Sklepne ugotovitve

59.

poziva Evropsko komisijo, Svet in Evropski parlament, naj zagotovijo odprto soočenje o štirih stebrih globalnega pristopa, da bi lahko pri njegovem izvajanju polno sodelovale vse morebitne udeležene strani;

60.

zlasti poziva, da se v izvajanje globalnega pristopa v celoti vključi regionalne in lokalne oblasti ter da se upoštevajo tako obstoječi projekti decentraliziranega sodelovanja kot obstoječe oblike strukturiranega dialoga, kot sta ARLEM in CORLEAP;

61.

poziva Evropsko komisijo, naj nadaljuje z analizo vzrokov in značilnosti migracij na svetovni ravni, da bi našli učinkovite strategije za obravnavo tega pojava, ki so pomembne za solidarnost s tretjimi državami;

62.

obžaluje politike kriminalizacije priseljencev in ceni ukrepe za boj proti kriminalnim mrežam, katerih žrtve so priseljenci;

63.

se zavzema za politiko preprečevanja nezakonitega priseljevanja, ki ne bo temeljila zgolj na mejnem nadzoru in prestrezanju migrantov pri odhodu, ampak tudi na učinkovitih zakonitih možnostih vstopa v državo tudi za delavce z nizkimi kvalifikacijami, pri čemer se upoštevajo posebnosti posameznih držav članic.

V Bruslju, 18. julija 2012

Predsednica Odbora regij

Mercedes BRESSO


(1)  Člen 13(2) Splošne deklaracije o človekovih pravicah, drugi odstavek člena 2 Protokola št. 4 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter člen 12(2) Mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah.

(2)  Resolucija Evropskega parlamenta P6_TA(2006)0319 o razvoju in migraciji, sprejeta 6. julija 2006.

(3)  Mnenje OR ENVE-V-008 Vloga regionalnih in lokalnih oblasti pri spodbujanju trajnostnega upravljanja voda, 30. junij in 1. julij 2011, točka 14; poročilo komisije SUDEV skupščine ARLEM o povezavi med širjenjem puščav in podnebnimi spremembami v Sredozemlju, 31. januar 2012.

(4)  http://www.unhcr.org/pages/49e4a5096.html.

(5)  Sporočilo o migracijah, COM(2011) 248 final, str. 21.

(6)  Mnenje CONST-IV-17 Skupna politika priseljevanja za Evropo, sprejeto na plenarnem zasedanju 26. in 27. novembra 2008, poročevalec Werner Jostmeier.

(7)  Mnenje OR CONST-IV-17 Skupna politika priseljevanja za Evropo, 26. in 27. november 2008, točka 5.

(8)  V tem duhu je zasnovan Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve, COM(2011) 290.

(9)  Osnutek mnenja OR Novi evropski program za vključevanje, točka 60, in osnutek mnenja komisije CIVEX Zelena knjiga o združitvi družine, poročevalec Soave, točka 11.


13.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 277/12


Mnenje Odbora regij – Krepitev solidarnosti znotraj Evropske unije na področju azila

2012/C 277/03

ODBOR REGIJ

ugotavlja, kako ključen je azil kot človekova pravica, pa tudi kot pridobitev civilizacije, ki je zapisana v besedilih mednarodnega prava, kot so Ženevska konvencija, Listina EU o temeljnih pravicah, Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) ter – brez izjeme – zakonodaje vseh držav članic, pri čemer je temelj instrumenta azila načelo nevračanja;

ponovno opozarja, da sta, če se sklicujemo na člen 80 PDEU, solidarnost in skupaj z njo pravična delitev odgovornosti institucionalni načeli, ki vodita prav vse evropske politike, ki v okviru območja svobode, varnosti in pravice zadevajo gibanje oseb, na primer upravljanje in prehod zunanjih meja, azil in mednarodno zaščito ter tudi priseljevanje. Navedeni člen je zadostna pravna podlaga za evropske zakonodajne ukrepe, katerih cilj je okrepiti solidarnost in spodbuditi pravično delitev odgovornosti;

ugotavlja, da glede na sedanje stanje na področju azila med EU in državami članicami obstaja potreba po konkretni solidarnosti, in je prepričan, da ne bo mogoče doseči ravni skupne in visoke ravni zaščite ljudi, ki prosijo za mednarodno zaščito ali so do nje upravičeni, če nimamo mehanizmov, ki upoštevajo velike razlike med različnimi državami članicami, tako glede števila državljanov tretjih držav, ki pridejo na njihovo ozemlje, kot glede finančnih, tehničnih in drugih možnosti, s katerimi razpolagajo za upravljanje migracijskih tokov;

opozarja na lokalno in regionalno razsežnost solidarnosti in pravične delitve odgovornosti na področju azilne politike ter poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo pri obveščanju svojih prebivalcev in da lahko pripomorejo k ozaveščanju o vprašanjih azila in mednarodne zaščite, s čimer pozitivno vplivajo na pogoje sprejema in sprejetja prišlekov v lokalni skupnosti.

Poročevalec

Theodoros GKOTSOPOULOS (EL/PES), občinski svetnik občine Pallini (Atika)

Referenčni dokument

Sporočilo Komisije o okrepljeni solidarnosti znotraj EU na področju azila – Agenda EU za boljšo delitev odgovornosti in več medsebojnega sodelovanja

COM(2011) 835 final

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

1.

ugotavlja, da so mešani migracijski tokovi realnost v vseh državah članicah EU in se pojavljajo v glavnih novicah medijev, zlasti zaradi trenutnih političnih pretresov v Severni Afriki ter na Bližnjem vzhodu, a tudi v okviru bolj splošnih političnih razmer, ki prevladujejo na območjih, kot so Afganistan, Pakistan ali Irak in Iran, in ki sprožajo nove selitve prebivalstva proti Evropi. Omenjeni mešani migracijski tokovi z različno intenzivnostjo pritiskajo na zunanje meje Unije in posledično na azilne zmogljivosti nekaterih držav članic, kar povzroča humanitarne izzive;

2.

poudarja, da sta huda gospodarska kriza, ki je še posebej prizadela sredozemske države EU, ki sprejemajo nesorazmerno več prosilcev za azil, ter posledično nezmožnost teh držav, da bi ta problem rešile tako učinkovito, kot si bi želele, negativna dejavnika za upravljanje teh razmer in še poslabšujeta stanje, ki je že tako slabo;

3.

meni, da je treba razviti resnično skupno evropsko politiko na področju migracij in azila v skladu z določbami stockholmskega programa. Morala bo temeljiti na celostnem pristopu, ki se bo na eni strani opiral na učinkovito izvajanje zakonitega priseljevanja, na drugi pa na potrebni boj proti priseljevanju nezakonite narave, vendar tudi in predvsem na krepitev azilnih sistemov;

4.

ugotavlja, kako ključen je azil kot človekova pravica, pa tudi kot pridobitev civilizacije, ki je zapisana v besedilih mednarodnega prava, kot so Ženevska konvencija, Listina EU o temeljnih pravicah, Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) ter – brez izjeme – zakonodaje vseh držav članic, pri čemer je temelj instrumenta azila načelo nevračanja;

5.

navaja sorodne pravice, ki dopolnjujejo pravice azila, npr. pravico do dostojanstva, prepoved mučenja in nečloveškega ravnanja, varstvo v primeru izgona, odstranitve ali izročitve ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in pravičnega sojenja pa tudi do ponovne združitve družine;

6.

priznava, da je bil na področju oblikovanja skupnega evropskega azilnega sistema dosežen napredek, vendar meni, da je ponovno potreben poziv, izražen v stockholmskem programu, o dokončanju tega sistema do leta 2012, države članice, Svet in Evropski parlament pa je treba tudi pozvati, naj izkažejo politično voljo, ki je potrebna za dokončanje pogajanj glede revizije direktiv o pogojih za sprejem in azilnih postopkih ter za reformo dublinske uredbe in sistema Eurodac;

7.

poudarja, da je namen skupnega evropskega azilnega sistema, da ga pri delovanju vodi konkretno varovanje pravic oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in ne izključno varnost v ožjem pomenu besede ter ohranjanje nacionalne suverenosti;

8.

želi potrditi, da resnično skupen azilni sistem temelji na enotnosti pravic in postopkov na celotnem ozemlju EU, pri čemer je cilj odpraviti tveganje nastanka velikih razlik pri obravnavi tovrstnih primerov, ter zato pozdravlja prizadevanja, ki potekajo za spremembo obstoječe zakonodaje, da se bi namesto minimalnih standardov raje uvedla skupna pravila;

9.

opozarja na nedavni odločbi sodišč v Strasbourgu in Luxembourgu (1), ki bolj kot drugo izpostavljajo (a) velike pomanjkljivosti v obstoječem pravnem sistemu, na primer zlasti v dublinski uredbi, ter (b) vrzeli, ki v trenutnih napetih razmerah resno ogrožajo varstvo pravic prosilcev za mednarodno zaščito in so posledica različnih pristopov, ki jim v političnem, pravnem in praktičnem smislu sledijo različne države članice. Navedene odločbe poudarjajo potrebo po oblikovanju celostnega skupnega evropskega azilnega sistema in v tem okviru po okrepitvi dublinske uredbe z določbami, ki obravnavajo vzroke krize in s tem prispevajo k temu, da pomanjkljivosti posameznih sistemov držav članic ne vplivajo škodljivo niti na celoten sistem niti na varstvo človekovih pravic;

10.

meni, da je treba spričo obsežnosti pojava migracij uvesti temeljite spremembe na področju azilne politike EU ter da je izvajanje učinkovitih politik in metod za obvladovanje tega pojava nujno potrebno;

11.

ponovno opozarja, da sta, če se sklicujemo na člen 80 PDEU, solidarnost in skupaj z njo pravična delitev odgovornosti institucionalni načeli, ki vodita prav vse evropske politike, ki v okviru območja svobode, varnosti in pravice zadevajo gibanje oseb, na primer upravljanje in prehod zunanjih meja, azil in mednarodno zaščito ter tudi priseljevanje. Navedeni člen je zadostna pravna podlaga za evropske zakonodajne ukrepe, katerih cilj je okrepiti solidarnost in spodbuditi pravično delitev odgovornosti;

12.

priznava, da je solidarnost tesno povezana z odgovornostjo, in spodbuja države članice, naj spoštujejo in izvajajo zaveze, ki so jih sprejele na mednarodni ravni in na ravni Unije, tako da pometejo pred lastnim pragom. Vendar pa Odbor poudarja, da ozkega pojma odgovornosti ne moremo spremeniti v nujni pogoj za solidarnost na pravni ali praktični ravni: obstajajo primeri, ko lahko konkreten izkaz solidarnosti ustrezno prispeva k dejanskemu spoštovanju zavez;

13.

ugotavlja, da glede na sedanje stanje na področju azila med EU in državami članicami obstaja potreba po konkretni solidarnosti, kakor je določena v členu 80 PDEU, in je prepričan, da ne bo mogoče doseči ravni skupne in visoke ravni zaščite ljudi, ki prosijo za mednarodno zaščito ali so do nje upravičeni, če nimamo mehanizmov, ki upoštevajo velike razlike med različnimi državami članicami, tako glede števila državljanov tretjih držav, ki pridejo na njihovo ozemlje (ekonomskih migrantov ali prosilcev za mednarodno zaščito), kot glede finančnih, tehničnih in drugih možnosti, s katerimi razpolagajo za upravljanje migracijskih tokov;

14.

ugotavlja, da sporočilo Komisije zagotavlja analitičen opis trenutnega stanja in navaja razpoložljiva orodja za krepitev solidarnosti, vendar pa obžaluje, da ni predlogov glede novih pozitivnih ukrepov za spodbujanje solidarnosti in lažjo delitev odgovornosti;

15.

pozdravlja pobudo Sveta o oblikovanju skupnega referenčnega okvira za solidarnost z državami članicami, katerih azilni sistem je zaradi različnih razlogov, tudi zaradi mešanih migracijskih tokov (2), podvržen posebej močnim pritiskom;

16.

vseeno poudarja, da bi pozitivni ukrepi v prid solidarnosti in delitvi odgovornosti okrepili spoštovanje človekovih pravic in pojmov pravičnosti, enakosti, usklajevanja in političnega sodelovanja. Te določbe bi morale upoštevati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

17.

v zvezi s tem ugotavlja, da sporočila Evropske komisije ni mogoče popolnoma preučiti z vidika spoštovanja načela subsidiarnosti, saj predvsem opisuje, kako obstoječi instrumenti in zakonodaja EU lahko prispevajo h krepitvi solidarnosti. Vendar pa v zvezi z navajanjem morebitnih prihodnjih pobud, ki se na primer nanašajo na programe za porazdelitev priznanih beguncev ali pa na pravila za skupno obravnavo prošenj za azil in za katere lahko predvidevamo, da bodo vplivale na vprašanja, ki so bila doslej tesno vezana na vprašanje nacionalne suverenosti držav članic (kot je obravnava prošenj za azil ali sprejem prosilcev za azil), in bodo lahko imele večji politični, pravni ali finančni učinek, Odbor Evropsko komisijo poziva, naj se v celoti osredotoči na oblikovanje teh pobud;

18.

ugotavlja, da pojem solidarnosti obsega tudi zunanjo razsežnost, ki se v tem primeru nanaša na solidarnost med EU in drugimi regijami sveta, ki se soočajo s humanitarnimi krizami in ki glede na podatke Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) sprejmejo veliko večino beguncev in prosilcev za mednarodno zaščito. Zato je ključnega pomena, da na področju politike razvojnega sodelovanja države članice sodelujejo s tretjimi državami, da bi ustvarile boljše gospodarske in socialne pogoje ter utrdile mir. Podpore sistemom azila tretjih držav pa se ne sme razumeti kot orodje, s katerim bi se želeli izogniti dodelitvi pravice do mednarodne zaščite v EU ali s katerim bi želeli prenesti postopke izven meja Unije, temveč ga je treba razumeti zgolj kot orodje za izboljšanje gospodarskih in socialnih pravic v tretjih državah;

19.

poziva pristojne institucije in države članice EU, naj države, ki mejijo na EU, dejavneje spodbujajo k izpolnjevanju zahteve, ki jih sprejemajo tako v okviru mednarodnega prava kot tudi v odnosu do EU in držav članic, zlasti v zvezi z državami, ki so z EU sklenile sporazume o ponovnem sprejemu.

ODBOR REGIJ

Vloga lokalnih in regionalnih oblasti

20.

poudarja lokalno in regionalno razsežnost solidarnosti in pravične delitve odgovornosti na področju azilne politike. Regionalne in lokalne oblasti blizu zunanjih meja EU so še posebej v ospredju pri izvajanju evropske zakonodaje na področju azila in skupnega evropskega azilnega sistema. Enako velja za mestne oblasti v glavnih mestnih središčih, ki ugotavljajo stalno naraščanje tokov beguncev in prosilcev za azil. Lokalne in regionalne oblasti imajo pomembno nalogo pri sprejemanju prosilcev za azil, beguncev in upravičencev do mednarodne zaščite ter so v nekaterih državah članicah pristojne za prvi stik z novo prispelimi;

21.

poudarja, da lokalne in regionalne oblasti kljub svoji uveljavljeni vlogi sploh niso vključene v okvir pojmov solidarnosti in delitve odgovornosti, ki se trenutno nanašata zgolj na države članice. Poleg tega se pri načrtovanju programov in dialogu na politični ravni upošteva zgolj finančno breme, ki ga morajo nositi države članice, ne upoštevajo pa se posledice za socialno kohezijo, ki se s sprejemom državljanov tretjih držav kažejo na lokalni in regionalni ravni, čeprav so lokalne in regionalne oblasti prve, ki se soočajo s tem;

22.

zato namerava neposredno oblikovati stališča in predloge za poziv, da lokalne in regionalne oblasti lahko aktivno sodelujejo pri sporazumih o porazdelitvi beguncev ter tudi pri delovanju mehanizmov pomoči, podpore in solidarnosti do oseb, ki zaprosijo za azil ali ki jim je ta bil dodeljen, pri čemer je treba upoštevati, da so nekatere države članice že sprejele zakonodajne ukrepe, ki regionalnim oblastem priznavajo tovrstne pristojnosti;

23.

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo pri obveščanju svojih prebivalcev in da lahko z bogatimi in pomembnimi izkušnjami na področju sodelovanja z nevladnimi organizacijami ter organizacijami civilne družbe pripomorejo k ozaveščanju o vprašanjih azila in mednarodne zaščite, s čimer pozitivno vplivajo na pogoje sprejema in sprejetja prišlekov v lokalni skupnosti.

ODBOR REGIJ

Izboljšanje delitve pristojnosti in upravljanja na področju azila

24.

poudarja, da je treba dublinsko uredbo znova temeljito preučiti v okviru predloga Evropske komisije iz leta 2008 (3). Zgolj uporaba merila o prvem vstopu v Evropsko unijo je do zdaj povzročala povečanje napetosti v azilnih sistemih nekaterih držav članic, kar pomeni, da je izvajanje te uredbe zgolj vprašanje geografskega položaja, kar je v posmeh pojmu solidarnosti. Odbor zato poziva države članice, Svet in Evropski parlament, naj oblikujejo nov postopek kriznega upravljanja in preučijo nekaj pozitivnih solidarnostnih ukrepov, s katerimi bi lahko ublažili dosedanje škodljive posledice te ureditve;

25.

opozarja, da je v predhodnem mnenju (4) pozdravil predlog Evropske komisije o tem, da se v okviru revizije dublinske uredbe premeščanje prosilcev za mednarodno zaščito začasno ustavi, dokler so v državi članici posebej nujne razmere, ki lahko še bolj obremenijo njene zmogljivosti za sprejem in njen azilni sistem oziroma azilno infrastrukturo. Vendar pa popolnoma razume, da bi bilo za sprejem in izvajanje takega ukrepa težko pridobiti podporo, in se zaveda, da bi bil potreben nasprotni predlog, s katerim bi se zavzeli za vzpostavitev mehanizma za vrednotenje in zgodnje opozarjanje, ki bi v celoti urejal delovanje azilnih sistemov držav članic;

26.

ob upoštevanju navedenega meni, da bi bilo treba poudariti, da bo učinkovitost predlaganega mehanizma za vrednotenje in zgodnje opozarjanje odvisna predvsem od razpoložljivosti zanesljivih in posodobljenih informacij, lojalnega sodelovanja med državami članicami in zmogljivosti EU, da čim prej odpravi vse ugotovljene pomanjkljivosti in morebitne težave. Odbor poleg tega opozarja na neprecenljivo pomoč organizacij, kot so Evropski azilni podporni urad, Visoki komisariat Združenih narodov za begunce, nacionalni sveti za begunce in druge nevladne organizacije, predvsem pa lokalnih in regionalnih oblasti;

27.

meni, da je predlog o prostovoljni premestitvi priznanih beguncev, temelječ na pilotnem programu, ki ga uporabljajo na Malti, pozitiven korak k okrepitvi solidarnosti. Odbor zato poziva Evropsko komisijo in države članice, naj preučijo možnost, da bi taka premestitev v določenih okoliščinah postala obvezna (če tako npr. zahteva zadevna država članica, če je bilo v okviru mehanizma za zgodnje opozarjanje predhodno tako ugotovljeno, če je Evropski azilni podporni urad o tem pripravil mnenje, oziroma celo v primeru, če se osebe, na katere se tak ukrep nanaša, s tem strinjajo). Evropsko komisijo in države članice poziva, naj resno preučijo, ali bi lahko taka premestitev veljala tudi za prosilce za mednarodno zaščito, ter v zvezi s tem prosi Komisijo, naj ponovno pregleda opravljeno pravno, gospodarsko in tehnično študijo (5);

28.

ugotavlja, da se pri premestitvah pojavljajo praktične in pravne težave, ker ni sistema za medsebojno priznavanje sklepov o mednarodni zaščiti, zato poziva Evropsko komisijo, naj razmisli o potrebnih ukrepih za odpravo tega problema;

29.

soglaša s predlogom Visokega komisariata Združenih narodov za begunce o oblikovanju „formule“, s katero bi zagotavljali učinkovito delovanje sistema premeščanja, pri čemer bi upoštevali vidike, kot so BDP zadevne države, površina njenega ozemlja, njeni naravni in drugi viri, število prebivalstva, možnosti sprejema, lokalne in regionalne posebnosti, skupno število prosilcev za azil ter obveznosti, ki jih je sprejela v zvezi s ponovno naselitvijo, če naštejemo zgolj nekaj parametrov (6);

30.

pozitivno ocenjuje nedavno odločitev Evropskega parlamenta, ki je omogočila sprejem skupnega evropskega programa za ponovno naselitev, za katerega meni, da bo pomagal okrepiti zunanjo razsežnost solidarnosti, ter poziva države članice, naj spoštujejo obveznosti, ki so jih sprejele v okviru programov Visokega komisariata Združenih narodov za begunce;

31.

pozitivno ocenjuje možnost skupne obravnave prošenj za azil, pri kateri bi sodelovalo čim več držav članic in Evropski azilni podporni urad, morda pa tudi Visoki komisariat Združenih narodov za begunce, vendar kljub temu opozarja, da je treba pri tem upoštevati načelo o tem, da se morajo prošnje za mednarodno zaščito obravnavati posamezno. Odbor zato poziva Evropsko komisijo, naj izdela pravno, gospodarsko in tehnično študijo ter ga seznani z ugotovitvami;

32.

meni tudi, da je ureditev o posebni in izjemni solidarnosti iz Direktive 2001/55/ES (o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice) nadvse pomembna, čeprav se še vedno ne uporablja. Odbor zato meni, da bi bilo primerno, če bi direktivo revidirali, tako da bi bilo na podlagi objektivnih in količinskih meril na terenu lažje ugotoviti množični prihod razseljenih oseb, na primer s preučitvijo možnosti, ali bi bilo mogoče sistem aktivirati na zahtevo ene ali več regij;

33.

pozdravlja dejstvo, da je bila Direktiva 2003/109/ES o statusu rezidentov za daljši čas spremenjena, tako da zdaj zajema tudi upravičence do mednarodne zaščite. V praksi ta razširitev področja uporabe pomeni, da se bodo priznani begunci po petih letih prebivanja in ob izpolnjevanju določenih pogojev lahko naselili v državi članici, ki ni država članica, ki jim je prva omogočila mednarodno zaščito. Čeprav to ni solidarnostni ukrep v strogem pomenu besede, bi lahko s to odločitvijo prispevali k zmanjšanju napetosti in k boljšemu vključevanju posameznikov. Odbor zato poziva države članice, naj v svojo zakonodajo nemudoma prenesejo direktivo o spremembi (Direktiva 2011/51/EU) (7).

ODBOR REGIJ

Sodelovanje na terenu

34.

ugotavlja, da je praktično sodelovanje temeljni steber skupnega evropskega azilnega sistema, ter pozitivno ocenjuje znatni prispevek organov EU, predvsem Evropskega azilnega podpornega urada, pa tudi agencije Frontex, ki pomaga pri obvladovanju določenih konkretnih izrednih primerov, denimo na Malti in v Grčiji, pri čemer poudarja, da bi morali delovanje teh specializiranih organov dopolniti z jamstvi za zagotavljanje pravic prosilcev za mednarodno zaščito;

35.

meni, da je zlasti pomembno, da se izognemo praksam, ki onemogočajo uveljavljanje pravice do vložitve prošnje za azil. Odbor zato poziva agencijo Frontex, naj pri izvajanju nalog, ki so ji bile zaupane v zvezi z varovanjem zunanjih meja EU, bolj upošteva človekove pravice. Meni, da je bil prvi korak v to smer storjen z nedavno spremembo uredbe o ustanovitvi agencije Frontex, ki slednjo zavezuje, da pripravi strategijo o temeljnih pravicah, vzpostavi posvetovalni forum in uvede novo delovno mesto uradnika, odgovornega za temeljne pravice (8). V tej zvezi priznava verjetno vlogo Agencije Evropske unije za temeljne pravice, ki je že začela preučevati stanje človekovih pravic na zunanjih mejah EU (9), in jo spodbuja, naj svoje preiskave na tem področju še razširi ter agenciji Frontex in Evropskemu azilnemu podpornemu uradu svetuje in jima omogoči dostop do svojega strokovnega znanja;

36.

poudarja, da je treba izboljšati operativne zmogljivosti Evropskega azilnega podpornega urada, da bi lahko s svojo neposredno podporo ter strokovnim in tehničnim znanjem učinkoviteje pomagal lokalnim in regionalnim oblastem, in poziva k tesnejši vključitvi lokalnih in regionalnih oblasti v posvetovalni forum Urada; pozdravlja namero Evropske komisije, ki naj bi leta 2013 ovrednotila učinek dejavnosti Evropskega azilnega podpornega urada, in izraža željo po sodelovanju pri tej pobudi;

37.

meni, da je izobraževanje kot bolj specifični ukrep Evropskega azilnega podpornega urada za konkretno sodelovanje izjemno pomembno, ter vztraja pri možnosti za boljše usklajevanje v praksi, s čimer bi dokončno oblikovali evropski azilni načrt in ga začeli splošno uporabljati. Odbor ob upoštevanju navedenega predlaga, da Evropski azilni podporni urad pripravi programe usposabljanja, ki bi bili lahko koristni za uradnike lokalnih in regionalnih oblasti, saj ravno ti sodelujejo pri sprejemu prosilcev za mednarodno zaščito.

ODBOR REGIJ

Gospodarska in finančna solidarnost

38.

ugotavlja, da je EU v zadnjih nekaj letih oblikovala številne uporabne instrumente, predvsem je to Evropski sklad za begunce, ki državam članicam omogoča bolj učinkovito izvajanje evropske azilne politike;

39.

pozitivno ocenjuje predlagano poenostavitev arhitekture evropskih mehanizmov financiranja za azil in migracije v predlogu o ustanovitvi sklada za migracije in azil, katerega skupni proračun za zagotavljanje integriranega upravljanja migracijskih tokov bo v obdobju 2014–2020 znašal 3,87 milijarde EUR, urejal pa bo različne vidike skupne evropske politike na področju azila in migracij. Odbor upa, da bodo hkrati s temi spremembami poenostavljeni tudi postopki;

40.

poudarja, da je treba dodeliti ustrezna sredstva za ukrepe za okrepitev solidarnosti, s katerimi bi po potrebi lahko dopolnili prizadevanja za izboljšanje osnovnih pogojev azilnih sistemov, v praksi pomagali državam članicam in območjem, ki so izjemno obremenjena, ali izvajali programe premestitev in preselitev;

41.

poudarja, da morajo sredstva, namenjena za azil in mednarodno zaščito, ustrezati mednarodnim obveznostim EU, tako da bi med izdatki za varnost in upravljanje meja ter izdatki na področjih pomoči, kot so pogoji za sprejem prosilcev za azil, vzpostavili ustrezno in primerno ravnovesje, saj so to področja, na katerih lahko lokalne in regionalne oblasti s svojim ukrepanjem prispevajo znatno dodano vrednost;

42.

poziva Evropsko komisijo in države članice, naj si prizadevajo za dosledno izvajanje načela partnerstva, na katerem temelji delovanje sklada, s tem pa zagotovijo, da vsi zadevni akterji na lokalni in regionalni ravni sodelujejo pri določanju prednostnih nalog financiranja in pri ovrednotenju izvedenih pobud; to načelo mora biti uporabljeno v skladu z okvirom za izvajanje, določenim v Poglavju IV predloga uredbe o splošnih določbah o Skladu za migracije in azil (COM(2011) 752 final);

43.

zato poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo predstavniki njihovih lokalnih in regionalnih oblasti sodelovali v političnem dialogu o oblikovanju letnih prednostnih nalog financiranja sklada (10).

V Bruslju, 18. julija 2012

Predsednica Odbora regij

Mercedes BRESSO


(1)  Zadeva M.S.S proti Belgiji in Grčiji, odločba Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu z dne 21. januarja 2011 ter zadeva N. S. proti ministru za notranje zadeve Združenega kraljestva (Secretary of State for the Home Department) in drugi, odločba Evropskega sodišča z dne 21. decembra 2011 o združenih zadevah C-411/10 in C-493/10, katerih predmet sta predloga za sprejetje predhodne odločbe.

(2)  3151. zasedanje Sveta za pravosodje in notranje zadeve, Bruselj, 8. marec 2012.

(3)  COM(2008) 820 final.

(4)  CdR 90/2009, „Prihodnji skupni evropski azilni sistem II“.

(5)  Study on the feasibility of establishing a mechanism for the relocation of beneficiaries of international protection (Študija o izvedljivosti vzpostavitve mehanizma za premestitev upravičencev do mednarodne zaščite), točka 27, JLS/2009/ERFX/PR/1005 – 70092056. (http://ec.europa.eu/home-affairs/doc_centre/asylum/docs/final_report_relocation_of_refugees.pdf).

(6)  Le défi des mouvements migratoires mixtes, l'accès à la protection et le partage des responsabilités au sein de l'UE – Document non officiel de l'UNHCR (Izzivi mešanih migracijskih tokov, dostop do zaščite in delitev odgovornosti v EU – neuradni dokument UNHCR), točka 28, http://www.unhcr.org/4a44dd756.html.

(7)  UL L 132, 19.5.2011.

(8)  Uredba (EU) št. 1168/2011, UL L 304, 22.11.2011, str. 1–17.

(9)  Poročilo Coping with a fundamental rights emergency – The situation of persons crossing the Greek land border in an irregular manner (Reševanje nujnih primerov, povezanih s kršitvami temeljnih pravic – položaj oseb, ki nezakonito prehajajo grško kopensko mejo).

(10)  Člen 13 predloga o splošnih določbah o Skladu za migracije in azil, COM(2011) 752 final.


13.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 277/18


Mnenje Odbora regij – Mesta v prihodnosti: okoljsko in socialno trajnostna mesta

2012/C 277/04

ODBOR REGIJ

podpira zahtevo po celostnih strategijah trajnostnega razvoja mest, horizontalnem in vertikalnem sodelovanju v participativnem sistemu upravljanja, ki upošteva raznolikost mest in pomen socialnih inovacij in načrtovanja, usmerjenega v prihodnost;

poudarja, da so zaradi vse večjih ekonomskih in socialnih razlik v naši družbi nujno potrebne naložbe v izobraževanje, ki je od zgodnjega otroštva dostopno vsem, v vključujoče trge dela, vseživljenjsko učenje, politiko aktivnega vključevanja in pravične plače, ki omogočajo izpolnjevati potrebe ter so enake za moške in ženske;

opozarja, da je treba zagotavljati storitve za izpolnjevanje temeljnih potreb družbe, kot je dostop do stanovanj, otroških jasli in vrtcev, območij, kjer se lahko otroci varno igrajo in razvijajo, ter odpraviti ovire za ljudi, ki želijo ustvariti ali povečati svojo družino;

opozarja na izzive, povezane s podnebnimi spremembami, in na potrebo po zmanjšanju porabe energije z energetsko predelavo in večjo energetsko učinkovitostjo, povezanimi sistemi, razširitvijo odprtih in zelenih površin, novimi načini gradnje ter zanesljivimi oblikami mobilnosti, ki spodbujajo zdravje in ne vplivajo na vire;

poudarja pomen kulture in kreativnosti, ne le za gospodarsko rast, temveč zlasti za ustvarjanje kakovostnega življenja, dejanske demokracije, miru in vzajemnega spoštovanja;

poudarja temeljni pomen participativnih dejavnikov pri oblikovanju politike;

meni, da so potrebna raznolika prizadevanja evropskih institucij v podporo mest kohezije ter poziva k jasni opredelitvi v naslednjem obdobju financiranja za podporo mestom, ki zajema močno urbano razsežnost, prožnost pri uporabi sredstev in osrednjo vlogo lokalne ravni pri izvajanju kohezijske politike;

podpira nadaljnji razvoj trajnostnih finančnih instrumentov v strukturni politiki, ki so kreativni in stabilni mehanizmi financiranja.

Poročevalka

Hella DUNGER-LÖPER (DE/PES), pooblaščena ministrica dežele Berlin za zvezne in evropske zadeve

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

Ozadje in razlogi za pripravo mnenja

1.

izraža zadovoljstvo, da je dansko predsedstvo EU Odbor zaprosilo za pripravo tega mnenja in aktivno sodelovalo na 5. vrhu regij in mest na temo Evropsko mestno tkivo v 21. stoletju, ki je bil 22. in 23. marca 2012 v Københavnu, s čimer je priznalo prispevek mest in regij k evropskemu povezovanju in njihovo osrednjo vlogo pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020;

2.

se z zanimanjem seznanja s poročilom Evropske komisije Mesta v prihodnosti – Izzivi, vizije, nadaljnje poti (oktober 2011) in se strinja z vizijo mesta v prihodnosti iz tega poročila „kot središča velikega družbenega napredka z visoko stopnjo socialne kohezije, družbeno uravnoteženimi stanovanjskimi možnostmi ter socialnimi, zdravstvenimi in vsem dostopnimi izobraževalnimi storitvami; temelja demokracije, kulturnega dialoga in raznovrstnosti, središča zelene, ekološke ali okoljske prenove; središča, ki privablja in spodbuja ekonomsko rast“;

3.

se strinja z zaskrbljenostjo, izraženo v poročilu, glede prihodnosti mest zaradi nevarnosti, ki jih predstavljajo demografske spremembe, upadajoča rast in oslabljene povezave med gospodarsko rastjo, zaposlenostjo in družbenim napredkom. Prihodnost mest ogrožajo tudi naraščajoče razlike v dohodkih, vse večja polarizacija in segregacija družbe ter naraščajoče število „družbenih osipnikov“, širjenje mest in vse večji pritisk na mestne ekosisteme;

4.

poudarja, da lahko Evropska unija kot celota cilje strategije Evropa 2020 doseže le, če so mesta kot središča družbenih in gospodarskih inovacij sposobna prispevati k pametni, vključujoči in trajnostni rasti ter k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji;

5.

zato podpira poročilo Mesta v prihodnosti, ki priporoča, da je treba mesta krepiti s spodbujanjem trajnostnih lokalnih struktur za ustvarjanje odpornega in vključujočega gospodarstva, z izkoriščanjem potenciala različnih generacij ter družbenogospodarske, kulturne in etične raznovrstnosti, z bojem proti socialni izključenosti in pomanjkanju z boljšimi stanovanjskimi razmerami, celostnimi strategijami za reševanje okoljskih in energetskih vprašanj, ohranitvijo in oblikovanjem privlačnih odprtih javnih površin, spodbujanjem trajnostnih, vključujočih in zdravih prometnih sistemov in spodbujanjem uravnoteženega teritorialnega razvoja;

6.

podpira zahtevo po celostnih strategijah trajnostnega razvoja mest, horizontalnem in vertikalnem sodelovanju v participativnem sistemu upravljanja, ki vključuje vse ravni in politična področja ter upošteva raznolikost mest in pomen socialnih inovacij in načrtovanja, usmerjenega v prihodnost;

7.

opozarja na Københavnsko izjavo Odbora regij z dne 23. marca 2012, ki se zavzema za bolj zelena, bolj vključujoča in gospodarsko bolj konkurenčna mesta ter v zvezi s tem poziva institucije EU k regionalizaciji strategije Evropa 2020, zadostni finančni podpori za obsežno urbano politiko, dodelitvi večje vloge teritorialnemu sodelovanju med evropskimi mesti ter okrepitvi vloge mest in regij v pripravi evropskih politik, poglobitvi procesa decentralizacije v državah članicah EU ter k večji finančni avtonomiji mest in regij;

8.

opozarja na mnenje Pomen oživljanja mest za prihodnji razvoj mest v Evropi z dne 10. junija 2010, v katerem Odbor poziva k okrepitvi urbane razsežnosti na vseh političnih področjih Evropske unije.

ODBOR REGIJ

Ugotovitve

9.

opozarja, da mesta vedno odražajo družbene razmere. Oblika mest v prihodnosti in kakovost življenja v njih bosta odvisni od odločitev in razvoja na gospodarskem in socialnem področju na vseh ravneh politične in ekonomske odgovornosti;

10.

ugotavlja, da pomen mest za Evropsko unijo daleč presega ekonomske in demografske dejavnike. Lepa in pametna mesta, ki so hkrati tudi energetsko učinkovita, gospodarna z viri, zelena in vključujoča, so podlaga za skladno in solidarno skupno življenje v naši družbi;

11.

opozarja, da so mesta zaradi družbenih in gospodarskih odnosov tesno in neločljivo povezana s svojo okolico in so zato tudi pomembna za uravnotežen teritorialni razvoj;

12.

v zvezi s tem poudarja, da dosedanje strogo razlikovanje med mestom in podeželjem ni več v skladu z nalogami, ki se bodo pojavljale v prihodnosti, zato ga je treba nadomestiti s pristopom, ki upošteva interakcije med območji na podlagi njihove funkcionalnosti in medsebojne povezanosti;

13.

poudarja, da se evropska mesta v primerjavi z drugimi mesti na svetu odlikujejo po demokratični samoodločbi, močni civilni družbi, socialni vključenosti, učinkovitim razmerjem med zasebnim in javnim področjem, zagotavljanju svobode in emancipacije ter močni urbanistični kulturi;

14.

opaža, da sta deindustrializacija in globalizacija spodkopali pomembne temelje za socialno in ekonomsko vključevanje. Tako bogatejša kot revnejša območja stremijo k novim strategijam za okrepitev socialne kohezije, ki so doslej dokaj neuspešno zavirale nagibanje k družbeno-prostorski diferenciaciji. Nasprotno, socialne razlike in segregacija so se kljub tem prizadevanjem marsikje še povečale in ostajajo velik izziv za skupno življenje v mestih;

15.

opozarja, da so zaradi vse večjih ekonomskih in socialnih razlik v naši družbi nujno potrebne naložbe v izobraževanje, ki je od zgodnjega otroštva dostopno vsem, v vključujoče trge dela, vseživljenjsko učenje, politiko aktivnega vključevanja in pravične plače, ki omogočajo izpolnjevati potrebe ter so enake za moške in ženske. Poudarja, da sta pri tem ključnega pomena gospodarski razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest v mestih;

16.

izraža zaskrbljenost, ker so se ti problemi še poglobili v nekaterih metropolah, kar je povzročilo nasilne proteste, izražajo pa tudi nezaupanje številnih državljanov v politične institucije;

17.

opozarja na lokalne posledice demografskih sprememb in staranja prebivalstva, ki ustvarja nove zahteve v zvezi s socialno infrastrukturo in javnim prostorom. Zaradi vse večje revščine v starosti se pojavlja potreba po trajnostnih sistemih socialne varnosti in storitvah, ki so dostopne državljanom, upoštevajo kulturne posebnosti in so cenovno dosegljive;

18.

v zvezi s tem poudarja, da bo Evropa kljub trenutno izredno visoki brezposelnosti mladih v prihodnjih desetletjih odvisna od mladih priseljencev za ustvarjanje gospodarske rasti in omilitev posledic staranja prebivalstva za socialne in zdravstvene sisteme. Pogoj za priseljevanje so odprta in privlačna mesta. Vendar pa so bili priseljenci in etnične manjšine v mestih doslej pogosto zelo prikrajšani pri dostopu do izobraževanja, dela, stanovanj in zdravstvene oskrbe. Zato so učinkovite lokalne strategije za vključevanje pomembna sestavina migracijske politike, usmerjene v prihodnost;

19.

opozarja, da je treba zagotavljati storitve za izpolnjevanje temeljnih potreb družbe, kot je dostop do stanovanj, otroških jasli in vrtcev, območij, kjer se lahko otroci varno igrajo in razvijajo, ter odpraviti ovire za ljudi, ki želijo ustvariti ali povečati svojo družino. Zato je treba podpreti vse ukrepe za pozitiven demografski razvoj;

20.

opozarja na izzive, povezane s podnebnimi spremembami, in na potrebo po zmanjšanju porabe energije z energetsko predelavo in večjo energetsko učinkovitostjo, povezanimi sistemi, razširitvijo odprtih in zelenih površin, novimi načini gradnje ter zanesljivimi oblikami mobilnosti, ki spodbujajo zdravje in ne vplivajo na vire;

21.

ocenjuje, da kultura in kreativnost nista pomembni samo za gospodarsko rast, temveč zlasti za ustvarjanje kakovostnega življenja, dejanske demokracije, miru in vzajemnega spoštovanja. Urbana kultura zajema tudi ohranjanje urbanistične kulture gradnje, visokokakovosten javni prostor, ki je dostopen vsem, ter upoštevanje krajevnih in regionalnih posebnosti;

22.

poudarja temeljni pomen participativnih dejavnikov v oblikovanju politike, da se pridobita zaupanje in sodelovanje državljanov ter okrepi socialna kohezija. Tako sodelovanje državljanov je mogoče le, če mestne uprave svoje odločitve in ukrepe utemeljujejo na odprt in pregleden način;

23.

meni, da so potrebna raznolika prizadevanja evropskih institucij v podporo mest s programi pomoči in pobudami, saj so občine brez ustreznih lastnih finančnih sredstev odvisne od te podpore;

24.

izraža zaskrbljenost, ker se je kljub izjavam o nameri v leipziški listini in političnemu procesu, povezanim z njo, prizadevanje držav članic za mestno politiko v zadnjih letih prej zmanjšalo kot povečalo. To se kaže v tem, da vprašanj mestne politike doslej skoraj ni bilo mogoče prednostno obravnavati na ustreznih političnih področjih, kot so zaposlovanje, okolje, izobraževanje in znanost ter stanovanjska problematika. Ta problem se odraža tudi v manjših proračunih, ki se namenjajo programom pomoči v zvezi z mestno politiko. Zato je treba na ravni EU čim prej zagotoviti sredstva, ki mestom omogočajo, da se prožno odzivajo na te različne probleme;

25.

izraža zaskrbljenost, ker imajo občine v večini držav članic na razpolago katastrofalno nizka sredstva, kar se glede na prednostne naloge nacionalnih proračunskih politik ne bo izboljšalo brez spremembe pristopa držav članic;

26.

opaža, da glede na velike socialne, ekonomske in ekološke nevarnosti dosedanja prizadevanja nikakor ne zadostujejo za pripravo evropskih mest na izzive v prihodnosti, da bodo kot konkurenčna, lepa in pametna središča, ki so tudi energetsko učinkovita, gospodarna z viri, zelena in vključujoča in kjer se odvijajo socialne inovacije, lahko veliko prispevala h krepitvi socialne, ekonomske in teritorialne kohezije Evropske unije in k uresničitvi ciljev strategije Evropa 2020.

ODBOR REGIJ

Politični izzivi

Splošni politični izzivi

27.

glede na družbene izzive pričakuje, da si vse ravni politične odgovornosti želijo močna, demokratično avtonomna mesta kot temelj evropske družbe. Močna in učinkovita lokalna demokracija, ki se odziva na potrebe državljanov, lahko odločilno prispeva k ponovni pridobitvi zaupanja v institucije predstavniške demokracije na vseh ravneh;

28.

ponovno poziva k pristopu do družbenega razvoja, ki ne meri le bruto domačega proizvoda (BDP), temveč resno jemlje skrbi in potrebe državljanov ter jih v večji meri upošteva pri načrtovanju programov in ukrepov;

29.

pričakuje, da bodo izvoljeni predstavniki samozavestno in pogumno prevzeli vodilno vlogo na vseh političnih ravneh ter zagotavljali mirno in solidarno skupno življenje. Pametno, vključujočo in trajnostno rast je mogoče doseči le v miru ter dejanski solidarnosti, ki presega meje. K temu spada aktivna kultura sprejemanja priseljencev, vključno s spodbujanjem medkulturnih sposobnosti v javnih upravah in institucijah. Zajema pa tudi jasno in razločno opredelitev za varstvo beguncev in oseb, ki so žrtve političnega pregona in diskriminacije zaradi svojega porekla, vere, spolne usmerjenosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja;

30.

poudarja pomen celostnih lokalnih strategij za usklajeno in učinkovito uporabo sredstev ter poziva k vključitvi in udeležbi vseh ustreznih sektorskih politik. Pomembno je konstruktivno in samoumevno sodelovanje med vsemi političnimi ravnmi in področji, da se državljanom pokaže, da institucije znajo ravnati odgovorno z njihovim zaupanjem in da se zavzemajo za lokalne potrebe;

31.

poziva nosilce odločanja na vseh ravneh, naj se zavzemajo za zdravo in trajnostno mobilnost v mestih in med njimi. Spodbujati je treba javni prevoz na način, ki bo dostopen celotnemu prebivalstvu. Poleg tega poziva nosilce odločanja, naj mesta še naprej razvijajo po zgledu modela evropskega mesta, in sicer s povezovanjem različnih uporab, gostote ter (urbanistične in arhitektonske) kakovosti;

32.

se zavzema za nova prizadevanja, da se izboljša znanje o tehničnih, družbenih, gospodarskih in okoljskih vidikih razvoja mest. To mora izrecno vključevati tudi pomen virtualnega prostora za življenje in delo v mestih in regijah;

33.

poudarja pomen partnerstev med mesti, evropskih omrežij mest, kot je EUROCITIES, ter projektov za transnacionalno medobčinsko sodelovanje v okviru pobud URBACT in INTERREG ter evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, da se izboljšajo znanje in pristopi za ukrepanje na področju politike razvoja mest. Poudarja tudi, da je treba poskrbeti za to, da bo ta izmenjava znanja koristna za oblikovanje politik zlasti na področju strukturnih skladov pa tudi na drugih ustreznih področjih, kot so storitve splošnega gospodarskega pomena, promet in varstvo okolja.

ODBOR REGIJ

Politični izzivi za Evropsko komisijo, Svet in Evropski parlament

34.

poziva k samoumevni vključitvi mest in regij v strukture Evropske unije na več ravneh in vseh političnih področjih, na katerih se na ravni EU sprejemajo odločitve, ki vplivajo na zmožnost ukrepanja oblasti na podnacionalni ravni;

35.

želi, da se evropske institucije jasno opredelijo za krepitev mest, kar se mora odražati tudi v prednostnih nalogah za prihodnje proračunsko obdobje EU;

36.

ponavlja svoj poziv k takšni politiki strukturne pomoči, ki občinam še naprej omogoča dovolj manevrskega prostora, da lahko izvajajo celosten pristop, ki izhaja iz več skladov, je oblikovan v skladu z lokalnimi prednostnimi nalogami, zajema naložbene in socialne pobude in upošteva lokalne potrebe. Za resnično izvajanje strukturne politike v občinah je treba zmanjšati porabo, povezano z administracijo in nadzorom;

37.

poudarja pomen kohezijske politike kot ključnega instrumenta za krepitev socialne, ekonomske in teritorialne kohezije ter poziva k jasni opredelitvi v naslednjem obdobju financiranja za podporo mestom, ki zajema močno urbano razsežnost, prožnost pri uporabi sredstev in osrednjo vlogo lokalne ravni pri izvajanju. Zaradi temeljnega pomena mest za socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo mora podpora bistveno presegati najnižjo stopnjo 5 %, ki je bila predlagana doslej;

38.

opozarja na pozive v mnenju Odbora regij o predlogu Komisije za Evropski sklad za regionalni razvoj, zlasti k omogočanju prožne uporabe sredstev, ne da bi določene vrste območij imele prednost ali bi bile prikrajšane, da s tem ne bi tvegali izključitve podeželskih in primestnih območij iz podpore ESRR. Različne vrste prednostnih območij, katerim bodo sredstva ESRR namenjena, je treba določiti v okviru procesa načrtovanja, ki poteka v partnerstvu, in se ne smejo opredeliti vnaprej. Prenos nalog na mesta v skladu z instrumentom „celostne teritorialne naložbe“ iz člena 99 splošne uredbe je treba določiti kot možnost in ne kot obveznost;

39.

podpira nadaljnji razvoj trajnostnih finančnih instrumentov v strukturni politiki, ki so poleg javnih subvencij kreativni in stabilni mehanizmi financiranja;

40.

poziva k temu, da morajo mesta in regije imeti ključno vlogo v nadaljnjem razvoju politike EU na področju migracij in vključevanja, ki upošteva osrednjo vlogo lokalne ravni pri vključevanju.

ODBOR REGIJ

Politični izzivi za države članice

41.

poziva države članice, naj dajo nov zagon svojim prizadevanjem za mestno politiko in v te pobude vključijo tudi politična področja, ki niso povezana s prostorskim načrtovanjem. Trajnostni razvoj mest je odvisen od podpornih okvirnih pogojev, zlasti v zaposlovalni, socialni, izobraževalni in okoljski politiki;

42.

poziva h krepitvi razprave o potrebah po ukrepanju v mestih in z njimi. Sodelovanje mest in aglomeracij je ključnega pomena za kohezijo in uravnotežen razvoj.

V Bruslju, 19. julija 2012

Predsednica Odbora regij

Mercedes BRESSO


III Pripravljalni akti

ODBOR REGIJ

96. plenarno zasedanje 18. in 19. julija 2012

13.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 277/23


Mnenje Odbora regij – Finančni instrumenti EU na področju notranjih zadev

2012/C 277/05

ODBOR REGIJ

pozdravlja prizadevanja za dosego resničnega območja varnosti, svobode in pravice na podlagi proračunskih predlogov, ki priznavajo pomen zagotavljanja potrebnih sredstev na področju priseljevanja, azila in varnosti;

potrjuje pomen predlaganih sprememb za lokalne in regionalne oblasti, saj te spremembe neposredno vplivajo na njihove naloge ter vsakodnevno življenje ljudi v Evropski uniji;

poudarja pomen odzivanja na varnostna vprašanja, ki izhajajo iz vedno večje globalne mobilnosti, in sicer v okviru univerzalnega varstva temeljnih pravic in svoboščin;

pozdravlja osredotočenost na prožnost in doseganje rezultatov, pri čemer poudarja, da to zahteva dobro načrtovanje, pa tudi sodelovanje in odgovornost vseh zainteresiranih strani. Zato poudarja, da je treba že v fazo načrtovanja vključiti lokalne in regionalne oblasti ter druge zainteresirane strani, kot so specializirane mednarodne organizacije, civilna družba in sami upravičenci, saj pogosto izvajajo programe in projekte;

meni, da se je na podlagi predlaganih reform dostop do finančnih sredstev močno izboljšal. Vendar spodbuja nadaljnji razvoj mehanizmov za razširjanje informacij o možnostih financiranja. V večjih državah bi lahko lokalne in regionalne oblasti organizirale regionalna in lokalna posvetovanja, da se omogoči udeležba tistih organizacij in zainteresiranih strani, ki so dejavne daleč stran od glavnih mest.

Poročevalec

Samuel AZZOPARDI (MT/EPP), župan mesta Victoria, Gozo

Referenčni dokumenti

 

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Gradimo odprto in varno Evropo: proračun za notranje zadeve za obdobje 2014–2020

COM(2011) 749 final

 

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta finančne podpore na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost

COM(2011) 750 final

 

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za migracije in azil

COM(2011) 751 final

 

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o Skladu za migracije in azil ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja

COM(2011) 752 final

 

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta finančne podpore na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja v okviru Sklada za notranjo varnost

COM(2011) 753 final

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

Splošna ocena

1.

pozdravlja prizadevanja za dosego resničnega območja varnosti, svobode in pravice na podlagi proračunskih predlogov, ki priznavajo pomen zagotavljanja potrebnih sredstev na področju priseljevanja, azila in varnosti (1);

2.

podpira poenostavitev obstoječih instrumentov z združitvijo v dva sklada;

3.

potrjuje pomen predlaganih sprememb za lokalne in regionalne oblasti, saj te spremembe neposredno vplivajo na njihove naloge ter vsakodnevno življenje ljudi v Evropski uniji;

4.

poudarja pomen odzivanja varnostna vprašanja, ki izhajajo iz vedno večje globalne mobilnosti, in sicer v okviru univerzalnega varstva temeljnih pravic in svoboščin;

5.

poudarja, da je to mogoče doseči z uporabo skladnih instrumentov na področju svobode, varnosti in pravice na podlagi spoštovanja človekovih pravic, solidarnosti in odgovornosti, pri čemer je posebno pozornost treba nameniti enakosti spolov in nediskriminaciji (2);

6.

meni, da je potrebno ravnovesje med izdatki na področju varnosti in mej ter izdatki na področjih, kot so vključevanje priseljencev in pogoji sprejema prosilcev za azil;

7.

podpira oblikovanje proračuna na podlagi potreb, ki prispeva k razvoju sinergij med finančnimi instrumenti EU, zlasti med strukturnimi skladi in skladi na področju notranjih zadev. Iz proračuna Unije bi bilo treba nameniti zadostna sredstva področju notranjih zadev, tako prek strukturnih skladov kot tudi prek specializiranih instrumentov za območje svobode, varnosti in pravice;

8.

opozarja, da razveljavitev Sklepa Sveta 2007/125/PNZ, s katero je odpravljena možnost dopolnilne uporabe drugih instrumentov Unije in Skupnosti, precej zmanjšuje zaželeno prožnost pri uporabi finančnih instrumentov in ogroža nemoteno nadaljevanje čezmejnih regionalnih projektov na področju notranje varnosti, ki so se doslej financirali v okviru cilja 3 „podpora“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR); zato se zavzema za ohranitev dopolnjevanja med instrumenti Skupnosti;

9.

poudarja, da je pri upravljanju proračuna in finančnih instrumentov potrebna določena stopnja prožnosti, kar bo omogočilo dejanski vmesni pregled v skladu z opredeljenimi političnimi prednostnimi nalogami, pri čemer je treba poudariti, da mora takšna prožnost obstajati sočasno s pravičnim dodeljevanjem sredstev;

10.

pozdravlja politiko priseljevanja, ki se začne že v državah izvora in upošteva tudi potrebe evropskega trga dela in demografski razvoj, kar ustvarja sistem, koristen za vse strani, vključno z državami izvora, ki imajo pogosto koristi od nakazil iz EU (3);

11.

poudarja potrebo po močnem sodelovanju na ravni EU, da se doseže boljše usklajevanje med državami članicami pri upravljanju zunanjih meja Unije in da se omogoči napredek pri oblikovanju skupnega evropskega azilnega sistema;

12.

poudarja potrebo po preglednosti pri uporabi proračunskih sredstev, pri čemer morajo biti predlogi, projekti in doseženi rezultati vidni ter državljanom enostavno dostopni in razumljivi.

ODBOR REGIJ

Načrtovanje in upravljanje skladov

13.

pozdravlja osredotočenost na prožnost in doseganje rezultatov, pri čemer poudarja, da to zahteva dobro načrtovanje, pa tudi sodelovanje in odgovornost vseh zainteresiranih strani. Zato poudarja, da je treba že v fazo načrtovanja vključiti lokalne in regionalne oblasti ter druge zainteresirane strani, kot so specializirane mednarodne organizacije, civilna družba in sami upravičenci, saj pogosto izvajajo programe in projekte;

14.

poudarja potrebo po neodvisnem spremljanju in ocenjevanju, da se zagotovita učinkovita poraba sredstev in močno upravljanje v izvajalskih organizacijah. To je lahko spodbuda za povečanje institucionalne učinkovitosti. Vse zainteresirane strani morajo sodelovati pri izbiri kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov. Odbor poudarja, da so nekateri kvalitativni kazalniki lahko učinkoviti in stroškovno ugodni. Odbor tudi poziva, naj Evropska komisija in Parlament okrepita nadzor nad skladi, kar bi prispevalo k zagotovitvi neodvisnega elementa spremljanja in ocenjevanja.

ODBOR REGIJ

Dostop do finančnih sredstev

15.

meni, da se je na podlagi predlaganih reform dostop do finančnih sredstev močno izboljšal. Vendar spodbuja nadaljnji razvoj mehanizmov za razširjanje informacij o možnostih financiranja. V večjih državah bi lahko lokalne in regionalne oblasti organizirale regionalna in lokalna posvetovanja, da se omogoči udeležba tistih organizacij in zainteresiranih strani, ki so dejavne daleč stran od glavnih mest.

ODBOR REGIJ

Dodeljevanje sredstev

16.

poudarja, da poleg pozitivnih vidikov poenostavitve in prožnosti predlagane reforme prinašajo tudi negotovosti v zvezi z dodeljevanjem sredstev med različnimi sektorji in tematskimi področji. Zato poudarja, da je treba sredstva dodeljevati glede na potrebe, ki jih je treba temeljito analizirati, pri čemer prednostno razvrščanje izhaja iz pristopa, ki temelji na pravicah. To je mogoče doseči z uveljavljenimi mehanizmi in zaščitnimi ukrepi za zagotavljanje učinkovitega prednostnega razvrščanja, vključno z udeležbo lokalnih in regionalnih oblasti ter drugih zainteresiranih strani pri oblikovanju nacionalnih strategij;

17.

poudarja, da je treba sredstva razporediti enakomerno glede na institucionalne zmogljivosti in predloge projektov, ne pa jih usmeriti le na nekaj prejemnikov;

18.

v primeru nezadostnih sredstev meni, da je treba dati prednost sredstvom, ki so namenjena varstvu temeljnih pravic in svoboščin ljudi, vključno s tistimi, ki se nanašajo na osnovne življenjske standarde, vprašanja, vezana na spol in pravico do azila, pa tudi virom za krepitev zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti za obvladovanje migracijskih tokov.

ODBOR REGIJ

Obveznost sodelovanja zainteresiranih strani

19.

poudarja pomen participativnega pristopa pri doseganju učinkovitih rezultatov ter podpira predloge, ki države članice zavezujejo k organizaciji partnerstev z vsemi ustreznimi javnimi organi ter ustreznimi zainteresiranimi stranmi, vključno s civilno družbo in mednarodnimi organizacijami, za razvoj, izvajanje in spremljanje nacionalnih programov;

20.

zato poziva, naj se partnerstvo z zainteresiranimi stranmi okrepi in postane obvezno. Poudarja, da bo glede na okvir načela iz osnutka uredbe o splošnih določbah (4) sodelovanje trenutno verjetno premalo zavezujoče. Medtem ko so mehanizmi usklajevanja dogovorjeni, je na drugih področjih veliko svobodnega odločanja o tem, ali bo ustrezno partnerstvo dejansko vzpostavljeno;

21.

meni, da morda ni ustrezno imenovati enega pristojnega organa za vse ukrepe, ki se financirajo iz skladov, kljub poenostavitvam, ki bi iz tega izhajale. Vzpostaviti je treba preglednost ter nadzor in ravnovesje za zagotavljanje pravičnih odločitev. Odbor izraža zaskrbljenost, da bi lahko obstajala pravna vprašanja, pri katerih pooblaščen organ ne sme delati pod nadzorom nacionalnega pristojnega organa, zato meni, da morajo biti predpisi dovolj prožni, da zajamejo vsa nacionalna pravila, ki veljajo v EU, držav članic pa ne smejo siliti v spremembo njihovih ustavnih struktur, če je cilje mogoče doseči tudi v okviru partnerskega pristopa.

ODBOR REGIJ

Skupni evropski azilni sistem

22.

pozdravlja napredek na področju oblikovanja skupnega evropskega azilnega sistema ter hkrati poudarja, da si je treba v okviru takšnega sistema prizadevati za doseganje standardov, ki veljajo za boljše sisteme in strukture, ne pa povzročiti splošnega zmanjšanja kakovosti, ki velja za šibkejše sisteme;

23.

želi več informacij o tem, ali bo Evropski azilni podporni urad porabljal zgolj sredstva, ki so mu neposredno namenjena, ali pa bo imel dostop tudi do skladov za področje notranjih zadev.

ODBOR REGIJ

Sprejem in vključevanje oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in državljanov tretjih držav

24.

pozdravlja priznanje pomena lokalnih in regionalnih oblasti na področju sistemov za sprejem in azilnih sistemov kot tudi pri vključevanju državljanov tretjih držav in zakonitih priseljencev;

25.

pozdravlja zamisel o osredotočenosti na najbolj ranljive skupine ljudi, vključno z žrtvami trgovine z ljudmi;

26.

poudarja, da se mora vključevanje osredotočiti na dolgoročne trajnostne ukrepe, ob upoštevanju, da je vključevanje dvosmerni proces, v okviru katerega so lahko ukrepi usmerjeni v gostiteljske in priseljenske skupnosti;

27.

predlaga, da sklada za področje notranjih zadev podpirata tudi ukrepe, ki jih priporoča Evropska komisija, pri čemer je treba priznati pristop upravljanja na več ravneh v 2. evropskem programu za vključevanje (5);

28.

poudarja, da Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in organi za človekove pravice nadzirajo upravne načine pridržanja v EU, ter navaja, da je pri financiranju projektov, povezanih s pridržanjem oseb, treba zagotoviti, da je takšno pridržanje v skladu z zakonodajo EU in sodbami ESČP;

29.

poudarja, da mora biti družinskim članom, ki uživajo mednarodno zaščito v različnih državah članicah, dovoljeno, da živijo skupaj in uživajo zaščito v isti državi članici.

ODBOR REGIJ

Delitev odgovornosti in premestitve znotraj EU

30.

poudarja, da morajo evropske mejne regije prejeti ustreznejšo podporo, kar zadeva azil in migracije, zlasti v izjemno težkih časih (6);

31.

poudarja, da morajo biti merila in mehanizmi za premestitev nediskriminatorni in da se morajo osredotočiti na najbolj ranljive skupine, pri čemer je treba upoštevati razmere na trgu dela EU, zlasti za osebe na območjih, kjer je dostop do trga dela omejen. Prednosti ne bi smela imeti visoko kvalificirana delovna sila in tisti, ki so že vključeni v družbo države gostiteljice;

32.

opozarja, da so lokalne in regionalne oblasti v dobrem položaju, da sodelujejo pri vzpostavitvi takšnih mehanizmov (7);

33.

meni, da bi morala biti solidarnost pri podpori obremenjenim državam odvisna od spoštovanja človekovih pravic in standardov EU za sprejem, kar bi pomenilo spodbude za izboljšanje.

ODBOR REGIJ

Program EU za ponovno naselitev

34.

pozdravlja oblikovanje programa EU za ponovno naselitev in spodbuja vzpostavitev jasnega okvira, ki naj bi se ob upoštevanju najboljših praks v drugih delih sveta oblikoval v okviru partnerstva med Evropskim azilnim podpornim uradom, UNHCR in nevladnimi organizacijami. EU bi morala biti zgled ter si prizadevati za opredelitev ljudi, ki jih je mednarodna skupnosti najbolj pozabila, in zagotavljanje zaščite zanje;

35.

poudarja potrebo po spodbudah in informacijah o koristih, da se poveča število krajev, ki jih države članice v skladu s svojimi obljubami dajo na voljo za ponovno naselitev;

36.

poudarja, da je treba še naprej jasno razlikovati med ponovno naselitvijo iz tretjih držav in premestitvijo znotraj EU ter ohraniti število oseb, za katere veljata ta dva programa.

ODBOR REGIJ

Podpora prostovoljnemu vračanju

37.

poudarja, da je treba programe ponovnega naseljevanja dosledno izvajati samo na prostovoljni osnovi in v skladu s cilji razvojnega sodelovanja, kar bi moralo voditi v dolgoročno socialno vključevanje vračajočih se ljudi (8). Vračanje mora biti izvedljivo, prav tako pa ne sme priti do ponovne migracije prebivalstva (9). To je mogoče doseči s partnerstvi s specializiranimi mednarodnimi organizacijami, kot je Mednarodna organizacija za migracije;

38.

poudarja, da uspeha strategij za vračanje ni mogoče v zadostni meri ocenjevati zgolj s količinskim kazalnikom o številu povratnikov. Kazalnik bi lahko bil oblikovan na podlagi števila povratnikov glede na število primerov, ob upoštevanju dolgoročnih dejavnikov kakovosti.

ODBOR REGIJ

Strategija notranje varnosti

39.

poudarja, da mora biti nujno vključen v proces izboljšanja notranje varnosti v Evropi in da je treba krepiti zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti;

40.

meni, da je treba pri financiranju iz Sklada za notranjo varnost upoštevati potrebo po naložbah v nadaljnje raziskave ter inovacijah in izmenjavi izkušenj na področjih, kot so kibernetska varnost, forenzika, zaščita osnovne infrastrukture in varnost v mestih, pa tudi, da mora Komisija podpirati te naložbe glede na povečano potrebo po soočanju z vse bolj specifičnimi in kompleksnimi težavami;

41.

potrjuje pomen vključenosti lokalnih in regionalnih oblasti v policijsko sodelovanje in sodelovanje na področju varnosti, ki lahko poteka prek usposabljanja, izmenjave najboljših praks in programov za preprečevanje kot tudi prek razvoja skupnih orodij in sistemov IT ter boljšega komuniciranja.

ODBOR REGIJ

Boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu

42.

priporoča, da se obstoječe mreže lokalnih in regionalnih oblasti okrepijo in uporabijo v vsaki državi članici ali da se po potrebi ustanovijo nove, s čimer bi se olajšala izmenjava dobrih praks na področju socialnega vključevanja, strokovnjakom pa bi se omogočilo spoznavanje in razumevanje nasilnega ekstremizma, ki nastaja v lokalnih okrožjih in soseskah. To bi lahko podpiralo delo, ki se izvaja v okviru nedavno ustanovljene evropske mreže za preprečevanje radikalizacije;

43.

meni, da financiranje v okviru Sklada za notranjo varnost vključuje posvetovanje na lokalni ravni v državah članicah in vzpostavljanje stika s tistimi, ki se ne čutijo povezani z družbo. To lahko prispeva k oblikovanju večplastnega razumevanja lokalnih izkušenj in konceptov terorizma ter razlogov za ekstremizem;

44.

poudarja pomen večjega nadzora bančnih in podjetniških praks, da se ugotovijo viri financiranja terorizma in organiziranega kriminala prek pranja denarja in združevanja kriminalnih dejavnosti s podjetji z zakonitim ciljem ter nanje usmeri pozornost;

45.

prav tako opozarja na pomen zaplembe premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, kar je nedvomno pomemben način za boj proti kateremu koli kaznivemu dejanju na vseh področjih, zato pozdravlja dejstvo, da je Evropska komisija vložila zakonodajni predlog o okrepitvi pravnega okvira EU na področju zaplembe (10);

46.

poudarja, da lahko imajo javno-zasebna partnerstva pozitivni učinek, medtem ko se je treba privatizaciji varnosti izogibati.

ODBOR REGIJ

Mejna kontrola in reševanje

47.

poudarja potrebo po ustreznem financiranju mejne kontrole (11). Hkrati meni, da je z vidika boja proti nezakonitim migracijam vprašljivo, ali so znatne naložbe v mejno kontrolo najučinkovitejši in najuspešnejši način za doseganje dolgoročnih in ustreznih sprememb;

48.

poudarja, da mora organizacija, kot je UNHCR, izvajati neodvisno kontrolo na mejah, da se zagotovi spoštovanje temeljnih človekovih pravic, vključno z občutljivostjo za vprašanje spola;

49.

poudarja, da mora skrb za človeška življenja prevladati nad vsemi drugimi vprašanji, ter poziva k večjemu sodelovanju držav članic in njihovi delitvi odgovornosti za rešene osebe, da se zagotovijo spodbude za reševanje. Meni, da bi lahko na podlagi samodejne delitve odgovornosti rešili več življenj na morju.

ODBOR REGIJ

Odzivanje na izredne razmere

50.

pozdravlja spremembe, katerih namen je povečati hitrost odzivanja na izredne razmere;

51.

poziva Komisijo, da se zaveže k načrtovanju in razvoju čezmejnih operacij, ki vključujejo dejavno sodelovanje mejnih regij. To bi regijam omogočilo povezovanje izkušenj na področju civilne zaščite in zagotavljanje trdne operativne baze, na osnovi katere bi vzpostavili evropske sile za hitro posredovanje v izrednih razmerah;

52.

poziva Komisijo, naj prevzame vlogo večjega neposrednega upravljanja v izrednih razmerah, da se ohrani raven nadzora in pomoči pri čezmejnem usklajevanju;

53.

spodbuja države članice k oblikovanju multidisciplinarnih skupin za hitro odzivanje na izredne razmere, zlasti kadar izredne razmere vključujejo pojave, kot so mešani migracijski tokovi, pri katerih se zahteva strokovno znanje s področja azilnega prava in človekovih pravic;

54.

poudarja, da lahko nekatere izredne razmere trajajo dlje časa in da morajo biti sredstva za izredne razmere na voljo tako dolgo, dokler te trajajo.

ODBOR REGIJ

Zunanji vidiki upravljanja migracij

55.

pozdravlja skladnejši pristop k notranjim in zunanjim vidikom upravljanja migracij in notranje varnosti, pri čemer poudarja, da sta sodelovanje in dialog s tretjimi državami potrebna za obvladovanje nezakonitega priseljevanja in osredotočenost na zakonite migracije;

56.

poudarja, da so lahko lokalne in regionalne oblasti, ki so najbližje tretjim državam ali imajo z njimi najtesnejše odnose, ključna povezava pri sodelovanju EU z navedenimi državami, saj znatno prispevajo k izboljšanju odnosov in življenjskih pogojev mest in regij izvora in tranzita (12). OR je prek sodelovanja z lokalnimi in regionalnimi oblastmi v državah v procesu širitve in sosednjih državah (npr. v delovnih skupinah in skupnih posvetovalnih odborih, v CORLEAP-u, v ARLEM-u) primeren za spodbujanje ciljev skladov preko meja EU;

57.

ne prepozna jasne ločnice med razvojnimi in nerazvojnimi dejavnostmi, kar zadeva tretje države, in poziva k skladnosti in usklajevanju med projekti za pomoč in razvoj ter projekti na področju notranjih zadev, in sicer v duhu solidarnosti in delitve odgovornosti s tretjimi državami;

58.

poziva k vzpostavitvi zaščitnih ukrepov, da se prepreči, da bi države članice sledile lastnim nacionalnim interesom prek zunanjega vidika skladov za področje notranjih zadev, kot tudi mehanizmov za zagotavljanje preglednosti v dvostranskem sodelovanju med državami članicami in tretjimi državami.

II.   PRIPOROČILA ZA SPREMEMBE

Uredba o vzpostavitvi instrumenta finančne podpore na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost

Predlog spremembe 1

Člen 3

Odstavek 2(b) se spremeni tako

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(b)

podpiranju upravljanja meja za zagotovitev visoke ravni varovanja zunanjih meja in nemotenega prehajanja zunanjih meja v skladu s schengenskim pravnim redom.

(b)

podpiranju upravljanja meja za zagotovitev visoke ravni varovanja zunanjih meja in nemotenega prehajanja zunanjih meja v skladu s schengenskim pravnim redom.

Doseganje tega cilja se meri s kazalniki, med drugim z razvojem opreme za mejno kontrolo in številom prijetih državljanov tretjih držav na zunanji meji, ki poskušajo nezakonito prečkati mejo, v skladu s tveganjem v zvezi s posameznim odsekom zunanje meje.

Doseganje tega cilja se meri s kazalniki, med drugim z razvojem opreme za mejno kontrolo številom prijetih državljanov tretjih držav na zunanji meji, ki poskušajo nezakonito prečkati mejo, v skladu s tveganjem v zvezi s posameznim odsekom zunanje meje.

Obrazložitev

Glej točko 5. Osebe, ki se ukvarjajo z mešanimi migracijskimi tokovi, morajo imeti zadostno raven znanja na področju pravice do azila, da se ta pravica lahko uresniči.

Predlog spremembe 2

Člen 3

Doda se odstavek 2(c)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Obrazložitev

Glej točko 48.

Predlog spremembe 3

Člen 3

Odstavek 3(f) se spremeni tako

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(f)

okrepitvi sodelovanja med državami članicami, ki delujejo v tretjih državah na področju pritoka državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic, in sodelovanja s tretjimi državami v zvezi s tem.

(f)

okrepitvi sodelovanja med državami članicami, pa ki delujejo v tretjih državah na področju pritoka državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic, in sodelovanja s tretjimi državami v zvezi s tem.

Obrazložitev

Glej točko 55.

Predlog spremembe 4

Člen 3

Doda se odstavek 3(g)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Obrazložitev

Glej točko 47.

Predlog spremembe 5

Člen 4

Doda se odstavek 1(f)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Obrazložitev

Glej točko 48.

Predlog spremembe 6

Člen 4

Doda se odstavek 1(g)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Obrazložitev

Glej točki 47 in 48.

Predlog spremembe 7

Člen 4

Doda se odstavek 1(h)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Obrazložitev

Glej točko 5.

Predlog spremembe 8

Člen 9

Odstavek 2(b) se spremeni tako

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(b)

podporo in razširitev obstoječih zmogljivosti na področju upravljanja zunanjih meja na nacionalni ravni, ob upoštevanju, med drugim, novih tehnologij, napredka in/ali standardov v zvezi z upravljanjem migracijskih tokov;

(b)

podporo in razširitev obstoječih zmogljivosti na področju upravljanja zunanjih meja na nacionalni ravni, ob upoštevanju, med drugim, novih tehnologij, napredka in/ali standardov v zvezi z upravljanjem migracijskih tokov;

Obrazložitev

Glej točko 5.

Predlog spremembe 9

Člen 13

Odstavek 2(g) se spremeni tako

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(g)

povečati zmogljivosti evropskih mrež za spodbujanje, podporo in nadaljnji razvoj politik in ciljev Unije;

(g)

povečati zmogljivosti evropskih mrež za spodbujanje, podporo in nadaljnji razvoj politik in ciljev Unije;

Obrazložitev

Glej točki 3 in 55.

COM(2011) 751 final

Uredba o ustanovitvi Sklada za migracije in azil

Predlog spremembe 1

Člen 3

Odstavek 2(c) se spremeni tako

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(c)

izboljšanje poštenih in učinkovitih strategij vračanja v državah članicah s poudarkom na trajnosti vračanja in dejanskem ponovnem sprejemu v državah izvora;

(c)

izboljšanje poštenih in učinkovitih strategij vračanja v državah članicah s poudarkom na trajnosti vračanja in dejanskem ponovnem sprejemu v državah izvora;

Doseganje tega cilja se meri s kazalniki, med drugim s številom povratnikov.

Doseganje tega cilja se meri s kazalniki, med drugim s številom povratnikov

Obrazložitev

Glej točko 37.

Predlog spremembe 2

Člen 5

Odstavek 1(e) se spremeni tako

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(e)

informacije za lokalne skupnosti in tudi usposabljanje osebja lokalnih organov, ki bodo v stiku z osebami, ki so bile sprejete;

(e)

informacije za lokalne skupnosti tudi usposabljanje osebja lokalnih organov , ki bodo v stiku z osebami, ki so bile sprejete;

Obrazložitev

Akterji civilne družbe pogosto izvajajo projekte vključevanja.

Predlog spremembe 3

Člen 5

Doda se odstavek 1(g)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Obrazložitev

Glej točko 28.

Predlog spremembe 4

Člen 6

Odstavek (b) se spremeni tako

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(b)

ukrepi, ki neposredno prispevajo k vrednotenju azilnih politik, kot so nacionalne ocene učinka, raziskave med ciljnimi skupinami, razvoj kazalnikov in primerjalne analize.

(b)

ukrepi, ki neposredno prispevajo k vrednotenju azilnih politik, kot so nacionalne ocene učinka, raziskave med ciljnimi skupinami , razvoj kazalnikov in primerjalne analize.

Obrazložitev

Glej točko 13.

Predlog spremembe 5

Člen 7

Doda se odstavek (h)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Obrazložitev

Glej točko 30.

Predlog spremembe 6

Člen 8

Odstavek (a) se spremeni tako

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(a)

svežnji z informacijami in kampanje ozaveščanja, vključno z uporabnikom prijaznimi komunikacijsko in informacijsko tehnologijo ter spletnimi stranmi;

(a)

svežnji z informacijami kampanje ozaveščanja , vključno z uporabnikom prijaznimi komunikacijsko in informacijsko tehnologijo ter spletnimi stranmi;

Obrazložitev

Glej točko 25.

Predlog spremembe 7

Člen 9

Odstavek 1 se spremeni tako

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   V okviru posebnega cilja iz točke (b) člena 3(2) se upravičeni ukrepi izvajajo na podlagi skladnih strategij nevladnih organizacij, lokalnih in/ali regionalnih organov, ki so posebej oblikovane za vključevanje oseb iz točk (a) do (g) člena 4(1), po potrebi na lokalni in/ali regionalni ravni. Med upravičene ukrepe spadajo pri tem predvsem:

1.   V okviru posebnega cilja iz točke (b) člena 3(2) se upravičeni ukrepi izvajajo na podlagi skladnih strategij nevladnih organizacij, lokalnih in/ali regionalnih organov, ki so posebej oblikovane za vključevanje oseb iz točk (a) do (g) člena 4(1), po potrebi na lokalni in/ali regionalni ravni. Med upravičene ukrepe spadajo pri tem predvsem:

Obrazložitev

Glej točko 25.

Predlog spremembe 8

Člen 9

Odstavek 1(a) se spremeni tako

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(a)

oblikovanje in razvoj takih strategij vključevanja, vključno z analizo potreb, izboljšanjem kazalnikov in vrednotenjem;

(a)

oblikovanje in razvoj takih strategij vključevanja , vključno z analizo potreb, izboljšanjem kazalnikov in vrednotenjem

Obrazložitev

Glej točki 18 in 23.

Predlog spremembe 9

Člen 9

Doda se odstavek 1(i)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Obrazložitev

Glej točko 26.

Predlog spremembe 10

Člen 9

Doda se odstavek 1(j)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Obrazložitev

Glej točko 26.

Predlog spremembe 11

Člen 10

Doda se odstavek (f)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Obrazložitev

Glej točki 46 in 54.

Predlog spremembe 12

Člen 11

Odstavek (a) se spremeni tako

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(a)

vzpostavljanju, razvoju in izboljšanju nastanitvene infrastrukture in storitev ter pogojev za sprejem ali pridržanje;

(a)

vzpostavljanju, razvoju in izboljšanju nastanitvene infrastrukture in storitev ter pogojev za sprejem ali pridržanje;

Obrazložitev

Glej točko 27.

Predlog spremembe 13

Člen 12

Odstavek (b) se spremeni tako

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(b)

ukrepi v podporo prostovoljnemu vračanju, vključno z zdravniškimi pregledi in pomočjo, organizacijo potovanj, finančnimi prispevki ter svetovanjem in pomočjo pred vrnitvijo in po njej;

(b)

ukrepi v podporo prostovoljnemu vračanju, vključno z zdravniškimi pregledi in pomočjo, organizacijo potovanj, finančnimi prispevki ter svetovanjem in pomočjo pred vrnitvijo in po njej ;

Obrazložitev

Glej točki 36 in 37.

Predlog spremembe 14

Člen 13

Odstavek (a) se spremeni tako

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(a)

ukrepi za spodbujanje in krepitev operativnega sodelovanja med službami držav članic za izvajanje vračanja, tudi sodelovanja s konzularnimi organi tretjih držav in službami tretjih držav za priseljevanje;

(a)

ukrepi za spodbujanje in krepitev operativnega sodelovanja med službami držav članic za izvajanje vračanja, tudi sodelovanja s konzularnimi organi tretjih držav in službami tretjih držav za priseljevanje;

Obrazložitev

Glej točko 36.

Predlog spremembe 15

Člen 17

Odstavek 4 se spremeni tako

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

4.   Naslednje ranljive skupine beguncev se v vsakem primeru vključijo v skupne prednostne naloge Unije na področju preseljevanja in izpolnjujejo pogoje za pavšalni znesek iz odstavka 2:

ogroženi ženske in otroci,

mladoletniki brez spremstva,

osebe z zdravstvenimi potrebami, ki jih je mogoče zadovoljiti samo s preselitvijo,

osebe, ki zaradi pravne ali fizične zaščite potrebujejo nujno ali zasilno preselitev.

4.   Naslednje ranljive skupine beguncev se v vsakem primeru vključijo v skupne prednostne naloge Unije na področju preseljevanja in izpolnjujejo pogoje za pavšalni znesek iz odstavka 2:

ogroženi ženske in otroci,

mladoletniki brez spremstva,

osebe z zdravstvenimi potrebami, ki jih je mogoče zadovoljiti samo s preselitvijo,

osebe, ki zaradi pravne ali fizične zaščite potrebujejo nujno ali zasilno preselitev.

Obrazložitev

Glej točko 33. Dajanje prednosti osebam s psihološkimi potrebami je dobra praksa, ki jo izvajajo UNHCR in drugi.

Predlog spremembe 16

Člen 18

Doda se odstavek 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

   

Obrazložitev

Glej točko 32.

Predlog spremembe 17

Člen 18

Doda se odstavek 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

   

Obrazložitev

Glej točko 30.

Predlog spremembe 18

Člen 19

Odstavek 1 se spremeni tako

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Zaradi dodelitve zneska iz točke (c) člena 15(1) Komisija do 31. maja 2017 oceni potrebe držav članic glede njihovih azilnih sistemov in sistemov za sprejem, njihove razmere glede migracijskih tokov v obdobju 2014–2016 in pričakovani razvoj dogodkov.

1.   Zaradi dodelitve zneska iz točke (c) člena 15(1) Komisija do 31. maja 2017 oceni potrebe držav članic glede njihovih azilnih sistemov in sistemov za sprejem, njihove razmere glede migracijskih tokov v obdobju 2014–2016 in pričakovani razvoj dogodkov.

Obrazložitev

Razmere na področju migracij se lahko spremenijo čez noč, zato mora biti sistem dovolj prožen za spoprijemanje s temi spremembami.

Predlog spremembe 19

Člen 22

Odstavek 1 se spremeni tako

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Sklad zagotavlja finančno pomoč za nujne in posebne potrebe v izrednih razmerah.

1.   Sklad zagotavlja finančno pomoč za nujne in posebne potrebe v izrednih razmerah.

Obrazložitev

Glej točko 53.

Predlog spremembe 20

Člen 23

Odstavek 2(a) se spremeni tako

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(a)

delovati kot svetovalni svet Unije za migracije in azil z usklajevanjem in sodelovanjem na nacionalni ravni in ravni Unije s predstavniki držav članic, akademskimi krogi, civilno družbo, možganskimi trusti in drugimi subjekti Unije/mednarodnimi subjekti;

(a)

delovati kot svetovalni svet Unije za migracije in azil z usklajevanjem in sodelovanjem na nacionalni ravni in ravni Unije s predstavniki držav članic, akademskimi krogi, civilno družbo, možganskimi trusti in drugimi subjekti Unije/mednarodnimi subjekti;

Obrazložitev

Glej točko 15.

Predlog spremembe 21

Člen 23

Odstavek 5(c) se spremeni tako

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(c)

nacionalne kontaktne točke, ki jih določijo države članice in jih sestavljajo najmanj trije strokovnjaki s področja migracij in azila ter pokrivajo vidike oblikovanja politik, prava, raziskovanja in statistik ter usklajujejo in zagotavljajo nacionalne prispevke k dejavnostim iz člena 19(1), da bi prispevke dale vse zadevne zainteresirane strani;

(c)

nacionalne kontaktne točke, ki jih določijo države članice in jih sestavljajo najmanj trije strokovnjaki s področja migracij in azila ter pokrivajo vidike oblikovanja politik, prava, raziskovanja in statistik ter usklajujejo in zagotavljajo nacionalne prispevke k dejavnostim iz člena 19(1), da bi prispevke dale vse zadevne zainteresirane strani;

Obrazložitev

Glej točko 13. To bi prispevalo k večji preglednosti mehanizmov.

COM(2011) 752 final

Uredba o splošnih določbah o Skladu za migracije in azil ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja

Predlog spremembe 1

Člen 4

Doda se

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ukrepi, ki se financirajo v skladu s posebnimi uredbami, so skladni z veljavno zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo.

Ukrepi, ki se financirajo v skladu s posebnimi uredbami, so skladni z veljavno zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo

Obrazložitev

Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice je del EU, vendar včasih države članice sklepov teh sodb ne izvajajo v praksi. Treba je poudariti njihov pomen.

Predlog spremembe 2

Člen 8

Doda se odstavek 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

   

Obrazložitev

Glej točko 53.

Predlog spremembe 3

Člen 12

Odstavek 1 se spremeni tako

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Vsaka država članica organizira, v skladu z nacionalnimi pravili in praksami, partnerstvo z organi in telesi, odgovornimi za razvoj in izvedbo nacionalnih programov.

1.   Vsaka država članica organizira, v skladu z nacionalnimi pravili in praksami, partnerstvo z organi in telesi, odgovornimi za razvoj in izvedbo nacionalnih programov.

Taki organi in telesa so lahko pristojni regionalni, lokalni, mestni ali drugi javni organi, in kadar je to primerno, mednarodne organizacije ter telesa, ki predstavljajo civilno družbo, kot so nevladne organizacije ali socialni partnerji.

Taki organi in telesa so lahko pristojni regionalni, lokalni, mestni ali drugi javni organi in mednarodne organizacije ter telesa, ki predstavljajo civilno družbo , kot so nevladne organizacije ali socialni partnerji.

Obrazložitev

Beseda „ustrezne“ v nasprotju z besedno zvezo „kadar je to primerno“ ne vsebuje elementa presoje in lahko vodi v manjšo jasnost. Prispevek ciljnih skupin je ključen pri načrtovanju programov EU.

Predlog spremembe 4

Člen 12

Odstavek 4 se spremeni tako

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

4.   Vsaka država članica mora ustanoviti odbor za spremljanje, namenjen podpori izvajanja nacionalnih programov.

4.   Vsaka država članica mora ustanoviti odbor za spremljanje, namenjen podpori izvajanja nacionalnih programov.

Obrazložitev

Glej točko 13. To bi pomenilo več preglednosti in preprečilo morebitno navzkrižje interesov.

Predlog spremembe 5

Člen 12

Odstavek 5 se spremeni tako

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

5.   Komisija lahko svetuje odboru za spremljanje.

5.   Komisija svetuje odboru za spremljanje.

Obrazložitev

Udeležba Komisije je zelo pomembna in ne bi smela biti predmet presoje.

Predlog spremembe 6

Člen 14

Doda se odstavek 5(g)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Obrazložitev

Glej točki 18 in 19.

Predlog spremembe 7

Člen 20

Odstavek 2(c) se spremeni tako

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(c)

izdatke, povezane z ocenjevanjem ukrepov ali projektov;

(c)

izdatke, povezane z ocenjevanjem ukrepov ali projektov;

Obrazložitev

Glej točki 18 in 19. Zadevne zainteresirane strani so primerne za presojanje o uspešnosti projekta.

Predlog spremembe 8

Člen 23

Odstavek 1(b) se spremeni tako

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(b)

akreditiran pristojni organ: organ iz javnega sektorja države članice, ki je edini pristojen za ustrezno upravljanje in nadzor nacionalnega programa ter za vso komunikacijo s Komisijo;

(b)

akreditiran pristojni organ: organ iz javnega sektorja države članice, je edini pristojen za ustrezno upravljanje in nadzor nacionalnega programa ter za vso komunikacijo s Komisijo;

Obrazložitev

Glej točki 18 in 19.

Predlog spremembe 9

Člen 25

Doda se odstavek 5(d)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Obrazložitev

Glej točki 18 in 19. Zadevne zainteresirane strani so primerne za presojanje o uspešnosti projekta.

Predlog spremembe 10

Člen 48

Odstavek 1(b) se spremeni tako

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(b)

obveščanje potencialnih upravičencev o možnostih financiranja v okviru nacionalnih programov;

(b)

obveščanje potencialnih upravičencev o možnostih financiranja v okviru nacionalnih programov;

Obrazložitev

Glej točko 14.

Predlog spremembe 11

Člen 50

Doda se odstavek 7

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

   

Obrazložitev

Glej točki 18 in 19.

Predlog spremembe 12

Člen 51

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2.   Države članice zagotovijo, da se uporabljajo postopki za pridobivanje in zbiranje podatkov, potrebnih za ocenjevanje, vključno s podatki, povezanimi s splošnimi kazalniki in kazalniki za posamezne programe.

2.   Države članice zagotovijo, da se uporabljajo postopki za pridobivanje in zbiranje podatkov, potrebnih za ocenjevanje, vključno s podatki, povezanimi s splošnimi kazalniki in kazalniki za posamezne programe.

Obrazložitev

Glej točko 13.

Predlog spremembe 13

Člen 55

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Komisiji pomaga skupni odbor za azil, migracije in varnost, ustanovljen s to uredbo. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

1.   Komisiji pomaga skupni odbor za azil, migracije in varnost, ustanovljen s to uredbo Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Obrazložitev

Glej točki 18 in 19.

COM(2011) 753 final

Uredba o vzpostavitvi instrumenta finančne podpore na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja v okviru Sklada za notranjo varnost

Predlog spremembe 1

Člen 3

Odstavek 2(a) se spremeni tako

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(a)

preprečevanje in boj proti čezmejnemu, resnemu in organiziranemu kriminalu ter terorizmu, ter okrepitev usklajevanja in sodelovanja med organi pregona držav članic in zadevnimi tretjimi državami.

(a)

preprečevanje in boj proti čezmejnemu, resnemu in organiziranemu kriminalu ter terorizmu, ter okrepitev usklajevanja in sodelovanja med organi pregona držav članic in zadevnimi tretjimi državami.

Obrazložitev

Glej točki 41 in 55.

Predlog spremembe 2

Člen 3

Odstavek 3(a) se spremeni tako

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(a)

ukrepov (metod, orodij in struktur) za krepitev sposobnosti držav članic glede preprečevanja in boja proti čezmejnemu, resnemu in organiziranemu kriminalu ter terorizmu, zlasti z javno-zasebnimi partnerstvi, izmenjavo informacij in najboljših praks, dostopom do podatkov, interoperabilnimi tehnologijami, primerljivimi statističnimi podatki, praktično kriminologijo ter z obveščanjem in dvigom ozaveščenosti javnosti;

(a)

ukrepov (metod, orodij in struktur) za krepitev sposobnosti držav članic glede preprečevanja in boja proti čezmejnemu, resnemu in organiziranemu kriminalu ter terorizmu, zlasti z javno-zasebnimi partnerstvi, izmenjavo informacij in najboljših praks, dostopom do podatkov, , interoperabilnimi tehnologijami, primerljivimi statističnimi podatki, praktično kriminologijo z obveščanjem dvigom ozaveščenosti ;

Obrazložitev

Glej točke 38, 39, 40, 41, 43 in 44.

Predlog spremembe 3

Člen 4

Odstavek 1(a) se spremeni tako

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(a)

ukrepe za izboljšanje policijskega sodelovanja in usklajevanja med organi pregona, vključno s skupnimi preiskovalnimi ekipami in drugimi oblikami skupnih čezmejnih aktivnosti, dostopa do informacij in njihove izmenjave ter interoperabilnih tehnologij;

(a)

ukrepe za izboljšanje policijskega sodelovanja in usklajevanja med organi pregona , vključno s skupnimi preiskovalnimi ekipami in drugimi oblikami skupnih čezmejnih aktivnosti, dostopa do informacij in njihove izmenjave ter interoperabilnih tehnologij;

Obrazložitev

Glej točki 38 in 40.

Predlog spremembe 4

Člen 4

Doda se odstavek 1(h)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

.

Obrazložitev

Glej točko 42.

Predlog spremembe 5

Člen 4

Doda se odstavek 1(i)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Obrazložitev

Glej točko 41.

Predlog spremembe 6

Člen 6

Odstavek 1 se spremeni tako

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Nacionalni program, ki ga je treba pripraviti v skladu s tem instrumentom, in program, ki ga je treba pripraviti v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/2012 o vzpostavitvi instrumenta finančne pomoči na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost, sestavijo države članice skupaj in jih predlagajo Komisiji v obliki enega nacionalnega programa za Sklad in v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. XXX/2012 [horizontalna uredba].

1.   Nacionalni program, ki ga je treba pripraviti v skladu s tem instrumentom, in program, ki ga je treba pripraviti v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/2012 o vzpostavitvi instrumenta finančne pomoči na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost, sestavijo države članice skupaj in jih predlagajo Komisiji v obliki enega nacionalnega programa za Sklad in v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. XXX/2012 [horizontalna uredba].

Obrazložitev

Glej točki 18 in 19.

Predlog spremembe 7

Člen 14a

Doda se nov člen

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Obrazložitev

Čezmejne ukrepe policijskega sodelovanja je bilo mogoče doslej financirati s sredstvi iz programa ISEC (program Komisije za preprečevanje kriminala in boj proti njemu) ali sredstvi, namenjenimi cilju 3 „podpora“ (iz ESRR) (načelo dopolnjevanja, člen 11 Sklepa Sveta 2007/125/PNZ). Medtem ko so se ukrepi v okviru programa ISEC financirali centralno, s strani EU, je bilo financiranje cilja 3 decentralizirano. Člen 14 predloga uredbe o skladu za notranjo varnost razveljavlja Sklep Sveta iz leta 2007 v prihodnjem obdobju financiranja, s tem pa tudi načelo dopolnjevanja med instrumenti Skupnosti; izbira med Skladom za notranjo varnost in ciljem 3 „podpora“ ne bi bila več mogoča. Toda prednosti prožne uporabe različnih instrumentov podpore bi bilo treba ohraniti; če naj bi se z odpravo dopolnjevanja preprečilo podvajanje podpore, je to mogoče v zadostni meri zagotoviti v postopku izvajanja. Zato predlagamo, da se načelo dopolnjevanja ter zaščitna klavzula iz člena 11(3) programa ISEC določita v novem členu 14a v predlogu uredbe o skladu za notranjo varnost.

V Bruslju, 18. julija 2012

Predsednica Odbora regij

Mercedes BRESSO


(1)  CdR 201/2009, točka 1.

(2)  CdR 201/2009, točki 8 in 9.

(3)  CdR 170/2010, točka 43.

(4)  COM(2011) 752 final.

(5)  Sporočilo Komisije: Evropski program za vključevanje državljanov tretjih držav – COM(2011) 455 final.

(6)  CdR 170/2010, točki 41 in 42.

(7)  CdR 201/2009, točka 92.

(8)  CdR 170/2010, točka 48.

(9)  CdR 201/2009, točka 87.

(10)  COM(2012) 85 final.

(11)  CdR 210/2008, točka 30.

(12)  CdR 201/2009, točki 76 in 77.


13.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 277/43


Mnenje Odbora regij – Finančni instrumenti EU na področju pravice in državljanstva

2012/C 277/06

ODBOR REGIJ

meni, da so predlagani programi pomembni instrumenti podpore izvajanju politik EU na področju pravosodja, pravic in državljanstva;

ocenjuje, da so predlogi skladni z načelom subsidiarnosti, saj imajo njihova področja ukrepanja pomembno čezmejno razsežnost, obenem pa se načrtuje uresničevanje evropskega območja pravosodja in pravic, za katerega so potrebni mehanizmi nadnacionalnega sodelovanja in možnosti mrežnega povezovanja zainteresiranih akterjev, ciljev, ki jih običajno ni mogoče učinkovito doseči zgolj z ukrepi posameznih držav članic;

meni, da lahko določbe večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 omogočijo izvajanje ukrepov z dodano vrednostjo na evropski ravni, namenjenih povečanju evropskega območja pravice ter izboljšanju spodbujanja in varstva pravic posameznikov, kot jih določata Pogodba o delovanju Evropske unije in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah;

poudarja lastno zavezanost in pripravljenost za podporo območju svobode, varnosti in pravice, pa tudi za spodbujanje evropskega državljanstva;

poziva Komisijo in države članice, naj v izvajanje programov vključijo lokalne in regionalne oblasti, zlasti kar zadeva pripravo in razvoj letnih delovnih programov;

predlaga, da se v svetovalni postopek lahko vključi tudi predstavnik Odbora regij.

Poročevalec

Giuseppe VARACALLI (IT/ALDE), župan občine Gerace

Referenčni dokumenti

 

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi Programa za pravice in državljanstvo za obdobje od 2014 do 2020

COM(2011) 758 final

 

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi Programa za pravosodje za obdobje od 2014 do 2020

COM(2011) 759 final

 

Predlog uredbe Sveta o uvedbi programa “Evropa za državljane” za obdobje 2014–2020

COM(2011) 884 final

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

1.

meni, da so predlagani programi pomembni instrumenti podpore izvajanju politik EU na področju pravosodja, pravic in državljanstva. Ti programi naj bi skupaj podprli dejavnosti, ki jih izvajajo države članice za ozaveščanje in podporo izvajanju pravic in politik EU v državah članicah, spodbujali nadnacionalno sodelovanje in izboljšali poznavanje potencialnih problemov na določenih področjih ukrepanja. S tem bi zagotovili, da priprava politik in ureditev temelji na konkretnih podatkih. Zlasti program Evropa za državljane je namenjen spodbujanju razvoja evropskega državljanstva;

2.

ocenjuje, da so predlogi skladni z načelom subsidiarnosti, saj imajo njihova področja ukrepanja pomembno čezmejno razsežnost, obenem pa se načrtuje uresničevanje evropskega območja pravosodja in pravic, za katerega so potrebni mehanizmi nadnacionalnega sodelovanja in možnosti mrežnega povezovanja zainteresiranih akterjev, ciljev, ki jih običajno ni mogoče učinkovito doseči zgolj z ukrepi posameznih držav članic;

3.

ocenjuje, da so predlogi tudi v skladu z načelom sorazmernosti, saj je predvsem preveril, da sta njihova oblika in vsebina objektivno skladna s tem, kar utegne biti potrebno za doseganje predvidenih ciljev, pa tudi, da so finančna sredstva, predvidena za vse tri programe, zadostna za njihovo učinkovito izvajanje, pri čemer se upošteva tudi dejstvo, da višina sredstev ostaja enaka, kot je bila za programe, ki se zdaj izvajajo na teh področjih ukrepanja, izrecno pa se tudi predvideva možnost sprememb, tj. zvišanja sredstev, če se EU pridruži nova država članica;

4.

v skupnem okviru priprave boljše zakonodaje ceni ocene učinka, ki spremljajo predloge. Te so dovolj utemeljene in popolne, saj se je Evropska komisija v predhodni fazi posvetovala z zainteresiranimi stranmi, rezultate teh posvetovanj pa vključila v ocene učinka; podobno posvetovanje je potekalo na različnih stopnjah z lokalnimi in regionalnimi oblastmi;

5.

meni, da lahko določbe večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 omogočijo izvajanje ukrepov z dodano vrednostjo na evropski ravni, namenjenih povečanju evropskega območja pravice ter izboljšanju spodbujanja in varstva pravic posameznikov, kot jih določata Pogodba o delovanju Evropske unije in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah;

6.

izraža upanje, da bodo programi še naprej prispevali k postopnemu izboljševanju razumevanja EU med državljani, zlasti s spodbujanjem njihove aktivne udeležbe, ter k občutni krepitvi zavesti;

7.

izraža željo, da bo v fazi izvajanja Programa za pravice in državljanstvo (pri specifičnem cilju “prispevati h krepitvi izvajanja pravic, ki izhajajo iz državljanstva Unije”) in programa Evropa za državljane (pri splošnem cilju “spodbujanje zmožnosti za državljansko udeležbo na ravni Unije” in specifičnem cilju “spodbujanje demokratične in državljanske udeležbe državljanov na ravni Unije”) mogoče povečati tudi seznanjenost evropskih državljanov z nedavno možnostjo, ki jim jo daje Uredba (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o državljanski pobudi, da Komisiji predlagajo zakonodajne pobude o vprašanjih, ki so v pristojnosti EU, pri čemer je predvideno, da lahko takšne pobude dajejo in podprejo organizacije;

8.

poudarja lastno zavezanost in pripravljenost za podporo območju svobode, varnosti in pravice, pa tudi za spodbujanje evropskega državljanstva;

9.

meni, da je treba pri programu Pravice in državljanstvo v zvezi z enakostjo spolov zagotoviti ustrezno in učinkovito izvajanje navedb, ki se v predlogu uredbe nahajajo: v uvodni izjavi 12 o stalnosti in razvoju dejavnosti, ki so se prej izvajale na podlagi treh programov, zlasti glede posebnega programa za preprečevanje nasilja nad otroki, mladimi in ženskami in boj proti njemu ter za zaščito žrtev in ogroženih skupin (program Daphne III) ter oddelkov Nediskriminacija in različnost in Enakost spolov programa Skupnosti za zaposlovanje in socialno solidarnost – Progress; ter v členu 4(b) (Specifični cilji), ki se nanaša na specifični cilj prepovedi diskriminacije zaradi spola in na načelo enakosti med spoloma;

10.

načeloma ceni predvideno zamenjavo šestih operativnih programov za obdobje 2007–2013 z dvema programoma, saj bi to zmanjšanje lahko omogočilo hitrejše in učinkovitejše upravljanje predvidenih ukrepov, tudi zaradi zaželenega boljšega osredotočanja pri razdeljevanju sredstev in preprečevanja geografskega neravnovesja, ki jih je v zvezi s zdajšnjimi programi Komisija sama omenila v priloženih ocenah finančnih posledic zakonodajnih predlogov;

11.

poziva Komisijo in države članice, naj v izvajanje programov čimbolj vključijo lokalne in regionalne oblasti, zlasti kar zadeva pripravo in razvoj letnih delovnih programov;

12.

priporoča – kar velja predvsem za predvideno in zagotovo primerno potrditev možnosti, da so upravičenci pri predvidenih ukrepih tudi zasebne organizacije –, da si Komisija prizadeva tudi za nadaljnje izboljšave mehanizmov za preventivno preverjanje kakovosti zahtev;

13.

opozarja, da so teme, ki so v središču območja svobode, varnosti in pravice, posebej zanimive za lokalne in regionalne oblasti, zlasti ob upoštevanju neposrednega učinka na vsakdanje življenje prebivalcev Unije in delovanje samih lokalnih in regionalnih oblasti ter dejstva, da imajo lokalne in regionalne oblasti vrsto ključnih pristojnosti na področjih, ki sodijo v to območje;

14.

poudarja, da za lokalne in regionalne oblasti subsidiarnost ter bližina državljanom in prebivalcem pomenita neposreden stik s težavami in željami teh državljanov, zato lokalnim institucijam pogosto uspe najti inovativne in ustrezne rešitve;

15.

v zvezi s programom Evropa za državljane opozarja, da je sodelovanje pri partnerstvih med mesti, ki jih program izrecno navaja, omogočilo izjemno pomembno izmenjavo izkušenj med skupnostmi na različnih ozemljih in okrepilo preizkušanje uspešnih pobud, s katerimi so se te oblasti tudi predstavile kot podporniki in spodbujevalci državljanstva;

16.

strinja se z možnostjo iz treh predlogov uredb, da imajo lahko dostop do programov vsi javni organi, tudi lokalne in regionalne oblasti, dodaja pa, da postopki za prijavo ne smejo biti pretežavni, zlasti zaradi predvidene medsebojne komplementarnosti programov ter s tem povezane in primerne možnosti uporabe sredstev, namenjenih različnim programom, pod pogojem, da financiranje krije različne stroškovne postavke;

17.

znova izraža strinjanje s cilji programov, ki ga je že izrazil v prejšnjih mnenjih, obenem pa zagotavlja, da se bo za njihovo spodbujanje in podpiranje zavzemal tudi v sosednjih državah prek lastnih oblik sodelovanja (delovne skupine, skupni mešani odbori, CORLEAP, ARLEM) ter v skladu z ustreznimi sporazumi o sodelovanju in v sodelovanju s Komisijo;

18.

poudarja poseben pomen, ki ga ima uresničevanje dejanskega območja svobode, varnosti in pravice v službi državljanov v svetu vse večje mobilnosti, in je zadovoljen, da je bil – tudi v skladu s trdno spodbudo, ki jo Odbor regij že dlje časa namenja sistemu na več ravneh za varstvo temeljnih pravic – pri udejanjanju prostora svobode, varnosti in pravice dosežen napredek in so državljani postavljeni v središče projekta;

19.

meni, da je treba vprašanja varnosti in varstva temeljnih pravic in svoboščin uravnoteženo povezovati ter na območju svobode, varnosti in pravice uporabljati skladne instrumente: pri tem pa ne smemo zamolčati, da Evropa sicer ima trden regulativni okvir za varstvo človekovih pravic, ki pa ga je treba v praksi še naprej izboljševati, da se zajamči učinkovito uresničevanje teh pravic;

20.

izraža zadovoljstvo, da vsi trije programi kljub svoji objektivni različnosti skupaj prispevajo k ozaveščanju državljanov za evropsko razsežnost njihovega državljanstva kot instrumenta sodelovanja v procesu evropskega povezovanja in spodbujanja graditve evropske demokracije;

21.

ponavlja nekaj ugotovitev iz mnenja, ki ga je nedavno sprejel o novem večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2013, v katerem je poudaril potrebo po zagotavljanju zadostnih sredstev za spodbujanje temeljnih pravic, demokracije in sodelovanja državljanov pri prizadevanjih za ustvarjanje evropskega državljanstva. Poudaril je izreden pomen partnerstev za podporo civilni družbi na evropski ravni v programu Evropa za državljane in dodal, da je varnost EU tesno povezana s krepitvijo demokracije, dobrega upravljanja in pravne države v tretjih državah ter da mora Unija te vrednote spodbujati po vsem svetu;

22.

spomniti želi tudi, da je že opozoril na možnost podpore različnih oblik teritorialnega sodelovanja, s čimer bi bilo mogoče izvesti projekte in ukrepe, katerih namen je uresničevanje evropskega državljanstva in ki lahko prispevajo k zmanjšanju ovir ter upravnega in birokratskega bremena, tudi z razširjanjem številnih dobrih praks v zvezi s čezmejnimi storitvami, na primer na področju zdravja in večjezičnosti;

23.

izraža željo, da bodo ukrepi, predvideni glede teh temeljnih vidikov, imeli prednostni pomen v letnih delovnih programih, zlasti pri Programu za pravice in državljanstvo ter Evropa za državljane;

24.

priznava, da utegne združitev prejšnjih šestih programov na področju pravosodja ter pravic in državljanstva v dva, pa tudi preoblikovanje programa Evropa za državljane zagotoviti večjo prožnost pri opredeljevanju prednostnih nalog v sedmih letih programskega obdobja, znižati stroške upravljanja na evropski ravni, zmanjšati upravno breme za upravičence ter omogočiti ustreznejšo in učinkovitejšo horizontalno razsežnost projektov, ki imajo v okviru teh programov različne cilje;

25.

v zvezi s problematiko pravosodja znova poudarja svoje ugotovitve, da je treba politike na področju pravosodja in notranjih zadev uskladiti in povezati z drugimi politikami Unije, zlasti zunanjo, gospodarsko in socialno politiko, da bi z večjo usklajenostjo naštetih politik povečali njihovo skupno učinkovitost;

26.

se strinja s trditvijo, da je spodbujanje državljanstva medsektorska tema, ki jo je treba upoštevati v drugih ukrepih Evropske unije, zato imajo predvidene sinergije z instrumentom za predpristopno pomoč (IPA) velik pomen, če želimo zajamčiti, da so prihodnji državljani Unije obveščeni o evropskem državljanstvu in da vse bolje poznajo svoje pravice in dolžnosti;

27.

zato upa, da bodo uresničene konkretne rešitve, ki bodo omogočile doseči komplementarnost in sinergije med predlaganimi programi in drugimi instrumenti Unije, ter Komisijo poziva, naj redno zagotavlja informacije o načinih izvajanja, ki jih je treba uvesti za to, da bi to komplementarnost in sinergije tudi dosegli;

28.

izraža zaskrbljenost, ker za lokalne in regionalne oblasti objektivno ni dovolj možnosti učinkovitega sodelovanja v fazi priprave letnih delovnih programov in pri ocenjevanju vsaj dveh od treh specifičnih programov: proces graditve Evrope državljanov mora vedno vključevati konkretno udeležbo lokalnih in regionalnih oblasti v vseh fazah, saj gre za bistveno institucionalno raven, ki postopkom odločanja daje večjo demokratično legitimnost;

29.

zato poziva, da se prek Odbora regij zajamči uradna udeležba lokalnih in regionalnih oblasti v fazi priprave letnih delovnih programov pri Programu za pravice in državljanstvo ter programu Evropa za državljane;

30.

glede poročila o vmesnem ocenjevanju in poročila o naknadni oceni, ki ju pripravi Komisija o Programu za pravice in državljanstvo, še meni, da bi moral imeti možnost odgovorno izraziti svoje mnenje, kakor je to sicer uradno predvideno pri programu Evropa za državljane, zato poziva, da se v tem smislu vnese ustrezna določba v predlog uredbe o Programu za pravice in državljanstvo;

31.

se zavzema za to, da ocenjevanje uresničevanja specifičnih ciljev Programa za pravice in državljanstvo temelji tudi na zbiranju kvalitativnih in kvantitativnih podatkov o spoštovanju, izvajanju in uresničevanju teh pravic, saj predvideno sklicevanje na evropsko razumevanje ne bo omogočilo ustrezne ocene rezultatov; v tej zvezi opozarja tudi na dejavnosti Agencije EU za temeljne pravice in Evropskega inštituta za enakost spolov za pripravo ustreznih kazalnikov in primerjalnih študij;

32.

se strinja s pomembno vlogo, ki bi jo morali imeti ti programski predlogi s predvidenimi dejavnostmi za ozaveščanje in obveščanje državljanov, zlasti glede polnega dostopa do informacij, ki je vse bolj nepogrešljiva predpostavka za aktivno politično udeležbo. Na to je Odbor v preteklosti že opozoril in svoje člane pozval, naj si prizadevajo za to, da bo v državah članicah dostop do informacij učinkovito zajamčen;

33.

glede Programa za pravosodje meni, da bo s predvidenim nadaljevanjem izmenjav osebja nacionalnih pravosodnih organov v širšem okviru Evropske pravosodne mreže mogoče postopno okrepiti vzajemno priznavanje pravosodnih sistemov in tudi izboljšati vzajemno zaupanje;

34.

zato še posebej podpira konkreten predlog iz člena 6 predloga uredbe o Programu za pravosodje, da se financirajo ukrepi usposabljanja za sodnike in sodno osebje, saj sta usposabljanje in znanje bistvena elementa izgradnje Evrope kot območja pravice;

35.

priporoča, da se temu vidiku posveti posebna pozornost in zagotovi dejansko sodelovanje vsega osebja, javnih in zasebnih delavcev, ki delujejo v okviru pravosodnih sistemov;

36.

meni, da bi morale dejavnosti usposabljanja, ki se financirajo iz Programa za pravice in državljanstvo, vključevati tudi izobraževanje o evropskem državljanstvu za tiste, ki nameravajo pridobiti državljanstvo ene od držav članic, in učence. Strinja se z načelom spodbujanja aktivnega državljanstva mladih z izobraževanjem in to načelo podpira;

37.

se strinja s finančno podporo razvoju spletnih modulov usposabljanja, ki jo predvideva predlog programa, kar je v skladu s pozivom Odbora regij k spodbujanju ukrepov za izobraževanje o državljanstvu prek medijev in IKT;

38.

ugotavlja, da sta Program za pravosodje in Program za pravice in državljanstvo ustrezno sredstvo za okrepitev velikega potenciala lokalnih in regionalnih oblasti na področju čezmejnega sodelovanja pri vprašanjih, povezanih z območjem svobode, varnosti in pravice;

39.

načeloma podpira pristop, predvsem usmerjen k rezultatom, ki ga je pri teh treh programih izbrala Komisija in ki v osnovi temelji na mehanizmu kazalnikov, ki omogočajo ocenjevanje uresničevanja ciljev programov. Opozarja pa, da se popoln seznam kazalnikov nahaja samo v predlogu uredbe o programu Evropa za državljane, medtem ko na primer predlog uredbe o Programu za pravosodje navaja en sam kazalnik za vsak cilj in omenja neko nedoločeno vrsto drugih kazalnikov. Zato predlaga širšo skupno opredelitev, pri kateri bi se bilo še najbolje sklicevati na merila, ki niso samo kvantitativna, ampak tudi kvalitativna;

40.

opozarja, da predlog uredbe o programu Evropa za državljane predvideva prožnejšo strukturo od strukture programa, ki trenutno poteka. Zato ni treba vnaprej navesti kvot, ki bi jih lahko namenili posameznim ukrepom, ki bi se lahko izvajali z novim programom;

41.

glede tega meni, da bi morala partnerstva med mesti ne samo še naprej biti upravičena do podpore v okviru programa, ampak bi morala imeti na voljo tudi vnaprej opredeljeno fiksno kvoto, ki v sedanjem programu znaša skoraj tretjino skupnih dodeljenih sredstev in bi se lahko ohranila na isti ravni;

42.

zato poziva, da se primeren znesek skupnega proračuna za program Evropa za državljane nameni dejavnostim, ki potekajo v okviru teh partnerstev med mesti, saj je treba upoštevati pomembno in priznano vlogo, ki jo imajo ta partnerstva v navezovanju trdnih in trajnih stikov med državljani, tudi državljani tretjih držav;

43.

želi omeniti, da bi se za doseganje predvidenih ciljev programa Evropa za državljane – ker sta Evropski parlament in Svet nedavno uvedla znak evropske dediščine kot instrumenta za vrednotenje skupne kulturne dediščine držav članic ob spoštovanju nacionalnih in regionalnih razlik – lahko izkoristil tudi potencial krajev, ki bodo prejeli ta novi znak, podobno kot velja za priznan pomen, ki ga ima naslov evropske prestolnice kulture za uveljavljanje evropske identitete in državljanstva.

II.   PREDLOGI SPREMEMB

PRAVICE IN DRŽAVLJANSTVO – COM(2011) 758 final

Predlog spremembe 1

Člen 4(2)

Specifični cilji

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Kazalniki za merjenje uresničitve ciljev iz odstavka 1 so med drugim evropsko razumevanje spoštovanja, izvajanja in uveljavljanja teh pravic ter število pritožb.

Kazalniki za merjenje uresničitve ciljev iz odstavka 1 so med drugim spoštovanj, izvajanj in uveljavljanj teh pravic ter število pritožb.

Obrazložitev

Za učinkovito merjenje uresničevanja specifičnih ciljev programa se zdi konkretneje navesti zbiranje kvalitativnih in kvantitativnih podatkov, saj bi lahko pojem “razumevanja” prinesel bolj neoprijemljive ocene, ki to uresničevanje neustrezno predstavljajo.

PRAVICE IN DRŽAVLJANSTVO – COM(2011) 758 final

Predlog spremembe 2

Člen 9(1)

Postopek odbora

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Obrazložitev

Koristno in potrebno je, da se pri sprejemu letnih delovnih programov, s katerimi se izvaja celoten program, poleg odbora, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in ki pomaga Komisiji, predvidi tudi udeležba predstavnika Odbora regij.

Ker gre za izvršno dejavnost programov, pri kateri so močno udeležene tudi lokalne in regionalne oblasti, njihovo sodelovanje v fazi priprave letnih delovnih programov prek evropske institucije, ki jih zastopa (Odbora regij), omogoča oblikovanje teh programov od spodaj navzgor, tudi v skladu z zahtevami evropskih državljanov.

Udeležba Odbora regij v fazi priprave letnih delovnih programov je tudi v skladu z njegovimi pristojnostmi v okviru zakonodajnega postopka sprejemanja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta za uradno pripravo tega mnenja.

PRAVICE IN DRŽAVLJANSTVO – COM(2011) 758 final

Predlog spremembe 3

Člen 12(2)

Spremljanje in ocenjevanje

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži:

a)

poročilo o vmesnem ocenjevanju, in sicer najpozneje do sredine leta 2018,

b)

poročilo o naknadni oceni.

Komisija Evropskemu parlamentu Svetu, predloži:

a)

poročilo o vmesnem ocenjevanju, in sicer najpozneje do sredine leta 2018,

b)

poročilo o naknadni oceni.

Obrazložitev

Fazo spremljanja in ocenjevanja Programa za pravice in državljanstvo ter programa Evropa za državljane se zdi potrebno uskladiti: Komisija pri slednjem v členu 14(3) (Spremljanje in vrednotenje) predlaga, da Komisija poročili o vmesni oceni ter naknadnem vrednotenju predloži ne samo Evropskemu parlamentu in Svetu, ampak tudi Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Torej ni upravičenih razlogov za to, da se ohrani določba člena 12(2) predloga uredbe o Programu za pravice in državljanstvo, ki med prejemniki poročil o vmesnem ocenjevanju in o naknadni oceni ne omenja tudi Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij: predlog spremembe torej prinaša potrebno dopolnilo.

PRAVOSODJE – COM(2011) 759 final

Predlog spremembe 1

Člen 7

Udeležba

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Dostop do Programa je odprt za vse osebe javnega in/ali zasebnega prava ter subjekte, ki so bili zakonito ustanovljeni:

a)

v državah članicah;

b)

v državah Efte, ki so podpisnice Sporazuma EGP, v skladu s pogoji iz Sporazuma EGP;

c)

v državah pristopnicah, kandidatkah in potencialnih kandidatkah, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji, določenimi v okvirnih sporazumih, sklenjenih s temi državami, ki urejajo njihovo sodelovanje v programih Unije,

d)

na Danskem na podlagi mednarodnega sporazuma.

2.   Osebe javnega in/ali zasebnega prava ter subjekti, zakonito ustanovljeni v drugih tretjih državah, zlasti državah, v katerih se izvaja Evropska sosedska politika, se lahko pridružijo ukrepom Programa, če to služi namenu teh ukrepov.

1.   Dostop do Programa je odprt za vse osebe javnega in/ali zasebnega prava, ki so bil zakonito ustanovljen:

a)

v državah članicah;

b)

v državah Efte, ki so podpisnice Sporazuma EGP, v skladu s pogoji iz Sporazuma EGP;

c)

v državah pristopnicah, kandidatkah in potencialnih kandidatkah, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji, določenimi v okvirnih sporazumih, sklenjenih s temi državami, ki urejajo njihovo sodelovanje v programih Unije,

d)

na Danskem na podlagi mednarodnega sporazuma.

2.   Osebe javnega in/ali zasebnega prava, zakonito ustanovljen v drugih tretjih državah, zlasti državah, v katerih se izvaja Evropska sosedska politika, se lahko pridružijo ukrepom Programa, če to služi namenu teh ukrepov.

Obrazložitev

Odstavka 1 in 2 med potencialnimi upravičenci programa naštevata subjekte, ki niso natančneje opredeljeni; ker oba odstavka pred tem navajata osebe javnega in/ali zasebnega prava, se zdi poznejši dodatek “subjektov” nepotreben in ga je zato treba črtati.

EVROPA ZA DRŽAVLJANE – COM(2011) 884 final

Predlog spremembe 1

Člen 9(1)

Odbor

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe št. 182/2011.

Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe št. 182/2011.

Obrazložitev

Koristno in potrebno je, da se pri sprejemanju letnih delovnih programov, s katerimi se izvaja celoten program, poleg odbora, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in ki pomaga Komisiji, predvidi tudi udeležba predstavnika Odbora regij.

Ker gre za izvršno dejavnost programov, pri kateri so močno udeležene tudi lokalne in regionalne oblasti, njihovo sodelovanje v fazi priprave letnih delovnih programov prek evropske institucije, ki jih zastopa (Odbora regij), omogoča oblikovanje teh programov od spodaj navzgor, tudi v skladu z zahtevami evropskih državljanov.

V Bruslju, 18. julija 2012

Predsednica Odbora regij

Mercedes BRESSO


13.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 277/51


Mnenje Odbora regij – Mehanizem za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih

2012/C 277/07

ODBOR REGIJ

pozdravlja poskuse Komisije za racionalizacijo in poenostavitev zahtev za spremljanje o emisijah toplogrednih plinov in poročanje o njih, vendar poziva k spremembi predloga Komisije, da bi zagotovili prostorski/regionalni kontekst za emisije toplogrednih plinov ter projekcije in načrte za razvoj z nizkimi emisijami ogljika;

poziva, da bi morale biti uporabljene metodologije in podatki javno dostopni in ne bi smeli biti v zasebni lasti, da bi morali biti transparentni in torej ponovljivi, določiti pa bi jih moral organ, kot je Evropska agencija za okolje (EEA), s čimer bi se izognili težavam z mnogoterostjo, da bi tako olajšali oblikovanje politike v okviru upravljanja na več ravneh;

poziva, da bi bilo treba v širših politikah, programih, pri dodeljevanju sredstev in v projektih Komisije resno preučiti, kakšen je prostorski učinek na emisije;

opozarja Komisijo na pobude Konvencija županov, ClimAct Regions, carbonn, ICLEI in EUCO2 80/50 kot primere mednarodne odličnosti dela, ki poteka na regionalni ravni za zmanjšanje emisij CO2;

priporoča usklajevanje projekcij držav članic za zagotovitev zbirke skladnih projekcij, vključno s poročanjem o uporabi obnovljivih virov energije in energetski učinkovitosti;

ponovno poziva k priznanju ukrepov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanju nanje na lokalni in regionalni ravni, na kar je opozoril že na 17. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) v Durbanu ter na predhodnih konferencah UNFCCC.

Poročevalec

Neil SWANNICK (UK/PES), član mestnega sveta Manchestra

Referenčni dokument

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije

COM(2011) 789 final

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

1.   Uvod

1.1   Predlog uredbe o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije (v nadaljnjem besedilu: predlog) je bil v veliki meri pripravljen kot posledica sporazuma iz Cancúna, deloma pa Odločbe št. 406/2009/ES in Direktive 2009/29/ES. Pravna podlaga predloga je določena v okviru člena 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba).

1.2   Skupaj določbe Odločbe 406/2009/ES, Direktive 2009/29/ES in Pogodbe (v nadaljnjem besedilu: regionalni okvir) predvidevajo strožjo zahtevo po regionalni vključenosti v blažitev podnebnih sprememb, kot jo trenutno določa predlog. Odbor poziva k spremembam predloga, da bi zagotovili prostorski/regionalni kontekst za:

emisije toplogrednih plinov ter

projekcije in načrte za razvoj z nizkimi emisijami ogljika;

ter meni, da bi morale biti vse uporabljene metodologije in podatki:

javno dostopni in ne bi smeli biti v zasebni lasti,

transparentni in torej ponovljivi,

določiti pa bi jih moral organ, kot je Evropska agencija za okolje (EEA), s čimer bi se izognili težavam z mnogoterostjo,

da bi tako olajšali oblikovanje politike v okviru upravljanja na več ravneh.

Odbor poziva, da se v projekcijah in načrtih za razvoj z nizkimi emisijami ogljika predvidijo „emisije potrošnje“, tj. emisije, povezane z uvoženim blagom in storitvami. Poleg tega bi bilo treba v teh projekcijah in načrtih upoštevati vsakršne nenamerne ali namerne posledice politike, ki povzroča „izvoz“ emisij zunaj države članice. Za ta pojav se pogosto uporablja izraz „selitev virov CO2“; dober primer je selitev težke industrije v tujino. Selitev virov CO2 bi bilo treba upoštevati v projekcijah in načrtih za razvoj z nizkimi emisijami ogljika ter pri tem jasno navesti ukrepe, sprejete za njeno preprečitev. To je pomembno za opredelitev dejanske vloge, ki jo ima Evropa na področju zmanjševanja svetovnih emisij.

Poleg tega bi bilo treba v širših politikah, programih, pri dodeljevanju sredstev in v projektih Komisije resno preučiti, kakšen je prostorski učinek na emisije.

Odbor regij ponovno poziva k priznanju ukrepov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanju nanje na lokalni in regionalni ravni, na kar je opozoril že na 17. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) v Durbanu ter na predhodnih konferencah UNFCCC.

1.3   Odbor regij se strinja z oceno Komisije, da ciljev predlagane uredbe v zvezi z obveznostmi UNFCCC države članice ne morejo zadovoljivo doseči, ampak jih je mogoče zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseči na ravni Unije, zato lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji, in da v skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

2.   Splošne ugotovitve

2.1   Odbor pozdravlja

predlog ter posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in presojo vpliva, ki sta bila izvedena pred njegovim sprejetjem;

vključitev projekcij in blažilnih ukrepov, predloženih skupaj s podatki iz evidenc;

zavezo za uskladitev mednarodnega in evropskega spremljanja in poročanja ter omogočanje lažjega izvajanja mehanizmov za spremljanje in poročanje. Vendar pričakuje, da bo Evropska komisija uporabila zaveze iz „regionalnega okvira“ in jih vključila v predlog;

poskuse racionalizacije in poenostavitve zahtev za spremljanje in poročanje;

skladnost med oceno emisij toplogrednih plinov ter oceno lokalnih emisij v zraku;

mehanizem EU za izmenjavo informacij, za katerega upa, da bo koristno orodje za nacionalne, regionalne in lokalne oblikovalce politik pri obravnavanju podnebne politike;

upoštevanje tudi drugih vplivov letalskega prometa na globalno segrevanje.

2.2   Finančna vprašanja

Izvajanje politike o podnebnih spremembah je pogosto povezano z vprašanjem razdelitve sredstev med ukrepi za blažitev podnebnih sprememb in ukrepi za prilagajanje nanje. Odbor ima zato naslednje pomisleke:

izrecna navedba v predlogu, da so prilagoditveni ukrepi lokalno vprašanje, brez izrecne navedbe, da so tudi blažilni ukrepi lokalno vprašanje, bi lahko dolgoročno ovirala učinkovitost politike blažitve podnebnih sprememb;

ni smernic glede tega, kaj za države članice pomeni dejanska razširitev področja uporabe, ki jo prinaša predlog. To je potrebno, da bi se izognili pretiranim stroškom za strokovnjake, ki bodo na koncu izvajali mnoge od teh sprememb predloga;

regijam ni dodeljenih vsaj 30 % prihodkov, ustvarjenih z dražbo pravic. To je potrebno za pomoč pri izvajanju ciljev Evropa 2020 o obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti;

upravna, tehnična in finančna bremena dodatnih zahtev za spremljanje in poročanje bodo verjetno nosile tudi regije, zato bi morala biti sorazmerna;

manjšim dodatnim izboljšavam zbirk podatkov bi se bilo treba izogibati, če se s tem ovira izvajanje politike blažitve ali prilagajanja.

2.3   Evidenca emisij in podatki o emisijah

Evidenca emisij prikazuje preteklo oziroma sedanje stanje emisij. Namenjena bi morala biti obveščanju zainteresiranih strani o trenutnem stanju politike blažitve podnebnih sprememb.

Zato velja naslednje:

uporabnost evidence bi močno povečale projekcije in načrti za razvoj z nizkimi emisijami ogljika s kratko-, srednje- in dolgoročno usmeritvijo;

podatki o emisijah, ki bodo pridobljeni v skladu s predlogom, so osrednjega pomena za razumevanje strateške usmeritve, prednostnih nalog in uspešnosti Evropske unije, njenih držav članic in regij;

vendar bi bilo treba za čim boljšo uporabo podatke predložiti skupaj s z glavnimi podatki o gospodarski in socialni uspešnosti, ki jih redno uporabljajo nosilci odločanja.

Evropska agencija za okolje (EEA) ima pomembno vlogo pri razvoju in uporabi skladnih metodologij ter podpori držav članic pri pripravi evidenc.

Za podatke o emisijah in njihova kakovost bi morale biti neposredno odgovorne osrednje statistične in podatkovne službe Evropske unije. To bi moralo vključevati močan, pregleden in odgovoren osrednji proces za preverjanje točnosti/zanesljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter projekcij in načrtov za razvoj z nizkimi emisijami ogljika.

Vsaka država članica bi morala zagotoviti skupni seštevek izpustov naslednjih emisij od leta 1990:

emisij, ki nastanejo v državi članici (viri);

emisij, ki jih povzroči sprememba rabe zemljišč, in

emisij, ki nastanejo v skladu s členom 5 Odločbe št. 406/2009/ES.

Ti podatki, ki dopolnjujejo absolutni cilj 20-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, so izrednega pomena za zaustavitev globalnega segrevanja pod 2 °C.

2.4   Izvajanje politike

Odbor regij se zavzema za potrjeno, količinsko opredeljeno, prostorsko/regionalno razsežnost projekcij in načrtov za razvoj z nizkimi emisijami ogljika, saj:

prostorska razsežnost zagotavlja boljše spremljanje napredka in podatkov, kot ga omogočajo generične predstavitve na nacionalni ravni;

so regije bližje državljanom kot države članice, zato lahko lažje obveščajo javnost o podnebnih vprašanjih, kar je eden od ciljev mehanizma za spremljanje in poročanje.

Regionalne oblasti so pomemben vir strokovnega znanja in so svoje delo predstavile na konferencah UNFCCC. Od samega začetka bi morale biti vključene v oblikovanje ukrepov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, tako da bi kar najbolje izkoristili njihovo strokovno znanje in izkušnje pri obravnavi vplivov in vzrokov podnebnih sprememb, ki najhuje prizadenejo lokalno raven.

Komisijo opozarjamo na pobude Konvencija županov, ClimAct Regions, carbonn, ICLEI in EUCO2 80/50 kot primere mednarodne odličnosti dela, ki poteka na regionalni ravni za zmanjšanje emisij CO2.

Regionalna razsežnost je v skladu z regionalnim okvirom.

Pošilja jasno politično sporočilo v tej smeri.

Nacionalna politika ima v smislu zmanjšanja emisij različen učinek na posamezne regije države članice, in to je treba upoštevati.

Ukrepe je treba sprejemati bliže viru emisij. Če so torej zagotovljeni podatki, ki se lahko uporabijo na lokalni ravni, je bolj verjetno, da bodo sprejeti ustrezni ukrepi.

To bi bilo sorazmerno v skladu s členoma 191 in 192 Pogodbe.

Regije dosegajo različne stopnje zmanjšanja emisij glede na svoj gospodarski ustroj in infrastrukturo. Te stopnje zmanjšanja emisij se razlikujejo med regijami posameznih držav članic in v širši Evropi.

Čeprav so te oblasti blizu izvajanju politik, se države članice z njimi ne posvetujejo vedno o podnebnih vprašanjih.

Spopadanje z izzivi blažitve podnebnih sprememb ne poteka od zgoraj navzdol.

Poleg tega je treba priznati tehnično in finančno pomoč državam v razvoju, ki jo nudijo regionalne oblasti v okviru programov decentraliziranega sodelovanja.

2.5   Prilagajanje

Strategije za prilagajanje podnebnim spremembam trenutno niso obvezne, zato se lahko zdi obveznost poročanja o prilagoditvenih ukrepih (člen 16) nesmiselna, čeprav to ne pomeni, da je ne bi smeli uvesti.

Odbor ponovno poziva, da bi morale imeti lokalne in regionalne oblasti v organih, kot je novi odbor za prilagajanje na podnebne spremembe, svojega predstavnika. Pri tem opozarja na pakt mesta México (Mexico City Pact) iz leta 2010 in listino o prilagajanju podnebnim spremembam, podpisano decembra 2011 v Durbanu.

2.6   Načrti za razvoj z nizkimi emisijami ogljika in projekcije: preglednost in lastništvo podatkov

Nacionalne, regionalne in lokalne oblasti morajo imeti orodja, ukrepe, navodila in smernice od Evropske komisije in EEA za:

razvoj projekcij in načrtov za razvoj z nizkimi emisijami ogljika;

vzpostavitev mehanizmov za spremljanje;

pravočasen in stroškovno učinkovit dostop do podatkov;

izogibanje komoditizaciji in širjenju podatkov in zbirnih orodij;

zagotavljanje skladnosti med projekcijami in načrti za razvoj z nizkimi emisijami ogljika;

povečanje kakovosti, zanesljivosti in zaupnosti podatkov;

izpolnjevanje obveznosti iz Kjotskega protokola, sporazumov iz Cancúna in Durbanske platforme za okrepljeno ukrepanje.

Odbor poziva EEA, naj poleg nacionalnih evidenc in statističnih podatkov o blažilnih ukrepih pripravi usklajene in pregledne lokalne in regionalne zbirke podatkov, ki jih je mogoče poiskati prek spletnega iskalnika s filtriranjem rezultatov glede na državno, regionalno in podregionalno raven ter po sektorjih, da bi omogočili primerjalno analizo, standardizacijo in preučitev glede na socialno-ekonomske podatke.

2.7   Emisije iz letalskega in pomorskega prometa

Navedbe glede poročanja o emisijah iz civilnega letalstva in emisijah iz pomorskega prometa so nejasne:

Odbor namreč meni, da je to zaradi napačnega razumevanja vrste virov „1A3a – Civilni letalski promet“; štelo naj bi se namreč, da so emisije iz zasebnih (in ne komercialnih) letal enake nič, tj. emisije iz zelo lahkih letal in helikopterjev, ki uporabljajo predvsem majhna zasebna letališča. To bi moralo biti jasno navedeno;

za emisije iz pomorskih plovil, ki uporabljajo evropska pristanišča, ni na voljo nobene metodologije, zato bi moralo biti v predlogu izrecno navedeno, da Evropska komisija čaka na zakonodajo, preden bo oblikovala metodologijo.

3.   Sklep

Odbor izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja regionalne razsežnosti v predlogu. OR meni, da je to zamujena priložnost in da bo zaradi tega izvajanje blažilne politike ovirano. Po njegovem mnenju bi predlog z vključitvijo izrecne regionalne razsežnosti pomenil korak naprej. Pohvaliti je treba poudarek na projekcijah in načrtih za razvoj z nizkimi emisijami ogljika.

II.   PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Člen 1 – Vsebina

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(e)

poročanje o emisijah CO2 iz pomorskega prometa;

(e)

;

(f)

spremljanje uporabe prihodkov, ustvarjenih z dražbo pravic, na podlagi člena 3d(1) in (2) ali člena 10(1) Direktive 2003/87/ES in poročanje o njih v skladu s členoma 3d(4) in 10(3) navedene direktive;

(f)

spremljanje uporabe prihodkov, ustvarjenih z dražbo pravic, na podlagi člena 3d(1) in (2) ali člena 10(1) Direktive 2003/87/ES in poročanje o njih v skladu s členoma 3d(4) in 10(3) navedene direktive;

(g)

spremljanje ukrepov držav članic za prilagoditev neizogibnim posledicam podnebnih sprememb in poročanje o njih;

(g)

spremljanje ukrepov držav članic za prilagoditev neizogibnim posledicam podnebnih sprememb in poročanje o njih;

(h)

ocenjevanje napredka držav članic pri izpolnjevanju obveznosti iz Odločbe št. 406/2009/ES;

(h)

ocenjevanje napredka držav članic pri izpolnjevanju obveznosti iz Odločbe št. 406/2009/ES;

(i)

zbiranje informacij in podatkov, potrebnih za podporo oblikovanja in ocene prihodnje politike Unije o podnebnih spremembah.

(i)

zbiranje informacij in podatkov, potrebnih za podporo oblikovanja in ocene prihodnje politike Unije o podnebnih spremembah.

Obrazložitev

Mehanizem za poročanje o emisijah iz pomorskega prometa v predlogu ni predviden; predvidevamo, da bo tak mehanizem določen, če bo to zahtevala nova zakonodaja.

Ker se bodo ukrepi izvajali predvsem na lokalni/regionalni ravni, bi bilo treba to v predlogu bolj izrecno navesti.

Predlog spremembe 2

Člen 2 – Področje uporabe

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Obrazložitev

Potrebno je sklicevanje na regionalno raven, in sicer tako pri ukrepih za blažitev podnebnih sprememb kot tudi ukrepih za prilagajanje nanje.

Predlog spremembe 3

Člen 3 – Opredelitev pojmov

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(13)

„nacionalni sistem za politike in ukrepe ter projekcije“ pomeni sistem institucionalnih, pravnih in postopkovnih ureditev, vzpostavljenih v državi članici, za poročanje o politikah in ukrepih ter za pripravo projekcij antropogenih emisij toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih, kot se zahteva v skladu s členom 13 te uredbe, in poročanje o teh projekcijah;

(13)

„nacionalni sistem za politike in ukrepe ter projekcije“ pomeni sistem institucionalnih, pravnih in postopkovnih ureditev, vzpostavljenih v državi članici, za poročanje o politikah in ukrepih ter za pripravo projekcij antropogenih emisij toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih, kot se zahteva v skladu s členom 13 te uredbe, in poročanje o teh projekcijah;

Obrazložitev

Države članice morajo usklajeno obravnavati politike, ukrepe in projekcije.

Predlog spremembe 4

Člen 4 – Strategije za razvoj z nizkimi emisijami ogljika

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2.   Države članice svoje strategije za razvoj z nizkimi emisijami ogljika Komisiji predložijo eno leto po začetku veljavnosti te uredbe ali v skladu s kakršnimi koli časovnimi razporedi, dogovorjenimi na mednarodni ravni v okviru procesa UNFCCC.

2.   Države članice svoje strategije za razvoj z nizkimi emisijami ogljika Komisiji predložijo eno leto po začetku veljavnosti te uredbe ali v skladu s kakršnimi koli časovnimi razporedi, dogovorjenimi na mednarodni ravni v okviru procesa UNFCCC.

3.   Komisija in države članice takoj objavijo svoje strategije za razvoj z nizkimi emisijami ogljika in vse njihove posodobitve.

3.   Komisija in države članice takoj objavijo svoje strategije za razvoj z nizkimi emisijami ogljika in vse njihove posodobitve.

Obrazložitev

V teh načrtih je treba zagotoviti prostorski vidik, s čimer se pokaže, da so bili pripravljeni premišljeno in utemeljeno; to je deloma zato, ker bo brez prostorskega vidika izvajanje „na terenu“ oteženo.

Informacije o tem, kako so bili pridobljeni ti izračuni, na katerih temeljijo projekcije in nizkoogljične razvojne strategije, so ključnega pomena za analizo politike in njeno preglednost.

Predlog spremembe 5

Člen 5 – Nacionalni sistemi evidenc

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Nacionalni sistemi evidenc

Nacionalni sistemi evidenc

1.   Države članice vzpostavijo in upravljajo nacionalne sisteme evidenc ter si prizadevajo za njihovo stalno izboljševanje, da ocenijo antropogene emisije toplogrednih plinov po virih in po ponorih odstranjene toplogredne pline iz Priloge I k tej uredbi ter zagotovijo pravočasnost, preglednost, točnost, enotnost, primerljivost in popolnost svojih evidenc toplogrednih plinov.

1.   Države članice vzpostavijo in upravljajo nacionalne sisteme evidenc ter si prizadevajo za njihovo stalno izboljševanje, da ocenijo antropogene emisije toplogrednih plinov po virih in po ponorih odstranjene toplogredne pline iz Priloge I k tej uredbi ter zagotovijo pravočasnost, preglednost, točnost, enotnost, primerljivost in popolnost svojih evidenc toplogrednih plinov.

2.   Države članice zagotovijo, da imajo njihovi pristojni organi za evidence dostop do naslednjih elementov in da njihov nacionalni sistem evidenc tem organom omogoča dostop do teh elementov:

2.   Države članice zagotovijo, da imajo njihovi pristojni organi za evidence dostop do naslednjih elementov in da njihov nacionalni sistem evidenc tem organom omogoča dostop do teh elementov:

(a)

podatkov in metod, o katerih se poroča za dejavnosti in naprave iz Direktive 2003/87/ES, za namene priprave nacionalnih evidenc toplogrednih plinov, da se zagotovi skladnost sporočenih emisij toplogrednih plinov v okviru sistema Unije za trgovanje z emisijami in v nacionalnih evidencah toplogrednih plinov;

(a)

podatkov in metod, o katerih se poroča za dejavnosti in naprave iz Direktive 2003/87/ES, za namene priprave nacionalnih evidenc toplogrednih plinov, da se zagotovi skladnost sporočenih emisij toplogrednih plinov v okviru sistema Unije za trgovanje z emisijami in v nacionalnih evidencah toplogrednih plinov;

(b)

podatkov, ki se zberejo v okviru sistemov poročanja o fluoriranih plinih v različnih sektorjih, vzpostavljenih v skladu s členom 6(4) Uredbe (ES) št. 842/2006, za namene priprave nacionalnih evidenc toplogrednih plinov;

(b)

podatkov, ki se zberejo v okviru sistemov poročanja o fluoriranih plinih v različnih sektorjih, vzpostavljenih v skladu s členom 6(4) Uredbe (ES) št. 842/2006, za namene priprave nacionalnih evidenc toplogrednih plinov;

(c)

emisij, temeljnih podatkov in metodologij, o katerih poročajo industrijski kompleksi v skladu z Uredbo (ES) št. 166/2006, za namene priprave nacionalnih evidenc toplogrednih plinov;

(c)

emisij, temeljnih podatkov in metodologij, o katerih poročajo industrijski kompleksi v skladu z Uredbo (ES) št. 166/2006, za namene priprave nacionalnih evidenc toplogrednih plinov;

(d)

podatkov, o katerih se poroča v skladu z Uredbo (ES) št. 1099/2008.

(d)

podatkov, o katerih se poroča v skladu z Uredbo (ES) št. 1099/2008.

3.   Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi za evidence izvajajo naslednji dejavnosti in da njihov nacionalni sistem evidenc tem organom omogoča izvajanje teh dejavnosti:

3.   Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi za evidence izvajajo naslednji dejavnosti in da njihov nacionalni sistem evidenc tem organom omogoča izvajanje teh dejavnosti:

(a)

uporabo sistemov poročanja, vzpostavljenih v skladu s členom 6(4) Uredbe (ES) št. 842/2006, z namenom izboljšanja ocene fluoriranih plinov v njihovih nacionalnih evidencah toplogrednih plinov;

(a)

uporabo sistemov poročanja, vzpostavljenih v skladu s členom 6(4) Uredbe (ES) št. 842/2006, z namenom izboljšanja ocene fluoriranih plinov v njihovih nacionalnih evidencah toplogrednih plinov;

(b)

izvajanje letnih pregledov skladnosti iz člena 7(1)(l) in (m) te uredbe.

(b)

izvajanje letnih pregledov skladnosti iz člena 7(1)(l) in (m) te uredbe.

 

   

Obrazložitev

Uvedba in oblikovanje ustreznih ukrepov za zmanjšanje emisij in upoštevanje rezultatov teh ukrepov v evidencah toplogrednih plinov sta tesno povezana s poznavanjem virov informacij, modelov in metodoloških pristopov, izračunov, predpostavk itd. Nekateri viri emisij iz sektorjev, ki povzročajo razpršene emisije, in ponorov ogljika so v pristojnosti regionalnih oblasti. Zato se zdi smiselno, da se regionalne oblasti seznanijo z nacionalnimi sistemi evidenc in v njih sodelujejo, da se izboljšajo in prilagodijo tako nacionalni sistemi evidenc kot tudi politike za ublažitev podnebnih sprememb, ki se predlagajo na regionalni ravni.

Predlog spremembe 6

Člen 6 – Sistem evidenc Unije

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(c)

letni strokovni pregled evidenc toplogrednih plinov držav članic.

(c)

letni strokovni pregled evidenc toplogrednih plinov držav članic;

 

(d)

Obrazložitev

Evidence držav članic bi moral neodvisno pregledati nekomercialen pristojni organ za evidence, ki ne sodeluje pri pripravi nacionalne evidence v danem letu. Po možnosti bi moral biti to organ znotraj EEA. Evropska komisija bi morala priznati, da tudi njene politike in programi vplivajo na emisije; tako bo lahko ugotovila, ali je njen učinek pozitiven ali negativen.

Predlog spremembe 7

Člen 7 – Evidence toplogrednih plinov

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(a)

svoje antropogene emisije toplogrednih plinov iz Priloge I k tej uredbi in antropogene emisije toplogrednih plinov iz člena 2(1) Odločbe št. 406/2009/ES za leto X – 2. Brez poseganja v poročanje o toplogrednih plinih iz Priloge I k tej uredbi se za namene člena 3 in člena 7(1) Odločbe št. 406/2009/ES šteje, da so emisije ogljikovega dioksida (CO2) iz vrste virov IPCC „1A3a – Civilni letalski promet“ enake nič;

(a)

svoje antropogene emisije toplogrednih plinov iz Priloge I k tej uredbi in antropogene emisije toplogrednih plinov iz člena 2(1) Odločbe št. 406/2009/ES za leto X – 2. Brez poseganja v poročanje o toplogrednih plinih iz Priloge I k tej uredbi se za namene člena 3 in člena 7(1) Odločbe št. 406/2009/ES šteje, da so emisije ogljikovega dioksida (CO2) iz vrste virov IPCC „1A3a – Civilni letalski promet“, enake nič;

Obrazložitev

Vrsta virov IPCC 1A3a se nanaša na emisije, ki nastajajo pri vzletu in pristanku zračnih plovil ter njihovem letenju znotraj države članice. Vključitev emisij lahkih zračnih plovil, ki vzletajo z zasebnih letališč, bi lahko bila kratkoročno obremenjujoča. Vendar bi se lahko gorivo, ki ga uporabljajo lahka zračna plovila, obravnavalo v okviru emisij goriva iz tankov, če ta zračna plovila uporabljajo komercialna letališča (kar bi pomenilo neskladnost).

Predlog spremembe 8

Člen 13 – Nacionalni sistemi za politike, ukrepe in projekcije

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2.   Njihov cilj je zagotoviti pravočasnost, preglednost, točnost, enotnost, primerljivost in popolnost sporočenih informacij o politikah in ukrepih ter projekcijah antropogenih emisij toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih, kot je določeno v členih 14 in 15 te uredbe, vključno z uporabo podatkov, metod in modelov ter izvajanjem dejavnosti zagotavljanja kakovosti, kontrole kakovosti in analize občutljivosti.

2.    pravočasnost, preglednost, točnost, enotnost, primerljivost in popolnost sporočenih informacij o politikah in ukrepih ter projekcijah antropogenih emisij toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih, kot je določeno v členih 14 in 15 te uredbe, vključno z uporabo  (1) podatkov, metod in modelov ter izvajanjem dejavnosti zagotavljanja kakovosti, kontrole kakovosti in analize občutljivosti.

Obrazložitev

Treba bi bilo omogočiti primerjavo projekcij in načrtov za razvoj z nizkimi emisijami ogljika med državami članicami. Prav tako bi moralo biti mogoče primerjati učinke na emisije v različnih sektorjih na različnih evropskih območjih. Zato bi morali biti podatki dostopni, da se omogoči nadaljnja analiza in vzpostavi zaupanje v strategije.

Predlog spremembe 9

Člen 14 – Poročanje o politikah in ukrepih

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   …

1.   …

(c)

informacije o nacionalnih politikah in ukrepih ter o izvajanju politik in ukrepov Unije, ki omejujejo ali zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov po virih ali povečujejo odstranjevanje po ponorih, predstavljenih na sektorski osnovi za vsak toplogredni plin iz Priloge I k tej uredbi. Te informacije vsebujejo sklicevanja na veljavne nacionalne politike ali politike Unije, zlasti na področju kakovosti zraka, in vključujejo:

(c)

informacije o nacionalnih politikah in ukrepih ter o izvajanju politik in ukrepov Unije, ki omejujejo ali zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov po virih ali povečujejo odstranjevanje po ponorih, predstavljenih (2) na sektorski osnovi za vsak toplogredni plin iz Priloge I k tej uredbi. Te informacije vsebujejo sklicevanja na veljavne nacionalne politike ali politike Unije, zlasti na področju kakovosti zraka, in vključujejo:

2.   Države članice v elektronski obliki objavijo vse ocene stroškov in učinkov nacionalnih politik in ukrepov ter vse informacije o izvajanju politik in ukrepov Unije, ki omejujejo ali zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov po virih ali povečujejo odstranjevanje po ponorih, skupaj z vsemi tehničnimi poročili, na katerih te ocene temeljijo. Te morajo vključevati opise modelov in uporabljenih metodoloških pristopov, opredelitev in temeljnih predpostavk.

2.   Države članice v elektronski obliki objavijo vse ocene stroškov in učinkov nacionalnih politik in ukrepov ter vse informacije o izvajanju politik in ukrepov Unije, ki omejujejo ali zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov po virih ali povečujejo odstranjevanje po ponorih, skupaj z vsemi tehničnimi poročili, na katerih te ocene temeljijo. Te morajo vključevati opise modelov in uporabljenih metodoloških pristopov, opredelitev in temeljnih predpostavk.

Obrazložitev

Regionalni vidik mora biti izrecno naveden.

Potrebni so tako izračuni kot tudi kvalitativne obrazložitve.

Predlog spremembe 10

Člen 15 – Poročanje o projekcijah

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Države članice Komisiji do 15. marca vsako leto („leto X“) sporočijo nacionalne projekcije antropogenih emisij toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih, organizirane po plinih in sektorjih.

1.   Države članice Komisiji do 15. marca vsako leto („leto X“) sporočijo nacionalne projekcije antropogenih emisij toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih, organizirane po plinih in sektorjih.

Obrazložitev

Regionalni vidik mora biti izrecno naveden.

Predlog spremembe 11

Člen 25 – Vloga Evropske agencije za okolje

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(d)

izvajanju letnega strokovnega pregleda;

(d)

izvajanju letnega strokovnega pregleda;

(h)

pripravi ocen za podatke o projekcijah, o katerih države članice ne poročajo;

(h)

pripravi ocen za podatke o projekcijah, o katerih države članice ne poročajo;

(j)

razširjanju informacij, zbranih v skladu s to uredbo, vključno z vodenjem in posodabljanjem zbirke podatkov o politikah in ukrepih držav članic za blažitev, ter mehanizmu za izmenjavo informacij o učinkih podnebnih sprememb, ranljivostih zaradi podnebnih sprememb in prilagajanju podnebnim spremembam.

(j)

razširjanju informacij, zbranih v skladu s to uredbo, vključno z vodenjem in posodabljanjem zbirke podatkov o politikah in ukrepih držav članic za blažitev, ter mehanizmu za izmenjavo informacij o učinkih podnebnih sprememb, ranljivostih zaradi podnebnih sprememb in prilagajanju podnebnim spremembam;

 

 

 

 

 

Obrazložitev

Evropska agencija za okolje je ključnega pomena za uspeh politik držav članic, zato bi morala zagotavljati strokovno znanje in smernice glede verjetnih gibanj emisij. Kumulativne emisije so bistvene za koncentracije toplogrednih plinov v ozračju in torej prihodnja povišanja temperature. Emisije znotraj evropskih meja niso točen odraz svetovnih emisij, ki jih povzroča Evropa, zato bi bilo treba izrecno vključiti oceno „emisij potrošnje“.

V Bruslju, 19. julija 2012

Predsednica Odbora regij

Mercedes BRESSO


(1)  Op. prev.: glej opombo na prejšnji strani.

(2)  Op. prev.: Napačen prevod predloga Komisije v slovenščino. Pravilno bi bilo „predstavljene“, saj se beseda navezuje na informacije.


13.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 277/61


Mnenje Odbora regij – Predlog uredbe o vzpostavitvi programa za okoljske in podnebne ukrepe (LIFE)

2012/C 277/08

ODBOR REGIJ

bi glede na pomembne izzive na tem področju želel bistveno večje povečanje proračuna programa, medtem ko priznava, da se je o točnem znesku mogoče dogovoriti šele po zaključku pogajanj o večletnem finančnem okviru;

podpira nov pristop integriranih projektov, vendar poziva k spodbujanju dostopa zainteresiranih strani do integriranih projektov in njihovo sodelovanje v teh projektih; meni, da bi bilo med prednostna področja integriranih projektov treba dodati tudi morsko okolje, tla in hrup; poziva k ustreznim mehanizmom usklajevanja LIFE z drugimi skladi EU skupnega strateškega okvira in s prednostnimi okviri ukrepanja za financiranje programa Natura 2000;

meni, da bo izvzetje DDV kot upravičenega stroška verjetno odvrnilo številne morebitne vlagatelje od priprave predloga, ter predlaga, naj se DDV dopušča kot upravičeni strošek, če upravičenci lahko dokažejo, da vračilo DDV ni možno;

priporoča, naj stroški stalnega osebja ostanejo upravičeni, pod pogojem, da se dokaže in je zabeleženo, da je to osebje za polni ali skrajšani delovni čas formalno dodeljeno projektu;

predlaga, da se zgornja stopnja sofinanciranja poviša na 85 % v manj razvitih regijah (kot so opredeljene v uredbi o strukturnih skladih) in najbolj oddaljenih regijah;

poziva k temu, da se program LIFE odpre tudi za čezmorske države in ozemlja EU, ki so podpisnice Sklepa o pridružitvi čezmorskih držav (Sklep Sveta 2001/822/ES), ki EU prispevajo veliko biotske raznovrstnosti.

Poročevalka

Kay TWITCHEN (UK/neodv.), članica grofijskega sveta Essex

Referenčni dokument

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za okoljske in podnebne ukrepe (LIFE)

COM(2011) 874 final - 2011/0428 (COD)

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

A.    Splošne ugotovitve

1.

ponavlja svoje stališče, da je program LIFE pomemben instrument, ki pomaga financirati lokalne in regionalne okoljske politike ter projekte z evropsko dodano vrednostjo in je pripomogel k spodbuditvi prizadevanj lokalnih in regionalnih oblasti. Pomaga tudi pri oblikovanju partnerstev ter s tem prispeva h krepitvi struktur sodelovanja in lažji izmenjavi izkušenj in informacij na lokalni in regionalni ravni;

2.

pozdravlja namero, da se program LIFE nadaljuje v novem obdobju financiranja. Meni, da bo to zagotovilo učinkovitejše posredovanje, ustvarilo sinergije z usklajevanjem dejavnosti na ravni EU in nacionalni ravni ter povečalo prepoznavnost okoljskih in podnebnih ukrepov;

3.

se strinja s Komisijo, da bi morali biti okoljski in podnebni ukrepi sestavni del večine politik EU. Vendar pa glavni instrumenti financiranja EU ne obravnavajo vseh posebnih okoljskih in podnebnih potreb, zato še naprej potrebujemo poseben program za okoljske in podnebne ukrepe, ki temelji na dosežkih Uredbe LIFE+ (ES) št. 614/2007 za obdobje 2007–2013. Ta dopolnjuje pristop vključevanja k doseganju okoljskih in podnebnih ciljev v okviru proračuna EU s financiranjem okoljskih in podnebnih projektov, ki niso upravičeni do sredstev iz drugih virov;

4.

ugotavlja, da je bilo pri ocenjevanju obstoječega programa LIFE poudarjeno, da je njegov vpliv omejen zato, ker program ni strateško usmerjen. Novi program bi zato uvedel prilagodljiv pristop od zgoraj navzdol in vzpostavil dva ločena podprograma za okoljske in podnebne ukrepe z jasno opredeljenimi prednostnimi nalogami;

5.

meni, da je pri tem pomembno, da se ohrani zadostna prožnost programa. Postopek določanja prednostnih nalog ne bi smel povzročiti prevelikih omejitev in preveč zavezujočih meril. Tako kot v sedanjem programu bi morala biti odločilna kakovost predlaganih projektov;

6.

meni, da bi morala uredba LIFE izrecno navesti potrebo po iskanju sinergij med različnimi vejami, da se na primer zagotovi, da imajo podnebni projekti, ki se financirajo s programom LIFE, pozitiven učinek na biotsko raznovrstnost, in da okoljski projekti, ki se financirajo s programom LIFE, upoštevajo podnebno problematiko. Komisija je opozorila na morebitne sinergije med obema podprogramoma in na to, da so projekti lahko koristni na različne načine, zato bo pomembno zagotoviti, da se to uresniči;

7.

ponavlja svoj poziv (1), naj program LIFE še naprej nudi podporo projektom komuniciranja in obveščanja, pri čemer bi se bolj osredotočili na ozaveščanje, vključno z izobraževanjem o trajnostnem razvoju, in spodbujanje projektov, v katerih sodelujejo lokalne in regionalne oblasti. V zvezi s tem pozdravlja prednostno področje „upravljanje in informacije“ v obeh podprogramih;

8.

pozdravlja predlog, da bosta za zagotavljanje skladnosti oba podprograma LIFE uvrščena v en sam večletni delovni program, z enim samim sklopom skupnih pravil za izvajanje, enim samim pozivom za zbiranje predlogov projektov, ki jih bo nato skupaj obravnaval Odbor za program LIFE za okoljske in podnebne ukrepe, in opozarja, da postopki in prednostne naloge za oba podprograma ne bi smeli biti različni;

9.

odobrava, da je Evropska komisija opravila obsežno posvetovanje pri pripravi tega predloga in je upoštevala mnoga stališča, ki so jih izrazile zainteresirane strani in OR (2).

ODBOR REGIJ

B.    Kazalniki

10.

odobrava poudarek, ki ga člen 3 predloga namenja opredelitvi kazalnikov za merjenje uspešnosti programa LIFE. Priporoča, da se dodajo kazalniki za merjenje in spodbujanje dobrega upravljanja in komuniciranja v okviru vsakega projekta LIFE. OR je pozval, naj si program LIFE pri vsakem projektu prizadeva za ciljno usmerjeno in s tem bolj učinkovito komuniciranje in krepitev zmogljivosti.

ODBOR REGIJ

C.    Podprogram za okolje (LIFE-okolje)

Prednostno področje: okolje in učinkovitost rabe virov

11.

ugotavlja, da predlog v členu 10 izključuje inovacije zasebnega sektorja, usmerjene v uporabo na trgu, ker bodo vključene v pobudo Obzorje 2020. Zato bo program LIFE lahko bolj osredotočen na ekološke inovacije lokalnih in regionalnih oblasti in na iskanje rešitev, ki jih je najpogosteje najbolje mogoče izvesti z javno-zasebnimi partnerstvi. Zato OR odobrava preusmeritev k inovacijam javnega sektorja in možnost javno-zasebnih partnerstev.

ODBOR REGIJ

Prednostno področje: biotska raznovrstnost

12.

odobrava, da v skladu s pozivom OR (3) predlog v členu 11 dopušča ponavljajoče se dejavnosti, pod pogojem, da se projekti izvajajo na podlagi zglednih postopkov, ki se lahko uporabijo v drugih regijah, in da bodo zanje veljali standardi spremljanja in sporočanja rezultatov javnosti;

13.

meni, da bo podpora za financiranje programa Natura 2000 prek celostnih projektov za prednostne okvire ukrepanja ključni element v okviru prednostnega področja biotske raznovrstnosti programa LIFE. OR poziva k temu, da bi morale biti regionalne oblasti – ob upoštevanju institucionalnega okvira vsake države članice – pristojne za razvoj prednostnih okvirov ukrepanja, in se seznanja z najnovejšimi pobudami Evropske komisije o financiranju programa Natura 2000 (4).

ODBOR REGIJ

Prednostno področje: okoljsko upravljanje in informacije

14.

močno pozdravlja okrepitev podpore programa LIFE za okoljsko upravljanje s tem, da je postalo prednostno področje v predlagani uredbi (člen 12). OR meni, da bo to povečalo prepoznavnost morebitnih projektov upravljanja in da bodo lokalne in regionalne oblasti postale pomembne upravičenke tega novega prednostnega področja. OR je pozval k temu, naj program LIFE prispeva h krepitvi upravnih zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti in naj se bolj osredotoči na ozaveščanje, vključno z izobraževanjem o trajnostnem razvoju, in spodbujanje projektov, v katerih sodelujejo lokalne in regionalne oblasti ter imajo pomemben učinek na ravni EU (5);

15.

meni, da bi to prednostno področje moralo na ravni EU spodbujati izmenjavo znanja o izvajanju in uveljavljanju okoljske zakonodaje EU s podporo mrež, izobraževanja in projektov izmenjave najboljših praks, zlasti lokalnih in regionalnih oblasti, ki so dejavne na tem področju.

ODBOR REGIJ

D.    Podprogram za podnebne ukrepe (LIFE-podnebje)

16.

pozdravlja oblikovanje novega podprograma za podnebne ukrepe, ki je lahko pomemben pri spodbujanju ukrepov in naložb za znižanje emisij ogljika, učinkovito uporabo virov in varstvo podnebja. To odobrava tudi z vidika mednarodnih obveznosti EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v okviru Kjotskega protokola in prihodnjega svetovnega sporazuma o podnebju, o katerem naj bi se dogovorili do leta 2015, pa tudi ciljev EU v okviru podnebno-energetskega svežnja, strategije Evropa 2020 in načrta za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (6);

17.

vendar ugotavlja, da predlagana sredstva predstavljajo dokaj majhen delež proračuna programa LIFE (25 %). Tako so možnosti tega podprograma LIFE za bistveno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov zelo omejene. Zato bi moral spodbujati večnamenske okoljske koristi, kot so naravna območja, ki so zelo pomembna z vidika zagotavljanja kakovosti zraka in imajo veliko biotsko raznovrstnost (šotišča in gozdovi), ali prispevati k ustvarjanju zelene infrastrukture kot celostnega pristopa za ohranjanje biotske raznovrstnosti in nadaljnje omejevanje posledic podnebnih sprememb;

18.

odobrava, da bodo integrirani projekti v glavnem osredotočeni na blažitev podnebnih sprememb ter strategije in akcijske načrte za prilagajanje nanje;

19.

pozdravlja cilje, navedene za prednostno področje „podnebno upravljanje in informacije“ (člen 16), in meni, da bi OR lahko imel jasno vlogo pri krepitvi ozaveščenosti na področju podnebnih sprememb.

ODBOR REGIJ

E.    Integrirani projekti

20.

kot že v preteklem mnenju (7) pozdravlja predlog za uvedbo dolgoročnih „integriranih projektov“ na velikem ozemeljskem območju (predvsem na regionalni, medregionalni ali nacionalni ravni) kot sredstva za obravnavo široke palete vprašanj s strateško in strukturirano povezavo z drugimi viri financiranja EU. Projekti LIFE bi tudi v prihodnje imeli pomembno vrednost katalizatorja;

21.

meni, da bodo integrirani projekti izboljšali izvajanje okoljske in podnebne politike ter njuno vključevanje v druge politike – ob upoštevanju načela upravljanja na več ravneh – z zagotavljanjem usklajene mobilizacije drugih sredstev EU, nacionalnih in zasebnih sredstev za uresničevanje okoljskih ali podnebnih ciljev. Usmerjeni bodo v izvajanje okoljskih in podnebnih načrtov in strategij v večjem teritorialnem obsegu, kot je to običajno za program LIFE+;

22.

odobrava, da seznam prednostnih področij za integrirane projekte v členu 18(d) v veliki meri odraža pretekla priporočila OR (gospodarjenje z vodami, ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti, trajnostna uporaba virov in ravnanje z odpadki). Vendar meni, da bi bilo med prednostna področja treba dodati tudi morsko okolje, tla in hrup;

23.

izraža zaskrbljenost, da bo priprava in vodenje integriranih projektov morda zapletena, zlasti glede na različne roke, merila izbire, postopke za oddajo vlog in obrazce vlog, pogoje vodenja in obveznosti poročanja. To bo zlasti zahtevna naloga za manjše lokalne oblasti, zato OR pozdravlja tehnično pomoč, ki jo predvideva predlog za pomoč pri pripravi in oddaji integriranih projektov;

24.

poziva k ustreznim mehanizmom usklajevanja LIFE z drugimi skladi EU skupnega strateškega okvira, zlasti v okviru pogodb o partnerstvu, kot to določa člen 14 predloga uredbe o splošnih določbah, ter s predlaganim novim pristopom lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in lokalnih razvojnih strategij za vse sklade skupnega strateškega okvira, kot to določata člena 28 in 29 predloga uredbe o splošnih določbah;

25.

pričakuje, da bo ta nova kategorija obsežnejših projektov LIFE vsebovala okvir in smernice za razvoj posameznih projektov LIFE in drugih projektov, vključno z načrtom, ki bo pojasnil, kako se za financiranje predlaganih dejavnosti kombinirajo druga finančna sredstva EU, finančna sredstva na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter zasebna finančna sredstva. V določenih primerih bi lahko projekti trajali daljše obdobje, da se lahko pripravijo in izvedejo posamezni projekti, povezani z LIFE;

26.

hkrati pripisuje pomen tradicionalnim, manj obsežnim projektom, dostopnim manjšim oblastem, ki imajo manj možnosti za razvoj integriranega projekta. Zato pozdravlja, da bodo ti ohranjeni v novem programu, in poziva, naj se ne zmanjša delež celotnega proračuna, ki je namenjen za te projekte;

27.

priznava potrebno po približni geografski osnovi, vendar meni, da to ne bi smelo biti glavno gonilo, ki bi lahko povzročilo preusmeritev finančnih sredstev od nujnih projektov zgolj zaradi uresničevanja minimalne nacionalne kvote drugje. OR pozdravlja možnost vključitve sosednjih držav v te projekte;

28.

meni, da bi bilo treba bolj spodbujati vključitev zainteresiranih strani v integrirane projekte.

ODBOR REGIJ

F.    Poenostavitev, načrtovanje in delegirani akti

29.

priznava, da si je Evropska komisija prizadevala ugoditi pozivom k večji upravni poenostavitvi iz prejšnjega mnenja (8), vključno z večletnim načrtovanjem in večjo uporabo orodij IT. Uporaba pavšalnih stopenj in zneskov lahko zmanjša birokracijo in jo OR pozdravlja. Vendar pa izraža zaskrbljenost, da je zavezanost poenostavitvi v glavnem izražena na splošno kot želja v uvodni izjavi 26;

30.

močno pozdravlja uvedbo dvofaznega pristopa pri izbiri integriranih projektov, pri čemer lahko morebitni vlagatelji Komisiji v predhodno odobritev predložijo dokument o konceptu, kar pomeni manj zapravljenih sredstev za vlagatelje, ki skoraj nimajo možnosti za uspeh. To je v skladu s priporočilom OR (9);

31.

pozdravlja večletne delovne programe, predlagane v členu 24, ki morajo trajati vsaj dve leti. Meni, da lahko ti večletni delovni programi zagotovijo, da bo LIFE bolj strateško in politično ustrezal prednostnim nalogam EU. OR poziva Komisijo, naj v pripravo delovnih programov vključi lokalne in regionalne oblasti, da bodo ustrezno odražali prakso;

32.

vendar pa izraža zaskrbljenost, da bi možnost vmesnega pregleda večletnih programov, kot to določa člen 24(3), lahko povzročila nepredvidljivost za upravičence. Zato bi morale biti spremembe pri pregledu minimalne;

33.

priznava, da je uspešnost nacionalnih kontaktnih točk v sedanjem programu različna in v nekaterih primerih predstavlja šibko točko, zaradi katere niso bile dovolj izkoriščene nacionalne dodelitve (OR je v preteklosti pozval k boljšemu usposabljanju nacionalnih kontaktnih točk (10));

34.

poudarja, da bi morala postopek pregleda in odbor za LIFE (člen 29) delovati pregledno in vključujoče;

35.

ugotavlja, da predlog uredbe predvideva delegirane akte v zvezi s kazalniki uspešnosti, ki veljajo za posamezna prednostna področja (člen 3), v zvezi z uporabo merila upoštevanja interesa Unije (člen 19(1)) in uporabo meril o upoštevanju geografske uravnoteženosti za integrirane projekte (člen 19(3)). OR je že negativno ocenil večjo uporabo komitologije v okoljski politiki zaradi nezadostne preglednosti pri odločanju EU in operativnih postopkih za lokalne in regionalne oblasti (11). Zato priporoča, da se Evropska komisija pri pripravljanju delegiranih aktov ustrezno posvetuje z lokalnimi in regionalnimi oblastmi.

ODBOR REGIJ

G.    Sofinanciranje in upravičeni izdatki

36.

ugotavlja, da je Evropska komisija ugodila pozivom iz prejšnjega mnenja (12), da se najvišja stopnja sofinanciranja poviša s sedanjih 50 % na do 70 % (za integrirane in pripravljalne projekte pa do 80 %);

37.

predlaga, da se zgornja stopnja poviša na 85 % v manj razvitih regijah (kot so opredeljene v uredbi o strukturnih skladih (13)) in najbolj oddaljenih regijah. Te regije so pogosto bistvenega pomena pri doseganju cilja zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti;

38.

obžaluje, da Evropska komisija ni ugodila pozivom iz prejšnjega mnenja (14), naj lokalnim in regionalnim oblastem še naprej omogoča, da stroške za stalno osebje predstavijo kot lastna sredstva. Izvzetje stroškov za stalno osebje bi imelo znatne negativne posledice za kakovost in izvedljivost projektov, zlasti manjših vladnih in nevladnih organizacij, ki so odvisne od stalnosti in strokovnega znanja osebja, ki pogosto začasno dela na več projektih hkrati;

39.

meni, da bo to skupaj z izvzetjem DDV kot upravičenega stroška, kot se predlaga v členu 20, verjetno odvrnilo številne morebitne vlagatelje od priprave predloga. Opozarja, da se DDV v drugih skladih EU dopušča kot upravičeni strošek, če upravičenci lahko dokažejo, da vračilo DDV ni možno;

40.

vendar pa opozarja na ugotovitve študije, ki očitno kažejo, da bo učinek bistveno višjih stopenj sofinanciranja, ki jih predlaga Komisija, pri večini projektov izravnal odpravo nekaterih elementov pri upravičenih finančnih sredstvih. Poleg tega se zaveda, da je vprašanje delovnega časa osebja vzrok za številne spore med revizorji Komisije in upravičenci, posledično pa Komisija izterja visoke zneske, včasih dolgo časa po zaključku projekta;

41.

kljub temu priporoča, naj stroški stalnega osebja ostanejo upravičeni, pod pogojem, da se dokaže in je zabeleženo, da je to osebje formalno dodeljeno projektu.

ODBOR REGIJ

H.    Proračun

42.

ugotavlja, da je za poračun programa LIFE predlagano povečanje proračuna z 2 100 milijonov EUR na 3 600 milijonov EUR, kar je sicer veliko povečanje za program, vendar pa je znesek relativno skromen, saj predstavlja le 0,3 % skupnega proračuna EU;

43.

glede na pomembne izzive na tem področju bi OR želel bistveno večje povečanje proračuna. Priznava, da se je o točnem znesku mogoče dogovoriti šele po zaključku pogajanj o večletnem finančnem okviru;

44.

čeprav odobrava večjo skladnost in dopolnjevanje z drugimi viri financiranja, meni, da financiranje programa LIFE ne bi smelo vplivati na te sklade (npr. strukturne sklade);

45.

odobrava, da je 50 % podprograma za okolje namenjeno biotski raznovrstnosti, kar je v skladu s pozivom OR (15);

46.

odobrava novo določbo v členu 17, da je LIFE združljiv z inovativnimi finančnimi instrumenti. Meni, da je to zlasti pomembno za prednostno področje „okolje in učinkovitost rabe virov“. Znova poudarja, da bi bilo te instrumente treba uporabiti kot dopolnilo donacij za dejavnosti in ne namesto njih.

ODBOR REGIJ

I.    Subsidiarnost

47.

znova poudarja, da je okoljska politika področje, na katerem imajo Evropska unija in države članice deljene pristojnosti. Zato velja načelo subsidiarnosti. Ker pa je predlagana uredba pravzaprav nadaljevanje programa LIFE, ki obstaja od leta 1992, temeljita ocena skladnosti programa z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti ni potrebna. Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti sta poudarjeni v uvodni izjavi 34 predloga uredbe;

48.

vendar

a)

je na splošno naklonjen temu, da se program še naprej upravlja centralno, vendar meni, da bo treba zagotoviti, da prenos nalog, kot je izbira projektov in nadzor, na izvajalsko agencijo ne zmanjša vloge države članice pri delovanju programa in da kakršenkoli prenos ne povzroči izgube znanja in strokovnega znanja, ki sta potrebna za pregled vlog LIFE;

b)

ponavlja, da imajo lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo pri izvajanju okoljske zakonodaje in podnebnih strategij EU na podnacionalni ravni ter pri seznanjanju javnosti z inovacijami in najboljšimi praksami.

II.   PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 15

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

V sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (16) (V nadaljevanju „časovni načrt 2050“) je navedeno, da bo preskušanje novih pristopov k ublažitvi podnebnih sprememb tudi v prihodnje ključnega pomena za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika. Hkrati bo treba kot medsektorsko prednostno nalogo Unije zagotoviti prilagoditev na podnebne spremembe. Spodbujanje upravljanja in krepitev ozaveščenosti sta ključnega pomena za zagotavljanje konstruktivnih rezultatov in vključenost zainteresiranih strani. Zato bi v podprogramu za podnebne ukrepe morala biti zagotovljena podpora prizadevanjem, ki krepijo tri posebna prednostna področja: omejevanje podnebnih sprememb, prilagajanje podnebnim spremembam ter upravljanje podnebja in informacije. Zagotovljeno mora biti, da bodo lahko projekti, financirani s programom LIFE, prispevali k uresničevanju posebnih ciljev na več kot le enem izmed teh prednostnih področji in da bodo vključevali sodelovanje več kot le ene države članice.

V sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (16) (V nadaljevanju „časovni načrt 2050“) je navedeno, da bo preskušanje novih pristopov k ublažitvi podnebnih sprememb tudi v prihodnje ključnega pomena za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika. Hkrati bo treba kot medsektorsko prednostno nalogo Unije zagotoviti prilagoditev na podnebne spremembe. Spodbujanje upravljanja in krepitev ozaveščenosti sta ključnega pomena za zagotavljanje konstruktivnih rezultatov in vključenost zainteresiranih strani. Zato bi v podprogramu za podnebne ukrepe morala biti zagotovljena podpora prizadevanjem, ki krepijo tri posebna prednostna področja: omejevanje podnebnih sprememb, prilagajanje podnebnim spremembam ter upravljanje podnebja in informacije. Zagotovljeno mora biti, da bodo lahko projekti, financirani s programom LIFE, prispevali k uresničevanju posebnih ciljev na več kot le enem izmed teh prednostnih področji in da bodo vključevali sodelovanje več kot le ene države članice.

Obrazložitev

Uredba LIFE bi morala izrecno navesti potrebo po iskanju sinergij med okoljskimi cilji, zlasti med podnebnimi ukrepi in biotsko raznovrstnostjo. Treba je poudariti tudi vlogo gozdnih ekosistemov, saj lahko prispevajo k biotski raznovrstnosti in blažitvi podnebnih sprememb, hkrati pa tudi k povečanju zmogljivosti za absorpcijo CO2.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 26

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za poenostavitev programa LIFE ter zmanjšanje upravnega bremena za vlagatelje in upravičence je treba v večji meri uporabiti pavšalne zneske, financiranje pa mora biti osredotočeno na posebne kategorije stroškov. Kot splošno pravilo naj bi bile stopnje sofinanciranja 70 % in 80 % v posebnih primerih, s tem pa bi bilo mogoče s programom LIFE zagotoviti nadomestilo za neupravičene stroške in ohraniti učinkovito raven pomoči.

Za poenostavitev programa LIFE ter zmanjšanje upravnega bremena za vlagatelje in upravičence je treba v večji meri uporabiti pavšalne zneske, financiranje pa mora biti osredotočeno na posebne kategorije stroškov. Kot splošno pravilo naj bi bile stopnje sofinanciranja 70 % in % v , s tem pa bi bilo mogoče s programom LIFE zagotoviti nadomestilo za neupravičene stroške in ohraniti učinkovito raven pomoči.

Obrazložitev

Zgornjo stopnjo bi bilo treba povišati na 85 % v regijah, ki zaostajajo v gospodarskem razvoju, ali regijah v prehodu (kot so opredeljene v uredbi o strukturnih skladih). Te regije so pogosto bistvenega pomena pri doseganju cilja zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti. Najbolj oddaljene regije so v okviru glavnih evropskih skladov na splošno upravičene do 85-odstotne stopnje sofinanciranja, zaradi česar je treba predvideti možnost, da so do enake stopnje sofinanciranja upravičene tudi v okviru drugih programov Unije, kot je na primer LIFE. Poleg tega najbolj oddaljene regije zagotavljajo največji neto prispevek k biotski raznovrstnosti v celotni EU, saj imajo v mreži Natura 2000 zelo veliko območij, pomembnih za Skupnost.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 30

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da bi bilo mogoče zagotoviti najboljšo uporabo sredstev Unije in evropsko dodano vrednost, se pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenese na Komisijo glede meril upravičenosti pri izbiri projektov, merila za izvajanje geografske uravnoteženosti „integriranih projektov“ in kazalnike uspešnosti, ki veljajo za posamezna prednostna področja. Zelo pomembno je, da Komisija v pripravljalnih delih opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija pri pripravi in sestavi delegiranih aktov zagotovi hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

Da bi bilo mogoče zagotoviti najboljšo uporabo sredstev Unije in evropsko dodano vrednost, se pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenese na Komisijo glede meril upravičenosti pri izbiri projektov, merila za izvajanje geografske uravnoteženosti „integriranih projektov“ in kazalnike uspešnosti, ki veljajo za posamezna prednostna področja. Zelo pomembno je, da Komisija v pripravljalnih delih opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni . Komisija pri pripravi in sestavi delegiranih aktov zagotovi hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

Obrazložitev

OR negativno ocenjuje vse večjo uporabo komitologije v okoljski politiki zaradi nezadostne preglednosti pri odločanju EU in operativnih postopkih za lokalne in regionalne oblasti.

Predlog spremembe 4

Člen 5 - Sodelovanje tretjih držav v programu LIFE

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

V programu LIFE lahko sodelujejo naslednje države:

V programu LIFE lahko sodelujejo naslednje države:

(a)

države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EEA);

(a)

države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EEA);

(b)

države kandidatke, morebitne kandidatke in države pristopnice;

(b)

države kandidatke, morebitne kandidatke in države pristopnice;

(c)

države, za katere velja evropska sosedska politika;

(c)

države, za katere velja evropska sosedska politika;

(d)

države, ki so postale članice Evropske agencije za okolje v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 993/1999 z dne 29. aprila 1999, ki spreminja Uredbo Sveta (EGS) št. 1210/90 o ustanovitvi Evropske agencije za okolje in Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja.

(d)

države, ki so postale članice Evropske agencije za okolje v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 993/1999 z dne 29. aprila 1999, ki spreminja Uredbo Sveta (EGS) št. 1210/90 o ustanovitvi Evropske agencije za okolje in Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja

 

Tako sodelovanje poteka v skladu s pogoji, določenimi v ustreznih dvo- in večstranskih sporazumih, ki navajajo splošna načela za sodelovanje v programih Unije.

Tako sodelovanje poteka v skladu s pogoji, določenimi v ustreznih dvo- in večstranskih sporazumih, ki navajajo splošna načela za sodelovanje v programih Unije.

Obrazložitev

21 čezmorskih držav in ozemelj (ČDO) EU skupaj s francoskimi štirimi najbolj oddaljenimi regijami ima skupno več endemičnih in ogroženih vrst kot vseh 27 držav članic EU. Od 34 pomembnih svetovnih središč biotske raznovrstnosti jih je pet v ČDO EU. Otoški ekosistemi pokrivajo le 5 % svetovne kopenske površine, vendar gostijo približno tretjino ogroženih vrst na svetu. Ta biotska raznovrstnost je še vedno precej nezaščitena, saj se direktivi o pticah in habitatih ne uporabljata. Sredstva za podporo ohranjevalnih ukrepov so težko dostopna, saj te oddaljene regije (zaradi svoje povezave z EU) niso upravičene do številnih mednarodnih sredstev. Sredstva za projekte v ČDO bi lahko vzeli iz nacionalnih dodelitev štirih držav članic, ki imajo ozemlja, opredeljena kot ČDO (Velika Britanija, Nizozemska, Francija in Danska), tako da financiranje teh projektov ne bi vplivalo na sredstva, ki so na voljo v okviru celotnega programa LIFE.

Predlog spremembe 5

Člen 8(3) – Dopolnjevanje

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija in države članice v skladu s svojimi ustreznimi odgovornostmi zagotovijo usklajevanje med programom LIFE in Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo, da bi tako zagotovile sinergije, predvsem v sklopu integriranih projektov, navedenih v členu 18(d) in podprle uporabo rešitev, metod inpristopov, razvitih s programom LIFE. Na ravni Unije poteka usklajevanje s Skupnim strateškim okvirom, navedenim v členu 10 Uredbe (EU) št. … (Uredba CFS).

Komisija in države članice v skladu s svojimi ustreznimi odgovornostmi zagotovijo usklajevanje med programom LIFE in Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo, da bi tako zagotovile sinergije, predvsem v sklopu integriranih projektov, navedenih v členu 18(d), in podprle uporabo rešitev, metod in pristopov, razvitih s programom LIFE. Na ravni Unije poteka usklajevanje s Skupnim strateškim okvirom, navedenim v členu 10 Uredbe (EU) št. … (Uredba ).

Obrazložitev

Glede na to, da je pomembno, da LIFE strateško prispeva k financiranju programa Natura 2000, OR predlaga, naj uredba izrecno zahteva, da države članice zagotovijo usklajevanje tudi s pripravo okvirov prednostnega ukrepanja. Poleg tega bi morebitne sinergije lahko nastale z usklajevanjem integriranih projektov LIFE s predlaganim novim pristopom lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in lokalnih razvojnih strategij za vse sklade skupnega strateškega okvira, kot to določata člena 28 in 29 predloga uredbe o splošnih določbah.

Poleg tega gre za natančnejšo poimenovanje predloga uredbe o splošnih določbah v skladu s prejšnjimi mnenji Odbora regij (CdR 5/2012 rev. 1).

Predlog spremembe 6

Člen 10(b) – Posebni cilji za prednostno področje okolje in učinkovitost rabe virov

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

podpora uporabe, razvoja, preskušanja in ponazarjanja integriranih pristopov k izvajanju načrtov in programov v skladu z okoljsko politiko in zakonodajo Unije, predvsem na področjih vode, odpadkov in zraka;

podpora uporabe, razvoja, preskušanja in ponazarjanja integriranih pristopov k izvajanju načrtov in programov v skladu z okoljsko politiko in zakonodajo Unije, predvsem na področjih vode, odpadkov in zraka;

Obrazložitev

V mnogih regijah je spoprijemanje s kontaminacijo tal temeljnega pomena in je tesno povezano z varstvom voda in preprečevanjem nastajanja odpadkov.

Predlog spremembe 7

Člen 14 – Posebni cilji za prednostno področje ublažitev podnebnih sprememb

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Z namenom zmanjšanja emisij toplogrednih plinov ima prednostno področje ublažitev podnebnih sprememb predvsem naslednje posebne cilje:

Z namenom zmanjšanja emisij toplogrednih plinov ima prednostno področje ublažitev podnebnih sprememb predvsem naslednje posebne cilje:

(a)

prispevati k izvajanju in razvoju politike in zakonodaje Unije pri ublažitvi, vključno s postavljanjem v ospredje na področjih politike, predvsem z razvojem, preskušanjem in ponazarjanjem pristopov politike ali vodenja, najboljših praks in rešitev za ublažitev podnebnih sprememb;

(a)

prispevati k izvajanju in razvoju politike in zakonodaje Unije pri ublažitvi, vključno s postavljanjem v ospredje na področjih politike, predvsem z razvojem, preskušanjem in ponazarjanjem pristopov politike ali vodenja, najboljših praks in rešitev za ublažitev podnebnih sprememb;

(b)

izboljšati bazo znanja za razvoj, ocenjevanje, spremljanje, vrednotenje in izvajanje učinkovitih ukrepov za ublažitev ter za krepitev zmogljivosti pri uporabi tega znanja v praksi;

(b)

izboljšati bazo znanja za razvoj, ocenjevanje, spremljanje, vrednotenje in izvajanje učinkovitih ukrepov za ublažitev ter za krepitev zmogljivosti pri uporabi tega znanja v praksi;

(c)

olajšati razvoj in izvajanje integriranih pristopov, kot so strategije za ublažitev in akcijski načrti na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni;

(c)

olajšati razvoj in izvajanje integriranih pristopov, kot so strategije za ublažitev in akcijski načrti na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni;

(d)

prispevati k razvoju in ponazoritvi inovativnih tehnologij, sistemov, metod in instrumentov za ublažitev, ki jih je mogoče ponoviti, prenašati ali postaviti v ospredje.

(d)

prispevati k razvoju in ponazoritvi inovativnih tehnologij, sistemov, metod in instrumentov za ublažitev, ki jih je mogoče ponoviti, prenašati ali postaviti v ospredje

 

Obrazložitev

Treba je zagotoviti, da podnebni ukrepi nimajo negativnih učinkov na biotsko raznovrstnost. Ker pa se ti ukrepi financirajo s programom LIFE, je treba zagotoviti tudi, da imajo pozitiven učinek na biotsko raznovrstnost. Bistveno je, da se ohrani usklajenost med dvema pomembnima sklopoma programa LIFE.

Predlog spremembe 8

Člen 15 – Posebni cilji za prednostno področje prilagajanje podnebnim spremembam

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Z namenom okrepiti prizadevanja, ki povečujejo odpornost proti podnebnim spremembam, ima prednostno področje prilagajanje podnebnim spremembam predvsem naslednje posebne cilje:

Z namenom okrepiti prizadevanja, ki povečujejo odpornost proti podnebnim spremembam, ima prednostno področje prilagajanje podnebnim spremembam predvsem naslednje posebne cilje:

(a)

prispevati k razvoju in izvajanju politike in zakonodaje Unije pri prilagajanju, vključno s postavljanjem v ospredje na področjih politike, predvsem z razvojem, preskušanjem in ponazarjanjem pristopov politike ali vodenja, najboljših praks in rešitev za prilagajanje podnebnim spremembam;

(a)

prispevati k razvoju in izvajanju politike in zakonodaje Unije pri prilagajanju, vključno s postavljanjem v ospredje na področjih politike, predvsem z razvojem, preskušanjem in ponazarjanjem pristopov politike ali vodenja, najboljših praks in rešitev za prilagajanje podnebnim spremembam;

(b)

izboljšati bazo znanja za razvoj, ocenjevanje, spremljanje, vrednotenje in izvajanje učinkovitih ukrepov za prilagajanje ter za krepitev zmogljivosti pri uporabi tega znanja v praksi;

(b)

izboljšati bazo znanja za razvoj, ocenjevanje, spremljanje, vrednotenje in izvajanje učinkovitih ukrepov za prilagajanje ter za krepitev zmogljivosti pri uporabi tega znanja v praksi;

(c)

olajšati razvoj in izvajanje integriranih pristopov, kot so strategije za prilagajanje in akcijski načrti na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni;

(c)

olajšati razvoj in izvajanje integriranih pristopov, kot so strategije za prilagajanje in akcijski načrti na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni;

(d)

prispevati k razvoju in ponazoritvi inovativnih tehnologij, sistemov, metod in instrumentov za prilagajanje, ki jih je mogoče ponoviti, prenašati ali postaviti v ospredje.

(d)

prispevati k razvoju in ponazoritvi inovativnih tehnologij, sistemov, metod in instrumentov za prilagajanje, ki jih je mogoče ponoviti, prenašati ali postaviti v ospredje

 

Obrazložitev

Treba je zagotoviti, da podnebni ukrepi nimajo negativnih učinkov na biotsko raznovrstnost. Ker pa se ti ukrepi financirajo s programom LIFE, je treba zagotoviti tudi, da imajo pozitiven učinek na biotsko raznovrstnost. Bistveno je, da se ohrani usklajenost med dvema pomembnima sklopoma programa LIFE.

Predlog spremembe 9

Člen 18(d) – Projekti

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Z donacijami za dejavnosti je mogoče financirati naslednje projekte:

d)

integrirane projekte, zlasti na področjih narave, vode, odpadkov, zraka ter prilagoditev na podnebne spremembe in njihovo ublažitev;

Z donacijami za dejavnosti je mogoče financirati naslednje projekte:

d)

integrirane projekte, zlasti na področjih narave, vode, odpadkov, zraka ter prilagoditev na podnebne spremembe in njihovo ublažitev;

Obrazložitev

Med prednostnimi področji bi morala biti tudi morsko okolje, tla in obvladovanje hrupa.

Predlog spremembe 10

Člen 19 – Merila upravičenosti za projekte

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Projekti, navedeni v členu 18, izpolnjujejo naslednja merila upravičenosti:

1.   Projekti, navedeni v členu 18, izpolnjujejo naslednja merila upravičenosti:

(a)

so v interesu Unije, s tem ko precej prispevajo k uresničevanju enega izmed ciljev programa LIFE, kot je določeno v členu 3;

(a)

so v interesu Unije, s tem ko precej prispevajo k uresničevanju enega izmed ciljev programa LIFE, kot je določeno v členu 3;

(b)

zagotavljajo stroškovno učinkovit pristop ter so tehnično in finančno usklajeni;

(b)

zagotavljajo stroškovno učinkovit pristop ter so tehnično in finančno usklajeni;

(c)

jih je mogoče razumno izvesti.

(c)

jih je mogoče razumno izvesti.

Komisija ima pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 30 glede pogojev za uporabo meril, navedenih v odstavku 1(a), da bi tako prilagodila merila posebnim prednostnim področjem, kot je določeno v členih 9 in 13.

Komisija ima pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 30 glede pogojev za uporabo meril, navedenih v odstavku 1(a), da bi tako prilagodila merila posebnim prednostnim področjem, kot je določeno v členih 9 in 13.

2.   Kjer je to mogoče, projekti, financirani s programom LIFE, spodbujajo sinergije med različnimi cilji, hkrati pa spodbujajo uporabo zelenih javnih naročil.

2.   rojekti, financirani s programom LIFE, spodbujajo sinergije med različnimi cilji, hkrati pa spodbujajo uporabo zelenih javnih naročil.

3.   Pri integriranih projektih, navedenih v točki (d) člena 18, sodelujejo zainteresirane strani, kjer je to ustrezno, ti projekti pa spodbujajo, kjer je to mogoče, usklajevanje z drugimi viri financiranja Unije in njihovo mobilizacijo.

3.   Pri integriranih projektih, navedenih v točki (d) člena 18, sodelujejo zainteresirane strani, kjer je to ustrezno, ti projekti pa spodbujajo, kjer je to mogoče, usklajevanje z drugimi viri financiranja Unije in njihovo mobilizacijo.

Komisija v postopku dodeljevanja integriranih projektov zagotovi geografsko uravnoteženost v skladu z načeli solidarnosti in porazdelitve prizadevanj. Komisija ima pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 30 glede meril za uporabo geografske uravnoteženosti na vsakem posameznem tematskem prednostnem področju, določenem v točki (d) člena 18.

Komisija v postopku dodeljevanja integriranih projektov zagotovi geografsko uravnoteženost v skladu z načeli solidarnosti in porazdelitve prizadevanj. Komisija ima pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 30 glede meril za uporabo geografske uravnoteženosti na vsakem posameznem tematskem prednostnem področju, določenem v točki (d) člena 18.

4.   Komisija posebej upošteva nacionalne projekte, kjer je nadnacionalno sodelovanje ključnega pomena za uresničevanje ciljev varstva okolja in podnebja, ter zagotovi, da je vsaj 15 % proračunskih sredstev, namenjenih projektom, dodeljenih nadnacionalnim projektom.

4.   Komisija posebej upošteva nacionalne projekte, kjer je nadnacionalno sodelovanje ključnega pomena za uresničevanje ciljev varstva okolja in podnebja, ter zagotovi, da je vsaj 15 % proračunskih sredstev, namenjenih projektom, dodeljenih nadnacionalnim projektom.

 

   

Obrazložitev

Kjerkoli in kolikor je to mogoče, je treba spodbujati dostop zainteresiranih strani do integriranih projektov in njihovo sodelovanje v teh projektih.

Medtem ko je treba prizadevanja programa porazdeliti po vsej EU, nenazadnje zato, ker imajo okoljska in podnebna vprašanja pogosto čezmejne posledice, pojem „nacionalnih kvot“ ni primeren in mu ne bi smeli dati prednosti pred dejansko vrednostjo posameznega predloga.

Treba je preprečiti, da se zaradi prihodnjih integriranih in večletnih projektov, ki bodo upravičeni do sredstev, ne zmanjšajo proračunska sredstva za obstoječe ukrepe, ki so se izkazali za smotrne. Tovrstne ukrepe tudi najlažje uporabljajo lokalne in regionalne oblasti, ki nimajo nujno na voljo potrebnih sredstev za uvedbo integriranih projektov, predvidenih v predlogu Komisije. Poleg tega je primerno, da projekti, ki se financirajo s programom LIFE, spodbujajo uporabo zelenih javnih naročil.

Predlog spremembe 11

Člen 20(1) – Stopnje sofinanciranja in upravičenost stroškov za projekte

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Najvišja stopnja sofinanciranja projektov, navedenih v členu 18, je 70 % upravičenih stroškov. Izjemoma je najvišja stopnja sofinanciranja za projekte, navedene v točkah (d) in (f) člena 18, 80 % upravičenih stroškov.

Najvišja stopnja sofinanciranja projektov, navedenih v členu 18, je 70 % upravičenih stroškov. Izjemoma je najvišja stopnja sofinanciranja za projekte, navedene v točkah (d) in (f) člena 18, 80 % upravičenih stroškov.

Obrazložitev

Zgornjo stopnjo bi bilo treba povišati na 85 % v manj razvitih regijah (kot so opredeljene v uredbi o strukturnih skladih). Te regije so pogosto bistvenega pomena pri doseganju cilja zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti. Najbolj oddaljene regije so v okviru glavnih evropskih skladov na splošno upravičene do 85-odstotne stopnje sofinanciranja, zaradi česar je treba predvideti možnost, da so do enake stopnje sofinanciranja upravičene tudi v okviru drugih programov Unije, kot je na primer LIFE. Poleg tega najbolj oddaljene regije zagotavljajo največji neto prispevek k biotski raznovrstnosti v celotni EU, saj imajo v mreži Natura 2000 zelo veliko območij, pomembnih za Skupnost.

Predlog spremembe 12

Člen 20(2), prvi del o DDV – Stopnje sofinanciranja in upravičenost stroškov za projekte

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

DDV ne šteje kot upravičen strošek za projekte, navedene v členu 18.

DDV šteje kot upravičen strošek za projekte, navedene v členu 18.

Obrazložitev

OR meni, da bo izvzetje DDV kot upravičenega stroška verjetno odvrnilo mnoge morebitne vlagatelje od priprave predloga. Opozarja, da se DDV v drugih skladih EU dopušča kot upravičeni strošek, če upravičenci lahko dokažejo, da ga ni mogoče dobiti povrnjenega.

Predlog spremembe 13

Člen 20(3), novi odstavek – Stopnje sofinanciranja in upravičenost stroškov za projekte

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Obrazložitev

OR meni, da bo izvzetje stroškov za osebje kot upravičenega stroška verjetno odvrnilo mnoge morebitne vlagatelje od priprave predloga. Predlagano besedilo ponovno uvaja upravičenost teh stroškov, kot to določa Uredba o LIFE+ (ES) št. 614/2007, objavljena v Uradnem listu L 309 z dne 20. novembra 2008 (glej člen 5), obenem pa upošteva stroške za plače in ne zgolj predvideva možnost, da se ti stroški upoštevajo, brez opredelitve ustreznih meril. Obveznost zaposlovanja dodatnega osebja za izvajanje teh projektov za manjše uprave in izvajalce ni realna in bi pogosto onemogočila izvedbo projektov, saj je za to največkrat potrebno specializirano osebje, ki dobro pozna tematiko. Zato se predlaga omejitev tega pogoja, tako da mora biti osebje dejansko dodeljeno posebej za izvajanje posameznega projekta, ki se financira v tem okviru.

Poleg tega je treba pojasniti, da se lahko zadevno osebje, ki se dodeli posebej za projekt, zaposli za polni ali skrajšani delovni čas, da ne bi povzročili diskriminacije pri izračunavanju stroškov uradnikov, ki so dejansko zaposleni pri projektih, upravičenih do financiranja. Na podlagi izkušenj pri izvajanju projektov v prejšnjih obdobjih programa LIFE je razvidno, da je v številnih primerih pri razvoju projektov potrebno delno, vendar nujno sodelovanje uradnikov, zato je treba ta strošek priznati, da se bo upošteval pri financiranju.

V Bruslju, 19. julija 2012

Predsednica Odbora regij

Mercedes BRESSO


(1)  CdR 6/2011 fin, točka 74.

(2)  Poročilo Assessment of Territorial Impacts of the EU Life+ Instrument, ki ga je pripravil sekretariat Odbora regij, maj 2011; CdR 6/2011 fin.

(3)  CdR 6/2011 fin, točka 56.

(4)  Delovni dokument služb Komisije SEC(2011) 1573 final.

(5)  CdR 6/2011 fin, Poročilo Assessment of Territorial Impacts of the EU Life+ Instrument, ki ga je pripravil sekretariat Odbora regij, maj 2011.

(6)  COM(2010) 2020 final in COM(2011) 112 final.

(7)  CdR 6/2011 fin (točke 6, 25, 65–69).

(8)  CdR 6/2011 fin (točki 33 in 37).

(9)  CdR 6/2011 fin (točka 38).

(10)  CdR 6/2011 fin (točka 18).

(11)  CdR 25/2010 fin, CdR 159/2008 fin, CdR 47/2006 fin.

(12)  CdR 6/2011 fin (točka 35).

(13)  COM(2011) 615 final; CdR 6/2011 fin (točka 15).

(14)  CdR 6/2011 fin (točka 34).

(15)  CdR 6/2011 fin (točki 9 in 14).

(16)  COM(2011) 112 final., 8.3.2011.


13.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 277/74


Mnenje Odbora regij – Podeljevanje koncesijskih pogodb

2012/C 277/09

ODBOR REGIJ

ugotavlja, da so veljavna pravila o koncesijah sestavljena iz sodne prakse in nacionalnih predpisov. Glede na to, da lahko nekatere koncesije vplivajo na notranji trg, je priporočljivo pojasniti ta pravila ter spodbujati enotno razlago in pristop. Odbor zato meni, da so predpisi na tem področju upravičeni;

zato je po njegovem mnenju pomembno, da lahko javni organi naročniki in države članice še naprej prosto izbirajo instrument, s katerim nameravajo izvajati svoje naloge. Licence, vključno z omejenimi operativnimi licencami, bi morale biti izključene iz področja uporabe direktive. To velja tudi za financiranje dejavnosti, ki je pogosto povezano z obveznostjo vračila prejetih zneskov, če se ti ne porabijo za predvidene namene;

priporoča, da se postopki podeljevanja koncesij dodatno pojasnijo. Treba bi bilo vzpostaviti ravnovesje med temi pojasnili, npr. o načinu objave in rokih, na eni strani ter svobodo pri odločanju javnih organov naročnikov, npr. o merilih, ki jih želijo uporabiti, na drugi strani. Takšna jasnost javnim organom naročnikom nudi oporo in zagotavlja enotno uporabo teh predpisov v državah članicah. Z omogočanjem svobodnega odločanja se upošteva znanje, ki ga imajo javni organi naročniki o svojih koncesijah, in prizna avtonomija držav članic. Javni organi naročniki morajo imeti široko diskrecijsko pravico, da se lahko odločijo za socialna in trajnostna merila;

meni, da mora biti ta predlog v skladu z načelom subsidiarnosti: lokalne in regionalne oblasti bi morale še naprej imeti možnost odločanja o tem, ali bodo same izvajale gradnje in opravljale storitve ali jih bodo oddale v podizvajanje tretjim osebam. Če se lokalne in regionalne oblasti odločijo za podizvajanje, bi morale imeti možnost, da same določijo ustrezen pravni instrument: licenco, javno naročilo ali koncesijo.

Poročevalec

Henk KOOL (NL/PES), mestni svetnik, član izvršilnega sveta mesta Haag

Referenčni dokument

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o podeljevanju koncesijskih pogodb

COM(2011) 897 final

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

1.

ugotavlja, da za koncesije ni enotnega pravnega okvira. Koncesije za javne gradnje urejajo evropske direktive o javnih naročilih. Nasprotno pa je zakonodaja o koncesijah za storitve izvzeta iz evropskih direktiv o javnih naročilih in zanjo veljajo načela Pogodbe EU. Ta načela so bila nadalje razvita v sodni praksi Sodišča Evropske unije;

2.

ugotavlja, da so države članice pri podeljevanju koncesij zavezane k spoštovanju načel Pogodbe o delovanju Evropske unije (enaka obravnava, nediskriminacija, preglednost in sorazmernost), vendar si jih razlagajo različno. Namen predloga direktive o koncesijah je združiti pravila o koncesijah za gradnje in pravila o koncesijah za storitve v en sam regulativni okvir, da bi imeli na ravni EU eno samo direktivo za podeljevanje koncesij. Zlasti glede na gospodarske izzive, s katerimi se sooča Evropska unija, je nadaljnji razvoj notranjega trga za Evropsko komisijo zelo pomemben, pod pogojem, da pravila EU o koncesijah javnim organom naročnikom nudijo dovolj manevrskega prostora pri izvajanju;

3.

ugotavlja, da je pravna podlaga za vzpostavitev pravnega okvira za koncesije določena v členih 53(1), 62 in 114 Pogodbe o delovanju EU. Ti členi urejajo delovanje notranjega trga. V zvezi s tem opozarja, da je treba koncesije za storitve vedno upoštevati tudi pri zagotavljanju storitev splošnega (gospodarskega) pomena. Predlog direktive v tem pogledu ne upošteva dovolj novosti Lizbonske pogodbe, zato Odbor poziva, da se za te storitve predvidijo širša izvzetja iz področja uporabe direktive;

4.

meni, da mora biti ta predlog v skladu z načelom subsidiarnosti: lokalne in regionalne oblasti bi morale še naprej imeti možnost odločanja o tem, ali bodo same izvajale gradnje in opravljale storitve ali jih bodo oddale v podizvajanje tretjim osebam. Če se lokalne in regionalne oblasti odločijo za podizvajanje, bi morale imeti možnost, da same določijo ustrezen pravni instrument: licenco, javno naročilo ali koncesijo;

5.

ugotavlja, da so koncesije po svoji naravi bolj zapletene in se sklenejo za daljše obdobje. Odbor je že v preteklosti priporočil, da bi morali biti predpisi o koncesijskih pogodbah prožni in enostavni (CdR 21/2010) ter da je treba preprečiti pravne nejasnosti;

ZATO

6.

meni, da bi bilo treba v členu 1 te direktive ali vsaj v uvodnih izjavah pojasniti, da prenos nalog in pristojnosti z enega na drug državni organ ni predmet te direktive. Poleg tega ne bi smeli biti vključeni sektorji, ki so že zajeti s sektorskimi ureditvami prava Evropske unije ali pa na podlagi odločitev zakonodajalca Unije namerno niso bili urejeni;

7.

priznava, da koncesije nad določeno vrednostjo vplivajo na notranji trg, zato bi lahko zanje veljala zakonodaja EU;

8.

ugotavlja, da so veljavna pravila o koncesijah sestavljena iz sodne prakse in nacionalnih predpisov. Glede na to, da lahko nekatere koncesije vplivajo na notranji trg, je priporočljivo pojasniti ta pravila ter spodbujati enotno razlago in pristop. Odbor zato meni, da so predpisi na tem področju upravičeni;

9.

vendar pa ugotavlja, da se koncesije v različnih državah zelo različno izvajajo. To je deloma povezano z drugimi nacionalnimi instrumenti, ki jih uporabljajo države članice za urejanje ali dodeljevanje zadevnih dejavnosti. Direktiva ima lahko torej za države članice različne posledice. Komisija bi morala zato jasno povedati in opredeliti, katere vrste pogodb je treba razumeti kot „koncesije“ in katere vrste pogodbenih razmerij sodijo v področje uporabe direktive;

10.

zato je po njegovem mnenju pomembno, da lahko javni organi naročniki in države članice še naprej prosto izbirajo instrument, s katerim nameravajo izvajati svoje naloge. Licence, vključno z omejenimi operativnimi licencami, bi morale biti izključene iz področja uporabe direktive. To velja tudi za financiranje dejavnosti, ki je pogosto povezano z obveznostjo vračila prejetih zneskov, če se ti ne porabijo za predvidene namene;

11.

izraža zaskrbljenost, da uvedba obveznih javnih naročil za uporabo tovrstnih nacionalnih instrumentov preveč posega v nacionalno avtonomijo držav članic. Odbor zato izraža zadovoljstvo, da Evropska komisija v preambuli navaja, da se takšni državni akti ne smejo šteti za koncesije, vendar bi bilo treba po njegovem mnenju v ta namen v enem od členov direktive predvideti izrecno izjemo;

12.

meni, da se mora direktiva nanašati na koncesije, ki vplivajo na notranji trg. Za koncesije, ki zaradi svoje majhne vrednosti ne vplivajo na notranji trg, bi moralo biti mogoče, da se podelijo neposredno brez predhodnega razpisa;

13.

meni, da je to razlikovanje zelo pomembno za MSP. Javni organi naročniki imajo s tem možnost, da izvajajo politiko koncesij, ki je prijazna do MSP;

14.

izraža zaskrbljenost zaradi zapletenosti prepisov na tem področju. Javnim organom naročnikom se zdijo sedanje direktive o javnih naročilih po nepotrebnem zapletene. Obstaja bojazen, da bo tudi ta direktiva o koncesijah prerasla v kompleksno zadevo. Odbor meni, da koncesij ni mogoče enačiti s pravili v evropskih direktivah o javnih naročilih, in zato poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi, da bo ostala direktiva, kot tudi vsa morebitna nadaljnja z njo povezana sporočila, enostavna;

15.

priporoča, da se postopki podeljevanja koncesij dodatno pojasnijo. Treba bi bilo vzpostaviti ravnovesje med temi pojasnili, npr. o načinu objave in rokih, na eni strani ter svobodo pri odločanju javnih organov naročnikov, npr. o merilih, ki jih želijo uporabiti, na drugi strani. Takšna jasnost javnim organom naročnikom nudi oporo in zagotavlja enotno uporabo teh predpisov v državah članicah. Z omogočanjem svobodnega odločanja se upošteva znanje, ki ga imajo javni organi naročniki o svojih koncesijah, in prizna avtonomija držav članic. Javni organi naročniki morajo imeti široko diskrecijsko pravico, da se lahko odločijo za socialna in trajnostna merila.

II.   PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Nekatere določbe o usklajevanju je treba uvesti tudi za podeljevanje koncesij za gradnje in storitve v vodnem, energetskem, prometnem in poštnem sektorju, saj lahko nacionalni organi vplivajo na vedênje gospodarskih subjektov v teh sektorjih ter povzročijo zaprtje trgov tako, da države članice podelijo posebne ali izključne pravice do oskrbovanja, zagotavljanja ali upravljanja omrežij za zadevne storitve.

Obrazložitev

Ti sektorji so že zajeti v posebni zakonodaji.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Koncesije so odplačne pogodbe, sklenjene med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več javnimi organi naročniki ali naročniki, o izvajanju gradenj ali storitev, pri čemer ima nasprotna stranka pravico do uporabe javnih gradenj ali storitev, ki so predmet pogodbe. Za izvajanje takih gradenj ali storitev veljajo posebne zavezujoče pravno izvršljive obveznosti, ki jih določi javni organ naročnik ali naročnik. Nasprotno se nekateri državni akti, kot so dovoljenja ali licence, s katerimi država ali javni organ določi pogoje za opravljanje gospodarske dejavnosti, ne smejo šteti za koncesije. Enako velja za nekatere sporazume opravici gospodarskega subjekta do uporabe nekaterih javnih domen ali sredstev, kot so zakupne pogodbe za zemljišča, pri katerih država ali javni organ naročnik ali naročnik določi samo splošne pogoje za njihovo uporabo, ne pridobi pa posebnih gradenj ali storitev.

Koncesije so odplačne pogodbe, sklenjene med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več javnimi organi naročniki ali naročniki, o izvajanju gradenj ali storitev, pri čemer ima nasprotna stranka pravico do uporabe javnih gradenj ali storitev, ki so predmet pogodbe. a izvajanje takih gradenj ali storitev veljajo posebne , ki jih določi javni organ naročnik ali naročnik . Nasprotno se nekateri državni akti, kot so dovoljenja ali licence, s katerimi državaali javni organ določi pogoje za opravljanje gospodarske dejavnosti , ne smejo šteti za koncesije. Enako velja za nekatere sporazume o pravici gospodarskega subjekta do uporabe nekaterih javnih domen ali sredstev, kot so zakupne pogodbe za zemljišča, pri katerih država ali javni organ naročnik ali naročnik določi samo splošne pogoje za njihovo uporabo, ne pridobi pa posebnih gradenj ali storitev.

Obrazložitev

Pojasniti je treba ločnico med licencami, omejenimi licencami, pri katerih javni organ naročnik podeli pravico do izvajanja dejavnosti, in koncesijami.

Licenca omogoča, da se uvedejo določene zahteve glede načina izvajanja dejavnosti. Vendar obstajajo tudi licence, s katerimi se omejijo same dejavnosti. Pri tem gre za operativne licence ali omejene licence. Najpogosteje so razlogi za takšne licence javni red, javno zdravje in/ali varnost. Primer so denimo operativne licence za prostitucijo, gostinstvo in igralnice.

Koncesijska pogodba ima s to vrsto operativnih licenc nekatere skupne točke. Glavna razlika je v tem, da je pri koncesijski pogodbi izvedba dejavnosti v bistvenem interesu javnega organa naročnika. Zato je pri koncesijski pogodbi izvedba dejavnosti pravno izvršljiva. Če je izvedba dejavnosti, na katero se nanaša pravica do izvajanja, pravno izvršljiva, je dopustna „odplačna pogodba“. To merilo se uporablja tudi pri opredelitvi javnih naročil.

Pomembno je, da lahko javni organi naročniki in države članice še naprej prosto izbirajo instrument, s katerim nameravajo izvajati svoje naloge. Licence, operativne licence in omejene licence bi morale biti izključene iz področja uporabe direktive. Ni zaželeno, da za podeljevanje takšnih licenc velja zahteva po preglednosti oziroma obveznost javnega razpisa. Nacionalna in podnacionalna zakonodaja morata biti podlaga, v skladu s katero se določi, komu se dodeli licenca. Iz uvodne izjave 6 preambule je razvidno, da se Evropska komisija strinja s tem stališčem.

Čeprav se opredelitev koncesije nanaša na obliko pogodbe, so ta merila razložena na funkcionalen način. Zaradi tega se lahko zgodi, da se licenca še vedno obravnava kot koncesija. Zato je treba v preambuli in opredelitvi koncesij pojasniti razlikovanje med (operativno) licenco in koncesijo.

Koncesije morajo biti jasno opredeljene, kar zadeva državne naloge, kot je izdajanje dovoljenj in licenc.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 9

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pojem posebnih ali izključnih pravic je bistvenega pomena za opredelitev področja uporabe te direktive, saj za subjekte, ki v skladu s členom 4(1)(1) niso javni organi naročniki in javna podjetja, določbe te direktive veljajo samo, če ti subjekti opravljajo eno od dejavnosti na podlagi teh pravic. Zato je primerno pojasniti, da pravice, odobrene po postopku, ki temelji na objektivnih merilih, zlasti v skladu z zakonodajo Unije, in v katerem je bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje javnosti, za namene te direktivene predstavljajo posebnih ali izključnih pravic. Ta zakonodaja mora vključevati Direktivo 98/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (1), Direktivo 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (2), Direktivo 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve (3), Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (4) ter Uredbo (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb (EGS) št. 1191/69 in 1107/70 (5). Zaradi čedalje različnejših javnih ukrepov je treba pojem javnega naročila jasneje opredeliti. Pravila Unije o koncesijah se nanašajo na pridobitev gradenj ali storitev, pri čemer ima nasprotna stran pravico do uporabe teh gradenj ali storitev. Pojem pridobitve bi bilo treba razumeti v širšem smislu kot pridobitev uporabe zadevnih gradenj, blaga ali storitev, kar ne pomeni nujno prenosa lastništva na javne organe naročnike ali naročnike. Poleg tega predpisi o javnih naročilih navadno ne veljajo za financiranje dejavnosti, ki je pogosto povezano z obveznostjo vračila prejetih zneskov, če se ti ne porabijo za predvidene namene.

Pojem posebnih ali izključnih pravic je bistvenega pomena za opredelitev področja uporabe te direktive, saj za subjekte, ki v skladu s členom 4(1)(1) niso javni organi naročniki in javna podjetja, določbe te direktive veljajo samo, če ti subjekti opravljajo eno od dejavnosti na podlagi teh pravic. Zato je primerno pojasniti, da pravice, odobrene po postopku, ki temelji na objektivnih merilih, zlasti v skladu z zakonodajo Unije, in v katerem je bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje javnosti, za namene te direktivene predstavljajo posebnih ali izključnih pravic. Ta zakonodaja mora vključevati Direktivo 98/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (1), Direktivo 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (2), Direktivo 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve (3), Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (4) ter Uredbo (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb (EGS) št. 1191/69 in 1107/70 (5). Zaradi čedalje različnejših javnih ukrepov je treba pojem javnega naročila jasneje opredeliti. Pravila Unije o koncesijah se nanašajo na pridobitev gradenj ali storitev, pri čemer ima nasprotna stran pravico do uporabe teh gradenj ali storitev. Pojem pridobitve bi bilo treba razumeti v širšem smislu kot pridobitev uporabe zadevnih gradenj, blaga ali storitev, kar ne pomeni nujno prenosa lastništva na javne organe naročnike ali naročnike. Poleg tega predpisi o javnih naročilih navadno ne veljajo za financiranje dejavnosti, ki je pogosto povezano z obveznostjo vračila prejetih zneskov, če se ti ne porabijo za predvidene namene.

Obrazložitev

Namen amandmaja je povsem nedvoumno obnoviti temeljni pojem, ki je že bil uporabljen v Direktivi 2004/17/ES o javnih naročilih v določenih sektorjih. Kot navaja uvodna izjava 25 Direktive 2004/17/ES, „se ne morejo šteti za posebne ali izključne tiste pravice, ki jih država članica prizna v kakršni koli obliki, vključno s podelitvijo koncesije, omejenemu številu podjetij po merilih objektivnosti, sorazmernosti in nediskriminacije, in ki omogočajo, da vsaka zainteresirana stranka, ki izpolnjuje ta merila, uživa te pravice“. Tega pojma ne bi smeli omejiti z naštevanjem aktov Evropske unije, kar se zdi strogo določeno in zato daje vtis, da izključuje zakonodajne ali normativne akte posameznih držav članic, ki pa izpolnjujejo ista merila objektivnosti, sorazmernosti in nediskriminacije.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 10

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Izkazalo se je tudi, da je treba pojasniti, kaj se razume pod pojmom enotnega naročila, pri čemer je treba upoštevati skupno vrednost vseh sklenjenih koncesij za to javno naročilo glede na mejne vrednosti iz te direktive ter javno naročilo objaviti kot celoto, če je mogoče po sklopih. Koncept enotnega javnega naročila obsega vse blago, gradnje in storitve, ki so potrebne za izvedbo določenegaprojekta. Splošni znaki za enotni projekt so lahko na primer splošno predhodno načrtovanje in pojmovanje javnega organa naročnika, dejstvo, da imajo različni deli naročila enak gospodarski in tehnični namen ali da so drugače medsebojno logično povezani.

Obrazložitev

Priprava in izvajanje koncesije lahko traja več let. Javni organ naročnik mora pogosto med pripravo zbrati številna zunanja mnenja. V skladu z opredelitvijo je treba ta mnenja upoštevati pri ocenjevanju vrednosti koncesije. Kar pa ni logično. Naročila, ki so drugačne narave ali so oddana drugi stranki, se ne bi smela upoštevati pri ocenjevanju vrednosti koncesije. Če imajo ta naročila določeno vrednost, jih je treba oddati na podlagi direktive o javnih naročilih in v skladu z njo.

To je tudi v skladu s prejšnjimi mnenji Odbora o tem, da se naročila ne bi smela po nepotrebnem povezovati.

Glej predlog spremembe 14.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 11

Osnutek mnenja

Amandma

Za zagotovitev dejanskega odpiranja trga in pravičnega ravnotežja pri uporabi pravil javnega naročanja v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev je treba zagotoviti, da se vključeni subjekti opredelijo na drugače kot s sklicevanjem na njihov pravni status. Zato je treba zagotoviti, da to ne vpliva na enako obravnavanje naročnikov v javnem in zasebnem sektorju. Prav tako je treba v skladu s členom 345 Pogodbe o delovanju Evropske unije zagotoviti, da ni ogrožena lastninskopravna ureditev v državah članicah.

Za zagotovitev dejanskega odpiranja trga in pravičnega ravnotežja pri uporabi pravil javnega naročanja v energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev je treba zagotoviti, da se vključeni subjekti opredelijo na drugače kot s sklicevanjem na njihov pravni status. Zato je treba zagotoviti, da to ne vpliva na enako obravnavanje naročnikov v javnem in zasebnem sektorju. Prav tako je treba v skladu s členom 345 Pogodbe o delovanju Evropske unije zagotoviti, da ni ogrožena lastninskopravna ureditev v državah članicah.

Obrazložitev

Stališče Evropskega parlamenta v zvezi z vodnim sektorjem je razvidno iz resolucij z dne 14. januarja 2004, 10. marca 2004 in 31. maja 2006. V skladu z njimi si Evropski parlament ne prizadeva za liberalizacijo vodnega sektorja, temveč za njegovo posodobitev, pri katerem bi morala biti ekonomska načela skladna s standardi kakovosti in varstva okolja ter z zahtevano učinkovitostjo. Zato ne bi smelo biti nobenih dodatnih pravil s horizontalno ureditvijo.

Predlog spremembe 6

Nova uvodna izjava za uvodno izjavo 13

Osnutek mnenja

Amandma

 

Obrazložitev

Načina sodelovanja lokalnih javnih organov (pogodbeno ali institucionalno združevanje pristojnosti) ne more določati zakonodaja o notranjem trgu.

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 20

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ponovni pregled tako imenovanih prednostnih in neprednostnih storitev (storitev A in B), ki ga je opravila Komisija, je pokazal, da popolne uporabe zakonodaje o javnih naročilih ni upravičeno omejiti na omejeno skupino storitev. Zato je treba to direktivo uporabljati za številne storitve (kot so gostinske storitve in storitve oskrbe z vodo), ki imajo potencial za čezmejno trgovino

.

Obrazložitev

Temeljno razlikovanje med prednostnimi in neprednostnimi storitvami in s tem prednost, ki ga pravo za področje oddaje javnih naročil namenja tako imenovanim storitvam „B“, je treba ohraniti. Socialne in zdravstvene storitve imajo za enotni trg le neznaten pomen in se praviloma zagotavljajo lokalno. Voda je življenjsko nujna dobrina. Zato je treba v vodnem sektorju ravnati posebno občutljivo ter upoštevati okoljske in higienske vidike. V skladu s členom 17 Direktive 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu bi morale biti storitve v vodnem sektorju izvzete iz področja uporabe direktive o koncesijah.

Predlog spremembe 8

Uvodna izjava 22

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Glede na pomen kulturnega ozadja in občutljivost teh storitev je treba državam članicam zagotoviti dovolj proste presoje pri organiziranju izbora izvajalcev storitev, kot je po njihovem mnenju najustrezneje. Pravila te direktive državam članicam ne preprečujejo, da bi pri izboru izvajalcev storitev uporabljale posebna merila za kakovost, kot so merila prostovoljnega evropskega okvira za kakovost socialnih storitev Odbora za socialno varstvo Evropske unije. Države članice in/ali javni organi lahko te storitve še naprej izvajajo sami ali socialne storitve organizirajo tako, da ne sklenejo koncesijskih pogodb, na primer samo s financiranjem takih storitev ali podelitvijo licencoziroma dovoljenj vsem gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih je predhodno določil javni organ naročnik ali naročnik, brez omejitev ali kvot, če tak sistem zagotavlja ustrezne objave ter upošteva načela preglednosti in nediskriminacije.

Glede na pomen kulturnega ozadja in občutljivost teh storitev je treba državam članicam zagotoviti dovolj proste presoje pri organiziranju izbora izvajalcev storitev, kot je po njihovem mnenju najustrezneje. Pravila te direktive državam članicam ne preprečujejo, da bi pri izboru izvajalcev storitev uporabljale posebna merila za kakovost, kot so merila prostovoljnega evropskega okvira za kakovost socialnih storitev Odbora za socialno varstvo Evropske unije. Države članice in/ali javni organi lahko te storitve še naprej izvajajo sami ali socialne storitve organizirajo tako, da ne sklenejo koncesijskih pogodb, na primer samo s financiranjem takih storitev ali podelitvijo licencoziroma dovoljenj vsem gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih je predhodno določil javni organ naročnik ali naročnik, če tak sistem zagotavlja ustrezne objave ter upošteva načela preglednosti in nediskriminacije.

Obrazložitev

Odbor predlaga črtanje tega dela besedila.

Obstaja omejeno število operativnih licenc, ki urejajo določene dejavnosti, za katere ni priporočljivo objaviti javnega razpisa. Gre za dejavnosti, ki se ne izvajajo za zadevni javni organ ali za namene javnega interesa, temveč so po mnenju tega organa potencialno škodljive, zato jih je treba urejati. Primer je licenca za prostitucijo. Dejstvo, da je določena vrsta operativne licence številčno omejena, zato ne bi smelo samodejno pomeniti potrebe po preglednem postopku oddaje javnega naročila.

Glej tudi predlog spremembe 4.

Predlog spremembe 9

Uvodna izjava 25

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da se zagotovita preglednost in enaka obravnava, morajo merila za podelitev koncesij vedno izpolnjevati nekatere splošne standarde. Te je treba vnaprej razkriti vsem morebitnim ponudnikom, povezana morajo biti s predmetom koncesije, javnemu organu naročniku ali naročniku pa ne smejo zagotavljati neomejene svobodne izbire. Zagotoviti morajo možnost učinkovite konkurence ter vključevati zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki. Za dosego skladnosti s temi standardi ter izboljšanje pravne varnosti lahko države članice določijo, da se uporablja merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe.

Da se zagotovita preglednost in enaka obravnava, morajo merila za podelitev koncesij vedno izpolnjevati nekatere splošne standarde. Te je treba vnaprej razkriti vsem morebitnim ponudnikom. Zagotoviti morajo možnost učinkovite konkurence ter vključevati zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki. Za dosego skladnosti s temi standardi ter izboljšanje pravne varnosti lahko države članice določijo, da se uporablja merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe.

Obrazložitev

Glej tudi predloga sprememb 23 in 28.

Predlog spremembe 10

Člen 1, novi odstavek 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

[…]

[…]

 

   

Obrazložitev

Odbor meni, da se mora ta direktiva nanašati le na koncesije, ki vplivajo na notranji trg. Pri koncesijah, katerih vrednost ne presega evropskega praga, ne gre za „čezmejni interes“, zato ne vplivajo na notranji trg. S tem dodanim besedilom se zagotovi diskrecijska pravica javnega organa naročnika.

Predlog spremembe 11

Člen 2(1), točka 7

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 2

Opredelitve

Člen 2

Opredelitve

1.   V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.   V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

[…]

[…]

(7)

„koncesija za storitve“ pomeni pisno odplačno pogodbo, sklenjeno med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več javnimi organi naročniki ali naročniki, katerih predmet je opravljanje storitev, razen storitev iz točk 2 in 4, pri čemer ima nasprotna stranka zgolj pravico do uporabe storitev, ki so predmet pogodbe, oziroma pravico s plačilom.

(7)

„koncesija za storitve“ pomeni pisno odplačno pogodbo, sklenjeno med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več javnimi organi naročniki ali naročniki, katerih predmet je opravljanje storitev, razen storitev iz točk 2 in 4, pri čemer ima nasprotna stranka zgolj pravico do uporabe storitev, ki so predmet pogodbe, oziroma pravico s plačilom.

 

Obrazložitev

Pojasniti je treba ločnico med licencami, omejenimi licencami, pri katerih javni organ naročnik podeli pravico do izvajanja dejavnosti, in koncesijami.

Licenca omogoča, da se uvedejo določene zahteve glede načina izvajanja dejavnosti. Vendar obstajajo tudi licence, s katerimi se omejijo same dejavnosti. Pri tem gre za operativne licence ali omejene licence. Najpogosteje so razlogi za takšne licence javni red, javno zdravje in/ali varnost. Primer so denimo operativne licence za prostitucijo, gostinstvo in igralnice.

Koncesijska pogodba ima s to vrsto operativnih licenc nekatere skupne točke. Glavna razlika je v tem, da je pri koncesijski pogodbi izvedba dejavnosti v bistvenem interesu javnega organa naročnika. Zato je pri koncesijski pogodbi izvedba dejavnosti pravno izvršljiva. Če je izvedba dejavnosti, na katero se nanaša pravica do izvajanja, pravno izvršljiva, je dopustna „odplačna pogodba“. To merilo se uporablja tudi pri opredelitvi javnih naročil.

Pomembno je, da lahko javni organi naročniki in države članice še naprej prosto izbirajo instrument, s katerim nameravajo izvajati svoje naloge. Licence, operativne licence in omejene licence bi morale biti izključene iz področja uporabe direktive. Ni zaželeno, da za podeljevanje takšnih licenc velja zahteva po preglednosti oziroma obveznost javnega razpisa. Nacionalna in podnacionalna zakonodaja morata biti podlaga, v skladu s katero se določi, komu se dodeli licenca. Iz uvodne izjave 6 preambule je razvidno, da se Evropska komisija strinja s tem stališčem.

Čeprav se opredelitev koncesije nanaša na obliko pogodbe, so ta merila razložena na funkcionalen način. Zato se lahko zgodi, da se licenca še vedno obravnava kot koncesija. Zato je treba v preambuli in opredelitvi koncesij pojasniti razlikovanje med (operativno) licenco in koncesijo.

Predlog spremembe 12

Člen 2(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 2

Opredelitve

2.   Pravica do uporabe gradenj ali storitev iz točk 2, 4 in 7 prvega odstavka vključuje pravico do prenosa bistvenega operativnega tveganja na koncesionarja. Šteje se, da koncesionar prevzame bistveno operativno tveganje, če ni zagotovljeno, da se mu povrnejo naložbe ali stroški, ki so nastali pri izvajanju gradenj ali storitev, ki so predmet koncesije.

Člen 2

Opredelitve

2.   Pravica do uporabe gradenj ali storitev iz točk 2, 4 in 7 prvega odstavka vključuje pravico do prenosa operativnega tveganja na koncesionarja. Šteje se, da koncesionar prevzame operativno tveganje, če ni zagotovljeno, da se mu povrnejo naložbe ali stroški, ki so nastali pri izvajanju gradenj ali storitev, ki so predmet koncesije.

[…]

[…]

Obrazložitev

Izraz „bistveno“ v povezavi z operativnim tveganjem je treba črtati. Razlikovanje oziroma opredeljevanje večjega operativnega tveganja v zvezi z javnim naročilom povzroča na lokalni ravni v praksi praviloma velike težave. Opredelitev „bistvenega operativnega tveganja“ v predlogu direktive daleč presega sodno prakso Sodišča EU, ki glede gospodarskega tveganja ne postavlja posebno velikih zahtev. Celo v zvezi z obveznostjo priključka in uporabe na področju vodne oskrbe (točke 72–76 zadeve C-206/08, združenje za vodo in odpadne vode (WAZV) Gotha, 10. september 2009) izhaja iz domneve, da gre za koncesijo za storitev, ki ne sodi v področje uporabe zakonodaje o javnih naročilih.

Predlog spremembe 13

Člen 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 5

Mejne vrednosti

Člen 5

Mejne vrednosti

1.   Ta direktiva se uporablja za naslednje koncesije, katerih vrednost je enaka ali večja od 5 000 000 EUR:

1.   Ta direktiva se uporablja za naslednje koncesije, katerih vrednost je enaka ali večja od 5 000 000 EUR:

a)

koncesije, ki jih sklenejo naročniki za opravljanje ene od dejavnosti iz Priloge III;

a)

koncesije, ki jih sklenejo naročniki za opravljanje ene od dejavnosti iz Priloge III;

b)

koncesije, ki jih sklenejo javni organi naročniki.

b)

koncesije, ki jih sklenejo javni organi naročniki.

 

 

 

2.   Za koncesije za storitve, razen socialnih storitev in drugih storitev, katerih vrednost je enaka ali večja od 2 500 000 EUR, vendar nižja od 5 000 000 EUR, velja obveznost objave obvestila o podelitvi koncesije v skladu s členoma 27 in 28.

2.   Za koncesije za storitve, razen socialnih storitev in drugih storitev, katerih vrednost je enaka ali večja od 2 500 000 EUR, vendar nižja od 5 000 000 EUR, velja obveznost objave obvestila o podelitvi koncesije v skladu s členoma 27 in 28.

 

Obrazložitev

Koncesije so lahko dolgotrajne, saj mora biti zadevnemu gospodarskemu subjektu omogočeno, da se mu naložba povrne. Pri dolgoročnih koncesijah je prag v višini 5 000 000 EUR za celotno vrednost koncesije prenizek. Letni znesek, ki ga gospodarski subjekt zasluži s koncesijo, pa ni tako visok, da bi lahko vplival na notranji trg. Zaradi tega je priporočljivo to razlikovanje.

Predlog spremembe 14

Člen 6(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 6

Metode za izračun ocenjene vrednosti koncesij

Člen 6

Metode za izračun ocenjene vrednosti koncesij

2.   Ocenjena vrednost koncesije se izračuna kot vrednost celotne gradnje in storitev, tudi če so bili nabavljeni v okviru različnih pogodb, če so pogodbe del enega samega projekta. Splošni znaki za enotni projekt so lahko na primer splošno predhodno načrtovanje in pojmovanje javnega organa naročnika ali naročnika, in dejstvo, da imajo različni deli koncesije enak gospodarski in tehnični namen ali so drugače medsebojno logično povezani.

2.   Ocenjena vrednost koncesije se izračuna .

Če javni organ naročnik ali naročnik določi nagrade ali izplačila kandidatom ali ponudnikom, jih mora upoštevati pri izračunu ocenjene vrednosti koncesije.

Če javni organ naročnik ali naročnik določi nagrade ali izplačila kandidatom ali ponudnikom, jih mora upoštevati pri izračunu ocenjene vrednosti koncesije.

Obrazložitev

Glej predlog spremembe 8.

Predlog spremembe 15

Člen 8(5)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 8

Izključitve, ki se uporabljajo za koncesije, ki jih podelijo javni organi naročniki in naročniki

Člen 8

Izključitve, ki se uporabljajo za koncesije, ki jih podelijo javni organi naročniki in naročniki

5.   Ta direktiva se ne uporablja za koncesije za storitve za:

5.   Ta direktiva se ne uporablja za koncesije za storitve za:

(a)

pridobitev ali najem zemljišča s kakršnimi koli finančnimi sredstvi, obstoječih stavb ali drugih nepremičnin ali pravic, ki so z njimi povezane; vendar ta direktiva velja za koncesije za finančne storitve, ki se v kakršni koli obliki podelijo istočasno, prej ali pozneje kot pogodba o pridobitvi ali najemu;

(a)

pridobitev ali najem zemljišča s kakršnimi koli finančnimi sredstvi, obstoječih stavb ali drugih nepremičnin ali pravic, ki so z njimi povezane; vendar ta direktiva velja za koncesije za finančne storitve, ki se v kakršni koli obliki podelijo istočasno, prej ali pozneje kot pogodba o pridobitvi ali najemu;

(b)

pridobitev, razvoj, produkcijo ali koprodukcijo programskega gradiva za oddajanje, tj. prenosa in razširjanje po kakršnih koli obliki elektronskih omrežij, ki jo podelijo organizacije za radiodifuzijo, ali koncesije za oddajni čas, ki se podelijo organizacijam za radiodifuzijo;

(b)

pridobitev, razvoj, produkcijo ali koprodukcijo programskega gradiva za oddajanje, tj. prenosa in razširjanje po kakršnih koli obliki elektronskih omrežij, ki jo podelijo organizacije za radiodifuzijo, ali koncesije za oddajni čas, ki se podelijo organizacijam za radiodifuzijo;

(c)

storitve na področju arbitraže in sprave;

(c)

storitve na področju arbitraže in sprave;

(d)

finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov po Direktivi 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta, storitve centralne banke in operacije, izvedene z Evropskim instrumentom za finančno stabilnost;

(d)

finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov po Direktivi 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta, storitve centralne banke in , izvedene z Evropskim instrumentom za finančno stabilnost ;

(c)

pogodbe o zaposlitvi;

()

pogodbe o zaposlitvi;

(f)

storitve zračnega prevoza na podlagi izdaje operativne licence po Uredbi (ES) št. 1008/2008 (6) Evropskega parlamenta in Sveta (7);

(f)

storitve zračnega prevoza na podlagi izdaje operativne licence po Uredbi (ES) št. 1008/2008 (6) Evropskega parlamenta in Sveta (7);

(g)

storitve javnega potniškega prevoza po Uredbi (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(g)

storitve javnega potniškega prevoza po Uredbi (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (8)

 

 

.

Radiodifuzija iz točke (b) prvega odstavka obsega vsak prenos in razširjanje s katero koli obliko elektronskega omrežja.

Radiodifuzija iz točke (b) prvega odstavka obsega vsak prenos in razširjanje s katero koli obliko elektronskega omrežja.

Obrazložitev

Uskladitev s predlogom spremembe 5 v zvezi z uvodno izjavo 11.

Predlog spremembe 16

Člen 15(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 15

Odnosi med javnimi organi

Člen 15

Odnosi med javnimi organi

1.   Koncesija, ki jo podeli javni organ naročnik ali naročnik iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4 drugi pravni osebi, ne spada v področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

1.   Koncesija, ki jo podeli javni organ naročnik ali naročnik iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4 drugi pravni osebi, ne spada v področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

a)

tak javni organ naročnik ali naročnik obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;

a)

tak javni organ naročnik ali naročnik obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;

b)

zadevna pravna oseba najmanj 90 % svoje dejavnosti izvaja za javni organ naročnika ali naročnika, ki jo obvladuje, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik ali naročnik;

b)

zadevna pravna oseba najmanj svoj dejavnosti izvaja za javni organ naročnika ali naročnika, ki jo obvladuje, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik ali naročnik;

c)

v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen.

c)

v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen.

Šteje se, da javni organ naročnik ali naročnik iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4 obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe v smislu točke (a) prvega pododstavka, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe.

Šteje se, da javni organ naročnik ali naročnik iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4 obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe v smislu točke (a) prvega pododstavka, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe.

Predlog spremembe 17

Člen 15(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 15

Odnosi med javnimi organi

2.   Odstavek 1 se uporablja tudi, če odvisni subjekt, ki je javni organ naročnik ali naročnik iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4, podeli koncesijo svojemu obvladujočemu podjetju ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni organ naročnik, če v pravni osebi, ki se ji podeli koncesija, zasebni sektor ni udeležen.

Člen 15

Odnosi med javnimi organi

2.   Odstavek 1 se uporablja tudi, če odvisni subjekt, ki je javni organ naročnik ali naročnik iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4, podeli koncesijo svoj obvladujoč ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni organ naročnik, če v pravni osebi, ki se ji podeli koncesija, zasebni sektor ni udeležen.

Obrazložitev

Navedba bi morala veljati samo za „operativno“ ali „aktivno“ udeležbo zasebnega kapitala v odvisni pravni osebi, prek katere je mogoče vplivati na odločitve vodstva odvisne pravne osebe. To bi omogočilo čisto kapitalsko udeležbo v pravni osebi (npr. tihe deleže), ne da bi bila pri tem kršena izjema, ki velja za interno razporeditev in horizontalno javno-javno sodelovanje. Takega mnenja je tudi Evropska komisija v sporočilu z dne 5. februarja 2008 o institucionaliziranih javno-zasebnih partnerstvih. Čista kapitalska vlaganja je treba omogočiti zato, da bodo ozemeljske skupnosti lahko zagotavljale ponudbo storitev po primerni ceni za državljane.

Predlog spremembe 18

Člen 15(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 15

Odnosi med javnimi organi

Člen 15

Odnosi med javnimi organi

3.   Javni organ naročnik ali naročnik iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4, ki nad pravno osebo ne izvaja nadzora v smislu odstavka 1, lahko vseeno podeli koncesijo, ne da bi uporabljal določbe sedanje direktive za pravno osebo, ki jo obvladuje skupaj z drugimi takimi javnimi organi naročniki ali naročniki, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

3.   Javni organ naročnik ali naročnik iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4, ki nad pravno osebo ne izvaja nadzora v smislu odstavka 1, lahko vseeno podeli koncesijo, ne da bi uporabljal določbe sedanje direktive za pravno osebo, ki jo obvladuje skupaj z drugimi takimi javnimi organi naročniki ali naročniki, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

a)

javni organi naročniki ali naročniki iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4 nad pravno osebo skupaj izvajajo nadzor, ki je podoben nadzoru, ki ga izvajajo nad svojimi službami;

a)

javni organi naročniki ali naročniki iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4 nad pravno osebo skupaj izvajajo nadzor, ki je podoben nadzoru, ki ga izvajajo nad svojimi službami;

b)

vsaj 90 % dejavnosti navedene pravne osebe se izvaja za javne organe naročnike ali naročnike iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4, ki izvajajo nadzor, ali druge pravne osebe, ki jih nadzoruje isti javni organ naročnik ali naročnik;

b)

vsaj 0 % dejavnosti navedene pravne osebe se izvaja za javne organe naročnike ali naročnike iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4, ki izvajajo nadzor, ali druge pravne osebe, ki jih nadzoruje isti javni organ naročnik ali naročnik;

c)

v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen.

c)

v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen.

[…]

[…]

Obrazložitev

Uskladitev s predlogom spremembe 16 v zvezi s členom 15(1).

Predlog spremembe 19

Člen 15(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 15

Odnosi med javnimi organi

Člen 15

Odnosi med javnimi organi

4.   Za sporazum, sklenjen med dvema ali več javnimi organi naročniki ali naročniki iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4, se šteje, da ni koncesija v smislu točke 1 odstavka 1 člena 2 te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

4.   Za sporazum, sklenjen med dvema ali več javnimi organi naročniki ali naročniki iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4, se šteje, da ni koncesija v smislu točke 1 odstavka 1 člena 2 te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

a)

sporazum vzpostavlja lojalno sodelovanje med udeleženimi javnimi organi naročniki ali naročniki pri skupnem izvajanju nalog javnih storitev, ki vključuje vzajemne pravice in obveznosti;

b)

sporazum se ureja samo ob upoštevanju vidikov javnega interesa;

c)

udeleženi javni organi naročniki ali naročniki na odprtem trgu ne ustvarijo več kot 10 % prihodka iz dejavnosti, ki so pomembne za izvajanje sporazuma;

c)

udeleženi javni organ naročnik na odprtem trgu ;

d)

sporazum ne vključuje finančnih nakazil med udeleženimi javnimi organi naročniki ali naročniki, razen nakazil, ki ustrezajo povračilu dejanskih stroškov gradenj, storitev ali blaga;

d)

sporazum ne vključuje finančnih nakazil med udeleženimi javnimi organi naročniki ali naročniki, razen nakazil, ki ustrezajo povračilu dejanskih stroškov gradenj, storitev ali blaga;

c)

v nobenem od vključenih javnih organov naročnikov ali naročnikov zasebni sektor ni udeležen.

)

v nobenem od vključenih javnih organov naročnikov ali naročnikov zasebni sektor ni udeležen.

Obrazložitev

Koncesijske pogodbe med javnimi organi naročniki bi morale biti (v skladu z odgovorno uporabo davkoplačevalskega denarja) v celoti izvzete iz pravil javnega naročanja ob izpolnjevanju pogojev, navedenih v točkah (c) do vključno (e).

Poleg tega morajo imeti javni organi naročniki možnost, da sodelujejo na področjih, ki niso neposredno povezana z javnimi storitvami. To vključuje npr. sodelovanje pri dejavnostih, ki lajšajo in podpirajo njihovo delovanje, kot so IKT, stanovanja, nakupi in gostinstvo.

Takšno sodelovanje med javnimi organi naročniki ne temelji vedno na enakovrednem partnerstvu. Včasih večji javni organ izvaja dejavnosti v imenu manjših organov. Zato je priporočljivo, da lahko javni organ naročnik izvede koncesijsko pogodbo za drugega naročnika. To je v interesu dobrega upravljanja z javnimi sredstvi.

Sodišče Evropske unije ni določilo, da smejo udeleženi javni organi naročniki največ 10 % prihodka ustvariti na odprtem trgu; odstotek prihodka mora biti namesto tega odvisen od vrste dejavnosti in drugih ustreznih dejavnikov. Pomembno je, da vsaka oblika zasebne udeležbe še ne bo samodejno pomenila, da odstopanje ni mogoče. Izključiti ga je treba samo v primeru aktivne zasebne udeležbe, tj. če je delničar zasebno podjetje, ki posluje na trgu.

Predlog spremembe 20

Člen 15(5)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 15

Odnosi med javnimi organi

Člen 15

Odnosi med javnimi organi

5.   Odsotnost zasebne udeležbe iz odstavkov od 1 do 4 se preveri ob podelitvi koncesije ali sklenitvi sporazuma.

   

Izjeme iz tega člena se prenehajo uporabljati takoj, ko se vključi oseba zasebnega sektorja, kar povzroči, da je treba koncesije odpreti konkurenci z rednimi postopki podeljevanja koncesij.

Obrazložitev

Glede na predvideno poenostavitev in racionalizacijo koncesijske zakonodaje bi bilo treba preprečiti prekomerne obrazložitve v pravnih besedilih, ki ne prispevajo k večji pravni varnosti in tudi presegajo sodno prakso Sodišča Evropske unije.

Predlog spremembe 21

Člen 26(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 26

Obvestila o koncesijah

Člen 26

Obvestila o koncesijah

[…]

[…]

3.   Javni organi naročniki in naročniki, ki želijo podeliti koncesijo za socialne in druge posebne storitve, lahko svoje namere v zvezi z načrtovano koncesijo sporočijo z objavo predhodnega informativnega obvestila takoj, ko je mogoče, po začetku proračunskega leta. Ta obvestila vsebujejo informacije, določene v Prilogi XIII.

   

Obrazložitev

Socialne storitve imajo za notranji trg le majhen pomen, ali pa sploh nobenega, in se praviloma izvajajo lokalno. S tega vidika pomenijo zahteve za posredovanje informacij nesorazmerno obremenitev za naročnika. Glede na to, da je namen reforme poenostavitev podeljevanja koncesij, pa prav na tem področju ne sme biti zaostrovanja predpisov.

Predlog spremembe 22

Člen 35

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 35

Postopkovna jamstva

Člen 35

Postopkovna jamstva

1.   Javni organi naročniki in naročniki v obvestilu o naročilu, v povabilu k oddaji ponudbe ali v dokumentaciji za koncesijo navedejo opis koncesije, merila podeljevanja in minimalne zahteve, ki jih je treba izpolniti. Te informacije morajo omogočiti ugotavljanje narave in obsega koncesije, tako da se lahko gospodarski subjekti odločijo, ali bodo sodelovali pri postopku za podelitev koncesije. Opis, merila za podelitev in minimalni pogoji se med pogajanji ne spremenijo.

1.   Javni organi naročniki in naročniki v obvestilu o naročilu, v povabilu k oddaji ponudbe ali v dokumentaciji za koncesijo navedejo opis koncesije, merila podeljevanja in minimalne zahteve, ki jih je treba izpolniti. Te informacije morajo omogočiti ugotavljanje narave in obsega koncesije, tako da se lahko gospodarski subjekti odločijo, ali bodo sodelovali pri postopku za podelitev koncesije.

 

 

   

 

   .

Obrazložitev

Lahko se zgodi, da mora javni organ naročnik zaradi vprašanj in pripomb, ki jih v okviru postopka podajo ponudniki, koncesijo spremeniti ali prilagoditi. S pogajanjem ali dialogom poskuša javni organ naročnik bolje uskladiti ponudbo in povpraševanje. Zato je treba omogočiti, da se minimalni pogoji in merila za podelitev delno spremenijo in dopolnijo ob upoštevanju novih spoznanj, pridobljenih v pogajanjih ali z dialogom. V nasprotnem primeru lahko ta razpisni postopek postane nesmiseln.

V primeru bistvenih sprememb naročila je treba v skladu s sedanjimi pravili postopek začasno ustaviti in razpis ponoviti. Odbor zato priporoča, da se opredeli preprost način za spremembo koncesij s strani javnega organa naročnika, kot je denimo uradni popravek s kratkim podaljšanjem roka za oddajo ponudb.

Predlog spremembe 23

Člen 36(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 36

Izbor in kvalitativna ocena kandidatov

Člen 36

Izbor in kvalitativna ocena kandidatov

1.   Javni organi naročniki v obvestilu o koncesiji določijo pogoje za sodelovanje v zvezi s:

1.   Javni organi naročniki v obvestilu o koncesiji določijo pogoje za sodelovanje v zvezi s:

(a)

primernostjo za opravljanje poklicne dejavnosti;

(a)

primernostjo za opravljanje poklicne dejavnosti;

(b)

ekonomskim in finančnim položajem;

(b)

ekonomskim in finančnim položajem;

(c)

tehnično in poklicno sposobnostjo.

(c)

tehnično in poklicno sposobnostjo.

Javni organi naročniki omejijo katere koli pogoje za sodelovanje na tiste, s katerimi je mogoče ustrezno zagotoviti, da ima kandidat ali ponudnik pravne in finančne zmogljivosti ter poslovne in tehnične sposobnosti za izvedbo koncesije, ki se podeljuje. Vse zahteve morajo biti povezane in strogo sorazmerne s predmetom koncesije ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi resnične konkurence.

Javni organi naročniki omejijo katere koli pogoje za sodelovanje na tiste, s katerimi je mogoče ustrezno zagotoviti, da ima kandidat ali ponudnik pravne in finančne zmogljivosti ter poslovne in tehnične sposobnosti za izvedbo koncesije, ki se podeljuje. ahteve morajo upošteva potreb po zagotovitvi resnične konkurence.

Javni organi naročniki in naročniki v obvestilu o koncesiji navedejo tudi sklicevanje ali sklicevanja, ki jih je treba predložiti kot dokazilo o zmogljivostih gospodarskega subjekta. Zahteve za ta sklicevanja morajo biti nediskriminatorne in sorazmerne s predmetom koncesije.

Javni organi naročniki in naročniki v obvestilu o koncesiji navedejo tudi sklicevanje ali sklicevanja, ki jih je treba predložiti kot dokazilo o zmogljivostih gospodarskega subjekta. Zahteve za ta sklicevanja morajo biti nediskriminatorne in sorazmerne s predmetom koncesije.

Obrazložitev

Glej tudi predloga sprememb 2 in 28.

Predlog spremembe 24

Člen 36(7)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 36

Izbor in kvalitativna ocena kandidatov

7.   Države članice lahko določijo, da javni organi naročniki ali naročniki iz sodelovanja pri podelitvi koncesije izključijo gospodarski subjekt, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

Člen 36

Izbor in kvalitativna ocena kandidato

7.    lahko določijo, da javni organi naročniki ali naročniki iz sodelovanja pri podelitvi koncesije izključijo gospodarski subjekt, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

[…]

[…]

Obrazložitev

Odbor meni, da je to v pristojnosti javnih organov naročnikov.

Predlog spremembe 25

Člen 38, nov odstavek 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 38

Roki za predložitev vlog za koncesijo

Člen 38

Roki za predložitev vlog za koncesijo

[…]

[…]

 

   

Obrazložitev

Za nekatere koncesije ni veliko interesa. Če interes izrazi le ena stranka, ni treba izvesti celotnega postopka. Poleg tega bi v takšni situaciji odprta pogajanja javnemu organu naročniku zagotovila ugodnejše rezultate.

Predlog spremembe 26

Člen 39(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 39

Merila za podelitev koncesije

Člen 39

Merila za podelitev koncesije

2.   Merila za podelitev so povezana s predmetom koncesije in javnemu organu naročniku ali naročniku ne dajejo neomejene svobode izbire.

   

Ta merila morajo zagotoviti učinkovito konkurenco ter jih morajo dopolnjevati zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki. Javni organi naročniki in naročniki na podlagi informacij in dokazil, ki jih predložijo ponudniki, učinkovito preverijo, ali ponudbe izpolnjujejo merila za podelitev koncesije.

Obrazložitev

Določba ni potrebna. Ne prinaša nobene dodane vrednosti in z ozirom na nameravano poenostavitev bi jo bilo treba črtati. Poleg tega je že vsebovana v splošnih načelih primarne zakonodaje.

Predlog spremembe 27

Člen 39(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 39

Merila za podelitev koncesije

4.   Države članice lahko določijo, da javni organi naročniki in naročniki podelitev koncesij utemeljijo na merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe v skladu z odstavkom 2. Navedena merila poleg cene ali stroškov vključujejo katero koli naslednje merilo:

Člen 39

Merila za podelitev koncesije

4.   Države članice lahko določijo, da javni organi naročniki in naročniki podelitev koncesij utemeljijo na merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe v skladu z odstavkom 2. Navedena merila poleg cene ali stroškov vključujejo katero koli naslednje merilo:

Obrazložitev

Odbor meni, da bi bilo treba ohraniti merilo najnižje cene. V sedanji obliki to ni jasno izraženo. Tudi v primeru merila „najnižje cene“ lahko igra svojo vlogo kakovost, in sicer v obliki minimalnih pogojev. Javni organi naročniki morajo imeti pri tem možnost lastne izbire. Pogosto si morajo prizadevati tudi za varčevanje, ki ga je treba upoštevati pri izbiri merila za podelitev koncesije.

Predlog spremembe 28

Člen 39(4)(a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 39

Merila za podelitev koncesije

Člen 39

Merila za podelitev koncesije

[…]

[…]

a)

kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo, oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom, okoljskimi značilnostmi in inovativnostjo;

a)

kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo, oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom, okoljskimi značilnostmi in inovativnostjo;

[…]

[…]

Obrazložitev

Nekateri javni organi naročniki želijo imeti možnost, da za svoja javna naročila in koncesije določijo socialna merila. Ta socialna merila se sedaj večinoma ne morejo upoštevati pri ocenjevanju ponudb, saj niso dovolj neposredno povezana z javnim naročilom. Zaradi tega je bilo sklicevanje na ta merila dodano v direktivo o javnih naročilih. Odbor priporoča, da se možnost določitve socialnih meril izrecno navede tudi v direktivi o koncesijah. S tem bo javnim organom naročnikom, ki to želijo, zagotovljena možnost, da določijo socialna merila. Na socialne vidike se sicer sklicuje uvodna izjava 29 v preambuli, vendar pa jih zadevni člen ne navaja.

Glej tudi predloga sprememb 2 in 25.

Predlog spremembe 29

Člen 40(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 40

Stroški življenjskega cikla

Člen 40

Stroški življenjskega cikla

3.   Kadar je kot del zakonodajnega akta Unije, vključno z delegiranimi akti na podlagi zakonodaje posameznih sektorjev, sprejeta skupna metodologija za izračun stroškov v življenjskem ciklu, se ta uporablja, če je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu vključeno v merila za podelitev koncesije iz člena 39(4).

   

Seznam takih zakonodajnih in izvedbenih aktov je določen v Prilogi II. Komisija je v skladu s členom 46 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s posodabljanjem tega seznama, če se na podlagi sprejetja nove zakonodaje, njene razveljavitve ali spremembe izkaže, da so take spremembe potrebne.

Obrazložitev

Pozdravljamo dejstvo, da Komisija spodbuja javne organe naročnike, naj pri podeljevanju koncesij upoštevajo tudi stroške v življenjskem ciklu. Predlagana zahteva pa je kljub temu pretirana, saj se sklicuje na prihodnjo in za zdaj še ne določeno metodologijo obračunavanja. Zaradi nepredvidljivosti je tako treba zavrniti opredelitev zakonske zahteve za upoštevanje še neobstoječih metod.

Predlog spremembe 30

Člen 42(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 42

Sprememba koncesij v času njihove veljavnosti

4.   Kadar je mogoče vrednost spremembe izraziti v denarju, se ne šteje za bistveno v smislu odstavka 1, če njena vrednost ne presega mejnih vrednosti iz člena 5 in je manjša od 5 % cene prvotnega naročila, pod pogojem, da sprememba ne spremeni splošne narave koncesije. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, se to ovrednoti na podlagi kumulativne vrednosti zaporednih sprememb.

Člen 42

Sprememba koncesij v času njihove veljavnosti

4.   Kadar je mogoče vrednost spremembe izraziti v denarju, se ne šteje za bistveno v smislu odstavka 1, če njena vrednost ne presega mejnih vrednosti iz člena 5 in je manjša od  % cene prvotnega naročila, pod pogojem, da sprememba ne spremeni splošne narave koncesije. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, se to ovrednoti na podlagi kumulativne vrednosti zaporednih sprememb.

Obrazložitev

Odbor priporoča, da se za dovoljene spremembe določi višji odstotek. Upoštevati je namreč treba dejstvo, da koncesije običajno trajajo dlje od javnih naročil.

Predlog spremembe 31

Priloga III, odstavek 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

PRILOGA III

DEJAVNOSTI, KI JIH IZVAJAJO JAVNI ORGANI NAROČNIKI, KAKOR JE NAVEDENO V ČLENU 4

Določbe te direktive, ki urejajo koncesije, ki jih podelijo javni organi naročniki, veljajo za naslednje dejavnosti:

PRILOGA III

DEJAVNOSTI, KI JIH IZVAJAJO JAVNI ORGANI NAROČNIKI, KAKOR JE NAVEDENO V ČLENU 4

Določbe te direktive, ki urejajo koncesije, ki jih podelijo javni organi naročniki, veljajo za naslednje dejavnosti:

[…]

[…]

3.

kar zadeva vodo:

(a)

zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom ali distribucijo pitne vode;

(b)

dobavo pitne vode takšnim omrežjem.

Ta direktiva se uporablja tudi za koncesije, ki jih podelijo ali organizirajo naročniki, ki opravljajo katero od zgoraj navedenih dejavnosti in ki so povezani z eno od naslednjih dejavnosti:

(a)

projekti vodnega inženirstva, namakanja ali melioracije, pod pogojem, da količina vode, namenjena za dobavo pitne vode, predstavlja več kakor 20 % celotne količine vode, ki se zagotavlja bodisi s temi projekti bodisi z namakalnimi ali melioracijskimi napravami ali

(b)

odstranjevanje ali čiščenje odplak.

Dobava pitne vode omrežjem, ki zagotavljajo javne storitve, s strani naročnikov iz pododstavka 1 odstavka 1 in odstavka 2 člena 4 se ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu pododstavka 1, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

zadevni naročnik proizvaja pitno vodo zato, ker je njena poraba potrebna za opravljanje dejavnosti, razen tistih iz členov 1 do 4 te Priloge;

(b)

oskrba javnega omrežja je odvisna samo od lastne porabe subjekta in ne presega 30 % njegove celotne proizvedene pitne vode glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.

Obrazložitev

Uskladitev s predlogi sprememb 1, 5 in 15.

Predlog spremembe 32

Priloga IV, naslov

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Obrazložitev

Odbor priporoča, da postopki ostanejo prožni, zato svetuje, da se predvidi tudi možnost, da se namesto objave obsežnega obvestila zadevni podatki navedejo v dokumentaciji v zvezi s koncesijo. Izkušnje kažejo, da je treba ta vprašanja pojasniti, kar je bolje storiti v priloženi dokumentaciji v zvezi s koncesijo. Pri tem je zagotovljena preglednost, saj se ta dokumentacija pošlje vnaprej vsem zainteresiranim strankam.

V Bruslju, 19. julija 2012

Predsednica Odbora regij

Mercedes BRESSO


(1)  UL L 204, 21.7.1998, str. 1.

(2)  UL L 27, 30.1.1997, str. 20.

(3)  UL L 15, 21.1.1998, str. 14.

(4)  UL L 164, 30.6.1994, str. 3.

(5)  UL L 315, 3.12.2007, str. 1.

(6)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti.

(7)  UL L 293, 31.10.2008, str. 3.

(8)  UL L 315, 3.12.2007.


13.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 277/96


Mnenje Odbora regij – Predlog uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju

2012/C 277/10

ODBOR REGIJ

pozdravlja posebno uredbo o evropskem teritorialnem sodelovanju (ETS), saj lahko pomembno prispeva k cilju teritorialne kohezije, pozdravlja pa tudi povečanje zneska proračunskih sredstev, dodeljenih za ETS; nadalje poziva, naj se sredstva dodeljujejo po programih sodelovanja in ne po državah članicah;

meni, da ETS zaradi njegove večstranske narave ni mogoče upravljati s pogodbami o partnerstvu, zato ga je treba izrecno izključiti iz področja njihove uporabe;

obžaluje, da nova uredba ni prilagojena majhnim projektom, in Evropsko komisijo poziva, naj odobri izjeme za majhne čezmejne programe in dejavnosti, zlasti tiste, za katere se dodeli manj kot 35 000 EUR;

meni, da tematske osredotočenosti ni mogoče avtomatsko uporabiti za ETS, in izraža zaskrbljenost, da v primeru, če bi bilo evropsko teritorialno sodelovanje strogo osredotočeno na glavne prednostne naloge strategije Evropa 2020, ne bi bilo mogoče uresničiti njegove posebne in edinstvene vloge; zato priporoča, da se število tematskih ciljev poveča s štiri na pet in se razširi seznam prednostnih naložb, ter poziva, naj se med tematske cilje vključijo teme, kot so turizem, podnebju prijazen pomorski promet, kultura ali poledice demografskih sprememb;

meni, da mora OR imeti aktivno vlogo pri spodbujanju ETS ter ugotavljanju in odpravi ovir za njegovo izvajanje;

poziva, naj se za najbolj oddaljene regije določi stopnja sofinanciranja v višini 85 %, kot je navedeno v obstoječi splošni uredbi št. 1083/2006;

se strinja, da se glede stopenj sofinanciranja in denarne podpore odobri izjema za najbolj oddaljene regije, in poziva, naj se določijo posebni pogoji za območja, ki so bila do 30. aprila 2004 ali do 31. decembra 2006 na zunanjih mejah Skupnosti;

poziva k okrepitvi mehanizmov za usklajevanje vseh skladov in programov teritorialnega sodelovanja; poudarja tudi, da je treba ETS bolje uskladiti z zunanjimi finančnimi programi EU ter pojasniti pravila glede sodelovanja tretjih držav v programih ETS;

poudarja bistveno vlogo EZTS za krepitev teritorialnega sodelovanja in države članice poziva, naj odpravijo ovire, ki odvračajo od ustanavljanja ali izvajanja EZTS.

Poročevalec

Petr OSVALD (CZ/PES), član mestnega sveta Plzna

Referenčni dokument

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah za podporo cilju evropsko teritorialno sodelovanje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj

COM(2011) 611 final - 2011/0273 (COD)

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

1.

pozdravlja posebno uredbo o evropskem teritorialnem sodelovanju (ETS), ki bo upoštevala posebne namene in vidike ter položaj teritorialnega sodelovanja kot drugega cilja kohezijske politike. Ta posebna uredba izpostavlja prispevek ETS k spodbujanju doseganja novega cilja iz Pogodbe, tj. teritorialne kohezije, ter na splošno k uresničevanju ciljev kohezijske politike; hkrati povečuje tudi pomen čezmejnega, nadnacionalnega in medregionalnega vidika ETS;

2.

se strinja, da je vloga evropskega teritorialnega sodelovanja še toliko bolj pomembna, ker problemi, s katerimi se soočajo države članice in njihove regije, čedalje pogosteje presegajo nacionalne in regionalne meje, zaradi česar so potrebni skupni ukrepi za sodelovanje na ustrezni teritorialni ravni, in da lahko ETS s svojimi značilnostmi pomembno prispeva k podpori novega cilja Pogodbe, tj. teritorialne kohezije;

3.

načeloma podpira predlog Komisije, da se teritorialno sodelovanje uskladi s strategijo Evropa 2020, vendar je treba pri tem ohraniti dovolj prožnosti, ki omogoča ustrezen odziv na potrebe na lokalni ravni; zato se strinja z ohranitvijo treh vidikov ETS (čezmejno, nadnacionalno in medregionalno sodelovanje) v vseh regijah Evrope. Čezmejno sodelovanje pri projektih in strukturah že dejansko prispeva k evropskemu povezovanju. Odbor tudi pozitivno ocenjuje večjo udeležbo tretjih držav;

4.

meni, da bi tudi čezmejno sodelovanje moralo še naprej imeti pomembno vlogo v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja, zato načeloma podpira predlog razdelitve sredstev med različne vrste ETS;

5.

ugotavlja, da je uredba predvsem glede majhnih programov čezmejnega sodelovanja preveč zahtevna, kompleksna in podrobna, kar bi utegnilo ovirati izvajanje majhnih dejavnosti, ki so sicer zelo učinkovite. Zato Evropsko komisijo poziva, naj preuči, ali je uporaba vseh določb obravnavane uredbe tudi za te programe resnično nujna. Če želimo doseči čim večjo učinkovitost, za majhne programe in dejavnosti ne morejo veljati iste zahteve kot za programe in dejavnosti velikega obsega;

6.

podpira obstoječi način opredeljevanja regij za potrebe čezmejnega sodelovanja; poziva k razširitvi klasifikacije območij, ki so zajeta v čezmejno sodelovanje (vidik A), tako da bodo lahko v področje uporabe programa vključeni tudi funkcionalni čezmejni stiki. Tudi povezana odločitev o vključitvi funkcionalno ustreznih regij, ki so posebnega pomena za dosego cilja, ne bi smela biti sprejeta šele v postopku odobritve programa. Podpira tudi večje možnosti za izvedbo večstranskih projektov na območjih, kjer se ne bodo izvajali večstranski programi sodelovanja;

7.

poudarja bistveno vlogo ETS pri razvoju nadnacionalnega sodelovanja, zlasti pri spodbujanju celovitega teritorialnega razvoja na ravni zaokroženih območij, in podpori projektov priprave makroregionalnih strategij; se strinja s tem, da se uveljavljena nadnacionalna področja sodelovanja (vidik B) načeloma ohranijo in da makrostrategije EU ne vodijo k novim področjem sodelovanja ali njihovi izključitvi iz nadnacionalnega sodelovanja. Poleg tega načeloma pozdravlja dejstvo, da se podpora razvoju in izvajanju makroregionalnih strategij zagotavlja v okviru nadnacionalnega sodelovanja;

8.

izpostavlja potencial medregionalnega sodelovanja, zlasti zaradi njegovega učinka vzvoda pri uporabi sredstev iz strukturnih skladov, in meni, da je podpora medregionalnemu sodelovanju (vidik C) odličen instrument za spodbujanje izmenjave izkušenj in sodelovanja lokalnih in regionalnih oblasti na področju kohezijske politike; poziva k temu, da se rezultati izmenjave izkušenj bolj kot doslej uporabijo za lokalne in regionalne strategije razvoja (izkoristek).

ODBOR REGIJ

Namen ETS in tematska osredotočenost

9.

vendarle ugotavlja, da bi moralo evropsko teritorialno sodelovanje predvsem:

reševati probleme vseh zadevnih regij, in sicer na podlagi sodelovanja,

imeti vlogo učinkovitega mehanizma za izmenjavo dobre prakse in učenje,

skrbeti, da je rešitev konkretnega problema učinkovitejša zaradi učinka ekonomije obsega in doseganja kritične mase,

izboljšati upravljanje z usklajevanjem sektorskih politik, ukrepov in naložb na čezmejni in nadnacionalni ravni,

prispevati k varnosti in stabilnosti ter vzpostavitvi medsebojno koristnih odnosov,

po potrebi prispevati k podpori rasti, zaposlovanju in upravljanju, ki temelji na varovanju ekosistema,

kakor je navedeno v obrazložitvenem memorandumu predloga obravnavane uredbe;

10.

meni, da bi moralo zato evropsko teritorialno sodelovanje prispevati k temu, da se na evropski ravni spodbudi občutek pripadnosti in medsebojne povezanosti, odpravijo predsodki in razvijejo zadevne regije. Odbor v skladu s tem meni, da tematske osredotočenosti ni mogoče avtomatsko uporabiti za evropsko teritorialno sodelovanje ter da je treba upoštevati doseženo raven in potencial različnih regij, ne pa si prizadevati za uporabo univerzalnega pristopa (angl. one size fits all) ali z drugimi besedami imeti istih prednostnih nalog za vse. Nasprotno, prizadevati si je treba za krajevno pogojeni pristop (angl. place based approach). Odbor regij izraža zaskrbljenost, da v primeru, če bi bilo evropsko teritorialno sodelovanje in zlasti čezmejno sodelovanje strogo osredotočeno na glavne prednostne naloge strategije Evropa 2020 in na tematske cilje, s tem sodelovanjem ne bi bilo mogoče uresničiti njegove posebne in edinstvene vloge ter bi postalo zgolj različica osnovne kohezijske politike, pri kateri se nepovratna sredstva razdeljujejo na drugačen način;

11.

poziva k temu, da se demografske spremembe in njihove posledice za storitve splošnega pomena ter trajnostni regionalni razvoj vključijo v ETS kot samostojna področja. Prednost bi bilo treba nameniti novim oblikam partnerstva med mesti in podeželjem kot temelju teritorialne kohezije na regionalni ravni (v skladu s teritorialno agendo 2020). Poleg tega manjkajo pomembne teme, kot so turizem, podnebju prijazen pomorski promet in kultura;

12.

meni, da je pri čezmejnem sodelovanju bistveno opredeliti razvojni potencial vseh čezmejnih območij glede na raven, ki jo zadevne regije trenutno dosegajo. Evropsko teritorialno sodelovanje in zlasti čezmejno sodelovanje ne bi smelo biti prednostno usmerjeno k izvajanju strategije Evropa 2020, temveč bi moralo biti namenjeno predvsem vzpostavitvi pogojev za njeno čim širšo in s tem vseevropsko udejanjenje. Zato bi sploh pri programih čezmejnega sodelovanja morala obstajati možnost izbire več tematskih ciljev, ki pa ne bi smeli biti omejeni z usmeritvami, ki bi bile zanje predhodno določene;

13.

ugotavlja, da je mogoče trajno teritorialno kohezijo doseči le, če nam uspe pritegniti ljudi in regije ter jih vključiti v sodelovanje. Zato je treba omogočiti, da se bodo s programi ETS še naprej podpirali tudi ukrepi na področju civilne družbe in kulture (npr. konkretni projekti izmenjav). Sedanji programi vsebujejo že zelo uspešne primere. Zato Odbor poziva k ustrezni dopolnitvi tematskih ciljev;

14.

pozdravlja predlog Komisije, da se pri nadnacionalnem sodelovanju zagotovi kontinuiteta; vendar izraža kritiko, ker naj bi bila dodatna prednostna naložba v okviru nadnacionalnega sodelovanja zgolj razvoj in izvajanje makroregionalnih strategij in strategij za morske bazene. Glede na številne izzive, s katerimi se danes soočajo regije, in pomanjkljivosti tudi druge regije, območja in funkcionalna območja potrebujejo ustrezne prednostne naložbe;

15.

se strinja, da bi moral biti cilj medregionalnega sodelovanja povečanje učinkovitosti kohezijske politike s spodbujanjem izmenjave izkušenj med regijami in izkoriščanjem rezultatov te izmenjave v okviru cilja naložbe v rast in nova delovna mesta. Odbor meni, da mora biti ta izmenjava izkušenj široko zastavljena in se ne sme uporabljati zgolj kot dopolnitev 7. okvirnega programa;

16.

meni, da mora imeti Odbor regij aktivno vlogo pri spodbujanju ETS ter ugotavljanju in odpravi ovir za njegovo izvajanje, in sicer tako, da bo čim več sinergij z drugimi področji kohezijske politike.

ODBOR REGIJ

Dodeljevanje finančnih sredstev in stopnje sofinanciranja

17.

pozdravlja predlog za povečanje sredstev, predvidenih za evropsko teritorialno sodelovanje;

18.

meni, da ni smotrno, če je stopnja sofinanciranja, ki je za operativne programe v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje, kakor je določen v splošni uredbi, predlagana v višini 75 %, nižja od stopnje sofinanciranja, ki je v okviru cilja naložbe za rast in delovna mesta predvidena za manj razvite regije. Zaradi nižje stopnje sofinanciranja bi utegnili programi evropskega teritorialnega sodelovanja v manj razvitih regijah za te regije postati nezanimivi. Odbor meni, da ta razlika ni upravičena, in poziva k temu, da se stopnja sofinanciranja za oba cilja določi pri 85 %; poleg tega meni, da ni upravičeno, da bi se za dodatno pomoč medregionalnemu sodelovanju v najbolj oddaljenih regijah uporabljala stopnja sofinanciranja v višini 50 %, in poziva k temu, da se določi pri 85 %;

19.

poudarja, da sofinanciranja ne zagotavljajo vedno zgolj programski partnerji, države članice ali drugi javni organi, temveč tudi prejemniki. Zato ni mogoče na splošno od sodelujočih držav članic zahtevati, da se zavežejo k zagotovitvi sofinanciranja, potrebnega za izvajanje posameznih programov sodelovanja. Zato bi bilo treba v predlogu Komisije to izjavo o zavezi črtati;

20.

meni, da morajo zaradi ohranjanja kakovosti sodelovanja še naprej veljati sedanji pogoji, ki se uporabljajo za stopnje sofinanciranja in so določeni v členu 53(3) in (4) Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (splošna uredba), in sicer: „3. Za operativne programe v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje, pri katerih vsaj en udeleženec spada med države članice, katerih povprečni bruto domači proizvod na prebivalca (BDP) za obdobje 2001–2003 ni presegal 85 % povprečja EU-25 v istem obdobju, prispevek iz ESRR ne sme biti višji od 85 % upravičenih izdatkov. Za vse druge operativne programe prispevek iz ESRR ne sme biti višji od 75 % upravičenih izdatkov, ki jih sofinancira ESRR. 4. Za prispevek iz skladov na ravni razvojne prioritete ne veljajo zgornje meje, določene v odstavku 3 in Prilogi III. Vendar so določene, da se zagotovi spoštovanje največjega zneska prispevka iz skladov in največje stopnje prispevka na sklad, določena na ravni operativnega programa“;

21.

meni, da določitev najvišje stopnje sofinanciranja za vsako razvojno prioriteto, kakor je predvideno v splošni uredbi, ni primerna. V okviru različnih razvojnih prioritet bi morala obstajati možnost diferenciacije zneskov sofinanciranja, s čimer bi spodbudili upravičence k uresničevanju določenih strateških prednostnih nalog. V vsakem programu bi bilo treba stopnjo sofinanciranja določiti za vsak ukrep posebej glede na njegovo vrsto, pri čemer pa vsi ukrepi ne bi smeli biti upravičeni do najvišje stopnje pomoči;

22.

se strinja, naj se za programe sodelovanja, v katere so vključene najbolj oddaljene regije, nameni najmanj 150 % podpore, ki so je iz ESRR prejeli v obdobju 2007–2013, in naj se poleg tega sodelovanju najbolj oddaljenih regij nameni 50 milijonov EUR iz sredstev za medregionalno sodelovanje;

23.

poziva, naj se določijo posebni pogoji za območja, ki so bila do 30. aprila 2004 ali do 31. decembra 2006 na zunanjih mejah Skupnosti in so na ta dan prenehala biti taka, kakor v skladu s členom 52 Uredbe (ES) št. 1083/2006 (splošna uredba) velja za sedanje programsko obdobje. Sedem let pomoči ne bi mogli šteti kot dovolj dolgo obdobje, v katerem bi bilo mogoče rešiti probleme, s katerimi se soočajo ta območja. Odbor opozarja, da povečanje pomoči za območja na nekdanjih mejah EU ustreza ne le cilju izboljšanja gospodarske ravni teh regij, temveč ima prav tako velik vpliv na oblikovanje evropske identitete in medsebojne povezanosti, pa tudi na odpravo predsodkov.

ODBOR REGIJ

Programiranje

24.

izraža kritiko, ker zahteve iz člena 7(2)(a) v primerjavi s sedanjim obdobjem financiranja ustvarjajo precejšnje dodatno breme pri programiranju brez opazne dodane vrednosti;

25.

opozarja, da ETS zaradi njegove večstranske narave ni mogoče upravljati s pogodbami o partnerstvu. Zato ga je treba izrecno izključiti iz področja njegove uporabe;

26.

meni, da je zelo pomembno, da se pripravi direktiva o konkretni uporabi pravil o državni pomoči pri programih ETS, in poziva k temu, da se k možnim upravičencem do ukrepov čezmejnega in nadnacionalnega sodelovanja prištejejo tudi zasebni akterji, predvsem mala in srednje velika podjetja (MSP), če s tem soglašajo vse države članice, ki jih program zadeva;

27.

poziva k temu, da se pri opredelitvi ciljnih skupin za programe ETS bolj upoštevajo po Evropi zelo različne upravne strukture na regionalni in lokalni ravni. Cilj mora biti večje upoštevanje različnih organizacijskih oblik javnih akterjev v regijah držav članic. Pred vsem se ne sme zgoditi, da bi bili javni organi izključeni iz sodelovanja pri programu zaradi zasebno-pravne organizacijske strukture.

ODBOR REGIJ

Spremljanje in sodelovanje

28.

ugotavlja, da so obveznosti poročanja povečane, tako glede obsega kot pogostosti poročil, in poziva k omejitvi teh obveznosti na minimum. Zato zavrača skrajšanje roka za letno poročilo o izvajanju s 30. junija, kot je veljalo doslej, na 30. april naslednjega leta. Usklajevanje z več partnerji v več jezikih pri programih pomeni več dela in torej zahteva več časa;

29.

pozdravlja določitev skupnih kazalnikov realizacije in rezultatov, ki bodo omogočili učinkovitejše uresničevanje ciljev in večjo osredotočenost na učinek ter horizontalno oceno izvajanja programov. Vendar kazalniki, predlagani v prilogi k uredbi o ETS, veliko premalo upoštevajo specifične zahteve ETS in ne dajejo dovolj možnosti za opis ali merjenje kakovosti ETS. Zato Odbor poziva k reviziji seznama kazalnikov, ki morajo biti takšni, da bodo omogočili ustrezno ponazoritev posebnih dosežkov ETS;

30.

načeloma pozdravlja omejitev zneska za tehnično pomoč na 6 % skupnega zneska, ki mora hkrati znašati najmanj 1,5 milijona EUR. Vendar pa meni, da je obvezen prehod na sisteme elektronske izmenjave podatkov pri izmenjavi vseh informacij v okviru tehnične pomoči do 31. decembra 2014 problematičen.

ODBOR REGIJ

Upravljanje, nadzor in akreditacija

31.

se zavzema za načelno ohranitev upravnih struktur za izvajanje operativnih programov, ki so se uveljavile v obdobju financiranja 2007–2013, za njihovo kontinuiteto ter jasnejšo razdelitev nalog in pristojnosti različnih organov v okviru izvajanja programa;

32.

pozdravlja možnost združitve nalog upravnega in revizijskega organa (člen 113 uredbe o splošnih določbah), vendar se ne strinja s tem, da bi bila ta združitev pri ETS obvezna (člen 22 uredbe o ETS), in izrecno nasprotuje predvideni akreditaciji upravnih in nadzornih organov.

ODBOR REGIJ

Usklajevanje med skladi

33.

pozdravlja prizadevanja za boljše usklajevanje med programi evropskega teritorialnega sodelovanja in drugimi instrumenti kohezijske politike; v skladu s tem je treba povečati donosnost financiranja projektov sodelovanja s strani EU z razširjanjem rezultatov teh projektov, pri čemer si je treba prizadevati za multiplikacijo njihovih učinkov in preprečevati podvajanje ukrepov, ki so bili že izvedeni in preverjeni;

34.

kljub temu ugotavlja, da je za vzpostavitev mehanizma za zagotavljanje usklajenosti skladov in drugih instrumentov treba doseči usklajevanje teh skladov in instrumentov na ravni EU in pri izvajanju v različnih državah članicah. Vzpostaviti je treba enake in usklajene postopke, pa tudi enako upravljanje, nadzor spremljanja, uveljavljanje stroškov, načine predstavljanja kazalnikov itd. Zelo koristno bi bilo tudi zagotoviti usklajevanje med različnimi državami, saj število držav, ki sodelujejo v programih evropskega regionalnega sodelovanja, nenehno narašča. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti še usklajevanju z zunanjimi finančnimi instrumenti. Odbor poziva Komisijo, naj pripravi metodologijo za usklajevanje programov;

35.

ugotavlja, da predlog uredbe o Socialnem skladu (COM(2011) 607 final) v členu 10 obravnava nadnacionalno sodelovanje in se nanaša na isto časovno obdobje kot uredba o ETS, le da ne vsebuje nikakršne povezave z njo. Vendar Odbor meni, da je najbolj pomembno prav usklajevanje med evropskim teritorialnim sodelovanjem, financiranim iz ESRR, in sodelovanjem, financiranim iz ESS, saj je mogoče z ustreznim združevanjem dejavnosti obeh skladov doseči potrebne sinergije. Pričakujemo lahko, da bodo dejavnosti, ki se na splošno izvajajo v okviru ESS, zlasti v zvezi s čezmejnim sodelovanjem, izjemno učinkovite, saj je mogoče ugotoviti, da je v čezmejnih območjih sosednjih držav stanje na trgu dela, na področju socialnih problemov itd. podobno. Tematske dejavnosti ESS so zelo pomemben del vseh programov evropskega teritorialnega sodelovanja, zato Odbor Komisijo poziva, naj usklajevanju teh dejavnosti nameni ustrezno pozornost. Če za intenzivnejše usklajevanje ne bo poskrbljeno, bi bilo treba vsaj omogočiti, da se v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja iz ESRR financirajo tematske dejavnosti, ki izhajajo iz ESS;

36.

meni, da bi bilo nov instrument za povezovanje Evrope zelo primerno uskladiti s programi evropskega teritorialnega sodelovanja, saj bi morali biti v tem novem instrumentu upoštevani čezmejni in mednarodni odnosi.

ODBOR REGIJ

Sodelovanje tretjih držav

37.

meni, da je zelo pomembno zagotoviti usklajenost programov evropskega teritorialnega sodelovanja in instrumentov finančne pomoči tretjim državam. V te programe bi bilo treba neposredno vključiti sistem, s katerim bi se ti instrumenti usklajevali z različnimi programi evropskega teritorialnega sodelovanja, da ne bi bilo nobenih ovir za sodelovanje subjektov iz tretjih držav v skupnih projektih. Ta sistem bi moral med drugim omogočiti zagotavljanje skladnosti postopkov, upravičenosti stroškov itd. med programi ETS v državah članicah ter predpristopnimi in sosedskimi programi. Prav tako bi moral poskrbeti, da tretje države za programe, ki sodijo v okvir ETS, zagotovijo dostop, upravljanje in dodelitev zadostnih sredstev iz predpristopnih in sosedskih programov;

38.

se po eni strani strinja, da je treba razjasniti veljavna pravila finančnega upravljanja, načrtovanja, spremljanja, ocenjevanja in nadzora, ki se nanašajo na sodelovanje tretjih držav v programih nadnacionalnega in medregionalnega sodelovanja, po drugi strani pa se tudi strinja, da bi morala biti ta pravila določena v ustreznih programih sodelovanja oziroma v ustreznem finančnem sporazumu med Komisijo, posamezno tretjo državo in državo članico, v kateri ima sedež organ, ki upravlja ustrezen program sodelovanja. Vendar Odbor opozarja na potrebo po prizadevanju, da se v primeru problemov ali nedejavnosti tretje države nadnacionalni in medregionalni programi ne znajdejo v takšnem zaostanku, da bi bila ogrožena celotna izvedba teh programov.

ODBOR REGIJ

Vloga EZTS

39.

poudarja vlogo EZTS kot bistvenega instrumenta za krepitev teritorialnega sodelovanja. Zato tudi ponavlja svoj poziv, da se spremenjena uredba o EZTS, ki za proračun Evropske unije nima posebnih posledic, nemudoma sprejme brez čakanja na sprejetje celotnega zakonodajnega svežnja o kohezijski politiki po letu 2013. Nadalje poziva države članice, naj odpravijo vse upravne ovire, ki v primerjavi z drugimi pravnimi instrumenti bodisi odvračajo od ustanavljanja EZTS bodisi diskriminirajo to možnost, zlasti na področju davkov in zaposlovanja osebja;

40.

ugotavlja, da bi bilo treba države članice brez dvoma spodbujati, naj vlogo organa upravljanja zaupajo EZTS, vendar pa bi morala Evropska komisija predlagati standardne mehanizme za pojasnitev določb člena 25(3) predloga uredbe, saj ta člen državam članicam, na katerih ozemlju je EZTS registriran ali iz katerih je glavni upravičenec, nalaga obveznost, da povrnejo zneske, ki so jih upravičenci iz drugih držav neupravičeno izplačali. Zaradi te obveznosti, naložene državam članicam, na katerih ozemlju je EZTS registriran ali iz katerih je glavni upravičenec, bi lahko zmožnost teh držav, da na EZTS prenesejo svoje pravice upravljanja, močno omejila, saj naj bi jamčile za nekaj, nad čemer dejansko nimajo nadzora. Po mnenju Odbora je zato treba potrditi, da lahko organ iz države članice, v kateri je EZTS registriran, na organ v državi članici, iz katere je upravičenec, ki so mu bila neupravičeno izplačana sredstva, prenese pooblastila za povračilo teh sredstev. Vendar pa je treba uveljaviti pogoje, veljavne v tekočem programskem obdobju, kadar je odgovornost na strani države članice, iz katere je upravičenec, ki mora vrniti neupravičeno prejeta sredstva.

ODBOR REGIJ

Druge ugotovitve

41.

pozdravlja uvedbo pavšalnih zneskov na zaposlenega, saj gre za izredno dober ukrep, ki za upravičence pomeni precejšnjo poenostavitev. Višina pavšalnih zneskov na zaposlenega bi morala biti enaka v vseh državah, v katerih se izvaja dejavnost, saj gre za isto delo. Potrebna bi bila še usklajena metodologija za nadzor in upravičenost izdatkov; vendar zavrača omejitev pavšalnega zneska za zaposlene na največ 15 % vseh stroškov, saj je teritorialno sodelovanje že po naravi zelo kadrovsko intenzivno in navedeni odstotek za stroške osebja je daleč pod sedanjim povprečjem;

42.

meni, da čeprav so zanj varstvo okolja, učinkovita raba virov, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, preprečevanje in obvladovanje tveganj, spodbujanje enakih možnosti, boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, spodbujanje enakosti moških in žensk itd. izjemno pomembni, ni zaželeno, da se za vsak program zahteva opis njihovega upoštevanja. Tovrstne določbe lahko močno zapletejo in zavrejo zlasti izvajanje majhnih programov čezmejnega sodelovanja. Zato Odbor priporoča, da se te določbe ne bi sistematično uporabljale, temveč le takrat, ko je to smiselno in ustrezno zaradi prednostnih nalog in s tem povezanih dejavnosti. Dejansko bi lahko bilo v primeru dejavnosti, ki se v ničemer ne nanašajo na tovrstno problematiko, utemeljevanje uporabe teh določb s tem, da so obvezne, absurdno in nelogično;

43.

ocenjuje, da je pomembno, da upravičenci sodelujejo pri pripravi, izvajanju, zagotavljanju človeških virov in financiranju dejavnosti. Vendar pa se predvsem v primeru manjših projektov, tj. projektov, za katere se iz ESRR dodeli manj kot 35 000 EUR, zaradi obveznosti izpolnjevanja štirih meril sodelovanja lahko otežita njihova priprava in izvedba; zato meni, da ni primerno zahtevati, da morajo ti projekti izpolnjevati ta pogoj; predlaga, naj za te manjše projekte še naprej velja obveznost izpolnjevanja vsaj dveh od štirih meril.

ODBOR REGIJ

Predlogi

44.

zaradi poudarka na usklajevanju, učinkovitosti, odpravljanju razlik in vključevanju predlaga, da se v novem programskem obdobju začnejo izvajati nove pobude, namenjene spodbujanju čezmejnega usklajevanja tematskih strategij in razvoja (prometa, energetike, trgov dela, varstva okolja, znanosti in raziskav itd.) ter oblikovanja celostnih pristopov. Tako bi se na čezmejni ravni pokazali vrzeli, razvojni potencial in celostne rešitve. Da bi lahko poiskali rešitve za tako jasno opredeljeno problematiko in izkoristili odkrit razvojni potencial, bi bilo treba angažirati tako javne kot zasebne subjekte in finančna sredstva iz različnih virov. Za dobro delovanje tega instrumenta se zdi močno zaželeno izkoristiti potencial EZTS in evroregij. Tej pobudi bi bilo treba v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja nameniti zadostna finančna sredstva, da bi lahko zagotovili njeno učinkovitost.

II.   PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Člen 3(1)

Spremeni se tako:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Geografska pokritost

Geografska pokritost

Pri čezmejnem sodelovanju je podpora namenjena regijam Unije na ravni NUTS 3 na vseh notranjih in zunanjih kopenskih mejah, razen regij, zajetih v programih v okviru zunanjih finančnih instrumentov Unije, ter vsem regijam Unije na ravni NUTS 3 na morskih mejah, ki so največ 150 km narazen, brez poseganja v morebitne prilagoditve, potrebne za zagotovitev skladnosti in neprekinjenosti območij programskega sodelovanja iz programskega obdobja 2007–2013.

Pri čezmejnem sodelovanju je podpora namenjena regijam Unije na ravni NUTS 3 na vseh notranjih in zunanjih kopenskih mejah, razen regij, zajetih v programih v okviru zunanjih finančnih instrumentov Unije, ter vsem regijam Unije na ravni NUTS 3 na morskih mejah, ki so največ km narazen, brez poseganja v morebitne prilagoditve, potrebne za zagotovitev skladnosti in neprekinjenosti območij programskega sodelovanja iz programskega obdobja 2007–2013.

Komisija z izvedbenimi akti sprejme seznam čezmejnih območij, ki prejmejo podporo, razčlenjen po programih sodelovanja. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo po svetovalnem postopku iz člena 30(2).

Komisija z izvedbenimi akti sprejme seznam čezmejnih območij, ki prejmejo podporo, razčlenjen po programih sodelovanja. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo po svetovalnem postopku iz člena 30(2).

Navedeni seznam navaja tudi regije na ravni NUTS 3 v Uniji, ki so bile upoštevane pri dodelitvi sredstev ESRR za čezmejno sodelovanje na vseh notranjih mejah in na tistih zunanjih, ki jih zajemajo zunanji finančni instrumenti Unije, kot sta ENI v skladu z Uredbo (EU) št. […]/2012 [Uredba ENI] in IPA v skladu z Uredbo (EU) št. […]/2012 [Uredba IPA].

Navedeni seznam navaja tudi regije na ravni NUTS 3 v Uniji, ki so bile upoštevane pri dodelitvi sredstev ESRR za čezmejno sodelovanje na vseh notranjih mejah in na tistih zunanjih, ki jih zajemajo zunanji finančni instrumenti Unije, kot sta ENI v skladu z Uredbo (EU) št. […]/2012 [Uredba ENI] in IPA v skladu z Uredbo (EU) št. […]/2012 [Uredba IPA].

Države članice lahko ob predložitvi osnutkov programov čezmejnega sodelovanja vložijo vlogo, da se določenemu čezmejnemu območju dodajo dodatne regije na ravni NUTS 3, ki mejijo na regije s seznama iz drugega pododstavka, ter navedejo razloge za to.

Države članice lahko ob predložitvi osnutkov programov čezmejnega sodelovanja vložijo vlogo, da se določenemu čezmejnemu območju dodajo dodatne regije na ravni NUTS 3, ki mejijo na regije s seznama iz drugega pododstavka, .

Obrazložitev

Glede razdalje 300 km (namesto 150 km) se je v praksi izkazalo, da razlogi za čezmejno sodelovanje na morju niso odvisni neposredno od bližine, temveč bolj od medsebojnih odnosov obeh držav. Poleg tega pri današnjih načinih komunikacije in prometnih sredstvih razdalja ni več toliko pomembna.

Glede območij na ravni NUTS 2 so francoske regije, na primer, v glavnem naklonjene ohranitvi območij iz sedanjega programskega obdobja. Ker se razmere v različnih območjih razlikujejo, pa menijo, da bi bilo treba uvesti nekaj prožnosti v opredelitev geografske pokritosti projektov. Zlasti bi bilo treba spodbujati okrepljeno sodelovanje na nadnacionalnih območjih na ravni NUTS 2 (brez spreminjanja njihovih meja) in razširiti geografsko ozemlje nekaterih čezmejnih programov prek ravni NUTS 3 (do ravni NUTS 2, če je to upravičeno in ne da bi vplivali na koncentracijo financiranja v območjih tik ob meji). Komisijo tudi pozivajo, naj preuči nova območja okrepljenega sodelovanja, tj. evroregije.

Predlog spremembe 2

Člen 4(3)

Spremeni se tako:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Viri za evropsko teritorialno sodelovanje

Viri za evropsko teritorialno sodelovanje

Komisija z izvedbenimi akti sprejme en sam sklep, v katerem navede seznam vseh programov sodelovanja ter zneske celotne podpore ESRR po programih in dodelitev zneskov za leto 2014 po programih. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo po svetovalnem postopku iz člena 30(2).

Komisija z izvedbenimi akti sprejme en sam sklep, v katerem navede seznam vseh programov sodelovanja ter zneske celotne podpore ESRR po programih in dodelitev zneskov za leto 2014 po programih. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo po svetovalnem postopku iz člena 30(2).

Na območjih iz 3. pododstavka člena 3(1) in prvega pododstavka člena 3(3) se kot merilo za letno razčlenitev po državah članicah uporabi prebivalstvo.

Na območjih iz 3. pododstavka člena 3(1) in prvega pododstavka člena 3(3) se kot merilo za razčlenitev po uporabi prebivalstvo.

Obrazložitev

Odločno je treba zahtevati dodelitev evropske podpore po programih sodelovanja. Ohranitev sedanjega sistema razčlenitve po državah članicah (ki ta skupni znesek za sodelovanje razdelijo med različna območja, ki jih zadevajo) pomeni dvojno nevarnost: nevarnost neuravnoteženih nacionalnih dodelitev za isto območje in nevarnost, da se uporabi logika „pravičnega povračila“, tj. da vsaka država v nasprotju z logiko sodelovanja pričakuje, da si mora za določeno območje „povrniti“ sredstva vsaj v višini tistih, ki mu jih je dodelila.

Predlog spremembe 3

Člen 4(7)

Spremeni se tako:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Viri za evropsko teritorialno sodelovanje

Leta 2015 in leta 2016 se letni prispevek iz ESRR za programe na podlagi instrumentov ENI in IPA, za katere ni bil Komisiji do 30. junija predložen noben program iz čezmejnih programov in programov za morske bazene na podlagi instrumentov ENI in IPA, v skladu z odstavkom 1(a) dodeli programom čezmejnega sodelovanja na notranjih mejah, v katerih sodeluje zadevna država članica.

Viri za evropsko teritorialno sodelovanje

Leta 2015 in leta 2016 se letni prispevek iz ESRR za programe na podlagi instrumentov ENI in IPA, za katere ni bil Komisiji do 30. junija predložen noben program iz čezmejnih programov in programov za morske bazene na podlagi instrumentov ENI in IPA, v skladu z odstavkom 1(a) dodeli programom čezmejnega sodelovanja , v katerih sodeluje zadevna država članica.

Obrazložitev

V skladu s predlogom Komisije in za razliko od sedanjega stanja se lahko v primeru, da programi niso bili predloženi do roka, neporabljena sredstva iz ESRR uporabijo samo za programe čezmejnega sodelovanja znotraj EU, v katerih sodeluje država članica. Ker bi to lahko ogrozilo sodelovanje regij, ki niso upoštevale roka (tudi če niso krive za to), predlagamo, da se ohrani sedanja praksa.

Predlog spremembe 4

Člen 5

Spremeni se tako:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Tematska osredotočenost

Tematski cilji iz člena 9 Uredbe (EU) št. […]/2012 [Uredba o SD] so osredotočeni, kot sledi:

a)

za vsak program čezmejnega sodelovanja se izberejo največ štirje tematski cilji;

b)

za vsak program nadnacionalnega sodelovanja se izberejo največ štirje tematski cilji;

c)

za programe medregionalnega sodelovanja se lahko v skladu s členom 2(3)(a) izberejo vsi tematski cilji.

Tematska osredotočenost

Tematski cilji iz člena 9 Uredbe (EU) št. […]/2012 [Uredba o SD] so osredotočeni, kot sledi:

a)

za vsak program čezmejnega sodelovanja se izbere največ tematski cilj;

b)

za vsak program nadnacionalnega sodelovanja se izbere največ tematski cilj;

c)

za programe medregionalnega sodelovanja se lahko v skladu s členom 2(3)(a) izberejo vsi tematski cilji.

Obrazložitev

Cilj čezmejnega sodelovanja je z vzpostavitvijo in podporo čezmejnega sodelovanja na vseh področjih človeškega življenja (vključevanje čezmejnih območij) pomagati premostiti slabosti obrobnega položaja obmejnih regij in reševati s tem povezane probleme. Podpora se namenja tudi sodelovanju, katerega cilj je s skupnimi dejavnostmi odpraviti probleme, kot tudi sodelovanju, namenjenemu spodbujanju vključevanja na različnih področjih. Za obmejne regije je zato bistveno, da se čim bolj ohrani velik nabor dejavnosti, ki prejemajo podporo in na splošno sovpadajo s področji čezmejnega sodelovanja.

Enaka obrazložitev kot za program čezmejnega sodelovanja velja tudi za program nadnacionalnega sodelovanja. Za vsakršno vrsto sodelovanja je nujno treba ohraniti čim več možnosti.

Predlog spremembe 5

Člen 6(a)

Spremeni se tako:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Prednostne naložbe

Prednostne naložbe

[…]

[…]

v okviru čezmejnega sodelovanja:

v okviru čezmejnega sodelovanja:

(i)

povezovanje čezmejnih trgov dela, vključno s čezmejno mobilnostjo, skupnimi lokalnimi pobudami na področju zaposlovanja in skupnim usposabljanjem (pri tematskem cilju spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile);

(i)

povezovanje čezmejnih trgov dela, vključno s čezmejno mobilnostjo, skupnimi lokalnimi pobudami na področju zaposlovanja in skupnim usposabljanjem (pri tematskem cilju spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile);

(ii)

spodbujanje čezmejne enakosti spolov in enakih možnosti ter spodbujanje čezmejnega socialnega vključevanja (pri tematskem cilju spodbujanje socialnega vključevanja in boj proti revščini);

(ii)

spodbujanje čezmejne enakosti spolov in enakih možnosti ter spodbujanje čezmejnega socialnega vključevanja (pri tematskem cilju spodbujanje socialnega vključevanja in boj proti revščini);

(iii)

razvijanje in izvajanje skupnih shem za izobraževanje in usposabljanje (pri tematskem cilju vlaganje v spretnosti, izobraževanje in vseživljenjsko učenje);

(iii)

razvijanje in izvajanje skupnih shem za izobraževanje in usposabljanje (pri tematskem cilju vlaganje v spretnosti, izobraževanje in vseživljenjsko učenje);

(iv)

spodbujanje pravnega in upravnega sodelovanja ter sodelovanja med državljani in institucijami (pri tematskem cilju krepitev institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava);

(iv)

spodbujanje pravnega in upravnega sodelovanja ter sodelovanja med državljani in institucijami (pri tematskem cilju krepitev institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava);

 

 

 

 

Obrazložitev

Glej točko 9 političnih priporočil.

Predlog spremembe 6

Člen 6(b)

Spremeni se tako:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

v okviru nadnacionalnega sodelovanja: razvoj in izvajanje makroregionalne strategije in strategije za morske bazene (pri tematskem cilju krepitev institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava).

v okviru nadnacionalnega sodelovanja: razvoj in izvajanje makroregionalne strategije in strategije za morske bazene (pri tematskem cilju krepitev institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava).

Obrazložitev

Glej točko 14 političnih priporočil.

Predlog spremembe 7

Člen 6 – nova alinea c)

Spremeni se tako:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Obrazložitev

Glej točko 11 političnih priporočil.

Predlog spremembe 8

Člen 7(2)(c)

Spremeni se tako:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vsebina programov sodelovanja

Vsebina programov sodelovanja

[…]

[…]

prispevek k celostni strategiji teritorialnega razvoja iz pogodbe o partnerstvu, med drugim:

prispevek k celostni strategiji teritorialnega razvoja iz pogodbe o partnerstvu, med drugim:

(i)

mehanizme, ki zagotavljajo usklajevanje med skladi, EKSRP, ESPR, drugimi instrumenti financiranja na ravni Unije in držav ter z Evropsko investicijsko banko (EIB);

(i)

mehanizme, ki zagotavljajo usklajevanje med skladi, EKSRP, ESPR, drugimi instrumenti financiranja na ravni Unije in držav ter z Evropsko investicijsko banko (EIB);

(ii)

kadar je ustrezno, načrtovan celostni pristop k teritorialnemu razvoju mest, podeželja, obalnih območij in območij s posebnimi teritorialnimi značilnostmi, zlasti izvedbene pogoje iz členov 28 in 29 Uredbe (EU) št. […]/2012 [Uredba o SD];

(ii)

kadar je ustrezno, načrtovan celostni pristop k teritorialnemu razvoju mest, podeželja, obalnih območij in območij s posebnimi teritorialnimi značilnostmi, zlasti izvedbene pogoje iz členov 28 in 29 Uredbe (EU) št. […]/2012 [Uredba o SD];

(iii)

kadar je ustrezno, seznam mest, kjer naj bi se izvajali celostni ukrepi za trajnostni razvoj mest, in okvirno letno dodelitev podpore ESRR za te ukrepe;

(iii)

kadar je ustrezno, seznam mest, kjer naj bi se izvajali celostni ukrepi za trajnostni razvoj mest, in okvirno letno dodelitev podpore ESRR za te ukrepe;

(iv)

opredelitev območij, na katerih se bo izvajal lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

(iv)

opredelitev območij, na katerih se bo izvajal lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

(v)

kadar je ustrezno, prispevek načrtovanih ukrepov k makroregionalnim strategijam in strategijam za morske bazene;

(v)

kadar je ustrezno, prispevek načrtovanih ukrepov k makroregionalnim strategijam in strategijam za morske bazene;

Obrazložitev

Kar zadeva navedbo informacij o posebnih oblikah podpore regionalnega razvoja, kot so opisane v členu 7(2)(c), menimo, da je to na ravni programskega dokumenta primerno in obvezno samo, kadar se bodo ti mehanizmi aktivno uporabljali v okviru operativnega programa ali kadar obstaja drug razlog za vključitev opisa prispevka v programski dokument. Zato za programe ETS ne bi smelo veljati, da je treba obvezno opisati prispevek teh področij, ampak bi bilo treba to storiti samo takrat, ko je to primerno in ustrezno, v skladu s smislom določb, predvidenih v kompromisnem predlogu danskega predsedstva v zvezi s splošno uredbo (člen 87(2)) za programe cilja 1.

Predlog spremembe 9

Člen 7(2)(g)(iv)

Spremeni se tako:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

postopek za ustanovitev skupnega sekretariata;

postopek za ustanovitev skupnega sekretariata ;

Obrazložitev

Ustanovitev posredniških organov se je izkazala za zelo učinkovito rešitev pri številnih programih. Zato Odbor regij poziva, naj se ta možnost ohrani v primerih, ko se je izkazala za uspešno.

Predlog spremembe 10

Člen 11(2)

Spremeni se tako:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Izbira dejavnosti

Izbira dejavnosti

[…]

[…]

Dejavnosti, izbrane v okviru čezmejnega in nadnacionalnega sodelovanja, vključujejo upravičence iz najmanj dveh sodelujočih držav, od tega je vsaj eden iz države članice. Dejavnost se lahko izvaja samo v eni državi, če koristi programskemu območju.

Dejavnosti, izbrane v okviru čezmejnega sodelovanja, vključujejo upravičence iz najmanj dveh sodelujočih držav, od tega je vsaj eden iz države članice. Dejavnost se lahko izvaja samo v eni državi, če koristi programskemu območju.

Dejavnosti, ki se nanašajo na medregionalno sodelovanje iz člena 2(3)(a) in (b), vključujejo upravičence iz najmanj treh držav, od katerih sta najmanj dve državi članici.

Dejavnosti, ki se nanašajo na medregionalno sodelovanje iz člena 2(3)(a) in (b), vključujejo upravičence iz najmanj treh držav, od katerih sta najmanj dve državi članici.

 

Obrazložitev

Glede na predlog Komisije nadnacionalno sodelovanje deluje na podoben način kot čezmejno sodelovanje, tj. upravičenci so lahko samo iz dveh držav, dejavnosti pa se lahko izvajajo samo v eni državi. Menimo, da s tako zastavljenim sodelovanjem ne bi bilo mogoče zadostiti njegovi nadnacionalni razsežnosti in da bi se v tem primeru morala uporabljati pravila medregionalnega sodelovanja iz tega člena.

Poleg tega so številni obstoječi programi nadnacionalnega sodelovanja namenjeni samo najbolj oddaljenim regijam. Zelo problematično bi bilo, če bi zahtevali, da v okviru teh programov sodelujejo upravičenci iz treh držav.

Predlog spremembe 11

Člen 11(4)

Spremeni se tako:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Upravičenci sodelujejo pri razvoju, izvajanju, zagotavljanju osebja in financiranju dejavnosti.

Upravičenci sodelujejo pri razvoju, izvajanju, zagotavljanju osebja in financiranju dejavnosti. .

Obrazložitev

Treba je omiliti merila za opredelitev čezmejnega značaja, zlasti za manjše projekte, ki omogočajo izvedbo številnih kakovostnih projektov, ki nedvomno prispevajo k razvoju čezmejnih odnosov, vendar pa težko izpolnijo vsa štiri merila.

Predlog spremembe 12

Člen 15

Spremeni se tako:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Kazalniki za cilj evropsko teritorialno sodelovanje

Kazalniki za cilj evropsko teritorialno sodelovanje

Skupni kazalniki iz Priloge k tej uredbi se uporabljajo, kadar je ustrezno in v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) št. […]/2012 [Uredba o SD]. Izhodišče zanje se določi pri nič in zbirni cilji se določijo za leto 2022.

kupni kazalniki iz Priloge k tej uredbi se uporabljajo, kadar je ustrezno in v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) št. […]/2012 [Uredba o SD]. Izhodišče zanje se določi pri nič in zbirni cilji se določijo za leto 2022.

[…]

[…]

Obrazložitev

Skupne kazalnike iz navedene priloge je treba obravnavati zgolj kot vzorce. Od primera do primera bi bilo treba ugotoviti, ali kazalniki ustrezajo programu, cilju in prednostni nalogi. Rešitev vprašanja kazalnikov s tako splošno določbo ne zagotavlja učinkovitosti niti zadevnega programa niti dejavnosti. Poleg tega kazalniki iz priloge vnaprej določajo prednostne naloge in vrste dejavnosti za vse programe.

Predlog spremembe 13

Člen 16

Spremeni se tako:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Tehnična pomoč

Znesek ESRR, dodeljen za tehnično pomoč, je omejen na 6 % skupnega zneska, ki se dodeli programom sodelovanja, vendar znaša najmanj 1 500 000 EUR.

Tehnična pomoč

Znesek ESRR, dodeljen za tehnično pomoč, je omejen na 6 % skupnega zneska, ki se dodeli programom sodelovanja, vendar znaša najmanj 1 500 000 EUR.

Obrazložitev

Štirje vseevropski projekti teritorialnega sodelovanja (ESPON, INTERACT, INTERREG IV C in URBACT) seveda stanejo manj kot naložbeni projekti, vendar pa so upravni stroški višji zaradi narave dejavnosti (študije, strokovna poročila, izmenjava najboljših praks).

Predlog spremembe 14

Člen 18

Spremeni se tako:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Stroški za osebje pri dejavnosti se lahko izračunajo kot pavšalni znesek v višini do 15 % neposrednih stroškov, ki niso stroški za osebje pri navedeni dejavnosti.

Stroški za osebje pri dejavnosti se lahko izračunajo kot pavšalni znesek v višini do % neposrednih stroškov, ki niso stroški za osebje pri navedeni dejavnosti.

Obrazložitev

Glej točko 41 političnih priporočil.

Predlog spremembe 15

Člen 19 – nov odstavek 4

Spremeni se tako:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Upravičenost dejavnosti v programih sodelovanja glede na lokacijo

Upravičenost dejavnosti v programih sodelovanja glede na lokacijo

 

[…]

 

   

Obrazložitev

Veljavna uredba sicer dovoljuje uporabo „pravil o prožnosti“ v okviru programov čezmejnega sodelovanja, vendar pa države članice (ali organi upravljanja in nacionalni organi) pogosto te možnosti pri pripravi programov niso izkoristile. To otežuje izvajanje projektov v večstranskem regionalnem okviru, kot so evroregije.

Predlog spremembe 16

Člen 26

Spremeni se tako:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Raba EUR

Raba EUR

Z odstopanjem od člena 123 Uredbe (EU) št. […]/2012 [Uredba o SD] upravičenci izdatke, nastale v valuti, ki ni EUR, preračunajo v EUR v mesecu, v katerem je izdatek nastal.

Z odstopanjem od člena 123 Uredbe (EU) št. […]/2012 [Uredba o SD] upravičenci izdatke, nastale v valuti, ki ni EUR, preračunajo v EUR v mesecu, v katerem je izdatek .

Preračun preveri organ upravljanja ali nadzornik v državi članici ali tretji državi, v kateri ima upravičenec sedež.

Preračun preveri organ upravljanja ali nadzornik v državi članici ali tretji državi, v kateri ima upravičenec sedež.

Obrazložitev

Odbor meni, da mora biti dan, izbran za preračun nacionalne valute v EUR, dan predložitve izdatkov v kontrolo v skladu s členom 114(4)(a) splošne uredbe (uporabi se menjalni tečaj, ki velja za zadevni mesec). Čeprav je to tehnično vprašanje, menimo, da sedanje določbe, po katerih se preračun opravi na podlagi menjalnega tečaja za obdobje, ko izdatki nastanejo, niso dobro premišljene in utegnejo povzročiti zaplete (in s tem povečati nevarnost napak), zlasti če upoštevamo, da se izdatki, predloženi v kontrolo, običajno nanašajo na različna obdobja. Pri predložitvi enega samega paketa izdatkov bi bilo za preračun tako uporabljenih več različnih menjalnih tečajev. Tehnično najpreprostejša in najmanj tvegana rešitev se torej zdi preračun vseh predloženih izdatkov po enotnem menjalnem tečaju, ki velja za mesec, v katerem so bili izdatki predloženi v kontrolo. S predlagano spremembo bi poleg tega upravičencem omogočili več gotovosti glede količine dodeljenih sredstev, saj bi skrajšali čas od preračuna nacionalne valute v EUR do izplačila nepovratnih sredstev.

V Bruslju, 19. julija 2012

Predsednica Odbora regij

Mercedes BRESSO


13.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 277/110


Mnenje Odbora regij – Letališki sveženj

2012/C 277/11

ODBOR REGIJ

pozdravlja cilj, da se ustvarijo potrebni okvirni pogoji za učinkovito uporabo obstoječe infrastrukture, vendar ugotavlja, da je treba sprejeti dodatne ukrepe za ustrezno zadovoljitev naraščajočih potreb po zmogljivostih. Zlasti je treba dograditi infrastrukturo na preobremenjenih letališčih, bolj upoštevati proste zmogljivosti regionalnih letališč, odločno spodbuditi oblikovanje enotnega evropskega zračnega prostora ter zagotoviti konkurenčen čas obratovanja, tudi v nočnih urah;

opozarja na potrebo po izboljšanju intermodalnih povezav med letališči in drugimi vrstami prevoza. To bo povečalo konkurenčnost in zagotovilo zadostno povezanost regij z evropskim in svetovnim letalskim omrežjem;

se strinja, da je treba v okviru uravnoteženega pristopa izbrati stroškovno najbolj učinkovit ukrep, da se dosežejo zastavljeni cilji zmanjšanja hrupa, vendar meni, da predvidena pravica Evropske komisije, da pregleda omejitve obratovanja pred njihovo uvedbo in po potrebi njihovo uvedbo odloži, presega obseg pristojnosti, ki jih lahko ima Komisija v skladu z načelom subsidiarnosti. Omejitve obratovanja morajo določiti regionalne oblasti, in sicer ob upoštevanju lokalnih razmer in posebnosti. Dodatna pravica Evropske komisije do pregleda ni niti potrebna niti sorazmerna;

pozdravlja cilj nadaljnje liberalizacije trga za storitve zemeljske oskrbe. To bo povečalo konkurenco in nenazadnje tudi kakovost storitev na letališčih EU. Za preprečitev škodljivih učinkov na obstoječa delovna razmerja, varnost letalskega prometa in zmogljivosti letališč je treba omogočiti, da se na letališčih ustrezno upoštevajo lokalne posebnosti;

pozdravlja pristop Evropske komisije, da uvede tržne instrumente za optimalno izkoriščanje omejenih infrastrukturnih zmogljivosti na preobremenjenih letališčih, vendar poudarja, da je treba še naprej ohraniti povezavo regij z letalskim omrežjem.

Poročevalec

g. WERNER (DE/ALDE), državni sekretar v ministrstvu za gospodarske zadeve, delo in promet zvezne dežele Saške

Referenčni dokumenti

 

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij:

„Letališka politika v Evropski uniji – obravnavanje zmogljivosti in kakovosti za spodbujanje rasti, povezljivosti in trajnostne mobilnosti“

COM(2011) 823 final

 

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju pravil in postopkov glede uvedbe s hrupom povezanih omejitev obratovanja na letališčih Unije v okviru uravnoteženega pristopa ter razveljavitvi Direktive 2002/30/ES

COM(2011) 828 final

 

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah zemeljske oskrbe na letališčih Unije in razveljavitvi Direktive Sveta 96/67/ES

COM(2011) 824 final

 

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Evropske unije

COM(2011) 827 final

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve (COM(2011) 823 final)

1.

se strinja, da so letališča nepogrešljiv sestavni del sodobnega in zmogljivega prometnega omrežja. Zagotavljajo pomembne spodbude za gospodarski razvoj, trg dela in turizem v posameznih regijah. Prav tako krepijo teritorialno kohezijo v Evropski uniji;

2.

se strinja, da vse več državljanov EU predvsem ponoči trpi zaradi hrupa, ki ga povzročajo letala na letališčih, zato je nujna strategija za aktivno upravljanje s hrupom, da se ublažijo neželene posledice;

3.

podpira cilj Evropske komisije, v skladu s katerim je treba čim bolj izkoristiti in povečati potencial letalskega prometa, zlasti njegove napovedane rasti;

4.

poudarja, da bi lahko EU spodbujala naložbe v posodabljanje letališkega omrežja in gradnjo novih letališč zlasti z uporabo inovativnih finančnih instrumentov ter tako zagotovila trajno gospodarsko rast EU in izboljšala svoje gospodarske povezave s preostalim svetom;

5.

meni, da so zmogljivosti letališke infrastrukture ter stalno naraščajoče potrebe po potovanju in prevozu v vedno večjem neskladju. Že danes so nekatera evropska letališča preobremenjena ali pa delujejo na meji zmogljivosti. Novih zmogljivosti, zlasti na vozliščih, ni mogoče zagotavljati v takšnem obsegu, kot ga zahteva povpraševanje. Zato je verjetno, da se bodo omejitve zmogljivosti v naslednjih letih še povečale;

6.

pozdravlja cilj, da se odpravijo vedno večje omejitve zmogljivosti ter ustvarijo potrebni okvirni pogoji za učinkovito uporabo obstoječe infrastrukture. Vendar Odbor opozarja, da ukrepi, predlagani v letališkem svežnju, ne zadostujejo;

7.

opozarja, da je na številnih regionalnih letališčih dovolj infrastrukturnih zmogljivosti za učinkovito razbremenitev letališč, na katerih so zmogljivosti omejene, s čimer se lahko izboljša povezanost regij;

8.

ugotavlja, da je treba sprejeti dodatne ukrepe za ustrezno zadovoljitev naraščajočih potreb po zmogljivostih. Zlasti je treba dograditi infrastrukturo na preobremenjenih letališčih, bolj upoštevati proste zmogljivosti regionalnih letališč, odločno spodbuditi oblikovanje enotnega evropskega zračnega prostora ter zagotoviti konkurenčen čas obratovanja, tudi v nočnih urah; Poleg tega je treba odločno podpirati majhna regionalna letališča za dopolnitev velikih letališč in čim boljši izkoristek obstoječe infrastrukture;

9.

opozarja na potrebo po izboljšanju intermodalnih povezav med letališči in drugimi vrstami prevoza. To bo povečalo konkurenčnost in zagotovilo zadostno povezanost regij z evropskim in svetovnim letalskim omrežjem;

10.

meni, da je učinkovitejše dodeljevanje slotov ustrezen način za bolj optimalno izkoriščanje omejenih infrastrukturnih zmogljivosti na preobremenjenih letališčih. Pozdravlja pristop Evropske komisije, da v ta namen uvede tržne instrumente, pri čemer je treba paziti, da se ohrani povezava regij z letalskim omrežjem;

11.

zagovarja predlog o preoblikovanju pravil in postopkov za uvedbo s hrupom povezanih omejitev obratovanja. Cilj uskladitve postopkov pri uporabi uravnoteženega pristopa naj bi v skladu z Direktivo 2002/49/ES o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa z dne 25. junija 2002 izboljšal raven zaščite oseb, ki so izpostavljene hrupu zračnega prometa;

12.

pozdravlja cilj nadaljnje liberalizacije trga za storitve zemeljske oskrbe. To bo povečalo konkurenco in nenazadnje tudi kakovost storitev. Za preprečitev škodljivih učinkov na obstoječa delovna razmerja, varnost letalskega prometa in zmogljivost letališč je treba omogočiti, da se na letališčih ustrezno upoštevajo lokalne posebnosti. Poleg tega je treba zagotoviti, da predpisi ne bodo povzročali neenake obravnave podjetij za opravljanje teh storitev. Cilj Evropske komisije, da se prepreči izkrivljanje konkurence, bo mogoče doseči le, če bodo za vse udeležence veljali enaki pogoji;

13.

izraža zaskrbljenost nad predlogi Komisije in tudi obsežnejšimi predlogi splošnega pristopa Sveta za regulacijo pristojbin za infrastrukturo za zemeljsko oskrbo v skladu z in tudi ob preseganju določb direktive o letaliških pristojbinah (Direktive 2009/12/ES). Tovrstne pristojbine običajno zajemajo zelo majhen delež celotnih letaliških dohodkov, zlasti na regionalnih letališčih, ki so komaj nad novo predlaganim pragom 2 milijonov prepeljanih potnikov letno, in tudi v absolutnem smislu predstavljajo majhne zneske. Upravni stroški lahko precej presegajo vsakršne morebitne koristi, saj so letališča že zavezana stvarno in pregledno določiti tovrstne pristojbine;

14.

poudarja pomen splošnega letalstva za zračni promet v EU. To omogoča podjetnikom, ki ustvarjajo bogastvo in delovna mesta, da potujejo s kar največjo prožnostjo, in povečuje gospodarsko moč obrobnih in najbolj oddaljenih regij. To je še posebej pomembno pri preučevanju vprašanja slotov in dostopnosti letališč;

S hrupom povezane omejitve obratovanja (COM(2011) 828 final)

15.

pozdravlja cilj natančnejše določitve pravil in postopkov za uvedbo s hrupom povezanih omejitev obratovanja ter preglednejšega postopka ocenjevanja. S tem se bo odpravila do zdaj neenotna uporaba direktive v državah članicah. Poleg tega bodo osebe, ki so izpostavljene hrupu zračnega prometa, deležne primerljive ravni zaščite pred hrupom. Vendar Odbor ugotavlja, da predlog uredbe zlasti glede ocenjevanja hrupa in analize stroškovne učinkovitosti še ni združljiv z Direktivo 2002/49/ES o ocenjevanju in uprav