ISSN 1977-1045

doi:10.3000/19771045.C_2012.070.slv

Uradni list

Evropske unije

C 70

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 55
8. marec 2012


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2012/C 070/01

Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )

1

2012/C 070/02

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6509 – GE/KGAL/Extresol-2) ( 1 )

6

2012/C 070/03

Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )

7

2012/C 070/04

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6475 – AXA REIM/CBRE PFCE Management/Warsaw III) ( 1 )

8

 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Svet
Evropska komisija

2012/C 070/05

Skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2012 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) – Izobraževanje in usposabljanje v pametni, trajnostni in vključujoči Evropi

9

 

Evropska komisija

2012/C 070/06

Menjalni tečaji eura

19

 

INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

2012/C 070/07

Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001

20

 

V   Objave

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

 

Evropska komisija

2012/C 070/08

Obvestilo ministra za gospodarstvo, kmetijstvo in inovacije Kraljevine Nizozemske na podlagi člena 3(2) Direktive 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov

22

2012/C 070/09

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6439 – AGRANA/RWA/JV) ( 1 )

24

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

 


II Sporočila

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

8.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 70/1


Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

2012/C 70/01

Datum sprejetja odločitve

14.7.2010

Referenčna številka državne pomoči

N 22/10; N 50/10; N 86/10

Država članica

Poljska

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Amendments to the Temporary Framework measure ‘Limited amounts of aid’ N 408/09

Pravna podlaga

Rozporządzenie Ministra Rozwoju Regionalnego w sprawie udzielania pomocy dla przedsiębiorców zagrożonych w ramach Priorytetu II Programu Operacyjnego Kapitał Ludzki (projekt z dnia 8 grudnia 2009 r.); rozporządzenie Ministra Rozwoju Regionalnego w sprawie udzielania przedsiębiorcom ograniczonej kwoty pomocy zgodnej ze wspólnym rynkiem w ramach regionalnych programów operacyjnych (projekt z dnia 5 stycznia 2010 r.); rozporządzenie Ministra Rozwoju Regionalnego w sprawie udzielania ograniczonej kwoty pomocy zgodnej ze wspólnym rynkiem w ramach Programu Operacyjnego Kapitał Ludzki (projekt z dnia 15 stycznia 2010 r.)

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči: 1 905 mio. PLN

Intenzivnost

Trajanje

Do 31.12.2010

Gospodarski sektorji

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Ministry of Regional Development

ul. Wspólna 2/4

00-926 Warszawa

POLSKA/POLAND

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

5.10.2011

Referenčna številka državne pomoči

N 414/10

Država članica

Belgija

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Aide au projet de «Flap Support Structures» de la Société anonyme belge de constructions aéronautique (SABCA)/Steun voor het „Flap Support Structures”-project van SABCA (FSS-project)

Pravna podlaga

Federale steunmaatregel „Luchtvaart 2008-2013”

Mesure d'aide fédérale «Aéronautique 2008-2013»

Vrsta ukrepa

Individualna pomoč

Cilj

Raziskave in razvoj

Oblika pomoči

Povratna sredstva

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči: 32,817 milijona EUR

Intenzivnost

42 %

Trajanje

Do 30.12.2017

Gospodarski sektorji

Predelovalna industrija

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Service Public Fédéral Economie

Rue du Progrès 50

1210 Bruxelles

BELGIQUE

Federale Overheidsdienst Economie

Vooruitgangstraat 50

1210 Brussel

BELGIË

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

29.6.2011

Referenčna številka državne pomoči

SA.32888 (11/N)

Država članica

Nemčija

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Befreiung von der Luftverkehrsteuer hinsichtlich Abflügen von Inselbewohnern und in anderen Fällen

Pravna podlaga

§ 5 Nr. 4 des Artikels 1 des Haushaltsbegleitgesetzes 2011

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Socialna pomoč posameznim potrošnikom

Oblika pomoči

Znižanje davčne stopnje

Proračun

Načrtovani letni izdatki: 0,120 milijona EUR

Intenzivnost

100 %

Trajanje

1.1.2011–31.12.2015

Gospodarski sektorji

Zračni promet

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Das jeweils örtlich zuständige Hauptzollamt (http://www.zoll.de)

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

25.1.2012

Referenčna številka državne pomoči

SA.32965 (11/N)

Država članica

Poljska

Regija

Warmińsko-mazurskie

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Pomoc na restrukturyzację dla ZNMR

Pravna podlaga

Artykuł 56 ust. 1 pkt 2 ustawy z dnia 30 sierpnia 1996 r. o komercjalizacji i prywatyzacji

Vrsta ukrepa

Individualna pomoč

Cilj

Prestrukturiranje podjetij v težavah

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

 

Načrtovani letni izdatki: 400 000 mio. PLN

 

Skupni znesek načrtovane pomoči: 400 000 mio. PLN

Intenzivnost

33 %

Trajanje

1.2012–12.2015

Gospodarski sektorji

Predelovalna industrija

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Minister Skarbu Państwa

ul. Krucza 36/Wspólna 6

00-522 Warszawa

POLSKA/POLAND

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

23.11.2011

Referenčna številka državne pomoči

SA.33588 (11/N)

Država članica

Češka

Regija

CZ 08 Moravskoslezsko

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Ekologizace území okresů NUTS IV (Greening of NUTS IV districts) – Ostrava-město (Ostrava city) (NUTS CZ 0806), Karviná (NUTS CZ 0803) and Frýdek-Místek (NUTS CZ 0802), I. etapa (first phase)

Pravna podlaga

Zákon č. 86/2002 Sb., o ochraně ovzduší a o změně některých dalších zákonů (zákon o ochraně ovzduší) – nařízení vlády č. 597/2006 Sb., o sledování a vyhodnocování kvality ovzduší – vyhláška č. 553/2002 Sb., kterou se stanoví hodnoty zvláštních imisních limitů znečišťujících látek, ústřední regulační řád a způsob jeho provozování včetně seznamu stacionárních zdrojů podléhajících regulaci, zásady pro vypracování a provozování krajských a místních regulačních řádů a způsob a rozsah zpřístupňování informací o úrovni znečištění ovzduší veřejnosti, ve znění pozdějších předpisů (změna vyhláškou č. 42/2005 Sb. a vyhláškou č. 373/2009 Sb.) – nařízení vlády č. 351/2002 Sb., kterým se stanoví závazné emisní stropy pro některé látky znečišťující ovzduší a způsob přípravy a provádění emisních inventur a emisních projekcí, ve znění pozdějších předpisů (změna nařízením vlády č. 417/2003) – nařízení vlády č. 372/2007 Sb., o národním programu snižování emisí ze stávajících zvláště velkých spalovacích zdrojů – nařízení vlády č. 146/2007 Sb., o emisních limitech a dalších podmínkách provozování spalovacích stacionárních zdrojů znečišťování ovzduší, ve znění pozdějších předpisů (změna nařízením vlády č. 476/2009) – nařízení vlády č. 615/2006 Sb., o stanovení emisních limitů a dalších podmínek provozování ostatních stacionárních zdrojů znečišťování ovzduší, ve znění pozdějších předpisů (změna nařízením vlády č. 475/2009) – vyhláška č. 205/2009 Sb., o zjišťování emisí ze stacionárních zdrojů a o provedení některých dalších ustanovení zákona o ochraně ovzduší, ve znění pozdějších předpisů – zákon č. 76/2002 Sb., o integrované prevenci a omezování znečištění, o integrovaném registru znečišťování a o změně některých zákonů (zákon o integrované prevenci) Operační program Životní Prostředí: Programový dokument Operační program Životní prostředí: Implementační dokument Směrnice MŽP pro předkládání žádostí a o poskytování finančních prostředků pro projekty z Operačního programu

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Varstvo okolja

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

 

Načrtovani letni izdatki: 2 000 mio. CZK

 

Skupni znesek načrtovane pomoči: 6 000 mio. CZK

Intenzivnost

90 %

Trajanje

Do 31.12.2014

Gospodarski sektorji

Predelovalna industrija, Oskrba z električno energijo, plinom in vodo, Jeklarstvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Ministerstvo životního prostředí ČR

Vršovická 65

100 10 Praha 10

ČESKÁ REPUBLIKA

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm


8.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 70/6


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.6509 – GE/KGAL/Extresol-2)

(Besedilo velja za EGP)

2012/C 70/02

Komisija se je 1. marca 2012 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32012M6509. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.


8.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 70/7


Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

2012/C 70/03

Datum sprejetja odločitve

20.9.2011

Referenčna številka državne pomoči

SA.32520 (11/N)

Država članica

Nemčija

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

High-Tech Gründerfonds II

Pravna podlaga

Gesellschaftsvertrag der High-Tech Gründerfonds II GmbH & Co. KG; Anlagerichtlinien für den High-Tech Gründerfonds; Geschäftsordnungen für die Investitionskomitees der High-Tech Gründerfonds Komitee GmbH

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Rizični kapital, raziskave in razvoj, mala in srednja podjetja

Oblika pomoči

Zagotavljanje rizičnega kapitala

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči 240 mio. EUR

Intenzivnost

Trajanje

Do 31.7.2018

Gospodarski sektorji

Vsi sektorji

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Bundesministerium für Wirtschaft und Technologie

Villemombler Straße 76

53123 Bonn

DEUTSCHLAND

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm


8.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 70/8


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.6475 – AXA REIM/CBRE PFCE Management/Warsaw III)

(Besedilo velja za EGP)

2012/C 70/04

Komisija se je 5. marca 2012 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32012M6475. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Svet Evropska komisija

8.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 70/9


Skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2012 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020)

„Izobraževanje in usposabljanje v pametni, trajnostni in vključujoči Evropi“

2012/C 70/05

1.   IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE V OKVIRU STRATEGIJE EVROPA 2020

Leta 2009 je Svet izdelal strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“) (1). Od tedaj so se gospodarske in politične razmere spremenile, zaradi česar so se pojavile nove negotovosti in omejitve. Evropska unija je morala sprejeti nadaljnje ukrepe za zajezitev najhujše finančne in gospodarske krize v svoji zgodovini ter tako sprejela dogovor o strategiji za pametno, trajnostno in vključujočo rast: Evropa 2020.

Izobraževanje in usposabljanje imata v tej strategiji ključno vlogo, zlasti v integriranih smernicah, nacionalnih programih reform držav članic ter priporočilih za posamezne države, objavljenih za usmerjanje reform držav članic. Eden od petih krovnih ciljev strategije Evropa 2020 se nanaša na osip in pridobitev terciarne ali enakovredne izobrazbe.

Letni pregled rasti 2012 poudarja, da: se mora strategija Evropa 2020 hkrati osredotočati na: reformne ukrepe s kratkoročnim učinkom na rast in na izbiro pravega srednjeročnega modela rasti. Sisteme izobraževanja in usposabljanja je treba posodobiti ter s tem izboljšati njihovo učinkovitost in kakovost ter ljudem zagotoviti spretnosti in kompetence, ki jih potrebujejo za uspeh na trgu dela. Tako bodo ljudje pridobili potrebno samozavest, da se soočijo s sedanjimi in prihodnjimi izzivi. Pripomoglo bo tudi k izboljšanju evropske konkurenčnosti ter ustvarjanju rasti in delovnih mest. Poleg tega letni pregled rasti za leto 2012 poziva, naj se posebna pozornost nameni mladim, ki spadajo med skupine, ki jih je kriza najmočneje prizadela.

ET 2020 lahko kot ključni instrument za posodobitev izobraževanja in usposabljanja občutno prispeva k doseganju ciljev strategije Evropa 2020. Preden pa je to mogoče, je treba posodobiti delovne prednostne naloge, orodja in strukturo upravljanja okvira ET 2020.

Na podlagi ocene napredka, opravljene na ključnih področjih politike v zadnjih treh letih, ta osnutek skupnega poročila predlaga nove delovne prednostne naloge za obdobje 2012–2014, usmerjene k uporabi izobraževanja in usposabljanja za podporo strategiji Evropa 2020.

Poleg tega osnutek skupnega poročila navaja številne možnosti za spremembo upravljanja okvira ET 2020, da bi lahko prispeval k strategiji Evropa 2020.

Osnutek skupnega poročila spremljata delovna dokumenta služb Komisije (2). Ocenjujeta položaj v posameznih državah in na ključnih tematskih področjih ter temeljita na nacionalnih poročilih, ki so jih predložile države članice, ter drugih informacijah in podatkih.

2.   NAPREDEK IN IZZIVI NA PREDNOSTNIH PODROČJIH

2.1   Naložbe in reforme izobraževanja in usposabljanja

Trenutno so pod drobnogledom vsa področja javnih proračunov, tudi izobraževanje in usposabljanje. Večina držav članic s težavo ohranja trenutne ravni odhodkov, njihovo povečevanje pa je skorajda povsem nemogoče.

Vendar raziskave kažejo, da je mogoče z izboljšanjem učnega uspeha doseči izredne dolgoročne rezultate ter ustvariti rast in delovna mesta v Evropski uniji. Če bi na primer do leta 2020 dosegli evropsko merilo uspešnosti, po katerem bi imeli manj kot 15 % posameznikov s slabimi rezultati pri osnovnih spretnostih, bi lahko ustvarili ogromne dolgoročne skupne gospodarske koristi za Evropsko unijo (3).

To je v nasprotju z dejstvom, da je bila – celo pred krizo – poraba v nekaterih državah članicah precej nizka, približno 4 % BDP ali manj, medtem ko je bila povprečna poraba Evropske unije približno 5 % BDP – kar je manj kot 5,3 % v ZDA.

S krčenjem proračunov za izobraževanje bi lahko oslabili potencial za gospodarsko rast in konkurenčnost. Komisija je v letnem pregledu rasti za leto 2012 potrdila svoje prepričanje, da morajo države članice pri konsolidaciji svojih javnih financ dati prednost odhodkom za politike, namenjene spodbujanju rasti, kot sta izobraževanje in usposabljanje.

Ni enotnega vzorca, po katerem se države članice odzivajo na krizo z obravnavanjem proračunov za izobraževanje. Sprejele so vrsto ukrepov za obvladovanje odhodkov: mnoge so zmanjšale stroške za zaposlene (BE nl, BG, EL, ES, FR, HU, IE, LV, PT, RO, SI) ali rezervacije za infrastrukturo, vzdrževanje in opremo (BE nl, BG, IE, RO). Nekatere so omejile izvajanje predšolske vzgoje (za dveletne otroke v Franciji), preložile ali upočasnile izvajanje reform (BG) ali sprejele druge ukrepe, kot je zmanjšanje finančne pomoči študentom (BE nl, IE, PT).

Ti trendi zahtevajo pozornost politike. Okvir ET 2020 bi bilo treba uporabiti za razpravo o tem, kako najbolje vlagati v izobraževanje in usposabljanje, da bi zagotovili učinkovitost in uspešnost ter ugoden vpliv na rast. Pametne naložbe so tesno povezane s pametnimi političnimi reformami, ki izboljšujejo kakovost izobraževanja in usposabljanja. Temeljit razmislek vseh zainteresiranih strani bi lahko uporabili za določitev učinkovitih načinov delitve finančnega bremena in iskanje novih virov financiranja.

2.2   Osip

Kriza močno vpliva na perspektive mladih. Brezposelnost mladih, ki je leta 2008 znašala 15,5 %, se je v letu 2010 zvišala na 20,9 %, delež mladih, starih od 15 do 24 let, ki niso vključeni v izobraževanje, delovno razmerje ali usposabljanje, pa se je povečal za dve odstotni točki. 53 % osipnikov je bilo brezposelnih.

Cilj strategije Evropa 2020, da se do leta 2020 delež mladih, starih od 18 do 24 let, ki predčasno opustijo šolanje in usposabljanje, zmanjša na manj kot 10 %, je ob upoštevanju teh podatkov še posebej zahteven. Če se bodo trenutni trendi nadaljevali, ta cilj ne bo dosežen. Kljub določenemu napredku je bila leta 2010 stopnja osipa v Evropski uniji v povprečju še vedno 14,1 %, pri čemer so se deleži med posameznimi državami močno razlikovali. Dokazi kažejo, da je nevarnost za predčasno opustitev šolanja večja pri fantih (16 %) kot pri dekletih (12,6 %).

Znižanje stopnje osipa pod 10 % je zahteven izziv. V priporočilu Sveta iz leta 2011 (4) o politikah za zmanjševanje osipa so države članice pozvane k izvajanju usklajenih, celovitih in z dejstvi podprtih strategij, zlasti tiste države članice, ki so leta 2011 na tem področju prejele priporočila za posamezne države (AT, DK, ES, MT). Vendar bi se morale tudi države, ki so blizu cilja (DK, IE, HU, NL, FI), še bolj potruditi za nadaljnji napredek in/ali konec stagnacije. Vse države članice bi morale uvesti ciljno usmerjene ukrepe, ki bodo dosegli mlade, ki bi utegnili predčasno opustiti šolanje.

Politike držav članic so z izjemo nekaterih v premajhni meri zasnovane na najnovejših podatkih ter analizi stopnje in vzrokov za osip. Sistematični pristop k zbiranju, nadzorovanju in analiziranju podatkov o osipu uporablja le nekaj držav (EE, FR, HU, IT, LU, NL, UK).

Preprečevanje in zgodnje ukrepanje sta ključnega pomena pri reševanju težave, vendar države članice prvemu posvečajo premalo pozornosti. Delni, kompenzacijski ukrepi, kot je druga priložnost za izobraževanje, so sicer pomembni, vendar samo z njimi ni mogoče odpraviti vzrokov težave. V okviru izobraževanja za učitelje, stalnega poklicnega izpopolnjevanja ter kakovostne predšolske vzgoje in varstva bi se bilo treba v večji meri osredotočiti na ukrepe za preprečevanje in zgodnje posredovanje.

K zmanjšanju osipa lahko pripomore obsežnejše zagotavljanje visokokakovostnega začetnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja, prilagojenega potrebam mladih, vključno s kombiniranim učenjem, ki povezuje poklicno izobraževanje in usposabljanje s splošnim srednješolskim izobraževanjem. Tako je zagotovljen drugačen, za nekatere učence bolj motivirajoč način izobraževanja. Hkrati pa je nujno treba zmanjšati raven osipa v poklicnem izobraževanju in usposabljanju.

Številne države obravnavajo različne vidike osipa s številnimi ukrepi, vendar s tem ne prispevajo nujno k celoviti strategiji. Potrebno bi bilo tesnejše sodelovanje zainteresiranih strani iz različnih izobraževalnih sektorjev in področij politik, kot so mladinska politika, socialne službe ter službe za zaposlovanje. Treba bi bilo poglobiti sodelovanje s starši in lokalnimi skupnostmi. Sodelovanje med šolami in podjetji, dejavnosti ob pouku, zunajšolske dejavnosti ter „jamstva za mlade“ so možni načini, kako v prizadevanje vključiti različne lokalne akterje.

Ker Evropa ni na poti k doseganju krovnega cilja, je nujno treba okrepiti politični pristop. V prihodnjih letih mora biti obravnavanje osipa na osnovi priporočila Sveta iz junija 2011 med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami v okviru ET 2020.

Stopnje zgodnje opustitve izobraževanja v letu 2010  (5) in nacionalni cilji

—   Uspešnost v letu 2010 (v odstotkih)

Image

—   Nacionalni cilj za 2020 (v odstotkih)

 

9,5

11

5,5

10

10

9,5

8

9,7

15

9,5

15

16

10

13,4

9

10

10

29

8

9,5

4,5

10

11,3

5

6

8

10

:

2.3   Doseganje terciarne ali enakovredne izobrazbe

Da bi Evropa iz krize izšla močnejša, mora ustvariti gospodarsko rast na osnovi znanja in inovacij. Pri tem je lahko v veliko pomoč terciarna ali enakovredna izobrazba. Zagotavlja namreč visoko usposobljeno delovno silo, ki jo Evropa potrebuje za pospeševanje raziskav in razvoja, ter ljudi opremlja s spretnostmi in kvalifikacijami, ki jih potrebujejo v današnjem gospodarstvu, ki pretežno temelji na znanju.

Krovni cilj strategije Evropa 2020 je, da bi do leta 2020 povečali delež oseb, starih od 30 do 34 let, s terciarno ali primerljivo stopnjo izobrazbe na 40 %. Leta 2010 je imelo zaključeno terciarno ali enakovredno izobrazbo 33,6 % oseb iz te starostne skupine. Stopnje pridobljene izobrazbe, nacionalni cilji in ravni ambicioznosti se med posameznimi državami močno razlikujejo.

Da bi dosegle cilj, bi si morale države članice še naprej prizadevati za reforme, kakor je bilo dogovorjeno v sklepih Sveta z dne 28. novembra 2011 o posodobitvi visokega šolstva (6) in v skladu s priporočili za posamezne države o tem vprašanju, naslovljenimi na pet držav (BG, CZ, MT, PL in SK).

Z reformami bi se morali lotiti naloge povečanja števila tistih, ki zaključijo šolanje, ter hkrati ohraniti in izboljšati kakovost izobraževanja in raziskovanja.

Hkrati s prizadevanji za optimizacijo financiranja in upravljanja bi se morala v vseh državah članicah povečati udeležba premalo zastopanih skupin, vključno z ljudmi iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij ali geografskih lokacij, etničnimi skupinami ter invalidi.

Olajšati bi bilo treba dostop do visokošolskega izobraževanja za odrasle. Veliko je možnosti za pomoč že zaposlenim pri vpisu ali ponovni vključitvi v visokošolski program, za prehod od poklicnega izobraževanja in usposabljanja k visokošolskemu izobraževanju ter za izboljšave na področju priznavanja predhodne neformalno pridobljene izobrazbe.

Preveč študentov predčasno opusti visokošolsko izobraževanje. Usmerjanje ter svetovanje o izobrazbi in poklicni poti, s katerima bi pri študentih ohranjali motivacijo za dokončanje študija, sta ključna za preprečevanje in zmanjševanje tveganja za predčasno opuščanje šolanja.

Udeležbo in uspešno končanje šolanja je mogoče povečati tudi s pritegovanjem nadarjenih študentov iz tujine.

Posodobitev visokošolskega sistema bo občutno prispevala k doseganju ciljev strategije Evropa 2020. Zato mora biti ena od najpomembnejših prednostnih nalog za izmenjavo v naslednjem obdobju v okviru ET 2020, vključno z izvajanjem sporočila o visokošolskem izobraževanju iz leta 2011 in sklepi Sveta o posodobitvi evropskih visokošolskih sistemov.

Doseganje terciarne ali enakovredne izobrazbe: stopnje in nacionalni cilji v letu 2010  (7)

—   Uspešnost v letu 2010 (v odstotkih)

Image

—   Nacionalni cilj za 2020 (v odstotkih)

 

47

36

32

40

42

40

60

32

44

50

26

27

46

34

36

40

40

30,3

33

45

38

45

40

26,7

40

40

42

40

45

:

2.4   Strategije vseživljenjskega učenja

Za večino Evropejcev vseživljenjsko učenje ni realnost. Medtem ko se je udeležba v izobraževanju in usposabljanju med mlajšimi povečala, pa zadnji podatki kažejo rahel upad v številu odraslih, starih od 25 do 64 let, ki so vključeni v vseživljenjsko učenje. Trenutna raven 9,1 % (2010) je veliko nižja od ciljne ravni 15 %, ki naj bi jo v okviru ET 2020 dosegli do leta 2020.

Ti slabi rezultati so v času krize še posebno zaskrbljujoči. Treba je zagotoviti, da bosta izobrazba in usposabljanje brezposelnim mladim in nizko kvalificiranim odraslim povečali možnosti na trgu dela. Brez vlaganja v njihove kompetence se zmanjšajo njihove možnosti za ponovno zaposlitev ter zniža evropski potencial za ustvarjanje rasti in delovnih mest. Obenem bi se morali posvetiti tudi prispevku izobraževanja h gospodarskemu razvoju Evrope, in sicer z boljšo usposobljenostjo delovne sile in vključevanjem izobraževanja odraslih v načrte za gospodarski razvoj in inovacije.

Vseživljenjsko učenje je stalen proces, ki lahko traja vse življenje, pri čemer se začne s kakovostno predšolsko vzgojo in nadaljuje vse do časa po upokojitvi. Poleg tega učenje poteka tudi zunaj formalnih učnih okvirov, zlasti na delovnem mestu.

Pred kratkim je bil dosežen napredek pri izpolnjevanju evropskih meril za zmanjševanje deleža posameznikov s slabimi rezultati pri osnovnih spretnostnih (20 % leta 2009 v primerjavi z merilom manj kot 15 % do leta 2020) in povečanju udeležbe v predšolski vzgoji (92 % leta 2009 v primerjavi z merilom 95 % do leta 2020); kljub temu pa se morajo prizadevanja na obeh področjih nadaljevati.

Ovire za vseživljenjsko učenje so še vedno prisotne: na primer priložnosti za učenje, ki niso ustrezno prilagojene potrebam različnih ciljnih skupin; pomanjkanje dostopnih informacij in podpornih sistemov in nezadostno prožne učne poti (npr. med programi poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter visokim šolstvom). Težave pogosto še zaostruje dejstvo, da imajo potencialni učenci nizek socialno-ekonomski status in slabo predhodno izobrazbo.

Za premagovanje teh ovir niso dovolj samo posamezne reforme v določenih izobraževalnih sektorjih. Čeprav so države članice to potrebo priznale že pred desetletjem, je problem segmentacije še vedno prisoten. Danes imajo le redke države vzpostavljene celovite strategije, ki podpirajo dobro izobraževalno kontinuiteto (AT, CY, DK, SI, UK SC).

Pozitivno je, da uporaba orodij, kot so evropska in nacionalna ogrodja kvalifikacij (BE, NL, CZ, DK, EE, FI, FR, IE, LT, LV, LU, MT, NL, PT, UK), mehanizmi za preverjanje neformalnega in priložnostnega učenja (DE, DK, ES, FI, FR, LU, NL, PT, RO, SE, UK) ter politike vseživljenjskega usmerjanja (AT, DK, DE, EE, ES, FI, FR, HU, IE, LT, LU, LV, NL), kaže, da je ovire v sodelovanju med izobraževalnimi sektorji mogoče premagati.

Sistemi izobraževanja in usposabljanja bi morali zagotavljati možnosti vseživljenjskega učenja za vse. Države članice bi morale preučiti svoje sisteme in poiskati ovire za vseživljenjsko učenje. V sodelovanju s socialnimi partnerji in drugimi ključnimi zainteresiranimi stranmi bi morali vzpostaviti celovite strategije in sprejeti ukrepe za pospeševanje dostopa do vseživljenjskega učenja v skladu z evropskimi obvezami in na podlagi orodij ter okvirov za zagotavljanje preglednosti (evropskega ogrodja kvalifikacij (8), ECVET/ECTS (9), EQAVET, ogrodja ključnih kompetenc (10)). Poudarek bi mora biti na zagotavljanju osnovnih spretnosti za vse in na boljšem vključevanju vseživljenjskega učenja, zlasti zaradi spodbujanja k udeležbi nizko kvalificiranih odraslih.

2.5   Učna mobilnost

Z mobilnostjo se krepijo evropski temelji za prihodnjo rast, temelječo na znanju, ter zmožnost za inovacije in konkurenčnost na mednarodni ravni (11). Poleg tega mobilnost povečuje zaposljivost in osebni razvoj ljudi, cenijo pa jo tudi delodajalci. Izobraževalne institucije, sistemi izobraževanja in usposabljanja ter podjetja imajo vsi korist od učnih izkušenj, osebnih stikov in mrež, ki izhajajo iz mobilnosti. Spodbujanje nadnacionalne učne mobilnosti je odličen primer evropske dodane vrednosti.

Vendar pa trenutne ravni mobilnosti ne odražajo njene vrednosti. Približno 10–15 % visokošolskih diplomantov preživi del študijskega obdobja v tujini, kjer je dodana vrednost mobilnosti najbolj priznana; med diplomanti, ki so zaključili osnovno poklicno izobraževanje in usposabljanje, pa je takšnih samo 3 %. Pri pospeševanju mobilnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju se bo treba še bolj potruditi. Učno mobilnost zavirajo omejena finančna sredstva in nezadostno jezikovno znanje. Mobilnost ni vedno priznana ali potrjena. Pogosto ni dovolj informacij o razpoložljivih možnostih. Poleg tega je premalo obravnavan specifični položaj učencev s posebnimi potrebami (npr. invalidov).

Večina držav spodbuja predvsem mobilnost učencev. Medtem ko nekatere države (BG, IE, MT, SE, BE nl, DE, EE, EL, ES, FI, NL, RO, LT, FR) vključujejo tudi druge skupine, kot so učitelji in pripravniki, je na tem področju možno storiti še veliko, tako na nacionalni kot tudi na ravni na evropski ravni.

Evropski programi financiranja imajo ključno vlogo. Komisija je v novem večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 predlagala, naj se število upravičencev v prihodnjem programu izobraževanja in usposabljanja poveča s 400 000 na skoraj 700 000 letno.

Vendar se morajo finančni programi povezovati s političnimi reformami. Svet je novembra 2011 sprejel novo merilo učne mobilnosti (20 % za visokošolsko izobraževanje, 6 % za začetno poklicno izobraževanje in usposabljanje do leta 2020). To politično obvezo bi bilo treba uresničiti z izvajanjem priporočila Sveta „Mladi in mobilnost – spodbujanje učne mobilnosti mladih“ ter z optimalnim izkoristkom evropskih orodij za zagotavljanje preglednosti, kot so EQF, ECTS/ECVET in Europass (12).

2.6   Nove spretnosti in delovna mesta

Zaradi krize je prišlo do sprememb v zahtevah glede spretnosti. Potrebe po delovnih mestih za nizko kvalificirane delavce se zmanjšujejo, industrije prihodnosti, temelječe na znanju, pa zahtevajo vse višje stopnje kvalifikacij. Po podatkih nedavne napovedi (13) se pričakuje, da se bo delež delovnih mest za visoko usposobljeno osebje povečal za skoraj 16 milijonov, in sicer z 29 % (v letu 2010) na 35 % vseh služb v letu 2020. Nasprotno naj bi delež delovnih mest, za katera je potrebna nizka stopnja spretnosti, upadel za okrog 12 milijonov, z 20 % na manj kot 15 %. Nekatere države se že soočajo z ozkimi grli pri visoko kvalificiranih delovnih mestih. To stanje bo še poslabšal učinek staranja prebivalstva, ko se bo po letu 2012 delovna sila začela zmanjševati. Številne države članice (BG, CY, CZ, EE, PL, SI, SK, UK) so prejele svojim položajem prilagojena priporočila glede izboljšanja spretnosti za trg dela ter posebne pomoči za nizko kvalificirane delavce.

Države članice so napredovale pri izvedbenih metodah, orodjih in pristopih za predvidevanje ter ocenjevanje potreb po spretnostih, neusklajenosti in zaposljivosti diplomantov. Mnoge se posebej posvečajo področjem, kot je IKT ali zdravje.

Vendar je le nekaj držav (AT, DE, FR, IE, PL, UK) uskladilo pristop za razširjanje rezultatov med ključnimi akterji. Institucionalni mehanizmi so pogosto razviti na regionalni ali panožni ravni, kljub temu se v njih odraža ali ponavlja segmentacija izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja.

Države obravnavajo odzivnost ponudbe izobraževanja in usposabljanja na razvoj trga s partnerstvi s ključnimi zainteresiranimi stranmi (EE, FI, SE); instrumenti za zagotavljanje kakovosti; uporabo mehanizmov za zagotavljanje kakovosti ter s pobudami za kompetence, zahtevane na trgu dela, zlasti pismenost, matematiko, naravoslovje in tehniko (AT, BE, NL, DE, FR, PL, LT, IE), jezike, digitalno pismenost ter samoiniciativnost in podjetnost (ES, EE, BG, LT, FR).

S spodbujanjem fantov in deklet k izbiri poklicev v sektorjih, v katerih so premalo zastopani, se bo zmanjšalo ločevanje spolov na področju izobraževanja in usposabljanja, poleg tega pa lahko pripomore k zmanjšanju pomanjkanja usposobljene delovne sile na trgu delovne sile.

Strateški okvir ET 2020 bi moral podpirati izvajanje vodilne pobude „Program za nove spretnosti in delovna mesta“. Komisija je sprejela sporočilo „Pobuda Priložnosti za mlade“ (14), ki poudarja pomen izobraževanja in usposabljanja pri preprečevanju nezaposlenosti med mladimi, med letom 2012 pa bo predstavila sporočilo o ponovnem razmisleku o spretnostih, v katerem bo predlagala ukrepe za izboljšanje ključnih kompetenc ter pospeševanje tesnejše povezave med izobraževanjem in trgom dela. Delo v okviru ET 2020 bo še naprej usmerjeno v spodbujanje ključnih kompetenc za vse državljane, izboljšanje spremljanja z oblikovanjem novega evropskega merila zaposljivosti, spodbujanje rednega posodabljanja spretnosti in ponovnega usposabljanja ter predvidevanje prihodnjega povpraševanja po spretnostih na trgu dela, zlasti prek evropske panorame spretnosti.

3.   PRISPEVEK OKVIRA ET 2020 K STRATEGIJI EVROPA 2020

Prej omenjena ocena cikla 2009–2011 ob tem, da izpostavlja počasen napredek pri doseganju krovnega cilja glede izobraževanja in meril ET 2020, poudarja pomen učinkovitih naložb v reformirano izobraževanje in usposabljanje, da se zagotovi trajnostna rast in delovna mesta, in se zavzema za socialno vključenost.

Letni pregled rasti za leto 2012 poudarja potrebo po tem, da države članice sledijo smernicam politike na ravni EU. Okvir ET 2020 bi lahko uporabili za podporo državam članicam pri odzivanju na izzive, opredeljene v različnih priporočilih za posamezne države: osip (AT, DK, ES, MT) in doseganje terciarne izobrazbe (BG, CZ, MT, PL, SK); pri vseživljenjskem učenju, poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter spretnostih za trg dela (AT, CY, DK, EE, ES, FI, FR, LU, MT, PL, SI, SK, UK) ter pri predšolski vzgoji in šolskem izobraževanju ali vprašanjih enakosti (BG, DE, EE).

Na podlagi ocene Komisije ter posvetovanja z državami članicami in evropskimi organizacijami zainteresiranih strani Svet in Komisija potrjujeta, da štirje strateški cilji ET 2020, začrtani leta 2009, ostajajo veljavni. Seznam srednjeročnih prednostnih področij, določenih leta 2009, je nadomeščen z novim, usmerjenim v mobilizacijo izobraževanja in usposabljanja za podporo rasti in delovnih mest (glej Prilogo).

Poleg tega Komisija predlaga pregled organizacije dela v okviru ET 2020, ki je bila začrtana pred dogovorom o strategiji Evropa 2020 in evropskem semestru. Okvir ET 2020 bi moral biti bolje usklajen s strategijo Evropa 2020; moral bi biti mehanizem za mobilizacijo zainteresiranih strani ET 2020, povečanje njihove lastne odgovornosti in uporabo njihovih strokovnih znanj v podporo strategiji Evropa 2020, pri čemer bi moral temeljiti na dokazih in podatkih zadevnih evropskih agencij in mrež (15).

Da bi povečali prispevek okvira ET 2020 k strategiji Evropa 2020, je mogoče upravljanje okvira ET 2020 in njegovih delovnih orodij prilagoditi, kot je opisano v nadaljevanju:

1.

Svet za izobraževanje, mladino, kulturo in šport bi lahko obravnaval razsežnost izobraževanja in usposabljanja strategije Evropa 2020 tako med evropskim kot tudi nacionalnim semestrom. Svet bi lahko obravnaval letni pregled rasti in poročal Evropskemu svetu na marčevskem zasedanju, prav tako bi lahko preučil skupna vprašanja, ki se pojavljajo zaradi smernic Evropskega sveta in njihovega izvajanja v okviru nacionalnih programov reform, in razpravljal o ukrepanju na podlagi rezultatov evropskega semestra.

2.

Celovitost strategije Evropa 2020 dopušča pospešitev sodelovanja med Odborom za izobraževanje ter Odborom za ekonomsko politiko, Odborom za zaposlovanje in Odborom za socialno zaščito. S sodelovanjem bi zagotovili vključenost okvira ET 2020 v izvajanje strategije Evropa 2020, tudi v smislu uporabe kazalnikov spremljanja.

3.

Instrument za vzajemno učenje bi lahko bolje izkoristili in ga v večji meri vključili v strategijo Evropa 2020. Za začetek bi lahko vsako leto septembra ali oktobra opravili letni vzajemni pregled, organiziran v tesnem sodelovanju s predsedstvom Sveta, ki bi bil podlaga za razpravo na ravni Sveta. Ta večstranski pristop bi se lahko osredotočil na ključna politična vprašanja iz predhodnega evropskega semestra, ki so povzročila izdelavo številnih priporočil za posamezne države. Poleg tega bi lahko države članice, če bi želele, povabile strokovnjake na poglobljeno razpravo o posebnih vprašanjih v njihovih državah. Komisija bi to dejavnost podprla s ustreznimi finančnimi instrumenti, tudi s podpiranjem sodelovanja mednarodno priznanih strokovnjakov.

4.

Za okrepitev povezave med strategijo Evropa 2020 in okvirom ET 2020 bi lahko Komisija vsako leto organizirala izmenjavo mnenj med zainteresiranimi stranmi na področju izobraževanja in usposabljanja. Na novem forumu za izobraževanje in usposabljanje bi lahko v začetku oktobra razpravljali o napredku glede posodobitve sistemov izobraževanja in usposabljanja, pri čemer bi se opirali na vprašanja izobraževanja v evropskem semestru.

5.

Svet bo pregledal seznam kazalnikov na področju izobraževanja in usposabljanja (16), da se zagotovi skladnost kazalnikov, uporabljenih v okviru ET 2020, s cilji okvira. Namesto sedanjega poročila o napredku (17) bo Komisija vsako jesen predstavila nov pregled izobraževanja in usposabljanja, v katerem bo strnjeno opisan napredek pri doseganju meril in bistvenih kazalnikov okvira ET 2020, tudi krovnega cilja strategije Evropa 2020 o izobraževanju in usposabljanju. Ta dokument bi služil kot podlaga za razpravo na ravni Sveta.

Končno je treba uporabiti vse instrumente, da se dosežejo cilji, začrtani v strategiji Evropa 2020 in okviru ET 2020, vključno s sedanjimi in bodočimi programi s področja izobraževanja in usposabljanja, strukturnima skladoma in programom Horizon 2020.


(1)  UL C 119, 28.5.2009, str. 2.

(2)  Dok. 18577/11 ADD 1 (SEC(2011) 1607 konč.) in dok. 18577/11 ADD 2 (SEC(2011) 1608 konč.).

(3)  Dokument Evropske mreže strokovnjakov za ekonomijo izobraževanja (European Expert Network on Economics of Education), januar 2011: Strošek nizke dosežene izobrazbe v Evropski uniji (The Cost of Low Educational Achievement in the European Union).

(4)  UL C 191, 1.7.2011, str. 1.

(5)  Vir podatkov za leto 2010: Eurostat (ADS).

(6)  UL C 372, 20.12.2011, str. 36.

(7)  Vir podatkov za leto 2010: Eurostat (ADS). (ravni ISCED) 5–6. Za DE cilj vključuje tudi ISCED 4, za AT pa ISCED 4A.

(8)  UL C 111, 6.5.2008, str. 1.

(9)  Evropski sistem kreditnih točk za poklicno izobraževanje in usposabljanje, evropski sistem zbiranja in prenašanja kreditnih točk, glej http://ec.europa.eu/education/lifelong-learning-policy/doc48_en.htm

(10)  UL L 394, 30.12.2006, str. 10.

(11)  COM(2009) 329 konč.

(12)  UL L 390, 31.12.2004, str. 6.

(13)  http://www.cedefop.europa.eu/en/Files/3052_en.pdf

(14)  Dok. 5166/12 (COM(2011) 933 konč.).

(15)  Zlasti Cedefop, Evropska ustanova za usposabljanje in mreža Euridyce.

(16)  UL C 311, 21.12.2007, str. 13.

(17)  Zadnja izdaja: SEC(2011) 526.


PRILOGA (1)

Prednostna področja za evropsko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja v obdobju 2012–2014

Da bi dosegli štiri strateške cilje v okviru „ET 2020“, bi bilo treba z opredelitvijo prednostnih področij za posamezno delovno obdobje izboljšati učinkovitost evropskega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju ter pri tem upoštevati potrebe posameznih držav članic, zlasti kadar se pojavijo nove razmere in izzivi.

Države članice se bodo v skladu z nacionalnimi prioritetami odločile, na katerih področjih dela in sodelovanja želijo sodelovati pri skupnih nadaljnjih ukrepih. Obravnava določenih prednostnih področij se lahko nadaljuje tudi v naslednjih delovnih obdobjih, če države članice to štejejo za potrebno.

1.   Uresničevanje vseživljenjskega učenja in mobilnosti

Strategije vseživljenjskega učenja

Skupno prizadevanje za zaključek razvoja celovitih nacionalnih strategij vseživljenjskega učenja na vseh stopnjah od zgodnjega otroštva do izobraževanja odraslih in poudarek na partnerstvu z zainteresiranimi stranmi, razvoju kompetenc nizko kvalificiranih odraslih ter ukrepih za širši dostop do vseživljenjskega učenja in vključevanje storitev vseživljenjskega učenja (svetovanje, potrjevanje itd.). Zlasti izvajanje Resolucije Sveta z dne 28. novembra 2011 o prenovljenem programu za izobraževanje odraslih (2).

Evropska referenčna orodja

Sodelovanje v prizadevanju za povezavo nacionalnih ogrodij kvalifikacij z EQF, določitev celovitih nacionalnih dogovorov za priznavanje učnih rezultatov; ustvarjanje povezav med ogrodji kvalifikacij, dogovori o priznavanju rezultatov, zagotavljanjem kakovosti ter sistemi za zbiranje in prenos kreditnih točk (EQAVET, ECVET, ECTS); sodelovanje pri načrtovanju zahteve po spretnostih ter doseganju boljše usklajenosti med tako zahtevo in zagotavljanjem učnih možnosti (panorama spretnosti, klasifikacija o evropskih spretnostih, kompetencah in poklicih – ESCO); izboljšanje prepoznavnosti, razširjanja in uporabe evropskih referenčnih orodij, da se pospeši njihovo izvajanje.

Učna mobilnost

Spodbujanje učne mobilnosti za vse učence v Evropi in po svetu na vseh stopnjah izobraževanja in usposabljanja, s poudarkom na informiranju in usmerjanju, kakovosti učne mobilnosti, odstranjevanju ovir za mobilnost ter spodbujanju mobilnosti učiteljev. Zlasti uresničevanje priporočila Sveta „Mladi in mobilnost – spodbujanje učne mobilnosti mladih“ (3).

2.   Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti izobraževanja in usposabljanja

Osnovna znanja (pismenost, matematika, naravoslovje in tehnika), jeziki

Uporaba dokazov o bralni pismenosti, vključno s poročilom strokovne skupine na visoki ravni za pismenost, za dvig ravni pismenosti med šolarji in odraslimi ter zmanjšanje deleža petnajstletnikov s slabim znanjem branja. Obravnavanje izzivov pismenosti pri uporabi različnih medijev, vključno z digitalnim, za vse. Izkoriščanje in izpopolnjevanje rezultatov sodelovanja za odpravljanje slabih rezultatov pri matematiki in naravoslovnih predmetih v šoli; prizadevanje za izboljšanje jezikovnih kompetenc, zlasti za podporo učne mobilnosti in zaposljivosti.

Poklicno izpopolnjevanje za učitelje, vodje usposabljanja in vodstvene delavce šol

Izboljšanje kakovosti učiteljev, saj je to ključnega pomena za doseganje kakovostnih rezultatov, osredotočanje na kakovost učiteljev, privabljanje in izbira najboljših kandidatov za poučevanje, kakovostno stalno poklicno izpopolnjevanje, izpopolnjevanje kompetenc učiteljev ter krepitev vodstva šol.

Posodobitev visokega šolstva in povišanje stopnje zaključene terciarne izobrazbe

Skupna prizadevanja za večje število tistih, ki zaključijo šolanje, tudi po alternativnih učnih poteh, in za razvoj terciarnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja; izboljšanje kakovosti in ustreznosti visokošolskega izobraževanja; povečanje kakovosti visokošolskega izobraževanja z mobilnostjo in čezmejnim sodelovanjem; krepitev povezav med visokim šolstvom ter raziskavami in inovacijami za spodbujanje odličnosti in regionalnega razvoja; izboljšanje upravljanja in financiranja.

Privlačnost in ustreznost poklicnega izobraževanja in usposabljanja

Skupna prizadevanja ob upoštevanju sporočila iz Bruggeja o okrepljenem evropskem sodelovanju na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja za obdobje 2011–2020, zlasti za povečanje privlačnosti začetnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja, spodbujanje odličnosti ter ustreznosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja na trgu dela, uporaba mehanizmov za zagotavljanje kakovosti ter izboljšanje kakovosti učiteljev, vodij usposabljanja in ostalih strokovnih delavcev na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Učinkovito financiranje in ocenjevanje

Preverjanje mehanizmov financiranja in sistemov ocenjevanja z namenom izboljšanja kakovosti, vključno s podporo, namenjeno prikrajšanim državljanom, ter razvojem učinkovitih in pravičnih orodij, namenjenih spodbujanju zasebnih naložb v visokošolsko izobraževanje in usposabljanje.

3.   Spodbujanje pravičnosti, socialne kohezije in aktivnega državljanstva

Osip

Pomoč državam članicam pri izvajanju priporočila Sveta iz leta 2011 o politikah za zmanjšanje osipa (4) ter njihovih nacionalnih strategij za obravnavo osipa na področju splošnega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Predšolska vzgoja in varstvo (PVV)

Skupna prizadevanja ob upoštevanju sklepov Sveta iz leta 2011 o predšolski vzgoji in varstvu (5) za zagotavljanje razširjenega pravičnega dostopa do PVV ob hkratnem povečanju kakovosti izvajanja; spodbujanje integriranih pristopov, poklicnega izpopolnjevanja zaposlenih v predšolski vzgoji in varstvu ter starševske podpore; oblikovanje ustreznih učnih načrtov, programov in modelov financiranja.

Enakost in raznovrstnost

Okrepitev vzajemnega učenja o učinkovitih načinih za izboljšanje učnega uspeha v vse bolj raznoliki družbi, zlasti z izvajanjem vključujočih izobraževalnih pristopov, ki učencem iz najrazličnejših okolij in z različnimi izobraževalnimi potrebami, vključno z migranti, Romi ter učenci s posebnimi potrebami, omogočajo, da v celoti uresničijo svoj potencial; povečanje učnih možnosti za starejše odrasle in spodbujanje medgeneracijskega učenja.

4.   Krepitev ustvarjalnosti in inovativnosti, vključno s podjetništvom, na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja

Partnerstva s podjetji, raziskovalnimi zavodi in organizacijami civilne družbe

Razvijanje učinkovitih in inovativnih oblik mreženja, sodelovanja in partnerstva med izvajalci izobraževanja in usposabljanja ter številnimi zainteresiranimi stranmi, vključno s socialnimi partnerji, poslovnimi organizacijami, raziskovalnimi zavodi in organizacijami civilne družbe. Podpiranje mrež šol, univerz ter drugih izvajalcev izobraževanja in usposabljanja za pospeševanje novih metod organiziranja učenja (vključno z odprtimi izobraževalnimi viri), vzpostavitev zmogljivosti in njihov razvoj v obliki učnih organizacij.

Prečne ključne kompetence, podjetniška izobrazba, elektronska pismenost, medijska pismenost, inovativna učna okolja

Skupna prizadevanja za spodbujanje pridobivanja ključnih kompetenc, opredeljenih v priporočilu iz leta 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, vključno z digitalno pismenostjo in zavedanjem, kako lahko IKT in podjetništvo povečajo inovativnost na področju izobraževanja in usposabljanja, s spodbujanjem ustvarjalnih učnih okolij ter dviganjem ravni kulturne zavesti, izražanja in medijske pismenosti.


(1)  NL: pridržek zaradi števila prednostnih področij, ki jih je po njenem mnenju previsoko za triletno obdobje. Meni, da bi morali obravnavi priloge nameniti več časa.

(2)  UL C 372, 20.12.2011, str. 1.

(3)  UL C 199, 7.7.2011, str. 1.

(4)  UL C 191, 1.7.2011, str. 1.

(5)  UL C 175, 15.6.2011, str. 8.


Evropska komisija

8.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 70/19


Menjalni tečaji eura (1)

7. marca 2012

2012/C 70/06

1 euro =


 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,3120

JPY

japonski jen

105,95

DKK

danska krona

7,4345

GBP

funt šterling

0,83490

SEK

švedska krona

8,9240

CHF

švicarski frank

1,2052

ISK

islandska krona

 

NOK

norveška krona

7,4480

BGN

lev

1,9558

CZK

češka krona

24,871

HUF

madžarski forint

296,28

LTL

litovski litas

3,4528

LVL

latvijski lats

0,6978

PLN

poljski zlot

4,1644

RON

romunski leu

4,3580

TRY

turška lira

2,3459

AUD

avstralski dolar

1,2423

CAD

kanadski dolar

1,3140

HKD

hongkonški dolar

10,1858

NZD

novozelandski dolar

1,6043

SGD

singapurski dolar

1,6554

KRW

južnokorejski won

1 476,91

ZAR

južnoafriški rand

10,0432

CNY

kitajski juan

8,2855

HRK

hrvaška kuna

7,5588

IDR

indonezijska rupija

12 037,60

MYR

malezijski ringit

3,9714

PHP

filipinski peso

56,370

RUB

ruski rubelj

39,0299

THB

tajski bat

40,370

BRL

brazilski real

2,3209

MXN

mehiški peso

17,0308

INR

indijska rupija

66,1310


(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

8.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 70/20


Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001

2012/C 70/07

Št. pomoči: SA.34153 (11/XA)

Država članica: Nemčija

Regija: Baden-Wuerttemberg

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: BW Gewährung von Beihilfen und sonstigen Leistungen durch die Tierseuchenkasse Baden-Württemberg

Pravna podlaga:

§ 71 Tierseuchengesetz der Bundesrepublik Deutschland

§§ 8 und 9 Ausführungsgesetz zum Tierseuchengesetz des Landes Baden-Württemberg

Leistungssatzung und Leistungsverzeichnis der Tierseuchenkasse Baden-Württemberg

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme: 3,80 milijona EUR

Največja intenzivnost pomoči: 100 %

Datum začetka izvajanja: —

Trajanje sheme ali individualne pomoči: 28. februarja 2012–31. decembra 2013

Cilj pomoči: Bolezni živali (člen 10 Uredbe (ES) št. 1857/2006)

Zadevni gospodarski sektorji: Živinoreja

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Tierseuchenkasse Baden-Württemberg

Anstalt des öffentlichen Rechts

Hohenzollernstraße 10

70178 Stuttgart

DEUTSCHLAND

Spletni naslov:

 

http://www.tsk-bw.de/download/Documents/Leistungssatzung_2012.pdf

 

http://www.tsk-bw.de/download/Documents/TSG.pdf

 

http://www.tsk-bw.de/download/Documents/Ausfuehrung.pdf

Drugi podatki: —

Št. pomoči: SA.34241 (12/XA)

Država članica: Italija

Regija: Friuli-Venezia Giulia

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Regolamento per la concessione di indennizzi a favore delle aziende agricole per le perdite causate dal cancro batterico dell'actinidia (pseudomonas syringae pv. actinidiae)

Pravna podlaga: Legge regionale n. 22/2002 «istituzione del fondo regionale per la gestione delle emergenze in agricoltura» — articolo 1, comma 2.

Delibera di Giunta regionale n. 2456 del 12 dicembre 2011«regolamento per la concessione dii indennizzi a favore delle aziende agricole operanti nella regione per le perdite causate dal cancro batterico dell'actinidia (pseudomonas syringae pv. actinidiae) nell'ambito del programma dell'ersa di pervenzione, controllo ed eradicazione della malattia. approvazione»

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Skupni znesek podjetju dodeljene ad hoc pomoči: 0,22 milijona EUR

Največja intenzivnost pomoči: 100 %

Datum začetka izvajanja: —

Trajanje sheme ali individualne pomoči: 2. marca 2012–31. decembra 2013

Cilj pomoči: Bolezni rastlin – napad škodljivcev (člen 10 Uredbe (ES) št. 1857/2006)

Zadevni gospodarski sektorji: Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Regione autonoma Friuli Venezia Giulia

Direzione centrale risorse rurali, agroalimentari e forestali

Servizio investimenti aziendali e sviluppo agricolo

Via Sabbadini 31

33100 Udine UD

ITALIA

Spletni naslov: http://www.regione.fvg.it/asp/delibereInternet/asp/internet/layout2008_2.asp?pag=1&num=2456&tx_dataDel=&key=&uf=&btnCerca=vai

Drugi podatki: —

Št. pomoči: SA.34336 (12/XA)

Država članica: Španija

Regija: Comunidad Valenciana

Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Indemnizaciones por destrucción de material vegetal afectado por Erwinia amylovora (Burril) Winslow et al.

Pravna podlaga: Borrador de Orden de la Conselleria de Agricultura, Pesca, Alimentación y Agua, por la que se aprueban las bases de las ayudas indemnizatorias para la erradicación y el control de la bacteria de cuarentena Erwinia amylovora (Burril) Winslow et al., responsable de la enfermedad conocida como fuego bacteriano de las rosáceas.

Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme: 0,30 milijona EUR

Največja intenzivnost pomoči: 100 %

Datum začetka izvajanja: —

Trajanje sheme ali individualne pomoči: 2. marca 2012–31. decembra 2013

Cilj pomoči: Bolezni rastlin – napad škodljivcev (člen 10 Uredbe (ES) št. 1857/2006)

Zadevni gospodarski sektorji: Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:

Conselleria de Agricultura, Pesca, Alimentación y Agua

Calle Amadeo de Saboya, 2

46010 Valencia

ESPAÑA

Spletni naslov: http://www.agricultura.gva.es/web/c/document_library/get_file?uuid=c79e73f6-0500-437a-a559-05c92e90c2d3&groupId=16

Drugi podatki: —


V Objave

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

Evropska komisija

8.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 70/22


Obvestilo ministra za gospodarstvo, kmetijstvo in inovacije Kraljevine Nizozemske na podlagi člena 3(2) Direktive 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov

2012/C 70/08

Minister za gospodarstvo, kmetijstvo in inovacije sporoča, da je prejel vlogo za pridobitev dovoljenja za pridobivanje ogljikovodikov na območju, imenovanem Opmeer.

To območje, na katero se nanaša vloga, se nahaja v provinci Noord-Holland ter je omejeno s povezovalnimi črtami med naslednjimi točkami A–B, B–C, C–D, D–E, E–F, F–G, G–H, H–I, I–J, J–K, K–L, L–M, M–N in A–N.

Koordinate navedenih točk so naslednje:

Točka

X

Y

A

118790,00

538390,00

B

120800,00

535000,00

C

123450,00

532000,00

D

126950,00

527300,00

E

130100,00

525000,00

F

132150,00

522600,00

G

134660,00

516000,00

H

131559,50

516071,20

I

130528,33

512343,19

J

126275,00

515000,00

K

120000,00

518150,00

L

118750,00

520000,00

M

117585,00

522850,00

N

115000,00

525260,00

Položaj zgoraj navedenih točk je izražen v zemljepisnih koordinatah, izračunanih na podlagi nacionalnega terestričnega referenčnega sistema (Rijks Driehoeksmeting).

Na podlagi tega opisa razmejitve je razvidno, da površina območja znaša 229,0 km2.

Minister za gospodarstvo, kmetijstvo in inovacije v skladu z navedeno direktivo in členom 15 Zakona o rudarstvu (Mijnbouwwet) ((Staatsblad) Uradni list Kraljevine Nizozemske 2002, št. 542) vse zainteresirane strani vabi, da oddajo konkurenčne vloge za izdajo dovoljenja za pridobivanje ogljikovodikov na območju, ki meji na zgoraj navedene točke in koordinate.

Za izdajo dovoljenj je pristojen minister za gospodarstvo, kmetijstvo in inovacije. Merila, pogoji in zahteve iz člena 5(1) in (2) ter člena 6(2) zgoraj navedene direktive so določeni v Zakonu o rudarstvu (Uradni list Kraljevine Nizozemske 2002, št. 542).

Vloge se lahko oddajo v 13 tednih po objavi tega razpisa v Uradnem listu Evropske unije na naslov:

De minister van Economische Zaken, Landbouw en Innovatie

ter attentie van de heer P. Jongerius, directie Energiemarkt

ALP A/562

Bezuidenhoutseweg 30

Postbus 20101

2500 EC Den Haag

NEDERLAND

Vloge, ki bodo prispele na navedeni naslov po tem datumu, ne bodo upoštevane.

Odločitev o vlogah bo sprejeta najpozneje v dvanajstih mesecih po izteku tega roka.

Za podrobnejše informacije se obrnite na g. E. J. Hoppla, ki je dosegljiv na telefonski številki: +31 703797762.


8.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 70/24


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.6439 – AGRANA/RWA/JV)

(Besedilo velja za EGP)

2012/C 70/09

1.

Komisija je 29. februarja 2012 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji AGRANA Beteiligungs-Aktiengesellschaft („AGRANA“, Avstrija) in RWA Raiffeisen Ware Austria Aktiengesellschaft („RWA“, Avstrija) pridobita v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah skupni nadzor nad novoustanovljeno družbo, ki je skupno podjetje („JV“, Avstrija), v kateri bosta združeni njuni hčerinski podjetji AGRANA Juice in Ybbstaler.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za AGRANA: sladkor, škrob in sadje,

za RWA: kmetijski proizvodi, tehnična oprema, energetika, gradbeni material, gradnje in vrtnarstvo, storitve,

za JV: proizvodnja in trženje koncentratov sadnih sokov, ne iz koncentriranih sadnih sokov, sadnih kaš, sadnih arom, sadnih sladil, sestavin sokov in sorodnih proizvodov.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6439 – AGRANA/RWA/JV na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).