ISSN 1725-5244

doi:10.3000/17255244.CE2010.349.slv

Uradni list

Evropske unije

C 349E

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 53
22. december 2010


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

I   Resolucije, priporočila in mnenja

 

RESOLUCIJE

 

Evropski parlament
ZASEDANJE 2010—2011
Seje: 9. marca–11. marca 2010
Zapisnik seje je bil objavljen v Uradnem listu C 131 E, 20.5.2010.
SPREJETA BESEDILA

 

Torek, 9. marec 2010

2010/C 349E/01

Varstvo potrošnikov
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2010 o varstvu potrošnikov (2009/2137(INI))

1

2010/C 349E/02

SOLVIT
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2010 o mreži Solvit (2009/2138(INI))

10

2010/C 349E/03

Poročilo o politiki konkurence za leto 2008
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2010 o poročilu o politiki konkurence za leto 2008 (2009/2173(INI))

16

2010/C 349E/04

Pregled stanja notranjega trga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2010 o pregledu stanja notranjega trga (2009/2141(INI))

25

 

Sreda, 10. marec 2010

2010/C 349E/05

EU 2020 - Nadaljnje ukrepanje po neuradnem srečanju Evropskega sveta 11. februarja 2010
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2010 o EU 2020

30

2010/C 349E/06

Izvajanje Goldstonovih priporočil glede Izraela/Palestine
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2010 o izvajanju priporočil iz Goldstonovega poročila o Izraelu/Palestini

34

2010/C 349E/07

Položaj civilne družbe in nacionalnih manjšin v Belorusiji
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2010 o položaju civilne družbe in nacionalnih manjšin v Belorusiji

37

2010/C 349E/08

Davki na finančne transakcije
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2010 o davkih na finančne transakcije – izvajanje v praksi

40

2010/C 349E/09

Enotno območje plačil v eurih
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2010 o uresničevanju enotnega območja plačil v eurih (območja SEPA)

43

2010/C 349E/10

Trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA)
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2010 o preglednosti in stanju pogajanj o trgovinskem sporazumu proti ponarejanju (ACTA)

46

2010/C 349E/11

Uredba o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2010 o uredbi o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov

49

2010/C 349E/12

Letno poročilo 2008 o skupni zunanji in varnostni politiki 2006
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2010 o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in osnovnih odločitvah skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) v letu 2008, predloženem Evropskemu parlamentu ob uporabi dela II, točke G, odstavka 43 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 (2009/2057(INI))

51

2010/C 349E/13

Izvajanje evropske varnostne strategije ter skupne varnostne in obrambne politike
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2010 o izvajanju evropske varnostne strategije in skupne varnostne in obrambne politike (2009/2198(INI))

63

2010/C 349E/14

Pogodba o neširjenju jedrskega orožja
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2010 o pogodbi o neširjenju jedrskega orožja

77

 

Četrtek, 11. marec 2010

2010/C 349E/15

Kuba
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2010 o zapornikih vesti na Kubi

82

2010/C 349E/16

Vlaganje v tehnologije z nizkimi emisijami ogljika
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2010 Vlaganje v razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika (Načrt SET)

84

2010/C 349E/17

Huda naravna nesreča v Avtonomni pokrajini Madeira in posledice nevihte Xynthia v Evropi
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2010 o hudih naravnih nesrečah v avtonomni pokrajini Madeira in posledicah nevihte Xynthia v Evropi

88

2010/C 349E/18

Primer Gilada Šalita
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2010 o Giladu Shalitu

91

2010/C 349E/19

Stopnjevanje nasilja v Mehiki
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2010 o stopnjevanju nasilja v Mehiki

92

2010/C 349E/20

Južna Koreja - smrtna kazen razglašena za zakonito
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2010 o razglasitvi smrtne kazni za zakonito v Republiki Koreji

95

 

III   Pripravljalni akti

 

Evropski parlament

 

Torek, 9. marec 2010

2010/C 349E/21

Razporejanje posredno merjenih storitev finančnega posredništva (PMSFP) za določitev bruto nacionalnega dohodka (BND) *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2010 o predlogu sklepa Sveta o razporejanju posredno merjenih storitev finančnega posredništva (PMSFP) za določitev bruto nacionalnega dohodka (BND), ki se uporablja za proračun Evropskih skupnosti in vire lastnih sredstev (KOM(2009)0238 – C7-0049/2009 – 2009/0068(CNS))

97

2010/C 349E/22

Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: Nemčija - odpuščanja
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2010 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (COM(2010)0007 – C7-0011/2010 – 2010/0005(BUD))

98

PRILOGA

100

2010/C 349E/23

Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: odpuščanja
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2010 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (KOM(2010)0008 – C7-0012/2010 – 2010/0003(BUD))

101

PRILOGA

102

2010/C 349E/24

Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: Litva - gradnja stavb
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2010 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (KOM(2010)0009 – C7-0013/2010 – 2010/0002(BUD))

104

PRILOGA

105

2010/C 349E/25

Dodatni protokol k Sporazumu o sodelovanju pri varstvu obal in voda severovzhodnega Atlantika pred onesnaževanjem ***
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2010 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Dodatnega protokola k Sporazumu o sodelovanju pri varstvu obal in voda severovzhodnega Atlantika pred onesnaževanjem v imenu Evropske skupnosti (KOM(2009)0436 – C7-0163/2009 – 2009/0120(NLE))

107

2010/C 349E/26

Zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2010 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 998/2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali (KOM(2009)0268 – C7-0035/2009 – 2009/0077(COD))

107

P7_TC1-COD(2009)0077Stališče Evropskega parlamenta sprejeto v prvi obravnavi dne 9. marca 2010 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 998/2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali

108

PRILOGA

109

2010/C 349E/27

Gibanje oseb z vizumom za dolgoročno prebivanje ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2010 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in Uredbe (ES) št. 562/2006 v zvezi z gibanjem oseb z vizumom za dolgoročno prebivanje (KOM(2009)0091 – C6-0076/2009 – 2009/0028(COD))

109

P7_TC1-COD(2009)0028Stališče Evropskega parlamenta sprejeto v prvi obravnavi dne 9. marca 2010 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in Uredbe (ES) št. 562/2006 v zvezi z gibanjem oseb z vizumom za dolgoročno prebivanje

110

PRILOGA

110

 

Sreda, 10. marec 2010

2010/C 349E/28

Letni računovodski izkazi posameznih vrst družb v zvezi z mikro subjekti ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2010 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb v zvezi z mikro subjekti (KOM(2009)0083 – C6-0074/2009 – 2009/0035(COD))

111

P7_TC1-COD(2009)0035Stališče Evropskega parlamenta sprejeto v prvi obravnavi dne 10. marca 2010 z namenom sprejetja Direktive 2010/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb v zvezi z mikro subjekti

112

Uporabljeni znaki

*

Posvetovalni postopek

**I

Postopek sodelovanja: prva obravnava

**II

Postopek sodelovanja: druga obravnava

***

Postopek privolitve

***I

Postopek soodločanja: prva obravnava

***II

Postopek soodločanja: druga obravnava

***III

Postopek soodločanja: tretja obravnava

(Vrsto postopka določa pravna podlaga, ki jo predlaga Komisija)

Politične spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▐ pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

Popravki in prilagoditve tehničnih služb: navadni ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ║ pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

SL

 


I Resolucije, priporočila in mnenja

RESOLUCIJE

Evropski parlament ZASEDANJE 2010—2011 Seje: 9. marca–11. marca 2010 Zapisnik seje je bil objavljen v Uradnem listu C 131 E, 20.5.2010. SPREJETA BESEDILA

Torek, 9. marec 2010

22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/1


Torek, 9. marec 2010
Varstvo potrošnikov

P7_TA(2010)0046

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2010 o varstvu potrošnikov (2009/2137(INI))

2010/C 349 E/01

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. januarja 2009 z naslovom Spremljanje rezultatov za potrošnike na enotnem trgu – Druga izdaja pregleda stanja potrošniških trgov (KOM(2009)0025) ter spremljajočega delovnega dokumenta osebja Komisije z naslovom Drugi pregled stanja potrošniških trgov (SEK(2009)0076),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2009 o izvrševanju pravnega reda o varstvu potrošnikov (KOM(2009)0330),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2009 o uporabi Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov) (KOM(2009)0336),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. julija 2009 o usklajeni metodologiji za klasifikacijo pritožb in poizvedb potrošnikov ter poročanje o njih (KOM(2009)0346) in spremljevalnega dokumenta osnutka priporočila Komisije (SEK(2009)0949),

ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije z dne 22. septembra 2009 o nadaljnjem ukrepanju na področju maloprodajnih finančnih storitev v zvezi s pregledom stanja potrošniškega trga (SEK(2009)1251),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. novembra 2008 o pregledu stanja potrošniških trgov (1),

ob upoštevanju členov 48 in 119(2) svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0024/2010),

A.

ker je namen pregleda potrošniških trgov (v nadaljevanju: pregled) in pregleda (indeksa) notranjega trga boljše delovanje notranjega trga in večja odzivnost tega trga na pričakovanja in skrbi državljanov,

B.

ker v političnih smernicah za naslednjo Komisijo predsednik Barroso poziva k bolj sistematičnemu in celostnemu pristopu za vzpostavitev enotnega trga, na primer s pobudo za spremljanje trga,

C.

ker je 499 milijonov potrošnikov v vsej EU bistvenih za učinkovito delovanje notranjega trga in imajo osrednjo vlogo pri uresničevanju ciljev lizbonske strategije, in sicer povečevanja rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti, saj izdatki potrošnikov ustvarjajo polovico bogastva EU,

D.

ker se mora potrošniška politika v okviru postlizbonske strategije 2020 izvajati z vidika trajnostnega razvoja, ki spoštuje okolje in upošteva socialno razsežnost notranjega trga,

E.

ker bi lahko notranji trg, ki se bo učinkovito odzival na zahteve potrošnikov, ustvarjal inovativnejše in bolj zdravo gospodarstvo, saj so odzivni in učinkoviti potrošniški trgi v gospodarstvu gonilo konkurenčnosti in blagostanja državljanov,

F.

ker bi moral dobro delujoč notranji trg potrošnikom omogočiti široko izbiro visokokakovostnih proizvodov in storitev po konkurenčnih cenah, obenem pa tudi visoko stopnjo varstva,

G.

ker se večina državljanov EU v vlogi potrošnikov vsakodnevno srečuje z notranjim trgom,

H.

ker je za učinkovito potrošniško politiko potrebno, da se potrošniki in podjetja zavedajo svojih pravic in dolžnosti po veljavni zakonodaji ter so jih zmožni uporabljati pri svojem poslovanju,

I.

ker so samozavestni, dobro obveščeni potrošniki z ustrezno veliko močjo bistveni za učinkovito delovanje trgov, saj nagrajujejo podjetja, ki delujejo pošteno in se najbolje odzivajo na potrebe potrošnikov,

J.

ker bo aktivna potrošniška politika igrala pomembno vlogo pri tem, da bo Evropska unija postala konkurenčna na svetovni ravni, dinamična in inovativna, saj bo ustvarila informirane potrošnike z ustrezno močjo, ki bodo zahtevali izdelke in storitve visoke kakovosti,

K.

ker so maloprodajni trgi, zlasti maloprodajni trg storitev, vse kompleksnejši in se je potrošnikom pri nakupu blaga in storitev čedalje težje informirano odločati,

L.

ker je potreben usklajen pristop k izobraževanju potrošnikov, da bodo lahko samozavestno uveljavljali svoje pravice,

M.

ker imajo potrošniki pravico do nadomestila, če so oškodovani zaradi nezakonitega ravnanja, dejansko pa se srečujejo z velikimi preprekami, če želijo zadevo vložiti na sodišču, saj so stroški visoki, postopki dolgi in zapleteni, s sodnimi spori pa so povezana tudi tveganja,

N.

ker pregled kaže, da samo vsak četrti od desetih potrošnikov meni, da se lahko nesoglasja s prodajalci in ponudniki rešijo z mehanizmi za reševanje sporov, samo trije od desetih pa menijo, da se jih da rešiti na sodišču,

O.

ker je okoli polovica potrošnikov EU, ki se pritožijo, nezadovoljnih z načinom, kako se njihova pritožba obravnava, samo polovica od teh pa jih ukrepa še naprej,

P.

ker je gospodarska kriza povečala pritisk na skupine potrošnikov z manj prihodki, ki večji del teh porabijo za hrano in stanovanje, zaradi česar je vedno več potrošnikov prezadolženih,

Q.

ker čezmejna razsežnost potrošniških trgov s pojavom e-poslovanja hitro raste, vendar so potrošniki zadržani do priložnosti, ki jih ponuja združeni trg, predvsem zato, ker niso prepričani, da bodo njihove pravice pri čezmejnih nakupih enako zaščitene, pa tudi zaradi prevladujoče negotovosti glede pravice do odškodnine,

R.

ker je visoka raven varstva potrošnikov bistvena za razvoj čezmejne trgovine na enotnem trgu, ki izpolnjuje potrebe potrošnikov,

S.

ker vedno pogostejša čezmejna razsežnost potrošniških trgov prinaša nove izzive izvršilnim organom, ki jih omejujejo meje pristojnosti in drobljenje regulativnega okvira,

T.

ker si morajo Komisija in nacionalni izvršilni organi bolj prizadevati, da bi dosegli visoko stopnjo varstva potrošnikov in pri njih dosegli zaupanje, da bi v celoti izkoristili potencial enotnega trga,

U.

ker evropski predpisi o varstvu potrošnikov nimajo pravega smisla, če ne prenesejo, izvajajo in izvršujejo pravilno na nacionalni ravni,

V.

ker bi morala Komisija nacionalnim organom aktivno pomagati pri pravilni uporabi nacionalne zakonodaje, ko ta enkrat začne veljati,

W.

ker je zaradi sedanje gospodarske recesije odločno in dosledno izvrševanje zakonodaje še toliko pomembnejše, saj so potrošniki zaradi krize ranljivi, nizka stopnja skladnosti z zakonodajo pa jim lahko povzroči še večjo škodo, saj se izvršilni organi soočajo z zniževanjem sredstev, zato si morajo previdno zastavljati prednostne naloge ter čim bolj povečati učinek svojih dejavnosti,

X.

ker lahko Evropski parlament in nacionalni parlamenti z nadaljnjim tesnim sodelovanjem dejavno prispevajo k boljšemu prenašanju in izvrševanju zakonodaje o varstvu potrošnikov,

Uvod

1.

meni, da je leta 2007 imenovanje posebne komisarke za varstvo potrošnikov, ki je pokazala veliko osebno zavzetost in odprtost ter dala številne pobude, pripomoglo k razvoju evropske politike varstva potrošnikov in vprašanj s tega področja, kar je evropskim državljanom zelo koristilo;

2.

izraža bojazen, da bi lahko razdelitev pristojnosti za varstvo potrošnikov med dva komisijska resorja zmanjšala osredotočenost nove Komisije na tem področju in da bi nova organizacijska struktura v različnih generalnih direktoratih razdrobila ali poslabšala skladnost in učinkovitost potrošniške politike;

3.

poudarja, da po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe člen 12 Pogodbe o delovanju Evropske unije kot splošna določba ponovno potrjuje, da je treba zahteve varstva potrošnikov upoštevati pri opredeljevanju in izvajanju drugih politik in dejavnosti Unije; zato poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito vključitev interesov potrošnikov v vse politike EU ter v svojih ocenah učinka preuči morebitne učinke novih zakonodaj in politik, ki se posredno ali neposredno nanašajo na potrošnike; poziva pristojni generalni direktorat Komisije, naj objavi letno poročilo o tem, kako je politika varstva potrošnikov vključena v njegovo področje odgovornosti;

4.

poudarja, da je potrebna aktivna potrošniška politika, da bi državljanom omogočili v celoti užiti koristi notranjega trga; meni, da je aktivna potrošniška politika še toliko pomembnejša v sedanji gospodarski krizi, da podpremo socialno politiko v boju z naraščajočimi razlikami ter zaščitimo ranljive potrošnike in skupine z nizkimi prihodki;

5.

poudarja, da bi morali biti potrošniki zmožni sprejemati informirane odločitve brez psihološkega pogojevanja, ki ga ponujajo proizvajalci z uporabo instrumentov, ki se uporabljajo za proizvode na pristranski ali zavajajoč način, saj to med ponudniki sproži večjo konkurenco, zaradi česar se poveča kakovost blaga in storitev, ki jih zagotavljajo, cene pa ostanejo na konkurenčni ravni;

6.

je prepričan, da bodo podjetja, ki bodo spoštovala načelo družbene odgovornosti, pravila konkurence in gospodarske interese potrošnikov, z odgovornim pristopom pomagala vzbuditi zaupanje potrošnikov;

7.

ponovno poudarja, da imajo potrošniške organizacije odločilno vlogo pri opozarjanju javnih organov na težave, s katerimi se potrošniki srečujejo v vsakdanjem življenju, in da bi bilo treba izboljšati instrumente, ki so jim na voljo, zato da bi izboljšale svoje zmogljivosti in učinkovito delovale na evropski in nacionalni ravni; poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno posvetovanje s temi organizacijami na vseh stopnjah odločanja in pri prenosu ter izvrševanju potrošniškega prava;

8.

poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo vseživljenjsko ozaveščanje ter usposabljanje potrošnikov, da bi povečali njihovo moč; spodbuja države članice, naj zlasti mladim potrošnikom zagotovijo jasne in razumljive informacije, še posebej pri proizvodih in storitvah, ki so jim namenjeni; spodbuja zlasti države članice, naj vključijo potrošniške vidike v nacionalne učne načrte na vseh ravneh izobraževanja, da bi otroke naučili potrebnih veščin za kompleksne odločitve v kasnejšem življenju, ter naj preučijo možnost izobraževalnih programov za starše in odrasle potrošnike, s čimer bi dolgoročnejše razvili in utrdili potrošniško zavest; poudarja, da morajo ti programi odgovarjati izobraževalnim potrebam in možnostim učiteljev na stopnjah, kjer se bodo uporabljali, obenem pa bi bilo treba ovrednotiti sodobne učne metode, temelječe na izkušnjah in uporabi primerov; poudarja, da so izobraženi potrošniki, ki se zavedajo svojih pravic in vedo, kam se morajo obrniti v primeru kršitev, pomembni tudi pri odkrivanju neskladnega ravnanja;

9.

poudarja, da je treba spodbujati trajnostno potrošnjo, pri čemer morajo biti ponudniki storitev/prodajalci na drobno in potrošniki bolje izobraženi ter informirani o pojmu trajnostne potrošnje, da bi temu ustrezno prilagodili svoje ravnanje;

10.

nujno poziva Komisijo in države članice, naj začnejo premišljeno ciljno usmerjeno komunikacijsko strategijo, da bi državljane EU ozaveščali o nevarnosti izpostavljanja in o njihovih potrošniških pravicah, zlasti z uporabnikom prijaznimi spletnimi portali, kampanjami za ozaveščanje in informacijskimi točkami na lokalni, regionalni in nacionalni ravni; poudarja, da so potrebne posebne komunikacijske poti, da bodo obveščeni tudi najranljivejši potrošniki, in zagotovitev zanesljivosti, verodostojnosti ter nepristranskosti organizacij, ki zagotavljajo upravljanje in organizacijo komunikacijskih poti;

Pregled potrošniških trgov

11.

ponovno poudarja, da je pregled pomembno orodje za boljše spremljanje potrošniških trgov, da bi pridobili koristne informacije, s katerimi bi zagotovili boljše oblikovanje politik in zakonodaje, državljanom pa pokazali, da so njihovi pomisleki ustrezno upoštevani;

12.

pozdravlja pet osrednjih kazalnikov pregleda – pritožbe, cene, zadovoljstvo, preklapljanje in varnost – ki so pomembni za prepoznavanje, na katerih trgih je največja nevarnost motenj v delovanju v smislu ekonomskih in socialnih vplivov na potrošnike; vendar meni, da bi bilo treba uporabljati tudi kazalnike, ki bi omogočali merjenje ustreznosti izdelkov in storitev glede na cilj trajnostnega razvoja;

13.

priznava, da ti kazalniki, čeprav ne zajemajo vseh vidikov potrošniškega okolja, omogočajo zadostno podlago za določanje prednostnih nalog in ugotavljanje, kje je potrebna nadaljnja analiza, če so podatki, ki jih zagotovijo države članice, popolni in se lahko združujejo na lahko primerljivi podlagi;

14.

meni, da sedanji podatki o pritožbah potrošnikov, cenah, zadovoljstvu, preklapljanju in varnosti še vedno niso dovolj za dokončne ugotovitve in da je potrebnih več visokokakovostnih podatkov, da bi razvili trdno zbirko potrošniških podatkov; poudarja, da je treba te kazalnike dodatno razviti, zbiranje podatkov pa bolje organizirati in pri tem upoštevati razlike med nacionalnimi sistemi;

15.

predlaga, naj Komisija, ko bosta peterica osnovnih kazalnikov in z njimi povezana metodologija zadosti razviti, da bosta dali zelo kakovostne rezultate, preuči, ali je v pregled primerno vključiti dodatne dolgoročne kazalnike, kot so kazalniki o tržnih deležih, kakovosti, oglaševanju, preglednosti in primerljivosti ponudbe, pa tudi kazalnike, povezane z izvajanjem in močjo potrošnikov, socialne, okoljske in etične kazalnike ter kazalnike za merjenje pravnega varstva in škode, povzročene potrošnikom; meni pa, da bi bilo to treba razvijati postopoma, da bi zagotovili osredotočenost in razumljivost pregleda, s čimer bi dosegli celovit pristop k varstvu potrošnikov in jim omogočili, da v celoti izkoristijo prednosti notranjega trga;

16.

ponovno poudarja, da bi moral pregled zajemati glavne kategorije potrošniških izdatkov, da bi ugotovili, kateri trgi so najbolj problematični, in se pripravili za dodatno podrobnejšo analizo posameznih sektorjev, zlasti tam, kjer bi podatki razkrili težave, ki so skupne različnim trgom; zato poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezna finančna sredstva in osebje za nadaljnji razvoj pregleda;

17.

se zaveda, da so potrošniki manj zadovoljni s storitvami in imajo pri njih več težav kot pri blagu, kar deloma razkriva večjo kompleksnost pogodbenih razmerij pri storitvah; poziva Komisijo, naj izvede poglobljene analize vseh problematičnih sektorjev, opredeljenih v pregledu; prav tako poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo temu po potrebi sledile posebne zakonodajne pobude in priporočila za politiko za države članice, ter naj da povratne informacije Parlamentu;

18.

pozdravlja zanimanje in kakovost dela Komisije v njeni študiji o maloprodajnih finančnih storitvah, ki jo je objavila kot nadaljnji ukrep po pregledu; je seznanjen tudi s težavami, ugotovljenimi na področju finančnih storitev, ki so se zaradi finančne krize še poslabšale; pozdravlja zlasti ugotovitve, ki jih je ta študija omogočila na primer v zvezi z velikimi težavami pri preglednosti in primerljivosti stroškov, povezanih s tekočimi računi v Evropski uniji; meni, da je zaradi tega potrebna boljša ureditev tega sektorja;

19.

poudarja, da so sicer pritožbe potrošnikov pomembne za odkrivanje pomanjkljivega delovanja trga, vendar njihova odsotnost ne pomeni vedno, da trgi dobro delujejo, saj se potrošniki v nekaterih državah članicah manj pritožujejo zaradi različne potrošniške tradicije ali pričakovanja, ali bo pritožba uspešna; poudarja, da po drugi strani veliko število pritožb v posamezni državi članici ni nujno znak neuspešnega trga, pač pa je lahko tako zaradi navzočnosti učinkovitih organov za pritožbe ali nedavne kampanje o potrošniških pravicah;

20.

ugotavlja, da je v EU več kot 700 organizacij, ki zbirajo pritožbe potrošnikov, njihovo delo pa je zelo različno urejeno in le malo jih zbira podatke o naravi pritožb in sektorjih; meni, da to ni ustrezno za prepoznavanje morebitnih pomanjkljivosti trga z vidika potrošnika, čeprav zadostuje za svetovanje ali informiranje; poziva vse organe za pritožbe, naj sprejmejo usklajeno metodologijo za razvrščanje potrošniških pritožb in poročanje o njih, ter jih spodbuja, naj sporočajo podatke o pritožbah za vse področja, ki jih Komisija predlaga v osnutku svojega priporočila – priporočena in prostovoljna; meni, da bo razvoj usklajene metodologije državam članicam omogočil, da zberejo več tehtnih podatkov in pridobijo popolnejšo sliko o nacionalnih potrošniških trgih, kar bi pripomoglo k vzpostavitvi vseevropske zbirke podatkov, ki bo omogočila primerjavo med potrošniškimi težavami po vsej EU;

21.

opozarja na analizo dostopnih podatkov o cenah, ki kaže nerazložljiva čezmejna nihanja pri številnih izdelkih in storitvah; meni, da razlike v cenah, čeprav so pogosto povezane z razlikami v povpraševanju, stopnjo stroškov, davkov ali strukturo stroškov, pogosto tudi kažejo razdrobljenost ali slabo delovanje notranjega trga; predlaga, da je treba, kjer je cena posameznega izdelka višja od referenčne vrednosti, preveriti razmerje med uvoznimi in potrošniškimi cenami ter skrbno preučiti razloge za različno višino cen;

22.

meni, da dostopni podatki o cenah ne zadostujejo za ustrezno spremljanje notranjega trga, in poziva nacionalne statistične urade in Eurostat, naj sodelujejo s Komisijo, naj priskrbijo več podatkov in nadalje razvijajo svojo metodologijo za zbiranje povprečnih cen primerljivih in tipskih izdelkov in storitev; v zvezi s tem opozarja, da morajo nacionalni statistični uradi potrjevati postopke zbiranja in izračunavanja povprečnih cen in pri teh postopkih bolj sodelovati; poudarja, da se bo s predstavitvijo preglednejših podatkov o cenah zaupanje potrošnikov povečalo, ker bodo med drugim videli, da se rešujejo težave, s katerimi se vsakodnevno srečujejo;

23.

priznava, da je zadovoljstvo potrošnikov pomemben pokazatelj za razumevanje, kako dobro ali slabo trgi služijo potrošnikom; poziva Komisijo, naj nadalje razvije svojo metodologijo in merilne tehnike za izvajanje anket o zadovoljstvu potrošnikov ter v prihodnje zajame tudi dodatne sektorje;

24.

je prepričan, da je zmožnost preklapljanja med ponudniki bistvena značilnost konkurence v tržnem gospodarstvu; poziva Komisijo in države članice, naj ukrepajo za lažje preklapljanje pri vseh pomembnejših maloprodajnih storitvah;

25.

ugotavlja, da je zaupanje potrošnikov v varnost izdelkov na splošno veliko, čeprav se to, kako potrošniki razumejo varnost, med državami članicami občutno razlikuje; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo dostopne podatke o varnosti potrošniških izdelkov, ki se zbirajo v glavnem na podlagi poročil o nesrečah in poškodbah zaradi pokvarjenih izdelkov ali v sistemih za opozarjanje o nevarnosti; poudarja, da je treba zlasti biti pozoren na varnost igrač;

26.

spodbuja vse države članice, naj prek skupne podatkovne baze sistematično zbirajo in beležijo nesreče ali poškodbe, da bi še bolj okrepile varnost potrošnikov;

27.

ugotavlja, da je čezmejna dejavnost v EU precej različno razširjena in čeprav je povprečni izdatek za čezmejne nakupe znaten (737 EUR na osebo na leto), večina (75 %) prodajalcev na drobno prodaja zgolj potrošnikom v svoji državi in le četrtina potrošnikov v EU opravlja čezmejne nakupe; meni, da bi večje zaupanje potrošnikov znatno povečalo raven čezmejne trgovine, čeprav je več strukturnih ovir, na primer jezik, razdalja in razlike v zakonodaji o varstvu potrošnikov; meni, da razvoj čezmejne trgovine ne sme povzročiti zmanjšanja regulacije, pač pa so zaradi njega še toliko bolj potrebna prizadevanja za zagotovitev optimalnega varstva potrošnikov v Evropski uniji;

28.

ugotavlja, da se spletno nakupovanje čedalje bolj širi, čezmejna e-trgovina pa se ne razvija tako hitro kot nakupovanje od doma; poziva Komisijo, naj v prihodnjih pregledih zajame več podatkov o dejanski stopnji čezmejne prodaje in težavah, s katerimi se srečujejo ti potrošniki;

29.

ugotavlja, da okoli polovica potrošnikov EU (51 %) meni, da jih veljavni potrošniški ukrepi ustrezno varujejo, več kot polovica (54 %) jih meni, da javni organi dobro varujejo njihove pravice, nekaj več (59 %) pa, da prodajalci in izvajalci storitev spoštujejo njihove pravice;

30.

poudarja, da skoraj tretjina (30 %) potrošnikov EU, ki so opravili nakup na daljavo po internetu, telefonu ali pošti, poroča o težavah z dostavo; seznanjen pa je, da je devetim od desetih, ki so poskušali vrniti nakupljeno ali v času za premislek preklicati pogodbo, to uspelo;

31.

poudarja, da je več držav članic razvilo orodja za spremljanje nacionalnega trga z vidika potrošnika, na primer opazovalne službe za spremljanje cen ali obsežne sisteme za pritožbe za oblikovanje politike, medtem ko druge države članice ne uporabljajo podatkov za spremljanje potrošniških trgov in podatke le s težavo zbirajo; poudarja, da je zato potrebna izmenjava najboljše prakse med državami članicami;

32.

poudarja, da bosta velik prispevek nacionalnih statističnih uradov in Eurostata ter tesno sodelovanje med njimi, Komisijo, oblikovalci potrošniške politike, nacionalnimi izvršilnimi organi in organizacijami potrošnikov in podjetij, bistvena za zagotavljanje kakovosti in popolnosti podatkov ter nadaljnji razvoj potrebne zbirke podatkov; poziva Eurostat, države članice in vse zainteresirane strani, naj ukrepajo in omogočijo takšno sodelovanje;

33.

meni, da imajo lahko podatki, pomembni za trg, osrednjo vlogo pri spodbujanju inovacij in konkurenčnosti; zato poudarja, kako pomemben je pregled kot orodje, ki omogoča opredelitev želja in zahtev potrošnikov; opozarja, da ti podatki lahko spodbujajo inovacije, tako da podjetjem dajejo pobudo za vstop na nove trge in povzročijo pritisk nanje, da izboljšajo svoje izdelke in storitve;

34.

meni, da bi moral biti pregled, ko bo dopolnjen z zanesljivimi in med 27 državami članicami lahko primerljivimi podatki, bogat vir primerljivih podatkov za snovalce nacionalnih politik o konkurenci, varstvu potrošnikov in drugih področij politike ter jim na nacionalni ravni pomagati prepoznati trge, ki ne delujejo dovolj dobro za potrošnike;

35.

poziva Komisijo, naj izvede primerjalno analizo potrošniškega okolja v vseh državah članicah, pri tem pa upošteva razlike v potrošniškem pravu in potrošniški tradiciji; ponovno poudarja, da primerjava potrošniških učinkov med državami članicami in primerjalna analiza potrošniškega okolja po vsej EU pomagata prepoznavati najboljše prakse ter s tem oblikovati notranji trg, ki bo potrošnikom ustrezal;

36.

spodbuja vse države članice, naj vsako leto izvedejo široko kampanjo spremljanja trga, da bi prepoznale trge, ki v odnosu do potrošnikov niso uspešni, in priskrbijo popolne podatke, ki bodo Komisiji omogočili spremljanje in primerjavo težav, s katerimi se spoprijemajo potrošniki na notranjem trgu;

37.

vztraja, da namen pregleda ne bi smela biti samo boljša potrošniška politika, pač pa da bi moral prispevati k vsem politikam, ki zadevajo potrošnike, in s tem zagotoviti, da bi vključili potrošniške interese v vse politike EU ter cilj trajnostnega razvoja v politiko varstva potrošnikov; poudarja, da bi moral pregled tudi spodbuditi splošnejšo razpravo o vprašanjih potrošniške politike;

38.

poziva Komisijo, naj s podporo držav članic razvije strategijo za boljše sporočanje pregleda širši javnosti, med drugim z omogočanjem dostopa in vidnosti na ustreznih spletnih mestih, ter naj spodbuja ustrezno razširjanje pregleda medijem, nacionalnim organom, potrošniškim organizacijam in drugim zainteresiranim stranem; meni, da je treba pregled še naprej letno objavljati kot brošuro, in sicer v vseh uradnih jezikih EU; poziva Komisijo in države članice, naj pri evropskih državljanih primerno spodbujajo uporabo spletnega mesta „eYou Guide“, ki ga je Komisija oblikovala nalašč kot vodič po pravicah državljanov;

Izvrševanje pravnega reda o varstvu potrošnikov

39.

pozdravlja pet prednostnih področij ukrepanja, ki jih je Komisija navedla v sporočilu o izvrševanju pravnega reda o varstvu potrošnikov;

40.

poudarja, da je učinkovito izvajanje in izvrševanje evropskih pravil o varstvu potrošnikov gonilo za vse večjo samozavest potrošnikov in močna ovira za podjetja, ki želijo ta pravila obiti; poziva Komisijo, naj tesno spremlja prenos in izvajanje evropskega pravnega reda s tega področja in državam članicam pri tem pomaga; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj razišče možnosti za večjo opaznost politike varstva potrošnikov z ukrepi, ki podpirajo in dopolnjujejo politike držav članic in morda tudi vključujejo ustanovitev evropske agencije za varstvo potrošnikov, pri čemer naj uporabi pravno podlago člena 169 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

41.

ugotavlja, da je izvajanje predpisov po EU daleč od enotnosti in da je v večini držav nekaj močnih in šibkih plati; poudarja, da te številke kažejo pomembne razlike med državami članicami glede proračuna za nadzor trga in število sodelujočih inšpektorjev; nujno poziva države članice, naj podvojijo svoja prizadevanja in povečajo sredstva, da bi zagotovile spoštovanje zakonov, ki ščitijo potrošnike in zagotavljajo konkurenco na maloprodajnem trgu;

42.

meni, da so spodbujanje nadzorovanja trga in izvršilni mehanizmi ter njihovo učinkovito in obsežno izvrševanje za spodbujanje zaupanja potrošnikov odločilni, saj bo potrošniška poraba pomemben dejavnik pri oživljanju gospodarstva; meni, da je treba javnim organom dati več sredstev za preiskavo in prekinitev nezakonitega poslovnega ravnanja;

43.

poudarja, da se potrošniški trgi hitro razvijajo, izvršilni organi pa se morajo biti zmožni spoprijeti z novimi izzivi, pred katere gospodarske in tehnološke spremembe postavljajo njihovo zmožnost učinkovitega delovanja v čezmejnem okolju, kakršen je notranji trg – za dosego tega pa so potrebna združena prizadevanja, da bi postalo izvajanje v vsej EU učinkovito in dosledno; meni, da je potreben tudi pregled regulativnega okvira, da bi popravili morebitne vrzeli;

44.

spodbuja ustanovitev neodvisnih agencij za varstvo potrošnikov v državah članicah, ki bodo zagotavljale informacije in sprožile postopke na nacionalnih sodiščih, da bi varovale interese potrošnikov; v skladu s tem spodbuja sodelovanje med agencijami za varstvo potrošnikov v vseh državah članicah;

45.

spodbuja vse države članice, naj preučijo prednosti, ki bi jih imela ustanovitev Varuha pravic potrošnikov; opozarja, da v nekaterih državah članicah ta ustanova obstaja kot zunajsodni organ za sporazumno reševanje sporov na področju potrošništva, pa tudi kot svetovalna ustanova, ki deluje v soodvisnosti z državo za reševanje vprašanj, ki so v njeni pristojnosti;

46.

soglaša s Komisijo, da so lahko alternativni mehanizmi za reševanje sporov, kot na primer mediacija in arbitraža ali zunajsodne poravnave, hitra in privlačna možnost za potrošnike, ki niso bili uspešni pri neformalnem reševanju spora s podjetjem ali organizacijo za zagotavljanje storitev v javni lasti; poziva države članice, naj spodbujajo razvoj alternativnih mehanizmov za reševanje sporov, da bi okrepile raven varstva potrošnikov in karseda povečale skladnost z zakonodajo, poudarja pa, da bi morali tovrstni mehanizmi dopolnjevati, ne pa nadomeščati sodnih ali upravnih načinov izvajanja zakonodaje; poleg tega meni, da bi lahko opredelitev natančnih datumov in rokov za odgovore, ki jih morajo dati institucije in podjetja v zvezi z različnimi predloženimi zadevami, bistveno pomagala potrošnikom, ki nameravajo ukrepati za rešitev spora;

47.

opozarja, da podatki kažejo velike razlike med državami članicami, tako da je glede odškodninskih mehanizmov še prostor za izboljšave; opominja, da sistemi kolektivnega pravnega varstva zaenkrat obstajajo v 13 državah članicah, in poziva Komisijo, naj čim prej priskrbi nadaljnjo obdelavo podatkov k zeleni knjigi z dne 27. novembra 2008 o kolektivnih odškodninah za potrošnike (KOM(2008)0794);

48.

poudarja, da je potrebno ustrezno izobraževanje in usposabljanje javnih uslužbencev in sodnih organov glede evropskih predpisov o varstvu potrošnikov;

49.

ugotavlja, da revizija, ki jo je izvedla mreža za sodelovanje na področju varstva potrošnikov, kaže, da se organi, ki obravnavajo čezmejne primere, srečujejo s težavami zaradi pomanjkanja sredstev; poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko zagotovili ustrezna sredstva, da bi spoštovali obveznosti po uredbi o sodelovanju na področju varstva potrošnikov;

50.

izraža podporo usklajenim akcijam glede izvrševanja, ko nacionalni organi hkrati preučijo skladnost z zakonodajo EU v posameznemu sektorju; poudarja, da bi morali tovrstne akcije izvajati pogosteje (dvakrat letno) in po skupni metodologiji ter v kombinaciji z drugimi orodji;

51.

se zaveda pravne zahtevnosti v zvezi z objavo ugotovitev iz nadzora trga in dejavnosti izvrševanja zakonodaje ter dejstva, da za preiskovalno delo pogosto veljajo stroga pravila glede zaupnosti, vendar meni, da bi morale Komisija in države članice v primerih, ko so bile ugotovljene ponovitve nezakonitega ravnanja, vseeno objaviti te rezultate in jih razčleniti po posameznih podjetjih; meni, da bi s tem zagotovili večjo preglednost, izvršilno delo nacionalnih organov bi postalo bolj vidno, potrošnikom pa bi omogočili informirane odločitve;

52.

poziva k okrepitvi struktur za nadzor trga v vseh državah članicah, tako da bodo izdelki, ki so na njihovem trgu, izpolnjevali stroge varnostne standarde, izdelki z napako ali nevarni izdelki pa bodo s trga hitro odstranjeni; poziva Komisijo, naj spremlja in redno pregleduje smernice, ki se uporabljajo v sistemu za hitro opozarjanje RAPEX, da bi izboljšala njegovo delovanje;

53.

v zvezi s tem poziva Komisijo, naj ostreje spremlja, kako države članice izvajajo uredbe o nadzoru trga, zlasti Uredbo (ES) 765/2008, in po potrebi nemudoma sproži postopke za ugotavljanje kršitev;

54.

podpira prizadevanja Komisije, da bi preučila najnovejše možnosti tehničnega nadzora in omogočila globalno sledljivost izdelkov v celotni dobavni verigi (npr. z uporabo čipov RFID ali črtnih kod); poziva Komisijo, naj Parlamentu predstavi sedanje pobude in najnovejša spoznanja o vzpostavitvi globalne mreže za sledljivost;

55.

opozarja, da Evropska mreža centrov za varstvo potrošnikov potrebuje finančna sredstva, da bi spodbudila zaupanje potrošnikov s svetovanjem državljanom o njihovih pravicah in omogočanjem dostopa do pravnega varstva, kadar so potrošniki opravili čezmejne nakupe;

56.

poudarja, da imajo carinski organi zaradi naraščajočega obsega uvoza v EU iz tretjih držav pomembno vlogo pri varstvu potrošnikov pred uvoženimi nevarnimi izdelki, kar zahteva vse tesnejše sodelovanje med nadzorom trga in carinskimi organi, pa tudi med carinskimi organi različnih držav članic;

57.

poudarja, da zagotavljanje varnosti izdelkov na notranjem trgu zahteva skupna prizadevanja z oblastmi tretjih držav; zato podpira pobudo Komisije, da bi pospešila mednarodno sodelovanje z izvršilnimi organi tretjih držav, zlasti Kitajsko, ZDA in Japonsko, ter poskusila doseči uradne sporazume; ugotavlja, da sta stalen dialog in izmenjava informacij o varnosti izdelkov v interesu vseh strani in srž nadgradnje potrošniškega zaupanja; poziva Komisijo, naj mu o svojem dialogu s tretjimi državami redno poroča;

*

* *

58.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0540.


22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/10


Torek, 9. marec 2010
SOLVIT

P7_TA(2010)0047

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2010 o mreži Solvit (2009/2138(INI))

2010/C 349 E/02

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o učinkovitem reševanju problemov na notranjem trgu (Solvit) (1),

ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 7. decembra 2001 o načelih za uporabo mreže Solvit za reševanje problemov notranjega trga (2),

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 1. marca 2002, v katerih je Svet potrdil zavezo držav članic k učinkovitemu delovanju sistema Solvit in njegovih načel,

ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 12. julija 2004 o prenosu v nacionalno zakonodajo direktiv, ki vplivajo na notranji trg (3),

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 20. julija 2005 o akcijskem načrtu Komisije za boljše sporočanje Evrope (4), med drugim s posredovanjem informacij in mrež za pomoč, ki jih podpira Komisija,

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 8. maja 2008 o akcijskem načrtu za integriran pristop k zagotavljanju podpornih storitev za notranji trg državljanom in podjetjem (5),

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o indeksu notranjega trga št. 19 (6),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2007 o reviziji enotnega trga ter premagovanju ovir in neučinkovitosti z boljšim izvajanjem in uveljavljanjem (7),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 o pregledu notranjega trga (8),

ob upoštevanju poročila mreže Solvit 2008 o njenem razvoju in uspešnosti za leto 2008 (9),

ob upoštevanju priporočila Komisije z 29. junija 2009 o ukrepih za izboljšanje delovanja enotnega trga (10),

ob upoštevanju zaključkov Sveta (konkurenčnost – notranji trg, industrija in raziskave) z dne 24. septembra 2009 o izboljšanju delovanja notranjega trga (11),

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o dejavnostih za izboljšanje delovanja enotnega trga (12),

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o upravnem sodelovanju na notranjem trgu (13),

ob upoštevanju člena 119(2) svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov ter mnenja Odbora za peticije (A7-0027/2010),

A.

ker si morajo Komisija, Parlament, Evropski varuh človekovih pravic in države članice bolj prizadevati za opredelitev pravic državljanov, jih o njih obveščati ter jim jih pomagati uveljavljati, saj bo zaradi tega notranji trg bolje deloval,

B.

ker je za čezmejno odpravljanje ovir in uveljavljanje pravic prostega gibanja bistvena večja preglednost,

C.

ker morajo Komisija in države članice občutno izboljšati svoja prizadevanja, da bi izboljšale ozaveščenost o možnostih, ki jih ponuja notranji trg državljanom in podjetjem,

D.

ker je bil na notranjem trgu dosežen precejšen napredek, vendar še vedno obstajajo ovire za njegovo popolno delovanje,

E.

ker mora biti v primeru napačno uporabljenih pravil notranjega trga na voljo hiter dostop do pravnega varstva tudi brez sodnih postopkov,

F.

ker bo lahko mreža Solvit, ko bo v celoti delovala, preprečila prekomerno sprožanje postopkov pred sodišči, kjer so postopki mnogokrat zapleteni in mehanizmi za zagotavljanje pravne zaščite posameznikov pogosto ovirajo dostop do pravnega varstva,

G.

ker so usposabljanje in čezmejne izmenjave, tudi prek elektronskih mrež, ki jih je vzpostavila Komisija, bistveni za boljšo uporabo pravnega reda Skupnosti s področja notranjega trga,

H.

ker se državljani in podjetja zanašajo na učinkovito izvajanje predpisov o notranjem trgu, da bi lahko v celoti izkoristili možnosti, ki jih ta trg nudi,

I.

ker bi morale države članice s podporo Komisije izboljšati zmogljivosti svojih mehanizmov za reševanje problemov, da bi pomagale državljanom uveljavljati njihove pravice,

J.

ker so Komisija in države članice leta 2002 ustvarile mrežo Solvit za reševanje problemov, s katerimi se državljani in podjetja srečujejo zaradi napačne uporabe zakonodaje o notranjem trgu,

K.

ker je Solvit spletna mreža za reševanje problemov, v kateri države članice (pa tudi Norveška, Islandija in Lihtenštajn) sodelujejo pri nesodnemu reševanju težav, na katere naletijo državljani in podjetja, ker javni organi napačno uporabljajo zakonodajo o notranjem trgu,

L.

ker velja Solvit za sorazmerno uspešen sistem za zagotavljanje pravnega varstva brez uradnih postopkov v povprečju desetih tednov, pri čemer bi bilo lahko reševanje problemov notranjega trga prek mreže Solvit zgled dobre prakse tudi za druge podporne storitve notranjega trga,

M.

ker bi bilo treba povečati zmogljivosti mreže Solvit, da bi preprečili težave zaradi pomanjkanja osebja, zlasti glede na morebitno prihodnje oglaševanje, če bodo posamezne članice menile, da je to potrebno,

N.

ker mreža Solvit vendarle ne bi smela biti nadomestilo za pravno obravnavanje kršitev, kar je naloga Komisije, niti izgovor za manjše prizadevanje v državah članicah za pravilen in pravočasen prenos direktiv EU,

O.

ker veliko državljanov, ki se soočajo s težavami na notranjem trgu, težave pa spadajo v pristojnost mreže Solvit, te mreže ne pozna in pomoč zato išče pri evropskem varuhu človekovih pravic,

Uvod

1.

pozdravlja pobudo Komisije iz julija 2002, da bi vzpostavila Solvitovo mrežo nacionalnih uprav prek interaktivne spletne zbirke podatkov, kar je uspešno orodje, ki je povečalo preglednost in ustvarilo skupni pritisk za hitrejše reševanje problemov;

2.

poziva Komisijo, naj uporabi vse svoje pristojnosti, da zagotovi učinkovito uporabo pravil notranjega trga, da bi zmanjšala upravno breme za državljane in podjetja;

Učinkovito reševanje težav na notranjem trgu

3.

poudarja, da so težave, povezane z izvajanjem pravil notranjega trga, pogosto ugotovljene prek mreže Solvit;

4.

poudarja, da bi bilo treba izkušnje mreže Solvit upoštevati pri oblikovanju nacionalnih politik in politik EU, kar bi lahko po potrebi privedlo do strukturnih in regulativnih sprememb;

5.

poziva Komisijo, naj v indeksa notranjega trga in potrošniškega trga sistematično vključuje podrobnejše informacije o uporabi in uveljavljanju zakonodaje o notranjem trgu, da bi povečali preglednost, pa tudi kot koristno orodje za osebje mreže Solvit;

6.

poziva k letni in sočasni objavi indeksa notranjega trga, poročila mreže Solvit, Kažipota za državljane in indeksa potrošniškega trga (brez spreminjanja pogostosti njihove objave), da bi dobili splošen pregled nad razvojem notranjega trga in bolje uskladili delo, ki je bilo opravljeno na teh področjih, hkrati pa ohranili posebno naravo teh instrumentov; poziva Komisijo, naj preuči možnost vključitve podrobnega opisa napredka, dosežkov in pomanjkljivosti mreže Solvit v indeks potrošniškega trga; poziva Komisijo, naj nemudoma ukrepa in reši pogoste težave, ki so bile odkrite prek mreže Solvit;

Horizontalni problemi, ugotovljeni na nacionalni ravni

7.

ugotavlja, da imajo nekateri centri Solvit premalo osebja in da se je leta 2008 število rešenih primerov zmanjšalo, povprečno število dni, potrebno za njihovo rešitev, pa povečalo; poziva vse centre Solvit, naj zaposlijo osebje z ustreznimi kvalifikacijami in izkušnjami, potrebnimi za delovna mesta, ki jih bodo zasedli; meni, da je treba za osebje mreže Solvit organizirati več usposabljanja; pozdravlja delo, ki ga opravlja mreža Solvit, predvsem število rešenih primerov, ki je kljub povečani količini dela v letu 2008 (22-odstotno povečanje na 1 000 primerov) in kljub temu, da imajo nekateri centri Solvit kadrovske težave, še vedno visoko (83 %);

8.

ugotavlja, da številni državljani in mala podjetja pogosto ne poznajo dela te mreže in da podjetja, v primerih, ko bi mrežo Solvit lahko uporabili v svojo korist, lahko izkoristila, pomoč iščejo pri pravnih podjetjih ali se celo podredijo podobnim zahtevam držav članic, čeprav te niso v skladu s pravnim redom Skupnosti na področju notranjega trga; pozdravlja dejstvo, da so evropski državljani in podjetja leta 2008 zaradi dejavnosti mreže Solvit prihranili pri stroških približno 32,6 milijonov EUR;

9.

ugotavlja, da lahko delovna področja ministrstva, ki gosti nacionalni center Solvit, vplivajo na javno poznavanje vrste dela, ki ga Solvit v tej državi izvaja, in da je raven uspešnega reševanja in odprave primerov odvisna od pripravljenosti in zmožnosti držav članic, da tesno sodelujejo s centri Solvit;

10.

poziva države članice, naj svojim centrom Solvit zagotovi močno politično podporo, da bi ta lahko pripravil organe, na katere se nanašajo pritožbe, do dejavnega sodelovanja v okviru Solvitovega postopka in ustreznih rokov;

11.

meni, da bodo morale države članice spodbuditi učinkovito sodelovanje med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter mrežo Solvit; meni tudi, da bi države članice morale začeti pogosteje in na širši ravni izmenjevati dobre prakse;

12.

poudarja pomen izmenjave informacij med centri Solvit in zato priporoča, naj se centri držav članic redno srečujejo, da bi omogočili izmenjavo informacij in primerov dobrih praks in sistemov;

Ukrepi, ki jih je treba predvideti

13.

poziva države članice, naj promovirajo Solvit v vseh medijih in zagotovijo, da bodo državljane in podjetja dosegle zlasti informacije o tem, kako lahko uveljavljajo svoje pravice, in naj dodelijo dovolj sredstev, da bo ta promocija učinkovitejša; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj v okviru mreže Solvit spodbujajo alternativne sisteme za reševanje sporov na spletu; prav tako poziva države članice, naj Solvit promovirajo v svojih volilnih enotah;

14.

poziva vsako državo članico, naj z nacionalnimi informacijskimi kampanjami promovira Solvit kot alternativni mehanizem za reševanje sporov;

15.

poziva države članice in Komisijo, naj promovirajo mrežo Solvit na internetu; poziva Komisijo, naj omogoči uporabo enega spletnega naslova za vse centre Solvit (www.solvit.eu), da bi državljanom olajšali dostop pred ponovnim zagonom portala Tvoja Evropa, ki bo v prihodnosti združeval vse podporne storitve enotnega trga, tudi Solvit;

16.

poziva države članice, naj vzpostavijo spletne strani s povezavami na evropski portal mreže Solvit, kjer bodo predstavljeni uspešno rešeni primeri in dobre prakse v zvezi z reševanjem sporov prek tega mehanizma;

17.

poziva države članice, naj povečajo učinkovitost centrov Solvit, tako da zagotovijo uradnike iz ustreznih služb, da bi zagotovili reševanje primerov, ki so zunaj pristojnosti mreže Solvit (Solvit+), in zagotovijo, da bodo centri Solvit imeli ustrezen dostop do pravnega strokovnega znanja v domači upravi; poziva Komisijo, naj centrom Solvit hitreje posreduje neuradne pravne ocene;

18.

poziva države članice, naj v javnih službah za zagotovitev boljšega sodelovanja imenujejo uradnika za povezavo s Solvitom, ki se bo ukvarjal z izvajanjem pravil notranjega trga;

19.

poziva države članice, naj na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni organizirajo informacijske kampanje o mreži Solvit, namenjene posebnim ciljnim skupinam, kot so mala in srednja podjetja, ki še niso ustrezno seznanjena s to mrežo, in spodbuja države članice, naj sodelujejo in izmenjujejo dobre prakse, tako da bo promocija mreže Solvit čim učinkovitejša; poudarja, da Odbor Evropskega parlamenta za peticije vzporedno z lastnimi postopki naslavlja predlagatelje peticij na Solvit, kadar meni, da je mogoče rešitev v posameznih primerih hitreje doseči po tej poti;

20.

priznava učinkovitost mreže Solvit kot mreže za sodelovanje pri neuradnem reševanju težav, s katerimi se državljani in podjetja v EU srečujejo, kadar javni organi napačno uporabljajo zakonodajo s področja notranjega trga;

21.

ugotavlja, da je v letnem poročilu Solvit za leto 2008 zapisano, da je mreža zaposlena z velikim številom primerov, ki niso v njeni pristojnosti, kar upočasnjuje obravnavo ustreznih pritožb v centrih Solvit;

22.

ugotavlja, da obstajajo različni subjekti, na katere se lahko državljani EU obrnejo s svojimi težavami, vključno z Odborom Parlamenta za peticije, mrežo Solvit, Evropsko komisijo in Evropskim varuhom človekovih pravic;

23.

poziva mrežo Solvit, naj primere napačne uporabe zakonodaje EU, katerih reševanje je zanjo preveč zapleteno, preda Komisiji ali Odboru Evropskega parlamenta za peticije;

24.

opozarja, da obravnava peticij poteka na odprt in pregleden način v tesnem sodelovanju s pristojnimi zakonodajnimi odbori, Evropsko komisijo in ustreznimi organi držav članic;

25.

meni, da peticije lahko pozitivno prispevajo k boljši pripravi zakonodaje; opozarja, da se bodo pooblastila Parlamenta za dejavno in neposredno oblikovanje, pregled in izboljšavo zakonodaje EU po začetku veljave Lizbonske pogodbe zelo povečala; opozarja tudi, da je treba upoštevati okrepitev vloge nacionalnih parlamentov;

26.

ugotavlja, da ni enega samega subjekta, ki bi bil odgovoren za spremljanje pritožb državljanov od začetka do konca, saj so te vložene prek različnih kanalov; poziva k večji usklajenosti med različnimi subjekti, ki sodelujejo pri sprejemanju in obravnavanju pritožb državljanov;

27.

poziva Solvit, naj na svoji spletni strani doda povezavo na Odbor Evropskega parlamenta za peticije ter na ustrezne odbore nacionalnih parlamentov, da se bodo državljani lahko seznanili s svojo pravico do naslavljanja peticij na Parlament kot načina za zagotavljanje izvensodnih sredstev in rešitev prek političnega in zakonodajnega postopka;

28.

nadalje podpira razvoj skupne spletne strani evropskih institucij, ki bi bila namenjena pomoči državljanom in bi jih usmerila neposredno k instituciji ali organu, ki je pristojen za obravnavanje njihove pritožbe;

29.

poziva svoje poslance, naj prevzamejo pobude za promoviranje mreže Solvit in si prizadevajo za ozaveščanje poslancev nacionalnih parlamentov o tej mreži, na primer s predstavitvijo dosežkov mreže Solvit na sejah COSAC; poudarja tudi potrebo po večjem sodelovanju nacionalnih vlad in parlamentov pri promoviranju mreže Solvit na nacionalni ravni; poziva Komisijo in države članice, naj uskladijo predstavitev centrov Solvit, da bi opredelili primere dobre prakse in obstoječe ovire za ustrezno delovanje centrov in tako izboljšali učinkovitost rednega upravnega in drugega dela;

30.

poziva države članice, naj povečajo število osebja v centrih Solvit s pomočjo vseh razpoložljivih sredstev, tudi z alternativnimi načini financiranja, da bodo povečale upravne zmogljivosti v ustreznih vladnih ministrstvih, tako da bodo ustrezale številu prebivalcev države in številu že obravnavanih primerov;

31.

poziva države članice in Komisijo, naj skupaj pregledajo in analizirajo razloge za nizko stopnjo uspešnosti nekaterih centrov Solvit in za njihovo sorazmerno dolgotrajno obravnavanje primerov, da bi zagotovile koristne informacije za oblikovanje boljše strategije reševanja problemov v korist državljanom in podjetjem na notranjem trgu;

32.

poziva Komisijo, naj mreži Solvit predloži letna poročila z bolj podrobnimi informacijami in statističnimi podatki, ki bi omogočila tudi oceno učinkovitosti vsakega nacionalnega centra, saj je drugače težko dolgoročno oceniti trende in predlagati posebne ciljno usmerjene ukrepe za izboljšanje stanja v posameznih državah članicah;

33.

poziva Komisijo, naj vzpostavi enotni spletni portal za vse centre Solvit na naslovu, ki ga bo čim bolj preprosto najti (www.solvit.eu); hkrati meni, da je občutno izboljšanje vidnosti mreže Solvit na internetu bistvenega pomena in da je v ta namen treba uporabiti družbena spletna mesta in spletne iskalnike;

34.

meni, da mora glede na veliko število primerov v zvezi s posamezniki in priznavanjem kvalifikacij ali socialnih pravic in pravic do bivanja mreža Solvit tesneje sodelovati ter razširiti svoje informacijske kampanje in vanje vključiti združenja izseljencev in konzulate držav članic;

35.

meni, da mora glede na veliko število primerov v zvezi s podjetniki mreža Solvit tesneje sodelovati ter razširiti svoje informacijske kampanje in vanje vključiti evropska in nacionalna poslovna združenja s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih;

36.

poziva Komisijo, naj prednostno zaključi projekt podpornih storitev enotnega trga za poenostavitev informacijskih, svetovalnih in podpornih storitev za reševanje težav ter njihovo večjo dostopnost in učinkovitost;

37.

poziva Evropskega varuha človekovih pravic, naj tesneje sodeluje s centri Solvit in vse prejete pritožbe, za katere ni pristojen, nemudoma in brez birokratskih postopkov posreduje centru Solvit, ki bi lahko bil zanje pristojen, če gre za pritožbe v zvezi z notranjim trgom in bi lahko spadale v pristojnost mreže Solvit; poziva Komisijo, naj uvede pospešen postopek za ugotavljanje kršitev, če nerešena pritožba v okviru mreže Solvit na prvi pogled kaže na kršitev zakonodaje Skupnosti;

*

* *

38.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  KOM(2001)0702.

(2)  UL L 331, 15.12.2001, str. 79.

(3)  UL L 98, 16.4.2005, str. 47.

(4)  SEC(2005)0985.

(5)  SEC(2008)1882.

(6)  SEC(2009)1007.

(7)  UL C 187 E, 24.7.2008, str. 80.

(8)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0421.

(9)  SEC(2009)0142.

(10)  UL L 176, 7.7.2009, str. 17.

(11)  Dokument Sveta št. 13024/09.

(12)  SEC(2009)0881.

(13)  SEC(2009)0882.


22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/16


Torek, 9. marec 2010
Poročilo o politiki konkurence za leto 2008

P7_TA(2010)0050

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2010 o poročilu o politiki konkurence za leto 2008 (2009/2173(INI))

2010/C 349 E/03

Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 107(3)(b) in (c) Pogodbe o delovanju Evropske unije (nekdanji člen 87(3)(b) in (c) Pogodbe ES),

ob upoštevanju poročila Komisije o politiki konkurence za leto 2008 (1),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (2),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (uredba ES o združitvah) (3),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 2790/1999 z dne 22. decembra 1999 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj (4),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1400/2002 z dne 31. julija 2002 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj na področju motornih vozil (5),

ob upoštevanju odločbe Komisije 2005/842/ES z dne 28. novembra 2005 o uporabi člena 86(2) Pogodbe ES za državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljene nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (6) (odločba Komisije o državni pomoči za javne storitve),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. decembra 2008„Dokapitalizacija finančnih institucij v trenutni finančni krizi: omejitev pomoči na najmanjšo potrebno in zaščitni ukrepi za preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence“ (7),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. decembra 2008 o začasnem okviru Skupnosti za ukrepe državne pomoči v podporo dostopa do sredstev v trenutni finančni in gospodarski krizi (8),

ob upoštevanju sporočila Komisije z 9. februarja 2009„Navodila glede prednostnih nalog izvrševanja Komisije pri uporabi člena 82 Pogodbe ES za izključevalna ravnanja, s katerimi prevladujoča podjetja zlorabljajo svoj položaj“ (9),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. februarja 2009 o obravnavanju oslabljenih sredstev v bančnem sektorju Skupnosti (10),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. julija 2009 o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči (11),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. avgusta 2009 o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe v zvezi s finančnimi institucijami v okviru trenutne svetovne finančne krize (2008/C 270/02) (12),

ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 2. aprila 2008 o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil ES (13) (bela knjiga o odškodninskih tožbah) in resolucije Parlamenta z dne 26. marca 2009 o tem (14),

ob upoštevanju obvestila Komisije o kodeksu najboljše prakse pri izvajanju nadzornih postopkov glede državne pomoči (15), obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave nekaterih vrst državnih pomoči (16) in obvestila Komisije o izvrševanju zakonodaje o državni pomoči na nacionalnih sodiščih (17) (sveženj za poenostavitev),

ob upoštevanju smernic Komisije o državni pomoči za varstvo okolja (18),

ob upoštevanju pregleda državnih pomoči za leti 2008 in 2009,

ob upoštevanju pregleda Komisije z dne 7. avgusta 2009 o jamstvih in dokapitalizacijskih shemah v finančnem sektorju v sedanji krizi,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. februarja 2005 o državni pomoči v obliki nadomestil javnih storitev (19),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2009 o poročilih o politiki konkurence za leti 2006 in 2007 (20),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. marca 2009 o cenah hrane v Evropi (21),

ob upoštevanju pisne izjave Parlamenta z dne 19. februarja 2008 o preiskavi in odpravi zlorabe moči velikih supermarketov, delujočih v Evropski uniji (22),

ob upoštevanju členov 48 in 119(2) svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0025/2010),

A.

ker so izjemne gospodarske okoliščine v zadnjih dveh letih zahtevale izredne ukrepe,

B.

ker se je Evropska unija prvič odločila za uporabo člena 107(3)(b) in (c) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

C.

ker je v kriznem času pravilno delovanje trgov bistvenega pomena in bi se morala konkurenčna pravila uporabljati prožno, a natančno,

D.

ker bi protekcionizem in izkrivljanje konkurence krizo samo poglobila in podaljšala,

E.

ker lahko vse večji proračunski primanjkljaj in javni dolg v številnih državah članicah za leta, mogoče celo desetletja, upočasnita oživljanje gospodarstva in njegovo rast,

F.

ker vlade držav članic kot odziv na krizo od oktobra 2008 podeljujejo državna jamstva za bančna posojila; ker je bilo izdanih precej zavarovanih obveznic, ki so bankam zagotovile precejšen vir financiranja in jih zavarovale pred tveganji finančnega sistema,

G.

ker empirične analize kažejo, da so jamstva vlad držav članic sprožila določeno število posledic, tudi izkrivljanje, in se je na primer zmanjšal obseg zasebnih obveznic, to pa je treba upoštevati pri tehtanju možnosti, ali naj se podaljšajo v leto 2010,

H.

ker je početje večnacionalnih podjetij, ki davčne oaze in središča z ugodnim davčnim sistemom znatno izkoriščajo kot del strategije izogibanja plačilu davkov, v nasprotju z načelom poštene konkurence,

I.

ker je davčno upravljanje pomemben dejavnik za ohranjanje ugodnih pogojev poštene konkurence in za spodbujanje delovanja notranjega trga,

Splošne ugotovitve

1.

pozdravlja poročilo o politiki konkurence za leto 2008, zlasti glavno poglavje o kartelih in potrošnikih; podpira ustanovitev enote za odnose s potrošniki; ugotavlja, da karteli povzročajo škodo potrošnikom; obžaluje, da potrošniki težko izkoristijo prednosti konkurence;

2.

poudarja, da karteli predstavljajo eno najresnejših kršitev konkurenčnega prava, razbijajo vrednostno verigo, škodujejo potrošnikom in zelo slabo vplivajo na gospodarstvo; spodbuja Komisijo, naj še naprej odločno izvaja predpise, s katerimi preprečuje nastanek kartelov in se bori proti njim; pozdravlja instrumente, kakršen je paket poravnav, ki Komisiji omogočajo, da kartelne zadeve reši s poenostavljenim postopkom, v katerem se družbe po pregledu dokazov odločijo priznati udeležbo v kartelu in se globa, naložena strankam, zmanjša; ponovno poudarja, da sta politika konkurence in dosledno uveljavljanje konkurenčnih pravil bistvena za pravilno delovanje evropskih trgov in njihovo konkurenčnost, večjo učinkovitost, podjetniško odličnost ter za varstvo potrošnikov; zlasti meni, da je boj proti kartelom osrednjega pomena za to, da bo konkurenčna ureditev potrošnikom prinašala koristi z nižjimi cenami in širšo izbiro izdelkov in storitev;

3.

zahteva, da je obsežno vključen v oblikovanje politike konkurence, tudi z uvedbo sozakonodajne vloge in zahtevo, da je Parlament redno obveščen o vseh pobudah s tega področja;

4.

poziva Komisijo, naj Evropski parlament v letu 2010 obvesti o tem, katere posebne ukrepe namerava na področju konkurence sprejeti glede na začetek veljave Lizbonske pogodbe;

5.

poziva Komisijo, naj Parlamentu podrobno in vsako leto poroča, kako je ukrepala po njegovih priporočilih, ter pojasni razloge za morebitno odstopanje od njih;

6.

spodbuja Komisijo, naj vzpostavi trden in stalen dialog z zvezami potrošnikov za opredelitev težav glede konkurence in prednostnih nalog; zahteva popolno poročilo o dejavnostih oddelka za odnose s potrošniki generalnega direktorata za konkurenco;

7.

poziva Komisijo, naj omogoči javni dostop do vseh ocen in študij, na katere se bo v prihodnje sklicevala v letnih poročilih o konkurenci, in naj za te ocene in študije uporabi neodvisne in zanesljive strokovnjake;

8.

ponovno poziva Komisijo, naj nujno pregleda kadrovske vire v generalnem direktoratu za konkurenco in zagotovi, da bo zadevno osebje opravilo delo, ki ga je vse več;

9.

poudarja, da so potrebna jasna in trdna pravila o konkurenci, ki bodo prijazna do malih in srednjih podjetij ter bodo temeljila na načelu „najprej pomisli na male“ iz akta za mala podjetja za Evropo;

10.

poziva Komisijo, naj v naslednje poročilo vključi glavno poglavje, namenjeno malim in srednjim podjetjem ter konkurenci; opozarja na visoke stroške patentnega sistema za mala in srednja podjetja, ki izhajajo zlasti iz nevarnosti sodnih postopkov, ki jih sprožajo subjekti brez prakse; opozarja na odprto inovativnost in načelo skupnega znanja; poziva mala in srednja podjetja, naj izkoristijo rezultate sedmega okvirnega programa za raziskave z odprtim dostopom;

11.

poziva Komisijo, naj kot pravno podlago za prihodnjo zakonodajo o notranjem trgu uporabi člen 12 Pogodbe o delovanju Evropske unije (nekdanji člen 153(2) Pogodbe ES), ki jasno določa, da se „pri opredeljevanju in izvajanju drugih politik in dejavnosti Unije upoštevajo zahteve varstva potrošnikov“;

12.

poziva Komisijo, naj si prizadeva za izvajanje telekomunikacijskega svežnja;

13.

meni, da je objava sporočila Komisije „Navodila glede prednostnih nalog izvrševanja Komisije pri uporabi člena 82 Pogodbe ES za izključevalna ravnanja, s katerimi prevladujoča podjetja zlorabljajo svoj položaj“ pozitivna, meni, da so navodila korak naprej, saj pomenijo večjo preglednost in predvidljivost možnih intervencij Komisije, čeprav ne bi smela nikoli omejiti ali zmanjšati zmožnosti Komisije, da na tem področju ukrepa v skladu z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije;

14.

opozarja, da je bilo leta 2008 prvič v zgodovini politike konkurence v EU izrečeno plačilo denarne kazni zaradi neupoštevanja predhodne odločbe Komisije;

Državna pomoč

15.

poudarja, da mora Komisija pozorno nadzorovati uporabo državne pomoči in s tem zagotoviti, da se takšna ureditev podpore ne bi uporabila za zaščito državne industrije na škodo notranjega trga in evropskih potrošnikov;

16.

zato meni, da je pri ugotavljanju združljivosti državne pomoči s Pogodbo bistveno, da se poišče ustrezno ravnotežje med negativnimi učinki državne pomoči na konkurenco in javne finance ter njenimi pozitivnimi učinki v smislu skupnega interesa;

17.

poziva Komisijo, naj oceni zunanjo razsežnost posledic predvidene bančne regulacije, zlasti za konkurenčnost evropskih bank;

18.

meni, da so sprejete politike državne pomoči v zvezi s finančnimi ustanovami in oživljanjem gospodarstva pomagale pri stabilizaciji finančnega trga in odpravljanju posledic kreditne krize na realno gospodarstvo;

19.

ugotavlja, da je politika državne pomoči sestavni del konkurenčne politike in da nadzor državne pomoči odraža potrebo po ohranjanju enakih konkurenčnih pogojev za vsa podjetja, ki delujejo na enotnem evropskem trgu; v tej zvezi se sprašuje, v kolikšni meri je državna pomoč za finančni trg privedla do izkrivljanja konkurence; poziva, naj se pripravi neodvisno poročilo o morebitnem izkrivljanju državnih intervencij v finančnem sektorju; poziva Komisijo, naj poroča o napredku pri prestrukturiranju, ki so ga dosegli prejemniki državne pomoči, ter naj zagotovi večjo jasnost glede vračanja te pomoči in morebitnih sankcij v primeru nevračila; poziva Komisijo, naj pojasni obvezne ukrepe za prestrukturiranje v zvezi z možnim izkrivljanjem, ki bi povzročilo razlike v plačilnih pogojih med državami članicami; poziva k jasnejšim merilom odprodaje in njihovega srednjeročnega učinka na ta podjetja;

20.

izraža zaskrbljenost zaradi subvencij in izkrivljanj, do katerih prihaja zaradi jamstev za bančna posojila, ki jih podeljujejo vlade držav članic; poziva Komisijo, naj oceni obseg subvencij za jamstva za bančna posojila in tako analizira njihovo skladnost s konkurenčnim pravom EU in potrebne ukrepe za odpravo izkrivljanj zaradi teh jamstev;

21.

poziva Komisijo, naj nujno nadalje preuči, zakaj se državna pomoč, ki so je bile deležne banke, ne pretaka v realno gospodarstvo, in naj ukrepa proti tistim bankam, ki ugodnosti državne pomoči očitno niso posredovale naprej oziroma so to zavrnile;

22.

ugotavlja, da je Komisija že sprožila proces opuščanja državne podpore in obveznega prestrukturiranja in odprodajanja; se zaveda, da so ti procesi lahko uspešni le, če bodo prožni; vseeno poziva k vodilni vlogi Komisije v teh procesih; meni, da se državne intervencije ne bi smele po nepotrebnem podaljševati in da je treba čim prej izdelati izstopne strategije;

23.

vztraja, da je treba izstopne strategije usklajevati, zlasti pri opuščanju podpore bančnemu sektorju; poudarja, da je usklajevanje osrednjega pomena, da se izognemo izkrivljanju konkurence kot posledici položaja, ko bi bile banke subvencionirane v državah, ki bodo obdržale programe podpore, v primerjavi z državami, kjer bodo ti programi opuščeni;

24.

meni, da je sistem pravil konkurence doslej že preživel vihar, toda kriza je pokazala, da je nujno potreben okvir EU za čezmejno krizno upravljanje v finančnem sektorju, vključno z rešitvijo za ustanove, ki so „prevelike, da bi propadle“, ter hitra in celovita izvedba priporočil iz poročila de Larosière, vključno s skupnim evropskim regulatorjem, sistemom za zajamčene vloge in skladom za dofinanciranje ali enakovrednim sistemom;

25.

poziva Komisijo, naj poroča o nacionalnih ukrepih državne pomoči, razlikami med nacionalnimi shemami in njihovimi morebitnimi negativnimi učinki na konkurenco in gospodarsko raznolikost; poziva Komisijo, naj pripravi predloge za skladnejši, enotni evropski pristop;

26.

poziva Komisijo, naj pospeši svojo preiskavo o možnosti nezakonitega združevanja državne pomoči in instrumentov Skupnosti, kot so strukturni skladi in sklad za prilagajanje globalizaciji, da bi bilo s tem njeno delovanje skladnejše;

27.

poziva Komisijo, naj pojasni, katera merila se bodo uporabila pri odločanju o morebitnem podaljšanju začasnega okvira Skupnosti za ukrepe državnih pomoči;

28.

vztraja, da bi morala biti državna pomoč skladna s cilji lizbonske in göteborške strategije ter podnebno-energetskega svežnja; države članice poziva, naj umaknejo škodljive subvencije, ki med drugim vplivajo na večjo porabo fosilnih goriv oziroma spodbujajo proizvodnjo, zaradi katere se večajo izpusti toplogrednih plinov; bolj splošno poudarja, da je za predvidene projekte znotraj svežnja za oživitev gospodarstva treba opraviti strateške okoljske presoje politik (SEA) in presoje vplivov na okolje (EIA);

29.

pozdravlja nove smernice o državni pomoči za varstvo okolja v okviru podnebno-energetskega svežnja, ki za manjša vprašanja uvajajo standardizirano, za pomembnejša pa podrobno ocenjevanje;

30.

poziva Komisijo, naj med letom 2010 objavi izčrpno poročilo o učinkovitosti državne pomoči, dodeljene za „zeleno oživitev“ (kar je povzročilo velik premik k trajnosti, zlasti v avtomobilskem sektorju), in državne pomoči za varstvo okolja;

31.

poziva, naj se podobno poroča tudi za državno pomoč malim in srednjim podjetjem, usposabljanju, raziskavam in razvoju ter inovacijam;

32.

predlaga, naj se pri opuščanju začasnega okvira Skupnosti za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi upošteva gospodarski položaj (kako dolgo je gospodarsko oživljanje in kolikšen je bil padec BDP) posamezne države članice;

33.

poziva Komisijo, naj v sektorju telekomunikacij poveča prizadevanja za doseg večje preglednosti pri tarifah operaterjev fiksne in zlasti mobilne telefonije;

34.

poudarja, da je treba učinkovito preučiti izziv, ki ga davčne oaze in središča z ugodnim davčnim sistemom med drugim predstavljajo v povezavi z nelojalno konkurenco in finančno stabilnostjo;

35.

ponovno poziva k uvedbi skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe;

36.

odločno poziva Komisijo, naj Parlament obvesti o pregledu svoje odločbe o državni pomoči za javne storitve, ki bi morala biti objavljena 19. decembra 2008 in ki mora sedaj upoštevati začetek veljave Lizbonske pogodbe;

37.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je vračanje nezakonite državne pomoči dolgotrajen in zapleten proces in da je manjše število držav članic odgovorno za vse odprte tovrstne primere; spodbuja Komisijo, naj postopke še bolj poostri in na države članice vztrajno izvaja pritisk, zlasti na večkratne kršiteljice;

38.

poziva Komisijo, naj temeljito razišče splošno škodljivo gospodarsko strategijo nekaterih evropskih podjetij, ki z visokokvalificiranimi delavci sklepajo poceni pogodbe za določen delovni čas oziroma jih sprejemajo na prakso, s tem pa zlorabljajo načela dostojnega dela in izkrivljajo konkurenco;

39.

poudarja, da je možnost financiranja tveganega kapitala za mala in srednja podjetja osrednjega pomena za spodbujanje poštene konkurence;

40.

poziva Komisijo, naj oceni, če in kako različne sheme državne pomoči v avtomobilski industriji prispevajo k drugim ciljem Skupnosti, zlasti k trajnosti in okolju prijaznim tehnologijam, ter o tem poroča; odločno poziva Komisijo, naj oceni konkurenčnost na tem trgu, zlasti odnos med proizvajalci originalne opreme in dobavitelji prvega in drugega reda;

41.

pozdravlja objavo svežnja za poenostavitev;

Protimonopolna zakonodaja

42.

pozdravlja sprejetje bele knjige komisije o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil; meni, da je to zmaga za varstvo potrošnikov v Evropski uniji;

43.

opozarja, da karteli škodujejo gospodarstvu in pomenijo eno najresnejših kršitev konkurenčnega prava; meni, da so takšne kršitve konkurenčnega prava v nasprotju z interesi državljanov Unije, saj prednosti nižjih cen zaradi konkurence ne morejo doseči potrošnikov; glede tega ponavlja, da morajo vsi prihodnji predlogi o kolektivnih pravnih sredstvih upoštevati stališče, ki ga je Parlament izrazil v resoluciji z dne 26. marca 2009 o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil ES, in vztraja, da mora Parlament pri sprejemanju takšnih aktov sodelovati v postopku soodločanja;

44.

poziva Komisijo, naj poskrbi za večjo usklajenost med pobudami, ki jih pripravlja na področju konkurenčnega prava na eni strani in zakonodaje o varstvu potrošnikov na drugi;

45.

pozdravlja trdno stališče, ki ga je Komisija zavzela glede nekonkurenčnega ravnanja v zadnjih letih, saj je povzročilo veliko škode potrošnikom in gospodarstvu; poudarja, da politika konkurence potrebuje široko podporo javnosti in demokratično legitimnost, ki jo zagotavlja udeležba Evropskega parlamenta; je zaskrbljen, ker je kot edini instrument uporaba vse višjih glob morda neučinkovita, tudi glede morebitnih izgub delovnih mest zaradi nezmožnosti izplačila, in poziva k razvoju širšega obsega bolj razvitih instrumentov, ki bodo obsegali vprašanja kot so individualna odgovornost, preglednost in odgovornost podjetij, krajši postopki, pravica do zagovora in pravilnega procesa, mehanizmi za zagotovitev učinkovite obravnave prošenj za prizanesljivost (zlasti, da bi odpravili motnje, ki so jih povzročili postopki odkrivanja v ZDA), podjetniški programi za zagotavljanje skladnosti in razvoj evropskih standardov; podpira pristop „korenčka in palice“, ki bi učinkovito odvračal zlasti večkratne kršitelje, hkrati pa bi spodbujal delovanje po predpisih;

46.

meni, da so v primerih, ko isto podjetje večkrat krši konkurenčno pravo, potrebni strožji svarilni ukrepi za uveljavitev protimonopolnih pravil v kartelnih zadevah ali za preprečevanje zlorabe prevladujočega položaja;

47.

poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo načelo individualne odgovornosti;

48.

poziva Komisijo, naj razmisli o vlogi programov za skladnost kot instrument v boju proti nekonkurenčnemu ravnanju;

49.

poziva Komisijo, naj jasno opredeli merila za ugotavljanje, ali so podjetja dejansko delovala namerno ali so kršila iz malomarnosti;

50.

poziva Komisijo, naj jasno opredeli merila za ugotavljanje, ali so matična podjetja solidarno odgovorna za kartelno obnašanje njihovih odvisnih družb;

51.

poudarja, da nesorazmerne denarne kazni dosti bolj prizadenejo mala in srednja podjetja kot velike družbe;

52.

meni, da bi morale biti denarne kazni sorazmerne s kršitvijo; predlaga tudi, naj se glede na okoliščine ustrezni zneski, plačani kot nadomestilo, upoštevajo pri izračunu denarne kazni; poziva Komisijo, naj pregleda podlago za izračunavanje denarnih kazni in naj ta nova načela po potrebi vključi v Uredbo (ES) št. 1/2003;

53.

poziva Komisijo, naj po načelu „vse na enem mestu“ ustanovi skupno točko za vlaganje prošenj za prizanesljivost;

54.

zahteva sprotno obveščanje in posvetovanje z njim glede spreminjanja uredbe o skupinskih izjemah za motorna vozila, in sicer v roku, ki mu bo omogočil ustrezen nadzor in poglobljen prispevek, pri čemer je treba upoštevati, da je sektorju treba postaviti tak okvir, ki mu bo omogočal, da v doglednem času sprejme ustrezne ukrepe;

55.

poudarja, da je v zvezi s predlogi sprememb za uredbo o skupinskih izjemah, ki se uporablja za vertikalne sporazume, potrebno učinkovito sodelovanje s Parlamentom ter združenji potrošnikov in malih podjetnikov; poudarja, da je regulativni okvir, ki spodbuja kolektivne ukrepe različnih udeležencev na trgu, najboljši način za obravnavanje problema morebitne škode za potrošnike, ki bi jo povzročilo pomanjkanje izbire;

56.

opozarja na zahtevo po ustreznem pregledu osnutka uredbe Komisije o skupinskih izjemah za motorna vozila in osnutka dopolnilnih smernic, vključno s predstavitvijo organizacij končnih uporabnikov v Parlamentu; poziva Komisijo, naj s 1. junijem 2010 zagotovi pravila, ki bodo primerna tudi v prihodnosti;

57.

v zvezi s tem pozdravlja predlog Komisije za strožji regulativni okvir za poprodajne storitve, da bi zmanjšali visoke stroške, ki jih imajo potrošniki s popravili in vzdrževanjem, povzroča pa jih izkrivljajoča praksa, kot je izključitev neodvisnih ponudnikov storitev;

58.

pričakuje, da bodo pri prihodnjem konkurenčnem okviru za sektor motornih vozil ustrezno upoštevani interesi malih in srednjih avtomobilskih trgovcev; meni, da bi morala biti v nasprotnem primeru za sektor motornih vozil podaljšana uredba o skupinskih izjemah v sedanji obliki;

59.

zahteva posvetovanje o predlaganih spremembah uredbe o skupinskih izjemah, ki bi lahko veljali tudi za vertikalne sporazume, in sicer v roku, ki mu bo omogočil ustrezen nadzor in poglobljen prispevek;

Nadzor združevanja

60.

pozdravlja nameravane nadaljnje izboljšave napotitvenih mehanizmov in večjo skladnost pri vrednotenju primerljivih združitev ter poziva Komisijo, naj nadalje pregleda učinke dvotretjinskega pravila;

61.

pozdravlja pregled obvestila Komisije o korektivnih ukrepih, dopustnih po Uredbi Sveta (ES) št. 139/2004 in po Uredbi Komisije (ES) št. 802/2004, ki kodificira nedavne sodbe Sodišča, upošteva sklepne ugotovitve iz študije o korektivnih ukrepih in odgovarja na vprašanja, zastavljena med javnim posvetovanjem;

62.

poziva Komisijo, naj oblikuje poročilo po posameznih državah o uporabi člena 21(4) uredbe ES o združitvah, ki omogoča, da imajo lahko pravno utemeljeni interesi prednost pred vprašanji konkurence;

63.

poudarja, da sedanja gospodarska kriza ni razlog za rahljanje politik EU o nadzoru združitev;

Preiskave v sektorjih

64.

poziva Komisijo, naj vzpostavi merila, uporabna za začetek preiskav v sektorjih; meni, da Komisija ne bi smela ukrepati zgolj na pritožbe iz industrije ali od potrošnikov, pač pa tudi na priporočilo Parlamenta;

65.

poziva Komisijo, naj v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 26. marca 2009 o cenah hrane v Evropi prouči porazdelitev dobičkov v proizvodni in distribucijski verigi; zahteva, da Komisija predlaga ustrezne ukrepe, tudi pravno ureditev, za zaščito potrošnikov, delavcev in proizvajalcev pred vsakršno zlorabo prevladujočega položaja ali negativnimi učinki, ki jih bo pokazala preiskava;

66.

ob tem ponavlja svoje pretekle pozive k preiskavi spletnega oglaševanja in odnosov med kmetijskimi proizvajalci (zlasti mlečnih proizvodov), vmesnimi kupci, distribucijo in končnimi potrošniki; poziva, naj se preišče koncentracija medijev, tudi vse kanale za prenos vsebine, na primer tisk, televizija, radio in internet; poziva Komisijo, naj predstavi analizo konkurence na področju telekoma, v avtomobilskem sektorju in pri finančnih storitvah;

67.

poudarja potrebo po preiskavah in ustreznih nadaljnjih ukrepih v živilski panogi, prav posebej pa v distribucijski verigi za mlečne izdelke, ki naj se opravijo v tesnem sodelovanju z organi evropske mreže za konkurenco;

68.

poziva Komisijo, naj še naprej nadzoruje cene živilskih izdelkov v Evropski uniji ter konkurenčne pogoje v živilski industriji;

69.

poudarja, da je treba izboljšati konkurenčnost v farmacevtskem sektorju s sprejetjem ustreznih ukrepov proti tistim dejanjem farmacevtskih podjetij, s katerimi lahko zadržijo ali preprečijo vstop generičnih izdelkov na trg, v skladu z rezultati sektorske preiskave generalnega direktorata za konkurenco;

70.

pozdravlja preiskavo Komisije v energetskem sektorju; poziva Komisijo, da preuči, v kolikšni meri pomanjkanje naložb v infrastrukturo, zlasti v plinske in elektroenergetske povezave, ovira konkurenco; poudarja, da varnosti preskrbe in učinkovite konkurence na energetskem trgu ni mogoče doseči brez medsebojno povezane in učinkovite energetske infrastrukture;

71.

je zaskrbljen, da na področju telekomunikacij ni dovolj konkurence; zahteva, da se izvede nova sektorska preiskava; vztraja, da Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije spodbuja konkurenco, zlasti s primernimi analizami trga; zato vztraja, da se njegovemu sekretariatu v ta namen dodeli dovolj sredstev;

72.

obžaluje, da Komisija v svojem poročilu zgolj površno obravnava medinstitucionalno sodelovanje s Parlamentom in ne odgovarja na naslednje zahteve, ki jih je Evropski parlament postavil v resoluciji z dne 10. marca 2009:

revizija uporabe zlorab v storitvenem sektorju, kar lahko malim podjetjem onemogoči potegovanje za delo;

nadzor nad konkurenčnim ravnanjem na trgih goriv v Uniji;

poziv k sprejetju ukrepov v podporo cenovni konkurenci, namesto da bi regulirali maloprodajne cene;

73.

ponovno poziva k preiskavi, kako se uporabljajo pravila za javne razpise in ali nacionalne razlike povzročajo izkrivljanje konkurence;

*

* *

74.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  KOM(2009)0374.

(2)  UL L 1, 4.1.2003, str. 1.

(3)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(4)  UL L 336, 29.12.1999, str. 21.

(5)  UL L 203, 1.8.2002, str. 30.

(6)  UL L 312, 29.11.2005, str. 67.

(7)  UL C 10, 15.1.2009, str. 2.

(8)  UL C 16, 22.1.2009, str. 1.

(9)  UL C 45, 24.2.2009, str. 7.

(10)  UL C 72, 26.3.2009, str. 1.

(11)  UL C 195, 19.8.2009, str. 9.

(12)  UL C 270, 25.10.2008, str. 8.

(13)  KOM(2008)0165.

(14)  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0187.

(15)  UL C 136, 16.6.2009, str. 13.

(16)  UL C 136, 16.6.2009, str. 3.

(17)  UL C 85, 9.4.2009, str. 1.

(18)  UL C 82, 1.4.2008, str. 1.

(19)  Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0033.

(20)  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0099.

(21)  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0191.

(22)  UL C 184 E, 6.8.2009, str. 23.


22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/25


Torek, 9. marec 2010
Pregled stanja notranjega trga

P7_TA(2010)0051

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2010 o pregledu stanja notranjega trga (2009/2141(INI))

2010/C 349 E/04

Evropski parlament,

ob upoštevanju priporočila Komisije z 29. junija 2009 o ukrepih za izboljšanje delovanja enotnega trga (1),

ob upoštevanju priporočila Komisije z 12. julija 2004 o prenosu direktiv v zvezi z notranjim trgom v nacionalno zakonodajo (2),

ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije o pregledu stanja notranjega trga (SEC(2009)1007),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2007 o reviziji enotnega trga ter premagovanju ovir in neučinkovitosti z boljšim izvajanjem in uveljavljanjem (3),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 o pregledu stanja notranjega trga (4),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2008 o vlogi nacionalnih sodnikov v evropskem sodnem sistemu (5),

ob upoštevanju sklepov Sveta (konkurenčnost – notranji trg, industrija in raziskave) z dne 24. septembra 2009 o izboljšanju delovanja notranjega trga (6),

ob upoštevanju členov 48 in 119(2) svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov (A7-0084/2009),

A.

ker je učinkovito delujoč notranji trg nujen za oblikovanje stabilnega in inovativnega gospodarskega okolja, v katerem lahko potrošniki kupujejo blago in storitve, podjetja pa ustvarjajo nova delovna mesta,

B.

ker je treba še vedno veliko storiti, da bi izkoristili vse možnosti, ki jih ponuja trg, čeprav je bil že dosežen velik napredek,

C.

ker notranji trg ne more ustrezno delovati brez pravilnega prenosa, uporabe in izvrševanja predpisov Skupnosti, ki vplivajo na njegovo delovanje,

D.

ker je nujno, da države članice pravočasno prenesejo zakonodajo o notranjem trgu,

E.

ker lahko Evropski parlament in nacionalni parlamenti dejavno prispevajo k boljšemu prenosu zakonodaje o notranjem trgu z nadaljnjim tesnim medsebojnim sodelovanjem v procesu pogajanj in prenosa,

F.

ker bi se morali predstavniki institucij EU in držav članic redno srečevati, da bi preučili izvajanje zakonodaje o notranjem trgu,

G.

ker objava pregleda stanja notranjega trga pomaga zmanjševati vrzeli pri prenosu zakonodaje, vendar je treba sprejeti kakovostnejši pristop, ki se ne bo ustavil pri številkah, temveč bo omogočil, da se ugotovijo razlogi za ta primanjkljaj,

H.

čeprav se za pregled stanja notranjega trga in pregled stanja potrošniškega trga uporablja različna metodologija z različnimi cilji in različnimi sklopi kazalnikov, imata isti splošni cilj, namreč izboljšati delovanje notranjega trga,

I.

ker je sedanji povprečni primanjkljaj, ki znaša en odstotek, v skladu s ciljem enega odstotka, o katerem so se voditelji držav in vlad dogovorili leta 2007, toda devet držav članic še vedno ni doseglo tega cilja,

J.

ker je količnik razdrobljenosti 6 %, kar pomeni, da 100 direktiv še v najmanj eni državi članici ni bilo prenesenih,

K.

ker sta za 22 direktiv minili že več kot dve leti od roka za prenos, kar pomeni neposredno kršenje cilja „ničelne strpnosti“, ki so ga določili voditelji držav in vlad leta 2002,

L.

ker je še posebej pomembno slediti prenosu nekaterih direktiv, ki so bistvene za razvoj notranjega trga,

M.

ker bi javno dostopnejše informacije o tem, katerih direktiv posamezne države članice niso prenesle v svoj pravni red, lahko koristile pri ozaveščanju javnosti in uporabi vzajemnega pritiska, tudi pritiska poslancev Evropskega parlamenta na poslance nacionalnih parlamentov,

N.

ker za ponavljajoče se primere, ko zakonodaja ni prenesena ali je prenesena nepravilno, ni nujno krivo pomanjkanje volje držav članic, temveč pomanjkanje jasnosti ali skladnosti na ravni posamezne evropske zakonodaje; ker je zato zaželeno, da pregled stanja notranjega trga ne bi bil samo sredstvo pritiska na države članice, marveč tudi orodje dialoga, ki bi omogočal boljše razumevanje težav, s katerimi se te države srečujejo pri prenašanju zakonodaje,

O.

ker je potrebnih več informacij o kakovosti prenosa,

P.

ker bi pregled stanja notranjega trga moral ob upoštevanju splošnega premika od zakonodaje do izvajanja v zvezi z notranjim trgom redno zagotavljati natančnejše informacije o uporabi in izvrševanju zakonodaje o notranjem trgu, vključno z objektivnimi kazalniki o delovanju notranjega trga, kar bi omogočilo boljše spremljanje rezultatov in usmeritev,

Q.

ker morajo poslanci Evropskega parlamenta obveščati svoje volivce o izvrševanju zakonodaje o notranjem trgu, ki jih zadeva, in o načinih, kako lahko uveljavljajo svoje pravice,

R.

ker je delo odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov v Evropskem parlamentu omogočilo koristen vpogled v izvajanje, prenos in izvrševanje ključne zakonodaje o notranjem trgu prek samoiniciativnih poročil, študij, delavnic in predstavitev, kar bo izvajal tudi v prihodnje,

S.

ker so usposabljanje in čezmejne izmenjave, tudi prek elektronskih mrež, ki jih je vzpostavila Komisija, bistveni za boljšo uporabo pravnega reda Skupnosti s področja notranjega trga,

T.

ker se državljani in podjetja zanašajo na učinkovito izvrševanje predpisov o notranjem trgu, da bi lahko v celoti izkoristili možnosti, ki jih ta trg nudi,

Uvod

1.

pozdravlja zgoraj navedeno priporočilo Komisije o ukrepih za izboljšanje delovanja enotnega trga; poudarja, da države članice ne smejo izbirati ukrepov, ki jim najbolj ustrezajo, ampak se morajo obvezati, da bodo izvedle vse ukrepe;

2.

poziva države članice, naj tesno sodelujejo s Komisijo in med seboj ter sprejmejo svoj del odgovornosti, da bi v celoti izkoristile možnosti notranjega trga; poziva Komisijo, da z uporabo vseh svojih pristojnosti za zagotovitev učinkovite uporabe predpisov o notranjem trgu, vključno z učinkovitim spremljanjem trga, usklajevanjem, nadaljnjo poenostavitvijo zakonodaje in drugimi orodji, da se bo zmanjšalo upravno breme za državljane in podjetja;

3.

meni, da je treba za omejitev tveganja za primanjkljaj pri prenosu zakonodaje ukrepati v zgodnejši fazi in da bi morala Komisija državam članicam v obdobju prenosa dajati več podpore; meni, da bi bilo pri tem treba okrepiti dialog in povečati izmenjavo informacij, da bi predvideli morebitne težave in jih skušali do roka za prenos zakonodaje rešiti;

4.

zlasti podpira zamisel o tesnem sodelovanju nacionalnih parlamentov in okrepljeni udeležbi drugih interesnih skupin, kot so socialni partnerji, med pogajanji in postopkom prenosa zakonodaje;

5.

poudarja, kako pomembna sta odprt dialog in tesnejše sodelovanje med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom za nadaljnjo razpravo in podrobno preučitev težav, s katerimi se soočajo države članice v procesu prenašanja zakonodaje, saj je pravilen prenos in izvajanje direktiv na nacionalni ravni osnovni pogoj za učinkovito delovanje notranjega trga, konkurenčnost ter gospodarsko in družbeno stabilnost v EU;

6.

poziva Komisijo, da organizira letni forum o notranjem trgu, na katerem bi sodelovali predstavniki institucij EU in držav članic ter druge zainteresirane strani, da bi vzpostavili jasnejšo zavezanost prenosu, uporabi in izvrševanju zakonodaje o notranjem trgu;

7.

poudarja, da bi morala srečanja na tem forumu na ravni delovnih skupin in ministrski ravni, da bi omogočili pomembno izhodišče za izmenjavo najboljše prakse med nacionalnimi upravami;

8.

poziva Komisijo, naj v svoj pregled stanja notranjega trga redno vključuje natančnejše informacije o uporabi in izvrševanju zakonodaje o notranjem trgu, vključno z objektivnimi kazalniki o delovanju notranjega trga;

9.

poziva k letni in sočasni objavi pregled stanja notranjega trga, poročila mreže Solvit, Kažipota za državljane in pregleda potrošniškega trga (brez spreminjanja pogostosti njihove objave), da bi dobili splošen pregled nad razvojem notranjega trga in bolje uskladili delo, ki je bilo opravljeno na teh področjih, obenem pa ohranili posebno naravo teh instrumentov;

10.

poziva Komisijo, naj razišče nove poti za odpravo preostalih ovir za dokončanje notranjega trga, tudi oblikovanje „preskusa glede notranjega trga“ za vso predlagano novo zakonodajo EU, s čimer bi zagotovila, da predlagani novi ukrepi ne bi ogrožali notranjega trga;

11.

meni, da se pregled stanja notranjega trga pomembno prekriva z letnim pregledom Komisije glede uporabe zakonodaje Skupnosti; zato spodbuja Komisijo, naj letni pregled uporabi bolj strateško in se osredini na vertikalna področja politike, ki bi lahko pri pregledu stanja notranjega trga izboljšala kvalitativno analizo;

12.

poziva Komisijo, naj skupaj s pregledom notranjega trga objavi bralcem prijazen poveztek za javnost, da bi ozaveščala p njegovih ugotovitvah in povečala pritisk na države članice za zagotavljanje pravilnega in pravočasnega prenosa direktiv;

Prenos

13.

pozdravlja dejstvo, da je bil pri prenosu že tretjič zaporedoma dosežen le enoodstotni primanjkljaj; poziva devet držav članic, ki niso uspele doseči tega cilja, da sprejmejo ukrepe za izboljšanje svojega dosežka;

14.

je prepričan, da sta pravočasen in pravilen prenos direktiv o notranjem trgu ter kakovost izvirne zakonodaje povezana; zato opozarja, da je pomembno delo v zgodnejših fazah, vključno z zavezo o spoštovanju načel boljše priprave zakonodaje, posvetovanju z državami članicami o prenosu zakonodaje in metodah izvrševanja ter s potrebo po temeljitih ocenah učinka in analizo ustrezne sodne prakse Evropskega sodišča pred predlaganjem nove zakonodaje;

15.

opozarja, da je število direktiv, ki v eni ali več državah članicah niso bile prenesene, previsoko, ter poziva Komisijo in države članice, da si nemudoma začnejo skupaj prizadevati za zmanjšanje tega števila, začenši s tistimi direktivami, ki bi morale biti prenesene že pred dvema letoma ali prej;

16.

poziva Komisijo, naj na svoji spletni strani zagotovi natančnejše informacije o direktivah, ki se v posameznih državah članicah ne izvajajo;

17.

poziva države članice, naj priskrbijo Komisiji korelacijske tabele, ki vsebujejo natančne informacije o sprejetih nacionalnih ukrepih za prenos direktiv, da bi lahko zagotovila natančnejše informacije o kakovosti prenosa; poziva Komisijo, naj opredeli najboljše prakse za pravočasen in pravilen prenos zakonodaje in jih sporoči državam članicam;

Uporaba

18.

meni, da morajo države članice okrepiti učinkovito sodelovanje med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, ki uporabljajo predpise o notranjem trgu, tako da v svojih nacionalnih upravah zagotovijo in okrepijo vlogo usklajevanja notranjega trga;

19.

poziva države članice, naj svojim nacionalnim in lokalnim javnim uslužbencem in sodnim organom zagotovijo redno usposabljanje o predpisih o notranjem trgu v sklopu obstoječih programov in mrež Skupnosti;

20.

soglaša s stališčem Komisije, da morajo države članice zagotoviti delovanje čezmejnih mrež elektronskih informacijskih sistemov, ki jih je vzpostavila (npr. informacijski sistem notranjega trga (IMI), sistem hitrega obveščanja o nevarnih izdelkih splošne rabe (RAPEX), sistem hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF) ali omrežje sodelovanja za varstvo potrošnikov (CPC)) s sprejetjem potrebnih ukrepov, tudi z dodelitvijo sredstev;

21.

poziva Komisijo, naj zakonodajo o notranjem trgu jemlje kot krožni proces, katerega pomemben del bi bile naknadne ocene, ki bi jih uporabili za ugotavljanje, ali zakonodaja izpolnjuje oziroma presega prvotno oceno učinka. Če je ne, naj ugotovi, kako bi jo lahko dopolnili ali spremenili, da bi zagotovili izpolnjevanje njenega prvotnega namena;

Izvrševanje zakonodaje

22.

meni, da morajo države članice pospešiti svoja prizadevanja pri zagotavljanju informacij državljanom in podjetjem o njihovih pravicah na notranjem trgu ter jim tako omogočiti dejansko izvajanje teh pravic; poziva Komisijo, da prednostno zaključi projekt podpornih storitev enotnega trga za racionalizacijo informacijskih, svetovalnih ter podpornih storitev za reševanje težav in njihovo večjo dostopnost;

23.

meni, da so informacije o notranjem trgu, ki jih je Komisija predstavila na internetu, obsežne, a preveč razpršene; poziva jo, naj s sodelovanjem evropske podjetniške mreže portal „Evropa za vas – podjetja“ (Your Europe – Business) spremeni v osrednjo elektronsko kontaktno točko (vse na enem mestu) za podjetniške informacije o notranjem trgu in ga okrepi, da ne bi prišlo do nepotrebnega in negospodarnega podvajanja struktur ter da bi izkoristili sinergijo, zlasti glede ponudbe informacij v skladu z direktivo o storitvah (7);

24.

opozarja na pomembno vlogo evropske podjetniške mreže pri tem, da bi mala in srednja podjetja čim bolje izkoristila možnosti, ki jih ponuja notranji trg; poudarja, da upravno breme omejuje dragocene vire in s tem preprečuje večjo osredinjenost na poglavitne naloge te mreže, namreč nuditi podporo, prilagojeno malim in srednjim podjetjem, poziva Komisijo, naj evropsko podjetniško mrežo pritegne k še bolj ciljno usmerjenemu razširjanju informacij in zmanjševanju upravnega bremena za njene partnerje;

25.

meni, da morajo države članice s podporo Komisije izboljšati zmogljivosti mehanizmov za reševanje težav, zlasti sistema SOLVIT, da bi zagotovili učinkovitejša pravno varstvo; poudarja, da bi morali izkušnje iz mreže Solvit uporabiti pri sprejemanju nacionalne in evropske zakonodaje ter po potrebi izvesti strukturne ali regulativne spremembe; poziva države članice, da dodatno okrepijo mreže centrov SOLVIT z dodelitvijo dodatnih finančnih in človeških virov;

26.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da bodo centri Solvit in njihove brezplačne storitve reševanja težav za evropska podjetja in državljane bolj prepoznavni;

*

* *

27.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL L 176, 7.7.2009, str. 17.

(2)  UL L 98, 16.4.2005, str. 47.

(3)  UL C 187 E, 24.7.2008, str. 80.

(4)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0421.

(5)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0352.

(6)  Dokument Sveta 13024/09.

(7)  Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).


Sreda, 10. marec 2010

22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/30


Sreda, 10. marec 2010
EU 2020 - Nadaljnje ukrepanje po neuradnem srečanju Evropskega sveta 11. februarja 2010

P7_TA(2010)0053

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2010 o EU 2020

2010/C 349 E/05

Evropski parlament,

ob upoštevanju neuradnega srečanja Evropskega sveta 11. februarja 2010,

ob upoštevanju javnega posvetovanja na pobudo Komisije o EU 2020 ter njegovih rezultatov (SEK(2010)0116),

ob upoštevanju ocene Komisije o lizbonski strategiji (SEK(2010)0114),

ob upoštevanju dokumenta Evropskega sveta z naslovom Sedem korakov za evropsko strategijo za rast in delovna mesta,

ob upoštevanju člena 110(4) svojega poslovnika,

A.

ker bi morala strategija EU 2020 služiti gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest, saj štiriodstotni padec BDP, upad industrijske proizvodnje in skupaj več kot 23 milijonov brezposelnih žensk in moških pomenijo človeško in gospodarsko katastrofo,

B.

ker se lizbonska strategija ni izkazala, kar je posledica šibke upravne strukture, pomanjkanja odgovornosti, zelo kompleksno zastavljenega cilja s preštevilnimi konkretnimi cilji, preveč ambicioznih ciljev in pomanjkanja jasnosti, osredotočenosti in preglednosti; ker posledično sprejema predlog Komisije o strategiji EU 2020 ter spremljevalne cilje in okvir,

Splošne opombe

1.

meni, da mora strategija EU 2020 dati učinkovit odgovor na gospodarsko in finančno krizo ter procesu okrevanja EU dati nove ambicije in evropsko povezanost, tako da bi uporabila in usklajevala nacionalne in evropske instrumente;

2.

glede na to, da je ostalo neizpolnjenih preveč evropskih ciljev v okviru predhodne lizbonske strategije, pozdravlja odločitev Evropskega sveta o določitvi manjšega števila ciljev, ki pa bodo jasnejši, bolj realistični in jih bo laže meriti;

Socialno tržno gospodarstvo

3.

meni, da je trajnostna, polna in visoko kakovostna zaposlenost tako za moške kot ženske pomemben cilj v EU, ki ga je mogoče doseči zgolj, če bodo institucije EU in države članice izvajale potrebne reforme;

4.

ugotavlja, da je osrednje vprašanje sedanje razprave v kontekstu krize brezposelnost; meni, da mora EU, če želi v celoti obravnavati visoko in še rastočo brezposelnost, izvajati ambiciozen socialni program, ki vključuje prizadevanja za spodbujanje daljšega in bolj zdravega življenja, odpravljanje revščine in socialne izključenosti, pomoč delavcem pri usklajevanju dela in družinskih dolžnosti, zajezitev zgodnjega opuščanja šolanja, spodbujanje vseživljenjskega učenja, preprečevanje diskriminacije, integracijo načela enakosti med spoloma in spodbujanje enakosti med spoloma ter spodbujanje pravic delavcev in dobrih delovnih razmer; poziva države članice, naj se z brezposelnostjo soočajo tako, da ustvarjajo več možnosti za usposabljanje in pripravništva za mlade, hkrati pa jih varujejo pred nepoštenimi praksami zaposlovanja;

5.

poudarja, da mora EU, če želi v celoti obravnavati visoko in še rastočo brezposelnost, izvajati ambiciozen socialni program ter trdno strategijo enakosti med spoloma in integracijsko politiko;

6.

meni, da mora EU vzpostaviti resnično odprte in konkurenčne trge dela s prestrukturiranjem sistemov socialne varnosti in zagotavljanjem večje prožnosti za delodajalce v kombinaciji s primerno kratkoročno podporo za brezposelne in podporo za ponovno zaposljivost;

7.

poziva EU, naj olajša gibanje vseh državljanov, vključno z delavci, strokovnjaki, poslovneži, raziskovalci, študenti in upokojenci;

8.

odločno poziva EU, naj preuči možnost oblikovanja evropskih programov, ki bi omogočali migracijo znanja, preprečevali beg evropskih možganov in spodbujali odličnost, pa tudi mreženje vodilnih univerz na mednarodni ravni; meni, da bi priznanje „pete svobode“, svobode znanja, prispevalo k temu;

9.

je razočaran, da v prvotnih predlogih za strategijo EU 2020 kmetijstvo sploh ni omenjeno in to kljub njegovemu potencialu za dejaven prispevek k soočanju z glavnimi izzivi prihodnosti; je prepričan, da lahko imata kmetijstvo in gozdarstvo s pravim političnim okvirom in ustreznimi proračunskimi sredstvi pomembno vlogo v celoviti evropski strategiji za zagotavljanje varnega gospodarskega okrevanja in doseganje podnebnih ciljev, hkrati pa pomembno prispevata k zanesljivi preskrbi s hrano, rasti in ustvarjanju delovnih mest v EU in na splošno v svetu;

Odločno evropsko upravljanje za uspešno strategijo 2020

10.

meni, da bi morala strategija EU 2020 zagotoviti ambiciozen ter bolj usklajen in ciljno usmerjen pristop k sedanji gospodarski krizi ter boljšo usklajenost med prekrivajočimi se strategijami, kot sta strategija trajnostnega razvoja in pakt stabilnosti in rasti, kar bi prispevalo k ustvarjanju pravične, trajnostne in uspešne Evrope;

11.

meni, da je bila lizbonska strategija neuspešna, ker ni bilo prave angažiranosti in države članice v dogovorjenih akcijskih načrtih niso videle sebe in svojih potreb, zaradi česar jih niso izvajale, na ravni Unije pa ni bilo učinkovitih pobud in zavezujočih instrumentov;

12.

poziva Evropski svet, naj pri gospodarski politiki opusti „odprto metodo usklajevanja“, ki temelji na „izmenjavi primerov dobre prakse“ in „skupnem pritisku“; spodbuja Komisijo, naj uporabi vse možne določbe iz Lizbonske pogodbe, kot so členi 121, 122, 136, 172, 173 in 194, za uskladitev gospodarskih reform in akcijskih načrtov držav članic;

13.

poudarja, da bi morala Komisija oblikovati natančen pregled ovir in predlagati ukrepe za odpravljanje poglavitnih težav z namenom okrepiti notranji trg;

14.

poziva Komisijo, naj ob spoštovanju načela subsidiarnosti predloži nove ukrepe, kot so uredbe in direktive, in morebitne sankcije za tiste države članice, ki ne izvajajo strategije EU 2020, ter spodbude za države članice, ki jo izvajajo;

15.

opominja Komisijo in Evropski svet, da sta poudarila ključno vlogo Parlamenta v strategiji EU 2020 in bi torej morala spoštovati njegove pravice, tako da vsako leto, preden Evropski svet sprejme kak sklep, Parlamentu predložita priporočila glede politik; poziva Svet in Komisijo, naj Parlamentu priznata osrednjo vlogo pri izvajanju strategije 2020; meni, da je treba pripraviti medinstitucionalni sporazum, da bi določili in uradno opredelili demokratično in uspešno pot naprej, kjer pa se mora Svet zavezati, da v prihodnjih letih strategije ne bo spreminjal brez vnaprejšnjega uradnega posvetovanja s Parlamentom;

16.

poudarja, da je treba bolje sodelovati z nacionalnimi parlamenti in s civilno družbo; meni, da bo vključevanje več akterjev povečalo pritisk na nacionalne organe, da dosežejo rezultate;

17.

meni, da bi morale države članice v tesnem sodelovanju s Komisijo pripraviti osnutek nacionalnih akcijskih načrtov, ki bi opredelili najvišje in najnižje vrednosti določenih makroekonomskih vidikov njihovih gospodarstev;

18.

ugotavlja, da je Evropsko računsko sodišče kritiziralo porabo proračuna EU s strani Komisije in držav članic; meni, da mora Komisija glede na to, da države članice same upravljajo z 80 % proračuna EU, izvajati večji pritisk nanje, naj prevzamejo odgovornost za ustrezno porabo teh sredstev, in morda uvede finančne kazni v primeru, da bi država članica zavrnila sodelovanje;

19.

meni, da morajo države članice prikazati, kako so porabile sredstva EU, da bi dosegle različne cilje EU 2020, in da mora biti financiranje EU odvisno od rezultatov in skladnosti s cilji strategije EU 2020;

Zaščita moči evra z večjo finančno preglednostjo

20.

poudarja, da je treba konsolidacijo proračuna in ekonomske politike tesno usklajevati, da bi se zvišali rast, ustvarili delovna mesta in zagotovili stabilnost evra; meni, da morajo države članice izpolniti merila evropskega pakta stabilnosti in rasti, ob tem pa uravnovesiti manjšanje nacionalnih primanjkljajev, naložbe in družbene potrebe;

21.

verjame, da dejstvo, da veliko držav v evroobmočju ni uspelo izpolniti zahtev pakta stabilnosti in rasti dokazuje, da je treba okrepiti usklajenost med državami v evropski monetarni uniji; meni, da težave v evroobmočju kličejo po evropski rešitvi ter da je zelo neugodno, da ne obstajajo mehanizmi, ki bi varovali stabilnost evra;

22.

ugotavlja, da špekulativni napadi na države v finančnih težavah dodatno poglabljajo njihove gospodarske težave in da je izposojanje denarja zanje vedno dražje;

23.

poudarja, da mora evropski nadzornik zagotoviti učinkoviti mikro- in makrobonitetni nadzor, kar bo preprečilo prihodnje krize; poudarja, da je treba ustanoviti učinkoviti evropski bančni sistem, ki bo lahko financiral pravo gospodarstvo in zagotovil, da bo Evropa ostala med vodilnimi finančnimi centri in gospodarstvi na svetu; poudarja, da nadzor ne more ostati zgolj nacionalno vprašanje, saj so trgi mednarodni in finančne institucije delujejo zunaj meja;

Sproščanje zmogljivosti evropskega notranjega trga

24.

ugotavlja, da enotni trg močno prispeva k evropskem napredku, in pozdravlja dejstvo, da je bila Mariu Montiju dodeljena naloga, naj predstavi nove in uravnotežene ideje za ponovni zagon evropskega skupnega trga; meni, da morata Svet in Komisija pripraviti predloge za izoblikovanje notranjega trga, saj je to ključno področje za strategijo EU 2020;

25.

meni, da nekatere države izvajajo ekonomski protekcionizem, s čimer ogrožajo delo, ki je bilo opravljeno v 50 letih ekonomske integracije in solidarnosti;

26.

opominja države članice, da lahko uporabijo metodo okrepljenega sodelovanja na področjih, kjer so pogajanja zastala;

27.

meni, da je bistveno izoblikovati notranji energetski trg, da bi zagotovili gospodarsko rast, vključitev energije iz obnovljivih virov in zanesljivost oskrbe; meni, da lahko trajnostni nizkoogljični viri energije predstavljajo pomemben delež v mešanici energetskih virov EU;

28.

meni, da bi morala evropska industrija izkoristiti svojo vodilno vlogo v trajnostnem gospodarstvu in zelenih tehnologijah mobilnosti, tako da bi izkoriščala svoje izvozne zmogljivosti; meni, da bi to hkrati zmanjšalo odvisnost in olajšalo izpolnjevanje ciljev 20-20-20 glede spremembe podnebja; vendar poudarja, da gospodarstvo EU potrebuje zadostno količino visokotehnoloških surovin, da bi doseglo te cilje;

Spodbujanje malih in srednjih podjetij ter zaposlovanja

29.

meni, da bi lahko Komisija bolj poudarila podporo malim in srednjim podjetjem in njihovo spodbujanje, saj se večina delovnih mest ustvari ravno v tem sektorju, njegove inovacije in tehnološki napredek pa imajo ključno vlogo pri oživljanju našega gospodarstva; meni, da je treba dati več predlogov, da bi skrajšali upravne postopke in spodbudili inovativne ideje;

30.

poudarja, da je akt o malem gospodarstvu prvi korak, a bi se moral zastaviti na bolj ambiciozen način; meni, da je treba dati prednost zakonodaji, ki je prijazna malim in srednjim podjetjem, ter s tem spodbujati podjetništvo in izboljšati dostop do sredstev;

31.

poudarja, da se mora uspešna strategija 2020 osredotočiti na spodbujanje srednjih in malih podjetij ter na zaposlovanje v sektorju trgovine in storitev, pa tudi v industriji in v kmetijskem sektorju, saj so bistveni za prihodnost gospodarstva;

32.

meni, da vedno starejše prebivalstvo Evrope kliče po politikah za vseživljenjsko učenje in večji prožnosti pri starosti za upokojitev (kjer se uslužbenci za to odločijo), da bi obdržali zadostno število aktivnih oseb na trgu dela in izboljšali njihovo vključenost v družbo; meni, da se pogosto zanemarja zaposljivost starejših in invalidov, in pričakuje predloge, ki bodo bolje izkoristili njihove zmogljivosti; poleg tega poziva Komisijo, naj pripravi strategijo za boj proti brezposelnosti mladih;

Proračun za pametno, vse vključujočo in trajnostno rast kot prednostno nalogo 21. stoletja

33.

meni, da v sedanjem proračunu finančne potrebe za reševanje izzivov 21. stoletja niso zadostno izražene; poziva Komisijo, naj pripravi ambiciozen predlog, s katerim bo zagotovila uspeh strategije EU 2020;

34.

poziva Komisijo, naj v novi strategiji za proračun EU in za nacionalne proračune ohrani cilj porabe 3 % BDP za raziskave in razvoj, kot je določeno v lizbonski strategiji; poziva Komisijo, naj pripravi predlog za povečanje učinkovitosti evropskih raziskav z racionalizacijo obstoječih struktur, zmanjševanjem birokracije in zagotovitvijo več raziskavam in inovacijam prijaznih naložb v javnem in zasebnem sektorju; meni, da je bistveno, če naj bi dosegli delujoč trikotnik znanja, izboljšati izobraževanje in poskrbeti, da bodo inovacijski sistemi bolj strukturirani in učinkoviti, obenem pa je treba podpirati ključne spodbujevalne tehnologije; spodbuja države članice, naj bolje uporabijo potencialno sinergijo med skladi kohezijske politike ter skladi za raziskave in razvoj;

35.

meni, da morata imeti Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj večjo vlogo pri podpiranju naložb v infrastrukturo, zeleno tehnologijo, inovacije ter mala in srednja podjetja;

36.

poudarja, da se inovacije začnejo z boljšo izobrazbo in poziva Komisijo, naj spodbuja nova partnerstva med podjetji, znanostjo in univerzitetnimi raziskavami;

37.

poziva k širokemu pristopu k prihodnji inovacijski politiki EU; meni, da morajo ključne spodbujevalne tehnologije prejeti ustrezna sredstva, da bo Evropa postala vodilna sila v svetu na teh področjih;

38.

meni, da je prometni sektor pomemben za dosego trajnostne rasti, ki je predvidena v strategiji 2020, in da ta sektor izjemno prispeva h gospodarski rasti, potrebni za izvajanje strategije EU 2020; meni, da je za to potrebna mešanica različnih ukrepov, kot so raznovrstnost nabora energetskih virov, ukrepi oblikovanja cen in realen pristop internalizaciji zunanjih stroškov, ter da morajo te ukrepe spremljati jasnejši in realnejši cilji, ki jih je treba redno pregledovati;

39.

opozarja, da je ekonomska, socialna in teritorialna kohezija temeljni kamen evropskega projekta, trenutno pa jo ogrožajo učinki gospodarske krize; meni, da strategija 2020 nudi zgodovinsko priložnost za ohranitev in okrepitev evropske kohezije, predvsem s pregledno, poenostavljeno in modro kohezijsko politiko, zavarovano pred poskusi ponovne nacionalizacije, z dolgoročnim trajnostnim finančnim načrtom za vseevropska omrežja ter s prostim in enakim dostopom do informacijske in komunikacijske tehnologije in širokopasovnosti, da bi ljudi, zlasti mlade, spodbudili, da sodobno komunikacijo uporabljajo zlahka in hkrati samokritično;

40.

meni, da je industrijska politika zelo pomembna, da bi omogočili lažji prehod na trajnostno gospodarstvo; meni, da mora EU spodbujati inovacije, da bi razvila okolju prijazne načine proizvodnje in po potrebi omogočila začasna nadomestila za okolju prijaznejšo evropsko industrijo v okviru svetovnih trgov;

41.

meni, da mora EU začeti velike gospodarske projekte, kot so resnično evropsko energetsko omrežje, dokončanje projekta Galileo ter široka raba zelenih tehnologij, vključno s sistematično obnovo vseh zgradb EU, e-zdravjem ter boljšo in najsodobnejšo infrastrukturo za IKT;

42.

poudarja, da je zanj ta resolucija prvi korak, do junijskega vrha pa bo pripravil natančnejšo resolucijo o ozkih grlih, težavah in vodilnih projektih;

*

* *

43.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu Svetu in Komisiji.


22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/34


Sreda, 10. marec 2010
Izvajanje Goldstonovih priporočil glede Izraela/Palestine

P7_TA(2010)0054

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2010 o izvajanju priporočil iz Goldstonovega poročila o Izraelu/Palestini

2010/C 349 E/06

Evropski parlament,

ob upoštevanju vrednot, kot so spoštovanje človeškega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakopravnost, pravna država in spoštovanje človekovih pravic, na katerih temelji Unija in so določene v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji,

ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah,

ob upoštevanju ženevskih konvencij,

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Bližnjem vzhodu,

ob upoštevanju sklepov Sveta o mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu, sprejetih 8. decembra 2009,

ob upoštevanju misije Združenih narodov za ugotavljanje dejstev o konfliktu v Gazi,

ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov št. 64/10,

ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja Združenih narodov, ki je bilo 5. februarja 2010 predloženo generalni skupščini Združenih narodov,

ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov z dne 26. februarja 2010,

ob upoštevanju dejstva, da je Hamas vključen na EU seznam terorističnih organizacij,

ob upoštevanju člena 110(4) svojega Poslovnika,

A.

ker je bilo v oboroženih spopadih v Gazi, ki so trajali od 27. decembra 2008 do 18. januarja 2009, ubitih več kot 1 400 Palestincev in 13 Izraelcev, in ker je nastala velika škoda na civilni infrastrukturi,

B.

ker je generalna skupščina Združenih narodov v resoluciji št. 64/10 z dne 5. novembra 2009 obe strani pozvala, naj izvedeta neodvisne, verodostojne in z mednarodnimi standardi skladne preiskave,

C.

ker je generalni sekretar Združenih narodov 3. decembra 2009 obe strani opozoril na zadevne določbe resolucije generalne skupščine Združenih narodov št. 64/10 in zahteval, naj se v treh mesecih predložijo pisne informacije o vseh ukrepih, ki sta jih sprejeli ali jih nameravata sprejeti,

D.

ker je generalni sekretar Združenih narodov v izjavi 4. februarja 2010 strani pozval, naj opravita verodostojne domače preiskave o poteku konflikta v Gazi,

E.

ker je generalna skupščina Združenih narodov v svoji resoluciji z dne 26. februarja 2010 znova pozvala izraelsko in palestinsko stran k izvedbi verodostojnih preiskav ter zahtevala dodatna poročila v roku petih mesecev,

F.

ker mora Unija pri svojem delovanju na mednarodnem prizorišču strogo spoštovati načela in cilje ustanovne listine OZN in mednarodnega prava; ob upoštevanju tega, da morajo države skladno z mednarodnim pravom spoštovati, varovati in zagotavljati uporabo mednarodnega humanitarnega prava,

G.

ker je izraelska vlada poroča, da raziskuje 150 posamičnih incidentov, ki so se zgodili med operacijo v Gazi,

H.

ker so palestinske oblasti 25. januarja 2010 ustanovile neodvisno preiskovalno komisijo,

I.

ker se je zaradi blokade humanitarna kriza v Gazi še poslabšala, kar je v nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom,

1.

ponovno poudarja, da je na Bližnjem vzhodu pomembno doseči pravičen in trajen mir, zlasti med Izraelci in Palestinci; poudarja, da je spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava človekovih pravic z vseh strani in v vseh okoliščinah, in krepitev zaupanja med Izraelci in Palestinci bistveni del mirovnega procesa, ki lahko omogoči skupno življenje obeh držav v miru in varnosti;

2.

ponovno poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter države članice, naj si prizadevajo za oblikovanje odločnega skupnega stališča EU o nadaljnjih ukrepih po poročilu misije o spopadih v Gazi in južnem Izraelu, ki jo vodi sodnik Goldstone, in naj javno zahtevajo izvajanje njenih priporočil in prevzem odgovornosti za vse kršitve mednarodnega prava, vključno z domnevnimi vojnimi zločini;

3.

obe strani poziva, naj v petih mesecih opravita preiskave, ki ustrezajo mednarodnim standardom neodvisnosti, nepristranskosti, preglednosti, hitrosti in učinkovitosti, skladno z resolucijama generalne skupščine Združenih narodov, sprejetima 5. novembra 2009 in 26. februarja 2010; poudarja, da je spoštovanje mednarodnega prava o človekovih pravicah in mednarodnega humanitarnega prava vseh strani in v vseh okoliščinah bistveni pogoj za doseganje pravičnega in trajnega miru na Bližnjem vzhodu;

4.

ponovno poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter države članice, naj dejavno spremljajo izvajanje priporočil iz Goldstonovega poročila tako, da se posvetujejo z zunanjimi misijami EU in nevladnimi organizacijami s tega področja; poziva, naj se priporočila in povezane ugotovitve vključijo v dialog EU z obema stranema, pa tudi v mednarodne forume;

5.

poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj oceni rezultate preiskav vseh strani in naj o teh ocenah poroča Evropskemu parlamentu;

6.

pozdravlja prizadevanja splošne skupščine Združenih narodov za to, da bi se prevzela odgovornost za vse kršitve mednarodnega humanitarnega prava in humanitarnega prava o človekovih pravicah med konfliktom v Gazi, in ga spodbuja, naj nadaljuje ta prizadevanja;

7.

poudarja, da je spoštovanje pravne države temeljna vrednota tako v Evropski uniji kot v njenih odnosih s tretjimi državami in stranmi; poudarja, da odgovornost in ugled Evropske unije in njenih držav članic zahtevata, da se preiskave polno spremljajo;

8.

poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj upoštevajo zaključke nadaljnjih preiskav in izvajanje priporočil Goldstonovega poročila pri odnosih z vsemi stranmi, omenjenimi v tem poročilu;

9.

poudarja pomen sodelovanja med uradnimi oblastmi in nevladnimi organizacijami pri nadaljnjih preiskavah in izpolnjevanju priporočil Goldstonovega poročila na vseh straneh; izraža zaskrbljenost zaradi pritiska na nevladne organizacije, vključene v pripravo Goldstonovega poročila in nadaljnje preiskave, ter poziva oblasti vseh vpletenih strani, naj se vzdržijo vseh ukrepov, ki omejujejo dejavnosti teh organizacij;

10.

je seznanjen s trpljenjem prebivalcev Gaze, ki se nadaljuje zaradi embarga in pozdravlja poziv Sveta z dne 8. decembra 2009 k takojšnjemu, trajnemu in brezpogojnemu odprtju prehodov;

11.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, državam članicam, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju OZN, četverici, odposlancu četverice na Bližnjem vzhodu, evro-sredozemski parlamentarni skupščini, izraelski vladi in parlamentu, predsedniku palestinskih oblasti in palestinskemu zakonodajnemu svetu.


22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/37


Sreda, 10. marec 2010
Položaj civilne družbe in nacionalnih manjšin v Belorusiji

P7_TA(2010)0055

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2010 o položaju civilne družbe in nacionalnih manjšin v Belorusiji

2010/C 349 E/07

Evropski parlament,

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Belorusiji, zlasti resolucije z dne 17. decembra 2009 (1),

ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose o Belorusiji z dne 17. novembra 2009, s katerimi se ohrani začasna odprava prepovedi izdaje vizumov nekaterim beloruskim uradnikom, vključno s predsednikom Aleksandrom Lukašenkom, in podaljšajo omejitveni ukrepi do oktobra 2010,

ob upoštevanju izida 2996. seje Sveta za splošne zadeve 22. februarja 2010 in izjave visoke predstavnice lady Ashton o položaju Združenja Poljakov v Belorusiji z dne 16. februarja 2010,

ob upoštevanju izjave Evropskega sveta o vzhodnem partnerstvu z dne 19. marca 2009 in skupne izjave z vrhunskega srečanja o vzhodnem partnerstvu 7. maja 2009 v Pragi,

ob upoštevanju okvirne konvencije Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin z dne 1. februarja 1995,

ob upoštevanju mednarodnih načel in standardov v zvezi s pravicami manjšin, zlasti tistih iz mednarodnih konvencij o človekovih pravicah, kot so helsinška sklepna listina z dne 1. avgusta 1975 (poglavje 1.VII), dokument kobenhavenskega srečanja o človeški razsežnosti z dne 29. junija 1990 in pariška listina za novo Evropo z dne 21. novembra 1990,

ob upoštevanju svoje razprave o Belorusiji 24. februarja 2010 ter misije ad hoc delegacije Evropskega parlamenta v Belorusijo od 25. do 27. februarja 2010 in njenih ugotovitev,

ob upoštevanju člena 110(4) svojega Poslovnika,

A.

ker so 15. februarja 2010 v Belorusiji aretirali 40 aktivistov, v glavnem pripadnikov Združenja Poljakov v Belorusiji, med katerimi so bili tudi Andželika Boris (predsednica tega združenja), Igor Bancer (predstavnik za stike z javnostjo), Mieczyslaw Jaskiewicz (podpredsednik), Andrzej Poczobut (predsednik nadzornega odbora) in Anatol Lebedzka, vodja opozicijske Združene civilne stranke v Belorusiji, da bi jim preprečili udeležbo na sojenju v zvezi s Poljsko hišo v Ivancu; ker so 20. februarja vse aktiviste izpustili na prostost,

B.

ker državne oblasti ne priznavajo Združenja Poljakov v Belorusiji pod vodstvom Andželike Boris, ki je bila dvakrat demokratično izvoljena, in sicer leta 2005 in 2009, ker se to združenje od leta 2005 redno sooča z nadlegovanjem in preganjanjem, njegovi člani pa so bili večkrat obtoženi nezakonitih dejavnosti, zaradi česar jim grozijo kazenske obtožbe,

C.

ker so beloruske oblasti uporabile policijske sile proti članom Združenja Poljakov v Belorusiji v Grodnem leta 2005 in v Ivancu leta 2010,

D.

ker so beloruske oblasti preprečile predstavnikom Združenja Poljakov v Belorusiji, ki so bili pozvani, da v sodni obravnavi nastopijo kot priče predsednice lokalne podružnice Združenja Poljakov v Belorusiji v Ivancu Tereze Sobol, da bi se udeležili sojenja,

E.

ker je diskriminacija Združenja Poljakov, največje nevladne organizacije v Belorusiji, ki ga vodi Andželika Boris, odraz splošnega ravnanja s civilno družbo in demokratično opozicijo v Belorusiji,

F.

ker je bila Polonica, podjetje s sedežem v Grodnem, ki ga vodi Andželika Boris, in ki je edini vir financiranja združenja, oglobljena v višini 71 milijonov rubljev za domnevno kršitev davčnih predpisov in ji zaradi tega grozi stečaj,

G.

ker beloruske oblasti kot legitimnega vodjo Združenja Poljakov priznavajo Stanislawa Siemaszka in podpirajo organizacijo pod njegovim vodstvom, kar je po prepričanju poljske skupnosti nezakonito,

H.

ker so predstavniki evropskih institucij, tudi predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek, podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko baronica Ashton, komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström ter poljski parlament in francoski minister za zunanje zadeve, izrazili zaskrbljenost zaradi nedavnih ukrepov beloruskih oblasti proti Združenju Poljakov v Belorusiji in obsodili uporabo policijske sile proti njenim članom,

I.

ker so ti ukrepi beloruskih oblasti v nasprotju z mednarodnimi standardi za varstvo nacionalnih manjšin, določenih med drugim v okvirni konvenciji Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin z dne 1. februarja 1995, Belorusija pa je še okrepila svoje ukrepe proti članom te organizacije,

J.

ker skupna izjava praškega vrhunskega srečanja o vzhodnem partnerstvu, ki jo je podpisala tudi Belorusija, v prvem odstavku določa: „udeleženci praškega srečanja na vrhu se strinjajo, da bo vzhodno partnerstvo temeljilo na zavezah načelom mednarodnega prava in temeljnim vrednotam, vključno z demokracijo, pravno državo ter spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter tržnega gospodarstva, trajnostnega razvoja in dobrega upravljanja“,

K.

ker je Evropski svet v svojih sklepih z dne 17. novembra 2009 priznal, da so se odprle nove možnosti za začetek dialoga in tesnejše sodelovanje med Evropsko unijo in Belorusijo, da bi spodbudili dejanski napredek k demokraciji in spoštovanju človekovih pravic, ter v tem okviru znova izkazal pripravljenost za okrepitev odnosov Evropske unije z Belorusijo, če bo ta dosegla dodaten napredek na področju demokracije, človekovih pravic in pravne države, in ji ponudil pomoč pri doseganju teh ciljev,

1.

izraža globoko zaskrbljenost zaradi nedavnih kršitev človekovih pravic pripadnikov civilne družbe v Republiki Belorusiji, zlasti članov Združenja Poljakov, in izraža solidarnost z državljani, ki ne morejo v celoti uživati svojih človekovih pravic;

2.

obsoja posredovanje policije in pravno ukrepanje proti Združenju Poljakov in vse poskuse beloruskih oblasti, da bi poljski skupnosti vsilile novo vodstvo; poziva beloruske oblasti, naj ponovno uzakonijo Združenje Poljakov v Belorusiji, in zagotovijo, da se jim njihova lastnina pravočasno vrne;

3.

ponovno izraža svoje zanimanje za odprt in strukturiran dialog z Belorusijo pod pogojem, da bo demokratizacija političnega sistema v Belorusiji privedla do konkretnih rezultatov in bo odražala spoštovanje človekovih pravic in pravne države;

4.

poziva Belorusijo, naj izpolni svoje zaveze v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in mednarodne zaveze glede zaščite in spodbujanja pravic svojih manjšin; hkrati poziva oblasti, naj izboljšajo razmere za delovanje civilne družbe, zlasti glede svobode izražanja in združevanja, položaja neodvisnih medijev, vključno z dostopom do interneta, in registracije nevladnih organizacij ter na ta način omogočijo izvedbo svobodnih in poštenih lokalnih volitev 25. aprila 2010;

5.

opozarja na zahteve iz svojih nedavnih resolucij, zlasti s 25. januarja in 17. decembra 2009, da se zagotovi svoboda govora in združevanja ter svoboda registracije političnih strank, na primer Beloruske krščanske demokracije, verska svoboda in da se ustvarijo razmere, ki bodo spodbujale dejavnosti subjektov civilne družbe, nevladnih organizacij (na primer„Vesne”) in neodvisnih medijev v Belorusiji;

6.

poziva beloruske oblasti, naj izpustijo politične aktiviste, kot je Andrej Bandarenko, in zapornike vesti, kot sta Ivan Mihajlov in Aristjom Dubski, naj ukinejo omejevalne ukrepe proti aktivistom civilne družbe, kot je Tatjana Šaputska, ki je sodelovala na forumu civilne družbe v okviru vzhodnega partnerstva, in naj se vzdržijo ukrepov za nadziranje vsebin beloruskih spletnih strani;

7.

poudarja, da lahko dialog med EU in Belorusijo koristi obema in meni, da se lahko Belorusijo podpre pri pridobivanju minimalnih koristi od vzhodnega partnerstva, zlasti pri kar najučinkovitejši uporabi skladov, dodeljenih v okviru tega programa, za projekte na področju infrastrukture in energije in socialne projekte ter z uporabo drugih instrumentov in politik EU, pod pogojem, da se beloruske oblasti obvežejo k dejanskim spremembam na področju svoboščin, demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, zlasti pravic nacionalnih manjšin;

8.

opominja, da je Evropska unija že izkazala veliko pripravljenost za sodelovanje z Belorusijo, ki se izraža tudi v vključitvi Belorusije v vzhodno partnerstvo; opozarja, da je uspeh tega sodelovanja odvisen od ukrepov beloruske vlade za demokratizacijo in podpiranje človekovih pravic, tudi pravic manjšin;

9.

poudarja, da če bodo beloruske oblasti spoštovale temeljne človekove pravice in merila glede demokracije, bo Belorusija upravičena do:

sklenitve in ratifikacije sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Belorusijo,

učinkovite uporabe finančnih instrumentov EU, na primer instrumentov Evropske investicijske banke in evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta,

razširitve financiranja Evropske banke za obnovo in razvoj na projekte v Belorusiji, v katerih sodelujejo državni subjekti,

obnove splošnega sistema preferencialov za Belorusijo,

pridobitve še enega dela stabilizacijskega posojila Mednarodnega denarnega sklada,

obnovitve pogajanj o dostopu Belorusije do STO,

podpore za razširitev programa Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj na Belorusijo;

10.

pripisuje velik pomen liberalizaciji političnega in civilnega življenja v Belorusiji in poudarja, da bi lahko nadaljnje kršitve človekovih pravic in pravne države v Belorusiji privedle do tega, da bo EU ponovno preučila svoje stališče do Belorusije, vključno s ponovno uvedbo sankcij;

11.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom in vladam držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, parlamentarnim skupščinam Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Sveta Evrope, sekretariatu Skupnosti neodvisnih držav ter parlamentu in vladi Belorusije.


(1)  Sprejeta besedila, P7_TA(2009)0117.


22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/40


Sreda, 10. marec 2010
Davki na finančne transakcije

P7_TA(2010)0056

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2010 o davkih na finančne transakcije – izvajanje v praksi

2010/C 349 E/08

Evropski parlament,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. aprila 2009 o vrhunskem srečanju skupine G 20 2. aprila 2009 v Londonu (1),

ob upoštevanju izjave voditeljev, podane po vrhunskem srečanju skupine G20 24. in 25. septembra 2009 v Pittsburghu,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2009 o vrhunskem srečanju skupine G20 24. in 25. septembra 2009 v Pittsburghu (2),

ob upoštevanju sporočila s srečanja finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine G20 7. novembra 2009,

ob upoštevanju sklepov z zasedanja Evropskega sveta 10. in 11. decembra 2009, zlasti odstavka 15,

ob upoštevanju izjave predsednika Barrosa, ki jo je 15. decembra 2009 podal Evropskemu parlamentu,

ob upoštevanju pisma švedskega finančnega ministra predsedstvu sveta z dne 18. januarja 2010 o uvedbi pristojbine za stabilnost v državah članicah,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2008/7/ES z dne 12. februarja 2008 o posrednih davkih na zbiranje kapitala (3),

ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost v zvezi z obravnavo zavarovalnih in finančnih storitev (KOM(2007)0747),

ob upoštevanju vprašanja Komisiji z dne 24. februarja 2010 o davkih na finančne transakcije – izvajanje v praksi (O-0025/2010 – B7-0019/2010),

ob upoštevanju členov 115(5) in 110(2) svojega Poslovnika,

A.

ker je Parlament pozdravil raziskovalno delo, vpeljano na ravni G20 po vrhunskem srečanju v Pittsburghu septembra 2009 in usmerjeno proti mednarodnemu okviru za obdavčitev finančnih transakcij,

B.

ker je Parlament zahteval hiter napredek, s čimer bi se zagotovilo, da tudi finančni sektor prispeva svoj del h gospodarskemu okrevanju in razvoju, saj je sedaj precejšen delež stroškov in posledic finančne krize na ramenih realnega gospodarstva, davkoplačevalcev, potrošnikov, javnih storitev in družbe na splošno,

C.

ker je Evropski svet poudaril, kako pomembno je, da se obnovi gospodarski in družbeni dogovor med finančnimi institucijami in družbo, ki ji služijo, ter da se zagotovi, da bo javnost deležna uspehov razcveta in zaščitena pred tveganji; ker je Evropski svet v zvezi s tem spodbudil Mednarodni denarni sklad, naj v svojem poročilu preuči vse razpoložljive možnosti, med drugim tudi globalno obdavčitev finančnih transakcij; ker je Evropski svet tako pozval Svet in Komisijo, naj opredelita ključna načela, ki jih bo treba spoštovati v novi svetovni ureditvi,

D.

ker je več držav članic zahtevalo davek na finančne transakcije,

E.

ker so nove regulativne pobude, kot so ukrepi proti davčnim oazam, odprava zunajbilančnih vrzeli, zahteve za borzno trgovanje in uporaba registrov trgovanja za registracijo izvedenih finančnih instrumentov, jasno spremenile obseg političnega posredovanja na tem področju,

F.

ker Komisija po vprašanjih, postavljenih na sestanku med Odborom za ekonomske in monetarne zadeve in komisarjem, odgovornim za obdavčevanje, dne 6. oktobra 2009, in v skladu s potrditvijo predsednika Barrosa v izjavi Parlamentu dne 15. decembra 2009, trenutno razvija načrte za „inovativno financiranje“ v okviru svetovnih izzivov, ki bi vključevali tudi davek na finančne transakcije, da bo lahko ob pravem času pripravila predloge,

G.

ker Mednarodni denarni sklad sedaj v okviru zahtev z vrhunskega srečanja G20 v Pittsburghu 24. in 25. septembra 2009 zbira mnenja javnosti o vprašanju obdavčenja v finančnem sektorju,

H.

ker davki in dajatve na finančne transakcije v državah članicah obstajajo v različnih oblikah; ker ti nacionalni davki in dajatve ponavadi pokrivajo le transakcije izbranih sredstev; ker sta Belgija in Francija na nacionalni ravni sprejeli zakonodajo o davku na devizne transakcije, vendar jo bosta začeli izvajati le, če bo vpeljana tudi na ravni EU,

I.

ker za razliko od drugih oblik obdavčitve posredni davki na zbiranje kapitala, kot so dajatev na kapital, kolkovina na vrednostne papirje ter dajatev na prestrukturiranje, povzročajo diskriminacijo, dvojno obdavčevanje in neskladja, ki so v nasprotju s prostim pretokom kapitala,

J.

ker je v zadnjem desetletju obseg finančnih transakcij v primerjavi z obsegom trgovanja z blagom in storitvami precej in izjemno hitro narasel, kar je mogoče med drugim pripisati hitro rastočemu trgu z izvedenimi finančnimi instrumenti,

K.

ker imajo voditelji skupine G20 kolektivno odgovornost za ublažitev socialnih posledic krize, tako v državah članicah kot tudi v državah v razvoju, ki so jih hudo prizadeli posredni učinki krize; ker bi davek na finančne transakcije prispeval h kritju stroškov, nastalih zaradi krize,

1.

meni, da bi morala Evropska unija v mednarodnem okviru srečanj skupine G20 zavzeti skupno stališče glede možnosti o tem, kako naj finančna industrija pošteno in stvarno prispeva k plačevanju vseh bremen, ki jih je povzročila realnemu gospodarstvu, in bremen, povezanih z vladnimi intervencijami za stabilizacijo bančnega sistema; meni, da bi morala EU z ozirom na vrsto odprtih možnosti za ukrepanje vzporedno in v skladu z delom skupine G20 razviti lastno strategijo;

2.

s ciljem, da bi dosegli skladno stališče EU, temelječe na objektivni analizi, meni, da mora Komisija dovolj zgodaj pred naslednjim vrhunskim srečanjem G20 pripraviti oceno učinka svetovnega davka na finančne transakcije ter raziskati njegove prednosti in slabosti;

3.

poziva Komisijo, naj v svoji oceni pozorno preuči naslednje vidike:

(a)

izkušnje z davki na finančne transakcije v preteklosti, zlasti kar zadeva izogibanje davkom ter selitev kapitala oziroma storitev na druga mesta, pa tudi vpliv takšnih davkov na posamezne vlagatelje ter mala in srednje velika podjetja;

(b)

prednosti in slabosti uvedbe davkov na finančne transakcije samo v Evropski uniji v primerjavi z njihovo uvedbo na svetovni ravni in glede na trenutne razmere;

(c)

možnosti ustvarjanja precejšnjih prihodkov v primerjavi z drugimi viri davčnih prihodkov, stroški zbiranja in porazdelitev prihodkov med državami;

(d)

dejstvo, da je treba pri ocenjevanju morebitnih prihodkov iz naslova davkov na finančne transakcije na svetovni ali evropski ravni upoštevati različne možnosti oblikovanja, hkrati pa izmeriti povečanje stroškov za transakcije na vseh potencialnih trgih (posli na urejenih borzah, prosta prodaja) ter za transakcije med podjetji (B2B) in med podjetji in potrošniki (B2C);

(e)

dejstvo, da mora ocena upoštevati tudi možnost dolgoročnih in kratkoročnih vplivov različnih možnosti na ravni in stabilnost cen, pa tudi na finančne transakcije in likvidnost;

(f)

kako oblikovati davek na finančne transakcije, da bo ublažil negativne stranske učinke, do katerih ponavadi pride pri posrednih davkih na zbiranje kapitala;

(g)

v kolikšni meri bi davek na finančne transakcije prispeval k stabilizaciji finančnih trgov v smislu učinka na prekomerno sklepanje kratkoročnih trgovskih poslov in špekulacije ter učinka na preglednost;

(h)

ali bi lahko davek na finančne transakcije preprečil finančno krizo v prihodnosti, ker bi se osredotočil na določene tipe „neželenih“ transakcij, ki bi jih opredelila Komisija;

4.

poudarja, da se mora katera koli rešitev obvezno izogibati zmanjšanju konkurenčnosti EU ali oviranju trajnostnih naložb, inovacij in rasti, od katerih imata korist realno gospodarstvo in družba;

5.

poudarja, kako pomembno je upoštevati potrebo, da mora bančni sektor nabrati zdrav kapital ter zagotoviti, da bo bančni sistem sposoben financirati naložbe realnega gospodarstva in da bo onemogočeno pretirano tveganje;

6.

poziva Komisijo in Svet, naj ocenita možnosti uspeha različnih davkov na finančne transakcije, s katerimi bi prispevali v proračun EU;

7.

poziva Komisijo in Svet, naj ocenita v kolikšni meri bi bilo mogoče možnosti, ki jih preučujeta, uporabiti kot inovativne finančne mehanizme, s katerimi bi v državah v razvoju podprli prilagajanje podnebnim spremembam in ublažitev njihovih posledic, ter za financiranje razvojnega sodelovanja;

8.

naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0330.

(2)  Sprejeta besedila, P7_TA(2009)0028.

(3)  UL L 46, 21.2.2008, str. 11.


22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/43


Sreda, 10. marec 2010
Enotno območje plačil v eurih

P7_TA(2010)0057

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2010 o uresničevanju enotnega območja plačil v eurih (območja SEPA)

2010/C 349 E/09

Evropski parlament,

ob upoštevanju skupne izjave Komisije in Evropske centralne banke z dne 4. maja 2006 o enotnem območju plačil v eurih,

ob upoštevanju priložnostnega dokumenta Evropske centralne banke št. 71 iz avgusta 2007 o gospodarskem vplivu enotnega območja plačil v eurih,

ob upoštevanju Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu (1) (direktiva o plačilnih storitvah),

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o uresničevanju enotnega območja plačil v eurih (2),

ob upoštevanju skupne izjave Evropske komisije in Evropske centralne banke, v kateri so pojasnjena določena načela prihodnjega poslovnega modela SEPA za neposredne bremenitve z dne 24. marca 2009,

ob upoštevanju druge študije Komisije o pripravljenosti javne uprave in prehoda na enotno območje plačil v eurih z dne 22. julija 2009,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. septembra 2009 – Dokončanje enotnega območja plačil v evrih: načrt za obdobje 2009-2012 (KOM(2009)0471),

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 924/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o čezmejnih plačilih v Skupnosti in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2560/2001 (3),

ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 30. oktobra 2009: Uporaba člena 81 Pogodbe ES pri večstranskih medbančnih plačilih v enotnem območju plačil v eurih (SEC(2009)1472),

ob upoštevanju drugega letnega poročila Komisije o napredku pri prehodu na enotno območje plačil v eurih v letu 2009 z dne 9. novembra 2009,

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 2. decembra 2009 o enotnem območju plačil v eurih,

ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) svojega Poslovnika,

A.

ker je enotno območje plačil v eurih (območje SEPA) zamišljeno kot integriran trg za plačilne storitve, na katerem vlada učinkovita konkurenca in na katerem ni razlike med čezmejnimi in nacionalnimi plačili v eurih,

B.

ker območje SEPA ni le samoregulativna pobuda Evropskega sveta za plačila, ampak tudi pomembna javna politična pobuda za krepitev ekonomske in monetarne unije ter prihodnje strategije EU 2020; ker je območje SEPA podprto z direktivo o plačilnih storitvah, s čimer je zagotovljen potreben usklajen pravni okvir; ker zato uspeh območja SEPA vzbuja posebno pozornost Parlamenta,

C.

ker je proces sprejemanja odločitev v območju SEPA sedaj v pristojnosti Evropskega sveta za plačila, v katerem samo banke sprejemajo odločitve glede proizvodov SEPA, ne da bi upoštevale zahteve končnih uporabnikov,

D.

ker se je prehod na območje SEPA uradno začel 28. januarja 2008 z uvedbo plačilnega instrumenta SEPA za nakazila, medtem ko je okvir SEPA za uporabo kartic v veljavi od 1. januarja 2008, sistem SEPA za neposredne bremenitve pa se je začel uporabljati 2. novembra 2009,

E.

ker so potrošniki izrazili zaskrbljenost, da morajo lastnosti proizvodov SEPA zadovoljiti dejanske potrebe končnih uporabnikov, zlasti kar zadeva preverjanje pooblastil za neposredne bremenitve, in ker je zaželeno, da se doseže napredek pri reševanju tega vprašanja,

F.

ker ni bil določen pravno zavezujoč rok za prehod na instrumente SEPA in ker je velika večina, ki se je odzvala na javno posvetovanje Komisije, podprla zamisel o določitvi roka, da bi se spodbudil prehod na enotno območje plačil v eurih,

G.

ker je kandidat za komisarja za notranji trg in storitve v svojih pisnih odgovorih na vprašalnik Parlamenta izjavil, da je Komisiji nameraval predlagati sprejetje zakonodajne pobude, ki bi določila enega ali več rokov za prehod na proizvode SEPA za neposredne bremenitve in bančna nakazila, in pobudo za boljše upravljanje,

H.

ker je prehod na območje SEPA počasen – v avgustu 2009 je bilo opravljenih samo 4,5 % vseh transakcij v obliki nakazil SEPA – in ker je postal rok, prvotno predviden za prehod kritične mase za sistem bančnih nakazil, sistem za neposredno bremenitev in plačila s kartico do konca leta 2010, nerealističen,

I.

ker javne uprave v večini držav članic pri prehodu na instrumente SEPA zaostajajo za pričakovanji, čeprav bi morali imeti ti organi vlogo katalizatorja pri zagotavljanju kritične mase, potrebne za pospešitev prehoda na območje SEPA,

J.

ker je pomembno, da pri uresničevanju območja SEPA sodelujejo vse zainteresirane strani: zakonodajalci, bančna industrija in uporabniki plačilnih storitev,

K.

ker uporaba instrumentov SEPA zgolj za čezmejne plačilne transakcije projektu SEPA ne bi prinesla uspeha, saj bi se ohranila razdrobljenost, pričakovane koristi bančne industrije ter njenih strank pa ne bi bile uresničene,

L.

ker Uredba (ES) št. 924/2009 zagotavlja pravno varnost pri uporabi večstranskih pristojbin za izmenjavo v prehodnem obdobju do 31. oktobra 2012, v katerem mora industrija oblikovati in se sporazumeti o skupnem, dolgoročnem poslovnem modelu za delovanje sistema SEPA za neposredne bremenitve, ki mora biti v skladu z zakonodajo ES o konkurenci in regulativnim okvirom Skupnosti,

M.

ker sta Komisija in Evropska centralna banka marca 2009 naznanili, da se zdi, da ni jasnega in prepričljivega razloga za obstoj večstranskih pristojbin za izmenjavo po 31. oktobru 2012, in ker je Komisija organizirala javno posvetovanje o uporabi člena 81 Pogodbe ES pri večstranskih medbančnih plačilih v enotnem območju plačil v eurih,

N.

ker bi bilo treba prav tako rešiti uporabo večstranske pristojbine za izmenjavo nedvomno v zvezi z rešitvijo kartice EU na podlagi okvira SEPA za uporabo kartic,

O.

ker bi bilo treba zagotoviti nadaljnjo pravno veljavnost obstoječih pooblastil za neposredne bremenitve v vseh državah članicah, saj bi bil obvezen podpis novih pooblastil pri prehodu z nacionalnih sistemov neposrednih bremenitev na sistem SEPA za neposredne bremenitve težaven; ker ohranitev pooblastil ne prispeva k skorajšnjemu uresničevanju sistema SEPA za neposredne bremenitve, razen če se najde rešitev za prehod obstoječih pooblastil,

1.

poudarja, da še naprej podpira vzpostavitev območja SEPA, kjer vlada učinkovita konkurenca in na katerem ni razlike med čezmejnimi in nacionalnimi plačili v eurih;

2.

obžaluje, da od sprejetja resolucije Parlamenta z dne 12. marca 2009 o uresničevanju enotnega območja plačil v eurih skoraj ni bilo napredka pri vprašanjih, omenjenih v resoluciji, ter poziva k sodelovanju vseh zainteresiranih strani pri spodbujanju in uresničevanju enotnega območja plačil v eurih;

3.

pozdravlja načrt za uresničevanje enotnega območja plačil v eurih, ki ga je sprejela Komisija septembra 2009, ter v celoti podpira v načrtu opredeljene ukrepe na šestih področjih (pospešitev prehoda; povečevanje osveščenosti in spodbujanje proizvodov SEPA; oblikovanje zdravega pravnega okolja za območje SEPA in krepitev skladnosti z njim; spodbujanje inovacij; zagotavljanje potrebne standardizacije, medopravilnosti in varnosti; pojasnitev in izboljšanje upravljanja območja SEPA);

4.

ponovno poziva Komisijo, naj določi jasen, ustrezen in zavezujoč rok za prehod na proizvode SEPA, ki se lahko določi za najkasneje 31. december 2012, po tem datumu pa bi morala biti vsa plačila v eurih izvedena po standardih SEPA;

5.

poziva Evropski svet za plačila, naj upošteva zahteve končnih uporabnikov in posledično spremeni svoj pravilnik;

6.

v celoti podpira namero Komisije, da pospeši proces prehoda javne uprave s pripravo integriranih in sinhroniziranih nacionalnih načrtov prehoda; s tem v zvezi pozdravlja prizadevanja Komisije, da prouči in objavi pripravljenost in prehod na območje SEPA javnih uprav držav članic ter poziva države članice, naj sodelujejo pri teh raziskavah;

7.

poziva Komisijo, naj na podlagi izida posvetovanj z vsemi zainteresiranimi stranmi najkasneje do 30. septembra 2010 dokončno pojasni vprašanje usklajenega dolgoročnega poslovnega modela za delovanje sistema SEPA za neposredne bremenitve, ki mora biti uporaben v celotni Evropi, stroškovno učinkovit in prilagojen končnemu uporabniku; vztraja, da je takšen model treba razviti v tesnem sodelovanju med plačilnim sektorjem in Komisijo ter v skladu z zakonodajo ES o konkurenci in regulativnim okvirom Skupnosti;

8.

poziva vse zainteresirane strani, naj podprejo vzpostavitev evropskega sistema za kartice, ki naj bo ali dopolnilen nov sistem, povezava med obstoječimi sistemi ali razširitev obstoječega sistema; s tem v zvezi ponovno poziva Komisijo, naj nadalje pojasni vprašanje večstranskih pristojbin za izmenjavo za plačila s karticami ter poziva industrijo, naj najde ustrezne rešitve v tesnem sodelovanju s Komisijo, ki bodo skladne z zakonodajo ES o konkurenci ter regulativnim okvirom Skupnosti;

9.

poziva države članice, naj zagotovijo nadaljnjo pravno veljavnost obstoječih pooblastil za neposredne bremenitve v sistemu SEPA za neposredne bremenitve; poudarja, da prehod z obstoječega sistema neposredne bremenitve na sistem SEPA za neposredne bremenitve ne bi smel obremeniti potrošnikov;

10.

vztraja, da bi morali biti potrošniki nazorno obveščeni o razlikah med starim in novim sistemom;

11.

poziva Komisijo, naj spremlja prehod na instrumente območja SEPA ter zagotovi, da ne bo povzročil dražjega plačilnega sistema za državljane EU;

12.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  UL L 319, 5.12.2007, str. 1.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0139.

(3)  UL L 266, 9.10.2009, str. 11.


22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/46


Sreda, 10. marec 2010
Trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA)

P7_TA(2010)0058

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2010 o preglednosti in stanju pogajanj o trgovinskem sporazumu proti ponarejanju (ACTA)

2010/C 349 E/10

Evropski parlament,

ob upoštevanju členov 207 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. februarja 2010 o revidiranem okvirnem sporazumu med Parlamentom in Komisijo za naslednje zakonodajno obdobje (1),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2009 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (prenovitev) kot stališča Evropskega parlamenta v prvi obravnavi (2) (KOM(2008)0229 – C6-0184/2008 – 2008/0090(COD)),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2008 o vplivu ponarejanja na mednarodno trgovino (3),

ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov z dne 22. februarja 2010 o potekajočih pogajanjih Evropske unije o trgovinskem sporazumu proti ponarejanju (ACTA),

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 8 te listine,

ob upoštevanju Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009,

ob upoštevanju Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju),

ob upoštevanju člena 115(5) svojega poslovnika,

A.

ker so leta 2008 Evropska unija in druge države OECD začele pogajanja o novem večstranskem sporazumu za krepitev in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine ter boj proti ponarejanju in piratstvu (trgovinski sporazum proti ponarejanju – sporazum ACTA) ter se skupaj dogovorile za klavzulo o varovanju tajnosti,

B.

ker je Parlament v svojem poročilu z dne 11. marca 2009 pozval Komisijo, naj nemudoma omogoči javno dostopnost vseh dokumentov, povezanih s potekajočimi mednarodnimi pogajanji o trgovinskem sporazumu o boju proti ponarejanju,

C.

ker je Komisija 27. januarja 2010 zagotovila, da je zavezana okrepljenemu sodelovanju s Parlamentom v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 9. februarja 2010 o revidiranem okvirnem sporazumu s Komisijo, v kateri poziva k „neposrednem in celovitem zagotavljanju informacij Parlamentu na vseh stopnjah pogajanj o mednarodnih sporazumih […], zlasti o trgovinskih zadevah in drugih pogajanjih v okviru postopka odobritve, tako da se zagotovi polna učinkovitosti člena 218 PDEU“,

D.

ker so se predstavniki Sveta udeležili krogov pogajanj o sporazumu ACTA skupaj s predstavniki Komisije,

E.

ker je Komisija kot varuhinja pogodb zavezana, da pri pogajanjih o mednarodnih sporazumih, ki vplivajo na zakonodajo v EU, zagovarja pravni red Skupnosti,

F.

ker na podlagi dokumentov, ki so prišli v javnost, pogajanja o sporazumu ACTA med drugim obravnavajo nastajajočo zakonodajo EU o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine 2005/0127(COD) – kazenski ukrepi za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine (IPRED-II)) in tako imenovani telekomunikacijski paket ter veljavno zakonodajo EU o elektronskem poslovanju in varstvu podatkov,

G.

ker trgovinska pogajanja, ki ne sodijo med običajne postopke odločanja v EU, ne bi smela zaobiti prizadevanj EU za uskladitev ukrepov za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine,

H.

ker je nujno treba zagotoviti, da se ukrepi za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine oblikujejo tako, da ne bodo ovirali inovacij ali konkurence, spodkopavali omejitev pravic intelektualne lastnine in varstva osebnih podatkov, omejevali prostega pretoka informacij ali po nepotrebnem obremenjevali zakonitega trgovanja,

I.

ker mora biti vsak dogovor, ki ga Evropska unija sklene o sporazumu ACTA, v skladu s pravnimi obveznostmi, ki jih ima EU v zvezi z zakonodajo o zasebnosti in varstvu podatkov, kakor je določeno zlasti v Direktivi 95/46/ES, Direktivi 2002/58/ES ter sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije,

J.

ker od 1. decembra 2009 velja Lizbonska pogodba,

K.

ker bo moral Evropski parlament zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe dati odobritev za besedilo sporazuma ACTA, preden bo začel veljati v Evropski uniji,

L.

ker se je Komisija zavezala, da bo Parlamentu neposredno in celovito zagotavljala informacije na vseh stopnjah pogajanj o mednarodnih sporazumih,

1.

poudarja, da ima Komisija od 1. decembra 2009 pravno obveznost, da nemudoma in v celoti obvešča Parlament na vseh stopnjah mednarodnih pogajanj;

2.

izraža zaskrbljenost nad pomanjkanjem preglednega postopka pri vodenju pogajanj o sporazumu ACTA, kar je v nasprotju z duhom in črko PDEU; je zelo zaskrbljen, ker pred začetkom pogajanj o sporazumu ACTA ni bilo vzpostavljene pravne podlage in ker Parlament ni bil zaprošen, naj odobri pogajalski mandat;

3.

poziva Komisijo in Svet, naj javnosti in Parlamentu omogočita dostop do besedil in povzetkov o pogajanjih o sporazumu ACTA v skladu s pogodbo in Uredbo (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega Parlamenta, Sveta in Komisije;

4.

poziva Komisijo in Svet, naj dejavno sodelujeta s pogajalskimi partnerji pri sporazumu ACTA, da bodo preprečili morebitna nadaljnja pogajanja, ki so zaupne narave sama po sebi, ter naj pravočasno in v celoti obveščata Parlament o svojih pobudah v zvezi s tem; pričakuje, da bo Komisija pripravila predloge pred naslednjim krogom pogajanj na Novi Zelandiji aprila 2010 in bo zahtevala, da se vprašanje preglednosti uvrsti na dnevni red tega srečanja, ter da bo Parlament obvestila o izidu tega kroga pogajanj, takoj ko se bo končal;

5.

poudarja, da si Parlament pridržuje pravico do ustreznega ukrepanja, vključno z vložitvijo tožbe na Sodišču Evropske unije, da bi zaščitil svoje pristojnosti, če ne bo nemudoma in v celoti obveščen na vseh stopnjah pogajanj;

6.

obžaluje namerno odločitev strani, da se ne bodo pogajale prek priznanih mednarodnih organizacij, kot sta Svetovna organizacija za intelektualno;

7.

poziva Komisijo, naj opravi oceno učinka izvajanja sporazuma ACTA na področju temeljnih pravic in varstva podatkov, prizadevanj EU za uskladitev ukrepov za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine in na področju e-poslovanja, preden EU sklene sporazum o prečiščenem besedilu sporazuma ACTA, in naj se pravočasno posvetuje s Parlamentom o rezultatih te ocene;

8.

pozdravlja zagotovilo Komisije, da bo sporazum ACTA vsekakor omejen na uveljavljanje obstoječih pravic intelektualne lastnine, brez poseganja v razvoj materialnega prava o intelektualni lastnini v Evropski uniji;

9.

poziva Komisijo, naj nadaljuje pogajanja o sporazumu ACTA in jih omeji na obstoječi evropski sistem uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v boju proti ponarejanju; meni, da morajo nadaljnja pogajanja o sporazumu ACTA vključevati več držav v razvoju in držav v vzponu, da bi dosegli večstransko raven pogajanj;

10.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo izvajanje določb sporazuma ACTA, zlasti tistih o postopkih uveljavljanja avtorskih pravic v digitalnem okolju, povsem v skladu s pravnim redom Skupnosti; zahteva, da se na mejah EU ne bodo opravljali osebni pregledi, in zahteva popolno razjasnitev vseh določb, ki bi obmejnim in carinskim organom omogočale preiskave brez sodnih nalogov in zaplembo naprav s pomnilniki, na primer prenosnih računalnikov, mobilnih telefonov in predvajalnikov MP3;

11.

meni, da predlagani sporazum zaradi spoštovanja temeljnih pravic, kot sta svoboda izražanja in pravica do zasebnosti, ter ob celovitem upoštevanju načela subsidiarnosti ne sme omogočati nalaganja tako imenovanih postopkov treh opominov, pri tem pa se v celoti upošteva sklep Parlamenta o členu 1.1b Direktive (o spremembi) 2009/140/ES, ki poziva, naj se v člen 1 Direktive 2002/21/ES vstavi nov odstavek 3(a) v zvezi z vprašanjem politike postopka treh opominov; meni, da mora biti v vsakem sporazumu vključena določba, v skladu s katero zaprtje dostopa posameznikov do interneta predhodno preuči sodišče;

12.

poudarja, da sta zasebnost in varstvo podatkov temeljni vrednoti Evropske unije, ki ju priznavajo člen 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah ter člena 7 in 8 Listine EU o temeljnih pravicah, in ju je treba spoštovati pri vseh politikah in predpisih, ki jih sprejme EU v skladu s členom 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

13.

poudarja, da določbe sporazuma ACTA, zlasti ukrepi za povečanje pooblastil za čezmejne preglede in zasego blaga, ne bi smele vplivati na globalni dostop do zakonitih in varnih zdravil po zmernih cenah, vključno z inovativnimi in generičnimi zdravili, pod pretvezo boja proti ponarejanju;

14.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav, ki sodelujejo pri pogajanjih o sporazumu ACTA.


(1)  Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0009.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0114.

(3)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0634.


22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/49


Sreda, 10. marec 2010
Uredba o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov

P7_TA(2010)0059

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2010 o uredbi o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov

2010/C 349 E/11

Evropski parlament,

ob upoštevanju Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT), zlasti „razvojne klavzule“ iz leta 1979,

ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 5. junija 2008 o predlogu uredbe Sveta o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov v obdobju od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2011 (2007/0289(CNS)),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 z dne 22. julija 2008,

ob upoštevanju poglavja 1 naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

ob upoštevanju člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

ob upoštevanju člena 115(5) svojega poslovnika,

A.

ker je „razvojna klavzula“ pravna podlaga Svetovne trgovinske organizacije za splošni sistem preferencialov (GSP),

B.

ker od leta 1971 Skupnost dodeljuje državam v razvoju trgovinske preferenciale v okviru svoje sheme splošnih tarifnih preferencialov,

C.

ker je bilo s Parlamentom opravljeno posvetovanje o predlogu Komisije za uredbo Sveta o splošnih tarifnih preferencialih za obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2011 (KOM(2007)0857),

D.

ker je 1. decembra 2009 začela veljati Lizbonska pogodba,

E.

ker morajo v skladu s poglavjem 1 naslova V PEU Unijo pri njenem delovanju na mednarodni ravni voditi načela demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pospeševanja trajnostnega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja držav v razvoju s prednostnim ciljem izkoreninjenja revščine,

F.

ker morata Parlament in Svet v skladu s členom 207 PDEU z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, sprejeti ukrepe, ki bodo določali okvir za izvajanje skupne trgovinske politike,

1.

priznava pomen sheme splošnih tarifnih preferencialov, ki razvitim državam omogoča, da državam v razvoju ponudijo prednostno obravnavo njihovih izdelkov;

2.

poudarja, da je Evropska skupnost uvedbo splošnega sistema preferencialov v letu 1971 pojasnila kot instrument za odpravo trgovinskih neravnovesij med razvitimi državami in državami v razvoju, ki naj bi prispeval k njihovemu trajnostnemu razvoju; meni, da je bil to trgovinski instrument ES in EU za pomoč državam v razvoju z ustvarjanjem prihodka z mednarodno trgovino, ki prispeva k njihovemu trajnostnemu razvoju in dobremu upravljanju;

3.

ugotavlja, da bo sedanja uredba o splošnem sistemu preferencialov prenehala veljati 31. decembra 2011; zato ob upoštevanju časa, potrebnega za sprejetje nove uredbe po rednem zakonodajnem postopku, poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. junija 2010 predlaga revidirano uredbo o splošnem sistemu preferencialov;

4.

meni, da bi morali biti dodeljeni preferenciali v okviru splošnega sistema preferencialov osredotočeni na države v razvoju, ki jih najbolj potrebujejo, tako bi moral nov seznam držav upravičenk odražati dejanske gospodarske razmere v državah v razvoju;

5.

poudarja, da bi morale v skladu s členom 15(1) vse države upravičenke v okviru sheme GSP+ ne le ratificirati, ampak tudi učinkovito izvajati vseh 27 konvencij Mednarodne organizacije dela in OZN, navedenih v prilogi III k uredbi GSP;

6.

poudarja, da je treba povečati preglednost in demokratično odgovornost pri tem, kako se začnejo in vodijo preiskovalni procesi; zato poziva, naj ga Komisija v celoti obvešča in ustrezno vključi v vse ravni postopkov GSP in GSP+, vključno s predlogom Sveta o seznamu držav upravičenk;

7.

poziva Komisijo, naj podrobno spremlja razmere v Šrilanki, in šrilanško vlado, naj hitro ukrepa za normalizacijo razmer v državi še pred dejanskim umikom sheme GSP+;

8.

poziva Komisijo, naj podrobno spremlja stanje človekovih pravic v Kolumbiji in o tem poroča Parlamentu;

9.

.poziva Komisijo, naj še naprej izvaja skladno politiko o GSP+, zlasti kar zadeva morebiten umik sheme v primeru kršenja človekovih pravic, in v ta proces polno vključi Evropski parlament;

10.

odločno poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu in Svetu – pred potekom veljavnosti sedanje uredbe in pravočasno za razpravo o naslednji uredbi – predloži poročilo o stanju glede ratifikacije in izvajanja 27 konvencij v vsaki državi, upravičenki po posebnem spodbujevalnem režimu; poziva Komisijo, naj v svoji revidirani uredbi o splošnem sistemu preferencialov opredeli nadzorne organe, ki bodo priporočili, ali bi morala posamezna država narediti dodatne korake za učinkovito izvajanje konvencije; izjavlja, da mora Komisija v tem poročilu oceniti tudi učinkovitost posebnega spodbujevalnega režima pri uresničevanju postavljenih ciljev in po potrebi priporočiti revizijo priloge III;

11.

poziva Komisijo, naj v okviru svoje revidirane uredbe o splošnem sistemu preferencialov zagotovi redno presojo skladnosti vsake države upravičenke glede njenih obveznosti v okviru GSP+ in tako zagotovi, da ne bodo uporabljeni razlogi iz člena 15(1) in (2) ter člena 16(1) in (2) v zvezi z začasnim preklicem preferencialnih režimov; poziva, naj se to letno poročilo pošlje Parlamentu in Svetu;

12.

poziva Komisijo, naj pred revizijo splošnega sistema preferencialov opravi oceno njegovega učinka v obdobju od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2009 ter naj oceni, v kolikšni meri so bili uresničeni začetno zastavljeni cilji, kar zadeva posebne socialno-ekonomske kazalnike za vsako državo, zlasti glede zmanjševanja revščine; izjavlja, da je treba to študijo potem predložiti Parlamentu in Svetu; izjavlja, da mora novi predlog za revidirano uredbo o splošnem sistemu preferencialov ustrezno upoštevati rezultate ocene učinka;

13.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/51


Sreda, 10. marec 2010
Letno poročilo 2008 o skupni zunanji in varnostni politiki 2006

P7_TA(2010)0060

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2010 o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in osnovnih odločitvah skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) v letu 2008, predloženem Evropskemu parlamentu ob uporabi dela II, točke G, odstavka 43 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 (2009/2057(INI))

2010/C 349 E/12

Evropski parlament,

ob upoštevanju letnega poročila Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in osnovnih odločitvah skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) v letu 2008, predloženega Evropskemu parlamentu ob uporabi dela II, točke G, odstavka 43 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 (1),

ob upoštevanju Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti naslova V Pogodbe o Evropski uniji, kakor je bil spremenjen, z naslovom „Splošne določbe o zunanjepolitičnem delovanju Unije in posebne določbe o skupni zunanji in varnostni politiki“,

ob upoštevanju evropske varnostne strategije, ki jo je sprejel Evropski svet 12. decembra 2003, in poročila o izvajanju evropske varnostne strategije, sprejetega 11. decembra 2008,

ob upoštevanju omenjenega medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju,

ob upoštevanju svojih resolucij o letnih poročilih iz leta 2006 in 2007 o skupni zunanji in varnostni politiki z dne 5. junija 2008 (2) in 19. februarja 2009 (3),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2009 o institucionalnih vidikih ustanovitve evropske službe za zunanje delovanje (4),

ob upoštevanju člena 119(1) svojega poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za proračun (A7-0023/2010),

A.

ker se je vloga Evropske unije, ki jo ima kot svetovni akter, v zadnjih desetletjih povečala in ker so za skupno delovanje EU in soočanje z globalnimi izzivi na demokratičen, usklajen, dosleden in učinkovit način potrebni nov pristop in dodatna finančna sredstva,

B.

ker Evropska unija v odnosih s preostalim svetom nadalje razvija cilje svoje zunanje politike, podpira in spodbuja svoje vrednote in interese, prispeva k zaščiti svojih državljanov ter spodbuja te vrednote po vsem svetu, da bi tako prispevala k miru, varnosti, trajnostnemu razvoju Zemlje, solidarnosti in medsebojnemu spoštovanju med narodi, prosti in pravični trgovini, odpravi revščine in varstvu človekovih pravic, predvsem pravic otrok, kakor tudi k doslednemu spoštovanju in razvoju mednarodnega prava, vključno s spoštovanjem načel Ustanovne listine Organizacije združenih narodov, ker je spodbujanje spoštovanja človekovih pravic, še posebej univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin v osrčju zunanjega delovanja EU in ker je Listina o temeljnih pravicah zdaj zavezujoča za zunanje delovanje EU,

C.

ker Lizbonska pogodba uvaja novo razsežnost zunanjega delovanja Unije kot celote, vključno s skupno zunanjo in varnostno politiko, kar bi skupaj s statusom EU kot pravne osebe in zadevnimi institucionalnimi novostmi, predvsem vzpostavitvijo urada podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko („podpredsednica/visoka predstavnica“) ter oblikovanjem evropske službe za zunanje delovanje, lahko bil pomemben dejavnik pri usklajenosti, doslednosti in učinkovitosti zunanjega delovanja Unije ter bi lahko bistveno povečalo njeno sposobnost uveljavljanja na mednarodnem prizorišču;

D.

ker so potrebna dodatna prizadevanja za hitrejši odziv EU na politične krize in regionalne spore; ker lahko sedanji mehanizmi odločanja in financiranja ovirajo pravočasne in obsežne odzive in ker je treba poiskati način, na katerega bi dodatno omejili in odpravili pravilo o soglasju,

E.

ker je pravilna opredelitev skupnih evropskih interesov in delovanje v skladu z njimi bistvenega pomena za uresničitev ciljev zunanjega delovanja Unije in zlasti ciljev njene skupne zunanje in varnostne politike, ker je nujno treba zagotoviti, da so vse dogovorjene politike in sprejeti ukrepi tudi v skladu z mednarodnim pravom, vključno z načeli iz ustanovne listine OZN,

F.

ker so spodbujanje miru, spoštovanja človekovih pravic in načel pravne države po vsem svetu osrednji cilji zunanje politike EU,

G.

ker je po Lizbonski pogodbi podpredsednica/visoka predstavnica pooblaščena, da pomaga Svetu in Komisiji pri zagotavljanju doslednosti med različnimi področji zunanjega delovanja ter med njimi in drugimi političnimi področji Unije,

H.

ker od datuma začetka veljave Lizbonske pogodbe Evropska unija prevzema vse pravice in obveznosti Evropske skupnosti, obenem pa še naprej izvršuje obstoječe pravice in obveznosti Evropske Unije,

I.

ker je za nove varnostne izzive potreben večji poudarek na krepitvi, združevanju in uravnoteženju različnih civilnih in vojaških instrumentov pri dejavnostih za preprečevanje in reševanje konfliktov, obvladovanje kriznih razmer in vzpostavljanje miru,

J.

ker je treba približno deset let po začetku evropske varnostne in obrambne politike, pri čemer je bilo v tem obdobju na krizna območja napotenih približno 23 misij, povečati vojaške in civilne zmožnosti in utrditi strukture, da bodo primerno odražale vlogo skupne varnostne in obrambne politike pri podpori skupne zunanje in varnostne politike ter pri zagotavljanju mednarodne varnosti,

Načela evropskega zunanjega delovanja

1.

poziva podpredsednico/visoko predstavnico in njene službe, naj v zvezi s poglobitvijo skupnega strateškega razmišljanja Unije razvijejo skladno strategijo zunanje politike EU, temelječo na ciljih in načelih, navedenih v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji; meni, da mora takšna strategija jasno opredeliti skupne varnostne interese EU in tako služiti kot referenčni okvir za sprejemanje odločitev ter za opredelitev, financiranje, izvajanje in spremljanje zunanjega delovanja EU; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj v ta prizadevanja v polnem obsegu vključi ustrezne organe Evropskega parlamenta; meni, da morata postati načelo varnosti ljudi, kakor jo je v poročilu iz Madrida leta 2007 opredelila študijska skupina za varnost ljudi, in načelo odgovornosti za zaščito, kakor je bilo opredeljeno v sklepnem dokumentu vrhunskega srečanja iz leta 2005, njeni vodilni načeli;

Letno poročilo Sveta za leto 2008 o skupni zunanji in varnostni politiki

2.

pozdravlja ambicijo Sveta po bolj strateškem, tematskem in poenostavljenem pristopu do vprašanj skupne zunanje in varnostne politike pri pripravi letnega poročila za leto 2008; prav tako pozdravlja dejstvo, da je Svet uvedel preglednejšo strukturo z glavnimi poglavji o preteklih dejavnostih in predvsem prihodnjih obetih na področju skupne zunanje in varnostne politike; v poročilu ugotavlja tudi boljšo razčlenitev regionalnih okoliščin zunanjih dejavnosti;

3.

ponovno poudarja, da obseg poročila ne sme biti omejen le na opis dejavnosti skupne zunanje in varnostne politike, temveč mora zagotoviti priložnost za vzpostavitev dialoga z Evropskim parlamentom, ki bo namenjen razvoju bolj strateškega pristopa do skupne zunanje in varnostne politike; priporoča, da se letno poročilo skupne zunanje in varnostne politike preoblikuje v letno poročilo o izvajanju strategije zunanje politike EU, ki bo ocenilo njeno učinkovitost ter začrtalo njeno nadaljnjo usmeritev; nadalje priporoča, da se v poročilu pogosteje obravnavajo proračunske potrebe in finančne posledice zunanjih dejavnosti;

4.

je prepričan, da bi imel obsežnejši in celovitejši pristop k letnim poročilom o skupni zunanji in varnostni politiki, še zlasti k poglavjem o regionalnih skupinah in partnerjih ter o povezavah med misijami skupne zunanje in varnostne politike ter skupne varnostne in obrambne politike in drugih instrumentov za krepitev vloge EU kot globalnega akterja, dodano vrednost; meni, da bi takšen zorni kot med drugim omogočil boljši pregled nad celotnim prispevkom iz proračuna EU v določeni regiji;

5.

poudarja svoje stališče, da se je treba za povečanje demokratične legitimnosti skupne zunanje in varnostne politike o začetku misij skupne varnostne in obrambne politike posvetovati s pristojnimi organi Parlamenta ter da morajo biti po potrebi pri odločanju upoštevana stališča Parlamenta, na katera se je treba tudi sklicevati; meni, da mora to posvetovanje vključevati utemeljitev izbranega poteka dejavnosti in pojasnilo, kako je misija povezana z zadevnimi evropskimi in mednarodnimi dejavnostmi, kakšne bodo njene finančne posledice in kako je povezana z drugimi instrumenti EU;

Vpliv Lizbonske pogodbe

6.

pozdravlja začetek veljave Lizbonske pogodbe, s katero je EU dobila orodje za dodatno okrepitev svoje vloge in prepoznavnosti na mednarodnem prizorišču; v zvezi s tem poudarja temeljno vlogo vsake države članice, Sveta in nove podpredsednice/visoke predstavnice, da pretvorijo v pogodbi zapisane določbe v stvarna dejstva in oprijemljive ukrepe in okrepijo odnose EU z njenimi strateškimi partnerji ter utrdijo njeno vodilno vlogo v večstranskih forumih; poudarja, kako pomembna je pogodbena določba, v skladu s katero bo Unija na področju skupne zunanje in varnostne politike odslej pristojna za vsa področja zunanje politike in vsa vprašanja v zvezi z varnostjo Unije, vključno s postopnim oblikovanjem skupne obrambne politike, ki utegne privesti do skupne obrambe;

7.

ugotavlja, da predsednik Evropskega sveta v zadevah, ki se nanašajo na skupno zunanjo in varnostno politiko, na svoji ravni in v tej vlogi predstavlja Unijo navzven; vendar opozarja, da mora to potekati brez poseganja v pooblastila podpredsednice/visok predstavnice, in ob popolnem priznanju osrednje vloge, ki jo igra Evropska komisija, ne samo pri določanju in ohranjanju pravnega reda Skupnosti glede zunanjih odnosov, ampak tudi pri zagotavljanju zunanjega zastopanja Unije, brez SZVP;

8.

pozdravlja vlogo, ki jo bo imela podpredsednica/visoka predstavnica pri predsedovanju sveta za zunanje zadeve, ter da bo njen predstavnik predsedoval politično-varnostnemu odboru (PSC); pričakuje, da bosta ti novi funkciji utrdili medinstitucionalne stike in spodbudili stabilnejši dialog med institucijami; vabi podpredsednico/visoko predstavnico, naj gradi na izkušnjah rednih nastopov odhajajočega visokega predstavnika in komisarjev za zunanje odnose na plenarnih zasedanjih Parlamenta in sejah Odbora za zunanje zadeve ter na praksi neuradnih srečanj, da bodo okrepljena in vzpostavljena redna, sistematična in vsebinska posvetovanja s Parlamentom in njegovimi pristojnimi organi;

9.

meni, da združitev medvladnih stebrov in funkcij ter stebrov in funkcij Skupnosti v mesto podpredsednice/visoke predstavnice, ki jo mora s skupnim glasovanjem potrditi Evropski parlament, lahko poveča demokratično legitimnost dejavnosti skupne zunanje in varnostne politike, če bo na vseh ravneh vzpostavljen trajen in enakopraven strateški dialog med Parlamentom, Svetom in Komisijo;

10.

poudarja, da bi morale države članice delovati v duhu vzajemne politične solidarnosti, da bi dosegle vedno večjo stopnjo konvergence ukrepov s področja skupne zunanje in varnostne politike;

11.

znova poudarja, da je treba v proračunu EU zagotoviti dovolj sredstev, da bo lahko Evropska unija odigrala dejavno vlogo na svetovnem prizorišču; obžaluje, da je v proračunu še vedno premalo sredstev in je zelo zaskrbljen zaradi posledic prenizkega financiranja zmožnosti Unije za izvajanje verodostojne in proaktivne zunanje politike; poudarja, da Unija potrebuje finančna sredstva za usklajen in ustrezen odziv na nepričakovane svetovne izzive, ter v povezavi s tem pričakuje, da bo z njim opravljeno posvetovanje o postopkih za dodelitev hitrega dostopa do odobrenih sredstev v proračunu Unije za nujno financiranje pobud skupne zunanje in varnostne politike ter da bo vključen vanje v celoti; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj hkrati razvijeta učinkovito komunikacijsko strategijo, da bo mogoče državljane Evropske unije bolje seznaniti z nameni in odlikami skupne zunanje in varnostne politike, s tem v zvezi pa odločno ponavlja, kako pomembna sta demokratična legitimnost skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije ter nadzor nad njo;

12.

znova izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja preglednosti in informacij glede financiranja skupnih stroškov misij EU vojaškega ali obrambnega značaja, saj mehanizem Atena očitno ne ponuja pregleda nad vsemi finančnimi posledicami misij v okviru skupne zunanje in varnostne politike; zato pozdravlja vzpostavitev zagonskega sklada iz člena 41(3) PEU in poziva, da se z njim opravi posvetovanje o upravljanju tega sklada v skladu s pristojnostmi EP na področju skupne zunanje in varnostne politike ter skupne obrambne in varnostne politike, kot določa člen 36 PEU; poudarja, da večja udeležba Parlamenta pri opredeljevanju, spremljanju in nadaljnjem ukrepanju na področju skupne zunanje in varnostne politike izhaja tako iz medsebojnih povezav med skupno zunanjo in varnostno ter skupno obrambno in varnostno politiko, kot določa člen 42 PEU, kakor tudi iz okrepljenega parlamentarnega nadzora na nacionalni in evropski ravni, ki ga predvideva protokol št. 1 k omenjeni pogodbi;

13.

poziva Svet, Komisijo in podpredsednico/visoko predstavnico, naj izkoristijo priložnost, ki jo ponuja ustanovitev evropske službe za zunanje delovanje, za oblikovanje bolj usklajene, dosledne in učinkovite zunanje politike; v zvezi s tem pričakuje, da se bodo temeljne vrednote in cilji zunanje politike Unije, kot sta spoštovanje in spodbujanje človekovih pravic, določena v zdaj pravno zavezujoči Listini temeljnih pravic, ter prednostne naloge zunanje politike Unije, kot sta krizno upravljanje in izgradnja miru, ustrezno odsevali v strukturi evropske službe za zunanje delovanje, vključno s kadri; ponovno izjavlja, da morata ustanovitev in delovanje evropske službe za zunanje delovanje ohraniti pravice Evropskega parlamenta do demokratičnega in proračunskega nadzora;

14.

je seznanjen, da Lizbonska pogodba prinaša pomembne posledice za skupno zunanjo in varnostno politiko s preureditvijo upravnih pristojnosti, zato poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da bo ekonomija obsega glede podpornih struktur pripeljala do zmanjšanja upravnih stroškov;

15.

poudarja, da je pri merilih za imenovanje in ocenjevanje posebnih predstavnikov EU potrebna večja jasnost, ob upoštevanju tudi ustrezne zastopanosti obeh spolov; znova opozarja, da Parlament trenutno nima orodij, da bi izpodbijal posamezne mandate posebnih predstavnikov EU, saj so v členu 19 03 06 na voljo proračunska sredstva za izvrševanje mandatov vseh posebnih predstavnikov; zato poziva k strožjemu parlamentarnemu nadzoru nad imenovanjem posebnih predstavnikov EU in njihovimi mandati; meni, da morajo vodje delegacij EU s sedežem v državah članicah postopoma prevzeti in začeti izvajati funkcije zadevnih posebnih predstavnikov EU, posebni predstavniki EU z regionalnimi pristojnostmi pa morajo usklajevati in zagotavljati politično svetovanje vodjem delegacij EU pod vodstvom podpredsednice/visoke predstavnice v zadevnih državah, da bi zagotovili usklajeno in dosledno evropsko zunanje delovanje; poudarja, da je glede na to dvojno zastopstvo prvi – vendar ne edini – korak, ki ga je treba narediti, da se ustvari ekonomija obsega ter poveča učinkovitost skupne zunanje in varnostne politike; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj ukrepa in zadolži posebne predstavnike EU v sklopu njihovih pooblastil za naloge usklajevanja in političnega svetovanja tudi v povezavi z misijami skupne varnostne in obrambne politike;

16.

poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj se posvetuje z zadevnimi parlamentarnimi odbori, ko bo imenovala osebje na vodilna delovna mesta evropske službe za zunanje delovanje, vključno s posebnimi predstavniki EU; je odločen povabiti določene posebne predstavnike EU in vodje delegacij ob njihovem imenovanju na zaslišanje v odboru;

17.

je seznanjen, da Lizbonska pogodba uvaja nove finančne postopke za skupno zunanjo in varnostno politiko, krepi dialog med Svetom in Parlamentom glede te politike, saj uvaja dve letni razpravi s podpredsednico/visoko predstavnico, in podrobneje opredeljuje vlogo in pristojnosti Parlamenta v zvezi s skupno varnostno in obrambno politiko; zato poziva k reviziji in razširitvi veljavnih medinstitucionalnih sporazumov z udeležbo Odbora za zunanje zadeve, da bo zagotovljeno nemoteno in učinkovito izvajanje proračunskega, posvetovalnega in nadzornega postopka za skupno zunanjo in varnostno politiko ter skupno varnostno in obrambno politiko, pa tudi za izboljšanje dostopa do občutljivih podatkov; glede tega še posebej poudarja prej omenjeni medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 in medinstitucionalni sporazum z dne 20. novembra 2002 med Evropskim parlamentom in Svetom glede dostopa Evropskega parlamenta do občutljivih informacij Sveta na področju varnostne in obrambne politike (5); izjavlja, da je odločen izvajati svoja proračunska pooblastila in demokratični nadzor nad skupno zunanjo in varnostno politiko v zvezi z vsemi institucionalnimi inovacijami, vključno z ureditvijo financiranja evropske službe za zunanje delovanje;

18.

ugotavlja, da Lizbonska pogodba postopek potrditve razširja na vse sporazume v zvezi s področji, za katera se uporablja redni zakonodajni postopek, in povečuje vlogo Parlamenta, ki ga mora Komisija ustrezno obveščati o poteku pogajanj o mednarodnih sporazumih, kot določa člen 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije; zato meni, da bi bilo treba razmisliti o pogajanjih o novem medinstitucionalnem sporazumu s Parlamentom, v katerem bi bilo dejansko opredeljeno njegovo sodelovanje v vseh pogajalskih fazah sklepanja mednarodnih sporazumov;

19.

odločno poziva Svet v sestavi ministrov za zunanje zadeve, naj uporabi glasovanje s kvalificirano večino, kadar tako določa nova pogodba;

20.

meni, da so s členom 42(2) in (7) Pogodbe o Evropski uniji skupaj s členom 10 protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji postale preostale funkcije Zahodnoevropske unije (ZEU) zastarele; zato poziva zadevne države članice EU, naj v skladu s členom XII Pogodbe o ZEU ukrepajo in eno leto vnaprej objavijo svojo namero, da odpovejo to pogodbo; opominja, da imajo Evropski parlament in nacionalni parlamenti držav članic EU pravico do parlamentarnega nadzora nad dejavnostmi skupne zunanje in varnostne politike ter skupne varnostne in obrambne politike;

Vsebinska vprašanja skupne zunanje in varnostne politike

21.

je še vedno zaskrbljen zaradi zanesljivosti preskrbe z energijo in večkratne krize dobave plina, kot je bila rusko-ukrajinska kriza januarja 2009, kar je poudarilo vse večjo energetsko odvisnost EU od virov dobave in tranzitnih kanalov; poudarja tudi, da je treba preprečiti zmanjšanje neodvisnosti zunanje politike EU zaradi njene energetske odvisnosti od tretjih držav; ponovno opozarja, da se je treba nujno soočiti z energetskimi izzivi z izvajanjem skupne evropske zunanje energetske politike; glede tega poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj odločno sledi priporočilom Parlamenta za razvoj jasne in usklajene politike, zlasti s spodbujanjem enotnosti Evropske unije v konstruktivnem dialogu z dobavitelji energije, zlasti Rusijo, in tranzitnimi državami, s podporo prednostnim nalogam EU na področju energije ter z zaščito skupnih interesov držav članic, z razvijanjem učinkovite diplomacije na področju energetike, učinkovitejših mehanizmov odzivanja na krizne razmere ter s spodbujanjem raznovrstnosti dobave energije, trajnostne porabe energije in razvojem obnovljivih virov energije; poudarja, da lahko samo enoten pristop EU prepreči morebitne motnje pri dobavi nafte in plina državam članicam v prihodnosti ter izboljša varnost preskrbe z energijo v celotni EU;

22.

pozdravlja podpis sporazuma o projektu Nabucco; poziva Komisijo in Svet, naj si prizadevata za uspešno izvajanje tega sporazuma; poudarja, da je treba zagotoviti vernost preskrbe z energijo v EU s spodbujanjem južnega koridorja za dobavo surove nafte Evropi, med drugim prek vseevropskega naftovoda Constanta–Trst;

23.

meni, da bi lahko nastali resni spori in grožnje zaradi vse večje tekmovalnosti glede dostopa do naravnih in energetskih virov in njihovega nadzora, zaradi česar mora EU še dodatno razviti politike ublaževanja posledic, prilagajanja in varčevanja z energijo, da se bo lahko soočila z varnostnimi tveganji zaradi poslabšanja okolja in podnebnih sprememb; poudarja, da mora glede tega EU okrepiti svojo vodilno vlogo na področju upravljanja svetovnega podnebja ter nadalje poglabljati dialog z drugimi osrednjimi akterji, kot so razvijajoče se sile (Kitajska, Brazilija, Rusija, Indija), Združene države in razvite države, saj so podnebne spremembe postale osrednji element mednarodnih odnosov;

24.

izraža podporo Uniji, ki bo še naprej aktivno in učinkovito prispevala pri reševanju globalnih vprašanj, zlasti z okrepitvijo sistema Organizacije združenih narodov in z dajanjem posebnega pomena utrditvi Sveta za človekove pravice ter odpravi smrtne kazni;

25.

opozarja na pomen preprečevanja in reševanja sporov, tudi sanacijo in obnovo po krizi; poudarja, da mora EU nadalje oblikovati strategije za preprečevanje, da bi izboljšala zgodnje opozarjanje in sodelovanje z regionalnimi organizacijami v skladu z ustanovno listino ZN;

26.

poudarja, da je zunanja razsežnost ključna za uspešno vzpostavitev evropskega območja svobode, varnosti in pravice; znova opozarja na pomen urejenega upravljanja preseljevanja; glede na to odobrava dejstvo, da je Evropski svet decembra 2009 sprejel stockholmski program; meni, da je bistveno zagotoviti sodelovanje držav izvora in tranzitnih držav ter ta duh trdnega sodelovanja spodbujati z izvajanjem politike pozitivnega pogojevanja; poudarja, da je treba preprečiti nezakonito priseljevanje s spodbujanjem lokalnega razvoja v državah izvora in se boriti proti kriminalnim organizacijam, ki trgujejo z ljudmi; vztraja, da je treba pri evropski zunanji politiki v celoti upoštevati zunanjo razsežnost evropskega območja svobode, varnosti in pravice;

27.

poudarja, da je treba okrepiti zmogljivosti za zagotovitev boljšega spremljanja civilnih in vojaških misij Unije in omogočiti učenje iz preteklih izkušenj njihovega izvajanja, da se bo izboljšalo načrtovanje in vodenje prihodnjih operacij; s tem v zvezi poudarja tudi, da je pri misijah evropske varnostne in obrambne politike potreben bolj strateški pristop; predlaga, da se redni skupni posveti posvetijo tudi oceni uspehov in pomanjkljivosti dokončanih misij, kar bi pripomoglo k oblikovanju proaktivnega pristopa k prihodnjim potrebam, ki bi obsegal vse vidike (finance, izvajanje in administrativna organizacija);

28.

poziva podpredsednico/visoko predstavnico, Svet in države članice, naj zagotovijo ustrezno sorazmerje med civilnimi in vojaškimi načrtovalnimi zmogljivostmi v sekretariatu Sveta ter zagotovijo ustrezno število zaposlenih na področju pravosodja, civilne uprave, carine in posredovanja, da bo mogoče misijam skupne varnostne in obrambne politike zagotoviti ustrezno in zadostno strokovno znanje;

29.

v zvezi s tem zahteva ustrezen kader, zadolžen za civilno področje, in odločno poziva države članice, naj izrabijo odlično priložnost, ki jo ponuja evropska služba za zunanje delovanje, da združijo trenutno razpoložljiva sredstva in vzpostavijo jasno, učinkovito in uspešno zmogljivost za načrtovanje kriznega upravljanja;

30.

poziva države članice, naj podvojijo prizadevanja za pridobivanje in napotitev zadostnega števila primernega in kvalificiranega osebja z uravnoteženim deležem spolov za sodelovanje v civilnih in vojaških dejavnostih skupne varnostne in obrambne politike po vsem svetu v jasnem in dobro usklajenem okviru, vključno s posebnimi območji z visokim tveganjem, saj je uspeh misij te politike odvisen predvsem od veščin in znanja dobro usposobljenega osebja; v zvezi s tem poziva k skupnemu usposabljanju osebja misij skupne varnostne in obrambne politike; povsem podpira že opravljena prizadevanja za oblikovanje smernic in izmenjavo zgledov iz prakse, s čimer naj bi izboljšali skupno usposabljanje uslužbencev; je prepričan, da bo večja jasnost in usklajenost glede uslužbencev na terenu prispevala k boljšemu poteku misij in olajšala začasno premestitev državljanov EU, kar je s čisto proračunskega vidika ugodnejša rešitev kot uporaba mednarodnih pogodbenih uslužbencev;

31.

poziva Evropski svet in Komisijo, naj okrepita udeležbo EU na večstranskih pogajanjih za zmanjšanje pomena vprašanja jedrskega orožja;

32.

poudarja potrebo po razoroževanju in utrjevanju mednarodnih jamstev za neširjenje; v zvezi s tem pozdravlja skupno izjavo z dne 4. decembra 2009, v kateri sta se predsednik Združenih držav Amerike in predsednik Ruske federacije zavezala k sodelovanju po izteku pogodbe o omejitvi strateškega orožja (START), ter pričakuje podpis in začetek veljavnosti novega sporazuma o strateškem orožju, takoj ko bo mogoče; hkrati poziva EU in države članice, naj okrepijo diplomatska prizadevanja za uspešno revizijo pogodbe o neširjenju jedrskega orožja maja 2010;

33.

poudarja,da morajo biti cilji enakosti spolov, spoštovanja človekovih pravic in dobrega upravljanja v celoti upoštevani v načrtovanju in izvajanju vseh misij in operacij skupne varnostne in obrambne politike, vključno z misijami za ugotavljanje dejstev, saj ozaveščenost in občutljivost o enakosti spolov prispevata k operativni učinkovitosti in poznavanju razmer; glede tega pozdravlja imenovanje svetovalca za enakost spolov pri skoraj vseh misijah skupne varnostne in obrambne politike; obžaluje, da med enajstimi posebnimi predstavniki EU ni niti ene ženske; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj vprašanje enakosti med spoloma in krepitve vloge žensk sistematično vključi v politični dialog in razprave EU s partnerskimi državami;

34.

čestita borcem za človekove pravice po vsem svetu za pomembno vlogo, ki jo igrajo; toplo pozdravlja dejstvo, da se je sestava Sveta za zunanje zadeve na srečanju 8. decembra 2009 zavezala, da bo podpirala borce za človekove pravice, tako da se bo udeleževala javnih srečanj z njimi in skrbela za prepoznavnost njihovih dejavnosti;

35.

poziva Svet, naj med pristojnosti posebnih predstavnikov EU vključi vidike človekovih pravic in dobrega vodenja ter naj med osebje posebnih predstavnikov EU imenuje svetovalce za ta področja;

Glavne prednostne naloge na geografskih območjih

36.

priporoča, naj EU okrepi politični dialog s tretjimi državami in regijami, predvsem s strateškimi partnericami, s katerimi mora uskladiti stališča v mednarodnih organizacijah ter podpirati in spodbujati demokracijo, pravno državo in spoštovanje človekovih pravic; pri tem opozarja na pomembno vlogo, ki jo ima parlamentarna diplomacija kot dopolnilno orodje v odnosih Unije s tretjimi državami in regijami; zato meni, da morajo podpredsednica/visoka predstavnica in njene službe, vključno s posebnimi predstavniki EU, sodelovati s Parlamentom pri oblikovanju skupnih strategij za partnerske države in regije ter naj Parlamentu ustno in pisno pomagajo pri nekaterih posebnih vprašanjih in obiskih;

37.

poziva Svet, države članice in podpredsednico/visoko predstavnico, naj dejavno iščejo miroljubne rešitve mednarodnih sporov in izboljšajo mehanizme EU za njihovo preprečevanje;

Mednarodne organizacije

38.

poudarja, da je Organizacija združenih narodov glavno jamstvo za mednarodni mir in varnost ter najcelovitejši okvir za večstransko sodelovanje; meni, da ima okrepitev svetovnega upravljanja, mednarodnih institucij in spoštovanja mednarodnega prava največji pomen za učinkovite večstranske odnose in da mora biti zato glavna strateška prednostna naloga Unije; meni, da si morajo institucije EU in države članice še naprej prizadevati za poglobitev sodelovanja in usklajevanja s strateškimi partnericami, ki imajo svetovni vpliv, zlasti v okviru Organizacije združenih narodov; glede na to poudarja, da je treba nujno reševati skupne svetovne probleme, ki ogrožajo stabilnost EU in sveta, na primer terorizem, organizirani kriminal, varnost preskrbe z energijo, podnebne spremembe, doseganje razvojnih ciljev tisočletja in odprava revščine, krizno upravljanje, preprečevanje in reševanje sporov, neširjenje orožja za množično uničevanje, razorožitev, upravljanje migracijskih tokov ter zavzemanje za človekove pravice in državljanske svoboščine;

39.

meni, da morajo biti zadevne delegacije EU na sedežu OZN v New Yorku in Ženevi primerno opremljene s sredstvi in osebjem, da bodo lahko v praksi verodostojno in učinkovito izvajale nove institucionalne določbe iz Lizbonske pogodbe; je zato zaskrbljen, ker je pristop proračunske nevtralnosti v nasprotju z nujno potrebo po hitri in učinkoviti vzpostavitvi prisotnosti EU v OZN med začetno fazo izvajanja Lizbonske pogodbe;

40.

je prepričan, da je OVSE pomemben okvir za povrnitev zaupanja in boljše sodelovanje med državami Evrope, osrednje Azije in Severne Amerike v zvezi s številnimi vprašanji, med drugim neširjenjem orožja, razorožitvijo, gospodarskim sodelovanjem ter varstvom in spodbujanjem človekovih pravic in pravne države; zato podpira okrepitev OVSE tudi glede začetka razprave o tem, da se ji podeli status pravne osebe;

41.

brez poseganja v mednarodne obveznosti EU v skladu z ustanovno listino OZN meni, da morata EU in NATO razviti tesnejše in učinkovitejše partnerstvo z upoštevanjem postopnega razvoja zunanjih, varnostnih in obrambnih politik EU ob spoštovanju avtonomije obeh organizacij pri sprejemanju odločitev; zato priporoča pregled t. i. sporazuma Berlin-Plus in oblikovanje bolj strateškega dialoga o skupnih strateških interesih in načrtovanju ravnanja v nepredvidenih razmerah; poziva k spodbujanju večjega praktičnega sodelovanja na terenu na vojaški ali civilni ravni, zlasti ko sta obe organizaciji prisotni v istem operacijskem območju; glede na to obžaluje še vedno trajajoči spor med Turčijo in Ciprom, ki vse bolj spodkopava učinkovitost in verodostojnost EU in zveze NATO;

Čezatlantski odnosi

42.

ponovno poudarja svojo zavezo čezatlantskemu partnerstvu kot pomembnemu elementu in enemu glavnih stebrov zunanjega delovanja EU; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj zagotovi, da bo EU delovala kot usklajena, dejavna, enakovredna, pa vendar avtonomna partnerica ZDA pri krepitvi svetovne varnosti in stabilnosti, spodbujanju miru, spoštovanja človekovih pravic in doseganja razvojnih ciljev tisočletja ter sprejemanju skupnega pristopa k svetovnim izzivom, kot so širjenje jedrskega orožja, terorizem, podnebne spremembe in varnost preskrbe z energijo; meni, da je Lizbonska pogodba ugodna priložnost za izboljšanje in obnovitev okvira odnosov med EU in ZDA; spodbuja podpredsednico/visoko predstavnico, naj si prizadeva za okrepitev institucionalnih mehanizmov EU-ZDA v skladu z resolucijami Parlamenta; poudarja, da je treba delo čezatlantskega ekonomskega sveta izboljšati, da bi vzpostavili resnično povezan čezatlantski trg, ki bi bil osnova za okrepljeno čezatlantsko partnerstvo; močno podpira čezatlantski dialog zakonodajalcev pri obsežnih prizadevanjih za vzpostavitev uspešnih odnosov med zakonodajalci Evropskega parlamenta in kongresa Združenih držav Amerike;

43.

poziva obe partnerici, ZDA in EU, naj spodbudita Kitajsko, Indijo, Rusijo, Brazilijo in druge razvijajoče se sile, da si delijo odgovornost za svetovni red in preprečevanje in mirno reševanje konfliktov v skladu z mednarodnim pravom; poudarja, da morata EU in ZDA nuditi polno podporo gospodarskemu in družbenemu razvoju teh držav na podlagi pravičnega sodelovanja, te države pa morajo sprejeti svojo svetovno odgovornost, zlasti glede boja proti podnebnim spremembam in za trajnostni razvoj;

Zahodni Balkan

44.

poudarja, da so države Zahodnega Balkana del procesa širitve; meni, da mora stabilnost Zahodnega Balkana, temelječa na pravni državi, ostati glavna prednostna naloga zunanjega delovanja Unije, in zato misli, da so prizadevanja za približevanje držav te regije Evropski uniji s skupnim ciljem evropskega povezovanja, med drugim s spodbujanjem reform in povečanjem regionalnega sodelovanja ter medetnične sprave, bistvena za doseg köbenhavnskih meril in pripravo na pristop; priporoča organizacijo mednarodne konference o prihodnosti Zahodnega Balkana, na kateri bi sodelovale države iz regije ter zadevni regionalni in svetovni akterji, da bi opredelili in obravnavali sedanje izzive regije;

45.

je zadovoljen z čedalje bolj mirnimi in stabilnimi razmerami na Kosovu ter s prizadevanji za izgradnjo večetnične družbe, kot je bilo dokazano na mirnih in pravilno potekajočih lokalnih volitvah 15. novembra 2009; se zaveda, da neodvisnosti Kosova niso priznale vse države članice; pozdravlja dejstvo, da misija EULEX za krepitev pravne države na Kosovu, ki je največja civilna operacija skupne varnostne in obrambne politike EU do zdaj, deluje s polnimi operativnimi zmogljivostmi na osnovi pristopa nevtralnega statusa Organizacije združenih narodov; poudarja pomembnost te misije pri spodbujanju medetnične sprave, pravne države, javnega reda in varnosti po vsem Kosovu, tako da pomaga kosovskim institucijam, pravosodnim organom in organom za kazenski pregon pri njihovem napredovanju k trajnosti in odgovornosti; glede tega pozdravlja odločitev o odprtju novega urada EU na severu; vendar ugotavlja, da EULEX potrebuje večje število tožilcev, ter poziva države članice, naj zagotovijo dodatno osebje;

46.

spodbuja Svet, naj si s podporo mednarodne skupnosti še naprej prizadeva za dialog s političnimi voditelji v Bosni in Hercegovini, da bi pomagal tej državi in njenim narodom ostati na poti k evropskemu povezovanju; je seznanjen s skupnimi diplomatskimi prizadevanji predsedstva EU, Evropske komisije in ameriške vlade ter priporoča nadaljnja pogajanja ob upoštevanju predhodnih sporazumov med politiki v Bosni in Hercegovini; opozarja, da je treba pri razvoju države, ki bo sposobna preživeti, bolje vključiti poslance in civilno družbo;

Vzhodno partnerstvo, sodelovanje na območju Črnega morja

47.

še vedno podpira razvoj vzhodnega partnerstva z evropskimi sosedami Unije, s katerim bi se te gospodarsko vključile v notranji trg in okrepile politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje; poudarja, da je temu partnerstvu treba zagotoviti verodostojne projekte, pomembne pa so tudi konkretne srednje- in dolgoročne spodbude za reforme, ki bodo okrepile zavezo družb v partnerskih državah k procesu modernizacije in povezovanja z EU; zlasti poudarja, da je treba ob ohranitvi varnosti vseh državljanov EU postopoma odpraviti vse ovire za prosto gibanje oseb (po določenem času tudi potovanje brez vizumov) ter povečati sodelovanje pri vseh varnostnih vidikih, še posebej glede varnosti preskrbe z energijo; ponovno poudarja svoje stališče, da mora partnerstvo razpolagati z ustreznimi finančnimi viri; poudarja, da je treba zagotoviti dopolnjevanje partnerstva z regionalnimi pobudami, zlasti s pobudo „Sinergija Črnega morja“;

48.

ponovno poudarja, da je za EU pomembno učinkovitejše regionalno sodelovanje v vzhodni soseščini, v duhu katerega bo EU podprla izvajanje ciljno naravnanih projektov v soskladju z vzhodnim partnerstvom in sinergijo Črnega morja;

49.

poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj okrepi prizadevanja za izvajanje projektov v okviru sinergije Črnega morja; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj oblikuje nove ideje za učinkovito strategijo sodelovanja na območju Črnega morja;

50.

pozdravlja proevropsko naravnanost nove vlade Republike Moldavije in upa, da bo ta država pospešila notranje reforme na tak način, da bo dosegla gospodarsko povezovanje, politično združevanje in institucionalno približevanje med Republiko Moldavijo in EU; spodbuja podpredsednico/visoko predstavnico, naj opredeli večstranski pristop za reševanje situacije v Pridnjestrju;

51.

je seznanjen s potekom in rezultati predsedniških volitev v Ukrajini; poziva vse strani, naj s krepitvijo reformnih prizadevanj prispevajo k potrebni politični, gospodarski in družbeni stabilnosti v Ukrajini; spodbuja državo, naj doseže večjo povezljivost z Evropsko unijo in tako utrdi svojo evropsko perspektivo;

Rusija

52.

poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj zagotovi usklajen pristop EU do Rusije, vključno s pogajanji o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, in naj ga vodi zaveza k demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in pravne države, vključno z mednarodnim pravom; hkrati poudarja, da je treba okrepiti partnerstvo z Rusijo, temelječe na medsebojnem spoštovanju in vzajemnosti, glede vprašanj, kot so boj proti terorizmu, varnost preskrbe z energijo, podnebne spremembe, razorožitev, preprečevanje sporov in neširjenje jedrskega orožja, kot tudi glede Irana, Afganistana in Bližnjega vzhoda, ter stremeti k okrepitvi svetovne varnosti in stabilnosti; meni, da mora novo partnerstvo EU-Rusija temeljiti na sodelovanju pri teh vprašanjih in pričakuje hitro napredovanje pri odprtih pogajanjih o novem celovitem sporazumu, ki naj bi precej razširil odnose med EU in Rusijo; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj uskladi ukrepe, omogoča posvetovanja in izboljša komunikacije med državami članicami glede dvostranskih vprašanj skupnega interesa z Rusko federacijo; poudarja, da morajo države članice uskladiti svoje odnose z Rusko federacijo na podlagi splošnih interesov Unije na način, ki bo primerno in dosledno zrcalil in spodbujal te interese;

Južni Kavkaz

53.

poziva Svet, naj vztraja pri celovitemu izvajanju sporazuma o premirju med Rusko federacijo in Gruzijo, ter poziva EU, naj podpre načelo gruzijske ozemeljske celovitosti in spoštovanje manjšin; pozdravlja obnovo mandata misije EU za nadzor in poziva Svet, naj zagotovi, da imajo nadzorniki EU popoln dostop do vseh območij, ki jih je prizadel konflikt, vključno s separatističnima pokrajinama Abhazijo in Južno Osetijo, ter naj za to uporabi finančne instrumente EU za pomoč prebivalcem na celotnem območju konflikta; v povezavi s poročilom neodvisne mednarodne preiskave konflikta v Gruziji poziva EU, naj upošteva pretekle izkušnje pri razvoju učinkovitih mehanizmov za preprečevanje konfliktov, vključno s spodbujanjem medosebnih odnosov;

54.

poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj okrepi prizadevanja EU za učinkovito preprečevanje in mirno reševanje konfliktov v Gorskem Karabahu in Pridnjestrju ter predvsem med Rusijo in Gruzijo ter separatističnima pokrajinama Južno Osetijo in Abhazijo v okviru mednarodnega prava, tako da se pogovorom v Ženevi da nov zagon; opozarja na nevarno možnost ponovnega izbruha zamrznjenih konfliktov v regiji; zato priporoča organizacijo konference za varnost in sodelovanje na južnem Kavkazu, na kateri naj bi zadevne države ter regionalni in svetovni akterji pripravili pakt o stabilnosti za južni Kavkaz; pozdravlja nedavno približevanje med turško in armensko vlado in poziva k ratifikaciji sporazumov med parlamentoma teh držav;

Bližnji vzhod

55.

poudarja, da morajo biti mirovna pogajanja izvedena v omejenem časovnem okvirju ter v ozračju medsebojnega zaupanja; meni, da morajo biti pogajanja namenjena vzpostavitvi neodvisne, demokratične in trdne palestinske države znotraj meja iz leta 1967, ki bo v miru in varno sobivala z državo Izrael znotraj mednarodno priznanih meja v skladu z vsemi zadevnimi resolucijami OZN;

56.

poziva EU, naj v skladu s sklepi Sveta z dne 12. decembra 2009 prevzame močnejšo politično vlogo v sedanjih mednarodnih prizadevanjih za ponovni začetek mirovnega procesa v skladu z njenimi finančnimi obvezami pri podpiranju oživitve palestinskega gospodarstva in reševanju dramatične humanitarne krize v Gazi; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj si za spodbujanje trajnega miru v tej regiji prizadeva na vse načine;

57.

pozdravlja sklep Sveta o podaljšanju mandata policijske misije EU za palestinska ozemlja (EUPOL COPPS) do decembra 2010; meni, da je potrebna trdnejša podpora za razvoj pravne države in policijskih zmogljivosti ter poziva k intenzivnejšim prizadevanjem na tem področju; je seznanjen, da je Svet sklenil podaljšati mandat obmejne misije pomoči EU v Rafi (EUBAM Rafah) in da je odločen in pripravljen, da to misijo ponovno zažene; meni, da bi ta odločenost morala prinesti konkretne pobude za ponovno vzpostavitev svobode gibanja na palestinskih ozemljih in ponovni zagon sporazuma o gibanju in dostopu iz leta 2005, ki sta ga podpisali obe državi;

Unija za Sredozemlje

58.

meni, da je pomembno okrepiti politični dialog med članicami Unije za Sredozemlje na vseh ravneh za premostitev napetosti, ki so upočasnile vzpostavitev sekretariata s sedežem v Barceloni, ter za spodbujanje konkretnih projektov skupnega družbenega, gospodarskega in ekološkega interesa; upa, da bo Unija za Sredozemlje pozitivno prispevala k rešitvi konfliktov na Bližnjem Vzhodu, k približevanju med Turčijo in Ciprom ter demokratičnemu razvoju arabskih držav;

59.

je prepričan, da lahko Unija za Sredozemlje s spodbujanjem konkretnih projektov sodelovanja za celotno regijo prispeva k zmanjšanju napetosti na Bližnjem vzhodu; hkrati poudarja, da so ukrepi za vzpostavitev zaupanja med Palestinci in Izraelci, katerih namen je zagotoviti pravičen in trajen mir na Bližnjem vzhodu, ključni za lajšanje ustreznega delovanja te nove institucije;

60.

poudarja, da mora biti z vidika EU sopredsedovanje združljivo z zunanjim zastopanjem Evropske unije v skladu z Lizbonsko pogodbo; opozarja, da Lizbonska pogodba Uniji zagotavlja priložnost za zagotovitev usklajenosti, doslednosti in neprekinjenosti svojega zastopanja v novih institucijah Unije za Sredozemlje;

Azija

61.

je seznanjen, da po volitvah Afganistan vstopa v odločilno in kritično obdobje z oblikovanjem nove vlade v Kabulu, kar ponuja priložnost za pripravo nove agende in nove pogodbe z afganistanskim prebivalstvom;

62.

pozdravlja akcijski načrt Sveta za okrepitev dejavnosti EU v Afganistanu in Pakistanu, ki ga je Svet za splošne zadeve in zunanje odnose sprejel oktobra 2009, in njegovo izjavo o novi pripravljenosti za podporo pri soočanju z izzivi regije v sodelovanju z zadevnimi državami in mednarodnimi partnericami; a poudarja, da bo načrt ostal le načrt, če se države članice EU ne bodo jasno zavezale k njegovemu izvajanju; poziva Svet, Komisijo in predsedstvo, naj si nemudoma začnejo skupno prizadevati za izvajanje načrta; poziva Svet, naj si bolj prizadeva za polno napotitev osebja EUPOL, da bo uvedel trajno in učinkovito civilno policijsko ureditev, ki bo povečala varnost;

63.

priznava, da se Pakistan še vedno sooča z zelo resnimi izzivi in odobrava trdno podporo EU močni, laični in civilni vladi Pakistana; poudarja glavno vlogo Pakistana v regiji in opominja, da ima stabilen, demokratičen in uspešen Pakistan osrednjo vlogo pri reševanju svetovnih vprašanj, kot je boj proti terorizmu, neširjenje jedrskega orožja, boj proti mamilom in spoštovanje človekovih pravic, ter močno priporoča, naj sprejme celovito strategijo za boj proti terorizmu in reševanju njegovih temeljnih vzrokov;

64.

pozdravlja zavezo EU k podpori demokracije v združenem federalnem Iraku; poudarja svojo podporo močni in trajni zavezi EU k razvoju pravne države v Iraku in pozdravlja enoletno podaljšanje mandata EUJUST LEX ter njenih pilotnih dejavnosti na iraškem ozemlju; z zanimanjem pričakuje predvidena prizadevanja na tem področju, kot je obljubil Svet; poziva k povečanemu institucionalnemu sodelovanju z oblastmi kurdske regionalne vlade, zlasti glede gospodarskih vprašanj; poziva Komisijo, da pospeši odprtje svojih prostorov v Bagdadu;

65.

izraža resno zaskrbljenost glede političnih dogodkov v Iranu in poročanj o množičnih volilnih goljufijah med predsedniškimi volitvami junija 2009, ki so zanetile največje protestno gibanje v tridesetletni zgodovini Islamske republike, demonstracije in nasilno zatiranje varnostnih sil pa še vedno potekajo; je zelo zaskrbljen ne le zaradi aretacij, mučenja in umorov političnih nasprotnikov, ampak tudi glede nadaljevanja zastoja pogajanj o iranskem jedrskem programu ter poziva iransko vlado, da se vključi v resna pogajanja o jedrskem vprašanju; obžaluje, da so iranske oblasti preklicale obisk delegacije Evropskega parlamenta za Iran januarja 2010, in izraža svojo solidarnost s tistimi Iranci, ki še vedno javno zahtevajo spoštovanje človekovih pravic in večje demokratične svoboščine v svoji državi ter s tem tvegajo življenje; obsoja prizadevanja Irana za oviranje svobode do obveščanja z motenjem tujih programov in interneta; poziva Svet in Komisijo, da preučita sankcije proti posameznim članom uprave in varnostnim službam, odgovornim za razširjene kršitve človekovih pravic, ter oblikujeta ukrepe v podporo tistim udeležencem „Zelenega gibanja“, ki so preganjani oziroma izgnani;

66.

je seznanjen s stalno rastjo gospodarskih odnosov med EU in Kitajsko ter s povečanjem stikov med ljudmi; obenem ostaja zelo zaskrbljen zaradi pomanjkanja pripravljenosti kitajskih organov, da obravnavajo številne kršitve človekovih pravic in zagotovijo, da državljani uživajo osnovne pravice in svoboščine;

67.

pričakuje, da se bo vzpostavil strateški odnos med Evropsko unijo in Kitajsko, in izraža svoje želje o iskanju možnosti za okrepitev odnosov na področjih skupnega interesa, ki presegajo področje gospodarstva in trgovine;

68.

pozdravlja prizadevanja Tajpeja in Pekinga za izboljšanje odnosov med Kitajsko in Tajvanom, kar prispeva k povečani stabilnosti in varnosti v vzhodni Aziji ter spodbuja obe strani, da dodatno okrepita dialog, praktično sodelovanje in vzpostavljanje zaupanja; pozdravlja deklaracijo Sveta z 8. maja 2009, ki ponovno poudarja podporo udeležbi Tajvana v SZO; močno podpira udeležbo Tajvana kot opazovalca v ustreznih mednarodnih organizacijah in dejavnostih, kot so ICAO in UNFCCC, kjer je udeležba Tajvana pomembna za EU in svetovne interese;

69.

potrjuje svojo trdno podporo krepitvi strateških odnosov med EU in Indijo ter iskanju nadaljnjih poti pri nadgrajevanju odnosov na skupnih interesnih področjih v gospodarskem, političnem, varnostnem in trgovinskem sektorju;

70.

priznava, da ima ASEAN vedno pomembnejšo vlogo pri spodbujanju regionalne stabilnosti in blaginje; meni, da imata EU in ASEAN, ki se zavzemata za regionalno povezovanje, velike možnosti za sodelovanje; ugotavlja, da so ukrepi za pospešitev gospodarskih in trgovinskih odnosov med Unijo in ASEAN potrebni za utrditev splošnih odnosov med tema dvema regijama ter za spodbujanje nadaljnjega napredka v zvezi s političnim sodelovanjem in varnostjo in izboljšanjem demokracije in človekovih pravic ter nadaljnjega napredka na področju energije in okolja, družbeno-kulturnem področju ter področju sodelovanja in razvoja;

Afrika

71.

z velikim zadovoljstvom ugotavlja, da operacija EU NAVFOR Atalanta z varovanjem najetih plovil Svetovnega programa za hrano, ki dostavljajo pomoč Somaliji, plovil, ki prevažajo tovor, pomemben za operacijo Afriške unije za podporo miru v Somaliji, in drugih ogroženih plovil še naprej uspešno prispeva k pomorski varnosti ob somalijski obali; pozdravlja sklep Sveta o podaljšanju mandata operacije do 12. decembra 2010; podpira pripravo operacije kriznega upravljanja, ki bo prispevala k usposabljanju nacionalnih varnostnih sil somalijske prehodne zvezne vlade; poudarja, da je treba usposobljene varnostne sile vključiti v državne strukture in strukture poveljevanja, tako da se po svoji vrnitvi ne bodo obrnile proti vladi, ki naj bi jo ščitile;

Latinska Amerika

72.

spet opozarja na predlog iz svoje resolucije s 15. novembra 2001 o vsestranskem partnerstvu in skupni strategiji odnosov med EU in Latinsko Ameriko (6) (ki ga je ponovil v svojih resolucijah z dne 27. aprila 2006 (7) in 24. aprila 2008 (8), sprejetih v povezavi z vrhunskimi srečanji EU-LAK na Dunaju in v Limi), in sicer za pripravo evro-latinskoameriške listine za mir in varnost, ki bi na podlagi ustanovne listine Organizacije združenih narodov omogočila skupne politične, strateške in varnostne ukrepe in pobude; poziva Svet in Komisijo, naj sprejmeta ukrepe za uresničitev tega ambicioznega cilja in podpreta ta predlog na naslednjem vrhunskem srečanju EU-LAK, ki bo maja 2010 v Madridu;

73.

meni, da so pogajanja o pridružitvenem sporazumu z državami srednje Amerike in napredek pri obnovi pogajanj o pridružitvenem sporazumu z Mercosurjem prednostna naloga; ugotavlja, da so pogajanja o večstranskem sporazumu z državami Andske skupnosti zaključena; si bo prizadeval za natančno izvedbo parlamentarnega postopka ratifikacije teh sporazumov, da bi zagotovil njihov pozitiven vpliv na vsa vprašanja, ki so v skupnem interesu;

*

* *

74.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov, generalnemu sekretarju Nata, predsedniku parlamentarne skupščine Nata, predsedujočemu OVSE, predsedniku parlamentarne skupščine OVSE, predsedniku parlamentarne skupščine Zahodnoevropske unije (ZEU), predsedniku odbora ministrov Sveta Evrope in predsedniku parlamentarne skupščine Sveta Evrope.


(1)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0254.

(3)  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0074.

(4)  Sprejeta besedila, P7_TA(2009)0057.

(5)  UL C 298, 30.11.2002, str. 1.

(6)  UL C 140 E, 13.6.2002, str. 569.

(7)  UL C 296 E, 6.12.2006, str. 123.

(8)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0177.


22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/63


Sreda, 10. marec 2010
Izvajanje evropske varnostne strategije ter skupne varnostne in obrambne politike

P7_TA(2010)0061

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2010 o izvajanju evropske varnostne strategije in skupne varnostne in obrambne politike (2009/2198(INI))

2010/C 349 E/13

Evropski parlament,

ob upoštevanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji, člena 346 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter protokolov 10 in 11,

ob upoštevanju evropske varnostne strategije z naslovom Varna Evropa v boljšem svetu, ki jo je Evropski svet sprejel 12. decembra 2003,

ob upoštevanju poročila o izvajanju evropske varnostne strategije z naslovom Zagotavljanje varnosti v spreminjajočem se svetu, ki ga je Evropski svet sprejel 12. decembra 2008,

ob upoštevanju poročil predsedstva Sveta Evropske unije o evropski varnostni in obrambni politiki (EVOP) z 9. decembra 2008 in 16. junija 2009,

ob upoštevanju zaključkov o evropski varnostni in obrambni politiki in izjave z naslovom Deset let EVOP – izzivi in priložnosti, ki jo je Svet sprejel 17. novembra 2009,

ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij na to temo, vključno z resolucijami z dne 14. aprila 2005 o izvajanju evropske varnostne strategije (1), z dne 16. novembra 2006 o izvajanju evropske varnostne strategije v okviru EVOP (2), z dne 5. junija 2008 o izvajanju evropske varnostne strategije in evropske varnostne in obrambne politike (3) in z dne 19. februarja 2009 o evropski varnostni strategiji ter evropski varnostni in obrambni politiki (4),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2009 o vlogi Nata v varnostnem ustroju EU (5),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2009 o politični rešitvi vprašanja piratstva v obalnih vodah Somalije (6),

ob upoštevanju izmenjave pisem med Evropsko unijo ter vladama Kenije in Republike Sejšeli o premestitvi domnevnih piratov in oboroženih roparjev, ki jih na območju svojih operacij zajame EUNAVFOR, v ti državi,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2009 o institucionalnih vidikih ustanovitve evropske službe za zunanjepolitično delovanje (7),

ob upoštevanju člena 48 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A7-0026/2010),

Evropska varnostna strategija: celovit pristop

1.

opozarja, da evropska varnostna strategija in poročilo o njenem izvajanju poudarjajo glavne grožnje in izzive, s katerimi se sooča Evropska unija:

širjenje orožja za množično uničevanje,

terorizem in organizirani kriminal,

regionalni konflikti,

nedelujoče države,

pomorsko piratstvo,

orožje malega kalibra in lahko strelno orožje, kasetne bombe in kopenske mine,

energetska varnost,

posledice podnebnih sprememb in naravne nesreče,

kibernetska varnost,

revščina;

2.

poudarja, da Unija ukrepa prek skupne zunanje in varnostne politike ter skupne varnostne in obrambne politike, da bi se soočila z izzivi in nevarnostmi, ki so opredeljene v evropski varnostni strategiji, ter tako prispevala k izboljšanju varnosti evropskih državljanov;

3.

poudarja, da mora Unija z odločno in učinkovito zunanjo, varnostno in obrambno politiko povečati svojo strateško neodvisnost, da bi ohranjala mir, preprečevala konflikte, krepila mednarodno varnost, ščitila varnost svojih državljanov in državljanov, ki jih zadevajo misije skupne varnostne in obrambne politike, varovala svoje interese v svetu in podpirala svoje temeljne vrednote, pri tem pa prispevala k učinkovitemu multilateralizmu v podporo mednarodnemu pravu ter širjenje spoštovanja človekovih pravic in demokratičnih vrednot po vsem svetu, v skladu s cilji iz člena 21(2)(e) Pogodbe o delovanju Evropske unije, nameni in načeli ustanovne listine Združenih narodov, načeli Helsinške sklepne listine in cilji Pariške listine, tudi s tistimi, ki zadevajo zunanje meje;

4.

poudarja, da je za ohranjanje svetovnega miru in varnosti najbolj odgovoren varnostni svet Združenih narodov, in ponovno opozarja, da je potrebna reforma Organizacije združenih narodov, da bi bila bolj sposobna opravljati svoje naloge ter zagotavljati učinkovite rešitve za svetovne izzive in grožnje;

5.

priznava, da si mora Unija prizadevati za uresničevanje teh ciljev z izboljšanjem lastnih institucionalnih zmogljivosti za odzivanje na izzive in z večstranskim sodelovanjem z mednarodnimi organizacijami ter v okviru mednarodnih organizacij – zlasti Združenih narodov – in regionalnih organizacij – zlasti Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi te Afriško unijo – v skladu z ustanovno listino Združenih narodov;

6.

ponavlja svojo podporo prizadevanjem Unije, da za odzivanje na te nevarnosti in izzive oblikuje celosten in proaktiven pristop, ki bo združeval prednosti različnih sredstev za ukrepanje, civilnih in vojaških, ki so na voljo Uniji in njenim državam članicam: preprečevanje sporov in krizno upravljanje, finančna pomoč in razvojno sodelovanje, socialne in okoljske politike, diplomatski instrumenti in instrumenti trgovinske politike ter širitev; poudarja, da takšno usklajevanje civilnih in vojaških sredstev daje pravo dodano vrednost politiki Unije za krizno upravljanje;

7.

s tem v zvezi poziva države članice, naj svoje nacionalne strategije in sredstva za ukrepanje učinkoviteje usklajujejo s strategijami in sredstvi Unije, da bi se zagotovili doslednost, učinkovitost ter večji vpliv in boljša prepoznavnost na terenu;

8.

glede ukrepov za boj proti terorizmu podpira iskanje pristopa, ki temelji na strategiji EU za boj proti terorizmu in strategiji EU za boj proti radikalizaciji in novačenju, zlasti v povezavi z uporabo interneta za terorizem in radikalizacijo; predlaga spodbujanje razprave o varovanju in spodbujanju človekovih pravic, s posebnim poudarkom na žrtvah;

9.

priznava, da je zanesljiva oskrba z energijo bistvena za delovanje držav članic EU in jih zato spodbuja, naj tesno sodelujejo pri tem vidiku varnostne politike;

10.

pozdravlja prizadevanja držav članic v boju proti kibernetskim grožnjam; poziva Svet in Komisijo, naj predstavita analizo izzivov kibernetske narave ter ukrepe za učinkovit in usklajen odziv na takšne grožnje, ki bodo temeljili na najboljši praksi, v prihodnosti pa bodo privedli do evropske strategije za kibernetsko varnost;

11.

ponavlja svoje priporočilo, da bi se evropska varnostna strategija redno pregledovala vsakih pet let, kar bi sovpadalo z začetkom novega parlamentarnega mandata, in po ustreznem posvetovanju z Evropskim parlamentom;

12.

poudarja, da bi bela knjiga, ki bi zagotovila možnost za široko javno razpravo, lahko izboljšala prepoznavnost skupne varnostne in obrambne politike ter okrepila sodelovanje na področju varnosti in obrambe, in sicer z jasnejšo opredelitvijo varnostnih in obrambnih ciljev in interesov Unije glede na razpoložljiva sredstva in vire ter posledično omogočila učinkovitejše in konkretnejše izvajanje evropske varnostne strategije in načrtovanje in vodenje operacij kriznega upravljanja EU;

Lizbonska pogodba in strukture skupne varnostne in obrambne politike

13.

poziva Svet, naj v letu 2010 začne vsebinsko razpravo z Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti o izvajanju novih določb Lizbonske pogodbe, ki zadevajo skupno varnostno in obrambno politiko, tudi o:

a.

klavzuli o medsebojni pomoči v primeru oboroženega napada na ozemlje države članice,

b.

solidarnostni klavzuli v primeru terorističnega napada ali naravne nesreče ali nesreče, ki jo je povzročil človek,

c.

vlogi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v povezavi z oblikovanjem evropske službe za zunanjepolitično delovanje, ki bo celovito vključevala preprečevanje sporov, civilno in vojaško krizno upravljanje ter enote za vzpostavljanje miru,

d.

razširitvi mandata skupne varnostne in obrambne politike,

e.

stalnem strukturiranem sodelovanju za države članice, ki glede vojaških zmogljivosti dosegajo višja merila in so sprejele večje obveznosti na tem področju, da bi se pripravile na najzahtevnejše misije, kot tudi okrepljeno sodelovanje,

f.

oblikovanju zagonskega sklada za pripravljalne dejavnosti pred operacijami;

14.

po uvedbi klavzule o medsebojni pomoči, kot je opredeljena v členu 42(7) Pogodbe o Evropski uniji, poziva tiste države članice Evropske unije, ki so članice Zahodnoevropske unije, naj prenehajo izvajati spremenjeno Bruseljsko pogodbo iz leta 1954, vključno s parlamentarno skupščino Zahodnoevropske unije;

15.

poziva Svet, naj po uvedbi solidarnostne klavzule v novo pogodbo ponovno odpre razpravo o oblikovanju evropske enote za civilno zaščito – med drugim na podlagi poročila Barnier iz maja 2006 –, ki bi združevala sredstva držav članic in tako omogočala učinkovit skupni odziv v primeru naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek, meni, da bi moral vojaški del skupne varnostne in obrambne politike zagotavljati tudi možnost odzivanja na civilne nevarnosti;

16.

glede na napredek, ki ga je omogočila Lizbonska pogodba na področju skupne varnostne in obrambne politike, poudarja legitimnost in koristnost oblikovanja sveta za obrambo v okviru Sveta za zunanje zadeve, ki bi ga sestavljali obrambni ministri, predsedovala bi mu podpredsednica/visoka predstavnica, imel pa bi posebno vlogo pri krepitvi sodelovanja ter usklajevanju in povezovanju vojaških zmogljivosti;

17.

meni, da morala podpredsednica/visoka predstavnica zelo hitro ukrepati, da bi dosegla večjo skladnost različnih zunanjih politik Unije, in da bi se morala ta skladnost odražati na terenu pri posebnih predstavnikih/vodjih delegacij v njeni pristojnosti, ki imajo potreben vpliv na zadevne strani in mednarodno skupnost;

18.

podpira ustanovitev civilno-vojaškega direktorata za krizno upravljanje in načrtovanje, da bi prevzemal odgovornost za krizno upravljanje in strateško načrtovanje civilnih in vojaških operacij Unije ter pomagal razvijati skupno varnostno in obrambno politiko, zlasti v smislu civilnih in vojaških zmogljivosti; vseeno obžaluje izjemno dolgo zamudo pri oblikovanju te nove strukture; poziva k usklajevanju v okviru evropske službe za zunanjepolitično delovanje, in sicer med direktoratom za krizno upravljanje in načrtovanje ter ostalimi strukturami skupne varnostne in obrambne politike na eni strani in na drugi strani platformo za obvladovanje kriz in drugimi ustreznimi službami pri Komisiji, ki bi morale biti vključene v evropsko službo za zunanjepolitično delovanje, da bi se vzpostavile usklajene zmogljivosti za strateško načrtovanje in bi se tako razvil celovit evropski pristop;

19.

poziva visoko predstavnico/podpredsednico Komisije, Svet in države članice, naj odpravijo neravnovesje med zmogljivostmi civilnega in vojaškega načrtovanja ter v misijah evropske varnostne in obrambne politike poskrbijo za ustrezno in zadostno strokovno znanje na področjih, kot so pravosodje, civilna uprava, carine in mediacija;

20.

ponovno poziva k oblikovanju stalnega operativnega centra EU v pristojnosti podpredsednice/visoke predstavnice, ki bo odgovoren za operativno načrtovanje in izvedbo vojaških operacij; poziva, naj bo ta operativni center vključen v evropsko službo za zunanjepolitično delovanje; poudarja, da je zaradi sedanje delitve sistema na sedem štabov ta manj učinkovit, se slabše odziva in povzroča velike stroške ter da je za civilno-vojaško usklajevanje na terenu bistvenega pomena stalen sogovornik iz vojaške sfere; meni, da bi bilo stalni operativni center zato mogoče opredeliti kot vojaško zmogljivost za načrtovanje in izvajanje ter ga namestiti na istem kraju kot civilno zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij, da bi se omogočile potrebne sinergije za učinkovito civilno in vojaško usklajevanje; ponovno poudarja, da bilo z operativnim centrom EU sodelovanje z Natom lažje, ne da bi se ogrozila samostojnost odločanja obeh organizacij;

21.

poudarja, da je treba nujno vzpostaviti stalno strukturno sodelovanje, na podlagi kolikor je le mogoče vključujočih meril, kar bi državam članicam omogočilo povečanje njihovih zavez v okviru skupne varnostne in obrambne politike;

22.

poudarja, da je treba pri napredku in razvoju skupne varnostne in obrambne politike v celoti spoštovati in ohranjati nevtralnost in neuvrščenost nekaterih držav članic EU;

23.

poudarja pomen teh reform za doseganje ravni prizadevanj, ki je določena za skupno varnostno in obrambno politiko in je bila obnovljena decembra 2008 ter jo je odobril Evropski svet, pa tudi za povečanje učinkovitosti in dodane vrednosti skupne varnostne in obrambne politike v razmerah, ko je ta instrument vedno bolj zaželen;

Vojaške operacije in civilne misije

24.

ob deseti obletnici pozdravlja dosežke evropske varnostne in obrambne politike/skupne varnostne in obrambne politike ter ugotavlja, da Unija začenja civilne in vojaške operacije v okviru skupne varnostne in obrambne politike, da bi odgovorila na grožnje mednarodni in evropski varnosti; ugotavlja, da je bila večina teh misij na področju civilnega kriznega upravljanja; izreka priznanje približno 70 000 članom osebja, ki sodelujejo v 23 misijah in operacijah evropske varnostne in obrambne politike, ki še potekajo oziroma so se že zaključile; izreka priznanje dosedanjemu generalnemu sekretarju Sveta in visokemu predstavniku za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierju Solani za njegovo delo pri razvijanju evropske varnostne in obrambne politike; ponovno poziva države članice, naj določijo merila za napotitev misij evropske varnostne in obrambne politike in naj razmislijo o vprašanju nacionalnih pridržkov do posredovanja;

Somalija – Afriški rog

25.

pozdravlja uspešen prispevek pomorske operacije Evropske unije EUNAVFOR Somalija – operacija Atalanta v boju proti piratstvu v Adenskem zalivu in ob somalijski obali, zlasti prizadevanja, da se zagotovi človekoljubna pomoč vsem ljudem, ki jo v tej državi potrebujejo; poudarja, da se je operacija Atalanta uveljavila kot osrednji akter v boju proti piratstvu, med drugim prek Centra za pomorsko varnost (Afriški rog); pozdravlja sklep Sveta o podaljšanju mandata te operacije za dodatno leto do decembra 2010 in opaža razširitev pristojnosti te operacije kot odziv na varnostno vprašanje, ki neposredno zadeva EU (varnost državljanov in oskrbe, zaščita ranljivih plovil), in kot odgovor na humanitarne in operativne izredne razmere (spremljanje plovil, ki jih za dostavo hrane prebivalcem Somalije najame Svetovni program za hrano, in plovil, ki dostavljajo logistično podporo za vojaško opazovalno misijo Afriške unije v Somaliji (AMISOM)); obenem želi pohvaliti njen prispevek k okrepitvi pomorskega sodelovanja v Evropi in nadaljnjega razvoja pomorske razsežnosti skupne varnostne in obrambne politike; pozdravlja tudi sodelovanje tretjih držav (Norveška, Hrvaška in Črna gora) pri operaciji in dobro sodelovanje z drugimi pomorskimi silami, ki so prisotne v regiji, zlasti v okviru procesa SHADE (Shared Awareness and Deconfliction – skupno osveščanje o položaju in ublažitev sporov); vendar obžaluje nenehne težave pri pregonu domnevnih piratov in oboroženih roparjev, ki so bili prijeti na območju operacij, kar slabi verodostojnost mednarodnih proti-piratskih prizadevanj;

26.

poudarja, da je treba nujno obravnavati vzroke piratstva, ki izvirajo iz prevladujoče nestabilnosti in revščine v Somaliji, ter zato meni, da bi morala Unija podpreti prehodno zvezno vlado z ukrepi, namenjenimi obnovitvi varnosti, politične stabilnosti in pravne države ter za spodbujanje trajnostnega razvoja v sodelovanju z Afriško unijo in Združenimi narodi, ter oblikovati skupno strategijo za začetek regionalnega mirovnega procesa;

27.

poziva, naj pristop EU do Somalije upošteva, da bodo le obširna in dolgoročna dejanja za izgradnjo države, ki bodo presegala vzpostavitev varnostnih sil prehodne zvezne vlade, trajno prispevala k miru in varnosti v tej državi; zato poziva Svet in Komisijo, naj predlagata ambiciozno in obširno skupno strategijo EU za Somalijo;

28.

še posebej poudarja nujnost ukrepanja, da se omogoči obstoj prehodne zvezne vlade in se ji pomaga razširiti nadzor na ozemlje Somalije; zato pozdravlja dogovor v Svetu z dne 25. januarja 2010, da se oblikuje vojaška misija skupne varnostne in obrambne politike (misija EU za usposabljanje – EUTM Somalija), ki bi prispevala k usposabljanju somalijskih varnostnih sil v Ugandi v tesnem sodelovanju s partnerji EU, vključno s prehodno zvezno vlado, Ugando, Afriško unijo, Združenimi narodi in Združenimi državami; poziva visoko predstavnico, naj ustrezno obvešča Evropski parlament in se z njim posvetuje;

29.

prav tako poudarja pomen okrepitve zmogljivosti za pomorski nadzor v regiji, med drugim z usposabljanjem in oblikovanjem mreže obalnih straž v državah v tej regiji, ter meni, da bi morala Unija prispevati k tem prizadevanjem in podpreti kodeks ravnanja iz Džibutija in s tem povezan izvedbeni načrt, ki ga je razvila Mednarodna pomorska organizacija in so ga potrdile države v regiji (vključno z ustanovitvijo centra za izmenjavo informacij v Jemnu in centra za usposabljanje ladijskih posadk v Džibutiju);

30.

glede razmer v Jemnu opozarja na svojo resolucijo z dne 10. februarja 2010 in poziva Komisijo in Svet, naj skupaj z mednarodnimi partnerji, tudi sosedami Jemna, pomaga tamkajšnji vladi, in sicer s celovitim pristopom, ki bo zajemal reformo varnostnega sektorja, boj proti terorizmu, pa tudi politični dialog, humanitarno in gospodarsko pomoč ter izobraževanje;

Afganistan in Pakistan

31.

opozarja, da je treba stabilizirati varnostne in politične razmere v Afganistanu in Pakistanu, da se tako omejijo globalne grožnje, ki neposredno vplivajo na varnost Evropejcev (terorizem, promet s prepovedanimi drogami, širjenje orožja za množično uničevanje), in zato pozdravlja akcijski načrt Unije za Afganistan in Pakistan, ki ga je Svet sprejel 27. oktobra 2009; ponavlja, da je potreben celovit pristop pri obravnavanju teh vprašanj, ki bo tesneje povezoval varnost z razvojem, pravno državo in spoštovanjem človekovih pravic ter z vidiki, povezanimi z enakostjo spolov; zato poziva Svet in Komisijo, naj sprejmeta konkretnejše pobude v to smer, tudi s povečanjem prispevka EU in zagotovitvijo, da med seboj še bolj uskladita njene ukrepe, ukrepe držav članic in mednarodne skupnosti;

32.

meni, da mora okrepitev institucionalnih in upravnih zmogljivosti afganistanske države, zlasti pravosodnega sistema in – poleg policije – ostalih organov pregona, predstavljati prednostno nalogo pri izvajanju nove evropske strategije;

33.

poziva Svet in Komisijo, naj bistveno zvišata sredstva za civilno posredovanje v Afganistanu, da bo evropska civilna prednostna naloga verodostojna in bolj prepoznavna v očeh Afganistancev in mednarodnih partnerjev; poudarja pomen oblikovanja učinkovitih in zanesljivih civilnih policijskih sil za vzpostavitev pravne države v Afganistanu in pozdravlja delo policijske misije Evropske unije EUPOL v Afganistanu; poziva Svet, naj nujno odpravi težave s pomanjkanjem osebja za misijo EUPOL in olajša razvrščanje misije v provincah, tako da ji zagotovi dodatne možnosti namestitve in ustrezno logistično podporo; poziva Nato k tesnejšemu sodelovanju z misijo in k usklajevanju svojih ukrepov na policijskem področju z misijo EUPOL v okviru Mednarodnega odbora za usklajevanje policije (IPCB);

34.

podpira predlog Sveta, da se preuči možnost misije za pomoč Pakistanu za reformo varnostnega sektorja in oblikovanje zmogljivosti za boj proti terorizmu, da se tako pomaga državi opredeliti strategijo za boj proti terorizmu ter vstopiti v dialog o pravni državi in človekovih pravicah;

Balkan

35.

pozdravlja uspešno izvedeno misijo Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu (EULEX Kosovo) na celotnem ozemlju Kosova, in poudarja, da je za vse udeležence misije (policija, sodstvo, carina) pomembno nadaljevanje delovanja brez ovir na vsem ozemlju Kosova, tudi na severu;

36.

s tem v zvezi pozdravlja podpis protokola o policijskem sodelovanju med EULEX Kosovo in Srbijo, ter opozarja na strogo tehnično naravo tega protokola, ki je namenjen podpori boja proti organiziranemu kriminalu;

37.

obsoja vsa sovražna dejanja v zvezi z EULEX Kosovo, naloga katerega je, da si skupaj s kosovskimi organi prizadeva za vzpostavitev in okrepitev pravne države v prid vseh kosovskih skupnosti;

38.

poziva Svet, da razmisli o možnosti izvajanja vojaške operacije skupne varnostne in obrambne politike, da se zopet vzpostavi KFOR;

39.

glede Bosne in Hercegovine opozarja, da kljub stalnim političnim težavam varnostne razmere ostajajo sorazmerno mirne in stabilne, ter poudarja prispevek vojaške operacije Unije (EUFOR Althea) na tem področju; podpira sklep Sveta, da preusmeri delo policijske misije Evropske unije (MPUE) v boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji, ter poudarja potrebo po celostnem pristopu do sektorja pravne države (policija – sodstvo – zapori); spodbuja Svet, da hitro sprejme sklep v prid razvoju vojaške operacije Althea, ki je osredotočena na urjenje bosanskih oboroženih sil; obžaluje, da še vedno ni usklajene politične odločitve o prihodnosti mednarodnega mehanizma v Bosni in Hercegovini, kar je povzročilo enostranske odstope nekaterih sodelujočih držav in je škodilo verodostojnosti in skladnosti evropskega ukrepanja v Bosni in Hercegovini; spominja Svet, naj podpre možnosti pristopa k EU, kot je bilo dogovorjeno v Solunu leta 2003;

Kavkaz

40.

opozarja na odločilno vlogo Unije pri preprečitvi stopnjevanja konfliktov med Gruzijo in Rusijo, zlasti zaradi hitre napotitve opazovalne misije, ki ima za nalogo spremljanje izvajanja sporazumov z dne 12. avgusta in 8. septembra 2008; obžaluje, da Ruska federacija do zdaj ni izpolnila svojih zavez iz teh sporazumov; poudarja, da je vloga opazovalne misije Unije v Gruziji še toliko bolj pomembna po odhodu misij OVSE in Združenih narodov;

41.

podpira podaljšanje misije za eno leto in poziva k okrepitvi njenih zmogljivosti za opazovanje, vključno s tehnično opremo; obžaluje, da ruske in lokalne sile osebju misije še vedno preprečujejo obisk separatističnih regij Južne Osetije in Abhazije;

Bližnji vzhod

42.

meni, da mora Unija izboljšati svoje dejavnosti na palestinskih ozemljih; pozdravlja delo, ki ga je opravila policijska misija EUPOL COPPS in poziva Svet, naj razmisli o okrepitvi te misije in predlaga novo ureditev za ohranitev in izboljšanje učinkovitosti misije za pomoč na mejnem prehodu v Rafi (EUBAM Rafah) in ublaži dramatično humanitarno krizo v Gazi;

43.

glede misije EUJUST LEX v Iraku podpira postopno izvajanje dejavnosti na iraškem ozemlju, ki je odvisno od varnostnih razmer na terenu;

Podsaharska Afrika

44.

priznava potrebo po sodelovanju Unije na področju reforme varnostnega sektorja v nekaterih afriških državah, kot je Demokratična republika Kongo in Gvineja Bissau, in poziva Svet, naj svoje dejavnosti zasnuje na celostnem pristopu do reforme varnostnega sektorja za redno ocenjevanje učinkovitosti in vpliva teh misij;

Haiti

45.

v povezavi z razmerami na Haitiju poudarja pomembnost usklajenosti evropskih podpornih ukrepov; glede tega pozdravlja skupni prispevek EU z najmanj 300 člani policijskega osebja kot začasno okrepitev policijskih zmogljivosti stabilizacijske misije Združenih narodov na Haitiju (MINUSTAH), pa tudi odločitev Sveta, da se v Bruslju vzpostavi celica (EUCO Haiti), ki bo usklajevala prispevke držav članic v obliki vojaških in varnostnih zmogljivosti, in tako izpolni potrebe, ki so jih opredelili Združeni narodi, dopolni pa se tudi delovanje centra za spremljanje in informiranje; obžaluje pa pomanjkanje usklajevanja na terenu na Haitiju med državami članicami in Evropsko unijo; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj na tem področju vodi evropska prizadevanja;

Pridobljene izkušnje

46.

poudarja pomen procesa pridobivanja izkušenj iz operacij EU in poziva Svet, naj razmisli o mehanizmu, ki bi mu omogočil sodelovanje v teh procesih; v zvezi s tem želi biti obveščen o prvem letnem poročilu o prizadevanjih, da bi se opredelilo pridobljene izkušnje in ukrepalo na njihovi podlagi v civilnih misijah; poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj sproži natančno in pregledno revizijo preteklih in sedanjih misij evropske varnostne in obrambne politike/skupne varnostne in obrambne politike ter opredeli njihove prednosti in pomanjkljivosti;

47.

pozdravlja uspešno predajo operacije Unije v Čadu in Srednjeafriški republiki (operacija EUFOR Tchad/RCA) misiji Združenih narodov v Srednjeafriški republiki in Čadu (MINURCAT) in želi, da se ga obvešča o sedanjih procesih pridobivanja izkušenj, zlasti o tem, kako bi se bilo mogoče izogniti obstoječim pomanjkljivostim in težavam pri konkretnem sodelovanju z Združenimi narodi in Afriško unijo pri misijah v prihodnosti;

Politika na področju vaj

48.

poudarja, da bi načrtovanje in izvajanje vaj EU na področju skupne varnostne in obrambne politike v okviru bolj velikopotezne politike EU na področju vaj, vključno z možnostjo, da EU izvaja vaje v resničnem življenju (LIVEX), zelo prispevalo k učinkovitejšemu usklajevanju zmogljivosti držav članic in spodbujalo večjo medobratovalnost in izmenjave izkušenj;

Vključevanje vidika enakosti spolov in človekovih pravic

49.

opozarja na pomen sistematične obravnave človekovih pravic in vidikov enakosti spolov v vseh fazah operacij SVOP, tako med načrtovanjem kot med izvajanjem; poziva, da je treba resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325 (2000) in 1889 (2009) o ženskah, miru in varnosti upoštevati tako pri usposabljanju osebja kot med operacijami, in da je večji delež osebja, ki je poslano na operacije, ženskega spola; priporoča krepitev usposabljanja osebja na področju človekovih pravic in poznavanja civilne družbe;

Neširjenje orožja in razoroževanje

50.

pozdravlja resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1887 (2009) in v celoti podpira njegov poziv k ustavitvi širjenja jedrskega orožja in k večjim prizadevanjem za doseg razorožitve pod strogim in učinkovitim mednarodnim nadzorom; poziva države članice, naj oblikujejo močno skupno stališče za konferenco leta 2010 o reviziji Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in opozarja na svoje priporočilo Svetu z dne 24. aprila 2009 o neširjenju jedrskega orožja in prihodnosti Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (8), ter pri tem poudarja potrebo po dodatni okrepitvi treh stebrov Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, torej neširjenje orožja, razoroževanje in sodelovanje pri uporabi jedrske energije v civilne namene; poleg tega poziva k ratifikaciji in začetku veljavnosti pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov;

51.

poudarja pomembnost oblikovanja mednarodnega sistema varne in zajamčene oskrbe jedrskega goriva (in sicer mednarodni sistem banke jedrskega goriva, ki ga bo nadzorovala Mednarodna agencija za atomsko energijo) in mehanizmov za boljše izvajanje klavzule o orožju za množično uničevanje, ki je del sporazumov o sodelovanju EU s tretjimi državami;

52.

pozdravlja izjave in cilje nove ameriške administracije, katerih namen ja doseči napredek na področju jedrske razorožitve in poziva k tesnemu sodelovanju med EU in ZDA pri spodbujanju neširjenja jedrskega orožja; poziva obe evropski jedrski velesili, naj jasno podpreta to zavezo in pripravita nove ukrepe za njeno uresničitev; hkrati pozdravlja zavezo Ruske federacije in Združenih držav k nadaljevanju pogajanj za sklenitev novega celovitega pravno zavezujočega sporazuma, ki bo nadomestil Pogodbo o zmanjšanju in omejevanju strateškega ofenzivnega orožja (START I), ki je potekla decembra 2009; v povezavi s tem pričakuje čimprejšnje oprijemljive rezultate;

53.

je seznanjen s sporazumom nemške koalicije z dne 24. oktobra 2009 o umiku ameriškega jedrskega orožja iz Nemčije v smislu njene podpore politiki ameriškega predsednika Obame za svet brez jedrskega orožja, seznanjen je tudi z zaželenimi vmesnimi ukrepi pri doseganju tega cilja in s potrebo po uvedbi nove dinamike pri nadzoru orožja in razoroževanja na konferenci leta 2010 o reviziji Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja; spodbuja druge države članice, ki imajo na svojem ozemlju ameriško jedrsko orožje, naj sprejmejo podobno jasno zavezo; v zvezi s tem pozdravlja pismo, ki so ga zunanji ministri Nemčije, Nizozemske, Belgije, Luksemburga in Norveške 26. februarja 2010 poslali generalnemu sekretarju Nata, v katerem so pozvali k obsežni razpravi v zavezništvu o tem, kako bi se lahko približali splošnemu političnemu cilju o svetu brez jedrskega orožja;

54.

ponovno poudarja zaskrbljenost zaradi razmer v Iranu in Severni Koreji ter opozarja na zavezo Unije za uporabo vseh razpoložljivih instrumentov za preprečevanje, odvračanje, ustavitev in, če je mogoče, odpravo programov širjenja orožja, ki so vzrok zaskrbljenosti na svetovni ravni; vendar opozarja, da proces razorožitve, ki so ga začele nekatere države, nima neposredne povezave z voljo drugih držav, da ustavijo ali nadaljujejo svoje programe širjenja orožja, kar mora voditi do stroge politike glede držav ali organizacij, ki so pripravljene sodelovati ali že sodelujejo v postopkih širjenja orožja za množično uničevanje; poudarja, da morajo pri tem vse države članice ukrepati usklajeno v skladu s pristopom Unije;

55.

opominja, da je treba na področju razoroževanja posebno pozornost nameniti napredku pri razpravah po prihodnji mednarodni pogodbi o ureditvi trgovine z orožjem;

56.

poudarja svojo polno podporo širšemu razoroževanju in popolni prepovedi orožja, kot so kemično in biološko orožje, protipehotne mine, kasetne bombe in strelivo osiromašenega urana, ki civilistom povzročijo veliko trpljenja; zato poziva k okrepljenim večstranskim prizadevanjem za zagotovitev popolnega izvajanja konvencije o kemičnem orožju, konvencije o biološkem in toksičnem orožju, konvencije o kasetnem strelivu, konvencije o protipehotnih minah in k nadaljnjemu razvoju mednarodnega režima proti širjenju orožja za množično uničevanje; glede tega pozdravlja zavezo vseh držav članic EU, s tem ko so sprejele skupno stališče EU o izvozu orožja ter določbo člena 28B(1) Lizbonske pogodbe, ki EU nalaga skupne operacije razoroževanja;

Razvoj zmogljivosti

57.

opozarja, da mora Unija zaradi odziva na vedno večje operativne potrebe in zaradi profesionalizacije kriznega upravljanja okrepiti svoje civilne in vojaške zmogljivosti; v zvezi s tem poziva Svet, da opredeli nov globalni cilj, ki bo lahko civilno-vojaški in bo moral biti predvsem osredotočen na učinkovito oblikovanje zmogljivosti;

58.

poudarja, da je treba iskati sinergije med civilnimi in vojaškimi zmogljivostmi ter prepoznati področja, na katerih lahko države članice združujejo svoja prizadevanja in zmogljivosti na ravni EU v težavnih gospodarskih razmerah, kar je bistvenega pomena za preseganje skupnih učinkov rastočih stroškov obrambne opreme in obstoječih omejitev obrambnih stroškov, tudi z izkoriščanjem priložnosti, ki jih ponuja vzpostavitev evropske službe za zunanjepolitično delovanje, ki bi morala imeti eno samo enoto za nadzor razvoja civilnih in vojaških zmogljivosti;

59.

ponavlja podporo ambicioznim ciljem za okrepitev civilnih in vojaških zmogljivosti, ki so bili opredeljeni med Evropskim svetom decembra 2008; zahteva, da Svet kljub sedanji gospodarski krizi nadaljuje izvajanje projektov, ki so bili predlagani v tem okviru; poziva Svet, naj ga redno obvešča o prizadevanjih držav članic za doseganje teh ciljev;

60.

poudarja številne ovire za hitro napotitev civilnih misij, ki so bile identificirane; poziva države članice, naj mobilizirajo svoja pravosodna ministrstva in ministrstva za notranje zadeve, da prevzamejo svoje odgovornosti na tem področju; v zvezi s tem podpira prizadevanja Sveta glede dajanja na razpolago in razporejanja strokovnega, ustrezno usposobljenega in po spolu uravnoteženega civilnega osebja (s sprejetjem nacionalnih strategij in skupnih standardov, izboljšanjem postopkov oblikovanja enot in usposabljanja pred razporeditvijo, revizijo pojma enote za civilno odzivanje), kakor tudi hitro nudenje opreme za nove civilne misije (z določitvijo okvirnih pogodb in projektom stalnega skladiščenja opreme); v zvezi s tem pozdravlja sklep o začasni vzpostavitvi skladišča za opremo v okviru policijske misije Unije v Bosni in Hercegovini;

61.

poudarja potrebe civilnih misij za razpolaganje z integrirano, varno komunikacijsko opremo in opremo, ki je skladna z vojaškimi komunikacijskimi sistemi;

62.

poziva Svet, da evropsko službo za zunanjepolitično delovanje opremi s stalno strukturo, ki bo združevala skupne funkcije za podporo civilnim misijam in vojaškim operacijam (postopki zaposlovanja in oddaje javnih naročil), da se bodo te osredotočile na svojo glavno nalogo;

63.

poudarja potrebo po tesnem usklajevanju med civilnimi misijami skupne varnostne in obrambne politike in ostalimi instrumenti Unije, da se racionalizira poraba sredstev; poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj se uskladi s Komisijo, da skupaj z evropsko službo za zunanjepolitično delovanje načrtuje dejavnosti, ki jih izvaja na podobnih področjih; poziva k stalni izmenjavi informacij med civilnimi misijami skupne varnostne in obrambne politike in akterji policijskega in pravosodnega sodelovanja znotraj Evrope, še zlasti Europol, posebno v boju proti organiziranemu kriminalu;

64.

je seznanjen, da taktične bojne skupine kljub stroškom, ki jih predstavljajo, vse do danes še niso bile uporabljene, delno iz političnih razlogov kot tudi zaradi tega, ker so bili pogoji za njihovo napotitev zelo togi; podpira učinkovitejšo in prožnejšo uporabo taktičnih bojnih skupin, da bi se lahko uporabljale tudi kot rezervne sile oziroma kot delno nadomestilo v primeru neuspešnega postopka oblikovanja enot, pri čemer je treba primerno upoštevati želje držav, ki so skupaj sestavile te skupine; zahteva razširitev začasnega dogovora, ki je zasnovan za kritje stroškov, povezanih s strateško napotitvijo taktičnih bojnih skupin, kakor tudi razširitev skupnih stroškov za njihovo uporabo; poziva Svet, naj te skupine razporedi v okviru vojaških vaj v realnem in velikem obsegu; pozdravlja delo, ki je bilo opravljeno na pobudo švedskega predsedstva glede okvira dela in prožnosti dela taktičnih bojnih skupin, in na tej osnovi poziva države članice, da sprejeta priporočila izvajajo;

65.

pozdravlja napredek, ki je bil dosežen na področju vojaških in civilnih zmogljivosti, in se zavzema za čim hitrejši napredek pri:

projektih, ki omogočajo hitrejšo napotitev misij evropske varnostne in obrambne politike ter sil Unije, torej:

vzpostavitev evropske flote za zračni prevoz in projekt vodenja, ki ga je sprejelo 14 držav članic dne 17. novembra 2009 med sestankom Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose v sestavi obrambnih ministrov, vzpostavitev evropskega poveljstva za zračni prevoz v Eindhovnu in oblikovanje večnacionalne enote A400M, pri čemer obžaluje znatne zamude pri dobavi in poziva zadevne države članice in EADS, naj uspešno izpeljejo projekt A400M, da bo večnacionalna enota vzpostavljena hitro; poudarja pomen uporabe vojaških prevoznih zmogljivosti za podporo operacijam civilne zaščite in kriznega upravljanja;

modernizacijo helikopterjev in urjenje ekip, kot tudi projekt za načrtovani helikopter za prevoz težkega tovora;

projektih, zasnovanih za zagotavljanje boljših obveščevalnih podatkov vojaškim skupinam, ki jih napoti EU:

nova generacija satelitov za opazovanje (program MUSIS);

sporazumi med nekaterimi državami članicami in Satelitskim centrom Evropske unije (EUSC), da bi se tako olajšal dostop satelitskega centra do vladnih posnetkov (Hélios II, Cosmo-Skymed in SAR-Lupe);

delo Evropske obrambne agencije, ki se nanaša na izražanje vojaških potreb na področju nadziranja prostora;

projekt globalnega spremljanja okolja in varnosti, pri katerem obžaluje, da nezadostno upošteva posebne potrebe na področju varnosti in obrambe, zlasti glede ločljivosti podobe; predlaga, da bi lahko Satelitski center Evropske unije prevzel vlogo posrednika na tem področju;

projektih za okrepitev pomorske dimenzije Unije z možno uporabo vojaških sredstev skupne varnostne in obrambne politike:

vzpostavitev sistema pomorskega nadzora po baltiškem zgledu (SUBCAS) za večjo varnost pomorskega prevoza, nadzor nad nezakonitim priseljevanjem in trgovino z ljudmi, in nenazadnje preprečevanje onesnaženja morja;

časovni načrt za vključitev pomorskega nadzora, predviden za leto 2010; meni, da pomanjkanje sodelovanja med različnimi evropskimi akterji ne sme v nobenem primeru ovirati izvajanja teh projektov;

66.

pozdravlja odločilno vlogo Evropske obrambne agencije pri razvoju kritičnih zmogljivosti obrambe, zlasti zahvaljujoč se izvajanju skupnih programov; poziva države članice, da v skladu z novo pogodbo še naprej izkoriščajo potencial Evropske obrambne agencije, ji dodelijo proračun, ki bo v skladu s pričakovanji, in ji s sprejetjem triletnega finančnega okvira in delovnega načrta omogočijo, da bo lažje načrtovala svoje delo; poziva države članice, da čim hitreje sprejmejo upravni dogovor med Evropsko obrambno agencijo in Organizacijo vzajemnega sodelovanja na področju oborožitve kot tudi sporazum o varnosti med Unijo in Organizacijo vzajemnega sodelovanja na področju oborožitve, da se lahko uspešno organizira njihovo sodelovanje na področju oboroževanja;

67.

podpira vzpostavitev konkurenčne evropske industrijske in tehnološke obrambne baze ter odprtega in preglednega evropskega trga obrambne opreme; v tem smislu poziva države članice, da si še naprej prizadevajo za raziskave in razvoj, upoštevajo sprejete obveze, po katerih za obrambo prispevajo 2 % odhodkov, in v nacionalno zakonodajo usklajeno prenesejo direktive iz obrambnega svežnja;

68.

poziva evropske nacionalne urade za javna naročila za obrambo, naj sprejmejo konkretne ukrepe s pomočjo Evropske obrambne agencije za več evropskih nakupov, predvsem s sprejetjem prostovoljnega kodeksa ravnanja, ki bo uvedel načelo „prednosti evropskih izdelkov“ na nekaterih področjih obrambne opreme, kjer je z evropske perspektive pomembno ohraniti strateško avtonomnost in operativno suverenost in vzdrževati evropsko industrijsko in tehnološko premoč;

69.

močno podpira vzpostavitev civilno-vojaške sinergije na področju zmogljivosti; upa, da bosta direktorat za krizno upravljanje in načrtovanje ter Evropska obrambna agencija hitro določila svoje dodatne vloge: v pristojnosti visoke predstavnice/podpredsednice bi moral imeti direktorat za krizno upravljanje in načrtovanje v evropski službi za zunanjepolitično delovanje strateško vlogo za spodbujanje in usklajevanje dejavnosti, zlasti pri prepoznavanju skupnih potreb, Evropska obrambna agencija pa bi morala imeti operativno vlogo pri razvoju tehnologij za dvojno rabo ter civilnih in vojaških zmogljivosti; meni, da so te sinergije možne zlasti na osnovi sklopa „varnost“ Okvirnega programa za raziskave in razvoj;

70.

pozdravlja napredek, ki je bil dosežen pod švedskim predsedstvom pri oblikovanju skupine civilnih in vojaških strokovnjakov za reformo varnostnega sektorja, hkrati pa obžaluje zamude pri izvajanju tega ukrepa, predlaganega jeseni leta 2008; od sedaj naprej upa na hitro oblikovanje te skupine;

71.

za krepitev zmožnosti evropskega osebja za skupno delo podpira pobude na področju usposabljanja, zlasti:

omogočanje izmenjav med mladimi evropskimi uradniki po modelu programa Erasmus;

okrepitev možnosti usposabljanja na ravni Unije; zlasti poudarja potrebo po čimprejšnji vzpostavitvi Evropske akademije za varnost in obrambo po novem modelu, o katerem je Svet odločitev sprejel decembra 2008;

okrepitev institucionalnih zmogljivosti za usposabljanje na ravni EU; predvsem poudarja potrebo po ustanovitvi nove evropske akademije za zunanjepolitično delovanje, v tesnem sodelovanju z ustreznimi organi v državah članicah in z vključevanjem obstoječih struktur usposabljanja, kot je Akademija za obrambo, ki bo uradnikom iz Unije in držav članic, ki bodo prevzeli zunanjepolitične funkcije, pa tudi osebju iz misij skupne varnostne in obrambne politike, omogočila usposabljanje na podlagi enotno usklajenega učnega programa skupaj s celovitim in enotnim usposabljanjem za vse uslužbence ter ustreznim usposabljanjem na področju konzularnega in poslaniškega dela, diplomacije, posredovanja v sporih in mednarodnih odnosov ter poznavanja zgodovine in izkušenj Evropske unije;

72.

meni, da je treba za izboljšanje usposabljanja napotenega osebja in zagotavljanje kar najboljše uporabe sredstev za usposabljanje oblikovati bolj sistematično vez med sodelovanjem pri usposabljanju in napotitvami na misije; poziva Svet, naj za napoteno osebje pripravi skupen evropski statut, ki bi urejal standarde usposabljanja, operativno doktrino in svobodo pri operativnem ukrepanju, vprašanja dolžnosti in pravic, kakovostno raven opreme, zdravstveno oskrbo in socialno varnost v primeru smrti, poškodbe ali nezmožnosti za delo;

73.

pozdravlja podpis pogodbe iz Strasbourga z dne 26. februarja 2009, ki evropski vojaški enoti (Evrokorpusu) podeljuje pravno osebnost; poziva Unijo, da po potrebi uporabi te večnacionalne sile;

Financiranje skupne varnostne in obrambne politike

74.

opozarja, da Lizbonska pogodba bistveno ne spreminja financiranja misij in operacij, ki potekajo v okviru skupne varnostne in obrambne politike, torej:

civilne misije se financirajo iz proračuna Unije;

skupni stroški vojaških operacij se financirajo iz mehanizma ATHENA;

75.

opozarja na določbo Lizbonske pogodbe, ki se nanaša na zagonski sklad, ki je na voljo podpredsednici/visoki predstavnici, in ki je namenjen financiranju pripravljalnih ukrepov misij skupne varnostne in obrambne politike, ki se, iz enega ali drugega razloga, ne financirajo iz proračuna Unije; poudarja pomen tega sklada, ki bi moral omogočati okrepitev zmožnosti podpredsednice/visoke predstavnice za učinkovito in hitro pripravo ukrepov skupne varnostne in obrambne politike; s tem v zvezi poziva države članice, da hitro začnejo priprave za izvajanje;

76.

poziva države članice, da razširijo seznam skupnih stroškov, financiranih iz mehanizma ATHENA, da bi se med njimi oblikovala dodatna solidarnost in da bi se države še dodatno spodbudilo k sodelovanju pri vojaških operacijah Unije;

77.

v okviru revizije finančne uredbe predlaga, naj bodo pravila in postopki, ki se uporabljajo za krizno upravljanje, prožnejši, saj je to področje, ki se mora odzivati na posebne zahteve, kot je hitra napotitev ali varnostne presoje;

78.

opozarja na odločilen značaj finančnih instrumentov, ki jih upravlja Komisija v okviru kriznega upravljanja, zlasti instrumenta za stabilnost in Evropski razvojni sklad (in njegova mirovna pomoč za Afriko); poudarja pomen usklajevanja teh različnih instrumentov;

Partnerstva

EU – NATO

79.

opozarja, da je treba utrditi strateško partnerstvo in zagotoviti konstruktivno sodelovanje med EU in Natom; priporoča izogibanje blokadam in poziva k reviziji sedanje ureditve operativnega sodelovanja EU-Nato (sporazum Berlin plus), pa tudi k razvoju novega funkcionalnega okvira, ki bo spodbujal širše sodelovanje, ko bosta obe organizaciji navzoči na istem območju operacij;

80.

vztraja, da mora podpredsednica/visoka predstavnica začeti resen dialog z generalnim sekretarjem zveze Nato v zvezi s tekočo revizijo Natovega strateškega koncepta, s katero bi zagotovili, da bi Nato v polni meri upošteval razvoj skupne varnostne in obrambne politike EU, in ki bi morebiti vključevala stalno strukturirano sodelovanje na področju obrambe;

81.

obžaluje, da tehnični sporazumi med operacijami Nata in Unije v Afganistanu in na Kosovu še vedno niso bili podpisani; poziva Svet in države članice, naj s političnim vplivom v pristojnih organih EU in Nata dosežejo rešitev;

82.

poudarja dobro sodelovanje med obema organizacijama pri boju proti piratstvu (operacija Atalanta in operacija Nata Ocean Shield);

83.

izraža priznanje generalnemu sekretarju Nata, ker je izrazil pripravljenost, da se Unija in Evropski parlament priključita k razpravam o reviziji strateškega koncepta te organizacije; pričakuje, da bo izražena pripravljenost hitro vodila k dejanskim pobudam;

84.

pozdravlja sodelovanje med Unijo in Natom na področju vojaških zmogljivosti, kot tudi prizadevanja za izboljšanje operacijskih zmogljivosti helikopterjev;

EU – ZDRUŽENI NARODI

85.

opozarja na pomen tesnega sodelovanja med EU in Združenimi narodi na področju kriznega upravljanja, zlasti na tistih območjih operacij, kjer sta prisotni obe organizaciji in/ali kjer ena nasledi drugo; poziva k okrepitvi tega sodelovanja v pred kriznem času, zlasti na področju načrtovanja;

EU – AFRIŠKA UNIJA

86.

poudarja pomen dobrega sodelovanja med Evropsko unijo in Afriško unijo v skladu z obvezami, ki so bile sprejete v okviru partnerstva „mir in varnost“ strategije EU – Afrika; meni, da bi morala Evropska unija kolikor je le mogoče podpreti Afriško unijo, zlasti pri operacijah, kjer je ta organizacija, na primer v Somaliji, edina prisotna, in poziva Afriško unijo, naj si prizadeva za razvoj afriške zmogljivosti za odzivanje na krizne razmere in zagotovi učinkovitejšo rabo pomoči, ki jo prejmejo od mednarodnih partnerjev; poziva Komisijo in države članice, naj posebno pozornost posvetijo problemu nenadzorovanega širjenja orožja malega kalibra in lahkega strelnega orožja, zlasti v Afriki, ter v zvezi s tem večji poudarek namenijo upoštevanju obstoječih pravil glede orožja na kriznih območjih s strani vseh držav članic;

EU – ZDA

87.

poziva Svet, naj poglobi odnose Unije z ZDA na področju vzpostavljanja miru in kriznega upravljanja, tudi v povezavi z vojaškimi vprašanji in vprašanji naravnih nesreč; takšno sodelovanje je še posebej pomembno pri misijah za boj proti piratstvu v Somaliji, prizadevanjih za okrepitvi afriških zmogljivosti za ohranjanje miru ter operacijah na Kosovu in v Afganistanu; posebno pozdravlja sodelovanje ZDA, pod evropskim poveljstvom, pri misiji EULEX Kosovo;

88.

meni, da bi bilo treba novo različico protiraketnega ščita, ki jo je predvidela ameriška administracija, temeljito preučiti in preveriti, če pa se takšen sistem razvije, bi moral upoštevati skupen evropski pristop k zaščiti Evrope pred balističnimi grožnjami, v dialogu na ravni celine in ob prizadevanjih, da se v razvoj tega sistema vključi evropska obrambna industrija;

Udeležba tretjih držav pri evropski varnostni in obrambni politiki

89.

opozarja, da je do danes 24 držav na petih kontinentih sodelovalo pri 16 civilnih in vojaških operacijah Unije; poudarja, da predstavlja sodelovanje tretjih držav pri operacijah pomembno politično in operativno dodano vrednost za operacije Unije; meni, da mora Unija nadaljevati po tej poti in preučiti možnosti za boljše vključevanje tretjih držav, brez poseganja v njihovo avtonomijo odločanja;

Pristojnosti Parlamenta

90.

pozdravlja povečano udeležbo Sveta pri delu Evropskega parlamenta na področju varnosti in obrambe, zlasti znotraj specializiranih pododborov; pozdravlja vključitev oddelka za odnose s Parlamentom v zadnje sklepe Sveta o evropski varnostni in obrambni politiki; spodbuja podpredsednico/visoko predstavnico, da v okviru Lizbonske pogodbe, nadaljuje to pot, da bo skupna varnostna in obrambna politika pridobila močno demokratično legitimnost;

91.

opozarja, da je Evropski parlament edina nadnacionalna institucija, ki se lahko zakonito poteguje za demokratični nadzor nad varnostno in obrambno politiko Unije, in da je ta vloga okrepljena z začetkom veljave Lizbonske pogodbe; v tem okviru meni, da skupščina Zahodnoevropske unije – ki se za svoj obstoj lahko zahvali pogodbi, in sicer spremenjeni Bruseljski pogodbi, ki je niso podpisale vse države članice Evropske unije – ni ne politično opremljena ne zakonito pooblaščena za izvajanje parlamentarnega nadzora nad skupno varnostno in obrambno politiko;

92.

posledično spodbuja Evropski parlament in nacionalne parlamente, da ob upoštevanju možnosti, ki jih ponuja Lizbonska pogodba, v celoti uporabljajo protokol št. 1 za okrepitev sodelovanja na področju evropske varnostne in obrambne politike ter skupne varnostne in obrambne politike prek razvoja ožjih in bolj strukturiranih delovnih odnosov glede vprašanj varnosti in obrambe med njihovimi zadevnimi pristojnimi odbori; poudarja, da bo to okrepljeno sodelovanje med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti nadomestilo pristojnosti, ki si jih je neupravičeno prisvojila skupščina Zahodnoevropske unije; poudarja tudi potrebo po prilagoditvi lastnih struktur za zagotovitev boljšega spremljanja skupne varnostne in obrambne politike; poziva Svet in visoko predstavnico/podpredsednico, naj poiščeta načine, da bosta Evropski parlament in njegov pristojni odbor udeležena že v zgodnjih fazah oblikovanja pojmov civilnega kriznega upravljanja in načrtov operacij;

93.

poziva Svet, naj vnaprej obvešča Parlament o pripravi misij in operacij, kot tudi o njihovem poteku; predlaga, da ga Svet zaradi preglednosti redno obvešča o uporabi mehanizma ATHENA in o zagonskem skladu, kot to že počne glede uporabe sredstev za civilne misije evropske varnostne in obrambne politike; meni, da bi morali biti zaradi proračunske jasnosti v proračunu EU najprej navedeni vsi stroški za nevojaške zadeve, nato pa v naslednjem koraku in po potrebni spremembi pogodbe tudi stroški za vojaške zadeve;

94.

zahteva revizijo medinstitucionalnih sporazumov iz leta 2002 med Evropskim parlamentom in Svetom glede dostopa Evropskega parlamenta do občutljivih informacij Sveta na področju evropske varnostne in obrambne politike in skupne varnostne in obrambne politike, da bodo lahko odgovorni poslanci, zlasti predsednika pododborov „za varnost in obrambo“ in „za človekove pravice“, razpolagali s potrebnimi informacijami za poučeno izvajanje svojih pristojnosti;

*

* *

95.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, parlamentom držav članic, parlamentarni skupščini Nata in generalnima sekretarjema Združenih narodov in Nata.


(1)  UL C 33 E, 9.2.2006, str. 580.

(2)  UL C 314 E, 21.12.2006, str. 334.

(3)  UL C 285 E, 26.11.2009, str. 23.

(4)  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0075.

(5)  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0076.

(6)  Sprejeta besedila, P7_TA(2009)0099.

(7)  Sprejeta besedila, P7_TA(2009)0057.

(8)  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0333.


22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/77


Sreda, 10. marec 2010
Pogodba o neširjenju jedrskega orožja

P7_TA(2010)0062

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2010 o pogodbi o neširjenju jedrskega orožja

2010/C 349 E/14

Evropski parlament,

ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 24. aprila 2009 o neširjenju jedrskega orožja in prihodnosti Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) (2008/2324(INI)) (1),

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 26. februarja 2004 (2), 10. marca 2005 (3), 17. novembra 2005 (4) in 14. marca 2007 (5) o neširjenju jedrskega orožja in jedrski razorožitvi,

ob upoštevanju svoje resolucije o Iranu z dne 10. februarja 2010 (6),

ob upoštevanju konference pogodbenic za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki bo leta 2010,

ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov o vprašanjih neširjenja jedrskega orožja in jedrskega razoroževanja, zlasti resolucij št. 1540 (2004), 1673 (2006) in 1887 (2009),

ob upoštevanju izjave z vrha EU-ZDA z dne 3. novembra 2009 (Priloga 3),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. junija 2008 o izvajanju evropske varnostne strategije in evropske varnostne in obrambne politike (7),

ob upoštevanju strategije Evropske unije proti širjenju orožja za množično uničevanje, ki jo je Evropski svet sprejel 12. decembra 2003,

ob upoštevanju nedavnega šestmesečnega poročila o napredku pri izvajanju Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (2009/II),

ob upoštevanju izjave Sveta z dne 8. decembra 2008 o krepitvi mednarodne varnosti, zlasti točk 6, 8 in 9 izjave, v katerih je izražena odločnost EU za boj proti širjenju orožja za množično uničevanje in načinom njegovega prenosa,

ob upoštevanju pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov, celovitih sporazumov Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE) o nadzornih ukrepih in dodatnih protokolov k tem sporazumom, konvencije o fizični zaščiti jedrskega materiala, mednarodne konvencije za preprečevanje jedrskega terorizma, haaškega kodeksa ravnanja proti širjenju balističnih izstrelkov, pogodbe o omejitvi strateškega orožja (START I), ki je prenehala veljati leta 2009, in pogodbe o omejitvi strateškega napadalnega orožja (SORT),

ob upoštevanju poročila o izvajanju evropske varnostne strategije, o katerem je Evropski svet dosegel soglasje 11. decembra 2008,

ob upoštevanju vprašanj z dne 21. decembra 2009 Komisiji in Svetu o pogodbi o neširjenju (O-0170/2009 – B7-0010/2010, O-0169/2009 – B7-0009/2010),

ob upoštevanju izjave Evropskega sveta o Iranu z dne 10. in 11. decembra 2009,

ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.

ker so širjenja orožja za množično uničevanje in načini njegovega prenosa ena najhujših groženj za mednarodno stabilnost in varnost in ker so najbolj nujne prednostne naloge, da se teroristom ali novim državam prepreči pridobitev oziroma uporaba jedrskega orožja, da se zmanjšajo svetovne zaloge in se približa svetu brez jedrskega orožja;

B.

ker ni bil dosežen nikakršen napredek pri izpolnjevanju konkretnih nalog (kot je t.i. 13 praktičnih ukrepov (8) na poti k doseganju ciljev pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, kakor je bilo dogovorjeno na prejšnjih konferencah za pregled pogodbe, zlasti sedaj, ko grožnje prihajajo iz različnih virov, vključno z vse večjim širjenjem; ker se to pojavlja hkrati z večjim povpraševanjem in večjo razpoložljivostjo jedrske tehnologije, možnostmi za to, da ta tehnologija in radioaktivni materiali pridejo v roke kriminalnih organizacij in teroristov;

C.

ker je treba pogodbo o neširjenju jedrskega orožja kot temelj svetovnega režima za neširjenje orožja okrepiti, in ker je nujno potrebno pogumno politično vodenje in določeno število naprednih, doslednih ukrepov, da bi znova potrdili veljavnost te pogodbe in okrepili sporazume, pogodbe in agencije, ki sestavljajo sedanji režim širjenja orožja in razorožitve, med drugim še zlasti pogodbo o celoviti prepovedi izvajanja jedrskih poskusov in Mednarodno agencijo za atomsko energijo (MAAE);

D.

ker je treba dodatno okrepiti vse tri stebre pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, in sicer neširjenje orožja, razoroževanje in sodelovanje pri uporabi jedrske energije v civilne namene;

E.

ker države, ki imajo jedrsko orožje in so podpisnice pogodbe o neširjenju, zavlačujejo dejavnosti, s katerimi naj bi zmanjšale ali odpravile zaloge jedrskega orožja in zmanjšale svojo pripadnost vojaški doktrini odvračanja z jedrskim orožjem;

F.

ker se zavzema za še večji napredek vseh vidikov razorožitve, kar bo vplivalo na večjo varnost v svetu;

G.

ker se je Evropska unija obvezala, da bo uporabila vse razpoložljive instrumente za preprečevanje, odvračanje, ustavitev in, če je mogoče, ukinitev programov širjenja orožja, ki vzbujajo zaskrbljenost na svetovni ravni, kot je bilo to jasno izraženo v strategiji EU proti širjenju orožja za množično uničevanje, ki jo je Evropski svet sprejel 12. decembra 2003;

H.

ker mora EU povečati prizadevanja za preprečevanje tokov širjenja orožja in njegovega financiranja, za kaznovanje takih dejanj in za oblikovanje ukrepov, ki bodo preprečevali nejasen prenos znanja in izkušenj, pri čemer naj se uporabijo vsi razpoložljivi instrumenti, med njimi večstranske pogodbe in mehanizmi preverjanja, državne in mednarodno usklajene kontrole izvoza, skupni programi za zmanjševanje groženj ter politični in gospodarski vzvodi;

I.

ker pozdravlja deklaracijo o neširjenju orožja in razorožitvi (priloga 3), sprejeto na vrhu EU-ZDA 3. novembra 2009, v kateri je poudarjena potreba po ohranjanju in krepitvi ustreznih večstranskih ukrepov in zlasti pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, izražena pa sta tudi podpora uveljavitvi pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov in poziv k začetku pogajanj o pogodbi za prepoved proizvodnje cepljivih snovi januarja 2010; ugotavlja tudi, da je v izjavi ponovno izraženo, da morata Iran in Demokratična ljudska republika Koreja izpolniti svoje mednarodne jedrske obveznosti;

J.

ker je Iran zamudil rok in ni upošteval pozivov, naj do konca leta svoje jedrske objekte odpre za inšpektorje Mednarodne agencije za jedrsko energijo; ker Iran doslej z ničimer ni poskusil obnoviti zaupanja mednarodne skupnosti v njegov jedrski program, katerega namen naj bi bil izključno miroljuben;

K.

ker ga spodbujajo novi predlogi razorožitve, h katerim so Henry Kissinger, George P. Shultz, William J. Perry in Sam Nunn pozvali januarja 2007 in januarja 2008, podobno podporo pa so v Evropi izrazili nekdanji državniki Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije, Nizozemske in Belgije. Prav tako ga spodbuja vzorčna konvencija o jedrskem orožju in protokol Hirošima-Nagasaki, ki ju po svetu promovirajo organizacije civilne družbe in politični voditelji, ter kampanje, kot je „Global Zero“;

L.

ker predstavlja revizija strateškega koncepta Nata priložnost za ponovno oceno celotne jedrske politike zavezništva, da bi dosegli cilj, ki je svet brez jedrskega orožja; ker je v skladu s sporazumi o souporabi jedrskega orožja in dvostranskimi sporazumi zveze Nato v petih državah Nata, ki so države brez jedrske oborožitve (Belgija, Nemčija, Italija, Nizozemska in Turčija), po ocenah še vedno razvrščenih od 150 do 200 kosov taktičnega jedrskega orožja;

M.

ker je nujno tesno usklajevanje in sodelovanje med EU in njenimi partnericami, zlati Združenimi državami Amerike in Rusijo, da bi oživili in okrepili režim neširjenja orožja;

N.

ker v zvezi s tem pozdravlja skupno britansko-norveško pobudo, katere cilj je oceniti izvedljivost morebitnega uničenja jedrskega orožja, oblikovati jasne postopke zanj ter vzpostaviti postopke preverjanja, kar je konkreten prispevek v pravo smer;

O.

ker sta leta 2008 francoska in britanska vlada napovedali zmanjšanje števila operativnih bojnih glav, vendar hkrati sklenili, da bosta posodobili zalogo jedrskega orožja; ker imajo vse države članice obveznosti uspešnega prispevanja k politiki EU neširjenja in razoroževanja;

1.

poziva vse udeležene strani, naj izkoristijo priložnost, ki jo ponuja bližnja konferenca OZN za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2010, in v ospredje postavijo cilj jedrske razorožitve, ki bo temeljila na mednarodni pogodbi za postopno odpravo jedrskega orožja povsod po svetu, in si prizadevajo za postopno popolno jedrsko razorožitev po vsem svetu na usklajeni večstranski osnovi;

2.

poudarja, da bo treba na konferenci za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2010 razviti strategije za dosego dogovora o zaustavitvi proizvodnje cepljivih snovi za oborožitvene namene, da pa te strategije ne smejo biti diskriminatorne, kar pomeni, da bi morala pogodba, ki bo dosežena s temi pogajanji, določati, da se države brez jedrskega orožja ali države, ki trenutno niso pogodbenice pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, odrečejo proizvodnji cepljivih snovi za orožje in odpravijo vse svoje zmogljivosti za proizvodnjo cepljivih snovi za jedrsko oborožitev;

3.

poudarja, da bi se moralo pet članic varnostnega sveta OZN, ki imajo vse jedrsko orožje, postopno odreči proizvodnji cepljivih snovi za orožje in odpraviti vse svoje zmogljivosti za proizvodnjo cepljivih snovi za jedrsko oborožitev;

4.

poziva vse strani, naj ponovno preučijo svojo vojaško doktrino in se odpovejo možnosti prvega napada;

5.

poziva Svet in države članice, naj usklajeno, pozitivno in vidno sodelujejo na razpravah konference za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2010, zlasti z ambicioznim časovnim razporedom za svet brez jedrske tehnologije, s konkretnimi pobudami za ponovno oživitev konference OZN o razorožitvi ter s spodbujanjem pobud za razorožitev, ki bodo temeljile na izjavi o načelih in ciljih, sprejeti ob koncu konference za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 1995 ter na 13 praktičnih ukrepih, soglasno sprejetih na konferenci za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2000;

6.

je zaskrbljen nad dejstvom, da Izrael, Indija in Pakistan niso podpisali pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, Severna Koreja pa je leta 2003 od nje odstopila; poziva omenjene države, naj pristopijo k tej pogodbi;

7.

poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svet in Komisijo, naj Parlament redno obveščajo o vseh sestankih v sklopu priprav na konferenco za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2010, pri konferenci pa ustrezno upoštevajo njegova stališča glede neširjenja orožja in razorožitve;

8.

v zvezi s tem poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svet in Komisijo, naj si čim bolj prizadevajo za večjo seznanjenost v Evropi o vprašanjih v zvezi v neširjenjem, v sodelovanju z vsemi stranmi in nedržavnimi subjekti, ki si prizadevajo za svet brez jedrske tehnologije, ob upoštevanju zlasti organizacije županov za mir;

9.

pozdravlja vključitev klavzul o neširjenju orožja za množično uničevanje v sporazume med Evropsko unijo in tretjimi državami ter akcijske načrte, poudarja, da je treba take ukrepe brez izjeme izvajati v vseh državah partnericah Evropske unije;

10.

pozdravlja govor ameriškega predsednika Baracka Obame v Pragi 5. aprila 2009, v katerem se je zavezal k nadaljevanju jedrskega razoroževanja, ter njegovo vizijo o skupnih prizadevanjih za svet brez jedrskega orožja; poziva Svet, naj izrecno podpre to zavezo;

11.

ponovno opozarja na pomen dejavne podpore Sveta v sodelovanju s partnerji za oblikovanje konkretnih predlogov za to, da bi proizvodnjo, uporabo in predelavo vsega jedrskega goriva nadzorovala MAAE, pa tudi, da bi se ustanovila mednarodna banka jedrskega goriva; podpira tudi druge pobude za večstransko sodelovanje pri vprašanju jedrskega gorivnega cikla, katerih cilj je uporaba jedrske energije v miroljubne namene, pri čemer Parlament pozdravlja pripravljenost Sveta in Komisije, da prispevata finančna sredstva v višini do 25 milijonov EUR za ustanovitev banke jedrskega goriva pod nadzorom MAAE, in želi, da se po hitrem postopku potrdi skupno ukrepanje v zvezi s tem;

12.

podpira nadaljnja prizadevanja za okrepitev mandata MAAE, vključno s posplošitvijo dodatnih protokolov k sporazumom o nadzornih ukrepih te agencije ter drugimi ukrepi za krepitev zaupanja; si prizadeva zagotoviti, da se tej agenciji da na razpolago dovolj sredstev, da bo lahko izpolnjevala svojo glavno nalogo pri zagotavljanju varnih jedrskih dejavnosti; spodbuja Svet in Komisijo, naj si še naprej prizadevata za okrepitev zmogljivosti Mednarodne agencije za atomsko energijo, vključno z modernizacijo njihovega nadzornega laboratorija za analizo v Seibersdorfu v Avstriji;

13.

poudarja, da mora čim prej začeti veljati pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov; v zvezi s tem pozdravlja namero administracije ZDA, da zagotovi ratifikacijo pogodbe; poziva Svet, naj čim prej v polni meri podpre pogajanja o pogodbi, ki bo prepovedovala proizvodnjo cepljivih snovi za jedrsko orožje ali druge jedrske naprave; pričakuje novi pregled stanja jedrske oborožitve, ki bi moral ZDA obvezati, da ne bodo razvijale novih jedrskih orožij, vključno z jedrskimi bombami za uničevanje bunkerjev („bunker-busters“), predvideti znatno zmanjšanje zalog jedrskega orožja in ZDA usmeriti k večjemu poudarku na nejedrski obrambi;

14.

poziva k poglobitvi dialoga z novo administracijo ZDA in vsemi jedrskimi silami, da bi sledili skupnemu načrtu za postopno zmanjšanje zalog jedrskih bojnih glav; podpreti je treba zlasti ukrepe ZDA in Rusije za znatno zmanjšanje njihove jedrske oborožitve, kot je dogovorjeno v pogodbah START I in SORT;

15.

v zvezi s tem pozdravlja odločitev Ruske federacije in ZDA o pogajanjih za sklenitev novega celovitega pravno zavezujočega sporazuma, ki bo nadomestil sporazum o omejitvi strateškega orožja START (katerega veljavnost je potekla decembra 2009), ter da sta predsednika Barack Obama in Dmitrij Medvedjev 6. julija 2009 v Moskvi podpisala skupni dogovor o nasledniku sporazuma o omejitvi strateškega orožja START I; pozdravlja nedavni napredek v rusko-ameriških pogajanjih in glede na to, da se bo naslednji krog pogajanj začel 9. marca 2010 v Ženevi, z zanimanjem pričakuje končni dogovor;

16.

ugotavlja, da so ZDA opustile prvotne načrte o protiraketnem ščitu v Evropi; podpira nov pristop, ki vključuje vso Evropo in Rusijo;

17.

poziva k vzpostavitvi območij brez jedrske tehnologije, kar bi bil pozitiven korak v smeri sveta brez jedrske tehnologije; v zvezi s tem meni, da je območje brez jedrske tehnologije na Bližnjem vzhodu bistvenega pomena za doseganje trajnega in celovitega miru v tej regiji; poudarja, da bi medtem umik vseh taktičnih bojnih glav v Evropi lahko bil zgled za nadaljnjo jedrsko razorožitev;

18.

opozarja na strateško neskladje taktičnega jedrskega orožja in meni, da mora Evropa v okviru širšega dialoga z Rusijo prispevati k njegovemu zmanjšanju in odstranitvi z evropskih tal; v zvezi s tem opozarja na nemški koalicijski sporazum z dne 24. oktobra 2009 v zvezi s prizadevanji za umik ameriškega jedrskega orožja iz Nemčije kot del širšega procesa za svet brez jedrske tehnologije; pozdravlja pismo, ki so ga 26. februarja 2010 generalnemu sekretarju zveze Nato poslali zunanji ministri Nemčije, Nizozemske, Belgije, Luksemburga in Norveške in v katerem so zavezništvo pozvali k obsežni razpravi o tem, kako se približati splošnemu političnemu cilju – svetu brez jedrskega orožja;

19.

v zvezi z iranskim jedrskim programom podpira dvotirni pristop; še enkrat poziva Iran, naj v celoti in nemudoma izpolni svoje obveznosti iz ustreznih resolucij varnostnega sveta OZN in agencije MAAE ter zlasti izpolni zahteve iz resolucije sveta guvernerjev te agencije z dne 27. novembra 2009; poziva Svet, naj podpre ukrepanje varnostnega sveta OZN, če bo Iran še naprej odklanjal sodelovanje z mednarodno skupnostjo glede njegovega jedrskega programa; poziva Svet, naj bo pripravljen sprejeti razumne, ciljno usmerjene ukrepe za neširjenje jedrskega orožja, vključno s sankcijami, ki bodo dopolnjevali delovanje varnostnega sveta OZN, vključno s sankcijami,

20.

obžaluje zadnje jedrske poskuse, ki jih je opravila Demokratična ljudska republika Koreja, in njeno zavrnitev resolucije varnostnega sveta OZN št. 1887(2009) z dne 24. septembra 2009; vseeno podpira pristop ZDA z dvostranskim dialogom v okviru šeststranskih pogovorov, katerih cilj je jedrska razorožitev Korejskega polotoka, in ugotavlja, da ima Kitajska pri tem posebno vlogo;

21.

podpira sklic vrha za jedrsko varnost aprila 2010, saj se zaveda, da sta nedovoljena trgovina z jedrskim materialom in njegova uporaba neposredna in huda grožnja za svetovno varnost, in z zanimanjem pričakuje konkretne predloge za bolj varen nezaščiteni jedrski material, med katerimi naj bodo tudi ukrepi za učinkovito poizvedovanje v primerih uporabe materiala v nezakonite namene in za kazenski pregon odgovornih;

22.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje državam članicam, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju OZN, predsedniku konference za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2010 in generalnemu direktorju agencije MAAE.


(1)  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0333.

(2)  UL C 98 E, 23.4.2004, str. 152.

(3)  UL C 320 E, 15.12.2005, str. 253.

(4)  UL C 280E, 18.11.2006, str. 453.

(5)  UL C 301 E, 13.12.2007, str. 146.

(6)  Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0016.

(7)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0255.

(8)  Združeni narodi: Konferenca pogodbenic o pregledu pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2000, NPT/CONF.2000/28 (I. in II. del).


Četrtek, 11. marec 2010

22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/82


Četrtek, 11. marec 2010
Kuba

P7_TA(2010)0063

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2010 o zapornikih vesti na Kubi

2010/C 349 E/15

Evropski parlament,

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah na Kubi, zlasti tistih z dne 17. novembra 2004, 2. februarja 2006 in 21. junija 2007,

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o letnih poročilih o stanju človekovih pravic na svetu v letih 2004, 2005, 2006, 2007 in 2008 ter politiki Unije na področju človekovih pravic,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2006 o spremljanju nagrade Saharova (1),

ob upoštevanju izjave predsedstva Sveta z dne 14. decembra 2005 o Damah v belem ter predhodnih izjav z dne 26. marca 2003 in 5. junija 2003 o razmerah na Kubi,

ob upoštevanju skupnega stališča Sveta 96/697/SZVP, ki je bilo sprejeto 2. decembra 1996 in se redno posodablja,

ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 18. junija 2007, junija 2008 ter 15. junija 2009 o Kubi,

ob upoštevanju izjav predstavnika podpredsednice Komisije / visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton in predsednika Parlamenta Jerzyja Buzeka o smrti političnega zapornika in zapornika vesti Orlanda Zapate Tamaya na Kubi,

ob upoštevanju člena 110(4) svojega poslovnika,

A.

ker ostaja varovanje univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic, vključno z državljanskimi, političnimi, gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi pravicami, eden glavnih ciljev Evropske unije,

B.

ker je na Kubi zaradi uveljavljanja temeljnih pravic svobode izražanja, zbiranja in zborovanja še vedno zaprtih na desetine neodvisnih novinarjev, disidentov in zagovornikov človekovih pravic, večinoma članov demokratične opozicije,

C.

ker je Parlament nagrado Saharova za svobodo misli za leto 2005 podelil Damam v belem; ker kubanske oblasti tej organizaciji niso dovolile potovanja na sedež Evropskega parlamenta, da bi prevzela nagrado, s čimer kršijo eno temeljnih človekovih pravic, zlasti pravico do prostega izhoda in povratka v lastno državo, kot je to opredeljeno v Splošni deklaraciji človekovih pravic,

D.

ker so si institucije Skupnosti prizadevale za izpustitev in človeško ravnanje s političnimi zaporniki in zaporniki vesti na Kubi,

E.

ker velja smrt Orlanda Zapate Tamaya – prvi primer smrti kubanskega aktivista zaradi gladovne stavke v protest proti vladnim zlorabam v skoraj 40 letih – za resen korak nazaj na področju človekovih pravic na Kubi, ki je sprožil val protestov na mednarodni ravni in spodbudil več kubanskih političnih in disidentskih zapornikov, da so začeli gladovno stavkati,

1.

ostro obsoja kruto smrt disidentskega in političnega zapornika Orlanda Zapate Tamaya po 85-dnevni gladovni stavki, ki bi se jo dalo preprečiti, ter izraža solidarnost in sočutje z njegovo družino;

2.

obsoja preventivna pridržanja aktivistov in vladne poskuse, da bi družini Orlanda Zapate Tamaya preprečili, da ga pokopljejo in se mu poklonijo;

3.

obžaluje odsotnost kakršnih koli ustreznih odzivov kubanskih oblasti na pozive Evropske unije in mednarodne skupnosti k izpustitvi vseh političnih zapornikov ter k popolnemu spoštovanju temeljnih svoboščin, zlasti svobode izražanja in političnega združevanja;

4.

poziva kubansko vlado k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh političnih zapornikov in zapornikov vesti;

5.

izraža zaskrbljenost zaradi položaja političnih zapornikov in disidentov, ki so po Zapatovi smrti začeli gladovno stavkati; pozdravlja dejstvo, da jih večina zdaj spet sprejema hrano, vendar opozarja na zelo zaskrbljujoče stanje novinarja in psihologa Guillerma Fariñasa, saj bi lahko bilo nadaljevanje gladovne stavke zanj usodno;

6.

obžaluje, da ni bilo odziva na večkratne pozive Sveta in Evropskega parlamenta o takojšnji izpustitvi vseh političnih zapornikov in zapornikov vesti, ter poudarja, da je zapiranje drugače mislečih na Kubi zaradi njihovih idealov in miroljubnih političnih dejavnosti v nasprotju s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah;

7.

poziva Svet in Komisijo, naj pospešeno ukrepata v skladu s sklepi Sveta za zunanje zadeve z dne 8. decembra 2009, zlasti naj zahtevata izpustitev političnih zapornikov ter spodbujata in zagotavljata delovanje zagovornikov človekovih pravic;

8.

poziva institucije EU, naj brezpogojno podprejo in odločno spodbudijo začetek miroljubnega procesa politične tranzicije k večstrankarski demokraciji na Kubi;

9.

izraža globoko solidarnost s kubanskim ljudstvom in jih podpira na njihovi poti k demokraciji ter spoštovanju in spodbujanju temeljnih svoboščin;

10.

poziva visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter komisarja, pristojnega za sodelovanje, naj nemudoma začneta strukturiran dialog s kubansko civilno družbo in sektorji, ki podpirajo miroljubno tranzicijo na otoku, v skladu s sklepi, ki jih je odobril Svet Evropske unije, pri čemer naj uporabita mehanizme Skupnosti za razvojno sodelovanje, zlasti prek evropske pobude za demokracijo in človekove pravice;

11.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, predsedstvu EU, ki se menjava po rotacijskem sistemu, podpredsednici Komisije / visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter kubanski vladi in nacionalni ljudski skupščini.


(1)  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0601.


22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/84


Četrtek, 11. marec 2010
Vlaganje v tehnologije z nizkimi emisijami ogljika

P7_TA(2010)0064

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2010 Vlaganje v razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika (Načrt SET)

2010/C 349 E/16

Evropski parlament,

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. februarja 2008,

ob upoštevanju sporočila Komisije o vlaganju v razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika (Načrt SET) (COM(2009)0519) in delovnih dokumentov o pripravi tehnoloških časovnih načrtov za obdobje 2010–2020 za izvedbo načrta SET (SEC(2009)1295) ter vlaganj v prednostne tehnologije v okviru raziskav in razvoja (SEC(2009)1296),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2008 o evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo (2008/2005(INI)) (1),

ob upoštevanju Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (2),

ob upoštevanju Sklepa št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006, ki vzpostavlja Okvirni program za konkurenčnost in inovacije (2007–2013) (3),

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 663/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o oblikovanju programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti projektom na področju energetike (4),

ob upoštevanju Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (5),

ob upoštevanju Direktive 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (6),

ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 10. januarja 2007 o energetski politiki za Evropo, ki določa glavne cilje EU na energetskem področju: trajnost, konkurenčnost in varnost (KOM(2007)0001),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. februarja 2010 o izidu konference o podnebnih spremembah v Københavnu (COP 15) (7),

ob upoštevanju vprašanj z dne 12. februarja 2010 o vlaganju v razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika (Načrt SET) (O-0015/2010 – B7-0011/2010, O-0016/2010 – B7-0012/2010),

ob upoštevanju členov 115(5) in 110(2) svojega poslovnika,

A.

ker lahko Evropska unija doseže cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 20 % oziroma za 30 % v primeru mednarodnega sporazuma in zmanjša porabo primarne energije za 20 % v primerjavi s predvidenimi ravnmi ter doseže vsaj številko 20 % glede energije, pridobljene iz obnovljivih virov do leta 2020 le, če poveča prizadevanja za razvoj portfelja dostopnih, čistih, učinkovitih in trajnostnih tehnologij z nizkimi emisijami ogljika,

B.

ker so lahko takšne tehnologije del rešitve, ki bi omogočila ustrezno obravnavo izzivov podnebnih sprememb, da bi zagotovili oskrbo EU z energijo, pa tudi konkurenčnost naših gospodarstev,

C.

ker se proračuni za javne in zasebne raziskovalne dejavnosti že vse od 80. let krčijo; ker sedanja raven sredstev ni kos izzivom pri prehodu v trajnostni sistem z nizkimi emisijami ogljika,

D.

ker je financiranje eden od pomembnejših izzivov pri spodbujanju inovacij na energetskem področju v EU,

E.

ker je Komisija na področju šestih evropskih industrijskih pobud opredelila nujnost javnih in zasebnih naložb v naslednjih 10 letih in sicer v višini 6 milijard EUR za vetrno energijo, 16 milijard EUR za sončno energijo, 2 milijardi EUR za omrežja za električno energijo, 9 milijard EUR za bioenergijo, 13 milijard EUR za zajem in shranjevanje ogljika, 7 milijard EUR za jedrsko fuzijo in 5 milijard EUR za gorivne celice in vodik,

F.

ker ima načrt SET cilj in potencial, da spremeni EU v inovativno gospodarstvo, in sicer z ustvarjanjem na stotisoče novih delovnih mest za kvalificirane delavce v naslednjem desetletju in s pospeševanjem hitro rastoče industrijske panoge,

G.

ker nujno potrebna sprememba energetske paradigme zahteva pristop delitve tveganja, pri katerem vsi pomembni javni in zasebni akterji prevzamejo deljeno odgovornost, zaradi česar je potrebna večja javna finančna podpora, obenem pa morajo industrija, banke in zasebni vlagatelji prevzeti nase večjo odgovornost za delitev tehnološkega in poslovnega tveganja,

H.

ker je raziskavam v EU ves čas namenjenih premalo sredstev,

1.

pozdravlja načrt SET, ki predvideva konkretne ukrepe pri raziskavah na področju čistih, trajnostnih in učinkovitih tehnologij z nizkimi emisijami ogljika; poudarja njegov potencial, da spremeni EU v inovativno gospodarstvo; opozarja tudi, da EU brez tega novega pristopa ne bo mogla izpolniti svojih ciljev na področju energije in podnebja do leta 2020;

2.

priznava potrebo po bistvenem povečanju javnih in zasebnih vlaganj v razvoj trajnostnih tehnologij z nizkimi emisijami ogljika, da se pospeši razvoj, stroškovno učinkovita uporaba in hitro širjenje teh tehnologij v naslednjih 10 letih;

3.

je trdno prepričan, da je potrebno financiranje za izvajanje načrta SET možno zagotoviti le, če bodo na voljo dodatna javna in zasebna sredstva, ter da bo načrt SET verodostojen le v primeru, da se zanj prerazporedi nov denar iz proračuna EU;

4.

poziva javne in zasebne zainteresirane strani, naj takoj namenijo dodatna sredstva izvajanju dogovorjenih časovnih načrtov, pri čemer mora največji delež priti iz zasebnega sektorja, bistveno pa se mora povečati delež javnega vlaganja na ravni EU in na nacionalni ravni;

5.

poudarja, da bi moralo biti glede na gospodarsko krizo vlaganje v te nove tehnologije, ki imajo največji potencial za ustvarjanje delovnih mest, prednostna naloga; podčrtuje, da bo to vodilo v vzpostavitev trgov, ustvarilo nove tokove prihodkov in prispevalo k razvoju gospodarstva in konkurenčnosti EU; na koncu še opozarja, da bo s tem okrepljena zanesljivost oskrbe EU z energijo in zmanjšana njena energetska odvisnost od omejenega števila energetskih virov, dobaviteljev in transportnih poti;

6.

ponavlja zahtevo, da se zagotovi ustrezno financiranje za podporo čistim, trajnostnim in učinkovitim tehnologijam z nizkimi emisijami ogljika, za kar sta potrebni skupno vsaj 2 milijardi EUR letno iz proračuna EU, poleg sredstev, ki se namenjajo sedmemu okvirnemu raziskovalnemu programu in okvirnemu programu za konkurenčnost in inovativnost; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj čimprej določijo časovni razpored financiranja glede sredstev, ki jih bodo odobrile, ter s tem zagotovijo, da bodo sredstva na voljo od leta 2010 dalje;

7.

poziva tudi Svet in Komisijo, naj izkoristita razpravo o vmesnem pregledu sedanje finančne perspektive in razpravo o prihodnji finančni perspektivi, da sedanji proračun EU in prihodnje proračune bolje uskladita s političnimi prednostnimi nalogami EU, zlasti glede raziskav, podnebnih ukrepov in zanesljivosti oskrbe z energijo;

8.

meni, da je treba nemudoma porabiti 300 milijonov pravic EU, prihranjenih za nove udeležence sistema EU za trgovanje z emisijami, da se podpre zajem in shranjevanje ogljika ter inovativne obnovljive vire energije; poziva Evropsko investicijsko banko, naj svoje kriterije za odobritev posojil uskladi z ustreznimi inovativnimi obnovljivimi zmogljivostmi;

9.

opozarja države članice, da bodo od leta 2013 prihodki iz licitiranja pravic v evropskem sistemu za trgovanje pravic ključni vir financiranja pri blaženju podnebnih sprememb in uporabi ter razvoju trajnostnih tehnologij z nizkimi emisijami ogljika;

10.

poziva, da se okrepi vloga Evropske investicijske banke pri financiranju z energijo povezanih projektov, zlasti s povečanjem cilja za posojila na področju energetike in s povečanjem njene sposobnosti za zagotavljanje jamstev za posojila energetskim projektom ter z bolj usklajenim in neprekinjenim financiranjem bolj tveganih raziskav in razvojnih energetskih projektov;

11.

poziva Evropsko investicijsko banko, naj prednostno preuči projekte, pri katerih se lahko realno pričakuje povečanje ekonomske uspešnosti predstavitev trajnostnih tehnologij z nizkimi emisijami ogljika (npr. razvoj inteligentnih omrežij in mini hidroenergetskih obratov);

12.

odobrava še vedno trajajoče pobude, kot so sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja, sklad Marguerite (Evropski sklad za energetiko, podnebne spremembe in infrastrukturo 2020), tvegani kapital in pomoč za hitro rastoča in inovativna mala in srednja podjetja, ter meni, da je treba okrepiti njihovo pri financiranju pobud načrta SET ter jih v okviru srednjeročnega pregleda ustrezno oceniti;

13.

poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z Evropsko investicijsko banko brez odlašanja in najkasneje do leta 2011 predstavi celostni predlog instrumenta za financiranje projektov obnovljive energije in energetsko učinkovitih projektov ter razvoja inteligentnih omrežij;

14.

poudarja, da je treba povečati zmogljivost raziskovalne osnove EU ter da sta dodatno izobraževanje in usposabljanje bistvena za zagotovitev količine in kakovosti človeških virov, ki so potrebni za polno izkoriščanje se priložnosti, ki jih prinašajo nove tehnologije;

15.

poudarja, da je treba vzpostaviti ustrezne pogoje in stabilen ter ugoden regulativni okvir za podporo ustanavljanju javno-zasebnih partnerstev, ki so predpogoj za izvajanje načrta SET in evropskih industrijskih pobud;

16.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo proizvajalci tehnologije lahko neposredno zaprosili za financiranje načrta SET, ne le kot člani konzorcijev energetskih služb, kot velja za program za oživitev gospodarstva in NER 300;

17.

priznava, da so MSP pomembna gonilna sila pri razvoju številnih trajnostnih tehnologij z nizkimi emisijami ogljika, še zlasti pri razvoju bolj decentraliziranih energetskih sistemov, zato poudarja, da mora biti dostop do javne finančne pomoči in posojil organiziran na način, ki bo prijazen do MSP; poziva, naj se znatni delež sredstev EU, ki so na voljo v okviru načrta SET, nameni MSP;

18.

pozdravlja usmerjenost v financiranje predstavitvenih projektov (velikega obsega), vendar poudarja, da je treba dati na voljo tudi sredstva za tvegane srednjeročne in dolgoročne temeljne in uporabne raziskave;

19.

poziva evropsko zvezo organizacij za energetske raziskave, naj uvede in izvaja skupne programe za izvajanje načrta SET in sicer z razvojem tesnih povezav z evropskimi industrijskimi pobudami, obenem pa naj razširi svojo dejavnost; poudarja, da bi bilo treba, če bo evropska zveza organizacij za energetske raziskave v celoti prevzela to vlogo, v ta namen dodeliti zadostna sredstva iz proračuna EU in nacionalnih proračunov;

20.

izraža zaskrbljenost, ker Evropski raziskovalni svet. ne načrtuje posebnih programov, povezanih z energetiko, kar kaže na neobstoj ustreznega vlaganja v temeljne raziskave;

21.

pozdravlja pobudo evropskega inštituta za tehnologijo in inovacije, da ustanovi posebne skupnosti znanja in inovacij, ki se bodo ukvarjale z obnovljivo energijo in prilagajanjem ter blaženjem podnebnih sprememb;

22.

odobrava predlog, da se nova pobuda za pametna mesta, osredotočena na energetsko učinkovitost v evropskih mestih (zlasti v tistih, ki sodelujejo v združenju županov), pridruži obstoječim šestim evropskim industrijskim pobudam, da se vzpostavijo pogoji, ki bodo omogočili množično tržno uveljavitev energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije in pametno distribucijsko omrežje v urbanih predelih; poziva Komisijo in države članice, naj hitro uresničijo to novo pobudo, ki krepi lokalno gospodarstvo in pospešuje socialno kohezijo, pri kateri naj bodo polno udeležene lokalne in regionalne oblasti, ki morajo odigrati ključno vlogo pri promociji in uporabi trajnostnih tehnologij z nizkimi emisijami ogljika;

23.

opozarja Komisijo, da je dolžna poročati v okviru uredbe o načrtu za energetsko predelavo in predstaviti dodatne predloge, ki bi omogočili financiranje projektov na področjih energetske učinkovitosti in virov obnovljive energije, če bo po razpisih na voljo še denarja; pričakuje, da bo 116,19 milijonov EUR nerazporejenega denarja na voljo za takšne projekte;

24.

poziva Komisijo in države članice, naj še naprej raziskujejo in širijo inovativne pristope do urbanega načrtovanja in razvoja, zlasti integriranega urbanega načrtovanja, ki izpolnjuje potrebo po večji družbeni vključenosti, ozemeljski koheziji, odločni uporabi trajnostne energije in čistega prevoza, da bi ustvarili prožne urbane sisteme;

25.

poziva Komisijo, naj predstavi dopolnilne pobude za izkoriščanje velikega potenciala drugih tehnoloških možnosti, omenjenih v njenem sporočilu z dne 7. oktobra 2009 o vlaganju v razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika (Načrt SET), pa tudi gradientov slanosti oceanov in geotermalne energije; poudarja, da je treba dati na voljo dodatna sredstva iz proračuna EU za njihovo financiranje;

26.

odobrava izbor šestih evropskih industrijskih pobud in pripravo tehnoloških časovnih načrtov za obdobje 2010–2020, ki vsebujejo konkretne cilje za doseganje stroškovne konkurenčnosti posameznih tehnologij z nizko vsebnostjo ogljika, in poziva Komisijo, naj uvede zrele evropske industrijske pobude ter zagotovi, da bo njihova upravljavska struktura lahka, nebirokratska in pregledna in da bo njihova temeljna skupna značilnost redni stik z usmerjevalno skupino načrta SET in Evropsko investicijsko banko;

27.

poziva usmerjevalno skupino načrta SET, da enkrat letno poroča Evropskemu parlamentu in predvidi širšo strukturo izvedencev, in sicer z vzpostavitvijo tehničnih delovnih skupin na interesnih območjih, da bi v razpravo in v proces odločanja vključili veliko število zainteresiranih strani;

28.

poziva Komisijo, naj spodbuja mednarodno sodelovanje z drugimi ključnimi strateškimi partnerji v razvitih državah, državah v gospodarskem vzponu in državah v razvoju na področju razvoja, uporabe in razširjanja trajnostnih tehnologij z nizkimi emisijami ogljika, zlasti s skladi, kot je Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije (GEEREF), ki je usmerjen v projekte omejenega obsega;

29.

pozdravlja ukrepe za spodbujanje sodelovanja na področju energetskih tehnologij, kot je tisto, ki se je začelo z nedavno ustanovitvijo Energetskega sveta EU-ZDA; v zvezi s tem poziva Energetski svet, naj izkoristi sinergijo za izvajanje načrta SET;

30.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo trgovanje z emisijami ogljika, da bi vzpostavili stabilno in pravično konkurenčno okolje za razvoj in uporabo trajnostnih tehnologij z nizko vsebnostjo ogljika;

31.

poziva Komisijo, naj spremlja dejansko izvajanje načrta SET in v ta namen uvede spremljajočo oceno, ovrednoti vse ovire, ki so se pojavile pri izvajanju časovnih načrtov in redno obvešča Parlament o doseženem napredku pri izvajanju načrta SET in njegovih časovnih načrtov;

32.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0354.

(2)  UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

(3)  UL L 310, 9.11.2006, str. 15.

(4)  UL L 200, 31.7.2009, str. 31.

(5)  UL L 140, 5.6.2009, str. 16.

(6)  UL L 140, 5.6.2009, str. 63.

(7)  Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0019.


22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/88


Četrtek, 11. marec 2010
Huda naravna nesreča v Avtonomni pokrajini Madeira in posledice nevihte Xynthia v Evropi

P7_TA(2010)0065

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2010 o hudih naravnih nesrečah v avtonomni pokrajini Madeira in posledicah nevihte Xynthia v Evropi

2010/C 349 E/17

Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o EU ter členov 191 in 349 Pogodbe o delovanju EU,

ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (KOM(2005)0108) in stališča Parlamenta z dne 18. maja 2006 (1),

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 5. septembra 2002 o poplavah v Evropi (2), z dne 8. septembra 2005 naravnih nesrečah (požarih in poplavah) v Evropi (3), z dne 7. septembra 2006 o gozdnih požarih in poplavah (4) ter svojih resolucij z dne 18. maja 2006 o naravnih nesrečah (gozdnih požarih, sušah in poplavah) – kmetijskih vidikih (5), vidikih regionalnega razvoja (6) in okoljskih vidikih (7),

ob upoštevanju bele knjige „Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti“ (KOM(2009)0147) ter sporočila Komisije o pristopu Skupnosti k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek (KOM(2009)0082),

ob upoštevanju izjave Komisije z dne 24. februarja 2010 o hudi naravni nesreči v avtonomni pokrajini Madeira,

ob upoštevanju člena 110(4) svojega Poslovnika,

A.

ker je 20. februarja 2010 na Madeiri prišlo do hude naravne nesreče z obilnimi padavinami, kakršnih še ni bilo, močnimi vetrovi in zelo visokimi morskimi valovi, zaradi katerih je umrlo najmanj 42 ljudi, nekaj je pogrešanih, na stotine razseljenih, na desetine pa ranjenih,

B.

ker je 27. in 28. februarja 2010 na zahodu Francije, zlasti v regijah Poitou-Charentes, Pays-de-la-Loire in Bretanji s hudo, zelo uničevalno močjo divjala nevihta Xynthia, zaradi katere je umrlo skoraj 60 ljudi, nekaj je pogrešanih, na tisoče ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo,

C.

ker je zaradi meteoroloških pojavov, zlasti nevihte Xynthia, prizadetih tudi več regij v Španiji, zlasti Kanarski otoki in Andaluzija, pa tudi Belgija, Nemčija, Nizozemska in Portugalska, in ker je zaradi teh pojavov umrlo več ljudi, povzročili pa so tudi veliko materialne škode,

D.

ker je nesreča družinam žrtev in prizadetim prebivalcem povzročila veliko trpljenja,

E.

ker je nesreča povzročila uničenje v velikem obsegu in hudo poškodovala javno infrastrukturo – ceste, pristanišča, vodno in električno omrežje, kanalizacijo in telekomunikacije – ter zasebne stavbe in poslovne objekte, industrijska in kmetijska zemljišča, pa tudi naravno in kulturno dediščino; ker lahko zlasti poškodbe vodnega in kanalizacijskega omrežja ogrozijo javno zdravje,

F.

ker ljudje zaradi teh nesreč zaenkrat ne morejo spet normalno zaživeti in bodo verjetno imele dolgoročne gospodarske in družbene posledice,

G.

ker je treba območja, ki jih je prizadela nesreča, počistiti in obnoviti ter ponovno vzpostaviti njihove proizvodne zmogljivosti in nadomestiti socialno škodo, nastalo zaradi nesreče,

H.

ker je v zadnjih letih postalo jasno, da bodo težave s poplavami, nevihtami in drugimi skrajnimi vremenskimi pojavi postale čedalje pogostejše; ker so naložbe v blažitev podnebnih sprememb pomembne tudi za preprečevanje katastrof,

I.

ker imajo naravne nesreče škodljive gospodarske in družbene posledice za regionalna gospodarstva, proizvodno dejavnost, ribogojstvo, turizem, okolje in biotsko raznovrstnost,

1.

izraža globoko sočutje in solidarnost s prizadetimi regijami in obžaluje težke posledice teh naravnih nesreč za gospodarstvo, zlasti pa izreka sožalje družinam žrtev;

2.

izreka priznanje ekipam za iskanje in reševanje, ki so si neprekinjeno prizadevale, da bi rešile ljudi ter omejile človeško in materialno škodo;

3.

poziva Komisijo in države članice, naj podprejo vse, ki so jih prizadele gospodarske in družbene posledice nesreče;

4.

meni, da bi se morale nacionalne, regionalne in lokalne oblasti osredotočiti na učinkovito politiko preprečevanja nesreč in posvetiti več pozornosti ustrezni zakonodaji in praksi o programih ponovnega pogozdovanja, namembnosti zemljišč, upravljanju voda ter učinkovitemu obvladovanju tveganj, med drugim glede gradnje mest ob morski obali in izgradnje nasipov, ter na področju kmetijstva in gozdarstva;

5.

poziva Komisijo, naj takoj, ko bodo vlade prizadetih držav vložile svoje zahtevke, nemudoma sprejme vse potrebne ukrepe, da bi čim hitreje, čim prožneje in v največji možni meri uporabili Solidarnostni sklad Evropske unije;

6.

poziva Komisijo, naj upošteva posebnosti posameznih prizadetih regij, zlasti krhkost otoških in najbolj oddaljenih regij, da bi na najboljši možni način pomagala žrtvam nesreče;

7.

poziva Komisijo, naj bo poleg zagotovitve sredstev iz Solidarnostnega sklada Evropske unije dovzetna in prožna glede pogajanj z zadevnimi organi o reviziji regionalnih operativnih programov Intervir+ (Evropski sklad za regionalni razvoj) in Rumos (Evropski socialni sklad) ter njunih francoskih ustreznikov, pa tudi razdelka o Madeiri iz tematskega operativnega programa za ozemeljski razvoj, ki se financira iz kohezijskega sklada; poziva Komisijo, naj čim prej opravi to revizijo in preuči možnost za povečanje stopnje sofinanciranja skupnosti v letu 2010 za določene projekte v okviru ustreznih operativnih programov v skladu s predpisi in mejnimi vrednostmi iz splošne uredbe o strukturnih skladih za obdobje 2007–2013 (Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006), ne da bi bila pri tem ogrožena letna finančna sredstva, dodeljena zadevnim državam članicam;

8.

ponovno poudarja, da je nujno potrebna nova uredba o Solidarnostnem skladu Evropske unije na podlagi predloga Komisije (KOM(2005)0108), s katero bi prožneje in učinkoviteje reševali težave, ki jih povzročijo naravne nesreče; kritizira dejstvo, da Svet blokira ta postopek, čeprav je Parlament svoje stališče z veliko večino sprejel na prvi obravnavi maja 2006; poziva špansko predsedstvo in Komisijo, naj si brez odlašanja prizadevata najti rešitev, s katero bi omogočila ponovni začetek revizije te uredbe, zato da bi vzpostavili močnejši in prožnejši instrument, ki bi omogočal učinkovito odzivanje na nove izzive v zvezi s podnebnimi spremembami;

9.

poziva države članice in prizadete regije, naj pripravijo načrte za trajnostno obnovo in sanacijo prizadetih območij; poziva države članice, naj preučijo, ali so potrebne dolgoročne naložbe v ukrepe za preprečevanje takšnih nesreč in omejitev njihove škode;

10.

poziva države članice, naj se z upoštevanjem veljavne zakonodaje prek celovitega pristopa na vseh zadevnih področjih prilagodijo posledicam podnebnih sprememb;

11.

vztraja, da je treba priporočila iz bele knjige o prilagajanju podnebnim spremembam udejanjiti s konkretnimi ukrepi in zagotoviti, da bo prilagajanje Evropske unije podnebnim spremembam postalo resničnost;

12.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic in vladi avtonomne pokrajine Madeire.


(1)  UL C 297 E, 7.12.2006, str. 331.

(2)  UL C 272 E, 13.11.2003, str. 471.

(3)  UL C 193 E, 17.8.2006, str. 322.

(4)  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0349.

(5)  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0222.

(6)  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0223.

(7)  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0224.


22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/91


Četrtek, 11. marec 2010
Primer Gilada Šalita

P7_TA(2010)0066

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2010 o Giladu Shalitu

2010/C 349 E/18

Evropski parlament,

ob upoštevanju tretje ženevske konvencije iz leta 1949 in skupnega člena 3 ženevskih konvencij iz leta 1949,

ob upoštevanju mednarodne konvencije proti jemanju talcev iz leta 1979,

ob upoštevanju izjave predsedstva z 18. novembra 2009 v imenu Evropske unije o človekoljubnih razmerah v Gazi, s katero ugrabitelje izraelskega vojaka Gilada Shalita poziva, naj ga nemudoma izpustijo,

ob upoštevanju resolucije 921 kongresa Združenih držav Amerike z 18. julija 2006,

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Bližnjem vzhodu, ki so vsebovale poziv za izpustitev Gilada Shalita,

ob upoštevanju člena 122(5) svojega poslovnika,

A.

ker je Hamas 25. junija 2006 na izraelskem ozemlju ugrabil desetnika Gilada Shalita, ki je medtem postal vodnik,

B.

ker je vodnik Shalit evropski (francoski) in izraelski državljan,

C.

ker je od ugrabitve vodnik Shalit zaprt v Gazi brez možnosti komuniciranja z zunanjim svetom in je prikrajšan za temeljne pravice, zajamčene v skladu s skupnim členom 3 ženevskih konvencij in tretje ženevske konvencije,

D.

ker je Hamas prevzel odgovornost za še vedno trajajočo pridržanje vodnika Shalita, za katerega trdi, da je pridržan v skladu s tretjo ženevsko konvencijo iz leta 1949,

E.

ker morajo vse strani v bližnjevzhodnem spopadu v vseh okoliščinah spoštovati mednarodno humanitarno pravo in mednarodno pravo človekovih pravic,

F.

ker je krepitev zaupanja med Izraelci in Palestinci bistveni del mirovnega procesa, ki lahko omogoči skupno življenje obeh držav v miru in varnosti,

G.

ker je video posnetek, prejet oktobra 2009, na katerem ujeti vojak drži izvod časopisa iz Gaze s ponedeljka, 14. septembra 2009, najtrdnejši dokaz, da je vodnik Shalit živ,

1.

poziva k takojšnji izpustitvi vodnika Gilada Shalita;

2.

poziva Hamas naj izpolni svoje obljube in vodniku Shilatu podeli pravice ter ugodnosti v skladu s tretjo ženevsko konvencijo iz leta 1949;

3.

obžaluje, da se nespoštovanje temeljnih človekovih pravic vodnika Shalita nadaljuje in da njegova družina ter izraelske in francoske oblasti ne morejo dobiti informacij o njegovem počutju; zato Hamas poziva, naj Mednarodnemu odboru Rdečega križa dovoli, da nemudoma obišče vodnika Shalita, njemu pa dovoli, da komunicira s svojo družino v skladu s tretjo ženevsko konvencijo in leta 1949;

4.

poudarja, da je pomembno, da se napreduje k oblikovanju dveh držav in pozdravlja ponovni začetek pogajanj o približevanju med Izraelom in palestinskimi oblastmi;

5.

poudarja, da bi lahko vzajemni ukrepi vseh strani za okrepitev zaupanja, vključno z izpustitvijo številnejših palestinskih zapornikov, pripomogli k ustvarjanju konstruktivnega ozračja za izpustitev vodnika Shalita;

6.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, državam članicam, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, izraelski vladi, palestinskim oblastem in evro-sredozemski parlamentarni skupščini.


22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/92


Četrtek, 11. marec 2010
Stopnjevanje nasilja v Mehiki

P7_TA(2010)0067

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2010 o stopnjevanju nasilja v Mehiki

2010/C 349 E/19

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporazuma o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko unijo in Združenimi mehiškimi državami,

ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 12. marca 2009 o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in Mehiko,

ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 15. julija 2008 z naslovom „Na poti k strateškemu partnerstvu med Evropsko unijo in Mehiko“ (KOM(2008)0447),

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 30. septembra 2009 z naslovom „ Evropska unija in Latinska Amerika: partnerstvo svetovnih akterjev“ (KOM(2009)0495),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. oktobra 2007 o umorih žensk v Mehiki in Srednji Ameriki ter vlogi Evropske unije v boju proti temu pojavu,

ob upoštevanju izjave EU o umorih novinarjev Joséja Luisa Romera, Valentína Valdésa Espinose in Jorgeja Ochoe Martíneza,

ob upoštevanju deklaracij, sprejetih na petih dosedanjih vrhunskih srečanjih voditeljev držav in vlad Latinske Amerike in Karibov ter Evropske unije v Riu de Janeiru (28. in 29. junija 1999), Madridu (17. in 18. maja 2002), Guadalajari (28. in 29. maja 2004), na Dunaju (12. in 13. maja 2006) in v Limi (16. in 17. maja 2008),

ob upoštevanju skupne izjave z dne 17. maja 2008 s četrtega vrhunskega srečanja EU in Mehike, ki je potekalo v Limi,

ob upoštevanju skupne izjave z devetega srečanja skupnega odbora EU in Mehike, ki je potekalo v Bruslju novembra 2009,

ob upoštevanju člena 122 svojega poslovnika,

A.

ker Mehika in Evropska unija delita skupne vrednote, udejanjene v njunih demokratičnih in pluralističnih družbah, si prizadevata za temeljne svoboščine in človekove pravice, varstvo okolja in trajnostni razvoj ter sta zavezani utrjevanju demokracije in pravne varnosti, boju proti revščini ter pravičnemu gospodarskemu in družbenemu razvoju,

B.

ker sta njuna demokratična sistema dolžna zagotavljati delujočo pravno državo in ker spoštovanje človekovih pravic, s tem pa polno uživanje in uresničevanje svoboščin ter pravica do telesne integritete tvorijo enega od podpornih stebrov pravne države,

C.

ker vzrokov za nasilje in negotovost v Mehiki ni mogoče ločiti od strukturnih problemov revščine, neenakosti in izključenosti, področij, kjer se je stanje po razmahu svetovne gospodarske krize še poslabšalo, in ker je potrebna celovita strateška vizija dolgoročnega vključujočega razvoja, da se izboljša socialna kohezija,

D.

ker bo strateško partnerstvo EU in Mehike utrlo pot tesnejšemu sodelovanju med Mehiko in EU v svetovno pomembnih zadevah, zlasti pa okrepljenemu dialogu, sodelovanju in izmenjavi na področjih, kot so varnost, človekove pravice, reforma volilnega sistema, regionalni razvoj ter trgovinska in regulativna politika,

E.

ker bo strateško partnerstvo zajemalo tudi boljše sodelovanje na področju človekovih pravic in ker sta obe strani potrdili, da sta pripravljeni tesneje sodelovati s skupnim ciljem doseči najvišje standarde v zvezi s človekovimi pravicami,

F.

ker Mehika sodeluje na vseh regionalnih in svetovnih forumih in ker je podpisala vse mednarodne sporazume o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, kar seveda zajema boj proti nasilju nad ženskami, in ker se zavzema za zakonodajo, ki zagotavlja enakost spolov,

G.

ker se je leta 2008 začel izvajati program sodelovanja med EU in Mehiko na področju človekovih pravic začel, in sicer v okviru programa dvostranskega sodelovanja med EU in Mehiko za obdobje 2007–2013, in ker je ena njegovih prednostnih nalog preprečevanje nasilja nad ženskami in zavzemanje za pravice žensk prek posebnih programov v ta namen,

H.

ker je bil oblikovan evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, katerega prednostne naloge so izkoreninjenje nasilja nad ženskami in otroki, zavzemanje za spoštovanje človekovih pravic pri članih varnostnih sil, odprava diskriminacije ter uveljavitev mednarodnih standardov na področju pravosodja in človekovih pravic,

I.

ker se Mehika sooča z razmahom nasilja, katerega poglavitni vzrok je trgovina z mamili, zlasti ob meji z Združenimi državami, in ki ga netijo spopadi kriminalnih združb za nadzor nad ogromnim ameriškim trgom z drogami, tako kar zadeva njihovo proizvodnjo kot trgovanje z njimi, po drugi strani pa nasilje še stopnjuje ofenziva mehiške vlade, ki želi te razmere obvladati,

J.

ker je vlada uvedla pomemben načrt za zdravstvo, izobraževanje in socialno kohezijo in ker je okrepila politično strategijo za ponovni prevzem nadzora v mestu Juarez; ker bo omenjeni načrt v vrednosti 200 milijonov EUR prispeval k odpravljanju socialnih vzrokov za nasilje, čeprav bi bilo treba sredstva v ta namen še povečati,

K.

ker je mehiška vlada dokazala, da je trdno odločena izboljšati varnostne razmere v državi, med drugim s precejšnjim povečanjem proračuna za varnostne sile in z reformo javnih varnostnih organov, s ciljem večje učinkovitosti pri spoštovanju zakonov, v pravosodnem sektorju in boju proti organiziranemu kriminalu,

L.

ker je Mehika po podatkih Mednarodne zveze novinarjev eno najnevarnejših območij na svetu za opravljanje novinarskega poklica, saj je bilo tam od leta 2000 ubitih najmanj 53 novinarjev, od tega 13 samo v letu 2009, kar potrjujejo tudi poročila mehiškega nacionalnega odbora za človekove pravice,

M.

ker so gonje in grožnje, usmerjene proti članom organizacij za varstvo in spodbujanje človekovih pravic, pogoste in ker številne predhodne preiskave nasilja in umorov zagovornikov človekovih pravic zavirajo neupravičeni zaostanki na državni in zvezni ravni,

N.

ker so državne in mednarodne organizacije za človekove pravice vložile več prijav zoper dejanja pripadnikov varnostnih sil, ki naj bi kršili človekove pravice,

1.

z mehiškimi oblastmi deli zaskrbljenost zaradi stopnjevanja nasilja in izraža solidarnost s prebivalci Mehike v boju proti trgovini z mamili;

2.

izraža sožalje in solidarnost družinam in prijateljem žrtev, pa tudi mehiškim državljanom, ki jih poziva, naj si še naprej prizadevajo za obrambo demokratičnega sistema in pravne države;

3.

podpira pripravljenost mehiške vlade za boj z organiziranimi kriminalnimi združbami, ki trgujejo z mamili, ter izraža resno zaskrbljenost zaradi porasta nasilja, povezanega s to obliko kriminala, pomanjkanja spoštovanja mamilarskih kartelov do vseh oblik oblasti in njihovega občutka, da se lahko izognejo kazni, zlasti v mehiških državah ob meji z ZDA;

4.

obsoja vse oblike nasilja, zlasti nasilje in nenehne grožnje s smrtjo, katerih tarča so zagovorniki človekovih pravic v Mehiki, ter poziva mehiške oblasti, naj si bolj prizadevajo za varstvo ter osebno in pravno zaščito omenjenih skupin; prav tako pa poziva EU, naj učinkovito izvaja smernice za zaščito zagovornikov človekovih pravic;

5.

poziva mehiške oblasti, naj si še najprej prizadevajo za utrditev institucionalnega okvira, pri tem pa posebno pozornost posvetijo ženskam, ki so največje žrtve nasilja; meni, da je naloga vlade, da se bori proti umorom žensk, zagotovi, da bodo krivci in njihovi sostorilci privedeni pred sodišče, ter še naprej izvaja učinkovite ukrepe za preprečevanje takšnih zločinov;

6.

v zvezi s tem obsoja nasilje in umore, katerih žrtve so zaposleni v medijih, in podpira pristojne oblasti pri izvajanju vseh potrebnih ukrepov za odkrivanje, pridržanje in sodne postopke proti krivcem za te umore; pozdravlja zakonodajne in institucionalne ukrepe, ki jih je sprejela mehiška zakonodajna oblast, da bi zagotovila svobodo izražanja in zaščitila novinarje;

7.

priporoča mehiški vladi, naj si še najprej prizadeva za krepitev pravne države, da bo odpravila nekatere strukturne probleme, ki so vir kršitev človekovih pravic, natančneje za reformo pravosodnega sistema; v zvezi s tem poudarja pomen neodvisnega sodstva, saj lahko samo to zagotovi nepristranskost in odločen boj proti nekaznovanju;

8.

poziva evropske institucije in vlade držav članic v okviru dvostranskih odnosov z mehiškimi državami, naj okrepijo podporo varovanju človekovih pravic prek programov sodelovanja ter s finančnimi in tehničnimi sredstvi; prav tako poziva k povečanju proračunskih sredstev za sodelovanje pri krepitvi in reformi sodišč, policije in tožilstva, kar bo olajšalo pregon in kaznovanje krivcev, pa tudi k vzpostavitvi učinkovitih sistemov zaščite prič, žrtev in njihovih družin;

9.

opozarja na udeležbo mehiške vlade pri spodbujanju učinkovitega multilateralizma in krepitvi zmogljivosti Združenih narodov za ohranjanje in utrditev miru ter zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic, ob hkratnem spopadanju z grožnjami miru in varnosti, kot so trgovina z mamili in orožjem, organizirani kriminal, terorizem in trgovina z ljudmi, v okviru mednarodnega prava in v skladu z deklaracijo iz Lime;

10.

vztraja, da je treba strateško partnerstvo razumeti kot priložnost za razpravo o tem, kako učinkoviteje izvajati klavzulo o človekovih pravicah in demokraciji v vseh sporazumih, ki jih podpišeta obe strani, pa tudi o tem, kako ocenjevati uresničevanje te klavzule – vključno z razvojem njenih pozitivnih razsežnosti – glede na to, da so človekove pravice in demokracija temeljne vrednote;

11.

ocenjuje, da je družbeno vključevanje mladih eden od nujnih pogojev za to, da se lahko prepoznajo v demokratičnem sistemu, saj je njihovo nezadovoljstvo eden od razlogov, ki največ prispeva k razmahu nasilja, zato poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje EU na področju socialne kohezije; hkrati poziva mehiške oblasti, naj namenijo potrebna sredstva za pomoč mladim, da bodo našli svoje mesto v družbi, ter za programe preprečevanja, rehabilitacije in ponovne vključitve odvisnikov od mamil v družbo;

12.

poziva Komisijo in mehiško vlado, naj ob vmesnem pregledu (2007–2013) instrumenta za razvojno sodelovanje kot prednostno področje osrednjega sektorja 1 (socialna kohezija) opredelita varnost ter krepitev vodenja in institucij;

13.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, visoki predstavnici za zunanjo in varnostno politiko, državam članicam, generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini (Eurolat) ter predsedniku in kongresu Združenih mehiških držav.


22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/95


Četrtek, 11. marec 2010
Južna Koreja - smrtna kazen razglašena za zakonito

P7_TA(2010)0068

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2010 o razglasitvi smrtne kazni za zakonito v Republiki Koreji

2010/C 349 E/20

Evropski parlament,

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o odpravi smrtne kazni in potrebe po takojšnjem moratoriju za vse izvršitve v državah, kjer smrtno kazen še izvajajo,

ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov št. 62/149 z 18. decembra 2007, ki poziva k moratoriju za izvajanje smrtne kazni (na podlagi poročila tretjega odbora (A/62/439/Add.2)),

ob upoštevanju revidirane in posodobljene različice smernic EU o smrtni kazni, ki jih je Svet sprejel dne 3. junija 1998,

ob upoštevanju končne izjave, sprejete na 4. svetovnem kongresu proti smrtni kazni, ki je potekal v Ženevi od 24. do 26. februarja 2010, s katero so pozvali k odpravi smrtne kazni po vsem svetu,

ob upoštevanju člena 122(5) svojega poslovnika,

A.

ker je Evropski parlament odločno zavezan k odpravi smrtne kazni in si prizadeva doseči vsesplošno sprejetost tega načela,

B.

ker je 25. februarja 2010 ustavno sodišče Republike Koreje s petimi glasovi proti štirim odločilo, da je smrtna kazen ustavna; ker so sodniki vendarle poudarili, da bi morala razprava o tem, ali ohraniti ali odpraviti smrtno kazen, potekati v narodni skupščini in ne v okviru ustavnih postopkov,

C.

ker je bila odločitev ustavnega sodišča sprejeta s petimi glasovi za in štirimi proti, medtem ko je bila odločitev iz leta 1996 sprejeta s sedmimi glasovi za in dvema proti,

D.

ker je ustavno sodišče odločitev sprejelo v odgovor na peticijo, ki jo je vložil 72-letni Korejec, obsojen zaradi umora štirih turistov leta 2007, ki je trdil, da smrtna kazen krši njegovo z ustavo zajamčeno pravico do dostojanstva,

E.

ker je v Republiki Koreji več kot 55 zapornikov s potrjeno smrtno kaznijo,

F.

ker je bila zadnja smrtna kazen v Republiki Koreji izvršena decembra 1997; ker se v času predsedovanja tedaj novoizvoljenega predsednika Kim Dae-Junga, ki je bil leta 1980 sam obsojen na smrtno kazen in nato oproščen, smrtna kazen ni več izvajala in je Republika Koreja zadnjih 13 let pripadala skupini držav, ki so v praksi odpravile smrtno kazen,

G.

ker je leta 2006 nacionalni odbor za človekove pravice predložil osnutek zakona o odpravi smrtne kazni,

H.

ker je generalna skupščina Združenih narodov 18. decembra 2007 z veliko večino sprejela resolucijo, s katero je države, ki izvajajo smrtno kazen, zaprosila, naj uvedejo moratorij za izvršitve z namenom, da bi odpravile smrtno kazen, vsebino resolucije pa ponovno potrdila v resoluciji, sprejeti 18. decembra 2008,

1.

priznava, da Republika Koreja ni izvajala smrtne kazni od leta 1998, zaradi česar je v praksi postala država, ki je odpravila smrtno kazen; odobrava izboljšanje na področju varovanja in spodbujanja človekovih pravic v tej državi;

2.

globoko obžaluje odločitev ustavnega sodišča Republike Koreje, da ohrani smrtno kazen, vendar ugotavlja, da je bila z razliko od sodbe iz leta 1996 (7-2) ta odločitev bila sprejeta z zelo majhno večino;

3.

izraža svojo podporo gibanju, ki se zavzema za odpravo smrtne kazni v Republiki Koreji;

4.

ponovno poudarja svoje splošno nasprotovanje smrtni kazni, ki je v nasprotju s sodobnim ustrojem kazenskega pravosodja, saj kljub razširjenemu prepričanju ne zmanjšuje stopnje kriminala;

5.

spodbuja Republiko Korejo, naj sprejme pravni moratorij za vse izvršitve, dokler parlament z zakonom ne odpravi smrtne kazni;

6.

poziva vlado Republike Koreje, naj podpre resolucijo Združenih narodov o odpravi smrtne kazni, ter naj se prihodnjo jesen odloči za sodelovanje pri pobudi za resolucijo o njeni odpravi, ki bo predložena Generalni skupščini, oziroma naj zanjo glasuje;

7.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je doslej velika večina – več kot dve tretjini mednarodne skupnosti – držav sveta v celoti de jure odpravila smrtno kazen ali de facto uvedla moratorij za izvršitve;

8.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanjo in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju ZN, vladi Republike Koreje in nacionalnemu odboru za človekove pravice Republike Koreje.


III Pripravljalni akti

Evropski parlament

Torek, 9. marec 2010

22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/97


Torek, 9. marec 2010
Razporejanje posredno merjenih storitev finančnega posredništva (PMSFP) za določitev bruto nacionalnega dohodka (BND) *

P7_TA(2010)0041

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2010 o predlogu sklepa Sveta o razporejanju posredno merjenih storitev finančnega posredništva (PMSFP) za določitev bruto nacionalnega dohodka (BND), ki se uporablja za proračun Evropskih skupnosti in vire lastnih sredstev (KOM(2009)0238 – C7-0049/2009 – 2009/0068(CNS))

2010/C 349 E/21

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2009)0238),

ob upoštevanju drugega pododstavka člena 2(7) Sklepa Sveta 2000/597/ES, Euratom z dne 29. septembra 2000 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (1) in drugega pododstavka člena 2(7) Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (2),

ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0022/2010),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.

naroči svojemu predsedniku, naj to stališče posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

BESEDILO, KI GA PREDLAGA KOMISIJA

SPREMEMBA

Sprememba 1

Predlog sklepa

Člen 2

Člen 2

Razporejanje posredno merjenih storitev finančnega posredništva v skladu s členom 1 se za namene Sklepa 2000/597/ES, Euratom uporablja od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2006.

črtano

Sprememba 2

Predlog sklepa

Člen 3

Razporejanje posredno merjenih storitev finančnega posredništva v skladu s členom 1 se za namene Sklepa 2007/436/ES, Euratom uporablja od 1. januarja 2007 .

Razporejanje posredno merjenih storitev finančnega posredništva v skladu s členom 1 se za namene Sklepa 2007/436/ES, Euratom uporablja od 1. januarja 2010 .


(1)  UL L 253, 7.10.2000, str. 42.

(2)  UL L 163, 23.6.2007, str. 17.


22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/98


Torek, 9. marec 2010
Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: Nemčija - odpuščanja

P7_TA(2010)0042

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2010 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (COM(2010)0007 – C7-0011/2010 – 2010/0005(BUD))

2010/C 349 E/22

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2010)0007 – C7-0011/2010),

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (1), ter zlasti točke 28 Sporazuma,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (2) (uredba o ESPG),

ob upoštevanju poročila Odbora za proračun ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0020/2010),

A.

ker je Evropska unija vzpostavila primerne zakonodajne in proračunske instrumente za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela,

B.

ker mora biti finančna pomoč Evropske unije za presežne delavce dinamična ter na razpolago čim hitreje in na najučinkovitejši način v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 glede sprejetja sklepov za uporabo ESPG,

C.

ker je Nemčija zahtevala pomoč v zvezi s presežnimi delavci v avtomobilski industriji, in sicer v družbi Karmann (3),

D.

ker vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči, določena v uredbi ESPG,

1.

od zadevnih institucij zahteva, naj združijo vse potrebne moči za pospešitev uporabe sredstev ESPG;

2.

opozarja, da so institucije zavezane zagotoviti nemoten in hiter potek postopka za sprejetje sklepov o uporabi ESPG, iz katerega se zagotavlja enkratna in časovno omejena individualna podpora za delavce, ki so postali presežni zaradi globalizacije;

3.

poudarja, da bi morala Evropska unija uporabiti vsa razpoložljiva sredstva za soočanje s posledicami svetovne gospodarske in finančne krize; poudarja, da lahko ESPG odigra vlogo pri ponovnem vključevanju presežnih delavcev na trg dela;

4.

v skladu s členom 6 uredbe ESPG poudarja, da bi bilo treba zagotoviti, da se s sredstvi tega sklada podpira ponovno vključevanje posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja; poudarja, da pomoč iz ESPG ne nadomešča ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

5.

poziva Komisijo, naj v predloge za uporabo sredstev ESPG in v svoja letna poročila vključi natančne informacije o dodatnem financiranju iz Evropskega socialnega sklada (ESS) in drugih strukturnih skladov;

6.

v okviru uporabe sredstev ESPG opozarja Komisijo, naj se vzdrži sistematičnega prerazporejanja sredstev za plačila iz ESS, ker je bil ESPG oblikovan kot ločen instrument z lastnimi cilji in roki;

7.

poudarja, da bi morali delovanje in dodano vrednost ESPG oceniti v okviru splošne ocene programov in drugih različnih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006, med vmesnim pregledom večletnega finančnega okvira 2007–2013;

8.

ugotavlja, da se novi predlogi sklepa Komisije o uporabi sredstev ESPG nanašajo na vlogo ene same države članice, ki je v skladu z zahtevami Evropskega parlamenta;

9.

odobri sklep, priložen tej resoluciji;

10.

naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

11.

naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(2)  UL L 406, 30.12.2006, str. 1.

(3)  ESPG/2009/013 DE/Karmann.


Torek, 9. marec 2010
PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (1) ter zlasti točke 28 Sporazuma,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (2) ter zlasti člena 12(3) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen za zagotavljanje dodatne podpore presežnim delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)

Za vloge, predložene po 1. maju 2009, je bilo področje uporabe ESPG razširjeno na podporo delavcem, ki so postali presežni neposredno zaradi svetovne finančne in gospodarske krize.

(3)

Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo sredstev ESPG do letne zgornje meje v višini 500 milijonov EUR.

(4)

Nemčija je vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi s presežnimi delavci v avtomobilski industriji predložila 13. avgusta 2009 in jo dopolnila z dodatnimi informacijami do 23. oktobra 2009. Ta vloga izpolnjuje zahteve za finančne prispevke, kakor je določeno v členu 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006, zato Komisija predlaga, da se uporabi znesek v višini 6 199 341 EUR.

(5)

Zato bi bilo treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek za vlogo, ki jo je predložila Nemčija –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2010 se iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) uporabi vsota 6 199 341 EUR v odobrenih sredstvih za prevzem obveznosti in sredstvih za plačila.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V

Za Evropski parlament

predsednik

Za Svet

predsednik


(1)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(2)  UL L 406, 30.12.2006, str. 1.


22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/101


Torek, 9. marec 2010
Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: odpuščanja

P7_TA(2010)0043

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2010 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (KOM(2010)0008 – C7-0012/2010 – 2010/0003(BUD))

2010/C 349 E/23

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2010)0008 – C7-0012/2010),

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (1) ter zlasti točke 28 Sporazuma,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (2) (uredba ESPG),

ob upoštevanju poročila Odbora za proračun ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0021/2010),

A.

ker je Evropska unija vzpostavila primerne zakonodajne in proračunske instrumente za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela,

B.

ker mora biti finančna pomoč Evropske unije za presežne delavce dinamična ter na razpolago čim hitreje in na najučinkovitejši način v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, ki je bila sprejeta na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 glede sprejetja sklepov za uporabo ESPG,

C.

ker je Litva zahtevala pomoč za primere, ki zadevajo presežne delavce v sektorju proizvodnje hladilnikov v enem podjetju (v družbi Snaigė) in v dveh njegovih dobaviteljih (3),

D.

ker vloga izpolnjuje pogoje upravičenosti, določene v uredbi ESPG,

1.

od zadevnih institucij zahteva, naj združijo vse potrebne moči za pospešitev uporabe sredstev ESPG;

2.

opozarja, da so institucije zavezane zagotoviti nemoten in hiter potek postopka za sprejetje sklepov o uporabi ESPG, iz katerega se zagotavlja enkratna in časovno omejena individualna podpora za delavce, ki so postali presežni zaradi globalizacije;

3.

poudarja, da bi morala Evropska unija uporabiti vsa sredstva pri soočanju s posledicami svetovne gospodarske in finančne krize; poudarja vlogo ESPG pri ponovnem vključevanju presežnih delavcev na trg dela;

4.

v skladu s členom 6 uredbe ESPG poudarja, da bi bilo treba zagotoviti, da se s sredstvi tega sklada podpira ponovno vključevanje posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja; poudarja, da pomoč iz ESPG ne nadomešča ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

5.

poziva Komisijo, naj v predloge za uporabo sredstev ESPG in v svoja letna poročila vključi natančne informacije o dodatnem financiranju iz Evropskega socialnega sklada (ESS) in iz drugih strukturnih skladov;

6.

glede uporabe sredstev ESPG opozarja Komisijo, naj se vzdrži sistematičnega prerazporejanja sredstev za plačila iz ESS, ker je bil ta sklad oblikovan kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki;

7.

meni, da bi morali delovanje in financiranje ESPG oceniti v okviru splošne ocene programov in drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006, in postopka vmesne revizije večletnega finančnega okvira 2007–2013;

8.

ugotavlja, da se novi predlogi sklepa Komisije o uporabi sredstev ESPG nanašajo na vlogo ene same države članice, kar je v skladu z zahtevami Evropskega parlamenta;

9.

odobri sklep, priložen tej resoluciji;

10.

naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

11.

naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(2)  UL L 406, 30.12.2006, str. 1.

(3)  ESPG/2009/010 LT/Snaigė.


Torek, 9. marec 2010
PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (1) ter zlasti točke 28 Sporazuma,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (2) ter zlasti člena 12(3) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ker:

(1)

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen za zagotavljanje dodatne podpore presežnim delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)

Za vloge, predložene od 1. maja 2009, je bilo področje uporabe ESPG razširjeno in vključuje podporo delavcem, ki so postali presežni zaradi svetovne finančne in gospodarske krize.

(3)

Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo sredstev ESPG do letne zgornje meje v višini 500 milijonov EUR.

(4)

Litva je 23. julija 2009 predložila vlogo za uporabo sredstev iz ESPG v zvezi s presežnimi delavci v podjetju Snaigė in v dveh njegovih dobaviteljih. Ta vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnih prispevkov, kakor je določeno v členu 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006, zato Komisija predlaga, da se uporabi znesek v višini 258 163 EUR.

(5)

Zato bi bilo treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek za vlogo, ki jo je predložila Litva.

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V okviru splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010 se iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) uporabi vsota 258 163 EUR za sredstva za prevzem obveznosti in sredstva za plačila.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V.

Za Evropski parlament

predsednik

Za Svet

predsednik


(1)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(2)  UL L 406, 30.12.2006, str. 1.


22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/104


Torek, 9. marec 2010
Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: Litva - gradnja stavb

P7_TA(2010)0044

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2010 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (KOM(2010)0009 – C7-0013/2010 – 2010/0002(BUD))

2010/C 349 E/24

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2010)0009 – C-7 0013/2010),

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (1) ter zlasti točke 28 Sporazuma,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (2) (uredba ESPG),

ob upoštevanju poročila Odbora za proračun ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A-7 0019/2010),

A.

ker je Evropska unija vzpostavila primerne zakonodajne in proračunske instrumente za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela,

B.

ker mora biti finančna pomoč Evropske unije za presežne delavce dinamična ter na razpolago čim hitreje in na najučinkovitejši način v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, ki je bila sprejeta na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 glede sprejetja sklepov za uporabo ESPG,

C.

ker je Litva zaprosila za pomoč iz ESPG zaradi primerov presežnih delavcev v 128 podjetjih iz gradbenega sektorja (3),

D.

ker vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči, določena v uredbi ESPG,

1.

od zadevnih institucij zahteva, naj združijo vse potrebne moči za pospešitev uporabe sredstev ESPG;

2.

opozarja, da so institucije zavezane zagotoviti nemoten in hiter potek postopka za sprejetje sklepov o uporabi ESPG, iz katerega se zagotavlja enkratna in časovno omejena individualna podpora za delavce, ki so postali presežni zaradi globalizacije;

3.

poudarja, da bi morala Evropska unija uporabiti vsa razpoložljiva sredstva za soočanje s posledicami svetovne gospodarske in finančne krize; poudarja vlogo, ki jo lahko ESPG igra pri ponovnem vključevanju presežnih delavcev na trg dela;

4.

v skladu s členom 6 uredbe ESPG poudarja, da bi bilo treba zagotoviti, da se s sredstvi tega sklada podpira ponovno vključevanje posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja; poudarja, da pomoč iz ESPG ne nadomešča ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

5.

poziva Komisijo, naj v predloge za uporabo sredstev ESPG in v svoja letna poročila vključi natančne informaciji o dodatnem financiranju iz Evropskega socialnega sklada (ESS) in iz drugih strukturnih skladov;

6.

v okviru uporabe sredstev ESPG opozarja Komisijo, naj se vzdrži sistematičnega prerazporejanja sredstev za plačila iz ESS, ker je bil ESPG oblikovan kot poseben ločen instrument z lastnimi cilji in roki;

7.

meni, da bi morali delovanje in financiranje ESPG oceniti v okviru splošne ocene programov in drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006, in postopka vmesne revizije večletnega finančnega okvira 2007–2013;

8.

ugotavlja, da se novi predlogi sklepa Komisije o uporabi sredstev ESPG nanašajo na vlogo ene same države članice, ki je v skladu z zahtevami Evropskega parlamenta;

9.

odobri sklep, priložen tej resoluciji;

10.

naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

11.

naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(2)  UL L 406, 30.12.2006, str. 1.

(3)  ESPG/2009/017 LT/Gradnja stavb.


Torek, 9. marec 2010
PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (1) ter zlasti točke 28 Sporazuma,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (2) ter zlasti člena 12(3) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen za zagotavljanje dodatne podpore presežnim delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)

Za vloge, predložene po 1. maju 2009, je bilo področje uporabe ESPG razširjeno na podporo delavcem, ki so postali presežni zaradi svetovne finančne in gospodarske krize.

(3)

Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo sredstev ESPG do letne zgornje meje v višini 500 milijonov EUR.

(4)

Litva je vlogo za uporabo sredstev iz ESPG v zvezi s presežnimi delavci v gradbeni industriji predložila 23. septembra 2009. Ta vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnih prispevkov, kakor je določeno v členu 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006, zato Komisija predlaga, da se uporabi znesek v višini 1 118 893 EUR.

(5)

Zato bi bilo treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek za vlogo, ki jo je predložila Litva –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V okviru splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010 se iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) uporabi vsota 1 118 893 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik


(1)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(2)  UL L 406, 30.12.2006, str. 1.


22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/107


Torek, 9. marec 2010
Dodatni protokol k Sporazumu o sodelovanju pri varstvu obal in voda severovzhodnega Atlantika pred onesnaževanjem ***

P7_TA(2010)0045

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2010 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Dodatnega protokola k Sporazumu o sodelovanju pri varstvu obal in voda severovzhodnega Atlantika pred onesnaževanjem v imenu Evropske skupnosti (KOM(2009)0436 – C7-0163/2009 – 2009/0120(NLE))

2010/C 349 E/25

(Postopek odobritve)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (KOM(2009)0436),

ob upoštevanju členov 175(1) in prvega pododstavka člena 300(2) kot tudi prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0163/2009),

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja“ (KOM(2009)0665),

ob upoštevanju členov 196(2) in drugega pododstavka člena 218(6)(a) Pogodbe o delovanju EU,

ob upoštevanju členov 81 in 90(8) svojega Poslovnika,

ob upoštevanju priporočila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0009/2010),

1.

daje soglasje k sklenitvi dodatnega protokola;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/107


Torek, 9. marec 2010
Zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali ***I

P7_TA(2010)0048

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2010 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 998/2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali (KOM(2009)0268 – C7-0035/2009 – 2009/0077(COD))

2010/C 349 E/26

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2009)0268),

ob upoštevanju člena 251(2) ter členov 37 in 152(4)(b) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7-0035/2009),

ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja“ (KOM(2009)0665),

ob upoštevanju člena 294(3) in členov 43(2) in 168(4)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 6. oktobra 2009 (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0082/2009),

1.

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je opredeljeno v nadaljevanju;

2.

odobri izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije in opozarja na izjavi Komisije, ki so priložene resoluciji in ki bodo objavljene v Uradnem listu Evropske unije skupaj s končnim zakonodajnim aktom;

3.

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.


(1)  UL C 318, 23.12.2009, str. 121.


Torek, 9. marec 2010
P7_TC1-COD(2009)0077

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto v prvi obravnavi dne 9. marca 2010 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 998/2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 438/2010.)


Torek, 9. marec 2010
PRILOGA

Izjava Komisije

Komisija namerava pred 30. junijem 2011 predlagati popolno revizijo Uredbe (ES) št. 998/2003, zlasti vidikov, povezanih z delegiranimi in izvedbenimi akti.

Izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Evropski parlament, Svet in Komisija izjavljajo, da določbe te uredbe ne vplivajo na katero koli prihodnje stališče institucij glede izvajanja člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali na posamezne zakonodajne akte, ki vsebujejo omenjene določbe.

Izjava Komisije v zvezi z uradnim obveščanjem o delegiranih aktih

Evropska komisija jemlje na znanje mnenje Evropskega parlamenta in Sveta, da je treba pri uradnih obvestilih o delegiranih aktih – razen v primerih, ko zakonodajni akt predpisuje nujni postopek, upoštevati obdobja počitnic institucij (zimske in poletne počitnice, evropske volitve), in s tem zagotoviti Evropskemu parlamentu in Svetu možnost, da izvajata svoja pooblastila v rokih, določenih v ustreznih zakonodajnih aktih, ter je pripravljena ravnati v skladu s tem.


22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/109


Torek, 9. marec 2010
Gibanje oseb z vizumom za dolgoročno prebivanje ***I

P7_TA(2010)0049

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2010 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in Uredbe (ES) št. 562/2006 v zvezi z gibanjem oseb z vizumom za dolgoročno prebivanje (KOM(2009)0091 – C6-0076/2009 – 2009/0028(COD))

2010/C 349 E/27

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2009)0091),

ob upoštevanju člena 251(2) ter člena 62(2)(a) in (3) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0076/2009),

ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2009)0090),

ob upoštevanju členov 67 in 63, prvi odstavek, točka (3)(a) Pogodbe ES, v skladu s katerima se je Svet v zvezi s tem predlogom posvetoval s Parlamentom (C6-0107/2009),

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja“ (KOM(2009)0665),

ob upoštevanju člena 294(3) in členov 77(2)(b) in (c) ter 79(2)(a) Pogodbe o delovanju EU,

ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

ob upoštevanju pisne zaveze predstavnika Sveta z dne 24. februarja 2010 o odobritvi stališča Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju EU,

ob upoštevanju členov 55 in 37 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenj Odbora za pravne zadeve (A7-0015/2010),

1.

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je opredeljeno v nadaljevanju;

2.

meni, da bil postopek 2009/0025(COD) opuščen zaradi vključitve vsebine predloga Komisije (KOM(2009)0090) in osnutka predloga v zvezi s tem v postopek 2009/0028(COD);

3.

odobri skupno izjavo Parlamenta in Sveta, ki je priložena k tej resoluciji;

4.

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

5.

naroča svojemu predsedniku, naj to stališče posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.


Torek, 9. marec 2010
P7_TC1-COD(2009)0028

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto v prvi obravnavi dne 9. marca 2010 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in Uredbe (ES) št. 562/2006 v zvezi z gibanjem oseb z vizumom za dolgoročno prebivanje

(Ker je bil dosežen sporazum med Evropskim parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 265/2010.)


Torek, 9. marec 2010
PRILOGA

DEKLARACIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

„Svet in Evropski parlament priznavata pomembnost izčrpnega in doslednega sklopa predpisov, ki na ravni Evropske unije nudijo visoko stopnjo varstva osebnih podatkov v okviru druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II).

Evropski parlament in Svet pozivata Komisijo naj, če bi nastale nadaljnje znatne zamude pri izvrševanju SIS II, ki bi izvrševanje prestavile po letu 2012, predstavi zakonodajne predloge, ki bi bili potrebni za spremembo ustreznih določb Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, da se zagotovi raven varstva osebnih podatkov, vnesenih v schengenski informacijski sistem, ki bi bila enakovredna standardom, določenim v SIS II.“


Sreda, 10. marec 2010

22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/111


Sreda, 10. marec 2010
Letni računovodski izkazi posameznih vrst družb v zvezi z mikro subjekti ***I

P7_TA(2010)0052

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2010 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb v zvezi z mikro subjekti (KOM(2009)0083 – C6-0074/2009 – 2009/0035(COD))

2010/C 349 E/28

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2009)0083),

ob upoštevanju členov 251(2) in 44(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0074/2009),

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja“ (KOM(2009)0665),

ob upoštevanju členov 294(3) in 50(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. julija 2009 (1),

ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbor za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0011/2010),

1.

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je opredeljeno v nadaljevanju;

2.

poziva k splošni reviziji četrte in sedme direktive o pravu družb v letu 2010;

3.

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

4.

naroča svojemu predsedniku, naj to stališče posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.


(1)  UL C 317, 23.12.2009, str. 67.


Sreda, 10. marec 2010
P7_TC1-COD(2009)0035

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto v prvi obravnavi dne 10. marca 2010 z namenom sprejetja Direktive 2010/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb v zvezi z mikro subjekti

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 50(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski svet je na zasedanju 8. in 9. marca 2007 v svojih zaključkih poudaril, da je zmanjšanje upravne obremenitve pomembno za spodbujanje evropskega gospodarstva in da so za zmanjšanje upravnih obremenitev v EU potrebna precejšnja skupna prizadevanja.

(2)

Računovodstvo je bilo opredeljeno kot eno od ključnih področij, na katerem se lahko zmanjša upravna obremenitev podjetij v Uniji.

(3)

Komisija je v svojem Sporočilu o poenostavljenem poslovnem okolju za podjetja na področjih prava družb, računovodstva in revidiranja opredelila možne spremembe četrte direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (3), vključno z možnostjo, po kateri lahko države članice mikro subjekte oprostijo obveznosti priprave letnih računovodskih izkazov v skladu z navedeno direktivo.

(4)

Priporočilo Komisije 2003/361/ES (4) opredeljuje mikro, mala in srednje velika podjetja. Vendar so posvetovanja z državami članicami pokazala, da so mejne vrednosti za mikro podjetja v navedenem Priporočilu morda previsoke za namene računovodstva in revidiranja. Zato je treba uvesti podskupino mikro podjetij, tako imenovane mikro subjekte, katerih mejne vrednosti glede bilančne vsote in čistih prihodkov iz prodaje so manjše od tistih, določenih za mikro podjetja.

(5)

Mikro subjekti so večinoma poslovno dejavni na lokalni ali regionalni ravni, njihova čezmejna dejavnost je omejena, prav tako pa tudi njihovi viri, ki so potrebni za izpolnjevanje strogih predpisanih zahtev. Mikro subjekti imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju novih delovnih mest, spodbujanju raziskav in razvoja ter ustvarjanju novih gospodarskih dejavnosti.

(6)

Vendar za mikro subjekte pogosto veljajo ista pravila o poročanju kot za večje družbe. Ta pravila ustvarjajo breme, ki ni sorazmerno z njihovo velikostjo in je torej za najmanjša podjetja nesorazmerno v primerjavi z večjimi podjetji. Zato bi bilo treba mikro subjektom omogočiti oprostitev obveznosti priprave letnih računovodskih izkazov, čeprav se ti računovodski izkazi uporabljajo za zbiranje statističnih informacij. Vseeno pa mora za mikro subjekte kot minimalni standard še naprej veljati obveznost vodenja evidence poslovnih transakcij in finančnega stanja, h kateri lahko države članice prosto dodajo še druge obveznosti.

(7)

Skupina visokih predstavnikov neodvisnih zainteresiranih strani za upravne obremenitve je v svojem poročilu z dne 10. julija 2008 pozvala k hitri uveljavitvi možnosti držav članic za oprostitev mikro subjektov od obveznosti priprave letnih računovodskih izkazov v skladu z Direktivo 78/660/EGS.

(8)

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 18. decembra 2008 o računovodskih zahtevah za mala in srednje velika podjetja, zlasti mikro subjekte (5) Komisijo pozval, naj predstavi zakonodajni predlog, ki bi državam članicam omogočal, da mikro subjekte izvzamejo iz področja uporabe Direktive 78/660/EGS.

(9)

Ker se bodo mejne vrednosti po tej direktivi glede števila podjetij, za katera se bodo uporabljale, med posameznimi državami članicami zelo razlikovale, in ker dejavnosti mikro subjektov ne vplivajo na čezmejno trgovino ali delovanje notranjega trga, morajo države članice te razlike upoštevati pri izvajanju direktive na nacionalni ravni.

(10)

Ker je nujno zagotoviti preglednost tudi za mikro subjekte, s tem pa njihovo odprtost in dostopanje do finančnih trgov, bi morale države članice pri izvajanju Direktive 78/660/EGS upoštevati posebne pogoje in potrebe domačega trga.

(11)

Ker cilja te direktive, to je zmanjšanja upravne obremenitve mikro subjektov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi njegovega učinka laže doseže Unija, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

(12)

V skladu s tem se spremeni Direktiva 78/660/EGS –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Sprememba Direktive 78/660/EGS

V Direktivi 78/660/EGS se doda naslednji člen:

Člen 1a

1.   Države članice sicer ohranijo obveznost vodenja evidence poslovnih transakcij in finančnega stanja, lahko pa družbam, ki na dan svoje bilance stanja ne presegajo omejitev dveh od spodnjih treh kriterijev, dovolijo oprostitev obveznosti iz te direktive:

(a)

bilančna vsota: 500 000 EUR;

(b)

čisti prihodki od prodaje: 1 000 000 EUR;

(c)

povprečno število zaposlenih med poslovnim letom: 10.

2.   Če družba na dan svoje bilance stanja v dveh zaporednih poslovnih letih preseže meje dveh kriterijev od treh, določenih v odstavku 1, potem družba ne more več izkoristiti možnosti oprostitve iz navedenega odstavka.

Če družba na dan svoje bilance stanja ne presega več meja dveh kriterijev od treh, določenih v odstavku 1, potem lahko izkoristi možnost oprostitve iz navedenega odstavka, vendar pod pogojem, da teh meja ni presegla v dveh zaporednih poslovnih letih.

3.   V državah članicah, ki niso uvedle eura, se znesek v nacionalni valuti, ki ustreza zneskom iz odstavka 1, izračuna po menjalnem tečaju, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije na dan začetka veljavnosti katere koli direktive, ki določa te zneske.

4.   Bilančno vsoto iz odstavka 1(a) sestavljajo bodisi sredstva iz točk A do E pod ‚Sredstvi‘ v členu 9 bodisi sredstva iz točk A do E v členu 10.“

Člen 2

Prenos

1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, če in ko se odločijo uporabiti možnost iz člena 1a Direktive 78/660/EGS , pri čemer zlasti upoštevajo razmere na nacionalni ravni glede števila podjetij, za katera se uporabljajo mejne vrednosti, določene v navedenem členu . Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Naslovljenci

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik


(1)  UL C 317, 23.12.2009, str. 67.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2010.

(3)  UL L 222, 14.8.1978, str. 11.

(4)  UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

(5)  UL C 45 E, 23.2.2010, str. 58.