31.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 99/1

1.

ECB pozdravlja cilj predlagane prenovljene direktive, da se zagotovi celovit, bolj usklajen okvir za sisteme zajamčenih vlog. ECB ceni, da bodo v predlagani prenovljeni direktivi upoštevana številna priporočila, dana v: (a) Mnenju ECB CON/2008/70 (3) o predhodnem predlogu sprememb Direktive 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog (4); in (b) prispevku Eurosistema k javnemu posvetovanju Evropske komisije o pregledu Direktive 94/19/ES (5). ECB ceni, da so v predlagani prenovljeni direktivi upoštevana njena priporočila, da se: (a) dodatno uskladijo merila upravičenosti in stopnje kritja za jamstva za vloge (6); (b) okrepijo zahteve za kreditne institucije glede informiranja o obsegu zaščite vlog, ki ga dajejo zadevni sistemi zajamčenih vlog (7); in (c) uvede ureditev delnega predhodnega financiranja za vse sisteme zajamčenih vlog (8). ECB meni, da so ti elementi regulativnega okvira za sisteme zajamčenih vlog ključni z vidika finančne stabilnosti.

2.

ECB tudi izpostavlja, da poročilo Evropske komisije, ki je priloženo predlagani prenovljeni direktivi (9), preučuje možnosti oblikovanja dodatnih ureditev na ravni Unije za usklajevanje jamstev za vloge po tem, ko se doseže določena ciljna raven njihovih sredstev. Hkrati nedavno sporočilo Komisije o okviru EU za obvladovanje krize v finančnem sektorju (10) navaja, da bi se lahko preučile sinergije med sistemi zajamčenih vlog in novo ustanovljenimi reševalnimi skladi za finančne institucije. Eurosistem ima na tem področju močan interes, ki izhaja iz njegove vloge v zvezi s finančno stabilnostjo, in bo spremljal potek teh dejavnosti v sodelovanju s Komisijo.

3.

ECB priznava, da bo predlagana sprememba direktive, ki uvaja posodobitev Direktive 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (11), povečala usklajenost odškodninskih shem za vlagatelje v Uniji. ECB ne daje podrobnih pripomb na ta normativni akt, meni pa, da je pomembno, da bo regulativni okvir Unije še naprej temeljil na predpostavki o različnih profilih tveganja za imetnike vlog in vlagatelje pri investicijskih poslih.

4.

Predlagana prenovljena direktiva bo zahtevala, da vse kreditne institucije postanejo članice sistemov zajamčenih vlog, ki ponujajo jamstva za vloge v skladu z usklajenimi pogoji (12) in se načeloma financirajo s predhodnimi prispevki posameznih članic sistema zajamčenih vlog. ECB meni, da je takšna usklajena ureditev potrebna za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev v okviru skupnega trga finančnih storitev v Uniji. Tudi Baselski odbor za bančni nadzor (Basel Committee on Banking Supervision – BCBS) podpira karseda široko članstvo v sistemih zajamčenih vlog (13). Hkrati ECB priznava, da v nekaterih državah članicah že dolgo uspešno delujejo vzajemni in prostovoljni sistemi, ki dosegajo zaščito vlog z ureditvami, pri katerih ne gre za vnaprej opredeljena jamstva za vloge, npr. z ureditvami vzajemnega reševanja. ECB razume, da se s predlagano prenovljeno direktivo ne namerava omejevati možnosti vzajemnih in prostovoljnih sistemov, da svojim včlanjenim institucijam še naprej ponujajo zaščito na način, ki je značilen za takšne sisteme, ta zaščita pa se bo zagotavljala vzporedno z jamstvi za vloge, ki se bodo nudila strankam teh včlanjenih institucij v skladu s predlagano prenovljeno direktivo. V tem okviru ECB pozdravlja 10-letno obdobje postopnega uvajanja ciljne ravni predhodnega financiranja, ki je v predlagani prenovljeni direktivi določeno z namenom ublažitve obremenitve kreditnih institucij, ki pred tem niso bile zavezane k plačevanju prispevkov v sistem zajamčenih vlog (14).

5.

ECB priporoča (15), da se pri izključitvi vlog javnih organov iz ureditve po predlagani prenovljeni direktivi uporabi natančnejše prvotno besedilo Direktive 94/19/ES in tako navede „državne in centralne upravne organe“ ter „deželne, regionalne, lokalne in občinske organe“ (16).

6.

ECB pozdravlja usmeritev, da se dodatno skrajšujejo obdobja za izplačilo zajamčenih vlog (17). Ne glede na to pa bi se predlagano skrajšanje na sedem dni lahko izkazalo za težko uresničljivo, saj bi bilo uvedeno kmalu po prvotnem skrajšanju na 20 delovnih dni, ki naj bi ga države članice izvedle do konca leta 2010 (18). ECB priporoča (19) spremembo predlagane prenovljene direktive, v skladu s katero bo Komisija (i) pripravila pregled izvedbe prvotnega skrajšanja na 20 delovnih dni; in (ii) na podlagi rezultatov pregleda oblikovala predloge glede enega ali več možnih dodatnih skrajšanj obdobja za izplačilo.

7.

V skladu s predlagano prenovljeno direktivo mora sistem zajamčenih vlog doseči raven predhodnega financiranja, določeno v odstotkih od upravičenih vlog, v desetletnem obdobju postopnega uvajanja (20). ECB pozdravlja uvedbo izrecne ciljne ravni predhodnega financiranja, ki znatno izboljšuje finančno stabilnost in enake konkurenčne pogoje s tem, da prenaša breme financiranja sistemov zajamčenih vlog na včlanjene kreditne institucije, tj. subjekte, ki nadzirajo tveganja, zavarovana s sistemi zajamčenih vlog. ECB razume, da je raven predhodnega financiranja predmet razprave v okviru zakonodajnega postopka Unije. ECB priporoča (21), da se ta raven vnaprejšnjega financiranja opredeli s sklicevanjem na „krite vloge“, tj. upravičene vloge, ki ne presegajo stopnje kritja (22), glede na to, da krite vloge ustrezneje odražajo raven obveznosti sistema zajamčenih vlog kakor upravičene vloge.

8.

Kar zadeva izračunavanje prispevkov posameznih članic sistema zajamčenih vlog, ECB načeloma pozdravlja predlagani model prispevkov na podlagi tveganj z določbami, ki zagotavljajo primerljivost različnih razredov sredstev (23). Cilj tega modela, ki sledi priporočilom Skupnega raziskovalnega središča Komisije (24), je, da se ohrani zadostna enostavnost izračuna, ki omogoča primerljivost posameznih prispevkov, hkrati pa se uporabi več upoštevnih temeljnih kazalnikov (na podlagi tveganj) in dopolnilnih kazalnikov (ne na podlagi tveganj). ECB priporoča (25), da predlagana prenovljena direktiva določi podrobne sestavne dele metodologije za izračun, ki se natančneje določijo v tehničnih standardih in smernicah, ki jih pripravi Evropski bančni organ (EBA), ter temeljijo na preverjenih empiričnih podatkih in podpirajo enako obravnavo.

9.

Za primer, če predhodno financiranje ne zadostuje za poplačilo vlagateljev, predlagana prenovljena direktiva določa tri stopnje dodatnega naknadnega financiranja. ECB v tej zvezi daje naslednje pripombe:

10.

ECB razume, da se preučuje možnost umika prvotnega predloga za uvedbo omejitev glede skupnega zneska vlog in naložb sistema zajamčenih vlog v zvezi z eno osebo (31). ECB meni, da je treba vse morebitne tovrstne omejitve naložb oceniti med drugim z vidika njihovega možnega vpliva na trge instrumentov iz posameznih razredov sredstev. S tega vidika bi bil potreben poseben premislek v zvezi z naložbami sistemov zajamčenih vlog v instrumente, ki jih izdajajo subjekti javnega sektorja držav članic.

11.

Končno, ECB z vidika finančne integracije podpira določbo predlagane prenovljene direktive, v skladu s katero se bodo kreditnim institucijam, ki prenehajo biti članice sistema in se pridružijo drugemu sistemu, njihovi prispevki za zadnjih šestih mesecev povrnili ali prenesli na novi sistem (32). Ta določba bi lahko olajšala reorganizacijo čezmejnih kreditnih institucij. Ne glede na to pa bi morala biti ta ureditev v izogib morebitnim zlorabam omejena na prenos plačanih prispevkov na novi sistem (brez možnosti povračila) in ne bi smela vključevati izrednih prispevkov, plačanih za kritje pomanjkanja sredstev v prvem sistemu zajamčenih vlog (33).

12.

ECB pozdravlja, da bo nadzor držav članic nad sistemi zajamčenih vlog izboljšan s testi izjemnih situacij in da bosta nad temi testi izvajala strokovni pregled organ EBA in Evropski forum zavarovateljev vlog (34). To, da bo organ EBA od sistemov zajamčenih vlog in pristojnih organov prejemal informacije, zlasti o financiranju sistemov zajamčenih vlog in čezmejnemu dajanju posojil med sistemi zajamčenih vlog, bi bilo lahko v pomoč pri zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev in odpravi nekaterih zgoraj pojasnjenih pomislekov v zvezi s takšnimi čezmejnimi posojilnimi razmerji.

31.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 99/8

31.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 99/9

(1)

Člen 10c Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (1) državam članicam, katerih električni sistemi izpolnjujejo določena merila, dovoljuje prehodno dodeljevanje brezplačnih pravic napravam za proizvodnjo električne energije. Merila se nanašajo na potrebo po modernizaciji energetskega sistema, države članice, ki se za to možnost odločijo, pa morajo hkrati sprejeti ukrepe za zavarovanje naložb v energetski sistem, kot so na primer izboljšanje infrastrukture, čiste tehnologije itd., v višini, ki ustreza vrednosti zadevnih brezplačno dodeljenih pravic do emisij.

(2)

Treba je poudariti, da za države članice, ki izpolnjujejo merila, uporaba te možnosti ni obvezna in se lahko odločijo, da je zaradi prihodkov od dražb ne bodo uporabile. Tiste, ki pa se za to možnost odločijo, morajo izpolnjevati merila iz člena 10c Direktive 2003/87/ES.

(3)

Usklajen sistem trgovanja z emisijami je nujno potreben za karseda dobro izkoriščanje prednosti trgovanja z emisijami in za izognitev izkrivljanju konkurence na notranjem trgu. V zvezi s tem Direktiva 2003/87/ES določa dražbe kot osnovni način dodeljevanja pravic do emisije, saj so najenostavnejše in na splošno veljajo za gospodarsko najučinkovitejši sistem. Dražbe tudi omogočajo enake konkurenčne pogoje za nadaljnji razvoj konkurence na notranjem trgu električne energije.

(4)

Poleg tega Direktiva 2003/87/ES jasno določa, da bi se za elektroenergetski sektor od leta 2013 naprej vse pravice morale prodajati na dražbi, pri čemer se bo upoštevala sposobnost tega sektorja za prenos povečanih stroškov CO2 na potrošnike pri zaračunavanju električne energije in s tem sposobnost sektorja za ustvarjanje dodatnega dobička („nepričakovani dobički“). Prodajanje na dražbi bo tovrstne nepričakovane dobičke odpravilo.

(5)

Člen 10c Direktive 2003/87/ES vsebuje določbe, ki odstopajo od številnih bistvenih načel iz Direktive 2003/87/ES, zlasti od popolnoma usklajenega pristopa k dodeljevanju po vsej Uniji, uvedbe prodajanja na dražbi kot privzete metodologije za dodeljevanje in izrecne izključitve brezplačnega dodeljevanja pravic do emisije za proizvodnjo električne energije. Ta načela in pravila so določena z namenom zagotavljanja najvišje možne stopnje gospodarske učinkovitosti znotraj sistema. Skladno s tem uporaba člena 10c ne sme onemogočati teh splošnih pravil in ciljev iz Direktive 2003/87/ES.

(6)

Na podlagi tega in ob upoštevanju pomislekov držav članic v zvezi z morebitnimi izkrivljanji konkurence, do katerih bi lahko prišlo zaradi uporabe člena 10c Direktive 2003/87/ES, Komisija meni, da je potrebno zagotoviti smernice v zvezi z izvajanjem člena 10c iz naslednjih razlogov:

(7)

Člen 10c(2) Direktive 2003/87/ES določa največje število brezplačno dodeljenih pravic do emisije, ki se jih bo leta 2013 lahko dodelilo upravičenim napravam v upravičenih državah članicah. V skladu z navedeno določbo mora to število v naslednjih letih upadati, dokler leta 2020 brezplačno dodeljenih pravic do emisije ne bo več.

(8)

Pri ocenjevanju vloge v skladu s členom 10c(6) bo Komisija analizirala, ali največje število brezplačno dodeljenih pravic do emisije v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES leta 2013 v zadevni državi članici presega število, dobljeno z izračunom iz Priloge I, ki temelji na členu 10c(2).

(9)

Člen 10c(2) Direktive 2003/87/ES jasno določa, da „skupna prehodna brezplačna dodelitev … se … počasi zmanjša, tako da leta 2020 ne bo več brezplačnih dodelitev.“ Zato je obvezno treba določiti verodostojno in prepričljivo pot razvoja od začetne točke brezplačno dodeljenih pravic do emisije v letu 2013 do njihove končne točke leta 2020.

(10)

Glede na pravno zahtevo po popolni odpravi dodeljevanja brezplačnih pravic do emisije od maksimalne 70-odstotne ravni do 0 % v roku največ sedmih let, obsega verodostojna in prepričljiva postopna pot razvoja proti prenehanju dodeljevanja brezplačnih pravic leta 2020 jasen trend upadanja, ki se bo odražal na vmesnih korakih med 70 % in 0 %.

(11)

Pri ocenjevanju vloge, predložene v skladu s členom 10c(5) Direktive 2003/87/ES, bo Komisija analizirala, ali države članice opravljajo verodostojen in prepričljiv postopen prehod na prodajanje vseh pravic na dražbi. Čezmerno odlašanje z zmanjšanji bi s seboj prineslo večje skupno število brezplačno dodeljenih pravic do emisij skozi celotno obdobje 2013–2020 in bi posledično povzročilo neupravičeno izkrivljanje konkurence na trgu Unije. To ne bi bilo združljivo s členom 10c(5) Direktive. Komisija meni, da imajo države članice določeno mero diskrecije pri določanju ustrezne poti zmanjševanja. Komisija meni, da je pogoj postopnega zmanjšanja izpolnjen ter da ne gre za primer neupravičenega izkrivljanja konkurence, kadar je določena država članica zagotovila linearno pot zmanjševanja ali nelinearno pot zmanjševanja, pri kateri zmanjšanje števila brezplačno dodeljenih pravic do emisije v katerih koli dveh zaporednih letih v obdobju med 2013 in 2020 odstopa za največ 50% od povprečnega letnega zmanjšanja, ki ga je v preostalih letih treba doseči,da se v letu 2020 doseže 0 % brezplačno dodeljenih pravic do emisije.

(12)

Da bi bile upravičene do brezplačne dodelitve pravic do emisije za proizvodnjo električne energije in da bi uživale prednosti le-teh, so morale biti naprave zagnane najpozneje do 31. decembra 2008. V svojih vlogah, oddanih v skladu s členom 10c(5) Direktive 2003/87/ES, morajo države članice dokazati, da naprave na njihovih ozemljih, ki štejejo za upravičene do prehodne brezplačne dodelitve pravic do emisije v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES, ta pogoj izpolnjujejo, in sicer z navedbo preverjenih podatkov o emisijah teh naprav za obdobje 2008–2010, vključno s številko dovoljenja in imenom imetnika računa za zadevno napravo, kot je registriran v CITL. Ti podatki bi morali veljati tudi kot dokazilo, da je naprava še vedno aktivna in da v vmesnem času ni prenehala obratovati.

(13)

Sicer pa lahko naprave štejejo za upravičene do prehodno brezplačno dodeljenih pravic do emisije v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES, če se je zadevni naložbeni proces zanje „fizično začel“ do 31. decembra 2008.

(14)

To pomeni, da so morale biti najpomembnejše odločitve v zvezi z gradnjo nove elektrarne sprejete, ne da bi na njih vplivali obeti za prejetje brezplačno dodeljenih pravic do emisije za to novo elektrarno.

(15)

Glede na zgoraj navedeno se mora za naložbeni proces šteti, da je bil fizično začet najpozneje 31. decembra 2008, če je možno dokazati, da na odločitev za naložbo ni vplivala možnost prejetja brezplačno dodeljenih pravic do emisije. V ta namen lahko država članica predložiti utemeljene dokaze, da:

Komisija razume, da v danem kontekstu gradbena dela, ki so se fizično že začela, lahko zajemajo tudi pripravljalna dela za izgradnjo zadevne elektrarne, vendar vedno potekajo na podlagi izrecnega dovoljenja, ki ga, po potrebi, izda pristojni nacionalni organ. Države članice morajo predložiti zadevno pooblastilo, ki je pravno veljavno in ki je bilo izdano v skladu z nacionalnim pravom ali pravom Unije. Če ni zahteve za izrecno dovoljenje za pripravljalna dela, bi bili za ugotovitev, da so se gradbena dela fizično začela, potrebni drugi dokazi.

Zgornji seznam naj ne bi bil izčrpen, saj imajo lahko države članice druge načine za predložitev dokumentarnih dokazil, da na določeno odločitev za naložbo ni vplivala možnost prejetja brezplačno dodeljenih pravic do emisije.

(16)

Med ocenjevanjem iz člena 10c(6) Direktive 2003/87/ES bo Komisija zahtevala jasna in utemeljena dokazila, da so ti pogoji izpolnjeni. Države članice morajo v zvezi s tem predložiti vse ustrezne podatke v svoji vlogi iz člena 10c(5) Direktive 2003/87/ES. V nasprotnem primeru bo Komisija zavrnila seznam naprav, ki so zajete v vlogi.

(17)

V skladu s členom 10c(1) Direktive 2003/87ES lahko države članice napravam za proizvodnjo električne energije pravice do emisije prehodno dodelijo brezplačno. Izraz „naprave za proizvodnjo električne energije“ ni opredeljen v Direktivi 2003/87/ES. Glede na to, da gre za izjemo od splošnega pravila iz Direktive 2003/87/ES, da ni dovoljeno brezplačno dodeljevati pravic do emisij za proizvodnjo električne energije, je treba ta izraz tolmačiti tako, da ne bo onemogočal ciljev Direktive.

(18)

Tak pristop je potreben zaradi preprečevanja negativnih učinkov, ki izvirajo iz izvajanja člena 10c Direktive 2003/87/ES, ki bi vplivali na industrijski sektor zadevne države članice in trga po vsej Uniji.

(19)

Z namenom opredelitve obsega izraza „naprave za proizvodnjo električne energije“ se ta izraz povezuje s pojmom „proizvajalec električne energije“, opredeljenim v členu 3(u) Direktive 2003/87/ES, ki je omenjen tudi v členu 10c(2) navedene direktive. V skladu z opredelitvijo tega pojma so zajete vse naprave, ki proizvajajo izključno električno energijo ter naprave, ki proizvajajo električno energijo in toploto (2). Vendar naprave, ki opravljajo drugačne vrste dejavnosti, naštete v Prilogi I Direktive 2003/87/ES poleg izgorevanja goriv, tj. proizvodnja električne energije in/ali toplote, niso zajete v to opredelitev.

(20)

Glede na zgoraj navedeno Komisija za upravičene do brezplačne dodelitve pravic do emisije v skladu s členom 10c(1) Direktive 2003/87/ES šteje:

(21)

Pri ocenjevanju iz člena 10c(6) Direktive 2003/87/ES bo Komisija preverila, ali so bila predložena zadostna dokazila o izpolnjevanju zgoraj navedenih meril.

(22)

Za določitev emisij, povzročenih od proizvodnje električne energije v napravah, ki proizvajajo tako električno energijo kot toploto, morajo države članice zagotoviti skladnost z izvedbenimi ukrepi v skladu s členom 10a in zlasti 10a(4) Direktive 2003/87/ES ter se sklicevati na metodologijo dodelitve v skladu s členom 10c(3) Direktive 2003/87/ES.

(23)

V skladu s členom 10c(1) Direktive 2003/87/ES zadevne države članice Komisiji predložijo nacionalni načrt za naložbe. Komisija priporoča, da nacionalni načrt temelji na več skupnih načelih, osnovanih tako, da bodo kar najbolje zagotovila pravično in dosledno izvajanje ciljev iz Direktive 2003/87/ES ter zlasti člena 10c.

Načelo št. 1: Nacionalni načrt navaja naložbe, ki neposredno ali posredno (naložbe v omrežja in pomožne storitve) prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov na stroškovno učinkovit način.

Načelo št. 2: Naložbe iz nacionalnega načrta morajo biti načrtovane tako, da v prihodnosti kolikor se le da izključijo možnost dogodkov iz člena 10c(1) pod črkama (a) (3) in (b) (4) ter prvega pogoja pod (c) (5) Direktive 2003/87/ES.

Načelo št. 3: Naložbe morajo biti združljive ena z drugo ter z zadevno zakonodajo Unije. Ne smejo nikomur utrjevati prevladujočega položaja niti nepravično izkrivljati konkurence in trgovanja na notranjem trgu, morajo pa krepiti konkurenco na notranjem trgu električne energije, v kolikor je to mogoče.

Načelo št. 4: Naložbe iz nacionalnih načrtov morajo biti dodatne naložbe k tistim, ki se jih države članice morajo lotiti, da bi izpolnile druge cilje ali pravne zahteve prava Unije. Prav tako te naložbe ne smejo zadevati naložb, ki bi bile potrebne za odgovor na naraščajočo oskrbo z električno energijo in povpraševanje po njej.

Načelo št. 5: Naložbe iz nacionalnega načrta morajo prispevati k temu, da se mešanica virov električne energije in viri dobave energije za proizvodnjo električne energije diverzificirajo ter da se intenzivnost ogljika v njih zmanjša.

Načelo št. 6: Naložbe morajo biti ekonomsko izvedljive brez brezplačne dodelitve pavic do emisije iz člena 10c Direktive 2003/87/ES, ko se prehodna dodelitev takih pravic izteče, z izjemo specifičnih vnaprej določenih prihajajočih tehnologij, ki so še v predstavitveni fazi in so navedene v Prilogi III.

(24)

Naložbe iz nacionalnega načrta morajo biti v največji možni meri skladne s temi načeli. Kadar za določeno naložbo ni mogoče zagotoviti skladnosti z vsemi načeli, mora zadevna država članica predložiti podrobno razložitev, zakaj to ni možno. V nobenem primeru pa take naložbe ne smejo tem načelom nasprotovati ali onemogočati njihovih ciljev. Naložbe prav tako ne smejo onemogočati ciljev iz Pogodb ali druge ustrezne zakonodaje Unije.

(25)

Pri ocenjevanju vlog, predloženih v skladu s členom 10c(5) Direktive 2003/87/ES, bo Komisija proučila, v kolikšni meri navedene naložbe izpolnjujejo ta načela. Če podatki, ki jih je predložila država članica v svoji vlogi v skladu s členom 10c(5) Direktive 2003/87/ES, niso dovolj podrobni, da bi Komisija lahko izvedla celovito oceno, na podlagi katere bi lahko sprejela utemeljen sklep, lahko Komisija zahteva dodatne podatke. V primeru, da omenjeni dodatni podatki ne bodo predloženi pravočasno, bo Komisija zadevne dele nacionalnega načrta zavrnila. Komisija lahko pri ocenjevanju vlog uporablja tudi druge podatke in mnenja iz drugih virov.

(26)

Na podlagi določb Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (6) morajo države članice preveriti, ali je potrebna okoljska presoja nacionalnega načrta.

(27)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da bi brezplačna dodelitev pravic do emisije proizvajalcem električne energije in financiranje ustreznih naložb, ki je določeno s členom 10c Direktive 2003/87/ES, načeloma vključevala državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. V skladu s členom 108(3) PDEU morajo države članice Komisiji sporočiti ukrepe, ki vključujejo državno pomoč. Ko države članice te ukrepe sporočijo Komisiji, jih ne smejo začeti izvajati, dokler Komisija v zvezi s tem postopkom ne sprejme končnega sklepa. Komisija namerava sprejeti merila o skladnosti za oceno tovrstne pomoči v bližnji prihodnosti. Vloga v skladu s členom 10c(5) Direktive 2003/87/ES in kakršen koli posledičen sklep Komisije nikakor ne posegajo v obveznosti, ki jih imajo države članice glede obveščanja v zvezi z državno pomočjo iz člena 108 PDEU in države članice morajo temu ustrezno načrtovati vsa zahtevana obveščanja v zvezi z državno pomočjo. Pri proučevanju dodelitve brezplačnih pravic in nacionalnih načrtov v skladu s členom 107(3) PDEU bo Komisija zagotovila, da slednji ne povzročajo neupravičenega izkrivljanja konkurence, pri čemer bo upoštevala cilje in skupni interes iz člena 10c Direktive 2003/87/ES. Kadar je nacionalni načrt osredotočen na pomoč za omejeno število upravičencev ali kadar bi pomoč lahko izboljšala položaj upravičencev na trgu, je zlasti pomembno, da države članice dokažejo, da pomoč ne bo neupravičeno izkrivljala konkurence bolj, kot je to potrebno ob upoštevanju splošnih ciljev navedene Direktive.

(28)

Ob upoštevanju naslova in splošnega konteksta člena 10c Direktive 2003/87/ES morajo naložbe, ki so v skladu s to določbo upravičene, zadevati sektor električne energije in morajo biti opravljene po 25. juniju 2009. Vendar pa naložbe v druge energetske sektorje načeloma niso izključene pod pogojem, da jih je mogoče prepričljivo utemeljiti na osnovi člena 10c Direktive 2003/87/ES.

(29)

Države članice same najbolje vedo, katere naložbe bi najbolj pripomogle k modernizaciji njihovih sektorjev proizvodnje električne energije, in so odgovorne za izbor tistih naložb, ki izpolnjujejo zahteve iz Direktive. Prav tako morajo uskladiti poročanje o izvajanju naložb, opravljenih v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES, na nacionalni ravni (7).

(30)

Države članice morajo v svojih nacionalnih načrtih navesti seznam naprav, ki opravljajo naložbe iz nacionalnih načrtov, in določiti seznam naložb, ki jih bo omogočila brezplačna dodelitev pravic do emisije. Podrobno morajo navesti tudi, do katere mere bodo te naložbe financirane s sredstvi, pridobljenimi od brezplačno dodeljenih pravic do emisij, in v katerem letu investicijskega cikla bo do tega prišlo.

(31)

Naložbe, financirane s sredstvi, pridobljenimi od brezplačno dodeljenih pravic do emisije v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES, se lahko dopolnjujejo z naložbami, ki so delno financirane iz drugih virov Unije (npr. sredstva, ki so na voljo iz rezerve za nove udeležence v skladu s členom 10a(8) Direktive 2003/87/ES, regionalni skladi, TEN-E, evropski načrt za oživitev gospodarstva, Evropski energetski program za oživitev, načrt SET, itd.), če izpolnjujejo zahteve iz tega dokumenta in če so združljive z zadevnimi instrumenti ali viri. Vendar je v takih primerih predmet člena 10c Direktive 2003/87/ES le tisti del naložbe, ki je financiran s sredstvi, pridobljenimi od brezplačne dodelitve pravic do emisije v skladu s členom 10c navedene direktive, in sicer pod pogojem, da so spoštovana pravila Unije o splošnih omejitvah financiranja.

(32)

Nadaljnja pojasnila v zvezi s tem, kako Komisija tolmači izraze „infrastruktura“, „čiste tehnologije“ in „diverzifikacija mešanice energetskih virov in virov oskrbe“, kot so uporabljeni v členu 10c(1) Direktive 2003/87/ES, so navedena v Prilogi IV.

(33)

Neizčrpen seznam tipov naložb, upravičenih v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES, je naveden v Prilogi V.

(34)

V skladu s členom 10c(1) Direktive 2003/87/ES je znesek naložb iz nacionalnega načrta karseda enakovreden tržni vrednosti brezplačnih pravic do emisije. Upravičene države članice morajo v svojih nacionalnih načrtih tržno vrednost pravic do emisij uporabiti kot izhodišče za določitev zneska, ki bo vložen na nacionalni ravni.

(35)

Glede na to, da mora biti državam članicam omogočeno v njihovih nacionalnih načrtih določiti natančen znesek, ki ga nameravajo vložiti v okviru člena 10c Direktive 2003/87/ES, je treba tržno vrednost vseh pravic do emisije, ki jim bodo brezplačno dodeljene v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES, določiti vnaprej in se je kasneje ne sme spreminjati (8).

(36)

Komisija priporoča, naj bo tržna vrednost brezplačno dodeljenih pravic do emisije določena s pomočjo na modelu osnovanih napovedi evropskih cen ogljika, kot jih navaja delovni dokument služb Komisije iz leta 2010, ki je priložen Sporočilu Komisije (2010)265 konč (9). Ta delovni dokument vsebuje posodobljene napovedi, v katerih so upoštevane nove okoliščine v Uniji.

(37)

Skladno s tem morajo biti letne vrednosti, kot so navedene v Prilogi VI ter ki upoštevajo trenutno zakonodajo in cilje zmanjšanja emisij, uporabljene kot izhodiščna točka za države članice pri določanju letne tržne vrednosti brezplačne dodelitve pravic do emisije, povezane z njihovimi nacionalnimi načrti. Države članice lahko ob upoštevanju zadevnih pravil o državni pomoči uporabijo višje vrednosti pri določanju zneska za naložbo: številke, ki so navedene v Prilogi VI, predstavljajo zgolj minimalno raven.

(38)

Vrednost naložb v okviru člena 10c Direktive v zadevni državi članici mora ustrezati tržni vrednosti brezplačnih pravic do emisije, ki so bile državi članici v okviru njene vloge dodeljene, razen če lahko država članica dokaže, da to objektivno ni mogoče. V vlogah iz člena 10c(5) Direktive 2003/87/ES morajo države članice predložiti dokazila, ki so potrebna, da Komisija lahko izvede svojo oceno v skladu s členom 10c(6) Direktive 2003/87/ES.

(39)

Direktiva 2003/87/ES posredno priznava možnost nepričakovanih dobičkov od brezplačne dodelitve pravic do emisije, zlasti kjer upravljavci lahko finančno vrednost pravic do emisije prenesejo naprej na svoje stranke. To se dogaja pri proizvajalcih električne energije in predstavlja enega izmed razlogov, da Direktiva 2003/87/ES določa dražbe kot privzeto metodologijo dodeljevanja pravic, s čimer se skuša „odpraviti nepričakovane dobičke“ (10).

(40)

Člen 10c Direktive 2003/87/ES pri določanju brezplačne dodelitve pravic do emisije proizvajalcem električne energije odstopa od načela dražb kot privzete metodologije za dodelitev, s čimer posredno tudi dovoljuje nepričakovane dobičke. Vendar pa člen 10c navedene direktive jasno navaja, da so ti dobički namenjeni za modernizacijo proizvodnje električne energije v zadevni državi članici.

(41)

Ukrepe prava Unije je treba tolmačiti v luči njihovih ciljev. Na podlagi določb člena 10c Direktive 2003/87/ES in ob upoštevanju njegovega cilja je mogoče skleniti, da je treba nepričakovane dobičke podjetij, ki izvirajo iz brezplačne dodelitve pravic do emisije, uporabiti za modernizacijo proizvodnje električne energije v zadevni državi članici. Iz istega razloga bi optimalna poraba vrednosti brezplačno dodeljenih pravic do emisije pomenila, da se slednje ne bodo uporabile za financiranje naložb, ki bi jih zadevna podjetja lahko opravila ter tako izpolnila druge cilje in pravne zahteve, ki izvirajo iz prava Unije. V nasprotnem primeru bi predstavljale dodatne dobičke, ki jih Direktiva 2003/87/ES namerava odpraviti, in bi bile posledično v nasprotju s cilji navedene direktive. Poleg tega bi to povzročilo neupravičeno izkrivljanje konkurence, kar bi pomenilo kršitev člena 10c(5) Direktive.

(42)

Iz teh razlogov bi moral prejemnik brezplačnih pravic do emisije, dodeljenih v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES, vrednost brezplačnih pravic do emisije porabiti tako, da bi se odločil za katero izmed naložb iz nacionalnega načrta v okviru člena 10c(1). Kadar podjetja prejmejo brezplačno dodeljene pravice do emisije in se za take naložbe ne odločijo, ali pa je vrednost brezplačno dodeljenih pravic večja od vrednosti zadevne naložbe iz nacionalnega načrta, je od njih treba zahtevati, da presegajočo vrednost pravic nakažejo zadevni napravi, ki bo opravila naložbo.

(43)

Glede na to, da lahko nacionalni načrt, izdelan za modernizacijo proizvodnje električne energije, v zadevni državi članici zajema naložbe, ki jih bodo opravila podjetja, ki niso zavezana k izpolnjevanju zahtev iz sistema Unije (11), ni nujno, da bodo brezplačno dodeljene pravice do emisije prejela vsa podjetja, ki so določena za opravljanje naložb in imenovana v nacionalnem načrtu. Ob upoštevanju določb členov 10c(1) in 10c(4) Direktive 2003/87/ES upravljavci prenosnih ali distribucijskih sistemov v smislu člena 2(4) in (6) Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (12) predstavljajo upravljavce omrežij v smislu člena 10c(4) Direktive 2003/87/ES. Ta podjetja na splošno ne smejo biti vključena v proizvodnjo električne energije ali oskrbo z njo. Torej ne bodo upravičena do pravic, kljub temu pa se lahko od njih zahteva opravljanje naložb iz nacionalnega načrta.

(44)

V skladu z načelom št. 3 nacionalnega načrta in odstavkom 27 teh smernic velja, da bi države članice v primerih, ko naložbe v proizvodnjo električne energije ali oskrbo z njo, ki so bile navedene v nacionalnem načrtu v skladu s členom 10c(1) Direktive 2003/87/ES, vodijo v neupravičeno izkrivljanje konkurence ali povzročijo nevarnost vzpostavitve prevladujočega položaja, lahko razmislile o tem, da bi od upravičencev do brezplačnih pravic do emisije zahtevale sredstva za naložbe v prenosne in distribucijske sisteme ali za proizvodnjo električne energije oz. oskrbo z njo, ki ne bi vodile do takih izkrivljanj.

(45)

Prav tako ne gre izključiti možnosti, da bi bile podjetjem dodeljene brezplačne pravice do emisije, katerih vrednost bi bila prenizka za kritje naložbe iz nacionalnega načrta. V takem primeru bi bilo ustrezno tem podjetjem omogočiti izpeljavo zadevne naložbe iz nacionalnega načrta.

(46)

Iz teh razlogov lahko, kadar je to potrebno in ustrezno, države članice vzpostavijo mehanizem, ki bo v zgoraj opisanih primerih omogočal zadevne prenose ali sredstva.

(47)

V vsakem primeru je treba znotraj takega mehanizma upoštevati naslednje zahteve:

(48)

Uporaba prihodkov, ki jih država članica lahko pridobi od dražb (14), ali drugih državnih prihodkov za financiranje naložb iz nacionalnega načrta bo privedla do nepričakovanih dobičkov za proizvajalce električne energije, ki prejemajo brezplačne pravice v okviru člena 10c Direktive 2003/87/ES. Ob upoštevanju uvodnih izjav 15 in 19 Direktive 2009/29/ES o spremembah, člena 10c(5)(e) ter splošnega pristopa in ciljev Direktive, ki določa dražbe kot privzeto metodologijo dodeljevanja, bo Komisija zavrnila vloge, predložene v okviru člena 10c(5), ki bodo imele tak pristop.

(49)

Države članice, ki bodo izkoristile možnost brezplačnega dodeljevanja pravic v okviru člena 10c Direktive 2003/87/ES, se lahko odločijo, da smejo naprave take pravice predati le v letu, v katerem so jim pravice bile dodeljene, in le za zadevno leto. Podjetje, ki tako pogojene pravice prejme, teh pravic ne bi moglo prodati na trgu, jih prenesti na naslednje leto ali dopustiti, da jih preda katera koli druga naprava (četudi bi bila del istega podjetja).

(50)

Država članica, ki uvaja tako pogojenost, tvega, da bo člen 10c izvajala na način, ki ne bi bil združljiv s cilji in strukturo sistema Unije, ki je oblikovan za splošno zmanjšanje emisij na stroškovno ugoden in gospodarsko učinkovit način. Ne bi bilo zakonito, da bi države članice izvajale Direktivo 2003/87/ES na način, ki bi bil v nasprotju s samimi cilji Direktive.

(51)

Z neprenosljivimi pravicami se lastnikom teh pravic prepreči izvajanje ukrepov za zmanjšanje emisij, ki bi bili sicer izvedljivi tudi z nižjimi stroški, kot je prevladujoča cena pravic do emisije. S stališča lastnikov neprenosljivih pravic bi se izvajanje teh ukrepov za zmanjševanje emisij vedno zdelo dražje kot enostavno kritje emisij z neprenosljivimi pravicami.

(52)

Ob upoštevanju navedenih pogojev Komisija državam članicam dodeljevanje neprenosljivih pravic do emisije močno odsvetuje. Kadar pa se državam članicam dodeljevanje neprenosljivih pravic vendarle zdi potrebno, morajo dokazati, ta je ta možnost uporabljena le v tolikšni meri, kot to je potrebno za doseganje cilja, ki je podlaga za člen 10c, ter da se tega z drugimi sredstvi ne da doseči učinkoviteje. Upoštevati morajo spodbude za zmanjševanje emisije in morebitno povišanje stroškov skladnosti s sistemom trgovanje z emisijami, do katerih bo prišlo, če se odločijo za proglasitev določenih pravic za neprenosljive.

(53)

Na podlagi navedenega ter brez poseganja v to, Komisija tudi zagovarja stališče, da bi vsaj večina pravic do emisije, dodeljenih brezplačno v okviru člena 10c Direktive, morala biti prenosljiva. Priporoča tudi omejitev neprenosljivih pravic na število, ki ne presega skupnih emisij, ki jih povzroči oskrba z električno energijo tistih sektorjev, pri katerih ne bi bilo tveganja za povzročanje izkrivljanja konkurence v industrijskem sektorju zadevne države članice ali Unije (to bi bil lahko na primer gospodinjski sektor). V skladu s členom 10c(5)(e) in 10c(6) bi Komisija morala zavrniti vlogo, ki bi povzročala neupravičeno izkrivljanje konkurence.

(54)

Pri oceni vloge, predložene v skladu s členom 10c(5), bo Komisija proučila, ali je število pravic do emisije, proglašenih za neprenosljive, ob upoštevanju splošnih ciljev Direktive 2003/87/ES ter zlasti specifičnih ciljev člena 10c Direktive 2003/87/ES, upravičeno, tj. ali je tako število potrebno in proporcionalno ter ali obstaja nevarnost povzročitve neupravičenega izkrivljanja konkurence. Komisija bo vlogo, vloženo v skladu s členom 10c(5), zavrnila, če ugotovi, da omenjeni pogoji niso izpolnjeni.

(55)

Komisija bo na podlagi člena 10c(6) Direktive 2003/87/ES ocenila vlogo na podlagi vseh ustreznih elementov, vključno s tistimi iz člena 10c(5). Upoštevala bo tudi obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb, in splošna načela prava EU. Za zagotovitev učinkovitega postopka ocenjevanja mora vloga temeljiti na predlogi iz Priloge II k temu dokumentu. Komisija bo postopek ocenjevanja vloge začela šele, ko bodo predložene vse ustrezne informacije, vključno s potrebnimi dokazili o njih.

(56)

Člen 10c Direktive 2003/87/ES je bil uveden, da bi se v upravičenih državah članicah omogočila modernizacija proizvodnje električne energije. Zato člen določa izjemo od poglavitnega načela direktive. V skladu s pretežno sodno prakso se mora ta izjema tolmačiti in uporabljati na način, ki je omejen na to, kar je potrebno za dosego cilja iz člena 10c, ne da bili pri tem ogroženi krovni cilji Direktive 2003/87/ES.

(57)

Glede vrednosti brezplačno dodeljenih pravic do emisije in njihove povezave z zneskom naložb, ki se zahtevajo v skladu s členom 10c(1) Direktive 2003/87/ES, je treba poudariti, da bi brezplačno dodeljene pravice do emisije ustvarile nepričakovane dobičke v podjetjih, ki bi jim bile pravice do emisije dodeljene brezplačno, če se vrednost teh pravic do emisije ne bi uporabila za naložbe ali bi se uporabila za naložbe, ki bi se opravile za izpolnitev drugih ciljev in pravnih zahtev, ki izvirajo iz prava Unije. V takem primeru ne bi bilo ustreznega prispevka k doseganju cilja, zaradi katerega je bila sprejeta brezplačna dodelitev pravic do emisije v skladu s členom 10c.

(58)

Poudariti je treba tudi, da bi prednosti, ki jih prinašajo v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES brezplačno dodeljene pravice do emisije, lahko povzročile neupravičeno izkrivljanje konkurence, ki je v nasprotju s členom 10c(5)(e), če se ne bodo uporabljale za namene, za katere bodo dodeljene.

(59)

Zato bo ocena Komisije pozornost namenila zlasti temu, ali je vrednost brezplačnih pravic do emisije, odobrenih upravičenim napravam v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES, uporabljena za naložbe, ki jih izvajajo te naprave, oziroma, če ni tako, preverila, ali je vrednost brezplačno dodeljenih pravic do emisije dana na razpolago napravam/upravljavcem ali podjetjem, ki niso dobila ali pa niso dobila dovolj pravic do emisije, da bi pokrile naložbe iz nacionalnega načrta.

(60)

Države članice naj zaradi preglednosti in omogočanja dobre utemeljitve ocene s strani Komisije vlogo, preden jo predložijo Komisiji, objavijo, da s tem Komisiji omogočijo upoštevanje informacij in vidikov, pridobljenih iz drugih virov. Morebitne vloge držav članic je treba obravnavati kot informacije o okolju, tako da zanje veljajo zahteve iz Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (15) in Uredbe (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (16). Države članice bodo morale tudi preveriti, ali je na podlagi določb Direktive 2001/42/ES potrebna okoljska presoja njihovih nacionalnih načrtov.

(61)

Države članice morajo glede naložb, predvidenih v nacionalnih načrtih, vzpostaviti jasne in učinkovite določbe za spremljanje in izvedbo, da zagotovijo pravilno izvajanje naložb, opredeljenih v nacionalnih načrtih. V skladu s členom 10c(5)(d) Direktive 2003/87/ES morajo biti te določbe podrobno navedene v vlogi za brezplačno dodelitev pravic do emisije.

(62)

Države članice so odgovorne za spremljanje in izvedbo naložb, opredeljenih v njihovih nacionalnih načrtih. Komisija bo pri ocenjevanju vlog držav članic za brezplačno dodelitev pravic do emisije v skladu s členom 10c(6) Direktive 2003/87/ES posebej upoštevala, ali ima država članica jasne in učinkovite določbe za spremljanje in izvedbo nacionalnega načrta, vključno z mehanizmom za pozorno spremljanje in učinkovito izvedbo naložb, opredeljenih v njenem nacionalnem načrtu. V ta namen morajo države članice zagotoviti, da so pri njih veljavni zakoni, predpisi in upravne določbe, ki so potrebni za to, da naložbe pregledajo pristojni nacionalni organi, ki so jasno opredeljeni v vlogi.

(63)

Glede tega so pomembni naslednji elementi:

(64)

Države članice morajo rezultate postopka spremljanja in izvedbe skupaj z utemeljenimi dokazili vsako leto poslati Komisiji v letnem poročilu, ki ga Komisiji predložijo v skladu s členom 10c(1) Direktive 2003/87/ES. K poročilom morajo biti priložene zlasti kopije (podpisanih in z uradnim žigom potrjenih) potrdil zunanjih revizorjev, skupaj z uradnim prevodom v angleški jezik, če dokumenti niso v angleškem jeziku. Države članice se lahko odločijo, da letna poročila zadevnih upravljavcev javno objavijo.

(65)

Letna poročila držav članic o naložbah v modernizacijo proizvodnje električne energije v skladu s členom 10c(1) Direktive 2003/87/ES je treba Komisiji vsako leto predložiti do 31. januarja, začenši z letom 2014. Poročila morajo ponujati pregled narave in vrednosti naložb, izvedenih v prejšnjem letu (17).

(66)

Letna poročila morajo z utemeljenimi dokazi potrditi, da se naložbe izvajajo na podlagi zahtev iz Direktive 2003/87/ES in teh smernic, ter so v skladu z njimi, in zlasti, da prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.

(67)

Poročila morajo prikazati tudi, da je letni znesek naložb skladen s skupnim zneskom predvidenih naložb za celotno obdobje uporabe, kot je naveden v nacionalnem načrtu države članice, glede tržne vrednosti brezplačno dodeljenih pravic do emisije, opredeljene v teh smernicah. Ni treba, da so naložbe skladne z določeno tržno vrednostjo brezplačno dodeljenih pravic do emisije na letni ravni. Vendar je treba vsako razliko med vrednostjo brezplačno dodeljenih pravic do emisije in višino zneska za naložbe odpraviti v naslednjem letu po njenem nastanku, da se zagotovi verodostojnost poteka naložb v obdobju uporabe, pri čemer se upošteva zmanjšanje števila pravic do emisije, ki jih je mogoče dodeliti brezplačno.

(68)

V skladu s členom 10c(4) Direktive 2003/87/ES letna poročila temeljijo na poročilih o izvajanju naložb iz nacionalnih načrtov, ki jih upravljavci predložijo državam članicam vsakih 12 mesecev. Poročila morajo upoštevati tudi dodatne vire informacij, zlasti uradne podatke in neodvisno preverjene podatke. V poročilih je treba navesti vire podatkov in sklicevanja na dokazno dokumentacijo.

(69)

Poročila držav članic Komisiji morajo biti posredovana na pregleden način. V skladu s členom 10c(4) Direktive 2003/87/ES morajo biti letna poročila držav članic Komisiji objavljena. Vendar je treba v vsakem primeru upoštevati zaupnost poslovno občutljivih podatkov.

(70)

Pri svoji oceni iz člena 10c(6) Direktive 2003/87/ES bo Komisija na podlagi predloženih dokazil proučila pravilnost letnih poročil. Če niso predložena vsa ustrezna dokazila, lahko zahteva nadaljnje informacije.

(71)

Če država članica v svojem letnem poročilu ne zagotovi zadostnih dokazil o tem, da se naložbe, opredeljene v nacionalnem načrtu, izvajajo v skladu s časovnim načrtom in vrednostjo brezplačno dodeljenih pravic do emisije, kot sta navedena v nacionalnem načrtu, razen če

bo Komisija zavzela stališče, da je prišlo do kršitve pogojenosti, ki je vsebovana v členu 10c Direktive 2003/87/ES glede brezplačne dodelitve pravic do emisije in naložb, potrebnih v skladu s členom 10c (1). Ker je ta pogojenost bistvena za doseganje ciljev člena 10c, pomanjkanje naložb prinaša dodatne dobičke zadevnemu podjetju in ne prispeva k doseganju ciljev Direktive 2003/87/ES ter člena 10c navedene direktive. Tako stanje lahko posledično privede do nezakonite uporabe Direktive 2003/87/ES, ki bi bilo v nasprotju s samimi cilji Direktive. Lahko tudi sproži večje pomisleke Komisije v okviru pravil o državni pomoči. Komisija bi po potrebi začela postopek preiskave na podlagi člena 108(2) PDEU in/ali postopke za ugotavljanje kršitev. Postopek preiskave na podlagi člena 108(2) PDEU ima lahko za posledico ustavitev brezplačne dodelitve v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES tistega števila pravic do emisije, ki ustreza znesku izpadlih naložb. Če se stanje ne odpravi, mora država članica na koncu v skladu z uredbo, sprejeto na podlagi člena 10(4) Direktive 2003/87/ES, ustrezno število pravic do emisije prodati na dražbi.

31.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 99/29

—

3. stopnjo razpisa v imenu konzorcijev skupnih raziskovalnih projektov za zbiranje vlog za dodelitev štipendij odličnosti (REG) in štipendij za mobilnost (RMG)

—

razpisa EMRP za leto 2009 – energija

—

razpisa EMRP za leto 2010 – industrija in okolje

31.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 99/30

—

27 držav članic Evropske unije,

—

države Efte: Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Švica,

—

državi kandidatki: Turčija, Hrvaška.

31.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 99/31

—

Svet za zdravje in zaščito živali (AHAW);

—

Svet za živilske aditive in hranilne vire, dodane živilom (ANS);

—

Svet za biološke dejavnike tveganja (BIOHAZ);

—

Svet za snovi v stiku z živili, encime, arome in pomožna tehnološka sredstva (CEF);

—

Svet za onesnaževala v živilski verigi (CONTAM);

—

Svet za dodatke in izdelke ali snovi, ki se uporabljajo v živalski krmi (FEEDAP);

—

Svet za gensko spremenjene organizme (GMO);

—

Svet za dietetične izdelke, prehrano in alergije (NDA);

—

Svet za zdravje rastlin (PLH);

—

Svet za fitofarmacevtska sredstva in njihove ostanke (PPR);

—

Znanstveni odbor (SC)

—

prispevati k razpravi, pripravi in sprejemanju znanstvenih mnenj znanstvenega sveta in/ali znanstvenega odbora in njunih delovnih skupin;

—

zagotavljati znanstvene nasvete o zadevah, ki so v pristojnosti znanstvenega sveta in/ali znanstvenega odbora;

—

zagotavljati nasvete o vodenju in organizaciji znanstvenih dejavnosti znanstvenega sveta in/ali znanstvenega odbora.

Člani znanstvenih svetov in znanstvenega odbora se morajo udeleževati dvodnevnih zasedanj, ki po navadi potekajo v Parmi v Italiji. Ta zasedanja potekajo od šest- do desetkrat na leto.

Od članov znanstvenih svetov in znanstvenega odbora se tudi pričakuje, da po potrebi sodelujejo na nekaterih zasedanjih delovnih skupin, ki jih ustanovijo znanstveni sveti ali znanstveni odbor. Ta zasedanja običajno potekajo od šest- do trinajstkrat na leto.

Udeležba na zasedanjih znanstvenih svetov, znanstvenega odbora ali delovnih skupin zahteva nekaj pripravljalnega dela, vključno s predhodnim branjem in pripravo osnutkov dokumentov. Zasedanja potekajo v angleščini, v angleščini pa je tudi večina dokumentov.

Kandidati se morajo zavezati, da bodo – če bodo imenovani – sodelovali v dejavnostih znanstvenega odbora ali znanstvenih svetov.

Agencija EFSA bo v skladu s svojimi finančnimi pravili članom krila potne stroške, dnevnice in stroške nastanitve. Za vsako celodnevno zasedanje bo izplačano posebno nadomestilo (2).

(i)

raven izobrazbe, ki ustreza najmanj štiriletnemu (4) univerzitetnemu študiju, zaključenemu z diplomo, z enega od naslednjih področij: agronomija/kmetijske vede, prehrana živali, biokemija, biologija, kemija, ekotoksikologija, okoljske znanosti, epidemiologija, mikrobiologija živil, živilska tehnologija, medicina, naravoslovne vede, medicina dela, farmakologija, farmacija, javno zdravje, toksikologija, veterina in povezanih področij;

(ii)

poleg zgoraj navedenega najmanj deset (10) let delovnih izkušenj, ki ustrezajo pristojnostim izbranega(-ih) sveta(-ov) in so bile pridobljene po zahtevani diplomi;

(iii)

odlično znanje angleškega jezika (3);

(iv)

kandidati morajo podrobno, točno in v celoti izpolniti izjavo o interesih, vključeno v prijavo (4). Upoštevajte, da bo prijava zavrnjena, če ta del obrazca ne bo v celoti izpolnjen (5);

(v)

kandidati morajo biti državljani države članice Evropske unije (EU), države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) ali države kandidatke za vstop v EU. Prijavijo se lahko tudi strokovnjaki iz tretjih držav, ki pa bodo za članstvo v znanstvenem odboru ali znanstvenih svetih obravnavani le, če med državljani EU, držav EFTE ali držav kandidatk za vstop v EU ne bomo našli zahtevane ravni strokovnega znanja.

—

izkušnje pri opravljanju znanstvenih ocen tveganja in/ali zagotavljanju znanstvenih nasvetov na področjih, povezanih z varnostjo živil in krme na področjih pristojnosti in strokovnega znanja znanstvenega odbora ali izbranega znanstvenega sveta (za znanstvene svete največ 25 od 100 točk – koeficient ponderiranja 5; za znanstveni odbor največ 30 od 100 točk – koeficient ponderiranja 6);

—

dokazana strokovna odličnost na enem ali po možnosti več področjih, povezanih s področjem pristojnosti znanstvenega odbora ali izbranega znanstvenega sveta (za znanstvene svete največ 20 od 100 točk – koeficient ponderiranja 4; za znanstveni odbor največ 15 od 100 točk – koeficient ponderiranja 3);

—

dokazane izkušnje na področju strokovnega ocenjevanja znanstvenih del in publikacij na področjih, povezanih s področjem pristojnosti znanstvenega odbora ali izbranega znanstvenega sveta (največ 15 od 100 točk – koeficient ponderiranja 3);

—

sposobnost analiziranja zahtevnih informacij in dokumentacije, ki pogosto prihajajo s številnih znanstvenih področij in virov, ter priprave osnutkov znanstvenih mnenj in poročil (največ 10 od 100 točk – koeficient ponderiranja 2);

—

strokovne izkušnje v večdisciplinarnem okolju, po možnosti v mednarodnem okolju (največ 10 od 100 točk – koeficient ponderiranja 2);

—

izkušnje na področju upravljanja projektov, povezanih z znanstvenimi zadevami (največ 10 od 100 točk – koeficient ponderiranja 2);

—

dokazane komunikacijske spretnosti, ki izhajajo iz izkušenj, pridobljenih pri poučevanju, iz javnih nastopov, dejavne udeležbe na zasedanjih, publikacij (največ 10 od 100 točk – koeficient ponderiranja 2).

Politika agencije EFSA o izjavah o interesih

http://www.efsa.europa.eu/en/keydocs/docs/doipolicy.pdf

Navodila o izjavah o interesih

http://www.efsa.europa.eu/en/keydocs/docs/doiguidance.pdf

Postopek za opredelitev in reševanje morebitnih navzkrižij interesov

http://www.efsa.europa.eu/en/keydocs/docs/doiconflicts.pdf

31.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 99/38

972-5 Songhyun-Ri

Jinrae-Myeun

Kimhae-Si

Gyeungsangnam-Do

DAEHANMINGUK/REPUBLIC OF KOREA

Bosung Wire Rope Co. Ltd

972-5 Songhyun-Ri

Jinrae-Myeun

Kimhae-Si

Gyeungsangnam-Do

DAEHANMINGUK/REPUBLIC OF KOREA

Bosung Wire Rope Co. Ltd

568 Yongdeok-ri

Hallim-myeon

Gimhae-si

Gyeongsangnam-do

621-872

DAEHANMINGUK/REPUBLIC OF KOREA

Bosung Wire Rope Co. Ltd

568 Yongdeok-ri

Hallim-myeon

Gimhae-si

Gyeongsangnam-do

621-872

DAEHANMINGUK/REPUBLIC OF KOREA