22.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 216/1

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije za začetek nove strategije za delovna mesta in rast, imenovane Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotočala na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za spodbuditev potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014), 21. oktobra 2010 pa sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (1), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, da integrirane smernice upoštevajo v svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Komisija je 12. januarja 2011 sprejela prvi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla gospodarskega upravljanja v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(4)

Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil prednostne naloge za fiskalno konsolidacijo in strukturno reformo (v skladu s sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je potrebo po prednostni obravnavi ponovne vzpostavitve trdnega proračunskega stanja in fiskalne vzdržnosti, zmanjšanja brezposelnost z reformami na trgu dela ter novih prizadevanj za povečanje rasti. Od držav članic je zahteval, da te prednostne naloge pretvorijo v konkretne ukrepe in jih vključijo v programe za stabilnost oziroma konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(5)

Poleg tega je Evropski svet 25. marca 2011 pozval države članice, ki sodelujejo v paktu „euro plus“, da pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform. Posebne zaveze in ukrepi za leto 2011 v portugalskem nacionalnem programu reform niso izrecno določeni, vendar se pričakuje, da bodo predloženi Evropskemu svetu.

(6)

Portugalska vlada je 23. marca 2011 nacionalnemu parlamentu predložila program za stabilnost za obdobje 2011–2014, ta pa ga je zavrnil. Portugalska vlada je 19. aprila 2011 predložila nacionalni program reform. Predlagani makroekonomski in fiskalni scenariji ter priporočila za politiko so bili prevzeti v memorandumu o soglasju, ki je bil podpisan 17. maja 2011.

(7)

Svet je 17. maja 2011 sprejel Izvedbeni sklep 2011/344/EU, s katerim je v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (2) Portugalski zagotovil srednjeročno finančno pomoč za triletno obdobje, torej od leta 2011 do leta 2014. Priloženi memorandum o soglasju, ki je bil podpisan isti dan, ter poznejša dopolnila določajo pogoje ekonomske politike, na podlagi katerih se izplača finančna pomoč.

(8)

BDP Portugalske je leta 2010 rasel po stopnji 1,3 %. Ob močni rasti izvoza gre to pozitivno rast pripisati tudi izjemnim dejavnikom, ki so spodbudili zasebno potrošnjo. Gibanja cen in stroškov jasno niso bila zadostna, da bi se konkurenčnost povečevala na dovolj hitri stopnji, da bi lahko izravnala svoj primanjkljaj tekočega računa, ki je leta 2010 znašal 10 % BDP. Šibkost celotnega gospodarstva in nagla rast brezposelnosti (11,2 % ob koncu leta 2010), sta povzročila velik javni primanjkljaj, ki je glede na leto 2008, ko je znašal 3,5 % BDP, v letu 2009 presegel 10 % ter leta 2010 9 % BDP. Neugodni razvoj dogodkov na področju javnih financ v povezavi s slabimi obeti glede gospodarske rasti so nedavno povzročili znižanje zaupanja glede ter povečane pritiske na trgih državnih obveznic, kar je povečalo zaskrbljenost glede vzdržnosti javnih financ Portugalske. Zaradi vedno nižjih ocen bonitetnih agencij portugalskim obveznicam se država ni mogla več refinancirati z obrestmi, ki bi bile združljive z dolgoročno fiskalno vzdržnostjo. Obenem je trg bančnemu sektorju, ki je močno odvisen od zunanjega financiranja, zlasti v euroobmočju, zagotavljal vedno manj sredstev.

(9)

Portugalska se je zavezala, da bo izvajala program gospodarskega in finančnega prilagajanja z namenom ponovno vzpostaviti zaupanje v njen državni dolg in bančni sektor ter spodbuditi rast in zaposlovanje. Program določa izčrpne ukrepe na treh področjih: (i) strategijo za kredibilno in uravnoteženo fiskalno konsolidacijo, podprto s strukturnimi fiskalnimi ukrepi in boljšim fiskalnim nadzorom; (ii) temeljite strukturne reforme s takojšnimi učinki, vključno na trgu dela in proizvodnem trgu; ter (iii) prizadevanje za zaščito finančnega sektorja pred neurejenim zmanjšanjem finančnega vzvoda prek tržnih mehanizmov, podprtih s kreditnimi linijami.

(10)

Komisija je ocenila nacionalni program reform. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje EU z vključitvijo EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le njegovega pomena za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Portugalskem, ampak tudi njegovo skladnost s pravili in smernicami EU. Komisija ob tem poudarja, da je treba za dosego skladnosti z Izvedbenim sklepom 2011/344/EU nujno izvesti načrtovane ukrepe –

22.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 216/3

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije za začetek nove strategije za delovna mesta in rast, imenovane Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotočala na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za spodbuditev potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014), 21. oktobra 2010 pa sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Komisija je 12. januarja 2011 sprejela prvi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla gospodarskega upravljanja v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(4)

Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil prednostne naloge za fiskalno konsolidacijo in strukturno reformo (v skladu s sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je potrebo po prednostnem obravnavanju ponovne vzpostavitve trdnega proračunskega stanja in fiskalne vzdržnosti, zmanjšanja brezposelnosti z reformami na trgu dela ter novih prizadevanj za povečanje rasti. Od držav članic je zahteval, da te prednostne naloge pretvorijo v konkretne ukrepe ter jih vključijo v svoje programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(5)

Poleg tega je Evropski svet 25. marca 2011 pozval države članice, ki sodelujejo v paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(6)

Finska je 6. aprila 2011 predložila leta 2011 posodobljeno različico programa za stabilnost za obdobje 2011–2014 in nacionalni program reform za leto 2011. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave.

(7)

V času svetovne gospodarske krize je Finska doživela zelo strm padec BDP, saj je bilo finsko gospodarstvo tradicionalno odvisno od uspešnosti njene glavne industrije pri izvozu. V letu 2009 se je BDP zmanjšal za 8,2 % zaradi izjemno velikega zmanjšanja izvoza (20 % zmanjšanje obsega) in s tem povezanih učinkov zmanjšanega zaupanja na naložbe. Stopnja brezposelnosti se je povečala za približno 2 odstotni točki in se je s 6,4 % delovne sile v letu 2008 povečala na 8,3 % v letu 2010. Oživljanje gospodarstva je bilo močno, pri čemerse je BDP v letu 2010 povečal za 3,1 %, na kar sta vplivala tako domače povpraševanje kot tudi ponovna rast izvoza. Cene nepremičnin in obseg stanovanjske gradnje sta se po kratkotrajnem zmanjšanju leta 2009 hitro ponovno povzpela na ravni pred krizo, kar je povzročilo nekaj zaskrbljenosti glede prekomernega širjenja trga nepremičnin. Finska je iz gospodarske krize izšla s splošnim javnofinančnim primanjkljajem v višini 2,5 % BDP v letu 2010 in dolgom v višini 48,5 % BDP.

(8)

Na podlagi ocene posodobljenega programa za stabilnost v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 je Svet mnenja, da je makroekonomski scenarij, na katerem temelji program za stabilnost, za leti 2011–2012, verjeten, vendar pa po tem nekoliko preveč optimističen. Za leti 2011–2012 je makroekonomski scenarij v skladu s spomladansko napovedjo služb Komisije. Za leta 2013–2015 je v programu za stabilnost napovedana rast v višini približno 2 % BDP, ki je nekoliko nad oceno potencialne rasti v višini 1,5 % in bi tako lahko bila izpostavljena tveganjem, da se poslabša. Cilj proračunske strategije je zmanjšati primanjkljaj na 0,9 % BDP v letu 2011 in na 0,7 % v letu 2012 kot odziv na ciklično izboljšanje gospodarstva in nekatere konsolidacijske ukrepe, ki jih je sprejela že prejšnja vlada. Vendar v posodobljeni različici programa za stabilnost ni načrta za kakršno koli nadaljnjo fiskalno konsolidacijo po letih 2013–2015. Tveganja za proračunske cilje se zdijo uravnotežena. Najpomembnejši dejavnik tveganja je posledica svetovnega makroekonomskega okolja, ki je vedno močno vplivalo na od izvoza odvisno finsko gospodarstvo.

(9)

Zadnja posodobljena različica programa za stabilnost ne predvideva uporabe izboljšanih napovedi glede gospodarskih razmer za srednjeročno konsolidacijo proračuna. Medtem ko naj bi bil srednjeročni cilj, ki so ga finski organi določili kot strukturni presežek v višini 0,5 % BDP, dosežen v letu 2011, naj bi se strukturni saldo v naslednjih letih ne bi dosegel cilja.

(10)

Glede na zadnjo oceno Komisije se zdi, da je Finska izpostavljena srednjemu tveganju, kar zadeva dolgoročno vzdržnost javnih financ. Kljub temu, da je bilo sprejemanje ukrepov za zmanjšanje učinkov staranja prebivalstva ena od prednostnih nalog več zaporednih finskih vlad, se država sooča z velikimi in takojšnjimi demografskimi premiki, na področju javnih financ pa še vedno obstaja znatna vrzel glede vzdržnosti. Posledice tega izziva se občutijo na večih področjih politik. Staranje prebivalstva bo povzročilo znatno povečanje povpraševanja po storitvah, povezanih s staranjem, ki jih na Finskem večinoma zagotavljajo lokalne oblasti. Različne študije so pokazale, da je bilo izboljšanje produktivnosti javnih storitev v zadnjih nekaj letih slabo. Finski organi so že izvedli nekaj reform, da bi prestrukturirali javne storitve in povečali produktivnost tako na centralni ravni kot tudi na ravni lokalnih oblasti. Razmeroma velike naložbe v informacijsko tehnologijo v javnem sektorju še niso pokazale izboljšav v produktivnosti, kar pomeni, da bi jih morale spremljati strukturne in upravne spremembe. Na splošno je še vedno možno sprejeti dodatne ukrepe, da se doseže povečanje produktivnosti in prihrani stroške pri zagotavljanju javnih storitev.

(11)

Trenutno povečanje dolgotrajne brezposelnosti je vzrok za zaskrbljenost. Med letoma 2005 in 2008 se je dolgotrajna brezposelnost znatno zmanjšala, v letu 2009 pa se je ponovno začela večati. Konec marca 2011 je bilo število dolgotrajno brezposelnih 57 400, kar je za 12 400 več od prejšnjega leta. Veliko dolgotrajno brezposelnih trenutno spada v starostno skupino 55-64 let. Zaradi vzorcev upokojevanja bo največje povečanje brezposelnosti zabeleženo v starostni skupini 45-54 let. Čeprav je stopnja dolgotrajne brezposelnosti na Finskem pod povprečjem EU, bi bilo treba na problem gledati z vidika zagotavljanja ponudbe delovne sile v prihodnosti in socialne vključenosti. Izkušnje kažejo, da dolgotrajna brezposelnost povečuje zlasti tveganje revščine in socialne izključenosti. Čeprav je po mnenju finskih organov povečanje dolgotrajne brezposelnosti pereč problem, do zdaj še ni bila oblikovana celovita strategija za boj proti njemu. Finska je med krizo učinkovito razširila svoje ukrepe aktivne politike trga dela, da bi preprečila brezposelnost mladih. Medtem ko je to pripomoglo k zmanjšanju brezposelnosti mladih v letih 2010–2011, ta še vedno ostaja nad povprečjem EU in lahko upraviči nove ukrepe. Na enak način bi krepitev in boljša usmerjenost ukrepov aktivne politike trga dela pripomogla k obrnitvi negativnega trenda v dolgotrajni brezposelnosti.

(12)

Glede na demografske spremembe je povečanje stopnje zaposlovanja starejših delavcev pomembno za javne finance in ključno za odzivanje na povpraševanje po delovni sili v prihodnje. Finski pokojninski sistem je bil reformiran leta 2005 in leta 2009 so bili pokojninski prejemki povezani s koeficientom pričakovane življenjske dobe. Vendar z zakonom določena upokojitvena starost trenutno ni povezana s pričakovano življenjsko dobo. Glede na stalno daljšanje pričakovane življenjske dobe taka povezava ne bi samo prispevala k prilivu delovne sile, ampak bi tudi pripomogla k zagotovitvi primernih pokojnin. Sistemi predčasnega upokojevanja so se v zadnjih nekaj letih zmanjšali, vendar še vedno obstajajo možnosti za nadaljnje ukrepe za okrepitev spodbud za zaposlovanje med starejšimi. Na primer razširjeno nadomestilo za primer brezposelnosti za starejše na splošno deluje na enak način kot odpravljena pokojnina zaradi brezposelnosti. Kljub izboljšavam v zadnjem desetletju so stopnje zaposlovanja starejših delavcev in dejanska upokojitvena starost preveč nizke. Zelo pogosto je vzrok za zgodnjo upokojitev invalidnost. Dvig dejanske upokojitvene starosti zahteva ukrepe, ki upoštevajo tudi kakovost delovnega življenja, vključno z dobrim počutjem in zdravjem zaposlenih. To je pomembno zlasti zaradi velikega števila ljudi, ki prejemajo invalidske pokojnine. Finska je od leta 2009 porabila približno 21 milijonov EUR za projekte za izboljšanje delovnega okolja. Učinek teh pobud je treba oceniti. Vključenost v vseživljenjsko učenje je bila na Finskem tradicionalno zelo velika ter bo glede na pojavljajoče se nove zahteve po znanjih in spretnostih še naprej pomembna.

(13)

Večja konkurenčnost, zlasti v storitvenem sektorju, je vse bolj pomembna za povečanje produktivnosti in izboljšanje potencialne gospodarske rasti. Odročnost Finske in majhna gostota njenega prebivalstva slabita poslovno konkurenčnost, kar povzroča razmeroma nizko rast produktivnosti v nemenjalnih sektorjih. Obstoječe poslovne strukture so občasno zelo skoncentrirane, zlasti na področju prehrambne industrije ali prodaje na veliko in prodaje na drobno. To bi lahko bil eden od razlogov za razmeroma visoko raven potrošniških cen, čeprav bi k temu lahko prispevale tudi dolge prevozne razdalje. Maloprodajne cene so med najvišjimi v EU. Konkurenčnost v prodaji na drobno še naprej delno ovirajo predpisi, in sicer kljub nekaterim nedavnim omilitvam, ter ovire za vstop tujih in domačih podjetij na trg ter izstop z njega.

(14)

Posebne zaveze v okviru pakta „euro plus“ v programu za stabilnost Finske in nacionalnem programu reform Finske niso izrecno določene, pričakuje pa se, da se bodo predložile po oblikovanju nove vlade.

(15)

Komisija je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform, pri čemer ni upoštevala le njunega pomena za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Finskem, ampak tudi njuno skladnost s pravili in smernicami EU, saj je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje EU. Komisija je mnenja, da bi bilo treba določiti srednjeročne konsolidacijske ukrepe in da so potrebni nadaljnji ukrepi za izboljšanje vzdržnosti javnih financ, vključno s povečanjem produktivnosti javnega sektorja. Nadaljnji ukrepi so potrebni tudi za povečanje spodbud za delo in povišanje dejanske upokojitvene starosti ter tudi za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti na trgih sektorja storitev.

(16)

Glede na to oceno in ob upoštevanju priporočila Sveta na podlagi člena 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije z dne 2. junija 2010 je Svet preučil posodobljeno različico programa za stabilnost Finske za leto 2011, njegovo mnenje (3) pa je zlasti odraženo v njegovih priporočilih (1) in (2) v nadaljevanju. Ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. marca 2011 je Svet preučil nacionalni program reform Finske –

1.

Nadaljuje fiskalno konsolidacijo z uporabo kakršnih koli izrednih prihodkov za zmanjšanje primanjkljaja ter hkrati sprejme dodatne ukrepe za ohranjanje fiskalnega položaja nad srednjeročnim ciljem, zlasti z zagotavljanjem skladnosti s srednjeročnim referenčnim merilom porabe.

2.

Sprejme nadaljnje ukrepe za dosego povečanja produktivnosti in prihranka stroškov pri zagotavljanju javnih storitev, vključno s strukturnimi spremembami, da bi se odzvala na izzive, ki so posledica staranja prebivalstva.

3.

Bolje usmeri ukrepe za aktivno politiko trga dela na dolgotrajno brezposelne in mlade.

4.

Sprejme ukrepe za izboljšanje zaposljivosti starejših delavcev in njihove udeležbe v vseživljenjskem učenju. V posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami sprejme nadaljnje korake za spodbujanje starejših delavcev, da ostanejo na trgu dela, in sprejme ukrepe za zmanjšanje predčasnega upokojevanja in zvišanje dejanske upokojitvene starosti. Glede na že obstoječi sistem, ki povezuje pokojninske prejemke s pričakovano življenjsko dobo, preuči povezavo med zakonsko določeno upokojitveno starostjo in pričakovano življenjsko dobo.

5.

Sprejme nadaljnje ukrepe za dodatno odprtje sektorja storitev s preoblikovanjem regulativnega okvira in odstranitvijo ovir, da bi se olajšali novi vstopi na trge sektorja storitev, zlasti v maloprodajnem sektorju.

22.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 216/6

(1)

Svet je 6. maja 2009 sprejel Sklep 2009/459/ES (2), s katerim je v skladu z določbami člena 143 Pogodbe Romuniji zagotovil srednjeročno finančno pomoč za triletno obdobje. Priloženi memorandum o soglasju, podpisan 23. junija 2009, ter njegova poznejša dopolnila določajo pogoje ekonomske politike, na podlagi katerih se izplača finančna pomoč. Sklep 2009/459/ES je bil spremenjen 16. marca 2010 s Sklepom 2010/183/EU (3). Potem ko je Romunija uspešno izvedla program in delno prilagodila tekoči račun zaradi preostalih strukturnih pomanjkljivosti na romunskem proizvodnem trgu in trgu dela, zaradi česar je država občutljiva na mednarodne cenovne šoke, je Svet 12. maja 2011 sprejel Sklep 2011/288/EU (4), s katerim je v skladu s členom 143 Pogodbe Romuniji zagotovil previdnostno srednjeročno finančno pomoč za triletno obdobje. Priloženi memorandum o soglasju je bil podpisan 29. junija 2011.

(2)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije za začetek nove strategije za delovna mesta in rast, imenovane Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotočala na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za spodbuditev potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(3)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014), 21. oktobra 2010 pa sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (5), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo pri nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(4)

Komisija je 12. januarja 2011 sprejela prvi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla gospodarskega upravljanja v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(5)

Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil prednostne naloge za fiskalno konsolidacijo in strukturno reformo (v skladu s sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je potrebo po prednostni obravnavi ponovne vzpostavitve trdnega proračunskega stanja in fiskalne vzdržnosti, zmanjšanja brezposelnosti z reformami na trgu dela ter novih prizadevanj za povečanje rasti. Od držav članic je zahteval, da te prednostne naloge pretvorijo v konkretne ukrepe ter jih vključijo v programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(6)

Poleg tega je Evropski svet je 25. marca 2011 pozval države članice, ki sodelujejo v paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(7)

Romunija je 2. maja 2011 predložila leta 2011 posodobljeno različico konvergenčnega programa za obdobje 2011–2014 in nacionalni program reform za leto 2011. Oba programa sta bila ocenjena istočasno.

(8)

Med letoma 2002 in 2008 je romunsko gospodarstvo zabeležilo močno rast v višini 6,3 % realnega BDP, kar je več od njenega potenciala za rast. Gospodarsko rast je primarno vodilo domače povpraševanje, saj hiter razvoj na področju posojil in plač spodbudil zasebno porabo in vlaganja. K temu razcvetu je prispeval tudi pritok tujega kapitala, ki je povzročil pregrevanje in nevzdržnost zunanjih in fiskalnih neravnovesij. Primanjkljaj tekočega računa je leta 2007 s 13,4 % BDP dosegel najvišjo vrednost, leta 2008 pa se je le nebistveno zmanjšal na 11,6 % BDP. V skladu z zadnjo dolgoročno oceno vzdržnosti, ki jo je pripravila Komisija, se zdijo tveganja glede na dolgoročno vzdržnost javnih financ visoka. Vendar ta ocena ne upošteva celovitih ukrepov za reformo pokojnin, ki so bili izvedeni leta 2010 in ki so znatno izboljšali dolgoročno vzdržnost romunskega pokojninskega sistema. Veliko zunanje zadolževanje je spodbujala prociklična fiskalna politika, nominalni primanjkljaj se je tako zaradi pogostih odstopanj od proračuna, zlasti pri tekočih izdatkih, povečal z 1,2 % BDP leta 2005 na 5,7 % BDP leta 2008. Finančna kriza in posledično svetovno gospodarsko nazadovanje je povečalo nenaklonjenost vlagateljev do naložb, kar je znatno zmanjšalo pritok kapitala v Romunijo. Udeležba na trgu dela se kljub ugodnim gospodarskim pogojem ni povečala in stopnja brezposelnosti je v času razcveta ostala skorajda nespremenjena. Stopnja zaposlenosti je nato do leta 2010 padla na 63,3 %, stopnja brezposelnosti pa je zaradi gospodarskega upada narasla s 5,8 % leta 2008 na 7,3 % leta 2010. Brezposelnost je še vedno posebej visoka med ranljivimi skupinami, na primer romsko populacijo. Glede na navedeno in zaradi nujnih finančnih potreb so romunski organi maja 2009 zaprosili za mednarodno finančno podporo in finančno podporo EU.

(9)

Po uspešni izvedbi prilagoditvenega programa EU-IMF ter za utrditev teh pozitivnih dosežkov je bil z organi pripravljen program EU-IMF za obdobje 2011–2013. Ta novi program nadaljuje s fiskalno konsolidacijo, reformo fiskalnega upravljanja in ohranjanjem finančne stabilnosti, ki so se začeli izvajati s programom za leta 2009–2011. Poleg tega je močno usmerjen v strukturne reforme na proizvodnem trgu (v energetskem in prometnem sektorju) in trgu dela, ki so potrebne za sprostitev potenciala rasti Romunije, ustvarjanje delovnih mest in večje črpanje sredstev iz skladov EU. Romunija je še vedno na poti, da doseže cilj v zvezi z gotovinskim primanjkljajem v višini 4,4, % BDP v letu 2011 (pod 5 % BDP na podlagi ESR). To bi tudi zagotovilo ustrezno podlago za doseganje cilja v zvezi s primanjkljajem pod 3 % BDP za leto 2012, čeprav bodo v skladu z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2011 morebiti potrebni dodatni ukrepi. Organi so tudi sprejeli ukrepe za doseganje ciljev strukturne reforme novega programa in ohranjanje finančne stabilnosti.

(10)

Na podlagi ocene posodobljene različice konvergenčnega programa v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 je Svet mnenja, da so makroekonomske predpostavke, na katerih temeljijo napovedi v programu, verjetne. Cilj konvergenčnega programa je odpraviti čezmerni primanjkljaj v roku, ki ga je Svet določil v njegovem priporočilu z dne 16. februarja 2010, torej do leta 2012. Program si z načrtovano konsolidacijo, ki temelji predvsem na odhodkih, prizadeva za doseganje nominalnega primanjkljaja 2,6 % BDP leta 2013 in 2,1 % BDP leta 2014. Glede na ponovne izračune Komisije za strukturni saldo srednjeročni cilj ne bo dosežen v programskem obdobju. Konsolidacijska strategija se zdi na začetku osredotočena na strukturne izboljšave v letih 2011 in 2012. Nasprotno pa za leti 2013 in 2014 ni nobene izboljšave strukturnega salda. Predvideno gibanje primanjkljaja je primerno za leti 2011 in 2012, vendar ne tudi za leti 2013 in 2014. Glavna tveganja za doseganje proračunskih ciljev so tveganja v izvajanju, zaostala plačila podjetij v državni lasti, ki predstavljajo velik delež pogojnih obveznosti v proračunu, ter pridržki Komisije (Eurostat) podani v postopku priglasitve čezmernega primanjkljaja Romunije (6).

(11)

Romunija se je zavezala v okviru pakta „euro plus“, v nacionalnem programu reform in konvergenčnem programu, ki so bili predloženi 2. maja 2011. Večina teh zavez je bila uresničena ali se uresničuje kot del srednjeročnega programa finančne pomoči in so na splošno primerni za uresničevanje obstoječih izzivov v okviru pakta.

(12)

Komisija je ocenila konvergenčni program in nacionalni program reform, vključno z zavezami v okviru pakta „euro plus“. Zaradi potrebe po okrepitvi splošnega gospodarskega upravljanja EU z zagotavljanjem prispevka EU k prihodnjim nacionalnim odločitvam je Komisija upoštevala njihov pomen za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Romuniji ter njihovo skladnost s pravili in smernicami EU.

(13)

Glede na to oceno in ob upoštevanju priporočila Sveta na podlagi člena 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije z dne 16. februarja 2010, je Svet preučil posodobljeno različico konvergenčnega programa Romunije za leto 2011, njegovo mnenje (7) pa je odraženo v priporočilu v nadaljevanju. Ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. marca 2011 je Svet preučil nacionalni program reform Romunije –

(i)

negotovosti glede vpliva nekaterih javnih družb na javnofinančni primanjkljaj,

(ii)

poročanja kategorij na podlagi ESA95 „druge terjatve ali obveznosti“,

(iii)

narave in vpliva nekaterih finančnih transakcij ter

(iv)

konsolidacije medvladnih tokov.

22.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 216/9

1.

Komisija je 15. septembra 2010 sprejela predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (v nadaljnjem besedilu: predlog) (3). Glavni cilj predloga je določiti skupna pravila za povečanje varnosti in učinkovitosti trga izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na prostem trgu (over-the-counter – OTC).

2.

Komisija se ni posvetovala z ENVP, čeprav je to zahtevano v členu 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 (v nadaljnjem besedilu: Uredba (ES) št. 45/2001). Zato je ENVP na podlagi člena 41(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 na lastno pobudo sprejel to mnenje.

3.

ENVP se zaveda, da to svetovanje prihaja razmeroma pozno v zakonodajnem postopku. Kljub temu se mu zdi primerno in koristno izdati to mnenje. Prvič, ENVP poudarja možne posledice predloga za varstvo podatkov. Drugič, analiza, predstavljena v tem mnenju, kot bo pojasnjeno v oddelku 3.4, neposredno zadeva uporabo veljavne zakonodaje ter druge še nesprejete in morebitne prihodnje predloge, ki bi vsebovali podobne določbe.

4.

Komisija je zaradi finančne krize začela in izvedla pregled veljavnega pravnega okvira za finančni nadzor, da bi se odpravile pomembne pomanjkljivosti, ki so bile opredeljene na tem področju v posameznih primerih in v zvezi s finančnim sistemom kot celoto. V zadnjem času je bilo na tem področju sprejetih več zakonodajnih predlogov, katerih namen je okrepiti veljavne nadzorne ureditve ter izboljšati usklajevanje in sodelovanje na ravni EU.

5.

Z reformo je bil vzpostavljen zlasti okrepljen evropski okvir finančnega nadzora, sestavljen iz Evropskega odbora za sistemska tveganja (4) in evropskega sistema finančnih nadzornikov (ESFS). ESFS je sestavljen iz mreže nacionalnih finančnih nadzornikov, ki sodelujejo s tremi novimi evropskimi nadzornimi organi, in sicer Evropskim bančnim organom (EBA) (5), Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) (6) ter Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA) (7). Poleg tega je Komisija sprejela več posebnih pobud za izvajanje ureditvene reforme na posameznih področjih finančnih produktov.

6.

Ena od teh je obravnavani predlog, ki se nanaša na izvedene finančne instrumente na prostem trgu, tj. tiste izvedene finančne instrumente (8), s katerimi se ne trguje na borzah, temveč ki se zasebno dogovorijo med dvema nasprotnima strankama. S tem predlogom se za vse finančne in nefinančne nasprotne stranke, ki izpolnjujejo določene pogoje glede pragov, uvaja obveznost, da kliring vseh standardiziranih izvedenih finančnih instrumentov OTC opravljajo prek centralnih nasprotnih strank (CCP). Poleg tega morajo navedene finančne in nefinančne nasprotne stranke na podlagi predlagane uredbe poročati o podrobnostih vseh pogodb o izvedenih finančnih instrumentih in o vseh spremembah teh pogodb v registrirani repozitorij sklenjenih poslov. Predlog določa tudi usklajene organizacijske in bonitetne zahteve za CCP ter organizacijske in operativne zahteve za repozitorije sklenjenih poslov. V skladu s predlagano uredbo nacionalni pristojni organi zadržijo odgovornost za izdajo dovoljenj CCP in nadzor nad njimi, registracija repozitorijev sklenjenih poslov in nadzor nad njimi pa sta v celoti zaupana organu ESMA.

7.

V skladu s členom 61(2)(d) predloga lahko ESMA „zahteva evidence o telefonskem in podatkovnem prometu“ (dodan poudarek). Kot bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, področje uporabe te določbe in zlasti natančen pomen „evidenc o telefonskem in podatkovnem prometu“ nista jasna. Kljub temu se zdi verjetno – ali tega vsaj ni mogoče izključiti –, da zadevne evidence o telefonskem in podatkovnem prometu vključujejo osebne podatke v smislu Direktive 95/46/ES in Uredbe (ES) št. 45/2001 ter, v zadevnem obsegu, Direktive 2002/58/ES (zdaj, kot je bila spremenjena z Direktivo 2009/136/ES, imenovana „direktiva o e-zasebnosti“), tj. podatke v zvezi s telefonskim in podatkovnim prometom določenih ali določljivih fizičnih oseb (9). Če to drži, bi bilo treba zagotoviti, da se v celoti upoštevajo pogoji poštene in zakonite obdelave osebnih podatkov, kot so določeni v navedenih direktivah in uredbi.

8.

Informacije v zvezi z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev lahko vsebujejo zelo raznovrstne osebne podatke, kot so identiteta oseb, ki kličejo ali prejmejo klic, čas in trajanje klica, uporabljeno omrežje, geografska lokacija uporabnika v primeru prenosnih naprav itd. Nekateri podatki o prometu, ki se nanašajo na uporabo interneta in e-pošte (na primer seznam obiskanih spletnih strani), lahko razkrivajo tudi pomembne podrobnosti o vsebini sporočila. Poleg tega je obdelava podatkov o prometu v nasprotju s tajnostjo pisem in drugih občil. Zato je bilo v Direktivi 2002/58/ES določeno načelo, da morajo biti podatki o prometu, potem ko niso več potrebni za namen prenosa sporočila, izbrisani ali predelani v anonimne (10). Države članice lahko v nacionalno zakonodajo vključijo odstopanja za posebne zakonite namene, vendar morajo biti ta odstopanja potrebna, primerna in sorazmerna znotraj demokratične družbe za izpolnitev teh namenov (11).

9.

ENVP priznava, da so nameni Komisije v tem primeru zakoniti. Zaveda se potrebe po pobudah za okrepitev nadzora nad finančnimi trgi, da bi se ohranila njihova stabilnost ter bolje zaščitili vlagatelji in gospodarstvo na splošno. Vendar morajo biti preiskovalna pooblastila, ki so neposredno povezana s podatki o prometu, zaradi svoje potencialne invazivnosti usklajena z zahtevama nujnosti in sorazmernosti, kar pomeni, da morajo biti omejena na tisto, kar je primerno za uresničitev zastavljenega cilja, in da ne smejo prekoračiti okvirov, ki so potrebni za njegovo doseganje (12). Zato je v tem pogledu ključno, da so jasno oblikovana, kar zadeva njihov osebni in stvarni obseg ter okoliščine in pogoje, v katerih oziroma pod katerimi jih je mogoče uporabiti. Poleg tega bi bilo treba predvideti ustrezne zaščitne ukrepe za tveganje zlorabe.

10.

Člen 61(2)(d) določa, da (ima organ ESMA) „[z]a izvedbo nalog iz členov od 51 do 60, 62 in 63 (tj. nalog v zvezi z nadzorom nad repozitoriji sklenjenih poslov) […] [pristojnost, da] zahteva evidence o telefonskem in podatkovnem prometu“. Pri tej določbi se zaradi njene široke formulacije pojavlja več dvomov o njenem osebnem in stvarnem obsegu.

11.

Prvič, pomen „telefonskega in podatkovnega prometa“ ni popolnoma jasen, zato ga je treba pojasniti. Ta določba bi se lahko nanašala na evidence o telefonskem in podatkovnem prometu, ki jih morajo med svojimi dejavnostmi hraniti repozitoriji sklenjenih poslov. Na zahteve glede vodenja evidenc za repozitorije sklenjenih poslov se nanaša več določb predlagane uredbe (13). Vendar v nobeni od njih ni natančno opredeljeno, ali morajo repozitoriji sklenjenih poslov hraniti evidence o telefonskem in podatkovnem prometu, in če je tako, katere (14). Zato je, če se ta določba nanaša na evidence, ki jih hranijo repozitoriji sklenjenih poslov, ključno, da se natančno opredelijo kategorije telefonskega in podatkovnega prometa, ki jih je treba hraniti in ki jih lahko zahteva ESMA. V skladu z načelom sorazmernosti morajo biti taki podatki primerni, ustrezni in ne pretirani glede na nadzorne namene, za katere se obdelujejo (15).

12.

Večja natančnost je posebej potrebna v tem primeru ob upoštevanju visokih denarnih kazni in periodičnih denarnih kazni, ki bi bile lahko naložene repozitorijem sklenjenih poslov in drugim zadevnim osebam (v primeru periodičnih denarnih kazni tudi fizičnim osebam) ob kršitvi predlagane uredbe (glej člena 55 in 56). Take denarne kazni lahko znašajo do 20 odstotkov letnega dohodka ali prometa repozitorija sklenjenih poslov v preteklem poslovnem letu, tj. prag, ki je dvakrat višji od najvišjega praga, določenega za kršitve evropskega konkurenčnega prava.

13.

Prav tako je treba opozoriti, da se z odstavkom 4 zgoraj navedenega člena 67 na Komisijo prenaša pooblastilo za sprejetje regulativnih standardov, v katerih so določene podrobnosti o informacijah, ki jih morajo repozitoriji sklenjenih poslov dati na voljo organu ESMA in drugim organom. Zato bi bilo mogoče s to določbo natančneje opredeliti zahteve glede vodenja evidenc za repozitorije sklenjenih poslov, s tem pa posredno tudi pooblastilo, ki ga podeli ESMA, za dostop do evidenc o telefonskem in podatkovnem prometu. Člen 290 PDEU določa, da se lahko v zakonodajnem aktu na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo in dopolnjujejo ali spreminjajo nebistvene elemente zakonodajnega akta. Po mnenju ENVP se natančni obseg pooblastila za dostop do podatkov o prometu ne more šteti za nebistven element predlagane uredbe. Zato bi bilo treba stvarni obseg tega pooblastila opredeliti neposredno v besedilu te uredbe, ne pa njegove opredelitve prelagati na prihodnje delegirane akte.

14.

Podobni dvomi se pojavljajo v zvezi z osebnim področjem uporabe zadevne določbe. V členu 61(2)(d) zlasti niso opredeljeni mogoči naslovniki zahteve za predložitev evidenc o telefonskem in podatkovnem prometu. Predvsem ni jasno, ali bi bilo pooblastilo organa ESMA za to, da zahteva evidence o telefonskem in podatkovnem prometu, omejeno na repozitorije sklenjenih poslov (16). Ker je namen te določbe organu ESMA omogočiti izvajanje nadzora nad repozitoriji sklenjenih poslov, ENVP meni, da bi moralo biti to pooblastilo strogo omejeno nanje.

15.

Nazadnje, ENVP razume, da namen člena 61(2)(d) ni omogočiti organu ESMA pridobiti dostop do podatkov o prometu neposredno od ponudnikov telekomunikacijskih storitev. To sklepanje se zdi logično zlasti zato, ker predlog ne vsebuje nobenega sklicevanja na podatke, ki jih hranijo ponudniki telekomunikacijskih storitev, ali zahteve, določene v direktivi o e-zasebnosti in navedene v točki 8 zgoraj (17). Vendar ENVP zaradi jasnosti priporoča, naj se to sklepanje izrecneje navede v členu 61(2) ali vsaj v uvodnih izjavah predlagane uredbe.

16.

V členu 61(2)(d) niso navedeni okoliščine in pogoji, v katerih oziroma pod katerimi se lahko zahteva dostop. Niti niso v njem predvidena pomembna postopkovna jamstva ali zaščitni ukrepi za tveganja zlorab. V naslednjih odstavkih bo ENVP podal nekaj konkretnih predlogov v zvezi z tem.

17.

Pooblastilo nadzornih organov za to, da zahtevajo dostop do evidenc o telefonskem in podatkovnem prometu, v evropski zakonodaji ni novo in je predvideno že v različnih veljavnih direktivah in uredbah v zvezi s finančnim sektorjem. Zlasti direktiva o zlorabi trga (20), direktiva o trgih finančnih instrumentov (21), direktiva KNPVP (22) in veljavna uredba o bonitetnih agencijah (23) vse vsebujejo podobno oblikovane določbe. Enako velja za več nedavnih predlogov, ki jih je sprejela Komisija, in sicer za predloge direktive o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (24), uredbe o spremembi veljavne uredbe o bonitetnih agencijah (25), uredbe o prodaji na kratko in nekaterih vidikih zamenjav kreditnega tveganja (26) ter uredbe o celovitosti in preglednosti energetskega trga (27).

18.

Pri teh veljavnih in predlaganih pravnih instrumentih je treba razlikovati med preiskovalnimi pooblastili, podeljenimi nacionalnim organom, in tistimi, ki so podeljeni organom EU. Več instrumentov določa, da morajo države članice nacionalnim organom podeliti pooblastilo za zahtevanje evidenc o telefonskem in podatkovnem prometu „v skladu z nacionalnim pravom“ (28). Posledično se pri dejanskem izvrševanju te obveznosti nujno upoštevajo nacionalni zakoni, vključno s tistimi o izvajanju direktiv 95/46/ES in 2002/58/ES ter drugimi nacionalnimi zakoni, ki vsebujejo dodatna postopkovna jamstva za nacionalne nadzorne in preiskovalne organe.

19.

Instrumenti, s katerimi se pooblastilo za zahtevanje evidenc o telefonskem in podatkovnem prometu neposredno podeljuje organom EU, kot sta obravnavani predlog o izvedenih finančnih instrumentih OTC in zgoraj navedeni predlog uredbe o spremembi Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah (v nadaljevanju: predlog o bonitetnih agencijah), ne vsebujejo nobenega takega pogoja. Zato se v teh primerih pojavlja še večja potreba po razjasnitvi samega pravnega instrumenta, osebnega in stvarnega obsega tega pooblastila ter okoliščin in pogojev, v katerih oziroma pod katerimi ga je mogoče uporabiti, ter zagotovitvi ustreznih zaščitnih ukrepov za primer zlorabe.

20.

V tem pogledu imajo ugotovitve, podane v tem mnenju, čeprav so osredotočene na predlog o izvedenih finančnih instrumentih OTC, splošnejšo relevantnost. ENVP se zaveda, da za zakonodajo, ki je že bila sprejeta ali bo sprejeta v kratkem, te pripombe morda prihajajo prepozno. Kljub temu poziva institucije, naj razmislijo o potrebi po spremembi še nesprejetih predlogov, da bi se v njih upoštevali pomisleki, izraženi v tem mnenju. Kar zadeva že sprejeta besedila, ENVP poziva institucije, naj iščejo možnosti za razjasnitev zadev, na primer tam, kjer bi se lahko področje uporabe zadevne določbe neposredno ali posredno opredelilo v delegiranih ali izvedbenih aktih, kot so akti, ki določajo podrobnosti o zahtevah glede vodenja evidenc, razlagalna obvestila ali drugi primerljivi dokumenti (29). ENVP pričakuje, da se bo Komisija v okviru teh povezanih postopkov posvetovala z njim.

21.

ENVP meni, da je primerno podati dodatne pripombe v zvezi z nekaterimi drugimi točkami predloga, ki se nanašajo na pravici posameznikov do zasebnosti in varstva podatkov.

22.

V uvodni izjavi 48 je pravilno navedeno, da je nujno, da države članice in ESMA ščitijo pravico fizičnih oseb do zasebnosti pri obdelavi osebnih podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES. ENVP pozdravlja sklicevanje na Direktivo 95/46/ES v tej uvodni izjavi. Vendar bi bil lahko pomen te uvodne izjave jasneje izražen z dodatno navedbo, da določbe predlagane uredbe ne posegajo v nacionalne predpise o izvajanju Direktive 95/46/ES. Po možnosti bi bilo treba tako sklicevanje vključiti tudi v eno od materialnih določb.

23.

Poleg tega ENVP opozarja, da je ESMA evropski organ, za katerega velja Uredba (ES) št. 45/2001 in ki je pod nadzorom ENVP. Zato priporoča, naj se doda izrecno sklicevanje na to uredbo, pri čemer naj se navede še, da določbe predloga ne posegajo v navedeno uredbo.

24.

Eden od glavnih ciljev predlagane uredbe je povečati preglednost trga izvedenih finančnih instrumentov OTC in izboljšati regulativni nadzor nad tem trgom. Ob upoštevanju tega cilja se s predlogom finančnim in nefinančnim nasprotnim strankam, ki izpolnjujejo določene pogoje glede pragov, nalaga obveznost, da o podrobnostih vseh pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki so jih sklenile, ter o vseh spremembah in prenehanjih teh pogodb poročajo v registrirani repozitorij sklenjenih poslov (člen 6) (30). Repozitoriji sklenjenih poslov naj bi te informacije hranili in jih dajali na voljo različnim organom za regulativne namene (člen 67) (31).

25.

Če je katera od strank pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, za katero veljajo zgoraj navedene obveznosti kliringa in poročanja, fizična oseba, informacije o tej fizični osebi pomenijo osebne podatke v smislu člena 2(a) Direktive 95/46/ES. Izpolnjevanje teh obveznosti torej pomeni obdelavo osebnih podatkov v smislu člena 2(b) Direktive 95/46/ES. Tudi če stranke transakcije niso fizične osebe, se lahko v okviru členov 6 in 67 še vedno obdelujejo osebni podatki, kot so imena in kontaktni podatki direktorjev podjetij. Zato bi se za te postopke uporabljale določbe Direktive 95/46/ES (ali Uredbe (ES) št. 45/2001, če je to ustrezno).

26.

Osnovna zahteva zakonodaje o varstvu podatkov je, da se morajo informacije obdelovati za določene, izrecne in zakonite namene in se ne smejo naprej obdelovati na način, ki je nezdružljiv s temi nameni (32). Poleg tega morajo biti podatki, ki se uporabljajo za izpolnjevanje teh namenov, primerni, ustrezni in ne pretirani glede na namene. ENVP po analizi predlagane uredbe ugotavlja, da sistem, ki se uvaja s predlogom, ne izpolnjuje teh zahtev.

27.

Kar zadeva omejitev namena, je treba poudariti, da v predlogu niso natančno opredeljeni nameni sistema poročanja in, kar je najpomembneje, nameni, za katere lahko pristojni organi na podlagi člena 67 predloga dostopajo do informacij, ki jih hranijo repozitoriji sklenjenih poslov. Splošna navedba potrebe po povečanju preglednosti trga izvedenih finančnih instrumentov OTC očitno ne zadošča za upoštevanje načela omejitve namena. To načelo je še bolj izpostavljeno s členom 20(3) predlagane uredbe, ki se nanaša na „Poslovno skrivnost“ in za katerega se zdi, da v sedanji obliki omogoča uporabo zaupnih informacij, prejetih na podlagi predlagane uredbe, za številne dodatne namene, ki niso jasno opredeljeni (33).

28.

Poleg tega v predlogu ni natančno opredeljeno, kateri podatki bodo predmet hrambe, poročanja ali dostopa, vključno s kakršnimi koli osebnimi podatki določenih ali določljivih oseb. Na podlagi zgoraj navedenih členov 6 in 67 je Komisija pooblaščena, da v delegiranih aktih dodatno opredeli vsebino obveznosti poročanja in vodenja evidenc. Čeprav ENVP razume praktično potrebo po uporabi takega postopka, želi poudariti, da bi bilo treba – če informacije, ki se obdelujejo na podlagi zgoraj navedenih členov, zadevajo fizične osebe – glavna pravila in jamstva v zvezi z varstvom podatkov določiti v temeljni zakonodaji.

29.

Nazadnje, s členom 6 Direktive 95/46/ES in členom 4 Uredbe (ES) št. 45/2001 se zahteva, da so osebni podatki shranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere so bili podatki zbrani. ENVP opozarja, da predlog ne določa nobenega konkretnega omejevalnega obdobja za hrambo osebnih podatkov, ki bi se lahko obdelovali na podlagi členov 6, 27 in 67 predlagane uredbe. Člena 27 in 67 določata le, da se zadevne evidence hranijo vsaj deset let. Vendar je to samo minimalno obdobje hrambe, kar je očitno v nasprotju z zahtevami, določenimi v zakonodaji o varstvu podatkov.

30.

Na podlagi zgoraj navedenega ENVP poziva zakonodajalca, naj opredeli vrste osebnih podatkov, ki se lahko obdelujejo v skladu s predlogom, namene, za katere lahko različni zadevni subjekti obdelujejo te podatke, ter natančno, potrebno in sorazmerno obdobje hrambe podatkov za to obdelavo.

31.

S členom 61(2)(c) se organu ESMA podeljuje pooblastilo za opravljanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem s predhodno najavo ali brez nje. Ni jasno, ali bi bili ti inšpekcijski pregledi omejeni na poslovne prostore repozitorija sklenjenih poslov ali bi se uporabljali tudi za zasebne prostore in posest fizičnih oseb. Iz člena 56(1)(d), na podlagi katerega lahko Komisija na zahtevo organa ESMA naloži periodične denarne kazni zaposlenim v repozitoriju sklenjenih poslov ali drugim osebam, ki so z njim povezane, z namenom privolitve v inšpekcijski pregled na kraju samem, ki ga odredi organ ESMA v skladu s členom 61(2), bi lahko (nenamerno) izhajalo, da ti pregledi ne bi bili omejeni na poslovne prostore repozitorija sklenjenih poslov.

32.

Brez nadaljnje razprave o tem vprašanju ENVP priporoča, naj se pooblastilo za opravljanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem (in povezano pooblastilo za nalaganje periodičnih denarnih kazni iz člena 56) omeji samo na poslovne prostore repozitorijev sklenjenih poslov in drugih pravnih oseb, ki so znatno in očitno povezane z njimi (34). Če bi Komisija v resnici nameravala omogočiti inšpekcijske preglede neposlovnih prostorov fizičnih oseb, bi bilo treba to jasno navesti ter predvideti strožje zahteve za zagotovitev spoštovanja načel nujnosti in sorazmernosti (zlasti glede navedbe okoliščin in pogojev, v katerih oziroma pod katerimi se lahko opravljajo taki pregledi).

33.

Več določb predlagane uredbe omogoča obsežne izmenjave podatkov in informacij med organom ESMA, pristojnimi organi držav članic in pristojnimi organi iz tretjih držav (glej zlasti člene 21, 23 in 62). Prenosi podatkov v tretje države so mogoči tudi, kadar priznana CCP ali repozitorij sklenjenih poslov iz tretje države opravljata storitve za subjekte, priznane v Uniji. Če izmenjani podatki in informacije zadevajo določene ali določljive fizične osebe, se uporabljajo členi od 7 do 9 Uredbe (ES) št. 45/2001 ter člena 25 in 26 Direktive 95/46/ES, kot je ustrezno. Zlasti so prenosi v tretje države mogoči samo, kadar je v teh državah zagotovljena ustrezna raven zaščite ali kadar velja katero od zadevnih odstopanj, določenih v zakonodaji o varstvu podatkov. Zaradi jasnosti bi bilo treba v besedilo vključiti izrecno sklicevanje na Uredbo (ES) št. 45/2001 in Direktivo 95/46/ES ter pri tem navesti, da morajo biti taki prenosi v skladu s predpisi, določenimi v navedeni uredbi oziroma direktivi.

34.

V skladu z načelom omejitve namena (35) ENVP priporoča še, naj se dodajo jasne omejitve glede vrst osebnih podatkov, ki se lahko izmenjujejo, in opredelijo nameni, za katere se lahko izmenjujejo ti podatki.

35.

S členom 68 predloga se Komisiji nalaga več obveznosti poročanja v zvezi z izvajanjem različnih elementov predlagane uredbe. ENVP priporoča, naj se doda še obveznost, da mora organ ESMA redno poročati o uporabi svojih preiskovalnih pooblastil ter zlasti pooblastila za zahtevanje evidenc o telefonskem in podatkovnem prometu. Glede na ugotovitve v poročilu bi morala Komisija imeti tudi možnost podati priporočila, vključno s predlogi za revizijo zadevne uredbe, če je to ustrezno.

36.

Z obravnavanim predlogom se organu ESMA podeljuje pooblastilo, da za izvedbo nalog v zvezi z nadzorom nad repozitoriji sklenjenih poslov „zahteva evidence o telefonskem in podatkovnem prometu“. Da bi se pooblastilo za zahtevanje evidenc o telefonskem in podatkovnem prometu štelo za nujno in sorazmerno, bi moralo biti omejeno na tisto, kar je primerno za uresničevanje zastavljenega cilja, in ne bi smelo presegati okvirov, potrebnih za to uresničevanje. Zadevna določba v sedanji obliki ne izpolnjuje teh zahtev, saj je zasnovana preširoko. Zlasti niso dovolj natančno opredeljeni osebni in stvarni obseg pooblastila ter okoliščine in pogoji, v katerih oziroma pod katerimi ga je mogoče uporabljati.

37.

Čeprav so pripombe, podane v tem mnenju, osredotočene na predlog o izvedenih finančnih instrumentih OTC, so relevantne tudi za uporabo veljavne zakonodaje ter za druge še nesprejete in morebitne prihodnje predloge, ki bi vsebovali enakovredne določbe. To še posebej velja v primeru, v katerem se zadevno pooblastilo, kot v tem predlogu, organu EU podeljuje brez sklicevanja na posebne pogoje in postopke, določene z nacionalnimi zakoni (npr. predlog o bonitetnih agencijah).

38.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega ENVP svetuje zakonodajalcu, naj:

39.

Kar zadeva druge vidike predloga, se ENVP sklicuje na svoje pripombe, podane v oddelku 4 tega mnenja. ENVP zlasti svetuje zakonodajalcu, naj:

22.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 216/17

Ministry of Agriculture and Forestry

Pastoral House

25 The Terrace

Wellington

NEW ZEALAND

Ministry of Agriculture and Forestry

PO Box 2526

Wellington 6140

NEW ZEALAND

Tel. +64 48940100

Faks +64 48940720

E-naslov: nzfsa.info@maf.govt.nz

Internet: http://www.maf.govt.nz

22.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 216/18

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32011M6151. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

22.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 216/19

—

identifikacijo dokumentov preko sistema enotnih referenčnih oznak,

—

neposreden dostop do dokumentov, še zlasti zakonodajnih,

—

informacijo o dokumentih, ki v skladu s členoma 4 in 9 Uredbe (ES) št. 1049/2001 niso neposredno dostopni v elektronski obliki.

—

nadzor vpisa v ERR dokumentov, ki jih je Evropski parlament pripravil sam ali jih je prejel od drugih organov,

—

sprejem in obdelavo prošenj za dostop do dokumentov v pisni ali elektronski obliki v 15 delovnih dneh, ob možnem podaljšanju,

—

izdajo potrdila o prejemu,

—

pomoč prosilcu pri natančni opredelitvi vsebine njegove prošnje in dogovor s prosilcem v zvezi s prošnjami po zelo dolgih ali kompleksnih dokumentih,

—

omogočanje lažjega dostopa do že objavljenih dokumentov,

—

usklajevanje odgovora s službo, ki je ustvarila dokument ali ima dokument v lasti, ali s pooblaščeno osebo, kadar se prošnja navezuje na dokument, ki ga ni v registru, ali kadar se prošnja navezuje na dokument, za katerega veljajo omejitve iz členov 4 in 9 Uredbe (ES) št. 1049/2001,

—

posvetovanje s tretjimi strankami v skladu s členom 4(4) Uredbe (ES) št. 1049/2001.

—

je zahtevani dokument razkril že njegov avtor v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1049/2001 ali podobnimi določbami;

—

razkritje njegove vsebine, tudi le delno, očitno ne slabi interesov iz členov 4 in 9 Uredbe (ES) št. 1049/2001.

22.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 216/25

22.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 216/26

—

Dovoljenje za prebivanje z začasno veljavnostjo, ki se izda za najmanj 3 mesece in največ 3 leta za naslednje namene:

—

Carta di soggiorno con validità permanente e rilasciata prima dell'entrata in vigore del decreto legislativo 8 gennaio 2007, n. 3 che attua la direttiva 2003/109/CE per i soggiornanti di lungo periodo, equiparata dal decreto legislativo al permesso di soggiorno CE per i soggiornanti di lungo periodo (dovoljenje za prebivanje z veljavnostjo za nedoločen čas, ki je bilo izdano pred začetkom veljavnosti Zakonodajnega odloka št. 3 z dne 8. januarja 2007, je v skladu z Direktivo 2003/109/ES in je z zakonodajnim odlokom postalo enakovredno dovoljenju za prebivanje ES za rezidente za daljši čas)

—

Carta di soggiorno per familiari di cittadini dell'UE che sono i cittadini di paesi terzi con validità fino a cinque anni (dovoljenje za prebivanje za družinskega člana državljana EU, ki je državljan tretje države; izda se z veljavnostjo do pet let)

—

Carta d'identità M.A.E.: (osebna izkaznica, ki jo izda ministrstvo za zunanje zadeve)

Opomba: Modela 6 (oranžne barve) in 9 (zelene barve) za osebje mednarodnih organizacij, ki nimajo imunitete, oziroma za tuje častne konzularne funkcionarje se ne izdajata več in ju je zamenjal model 11. Vendar pa sta ta dokumenta veljavna do navedenega datuma veljavnosti.

Na zadnjo stran osebnih izkaznic se doda naslednje: Imetnik te osebne izkaznice ne potrebuje dovoljenja za prebivanje in mu je skupaj z veljavno potno listino dovoljen vstop v vse schengenske države.

—

Seznam potnikov za šolska potovanja znotraj Evropske unije.

22.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 216/29

—

Algemene wet bestuursrecht

—

Subsidieverordening inrichting landelijk gebied 2007 (provincie Noord-Brabant)

—

Tijdelijke subsidieregeling inrichting landelijk gebied

—

Beschikking betreffende de toekenning van een subsidie voor het project „Fosfaat, natuur en landbouw”

Provincie Noord-Brabant

Brabantlaan 1

Postbus 90151

5200 MC 's-Hertogenbosch

NEDERLAND

Waterschap De Dommel

Bosscheweg 56

Postbus 10001

5280 DA Boxtel

NEDERLAND

Regione Lazio

Dipartimento Istituzionale e Territorio

Direzione regionale Agricoltura

Via C. Colombo 212

00147 Roma RM

ITALIA

22.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 216/31

22.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 216/32

1.

Komisija je 14. julija 2011 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Ashland Inc („Ashland“, ZDA) z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah nadzor nad celotnim podjetjem International Specialty Products Inc („ISP“, ZDA).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6313 – Ashland/International Specialty Products na naslov:

22.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 216/33

1.

Komisija je 15. julija 2011 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje AIF VII Euro Holdings, L.P. („AIF VII“) – investicijski sklad, ki ga upravlja podjetje Apollo Management VII L.P., odvisno podjetje Apollo Management L.P. (skupaj, „Apollo“, ZDA) – z nakupom delnic od podjetja Sideris Steel S.A.S., posrednega hčerinskega podjetja Lucchini SpA, ki je del OAO Severstal, pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah nadzor nad celotnim podjetjem Ascometal SA (Francija).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6276 – AIF VII Euro Holdings/Ascometal na naslov: