ISSN 1977-1045

doi:10.3000/19771045.C_2011.364.slv

Uradni list

Evropske unije

C 364

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 54
14. december 2011


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2011/C 364/01

Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )

1

2011/C 364/02

Obvestilo v skladu s členom 12(5)(a) uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 v zvezi z informacijami carinskih organov držav članic glede uvrščanja blaga v carinsko nomenklaturo

4

 

III   Pripravljalni akti

 

SVET

 

Svet

2011/C 364/03

Priporočilo Sveta z dne 30. novembra 2011 o imenovanju člana Izvršilnega odbora Evropske centralne banke

6

 

EVROPSKA CENTRALNA BANKA

 

Evropska centralna banka

2011/C 364/04

Mnenje Sveta Evropske centralne banke z dne 7. decembra 2011 o priporočilu Sveta o imenovanju člana Izvršilnega odbora Evropske centralne banke (CON/2011/100)

7

 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2011/C 364/05

Menjalni tečaji eura

8

2011/C 364/06

Okvir za državno pomoč ladjedelništvu

9

 

Računsko sodišče

2011/C 364/07

Posebno poročilo št. 12/2011 – Ali so ukrepi EU prispevali k prilagoditvi zmogljivosti ribolovnih flot razpoložljivim ribolovnim možnostim?

14

 

V   Objave

 

UPRAVNI POSTOPKI

 

Evropska komisija

2011/C 364/08

Razpis za zbiranje predlogov 2011 – Program Evropa za državljane (2007–2013) – Izvajanje akcij programa: Aktivni državljani za Evropo, Aktivna civilna družba v Evropi in Aktivno evropsko spominjanje

15

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

 

Evropska komisija

2011/C 364/09

Obvestilo, objavljeno v skladu s členom 27(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 v zadevi COMP/39.654 – kode Reutersovih finančnih instrumentov (kode RIC) (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 9391)  ( 1 )

21

 

DRUGI AKTI

 

Evropska komisija

2011/C 364/10

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

25

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

 


II Sporočila

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

14.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 364/1


Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

2011/C 364/01

Datum sprejetja odločitve

10.11.2009

Referenčna številka državne pomoči

N 549/09

Država članica

Nemčija

Regija

Bayern

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Verlängerung der Beihilferegelung zur Unterstützung der Filmproduktion in Bayern

Pravna podlaga

Richtlinien für die FilmFernsehFonds Bayern GmbH, Haushaltsgesetz des Freistaates Bayern

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Promocija kulture

Oblika pomoči

Povratna sredstva, neposredna nepovratna sredstva, ugodno posojilo

Proračun

 

Načrtovani letni izdatki 13,5 mio. EUR

 

Skupni znesek načrtovane pomoči 54 mio. EUR

Intenzivnost

70 %

Trajanje

1.1.2010–31.12.2013

Gospodarski sektorji

Mediji

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

FilmFernsehFonds Bayern GmbH

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

19.10.2011

Referenčna številka državne pomoči

N 330/10

Država članica

Francija

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Programme national «Très haut débit» — Volet B

Pravna podlaga

Loi no 2009-1572 du 17 décembre 2009 relative à la lutte contre la fracture numérique. Code général des collectivités territoriales (articles L 1425-1 et L 1425-2). Loi no 2010-237 du 9 mars 2010 de finances rectificative pour 2010. Code des postes et des communications électroniques (articles L 34-8 et L 34-8-3). Décision no 2010-1314 de l'ARCEP en date 14 décembre 2010 précisant les conditions d’accessibilité et d’ouverture des infrastructures et des réseaux éligibles à une aide du fonds d’aménagement numérique des territoires

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Sektorski razvoj, regionalni razvoj

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči 750 mio. EUR

Intenzivnost

Trajanje

Do 1.1.2016

Gospodarski sektorji

Pošta in telekomunikacije

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Fonds national pour la societé numérique, collectivités territoriales

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

9.11.2011

Referenčna številka državne pomoči

SA.31722 (11/N)

Država članica

Madžarska

Regija

Naziv (in/ali ime upravičenca)

A sporttevékenység támogatásához kapcsolódó társaságiadó-, és illetékkedvezmény

Pravna podlaga

A sporttal összefüggő egyes törvények módosításáról szóló 2010. évi LXXXIII. törvény. A társasági adóról és az osztalékadóról szóló 1996. évi LXXXI. törvény. Az illetékekről szóló 1990. évi XCIII. törvény

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Sektorski razvoj

Oblika pomoči

Davčna olajšava

Proračun

 

Načrtovani letni izdatki 21 200 mio. HUF

 

Skupni znesek načrtovane pomoči 127 200 mio. HUF

Intenzivnost

70 %

Trajanje

Do 30.6.2017

Gospodarski sektorji

Rekreativne, kulturne in športne storitve

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Nemzeti Fejlesztési Minisztérium és Nemzeti Erőforrás Minisztérium

Drugi podatki

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm


14.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 364/4


Obvestilo v skladu s členom 12(5)(a) uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 v zvezi z informacijami carinskih organov držav članic glede uvrščanja blaga v carinsko nomenklaturo

2011/C 364/02

Zavezujoča tarifna informacija preneha veljati tega dne, če ni več v skladu z razlago carinske nomenklature, kot posledica naslednjih mednarodnih tarifnih ukrepov:

Spremembe Pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema in Zbirke mnenj o uvrstitvi, ki jih je odobril Svet za carinsko sodelovanje (SCS dok. NC1649 – poročilo 47. seje Odbora HS):

SPREMEMBE POJASNJEVALNIH OPOMB NA PODLAGI ČLENA 8 KONVENCIJE HS IN MNENJ O UVRSTITVI, KI JIH JE IZDAL ODBOR HS SVETOVNE CARINSKE ORGANIZACIJE

(47. SEJA ODBORA HS, MAREC 2011)

DOK. NC1649

Spremembe Pojasnjevalnih opomb nomenklature, navedene v prilogi Konvencije HS

Pog. 29

R/11


Mnenja o uvrstitvi, ki jih je odobril Odbor HS

2106.90/26-27

R/3

2208.90/4-6

R/2

4410.11/1

R/4

8517.62/20

R/5

8528.51/1

R/6

8543.70/5

R/7

Zavezujoča tarifna informacija preneha veljati 1. januarja 2012, skladno s členom 17 carinskega zakonika Skupnosti, če ni več v skladu z razlago carinske nomenklature, kot posledica naslednjih mednarodnih tarifnih ukrepov.

Spremembe Pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema, ki jih je odobril Svet za carinsko sodelovanje (SCS dokument NC1649, Priloga Q/4, poročilo 47. seje Odbora HS):

SPREMEMBE POJASNJEVALNIH OPOMB NA PODLAGI ČLENA 8 KONVENCIJE HS, KI JIH JE IZDAL ODBOR HS SVETOVNE CARINSKE ORGANIZACIJE

(47. SEJA ODBORA HS, MAREC 2011)

DOK. NC1649

Spremembe Pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema v skladu s Priporočilom z dne 26. junija 2009, ki jih je izdelal Odbor HS na 47. seji. Dok. št. NC1649

Pojasnjevalne opombe

Q/4

Spremembe Pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema, ki jih je odobril Svet za carinsko sodelovanje (SCS dokument NC1705, Priloga N, poročilo 48. seje Odbora HS):

SPREMEMBE POJASNJEVALNIH OPOMB NA PODLAGI ČLENA 8 KONVENCIJE HS, KI JIH JE IZDAL ODBOR HS SVETOVNE CARINSKE ORGANIZACIJE

(48. SEJA ODBORA HS, SEPTEMBRA 2011)

DOK. NC1705

Spremembe Pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema v skladu s Priporočilom z dne 26. junija 2009, ki jih je izdelal Odbor HS na 48. seji. Dok. št. NC1705

Pojasnjevalne opombe

N

Informacije o vsebini teh ukrepov pošlje Generalni direktorat Evropske komisije za davke in carinsko unijo (rue de la Loi/Wetstraat 200, 1049 Brussels, Belgium). Dostopne so tudi na spletni strani generalnega direktorata:

http://ec.europa.eu/comm/taxation_customs/customs/customs_duties/tariff_aspects/harmonised_system/index_en.htm


III Pripravljalni akti

SVET

Svet

14.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 364/6


PRIPOROČILO SVETA

z dne 30. novembra 2011

o imenovanju člana Izvršilnega odbora Evropske centralne banke

2011/C 364/03

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 283(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Protokola o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 11.2 Protokola,

ker je zaradi odločitve Lorenza BINIJA SMAGHIJA, da s koncem 31. decembra 2011 odstopi, treba imenovati novega člana Izvršilnega odbora Evropske centralne banke –

PRIPOROČA EVROPSKEMU SVETU:

da se Benoît COEURÉ imenuje za člana Izvršilnega odbora Evropske centralne banke za osemletni mandat.

V Bruslju, 30. novembra 2011

Za Svet

Predsednik

J. VINCENT-ROSTOWSKI


EVROPSKA CENTRALNA BANKA

Evropska centralna banka

14.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 364/7


MNENJE SVETA EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 7. decembra 2011

o priporočilu Sveta o imenovanju člana Izvršilnega odbora Evropske centralne banke

(CON/2011/100)

2011/C 364/04

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je dne 1. decembra 2011 prejela zahtevo predsednika Evropskega sveta za mnenje o priporočilu Sveta z dne 30. novembra 2011 (1) o imenovanju člana Izvršilnega odbora Evropske centralne banke.

Pristojnost Sveta ECB, da poda mnenje, izhaja iz člena 283(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Splošne pripombe

1.

Priporočilo Sveta, ki je bilo predloženo Evropskemu svetu in glede katerega poteka posvetovanje z Evropskim parlamentom in Svetom ECB, priporoča, da se Benoît COEURÉ imenuje za člana Izvršilnega odbora ECB za mandat osmih let.

2.

Svet ECB meni, da je predlagani kandidat oseba, ki ima ugled in poklicne izkušnje na monetarnem ali bančnem področju, kot zahteva člen 283(2) Pogodbe.

3.

Svet ECB ne nasprotuje priporočilu Sveta, da se Benoît COEURÉ imenuje za člana Izvršilnega odbora ECB.

V Frankfurtu na Majni, 7. decembra 2011

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

14.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 364/8


Menjalni tečaji eura (1)

13. decembra 2011

2011/C 364/05

1 euro =


 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,3181

JPY

japonski jen

102,60

DKK

danska krona

7,4366

GBP

funt šterling

0,84625

SEK

švedska krona

9,0605

CHF

švicarski frank

1,2345

ISK

islandska krona

 

NOK

norveška krona

7,7110

BGN

lev

1,9558

CZK

češka krona

25,633

HUF

madžarski forint

304,39

LTL

litovski litas

3,4528

LVL

latvijski lats

0,6970

PLN

poljski zlot

4,5608

RON

romunski leu

4,3485

TRY

turška lira

2,4641

AUD

avstralski dolar

1,3016

CAD

kanadski dolar

1,3528

HKD

hongkonški dolar

10,2548

NZD

novozelandski dolar

1,7215

SGD

singapurski dolar

1,7158

KRW

južnokorejski won

1 519,49

ZAR

južnoafriški rand

10,8795

CNY

kitajski juan

8,3877

HRK

hrvaška kuna

7,4986

IDR

indonezijska rupija

12 005,28

MYR

malezijski ringit

4,1850

PHP

filipinski peso

57,795

RUB

ruski rubelj

41,7115

THB

tajski bat

41,138

BRL

brazilski real

2,4292

MXN

mehiški peso

18,1647

INR

indijska rupija

70,1100


(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


14.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 364/9


OKVIR ZA DRŽAVNO POMOČ LADJEDELNIŠTVU

2011/C 364/06

1.   UVOD

1.

Od začetka 70-ih let prejšnjega stoletja so se na področju državnih pomoči ladjedelništvu uporabljale različne ureditve, ki so se postopno usklajevale z določbami o horizontalni državni pomoči. Trenutno veljavni okvir za državno pomoč ladjedelništvu (1) bo prenehal veljati 31. decembra 2011. Komisija želi v skladu s svojo politiko zagotavljanja večje preglednosti in enostavnosti pravil o državnih pomočeh v največji možni meri odpraviti razlike med pravili, ki se uporabljajo za ladjedelništvo in tistimi, ki se uporabljajo za druge industrijske sektorje, z razširitvijo splošnih horizontalnih določb na ladjedelniški sektor (2).

2.

Komisija priznava, da je ladjedelništvo drugačno od drugih panog, na primer zaradi kratkih proizvodnih serij, velikosti, vrednosti in kompleksnosti proizvedenih enot ter dejstva, da se prototipi navadno uporabljajo komercialno.

3.

Komisija zaradi teh posebnih lastnosti meni, da je treba še naprej uporabljati posebne določbe glede pomoči za inovacije v ladjedelništvu, hkrati pa poskrbeti, da taka pomoč ne vpliva negativno na pogoje trgovanja in konkurenco na način, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

4.

Državna pomoč za inovacije mora prejemnika pomoči spodbuditi k temu, da spremeni svoje ravnanje, tako da poveča raven inovacij in izvajanja projektov ali dejavnosti na področju inovacij, ki se sicer ne bi izvajali ali bi se izvajali bolj omejeno. Spodbujevalni učinek se opredeli z analizo hipotetičnih scenarijev, pri kateri se primerjajo ravni načrtovanih dejavnosti s pomočjo in brez nje. Zato ta okvir določa podrobnejše zahteve za države članice, ki jim bodo omogočale zagotavljanje spodbujevalnega učinka.

5.

Ob sodelovanju s panogo so bila oblikovana neformalna pravila o državni pomoči za inovacije v ladjedelništvu, zlasti v zvezi z upravičenimi stroški in potrditvijo inovativnosti projekta, Komisija pa jih uporablja pri odločanju. Zaradi preglednosti je treba ta pravila tudi uradno vključiti v določbe o pomoči za inovacije.

6.

Kar zadeva regionalno pomoč, bo Komisija v letu 2013 pregledala horizontalne Smernice o državni regionalni pomoči za 2007–2013 (3). Zato bo Komisija do takrat še naprej uporabljala ista posebna pravila za regionalno pomoč v ladjedelništvu, ki so trenutno predvidena v okviru iz leta 2003. Pri reviziji Smernic o nacionalni regionalni pomoči bo ponovno ocenila razmere.

7.

Cilj tega okvira je spoštovanje veljavnih mednarodnih obveznosti na področju izvoznih kreditov.

8.

Zato ta okvir vsebuje posebne določbe o pomoči za inovacije in regionalni pomoči ladjedelništvu ter določbe o izvoznih kreditih. Poleg tega se pomoč ladjedelniškemu sektorju lahko šteje za združljivo z notranjim trgom v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije in horizontalnimi instrumenti državne pomoči (4), razen če je za te instrumente določeno drugače.

9.

V skladu s členom 346 Pogodbe in ob upoštevanju določbe člena 348 Pogodbe lahko vsaka država članica sprejme takšne ukrepe, če meni, da so potrebni za zaščito bistvenih interesov njene varnosti za financiranje vojaških plovil.

10.

Komisija namerava načela iz tega okvira uporabljati od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2013. Po tem datumu Komisija predvideva vključitev določb o pomoči za inovacije v Okvir za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (5) in vključitev regionalne pomoči za ladjedelništvo v Smernice o državni regionalni pomoči.

2.   PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

11.

V skladu s tem okvirom Komisija lahko odobri: pomoč ladjedelnicam ali, v primeru izvoznih kreditov, pomoč lastnikom ladje, ki se dodeli za gradnjo, popravilo ali predelavo ladij, kot tudi pomoč za inovacije, dodeljeno za gradnjo plavajočih in premičnih priobalnih objektov.

12.

Za namene tega okvira se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

„gradnja ladij“ pomeni gradnjo trgovskih plovil na lastni pogon v Uniji;

(b)

„popravilo ladij“ pomeni popravilo ali remont trgovskih plovil na lastni pogon v Uniji;

(c)

„predelava ladij“ pomeni predelavo trgovskih plovil na lastni pogon z najmanj 1 000 bruto registrskimi tonami (6) v Uniji, pod pogojem, da predelava zajema korenite spremembe plana tovora, trupa, pogonskega sistema ali prostorov za nastanitev potnikov;

(d)

„trgovsko plovilo na lastni pogon“ pomeni plovilo, ki ima zaradi stalnega pogona in krmiljenja vse značilnosti samoplovnosti na odprtem morju ali celinskih plovnih poteh ter se uvršča v eno od naslednjih kategorij:

(i)

morska plovila, ki imajo najmanj 100 bruto registrskih ton, in plovila za celinske plovne poti enake velikosti, ki se uporabljajo za prevoz potnikov in/ali blaga;

(ii)

morska plovila, ki imajo najmanj 100 bruto registrskih ton, in plovila za celinske plovne poti enake velikosti, ki se uporabljajo za opravljanje specializiranih storitev (na primer, plavajoči bagri ali ledolomilci);

(iii)

vlačilci z najmanj 365 kW;

(iv)

nedokončani trupi plovil iz točk (i), (ii) in (iii), ki plavajo in se lahko premikajo;

(e)

„plavajoči in premični priobalni objekti“ pomenijo objekte za iskanje in črpanje nafte in plina ali proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in naj bi med delovanjem večkrat zamenjali svojo lokacijo.

3.   POSEBNI UKREPI

3.1   Regionalna pomoč

13.

Regionalna pomoč gradnji, popravilu ali predelavi ladij se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom, če so izpolnjeni zlasti naslednji pogoji:

(a)

pomoč mora biti odobrena za investicije v nadgradnjo ali posodobitev obstoječih ladjedelnic, ki niso povezane s finančnim prestrukturiranjem zadevnih ladjedelnic, z namenom izboljšanja produktivnosti obstoječih obratov;

(b)

v regijah iz člena 107(3)(a) Pogodbe in skladno s karto, ki jo odobri Komisija za vsako državo članico za odobravanje regionalne pomoči, intenzivnost pomoči ne sme preseči 22,5 % bruto ekvivalenta dotacije;

(c)

v regijah iz člena 107(3)(c) Pogodbe in skladno s karto, ki jo odobri Komisija za vsako državo članico za odobravanje regionalne pomoči, intenzivnost pomoči ne sme preseči 12,5 % bruto ekvivalenta dotacije ali veljavne zgornje meje regionalne pomoči, kar je nižje;

(d)

pomoč mora biti omejena na podporo upravičenih stroškov, kot je določeno v Smernicah o državni regionalni pomoči za 2007–2013.

3.2   Pomoč za inovacije

3.2.1   Upravičeni načini uporabe

14.

Pomoč, odobrena za inovacije pri gradnji ladij, njihovem popravilu ali predelavi lahko šteje za združljivo z notranjim trgom do največje intenzivnosti pomoči v višini 20 % bruto, če se nanaša na industrijsko uporabo inovativnih proizvodov in postopkov, tj. tehnološko novih ali bistveno izboljšanih proizvodov in postopkov v primerjavi z najsodobnejšimi, ki obstajajo v Uniji in pri katerih je prisotno tveganje tehnološkega ali industrijskega neuspeha. Pomoč za inovacije za opremo in posodobljenje ribiških plovil se ne bo štela za združljivo z notranjim trgom, razen če bodo izpolnjeni pogoji iz člena 25(2) in (6) Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo (7) ali njenih nasleditvenih določb. Ni mogoče dodeliti nobene pomoči ladjedelnici, če je bila za isto plovilo dodeljena pomoč iz Evrospkega sklada za ribištvo ali njegovega nadsleditvenega instrumenta ali druga javna pomoč.

15.

Inovativni proizvodi in postopki v smislu točke 14 zajemajo izboljšave na okoljskem področju v zvezi s kakovostjo in zmogljivostjo, kot so optimizacija porabe goriva, emisij iz motorjev, odpadkov in varnosti.

16.

Če je namen inovacije povečati stopnjo varstva okolja in se z njo izpolnijo sprejeti standardi Unije vsaj eno leto, preden začnejo ti standardi veljati, ali se poveča stopnja varstva okolja v odsotnosti standardov Unije ali pa je mogoče standarde Unije preseči, se največja intenzivnost pomoči lahko poveča na 30 % bruto. Izraza „standardi Unije“ in „varstvo okolja“ je treba razumeti, kot sta opredeljena v Smernicah Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja.

17.

Če izpolnjujejo merila iz točke 14 se inovativni proizvodi nanašajo bodisi na novi razred plovila, kakor je opredeljen s prvim plovilom potencialne serije ladij (prototip), bodisi na inovativne dele plovila, ki se lahko od plovila ločijo kot poseben element.

18.

Če izpolnjujejo merila iz točke 14, se inovativni postopki nanašajo na razvoj in izvajanje novih postopkov v zvezi s področji proizvodnje, upravljanja, logistike in projektiranja.

19.

Pomoč za inovacije se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom, samo če je dodeljena za prvo industrijsko uporabo inovativnih proizvodov in postopkov.

3.2.2   Upravičeni stroški

20.

Pomoč za inovacije na področju proizvodov in postopkov mora biti omejena neposredno na podporo izdatkom za naložbe, oblikovanje, projektiranje in preizkušanje, ki so izključno povezani z inovativnim delom projekta in so nastali po datumu vloge za pomoč za inovacije (8).

21.

Upravičeni stroški vključujejo stroške ladjedelnice ter stroške za nabavo blaga in storitev od tretjih oseb (npr. dobaviteljev sistemov, dobaviteljev na ključ in podizvajalcev), če so to blago in storitve tesno povezani z inovacijami. Upravičeni stroški so podrobneje opredeljeni v prilogi.

22.

Ustrezni nacionalni organ, ki ga država članica imenuje zaradi uporabe pomoči za inovacije, mora proučiti upravičene stroške na podlagi ocen, ki so jih vlagatelji predložili inutemeljili. Če vloga vključuje stroške za nakup blaga in storitev pri dobaviteljih, dobavitelj ni smel prejeti državne pomoči za iste cilje za navedeno blago in storitve.

3.2.3   Potrditev inovativnosti projekta

23.

Da bi se inovacija štela za združljivo z notranjim trgom v skladu s tem okvirom, se vloga za pomoč za inovacije vloži pri pristojnem nacionalnem organu, preden vložnik sklene zavezujoči dogovor o izvedbi posebnega projekta, za katerega prosi za pomoč za inovacije. Vloga mora vsebovati opis inovacije v kvalitativnem in kvantitativnem smislu.

24.

Pristojni nacionalni organ mora pri neodvisnem in strokovno usposobljenem izvedencu preveriti, ali se pomoč zahteva za projekt, ki v primerjavi z najsodobnejšimi v ladjedelništvu v Uniji predstavlja tehnološko novi ali bistveno izboljšan proizvod in postopek (kvalitativna ocena). Pomoč se ne more šteti za združljivo z notranjim trgom, če neodvisen in strokovno usposobljen izvedenec pristojnemu nacionalnemu organu potrdi, da so bili upravičeni stroški za projekt izračunani tako, da se pokrijejo izključno inovativni deli zadevnega projekta (kvantitativna ocena).

3.2.4   Spodbujevalni učinek

25.

Pomoč za inovacije v smislu tega okvira mora imeti spodbujevalni učinek, to pomeni, da mora prejemnika pomoči spodbuditi k temu, da spremeni svoje ravnanje, tako da poveča svojo raven dejavnosti na področju inovacij. Kot posledica pomoči se mora dejavnost na področju inovacij povečati glede na svoj obseg, področju uporabe, porabljeni znesek ali hitrosti.

26.

V skladu s točko 25 Komisija meni, da pomoč ne pomeni spodbude za upravičenca, če se je projekt (9) že začel, preden je upravičenec vlogo za pomoč oddal nacionalnim organom.

27.

Za potrditev, da bo pomoč upravičenca do pomoči spodbudila k spremembi njegovega ravnanja tako, da poveča svojo raven dejavnosti na področju inovacij, morajo države članice posredovati predhodno oceno povečane dejavnosti na področju inovacij na podlagi analize, tako da se primerjajo razmere brez pomoči in razmere z pomočjo. Merila, ki se uporabljajo lahko vključujejo povečanje dejavnosti na področju inovacij po obsegu, področju uporabe, porabljenem znesku ali hitrosti skupaj z drugimi pomembnimi kvantitativnimi in/ali kvalitativnimi dejavniki, ki jih predloži država članica pri svoji priglasitvi v skladu s členom 108(3) Pogodbe.

28.

Če je mogoče prikazati pomemben učinek vsaj enega teh elementov, bo Komisija ob upoštevanju običajnega ravnanja podjetja v določenem sektorju navadno sklepala, da ima pomoč spodbujevalni učinek.

29.

Pri oceni sheme pomoči se bo štelo, da so pogoji, povezani s spodbujevalnim učinkom, izpolnjeni, če se je država članica zavezala, da bo dodelila individualno pomoč iz odobrene sheme pomoči samo po tem, ko je preverila, da obstaja spodbujevalni učinek, in da bo predložila letna poročila o izvajanju odobrene sheme pomoči.

30.

Za odobritev vloge za pomoč mora biti izpolnjen pogoj, da upravičenec sklene zavezujoči sporazum za izvedbo projekta ali postopka gradnje ladje, njenega popravila ali predelave, zaradi katerega je tudi zaprosil za pomoč. Plačila se lahko izvedejo šele, ko je zadevna pogodba podpisana. Če se pogodba prekine ali se projekt opusti, je treba vso plačano pomoč vrniti z obrestmi od dneva plačila pomoči upravičencu. Tudi če se projekt ne konča, je treba z obrestmi vrniti pomoč, ki se ni porabila za upravičene izdatke za inovacije. Obrestna mera mora biti najmanj enaka referenčni obrestni meri, ki jo je določila Komisija.

3.3   Izvozni krediti

31.

Pomoč ladjedelništvu v obliki državno podprtih kreditov, odobrenih nacionalnim in nenacionalnim ladjarjem ali tretjim osebam za gradnjo ali predelavo plovil, se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom, če je v skladu s pogoji Dogovora OECD o smernicah za uradno podprte izvozne kredite iz leta 1998 in z njegovim Sektorskim sporazumom o izvoznih kreditih za ladje ali morebitnimi poznejšimi pogoji, ki so določeni v takem dogovoru ali nadomeščajo tak dogovor.

4.   SPREMLJANJE IN POROČANJE

32.

Uredba (ES) št. 659/1999 z 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (10) in Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (11). Komisija lahko pri sprejemanju sklepa na podlagi tega okvira za vso pomoč za inovacije, ki se v okviru odobrene sheme dodeli velikim podjetjem, od držav članic zahteva, da ji poročajo o tem, kako se je zahteva za spodbujevalni učinek spoštovala za pomoč, dodeljeno velikim podjetjem, zlasti z uporabo meril iz točke 3.2.4.

5.   KUMULACIJA

33.

Zgornje meje pomoči iz tega okvira se uporabljajo ne glede na to, ali se zadevna pomoč v celoti ali delno financira iz državnih virov ali virov Unije. Pomoč, odobrena v skladu s tem okvirom, se ne sme kombinirati z drugimi oblikami državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe ali z drugimi oblikami financiranja Unije, katerih kumulacija bi privedla do intenzivnosti pomoči, višje od tiste iz tega okvira.

34.

Če ima pomoč več namenov in predstavlja enake upravičene stroške, se uporabi najugodnejšo zgornjo mejo pomoči.

6.   UPORABA TEGA OKVIRA

35.

Komisija bo načela iz tega okvira uporabljala od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2013. Komisija bo ta načela uporabljala za vse priglašene ukrepe pomoči, glede katerih bo morala odločiti po 31. decembru 2011, tudi če so bili projekti priglašeni pred tem datumom.

36.

V skladu z Obvestilom Komisije o določitvi pravil, ki se uporabljajo za oceno nezakonite državne pomoči (12), bo Komisija načela iz tega okvira uporabila v primeru nepriglašene pomoči, ki je bila dodeljena po 31. decembru 2011.


(1)  UL C 317, 30.12.2003, str. 11.

(2)  Glej Akcijski načrt državnih pomoči, COM(2005) 107 konč., točka 65: „Komisija bo tudi odločila, ali je okvir za državno pomoč ladjedelništvu še vedno potreben ali pa bi moral biti ta sektor preprosto urejen s horizontalnimi pravili“.

(3)  UL C 54, 4.3.2006, str. 13.

(4)  Smernice Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (UL C 82, 1.4.2008, str. 1) na primer določajo pogoje, pod katerimi se lahko odobri pomoč ladjedelnicam za okolju prijaznejšo proizvodnjo. Poleg tega se lahko pomoč za nakup novih prevoznih sredstev, ki presegajo standarde Unije ali povečujejo stopnjo varstva okolja v odsotnosti standardov Unije, dodeli lastnikom ladij in tako prispeva k okolju prijaznejšem pomorskem prometu.

(5)  UL C 323, 30.12.2006, str. 1.

(6)  Bruto tone.

(7)  UL L 223, 15.8.2006, str. 1.

(8)  Razen stroškov za študije izvedljivosti, ki so nastali v 12 mesecih pred vlogo za pridobitev pomoči za inovativni postopek.

(9)  S tem se ne izključuje možnosti, da je potencialni upravičenec morda že opravil študije izvedljivosti, ki niso zajete v vlogi za državno pomoč.

(10)  UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(11)  UL L 140, 30.4.2004, str. 1.

(12)  UL C 119, 22.5.2002, str. 22.


PRILOGA

Upravičeni stroški za pomoč za inovacije v ladjedelništvu

1.   NOVI RAZRED PLOVIL

Pri gradnji novega razreda plovil, ki je upravičen do pomoči za inovacije, so upravičeni naslednji stroški:

(a)

stroški razvoja koncepta;

(b)

stroški oblikovanja koncepta;

(c)

stroški funkcionalnega oblikovanja;

(d)

stroški podrobnega oblikovanja;

(e)

stroški za študije, preizkušanje in gradnjo modelov ter podobni stroški v zvezi z razvojem in oblikovanjem plovila;

(f)

stroški načrtovanja izvedbe zasnovanega;

(g)

stroški preizkušanja in testiranja proizvoda;

(h)

dodatni stroški dela in režijski stroški za novi razred plovila (krivulja učenja).

Za namene točk od (a) do (g), so so izključeni stroški običajnega projektiranja plovila, ki spada v eno od obstoječih kategorij plovil.

Za namene točke (h), lahko obstaja upravičenost do dodatnih proizvodnih stroškov, ki so nujno potrebni za ovrednotenje tehnološke inovacije, pri čemer morajo biti omejeni na najmanjši možni znesek. Zaradi tehničnih izzivov, povezanih z gradnjo prototipa, proizvodni stroški prvega plovila navadno presegajo proizvodne stroške poznejših sestrskih plovil. Dodatni proizvodni stroški so opredeljeni kot razlika med stroški dela in povezanimi režijskimi stroški za prvo plovilo v novem razredu ter proizvodnimi stroški poznejših plovil iste serije (sestrske ladje). Stroški dela vključujejo plače in socialne prispevke.

V izjemnih in utemeljenih primerih se lahko za upravičene šteje največ 10 % proizvodnih stroškov, povezanih z gradnjo novega razreda plovila: če so ti stroški nujni za potrditev tehnične inovacije. Primer šteje za utemeljenega, če dodatni proizvodni stroški po oceni presegajo 3 % proizvodnih stroškov sestrskih ladij.

2.   NOVI SESTAVNI DELI ALI SISTEMI NA PLOVILIH

Pri novih sestavnih delih ali sistemih, ki so upravičeni do pomoči za inovacije, so naslednji stroški upravičeni, če so strogo povezani z inovacijo:

(a)

stroški zasnove in razvoja;

(b)

stroški preizkušanja inovativnega sestavnega dela in modelov;

(c)

stroški materiala in opreme;

(d)

v izjemnih primerih stroški za izdelavo in vgradnjo novega sestavnega dela ali sistema, ki so potrebni za potrditev inovacije, pri čemer morajo biti omejeni na najmanjši možni znesek.

3.   NOVI POSTOPKI

Pri novih postopkih, ki so upravičeni do pomoči za inovacije, so naslednji stroški upravičeni, če so strogo povezani z inovativnim postopkom:

(a)

stroški zasnove in razvoja;

(b)

stroški materiala in opreme;

(c)

po potrebi tudi stroški preizkušanja novega postopka;

(d)

stroški študij izvedljivosti, ki so bile opravljene v 12 mesecih pred vlogo za pridobitev pomoči.


Računsko sodišče

14.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 364/14


Posebno poročilo št. 12/2011 – Ali so ukrepi EU prispevali k prilagoditvi zmogljivosti ribolovnih flot razpoložljivim ribolovnim možnostim?

2011/C 364/07

Evropsko računsko sodišče vas obvešča, da je bilo pravkar objavljeno Posebno poročilo št. 12/2011 – Ali so ukrepi EU prispevali k prilagoditvi zmogljivosti ribolovnih flot razpoložljivim ribolovnim možnostim?

Poročilo lahko preberete na spletni strani Evropskega računskega sodišča ali si ga z nje prenesete: http://www.eca.europa.eu

Poročilo v tiskani različici lahko dobite brezplačno, če naslovite zahtevo na Računsko sodišče:

European Court of Auditors

Unit ‘Audit: Production of Reports’

12, rue Alcide de Gasperi

1615 Luxembourg

LUXEMBOURG

Tel. +352 4398-1

E-naslov: euraud@eca.europa.eu

ali tako, da izpolnite elektronsko naročilnico na spletni strani EU-Bookshop.


V Objave

UPRAVNI POSTOPKI

Evropska komisija

14.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 364/15


Razpis za zbiranje predlogov 2011 – Program „Evropa za državljane“ (2007–2013)

Izvajanje akcij programa: „Aktivni državljani za Evropo“, „Aktivna civilna družba v Evropi“ in „Aktivno evropsko spominjanje“

2011/C 364/08

UVOD

Ta razpis za zbiranje predlogov temelji na Sklepu št. 1904/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za spodbujanje aktivnega evropskega državljanstva za obdobje 2007–2013 (1). Podrobni pogoji tega razpisa za zbiranje predlogov so na voljo v Vodniku po programu za program „Evropa za državljane“, objavljenem na spletni strani Europa (glej točko VII). Vodnik po programu je sestavni del tega razpisa za zbiranje predlogov.

I.   Cilji

Program „Evropa za državljane“ ima naslednje posebne cilje:

povezati ljudi iz lokalnih skupnosti v Evropi k posredovanju in izmenjavi izkušenj, mnenj in vrednot, upoštevanju zgodovine in gradnji za prihodnost,

s sodelovanjem med organizacijami civilne družbe na evropski ravni spodbuditi delovanje, razpravljanje in razmišljanja o evropskem državljanstvu in demokraciji, skupnih vrednotah, skupni zgodovini in kulturi,

s predstavljanjem evropskih vrednot in dosežkov približati Evropo njenim državljanom in ob tem ohranjati spomin na njeno preteklost,

spodbujati sodelovanje med državljani in organizacijami civilne družbe iz vseh sodelujočih držav, in sicer s prispevanjem k medkulturnemu dialogu in izpostavljanjem pomena tako evropske raznolikosti kot enotnosti, pri čemer se posebna pozornost posveti dejavnostim, namenjenim spletanju tesnejših vezi med državljani iz držav članic Evropske unije v njeni sestavi pred 30. aprilom 2004 in državljani tistih držav članic, ki so pristopile po tem datumu.

II.   Upravičeni prijavitelji

Program je odprt za vse prijavitelje, ki imajo sedež v eni od držav, sodelujočih v programu, in so odvisno od ukrepa:

javni organ ali

neprofitna organizacija s pravnim statusom (pravna oseba).

Vendar je posamezna akcija programa namenjena bolj specifičnemu krogu organizacij. Zato je v Vodniku po programu posebej opredeljena upravičenost organizacij prijaviteljic za vsak ukrep/podukrep.

V programu lahko sodelujejo naslednje države:

države članice EU (2),

Hrvaška,

Albanija in

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija.

III.   Upravičene akcije

Program „Evropa za državljane“ podpira projekte, ki spodbujajo aktivno evropsko državljanstvo.

Ta razpis zajema spodaj navedene akcije programa „Evropa za državljane“, ki se financirajo z dvema vrstama dotacij: dotacijami za projekte in za poslovanje.

Akcija 1 –   „Aktivni državljani za Evropo

Ukrep 1 –   Pobratenje mest

Cilj tega ukrepa so dejavnosti, ki vključujejo ali spodbujajo neposredne izmenjave med evropskimi državljani ob njihovi udeležbi v dejavnostih pobratenja mest (town twinning).

Ukrep 1.1 –   Srečanja državljanov v okviru pobratenja mest (dotacija za projekt)

Cilj tega ukrepa so dejavnosti, ki vključujejo ali spodbujajo neposredne izmenjave med evropskimi državljani prek njihovega sodelovanja v dejavnostih pobratenja mest. Projekt mora vključevati občine iz vsaj dveh sodelujočih držav, od katerih je vsaj ena država članica EU. Projekt mora imeti vsaj 25 mednarodnih udeležencev, ki prihajajo iz povabljenih občin. Srečanje lahko traja največ 21 dni. Najvišja odobrena dotacija je 25 000 EUR za projekt. Najnižja odobrena dotacija je 5 000 EUR.

Dotacije za srečanja državljanov pobratenih mest so namenjene sofinanciranju organizacijskih stroškov mesta gostitelja in potnih stroškov povabljenih udeležencev. Izračun dotacije temelji na pavšalnih tarifah/pavšalnem znesku.

Ukrep 1.2 –   Mreže pobratenih mest (dotacija za projekt)

Ta ukrep podpira razvoj mrež, ustvarjenih na podlagi povezav med pobratenimi mesti, ki so pomembne za zagotavljanje strukturiranega, intenzivnega in večstranskega sodelovanja med občinami in prispevajo k čim večjemu učinku programa. Projekt mora predvideti vsaj tri dogodke. Vključevati mora občine iz vsaj štirih sodelujočih držav, od katerih je vsaj ena država članica EU. Projekt mora imeti vsaj 30 mednarodnih udeležencev, ki prihajajo iz povabljenih občin. Projekt lahko traja največ 24 mesecev, posamezni dogodek pa največ 21 dni.

Najvišji upravičeni znesek za projekt v okviru tega ukrepa je 150 000 EUR. Najnižja upravičena dotacija je 10 000 EUR. Izračun dotacije temelji na pavšalnih tarifah/pavšalnem znesku.

Ukrep 2 –   „Projekti državljanov“ in „Podporni ukrepi“

Ukrep 2.1 –   Projekti državljanov (dotacija za projekt)

Ta ukrep obravnava enega največjih današnjih izzivov Evropske unije: kako premostiti vrzel med državljani in Evropsko unijo. Cilj tega ukrepa je raziskati izvirne in inovativne metodologije, ki lahko državljane spodbudijo k sodelovanju ter pospešijo dialog med evropskimi državljani in institucijami Evropske unije.

Projekt mora vključevati vsaj pet sodelujočih držav, od katerih je vsaj ena država članica EU. Projekt mora vključevati vsaj dvesto udeležencev. Projekt lahko traja največ 12 mesecev.

Znesek dotacije bo izračunan na podlagi uravnoteženega, podrobno napovedanega proračuna, izraženega v eurih. Odobrena dotacija ne sme presegati 60 % skupnega zneska upravičenih stroškov projekta. Najnižja dotacija bo znašala 100 000 EUR. Najvišja upravičena dotacija za projekt v okviru tega ukrepa je 250 000 EUR.

Ukrep 2.2 –   Podporni ukrepi (dotacija za projekt)

Cilj tega projekta je podpreti dejavnosti, ki lahko vodijo do vzpostavitve dolgotrajnih partnerstev in mrež ter sežejo do številnih različnih zainteresiranih strani, ki spodbujajo aktivno evropsko državljanstvo in tako pripomorejo k boljšemu odzivu na cilje programov ter povečujejo njihov splošni vpliv in učinkovitost.

Projekt mora vključevati vsaj dve sodelujoči državi, od katerih je vsaj ena država članica EU. Projekt lahko traja največ 12 mesecev. Predvideti je treba vsaj dva dogodka na projekt.

Znesek dotacije bo izračunan na podlagi uravnoteženega, podrobno napovedanega proračuna, izraženega v eurih. Dotacija ne sme preseči 80 % upravičenih stroškov zadevne akcije. Najnižja upravičena dotacija je 30 000 EUR. Najvišja upravičena dotacija za projekt v okviru tega ukrepa je 100 000 EUR.

Akcija 2 –   „Aktivna civilna družba v Evropi

Ukrepa 1 in 2 –   Strukturna podpora raziskovalnim organizacijam evropske javne politike in organizacijam civilne družbe na ravni EU (dotacija za poslovanje (3))

Cilj ukrepa 1– strukturna podpora raziskovalnim organizacijam evropske javne politike (možganskim trustom) – je podpreti delo raziskovalnih organizacij evropske javne politike (možganskih trustov), ki lahko ponudijo nove zamisli in razmišljanja o evropskih vprašanjih, aktivnem državljanstvu na evropski ravni in evropskih vrednotah.

Ukrep 2– strukturna podpora organizacijam civilne družbe na ravni EU – bo organizacijam civilne družbe evropskih razsežnosti zagotovil zmogljivost in stabilnost za razvoj njihovih dejavnosti na evropski ravni. Njegov namen je prispevati k izoblikovanju strukturirane, skladne in aktivne civilne družbe na evropski ravni.

Obdobje upravičenosti mora ustrezati proračunskemu letu prijavitelja, razvidnemu iz potrjenih računovodskih izkazov organizacije. Če proračunsko leto prijavitelja ustreza koledarskemu letu, je obdobje upravičenosti od 1. januarja do 31. decembra. Pri prijaviteljih, kjer se proračunsko leto razlikuje od koledarskega leta, obdobje upravičenosti traja 12 mesecev od datuma, ko se začne njihovo proračunsko leto.

Dotacijo je mogoče izračunati po dveh metodah:

(a)

na podlagi proračuna, ki temelji na pavšalnih tarifah/pavšalnem znesku;

(b)

na podlagi proračuna, ki temelji na realnih stroških. Znesek dotacije bo izračunan na podlagi uravnoteženega, podrobno napovedanega proračuna, izraženega v eurih. Dotacija ne sme preseči 80 % upravičenih stroškov zadevne akcije.

Najvišja dotacija je 100 000 EUR.

Ukrep 3 –   Podpora projektom, za katere dajo pobudo organizacije civilne družbe (dotacija za projekt)

Cilj tega ukrepa je podpirati konkretne projekte organizacij civilne družbe iz sodelujočih držav. Ti projekti so namenjeni ozaveščanju o zadevah evropskega interesa ter prispevajo k pospeševanju vzajemnega razumevanja kultur in opredeljevanju skupnih vrednot ob sodelovanju na evropski ravni.

Projekt mora vključevati vsaj dve sodelujoči državi, od katerih je vsaj ena država članica EU. Projekti trajajo največ 18 mesecev.

Dotacijo je mogoče izračunati po dveh metodah, ki ustrezata različnim pristopom in za kateri veljajo posebna pravila:

(a)

na podlagi proračuna, ki temelji na pavšalnih tarifah/pavšalnem znesku;

(b)

na podlagi proračuna, ki temelji na realnih stroških. Zaprošena dotacija v tem primeru ne sme preseči 70 % upravičenih stroškov zadevne akcije.

Najvišja dotacija je 150 000 EUR. Najnižja upravičena dotacija je 10 000 EUR.

Organizacije splošnega evropskega interesa, ki so bile izbrane za prejetje dotacije za poslovanje v letu 2012 na podlagi ukrepov 1 in 2 akcije 2, niso upravičene do financiranja na podlagi tega ukrepa v letu 2012.

Akcija 4 –   „Aktivno evropsko spominjanje“ (dotacija za projekt)

Projekti, ki jih podpira ta akcija, so namenjeni ohranjanju spomina na žrtve nacizma in stalinizma ter izboljšanju znanja in razumevanja sedanjih in prihodnjih generacij o tem, kaj se je dogajalo v taboriščih in drugih krajih množičnih pobojev civilnega prebivalstva in zakaj.

Projekt traja največ 18 mesecev.

Dotacijo je mogoče izračunati po dveh metodah:

(a)

na podlagi proračuna, ki temelji na pavšalnih tarifah/pavšalnem znesku;

(b)

na podlagi proračuna, ki temelji na realnih stroških. Zaprošena dotacija v tem primeru ne sme preseči 70 % upravičenih stroškov zadevne akcije.

Najvišja dotacija je 100 000 EUR. Najnižja upravičena dotacija je 10 000 EUR.

IV.   Merila za dodelitev

Za dotacije za projekte:

Merila kakovosti (80 % razpoložljivih točk):

ustreznost projekta glede na cilje in prednostne teme programa „Evropa za državljane“ (25 %),

kakovost predlaganega projekta in metod (25 %),

vpliv (15 %),

odmevnost in spremljanje (15 %).

Količinska merila (20 % razpoložljivih točk):

geografski vpliv (10 %),

ciljna skupina (10 %).

Komisija in Izvajalska agencija si – podredno, za države, ki so očitno slabo zastopane, in ob upoštevanju poštene obravnave glede kakovosti – pridržujeta pravico do zagotavljanja uravnotežene geografske porazdelitve izbranih projektov za vsako akcijo.

Za dotacije za poslovanje:

Merila kakovosti (80 % razpoložljivih točk):

ustreznost glede na cilje in prednostne naloge programa „Evropa za državljane“ (30 %),

primernost, skladnost in celovitost delovnega programa (20 %),

učinek delovnega programa (10 %),

evropska dodana vrednost (10 %),

odmevnost dejavnosti in razširjanje ter izkoriščanje rezultatov za evropske državljane in druge zainteresirane strani (10 %).

Količinska merila (20 % razpoložljivih točk):

geografski vpliv (10 %),

ciljna skupina (10 %).

Komisija in Izvajalska agencija si podredno pridržujeta pravico do zagotavljanja uravnotežene geografske porazdelitve izbranih projektov za vsako akcijo.

V.   Proračun

Predvideni proračun za leto 2012 za naslednje akcije

Akcija 1, ukrep 1.1

Srečanja državljanov v okviru pobratenja mest

6 107 000 EUR

Akcija 1, ukrep 1.2

Tematsko mrežno povezovanje pobratenih mest

4 528 000 EUR

Akcija 1, ukrep 2.1

Projekti državljanov

1 308 000 EUR

Akcija 1, ukrep 2.2

Podporni ukrepi

805 000 EUR

Akcija 2, ukrep 3

Podpora projektom, za katere dajo pobudo organizacije civilne družbe

2 807 000 EUR

Akcija 4

Aktivno evropsko spominjanje

2 414 000 EUR

Izvajanje tega razpisa za zbiranje predlogov je odvisno od sprejetja proračuna Evropske unije za leto 2012, za katero je pristojen proračunski organ.

VI.   Roki za prijave

Akcije

Rok za predložitev

Akcija 1, ukrep 1.1

Srečanja državljanov v okviru pobratenja mest

1. februar

1. junij

1. september

Akcija 1, ukrep 1.2

Tematsko mrežno povezovanje pobratenih mest

1. februar

1. september

Akcija 1, ukrep 2.1

Projekti državljanov

1. junij

Akcija 1, ukrep 2.2

Podporni ukrepi

1. junij

Akcija 2, ukrepa 1 in 2

Strukturna podpora raziskovalnim organizacijam politike EU (možganskim trustom) in organizacijam civilne družbe na ravni EU

15. oktober

Akcija 2, ukrep 3

Podpora projektom, za katere dajo pobudo organizacije civilne družbe

1. februar

Akcija 4

Aktivno evropsko spominjanje

1. junij

Vloge je treba predložiti pred 12. uro (opoldan po bruseljskem času) na zadnji dan roka za predložitev prijav. Če je rok predložitve med vikendom, se za skrajni rok šteje prvi delovni dan po vikendu.

Prijave je treba poslati na naslednji naslov:

EACEA

Unit P7 Citizenship

Applications — ‘Measure XXX’

Avenue du Bourget/Bourgetlaan 1 (BOUR 01/04A)

1140 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Upoštevani bodo samo predlogi, predloženi na uradnem elektronskem prijavnem obrazcu za dotacijo (eForm), ustrezno izpolnjeni in opremljeni s podpisom osebe, pooblaščene za sklepanje pravno zavezujočih obveznosti v imenu prijavitelja.

Prijave, poslane na papirju po pošti, po faksu ali neposredno po elektronski pošti, ne bodo upoštevane.

VII.   Dodatne informacije

Podrobni pogoji za predložitev projektnih predlogov in prijavni obrazci so na voljo v Vodniku po programu „Evropa za državljane“ na naslednjih spletnih straneh:

http://ec.europa.eu/citizenship/index_en.html

Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo:

http://eacea.ec.europa.eu/citizenship/index_en.htm


(1)  UL L 378, 27.12.2006, str. 32.

(2)  Države članice EU-27: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka republika, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.

(3)  Ta razpis za zbiranje predlogov se nanaša na letne dotacije za poslovanje za finančno leto 2013.


POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

Evropska komisija

14.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 364/21


Obvestilo, objavljeno v skladu s členom 27(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 v zadevi COMP/39.654 – kode Reutersovih finančnih instrumentov (kode RIC)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 9391)

(Besedilo velja za EGP)

2011/C 364/09

1.   UVOD

(1)

Kadar namerava Komisija sprejeti odločbo, s katero zahteva odpravo kršitve, in zadevne stranke ponudijo zaveze, da bodo upoštevale pomisleke, ki jih je v predhodni oceni izrazila Komisija, lahko v skladu s členom 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 (1) odloči, da postanejo te zaveze zavezujoče za podjetja. Taka odločba se lahko sprejme za omejeno obdobje z ugotovitvijo, da Komisija nima več razlogov za ukrepanje. Komisija v skladu s členom 27(4) navedene uredbe objavi kratek povzetek zadeve in glavno vsebino zavez. Zainteresirane strani lahko predložijo svoje pripombe v roku, ki ga določi Komisija.

2.   POVZETEK ZADEVE

(2)

Komisija je 19. septembra 2011 sprejela predhodno oceno v smislu člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1/2003. Ocena je bila povezana s področjem finančno-informacijskih storitev, natančneje s trgom konsolidiranih prenosov podatkov v realnem času (2). Naslovljena je bila na družbo Thomson Reuters Corporation in družbe pod njenim neposrednim ali posrednim nadzorom, vključno z družbo Thomson Reuters Limited (v nadaljnjem besedilu: Thomson Reuters). Komisija je izrazila pomisleke, da nekatere prakse izdajanja licenc družbe Thomson Reuters v zvezi s kodami Reutersovih finančnih instrumentov (kodami RIC) morda pomenijo kršitev člena 102 PDEU (3). Postopek zoper družbo Thomson Reuters se je začel 30. oktobra 2009.

(3)

Po predhodni oceni je družba Thomson Reuters prevladujoča družba na svetovnem trgu konsolidiranih prenosov podatkov v realnem času.

(4)

Družba Thomson Reuters je morda zlorabila svoj prevladujoči položaj, tako da je svoje stranke omejila glede uporabe kod RIC. Družba Thomson Reuters (a) svojim strankam prepoveduje uporabo kod RIC za priklic podatkov iz konsolidiranih prenosov podatkov v realnem času, ki jih zagotavljajo drugi ponudniki, in (b) preprečuje tretjim osebam, da bi ustvarile in vzdrževale tabele preslikav, ki bi vključevale kode RIC, s čimer bi omogočile, da bi sistemi strank družbe Thomson Reuters postali povezljivi s konsolidiranimi prenosi podatkov v realnem času, ki jih zagotavljajo drugi ponudniki (4).

(5)

Zdi se, da te omejitve bistveno ovirajo preklapljanje. Stranke družbe Thomson Reuters v svojih strežniških aplikacijah veliko uporabljajo kode RIC in osebje, ki upravlja te aplikacije, se je navadilo na simbologijo kod RIC. Omejitve, ki jih je uvedla družba Thomson Reuters, pomenijo, da je treba za preklapljanje med ponudniki odstraniti kode RIC, ki so bile vdelane v strežniške aplikacije, te aplikacije pa prekodirati, da se kode RIC nadomestijo z drugo simbologijo. To je naporno in pogosto zelo drago delo. Družba Thomson Reuters je po predhodnem mnenju Komisije v bistvu blokirala svoje stranke, ki uporabljajo konsolidirani prenos podatkov v realnem času in ki so kode RIC vdelale v svoje aplikacije. Zato drugi ponudniki konsolidiranega prenosa podatkov v realnem času ne morejo učinkovito konkurirati družbi Thomson Reuters na trgu konsolidiranih prenosov podatkov v realnem času.

3.   GLAVNA VSEBINA PONUJENIH ZAVEZ

(6)

Družba Thomson Reuters se ne strinja s predhodno oceno Komisije. Kljub temu je v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1/2003 ponudila zaveze za odpravo pomislekov Komisije glede konkurence. Zaveze, ki jih je ponudila družba Thomson Reuters (v nadaljnjem besedilu: zaveze), so na kratko povzete v nadaljevanju. Nezaupna različica zavez je v celoti objavljena v angleškem jeziku na spletni strani Generalnega direktorata za konkurenco na naslednjem naslovu: http://ec.europa.eu/competition/index_en.html

(7)

Zaveze vključujejo ponudbo licence sedanjim in prihodnjim strankam družbe Thomson Reuters, ki uporabljajo storitev RT (5) (razširjeno licenco RIC ali „ERL“ (6)), s katero pridobijo dodatne pravice do uporabe simbologije RIC. S tem bi lahko stranke ob plačilu mesečne licenčnine uporabljale kode RIC za pridobivanje finančnih podatkov v realnem času iz konsolidiranih prenosov podatkov v realnem času, ki jih zagotavljajo konkurenti družbe Thomson Reuters, da bi lahko nekatere ali vse strežniške aplikacije preklopile na druge ponudnike konsolidiranega prenosa podatkov v realnem času. Družba Thomson Reuters bi poleg tega imetnikom licence ERL zagotavljala redne posodobitve zadevnih kod RIC, po potrebi vključno s potrebnimi informacijami, povezanimi s kodami RIC (tj. zadevno mesto trgovanja, vir, uradna koda, valuta in/ali opis).

(8)

Zaveze zajemajo (i) stranke, ki bodo delno in/ali v celoti preklopile s konsolidiranih prenosov podatkov v realnem času družbe Thomson Reuters na druge konsolidirane prenose podatkov v realnem času; in (ii) stranke, ki se bodo naročile na konsolidirani prenos podatkov tretjega ponudnika poleg storitve RT družbe Thomson Reuters (na primer kot podporno rešitev ob izjemnem izpadu storitev ali za omogočanje preizkušanja funkcionalnosti in zanesljivosti novih konsolidiranih prenosov podatkov v realnem času). Družba Thomson Reuters se zavezuje, da pri delnem preklopu ne bo diskriminirala svojih strank, ki bodo preklopile na druge ponudnike konsolidiranega prenosa podatkov, kar zadeva pogoje, pod katerimi se zagotavlja konsolidirani prenos podatkov v realnem času družbe Thomson Reuters (7).

(9)

Razširjena licenca za simbologijo RIC bo dodeljena za nedoločen čas in bo ob upoštevanju zavez dana na voljo pet let. Tako lahko stranka pridobi petletno razširjeno licenco za simbologijo RIC družbe Thomson Reuters, vendar bo lahko potem to licenco uporabljala brez časovnih omejitev ob plačilu ustrezne licenčnine in izpolnjevanju drugih pogojev licence.

(10)

Ta ukrep za odpravo pomislekov bi se uporabljal za vse simbole RIC, ki so neposredno povezani s ceno posameznega finančnega instrumenta ali vrednostjo indeksa, ki se prenese prek storitve RT družbe Thomson Reuters, in s tem med drugim tudi za (i) podatke z borz in večstranskih sistemov trgovanja (MTF); ter (ii) za večino instrumentov, s katerimi se trguje izven organiziranega trga vrednostnih papirjev in ki ne kotirajo na borzah ali v večstranskih sistemih trgovanja (MTF) (8). Izvzete so samo tiste kode RIC, ki so povezane z instrumenti, s katerimi se trguje izven organiziranega trga vrednostnih papirjev in v zvezi s katerimi družba Thomson Reuters pridobi podatke iz enega samega vira, ki je identificiran s kodo RIC („kode RIC posameznega vira“) (9).

(11)

Družba Thomson Reuters bo poleg tega zagotavljala informacije, ki jih stranke potrebujejo za navzkrižno sklicevanje med kodami RIC in simbologijo drugih ponudnikov. Zaveze bi strankam tudi omogočile, da razvoj orodij za preklapljanje zaupajo tretjim razvijalcem in jih pooblastijo za uporabo programske opreme, razvite za več odjemalcev, če je vsak odjemalec naročnik ERL. Tretje osebe pa ne bi pridobile nobenih pravic v zvezi s samo simbologijo RIC.

(12)

Družba Thomson Reuters pod komercialnimi pogoji že podeljuje tudi druge vrste licenc, ki niso vključene v ERL. Za razvoj orodij za preklapljanje je na primer potrebna licenca družbe Thomson Reuters za pravico do razvoja. Družba Thomson Reuter poleg tega strankam, ki želijo uporabljati kode RIC kot identifikatorje pri obdelavi brez ročnega posredovanja, podeljuje licenco za obdelavo transakcij. To se na primer nanaša na redistribucijo kod RIC, ki jo stranke družbe Thomson Reuters zagotavljajo drugim osebam. Družba Thomson Reuters se zavezuje, da ne bo diskriminirala svojih strank, ki preklopijo na druge ponudnike konsolidiranega prenosa podatkov v skladu s pogoji takih drugih licenc, ali tretjih oseb, ki razvijajo programsko opremo ali tehnologijo, s katero imetnikom licence ERL omogočajo preklop (10).

(13)

Geografsko je predlagana licenca načeloma omejena na aplikacije odjemalcev, ki se uporabljajo za podjetja s sedežem v EGP. Vendar so aplikacije, ki se uporabljajo za podjetja, ki imajo sedeže drugje, tudi vključene, če je to „upravičeno potrebno“ za izvedbo preklapljanja v korist odjemalčevega podjetja s sedežem v EGP (11). Družba Thomson Reuters je navedla vrsto primerov, v katerih se ta pogoj šteje za izpolnjen. Primeri so vključeni v Prilogo IV k zavezam.

(14)

Mesečne licenčnine ERL, ki jih družba Thomson Reuters namerava zaračunavati, izražajo strukturo tržnih pogojev, povezanih s podatki, ki jih družba trenutno posreduje za uporabo v strežniških aplikacijah (12). Licenčnine temeljijo na številu simbolov RIC, ki jih odjemalec želi licencirati za pridobivanje podatkov od konkurenta pri dani poslovni dejavnosti. Licenčnine vključujejo dodatne pravice do uporabe simbologije RIC in stroške storitev, ki jih družba Thomson Reuters zagotovi svojim strankam v skladu z zavezami. Po navedbah družbe Thomson Reuters je znesek licenčnine majhen delež cene, ki jo zaračunava za konsolidirani prenos podatkov v realnem času za licencirane kode RIC in uporabo v enakem obsegu. Cenik storitev vsebuje tudi minimalno mesečno licenčnino v višini 750 USD. Podrobnosti o ceniku storitev ERL so na voljo v nezaupni različici zavez, ki je objavljena na spletišču Generalnega direktorata za konkurenco (Priloga I).

4.   POZIV K PREDLOŽITVI PRIPOMB

(15)

Komisija namerava na podlagi preverjanja trga sprejeti odločbo v skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. 1/2003, s katero bodo zgoraj povzete zaveze, objavljene na spletišču Generalnega direktorata za konkurenco, postale zavezujoče. Če bo prišlo do bistvenih sprememb zavez, bo treba na novo preveriti trg.

(16)

V skladu s členom 27(4) Uredbe (ES) št. 1/2003 Komisija poziva zainteresirane tretje osebe, naj predložijo svoje pripombe k zavezam.

(17)

Komisija zainteresirane strani poleg tega predvsem poziva, naj izrazijo mnenje o naslednjih vprašanjih glede preklapljanja stranke, ki uporablja strežniško aplikacijo, s storitve RT družbe Thomson Reuters na drugega ponudnika konsolidiranih prenosov podatkov v realnem času:

(a)

Ali višina licenčnin – vključno z minimalno licenčnino – omogoča zadostno zmanjšanje stroškov preklopa, povezanih s simbologijo, da se strankam družbe Thomson Reuters izplača preklopiti na drugega ponudnika, če to želijo? Navedite naslednje ocene:

(i)

oceno licenčnin ERL, ki bi jih vaša družba morala plačati, če bi delno ali v celoti preklopila s konsolidiranega prenosa podatkov v realnem času, ki ga zagotavlja družba Thomson Reuters;

(ii)

oceno deleža licenčnin ERL v primerjavi s prvotno licenčnino za konsolidirani prenos podatkov v realnem času, (v vsakem primeru z upoštevanjem veljavnih popustov), ki jih vaša družba trenutno plačuje družbi Thomson Reuters: (i) 1–3 %, (ii) 4–6 %, (iii) 7–9 % ali (iv) več kot 10 %; in

(iii)

oceno kategorije licenčnine na mesec, ki bi se uporabljala za vašo družbo za vsako poslovno dejavnost (glej cenik storitev v Prilogi I k zavezam).

(b)

Ali menite, da so redne posodobitve kod RIC sestavni del licence ERL, ki jo vaša družba potrebuje, da ji je omogočeno preklapljanje med ponudniki konsolidiranega prenosa podatkov v realnem času?

(c)

Ali menite, da omejitev ERL samo na preklapljanje strežniških aplikacij (v katero ni posebej zajeta uporaba s strani oseb, ki jih upravljajo), zadošča za odpravo pomislekov v zvezi s kodami RIC, ki jih je izrazila Komisija?

(d)

Področje uporabe zavez je geografsko omejeno na strežniške aplikacije, ki se uporabljajo za podjetja s sedežem v EGP. Strežniške aplikacije, ki se uporabljajo za podjetja s sedežem drugje, so zajete le, kadar je to „upravičeno potrebno“. Ali menite, da to zadošča podjetjem s sedežem v EGP, da lahko izkoristijo zaveze in preklopijo na drugega ponudnika, če želijo? Če menite, da ne, pojasnite, zakaj bi predlagano geografsko področje uporabe oviralo možnost preklopa na drugega ponudnika za vaše podjetje s sedežem v EGP. Če je to ustrezno, navedite dodatne primere poleg tistih, ki jih je navedla družba Thomson Reuters v Prilogi IV.

(e)

Po navedbah družbe Thomson Reuters pomenijo kode RIC, ki jih zajema ta ukrep za odpravo pomislekov, 95 % svetovne likvidnosti. Družba Thomson Reuters trdi, da vključitev kod RIC, s katerimi se trguje izven organiziranega trga vrednostnih papirjev in ki identificirajo samo posamezni vir in njegovo ceno, v ukrep za odpravo pomislekov ni potrebna in učinkovita. Ali se strinjate, da to zadošča za učinkovit ukrep za odpravo pomislekov?

(f)

Navedite informacije o morebitnih tretjih osebah, ki imajo zmogljivosti in/ali tržno motivacijo za razvoj orodij, ki strankam omogočajo preklapljanje. Prosimo, ocenite tudi pričakovane stroške za stranke, ki bi uporabljale tako storitev.

(g)

Ali menite, da so določbe zavez družbe Thomson Reuters o nediskriminaciji v povezavi drugimi licencami (glej odstavka 8 in 12 zgoraj) zadostne in ustrezne (i) za stranke, ki želijo preklopiti na drugega ponudnika, in (ii) za tretje razvijalce, katerih cilj je omogočiti preklapljanje?

(18)

Zaželeno je, da so odgovori in pripombe utemeljeni ter so podprti z ustreznimi dejstvi. Če se vam zdi kateri koli del predlaganih zavez sporen, predlagajte morebitno rešitev.

(19)

Rok za predložitev pripomb se izteče v šestih tednih po datumu objave tega obvestila. Komisija poziva zainteresirane osebe, da predložijo nezaupno različico svojih pripomb, iz katere naj izbrišejo poslovne skrivnosti in druge zaupne dele besedila ter jih po potrebi nadomestijo z nezaupnim povzetkom ali oznako „poslovne skrivnosti“ oziroma „zaupno“.

(20)

Pripombe z navedbo sklicne številke „Zadeva COMP/39.654 – kode RIC“ lahko pošljete Komisiji po elektronski pošti (COMP-GREFFE-ANTITRUST@ec.europa.eu), po telefaksu (+32 22950128) ali po pošti na naslednji naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Antitrust Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 1, 4.1.2003, str. 1. Z učinkom od 1. decembra 2009 sta člena 81 in 82 Pogodbe ES postala člen 101 oziroma 102 PDEU. Določbe novih členov so vsebinsko povsem enake prejšnjima členoma. V tem obvestilu je treba sklicevanje na člena 101 in 102 PDEU razumeti kot sklicevanje na člena 81 in 82 Pogodbe ES, kadar je to ustrezno.

(2)  Ta zadeva se nanaša predvsem na konsolidirane prenose podatkov v realnem času, ne nanaša pa se na podatke v realnem času, ki se prenašajo prek namiznih naprav.

(3)  Po navedbah družbe Thomson Reuters so kode RIC alfanumerične kode, ki delujejo kot mehanizem za priklic, ki ga je družba razvila in ga svojim strankam zagotavlja kot sestavni del finančno-informacijskih storitev za identifikacijo, iskanje in priklic strukturiranega niza povezanih podatkov v podatkovnih zbirkah in distribucijskem omrežju družbe Thomson Reuters v realnem času (integrirano podatkovno omrežje – IDN).

(4)  Družba Thomson Reuters je navedla, da svojim strankam, ki uporabljajo konsolidirane prenose podatkov v realnem času, ne preprečuje navzkrižnega sklicevanja med kodami RIC in simbologijo drugih ponudnikov, če se s tem povezana podatkovna zbirka ali tabela preslikav ne uporablja za pridobivanje podatkov od drugega ponudnika. Z drugimi besedami, družba Thomson Reuters ne prepoveduje ustvarjanja tabel preslikav kot takih, ampak nasprotuje neposredni ali posredni uporabi RIC za pridobivanje podatkov v realnem času od drugih ponudnikov.

(5)  Družba Thomson Reuters svojo ponudbo prenosa podatkov o trgih v realnem času trži pod imenom „Thomson Reuters Real-time Service“ („storitev RT“, ki se je prej imenovala „Reuters Datascope Real-Time Service“, tj. RDRT) za uporabo v strežniških aplikacijah.

(6)  Glej Prilogo II k zavezam.

(7)  Glej klavzulo 6.4.2 zavez.

(8)  Po navedbah družbe Thomson Reuters sestavljene kode RIC, ki predstavljajo enotno združeno ceno iz vseh potrjenih virov, ki identificirajo finančne instrumente (združene prispevane kode RIC), pomenijo več kot 95 % svetovne likvidnosti in so vključene v področje uporabe zaveze.

(9)  Po navedbah družbe Thomson Reuters instrumenti, s katerimi se trguje izven organiziranega trga vrednostnih papirjev in v zvezi s katerimi družba Thomson Reuters pridobi podatke iz enega samega vira, pomenijo manj 5 % svetovne likvidnosti.

(10)  Glej klavzuli 6.4 in 6.5 zavez.

(11)  V skladu z zavezami EGP vključuje Švico.

(12)  To je konsolidirani prenos podatkov v realnem času v okviru storitve RT.


DRUGI AKTI

Evropska komisija

14.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 364/25


Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2011/C 364/10

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„BOVŠKI SIR“

ES št.: SI-PDO-0005-0423-29.10.2004

ZOP ( X ) ZGO ( )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1.   Pristojna služba v državi članici:

Naziv:

Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Naslov:

Dunajska cesta 22

SI-1000 Ljubljana

SLOVENIJA

Tel.

+386 14789000

Faks

+386 14789055

E-naslov:

varnahrana.mkgp@gov.si

2.   Vlagatelj:

Naziv:

Društvo rejcev drobnice Bovške

Naslov:

Soča 50

SI-5232 Soča

SLOVENIJA

Tel.

+386 53889510

Faks

E-naslov:

Sestava:

proizvajalci/predelovalci ( X ) drugo ( )

3.   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.3:

Siri

4.   Specifikacija:

(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1   Naziv:

„Bovški sir“

4.2   Opis:

Bovški sir sodi med trde polnomastne sire. Izdelan je iz surovega ovčjega mleka, avtohtone pasme ovc Bovška ovca, lahko pa se mu doda tudi do 20 % kravjega ali kozjega mleka.

Okrogli hlebci imajo premer med 20 do 26 cm, višino od 8 do 12 cm in tehtajo med 2,5 in 4,5 kg. Skorja sira je čvrsta, gladka in ravna in sivorjave do zamolklo bež barve. Obodna stran je rahlo izbočena, robovi rahlo zaobljeni.

Testo je kompaktno, elastično, povezano, s školjkastim lomom, lomljivo, vendar ne drobljivo. Je enakomerne sivo-bež barve, z redkimi enakomerne razporejenimi očesi v velikosti leče ali redkimi drobnimi luknjicami in razpokami, ki pa ne prevladujejo. Testo starejših sirov je kompaktnejše in bolj lomljivo.

Ima značilen aromatičen, poln, intenziven, rahlo pikanten vonj in okus. Če je dodano kravje ali kozje mleko, sta okus in vonj milejša.

Bovški sir vsebuje najmanj 60 % suhe snovi in 45 % maščobe v suhi snovi.

4.3   Geografsko območje:

Območje prireje mleka za Bovški sir in proizvodnja Bovškega sira poteka na severu in zahodu po državni meji z Italijo od Malega in Velikega Mangarta do mejnega prehoda Učja. Od meje poteka čez vrhove Mali in Veliki Muzec, zajema celotno planino Božca, meja se nadaljuje do Na vrhu, proti Hribu, čez Pirovec, Krasji vrh, planina Zaprikraj, Zapleč do Lopatnika in Krna, Mali Šmohor, Bogatin, Vratca do Lanževice, Malih Vrat, Velikih Vrat, Travnika, Malega Špičja, Kanjevca, čez Triglav, Luknjo, na Križ, Prisojnik, Malo Mojstrovko, mimo Travnika na Jalovec, Kotovo sedlo, na Mali Mangart in spet do državne meje z Italijo. Omenjeni mejni kraji ležijo znotraj geografskega območja.

4.4   Dokazilo o poreklu:

Za zagotavljanje sledljivosti Bovškega sira se izvajajo naslednji postopki oziroma ukrepi:

Prireja mleka: Mleko mora biti proizvedeno na opredeljenem geografskem območju. Ustrezen pasemski sestav črede zagotavlja vodenje hlevske knjige. Kmetije vodijo tudi evidence o krmnih obrokih in dokupu krme.

Zbiranje mleka: Mleko, ki je namenjeno za proizvodnjo Bovškega sira, mora biti zbrano in skladiščeno ločeno od ostalega mleka. Vodi se evidenca o dnevnih prirejenih in odkupljenih količinah mleka (ovčje, kozje, kravje) po posameznih kmetijah.

Predelava mleka: Proizvajalci Bovškega sira vodijo evidenco o dnevnih količinah predelanega mleka ter evidenco o dnevnih proizvedenih količinah sira po posameznih šaržah. Šarža označuje količino sira, ki je izdelan z enim usirjanjem mleka. Če je bila v enem dnevu izdelana samo ena šarža sira, datum izdelave sira pomeni tudi oznako šarže.

Zorjenje sira: Za zagotavljanje najmanj 60 dnevnega zorjenja vsake serije sira, proizvajalci vodijo evidenco zorjenja sira. Datum izdelave sira pomeni tudi datum začetka zorenja sira.

4.5   Metoda pridobivanja:

Bovški sir je proizveden iz surovega mleka ovc avtohtone pasme Bovška ovca ali mešanice ovčjega, kozjega in kravjega mleka. Delež kozjega oziroma kravjega mleka ne sme presegati 20 % celotne količine mleka.

Proizvodnja Bovškega sira je omejena na obdobje laktacije živali, ki sovpada z vegetacijsko dobo pašnikov, na katerih se pase živina. Glavni del osnovnega krmnega obroka v dobi laktacije živali je paša, ki pa se lahko kombinira tudi s senom ali silažo. Osnovni obrok predstavlja najmanj 75 % suhe snovi dnevnega obroka.

Za izdelavo Bovškega sira se uporabi zorjeno mleko, kateremu je pred usirjanjem lahko dodano sveže mleko. Zorenje mleka traja najmanj 12 ur, s čimer se doseže razvoj avtohtone mikroflore ter primerna kislinska stopnja. Za pospešitev fermentacije je dovoljena uporaba doma pripravljenih sirarskih cepiv (zorenje manjše količine mleka na višji temperaturi najmanj 12 ur) ali selekcioniranih cepiv. Mleko se pred usirjanjem segreje na 35–36 °C. Usirjanje traja 30 do 45 minut. Koagulum se nato zdrobi na zrna velikosti fižola ali graha, ki imajo po sušenju velikost pšenice. Sirnina se nato preloži v oblikovala in obteži – stiskanje traja 4 do 6 ur.

Soljenje je lahko suho (dva dni – soljenje in obračanje dvakrat na dan) ali v slanici (24 do 48 ur). Vsak kolut sira se po soljenju označi z datumom začetka zorenja sira oziroma oznako šarže. Bovški sir zori najmanj 60 dni. V času zorenja je zelo pomembna nega sira (obračanje, brisanje, čiščenje).

4.6   Povezava:

Bovški sir je proizvod, katerega pomen sega stoletja v zgodovino. Da je bilo Bovško poseljeno že tisočletja nazaj, pričajo tudi arheološke najdbe. Domneva se, da se je pred tremi tisočletji na tem področju poleg železarstva na visokogorskih planinah razvilo tudi sirarstvo.

Prvi zapisi o Bovcu sodijo v čas pred letom 1174, prvi zapisi o siru na tem področju pa v 14. stoletje. Iz urbarjev in ostalih zapisov iz tistega časa je razvidno, da je imel sir veliko vrednost, saj so bile v količini sira ovrednotene dajatve na kmetije, zakupnine za ribolov ipd. (Rutar, 1882).

Pod imenom Bovški sir (Formaggio di Plezo vero) se prvič omeni v ceniku za mesto Videm iz leta 1756, iz katerega je tudi razvidno, da je imel Bovški sir precej višjo ceno kot nekateri drugi siri.

Način paše, sirarjenja in red na planinah so bili opisani v t. i. Pašnem redu. Dr. Henrik Tuma je v Planinskem vestniku opisal pašni red in delavnik na planini Zapotok nad Zadnjo Trento pred prvo svetovno vojno. Iz njega je razvidno, da je način pridelave Bovškega sira, upoštevajoč tehnološki napredek, danes enak, kot je bil pred stoletji.

Zaradi visokih planin in strmih pobočij je na geografskem območju malo površin za intenzivno kmetijstvo. Celotno geografsko območje leži v območju Nature 2000, velik del geografskega območja leži tudi v Triglavskem narodnem parku. Za geografsko območje je značilno modificirano alpsko-kontinentalno podnebje z delnim vplivom mediteranskega podnebja, ki se po reki Soči prebija v notranjost. Padavin je tu veliko (Bovec: 2 735 mm/leto – srednja količina za leta 1961–1990) skozi vse leto. Nekatere doline so zaradi visokih okoliških vrhov brez sonca tudi do dva meseca v letu. Kljub obilici dežja pa suša in vetrovnost na plitkih tleh redno zmanjšujeta pridelek trave, zato je območje najbolj primerno za rejo drobnice.

Ovčje mleko za proizvodnjo Bovškega sira je prirejeno od avtohtone pasme ovac – Bovške ovce. Ta se je v stoletjih izoblikovala v Zgornjesoški dolini in dobila ime po kraju Bovec. Bovška ovca je izrazito mlečnega tipa, fine glave in kratkih uhljev. Pasma je vse do danes sledila svojemu osnovnemu rejskemu cilju: prilagojenosti na težavne in skromne rejske pogoje, sposobnost paše na hribovskih in gorskih pašnikih, miren temperament, dolgoživost in odpornost. V mleku Bovške ovce je vsebnost maščob in suhe snovi višja kot pri ostalih mlečnih pasmah ovac v Sloveniji, kar vpliva tako na izplen sira, kakor tudi na njegov okus.

Mlečna živina za prirejo mleka za Bovški sir se v času laktacije pase po pašnikih po celotnem območju. Paša je tradicionalna, hkrati je z vidika stroškov edina rentabilna možnost. To dejstvo priča, da krmni obrok v času predelave mleka v Bovški sir temelji na sveži krmi, ki veliko doprinese k tipičnemu okusu in aromi Bovškega sira. Na pašnih površinah se najde izredno pestrost rastlin, ki je povezana z nadmorsko višino, klimo ter geološko sestavo tal. Na geografskem območju rastejo rastline, tipične tako za alpsko in celinsko, kakor tudi za mediteransko območje.

4.7   Nadzorni organ:

Naziv:

Bureau Veritas d.o.o.

Naslov:

Linhartova cesta 49 a

SI-1000 Ljubljana

SLOVENIJA

Tel.

+386 14757600

Faks

+386 14757601

E-naslov:

info@si.bureauveritas.com

4.8   Označevanje:

Siri, ki ustrezajo vsem zahtevam specifikacije, se označijo z navedbo proizvajalca, imenom in logotipom „Bovški sir“ (prikazan spodaj), pripadajočim logotipom Unije ter z nacionalnim simbolom kakovosti. Če se uporabi kozje ali kravje mleka, se ustrezno označi tudi % te surovine.

Proizvajalci lahko dodatno navedejo morebitno zorjenje, ki je trajalo več kot eno leto ali izdelavo v planinski sirarni.

Image


(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.