ISSN 1977-1045

doi:10.3000/19771045.C_2012.225.slv

Uradni list

Evropske unije

C 225

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 55
27. julij 2012


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

I   Resolucije, priporočila in mnenja

 

MNENJA

 

Odbor regij

 

95. plenarno zasedanje 3. in 4. maja 2012

2012/C 225/01

Mnenje Odbora regij – Strategija širitve in glavni izzivi za obdobje 2011–2012

1

2012/C 225/02

Mnenje Odbora regij – Zelena knjiga o združitvi družine

7

2012/C 225/03

Mnenje Odbora regij – Pregled politike EU o kakovosti zraka in emisijah

11

2012/C 225/04

Mnenje Odbora regij – Zakonodajni predlogi za reformo skupne ribiške politike

20

2012/C 225/05

Mnenje Odbora regij – Aktivno staranje: inovativnost – pametno zdravje – boljše življenje

46

2012/C 225/06

Mnenje Odbora regij – Energetska učinkovitost v mestih in regijah s poudarkom na razlikah med podeželskimi območji in mesti

52

 

III   Pripravljalni akti

 

ODBOR REGIJ

 

95. plenarno zasedanje 3. in 4. maja 2012

2012/C 225/07

Mnenje Odbora regij – Predlog splošne uredbe o skladih skupnega strateškega okvira

58

2012/C 225/08

Mnenje Odbora regij – Predlog uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj

114

2012/C 225/09

Mnenje Odbora regij – Predlog uredbe o Evropskem socialnem skladu

127

2012/C 225/10

Mnenje Odbora regij – Predlog uredbe o Kohezijskem skladu

143

2012/C 225/11

Mnenje Odbora regij – Pregled zakonodajnega okvira TEN-T

150

2012/C 225/12

Mnenje Odbora regij – Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji za obdobje 2014–2020

159

2012/C 225/13

Mnenje Odbora regij – Program Evropske unije za socialne spremembe in inovacije

167

2012/C 225/14

Mnenje Odbora regij – Zakonodajni predlogi o reformi skupne kmetijske politike in politike razvoja podeželja po letu 2013

174

2012/C 225/15

Mnenje Odbora regij – Erasmus za vse

200

2012/C 225/16

Mnenje Odbora regij – Vseevropska telekomunikacijska omrežja

211

2012/C 225/17

Mnenje Odbora regij – Program varstva potrošnikov za obdobje 2014–2020

217

2012/C 225/18

Mnenje Odbora regij – Zdravje za rast: tretji večletni program ukrepov EU za obdobje 2014–2020

223

SL

 


I Resolucije, priporočila in mnenja

MNENJA

Odbor regij

95. plenarno zasedanje 3. in 4. maja 2012

27.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 225/1


Mnenje Odbora regij – Strategija širitve in glavni izzivi za obdobje 2011–2012

2012/C 225/01

ODBOR REGIJ

želi izpostaviti, da so vse države (1), zajete v strategiji širitve, uradno ratificirale Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in Evropsko listino lokalne samouprave, zato jih spodbuja, da izpolnijo in udejanjijo te zaveze;

opozarja na izreden pomen oblikovanja in razvoja upravljanja na več ravneh, neodvisnih medijev in civilne družbe v državah kandidatkah, slednje pa poziva, naj podpirajo spoštovanje državljanskih svoboščin in demokratičnih postopkov v političnem življenju;

poudarja pomen formalnega postopka posvetovanja med pristojnimi nacionalnimi organi ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi na vsaki stopnji širitve EU, s čimer se poveča sodelovanje javnosti in izboljša izvajanje načela subsidiarnosti ter spodbuja približanje državljanom. Posvetovanje prav tako olajša izvajanje zakonodaje in pripomore k boljši izkoriščenosti instrumenta za predpristopno pomoč, pod pogojem, da so predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti dobro seznanjeni s procesom vključevanja;

poziva k ustanovitvi ali okrepitvi organizacij, ki bi združevale lokalne in regionalne oblasti ter sodelovale s sorodnimi organi v državah članicah EU, kar lahko prispeva k izmenjavi izkušenj in pripomore k procesu povezovanja;

izraža pozitivno mnenje v zvezi z aktualnim procesom vključevanja v državah kandidatkah, kar bi bilo treba izkoristiti kot enega izmed elementov v procesu decentralizacije, temelječim na preglednem izvajanju;

poudarja ključni pomen spoštovanja načela dobrososedskih odnosov med državami članicami EU, državami kandidatkami in drugimi državami ter vlogo in pomen oblikovanja čezmejnega in regionalnega sodelovanja med temi državami.

Poročevalec

Stanisław SZWABSKI (EA/PL), predsednik mestnega sveta občine Gdynia

Referenčni dokument

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: strategija širitve in glavni izzivi v obdobju 2011–2012

COM(2011) 666

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

Splošna priporočila

1.

izpostavlja, da je cilj širitve EU razširitev območja mirnega razvoja in sodelovanja v Evropi, zato je Evropska unija pripravljena na pogajanja s katero koli evropsko državo, ki si prizadeva za članstvo, spoštuje demokratične vrednote, ki jim je tudi zavezana, ter izpolnjuje merila za članstvo; opozarja, da je širitev možna le ob zagotovitvi uspešnega vključevanja države pristopnice v Evropsko unijo;

2.

želi izpostaviti, da so vse države (2), zajete v strategiji širitve, uradno ratificirale Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in Evropsko listino lokalne samouprave, zato jih spodbuja, da izpolnijo in udejanjijo te zaveze;

3.

pozdravlja predlog Komisije, da se z intenzivnejšo uporabo instrumenta za predpristopno pomoč spodbudijo in pospešijo reformna prizadevanja, usmerjena k doseganju rezultatov. Po potrebi lahko udeležba lokalnih in regionalnih oblasti pripomore k povečanju absorpcijske sposobnosti in izgradnji zmogljivosti v državi prejemnici ter tako k učinkovitejši uporabi sredstev instrumenta za predpristopno pomoč;

4.

poudarja, da je namen procesa širitve državljanom EU in državam kandidatkam zagotoviti stabilnost in povečano blaginjo ter deljeno odgovornost za oblikovanje vse večjega območja miru, svobode, varnosti in pravice ter notranjega trga in zasledovanje ciljev gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, nediskriminacije, strpnosti, pravičnosti, solidarnosti ter enakosti moških in žensk;

5.

opozarja, da bi morale biti v uspešna in trajna reformna prizadevanja vključene vse ravni družbe. Dobro upravljanje skupaj z modernizacijo javnega sektorja, usklajeno na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, zagotavlja boljše pogoje za širšo in močnejšo demokracijo, večjo preglednost ter sisteme, ki jih manj pestita korupcija in nepotizem. Decentraliziran sistem pomeni več javne odgovornosti, za državljane pa lažje sodelovanje pri odločanju;

6.

opozarja na izreden pomen oblikovanja in razvoja upravljanja na več ravneh, neodvisnih medijev in civilne družbe v državah kandidatkah, slednje pa poziva, naj podpirajo spoštovanje državljanskih svoboščin in demokratičnih postopkov v političnem življenju;

7.

poudarja pomen formalnega postopka posvetovanja med pristojnimi nacionalnimi organi ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi na vsaki stopnji širitve EU, s čimer se poveča sodelovanje javnosti in izboljša izvajanje načela subsidiarnosti ter spodbuja približanje državljanom. Posvetovanje prav tako olajša izvajanje zakonodaje in pripomore k boljši izkoriščenosti instrumenta za predpristopno pomoč, pod pogojem, da so predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti dobro seznanjeni s procesom vključevanja;

8.

poziva k ustanovitvi ali okrepitvi organizacij, ki bi združevale lokalne in regionalne oblasti ter sodelovale s sorodnimi organi v državah članicah EU, kar lahko prispeva k izmenjavi izkušenj in pripomore k procesu povezovanja;

9.

izraža pozitivno mnenje v zvezi z aktualnim procesom vključevanja v državah kandidatkah, kar bi bilo treba izkoristiti kot enega izmed elementov v procesu decentralizacije, temelječim na preglednem izvajanju;

10.

izpostavlja dejstvo, da sta napredek in uspeh procesa širitve odvisna zlasti od vidnega napredka držav kandidatk pri izvajanju reform za izpolnitev københavnskih meril;

11.

poudarja, da je treba pospešiti postopek odobritve makroregionalne strategije jadransko-jonske regije, katere dodana vrednost je olajšati in okrepiti pristopni proces držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk jugovzhodne Evrope k Evropski uniji, je pa tudi priložnost za utrjevanje demokratičnih procesov na ozemljih, ki pripadajo širši sredozemski regiji;

12.

poudarja ključni pomen spoštovanja načela dobrososedskih odnosov med državami članicami EU, državami kandidatkami in drugimi državami ter vlogo in pomen oblikovanja čezmejnega in regionalnega sodelovanja med temi državami;

13.

poziva, naj organi držav, ki zaprosijo za članstvo v EU, v sodelovanju z upravnimi organi na lokalni in regionalni ravni oblikujejo skladne predpise in nacionalne strategije ter da se lokalnim in regionalnim oblastem dajo na voljo sredstva za izvajanje strategij vključevanja marginaliziranih skupin;

14.

poudarja potrebo po izčrpnih in uravnoteženih informacijah v državah kandidatkah o EU, njenih institucijah, procesu vključevanja in spremembah, ki ga ta proces prinaša posameznim državam, pa tudi o izzivih in priložnostih za državljane. Te informacije, ki jih morajo zagotavljati predvsem oblasti držav pristopnic, so nujne za to, da se državljanom omogoči aktivno sodelovanje pri pridruževanju njihove države EU in da se zavedejo koristi morebitnega članstva;

15.

poziva države kandidatke, naj v okviru svojih uradnih zmožnosti prispevajo k razvoju in krepitvi EU in institucij Skupnosti;

16.

izpostavlja, da je potrebno in pomembno, da EU jasno in nedvoumno potrdi svojo zavezanost procesu širitve ter sprejme države kandidatke, ki izpolnjujejo merila za pristop.

HRVAŠKA

ODBOR REGIJ

Napredek Hrvaške v pristopnem procesu EU

17.

z zadovoljstvom pozdravlja podpis pristopne pogodbe s Hrvaško, ki je pomemben trenutek za evropsko povezovanje; če bodo uspešno zaključeni ratifikacijski postopki, bo Odbor regij 1. julija 2013 z veseljem pozdravil Hrvaško kot novo članico;

18.

pozdravlja napredek Hrvaške pri izpolnjevanju meril za članstvo v EU, in sicer od njene vložitve prošnje za članstvo leta 2003 do uspešnega zaključka pogajanj junija 2011 in pozitivnega mnenja Komisije o pristopu Hrvaške iz oktobra 2011;

19.

pozdravlja dejstvo, da sta se Slovenija in Hrvaška dogovorili, da bosta odprto vprašanje meje predložili arbitražnemu sodišču, in z veseljem pričakuje izvajanje dvostranskega arbitražnega sporazuma o meji;

20.

poudarja visoko stopnjo pripravljenosti Hrvaške na članstvo in jo obenem poziva, naj nadalje konsolidira in v celoti izvaja pravni red EU, zlasti kar zadeva pravosodje, boj proti korupciji, izvajanje protidiskriminacijske zakonodaje, politiko konkurence ter svobodo in pluralnost medijev;

21.

pozdravlja pozitivni izid referenduma o pridružitvi Hrvaške EU, ki je potekal januarja 2012.

ISLANDIJA

ODBOR REGIJ

Napredek države kandidatke

22.

pozdravlja napredek v pristopnih pogajanjih z Islandijo; izpostavlja zelo tvorno sodelovanje med Islandijo in EU v okviru EGP in schengenskega območja;

23.

meni, da bi Islandija lahko na podlagi načela lastnih zaslug kmalu postala članica EU, in spodbuja pravočasno nadaljevanje usklajevanja na preostalih področjih politik;

24.

pozdravlja dejstvo, da je Islandija do določene mere uspešno prebrodila svoje gospodarske težave in vztrajno izvaja potrebne reforme;

25.

izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja jasne podpore javnosti procesu vključevanja.

NEKDANJA JUGOSLOVANSKA REPUBLIKA MAKEDONIJA

ODBOR REGIJ

Napredek države kandidatke z Zahodnega Balkana

26.

izraža pozitivno mnenje v zvezi s prizadevanji Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v pristopnem procesu;

27.

pozdravlja ukrepe vlade Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za spodbujanje svojega članstva v EU, vendar izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja učinkovitih ukrepov, da se najde zadovoljiva rešitev za formalno vprašanje glede imena države; treba je ohranjati dobrososedske odnose, tudi s pogajanji o rešitvi vprašanja glede imena države, ki bo sprejemljiva za obe strani, pod okriljem Združenih narodov;

28.

izraža pozitivno mnenje v zvezi z ukrepi za prilagoditev nacionalnega pravnega sistema zakonodaji EU, vendar pa opozarja, da so potrebne nadaljnje reforme na področjih pravosodja, temeljnih pravic žensk in manjšin ter javne uprave;

29.

opozarja na potrebo po boju proti korupciji na visoki ravni in zagotavljanju svobode izražanja v medijih;

30.

se seznanja z napredkom pri sodelovanju med institucijami vlade, različnimi ravnmi lokalne samouprave in nevladnimi organizacijami;

31.

pozdravlja napredek pri izvajanju zakonov o jezikih, decentralizaciji in enakopravni zastopanosti ter spodbuja nadaljnja prizadevanja za soočenje z nenehnimi izzivi, kot so izobraževanje in usklajeni odnosi med vsemi skupnostmi.

ČRNA GORA

ODBOR REGIJ

Napredek države kandidatke z Zahodnega Balkana

32.

ob upoštevanju namere Sveta, da junija 2012 začne pristopna pogajanja, pozdravlja ukrepe, ki jih je Črna gora sprejela za spremembo in prilagoditev zakonodaje v zvezi z reformo javne uprave, urejanjem nacionalnih statističnih podatkov, svobodnimi mediji ter v zvezi z bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Dosežen je bil tudi določen napredek pri spoštovanju človekovih pravic, enakosti spolov in spoštovanju pravic etničnih manjšin;

33.

pozdravlja pobude za zmanjšanje korupcije in priporoča več ukrepov za boj proti korupciji, zlasti na področjih privatizacije, prostorskega načrtovanja, izobraževanja in zdravstvenega varstva ter znotraj lokalnih in regionalnih oblasti;

34.

odločno pozdravlja napredek pri varovanju pravic manjšinskega prebivalstva in njihovo zastopstvo v upravnih in samoupravnih organih;

35.

pozdravlja odločitev o oblikovanju skupnega posvetovalnega odbora kot foruma za dialog med Odborom regij in lokalnimi oblastmi Črne gore.

TURČIJA

ODBOR REGIJ

Napredek države kandidatke

36.

pozdravlja spremembe v smeri demokratizacije političnega življenja in družbe v Turčiji; meni, da mora Turčija vzdrževati dobrososedske odnose, in jo poziva, naj se izogiba kakršnim koli ukrepom proti posameznim državam članicam in njihovim suverenim pravicam, kot je določeno v københavnskih merilih in v pogajalskem okviru med EU in Turčijo z dne 3. oktobra 2005. Izraža nezadovoljstvo nad izjavami Turčije, da namerava zamrzniti odnose s predsedstvom EU v drugi polovici leta 2012, in zagovarja razvoj regionalnega sodelovanja;

37.

izraža razočaranje, ker Turčija še vedno ne izpolnjuje svojih zavez iz Dodatnega protokola k pridružitvenemu sporazumu med Evropsko skupnostjo in Turčijo, ter Turčijo poziva, naj si prizadeva za popolno izvajanje protokola;

38.

z zaskrbljenostjo ugotavlja nizko stopnjo izvajanja zakonodaje v Turčiji, ki je bila sprejeta v skladu s københavnskimi merili; izraža obžalovanje zaradi pomanjkanja jasnega napredka pri oblikovanju lokalnega upravljanja in civilne družbe; kljub temu upa, da bo obstoječi proces ustavne reforme omogočil znaten napredek. Poudarja, da bi morali z vzpostavitvijo skupnega posvetovalnega odbora med Odborom regij ter turškimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi prispevati k temu, da se upoštevajo evropske zahteve na področju decentralizacije;

39.

izraža zaskrbljenost zaradi neustreznega napredka pri svobodi govora, svobodi medijev, verski svobodi, pravicah žensk in spoštovanju pravic manjšin ter pri iskanju pravične rešitve ciprskega vprašanja. Turško vlado poziva, naj aktivno podpre nadaljevanje pogajanj ter sprejme ukrepe za celovito rešitev ciprskega vprašanja;

40.

izraža globoko zaskrbljenost v zvezi s spoštovanjem temeljnih pravic in svoboščin v zakonodaji in praksi – Turčijo poziva k izboljšavam na tem področju; omejevanje svobode medijev v praksi, sodni postopki zoper pisatelje, novinarje, akademike, izvoljene predstavnike in zagovornike človekovih pravic ter pogoste prepovedi dostopa do spletnih strani povzročajo veliko zaskrbljenost, ki jo mora turška vlada odpraviti;

41.

poziva Turčijo, naj okrepi reformo lokalne uprave ter tako zagotovi nadaljnjo decentralizacijo in učinkovitejšo vlogo lokalne in regionalne ravni oblasti. Ključni dejavniki pri tem so obsežnejše in pravičnejše financiranje lokalnega sektorja, sistemi za posvetovanje med različnimi ravnmi v skladu z načeli upravljanja na več ravneh ter večja podpora lokalne ravni pri vključevanju v EU;

42.

izraža zaskrbljenost zaradi močno zmanjšanega zanimanja in kredibilnosti v javnosti in medijih glede članstva Turčije v EU. Zato Evropsko unijo poziva, naj nadaljuje pogajanja, zlasti v okviru „izvedljive agende“, ki naj bi se začela izvajati takoj, ko bo Turčija izpolnila pristopna merila;

43.

izraža pozitivno mnenje v zvezi s predlogom Komisije za razširitev sodelovanja med lokalnimi in regionalnimi oblastmi držav članic EU in sorodnimi turškimi organi;

44.

poudarja interes Odbora regij, da izkoristi obstoječe mehanizme za sodelovanje med EU in Turčijo, čezmejne programe, regionalno sodelovanje in sodelovanje med lokalnimi vladnimi institucijami, da bi oblikovali lokalne oblasti in povečali področje uporabe načela subsidiarnosti in demokratizacije.

ALBANIJA

ODBOR REGIJ

Napredek potencialne države kandidatke

45.

poziva albanske oblasti, naj še naprej izvajajo reforme, saj so se z dosedanjimi reformami le delno približale izpolnitvi københavnskih meril;

46.

opozarja, da je za proces vključevanja ključnega pomena izvajanje načela dobrososedskih odnosov in regionalnega sodelovanja ter oblikovanje demokratičnih postopkov, lokalne samouprave in civilne družbe;

47.

spodbuja albanski vlado in opozicijo, naj obnovita in vzdržujeta konstruktivni politični dialog, da se izboljša delovanje in poveča neodvisnost temeljnih demokratičnih institucij; poziva albanske organe oblasti, naj okrepijo prizadevanja za spodbujanje in izvajanje potrebnih reform v predpristopnem procesu, zlasti kar zadeva človekove pravice, enakost spolov, varstvo manjšin in lastninskih pravic, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter prizadevanja za tvorno politiko izseljevanja;

48.

z zaskrbljenostjo ugotavlja pomanjkanje odločilnih ukrepov za boj proti korupciji na več področjih javnega življenja; takšna korupcija lahko v prihodnosti predstavlja resen problem za razvoj države;

49.

poziva albansko vlado, naj aktivno sodeluje z ustreznimi zainteresiranimi stranmi ter tako spodbuja decentralizacijo in vključevanje v EU.

BOSNA IN HERCEGOVINA

ODBOR REGIJ

Napredek potencialne države kandidatke

50.

pozdravlja reforme, ki jih izvajajo oblasti Bosne in Hercegovine, vendar pa opozarja na možnosti za razširitev stopnje usklajevanja na vseh ravneh oblasti, vključno s Federacijo Bosne in Hercegovine in Republiko Srbsko;

51.

meni, da morajo oblasti Bosne in Hercegovine okrepiti prizadevanja za izvajanje teh reform; opozarja na dejstvo, da bo izvajanje reform v skladu s københavnskimi merili srednjeročno mogoče le s pomembnimi prizadevanji oblasti, medtem ko bodo okoljske reforme uresničljive le dolgoročno;

52.

izraža zaskrbljenost zaradi političnega zastoja v Bosni in Hercegovini in nezmožnosti, da se presežejo interesi posameznih političnih skupin, kar je razlog za precejšen zaostanek v pristopnem procesu Bosne in Hercegovine. Z obsežnejšo in tesnejšo udeležbo zainteresiranih strani, zlasti lokalnih oblasti, bi bila lahko sredstva instrumenta za predpristopno pomoč uporabljena učinkoviteje, od tega pa bodo imeli večjo korist tudi državljani. Tako bo jasna tudi korist, ki jo prinaša približevanje EU za posameznika;

53.

se strinja z analizo stanja, ki jo je Komisija pripravila v zvezi z nasprotji, blokado in politično ohromelostjo v Bosni in Hercegovini, zato želi izpostaviti svoje ugotovitve iz leta 2010 (3). Bosna in Hercegovina kot razklana država potrebuje vodstvo, ki lahko pomiri nasprotja in da pobudo za skupne rešitve. EU mora jasno povedati, da je edina prava možnost samo politika, ki državo odpira za štiri svoboščine notranjega trga;

54.

poudarja slabo sodelovanje med različnimi upravnimi ravnmi Bosne in Hercegovine, kar bi bilo treba ob jasni podpori vseh političnih sil v državi izboljšati;

55.

ugotavlja, da država za vzpostavitev ozračja konstruktivnega sodelovanja potrebuje delujočo upravno strukturo, v kateri se različne politične ravni dopolnjujejo in premagujejo medsebojna nesoglasja. Odbor poudarja, da je treba nacionalno oblast v Bosni in Hercegovini okrepiti na več področjih ter podpreti sile, ki si prizadevajo za reforme in hkrati spodbujajo tako močnejšo državo kot tudi proces decentralizacije z večjo vlogo lokalnih oblasti;

56.

izraža prepričanje, da je treba okrepiti čezmejno sodelovanje v praksi ter sodelovanje med osrednjimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi.

KOSOVO  (4)

ODBOR REGIJ

Napredek potencialne države kandidatke

57.

pozdravlja zavezanost Kosova evropski poti razvoja v okviru procesa evropskega vključevanja;

58.

upa, da pomanjkanje širokega soglasja med državami članicami EU o uradnem statusu Kosova ne bo ovira za razvoj odnosov v obliki sporazumov med EU in Kosovom, in meni, da bi lahko zdaj poiskali in spodbujali praktične ad hoc rešitve glede statusa Kosova na podlagi nevtralnega pristopa;

59.

poudarja, da je EU v skladu z načeli, ki jih je sprejela, popolnoma zavezana evropski perspektivi Zahodnega Balkana, tudi Kosova.

SRBIJA

ODBOR REGIJ

Napredek države kandidatke

60.

pozdravlja priporočilo Komisije o podelitvi statusa države kandidatke EU Srbiji;

61.

pozdravlja odločitev Evropskega sveta, da Srbiji podeli status države kandidatke za članstvo v EU, in to državo poziva, naj nadaljuje s sistemskimi in strukturnimi reformami; poudarja, da je treba v skladu s pogoji stabilizacijskega in pridružitvenega procesa sprejeti korake za normalizacijo odnosov s Kosovom, in sicer s polnim spoštovanjem načel regionalnega sodelovanja vseh zainteresiranih strani; hkrati izraža upanje, da ne bodo sprejeti nobeni ukrepi, ki bi lahko ogrozili njuno evropsko perspektivo;

62.

spodbuja srbske oblasti, naj nadaljujejo s konstruktivnimi koraki za spodbujanje sodelovanja in stabilnosti v regiji;

63.

pozdravlja napredek Srbije v predpristopnem procesu, ki zajema prilagoditve na številnih področjih, vključno s človekovimi pravicami, pravosodnim sistemom, svobodo medijev in helsinškimi merili;

64.

opozarja, da je za proces vključevanja posebnega pomena izvajanje načela dobrososedskih odnosov in regionalnega sodelovanja ter oblikovanje demokratičnih postopkov, zagotavljanje pravic manjšin in lokalne samouprave ter razvoj civilne družbe;

65.

izraža pozitivno mnenje o varovanju jezikovnih pravic tradicionalno manjšinskega prebivalstva in odobritvi zakona septembra 2011 o javni lasti ter prenosu nekaterih pooblastil pokrajini Vojvodini in lokalnim oblastem;

V Bruslju, 3. maja 2012

Predsednica Odbora regij

Mercedes BRESSO


(1)  Izjema je Kosovo, kakor je navedeno v resoluciji ZN št. 1244/1999.

(2)  Izjema je Kosovo, kakor je navedeno v resoluciji ZN št. 1244/1999.

(3)  CdR 345/2009.

(4)  V skladu z Resolucijo VS OZN 1244/1999.


27.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 225/7


Mnenje Odbora regij – Zelena knjiga o združitvi družine

2012/C 225/02

ODBOR REGIJ

poudarja, da se potreba po konkretni obravnavi združitve družine pojavlja sočasno kot pobuda za „prenovljeni evropski program za vključevanje“ (CdR 199/2011) ter „evropsko kulturo upravljanja na več ravneh“ (CdR 273/2011), zaradi česar je delovanje Odbora regij še posebno pomembno;

ugotavlja, da se, kot nakazuje zelena knjiga, direktiva v nekaterih primerih uporablja kot odvračilno sredstvo, in poudarja, da se predpisov o združitvi družine ne sme jemati kot sredstvo za omejevanje migracijskih tokov. Specifični cilji združevanja so namreč boljše vključevanje zakonitih priseljencev in spoštovanje pravice do družine;

poudarja, da pravica posameznikov do skupnega življenja v znamenju enotnosti družine ter pravica in hkrati dolžnost preživljanja, vzgoje in izobraževanja otrok, in torej do bivanja z njimi, sodita med temeljne pravice in dolžnosti, ne glede na državljanstvo, ter opozarja, da to potrjujejo tudi številne nacionalne in mednarodne sodbe, ki so si o tem enotne;

opozarja, da morajo praktični ukrepi držav tako z namenom odločnejšega izvajanja pobud lokalnih in regionalnih oblasti pri praktičnem vključevanju kot za zagotovitev stabilnega in pravno trdnega referenčnega okvira zanje spoštovati načeli sorazmernosti in subsidiarnosti;

poziva k večji vključenosti lokalne ravni v upravljanje na več ravneh, kar je nujen pogoj za dosledno politiko priseljevanja, ki spoštuje temeljne pravice in lahko prispeva k blaginji ciljnih skupnosti in priseljencev.

Poročevalec

Sergio SOAVE (IT/PES), župan občine Savigliano (CN)

Referenčni dokument

Zelena knjiga o pravici do združitve družine državljanov tretjih držav, ki živijo v Evropski uniji (Direktiva 2003/86/ES)

COM(2011) 735 final

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

Referenčni okvir

1.

pozitivno ocenjuje pobudo Komisije za začetek razprave o združitvi družine, ki se ji posebej posveča že Direktiva 2003/86/ES, v kateri bi obravnavali nekatere kritične točke, ki so se pokazale ob izvajanju direktive, in podrobneje preučili pripombe različnih strani (nevladnih organizacij, lokalnih skupnosti, akademskih krogov);

2.

pohvalno sprejema odločitev, da je izhodišče razprave zelena knjiga, ki poudarja nekatere ključne vidike direktive in postavlja vrsto vprašanj. Odobrava tudi dejstvo, da bo Komisija sprejela konkretne ukrepe šele na podlagi izsledkov razprave;

3.

opozarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti bistveno vlogo pri upravljanju politik vključevanja in socialne integracije ter da morajo biti zato popolnoma vključene v razpravo o uveljavitvi predpisov o združitvi družine, s čimer bi prispevali tako k popolni integraciji priseljencev v namembne države ter morebitni spremembi direktive;

4.

poudarja, da mora ta pobuda slediti smernicam stockholmskega programa iz decembra 2009 ter Evropskega pakta o priseljevanju in azilu iz septembra 2008;

5.

poudarja, da se potreba po konkretni obravnavi združitve družine pojavlja sočasno kot pobuda za „prenovljeni evropski program za vključevanje“ (CdR 199/2011) ter „evropsko kulturo upravljanja na več ravneh“ (CdR 273/2011), zaradi česar je delovanje Odbora regij še posebno pomembno.

ODBOR REGIJ

Politični okvir mnenja

6.

upošteva dejstvo, da lahko gospodarska kriza, ki tako pretresa Evropo, prispeva k izkrivljenim pogledom na direktivo, tudi zaradi hkratnega pojava novih selitev v Evropo, denimo zaradi posledic sicer obsežnega in pozitivnega političnega dogajanja, poimenovanega „arabska pomlad“, ki je skupno številnim državam na južnih obalah Sredozemlja.

ODBOR REGIJ

Načela in ocene

7.

ugotavlja, da se, kot nakazuje zelena knjiga, direktiva v nekaterih primerih uporablja kot odvračilno sredstvo, in v tem okviru poudarja, da se predpisov o združitvi družine ne sme jemati kot sredstvo za omejevanje migracijskih tokov, ampak je ta problem treba obravnavati pri izvoru in na drugačen način. Specifični cilji združevanja so namreč boljše vključevanje zakonitih priseljencev in spoštovanje pravice do družine, ki jo zagotavljajo vse listine o pravicah;

8.

poudarja, da pravica posameznikov do skupnega življenja v znamenju enotnosti družine ter pravica in hkrati dolžnost preživljanja, vzgoje in izobraževanja otrok, in torej do bivanja z njimi, sodita med temeljne pravice in dolžnosti, ne glede na državljanstvo, ter opozarja, da to potrjujejo tudi številne nacionalne in mednarodne sodbe, ki so si o tem enotne. Tako 16. člen Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948 družino opredeljuje kot „naravno in temeljno celico družbe“ in ji daje „pravico do družbenega in državnega varstva“; člen 9 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah pa pravico ustvarjanja družine posebej uvršča med temeljne pravice posameznika;

9.

izraža upanje, da bodo politike upravljanja priseljevanja v celoti spoštovale te temeljne pravice v skladu z razsodbami sodišč v Strasbourgu in Luxembourgu, ki sta se večkrat jasno izrekli v zvezi s tem;

10.

poleg tega poziva, da se s praktičnega stališča ocenijo posledice združitve družine; že direktiva potrjuje, da združitev družine pomaga ustvariti socialno in kulturno stabilnost, ki olajša vključevanje, kar spodbuja tudi ekonomsko in socialno kohezijo v korist gostiteljskih lokalnih skupnosti; treba je torej priznati, da uresničevanje pravice do združitve družine pomeni kakovostni preboj politik priseljevanja, ki kažejo večjo zrelost glede tega, da je ustalitev obstoječih priseljencev nujna za učinkovito družbeno-ekonomsko vključevanje v državi gostiteljici; to se hkrati – s praktičnega vidika – zdi odločilen prispevek k omejevanju nezakonitega priseljevanja in nevarnih oblik socialne izključenosti;

11.

poudarja, da v vseh evropskih ustavnih ureditvah iz družinskih vezi izhajajo določene dolžnosti na področju ekonomske in socialne solidarnosti; ovrednotenje teh vezi v priseljenskih družinah z odločnejšim priznavanjem pravice do združitve družine se torej zdi konkretno sredstvo, da se pri tujcih spodbudi dojemanje, da skupek (tako administrativnih kot organizacijskih) obveznosti, ki jih morajo spoštovati, ni zgolj plod represivnih politik ali policijskih sredstev, temveč del bolj splošnega projekta za razvoj celotne družbe, h kateremu naj bi tudi sami dejavno prispevali ne samo z zahtevanjem pravic, temveč tudi priznavanjem svojih dolžnosti, ki prispevajo k načeloma državljanske pripadnosti in odgovornosti do drugih;

12.

v zvezi s tem želi, da bi se posebna skrb namenila zaščiti tako imenovane primarne družine, ki ji direktiva že namenja vso pozornost, in znotraj tega okvira pravici do združitve z mladoletnimi otroki, ki si zaslužijo posebno varstvo; kar zadeva druge oblike družine – tudi glede na pravila in navade države, iz katere prihaja priseljenec – Odbor meni, da je primerno, da o posameznih primerih ali splošnem stanju presodijo države članice; če pa na podlagi posvetovanja Evropska komisija sklene, da bi bilo treba sprejeti skupno opredelitev „družine“ na evropski ravni, mora biti ta skladna z opredelitvami v drugih aktih EU;

13.

meni, da ob upoštevanju pomena tovrstnih splošnih načel in ocen niso potrebne občutne omejitve diskrecijskih pravic posameznih držav, ki jih priznava direktiva in potrjuje Lizbonska pogodba. Vendar pa opozarja, da morajo praktični ukrepi držav tako z namenom odločnejšega izvajanja pobud lokalnih in regionalnih oblasti pri praktičnem vključevanju kot za zagotovitev stabilnega in pravno trdnega referenčnega okvira zanje spoštovati načeli sorazmernosti in subsidiarnosti.

II.   VPRAŠANJA, KI SE ZASTAVLJAJO OB ZELENI KNJIGI

ODBOR REGIJ

Pojem družine in zahtevane družinske vezi

14.

meni, da je brez poseganja v pravico vseh državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU, do združitve družine razumljivo za to pravico postaviti določene pogoje, vendar brez poseganja v duha direktive, ki si prizadeva olajšati njihovo vključevanje in ustalitev;

15.

meni, da zdajšnje besedilo direktive lahko privede do pravne negotovosti in razhajanj pri razlagi, in poziva k premisleku o možnosti, da bi se na evropski ravni določilo minimalno trajanje bivanja za izpolnjevanje zahteve po ustaljenosti z upoštevanjem pravice do družinskega življenja, pri čemer bi se uporabili podobni vzorci, kot so vzorci krožne migracije, če se zainteresirani vključijo v program prostovoljne vrnitve;

16.

predlaga, da naj minimalna starost zakonca za združitev družine na splošno sovpada z njegovo polnoletnostjo, ki jo določa nacionalna zakonodaja države gostiteljice, v izjemnih primerih pa bi bila mogoča odstopanja navzdol. To bi zagotovilo največjo možno enotnost in onemogočilo morebitno diskriminacijo na podlagi starosti;

17.

opozarja na dejstvo, da bi bilo mogoče črtati predvidena odstopanja od pravice do združitve družine za mladoletne otroke (člen 4, odstavek 1, zadnji pododstavek in odstavek 6), ker je njihov praktični pomen zanemarljiv. V vsakem primeru priporoča, da odločitve v zvezi s tem vedno upoštevajo višji interes otroka in skrb za pravice mladoletnika; poleg tega priporoča, da se iz istih razlogov pravica do združitve z mladoletnimi otroki zagotovi tudi brez zakonske zveze med starši, s čimer bi poleg tega preprečili kakršno koli obliko diskriminacije med zakonskimi in nezakonskimi otroki;

18.

kar zadeva izbirno določbo glede drugih družinskih članov razen zakonca ali registriranega partnerja in otrok, meni, da je primerno, da posamične države ohranijo diskrecijsko pravico pri določanju meril glede upravičenosti; hkrati poudarja, da veljavna direktiva ne pojasnjuje – kot bi morala – posledic za družinske člane v primeru smrti sponzorja, ničnosti zakona, razveze, zapustitve države članice ali uspešnega izpodbijanja očetovstva.

ODBOR REGIJ

Merila za integracijo

19.

priporoča preventivno spremljanje učinkovitosti različnih ukrepov, ki se že izvajajo (ukrepov pred odhodom in ukrepov v sprejemni državi). Vendar na podlagi tega prvega pregleda priporoča, da se ne uporabljajo ukrepi pred odhodom, ki jih družinski člani sponzorja ne bi mogli izpolnjevati zaradi nepismenosti, materialnih stroškov, oddaljenosti mestnih centrov in podobnih razlogov, ki bi dejansko ovirali pravico do združitve družine. Zdi pa se mu primerno, da so, kadar se po vstopu v državo gostiteljico zahteva obiskovanje jezikovnih tečajev in/ali državljanske vzgoje in/ali tečajev poznavanja zgodovine in kulture gostiteljske družbe, taki tečaji na voljo brezplačno, da se prepreči diskriminacija na podlagi premoženja, in da se pripravijo na primer z uporabo evropskih modulov za vključevanje.

ODBOR REGIJ

Čakalne dobe glede na sprejemne zmogljivosti

20.

pri oceni drugih materialnih pogojev, ki jih sponzorju postavlja država članica (stanovanje, zdravstveno zavarovanje, zadostna stalna sredstva), priporoča, da so ti skladni z načelom sorazmernosti in ne vodijo v samovoljne omejitve; izraža zlasti željo, da bi države članice za izvajanje direktive sprejele akte, ki bodo spoštovanje teh pogojev preverjali na podlagi objektivnih in preverljivih meril, in ne posplošenih določb, ki jih je mogoče razlagati poljubno omejevalno;

21.

predlaga odpravo merila „sprejemne zmogljivosti“ države članice pri presoji, ali je primerno dovoliti združitev družine, ker se to kaže kot dodatno sredstvo nadzora nad migracijskimi tokovi v nasprotju z načeli zakonodaje Evropske unije;

22.

meni, da je v primeru udeležbe v programu prostovoljne vrnitve treba trajanje dovoljenja za prebivanje družinskih članov sponzorja poenotiti z njegovim, ob upoštevanju možnosti za sprejetje rešitev v skladu z vzorci krožne migracije.

ODBOR REGIJ

Vprašanja, povezana z azilom

23.

meni, da bi se morali, kar zadeva združitev družine državljanov tretjih držav, ki so upravičeni do posebnih oblik zaščite (azil, status begunca, subsidiarna zaščita), različni statusi skladno s priporočili stockholmskega programa obravnavati s konkretnimi in samostojnimi pravili, ki bi upoštevala okoliščine (tudi z vidika praktičnih težav za izpolnjevanje zahtev za informacije in predložitev dokumentov), v katerih se je znašel posamezen upravičenec do takih oblik zaščite. Direktiva, ki obravnava splošno področje združitve družine, se zato ne bi smela uporabljati za družinske člane tujcev, upravičenih do teh oblik zaščite, pač pa bi morala biti združitev njihovih družin obravnavana v samostojnem aktu, vključno z morebitnimi družinskimi vezmi, ki se sklenejo po vstopu na ozemlje države gostiteljice.

ODBOR REGIJ

Goljufije, zloraba in postopkovna vprašanja

24.

meni, da lahko sklep nekaterih držav o uvedbi preizkusa DNK za identifikacijo otrok, če se ne uporablja s skrajno previdnostjo, pomeni kršitev načela sorazmernosti in temeljnih pravic, kot je pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah);

25.

v zvezi z možnimi goljufijami v obliki zakonov iz koristoljubja poziva Komisijo in/ali države članice, naj objavijo podatke o resničnem obsegu tega pojava. Meni, da bi bilo v primeru, ko ni na voljo konkretnih podatkov, koristno, če bi se ciljne preiskave izvajale v vseh državah članicah, s čimer bi lahko natančneje ugotovili, kaj se dogaja, ter spodbujali dobro prakso pri reševanju takih problemov;

26.

v zvezi s stroški združitve družine v breme prosilca opozarja na tveganje, da bi nekatere države članice z umetnim povišanjem administrativnih stroškov samovoljno omejevale vstop, kar je močno v nasprotju z načelom sorazmernosti, po katerem morajo sredstva ustrezati namenu: namen tega je prispevati k izvajanju obravnavane pravice in ga ne omejevati; zato bi bilo primerno, da bi morale države članice določiti znesek stroškov tako, da ne bi onemogočile praktičnega izvajanja direktive;

27.

meni, da je treba državam članicam priporočiti, naj spoštujejo rok za sprejetje odločbe o prošnji za združitev družine, ki ga predvideva direktiva; vsak postopek glede odstopanj, ki ga določi država in ki je namenjen za nerazumno odlaganje tega roka, ovira celovito izvajanje direktive.

ODBOR REGIJ

Horizontalne določbe

28.

v zvezi z domnevnimi težavami glede spoštovanja dveh obveznih horizontalnih določb, predvidenih v direktivi, Odbor upa, da bo Evropska komisija sprejela vse ukrepe, ki jih predvidevata Pogodbi, s katerimi bo zagotovila, da bodo države članice v celoti spoštovale zakonodajo Unije.

III.   SKLEPNE UGOTOVITVE

29.

Odbor poziva k večji vključenosti lokalne ravni v upravljanje na več ravneh, kar je nujen pogoj za dosledno politiko priseljevanja, ki spoštuje temeljne pravice in lahko prispeva k blaginji ciljnih skupnosti in priseljencev. Številne evropske regije in skupnosti se ponašajo z zglednimi izkušnjami s priseljevanjem in nemalo dvomov nacionalne zakonodaje pri konkretni razlagi direktive je bilo ugodno rešenih prav na podlagi praktičnih izkušenj lokalnih organov. Odbor poudarja, da je treba pridobiti čim več informacij o tej temi, in je z državami članicami in drugimi evropskimi institucijami pripravljen sodelovati pri zbiranju in širjenju informacij in dobrih praks, kjer so ti podatki na voljo na lokalni ali regionalni ravni.

V Bruslju, 3. maja 2012

Predsednica Odbora regij

Mercedes BRESSO


27.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 225/11


Mnenje Odbora regij – Pregled politike EU o kakovosti zraka in emisijah

2012/C 225/03

ODBOR REGIJ

ugotavlja, da je upočasnitev trenda izboljševanja kakovosti zraka v veliki meri posledica premalo ambiciozne politike EU v zvezi z viri onesnaževanja in pomanjkanja nacionalnih ukrepov. Veliko bremen in odgovornosti za reševanje teh problemov se prelaga na lokalne in regionalne oblasti. Potreben je pristop na podlagi upravljanja na več ravneh, pri čemer mora vsaka politična raven (evropska, nacionalna, regionalna in lokalna) prevzeti svojo odgovornost in sprejeti tiste ukrepe, ki jih ta raven upravljanja lahko in mora sprejeti;

je trdno prepričan, da morata biti imisijska in emisijska politika EU med seboj povezani. Zato je ključnega pomena, da se v fazi razvoja politik za politiko zmanjšanja emisij pri viru in za imisijsko politiko oblikujejo enako ambiciozni cilji in usklajeni roki;

priporoča okrepitev emisijske politike EU, zlasti z dovolj ambiciozno revizijo direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij, da se bodo lahko zmanjšale koncentracije ozadja; s poostritvijo standardov Euro za vozila v zvezi z NO2/NOx in trdnimi delci ter emisijskih standardov tudi za druge mobilne vire; z odpravo razkoraka med standardi EU za emisije vozil in dejanskimi emisijami vozil na cesti; z obravnavanjem emisij v ladijskem in zračnem prometu ter emisij amoniaka v kmetijstvu;

priporoča, da se pri reviziji direktiv o kakovosti zraka (2008/50/ES in 2004/107/ES) zlasti zmanjša število škodljivih snovi ter število ciljnih in mejnih vrednosti z osredotočanjem na najbolj onesnažujoče snovi in tiste kazalnike, ki najbolje odražajo zdravstvene vidike; da se preuči, ali sta standard za koncentracijo delcev in standard EC/saje primernejša kazalnika in na kakšen način bi se lahko vključila v direktivo; da se oceni, ali se lahko uporabi povprečna letna mejna vrednost za PM10 na podlagi večletnih povprečnih koncentracij; da se razširi možnost dodatne izjeme pri zniževanju ravni NO2 v zraku pod posebnimi pogoji; in da se določijo bolj specifični predpisi o postavitvi merilnih postaj, da se tako zagotovi primerljivost izmerjenih vrednosti.

Poročevalec

Cor LAMERS (NL/EPP), župan Houtena

Referenčni dokument

Dopis podpredsednika Evropske komisije z dne 19. julija 2011

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

A.    Splošne ugotovitve

1.

se zaveda namere Evropske komisije, da v letu 2013 predloži popoln pregled evropske politike glede kakovosti zraka, ki vsebuje nove dolgoročne cilje za obdobje po letu 2020. To naj bi bil zelo obsežen pregled, ki bo vključeval:

pregled tematske strategije o onesnaževanju zraka (COM(2005) 446 final);

poostritev politike EU glede virov emisij;

združitev naslednjih direktiv v eno direktivo:

revidirani direktivi o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (direktivi 2008/50/ES in 2004/107/ES);

revidirana direktiva o nacionalnih zgornjih mejah emisij (Direktiva 2001/81/ES);

2.

pozdravlja zaprosilo Evropske komisije za pripravo raziskovalnega mnenja Odbora o prihodnosti politike EU na področju kakovosti zraka;

3.

poudarja, da so v tem mnenju (1) – ker gre za raziskovalno mnenje, pripravljeno v fazi postopka odločanja EU, ki je namenjena pridobivanju strokovnih mnenj – predstavljeni tako upravno-politični kot tudi tehnični vidiki (priporočila za zakonodajne predloge in postopke);

4.

ugotavlja, da kakovost zraka vpliva na vsakodnevno življenje in zdravje državljanov tako na mestnih kot na podeželskih območjih. Zdravje in okolje morata biti osrednjega pomena pri izboljševanju kakovosti zraka. Hkrati si je treba prizadevati za ravnovesje med gospodarskim razvojem in bojem proti onesnaževanju zraka. Izboljšanje varstva okolja in javnega zdravja lahko obenem ustvarja tudi gospodarske spodbude ter zniža ekonomske stroške obremenitev za zdravje in negativnih vplivov nanj;

5.

izraža zadovoljstvo, da se je kakovost zraka v Evropi močno izboljšala zaradi kombinacije politike EU za kakovost zraka ter politik in ukrepov držav članic (na nacionalni, regionalni in lokalni ravni). V zadnjih dveh desetletjih je bil dosežen velik napredek, vendar Odbor izraža zaskrbljenost zaradi nedavnega upadanja tega pozitivnega trenda;

6.

poudarja, da onesnaževanje zraka na mestnih območjih povzroča največje probleme in žarišča onesnaženja. Kljub vsem lokalnim in regionalnim ukrepom številna evropska mesta ne morejo izpolnjevati standardov za trdne delce (PM10 in PM2,5) ter za NO2 v predvidenih rokih, zato velik del Evropejcev živi na območjih s koncentracijo onesnaženosti zraka, ki je škodljiva za zdravje;

7.

poleg tega ugotavlja, da se z onesnaženostjo zraka soočajo tudi podeželska in primestna območja, kar ima nezanemarljive posledice za okolje, poljščine in ekosisteme;

8.

poudarja, da je treba zmanjšati onesnaževanje zraka, vendar je treba hkrati zagotoviti primerno življenje naših mest s socialnega in gospodarskega vidika. V večini držav članic je motoriziran cestni osebni in tovorni promet (v glavnem vozila na dizelski in bencinski pogon) eden od najpomembnejših neposrednih onesnaževalcev zraka na najbolj onesnaženih območjih z NO2. Treba je ukrepati učinkoviteje kot do sedaj, in sicer tako z vidika emisijskih standardov kot tudi obvladovanja prometa;

9.

meni, da je pri pregledu politike EU glede kakovosti zraka ključno vprašanje predvsem, kako (tj. s kakšne vrste zakonodajnimi akti in kakšnimi ukrepi) je mogoče doseči izboljšanje kakovosti zraka. Za to je treba upoštevati vsaj naslednje vidike: pristop na podlagi upravljanja na več ravneh, celosten pristop in dejansko izvajanje zakonodaje EU v evropskih mestih. Prednost je treba nameniti izvedljivosti direktive EU ter težavam mest in regij pri njenem izvajanju;

10.

poudarja, da mora biti upravljanje pomemben vidik oblikovanja nove zakonodaje EU na področju kakovosti zraka. Onesnaževanje zraka ima čezmejne in nacionalne razsežnosti ter zato zahteva ukrepe na vseh ravneh upravljanja (evropski, nacionalni, regionalni in lokalni). Odbor priporoča pristop na več ravneh, pri čemer vsaka raven upravljanja prevzame svojo odgovornost in sprejme ukrepe, ki se lahko najbolje sprejmejo in se morajo sprejeti ravno na tej ravni upravljanja;

11.

poudarja potrebo po celostnem pristopu k oblikovanju nove zakonodaje EU. Onesnaževanje je treba čimbolj preprečevati. Bistvenega pomena je ugotoviti vzroke onesnaževanja ter se z emisijami ukvarjati pri njihovem viru, na najgospodarnejši in okolju najprijaznejši način;

12.

poudarja, da izboljšanje javnega zdravja zahteva ambiciozno politiko EU o kakovosti zraka. Vendar pa imisijska politika EU z mejnimi vrednostmi za onesnaževala ne more obstajati brez učinkovite emisijske politike, ki temelji na ukrepih za zmanjšanje emisij pri virih na ravni EU. Cilje pregleda direktive je zato treba skrbno prilagoditi ciljem nacionalnih zgornjih mej emisij in emisijski politiki EU (politiki za zmanjšanje emisij pri virih). V zvezi s tem Odbor meni, da bo združitev direktiv o kakovosti zraka (2008/50/ES in 2004/107/ES) z revizijo direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij (2001/81/EG) prispevala k uskladitvi različnih ciljev.

ODBOR REGIJ

B.    Tematska strategija o onesnaževanju zraka in njeno izvajanje v državah članicah

Tematska strategija

13.

meni, da je tematska strategija glede onesnaževanja zraka prispevala k zmanjšanju izpostavljenosti državljanov onesnaževanju zraka in k izboljšanju okolja;

14.

obžaluje, da vsi ukrepi v zvezi z viri emisij, ki so bili napovedani v tematski strategiji, niso bili tudi dejansko uresničeni v praksi. Tako manjkajo zlasti naslednji ukrepi v zvezi z viri emisij:

razvoj celostnega pristopa za dušikov cikel;

revizija direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij (2001/81/ES), ki je pomembna za obravnavo koncentracij ozadja, vendar je bila žal večkrat preložena.

ODBOR REGIJ

Izvajanje na lokalni in regionalni ravni

15.

opozarja, da občine in regije vlagajo veliko naporov v izboljšanje kakovosti zraka, z ukrepi, kot so:

spodbujanje bolj trajnostnih oblik prometa, kot je učinkovitejši in privlačnejši javni prevoz, kolesarske poti, omejitve dostopa za (najbolj onesnažujoča) osebna vozila in/ali tovorna vozila (čiste cone) in spodbujanje čistih (čistejših) avtomobilov, na primer s prednostnim dostopom in/ali politiko parkiranja;

izboljšave na področju upravljanja prometa, boljša pretočnost z omejitvami hitrosti in razvojem inovativnih logističnih rešitev za dostavo blaga v središča mest;

preprečevanje vrtinčenja prahu na cestah z izboljšanjem cestišča in prepovedjo uporabe ježevk na cestah v mestnih središčih;

infrastruktura in gradbena dejavnost, kot so lokalni predpisi o ogrevanju (če to dopušča nacionalna zakonodaja), zmanjševanje emisij iz proizvodnje toplote za ogrevanje prostorov, spodbujanje daljinskega ogrevanja, modernizacija toplotnih inštalacij, ustvarjanje več površin med cestami in stanovanjskimi stavbami ter povečanje količine zelenih površin. V zvezi s slednjim je treba opozoriti, da zelene površine ob cestah in obcestnih površinah (izolacija z vegetacijo) nimajo veliko učinka. Le velike zelene površine, kot so parki in gozdovi, imajo dokazljivo dodano vrednost;

16.

ugotavlja, da bi morala evropska politika na vseh ravneh še naprej in okrepljeno spodbujati zlasti h količinskemu zmanjševanju ter k prostorski in sektorski preusmeritvi motoriziranega osebnega in tovornega prometa s cest. Vendar je treba opozoriti, da samo s temi ukrepi ni mogoče zagotoviti izpolnjevanja standardov za PM10 in PM2,5 ter NO2. Glavni razlog za to so tri vrste ovir: omejen vpliv, omejene možnosti in omejen manevrski prostor politike (glej točke 17, 19 in 22);

17.

meni, da imajo posamezne lokalne in regionalne oblasti le prostorsko omejen vpliv na izboljšanje lokalne kakovosti zraka (prva vrsta ovir). Lokalni in regionalni ukrepi so usmerjeni k zmanjševanju emisij iz lokalnih virov, medtem ko je veliko lokalnih koncentracij zlasti finih delcev PM10 in PM2,5 ter ozona dejansko posledica čezmejnih in/ali nadregionalnih emisij;

18.

poudarja, da izmerjene visoke koncentracije ozadja onesnaževal zraka in pogosto nezadosten prenos in revizija direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij (2001/81/ES) lahko zmanjšujejo možnosti za uspeh ukrepov lokalnih in regionalnih oblasti za izpolnjevanje standardov EU za kakovost zraka. Vse emisije skupaj (lokalne, regionalne, nacionalne in mednarodne) tvorijo t. i. koncentracije naravnega ozadja. Te koncentracije so lahko tako zelo visoke, da že manjše onesnaženje na lokalni ravni povzroči, da se dosežejo ali prekoračijo mejne vrednosti. V teh primerih je manevrski prostor prizadetih mest in regij seveda zelo omejen;

19.

sklepa, da imajo lokalne in regionalne oblasti pri sprejemanju ukrepov le omejene možnosti (druga vrsta ovir). Mestna politika se osredotoča na mobilnost, prostorsko načrtovanje in sprejemanje posebnih ukrepov za obravnavo najbolj onesnaženih območij. Lokalne in regionalne oblasti ne morejo sprejemati skoraj nobenih učinkovitih ukrepov, ki bi bili usmerjeni v lastnosti vira emisij;

20.

poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti pri oblikovanju svoje politike na področju kakovosti zraka pričakovale koristi ob uvedbi predpisov za vire emisij na ravni celotne EU. Retrospektivno je treba ugotoviti, da so presežene mejne vrednosti na regionalni in lokalni ravni v veliki meri posledica premalo ambiciozne politike glede virov emisij, ki poleg tega ni vedno privedla do želenega učinka na evropskih cestah (glej poglavje D);

21.

ugotavlja, da nadaljnje zmanjšanje lokalnih koncentracij škodljivih snovi z zgolj lokalnimi ukrepi lahko močno vpliva na vsakdanje življenje in povzroča precejšnje stroške. Za te so potrebna finančna sredstva, ki jih občine in regije pogosto nimajo, in formalne pristojnosti, ki jih nimajo v vseh državah članicah. Poleg tega je mednarodna in evropska politika na področju zmanjševanja emisij pri virih veliko bolj stroškovno učinkovita;

22.

ugotavlja, da imajo lokalne in regionalne oblasti omejena pooblastila (tretja vrsta ovir). Žal v mnogih državah članicah podporni ukrepi na nacionalni ravni sploh niso bili sprejeti, ali pa so bili ti ukrepi nezadostni, kar še dodatno omejuje možnosti ukrepanja lokalnih in regionalnih oblasti. Tako na primer nimajo vse države nacionalnega načrta za kakovost zraka in se običajno tudi ne odločajo za celostni pristop h kakovosti zraka, ki bi bil zavezujoč za vse ravni upravljanja. Obstajajo tudi primeri, da so nacionalne vlade odvračale lokalne in regionalne oblasti od sprejemanja dodatnih ali strožjih ukrepov ali pa so jim to celo prepovedovale. V nekaterih državah članicah lokalne oblasti na primer nimajo pooblastil za določanje območij z nizkimi stopnjami emisij, temveč so za to pristojne izključno nacionalne vlade. Tudi pravila EU za notranji trg ovirajo manevrski prostor lokalnih in regionalnih oblasti. Uvajanje velikih okoljskih območij (npr. regionalnih območij) ter zapiranje cest in mostov namreč omejujeta prosti pretok blaga in oseb. Zaradi tega tudi ni mogoča nacionalna prepoved uporabe onesnažujočih vozil;

23.

opozarja, da več držav članic pripravlja nacionalno zakonodajo, s katero bi denarne kazni za kršitve predpisov EU prevalili na občine in regije. Lokalne in regionalne oblasti morajo mejne vrednosti dosegati z omejenimi možnostmi in sredstvi, ki so jim na voljo. Evropska in nacionalna raven pa imata na voljo veliko večje in učinkovitejše možnosti in sredstva. Zato morajo biti – če mejne vrednosti niso izpolnjene – za plačilo glob še naprej odgovorne države članice. Odbor meni, da je vsakršen „prenos“ glob na lokalne in regionalne oblasti nepravičen, in takšni praksi nasprotuje.

ODBOR REGIJ

Pristop na podlagi upravljanja na več ravneh

24.

ugotavlja, da je upočasnitev trenda izboljševanja kakovosti zraka v veliki meri posledica premalo ambiciozne politike EU v zvezi z viri onesnaževanja in pomanjkanja nacionalnih ukrepov. Veliko bremen in odgovornosti za reševanje teh problemov se prelaga na lokalne in regionalne oblasti;

25.

ugotavlja tudi, da se države članice ne usklajujejo dovolj na področju boja proti onesnaževanju zraka. Tako informativne kot opozorilne vrednosti v sosednjih državah niso enake, v obdobju večje onesnaženosti se ne organizira izmenjava informacij med državami članicami v realnem času, države članice pa tudi ne usklajujejo svojih akcijskih načrtov na večjih skupnih območjih onesnaženosti več držav članic;

26.

poudarja, da problemov s kakovostjo zraka ne more rešiti ena sama raven upravljanja, ki tudi ne more sama izvesti ukrepov EU. Potreben je pristop na podlagi upravljanja na več ravneh, pri čemer mora vsaka politična raven (evropska, nacionalna, regionalna in lokalna) prevzeti svojo odgovornost in sprejeti tiste ukrepe, ki jih ta raven upravljanja lahko in mora sprejeti;

27.

pripominja, da so lokalne in regionalne oblasti delno odvisne od nacionalnih in mednarodnih ukrepov o virih emisij, ki z zmanjševanjem emisij prispevajo k bistvenemu znižanju koncentracij ozadja. Lokalne in regionalne oblasti lahko zato na tej podlagi oblikujejo lastno politiko, na primer z zaostrovanjem pogojev dostopa do okoljskih območij;

28.

meni, da izvajanje zakonodaje o kakovosti zraka ni samo stvar pravnega izvajanja (tj. prenosa v nacionalno zakonodajo). Če to omogoča notranja državna struktura države članice, Odbor priporoča pripravo nacionalnih in/ali zveznih načrtov za kakovost zraka in/ali programov zmanjšanja emisij s celostnim in usklajenim pristopom, ki bodo upoštevali nadnacionalne vidike tega problema. Podpira pristop na več ravneh in opozarja na oblikovanje medresorskih skupin v državah članicah, v katerih strokovnjaki z različnih ravni upravljanja skupaj pripravljajo nacionalne načrte in programe (2). S tem se spodbujata skladnost in povezanost nacionalnih, regionalnih in lokalnih ukrepov;

29.

pozdravlja prizadevanja Evropske komisije, da bi opozorila na najboljše prakse lokalnih in regionalnih oblasti, ter poziva k nadaljevanju te politike;

30.

poudarja, da sta skladnost in sinergija z razvojem na mednarodni ravni pomembni in da je treba zgornje meje emisij iz revidiranega Göteborškega protokola nujno upoštevati pri pregledu direktive EU o nacionalnih zgornjih mejah emisij (2001/81/ES).

ODBOR REGIJ

C.    Skladnost in sinergija med emisijsko in imisijsko politiko EU

Celostni pristop  (3)

31.

meni, da je pomembno zagotoviti povezanost in skladnost ukrepov za različna onesnaževala in sinergije med njimi. Za to je bistvenega pomena celostni pristop k politiki EU glede kakovosti zraka, ki upošteva tudi druge politike – zlasti podnebno, industrijsko, prometno, stanovanjsko in energetsko. Povečanje trajnosti prometne politike in uvajanje trajnostnih načinov pridobivanja in porabe energije lahko vodita do znatnega zmanjšanja onesnaženosti zraka;

32.

obžaluje, da pogosto med ukrepi ni sinergij. Ukrepi, ki imajo pozitivne učinke na enem področju, lahko negativno vplivajo na drugo področje. Povečana uporaba biomase – kot je biodizel v majhnih napravah – lahko na primer povzroči povečane emisije saj, ki ogrožajo kakovost zraka in javno zdravje. Večje število vozil na dizelski pogon lahko sicer privede do zmanjšanja emisij CO2, vendar pa ima negativen učinek na emisije drobnih delcev. Tehnologije za zmanjšanje emisij drobnih delcev lahko po drugi strani negativno vplivajo na emisije NO2 iz vozil na dizelski pogon, s čimer se upočasni padajoči trend koncentracij NO2. Tovrstne negativne učinke mora v čim večji meri preprečiti tesnejša povezanost politik, pri tem pa si je treba prizadevati za položaj, ki bo prinesel koristi za vsa zadevna politična področja, ali vsaj določiti merila za to, kdaj je bolje namenjati prednost posameznemu cilju;

33.

ugotavlja, da bi bilo koristno povezati politiko o kakovosti zraka s politiko za spodbujanje uporabe alternativnih virov energije. Uporaba alternativnih virov energije (npr. naprave za izkoriščanje geotermalne energije, sončni kolektorji itd.) bi bistveno pripomogla k boljši kakovosti zraka;

34.

opozarja, da ni dovolj poskrbljeno za povezave med ukrepi politike v zvezi s podnebnimi spremembami in politike za boljšo kakovost zraka. Politika na področju kakovosti zraka na splošno pozitivno vpliva na obravnavo podnebnih sprememb. Vendar pa je vpliv politike na področju podnebnih sprememb na onesnaževanje zraka omejen. Politika na področju podnebnih sprememb ima namreč svojo lastno dinamiko in tudi svoj časovni okvir. Ta politika je bolj dolgoročno usmerjena, medtem ko je usmerjenost politike na področju kakovosti zraka kratko- in srednjeročna;

35.

meni, da obstaja velik potencial za sinergije med politiko o kakovosti zraka in politiko o okoljskem hrupu, zlasti za zmanjšanje obremenitve s prometom, in da si je tudi pri tem treba prizadevati za položaj, ki bo prinesel koristi obema politikama (4);

36.

poziva, naj se merjenje emisij in imisij razširi s tako imenovanim celostnim spremljanjem (integrated monitoring), ki zajema medsebojno usklajeno merjenje in ocenjevanje emisij, razširitev seznama onesnaževal, če je mogoče ustrezno dokazati, da res vplivajo na zdravje ljudi ali okolje, ali – v primeru ocene –, da se ta omejuje na nadzor z modeli, modeliranje disperzije ter merjenje časovno-prostorske onesnaženosti in učinka, in sicer pod izrecnim pogojem, da to ne povzroča večje upravne obremenitve.

ODBOR REGIJ

Povezava med emisijsko in imisijsko politiko EU

37.

poudarja, da sta skladnost in sinergija med imisijsko politiko varstva pred imisijami (mejne vrednosti EU) in politiko glede emisij (ukrepi EU za zmanjševanje onesnaževanja pri virih emisij) bistvenega pomena. Imisije so namreč posledica ravni emisij, kraja emisij in pogojev pri njihovem prenosu ali širjenju. Poleg tega je mogoče zmanjševanje imisij (ravni koncentracij) najučinkoviteje doseči z ambiciozno zastavljeno politiko glede emisij;

38.

opozarja, da ambiciozna imisijska politika EU ni samodejno pripeljala do ambiciozne emisijske politike EU; tako je med obema nastalo neravnovesje; zato so težave pri izvajanju v mnogih evropskih mestih (glej poglavje B) in zamude pri izboljševanju kakovosti zraka v veliki meri posledica „neskladij“ med emisijsko in imisijsko politiko EU, ki jih bo zato treba obravnavati v sklopu morebitne priprave prihodnjih politik in ukrepov na tem področju ter tako uravnotežiti:

a)

ambicioznost ciljev direktive o kakovosti zraka zaenkrat ne ustreza ambicioznosti ciljev in praktičnim rezultatom ukrepov EU glede virov emisij (glej poglavje D), zato jih je treba uskladiti;

b)

roki za emisijsko in imisijsko politiko EU niso usklajeni. Tako morajo države članice prej izpolnjevati standarde za kakovost zraka kot pa, recimo, roke za izpolnjevanje standardov Euro na evropskih cestah. Učinki standardov Euro (mejnih vrednosti emisij) so opazni in merljivi šele po več letih. Po definiciji veljajo le za majhen del voznega parka: za nova vozila. Novi standardi za emisije so lahko učinkoviti le, če se nadomestijo tudi starejša vozila; za obnovo celotnega voznega parka (in s tem uveljavitev novih standardov) je v dejanskih razmerah potrebnih več let;

c)

Odbor poziva Komisijo, naj v pregledu tematske strategije opredeli čas, ki je potreben za obnovitveni ciklus napovedanih ukrepov glede virov emisij, oz. z drugimi besedami, koliko časa po uvedbi ukrepov glede virov emisij je mogoče v dejanskih razmerah izpolniti mejne vrednosti. Prav tako je pomembno, da se oceni čas, ki je potreben za nadomestitev voznega parka s čistejšimi vozili. Prilagoditve imisijske politike bi morale biti usklajene z obnovitvenim ciklusom;

39.

poudarja, da morajo biti novi cilji za doseganje želene kakovosti zraka (poostritev mejnih vrednosti) realistični in dosegljivi ter povezani z ukrepi (za vire emisij), ki učinkovito zmanjšujejo emisije po vsej Evropi. Imisijska in emisijska politika EU morata biti povezani. Zato je bistveno, da se v fazi priprave politike za politiko EU glede virov emisij in imisijsko politiko EU določijo enako ambiciozni cilji ter usklajeni roki (glej prejšnjo točko). Odbor prav tako opozarja na izvedbeno fazo, v kateri se lahko zgodi, da kateri od ukrepov za vire emisij, ki so bili napovedani v pregledani tematski strategiji, ni sprejet ali pa v praksi ne vodi do načrtovanega (in v emisijski politiki določenega) zmanjšanja emisij. Odbor priporoča, da v takem primeru Evropska komisija sprejme izravnalne ukrepe. S tem bi lahko preprečili, da bi znova prišlo do sedanje neusklajenosti med emisijsko in imisijsko politiko, ki bi regionalne in lokalne oblasti še enkrat postavila pred nemogočo nalogo;

40.

zaradi želene skladnosti med imisijsko in emisijsko politiko predlaga naslednji časovni okvir za razvoj prihodnje politike EU za kakovost zraka:

a)

predstavitev pregledane tematske strategije za kakovost zraka v začetku leta 2013. Strategija se lahko nato v procesu odločanja EU obravnava leta 2013;

b)

predstavitev revidirane direktive o kakovosti zraka in ukrepov EU za vire emisij konec leta 2013;

c)

vmesna ocena in možnosti za prilagoditev leta 2017 v povezavi z novimi kazalniki (glej poglavje E).

ODBOR REGIJ

D.    Emisijska politika

Politika EU glede virov emisij

41.

ugotavlja, da onesnaženost zraka povzročajo predvsem cestni, zračni in ladijski promet, ogrevanje, gospodinjstva, industrija ter industrijsko kmetijstvo. Zato potrebujemo ambiciozno politiko glede virov emisij (5). Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da je motoriziran cestni promet eden od najpomembnejših neposrednih povzročiteljev onesnaženosti zraka v mestih;

42.

z vidika kakovosti zraka izraža zadovoljstvo s cilji bele knjige Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu (COM(2011) 144 final). Da pa bi dejansko dosegli potrebno stopnjo kakovosti zraka, Odbor poziva, da se pripravi evropski akcijski načrt z vmesnimi cilji, konkretnimi ukrepi (na primer ukrepi EU o virih emisij) in časovnim razporedom ocenjevanj (6);

43.

poziva EU, naj poleg zmanjšanja emisij iz vsakega posameznega mobilnega ali stacionarnega vira bolj sistematično kot doslej poskuša znižati tudi skupno količino emisij iz različnih virov. Takšni količinsko usmerjeni ukrepi so bili doslej v veliki meri prepuščeni lokalnim in regionalnim oblastem. Prispevek EU bi v začetni fazi lahko zajemal naslednja ukrepa:

pri načrtovanju in spodbujanju razvoja vseevropskih omrežij prednostno obravnavati javni prevoz pred zasebnim prevozom,

razširiti pojem kakovosti proizvodov EU, ki se je doslej nanašal na zdravstvene in okoljske učinke proizvodov („okoljsko primerna zasnova“), tako da se vanj vključi manjša raba surovin in energije;

44.

meni, da mora emisijska politika EU temeljiti na standardih (in ciljno usmerjeni politiki s potrebnimi cilji), da ne bi ovirala nadaljnjih inovacij na tehničnem področju;

45.

priporoča uvedbo zahteve po preprečevanju, podobne pravnemu okviru na področju odpadkov, ki bi omogočala ustrezno gospodarjenje z razpoložljivimi viri;

46.

opozarja, da je vzrok za razširjeno preseganje mejnih vrednosti NO2 v bistvu nezadostna oz. zapoznela omejitev emisij (za motorna vozila), ki jo je uvedla EU, in zato nujno priporoča poostritev standardov Euro za vozila v zvezi z NO2/NOx in trdnimi delci. Strogo je treba upoštevati časovni načrt za uvedbo standardov Euro VI/6;

47.

priporoča poostritev emisijskih standardov tudi za druge mobilne vire, kot na primer za terenska vozila, naknadno namestitev filtrov na vozilih, ki so že v prometu, ali posodobitev evropskih standardov za motorna kolesa;

48.

opozarja na razkorak med zakonodajo EU in dejanskimi emisijami vozil na cesti. Standardi Euro V/5 so bili (in so še vedno) ambiciozni, vendar kljub temu niso prispevali k močnemu zmanjšanju onesnaženosti zraka. Najpomembnejši vzrok za to je razkorak med pravno realnostjo zakonodaje EU in dejanskimi emisijami vozil na cesti. Že pri uvedbi standardov Euro III za gospodarska vozila se je pokazalo, da so emisije v resničnih voznih pogojih višje od pričakovanih in da standardi niso privedli do pričakovanega zmanjšanja emisij. Ta problem se je vnovič pojavil pri uvedbi standardov Euro IV/4 in Euro V/5 za dizelska gospodarska vozila oziroma dizelska osebna vozila ter v manjši meri glede emisij NOx iz osebnih avtomobilov. Da bi dosegli ambiciozne cilje zakonodaje EU, bi moral standard Euro VI/6 za emisije vozil v preskusnem ciklu bolje ustrezati dejanskim emisijam pri povprečni vožnji v mestu;

49.

poleg tega poudarja, da se nova dostavljena gospodarska vozila v praksi redno tehnično prilagajajo, zaradi česar v dejanskih razmerah nastane več emisij dušikovih oksidov in trdnih delcev, kot je mogoče pričakovati na podlagi homologacijskega preskusa. Pri uvedbi standardov Euro VI za gospodarska vozila je treba to prakso v čim večji meri preprečiti in sankcionirati. Da bi se izognili temu problemu, Odbor poziva Evropsko komisijo in države članice, naj poostrijo ustrezno zakonodajo, homologacijo gospodarskih vozil in s tem povezane inšpekcijske preglede. Prav tako bi bilo treba preučiti, ali bi lahko takšne tehnične prilagoditve v prihodnosti tehnično onemogočili;

50.

poziva, naj se posebna pozornost nameni težkim gospodarskim vozilom (avtobusi in tovornjaki), ki na splošno povzročajo največ onesnaženja. Tudi srednje težka gospodarska vozila (med njimi dostavna vozila) oddajajo precej več NOx kot povprečen osebni avtomobil. Emisijska politika EU mora zato posebno pozornost nameniti poostritvi standardov za emisije težkih in srednje težkih gospodarskih vozil, pa tudi dizelskih osebnih vozil, obenem pa so potrebni ustrezni ukrepi in pobude za upravljanje logistike prometa ter izboljšanje lokalnega potniškega prometa;

51.

ugotavlja, da k visokim koncentracijam trdnih delcev poleg obrabe cestišča in resuspenzije trdnih delcev s cest prispeva tudi obraba pnevmatik in zavornih oblog, zato priporoča, da se v okviru evropskega okvirnega programa za raziskave raziščejo možnosti za zmanjšanje teh emisij. Odbor regij predlaga, da se pripravi priročnik o najboljših praksah s priporočili za uporabo raztopin, na katere se veže prah, za preprečevanje ponovnega dvigovanja onesnaževal v zrak;

52.

ugotavlja, da industrija še vedno močno prispeva k skupnim emisijam v Evropi. Zmanjšanje teh emisij ureja direktiva o industrijskih emisijah (Direktiva 2010/75/EU). Ambiciozni referenčni dokumenti o najboljših razpoložljivih tehnologijah ter iz njih izhajajoče ugotovitve so odločilni instrumenti za zmanjšanje ravni koncentracij naravnega ozadja. Da bi tudi v prihodnosti lahko delali z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, je treba redno pregledovati referenčne dokumente o teh tehnologijah ter iz njih izhajajoče ugotovitve, ki morajo biti dovolj ambiciozni, da se doseže zmanjšanje koncentracij ozadja v vsej Evropi. Poleg tega je treba čim bolj omejiti uporabo izjem (7);

53.

ugotavlja, da kmetijska gospodarstva povečujejo onesnaženost zraka. Emisije amoniaka močno prispevajo k zakisanju in evtrofikaciji. Za uresničevanje okoljskih ciljev, med drugim za varovanje območij Natura 2000, je potrebno nadalje zmanjšati emisije NH3. Zmanjšanje teh emisij ureja direktiva o industrijskih emisijah (Direktiva 2010/75/EU). Tudi za velika kmetijska gospodarstva z bolj ali manj industrijsko proizvodnjo je pomembno, da bodo v prihodnosti lahko uporabljala najboljše razpoložljive tehnologije, zato je treba redno pregledovati referenčne dokumente o teh tehnologijah;

54.

ugotavlja, da lahko emisije v ladijskem prometu znatno vplivajo na koncentracije onesnaževal zraka v pristaniških mestih in na pristaniških območjih ter vzdolž zelo prometnih celinskih plovnih poti, pa tudi v obalnih mestih in regijah. Odbor poziva nacionalne oblasti, naj se smernice Mednarodne pomorske organizacije uporabljajo v vseh evropskih obalnih vodah. Za plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh je treba predpisati ukrepe za zmanjšanje emisij tako za emisije delcev kot tudi NOx

55.

ugotavlja, da emisije, ki jih povzroča zračni promet, prispevajo h koncentraciji ozadja onesnaževal zraka. Odbor poziva EU in nacionalne oblasti, naj sprejmejo potrebne ukrepe in zaostrijo zahteve za emisije letal.

ODBOR REGIJ

Pregled direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij (Direktiva 2001/81/ES)

56.

poudarja, da je direktiva o nacionalnih zgornjih mejah emisij daleč najboljši instrument za zmanjšanje ravni koncentracij naravnega ozadja. Zelo pomemben del koncentracij naravnega ozadja v mnogih državah članicah je čezmejno onesnaževanje zraka, pri čemer koncentracije določenih onesnaževal lahko znašajo tudi več kot 50 % (povprečna vrednost za državo). Odbor meni, da mora biti pregled te direktive dovolj ambiciozen, da se doseže zmanjšanje koncentracij ozadja v vsej Evropi. Tako bo tudi izvajanje politike glede kakovosti zraka na lokalni in regionalni ravni realistično in izvedljivo;

57.

ugotavlja, da je direktiva o nacionalnih zgornjih mejah emisij pomembno orodje, s katerim se lahko države članice prisili k sprejetju ukrepov glede virov emisij. Vendar pa je treba v ta namen ambicioznost ciljev pregledane direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij in ciljev politike EU glede virov emisij prilagoditi ambicioznosti ciljev direktiv o kakovosti zraka (direktiv 2008/50/ES in 2004/107/ES). Samo z visokimi standardi na teh področjih je mogoče postaviti tudi ambiciozne standarde za direktivo o kakovosti zraka. V zvezi s tem Odbor meni, da bo združitev direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij z direktivama o kakovosti zraka spodbudila uskladitev različnih zastavljenih ciljev;

58.

izraža zaskrbljenost zaradi skromne zavzetosti držav članic v zvezi z bližnjo revizijo Göteborškega protokola (ki določa mednarodne sporazume o zgornjih mejah emisij). Ta revizija bo vplivala na revizijo direktive EU o nacionalnih zgornjih mejah emisij in s tem tudi na cilje nove zakonodaje EU o kakovosti zraka. Odbor države članice poziva, naj pri prihodnji reviziji Göteborškega protokola izberejo višje cilje;

59.

poziva, naj se izvede vsaj popis emisij elementarnega ogljika ali saj ter se vzpostavi nadzor z namenom določitve novih onesnaževal zraka, ki bi jih lahko v prihodnje vključeval ta protokol.

ODBOR REGIJ

E.    Imisijska politika: pregled direktiv o kakovosti zraka (direktivi 2008/50/ES in 2004/107/ES)

Splošna izhodišča za revizijo direktiv

60.

ugotavlja, da sta direktivi o kakovosti zraka (direktivi 2008/50/ES in 2004/107/ES) pomembni orodji za zmanjševanje izpostavljenosti ljudi in okolja onesnaženosti zraka. Opredelitev minimalnih ravni varovanja je v vseh državah EU privedla do ukrepov za zmanjšanje emisij in koncentracij na najbolj onesnaženih območjih. Zmanjšanje emisij v eni državi hkrati povzroči zmanjšanje čezmejnega onesnaževanja, tako da si sosednje države medsebojno pomagajo pri doseganju mejnih vrednosti;

61.

meni, da morata biti zdravje ljudi in varstvo okolja izhodišče pri reviziji direktiv o kakovosti zraka. Za izboljšanje zdravja bi bilo treba zagotoviti višje ravni ciljev. Odbor pri tem vztraja, da je treba cilje pregledane direktive skrbno prilagoditi ciljem za nacionalne zgornje meje emisij in emisijsko politiko EU (politiko glede virov emisij), kakor je navedeno že v predhodnem besedilu (točka 57);

62.

ugotavlja, da veljavni direktivi o kakovosti zraka vsebujeta 27 mejnih in ciljnih vrednosti, ki se delno prekrivajo (npr. povprečne dnevne in letne mejne vrednosti za PM10 ter povprečne letne mejne vrednosti za PM10 in PM2,5). Nekatere mejne vrednosti v mnogih državah EU že dolgo let niso bile presežene. Odbor zato predlaga, da se razišče, ali koncept ciljnih vrednosti za snovi, za katere so v direktivah tudi že vsebovane mejne vrednosti, sploh prinaša dodatno korist;

63.

ugotavlja, da obveznost poročanja o izmerjenih koncentracijah ter pripravi in stanju načrtov o kakovosti zraka, ki jo določata direktivi, od lokalnih in regionalnih oblasti zahteva veliko časa in je povezana z dodatnimi upravnimi obremenitvami;

64.

meni, da bi bilo morda mogoče z vidika zdravja in znanstvenih raziskav ter v smislu boljše pravne ureditve, zmanjšanja upravnih obremenitev in boljšega komuniciranja z državljani zmanjšati število škodljivih snovi ter ciljnih in mejnih vrednosti. To je mogoče doseči z osredotočanjem na najbolj onesnažujoče snovi in tiste kazalnike, ki najbolje odražajo zdravstvene vidike.

ODBOR REGIJ

Elementarni ogljik/saje

65.

priporoča, da se za onesnaževanje, ki ga povzroča promet, izberejo kazalniki, ki najbolje odražajo zdravstvene vidike. Veljavna direktiva za to vsebuje standarde za PM10, PM2,5 in NO2. Vendar nekatere študije kažejo, da sta elementarni ogljik (EC/saje) in koncentracija delcev (aerosol, povezan z zgorevanjem) boljši kazalnik za sestavine onesnaževanja zraka s prometom motornih vozil, ki so pomembne za zdravje ljudi. EC/saje je del saj, ki se sprošča med izgorevanjem goriv na osnovi ogljika (med drugim dizla in bencina), na primer v motorjih vozil in plovil. Odbor zato priporoča, da se preuči možnost uvedbe standarda za koncentracijo delcev in EC/saje;

66.

ugotavlja, da bi bil večji poudarek na EC/sajah tudi v skladu s priporočili iz programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in Konvencije o čezmejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje (CLRTAP);

67.

predlaga, da se v direktivo vključi možnost njene vmesne spremembe (s prenovitvijo). Če bi raziskave (glej točko 65) in pozitivne praktične izkušnje pokazale, da je standard EC/saje primernejši kazalnik, bi lahko tako razmislili o tem, ali in na kakšen način naj se ta standard vključi v direktivo.

ODBOR REGIJ

Onesnaževanje zraka s trdnimi delci

68.

opozarja, da sedanja direktiva glede trdnih delcev (PM10 in PM2,5) vsebuje tri mejne vrednosti in eno ciljno vrednost za zmanjšanje teh delcev. Poleg tega obstajajo za trdne delce različne vrednosti, in sicer povprečne letne in 24-urne vrednosti. To povzroča zaplete pri izvajanju v praksi in nepotrebne upravne stroške izvajanja. Odbor je seznanjen z razpravo o tem, da bi navedeno stanje poenostavili z odpravo enega od standardov za trdne delce (PM10 ali PM2,5), če je to ustrezno utemeljeno s študijami vplivov na zdravje in okolje. Glede tega se ne opredeljuje;

69.

poudarja, da je mejne vrednosti za PM10 na nekaterih območjih zelo težko upoštevati. To je lahko posledica lokalnih razmer, lokalnih virov, posebnih vremenskih razmer in/ali posledica obdobij obsežnega onesnaževanja zraka. K splošni onesnaženosti pa lahko veliko prispevajo tudi prevozi blaga na dolge razdalje. Za zagotovitev želene prilagodljivosti Odbor predlaga, da se preuči, ali se lahko povprečna letna mejna vrednost oceni na podlagi večletnih povprečnih koncentracij;

70.

ugotavlja, da je treba uvedbo standarda PM2,5 oceniti pozitivno, ker je ta komponenta verjetno bolj povezana z zdravstvenimi vplivi kot pa PM10. Vendar obstaja za PM2,5 – enako kot za izpostavljenost nasploh in za delež zmanjšanja – veliko različnih vrednosti. Zato je za oblasti težavno izpolnjevati te vrednosti pri vseh posameznih vidikih. Ni še jasno, ali bodo lokalne in regionalne oblasti uspele izpolniti to mejno vrednost za PM2,5 in doseči ta delež zmanjšanja. O tem še vedno ni zadostnih informacij in učinkov ustreznih ukrepov še ni mogoče izmeriti. Odbor priporoča, da se pri ocenjevanju mejnih vrednosti za PM2,5 upošteva, da teh informacij ni, in da se preuči, ali je treba v nekaterih primerih omogočiti več časa za izpolnjevanje standardov.

ODBOR REGIJ

NOx/NO2

71.

predlaga, da Evropska komisija v pričakovanju rezultatov raziskave o drugačni določitvi standarda pretehta potrebo po mejni vrednosti za povprečno urno koncentracijo NO2, saj se zdi letna mejna vrednost „strožja“, ukrepi na lokalni ravni za zmanjšanje povprečne urne koncentracije NO2 pa povsem nemogoči;

72.

predlaga, da direktiva standardizira pravico državljanov do priprave akcijskega načrta v primeru prekoračitve mejnih vrednosti za onesnaževala;

73.

meni, da je treba glede na posebne težave pri zniževanju ravni NO2 v zraku razširiti možnost podaljšanja roka (dodatna izjema). Pogoj pa je, da ustrezna država članica dokaže, da so bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi, tudi za omejitev prevoženih razdalj motornih vozil, vendar mejna vrednost EU kljub temu ni bila dosežena, ker motorji vozil ne izpolnjujejo najvišjih dopustnih ravni emisij za cestni promet, ki jih določajo standardi Euro (tj. zaradi neuspešne evropske politike za zmanjšanje emisij pri virih).

ODBOR REGIJ

Ozon

74.

poudarja, da v zraku s pomočjo sončne svetlobe z reakcijo t. i. predhodnih sestavin (dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida, metana in drugih hlapnih organskih spojin) nastaja ozon (O3). V različnih mestih, zlasti v južni Evropi se še vedno pojavljajo visoke koncentracije ozona. Lokalne oblasti namreč skoraj nimajo vpliva na koncentracije ozona v lastnem mestu, vendar pa lahko z zmanjšanjem emisij iz prometa prispevajo k znižanju koncentracij drugod. Odbor priporoča, naj bo zmanjšanje visokih koncentracij ozona na mestnih območjih zlasti izziv za nacionalno in evropsko politiko na področju kakovosti zraka. Politika na področju emisij za hlapne organske snovi velja za najučinkovitejši ukrep;

75.

opozarja na analizo Nizozemskega kraljevega instituta za javno zdravje in okolje (Nederlandse Rijksinstituut voor Volksgezondheid en Milieu) (8), ki je pokazala, da imajo države članice malo vpliva na povprečno letno koncentracijo ozona in skoraj ne morajo vplivati na najvišje koncentracije O3 na svojem ozemlju. Hkrati se zdi, da se obsežne koncentracije naravnega ozadja ozona nekoliko povečujejo. Odbor meni, da je to treba upoštevati pri oceni ciljnih vrednosti za ozon (dolgoročni cilji) in pri posledicah za oblikovanje politike in poročanje, ki so s tem povezane. Izpolnjevanje ciljnih vrednosti za ozon (dolgoročnih ciljev) je zlasti problematično v južnih državah z večjim številom sončnih ur – in tako z več sevanja sonca – ter višjo povprečno temperaturo, kar pospešuje nastajanje troposferskega ozona. OR priporoča, da se preuči, ali se lahko ta pojav uvrsti v kategorijo „naravnega“ onesnaževanja zraka in se obravnava enako kot morska sol in saharski pesek;

76.

poziva, da se za zmanjšanje koncentracij ozona zmanjšajo zlasti emisije plinov, ki povzročajo nastajanje ozona, v okviru revizije direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij (Direktiva 2001/81/ES) in z zaostritvijo sektorske zakonodaje za pomembne vire emisij.

ODBOR REGIJ

Prožnost

77.

poudarja, da imajo lahko vremenske razmere precejšen negativen vpliv na ravni onesnaženosti zraka. Tako je zelo huda suša v prvih mesecih leta 2011 v velikem delu zahodne Evrope povzročila visoke koncentracije PM10. Proti tem vplivom se ni mogoče boriti z lokalnimi in regionalnimi ukrepi. Zakonodaja EU mora to upoštevati in predvideti ukrepe za meteorološko ekstremna leta, npr. z uvedbo večletnega povprečja;

78.

opozarja v zvezi s tem na povezavo med gospodarskim razvojem in onesnaževanjem zraka, kar bi bilo treba upoštevati pri pripravi prihodnjih politik. Zaradi sedanje gospodarske krize se zmanjšuje gospodarska dejavnost (mobilnost, industrija in pomorski promet), s tem pa tudi emisije. Hkrati je na voljo tudi bistveno manj finančnih sredstev za inovacije tako pri posameznikih (obnova ogrevalnih sistemov ali voznega parka) kot v industriji. Ko si bo gospodarstvo opomoglo, se lahko zgodi, da se bo ta trend ponovno obrnil.

Spremljanje (merjenje) in modeliranje (izračuni)

79.

opozarja, da se izbira krajev za merilne postaje v državah članicah razlikuje. Ker imajo ti kraji različne geografke značilnosti, ki lahko vplivajo na vrednosti o kakovosti zraka, Odbor priporoča, da ostane spremljanje (merjenje) obvezno, vendar pa se izboljša z bolj specifičnimi predpisi o postavitvi merilnih postaj, da se tako zagotovi primerljivost izmerjenih vrednosti;

80.

v zvezi s tem predlaga ustanovitev platforme za sprotno izmenjavo in obveščanje o stopnji onesnaženja zraka ter poenotenje opozorilnih in alarmnih pragov, da se zagotovi boljše usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo države članice ob resnem povečanju onesnaženja zraka.

V Bruslju, 3. maja 2012

Predsednica Odbora regij

Mercedes BRESSO


(1)  OR je v zvezi s tem mnenjem izvedel posvetovanje prek svoje mreže za nadzor subsidiarnosti. Poročilo o posvetovanju je bilo objavljeno decembra 2011.

(2)  Oblikovanje takšnih skupin priporoča mnenje CdR 164/2010 fin.

(3)  To je vnovično priporočilo Odbora: glej mnenji CdR 164/2010 fin in CdR 140/2011 fin.

(4)  To priporočilo je OR zapisal tudi v mnenju o direktivi o okoljskem hrupu – nadaljnje ukrepanje (190/2011 rev. 2).

(5)  Za to se Odbor zavzema že dolgo: glej mnenja CdR 190/2011 rev. 2, CdR 140/2011 fin, CdR 101/2011 fin, CdR 164/2010 fin in CdR 159/2008 fin.

(6)  To priporočilo je bilo podano tudi v mnenju CdR 101/2011 fin.

(7)  To priporočilo je OR zapisal tudi v mnenju o industrijskih emisijah (159/2008 fin).

(8)  RIVM, Dossier Ozon 2011: een overzicht van de huidige stand van kennis over ozon op leefniveau in Nederland (Dosje ozon 2011: pregled sedanjega znanja o prizemnem ozonu na Nizozemskem), junij 2011.


27.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 225/20


Mnenje Odbora regij – Zakonodajni predlogi za reformo skupne ribiške politike

2012/C 225/04

ODBOR REGIJ

podpira ukrepe Evropske komisije, ki naj bi omejili upadanje mnogih staležev ter zagotovili, da se bodo morski biološki viri do leta 2015 po možnosti lahko izkoriščali na ravni največjega trajnostnega donosa;

meni, da je treba, kjer je to mogoče, morebitno prepoved zavržkov uvajati postopoma, v glavnem za vrste za industrijsko uporabo, vendar pa dovoliti odmetavanje morskih organizmov, ki lahko preživijo, ko se zopet nahajajo v morju;

opozarja na morebitna tveganja in negativne posledice obvezne uvedbe sistema prenosljivih ribolovnih koncesij ter priporoča, da so taki sistemi prostovoljni in v pristojnosti vsake države članice;

se strinja, da gospodarski in strateški pomen ribogojstva opravičuje ukrepe za njegovo spodbujanje s posebno uredbo;

poziva k večji regionalizaciji skupne ribiške politike; v celoti podpira uvedbo postopka, ki upošteva posebnosti in potrebe regij, vključno s sodelovanjem z regionalnimi svetovalnimi sveti za sprejemanje ohranitvenih in tehničnih ukrepov za izvajanje skupne ribiške politike, ki bi omogočili večjo prilagoditev politike dejanskemu stanju in posebnostim posameznih ribištev, vključno s čezmejnimi problemi;

pozdravlja, da bo Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (EMFF) vključen v nov skupni strateški okvir ter usklajen z drugimi skladi za regionalni razvoj in razvoj podeželja. Hkrati pa poziva k jamstvom za financiranje ribištva in ribogojstva ter k udeležbi regij pri njihovem strateškem izvajanju.

Poročevalec

Mieczysław STRUK (PL/EPP), maršal Pomorjanskega vojvodstva

Referenčni dokumenti

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva

COM(2011) 416 final

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o reformi skupne ribiške politike

COM(2011) 417 final

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o obveznostih poročanja na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike

COM(2011) 418 final

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o zunanji razsežnosti skupne ribiške politike

COM(2011) 424 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupni ribiški politiki

COM(2011) 425 final

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

Dolgoročno upravljanje

1.

meni, da mora skupna ribiška politika dolgoročno zagotavljati trajnostne okoljske, gospodarske in socialne pogoje. Poleg tega mora prispevati k višjemu življenjskemu standardu v ribiškem sektorju in stabilnemu trgu ter zagotavljati razpoložljivost virov in preskrbo za potrošnike po primernih cenah;

2.

podpira ukrepe, ki jih je Evropska komisija uvedla na podlagi izjave s svetovnega vrha o trajnostnem razvoju leta 2002 v Johannesburgu in ki naj bi omejili upadanje mnogih staležev ter zagotovili, da se bodo morski biološki viri do leta 2015 po možnosti lahko izkoriščali na ravni največjega trajnostnega donosa;

3.

opozarja na dejstvo, da so prizadevanja za dosego največjega trajnostnega donosa v zvezi z nekaterimi staleži nujno potrebna, vendar pa bi lahko imelo to nujno ukrepanje negativne socialne in ekonomske posledice. Omejitvene in zavezujoče ukrepe morajo nujno spremljati resnična prizadevanja za prestrukturiranje, na primer na področjih, kot so razvoj podjetništva, usposabljanje in varni pogoji za upokojitev. Ta prizadevanja bi bilo treba financirati na nacionalni in regionalni ravni v okviru zmožnosti in pristojnosti regij ter na ravni EU;

4.

se strinja, da mora trajnostno izkoriščanje bioloških virov temeljiti na previdnostnem in ekosistemskem pristopu, da se omeji vpliv ribolovnih dejavnosti na okolje ter zmanjšajo in postopoma odpravijo naključni ulovi;

5.

poziva k uporabi večletnega pristopa k upravljanju ribištva pri doseganju cilja trajnostnega izkoriščanja bioloških virov, pri čemer je treba najprej pripraviti večletne načrte, ki upoštevajo posebnosti različnih ribištev in vsebujejo mehanizme, ki omogočajo, da se v primeru nepričakovanih dogodkov lahko sprejmejo potrebne odločitve;

6.

meni, da bi večletni načrti morali na podlagi ekosistemskega pristopa po možnosti zajemati več staležev, če se ti staleži izkoriščajo skupaj. Za staleže, za katere ni bil pripravljen večletni načrt, je treba z določitvijo meja ulova in/ali ribolovnega napora zagotoviti ravni izkoriščanja, ki omogočajo največji trajnostni donos;

a.

v večletnih načrtih je treba navesti jasne cilje, roke za njihovo uresničitev in redne preglede. Tako roke kot hitrost izvajanja je treba prilagoditi dinamiki obravnavane vrste;

b.

pri izvajanju in pripravi načrtov se predlagajo ukrepi, ki morajo temeljiti na ekonomski preudarnosti, pri čemer se upošteva potreba po postopni izvedbi ustreznih prilagoditev in prepreči uvajanje prekratkih rokov, kadar to ni nujno. Ti ukrepi morajo temeljiti na objektivnih razlogih ter biti prav tako sprejemljivi s socialno-ekonomskega vidika. Sočasno bo na podlagi prispevkov zadevnih akterjev ali njihovih zakonito priznanih zastopnikov pripravljena študija socialno-ekonomskih učinkov;

7.

priznava, da so za upravljanje ribištva na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih mnenj, ob upoštevanju tradicionalnega ekološkega znanja, ki so ga ribiči pridobili od prejšnjih generacij ribičev, potrebni usklajeni, zanesljivi in točni sklopi podatkov ter opozarja na nujnost sodelovanja z ribiškim sektorjem na področju zbiranja podatkov. Evropsko komisijo in države članice poziva k dodelitvi posebnih sredstev za znanstvene raziskave in pridobivanje strokovnega znanja. Poudarja vlogo Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF) kot znanstvenega organa, ki podpira ukrepe Evropske komisije za trajnostno upravljanje ribištva;

8.

ker je zbiranje podatkov potrebno za ekonomsko in socialno-ekonomsko oceno akterjev, dejavnih v ribiškem sektorju, ribogojstvu ter predelavi ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, ter oceno zaposlitvenih trendov v teh sektorjih, bi morala EU nacionalnim in regionalnim organom dodeliti ustrezna sredstva za zbiranje tovrstnih podatkov.

ODBOR REGIJ

Dostop do obalnih voda

9.

pozdravlja stališče Evropske komisije, da veljavni predpisi, ki omejujejo dostop do virov znotraj cone 12 navtičnih milj držav članic, zadovoljivo prispevajo k ohranjanju z omejevanjem ribolovnega napora v najbolj občutljivem delu voda Unije. Odbor regij je zato mnenja, da morajo ti predpisi ostati v veljavi;

10.

poziva k temu, da morajo biti morski biološki viri okoli najbolj oddaljenih regij še naprej posebno zaščiteni, ker ob upoštevanju njihovega strukturnega, socialnega in gospodarskega položaja prispevajo k ohranjanju lokalnega gospodarstva;

11.

opozarja na načelo izvorne države v Konvenciji ZN o pomorskem pravu in države članice poziva, da ga upoštevajo v svojih izključnih ekonomskih conah, da se ohrani preživetje ogroženih prosto živečih ribjih staležev, ki se drstijo v rekah (anadromne vrste);

12.

poleg tega je po njegovem mnenju državam članicam treba omogočiti, da za svojo cono 12 navtičnih milj ter ob upoštevanju okoljskih in socialno-ekonomskih učinkov na ravni geografskega podobmočja (GSA) ali nižjih ravneh sprejmejo ohranitvene ukrepe in ukrepe upravljanja, ki se uporabljajo za vsa ribiška plovila Unije, če so sprejeti ukrepi v primeru njihove uporabe za ribiška plovila Unije iz drugih držav članic nediskriminacijski, če je bilo opravljeno ustrezno predhodno posvetovanje z drugimi zainteresiranimi državami članicami in če so bile te ustrezno obveščene ter če Unija ni sprejela ukrepov, ki se izrecno nanašajo na ohranjanje in upravljanje znotraj te cone 12 navtičnih milj.

ODBOR REGIJ

Zmanjšanje zavržkov

13.

se strinja, da je treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje in morebitno odpravo sedanjih visokih ravni naključnega ulova in zavržkov, ki pomenijo veliko odpadkov in negativno vplivajo na trajnostno izkoriščanje morskih bioloških virov in morskih ekosistemov ter finančno vzdržnost ribištva. Glede na to je mnenja, da je treba spodbujati večjo selektivnost ribolovnega orodja in boljše tehnike ribolova, da bi čim bolj omejili zavržke. Kjer je to mogoče, je treba morebitno prepoved zavržkov uvajati postopoma, v glavnem za vrste za industrijsko uporabo, vendar pa dovoliti odmetavanje morskih organizmov, ki lahko preživijo, ko se zopet nahajajo v morju;

14.

meni, da iztovarjanje naključnega ulova za upravljavca ne sme pomeniti čiste gospodarske prednosti, predelava v ribjo moko pa ni pravi odziv na okoljske cilje Komisije;

15.

dodaja, da se osnovna uredba ne zdi primeren dokument za vključitev podrobnega seznama vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja. Takšno obveznost bi bilo bolje razčleniti v posameznih načrtih upravljanja po vrstah (za eno ali več vrst).

ODBOR REGIJ

Dostop do virov

16.

meni, da sedanja pravila državam članicam že omogočajo, da za svoje ladjevje po želji uvedejo sistem individualnih prenosljivih kvot, z znanimi posledicami glede špekulacij in koncentracije. S tega vidika ni treba vsem državam članicam naložiti vzpostavitev sistema ribolovnih pravic, ki jih je mogoče odstopiti ali zakupiti;

17.

poleg tega meni, da morajo o trajanju kakršnega koli sistema prenosljivih ribolovnih koncesij odločati države članice;

18.

opozarja na morebitna tveganja in negativne posledice obvezne uvedbe sistema prenosljivih ribolovnih koncesij ter priporoča, da so taki sistemi prostovoljni in v pristojnosti vsake države članice;

19.

poziva k temu, da države članice pred uvedbo prostovoljnega sistema prenosljivih ribolovnih koncesij prilagodijo svoje predpise ter tako zagotovijo ustrezno zaščito interesov obalnega ribolova in ga zavarujejo pred negativnimi posledicami uvedbe sistema, kot so pretirana koncentracija ali špekulacije;

20.

glede odpravljanja presežnih zmogljivosti opozarja na pozitivne izkušnje s pomočjo za razrez;

21.

meni, da je obvezen sistem prenosljivih ribolovnih koncesij neprimeren zaradi posebnih značilnosti in socialno-ekonomske ranljivosti ribiškega sektorja v številnih državah članicah in različnih prednostnih nalog njihove socialno-ekonomske politike v zvezi z ribištvom ter da bi bilo treba način dodeljevanja ribolovnih možnosti in vsakršna pravila za njihov prenos še naprej določati na ravni držav članic;

22.

poziva tudi, naj se upošteva poseben položaj najbolj oddaljenih regij in se pri določanju zgornjih mej ribolovne zmogljivosti flot za mali ribolov ohranijo obstoječe referenčne vrednosti.

ODBOR REGIJ

Zunanja razsežnost

23.

poziva Evropsko unijo, naj spodbuja cilje skupne ribiške politike na mednarodni ravni. V ta namen si mora prizadevati za izboljšanje učinkovitosti regionalnih in mednarodnih organizacij pri ohranjanju in upravljanju mednarodnih staležev rib, in sicer s spodbujanjem odločanja na podlagi znanstvenih podatkov in večje skladnosti, večjo preglednostjo in sodelovanjem zainteresiranih strani, zlasti ribičev, ter bojem proti nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovnim dejavnostim;

24.

se strinja, da morajo sporazumi s tretjimi državami o trajnostnem upravljanju ribištva zagotoviti pravice do dostopa v zameno za finančni prispevek Unije in prispevati k vzpostavitvi visokokakovostnega okvira upravljanja v teh državah, da se zagotovijo ukrepi za spremljanje in nadzor za trajnostno izrabo ribolovnih virov. Poleg tega meni, da bi morali sporazumi s tretjimi državami ribiškim flotam iz EU, ki so odvisne od teh sporazumov, omogočati stabilnost, preživetje in donosnost, da bi imele zagotovljeno prihodnost;

25.

poziva, naj se s sporazumi o partnerstvu v ribiškem sektorju s tretjimi državami vzpostavi pravni, ekonomski in okoljski okvir za ribolovne dejavnosti, ki jih izvajajo plovila EU, ali za naložbe, ki jih opravljajo subjekti EU na področju ribištva v skladu z ustreznimi ukrepi, ki so jih sprejele mednarodne organizacije, vključno z regionalnimi ribiškimi organizacijami. Namen sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju je med drugim zagotoviti, da se ribolovne dejavnosti v tretjih državah izvajajo v trajnostnih in vzajemno zadovoljivih razmerah.

ODBOR REGIJ

Ribogojstvo

26.

se strinja, da gospodarski in strateški pomen ribogojstva opravičuje ukrepe za njegovo spodbujanje s posebno uredbo, ki obravnava smernice EU za nacionalne strateške načrte, da bi izboljšali konkurenčnost sektorja ribogojstva s podporo okoljsko, ekonomsko in socialno trajnostnega razvoja in inovacij v vsej proizvodni in tržni verigi, spodbujanjem lokalne predelave in razvejanosti ter tako tudi z izboljšanjem kakovosti življenja na obalnih in podeželskih območjih; prav tako je treba oblikovati mehanizme za izmenjavo podatkov in dobrih praks med državami članicami na podlagi odprte metode koordinacije nacionalnih ukrepov v zvezi z varnostjo poslovanja, dostopom do voda in prostora Unije, s posebnim poudarkom na skladnosti ohranjanja okolja in razvoja dejavnosti na območjih, razvrščenih v mrežo Natura 2000, ter upravno poenostavitvijo izdajanja dovoljenj in pooblastil;

27.

potrjuje, da je treba ustanoviti posvetovalni odbor za ribogojstvo, ki bi dejansko zastopal sektor in v katerem bi bilo tudi določeno število predstavnikov proizvodnega sektorja (poklicna združenja, organizacije proizvajalcev ali trgovinske zbornice).

ODBOR REGIJ

Trg ribiških proizvodov

28.

se strinja, da je zaradi nepredvidljivosti ribolovnih dejavnosti ustrezno, da se vzpostavi mehanizem za skladiščenje ribiških proizvodov za prehrano ljudi z namenom spodbujanja večje stabilnosti trga in povečanja donosnosti proizvodov, zlasti z ustvarjanjem dodane vrednosti. Ta mehanizem bi se moral uporabljati tudi za proizvode iz ribogojstva;

29.

potrjuje, da je z uporabo skupnih tržnih standardov treba omogočiti oskrbo trga s trajnostnimi proizvodi, izkoriščanje celotnega potenciala notranjega trga z ribiškimi proizvodi in proizvodi iz ribogojstva ter pospeševanje trgovine na podlagi poštene konkurence, kar bi prispevalo k večji donosnosti proizvodnje;

30.

meni, da je zaradi vse večje raznolikosti ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva bistveno, da se potrošnikom na jasen, berljiv in razumljiv način zagotovijo minimalne obvezne informacije o glavnih značilnostih proizvodov;

31.

poziva, da je treba skupno ureditev trga izvajati v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije, zlasti v zvezi z določbami Svetovne trgovinske organizacije, ne da bi to posegalo v standardizacijo in odobritev higienskih in zdravstvenih ukrepov za proizvode iz tretjih držav in razvoj prakse trženja proizvodov morskega ribolova, ki spodbuja odpravo nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova;

32.

poziva, da se, kjer je to mogoče, za ribiške proizvode iz Evropske unije uvede uradno označevanje, da bi tako zagotovili, da izvirajo iz ribolovnih območij z odgovornim upravljanjem.

ODBOR REGIJ

Regionalizacija

33.

poziva k večji regionalizaciji skupne ribiške politike, da bi se lahko v skupni ribiški politiki uporabljali znanje in izkušnje vseh zainteresiranih strani, zlasti lokalnih in regionalnih oblasti, in poudarja pomen makroekonomskih strategij;

34.

poudarja vse večjo prepletenost rekreativnega ribolova, poklicnih ribičev in ribiških skupnosti;

35.

v celoti podpira uvedbo postopka, ki upošteva posebnosti in potrebe regij, vključno s sodelovanjem z regionalnimi svetovalnimi sveti za sprejemanje ohranitvenih in tehničnih ukrepov za izvajanje skupne ribiške politike, ki bi omogočili večjo prilagoditev politike dejanskemu stanju in posebnostim posameznih ribištev, vključno s čezmejnimi problemi;

36.

poleg tega meni, da je treba okrepiti regionalne svetovalne svete ali podobna partnerska telesa, da se zagotovi ne le posvetovanje z lokalnimi skupnostmi, temveč tudi njihova dejanska udeležba pri upravljanju lokalnih ribolovnih virov;

37.

poziva, da je treba pri izvajanju skupne ribiške politike upoštevati povezanost z drugimi pomorskimi vprašanji in priznavati, da so vsa vprašanja v zvezi z evropskimi oceani in morji med seboj povezana, vključno s pomorskim prostorskim načrtovanjem, ki krepi celostno pomorsko politiko;

38.

poudarja, da je treba pri izvajanju skupne ribiške politike glede na občutljiv položaj prehodnih voda (somornic) ter rečnih in jezerskih ekoloških koridorjev zaščititi vodne ekosisteme v vsej njihovi kompleksnosti in njihovo vzajemno učinkovanje ter njihove ribje staleže, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti ohranjanju in krepitvi staležev cenjenih ribjih vrst, ki jim grozi izumrtje, zlasti anadromnih in katadromnih vrst.

ODBOR REGIJ

Evropski sklad za pomorske dejavnosti in ribištvo

39.

se zaveda, da brez ustrezne finančne podpore države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev skupne ribiške politike zaradi težav, s katerimi se srečujejo pri razvoju ribiškega sektorja in njegovem upravljanju, ter omejenih finančnih virov držav članic;

40.

zato poziva k oblikovanju ustrezne večletne finančne podpore EU za izpolnjevanje prednostnih nalog skupne ribiške politike, ki bi prispevala k uresničitvi ciljev in torej izboljšala gospodarsko uspešnost sektorja, zlasti ribiške flote, ustvarila delovna mesta ter uvedla modernizacijo in inovacije, vključno z razvojem varnih in trajnostnih plovil;

41.

poziva, naj se v obdobju 2014–2020 ponovno uvede finančna podpora za obnovo in posodobitev ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah;

42.

meni, da mora biti finančna pomoč Unije pogojena s tem, da države članice in gospodarski subjekti izpolnjujejo pravila skupne ribiške politike. Zato je treba v primeru neupoštevanja pravil skupne ribiške politike v državah članicah in ponavljanja hujših kršitev teh pravil s strani gospodarskih subjektov to finančno pomoč prekiniti, začasno ustaviti ali popraviti;

43.

pozdravlja, da bo Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (EMFF) vključen v nov skupni strateški okvir ter usklajen z drugimi skladi za regionalni razvoj in razvoj podeželja, kar bo omogočilo oblikovanje okvirov za celostni lokalni razvoj ter poenostavilo dostop do sredstev na lokalni in regionalni ravni. Hkrati pa poziva k jamstvom za financiranje ribištva in ribogojstva ter k udeležbi regij pri njihovem strateškem izvajanju;

44.

priznava biološko, produkcijsko in zgodovinsko vrednost ribjega staleža ter jezerskih in rečnih habitatov, zato meni, da mora Evropska unija temu sektorju zagotoviti finančno pomoč, tudi glede na zmanjševanje morskega ribolova, upadanje uvoza in krepitev teritorialne konkurenčnosti.

ODBOR REGIJ

Pristojnosti Evropske komisije

45.

priznava, da je treba za uresničitev ciljev skupne ribiške politike na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe za dopolnitev ali spremembo nebistvenih elementov temeljnih zakonodajnih aktov; vendar priporoča, da je treba tako obsežno uporabo delegiranih aktov s strani Komisije pozorno in poglobljeno preučiti s pravnega in političnega vidika ter zagotoviti, da se ta pooblastila natančno opredelijo z vidika ciljev, vsebine, področja uporabe in trajanja pooblastila;

46.

poziva Komisijo, naj med pripravljalnim delom za sprejetje delegiranih aktov opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov in regionalnih oblasti;

47.

meni, da mora Komisija pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu;

48.

močno podpira in spodbuja uporabo „lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost“, kot je opredeljen v splošni uredbi Komisije o skupnem strateškem okviru, da bo lokalna in regionalna raven lahko pridobivala sredstva ne le iz strukturnih skladov in sklada za razvoj podeželja, temveč tudi iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (EMFF). Te sklade je treba usklajevati v prožnem okviru, ki krepi možnosti za njihovo uporabo. Lokalne oblasti bi morale biti vključene v razvoj strateškega okvira in operativnih programov;

49.

poudarja, da je za uspešno skupno ribiško politiko potreben učinkovit sistem nadzora, inšpekcije in izvrševanja, vključno z bojem proti nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovnim dejavnostim. V okviru sistema Unije za nadzor, inšpekcijo in izvrševanje je treba spodbujati uporabo sodobnih tehnologij. Državam članicam ali Komisiji mora biti omogočeno izvajanje pilotnih projektov o novih tehnologijah nadzora in sistemih upravljanja podatkov;

50.

meni, da bi bilo treba vsakih pet let pregledati skladnost z uredbo EU.

II.   PREDLOGI SPREMEMB

COM(2011) 425 final

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava (5)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Unija in njene države članice so se leta 2002 na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johannesburgu zavezale, da bodo ukrepale proti stalnemu upadanju več staležev rib. Zato mora Unija izboljšati svojo skupno ribiško politiko in tako zagotoviti, da se bodo ravni izkoriščanja staležev morskih bioloških virov do leta 2015 prednostno ponovno vzpostavile in ohranjale na ravneh, ki omogočajo največji trajnostni donos iz populacij staleža lovljenih rib. Kadar je na voljo manj znanstvenih podatkov, je treba uporabiti približke največjega trajnostnega donosa.

Unija in njene države članice so se leta 2002 na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johannesburgu zavezale, da bodo ukrepale proti stalnemu upadanju več staležev rib. Zato mora Unija izboljšati svojo skupno ribiško politiko in tako zagotoviti, da se bodo ravni izkoriščanja staležev morskih bioloških virov do leta 2015 prednostno ponovno vzpostavile in ohranjale na ravneh, ki omogočajo največji trajnostni donos iz populacij staleža lovljenih rib. Kadar je na voljo manj znanstvenih podatkov, je treba uporabiti približke največjega trajnostnega donosa.

Obrazložitev

Johannesburška deklaracija iz leta 2002 je vključevala priznanje, da za nekatere vrste in staleže morda do leta 2015 ne bo mogoče doseči največjega trajnostnega donosa, zato je za tak primer vsebovala formulacijo „kjer je to mogoče“. EU ne bi smela prekoračiti svojih mednarodnih obveznosti.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava (6)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Cilji ribištva so bili določeni v sklepu, sprejetem na konferenci pogodbenic h Konvenciji o biotski raznovrstnosti o Strateškem načrtu za biotsko raznovrstnost 2011–2020, skupna ribiška politika pa mora zagotoviti skladnost s cilji biotske raznovrstnosti, ki jih je sprejel Evropski svet, in cilji iz sporočila Komisije „Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“, zlasti za doseganje največjega trajnostnega donosa do leta 2015.

Cilji ribištva so bili določeni v sklepu, sprejetem na konferenci pogodbenic h Konvenciji o biotski raznovrstnosti o Strateškem načrtu za biotsko raznovrstnost 2011–2020, skupna ribiška politika pa mora zagotoviti skladnost s cilji biotske raznovrstnosti, ki jih je sprejel Evropski svet, in cilji iz sporočila Komisije „Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“, zlasti za doseganje največjega trajnostnega donosa do leta 2015.

Obrazložitev

Johannesburška deklaracija iz leta 2002 je vključevala priznanje, da za nekatere vrste in staleže morda do leta 2015 ne bo mogoče doseči največjega trajnostnega donosa, zato je za tak primer vsebovala formulacijo „kjer je to mogoče“. EU ne bi smela prekoračiti svojih mednarodnih obveznosti.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava (15)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Morski biološki viri okoli Azorov, Madeire in Kanarskih otokov morajo biti še naprej posebno zaščiteni, ker ob upoštevanju strukturnega, socialnega in gospodarskega položaja teh otokov prispevajo k ohranjanju njihovega lokalnega gospodarstva. Zato je treba v teh vodah ohraniti omejitev nekaterih ribolovnih dejavnosti na ribiška plovila, registrirana v pristaniščih Azorov, Madeire in Kanarskih otokov.

Morski biološki viri okoli morajo biti še naprej posebno zaščiteni, ker ob upoštevanju strukturnega, socialnega in gospodarskega položaja teh otokov prispevajo k ohranjanju njihovega lokalnega gospodarstva. Zato je treba v teh vodah ohraniti omejitev nekaterih ribolovnih dejavnosti na ribiška plovila, registrirana v pristaniščih .

Obrazložitev

Najbolj oddaljene regije so v težkem položaju, zato je treba upoštevati vse te regije, da bo mogoče bolje spremljati njihov razvoj, ki je tesno povezan s stanjem morskih virov in morskim okoljem na splošno. Amandma tako upošteva vse najbolj oddaljene regije Evropske unije.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava (18)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Sprejeti je treba ukrepe za zmanjšanje in odpravo sedanjih visokih ravni naključnega ulova in zavržkov. Naključni ulov in zavržki dejansko pomenijo veliko odpadkov, pri čemer negativno vplivajo na trajnostno izkoriščanje morskih bioloških virov in morskih ekosistemov ter finančno vzdržnost ribištva. Uvesti in postopno izvajati je treba obveznost iztovarjanja celotnega ulova upravljanih staležev, ki se ulovijo med ribolovnimi dejavnostmi v vodah Unije ali jih ulovijo ribiška plovila Unije.

Sprejeti je treba ukrepe za zmanjšanje in odpravo sedanjih visokih ravni naključnega ulova in zavržkov. Naključni ulov in zavržki dejansko pomenijo veliko odpadkov, pri čemer negativno vplivajo na trajnostno izkoriščanje morskih bioloških virov in morskih ekosistemov ter finančno vzdržnost ribištva. vesti in postopno izvajati obveznost iztovarjanja celotnega ulova upravljanih , ki se ulovijo v vodah Unije ali jih ulovijo ribiška plovila Unije.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava (29)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Sistem prenosljivih ribolovnih koncesij za večino upravljanih staležev v okviru skupne ribiške politike je treba uvesti najpozneje 31. decembra 2013 za vsa plovila, dolga 12 metrov ali več, in vsa druga plovila, ki lovijo z vlečnim orodjem. Države članice lahko iz sistema prenosljivih ribolovnih koncesij izključijo plovila, katerih skupna dolžina je manjša od 12 metrov in niso opremljena z vlečnim orodjem. Ta sistem bi moral prispevati k zmanjšanju ladjevja, ki ga doseže sektor, in večji gospodarski uspešnosti, pri čemer mora hkrati ustvariti pravno varne in izključne prenosljive ribolovne koncesije letnih ribolovnih možnosti držav članic. Ker so morski biološki viri skupno dobro, se lahko s prenosljivimi ribolovnimi koncesijami določijo le pravice do uporabe dela letnih ribolovnih možnosti države članice, ki se v skladu z veljavnimi predpisi lahko prekličejo.

Sistem prenosljivih ribolovnih koncesij za večino upravljanih staležev v okviru skupne ribiške politike uve za vsa plovila, dolga 12 metrov ali več, in vsa druga plovila, ki lovijo . Ta sistem bi moral prispevati k zmanjšanju ladjevja, ki ga doseže sektor, in večji gospodarski uspešnosti, pri čemer mora hkrati ustvariti pravno varne in izključne prenosljive ribolovne koncesije letnih ribolovnih možnosti držav članic. Ker so morski biološki viri skupno dobro, se lahko s prenosljivimi ribolovnimi koncesijami določijo le pravice do uporabe dela letnih ribolovnih možnosti države članice, ki se v skladu z veljavnimi predpisi lahko prekličejo.

Obrazložitev

Uvedba prenosljivih ribolovnih koncesij bi morala biti v pristojnosti države članice in ne bi smela biti obvezna.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava (31)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Omejitev obveznega sistema prenosljivih ribolovnih koncesij na velika plovila je upravičena zaradi posebnih značilnosti in socialno-ekonomske ranljivosti nekaterih ladjevij za mali priobalni ribolov. Sistem prenosljivih ribolovnih koncesij se mora uporabljati za staleže, za katere so dodeljene ribolovne možnosti.

sistem prenosljivih ribolovnih koncesij a velika plovila je upravičen zaradi posebnih značilnosti in socialno-ekonomske ranljivosti nekaterih ladjevij za mali priobalni ribolov. Sistem prenosljivih ribolovnih koncesij se mora uporabljati za staleže, za katere so dodeljene ribolovne možnosti.

Obrazložitev

Sprememba te uvodne izjave je potrebna, da bo skladna s členom 27(1) in da se poudari prostovoljna narava prenosljivih ribolovnih koncesij.

Predlog spremembe 7

Člen 2(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošni cilji

1.   Skupna ribiška politika zagotavlja, da ribolovne dejavnosti in dejavnosti ribogojstva dolgoročno zagotavljajo trajnostne okoljske, gospodarske in socialne pogoje ter prispevajo k zanesljivi preskrbi s hrano.

2.   Pri skupni ribiški politiki se uporablja previdnostni pristop k upravljanju ribištva, pri čemer je njen cilj, da do leta 2015 zagotovi izkoriščanje živih morskih bioloških virov, s katerim se populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos.

3.   Skupna ribiška politika izvaja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva, s čimer se zagotavlja, da so vplivi ribolovnih dejavnosti na morski sistem omejeni.

4.   Skupna ribiška politika vključuje zahteve iz okoljske zakonodaje Unije.

Splošni cilji

1.   Skupna ribiška politika zagotavlja, da ribolovne dejavnosti in dejavnosti ribogojstva dolgoročno zagotavljajo trajnostne okoljske, gospodarske in socialne pogoje ter prispevajo k zanesljivi preskrbi s hrano.

2.   Pri skupni ribiški politiki se uporablja previdnostni pristop k upravljanju ribištva, pri čemer je njen cilj, da do leta 2015 zagotovi izkoriščanje živih morskih bioloških virov, s katerim se populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos.

3.   Skupna ribiška politika izvaja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva, s čimer se zagotavlja, da so vplivi ribolovnih dejavnosti na morski sistem omejeni.

4.   Skupna ribiška politika vključuje zahteve iz okoljske zakonodaje Unije.

Obrazložitev

Johannesburška deklaracija iz leta 2002 je vključevala priznanje, da za nekatere vrste in staleže morda do leta 2015 ne bo mogoče doseči največjega trajnostnega donosa, zato je za tak primer vsebovala formulacijo „kjer je to mogoče“. EU ne bi smela prekoračiti svojih mednarodnih obveznosti.

Predlog spremembe 8

Člen 2(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Skupna ribiška politika izvaja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva, s čimer se zagotavlja, da so vplivi ribolovnih dejavnosti na morski sistem omejeni.

Skupna ribiška politika izvaja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva, s čimer se zagotavlja, da so vplivi ribolovnih dejavnosti na morski sistem omejeni.

Obrazložitev

Johannesburška deklaracija iz leta 2002 je vključevala priznanje, da za nekatere vrste in staleže morda do leta 2015 ne bo mogoče doseči največjega trajnostnega donosa, zato je za tak primer vsebovala formulacijo „kjer je to mogoče“.

Predlog spremembe 9

Člen 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Specifični cilji

Za doseganje splošnih ciljev iz člena 2 skupna ribiška politika zlasti:

(a)

odpravlja naključni ulov komercialnih staležev in postopno zagotovi, da se iztovarja celoten ulov teh staležev;

(b)

zagotavlja pogoje za učinkovite ribolovne dejavnosti v okviru donosnega in konkurenčnega ribiškega sektorja;

(c)

spodbuja razvoj dejavnosti ribogojstva v Uniji in tako prispeva k zanesljivi preskrbi s hrano ter zaposlovanju na obalnih in podeželskih območjih;

(d)

prispeva k primernemu življenjskemu standardu tistih, ki so odvisni od ribolovnih dejavnosti;

(e)

upošteva interese potrošnikov;

(f)

zagotavlja sistematično in usklajeno zbiranje in upravljanje podatkov.

Specifični cilji

Za doseganje splošnih ciljev iz člena 2 skupna ribiška politika zlasti:

(a)

odpravlja naključni ulov komercialnih in zagotovi, da se iztovarja celoten ulov teh ;

(b)

zagotavlja pogoje za učinkovite ribolovne dejavnosti v okviru donosnega in konkurenčnega ribiškega sektorja;

(c)

spodbuja razvoj dejavnosti ribogojstva v Uniji in tako prispeva k zanesljivi preskrbi s hrano ter zaposlovanju na obalnih in podeželskih območjih;

(d)

()

prispeva k primernemu življenjskemu standardu tistih, ki so odvisni od ribolovnih dejavnosti;

()

upošteva interese potrošnikov;

()

zagotavlja sistematično in usklajeno zbiranje in upravljanje podatkov

Predlog spremembe 10

Člen 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Načela dobrega upravljanja

Skupna ribiška politika se vodi v skladu z naslednjimi načeli dobrega upravljanja:

(a)

jasna opredelitev odgovornosti na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

(b)

določitev ukrepov v skladu z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem;

(c)

dolgoročna perspektiva;

(d)

obsežna vključenost zainteresiranih strani v vseh fazah ukrepov, tj. od njihove zasnove do izvajanja;

(e)

primarna odgovornost države zastave;

(f)

skladnost s celostno pomorsko politiko in drugimi politikami Unije.

Načela dobrega upravljanja

Skupna ribiška politika se vodi v skladu z naslednjimi načeli dobrega upravljanja:

(a)

jasna opredelitev odgovornosti na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

(b)

določitev ukrepov v skladu z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem;

dolgoročna perspektiva;

obsežna vključenost zainteresiranih strani v vseh fazah ukrepov, tj. od njihove zasnove do izvajanja;

primarna odgovornost države zastave;

skladnost drugimi politikami Unije.

Obrazložitev

Menimo, da je treba pri sprejemanju odločitev na tem področju upoštevati politično diskrecijo, ki jo imata Svet in Parlament pri izvajanju ciljev in načel, da se zagotovi dobro upravljanje.

Načelom dobrega upravljanja skupne ribiške politike je treba dodati novo točko c). Nujno je, da se skupna ribiška politika, kjer je potrebno, izvaja postopno in prehodno.

Treba je opozoriti na pomen regionalizacije v skupni ribiški politiki in dati večjo vlogo regionalnim svetovalnim svetom.

Točka g) je zavajajoča, saj celostno pomorsko politiko postavlja na isto raven kot skupno ribiško politiko in druge politike Unije. Po našem mnenju je skupna ribiška politika sestavni del celostne pomorske politike, pomembna pa je notranja skladnost v okviru iste politike z istimi pristojnimi osebami.

Predlog spremembe 11

Člen 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

„vode Unije“ pomenijo vode pod suverenostjo ali jurisdikcijo držav članic, razen voda, ki so sosednje ozemljem iz Priloge II k Pogodbi;

„morski biološki viri“ pomenijo razpoložljive in dostopne žive morske vodne vrste, vključno z anadromnimi in katadromnimi vrstami, v vseh fazah njihovega življenjskega cikla;

„sladkovodni biološki viri“ pomenijo razpoložljive in dostopne žive sladkovodne vrste;

„ribiško plovilo“ pomeni katero koli plovilo, ki je opremljeno za gospodarski ribolov morskih bioloških virov;

„ribiško plovilo Unije“ pomeni ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo države članice in je registrirano v Uniji;

„največji trajnostni donos“ pomeni največji del staleža rib, ki se lahko ulovi v nedoločenem času;

„previdnostni pristop k upravljanju ribištva“ pomeni pristop, v skladu s katerim odsotnost ustreznih znanstvenih podatkov ne sme upravičiti odložitve ali nesprejetja ukrepov upravljanja za ohranitev ciljnih vrst, z njimi povezanih ali od njih odvisnih vrst in neciljnih vrst ter njihovega okolja;

„ekosistemski pristop k upravljanju ribištva“ pomeni pristop, ki zagotavlja, da so koristi od živih vodnih virov velike, medtem ko so neposredni in posredni vplivi ribolovnih dejavnosti na morske ekosisteme majhni ter ne škodujejo prihodnjemu delovanju, raznolikosti in celovitosti teh ekosistemov;

„ribolovna umrljivost“ pomeni ulov staleža v danem obdobju kot delež povprečnega staleža, ki je na voljo v tem obdobju;

„stalež“ pomeni morski biološki vir s posebnimi značilnostmi, ki je na danem območju upravljanja;

„meja ulova“ pomeni količinsko mejo za iztovarjanje staleža rib ene vrste ali staležev rib več vrst v danem obdobju;

„referenčna točka ohranjanja“ pomeni vrednosti parametrov populacij staležev rib (kot je biomasa ali ribolovna umrljivost), ki se uporabljajo pri upravljanju ribištva, na primer glede na sprejemljivo raven biološkega tveganja ali želeno raven donosa;

„zaščitni ukrep“ pomeni previdnostni ukrep, namenjen varstvu pred neželenimi dogodki ali preprečevanju takšnih dogodkov;

„tehnični ukrepi“ pomenijo ukrepe, ki urejajo sestavo vrst, strukturo velikosti ulova in vplive na sestavne dele ekosistema, ki so posledica ribolovnih dejavnosti, s pogojevanjem uporabe in strukture ribolovnega orodja ter omejevanjem dostopa do ribolovnih območij;

„ribolovna možnost“ pomeni v količini izraženo zakonito pravico do ribolova, izraženo v ulovu in/ali ribolovnem naporu, ter pogoje, ki so funkcionalno povezani s tem in potrebni za njihovo količinsko opredelitev na določeni ravni;

„ribolovni napor“ pomeni produkt zmogljivosti in dejavnosti ribiškega plovila; za skupino ribiških plovil je to vsota ribolovnih naporov vseh plovil v skupini;

„prenosljive ribolovne koncesije“ pomenijo preklicljive pravice uporabnika do posameznega dela ribolovnih možnosti, dodeljenih državi članici ali določenih v načrtih upravljanja, ki jih država članica sprejme v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 1967/2006 (1), ki jih imetnik lahko prenese na druge upravičene imetnike prenosljivih ribolovnih kvot;

„posamezne ribolovne možnosti“ pomenijo letne ribolovne možnosti, dodeljene imetnikom prenosljivih ribolovnih koncesij v državi članici na podlagi deleža ribolovnih možnosti, ki pripadajo tej državi članici;

„ribolovna zmogljivost“ pomeni tonažo plovila v BT (bruto tonaža) in njegovo moč v kW (kilovati), kakor je opredeljeno v členih 4 in 5 Uredbe Sveta (EGS) št. 2930/86 (2);

„ribogojstvo“ pomeni rejo ali gojenje vodnih organizmov z uporabo metod, ki so namenjene povečanju proizvodnje zadevnih organizmov prek naravnih zmogljivosti okolja, pri čemer organizmi ves čas reje ali gojenja vse do pobiranja in vključno z njim ostanejo v lasti fizične ali pravne osebe;

„dovoljenje za gospodarski ribolov“ pomeni dovoljenje iz člena 4(9) Uredbe (ES) št. 1224/2009;

„dovoljenje za ribolov“ pomeni dovoljenje iz člena 4(10) Uredbe (ES) št. 1224/2009;

„ribolov“ pomeni pobiranje ali ujetje vodnih organizmov, ki živijo v svojem naravnem okolju, ali namerno uporabo kakršnih koli sredstev, ki omogočajo takšno pobiranje ali ujetje;

„ribiški proizvodi“ pomenijo vodne organizme, pridobljene s kakršno koli ribolovno dejavnostjo;

„gospodarski subjekt“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki vodi ali ima kakršno koli podjetje, ki izvaja katero koli od dejavnosti, povezanih s katero koli stopnjo proizvodnje, predelave, trženja, distribucije in maloprodaje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva;

„hujša kršitev“ pomeni kršitev iz člena 42(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 in člena 90(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009;

„končni uporabnik znanstvenih podatkov“ pomeni organ, ki ima z raziskovalnega ali upravljalnega vidika interes za znanstveno analizo podatkov o ribiškem sektorju;

„presežek dovoljenega ulova“ pomeni del dovoljenega ulova, za katerega ulovitev obalna država nima zmogljivosti;

„proizvodi iz ribogojstva“ pomenijo vodne organizme v kateri koli fazi njihovega življenjskega cikla, pridobljene s kakršno koli dejavnostjo ribogojstva;

„biomasa drstitvenega staleža“ pomeni oceno mase rib iz posameznega vira, ki se razmnožujejo v določenem obdobju, pri čemer vključuje samce in samice ter ribe, ki se razmnožujejo živorodno;

„mešani ribolov“ pomeni ribolov, pri katerem je na območju ribolova prisotna več kot ena vrsta, za te vrste pa obstaja nevarnost, da bodo zajete z ribolovnim orodjem;

„sporazumi o trajnostnem ribolovu“ pomenijo mednarodne sporazume, sklenjene z drugo državo za pridobitev dostopa do virov ali voda v zameno za finančno nadomestilo Unije.

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

„vode Unije“ pomenijo vode pod suverenostjo ali jurisdikcijo držav članic, razen voda, ki so sosednje ozemljem iz Priloge II k Pogodbi;

„morski biološki viri“ pomenijo razpoložljive in dostopne žive morske vodne vrste, vključno z anadromnimi in katadromnimi vrstami, v vseh fazah njihovega življenjskega cikla;

„sladkovodni biološki viri“ pomenijo razpoložljive in dostopne žive sladkovodne vrste;

„ribiško plovilo“ pomeni katero koli plovilo, ki je opremljeno za gospodarski ribolov morskih bioloških virov;

„ribiško plovilo Unije“ pomeni ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo države članice in je registrirano v Uniji;

„največji trajnostni donos“ pomeni največji del staleža rib, ki se lahko ulovi ;

„previdnostni pristop k upravljanju ribištva“ pomeni pristop, v skladu s katerim odsotnost ustreznih znanstvenih podatkov ne sme upravičiti odložitve ali nesprejetja ukrepov upravljanja za ohranitev ciljnih vrst, z njimi povezanih ali od njih odvisnih vrst in neciljnih vrst ter njihovega okolja;

„ekosistemski pristop k upravljanju ribištva“ pomeni pristop, ki zagotavlja, da so koristi od živih vodnih virov velike, medtem ko so neposredni in posredni vplivi ribolovnih dejavnosti na morske ekosisteme majhni ter ne škodujejo prihodnjemu delovanju, raznolikosti in celovitosti teh ekosistemov;

„ribolovna umrljivost“ pomeni ;

„stalež“ pomeni ;

„meja ulova“ pomeni količinsko mejo za iztovarjanje staleža rib ene vrste ali staležev rib več vrst v danem obdobju;

„referenčna točka ohranjanja“ pomeni vrednosti parametrov populacij staležev rib (kot je biomasa ali ribolovna umrljivost), ki se uporabljajo pri upravljanju ribištva, na primer glede na sprejemljivo raven biološkega tveganja ali želeno raven donosa;

„zaščitni ukrep“ pomeni previdnostni ukrep, namenjen varstvu pred neželenimi dogodki ali preprečevanju takšnih dogodkov;

„tehnični ukrepi“ pomenijo ukrepe, ki urejajo sestavo vrst, strukturo velikosti ulova in vplive na sestavne dele ekosistema, ki so posledica ribolovnih dejavnosti, s pogojevanjem uporabe in strukture ribolovnega orodja ter omejevanjem dostopa do ribolovnih območij;

„ribolovna možnost“ pomeni v količini izraženo zakonito pravico do ribolova, izraženo v ulovu in/ali ribolovnem naporu, ter pogoje, ki so funkcionalno povezani s tem in potrebni za njihovo količinsko opredelitev na določeni ravni;

„ribolovni napor“ pomeni produkt zmogljivosti in dejavnosti ribiškega plovila; za skupino ribiških plovil je to vsota ribolovnih naporov vseh plovil v skupini;

„prenosljive ribolovne koncesije“ pomenijo preklicljive pravice uporabnika do posameznega dela ribolovnih možnosti, dodeljenih držav članic ali določenih v načrtih upravljanja, ki jih držav članic sprejme v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 1967/2006 (1), ki jih imetnik lahko prenese na druge upravičene imetnike prenosljivih ribolovnih kvot;

„posamezne ribolovne možnosti“ pomenijo letne ribolovne možnosti, dodeljene imetnikom prenosljivih ribolovnih koncesij v držav članic na podlagi deleža ribolovnih možnosti, ki pripadajo te držav članic;

„ribolovna zmogljivost“ pomeni tonažo plovila v BT (bruto tonaža) in njegovo moč v kW (kilovati), kakor je opredeljeno v členih 4 in 5 Uredbe Sveta (EGS) št. 2930/86 (2);

„ribogojstvo“ pomeni rejo ali gojenje vodnih organizmov z uporabo metod, ki so namenjene povečanju proizvodnje zadevnih organizmov prek naravnih zmogljivosti okolja, pri čemer organizmi ves čas reje ali gojenja vse do pobiranja in vključno z njim ostanejo v lasti fizične ali pravne osebe;

„dovoljenje za gospodarski ribolov“ pomeni dovoljenje iz člena 4(9) Uredbe (ES) št. 1224/2009;

„dovoljenje za ribolov“ pomeni dovoljenje iz člena 4(10) Uredbe (ES) št. 1224/2009;

„ribolov“ pomeni pobiranje ali ujetje vodnih organizmov, ki živijo v svojem naravnem okolju, ali namerno uporabo kakršnih koli sredstev, ki omogočajo takšno pobiranje ali ujetje;

„ribiški proizvodi“ pomenijo vodne organizme, pridobljene s kakršno koli ribolovno dejavnostjo;

„gospodarski subjekt“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki vodi ali ima kakršno koli podjetje , ki izvaja katero koli od dejavnosti, povezanih s katero koli stopnjo proizvodnje, predelave, trženja, distribucije in maloprodaje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva;

„hujša kršitev“ pomeni kršitev iz člena 42(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 in člena 90(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009;

„končni uporabnik znanstvenih podatkov“ pomeni organ, ki ima z raziskovalnega ali upravljalnega vidika interes za znanstveno analizo podatkov o ribiškem sektorju;

„presežek dovoljenega ulova“ pomeni del dovoljenega ulova, za katerega ulovitev obalna država nima zmogljivosti;

„proizvodi iz ribogojstva“ pomenijo vodne organizme v kateri koli fazi njihovega življenjskega cikla, pridobljene s kakršno koli dejavnostjo ribogojstva;

„biomasa drstitvenega staleža“ pomeni oceno mase rib iz posameznega vira, ki se razmnožujejo v določenem obdobju, pri čemer vključuje samce in samice ter ribe, ki se razmnožujejo živorodno;

„mešani ribolov“ pomeni ribolov, pri katerem je na območju ribolova prisotna več kot ena vrsta, za te vrste pa obstaja nevarnost, da bodo zajete z ribolovnim orodjem;

„sporazumi o trajnostnem ribolovu“ pomenijo mednarodne sporazume, sklenjene z drugo državo za pridobitev dostopa do virov ali voda v zameno za finančno nadomestilo Unije

Obrazložitev

Ribiški sektor se je razširil in izvaja nove vrste dejavnosti. Pojma „gospodarski subjekt“ ni več smiselno omejevati zgolj na pravne ali fizične osebe, ki vodijo ali imajo kakršno koli podjetje. Obstajajo tudi združenja in druge organizacije. V nekaterih delih Evrope je na primer rekreativni ribolov zelo pomemben za obnovo staležev rib. Zaradi urbanizacije rekreativni ribolov povsod prispeva k boljšemu seznanjanju ljudi z naravo. Rekreativni ribolov ljudi privabi v naravo in jih spodbuja k skrbi za boljše telesno in duševno počutje in zdravje. Delež in gospodarski pomen vodenega ribolova ali splošneje ribolovnega turizma sta vse večja. Ribolov ima tudi pomembno vlogo za razvoj turizma in zato prispeva k ohranjanju vitalnosti obalnih in obrečnih skupnosti. Pojem „gospodarski subjekt“ je zato treba razširiti. To podpira tudi dejstvo, da je rekreativni ribolov na primer že vključen v skupno ribiško politiko tako z uredbo o nadzoru kot tudi z novimi načrti uporabe in ohranjanja vrst rib.

Morebitna evropska opredelitev „malega priobalnega ribolova“ mora biti dovolj prožna, da se upoštevajo raznolikost in posebnosti ribolova v različnih evropskih regijah.

Ribogojne dejavnosti imajo pomembno vlogo pri ohranjanju cenjenih ribjih vrst z obnavljanjem staležev, s čimer se zajezijo eksotične vrste, ki zavzemajo velik del nekaterih habitatov.

Predlog spremembe 12

Člen 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošna pravila o dostopu do voda

1.   Ribiška plovila Unije imajo enak dostop do voda in virov v vseh vodah Unije, razen voda iz odstavkov 2 in 3, za katere veljajo ukrepi, sprejeti v skladu z delom III.

2.   Od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2022 bodo države članice v vodah do 12 navtičnih milj od temeljnih črt pod njihovo suverenostjo ali jurisdikcijo pooblaščene, da omejijo ribolov na ribiška plovila, ki tradicionalno ribarijo v navedenih vodah iz pristanišč na sosednji obali, brez vpliva na režime, ki se uporabljajo za ribiška plovila Unije, ki plujejo pod zastavo drugih držav članic v okviru obstoječih sosedskih odnosov med državami članicami, in režime iz Priloge I, ki za vsako državo članico določajo geografske cone znotraj obalnih pasov drugih držav članic, v katerih se ribolovne dejavnosti opravljajo, ter na zadevne vrste. Države članice Komisijo obvestijo o omejitvah v skladu s tem odstavkom.

3.   V vodah do 100 navtičnih milj od temeljnih črt Azorov, Madeire in Kanarskih otokov lahko zadevne države članice od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2022 omejijo ribolov na plovila, registrirana v pristaniščih teh otokov. Te omejitve ne veljajo za plovila Unije, ki v teh vodah tradicionalno ribarijo, če ta plovila ne presežejo ribolovnega napora, ki se tradicionalno izvaja. Države članice Komisijo obvestijo o omejitvah, določenih v skladu s tem odstavkom.

4.   Določbe, ki bodo upoštevale režime iz odstavkov 2 in 3, se sprejmejo do 31. decembra 2022.

Splošna pravila o dostopu do voda

1.   Ribiška plovila Unije imajo enak dostop do voda in virov v vseh vodah Unije, razen voda iz odstavkov 2 in 3, za katere veljajo ukrepi, sprejeti v skladu z delom III.

2.   Od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2022 bodo države članice v vodah do 12 navtičnih milj od temeljnih črt pod njihovo suverenostjo ali jurisdikcijo pooblaščene, da omejijo ribolov na ribiška plovila, ki tradicionalno ribarijo v navedenih vodah iz pristanišč na sosednji obali, brez vpliva na režime, ki se uporabljajo za ribiška plovila Unije, ki plujejo pod zastavo drugih držav članic v okviru obstoječih sosedskih odnosov med državami članicami, in režime iz Priloge I, ki za vsako državo članico določajo geografske cone znotraj obalnih pasov drugih držav članic, v katerih se ribolovne dejavnosti opravljajo, ter na zadevne vrste. Države članice Komisijo obvestijo o omejitvah v skladu s tem odstavkom.

3.   V vodah do 100 navtičnih milj od temeljnih črt lahko zadevne države članice od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2022 omejijo ribolov na plovila, registrirana v pristaniščih teh otokov. Te omejitve ne veljajo za plovila Unije, ki v teh vodah tradicionalno ribarijo, če ta plovila ne presežejo ribolovnega napora, ki se tradicionalno izvaja. Države članice Komisijo obvestijo o omejitvah, določenih v skladu s tem odstavkom.

4.   Določbe, ki bodo upoštevale režime iz odstavkov 2 in 3, se sprejmejo do 31. decembra 2022.

Obrazložitev

Najbolj oddaljene regije so v težkem položaju, zato je treba upoštevati vse te regije, da bo mogoče bolje spremljati njihov razvoj, ki je tesno povezan s stanjem morskih virov in morskim okoljem na splošno. Amandma tako upošteva vse najbolj oddaljene regije Evropske unije.

Predlog spremembe 13

Člen 8

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vrste tehničnih ukrepov

(i)

spremembami ali dodatnimi napravami za izboljšanje selektivnosti ali omejitev vpliva na bentoško območje;

Vrste tehničnih ukrepov

(i)

spremembami ali dodatnimi napravami za izboljšanje selektivnosti ali omejitev vpliva na ;

Obrazložitev

Prvi del predloga spremembe se ne nanaša na slovensko različico, saj v poljščini, ki je izvirni jezik dokumenta, zamenjuje izraz „povečanje“ z izrazom „izboljšanje“, ki je uporabljen tudi v slovenski različici. Člen 8 se ne nanaša samo na bentoško območje, temveč zajema tudi pelagično okolje in ribolovno orodje, ki se tam uporablja.

Predlog spremembe 14

Člen 9

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Večletni načrti

1.   Večletni načrti, v katerih so določeni ohranitveni ukrepi za ohranitev ali obnovitev staležev nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, se pripravijo prednostno.

2.   Večletni načrti določajo:

(a)

podlago za določanje ribolovnih možnosti za zadevne staleže rib na podlagi vnaprej določenih referenčnih točk ohranjanja in

(b)

ukrepe, s katerimi se lahko učinkovito preprečuje prekoračitev referenčnih točk ohranjanja.

3.   Večletni načrti po možnosti zajemajo ribištva, ki izkoriščajo staleže ene vrste rib, ali ribištva, ki izkoriščajo kombinacijo staležev, in ustrezno upoštevajo medsebojne vplive med staleži in ribištvi.

4   Večletni načrti temeljijo na previdnostnem pristopu k upravljanju ribištva in upoštevajo omejitve razpoložljivih podatkov in metod ocenjevanja ter vse količinsko opredeljene vire negotovosti na znanstveno preverjen način.

Večletni načrti

1.   Večletni načrti, v katerih so določeni ohranitveni ukrepi za ohranitev ali obnovitev staležev nad ravnmi, ki omogočajo, največji trajnostni donos, se pripravijo prednostno.

2.   Večletni načrti določajo:

(a)

podlago za določanje ribolovnih možnosti za zadevne staleže rib na podlagi vnaprej določenih referenčnih točk ohranjanja

(b)

ukrepe, s katerimi se učinkovito prepreč prekoračitev referenčnih točk ohranjanja

3.   Večletni načrti po možnosti zajemajo ribištva, ki izkoriščajo staleže ene vrste rib, ali ribištva, ki izkoriščajo kombinacijo staležev, in ustrezno upoštevajo medsebojne vplive med staleži in ribištvi.

4.   Večletni načrti temeljijo na previdnostnem pristopu k upravljanju ribištva in upoštevajo omejitve razpoložljivih podatkov in metod ocenjevanja ter vse količinsko opredeljene vire negotovosti na znanstveno preverjen način.

Obrazložitev

Evropska unija je leta 2004 ustanovila regionalne svetovalne svete, ki naj bi trajno uveljavili regionalni pristop k skupni ribiški politiki. Svetovalne svete je treba v večji meri vključiti v odločanje in jih zaprositi za mnenje o večletnih načrtih, ki bi jih sektor tako bolj sprejemal in bi jih bilo zato lažje izvajati.

Johannesburška deklaracija iz leta 2002 je vključevala priznanje, da za nekatere vrste in staleže morda do leta 2015 ne bo mogoče doseči največjega trajnostnega donosa, zato je za tak primer vsebovala formulacijo „kjer je to mogoče“. EU ne bi smela prekoračiti svojih mednarodnih obveznosti. V večletnih načrtih so določeni cilji za postopno zmanjšanje zavržkov z ukrepi, sprejetimi na regionalni ravni. Ti ukrepi za zmanjšanje morajo temeljiti na širokem naboru orodij, ki jih bodo lahko predlagale zainteresirane strani, in sicer selektivnost, prostorsko-časovno upravljanje, določitev ribolovnih kvot na nekaterih območjih za nekatere občutljive vrste. Zainteresirane strani morajo pri tem imeti pomembno vlogo prek okrepljenih regionalnih svetovalnih svetov. Večletni načrti morajo formalno upoštevati vprašanja, povezana z zaščitenimi morskimi območji, saj v nekaterih od njih poteka obsežna ribolovna dejavnost. Vsebovati morajo tudi ekosistemsko razsežnost kot jamstvo za ohranjanje ribjih staležev.

Jasno je treba navesti, da morajo biti v večletnih načrtih predvideni tudi ukrepi za ponovno vzpostavitev dobrega okoljskega stanja. V nasprotnem primeru bi se lahko okoljsko stanje še poslabšalo, kar bi negativno vplivalo na naravne proizvodne zmogljivosti v morskih ekosistemih.

Dobro upravljanje zavarovanih morskih območij je eden izmed ciljev konvencije o biotski raznovrstnosti, ki jih mora skupna ribiška politika seveda upoštevati.

Predlog spremembe 15

Člen 10

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Cilji večletnih načrtov

1.   V večletnih načrtih so določene prilagoditve ribolovne umrljivosti, s katerimi se določi ribolovna umrljivost, v skladu s katero se do leta 2015 vsi staleži obnovijo in ohranijo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos.

2.   Če določitev ribolovne umrljivosti, s katero se staleži obnovijo in ohranijo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, ni mogoča, so v večletnih načrtih določeni previdnostni ukrepi, s katerimi se zagotovi primerljiva stopnja ohranjenosti zadevnih staležev.

Cilji večletnih načrtov

1.   V večletnih načrtih so določene prilagoditve ribolovne umrljivosti, s katerimi se določi ribolovna umrljivost, v skladu s katero se do leta 2015 vsi staleži obnovijo in ohranijo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos.

2.   Če določitev ribolovne umrljivosti, s katero se staleži obnovijo in ohranijo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, ni mogoča, so v večletnih načrtih določeni previdnostni ukrepi, s katerimi se zagotovi primerljiva stopnja ohranjenosti zadevnih staležev.

Predlog spremembe 16

Člen 11

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vsebina večletnih načrtov

Večletni načrt zajema:

(a)

področje uporabe v smislu staležev, ribolova in morskega ekosistema, za katere se večletni načrt uporablja;

(b)

cilje, ki so skladni s cilji iz členov 2 in 3;

(c)

merljive cilje, izražene kot:

i)

ribolovna umrljivost in/ali

ii)

biomasa drstitvenega staleža ter

iii)

stabilnost ulova;

(d)

jasno določene roke za dosego merljivih ciljev;

(e)

tehnične ukrepe, vključno z ukrepi, ki zadevajo odpravo naključnega ulova;

(f)

merljive kazalnike za redno spremljanje in ocenjevanje napredka v zvezi z doseganjem ciljev iz večletnega načrta;

(g)

posebne ukrepe in cilje za sladkovodni del življenjskega cikla anadromnih in katadromnih vrst;

(h)

zmanjšanje vplivov ribolova na ekosistem;

(i)

zaščitne ukrepe in merila za njihovo sprožitev;

(j)

kakršne koli druge ukrepe, ki so ustrezni za doseganje ciljev večletnih načrtov.

Vsebina večletnih načrtov

Večletni načrt zajema:

(a)

področje uporabe v smislu staležev, ribolova in morskega ekosistema, za katere se večletni načrt uporablja;

(b)

cilje, ki so skladni s cilji iz členov 2 in 3;

(c)

merljive cilje, izražene kot:

i)

ribolovna umrljivost in/ali

ii)

biomasa drstitvenega staleža ter

iii)

stabilnost ulova;

(d)

jasno določene roke za dosego merljivih ciljev;

(e)

tehnične ukrepe, vključno z ukrepi, ki zadevajo odpravo naključnega ulova;

(f)

merljive kazalnike za redno spremljanje in ocenjevanje napredka v zvezi z doseganjem ciljev iz večletnega načrta;

(g)

posebne ukrepe in cilje za sladkovodni del življenjskega cikla anadromnih in katadromnih vrst;

(h)

zmanjšanje vplivov ribolova na ekosistem;

()

zaščitne ukrepe in merila za njihovo sprožitev;

()

kakršne koli druge ukrepe, ki so ustrezni za doseganje ciljev večletnih načrtov

Obrazložitev

Ukrepi glede selivskih staležev rib so potrebni za zagotovitev naravne raznolikosti in trajnostnega ribištva. Skupna ribiška politika EU mora predvideti specifično obravnavo anadromnih staležev rib, ki se v obdobju drstenja selijo nazaj v reke. Skupna ribiška politika mora ločevati med načeli za ohranjanje anadromnih staležev rib in načeli za ohranjanje drugih staležev rib. Načela za urejanje ribolova selivskih staležev rib je treba izvajati v skladu s členom 66 (Poglavje V) Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu, ki upravljanje anadromnih staležev rib ureja ločeno od upravljanja drugih staležev rib.

Upravljanje živih virov je dinamičen proces in pogosto je treba sprejeti hitro odločitev, kar se je glede na dosedanje izkušnje, povezane z Baltskim in Severnim morjem, v zelo zbirokratiziranem in počasnem procesu soodločanja izkazalo za zelo težavno. Večletni načrti vsebujejo klavzule, ki določajo, da je treba po treh do petih letih oceniti njihovo delovanje. Ni pa predviden formalen mehanizem za hitro odzivanje na nepredvidene situacije, na katere se je treba nemudoma odzvati. Države članice bi morale opredeliti, kdaj in na kakšen način naj bi ukrepali v takšnih primerih.

Predlog spremembe 17

Člen 15

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Obveznost iztovarjanja celotnega ulova

1.   Celoten ulov naslednjih staležev rib, za katere veljajo omejitve ulova, ki je posledica ribolovne dejavnosti v vodah Unije ali dejavnosti ribiških plovil Unije zunaj voda Unije, se izvleče na krov in obdrži na krovu ribiških plovil ter evidentira in iztovori, razen če se uporabi kot živa vaba, v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

(a)

najpozneje od 1. januarja 2014:

skuša, sled, šur, sinji mol, merjaščevka, sardon, srebrenka, velika sardela, kapelan;

tun, mečarica, beli tun, veleoki tun, druge pahljačaste mečarice;

(b)

najpozneje od 1. januarja 2015: trska, oslič, morski list;

(c)

najpozneje od 1. januarja 2016: vahnja, mol, krilati romb, morska spaka, morska plošča, leng, saj, polak, rdeči jezik, romb, gladki romb, modri leng, črni morski meč, okroglonosi repak, oranžna sluzoglavka, grenlandska morska plošča, morski menek, rdeči okun in sredozemski pridneni staleži.

2.   Za staleže rib iz odstavka 1 se določijo najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, ki temeljijo na najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju. Ulov teh staležev rib, manjših od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, se lahko prodaja le za ribjo moko ali hrano za hišne živali.

3.   Tržni standardi za ulov rib, ki presega določene ribolovne možnosti, se določijo v skladu s členom 27 [Uredbe o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva].

4.   Države članice zagotovijo, da so ribiška plovila Unije, ki plujejo pod njihovo zastavo, opremljena za zagotavljanje celotne dokumentacije vseh ribolovnih in predelovalnih dejavnosti za namene spremljanja izpolnjevanja obveznosti glede iztovarjanja celotnega ulova.

5.   Odstavek 1 ne posega v mednarodne obveznosti.

6.   Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, da bi določila ukrepe iz odstavka 1 za namene izpolnjevanja mednarodnih obveznosti Unije.

1.    ulov naslednjih rib, za katere veljajo omejitve ulova, ki je posledica ribolovne dejavnosti v vodah Unije ali dejavnosti ribiških plovil Unije zunaj voda Unije:

(a)

najpozneje od 1. januarja 2014

skuša, sled, šur, sinji mol, merjaščevka, sardon, srebrenka, velika sardela, kapelan;

tun, mečarica, beli tun, veleoki tun, druge pahljačaste mečarice;

(b)

najpozneje od 1. januarja 2015: trska, oslič, morski list;

(c)

najpozneje od 1. januarja 2016: vahnja, mol, krilati romb, morska spaka, morska plošča, leng, saj, polak, rdeči jezik, romb, gladki romb, modri leng, črni morski meč, okroglonosi repak, oranžna sluzoglavka, grenlandska morska plošča, morski menek, rdeči okun in sredozemski pridneni staleži.

2.   Za staleže rib iz odstavka 1 se določijo najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, ki temeljijo na najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju. Ulov teh staležev rib, manjših od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, se lahko prodaja le za ribjo moko ali hrano za hišne živali.

3.   Tržni standardi za ulov rib, ki presega določene ribolovne možnosti, se določijo v skladu s členom 27 [Uredbe o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva].

4.   Države članice zagotovijo, da so ribiška plovila Unije, ki plujejo pod njihovo zastavo, opremljena za zagotavljanje celotne dokumentacije vseh ribolovnih in predelovalnih dejavnosti za namene spremljanja izpolnjevanja .

5.   Odstavek 1 ne posega v mednarodne obveznosti.

6.   Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, da bi določila ukrepe iz odstavka 1 za namene izpolnjevanja mednarodnih obveznosti Unije.

   

   

Obrazložitev

Amandma predlaga pripravo večletnih načrtov za zmanjšanje zavržkov, vendar obravnavani dokumenti ne vsebujejo takšnega predloga. Komisija predlaga sprejetje sklepa o obveznosti iztovarjanja celotnega ulova komercialnih vrst od določenega datuma naprej. Ukrepe za izvajanje tega sklepa Komisije bi morali – odvisno od razmer – pripraviti regionalni svetovalni sveti ali države članice. Zato je bržkone neprimerno govoriti o večletnih načrtih, saj bi morali biti zasnovani veliko dolgotrajnejše.

Za zavržke obstajajo različni razlogi. Z razvojem ribolovnih praks in uporabo tehničnih rešitev za zagotovitev bolj selektivnega orodja se lahko zmanjša obseg naključnega ulova. Ta amandma povzema vidik iz političnih priporočil na začetku mnenja, ki predstavlja stališče OR, zato ga je treba vključiti tudi v predloge sprememb.

Predlog spremembe 18

Člen 16

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ribolovne možnosti

1.   Ribolovne možnosti, dodeljene državam članicam, zagotavljajo relativno stabilnost ribolovnih dejavnosti posamezne države članice za vsak stalež rib ali ribištvo. Pri dodeljevanju novih ribolovnih možnosti se upoštevajo interesi posamezne države članice.

2.   Ribolovne možnosti prilova se lahko rezervirajo v okviru skupnih ribolovnih možnosti.

3.   Ribolovne možnosti so skladne z merljivimi cilji, časovnimi okviri in omejitvami, določenimi v skladu s členom 9(2) in členom 11(b), (c) in (h).

4.   Države članice lahko, potem ko o tem uradno obvestijo Komisijo, izmenjajo vse ali del ribolovnih možnosti, ki so jim bile dodeljene.

Ribolovne možnosti

1.   Ribolovne možnosti, dodeljene državam članicam, zagotavljajo relativno stabilnost ribolovnih dejavnosti posamezne države članice za vsak stalež rib ali ribištvo. Pri dodeljevanju novih ribolovnih možnosti se upoštevajo interesi posamezne države članice.

2.   Ribolovne možnosti prilova se lahko rezervirajo v okviru skupnih ribolovnih možnosti.

3.   Ribolovne možnosti so skladne z merljivimi cilji, časovnimi okviri in omejitvami, določenimi v skladu s členom 9(2) in členom 11(b), (c) in (h).

4.   Države članice lahko, potem ko o tem uradno obvestijo Komisijo, izmenjajo vse ali del ribolovnih možnosti, ki so jim bile dodeljene.

   

Obrazložitev

Dodani odstavek povzema zdajšnjo uredbo o skupni ribiški politiki. Dodeljevanje ribolovnih možnosti bi moralo ostati v domeni držav članic, saj je to ključni način vplivanja na strukturo in učinkovitost ribiškega sektorja. To sta prednostni usmeritvi, ki sta pomembni za odločanje na ravni držav članic v skladu z njihovimi družbenimi in gospodarskimi prednostnimi nalogami.

Predlog spremembe 19

Člen 17

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ohranitveni ukrepi, sprejeti v skladu z večletnimi načrti

1.   Države članice so lahko pooblaščene, da v večletnem načrtu, sestavljenem v skladu s členi 9, 10 in 11, sprejmejo ukrepe v skladu z navedenim večletnim načrtom, ki določajo ohranitvene ukrepe, ki veljajo za plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, v zvezi s staleži v vodah Unije, za katere so jim bile dodeljene ribolovne možnosti.

2.   Države članice zagotovijo, da so ohranitveni ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 1:

(a)

skladni s cilji iz členov 2 in 3,

(b)

skladni s področjem uporabe in cilji večletnega načrta,

(c)

učinkovito izpolnjujejo cilje in merljive cilje, določene v večletnem načrtu, ter

(d)

so enako strogi kot obstoječi ukrepi iz zakonodaje Unije.

Ohranitveni ukrepi, sprejeti v skladu z večletnimi načrti

   

   Države članice so lahko pooblaščene, da v večletnem načrtu, sestavljenem v skladu s členi 9, 10 in 11, sprejmejo ukrepe v skladu z navedenim večletnim načrtom, ki določajo ohranitvene ukrepe, ki veljajo za plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, v zvezi s staleži v vodah Unije, za katere so jim bile dodeljene ribolovne možnosti.

   Države članice zagotovijo, da so ohranitveni ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom :

(a)

skladni s cilji iz členov 2 in 3,

(b)

skladni s področjem uporabe in cilji večletnega načrta,

(c)

učinkovito izpolnjujejo cilje in merljive cilje, določene v večletnem načrtu, ter

(d)

so enako strogi kot obstoječi ukrepi iz zakonodaje Unije.

Obrazložitev

Evropska unija je leta 2004 ustanovila regionalne svetovalne svete, ki naj bi trajno uveljavili regionalni pristop k skupni ribiški politiki. Svetovalne svete je treba v večji meri vključiti v odločanje in jih zaprositi za mnenje o večletnih načrtih, ki bi jih sektor tako bolj sprejemal in bi jih bilo zato lažje izvajati.

Predlog spremembe 20

Člen 21

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Tehnični ukrepi

Države članice so lahko pooblaščene, da v okviru tehničnih ukrepov, določenem v skladu s členom 14, sprejmejo ukrepe v skladu z navedenim okvirom, ki določajo tehnične ukrepe, ki veljajo za plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, v zvezi s staleži v njihovih vodah, za katere so jim bile dodeljene ribolovne možnosti. Države članice zagotovijo, da so tehnični ukrepi:

(a)

skladni s cilji iz členov 2 in 3,

(b)

skladni s cilji v okviru ukrepov, sprejetih v skladu s členom 14;

(c)

učinkovito izpolnjujejo cilje v okviru ukrepov, sprejetih v skladu s členom 14, ter

(d)

so enako strogi kot obstoječi ukrepi iz zakonodaje Unije.

Tehnični ukrepi

Države članice so lahko pooblaščene, da v okviru tehničnih ukrepov, določenem v skladu s členom 14, sprejmejo ukrepe v skladu z navedenim okvirom, ki določajo tehnične ukrepe, ki veljajo za plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, v zvezi s staleži v njihovih vodah, za katere so jim bile dodeljene ribolovne možnosti. Države članice zagotovijo, da so tehnični ukrepi:

(a)

skladni s cilji iz členov 2 in 3,

(b)

skladni s cilji v okviru ukrepov, sprejetih v skladu s členom 14;

(c)

učinkovito izpolnjujejo cilje v okviru ukrepov, sprejetih v skladu s členom 14, ter

(d)

so enako strogi kot obstoječi ukrepi iz zakonodaje Unije.

Obrazložitev

Evropska unija je leta 2004 ustanovila regionalne svetovalne svete, ki naj bi trajno uveljavili regionalni pristop k skupni ribiški politiki. Svetovalne svete je treba v večji meri vključiti v odločanje in jih zaprositi za mnenje o tehničnih ukrepih, ki bi jih sektor tako bolj sprejemal in bi jih bilo zato lažje izvajati.

Predlog spremembe 21

Člen 27(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vsaka država članica najpozneje do 31. decembra 2013 vzpostavi sistem prenosljivih ribolovnih koncesij za

(a)

vsa ribiška plovila skupne dolžine 12 metrov ali več in

(b)

vsa ribiška plovila skupne dolžine manj kot 12 metrov, ki lovijo z vlečnim orodjem.

Vsaka država članica vzpostavi sistem prenosljivih ribolovnih koncesij za

(a)

vsa ribiška plovila skupne dolžine 12 metrov ali več in

(b)

vsa ribiška plovila skupne dolžine manj kot 12 metrov, ki lovijo .

Obrazložitev

Uvedbo prenosljivih ribolovnih koncesij bi bilo treba podpreti, vendar bi moralo biti to v pristojnosti držav članic in brez časovnih omejitev. Take prenosljive ribolovne koncesije bi se nanašale samo na regulirane staleže, drugje pa se priznava, da velikost plovila ni ključnega pomena za stopnjo izkoriščanja takih staležev.

Predlog spremembe 22

Člen 27(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice lahko sistem prenosljivih ribolovnih koncesij uporabljajo tudi za ribiška plovila skupne dolžine manj kot 12 metrov, ki namesto vlečnega orodja uporabljajo druge vrste orodij, in o tem obvestijo Komisijo.

Države članice lahko sistem prenosljivih ribolovnih koncesij uporabljajo tudi za ribiška plovila skupne dolžine manj kot 12 metrov, ki namesto vlečnega orodja uporabljajo druge vrste orodij, in o tem obvestijo Komisijo.

Obrazložitev

Predlog spremembe se ne nanaša na slovensko različico.

Predlog spremembe 23

Člen 28(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Dodelitev prenosljivih ribolovnih koncesij

Prenosljiva ribolovna koncesija določa pravico do uporabe posameznih ribolovnih možnosti, dodeljenih v skladu s členom 29(1).

Dodelitev prenosljivih ribolovnih koncesij

renosljiva ribolovna koncesija določa pravico do uporabe posameznih ribolovnih možnosti, dodeljenih v skladu s členom 29(1).

Obrazložitev

Uvedba sistema prenosljivih ribolovnih koncesij bi morala biti za države članice neobvezna, zato je primerno spremeniti besedilo, da bo okvir upravljanja prenosljivih ribolovnih koncesij veljal samo, kadar se za to možnost odločijo.

Predlog spremembe 24

Člen 28(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Na podlagi preglednih meril vsaka država članica dodeli prenosljive ribolovne koncesije za posamezni stalež ali skupino staležev, kateri se ribolovne možnosti dodelijo v skladu s členom 16, pri čemer so izključene ribolovne možnosti, pridobljene v okviru sporazumov o trajnostnem ribolovu.

a podlagi preglednih meril dodeli prenosljive ribolovne koncesije za posamezni stalež ali skupino staležev, kateri se ribolovne možnosti dodelijo v skladu s členom 16, pri čemer so izključene ribolovne možnosti, pridobljene v okviru sporazumov o trajnostnem ribolovu.

Predlog spremembe 25

Člen 28(5)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Porazdelitev ribolovnih možnosti

Države članice lahko obdobje veljavnosti prenosljivih ribolovnih koncesij za namene ponovne dodelitve koncesij omejijo na najmanj 15 let. Če države članice obdobja veljavnosti prenosljivih ribolovnih koncesij ne omejijo, lahko koncesije prekličejo z obvestilom najmanj 15 let vnaprej.

Porazdelitev ribolovnih možnosti

Države članice lahko obdobje veljavnosti prenosljivih ribolovnih koncesij omejijo.

Obrazložitev

Določitev predpisov o prenosu ribolovnih koncesij bi morala še naprej ostati v pristojnosti posamezne države članice. V Latviji in več drugih državah članicah EU se ribolovne koncesije že zakonsko urejajo in ta sistem deluje zelo dobro. Uvajanje novega sistema bi povzročilo večje upravno breme, zahtevalo dodatna finančna sredstva in nikakor ne bi bila zagotovljena večja učinkovitost v primerjavi s sedanjim postopkom.

Predlog spremembe 26

Člen 28(6)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Če se ugotovi hujša kršitev, ki jo zagreši imetnik koncesije, lahko države članice prenosljive ribolovne koncesije prekličejo z obvestilom v krajšem obdobju. Takšni preklici so v celoti skladni s skupno ribiško politiko, načelom sorazmernosti in začnejo po potrebi takoj veljati.

Če se ugotovi hujša kršitev, ki jo zagreši imetnik koncesije, lahko države članice prenosljive ribolovne koncesije prekličejo z obvestilom v krajšem obdobju. Takšni preklici so v celoti skladni s skupno ribiško politiko, načelom sorazmernosti in začnejo po potrebi takoj veljati.

Predlog spremembe 27

Člen 28(7)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ne glede na odstavka 5 in 6 lahko države članice prekličejo prenosljive ribolovne koncesije, ki se na ribiškem plovilu ne uporabljajo tri zaporedna leta.

Ne glede na odstavka 5 in 6 lahko države članice prekličejo prenosljive ribolovne koncesije, ki se na ribiškem plovilu ne uporabljajo zaporedn let.

Obrazložitev

Predlagano obdobje treh let je predolgo in že postaja predmet špekulacij, vendar pa je treba omogočiti prožnost v zvezi s časovnim obdobjem, da se ne ogrozi obstoj podjetij, ki se soočajo s posebnimi razmerami.

Predlog spremembe 28

Člen 28(8)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Doda se nova točka:

   

Predlog spremembe 29

Člen 29

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Dodelitev posameznih ribolovnih možnosti

1.   Države članice dodelijo posamezne ribolovne možnosti imetnikom prenosljivih ribolovnih koncesij iz člena 28 na podlagi ribolovnih možnosti, dodeljenih državam članicam ali določenih v načrtih upravljanja, ki jih sprejmejo države članice v skladu členom 19 Uredbe (ES) št. 1967/2006.

2.   Države članice določijo ribolovne možnosti, ki jih je mogoče na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja dodeliti ribiškim plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo, za vrste, za katere Svet ribolovnih možnosti še ni določil.

3.   Ribiška plovila izvajajo ribolovne dejavnosti le, kadar imajo na voljo dovolj posameznih ribolovnih možnosti, ki zajamejo ves njihov morebitni ulov.

4.   Države članice lahko pridržijo do 5 % ribolovnih možnosti. Poleg tega določijo cilje in pregledna merila za dodelitev pridržanih ribolovnih možnosti. Te ribolovne možnosti se lahko dodelijo le upravičenim imetnikom prenosljivih ribolovnih koncesij, kot je določeno v členu 28(4).

5.   Pri dodelitvi prenosljivih ribolovnih koncesij v skladu s členom 28 in pri dodelitvi ribolovnih možnosti v skladu z odstavkom 1 tega člena lahko država članica v okviru ribolovnih možnosti, dodeljenih tej državi članici, zagotovi spodbude za ribiška plovila, ki uporabljajo selektivno ribolovno orodje, s katerim se odpravlja naključni prilov.

6.   Države članice lahko določijo pristojbine za uporabo posameznih ribolovnih možnosti, da se prispeva k stroškom, povezanim z upravljanjem ribištva.

Dodelitev posameznih ribolovnih možnosti

   

   

   

   

.   Pri dodelitvi prenosljivih ribolovnih koncesij v skladu s členom 28 in pri dodelitvi ribolovnih možnosti v skladu z odstavkom 1 tega člena lahko država članica v okviru ribolovnih možnosti, dodeljenih tej državi članici, zagotovi spodbude za ribiška plovila, ki uporabljajo selektivno ribolovno orodje, s katerim se odpravlja naključni prilov.

.   Države članice lahko določijo pristojbine za uporabo posameznih ribolovnih možnosti, da se prispeva k stroškom, povezanim z upravljanjem ribištva.

Obrazložitev

Dodelitev ribolovnih možnosti bi morala ostati v pristojnosti držav članic.

Predlog spremembe 30

Člen 31(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Prenos prenosljivih ribolovnih koncesij

1.   Prenosljive ribolovne koncesije se lahko znotraj države članice v celoti ali delno prenesejo med upravičenimi imetniki koncesij.

2.   Država članica lahko dovoli prenos prenosljivih ribolovnih koncesij v druge države članice ali iz njih.

3.   Države članice lahko urejajo prenosljive ribolovne koncesije z določitvijo pogojev za njihov prenos na podlagi preglednih in objektivnih meril.

Prenos prenosljivih ribolovnih koncesij

1.    se lahko znotraj države članice v celoti ali delno prenesejo med upravičenimi imetniki koncesij.

   

.   Države članice lahko urejajo prenosljive ribolovne koncesije z določitvijo pogojev za njihov prenos na podlagi preglednih in objektivnih meril.

Obrazložitev

Uvedba sistema prenosljivih ribolovnih koncesij bi morala biti za države članice neobvezna, zato okvir upravljanja prenosljivih ribolovnih koncesij velja samo, kadar se za to možnost odločijo.

Prenosljive ribolovne koncesije je mogoče znotraj države članice prenašati zaradi ohranjanja relativne stabilnosti, omenjene v členu 16(1). Zato ni primerno, da se dovoljujejo prenosi koncesij, ki lahko ogrozijo splošno in neizpodbijano načelo relativne stabilnosti.

Predlog spremembe 31

Člen 32(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zakup posameznih ribolovnih možnosti

1.   Posamezne ribolovne možnosti je mogoče znotraj države članice v celoti ali delno zakupiti.

2.   Država članica lahko dovoli, da se posamezne ribolovne možnosti zakupijo od drugih držav članic ali da jih druge države članice zakupijo od nje.

Zakup posameznih ribolovnih možnosti

1.   Posamezne ribolovne možnosti je mogoče znotraj države članice v celoti ali delno zakupiti.

   

Obrazložitev

Prenosljive ribolovne koncesije je mogoče znotraj države članice zakupiti zaradi ohranjanja relativne stabilnosti, omenjene v členu 16(1). Zato ni primerno, da se dovoljujejo zakupi koncesij, ki lahko ogrozijo splošno in neizpodbijano načelo relativne stabilnosti.

Predlog spremembe 32

Člen 35

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Za ladjevje vsake države članice veljajo zgornje meje ribolovne zmogljivosti, določene v Prilogi II.

2.   Države članice lahko od Komisije zahtevajo, da ribiška plovila, za katera velja sistem prenosljivih ribolovnih koncesij, vzpostavljen v skladu s členom 27, izključi iz zgornjih mej ribolovne zmogljivosti iz odstavka 1. V tem primeru se zgornje meje ribolovne zmogljivosti ponovno izračunajo, pri čemer se upoštevajo ribiška plovila, za katera sistem prenosljivih ribolovnih koncesij ne velja.

3.   Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s ponovnim izračunom zgornjih meja ribolovne zmogljivosti ladjevja iz odstavkov 1 in 2.

1.   Za ladjevje vsake države članice veljajo zgornje meje ribolovne zmogljivosti, določene v Prilogi II.

2.   Države članice lahko od Komisije zahtevajo, da ribiška plovila, za katera velja sistem prenosljivih ribolovnih koncesij, vzpostavljen v skladu s členom 27, izključi iz zgornjih mej ribolovne zmogljivosti iz odstavka 1. V tem primeru se zgornje meje ribolovne zmogljivosti ponovno izračunajo, pri čemer se upoštevajo ribiška plovila, za katera sistem prenosljivih ribolovnih koncesij ne velja.

3.   Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s ponovnim izračunom zgornjih meja ribolovne zmogljivosti ladjevja iz odstavkov 1 in 2.

Obrazložitev

Za flote najbolj oddaljenih regij so značilni predvsem manjša plovila, ki se uporabljajo za obalni ribolov, neindustrijski značaj dejavnosti in negotov zaslužek. Nove referenčne vrednosti, ki so določene na podlagi obstoječih flot na dan 31. decembra 2010, bodo imele katastrofalne posledice za vzdržnost ribištva v najbolj oddaljenih regijah.

Predlog spremembe 33

Člen 53

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Naloge svetovalnih svetov

1.   Svetovalni sveti lahko:

(a)

Komisiji ali zadevni državi članici predložijo priporočila in predloge glede zadev v zvezi z upravljanjem ribištva in ribogojstvom;

(b)

Komisijo in države članice obvestijo o težavah v zvezi z upravljanjem ribištva in ribogojstvom na svojem območju pristojnosti;

(c)

v tesnem sodelovanju z znanstveniki prispevajo k zbiranju, predložitvi in analizi podatkov, potrebnih za pripravo ohranitvenih ukrepov.

2.   Komisija in po potrebi zadevna država članica na vsako priporočilo, predlog ali informacijo, ki jo prejme v skladu z odstavkom 1, odgovori v razumnem roku.

Naloge svetovalnih svetov

1.   Svetovalni sveti:

(a)

Komisiji ali zadevni državi članici predložijo priporočila in predloge glede zadev v zvezi z upravljanjem ribištva in ribogojstvom;

()

Komisijo in države članice obvestijo o težavah v zvezi z upravljanjem ribištva in ribogojstvom na svojem območju pristojnosti;

()

v tesnem sodelovanju z znanstveniki prispevajo k zbiranju, predložitvi in analizi podatkov, potrebnih za pripravo ohranitvenih ukrepov.

2.   Komisija in po potrebi zadevna država članica na vsako priporočilo, predlog ali informacijo, ki jo prejme v skladu z odstavkom 1, odgovori v razumnem roku.

Obrazložitev

Spodbujati je treba vzpostavitev decentraliziranega upravljanja pri pripravi predpisov skupne ribiške politike. V ta namen je treba regionalni ravni omogočiti večjo vključenost v pripravo standardov, zlasti pa v fazo izvajanja. Regionalni svetovalni sveti morajo imeti ključno vlogo pri tem decentraliziranem upravljanju (večjo pristojnost dajanja predlogov, večje upoštevanje njihovega mnenja), kar pomeni tudi večjo vključenost držav in različnih zainteresiranih strani v njihovo delo. Regionalni svetovalni sveti bi tako imeli večjo legitimnost in bi bili ustrezen okvir za razprave, pri katerih se upoštevajo razmere posameznih ribolovnih območij, lahko pa bi izvajali tudi znanstveno spremljanje v skladu z regionalnimi razmerami. Regionalni svetovalni sveti morajo imeti na voljo finančno pomoč, predvideno v uredbi o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, njihovo sestavo pa je treba razširiti, da bo vključevala države članice in ustrezne znanstvene ustanove. V okviru te nove ureditve bi regionalni svetovalni sveti, ki bi bili „razširjeni“ tudi na države članice in vse zainteresirane strani, mnenja sprejemali na podlagi soglasja. Komisija bi nato zakonodajalcu predstavila nov predlog, ki upošteva izražena stališča. Po potrebi bi lahko regionalni svetovalni sveti Komisiji tudi predlagali predpise.

Predlog spremembe 34

Člen 54

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Sestava, delovanje in financiranje svetovalnih svetov

1.   Svetovalne svete sestavljajo organizacije, ki zastopajo gospodarske subjekte na področju ribištva in druge interesne skupine, ki jih zadeva skupna ribiška politika.

2.   Vsak svetovalni svet ima generalno skupščino in izvršni odbor, sprejema ukrepe, potrebne za svojo organizacijo, ter zagotavlja preglednost in upoštevanje vseh izraženih mnenj.

3.   Svetovalni sveti lahko kot organi, ki si prizadevajo za cilj splošnega evropskega interesa, zaprosijo za finančno pomoč Unije.

4.   Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s sestavo in delovanjem svetovalnih svetov.

Sestava, delovanje in financiranje svetovalnih svetov

1.   Svetovalne svete sestavljajo organizacije, ki zastopajo gospodarske subjekte na področju ribištva in druge interesne skupine, ki jih zadeva skupna ribiška politika.

2.   Vsak svetovalni svet ima generalno skupščino in izvršni odbor, sprejema ukrepe, potrebne za svojo organizacijo, ter zagotavlja preglednost in upoštevanje vseh izraženih mnenj.

3.   Svetovalni sveti lahko kot organi, ki si prizadevajo za cilj splošnega evropskega interesa, zaprosijo za finančno pomoč Unije.

4.   Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s sestavo in delovanjem svetovalnih svetov.

Obrazložitev

Regionalne svetovalne svete je treba razširiti na države članice in ustrezne znanstvene ustanove, da bodo učinkoviti in legitimni. To bi omogočilo tudi bolj plodne razprave, ki bi bile koristne za regionalna vprašanja ribolovnih območij.

COM(2011) 416 final

Predlog spremembe 35

Člen 8

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(b)

čim bolj koristna uporaba naključnega ulova staležev komercialnih vrst rib, in sicer z:

namensko uporabo iztovorjenih proizvodov, ki niso skladni z najmanjšo velikostjo za dajanje v promet iz člena 39(2)(a), razen za prehrano ljudi;

dajanjem v promet iztovorjenih proizvodov, ki so skladni z najmanjšo velikostjo za dajanje v promet iz člena 39(2)(a);

brezplačno razdelitvijo iztovorjenih proizvodov v človekoljubne ali dobrodelne namene;

(b)

čim bolj koristna uporaba naključnega ulova staležev komercialnih vrst rib, in sicer z:

namensko uporabo iztovorjenih proizvodov, ki niso skladni z najmanjšo velikostjo za dajanje v promet iz člena 39(2)(a), razen za prehrano ljudi;

dajanjem v promet iztovorjenih proizvodov, ki so skladni z najmanjšo velikostjo za dajanje v promet iz člena 39(2)(a);

brezplačn iztovorjenih proizvodov v človekoljubne ali dobrodelne namene;

Obrazložitev

Bistvena razlika je med brezplačnim razdeljevanjem (povezanim s stroški, ki jih nosi organizacija proizvajalcev) in brezplačnim dajanjem na voljo (kjer stroške nosi organizacija proizvajalcev ali odjemalec).

V Bruslju, 4. maja 2012

Predsednica Odbora regij

Mercedes BRESSO


(1)  UL L 409, 30.12.2006, str. 11.

(2)  UL L 274, 25.9.1986, str. 1.


27.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 225/46


Mnenje Odbora regij – Aktivno staranje: inovativnost – pametno zdravje – boljše življenje

2012/C 225/05

ODBOR REGIJ

poziva Evropsko komisijo, naj v navezavi na evropsko leto 2012 da pobudo za evropsko konvencijo županov o demografskih spremembah, na kateri bi se zbrale lokalne in regionalne oblasti, ki želijo spodbujati rešitve s področja inovativnosti, pametnega zdravja in boljšega življenja za aktivno in zdravo staranje. Poleg tega je treba konvenciji županov zagotoviti administrativno in finančno podporo;

soglaša s koalicijo zainteresiranih strani za evropsko leto 2012 in njeno vizijo družbe za vse starosti, v kateri so vsakemu posamezniku omogočene aktivna udeležba v družbi ter enake pravice in možnosti v vseh fazah njegovega življenja ne glede na starost, spol, raso ali etnično pripadnost, vero ali prepričanje, socialni ali ekonomski položaj, spolno usmerjenost, fizično ali duševno stanje ali potrebo po negi;

poudarja, da je se je treba s starejšimi in njihovimi oskrbovalci posvetovati in jih aktivno vključiti v ugotavljanje njihovih potreb, razvoj rešitev in ocenjevanje njihove učinkovitosti. Takšen participativni pristop podpira socialno vključevanje in zagotavlja, da so storitve čim bolj prilagojene dejanskim potrebam prejemnikov;

poziva Evropsko komisijo, naj lokalne in regionalne oblasti bolj dejavno vključi v postopek EU za ocenjevanje socialnega učinka raznih pobud, katerih namen je podpirati aktivno in zdravo staranje, ter tako zagotovi pravilno oceno učinka na starejše ženske in moške v lokalnih skupnostih.

Glavni poročevalec

Arnoldas ABRAMAVIČIUS (LT/EPP), župan okrožja Zarasai in član občinskega sveta

Referenčni dokument

/

I.   UVOD

ODBOR REGIJ

1.

pozdravlja pobudo danskega predsedstva, da se podnacionalne oblasti vključijo v dialog na ravni EU o spopadanju z demografskimi izzivi in povečanju možnosti starajočega se prebivalstva. Kot je navedeno v mnenju OR Obvladovanje vpliva staranja prebivalstva v EU  (1) in v poročilu Evropskega parlamenta o evropskem letu 2012 (2), imajo lokalne in regionalne oblasti v mnogih državah članicah ključne pristojnosti na treh področjih, na katerih temelji evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami: zaposlovanje, udeležba v družbi in samostojno življenje;

2.

poudarja, da spada spopadanje z izzivi staranja prebivalstva k ciljem strategije Evropa 2020. Ker so lokalne in regionalne oblasti najbližje potrebam državljanov in odgovorne za zagotavljanje večine storitev, ki starejšim omogočajo dostojno staranje, je njihova neposredna vključenost v razprave EU o staranju bistvenega pomena za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020 in bi pripomogla k večji socialni, ekonomski in teritorialni koheziji;

3.

pozdravlja evropsko partnerstvo za inovacije na področju aktivnega in zdravega staranja, ki naj bi spodbudilo številne zainteresirane strani na vseh ravneh, da bodo prispevale k povečanju pričakovanega števila let zdravega življenja za dve leti (kazalnik zdravih let življenja – Healthy Life Year Indicator), ter opozarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti ključne pristojnosti v okviru treh stebrov evropskega partnerstva za inovacije na področju aktivnega in zdravega staranja, ki so: preprečevanje, presejanje in zgodnje odkrivanje; nega in zdravljenje ter aktivno staranje in samostojno življenje;

4.

soglaša s koalicijo zainteresiranih strani za evropsko leto 2012 in njeno vizijo družbe za vse starosti, v kateri so vsakemu posamezniku omogočene aktivna udeležba v družbi ter enake pravice in možnosti v vseh fazah njegovega življenja ne glede na starost, spol, raso ali etnično pripadnost, vero ali prepričanje, socialni ali ekonomski položaj, spolno usmerjenost, fizično ali duševno stanje ali potrebo po negi;

5.

priporoča pozitiven pristop k staranju in se strinja, da lahko inovacije prispevajo k zagotavljanju boljših storitev za starajoče se prebivalstvo. Vendar pa je treba poudariti, da si je za inovacije treba prizadevati ne zaradi samih sprememb, temveč tudi zato, ker so dragoceno gonilo za izboljšanje kakovosti in stroškovne učinkovitosti odgovora na naraščajoče in spreminjajoče se potrebe v času finančnih omejitev;

6.

meni, da je treba zaradi gospodarske in finančne krize nujnejše kot kadar koli prej preučiti način delovanja naše družbe in po najboljših močeh omogočati vsem, mladim in starejšim, da se aktivno vključujejo v trg dela in svoje skupnosti ter da čim dlje živijo samostojno. Najboljši pristop k demografskemu staranju je spodbujanje „starosti prijaznih skupnosti“, kjer so javni prostor, prevoz, stavbe in lokalne storitve prilagojeni potrebam vseh generacij ter v katerih se spodbujata solidarnost in sodelovanje med generacijami. Takšne skupnosti so ponavadi tudi okolju prijaznejše, socialna kohezija v njih je večja in vključenost drugih ranljivih skupin v družbo boljša;

7.

poudarja, da se je treba s starejšimi in njihovimi oskrbovalci posvetovati in jih aktivno vključiti v ugotavljanje njihovih potreb, razvoj rešitev in ocenjevanje njihove učinkovitosti. Takšen participativni pristop podpira socialno vključevanje in zagotavlja, da so storitve čim bolj prilagojene dejanskim potrebam prejemnikov;

8.

ugotavlja, da se je v zadnjem desetletju v različnih delih Evrope pojavil koncept „gospodarstva sivolasih“ (silver economy), katerega cilj je razviti široko paleto proizvodov in storitev za vse večje število starejših oseb, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo in nego ter ki se soočajo z zmanjšano mobilnostjo in omejitvami v vsakdanjem življenju. Gospodarstvo sivolasih se je razširilo na druge tržne segmente, kot so nega in sprostitev telesa, telovadba, prostočasne dejavnosti, potovanja, kultura, komunikacije, zabava in dostop do novih tehnologij. Mnoga MSP in podjetniški grozdi v več državah članicah se prav tako specializirajo na področju inovativnih tehnologij za starejše, kot je avtomatizacija doma, ki nudijo odlične priložnosti za rast. Vendar je treba tudi poudariti, da kljub priznavanju potrebe po specializiranih proizvodih in storitvah za osebe s posebnimi potrebami večina starejših raje uporablja običajno blago in storitve. Zato je treba spodbujati tako širši pristop na podlagi koncepta „načrtovanje za vse“ (Design for All), ki upošteva potrebe in pričakovanja starejših in invalidov, kot tudi razvoj specializiranih nišnih proizvodov za zelo posebne potrebe;

9.

opozarja, da se vse več lokalnih in regionalnih oblasti odloča za socialne inovacije in rešitve na podlagi IKT, da bi izboljšale kakovost in stroškovno učinkovitost svojih zdravstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe tako v mestih kot na podeželju, kjer lahko take rešitve pomagajo zagotavljati starejšim osebam bistvene storitve po ceni, ki je za javne organe in zasebna gospodinjstva sprejemljivejša. Vendar pa so za take pobude potrebne naložbe in ukrepi, ki jih morajo izvajati druge ravni oblasti, da bo mogoče preiti s pilotnih projektov na modele velikega obsega, ki se lahko uporabljajo na nacionalni ravni ali kjer koli v EU. Na tem področju lokalne in regionalne oblasti potrebujejo čim večjo podporo tako svojih nacionalnih vlad kot na ravni EU;

10.

poudarja, da kljub mnogim primerom inovativnih lokalnih ukrepov, ki podpirajo aktivno in zdravo staranje, in kljub dejstvu, da so socialni inkubatorji pogosto lokalne pobude, usmerjene v potrebe, ki jih poskušajo zadovoljiti, projektni pristop ni vedno dovolj za dosego kritične mase in dolgoročne trajnosti. Potrebna je globalna strateška vizija, ki zajema vse možne tematike in tako ustvarja vključujoče in podporno okolje. Dober primer je socialna inovacija v občini Fredericia na Danskem, ki naj bi s preprečevanjem, rehabilitacijo, tehnologijo in socialnim mreženjem ohranila ali omogočila samopomoč starejših, ki potrebujejo pomoč pri svojih vsakdanjih dejavnostih. Pristop temelji na spremembi načina dojemanja starejših državljanov, ki niso več „nebogljeni“ bolniki, temveč „državljani s sredstvi“. Pobudo je kot pilotni projekt podprlo dansko finančno ministrstvo, postala pa bo model za druge danske občine;

11.

opozarja, da zajemajo izzivi staranja prebivalstva številna vprašanja enakosti spolov, zato je treba posebno pozornost nameniti učinku trenutnih reform socialnega varstva in zmanjšanja sredstev za socialne storitve (zlasti za otroško varstvo in oskrbo starejših) na zaposljivost žensk ter razlike v plačah in pokojninah med ženskami in moškimi. Breme oskrbe vzdrževanih družinskih članov bo namreč v večji meri padlo na neformalne oskrbovalce – večina so to ženske –, ki bodo izpostavljeni večjemu tveganju revščine in socialne izključenosti v prihodnosti, če se to vprašanje neenakosti ne bo rešilo. Težave, povezane s prevelikim pritiskom in delovno preobremenitvijo na področju zdravstva in nege, v katerem prevladujejo ženske, lahko v prihodnosti povzročijo tudi nove probleme za starejše ženske.

II.   PRIPOROČILA OR SVETU IN EVROPSKI KOMISIJI

ODBOR REGIJ

12.

meni, da je potrebno boljše usklajevanje med različnimi ravnmi, ki sodelujejo pri razvoju rešitev za aktivno in zdravo staranje, ter obsežnejše upravljanje na več ravneh na tem področju. Lokalne in regionalne oblasti ne smejo veljati le kot izvajalci, temveč morajo biti vključene v celotni proces odločanja in ocenjevanja;

13.

ocenjuje, da bi EU ustvarila resnično dodano vrednost z oblikovanjem okvira, ki bi javnim organom in akterjem na vseh ravneh omogočil, da izkoristijo izkušnje drugih, gradijo na uspešnih pobudah in se učijo iz neuspeha, kar bi jim pomagalo preprečevati ponavljanje napak in vlagati njihova omejena sredstva v inovativne rešitve, ki so se izkazale za uspešne;

14.

priporoča, da se ga povabi k sodelovanju v usmerjevalni skupini evropskega partnerstva za inovacije na področju aktivnega in zdravega staranja ter tako zagotovi ustrezno zastopanost lokalnih in regionalnih oblasti v procesu odločanja partnerstva, Odboru pa omogoči, da deluje kot posrednik pri spodbujanju številnih lokalnih in regionalnih oblasti, ki imajo pristojnosti na vseh šestih ključnih področjih ukrepanja partnerstva, k sodelovanju pri njegovem izvajanju;

15.

podpira predlog v okviru evropskega partnerstva za inovacije na področju aktivnega in zdravega staranja, da se oblikuje evropska mreža za starosti prijazno okolje, ter pozdravlja prizadevanja mreže AGE Platform Europe in Svetovne zdravstvene organizacije za uvedbo take mreže. Odbor priporoča, da EU v tesnem sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo da na voljo sredstva za ustrezen razvoj take mreže EU;

16.

priporoča, naj Komisija poseben poudarek nameni raziskavam v zvezi z zelo starimi ljudmi. Ta skupina je deloma še nova, zato potrebujejo različni akterji več znanja na tem področju. Potrebna so raziskovalna prizadevanja za oceno uspešnosti in stroškovne učinkovitosti ukrepov za spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni v celotnem življenjskem krogu, zlasti pa v zadnjem življenjskem obdobju. Temeljiteje je treba raziskati tudi možnosti, kako starejše, ki so težje dosegljivi, spodbuditi k spremembi svojih življenjskih navad in načina življenja. Podatke o zelo starih ljudeh je treba vključiti v statistike in raziskave, z rezultati raziskav pa je treba seznanjati vse, ki v praksi delajo s starejšimi;

17.

poziva Evropsko komisijo, naj v navezavi na evropsko leto 2012 da pobudo za evropsko konvencijo županov o demografskih spremembah, na kateri bi se zbrale lokalne in regionalne oblasti, ki želijo spodbujati rešitve s področja inovativnosti, pametnega zdravja in boljšega življenja za aktivno in zdravo staranje. Poleg tega je treba konvenciji županov zagotoviti administrativno in finančno podporo;

18.

opozarja, da so za področje aktivnega staranja sicer v prvi vrsti pristojne države članice ter njihove lokalne in regionalne oblasti, kljub temu pa lahko Evropska unija sprejema zakonodajo o zadevah, ki se nanašajo na delovanje notranjega trga, s ciljem odstraniti ovire za prosto gibanje oseb, spodbujati svobodo opravljanja storitev in zagotavljati primerno zaščito potrošnikov. Z ratifikacijo Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov je EU dobila nove pravne zaveze in mora zagotavljati, da lahko invalidi in starejše osebe s posebnimi potrebami uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja in tako kot vsi drugi državljani v celoti sodelujejo v gospodarskem in družbenem življenju svojih skupnosti. Za to je potrebno ukrepanje EU, da se zagotovi usklajen odziv na evropski, nacionalni in lokalni/regionalni ravni. Poleg tega lahko EU poenostavi nadnacionalno izmenjavo izkušenj in spodbuja mehke ukrepe, kot so kodeksi dobre prakse, ter tako pripomore k čim boljšemu izvajanju temeljnih pravic, ki jih določajo pogodbe EU;

19.

ugotavlja, da Evropska komisija načrtuje predlog akta o dostopnosti, ter poudarja, da je potreben pravni okvir EU za uveljavitev dostopnosti v vsej EU za vse osnovno blago in storitve in za oblikovanje enakih konkurenčnih pogojev za vse ponudnike, vključno z MSP. Ta predlog pa mora biti sorazmeren in MSP ne sme še dodatno administrativno obremeniti. Sprejetje standardov, ki veljajo v vsej EU, bi bilo prav tako koristno ter bi podprlo industrijo in ustvarilo učinkovit enotni trg blaga in storitev na podlagi koncepta „načrtovanje za vse“. Vzpostaviti je treba nadzorni sistem, da se zagotovi uveljavljanje zakonodaje, spremljati pa ga morajo akcijski načrti za nacionalne, regionalne in lokalne oblasti ter podpora lokalnim akterjem in MSP;

20.

opozarja, da je ustrezen pravni okvir za javna naročila na evropski, nacionalni in lokalni ravni bistvenega pomena za spodbujanje dostopnosti za vse z javnimi naložbami. Dostopnost bi morala postati tudi ključni pogoj za prejem sredstev EU (strukturnih sredstev ter sredstev za projekte in raziskave), potrebna pa je tudi podpora, ki bi manj razvitim regijam pomagala izpolnjevati predpise in standarde EU. Razmisliti je treba o finančnih spodbudah za boljšo dostopnost, zlasti za javne oblasti, da bodo lahko posodobile obstoječe stavbe in stanovanja ter podpirale naložbe v inovativne rešitve;

21.

poudarja, da mora glavne zakonodajne ukrepe spremljati ustrezno osveščanje, ki bo zbujalo zavest o njihovi nujnosti. Ciljne skupine tega osveščanja bi morale biti lokalne in regionalne oblasti, proizvajalci, dobavitelji in izvajalci storitev ter državljani na splošno. Za izboljšanje in spodbujanje dostopnosti pa so pomembni tudi ukrepi na področju izobraževanja in usposabljanja: ustrezno usposabljanje inženirjev, arhitektov, oblikovalcev spletnih strani, gradbenikov, urbanistov itd., da bodo upoštevali vprašanja dostopnosti in uporabljali „univerzalno oblikovanje“, je pri tem bistveni pogoj;

22.

opozarja, da sta vseživljenjsko učenje in prostovoljstvo glavni gonili aktivnega in zdravega staranja. Izobraževanje odraslih in prostovoljstvo starejših je treba podpirati na evropski, nacionalni in lokalni ravni ter tako prispevati k daljšemu delovnemu življenju, spodbujanju aktivnih upokojencev in podpiranju samostojnega življenja;

23.

zato priporoča, da se cilji evropskega leta 2012, ki je posvečeno aktivnemu staranju in solidarnosti med generacijami, in cilji evropskega partnerstva za inovacije na področju aktivnega in zdravega staranja vključijo v vse ustrezne prihodnje finančne instrumente EU, vključno s strukturnimi skladi, ter da se poenostavijo postopki, ki jih morajo uporabljati lokalni in regionalni akterji; pozdravlja evropski dan medgeneracijske solidarnosti, ki ima ravno v evropskem letu 2012 še poseben pomen, spodbuja medgeneracijske projekte med šolskimi otroki in starejšimi državljani in s tem pomembno prispeva k medgeneracijskemu dialogu;

24.

pozdravlja uvedbo skupnosti znanja in inovacij za zdravo življenje in aktivno staranje v letu 2014 ter poziva evropski inštitut za inovacije in tehnologijo, naj v čim večji meri vključi lokalne in regionalne oblasti ter lokalne/regionalne akterje v uresničevanje te skupnosti;

25.

poziva Evropsko komisijo, naj lokalne in regionalne oblasti bolj dejavno vključi v postopek EU za ocenjevanje socialnega učinka raznih pobud, katerih namen je podpirati aktivno in zdravo staranje, ter tako zagotovi pravilno oceno učinka na starejše ženske in moške v lokalnih skupnostih;

26.

opozarja, da je aktivno in zdravo staranje eden glavnih ciljev strategije Evropa 2020, ki ga podpirajo razne vodilne pobude (Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta, Evropska platforma za boj proti revščini, Evropska digitalna agenda) in številni finančni instrumenti EU, ki so na voljo lokalnim in regionalnim oblastem, kot je prikazano v brošuri, ki so jo septembra 2011 kot prispevek k evropskemu letu 2012 skupaj objavili Odbor regij, Evropska komisija in mreža AGE Platform Europe pod naslovom How to promote active ageing in Europe - EU support to local and regional actors (Kako spodbujati aktivno staranje v Evropi – podpora EU lokalnim in regionalnim akterjem); (3)

27.

je zato prišel do zaključka, da se pri predlaganih pobudah ne pojavljajo težave glede skladnosti z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti, kot ju določajo pogodbe EU.

III.   IZZIVI

ODBOR REGIJ

28.

opozarja, da se bo po pričakovanjih do leta 2060 število mladih v EU-27 zmanjšalo za 9 %, (4) število delovno aktivnega prebivalstva (15–64 let) pa za 15 %. Poleg tega naj bi se število starejših povišalo za neverjetnih 79 %. Te demografske spremembe so rezultat različnih pojavov, kot so nižja rodnost, daljša pričakovana življenjska doba, skupne neto migracije in staranje „baby boom generacije“, ki se je rodila po drugi svetovni vojni. Jasno je, da bodo ti demografski trendi imeli velik vpliv na gospodarstvo, družbo in proračun na nacionalni in regionalni/lokalni ravni. V študiji OR z naslovom Aktivno staranje: lokalne in regionalne rešitve (5) so posledice dobro pojasnjene: ponudba delovne sile in zaposlovanje se bosta zmanjšala, kar bo izziv za gospodarsko rast, povpraševanje starajočega se prebivalstva po storitvah pa se bo povečalo. Pričakuje se, da se bodo povečali tudi javni izdatki za zagotavljanje kakovostnih storitev starajočemu se prebivalstvu, financirati pa bo treba tudi zdravstveno varstvo in pokojnine za vse večje število starejših oseb. Vendar pa so se proračunska sredstva večine lokalnih in regionalnih oblasti drastično zmanjšala, kar jim že sedaj zelo otežuje zagotavljati dinamične in sodobne socialne storitve ustrezne kakovosti;

29.

poudarja, da med državami in regijami obstajajo ogromne razlike v pričakovani življenjski dobi moških in žensk, kazalnikih zdravih let življenja, srednji starosti in koeficientih starostne odvisnosti. Staranje prebivalstva se napoveduje v skoraj vseh 281 regijah EU-27, pri čemer se srednja starost do leta 2030 po pričakovanjih ne bo povišala samo v sedmih regijah: Dunaj v Avstriji, Hamburg in Trier v Nemčiji, Osrednja Grčija in Peloponez v Grčiji ter West Midlands in severno-vzhodna Škotska v Veliki Britaniji (6). V letu 2008 je bil koeficient starostne odvisnosti v nekaterih regijah skoraj trikrat večji kot v drugih regijah (9,1 % do 26,8 %). V letu 2030 se bodo te razlike povečale na skoraj štirikratno odstopanje (10,4 % do 37,3 %) (7). To pomeni, da demografsko staranje ni v vseh regijah enako in da tudi v okviru trenutne gospodarske krize bolj prizadene nekatere lokalne in regionalne skupnosti kot druge;

30.

poudarja tudi, da so med državami in regijami velike razlike v javnem dolgu in da so nekatere morale zelo zmanjšati svoje proračune, kar jih lahko ovira pri pridobivanju sredstev EU iz strokovnih skladov ali skupnih programov, povezanih s staranjem;

31.

v skladu s svojim mnenjem z naslovom Za ustrezne, vzdržne in varne evropske pokojninske sisteme (8) opozarja, da bodo lokalne in regionalne oblasti ostale največji delodajalec v javnem sektorju, zato bodo javne pokojnine še naprej temeljnega pomena pri zagotavljanju pokojninskih sistemov. Vendar pa bodo te pokojnine pod vse večjim vplivom proračunskih ukrepov in reform. Zato je treba upoštevati sposobnost lokalnih in regionalnih oblasti, da izravnajo te posledice ter da vsem starejšim ženskam in moškim zagotavljajo ustrezen prihodek, kar zajema tudi stvarne storitve pomoči in oskrbe. Odbor regij je predlagal, naj se makroekonomskemu nadzoru doda socialna razsežnost za reševanje teh posledic;

32.

je v svojem mnenju z naslovom Za prijetno staranje v informacijski družbi (9) poudaril, da lahko rešitve s področja IKT izboljšajo učinkovitost socialnih in zdravstvenih storitev, če so ustrezno prilagojene potrebam starejših. Poleg tega opozarja, da je treba lokalne in regionalne oblasti vključiti v nacionalne in evropske raziskave na področju rešitev IKT za staranje, saj so pogosto glavni uporabniki rezultatov raziskav;

33.

vendar pa poudarja, da lokalne in regionalne oblasti ne morejo same podpirati aktivnega in zdravega staranja. Za uspešno spodbujanje potrebujejo podporo pravnega, finančnega in strukturnega okvira, ki zahteva ukrepe na nacionalni in evropski ravni. Tako so za razvoj pobud IKT v podporo inovativnosti, pametnemu zdravju in boljšemu življenju v vseh regijah EU potrebne strukturne naložbe na evropski in nacionalni ravni za razširitev širokopasovnega dostopa ter zakonodaja EU za uskladitev meril za dostopnost in standardov za interoperabilnost;

34.

opozarja, da vse večje število predpogojev ter računovodskih, finančnih in revizijskih postopkov, potrebnih za dostop do podpore iz strukturnih skladov, povečuje število projektov, ki se osredotočajo na merljive rezultate, in sicer v škodo bolj inovativnih in tveganih projektov, pri katerih dejansko traja dlje, da dosežejo pozitiven pa tudi težje merljiv rezultat. V praksi se socialne inovacije trenutno soočajo z ovirami, ki so pogosto povezane z neskladnimi revizijskimi ali zakonodajnimi kulturami. To se ne nanaša le na uporabo strukturnih skladov, temveč povzroča težave v mnogih drugih finančnih instrumentih EU in držav članic;

35.

meni, da je treba spremeniti način izvajanja strukturnih skladov in vključiti pogoje, ki temeljijo na dokazih, da ne bi izničili prizadevanj za večjo dodano vrednost in učinkovitost skladov EU na tem področju. Danska in Švedska že uporabljata takšne postopke, ki temeljijo na dokazih, za spremljanje uspešnosti na podlagi sklopa dogovorjenih kazalnikov in posredovanje informacij v sistem spremljanja, kar izboljšuje kakovost in stroškovno učinkovitost storitev, ki jih zagotavljata in financirata. Vlada Velike Britanije je pred kratkim uvedla obveznice z družbenim učinkom (Social Impact Bonds), ki naj bi privabile nove naložbe v pogodbe, ki temeljijo na rezultatih ter koristijo posameznikom in skupnostim. Z obveznicami z družbenim učinkom se zasebne naložbe uporabljajo za financiranje dejavnosti, ki jih izvajajo ponudniki storitev, ki so se izkazali za zanesljive. Finančne donose za vlagatelje plača javni sektor glede na dosežen socialni uspeh. Če izboljšanja ni, se vlagateljem naložbe ne povrnejo. (10)

IV.   PRILOŽNOSTI

ODBOR REGIJ

36.

ugotavlja, da imajo države z visokimi standardi za dostopnost grajenega okolja, prevoza in IKT najvišjo stopnjo zaposlenosti tako starejših žensk kot moških in so najbolj uspešne z vidika kazalnikov zdravih let življenja. Prav tako je v teh državah stopnja zaposlenosti žensk in invalidov najvišja, dosegajo pa tudi najboljše rezultate pri kazalnikih enakosti med spoli (razlike v plačah in pokojninah med ženskami in moškimi itd.). To kaže, da aktivno spodbujanje „starosti prijaznega“ lokalnega okolja ne ovira gospodarstva, temveč, nasprotno, koristi družbi in gospodarstvu na splošno. Takšno okolje poenostavlja življenje vsem in spodbuja udeležbo žensk, starejših delavcev in invalidov na trgu dela ter dejavno in učinkovito sodelovanje upokojencev v njihovih skupnostih. Podpira tudi neformalne oskrbovalce ter jim omogoča lažje usklajevanje delovnih obveznosti z oskrbo;

37.

pozdravlja dejstvo, da je že na stotine lokalnih in regionalnih oblasti v vsej EU vključenih v program „Starosti prijazna mesta“ Svetovne zdravstvene organizacije in da so nekatere države članice oblikovale nacionalne program v podporo lokalnim in regionalnim oblastem, ki se želijo pridružiti tej mreži WHO;

38.

zaradi vse večjega števila starejših, ki trpijo za Alzheimerjevo boleznijo ali drugimi oblikami demence, pozdravlja pobudo nekaterih lokalnih in regionalnih oblasti, da se ustvari okolje, prijazno Alzheimerjevim bolnikom, in tako spodbudi večja vključenost starejših z demenco in njihovih neformalnih oskrbovalcev v skupnost;

39.

poudarja, da se je ustvarjanje okolja, ki je dostopno vsem in podpira samostojno življenje starejših invalidov ali starejših z omejitvami gibanja, izkazalo za stroškovno učinkovito. Izkušnja na Švedskem je pokazala, da manjše potrebe po pomoči na Švedskem v zadnjih 15 letih ni mogoče pojasniti z izboljšanjem zdravja, saj ni dokazov za take izboljšave med starejšimi osebami v tem obdobju na Švedskem. Najverjetnejša razlaga za manjšo potrebo po oskrbi starejših so najbrž boljši standardi za dostopnost stavb in prevoza ter boljši dostop do podpornih tehnologij, ki starejšim olajšujejo življenje brez tuje pomoči. Naj še omenimo, da ima Švedska izmed vseh držav članic EU največjo stopnjo zaposlenosti starejših delavcev in starejših žensk;

40.

poudarja, da igrajo lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo kot kupci blaga in storitev, zlasti v okviru javnih naročil, in lahko zato delujejo kot politični spodbujevalci pozitivnega pristopa k staranju. Vendar pa opozarja, da je treba rešiti vprašanje razdrobljenosti obstoječih in nastajajočih trgov za inovativne rešitve, ki podpirajo aktivno in zdravo staranje, in ustvariti resničen enotni trg za „gospodarstvo sivolasih“ ter omogočiti ekonomijo obsega za javne ponudnike in potrošnike. S prihodnjim aktom o dostopnosti naj bi se lotili ovir za vzpostavitev trga EU, na katerem je lažje oblikovati lokalne/regionalne inovativne rešitve in jih v večji meri uporabljati v drugih regijah EU. MSP so pogosto na čelu inovacij in bližje lokalnim trgom. Neredko zagotavljajo personalizirane storitve in jih prilagajajo potrebam svojih strank. MSP bi koristili jasni predpisi in standardi, ki jim zagotavljajo dostop do trga v vsej EU in poenostavljajo interoperabilnost z drugim blagom in storitvami za dosego čim boljšega rezultata.

V.   SKLEPNE UGOTOVITVE

ODBOR REGIJ

41.

je prišel do zaključka, da bi zagotavljanje razvoja dostopnega in podpornega lokalnega okolja na podlagi koncepta „načrtovanje za vse“ starejšim delavcem in ženskam omogočilo daljšo delovno dobo in zmanjšalo potrebo naraščajočega števila starejših po oskrbi in pomoči. Prepričan je, da bodo ukrepi EU v podporo aktivnemu in zdravemu staranju in medgeneracijski solidarnosti spodbudili inovativnost in možnosti za rast v vsej EU ter prinesli gospodarske koristi tako za javne kot zasebne akterje na lokalni, nacionalni in evropski ravni;

42.

soglaša s pristopom danskega predsedstva k staranju in poudarja, da mora EU nujno oblikovati skupni okvir, da se bo mogoče s socialnimi inovacijami odzivati na staranje naše družbe in v prihodnosti v celoti izkoriščati njihov potencial. Skupni okvir EU za spodbujanje socialnih inovacij bi socialnim inovatorjem v vsej Evropi dejansko olajšal delovanje, dostop do financiranja, mrežno povezovanje in razširjanje njihovih dejavnosti.

V Bruslju, 4. maja 2012

Predsednica Odbora regij

Mercedes BRESSO


(1)  CdR 212/2009.

(2)  Kastler, P7_TA(2011) 0332.

(3)  http://bibli.reseauope.net/opac_css/index.php?lvl=author_see&id=264.

(4)  Vir: Statistični podatki Eurostata o strukturi in staranju prebivalstva.

(5)  www.cor.europa.eu/COR_cms/ui/ViewDocument.aspx?siteid=default&contentID=a18962c0-1f8f-44e9-9f3d-bfa7955830db.

(6)  Eurostat, regionalni EUROPOP 2008.

(7)  Ibid.

(8)  CdR 319/2010.

(9)  CdR 84/2007.

(10)  http://www.socialfinance.org.uk/work/sibs.


27.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 225/52


Mnenje Odbora regij – Energetska učinkovitost v mestih in regijah s poudarkom na razlikah med podeželskimi območji in mesti

2012/C 225/06

ODBOR REGIJ

poziva, da mora energetska učinkovitost postati osrednji in sestavni del energetskih politik, v hierarhiji energetske politike pa jo je treba ustrezno prednostno obravnavati;

podpira boljše povezovanje ukrepov finančne podpore za energetsko učinkovitost in ohranjanje energije v prihodnjih programih financiranja EU;

poziva k odločnejšim ukrepom, da bo mogoče vplivati na obnašanje ljudi in vzorce porabe energije, ter meni, da sta za to potrebna kombinacija ukrepov nagrajevanja in kaznovanja, ki so dokaz gospodarnosti, in po potrebi večji poudarek na obveznih zahtevah;

priznava, da se sedanja politika osredotoča na mesta, da bi se uresničili obstoječi politični cilji, hkrati pa poudarja, da je treba poleg tega tudi celovito in usklajeno obravnavati izzive in priložnosti podeželskih območij na področju rabe in proizvodnje energije;

lokalne in regionalne oblasti poziva k izmenjavi najboljših praks na področju energetske učinkovitosti in ohranjanja energije ter k večji prilagodljivosti na področju energije z načrtovanjem in izvajanjem pilotnih dejavnosti zagotavljanja svojih storitev ob čim manjši porabi energije.

Poročevalec

Brian MEANEY (IE/EA), član grofijskega sveta Clare in regionalne oblasti Mid-West

Referenčni dokument

zaprosilo danskega predsedstva 12. januarja 2012

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

A.   Uvod

1.   poudarja, da strategija Evropa 2020 učinkovito rabo energije pravilno postavlja v ospredje uresničevanja ciljev EU za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki potrebuje prehod na z viri gospodarno gospodarstvo. Pri energetski učinkovitosti ne gre za zmanjševanje proizvodnje ali ekonomske dejavnosti, temveč za zagotavljanje enake proizvodnje ob manjši porabi energije na proizvodno enoto. To pomeni opredelitev in odpravo nepotrebnih načinov porabe energije ter tudi uporabo bolj učinkovitih metod proizvodnje;

2.   z zaskrbljenostjo ugotavlja, da naj bi EU predvidoma dosegla zgolj polovico predlaganih 20 % prihrankov na področju porabe primarne energije do leta 2020. Uresničitev ciljev do leta 2020 zahteva usklajena prizadevanja na vseh ravneh, tako na evropski kot nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Energetska učinkovitost je ključna prednostna naloga in zahteva okrepljene politike na vseh ravneh;

3.   ponovno opozarja, da mora EU, če želi doseči svoje cilje za trajnostno, konkurenčno in varno oskrbo z energijo, solidarnostno in učinkovito sodelovati pri opredeljevanju in izkoriščanju obstoječih in novih tehničnih dosežkov ter vplivati na spremembe obnašanja, ki spodbujajo in izboljšujejo energetsko učinkovitost; v zvezi s tem bi morala EU kratkoročno in srednjeročno namenjati prednost uvajanju najučinkovitejših in gospodarsko najkonkurenčnejših tehnologij na trg;

4.   poudarja, da imajo mesta, regije in lokalne oblasti tudi zaradi lokalnih in regionalnih akterjev na področju energije ključno vlogo pri spodbujanju, pospeševanju in urejanju bolj učinkovite rabe energije pri svojih dejavnostih in v svoji infrastrukturi ter tudi pri potrošnikih in proizvajalcih energije. OR meni, da je treba oblastem za izpolnitev te naloge in uresničitev ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti zagotoviti pristojnosti v smislu financiranja in podpore;

5.   poudarja vlogo regionalnih in lokalnih uprav, ki dajejo zgled, pritegujejo naložbe in ustvarjajo delovna mesta, ter poziva EU, naj spodbuja pripravo regionalnih in lokalnih načrtov za energetsko učinkovitost, ki prispevajo k nacionalnim in evropskim energetskim ciljem, ter tako izboljša svoje energetske informacijske sisteme energije in uvede mehanizme za podporo tem dejavnostim;

6.   pozdravlja pobudo Združenih narodov za mednarodno leto trajnostne energije za vse, saj je dobra priložnost za krepitev ozaveščenosti o pomenu večje energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije na lokalni, nacionalni, regionalni in mednarodni ravni. Slab dostop do čiste, cenovno dostopne in zanesljive energije škodi človekovemu, družbenemu in gospodarskemu razvoju in močno ovira doseganje razvojnih ciljev tisočletja. Popoln prehod k obnovljivim virom energije morajo spremljati okrepljena prizadevanja za zmanjšanje porabe energije in razvoj novih virov energije, kar bo pomenilo tudi manjšo odvisnost od uvoza fosilnih goriv;

7.   nadalje ugotavlja, da se bo glede na to, da sta se indijsko in kitajsko gospodarstvo šele začela dobro razvijati, do leta 2035 (1) kitajska potreba po energiji predvidoma povečala za 75 %; to bo povzročilo večjo konkurenco za energijo, ki jo trenutno uvaža EU, kar bo izziv z vidika dobave, distribucije in cene, pri čemer ima to lahko velike in večplastne gospodarske in družbene posledice. Pripraviti je treba konkretne in izvedljive akcijske načrte za odziv na ta razvoj, da se potrebe po energiji čim prej pokrijejo z obnovljivimi viri, ki so na voljo na lokalni ravni. Mesta ter regionalne in lokalne oblasti bi morali biti vključeni v razvoj takšnih načrtov;

8.   opozarja, da se družbena korist projektov za ekološko preusmeritev v občinah in regijah ne uresničuje, in v zvezi s tem poudarja, da bi morale Evropska komisija in vlade držav članic predvideti obsežna finančna sredstva za to, da povečajo energetsko učinkovitost javnih stavb;

9.   upošteva trenutno razpravo glede Direktive o energetski učinkovitosti in poziva, naj se sprejme dobro utemeljeno in velikopotezno besedilo. Če mesta in regije postanejo energetsko učinkovitejši in zmanjšajo svojo porabo energije, imajo lahko od tega samo koristi: lahko bi zmanjšali odvisnost od uvoženega goriva, zagotovili do 2 milijona novih delovnih mest v sektorju novogradenj in posodobitvenih del (2) ter gospodinjstvom omogočili precejšen prihranek na leto pri računih za energijo. Poleg tega bi EU lahko še dodatno zmanjšala svoje emisije toplogrednih plinov in si na tem področju zastavila še bolj velikopotezne cilje. Predlagana direktiva je zato prvi pravi korak za omilitev sedanje krize. Vendar pa ne posega dovolj daleč, saj si predvsem prizadeva uresničiti gospodarske cilje, tj. zmanjšati uvoz tuje nafte in plina ter te milijarde eurov preusmeriti v gospodarstva EU, ne da bi hkrati podala konkretne zamisli glede nujnega obsežnega razvoja obnovljivih virov energije. Pri tem je odločilno, da se državam članicam omogoči upoštevanje lastnih razmer, da se lahko pripravijo kar najučinkovitejši ukrepi;

10.   v tem okviru posebno obžaluje, da ne obstaja skladna dolgoročna vizija za obnovo bivalnega stavbnega fonda, ki ga je treba obnoviti, pa tudi, da ni jasnih in posebnih finančnih zavez za pomoč lokalnim in regionalnim oblastem pri spodbujanju vlaganj v energetsko učinkovitost na lokalni in regionalni ravni. Pri tem je treba pozornost nameniti razlikovanju med socialnimi in ekonomskimi cilji. Pri obnovi zgradbe je tako treba s stališča podjetja upoštevati ekonomsko izvedljivost, medtem ko mora skupnost poskrbeti za izpolnjevanje socialnih ciljev;

11.   priporoča, da EU okrepi informacijske sisteme na področju energetske učinkovitosti in vanje vključi tako informacije o ukrepih za energetsko učinkovitost na nacionalni in regionalni ravni kot tudi sisteme za presojo doseženih energetskih prihrankov na regionalni ravni; kazalnike energetske učinkovitosti; standardne baze podatkov o izvedljivih ukrepih varčevanja; vodnike dobrih praks; izvedbene standarde itd.; se strinja z evropskim združenjem lokalnih oblasti Energy cities, ki navaja, da je financiranje ključno za uresničitev predlaganih ukrepov. Poleg tega pa OR ugotavlja, da je v predlagani direktivi o energetski učinkovitosti premalo zavezujočih ciljev, da ta ne vsebuje pomembnega postopka revizije ter da vključuje enostavna izvzetja (opt-outs). Zato OR pozdravlja prizadevanja poljskega in danskega predsedstva EU, da bi se v predlog vključili potrebni ukrepi financiranja in drugi manjkajoči elementi. OR podpira prizadevanja danskega predsedstva za politični kompromis, s katerim naj bi ob upoštevanju lokalnih in regionalnih značilnosti v državah članicah zagotovili, da lahko javni organi pri zagotavljanju energetske učinkovitosti stavb prevzamejo pionirsko vlogo. Predlagana obveznost, da morajo energetska podjetja letno prihraniti v povprečju 1,5 % energije, je še posebej dobrodošla;

12.   poudarja, da večje energetske učinkovitosti ni mogoče doseči zgolj s centralno predpisanimi, togimi ukrepi, ki ne upoštevajo lokalnih in regionalnih značilnosti v državah članicah; zato poziva, da se omogoči uporaba alternativnih pristopov k uresničevanju ciljev zmanjšanja porabe energije, pod pogojem, da se doseže enaka raven zmanjšanja porabe energije, in da lahko občine in regije predlagajo strategije za zmanjšanje porabe energije;

13.   ugotavlja prevladujočo kompartmentalizacijo politike in konceptov na področju energetike v okviru EU. Ta je razdeljena na sektorje (promet, gradbeništvo itd.), namesto da bi se upoštevalo prostorske in ozemeljske neenakosti ter potencial, ki ga je treba vzeti v obzir, če naj napreduje celotna Unija;

14.   poziva, da se hkrati z ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti razvijejo ustrezni ukrepi upravljanja z energijo oz. ohranjanja energije, in poziva k razvoju ciljev za upravljanje z energijo oz. njeno ohranjanje za zmanjšanje porabe energije, kar bi lahko pripomoglo k doseganju in preseganju ciljev za zmanjšanje porabe energije, tako da se izboljša energetska učinkovitost;

15.   poziva, da dansko predsedstvo EU prizna vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020 glede energetske učinkovitosti. Sklicevanje na lokalne in regionalne oblasti skoraj ni vključeno v trenutni osnutek dokumenta Sveta za pogajanje o prihodnji direktivi o energetski učinkovitosti in v sporočilo Evropske komisije o časovnem načrtu za energijo do leta 2050. Odbor tudi meni, da morajo revidirani nacionalni programi reform in priporočila za posamezne države močneje odsevati sprejete zaveze glede energetske učinkovitosti;

16.   pozdravlja pobudo za financiranje Inteligentna energija – Evropa in njena prizadevanja za odpravo ovir na trgu. Program Inteligentna energija – Evropa bi se moral osredotočiti na spodbujanje ukrepov za spremembo vedenjskih vzorcev. Vendar pa Odbor poziva, da se rezultati in priporočila projektov Inteligentna energija – Evropa bolj odločno razširjajo (informacije, zakonodaja itd.) po vsej EU ter da se tudi za program Inteligentna energija – Evropa oz. za programe, ki ga bodo nadomestili, zagotovi financiranje za obdobje 2014–2020;

17.   glede na posebno teritorialno razsežnost te problematike OR poudarja, da:

podeželska območja EU uporabljajo več virov energije, ki onesnažujejo okolje, kot mesta, zato bi bilo treba še zlasti podpirati zamenjavo močno onesnažujočih fosilnih goriv s fosilnimi gorivi, ki manj onesnažujejo okolje in ki bi bila prehodna rešitev, nato pa predvsem z obnovljivimi viri energije;

kljub temu, da podeželska območja zmanjšujejo zaostanek, njihova raven gospodarskega razvoja še vedno ostaja pod povprečjem EU, zlasti v primerjavi z mesti. Ta razkorak med podeželskimi in mestnimi območji je posebno izrazit v Vzhodni in Srednji Evropi in je vse bolj zaskrbljujoč, saj se je med letoma 2000 in 2007 zaradi hitrega širjenja velikih mest in prestolnic še poglobil.

ODBOR REGIJ

B.   Mesta ter regionalne in lokalne oblasti

18.   ponovno poziva k boljšemu ravnovesju med mesti in podeželjem v politikah trajnostne energije po vsej EU in poudarja potrebo po izkoriščanju potenciala podeželskih območij za dosego ciljev strategije Evropa 2020 o energetski učinkovitosti. Na podeželskih območjih je resnično velik potencial za proizvodnjo energije in zmanjšanje porabe, velike površine zemlje za elektrarne na veter ali sončno energijo je mogoče najti zgolj na podeželju. Hkrati pa sodobno kmetijstvo za svoje delovanje potrebuje veliko energije. Vendar pa je potencial za prihranek energije in za razvoj novih virov energije večinoma spregledan;

19.   poudarja, da obstajajo velike neenakosti med mestnimi in podeželskimi območji. Stanje na področju energetske učinkovitosti na podeželskih območjih je zelo slabo in zahteva nujno obravnavo. Gospodinjstva na podeželju in mala podjetja se spopadajo z več pomanjkljivostmi glede porabe energije, zlasti zaradi narave gospodinjstev in kakovosti stavbnega fonda. Podeželske stavbe so znatno starejše in njihova prenova je za lastnike dražja in pogosto neizvedljiva. Eden od razlogov za to je gostota prebivalstva, saj izolacija posamezne podeželske stavbe ne more imeti koristi od enake ekonomije obsega, ki jih lahko imajo mestne stavbe z več stanovalci. Takšno stanje, ki v različnem obsegu obstaja v vseh državah članicah, vodi k sorazmerno višjim stroškom za energijo na podeželju, pri čemer je dohodek na prebivalca na podeželju od 21 % do 61 % nižji (3);

20.   vendar poudarja, da je bila energetska politika EU določena na podlagi potreb večjih mest. Vlagatelji še vedno skoraj izključno pozornost namenjajo infrastrukturi, ki je namenjena mestnim območjem;

21.   izpostavlja, da je dostop do energije na podeželju in v odročnih regijah na splošno dražji. Energetska učinkovitost je poleg tega nižja zaradi nizke uporabe čistih tehnologij in neučinkovite izolacije, zato Odbor poziva k sprejetju ustreznih rešitev upravljanja in financiranja, zlasti glede na možnosti, ki jih zagotavljata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in njegov pristop LEADER, da se v zvezi s tem podeželju po vsej EU omogoči nadoknaditi zaostanek v primerjavi z mestnimi območji. Številne dobre prakse in pilotni projekti, ki so bili izvedeni po celi EU, so že jasno pokazali, da imajo podeželska območja potencial za zadostitev lastnih potreb po energiji iz različnih virov, kot so ogljično nevtralni viri energije, ki ne ustvarjajo emisij toplogrednih plinov, biomasa, gorivne celice itd.;

22.   ocenjuje, da bi morala podpora Evropskega socialnega sklada (ESS) za krepitev zmogljivosti, zlasti pri nadgrajevanju spretnosti delavcev, ki lahko zajemajo tudi tradicionalne tehnike obdelovanja lokalno dostopnih materialov, priznati in upoštevati različne potrebe mestnih in podeželskih območij, da podeželski delavci ne bi bili odrinjeni na stran. Drugače bi to povzročilo razkorak pri usposobljenosti za izvajanje tehnologij, ki so ustrezne za podeželska območja, in še povečalo energetski razkorak med temi območji;

23.   poudarja, da lahko ima izobraževalna politika pomembno vlogo pri ozaveščanju o energetski učinkovitosti in vplivanju na potrebne spremembe v obnašanju ljudi; predlaga, naj se izvedejo primerjalne analize obstoječih izobraževalnih pobud, da se opredelijo najboljše prakse in oblikujejo učni načrti, ki lahko že v najbolj zgodni fazi formalnega izobraževanja vsebujejo študije o trajnosti; poleg tega poziva, naj se v naslednjem programu „Erasmus za vse“ oblikujejo koalicije znanja med univerzitetnim sektorjem in „zelenimi podjetji“, da se razvijejo novi učni načrti, s katerimi se bodo zapolnile vrzeli glede inovacij ter znanja in veščin na področju energetske učinkovitosti in ohranjanja energije;

24.   poudarja, da lokalne in regionalne oblasti tudi lahko pripomorejo k doseganju koristi na področju energetske učinkovitosti z vključevanjem okoljskih dejavnikov v postopke javnega naročanja. Pozdravlja predlog direktive o javnih naročilih, ki ga je sprejela Komisija (4). Ta predlog določa, da lahko lokalne in regionalne oblasti pri postopkih javnega naročanja upoštevajo okoljske dejavnike, vključno z energetsko učinkovitostjo. Lokalne in regionalne oblasti je treba spodbujati, da pri oceni javnega naročila uporabijo ekonomsko najugodnejše ponudbo, da upoštevajo prihranek energije v času celotnega trajanja predlagane ponudbe.

ODBOR REGIJ

C.   Potrošniki

25.   poudarja, da obstaja tudi socialna razsežnost, ko energetska revščina lahko zlasti prizadene skupine z nižjimi dohodki. Tudi glede razlogov in posledic energetske revščine so velike razlike med mestnimi in podeželskimi območji, ki jih je treba upoštevati z ustreznimi ukrepi in ki niso nujno povezane s splošno energetsko učinkovitostjo nekaterih držav ali regij;

26.   poziva k sprejetju ukrepov, ki bodo potrošnikom omogočili, da si bodo lahko v okviru sodelovanja s proizvajalci oz. dobavitelji zagotovili koristi v zameno za spremembo vzorcev porabe; na primer kadar posamezniki množično začnejo uporabljati energijo v času manjše porabe. Treba bi jih bilo podpirati, da dosežejo popust, ki ustreza popustu za velike kupce. Podobno je treba podpirati uvedbo pametnih tehnologij za merjenje porabe in obračunavanje, s katerimi je mogoče zviševati raven energetske učinkovitosti dobaviteljev (z učinkovitim upravljanjem omrežja, izboljšanjem vzdrževanja omrežja in naprav itd.) in potrošnikov (z boljšimi informacijami o porabi, zaračunavanjem, pogodbenimi in omrežnimi storitvami, pametno interaktivno porabo itd.). Poleg tega se ne bi smelo dopuščati upiranje trga tej uvedbi ter bi bilo treba pospešiti splošno uvajanje teh sistemov in jih uvesti prej, kot se trenutno pričakuje. Treba je zagotoviti, da vgradnja sodobnih merilnih naprav za potrošnike ne bo pomenila bistvenega povišanja pristojbin;

27.   pozdravlja obnovitev in nadaljevanje programa Energy Star, ki je povezano s predlogom o programu za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme, ter ugotavlja, da se v predlogu uredbe COM(2012) 109 final predvideva obnova sporazuma Energy Star v povezavi s Sklepom Sveta o sklenitvi sporazuma med Vlado Združenih držav Amerike in Evropsko unijo o usklajevanju programov za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme (COM (2012) 108 final). Spodbujati je treba uporabo oznake Energy Star. Ugotavlja se, da bodo visoke cene porabe energije spodbujale prodajo energetsko zelo učinkovitih naprav. Poleg tega bi Komisija morala premisliti o označevanju, ki bi prikazovalo porabo energije, potrebne za proizvodnjo.

ODBOR REGIJ

D.   Financiranje

28.   ob sklicevanju na mnenje o podnebnih spremembah in prihodnjem proračunu EU (5) ostaja zaskrbljen glede nenehnega osredotočanja na varčevalne ukrepe, ki zasenčijo vse teme v zvezi z realnim gospodarstvom v kontekstu prihodnjega proračuna EU za obdobje 2014–2020, zlasti nujno potrebno povečanje proračuna EU, ki je na voljo vlaganjem v trajnostno energijo na lokalni in regionalni ravni ter v mestih in na podeželju, kakor je bilo predlagano v prejšnjih mnenjih OR. Pozdravlja pa vključevanje „premika k nizkoogljičnemu gospodarstvu v vseh sektorjih“ kot prednostno nalogo vlaganj iz skupnega strateškega okvira (6), vendar poudarja, da je treba sredstva iz skupnega strateškega okvira uporabiti za obravnavo opredeljenih regionalnih izzivov, a da mora obstajati tudi ravnovesje med trajnostno proizvodnjo in energetsko učinkovitostjo;

29.   obžaluje, da Svet v besedilo direktive o energetski učinkovitosti ni vključil določbe za namensko dodelitev financiranja, katere primer so nacionalni skladi za energetsko učinkovitost; poudarja potrebo po odločnem spodbujanju vloge Evropske investicijske banke (EIB) prek nacionalnih in lokalnih posojilnih institucij, in sicer za financiranje naložb v energetsko učinkovitost;

30.   poziva, da dansko predsedstvo zagotovi, da se prihodnja pomoč v obliki subvencij za spodbujanje ukrepov glede energetske učinkovitosti pri ogrevanju in hlajenju prostorov veže na izmerjene prihranke, dosežene pri porabi energije, za vsak posamezen obrat;

31.   poziva, naj Evropska komisija v prihodnjem proračunu EU pripravi vse potrebno za predlagano direktivo o energetski učinkovitosti in zagotovi, da se za energetsko učinkovitost podeželskih stavb dodeli dovolj sredstev;

32.   poudarja, da je zmožnost dostopanja do financiranja, ki je že na voljo, na lokalni in regionalni ravni za podeželska območja velik problem:

finančni mehanizmi (ELENA itd.) ter skladi, namenjeni energetski učinkovitosti (Evropski sklad za energetsko učinkovitost – EEEF itd.);

izkušnje v sedanjem obdobju financiranja kažejo, da iz vrste različnih razlogov ni mogoče v celoti izkoristiti sredstev iz strukturnih skladov, namenjenih za energetsko učinkovitost. Zato je treba v finančnem okviru 2014–2020, v katerem je v ta namen predviden še večji delež sredstev, zagotoviti, da bodo imele lokalne in regionalne oblasti lažji dostop do njih;

33.   izpostavlja, da obstajajo tudi drugi finančni instrumenti, kot so pogodbe o energetski učinkovitosti, javno-zasebna partnerstva ter nacionalni ali regionalni skladi za energetsko učinkovitost, ki spodbujajo delo na področju energetske učinkovitosti v času, ko je javnega denarja malo. Dejansko je v trenutnih razmerah, ko so javni viri omejeni in so mnoga mala in srednja podjetja v težavah, potrebna še posebna pozornost, da zagotovimo najboljšo možno ravnovesje pri porabi EU za infrastrukturo velikega obsega na eni strani ter za decentralizirano proizvodnjo energije, ki je bistveni element oskrbe z energijo na podeželju, na drugi strani; prav tako poziva, naj EU na evropski ravni spodbuja in ureja vlogo podjetij za energetske storitve kot akterjev za financiranje naložb v energetsko učinkovitost, da bi ta podjetja tako dobila tudi možnost dostopa do namenskih evropskih sredstev;

34.   meni, da so za izboljšanje dostopa do financiranja potrebni instrumenti, da se potrošnikom in javnim oblastem pomaga pri izpolnjevanju zahtev po sofinanciranju in tudi pri oblikovanju inovativnih načrtov, ki pritegnejo posojilodajalce;

35.   ponavlja, da je anketa, ki jo je na temo politik trajnostne energije v začetku leta 2010 izvedla platforma OR za spremljanje strategije Evropa 2020, pokazala, da so lokalne in regionalne pobude ponavadi večsektorski, integrirani ukrepi, ki hkrati prispevajo k konkurenčnosti, rasti in zaposlovanju. Zato je pomembno, da se ta realnost ustrezno upošteva pri pripravi prihodnjega proračuna EU;

36.   poziva, da se lokalnim in regionalnim oblastem omogoči, da energetsko učinkovitost vključijo v svoje zahteve prostorskega načrtovanja na podeželju in v mestih.

ODBOR REGIJ

E.   Logistika

37.   želi izpostaviti pomen razvijanja vseevropskih logističnih sistemov, ki bi lahko zagotovili večjo učinkovitost tovornega prometa, kot na primer centralni evropski logistični sistem (CELS - Central European Logistics System).To bi privedlo do enotnega sistema kartiranja, ki bi v enotno predstavitev vključil vse evropske vrste prometa od železniškega, cestnega, letalskega, pa do prometa po morju in celinskih plovnih poteh;

38.   meni, da bi centralni evropski logistični sistem lahko zagotovil vizualno kartiranje in pomoč pri analizi stroškov za spodbujanje okolju prijaznega, gospodarnega, učinkovitega povezovanja intermodalnega prevoza. Bil bi spletni imenik tovornega prometa, v okviru katerega bi se cestni, železniški in letalski prevozniki ter prevozniki po morju in celinskih plovnih poteh lahko registrirali, kar bi pripomoglo, da postane najobsežnejši imenik vseh prevoznikov tovora. Ima tudi potencial za opredelitev, katere poti so primerne za kombinirani prevoz, ki zagotavlja najkrajši možni prevoz po cestah;

39.   poudarja pomen celostnih čezsektorskih politik trajnostne energije za podeželska območja, ki zajemajo tako energetsko učinkovitost stavb ter na področju prometa itd. kot tudi decentralizirano proizvodnjo obnovljivih virov energije.

ODBOR REGIJ

F.   Sklepne ugotovitve

40.   v tem okviru meni, da lahko kohezijska politika zagotovi okvir za usklajen pristop k temu kompleksnemu izzivu. Povezave med cilji strategije Evropa 2020 zahtevajo jasno zavedanje oblikovalcev politik EU, da so izboljšave strategije Evropa 2020 možne na vseh področjih, če se ukrepi, ki povečujejo učinkovito porabo energije, na široko izvajajo po vsej EU;

41.   poudarja potrebo po boljšem uravnoteženju notranje in zunanje razsežnosti dobave energije EU s spodbujanjem raziskav in uveljavljanja energetske učinkovitosti ter v enakem obsegu tudi naložb v nove načine prenosa fosilnih goriv iz tretjih držav, ter želi Evropsko komisijo spomniti, da je za energetsko učinkovitost še vedno potrebnih milijarde eurov, ki jih je treba vložiti v stanovanjski in prometni sektor. Prav tako pa mora biti upravljanje z energijo oz. ohranjanje energije priznano za stalno potrebo ter obravnavano v skladu s tem;

42.   ponovno poudarja, da bi morale države članice uvesti posvetovalni postopek, ki bi regionalne in lokalne akterje vključil v pripravo nacionalnih načrtov za energetsko učinkovitost (pristop od spodaj navzgor) in bi zagotovil skladnost nacionalnih načrtov z lokalnimi in regionalnimi cilji in sredstvi; poziva tudi, da se sodelovanje regionalnih in lokalnih akterjev vključi v fazo nadzora, saj so pristojne za njihovo uresničevanje;

43.   ponovno izpostavlja pobudo Konvencije županov kot oprijemljivega primera zaveze lokalnih vlad za spodbujanje energetske učinkovitosti in spoprijemanje z izzivom podnebnih sprememb, vendar ugotavlja, da podpisniki Konvencije županov ne uporabljajo enotne metodologije poročanja. Konvencija županov je pobuda, v okviru katere morajo regije o svojih rezultatih glede energetske učinkovitosti poročati na podlagi strogih in skupnih meril za poročanje (7);

44.   poziva Komisijo, naj nemudoma sprejme ukrepe za uresničitev zamisli o povezovanju v vseevropsko energetsko omrežje, s čimer bo EU vsem svojim prebivalcem zagotovila zanesljivo oskrbo z energijo. To je pomembno tudi z varnostno-političnega vidika, saj se bo tako zmanjšala odvisnost Evrope od fosilnih goriv, ki prihajajo iz držav z avtoritarnimi režimi.

45.   Ključna sporočila – ukrepi

ODBOR REGIJ

(a)

poziva, da mora energetska učinkovitost postati osrednji in sestavni del energetskih politik, v hierarhiji energetske politike pa jo je treba ustrezno prednostno obravnavati;

(b)

podpira boljše povezovanje ukrepov finančne podpore za energetsko učinkovitost in ohranjanje energije v prihodnjih programih financiranja EU;

(c)

poziva k odločnejšim ukrepom, da bo mogoče vplivati na obnašanje ljudi in vzorce porabe energije, ter meni, da sta za to potrebna kombinacija ukrepov nagrajevanja in kaznovanja, ki so dokaz gospodarnosti, in po potrebi večji poudarek na obveznih zahtevah;

(d)

priznava, da se sedanja politika osredotoča na mesta, da bi se uresničili obstoječi politični cilji, hkrati pa poudarja, da je treba poleg tega tudi celovito in usklajeno obravnavati izzive in priložnosti podeželskih območij na področju rabe in proizvodnje energije;

(e)

lokalne in regionalne oblasti poziva k izmenjavi najboljših praks na področju energetske učinkovitosti in ohranjanja energije ter k večji prilagodljivosti na področju energije z načrtovanjem in izvajanjem pilotnih dejavnosti zagotavljanja svojih storitev ob čim manjši porabi energije.

V Bruslju, 4. maja 2012

Predsednica Odbora regij

Mercedes BRESSO


(1)  IEA Global Energy Report 2011.

(2)  Evropska komisija.

(3)  Eurostat.

(4)  COM(2011) 896 final.

(5)  Predhodno mnenje: Vključevanje politike glede podnebnih sprememb in prihodnji proračun EU (CdR 104/2011).

(6)  Predlog uredbe o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir (COM(2011) 615 final).

(7)  http://ec.europa.eu/energy/publications/doc/2012_thinkbooklet.pdf.


III Pripravljalni akti

ODBOR REGIJ

95. plenarno zasedanje 3. in 4. maja 2012

27.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 225/58


Mnenje Odbora regij – Predlog splošne uredbe o skladih skupnega strateškega okvira

2012/C 225/07

ODBOR REGIJ

se zavzema za ambiciozen proračun za prihodnjo kohezijsko politiko (2014–2020), da bi uresničili cilje Pogodbe in strategije Evropa 2020; želi tudi, da se pri ocenjevanju razvitosti in razdelitve virov poleg BDP upoštevajo tudi druga merila;

podpira strukturo, ki jo predlaga Komisija, tj. opredelitev dveh glavnih ciljev („naložbe za rast in delovna mesta“ in „teritorialno sodelovanje“), ohranitev ESS v okviru kohezijske politike in oblikovanje nove kategorije „regij v prehodu“ kot varnostne mreže za regije, ki niso več upravičene do polne konvergenčne podpore;

se zavzema za večjo prožnost pri razdelitvi strukturnih skladov, ki se z neposredno udeležbo lokalnih in regionalnih oblasti bolj realistično prilagaja potrebam različnih ozemelj; ta prožnost bi morala veljati za razdelitev med ESRR in ESS ter tematsko osredotočenje skladov na določene cilje strategije Evropa 2020; v tem smislu poziva k bistvenemu zmanjšanju oziroma večji prožnosti minimalnih pragov, določenih v ustreznih predpisih;

podpira strateški pristop skupnega strateškega okvira, ki vključuje vse sklade, namenjene regijam, kar bo omogočilo boljše usklajevanje z EKSRP in ESPR; podpira tudi večje upoštevanje načela teritorialne kohezije z ukrepi za razvoj mest, ukrepi za lokalni razvoj, s celostnimi teritorialnimi naložbami in skupnimi akcijskimi načrti, vendar meni, da bi več pozornosti morali nameniti regijam v procesu industrijske preobrazbe ali z demografskimi ovirami;

se zavzema za spodbujanje možnosti programov, ki se financirajo iz več skladov (ESRR, ESS, EKSRP in ESPR), in za to, da Evropska komisija sprejme vse potrebne ukrepe za pripravo in izvajanje teh programov, pri čemer mora upoštevati načelo sorazmernosti;

zavrača makroekonomsko pogojenost in rezervo za uspešnost, ki sta po njegovem mnenju v nasprotju z glavnim ciljem kohezijske politike; vendar podpira uvedbo rezerve za prožnost, ki bi jo sestavljala sredstva iz samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti, za financiranje poskusnih pobud; podpira tudi načelo vnaprejšnje pogojenosti, ki je bolj dodelano in deluje bolj preventivno kot represivno;

vztraja pri dejanski poenostavitvi pravil upravljanja, zlasti glede nadzornih in revizijskih organov, dejavnosti, ki ustvarjajo prihodek, in pavšalnih izdatkov.

Poročevalka

Catiuscia MARINI (IT/PES), predsednica dežele Umbrije

Referenčni dokument

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006

COM(2011) 615 final

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

A.    Proračun unije in dodeljevanje sredstev

ODBOR REGIJ

Za primeren in uravnotežen proračun Unije

1.

opozarja, da mora Evropska unija imeti tak proračun, da bo lahko zagotavljala učinkovitost kohezijske politike in izpolnjevala cilje strategije Evropa 2020;

2.

poziva, naj bo za posamezno kategorijo regij ohranjena vsaj enaka stopnja intenzivnosti pomoči EU, kot je predvidena za trenutno programsko obdobje;

3.

poudarja, da trenutna gospodarska, finančna in socialna kriza velikih razsežnosti na evropski ravni povzroča nastanek trajne prenizke zaposlenosti, ki močno in na različne načine vpliva na vsa območja Evropske unije. V tem okviru so strukturni skladi nepogrešljiv vir financiranja za boj proti krizi in podporo razvoju evropskih regij.

ODBOR REGIJ

Omejitev težav pri črpanju sredstev

4.

poziva Komisijo, naj sprejme primerne pobude za zmanjšanje težav pri črpanju sredstev, s katerimi se srečujejo nekatere države članice, izboljša upravljanje sredstev Unije – zlasti s poenostavljenimi in inovativnimi sistemi upravljanja in nadzora – ter spodbudi pristop, usmerjen v rezultate.

ODBOR REGIJ

Za pravičnejša in bolj uravnotežena merila razdeljevanja

5.

meni, da je zaradi gospodarske in finančne krize treba še toliko bolj uporabljati primerljive podatke o BDP, ki so na voljo pravočasno, in druge kazalnike, da bi se lahko natančneje določila dejanska stopnja razvitosti evropskih regij (1); ohraniti je treba ustrezno koncentracijo sredstev za regije, ki zaostajajo v razvoju;

6.

meni, da je treba – za namene dodeljevanja sredstev – ustrezno upoštevati posebnost držav članic z izrazitimi notranjimi gospodarskimi razlikami; še posebej izraža zaskrbljenost glede meril za dodeljevanje sredstev za skupno kmetijsko politiko (SKP) v povezavi z večletnim finančnim okvirom, ker se socialne, gospodarske in strukturne razlike ne upoštevajo ustrezno.

B.    Ustroj kohezijske politike

ODBOR REGIJ

Poenostavljen ustroj

7.

se strinja z opredelitvijo dveh glavnih ciljev: „naložbe za rast in delovna mesta“ ter „teritorialno sodelovanje“, ki prispevata k poenostavitvi ustroja kohezijske politike;

8.

odobrava vzpostavitev kategorije regij v prehodu; te se financirajo zlasti iz sredstev, ki izvirajo iz regij in držav, ki niso več upravičene do pomoči v okviru cilja konvergence in pomoči kohezijskega sklada, torej se ne bi smela zmanjšati raven podpore drugima dvema kategorijama regij. Odobrava tudi predlagano varnostno mrežo za regije, ki niso več upravičene do polne konvergenčne podpore. Ta nova kategorija bo dejansko omogočila boljšo podporo ne le regijam, ki ne sodijo več v cilj konvergence, marveč tudi regijam, katerih BDP na prebivalca znaša med 75 % in 90 % evropskega povprečja; omogočila bo tudi prilagoditev podpore EU glede na različne stopnje razvitosti in ublažitev mejnih učinkov, ugotovljenih v sedanjem programskem obdobju. Ta ureditev bi morala veljati za vse sklade SSO;

9.

meni, da mora biti tudi ureditev glede smernic o regionalni pomoči za obdobje 2014–2020 na področju državne pomoči skladna s strukturo prihodnje kohezijske politike ter da pri določitvi upravičenih območij ne smejo obstajati nasprotja med kohezijsko politiko in konkurenčnim pravom.

ODBOR REGIJ

Za primerno vlogo Evropskega socialnega sklada v okviru kohezijske politike

10.

izraža zadovoljstvo, da ESS ostaja v okviru kohezijske politike kot ključni instrument v podporo zaposlovanju, izboljšanju sposobnosti in znanja posameznikov ter socialnemu vključevanju;

11.

vseeno pa zahteva, da je v skladu z načelom subsidiarnosti izbira naložbenih prednostnih nalog in porazdelitev sredstev strukturnih skladov med ESRR in ESS v rokah regionalnih skupnosti in pristojnih lokalnih oblasti.

C.    Skupna načela za vse sklade

ODBOR REGIJ

Za okrepljeno partnerstvo in upravljanje na več ravneh

12.

zahteva, da lokalne in regionalne oblasti v vsaki državi članici skladno z načelom upravljanja na več ravneh in v skladu s porazdelitvijo pristojnosti znotraj posameznih držav v celoti sodelujejo pri pripravi, izvajanju in pogajanjih o različnih strateških dokumentih, tj. o skupnem strateškem okviru in še zlasti o pogodbi o partnerstvu. Tudi teritorialni pakti med lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi oblastmi bi morali biti na voljo kot ena od možnosti za formaliziranje partnerskih sporazumov v povezavi z nacionalnimi vladami;

13.

meni, da je nepravično, da so regionalne in lokalne oblasti na področju partnerstva izenačene z ekonomskimi in socialnimi partnerji, saj lokalne in regionalne oblasti kot zastopnice splošnih interesov skupnosti, ki jih upravljajo, soupravljajo – ob upoštevanju institucionalnega okvira držav članic – in sofinancirajo projekte kohezijske politike.

ODBOR REGIJ

Za stopnjo sofinanciranja, ki ustreza stopnji razvitosti regij

14.

ponovno potrjuje svojo podporo načelu evropskega sofinanciranja, ki zagotavlja prevzemanje odgovornosti regionalnih in lokalnih akterjev;

15.

meni, da bi moral biti DDV upravičen, kadar ni izterljiv;

16.

meni, da je treba ločiti med zainteresiranimi stranmi civilne družbe in partnerji javnega sektorja. Pristojne lokalne in regionalne oblasti ali njihovi predstavniki bi morali biti sestavni del postopka pogajanj za pripravo pogodb ali sporazumov o partnerstvu na ravni države članice in ne le na regionalni ravni.

D.    Povezava med kohezijsko politiko in strategijo evropa 2020

ODBOR REGIJ

Za skladno in prilagodljivo tematsko osredotočenost

17.

poudarja načelo tematske osredotočenosti na ključne cilje strategije Evropa 2020 in cilje iz člena 174 PDEU, opredeljene v tematskem naboru Unije, vendar ga skrbi neprožnost pri izbiri tematskih ciljev, ki bi morali biti določeni na podlagi terenske analize;

18.

zato poziva k pravi prilagodljivosti za vse sklade skupnega strateškega okvira, pri čemer se vsakemu posameznemu organu upravljanja omogoči kar največ svobode pri opredelitvi tematskih ciljev, na katere se osredotočijo sredstva; na splošno poziva tudi k precejšnjemu zmanjšanju oziroma večji prožnosti minimalnih pragov, določenih v ustreznih predpisih.

E.    Strateški pristop in upravljanje kohezijske politike

ODBOR REGIJ

Skupni strateški okvir: v smeri boljšega združevanja skladov s teritorialno namembnostjo

19.

podpira boljše združevanje sredstev in pozdravlja vključitev EKSRP in ESPR v skupni strateški okvir, ob hkratnem ohranjanju specifičnosti vsakega sklada;

20.

meni, da je primerno, da skupni strateški okvir odobrita Evropski parlament in Evropski svet, pri čemer mora biti ta dokument sprejet ob kar največjem sodelovanju institucij EU, zato podpira vključitev skupnega strateškega okvira kot priloge k splošni uredbi;

21.

meni, da morajo biti mehanizmi, opredeljeni v skupnem strateškem okviru, dovolj prilagodljivi, da omogočijo resnično povezavo z regionalnimi politikami in politikami lokalnega razvoja;

22.

meni, da bi moral skupni strateški okvir zlasti spodbujati teritorialni pristop od spodaj navzgor in povezovanje financiranja. Priporočila skupnega strateškega okvira ne bi smela biti preveč normativna, da se zagotovi dovolj prilagodljivosti pri izbiri sredstev, s katerimi se lahko dosežejo tematski cilji in prednostne naloge na področju naložb, kot so opredeljene v predpisih za Kohezijski in strukturne sklade;

23.

poudarja, da bi moral skupni strateški okvir ustrezno povezati tematske cilje iz člena 9 splošne uredbe s prednostnimi nalogami na področju naložb, navedenih v uredbah o ESRR, ESS, KS, EKSRP in ESPR. Zagotoviti bi moral tudi pravno varnost o združljivosti prednostnih nalog, pri čemer je treba preprečevati vrzeli med njimi in podvajanja, tako da se prednostni projekti, ki se financirajo iz več skladov, pa tudi tisti, ki zajemajo več tem, lahko povezano in neprekinjeno izvajajo.

ODBOR REGIJ

Pogodba o partnerstvu: bolj pogodba kot partnerstvo

24.

poziva, da regionalne in pristojne lokalne oblasti – v skladu s posameznimi institucionalnimi sistemi – kot financerke in upravljavke kohezijske politike v polni meri sodelujejo pri pripravi, izvajanju in spremembah pogodb o partnerstvu in pogajanjih o njih (člen 13(2));

25.

zahteva zlasti, da se regionalne oblasti – v skladu s posameznimi institucionalnimi sistemi – v okviru pogodbe neposredno vključijo v opredelitev internih pogojev in kazni, ki iz njih izhajajo (člen 14);

26.

izraža zaskrbljenost zaradi možnih zamud, do katerih bi lahko prišlo zaradi obveznosti, da morajo biti tako pogodbe o partnerstvu kot operativni programi predloženi istočasno, zato meni, da bi se morali programi predložiti v roku šestih mesecev od predložitve pogodbe o partnerstvu.

ODBOR REGIJ

Operativni programi: za povezano upravljanje na regionalni ravni

27.

priporoča, da bi morale biti v upravljanje evropskih skladov tesno vključene regionalne in lokalne skupnosti – v skladu s posameznimi institucionalnimi sistemi –, in močno spodbuja uporabo programov, ki sredstva črpajo iz več skladov;

28.

opozarja, da bi boljša usklajenost skupnih določb za izvajanje različnih skladov prispevala k njihovi povezavi, učinkovitosti in učinku ter zmanjšala upravno breme za končnega upravičenca;

29.

poziva Komisijo, naj oceni delovanje, učinke in dodano vrednost obstoječih makroregionalnih strategij.

F.    Načrtovanje, usmerjeno k rezultatom in oceni

ODBOR REGIJ

Makroekonomska pogojenost: dvojna kazen za države članice

30.

odločno zavrača predloge za povezavo kohezijske politike in pakta stabilnosti (makroekonomska pogojenost); meni namreč, da ima makroekonomsko pogojevanje drugačne cilje od kohezijske politike;

31.

zato meni, da se lokalne in regionalne skupnosti ne smejo kaznovati, ker nekatere države članice ne spoštujejo svojih zavez, zlasti glede nacionalnega proračunskega primanjkljaja (člen 21).

ODBOR REGIJ

Za omejeno, bolj preventivno in manj represivno vnaprejšnje pogojevanje

32.

se strinja z načelom vnaprejšnje pogojenosti, da se tako zagotovi vključenost potrebnih pogojev za učinkovito izvedbo naložb na podlagi ovrednotenja izkušenj, pri čemer se je treba izogniti temu, da se kohezijski politiki naloži odgovornost, ki ni v njeni domeni, in da se še poveča upravna obremenitev;

33.

vendar izraža zaskrbljenost, da bi lahko pogojenost, za katero nosi odgovornost tretja stran (npr. neizveden prenos direktiv EU), vplivala na pripravo in izvajanje programov in projektov na regionalni in lokalni ravni. Odbor zato meni, da je treba vnaprejšnje pogojevanje omejiti na tiste zadeve, ki so neposredno povezane z izvajanjem kohezijske politike;

34.

poziva Komisijo, da tovrstna vnaprejšnja pogojenost ne sme voditi v odlog plačil ali v finančne popravke, z izjemo tistih pogojev, k izpolnjevanju katerih se je zavezala država članica.

ODBOR REGIJ

Rezerva za uspešnost

35.

izraža zaskrbljenost glede uvedbe rezerve za uspešnost, saj se boji, da bi tak mehanizem utegnil spodbujati opredeljevanje zelo skromnih in torej lahko dosegljivih ciljev, ki bi upravičevali dodatno financiranje, kar bi lahko dajalo prednost oblikovanju neambicioznih projektov in odvračalo od inovacij; opozarja na mnenje Računskega sodišča št. 7/2011, ki navaja, da je „[P]odobna rezerva za uspešnost […] obstajala v obdobju 2000–2006, vendar je bil njen uspeh omejen zaradi zelo omejenega zneska odhodkov, ki so nastali do vmesnega pregleda, in pomanjkanja ustrezne metodologije za ocenjevanje napredka, ki so ga dosegli programi“;

36.

vendar pa podpira uvedbo rezerve za prožnost, ki bi jo sestavljala sredstva iz samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti, za financiranje poskusnih pobud na področju pametne, trajnostne ali vključujoče rasti oziroma ukrepanje v primeru krize.

ODBOR REGIJ

Okvir uspešnosti kot usmerjevalni mehanizem

37.

opozarja, da okvir za preverjanje uspešnosti določa vmesne cilje za vsako prednostno os za leti 2016 in 2018. Po mnenju Odbora bi moral tak mehanizem usmerjati in nadzirati zastavljene cilje v celotnem programskem obdobju, ne da bi to povzročilo finančne popravke na prednostnih oseh ob neizpolnjevanju ciljev, določenih na podlagi končnega poročila o napredku, saj so vzrok za to neizpolnjevanje lahko socialno-ekonomske okoliščine in posledično potrebne spremembe politik nacionalnih in regionalnih oblasti;

38.

meni, da je ta nova določba po nepotrebnem dodana različnim vrstam pogojenosti (makroekonomski, vnaprejšnji in naknadni), ki jih predlaga Komisija, sistemu vnaprejšnjega, vmesnega in naknadnega preverjanja ter opredelitvi konkretnih ciljev in kazalnikov uspešnosti; hkrati podpira tesnejšo povezavo z dejavnostmi ocenjevanja, ki jih obravnavajo členi 48, 49 in 50.

ODBOR REGIJ

Za povišanje predplačil

39.

odobrava predlog, ki bi od organov upravljanja zahteval, da upravičencem izplačajo sredstva pred zahtevkom povračila od Komisije, ter zagovarja bolj prilagodljiv in velikodušen sistem predplačil, da bi se izboljšala likvidnost organov upravljanja.

ODBOR REGIJ

Kazni in finančni popravki: k bolj preventivnemu kot represivnemu pristopu

40.

poziva, da lahko v primerih, ko država članica v hudi finančni krizi prejme podporo Unije, Komisija spremeni pogodbo o partnerstvu in operativne programe v okviru konstruktivnega dialoga z državo članico in zadevnimi lokalnimi in regionalnimi skupnostmi; zato upa, da bodo strokovnjaki Komisije pomagali nacionalnim in regionalnim oblastem ter tako prispevali k okrepitvi njihovih zmogljivosti za učinkovito upravljanje evropskih sredstev.

G.    Krepitev načela kohezije

ODBOR REGIJ

Spodbujanje ukrepov lokalnega in urbanega razvoja ter celostnih teritorialnih naložb

41.

se močno strinja, da se pozornost nameni celostnemu razvoju mest, in še zlasti pozdravlja predloge Komisije o ukrepih za lokalni razvoj in celostnih teritorialnih naložbah, ki bi morali biti glavni instrumenti izvajanja v naslednjem programskem obdobju; obenem prosi za pojasnila o izvajanju teh novih določb;

42.

upa, da bo izvajanju tovrstnih določb namenjena posebna pozornost, s čimer bi zagotovili učinkovito uresničevanje celostnega teritorialnega razvoja, najsi gre za usklajevanja uporabe različnih skladov, zlasti ESRR in EKSRP na primestnih in funkcionalnih območjih, njihovo povezovanje, opredelitev projektnih območij ali pripravo dosledne strategije itd.;

43.

močno pozdravlja to, da spodbude za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, zagotavljajo dodatno sofinanciranje v višini 10 %, poziva, naj se ta razširi tudi na integrirane teritorialne naložbe, ter meni, da se morajo o organizaciji in delovanju lokalnih akcijskih skupin dogovoriti organ upravljanja in lokalni partnerji na nacionalni ravni;

44.

poziva, da se pravilo, v skladu s katerim javne oblasti ne morejo imeti več ko 49 % pravic glasovanja, pregleda, kadar že obstajajo institucionalizirana partnerstva za lokalni razvoj;

45.

poudarja, da je treba lokalni razvoj obravnavati kot celostni koncept, v okviru katerega se lahko izvajajo integrirane teritorialne naložbe, ukrepi za razvoj mest in skupni akcijski načrti.

ODBOR REGIJ

Za primerno podporo regijam z geografskimi in demografskimi posebnostmi

46.

poziva, da se posebna pozornost nameni območjem, na katerih poteka preobrazba industrije, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, zaradi katerih primerjalno zaostajajo v smislu ekonomske in teritorialne kohezije, a tudi najbolj oddaljenim regijam (člena 174 in 349 PDEU).

ODBOR REGIJ

Za nadaljnjo podporo mreži regij s financiranjem infrastrukture

47.

izraža zaskrbljenost, ker se za razvite regije ne upošteva financiranje infrastrukture, zlasti širokopasovnih omrežij IKT.

H.    Poenostavitev pravil upravljanja, nadzora in revizije

ODBOR REGIJ

Za dodatno poenostavitev upravljanja in skupno odgovornost za nadzor

48.

vztraja pri potrebi po resnični poenostavitvi določb glede porabe sredstev v korist organov upravljanja, nadzora in revizije, kar bo upravičencem hkrati omogočilo lažji dostop do financiranja;

49.

izraža zaskrbljenost, da je podpora za upravno zmogljivost pri ESS omejena na države članice z manj razvitimi regijami ali tiste, ki so upravičene do pomoči iz Kohezijskega sklada, kar pa ne velja za ESRR, čeprav pri obeh skladih veljajo podobne zahteve za nacionalne sisteme;

50.

upa, da bo bolj odločna usmerjenost v rezultate privedla do večjega poudarka na uspešnosti, kakovosti in učinkovitosti porabe sredstev namesto osredotočanja na formalno izpolnjevanje pravil in obseg porabe;

51.

meni, da lahko pretirana uporaba delegiranih aktov Komisije (ki so v uredbi omenjeni približno 50-krat) pripelje do zamud pri uporabi sredstev iz skladov; zato predlaga, da se na začetku z izvedbeno uredbo Komisije določijo vsa izvedbena pravila.

ODBOR REGIJ

Za večjo usklajenost in sorazmernost nadzora

52.

izraža pomisleke glede določitve akreditacijskega organa na ministrski ravni, ki je nepotrebna dodatna raven nadzora, izdajal pa naj bi akreditacije organom za upravljanje in potrjevanje na podlagi vnaprejšnjega nadzora, saj meni, da bi se morale akreditacije nanašati bolj na sisteme kot na upravljavce;

53.

opozarja na nevarnost, da bi lahko nepravilna uporaba načela sorazmernosti privedla do neenake obravnave držav članic. Za države, ki prejmejo večji delež sredstev, bi utegnili nadzor in revizije predstavljati večje breme; poleg tega bi lahko raven nadzora, sorazmerna s finančno razsežnostjo programov, odvračala od uporabe programov, ki se financirajo iz več skladov;

54.

meni, da bi morala biti predlagana letna potrditev obračuna neobvezna, da se omogoči, da le tisti organi upravljanja, ki to želijo, na koncu obdobja poenostavijo postopek zaključevanja in skrajšajo čas hrambe računovodskih listin (členi 67, 76, 77, 131);

55.

bi želel preprečiti podvajanje nadzora državnih ali regionalnih revizijskih organov, Komisije ali Računskega sodišča pa tudi upravljavcev samih ter predlaga sistematično organizacijo skupnih revizijskih misij na terenu, da bi se izognili podvajanju in prispevali k skupni analizi (člen 65(2)).

ODBOR REGIJ

K resnično poenostavljenemu finančnemu inženiringu, usmerjenemu v podjetništvo

56.

meni, da so potrebna dodatna pojasnila v zvezi z uporabo finančnih instrumentov, in sicer glede njihovega računovodenja v povezavi s porabo sredstev EU, njihovega nadzora in lastništva, vendar podpira uporabo instrumentov finančnega inženiringa, da bi pri skladih povečali učinek vzvoda, pod pogojem, da dopolnjujejo element finančne pomoči kohezijske politike in ga ne slabijo ter da je ta podpora omejena na konvencionalne oblike finančnih instrumentov (kapitalska udeležba, posojila in jamstva) in ne vključuje nepreglednih finančnih instrumentov, kot so izvedeni ali strukturirani finančni instrumenti;

57.

meni, da je določba, po kateri se morajo finančni instrumenti izkoristiti v dveh letih od odobritve skladno s cilji programa in desetih letih po zaključku programa, preveč omejujoča.

ODBOR REGIJ

Skupni akcijski načrt: novost, ki jo je vredno preizkusiti

58.

odobrava predlog Komisije glede priprave skupnih akcijskih načrtov, ki bi vključevali sklop projektov, za izvajanje katerih je odgovoren upravičenec v okviru enega ali več operativnih programov, v zameno za precejšnjo poenostavitev pravil glede upravljanja in nadzora, vendar obžaluje, da so izključeni infrastrukturni projekti;

59.

meni, da mora biti skupni akcijski načrt pripravljen v medsebojnem sodelovanju Komisije, držav članic ter lokalnih in regionalnih skupnosti, ki v programu sodelujejo, tudi glede na obseg namenjenih sredstev, in poziva k znižanju praga na 5 milijonov EUR.

ODBOR REGIJ

Posegi, ki ustvarjajo dohodke: potreba po večji prožnosti

60.

meni, da je primerno znova uvesti pravila, ki so veljala v obdobju 2000–2006 in so predvidevala uporabo enotne specifične (znižane) stopnje financiranja za projekte, ki so ustvarjali dohodke.

ODBOR REGIJ

„Pavšalizacija“ stroškov: poenostavitev, ki zamuja

61.

odobrava predlog Komisije o različnih poenostavljenih oblikah nepovratnih sredstev ter organe upravljanja in upravičence spodbuja k pogostejši uporabi standardnih lestvic stroškov na enoto, povprečnin in financiranja na osnovi pavšalnega zneska;

62.

poziva Komisijo in države članice, naj čim prej sprejmejo metodologijo poštene, pravične in preverljive metode izračuna ter metode in lestvice stroškov na enoto, s čimer bi upravljavcem projektov omogočile, da jih uporabijo ob začetku načrtovanja, ob ustreznem upoštevanju izkušenj, ki so bile že pridobljene v sedanjem programskem obdobju.

II.   PREDLOGI ZA SPREMEMBE

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 14

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija mora z delegiranim aktom sprejeti skupni strateški okvir, ki oblikuje cilje Unije v ključne ukrepe za sklade SSO, da se zagotovi jasnejša strateška usmeritev programiranja na ravni držav članic in regij. Skupni strateški okvir mora olajšati sektorsko in teritorialno usklajevanje ukrepanja Unije v okviru skladov SSO ter z drugimi zadevnimi politikami in instrumenti Unije.

Komisija skupni strateški okvir, ki oblikuje cilje Unije v ključne ukrepe za sklade SSO, da se zagotovi jasnejša strateška usmeritev programiranja na ravni držav članic in regij. Skupni strateški okvir mora olajšati sektorsko in teritorialno usklajevanje ukrepanja Unije v okviru skladov SSO ter z drugimi zadevnimi politikami in instrumenti Unije.

Obrazložitev

Delegirani akti omogočajo, da zakonodajalec na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se uporabljajo splošno in dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta. Kar zadeva skupni strateški okvir, je njegov namen zagotoviti smernice in pravila, ki so skupna vsem skladom v skupnem upravljanju, zato vsebuje bistvene elemente, ki jih je treba predložiti vsem institucijam EU in jih je mogoče po potrebi spremeniti.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 16

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vsaka država članica mora na podlagi skupnega strateškega okvira, ki ga sprejme Komisija, v sodelovanju s partnerji in po posvetovanju s Komisijo pripraviti pogodbo o partnerstvu. Pogodba o partnerstvu mora prenesti elemente iz skupnega strateškega okvira v nacionalni kontekst in določiti trdne zaveze doseganju ciljev Unije s programiranjem skladov SSO.

Vsaka država članica mora na podlagi skupnega strateškega okvira, ki ga sprejme Komisija, v sodelovanju s partnerji in po posvetovanju s Komisijo pripraviti pogodbo o partnerstvu. Pogodba o partnerstvu mora prenesti elemente iz skupnega strateškega okvira v nacionalni kontekst in določiti trdne zaveze doseganju ciljev Unije s programiranjem skladov SSO.

Obrazložitev

Regionalne in lokalne oblasti kot financerke in izvajalke kohezijske politike naj v polni meri sodelujejo pri njeni pripravi, izvajanju, spremembah in pogajanjih o njej.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 18

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za vsak program mora biti opredeljen okvir uspešnosti z namenom spremljanja napredka pri doseganju splošnih in posameznih ciljev vsakega programa v programskem obdobju. Komisija mora leta 2017 in 2019 v sodelovanju z državami članicami izvesti pregled uspešnosti. Za leto 2019 je treba predvideti in dodeliti rezervo za uspešnost, če so bili doseženi mejniki, določeni v okviru uspešnosti. Zaradi raznolikosti in večnacionalne narave programov evropskega teritorialnega sodelovanja rezerva za uspešnost zanje ni predvidena. Kadar mejniki ali cilji niso doseženi, Komisija lahko začasno ustavi plačila programu oziroma ob koncu programskega obdobja uporabi finančne popravke, da se prepreči potratna ali neučinkovita poraba proračuna Unije.

Za vsak program mora biti opredeljen okvir uspešnosti z namenom spremljanja napredka pri doseganju splošnih in posameznih ciljev vsakega programa v programskem obdobju. Komisija mora leta 2017 in 2019 v sodelovanju z državami članicami izvesti pregled uspešnosti. rezervo za

Obrazložitev

Predlog spremembe odraža nasprotovanje uvedbi rezerve za uspešnost na nacionalni ravni, saj obstaja bojazen, da bi tak mehanizem utegnil spodbujati opredeljevanje zelo skromnih in torej lahko dosegljivih ciljev, ki bi upravičevali dodatno financiranje, kar bi posledično dajalo prednost neambicioznim projektom in odvračalo od inovacij.

Podpira pa uvedbo rezerve za prožnost, ki bi jo sestavljala sredstva iz samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti, za financiranje poskusnih pobud na področju pametne, trajnostne ali vključujoče rasti oziroma ukrepanje v primeru krize.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 19

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Z vzpostavitvijo tesnejše povezave med kohezijsko politiko in gospodarskim upravljanjem Unije se bo zagotovilo, da bo uspešnost izdatkov v okviru skladov SSO podprta z dobrimi gospodarskimi politikami in bodo lahko skladi SSO po potrebi preusmerjeni v reševanje gospodarskih težav države. Ta postopek mora biti postopen, začeti pa se mora s spremembami pogodbe o partnerstvu in programov v podporo priporočilom Sveta za odpravo makroekonomskih neravnotežij ter socialnih in ekonomskih težav. Če se država članica kljub okrepljeni uporabi skladov SSO ne odzove z učinkovitimi ukrepi v okviru postopka gospodarskega upravljanja, mora biti Komisija pooblaščena, da začasno ustavi del ali vsa plačila in obveznosti. Odločitve o začasni ustavitvi morajo biti sorazmerne in učinkovite ter morajo upoštevati učinek posameznih programov na obravnavo ekonomskih in socialnih razmer v ustrezni državi članici in prejšnje spremembe pogodbe o partnerstvu. Komisija mora pri odločanju o začasni ustavitvi spoštovati enako obravnavo držav članic, pri čemer mora upoštevati zlasti učinek začasne ustavitve na gospodarstvo zadevne države članice. Ko zadevna država članica ustrezno ukrepa, je treba začasno ustavitev prekiniti in državi članici znova omogočiti uporabo sredstev.

Z vzpostavitvijo tesnejše povezave med kohezijsko politiko in gospodarskim upravljanjem Unije se bo zagotovilo, da bo uspešnost izdatkov v okviru skladov SSO podprta z dobrimi gospodarskimi politikami in bodo lahko skladi SSO po potrebi preusmerjeni v reševanje gospodarskih težav države. Ta postopek mora biti postopen, začeti pa se mora s spremembami pogodbe o partnerstvu in programov v podporo priporočilom Sveta za odpravo makroekonomskih neravnotežij ter socialnih in ekonomskih težav.

Obrazložitev

Odbor regij odločno nasprotuje določbam o makroekonomski pogojenosti. Uporaba sankcij ali finančnih spodbud v zvezi s Paktom za stabilnost in rast z namenom zagotoviti izpolnjevanje makroekonomskih pogojev lahko močno prizadene regionalno in lokalno samoupravo, ki ni odgovorna za to, da države članice teh obveznosti ne izpolnjujejo.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 29

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za poenostavitev spremljanja na vseh ravneh je treba uskladiti spremljanje in poročanje v zvezi s skladi SSO. Pomembno je zagotoviti sorazmerne zahteve o poročanju in celovite informacije o doseženem napredku na ključnih področjih pregleda. Zato morajo zahteve o poročanju upoštevati potrebe po informacijah v danih letih in morajo biti usklajene z roki pregledov uspešnosti.

Za poenostavitev spremljanja na vseh ravneh je treba uskladiti spremljanje in poročanje v zvezi s skladi SSO. Pomembno je zagotoviti sorazmerne zahteve o poročanju in celovite informacije o doseženem napredku na ključnih področjih pregleda. Zato morajo zahteve o poročanju upoštevati potrebe po informacijah v danih letih.

Obrazložitev

Kar zadeva pregled uspešnosti, bi moral v celotnem programskem obdobju obstajati mehanizem za usmerjanje in nadzor začrtanih ciljev.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 43

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

V skladu z načelom deljenega upravljanja morajo biti predvsem države članice prek svojih sistemov upravljanja in nadzora odgovorne za izvajanje in nadzor dejavnosti iz programov. Za povečanje uspešnosti nadzora nad izbiro in izvajanjem dejavnosti ter delovanjem sistemov upravljanja in nadzora je treba podrobno opredeliti naloge organa upravljanja.

V skladu z načelom deljenega upravljanja morajo biti predvsem države članice prek svojih sistemov upravljanja in nadzora odgovorne za izvajanje in nadzor dejavnosti iz programov. Za povečanje uspešnosti nadzora nad izbiro in izvajanjem dejavnosti ter delovanjem sistemov upravljanja in nadzora je treba podrobno opredeliti naloge organa upravljanja.

Obrazložitev

Skladi skupnega strateškega okvira spadajo pod regionalno politiko, zaradi česar se v uredbi pri navajanju organov oblasti, ki pri tem sodelujejo, ne sme pozabiti na glavne akterje: lokalne in regionalne oblasti.

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 44

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za zagotovitev ustreznega predhodnega zagotovila v zvezi z vzpostavitvijo in oblikovanjem glavnih sistemov upravljanja in nadzora morajo države članice imenovati akreditacijski organ, ki je pristojen za podelitev in preklic akreditacije organom upravljanja in nadzora.

Obrazložitev

Namen predloga spremembe je preprečiti množenje organizacij in subjektov, zaradi katerih bi sistem upravljanja in nadzora postal še bolj zapleten.

Predlog spremembe 8

Nova uvodna izjava za uvodno izjavo 55

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Obrazložitev

Do sedaj zahteva za določitev skupnih določb za različne sklade ni bila uresničena, kar zadeva oblikovanje prehodnih ureditev in s tem povezanega sodelovanja EU (stopnje sofinanciranja). Medtem ko se za ESRR in ESS uvajajo prehodne ureditve (vključno z varnostno mrežo), te za EKSRP ne obstajajo. S tem bi nastali zelo različni pogoji financiranja za izvajanje skladov, kar je v nasprotju z želeno uskladitvijo. Zato se morajo te prehodne ureditve uporabljati tudi za EKSRP.

Predlog spremembe 9

Uvodna izjava 58

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za večjo usmerjenost v rezultate in doseganje splošnih in posebnih ciljev iz strategije Evropa 2020 je treba pet odstotkov virov za cilj naložbe v rast in delovna mesta prihraniti kot rezervo za uspešnost za vsak sklad in kategorijo regij v vsaki državi članici.

Obrazložitev

Predlog spremembe izraža zaskrbljenost glede uvedbe rezerve za uspešnost na nacionalni ravni, saj obstaja bojazen, da bi tak mehanizem utegnil spodbujati opredeljevanje zelo skromnih in torej lahko dosegljivih ciljev, ki bi upravičevali dodatno financiranje, kar bi posledično dajalo prednost neambicioznim projektom in odvračalo od inovacij.

Predlog spremembe pa podpira uvedbo rezerve za prožnost, ki bi jo sestavljala sredstva iz samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti, za financiranje poskusnih pobud na področju pametne, trajnostne ali vključujoče rasti oziroma ukrepanje v primeru krize; ta rezerva bi bila povezana s skladom za prilagoditev globalizaciji ter solidarnostnim skladom Evropske unije.

Predlog spremembe 10

Uvodna izjava 84

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Letno potrditev obračuna mora spremljati letno zaprtje končanih dejavnosti (za ESRR in KS) ali izdatkov (za ESS). Za znižanje stroškov, povezanih s končnim zaključkom operativnih programov, znižanje upravnega bremena upravičencev in za zagotovitev pravne varnosti mora biti letno zaprtje obvezno, s čimer se omeji obdobje, v katerem je treba voditi dokumente in v katerem se lahko revidirajo dejavnosti ter uvedejo finančni popravki.

Letno potrditev obračuna spremlja letno zaprtje končanih dejavnosti (za ESRR in KS) ali izdatkov (za ESS). Za znižanje stroškov, povezanih s končnim zaključkom operativnih programov, znižanje upravnega bremena upravičencev in za zagotovitev pravne varnosti letno zaprtje, s čimer se omeji obdobje, v katerem je treba voditi dokumente in v katerem se lahko revidirajo dejavnosti ter uvedejo finančni popravki.

Obrazložitev

Menimo, da predlagana letna potrditev obračuna v resnici uvaja letno zaprtje, ki bo povečalo upravno breme, uvedlo obvezne finančne popravke nepravilnosti, ki jih opazita Evropska komisija in/ali Računsko sodišče, ter zmanjšalo prožnost, ki omogoča prijavo in zamenjavo „prekomerno knjiženih“ izdatkov, kar trenutno obstaja v obdobju 2001–2013.

Predlog spremembe 11

Uvodna izjava 87

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pogostost revizij dejavnosti mora biti sorazmerna z višino podpore Unije iz skladov. Število revizijskih pregledov je treba zmanjšati zlasti, kadar skupni upravičeni izdatki za zadevno dejavnost ne presegajo 100 000 EUR. Kljub temu je treba zagotoviti možnost, da se revizija opravi vedno, ko obstajajo dokazi za nepravilnosti ali goljufijo, ali v okviru revizijskega vzorca po zaprtju končane dejavnosti. Da je raven revizijskega nadzora Komisije sorazmerna s tveganjem, mora biti Komisija zmožna zmanjšati število svojih revizij operativnih programov, kadar ni bistvenih pomanjkljivosti ali kadar se je mogoče zanesti na revizijski organ.

Pogostost revizij dejavnosti mora biti sorazmerna z višino podpore Unije iz skladov. lasti kadar skupni upravičeni izdatki za zadevno dejavnost ne presegajo EUR. Kljub temu je treba zagotoviti možnost, da se revizija opravi vedno, ko obstajajo dokazi za nepravilnosti ali goljufijo, ali v okviru revizijskega vzorca po zaprtju končane dejavnosti. Da je raven revizijskega nadzora Komisije sorazmerna s tveganjem, mora biti Komisija zmožna zmanjšati število svojih revizij operativnih programov, kadar ni bistvenih pomanjkljivosti ali kadar se je mogoče zanesti na revizijski organ.

Obrazložitev

Da bi pri nadzoru operativnih programov zagotovili dejansko sorazmernost, Odbor predlaga, da se za ukrepe, pri katerih skupni upravičeni izdatki ne presegajo 250 000 EUR, ne opravi več kot en revizijski pregled.

Predlog spremembe 12

Uvodna izjava 88

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za dopolnitev in spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi s cilji in merili za podporo izvajanju partnerstva v kodeksu dobre prakse, sprejetjem skupnega strateškega okvira in dodatnih pravil glede določitve rezerve za rast in konkurenčnost, opredelitvijo območja in prebivalstva, ki so zajeti v lokalnih razvojnih strategijah, podrobnimi pravili o finančnih instrumentih (predhodna ocena, upravičenost izdatkov, vrste dejavnosti, ki se ne podpirajo, mešanica sredstev za podporo, transfer in poslovodenje, zahtevki za plačilo, kapitalizacija letnih obrokov), opredelitvijo pavšalnega zneska za dejavnosti, ki ustvarjajo prihodek, obveznostmi držav članic v zvezi s postopkom poročanja o nepravilnostih in izterjavo neupravičeno plačanih zneskov, izjavo o zanesljivosti upravljanja sistemov upravljanja in nadzora, pogoji za nacionalne revizije, merili za akreditacijo organov upravljanja in organov za potrjevanje, identifikacijo splošno sprejetih nosilcev podatkov, stopnjo finančnega popravka, ki se uporabi, ter spremembo prilog in posebnih ukrepov, ki so potrebni za lažji prehod z Uredbe (ES) št. 1083/2006. Zaradi upoštevanja prihodnjih potreb po prilagoditvi je treba Komisijo pooblastiti tudi za spremembe prilog I in IV. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, med drugim na ravni strokovnjakov.

Za dopolnitev in spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi s cilji in merili za podporo izvajanju partnerstva v kodeksu dobre prakse, podrobnimi pravili o finančnih instrumentih (predhodna ocena, upravičenost izdatkov, vrste dejavnosti, ki se ne podpirajo, mešanica sredstev za podporo, transfer in poslovodenje, zahtevki za plačilo, kapitalizacija letnih obrokov), opredelitvijo pavšalnega zneska za dejavnosti, ki ustvarjajo prihodek, obveznostmi držav članic v zvezi s postopkom poročanja o nepravilnostih in izterjavo neupravičeno plačanih zneskov, izjavo o zanesljivosti upravljanja sistemov upravljanja in nadzora, pogoji za nacionalne revizije, merili za akreditacijo organov upravljanja in organov za potrjevanje, identifikacijo splošno sprejetih nosilcev podatkov, stopnjo finančnega popravka, ki se uporabi, ter spremembo prilog in posebnih ukrepov, ki so potrebni za lažji prehod z Uredbe (ES) št. 1083/2006. Zaradi upoštevanja prihodnjih potreb po prilagoditvi je treba Komisijo pooblastiti tudi za spremembe prilog I in IV. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, med drugim na ravni strokovnjakov.

Obrazložitev

Z delegiranimi akti zakonodajalec Evropski komisiji dodeljuje pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere elemente zakonodajnega akta. Predlagano črtanje dela uvodne izjave je v skladu s stališči, ki jih vsebuje mnenje in ki se nanašajo zlasti na člene 12 o skupnem strateškem okviru, člen 18 o rezervi za uspešnost in člen 29 o lokalnih razvojnih strategijah.

Predlog spremembe 13

Uvodna izjava 90

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisijo je treba pooblastiti, da za vse sklade SSO z izvedbenimi akti sprejme sklepe o odobritvi pogodb o partnerstvu, sklepe o dodelitvi rezerve za uspešnost in sklepe o začasni ustavitvi plačil zaradi ekonomskih politik držav članic, za sklade pa sklepe o odobritvi operativnih programov in velikih projektov, o zaustavitvi plačil in o finančnih popravkih.

Komisijo je treba pooblastiti, da za vse sklade SSO z izvedbenimi akti sprejme sklepe o odobritvi pogodb o partnerstvu, sklepe o odobritvi operativnih programov in velikih projektov o zaustavitvi plačil in o finančnih popravkih.

Obrazložitev

Predlog spremembe odraža nasprotovanje uvedbi rezerve za uspešnost na nacionalni ravni, saj obstaja bojazen, da bi tak mehanizem utegnil spodbujati opredeljevanje zelo skromnih in torej lahko dosegljivih ciljev, ki bi upravičevali dodatno financiranje, kar bi posledično dajalo prednost neambicioznim projektom in odvračalo od inovacij.

Predlog spremembe 14

Člen 5(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Partnerstvo in upravljanje na več ravneh

1.   Država članica za pogodbo o partnerstvu oziroma vsak program organizira partnerstvo s:

a)

pristojnimi regionalnimi, lokalnimi, mestnimi in drugimi javnimi organi;

b)

ekonomskimi in socialnimi partnerji; ter

c)

organi, ki predstavljajo civilno družbo, vključno z okoljskimi partnerji in nevladnimi organizacijami, ter organi, odgovornimi za spodbujanje enakosti in boja proti diskriminaciji.

Partnerstvo in upravljanje na več ravneh

1.   Držav članic za pogodbo o partnerstvu oziroma vsak program organizira partnerstvo s:

a)

drugimi javnimi organi;

b)

ekonomskimi in socialnimi partnerji; ter

c)

organi, ki predstavljajo civilno družbo, vključno z okoljskimi partnerji in nevladnimi organizacijami, ter organi, odgovornimi za spodbujanje enakosti in boja proti diskriminaciji.

Obrazložitev

Namen predloga spremembe je poudariti, da bi morale lokalne in regionalne skupnosti v vsaki državi članici skladno z načelom upravljanja na več ravneh v celoti sodelovati pri pripravi, izvajanju in pogajanjih o različnih strateških dokumentih, tj. o skupnem strateškem okviru, pogodbi o partnerstvu in operativnih programih. Menimo, da je nepravično, da so regionalne in lokalne oblasti na področju partnerstva izenačene z ekonomskimi in socialnimi partnerji, saj te oblasti kot zastopnice splošnih interesov državljanov in območij, ki jih upravljajo, soupravljajo in sofinancirajo strukturne sklade.

Predlog spremembe 15

Člen 9(6) in (11)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Tematski cilji

[…]

(6)

varstvo okolja in spodbujanje učinkovite uporabe virov;

[…]

(11)

izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava.

Tematski cilji

[…]

(6)

varstvo okolja in spodbujanje učinkovite uporabe virov;

[…]

(11)

izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava.

Obrazložitev

Člen 9(6):

Uvrstitev varstva kulturne dediščine med tematske cilje skladov SSO je temeljnega pomena. Poleg tega je ta predlog v skladu s členom 5(6)C predloga uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj.

Člen 9(11):

Tehnična pomoč bi morala olajšati tudi ukrepanje od spodaj navzgor. Teritorialna agenda 2020, ki so jo države članice podpisale leta 2011, podaja zelo uporabna priporočila glede teritorialnega razvoja v EU.

Predlog spremembe 16

Člen 11

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vsebina

V skupnem strateškem okviru so določeni:

a)

za vsak tematski cilj ključni ukrepi, ki jih podpira vsak sklad SSO;

b)

ključni teritorialni izzivi za mesta, podeželje, obalna in ribiška območja ter območja s posebnimi teritorialnimi značilnostmi iz členov 174 in 349 Pogodbe, ki jih podpirajo skladi SSO;

c)

horizontalna načela in cilji politike za izvajanje skladov SSO;

d)

prednostna področja za dejavnosti sodelovanja za vsak sklad SSO, pri čemer se po potrebi upoštevajo strategije za makro regije in morske bazene;

e)

mehanizmi za uskladitev skladov SSO ter njihovo uskladitev z drugimi ustreznimi politikami in instrumenti Unije, vključno z zunanjimi instrumenti za sodelovanje;

f)

mehanizmi za zagotavljanje skladnosti in doslednosti programiranja skladov SSO s priporočili za vsako državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe in ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) Pogodbe.

Vsebina

V skupnem strateškem okviru so določeni:

a)

za vsak tematski cilj ključni ukrepi, ki jih podpira vsak sklad SSO;

)

horizontalna načela in cilji politike za izvajanje skladov SSO;

)

mehanizmi za uskladitev skladov SSO ter njihovo uskladitev z drugimi ustreznimi politikami in instrumenti Unije, vključno z zunanjimi instrumenti za sodelovanje;

)

mehanizmi za zagotavljanje skladnosti in doslednosti programiranja skladov SSO s priporočili za vsako državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe in ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) Pogodbe.

Obrazložitev

Menimo, da so ključni ukrepi, ki jih predlaga Komisija v skupnem strateškem okviru, nova oblika koncentracije. Poleg tega menimo, da je treba teritorialne značilnosti obravnavati v okviru operativnih programov. Isto velja za morebitne vzajemne učinke med regionalnimi strategijami, vključenimi v programe, in makroregionalnimi strategijami, kjer so te prisotne.

Predlog spremembe 17

Člen 12

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija se pooblasti, da v treh mesecih od sprejetja te uredbe sprejme delegirani akt v skladu s členom 142 skupnega strateškega okvira.

Komisija pri večjih spremembah strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast pregleda in po potrebi z delegiranim aktom v skladu s členom 142 sprejme spremenjeni skupni strateški okvir.

Države članice po potrebi v šestih mesecih po sprejetju spremenjenega skupnega strateškega okvira predlagajo spremembe svojih pogodb o partnerstvu in programov za zagotovitev skladnosti s spremenjenim skupnim strateškim okvirom.

Komisija skupn stratešk okvir.

Komisija pri večjih spremembah strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast pregleda in po potrebi z delegiranim aktom v skladu s členom 142 sprejme spremenjeni skupni strateški okvir.

Države članice po potrebi v šestih mesecih po sprejetju spremenjenega skupnega strateškega okvira predlagajo spremembe svojih pogodb o partnerstvu in programov za zagotovitev skladnosti s spremenjenim skupnim strateškim okvirom.

Obrazložitev

Delegirani akti omogočajo, da zakonodajalec na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se uporabljajo splošno in dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta. Kar zadeva skupni strateški okvir, je njegov namen zagotoviti smernice in pravila, ki so skupna vsem skladom v skupnem upravljanju, zato vsebuje bistvene elemente, ki jih je treba predložiti vsem institucijam EU in jih je mogoče po potrebi spremeniti.

Predlog spremembe 18

Člen 13

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Priprava pogodbe o partnerstvu

1.   Vsaka država članica pripravi pogodbo o partnerstvu za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

2.   Država članica pripravi pogodbo o partnerstvu skupaj s partnerji iz člena 5. Pogodba o partnerstvu se pripravi v sodelovanju s Komisijo.

3.   Pogodba o partnerstvu zajema vso podporo iz skladov SSO v zadevni državi članici.

4.   Vsaka država članica predloži Komisiji svojo pogodbo o partnerstvu v treh mesecih po sprejetju skupnega strateškega okvira.

Priprava pogodbe o partnerstvu

1.   Vsaka država članica pripravi pogodbo o partnerstvu za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

.   

   Država članica pripravi pogodbo o partnerstvu skupaj s partnerji iz člena 5. Pogodba o partnerstvu se pripravi v sodelovanju s Komisijo.

   Pogodba o partnerstvu zajema vso podporo iz skladov SSO v zadevni državi članici.

.   Vsaka država članica predloži Komisiji svojo pogodbo o partnerstvu v mesecih po sprejetju skupnega strateškega okvira.

Obrazložitev

Regionalne in lokalne oblasti kot financerke in izvajalke kohezijske politike naj v polni meri sodelujejo pri njeni pripravi, izvajanju, spremembah in pogajanjih o njej. Glede na število in podrobnosti zahtevanih podatkov ter dejstvo, da morajo biti programi predloženi obenem s pogodbo (kot določa člen 23(3)) in da je treba zagotoviti učinkovito delovanje partnerstva, je potrebno daljše časovno obdobje.

Predlog spremembe 19

Člen 14

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vsebina pogodbe o partnerstvu

V pogodbi o partnerstvu so določeni:

a)

ureditve, ki zagotavljajo uskladitev s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, med drugim:

i)

analiza razlik in razvojnih potreb ob upoštevanju tematskih ciljev in ključnih ukrepov iz skupnega strateškega okvira ter ciljev iz priporočil za vsako državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe in ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) Pogodbe;

ii)

povzetek analize predhodnih ocen programov, ki upravičujejo izbiro tematskih ciljev in okvirni zneski dodeljene podpore iz skladov SSO;

iii)

za vsak tematski cilj povzetek glavnih rezultatov, pričakovanih za vsak sklad SSO;

iv)

okvirni zneski dodeljene podpore Unije po tematskih ciljih na nacionalni ravni za vsak sklad SSO in skupni okvirni znesek podpore, predvidene za cilje na področju podnebnih sprememb;

v)

glavna prednostna področja za sodelovanje, ob upoštevanju, kadar je ustrezno, strategij za makroregije in morske bazene;

vi)

horizontalna načela in cilji politike za izvajanje skladov SSO;

vii)

seznam programov iz ESRR in ESS ter Kohezijskega sklada, razen tistih v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja, ter programov iz EKSRP in ESPR, z ustreznimi okvirnimi zneski dodeljene podpore za vsak sklad SSO in vsako leto;

b)

celostni pristop k teritorialnemu razvoju, ki ga podpirajo skladi SSO, z opredelitvijo:

i)

mehanizmov na nacionalni in regionalni ravni, ki zagotavljajo uskladitev skladov SSO z drugimi instrumenti financiranja Unije in nacionalnimi instrumenti financiranja ter z EIB;

ii)

ureditev za zagotovitev celovitega pristopa k uporabi skladov SSO za teritorialni razvoj mest, podeželja, obalnih in ribiških območij ter območij s posebnimi teritorialnimi značilnostmi, zlasti ob izvajanju členov 28, 29 in 99, ki se jim priloži, če je ustrezno, seznam mest za sodelovanje v platformi za razvoj mest iz člena 7 Uredbe o ESRR;

[…]

e)

ureditve za zagotovitev uspešnega izvajanja skladov SSO, med drugim:

i)

ocena, ali obstaja potreba po krepitvi upravnih zmogljivosti organov in po potrebi upravičencev, ter ukrepi, ki se sprejmejo za to;

ii)

povzetek načrtovanih ukrepov in ustreznih ciljev programov za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev;

iii)

ocena obstoječih sistemov za elektronsko izmenjavo podatkov, načrtovani ukrepi za zagotovitev, da se vse informacije med upravičenci in organi, pristojnimi za upravljanje in nadzor programov, lahko izmenjajo izključno z elektronsko izmenjavo podatkov.

Vsebina pogodbe o partnerstvu

V pogodbi o partnerstvu so določeni:

a)

ureditve, ki zagotavljajo uskladitev s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, med drugim:

i)

analiza razlik in razvojnih potreb ob upoštevanju tematskih ciljev in ključnih ukrepov iz skupnega strateškega okvira ter ciljev iz priporočil za vsako državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe in ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) Pogodbe;

iii)

za vsak tematski cilj povzetek glavnih rezultatov, pričakovanih za vsak sklad SSO;

iv)

horizontalna načela in cilji politike za izvajanje skladov SSO;

v)

seznam programov iz ESRR in ESS ter Kohezijskega sklada, razen tistih v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja, ter programov iz EKSRP in ESPR, z ustreznimi okvirnimi zneski dodeljene podpore za vsak sklad SSO in vsako leto;

b)

celostni pristop k teritorialnemu razvoju, ki ga podpirajo skladi SSO, z opredelitvijo:

i)

mehanizmov na nacionalni in regionalni ravni, ki zagotavljajo uskladitev skladov SSO z drugimi instrumenti financiranja Unije in nacionalnimi instrumenti financiranja ter z EIB;

ii)

ureditev za zagotovitev celovitega pristopa k uporabi skladov SSO za teritorialni razvoj mest, podeželja, obalnih in ribiških območij ter območij s posebnimi teritorialnimi značilnostmi, zlasti ob izvajanju členov 28, 29 in 99, ki se jim priloži, če je ustrezno, seznam mest za sodelovanje v platformi za razvoj mest iz člena 7 Uredbe o ESRR;

[…]

e)

ureditve za zagotovitev uspešnega izvajanja skladov SSO, med drugim:

ii)

povzetek načrtovanih ukrepov in ustreznih ciljev programov za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev;

iii)

ocena obstoječih sistemov za elektronsko izmenjavo podatkov, načrtovani ukrepi za zagotovitev, da se vse informacije med upravičenci in organi, pristojnimi za upravljanje in nadzor programov, lahko izmenjajo izključno z elektronsko izmenjavo podatkov.

Obrazložitev

Ne zdi se potrebno, da se v pogodbo o partnerstvu vključijo podatki, ki so bili že posredovani in izpogajani v okviru operativnih programov; te določbe se zdijo odveč in niso v smislu poenostavitve. Poleg tega države članice ne morejo prevzemati obveznosti, ki so bile predhodno že sprejete na regionalni in lokalni ravni.

Celostni pristop k uporabi skladov SSO je temeljnega pomena tudi v primestnih območjih, saj bi brez njega ta lahko ostala brez finančnih sredstev, dodeljenih mestom, čeprav je primestnih območij v EU čedalje več.

Evropskega teritorialnega sodelovanja zaradi njegovega medkulturnega značaja ni mogoče nadzirati prek pogodbe o partnerstvu. Zato bi ga bilo treba izrecno izločiti iz področja uporabe pogodbe.

Predlog spremembe 20

Člen 16

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Tematska osredotočenost

Države članice v skladu s pravili za posamezne sklade in ob upoštevanju nacionalnih in regionalnih potreb namenijo podporo predvsem ukrepom, ki zagotavljajo največjo dodano vrednost v povezavi s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast in tako obravnavajo izzive, opredeljene v priporočilih za vsako državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe in ustreznih priporočilih Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) Pogodbe.

Tematska osredotočenost

Države članice v skladu s pravili za posamezne sklade in ob upoštevanju nacionalnih in regionalnih potreb namenijo podporo predvsem ukrepom, ki zagotavljajo največjo dodano vrednost v povezavi s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast in tako obravnavajo izzive, opredeljene v priporočilih za vsako državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe in ustreznih priporočilih Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) Pogodbe.

Obrazložitev

Odbor podpira načelo osredotočanja večine virov na omejeno število tematskih ciljev oz. prednostnih naložb, vendar meni, da je treba določanje ciljev in prednostnih nalog prepustiti organom upravljanja, ki cilje v okviru strategije Evropa 2020 in skupnega strateškega okvira prilagodijo lokalnim razmeram.

Predlog spremembe 21

Člen 17

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Predhodne pogojenosti

1.   Predhodne pogojenosti se za vsak sklad SSO opredelijo v pravilih za posamezni sklad.

2.   Države članice ocenijo, ali so izpolnjene veljavne predhodne pogojenosti.

3.   Če ob predložitvi pogodbe o partnerstvu predhodne pogojenosti niso izpolnjene, države članice v pogodbi o partnerstvu navedejo povzetek ukrepov, ki jih bodo sprejele na nacionalni ali regionalni ravni, in časovni načrt njihovega izvajanja za zagotovitev njihove izpolnitve najpozneje dve leti po sprejetju pogodbe o partnerstvu ali do 31. decembra 2016, pri čemer se upošteva zgodnejši rok.

4.   Države članice v ustreznih programih določijo podrobne ukrepe za izpolnitev predhodnih pogojenosti, vključno s časovnim načrtom njihovega izvajanja.

5.   Komisija oceni predložene informacije o izpolnjevanju predhodnih pogojenosti v okviru svoje ocene pogodbe o partnerstvu in programov. Ob sprejetju programa se lahko odloči, da začasno ustavi vsa vmesna plačila ali del vmesnih plačil za program do zadovoljive izvedbe ukrepov za izpolnitev predhodnih pogojenosti. Če se ukrepi za izpolnitev predhodnih pogojenosti ne izvedejo do roka iz programa, Komisija lahko začasno ustavi plačila.

6.   Odstavki od 1 do 5 se ne uporabljajo za programe v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje.

Predhodne pogojenosti

1.   Predhodne pogojenosti se za vsak sklad SSO opredelijo v pravilih za posamezni sklad.

2.   Države članice ocenijo, ali so izpolnjene veljavne predhodne pogojenosti .

3.   Če ob predložitvi pogodbe o partnerstvu predhodne pogojenosti niso izpolnjene, države članice v pogodbi o partnerstvu navedejo povzetek ukrepov, ki jih bodo sprejele na nacionalni ali regionalni ravni, in časovni načrt njihovega izvajanja za zagotovitev njihove izpolnitve najpozneje po sprejetju pogodbe o partnerstvu ali do 31. decembra 2016, pri čemer se upošteva zgodnejši rok.

4.   Države članice v ustreznih programih določijo ukrepe za izpolnitev predhodnih pogojenosti, vključno s časovnim načrtom njihovega izvajanja.

5.   Komisija oceni predložene informacije o izpolnjevanju predhodnih pogojenosti v okviru svoje ocene pogodbe o partnerstvu in programov. Če se ukrepi za izpolnitev predhodnih pogojenosti ne izvedejo do roka iz programa, Komisija lahko začasno ustavi plačila.

6.   Odstavki od 1 do 5 se ne uporabljajo za programe v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje.

Obrazložitev

Menimo, da tovrstne vnaprejšnje pogojenosti ne smejo voditi v odlog plačil ali finančne popravke, z izjemo tistih pogojev, k izpolnjevanju katerih se je zavezala država članica. Če namreč te vnaprejšnje pogojenosti niso izpolnjene na začetku programskega obdobja, z njimi povezanih naložb ni mogoče programirati, tako da ni razloga za naknadno nalaganje sankcij. Bistveno je tudi, da Komisija upošteva institucionalne okvire posameznih držav članic in delitev pristojnosti v njih. Nepredstavljivo je namreč, da bi država članica prevzela zaveze glede pristojnosti, ki pripadajo regionalnim ali lokalnim oblastem, in obratno.

Predlog spremembe 22

Člen 18

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Rezerva za uspešnost

5 % virov, dodeljenih vsakemu skladu SSO in državi članici, z izjemo virov, dodeljenih cilju evropsko teritorialno sodelovanje in naslovu V Uredbe o ESPR, se nameni za rezervo za uspešnost, ki se dodeli v skladu s členom 20.

Rezerva za

Obrazložitev

Predlog za spremembe odraža nasprotovanje uvedbi rezerve za uspešnost na nacionalni ravni, saj obstaja bojazen, da bi tak mehanizem utegnil spodbujati opredeljevanje zelo skromnih in torej lahko dosegljivih ciljev, ki bi upravičevali dodatno financiranje, kar bi posledično dajalo prednost neambicioznim projektom in odvračalo od inovacij.

Podpira pa se uvedba rezerve za prožnost, ki bi jo sestavljala sredstva iz samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti, za financiranje poskusnih pobud na področju pametne, trajnostne ali vključujoče rasti oziroma ukrepanje v primeru krize, pri čemer bi ostali v okviru dodelitev sredstev za vsako državo članico.

Predlog spremembe 23

Člen 19

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pregled uspešnosti

1.   Komisija v sodelovanju z državami članicami opravi pregled uspešnosti programov v vsaki državi članici leta 2017 in leta 2019 ob upoštevanju okvira uspešnosti iz pogodbe o partnerstvu in programov. Metoda za določitev okvira uspešnosti je določena v Prilogi I.

2.   S tem pregledom se na podlagi informacij in ocen iz poročil o napredku, ki jih države članice predložijo v letih 2017 in 2019, preveri, ali so bili doseženi mejniki programov na ravni prednostnih nalog.

Pregled uspešnosti

1.   Komisija v sodelovanju z državami članicami opravi pregled uspešnosti programov v vsaki državi članici leta 2017 in leta 2019 ob upoštevanju okvira uspešnosti iz pogodbe o partnerstvu in programov. Metoda za določitev okvira uspešnosti je določena v Prilogi I.

2.   S tem pregledom se na podlagi informacij in ocen iz poročil o napredku, ki jih države članice predložijo v letih 2017 in 2019, preveri, ali so bili doseženi mejniki programov na ravni prednostnih nalog.

   

Obrazložitev

Predlog spremembe odraža nasprotovanje uvedbi rezerve za uspešnost na nacionalni ravni, saj obstaja bojazen, da bi tak mehanizem utegnil spodbujati opredeljevanje zelo skromnih in torej lahko dosegljivih ciljev, ki bi upravičevali dodatno financiranje, kar bi posledično dajalo prednost neambicioznim projektom in odvračalo od inovacij.

Kar zadeva pregled uspešnosti, je potreben mehanizem za usmerjanje in nadzor ciljev, ki se zasledujejo v celotnem programskem obdobju. Če zastavljeni cilji ne bi bili doseženi, bi ta mehanizem sprožil tehnično podporo Komisije, ne pa uporabe finančnih popravkov.

Predlog spremembe 24

Člen 20

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Dodelitev rezerve za uspešnost

1.   Če se med pregledom uspešnosti, opravljenim leta 2017, ugotovi, da prednostna naloga v okviru programa ni dosegla svojih mejnikov, določenih za leto 2016, Komisija za zadevno državo članico pripravi priporočila.

2.   Na podlagi pregleda v letu 2019 Komisija z izvedbenim aktom določi za vsak sklad SSO in državo članico programe in prednostne naloge, ki so dosegli svoje mejnike. Država članica predlaga dodelitev rezerve za uspešnost za programe in prednostne naloge iz navedenega sklepa Komisije. Komisija odobri spremembe zadevnih programov v skladu s členom 26. Kadar država članica ne predloži informacij v skladu s členom 46(2) in (3), se rezerva za uspešnost zadevnih programov ali prednostnih nalog ne dodeli.

3.   Kadar se s pregledom uspešnosti zagotovijo dokazi, da prednostna naloga ni dosegla mejnikov iz okvira uspešnosti, lahko Komisija začasno ustavi celotno vmesno plačilo ali del vmesnega plačila za prednostno nalogo programa v skladu s postopkom iz pravil za posamezne sklade.

4.   Kadar Komisija na podlagi pregleda končnega poročila o izvajanju programa ugotovi resno nedoseganje ciljev iz okvira uspešnosti, lahko uporabi finančne popravke za zadevne prednostne naloge v skladu s pravili za posamezne sklade. Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 o določitvi meril in metodologije za uvedbo stopnje finančnega popravka, ki se uporabi.

5.   Odstavek 2 se ne uporablja za programe iz cilja evropsko teritorialno sodelovanje in za poglavje V Uredbe o ESPR.

   

   

   

   

   

Obrazložitev

Predlog spremembe odraža nasprotovanje uvedbi rezerve za uspešnost na nacionalni ravni, saj obstaja bojazen, da bi tak mehanizem utegnil spodbujati opredeljevanje zelo skromnih in torej lahko dosegljivih ciljev, ki bi upravičevali dodatno financiranje, kar bi posledično dajalo prednost neambicioznim projektom in odvračalo od inovacij.

Predlog spremembe 25

Člen 21

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pogojenost v zvezi s usklajenostjo ekonomskih politik držav članic

 

   […]

4.   Kadar je državi članici z odstopanjem od odstavka 1 finančna pomoč na voljo v skladu s členom 1(d) in je povezana s spremembo programa, lahko Komisija brez kakršnega koli predloga države članice spremeni pogodbo o partnerstvu in programe za čim večji učinek razpoložljivih skladov SSO na rast in konkurenčnost. Za zagotovitev učinkovitega izvajanja pogodbe o partnerstvu in ustreznih programov se Komisija vključi v njihovo izvajanje, kot je opredeljeno v spremenjenem programu ali memorandumu o soglasju z zadevno državo članico.

5.   Kadar se država članica ne odzove na zahtevo Komisije iz odstavka 1 ali ne odgovori zadovoljivo na pripombe Komisije iz odstavka 2 v enem mesecu, lahko Komisija v treh mesecih po predložitvi svojih pripomb z izvedbenimi akti sprejme odločitev o začasni ustavitvi dela ali vseh plačil zadevnih programov.

6.   Komisija z izvedbenimi akti začasno ustavi del ali vsa plačila in obveznosti za zadevne programe, če:

a)

Svet sklene, da država članica ne izpolnjuje posebnih ukrepov, ki jih je Svet določil v skladu s členom 136(1) Pogodbe;

b)

Svet v skladu s členom 126(8) ali členom 126(11) Pogodbe sklene, da zadevna država članica ni sprejela učinkovitih ukrepov za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja;

c)

Svet v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. […]/2011 [o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij] sklene, da država članica dvakrat ni predložila ustreznega popravnega akcijskega načrta v skladu s členom 10(4) navedene uredbe;

d)

Komisija sklene, da zadevna država članica ni sprejela ukrepov za izvajanje programa za prilagoditev iz Uredbe Sveta (EU) št. 407/2010 ali Uredbe Sveta (ES) št. 332/2002, in posledično odloči, da ne odobri izplačila finančne pomoči, odobrene tej državi članici; ali

e)

upravni odbor evropskega mehanizma za stabilnost sklene, da pogojenost za finančno pomoč ESM v obliki posojila ESM zadevni državi članici ni izpolnjena, in posledično sklene, da se ji odobrena podpora za stabilnost ne izplača.

7.   Komisija pri odločitvi o začasni ustavitvi dela ali vseh plačil ali obveznosti v skladu s členom 5 oziroma 6 zagotovi, da je začasna ustavitev sorazmerna in učinkovita, ter pri upošteva gospodarske in socialne razmere v zadevni državi članici in enako obravnava vse države članice, zlasti glede vpliva začasne ustavitve na gospodarstvo zadevne države članice.

8.   Komisija nemudoma odpravi začasno ustavitev plačil in obveznosti, ki jih je odobrila, kadar država članica na zahtevo Komisije predlaga spremembe pogodbe o partnerstvu in ustreznih programov, kadar je ustrezno:

a)

Svet sklene, da država članica izpolnjuje posebne ukrepe, ki jih je Svet določil v skladu s členom 136(1) Pogodbe;

b)

je postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem začasno odložen v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1467/97 ali Svet v skladu s členom 126(12) Pogodbe sklene, da prekliče sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja;

c)

Svet potrdi popravni akcijski načrt, ki ga je zadevna država članica predložila v skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) No […] [Uredba o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem], ali je postopek v zvezi čezmernim primanjkljajem začasno odložen v skladu s členom 10(5) navedene uredbe ali je Svet zaključil postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem v skladu s členom 11 navedene uredbe;

d)

Komisija sklene, da je zadevna država članica sprejela ukrepe za izvajanje programa za prilagoditev iz Uredbe Sveta (EU) št. 407/2010 ali Uredbe Sveta (ES) št. 332/2002, in posledično odloči, da odobri izplačila finančne pomoči, odobrene tej državi članici; ali

e)

upravni odbor evropskega mehanizma za stabilnost sklene, da je pogojenost za finančno pomoč v obliki posojila ESM zadevni državi članici izpolnjena, in posledično sklene, da izplača podporo za stabilnost, ki ji je bila odobrena.

Hkrati Svet na predlog Komisije sklene, da se v proračun ponovno vključijo začasno ustavljene obveznosti v skladu s členom 8 Uredbe Sveta (EU) št. […] o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020.

Pogojenost v zvezi s usklajenostjo ekonomskih politik držav članic

 

   […]

   

   

   

   

   

Obrazložitev

Odločno se zavračajo predlogi, katerih cilj je povezovanje kohezijske politike z izpolnjevanjem določb pakta stabilnosti (makroekonomska pogojenost); Odbor regij namreč meni, da se makroekonomska pogojenost nanaša na drugačne cilje, kot so cilji kohezijske politike; zato meni, da lokalnih in regionalnih oblasti ni mogoče kaznovati, če nekatere države članice ne izpolnjujejo svojih zavez, zlasti v zvezi z nacionalnimi proračunskimi primanjkljaji. Odbor priznava, da so v nekaterih primerih potrebne spremembe pogodbe in operativnih programov, zavrača pa možnost delnih ali popolnih odložitev plačil.

Predlog spremembe 26

Člen 23

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Priprava programov

1.   Skladi SSO se izvajajo prek programov v skladu s pogodbo o partnerstvu. Vsak program zajema obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

2.   Programe pripravijo države članice ali kateri koli organ, ki ga imenujejo države članice, v sodelovanju s partnerji.

3.   Države članice predložijo programe hkrati s pogodbo o partnerstvu, razen programov o evropskem teritorialnem sodelovanju, ki se predložijo v šestih mesecih po odobritvi skupnega strateškega okvira. Vse programe spremlja predhodna ocena iz člena 48.

Priprava programov

1.   Skladi SSO se izvajajo prek programov v skladu s pogodbo o partnerstvu. Vsak program zajema obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

2.   Programe pripravijo države članice ali kateri koli organ, ki ga imenujejo države članice, v sodelovanju s partnerji.

   

   Države članice predložijo programe pogodb o partnerstvu, razen programov o evropskem teritorialnem sodelovanju, ki se predložijo v šestih mesecih po odobritvi skupnega strateškega okvira. Vse programe spremlja predhodna ocena iz člena 48.

Obrazložitev

Odbor meni, da morajo vsi akterji (Evropska komisija, države članice, lokalne in regionalne oblasti) morebitno odločitev za pripravo programov, ki se financirajo iz več skladov (kar Odbor močno podpira) spodbujati in konkretno podpreti. V ta namen bi morala Komisija odpraviti vse ovire postopkovne narave in preprečiti dodaten nadzor, do katerega bi – na podlagi načela sorazmernosti – lahko prišlo, ker ima program, ki se financira iz več skladov, večje finančne razsežnosti. Odbor se tudi boji, da bi določba o predložitvi pogodbe skupaj s programi lahko privedla do zamud pri začetku delovanja, zaradi česar predlaga rok 6 mesecev.

Predlog spremembe 27

Člen 25(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Postopek za sprejetje programa

1.   Komisija ob upoštevanju predhodne ocene oceni skladnost programov s to uredbo, pravili za posamezne sklade, skupnim strateškim okvirom, pogodbo o partnerstvu, priporočili za vsako državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe in ustreznimi priporočili Sveta, sprejetimi v skladu s členom 148(4) Pogodbe, ter njihov učinkovit prispevek k tematskim ciljem in prednostnim nalogam Unije, specifičnim za vsak sklad SSO. Ocena obravnava zlasti ustreznost programske strategije, ustreznih splošnih ciljev, kazalnikov in posebnih ciljev ter dodelitev proračunskih virov.

Postopek za sprejetje programa

1.   Komisija ob upoštevanju predhodne ocene oceni skladnost programov s to uredbo, pravili za posamezne sklade, skupnim strateškim okvirom, pogodbo o partnerstvu, priporočili za vsako državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe in ustreznimi priporočili Sveta, sprejetimi v skladu s členom 148(4) Pogodbe, ter njihov učinkovit prispevek k tematskim ciljem in prednostnim nalogam Unije, specifičnim za vsak sklad SSO. Ocena obravnava zlasti ustreznost programske strategije, ustreznih splošnih ciljev, kazalnikov in posebnih ciljev ter dodelitev proračunskih virov.

Obrazložitev

Bistvenega pomena je poudariti dejstvo, da morajo ocene poleg ustreznosti strategije dokazati tudi njeno izvedljivost.

Predlog spremembe 28

Člen 28(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

1.   Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost in je v okviru EKSRP imenovan LEADER za lokalni razvoj:

a)

je osredotočen na posebna podregionalna območja;

b)

voden s strani skupnosti in lokalnih akcijskih skupin, sestavljenih iz predstavnikov javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov, v katerih na ravni odločanja niti javni sektor niti katera koli posamezna interesna skupina nima več kot 49 % glasovalnih pravic;

c)

se izvaja prek celovitih večsektorskih lokalnih razvojnih strategij za posamezno območje;

d)

se oblikuje ob upoštevanju lokalnih potreb in možnosti ter vključuje inovativne značilnosti v lokalnem okolju, mreženje in po potrebi sodelovanje.

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

1.   Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost in je v okviru EKSRP imenovan LEADER za lokalni razvoj:

a)

je osredotočen na posebna podregionalna območja;

b)

voden s strani skupnosti in lokalnih akcijskih skupin, sestavljenih iz predstavnikov javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov, v katerih na ravni odločanja niti javni sektor niti katera koli posamezna interesna skupina nima več kot 49 % glasovalnih pravic;

c)

se izvaja prek celovitih večsektorskih lokalnih razvojnih strategij za posamezno območje;

d)

se oblikuje ob upoštevanju lokalnih potreb in možnosti ter vključuje inovativne značilnosti v lokalnem okolju, mreženje in po potrebi sodelovanje.

Obrazložitev

Kadar lokalno partnerstvo že obstaja, se ga ne sme nepravično kaznovati, če se njegov interni način glasovanja natančno ne sklada z zahtevami osnutka direktive. Zakonodaja bi morala dopuščati dovolj svobode, da bodo lahko partnerji pri pripravi pogodbe o partnerstvu našli izvedljivo rešitev.

Predlog spremembe 29

Člen 29

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Lokalne razvojne strategije

1.   Lokalna razvojna strategija vključuje vsaj naslednje elemente:

a)

opredelitev območja in prebivalstva, zajetega v strategijo;

b)

analizo razvojnih potreb in možnosti območja, vključno z analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti;

c)

opis strategije in njenih ciljev, opis celovitega in inovativnega značaja strategije in hierarhijo ciljev, vključno z jasnimi in merljivimi cilji za učinke ali rezultate. Strategija je skladna z ustreznimi programi vseh vključenih skladov SSO;

d)

opis postopka vključitve skupnosti v razvoj strategije;

e)

akcijski načrt z opisom prenosa ciljev v ukrepe;

f)

opis ureditev za upravljanje in spremljanje strategije z navedbo zmogljivosti lokalne akcijske skupine za izvajanje strategije ter opis posebnih ureditev za ocenjevanje;

g)

finančni načrt strategije, vključno s predvideno dodelitvijo vsakega sklada SSO.

2.   Države članice opredelijo merila za izbiro lokalnih razvojnih strategij. V pravilih za posamezne sklade se lahko določijo merila za izbiro.

[…]

6.   Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 o opredelitvi območja in prebivalstva, ki sta zajeta v strategiji iz odstavka 1(a).

Lokalne razvojne strategije

1.   Lokalna razvojna strategija vključuje naslednje elemente:

a)

opredelitev območja in prebivalstva, zajetega v strategijo;

b)

analizo razvojnih potreb in možnosti območja, vključno z analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti;

c)

opis strategije in njenih ciljev, celovit značaj;

)

akcijski načrt z opisom prenosa ciljev v ukrepe;

)

opis ureditev za upravljanje in spremljanje strategije z navedbo zmogljivosti lokalne akcijske skupine za izvajanje strategije ter opis posebnih ureditev za ocenjevanje;

)

finančni načrt strategije, vključno s predvideno dodelitvijo vsakega sklada SSO.

2.   Države članice opredelijo merila za izbiro lokalnih razvojnih strategij. V pravilih za posamezne sklade se lahko določijo merila za izbiro.

[…]

   

Obrazložitev

Odbor odobrava predloge Komisije, ki se nanašajo na ukrepe lokalnega razvoja in celostne teritorialne naložbe, vendar obenem poziva k poenostavitvi načinov in postopkov izvajanja teh novih določb, da bi se izognili odvračanju lokalnih akterjev od njihove uporabe. V ta namen se zdi neustrezno, da se delegiran akt predvidi tudi za opredelitev območja in prebivalstva, ki jih zadeva strategija lokalnega razvoja, saj je ta naloga običajno v pristojnosti regionalnih in lokalnih oblasti, ker zahteva posebno znanje o dogajanjih in problemih zadevnega ozemlja. Prav tako bi moralo biti mogoče povezati lokalne razvojne strategije z izvajanjem celostnih teritorialnih naložb in skupnih akcijskih načrtov.

Pomembno je tudi, da strategije lokalnega razvoja, ki se bodo izvajale, spodbujajo stike med mesti in podeželskimi območji in da so lokalni akterji na primestnih območjih lahko polnopravni partnerji v teh strategijah lokalnega razvoja.

Predlog spremembe 30

Člen 35

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zahtevki za plačilo, vključno z izdatki za finančne instrumente

2.   Glede finančnih instrumentov iz člena 33(1)(b), ki se izvajajo v skladu s členom 33(4)(a) in (b), skupni upravičeni izdatki iz zahtevka za plačilo vključujejo in ločeno razkrivajo skupni znesek podpore, ki je bila plačana ali bo predvidoma plačana finančnemu instrumentu za naložbe v končne prejemnike, ki se izvedejo v vnaprej določenem obdobju največ dveh let, vključno s stroški ali provizijami za upravljanje.

3.   Znesek, določen v skladu z odstavkom 2, se prilagodi v naslednjih zahtevkih za plačilo, da se upošteva razlika med zneskom podpore, predhodno izplačane za zadevni finančni instrument, in zneski, dejansko vloženimi v končne prejemnike, ki se jim prištejejo plačani stroški in provizije za upravljanje. Ti zneski se ločeno razkrijejo v zahtevku za plačilo.

[…]

Zahtevki za plačilo, vključno z izdatki za finančne instrumente

2.   Glede finančnih instrumentov iz člena 33(1)(b), ki se izvajajo v skladu s členom 33(4)(a) in (b), skupni upravičeni izdatki iz zahtevka za plačilo vključujejo in ločeno razkrivajo skupni znesek podpore, ki je bila plačana ali bo predvidoma plačana finančnemu instrumentu za končn prejemnik, ki se izvedejo v vnaprej določenem obdobju največ dveh let, vključno s stroški ali provizijami za upravljanje.

3.   

[…]

Obrazložitev

Besedilo predlagane uredbe močno spodbuja uporabo standardnih orodij, ki jih predvideva Komisija, s ciljem, ki ga podpiramo: da se prepreči čezmerna uporaba instrumentov finančnega inženiringa z edinim namenom potrjevanja izdatkov. S spremembami, ki jih predlaga Odbor, naj bi ponovno dosegli ravnotežje tudi z večjo diverzifikacijo določil in pogojev ter uvedbo določene mere tolerance glede sposobnosti za izpolnjevanje napovedi.

Predlog spremembe 31

Člen 39

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Uporaba virov, ki ostanejo po zaključku programa

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se kapitalski viri in dobički ter drugi dohodki ali donosi, ki se lahko pripišejo podpori finančnim instrumentom iz skladov SSO, uporabijo v skladu s cilji programa za obdobje najmanj deset let po zaključku programa.

Uporaba virov, ki ostanejo po zaključku programa

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se kapitalski viri in dobički ter drugi dohodki ali donosi, ki se lahko pripišejo podpori finančnim instrumentom iz skladov SSO, uporabijo v skladu s cilji programa za obdobje najmanj let po zaključku programa.

Obrazložitev

Obdobje, v katerem velja obveznost uporabe instrumentov finančnega inženiringa in iz njih izvirajočih virov, ne sme biti tako dolgo. Obdobje 10 let po zaključku programa namreč pomeni dolgoročno pravno negotovost.

Predlog spremembe 32

Člen 40(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Poročilo o izvajanju finančnih instrumentov

2.   Poročilo iz odstavka 1 za vsak finančni instrument vsebuje naslednje informacije:

a)

navedbo programa in prednostne naloge, iz katerih se zagotovi podpora iz skladov SSO;

[…]

e)

skupni znesek podpore, ki jo je finančni instrument plačal ali odobril v pogodbah o jamstvu končnim prejemnikom po programih in prednostnih nalogah ali ukrepih iz zahtevkov za plačila, predloženih Komisiji;

f)

prihodki finančnega instrumenta in vračila finančnemu instrumentu;

g)

multiplikacijski učinek naložb finančnega instrumenta ter vrednost naložb in udeležb;

h)

prispevek finančnega instrumenta k doseganju kazalnikov programa ali zadevne prednostne naloge.

[…]

Poročilo o izvajanju finančnih instrumentov

2.   Poročilo iz odstavka 1 za vsak finančni instrument vsebuje naslednje informacije:

a)

navedbo programa in prednostne naloge, iz katerih se zagotovi podpora iz skladov SSO;

[…]

e)

skupni znesek podpore, ki jo je finančni instrument plačal ali odobril v pogodbah o jamstvu končnim prejemnikom po programih in prednostnih nalogah ali ukrepih iz zahtevkov za plačila, predloženih Komisiji;

)

multiplikacijski učinek naložb finančnega instrumenta ter vrednost naložb in udeležb;

[…]

Obrazložitev

Namen predlagane spremembe je poenostavitev zahtev glede vsakoletnega poročanja o podatkih, ki jih zahteva Komisija v zvezi z izvajanjem finančnih instrumentov.

Predlog spremembe 33

Člen 42(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Sestava odbora za spremljanje

1.   Odbor za spremljanje sestavljajo predstavniki organa upravljanja in vseh posredniških organov ter predstavniki partnerjev. Vsak član odbora za spremljanje ima glasovalno pravico.

V odboru za spremljanje programa cilja evropsko teritorialno sodelovanje so tudi predstavniki tretjih držav, ki sodelujejo v navedenem programu.

Sestava odbora za spremljanje

1.   Odbor za spremljanje sestavljajo predstavniki organa upravljanja in vseh posredniških organov ter predstavniki partnerjev. Vsak član odbora za spremljanje ima glasovalno pravico.

V odboru za spremljanje programa cilja evropsko teritorialno sodelovanje so tudi predstavniki tretjih držav, ki sodelujejo v navedenem programu.

Obrazložitev

Ni jasno, kako bo sodelovanje tretjih držav in ozemelj, ki mejijo na najbolj oddaljene regije, vključeno v evropsko teritorialno sodelovanje. V primeru programov, ki se financirajo s sredstvi evropskega instrumenta sosedstva in instrumenta za predpristopno pomoč ter tudi ESRR, na kar se nanaša člen 28 uredbe o teritorialnem sodelovanju, je jasno, da je nujno sodelovanje tretjih držav. V primeru najbolj oddaljenih regij pa tretje države in sosednje regije (z izjemo Kanarskih otokov oziroma Maroka) niso vključene niti v evropski instrument sosedstva niti instrument za predpristopno pomoč. Gre za države, ki prejemajo sredstva iz naslova Evropskega razvojnega sklada in ne prinašajo dodatnih sredstev za evropsko teritorialno sodelovanje. Čeprav je treba sodelovati s tretjimi državami, programi teritorialnega sodelovanja najbolj oddaljenih regij vključujejo samo sredstva iz ESRR. Čeprav se lahko ta sredstva porabijo zunaj ozemlja EU do višine 30 %, te tretje države ne smejo sodelovati v odborih za spremljanje.

Predlog spremembe 34

Člen 43(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Naloge odbora za spremljanje

1.   Odbor za spremljanje se sestane najmanj enkrat letno ter pregleda izvajanje programa in napredek pri doseganju njegovih ciljev. Pri tem upošteva finančne podatke, splošne kazalnike in kazalnike za posamezne programe, tudi spremembe kazalnikov rezultatov in napredka pri doseganju količinsko opredeljenih ciljnih vrednosti, ter mejnike iz okvira delovanja.

Naloge odbora za spremljanje

1.   Odbor za spremljanje se sestane najmanj enkrat letno ter pregleda izvajanje programa in napredek pri doseganju njegovih ciljev. Pri tem upošteva finančne podatke, splošne kazalnike in kazalnike za posamezne programe, tudi spremembe kazalnikov rezultatov in napredka pri doseganju količinsko opredeljenih ciljnih vrednosti, ter mejnike iz okvira delovanja.

Obrazložitev

Odbor meni, da je pri ovrednotenju izvajanja programa treba upoštevati tudi sprotno vrednotenje (v programskem obdobju) iz člena 49.

Predlog spremembe 35

Člen 47 – nov odstavek 2

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošne določbe

1.   Ovrednotenje se opravi za izboljšanje kakovosti zasnove in izvajanja programov ter oceno njihove uspešnosti in učinka. Vpliv programov se ovrednoti v skladu s poslanstvom zadevnih skladov SSO v zvezi s cilji strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast (2), pa tudi v zvezi z bruto domačim proizvodom (BDP) ter brezposelnostjo, kadar je ustrezno.

2.   Države članice zagotovijo vire, potrebne za izvedbo ovrednotenj, ter zagotovijo vzpostavitev postopkov za zagotavljanje in proizvodnjo in zbiranje podatkov, potrebnih za ovrednotenja, vključno s podatki v zvezi s skupnimi kazalniki in, kadar je ustrezno, kazalniki za posamezne programe.

Splošne določbe

1.   Ovrednotenje se opravi za izboljšanje kakovosti zasnove in izvajanja programov ter oceno njihove uspešnosti in učinka. Vpliv programov se ovrednoti v skladu s poslanstvom zadevnih skladov SSO v zvezi s cilji strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast (2), pa tudi v zvezi z bruto domačim proizvodom (BDP) ter brezposelnostjo, kadar je ustrezno.

   

   Države članice zagotovijo vire, potrebne za izvedbo ovrednotenj, ter zagotovijo vzpostavitev postopkov za zagotavljanje in proizvodnjo in zbiranje podatkov, potrebnih za ovrednotenja, vključno s podatki v zvezi s skupnimi kazalniki in, kadar je ustrezno, kazalniki za posamezne programe.

 

Obrazložitev

Pomembno je, da ocene učinka lahko raziščejo tudi druge, enako pomembne vidike, na podlagi pristopa „preko BDP“, kot je opisano v mnenju Odbora regij Merjenje napredka preko meja BDP (glej CdR 163/2010 fin).

Predlog spremembe 36

Člen 48(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

3.   S predhodnimi ocenami se ocenijo:

[…]

g)

ali so količinsko opredeljene ciljne vrednosti realne ob upoštevanju predvidene podpore iz skladov SSO;

h)

utemeljitev oblike predlagane podpore;

i)

zadostnost človeških virov in upravnih zmogljivosti za upravljanje programa;

j)

ustreznost postopkov za spremljanje programa in zbiranje podatkov, potrebnih za ovrednotenja;

k)

ustreznost mejnikov, izbranih za okvir delovanja;

l)

ustreznost načrtovanih ukrepov za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk ter za preprečevanje diskriminacije;

m)

ustreznost načrtovanih ukrepov za spodbujanje trajnostnega razvoja.

3.   S predhodnimi ocenami se ocenijo:

[…]

g)

ali so količinsko opredeljene ciljne vrednosti realne ob upoštevanju predvidene podpore iz skladov SSO;

h)

utemeljitev oblike predlagane podpore;

i)

zadostnost človeških virov in upravnih zmogljivosti za upravljanje programa;

)

ustreznost načrtovanih ukrepov za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk ter za preprečevanje diskriminacije;

)

ustreznost načrtovanih ukrepov za spodbujanje trajnostnega razvoja.

Obrazložitev

Odbor meni, da predhodna ocena ne more vsebovati elementov, ki jih ni mogoče ustrezno količinsko določiti pred aktiviranjem programov ali ki so že vsebovani v drugih dokumentih (na primer sistem upravljanja in nadzora, pogodba o partnerstvu). V ta namen se predlaga, da se nekatere informacije črtajo.

Predlog spremembe 37

Člen 49 – nov odstavek 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ovrednotenje med programskim obdobjem

1.   Organ upravljanja sestavi načrt vrednotenja za vsak program in ga predloži v skladu s pravili za posamezne sklade.

2.   Države članice zagotovijo, da so na voljo ustrezne zmogljivosti za vrednotenje.

3.   Organi upravljanja med programskim obdobjem za vsak program na podlagi načrta vrednotenja opravijo vrednotenje, vključno z vrednotenji za oceno uspešnosti in učinka. Vsaj enkrat v programskem obdobju se z ovrednotenjem oceni, kako je podpora iz skladov SSO prispevala k ciljem za vsako prednostno nalogo. Odbor za spremljanje preuči vse vrednotenja in jih pošlje Komisiji.

4.   Komisija lahko na svojo pobudo ovrednoti programe.

Ovrednotenje med programskim obdobjem

1.   Organ upravljanja sestavi načrt vrednotenja za vsak program in ga predloži v skladu s pravili za posamezne sklade.

2.   Države članice zagotovijo, da so na voljo ustrezne zmogljivosti za vrednotenje.

3.   Organi upravljanja med programskim obdobjem za vsak program na podlagi načrta vrednotenja opravijo vrednotenje, vključno z vrednotenji za oceno uspešnosti in učinka. Vsaj enkrat v programskem obdobju se z ovrednotenjem oceni, kako je podpora iz skladov SSO prispevala k ciljem za vsako prednostno nalogo. Odbor za spremljanje preuči vse vrednotenja in jih pošlje Komisiji.

   

.   Komisija lahko na svojo pobudo ovrednoti programe.

Obrazložitev

Da bi dosegli boljšo usmeritev k rezultatom, je primerno, da se ugotovitve, ki izhajajo iz sprotnih vrednotenj, dejansko uporabljajo za izboljšanje učinkovitosti programov.

Predlog spremembe 38

Člen 54(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Dejavnosti, ki ustvarjajo prihodek

1.   Neto prihodki, ustvarjeni po koncu dejavnosti v določenem referenčnem obdobju, se določijo vnaprej po eni od naslednjih metod:

a)

uporaba pavšalnega odstotka prihodka za zadevno vrsto dejavnosti;

b)

izračun sedanje vrednosti neto prihodkov dejavnosti ob upoštevanju uporabe načela „plača povzročitelj“ ter po potrebi vidikov enakosti v povezavi s sorazmerno blaginjo zadevne države članice.

Upravičeni izdatki dejavnosti, ki naj bi se sofinancirala, ne presegajo sedanje vrednosti stroškov naložbe dejavnosti, zmanjšanih za sedanjo vrednost neto prihodka, določenega po eni od teh metod.

Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 o opredelitvi pavšalnega odstotka iz točke (a) zgoraj.

Komisija sprejme metodologijo iz točke (b) z izvedbenimi akti po postopku pregleda iz člena 143(3)

Dejavnosti, ki ustvarjajo prihodek

1.   Neto prihodki, ustvarjeni po koncu dejavnosti v določenem referenčnem obdobju, se določijo vnaprej po eni od naslednjih metod:

a)

uporaba pavšalnega odstotka prihodka za zadevno vrsto dejavnosti;

b)

izračun sedanje vrednosti neto prihodkov dejavnosti ob upoštevanju uporabe načela „plača povzročitelj“ ter po potrebi vidikov enakosti v povezavi s sorazmerno blaginjo zadevne države članice.

Upravičeni izdatki dejavnosti, ki naj bi se sofinancirala, ne presegajo sedanje vrednosti stroškov naložbe dejavnosti, zmanjšanih za sedanjo vrednost neto prihodka, določenega po eni od teh metod.

opredelitvi pavšalnega odstotka iz točke (a) zgoraj

Komisija sprejme metodologijo iz točke (b) z izvedbenimi akti po postopku pregleda iz člena 143(3).

Obrazložitev

Da ne bi odvračali nosilcev projektov, se zdi primerno znova uvesti pravila, ki so veljala v obdobju 2000–2006 in so predvidevala uporabo enotne specifične (znižane) stopnje financiranja za projekte, ki ustvarjajo dohodke.

Predlog spremembe 39

Člen 55

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Upravičenost

1.   Upravičenost izdatkov se določi na podlagi nacionalnih pravil, razen če so določena posebna pravila v tej uredbi ali na podlagi te uredbe ali pravil za posamezne sklade.

[…]

6.   Neto prihodek, nastal neposredno zaradi dejavnosti med njenim izvajanjem, ki ni bil upoštevan v času odobritve dejavnosti, se odšteje od upravičenih izdatkov dejavnosti v končnem zahtevku za plačilo, ki ga predloži upravičenec. To pravilo se ne uporablja za finančne instrumente in nagrade.

[…]

Upravičenost

1.   Upravičenost izdatkov se določi na podlagi nacionalnih pravil, razen če so določena posebna pravila v tej uredbi ali na podlagi te uredbe ali pravil za posamezne sklade.

[…]

   

[…]

   

Obrazložitev

Odstavek 6 bi bilo treba črtati, da bi olajšali postopek pregleda v času izvajanja dejavnosti. Dodati bi bilo treba nov odstavek (9), ker teritorialno sodelovanje terja poseben režim, saj bi bila uporaba ali uskladitev različnih nacionalnih predpisov prevelika upravna ovira za ustrezno izvajanje projektov.

Predlog spremembe 40

Člen 59(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Posebna pravila o upravičenosti za nepovratna sredstva

3.   Naslednji stroški niso upravičeni do prispevka iz skladov SSO:

a)

obresti na dolgove;

b)

nakup nepozidanega zemljišča in pozidanega zemljišča v znesku, ki presega 10 % skupnih upravičenih izdatkov za zadevno dejavnost. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih se lahko za dejavnosti v zvezi z varstvom okolja dovoli višji odstotek;

c)

davek na dodano vrednost. Zneski DDV pa so upravičeni, kadar niso izterljivi na podlagi nacionalne zakonodaje o DDV in jih plača upravičenec, za katerega ne velja, da ni davčni zavezanec, kakor je opredeljen v prvem pododstavku člena 13(1) Direktive 2006/112/ES, če takšni zneski DDV ne nastanejo v zvezi z zagotavljanjem infrastrukture.

Posebna pravila o upravičenosti za nepovratna sredstva

3.   Naslednji stroški niso upravičeni do prispevka iz skladov SSO:

a)

obresti na dolgove;

b)

nakup nepozidanega zemljišča in pozidanega zemljišča v znesku, ki presega 10 % skupnih upravičenih izdatkov za zadevno dejavnost. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih se lahko za dejavnosti v zvezi z varstvom okolja dovoli višji odstotek;

c)

davek na dodano vrednost. .

Obrazložitev

Odbor meni, da samo povratni DDV ne bi smel biti upravičen do prispevka iz skladov SSO. Če bo v vseh projektih, ki jih izvajajo institucije javnega sektorja, DDV, ki ni povraten, veljal za neupravičen izdatek, bo to znatno povečalo nacionalno sofinanciranje ter ogrozilo regionalno in lokalno zmožnost izvajanja projektov. Odbor nadalje meni, da je pravilo o neupravičenosti DDV v zvezi z zagotavljanjem infrastrukture upravičencem diskriminatorno v primerjavi z drugimi vrstami dejavnosti.

Predlog spremembe 41

Člen 64

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Akreditacija in usklajevanje

 

   […]

3.   Akreditacija temelji na mnenju neodvisnega revizijskega organa, ki oceni, ali organ izpolnjuje akreditacijska merila. Neodvisni revizijski organ svoje delo opravlja v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.

[…]

5.   Država članica lahko imenuje usklajevalni organ, ki je pristojen za zveze s Komisijo in obveščanje Komisije, spodbujanje usklajene uporabe pravil Unije, pripravo zbirnega poročila s pregledom vseh izjav o upravljanju in revizijskih mnenj na nacionalni ravni ter uskladitev izvajanja sanacijskih ukrepov glede pomanjkljivosti splošne narave.

Akreditacija in usklajevanje

 

   […]

   

[…]

   

Obrazložitev

Namen spremembe je preprečiti množenje organizacij in subjektov, zaradi katerih bi sistem upravljanja in nadzora postal še bolj zapleten.

Predlog spremembe 42

Člen 67

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošna pravila za plačila

1.   Komisija opravi plačila prispevkov iz skladov SSO vsakemu programu v skladu s proračunskimi odobritvami in glede na razpoložljiva sredstva. Vsako plačilo se knjiži na najstarejšo odprto proračunsko obveznost zadevnega sklada.

2   Plačila so v obliki vnaprejšnjega financiranja, vmesnih plačil in plačila letne razlike ter po potrebi končne razlike.

3.   Oblike podpore v skladu s členom 57(1)(b), (c) in (d) se zneski, plačani upravičencu, štejejo za upravičene izdatke.

Splošna pravila za plačila

1.   Komisija opravi plačila prispevkov iz skladov SSO vsakemu programu v skladu s proračunskimi odobritvami in glede na razpoložljiva sredstva. Vsako plačilo se knjiži na najstarejšo odprto proračunsko obveznost zadevnega sklada.

2.   Plačila so v obliki vnaprejšnjega financiranja, vmesnih plačil in končne razlike.

3.   Oblike podpore v skladu s členom 57(1)(b), (c) in (d) se zneski, plačani upravičencu, štejejo za upravičene izdatke.

Obrazložitev

Ne strinjamo se z omembo „letne razlike“, saj uvaja načelo letne potrditve obračuna (letno zaprtje). Menimo, da predlagana letna potrditev obračuna v resnici uvaja letno zaprtje, ki bo povečalo upravno breme, uvedlo obvezne finančne popravke nepravilnosti, ki jih opazita Evropska komisija in/ali Računsko sodišče, ter zmanjšalo prožnost, ki omogoča prijavo in zamenjavo „prekomerno knjiženih“ izdatkov, kar trenutno obstaja v obdobju 2007–2013.

Predlog spremembe 43

Člen 75(1)(a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Predložitev informacij

1.   Do 1. februarja v letu, ki sledi koncu obračunskega obdobja, država članica Komisiji predloži naslednje dokumente in informacije v skladu s [členom 56] finančne uredbe:

(a)

potrjene letne računovodske izkaze ustreznih organov, akreditiranih v skladu s členom 64;

Predložitev informacij

1.   Do 1. februarja v letu, ki sledi koncu obračunskega obdobja, država članica Komisiji predloži naslednje dokumente in informacije v skladu s [členom 56] finančne uredbe:

(a)

potrjene letne računovodske izkaze ustreznih organov, akreditiranih v skladu s členom 64;

Obrazložitev

Koristno bi bilo, da bi tako kot v trenutnem programskem obdobju letni obračun ostal možnost, za katero se lahko odloči organ za potrjevanje. Časovni okvir, določen v členu 75, je zahteven, ker je prekratek.

Predlog spremembe 44

Člen 82(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Naložbe za rast in delovna mesta

 

   […]

2.   Viri za cilj naložbe za rast in delovna mesta se razdelijo med naslednje tri kategorije regij na ravni NUTS 2:

(a)

manj razvite regije, katerih BDP na prebivalca ne dosega 75 % povprečnega BDP EU-27;

(b)

regije v prehodu, katerih BDP na prebivalca se giblje med 75 % in 90 % povprečnega BDP EU-27;

(c)

bolj razvite regije, katerih BDP na prebivalca presega 90 % povprečnega BDP EU-27.

Te tri kategorije regij so določene glede na njihov BDP na prebivalca, merjen po paritetah kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2006–2008, v primerjavi s povprečnim BDP EU-27 za isto referenčno obdobje.

Naložbe za rast in delovna mesta

 

   […]

2.   Viri za cilj naložbe za rast in delovna mesta se razdelijo med naslednje tri kategorije regij na ravni NUTS 2:

(a)

manj razvite regije, katerih BDP na prebivalca ne dosega 75 % povprečnega BDP EU-27;

(b)

regije v prehodu, katerih BDP na prebivalca se giblje med 75 % in 90 % povprečnega BDP EU-27;

(c)

bolj razvite regije, katerih BDP na prebivalca presega 90 % povprečnega BDP EU-27.

Te tri kategorije regij so določene glede na njihov BDP na prebivalca, merjen po paritetah kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje, v primerjavi s povprečnim BDP EU-27 za isto referenčno obdobje.

Obrazložitev

Amandma pojasnjuje, da je treba pri ocenjevanju upravičenosti regije uporabljati najnovejše razpoložljive podatke, ne pa podatkov iz obdobja pred krizo, tj. 2006–2008.

Predlog spremembe 45

Člen 83(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Skupni viri

4.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep o letni razčlenitvi skupnih virov po državah članicah brez poseganja v odstavek 3 tega člena in člen 84(7).

Skupni viri

4.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep o letni razčlenitvi skupnih virov po državah članicah brez poseganja v odstavek 3 tega člena in člen 84(7)

Obrazložitev

OR želi zagotoviti, da Komisija dodeli sredstva za programe teritorialnega sodelovanja po področjih sodelovanja in ne po državah članicah.

Predlog spremembe 46

Člen 84

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Viri za naložbe za rast in delovna mesta ter evropsko teritorialno sodelovanje

2.   Za razčlenitev po državah članicah se uporabijo naslednja merila:

a)

upravičeno prebivalstvo, regionalna blaginja, nacionalna blaginja in stopnja brezposelnosti za manj razvite regije in regije v prehodu;

b)

upravičeno prebivalstvo, regionalna blaginja, stopnja brezposelnosti, stopnja zaposlenosti, raven izobrazbe in gostota prebivalstva za bolj razvite regije;

c)

prebivalstvo, nacionalna blaginja in površina za Kohezijski sklad.

3.   Najmanj 25 % virov iz strukturnih skladov za manj razvite regije, 40 % za regije v prehodu in 52 % za bolj razvite regije se v vsaki državi članici dodeli ESS. V tej določbi se podpora državi članici v okviru [instrumenta pomoč v hrani za ogrožene skupine prebivalstva] šteje za del deleža strukturnih skladov, dodeljenega ESS.

[…]

5.   Podpora iz strukturnih skladov za [pomoč v hrani za ogrožene skupine prebivalstva] v okviru naložb za rast in delovna mesta znaša 2 500 000 000 EUR.

Komisija z izvedbenim aktom sprejme sklep o znesku, ki se prenese iz dodelitve strukturnih skladov vsake države članice za celotno obdobje v vsaki državi članici. V skladu s tem se ustrezno zmanjša dodelitev strukturnih skladov vsake države članice.

Letna odobrena proračunska sredstva za podporo iz strukturnih skladov iz prvega pododstavka se vnesejo v ustrezne proračunske postavke [instrumenta pomoč v hrani za ogrožene skupine prebivalstva] v proračunu za leto 2014.

6.   5 % virov za cilj naložbe za rast in delovna mesta se nameni za rezervo za uspešnost, ki se dodeli v skladu s členom 19.

[…]

8.   Cilju evropsko teritorialno sodelovanje se nameni 3,48 % skupnih virov, ki so na voljo za proračunsko obveznost iz skladov za obdobje 2014–2020 (tj. skupno 11 700 000 004 EUR).

Viri za naložbe za rast in delovna mesta ter evropsko teritorialno sodelovanje

2.   Za razčlenitev po državah članicah se uporabijo naslednja merila:

a)

upravičeno prebivalstvo, regionalna blaginja, nacionalna blaginja in stopnja brezposelnosti za manj razvite regije in regije v prehodu;

b)

upravičeno prebivalstvo, regionalna blaginja, stopnja brezposelnosti, stopnja zaposlenosti, raven izobrazbe in gostota prebivalstva za bolj razvite regije;

c)

prebivalstvo, nacionalna blaginja in površina za Kohezijski sklad.

3.   Najmanj 2 % virov iz strukturnih skladov za manj razvite regije,  % za regije v prehodu in % za bolj razvite regije se v vsaki državi članici dodeli ESS. V tej določbi se podpora državi članici v okviru [instrumenta pomoč v hrani za ogrožene skupine prebivalstva] šteje za del deleža strukturnih skladov, dodeljenega ESS.

[…]

5.   Podpora za [pomoč v hrani za ogrožene skupine prebivalstva] znaša 2 500 000 000 EUR.

Komisija z izvedbenim aktom sprejme sklep o znesku, ki se prenese iz dodelitve .

   

[…]

8.   Cilju evropsko teritorialno sodelovanje se nameni 3,48 % skupnih virov, ki so na voljo za proračunsko obveznost iz skladov za obdobje 2014–2020 (tj. skupno 11 700 000 004 EUR).

Obrazložitev

Odbor regij poziva, da bi bilo treba poleg običajnih meril za dodeljevanje sredstev državam članicam upoštevati tudi dodatna merila, kot so hude in stalne naravne in demografske ovire regij, kakor je določeno v členu 174 PDEU. Upoštevati bi bilo treba tudi druga demografska merila, kot so razporeditev prebivalstva, depopulacija nekaterih delov regij, zlasti podeželskih in obmejnih, ter staranje prebivalstva, ki lahko pomembno vplivajo na gospodarski razvoj in strošek javnih storitev.

Poleg tega Odbor meni, da je predlagana raven minimalnega odstotka, ki se dodeli ESS, previsoka. Zato poziva k znižanju praga za vsako kategorijo regije. Meni namreč, da je pomembno, da se regijam omogoči vlaganje v sektorje, ki so nosilci in ustvarjalci novih delovnih mest, ob hkratnem zagotavljanju ambiciozne ravni financiranja na področjih zaposlovanja in socialnih zadev.

Regulativni okvir strukturnih skladov lahko predstavlja novo pravno podlago za Evropski program za pomoč v hrani ljudem v stiski, vendar v nobenem primeru ne more s finančnega vidika nadomestiti tega programa (pomoči v hrani), katerega cilji izhajajo iz skupne kmetijske politike.

OR želi še zagotoviti, da Evropska komisija dodeli sredstva za programe teritorialnega sodelovanja po področjih sodelovanja.

Predlog spremembe 47

Člen 86(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Dodatnost

4.   Preverjanje, ali se je za to obdobje ohranila raven javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov pri cilju naložbe za rast in delovna mesta, se opravi samo v državah članicah, v katerih manj razvite regije in regije v prehodu zajemajo najmanj 15 % celotnega prebivalstva.

V državah članicah, v katerih manj razvite regije in regije v prehodu zajemajo najmanj 70 % prebivalstva, se preverjanje opravi na nacionalni ravni.

V državah članicah, v katerih manj razvite regije in regije v prehodu zajemajo več kot 15 % in manj kot 70 % prebivalstva, se preverjanje opravi na nacionalni in regionalni ravni. Navedene države članice Komisiji v ta namen predložijo informacije o izdatkih v manj razvitih regijah in regijah v prehodu v vsaki fazi postopka preverjanja.

Dodatnost

4.   Preverjanje, ali se je za to obdobje ohranila raven javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov pri cilju naložbe za rast in delovna mesta, se opravi samo v državah članicah, v katerih manj razvite regije in regije v prehodu zajemajo najmanj % celotnega prebivalstva.

V državah članicah, v katerih manj razvite regije in regije v prehodu zajemajo več kot  % in manj kot 70 % prebivalstva, se preverjanje opravi na nacionalni in regionalni ravni. Navedene države članice Komisiji v ta namen predložijo informacije o izdatkih v manj razvitih regijah in regijah v prehodu v vsaki fazi postopka preverjanja.

Obrazložitev

Nekoristno in odveč je določati, da se preverjanje opravi glede na velikost prebivalstva, saj je v pristojnosti držav članic, da določijo način uveljavljanja tega načela. Poleg tega pozdravljamo dejstvo, da se bo načelo dodatnosti odpravilo v državah članicah, v katerih le majhen delež prebivalstva živi v manj razvitih regijah in regijah v prehodu. V skladu z načelom sorazmernosti in zaradi upravne poenostavitve bi bilo treba mejo dvigniti na 20 %.

Predlog spremembe 48

Člen 87(2) (c) in (h)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vsebina in sprejetje operativnih programov pri cilju naložbe za rast in delovna mesta

2.   V operativnem programu se navedejo:

[…]

c)

prispevek k celostnemu pristopu k teritorialnemu razvoju iz pogodbe o partnerstvu, med drugim:

i)

mehanizmi, ki zagotavljajo uskladitev med skladi, EKSRP, ESPR ter drugimi instrumenti financiranja Unije in nacionalnimi instrumenti financiranja ter EIB;

ii)

kadar je ustrezno, načrtovan celostni pristop k teritorialnemu razvoju mest, podeželja, obalnih območij in ribiških območij ter območij s posebnimi teritorialnimi značilnostmi, zlasti izvedbeni pogoji iz členov 28 in 29;

iii)

seznam mest, kjer se bodo izvajali celostni ukrepi za trajnostni razvoj mest, okvirna letna dodelitev podpore ESRR za te ukrepe, vključno z viri, prenesenimi na mesta za upravljanje v skladu s členom 7(2) Uredbe (EU) št. [ESRR], ter okvirna letna dodelitev podpore ESS za celostne ukrepe;

iv)

opredelitev območij, na katerih se bo izvajal lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

v)

ureditve za medregionalne in nadnacionalne ukrepe z upravičenci, ki se nahajajo v eni drugi državi članici;

vi)

kadar je ustrezno, prispevek načrtovanih ukrepov k makroregionalnim strategijam in strategijam za morske bazene;

d)

prispevek k celostnemu pristopu iz pogodbe o partnerstvu za obravnavanje posebnih potreb geografskih območij, ki jih je najbolj prizadela revščina, ali ciljnih skupin, ki jim najbolj grozi diskriminacija ali izključenost, s posebnim poudarkom na marginaliziranih skupnostih, ter okvirna dodelitev finančnih sredstev;

[…]

h)

izvedbene določbe za operativni program, ki vključujejo:

i)

opredelitev organa za akreditacijo, organa upravljanja, organa za potrjevanje, kadar je to ustrezno, in revizijskega organa;

ii)

opredelitev organa, ki mu bo Komisija opravila plačila.

Vsebina in sprejetje operativnih programov pri cilju naložbe za rast in delovna mesta

2.   V operativnem programu se navedejo:

[…]

c)

prispevek k celostnemu pristopu k teritorialnemu razvoju iz pogodbe o partnerstvu, med drugim:

i)

mehanizmi, ki zagotavljajo uskladitev med skladi, EKSRP, ESPR ter drugimi instrumenti financiranja Unije in nacionalnimi instrumenti financiranja ter EIB;

ii)

kadar je ustrezno, načrtovan celostni pristop k teritorialnemu razvoju mest, podeželja, obalnih območij in ribiških območij ter območij s posebnimi teritorialnimi značilnostmi, zlasti izvedbeni pogoji iz členov 28 in 29;

iii)

seznam mest, kjer se bodo izvajali celostni ukrepi za trajnostni razvoj mest okvirna letna dodelitev podpore ESRR za te ukrepe, vključno z viri, prenesenimi na mesta za upravljanje v skladu s členom 7(2) Uredbe (EU) št. [ESRR], ter okvirna letna dodelitev podpore ESS za celostne ukrepe;

iv)

opredelitev območij, na katerih se bo izvajal lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

v)

ureditve za medregionalne in nadnacionalne ukrepe z upravičenci, ki se nahajajo v eni drugi državi članici;

vi)

kadar je ustrezno, prispevek načrtovanih ukrepov k makroregionalnim strategijam in strategijam za morske bazene;

prispevek k celostnemu pristopu iz pogodbe o partnerstvu za obravnavanje posebnih potreb geografskih območij, ki jih je najbolj prizadela revščina, ali ciljnih skupin, ki jim najbolj grozi diskriminacija ali izključenost, s posebnim poudarkom na marginaliziranih skupnostih, ter okvirna dodelitev finančnih sredstev;

[…]

)

izvedbene določbe za operativni program, ki vključujejo:

i)

opredelitev organa upravljanja, organa za potrjevanje, kadar je to ustrezno, in revizijskega organa;

ii)

opredelitev organa, ki mu bo Komisija opravila plačila.

Obrazložitev

Predlog Komisije o določitvi točnega seznama mest je preveč predpisujoč, zato se predlaga, da je seznam okviren. Poleg tega bi seznam mest morali pripraviti v partnerstvu z lokalnimi in regionalnimi oblastmi.

Predlaga se, da se točka d) vključi v točko c) (viii), ki tako postane izčrpna glede celostnega pristopa; v skladu s predlogom spremembe k členu 64(3) se predlaga črtanje sklicevanja na zunanji organ za akreditacijo.

Predlog spremembe 49

Člen 91(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Informacije, ki se predložijo Komisiji

2.   Veliki projekti, ki se predložijo Komisiji v odobritev, so navedeni na seznamu velikih projektov operativnega programa. Seznam pregleda država članica ali organ upravljanja dve leti po sprejetju operativnega programa in se na zahtevo države članice lahko spremeni v skladu s postopkom iz člena 26(2), zlasti za vključitev velikih projektov s predvidenim datumom dokončanja do konca leta 2022.

Informacije, ki se predložijo Komisiji

2.   Veliki projekti, ki se predložijo Komisiji v odobritev, so navedeni na seznamu velikih projektov operativnega programa. eliki projekt dokončan do konca leta 2022.

Obrazložitev

Odbor regij želi, da bi se veliki projekti, predloženi v programskem obdobju, lahko začeli izvajati brez čakanja na odobritev Komisije, kot se predlaga za trenutno programsko obdobje. Odbor poziva k možnosti, da se lahko stroški prijavijo, še preden Komisija odobri velik projekt, da bi se izognili zamudam ob začetku delovanja.

Predlog spremembe 50

Člen 93(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Skupni akcijski načrt je dejavnost, ki je opredeljena in se upravlja glede na realizacije in rezultate, ki se bodo z njo dosegli. Vključuje skupino projektov, z izjemo infrastrukturnih projektov, za izvajanje katerih je odgovoren upravičenec v okviru operativnega programa ali programov. Realizacije in rezultate skupnega akcijskega načrta skupaj določita država članica in Komisija, prispevajo pa k posebnim ciljem operativnih programov in so podlagaza podporo iz skladov. Rezultati se nanašajo na neposredni vpliv skupnega akcijskega načrta. Upravičenec je oseba javnega prava. Skupni akcijski načrti se ne štejejo za velike projekte.

1.   Skupni akcijski načrt je dejavnost, ki je opredeljena in se upravlja glede na realizacije in rezultate, ki se bodo z njo dosegli. Vključuje skupino projektov, za izvajanje katerih je odgovoren upravičenec v okviru operativnega programa ali programov. Realizacije in rezultate skupnega akcijskega načrtaskupaj določita država članica in Komisija, prispevajo pa k posebnim ciljem operativnih programov in so podlaga za podporo iz skladov. Rezultati se nanašajo na neposredni vpliv skupnega akcijskega načrta. Upravičenec je oseba javnega prava. Skupni akcijski načrti se ne štejejo za velike projekte.

Obrazložitev

Odbor ugotavlja, da skupni akcijski načrt olajšuje zlasti izvajanje ESS v okviru posebnih opredeljenih ukrepov, vendar obžaluje, da je uporaba tega mehanizma za ESRR otežena zaradi izključitve infrastrukturnih projektov.

Predlog spremembe 51

Člen 93(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Področje uporabe

 

   […]

2.   Javna podpora, ki se dodeli skupnemu akcijskemu načrtu, znaša najmanj 10 000 000 EUR ali 20 % javne podpore operativnega programa ali programov, kar je manj.

Področje uporabe

 

   […]

2.   Javna podpora, ki se dodeli skupnemu akcijskemu načrtu, znaša najmanj 000 000 EUR ali % javne podpore operativnega programa ali programov, kar je manj.

Obrazložitev

Nižji prag na splošno velja za primernejšega, da se zagotovi ustreznost tega instrumenta za dano kritično maso. Vendar je treba opozoriti, da je to zakonsko določena najnižja meja, v številnih državah članicah pa bo prag, ki ga je treba določiti v pogajalskem procesu, znatno višji.

Predlog spremembe 52

Člen 102(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pošiljanje finančnih podatkov

1.   Organ upravljanja Komisiji za namene spremljanja za vsak operativni program in po prednostnih oseh do 31. januarja, 30. aprila, 31. julija in 31. oktobra v elektronski obliki pošlje:

a)

upravičene skupne in javne stroške dejavnosti ter število dejavnosti, izbranih za podporo;

b)

upravičene skupne in javne stroške pogodb ali drugih pravnih obveznosti, ki jih prevzamejo upravičenci pri izvajanju dejavnosti, izbranih za podporo;

c)

skupne upravičene izdatke, ki jih upravičenci predložijo organu upravljanja.

Pošiljanje finančnih podatkov

1.   Organ upravljanja Komisiji za namene spremljanja za vsak operativni program in po prednostnih oseh do 31. januarja 31. julija v elektronski obliki pošlje:

a)

upravičene skupne in javne stroške dejavnosti ter število dejavnosti, izbranih za podporo;

b)

upravičene skupne in javne stroške pogodb ali drugih pravnih obveznosti, ki jih prevzamejo upravičenci;

c)

skupne upravičene izdatke, ki jih upravičenci predložijo organu upravljanja.

Obrazložitev

Odbor želi poenostaviti posredovanje finančnih podatkov z zmanjšanjem pogostosti te zahteve s štirikrat na dvakrat letno. Enako velja za posredovanje podatkov o izbranih dejavnostih: to naj bi veljalo le za skupne upravičene stroške, upravičene javne stroške, pogodbe in druge pravne obveznosti med organi upravljanja in upravičenci.

Predlog spremembe 53

Člen 105

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Obveščanje in objavljanje

1.   Države članice in organi upravljanja so pristojni za:

(a)

vzpostavitev enotne spletne strani ali enotnega spletnega portala z informacijami o vseh operativnih programih v zadevni državi članici in dostopom do njih;

(b)

obveščanje morebitnih upravičencev o možnostih financiranja v okviru operativnih programov;

(c)

obveščanje državljanov Unije o vlogi in dosežkih kohezijske politike in skladov z ukrepi obveščanja in komuniciranja o rezultatih in vplivu pogodb o partnerstvu, operativnih programov in dejavnosti.

2.   Države članice za zagotovitev preglednosti pri podpori skladov vodijo seznam dejavnosti po operativnih programih in skladih v formatu CVS ali XML, dostopen na enotni spletni strani ali enotnem spletnem portalu, kjer sta na voljo seznam in povzetek vseh operativnih programov v navedeni državi članici.

Seznam dejavnosti se posodobi najmanj vsake tri mesece.

Minimalne informacije, ki se navedejo v seznamu dejavnosti, so navedene v Prilogi V.

Obveščanje in objavljanje

1.   Države članice in organi upravljanja so pristojni za:

(a)

vzpostavitev enotne spletne strani ali enotnega spletnega portala z informacijami o vseh operativnih programih v zadevni državi članici in dostopom do njih;

(b)

obveščanje morebitnih upravičencev o možnostih financiranja v okviru operativnih programov;

(c)

obveščanje državljanov Unije o vlogi in dosežkih kohezijske politike in skladov z ukrepi obveščanja in komuniciranja o rezultatih in vplivu pogodb o partnerstvu, operativnih programov in dejavnosti.

2.   

.   Države članice za zagotovitev preglednosti pri podpori skladov vodijo seznam dejavnosti po operativnih programih in skladih v formatu CVS ali XML, dostopen na enotni spletni strani ali enotnem spletnem portalu, kjer sta na voljo seznam in povzetek vseh operativnih programov v navedeni državi članici.

Seznam dejavnosti se posodobi najmanj .

Minimalne informacije, ki se navedejo v seznamu dejavnosti, so navedene v Prilogi V.

Obrazložitev

Uredbe bi morale omogočiti skupne ukrepe ozaveščanja Evropske komisije in Odbora regij, s katerimi bi pomagali regionalnim in lokalnim oblastem pojasniti, kako deluje kohezijska politika: pred izvajanjem, med izvajanjem in po njem. OR bi moral imeti možnost, da podpre prizadevanja regionalnih in lokalnih oblasti kot prejemnic kohezijskih sredstev, ki morajo pokazati konkretne rezultate. OR bi moral imeti tudi možnost, da državljanom pojasni, kako so bila sredstva iz strukturnih skladov porabljena in kakšna je bila pri tem vloga Evropske unije.

Odbor želi tudi poenostaviti postopke obveščanja in razkrivanja informacij, zato se zdi posodabljanje seznama dejavnosti dvakrat na leto dovolj.

Predlog spremembe 54

Člen 110(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Določitev stopenj sofinanciranja

3.   Stopnja sofinanciranja na ravni vsake prednostne osi operativnega programa pri cilju naložbe za rast in delovna mesta ne presega:

(a)

85 % za Kohezijski sklad;

(b)

85 % za manj razvite regije držav članic, katerih povprečni BDP na prebivalca za obdobje 2007–2009 je bil nižji od 85 % povprečja EU-27 v istem obdobju, in za najbolj oddaljene regije;

(c)

80 % za manj razvite regije držav članic, razen tistih iz točke (b), upravičene do prehodne ureditve v okviru Kohezijskega sklada na dan 1. januarja 2014;

(d)

75 % za manj razvite regije držav članic, razen tistih iz točk (b) in (c), in za vse regije, katerih BDP na prebivalca za obdobje 2007–2013 je bil nižji od 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, toda katerih BDP na prebivalca presega 75 % povprečnega BDP EU-27;

(e)

60 % za regije v prehodu, razen tistih iz točke (d);

(f)

50 % za bolj razvite regije, razen tistih iz točke (d).

Stopnja sofinanciranja na ravni vsake prednostne osi operativnih programov v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje ne presega 75 %.

Določitev stopenj sofinanciranja

3.   Stopnja sofinanciranja na ravni vsake prednostne osi operativnega programa pri cilju naložbe za rast in delovna mesta ne presega:

(a)

85 % za Kohezijski sklad;

(b)

85 % za manj razvite regije držav članic, katerih povprečni BDP na prebivalca za obdobje 2007–2009 je bil nižji od 85 % povprečja EU-27 v istem obdobju, in za najbolj oddaljene regije;

(c)

80 % za manj razvite regije držav članic, razen tistih iz točke (b), upravičene do prehodne ureditve v okviru Kohezijskega sklada na dan 1. januarja 2014;

(d)

75 % za manj razvite regije držav članic, razen tistih iz točk (b) in (c), in za vse regije, katerih BDP na prebivalca za obdobje 2007–2013 je bil nižji od 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, toda katerih BDP na prebivalca presega 75 % povprečnega BDP EU-27;

(e)

60 % za regije v prehodu, razen tistih iz točke (d);

(f)

50 % za bolj razvite regije, razen tistih iz točke (d).

Stopnja sofinanciranja operativnih programov v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje ne presega 5 %.

Obrazložitev

Predlagana stopnja sofinanciranja 75 % za operativne programe v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja je nižja od stopnje sofinanciranja za manj razvite regije v okviru cilja naložbe za rast in delovna mesta. Zaradi te nižje stopnje sofinanciranja so programi evropskega teritorialnega sodelovanja neprivlačni za te manj razvite regije. Odbor regij se zato ne strinja z nižjim, 75-odstotnim deležem sofinanciranja programov evropskega teritorialnega sodelovanja. Odbor regij meni, da je tako razlikovanje neutemeljeno, in poziva k uskladitvi stopnje sofinanciranja za oba cilja na 85 %. Za ohranitev kakovosti sodelovanja je treba ohraniti zdajšnje določbe iz člena 53(3) in (4) Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (splošne uredbe):

„3.   Za operativne programe v okviru cilja ‚evropsko teritorialno sodelovanje‘, pri katerih vsaj en udeleženec spada med države članice, katerih povprečni bruto domači proizvod na prebivalca (BDP) za obdobje 2001–2003 ni presegal 85 % povprečja EU-25 v istem obdobju, prispevek iz ESRR ne sme biti višji od 85 % upravičenih izdatkov. Za vse druge operativne programe prispevek iz ESRR ne sme biti višji od 75 % upravičenih izdatkov, ki jih sofinancira ESRR.

4.   Za prispevek iz skladov na ravni prednostne osi ne veljajo zgornje meje, določene v odstavku 3 in Prilogi III. Vendar so določene, da se zagotovi spoštovanje največjega zneska prispevka iz skladov in največje stopnje prispevka na sklad, določena na ravni operativnega programa.“

Odbor regij poleg tega meni, da je neprimerno, da bi se najvišja stopnja sofinanciranja določila na ravni vsake prednostne osi. Taka določba ne omogoča različnih stopenj sofinanciranja v okviru posameznih prioritetnih osi, da bi prejemnike spodbudili k izpolnjevanju nekaterih strateških prednostnih nalog.

Predlog spremembe 55

Člen 111(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Prilagoditev stopenj sofinanciranja

(4)   pokritost območij, ki so hudo in stalno prizadeta zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer:

(a)

otoške države članice, upravičene v okviru Kohezijskega sklada, in drugi otoki, razen če na njih leži glavno mesto države članice ali imajo trdno povezavo s celino;

(b)

gorska območja, kakor so opredeljena v nacionalni zakonodaji države članice;

(c)

redko (manj kot 50 prebivalcev na kvadratni kilometer) in zelo redko (manj kot 8 prebivalcev na kvadratni kilometer) poseljena območja.

Prilagoditev stopenj sofinanciranja

(4)   pokritost območij, ki so hudo in stalno prizadeta zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer:

(a)

otoške države članice, upravičene v okviru Kohezijskega sklada, in drugi otoki, razen če na njih leži glavno mesto države članice ali imajo trdno povezavo s celino;

(b)

gorska območja, kakor so opredeljena v nacionalni zakonodaji države članice;

(c)

redko (manj kot 50 prebivalcev na kvadratni kilometer) in zelo redko (manj kot 8 prebivalcev na kvadratni kilometer) poseljena območja;

Predlog spremembe 56

Člen 112(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Odgovornosti držav članic

2.   Države članice preprečujejo, ugotavljajo in odpravljajo nepravilnosti ter izterjajo neupravičeno plačane zneske skupaj z zamudnimi obrestmi. O teh nepravilnostih obvestijo Komisijo, ki jo tudi redno obveščajo o poteku zadevnih upravnih in pravnih postopkov.

Odgovornosti držav članic

2.   Države članice preprečujejo, ugotavljajo in odpravljajo nepravilnosti ter izterjajo neupravičeno plačane zneske skupaj z zamudnimi obrestmi. O teh nepravilnostih obvestijo Komisijo, ki jo tudi redno obveščajo o poteku zadevnih upravnih in pravnih postopkov.

Obrazložitev

Sprejme se natančnejša formulacija besedila Komisije, ne pa omejitev uporabe sistemov elektronske izmenjave podatkov samo na javne upravičence.

Predlog spremembe 57

Člen 113

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Imenovanje organov

 

   […]

5.   Pri cilju naložbe za rast in delovna mesta so lahko ob upoštevanju načela ločevanja nalog organ upravljanja, organ za potrjevanje in, če je ustrezno, revizijski organ del istega javnega organa ali telesa. Vendar pri operativnih programih, pri katerih skupni znesek podpore iz skladov presega 250 000 000 EUR, revizijski organ ne sme biti del istega javnega organa ali telesa kot organ upravljanja.

[…]

7.   Država članica ali organ upravljanja lahko zaupata upravljanje dela operativnega programa posredniškemu organu na podlagi pisnega sporazuma med posredniškim organom in državo članico ali organom upravljanja (v nadaljnjem besedilu: globalna nepovratna sredstva). Posredniški organ zagotovi jamstva o svoji plačilni sposobnosti in pristojnosti na zadevnem področju ter za upravno in finančno poslovodenje.

Imenovanje organov

 

   […]

5.   Pri cilju naložbe za rast in delovna mesta so lahko ob upoštevanju načela ločevanja nalog organ upravljanja, organ za potrjevanje in, če je ustrezno, revizijski organ del istega javnega organa ali telesa.

[…]

7.   Država članica ali organ upravljanja lahko zaupata upravljanje dela operativnega programa posredniškemu organu na podlagi pisnega sporazuma med posredniškim organom in državo članico ali organom upravljanja (v nadaljnjem besedilu: globalna nepovratna sredstva). Posredniški organ zagotovi jamstva o svoji plačilni sposobnosti in pristojnosti na zadevnem področju ter za upravno in finančno poslovodenje.

Obrazložitev

OR meni, da bi bilo tudi pri programih, kjer znesek presega 250 milijonov EUR, bolje obdržati trenutno ureditev, v skladu s katero je lahko revizijski organ del istega javnega organa ali telesa kot organ upravljanja.

OR tudi meni, da določba o zahtevanih jamstvih ne sme veljati za posredniške organe, ki jih ureja javno pravo.

Predlog spremembe 58

Člen 114(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Naloge organa upravljanja

2.   Kar zadeva upravljanje operativnega programa, organ upravljanja:

(a)

podpira delo odbora za spremljanje in mu zagotavlja informacije, ki jih odbor zahteva za izvajanje svojih nalog, zlasti podatke o napredku operativnega programa pri doseganju ciljev, finančne podatke in podatke v zvezi s kazalniki in mejniki;

(b)

pripravi letna in končno poročilo o izvajanju ter jih potem, ko jih potrdi odbor za spremljanje, predloži Komisiji;

(c)

posredniškim organom in upravičencem da na voljo informacije, pomembne za izvajanje njihovih nalog in izvajanje dejavnosti;

(d)

vzpostavi sistem za računalniško beleženje in shranjevanje podatkov o posameznih dejavnostih, potrebnih za spremljanje, ocenjevanje, finančno poslovodenje, preverjanje in revizijo, vključno s podatki o posameznih udeležencih v dejavnostih, če je primerno;

(e)

zagotavlja, da se podatki iz točke (d) zberejo, vnesejo in shranijo v sistem ter da se podatki o kazalnikih razčlenijo po spolu, če se to zahteva v Prilogi I Uredbe o ESS.

Naloge organa upravljanja

2.   Kar zadeva upravljanje operativnega programa, organ upravljanja:

(a)

podpira delo odbora za spremljanje in mu zagotavlja informacije, ki jih odbor zahteva za izvajanje svojih nalog, zlasti podatke o napredku operativnega programa pri doseganju ciljev, finančne podatke in podatke v zvezi s kazalniki in mejniki;

(b)

pripravi letna in končno poročilo o izvajanju ter jih potem, ko jih potrdi odbor za spremljanje, predloži Komisiji;

(c)

posredniškim organom in upravičencem da na voljo informacije, pomembne za izvajanje njihovih nalog in izvajanje dejavnosti;

(d)

vzpostavi sistem za računalniško beleženje in shranjevanje podatkov o posameznih dejavnostih, potrebnih za spremljanje, ocenjevanje, finančno poslovodenje, preverjanje in revizijo;

(e)

zagotavlja, da se podatki iz točke (d) zberejo, vnesejo in shranijo v sistem ter da se podatki o kazalnikih razčlenijo po spolu, če se to zahteva v Prilogi I Uredbe o ESS.

Obrazložitev

Pomembno je ohraniti podatke o posameznih dejavnostih, ki bi lahko bili iz različnih razlogov koristni, npr. v primeru spora itd.

Predlog spremembe 59

Člen 117

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Akreditacija in odvzem akreditacije organa upravljanja in organa za potrjevanje

1.   Akreditacijski organ sprejme uradni sklep o akreditaciji navedenih organov upravljanja in organov za potrjevanje, ki izpolnjujejo akreditacijska merila, ki jih je Komisija v skladu s členom 142 uvedla z delegiranimi akti.

2.   Uradni sklep iz odstavka 1 temelji na poročilu in mnenju neodvisnega revizijskega organa, ki oceni sistem upravljanja in nadzora, vključno z vlogo posredniških organov v njem ter njegovo upoštevanje členov 62, 63, 114 in 115. Akreditacijski organ upošteva, ali so sistemi upravljanja in nadzora za operativni program podobni sistemom, ki so se uporabljali v predhodnem programskem obdobju, in tudi vse dokaze o njihovem učinkovitem delovanju.

3.   Država članica v šestih mesecih od sprejetja sklepa o sprejetju operativnega programa Komisiji predloži uradni sklep iz odstavka 1.

4.   Kadar skupni znesek podpore za operativni program iz skladov presega 250 000 000 EUR, lahko Komisija v dveh mesecih po prejemu uradnega sklepa iz odstavka 1 zahteva poročilo in mnenje neodvisnega revizijskega organa ter opis sistema upravljanja in nadzora.

Komisija lahko v dveh mesecih po prejemu teh dokumentov predloži pripombe.

Komisija pri odločanju o tem, ali zahtevati navedene dokumente, upošteva, ali so sistemi upravljanja in nadzora za operativni program podobni sistemom, ki so se uporabljali v predhodnem programskem obdobju, ali organ upravljanja izvaja tudi naloge organa za potrjevanje in tudi vse dokaze o njihovem učinkovitem delovanju.

   

   

   

   

Obrazložitev

Predlagana akreditacija organov upravljanja in nadzora se zavrača. Izvajanje kohezijske politike s strani držav članic je v skladu z načelom subsidiarnosti v EU. Akreditacija državnih organov s strani drugih državnih organov v nekaterih državah članicah nima osnove in posega v organizacijsko suverenost držav članic.

Predlog spremembe 60

Člen 118 – nov odstavek 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Sodelovanje z revizijskimi organi

Sodelovanje z revizijskimi organi

   

Obrazložitev

Odbor regij predlaga, da se zaradi poenostavitve pri sorazmernosti nadzora ponovno uvede prejšnji člen 74(1) iz programskega obdobja 2007–2013.

Predlog spremembe 61

Člen 121(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zahtevki za plačilo

1.   Zahtevki za plačilo za vsako prednostno os vključujejo:

(a)

skupni znesek upravičenih izdatkov, ki so jih plačali upravičenci pri izvajanju dejavnosti, kakor je vnesen v izkaze organa za potrjevanje;

(b)

skupni znesek javne podpore, ki je nastal pri izvajanju dejavnosti in kakor je vnesen v izkaze organa za potrjevanje;

(c)

ustrezno upravičeno javno podporo, ki je bila izplačana upravičencu in kakor je vnesena v izkaze organa za potrjevanje.

Zahtevki za plačilo

1.   Zahtevki za plačilo za vsako prednostno os vključujejo:

(a)

skupni znesek upravičenih izdatkov, ki so jih plačali upravičenci pri izvajanju dejavnosti, kakor je vnesen v izkaze organa za potrjevanje;

(b)

skupni znesek javne podpore, ki je nastal pri izvajanju dejavnosti in kakor je vnesen v izkaze organa za potrjevanje;

Obrazložitev

Odbor meni, da podatki o javni podpori, izplačani upravičencu, ne smejo biti vključeni v zahtevke za plačilo, poslane Komisiji. Odbor zato predlaga poenostavitev teh podatkov.

Predlog spremembe 62

Člen 124(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Plačilo vnaprejšnjega financiranja

1.   Začetno vnaprejšnje financiranje se plača v obrokih:

(a)

leta 2014: 2 % zneska podpore iz skladov za celotno programsko obdobje za operativni program;

(b)

leta 2015: 1 % zneska podpore iz skladov za celotno programsko obdobje za operativni program;

(c)

leta 2016: 1 % zneska podpore iz skladov za celotno programsko obdobje za operativni program.

Če je operativni program sprejet leta 2015 ali pozneje, se prvi obroki plačajo v letu sprejetja.

Plačilo vnaprejšnjega financiranja

1.   Začetno vnaprejšnje financiranje se plača v obrokih:

(a)

leta 2014: 2 % zneska podpore iz skladov za celotno programsko obdobje za operativni program;

(b)

leta 2015: % zneska podpore iz skladov za celotno programsko obdobje za operativni program;

(c)

leta 2016:  % zneska podpore iz skladov za celotno programsko obdobje za operativni program.

Če je operativni program sprejet leta 2015 ali pozneje, se prvi obroki plačajo v letu sprejetja.

Obrazložitev

Odbor pozdravlja predlog, po katerem mora organ upravljanja izvesti plačilo upravičencem, preden od Komisije zahteva povračilo; vendar ta določba zahteva večjo prožnost sistema predujmov, da bi imeli organi upravljanja na voljo zadostna sredstva, da lahko izpolnjujejo zahteve upravičencev. Odbor v zvezi s tem poziva k povečanju količine sredstev, ki jih predlaga Komisija. To bi lahko zmanjšalo težave, s katerimi se soočajo nekatere države članice med krizo glede njihovega nacionalnega deleža.

Predlog spremembe 63

Člen 128(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vsebina letnih računovodskih izkazov

1.   Potrjeni letni računovodski izkazi za vsak operativni program zajemajo obračunsko leto in na ravni vsake prednostne osi vključujejo:

(a)

skupni znesek upravičenih izdatkov, vnesenih v računovodske izkaze organa za potrjevanje, kot so jih plačali upravičenci pri izvajanju dejavnosti, ustrezno upravičeno javno podporo, ki je bila izplačana, in skupni znesek javne podpore, ki je nastal pri izvajanju dejavnosti;

(b)

preklicane in izterjane zneske med obračunskim letom, zneske, ki jih je treba izterjati na koncu obračunskega leta, izterljive zneske iz člena 61 in neizterljive zneske;

(c)

za vsako prednostno os seznam dejavnosti, zaključenih med obračunskim letom, ki sta jih podpirala ESRR in Kohezijski sklad;

(d)

za vsako prednostno os uskladitev izdatkov iz točke (a) in izdatkov, prijavljenih v istem obračunskem letu v zahtevkih za plačilo, skupaj z obrazložitvijo kakršnih koli razlik.

Vsebina letnih računovodskih izkazov

1.    Potrjeni letni računovodski izkazi za vsak operativni program zajemajo obračunsko leto in na ravni vsake prednostne osi vključujejo:

(a)

skupni znesek upravičenih izdatkov, vnesenih v računovodske izkaze organa za potrjevanje, kot so jih plačali upravičenci pri izvajanju dejavnosti, ustrezno upravičeno javno podporo, ki je bila izplačana, in skupni znesek javne podpore, ki je nastal pri izvajanju dejavnosti;

(b)

preklicane in izterjane zneske med obračunskim letom, zneske, ki jih je treba izterjati na koncu obračunskega leta, izterljive zneske iz člena 61 in neizterljive zneske;

(c)

za vsako prednostno os seznam dejavnosti, zaključenih med obračunskim letom, ki sta jih podpirala ESRR in Kohezijski sklad;

(d)

za vsako prednostno os uskladitev izdatkov iz točke (a) in izdatkov, prijavljenih v istem obračunskem letu v zahtevkih za plačilo, skupaj z obrazložitvijo kakršnih koli razlik.

Obrazložitev

Koristno bi bilo, da bi tako kot v trenutnem programskem obdobju letni obračun ostal možnost, za katero se lahko odloči organ za potrjevanje. Časovni okvir, določen v členu 75, je zahteven, ker je prekratek.

Predlog spremembe 64

Člen 134

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Začasna ustavitev plačil

1.   Komisija lahko na ravni prednostnih osi ali operativnih programov začasno zaustavi vsa vmesna plačila ali njihov del, če:

(a)

obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora operativnega programa, za katerega niso bili sprejeti popravni ukrepi;

(b)

so izdatki iz izkaza o izdatkih povezani z nepravilnostjo, ki ima resne finančne posledice in ni bila odpravljena;

(c)

država članica ni sprejela potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja, ki povzroča prekinitev iz člena 74;

(d)

obstaja resna pomanjkljivost v kakovosti in zanesljivosti sistema spremljanja ali v podatkih o skupnih in posebnih kazalnikih;

(e)

država članica ni sprejela ukrepov iz operativnega programa v zvezi z izpolnjevanjem predhodnih pogojenosti;

(f)

obstajajo dokazi, pridobljeni pri pregledu uspešnosti, o tem, da prednostna os ni dosegla mejnikov iz okvira uspešnosti;

(g)

država članica v skladu s členom 20(5) ne odgovori ali ne odgovori zadovoljivo;

(h)

pride do primerov iz člena 21(6)(a) do (e).

2.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi začasno ustavitev celote ali dela vmesnih izplačil po tem, ko državi članici ponudi možnost, da predloži svoje pripombe.

3.   Komisija prekliče začasno ustavitev celote ali dela vmesnih plačil, ko država članica sprejme ustrezne ukrepe, ki dovoljujejo preklic začasne ustavitve.

Začasna ustavitev plačil

1.   Komisija lahko na ravni prednostnih osi ali operativnih programov začasno zaustavi vsa vmesna plačila ali njihov del, če:

(a)

obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora operativnega programa, za katerega niso bili sprejeti popravni ukrepi;

(b)

so izdatki iz izkaza o izdatkih povezani z nepravilnostjo, ki ima resne finančne posledice in ni bila odpravljena;

(c)

država članica ni sprejela potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja, ki povzroča prekinitev iz člena 74;

(d)

obstaja resna pomanjkljivost v kakovosti in zanesljivosti sistema spremljanja;

   

   

Obrazložitev

Odbor regij meni, da je načelo prekinitve vseh ali dela vmesnih plačil, ki jih izvede Komisija, upravičljivo samo v primerih hudih kršitev sistema upravljanja in nadzora.

Predlog spremembe 65

Člen 140(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Sorazmerni nadzor operativnih programov

1.   Dejavnosti, pri katerih skupni upravičeni izdatki ne presegajo 100 000 EUR, niso predmet več kot ene revizije revizijskega organa ali Komisije pred zaključkom vseh zadevnih izdatkov iz člena 131. Druge dejavnosti niso predmet več kot ene revizije revizijskega organa ali Komisije v obračunskem letu pred zaključkom vseh zadevnih izdatkov iz člena 131. Te določbe ne posegajo v odstavek 4.

Sorazmerni nadzor operativnih programov

1.   Dejavnosti, pri katerih skupni upravičeni izdatki ne presegajo EUR, niso predmet več kot ene revizije pred zaključkom vseh zadevnih izdatkov iz člena 131. Druge dejavnosti niso predmet več kot ene revizije v obračunskem letu pred zaključkom vseh zadevnih izdatkov iz člena 131. Te določbe ne posegajo v odstavek 4.

Obrazložitev

Da bi pri nadzoru operativnih programov zagotovili dejansko sorazmernost, Odbor predlaga, da se za ukrepe, pri katerih skupni upravičeni izdatki ne presegajo 250 000 EUR, ne opravi več kot en revizijski pregled.

Predlog spremembe 66

PRILOGA IV

Predhodne pogojenosti

Tematske predhodne pogojenosti, točke 1, 2, 3, 6, 7, 8, 9, 10, 11

Tematski cilji

Predhodna pogojenost

Merila za izpolnitev

1.

Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij (cilj raziskave in razvoj)

(iz člena 9(1))

1.1.

Raziskave in inovacije: obstoj nacionaln ali regionaln za raziskave in inovacije za pametno specializacijo v skladu z nacionalnim programom reform, da bi se izkoristili zasebni izdatki za raziskave in inovacije, pri čemer ima ta program lastnosti uspešnih nacionalnih ali regionalnih sistemov za raziskave in inovacije (3).

Oblikovan je nacionaln ali regionaln za raziskave in inovacije za pametno specializacijo, ki:

temelji na analizi prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in tveganj (analizi SWOT), da se viri usmerijo v omejen sklop prednostnih nalog v zvezi z raziskavami in inovacijami;

navaja ukrepe za spodbujanje zasebnih naložb v raziskave in tehnološki razvoj;

vključuje sistem spremljanja in pregledovanja.

Država članica je sprejela okvir, v katerem so navedena razpoložljiva proračunska sredstva za raziskave in razvoj.

2.

Povečanje dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti (cilj širokopasovne povezave)

(iz člena 9(2))

2.1.

Digitalna rast: obstoj posebnega poglavja za digitalno rast v nacionalni ali regionalni inovacij za pametno specializacijo, da se spodbudi povpraševanje po cenovno sprejemljivih, visokokakovostnih in interoperabilnih zasebnih in javnih storitvah (vključno s čezmejnimi pobudami), ki jih omogočajo IKT, ter da bi državljani, vključno z ranljivimi skupinami, podjetja in javne uprave te storitve uporabljali v večjem obsegu.

Poglavje o digitalni rasti v nacionalni ali regionalni inovacij za pametno specializacijo vsebuje:

pripravo proračuna in razvrstitev prednosti pri ukrepih z uporabo analize SWOT, izvedene v skladu s kazalnikom napredka digitalne evropske agende (4);

izvedeno analizo za uravnoteženje podpore povpraševanju po informacijskih in komunikacijskih tehnologijah (IKT) in ponudbi teh tehnologij;

oceno potreb po obsežnejši krepitvi zmogljivosti IKT.

2.2.

Infrastruktura za dostopovna omrežja naslednje generacije: obstoj nacionalnih načrtov za dostopovna omrežja naslednje generacije, v katerih so upoštevani regionalni ukrepi, da bi se dosegli cilji EU glede visokohitrostnega internetnega dostopa (5) v skladu s pravili EU o konkurenci in državni pomoči, ter da bi se zagotovile dostopne storitve za ranljive skupine.

Oblikovan je nacionalni načrt za dostopovna omrežja naslednje generacije, ki zajema:

načrt za naložbe v infrastrukturo na podlagi združevanja povpraševanja ter kartiranje infrastrukture in storitev z rednimi posodobitvami;

modele trajnostnih naložb, s katerimi se krepi konkurenca ter zagotavlja dostop do odprtih, cenovno sprejemljivih in kakovostnih infrastrukture in storitev, ki bodo primerne tudi v prihodnosti;

ukrepe za spodbujanje zasebnih naložb.

3.

Povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij (MSP);

(iz člena 9(3))