19.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 212/1

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast, imenovano Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotočala na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za spodbuditev potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014), 21. oktobra 2010 pa sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Komisija je 12. januarja 2011 sprejela prvi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla gospodarskega upravljanja v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(4)

Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil prednostne naloge za fiskalno konsolidacijo in strukturno reformo (v skladu s sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je potrebo po prednostni obravnavi ponovne vzpostavitve trdnega proračunskega stanja in fiskalne vzdržnosti, zmanjšanja brezposelnosti z reformami na trgu dela ter novih prizadevanj za povečanje rasti. Od držav članic je zahteval, da te prednostne naloge pretvorijo v konkretne ukrepe ter jih vključijo v svoje programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(5)

Poleg tega je Evropski svet 25. marca 2011 pozval države članice, ki sodelujejo v paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(6)

Španija je 29. aprila 2011 predložila leta 2011 posodobljeno različico programa za stabilnost za obdobje 2011–2014 in nacionalni program reform za leto 2011. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave.

(7)

Špansko gospodarstvo je kriza močno prizadela in se je v obdobju 2008–2009 močno prilagodilo. Realni BDP se je med začetkom leta 2008 in koncem leta 2010 zmanjšal za 4,3 %, zaposlovanje pa se je zmanjšalo za več kot 10 %. Posledično se je stopnja brezposelnosti na koncu leta 2010 povišala na 20,1 %, kar je najvišja stopnja brezposelnosti v EU. Recesija v Španiji je najbolj prizadela mlade (41,6 % stopnja brezposelnosti) in manj izobražene delavce (26,4 % stopnja brezposelnosti). Donosnost v zvezi z državnim dolgom se je povečala v kontekstu negativnega razvoja javnega dolga v evroobmočju in bančni sistem, zlasti hranilnice, so se znašle pod pritiskom, ko je počil nepremičninski balon in se je gradbeni sektor močno zmanjšal. Absorbiranje velikih makroekonomskih neravnovesij, ki so se okrepila v obdobju razcveta, se bo še nekaj časa nadaljevalo. Španska vlada se je kot odgovor na te izzive lotila načrta reform, ki zajema fiskalno konsolidacijo, reformo pokojninskega sistema, prestrukturiranje hranilnic ter reforme trga dela in proizvodov.

(8)

Na podlagi ocene posodobljene različice programa za stabilnost v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 je Svet mnenja, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi v programu za stabilnost, optimističen za leti 2011 in 2012. V skladu s programom za stabilnost naj bi se proračunski primanjkljaj do leta 2013 zmanjšal pod referenčno vrednost, ki znaša 3 % BDP, kar je v skladu s priporočili Sveta iz aprila 2009, leta 2014 pa naj bi se primanjkljaj nadalje zmanjšal na 2,1 % BDP. Program za stabilnost ne predvideva, da bo v programskem obdobju dosežen srednjeročni cilj, ki ostaja uravnotežen proračun. Ta potek prilagoditve je na splošno primeren. Letno povprečno izboljšanje strukturnega salda znaša v letih 2010–2013 v skladu s priporočilom Sveta 1,5 % BDP, leta 2014 pa dodatnega 0,3 % BDP. Predvideva se, da se bo razmerje med dolgom in BDP povečalo s 60,1 % BDP leta 2010 na 69,3 % leta 2013 in nekoliko zmanjšalo leta 2014. Pri poteku konsolidacije obstajajo glede temeljnih makroekonomskih predpostavk negativna tveganja, prav tako tudi pri upoštevanju proračunskih ciljev na regionalni ravni. Regije zajemajo velik delež skupnih javnih odhodkov in 9 od 17 jih je leta 2010 prekoračilo svoje fiskalne cilje. Vendar so bili mehanizmi za nadzor primanjkljaja in dolga za regionalne vlade okrepljeni in španska vlada se je zavezala, da bo sprejela dodatne ukrepe, če bo to potrebno za doseganje proračunskih ciljev.

(9)

Da bi bila leta 2011 in 2012 dosežena predvidena fiskalna konsolidacija, je treba strogo uporabljati mehanizme za nadzor primanjkljaja in dolga, ki so bili uvedeni za regionalne vlade. Za doseganje proračunskih ciljev, če bo makroekonomski in proračunski razvoj v letih 2011 in 2012 slabši od pričakovanega, bodo potrebni dodatni ukrepi, za katere se je španska vlada zavezala, da jih bo sprejela. Načrt pregleda odhodkov za leto 2013 vsebuje nekaj ukrepov, da bi podprli proračunske cilje. V skladu z zadnjo oceno Komisije se zdijo tveganja v zvezi z dolgoročno vzdržnostjo javnih financ visoka.

(10)

Srednjeročni proračunski okvir v Španiji je bil ključnega pomena za spodbujanje večletnega fiskalnega načrtovanja in kaže na splošno dobre rezultate. Vendar je kriza postavila ta okvir na preizkušnjo ter pokazala potrebo po nadaljnji krepitvi fiskalne stabilnosti in preventivnega vidika fiskalne politike. To bi okrepila uvedba pravila glede porabe, ki temelji na srednjeročni nominalni rasti BDP v skladu z novim okvirom gospodarskega upravljanja EU. Pravilo, ki so ga v programu za stabilnost navedli španski organi, bi bil avtomatsko zavezujoč za centralno oblast in lokalne oblasti. Vlada tudi načrtuje, da si bo prizadevala za soglasje znotraj Sveta za fiskalno in finančno politiko glede uporabe pravila v avtonomnih skupnostih.

(11)

Brez reform bi bil verjeten dolgoročen vpliv staranja prebivalstva na španski javni proračun višji od povprečja v EU. Razlog je predvsem veliko povečanje odhodkov za pokojnine kot deleža BDP, do katerega bo predvidoma prišlo v prihodnjih desetletjih. Dolgoročno bo staranje prebivalstva privedlo do znatnega povečanja števila upokojencev na enega delavca. Predlog španske vlade za pokojninsko reformo, ki je bil sprejet v dogovoru s socialnimi partnerji, bo znatno pomagal izboljšati fiskalno vzdržnost in povečati spodbude za udeležbo na trgu dela. Vendar mora reformo odobriti še parlament in se lahko v manjšem obsegu še vedno spremeni.

(12)

Španija je odločno ukrepala za okrepitev svojega bančnega sistema z zagotavljanjem javne podpore in sprejetjem ukrepov za prestrukturiranje hranilnic, okrepitev solventnosti bank in izboljšanje preglednosti njihovih bilanc stanja. Sektor je posledično bil predmet opazne konsolidacije, predvsem med hranilnicami, s pozitivnimi rezultati glede na povprečno velikost institucij, zmanjšanje odvečnih zmogljivosti glede na podružnice in zaposlovanje, okrepitev bilanc stanja, dokapitalizacije in izboljšanje učinkovitosti in dobičkonosnosti. Nedavna zakonodaja se nanaša na probleme, ki so nastali zaradi vloge lokalnih oblasti pri upravljanju hranilnic, saj večina prenaša svoja sredstva in obveznosti na komercialne banke. Španska vlada se je zavezala, da bo večji del prestrukturiranja končala do konca septembra 2011. Naslednji krog stresnih testov bo ponovno imel najvišjo pokritost v EU.

(13)

Reformo trga dela v Španiji, ki trenutno poteka, mora spremljati revizija sedanjega togega sistema kolektivnih pogajanj. Prevlada regionalnih dogovorov in dogovorov v industriji pušča malo manevrskega prostora za pogajanja na ravni podjetij. Avtomatsko podaljšanje kolektivnih pogodb, veljavnost neobnovljivih pogodb in uporaba klavzul o ex-post indeksaciji zaradi inflacije prispevajo k nespremenljivosti plač in preprečujejo prožnost plač, ki je potrebna za pospešitev gospodarske prilagoditve in ponovno vzpostavitev konkurenčnosti. Španska vlada je od socialnih partnerjev zahtevala, da se spomladi 2011 dogovorijo o reformi sistema kolektivnih pogajanj. Vlada je zaradi neobstoja dogovora 10. junija sprejela kraljevi zakon, ki je začel takoj veljati, a ga mora potrditi še parlament.

(14)

Zaradi zelo visoke brezposelnosti je Španija z zakonom iz septembra 2010 začela reformo trga dela. Namen zakona je zmanjšati dvojnost na trgu dela in brezposelnost mladih, povečati zaposljivost ranljivih skupin, povečati prožnost na ravni podjetij ter izboljšati učinkovitost posredovanja dela na trgu. Februarja 2011 sprejeta reforma aktivnih politik trga dela, ki je vključevala tudi ukrepe za okrepitev svetovalne in vodilne vloge služb za zaposlovanje ter njihovo usklajevanje na nacionalnih in regionalnih ravneh. Na tej stopnji je prezgodaj za celovito oceno, ali reforma zadostuje za zmanjšanje segmentacije ter zmanjšanje brezposelnosti mladih in dolgotrajne brezposelnosti, saj nekateri ukrepi še niso operativni. Španska vlada se je zavezala, da bo do oktobra 2011 sprejela dodatne ukrepe.

(15)

V Španiji se je cenovna in stroškovna konkurenčnost zmanjšala, čeprav kaže razmeroma dobro delovanje glede na delež izvoznega trga, ki se je med in po krizi okrepil. Višja rast plač skupaj z nižjo rastjo produktivnosti kot v euroobmočju in pomanjkanje konkurence na nekaterih trgih proizvodov so prispevali k vedno višji inflaciji v Španiji. Iskanje možnosti za izboljšanje davčne učinkovitosti bi lahko pripomoglo k temu, da se poveča konkurenčnost. K povečanju konkurenčnosti bi pripomogla nadaljnja okrepitev konkurence na trgih proizvodov in sprejetje reforme sistema kolektivnega pogajanja za zagotavljanje, da je rast plač bolje prilagojena spremembam produktivnosti.

(16)

Še zlasti je vzrok za zaskrbljenost visoka raven zgodnjega opuščanja šolanja v Španiji (31,2 % leta 2009), saj zmanjšuje velikost usposobljene delovne sile, vpliva na zaposlitvene možnosti zadevnih posameznikov in zmanjšuje potencialno rast. Zakon o trajnostnem gospodarstvu, sprejet 15. februarja 2011, vključuje ukrepe, namenjene povečanju kakovosti in količine človeškega kapitala z izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem. Vendar je uspešnost novih ukrepov za preprečevanje zgodnjih opustitev šolanja in izboljšanje poklicnega usposabljanja negotova in njihovo izvajanje na vseh ravneh upravljanja se bo morda izkazalo za zahtevno.

(17)

Španija je znatno napredovala pri izboljšanju pogojev za konkurenco na trgih proizvodov in storitev, saj je začela odpravljati enega od vzrokov za šibko rast produktivnosti. Prenos direktive o storitvah v zakonodajo v Španiji dobro in ambiciozno napreduje, vendar je treba nadalje odpreti sektor strokovnih storitev. Zakon o trajnostnem gospodarstvu vključuje široko vrsto ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja, okrepitev konkurence in spodbujanje okoljske trajnosti. Uspešno izvajanje zahteva nadaljnja prizadevanja na vseh ravneh upravljanja in primerno usklajenost.

(18)

Španija je v okviru pakta „euro plus“ sprejela številne zaveze. Kar zadeva fiskalno področje, se Španija zavezuje, da bo sprejela pravilo o odhodkih, da bi okrepila fiskalno stabilnost in tako vzdržnost javnih financ. Da bi okrepila finančno stabilnost, se je Španija zavezala, da bo pred 30. septembrom zaključila postopek prestrukturiranja finančnega sektorja. Ukrepi glede zaposlovanja se osredotočajo na izvedbene akte o aktivnih politikah na trgu dela in določbe na področju poklicnega usposabljanja ter obravnavajo neformalno zaposlovanje. Ukrepi glede konkurenčnosti se osredotočajo na reformo sistema kolektivnih pogajanj, regulirane poklice, ustanovitev svetovalnega odbora za konkurenčnost in reformo stečajne zakonodaje. Zgoraj navedene zaveze se nanašajo na vsa štiri področja pakta. Predstavljajo nadaljevanje programa reform, ki trenutno poteka, in dodajajo zavezujoč časovni okvir za izvedbo določenih reform ter zagotavljajo, da se reforme, ki se že izvajajo, izvajajo v celoti. Te zaveze so bile ocenjene in upoštevane v priporočilih.

(19)

Komisija je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform, vključno z zavezami pakta „euro plus“. Zaradi potrebe po okrepitvi splošnega gospodarskega upravljanja EU z zagotavljanjem prispevka EU k prihodnjim nacionalnim odločitvam vključiti EU raven, je Komisija upoštevala tako njihov pomen za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Španiji kot tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. V skladu s tem je Komisija mnenja, da je španska vlada oblikovala načrte za fiskalno konsolidacijo v skladu z zahtevanimi cilji, vendar nekatera negativna tveganja ostajajo. Rast javnih odhodkov bi morala biti pod stopnjo srednjeročne rasti BDP in treba je sprejeti pokojninsko reformo. Nadaljnji ukrepi v letih 2011–2012 bi se morali osredotočati na zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema (preko dokončanja prestrukturiranja in konsolidacije hranilnic) in okrepitev domačih virov rasti, in sicer z odpravljanjem sedanje povečane brezposelnosti, zlasti z reformo kolektivnih pogajanj in nadaljnjim izvajanjem reform, ki trenutno potekajo na trgu dela, ter natančnim spremljanjem in ocenjevanjem uspešnosti teh reform. Storitveni sektor, stroke in poklice bi bilo treba odpreti večji konkurenci ter zmanjšati upravno breme za podjetja.

(20)

Glede na to oceno in ob upoštevanju priporočila Sveta na podlagi člena 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije z dne 2. junija 2010 je Svet preučil posodobljeno različico programa za stabilnost Španije za leto 2011, njegovo mnenje (3) pa je zlasti odraženo v njegovem priporočilu (1) v nadaljevanju. Ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. marca 2011 je Svet preučil nacionalni program reform Španije –

1.

Izvede proračunsko strategijo v letih 2011 in 2012, popravi čezmejni primanjkljaj v letu 2013 v skladu s priporočilom Sveta na podlagi postopka v zvezi s čezmejnim primanjkljajem ter zagotovi doseganje ciljnih primanjkljajev na vseh ravneh upravljanja, vključno s strogo uporabo obstoječih mehanizmov za nadzor primanjkljaja in dolga za regionalne vlade; sprejme nadaljnje ukrepe, če proračunski in gospodarski razvoj ne bosta takšna, kot se pričakuje; izkoristi vsako priložnost, vključno z boljšimi gospodarskimi pogoji, za pospešitev zmanjšanja primanjkljaja; določi konkretne ukrepe, da bi v celoti podprla cilje za leti 2013 in 2014, kar naj bi visoki delež javnega dolga pripeljajo na pot zniževanja, ter zagotovi primeren napredek v smeri srednjeročnega cilja. Obdrži rast javnih odhodkov pod stopnjo srednjeročne rasti BDP, tako da, kot je predvideno, na vseh ravneh upravljanja uvede zavezujoče pravilo o odhodkih. Nadalje izboljša zagotavljanje informacij v zvezi s proračuni regionalnih in lokalnih oblasti in njihovo izvajanje.

2.

Kot je načrtovano, sprejme predlagano pokojninsko reformo, da se zviša zakonsko določena upokojitvena starost in poveča število delovnih let za izračun pokojnin; kot je načrtovano, redno pregleduje dejavnike pokojnin v skladu s spremembami pričakovane življenjske dobe in razvije nadaljnje ukrepe za izboljšanje vseživljenjskega učenja za starejše delavce.

3.

Tesno spremlja prestrukturiranje finančnega sektorja, zlasti hranilnic, z namenom, da se, kot je predvideno, zaključi do 30. septembra 2011.

4.

Razišče možnosti za izboljšanje učinkovitosti davčnega sistema, na primer s premikom od dela v smeri potrošnje in okoljskih davkov ob zagotavljanju načrtov fiskalne konsolidacije.

5.

Po posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalno prakso dokonča sprejetje in nadaljuje z izvajanjem celovite reforme postopka kolektivnega pogajanja in sistema indeksacije plač, da se zagotovi boljša prilagojenost rasti plač razvoju produktivnosti ter pogojem na lokalni ravni in ravni podjetij ter da se podjetjem omogoči dovolj fleksibilnosti, da delovne pogoje navznoter prilagodijo spremembam v gospodarskem okolju.

6.

Do konca leta 2011 oceni vplive reform trga dela iz septembra 2010 in reforme aktivnih politik na trgu dela iz februarja 2011, ki jih po potrebi spremljajo predlogi za nadaljnje reforme za zmanjšanje segmentacije na trgu dela in za izboljšanje zaposlitvenih priložnosti za mlade; zagotovi tesno spremljanje uspešnosti ukrepov, določenih v nacionalnem programu reform, da se zmanjša zgodnje opuščanje šolanja, vključno s preventivnimi politikami, ter olajša prehod k poklicnemu izobraževanju in usposabljanju.

7.

Nadalje odpre sektor strokovnih storitev in sprejme načrtovano zakonodajo, z namenom, da preoblikuje regulativni okvir in odstrani sedanje omejitve za konkurenco, učinkovitost in inovacije; izvaja zakon o trajnostnem gospodarstvu, zlasti ukrepe, namenjene izboljšanju poslovnega okolja in okrepitvi konkurence na trgih proizvodov in storitev na vseh ravneh upravljanja; ter izboljša usklajenost med regionalnimi in nacionalnimi upravami, da se zmanjša upravno breme za podjetja.

19.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 212/5

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije za začetek nove strategije za delovna mesta in rast, imenovane Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotočala na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za spodbuditev potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014), 21. oktobra 2010 pa sklep o smernicah za zaposlovalne politike držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Komisija je 12. januarja 2011 sprejela prvi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla ekonomskega upravljanja v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(4)

Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil prednostne naloge za fiskalno konsolidacijo in strukturno reformo (v skladu s sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je potrebo po prednostnem obravnavanju ponovne vzpostavitve trdnega proračunskega stanja in fiskalne vzdržnosti, zmanjšanja brezposelnosti z reformami na trgu dela ter novih prizadevanj za povečanje rasti. Od držav članic je zahteval, da te prednostne naloge pretvorijo v konkretne ukrepe ter jih vključijo v svoje programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(5)

Češka je 29. aprila 2011 predložila nacionalni program reform za leto 2011, 5. maja 2011 pa še leta 2011 posodobljeno različico konvergenčnega programa za obdobje 2011–2014. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave.

(6)

Svetovna finančna kriza je zaradi velike trgovinske odprtosti češkega gospodarstva močno prizadela rast BDP in dvignila brezposelnost na Češkem. Realni BDP je v letu 2009 padel za 4,1 %, kot posledica padca izvoza in domačih naložb. Stopnja brezposelnosti je znatno narastla s 4,4 % v letu 2008 na 7,3 % v letu 2010, stopnja zaposlovanja pa je padla za 2 odstotni točki med letoma 2008 in 2010. Vendar sta visoka stopnja izpostavljenosti mednarodni trgovini in hitro okrevanje glavnih trgovskih partnerjev Češke tudi olajšala hiter povratek na 2,3 % stopnjo realne rasti BDP v letu 2010 in bosta še naprej podpirala zmerno izboljšanje.

(7)

Na podlagi ocene posodobljene različice konvergenčnega programa v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 je Svet mnenja, da so makroekonomske predpostavke, na katerih temelji konvergenčni program, za prvi dve leti programa verjetne, za naslednja leta pa optimistične, če se jih primerja s srednjeročnimi napovedmi Komisije potencialne proizvodnje v skladu s skupno dogovorjeno metodologijo. Konvergenčni program temelji na nižji pričakovani rasti za leto 2012 v primerjavi s pomladansko napovedjo služb Komisije iz leta 2011, v glavnem zaradi nadaljnjega dolgotrajnega zmanjšanja realnih odhodkov državne porabe, ki pa ni upoštevano v napovedi služb Komisije za leto 2012, ob predpostavki, da se politika ne bo spremenila. Konvergenčni program predvideva zmanjšanje splošnega javnofinančnega primanjkljaja pod 3 % BDP v letu 2013 in nadalje do 1,9 % BDP v letu 2014. Načrtovana konsolidacija temelji predvsem na omejevanju odhodkov. Predlagani ukrepi na splošno zadoščajo za doseg cilja v letu 2013, kot je priporočil Svet, vendar obstajajo tveganja za dejanski proračunski rezultat ukrepov, kot so predstavljeni v konvergenčnem programu. Poleg tega se zdi, da je doseganje ciljev v zadnjih letih konvergenčnega programa v glavnem odvisno od ugodnih cikličnih razmer in nadaljnjega povečanja učinkovitosti javne uprave, kar bo mogoče vse težje uresničiti. Predvideno je, da bo srednjeročni proračunski cilj dosežen po koncu konvergenčnega programa. Povprečni letni fiskalni napor v obdobju 2010–2013 je nekoliko nižji od vrednosti 1 % BDP, ki jo v skladu s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem z dne 2. decembra 2009 priporoča Svet.

(8)

V konvergenčnem programu je določen jasen cilj, da se primanjkljaj v javnih financah do leta 2013 zmanjša pod vrednost 3 % BDP. Izziv bo zagotoviti, da ukrepi, na katerih temelji pot zmanjšanja primanjkljaja v letih 2011–2013, kot tudi v letih po tem, ne ogrozijo dolgoročne rasti, zlasti z zagotavljanjem odhodkov na področju izobraževanja ter javne raziskave in razvoj, in da ti ukrepi zagotovijo ustrezno rezervo za povečanja odhodkov zaradi demografskega razvoja.

(9)

Strategija proračunske konsolidacije zajema ukrepe, ki vplivajo na prihodke iz DDV: nižja stopnja DDV se bo po načrtih dvignila v letih 2012 in 2013, medtem ko se bo višja stopnja znižala v letu 2013. Vlada namerava tudi povečati število podjetij, ki so zavezanci za DDV od leta 2013. V skladu s konvergenčnim programom bi te spremembe morale povzročiti dvig davčnih prihodkov za 0,7 % BDP v letu 2012 in nato za 0,1 % BDP v letu 2013. Poleg tega se zdi, da obstajajo nadaljnje možnosti za povečanje prihodkov iz posrednih davkov, ki so v letu 2010 znašali 11,8 % BDP, v primerjavi s povprečjem EU v višini 13,4 %, in če je mogoče davke preusmeri od dela na druga področja. Predvidena davčna reforma se bo delno osredotočala na to področje. Poleg tega je ocenjeno, da je razlika med dejanskim prihodkom od DDV in teoretično obveznostjo iz naslova DDV znatno nad povprečjem EU, kar utemeljuje potrebo po ukrepih, ki bodo izboljšali spoštovanje davčnih predpisov. V ta namen je Češka uvedla nove ukrepe v letu 2011, ki so namenjeni preprečevanju utaje DDV in zmanjševanju izogibanja davkom.

(10)

Ker se predvideva, da bodo proračunske posledice staranja prebivalstva precej nad povprečjem EU, je zelo pomembna reforma pokojninskega sistema. Vlada je predlagala dva sklopa predlogov. Za prvi paket se pričakuje, da ga bo Parlament potrdil do septembra 2011, nanaša pa se na javni dokladni steber, ki je bil v primanjkljaju od leta 2009. Med drugimi ukrepi vsebuje tudi dvig z zakonom določene starostne meje za upokojitev, ki bo leta 2041 poenotena na 66 let in 8 mesecev za moške in ženske, rojene leta 1975. Za vsako naslednjo starostno kohorto se bo upokojitvena starost povišala za 2 dodatna meseca, brez vnaprej določene omejitve. Ta sklop sprememb parametrov bi moral pomagati pri reševanju vprašanja fiskalne vzdržnosti; kljub temu se lahko zgodi, da reševanje vseh izzivov zaradi demografskih pritiskov ne bo zadostovalo. Drugi paket ukrepov, ki jih vlada še ni potrdila, bi obsegal uvedbo prostovoljnega drugega zasebnega stebra v letu 2013, da se poveča raznolikost virov pokojninskih prihodkov in podpre njihova bodoča primernost s spodbujanjem razvoja zasebnih prihrankov. Vendar predlagana oblika pokojninskega stebra le malo spodbuja k pridružitvi k shemi in lahko dejansko prispeva k dolgoročnim pritiskom, navedenim zgoraj. Stroške delovanja takih pokojninskih skladov je treba tudi pazljivo preučiti in jih obdržati čim nižje, da se zagotovi uspešnost sistema.

(11)

Trg dela šteje za zmerno prilagodljivega in pred svetovno finančno krizo ni pokazal večjih pomanjkljivosti. Sedaj so nekatere strukturne slabosti postale očitne. Glavni izziv so resne težave, s katerimi se soočajo ženske z otroci, ko se po porodniškem dopustu ponovno vključujejo v trg dela. To vprašanje je pomembno tudi zaradi širših posledic za gospodarstvo: daljša obdobja odsotnosti z dela, velike razlike v zaposlenosti med spoloma in zelo velike razlike v plačah med spoloma. Zgodnje vračanje na delo ostaja težavno kljub prizadevanjem vlade, da staršem zagotovi večjo izbiro pri določanju dolžine starševskega dopusta. Težavo je mogoče delno pripisati nizki pripravljenosti podjetij, da bi omogočila pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ki jih pogosto izberejo zaposleni z majhnimi otroci v drugih državah članicah, in delno omejene razpoložljivosti zmogljivosti za varstvo otrok po dostopnih cenah. Nacionalni program reform določa številne konkretne ukrepe za povečanje razpoložljivosti varstva otrok, vključno za otroke mlajše od treh let.

(12)

Medtem ko splošna stopnja brezposelnosti in dolgotrajna brezposelnost ostajata nizko pod povprečjem EU, pa slednja kot posledica krize narašča, zlasti med osebami v starostni skupini od 20 do 29 let. Velike težave pri iskanju zaposlitve imajo nizko izobražene in slabo plačane osebe. Odhodki za aktivne politike trga dela in delež udeležencev v rednih ukrepih za spodbujanje aktivnosti bi se morali povečati, ti ukrepi pa bi morali biti bolj ciljno usmerjeni.

(13)

Neučinkovitost v javni upravi, ki bremeni poslovno okolje, bi bilo mogoče obravnavati s celovitejšim izvajanjem obstoječih strategij. Vlada je začela izvajati program za „boljšo pripravo zakonodaje“ leta 2007 in protikorupcijsko strategijo za leti 2011–2012. V njih so napovedani ukrepi, ki so pomembni za izboljšanje kakovosti češkega pravnega in regulativnega okvira, ki je v skladu z mednarodnimi raziskavami pod povprečjem EU, in okrepitev poslovnega zaupanja. Izziv predstavlja stabilizacija javne uprave, saj pogosta in daljnosežna preoblikovanja ovirajo njeno učinkovitost. Za to bi bilo treba sprejeti akt o javnih uslužbencih, sprejetje katerega je bilo večkrat odloženo. Vlada je nedavno sprejela ukrepe za povečanje preglednosti javnih naročil. Kljub temu en element regulativnega okvira, namreč posebna vrsta delnic podjetij, ki omogoča popolnoma anonimen prenos sredstev, predstavlja tveganje in mu je treba nameniti pozornost.

(14)

Kriza je pričakovano negativno vplivala na potencialno rast. Izboljšanje človeškega kapitala je pomembno, kljub visokemu deležu mladih, ki so vpiani na univerzo, a ga ovira nezadostna kakovost usposabljanja, kot kaže nizka ocena čeških ustanov za terciarno izobraževanje v mednarodnih raziskavah. Poleg tega je poraba na študenta v primerljivih cenah v zadnji četrtini držav EU in je zlasti omejena za primarno izobraževanje. V nacionalnem programu reform so poudarjeni ukrepi za vse faze izobraževanja. Zapletena reforma terciarnega izobraževanja se pripravlja več let. Zagotavljanje kakovostnega in učinkovitega terciarnega izobraževanja je pomembno za konkurenčnost in sposobnost razvoja.

(15)

Komisija je ocenila konvergenčni program in nacionalni program reform Češke. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje EU z vključitvijo EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le njunega pomena za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Češkem, ampak tudi njuno skladnost s pravili in smernicami EU. V tem smislu je Komisija mnenja, da bi bilo treba nadaljevati z osredotočenostjo na fiskalno konsolidacijo in pri tem varovati odhodke za pospeševanje rasti. Dolgoročna vzdržnost javnih financ je v veliki meri odvisna od sposobnosti, da se sedaj izvede pokojninska reforma. Vse večje vključevanje v trg dela, zlasti žensk, in zaposlitvene možnosti za osebe, ki so dolgotrajno brezposelne, so bistvenega pomena. Naslednji koraki k izboljšanju kakovosti javnih storitev in regulativnega okvira, kot tudi kakovosti terciarnega izobraževanja, so nujni za konkurenčnost.

(16)

Glede na to oceno in ob upoštevanju priporočila Sveta na podlagi člena 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije z dne 2. decembra 2009 je Svet preučil leta 2011 posodobljeno različico konvergenčnega programa Češke, njegovo mnenje (3) pa je zlasti odraženo v njegovih priporočilih (1) in (2) v nadaljevanju. Ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. marca 2011 je Svet preučil nacionalni program reform Češke –

1.

V letu 2011 izvede načrtovano konsolidacijo in po potrebi sprejme izravnalne ukrepe trajne narave v primeru kakršnega koli upada prihodkov ali odstopanja pri odhodkih. Sprejme fiskalne ukrepe, kot je načrtovano v konvergenčnem programu za leto 2012, in podpre cilj za 2013 z bolj specifičnimi ukrepi; se glede na to izogiba zmanjševanju odhodkov na postavkah, ki spodbujajo rast. Izboljša učinkovitost javnih naložb in nadaljuje s prizadevanjem, da se izkoristi razpoložljivi prostor za povišanje prihodkov iz posrednih davkov zaradi premika davkov z dela na druga področja, izboljša upoštevanje davčnih predpisov in zmanjša število davčnih utaj. Zagotovi povprečni fiskalni napor v obdobju 2010–2013 v višini 1 % BDP, v skladu s priporočili Sveta o odpravi čezmernega primanjkljaja, kar bo omogočilo doseganje roka iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem z zadostnim odstopanjem v letu 2013.

2.

Izvede načrtovano pokojninsko reformo za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ in za zagotovitev bodoče primernosti pokojnin. Dodatna prizadevanja naj se osredotočijo na nadaljnje spremembe javnega stebra, da se zagotovi, da sistem ni vir finančnih neravnovesij v prihodnosti, in na razvoj zasebnega varčevanja. Z namenom višanja dejanske upokojitvene starosti bi se lahko preučila možnost povezave med zakonsko določeno upokojitveno starostjo in pričakovano življenjsko dobo. Zagotovi, da predvidena naložbena shema privlači široko udeležbo in da je oblikovana tako, da upravni stroški ostanejo pregledni in nizki.

3.

Okrepi udeležbo na trgu dela, tako da za starše z majhnimi otroci zmanjša ovire za ponovni vstop na trg dela prek povečane razpoložljivosti in dostopa do otroškega varstva po dostopnih cenah. Poveča privlačnost in razpoložljivost prožnejših oblik delovnih razmerij, kot je delo s krajšim delovnim časom.

4.

Izboljša delovanje javne službe za zaposlovanje, da bi se povečala kakovost in uspešnost usposabljanja, pomoči pri iskanju zaposlitve in posameznikom prilagojenih storitev, tako da poveže financiranje programov z rezultati. V posvetovanju z zainteresiranimi stranmi uvede prilagojene programe usposabljanja za starejše delavce, mlade, nizkokvalificirane delavce in druge ranljive skupine.

5.

Sprejme potrebne ukrepe za izboljšanje kakovosti javnih storitev na področjih, ki so bistvena za poslovno okolje. V tem okviru pospeši uveljavljanje protikorupcijske strategije skladno z določenimi cilji, sprejme akt o javnih uslužbencih za spodbujanje stabilnosti in učinkovitosti javne uprave ter sprejme ukrepe, da se odpravi anonimno lastništvo delnic.

6.

Vzpostavi pregleden sistem za ocenjevanje kakovosti akademskih institucij in ga poveže z njihovim financiranjem, da se izboljša uspešnost terciarnega izobraževanja.

19.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 212/9

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije za začetek nove strategije za delovna mesta in rast, imenovane Evropo 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter bo osredotočena na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah za ekonomske politike držav članic in Unije (2010–2014), 21. oktobra 2010 pa sklep o smernicah za zaposlovalne politike držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo pri nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Komisija je 12. januarja 2011 sprejela prvi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla gospodarskega upravljanja v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(4)

Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil prednostne naloge za fiskalno konsolidacijo in strukturno reformo (v skladu s sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je potrebo po prednostni obravnavi ponovne vzpostavitve trdnega proračunskega stanja in fiskalne vzdržnosti, zmanjšanja brezposelnosti z reformami na trgu dela ter novih prizadevanj za povečanje rasti. Od držav članic je zahteval, da te prednostne naloge pretvorijo v konkretne ukrepe in jih vključijo v svoje programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(5)

Poleg tega je Evropski svet 25. marca 2011 pozval države članice, ki sodelujejo v paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo zaveze, da bodo vključene v programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(6)

Nemčija je 27. aprila 2011 predložila leta 2011 posodobljeno različico programa za stabilnost za obdobje 2011–2015, 7. aprila 2011 pa nacionalni program reform za leto 2011. Zaradi medsebojne povezanosti sta bila programa ocenjena istočasno.

(7)

Nemško gospodarstvo je bilo pred krizo dokaj stabilno. Vendar pa je občutno zmanjšanje obsega svetovne trgovine leta 2009 povzročilo drastičen upad izvoza in naložb, tako da se je realni BDP zmanjšal za celih 4,7 %. Po začetnem majhnem povečanju brezposelnosti ta od konca leta 2009 ponovno pada. Vzdržnost trga dela je bila posledica pozitivnih učinkov preteklih reform z zmanjšanjem ur dela in subvencioniranjem skrajšanega delovnega časa. Gospodarstvo si je po recesiji močno opomoglo in BDP je leta 2010 narasel za 3,6 %. Izvoz, ki je leta 2009 močno upadel, ni več beležil negativnih vrednosti in je s tem postavil temelje za širše gospodarsko okrevanje in zmanjšanje presežka tekočega računa. Konkurenčnost gospodarstva se je povečala bolj kot v večini drugih držav članic euroobmočja. Javnofinančni proračun, ki je bil prej uravnotežen, je leta 2009 zaradi popolnoma delujočih samodejnih stabilizatorjev in diskrecijskih ukrepov za blaženje gospodarskega nazadovanja zabeležil primanjkljaj v višini 3 % BDP. Primanjkljaj je bil po gospodarskem okrevanju leta 2010 kljub obstoječim znatnim fiskalnim spodbudam in podpornim ukrepom za finančne trge omejen (3,3 % BDP).

(8)

Na podlagi ocene posodobljenega programa za stabilnost v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temelji program za stabilnost, za leto 2011 previden, za naslednja leta pa realističen, tudi če ga primerjamo z napovedjo, ki jo je Komisija pripravila pomladi 2011. Program za stabilnost predvideva 2,3-odstotna rast realnega BDP za leto 2011, upad na 1,8 % za leto 2012 in povprečno 1,5-odstotno rast v obdobju 2013–2015. Program za stabilnost naj bi pripomogel k zmanjšanju primanjkljaja pod 3-odstotno referenčno vrednost BDP že leta 2011, kar je dve leti pred rokom, ki ga je določil Svet, ter nadaljnjemu napredku pri doseganju srednjeročnega cilja, tj. 0,5 % BDP strukturnega primanjkljaja, leta 2014. Po pričakovanem zmanjšanju prekomernega primanjkljaja naj bi bila v programu določena hitrost prilagajanja na srednjeročni cilj leta 2013 in 2014 manjša od merila BDP, tj. 0,5 %. Medtem ko se je delež javnega dolga v BDP leta 2010 (3) povečal za skoraj 10 odstotnih točk, naj bi po letu 2011 začel upadati ter do leta 2015 znašal 75,5 % BDP, tj. bil nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe. Tveganja v zvezi s proračunsko napovedjo so za leto 2011 sicer uravnotežena, vendar pa bi bili lahko rezultati slabši od predvidenih, saj določeni prihranki morda ne bodo realizirani. Nekateri ukrepi so še vedno v razpravi (npr. energijski in davek na finančne transakcije), nekatere pa je treba še določiti (npr. kako izboljšati učinkovitost javnih uprav). Poleg tega ni mogoče izključiti nadaljnjih podpornih ukrepov za finančne trge. Glede na zadnjo oceno Komisije je tveganje glede dolgoročne vzdržnosti javnih financ srednje.

(9)

Ker so bili z nedavno zdravstveno reformo uvedeni ukrepi za zmanjšanje izdatkov zlasti v letih 2011 in 2012, bi nadaljnji ukrepi za večjo učinkovitost javne porabe v zdravstvu, med drugim tudi na področju dolgotrajne oskrbe, podprli predvideno konsolidacijo. Obenem bi zlasti v rast usmerjena konsolidacija, vključno z zagotavljanjem ustreznih sredstev za izobraževanje, pomagala povečati potencial za dolgoročno rast.

(10)

Medtem ko se je nemški fiskalni okvir z uvedbo ustavnega predpisa o proračunu, ustanovitvijo Sveta za stabilnost in sistema za zgodnje opozarjanje, ki naj bi preprečeval proračunske nepravilnosti, dokaj okrepil, je treba predpis o proračunu popolnoma izvajati tudi na ravni zveznih dežel. Nadaljnja krepitev pripadajočega mehanizma za spremljanje in sankcije bi še povečala splošno verodostojnost nemških javnih financ.

(11)

Kriza je razkrila resne pomanjkljivosti bančnega sektorja. Zaradi velikih izgub in odpisov mednarodnih naložb v drugorazredna hipotekarna posojila in strukturirana sredstva je bila kapitalska osnova nekaterih bank oslabljena, zaradi česar so bile potrebne visoke državne pomoči. Kriza je izpostavila tudi šibkost nekaterih deželnih bank, ki že tako ali tako niso imele zadostnih struktur za učinkovito upravljanje tveganja, ter odsotnost učinkovitega poslovnega modela pred krizo. Nadaljnje reforme bančnega sektorja, vključno s prestrukturiranjem deželnih bank zaradi potrebe po učinkovitem in ustrezno financiranem poslovnem modelu ter krepitvijo regulativnega in nadzornega okvira, bi ohranile stabilnost finančnega sektorja in zagotovile učinkovitejšo prerazporejanje domačih prihrankov kot sredstev za spodbujanje povpraševanja in naložb.

(12)

Potencial za rast in strukturna konkurenčnost nemškega gospodarstva sta v veliki meri odvisna od dobro usposobljene, kvalificirane delovne sile, vendar pa bi lahko zaradi demografskega razvoja prišlo do pomanjkanje delovne sile. Zato je pomembno, da se na trgu dela odstranijo ovire za udeležbo posebnih skupin (starejših, žensk, slabo kvalificiranih delavcev, državljanov izven EU) in nadaljnji razvoj človeškega kapitala ter tako popolnoma izkoristi potencial delovne sile. Znižanje davčne obremenitve, ki je še vedno visoka zlasti pri nižjih in srednje visokih dohodkih, bi spodbujala k delu ter hkrati omogočala dvigovanje plač zlasti pri višje razpoložljivih dohodkih in s tem tudi povečanje domačega povpraševanja. Visoka mejna davčna stopnja pri drugem dohodku v gospodinjstvu, ki je pogojena s skupno obdavčitvijo zakoncev ne spodbuja ponudbe na trgu dela. „Faktoverfahren“, ki je bil uveden leta 2009, prikaže preko mesečne davčne obremenitve osebni prejemek vsakega posameznika medtem ko letna davčna obremenitev ostane nespremenjena. Spremljati bi bilo treba učinke te reforme na udeležbo na trgu dela. V tem okviru bodo mogoče potrebni nadaljnji ukrepi za zmanjšanje možnih preostalih ovir za delo. Večja razpoložljivost ustanov za varstvo otrok bi izboljšala še vedno nizko zaposlenost žensk s polnim delovnim časom. Poleg tega bi lahko večjo število poklicno usposobljenih oseb povečalo možnosti slabo kvalificiranih delavcev na trgu dela.

(13)

Nemčija je pred kratkim sprejela daljnosežne odločitve o prihodnji energijski mešanici. Izvajanje energijskega koncepta bo pomenilo temeljno preobrazbo dobave energije ter bo vplivalo na cene električne energije in srednje- do dolgoročno konkurenčnost gospodarstva. Pri izvajanju energijskega koncepta morajo biti glavno vodilo stroškovna učinkovitost, zlasti učinkovita poraba električne energije, stroškovno-učinkoviti sistemi podpor, zadostna elektroenergetska omrežja za obnovljive vire energije ter konkurenčni energetski trgi.

(14)

Večja konkurenčnost v storitvenem sektorju bi pospešila rast produktivnosti in domače povpraševanje. Bolj dinamična rast storitvenega sektorja bi lahko povečala ponudbo in povpraševanje v Nemčiji. Kljub velikemu napredku v zadnjih letih, doseženem z izvajanjem direktive o storitvah, je še vedno mogoče nadalje zmanjšati ovire za vstop podjetij na trg in izstop z njega, zlasti z nadaljnjo poenostavitvijo izdaje dovoljenj za ustanovitev in opravljanje dejavnosti ter s poenostavitvijo predpisov glede izvajanja nekaterih svobodnih poklicev Preučili bi lahko upravičenost in ustreznost predpisov za nekatere obrti. Pri storitvah omrežnih sektorjev bi lahko izboljšali konkurenčnost, zlasti v železniškem prometu. Večja nadzorna vloga Zvezne agencije za omrežjain odprtje infrastrukture za prodajo in izdajo vozovnic konkurenčnim ponudnikom bi kratkoročno povečali konkurenčnost.

(15)

Nadaljnje reforme, ki bodo izboljšale dostop do izobraževalnega sistema in sistema za usposabljanje ter njuno kakovost, bodo ključne za zagotavljanje ustrezno kvalificirane delovne sile, med drugim tudi zaradi demografskega razvoja. Po napovedih naj bi primanjkovalo zlasti srednje in visoko kvalificirane delovne sile, zlasti na področju matematike, znanosti in tehnologij. Odstotek mladih, ki se izobražuje na višješolski in visokošolski ravni, je v Nemčiji pod povprečjem EU. Več predšolskega izobraževanja in celodnevnih šol ter lažji prehod med različnimi smermi šolskega sistema lahko izboljšajo rezultate na področju izobraževanja.

(16)

Nemčija se je v okviru pakta „euro plus“ zavezala na več področjih. Na fiskalnem področju naj bi čezmerni primanjkljaj odpravila že leta 2011 ter leta 2011–2012 brez težav dosegla cilje, določene v nacionalnih predpisih o proračunu. Za povečanje finančne stabilnosti ukrepi določajo učinkovito regulacijo kapitalskega trga in nadzor nad njim. Ukrepi za povečanje zaposlenosti so usmerjeni predvsem v udeležbo na trgu dela (reforme z aktivnimi instrumenti za trg dela, za vključevanje strokovnjakov s tujimi kvalifikacijami in integracija priseljencev) ter izobraževanje (pakt za osnovno izobrazbo). Ukrepi za povečanje konkurenčnosti so usmerjeni v omrežne sektorje, energijski in storitveni sektor (tj. agencija za preglednost trga električne energije in plina, program za električno mobilnost, več sredstev za prometno infrastrukturo) ter izobraževanje (tj. pobuda odličnosti za spodbujanje podiplomskega študija, sredstva za pakt za univerze). Te zaveze se nanašajo na štiri področja pakta. Odražajo širšo reformno agendo, določeno v programu za stabilnost in nacionalnem programu reform. Vendar pa več področij politik v paktu ni obravnavanih (npr. prestrukturiranje deželnih bank ali davčna obremenitev zaposlenih) ali ni obravnavanih dovolj podrobno (odprtje storitvenega sektorja in omrežnih sektorjev večji konkurenci). Zaveze v okviru pakta „euro plus“ so bile ocenjene in upoštevane v priporočilih.

(17)

Komisija je ocenila nemški program za stabilnost in nacionalni program reform, vključno z zavezami v okviru pakta „euro plus“. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje EU z vključitvijo EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Nemčiji, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Komisija zato meni, da mora Nemčija proračunsko strategijo izvajati kot predvideno. Ob ohranitvi rasti prijazne konsolidacije bi bilo treba izvesti ustrezno strukturno prilagoditev za dosego srednejročnega cilja. Nadaljnji ukrepi v letih 2011–2012 morajo zagotoviti stabilnost finančnega sistema (npr. s prestrukturiranjem deželnih bank) ter z večjo udeležbo na trgu dela, ki jo je mogoče doseči z zmanjšanjem davčne obremenitve zaposlenih, okrepiti domače vire rasti, izboljšati dostop do izobraževalnega sistema in njegovo kakovost ter odpreti storitveni sektor, obrtne in poklicne dejavnosti ter omrežne sektorje večji konkurenci.

(18)

Svet je na podlagi te ocene, pri čemer je upošteval tudi Priporočila Sveta na podlagi člena 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije z dne 2. decembra 2009, proučil leta 2011 posodobljeno različicov programa za stabilnost Nemčije iz leta, njegovo mnenje (4) pa je zajeto zlasti v priporočilu v točki (1) v nadaljevanju. Ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. marca 2011 je Svet proučil nacionalni program reform Nemčije.

1.

Kot predvideno, izvaja proračunsko strategijo za leto 2012 in za naslednje leto, ter s tem zmanjša visok javni dolg v skladu s priporočili Sveta v skladu s postopkom v zvezi s čezmrenim primanjkljajem. Zatem zagotovi ustrezno strukturno prilagoditev za dosego srednjeročnega cilja. Dokonča izvajanje predpisa o proračunu na ravni zveznih dežel ter nadalje okrepi pripadajoči mehanizem za spremljanje in sankcije. Ohrani rasti prijazno konsolidacijo, zlasti z zagotavljanjem zadostnih sredstev za izobraževanje in izboljšanjem učinkovitosti porabe javnih sredstev v zdravstvu in na področju dolgotrajne oskrbe.

2.

Odpravi strukturno šibkost finančnega sektorja, zlasti s prestrukturiranjem deželnih bank, ki potrebujejo ustrezno financiran in učinkovit poslovni model.

3.

Poveča udeležbo na trgu dela tako, da izboljša pravičen dostop do izobraževalnega sistema in sistema usposabljanja ter sprejme ukrepe za zmanjšanje visoke davčne obremenitve na proračunsko nevtralen način ter izboljša delovne spodbude za delovna mesta z nižjimi dohodki. Poveča število ustanov za celodnevno varstvo otrok in celodnevnih šol. Podrobno spremlja učinke nedavnih ukrepov za zmanjšanje davčnih ovir za drugi dohodek v gospodinjstvu ter sprejme nadaljne ukrepe, če davčne ovire še obstajajo.

4.

Odpravi neupravičene omejitve pri nekaterih svobodnih poklicih in za nekatere obrti, izboljša konkurenčnost omrežnih sektorjev, okrepi nadzorno vlogo Zvezne agencije za omrežja v železniškem sektorju ter se v okviru načrtovanega nacionalnega energijskega koncepta osredotoči na izboljšanje dolgoročne stroškovne učinkovitosti zakona o obnovljivih virih energije ter na dejansko neodvisnost med proizvodnjo energije in njenim prenosom ter boljše čezmejne povezave.

19.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 212/13

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije za začetek strategije za delovna mesta in rast, imenovane Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotočala na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za spodbuditev potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014), 21. oktobra 2010 pa sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Komisija je 12. januarja 2011 sprejela prvi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla gospodarskega upravljanja v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(4)

Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil prednostne naloge za fiskalno konsolidacijo in strukturno reformo (v skladu s sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je potrebo po prednostni obravnavi ponovne vzpostavitve trdnega proračunskega stanja in fiskalne vzdržnosti, zmanjšanju brezposelnosti z reformami na trgu dela ter novih prizadevanj za povečanje rasti. Od držav članic je zahteval, da te prednostne naloge pretvorijo v konkretne ukrepe ter jih vključijo v svoje programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(5)

Poleg tega je Evropski svet 25. marca 2011 pozval države članice, ki sodelujejo v paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo lahko vključene v njihove programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(6)

Nizozemska je 29. aprila 2011 predložila leta 2011 posodobljeno različico programa za stabilnost za obdobje 2011–2015 in nacionalni program reform za leto 2011. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave.

(7)

Kljub prej dobrim rezultatom je zelo odprto nizozemsko gospodarstvo zaradi krize utrpelo velik upad: realni BDP se je leta 2009 zmanjšal za skoraj 4 %. Okrevanje se je začelo v drugi polovici leta 2009 s krepitvijo zunanjega povpraševanja in je dobilo zagon v prvi polovici leta 2010, kar se odraža kot dvig BDP za 1,8 %. Vpliv krize na trg dela je bil sorazmerno omejen. Pričakuje se, da se bo brezposelnost v naslednjih dveh letih postopoma zmanjšala s 4,5 % v letu 2010 na 4 % v letu 2012. Kriza je močno vplivala na nizozemske javne finance, javnofinančni primanjkljaj je namreč v letu 2009 dosegel 5,5 % BDP in v letu 2010 5,4 % BDP. Državni ukrepi za podporo finančnim institucijam in stabilizacijo finančnega trga so povzročili povečanje deleža javnega dolga za 15 odstotnih točk BDP, v letu 2009 je delež dolga namreč znašal 60,8 % BDP.

(8)

Na podlagi ocene dopolnjenega programa za stabilnost v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije v programu za stabilnost, verjeten. Ta program za stabilnost temelji na nekoliko previdnejših projekcijah rasti za leti 2011 in 2012 v primerjavi z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2011. Program za stabilnost načrtuje zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja pod referenčno vrednost 3 % v letu 2012 , kar bi bilo eno leto pred rokom, določenem v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Po podatkih v programu za stabilnost bo srednjeročni cilj, namreč strukturni primanjkljaj v višini 0,5 % BDP, skoraj dosežen ob koncu obdobja programa za stabilnost, saj strukturni saldo, ki ga je izračunala Komisija, v letu 2015 znaša – 0,8 % BDP. Proračunska strategija je v celoti podprta z dovolj podrobno opredeljenimi ukrepi do leta 2015, vendar so z njihovo izvedbo povezana nekatera tveganja, zlasti ob upoštevanju sposobnosti izravnave prekoračitve proračuna za zdravstveno varstvo in spremljanja odhodkov lokalne ravni države. Povprečna letna fiskalna konsolidacija v obdobju 2011–2013, ki jo v skladu s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem v Priporočilu z dne 2. decembra 2009 priporoča Svet, znaša 0,75 % BDP. Za leta po roku za odpravo čezmernega primanjkljaja (2014 in 2015) se preračunani strukturni saldo izboljša za 0,25 % v letu 2014 in za 0,5 % v letu 2015, in tako nekoliko zaostaja za zahtevanim 0,5-odstotnim izboljšanjem strukturnega salda, dokler ne bo dosežen srednjeročni cilj.

(9)

Proračunska konsolidacija, ki so jo načrtovali in izvedli nizozemski organi, v veliki meri temelji na pretežno strukturnih zmanjšanjih odhodkov, ki v primerjavi z osnovnim scenarijem znašajo približno 3 % BDP ob koncu obdobja programa za stabilnost (2015). Posledična prilagoditev predvideva zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja s 3,8 % BDP v letu 2011 na 2,4 % BDP v letu 2012 in nadaljnja letna zmanjšanja za približno 0,5 % v obdobju 2013–2015. Nizozemska je trdno zavezana, da bo izpolnila te cilje. Varovanje področij politik, ki spodbujajo rasti kot izobraževanje, pred proračunskimi krčenji, bi preprečilo oviranje bodočega potenciala za gospodarsko rast in prispevalo k doseganju trajnostne odprave čezmernega primanjkljaja.

(10)

Poleg kratkoročne konsolidacije je eden glavnih izzivov izboljšanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ, na katere negativno vpliva veliko povečanje odhodkov, povezanih s staranjem. Dolgoročni strošek staranja je očitno nad povprečjem EU, zlasti za dolgotrajno oskrbo in pokojnine. Pričakovano povečanje odhodkov za dolgotrajno oskrbo je najvišje v Evropi, kot je razvidno iz poročila Komisije o staranju iz leta 2009. Glavni razlog za to je obstoj že zdaj obsežnega sistema formalne dolgotrajne oskrbe (na primer dolgoročno zavarovanje za osebno nego, bolniško nego, asistenco, zdravljenje in bolnišnično oskrbo), medtem ko ima neformalno varstvo na Nizozemskem bolj omejen pomen. Glede na zadnje ocene Komisije so tveganja glede dolgoročne vzdržnosti javnih financ visoke. Poleg svojih konsolidacijskih načrtov je nizozemska vlada predložila Parlamentu ukrepe, ki bodo podpirali dolgoročno vzdržnost, vključno s podaljšanjem zakonsko določene upokojitvene starosti, ki je še v postopku sprejetja.

(11)

Za nizozemski trg dela je značilna relativno visoka stopnja aktivnosti, visoka produktivnost na uro dela in nizka brezposelnost. Vendar bo glavni izziv za trg dela povečanje uporabe neizkoriščenega delovnega potenciala, zlasti kompenzacija za pričakovano zmanjšanje deleža delovno sposobnega prebivalstva kot posledice staranja. Povprečno število delovnih ur na leto je najnižje v EU, kot potrjujejo zadnji razpoložljivi podatki. Nizko število delovnih ur je posledica velikega deleža oseb, ki delajo s krajšim delovnim časom, zlasti žensk, kar je odraz osebne izbire, vendar tudi obstoja finančnih odvračilnih dejavnikov, ki odvračajo bodisi vstop na trg dela bodisi podaljševanje delovnih ur. Eden od glavnih odvračilnih dejavnikov za to, da se oseba z drugim dohodkom v skupnem gospodinjstvu vključi v trg dela ali da dela več delovnih ur, je na Nizozemskem visoka mejna davčna stopnja na drugi dohodek v skupnem gospodinjstvu, ki lahko v nekaterih primerih znaša prek 80 %, kar je med drugim posledica splošnega davčnega odbitka in zmanjšanja nadomestil, ki so odvisna od višine dohodka, kot je na primer otroški dodatek.

(12)

Za vedno večjo in raznoliko skupino delno invalidnih, dolgotrajno brezposelnih oseb, ki se soočajo z vedno večjim tveganjem strukturne brezposelnosti, izvajanje aktivnih politik trga dela očitno ni obrodila sadov. Zlasti imajo težave osebe, ki niso državljani EU, kar še povečuje trdovratne razlike v zaposlenosti in brezposelnosti.

(13)

Nizozemski sistem za raziskave in inovacije je uspel ohraniti svojo inovativno sposobnost, vendar bi nizek delež zasebnega sektorja v naložbah za raziskave in razvoj lahko negativno vplival na prihodnjo gospodarsko rast in konkurenčnost nizozemskega gospodarstva. Vlada želi z davčnimi spodbudami, prostorom za podjetnike in odličnostjo pri raziskovanju, oblikovati privlačno okolje za tuja podjetja, ki se intenzivno ukvarjajo z raziskavami in inovacijami. Zaradi potrebe po proračunski konsolidaciji v letošnjem letu nekaterih subvencij za podjetja morda ne bo več, medtem ko bodo druge prilagojene in usmerjene na „vodilna gospodarska področja“ ter preusmerjene na bolj splošne davčne instrumente.

(14)

Na poslovno okolje negativno vpliva obseg zastojev v cestnem in železniškem prometu, ki je med najvišjimi v EU. V tem okviru relativno neučinkovita prometna infrastruktura vpliva na mobilnost delavcev in s tem na potencial rasti prek produktivnosti. Delavci imajo težave z velikimi razdaljami med krajem prebivanja in delovnim mestom, nezanesljivim potovalnim časom in visokimi stroški zaradi zastojev. Za slednje se pričakuje, da bodo do leta 2020 še narasli, če se ne bo spremenila politika na tem področju. Izboljšave učinkovite rabe infrastrukture, na primer prek ukrepov zaračunavanja cestnih pristojbin, bi prispevale k večji mobilnosti delavcev in produktivnosti ter s tem k potencialni rasti.

(15)

Nizozemska je 4. aprila 2011 v okviru pakta „euro plus“ napovedala številne zaveze. Med njimi so ukrepi za povečanje konkurenčnosti (uvedba nove poslovne politike, ki temelji na bolj splošnih zmanjšanjih obdavčitve in upravnih bremen) in zaposlovanje (vzpostavitev socialne varnosti, ki bolj aktivira delavce in zmanjšuje odvisnost od nadomestil za brezposelnost), za nadaljnje prispevanje k vzdržnosti javnih financ (vključitev Pakta za stabilnost in rast v nacionalno pravo) in za okrepitev finančne stabilnosti (več moči nadzornim institucijam). Te zaveze se nanašajo na vsa področja pakta. Predstavljajo nadaljevanje širšega programa reform, določenega v programu za stabilnost in nacionalnem programu reform. Vendar njihova časovna veljavnost in ukrepi, potrebni za njihovo izvajanje, niso podrobneje določeni. Te zaveze so bile ocenjene in upoštevane v priporočilih.

(16)

Komisija je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform ter zaveze pakta „euro plus“. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje EU z vključitvijo ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Nizozemskem, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Meni, da bi popolnoma opredeljena nizozemska strategija proračunske konsolidacije morala biti izvedena, kot je določeno, hkrati pa bi bilo treba ohraniti odhodke na področjih, ki najbolj prispevajo k dolgoročni rasti. Nadaljnji koraki so potrebni za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ, zlasti na področjih pokojnin in dolgotrajne oskrbe, da se poveča vključevanje na trg dela in integracija, in da se rešijo težave, ki nastajajo zaradi prometnih zastojev.

(17)

Glede na to oceno, tudi ob upoštevanju Priporočila Sveta na podlagi člena 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije z dne 2. decembra 2009, je Svet proučil dopolnitev programa za stabilnost Nizozemske za leto 2011, njegovo mnenje (3) pa je zlasti odraženo v njegovih priporočilih v točkah (1) in (2) v nadaljevanju. Ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. marca 2011 je Svet proučil nacionalni program reform Nizozemske –

1.

Izvaja proračunsko strategijo za leto 2012 v skladu s priporočili Sveta o popravku čezmernega primanjkljaja, kar bi povzročilo zmanjšanje visokega deleža javnega dolga. Po tem, bi morala nadaljevati proti dosegu srednjeročnega cilja v skladu z zahtevami iz Pakta za stabilnost in rast ob upoštevanju zgornjih mej javne porabe in konsolidacijskih zahtev, s čimer se zagotovi, da je konsolidacija vzdržna in usmerjena v rast, tako da varuje odhodke na področjih, ki so neposredno povezana z rastjo, kot so raziskave in inovacije, izobraževanje in usposabljanje.

2.

Sprejme ukrepe za dvig zakonsko določene upokojitvene starosti, tako da jo veže na pričakovano življenjsko dobo, in podkrepi te ukrepe z drugimi ukrepi za dvig dejanske starosti ob upokojitvi in za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Pripravi naj tudi načrt za reformo dolgotrajne oskrbe glede na staranje prebivalstva.

3.

Spodbuja vključevanje na trg dela, tako da zmanjša davčne dejavnike, ki osebe z drugim dohodkom v okviru skupnega gospodinjstva odvračajo od dela, in določi ukrepe za podporo najbolj ranljivih skupin in jim pomaga pri ponovni vključitvi na trg dela.

4.

Spodbuja inovacije, zasebne naložbe v raziskave in razvoj ter tesnejše znanstveno-poslovne povezave z zagotavljanjem primernih spodbud v okviru nove podjetniške politike („Naar de top“).

19.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 212/16

1.

Razdalja med Stoneyhillom in najbližjo točko na ozemlju druge države članice, v tem primeru Irske, znaša 398 km.

2.

Obrat za odstranjevanje kotlovca ne bo imel dovoljenja za izpuste za tekoče in plinaste radioaktivne odpadke. Med običajnim delovanjem obrat za odstranjevanje kotlovca ne bo izločal tekočih radioaktivnih odplak, vendar se bo radioaktivni zemeljski plin (radon) izločal iz obrata za odstranjevanje kotlovca in sproščale se bodo zelo majhne količine radioaktivnih razpršil. Nič od tega ne bo vplivalo na zdravje prebivalstva v drugi državi članici.

3.

V obratovalnem obdobju odlagališča:

4.

Po koncu obratovalnega obdobja odlagališča:

Ukrepi, predvideni za dokončno zaprtje odlagališča, kakor so opisani v splošnih podatkih, zagotavljajo, da bodo zaključki iz točke 2 veljavni dolgoročno.

5.

V primeru nenačrtovanih izpustov radioaktivnih odplak zaradi nesreč, ki bi bile take vrste in razsežnosti, kakor je navedeno v splošnih podatkih, doze sevanja, ki bi mu bili izpostavljeni prebivalci druge države članice, ne bi vplivale na zdravje prebivalstva.

19.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 212/18

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32011M6175. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

19.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 212/18

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32011M6191. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

19.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 212/19

Svet Evropske unije

Generalni sekretariat

Oddelek za koordinacijo GD K (10 HN 43)

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

19.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 212/20

Council of the European Union

(Za: CP 931 designations)

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

19.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 212/21

19.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 212/22

—

boljše soočanje z izzivi glede varne preskrbe s hrano, podnebnih sprememb, trajnostne uporabe naravnih virov in uravnoteženega razvoja podeželskih regij;

—

pomoč kmetijskemu sektorju pri odpravljanju učinkov gospodarske krize in nestabilnosti cen kmetijskih proizvodov;

—

prispevek k razvoju pametne rasti, ki je trajnostna in vključujoča ter kakor je opredeljena v strategiji Evropa 2020.

—

na nacionalni ravni s povezovanjem različnih partnerjev v obsežen skupni projekt in

—

na evropski ravni v kar največ državah članicah, da se tako poveča učinek.

—

boljše spoznavanje SKP, njene zgodovine in razvoja ter njenih prihodnjih razvojnih možnosti v okviru predlagane reforme v zadevni državi/na evropski ravni;

—

vzbujanje zanimanja širše javnosti, zlasti tiste na mestnih območjih, za vlogo kmetijstva in razvoja podeželja v naših družbah ter prikaz pomembnosti raznolike vloge kmetovalcev.

—

proizvodnja in distribucija inovativnih in izvirnih multimedijskih in/ali avdiovizualnih del (radijski in/ali televizijski programi (4), oddaje „resničnostnega šova“, debatne oddaje, videoposnetki (5));

—

kampanje plakatov na javnih mestih, kjer se zadržuje veliko ljudi (podzemna železnica, železniške postaje itd.);

—

prireditve vrste „kmetija v mestu“ ipd.;

—

medijski dogodki;

—

konference, seminarji in delavnice, posebej namenjeni dobro opredeljene ciljne skupine.

1.

načrt posredovanja informacij je tak, da zagotavlja posredovanje informacij največjemu možnemu občinstvu in zajema vsaj tri države članice ter predstavlja najmanj 5 % državljanov vseh vključenih držav članic, vnaprej pričakovani učinek in dejanski učinek pa morata biti dokazana z ustreznimi zunanjimi dokazi (statistike občinstva itd.);

2.

odbor za ocenjevanje (v nadaljnjem besedilu: odbor) ukrepu na podlagi meril za dodelitev iz točke 2 Priloge III dodeli najmanj 75 od 100 točk.

—

spremni dopis, v katerem se navede naziv predlaganega ukrepa za informiranje in zaprošeni znesek nepovratnih sredstev, podpisati pa ga mora zakonsko pooblaščeni zastopnik organizacije, ki odda vlogo; znesek nepovratnih sredstev, za katera se zaproša v dopisu, mora biti enak znesku sofinanciranja Evropske unije iz preglednice o prihodkih proračuna (točki g in h);

—

obrazec št. 1 (podatki o prosilcu), obrazec št. 2 (podatki o morebitnih soorganizatorjih) in obrazec št. 3 (podroben opis ukrepa za informiranje) vloge. Če se vprašanje ne nanaša na predlagani ukrep za informiranje, vpišite „se ne uporablja“ ali „N/U“. Upoštevane bodo samo vloge, predložene na teh obrazcih. Če se obrazec 2 ne uporablja, na prvi strani obrazca navedite „N/U“;

—

pravilno izpolnjen finančni načrt ukrepa za informiranje (ki je sestavljen iz podrobne preglednice o izdatkih in preglednice o prihodkih, ki morata biti uravnoteženi), z datumom in podpisom zakonsko pooblaščenega predstavnika organizacije, ki oddaja vlogo;

—

vsi dodatni dokumenti iz Priloge I (dodatni dokumenti, zahtevani ob oddaji vloge za dodelitev nepovratnih sredstev).

European Commission

Unit AGRI. K.1.

Call for proposals 2011/C /…

Attn. Angela Filote

L130 4/148A

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

19.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 212/36

1.

Komisija je 11. julija 2011 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero investicijski skladi, povezani s KKR & Co. L.P. („KKR“, ZDA), in podjetje Sorgenia SpA („Sorgenia“, Italija), ki je del skupine podjetij pod nadzorom podjetja Cofide, z nakupom delnic pridobijo v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah posredni skupni nadzor nad podjetjem Sorgenia France SA („Sorgenia France“, Francija), ki je trenutno pod izključnim nadzorom podjetja Sorgenia.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6299 – KKR/Sorgenia/Sorgenia France na naslov:

19.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 212/37

1.

Komisija je 8. julija 2011 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje RREEF Pan-European Infrastructure Fund II, LP („RREEF“), ki je pod končnim nadzorom Deutsche Bank AG („Deutsche Bank“, Nemčija), z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah skupni nadzor nad podjetjem Arenales Solar PS, S.L. („Arenales“, Španija). Arenales je trenutno pod skupnim nadzorom podjetja Solar Millenium AG („SMAG“, Nemčija) in podjetja OHL Industrial, S.L., ki je del skupine Villar Mir („OHL/Villar“, Španija).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6238 – RREEF/SMAG/OHL – Arenales na naslov: