21.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 215/1

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije za začetek nove strategije za delovna mesta in rast, imenovane Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotočala na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za spodbuditev potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014), 21. oktobra 2010 pa sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 7. decembra 2010 sprejel Izvedbeni sklep 2011/77/EU (3) o finančni pomoči Unije Irski za obdobje treh let v skladu z določbami Pogodbe in Uredbe (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (4). Priloženi memorandum o soglasju, podpisan 16. decembra 2010, ter njegova prva posodobitev določata pogoje ekonomske politike, na podlagi katerih se odobri finančna pomoč. Izvedbeni sklep 2011/77/EU je bil spremenjen z Izvedbenim sklepom 2011/326/EU (5). Prva posodobitev memoranduma o soglasju je bila podpisana 18. maja 2011.

(4)

Komisija je 12. januarja 2011 sprejela prvi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla gospodarskega upravljanja v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(5)

Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil prednostne naloge za fiskalno konsolidacijo in strukturno reformo (v skladu s sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je potrebo po prednostni obravnavi ponovne vzpostavitve trdnega proračunskega stanja in fiskalne vzdržnosti, zmanjšanja brezposelnosti z reformami na trgu dela ter novih prizadevanj za povečanje rasti. Od držav članic je zahteval, da te prednostne naloge pretvorijo v konkretne ukrepe ter jih vključijo v svoje programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(6)

Poleg tega je Evropski svet 25. marca 2011 pozval države članice, ki sodelujejo v paktu „euro plus“, naj predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(7)

Irska je 29. aprila 2011 predložila leta 2011 posodobljeno različico programa za stabilnost za obdobje 2011–2014 in nacionalni program reform za leto 2011. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave.

(8)

Kriza je povzročila večji popravek velikih neravnovesij, ki so nastala v predhodnih letih gospodarskega razcveta. Med letoma 2007 in 2010 se je realni BDP zmanjšal za 12 %, zaposlenost pa za skoraj 13 %, medtem ko je brezposelnost narasla s 4,6 % v letu 2007 na 13,6 % v letu 2010. Zaradi krize so se izrazito poslabšale tudi javne finance, delež splošnega javnofinančnega primanjkljaja pa se je v letih 2008 in 2009 povzpel na raven dvomestnih vrednosti. V letu 2010 je splošni javnofinančni primanjkljaj dosegel 32,4 % BDP, tudi ob upoštevanju podpornih ukrepov za finančni sektor v višini 20,5 % BDP. Delež dolga v razmerju do BDP se je povečal s 25 % v letu 2007 na 96 % v letu 2010.

(9)

Izvajanje programa finančne pomoči EU in Mednarodnega denarnega sklada poteka v skladu z načrti. Dogovorjeni fiskalni ukrepi so bili izvedeni, fiskalni cilj za leto 2010 je bil dosežen, prav tako pa so s cilji programa pomoči skladni tudi fiskalni rezultati prvega četrtletja leta 2011. Splošni javnofinančni primanjkljaj za leto 2011 naj bi po napovedih ostal pod zgornjo mejo iz programa pomoči, čeprav je bila napoved nominalnega BDP za leto 2011 popravljena navzdol. Znaten napredek je bil dosežen pri preoblikovanju bančnega sistema, sprejeti pa so bili tudi ukrepi za izpolnitev ciljev strukturnih reform.

(10)

Na podlagi ocene posodobljenega programa za stabilnost v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 je Svet mnenja, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije v programu za stabilnost, realističen. Srednjeročna proračunska strategija programa za stabilnost je vzpostaviti nominalni splošni javnofinančni primanjkljaj pod referenčno vrednostjo 3 % BDP do roka iz priporočila Sveta z dne 3. decembra 2010. V programu za stabilnost so zastavljeni cilji primanjkljaja v višini 10 % BDP v letu 2011, 8,6 % v letu 2012, 7,2 % v letu 2013, 4,7 % v letu 2014 in 2,8 % ob koncu obdobja programa za stabilnost leta 2015. Ta potek podpirajo ukrepi za konsolidacijo v višini 3,8 % BDP, ki bodo izvršeni s proračunom za leto 2011, širši ukrepi za konsolidacijo v višini 5,9 % BDP, ki so predvideni v letih 2012–2014, ter nadaljnji nedoločeni ukrepi za konsolidacijo v višini več kot 1 % BDP v letu 2015. V programu za stabilnost je ponovno določen srednjeročni cilj za proračunski položaj v višini – 0,5 % BDP, ki se ne doseže v obdobju programa za stabilnost. V skladu z zadnjo oceno Komisije so tveganja kar zadeva dolgoročno vzdržnost javnih financ visoka. Doseganje zadostnih primarnih presežkov v srednjeročnem obdobju in nadaljnja reforma irskega sistema socialnega varstva sta potrebna za povečanje vzdržnosti javnih financ.

(11)

Irska je v okviru pakta „euro plus“ sprejela več zavez, ki jih je predložila 3. maja 2011. Med njimi so konkretni ukrepi za spodbujanje konkurenčnosti, vključno z reformo mehanizma določanja plač, odpiranjem nekaterih strokovnih storitev konkurenci, okrepitev raziskav in inovacij, utrditev finančne stabilnosti, zlasti mehanizmov za reševanje kriz, ter povečanje vzdržnosti javnih financ z oblikovanjem srednjeročnega proračunskega okvira, pokojninsko reformo in zvišanjem upokojitvene starosti.

(12)

Komisija je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform, vključno z zavezami iz pakta „euro plus“. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje EU in v prihodnje nacionalne odločitve vključiti EU, Komisija v oceni ni upoštevala le njihovega pomena za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Irskem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Komisija ob tem poudarja, da je za skladnost z Izvedbenim sklepom 2011/77/EU nujno treba izvesti načrtovane ukrepe.

(13)

Glede na to oceno in ob upoštevanju priporočila Sveta na podlagi člena 126(7) PDEU z dne 7. decembra 2010 je Svet preučil leta 2011 posodobljeno različico programa za stabilnost Irske in svoje mnenje (6). Ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. marca 2011 je Svet preučil nacionalni program reform Irske –

21.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 215/4

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije za začetek nove strategije za delovna mesta in rast, imenovane Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotočala na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za spodbuditev potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014), 21. oktobra 2010 pa sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Komisija je 12. januarja 2011 sprejela prvi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla gospodarskega upravljanja v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(4)

Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil prednostne naloge za fiskalno konsolidacijo in strukturno reformo (v skladu s sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je potrebo po prednostni obravnavi ponovne vzpostavitve trdnega proračunskega stanja in fiskalne vzdržnosti, zmanjšanju brezposelnosti z reformami na trgu dela ter po novih prizadevanjih za povečanje rasti. Od držav članic je zahteval, da te prednostne naloge preoblikujejo v konkretne ukrepe ter jih vključijo v svoje programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(5)

Poleg tega je Evropski svet 25. marca 2011 pozval države članice, ki sodelujejo v paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(6)

Italija je 6. maja 2011 predložila leta 2011 posodobljeno različico programa za stabilnost za obdobje 2011–2014 in nacionalni program reform za leto 2011. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave.

(7)

Strukturne pomanjkljivosti so prizadele italijansko gospodarstvo veliko pred sedanjo svetovno gospodarsko in finančno krizo. Med letoma 2001 in 2007 je povprečna rast realnega BDP znašala približno 1 %, kar je le polovica povprečja euroobmočja, predvsem zaradi počasne proizvodne rasti. Ker je to prizadelo vso državo, se velike regionalne gospodarske razlike niso zmanjšale. Čeprav velika notranja neravnovesja zasebnega sektorja niso zaznamovala gospodarstva, pa je svetovna kriza nanj močno vplivala. Zmanjšanje izvoza in posledično naložb je povzročilo precejšnje skrčenje realnega BDP v višini približno 7 % v obdobju med drugim četrtletjem leta 2008 in drugim četrtletjem leta 2009. Bruto javni dolg, ki se je v prejšnjem desetletju stalno zmanjševal, se je do konca leta 2010 povečal na 119 %, kar prav tako odraža strm padec BDP. Zaposlenost se je zmanjšala precej manj, k čemur je pripomogla vladna shema za skrajšanje delovnika, zaradi česar je v obdobju 2008–2009 brezposelnost le zmerno narasla. Gospodarstvo je v drugi polovici leta 2009 začelo počasi okrevati, k čemur je najbolj prispeval izvoz. Stanje na trgu dela je v letu 2010 ostalo negotovo, stopnja brezposelnosti pa se je do konca leta umirila pri 8,5 %. Glede na zelo visok delež javnega dolga je Italija med krizo ohranila razumno fiskalno naravnanost ter se vzdržala sprejetja velikih fiskalnih spodbud in tako v obdobju 2009–2010 ohranila javni primanjkljaj pod povprečjem za euroobmočje.

(8)

Na podlagi ocene posodobljenega programa za stabilnost v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temelji konvergenčni program, verjeten. Po programu naj bi se javnofinančni primanjkljaj do leta 2012 zmanjšal pod referenčno vrednost 3 % BDP zaradi nadaljnjega omejevanja odhodkov in dodatnih prihodkov, ki izhajajo iz boljšega spoštovanja davčnih predpisov. Po zmanjšanju čezmernega primanjkljaja je po programu na vrsti uresničitev srednjeročnega cilja uravnoteženega proračunskega položaja v strukturnem smislu, in sicer do konca programskega obdobja (2014), kar podpira zaveza za nadaljnje omejevanje primarnih odhodkov. Po programu naj bi bil delež javnega dolga najvišji leta 2011, nato pa naj bi se s povečevanjem primarnega presežka vse hitreje zmanjševal. Načrtovani povprečni letni fiskalni napor v obdobju 2010–2012 presega 0,5 % BDP, ki ga priporoča Svet v skladu s postopkom v zvezi z čezmernim primanjkljajem, predviden potek prilagajanja po letu 2010 pa znatno presega določbe iz Pakta stabilnosti in rasti. Za dosego navedene stopnje javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga bo potrebno strogo izvrševanje proračuna, dodatne informacije o načrtovanih konsolidacijskih ukrepih za leti 2013 in 2014 pa bi izboljšale verodostojnost programa.

(9)

Zaradi zelo visokega javnega dolga, ki v letu 2011 znaša približno 120 % BDP, sta ključni prednostni nalogi Italije izvajanje trajnostne in verodostojne konsolidacije ter sprejetje strukturnih ukrepov za okrepitev rasti. Glede na zadnje ocene Komisije je tveganje glede dolgotrajne vzdržnosti javnih financ srednje veliko. Za obdobje do leta 2012 sta doseganje ciljnega javnofinančnega primanjkljaja, določenega v programu za stabilnost, ter s tem zmanjšanje čezmernega primanjkljaja do leta 2012 odvisna od celovitega izvajanja že sprejetih ukrepov. Dodatni ukrepi bi bili potrebni, če so na primer prihodki zaradi boljšega spoštovanja davčnih predpisov nižji od predvidenih v proračunu ali če se pojavijo težave pri doseganju načrtovanih omejitev kapitalskih odhodkov. V novem triletnem proračunskem okviru je za obdobje 2013–2014 določeno, da se do oktobra 2011 sprejmejo dejanski ukrepi, ki podpirajo prizadevanja za konsolidacijo. Čeprav se je ta proračunski okvir v zadnjih letih precej okrepil, naj bi uvedba zavezujoče zgornje meje za odhodke ter nadaljnje izboljšave proračunskega nadzora v vseh vladnih podsektorjih spodbudile fiskalno disciplino in izboljšale verodostojnost srednjeročne proračunske strategije.

(10)

Kljub razmeroma močnemu ustvarjanju delovnih mest v letih pred krizo, italijanski trg dela kaže nekatere strukturne slabosti. Delavci s pogodbami za nedoločen čas imajo več zaščite kot delavci z drugačnimi pogodbami. Za prve delovna zakonodaja predvideva stroga pravila odpuščanja in predvideva zapleten postopke. Pri drugih vrstah pogodb, bi bilo treba pozornost nameniti dinamiki samozaposlenih, ki bi lahko skrivala podrejena delovna razmerja. Kljub novim ad hoc ukrepom, ki so bila sprejeta med krizo z namenom povečati obseg dohodkovne podpore in varstva za primer brezposelnosti, je obstoječi sistem nadomestil za brezposlenost še vedno razdrobljene. Stopnja brezposelnosti med delavci, mlajšimi od 25 let, je leta 2010 znašala 27,8 %, pri čemer je bila neenakomerno razporejena po državi, brezposelnost med mladimi pa je bila na jugu dvakrat višja kot na severu. Vlogi pripravništva in poklicnega usposabljanja bi morali biti okrepljeni. Italija trenutno nima enotnega sistema za certifikacijo spretnosti ter priznavanje poklicnih standardov in standardov usposabljanja, ki bi bil priznan po vsej državi, temveč obstaja več regionalnih sistemov, s čimer se ne prispeva k večji mobilnost delovne sile in priložnosti za zaposlitev po vsej državi. Učinkovitosti služb za zaposlovanje, zlasti v regijah z visoko stopnjo brezposelnosti, bi se lahko še izboljšala. Delo na črno je v Italiji še vedno pomemben dejavnik.

(11)

Uskladitev gibanja plač z rastjo produktivnosti je pomembna z vidika nenehnega zmanjševanja konkurenčnosti Italije od konca 90-ih let prejšnjega stoletja; v zvezi s tem imajo lahko pomembno vlogo pogajanja na ravni podjetij, ki lahko prav tako prispevajo k odpravljanju neskladij na regionalnem trgu dela. Reforma okvira za pogajanja iz leta 2009 je med drugim uvedla možnost klavzul o odprtosti (tj. odstopanj od plač v sektorju, dogovorjenih na nacionalni ravni), ki pa se do danes še ne uporabljajo pogosto.

(12)

Stopnja zaposlenosti žensk zaostaja za stopnjo zaposlenosti moških za povprečno več kot 20 odstotnih točk, vendar so opazne močne razlike med regijami. Na jugu je bila leta 2009 zaposlenih komaj ena tretjina žensk v starosti od 20 do 64 let, deloma zaradi nižje stopnje dejavnosti, deloma zaradi višje brezposelnosti. Razmeroma visoka obdavčitev dela v Italiji zmanjšuje spodbude za priliv delovne sile, kar zlasti velja za tiste družinkse člane, ki prinašajo v gospodinjstvo drugi dohodek, ter negativno vpliva na povpraševanje podjetij po delovni sili. Da bi povečali zaposlovanje žensk, nacionalni program reform opozarja na načrt, sprejet leta 2010, za usklajevanje prizadevanj na različnih ravneh oblasti za spodbujanje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. Vlada je nedavno uvedla davčno spodbudo za podjetja, ki zaposlujejo prikrajšane delavce, vključno s tistimi, ki delajo v sektorju ali poklicu, v katerem je neravnovesje med spoloma še posebej poudarjeno, ter v regijah z visoko stopnjo brezposelnosti. Program prav tako najavlja reformo davčnega sistema za postopen prenos davčne obremenitve z dela na potrošnjo, kar bi lahko prispevalo k povečanju zaposlovanja.

(13)

Stroški poslovanja v Italiji, zlasti na jugu, ostajajo visoki v primerjavi s standardi EU kljub nedavnim ukrepom za izboljšanje poslovnega okolja in spodbujanje k uspešnosti usmerjene in odgovorne javne uprave. Regulativne in upravne ovire na trgih proizvodov in storitev, zlasti strokovnih storitev, še zdaleč niso v celoti odpravljene. Letni zakon o konkurenci je bil uveden leta 2009 kot zakonodajno orodje za izboljšanje konkurenčnega okolja in varstva potrošnikov, vendar še ni bil sprejet. Dolgotrajni postopki za izvrševanje pogodb so še ena slabost italijanskega poslovnega okolja. Financiranje rasti podjetij iz nebančnih virov je v Italiji še vedno razmeroma redko, zlasti za mala in srednja podjetja. Zlasti naložbe v lastniške instrumente in tvegani kapital imajo še naprej zgolj omejeno vlogo kljub njihovemu potencialu za spodbujanje rasti velikosti podjetij, prodiranje na nove svetovne trge in boljše upravljaje podjetij.

(14)

Odhodki za raziskave in razvoj so v zadnjih desetih letih le skromno naraščali. Posledično ostaja intenzivnost raziskav in razvoja nizka in znaša okrog 1,27 % BDP, kar je precej pod povprečjem EU (1,90 %). Ta razkorak je zlasti posledica nizke stopnje industrijskih raziskav, saj intenzivnost raziskav in razvoja v podjetjih znaša 0,64 % BDP, medtem ko je v državah EU-27 povprečno 1,23 % BDP. Tudi intenzivnost tveganega kapitala je še vedno zelo nizka. Številni ukrepi, vključno s časovno omejenimi davčnimi olajšavami za podjetja, ki vlagajo v raziskovalne projekte, ki jih izvajajo univerze ali subjekti iz javnega sektorja, so prisotni v nacionalnih programih reform. Cilj 1,53 % BDP za intenzivnost raziskav in razvoja temelji na predvideni povprečni letni rasti v obdobju 2006–2008 in upošteva omejitve za fiskalno stabilnost države Pregledan bo leta 2014.

(15)

Italija je tretja največja prejemnica sredstev iz skladov kohezijske politike EU ter bo v obdobju 2007–2013 prejela približno 8 % vseh sredstev iz proračuna kohezijske politike EU. Na sredini tega programskega obdobja je učinkovito porabila le 16,8 % sredstev EU, v južnih konvergenčnih regijah pa je ta delež še veliko nižji.

(16)

Italija je v okviru pakta „euro plus“ sprejela številne zaveze. V nacionalnem programu reform so navedeni nekateri nedavno sprejeti ukrepi ter okvirno opisani nekateri načrti prihodnjih reform, ki obravnavajo vzdržnost javnih financ in finančno stabilnost, spodbujajo konkurenčnost in povečujejo zaposlovanje skladno z načeli pakta „euro plus“. Nova pomembna zaveza, sprejeta posebej kot odgovor na pakt, je vladna namera spremeniti ustavo, da bi se izboljšala proračunska disciplina. Ti elementi so bili ocenjeni in upoštevani v priporočilih.

(17)

Komisija je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform ter zaveze pakta „evro plus“, ki jih je predložila Italija. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje EU in v prihodnje nacionalne odločitve vključiti EU, Komisija v oceni ni upoštevala le njihovega pomena za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Italiji, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Komisija zato meni, da je načrt Italije za konsolidacijo za obdobje 2011–2014 verjeten do leta 2012, medtem ko bi ga bilo treba za obdobje 2013–2014 podpreti z dejanskimi ukrepi, da se zelo visok javni dolg začne postopno zmanjševati. Nacionalni program reform določa celovit sklop pobud v vseh razsežnostih strategije Evropa 2020, vendar se zdi, da so potrebni nadaljnji ukrepi za odpravo dolgoročnih strukturnih pomanjkljivosti, ki jih je ta kriza še poslabšala. Za izboljšanje potenciala za rast in ustvarjanje delovnih mest ter spodbujanje razvoja južnih regij, ki zaostajajo za severom, bi morala Italija v obdobju 2011–2012 sprejeti nadaljnje ukrepe za izboljšanje delovanja trga dela, odpiranje trgov storitev in proizvodov za večjo konkurenčnost, izboljšanje poslovnega okolja, okrepitev politike raziskav in inovacij ter spodbujanje hitrejše in boljše uporabe sredstev iz kohezijskih skladov EU.

(18)

Svet je glede na to oceno in ob upoštevanju Priporočila Sveta na podlagi člena 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije z dne 2. decembra 2009 proučil posodobljen program za stabilnost Italije za leto 2011, njegovo mnenje (3) pa je zlasti odraženo v njegovem priporočilu v točki (1) v nadaljevanju. Svet je ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. marca 2011 proučil nacionalni program reform Italije –

1.

v letih 2011 in 2012 izvede načrtovano fiskalno konsolidacijo za zagotovitev popravka čezmernega primanjkljaja v skladu s priporočili Sveta v skladu s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem, kar bo pripeljalo do znižanja javnega dolga. Na podlagi nedavno izboljšane zakonodaje v celoti izkoristi gospodarski razvoj ali razvoj proračuna, če je ta boljši od pričakovanega, za hitrejše zmanjševanje primanjkljaja in dolga ter naj bo pripravljena, da prepreči odstopanja pri izvajanju proračuna. Do oktobra 2011 s konkretnimi ukrepi podpre cilje za obdobje 2013–2014 ter doseže načrtovan srednjeročni cilj do leta 2014, kot je določeno v novem večletnem proračunskem okviru. Nadalje okrepi okvir z uvedbo zavezujočih zgornjih meja za odhodke in izboljšanjem nadzora za vse vladne podsektorje;

2.

okrepi ukrepe za preprečevanje segmentacije trga dela, med drugim s proučitvijo izbranih vidikov zakonodaje o varnosti zaposlitve, vključno s pravili in postopki glede odpuščanja, ter ob upoštevanju proračunskih omejitev preuči trenutno razdrobljeni sistem nadomestil za brezposelnost. Okrepi prizadevanja za boj proti delu na črno. Sprejme tudi ukrepe za spodbujanje večje udeležbe žensk na trgu dela z izboljšanjem razpoložljivosti ustanov za varstvo in oskrbo po vsej državi ter z zagotavljanjem proračunsko nevtralnih finančnih spodbud za zaposlitev prejemnikov drugega dohodka v družini;

3.

na podlagi sporazuma o reformi okvira za kolektivna pogajanja iz leta 2009 in po posvetovanju s socialnimi partnerji v skladu z nacionalnimi praksami sprejme nadaljnje ukrepe za zagotovitev boljše usklajenosti plač z razvojem produktivnosti ter lokalnimi razmerami in razmerami v podjetju, vključno s klavzulami, ki bi lahko podjetjem omogočila pogajanja v zvezi s tem;

4.

podaljša postopek odpiranja storitvenega sektorja dodatni konkurenci, tudi na področju strokovnih storitev. Leta 2011 sprejme letni zakon o konkurenci, pri čemer upošteva priporočila, ki jih predloži organ za preprečevanje omejevanja konkurence. Skrajša postopke za izvrševanje pogodbenega prava. Sprejme nadaljnje ukrepe za izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij do kapitalskih trgov z odpravo regulativnih ovir in zmanjšanjem stroškov;

5.

izboljša okvir za naložbe zasebnega sektorja v raziskave in inovacije z razširitvijo sedanjih fiskalnih spodbud, izboljšanjem pogojev za tvegani kapital in podporo inovativnim shemam javnega naročanja;

6.

sprejme ukrepe, da se na stroškovno učinkovit način pospeši odhodke za pospeševanje rasti, ki se sofinancirajo iz skladov kohezijske politike, za zmanjšanje nenehnih razlik med regijami z izboljšanjem upravne zmogljivosti in političnega upravljanja. Spoštuje zaveze, sprejete v nacionalnem strateškem referenčnem okviru v smislu zneska sredstev in kakovosti odhodkov.

21.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 215/8

(1)

Svet je 20. januarja 2009 sprejel Sklep 2009/290/ES (2), s katerim je v skladu z določbami člena 143 Pogodbe Latviji zagotovil srednjeročno finančno pomoč za triletno obdobje. Priloženi memorandum o soglasju, podpisan 28. januarja 2009, ter njegova poznejša dopolnila določajo pogoje ekonomske politike, na podlagi katerih se izplača finančna pomoč. Sklep 2009/290/ES je bil spremenjen 13. julija 2009 s Sklepom Sveta 2009/592/ES (3). Zadnje dopolnilo memoranduma o soglasju je bilo podpisano junija 2011.

(2)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije za začetek nove strategije za delovna mesta in rast, imenovane Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotočala na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za spodbuditev potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(3)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014), 21. oktobra 2010 pa sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (4), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(4)

Komisija je 12. januarja 2011 sprejela prvi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla gospodarskega upravljanja v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(5)

Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil prednostne naloge za fiskalno konsolidacijo in strukturno reformo (v skladu s sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je potrebo po prednostni obravnavi ponovne vzpostavitve trdnega proračunskega stanja in fiskalne vzdržnosti, zmanjšanja brezposelnosti z reformami na trgu dela ter novih prizadevanj za povečanje rasti. Od držav članic je zahteval, da te prednostne naloge pretvorijo v konkretne ukrepe ter jih vključijo v svoje programe stabilnosti ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(6)

Poleg tega je Evropski svet 25. marca 2011 pozval države članice, ki sodelujejo v paktu „euro plus“, naj predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform. Latvijski konvergenčni program in nacionalni program reform vključuje splošno referenco na pakt euro plus. Pismo poslano Evropskemu svetu z dne 17. maja 2011 poudarja posebne zaveze in ukrepe za leto 2011, ki so vključeni v programa in kateri so v skladu s cilji pakta euro plus.

(7)

Latvija je 29. aprila 2011 predložila leta 2011 posodobljeno različico konvergenčnega programa za obdobje 2011–2014, in nacionalni program reform za leto 2011. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave.

(8)

Gospodarska rast v Latviji je bila med letoma 2000 in 2007 hitrejša od rasti v drugih državah članicah, kar odraža konvergenčne obete, tuje finančne prilive in zelo močno potrošniško povpraševanje. Vendar se je, vsaj delno zaradi ekspanzivne makroekonomske politike, gospodarstvo pregrelo. Nakopičila so se znatna neravnovesja, kar ponazarjata primanjkljaja tekočega računa v višini 22,3 % BDP leta 2007 in 13,1 % leta 2008; zato se je v obdobju 2008–2009 gospodarstvo te države v EU najbolj skrčilo. V tem obdobju se je realni BDP zmanjšal za 25 % z najvišje do najnižje vrednosti, obenem pa je zlom domačega povpraševanja še potenciral upad svetovne trgovine. Stopnja zaposlenosti v Latviji, ki je bila pred tem med najvišjimi v EU (75,8-odstotna v letu 2008), je padla za več kot 10 odstotnih točk, več kot 18-odstotna stopnja brezposelnosti pa j ezdaj izmed najvišjimi v EU Javnofinančni primanjkljaj je leta 2009 znašal 9,7 %, vendar se je zahvaljujoč ukrepom fiskalne konsolidacije v letu 2010 zmanjšal na 7,7 %. Ta izid je posledica obsežnih ukrepov stabilizacije finančnega sektorja, ki so v letu 2009 prispevali 1,1 % BDP, leta 2010 pa 2,3 % BDP.

(9)

Na podlagi ocene posodobljenega konvergenčnega programa v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi v konvergenčnem programu, realističen, čeprav so napovedi za inflacijo za leto 2011 dokaj nizke. Srednjeročna proračunska strategija konvergenčnega programa je vzpostaviti nominalni javnofinančni primanjkljaj pod 3-odstotno referenčno vrednostjo do roka iz priporočila Sveta z dne 7. julija 2009. Ob upoštevanju ukrepov, ki so bili izvedeni od izdaje priporočila za odpravo čezmernega primanjkljaja, ter dodatnih ukrepov konsolidacije, navedenih v posodobljenem konvergenčnem programu, je načrtovani fiskalni napor za obdobje 2011–2012 v skladu z zahtevano prilagoditvijo. Ob upoštevanju izhodišča v konvergenčnem programu ni predvidena izpolnitev srednjeročnega cilja do konca programskega obdobja, po drugi strani pa bi bilo mogoče načrtovani fiskalni napor za izpolnitev srednjeročnega cilja po odpravi čezmernega primanjkljaja pospešiti zlasti v letu 2013. Načrtovana izvedba fiskalne konsolidacije iz konvergenčnega programa večinoma temelji na odhodkih. Proračunski cilji se lahko poslabšajo zaradi negativnih tveganj, saj v konvergenčni program niso vključene popolne informacije o ukrepih, na katerih naj bi temeljilo doseganje zastavljenih ciljev. Ti ukrepi naj bi bili podrobneje opredeljeni v prihodnjih proračunih. Zmanjšanje primarnega primanjkljaja v srednjeročnem obdobju, kakor je predvideno v konvergenčnem programu, bi prispevalo k zmanjšanju tveganj za vzdržnost javnih financ.

(10)

Komisija je ocenila konvergenčni program in nacionalni program reform. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje EU in v prihodnje nacionalne odločitve vključiti EU, Komisija v oceni ni upoštevala le njihovega pomena za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Latviji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Komisija ob tem poudarja, da je za skladnost s Sklepom 2009/290/ES nujno treba izvesti načrtovane ukrepe –

21.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 215/10

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije za začetek nove strategije za delovna mesta in rast, imenovane Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotočala na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za spodbuditev potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Komisija je 12. januarja 2011 sprejela prvi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla gospodarskega upravljanja v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(4)

Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil prednostne naloge za fiskalno konsolidacijo in strukturne reforme (v skladu s sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je potrebo po prednostni obravnavi ponovne vzpostavitve trdnega proračunskega stanja in fiskalne vzdržnosti, zmanjšanja brezposelnosti z reformami na trgu dela ter po novih prizadevanjih za povečanje rasti. Od držav članic je zahteval, da te prednostne naloge pretvorijo v konkretne ukrepe ter jih vključijo v svoje programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(5)

Poleg tega je Evropski svet 25. marca 2011 pozval države članice, ki sodelujejo v paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(6)

Malta je 28. aprila 2011 predložila nacionalni program reform za leto 2011, 29. aprila 2011 pa je predložila leta 2011 posodobljeni program za stabilnost za obdobje 2011–2014. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave.

(7)

Ko je nastopila gospodarska kriza, so se izvoz in naložbe močno zmanjšali, realni BDP pa se je leta 2009 zmanjšal za 3,4 %. Stopnja zaposlenosti se je le rahlo znižala, k čemur je pripomogla pomoč države. Ko so leta 2010 izvoz in poslovne naložbe začeli spet močno rasti, se je gospodarska dejavnost Malte leta 2010 spet razmahnila, stopnja brezposelnosti pa se je začela zniževati. Glede na velik javni dolg (61,5 % BDP leta 2008) vlada ni dala veliko fiskalnih spodbud in je javnofinančni primanjkljaj leta 2009 (3,7 % BDP) ostal pod povprečjem celotnega euroobmočja. Leta 2010 sta deleža javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga ostala bolj ali manj stabilna.

(8)

Na podlagi ocene dopolnjenega programa stabilnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi rahlo optimističen, zlasti v zadnjih letih programa za stabilnost. Predvideva se, da se bo leta 2011 s programom za stabilnost javnofinančni primanjkljaj s 3,6 % BDP iz leta 2010 znižal pod referenčno vrednost iz Pogodbe. Zato je treba postopno približevanje srednjeročnemu cilju uravnoteženega proračuna v strukturnem smislu podpreti z zavezo k zagotovitvi trajnostne konsolidacije, ki v glavnem temelji na odhodkih. Vendar v programu za stabilnost ni predvideno, da bo srednjeročni cilj dosežen v obdobju programa za stabilnost. Delež dolga se bo zaradi pozitivnega in naraščajočega primarnega salda predvidoma z najvišje točke leta 2010, ko je znašal 68 % BDP, leta 2014 znižal na 63,7 %. Povprečna letna strukturna prilagoditvena prizadevanja v obdobju 2012–2014 se po izračunih Komisije na splošno skladajo s paktom za stabilnost in rast. Vendar bi bili proračunski rezultati lahko slabši od ciljnih zaradi prekoračitev pri odhodkih in pomanjkanja informacij o ukrepih, na katerih bodo temeljila konsolidacijska prizadevanja po letu 2011.

(9)

Da bi dosegla srednjeročni cilj, je za Malto ključni izziv nadaljevanje fiskalne konsolidacije. Čeprav so bili v proračunu za leto 2011 predvideni ukrepi za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja leta 2011, bi bili v primeru odstopanj potrebni dodatni ukrepi. Verodostojnost srednjeročne konsolidacijske strategije, ki je še ne podpirajo konkretni ukrepi, bi se povečala z močnejšim večletnim proračunskim okvirom. Ključna slabost je nezavezujoča narava večletnih ciljev, ki je razlog za razmeroma kratke okvire fiskalnega načrtovanja. Program za stabilnost navaja, da se proučuje uvedba pravila o odhodkih.

(10)

Glede na zadnje ocene Komsije je na Malti tveganje glede dolgoročne vzdržnosti javnih financ visoko, saj je dolgoročna proračunska posledica staranja prebivalstva, vključno s pokojninami, na Malti znatno večja od povprečja v EU. Poleg tega pa je zaradi še vedno relativno nizke upokojitvene starosti, pogoste uporabe shem predčasne upokojitve in zelo nizke delovne aktivnosti starejših žensk udeležba starejših delavcev na trgu dela zelo nizka. S pokojninsko reformo iz leta 2006 se je upokojitvena starost zvišala, čeprav zelo postopoma, dosegla pa se je tudi primernost prihodnjih pokojnin, zlasti z ugodnejšo ureditvijo indeksacije in uvedbo zajamčene minimalne državne pokojnine. Nacionalni program reform poroča o potekajočem posvetovanju o predlogih za nadaljnjo pokojninsko reformo, ki jih je predložila delovna skupina za pokojnine, vključno z vzpostavitvijo jasne povezave med upokojitveno starostjo in pričakovano življenjsko dobo ter vključitvijo obveznega drugega pokojninskega stebra in prostovoljnega tretjega stebra. Vendar nacionalni program reform ne predlaga celovite strategije aktivnega staranja, ki bi spremljala sedanje in predvidene zakonodajne spremembe. Razmeroma velika razširjenost neprijavljenega dela pomeni tveganje za vzdržnost javnih financ na dolgi rok. Vlada v nacionalnem programu reform predlaga nekaj ukrepov za reševanje tega problema, a med njimi ni predlogov za revizijo sistema davčnih olajšav, da bi se delo bolj splačalo. Spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela je še en velik izziv za Malto, glede na to, da je tam stopnja zaposlenosti žensk najnižja v EU. Vlada je v nacionalnem programu reform navedla precej pobud za zaposlovanje žensk. Njihovo izvajanje in učinke bi bilo treba oceniti leta 2012.

(11)

V zadnjih letih je Malta doživela intenzivno prestrukturiranje industrije, saj so tradicionalno, delovno intenzivno proizvodnjo nadomestile nove dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. To je povzročilo neusklajenost povpraševanja in ponudbe znanj in veščin na trgu dela, pri čemer se je pokazalo, da je za nadaljnjo razvejanost gospodarske baze treba zagotoviti znanja in veščine, ki se zahtevajo v novih sektorjih, in sicer zlasti z višjo izobrazbo.

(12)

Malta ima najvišjo stopnjo zgodnjega opuščanja šolanja v EU, ki je leta 2009 znašala 36,8 % v primerjavi s povprečjem EU v višini 14,4 %. V državi je tudi nizka stopnja ljudi v starosti od 30 do 34 let, ki imajo visokošolsko ali enakovredno izobrazbo (21,1 % v primerjavi s povprečjem EU v višini 32,3 % leta 2009). Cilj Malte je do leta 2020 stopnjo zgodnjega opuščanja šolanja zmanjšati na 29 % in delež mladih v starosti od 30 do 34 let z visokošolsko ali enakovredno izobrazbo povečati na 33 %. Leta 2011 je uvedla ukrepe za usmerjanje mladih z visokim tveganjem za zgodnje opuščanje šolanja na zanimive poklicne poti prek poklicnega usposabljanja in zagotavljanje druge možnosti za izobraževanje in usposabljanje.

(13)

Malta je ena redkih držav članic EU s splošnim mehanizmom indeksacije plač. Povišanje plač je vezano na mehanizem obvezne prilagoditve življenjskim stroškom, s katerim je povišanje plač usklajeno s preteklim gibanjem inflacije, čeprav je sorazmerno višje na nižjem koncu lestvice plač. Prilagoditev, ki se prišteje minimalni plači, bi lahko še bolj ovirala konkurenčnost delovno intenzivnih sektorjev. Problem je še posebno resen z vidika nedavnega zvišanja cen energije, kar bi lahko povzročilo inflacijsko-plačne spirale.

(14)

Malta je skoraj v celoti odvisna od uvoza nafte za energijo, zaradi česar lahko njeno gospodarstvo spremembe cen nafte zelo prizadenejo. To bi lahko skupaj z neprimernostjo energetskega sistema Malte privedlo do težav za podjetništvo ter konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij. Izkoriščanje potenciala za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov bi lahko imelo dvojno korist, in sicer izboljšanje konkurenčnosti ter uresničevanje energetskih in podnebnih ciljev. V nacionalnem reformnem programu je informacij o energetskih ukrepih malo, zato je težko oceniti njihovo izvedljivost in stroškovno učinkovitost.

(15)

Malta je v okviru pakta „euro plus“ sprejela več zavez. Zaveze zadevajo dve področji pakta: konkurenčnost in vzdržnost javnih financ. Na fiskalnem področju zaveze zajemajo povečanje odgovornosti in preglednosti proračunskega okvira ter tudi razmislek o uvedbi mehanizmov za povečanje discipline pri izvrševanju proračuna. Za povečanje produktivnosti so predvideni ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja in finančnih pogojev za podjetja ter tudi za spodbujanje konkurence na področju storitev, zlasti telekomunikacij. Čeprav so v nacionalnem programu rerform zaveze v okviru pakta „euro plus“ obravnavane, niso predlagane rešitve za zagotavljanje delovnih mest in finančne stabilnosti. Čeprav se organi osredotočajo na večanje produktivnosti, ne priznajo, da sedanji mehanizem plačne indeksacije vpliva na konkurenčnost Malte. Zaveze v okviru pakta „euro plus“ so bile ocenjene in upoštevane v priporočilih.

(16)

Komisija je ocenila malteški program za stabilnost in nacionalni program reform ter zaveze v okviru pakta „euro plus“. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje EU z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le njihovega pomena za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Malti, ampak tudi njihovo spoštovanje pravil in smernic EU. S tega vidika Komisija meni, da so kljub ustreznosti usmerjenega približevanja srednjeročnemu cilju pri konsolidacijski strategiji zaradi pomanjkanja konkretnih podpornih ukrepov in možne prekoračitve odhodkov, kot se je že zgodilo, tveganja precejšnja. Poleg tega lahko nezavezujoča narava srednjeročnega proračunskega okvira ne podpira fiskalne discipline. Relativno visoki dolgoročni stroški staranja prebivalstva, zlasti pokojninski odhodki, ogrožajo dolgoročno vzdržnost javnih financ Malte. Nacionalni program reform navaja glavne strukturne izzive, s katerimi se sooča gospodarstvo Malte, obenem pa se zdi utemeljeno nameniti dodatno pozornost določenim vprašanjem, predvsem boljši izrabi potenciala delovne sile v gospodarstvu, ter pregledu in sprejetju potrebnih ukrepov za reformiranje mehanizma določanja plač, da se zagotovi večjo usklajenost plač z razvojem produktivnosti, ter energetski razvejanosti.

(17)

V luči te ocene, tudi ob upoštevanju Priporočila Sveta z dne 16. februarja 2010 na podlagi člena 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije, je Svet proučil posodobljen program za stabilnost Malte iz leta 2011, njegovo mnenje (3) pa je zlasti odraženo v njegovih priporočilih v točkah (1) in (2) v nadaljevanju. Ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. marca 2011 je Svet proučil nacionalni program reform Malte –

1.

Zagotovi popravek čezmernega primanjkljaja leta 2011 v skladu s priporočili iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, in naj bo pripravljena sprejeti dodatne ukrepe za preprečevanje morebitnih odstopanj ter sprejme konkretne podporne ukrepe, da se doseže ciljni primanjkljaj za leto 2012. Zniža visok delež javnega dolga in zagotovi ustrezen napredek proti dosegi srednjeročnega cilja. Za povečanje verodostojnosti srednjeročne konsolidacijske strategije opredeli potrebne obsežne ukrepe od leta 2013 dalje, fiskalne cilje vključi v zavezujoč večletni fiskalni okvir, ki temelji na pravilih, in izboljša spremljanje izvrševanja proračuna.

2.

Sprejme ukrepe za zagotavljanje vzdržnosti pokojninskega sistema s pospeševanjem postopnega zviševanja upokojitvene starosti in povezavo le-te s pričakovano življenjsko dobo. Z višjo zakonsko določeno upokojitveno starostjo naj uvede tudi celovito strategijo aktivnega staranja, odvrača od uporabe shem predčasnega upokojevanja in spodbuja zasebno pokojninsko varčevanje.

3.

Približa rezultate izobraževanja potrebam trga dela, zlasti z ukrepi za izboljšanje dostopa do višjega izobraževanja in s povečanjem učinkovitosti sistema poklicnega usposabljanja. Sprejme nadaljnje ukrepe za zmanjšanje stopnje zgodnjega opuščanja šolanja z opredelitvijo, analizo in merjenjem razlogov zanj do leta 2012, ter z vzpostavitvijo mehanizma rednega spremljanja in poročanja o uspešnosti ukrepov.

4.

Pregleda in sprejme potrebne ukrepe za reformo, ob posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalno prakso, sistema plač in indeksacije plač, da se zagotovi, da bo rast plač bolje odražala razvoj produktivnosti dela in konkurenčnosti.

5.

Okrepi prizadevanja za zmanjšanje odvisnosti Malte od uvoza nafte z zagotavljanjem naložb v obnovljive vire energije in s uporabo razpoložljivih sredstev EU za izboljšanje infrastrukture in spodbujanje energetske učinkovitosti v celoti.

21.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 215/13

1.

Komisija je 22. decembra 2010 sprejela predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za letni proračun Unije („predlog“). Z njim sta združena in nadomeščena dva prejšnja predloga Komisije za pregled finančne uredbe („finančna uredba“, Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3)). Prejšnja predloga sta se po eni strani nanašala na triletni pregled finančne uredbe, po drugi strani pa na pregled finančne uredbe zaradi njene uskladitve z Lizbonsko pogodbo (4).

2.

Predlog je bil 5. januarja 2011 poslan evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov (ENVP) v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001. Pred sprejetjem predloga je z ENVP potekalo neformalno posvetovanje. ENVP zakonodajalcu priporoča, naj na začetku predloga uredbe vključi sklicevanje na posvetovanje z ENVP.

3.

Predlog ima nekatere posledice za varstvo podatkov na ravni EU in nacionalni ravni, ki bodo obravnavane v tem mnenju.

4.

Predlog vsebuje sklicevanja na zadevne predpise o varstvu podatkov. Vendar to mnenje razlaga, da sta potrebni nadaljnja ureditev in razjasnitev za zagotovitev popolne skladnosti s pravnim okvirom za varstvo podatkov.

5.

Predlagana uredba zajema več vprašanj, ki vključujejo obdelavo osebnih podatkov v institucijah, agencijah in organih EU ter pri subjektih na ravni držav članic. Te dejavnosti obdelave so podrobneje analizirane v nadaljevanju. Institucije, agencije in organe EU pri obdelavi osebnih podatkov zavezujejo pravila o varstvu podatkov, določena v Uredbi (ES) št. 45/2001. Subjekte, ki delujejo na nacionalni ravni, zavezujejo nacionalne določbe za izvajanje Direktive 95/46/ES v zadevni državi članici.

6.

ENVP z zadovoljstvom ugotavlja, da predlagana uredba vsebuje sklicevanja na enega ali oba od navedenih dveh aktov (5). Vendar pa predlog ne vsebuje sistematičnih in doslednih sklicevanj na akta. ENVP zato poziva zakonodajalca, naj v uredbi zavzame celovitejši pristop v zvezi s tem.

7.

ENVP zakonodajalcu priporoča, naj v preambulo uredbe vključi naslednje sklicevanje na Direktivo 95/46/ES in Uredbo (ES) št. 45/2001:

„Ta uredba ne vpliva na zahteve Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov.“

8.

ENVP priporoča tudi, da se sklicevanje na Direktivo 95/46/ES in Uredbo (ES) št. 45/2001 vključi v člen 57(2)(f), tako kot je vključeno v člen 31(3) predloga.

9.

V členu 28 predloga se obravnava notranja kontrola izvrševanja proračuna. V odstavku 2(d) je predvideno, da se za namene izvrševanja proračuna notranja kontrola uporablja kot razumno zagotovilo o doseganju preprečevanja, odkrivanja in odprave goljufij in nepravilnosti.

10.

Kadar Komisija posredno izvršuje proračun z deljenim upravljanjem z državami članicami ali s subjekti in osebami, razen državami članicami, je v členu 56(2) oziroma 57(3) navedeno, da države članice ter subjekti in druge osebe pri opravljanju nalog, povezanih z izvrševanjem proračuna, preprečujejo, odkrivajo in odpravljajo nepravilnosti in goljufije. Samo po sebi je razumljivo, da morajo biti taki ukrepi v celoti skladni z nacionalnimi določbami za izvajanje Direktive 95/46/ES.

11.

V zvezi s tem je v odstavku 4(f) člena 56 (ki bi moral biti 4(e) po logičnem vrstnem redu pododstavkov) navedeno, da organi, ki jih akreditirajo države članice ter so edini pristojni za pravilno upravljanje in kontrolo sredstev, „zagotavljajo varstvo osebnih podatkov, ki ustreza načelom iz Direktive 95/46/ES“. ENVP priporoča, da se to sklicevanje okrepi tako, da se spremeni v besedilo: „zagotavljajo, da je vsaka obdelava osebnih podatkov skladna z nacionalnimi določbami za izvajanje Direktive 95/46/ES“.

12.

Glede subjektov in oseb, razen držav članic, je v členu 57(2)(f) navedeno, da morajo ti subjekti in osebe „zagotavlja[ti] primerno varstvo osebnih podatkov“. ENVP ostro nasprotuje temu stavku, ki očitno omogoča manj strogo uporabo pravil o varstvu podatkov. Zato priporoča, da se tudi ta stavek nadomesti s stavkom: „zagotavljajo, da je vsaka obdelava osebnih podatkov skladna z nacionalnimi določbami za izvajanje Direktive 95/46/ES“.

13.

V členu 63(8) predloga je obravnavan pojav „prijavljanja nepravilnosti“. Zaposlene zavezuje, da morajo obvestiti odredbodajalca (ali posebno komisijo za finančne nepravilnosti, ustanovljeno v skladu s členom 70(6) predloga), če menijo, da je odločitev, ki jo morajo na zahtevo nadrejenega izvesti, nepravilna ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega poslovodenja ali strokovnimi pravili, ki jih morajo upoštevati. V primeru kakršnega koli nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki lahko škoduje interesom Unije, morajo zaposleni o tem obvestiti organe in telesa, imenovane na podlagi veljavne zakonodaje.

14.

ENVP želi opozoriti, da so prijavitelji nepravilnosti v občutljivem položaju. Prejemniki takih informacij o nepravilnostih morajo zagotoviti, da ostane identiteta prijavitelja nepravilnosti zaupna in da zlasti ni znana osebi, na katero se nanaša razkrita domnevna nepravilnost (6). Zaupnost identitete prijavitelja nepravilnosti zagotavlja ne le zaščito te osebe, temveč tudi učinkovitost samega sistema prijavljanja nepravilnosti. Če ni zadostnih zagotovil glede zaupnosti, je manj verjetno, da bodo zaposleni poročali o nepravilnih ali nezakonitih dejavnostih.

15.

Zaupnost identitete prijavitelja nepravilnosti pa ni popolnoma zavarovana. Po prvi notranji preiskavi se lahko izvedejo nadaljnji postopkovni ali sodni ukrepi, med katerimi je treba identiteto prijavitelja nepravilnosti razkriti na primer sodnim organom. Pri tem je treba upoštevati nacionalna pravila, ki urejajo sodne postopke (7).

16.

Obstajajo lahko tudi primeri, ko ima oseba, obtožena nepravilnosti, pravico izvedeti ime prijavitelja nepravilnosti. To je mogoče, če taka oseba potrebuje identiteto prijavitelja nepravilnosti za sprožitev pravnega postopka zoper prijavitelja nepravilnosti, po tem ko je bilo ugotovljeno, da je ta zlonamerno dajal lažne izjave (8).

17.

ENVP priporoča, da se sedanji predlog spremeni in da se zagotovi, da identiteta prijavitelja nepravilnosti ostane zaupna med preiskavami, če to ni v nasprotju z nacionalnimi pravili o sodnih postopkih in če oseba, obtožena nepravilnosti, nima pravice do razkritja identitete prijavitelja nepravilnosti, ker je ta identiteta potrebna za sprožitev pravnega postopka zoper prijavitelja nepravilnosti, po tem ko je bilo ugotovljeno, da je ta zlonamerno dajal lažne izjave.

18.

V skladu z odstavkom 2 člena 31 (Objava informacij o prejemnikih sredstev Unije in drugih informacij) Komisija na ustrezen način omogoči dostop do informacij, ki zadevajo prejemnike sredstev, ki izhajajo iz proračuna, kadar Komisija izvršuje proračun neposredno ali s prenosom pooblastil.

19.

V odstavku 3 člena 31 je navedeno, da se dostop do teh informacij „omogoči ob ustreznem upoštevanju zahtev zaupnosti, zlasti varstva osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ter varnostnih zahtev ob upoštevanju posebnosti posameznih načinov upravljanja […] ter po potrebi v skladu z ustreznimi pravili posameznih sektorjev“.

20.

Sodišče Evropske unije je obravnavalo objavo identitete prejemnikov sredstev EU v sodbi iz novembra 2010 v zadevi Schecke in Eifert  (9). Brez navajanja podrobnosti o tej zadevi je treba poudariti, da je Sodišče pozorno preučilo, ali je zakonodaja EU, ki vsebuje obveznost objave informacij, skladna s členoma 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah („Listina EU“).

21.

Sodišče je preučilo namen, za katerega so bile informacije objavljene, nato pa še sorazmernost ukrepa. Menilo je, da morajo institucije pred objavo informacij, ki se nanašajo na fizično osebo, interes Evropske unije za razkritje uravnotežiti z omejitvijo pravic iz Listine EU (10). Poudarilo je, da morajo biti odstopanja in omejitve varstva osebnih podatkov strogo omejeni na nujne ukrepe (11).

22.

Sodišče je menilo, da morajo institucije preučiti različne načine objave, da bi poiskale tisti način, ki bi bil v skladu s ciljem take objave in bi hkrati čim manj omejeval pravico upravičencev do zasebnega življenja na splošno in, natančneje, pravico do varstva osebnih podatkov (12). V posebnem kontekstu zadeve je Sodišče navedlo omejitev objave poimenskih podatkov, ki se nanašajo na upravičence, glede na obdobja, v katerih so prejemali sredstva, glede na pogostost ali glede na vrsto in višino sredstev (13).

23.

ENVP še enkrat poudarja, da namen varstva zasebnosti in podatkov ni preprečiti javni dostop do informacij, kadar koli so vključeni osebni podatki, niti neupravičeno omejiti preglednost upravljanja EU. ENVP meni, da načelo preglednosti „omogoča državljanom, da tesneje sodelujejo v postopku odločanja, in zagotavlja, da je uprava deležna večje zakonitosti in je učinkovitejša in bolj odgovorna državljanu v demokratičnem sistemu“; pravilna internetna objava poimenskih podatkov, ki se nanašajo na zadevne upravičence, „prispeva k temu, da upravni organi javna sredstva uporabljajo primerno“ in „poveča nadzor javnosti nad porabo zadevnih sredstev“ (14).

24.

Na tej podlagi želi ENVP poudariti, da so mnenja Sodišča, navedena v prejšnjih odstavkih, neposrednega pomena za sedanji predlog. Čeprav je navedeno sklicevanje na Direktivo 95/46/EC in Uredbo (ES) št. 45/2001, pa ni zagotovljeno, da bo predvidena objava informacij skladna z zahtevami, ki jih je Sodišče razložilo v zadevi Schecke. V zvezi s tem je treba poudariti, da je Sodišče razveljavilo ne le uredbo Komisije, ki je vsebovala podrobna pravila o objavljanju informacij o upravičencih do sredstev iz kmetijskih skladov (15), temveč tudi določbo uredbe, ki je pravna podlaga za uredbo Komisije in je vsebovala splošno zahtevo po razkritju informacij, če zadevajo upravičence, ki so fizične osebe (16).

25.

ENVP močno dvomi, da je sedanji predlog skladen z merili, ki jih je Sodišče razložilo v zadevi Schecke. Niti člen 31 niti sosednji členi ne vsebujejo jasnega in natančno opredeljenega namena, za katerega se predvideva objava osebnih informacij. Prav tako ni jasno, kdaj in v kakšni obliki bodo informacije razkrite. Zato ni mogoče oceniti, ali je doseženo ustrezno ravnotežje med različnimi interesi, in preveriti, kot je Sodišče izrecno poudarilo v sodbi Schecke, ali bi bila objava sorazmerna. Poleg tega ni jasno, kako bodo zagotovljene pravice posameznikov, na katere se podatki nanašajo.

26.

Četudi je predvidena izvedbena zakonodaja, kar pa ni jasno navedeno, bi bilo treba zgoraj navedena osnovna pojasnila vključiti v finančno uredbo, ki naj bi bila pravna podlaga za razkritje takih podatkov.

27.

ENVP zato zakonodajalcu priporoča, naj pojasni namen in razloži nujnost predvidenega razkritja, navede, kako in v kakšnem obsegu bodo osebni podatki razkriti, ter zagotovi, da se podatki razkrijejo le, če je to sorazmerno, in da lahko posamezniki, na katere se podatki nanašajo, uveljavljajo svoje pravice iz zakonodaje EU o varstvu podatkov.

28.

V členu 103 predloga je obravnavana možnost naročnika, da izreče upravne ali denarne kazni (a) izvajalcem, kandidatom ali ponudnikom, če se ugotovi, da so predložili zavajajoče informacije, ki so glede na zahteve naročnika pogoj za sodelovanje v postopku za oddajo naročila, ali pa teh informacij sploh niso predložili (glej člen 101(b)), ali (b) izvajalcem, za katere je bila ugotovljena resna kršitev obveznosti v zvezi z naročili, ki se financirajo iz proračuna.

29.

V členu 103(1) je navedeno, da mora imeti zadevna oseba možnost izraziti svoje stališče. V skladu s členom 103(2) lahko kazni vključujejo največ desetletno izključitev zadevne osebe iz naročil in donacij, ki se financirajo iz proračuna, in/ali denarno kazen, ki lahko sega do vrednosti zadevnega naročila.

30.

V primerjavi s sedanjim stanjem predlog kot novost določa možnost, da institucije, navedene v členu 103(3), objavijo sklepe ali povzetke sklepov in v njih navedejo naziv gospodarskega subjekta, kratek opis dejstev ter trajanje izključitve ali znesek denarnih kazni.

31.

V kolikor to vključuje razkritje informacij o fizičnih osebah, navedena določba sproža nekatera vprašanja v zvezi z varstvom podatkov. Prvič, iz uporabe besede „lahko“ je jasno, da objava ni obvezna. Vendar pa so zaradi nejasnega besedila predloga ostala odprta številna vprašanja. Na primer: Kakšen je namen takega razkritja? Na podlagi katerih meril se zadevna institucija odloči za razkritje? Kako dolgo bodo informacije javno dostopne in prek katerih sredstev javnega obveščanja? Kdo bo preveril, ali so informacije še vedno točne, in jih posodabljal? Kdo bo zadevno osebo obvestil o razkritju? Vsa ta vprašanja se nanašajo na zahteve glede kakovosti podatkov, določene v členu 6 Direktive 95/46/ES in členu 4 Uredbe (ES) št. 45/2001.

32.

Poudariti je treba, da objava takih informacij dodatno negativno vpliva na zadevno osebo. Objava bi morala biti dopustna le, če je nujno potrebna za predvideni namen. Tudi tukaj veljajo pripombe, navedene v delu II.4 v zvezi s sodbo Sodišča v zadevi Schecke.

33.

Sedanja oblika predlaganega besedila v členu 103(3) ni v celoti skladna z zahtevami zakonodaje o varstvu podatkov. ENVP zato zakonodajalcu priporoča, naj pojasni namen in razloži nujnost predvidenega razkritja, navede, kako in v kakšnem obsegu bodo osebni podatki razkriti, ter zagotovi, da se podatki razkrijejo le, če je to sorazmerno, in da lahko posamezniki, na katere se podatki nanašajo, uveljavljajo svoje pravice iz zakonodaje EU o varstvu podatkov.

34.

Predlog vključuje tudi vzpostavitev centralne baze podatkov o izključitvah, ki bo vsebovala podatke o kandidatih in ponudnikih, izključenih iz sodelovanja na razpisih (glej člen 102). Ta baza podatkov je že vzpostavljena na podlagi sedanje finančne uredbe, njeno delovanje pa je dodatno pojasnjeno v Uredbi Komisije (ES) št. 1302/2008. ENVP je dejavnosti obdelave osebnih podatkov, ki se izvajajo v okviru centralne baze podatkov o izključitvah, analiziral v mnenju o predhodnem preverjanju z dne 26. maja 2010 (17).

35.

Prejemnikov podatkov iz centralne baze podatkov o izključitvah je več. Uporabljajo se členi 7, 8 ali 9 Uredbe (ES) št. 45/2001, odvisno od tega, kdo dostopa do baze podatkov.

36.

ENVP je v navedenem mnenju o predhodnem preverjanju sklenil, da je sedanja praksa glede izvajanja členov 7 (uporaba baze podatkov v drugih institucijah in agencijah EU) in 8 (uporaba centralne baze podatkov o izključitvah v organih in nekaterih drugih telesih držav članic) skladna z Uredbo (ES) št. 45/2001.

37.

Vendar pa takega sklepa ni mogel sprejeti v zvezi s prenosom podatkov organom tretjih držav, ki se ureja s členom 9 Uredbe (ES) št. 45/2001, v katerem je obravnavan prenos podatkov organom tretjih držav in/ali mednarodnim organizacijam. V členu 102(2) je navedeno, da imajo tudi tretje države dostop do centralne baze podatkov o izključitvah.

38.

V členu 9(1) Uredbe (ES) št. 45/2001 je določeno, da se „[o]sebni podatki prenesejo prejemnikom, ki niso institucije in organi Skupnosti in ki niso zavezani nacionalni zakonodaji, sprejeti skladno z Direktivo 1/45/ES, samo če se zagotovi ustrezna raven varstva v državi prejemnika ali znotraj mednarodne organizacije prejemnika in če se podatki prenesejo samo zato, da se omogoči izvedba nalog, za katere je pristojen upravljavec“. Ne glede na člen 9(1) člen 9(6) dopušča prenos podatkov državam, ki ne zagotavljajo ustreznega varstva, če „je prenos potreben ali pravno obvezen na podlagi pomembnega javnega interesa […]“.

39.

ENVP je v navedenem mnenju o predhodnem preverjanju poudaril, da so potrebni dodatni ukrepi za zagotovitev, da ob prenosu tretji državi ali organizaciji ponudnik zagotovi ustrezno raven varstva. ENVP želi poudariti, da je treba ustreznost ravni varstva oceniti za vsak primer posebej, pri čemer je treba podrobno preučiti okoliščine postopka prenosa podatkov ali niza postopkov prenosa podatkov. Finančna uredba Komisije ne more oprostiti te obveznosti. Podobno mora prenos na podlagi ene od izjem iz člena 9 prav tako temeljiti na oceni vsakega posameznega primera.

40.

V zvezi s tem ENVP zakonodajalcu priporoča, naj v člen 102 vključi dodaten odstavek, v katerem se posebej obravnava varstvo osebnih podatkov. Odstavek bi se lahko začel s prvim stavkom, ki je že vsebovan v prvem odstavku člena 102, in sicer: „Komisija vzpostavi in vodi centralno bazo podatkov v skladu s pravili Unije o varstvu osebnih podatkov“. K temu je treba dodati, da je dostop organom tretjih držav dovoljen le, če so izpolnjeni pogoji iz člena 9 Uredbe (ES) št. 45/2001.

41.

Zadevni predlog ima nekatere posledice za varstvo podatkov na ravni EU in nacionalni ravni, ki so obravnavane v tem mnenju. Predlog vsebuje sklicevanja na zadevne akte o varstvu podatkov. Kot pa je razloženo v tem mnenju, bosta potrebni nadaljnja ureditev in pojasnitev, da se zagotovi popolna skladnost s pravnim okvirom za varstvo podatkov. ENVP priporoča naslednje:

21.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 215/19

21.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 215/21

21.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 215/25

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32011M6274. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

21.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 215/25

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32011M6265. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

21.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 215/26

21.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 215/27

—

Albanija

AL

—

Bosna in Hercegovina

BA

—

Hrvaška

HR

—

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

MK (2)

—

Črna gora

ME

—

Srbija

RS

—

Turčija

TR

21.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 215/29

Opomba 1:

Običajno bo datum, ko preneha veljati domneva o skladnosti, datum preklica („dow“), ki ga določi Evropska organizacija za standardizacijo, vendar je treba opozoriti uporabnike teh standardov na dejstvo, da je v nekaterih izjemnih primerih to lahko drugače.

Opomba 2.1:

Novi (ali spremenjeni) standard ima enak obseg kakor nadomestni standard. Na določen datum za nadomestni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi zahtevami iz direktive.

Opomba 2.2:

Novi standard ima širši obseg kakor nadomestni standard. Na določen datum za nadomestni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi zahtevami iz direktive.

Opomba 2.3:

Novi standard ima ožji obseg kakor nadomestni standard. Na določen datum za (delni) nadomestni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi zahtevami iz direktive za tiste proizvode, ki spadajo pod novi standard. Domneva o skladnosti z bistvenimi zahtevami direktive za proizvode, ki še vedno spadajo v področje (delno) nadomestnega standarda, vendar ne v področje novega standarda, ostane nespremenjena.

Opomba 3:

V primeru sprememb je referenčni standard EN CCCCC:YYYY, njegove morebitne prejšnje spremembe in nove citirane spremembe. Nadomestni standard (stolpec 3) zato sestoji iz EN CCCCC:YYYY in njegovih morebitnih predhodnih sprememb, vendar brez nove citirane spremembe. Na določen datum za nadomestni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi zahtevami iz direktive.

—

Katere koli informacije o razpoložljivosti standardov nudijo evropske organizacije za standardizacijo ali nacionalne organizacije za standarde, katerih seznam je priložen k Direktivi 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta, spremenjene z Direktivo 98/48/ES.

—

Usklajene standarde sprejmejo evropske organizacije za standardizacijo v angleškem jeziku (CEN in Cenelec objavljata tudi v francoskem in nemškem jeziku). Naslove usklajenih standardov nato nacionalni organi za standardizacijo prevedejo v vse ostale zahtevane uradne jezike Evropske unije. Evropska komisija ni odgovorna za pravilnost naslovov, ki se predložijo za objavo v Uradnem listu.

—

Objava sklicev v Uradnem listu Evropske unije ne pomeni, da so standardi na voljo v vseh jezikih Skupnosti.

—

Ta seznam nadomešča vse predhodne sezname, objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Posodobitev tega seznama zagotavlja Komisija.

—

Več informacij o harmoniziranih standardih najdete na internetu na

http://ec.europa.eu/enterprise/policies/european-standards/harmonised-standards/index_en.htm

—

CEN: Avenue Marnix 17, 1000 Bruxelles/Brussel, BELGIQUE/BELGIË. Tel. +32 25500811; faks +32 25500819 (http://www.cen.eu)

—

Cenelec: Avenue Marnix 17, 1000 Bruxelles/Brussel, BELGIQUE/BELGIË. Tel. +32 25196871; faks +32 25196919 (http://www.cenelec.eu)

—

ETSI: 650 route des Lucioles, 06921 Sophia Antipolis, FRANCE. Tel. +33 492944200; faks +33 493654716 (http://www.etsi.eu)

21.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 215/31

1.

Ali je Direktivo 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter po potrebi druge predpise EGP, vključno s členi 11–13 glavnega dela Sporazuma o EGP o prostem pretoku blaga, treba razlagati tako, da zdravstvena ustanova, kot je tožnik, ki zagotavlja zdravstveno oskrbo in zdravstvene storitve, ne sme iz Norveške uvažati zdravil, ki bi jih uporabile osebe v njeni negi in ki jim je bilo glede na islandsko dovoljenje za promet z zdravili z istim imenom odobreno norveško dovoljenje za promet, če sta bili dovoljenji odobreni pred začetkom veljavnosti Direktive 2001/83/ES?

2.

Če je tako, kako lahko potem zdravstvena ustanova, kot je tožnik, ki trdi, da imajo zdravila, uvožena iz druge pogodbenice EGP, islandsko dovoljenje za promet, to dokaže? Ali je zadnji stavek prvega odstavka člena 51 Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta treba razlagati tako, da mora zdravstvena ustanova tožencu kot pristojnemu nadzornemu organu predložiti poročilo o kontroli? Ali bi bilo možno, da v zvezi z uvozom zdravil iz Norveške veljajo manj stroge zahteve glede dokaznega bremena, če zdravila niso namenjena za nadaljnjo prodajo ali drugačno distribucijo ali trženje na Islandiji, temveč samo za uporabo s strani oseb, ki potrebujejo nego v zdravstveni ustanovi?

3.

Ali imajo pristojni organi popolnoma neomejeno diskrecijsko pravico pri odločanju, ali in komu odobrijo izjeme iz tretjega odstavka člena 63 Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta v primeru zdravil, ki jih uvozi zdravstvena ustanova, kot je tožnik, če zdravila niso namenjena bolnikom, da bi si jih aplicirali sami, temveč jih pripravi farmacevt, ki je zaposlen v zdravstveni ustanovi, pacientom pa se izročijo v posebej oblikovanih škatlicah za zdravila?

21.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 215/32

1.

Komisija je 12. julija 2011 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji CVC Capital Partners SICAV-FIS SA (Luksemburg) in Ande Investissements SA (Luksemburg) z nakupom delnic pridobita v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah skupni nadzor nad podjetjem Delachaux SA (Francija).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6295 – CVC/Ande/Delachaux na naslov:

21.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 215/33

1.

Komisija je 13. julija 2011 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje MEIF II Luxembourg Holdings Sàrl („MEIF II“, Luksemburg), ki je pod nadzorom skupine Macquarie Group Limited („Macquarie Group“, Avstralija), z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah nadzor nad celotnim podjetjem Airwave Solutions Limited („Airwave“, Združeno kraljestvo).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6309 – Macquarie Group/Airwave Solutions na naslov: