ISSN 1977-1045

doi:10.3000/19771045.C_2012.072.slv

Uradni list

Evropske unije

C 72

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 55
10. marec 2012


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

I   Resolucije, priporočila in mnenja

 

PRIPOROČILA

 

Evropski odbor za sistemska tveganja

2012/C 072/01

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 22. decembra 2011 o financiranju kreditnih institucij v ameriških dolarjih (ESRB/2011/2)

1

 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2012/C 072/02

Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )

22

2012/C 072/03

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6369 – HBO/Ziggo/HBO Nederland) ( 2 )

24

2012/C 072/04

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6216 – IHC/DEME/OceanflORE JV) ( 2 )

24

 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2012/C 072/05

Menjalni tečaji eura

25

2012/C 072/06

Sklep Komisije z dne 9. marca 2012 o imenovanju treh novih članov Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo

26

2012/C 072/07

Sporočilo Komisije – Smernice za odbitke od kvot na podlagi člena 105(1), (2) in (5) Uredbe (ES) št. 1224/2009

27

 

INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

2012/C 072/08

Seznam organov, ki so pooblaščeni za izdajo izvoznih dovoljenj za predmete kulturne dediščine, objavljen v skladu s členom 3(2) Uredbe Sveta (ES) št. 116/2009

29

2012/C 072/09

Podatki Švedske v zvezi z izvajanjem Direktive 2010/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta

43

2012/C 072/10

Posodobitev referenčnih zneskov za prehod zunanjih meja iz člena 5(3) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL C 247, 13.10.2006, str. 19; UL C 153, 6.7.2007, str. 22; UL C 182, 4.8.2007, str. 18; UL C 57, 1.3.2008, str. 38; UL C 134, 31.5.2008, str. 19; UL C 37, 14.2.2009, str. 8; UL C 35, 12.2.2010, str. 7; UL C 304, 10.11.2010, str. 5; UL C 24, 26.1.2011, str. 6; UL C 157, 27.5.2011, str. 8; UL C 203, 9.7.2011, str. 16; UL C 11, 13.1.2012, str. 13)

44

 

V   Objave

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

 

Evropska komisija

2012/C 072/11

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6521 – Talanx International/Meiji Yasuda Life Insurance/Warta) ( 2 )

45

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP, razen kar zadeva proizvode iz Priloge I k Pogodbi

 

(2)   Besedilo velja za EGP

SL

 


I Resolucije, priporočila in mnenja

PRIPOROČILA

Evropski odbor za sistemska tveganja

10.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 72/1


PRIPOROČILO EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA

z dne 22. decembra 2011

o financiranju kreditnih institucij v ameriških dolarjih

(ESRB/2011/2)

2012/C 72/01

SPLOŠNI ODBOR EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA JE –

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (1) ter zlasti člena 3(2)(b), (d) in (f) in členov 16 do 18 Uredbe,

ob upoštevanju Sklepa ESRB/2011/1 Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 20. januarja 2011 o sprejetju Poslovnika Evropskega odbora za sistemska tveganja (2) ter zlasti člena 15(3)(e) in členov 18 do 20 Sklepa,

ob upoštevanju stališč zadevnih zainteresiranih strani iz zasebnega sektorja,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Ameriški dolar je pomembna valuta za financiranje kreditnih institucij iz Unije, ki pridobijo večino financiranja v ameriških dolarjih na medbančnih trgih.

(2)

Med sredstvi in obveznostmi kreditnih institucij iz Unije v ameriških dolarjih obstaja veliko zapadlostno neskladje, in sicer se za financiranje dolgoročnejših dejavnosti in sredstev uporabljajo kratkoročni viri z medbančnih trgov; poleg tega so nekatere nasprotne stranke volatilne. Kombinacija zapadlostnega neskladja in volatilnih vlagateljev je ključna vrsta ranljivosti.

(3)

Na trgih financiranja v ameriških dolarjih so od junija 2011 prisotni stalni pritiski, ki sledijo velikim pritiskom v letu 2008, zaradi katerih so centralne banke uvedle linije za valutne zamenjave, s katerimi so zagotovile dostop do ameriških dolarjev. Ti pritiski povzročajo ključna neposredna potencialna sistemska tveganja: zlasti kratkoročno za likvidnost bank ter srednjeročno za realno gospodarstvo, če kreditne institucije iz Unije zmanjšajo obseg dajanja posojil v ameriških dolarjih, in za solventnost teh kreditnih institucij, če se razdolževanje izpelje po zelo nizkih cenah.

(4)

Kreditne institucije, centralne banke in nadzorni organi so v zadnjih letih izvedli ukrepe za zmanjšanje splošnega tveganja financiranja in likvidnostnega tveganja; nekateri od teh ukrepov so prispevali k temu, da se je pri kreditnih institucijah iz Unije izboljšalo stanje financiranja in likvidnosti v ameriških dolarjih. Da pa bi preprečili ponovitev napetosti na trgih financiranja v ameriških dolarjih, je potreben bolj strukturiran pristop.

(5)

Mikrobonitetna orodja bi bilo treba okrepiti z makrobonitetnim namenom izognitve stopnjam napetosti pri financiranju kreditnih institucij iz Unije v ameriških dolarjih, do katerih je prišlo ob nedavnih finančnih krizah.

(6)

Manjkajoči podatki na ravni Unije omejujejo možnost, da bi analizirali možen vpliv tveganj financiranja v ameriških dolarjih; zato je treba izboljšati kakovost podatkov.

(7)

Pozorno spremljanje na ravni bančnega sektorja in posameznih podjetij bi pristojnim organom pomagalo, da bi bolje razumeli gibanje tveganja financiranja in likvidnostnega tveganja v ameriških dolarjih; pomagalo bi jim tudi pri spodbujanju bank, da izvedejo potrebne predhodne ukrepe, s katerimi bi omejile čezmerne izpostavljenosti in odpravile pomanjkljivosti pri upravljanju s tveganji. Priporočeni ukrepi na teh področjih so skladni s priporočilom F Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 21. septembra 2011 o dajanju posojil v tujih valutah (3).

(8)

Eden od instrumentov za zmanjšanje tveganj financiranja v ameriških dolarjih so načrti financiranja v izrednih razmerah, s katerimi bi se ob izrednih razmerah izognili zaostrovanju težav s financiranjem. Toda načrti za izredne razmere bi lahko povzročili nove sistemske težave, če bi v skladu z njimi kreditne institucije hkrati ravnale na podoben način.

(9)

Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) bo preveril napredek pri izvajanju tega priporočila v drugi polovici leta 2012.

(10)

(V Prilogi k temu priporočilu so analizirana znatna sistemska tveganja za finančno stabilnost v Uniji, ki izhajajo iz financiranja kreditnih institucij iz Unije v ameriških dolarjih.

(11)

To priporočilo ne posega v pooblastila centralnih bank v Uniji v zvezi z denarno politiko in naloge, zaupane ESRB.

(12)

Priporočila ESRB se objavijo potem, ko je bil o tej nameri splošnega odbora obveščen Svet in je ta imel možnost, da se odzove –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

ODDELEK 1

PRIPOROČILI

Priporočilo A –   spremljanje financiranja in likvidnosti v ameriških dolarjih

Nacionalnim nadzornim organom se priporoča:

1.

da v okviru spremljanja splošnega stanja financiranja in likvidnosti kreditnih institucij pozorno spremljajo tveganje financiranja in likvidnostno tveganje v ameriških dolarjih, ki ju prevzemajo kreditne institucije. Nacionalni nadzorni organi bi morali spremljati zlasti:

(a)

zapadlostna neskladja v ameriških dolarjih;

(b)

koncentracijo financiranja po vrstah nasprotnih strank, s poudarkom na nasprotnih strankah za kratkoročno financiranje;

(c)

uporabo dolarskih valutnih zamenjav (vključno z valutnimi obrestnimi zamenjavami);

(d)

izpostavljenosti znotraj skupine;

2.

da preučijo možnost, da pred tem, ko bi izpostavljenost tveganju financiranja in likvidnostnemu tveganju v ameriških dolarjih dosegla čezmerno raven:

(a)

spodbudijo kreditne institucije k ukrepanju za ustrezno upravljanje s tveganji, ki izhajajo iz zapadlostnih neskladij v ameriških dolarjih;

(b)

omejijo izpostavljenosti, pri čemer pa se morajo izogniti neurejenemu reševanju obstoječih struktur financiranja.

Priporočilo B –   načrti financiranja v izrednih razmerah

Nacionalnim nadzornim organom se priporoča:

1.

da zagotovijo, da bodo kreditne institucije v svojih načrtih financiranja v izrednih razmerah predvidele upravljavske ukrepe, ki bi jih uporabile ob pretresih na področju financiranja v ameriških dolarjih, in da te kreditne institucije preučijo izvedljivost teh ukrepov, če bi jih hkrati poskusila izvesti več kot ena kreditna institucija. Načrti financiranja v izrednih razmerah bi morali predvideti najmanj vire financiranja v izrednih razmerah, ki bi bili na voljo v primeru zmanjšanja ponudbe pri različnih razredih nasprotnih strank;

2.

da ocenijo izvedljivost teh upravljavskih ukrepov v načrtih financiranja v izrednih razmerah na ravni bančnega sektorja. Nacionalnim nadzornim organom se priporoča, da v primeru, če ocenijo, da bi ob hkratnem ukrepanju kreditnih institucij verjetno nastala potencialna sistemska tveganja, preučijo možnost sprejetja ukrepov za zmanjšanje teh tveganj in vpliva ukrepov kreditnih institucij na stabilnost bančnega sektorja v Uniji.

ODDELEK 2

IZVAJANJE

1.   Razlaga

1.

V tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kakor je opredeljena v členu 4(1) Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (4);

(b)

„kreditna institucija iz Unije“ pomeni kreditno institucijo, ki je pridobila dovoljenje v državi članici v skladu z Direktivo 2006/48/ES;

(c)

„nacionalni nadzorni organ“ pomeni pristojne ali nadzorne organe, kakor so opredeljeni v členu 1(3)(f) Uredbe (EU) št. 1092/2010;

(d)

„financiranje v ameriških dolarjih“ pomeni zbiranje sredstev prek obveznosti v ameriških dolarjih.

2.

Priloga je sestavni del tega priporočila. V primeru razhajanj med glavnim besedilom in prilogo prevlada glavno besedilo.

2.   Merila za izvajanje

1.

Za izvajanje tega priporočila se uporabljajo naslednja merila:

(a)

to priporočilo se nanaša samo na financiranje kreditnih institucij iz Unije v ameriških dolarjih.

(b)

treba se je izogibati regulativni arbitraži.

(c)

pri izvajanju je treba upoštevati načelo sorazmernosti glede na različno sistemsko pomembnost financiranja kreditnih institucij v ameriških dolarjih ter cilj in vsebino posameznega priporočila.

(d)

dodatna merila za izvajanje priporočil A in B so določena v Prilogi.

2.

Naslovniki obvestijo ESRB in Svet o ukrepih, ki so jih sprejeli na podlagi tega priporočila, ali ustrezno utemeljijo svoje neukrepanje. Poročila morajo vsebovati najmanj:

(a)

informacije o vsebini in časovnem okviru sprejetih ukrepov;

(b)

oceno delovanja sprejetih ukrepov z vidika ciljev tega priporočila;

(c)

podrobno utemeljitev za vsako neukrepanje ali odmik od tega priporočila, vključno s kakršnimi koli zamudami.

3.   Časovni okvir za nadaljnje ukrepanje

1.

Naslovniki obvestijo ESRB in Svet o ukrepih, ki so jih sprejeli na podlagi priporočil A in B, ali ustrezno utemeljijo svoje neukrepanje do 30. junija 2012.

2.

Nacionalni nadzorni organi lahko poročajo skupaj prek Evropskega bančnega organa.

3.

Splošni odbor lahko podaljša rok iz odstavka 1, če je za izpolnitev enega ali več priporočil treba spremeniti zakonodajo.

4.   Spremljanje in ocenjevanje

1.

Sekretariat ESRB:

(a)

nudi pomoč naslovnikom, vključno z omogočanjem koordiniranega poročanja, zagotavljanjem ustreznih predlog ter, kjer je potrebno, podrobnejšim določanjem modalitet in časovnega okvira za poročanje o ukrepih;

(b)

preverja poročila naslovnikov in jim nudi pomoč, če zanjo zaprosijo, ter o poročilih prek pripravljalnega odbora obvešča splošni odbor v dveh mesecih od poteka rokov za poročanje o ukrepih.

2.

Splošni odbor oceni ukrepe in utemeljitve, ki jih sporočijo naslovniki, ter, kjer je to primerno, presodi, ali to priporočilo ni bilo upoštevano in naslovniki niso ustrezno utemeljili, zakaj niso ukrepali.

V Frankfurtu na Majni, 22. decembra 2011

Predsednik ESRB

Mario DRAGHI


(1)  UL L 331, 15.12.2010, str. 1.

(2)  UL C 58, 24.2.2011, str. 4.

(3)  Priporočilo ESRB/2011/1 Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 21. septembra 2011 o dajanju posojil v tujih valutah (UL C 342, 22.11.2011, str. 1).

(4)  UL L 177, 30.6.2006, str. 1.


PRILOGA

PRIPOROČILO EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA O FINANCIRANJU KREDITNIH INSTITUCIJ V AMERIŠKIH DOLARJIH

Povzetek

I.

Pregled financiranja kreditnih institucij iz Unije v ameriških dolarjih

II.

Tveganja, ki izhajajo iz uporabe financiranja v ameriških dolarjih

III.

Priporočila ESRB

Dodatek: Prostovoljno zbiranje podatkov o dolarskem financiranju kreditnih institucij iz Unije

POVZETEK

Ameriški dolar je pomembna valuta za financiranje kreditnih institucij iz Unije in predstavlja približno 15% vseh obveznosti kreditnih institucij. Skoraj vse financiranje, ki je na voljo za uporabo v Uniji, je grosistično in je večinoma zelo kratkoročno. Med sredstvi in obveznostmi kreditnih institucij iz Unije v ameriških dolarjih očitno obstaja veliko neskladje v zapadlosti, nekatere nasprotne stranke pa so volatilne. Ta kombinacija zapadlostnega neskladja in volatilnih vlagateljev je ključna vrsta ranljivosti.

Na trgih financiranja v ameriških dolarjih prihaja od junija 2011 do stalnih pritiskov. Nekatere kreditne institucije iz Unije so v zadnjem času objavile načrte za razdolževanje sredstev v ameriških dolarjih, da bi med drugim zmanjšale svojo odvisnost od dolarskega financiranja. Zaradi tega lahko nastaneta vsaj dve vrsti ključnih neposrednih in potencialno sistemskih tveganj: tveganje za solventnost kreditnih institucij iz Unije, če kreditne institucije iz Unije sredstva prodajo po zelo nizkih cenah, ter tveganje za realno gospodarstvo, če te kreditne institucije zmanjšajo obseg posojanja v ameriških dolarjih.

Po informacijah iz tržnih virov dajejo zamenjalne linije centralnih bank tržnim udeležencem občutek varnosti in s tem izboljšujejo delovanje trgov valutnih zamenjav, tudi kadar niso uporabljene. To lahko pomeni, da obstaja tveganje moralnega hazarda, ki kreditne institucije iz Unije zavira pri tem, da bi si oblikovale bolj trdno strukturo financiranja. Nekatere kreditne institucije iz različnih držav Unije tako na primer v svojih načrtih financiranja v izrednih razmerah nimajo oblikovanih posebnih ukrepov za primer šoka s strani financiranja v ameriških dolarjih oz. tujih valutah.

Namen priporočil v tem poročilu ni oblikovati politike, ki so usmerjene neposredno v blažitev sedanjih napetosti, ampak začeti proces, katerega cilj je zagotoviti, da v naslednji finančni krizi na trgih financiranja v ameriških dolarjih ne bi prišlo do podobno hudih napetosti, kot so se razvile v času finančne krize v letih 2008 in 2011.

Priporočila gredo predvsem v smeri okrepitve mikrobonitetnih orodij za makrobonitetne namene, obravnavajo pa naslednja dva sklopa ukrepov: (i) natančno spremljanje tveganj pri financiranju in likvidnostnih tveganj v ameriških dolarjih, ki so jim izpostavljene kreditne institucije iz Unije, ki se začne izvajati takoj, ter, kjer je to potrebno, omejitev teh tveganj, preden postanejo prevelika. Vzporedno s tem je treba preprečiti neurejen razpad sedanjih struktur za financiranje v ameriških dolarjih; (ii) zagotoviti je treba, da so v načrtih kreditnih institucij iz Unije za financiranje v izrednih razmerah opredeljeni ukrepi vodstva institucij za odziv na šoke s strani financiranja v ameriških dolarjih, obenem pa zmanjšati potencialna sistemska tveganja, ki bi nastala, če bi kreditne institucije sočasno sprejele ukrepe na osnovi podobnih načrtov za financiranje v izrednih razmerah.

I.   PREGLED FINANCIRANJA KREDITNIH INSTITUCIJ IZ UNIJE V AMERIŠKIH DOLARJIH

I.1   Glavni dejavniki pri dostopu kreditnih institucij do financiranja v ameriških dolarjih

Po informacijah iz tržnih in regulatornih virov obstaja vrsta dejavnikov, ki vplivajo na povpraševanje po dolarskem financiranju:

(a)   Razpršitev: zlasti po krizi so kreditne institucije iz Unije poročale, da si prizadevajo razpršiti svoje vire financiranja med več valut, zapadlosti in vrst vlagateljev. Ker je ameriški dolar eden najlikvidnejših in najglobljih trgov, se v teh strategijah pojavlja kot ključni vir financiranja.

(b)   Stroški: nekatere kreditne institucije iz Unije so ameriške dolarje praviloma pridobivale kot cenejši vir financiranja za svoja nedolarska sredstva. V nekaterih primerih je bilo z vidika stroškov dolgo časa ugodneje izdajati dolžniške vrednostne papirje v ameriških dolarjih in dolarje nato zamenjati za želeno valuto, kot pa dolg izdati neposredno v želeni valuti na primarnih trgih.

(c)   Arbitraža: znano je, da nekatere kreditne institucije iz Unije izkoriščajo priložnost, pri kateri pridobijo kratkoročno financiranje, npr. od vzajemnih skladov denarnega trga iz ZDA, po obrestni meri pod 25 bazičnih točk, in sredstva deponirajo pri ameriški centralni banki po obrestni meri, ki trenutno znaša 25 bazičnih točk.

(d)   Poslovni model: povpraševanje je odvisno tudi od mednarodnega gospodarskega okolja in s tem od pripravljenosti kreditnih institucij, da sprejmejo tveganje, ter od njihovih potreb po posojilih v ameriških dolarjih, kar še zlasti velja za kreditne institucije, ki so dejavne v dolarskih poslih. Povpraševanje je odvisno tudi od idiosinkratičnih dejavnikov, kot je razvojna strategija posamezne kreditne institucije iz Unije.

(e)   Obstajata dva (včasih sočasna) pristopa: kreditne institucije so kot glavno gonilo svojega delovanja izpostavile bodisi (i) splošno strategijo razpršitve, po kateri pridobijo ameriške dolarje in jih nato zamenjajo v valuto, ki jo potrebujejo; ali pa (ii) strategijo izpolnjevanja potreb, po kateri ocenijo svoje potrebe po določeni valuti, nato pa skušajo dobiti financiranje za zadovoljitev teh potreb.

(f)   Ponudbeni dejavniki: nekateri ameriški vlagatelji iščejo donose v okolju nizkih obrestnih mer; nekateri poročajo, da imajo ameriški vzajemni skladi denarnega trga omejene alternative vlaganju v kreditne institucije iz Unije, saj imajo kreditne institucije iz ZDA, ki imajo pogosto širok krog imetnikov vlog, ter podjetja trenutno razmeroma veliko gotovine.

I.2   Strukturni saldo kreditnih institucij iz Unije

Na skupni ravni se je dolarska bilančna vsota kreditnih institucij iz Unije v letih pred finančno krizo bistveno povečala. Po podatkih Banke za mednarodne poravnave (BIS) se je ta trend od začetka krize obrnil (graf 1). To je očitno rezultat še vedno potekajočega razdolževanja kreditnih institucij iz Unije po finančni krizi, ki poteka predvsem na področju razvrednotenih sredstev.

Na osnovi podatkov, ki jih je zbral Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB), je mogoče podrobneje analizirati obseg bilanc stanja v ameriških dolarjih. V nekaterih državah je neskladje med sredstvi in obveznostmi v ameriških dolarjih razmeroma majhno. V drugih je več obveznosti kot sredstev, kar je skladno s tržnimi informacijami, po katerih nekatere kreditne institucije iz Unije pogosto uporabljajo ameriške dolarje kot oportunističen vir financiranja, v širšem kontekstu njihove razpršitve financiranja, in jih nato zamenjajo v druge valute. Obveznosti v ameriških dolarjih na agregatni ravni predstavljajo nekaj več kot 15% vseh obveznosti v Uniji kot celoti.

Graf 1

Bruto in neto stanje kreditnih institucij iz Unije v ameriških dolarjih (v milijardah USD)

Image

I.3   Glavni načini uporabe (sredstva) in viri (obveznosti) financiranja v ameriških dolarjih

Kot kaže podrobnejši pregled dolarskih sredstev kreditnih institucij iz Unije, se ameriški dolarji uporabljajo predvsem za štiri namene: (i) dolarska posojila nefinančnim družbam (financiranje mednarodne trgovine in projektov), v omejenem obsegu tudi izpostavljenost gospodarstvu in javnemu sektorju v ZDA; (ii) medbančno posojanje (zavarovano in nezavarovano), ki je navadno kratkoročno; (iii) gotovinske rezerve, deponirane pri ameriški centralni banki, in (iv) trgovalne dejavnosti kreditnih institucij iz Unije.

Z nekaj izjemami kreditne institucije iz Unije nimajo veliko vlog v ameriških dolarjih (te predstavljajo samo 3 % vseh obveznosti). Večino financiranja pridobivajo na grosističnih trgih, pri čemer so glavni instrumenti repo pogodbe ter komercialni zapisi oz. potrdila o vlogi. Najpomembnejši vlagatelji v programe dolarskih komercialnih zapisov in potrdil o vlogi so vlagatelji ameriškega denarnega trga.

Po podatkih, ki jih je zbral ESRB, zavarovano in nezavarovano grosistično financiranje v ameriških dolarjih predstavlja približno eno tretjino vsega grosističnega financiranja kreditnih institucij iz Unije. Deloma je to posledica dejstva, da je ameriški grosistični trg med najlikvidnejšimi na svetu. Uporaba ameriških grosističnih trgov je posebej izrazita pri krajših zapadlostih. Približno 75 % grosističnega financiranja kreditnih institucij iz Unije v ameriških dolarjih ima zapadlost manj kot en mesec (graf 2). Po podatkih Evropskega organa za bančništvo (EBA) ne predstavlja financiranje z zapadlostjo nad enim letom v nobeni državi več kot 20 % vsega grosističnega financiranja v ameriških dolarjih.

Graf 2

Grosistično financiranje v ameriških dolarjih po zapadlosti in državah

Image

I.4   Struktura zapadlosti sredstev in obveznosti v ameriških dolarjih

Medtem ko so dolarske obveznosti kreditnih institucij iz Unije večinoma kratkoročne, pa so dolarska sredstva, kot je mogoče pričakovati, večinoma bolj dolgoročna. Približno tretjina vseh dolarskih sredstev ima rok do zapadlosti daljši od enega leta. Kot kaže primerjava celotne strukture zapadlosti bilance stanja kreditnih institucij iz Unije, je neskladje v zapadlosti med sredstvi in obveznostmi v ameriških dolarjih bolj izrazito kot skupno neskladje v zapadlosti za vse valute.

Zaradi makroekonomskih napetosti v euroobmočju in na svetovni ravni so ameriški vlagatelji v drugi polovici leta 2011 še dodatno zmanjšali obseg in zapadlost svojega dolarskega financiranja za kreditne institucij zunaj ZDA. Stopnja obnovitve pri nezavarovanem dolarskem grosističnem financiranju v številnih kreditnih institucijah iz Unije se je v tretjem četrtletju 2011 močno zmanjšala. Zapadlost novih poslov dolarskega refinanciranja je bila občutno krajša kot v drugem četrtletju 2011. Trg dolgoročnejših nezavarovanih dolžniških vrednostnih papirjev v ameriških dolarjih je bil za večino kreditnih institucij iz Unije praktično zaprt, z izjemo nekaterih skandinavskih oz. nordijskih kreditnih institucij, ki so uspele izdati razmeroma veliko dolgoročnejših dolžniških vrednostnih papirjev v ameriških dolarjih. Na splošno se zdi, da vlagatelji razlikujejo med kreditnimi institucijami glede na državo porekla institucije.

I.5   Rezerve likvidnih sredstev

Decembra 2010 so kreditne institucije iz Unije, zajete v podatkovnem vzorcu ESRB, v okviru svoje zmožnosti nadomestitve (1) imele skupno približno 570 milijard sredstev v ameriških dolarjih. Na agregatni ravni to pomeni približno 20 % vseh dolarskih obveznosti, če je uporabljena najširša definicija zmožnosti nadomestitve. Približno dve tretjini teh sredstev sta bili primerni za zavarovanje pri centralnih bankah. Likvidna sredstva v drugih valutah bi bilo mogoče uporabiti za odziv na šok v ameriških dolarjih, kar je deloma odvisno od delovanja deviznih trgov.

Vendar pa bi bilo v obdobjih finančnih pretresov kot učinkovite likvidnostne rezerve verjetno mogoče uporabiti samo zelo likvidna sredstva. Če upoštevamo samo gotovino in rezerve pri centralni banki (nad obveznimi rezervami) ter z nič odstotki tehtane neobremenjene terjatve do države, deponirane pri centralni banki, se rezerve likvidnih sredstev v ameriških dolarjih za obravnavani vzorec kreditnih institucij iz Unije zmanjšajo na 172 milijard USD.

I.6   Razvrstitev ponudnikov ameriških dolarjev

Po kvalitativnih informacijah, ki jih je zbral ESRB, obstaja sedem glavnih kategorij ponudnikov kratkoročnih ameriških dolarjev:

(a)

vzajemni skladi denarnega trga iz ZDA;

(b)

denarne oblasti, centralne banke in državni premoženjski skladi, ki so veliki imetniki sredstev v ameriških dolarjih;

(c)

podjetja za posojanje vrednostnih papirjev;

(d)

kreditne institucije iz ZDA z velikimi imetji ameriških dolarjev, prek medbančnega trga (navadno zelo kratkoročno) in prek trga valutnih zamenjav;

(e)

velike gospodarske družbe v ZDA;

(f)

ameriška paradržavna podjetja (Fannie Mae in Freddie Mac).

(g)

Poleg glavnih virov financiranja v ameriških dolarjih obstajajo tudi posamični primeri, ki kažejo, da kreditne institucije iz Unije pridobivajo ameriške dolarje tudi na neameriških (zlasti azijskih) trgih.

Večina teh ponudnikov je posebej občutljiva na zaznano kreditno tveganje, kot so v zadnjih mesecih pokazali ameriški vzajemni skladi denarnega trga. Ti po ocenah sicer predstavljajo samo približno 2 % vseh obveznosti celotnega bančnega sistema v Uniji, vendar pa njihov delež pri nekaterih kreditnih institucijah iz Unije znaša tudi do 10 %.

V zadnjih mesecih so ameriški prvorazredni vzajemni skladi denarnega trga skrajšali zapadlost svojega financiranja kreditnih institucij iz nekaterih držav članic Unije, tako da se je delež financiranja z enomesečno zapadlostjo v oktobru/novembru 2011 vsaj za kreditne institucije v euroobmočju povečal na približno 70 % (graf 3). Poleg tega so ti skladi zmanjšali tudi svojo skupno izpostavljenost kreditnim institucijam iz Unije, čeprav so v spremembah med majem in novembrom 2011obstajale velike razlike med posameznimi državami (graf 4).

Graf 3

Struktura zapadlosti za izpostavljenosti ameriških vzajemnih skladov denarnega trga kreditnim institucijam iz euroobmočja

Image

Graf 4

Spremembe v izpostavljenosti ameriških vzajemnih skladov denarnega trga kreditnim institucijam iz Unije med majem in novembrom 2011

Image

I.7   Tržni pokazatelji

Največje kreditne institucije iz Unije pri izpolnjevanju svojih potreb po ameriških dolarjih intenzivno uporabljajo vire na ameriškem grosističnem trgu. Nasprotno številne manjše kreditne institucije iz Unije dolarje očitno pridobivajo predvsem od velikih kreditnih institucij iz Unije in na trgih valutnih zamenjav. Stroški zamenjave eurov v dolarje – kot so izraženi v zamenjavi osnove EUR/USD (graf 5) – so najvišjo raven dosegli po propadu banke Lehman Brothers. Po precejšnjem zoženju v prvih štirih mesecih leta 2011 se je zamenjava osnove EUR/USD od začetka maja spet razširila. Dnevna volatilnost v zamenjavi osnove se je zaradi negotovosti na finančnih trgih glede pogojev dolarskega financiranja kreditnih institucij iz Unije od srede junija povečala.

V obdobju po propadu banke Lehman Brothers je ECB povečala uporabo dolarske zamenjalne linije z ameriško centralno banko, da bi zagotovila dolarsko likvidnost kreditnim institucijam iz Unije (graf 6). Obseg operacij ECB za povečevanje likvidnosti v ameriških dolarjih je najvišjo vrednost pri skoraj 300 milijardah USD dosegel konec leta 2008.

Po informacijah iz tržnih virov dajejo centralnobančne zamenjalne linije tržnim udeležencem občutek varnosti in s tem izboljšuje delovanje trgov valutnih zamenjav, in sicer tudi takrat, ko te linije niso uporabljene. To lahko pomeni, da obstaja tveganje moralnega hazarda, ki kreditne institucije iz Unije zavira pri tem, da bi si oblikovale bolj trdno strukturo financiranja – čeprav so cene teh oblik financiranja deloma oblikovane tako, da bi to tveganje zmanjševale. V okviru 1 so predstavljene uporaba trgov valutnih zamenjav in pobude za povečanje odpornosti na tem področju.

Graf 5

Zamenjava osnove EUR/USD

Image

Graf 6

Uporaba zamenjalne linije z ameriško centralno banko s strani ECB

Obseg operacij ECB za povečevanje likvidnosti

Image

OKVIR 1:   Delovanje in odpornost trgov valutnih zamenjav

Potem ko se je nezavarovano medbančno posojanje na začetku finančne krize zmanjšalo, so bile kreditne institucije iz Unije prisiljene, da kot alternativo v večji meri uporabljajo zavarovano financiranje (valutne zamenjave in repo transakcije). Z večjo uporabo zavarovanega financiranja so se začele težave tudi na teh trgih, zlasti na trgih valutnih zamenjav. Po stečaju banke Lehman Brothers je postalo pridobivanje ameriških dolarjev prek valutnih zamenjav zelo težko in zelo drago (oktobra 2008 je 3-mesečna zamenjava osnove EUR/USD dosegla več kot – 200 bazičnih točk).

Zaradi splošnega zloma trgov financiranja v ameriških dolarjih so bile vzpostavljene zamenjalne linije med ameriško centralno banko in številnimi centralnimi bankami, vključno z ECB. Ko je bila zabeležena rekordna vrednost (ob koncu leta 2008), je skupni znesek ameriških dolarjev, ki jih je ameriška centralna banka posodila drugim centralnim bankam, dosegel približno 550 milijard USD, pri čemer je bila večina dolarjev posojena evropskim centralnim bankam (ECB, Bank of England in švicarski centralni banki). Tako je na primer znesek dolarske likvidnosti, ki ga je ECB ponudila nasprotnim strankam Eurosistema, do konca leta 2008 dosegel skoraj 300 milijard USD. Za primerjavo so rezerve Eurosistema (v konvertibilnih tujih valutah) ob koncu leta 2008 znašale 145 milijard EUR (v dolarski protivrednosti približno 200 milijard USD). Čeprav je bil del licitiranja verjetno oportunističen oziroma preventiven, je bilo pomanjkanje ameriških dolarjev tako veliko, da bi bilo težko ali nemogoče, da bi centralne banke same financirale zagotavljanje tolikšne likvidnosti (bodisi iz lastnih rezerv bodisi na trgu). Zamenjalne linije med ameriško centralno banko in številnimi centralnimi bankami (ECB, Bank of England ter švicarsko, kanadsko in japonsko centralno banko) so bile ponovno aktivirane maja 2010, ko se je državna dolžniška kriza zaostrila, udeleženci na trgu pa so bili lahko pomirjeni, da bodo imele institucije zunaj ZDA na voljo financiranje v ameriških dolarjih, če bi bilo to potrebno.

Zagotavljanje ameriških dolarjev s strani centralnih bank zunaj ZDA se je izkazalo kot zelo uspešen ukrep pri ponovnem vzpostavljanju delujočih trgov. Osnova zamenjave v ameriških dolarjih (razlika med dolarsko obrestno mero v valutni zamenjavi EUR/USD in dolarsko obrestno mero Libor) se je zatem hitro zmanjšala. Poleg tega je uporaba zamenjalnih linij z ameriško centralno banko od viška ob koncu leta 2008 upadla. Neuradni podatki in tržni odzivi kažejo, da je trg valutnih zamenjav zagotovil dovolj likvidnosti, da so si lahko kreditne institucije v Uniji na podlagi svoje domače valute izposodile ameriške dolarje.

V številnih študijah, ki so jih pripravile centralne banke in tržne organizacije, je bilo poudarjeno, da se je devizni trg med finančno krizo izkazal za odpornega po zaslugi sistema CLS (mednarodnega poravnalnega sistema za poravnavo valutnih poslov) in razširjene uporabe aneksov o kreditni podpori. Evropski in ameriški regulatorji sedaj razmišljajo o tem, ali bi bilo primerno, da se za transakcije valutnih zamenjav uvede obvezen centralni kliring.

Odpornost trga valutnih zamenjav v stresnih časih je pomemben element pri ocenjevanju tveganj. Pri tem dva elementa kličeta k previdnosti. Prvič, čeprav ni na voljo nobenih podatkov, pa posamični odzivi tržnih udeležencev kažejo, da sta bila raven pomanjkanja ameriških dolarjev in povpraševanje po zadolževanju v ameriških dolarjih prek trga valutnih zamenjav doslej manjša kot takoj po propadu banke Lehman Brothers. Drugič, z obstojem zamenjalnih linij med ameriško centralno banko in Evropsko centralno banko je zagotovljena varnostna mreža, ki lahko pomiri tržne udeležence.

Novejše usklajeno ukrepanje centralnih bank, da bi umirile napetosti na trgih financiranja v ameriških dolarjih (nižje cene in nadaljevanje 3-mesečnih avkcij), je privedlo do določenega izboljšanja pogojev tržnega financiranja za kreditne institucije v Uniji. Zamenjave osnove so se rahlo zmanjšale, vendar je ostalo fiksiranje dolarske obrestne mere Libor nespremenjeno. Poleg splošne nenaklonjenosti tveganju naj bi k sedanjim napetostim prispevala dva elementa: stigma, ki spremlja sodelovanje v 3-mesečnih avkcijah, in dejstvo, da velike stranke kreditnih institucij (pokojninski in vzajemni skladi, gospodarske družbe) nimajo dostopa do mehanizmov refinanciranja s strani centralnih bank. Zaradi tega so pri varovanju pred tveganji še naprej odvisne od trgov valutnih zamenjav v okolju, kjer kreditne institucije niso pripravljene delovati kot vzdrževalci trga.

II.   TVEGANJA, KI IZHAJAJO IZ UPORABE FINANCIRANJA V AMERIŠKIH DOLARJIH

ESRB je obravnaval dva glavna vira tveganj, ki nastajajo zaradi zanašanja kreditnih institucij iz Unije na financiranje v ameriških dolarjih oz. zaradi zapadlostnega neskladja pri financiranju v ameriških dolarjih: kratkoročno likvidnostno tveganje in srednjeročno tveganje, pri katerem bi spremembe v poslovnem modelu zaradi težav pri dostopu do financiranja v ameriških dolarjih prizadele realno gospodarstvo Unije.

II.1   Kratkoročno likvidnostno tveganje

Zaradi težav pri dostopu do dolarske likvidnosti so od leta 2008 centralne banke večkrat usklajeno posredovale. Napetosti na tem področju nastajajo zaradi strukture dolarskega financiranja kreditnih institucij iz Unije in zaradi vloge ameriškega dolarja v svetovnem finančnem sistemu, pa tudi zaradi obstoječih tržnih razmer. Vsi ti dejavniki skupaj lahko pomenijo, da je položaj kreditnih institucij iz Unije, ki se zanašajo na kratkoročno dolarsko financiranje na grosističnem trgu, izjemno krhek. Pomembni so predvsem naslednji dejavniki:

(a)   Omejen obseg „stabilnega“ financiranja: kreditne institucije iz Unije nimajo na voljo skoraj nič dolarskega financiranja iz vlog, ki bi ga lahko uporabile v Uniji.

(b)   Kratkoročna struktura: kot omenjeno v prvem poglavju priloge, je dolarsko grosistično financiranje kreditnih institucij iz Unije praviloma zelo kratkoročne narave.

(c)   Tuji vlagatelji v težavnih obdobjih praviloma bolj omejijo svoje dejavnosti kot domači vlagatelji: obstaja tveganje, da se vlagatelji v časih zaostrenih razmer umaknejo na domače trge ali manj razlikujejo med posameznimi tujimi podjetji, v katera so vlagali, kot domači vlagatelji. Predvsem so po podatkih iz časov krize in bolj nedavno nekateri razredi ameriških vlagateljev nagnjeni k temu, da sledijo drug drugemu in so posebej občutljivi na negativne novice, zato se kreditne institucije iz Unije lahko hitro znajdejo v težavah pri dostopu do financiranja, še zlasti kadar so ponudniki financiranja zgoščeni v nekaj tipov. To je pomembno, ker je likvidnost na grosističnih trgih financiranja v ameriških dolarjih zgoščena v segmentu krajših zapadlosti (tj. manj kot tri mesece).

(d)   Vloga ameriških vzajemnih skladov denarnega trga: ti skladi se na tveganja zaradi negativnih novic navadno odzivajo hitro in kolektivno. Nedavni pretresi na trgih, ki so jih povzročile negotovosti glede tveganj v zvezi z državnimi dolgovi, so od sredine leta 2011 očitno spodbudili nekatere ameriške vlagatelje v kreditne institucije iz Unije, da so umaknili svoje naložbe ali skrajšali njihovo zapadlost. Predvsem je mogoče, da bodo ameriški vzajemni skladi denarnega trga iz več razlogov še naprej zmanjševali svoje naložbe v kreditne institucije iz Unije. Zaradi strožjega regulativnega okolja je mogoče, da je prišlo do strukturnih sprememb pri financiranju, ki ga zagotavljajo ameriški vzajemni skladi denarnega trga. Reforme komisije ZDA za vrednostne papirje in borzo (SEC) so začele veljati v maju 2010 in z njimi se je še dodatno skrajšala zapadlost, po kateri ameriški vzajemni skladi denarnega trga lahko dajejo posojila. Trenutno poteka razprava o drugem krogu reform, med katerimi je tudi predlog, da vzajemni skladi namesto sistema konstantne neto vrednosti sredstev (CNAV) začnejo uporabljati sistem spremenljive neto vrednosti sredstev. Druga možnost je, da ameriški regulatorji od teh skladov zahtevajo, da vzdržujejo rezerve za amortizacijo tveganj, če želijo še naprej uporabljati sistem CNAV. Vzdrževanje rezerv bi lahko povečalo odpornost vzajemnih skladov denarnega trga, vendar bi njihov poslovni model na dolgi rok hkrati lahko postal ekonomsko neučinkovit. Drugi regulativni dejavniki, ki bi lahko vplivali na poslovni model ameriških vzajemnih skladov denarnega trga, so razveljavitev predpisov, ki ameriškim bankam preprečujejo, da bi ponujale obrestovanje prihrankov na vpoglednih računih. Posledice teh regulativnih sprememb se bodo verjetno še zaostrile, če se bodo bonitetne ocene v Uniji še nadalje znižale.

(e)   Kakovost sredstev v ameriških dolarjih: EBA v svoji oceni likvidnostnega tveganja ocenjuje, da so dolarska sredstva v rezervah likvidnih sredstev, ki jih vzdržujejo kreditne institucije iz Unije, manj kakovostna od sredstev v domačih valutah ter da za trge financiranja kreditnih institucij iz Unije obstaja stalno in razmeroma veliko tveganje dogodka. Delovanje medbančnega trga v ameriških dolarjih bi lahko ogrozili tudi novi nepričakovani problemi z ameriškimi bankami.

(f)   Odvisnost od deviznih trgov: kot kaže scenarij obremenitev, bi morale kreditne institucije, ki svojih kratkoročnih potreb po ameriških dolarjih ne bi mogle zadovoljiti z likvidacijo dolarskih sredstev, uporabiti promptne devizne trge ali trge valutnih zamenjav, da bi likvidna sredstva v drugih valutah zamenjale v dolarje. To povečuje število trgov (vlagateljev), ki morajo delovati v takem scenariju obremenitev, čeprav je zmožnost izvajanja transakcij na več trgih mogoče razumeti tudi kot dejavnik, ki zmanjšuje tveganje. Od srede leta 2011 so se napetosti na grosističnem trgu ameriških dolarjev prelile tudi na trge valutnih zamenjav (npr. naraščanje stroškov zamenjave eurov v ameriške dolarje).

(g)   Trenja zaradi različnih časovnih območij: ta pojav je bil opazen v času krize, ko ponudniki ameriških dolarjev niso bili pripravljeni posojati, dokler niso imeli dobrega pregleda nad lastnim likvidnostnim stanjem na določen dan, kar je bilo pogosto sredi ameriškega dne, ko so se evropski trgi že zapirali.

(h)   Ustvarjanje zalog: zaradi vloge ameriškega dolarja kot svetovne rezervne valute si globalna podjetja in vlagatelji v času finančne krize prizadevajo ustvariti zaloge dolarjev.

(i)   Dostop majhnih kreditnih institucij iz Unije: velike mednarodno dejavne kreditne institucije iz Unije posredujejo del svojega grosističnega financiranja manjšim kreditnim institucijam iz Unije, ki imajo omejen dostop do trgov financiranja v ameriških dolarjih ali pa dostopa sploh nimajo. To pomeni, da se lahko težave velikih kreditnih institucij iz Unije hitro prelijejo v ostali bančni sektor.

(j)   Negotovosti glede državnih dolgov: trgi razlikujejo med kreditnimi institucijami iz Unije glede na njihovo bonitetno oceno in glede na njihovo državo porekla. Težave z državnimi dolgovi imajo negativen vpliv na delovanje kreditnih institucij iz Unije, posebej v državah s pretresi na trgu državnih dolgov. Prelitje v kreditne institucije iz Unije, ki so močno izpostavljene državnim dolgovom, lahko povzroči napetosti pri dostopu do financiranja nasploh in še posebej pri financiranju v ameriških dolarjih.

Po oceni, ki jo je ESRB izdelal na podlagi podatkov, ki so jih zagotovili nacionalni nadzorni organi, obstaja v scenariju hudih obremenitev precejšnja vrzel med zahtevanim in razpoložljivim financiranjem v ameriških dolarjih za kreditne institucije iz Unije. Vrzel kreditnih institucij v ameriških dolarjih čez tri, šest in dvanajst mesecev je mogoče grobo izračunati z uporabo pogodbenih dolarskih odlivov in prilivov. Rezultati ocene so predstavljeni v spodnji tabeli.

Tabela 1

Skupna vrzel v financiranju v ameriških dolarjih

Znesek (v mrd EUR)

3 meseci

6 mesecev

12 mesecev

Skupna vrzel v financiranju

– 841

– 910

– 919

(a)

S konzervativno zmožnostjo nadomestitve

– 670

– 736

– 750

(b)

S primerno zmožnostjo nadomestitve

– 386

– 467

– 500

(c)

S celotno zmožnostjo nadomestitve

– 182

– 263

– 304

Prva vrstica kaže skupno vrzel v financiranju v treh obdobjih, ki je opredeljena kot dolarski prilivi minus dolarski odlivi. Največji element v neto vrzeli v financiranju obstaja za zelo kratkoročne zapadlosti (manj kot tri mesece), kar kaže na kratkoročno naravo dolarskega financiranja.

Naslednje tri vrstice kažejo velikost vrzeli ob upoštevanju zmožnosti nadomestitve kreditnih institucij iz Unije. Uporabljene so tri oblike zmožnosti nadomestitve:

(a)

Konzervativna zmožnost nadomestitve obsega samo gotovino in rezerve pri centralni banki (nad obveznimi rezervami) ter ničodstotno tehtane terjatve do države, ki so primerne za zavarovanje pri centralni banki. Tako se to konzervativno merilo teoretično nanaša na najbolj likvidna sredstva, ki so na voljo za kritje odlivov v obremenitvenem scenariju.

(b)

Primerna zmožnost nadomestitve obsega sredstva, ki bi bila primerna za zavarovanje pri centralni banki.

(c)

Celotna zmožnost nadomestitve obsega vsa sredstva, opredeljena kot sestavni del zmožnosti nadomestitve, kar je lahko razmeroma dober pokazatelj zmožnosti pokritja odlivov v normalnih razmerah, vendar pa so komponente tako opredeljene zmožnosti nadomestitve v obdobjih finančnih pretresov manj likvidne.

Za primerjavo, obseg vseh črpanj iz zamenjalnih linij centralnih bank v ameriških dolarjih, uvedenih v letu 2008, je znašal okrog 550 milijard USD. Poleg tega obstajajo tudi razlike med nacionalnimi bančnimi sistemi. Kot kaže ta metoda in s temi podatki, je primanjkljaj ameriških dolarjev v nekaterih državah razmeroma majhen, v drugih pa večji. Kot je zgoraj že omenjeno, gre za grobo merilo in možne so tudi drugačne metode izračunavanja.

II.2   Srednjeročni vpliv na realno gospodarstvo

Struktura dolarskega financiranja lahko pomeni, da obstaja vrsta kanalov, po katerih bi šok v dolarskem financiranju lahko posredno prek kreditnih institucij iz Unije v srednjeročnem obdobju prizadel realno gospodarstvo. Na splošno je po oceni ESRB ta dejavnik potencialno zelo pomemben, vendar so potrebne nadaljnje analize, da bi lahko ocenili, kako velik bi lahko bil ta vpliv, preden bi ta kanal sam upravičil omejevanje zapadlostnih neskladij v ameriških dolarjih.

Glavni kanali tveganj so po oceni ESRB naslednji:

(a)

Stroški financiranja kreditnih institucij iz Unije in posledični vpliv na dobičkonosnost kreditnih institucij iz Unije. Po nekaterih informacijah iz tržnih virov, ki jih je zbral ESRB, so kreditne institucije iz Unije financiranje v ameriških dolarjih praviloma pridobivale zato, ker je bilo navadno cenejše dobiti dolarje in jih po potrebi zamenjati v želeno valuto kot pa financirati neposredno v tej valuti. Vsakršno zmanjšanje dobičkonosnosti bi v sedanjih razmerah lahko omejilo sposobnost kreditnih institucij iz Unije, da kreditirajo evropska podjetja in gospodinjstva, prav tako pa bi otežilo njihov prehod na okvir Basel III (2). Po nekaterih zelo preliminarnih analizah, ki jih je opravil ESRB, stroški ne bi bili nujno veliki in bi obsegali bodisi stroške podaljšanja zapadlosti financiranja ali pa stroške pridobivanja financiranja neposredno v eurih ali britanskih funtih namesto pridobivanja ameriških dolarjev in njihove zamenjave v te valute. Vseeno so te analize nujno zelo delne zaradi kakovosti in pokritja podatkov, ki so bili posredovani ESRB. Pred oblikovanjem kakršnih koli dokončnih zaključkov je zato potrebna bolj poglobljena analiza.

(b)

Razpoložljivost financiranja kreditnih institucij iz Unije. Po informacijah, ki so jih posredovali nadzorni organi, so se velike kreditne institucije iz Unije do nedavnega zanašale na velike in globoke trge financiranja v ameriških dolarjih, kjer so pridobivale sredstva za financiranje dolarskih dejavnosti evropskih podjetij (npr. podjetja, ki delujejo na področju letalskega prometa, prevoza, surovin in financiranja trgovine). Obstaja nekaj bojazni, da bi vsak poskus omejitve dostopa do dolarskega financiranja lahko prizadel sposobnost kreditnih institucij iz Unije, da financirajo te dejavnosti in torej, da dajejo kredite nefinančnim družbam. Možno je, da bi bile ta del poslovanja sposobne prevzeti druge kreditne institucije s sedežem zunaj Unije, ki imajo bolj naraven dostop do ameriških dolarjev. Vendar lahko tudi to ustvari tveganje, da se v krizi te kreditne institucije hitro umaknejo („pristranskost v korist domače države“).

(c)

Učinki morebitnega vsesplošnega razdolževanja, pri katerem kreditne institucije iz Unije skušajo prodati ameriške dolarje, da bi odplačale dolarsko financiranje. To bi lahko prizadelo obseg financiranja, ki je na voljo realnemu gospodarstvu, pa tudi solventnost kreditnih institucij iz Unije, če bi prišlo do velikih prodaj sredstev, zaradi katerih bi se preko mehanizma vrednotenja po tekočih tržnih cenah znižala cena teh sredstev. Na primer, po tržnih informacijah vlagatelji trenutno čakajo, da bodo cene dolarskih sredstev padle, ker jih vrsta kreditnih institucij iz Unije skuša prodati. Dejansko lahko postaneta težavna tudi sama prodaja ali predčasno odplačilo dolarskih sredstev, če se več kreditnih institucij iz Unije zanje odloči hkrati, pri čemer obstaja tudi tveganje, da bi to posredno prizadelo njihovo dobičkonosnost. Poleg tega se kreditne institucije iz Unije lahko odločijo, da bodo za zmanjšanje svojih potreb po dolarskem financiranju uporabile druge metode, npr. zapiranje pozicij na kapitalskem trgu ali prodajo likvidnih sredstev.

II.3   Možni dejavniki za blažitev tveganj

Zaradi težav, do katerih je prišlo po propadu banke Lehman Brothers, so kreditne institucije iz Unije in nadzorniki sprejeli različne ukrepe za splošno zmanjšanje tveganja financiranja in likvidnostnega tveganja. Kreditne institucije iz Unije so si v zadnjih nekaj letih prizadevale izboljšati svojo strukturo financiranja, nacionalne centralne banke pa so zagotavljale likvidnost v ameriških dolarjih, da bi ublažile napetosti na trgih dolarskega financiranja. Glavni dejavniki, ki blažijo tveganja, povezana s kratkoročnim financiranjem v ameriških dolarjih, so po oceni ESRB naslednji:

(a)   Več likvidnosti v ameriških dolarjih: gotovinske rezerve kreditnih institucij iz Unije pri ameriški centralni banki so zdaj očitno višje, kot so bile v preteklosti, čeprav so se v nekaterih primerih tudi zmanjšale. Po obstoječih podatkih se zdi, da je dolarska likvidnost obsežnejša, kot je bila v preteklosti, glede na naravnanost denarne politike, ki je bila sprejeta v ZDA, čeprav to še ne pomeni, da bi bili dolarji v času krize ponovno razdeljeni po finančnem sistemu.

(b)   Povečanje zavarovanega financiranja v ameriških dolarjih: nekatere kreditne institucije iz Unije so se na presahnitev kratkoročnega nezavarovanega financiranja odzvale s povečano uporabo zavarovanega dolarskega financiranja (repo pogodb) in valutnih zamenjav EUR/USD. Vseeno je kapaciteta repo pogodb omejena z obsegom kratkoročnih visokokakovostnih likvidnih sredstev, ki jih je mogoče uporabiti kot zavarovanje.

(c)   Razdolževanje sredstev v ameriških dolarjih: več kreditnih institucij iz Unije je pospešilo razdolževanje v svojih dolarskih bilancah stanja, potem ko so vzajemni skladi denarnega trga iz ZDA zaradi negotovosti glede njihovih imetij državnega dolga postali manj pripravljeni, da bi jim dajali posojila. Glavni kanal za razdolževanje je odstranitev razvrednotenih sredstev iz bilanc stanja. Vendar pa ima to razdolževanje, kot je omenjeno zgoraj, lahko nenamerne posledice, če sproži razprodajo dolarskih sredstev in omeji sposobnost kreditnih institucij iz Unije, da dajejo posojila realnemu gospodarstvu.

(d)   Likvidnostna podpora centralnih bank: ameriška centralna banka je skupaj z ECB ter britansko, švicarsko in kanadsko centralno banko junija napovedala, da bo začasne valutne zamenjave likvidnosti v ameriških dolarjih podaljšala do avgusta 2012. Centralne banke so 15. septembra 2011 napovedale tudi tri operacije za povečevanje likvidnosti v ameriških dolarjih z zapadlostjo približno treh mesecev, ki pokrivajo obdobje ob koncu leta. Ti ukrepi so prispevali k zmanjšanju napetosti na trgih dolarskega financiranja in k zadovoljitvi potreb kreditnih institucij iz Unije po dolarskem financiranju. Kot kaže, dajejo valutne zamenjalne linije tržnim udeležencem občutek varnosti, tudi če niso izkoriščene, in tako prispevajo k boljšemu delovanju trgov valutnih zamenjav. Vseeno pri tem obstaja tveganje moralnega hazarda, saj kreditne institucije iz Unije lahko odlagajo oblikovanje bolj trdne strukture financiranja, čeprav so cene teh oblik financiranja deloma oblikovane tako, da bi to tveganje zmanjševale.

(e)   Infrastruktura trgov valutnih zamenjav: tržni udeleženci so med dejavniki, ki zmanjšujejo tveganja, navedli obstoječo tržno infrastrukturo, ki podpira nemoteno delovanje trgov valutnih zamenjav, npr. sistem CLS, in prakse, pri katerih se zapadlosti njihovih zamenjav uskladijo s potrebami po financiranju.

Nekateri od teh dejavnikov so že nekoliko prispevali h kratkoročnemu izboljšanju dolarskega financiranja in likvidnostnega stanja kreditnih institucij iz Unije v ameriških dolarjih in jim pomagale prevedriti nedavne velike napetosti na trgih financiranja v ameriških dolarjih. Vseeno bo poleg teh blažilnih dejavnikov na srednji rok potreben bolj strukturiran pristop, da se napetosti, kakršne so na trgih dolarskega financiranja nastale v letih 2008 in 2011, ne bi ponovile.

(f)   Načrti financiranja v izrednih razmerah: eden od instrumentov, ki so bili zasnovani zato, da bi ublažili tveganja pri financiranju v ameriških dolarjih na srednji rok, so načrti financiranja v izrednih razmerah. V postopku zbiranja podatkov je ESRB od nacionalnih nadzornih organov zbral informacije o ukrepih vodstev kreditnih institucij iz Unije za odziv na šoke v dolarskem financiranju, ki so opredeljenih v načrtih financiranja v izrednih razmerah. Ukrepi so bili podobni v tistih državah, ki so poročale, da so te ukrepe kreditne institucije iz Unije izrecno obravnavale. Ukrepi, ki bi jih bilo mogoče izvesti ločeno ali v kombinaciji z drugimi, odvisno od narave in moči šoka, so naslednji: zmanjšanje (prodaja ali predčasno odplačilo) sredstev, za katere je potrebno financiranje v ameriških dolarjih/zmanjšanje posojanja; uporaba drugih valut za pridobitev ameriških dolarjev na promptnih deviznih trgih in trgih valutnih zamenjav; repo pogodbe ali prodaja rezerv likvidnih sredstev; uporaba odprtih ponudb centralnih bank (zamenjalna linija ECB v ameriških dolarjih in diskontno okno ameriške centralne banke).

Nekateri od teh ukrepov ustvarjajo specifična tveganja. Predvsem ima uporaba promptnih deviznih trgov v velikem obsegu škodljiv signalni učinek. Tudi zmanjšanje potreb po dolarskem financiranju (s prodajo sredstev ali predčasnim odplačilom) lahko postane težavno, če se več kreditnih institucij iz Unije zanj odloči istočasno, pri čemer obstaja tudi tveganje posrednih učinkov, kot je opisano zgoraj v tem poglavju. Tisti nacionalni nadzorni organi, ki so ocenili, da dolarsko financiranje predstavlja pomemben del bančnega sektorja v njihovi državi, so poročali, da večina kreditnih institucij iz Unije ima dostop do instrumentov ameriške centralne banke za zagotavljanje likvidnosti. Vseeno so nadzorniki iz več držav opozorili, da kreditne institucije iz njihovih držav v svojih načrtih nimajo izrecno opredeljenih različnih možnosti v primeru šoka v dolarskem financiranju. To je glede na sedanje tržne razmere resna pomanjkljivost, predvsem če gre za tiste kreditne institucije iz Unije, ki so velike uporabnice kratkoročnega financiranja v ameriških dolarjih.

Na splošno je ESRB poudaril, da eno ključnih tveganj predstavljajo velike vrzeli v podatkih na ravni Unije, zaradi katerih ni mogel celovito analizirati možnih posledic tveganj, povezanih s financiranjem v ameriških dolarjih. To velja predvsem za podatke, ki so potrebni za razumevanje strukture zapadlosti sredstev v ameriških dolarjih. Nekatera od priporočil v naslednjem poglavju so deloma zasnovana z namenom, da bi pomagala izboljšati kakovost podatkov za kasnejšo analizo.

III.   PRIPOROČILA ESRB

ZAČRTANI CILJI

Priporočila ESRB obravnavajo tveganje kratkoročne likvidnosti, ki več kot očitno obstaja v Uniji, in morebitno srednjeročno tveganje za realno gospodarstvo v Uniji. Vsa priporočila za odpravo teh tveganj so oblikovana bolj z vidika izogibanju podobnim napetostim pri dolarskem financiranju kreditnih institucij iz Unije v naslednji finančni krizi kot z namenom reševanja sedanjih problemov.

Ker se kratkoročno grosistično financiranje uporablja za financiranje dolgoročnejših aktivnosti in sredstev, je treba pri obravnavanju ranljivosti, ki izhajajo iz zapadlostnega neskladja v ameriških dolarjih, upoštevati tudi povezave z drugimi področji politik. Ta področja je treba upoštevati, da bi bila priporočila o ameriških dolarjih skladna z njimi:

(a)   Kratkoročno grosistično financiranje: Odvisnost od financiranja v ameriških dolarjih je ožji sklop širšega problema, ki zadeva odvisnost kreditnih institucij iz Unije od kratkoročnega grosističnega financiranja in njihovo uporabo takšnega financiranja. Vseeno financiranje v ameriških dolarjih najbrž povzroča večja tveganja za organe, pristojne za finančno stabilnost, kot kratkoročno financiranje na splošno iz razlogov, ki so opisani v razdelku II.1.

(b)   Razpršenost virov financiranja: Ob vse večji odpornosti trgov financiranja, ki jih uporabljajo kreditne institucije iz Unije, bi morale kreditne institucije iz Unije razpršiti svoje vire financiranja, kar v praksi pomeni iskanje investitorjev v širšem geografskem in valutnem razponu. Vsakršna politika omejevanja zapadlostnega neskladja v ameriških dolarjih mora biti skladna s politikami na tem področju.

(c)   Struktura mednarodnega bančništva/globalni posojilodajalec v skrajni sili: Eden od razlogov za morebitno omejitev zapadlostnega neskladja v ameriških dolarjih – oziroma splošneje v tujih valutah – izhaja iz dejstva, da centralne banke običajno zagotavljajo likvidnostno zavarovanje samo v svoji domači valuti, tj. ni nobenega „globalnega posojilodajalca v skrajni sili“. Zamenjalne linije centralnih bank v ameriških dolarjih, dogovorjene z ameriško centralno banko, so lahko začasne oziroma se nanje ni mogoče zanašati ves čas. V odsotnosti posojilodajalca v skrajni sili bi bilo koristno omejiti izpostavljenost kreditnih institucij iz Unije do likvidnostnega tveganja v ameriških dolarjih ali splošneje v tujih valutah. Toda nekateri trdijo, da bi se s takšnim ukrepom trend v smeri bolj globaliziranega bančništva obrnil.

(d)   Politika razkritja: Razkritja s strani kreditnih institucij iz Unije v zvezi z likvidnostjo in financiranjem so običajno zelo omejena v primerjavi z razkritji kapitala in drugih bilančnih postavk. Argumenti za razkritje in proti njemu se pogosto obravnavajo v več drugih mednarodnih skupinah, v ESRB pa se o njih ni podrobneje razpravljalo. Po mnenju ESRB mora vsakršna razprava o prednostih razkritja odpornosti kreditnih institucij na področju financiranja in likvidnosti predvideti tudi objavo kazalnikov o odvisnosti od kratkoročnega financiranja v ameriških dolarjih in tujih valutah ter o zapadlostnem neskladju v ameriških dolarjih ali tujih valutah, da bi spodbudili tržno disciplino.

III.1   Priporočilo A – spremljanje financiranja in likvidnosti v ameriških dolarjih

Nacionalnim nadzornim organom se priporoča:

1.

da v okviru spremljanja splošnega stanja financiranja in likvidnosti kreditnih institucij pozorno spremljajo tveganje financiranja in likvidnostno tveganje v ameriških dolarjih, ki ju prevzemajo kreditne institucije. Nacionalni nadzorni organi bi morali spremljati zlasti:

(a)

zapadlostna neskladja v ameriških dolarjih;

(b)

koncentracijo financiranja po vrstah nasprotnih strank, s poudarkom na nasprotnih strankah za kratkoročno financiranje;

(c)

uporabo dolarskih valutnih zamenjav (vključno z valutnimi obrestnimi zamenjavami);

(d)

izpostavljenosti znotraj skupine;

2.

da preučijo možnost, da pred tem, ko bi izpostavljenost tveganju financiranja in likvidnostnemu tveganju v ameriških dolarjih dosegla čezmerno raven:

(a)

spodbudijo kreditne institucije k ukrepanju za ustrezno upravljanje s tveganji, ki izhajajo iz zapadlostnih neskladij v ameriških dolarjih;

(b)

omejijo izpostavljenosti, pri čemer pa se morajo izogniti neurejenemu reševanju obstoječih struktur financiranja.

III.1.1   Ekonomski razlogi

Z natančnim merjenjem in spremljanjem lahko pristojni organi bolje razumejo gibanje tveganj pri financiranju v ameriških dolarjih. S tem lahko kreditne institucije tudi spodbudijo, da sprejmejo potrebne ex ante ukrepe, s katerimi bi odpravile izkrivljanja na področju upravljanja s tveganji in omejevanja prevelike izpostavljenosti. Z makrobonitetnega vidika je pomembno, da se to izvaja na ravni bančnega sektorja ter tudi na ravni posameznih institucij.

Nižji stroški kratkoročnega v primerjavi z dolgoročnim financiranjem lahko povzročijo moralni hazard, tj. institucije stroškov zavarovanja pred tveganjem težav na trgih valutnih zamenjav ne ocenijo ustrezno. Če kreditne institucije pričakujejo poseg javnih organov v primeru neugodnih tržnih razmer, bi se lahko preveč zanašale na kratkoročno financiranje v ameriških dolarjih. Cilj tega priporočila je, da pristojni organi razumejo izpostavljenost svojega bančnega sektorja temu tveganju ter da bolje razumejo raven zagotovljenega zavarovanja in morebiten problem moralnega hazarda. Cilj je tudi, da bi se kreditne institucije zavedale zaskrbljenosti pristojnih organov, s čimer bi sedaj vplivali na njihovo ravnanje.

III.1.2   Ocena s prednostmi in slabostmi

Prednosti, ki izhajajo iz tega priporočila, so:

(a)

Natančno spremljanje je predpogoj, da bi lahko prepoznali kopičenje čezmerne izpostavljenosti tveganju financiranja v ameriških dolarjih in bili sposobni sprejeti preventivne ukrepe za zmanjšanje morebitnih sistemskih tveganj.

(b)

Lahko se zmanjša problem moralnega hazarda kreditnih institucij, ki se zanašajo na financiranje v ameriških dolarjih, s tem da se okrepi zavedanje institucij, da nacionalni nadzorni organi spremljajo ta problem.

Obstajajo pa tudi slabosti:

(a)

Možno je, da spremljanje virov financiranja v ameriških dolarjih po razredih nasprotnih strank ne bi bilo izvedljivo, na primer v primeru da so vrednostni papirji izdani prek posredniškega trgovalca.

(b)

Stroški zaradi uskladitve s priporočilom, ki jih imajo pristojni organi pri krepitvi nadzornega procesa.

III.1.3   Nadaljnje ukrepanje

III.1.3.1   Časovnica

Nacionalni nadzorni organi morajo o ukrepih, ki so jih sprejeli za uresničitev tega priporočila, Evropskemu odboru za sistemska tveganja poročati do 30. junija 2012.

III.1.3.2   Kriteriji skladnosti s priporočilom

Opredeljeni so naslednji kriteriji skladnosti:

(a)

spremljanje razmer na področju financiranja in likvidnosti v bančnem sektorju, kar mora vključevati vsaj naslednje: (i) vire in uporabo financiranja v ameriških dolarjih; (ii) zapadlostno neskladje med sredstvi in obveznostmi v ameriških dolarjih v primerjavi z zapadlostnim neskladjem med domačimi sredstvi in obveznostmi za najbolj pomembne časovne sklope (3)  (4); (iii) obveznosti iz financiranja v ameriških dolarjih, pridobljeno pri vsakem pomembnem razredu nasprotnih strank (kot del tega bi morali nacionalni nadzorni organi podati svojo oceno o izvedljivosti rednega spremljanja takšne vrste koncentracije nasprotnih strank); (iv) uporabo trga zamenjav v ameriških dolarjih; (v) izpostavljenost znotraj skupine;

(b)

omejitev izpostavljenosti, kjerkoli je verjetno, da bo likvidnostno tveganje in tveganje financiranja postalo čezmerno.

III.1.3.3   Obveščanje o nadaljnjem ukrepanju

Poročilo se mora nanašati na vse kriterije skladnosti in mora vključevati:

(a)

postopke, vzpostavljene za spremljanje tveganja financiranja in likvidnostnega tveganja v ameriških dolarjih;

(b)

kazalnike, opredeljene v kriterijih skladnosti;

(c)

omejitve glede izpostavljenosti do tveganja financiranja in likvidnostnega tveganja, kjer je to relevantno.

III.2   Priporočilo B – načrti financiranja v izrednih razmerah

Nacionalnim nadzornim organom se priporoča:

1.

da zagotovijo, da bodo kreditne institucije v svojih načrtih financiranja v izrednih razmerah predvidele upravljavske ukrepe, ki bi jih uporabile ob pretresih na področju financiranja v ameriških dolarjih, in da te kreditne institucije preučijo izvedljivost teh ukrepov, če bi jih hkrati poskusila izvesti več kot ena kreditna institucija. Načrti financiranja v izrednih razmerah bi morali predvideti najmanj vire financiranja v izrednih razmerah, ki bi bili na voljo v primeru zmanjšanja ponudbe pri različnih razredih nasprotnih strank;

2.

da ocenijo izvedljivost teh upravljavskih ukrepov v načrtih financiranja v izrednih razmerah na ravni bančnega sektorja. Nacionalnim nadzornim organom se priporoča, da v primeru, če ocenijo, da bi ob hkratnem ukrepanju kreditnih institucij verjetno nastala potencialna sistemska tveganja, preučijo možnost sprejetja ukrepov za zmanjšanje teh tveganj in vpliva ukrepov kreditnih institucij na stabilnost bančnega sektorja v Uniji.

III.2.1   Ekonomski razlogi

Kreditne institucije morajo razumeti tveganja, ki so specifično povezana z njihovim financiranjem v ameriških dolarjih, in se pripraviti na morebitne motnje ali neugodne razmere. Priporočilo bi moralo kratkoročno zagotoviti, da imajo kreditne institucije s precejšnjim obsegom financiranja v ameriških dolarjih vzpostavljene minimalne postopke v primeru izrednih okoliščin, da bi se izognile zaostritvi problemov financiranja v ekstremnih situacijah.

Če bi načrti financiranja v izrednih razmerah privedli do tega, da bi se kreditne institucije enako ali podobno odzvale na šoke na trgih financiranja v ameriških dolarjih, bi lahko s tem nastali novi sistemski problemi zaradi motenj na trgih. Če bi na primer velik sklop kreditnih institucij v obdobju pretresov na trgih financiranja v ameriških dolarjih načrtoval prodajo določene vrste likvidnih sredstev ali se zanašal na določen kanal financiranja, bi bila lahko izvedljivost takšnih oblik financiranja v izrednih razmerah ogrožena.

III.2.2   Ocena s prednostmi in slabostmi

Prednosti, ki izhajajo iz tega priporočila, so:

(a)

Z vzpostavitvijo načrtov financiranja v izrednih razmerah pri dolarskem financiranju bi kreditne institucije zmanjšale verjetnost neurejenega odzivanja na motnje na trgih financiranja v ameriških dolarjih.

(b)

S takšnimi načrti bi lahko kreditne institucije pri sprejemanju odločitev o financiranju obenem razumele in internalizirale stroške krize ali drugih možnih motenj pri financiranju v ameriških dolarjih.

Obstajajo pa tudi slabosti:

(c)

Če bi načrti financiranja v izrednih razmerah sprožili veliko podobnih odzivov s strani kreditnih institucij, ki se soočajo z velikimi problemi pri financiranju v ameriških dolarjih, bi se lahko s tem še povečala sistemska tveganja zaradi koncentracije podobnih rešitev v zvezi s financiranjem v izrednih razmerah.

(d)

Ni znano, ali so v praksi vzpostavljeni kakršnikoli ukrepi v izrednih razmerah, z izjemo določenih posegov javnih organov, ki so lahko še naprej uspešni zlasti v primeru širše krize zaupanja na trgih financiranja v ameriških dolarjih.

III.2.3   Nadaljnje ukrepanje

III.2.3.1   Časovnica

Naslovniki morajo o ukrepih, ki so jih sprejeli za uresničitev tega priporočila, Evropskemu odboru za sistemska tveganja poročati do 30. junija 2012.

III.2.3.2   Kriteriji skladnosti s priporočilom

Opredeljeni so naslednji kriteriji skladnosti:

(a)

pripravljeni načrti financiranja v izrednih razmerah v zvezi z dolarskim financiranjem v kreditnih institucijah, kjer nacionalni nadzorni organi ocenijo, da je ameriški dolar pomembna valuta financiranja;

(b)

nadzorna ocena načrtov, da bi ovrednotili, ali je verjetno, da bo ob soočenju s krizo sprožen velik sklop podobnih odzivov, z možnimi posledicami nadaljnjega poslabšanja situacije;

(c)

zmanjšanje verjetnosti, da bi prišlo do zaostritve sistemskih tveganj zaradi podobnih načrtov dolarskega financiranja v izrednih razmerah v relevantnih kreditnih institucijah.

III.2.3.3   Obveščanje o nadaljnjem ukrepanju

Poročilo se mora nanašati na vse kriterije skladnosti in mora vključevati:

(a)

nadzorne ukrepe, ki naj bi zagotovili, da imajo relevantne kreditne institucije vzpostavljene načrte financiranja v izrednih razmerah v zvezi s financiranjem v ameriških dolarjih;

(b)

morebitne sistemske probleme, ki so bili odkriti pri oceni načrtov financiranja v izrednih razmerah, in nadzorne ukrepe, ki so bili sprejeti za odpravo teh problemov.

SPLOŠNA OCENA ZAČRTANIH UKREPOV

Cilj priporočil je, da bi se v prihodnosti izognili podobnim napetostim pri dolarskem financiranju v kreditnih institucijah iz Unije, kakršnim smo bili priča v finančni krizi leta 2008 in 2011.

Pomembna korist priporočil je v tem, da bodo lahko nacionalni nadzorni organi in EBA bolje prepoznavali kopičenje čezmernih tveganj pri financiranju v ameriških dolarjih in da bodo lahko sprejemali preventivne ukrepe za zmanjšanje potencialnih sistemskih tveganj.

Namen priporočil je zmanjšati moralni hazard, povezan s kreditnimi institucijami iz Unije, s tem da bodo te ustrezno ocenile in internalizirale stroške zavarovanja pred tveganjem napetosti pri financiranju. Če kreditne institucije iz Unije pričakujejo poseg javnih organov v primeru neugodnih tržnih razmer, bi lahko to prispevalo k prevelikemu zanašanju na kratkoročno financiranje v ameriških dolarjih. Z izboljšanimi politikami spremljanja in nadzora bodo lahko pristojni organi bolje razumeli izpostavljenost bančnega sektorja do tveganja financiranja in likvidnostnega tveganja v ameriških dolarjih ter potencialni problem moralnega hazarda.

Z obveznimi načrti financiranja v izrednih razmerah bo mogoče lažje uresničiti cilj internaliziranja tveganj, s katerimi se srečujejo kreditne institucije iz Unije pri financiranju v ameriških dolarjih, ter cilj okrepljene odpornosti kreditnih institucij iz Unije proti napetostim na trgih financiranja v ameriških dolarjih, s tem da se bo zmanjšala nujnost neurejenega odzivanja na motnje na trgih financiranja v ameriških dolarjih. Z makrobonitetnega vidika je pomembno, da je cilj priporočil zmanjšati sistemska tveganja, ki bi bila posledica istočasnega ukrepanja s strani kreditnih institucij iz Unije v primeru tržnih napetosti, in s tem preprečiti neurejeno reševanje struktur financiranja.

Pri vseh priporočilih pričakovane prednosti njihovega izvajanja odtehtajo stroške. Glavno breme je povezano s stroški zaradi uskladitve s priporočili, ki jih imajo nacionalni nadzorni organi pri širšem obveznem spremljanju in poročanju, ter s strožjimi nadzornimi zahtevami, ki jih morajo izpolnjevati kreditne institucije iz Unije.


(1)  Zmožnost nadomestitve označuje obseg sredstev, ki jih banka lahko pridobi za zadovoljitev svojih likvidnostnih potreb. Likvidnostne rezerve so navadno definirane kot kratki konec zmožnosti nadomestitve v scenariju načrtovanega obremenitvenega testa. Na voljo mora biti brez odloga in v celoti v vnaprej določenem kratkem časovnem odbobju (časovno obdobje izrednih likvidnostnih razmer).

(2)  Glej Baselski odbor za bančni nadzor – Basel III: A global regulatory framework for more resilient banks and banking systems, december 2010 (revidirano junija 2011); Basel III: International framework for liquidity risk measurement, standards and monitoring, december 2010. Oba dokumenta sta objavljena na spletni strani Banke za mednarodne poravnave (BIS) na naslovu http://www.bis.org

(3)  Časovne sklope določi vsak nacionalni pristojni organ.

(4)  Ta kazalnik ustreza orodju za spremljanje III.1 o pogodbenem zapadlostnem neskladju iz Basla III, glej Basel III: International framework for liquidity risk measurement, standards and monitoring, december 2010, str. 32–33, ki je dostopen na spletni strani BIS na naslovu http://www.bis.org

DODATEK

PROSTOVOLJNO ZBIRANJE PODATKOV O DOLARSKEM FINANCIRANJU KREDITNIH INSTITUCIJ IZ UNIJE

Informacije, ki jih je zbral Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) v okviru pobude zbiranja podatkov, pri kateri so sodelovali nacionalni nadzorni organi, obsegajo dve podatkovni predlogi in vprašalnik. Prva podatkovna predloga (predloga A) temelji na predlogi Evropskega bančnega organa (EBA) o ocenjevanju likvidnostnega tveganja in vključuje podatke o gotovinskih prilivih in odlivih, zmožnosti nadomestitve in načrtih financiranja, razčlenjeno po zapadlosti. Druga podatkovna predloga (predloga B) se osredotoča na bilančno stanje kreditnih institucij iz Unije, zlasti v zvezi s sredstvi in obveznostmi v ameriških dolarjih, in je bolj prilagojena potrebam ESRB. Sestavljen je bil tudi dodaten vprašalnik, katerega namen je bil pridobiti kvalitativne podatke o odvisnosti kreditnih institucij iz Unije od financiranja v ameriških dolarjih ter zbrati informacije nadzornikov o tej temi.

Vse države članice so bile naprošene, da posredujejo informacije po svojih najboljših močeh z namenom, da bi zajeli vsaj tiste kreditne institucije iz Unije, ki imajo precejšnje pozicije v dolarskih obveznostih (tj. vsaj 5 % skupnih obveznosti). Zbiranje podatkov je zajelo kreditne institucije iz 17 držav članic. Bolgarija, Češka, Estonija, Irska, Madžarska, Poljska, Portugalska, Slovenija in Finska so se odločile, da pri zbiranju podatkov ne bodo sodelovale. Informacije so se lahko poročale na ravni posameznih institucij. Alternativno so se lahko agregirale na nacionalni ravni, če je agregat vključeval podatke iz vsaj treh institucij. Zaupni podatki o posameznih kreditnih institucijah iz Unije so bili anonimizirani z združevanjem podatkov, ki se nanašajo na tri ali več institucij.

Podatki iz predloge A, ki so v večini primerov enaki kot podatki, ki so se v okviru ocene EBA o likvidnostnem tveganju že poročali, se nanašajo na pozicije ob koncu decembra 2010. Datum poročanja v predlogi B, kjer so se podatki zbirali samo v obsegu, ki je bil potreben za analizo s strani ESRB, je z nekaterimi izjemami konec junija 2011 (glej tabelo).

Tabela

Predstavitev vzorca, na katerem je temeljilo zbiranje podatkov v predlogi B

Država članica

Število kreditnih institucij iz Unije, zajetih v vzorcu

Delež vzorca v domačem bančnem sektorju

Vrsta poročanja

Referenčno obdobje

BE

2

33 %

Posamično

junij 2011

DE

8

31 %

Posamično

junij 2011

DK

1

 

Konsolidirano

december 2010

ES

2

22 %

Konsolidirano in podkonsolidirano

december 2010/junij 2011

FR

3

72 %

Konsolidirano

junij 2011

GR

3

63 %

Konsolidirano

marec 2011

IT

2

50 %

Konsolidirano

december 2010

LU

76

95 %

Posamično

junij 2011

LV

14

40 %

Posamično

januar 2011

MT

12

76 %

Konsolidirano

junij 2011

NL

2

58 %

Konsolidirano

december 2010/junij 2011

SE

4

91 %

Konsolidirano

junij 2011

SK

31

98 %

Posamično

junij 2011

UK

3

72 %

Konsolidirano

julij 2011

Skupaj

163

48 %

Vir: ESRB in lastni izračuni držav članic.

Opombe: Podatki za Belgijo, Nemčijo, Luksemburg, Latvijo in Slovaško so nekonsolidirani in ne vključujejo podatkov iz ameriških podružnic in hčerinskih družb kreditnih institucij iz Unije. Delež kreditnih institucij iz Unije, zajetih v vzorcu, glede na skupna konsolidirana sredstva bančnega sektorja v Uniji je izračunan za obdobje ob koncu leta 2010. Za Malto se delež nanaša na celoten bančni sektor (vključno s kreditnimi institucijami v tuji lasti). Za Nemčijo, Luksemburg in Latvijo se delež nanaša na skupna konsolidirana sredstva rezidenčnih denarnih finančnih institucij v juniju 2011.


II Sporočila

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

10.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 72/22


Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP, razen kar zadeva proizvode iz Priloge I k Pogodbi)

2012/C 72/02

Datum sprejetja odločitve

8.2.2012

Referenčna številka državne pomoči

SA.34036 (11/N)

Država članica

Španija

Regija

Cataluna, Baleares, Andalucia, Murcia, Comunidad Valenciana

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Real Decreto por el que se modifica el Real Decreto 1779/2008, de 3 de noviembre, por el que se establecen las bases reguladoras para la concesión de ayudas destinadas a la reconversión de plantaciones de determinados cítricos

Pravna podlaga

Proyecto de Real Decreto …/2011, de … de …, por el que se modifica el Real Decreto 1799/2008, de 3 de noviembre por el que se establece las bases reguladoras para la concesión de ayudas destinadas a la reconversión de plantacciones de determinados cítricos.

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Naložbe v kmetijska gospodarstva

Oblika pomoči

Neposredna subvencija

Proračun

 

Skupni proračun: 15 mio. EUR

 

Letni proračun: 15 mio. EUR

Intenzivnost

30 %

Trajanje

Do 30.6.2013

Gospodarski sektorji

Gojenje citrusov

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Ministerio de Medio Ambiente y Medio Rural y Marino

Paseo Infanta Isabel, 1

28014 Madrid

ESPAÑA

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm


10.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 72/24


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.6369 – HBO/Ziggo/HBO Nederland)

(Besedilo velja za EGP)

2012/C 72/03

Komisija se je 21. marca 2012 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32011M6369. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.


10.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 72/24


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.6216 – IHC/DEME/OceanflORE JV)

(Besedilo velja za EGP)

2012/C 72/04

Komisija se je 22. februarja 2012 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32012M6216. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

10.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 72/25


Menjalni tečaji eura (1)

9. marca 2012

2012/C 72/05

1 euro =


 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,3191

JPY

japonski jen

107,93

DKK

danska krona

7,4352

GBP

funt šterling

0,83595

SEK

švedska krona

8,9075

CHF

švicarski frank

1,2053

ISK

islandska krona

 

NOK

norveška krona

7,4600

BGN

lev

1,9558

CZK

češka krona

24,715

HUF

madžarski forint

291,90

LTL

litovski litas

3,4528

LVL

latvijski lats

0,6969

PLN

poljski zlot

4,0992

RON

romunski leu

4,3555

TRY

turška lira

2,3493

AUD

avstralski dolar

1,2415

CAD

kanadski dolar

1,3091

HKD

hongkonški dolar

10,2331

NZD

novozelandski dolar

1,6020

SGD

singapurski dolar

1,6519

KRW

južnokorejski won

1 475,32

ZAR

južnoafriški rand

9,9180

CNY

kitajski juan

8,3231

HRK

hrvaška kuna

7,5490

IDR

indonezijska rupija

12 047,80

MYR

malezijski ringit

3,9697

PHP

filipinski peso

56,217

RUB

ruski rubelj

38,7290

THB

tajski bat

40,312

BRL

brazilski real

2,3307

MXN

mehiški peso

16,7460

INR

indijska rupija

65,6850


(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


10.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 72/26


SKLEP KOMISIJE

z dne 9. marca 2012

o imenovanju treh novih članov Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo

2012/C 72/06

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju členov 4 in 6 Sklepa Komisije 2005/629/ES z dne 26. avgusta 2005 o ustanovitvi Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Mandat članov Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo, imenovanih s Sklepom Komisije z dne 27. oktobra 2010 (2), se izteče 31. oktobra 2013.

(2)

Imenovanje dveh članov zadevnega odbora se izteče po njunem prostovoljnem odstopu oktobra 2010 oziroma januarja 2011.

(3)

Povpraševanje po znanstvenem nasvetu za izvajanje skupne ribiške politike se povečuje.

(4)

V skladu s členom 4 Sklepa 2005/629/ES je treba za preostanek mandata imenovati nove člane –

SPREJELA SKLEP:

Člen 1

Imenovanje naslednjih članov Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo se izteče:

 

Antonio DI NATALE,

 

Andrés URIARTE.

Člen 2

Imenovani so naslednji člani Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo:

 

Edmund John SIMMONDS,

 

Guiseppe SCARCELLA,

 

Jenny NORD.

Člen 3

Njihov mandat poteče 31. oktobra 2013.

Člen 4

Generalni direktor za pomorske zadeve in ribištvo dobi navodilo, da zadevne osebe obvesti o njihovem imenovanju.

Člen 5

Imena novih članov Odbora se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 9. marca 2012

Za Komisijo

Maria DAMANAKI

Članica Komisije


(1)  UL L 225, 31.8.2005, str. 18.

(2)  UL C 292, 28.10.2010, str. 3.


10.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 72/27


Sporočilo Komisije – Smernice za odbitke od kvot na podlagi člena 105(1), (2) in (5) Uredbe (ES) št. 1224/2009

2012/C 72/07

V skladu s členom 105(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 Komisija izvede odbitke od prihodnjih kvot države članice, ko ugotovi, da je ta presegla kvote, ki so ji bile dodeljene.

V skladu s členom 105(2) Komisija v naslednjem letu ali letih izvede odbitke od letne kvote države članice, kadar ta preseže kvoto, ki ji je na voljo v določenem letu.

V skladu s členom 105(5) lahko Komisija po posvetovanju z zadevno državo članico v naslednjem letu ali letih izvede odbitke od kvot pri drugih staležih ali skupinah staležev, ki so tej državi članici na voljo na istem geografskem območju ali imajo enako tržno vrednost, če odbitka iz člena 105(1) in (2) ni mogoče izvesti pri preseženi ribolovni kvoti, ker ta kvota ni oziroma ni v zadostni meri na voljo zadevni državi članici.

Da bi Komisija spodbujala pregledno in skladno uporabo navedenih določb v skladu z načelom enake obravnave, želi javnost seznaniti z načeli, na podlagi katerih bo izvajala odbitke od kvot.

Komisija bo pri uporabi člena 105(1), (2) in (5) Uredbe (ES) št. 1224/2009 upoštevala naslednja načela:

1.

Skupni odbitek (v nadaljnjem besedilu: vračilo), vključno s količinami na podlagi veljavnih množilnih količnikov, je treba izvesti v letu, ki sledi letu, v katerem je prišlo do prelova.

2.

Če je vračilo večje od razpoložljive kvote, se odbitek izvede v celotnem obsegu razpoložljive kvote v letu, ki sledi letu, v katerem je prišlo do prelova. Preostali odbitki se izvedejo pri kvotah, ki so na voljo v naslednjem letu ali po potrebi naslednjih letih, dokler se celotna prelovljena količina (vključno s količinami na podlagi veljavnih množilnih količnikov) ne vrne.

3.

Z odstopanjem od točke 2 je izjemoma možno počasnejše vračilo (in sicer po stopnji 50/50 v dveh letih ali vračilo v deležu ustrezne količine v več kot dveh letih), če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)

če je stalež na podlagi ustreznega znanstvenega mnenja upravljan na trajnostni način ali

(b)

če se zadevni stalež lovi pri mešanem ribolovu in bi precejšnja izguba kvote povzročila prekomerne zavržke zadevne vrste ali z njo povezanih vrst pri primešanem ulovu ali

(c)

če posebni mednarodni predpisi (npr. predpisi regionalnih organizacij za upravljanje ribištva), ki se nanašajo na vračila za zadevne staleže, določajo počasnejša vračila v dveh ali več letih.

4.

Če odbitkov pri prelovljenem staležu v letu, ki sledi letu, v katerem je prišlo do prelova, ni mogoče izvesti, ker zadevna država članica nima na voljo kvote, se odbitek izvede pri drugih staležih na istem geografskem območju ali z enako tržno vrednostjo, kot je predpisano z uredbo o nadzoru. Taki staleži se opredelijo na podlagi naslednjih meril:

(a)

odbitki se izvedejo pri staležih na istem geografskem območju v skladu s členom 105(5), ki se, če je to možno, lovijo z istim ladjevjem, ki je prelovilo kvoto;

(b)

kadar merilo iz točke (a) izpolnjuje več kot en stalež, imajo prednost odbitki od kvot staležev, ki imajo na podlagi ustreznega znanstvenega mnenja najslabše ohranitveno stanje.

5.

Z odstopanjem od odstavkov 2 in 4 lahko Komisija v vsakem primeru izvede odbitke pri drugih staležih v skladu s členom 105(5), kadar bi odbitki pri drugih staležih pomenili preprečevanje zavržkov pri mešanem ribolovu.


INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

10.3.2012   

EN

Uradni list Evropske unije

C 72/29


Seznam organov, ki so pooblaščeni za izdajo izvoznih dovoljenj za predmete kulturne dediščine, objavljen v skladu s členom 3(2) Uredbe Sveta (ES) št. 116/2009 (1)

2012/C 72/08

Država članica

Organi, ki izdajajo dovoljenja

BELGIJA

 

Vlaamse Gemeenschap

Ministerie van de Vlaamse Gemeenschap

Administratie Cultuur

Afdeling Beeldende Kunst en Musea

Parochiaansstraat 15

1000 Brussel

BELGIË

 

Communauté française

Ministère de la Communauté française

Direction générale de la culture

Service général du patrimoine culturel et des arts plastiques

Boulevard Léopold II 44

1080 Bruxelles

BELGIQUE

 

Deutschsprachige Gemeinschaft

Ministerium der Deutschsprachigen Gemeinschaft

Abteilung Kulturelle Angelegenheiten

Gospertstraße 1

4700 Eupen

BELGIQUE/BELGIË

BOLGARIJA

Ministry of Culture

Alexander Stamboliiski 17

1040 Sofia

BULGARIA

Министерство на културата

бул. „Александър Стамболийски“ № 17

1040 София/Sofia

БЪЛГАРИЯ/BULGARIA

ČEŠKA

Ministerstvo kultury ČR

Maltézské náměstí 471/1

118 01 Praha 1

ČESKÁ REPUBLIKA

DANSKA

Kulturværdiudvalget Sekretariat

Kulturarvsstyrelsen

Slotsholmsgade 1, 3. sal

1216 København K

DANMARK

NEMČIJA

Organ v zvezni deželi, ki izdaja dovoljenja

 

Baden-Württemberg

Direktion des Badischen Landesmuseums Karlsruhe

Schloss

76131 Karlsruhe

DEUTSCHLAND

 

Bayern

Bayerische Staatsgemäldesammlungen

Barer Straße 29

80799 München

DEUTSCHLAND

 

Berlin

Der Regierende Bürgermeister von Berlin

Senatskanzlei — Kulturelle Angelegenheiten

Brunnenstr. 188-190

10119 Berlin

DEUTSCHLAND

 

Brandenburg

Ministerium für Wissenschaft, Forschung und Kultur des Landes Brandenburg

Abteilung 3/Referat 31

Dortustraße 36

14467 Potsdam

DEUTSCHLAND

 

Freie und Hansestadt Bremen

Der Senator für Kultur

Referat Museen

Altenwall 15/16

28195 Bremen

DEUTSCHLAND

 

Freie und Hansestadt Hamburg

Freie und Hansestadt Hamburg Kulturbehörde — Staatsarchiv

Grundsatzangelegenheiten des Archivwesens und des Kulturgutschutzes (ST121)

Kattunbleiche 19

22041 Hamburg

DEUTSCHLAND

 

Hessen

Hessisches Ministerium für Wissenschaft und Kunst

Referat IV 5

Rheinstraße 23-25

65185 Wiesbaden

DEUTSCHLAND

 

Mecklenburg-Vorpommern

Ministerium für Bildung, Wissenschaft und Kultur des Landes Mecklenburg-Vorpommern

Abteilung Kultur

Referat 420

Werderstraße 124

19055 Schwerin

DEUTSCHLAND

 

Niedersachsen

 

Für Kulturgut

Niedersächsisches Landesmuseum

Willy-Brandt-Allee 5

30169 Hannover

DEUTSCHLAND

 

Für Archivgut

Niedersächsisches Landesarchiv

Am Archiv 1

30169 Hannover

DEUTSCHLAND

 

Nordrhein-Westfalen

Ministerium für Familie, Kinder, Jugend, Kultur und Sport des Landes Nordrhein-Westfalen

Abteilung IV — Kultur

Referat IV A 2

Fürstenwall 25

40219 Düsseldorf

DEUTSCHLAND

 

Rheinland-Pfalz

Ministerium für Bildung, Wissenschaft, Weiterbildung und Kultur

Abteilung Allgemeine Kulturpflege

Mittlere Bleiche 61

55116 Mainz

DEUTSCHLAND

 

Saarland

Ministerium für Inneres, Kultur und Europa

Am Ludwigsplatz 6-7

66117 Saarbrücken

DEUTSCHLAND

 

Sachsen

 

Für Kulturgut

Staatliche Kunstsammlungen Dresden

Taschenberg 2

01067 Dresden

DEUTSCHLAND

 

Für Archivgut

Sächsisches Staatsministerium des Innern

Referat 15

Wilhelm-Buck-Str. 2

01097 Dresden

DEUTSCHLAND

 

Sachsen-Anhalt

 

Für Kulturgut

Kultusministerium des Landes Sachsen-Anhalt

Turmschanzenstr. 32

39114 Magdeburg

DEUTSCHLAND

 

Für Archivgut

Ministerium des Innern des Landes Sachsen-Anhalt

Halberstädter Straße 1-2

39112 Magdeburg

DEUTSCHLAND

 

Schleswig-Holstein

Ministerium für Bildung und Kultur des Landes Schleswig-Holstein

Kulturabteilung Referat III 52

Postfach 7124

24105 Kiel

DEUTSCHLAND

 

Thüringen

Thüringer Ministerium für Bildung, Wissenschaft und Kultur

Abteilung 5/Referat 53

Werner-Seelenbinder-Straße 7

99096 Erfurt

DEUTSCHLAND

ESTONIJA

Muinsuskaitseamet (National Heritage Board)

Uus 18

10 111 Tallinn

EESTI/ESTONIA

GRČIJA

Hellenic Ministry of Culture

Directorate of Museums, Exhibitions and Educational Programmes

Department for non-State Archaeological Museums and Collections, for Antique Shops and for the Fight against Illicit Traffic of Antiquities

Bouboulinas Street 20

101 86 Athens

GREECE

Hellenic Ministry of Culture, Ephorate for Antique Shops and Private Archaeological Collections

Polygnotou Str. 13

105 55 Athens

GREECE

ŠPANIJA

Ministerio de Cultura

Dirección General de Bellas Artes y Bienes Culturales

Subdirección General de Protección del Patrimonio Histórico Español

Plaza del Rey, no 1

28071 Madrid

ESPAÑA

FRANCIJA

Ministère de la culture et de la communication

Direction générale des patrimoines

Service des musées de France

6 rue des Pyramides

75001 Paris

FRANCE

Ministère de la culture et de la communication

Direction générale des médias et des industries culturelles

Service du livre et de la lecture

182 rue Saint-Honoré

75001 Paris

FRANCE

Ministère de la culture et de la communication

Direction générale des patrimoines

Service du patrimoine

182 rue Saint-Honoré

75001 Paris

FRANCE

Ministère de la culture et de la communication

Direction générale des patrimoines

Service interministériel des archives de France

60 rue des Francs-Bourgeois

75003 Paris

FRANCE

IRSKA

Department of Arts, Sport and Tourism

Fossa New Road

Killarney

Co. Kerry

IRELAND

ITALIJA

UFFICIO ESPORTAZIONE DI BOLOGNA

Viale delle Belle Arti 56

40126 Bologna BO

ITALIA

UFFICIO ESPORTAZIONE DI CAGLIARI

Via Cesare Battisti 2

09123 Cagliari CA

ITALIA

UFFICIO ESPORTAZIONE DI FIRENZE

Piazza Pitti 1

50122 Firenze FI

ITALIA

UFFICIO ESPORTAZIONE DI GENOVA

Via Balbi 10

16126 Genova GE

ITALIA

UFFICIO ESPORTAZIONE DI MILANO

Via Brera 28

20121 Milano MI

ITALIA

UFFICIO ESPORTAZIONE DI NAPOLI

Via Tito Angelini 20 — Castel S. Elmo

80129 Napoli NA

ITALIA

UFFICIO ESPORTAZIONE DI PALERMO

Via P. Calvi 13

90139 Palermo PA

ITALIA

UFFICIO ESPORTAZIONE DI PISA

Lungarno Pacinotti 46

56126 Pisa PI

ITALIA

UFFICIO ESPORTAZIONE DI ROMA

Via Cernaia 1

00185 Roma RM

ITALIA

UFFICIO ESPORTAZIONE DI TORINO

Via Accademia delle Scienze 5

10123 Torino TO

ITALIA

UFFICIO ESPORTAZIONE DI VENEZIA

Piazza San Marco 63

30124 Venezia VE

ITALIA

UFFICIO ESPORTAZIONE DI VERONA

Via Corte Dogana 2/4

37121 Verona VR

ITALIA

CIPER

The Director of the Department of Antiquities, Ministry of Communications and Works

Museum Street 1

1516 Nicosia

CYPRUS

The Director of the Cultural Services of the Ministry of Education and Culture

Kimonos and Thoukididou Street

1434 Nicosia

CYPRUS

The Registrar of the Public Records Office of the Ministry of Justice and Public Order

State Archives

1461 Nicosia

CYPRUS

The Director of the Department of Geological Studies of the Ministry of Agriculture, Natural Resources and Environment

Cyprus Geological Survey

1415 Nicosia

CYPRUS

The Director of the Environment of the Ministry of Agriculture, Natural Resources and Environment

Environment Service

1498 Nicosia

CYPRUS

The Director of the State Library of the Ministry of Education and Culture

Cyprus Library

1011 Nicosia

CYPRUS

LATVIJA

Valsts kultūras pieminekļu aizsardzības inspekcija

State Inspection for Heritage Protection

Mazā Pils iela 19

Rīga, LV-1050

LATVIJA

LITVA

Kultūros paveldo departamentas prie Kultūros ministerijos

Department of Cultural Heritage under Ministry of Culture

Šnipiškių g. 3

Šnipiškių st. 3

LT-09309 Vilnius

LIETUVA/LITHUANIA

LUKSEMBURG

Ministère de la culture, de l’enseignement supérieur et de la recherche scientifique

20, montée de la Pétrusse

2912 Luxembourg

LUXEMBOURG

MADŽARSKA

National Office of Cultural Heritage, Inspectorate of Cultural Goods

Kulturális Örökségvédelmi Hivatal, Műtárgyfelügyeleti Iroda

Budapest 1.

Szentháromság tér 6.

1014

MAGYARORSZÁG/HUNGARY

MALTA

The Superintendence of Cultural Heritage

173, St Christopher Street

Valletta

VLT 2000

MALTA

NIZOZEMSKA

Ministry of Education, Culture and Science

Cultural Heritage Inspectorate

PO Box 16478 (IPC 3500)

2500 BL The Hague

NEDERLAND

AVSTRIJA

Bundesdenkmalamt

Hofburg, Säulenstiege

1010 Wien

ÖSTERREICH

For archives:

Österreichisches Staatsarchiv

Nottendorferstraße 2

1030 Wien

ÖSTERREICH

POLJSKA

Muzeum Narodowe we Wrocławiu

pl. Powstańców 5

50-153 Wrocław

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków we Wrocławiu

Delegatura w Jeleniej Górze

ul. 1 Maja 23

58-500 Jelenia Góra

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków we Wrocławiu

Delegatura w Legnicy

ul. Zamkowa 2

59-220 Legnica

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków we Wrocławiu

Delegatura w Wałbrzychu

ul. Zamkowa 3

58-300 Wałbrzych

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Toruniu

ul. Łazienna 8

87-100 Toruń

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Toruniu

Delegatura w Bydgoszczy

ul. Jezuicka 2

85-102 Bydgoszcz

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Toruniu

Delegatura we Włocławku

ul. Łęgska 42

87-800 Włocławek

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Lublinie

ul. Archidiakońska 4

20-113 Lublin

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Lublinie

Delegatura w Białej Podlaskiej

ul. Janowska 27/29

21-500 Biała Podlaska

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Lublinie

Delegatura w Chełmie

pl. Niepodległości 1, Blok E

22-100 Chełm

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Lublinie

Delegatura w Zamościu

ul. Staszica 29

22-400 Zamość

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Zielonej Górze

ul. Kopernika 1

65-063 Zielona Góra

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Łodzi

ul. Piotrkowska 99

90-425 Łódź

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Łodzi

Delegatura w Piotrkowie Trybunalskim

ul. Farna 8

97-300 Piotrków Trybunalski

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Łodzi

Delegatura w Sieradzu

ul. Kościuszki 3

98-200 Sieradz

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Łodzi

Delegatura w Skierniewicach

ul. Trzcińska 18

96-100 Skierniewice

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Krakowie

ul. Kanonicza 24

31-002 Kraków

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Krakowie

Delegatura w Nowym Sączu

ul. Wiśniowieckiego 127

33-300 Nowy Sącz

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Krakowie

Delegatura w Tarnowie

ul. Konarskiego 15

33-100 Tarnów

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Warszawie

ul. Nowy Świat 18/20

00-373 Warszawa

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Warszawie

Delegatura w Ciechanowie

ul. Strażacka 6

06-400 Ciechanów

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Warszawie

Delegatura w Ostrołęce

ul. Kościuszki 16

07-410 Ostrołęka

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Warszawie

Delegatura w Płocku

ul. Zduńska 13a

09-400 Płock

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Warszawie

Delegatura w Radomiu

ul. Żeromskiego 53

26-200 Radom

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Warszawie

Delegatura w Siedlcach

ul. Bema 4a

08-110 Siedlce

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Opolu

ul. Piastowska 14

45-082 Opole

POLSKA/POLAND

Muzeum Śląska Opolskiego w Opolu

ul. Św. Wojciecha 13

45-023 Opole

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Przemyślu

ul. Jagiellońska 29

37-700 Przemyśl

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Przemyślu

Delegatura w Krośnie

ul. Bieszczadzka 1

38-400 Krosno

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Przemyślu

Delegatura w Rzeszowie

ul. Mickiewicza 7

35-064 Rzeszów

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Przemyślu

Delegatura w Tarnobrzegu

ul. 1 Maja 4

39-400 Tarnobrzeg

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Białymstoku

ul. Dojlidy Fabryczne 23

15-554 Białystok

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Białymstoku

Delegatura w Łomży

ul. Nowa 2

18-400 Łomża

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Białymstoku

Delegatura w Suwałkach

ul. Sejneńska 13

16-400 Suwałki

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Gdańsku

ul. Kotwiczników 20

80-822 Gdańsk

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Gdańsku

Delegatura w Słupsku

ul. Jaracza 6

76-200 Słupsk

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Katowicach

ul. Francuska 12

40-015 Katowice

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Katowicach

Delegatura w Bielsku-Białej

ul. Powstańców Śląskich 6

43-300 Bielsko-Biała

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Katowicach

Delegatura w Częstochowie

ul. Mirowska 8

42-217 Częstochowa

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Kielcach

ul. Zamkowa 5

25-009 Kielce

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Olsztynie

ul. Podwale 1

10-076 Olsztyn

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Olsztynie

Delegatura w Elblągu

ul. Św. Ducha 19

82-300 Elbląg

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Poznaniu

ul. Gołębia 2

61-834 Poznań

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Poznaniu

Delegatura w Kaliszu

ul. Tuwima 10

62-800 Kalisz

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Poznaniu

Delegatura w Koninie

Posada, ul. Tuwima 2

62-530 Kazimierz Biskupi

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Poznaniu

Delegatura w Lesznie

pl. Komeńskiego 6

64-100 Leszno

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Poznaniu

Delegatura w Pile

ul. Śniadeckich 46

64-920 Piła

POLSKA/POLAND

Wojewódzki Urząd Ochrony Zabytków w Szczecinie

ul. Kuśnierska 14a

70-536 Szczecin

POLSKA/POLAND

Narodowy Instytut Muzealnictwa i Ochrony Zbiorów

ul. Okrężna 9

02-916 Warszawa

POLSKA/POLAND

Biblioteka Narodowa

al. Niepodległości 213

02-086 Warszawa

POLSKA/POLAND

Naczelna Dyrekcja Archiwów Państwowych

ul. Rakowiecka 2D

02-517 Warszawa

POLSKA/POLAND

PORTUGALSKA

 

Para as espécies bibliográficas

Biblioteca Nacional de Portugal

Campo Grande, n.o 83

1749-081 Lisboa

PORTUGAL

 

Para os bens do património arquivístico e fotográfico

Direcção-Geral de Arquivos

Alameda da Universidade

1649-010 Lisboa

PORTUGAL

 

Para os bens do património audiovisual

Cinemateca Portuguesa — Museu do Cinema, I.P.

Rua Barata Salgueiro, n.o 39

1269-059 Lisboa

PORTUGAL

 

Para os restantes bens culturais

Secretaria de Estado da Cultura

Instituto dos Museus e da Conservação, I.P.

Palácio Nacional da Ajuda, Ala Sul — 4.o andar

Calçada da Ajuda

1349-021 Lisboa

PORTUGAL

ROMUNIJA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Alba (D.J.C.P.C.N. Alba)

Str. Regina Maria nr. 20

510103 Alba Iulia

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Arad (D.J.C.P.C.N. Arad)

Str. Gheorghe Lazăr nr. 21

310126 Arad

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Argeș (D.J.C.P.C.N. Argeș)

Piața Vasile Milea nr. 1

110053 Pitești

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Bacău (D.J.C.P.C.N. Bacău)

Str. Vasile Alecsandri nr. 41, etaj IV

600011 Bacău

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Bihor (D.J.C.P.C.N. Bihor)

Str. Moscovei nr. 25

4110001 Oradea

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Bistrița-Năsăud (D.J.C.P.C.N. Bistrița-Năsăud)

Str. Eremia Grigorescu nr. 6

420018 Bistrița

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Botoșani (D.J.C.P.C.N. Botoșani)

Str. Unirii nr. 10

710221 Botoșani

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Brașov (D.J.C.P.C.N. Brașov)

Str. Michael Weiss nr. 22

500031 Brașov

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Brăila (D.J.C.P.C.N. Brăila)

Str. Mihai Eminescu nr. 10-12

810024 Brăila

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Buzău (D.J.C.P.C.N. Buzău)

Bd. Nicolae Bălcescu nr. 48

120525 Buzău

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Caraș-Severin (D.J.C.P.C.N. Caraș-Severin)

Piața 1 Decembrie 1918 nr. 30-31

320067 Reșița

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Călărași (D.J.C.P.C.N. Călărași)

Str. 13 Decembrie nr. 9

910014 Călărași

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Cluj (D.J.C.P.C.N. Cluj)

Piața Unirii nr. 1

400133 Cluj-Napoca

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Constanța (D.J.C.P.C.N. Constanța)

Str. Mircea cel Bătrân nr. 106

900663 Constanța

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Covasna (D.J.C.P.C.N. Covasna)

Str. Gabor Aron nr. 1

520003 Covasna

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Dâmbovița (D.J.C.P.C.N. Dâmbovița)

Piața Tricolorului nr. 1

130140 Târgoviște

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Dolj (D.J.C.P.C.N. Dolj)

Str. Amaradiei nr. 93-95

200170 Craiova

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Galați (D.J.C.P.C.N. Galați)

Str. Domnească nr. 84, bl. Miorița, sc. 1, ap. 2, et. I-II

800215 Galați

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Giurgiu (D.J.C.P.C.N. Giurgiu)

Str. Livezilor nr. 3

080246 Giurgiu

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Gorj (D.J.C.P.C.N. Gorj)

Calea Eroilor nr. 15-17

210135 Târgu-Jiu

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Harghita (D.J.C.P.C.N. Harghita)

Piata Libertății nr. 5

530140 Miercurea-Ciuc

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Hunedoara (D.J.C.P.C.N. Hunedoara)

Str. Octavian Goga nr. 1

330018 Deva

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Ialomița (D.J.C.P.C.N. Ialomița)

Str. Matei Basarab nr. 26

920055 Slobozia

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Iași (D.J.C.P.C.N. Iași)

Str. Ștefan cel Mare și Sfânt nr. 69

70075 Iași

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Maramureș (D.J.C.P.C.N. Maramureș)

Str. Victoriei nr. 28

430142 Baia Mare

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Mehedinți (D.J.C.P.C.N. Mehedinți)

Aleea Mihai Gusita nr. 6, etaj 3

220055 Drobeta Turnu-Severin

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Mureș (D.J.C.P.C.N. Mureș)

Str. Mărăști nr. 8

540328 Târgu-Mureș

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Neamț (D.J.C.P.C.N. Neamț)

Bd. Traian nr. 17, bl. A4, etaj I

610136 Piatra-Neamț

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Olt (D.J.C.P.C.N. Olt)

Str. Mănăstirii nr. 6

230041 Slatina

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Prahova (D.J.C.P.C.N. Prahova)

Str. Nicolae Iorga nr. 18

100537 Ploiești

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Satu Mare (D.J.C.P.C.N. Satu Mare)

Piața 25 Octombrie nr. 1

440026 Satu Mare

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Sălaj (D.J.C.P.C.N. Sălaj)

Piața Iuliu Maniu nr. 13

450016 Zalău

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Sibiu (D.J.C.P.C.N. Sibiu)

Str. Tribunei nr. 6

550176 Sibiu

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Suceava (D.J.C.P.C.N. Suceava)

Str. Mihai Viteazu nr. 27

720061 Suceava

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Teleorman (D.J.C.P.C.N. Teleorman)

Str. Dunării nr. 222, bl. 911, sc. E, ap. 40

140065 Alexandria

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Timiș (D.J.C.P.C.N. Timiș)

Str. Episcop Augustin Pacha nr. 8

300055 Timișoara

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Tulcea (D.J.C.P.C.N. Tulcea)

Str. Isaccei nr. 20

820241 Tulcea

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Vaslui (D.J.C.P.C.N. Vaslui)

Str. Ștefan cel Mare nr. 79

730168 Vaslui

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Vâlcea (D.J.C.P.C.N. Vâlcea)

Str. Tudor Vladimirescu nr. 1

240168 Râmnicu-Vâlcea

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Vrancea (D.J.C.P.C.N. Vrancea)

Str. Nicolae Titulescu nr. 1

620018 Focșani

ROMÂNIA

Direcția Județeană pentru Cultură și Patrimoniul Național Ilfov (D.J.C.P.C.N. Ilfov)

Str. Studioului nr. 1

070000 Buftea

ROMÂNIA

Direcția pentru Cultură și Patrimoniul Național București (D.C.P.C.N. București)

Str. Sfântul Ștefan nr. 3, sector 2

023996 București

ROMÂNIA

SLOVENIJA

Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

The ministry of culture of The Republic of Slovenia

Maistrova 10

SI-1000 Ljubljana

SLOVENIA

SLOVAŠKA

Ministerstvo kultúry Slovenskej republiky/Ministry of Culture of the Slovak Republic

sekcia kultúrneho dedičstva/Section of Cultural Heritage

Námestie SNP 33

813 31 Bratislava

SLOVENSKO/SLOVAKIA

Ministerstvo vnútra Slovenskej republiky/Ministry of the Interior of the Slovak Republic

sekcia verejnej správy/Section of Public Administration

odbor archívov/Department of archives

Križkova 7

811 04 Bratislava

SLOVENSKO/SLOVAKIA

FINSKA

Museovirasto (National Board of Antiquities)

Nervanderinkatu 13

FI-00100 Helsinki

SUOMI/FINLAND

Valtion taidemuseo (National Gallery)

Kaivokatu 2

FI-00100 Helsinki

SUOMI/FINLAND

ŠVEDSKA

The Swedish National Heritage Board

Riksantikvarieämbetet

Box 5405

SE-114 84 Stockholm

SVERIGE

National Library of Sweden

Kungliga biblioteket

Box 5039

SE-102 41 Stockholm

SVERIGE

National Archives

Riksarkivet

Box 12541

SE-102 29 Stockholm

SVERIGE

Nationalmuseum med Prins Eugens Waldemarsudde

Box 161 76

SE-103 24 Stockholm

SVERIGE

Nordiska museet

Box 27820

SE-115 93 Stockholm

SVERIGE

ZDRUŽENO KRALJESTVO

Arts Council, England

Acquisitions, Exports, Loans and Collections Unit

14 Great Peter Street

London

SW1P 3NQ

UNITED KINGDOM


(1)  UL L 39, 10.2.2009, str. 1.


10.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 72/43


Podatki Švedske v zvezi z izvajanjem Direktive 2010/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta

2012/C 72/09

Švedska je Komisijo v skladu s členom 34 Direktive 2010/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2010 o premični tlačni opremi obvestila, da bo Švedska uporabljala prehodno določbo 2 iz Priloge II k Direktivi 2010/35/EU.


10.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 72/44


Posodobitev referenčnih zneskov za prehod zunanjih meja iz člena 5(3) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL C 247, 13.10.2006, str. 19; UL C 153, 6.7.2007, str. 22; UL C 182, 4.8.2007, str. 18; UL C 57, 1.3.2008, str. 38; UL C 134, 31.5.2008, str. 19; UL C 37, 14.2.2009, str. 8; UL C 35, 12.2.2010, str. 7; UL C 304, 10.11.2010, str. 5; UL C 24, 26.1.2011, str. 6; UL C 157, 27.5.2011, str. 8; UL C 203, 9.7.2011, str. 16; UL C 11, 13.1.2012, str. 13)

2012/C 72/10

Objavljeni referenčni zneski za prehod zunanjih meja, navedeni v členu 5(3) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah), temeljijo na informacijah, ki jih Komisiji sporočijo države članice v skladu s členom 34 Zakonika o schengenskih mejah.

Poleg objave v Uradnem listu je vsak mesec na spletni strani Generalnega direktorata za notranje zadeve na voljo posodobljena različica.

ESTONIJA

Informacije, ki nadomeščajo informacije, objavljene v UL C 247, 13.10.2006

Po estonski zakonodaji tujci, ki prihajajo v Estonijo brez vabila, pri vstopu v državo na zahtevo uradnika mejne straže predložijo dokaz o zadostnih denarnih sredstvih za kritje stroškov svojega bivanja in odhoda iz Estonije. Zadostna denarna sredstva pomeni 0,2-kratnik minimalne mesečne plače, kot jo izvaja republiška vlada, za vsak dovoljeni dan prebivanja, tj. 58 EUR.

V nasprotnem primeru gostitelj prevzame odgovornost za stroške tujčevega prebivanja in odhoda iz Estonije.

FRANCIJA

Informacije, ki nadomeščajo informacije, objavljene v UL C 247, 13.10.2006

Referenčni znesek ustreznih sredstev za preživljanje, potrebnih za nameravano prebivanje tujca v Franciji ali za tranzit prek ozemlja Francije do cilja v tretji državi, je enak znesku zagotovljene minimalne plače v Franciji (SMIC), ki se dnevno izračunava na podlagi stopnje, določene 1. januarja tekočega leta.

Ta znesek se redno prilagaja indeksu življenjskih stroškov v Franciji:

samodejno, kadar koli se maloprodajni indeks dvigne za več kakor 2 %,

po posvetu z državno komisijo za pogajanja za kolektivne pogodbe na podlagi sklepa vlade o zagotovljenem razvoju cen, ki je višje od povečanja indeksa cen na drobno.

Od 1. januarja 2012 znaša dnevni znesek zagotovljene minimalne plače v Franciji (SMIC) 65 EUR.

Imetniki potrdila o prebivanju morajo imeti za prebivanje v Franciji na voljo vsaj minimalni znesek, ki je enak polovici minimalne plače. Ta znesek znaša 32,50 EUR na dan.


V Objave

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

Evropska komisija

10.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 72/45


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.6521 – Talanx International/Meiji Yasuda Life Insurance/Warta)

(Besedilo velja za EGP)

2012/C 72/11

1.

Komisija je 1. marca 2012 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji Talanx International AG („TINT“, Nemčija) in Meiji Yasuda Life Insurance Company („MY“, Japonska) z nakupom delnic pridobita v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah skupni nadzor nad celotnim podjetjem Towarzystwo Ubezpieczeń i Reasekuracji Warta SA („Warta“, Poljska), z izjemo njegovih hčerinskih družb Powszechne Towarzystwo Emerytalne WARTA SA in KBC Towarzystwo Funduszy Inwestycyjnych SA.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za TINT: neživljenjsko zavarovanje, življenjsko zavarovanje, pozavarovanje,

za MY: neživljenjsko zavarovanje, življenjsko zavarovanje, pozavarovanje,

za Warto: neživljenjsko zavarovanje, življenjsko zavarovanje, pozavarovanje.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6521 – Talanx International/Meiji Yasuda Life Insurance/Warta na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).