19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/2

Sklep Sodišča (peti senat) z dne 28. oktobra 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Sofiyski gradski sad – Bolgarija) – Canon Kabushiki Kaisha proti IPN Bulgaria OOD

(Zadeva C-449/09) (1)

(Člen 104(3), prvi pododstavek, Poslovnika - Znamke - Direktiva 89/104/EGS - Pravica imetnika znamke, da nasprotuje prvemu dajanju originalnih proizvodov, označenih s to znamko, na trg EGP, za katero ni dal soglasja)

2011/C 89/02

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Sofiyski gradski sad

Stranki

Tožeča stranka: Canon Kabushiki Kaisha

Tožena stranka: IPN Bulgaria OOD

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Sofiyski gradski sad – Razlaga člena 5 v povezavi s členom 7 Prve Direktive Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL 1989, L 40, str. 1) – Vzporedni uvoz originalnih proizvodov brez soglasja imetnika pravice iz znamke – Možnost tega imetnika, da prepove poslovno uporabo, brez njegovega soglasja, znaka, ki je enak znamki – Neizčrpanje pravice imetnika

Izrek

Člen 5 Prve direktive Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (89/104/EGS) je treba razlagati tako, da imetnik znamke lahko nasprotuje prvemu dajanju originalnih proizvodov, označenih s to znamko, na trg Evropskega gospodarskega prostora, za katero ni dal soglasja.

(1) UL C 100, 17.4.2010.

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/2

Sklep Sodišča z dne 16. novembra 2010 – Internationale Fruchtimport Gesellschaft Weichert GmbH & Co. KG proti Evropski komisiji

(Zadeva C-73/10 P) (1)

(Pritožba - Konkurenca - Odločba Komisije v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 ES - Ničnostna tožba - Rok - Prepozno vložena tožba - Razlogi, ki lahko upravičijo odstopanje od roka za vložitev tožbe - Pravica do dostopa do sodišča - Načeli zakonitosti in sorazmernosti - Očitno neutemeljena pritožba)

2011/C 89/03

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: Internationale Fruchtimport Gesellschaft Weichert GmbH & Co. KG (zastopniki: A. Rinne, odvetnik, S. Kon in C. Humpe, Solicitors, C. Vajda QC)

Druga stranka: Evropska komisija (zastopnika: M. Kellerbauer in A. Biolan, zastopnika)

Predmet

Pritožba, vložena zoper sklep Sodišča prve stopnje (osmi senat) z dne 30. novembra 2009 v zadevi Internationale Fruchtimport Gesellschaft Weichert & Co. KG proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-2/09, s katerim je Sodišče prve stopnje zaradi očitne nedopustnosti zavrglo tožbo za delno razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2008) 5955 konč. z dne 15. oktobra 2008 glede postopka uporabe člena 81 ES (Zadeva COMP/39.188 – Banane) v zvezi z omejevalnim sporazumom na delu evropskega trga banan, ali podredno, za razglasitev ničnosti ali znižanje globe, ki ji je bila naložena – Rok za vložitev tožbe – Zamuda

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Družbi Internationale Fruchtimport Gesellschaft Weichert GmbH & Co. KG se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 80, 27.3.2010.

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/3

Sklep Sodišča (sedmi senat) z dne 15. decembra 2010 – Karen Goncharov proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), DSB

(Zadeva C-156/10 P) (1)

(Pritožba - Znamka Skupnosti - Znamke, sestavljene iz kratic - Prejšnja znamka DSB - Besedni znak „DSBW“ - Postopek z ugovorom - Relativni razlog za zavrnitev - Preizkus verjetnosti zmede - Vidna podobnost - Slušna podobnost - Nedopustnost - Presoja dejstev)

2011/C 89/04

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnik: Karen Goncharov (zastopnik: A. Späth, odvetnik)

Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: B. Schmidt, zastopnik), DSB (zastopnik: T. Graf, odvetnik)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Splošnega sodišča z dne 21. januarja 2010 v zadevi Goncharov proti UUNT - DSB (DSBW) (T-34/07), s katero je Splošno sodišče zavrnilo tožbo za razveljavitev odločbe drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 4. decembra 2006 o zavrnitvi registracije besednega znaka „DSBW“ kot znamke Skupnosti za nekatere proizvode iz razredov 39, 41 in 43 ter ugoditvi ugovoru imetnika prejšnje besedne znamke Skupnosti „DSB“ – Verjetnost zmede – Neupoštevanje, pri preizkusu verjetnosti zmede, posebnosti znamk, sestavljenih iz kratic – Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	K. Goncharovu se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 148, 5.6.2010.

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/3

Sklep Sodišča z dne 23. novembra 2010 – Enercon GmbH proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), Hasbro, Inc.

(Zadeva C-204/10 P) (1)

(Pritožba - Znamka Skupnosti - Uredba (ES) št. 40/94 - Člen 8(1)(b) - Besedna znamka ENERCON - Ugovor imetnika besedne znamke TRANSFORMERS ENERGON - Zavrnitev registracije - Verjetnost zmede)

2011/C 89/05

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Enercon GmbH (zastopnika: J. Mellor, barrister, R. Böhm, odvetnik)

Drugi stranki: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: D. Botis), Hasbro, Inc.

Predmet

Pritožba zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 3. februarja 2010 v zadevi Enercon proti UUNT (T-472/07), s katero je Splošno sodišče zavrnilo tožbo prijaviteljice besedne znamke „ENERCON“ za blago iz razredov 16, 18, 24, 25, 28 in 32 za razveljavitev odločbe R 959/2006-4 četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT) z dne 25. oktobra 2007, s katero je bila zavrnjena pritožba pritožnice zoper odločbo oddelka za ugovore, ki je zavrnil registracijo te znamke v okviru postopka z ugovorom, ki ga je vložil imetnik besedne znamke Skupnosti „TRANSFORMERS ENERGON“ za proizvode iz razredov 16, 18, 24, 25, 28, 30 in 32, ter neregistrirani znamki „TRANSFORMERS ENERGON“ in „ENERGON“, ki se uporabljata v Združenem kraljestvu za podobne proizvode – Kršitev člena 8(1)(c) Uredbe št. 40/94

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Enercon GmbH se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 179, 3.7.2010.

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/4

Sklep Sodišča z dne 25. novembra 2010 – Lufthansa AirPlus Servicekarten GmbH proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), Applus Servicios Tecnológicos SL

(Zadeva C-216/10 P) (1)

(Pritožba - Znamka Skupnosti - Uredba (ES) št. 40/94 - Členi 8(1)(b) in 5, 73, 74 ter 79 - Figurativna znamka A+ - Ugovor imetnika besedne znamke Skupnosti AirPlus International - Zavrnitev ugovora)

2011/C 89/06

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Lufthansa AirPlus Servicekarten GmbH (zastopnik: R. Kunze, odvetnik)

Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: D. Botis, zastopnik), Applus Servicios Tecnológicos SL

Predmet

Pritožba, vložena zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 3. marca 2010 v zadevi Lufthansa AirPlus Servicekarten GmbH proti UUNT in Applus Servicios Tecnológicos (T-321/07), s katero je Splošno sodišče zavrnilo tožbo za razveljavitev, ki jo je vložil imetnik besedne znamke Skupnosti „AirPlus International“ za proizvode in storitve iz razredov 9, 35, 36 in 42 zoper odločbo R 310/2006-2 drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 7. junija 2007, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper odločbo oddelka za ugovore o zavrnitvi ugovora pritožnice zoper prijavo za registracijo figurativne znamke „A+“ za proizvode in storitve iz razredov 9, 35, 36, 37, 40, 41 in 42

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Lufthansa AirPlus Servicekarten GmbH se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 179, 3.7.2010.

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/5

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesarbeitsgericht (Nemčija) 15. decembra 2010 – Bianca Kücük proti Deželi Severno Porenje – Vestfalija

(Zadeva C-586/10)

2011/C 89/09

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesarbeitsgericht

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Bianca Kücük

Tožena stranka: Dežela Severno Porenje – Vestfalija

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je v nasprotju z določbo 5(1) okvirnega sporazuma ETUC, UNICE in CEEP o delu za določen čas iz Priloge k Direktivi Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 (1), da se nacionalna določba – ki tako kot člen 14(1), drugi stavek, točka 3, Teilzeit- und Befristungsgesetz (zakon o delu s krajšim delovnim časom in pogodbah za določen čas, v nadaljevanju: TzBfG) določa, da obstaja objektivni razlog za sklenitev zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas, če je delavec zaposlen zaradi nadomeščanja drugega delavca – razlaga in uporablja tako, da je objektivni razlog podan tudi v primeru stalne potrebe po nadomeščanju, čeprav bi lahko to stalno potrebo po nadomeščanju premostili tudi tako, da bi bil zadevni delavec zaposlen za nedoločen čas in bi vsakič znova nadomeščal enega od redno manjkajočih delavcev, pri čemer pa si delodajalec pridržuje pravico, da vsakič znova odloči, kako bo ravnal ob posamezni odsotnosti delavcev?

Če je odgovor Sodišča na prvo vprašanje pritrdilen:

Ali v prvem vprašanju opisana razlaga in uporaba nacionalne določbe, kot je člen 14(1), drugi stavek, točka 3, TzBfG, v okoliščinah, ki so opisane v prvem vprašanju, krši določbo 5(1) okvirnega sporazuma ETUC, UNICE in CEEP o delu za določen čas iz Priloge k Direktivi Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 tudi, če nacionalni zakonodajalec z objektivnim razlogom, ki je določen z nacionalno določbo, kot je tista iz člena 21(1) Bundeselterngeld- und Elternzeitgesetz (zvezni zakon o družinskih prejemkih in starševskem varstvu, v nadaljevanju: BEEG), in ki upravičuje sklenitev delovnega razmerja za določen čas v primerih nadomeščanja, uresničuje tudi socialnopolitični cilj, ki je v tem, da se delodajalcem olajša odobritev, delavcem pa izraba izrednega dopusta iz razlogov, kot je varstvo materinstva ali vzgoja otroka?

(1) UL L 175, str. 43.

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/5

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Apelacyjny – Sąd Pracy i Ubezpieczeń Społecznych w Białymstoku (Republika Poljska) 14. decembra 2010 – Janina Wencel proti Zakład Ubezpieczeń Społecznych w Białymstoku

(Zadeva C-589/10)

2011/C 89/11

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Apelacyjny – Sąd Pracy i Ubezpieczeń Społecznych w Białymstoku

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Janina Wencel

Nasprotna stranka v pritožbi: Zakład Ubezpieczeń Społecznych w Białymstoku

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba zaradi načela prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic iz členov 21 in 20(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije člen 10 Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 (1) z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti razlagati tako, da se denarne dajatve za starost, pridobljene po zakonodaji ene države članice, ne morejo zmanjšati, spremeniti, začasno ustaviti, odvzeti ali zapleniti tudi zato, ker je prejemnik sočasno stalno prebival (imel dve enakovredni običajni prebivališči) na ozemlju dveh držav članic, pri čemer ena od njiju ni tista, v kateri se nahaja nosilec, ki je odgovoren za plačilo pokojnine?

Ali je treba člena 21 in 20(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije in člen 10 Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 razlagati tako, da nasprotujejo uporabi nacionalne določbe iz člena 114(1) ustawa z dnia 17.12.1998 r. o emeryturach i rentach z Funduszu Ubezpieczeń Społecznych (zakon z dne 17. decembra 1998 o pokojninah iz sklada socialnega zavarovanja) (UL 2009, št. 153, pozicija 1227 s spremembami) v povezavi s členom 4 Pogodbe z dne 9. oktobra 1975 med Ljudsko republiko Poljsko in Zvezno republiko Nemčijo o pokojninskem in invalidskem zavarovanju) (UL 1976, št. 16, pozicija 101 s spremembami), v skladu s katero poljski zavod za pokojninsko zavarovanje ponovno preuči primer in odvzame pravico do pokojnine osebi, ki je imela več let sočasno dve običajni prebivališči (dve središči življenjskih interesov) v dveh državah, ki sta zdaj članici Evropske unije, in ki pred letom 2009 ni predložila izjave o prenosu svojega stalnega prebivališča v eno od teh držav oziroma ustrezne zahteve za to?

V primeru nikalnega odgovora:

Ali je treba člena 20(2) in 21 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člen 10 Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 razlagati tako, da nasprotujejo uporabi nacionalne določbe iz člena 138(1) in (2) zakona z dne 17. decembra 1998 o pokojninah iz sklada socialnega zavarovanja, v skladu s katero poljski zavod za pokojninsko zavarovanje zahteva vračilo pokojnine – za obdobje zadnjih 3 let – od osebe, ki je v letih od 1975 do 2009 imela sočasno dve običajni prebivališči (dve središči življenjskih interesov) v dveh državah, ki sta zdaj članici Evropske unije, če poljski nosilec zavarovanja te osebe med obravnavo zahtevka za pokojnino in po tem, ko je bila ta priznana, ni poučil o dolžnosti obvestitve o tem, da ima dve običajni prebivališči v dveh državah, in dolžnosti predložitve izjave o izbiri nosilca zavarovanja ene od teh držav kot pristojnega za obravnavo zahtevkov v zvezi s pokojnino oziroma ustrezne zahteve za to?

(1) UL L 71, str. 2.

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/6

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court of Justice (Chancery Division) (Združeno kraljestvo) 14. decembra 2010 – Littlewoods Retail Ltd in drugi proti Her Majesty's Commissioners of Revenue and Customs

(Zadeva C-591/10)

2011/C 89/12

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

High Court of Justice (Chancery Division)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Littlewoods Retail Ltd in drugi

Tožena stranka: Her Majesty's Commissioners of Revenue and Customs

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je pravno sredstvo, ki ga določa država članica – če je ta od davčnega zavezanca pobrala DDV v nasprotju z zahtevami zakonodaje EU o DDV in ga je davčni zavezanec tako preplačal – v skladu s pravom EU, če se z njim zahtevajo le (a) vračilo preveč plačane glavnice in (b) navadne obresti na to glavnico v skladu z nacionalno zakonodajo, kot je določeno v členu 78 zakona o davku na dodano vrednost iz leta 1994?

Če to ni tako, ali pravo EU zahteva, da bi moralo biti s pravnim sredstvom, ki ga določa država članica, mogoče zahtevati (a) vračilo preveč plačane glavnice in (b) plačilo obrestnih obresti kot ukrep zaradi rabe preveč plačanih zneskov, s katerimi je razpolagala država članica, in/ali zaradi izgube pri rabi denarja, s katerim je razpolagal davčni zavezanec?

3.	Če je odgovor na prvo in drugo vprašanje nikalen, kaj mora pravno sredstvo, ki ga od države članice zahteva pravo EU, poleg vračila preveč plačane glavnice še vključevati glede na rabo preplačila in/ali obresti?

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali načelo učinkovitosti iz prava EU od države članice zahteva, da ne uporabi nacionalnih omejitev (kot sta člena 78 in 80 zakona o davku na dodano vrednost iz leta 1994) za kakršne koli zahtevke ali pravna sredstva, ki bi bila drugače davčnemu zavezancu na voljo za uveljavitev pravice iz prava EU, ki jo je določilo Sodišče z odgovorom na prvo, drugo in tretje vprašanje, ali zadostuje, da nacionalno sodišče takih omejitev ne uporabi le za enega od teh zahtevkov oziroma pravnih sredstev? Katera so še druga načela, ki bi morala voditi nacionalno sodišče pri dajanju učinka tej pravici iz prava EU, tako da bi ravnalo v skladu z načelom učinkovitosti iz prava EU?

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/7

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Judecătoria Călărași (Romunija) 21. decembra 2010 – SC Volksbank România S.A. proti Autoritatea Națională pentru Protecția Consumatorilor – Comisariatul Județean pentru Protecția Consumatorilor Călărași

(Zadeva C-602/10)

2011/C 89/13

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Judecătoria Călărași

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: SC Volksbank România S.A.

Tožena stranka: Autoritatea Națională pentru Protecția Consumatorilor - Comisariatul Județean pentru Protecția Consumatorilor Călărași

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali je treba člen 30(1) Direktive 2008/48 (1) razlagati tako, da državam članicam prepoveduje uporabo nacionalnega zakona za prenos direktive tudi za pogodbe, ki so bile sklenjene, preden so začele veljati nacionalne določbe?

Ali so določbe člena 85, drugi odstavek, OUG (nujna vladna uredba) 50/2010 ustrezen prenos določbe Skupnosti iz člena 24[(1)] Direktive 2008/48, ki državam članicam nalaga obveznost, da zagotovijo ustrezne in učinkovite postopke za izvensodno reševanje potrošniških sporov v zvezi s kreditnimi pogodbami?

Ali je treba člen 22(1) Direktive 2008/48 razlagati tako, da določa maksimalno usklajevanje na področju potrošniških kreditov, to je usklajevanje, ki državam članicam ne dovoljuje:

3.1.	da bi področje uporabe določb Direktive 2008/48 razširile na pogodbe, ki so izrecno izključene z njenega področja uporabe (kot so pogodbe o hipotekarnih posojilih ali pogodbe, ki se nanašajo na lastninsko pravico na nepremičnini), ali

3.2.

da bi določile dodatne obveznosti v breme kreditnih ustanov na področju vrst provizij, ki jih te lahko zaračunajo, ali kategorij referenčnih indeksov, na katere se lahko nanaša spremenljiva obrestna mera, uporabljena v potrošniških kreditnih pogodbah, ki spadajo na področje uporabe nacionalne zakonodaje za prenos direktive?

Če je odgovor na tretje vprašanje nikalen, ali je treba načeli prostega pretoka storitev in prostega pretoka kapitala na splošno, ter natančneje, člene 56, 58 in 63, prvi odstavek, Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) razlagati tako, da državi članici preprečujejo, da bi kreditnim ustanovam nalagala ukrepe, s katerimi bi za potrošniške kreditne pogodbe prepovedala uporabo bančnih provizij, ki niso navedene na seznamu dovoljenih provizij, ne da bi bile te opredeljene v zakonodaji te države?

(1) Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, str. 66).

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/7

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) 21. decembra 2010 – Football Dataco Limited, Football Association Premier League Ltd, Football League Limited, Scottish Premier League Limited, Scottish Football League, PA Sport UK Limited proti Yahoo UK Limited, Stan James (Abingdon) Limited, Stan James PLC, Enetpulse APS

(Zadeva C-604/10)

2011/C 89/14

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division)

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Football Dataco Limited, Football Association Premier League Ltd, Football League Limited, Scottish Premier League Limited, Scottish Football League, PA Sport UK Limited

Tožene stranke: Yahoo UK Limited, Stan James (Abingdon) Limited, Stan James PLC, Enetpulse APS

Vprašanji za predhodno odločanje

Kako je treba v členu 3(1) Direktive 96/9/ES (1) razumeti „baze podatkov kot take, ki so zaradi izbora ali razporeditve svoje vsebine avtorjeva lastna intelektualna stvaritev“, in natančneje:

(a)	ali je treba intelektualni napor in veščine pri oblikovanju podatkov izključiti?

(b)	ali „izbor ali razporeditev“ pomenita pomemben dodatek predhodno obstoječemu podatku (kot je določitev datuma nogometne tekme);

(c)	ali „avtorjeva lastna intelektualna stvaritev“ zahteva od avtorja več kot znatno delo in veščine, in če je tako, kaj?

2.	Ali Direktiva nasprotuje nacionalnim avtorskim pravicam na bazah podatkov, ki so drugačne od tistih, zagotovljenih z Direktivo?

(1) Direktiva 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (UL L 77, str. 20).

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/8

Tožba, vložena 22. decembra 2010 – Evropska komisija proti Kraljevini Švedski

(Zadeva C-607/10)

2011/C 89/15

Jezik postopka: švedščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: A. Alcover San Pedro in K. Simonsson, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Švedska

Predloga tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da Kraljevina Švedska s tem, da ni sprejela potrebnih ukrepov, s katerimi bi zagotovila, da pristojni organi z dovoljenji v skladu s členoma 6 in 8 Direktive 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (1) ali, kadar je to primerno, tako da na novo preučijo pogoje in jih po potrebi posodobijo, poskrbijo, da obstoječi obrati delujejo v skladu z zahtevami členov 3, 7, 9, 10 in 13, člena 14(a) in (b) ter člena 15(2), najpozneje 30. oktobra 2007, ni izpolnila obveznosti iz člena 5(1) te direktive;

—	Kraljevini Švedski naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Člen 5(1) Direktive o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (v nadaljevanju: Direktiva IPPC) določa, da države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da pristojni organi z dovoljenji v skladu s členoma 6 in 8 Direktive 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ali, kadar je to primerno, tako da na novo preučijo pogoje in jih po potrebi posodobijo, poskrbijo, da obstoječi obrati delujejo v skladu z zahtevami členov 3, 7, 9, 10 in 13, člena 14(a) in (b) ter člena 15(2), najpozneje 30. oktobra 2007. Komisija meni, da je to določbo treba razumeti tako, da se nanaša na vse obstoječe obrate v zadevni državi članici.

V skladu z ustaljeno sodno prakso se to, ali gre za kršitev Pogodb, presoja ob upoštevanju stanja v zadevni državi članici v trenutku izteka roka, določenega v obrazloženem mnenju. Iz odgovora Švedske na obrazloženo mnenje je razvidno, da v času odgovora 33 obstoječih obratov ni izpolnjevalo zahtev iz Direktive IPPC.

Poleg tega je iz priloge k dopolnilnemu odgovoru Švedske na obrazloženo mnenje razvidno, da je bilo oktobra 2010, skoraj tri leta po izteku roka iz Direktive IPPC, še vedno 23 obstoječih obratov, ki niso izpolnjevali zahtev iz direktive.

(1) UL L 24, 29.1.2008, str.8.

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/8

Pritožba, ki jo je 21. oktobra 2010 vložil Dieter C. Umbach zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 23. decembra 2010 v zadevi T-474/08, Dieter C. Umbach proti Evropski komisiji

(Zadeva C-609/10 P)

2011/C 89/16

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnik: Dieter C. Umbach (zastopnik: M. Stephani, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

—	točka 1 izreka Splošnega sodišča z dne 21. oktobra 2010 v zadevi Umbach proti Evropski Komisiji (T-474/08) se razveljavi.

—	razglasi se ničnost Odločbe Evropske Komisije z dne 2. septembra 2008, spisovna številka SG.E.3/MV/psi D(2008) 6991.

—	Evropski Komisiji se naložijo stroški postopka na prvi stopnji in pritožbenega postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik s pritožbo izpodbija določitev Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 21. oktobra 2010 v zadevi T-474/08 in predlaga razveljavitev te sodbe, s katero mu je bil popolnoma zavrnjen dostop do dokumentov iz pogodbe Tacis, ki se nanašajo nanj.

Pritožnik izhaja iz tega, da je treba že na podlagi obveznosti iz primarnega prava, zlasti iz člena 41(2)(b) Listine o temeljnih pravicah, omogočiti neposreden dostop do dokumentov, ki se nanašajo nanj, zlasti če Evropska komisija pri sodišču ene od držav članic proti njemu vloži zahtevek za plačilo in za obrambo v tem postopku potrebuje dostop do dokumentacije Evropske komisije.

Na drugi strani Evropska komisija izhaja iz tega, da se uporablja le Uredba (ES) št. 1049/2001 in da je zato upravičena omejiti dostop ali ga sploh ne dopustiti.

Pritožnik v povezavi z Uredbo (št.) 1049/2001 izhaja iz tega, da je, če se ta uredba uporabi, presoja Evropske komisije zaradi njegovih temeljnih pravic omejena, kar mora na ravni sekundarnega prava privesti do istega rezultata kot na ravni primarnega na podlagi navedenih določb Listine o temeljnih pravicah.

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/9

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rechtbank ’s-Gravenhage (Nizozemska) 29. decembra 2010 – Solvay SA proti Honeywell Fluorine Products Europe BV in drugi

(Zadeva C-616/10)

2011/C 89/17

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Rechtbank ’s-Gravenhage

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Solvay SA

Tožena stranka: Honeywell Fluorine Products Europe BV in drugi

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali v primeru, v katerem se vsaki od dveh ali več družb iz različnih držav članic v postopku, ki teče pred sodiščem ene od teh držav članic, posamezno očita, da so s pridržanimi dejanji v zvezi z istim proizvodom kršile isti nacionalni del evropskega patenta, kot velja v neki drugi državi članici, lahko pride do „nezdružljivosti sodnih odločb“, ki so posledica ločenih postopkov v smislu člena 6(1) Uredbe št. 44/2001? (1)

Ali je treba v postopku za izdajo začasne odredbe, ki temelji na tujem patentu (kot je začasna čezmejna prepoved kršitve), uporabiti člen 22(4) Uredbe št. 44/2001, če nasprotna stranka ugovarja, da je uveljavljani tuji patent ničen, pri čemer je treba upoštevati, da sodišče v tem primeru ne odloča dokončno o veljavnosti uveljavljanega patenta, ampak le presoja, kako bi odločilo sodišče, pristojno po členu 22(4) Uredbe št. 44/2001, in da se zahtevana začasna odredba v obliki čezmejne prepovedi kršitve zavrne, če sodišče meni, da obstaja razumna in upoštevna možnost, da bo pristojno sodišče uveljavljani patent razglasilo za ničen?

Ali za uporabo člena 22(4) Uredbe št. 44/2001 v postopku v smislu prejšnjega vprašanja v zvezi z ugovorom ničnosti veljajo obličnostne zahteve v smislu, da se člen 22(4) Uredbe št. 44/2001 lahko uporabi le, če je bila pred sodiščem, pristojnim po členu 22(4) Uredbe št. 44/2001, že ali bo – v roku, ki ga določi sodišče – vložena ničnostna tožba, imetniku patenta pa je bilo ali bo v zvezi s tem v vsakem primeru poslano vabilo, ali zadostuje že vložitev ugovora ničnosti, in če je tako, ali za vsebino vloženega ugovora velja zahteva, da mora biti zadostno utemeljen in/ali da se uveljavljanje tega ugovora ne sme šteti za zlorabo?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je sodišče po tem, ko je bil v postopku v smislu prvega vprašanja vložen ugovor ničnosti, še pristojno za tožbo zaradi kršitve, posledica česar je, da je treba (če to želi tožeča stranka) postopek o kršitvi prekiniti, dokler sodišče, pristojno po členu 22(4) Uredbe št. 44/2001, ne odloči o uveljavljanem nacionalnem delu patenta, ali da je treba tožbo zavrniti, ker sodišče ne sme odločati o ugovoru, ki je upošteven za odločitev, ali pa sodišče po vložitvi ugovora ničnosti izgubi tudi pristojnost v zvezi s tožbo zaradi kršitve?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali lahko nacionalno sodišče svojo pristojnost za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe, ki temelji na tujem patentu (kot je čezmejna prepoved kršitve) in zoper katero je bil vložen ugovor, da je uveljavljani patent ničen, ali (če bi bilo treba odločiti, da uporaba člena 22(4) Uredbe št. 44/2001 ne vpliva na pristojnost Rechtbank za odločanje o tožbi zaradi kršitve) svojo pristojnost za odločanje o ugovoru, da je uveljavljani patent ničen, ugotovi na podlagi člena 31 Uredbe št. 44/2001

6.	Če je odgovor na četrto vprašanje pritrdilen, katera dejstva ali okoliščine so potrebne, da se lahko šteje, da je med predmetom zahtevanih ukrepov in krajevno pristojnostjo države pogodbenice sodišča, pred katerim poteka zadevni postopek, dejanska povezava iz točke 40 sodbe Van Uden (2)?

(1) Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 2001, L 12, str. 1).

(2) Sodba z dne 17. novembra 1998 v zadevi Van Uden (C-391/95, Recueil, str. I-7091).

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/10

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court of Justice (England & Wales), Queen's Bench Division (Administrative Court) 24. decembra 2010 – TUI Travel plc, British Airways plc, easyJet Airline Co. Ltd, International Air Transport Association, The Queen proti Civil Aviation Authority

(Zadeva C-629/10)

2011/C 89/18

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

High Court of Justice (England & Wales), Queen's Bench Division (Administrative Court)

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: TUI Travel plc, British Airways plc, easyJet Airline Co. Ltd, International Air Transport Association

Tožena stranka: Civil Aviation Authority

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali je treba člene od 5 do 7 Uredbe (ES) št. 261/2004 (1) razlagati tako, da zahtevajo, da se potnikom za lete, pri katerih je nastala zamuda v smislu člena 6, plača odškodnina, predvidena v členu 7, in če je tako, v katerih okoliščinah?

2.	Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali so členi od 5 do 7 Uredbe (ES) št. 261/2004 v celoti ali delno neveljavni zaradi kršitve načela enakega obravnavanja?

3.	Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali so členi od 5 do 7 Uredbe (ES) št. 261/2004 v celoti ali delno neveljavni (a) zaradi neskladja z Montrealsko konvencijo, (b) zaradi kršitve načela sorazmernosti in/ali (c) kršitve načela pravne varnosti?

4.	Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen in na tretje vprašanje nikalen, ali je treba določiti omejitve za časovni učinek odločbe Sodišča v tej zadevi, in če je tako, kakšne?

5.	Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, kakšen učinek ima odločba Sturgeon med 19. novembrom 2009 in datumom odločbe Sodišča v tej zadevi?

(1) Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (Besedilo velja za EGP), (UL L 46, str. 1).

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/10

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court of Justice (Chancery Division) (Združeno kraljestvo) 24. decembra 2010 – University of Queensland, CSL Ltd proti Comptroller-General of Patents, Designs and Trade Marks

(Zadeva C-630/10)

2011/C 89/19

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

High Court of Justice (Chancery Division)

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: University of Queensland, CSL Ltd

Toženi stranki: Comptroller-General of Patents, Designs and Trade Marks

Vprašanja za predhodno odločanje

Z Uredbo 469/2009 (1) (v nadaljevanju: Uredba) se poleg drugih ciljev, opredeljenih v uvodnih izjavah, priznava, da mora biti zagotovljeno, da vsaka država članica podeli DVC imetnikom nacionalnih ali evropskih patentov pod enakimi pogoji, kot je navedeno v uvodnih izjavah 7 in 8. Kako je ob pomanjkanju usklajenosti patentnega prava na ravni Skupnosti treba razlagati formulacijo iz člena 3(a) Uredbe „izdelek [je] varovan z veljavnim osnovnim patentom“ in katera so za to ustrezna merila?

2.	Ali v primerih, kot je ta, ki vključuje zdravilo z več kot eno učinkovino, obstajajo dodatna ali drugačna merila za določitev, ali je v skladu s členom 3(a) Uredbe (ES) št. 469/2009 „izdelek varovan z veljavnim osnovnim patentom“ in če je tako, katera so ta dodatna ali drugačna merila?

3.	Ali je eno od teh dodatnih ali drugačnih meril, ali so učinkovine zmešane skupaj ali so dane v različnih pripravkih vendar istočasno?

4.	Ali je kombinirano cepivo, ki vsebuje več antigenov, v smislu člena 3(a) Uredbe (ES) št. 469/2009 „varovano z osnovnim patentom“, če je en antigen cepiva „varovan z veljavnim osnovnim patentom“?

Ali je v primeru, kot je ta, ki vključuje zdravilo z več kot eno učinkovino, za presojo, ali je „proizvod varovan z osnovnim patentom“ v smislu člena 3(a) upoštevno, da je osnovni patent eden od družine patentov, ki temeljijo na isti izvorni patentni prijavi in vključujejo glavni patent in dva delna patenta, ki skupaj varujeta vse učinkovine v zdravilu?

6.	Ali je treba v primeru, kot je ta, ki vključuje osnovni patent, ki vsebuje zahtevo za „postopek pridobivanja izdelka“ v smislu člena l(c), „izdelek“ iz člena 3(a) pridobiti neposredno s tem postopkom?

Ali je na podlagi Uredbe o DVC, zlasti njenega člena 3(b), dovoljeno podeliti dodatni varstveni certifikat za posamezno učinkovino ali kombinacijo učinkovin, če:

(a)	veljavni osnovni patent varuje posamezno učinkovino ali kombinacijo učinkovin v smislu člena 3(a) Uredbe o DVC; in

(b)

je zdravilo, ki vsebuje eno učinkovino ali kombinacijo učinkovin skupaj z eno ali več drugimi učinkovinami, predmet veljavnega dovoljenja za dajanje v promet, izdanega v skladu z Direktivo 2001/83/ES (2) ali 2001/82/ES (3), in je to prvo dovoljenje za dajanje v promet ene učinkovine ali kombinacije učinkovin?

8.	Ali se odgovor na vprašanje 7 razlikuje, glede na to, ali se dovoljenje izda za eno učinkovino, zmešano z eno ali več drugimi učinkovinami, ali za učinkovino, dano v različnih pripravkih, vendar istočasno?

(1) Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (Kodificirana različica) (Besedilo velja za EGP), (UL L 152, str. 1).

(2) Direktiva 2001/83/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini UL L 311, str. 67

(3) Direktiva 2001/82/ES evropskega parlamenta in sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini

UL L 311, str. 1

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/11

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Upper Tribunal (Tax and Chancery Chamber) (Združeno kraljestvo) 12. januarja 2011 – The Commissioners for Her Majesty's Revenue & Customs proti Philips Electronics UK Ltd

(Zadeva C-18/11)

2011/C 89/20

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

Upper Tribunal (Tax and Chancery Chamber) (Združeno kraljestvo)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: The Commissioners for Her Majesty's Revenue & Customs

Tožena stranka: Philips Electronics UK Ltd

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali gre za omejitev pravice državljana države članice do ustanavljanja v Združenem kraljestvu na podlagi člena 49 PDEU (prej člen 43 ES), kadar država članica (kot je Združeno kraljestvo) določi, da se v davčno osnovo vključita dobiček in izguba družbe, ki je ustanovljena v drugi državi članici in je njen davčni rezident (kot je na primer na Nizozemskem), v obsegu, v katerem se dobiček lahko pripiše dejavnosti, ki jo družba s sedežem na Nizozemskem prek svoje stalne poslovne enote v Združenem kraljestvu opravlja v Združenem kraljestvu, če v Združenem kraljestvu ni dovoljen prenos izgube – ki jo je v Združenem kraljestvu ustvarila stalna poslovna enota družbe nerezidentke Združenega kraljestva, ta stalna poslovna enota pa je v Združenem kraljestvu – na družbo s sedežem v Združenem kraljestvu z olajšavo za skupino, pri čemer noben del izgube ali kateregakoli zneska, ki se upošteva pri njunem izračunu, „ne ustreza nobenemu znesku ali ni del nobenega zneska, ki se v okviru kateregakoli tujega davka (v kateremkoli obdobju) lahko odšteje od dobička družbe ali drugega subjekta, ki ni nastal v Združenem kraljestvu, ali je sicer lahko olajšava v zvezi s tem dobičkom“, to je dovoli, da se v primeru stalne poslovne enote, ki je v Združenem kraljestvu, izgube, nastale v Združenem kraljestvu, prenesejo zgolj, kadar je očitno, da ob vložitvi zahtevka nikakor ni mogoče uveljaviti odbitka ali olajšave v nobeni od držav, ki ni Združeno kraljestvo (vključno z drugo državo članico, kot je Nizozemska), in da ne zadostuje, da olajšava, ki je na voljo v tujini, dejansko ni bila zahtevana, ter v okoliščinah, ko za prenos izgube, ki je družbi s sedežem v Združenem kraljestvu nastala v Združenem kraljestvu, ni enakovrednega pogoja?

Če je odgovor pritrdilen, ali bi bila ta omejitev lahko utemeljena:

(a)	zgolj na podlagi potrebe, da se prepreči dvojno upoštevanje izgube, ali

(b)	zgolj na podlagi potrebe, da se ohrani uravnotežena razdelitev davčnih pristojnosti med državami članicami, ali

(c)	na podlagi potrebe, da se ohrani uravnotežena razdelitev davčnih pristojnosti med državami članicami v povezavi s potrebo, da se prepreči dvojno upoštevanje izgube?

3.	Če je odgovor pritrdilen, ali je omejitev sorazmerna taki utemeljitvi ali takim utemeljitvam?

Ali bi moralo Združeno kraljestvo, če omejitev pravic družbe s sedežem na Nizozemskem ni utemeljena ali če ni sorazmerna nobeni utemeljitvi, v skladu s pravom EU družbi s sedežem v Združenem kraljestvu priznati pravno sredstvo za pravico, kakršna je pravica, da glede svojega dobička zahteva olajšavo za skupino?

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/11

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Korkein hallinto-oikeus (Finska) 21. januarja 2011 – A Oy

(Zadeva C-33/11)

2011/C 89/21

Jezik postopka: finščina

Predložitveno sodišče

Korkein hallinto-oikeus (Finska)

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: A Oy

Druga stranka v postopku: Veronsaajien oikeudenvalvontayksikkö

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 15(6) Šeste direktive 77/388/EGS (1) o DDV razlagati tako, da med „letalske družbe predvsem za polete na mednarodnih zračnih poteh za plačilo [letalske družbe, ki poslujejo predvsem v odplačnem mednarodnem prometu,]“ spadajo tudi poslovne letalske družbe, ki poslujejo predvsem v odplačnem mednarodnem čarterskem prometu za potrebe podjetij in posameznikov?

Ali je treba člen 15(6) Šeste direktive 77/388/EGS o DDV razlagati tako, da oprostitev, ki je predvidena v tej določbi, velja le za dobave zrakoplovov, ki so opravljene neposredno za letalske družbe, ki poslujejo predvsem v odplačnem mednarodnem letalskem prometu, ali pa ta oprostitev velja tudi za dobave zrakoplovov za gospodarske subjekte, ki sami ne poslujejo v odplačnem mednarodnem letalskem prometu, ampak zrakoplov prepustijo v uporabo gospodarskemu subjektu, ki posluje na tem področju?

Ob upoštevanju, da bi lahko letalska družba zrakoplova uporabila tudi za druge lete, ali je za odgovor na drugo vprašanje pomembno, da lastnica zrakoplovov račun za uporabo zrakoplovov prenese na zasebnika, ki je njen delničar in kupljena zrakoplova rabi predvsem za lastne poslovne in/ali zasebne namene?

(1) Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL L 145, str. 1).

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/12

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Consiglio di Stato – Sezione Seconda (Italija) 24. januarja 2011 – Pioneer Hi-Bred Italia Srl proti Ministero delle Politiche Agricole Alimentari e Forestali

(Zadeva C-36/11)

2011/C 89/22

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Consiglio di Stato – Sezione Seconda

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Pioneer Hi-Bred Italia Srl

Tožena stranka: Ministero delle Politiche Agricole Alimentari e Forestali

Vprašanje za predhodno odločanje

Če je država članica sklenila, da bo izdajo dovoljenja za pridelovanje GSO, čeprav so ti vpisani v skupni evropski katalog, podredila splošnim ukrepom, primernim za zagotavljanje soobstoja teh pridelkov ter konvencionalnih in ekoloških pridelkov, ali je treba člen 26a Direktive 2001/18/ES (1) ob upoštevanju Priporočila 2003/556/ES (2) in kasneje sprejetega Priporočila 2010/200/01 (3) razlagati tako, da je treba v obdobju pred sprejetjem splošnih ukrepov: (a) dovoljenje izdati, ker so predmet dovoljenja GSO, ki so vpisani v evropski skupni katalog sort; ali (b) preučitev vloge za izdajo dovoljenja odložiti, dokler niso sprejeti splošni ukrepi; ali (c) dovoljenje izdati, vendar z določitvijo ustreznih pogojev, ki v konkretnem primeru preprečujejo stik, tudi nenameren, gensko spremenjenih pridelkov, ki so predmet odobritve, s konvencionalnimi ali ekološkimi pridelki v istem okolju?

(1) UL 2003, L 106, str. 1.

(2) UL 2003, L 189, str. 36.

(3) UL 2010, C 200, str. 1.

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/14

Sodba Splošnega sodišča z dne 3. februarja 2011 – Cetarsa proti Komisiji

(Zadeva T-33/05) (1)

(Konkurenca - Omejevalni sporazumi - Španski trg nakupa in prve predelave surovega tobaka - Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES - Določanje cen in razdelitev trga - Globe - Resnost in trajanje kršitve - Enako obravnavanje - Načelo sorazmernosti - Maksimalna omejitev 10 % prometa - Sodelovanje)

2011/C 89/31

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Compañía española de tabaco en rama, SA (Cetarsa) (Navalmoral de la Mata, Španija) (zastopniki: M. Araujo Boyd, J. Buendía Sierra in A. Givaja Sanz, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: F. Castillo de la Torre in É. Gippini Fournier, zastopnika)

Predmet

Prvič, predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2004) 4030 konč. z dne 20. oktobra 2004 o postopku na podlagi člena 81(1) [ES] (zadeva COMP/C.38.238/B.2 – Sektor surovega tobaka – Španija), drugič in podredno, zahteva za znižanje zneska globe, naložene tožeči stranki s to odločbo, in tretjič, nasprotna tožba Komisije za zvišanje navedenega zneska.

Izrek

1.	Znesek globe naložene družbi Compañía española de tabaco en rama, SA (Cetarsa) v členu 3 Odločbe Komisije C(2004) 4030 konč. z dne 20. oktobra 2004 o postopku na podlagi člena 81(1) [ES] (zadeva COMP/C.38.238/B.2 – Surovi tobak – Španija), se določi na 3 147 300 EUR.

2.	V preostalem se tožba zavrne.

3.	Nasprotna tožba Evropske komisije se zavrže.

4.	Družba Cetarsa nosi osem desetin svojih stroškov in osem desetin stroškov, ki jih je priglasila Komisija, slednja nosi dve desetini svojih stroškov in dve desetini stroškov, ki jih je priglasila družba Cetarsa.

(1) UL C 82, 2.4.2005.

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/14

Sodba Splošnega sodišča z dne 3. februarja 2011 – Italija proti Komisiji

(Zadeva T-205/07) (1)

(Jezikovna ureditev - Objava razpisa za zbiranje ponudb za sestavo seznama kandidatov, ki bi lahko bili izbrani kot pogodbeni uslužbenci, na spletni strani EPSO - Objava v treh uradnih jezikih - Člena 12 ES in 290 ES - Člen 82 PZDU - Uredba št. 1)

2011/C 89/32

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Italijanska republika (zastopnika: B. Tidore, zastopnik, skupaj s P. Gentilijem, avvocato dello Stato)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: J. Currall in H. Krämer, skupaj z A. Dal Ferrom, odvetnikom)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti razpisa za zbiranje ponudb EPSO/CAST/EU/27/07 za sestavo seznama kandidatov, ki bi lahko bili izbrani kot pogodbeni uslužbenci za opravljanje različnih nalog znotraj institucij in agencij Skupnosti, objavljenega 27. marca 2007 na spletni strani Evropskega urada za izbor osebja (EPSO).

Izrek

1.	Razpis za zbiranje ponudb EPSO/CAST/EU/27/07 za sestavo seznama kandidatov, ki bi lahko bili izbrani kot pogodbeni uslužbenci za opravljanje različnih nalog znotraj institucij in agencij Skupnosti, objavljen 27. marca 2007 na spletni strani Evropskega urada za izbor osebja, se razglasi za ničen.

2.	Italijanska republika in Evropska komisija nosita svoje stroške.

(1) UL C 170, 21.7.2007.

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/16

Sodba Splošnega sodišča z dne 9. februarja 2011 – Ineos Healthcare proti UUNT – Teva Pharmaceutical Industries (ALPHAREN)

(Zadeva T-222/09) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Skupnosti ALPHAREN - Prejšnje nacionalne besedne znamke ALPHA D3 - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009) - Ugotavljanje dejanskega stanja po uradni dolžnosti - Člen 74 Uredbe št. 40/94 (postal člen 76 Uredbe št. 207/2009))

2011/C 89/37

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Ineos Healthcare Ltd (Warrington, Cheshire, Združeno kraljestvo) (zastopnika: S. Malynicz, barrister, in A. Smith, solicitor)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: A. Folliard-Monguiral, zastopnik)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Teva Pharmaceutical Industries Ltd (Jeruzalem, Izrael)

Predmet

Tožba, vložena zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 24. marca 2009 (zadeva R 1897/2007-2), ki se nanaša na postopek z ugovorom med družbama Teva Pharmaceutical Industries Ltd in Ineos Healthcare Ltd.

Izrek

Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 24. marca 2009 (zadeva R 1897/2007-2) se razveljavi v delu, v katerem se nanaša na proizvode iz teh kategorij: „Farmacevtski in veterinarski preparati, ki vsebujejo magnezijev hidroksi karbonat, železo ali hidrotalcit ali derivate teh sestavin“ in „Fosfatne vezi za zdravljenje hiperfosfatemije“.

2.	V preostalem se tožba zavrne.

3.	UUNT nosi svoje stroške in polovico stroškov, ki jih je priglasila družba Ineos Healthcare Ltd.

4.	Družba Ineos Healthcare nosi polovico svojih stroškov.

(1) UL C 180, 1.8.2009.

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/16

Sodba Splošnega sodišča z dne 3. februarja 2011 – Gühring proti UUNT (kombinacija košenično rumene in srebrno sive barve ter kombinacija okrasto rumene in srebrno sive barve)

(Združeni zadevi T-299/09 in T-300/09) (1)

(Znamka Skupnosti - Prijava znamke Skupnosti, sestavljene iz kombinacije košenično rumene in srebrno sive barve - Prijava znamke Skupnosti, sestavljene iz kombinacije okrasto rumene in srebrno sive barve - Absolutni razlog za zavrnitev - Neobstoj razlikovalnega učinka - Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 - Ugotavljanje dejanskega stanja po uradni dolžnosti - Člen 76(1) Uredbe št. 207/2009 - Obveznost obrazložitve - Člen 75 Uredbe št. 207/2009)

2011/C 89/38

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Gühring OHG (Albstadt, Nemčija) (zastopnika: A. von Mühlendahl in H. Hartwig, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopniki: sprva G. Schneider, nato G. Schneider in B. Schmidt, zastopnika)

Predmet

Tožbi, vloženi zoper odločbi prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 30. aprila 2009 (zadevi R 1330/2008-1 in R 1329/2008-1) v zvezi z zahtevama za registracijo kombinacije košenično rumene in srebrno sive barve ter kombinacije okrasto rumene in srebrno sive barve kot znamk Skupnosti.

Izrek

1.	Zadevi T-299/09 in T-300/09 sta združeni za izdajo sodbe.

2.	Tožbi se zavrneta.

3.	Gühring OHG se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 256, 24.10.2009.

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/17

Tožba, vložena 29. decembra 2010 – Interspeed proti Komisiji

(Zadeva T-587/10)

2011/C 89/40

Jezik postopka: slovenščina

Stranki

Tožeča stranka: Interspeed Holding Kompanija, A.D. (Beograd, Republika Srbija) (pooblaščenec dr. Marko Bošnjak, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog tožeče stranke:

—

tožena stranka naj bo obsojena na plačilo odškodnine tožeči stranki zaradi izgubljenega dobička, izgubljenega dohodka in zmanjšanja vrednosti premoženja v skupni višini 131 879 601 EUR z dodatnimi pripadki, ki obsegajo zamudne obresti na vloženi odškodninski zahtevek od dneva vložitve te tožbe do plačila, in

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve:

Tožeča stranka s tožbo na podlagi členov 256 in 268 Pogodbe o delovanju Evropske unije predlaga, naj Splošno sodišče toženo stranko obsodi na plačilo odškodnine tožeči stranki zaradi izgubljenega dobička, izgubljenega dohodka in zmanjšanja vrednosti premoženja v skupni višini 131 879 601 EUR z dodatnimi pripadki, ki obsegajo zamudne obresti na vloženi odškodninski zahtevek od dneva vložitve te tožbe do plačila in se izračunajo na podlagi obrestne mere, ki jo je za zadevno obdobje določila Evropska centralna banka za operacije glavnega financiranja, povečane za dve točki, ter odvetniške in druge sodne stroške tožeče stranke, ki jih bo priglasil v tem postopku.

Če Splošno sodišče zahtevku tožeče stranke ne bi ugodilo, tožeča stranka predlaga, naj Splošno sodišče glede stroškov postopka na podlagi določbe 87(3) člena Poslovnika odloči, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Tožeča stranka za utemeljitev tožbe navaja naslednje tožbene razloge.

Prvič, tožeča stranka trdi, da je Evropska agencija za obnovo (v nadaljevanju: EAO) ravnala nezakonito, ker je:

—	19. decembra 2006 razpisala tender;

—	22. decembra 2006 razpisala oglas za izbiro izvajalca del na območju mejnega prehoda Preševo;

—	10. maja 2007 sklenila pogodbo za izvajanje del na mejnem prehodu Preševo št. 04SERO 1105004;

—	plačala projektiranje rekonstrukcije mejnega prehoda Preševo;

—	izbrala in plačala izvajalca del Putevi Užice A.D.;

—

izbrala in imenovala nadzorni organ EGI S BCEOM International s.a. za izvajanje rekonstrukcije in plačala ta nadzor v višini 180 850 EUR po pogodbi o rekonstrukciji in nadzoru št. 06SERO 1102/008-1713 81 z dne 16. decembra 2008 ter pogodbi št. 04SERO 1105/00 1-162954 z dne 24. septembra 2004 s pogodbeno vrednostjo 606 276,39 EUR;

—	kupila opremo za mejni prehod (zabojniki, zapornice ipd.);

—	nastopala kot investitor rekonstrukcije in neposredno koordinirala ter spremljala svojo investicijo prek svojega urada v Beogradu.

Tožeča stranka tudi trdi, da je na podlagi omenjenih ravnanj EAO nedopustno posegla v njena legitimna in pravno zavarovana pričakovanja in upravičenja, ki jih je tožeča stranka lahko izvrševala do decembra 2007 (kolikor se to nanaša na prodajalno) oziroma do 7. maja 2009 (kolikor se to nanaša na upravičenja v okviru blagovno-carinskega terminala) in ki pomenijo izraz pravice do mirnega uživanja premoženja, ki je ena od temeljnih pravic, ki je med drugim zagotovljena s členom 1 Protokola št. 1 h Konvenciji Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Poleg tega tožeča stranka trdi, da je omenjeno ravnanje EAO pomenilo očitno in resno kršitev splošnih pravnih načel, ki so v tej konkretni zadevi predvsem načelo zakonitih pričakovanj, pravica do mirnega uživanja premoženja, načelo sorazmernosti in načelo preglednosti. Na očitnost in resnost kršitve kaže med drugim višina škode, ki jo je utrpel tožnik.

Drugič, tožeča stranka trdi, da ji je zaradi ravnanja EAO nastala premoženjska škoda zaradi:

—	izgubljenega dobička zaradi nemožnosti pridobivanja prihodkov na blagovno carinskem-terminalu, pri čemer ta škoda znaša 56 838 141 EUR;

—	izgubljenega dobička zaradi nemožnosti pridobivanja prihodkov od prodajalne na območju mejnega prehoda Preševo, pri čemer ta škoda znaša 46 800 000 EUR;

—	izgubljenega dohodka zaradi nemožnosti pridobivanja najemnine in drugih prihodkov iz nakupovalnega središča v neposredni bližini mejnega prehoda Preševo, pri čemer ta škoda znaša 42 681 600 EUR.

Tretjič, tožeča stranka trdi, da je škoda, ki jo je utrpela, nedvomno posledica „rekonstrukcijskih“ dejavnosti na območju mejnega prehoda Preševo, ki jih je načrtovala in sprožila EAO.

Poleg tega tožeča stranka trdi, da je bila EAO v celoti seznanjena z dejstvom, da je tožeča stranka imetnik zgoraj navedenih pravic na območju mejnega prehoda Preševo, tako da je vedoma posegla v pravice tožeče stranke.

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/18

Tožba, vložena 29. decembra 2010 – Helenska republika proti Komisiji

(Zadeva T-588/10)

2011/C 89/41

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Helenska republika (zastopniki: I. Chalkias, E. Lefteriotou in X. Basakou)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	ugodi tožbi;

—

Sklep Komisije z dne 4. novembra 2010„o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije“ razglasi za ničnega v delu, ki se nanaša na finančne popravke v breme Helenske republike;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Helenska republika s tožbo predlaga naj se Sklep Komisije z dne 4. novembra 2010„o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije“, notificiran pod dokumentarno številko C(2010) 755 konč. in objavljen v Uradnem listu Evropske unije L 288 z dne 5. novembra 2010, str. 24 (UL L 288, str. 24) pod številko 2010/668/EU, v delu, v katerem se nanaša na finančne popravke v njeno breme, v sektorjih a) neposrednih pomoči – orne površine, b) tobaka, c) navzkrižne skladnosti, d) rozin, e) Egejskih otokov, in f) premij za živali.

Glede popravkov glede neposrednih pomoči – orne površine, tožeča stranka uveljavlja, prvič, neobstoj veljavnega pravnega temelja za uporabo starih smernic za novo skupno kmetijsko politiko (SKP), za novo ureditev, neobstoj enkratnega plačila, ter neopredelitev, v novi ureditvi, temeljnih in dodatnih pregledov, tako da bi bilo mogoče uporabiti pavšalne zneske popravka.

Drugič, tožeča stranka poudarja, da uporaba starih smernic za novo SKP hudo krši načelo sorazmernosti.

Tretjič, tožeča stranka trdi, da naložitev popravka, in celo v znesku, ki je več kot trikrat večji, pomeni kršitev načela varstva zaupanja v pravo, ker zaradi sodnih odločb ni bilo mogoče obnoviti ali dopolniti sistem identifikacije kmetijskih parcel – geografski informacijski sistem (SIPA-SIG), Grčija pa je z EU sklenila akcijski načrt za dopolnitev SIPA-SIG, načrt, ki je bil natančno upoštevan.

Četrtič, tožeča stranka navaja: a) pomanjkljiva in nepravilna presoja dejanskih okoliščin (kar zadeva domnevno prepozno in nekakovostno izvedbo pregledov na kraju samem) in b) to, da je iz primerjave podatkov SIPA-SIG (LIPS-GIS), izvedene v letu vložitve zahtev, 2006, s popolnimi iz zanesljivimi podatki SIPA-SIG iz leta 2009, kar je lahko Komisija preverila s pregledom na kraju samem, razvidno, da so razlike in pomanjkljivosti minimalne in ne presegajo 2,5 %.

Glede popravka za tobak tožeča stranka navaja, prvič, napačno razlago in uporabo člena 31 Uredbe (ES) št. 1290/2005 (1), saj očitki, katere navaja EU za EKUJS niso ustvarili nikakršnega tveganja.

Drugič, tožeča stranka poudarja, da so bili pogoji za plačilo premije natančno in izključno določeni v členu 5 Uredbe (EGS) št. 2075/92 (2) in, je zato Komisija v členu 16(1) Uredbe (ES) št. 2848/1998 (3), kot dodatni pogoj za izplačilo premije določila oddajo tobaka podjetju za prvo predelavo tobaka do 30. aprila v letu, ki sledi letu žetve (poznejša oddaja tobaka).

Tretjič, tožeča stranka opozarja na dejstvo, da določba iz člena 16(1) Uredbe Komisije (ES) št. 2848/1998 krši načelo sorazmernosti, glede na to, da zamuda za nekaj dni, pri oddaji tobaka, za katero niso odgovorni proizvajalci tobaka, temveč podjetja, ki ga kupujejo, proizvajalcu odvzema celoten letni dohodek, ne da bi prišlo do nujnega stopnjevanja pri zmanjšanju premije, in krši tudi člen 39(1)(b) PDEU in člen 3(3) Uredbe (EGS) št. 2075/92.

Četrtič, tožeča stranka trdi, da je nezakonito, da se proizvajalcem odvzame premija zaradi zamude za nekaj dni pri oddaji tobaka in to še toliko bolj, ker se je podjetje sklicevalo na obstoj izrednih okoliščin, zaradi katerih ni mogla pravočasno izdati garantnih pisem in sodelovati pri oddaji tobaka.

Petič, tožeča stranka poudarja, da je Komisija napačno menila, da Uredba (EGS) št. 2075/92 in Uredba (ES) št. 2848/98 ne dovoljujeta odstopa pogodbe o proizvajanju.

Šestič, tožeča stranka navaja: a) napačno presojo in uporabo členov 5 in 6(2), druga alinea, Uredbe št. 2075/92 v zvezi z dovolitvijo treh podjetij za prvo predelavo, ki niso imela lastne opreme (nesprejemljiva podjetja) in b) dejstvo, da Komisija ni upoštevala, med drugim, podatkov Monada Epexergasias Kapnou Kentrikis Elladas, ATPL (center za obdelavo tobaka iz osrednje Grčije).

Glede navzkrižne skladnosti se tožeča stranka sklicuje, prvič, na neobstoj veljavnega pravnega temelja za naložitev popravka v zadevnem sektorju.

Drugič, tožeča stranka poudarja, da je retroaktivna uporaba predpisov iz dokumenta AGRI 64043 z dne 9. junija 2006 za leto 2005, ki je predmet pregleda, nedopustna.

Tretjič, tožeča stranka trdi, da Komisija krši obveznost sodelovanja naloženo s Pogodbo, saj je bilo leto 2005 prvo leto uporabe novega sistema, in ker se je tožeča stranka takoj in v celoti uskladila z navodili Evropske unije, tako da, tudi v skladu s splošnim načelom enakosti, popravki v novem sektorju obveznosti celo v višini 10 %, niso utemeljeni.

Četrtič, tožeča stranka trdi, da je Komisija napravila napako pri presoji šestih točk, ki jih uveljavlja Evropska unija.

V zvezi z rozinami tožeča stranka trdi, prvič, da nezakoniti in neutemeljeni popravki temeljijo na dejanski napaki in na napačni presoji dejanskih okoliščin ter na določbi iz člena 3(2), četrta alinea, Uredbe (ES) št. 1621/1999 (4).

Drugič, tožeča stranka opozarja na dejstvo, da je do petkratnega povečanja popravka z 2 % na 10 % za rozine od obdobja 2002–2003 do obdobja 2003–2004 in več kot dvakratnega povečanja z 10 % na 25 % od obdobja 2003-2004 do obdobja 2004-2005 ter do obdobja 2005-2006 prišlo zaradi napačne uporabe smernic o pavšalnih popravkih ter zaradi pomanjkljive presoje dejanskih okoliščin, pomeni pa očitno kršitev načela sorazmernosti ter prekoračitev diskrecijske pravice Evropske unije.

Tretjič, tožeča stranka navaja, da: a) petkratno povečanje popravka za rozine iz Korinta s 5 % za obdobje 2004-2005 na 25 % za obdobje 2005-2006 pomeni napačno razlago in uporabo smernic o pavšalnih popravkih, očitno kršitev načela sorazmernosti in prekoračitev diskrecijske pristojnosti Evropske unije v zvezi z naložitvijo popravka, in da je b) naložitev 5 % popravka za obdobje 2004/2005, obdobje v katerem ni bila podeljena nobena pomoč za parcele, ki niso dosegle minimalnega donosa, samovoljna in neutemeljena.

Četrtič, tožeča stranka navaja napačno presojo dejanskih okoliščin v zvezi z domnevnimi pomanjkljivostmi v zvezi z registrom vinogradov, določitvijo in izmero parcel.

Petič, tožeča stranka poudarja napačno presojo dejanskih okoliščin glede domnevnih pomanjkljivosti predpisov na področju upravljanja in nadzora ukrepa.

V zvezi z Egejskimi otoki tožeča stranka navaja, prvič, kršitev pravnomočnosti, glede na to, da je Sodišče s sodbo z dne 27. oktobra 2005 v zadevi C-175/03 finančni popravek, ki je bil naložen v tem sektorju za isto obdobje, razglasilo za ničnega, sicer pa kršitev členov 264 PDEU in 266 PDEU.

Drugič, tožeča stranka navaja napačno razlago in uporabo člena 7(4) Uredbe (ES) št. 1258/1999 (5), ki določa, da se popravki naložijo v skladu s pravilom 24 mesecev, ali alternativno, bistveno kršitev postopka ali nepristojnost ratione temporis Evropske unije za naložitev, leta 2010, popravka, ki temelji na dopisu z dne 17. avgusta 2000, poleg tega trdi, da so z naložitvijo v letu 2010 popravkov v zvezi s pomanjkljivostmi nadzornega sistema za leta 1999, 2000 in 2001 kršena splošna načela pravne varnosti, razumnega roka in pravočasnega ukrepanja Evropske unije, saj je postopek brez utemeljitve trajal predolgo.

Nazadnje, v zvezi s premijami za živali, tožeča stranka uveljavlja, prvič, neveljavnost postopka za potrditev obračunov, zaradi nepristojnosti ratione temporis Komisije za naložitev finančnih popravkov, in, drugič, napačno presojo dejanskih okoliščin in kršitev načela sorazmernosti v zvezi z oceno tveganja, ki je za sklad nastalo zaradi zadevnih problemov.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike.

(2) Uredba Sveta (EGS) št. 2075/1992 z dne 30. junija 1992 o skupni ureditvi trga za surovi tobak.

(3) Uredba Komisije (ES) št. 2848/98 z dne 22. decembra 1998 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 2075/92 glede sheme premij, proizvodnih kvot in posebne pomoči za skupine proizvajalcev v sektorju surovega tobaka.

(4) Uredba Komisije (ES) št. 1621/1999 z dne 22. julija 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 glede pomoči pri pridelavi grozdja za proizvodnjo nekaterih sort rozin.

(5) Uredba Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike.

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/20

Tožba, vložena 4. januarja 2011 – Portugalska proti Komisiji

(Zadeva T-2/11)

2011/C 89/42

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Portugalska republika (zastopniki: L. Inez Fernandes, M. Figueiredo in J. Saraiva de Almeida)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog tožeče stranke

—

Sklep Komisije C(2010) 7555 z dne 4. novembra 2010 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije naj se razglasi za ničen v delu, v katerem je za Portugalsko določen enkratni finančni popravek v zvezi z ukrepom POSEI za finančna leta 2005, 2006 in 2007 v skupnem znesku 743 251,25 EUR;

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka navaja štiri tožbene razloge: kršitev člena 11 Uredbe št. 885/2006 (1); napačno razlago uvodne izjave 28 Uredbe št. 43/2003 (2), kršitev člena 7(4) Uredbe št. 1258/1999 (3) in kršitev načel enakosti in sorazmernosti.

Tožeča stranka v okviru prvega tožbenega razloga trdi, da je Komisija kršila člen 1 Uredbe št. 885/2006, ker ni navedla rezultatov preverjanj niti pojasnil v zvezi z letoma 2005 in 2006, s čimer je portugalskim organom onemogočila, da bi dokazali, da so njene ugotovitve v zvezi s tema letoma napačne, oziroma da bi popravili morebitne nepravilnosti in tako upoštevali določbe prava Skupnosti; tako jim je odrekla procesno jamstvo, ki je s to določbo predvideno za države članice.

Tožeča stranka v okviru drugega tožbenega razloga trdi, da je Komisija napačno razlagala uvodno izjavo 28 Uredbe št. 43/2003, saj je na eni strani menila, da pregledi, ki so jih opravili portugalski organi, ob upoštevanju določb prava Unije in glede na raven ugotovljenih nepravilnosti niso bili zadostni, ne da bi kadarkoli pojasnila, v katerem delu ali iz katerih razlogov bi ti pregledi morali biti drugačni ali strožji, na drugi strani pa je menila, da so isti pregledi zadostovali za izračun finančnega popravka.

Dodaja, da je Komisija prav tako kršila člen 7(4) Uredbe št. 1258/1999 – v skladu s katerim Komisija odloči, kateri odhodki se izločijo iz financiranja Skupnosti, če ugotovi, da odhodki niso bili izvedeni v skladu s predpisi Skupnosti – s tem, da je iz financiranja Skupnosti izključila odhodke Portugalske republike na podlagi napačne ugotovitve, da ti niso bili izvedeni v skladu z navedenimi predpisi.

Tožeča stranka v okviru tretjega tožbenega razloga trdi, da je Komisija kršila člen 7(4) Uredbe št. 1258/1999 s tem, da pri potrditvi obračunov Jamstvenega oddelka EKUJS nikakor ni upoštevala smernic iz delovnega dokumenta VI/5330/97 z dne 23. decembra 1997, ki jih je sama določila in sprejela za uporabo navedene določbe, zlasti na področju izračuna finančnih popravkov.

Nazadnje tožeča stranka trdi, da je Komisija prav tako zaradi neupoštevanja zgoraj navedenih smernic kršila še načeli enakosti in sorazmernosti. Načelo enakosti je bilo kršeno, ker položaja Portugalske republike ni obravnavala enako kot drugih podobnih položajev, zlasti ker ni uporabila 5-odstotne stopnje finančnega popravka v skladu z navedenimi smernicami. Načelo sorazmernosti pa je bilo kršeno, ker je zaradi neupoštevanja navedenih smernic Komisija uporabila precej višje stopnje popravkov, in sicer med 44,32 % in 90,48 %, od tistih, ki bi jih lahko utemeljeno uporabila glede na zadevno finančno izgubo.

Iz istega razloga je Komisija kršila člen 7(4) Uredbe št. 1258/1999, v skladu s katerim „Komisija ovrednoti zneske, ki naj se izločijo, zlasti ob upoštevanju ugotovljene stopnje neskladnosti. Komisija upošteva naravo in resnost kršitve in finančno izgubo, ki jo utrpi Skupnost.“

(1) Uredba Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

(2) Uredba Komisije (ES) št. 43/2003 z dne 23. decembra 2002 o podrobnih pravilih za uporabo uredb Sveta (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001 in (ES) št. 1454/2001 glede pomoči za lokalno proizvodnjo rastlinskih pridelkov v najbolj oddaljenih regijah Evropske unije.

(3) Uredba Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike.

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/21

Tožba, vložena 25. januarja 2011 – Singapore Airlines in Singapore Airlines Cargo PTE proti Komisiji

(Zadeva T-43/11)

2011/C 89/43

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Singapore Airlines Ltd in Singapore Airlines Cargo PTE Ltd (zastopniki: J. Kallaugher, Solicitor, J. P. Poitras, Solicitor, J. R. Calzado in É. Barbier de la Serre, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožečih strank

—	Razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 9. novembra 2010 v zadevi COMP/39.258 – Airfreight;

—	dodatno in podredno, znižanje globe, naložene tožečima strankama; in

—	naložitev stroškov Komisiji.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V podporo tožbi tožeči stranki navajata šest tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog: odločba naj bi bistveno kršila postopek, vključno s:

—	pravico do neodvisnega in nepristranskega sojenja;

—	pravico do pravne varnosti in vnaprej določenih kazni; in

—

pravico tožečih strank do obrambe, saj družbi Singapore Airlines Cargo PTE Ltd ni bil dovoljen dostop do odgovorov na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, ki so jih vložila druga podjetja, na katera je bilo obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah naslovljeno, in do druge upoštevne dokumentacije v posesti Komisije, na katero se v odločbi sklicuje.

Drugi tožbeni razlog: odločba naj bi vsebovala številne dejanske in pravne zmote pri uporabi člena 101 PDEU glede narave in obsega domnevnega „kartela“:

—	odločba naj bi bila nezadostno obrazložena, ker ni bila pojasnjena osnova za njene glavne ugotovitve in ker ne opredeli upoštevnih trgov;

—	odločba naj bi vsebovala napačno presojo glede narave in obsega domnevnega „kartela“. Predvsem naj domnevni stiki v odločbi ne bi pomenili enotne svetovne mreže in ugotovitev „o skupnem cilju“, ki povezuje te stike, ni podprta z dokazi;

—	Komisija naj bi se motila v pravu pri opredelitvi elementov domnevne sestavljene kršitve;

—	Komisija naj bi napačno presodila domnevno sestavljeno kršitev glede neobračunanja dodatne dajatve; in

—	Komisija naj bi se motila v pravu in pri presoji, ko je obravnavala tri domnevne „elemente“ kršitev kot enotno kršitev.

Tretji tožbeni razlog: Komisija naj bi storila pravno in dejansko napako, ko je uporabila člen 101 PDEU za ravnanje glede prodaj pod tujo pristojnostjo:

—	Komisija naj bi storila pravno in dejansko napako, ko je uporabila člen 101 PDEU za ravnanje, ki vpliva na trge zunaj EU, in s tem kršila pravila o omejitvah pristojnosti EU za tako ravnanje; in

—	Komisija naj bi storila pravno in dejansko napako, ko ni hotela upoštevati dejstva, da okviru tujih sodnih pristojnosti, ki pomembno posegajo v odločbo, v odločbi ni ustrezno izraženo dejstvo, da je bilo ravnanje aktivno nadzirano in dejansko zahtevano s strani vladnih agencij.

Četrti tožbeni razlog: Komisija naj bi storila več napak pri pripisovanju domnevne kršitve družbi Singapore Airlines Cargo PTE Ltd:

—	Komisija naj bi storila več pravnih napak in napak pri presoji, ko je analizirala in upoštevala stike pred 1. majem 2004, stike glede zahtev posrednikov pri plačilih provizij, stike glede varnostnih dodatkov, stike glede dodatka za gorivo zunaj EU in stike glede dodatkov za gorivo v EU;

—	Komisija naj bi storila pravne napake in napake pri presoji glede uporabe stikov zavezništva WOW pri ugotovitvi sodelovanja s Singapore Airlines Cargo PTE Ltd pri domnevni kršitvi; in

—	Komisija naj ne bi ugotovila, da je Singapore Airlines Cargo PTE Ltd vedela ali bi morala vedeti za domnevno kršitev ali njene poglavitne elemente.

5.	Peti tožbeni razlog: Komisija naj bi kršila svojo dolžnost, v okviru načela dobrega upravljanja, natančno in nepristransko proučiti vse elemente zadeve.

Šesti tožbeni razlog: v odločbi naj bi bilo več pravnih napak in napak presoje pri izračunu globe, naložene tožečima strankama:

—

Komisija naj bi kršila Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003 (UL 2006, C 210, str. 2), načeli sorazmernosti in enakosti pri obračunu vrednosti prodaje, ker ni upoštevala:

—	dejstva, da vhodni promet ni v zvezi s prodajo znotraj EGP;

—	omejenega geografskega dometa ravnanja, v zvezi s katerim je v odločbi ugotovljena kršitev;

—	relativne vloge tožečih strank; in

—	dejstva, da je domnevna koordinacija vključevala le dodatne stroške.

—	Komisija naj ne bi dala prave teže obsegu in trajanju domnevnega sodelovanja pri kršitvi družbe Singapore Airlines Cargo PTE Ltd; in

—	neodobritev znižanja za omejeno sodelovanje družbi Singapore Airlines Cargo PTE Ltd pomeni kršitev načela enakega obravnavanja.

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/22

Tožba, vložena 24. januarja 2011 – Fraas proti UUNT (Karo vzorec v temno in svetlo sivi, črni, bež, temno in svetlo rdeči barvi)

(Zadeva T-50/11)

2011/C 89/44

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: V. Fraas GmbH (Helmbrechts-Wüstenselbitz, Nemčija) (zastopnika: G. Würtenberger in R. Kunze, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predloga tožeče stranke

—	Odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 15. novembra 2010 v zadevi R 1316/2010-4 naj se razveljavi;

—	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu naj se naložijo stroški postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: slikovna znamka s karo vzorcem v temno in svetlo sivi, črni, bež, temno in svetlo rdeči barvi za proizvode iz razredov 18, 24 in 25.

Odločba preizkuševalca: zavrnitev zahteve za registracijo

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 7(1)(b) v povezavi s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 207/2009 (1), ker naj bi imela zadevna znamka Skupnosti razlikovalni učinek, ter kršitev členov 75 in 76 Uredbe (ES) št. 207/2009, ker naj odbor za pritožbe ne bi v zadostnem obsegu obravnaval dejanskih in pravnih navedb tožeče stranke

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL 2009, L 78, str. 1).

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/23

Tožba, vložena 25. januarja 2011 – SAS Cargo Gropup in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-56/11)

2011/C 89/45

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: SAS Cargo Gropup A/S (Kastrup, Danska), Scandinavian Airlines System Denmark-Norway-Sweden (Stockholm, Švedska), in SAS AB (Stockholm, Švedska) (zastopniki: M. Kofmann, B. Creve, odvetnika, I. Forrester, QC, J. Killick in G. Forwood, Barristers)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožečih strank

—	Naj se odločba v celoti ali delno razglasi za nično;

—	naj se razglasi, da tožeče stranke niso odgovorne za celotno enotno, nadaljevano in sestavljeno kršitev, kot je opisana v odločbi, in če je treba, naj se odločba razglasi za nično v delu, v katerem so tožeče stranke ugotovljene za to odgovorne;

—	dalje in podredno, naj se zniža višina globe;

—	naj se Komisiji naloži plačilo stroškov;

—	naj se naloži drug tak nalog, ustrezen glede na okoliščine zadeve.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ničnostna tožba zoper Odločbo Evropske komisije z dne 9. novembra 2010 o postopku po členu 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zadevi COMP/39.258 – Airfreight glede koordinacije različnih elementov cene, ki se zaračuna za letalske tovorne storitve v zvezi z dodatkom za gorivo, varnostnim dodatkom in plačilom provizije za letalske posrednike

V podporo tožbi tožeče stranke navajajo šest tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog: bistvena kršitev postopka, kot tudi pravice tožečih strank do dobrega upravljanja, pravice do obrambe in splošnega načela enakosti orožij, s tem da je tožečim strankam zavrnila dostop do upoštevnih dokazov, obremenilnih in razbremenilnih, ki jih je Komisija prejela po ugotovitvah o možnih kršitvah, vendar se v izpodbijani odločbi sklicuje na (obremenilni dokaz).

Drugi tožbeni razlog: domnevna nepristojnost v delu, v katerem sta v odločbi uporabljena člena 101 PDEU/53 EGP za storitve letalskega tovornega prometa, ki sta bila uvedeni v EGP z uporabo merila učinka, če se to ne nanaša na krajevno pristojnost členov 101 TFEU/53 EGP, in nepravilna uporaba merila izvrševanja prodaje zunaj EGP.

Tretji tožbeni razlog: domnevna očitna napaka pri presoji ravnanja, v katerega so bile tožeče stranke vpletene, in pri ugotovitvi, da je bilo s tem dokazano sodelovanje tožečih strank, ali védenje, pri celotni enotni, nadaljevani in sestavljeni kršitvi; poleg tega številni primeri ravnanja, na katere se sklicuje, ne predstavljajo kršitve ustreznega konkurenčnega prava.

Četrti tožbeni razlog: globa naj bi bila neupravičeno in nesorazmerno visoka, ob upoštevanju dejstva, da tožeče stranke niso sodelovale v celotni enotni in nadaljevani kršitvi, kot tudi upoštevanju ustreznih elementov (tudi olajševalnih okoliščin), ki bi jih bilo treba upoštevati pri določitvi zneska globe, naložene tožečim strankam.

Peti tožbeni razlog: selektiven in samovoljen pregon tožečih strank (in drugih), medtem ko 72 drugih prevoznikov, ki naj bi v skladu z ugotovitvami o možnih kršitvah in odločbo sodelovali pri domnevno nezakonitih srečanjih in razpravah, ni bilo nikoli preganjanih. To sproža resna vprašanja v okviru Evropske konvencije o človekovih pravicah in Listine o temeljnih pravicah EU.

6.	Šesti tožbeni razlog: kršitev pravice tožečih strank do neodvisnega in nepristranskega sojenja iz člena 47 (2) Listine o temeljnih pravicah EU, ker je odločitev sprejel upravni organ, ki ima hkrati pooblastila za preiskavo in kaznovanje.

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/23

Pritožba, ki jo je 25. januarja 2011 vložil Michel Nolin zoper sodbo, ki jo je 1. decembra 2010 razglasilo Sodišče za uslužbence v zadevi F-82/09, Nolin proti Komisiji

(Zadeva T-58/11 P)

2011/C 89/46

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Michel Nolin (Bruselj, Belgija) (zastopniki: S. Orlandi, A. Coolen, J.-N. Louis in E. Marchal, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi pritožnika

Pritožnik Splošnemu sodišču predlaga:

—	naj razveljavi sodbo Sodišča za uslužbence (tretji senat) z dne 1. decembra 2010 v zadevi F-82/09 (Michel Nolin proti Komisiji);

—

ponovno odloči o zadevi in razsodi,

—

da se razglasi za nično odločba generalnega direktorja Generalnega direktorata Evropske komisije za kadrovske zadeve in administracijo z dne 19. decembra 2008 o izbrisu vseh točk za delovno uspešnost in prednostnih točk pritožnika po njegovem napredovanju v naziv AD 13 na podlagi člena 29(1)(a)(iii) Kadrovskih predpisov;

—	da se Komisiji naloži plačilo stroškov postopka na obeh stopnjah.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik v utemeljitev pritožbe navaja dva pritožbena razloga.

Prvi pritožbeni razlog se nanaša na kršitev načel zakonitosti in pravne varnosti, saj naj bi Sodišče za uslužbence storilo napako pri presoji, ker je odločilo, da lahko Komisija brez pravne podlage utemelji izpodbijano odločbo s splošno sistematiko splošnih določb za izvajanje člena 45(1) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti.

Drugi pritožbeni razlog se nanaša na kršitev načela prepovedi diskriminacije, saj naj bi Sodišče za uslužbence storilo napako pri presoji, (i) ker je odločilo, da generalni direktor Generalnega direktorata za kadrovske zadeve in administracijo ostaja pristojen, ki mu v skladu s členom 2 Kadrovskih predpisov ni bila podeljena z odločbo organa, pristojnega za imenovanja, in (ii) ker je odločilo, da so uradniki, ki so napredovali na podlagi členov 29 in 45 Kadrovskih predpisov, po imenovanju ali napredovanju v enakem pravnem položaju, čeprav naj ta ne bi bil enak niti glede postopka niti glede nalog in pristojnosti.

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/24

Tožba, vložena 31. januarja 2011 – ISOTIS proti Komisiji

(Zadeva T-59/11)

2011/C 89/47

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Koinonia tis Pliroforias Anoichti stis Eidikes Anagkes – ISOTIS (Atene, Grčija) (zastopnik: B. Christianos, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	ugotovi, da tožeča stranka v ničemer ni kršila členov II.16.2 splošnih pogojev pogodb FP6, II.7.3 (huda finančna kršitev) in II.7.4 (zavajajoče informacije) splošnih pogojev pogodb eTEN in II.10.3 (kršitev pogodbe in nesporočitev podatkov) splošnih pogojev pogodbe CIP;

—	ugotovi, da je Komisija, s tem ko je izpodbijala dopustnost izdatkov tožeče stranke, kršila zadevne pogodbe;

—	ugotovi, da so izdatki v višini 932 362,44 EUR, ki jih je tožeča stranka predložila Komisiji v okviru pogodb ACCESS-eGOV, EU4ALL, eABILITIES, EMERGE, ENABLE, ASK-IT, NAVIGABILE, EURIDICE in T-SENIORITY dopustni, in da tožeči stranki ni treba povrniti zneskov, ki jih je podelila Komisija;

—	ugotovi, da zamuda Komisije pri zadnjih izplačilih v zvezi s financiranjem pogodb EU4ALL, ASK-IT in ENABLE pomeni kršitev njenih pogodbenih obveznosti;

—	ugotovi, da mora Komisija tožeči stranki plačati znesek 52 584,05 EUR skupaj z obrestmi od vročitve te tožbe, za stroške, ki jih je tožeča stranka imela v okviru pogodbe EU4ALL;

—	ugotovi, da mora Komisija tožeči stranki plačati znesek 20 678,61 EUR skupaj z obrestmi od vročitve te tožbe, za stroške, ki jih je tožeča stranka imela v okviru pogodbe ASK-IT;

—	ugotovi, da mora Komisija tožeči stranki plačati znesek 11 693,05 EUR skupaj z obrestmi od vročitve te tožbe, za stroške, ki jih je tožeča stranka imela v okviru pogodbe ENABLE;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V utemeljitev te tožbe, ki temelji, prvič, na arbitražnih klavzulah zadevnih pogodb, in, drugič, na belgijskem pravu, na katero napotujejo te pogodbe, tožeča stranka navaja dva tožbena razloga.

Prvič, tožeča stranka trdi, da so bili izdatki, ki jih je predložila Komisiji, dopustni, ter da ni kršila svojih pogodbenih obveznosti. Tožeča stranka zlasti trdi, da so očitki, ki jih je nanjo naslovila Komisija po reviziji v okviru programov ACCESS-eGOV, EU4ALL, eABILITIES, EMERGE, ENABLE, ASK-IT, NAVIGABILE, EURIDICE in T-SENIORITY, v zvezi z njenim finančnim upravljanjem in dopustnostjo njenih izdatkov, povsem neutemeljeni. Zato ni bilo nobene kršitve njenih pogodbenih obveznosti in vse njene izdatke je treba šteti za dopustne.

Drugič, Komisija s tem, da izpodbija dopustnost izdatkov ter da zamuja s plačilom nekaterih stroškov, krši svoje pogodbene obveznosti. Tožeča stranka zlasti trdi, da izpodbijanje dopustnosti izdatkov s strani Komisije pomeni ravnanje s katerim so kršene njene pogodbene obveznosti in ki je v nasprotju z dobro vero in pomeni zlorabo prava, saj so bile ugotovitve revizije popolnoma neutemeljene, nedoločne in splošne. Tožeča stranka poleg tega trdi, da zamuda Komisije pri zadnjih izplačilih v zvezi s financiranjem pogodb EU4ALL, ASK IT in ENABLE pomeni kršitev njenih pogodbenih obveznosti in predlaga, naj se ugotovi obveznost izplačila teh zneskov.

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/25

Tožba, vložena 28. januarja 2011 – Vermop Salmon proti UUNT – Leifheit (Clean Twist)

(Zadeva T-61/11)

2011/C 89/48

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Vermop Salmon GmbH (Gilching, Nemčija) (zastopniki: W. von der Osten-Sacken, O. Suede in M. Ring, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Leifheit AG (Nassau, Nemčija)

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 19. novembra 2010 v zadevi R 671/2010-1 naj se razveljavi;

—	znamka Skupnosti št. 4892642 „Clean Twist“ naj se razglasi za nično;

—	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) naj se naloži plačilo njegovih stroškov in stroškov tožeče stranke;

—	v primeru, da bo družba Leifheit AG udeležena v postopku kot intervenientka, naj se ji naloži plačilo njenih stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: besedna znamka „Clean Twist“ za proizvode iz razreda 21

Imetnik znamke Skupnosti: Leifheit AG

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: tožeča stranka

Obrazložitev zahteve za ugotovitev ničnosti: prejšnji besedni znamki „TWIX“ in „TWIXTER“ za proizvode iz razredov 9, 12, 21, 22 in 25. Kršitev člena 53(1)(a) v povezavi s členom 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (1).

Odločba oddelka za izbris: zavrnitev zahteve za ugotovitev ničnosti

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 53(1)(a) v povezavi s členom 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009, ker med nasprotujočimi si znamkami obstaja verjetnost zmede.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1).

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/25

Tožba, vložena 28. januarja 2011 – Run2Day Franchise proti UUNT – Runners Point (Run2)

(Zadeva T-64/11)

2011/C 89/49

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Run2Day Franchise BV (Utrecht, Nizozemska) (zastopnik: H.J. Koenraad, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Runners Point Warenhandels GmbH (Recklinghausen, Nemčija)

Predloga tožeče stranke

—	Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 11. novembra 2010 v zadevi R 349/2010-1 naj se razglasi za nično;

—	tožeči stranki in po potrebi drugi stranki v postopku pred odborom za pritožbe naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna znamka Skupnosti: figurativna znamka „Run2“,za proizvode in storitve iz razredov 18, 25 in 35 – prijava znamke Skupnosti št. 6517502

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: tožeča stranka

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: registracija besedne znamke Skupnosti „RUN2DAY“ št. 3800448 za proizvode in storitve iz razredov 25, 28 in 35; registracija figurativne barvne znamke Skupnosti „RUN2DAY“ št. 3832458 za proizvode in storitve iz razredov 25, 28 in 35; registracija beneluške figurativne barvne znamke „RUN2DAY“ št. 811897 za proizvode in storitve iz razreda 25

Odločba oddelka za ugovore: ugoditev ugovoru

Odločba odbora za pritožbe: razveljavitev odločbe oddelka za ugovore in zavrnitev ugovora

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009, ker naj bi odbor za pritožbe napačno presodil, da ne obstaja verjetnost zmede

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/26

Tožba, vložena 28. januarja 2011 – Present Service Ullrich proti UUNT – Punt-Nou (babilu)

(Zadeva T-66/11)

2011/C 89/50

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Present Service Ullrich Verwaltungs-GmbH (Erlangen, Nemčija) (zastopnik: A. Graf von Kalckreuth, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Punt-Nou, SL (Ontynient, Španija)

Predlogi tožeče stranke

—	Razveljavi naj se odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 19. novembra 2010 v zadevi R 773/2010-2;

—	zavrne naj se ugovor zoper znamko tožeče stranke „babilu“ ter naj se ugotovi, je znamko „babilu“ treba registrirati za vse proizvode in storitve, za katere je prijavljena;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „babilu“ za proizvode in storitve iz razredov 16, 18, 35, 36, 38 in 41 – prijava znamke Skupnosti št. 7205305

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: druga stranka pred odborom za pritožbe

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: prijava znamke Skupnosti št. 3363645 za besedno znamko „BABIDU“ za, med drugim, storitve iz razreda 35

Odločba oddelka za ugovore: ugoditev ugovoru v celoti

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009, saj je odbor za pritožbe nepravilno ugotovil, da je pri upoštevni javnosti obstajala verjetnost zmede.

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/26

Tožba, vložena 24. januarja 2011 – Truvo Belgium proti UUNT – AOL (Truvo)

(Zadeva T-69/11)

2011/C 89/51

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Truvo Belgium (Antwerp, Belgija) (zastopnik: O.F.A.W. van Haperen, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: AOL LLC (Dulles, Združene države)

Predloga tožeče stranke

—	Razveljavi naj se odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 21. oktobra 2010 v zadevi R 956/2009-2; in

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: barvna figurativna znamka „Truvo“ za proizvode in storitve iz razredov 16, 35, 38 in 41 – prijava znamke Skupnosti št. 6288484

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: druga stranka pred odborom za pritožbe

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: prijava znamke Skupnosti št. 4756169 za figurativno znamko „TRUVEO“ za storitve iz razreda 42

Odločba oddelka za ugovore: zavrnitev registracije za znamko Skupnosti za ves razred 38

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: Tožeča stranka meni, da izpodbijana odločba krši člen 8(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 ter da krši obveznost obrazložitve, saj je odbor za pritožbe nepravilno i) primerjal storitve ii) primerjal znaka iii) opredelil upoštevno javnost in iv) ocenil verjetnost zmede.

19.3.2011

Uradni list Evropske unije

C 89/27

Tožba, vložena 2. februarja 2011 – Španija proti Komisiji

(Zadeva T-76/11)

2011/C 89/52

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Kraljevina Španija (zastopnik: N. Díaz Abad)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog tožeče stranke

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Uredbo Komisije (EU) št. 1004/2010 z dne 8. novembra 2010 o izvajanju odbitkov od nekaterih ribolovnih kvot za leto 2010 zaradi prelova v preteklem letu (UL L 291, str. 31), razglasi za nično, in

—	toženi instituciji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V podporo svoji tožbi navaja tožeča stranka štiri razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog: uporaba napačne pravne podlage, saj je pravna podlaga za izpodbijani predpis člen 105 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 (1), ki je začela veljati 1. januarja 2010, medtem ko so bile kršitve, na katere se nanašajo zadevne sankcije, storjene v letu 2009.

2.	Drugi tožbeni razlog: kršitev načel zakonitosti in pravne varnosti, saj se izvaja kazenska določba, ki ni veljala tedaj, ko so bile kršitve storjene.

3.	Tretji tožbeni razlog: kršitev načela prepovedi retroaktivnosti manj ugodnih kazenskih določb, saj se za kršitve, storjene v letu 2009, uporablja manj ugoden predpis.

4.	Četrti razlog: nezmožnost prepustiti Komisiji, da določi veljavni zakon glede na trenutek, ki ga sama izbere za začetek preučitve nekega ravnanja.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, str. 1).

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2011.089.slv
Uradni list Evropske unije		C 89

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 54 19. marec 2011

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Sodišče Evropske unije
2011/C 089/01	Zadnja objava Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unijeUL C 80, 12.3.2011	1

	V Objave
	SODNI POSTOPKI
	Sodišče
2011/C 089/02	Zadeva C-449/09: Sklep Sodišča (peti senat) z dne 28. oktobra 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Sofiyski gradski sad – Bolgarija) – Canon Kabushiki Kaisha proti IPN Bulgaria OOD (Člen 104(3), prvi pododstavek, Poslovnika — Znamke — Direktiva 89/104/EGS — Pravica imetnika znamke, da nasprotuje prvemu dajanju originalnih proizvodov, označenih s to znamko, na trg EGP, za katero ni dal soglasja)	2

2011/C 089/03	Zadeva C-73/10 P: Sklep Sodišča z dne 16. novembra 2010 – Internationale Fruchtimport Gesellschaft Weichert GmbH & Co. KG proti Evropski komisiji (Pritožba — Konkurenca — Odločba Komisije v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 ES — Ničnostna tožba — Rok — Prepozno vložena tožba — Razlogi, ki lahko upravičijo odstopanje od roka za vložitev tožbe — Pravica do dostopa do sodišča — Načeli zakonitosti in sorazmernosti — Očitno neutemeljena pritožba)	2

2011/C 089/04	Zadeva C-156/10 P: Sklep Sodišča (sedmi senat) z dne 15. decembra 2010 – Karen Goncharov proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), DSB (Pritožba — Znamka Skupnosti — Znamke, sestavljene iz kratic — Prejšnja znamka DSB — Besedni znak DSBW — Postopek z ugovorom — Relativni razlog za zavrnitev — Preizkus verjetnosti zmede — Vidna podobnost — Slušna podobnost — Nedopustnost — Presoja dejstev)	3

2011/C 089/05	Zadeva C-204/10 P: Sklep Sodišča z dne 23. novembra 2010 – Enercon GmbH proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), Hasbro, Inc. (Pritožba — Znamka Skupnosti — Uredba (ES) št. 40/94 — Člen 8(1)(b) — Besedna znamka ENERCON — Ugovor imetnika besedne znamke TRANSFORMERS ENERGON — Zavrnitev registracije — Verjetnost zmede)	3

2011/C 089/06	Zadeva C-216/10 P: Sklep Sodišča z dne 25. novembra 2010 – Lufthansa AirPlus Servicekarten GmbH proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), Applus Servicios Tecnológicos SL (Pritožba — Znamka Skupnosti — Uredba (ES) št. 40/94 — Členi 8(1)(b) in 5, 73, 74 ter 79 — Figurativna znamka A+ — Ugovor imetnika besedne znamke Skupnosti AirPlus International — Zavrnitev ugovora)	4

2011/C 089/07	Zadeva C-352/10: Sklep Sodišča (peti senat) z dne 15. decembra 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Audiencia Provincial de Oviedo – Španija) – Angel Lorenzo González Alonso proti Nationale Nederlanden Vida Cia De Seguros y Reaseguros SAE (Predlog za sprejetje predhodne odločbe — Nedopustnost)	4

2011/C 089/08	Zadeva C-583/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 13. decembra 2010 vložilo Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) – Združene države Amerike proti Christine Nolan	4

2011/C 089/09	Zadeva C-586/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesarbeitsgericht (Nemčija) 15. decembra 2010 – Bianca Kücük proti Deželi Severno Porenje – Vestfalija	5

2011/C 089/10	Zadeva C-588/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Naczelny Sąd Administracyjny (Republika Poljska) 14. decembra 2010 – Minister Finansów proti Kraft Foods Polska SA	5

2011/C 089/11	Zadeva C-589/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Apelacyjny – Sąd Pracy i Ubezpieczeń Społecznych w Białymstoku (Republika Poljska) 14. decembra 2010 – Janina Wencel proti Zakład Ubezpieczeń Społecznych w Białymstoku	5

2011/C 089/12	Zadeva C-591/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court of Justice (Chancery Division) (Združeno kraljestvo) 14. decembra 2010 – Littlewoods Retail Ltd in drugi proti Her Majesty's Commissioners of Revenue and Customs	6

2011/C 089/13	Zadeva C-602/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Judecătoria Călărași (Romunija) 21. decembra 2010 – SC Volksbank România S.A. proti Autoritatea Națională pentru Protecția Consumatorilor – Comisariatul Județean pentru Protecția Consumatorilor Călărași	7

2011/C 089/14	Zadeva C-604/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) 21. decembra 2010 – Football Dataco Limited, Football Association Premier League Ltd, Football League Limited, Scottish Premier League Limited, Scottish Football League, PA Sport UK Limited proti Yahoo UK Limited, Stan James (Abingdon) Limited, Stan James PLC, Enetpulse APS	7

2011/C 089/15	Zadeva C-607/10: Tožba, vložena 22. decembra 2010 – Evropska komisija proti Kraljevini Švedski	8

2011/C 089/16	Zadeva C-609/10 P: Pritožba, ki jo je 21. oktobra 2010 vložil Dieter C. Umbach zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 23. decembra 2010 v zadevi T-474/08, Dieter C. Umbach proti Evropski komisiji	8

2011/C 089/17	Zadeva C-616/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rechtbank ’s-Gravenhage (Nizozemska) 29. decembra 2010 – Solvay SA proti Honeywell Fluorine Products Europe BV in drugi	9

2011/C 089/18	Zadeva C-629/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court of Justice (England & Wales), Queen's Bench Division (Administrative Court) 24. decembra 2010 – TUI Travel plc, British Airways plc, easyJet Airline Co. Ltd, International Air Transport Association, The Queen proti Civil Aviation Authority	10

2011/C 089/19	Zadeva C-630/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court of Justice (Chancery Division) (Združeno kraljestvo) 24. decembra 2010 – University of Queensland, CSL Ltd proti Comptroller-General of Patents, Designs and Trade Marks	10

2011/C 089/20	Zadeva C-18/11: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Upper Tribunal (Tax and Chancery Chamber) (Združeno kraljestvo) 12. januarja 2011 – The Commissioners for Her Majesty's Revenue & Customs proti Philips Electronics UK Ltd	11

2011/C 089/21	Zadeva C-33/11: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Korkein hallinto-oikeus (Finska) 21. januarja 2011 – A Oy	11

2011/C 089/22	Zadeva C-36/11: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Consiglio di Stato – Sezione Seconda (Italija) 24. januarja 2011 – Pioneer Hi-Bred Italia Srl proti Ministero delle Politiche Agricole Alimentari e Forestali	12

2011/C 089/23	Zadeva C-349/09: Sklep predsednika tretjega senata Sodišča z dne 14. decembra 2010 – Evropska komisija proti Republiki Poljski	12

2011/C 089/24	Zadeva C-486/09: Sklep predsednika Sodišča z dne 17. novembra 2010 – Evropska komisija proti Italijanski republiki	12

2011/C 089/25	Zadeva C-80/10: Sklep predsednika Sodišča z dne 12. novembra 2010 – Evropska komisija proti Helenski republiki	13

2011/C 089/26	Zadeva C-251/10 P: Sklep predsednika Sodišča z dne 9. novembra 2010 – KEK Diavlos proti Evropski komisiji	13

2011/C 089/27	Zadeva C-315/10: Sklep predsednika Sodišča z dne 16. novembra 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal da Relação do Porto – Portugalska) – Companhia Siderúrgica Nacional, CSN Caymann Ltd proti Unifer Steel SL, BNP Paribas (Suisse), Colepccl (Portugal) SA, Banco Português de Investimento SA (BPI)	13

2011/C 089/28	Zadeva C-353/10: Sklep predsednika Sodišča z dne 22. novembra 2010 – Evropska komisija proti Helenski republiki	13

2011/C 089/29	Zadeva C-394/10: Sklep predsednika Sodišča z dne 17. novembra 2010 – Evropska komisija proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg	13

2011/C 089/30	Zadeva C-398/10: Sklep predsednika Sodišča z dne 3. januarja 2011 – Evropska komisija proti Helenski republiki	13

	Splošno sodišče
2011/C 089/31	Zadeva T-33/05: Sodba Splošnega sodišča z dne 3. februarja 2011 – Cetarsa proti Komisiji (Konkurenca — Omejevalni sporazumi — Španski trg nakupa in prve predelave surovega tobaka — Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES — Določanje cen in razdelitev trga — Globe — Resnost in trajanje kršitve — Enako obravnavanje — Načelo sorazmernosti — Maksimalna omejitev 10 % prometa — Sodelovanje)	14

2011/C 089/32	Zadeva T-205/07: Sodba Splošnega sodišča z dne 3. februarja 2011 – Italija proti Komisiji (Jezikovna ureditev — Objava razpisa za zbiranje ponudb za sestavo seznama kandidatov, ki bi lahko bili izbrani kot pogodbeni uslužbenci, na spletni strani EPSO — Objava v treh uradnih jezikih — Člena 12 ES in 290 ES — Člen 82 PZDU — Uredba št. 1)	14

2011/C 089/33	Zadeva T-157/08: Sodba Splošnega sodišča z dne 8. februarja 2011 – Paroc proti UUNT (INSULATE FOR LIFE) (Znamka Skupnosti — Prijava besedne znamke Skupnosti INSULATE FOR LIFE — Absolutni razlog za zavrnitev — Neobstoj razlikovalnega učinka — Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009) — Zgolj potrditvena odločba — Delna nedopustnost)	15

2011/C 089/34	Zadeva T-584/08: Sodba Splošnega sodišča z dne 3. februarja 2011 – Cantiere navale De Poli proti Komisiji (Državne pomoči — Začasni obrambni mehanizem za ladjedelništvo — S strani italijanskih organov načrtovana sprememba sheme pomoči, ki jo je Komisija predhodno odobrila — Odločba o nezdružljivosti sheme pomoči s skupnim trgom)	15

2011/C 089/35	Zadeva T-3/09: Sodba Splošnega sodišča z dne 3. februarja 2011 – Italija proti Komisiji (Državne pomoči — Začasni obrambni mehanizem za ladjedelništvo — S strani italijanskih organov načrtovana spremembe sheme pomoči, ki jo je Komisija predhodno odobrila — Odločba o nezdružljivosti sheme pomoči s skupnim trgom)	15

2011/C 089/36	Zadeva T-194/09: Sodba Splošnega sodišča z dne 8. februarja 2011 – Lan Airlines proti UUNT – Air Nostrum (LINEAS AEREAS DEL MEDITERRANEO LAM) (Znamka Skupnosti — Postopek z ugovorom — Prijava besedne znamke Skupnosti LINEAS AEREAS DEL MEDITERRANEO LAM — Prejšnji besedna in figurativna znamka Skupnosti LAN — Relativni razlog za zavrnitev — Neobstoj verjetnosti zmede — Neobstoj podobnosti znakov — Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009))	16

2011/C 089/37	Zadeva T-222/09: Sodba Splošnega sodišča z dne 9. februarja 2011 – Ineos Healthcare proti UUNT – Teva Pharmaceutical Industries (ALPHAREN) (Znamka Skupnosti — Postopek z ugovorom — Prijava besedne znamke Skupnosti ALPHAREN — Prejšnje nacionalne besedne znamke ALPHA D3 — Relativni razlog za zavrnitev — Verjetnost zmede — Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009) — Ugotavljanje dejanskega stanja po uradni dolžnosti — Člen 74 Uredbe št. 40/94 (postal člen 76 Uredbe št. 207/2009))	16

2011/C 089/38	Združeni zadevi T-299/09 in T-300/09: Sodba Splošnega sodišča z dne 3. februarja 2011 – Gühring proti UUNT (kombinacija košenično rumene in srebrno sive barve ter kombinacija okrasto rumene in srebrno sive barve) (Znamka Skupnosti — Prijava znamke Skupnosti, sestavljene iz kombinacije košenično rumene in srebrno sive barve — Prijava znamke Skupnosti, sestavljene iz kombinacije okrasto rumene in srebrno sive barve — Absolutni razlog za zavrnitev — Neobstoj razlikovalnega učinka — Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 — Ugotavljanje dejanskega stanja po uradni dolžnosti — Člen 76(1) Uredbe št. 207/2009 — Obveznost obrazložitve — Člen 75 Uredbe št. 207/2009)	16

2011/C 089/39	Zadeva T-136/10: Sklep Splošnega sodišča z dne 20. januarja 2011 – M proti EMEA (Odškodninska tožba — Nepristojnost Splošnega sodišča — Predložitev zadeve Sodišču za uslužbence)	17

2011/C 089/40	Zadeva T-587/10: Tožba, vložena 29. decembra 2010 – Interspeed proti Komisiji	17

2011/C 089/41	Zadeva T-588/10: Tožba, vložena 29. decembra 2010 – Helenska republika proti Komisiji	18

2011/C 089/42	Zadeva T-2/11: Tožba, vložena 4. januarja 2011 – Portugalska proti Komisiji	20

2011/C 089/43	Zadeva T-43/11: Tožba, vložena 25. januarja 2011 – Singapore Airlines in Singapore Airlines Cargo PTE proti Komisiji	21

2011/C 089/44	Zadeva T-50/11: Tožba, vložena 24. januarja 2011 – Fraas proti UUNT (Karo vzorec v temno in svetlo sivi, črni, bež, temno in svetlo rdeči barvi)	22

2011/C 089/45	Zadeva T-56/11: Tožba, vložena 25. januarja 2011 – SAS Cargo Gropup in drugi proti Komisiji	23

2011/C 089/46	Zadeva T-58/11 P: Pritožba, ki jo je 25. januarja 2011 vložil Michel Nolin zoper sodbo, ki jo je 1. decembra 2010 razglasilo Sodišče za uslužbence v zadevi F-82/09, Nolin proti Komisiji	23

2011/C 089/47	Zadeva T-59/11: Tožba, vložena 31. januarja 2011 – ISOTIS proti Komisiji	24

2011/C 089/48	Zadeva T-61/11: Tožba, vložena 28. januarja 2011 – Vermop Salmon proti UUNT – Leifheit (Clean Twist)	25

2011/C 089/49	Zadeva T-64/11: Tožba, vložena 28. januarja 2011 – Run2Day Franchise proti UUNT – Runners Point (Run2)	25

2011/C 089/50	Zadeva T-66/11: Tožba, vložena 28. januarja 2011 – Present Service Ullrich proti UUNT – Punt-Nou (babilu)	26

2011/C 089/51	Zadeva T-69/11: Tožba, vložena 24. januarja 2011 – Truvo Belgium proti UUNT – AOL (Truvo)	26

2011/C 089/52	Zadeva T-76/11: Tožba, vložena 2. februarja 2011 – Španija proti Komisiji	27

2011/C 089/53	Zadeva T-416/06: Sklep Splošnega sodišča z dne 21. januarja 2011 – Sumitomo Chemical Agro Europe proti Komisiji	27

	Sodišče za uslužbence Evropske unije
2011/C 089/54	Zadeva F-60/10: Sklep Sodišča za uslužbence z dne 8. februarja 2011 – Chiavegato proti Komisiji	28