ISSN 1725-5244

doi:10.3000/17255244.CE2010.212.slv

Uradni list

Evropske unije

C 212E

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 53
5. avgust 2010


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

I   Resolucije, priporočila in mnenja

 

RESOLUCIJE

 

Evropski parlament
ZASEDANJE 2009—2010
Seje: 5. maja–7. maja 2009
Zapisnik seje je bil objavljen v Uradnem listu C 263 E, 5.11.2009.
SPREJETA BESEDILA

 

Torek, 5. maja 2009

2010/C 212E/01

Priporočilo Komisiji glede pritožbe št. 185/2005/ELB
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2009 o posebnem poročilu Evropskega varuha človekovih pravic Evropskemu parlamentu po osnutku priporočila Evropski Komisiji glede pritožbe št. 185/2005/ELB (2009/2016(INI))

1

 

Sreda, 6. maja 2009

2010/C 212E/02

Sprememba Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o spremenjenem predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju glede večletnega finančnega okvira (KOM(2009)0171 – C6-0508/2008 – 2008/2332(ACI))

3

PRILOG

4

2010/C 212E/03

Energetsko označevanje televizorjev
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o osnutku Direktive Komisije o izvajanju in spremembi Direktive Sveta 92/75/EGS glede energetskega označevanja televizijskih sprejemnikov

6

2010/C 212E/04

Nedržavni akterji in organi lokalnih skupnosti v razvoju
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o osnutku sklepa Komisije o pripravi letnega akcijskega programa za nedržavne akterje in organe lokalne skupnosti v razvoju za leto 2009 (drugi del: ciljni projekti)

8

2010/C 212E/05

Prenovljena socialna agenda
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o prenovljeni socialni agendi (2008/2330(INI))

11

2010/C 212E/06

Dejavno vključevanje oseb, izključenih s trga dela
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (2008/2335(INI)

23

 

Četrtek, 7. maja 2009

2010/C 212E/07

Vključevanje načela enakosti med spoloma v zunanje odnose EU
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 o vključevanju načela enakosti med spoloma v zunanje odnose EU ter v vzpostavljanje miru in oblikovanje državnih struktur (2008/2198(INI))

32

2010/C 212E/08

Nova vloga in pristojnosti Parlamenta pri izvajanju Lizbonske pogodbe
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 o novi vlogi in pristojnostih Parlamenta pri izvajanju Lizbonske pogodbe (2008/2063(INI))

37

2010/C 212E/09

Finančni vidiki Lizbonske pogodbe
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 o finančnih vidikih Lizbonske pogodbe (2008/2054(INI))

46

2010/C 212E/10

Razmere v Moldaviji
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 o razmerah v Republiki Moldaviji

54

2010/C 212E/11

Letno poročilo o človekovih pravicah v svetu v letu 2008
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu v letu 2008 in politiki Evropske unije na tem področju (2008/2336(INI))

60

2010/C 212E/12

Institucionalno ravnotežje v Evropski uniji
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 o vplivu Lizbonske pogodbe na razvoj institucionalnega ravnotežja v Evropski uniji (2008/2073(INI))

82

2010/C 212E/13

Odnosi med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti v skladu z Lizbonsko pogodbo
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 o razvoju odnosov med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti v skladu z Lizbonsko pogodbo (2008/2120(INI))

94

2010/C 212E/14

Izvajanje državljanske pobude
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 s pozivom Komisiji za predložitev predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju državljanske pobude (2008/2169(INI))

99

PRILOGA

103

2010/C 212E/15

Osnutek Uredbe Komisije o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) v zvezi s Prilogo XVII
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 o osnutku Uredbe Komisije o spremembah Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), kar zadeva Prilogo XVII

106

2010/C 212E/16

Iran – primer Roxane Saberi
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 o Iranu – primer Roxane Saberi

109

2010/C 212E/17

Madagaskar
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 o razmerah na Madagaskarju

111

2010/C 212E/18

Primer Manuela Rosalesa v Venezueli
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 o primeru Manuela Rosalesa v Venezueli

113

 

PRIPOROČILA

 

Evropski parlament

2010/C 212E/19

Razvoj kazenskopravnega območja EU
Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 Svetu o razvoju kazenskopravnega območja EU (2009/2012(INI))

116

 

MNENJA

 

Evropski parlament

 

Torek, 5. maja 2009

2010/C 212E/20

Posebne olimpijske igre
Izjava Evropskega parlamenta o podpori posebnih olimpijskih iger v Evropski uniji

123

 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropski parlament

 

Torek, 5. maja 2009

2010/C 212E/21

Zahteva za zaščito imunitete Alda Patriciella
Sklep Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2009 o zahtevi za zaščito imunitete poslanca Alda Patriciella (2009/2021(IMM))

124

2010/C 212E/22

Zahteva za zaščito imunitete Umberta Bossija
Sklep Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2009 o zahtevi za zaščito imunitete in privilegijev Umberta Bossija (2009/2020(IMM))

125

 

Sreda, 6. maja 2009

2010/C 212E/23

Pristojnosti stalnih parlamentarnih odborov
Sklep Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o pristojnostih stalnih odborov

126

2010/C 212E/24

Medparlamentarne delegacije, delegacije v skupnih parlamentarnih odborih, delegacije v odborih za parlamentarno sodelovanje in večstranskih parlamentarnih skupščinah
Sklep Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o številu medparlamentarnih delegacij, delegacij v skupnih parlamentarnih odborih, delegacij v odborih za parlamentarno sodelovanje in večstranskih parlamentarnih skupščinah

136

2010/C 212E/25

Postopek za peticije (Sprememba naslova VIII Poslovnika)
Sklep Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o reviziji Poslovnika glede postopka za peticije (2006/2209(REG))

140

2010/C 212E/26

Splošna revizija Poslovnika Evropskega parlamenta
Sklep Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o splošni reviziji Poslovnika Evropskega parlamenta (2007/2124(REG))

145

 

III   Pripravljalni akti

 

Evropski parlament

 

Torek, 5. maja 2009

2010/C 212E/27

Sprememba Uredbe (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov glede tržnih standardov za perutninsko meso *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2009 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov glede tržnih standardov za perutninsko meso (KOM(2008)0336 – C6-0247/2008 – 2008/0108(CNS))

162

2010/C 212E/28

Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji
Sklep Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2009 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (KOM(2009)0150 – C6-0115/2009 – 2009/2033(ACI))

165

PRILOGA

166

2010/C 212E/29

Rekuperacija bencinskih hlapov med oskrbo motornih vozil na bencinskih servisih ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o rekuperaciji bencinskih hlapov na drugi stopnji med oskrbo vozil z bencinskim motorjem na bencinskih servisih (KOM(2008)0812 – C6-0470/2008 – 2008/0229(COD))

168

P6_TC1-COD(2008)0229Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 5. maja 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o rekuperaciji bencinskih hlapov na drugi stopnji med oskrbo motornih vozil na bencinskih servisih

168

2010/C 212E/30

Trgovina z izdelki iz tjulnjev ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trgovini z izdelki iz tjulnjev (KOM(2008)0469 – C6-0295/2008 – 2008/0160(COD))

169

P6_TC1-COD(2008)0160Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 5. maja 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o trgovini z izdelki iz tjulnjev

169

2010/C 212E/31

Zaščita živali, ki se uporabljajo za znanstvene namene ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu živali, ki se uporabljajo za znanstvene namene (KOM(2008)0543 – C6-0391/2008 – 2008/0211(COD))

170

P6_TC1-COD(2008)0211Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 5. maja 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu živali, ki se uporabljajo za znanstvene namene

170

PRILOGA I

201

PRILOGA II

202

PRILOGA III

202

PRILOGA IV

203

PRILOGA V

219

PRILOGA VI

219

PRILOGA VII

226

PRILOGA VIII

226

PRILOGA IX

227

2010/C 212E/32

Onesnaževanje morja z ladij in uvedba kazni za kršitve ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2005/35/ES o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve (KOM(2008)0134 – C6-0142/2008 – 2008/0055(COD))

228

P6_TC1-COD(2008)0055Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 5. maja 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Direktive 2005/35/ES o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve

229

2010/C 212E/33

Navajanje porabe energije s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (prenovitev) ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, ki vplivajo na rabo energije, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (prenovitev) (KOM(2008)0778 – C6-0412/2008 – 2008/0222(COD))

229

P6_TC1-COD(2008)0222Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 5. maja 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, ki vplivajo na rabo energije, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (prenovitev)

230

PRILOGA I

242

PRILOGA II

243

2010/C 212E/34

Načrt prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2010
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2009 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2010 (2009/2006(BUD))

244

 

Sreda, 6. maja 2009

2010/C 212E/35

Razveljavitev Direktive 83/515/EGS in 11 zastarelih odločb s področja skupne ribiške politike *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o predlogu Odločbe Sveta o razveljavitvi Direktive 83/515/EGS in 11 zastarelih odločb s področja skupne ribiške politike (KOM(2009)0088 – C6-0094/2009 – 2009/0022(CNS))

249

2010/C 212E/36

Razveljavitev 14 zastarelih uredb na področju skupne ribiške politike *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o predlogu Uredbe Sveta o razveljavitvi 14 zastarelih uredb s področja skupne ribiške politike (KOM(2009)0089 – C6-0095/2009 – 2009/0024(CNS))

249

2010/C 212E/37

Podpora za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (KOM(2009)0038 – C6-0051/2009 – 2009/0011(CNS))

250

2010/C 212E/38

Sprememba proračuna št. 4/2009
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 4/2009 za proračunsko leto 2009 (9126/2009 – C6-0156/2009 – 2009/2039(BUD))

258

2010/C 212E/39

Sprememba proračuna št. 5/2009
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o predlogu spremembe proračuna št. 5/2009 Evropske unije za proračunsko leto 2009, Oddelek III – Komisija(9127/2009 – C6-0157/2009 – 2009/2040(BUD))

259

2010/C 212E/40

Elektronska komunikacijska omrežja in storitve, varstvo zasebnosti in pravice uporabnikov ***II
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, Direktive 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (16497/1/2008 – C6-0068/2009 – 2007/0248(COD))

260

P6_TC2-COD(2007)0248Stališče Evropskega parlamenta sprejeto v drugi obravnavi dne 6. maja 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Direktive 2002/22/ES o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, Direktive 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov

261

PRILOGA

261

2010/C 212E/41

Elektronska komunikacijska omrežja in storitve ***II
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, 2002/19/ES o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju in 2002/20/ES o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (16496/1/2008 – C6-0066/2009 – 2007/0247(COD))

262

P6_TC2-COD(2007)0247Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 6. maja 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, 2002/19/ES o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju in 2002/20/ES o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev

263

PRILOGA

307

2010/C 212E/42

Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije in Urad ***II
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Skupine evropskih regulatorjev za telekomunikacije (GERT) (16498/1/2008 – C6-0067/2009 – 2007/0249(COD))

309

P6_TC2-COD(2007)0249Stališče Evropskega parlamenta sprejeto v drugi obravnavi dne 6. maja 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Urada

309

2010/C 212E/43

Frekvenčni pasovi za mobilne komunikacije ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 87/372/EGS o frekvenčnih pasovih, ki jih je treba zadržati za usklajeno uvajanje javnih vseevropskih celičnih digitalnih kopenskih mobilnih komunikacij v Skupnosti (KOM(2008)0762 – C6-0452/2008 – 2008/0214(COD))

310

P6_TC1-COD(2008)0214Stališče Evropskega parlamenta sprejeto v prvi obravnavi dne 6. maja 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 87/372/EGS o frekvenčnih pasovih, ki jih je treba zadržati za usklajeno uvajanje javnih vseevropskih celičnih digitalnih kopenskih mobilnih komunikacij v Skupnosti

310

2010/C 212E/44

Enako obravnavanje moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive 86/613/EGS (KOM(2008)0636 – C6-0341/2008 – 2008/0192(COD))

311

P6_TC1-COD(2008)0192Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 6. maja 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS

312

2010/C 212E/45

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (KOM(2008)0867 – C6-0518/2008 – 2008/0267(COD))

320

P6_TC1-COD(2008)0267Stališče Evropskega parlamenta sprejeto v prvi obravnavi dne 6. maja 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji

320

2010/C 212E/46

Program za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom (KOM(2009)0035 – C6-0049/2009 – 2009/0010(COD))

321

P6_TC1-COD(2009)0010Stališče Evropskega parlamenta sprejeto v prvi obravnavi dne 6. maja 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št …./2009 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom

322

PRILOGA

322

2010/C 212E/47

Zahteve po lastnih sredstvih ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES glede bank, pridruženih centralnim institucijam, nekaterih postavk lastnih sredstev, velikih izpostavljenosti, nadzornih režimov in kriznega upravljanja (KOM(2008)0602 – C6-0339/2008 – 2008/0191(COD))

323

P6_TC1-COD(2008)0191Stališče Evropskega parlamenta sprejeto v prvi obravnavi dne 6. maja 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2007/64/ES glede bank, ki so odvisne od centralnih institucij, nekaterih postavk lastnih sredstev, velikih izpostavljenosti, nadzornih režimov in kriznega upravljanja

323

2010/C 212E/48

Program za podpiranje posebnih dejavnosti na področju finančnih storitev, računovodskega poročanja in revizije ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za podpiranje posebnih dejavnosti na področju finančnih storitev, računovodskega poročanja in revizije (KOM(2009)0014 – C6-0031/2009 – 2009/0001(COD))

324

P6_TC1-COD(2009)0001Stališče Evropskega parlamenta sprejeto v prvi obravnavi dne 6. maja 2009 z namenom sprejetja Sklepa št. …/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Skupnosti za podpiranje posebnih dejavnosti na področju finančnih storitev, računovodskega poročanja in revizije

325

PRILOGA

325

2010/C 212E/49

Zaščita živali pri usmrtitvi *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o predlogu Uredbe Sveta o zaščiti živali pri usmrtitvi (KOM(2008)0553 – C6-0451/2008 – 2008/0180(CNS))

326

 

Četrtek, 7. maja 2009

2010/C 212E/50

Evropski sklad za begunce za obdobje 2008–2013 (sprememba Odločbe št. 573/2007/ES) ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Odločbe št. 573/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013 glede ukinitve financiranja nekaterih ukrepov Skupnosti ter spremembe omejitve njihovega financiranja (KOM(2009)0067 – C6-0070/2009 – 2009/0026(COD))

347

2010/C 212E/51

Minimalni standardi za sprejem prosilcev za azil (prenovitev) ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil (prenovitev) (KOM(2008)0815 – C6-0477/2008 – 2008/0244(COD))

348

P6_TC1-COD(2008)0244Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 7. maja 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil (prenovitev)

349

PRILOGA I

365

PRILOGA II

366

PRILOGA III

367

2010/C 212E/52

Prošnja za mednarodno zaščito, ki jo v eni izmed držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanjstva (prenovitev) ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) (KOM(2008)0820 – C6-0474/2008 – 2008/0243(COD))

370

P6_TC1-COD(2008)0243Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 7. maja 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, pristojne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev)

371

PRILOGA I

401

PRILOGA II

401

2010/C 212E/53

Vzpostavitev sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov (prenovitev) ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (ES) št. […/…][o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva] (prenovitev) (KOM(2008)0825 – C6-0475/2008 – 2008/0242(COD))

404

P6_TC1-COD(2008)0242Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 7. maja 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (ES) št. […/…][o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva] (prenovitev)

405

PRILOGA I

426

PRILOGA II

426

PRILOGA III

426

2010/C 212E/54

Ustanovitev Evropskega urada za podporo azilu ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega urada za podporo azilu (KOM(2009)0066 – C6-0071/2009 – 2009/0027(COD))

428

P6_TC1-COD(2009)0027Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 7. maja 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega urada za podporo azilu

429

2010/C 212E/55

Dvostranski sporazumi med državami članicami in tretjimi državami, ki so povezani s sektorskimi zadevami in zajemajo pravo, ki se uporablja za pogodbena in nepogodbena obligacijska razmerja ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi postopka za pogajanja o dvostranskih sporazumih med državami članicami in tretjimi državami, ki so povezani s sektorskimi zadevami in zajemajo pravo, ki se uporablja za pogodbena in nepogodbena obligacijska razmerja, ter za njihovo sklenitev (KOM(2008)0893 – C6-0001/2009 – 2008/0259(COD))

453

P6_TC1-COD(2008)0259Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 7. maja 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi postopka za pogajanja in sklenitev sporazumov med državami članicami in tretjimi državami o določenih zadevah v zvezi s pravom, ki se uporablja za pogodbena in nepogodbena obligacijska razmerja

453

2010/C 212E/56

Program za sodelovanje s strokovnjaki iz tretjih držav na avdiovizualnem področju MEDIA Mundus ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za sodelovanje s strokovnjaki iz tretjih držav na avdiovizualnem področju MEDIA Mundus (KOM(2008)0892 – C6-0011/2009 – 2008/0258(COD))

454

P6_TC1-COD(2008)0258Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 7. maja 2009 z namenom sprejetja Sklepa 2009/…/EC Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za sodelovanje s strokovnjaki iz tretjih držav na avdiovizualnem področju (MEDIA Mundus)

454

2010/C 212E/57

Skupna pravila dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EGS) št. 95/93 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti (KOM(2009)0121 – C6-0097/2009 – 2009/0042(COD))

455

P6_TC1-COD(2009)0042Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 7. maja 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EGS) št. 95/93 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti

455

2010/C 212E/58

Dvostranski sporazumi med državami članicami in tretjimi državami o sodnih odločbah in sklepih v zakonskih sporih, o starševski odgovornosti in preživninskih obveznostih *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 o predlogu Uredbe Sveta o uvedbi postopka za pogajanja o dvostranskih sporazumih med državami članicami in tretjimi državami, ki so povezani s sektorskimi zadevami in zajemajo pristojnosti, priznavanje in izvrševanje sodnih odločb in sklepov v zakonskih sporih, o starševski odgovornosti in preživninskih obveznostih ter pravo, ki se uporablja v zadevah v zvezi s preživninskimi obveznostmi, ter za njihovo sklenitev (KOM(2008)0894 – C6-0035/2009 – 2008/0266(CNS))

456

Uporabljeni znaki

*

Posvetovalni postopek

**I

Postopek sodelovanja: prva obravnava

**II

Postopek sodelovanja: druga obravnava

***

Postopek privolitve

***I

Postopek soodločanja: prva obravnava

***II

Postopek soodločanja: druga obravnava

***III

Postopek soodločanja: tretja obravnava

(Vrsto postopka določa pravna podlaga, ki jo predlaga Komisija)

Politične spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▐ pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

Popravki in prilagoditve tehničnih služb: navadni ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ║ pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

SL

 


I Resolucije, priporočila in mnenja

RESOLUCIJE

Evropski parlament ZASEDANJE 2009—2010 Seje: 5. maja–7. maja 2009 Zapisnik seje je bil objavljen v Uradnem listu C 263 E, 5.11.2009. SPREJETA BESEDILA

Torek, 5. maja 2009

5.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 212/1


Torek, 5. maja 2009
Priporočilo Komisiji glede pritožbe št. 185/2005/ELB

P6_TA(2009)0340

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2009 o posebnem poročilu Evropskega varuha človekovih pravic Evropskemu parlamentu po osnutku priporočila Evropski Komisiji glede pritožbe št. 185/2005/ELB (2009/2016(INI))

2010/C 212 E/01

Evropski parlament,

ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega varuha človekovih pravic Evropskemu parlamentu,

ob upoštevanju drugega pododstavka člena 195(1) Pogodbe ES,

ob upoštevanju Sklepa Evropskega parlamenta 94/262/ESPJ, ES, Euratom z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (1), zlasti člena 3(7),

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenega člena 21,

ob upoštevanju evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev, zlasti člena 5(3),

ob upoštevanju prvega stavka člena 195(2) svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A6-0201/2009),

A.

ker je v skladu s sodno prakso Sodišča načelo nediskriminacije na podlagi starosti, zagotovljeno v členu 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, splošno načelo zakonodaje Skupnosti,

B.

ker različno obravnavanje na podlagi starosti predstavlja diskriminacijo na tej podlagi, razen če je objektivno utemeljeno, uporabljena sredstva pa so ustrezna in potrebna,

C.

ker po mnenju varuha človekovih pravic Komisija ni ustrezno upravičila svojega obravnavanja zunanjih pomožnih konferenčnih tolmačev, starejših od 65 let, in še naprej uporablja svojo politiko zaposlovanja teh tolmačev,

D.

ker varuh človekovih pravic meni, da je to primer nepravilnega ravnanja,

E.

ker je naloga Evropskega parlamenta kot edinega voljenega organa Unije varovanje in zaščita neodvisnosti evropskega varuha človekovih pravic pri izvajanju njegovih obveznosti v zvezi z evropskimi državljani in spremljanje izvajanja njegovih priporočil,

1.

podpira kritične pripombe Evropskega varuha človekovih pravic in njegova priporočila v zvezi s politiko Komisije za zaposlovanje pomožnih konferenčnih tolmačev, starejših od 65 let;

2.

poziva Komisijo, naj spremeni sedanjo politiko, ki dejansko prepoveduje zaposlovanje pomožnih konferenčnih tolmačev starejših od 65 let; vendar meni, da v teh okoliščinah izplačilo odškodnine ni utemeljeno;

3.

ugotavlja, da se je Parlament, ko je prejel podoben osnutek priporočila s strani varuha človekovih pravic, nemudoma odzval in spremenil svojo prakso glede zaposlovanja konferenčnih tolmačev, starejših od 65 let, veljavna pravila pa je interpretiral na način, ki ne povzroča diskriminacije;

4.

meni, da sprememba veljavnih pravil in odprava diskriminacije na podlagi starosti iz postopka zaposlovanja ne pomeni, da je evropska institucija obvezana zaposlovati konferenčne tolmače, starejše od 65 let, vendar bi v tem primeru pravila Komisije postala skladna s splošnim načelom zakonodaje Unije; poleg tega bi se glede na pomanjkanje tolmačev v nekaterih uradnih jezikih okrepila zmožnost institucije, da zagotovi najboljšo možno storitev, kot se je to izkazalo v Parlamentu;

5.

poziva Komisijo, naj skupaj s Parlamentom pregleda veljavna pravila za zaposlovanje pomožnih konferenčnih tolmačev in drugega osebja, da bi se izognili vsem oblikam diskriminacije;

6.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu in Evropskemu varuhu človekovih pravic.


(1)  UL L 113, 4.5.1994, str. 15.


Sreda, 6. maja 2009

5.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 212/3


Sreda, 6. maja 2009
Sprememba Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006

P6_TA(2009)0354

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o spremenjenem predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju glede večletnega finančnega okvira (KOM(2009)0171 – C6-0508/2008 – 2008/2332(ACI))

2010/C 212 E/02

Evropski parlament,

ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2009)0171),

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (1) (Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006), zlasti točk 21, 22 in 23,

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 25. marca 2009 o vmesnem pregledu finančnega okvira 2007-2013 (2) in z dne 10. marca 2009 o smernicah za proračunski postopek za leto 2010 (3),

ob upoštevanju sklepov s tristranskih pogovorov, ki so potekali dne 2. aprila 2009,

ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0278/2009),

1.

odobri sklepe s tristranskih pogovorov dne 2. aprila 2009;

2.

poudarja, da je doseženi sporazum o spremembi večletnega finančnega okvira rezultat uspešnega medinstitucionalnega sodelovanja v okviru odziva na finančno in gospodarsko krizo, s katero se soočajo države članice, in sicer s spodbujanjem solidarnosti na področju energetskih virov ter širokopasovnega interneta na podeželju, pa tudi s podporo kmetijskega sektorja;

3.

opozarja, da je s tem sporazumom Parlament v svoji dvojni vlogi zakonodajnega in proračunskega organa zaščitil obstoječe prednostne naloge, tako kot med proračunskim postopkom za leto 2008, ko je bil dosežen sporazum o financiranju programa Galileo;

4.

se strinja s političnim sporazumom, ki zagotavlja mehanizem nadomestil za proračunski postopek 2010, pa tudi – a le če bo to potrebno – za proračunski postopek 2011; opozarja, da v skladu z navedbami iz skupne izjave, ki so jo v okviru tristranskih pogovorov dne 2. aprila 2009 sprejeli Evropski parlament, Svet in Komisija, mehanizem nadomestil ne bo vplival na finančna sredstva za programe, sprejete s postopkom soodločanja, in letni proračunski postopek, financiral pa se bo z uporabo vseh proračunskih sredstev, ki jih dopušča pravni okvir proračuna;

5.

poudarja, da so primanjkljaji in ostanki iz rezultatov pogajanj o Medinstitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006 še vedno nerešeni in da se je treba tem primanjkljajem posvetiti v vmesnem pregledu 2008-2009, kakor ga določa izjava 3 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006, pa tudi v letnih proračunskih postopkih, če je le mogoče z večjo prilagodljivostjo, v vsakem primeru pa z vsemi sredstvi, ki jih predvideva Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006; opozarja na navedbe iz enostranske izjave Parlamenta, podane v okviru tristranskih pogovorov z dne 2. aprila 2009, da mora Komisija pri vmesnem pregledu upoštevati načela iz resolucije Parlamenta, sprejete dne 25. marca 2009;

6.

svari pred redno uporabo rezerv iz razdelka 2 za financiranje drugih razdelkov, saj bi lahko to ogrozilo izpolnitev zahtev kmetijskega sektorja v primeru nepričakovanega znižanja tržnih cen;

7.

obžaluje, da je bil sporazum s Svetom dosežen šele dva meseca pred zaključkom parlamentarnega obdobja, zaradi česar je ostalo manj manevrskega prostora za pogajanja, in da so bile zaradi tega institucije pod pritiskom, čeprav je bilo medsebojno sodelovanje dobro;

8.

odobri sklep, priložen tej resoluciji;

9.

naroča svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

10.

naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0174.

(3)  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0095 in 0096.


Sreda, 6. maja 2009
PRILOG

Sreda, 6. maja 2009
SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 6. maja 2009

o spremembi Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju v zvezi z večletnim finančnim okvirom (2007-2013)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA,

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (1) ter zlasti točke 21, prvega in drugega odstavka točke 22 in točke 23 Sporazuma,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na tristranskem sestanku dne 2. aprila 2009 so se Evropski parlament, Svet in Komisija dogovorili o financiranju za projekte na področju preskrbe z energijo in širokopasovnega interneta ter za krepitev operacij v zvezi z „novimi izzivi“, opredeljenimi v okviru ocene vmesne reforme skupne kmetijske politike iz leta 2003 („sistematski pregled“), in sicer v okviru Evropskega načrta za oživitev gospodarstva, namenjenega posodobitvi infrastruktur in solidarnosti pri preskrbi z energijo. Za omogočitev financiranja je treba najprej spremeniti večletni finančni okvir za obdobje 2007–2013 v skladu s točkami 21, 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma, da bi se zgornja meja odobritev za prevzem obveznosti za leto 2009 v podrazdelku 1a povišala za 2 000 000 000 EUR v tekočih cenah.

(2)

Povišanje zgornje meje v podrazdelku 1A se bo v celoti izravnalo z znižanjem zgornje meje za odobritve za prevzem obveznosti v razdelku 2 za leto 2009 za 2 000 000 000 EUR.

(3)

Zaradi ohranitve ustreznega razmerja med obveznostmi in plačili je treba prilagoditi letne zgornje meje za odobritve plačil. Ta prilagoditev bo proračunsko nevtralna.

(4)

Prilogo I Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju je zato treba ustrezno spremeniti (2),

SKLENILA:

Edini člen

Priloga I k Medinstitucionalnemu sporazumu o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju se nadomesti s Prilogo k temu sklepu.

V Strasbourgu, 6. maja 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

Sreda, 6. maja 2009
PRILOGA

FINANČNI OKVIR ZA OBDOBJE 2007–2013, USKLAJEN Z EVROPSKIM NAČRTOM ZA OŽIVITEV GOSPODARSTVA (STALNE CENE IZ LETA 2004)

(v milijonih EUR-stalne cene iz 2004)

ODOBRITVE ZA PREVZEM OBVEZNOSTI

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

Skupaj

2007-2013

1.

Trajnostna rast

50 865

53 262

55 883

54 860

55 400

56 866

58 256

385 392

1a

Konkurenčnost za rast in zaposlovanje

8 404

9 595

12 021

11 000

11 306

12 122

12 914

77 362

1b

Kohezija za rast in zaposlovanje

42 461

43 667

43 862

43 860

44 094

44 744

45 342

308 030

2.

Ohranjanje in upravljanje naravnih virov

51 962

54 685

52 205

53 379

52 528

51 901

51 284

367 944

od tega: odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila

43 120

42 697

42 279

41 864

41 453

41 047

40 645

293 105

3.

Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica

1 199

1 258

1 380

1 503

1 645

1 797

1 988

10 770

3a

Svoboda, varnost in pravica

600

690

790

910

1 050

1 200

1 390

6 630

3b

Državljanstvo

599

568

590

593

595

597

598

4 140

4.

EU kot globalni partner

6 199

6 469

6 739

7 009

7 339

7 679

8 029

49 463

5.

Uprava  (3)

6 633

6 818

6 973

7 111

7 255

7 400

7 610

49 800

6.

Nadomestila

419

191

190

 

 

 

 

800

ODOBRITVE ZA PREVZEM OBVEZNOSTI SKUPAJ

117 277

122 683

123 370

123 862

124 167

125 643

127 167

864 169

kot odstotek BND

1,08 %

1,09 %

1,07 %

1,05 %

1,03 %

1,02 %

1,01 %

1,048 %

ODOBRITVE PLAČIL SKUPAJ

115 142

119 805

110 439

119 126

116 552

120 145

119 391

820 600

kot odstotek BND

1,06 %

1,06 %

0,96 %

1,01 %

0,97 %

0,98 %

0,95 %

1,00 %

Razpol. razlika

0,18 %

0,18 %

0,28 %

0,23 %

0,27 %

0,26 %

0,29 %

0,24 %

Zgornja meja lastnih sredstev kot odstotek BND

1,24 %

1,24 %

1,24 %

1,24 %

1,24 %

1,24 %

1,24 %

1,24 %


(1)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(2)  V ta namen so zneski, ki izhajajo iz navedenega sporazuma, preračunani v cene iz leta 2004.

(3)  Odhodki za pokojnine, ki so vključeni v okvir tega razdelka, so za obdobje 2007–2013 izračunani brez prispevkov zaposlenih za ustrezno shemo in lahko znašajo največ500 milijonov EUR v cenah iz leta 2004.


5.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 212/6


Sreda, 6. maja 2009
Energetsko označevanje televizorjev

P6_TA(2009)0357

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o osnutku Direktive Komisije o izvajanju in spremembi Direktive Sveta 92/75/EGS glede energetskega označevanja televizijskih sprejemnikov

2010/C 212 E/03

Evropski parlament,

ob upoštevanju Direktive Sveta 92/75/EGS z dne 22. septembra 1992 o navajanju porabe energije in drugih virov gospodinjskih aparatov s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (1) ter zlasti njenih členov 9 in 12,

ob upoštevanju osnutka Direktive Komisije o izvajanju in spremembi Direktive Sveta 92/75/EGS glede energetskega označevanja televizijskih sprejemnikov,

ob upoštevanju mnenja, ki ga je 30. marca 2009 predložil odbor iz člena 10 Direktive 92/75/EGS,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2006 z naslovom „Akcijski načrt za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti“ (KOM(2006)0545),

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 13. novembra 2008 glede Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, ki vplivajo na rabo energije, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (KOM(2008)0778),

ob upoštevanju svojega stališča z dne 5. maja 2009 glede predloga Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, ki vplivajo na rabo energije, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (prenovitev) (2),

ob upoštevanju člena 5a(3)(b) Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (3),

ob upoštevanju člena 81(2) in (4)(b) svojega Poslovnika,

A.

ker je glavni namen Direktive 92/75/EGS (Okvirna direktiva), kot je navedeno v njenem členu 1, omogočiti uskladitev nacionalnih ukrepov glede objave, predvsem s pomočjo nalepk in podatkov o izdelku, informacij o porabi energije in drugih bistvenih virov ter dodatnih informacij o določenih vrstah gospodinjskih aparatov, da bi potrošniki lahko izbrali energetsko učinkovitejše aparate,

B.

ker je v Okvirni direktivi tudi navedeno, da lahko zagotavljanje točnih, ustreznih in primerljivih podatkov o specifični porabi energije gospodinjskih aparatov vpliva na kupce, da se odločijo za aparate, ki porabijo manj energije,

C.

ker, kot je poudarjeno v presoji vpliva Komisije, ki je priložena predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, ki vplivajo na rabo energije, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (SEK(2008)2862), je prvotna in uspešna oznaka A-G služila kot vzorec različnim državam po svetu, kot so Brazilija, Kitajska, Argentina, Čile, Iran, Izrael in Južna Afrika,

D.

ker so televizijski sprejemniki aparati, ki porabijo veliko energije, in je zato veliko možnosti, da bi privarčevali energijo s tem, ko bi to kategorijo dodali sistemu za energetsko označevanje v skladu s členom 1(2) Okvirne direktive,

E.

ker mora biti energetsko označevanje televizijskih sprejemnikov kar se da skladno z uveljavljenimi sistemi za energetsko označevanje drugih gospodinjskih aparatov,

F.

ker je v omenjenem sporočilu Komisije navedeno, da bo obstoječa klasifikacija za označevanje nadgrajena in ponovno določena vsakih pet let ali kadar bodo to utemeljevali novi tehnološki dosežki, in sicer na podlagi študij okoljsko primerne zasnove, da se razred A rezervira samo za 10–20 % najbolj energetsko učinkovite opreme,

G.

ker so za uspešno izvajanje sistema energetskega označevanja bistvenega pomena ukrepi, ki bodo zagotavljali informacije o energetski učinkovitosti gospodinjskih aparatov, ki bodo za potrošnika jasne, izčrpne, primerljive in lahko razumljive,

H.

ker se bo s tem, ko bodo potrošniki nakupovali več učinkovitih aparatov namesto manj učinkovitih, povečal prihodek proizvajalcev teh aparatov,

I.

ker Okvirna direktiva Komisije, zlasti glede oblikovanja energetske nalepke in razredov energetske učinkovitosti, uvaja še eno spremembo z dodajanjem novih razredov A (na primer A-20 %, A-40 %, A-60 %), kar bi lahko še bolj zmedlo potrošnike, omejilo njihovo pravilno razumevanje sistema energetskega označevanja in spodkopalo njihovo zmožnost izbire aparatov, ki so energetsko učinkovitejši,

J.

ker bi majhno število tehničnih prilagoditev lahko spremenilo nalepko tako, da bi bila potrošnikom precej bolj jasna in razumljiva,

K.

ker je dokazano, da potrošniki menijo, da je lestvica A-G jasna, a Komisija ni izvedla nikakršne presoje vpliva, da bi preverila, ali so razredi A-20 %, A-40 %, A-60 % skupaj s praznimi nižjimi razredi koristni ali zavajajoči za potrošnike,

L.

ker bi ponovno razvrščanje sedanjih proizvodov v razrede v zaprti lestvici A-G predvsem preprečilo oblikovanje praznih nižjih razredov, ki bi lahko zavajali potrošnike,

M.

ker bi uvedba teh novih razredov učinkovitosti za veljavne oznake A-G, vključno za druge proizvode, verjetno prispevala k zmedi glede tega, kateri razred A predstavlja učinkovit ali neučinkovit proizvod,

N.

ker tak ukrep ni v skladu z namenom osnovnega instrumenta za zagotavljanje natančnih, pomembnih in primerljivih informacij potrošnikom,

O.

ker je Komisija predložila predlog za preoblikovanje Okvirne direktive, s čimer bi lahko uvedla nadaljnje spremembe, ki bi vplivale na predlagane izvedbene ukrepe,

1.

nasprotuje sprejetju osnutka Direktive Komisije o izvajanju in spremembi Direktive Sveta 92/75/EGS glede energetskega označevanja televizijskih sprejemnikov;

2.

meni, da osnutek Direktive Komisije ni v skladu z namenom osnovnega instrumenta;

3.

poziva Komisijo, naj umakne osnutek Direktive in odboru, navedenemu v členu 10 Direktive 92/75/EGS čim prej in najkasneje do 30. septembra 2009 predloži nov osnutek na podlagi zaprte lestvice A-G;

4.

meni, da je zasnova nalepk bistveni del Direktive o energetskem označevanju in se mora o njej odločati v sklopu revizije in preoblikovanja, ki sta trenutno obravnavani v postopku soodločanja;

5.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.


(1)  UL L 297, 13.10.1992, str. 16.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0345.

(3)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.


5.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 212/8


Sreda, 6. maja 2009
Nedržavni akterji in organi lokalnih skupnosti v razvoju

P6_TA(2009)0358

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o osnutku sklepa Komisije o pripravi letnega akcijskega programa za nedržavne akterje in organe lokalne skupnosti v razvoju za leto 2009 (drugi del: ciljni projekti)

2010/C 212 E/04

Evropski parlament,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (1), zlasti člena 14(1)(b) Uredbe,

ob upoštevanju osnutka sklepa Komisije o pripravi letnega akcijskega programa za nedržavne akterje in organe lokalnih skupnosti v razvoju za leto 2009 (drugi del: ciljni projekti) (CMTD(2009)0387 – D004766/01),

ob upoštevanju mnenja, ki ga je 15. aprila 2009 predložil odbor iz člena 35(1) Uredbe (ES) št. 1905/2006 („odbor za upravljanje instrumenta za razvojno sodelovanje“),

ob upoštevanju „Splošne ocene ukrepov za povečanje ozaveščenosti javnosti o razvojnih vprašanjih v Evropi / Izobraževanje o razvoju“ (ES Referenčna št. 2007/ 146962. Končno poročilo),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2008 o izzivu politike razvojnega sodelovanja EU za nove države članice (2),

ob upoštevanju člena 8 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (3),

ob upoštevanju člena 81 svojega Poslovnika,

A.

ker je 15. aprila 2009 odbor za upravljanje instrumenta za razvojno sodelovanje s pisnim postopkom izglasoval osnutek letnega akcijskega programa za nedržavne akterje in organe lokalnih skupnosti v razvoju za leto 2009 (drugi del: ciljni projekti) (CMTD(2009)0387 – D004766/01),

B.

ker je Parlament v skladu s členom 7(3) Sklepa 1999/468/ES in členom 1 Sporazuma z dne 3. junija 2008 med Evropskim parlamentom in Komisijo o postopkih za izvajanje Sklepa Sveta 1999/468/ES prejel osnutek izvedbenih ukrepov, predloženih odboru za upravljanje instrumenta za razvojno sodelovanje, in rezultate glasovanja,

C.

ker člen 14(1)(b) Uredbe (ES) št. 1905/2006 določa, da je eden ciljev tematskega programa za nedržavne akterje in organe lokalnih oblasti v razvoju povečati ozaveščenost evropskih državljanov o razvojnih vprašanjih, pridobiti dejavno podporo javnosti za zmanjševanje revščine v Skupnosti in državah pristopnicah ter strategije za trajnostni razvoj v državah partnericah,

D.

ker je enajst držav članic v skupni izjavi držav članic o nedržavnih akterjih in lokalnih oblasteh v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje, ki je bila poslana Komisiji 19. marca 2009, izrazilo pomisleke glede namere Komisije, da bo ukinila neposredno financiranje (postopek „ciljnih projektov“) projektov TRIALOG in DEEEP (4), ki je stalno potekalo od leta 1998 oz. 2003, ter namesto tega od njiju zahtevala, da sodelujeta v razpisu za zbiranje predlogov,

E.

ker skupna izjava enajstih držav članic, vključno z devetimi „novimi“ državami članicami, opozarja, da je Komisija sprejela načrt za prekinitev neposredne podpore za projekta TRIALOG in DEEEP v najbolj neprimernem trenutku, če upoštevamo sedanje finančne razmere v številnih „novih“ državah članicah in vpliv, ki ga te imajo na zmožnost delovanja in razvoja nevladnih organizacij, v izjavi pa je izražena tudi zaskrbljenost, da lahko pride do vrzeli v financiranju, ki bo škodovala tem projektom z izgubo kvalificiranega osebja in znanja ter že uveljavljenih mrež,

F.

ker je podobne pomisleke izrazil predsednik odbora za razvoj v pismu 19. marca 2009, v katerem je poudaril, da so vedno bile prednostne naloge odbora informiranje in razvijanje zmogljivosti na področju razvojnega sodelovanja v novih državah članicah ter izobraževanje o razvoju za evropsko javnost, ter pozval Komisijo, naj Parlamentu zagotovi objektivna in pregledna merila, na podlagi katerih odloča, katere dejavnosti in ukrepi izpolnjujejo pogoje za neposredno financiranje; nadalje je zahteval, da se izvajanje tega predlaganega ukrepa preloži za vsaj eno leto, da bi se izognili morebitnim vrzelim v financiranju ter da ne bi ogrozili preživetja teh zelo koristnih projektov,

G.

ker zgoraj navedena „Splošna ocena ukrepov za povečanje ozaveščenosti javnosti o razvojnih vprašanjih v Evropi / Izobraževanje o razvoju“ ugotavlja, da je „strateška uporaba ciljnih projektov pripomogla k doseganju ciljev programa sofinanciranja z evropskimi nevladnimi organizacijami na področju razvoja“, da je „DEEEP pomemben usklajevalni mehanizem za izboljšanje dialoga, spodbujanje izmenjave najboljše prakse ter oblikovanje mrež in partnerstev na ravni EU, pa tudi partnerstev med nacionalnimi platformami in EU“ ter da je „prispevek programa TRIALOG k izboljšanju dialoga in krepitvi zmogljivosti pri delu z novimi državami članicami in državami pristopnicami učinkovit“,

H.

ker program TRIALOG prispeva k izpolnitvi potrebe, izpostavljene v resoluciji Parlamenta z dne 13. marca 2008 o izzivu politike razvojnega sodelovanja EU za nove države članice, po celoviti komunikacijski in izobraževalni strategiji, s katero bi spreobrnili odsotnost javnega priznavanja prednostnih nalog pri razvojnem sodelovanju v novih državah članicah, program DEEEP pa je odgovor na zahtevo po večjem poudarku na izobraževanju o razvoju in dvigu ozaveščenosti v evropskem izobraževanju, ki jo je Parlament izrazil v navedeni resoluciji,

I.

ker Komisija v okviru zgoraj navedenega letnega akcijskega načrta za leto 2009 predlaga tudi, da se projektu „krepitve kubanskih vodstvenih sposobnosti“, ki ga bo izvedlo združenje evropskih menedžerskih šol (EFMD), namenijo neposredna nepovratna sredstva; ker postopek ciljnih projektov v okviru instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za nedržavne akterje in organe lokalnih oblasti v razvoju doslej še ni bil uporabljen za dejavnosti v državah partnericah,

J.

ker je Komisija naknadno izdala „Pojasnilo o instrumentu za financiranje razvojnega sodelovanja za nedržavne akterje in organe lokalnih oblasti“ (5), v katerem je pojasnila merila za izbor ciljnih ukrepov ter razložila, da ta temeljijo na členu 168 Pravil za izvajanje finančne uredbe (6) ter da je mogoče nepovratna sredstva zlasti dodeliti „organom s pravnim ali dejanskim monopolom“ ter za „ukrepe s posebnimi značilnostmi, ki zahtevajo določeno vrsto organa zaradi njegove tehnične usposobljenosti, visoke stopnje specializacije ali njegovih upravnih pooblastil“,

1.

nasprotuje sprejetju osnutka sklepa Komisije o pripravi letnega akcijskega programa za nedržavne akterje in organe lokalnih oblasti v razvoju za leto 2009 (drugi del: ciljni projekti) (CMTD(2009)0387 – D004766/01) v trenutni obliki;

2.

od Komisije zahteva, da pojasni merila za določitev obstoja pravnega ali dejanskega monopola glede na to, da je enajst držav članic v skupni izjavi navedlo, da z vidika novih držav članic še vedno obstaja dejanski monopol, ko gre za dejavnosti na ravni EU, ki se izvajajo v okviru programov TRIALOG in DEEP;

3.

vztraja pri odprti, pregledni in horizontalni uporabi meril za dodelitev neposrednih nepovratnih sredstev ciljnim projektom, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za vse; zato vztraja pri tem, da se za programa TRIALOG in DEEEP ter za projekt „krepitve kubanskih vodstvenih sposobnosti“ uporabijo enaka merila;

4.

vztraja pri tem, da se prek strateškega programa, ki bi zajemal vso EU, zagotovi neprekinjeno financiranje dragocenih dejavnosti za spodbujanje izmenjave najboljše prakse ter oblikovanje mrež in partnerstev na ravni EU, pa tudi partnerstev med nacionalnimi platformami in EU, ter za izboljšanje dialoga in krepitev zmogljivosti pri delu z novimi državami članicami in državami pristopnicami;

5.

poziva Komisijo, naj v okviru prihodnjega pregleda (7) sistema razpisov za predloge v zvezi s tematskimi programi vzpostavi dialog s Parlamentom; meni, da ni primerno pričakovati priporočil za spremembe ali izboljšave sistema, ki se lahko sprejmejo po pregledu; zato zahteva, da ostane obstoječa ureditev neposrednega financiranja ukrepov naslednjih dvanajst mesecev nespremenjena, morebitne spremembe v prihodnje pa morajo upoštevati rezultate pregleda ter zagotoviti dolgoročne, predvidljive in trajne dejavnosti razvojnega sodelovanja;

6.

poziva Komisijo, naj prilagodi svoj osnutek sklepa o pripravi letnega akcijskega programa za nedržavne akterje in organe lokalnih oblasti v razvoju za leto 2009 (drugi del: ciljni projekti) (CMTD(2009)0387 – D004766/01), tako da bo vanj na ravni EU vključila projekte za ozaveščanje o razvojnih vprašanjih v razširjeni EU ter projekte za izmenjavo v okviru izobraževanja o razvoju v EU;

7.

naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  UL L 378, 27.12.2006, str. 41.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0097.

(3)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(4)  DEEEP: „Izmenjave na področju izobraževanja o razvoju v Evropi“ – http://www.deeep.org/

TRIALOG: „Nevladne organizacije na področju razvoja v razširjeni EU“ – http://www.trialog.or.at/start.asp?ID=96

(5)  AIDCO/F1/NC D(2009) z dne 6.4.2009 (D004766-01-EN-02).

(6)  Uredba Komisije (ES, EURATOM) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 357, 31.12.2002, str.1).

(7)  „Proces Palermo II“.


5.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 212/11


Sreda, 6. maja 2009
Prenovljena socialna agenda

P6_TA(2009)0370

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o prenovljeni socialni agendi (2008/2330(INI))

2010/C 212 E/05

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2008 z naslovom „Prenovljena socialna agenda“: Priložnosti, dostopnost in solidarnost v Evropi 21. stoletja (KOM(2008)0412) (sporočilo o prenovljeni socialni agendi),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. novembra 2008 s priporočili Komisiji o uporabi načela enakega plačila za moške in ženske (1),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2008 o izzivih kolektivnih pogodb v EU (2),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2008 z naslovom „Obnovljena zaveza za socialno Evropo: krepitev odprte metode koordinacije za socialno zaščito in socialno vključenost“ (KOM(2008)0418),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2009 o nediskriminiranju na podlagi spola in solidarnosti med generacijami (3),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2008 z naslovom „Nediskriminacija in enake možnosti: obnovljena zaveza“ (KOM(2008)0420),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2008 z naslovom „Evropski načrt za oživitev gospodarstva“ (KOM(2008)0800),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2008 z naslovom „Boljše ravnotežju med poklicnim in zasebnim življenjem: močnejša podpora za usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja“ (KOM(2008)0635),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. oktobra 2006 z naslovom „Dolgoročna vzdržnost javnih financ v EU“ (KOM(2006)0574) in resolucije Parlamenta z dne 20. novembra 2008 o sistemih socialne varnosti in pokojninskih sistemi (4),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. oktobra 2007 z naslovom „Posodabljanje socialnega varstva za večjo socialno pravičnost in gospodarsko kohezijo: spodbujanje dejavne vključitve oseb, najbolj oddaljenih od trga dela“ (KOM(2007)0620), ter svoje resolucije z dne 9. oktobra 2008 o spodbujanju socialne vključenosti in boja proti revščini (5),

ob upoštevanju Priporočila Sveta št. 92/441/EGS z dne 24. junija 1992 o skupnih merilih v zvezi z zadostnimi sredstvi in socialno pomočjo v sistemih socialnega varstva (6),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. junija 2007 z naslovom „Oblikovanje skupnih načel prožne varnosti: nova in boljša delovna mesta v povezavi s prožnostjo in varnostjo“ (KOM(2007)0359) ter resolucije Parlamenta z dne 29. novembra 2007 o skupnih načelih prožne varnosti (7),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. junija 2008 z naslovom „Najprej pomisli na male – Akt za mala podjetja za Evropo“ (KOM(2008)0394),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. februarja 2007 z naslovom „Pregled stanja družbene realnosti – Vmesno poročilo spomladanskemu Evropskemu svetu 2007“ (KOM(2007)0063) in resolucije Parlamenta z dne 15. novembra 2007 o pregledu stanja družbene realnosti (8),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. maja 2006 z naslovom „Spodbujanje dostojnega dela za vse – Prispevek Unije k izvajanju agende za dostojno delo po svetu“ (KOM(2006)0249) in resolucije Parlamenta z dne 23. maja 2007 o spodbujanju dostojnega dela za vse (9),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. oktobra 2005 o ženskah in revščini v Evropski uniji (10) ter v njej določene opredelitve revščine,

ob upoštevanju svojega stališča z dne 17. junija 2008 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti 2010 (11),

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih določb o socialnih pravicah, ter člena 136 Pogodbe ES,

ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 22. novembra 2006 z naslovom „Posodabljanje delovnega prava za soočanje z izzivi 21. stoletja“ (KOM(2006)0708),

ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 18. julija 2001 o spodbujanju evropskega okvira za družbeno odgovornost podjetij (KOM(2001)0366) in sporočila Komisije z dne 22. marca 2006 z naslovom „Izvajanje partnerstva za rast in delovna mesta: Evropa – središče odličnosti za družbeno odgovornost podjetij“ (KOM(2006)0136) ter resolucije Parlamenta z dne 13. marca 2007 o družbeni odgovornosti podjetij: novo partnerstvo (12),

ob upoštevanju svoje izjave z dne 22. aprila 2008 o odpravi uličnega brezdomstva (13),

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah iz leta 1996,

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0241/2009),

A.

ker bo največja negativna posledica sedanje finančne in gospodarske krize za Evropsko unijo drastično povečanje brezposelnosti, ki bo huje prizadelo najbolj ranljive družbene skupine; ker je večja stopnja brezposelnosti povezana s povečanjem revščine in zdravstvenih neenakosti, izključenosti, kriminala, negotovosti in pomanjkanja zaupanja,

B.

ker se je Evropska unija ne glede na sedanjo krizo že soočala s težavami zaradi šibke gospodarske rasti, eksplozivne rasti prebivalstva in težavnega življenja v vedno bolj globaliziranem svetovnem gospodarstvu,

C.

ker je leta 2007 šolanje zgodaj opustilo 15,2 % državljanov Unije v starosti od 18 do 24 let,

D.

ker zaposlitev še vedno ne zagotavlja izhoda iz revščine za številne ljudi v Evropski uniji, pri čemer je revščina leta 2006 grozila 8 % zaposlenih,

E.

ker je leta 2006 revščina grozila 16 % evropskih državljanov, izpostavljeni pa so ji zlasti otroci, velike družine, starši samohranilci, brezposelni, invalidi, mladi, starejše osebe, etnične manjšine in priseljenci,

F.

ker so ženske zaradi ekonomske odvisnosti, razlik v plačilu med spoloma in pogostejši zaposlenosti na slabše plačanih delovnih mestih še vedno bolj izpostavljene revščini kot moški; ker je zaradi tega večja nevarnost, da bi se revščina prenašala v prihodnje generacije,

G.

ker je rast cen v zadnjih letih močno vplivala na proračun gospodinjstev, nesorazmerno bolj pa je prizadela ranljive družbene skupine,

H.

ker so številne raziskave (na primer raziskava ameriške fundacije Russell Sage Foundation o prihodnosti dela) pokazale, da se lahko kmalu vsak četrti zaposleni v najrazvitejših gospodarstvih znajde v skupini slabo plačanih in lahko postane močno izpostavljen revščini; ker se slabo plačane službe zelo razlikujejo, saj gre pogosto za nestandardna delovna razmerja z nizkokvalificiranimi delavci, zaposlenimi za krajši delovni čas, ženskami, priseljenci in mladimi delavci, ki so temu bolj izpostavljeni; ker se trend slabo plačano delo prenaša iz generacije v generacijo, kar omejuje dostop do dobre izobrazbe, dobrega zdravstvenega varstva in drugih osnovnih življenjskih pogojev,

I.

ker člen 2 Pogodbe ES določa, da sta solidarnost in enakost med ženskami in moškimi med temeljnimi načeli Evropske unije,

J.

ker se Evropska unija sooča z demografskimi spremembami, ki jih pogojujeta predvsem daljša življenjska doba in nizka stopnja rodnosti, čeprav se v nekaterih državah slednja počasi obrača navzgor,

K.

ker se bo do leta 2050 delež odvisnega starejšega prebivalstva zaradi demografskih sprememb po pričakovanjih podvojil, kar bo vplivalo zlasti na telesno in duševno zdravje prebivalstva,

L.

ker demografsko poročilo Komisije za leto 2008 o izpolnjevanju socialnih potreb v starajoči se družbi (SEK(2008)2911), ki priznava bistveno vlogo nepoklicnih negovalcev v družbi, poziva Komisijo, naj preuči močne socialne argumente za vključitev negovalcev v prihodnje oblikovanje politike,

M.

ker posledice finančne krize za dejansko gospodarstvo niso povsem znane, vendar bo nemogoče doseči cilj 5 milijonov novih delovnih mest v EU med letoma 2008 in 2009; ker bo posledica gospodarske recesije večja brezposelnost in vsekakor večja razširjenost revščine, pred izzive pa bodo postavljeni tudi evropski socialni modeli,

N.

ker se zaradi finančne in gospodarske krize povečujeta brezposelnost in negotovost, zaradi česar močno trpi socialna kohezija v Evropski uniji, v številnih državah članicah pa prihaja do družbenih napetosti in trenj,

O.

ker se je EU zavezala uresničevanju cilja socialno in okoljsko trajnostnega razvoja in je treba v celoti izkoristiti priložnosti za ustvarjanje novih delovnih mest, ki izhajajo iz te zaveze,

P.

ker je lahko socialni dialog pomemben za odpravo krize nezaupanja, ki jo povečuje gospodarska kriza, in ker se veliko ljudi v današnji družbi boji prihodnosti; ker je treba enako prednost nameniti tudi tistim, ki so že izključeni in se jim položaj zaradi sedanje krize slabša,

Q.

ker bolj intervencionistična institucionalna ureditev EU, za katero je značilna določena stopnja prerazporeditve dohodka in skupno pojmovanje evropskega socialnega modela, pozitivno vpliva na kakovost delovnega življenja milijonov moških in žensk v bolj prikrajšanih segmentih naših trgov dela,

R.

ker je spoštovanje nacionalnih pravnih okvirov in konvencij, za katere je značilno iskanje ravnovesja med delovnim pravom in kolektivnimi pogodbami, ki urejajo te modele, osnovni pogoj za usklajene vrednote v raznolikih sistemih,

S.

ker pravila in postopki, ki jih določijo partnerji v kolektivnih pogajanjih, ne veljajo za nestandardna delovna razmerja,

T.

ker bi morala prenovljena socialna agenda temeljiti na načelu, da učinkovita in uspešna socialna politika prispeva k gospodarski rasti in blaginji, pa tudi k ponovni pridobitvi čedalje manjšega zaupanja državljanov v EU,

U.

ker je obžalovanja vredno, da prenovljena socialna agenda ne obravnava vprašanja pravne varnosti socialnih storitev splošnega pomena,

V.

ker je bila izražena precejšnja zaskrbljenost zaradi vloge in prepoznavnosti socialne agende, med drugim tudi zaradi nejasnosti njenega namena in ukrepov, ki ji bodo sledili, pa tudi zaradi vse manjšega pomena odprte metode usklajevanja na socialnem področju,

W.

ker so evropski socialni modeli skupek vrednot v mnogovrstnosti sistemov, za katere so na splošno pristojne države članice; ker je treba cilje socialne Evrope, zapisane v Pogodbi ES, Listini o temeljnih pravicah in Lizbonski pogodbi, poudariti kot splošni cilj Evropske unije, če se naj ta odzove na pričakovanja in pomiri bojazni svojih državljanov; ker je Evropski svet na svojih zaporednih spomladanskih srečanjih ponovil cilj izkoreninjenja revščine in socialne izključenosti, v lizbonski strategiji pa potrebo po okrepitvi socialne razsežnosti; ker uspešnost oziroma neuspešnost nacionalnih socialnih politik in politik zaposlovanja vpliva tudi na druge države članice in je razpravo o reformi evropskega socialnega modela treba postaviti v osrčje te interakcije med EU in državami članicami,

X.

ker je treba glavno pozornost nameniti neuspehu lizbonske strategije pri zmanjševanju števila revnih, ki jih je danes v EU 78 milijonov, ter vedno večji neenakosti; ker mora Evropska unija doseči napredek pri razvoju in izvajanju evropskih in nacionalnih ciljev za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti, pa tudi na ključnih področjih, kjer se že uporabljajo kazalniki, če želimo prepričati ljudi, da Evropska unija najprej služi njim in šele nato podjetjem in bankam,

Y.

ker se v številnih postopkih pred Sodiščem Evropskih skupnosti pojmovanje „določb, bistvenih za zaščito političnega, družbenega in gospodarskega reda“, uporablja brez pojasnitve, kdo lahko v zvezi s tem odloča, katere določbe so v državi članici bistvene za zaščito javnega reda,

Z.

ker je Sodišče Evropskih skupnosti odločilo, da države članice ne smejo enostransko določiti pojma javnega reda oziroma da ponudnikom storitev, ki imajo sedež v drugi državi članici, ne morejo naložiti vseh obveznosti na podlagi svojega delovnega prava, in ker ni jasno določeno, kdo je za to pristojen, če ne države članice,

AA.

ker ni jasne razlike med predajanjem dela podizvajalcem ter sumljivim preprodajanjem in zagotavljanjem storitev na podlagi zakonitih pogodb z resničnimi samozaposlenimi osebami; ker je treba obravnavati razliko med goljufivo prakso ter pravimi civilnimi in gospodarskimi poslovnimi razmerji,

Prednostni ukrepi

Evropski socialni modeli

1.

poziva Svet in Komisijo, naj ob upoštevanju gospodarske recesije ponovno poudarita pomen močne socialne Evrope, v kateri sta socialna politika in politika zaposlovanja trajnostni, učinkoviti in uspešni; poziva Komisijo, naj pripravi ambiciozno agendo o socialni politiki za obdobje 2010–2015;

2.

poziva Komisijo, naj pripravi skladen politični načrt o dostojnem delu v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

3.

poudarja, da je treba v teh težkih časih ustvarjanje in spodbujanje delovnih mest uvrstiti na prvo mesto v socialni agendi; meni, da je večja prožnost na delovnem mestu zdaj pomembnejša kot kdaj koli;

4.

poziva Komisijo, naj poveže prenovljeno socialno agendo z drugimi pobudami, na primer Evropskim paktom za enakost spolov, Evropskim paktom za mlade ter Zavezništvom za družine, da bi prikrajšane družbene skupine imele boljši dostop do socialnih ugodnosti;

5.

je zaskrbljen, da ukrepi, ki jih je Komisija predlagala v svojem sporočilu o prenovljeni socialni agendi, niso dovolj usklajeni, da bi vplivali na sedanjo raven revščine in izključenosti v Evropski uniji ter obravnavali sedanje izzive za socialno kohezijo;

6.

obžaluje zlasti, da v sporočilu Komisije o prenovljeni socialni agendi ni predlogov o naslednjih vprašanjih, ki so bistvena za ravnovesje med gospodarsko svobodo in socialnimi pravicami:

direktiva o osnovnih delovnih pravicah vseh delavcev, ne glede na zaposlitveni status, da bi zaščitili vse večje število delavcev z netipičnimi pogodbami;

revizija Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (14), ki bi jo spremljal z vidika spola nevtralen sistem ocenjevanja dela, da bi zmanjšali razliko v plačilu glede na spol tako v gospodarskih panogah kot med njimi; in

direktiva o čezmejnih kolektivnih pogajanjih v skladu z dejanskim stanjem glede čezmejnih poslovnih dejavnosti;

7.

poudarja, da je treba nadalje razvijati minimalne standarde na področju delavskih pravic; se zaveda, da niti gospodarska svoboda niti pravila konkurence nimajo prednosti pred temeljni socialnimi pravicami;

8.

ugotavlja, da bi morala socialna politika zajemati bistvene ukrepe, kot so boljše ravnovesje med večjimi socialnimi pravicami in tržnimi svoboščinami, boj proti diskriminaciji ter spodbujanje enakosti, posodobitev in reforma evropskih socialnih modelov ob sočasni krepitvi njihovih vrednot;

9.

ugotavlja, da je natančna označitev, katere določbe držav članic so bistvene za zaščito političnega, družbenega in gospodarskega reda, politična zadeva in bi jo bilo treba opredeliti v demokratično zakonitem procesu; zato poziva Komisijo, naj sproži odprto razpravo za pojasnitev pojmovanja, kaj so te splošne določbe o javnem redu, ter po potrebi predlaga zakonodajo;

10.

meni, da zdaj ni pravi čas za zmanjševanje socialnih izdatkov, ampak za okrepitev strukturnih reform; dodaja, da mora Evropska unija podpirati infrastrukturo socialnih modelov v državah članicah, vključno s socialnimi storitvami splošnega pomena, tako, da znova poudari, da morajo biti dostopni za vse, kakovostni in trajni;

11.

obžaluje, da Komisija kljub temu, da je finančna kriza pokazala pomen državnega posredovanja za ohranjanje gospodarskih dejavnosti in krepitev socialne kohezije, ni zagotovila prihodnosti javnih storitev in njihove bistvene vloge v Evropski uniji, saj ni pripravila predloga okvirne direktive o storitvah splošnega pomena;

12.

poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog, s katerim bo zagotovila pravno varnost socialnih storitev splošnega pomena;

13.

poudarja, da si je treba prizadevati za posodobitev in prenovo nacionalnih sistemov socialne varnosti za odpravo revščine, da bodo imeli dolgoročno perspektivo, zlasti na področju ustreznega minimalnega dohodka, pokojnin in zdravstvenih storitev; poudarja tudi, da je mogoče izboljšati finančno vzdržnost minimalnih plač in pokojninskih sistemov ter kakovost in učinkovitost zdravstvenih storitev z izboljšanjem njihove organizacije in dostopnosti ter večjim partnerstvom med javnim in zasebnim sektorjem ob upoštevanju načel subsidiarnosti ter s podpiranjem okrepljenih prizadevanj za vzpostavitev sistemov progresivnega obdavčevanja z namenom zmanjšanja neenakosti;

14.

ugotavlja, da so nekatere države članice uvedle koncept minimalne plače; meni, da bi drugim državam članicam lahko koristilo, če bi se seznanile z njihovimi izkušnjami; poziva države članice, naj vsem zajamčijo pogoje za socialno in gospodarsko sodelovanje, zlasti pa naj zagotovijo predpise o zadevah, kot so minimalne plače, ali drugačno pravno in splošno zavezujočo ureditev ali prek kolektivne ureditve, skladne z nacionalnimi tradicijami, ki zaposlenim za poln delovni čas omogočajo dostojno življenje z zasluženim denarjem;

15.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo imeli vsi državljani dostop do osnovnih bančnih storitev;

16.

poudarja, da sta šport in kulturno udejstvovanje pomembna instrumenta za vključevanje v družbo ter prispevata k osebnemu razvoju, spodbujata korist družbe in razvijanje talentov;

17.

poziva Komisijo, naj hitro vključi okoljska in zdravstvena vprašanja v vse politike EU in s tem zagotovi visoko stopnjo varstva zdravja in okolja v skladu določbami Pogodbe ES;

18.

podpira odločenost Komisije, da bo razširila socialno agendo na nova področja; vendar obžaluje, da se okolje prepogosto obravnava samo z zornega kota podnebnih sprememb; pozdravlja izjave, s katerimi je Komisija ponovno podprla trajnostno gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2, vendar obžaluje, da predlog Komisije ne vsebuje konkretnih ukrepov, ki bi upoštevali socialne in zdravstvene posledice ekološke in podnebne krize;

19.

poudarja, da ekstremne revščine in posledično socialne izključenosti ne moremo razumeti le v gospodarskem smislu na podlagi številk, vendar tudi v smislu človekovih pravic in državljanstva; priznava, da načelo prostega pretoka kapitala in blaga samo po sebi ne bo odpravilo revščine, še posebej ne dolgotrajne revščine, in da skrajna revščina vse prizadete oropa možnosti in onemogoča njihovo udeležbo v življenju skupnosti, saj zaradi nje postanejo brezbrižni do okolice;

Socialna politika in politika zaposlovanja

20.

pozdravlja predloge, vključene v paket o boljšem ravnotežju med poklicnim in zasebnim življenjem, ki ga je Komisija predstavila konec leta 2008; spodbuja Komisijo, naj pripravi priporočila za države članice, ki očitno zaostajajo pri izvajanju ciljev Evropskega sveta iz Barcelone leta 2002 glede zagotavljanja varstva otrok za leto 2010; poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja pripravljenost delodajalcev v zvezi s prožnejšo organizacijo dela, z boljšo uporabo znanja o informacijsko-komunikacijskih tehnologijah in novimi oblikami organizacije dela ter s tem spodbuja prilagodljivost delovnega časa in njegovo združljivost s časom, v katerem so odprta podjetja, uprava in šole;

21.

poziva Komisijo, naj pripravi predlog o boljšem usklajevanju zasebnega, družinskega in poklicnega življenja z boljšo uporabo znanja o informacijsko-komunikacijskih tehnologijah in novih oblikah organizacije dela, pri čemer bo upoštevala potrebe in dobro počutje otrok in obenem spodbujala učinkovitejšo varnost zaposlitve, ki bo potrdila pravico staršev in skrbnikov do prilagodljivih delovnih vzorcev, ki bodo ustrezali njihovim potrebam, ter naj posebno pozornost nameni dostopu za tiste z nizkim dohodkom in z negotovo ali nekakovostno zaposlitvijo;

22.

obžaluje nemoč Evropske unije in politik držav članic glede naraščajoče revščine, zlasti revščine otrok;

23.

spodbuja države članice, da zagotovijo sheme zagotovljenega minimalnega dohodka za socialno vključenost v skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

24.

meni, da se je treba z demografskimi izzivi spopasti z preučitvijo položaja žensk, ki živijo v revščini in nimajo enakega in ustreznega dostopa do prehrane, stanovanj, izobraževanja in plače ter težko usklajujejo poklicno, družinsko in zasebno življenje;

25.

poziva k učinkovitejšemu preprečevanju in boju proti zgodnji opustitvi šolanja z geslom „šola se izplača“; poziva k učinkoviti organizaciji izobraževalnih sistemov in šolskih programov, ki bodo prilagojeni trgu dela v prihodnosti ter družbenim potrebam in tehnološkemu napredku; poziva k nadaljnjemu spodbujanju in podpiranju koncepta šol za drugo priložnost ter neformalnega in priložnostnega učenja, ki dokazano omogoča višjo udeležbo mladih in odraslih kot tradicionalno šolsko okolje ter prispeva k zmanjšanju števila oseb v EU, ki ne dokončajo osnovnega šolanja; zaradi tega poziva k dolgo pričakovani odpravi vseh neenakosti glede priložnosti v izobraževalnih sistemih v Evropski uniji, zlasti k odpravi nekakovostnega in ločenega izobraževanja, ki ima nepopravljive negativne posledice za marginalne skupine, zlasti za Rome;

26.

vztraja, da je treba sprejeti učinkovitejše ukrepe za vseživljenjsko učenje in usposabljanje, da bi državljane, zlasti manj kvalificirane, bolje pripravili na (ponoven) vstop na trg delovne sile, ki bo potekal gladko in brez diskriminacije ter prispeval k socialnim inovacijam; predlaga, da se poudarijo podjetniške spretnosti, zlasti podjetništvo žensk in mladih, informacijsko-komunikacijske tehnologije in komunikacijske spretnosti, finančna pismenost in znanje jezikov;

27.

poudarja, da je treba izboljšati izobraževanje v EU s pospešitvijo dinamike procesa skladnosti in primerljivosti izobraževalnih sistemov v državah članicah, da bi se omogočilo vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij in standardov;

28.

meni, da morajo politike dejavnega socialnega vključevanja odločilno vplivati na izkoreninjenje revščine in socialnega izključevanja pri zaposlenih osebah („zaposleni, ki živijo na pragu revščine“) in osebah, ki niso zaposlene;

29.

poudarja, da je treba spodbujati partnersko sodelovanje med univerzami in poslovnim svetom, saj je pomembno, da med seboj sodelujejo in se podpirajo v korist njihovih organizacij, osebja in študentov; meni, da je treba zgraditi mostove med univerzitetnim študijem in podjetji, poslovni svet mora imeti možnost, da med drugim dopolni študijske programe, ponudi pripravništva, organizira dneve odprtih vrat za študente itd.;

30.

opozarja, da je potreben bolj uravnovešen pristop med prožnostjo, varnostjo in zagotovitvijo dostojnih plač, da bi mlade in starejše, ženske, dolgotrajno brezposelne in prikrajšane skupine vključili na trg dela; predlaga, da bi države članice pri izvajanju nacionalnih strategij prožne varnosti upoštevale resolucijo Parlamenta z dne 29. novembra 2007 o skupnih načelih prožne varnosti;

31.

meni, da je še posebej v času finančne in gospodarske krize, ki ji pogosto sledijo odpuščanja in prestrukturiranje, izredno pomembna udeleženost delavcev v procesu odločanja v podjetjih, ki vplivajo na njihovo zaposlitev in življenje; pozdravlja nedavno revizijo (15) Direktive Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (16); ponovno poziva k nadaljnji krepitvi delovanja evropskih svetov delavcev, kot je to storil v svoji resoluciji z dne 4. septembra 2001 o izvajanju Direktive 94/45/ES (17);

32.

poudarja, da morata socialna politika in politika zaposlovanja spodbujati ustvarjanje delovnih mest, da se je treba z njima hitro odzvati na sedanjo gospodarsko krizo ter da morata zagotoviti možnosti za zaposlitev in izobraževanje, pa tudi ublažiti izgubo prihodka; meni, da bi morali na podlagi teh politik ljudi dejavno spodbujati k iskanju možnosti za zaposlitev ali ustanavljanju njihove podjetniške dejavnosti; zato meni, da bi morale države članice predvideti dostopne možnosti financiranja, kot so kreditna jamstva, manjše obrestne mere ali pavšalni znesek nadomestila za brezposelnosti, ter obenem ublažiti izgubo prihodkov in zagotavljati priložnosti za izobraževanje, s čimer bi brezposelnim pomagali pri iskanju nove zaposlitve; opozarja na celovit pristop Komisije k dejavnemu vključevanju, ki zajema ustrezno dohodkovno podporo, dostop do vključujočih trgov dela in kakovostnih socialnih storitev;

33.

poziva Komisijo, naj sprejme pobude, s katerimi bo omogočila jasno razlikovanje med delodajalci, pravimi samozaposlenimi osebami in malimi podjetniki na eni strani ter delavci na drugi;

34.

poudarja, da je nujno treba podpreti matere, in sicer z družinskim dodatkom za majhne otroke ter vzpostavitvijo primernega okvira za njihovo ponovno vključitev na trg dela, pri tem pa posebno pozornost nameniti samohranilkam zaradi njihove ranljivosti;

35.

poudarja, da socialno gospodarstvo kot oblika podjetništva z združitvijo dobičkonosnosti in solidarnosti pomembno prispeva k zagotavljanju trajnostnega evropskega gospodarstva; dodaja, da podjetja socialnega gospodarstva potrebujejo trden pravni okvir; poudarja tudi, da k temu zelo pomembno prispeva prostovoljno socialno delo, zlasti za odpravo revščine in družbene izključenosti ter zagotavljanje pomoči bolj prikrajšanim skupinam v družbi;

36.

poudarja, da niso vsi sposobni za delo, niti v tem trenutku ni delovnih mest za vse, in ponovno poudarja pomen izvajanja Priporočila 92/441/EGS, ki ga je potrdil Evropski svet na zasedanju dne 11. in 12. decembra 2008, in sicer o zagotavljanju zadostnih sredstev in socialne pomoči za človeka dostojen način življenja, prek razširitve ureditve minimalnega dohodka na vse države članice ter povečanja ravni za zagotovitev dostopa in ustreznosti;

37.

je prepričan, da ima lahko razvoj mikrokredita pomembno vlogo pri podpiranju (dolgotrajno) brezposelnih pri odločitvi za samozaposlitev; poudarja, da so mikrokrediti že v številnih podobnih situacijah pomagali pri ponovnem vključevanju v delovno življenje in da je to v skladu z lizbonsko strategijo; poziva Komisijo, naj izboljša pridobivanje in dostopnost informacij o možnostih za mikrokredite in njihovi razpoložljivosti ter se dejavno osredotoči na tiste skupine v družbi, ki bi od tega lahko imele največje koristi in ki mikrokredite najbolj potrebujejo;

38.

poziva k spodbujanju tesnejše povezanosti izvajanja prožne varnosti in krepitve socialnega dialoga ob upoštevanju nacionalnih tradicij in praks;

39.

vztraja, da je treba odpraviti birokratske omejitve za mala in srednje velika podjetja; poziva, da je treba nadalje izvajati načela, predlagana v sporočilu Komisije o Aktu za mala podjetja za Evropo;

40.

v celoti priznava, da so za politiko plač pristojne države članice, ter predlaga, naj se socialni partnerji na nacionalni ravni posvetujejo o novih metodologijah za določanje politike plač, ki bi spreobrnila padajoči delež med plačami in dobičkom ter vključila večjo finančno udeležbo zaposlenih pri dobičku podjetij z uporabo mehanizmov, ki blažijo vpliv inflacije; meni, da bi lahko tovrstni mehanizmi omogočili usmeritev dodatnega zaslužka zaposlenih v posebne kapitalske sklade podjetij; poziva k razpravi o načinih za spodbujanje podjetij k uporabi teh metodologij ter o pravnih okvirih, ki bi urejali postopen dostop zaposlenih do teh skladov; predlaga socialnim partnerjem, naj se obnovi zavezanost plači za dostojno življenje, ki zagotavlja minimalno plačo, ki je precej nad ravnijo ustreznega dohodka, da bi ljudem omogočili izhod iz revščine in pozitivne koristi dela;

41.

vztraja, da je napredek na področju nediskriminacije in enakih možnosti odvisen tako od dobre zakonodajne podlage kot od vrste orodij politike ter da je treba nediskriminacijo in enake možnosti vključiti v vse vidike prenovljene socialne agende;

42.

poziva Komisijo, naj opravi raziskave o srednje- in dolgoročnem učinku mobilnosti znanja, da bi rezultate uporabili kot močno podlago za ukrepe, s katerimi bi ublažili negativne učinke;

Priseljevanje

43.

opozarja na negativne posledice (možnost bega možganov) priseljevanja za razvojni proces držav izvora, vključno za družinske vezi, zdravje, izobraževanje in raziskave; opozarja tudi na posledice gospodarske krize v obliki neuravnoteženosti trgov zaposlovanja držav gostiteljic;

44.

poudarja pomen etičnega zaposlovanja iz tretjih držav, zlasti zdravstvenih delavcev, ter poziva države članice, ki še niso pripravile kodeksa ravnanja za mednarodno zaposlovanje, naj to čim prej storijo;

45.

poudarja, da so dolgotrajne posledice priseljevanja na demografske spremembe negotove, saj nanje vplivajo nestabilnost migracijskih tokov, združevanje družin in stopnja rodnosti;

46.

meni, da lahko zakonito zaposlovanje priseljencev prispeva k trajnostnemu razvoju sistemov socialne varnosti, pa tudi priseljencem zagotovi pokojninske in socialne pravice;

47.

poudarja, da bi morala uspešna politika priseljevanja, ki temelji na človekovih pravicah, spodbujati skladno in učinkovito strategijo za vključevanje migrantov na podlagi enakih možnosti, ki bo izhajala iz spoštovanja njihovih temeljnih pravic ter zagotavljala uravnoteženost pravic in obveznosti;

48.

pozdravlja predlog Komisije za uvedbo sankcij za delodajalce, ki zaposlujejo državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU; poudarja, da se je treba boriti proti izkoriščanju državljanov tretjih držav, ki v EU prebivajo nezakonito, obenem pa spoštovati pravice najranljivejših; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj spodbuja priložnosti za zakonito zaposlitev državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU;

49.

pozdravlja predlog direktive o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva (KOM(2008)0414); opozarja, da ta direktiva ne sme povzročiti večje diskriminacije državljanov Unije na podlagi njihovega ekonomskega statusa;

50.

meni, da mora biti okrepljeno izvajanje in uveljavljanje obstoječega delovnega prava v okviru nacionalnega prava in prava Skupnosti ter konvencij Mednarodne organizacije dela prednostna naloga za institucije Evropske unije in države članice;

51.

poudarja, da je treba po vsej Evropski uniji dodatno okrepiti zakone o nediskriminaciji; poziva Komisijo, naj se še naprej zavzema za izmenjavo najboljše prakse med državami članicami v zvezi s spodbujanjem uspešnega vključevanja migrantov; ugotavlja, da so zlasti v času gospodarske krize najbolj prizadeti najranljivejši v družbi, med katerimi so pogosto migranti;

EU in njeni zunanji odnosi

52.

meni, da bi lahko zunanja politika EU bolj proaktivno spodbujala temeljne družbene in okoljske standarde ter da si je treba bolj prizadevati za mehanizme preprečevanja, nadzorovanja in kaznovanja kršitev;

53.

meni, da bi si lahko EU bolj prizadevala za vpliv na mednarodno agendo v zvezi z agendo za dostojno delo in dejavno spodbujati skladnost s konvencijami Mednarodne organizacije dela, človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, kar bi lahko prispevalo k doseganju svetovnega miru ter zaščiti njenih interesov in vrednot;

54.

poudarja, da razvoj pravnega okvira Skupnosti, bodisi s primarno bodisi s sekundarno zakonodajo, nikakor ne sme biti v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi iz konvencij Mednarodne organizacije dela;

55.

meni, da bi si morala EU prizadevati za proces globalizacije, ki bi bil bolj socialno vključujoč ter gospodarsko in okoljsko trajnosten; ugotavlja, da način poslovanja gospodarskih družb ne vpliva močno le na gospodarstvo, ampak tudi na družbo, tako v Evropski uniji kot v tretjih državah, zlasti v državah v razvoju; zato spodbuja Komisijo, da dejavno spodbuja koncept družbene odgovornosti podjetij, bodisi s spodbujanjem „mehkega“ prava bodisi prek zakonodajnih predlogov, kadar je to primerno;

Strukturni skladi

56.

predlaga okrepitev potenciala strukturnih skladov s poenostavitvijo, prožnostjo in izboljšanjem postopkov ter razsežnostjo socialnega vključevanja, da bi države članice čim bolj izboljšale učinkovitost socialne politike in politike zaposlovanja; poziva države članice in regije, naj v celoti vključijo partnerje v skladu s členom 16 Splošne uredbe o strukturnih skladih (18); močno priporoča, da bi bil za izgradnjo zmogljivosti Evropski socialni sklad dostopen partnerjem;

57.

poudarja, da se je treba v prenovljeni socialni agendi jasno zavezati, da bodo strukturni in kohezijski skladi Evropske unije pomagali doseči cilje socialne agende; zato naroča državam članicam, naj uporabijo Evropski socialni sklad in vse druge strukturne sklade za izboljšanje zaposljivosti, pa tudi socialne infrastrukture;

58.

priznava, da so strukturni skladi večinoma še vedno glavni instrument financiranja za izpolnitev socialnih ciljev; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo sinergijo z drugimi programi in podprejo usklajenost večletnih okvirnih programov, kot so Daphne, Progress, program javnega zdravja ter program Evropa za državljane;

59.

poziva, da se posebno pozornost nameni regijam, ki jih je globalizacija najbolj prizadela, ter regijam v novih državah članicah, ki so v procesu socialne konvergence;

60.

meni, da bi lahko program Progress prispeval k boljši oceni modernizacije evropskih socialnih modelov z ocenjevanjem pilotnih projektov;

61.

meni, da se zaradi prostega pretoka oseb znotraj notranjega trga v nekaterih delih Evropske unije in zlasti v večjih mestih porajajo nove težave v zvezi z zagotavljanjem socialnega varstva v nujnih primerih za ljudi, ki so odvisni od pomoči drugih, in se veča pritisk na (dobrodelne) zasebne in javne službe, ki zagotavljajo nujno pomoč, na primer za brezdomce ali marginalne skupine v družbi;

Instrumentalni ukrepi

Socialni in državljanski dialog

62.

poudarja, da je mogoče prožno varnost in sprejemanje sprememb s strani državljanov izboljšati na podlagi vzajemnega zaupanja, ki ga je mogoče okrepiti z učinkovitejšim in preglednim socialnim dialogom, pa tudi z zagotovitvijo učinkovitejše participativne demokracije pri pripravi in izvajanju politike;

63.

meni, da je posebej pomembno, da se s socialnim dialogom spodbujajo politike o zdravju in varnosti pri delu ter se na splošno podpirajo izboljšave v zvezi s kakovostjo življenja na delovnem mestu; poziva Komisijo, naj začne razpravo o tem, kako bi lahko osebe, ki niso zaposlene s polnim delovnim časom ( kot so delavci s pogodbo o opravljanju začasnega dela, pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ali pogodbo o zaposlitvi za določen čas), vključili v socialni dialog;

64.

glede na to, da rezultati pogajanj evropskih socialnih partnerjev niso dobro znani in razširjeni, poziva, da se spodbuja ozaveščenost o rezultatih socialnega dialoga, da bi s tem izboljšali učinek in spodbujali razvoj tega dialoga;

65.

je prepričan, da bi bilo treba s podpiranjem socialnega dialoga še naprej spodbujati kulturo sodelovanja, ki na trgu dela postopoma nadomešča kulturo na podlagi konfliktov;

66.

je prepričan, da bi morali biti organizacije civilne družbe in tisti, ki živijo v revščini in socialni izključenosti, bolj neposredno vključeni v razprave o ekonomskem in socialnem modelu na enakopravni podlagi;

67.

meni, da si morajo socialni partnerji prizadevati za delo na podlagi večletnih načrtov z opredeljenimi časovnimi načrt in roki, da bi izdelali dolgoročno trajnostno strategijo;

68.

poziva k široki razpravi med evropskimi zainteresiranimi stranmi, nacionalnimi javnimi organi, delodajalci, delavci in organizacijami civilne družbe o socialni agendi za obdobje po letu 2010;

69.

meni, da bi morale države članice podpreti nove izmerljive, zavezujoče in kvantitativne socialne cilje ter kazalce za lizbonsko strategijo po letu 2010, vključno z zavezo glede odpravljanja revščine in socialne izključenosti, pa tudi glede priprave novega pakta o socialnem napredku, s katerim bi vzpostavili cilje in strukturo za novo socialno trajnostno in globalno pravično Evropsko unijo, ki bi morala kot ključni steber zgraditi in okrepiti odprto metodo usklajevanja na socialnem področju;

70.

meni, da imajo podjetja v EU pomembno vlogo ne le v ekonomskem, temveč tudi socialnem smislu; zato opozarja, da je treba spodbujati družbeno odgovornost podjetij ter čim prej doseči napredek v zvezi z kakovostnim delom, vključno s plačo za dostojno življenje, da bi podkrepili socialni model in preprečili socialni damping;

71.

podpira učinkovit dialog med Parlamentom in organizacijami civilne družbe; meni, da je tak dialog potreben tudi v državah članicah na osrednji, regionalni in lokalni ravni;

72.

ugotavlja, da bi bilo evropsko leto prostovoljstva odlična priložnost za to, da se Evropska unija poveže z organizacijami civilne družbe; poziva Komisijo, naj pripravi podlago, da bo leto 2011 postalo evropsko leto prostovoljstva, in sicer tako, da čim prej predloži zakonodajni predlog v ta namen;

73.

meni, da bi bilo treba organizacije civilne družbe vključiti že v prvo fazo postopkov sprejemanja odločitev; informacije morajo biti javno dostopne, povratne informacije morajo biti obojestranske, udeleženci pa jasno seznanjeni z obsegom sprememb;

74.

poudarja pomen in vrednost postopka posvetovanja kot učinkovitega orodja za vključevanje državljanov, saj jim omogoča, da neposredno prispevajo k procesu oblikovanja politike na ravni Evropske unije; poziva Komisijo, naj sprejme dodatne ukrepe za večjo ozaveščenost o prihodnjih posvetovanjih EU prek medijev in drugih ustreznih forumov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

75.

meni, da morajo evropske institucije, socialni partnerji na nacionalni ravni in organizacije civilne družbe nujno sprejeti „socialni pakt“, ki bi zajemal socialne ukrepe z realističnimi zavezujočimi cilji in kazalci;

76.

ugotavlja, da se državljanska udeležba začne v otroštvu, in poziva k spodbujanju in podpiranju struktur sodelovanja ter pobud za otroke in mlade na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

Pravo EU

77.

poudarja, da je potreben napredek ter dokončna priprava uredbe na področju usklajevanja sistemov socialnega varstva ter direktive o prenosljivosti pokojninskih pravic in predloga direktive o uresničevanju načela enakega obravnavanja ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost;

78.

poziva k izboljšanju zakonodajnega postopka na ravni EU tako, da se pojasni, zakaj so potrebni ukrepi na tej ravni, pri čemer je treba zagotavljati kakovost vsebine ter izvesti zanesljive in neodvisne analize učinkov, ki bi zajemala socialne, okoljske in gospodarske učinke; poziva zlasti k učinkovitemu izvajanju Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje iz leta 2003 (19);

79.

poudarja, da mora biti prednostna naloga učinkovito sodelovanje med državami članicami in učinkovito nadzorovanje prenosa zakonodaje EU;

80.

meni, da si je treba v boljšem zakonodajnem postopku na ravni EU dejavno prizadevati za udeležbo organizacij civilne družbe in upoštevati skrbi državljanov, da bi jih približali EU;

Odprta metoda usklajevanja

81.

meni, da bi morale biti gospodarska, okoljska in socialna politika na ravni EU med seboj bolje povezani, pri čemer bi bilo treba ponovno potrditi prvotne cilje lizbonske strategije ter potrebo po zagotovitvi, da bosta gospodarska politika in politika zaposlovanja dejavno prispevali k odpravi revščine in socialne izključenosti;

82.

poudarja, da je treba sprejeti pravno zavezujočo listino o temeljnih socialnih pravicah;

83.

ugotavlja, da Lizbonska pogodba določa, da je treba pri oblikovanju in izvajanju politike EU upoštevati zelo pomembne vidike socialne politike;

84.

meni, da mora Lizbonska pogodba po letu 2010 vključevati okrepljeno odprto metodo usklajevanja, ter poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja države članice k določitvi nacionalnih količinsko opredeljenih ciljev, in sicer v zvezi z zmanjšanjem revščine in povečanjem socialne vključenosti, ki bi jih podpirali zlasti novi merljivi in količinski kazalniki;

85.

poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita možnosti za resnično vključevanje Parlamenta v Lizbonsko pogodbo po letu 2010;

*

* *

86.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0544.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0513.

(3)  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0039.

(4)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0556.

(5)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0467.

(6)  UL L 245, 26.8.1992, str. 46.

(7)  UL C 297 E, 20.11.2008, str. 174.

(8)  UL C 282 E, 6.11.2008, str. 463.

(9)  UL C 102 E, 24.4.2008, str. 321.

(10)  UL C 233 E, 28.9.2006, str. 130.

(11)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0286.

(12)  UL C 301 E, 13.12.2007, str. 45.

(13)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0163.

(14)  UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

(15)  Direktiva 2009/38/ES (še ni objavljena v Uradnem listu).

(16)  UL L 254, 30.9.1994, str. 64.

(17)  UL C 72 E, 21.3.2002, str. 68.

(18)  Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (UL L 210, 31.7.2006, str. 25).

(19)  UL C 321, 31.12.2003, str. 1.


5.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 212/23


Sreda, 6. maja 2009
Dejavno vključevanje oseb, izključenih s trga dela

P6_TA(2009)0371

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (2008/2335(INI)

2010/C 212 E/06

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2008 o priporočilu Komisije o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (KOM(2008)0639),

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 99, 137 in 141,

ob upoštevanju Priporočila Komisije 2008/867/ES z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (1),

ob upoštevanju Priporočila Sveta 92/441/EGS z dne 24. junija 1992 o skupnih merilih v zvezi z zadostnimi sredstvi in socialno pomočjo v sistemih socialnega varstva (2),

ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta na zasedanju v Bruslju 11. in 12. decembra 2008,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. februarja 2009 o predlogu za skupno poročilo o socialni zaščiti in socialni vključenosti za leto 2009 (KOM(2009)0058) in delovnem dokumentu služb Komisije z dne 24. februarja 2009 z naslovom „Skupno poročilo o socialni zaščiti in socialni vključenosti za leto 2008; profili držav“ (SEK(2009)0255),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. novembra 2006 o položaju invalidov v razširjeni Evropski uniji: evropski akcijski načrt 2006-2007 (3),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. septembra 2006 o izboljšanju duševnega zdravja prebivalstva: pot k strategiji na področju duševnega zdravja za Evropsko unijo (4),

ob upoštevanju napredka v EU na področju enakih možnosti in nediskriminacije v zvezi s prenosom direktiv 2000/43/ES in 2000/78/ES,

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o statusu beguncev,

ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o ukrepih za boj proti trgovini z ljudmi,

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (5),

ob upoštevanju sklepov predsedstva po zasedanju Evropskega sveta 15. in 16. marca 2002 v Barceloni,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. oktobra 2007 z naslovom „Posodabljanje socialnega varstva za večjo socialno pravičnost in gospodarsko kohezijo: spodbujanje dejavne vključitve oseb, najbolj oddaljenih od trga dela“ (KOM(2007)0620), in resolucije Parlamenta z dne 9. oktobra 2008 o spodbujanju socialne vključenosti in boja proti revščini, vključno z revščino otrok, v EU (6),

ob upoštevanju priporočil evropskih socialnih partnerjev v poročilu z dne 18. oktobra 2007 z naslovom „Ključni izzivi za evropski trg dela: skupna analiza evropskih socialnih partnerjev“,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. februarja 2007 z naslovom „Pregled stanja družbene realnosti – vmesno poročilo spomladanskemu Evropskemu svetu 2007“ (KOM(2007)0063) in resolucije Parlamenta z dne 15. novembra 2007 o tem (7),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2008 z naslovom „Prenovljena socialna agenda: priložnosti, dostopnost in solidarnost v Evropi 21. stoletja“ (KOM(2008)0412) in resolucije Parlamenta z dne 6. maja 2009 o tem (8),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. oktobra 2006 z naslovom „Dolgoročna vzdržnost javnih financ v EU“ (KOM(2006)0574) in resolucije Parlamenta z dne 20. novembra 2008 o prihodnosti sistemov socialne varnosti in pokojninskih sistemov ter njihovem financiranju in vedno večji individualizaciji (9),

ob upoštevanju svoje izjave z dne 22. aprila 2008 o odpravi uličnega brezdomstva (10),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2007 o spodbujanju dostojnega dela za vse (11),

ob upoštevanju Sklepa št. 1098/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti (2010) (12),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2009 o socialni ekonomiji (13),

ob upoštevanju Priporočila 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (14),

ob upoštevanju Sklepa št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja (15),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2008 o izobraževanju odraslih: Za učenje ni nikoli prepozno (16),

ob upoštevanju protokola o storitvah splošnega pomena, ki je priložen Lizbonski pogodbi (17),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0263/2009),

A.

ker dejavno vključevanje ne sme nadomestiti socialnega vključevanja, saj imajo tudi prikrajšane skupine, ki ne morejo biti udeležene na trgu dela, pravico do dostojnega življenja in polno udeležbo v družbi, zato jim je treba omogočiti minimalen dohodek ter dostopne in cenovno ugodne visokokakovostne socialne storitve, ne glede na posameznikovo zmožnost za udeležbo na trgu dela,

B.

ker dejavno vključevanje ni povezano zgolj s posameznikovo zmožnostjo, pač pa tudi s tem, kako je organizirana družba; ker je treba zato obravnavati strukturne vzroke izključenosti, tudi diskriminacijo in nezadostno zagotavljanje storitev,

C.

ker je lahko očitno izključevanje s trga dela posledica pomanjkanja ustreznega števila dostojnih zaposlitvenih možnosti, ne pa premajhnega posameznikovega prizadevanja,

D.

ker vključitev na trg dela ne sme biti pogoj za dodelitev minimalnega dohodka in dostop do visokokakovostnih storitev; ker sta minimalni dohodek in dostop do visokokakovostnih socialnih storitev nujna pogoja za vključitev na trg dela,

E.

ker imajo osebe, ki so najbolj oddaljene od trga dela, pogosto večplastne in zahtevne potrebe oziroma doživljajo večplastne in zapletene težave ali ovire, kot so dolgotrajna odvisnost od nizkega ali nezadostnega dohodka, dolgotrajna brezposelnost, nizka raven izobrazbe in nepismenost, odraščanje v občutljivih družinskih razmerah, invalidnost, zdravstvene težave, življenje v večkratno prikrajšanih območjih, neustrezna stanovanjske razmere in brezdomstvo ter rasizem in diskriminacija, zato morajo strategije za njihovo vključevanje odsevati raznolikost izključenih oseb,

F.

ker socialna izključenost in izključenost s trga dela močno vplivata na duševno zdravje izključenih oseb in ker so dolgotrajno brezposelni ljudje bolj dovzetni za depresijo in druge motnje v duševnem zdravju,

G.

ker je ljudem, ki so oddaljeni od trga dela, zelo potrebno poklicno usposabljanje zaradi neustreznega šolanja ali zaradi daljše odsotnosti s trga dela, saj ne morejo več izkoristiti svoje izobrazbe,

H.

ker so najbolj ranljivi pogosto prikrajšani zaradi pogojevanja v aktivacijskih politikah in ker je treba te učinke spremljati ter preprečevati njihove negativne posledice za ranljive skupine,

I.

ker morajo biti ukrepi za dejavno vključevanje povezani z razvojnimi cilji EU in nacionalnimi cilji za boj proti revščini in socialni izključenosti,

J.

ker gospodinjstva večinoma vodijo ženske in ker je večina staršev samohranilcev in večina skrbnikov žensk; ker je zato za politike dejavnega vključevanja potreben splošen sklop ukrepov, ki bi ženskam, najbolj oddaljenim s trga dela, omogočil dejansko korist od strategij za dejavno vključevanje; ker je položaj žensk na trgu dela neposredno povezan z revščino starejših, ki najpogosteje prizadene prav ženske,

K.

ker v času gospodarske recesije in naraščajoče brezposelnosti grozi, da bodo številni odpuščeni, zaradi česar se bosta revščina in izključenost s trga dela še povečali, zlasti za najbolj ranljive socialne skupine, kot so ženske, starejši in invalidi; ker je bistveno prizadevanje za socialno vključevanje in z njim povezano politiko trga dela s celostnim in skladnim pristopom v sklopu evropskega načrta za oživitev gospodarstva; ker bi bilo treba del javnih sredstev uporabiti za ohranitev in izboljšanje naložb na socialnem, zdravstvenem in izobraževalnem področju ter na področju drugih osnovnih socialnih storitev in storitev splošnega pomena,

L.

ker je lahko stališče, da je najboljša pot iz izključenosti delo, dejansko učinkovito le, če je to delo trajnostno, visokokakovostno in ustrezno plačano; ker se slabo spoštuje tudi načelo enakega plačila za enako delo,

M.

ker skrbniki družin zagotavljajo osnovne storitve oskrbe, izobraževanja in podpore zunaj sistema zaposlovanja, brez dohodka ali socialnih pravic, nimajo pa pravice do ponovnega vstopa na trg dela in do priznanja pridobljenega znanja ali razvoja tega znanja v času oskrbe družine,

1.

pozdravlja dejstvo, da je osnova za Priporočilo Komisije 2008/867/ES Priporočilo 92/441/EGS, v katerem je priznana posameznikova temeljna pravica do zadostnih sredstev in pomoči za človeka dostojno življenje, opredeljena pa so tudi temeljna načela za uresničevanje te pravice; odobrava splošna načela in praktične smernice iz Priporočila 2008/867/ES o strategiji dejavnega vključevanja, ki temelji na treh stebrih, in sicer ustrezni dohodkovni podpori, vključujočih trgih dela in dostopu do kakovostnih storitev, zlasti pa poudarja, da mora strategija za dejavno vključevanje temeljiti na pravicah posameznika na načelih spoštovanja človekovega dostojanstva, nediskriminacije, enakih možnostih in enakosti spolov, na spodbujanju vključevanja na trg dela v kombinaciji s polno udeležbo v družbi ter na udejanjanju načel kakovosti, ustreznosti in dostopnosti v vseh treh stebrih;

2.

soglaša s Svetom, da je treba izboljšati izvajanje Priporočila 92/441/EGS glede minimalnega dohodka in socialnih transferjev ter da bi morala biti socialna pomoč ustrezen minimalen dohodek za dostojno življenje, vsaj nad ravnijo „tveganje revščine“, in zadostovati, da bi ljudem pomagala iz revščine, in da bi bilo treba izboljšati uporabo ugodnosti;

3.

pozdravlja sodbo Sodišča Evropskih skupnosti z dne 17. julija 2008 v zadevi C-303/06 o skrbnikih, ki so žrtve diskriminacije prek povezave; poziva Komisijo in države članice, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev zaščite skrbnikov pred takšno diskriminacijo pri dostopu na trg dela, in spodbuja države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi bodo zagotovile upoštevanje sodbe Sodišča;

4.

poziva države članice, naj izvajajo ustrezno dohodkovno podporo in se s tem bojujejo proti revščini in socialni izključenosti; opozarja na potrebo po ustreznem znesku minimalnega dohodka na podlagi priporočil 92/441/EGS in 2008/867/ES, ki mora biti pregleden, dostopen vsem in dolgoročen;

5.

meni, da je bistveno, da Evropska komisija in države članice učinkovito izvajajo Direktivo 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu za boj proti diskriminaciji zaradi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

6.

poudarja svoj poziv Svetu, naj sprejme cilj EU o shemah minimalnega dohodka in shemah dohodkov, ki bi se zagotovili s prispevki za socialno varnost, vsaj na ravni 60 % nacionalnega povprečja ekvivalentnega dohodka, razen tega pa doseže dogovor glede časovnega razporeda za izpolnitev tega cilja v vseh državah članicah;

7.

priznava, da je součinkovanje socialne pomoči in dejavnosti na trgu dela zapleteno: zlasti, če gre za kratkoročno, sezonsko, nestalno delo ali delo s krajšim delovnim časom in kadar pogoji za upravičenost in socialnovarstveni sistemi ali marginalne davčne stopnje odvračilno učinkujejo na sprejemanje zaposlitve, sistem socialne pomoči pa zaradi okornosti ne omogoča ustreznega odziva; zato poziva k razvoju sistemov, ki bi učinkovito podpirali posameznike v prehodnem obdobju, ne pa jih kaznovali ali odvračali od tega ali v primeru zaposlitve prehitro ustavili pomoč;

8.

opozarja na pomembnost zagotavljanja socialne podpore za ranljive osebe, ki lahko delajo; vendar poudarja, da je v skladu z načelom subsidiarnosti takšna podpora v pristojnosti držav članic;

9.

poudarja, da bodo imeli prejemniki ustrezne dohodkovne podpore in njihovi družinski člani možnost, da preprečijo grozečo revščino in postanejo dejavni državljani, ki bodo prispevali k družbenemu in gospodarskemu življenju ter medgeneracijski solidarnosti;

10.

predlaga, naj države članice poglobljeno razmislijo o politiki minimalne plače ter se spoprimejo z vse večjim številom „revnih zaposlenih“, za tiste, ki so oddaljeni od trga dela, pa naj delo postane uresničljiva možnost;

11.

meni, da dejavno vključevanje zahteva zmanjševanje neenakosti med regijami in območji v Skupnosti s pospešeno obnovo območij, ki jih je prizadela gospodarska kriza, in z razvojem podeželskih regij;

12.

poziva države članice, da se bojujejo proti nezakonitemu zaposlovanju, ki izključuje te osebe iz socialnega varstva in socialnih storitev;

13.

poziva, naj bodo politike dejavnega vključevanja:

skladne z vseživljenjskim pristopom v izobraževalni, socialni in zaposlovalni politiki ter politiki vseživljenjskega učenja,

ustrezno prikrojene, namenske in prilagojene potrebam,

naj temeljijo na celovitem pristopu in bodo participativne ter

spoštujejo pogoje za omogočanje soudeležbe, ne da bi ustvarjale razmere, v katerih bi bil ogrožen minimalni vir preživetja;

14.

poziva Komisijo, naj na področju dejavnega in socialnega vključevanja preuči skupne stroške, saj so izkušnje pokazale, da lahko zgodnje naložbe in preventivni ukrepi dolgoročno zmanjšajo skupne stroške; pozdravlja, da je v Priporočilu 2008/867/ES predlagano ustrezno večje vlaganje v socialno vključevanje;

15.

meni, da morajo države članice zagotoviti ciljno usmerjene dodatne prejemke za prikrajšane skupine (na primer za invalide ali osebe s kroničnimi boleznimi, starše samohranilce ali gospodinjstva z veliko otroki), ki bodo krili dodatne stroške, med drugim za osebno podporo, uporabo posebnih zmogljivosti, zdravstveno in socialno varstvo, ter med drugim vzpostaviti raven dostopnih cen zdravil za prikrajšane družbene skupine; poudarja, da je treba zagotoviti dostojne invalidske in starostne pokojnine;

16.

zlasti glede na to, da imajo ljudje pogosto zelo kompleksne potrebe, se strinja, da je potrebno oblikovanje in izvajanje ustrezno prikrojenih ukrepov za dejavno vključevanje, ki bi združevali minimalni dohodek, vključevanje na trg dela in socialne storitve, da se je treba osrediniti na zgodnje prepoznavanje in preventivno delovanje ter da bi bilo treba ukrepe nameniti ranljivim osebam;

17.

meni, da je treba pri oblikovanju in izvajanju tovrstnih ukrepov upoštevati stališča tistih, ki so jim ti ukrepi namenjeni; poziva države članice, naj podprejo okrepitev socialnih nevladnih organizacij, da se spodbudi njihovo sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju politik vključevanja;

18.

poziva države članice, naj razvijejo konstruktivnejši pristop k politiki na področju drog s poudarkom na preprečevanju, izobraževanju in zdravljenju odvisnosti, ne pa na kazenskih sankcijah;

19.

poziva k destigmatizaciji oseb s težavami v duševnem zdravju in z učnimi težavami, k spodbujanju duševnega zdravja in dobrega počutja, preprečevanju motenj v duševnem zdravju ter povečanju sredstev za zdravljenje in oskrbo;

20.

meni, da je preventivno ukrepanje odločilno, saj se težave zaradi izključenosti pogosto pojavljajo od najzgodnejših let, zato je treba otroke in mlade, ki so najbolj ogroženi, odkriti že v zgodnji dobi, preden opustijo šolanje in usposabljanje; poudarja, da mladi, ki jih izključijo iz šole, pogosteje začnejo ravnati antisocialno in kriminalno, kar še bolj zaplete izzive pri kasnejšem vstopanju na trg dela; meni, da sta obsežen dialog med zainteresiranimi stranmi ter podpora pri preventivnem ukrepanju in socialnih storitvah za omogočanje ustreznih priložnosti ranljivim otrokom in mladim odraslim odločilna za uspešnost politik vključevanja; poudarja tudi pomembnost težav zaradi izključenosti, ki prizadenejo starejše osebe, ki ostanejo brez dela in se ne morejo ponovno vrniti na trg dela;

21.

meni, da je treba skrbno preučiti potrebe mladih, ki iščejo prvo zaposlitev, ter da je treba na nacionalni ravni sprejeti politike in ukrepe, ki bodo spodbujali prehod iz izobraževanja na trg delovne sile; meni tudi, da je treba trajno povezati strukturiran dialog z mladinskimi organizacijami ter delo institucij EU in držav članic;

22.

poziva države članice, naj več storijo za obravnavanje težav, s katerimi se srečujejo skrbniki, zlasti pa omogočijo pravico, da se svobodno odločijo, ali to želijo, in določijo obseg oskrbe, ki jo želijo nuditi, možnosti, da združijo oskrbo s plačanim delom in zaposlitvijo, ter dostopa do sistemov socialne varnosti in starostnih pokojnin, da bi preprečili revščino, ki jo lahko povzroči to delo;

23.

pozdravlja priznanje, da je potreben dostop do cenovno ugodnih in visokokakovostnih socialnih storitev kot temeljna pravica in bistven element evropskega socialnega modela, pa tudi da bi ohranili zaposlenost in podprli načela iz Priporočila 2008/867/ES; meni, da tovrstne socialne storitve zajemajo tudi stalno in cenovno ugodno nastanitev, javni promet, izobraževanje, zagotovljeno zdravstveno varstvo, pa tudi dostop do cenovno ugodne energije in drugih omrežnih storitev; ugotavlja, da je treba pri storitvah splošnega pomena doseči napredek pri izpolnjevanju obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve; meni, da je treba razviti akcijski načrt za vzpostavitev okvirne direktive EU o storitvah splošnega pomena, zato da bi zagotovili izpolnjevanje te obveznosti; ugotavlja, da je napredek pri doseganju zastavljenih barcelonskih ciljev glede zagotavljanja cenovno ugodnega, visokokakovostnega otroškega varstva nezadosten, te cilje pa bi bilo treba okrepiti, da bi zajeli vse osnovnošolske otroke; ugotavlja tudi, da tovrstne potrebe drugih odvisnih družinskih članov niso ustrezno izpolnjene in bi moral o tem potekati podoben proces;

24.

je prepričan, da je v boju proti diskriminaciji, s katero se ljudje spopadajo pri dostopu do blaga, storitev in objektov, bistveno, da se doseže vključenost, in zato pozdravlja predlog o obsežnejši direktivi za boj proti diskriminaciji na podlagi starosti, invalidnosti, spolne usmerjenosti, vere ali prepričanja zunaj področja zaposlovanja;

25.

spodbuja države članice, naj preučijo socialne tarife za ranljive skupine, na primer na področju energetike in javnega prevoza, ter možnosti za pridobitev mikrokreditov, da bi se spodbujalo dejavno vključevanje, pa tudi brezplačno zdravstveno varstvo in izobraževanje za ljudi, ki živijo v pomanjkanju;

26.

poziva države članice, naj povečajo profil kreditnih zadrug, da bodo lahko posameznikom ponudile varno in urejeno okolje za varčevanje in izposojanje denarja ter preprečile vedno večjo težavo osebne zadolženosti; poziva države članice, naj posameznikom zagotovijo pravico do odprtja bančnega računa po ugodnih pogojih, kar je bistveno sredstvo za udeležbo v gospodarskih dejavnostih in v družbenem življenju;

27.

poziva države članice, naj invalidnim osebam zagotovijo potrebno dodatno podporo, tako pri dostopanju na trg dela kot med delom; poziva države članice, ki še niso podpisale in ratificirale Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov in njenega izbirnega protokola, naj to storijo; ugotavlja, da bi morale države članice na svojem ozemlju vzpostaviti ustrezne postopke in strukture za njeno učinkovito izvajanje;

28.

je prepričan, da se mladi pri dejavnem vključevanju spopadajo s posebnimi ovirami, vključno z neutemeljeno diskriminacijo na podlagi starosti in težavami v zvezi s cenovno dostopnimi programi poklicnega usposabljanja;

29.

pozdravlja deinstitucionalizacijo invalidov, vendar ugotavlja, da to zahteva zadostno stopnjo storitev v skupnosti, ki v državah članicah omogočajo samostojno življenje, pravico do osebne pomoči, pravico do finančne neodvisnosti in popolne udeležbe v družbi;

30.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezna sredstva za lažji dostop do programov vseživljenjskega učenja, da se zmanjša izključenost starejših oseb, med drugim pri zaposlovanju, ter spodbudi njihova stalna udeležba v socialnem, kulturnem in državljanskem življenju;

31.

je prepričan, da je treba sprejeti več ukrepov za preprečevanje nasilja v družini ter zlorabe otrok in starejših oseb;

32.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bo obstoječa zakonodaja Skupnosti o enakosti spolov, enakosti na splošno in nediskriminaciji v celoti, ustrezno in učinkovito izvajala; poziva k njeni razširitvi in uveljavljanju za odpravo strukturnih ovir pri zaposlovanju in strokovni izobrazbi in usposabljanju;

33.

je prepričan, da je kakovostno izobraževanje nujno potrebno za uspešno prihodnje zaposlovanje in vključevanje; poziva države članice, naj razširijo zakonodajo o javnem izobraževanju, da se odpravijo ovire za izobraževanje, zagotovi integrirano izobraževanje in dostop za vse; meni, da morajo biti tisti, ki so dalj časa izključeni s trga delovne sile, bolj upravičeni do financiranja vseživljenjskega učenja in dostopa do njega, še posebej glede ključnih kompetenc;

34.

poziva Komisijo in države članice, naj v strategiji za dejavno vključevanje uporabijo načelo enakosti spolov;

35.

meni, da je treba pri ponujenem usposabljanju upoštevati potrebe posameznikov in z njimi ustrezno ravnati; poziva k namenskim, ne standardiziranim, ukrepom za usposabljanje in vključevanje, saj so pogosto prezrte potrebe invalidnih oseb, tistih, ki zanje skrbijo, in oseb z zdravstvenimi težavami; opozarja na najboljše prakse iz Evropskega socialnega sklada in programa Equal glede ciljnih in potrebam prilagojenih pristopov usposabljanja za tiste, ki so najbolj oddaljeni od trga dela, pri čemer se priznajo tudi znanja brez dokazil in znanja, pridobljena z neformalnim izobraževanjem;

36.

priporoča izboljšanje kakovosti izobraževanja in vključitev izobraževalnih sistemov v trg dela in med merila vključenosti v družbo, pa tudi zmanjšanje neenakosti pri dostopu do vseh oblik izobraževanja in pri kakovosti ponudbe izobraževanja;

37.

meni, da bi moralo usposabljanje zagotoviti tudi, da bi se posamezniki zavedali svojih pravic in dolžnosti pri delu, med drugim tudi razumno pripravo v smislu zdravja in varnosti ter pravic glede članstva v sindikatih, pa tudi pravic do obveščanja in posvetovanja ter vseživljenjskega učenja in usposabljanja;

38.

ugotavlja, da obstaja nevarnost, da bi bili bolj ustvarjalni pristopi za pripravo oseb, ki so najbolj oddaljene od trga dela, za morebiten vstop nanj, prikrajšani za financiranje zaradi ožje usmerjenega pristopa z lažje merljivimi izidi; poziva Komisijo, naj izboljša financiranje iz strukturnih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada, za pristope od spodaj navzgor, in razvoj kazalnikov, s katerimi se bo meril napredek socialnega in dejavnega vključevanja, da bi financirali inovativne lokalne pobude za spodbujanje dejavnega vključevanja v sklopu ciljev socialnega vključevanja, poudarjenih kot del strukturnih skladov, namenjen za lizbonske cilje, pa tudi predlagano financiranje za socialne inovacije in prek drugih kanalov financiranja;

39.

opaža, da se na podlagi demografskih sprememb ocenjuje, da bo do leta 2030 razmerje med aktivnimi in neaktivnimi osebami 2:1; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo politike dejavnega vključevanja, s katerimi bo zagotovljeno, da mnogi negovalci, ki bodo zaradi obveznosti oskrbe prisiljeni zapustiti trg dela, v poznejših letih ne bodo oškodovani;

40.

poudarja, da je treba kot jedro strategije za dejavno vključevanje ustvariti vključujoč trg dela z dostojnimi delovnimi razmerami in raznolikimi delovnimi mesti za vse, pri čemer bi bile upoštevane različne potrebe na delovnem mestu, potrebe posameznih delavcev, različni delovni in časovni vzorci, različne ravni znanja ter različne potrebe v zvezi z usklajevanjem družinskega, zasebnega in poklicnega življenja; ugotavlja, da je kakovostna zaposlitev bistvenega pomena za ohranjanje zaposlitve;

41.

poziva države članice, naj spodbujajo konkurenčen trg dela, ki bo dajal prednost razvijanju javnih in zasebnih sistemov socialne varnosti za sprejemljivo ceno in tistim, ki jih to zadeva, vključno s pripadniki etničnih manjšin, omogočal zmanjšanje tveganja za izključenost s trga dela;

42.

poziva države članice, naj uporabijo orodja in instrumente, s katerimi bodo spodbudile vse akterje k ustvarjanju vključujočih trgov dela in k boljši udeležbi tistih, ki so najbolj oddaljeni od trga dela; opozarja na instrumente v kontekstu lokaliziranega socialnega dialoga, finančnih spodbud, davčnih ugodnosti ter razvoja socialne ekonomije; pozdravlja priporočilo Komisije, naj se zagotovi podpora socialni ekonomiji in zaščitenim delovnim mestom kot ključnima viroma začetnih delovnih mest za prikrajšane osebe;

43.

poudarja trojno vlogo lokalnih in regionalnih organov pri spodbujanju dejavnega vključevanja: kot delodajalci, spodbujevalci gospodarskega razvoja in zaposlitve ter kot ponudniki javnih storitev, vključno s storitvami za najbolj ranljive skupine; poziva države članice, naj na regionalni in lokalni ravni ustanovijo mreže, ki bi ljudem svetovale in jih napotile, kje pri vključevanju na trg dela lahko prejmejo pomoč in posebne socialne storitve (npr. sistema socialnega varstva, zdravstvene storitve, storitve duševnega zdravja in socialnega varstva ter poklicno usposabljanje) glede na svoj položaj;

44.

je trdno prepričan, da je treba storiti več za odpravo ovir pri vključevanju, s katerimi se spopadajo prosilci za azil; poziva države članice, naj odpravijo odvisnost prosilcev za azil od podpore ter jim dovolijo delati in preučijo razvoj bolj zakonitih načinov priseljevanja;

45.

poziva vse države članice, naj zavarujejo na človekovih pravicah temelječe azilne politike v skladu s konvencijo o statusu beguncev in drugo zakonodajo s področja človekovih pravic;

46.

ugotavlja, da trgovina z ljudmi povzroča hudo trpljenje, in poziva države članice, naj izvajajo zakonodajo proti trgovini z ljudmi in diskriminaciji, ponovno vključijo žrtve trgovine z ljudmi v družbo ter zlasti podpišejo, ratificirajo in izvajajo Konvencijo o ukrepih za boj proti trgovini z ljudmi;

47.

poziva Komisijo in države članice, naj zavrnejo zavajajoče prekrivanje gospodarske migracije s prošnjami za azil in prekrivanje obojega z nezakonitim priseljevanjem;

48.

meni, da zaporna kazen brez ustrezne rehabilitacije in izobraževanja ustvarja ovire za vključevanje in pogosto vodi le do dodatne socialne izključenosti, brezposelnosti in kriminala;

49.

je trdno prepričan, da je ohranjanje obvezne upokojitvene starosti ovira za dejavno vključevanje in prisili mnogo oseb, ki želijo nadaljevati delo, v odhod s trga dela;

50.

poziva Komisijo, naj podrobno spremlja proces ustvarjanja politike v razmerju do dejavnega vključevanja, zlasti glede visokokakovostnih socialnih storitev, pa tudi razvijajočega se prostovoljnega okvira za visokokakovostne socialne storitve splošnega pomena ter naj nemudoma preuči vse možnosti za pojasnitev pravnega okvira, v katerem delujejo socialne storitve splošnega pomena, in zanje zagotovi referenčni pravni okvir, zlasti s sprejetjem pravnih instrumentov, po možnosti tudi okvirne direktive;

51.

poudarja svoj nedavni poziv Komisiji in Svetu k določitvi ciljev za zmanjšanje revščine (revščine na splošno, revščine otrok, revščine med zaposlenimi ter dolgotrajne revščine), glede minimalnega dohodka iz pokojnin in dostopnosti ter kakovosti zdravstvenega varstva (za zmanjšanje umrljivosti otrok, splošno izboljšanje zdravja in podaljšanje pričakovane življenjske dobe itd.); ponovno poziva k določitvi ciljev EU za zmanjšanje revščine otrok za 50 % do leta 2012 in za odpravo uličnega brezdomstva otrok, mladih in odraslih do leta 2015;

52.

poziva k oblikovanju oprijemljivega načrta za izvajanje dejavnega vključevanja na podlagi sodelovanja civilne družbe in drugih zainteresiranih strani, vključno z osebami, ki trpijo revščino; meni, da bi morali biti v tem načrtu opredeljeni časovni načrti ter uresničljivi kakovostni in količinski cilji na podlagi posebnih kazalnikov in poglobljenega dialoga z zainteresiranimi stranmi; meni tudi, da bi moralo biti v načrtu opredeljeno, kako naj se dejavno vključevanje izvaja in spremlja po odprti metodi usklajevanja za socialno varstvo in socialno vključevanje, zlasti na lokalni in regionalni ravni; zato pozdravlja pobudo Komisije, da se v spremljanje izvajanja strategij za dejavno vključevanje vključi lokalne organe, tako da bi program Progress financiral mreže opazovalnih skupin lokalnih organov za dejavno vključevanje; poziva Komisijo in države članice, naj tem opazovalnim skupinam namenijo pomembno vlogo v prihodnjem procesu oblikovanja politike in programov dejavnega vključevanja prek nacionalnih programov reform v okviru prenovljene lizbonske strategije, še posebej pa v okviru evropske strategije zaposlovanja;

53.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, pa tudi vladam in parlamentom držav članic.


(1)  UL L 307, 18.11.2008, str. 11.

(2)  UL L 245, 26.8.1992, str. 46.

(3)  UL C 316 E, 22.12.2006, str. 370.

(4)  UL C 305 E, 14.12.2006, str. 148.

(5)  UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

(6)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0467.

(7)  UL C 282 E, 6.11.2008, str. 463.

(8)  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0370.

(9)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0556.

(10)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0163.

(11)  UL C 102 E, 24.4.2008, str. 321.

(12)  UL L 298, 7.11.2008, str. 20.

(13)  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0062.

(14)  UL L 394, 30.12.2006, str. 10.

(15)  UL L 327, 24.11.2006, str. 45.

(16)  UL C 41 E, 19.2.2009, str. 46.

(17)  UL C 306, 17.12.2007, str. 158.


Četrtek, 7. maja 2009

5.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 212/32


Četrtek, 7. maja 2009
Vključevanje načela enakosti med spoloma v zunanje odnose EU

P6_TA(2009)0372

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 o vključevanju načela enakosti med spoloma v zunanje odnose EU ter v vzpostavljanje miru in oblikovanje državnih struktur (2008/2198(INI))

2010/C 212 E/07

Evropski parlament,

ob upoštevanju načel, opredeljenih v členih 2, 3(2), 13, 137(1)(i) in 141 Pogodbe ES,

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je bila razglašena dne 7. decembra 2000,

ob upoštevanju Lizbonske pogodbe, podpisane dne 13. decembra 2007 v Lizboni,

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov z dne 18. decembra 1979 o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

ob upoštevanju četrte svetovne konference o ženskah septembra 1995 v Pekingu, deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih v Pekingu, ter poznejših končnih dokumentov s posebnih zasedanj Združenih narodov Peking +5 in Peking +10 o nadaljnjih ukrepih in pobudah za izvajanje Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, ki so bili sprejeti dne9. junija 2000 oziroma 11. marca 2005,

ob upoštevanju programa ukrepanj EU glede razvojnih ciljev tisočletja, ki ga je Svet sprejel dne 18. junija 2008,

ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325 (2000) z dne 31. oktobra 2000 in št. 1820 (2008) z dne 19. junija 2008 o ženskah, miru in varnosti,

ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 23. in 24. maja 2005 o evropski varnosti,

ob upoštevanju dokumenta Sveta z dne 8. decembra 2008 z naslovom „Izvajanje resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325 in št. 1820 v okviru evropske varnostne in obrambne politike“,

ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve z dne 13. novembra 2006 o spodbujanju enakosti spolov in integraciji načela enakosti spolov pri kriznem upravljanju,

ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve z dne 8. decembra 2008 o preprečevanju nasilja nad ženskami, zlasti v okviru evropske varnostne in obrambne politike, in vseh oblik njihove diskriminacije,

ob upoštevanju „celovitega pristopa k izvajanju resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325 in št. 1820 o ženskah, miru in varnosti“, ki ga je odobril Svet za splošne zadeve 8. decembra 2008,

ob upoštevanju dela pri oblikovanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom „Akcijski program EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk v zunanjepolitičnem delovanju EU“,

ob upoštevanju razvoja evropske sosedske politike po letu 2004, zlasti poročil Komisije o napredku pri njenem izvajanju, in akcijskih načrtov, ki so bili sprejeti skupaj z Armenijo, Azerbajdžanom, Egiptom, Gruzijo, Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Moldavijo, Marokom, Palestinsko oblastjo, Tunizijo in Ukrajino,

ob upoštevanju procesa širitve in poročil Komisije o napredku,

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o krepitvi vloge žensk v mednarodni in razvojni politiki ter njihovi vlogi pri vprašanjih miru in varnosti, zlasti resolucij z dne 1. junija 2006 (1), z dne 16. novembra 2006 (2) in z dne 13. marca 2008 (3),

ob upoštevanju svojih resolucij o evropski sosedski politiki, o strategiji širitve EU in o sosednjih državah in regijah EU,

ob upoštevanju svojih resolucij o instrumentih zunanje pomoči,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2008 o razvojnih možnostih za vzpostavitev miru in izgradnjo države v pokonfliktnih razmerah (4),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0225/2009),

A.

ker uveljavljanje človekovih pravic žensk ter krepitev vloge žensk in njihovega zastopstva ni pomembno le za odpravljanje neenakosti med spoloma in izvajanje resnične politike za enakost med spoloma v zunanjih odnosih EU, temveč je tudi bistveno za uspešno izvajanje zunanjih politik EU, med drugim na področju pomoči, razvoja, širitve, sosedske politike, reševanja sporov, varnosti in gradnje miru ter mednarodne trgovine,

B.

ker so, čeprav so države članice pogodbenice vseh pomembnejših mednarodnih sporazumov o enakosti med spoloma in pravicah žensk in čeprav obstajajo na ravni EU številni usmeritveni dokumenti, dejanska prizadevanja za večjo integracijo načela enakosti med spoloma in krepitev vloge žensk v zunanjih politikah EU skromna, izvajanje obstoječih usmeritvenih dokumentov je nezadostno, proračunska sredstva, namenjena posebej za vprašanje enakosti med spoloma, pa niso dovolj,

C.

ker glavne institucije EU – torej Parlament, Svet in Komisija –, kljub precejšnjemu napredku pri spodbujanju enakosti med spoloma v zadnjih letih, nimajo zadostnega števila strokovnega osebja, ki bi bilo zaposleno posebej za doseganje ciljev, povezanih z enakostjo med spoloma na področjih zunanje politike in širitve, večina zaposlenih, ki so sedaj pristojni za omenjena vprašanja, pa mora te dejavnosti usklajevati vsaj še z enim ali včasih dvema nizoma drugih nalog,

D.

ker EU potrebuje celosten in skladen pristop pri integraciji načela enakosti med spoloma,

Splošne opombe

1.

priznava, da institucije EU pripisujejo vedno večji pomen integraciji načela enakosti med spoloma in krepitvi vloge žensk, vendar poudarja, da je treba še veliko storiti, da bi se politične zaveze udejanjile, in izpostavlja pomen ustreznega financiranja in ustreznega osebja, odgovornega za izvajanje ciljev v zvezi z enakostjo med spoloma;

2.

opozarja, da so za vključevanje načela enakosti med spoloma poleg političnih izjav na visoki ravni potrebni tudi politična volja vodstva EU in držav članic, določitev prednostnih ciljev in spremljanje doseženega napredka;

3.

pozdravlja sprejetje zgoraj navedenega celovitega pristopa k izvajanju resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325 (2000) in št. 1820 (2008) o ženskah, miru in varnosti na ravni EU ter smernic za boj proti nasilju nad ženskami in dekleti ter proti vsem oblikam njihove diskriminacije, ki jih je sprejel Svet za splošne zadeve z dne 8. decembra 2008; poziva tiste države članice, ki še niso sprejele nacionalnih akcijskih načrtov v zvezi z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325, naj nemudoma ugodijo prošnji varnostnega sveta in to storijo; poziva Komisijo, naj zagotovi tehnično podporo in pomoč tretjim državam, ki želijo oblikovati nacionalne strategije za izvajanje omenjenih resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov;

4.

je zadovoljen, da se revidirano besedilo evropske varnostne strategije sklicuje na omenjeni resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325 (2000) in št. 1820 (2008) ter na Resolucijo št. 1612(2005);

5.

poziva Komisijo, naj pospeši svoje delo in do julija 2009 v tesnem sodelovanju z državami članicami in sekretariatom Sveta predlaga akcijski program za enakost med spoloma in krepitev vloge žensk v zunanjepolitičnem delovanju EU, ki se bo uporabljal v 27 državah članicah in pri pogajanjih s tretjimi državami, skupaj z nizom učinkovitih instrumentov za spremljanje;

6.

poziva Svet in Komisijo, naj vprašanje enakosti med spoloma in krepitev vloge žensk sistematično vključujeta v politični dialog in razprave o politikah EU s partnerskimi državami;

7.

poziva delegacije Parlamenta, naj v odnosih s parlamenti tretjih držav obravnavajo vprašanja, povezana z enakostjo med spoloma in krepitvijo vloge žensk; poudarja, da je treba nacionalnim parlamentom tretjih držav zagotavljati podporo in pomoč, da bi ti okrepili svoje zmogljivosti pri vključevanju vidika enakosti med spoloma v zakonodajno delo;

8.

poudarja pomen, ki ga pri krepitvi vloge žensk igrajo organizacije civilne družbe; poziva Komisijo, naj jim nameni ustrezno finančno podporo in naj spodbuja sodelovanje ženskih nevladnih organizacij v političnem sodelovanju s partnerskimi državami ter v mirovnih pogajanjih po svetu;

9.

poziva Komisijo in države članice, naj v svojih političnih pristopih spodbujajo doslednost glede vključevanja načela enakosti med spoloma in krepitve vloge žensk; nadalje poziva, da se iz obstoječih različnih političnih okvirov oblikuje „soglasje EU o vprašanju spolov“, ki bo zajemalo notranjo in zunanjo politiko;

10.

spodbuja redno organiziranje konferenc za razpravo o vprašanjih v zvezi z enakimi možnostmi za ženske in moške, pri katerih sodelujejo delegacije na ravni nacionalnih parlamentov, sestavljene iz ženskih in moških, pa tudi vzpostavitev skupnih strategij za izvajanje projektov, povezanih s temi vprašanji;

11.

poziva Komisijo, naj pri načrtovanju in izvajanju instrumentov zunanje pomoči, še zlasti pri zagotavljanju pomoči za reformo varnostnega sektorja, bolj skladno in sistematično obravnava neenakosti med spoloma in jim daje prednost; vztraja, da morajo biti cilji, dejavnosti in sredstva, ki so posebej namenjeni enakosti med spoloma, vključeni v strateške dokumente držav in da je treba izboljšati vključevanje načela enakosti med spoloma prek teh dokumentov; poudarja, da je treba zagotoviti celosten pristop pri uporabi instrumentov zunanje pomoči, med drugimi instrumenta za predpristopno pomoč, instrumenta evropske sosedske politike, Evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, instrumenta za stabilnost in tematskih programov, kot je program „Vlaganje v ljudi“, da bi najbolj optimalno uresničili cilja enakosti med spoloma in krepitve vloge žensk;

12.

meni, da sredstva, namenjena za zdravstveni sektor in posledično za zdravje deklet in žensk, niso zadostna glede na obveznosti razvojne politike EU; poudarja, da je treba prek instrumentov zunanje pomoči nameniti dodatna finančna sredstva za programe za zdravje žensk; opozarja, da se po posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča o razvojni pomoči ES za zdravstvene storitve v podsaharski Afriki (januar 2009) sredstva, namenjena zdravstvenemu sektorju v tej regiji – kot delež celotne razvojne pomoči ES za zdravstvo – niso povečala že od leta 2000, čeprav poročilo o napredku razvojnih ciljev tisočletja za leto 2007 ugotavlja, da je na tem območju zelo visoka stopnja umrljivosti mater;

13.

poudarja, da je za učinkovito integracijo vprašanja enakosti med spoloma potrebno povečano usklajevanje med donatorji in udeleženci ter mehanizmi odgovornosti in povečana odgovornost nacionalnih vlad do razvojnega procesa; v zvezi s tem poudarja dodano vrednost partnerstva med Evropsko skupnostjo in Združenimi narodi glede enakosti spolov za razvoj in mir ter proračunskih pobud, ki upoštevajo vprašanje razlik med spoloma; pozdravlja vzpostavitev delovne skupine o ženskah, miru in varnosti, ki je predvidena v celostnem pristopu, s katerim EU izvršuje resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325 (2000) in 1820 (2008);

14.

poudarja, da se je poleg žensk treba osredotočiti tudi na odnose med spoloma, ki povzročajo in ohranjajo neenakosti med njima; meni, da bi morali zato projekti upoštevati tako ženske kot moške;

15.

poudarja, da bi morala Evropska unija posebno pozornost nameniti potrebam najbolj ranljivih žensk in tistih, ki so najbolj izključene iz družbe, še posebej invalidk, begunk in žensk, ki pripadajo manjšinskim skupnostim;

16.

poziva Komisijo, naj še naprej razvija postopke, merila in kazalnike, s katerimi bi v svoji politiki uresničila zaveze glede enakosti med spoloma;

17.

meni, da bi moral čim prej začeti delovati evropski institut za enakost spolov, ustanovljen leta 2006, ter da bi bilo treba njegove pristojnosti razširiti tudi na zunanjo politiko;

18.

poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo bruseljski poziv k ukrepanju za odpravljanje spolnega nasilja v konfliktih in po njih;

19.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje trgovine z ljudmi in boj proti njej;

20.

poudarja, da se posilstvo in spolno nasilje uporabljata kot vojni orožji; poudarja, da bi se ju moralo kaznovati kot vojna zločina in zločina proti človečnosti; poziva k večjemu številu programov za pomoč žrtvam teh zločinov;

21.

poudarja, da je treba unovčiti partnerstvo EU z Združenimi narodi, črpati iz izkušenj, ki jih imajo Združeni narodi na svetovni ravni pri spodbujanju enakosti med spoloma in krepitvi vloge žensk, da bi tako povečali učinkovitost in uspešnost politik in pomoči EU, ter zagotoviti skladno zunanjo pomoč partnerskim državam pri izpolnjevanju njihovih obveznosti;

Vključevanje načela enakosti med spoloma v odločanje v EU

22.

meni, da število zaposlenih, ki pri Svetu in Komisiji sedaj obravnavajo vprašanja enakosti med spoloma, ni primerno; poziva obe instituciji, naj dodelita večje število zaposlenih za strukture, ki so pristojne za področju zunanje politike EU in so posebej odgovorne za vključevanje načela enakosti med spoloma in krepitev vloge žensk;

23.

ugotavlja, da na visokih položajih v Svetu in Komisiji še naprej primanjkuje žensk, in poziva še zlasti k okrepljenim prizadevanjem, da se poveča število žensk, ki vodijo delegacije EU in so posebne predstavnice EU; poudarja, da bi moralo biti v službi za zunanjepolitično delovanje, ki bo šele nastala, boljše ravnotežje med moškimi in ženskami, še posebej na visokih položajih, ter da bi morala ta služba vključevati večje število zaposlenih, pristojnih za vprašanje enakosti med spoloma;

24.

poziva države članice, naj vključijo več žensk v misije in operacije evropske varnostne in obrambne politike, ter nadalje poziva k večji udeležbi žensk na vseh ravneh in v vseh fazah načrtovanja in izvajanja te politike; poudarja, da je treba strokovnjake za vprašanje enakosti med spoloma vključiti že v začetek načrtovanja misij ali operacij ter nadalje poudarja pomen sistematičnega in obsežnega usposabljanja na tem področju pred napotitvijo osebja v misije ali operacije;

25.

ugotavlja, da se trenutno vlaga veliko napora v vključevanje pristopa, ki bo upošteval razlike med spoloma, v kulturo evropske varnostne in obrambne politike, med drugim z razvojem količinske razsežnosti vključevanja načela enakosti med spoloma v to politiko (na primer z vprašalniki, pripravo kontrolnih seznamov, preštevanjem števila moških in žensk v operacijah evropske varnostne in obrambne politike itd.); vseeno poudarja, da je treba razviti kakovostni pojmovni okvir za razumevanje socialno-ekonomskih okoliščin, v katere se napotijo misije evropske varnostne in obrambne politike (torej na območjih konfliktov), in vprašanj v zvezi z enakostjo med spoloma pri izvajanju operacij in programov;

26.

pozdravlja imenovanje svetovalcev za enakost med spoloma pri skoraj vseh misijah evropske varnostne in obrambne politike, v skladu z omenjenimi sklepi Sveta iz novembra 2006; vseeno poudarja, da lahko odsotnost konkretne politike EU za enakost med spoloma – še posebej neozaveščenost glede vprašanja enakosti spolov in/ali nepripravljenost za priznavanje pomembnosti tega vprašanja – ter pomanjkanje namenskih proračunskih sredstev za dejavnosti v zvezi z enakostjo spolov pri financiranju misij evropske varnostne in obrambne politike ogrozi delo takšnih svetovalcev;

27.

želi pohvaliti pobude, da se osebju, ki se napoti na misije evropske varnostne in obrambne politike ter v ustrezne generalštabe, zagotovi usposabljanje na področju enakosti med spoloma, pa tudi velika prizadevanja Komisije pri usposabljanju svojega osebja, zlasti v delegacijah; znova poudarja, da bi bilo treba ustrezno usposobiti vse zaposlene na vseh ravneh načrtovanja in izvajanja zunanjih politik EU; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se za celotno osebje misij in delegacij, tudi za uprave, zagotovi obvezno usposabljanje, in da prejme navodila v zvezi z vprašanjem enakosti med spoloma in krepitvijo vloge žensk;

28.

je prepričan, da mora načrtovanje misij v okviru evropske varnostne in obrambne politike predvideti vključevanje lokalnih organizacij žensk v mirovni proces, da bi omogočili koristi od njihovega posebnega prispevka in natančno opredelili, na kakšen način konflikti prizadenejo ženske;

29.

poudarja, da so kvote zaenkrat nepogrešljivo sredstvo za zagotavljanje enakosti med spoloma v mirovnih in varnostnih misijah ter pri odločanju v nacionalnih in mednarodnih postopkih obnove in pa za zagotavljanje politične prisotnosti žensk med pogajanji;

30.

poudarja pomen proračunske politike, pri kateri je upoštevan vidik spolov; poudarja, da bi bilo treba vprašanje enakosti med spoloma razvijati kot tematsko vprašanje pri pomembnih instrumentih zunanje pomoči, da bi bilo treba odobriti posebna proračunska sredstva za vprašanja enakosti med spoloma ter da bi bilo treba opredeliti merila, s katerimi bi se ugotavljalo, kako učinkovito se uporabljajo zagotovljena sredstva;

*

* *

31.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  UL C 298 E, 8.12.2006, str. 287.

(2)  UL C 314 E, 21.12.2006, str. 347.

(3)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0103.

(4)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0639.


5.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 212/37


Četrtek, 7. maja 2009
Nova vloga in pristojnosti Parlamenta pri izvajanju Lizbonske pogodbe

P6_TA(2009)0373

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 o novi vlogi in pristojnostih Parlamenta pri izvajanju Lizbonske pogodbe (2008/2063(INI))

2010/C 212 E/08

Evropski parlament,

ob upoštevanju Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, podpisane dne 13. decembra 2007,

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, kakor sta bili spremenjeni z Enotnim evropskim aktom ter Maastrichtsko pogodbo, Amsterdamsko pogodbo in Pogodbo iz Nice,

ob upoštevanju Listine o temeljnih pravicah z dne 12. decembra 2007,

ob upoštevanju Laekenske deklaracije z dne 15. decembra 2001 o prihodnosti Evropske unije,

ob upoštevanju Pogodbe o ustavi za Evropo, podpisane dne 29. oktobra 2004 v Rimu,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2007 o časovnem načrtu za ustavni proces v Uniji (1),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. julija 2007 o sklicu medvladne konference: mnenje Evropskega parlamenta (člen 48 Pogodbe EU) (2),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. februarja 2008 o Lizbonski pogodbi (3),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za ribištvo, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za pravne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za pravice žensk in enakost spolov in Odbora za peticije (A6-0145/2009),

Nove politike

Novi cilji in horizontalne klavzule

1.

izraža zadovoljstvo nad zavezujočim značajem, ki ga z Lizbonsko pogodbo dobi Listina o temeljnih pravicah, in pozdravlja priznavanje v njej zapisanih pravic, svoboščin in načel za vse državljane in prebivalce EU; poudarja, da bo Parlament odločno bdel nad polnim spoštovanjem določb Listine;

2.

izraža zadovoljstvo nad krepitvijo predstavniške in participativne demokracije, ki se med drugim kaže s t.i. „državljansko pobudo“ (člen 11 Pogodbe o EU, kakor je bila spremenjena z Lizbonsko pogodbo (PEU)), s katero lahko milijon državljanov iz več držav članic Komisijo pozove, naj pripravi predlog novega zakonodajnega akta;

3.

izraža zadovoljstvo nad tem, da je varovanje okolja dobilo pomembno mesto v vseh politikah EU in da člen 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) izrecno navaja boj proti podnebnim spremembam na mednarodni ravni; poudarja, da bi moral Evropski parlament tudi v prihodnje izvajati pritisk na Evropsko unijo, da bi ta prevzela vodilno vlogo v vseh politikah za boj proti podnebnim spremembam in segrevanju ozračja;

4.

izraža zadovoljstvo nad tem, da Pogodba o delovanju Evropske unije povezuje izgradnjo območja svobode, varnosti in pravice z zaščito temeljnih pravic in pravnega reda Evropske unije ter njenih držav članic (člen 67 PDEU);

5.

še zlasti opozarja na prizadevanje za „visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, ter za visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja“ (člen 3(3) PEU), kar pomeni, da se vzpostavitev notranjega trga navezuje na druge zastavljene cilje;

6.

izraža veliko zadovoljstvo nad tem, da je enakost žensk in moških vključena kot ena izmed vrednot Unije (člen 2 PEU) in njenih ciljev (člen 3(3) PEU);

7.

izraža zadovoljstvo nad tem, da člen 208(1) PDEU določa, da se „politika razvojnega sodelovanja Unije in politike razvojnega sodelovanja držav članic […] med seboj dopolnjujejo in krepijo“, v nasprotju s sedanjim členom 177(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki se glasi: „Politika Skupnosti na področju razvojnega sodelovanja, ki dopolnjuje politike držav članic“; opozarja na večjo odgovornost Parlamenta, saj bo imela Unija večjo vlogo pri sprožanju političnih pobud, kar bi moralo voditi v boljše usklajevanje na področju donatorstva in delitve dela ter v učinkovitejšo pomoč za „zmanjšanje in dolgoročno izkoreninjenje revščine“ v okviru razvojnih ciljev tisočletja;

8.

meni, da vključitev ozemeljske kohezije med cilje Unije (člen 3 PEU) dopolnjuje cilje gospodarske in socialne kohezije ter da se bo z določitvijo pravne osnove za ti dve področji povečala pristojnost Parlamenta pri ocenjevanju ozemeljskega vpliva ključnih politik EU; izraža zadovoljstvo nad tem, da člena 349 in 355 PDEU potrjujeta posebni status najbolj oddaljenih regij;

9.

izraža zadovoljstvo nad tem, da so uvedene horizontalne določbe o visoki stopnji zaposlenosti, socialnega varstva, usposabljanja in varovanja zdravja ljudi, preprečevanju diskriminacije in varovanju okolja kot splošnih načel pri sprejemanju političnih odločitev Evropske unije (členi 9, 10 in 11 PDEU);

10.

pozdravlja tudi dejstvo, da je bilo varstvo potrošnikov okrepljeno do te mere, da bo vključeno v določanje in izvajanje drugih politik Unije, saj je ta medsektorska naloga s členom 12 PDEU zdaj postavljena na precej pomembnejše mesto;

11.

izraža zadovoljstvo nad tem, da člen 122 PDEU izrecno omenja solidarnost med državami članicami, na osnovi katere Svet lahko odloči o ustreznih ukrepih, če nastopijo hude težave pri oskrbi z nekaterimi izdelki, zlasti na področju energetike;

12.

izraža zadovoljstvo nad tem, da člen 214 PDEU priznava človekoljubno pomoč kot samostojno politiko Unije; meni, da del pet, naslov III, poglavje 1 (Razvojno sodelovanje) in poglavje 3 (Humanitarna pomoč) PDEU, zagotavlja jasno pravno podlago za razvojno in humanitarno pomoč, za katero se uporablja redni zakonodajni postopek;

13.

izraža tudi zadovoljstvo nad tem, da se krepijo pooblastila Evropske unije na področju civilne zaščite, saj bo Unija lahko zagotovila takojšnjo pomoč in podporo ob nesrečah v tretjih državah (člen 214 PDEU);

Nove pravne podlage

14.

poudarja, da širitev zunanjega delovanja Unije v skladu z Lizbonsko pogodbo, vključno z določbo o novih pravnih podlagah in instrumentih s področja zunanje politike (zunanje delovanje in skupna zunanja in varnostna politika (SZVP)/evropska varnostna in obrambna politika), zahteva novo medinstitucionalno ravnotežje, ki bi jamčilo za ustrezen demokratični nadzor prek Evropskega parlamenta;

15.

izraža zadovoljstvo nad tem, da je energiji zdaj posvečen poseben naslov XXI tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije in da s tem to področje dobiva svojo pravno podlago (člen 194 PDEU); ugotavlja pa, da bo redni zakonodajni postopek sicer splošno pravilo, vendar bodo odločitve o uporabi različnih virov energije še naprej v pristojnosti držav članic in se bodo davčni ukrepi na tem področju še naprej sprejemali le po posvetovanju z Evropskim parlamentom;

16.

pozitivno sprejema skupne vrednote Unije v zvezi s storitvami splošnega gospodarskega pomena in izraža zadovoljstvo nad pravno podlago, ki omogoča opredelitev načel in pogojev za zagotavljanje storitev splošnega gospodarskega pomena z rednim zakonodajnim postopkom (člen 14 PDEU in Protokol št. 26 o storitvah splošnega pomena);

17.

meni, da spremembe, ki jih uvaja Lizbonska pogodba na področju skupne trgovinske politike (člena 206 in 207 PDEU), splošno gledano prispevajo k utrditvi demokratične legitimnosti in učinkovitosti Unije, zlasti z rednim zakonodajnim postopkom in zahtevo, da morajo vsi sporazumi pridobiti odobritev Parlamenta; ugotavlja, da bodo vse zadeve, ki sodijo v skupno trgovinsko politiko, prešle pod izključno pristojnost Unije, kar pomeni, da ne bo več mešanih trgovinskih sporazumov, ki bi jih sklepale tako Komisija kot države članice;

18.

izraža zadovoljstvo nad določbo o evropski vesoljski politiki (člen 189 PDEU) in pozdravlja priložnost, ki je dana Parlamentu in Svetu, da po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta potrebne ukrepe za evropski program o vesolju; vendar meni, da besedilo iz tega člena, ki se glasi: „pri čemer je izključeno kakršno koli usklajevanje zakonov in drugih predpisov držav članic“, lahko pripelje do težav pri uveljavljanju skupne evropske vesoljske politike;

19.

poudarja, da Lizbonska pogodba vsebuje novo pravno podlago, ki uvaja postopek soodločanja v zvezi z varstvom pravic intelektualne lastnine (člen 118 PDEU);

20.

izraža zadovoljstvo nad tem, da se bo območje delovanja Evropske unije v mladinski politiki razširilo in se bo spodbudilo sodelovanje mladih v demokratičnem življenju v Evropi (člen 165 PDEU);

21.

izraža zadovoljstvo nad novo pravno podlago v členu 298 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katero „institucije, organe, urade in agencije Unije pri izvajanju njihovih nalog podpira odprta, učinkovita in neodvisna evropska uprava“, saj je to podlaga za pravno ureditev upravnega postopka Unije;

22.

izraža zadovoljstvo nad krepitvijo pravne podlage za sprejetje ukrepov Evropske unije na področju preprečevanja goljufij, ki škodujejo finančnim interesom Unije (člen 325 PDEU); poudarja, da z Lizbonsko pogodbo ni več določbe, ki je v sedanjem členu 280 Pogodbe ES in v skladu s katero „ti ukrepi ne zadevajo uporabe nacionalnega kazenskega prava ali pravosodja v državah članicah“;

23.

poudarja, da nove določbe v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in kazenskih zadevah pomenijo pravno podlago za sprejetje ukrepov, s katerimi naj bi se zagotovila pomoč pri usposabljanju sodnikov in sodnega osebja (člena 81 in 82 PDEU);

24.

poudarja, da je z Lizbonsko pogodbo dana podlaga za ustanovitev evropskega javnega tožilstva za boj proti kršitvam, ki vplivajo na finančne interese Unije (člen 86 PDEU);

25.

izraža zadovoljstvo nad tem, da Lizbonska pogodba med notranje in zunanje cilje Evropske unije uvaja zavezujoče določbe za zaščito pravic otrok (člen 3(3)(2) in 3(5) PEU);

26.

izraža zadovoljstvo nad tem, da je turizmu v Lizbonski pogodbi namenjen poseben naslov (člen 195 PDEU), ki določa, da Unija na tem področju dopolnjuje delovanje držav članic; pozdravlja tudi določbo, da se bo za sprejemanje zakonodajnih predlogov iz tega naslova uporabljal redni zakonodajni postopek;

27.

izraža zadovoljstvo nad tem, da je z Lizbonsko pogodbo šport vključen med področja, za katera je določena pravna podlaga (člen 165 PDEU); zlasti poudarja, da lahko Unija končno sprejema ukrepe za razvoj športa in njegove evropske razsežnosti ter da pri uresničevanju drugih evropskih politik lahko ustrezno upošteva posebno naravo športa;

Nova pooblastila Parlamenta

Nova pooblastila na področju soodločanja

28.

izraža zadovoljstvo nad tem, da se bo z Lizbonsko pogodbo bistveno povečala demokratična legitimnost Evropske unije, saj se bodo razširila pooblastila Parlamenta pri sprejemanju odločitev s postopkom soodločanja;

29.

izraža zadovoljstvo nad tem, da je v Pogodbo o delovanju Evropske unije (členi 67 do 89) v celoti vključeno območje svobode, varnosti in pravice, s čimer je formalno konec tretjega stebra; izraža zadovoljstvo nad tem, da se bo večino odločitev s področja civilnega prava, azila, priseljevanja, vizumske politike ter pravosodnega in policijskega sodelovanja v kazenskih zadevah sprejemalo po rednem zakonodajnem postopku;

30.

meni, da uvedba rednega zakonodajnega postopka na področju skupne kmetijske politike (SKP) povečuje demokratično odgovornost Evropske unije, saj bo imel Evropski parlament enako sozakonodajno vlogo kot Svet; poudarja, da se bo postopek soodločanja uporabljal za vso zakonodajo s področja kmetijstva (v skladu s členom 43(2) PDEU) in da bo to zlasti veljalo za štiri glavne horizontalne pravne predpise s področja kmetijstva (enotna skupna ureditev trga, uredba o neposrednih plačilih, uredba o razvoju podeželja in financiranje SKP); opozarja še, da se bo člen 43(2) PDEU uporabljal tudi za zakonodajo o kakovosti, ekološkem kmetovanju in spodbujanju;

31.

poudarja, da morajo biti vse pristojnosti Sveta, po katerih ta lahko sprejme ukrepe v skladu s členom 43(3) PDEU, pogojene s predhodnim sprejetjem zakonodajnega akta po rednem zakonodajnem postopku v skladu s členom 43(2) PDEU, ki predpisuje pogoje in omejitve za pristojnosti Sveta; meni, da člen 43(3) PDEU ne ponuja nobene pravne podlage ali neodvisne pristojnosti, ki bi dopuščala sprejetje ali spremembe katerega koli trenutno veljavnega akta Sveta na področju SKP; poziva Svet, naj ne sprejema ukrepov po členu 43(3) PDEU brez predhodnega posvetovanja s Parlamentom;

32.

ugotavlja, da Lizbonska pogodba uvaja daljnosežne spremembe v sistem odločanja v okviru skupne ribiške politike (SRP), povečala pa bo tudi njeno demokratično odgovornost; izraža zadovoljstvo nad tem, da bosta Parlament in Svet z rednim zakonodajnim postopkom sprejemala predpise, potrebne za doseganje ciljev SRP (člen 43(2) PDEU); v zvezi s tem meni, da bi morala biti predmet rednega zakonodajnega postopka vsa druga vprašanja, ki so formalno vključena v letno uredbo razen določitve ribolovnih možnosti in razdelitve kvot, denimo vprašanja v zvezi s tehničnimi ukrepi ali ribolovnim naporom, pa tudi vključitev sporazumov, sprejetih v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, ker imajo ta vprašanja svojo pravno podlago;

33.

izraža zadovoljstvo nad tem, da se bo redni zakonodajni postopek uporabljal za sprejemanje podrobnih pravil za postopek večstranskega nadzora (člen 121(6) PDEU), kar bi moralo voditi v boljše gospodarsko usklajevanje;

34.

meni, da je odgovornost Evropske centralne banke (ECB), da poroča o svojih ukrepih monetarne politike, še večja, saj je ECB priznana kot institucija Evropske unije; izraža zadovoljstvo nad tem, da bo zdaj po posvetovanju s Parlamentom v skladu s členom 40.2 Statuta Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in ECB možno spremeniti več določb iz tega statuta; potrjuje, da to ne pomeni poseganja v neodvisnost ECB na področju monetarne politike ali prednostne naloge, ki so določene v pogodbi;

35.

meni, da člen 182 PDEU prinaša napredek, ker bo za večletni okvirni program in vzpostavitev evropskega raziskovalnega prostora iz tega člena uporabljen redni zakonodajni postopek; vendar ugotavlja, da se bodo posebni programi, omenjeni v tem členu, sprejemali po posebnem zakonodajnem postopku, ki zahteva zgolj posvetovanje z Evropskim parlamentom (člen 182(4) PDEU);

36.

izraža zadovoljstvo nad tem, da Lizbonska pogodba glede izvajanja strukturnih skladov Evropski parlament obravnava enako kot Svet, saj zdaj veljavni postopek privolitve nadomešča z rednim zakonodajnim postopkom; meni, da bo to še zlasti pomembno pri strukturnih skladih po letu 2013, ker se bosta povečali preglednost in odgovornost teh skladov do državljanov;

37.

ugotavlja, da se bo zakonodaja, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, obravnavala s posebnim zakonodajnim postopkom in bo zanjo potrebna odobritev Parlamenta (člen 19 PDEU);

38.

izraža zadovoljstvo nad tem, da se bodo po rednem zakonodajnem postopku sprejemali ukrepi za boj proti trgovini z ljudmi, zlasti z ženskami in otroki, in proti spolni zlorabi (člena 79(2) in 83(1) PDEU);

39.

izraža zadovoljstvo nad razširitvijo sprejemanja odločitev s kvalificirano večino na področje izobraževanja in športa (člen 165(4) PDEU);

40.

izraža zadovoljstvo nad tem, da bo od zdaj naprej za Kadrovske predpise za uradnike Evropske unije veljal postopek soodločanja (člen 336 PDEU), kar pomeni, da bo pri spreminjanju teh predpisov Parlament imel enako zakonodajno vlogo kot Svet;

Nova proračunska pooblastila

41.

ugotavlja, da Lizbonska pogodba prinaša daljnosežne spremembe na področju financ Unije, zlasti zadevajoč medinstitucionalne odnose in postopke sprejemanja odločitev;

42.

poudarja, da se morata Svet in Parlament v okviru lastnih virov sporazumeti o načrtovanju odhodkov, ki postaja pravno zavezujoče (člen 312 PDEU); izraža zadovoljstvo nad tem, da bosta proračun kot celoto skupaj sprejemala Parlament in Svet v skladu z večletnim finančnim okvirom; izraža zadovoljstvo nad odpravo razlikovanja med obveznimi in neobveznimi odhodki (člen 314 PDEU); izraža zadovoljstvo nad tem, da se bo finančna uredba sprejemala z rednim zakonodajnim postopkom (člen 322 PDEU);

43.

se sklicuje na svojo resolucijo z dne 7. maja 2009 o finančnih vidikih Lizbonske pogodbe (4);

Novi postopek odobritve

44.

izraža zadovoljstvo nad tem, da je za poenostavljeni postopek za spremembo pogodb glede uvedbe glasovanja s kvalificirano večino in rednega zakonodajnega postopka na določenem področju iz naslova V PEU ali iz PDEU potrebna odobritev Parlamenta;

45.

ugotavlja, da je uvedena „izstopna klavzula“ za države članice (člen 50 PEU); poudarja, da sporazuma o pravilih za izstop določene države članice iz Unije ni mogoče skleniti pred odobritvijo Parlamenta;

46.

izraža zadovoljstvo nad tem, da bo odobritev Parlamenta potrebna za številne mednarodne sporazume, ki jih sklepa Unija; poudarja, da bo od Sveta po potrebi zahteval, da ne začne pogajanj o mednarodnih sporazumih, dokler Parlament ne izrazi svojega stališča, ter da omogoči Parlamentu, da na podlagi poročila pristojnega odbora na kateri koli stopnji pogajanj sprejme priporočila in zahteva, da se ta upoštevajo pred koncem pogajanj;

47.

poziva, da se morajo vsi prihodnji „mešani“ sporazumi, ki vsebujejo elemente, ki niso s področja SZVP, in elemente, ki so s tega področja, po pravilu obravnavati na enotni pravni podlagi, ki naj bo neposredno vezana na poglavitno vsebino sporazuma; ugotavlja, da bo imel Parlament pravico, da se z njim posvetuje, razen pri tistih delih sporazumov, ki se nanašajo izključno na SZVP;

Nova nadzorna pooblastila

48.

izraža zadovoljstvo nad tem, da bo predsednik Komisije izvoljen v Evropskem parlamentu na predlog Evropskega sveta, ki bo pri tem upošteval izide volitev v Evropski parlament; se pri tem sklicuje na svojo resolucijo z dne 7. maja 2009 o učinkih Lizbonske pogodbe na razvoj institucionalnega ravnotežja Evropske unije (5);

49.

izraža zadovoljstvo nad tem, da mora Evropski parlament z glasovanjem potrditi podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in druge člane Komisije kot organa, lahko pa jim izreče tudi nezaupnico, kar pomeni, da bodo te osebe odgovorne Parlamentu;

50.

izraža zadovoljstvo nad novim postopkom za imenovanje sodnikov in generalnih pravobranilcev Sodišča in Splošnega sodišča iz člena 255 PDEU, ki določa, da mora pred odločitvijo nacionalnih vlad mnenje o ustreznosti kandidatov za opravljanje funkcije podati poseben odbor sedmih strokovnjakov, od katerih enega predlaga Evropski parlament;

51.

poudarja potrebo po preglednosti in demokratičnem nadzoru ob ustanovitvi evropske službe za zunanje delovanje v skladu s členom 27(3) PEU in opozarja na svojo pravico, da se Svet glede ustanovitve z njim posvetuje; meni, da mora biti ta služba upravno vezana na Komisijo;

52.

pričakuje jasnejša merila za imenovanje in oceno dela posebnih predstavnikov EU, vključno z opredelitvijo narave in vsebine njihovih nalog, dolžino njihovega mandata ter usklajevanjem in dopolnjevanjem njegovega dela z delom prihodnjih delegacij Unije;

53.

poudarja potrebo po preglednosti in demokratičnem nadzoru pri delu Evropske obrambne agencije, in sicer z zagotavljanjem redne izmenjave informacij med izvršnim direktorjem agencije in pristojnim odborom Evropskega parlamenta;

54.

izraža zadovoljstvo nad novo posvetovalno vlogo, ki jo bo imel v skladu s členom 40.2 Statuta ESCB in ECB glede sprememb v sestavi sveta ECB;

55.

izraža zadovoljstvo nad tem, da se bo izvajal večji parlamentarni nadzor nad agencijami, zlasti Europolom in Eurojustom (člena 85 in 88 PDEU); zato meni, da predvideni postopek posvetovanja za ustanovitev skupnih podjetij na področju raziskav in tehnološkega razvoja (člena 187 in 188 PDEU) ne ustreza smislu pravnih aktov Unije o ustanovitvi agencij;

Nove pravice do obveščenosti

56.

poziva predsednika Evropskega sveta, naj Parlament v celoti obvešča o pripravah na srečanja Evropskega sveta in naj poroča o zaključkih srečanj v roku dveh delovnih dni, kjer je to mogoče (če je potrebno, na izrednem zasedanju Parlamenta);

57.

poziva predsednika rotacijskega predsedstva Sveta, naj Parlament obvešča o programu predsedovanja in doseženih rezultatih;

58.

poziva prihodnjega podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj se s Parlamentom dogovori o primernih metodah za izčrpno obveščanje Parlamenta o zunanjem delovanju Unije ter za posvetovanje z njim in vsemi odbori Parlamenta, pristojnimi za področja, ki spadajo v mandat visokega predstavnika;

59.

poudarja, da bo Komisija pri pogajanjih o mednarodnih sporazumih in njihovem sklepanju pravno zavezana k obveščanju Parlamenta in posebnega odbora Sveta iz člena 218 PDEU o poteku pogajanj; poziva, naj se ti podatki zagotovijo v enakem obsegu in ob istem času, kot se jih zagotavlja odboru Sveta iz tega člena;

Nove pravice do pobude

60.

izraža zadovoljstvo nad novo vlogo Parlamenta glede sprožanja pobud za spremembe pogodb; bo uporabil to pravico in predlagal nove zamisli za prihodnost Evrope, ko bo zaradi novih izzivov to potrebno;

61.

izraža zadovoljstvo nad tem, da bo Parlament imel pravico do pobude pri predlogih v zvezi s svojo sestavo, pri čemer bo spoštoval načela iz pogodb (člen 14 PEU);

62.

ugotavlja, da Lizbonska pogodba uvaja posebni zakonodajni postopek za sprejetje določb in pooblastil začasnih preiskovalnih odborov (člen 226 PDEU);

Novi postopki

Nadzor, ki ga bodo izvajali nacionalni parlamenti

63.

izraža zadovoljstvo nad novimi pravicami, dodeljenimi nacionalnim parlamentom v zvezi s predhodnim nadzorom uporabe načela subsidiarnosti pri vsej zakonodaji Unije; meni, da se bo z natančnejšim nadzorom evropskih politik v nacionalnih parlamentih povečala tudi javna zavest o delovanju Unije;

64.

poudarja, da je treba nove posebne pravice nacionalnih parlamentov v celoti spoštovati od samega začetka veljave Lizbonske pogodbe;

65.

izraža zadovoljstvo nad dejstvom, da so lokalni in regionalni organi zavezani k spoštovanju načela subsidiarnosti; je seznanjen s pravico Odbora regij, da vloži tožbo pred Sodiščem, če meni, da je bilo kršeno načelo subsidiarnosti (drugi odstavek člena 8 Protokola št. 2);

Delegirani akti

66.

ceni izboljšave, ki jih prinašajo nove določbe o pravnih aktih in hierarhiji pravnih aktov, zlasti z oblikovanjem delegiranih aktov (člen 290 PDEU), po katerem se lahko na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo ali spreminjajo nebistvene elemente zakonodajnega akta; poudarja, da morata Parlament in Svet z zakonodajnim aktom jasno opredeliti cilje, vsebino, področje uporabe in trajanje vsakega tovrstnega prenosa pooblastil;

67.

še posebno pozdravlja določbe člena 290(2) PDEU, ki predvidevajo, da ima Parlament (in Svet) pravico do preklica pooblastila in do nasprotovanja posameznim delegiranim aktom;

68.

ugotavlja, da PDEU ne zagotavlja pravne podlage za okvirni ukrep za delegirane akte, pač pa predlaga, da bi se institucije sporazumele o standardni formuli tovrstnih prenosov, ki bi jo lahko Komisija vsakič vključila v osnutek zakonodajnega akta; poudarja, da bi bila na ta način ohranjena svoboda zakonodajalca;

69.

poziva Komisijo, naj pojasni, kako namerava razlagati Izjavo št. 39, priloženo h končnemu aktu medvladne konference, ki je sprejela Lizbonsko pogodbo, glede posvetovanja s strokovnjaki s področja finančnih storitev, in kako namerava to razlago uporabiti poleg določb o delegiranih aktih iz PDEU;

Izvedbeni akti

70.

ugotavlja, da je zdaj veljavni člen 202 Pogodbe ES o izvedbenih pooblastilih z Lizbonsko pogodbo razveljavljen in da Pogodba o delovanju Evropske unije v členu 291 uvaja nov postopek, „izvedbeni akti“, s katerim je možno na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v primerih, „če so potrebni enotni pogoji za izvajanje pravno zavezujočih aktov Unije“;

71.

ugotavlja, da člen 291(3) PDEU predpisuje, da Parlament in Svet z uredbami vnaprej določita splošna pravila in načela, s katerimi „države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije“;

72.

ugotavlja, da Lizbonska pogodba ne vsebuje pravne podlage za sedanji postopek komitologije in da bo treba dopolniti zakonodajne predloge, ki so še v obravnavi in ne bodo sprejeti do začetka njene veljavnosti, da bodo izpolnjeni pogoji iz členov 290 in 291 PDEU;

73.

meni, da bi se s Svetom lahko sporazumeli o začasni rešitvi za začetno obdobje, s čimer bi preprečili nastanek ovir, ki bi lahko bile posledica pravne praznine, in bi zakonodajalec lahko novo zakonodajo sprejemal po ustrezni obravnavi predloga Komisije;

Prednostne naloge v prehodnem obdobju

74.

poziva Komisijo, naj sozakonodajalcema predloži vse predloge, ki so v pripravi in za katere se bodo uporabljale nove pravne podlage in spremembe v zakonodajnem postopku;

75.

poudarja, da se bo Parlament odločil, kakšno stališče bo zavzel do mnenj, ki jih je s postopkom posvetovanja že sprejel o zadevah, ki bodo zdaj obravnavane z rednim zakonodajnim postopkom, in ali to od njega zahteva, da potrdi svoje prejšnje stališče oziroma sprejme novo; poudarja, da bo Parlament o potrditvi mnenj kot svojem stališču v prvi obravnavi lahko glasoval šele po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe;

76.

vztraja pri sklenitvi Medinstitucionalnega sporazuma, s katerim bi do uveljavitve Lizbonske pogodbe preprečili sprejemanje zakonodajnih predlogov iz tretjega stebra, ki se navezujejo na vprašanje temeljnih pravic in so še v obravnavi, da bi omogočili polni sodni nadzor v tovrstnih zadevah, medtem ko se ukrepi brez učinka oziroma z zgolj omejenim učinkom na temeljne pravice lahko sprejemajo še pred uveljavitvijo pogodbe;

Predlogi

77.

poziva druge institucije, naj začno pogajanja o Medinstitucionalnem sporazumu, ki bi obravnaval:

(a)

osrednje cilje Evropske unije po letu 2009, na primer v obliki okvirnega sporazuma o delovnem programu za parlamentarno obdobje in mandat Komisije z začetkom leta 2009;

(b)

izvedbene ukrepe, ki jih bo treba sprejeti, da bi bila nova pogodba uspeh za institucije in državljanke ter državljane Unije;

78.

se zavzema za posodobitev Medinstitucionalnega sporazuma med Parlamentom in Svetom, v katerem bi bili opredeljeni delovni odnosi v zvezi z zunanjo politiko, pa tudi izmenjava zaupnih informacij na podlagi členov 14 in 36 PEU ter člena 295 PDEU;

79.

poziva Svet in Komisijo, naj pretehtata možnost pogajanj s Parlamentom o novem Medinstitucionalnem sporazumu, v katerem bi bilo dejansko opredeljeno sodelovanje Parlamenta v vseh fazah sklepanja mednarodnih sporazumov;

80.

poziva k reviziji Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju kot posledici novih predpisov o večletnem finančnem okviru (člen 312 PDEU) in finančni uredbi (člen 322 PDEU);

81.

meni, da je treba po najboljših močeh oblikovati evropsko informacijsko in komunikacijsko politiko, in meni, da je skupna politična izjava treh institucij o komunikaciji koristen prvi korak k dosegi tega cilja;

82.

poziva Komisijo, naj kar najhitreje pripravi pobudo za izvajanje „državljanske pobude“ in določi jasne, enostavne in za uporabnika prijazne pogoje za uresničevanje te državljanske pravice; se pri tem sklicuje na svojo resolucijo z dne 7. maja 2009, s katero zahteva od Komisije, da poda predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju državljanske pobude (6);

83.

poziva Komisijo, naj sprejme predpise za izvajanje člena 298 PDEU o dobrem upravljanju in tako odgovori na dolgoletno pozivanje Parlamenta in Evropskega varuha človekovih pravic k skupni upravnopravni ureditvi za evropsko upravo;

84.

ugotavlja, da je z Lizbonsko pogodbo omogočena vključitev Evropskega razvojnega sklada v proračun Unije, s čimer bo okrepljena demokratična legitimnost pomembnega dela razvojne politike EU; poziva Svet in Komisijo, naj ob vmesnem pregledu za leto 2008/2009 sprejmeta ustrezne ukrepe za proračun Evropske unije;

85.

priporoča, da se po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe in potem, ko bo Unija nasledila Evropske skupnosti, nujno ponovno pregleda in okrepi položaj Unije v mednarodnih organizacijah;

86.

poziva Svet in Komisijo, naj se s Parlamentom sporazumeta o strategiji za doseganje skladnosti med sprejeto zakonodajo in Listino o temeljnih pravicah, pa tudi pravili iz pogodb o politikah, kot so preprečevanje diskriminacije, varovanje prosilcev za azil, izboljšanje preglednosti, varstvo podatkov, pravice manjšin ter pravice žrtev in osumljencev;

87.

poziva Svet in Komisijo, naj prispevata k boljšim odnosom med evropskimi in nacionalnimi organi, zlasti na zakonodajnem in pravosodnem področju;

88.

poziva Svet in Komisijo, naj vodita oblikovanje učinkovite skupne energetske politike, da se omogočita učinkovito usklajevanje energetskih trgov držav članic EU in njihov nadaljnji razvoj ob hkratni vključitvi zunanjih vidikov, ki so usmerjeni na vire in poti oskrbe z energijo;

89.

poziva Svet, naj skupaj s Parlamentom prouči, kako bi bilo treba uporabiti določbe člena 127(6) PDEU, ki Svetu omogoča, da na Evropsko centralno banko prenese posebne naloge, „ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih in drugih finančnih institucij, razen zavarovalnic“;

90.

se zavezuje, da bo svojo notranjo organizacijo prilagodil, da bi optimiral in racionaliziral izvajanje novih pristojnosti, podeljenih s Pogodbo;

*

* *

91.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom držav članic.


(1)  UL C 125 E, 22.5.2008, str. 215.

(2)  UL C 175 E, 10.7.2008, str. 347.

(3)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0055.

(4)  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0374.

(5)  Sprejeta besedila; P6_TA(2009)0387.

(6)  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0389.


5.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 212/46


Četrtek, 7. maja 2009
Finančni vidiki Lizbonske pogodbe

P6_TA(2009)0374

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 o finančnih vidikih Lizbonske pogodbe (2008/2054(INI))

2010/C 212 E/09

Evropski parlament,

ob upoštevanju Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, podpisane dne 13. decembra 2007 (Lizbonska pogodba),

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, kakor sta bili spremenjeni z Enotnim evropskim aktom ter Maastrichtsko pogodbo, Amsterdamsko pogodbo in Pogodbo iz Nice,

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (1),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2003 o reformi proračunskega postopka: možnosti z vidika revizije pogodb (2),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2007 o prihodnosti lastnih sredstev Evropske unije (3),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2005 o političnih izzivih in proračunskih sredstvih razširjene Unije 2007–2013 (4),

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 11. in 12. decembra 2008 o pristopu k oživitvi dela v zvezi z Lizbonsko pogodbo,

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za proračun ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0183/2009),

A.

ker Lizbonska pogodba uvaja temeljite spremembe na področju financ Unije, zlasti glede medinstitucionalnih odnosov in postopkov odločanja,

B.

ker vzpostavlja jasno hierarhijo med temeljnimi akti finančnega in proračunskega življenja Unije ter si prizadeva za pojasnjevanje sistema odločanja,

C.

ker je večletni finančni okvir (VFO), ki predstavlja večletno načrtovanje izdatkov, ki odražajo politične prednostne naloge Unije, in določa zgornje meje izdatkov Unije v določenem obdobju, v Lizbonski pogodbi postal pravno zavezujoč akt, ki temelji na novi posebni pravni podlagi za sprejetje uredbe, ki vsebuje ta okvir,

D.

ker je doslej pomanjkanje sovpadanja med večletnimi finančnimi okviri na eni strani ter mandati v Evropskem parlamentu in Komisiji na drugi strani prispevalo k temu, da je Parlament prikrajšan za del pristojnosti v proračunskih zadevah, saj je to pogosto povezano s finančnim okvirom, ki je bil izpogajan in sprejet v prejšnjem zakonodajnem obdobju,

E.

ker brez sprememb časovnega razporeda ne bo v nekaterih zakonodajnih obdobjih Parlamenta nikoli mogoče sprejemati proračunskih odločitev, ker finančni okvir, ki so ga sprejeli njegovi predhodniki, zajema celotno trajanje zadevnega mandata,

F.

ker je v vsaki postavki trenutno na voljo majhen razpon do zgornje meje ter majhni zneski za mehanizme prilagodljivosti, se Unija težko odziva na nepredvidene politične elemente in tvega, da bo letni proračunski postopek postal vsebinsko prazen,

G.

ker začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe zahteva, da institucije, odgovorne za finančne in proračunske odločitve Unije, dosežejo soglasje o optimalnem prehodu k novim pravnim aktom ter novim postopkom odločanja,

H.

ker je treba za dobro delovanje Ekonomske in monetarne unije pri usklajevanju proračunskih strategij držav članic upoštevati proračun Unije,

I.

ker je Evropski svet dne 11. in 12. decembra 2008 potrdil, da je Lizbonska pogodba ključnega pomena za učinkovitejše, uspešnejše in bolj demokratično delovanje razširjene Unije, med drugim tudi na mednarodni ravni, in ker je opredelil pristop pa tudi pravna jamstva kot odgovor na pomisleke, ki so jih izrazili irski volivci, da bi pogodba lahko stopila v veljavo pred koncem leta 2009, upoštevaje cilje in naloge pogodb,

Celovita ocena

1.

pozdravlja napredek, ki ga je Lizbonska pogodba dosegla na področju demokratičnega nadzora in preglednosti financ Unije; opozarja, da je treba okrepiti in prilagoditi medinstitucionalne usklajevalne mehanizme in načine notranjega sodelovanja, da bi Parlamentu omogočili polno izvajanje njegovih novih pristojnosti;

Lastna sredstva

2.

obžaluje, da države članice glede lastnih sredstev Unije niso izkoristile priložnosti, da bi vzpostavile sistem pravih lastnih sredstev Unije, kar bi bilo pravičnejše, preglednejše, državljanom razumljivejše in bi zanje veljal bolj demokratičen postopek odločanja;

3.

obžaluje zlasti, da ni bil dosežen napredek pri vključevanju Parlamenta v določanje omejitev in vrste lastnih sredstev, ki jih ima Unija na voljo; opozarja, da se ohranja ločevanje med odločanjem o prihodkih in odločanjem o odhodkih;

4.

pozdravlja pa prizadevanja glede možnosti za sprejetje ukrepov za izvajanje sklepa o lastnih sredstvih s posebnim zakonodajnim postopkom, v katerem Svet odloča s kvalificirano večino le po pridobitvi odobritve Parlamenta;

5.

poziva Svet, naj to ureditev uporablja, kadar je mogoče, da bi bil postopek odločanja prožnejši;

Večletni finančni okvir

6.

pozdravlja formalizacijo VFO v Lizbonski pogodbi, ki je postal pravno zavezujoči akt; opozarja, da VFO uvaja načrtovanje odhodkov Unije ter določa njihove zgornje meje za določeno obdobje ter prispeva h krepitvi proračunske discipline;

7.

pozdravlja dejstvo, da morata uredbo, ki določa VFO, v posebnem postopku skupaj odobriti Parlament in Svet;

8.

vendar obžaluje, da je Lizbonska pogodba ohranila zahtevo po soglasni odločitvi Sveta za sprejetje VFO, kar otežuje postopek odločanja ter spodbuja pogajanja na osnovi „najmanjšega skupnega imenovalca“; zato spodbuja Evropski svet, naj, takoj ko je mogoče, uporabi določbo, ki mu s soglasno sprejetim sklepom omogoča, da preide na odločanje s kvalificirano večino za sprejetje VFO;

9.

prav tako obžaluje, da ima Parlament v novem postopku samo pravico, da daje odobritev in ne prave pravice soodločanja; poudarja pa dejstvo, da Lizbonska pogodba določa, da morajo institucije sprejeti vse potrebne ukrepe za začetek postopka, da zagotovijo njegov končni uspeh; zato poziva Svet, naj pokaže pripravljenost že na začetku postopka za oblikovanje strukturiranega političnega dialoga s Parlamentom, da bi se v celoti upoštevale te prednostne naloge;

10.

ugotavlja, da Lizbonska pogodba navaja, da VFO poleg „letnih zgornjih meja glede odobrenih proračunskih sredstev za prevzem obveznosti po vrstah odhodkov in letnih zgornjih meja odobrenih proračunskih sredstev za plačila“ vsebuje tudi „vse druge potrebne določbe za nemoten potek letnega proračunskega postopka“ (5);

Trajanje VFO

11.

pozdravlja dejstvo, da Lizbonska pogodba omogoča petletno finančno načrtovanje, tako da (če je treba vpeljati potrebne spremembe) večletni finančni okvir sovpada, kolikor je le mogoče, z mandatom Parlamenta in Komisije, kot zahteva demokratična logika; poudarja, da utegnejo biti potrebne posebne rešitve, da bi lahko zadovoljili potrebe posameznih politik po dolgoročnejših finančnih obdobjih;

12.

zato podpira prehod na petletni večletni finančni okvir, vendar se zaveda, da je popolno sovpadanje med večletnim finančnim okvirom in mandatom Evropskega parlamenta in Komisije težavno, saj meni, da potrebujemo obdobje pogajanj, ki traja vsaj eno leto, da se vsakemu novemu Parlamentu in vsaki novi Komisiji omogoči sprejemanje temeljnih odločitev glede finančne politike med svojim mandatom;

13.

meni, da je vključitev VFO v celostni pristop medinstitucionalnega strateškega načrtovanja - ki ga med drugim poudarja Lizbonska pogodba -, kot ga predlaga poročilo Odbora za ustavne zadeve o institucionalnem ravnotežju (6), zelo pozitivna;

14.

podpira predlog, ki je oblikovan v tem poročilu, po katerem mora novi kolegij komisarjev ob predstavitvi svojega „programa zakonodajnega obdobja“ predložiti predloge smernic finančnega okvira, za katere misli, da so potrebne za izpolnjevanje političnih prednostnih nalog za zadevni mandat, prednostne naloge, ki se bodo potem, ko bo med institucijami dogovorjen program zakonodajnega obdobja, razvijale po predlogih v VFO;

15.

poleg tega meni, da mora med razpravami na plenarnem zasedanju in predstavitvami pred parlamentarnimi odbori imenovani kandidat za predsednika Komisije že biti sposoben podati informacije o predvidljivih finančnih posledic političnih ciljev, ki jim namerava slediti nova Komisija;

16.

poudarja, da prehod na zgoraj omenjeno petletno finančno načrtovanje zahteva podaljšanje in prilagoditev obstoječega večletnega finančnega okvira do vključno leta 2016, da bo začel naslednji petletni finančni okvir veljati najkasneje v začetku leta 2017 (7); priporoča, da se v vsakem primeru pogajanja za prihodnji večletni finančni okvir zaključijo do konca prvega trimesečja leta 2016, da se tako omogoči, da proračunski postopek za leto 2017 poteka že znotraj parametrov okvira, ki bo veljaven leta 2017;

17.

poudarja, da morajo biti pogajanja končana na takšen način, da se institucijam omogoči načrtovanje začetka veljavnosti novega večletnega finančnega okvira že leta 2016;

18.

meni, da se o podaljšanju in prilagoditvi trenutnega večletnega finančnega okvira lahko razmisli pri opravljanju vmesnega pregleda leta 2010;

Prilagodljivost

19.

poudarja, da je zaradi pravno zavezujoče narave VFO potrebno bolj kot kdajkoli uvesti večjo prilagodljivost, da bi Uniji omogočili dovolj prožno in učinkovito odzivanje na nepredvidene izzive tako v Uniji kot zunaj nje;

20.

opozarja na dejstvo, da Lizbonska pogodba predvideva razširitev zgornjih meja in drugih določb VFO, ki ustrezajo preteklemu letu, če novi VFO ne bo sprejet pred potekom prejšnjega; meni, da to predstavlja dodatno utemeljitev za večjo prilagodljivost;

21.

s tem v zvezi poudarja pomen okrepitve mehanizmov prilagodljivosti v okviru in med posameznimi postavkami na eni strani, ter prek posebnih instrumentov prilagodljivosti, ki se lahko uporabijo zunaj zgornjih meja na drugi strani;

22.

opozarja, da bo Odbor za proračun podal mnenje o teh vprašanjih pri sprejetju svojega poročila o vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013;

Prehod iz medinstitucionalnega sporazuma v VFO

23.

opozarja, da je treba pravočasno pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe doseči soglasje med institucijami o načinu prehoda iz sedanjega medinstitucionalnega sporazuma v VFO, ki je vsebovan v zakonodajnem aktu, kot določa Lizbonska pogodba; ponovno opozarja, da je za pregled osnutkov zakonodajnih aktov v nacionalnih parlamentih potrebno obdobje osmih tednov;

24.

s tem v zvezi meni, da bo treba doseči soglasje glede porazdelitve določb, ki jih sedaj vsebuje medinstitucionalni sporazum, in ki morajo preiti v VFO in bodo vključene v prihodnjo finančno uredbo oziroma bodo, po potrebi, upravičile ohranitev medinstitucionalnega sporazuma - ki bi bil po možnosti obogaten z novimi določbami - o proračunskem sodelovanju; opozarja, da mora delitev določb iz sedanjega medinstitucionalnega sporazuma upoštevati merila, ki jih določa sama Lizbonska pogodba;

Letni proračunski postopek

25.

pozdravlja odpravo ločevanja med obveznimi in neobveznimi odhodki, zaradi česar ima sedaj Parlament pravico odločanja o vseh izdatkih Unije pod enakimi pogoji kot Svet;

26.

poudarja, da odprava ločevanja med obveznimi in neobveznimi odhodki ni v nasprotju z obveznostmi Unije, da spoštuje finančne obveznosti, in pozdravlja dejstvo, da Lizbonska pogodba priznava, da Parlament, Svet in Komisija zagotovijo, da so Uniji „na voljo finančna sredstva, ki ji omogočajo izpolnjevanje njenih pravnih obveznosti do tretjih strani“ (8);

27.

ugotavlja, da morajo spremembe letnega proračunskega postopka služiti njegovi poenostavitvi z določitvijo ene obravnave za vsako institucijo ter z uvedbo številnih določb, ki bodo namenjene omogočanju doseganja soglasja med obema vejama proračunskega organa; poudarja, da morajo te spremembe privesti do zmanjšanja birokracije;

Vloga Komisije

28.

poudarja okrepitev vloge, dodeljene Komisiji, ki pridobi pravico do pobude na proračunskem področju in lahko spremeni svoj predlog proračuna vse do trenutka, ko se ne skliče Spravni odbor;

29.

pozdravlja dejstvo, da pogodba prav tako priznava, da Komisija med delom Spravnega odbora prevzame vse potrebne pobude za uskladitev stališč Parlamenta in Sveta, in jo poziva, naj v celoti prevzame svojo vlogo posrednice med Parlamentom in Svetom, da se doseže soglasje;

Popolnoma nov pristop

30.

opozarja, da novi postopek vsebuje le eno obravnavo predloga proračuna v vsaki instituciji; poudarja, da novi postopek z eno obravnavo institucijam dejansko več ne omogoča prilagoditve njihovega stališča v drugi obravnavi, kot je bilo to mogoče prej; je torej prepričan, da bo postopek zahteval, da Parlament v zgodnji fazi natančno opredeli svoje politične prednostne naloge in v skladu s tem spremeni svoj operativni pristop in organizacijo, ki omogočata doseganje vseh zastavljenih ciljev;

31.

opozarja, da mora ta obravnava potrditi politične prednostne naloge Parlamenta in mu tudi omogočati doseganje soglasja s Svetom, ko Spravni odbor zaključi delo (ali, da ponovno glasuje o svojih predlogih sprememb z veliko večino, če z besedilom, ki ga pripravi Spravni odbor, Parlament soglaša, Svet pa ga zavrne);

32.

s tem v zvezi poudarja, da je treba ohraniti pragmatičen časovni razpored, ki je podoben sedanjemu, ter zahteva pravočasno uporabo usklajevalnih mehanizmov; opozarja, da je uvedba neformalnih mehanizmov dialoga med institucijami bistvenega pomena za lažje doseganje soglasja pred začetkom postopka koz tudi med njim;

33.

prepričan je, da bo Lizbonska pogodba okrepila pristojnosti Parlamenta, če bo ta lahko učinkovito obvladoval tesen časovni razpored in povečano potrebo po načrtovanju vnaprej, ki sledi z novim postopkom;

34.

meni, da bo v prihodnje resolucija Parlamenta pred prvim spravnim sestankom imela večji pomen, saj bo Parlamentu omogočala, da bo formalno izrazil proračunske prednostne naloge za prihodnje proračunsko leto, brez pogojenosti s taktičnimi premisleki, ki izhajajo iz stališča Sveta o predlogu proračuna; meni, da bo omenjena resolucija tako omogočila drugim institucijam, da jasno vidijo prednostne naloge Parlamenta pred medinstitucionalnimi pogajanji; dodaja, da bo to Parlamentu zagotovilo tudi priložnost za predstavitev izhodiščnih smernic o pilotnih projektih in pripravljalnih ukrepih;

35.

opozarja, da bodo te prednostne naloge tudi zelo koristne za Parlament kot smernice za obravnavo predloga proračuna in za mandat njegove delegacije pri pogajanjih v Spravnem odboru;

36.

poudarja pomen priprave tristranskega pogovora v juliju, da bi vsaki instituciji omogočili jasen vpogled v prednostne naloge drugih strani, in Parlamentu, da bo druge institucije seznanil z vsebino julijske resolucije o predlogu proračuna;

37.

poudarja politično vrednost vzpostavitve (ob spoštovanju pristojnosti vsake strani) poglobljenega dialoga sodelujočih odborov nacionalnih parlamentov o predlogu proračuna in prednostnih nalogah Parlamenta za letni proračunski postopek;

Spravni odbor

38.

poudarja pomen, ki ga bo imel Spravni odbor v prihodnosti kot organ, ki bo reševal politična razhajanja med obema vejama proračunskega organa; opozarja, da bo ta odbor imel nalogo v enaindvajsetih dnevih doseči soglasje o kompromisnem besedilu, ki bo začelo veljati, če ga proračunski organ ne bo zavrnil; meni, da je treba zagotoviti, da bodo odbor sestavljali člani iz najvišje politične ravni;

39.

pozdravlja dejstvo, da Lizbonska pogodba Parlamentu daje odločilno vlogo na koncu postopka, in sicer:

besedilo Spravnega odbora („skupni predlog“) se ne bo upoštevalo kot sprejeto, če bo temu Parlament nasprotoval (z večino svojih članov);

če Svet skupni predlog zavrne, medtem ko ga Parlament odobri, začne veljati kot tak, ali pa lahko Parlament potrdi predloge sprememb, ki jih je sprejel ob obravnavi predloga proračuna, s kvalificirano večino (večina članov in več kot tri petine oddanih glasov);

40.

poudarja, da bi bilo zaželeno, da delegaciji Parlamenta v Spravnem odboru predseduje predsednik Odbora za proračun, in da poleg članov tega odbora, po potrebi in brez poseganja v politično naravo imenovanja članov političnih skupin, vključuje člane specializiranih parlamentarnih odborov v primerih, ko je predmet pogajanj določeno vprašanje z njihovega področja pristojnosti;

41.

poziva Svet, naj hitro doseže soglasje s Parlamentom glede načina delovanja Spravnega odbora;

42.

meni, da se mora Spravni odbor sestati najmanj dvakrat na najvišji politični ravni, če je to potrebno za doseganje soglasja, pred sestanki pa morajo potekati pripravljalni politični trialogi v tradicionalni obliki; opozarja, da morajo predstavniki Sveta na teh sestankih imeti politični mandat za pogajanja;

43.

predlaga, da ta dela opravi medinstitucionalna pripravljalna skupina, ki jo sestavljajo glavni poročevalec s predstavniki političnih skupin za Parlament, ter stalni predstavnik države, ki predseduje Uniji, in ki jih lahko spremljata predstavnika ostalih predsedstev iz trojke;

44.

opozarja tudi, da morajo institucije doseči soglasje o sestavi sekretariata odbora, ki ga morajo po vsej verjetnosti sestavljati uradniki obeh vej proračunskega organa, ki jim pomaga Komisija;

Kmetijske zadeve

45.

želi opozoriti na dejstvo, da pravilo, po katerem Komisija po sklicu usklajevalnega odbora ne more več spremeniti svojega osnutka proračuna, ne omogoča več uporabe običajnega jesenskega pisnega predloga spremembe, ki bi obravnavala posodobljene napovedi za kmetijsko politiko in njihove proračunske posledice; meni, da bi bil v takem primeru najprimernejši postopek, po katerem Komisija predloži posebni predlog spremembe proračuna („sprememba proračuna za kmetijstvo“), če je to potrebno, ko so že vsi ostali kmetijski podatki dokončno določeni;

Odnosi z zakonodajno oblastjo

46.

poudarja, da vzporednost med razširitvijo proračunskih pooblastil Parlamenta na vse odhodke Unije in skorajšnjo posplošitvijo postopka soodločanja v zakonodajnih zadevah poziva k večjemu upoštevanju proračunske razsežnosti zakonodajne dejavnosti; meni, da je treba zaradi tega nujno okrepiti sodelovanje med Odborom za proračun in sektorskimi odbori, da se pozorno upošteva vpliv zakonodajne dejavnosti Parlamenta na finančne zadeve, še posebej kar zadeva učinek na večletni finančni okvir in letni proračun; v zvezi s tem predlaga, da morajo odbori za zakonodajno usklajevanje pri zadevah s finančnim učinkom vključiti člana iz Odbora za proračun; v zvezi s tem opozarja na delo delovne skupine za parlamentarno reformo, še zlasti kar zadeva posebne oblike sodelovanja med parlamentarnimi odbori, ki so navedene v tretjem vmesnem poročilu;

47.

poleg tega poudarja, da Lizbonska pogodba na vse institucije Unije razširja obveznost upoštevanja proračunske discipline; poudarja, da Poslovnik Parlamenta že predvideva posebni postopek, ki zagotavlja, da se to načelo spoštuje; meni, da bo ta postopek treba spremeniti tako, da bo postal bolj operativen in učinkovit;

Finančna uredba

48.

pozdravlja dejstvo, da bo finančna uredba postala uredba, ki jo Parlament in Svet sprejmeta v rednem zakonodajnem postopku (soodločanje), po mnenju Računskega sodišča;

49.

poudarja, da Lizbonska pogodba vsebuje glavne določbe za razlikovanje med določbami veljavnega medinstitucionalnega sporazuma, ki jih je treba ohraniti v prihodnjem medinstitucionalnem sporazumu, in tistimi, ki jih je treba vključiti v večletni finančni okvir;

50.

vendar ugotavlja, da mora finančna uredba vključevati vse določbe, ki so potrebne za določanje postopka v skladu z določbami pogodbe (9); meni, da bi ta formulacija zajemala delovanje Spravnega odbora, sprožilni mehanizem in seveda tudi posodobitev določb finančne uredbe, na katere neposredno vplivajo spremembe, ki jih uvaja Lizbonska pogodba (na primer odprava razlikovanja med obveznimi in neobveznimi odhodki, novi postopek soodločanja za prenose, itd.);

51.

meni, da je bistvenega pomena, da institucije pravočasno dosežejo politični sporazum glede teh vprašanj, da bodo lahko, ko začne veljati Lizbonska pogodba, potrebne spremembe finančne uredbe hitro vpeljane v skladu z novim postopkom, in po potrebi predvidijo začasne določbe, ki bodo omogočale gladko nadaljevanje proračunskega postopka;

52.

poziva Komisijo, naj pravočasno pripravi predlog, ki Parlamentu in Svetu omogoča doseganje sporazuma o uporabi tega razlikovanja iz odstavka 49 v vsebini veljavnega medinstitucionalnega sporazuma;

53.

poudarja, da se te prilagoditve finančne uredbe ne sme v nobenem primeru zamenjati z revizijo tega dokumenta, ki se izvaja vsake tri leta in je predvidena za leto 2010;

Vpliv institucionalnih sprememb in novih pristojnosti Unije na proračun

54.

ugotavlja da bo začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe vplival tudi na proračun Unije, kar zadeva inovacije, ki jih uvaja na institucionalni ravni, zlasti na povišanje statusa Evropskega sveta kot institucije, ki ga spremlja vzpostavitev stalnega predsedstva ter oblikovanje mesta visokega predstavnika in evropske službe za zunanjepolitično delovanje, ki bo podpirala delovanje visokega predstavnika;

55.

ponavlja svojo namero o celovitem izvajanju proračunskih pristojnosti v zvezi s temi institucionalnimi novostmi in poudarja pomen pravočasnega doseganja političnega sporazuma s Svetom o financiranju Evropskega sveta, in zlasti njegovega stalnega predsedstva, pa tudi financiranja prihodnje evropske službe za zunanjepolitično delovanje; poudarja, da mora financiranje te službe v celoti ostati pod nadzorom proračunskega organa;

56.

poudarja, da Lizbonska pogodba v okviru skupne zunanje in varnostne politike in skupne varnostne in obrambne politike predvideva vzpostavitev novih postopkov za zagotovitev hitrega dostopa do proračuna Unije in oblikovanje zagonskega sklada, ki bo oskrbovan iz prispevkov držav članic; kljub temu poudarja, da bi se morali praviloma vsi zunanji ukrepi Unije financirati iz odobrenih proračunskih sredstev Skupnosti in samo izjemoma – v nujnih primerih – iz prispevkov izven proračuna Unije;

57.

ugotavlja, da bo Lizbonska pogodba imela tudi finančni vpliv, sicer omejen, zaradi novih posebnih pristojnosti, ki jih je pridobila Unija; navaja, da je pripravljen analizirati, ko bo za to čas, dejanske posledice izvajanja teh novih pristojnosti; meni, da se teh pristojnosti zagotovo ne bo izvajalo naenkrat in ne takoj po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, temveč postopoma, ko bodo pripravljeni zadevni zakonodajni predlogi; vendar meni, da se njihovo financiranje ne sme izvajati na škodo financiranja aktualnih dejavnosti Unije;

Usklajevanje z nacionalnimi proračuni

58.

želi povabiti nacionalne parlamente, naj vsako leto sodelujejo v skupni javni razpravi o usmeritvah nacionalnih proračunskih politik in proračunske politike Skupnosti, pred obravnavo zadevnih predlogov proračuna, da bi tako od samega začetka vzpostavili okvir za skupni razmislek o usklajevanju nacionalnih politik držav članic, tudi ob upoštevanju prispevka Skupnosti;

59.

ugotavlja, da bi letna objava nacionalnih in morebitnih regionalnih proračunskih sredstev vsake od držav članic, ki prispevajo k uresničitvi glavnih ciljev Unije, prispevala koristno pojasnilo za odločitev o razporeditvi odhodkov iz proračuna Unije v zvezi s temi cilji;

*

* *

60.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom držav članic.


(1)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(2)  UL C 61 E, 10.3.2004, str. 143.

(3)  UL C 27 E, 31.1.2008, str. 214.

(4)  UL C 124 E, 25.5.2006, str. 373.

(5)  Člen 312(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(6)  Poročilo z dne 18. marca 2009 o vplivu Lizbonske pogodbe na razvoj institucionalnega ravnotežja v Evropski uniji (A6-0142/2009).

(7)  V skladu z modelom, ki ga opisuje tabela poročila Odbora za proračun z dne 26. februarja 2009 o vmesnem pregledu finančnega okvira za obdobje 2007-2013 (A6-0110/2009):

Leto

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

Predlog proračuna

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020


Zakonodajno obdobje

2004 / 2009

2009 / 2014

2014 / 2019

VFO

Pregled za obdobje 2007 / 2013

2013 / 2016

2017 / 2021

(8)  Člen 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(9)  V skladu s členom 322(1)(a) Pogodbe o delovanje Evropske unije, mora vključevati „finančna pravila, ki določajo zlasti načine za pripravo in izvrševanje proračuna“.


5.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 212/54


Četrtek, 7. maja 2009
Razmere v Moldaviji

P6_TA(2009)0384

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 o razmerah v Republiki Moldaviji

2010/C 212 E/10

Evropski parlament,

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Republiki Moldaviji, zlasti resolucije z dne 24. februarja 2005 o parlamentarnih volitvah v Moldaviji (1) ter resolucij o evropski sosedski politiki in črnomorskem regionalnem sodelovanju,

ob upoštevanju končne izjave in priporočil seje odbora za parlamentarno sodelovanje EU-Republika Moldavija z dne 22. in 23. oktobra 2008,

ob upoštevanju strateškega dokumenta Komisije iz leta 2004, vključno s poročilom o Republiki Moldaviji,

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Republiko Moldavijo in Evropsko unijo, ki je bil podpisan 28. novembra 1994 in je začel veljati 1. julija 1998,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. decembra 2008 o vzhodnem partnerstvu (KOM(2008)0823),

ob upoštevanju pomoči, ki jo je Evropska unija zagotovila Republiki Moldaviji v okviru evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta (ESPI), vključno s projektom o podpori za volitve v Republiki Moldaviji, s katerim je bila zagotovljena finančna pomoč za svobodne in pravične volitve v tej državi,

ob upoštevanju akcijskega načrta Evropske unije in Republike Moldavije v okviru evropske sosedske politike, ki ga je sprejel Svet za sodelovanje med EU in Moldavijo na sedmem srečanju 22. februarja 2005, ter letnega poročila o napredku za Republiko Moldavijo,

ob upoštevanju sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo, podpisanega leta 2007,

ob upoštevanju izjave o predhodnih ugotovitvah in sklepih mednarodne misije za opazovanje volitev v Republiki Moldaviji za parlamentarne volitve z dne 5. aprila 2009 in povolilnega poročila Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) za obdobje od 6. do 17. aprila 2009,

ob upoštevanju skupne izjave francoskega, češkega in švedskega ministra za zunanje zadeve o razmerah v Republiki Moldaviji z dne 9. aprila 2009,

ob upoštevanju izjav predsedstva Evropske unije o razmerah v Republiki Moldaviji z dne 7. in 8. aprila 2009,

ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 27. in 28. aprila 2009 ter izmenjave mnenj o tej temi s predsedstvom Evropske unije, ki je 28. aprila 2009 potekala v odboru Evropskega parlamenta za zunanje zadeve,

ob upoštevanju izjav visokega predstavnika Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solane o razmerah v Republiki Moldaviji z dne 7. in 11. aprila 2009,

ob upoštevanju izjav komisarke za zunanje odnose Benite Ferrero-Waldner o razmerah v Republiki Moldaviji z dne 6., 7. in 11. aprila 2009,

ob upoštevanju izjave področne skupine ZN v Republiki Moldaviji z dne 12. aprila 2009,

ob upoštevanju resolucije Sveta Evrope št. 1280 z dne 24. aprila 2002,

ob upoštevanju memoranduma o Moldaviji organizacije Amnesty International z dne 17. aprila 2009 o razmerah v Republiki Moldaviji med dogodki 7. aprila 2009 in po njih,

ob upoštevanju poročila ad hoc delegacije Parlamenta v Republiki Moldaviji, ki je državo obiskala od 26. do 29. aprila 2009,

ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.

ker evropska sosedska politika in vzhodno partnerstvo, ki se bo v kratkem začelo, priznavata, da se Republika Moldavija prizadeva približati Evropi in da je Moldavija pomembna kot država z globokimi zgodovinskimi, kulturnimi in gospodarskimi vezmi z državami članicami Evropske unije,

B.

ker je cilj akcijskega načrta Evropske unije in Republike Moldavije spodbuditi politično in institucionalno reformo v tej državi, med drugim na področju demokracije in človekovih pravic, pravne države, neodvisnosti sodstva ter svobode medijev, pa tudi dobrih sosedskih odnosov,

C.

ker je za junij 2009 zastavljen cilj, da se v Svetu za sodelovanje med EU in Republiko Moldavijo začnejo pogajanja o novem sporazumu med Moldavijo in EU,

D.

ker je Republika Moldavija članica Sveta Evrope in OVSE, s čimer se je zavezala k resničnemu uveljavljanju demokracije in spoštovanja človekovih pravic, pa tudi k boju proti mučenju, trpinčenju in drugemu nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju ter njihovemu preprečevanju,

E.

ker so bile 5. aprila 2009 v Republiki Moldaviji parlamentarne volitve in ker jih je spremljala mednarodna misija za opazovanje volitev, sestavljena iz predstavnikov OVSE/ODIHR in Evropskega parlamenta, parlamentarne skupščine OVSE in parlamentarne skupščine Sveta Evrope,

F.

ker je bila v predvolilnem obdobju izražena resna zaskrbljenost zaradi vladnega nadzora nad javnimi mediji, ustrahovanja in pregona opozicijskih voditeljev in zasebnih medijev ter zlorab upravnih virov v korist vladne stranke,

G.

ker od 500 000 do milijon Moldavijcev živi v tujini in ker je bilo moldavskim oblastem pred volitvami 5. aprila 2009 poslanih več pritožb, ki so jih podpisale številne nevladne organizacije in združenja Moldavijcev v diaspori, vključno s pritožbo iz februarja 2009, naslovljeno na predsednika Republike Moldavije, predsednika parlamenta in predsednika vlade, o ukrepih, zaradi katerih so bili Moldavijci v tujini prikrajšani za pravico, da bi volili, vendar so bile te pritožbe prezrte; ker je zelo malo Moldavijcev (22 000) volilo zunaj Republike Moldavije,

H.

ker so dejanske oblasti v Pridnestrju, ki se želi odcepiti, velikemu številu moldavskih državljanov preprečile sodelovanje na volitvah,

I.

ker je mednarodna misija za opazovanje volitev v svojih predhodnih ugotovitvah prišla do zaključka, da so bile volitve v skladu s številnimi mednarodnimi standardi in zavezami, vendar so potrebne nadaljnje izboljšave, s katerimi bi zagotovili, da bi volilni proces potekal brez neupravičenega administrativnega vmešavanja, in povečali zaupanje javnosti,

J.

ker so se opozicijske stranke in skupine Koalicija 2009 pritoževale, da je prišlo na volitvah 5. aprila 2009 do številnih nepravilnosti pri pripravi volilnih in dopolnilnih seznamov, štetju in tabeliranju,

K.

ker je državna volilna komisija 21. aprila 2009 po ponovnem štetju objavila končni izid volitev, ki ga je ustavno sodišče 22. aprila 2009 potrdilo,

L.

ker so dogodke po volitvah zaznamovali nasilje, moldavska vlada pa je začela veliko akcijo ustrahovanja in nasilja, kar je porodilo dvom o zavezanosti moldavskih oblasti demokratičnim načelom in človekovim pravicam ter o zaupanju javnosti tem oblastem,

M.

ker so miroljubne proteste podžgali dvomi o poštenosti volitev ter nezaupanje javnim ustanovam, vključno s tistimi, ki so vodile volilni postopek, in ker so oblasti obžalovanja vredna dejanja nasilja ter vandalizma izkoristile za ustrahovanje civilne družbe, saj so se odzvale nasilno in pretirano ter nadalje omejile že tako krhke temeljne pravice in svoboščine moldavskih državljanov,

N.

ker je ugotovljeno, da je bilo aretiranih in pridržanih vsaj 310 oseb, ker so nekateri aretiranci še vedno v zaporu in ker so bili zaporniki po aretaciji na policijski postaji deležni sistematičnega trpinčenja do take mere, da bi to lahko štelo za mučenje,

O.

ker je videti, da namen pretepanja in nezakonitih aretacij državljanov, ki so jih zakrivile neznane policijske enote, ni bil pomiriti razmere, ampak namerno povzročiti represivna dejanja,

P.

ker se v tej državi še vedno nadaljujejo hude kršitve človekovih pravic, za katere so odgovorne moldavske oblasti, neupravičen pregon predstavnikov civilne družbe in protestnikov ter primeri neupoštevanja pravne države in ustreznih evropskih konvencij, katerih podpisnica je Republika Moldavija,

Q.

ker je moldavska vlada Romunijo obtožila vpletenosti v povolilne demonstracije in izgnala romunskega veleposlanika; ker je moldavska vlada ponovno uvedla vizumsko obveznost za državljane te države članice EU,

R.

ker je treba poudariti, da ni resnih znakov ali dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče kateri koli državo članico EU naprtiti odgovornost za nasilne dogodke zadnjih tednov,

S.

ker je pristno in uravnoteženo partnerstvo mogoče razviti le na podlagi skupnih vrednot, zlasti kar zadeva demokracijo, pravno državo ter spoštovanje človekovih pravic in državljanskih svoboščin,

T.

ker si Evropska unija s svojim programom za vzhodno partnerstvo prizadeva za vzpostavitev večje stabilnosti, boljšega upravljanja in gospodarskega razvoja v Republiki Moldaviji in drugih državah na svojih vzhodnih mejah,

1.

poudarja pomen tesnejših odnosov med EU in Republiko Moldavijo ter potrjuje, da je treba s skupnimi močmi prispevati k večji stabilnosti, varnosti in blaginji na evropski celini ter preprečiti nastajanje novih ločnic;

2.

ponovno izraža svojo zavezanost nadaljevanju pomembnega in ciljno usmerjenega dialoga z Republiko Moldavijo, vendar je po njegovem mnenju nadvse pomembno, da se uvedejo trdne določbe o pravni državi in spoštovanju človekovih pravic, pri čemer je treba poudariti, da mora biti nadaljnja krepitev odnosov, vključno s sprejetjem novega nadgrajenega sporazuma, pogojena z resnično in dokazano zavezanostjo moldavskih oblasti demokraciji in človekovim pravicam;

3.

poudarja, da je izpolnjevanje mednarodnih demokratičnih standardov pred in med volilnim procesom ter po njem izredno pomembno za nadaljnji razvoj odnosov med Republiko Moldavijo in Evropsko unijo;

4.

ostro obsoja obsežno akcijo pregona, hude kršitve človekovih pravic in vsa druga nezakonita dejanja moldavske vlade v obdobju po parlamentarnih volitvah;

5.

poziva moldavske oblasti, naj nemudoma izpustijo vse nezakonito pridržane in izvedejo vladne ukrepe v skladu z mednarodnimi zavezami te države in obveznostmi glede demokracije, pravne države in človekovih pravic;

6.

je posebej zaskrbljen zaradi nezakonitih in samovoljnih aretacij ter pogostih kršitev človekovih pravic aretirancev, zlasti pravice do življenja, pravice biti obvarovan pred fizično zlorabo, nasiljem in nečloveškim ali ponižujočim ravnanjem in kaznovanjem, pravice do svobode in varnosti, pravice do pravičnega sojenja, svobode zbiranja, združevanja in izražanja, zaskrbljen pa je tudi zato, ker se te zlorabe še nadaljujejo;

7.

poudarja, da je treba vzpostaviti nacionalni dialog, v katerem bodo sodelovale vlada in opozicijske stranke in s katerim si je treba resno prizadevati za temeljito izboljšanje demokratičnih postopkov in delovanja demokratičnih institucij v Republiki Moldaviji, in prek tega dialoga nemudoma obravnavati pomanjkljivosti, navedene v ugotovitvah mednarodne misije za opazovanje volitev;

8.

vendar poudarja, da so notranja trenja v Republiki Moldaviji zelo močna, zato je trdno prepričan, da je nujno treba ustanoviti neodvisni preiskovalni odbor, ki bo vključeval Evropsko unijo, odbor Sveta Evrope za preprečevanje mučenja ter neodvisne izvedence, njegov namen pa bo zagotoviti nepristranski in pregleden preiskovalni postopek;

9.

vztraja, da je treba vse odgovorne za surovo nasilje nad priporniki privesti pred sodišče; prav tako vztraja, da bi morale tudi ugotovitve preiskovalnega odbora privesti do resnične reforme pravnega sistema in policije v Republiki Moldaviji;

10.

poziva k posebni preiskavi primerov tistih, ki so umrli med dogodki po volitvah, ter vseh domnevnih posilstev in trpinčenja med priprtji in pri političnih aretacijah, kot sta bili aretaciji Anatola Matasaruja in Gabriela Statija;

11.

obsoja akcijo pregona, ki so jo začele moldavske oblasti proti novinarjem, predstavnikom civilne družbe in opozicijskim strankam, ki vključujejo zlasti aretacije in izključitve novinarjev, motnje pri dostopu do spletnih strani in televizijskih postaj, širjenjem propagande na javnih kanalih in onemogočen dostop predstavnikov opozicije do javnih medijev; meni, da je namen teh ukrepov izolirati Republiko Moldavijo pred domačimi in mednarodnimi mediji ter javnim nadzorom; obžaluje in obsoja nadaljevanje cenzure prek pisem, ki sta jih minister za notranje zadeve in minister za pravosodje poslala nevladnim organizacijam, političnim strankam in množičnim medijem;

12.

močno obžaluje odločitev moldavskih oblasti, da prisilno odstranijo romunskega veleposlanika in uvedejo vizumsko obveznost za državljane te države članice Evropske unije; vztraja, da je diskriminacija proti državljanom EU zaradi njihove nacionalnosti nesprejemljiva, in poziva moldavske oblasti, naj za romunske državljane ponovno uvedejo brezvizumski režim;

13.

obenem poziva Svet in Komisijo, naj revidirata vizumski sistem EU, ki velja za Republiko Moldavijo, da se sprostijo zlasti finančni pogoji za izdajo vizumov za moldavske državljane in omogoči boljša ureditev potovanj; vseeno upa, da moldavski državljani boljšega vizumskega in potovalnega sistema ne bodo izkoristili za množičen odhod iz svoje države, ampak jih bo ta spodbudil k dejavnemu prispevanju k nadaljnjemu razvoju svoje domovine;

14.

ugotavlja, da se zdijo trditve o vpletenosti države EU v dogodke neutemeljene in se o njih ni razpravljalo ali jih omenjalo na srečanjih ad hoc delegacije v Republiki Moldaviji;

15.

zahteva takojšnje in obsežne dokaze, ki bi podprli trditve moldavske vlade o domnevno kriminalnih dejanjih protestnikov in udeleženosti tujih vlad;

16.

je seznanjen z izjavami moldavskih oblasti v zvezi z odprtjem kazenskega dosjeja o „poskusu nasilnega prevzema oblasti 7. aprila 2009“ ter poziva k preglednemu poteku preiskave, ki bo pojasnila trditve moldavskih oblasti o možni vpletenosti ene ali več tretjih držav v te dogodke;

17.

kljub obsodbam vsakršnega nasilja in vandalizma šteje za nesprejemljivo, da se vse proteste prikazuje kot zločine in domnevne protiustavne zarote; meni, da so miroljubne proteste znatno podžgali dvomi o poštenosti volitev, nezaupanje javnim ustanovam ter nezadovoljstvo zaradi družbenih in gospodarskih razmer v Republiki Moldaviji;

18.

meni, da je konstruktiven dialog z opozicijskimi strankami, civilno družbo in predstavniki mednarodnih organizacij edini izhod iz sedanjih razmer v Republiki Moldaviji;

19.

poudarja, da je za morebitne nove volitve potreben konsenz med opozicijo in vlado o konkretnih izboljšavah volilnega postopka;

20.

znova poudarja pomen neodvisnega sodstva in poziva k nadaljnjim ukrepom za zagotovitev uredniške neodvisnosti vseh medijev, vključno z Radiotelevizijo Moldavije, ter prenehanja vseh ustrahovanj zoper kanal ProTV in groženj glede podaljšanja njegovega dovoljenja, ter znatnih izboljšav v moldavski volilni zakonodaji kot bistvenih elementov vsakega prihodnjega volilnega procesa in utrditve demokracije v Republiki Moldaviji;

21.

obžaluje dejstvo, da moldavska vlada ni storila ničesar, s čimer bi olajšala volitve moldavskim državljanom, ki živijo v tujini, v skladu s predlogi beneške komisije; poziva moldavske oblasti, naj čim prej sprejmejo potrebne ukrepe, da bo do tega prišlo;

22.

opozarja na znatna razhajanja med predhodnim poročilom OVSE/ODIHR o izvedbi volitev ter trditvami precejšnjega števila moldavskih nevladnih organizacij, da so se tam pojavile številne nepravilnosti; poudarja, da je treba taka razhajanja upoštevati pri vsaki nadaljnji reviziji dejavnosti OVSE/ODIHR za spremljanje volitev in prispevkov EU k mednarodnim misijam za opazovanje volitev;

23.

meni, da bi se morala Evropska unija za ohranitev svoje kredibilnosti pri državljanih Republike Moldavije proaktivno, poglobljeno in celovito vključiti v upravljanje sedanjih razmer; poziva Svet, naj razmisli o možnosti, da bi v Republiko Moldavijo odposlal misijo za krepitev pravne države, ki bi organom kazenskega pregona pomagala v procesu reforme, zlasti policije in sodstva;

24.

poudarja, da morajo Svet, Komisija in države članice za vzpostavitev večje stabilnosti, boljšega upravljanja in enakomernega gospodarskega razvoja v Republiki Moldaviji in drugih državah na vzhodnih mejah Unije v celoti izčrpati program evropskega sosedstva, zlasti pa novi program za vzhodno partnerstvo;

25.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo imela sredstva EU, ki so na voljo Republiki Moldaviji na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, večji učinek, zlasti s celovito uporabo evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice ter določb instrumenta evropske sosedske politike; poziva Komisijo, naj mu predloži podrobno poročilo o uporabi vseh sredstev EU v Republiki Moldaviji, v katerem se bo še posebej osredotočila na sredstva, dodeljena za dobro upravljanje in demokratični razvoj;

26.

poziva Svet in Komisijo, naj okrepita tako obseg misije posebnega predstavnika EU v Republiki Moldaviji kot tudi sredstva zanjo;

27.

ponovno izraža svojo podporo ozemeljski celovitosti Republike Moldavije in poudarja, da je treba okrepiti vlogo EU pri iskanju rešitve za vprašanje Pridnestrja;

28.

ponovno poudarja, da mora Evropska unija storiti vse, kar je v njeni moči, da bi prebivalcem Republike Moldavije ponudila resnično evropsko prihodnost; poziva vse politične sile v Republiki Moldaviji in njene partnerje, naj trenutnih nestabilnih razmer ne izkoristijo za odvrnitev Moldavije od njene poti v Evropo;

29.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentarni skupščini Sveta Evrope, in OVSE ter vladi in parlamentu Republike Moldavije.


(1)  UL C 304 E, 1.12.2005, str. 398.


5.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 212/60


Četrtek, 7. maja 2009
Letno poročilo o človekovih pravicah v svetu v letu 2008

P6_TA(2009)0385

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu v letu 2008 in politiki Evropske unije na tem področju (2008/2336(INI))

2010/C 212 E/11

Evropski parlament,

ob upoštevanju desetega letnega poročila Evropske unije o človekovih pravicah (2008) (dokument Sveta 14146/1/2008),

ob upoštevanju členov 3, 6, 11, 13 in 19 Pogodbe o Evropski uniji ter členov 177 in 300 Pogodbe ES,

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in vseh ustreznih mednarodnih dokumentov o človekovih pravicah (1),

ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov,

ob upoštevanju vseh konvencij Združenih narodov o človekovih pravicah in njihovih izbirnih protokolov,

ob upoštevanju regionalnih instrumentov za človekove pravice, vključno z Afriško listino o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, Izbirnim protokolom o pravicah žensk v Afriki, Ameriško konvencijo o človekovih pravicah in Arabsko listino o človekovih pravicah,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2009 o razmerah v Gazi (2) in sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 27. januarja 2009 o bližnjevzhodnem mirovnem procesu,

ob upoštevanju začetka veljavnosti Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča dne 1. julija 2002 in svojih resolucij v zvezi z Mednarodnim kazenskim sodiščem (3),

ob upoštevanju konvencije Sveta Evrope o ukrepih za boj proti trgovini z ljudmi in načrta EU za leto 2005 o najboljših praksah, standardih in postopkih za boj proti trgovini z ljudmi in njeno preprečevanje (4),

ob upoštevanju Protokola št. 13 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin glede odprave smrtne kazni v vseh okoliščinah,

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju (konvencija proti mučenju),

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah,

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in njenega izbirnega protokola,

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (5),

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu AKP–ES in njegovih sprememb (6),

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1889/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (7) (Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, EIDHR),

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o človekovih pravicah v svetu,

ob upoštevanju svojih resolucij o petem in sedmem zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice (UNHRC), sprejetih 7. junija 2007 (8) oziroma 21. februarja 2008 (9), in izidu pogajanj o UNHRC,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2006 o klavzuli o človekovih pravicah in demokraciji v sporazumih Evropske unije (10),

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 1. februarja 2007 (11) in 26. aprila 2007 (12) o pobudi za vsesplošni moratorij za smrtno kazen in resolucije Generalne skupščine Združenih narodov št. 62/149 z dne 18. decembra 2007 o moratoriju za izvajanje smrtne kazni,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. septembra 2001 o pohabljanju ženskih spolnih organov (13), ki potrjuje, da je vsaka oblika takšnega pohabljanja, ne glede na obseg, nasilno dejanje zoper ženske in predstavlja kršitev njihovih človekovih pravic,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. septembra 2007 o poteku dialogov in posvetovanj o človekovih pravicah s tretjimi državami (14), vključno s pravicami žensk, ki naj se izrecno obravnavajo v vseh dialogih o človekovih pravicah,

ob upoštevanju resolucije z dne 4. septembra 2008 o oceni sankcij EU kot dela dejavnosti in politik EU na področju človekovih pravic (15),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2008 z naslovom „Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti“ (16),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2006 o svobodi izražanja na internetu (17),

ob upoštevanju vseh resolucij, ki jih je Parlament sprejel v nujnih primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načel pravne države,

ob upoštevanju foruma nevladnih organizacij za človekove pravice Evropske unije, ki je potekal decembra 2007 v Lizboni,

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki so jo Evropska skupnost in večina njenih držav članic podpisale 30. marca 2007 in v kateri je zapisano, da je treba interese invalidov vključiti v dejavnosti s področja človekovih pravic, namenjene tretjim državam,

ob upoštevanju deklaracije Združenih narodov o zagovornikih človekovih pravic ter dejavnosti posebnega predstavnika generalnega sekretarja Združenih narodov v zvezi s položajem zagovornikov človekovih pravic,

ob upoštevanju mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem, sprejete decembra 2006,

ob upoštevanju smernic Evropske unije o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava (18), o otrocih v oboroženih spopadih in o zagovornikih človekovih pravic ter o smrtni kazni, mučenju in drugem krutem, nečloveškem ali ponižujočem ravnanju, dialogih o človekovih pravicah s tretjimi državami, o pospeševanju in varstvu otrokovih pravic ter nasilju nad ženskami in boj proti vsem oblikam diskriminacije žensk,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. maja 2008 o misiji EU za spremljanje volitev: cilji, postopki delovanja in prihodnji izzivi (19),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2009 o razvoju Sveta ZN za človekove pravice, vključno z vlogo EU (20),

ob upoštevanju členov 45 in 112(2) svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6-0264/2009),

A.

ker človekove pravice in njihova zaščita temeljijo na priznavanju človekovega dostojanstva; v zvezi s tem opozarja na uvodne besede v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah: „priznanje prirojenega človeškega dostojanstva vseh članov človeške družbe in njihovih enakih in neodtujljivih pravic [pomeni] temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu“,

B.

ker pravičnost, svoboda, demokracija in načela pravne države izhajajo iz pristnega priznavanja človekovega dostojanstva in ker je to priznavanje temelj vseh človekovih pravic,

C.

ker deseto letno poročilo Evropske unije o človekovih pravicah (2008), ki sta ga pripravila Svet in Komisija, omogoča splošen pregled dejavnosti institucij Evropske unije v zvezi s človekovimi pravicami v Evropski uniji in zunaj nje,

D.

ker je namen te resolucije, da pregleda, oceni in v posebnih primerih poda konstruktivno kritiko dejavnosti Komisije, Sveta in Parlamenta v zvezi s človekovimi pravicami,

E.

ker razmere na področju človekovih pravic znotraj Evropske unije neposredno vplivajo na njeno verodostojnost in zmožnost izvajanja učinkovite zunanje politike človekovih pravic,

F.

ker si je treba prizadevati, da bo pri pogajanjih o dvostranskih in regionalnih trgovinskih sporazumih in pri njihovem uresničevanju – tudi s pomembnimi trgovinskimi partnerji – več pozornosti namenjene spoštovanju osnovnih človekovih pravic, zlasti političnih,

G.

ker je treba upoštevati klavzule o človekovih pravicah v sporazumih, ki so jih podpisali EU in njeni partnerji iz tretjih držav,

H.

ker so politike, ki spodbujajo človekove pravice, v številnih regijah sveta še vedno ogrožene, saj njihovo kršenje neizogibno spremlja poskus kršiteljev, da bi zmanjšali vpliv vseh politik, ki te pravice spodbujajo, zlasti v državah, kjer so kršitve človekovih pravic odločilnega pomena pri ohranjanju nedemokratične vlade na oblasti,

1.

meni, da si mora EU prizadevati za dosledno in skladno politiko na področju uveljavljanja in pospeševanja človekovih pravic v svetu, zato poudarja potrebo po učinkovitejšem izvajanju takšne politike;

2.

ponovno poudarja svoje prepričanje, da je za učinkovitejše spodbujanje človekovih pravic treba okrepiti skupno zunanjo in varnostno politiko Evropske unije ter zagotoviti, da bo spodbujanje človekovih pravic njen glavni cilj, ki se bo dosledno izvajal v dialogih in institucionalnih odnosih Evropske unije z vsemi državami sveta skladno s členom 11 Pogodbe o Evropski uniji;

3.

poziva Svet in Komisijo, naj si bolj prizadevata za izboljšanje zmožnosti Evropske unije za hitro odzivanje na kršitve človekovih pravic s strani tretjih držav; poudarja bistveno vlogo EU na področju človekovih pravic v današnjem svetu in temu ustrezna večja pričakovanja; poziva k skupnim smernicam EU na področju človekovih pravic tako v njeni zunanji politiki kot znotraj svojih meja;

4.

poziva k čim večjemu stalnemu nadzoru spoštovanja glede klavzul o človekovih pravicah v sporazumih, ki jih EU podpisuje s svojimi partnerji iz tretjih držav, ter k sistematični vključitvi teh klavzul v prihodnje sporazume; opozarja, da mora biti klavzula o človekovih pravicah kot bistveni sestavni del obvezna za vsa določila sporazuma; ponavlja zahtevo, da mora klavzulo sistematično spremljati stvaren izvedbeni mehanizem;

Letno poročilo Evropske unije o človekovih pravicah za leto 2008

5.

poudarja pomen letnega poročila Evropske unije o človekovih pravicah pri analizi in oceni politike človekovih pravic Evropske unije in priznava pozitivno vlogo dejavnosti institucij EU na tem področju;

6.

ponavlja zahtevo, da bi bilo treba za oceno politik zagotoviti številnejše in boljše informacije in da bi bilo treba predlagati elemente in smernice za izboljšanje splošnega pristopa, kar se da zmanjšati protislovja in prilagoditi politične prednostne naloge v vsaki državi posebej z namenom sprejetja državne strategije o človekovih pravicah ali vsaj poglavja o človekovih pravicah v državnih strateških dokumentih; ponovno poziva k rednemu ocenjevanju uporabe in rezultatov politik, instrumentov in pobud glede človekovih pravic v tretjih državah, ki jih izvaja Evropska unija; poziva Svet in Komisijo, naj razvijeta posebne količinske kazalnike in merila uspešnosti za merjenje učinkovitosti teh politik;

7.

pozdravlja, da sta Svet in Komisija poročilo za leto 2008 javno predstavila na seji pododbora Evropskega parlamenta za človekove pravice 4. novembra 2008, ki je sovpadala s šestdeseto obletnico Splošne deklaracije o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948, in predstavitev poročila na plenarnem zasedanju na isti dan, ko je Parlament podelil svojo vsakoletno nagrado Saharova za svobodo misli Hu Jiaju iz Kitajske;

8.

ponovno poziva Svet in Komisijo, naj opredelita „države, ki vzbujajo posebno skrb“, v katerih je zlasti težko spodbujati človekove pravice, in države, v katerih so človekove pravice kršene, ter v ta namen razvijeta merila, s katerimi bi merili države glede na dosežen rezultat na področju človekovih pravic, kar bi omogočilo določitev specifičnih političnih prednostnih nalog;

9.

poziva Svet in Komisijo, naj si bolj prizadevata za razširjanje svojega letnega poročila o človekovih pravicah in zagotovita, da bo doseglo čim širšo javnost; poziva tudi k javnim informacijskim kampanjam, namenjenim povečanju prepoznavnosti EU na tem področju;

10.

poziva Svet in Komisijo, naj redno izvaja študije o družbenem vplivu in osveščenosti v zvezi z ukrepi Unije na področju človekovih pravic;

11.

meni, da glede na poročilo EU, ne glede na preiskave, ki jih je izvedla v nekaterih državah članicah, ni ocenila praks držav članic v zvezi s politikami za boj proti terorizmu, ki jih je izvajala ameriška vlada pod Bushevim predsedstvom;

12.

poziva Svet, naj v skladu z resolucijo, ki jo je perujski kongres soglasno sprejel aprila 2008, preuči vključitev gibanja Movimiento Revolucionario Túpac Amaru (MRTA) na evropski seznam terorističnih organizacij;

13.

poudarja, da je v očeh velikih segmentov javnega mnenja po vsem svetu politika priseljevanja izziv za verodostojnost zunanjepolitičnih dejavnosti EU na področju človekovih pravic;

Dejavnosti Sveta in Komisije v mednarodnih forumih na temo človekovih pravic

14.

meni, da bi količinsko in kakovostno izboljšanje sekretariata Sveta za človekove pravice Evropski uniji omogočilo, da dodatno izboljša svojo podobo pri spodbujanju in zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic v zunanji politiki; pričakuje, da bo imenovanje visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki bo tudi podpredsednik Komisije, v prihodnje občutno povečalo skladnost in učinkovitost EU, če bo začela veljati Lizbonska pogodba;

15.

meni, da bi moral – glede na pomembnost vprašanj glede človekovih pravic v razmerah med konflikti in po njih – mandat posebnih predstavnikov Evropske unije v prihodnosti nujno izrecno vključevati spodbujanje in zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic;

16.

ponovno zahteva, da Komisija spodbudi države članice Evropske unije in tretje države, s katerimi potekajo pogajanja o prihodnjem pristopu ali krepitvi medsebojnih odnosov, k podpisu in ratifikaciji vseh ključnih konvencij Združenih narodov in Sveta Evrope s področja človekovih pravic in njihovih izbirnih protokolov ter k sodelovanju z mednarodnimi postopki in mehanizmi s področja človekovih pravic; zlasti se zavzema za sklenitev okvirnega dogovora med Evropsko unijo in visokim komisarjem ZN za begunce, da bi vse države članice spodbudili k ratifikaciji in izvajanju konvencij Združenih narodov;

17.

poziva Svet in Komisijo, da nadaljujeta z odločnimi prizadevanji za splošno ratifikacijo Rimskega statuta in sprejetje potrebnih nacionalnih izvedbenih predpisov v skladu s Skupnim stališčem Sveta št. 2003/444/SZVP z dne 16. junija 2003 o Mednarodnem kazenskem sodišču (21) in akcijskim načrtom iz leta 2004 za nadaljnje spremljanje skupnega stališča; zahteva, da se ta prizadevanja razširijo na ratifikacijo in izvajanje Sporazuma o privilegijih in imunitetah Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je za to sodišče pomembno operativno orodje; pozdravlja, da je s tem, ko so Madagaskar, Cookovi otoki in Surinam leta 2008 ratificirali Rimski statut, skupno število držav pogodbenic julija 2008 naraslo na 108; poziva Češko republiko kot edino državo članico Evropske unije, ki še ni ratificirala Rimskega statuta, naj to končno stori brez nadaljnjega odlašanja (22); poziva Romunijo, naj odstopi od dvostranskega sporazuma o imuniteti z ZDA;

18.

zahteva, da vsa predsedstva EU opozarjajo na pomembnost sodelovanja z Mednarodnim kazenskim sodiščem na vseh vrhih in dialogih s tretjimi državami, vključno z vrhom med EU in Rusijo ter dialogi med EU in Kitajsko, ter poziva vse države članice EU, naj pospešijo sodelovanje s tem sodiščem in sprejmejo dvostranske sporazume o izvrševanju sodb ter o zaščiti prič in žrtev; poleg tega priznava Sporazum o sodelovanju in pomoči med EU in Mednarodnim kazenskim sodiščem ter na osnovi tega poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj sodišču zagotovijo vso potrebno pomoč, vključno s pomočjo na terenu, pri potekajočih primerih; v tem okviru pozdravlja pomoč Belgije in Portugalske pri prijetju Jean-Pierra Bembe maja 2008 in njegovi izročitvi Mednarodnemu kazenskemu sodišču;

19.

poziva Evropsko skupnost in njene države članice k čimprejšnji ratifikaciji Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov; vztraja, da je treba Izbirni protokol k tej konvenciji obravnavati kot njen sestavni del, in poziva k hkratnemu pristopu k tej konvenciji in protokolu (23);

20.

poudarja, da je treba dodatno okrepiti aktivno sodelovanje Evropske unije in njenih držav članic glede vprašanj človekovih pravic in demokracije in glede njihove udeležbe v okviru različnih mednarodnih forumov v letu 2009, kot so delo UNHRC, Generalne skupščine Združenih narodov, ministrskega sveta Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Sveta Evrope;

21.

pozdravlja konferenco zagovornikove človekovih pravic 7. in 8. oktobra 2008 v Evropskem parlamentu v Bruslju, ki jo je financiral evropski instrument za demokracijo in človekove pravice kot večjo medinstitucionalno pobudo Evropskega parlamenta, Komisije in Združenih narodov, ki je zaznamovala šestdeseto obletnico splošne deklaracije o človekovih pravicah;

22.

pozdravlja sodelovanje Evropske unije in Sveta Evrope v okviru memoranduma o soglasju, ki je bil podpisan maja 2007; odobrava, da so bila 23. oktobra 2007 in 10. marca 2008 organizirana štiristranska srečanja predsedstva EU, Komisije, generalnega sekretarja Sveta Evrope in predsednika odbora ministrov Sveta Evrope; ponovno poudarja, da je pomembno močneje spodbujati sodelovanje na področju človekovih pravic, načel pravne države in pluralistične demokracije kot skupnih vrednot obeh organizacij in vseh držav članic EU;

23.

pozdravlja sporazum o sodelovanju v okviru Agencije EU za temeljne pravice, ki sta ga Komisija in Svet Evrope podpisala 18. junija 2008; poudarja, da sporazum vključuje določbe o organizaciji rednih sej, izmenjavi informacij in usklajevanju dejavnosti;

24.

pozdravlja, da je bila na diplomatski konferenci, ki je potekala od 19. do 30. maja 2008 v Dublinu, sprejeta Konvencija o kasetnem strelivu; je zaskrbljen, ker niso vse države članice Evropske unije podpisale sporazuma na podpisni konferenci v Oslu 3. decembra 2008 ter jih poziva, naj to čim prej storijo (24); ugotavlja, da konvencija nalaga takojšnjo in brezpogojno prepoved vseh vrst kasetnega streliva, ki povzroča nesprejemljivo škodo civilistom;

25.

pozdravlja sodelovanje Srbije pri prijetju in izročitvi Radovana Karadžića Mednarodnemu kazenskemu sodišču za nekdanjo Jugoslavijo; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da sta Ratko Mladić in Goran Hadžić še na prostosti in še nista bila privedena pred Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo; v zvezi s tem poziva srbske organe, naj zagotovijo polno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, ki mora privesti do prijetja in izročitve vseh preostalih obtožencev, da bi omogočili ratifikacijo stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma;

26.

poziva vse države članice, naj polno sodelujejo v mehanizmih mednarodnega kazenskega sodstva, zlasti pri privedbi ubežnikov pred sodišče; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Sudan še vedno ni prijel Ahmeda Mohameda Haruna („Ahmeda Haruna“) in Alija Mohameda Alija Abd Al Rahmana („Alija Kušajba“) ter ju izročil Mednarodnemu kazenskemu sodišču, s čimer ni upošteval svojih obvez iz resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1593 (2005); ostro obsoja povračilne ukrepe Sudana po tem, ko je Mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za prijetje predsednika Al Baširja, in je močno zaskrbljen zaradi nedavnega ostrega ukrepanja proti zagovornikom človekovih pravic, kar je junija 2008 privedlo do prijetja Mohameda El Sarija, ki je bil zaradi sodelovanja z Mednarodnim kazenskim sodiščen obsojen na 17 let zapora; pozdravlja izpustitev vodje glavne opozicijske stranke Ljudski kongres Hasan Al Turabija po dveh mesecih pripora, ker je v svoji izjavi pozval predsednika Al Baširja, naj prevzame politično odgovornost za zločine v Darfurju; kot zadnje opozarja na svojo resolucijo z dne 22. maja 2008 o Sudanu in Mednarodnem kazenskem sodišču (25) in znova poziva predsedstva EU in države članice, naj izpolnijo svoje zaveze, izražene v deklaraciji EU iz marca 2008 in sklepih Sveta o Sudanu iz junija 2008, da je EU „pripravljena, da preuči ukrepe proti posameznikom, odgovornim za nesodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem, če se obveznost iz resolucije Varnostnega sveta ZN št. 1593 o sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem še naprej ne bo spoštovala“;

27.

pozdravlja začetek prvega sodnega postopka 26. januarja 2009 na Mednarodnem kazenskem sodišču proti Thomasu Lubangi iz Demokratične republike Kongo in ugotavlja, da je to prvi sodni postopek v zgodovini mednarodnega kazenskega prava, kjer dejavno sodelujejo žrtve; v zvezi s tem poziva Mednarodno kazensko sodišče naj okrepi svoja prizadevanja glede razširitve dejavnosti osveščanja, da se skupnosti v državah, kjer vladajo krizne razmere, vključijo v proces konstruktivne interakcije z Mednarodnim kazenskim sodiščem, ki je bil oblikovan z namenom, da spodbuja večje razumevanje in podporo v zvezi z mandatom tega sodišča, obvladuje pričakovanja in omogoči tem skupnostim, da sledijo mednarodnemu sodnemu kazenskemu procesu in ga razumejo; pozdravlja sodelovanje Demokratične republike Kongo pri izročitvi Thomasa Lubange, Germaina Katange in Mathieuja Ngudjola Mednarodnemu kazenskemu sodišču; obžaluje pa, da nalog Mednarodnega kazenskega sodišča za prijetje Bosca Ntagande še ni bil izvršen, in poziva, da se na prihodnjih sejah Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose zahtevata takojšnje prijetje Bosca Ntagande in njegova izročitev Mednarodnemu kazenskemu sodišču; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so se že tako nemirne razmere v Demokratični republiki Kongo nedavno še poslabšale zaradi novih napadov Gospodove uporniške vojske, ki je med 24. decembrom 2008 in 13. januarjem 2009 na severnem delu države brutalno pobila vsaj 620 civilistov in ugrabila več kot 160 otrok; zato poudarja, da je nujno treba prijeti poveljnike Gospodove uporniške vojske, kakor je zahtevano v resoluciji Parlamenta z dne 21. oktobra 2008 o obtožnici in začetku postopka proti Josephu Konyju na Mednarodnem kazenskem sodišču (26); z zaskrbljenostjo ugotavlja, da nalogi Mednarodnega kazenskega sodišča za prijetje štirih članov Gospodove uporniške vojske v Ugandi še niso bili izvršeni;

28.

z zadovoljstvom pozdravlja prve obetajoče izjave nove vlade ZDA o Mednarodnem kazenskem sodišču, da to sodišče „postaja pomemben in verodostojen instrument, s katerim bi lahko dosegli, da glavni vodilni prevzamejo odgovornost za zločine v Kongu, Ugandi in Darfurju“ (27), in poziva ZDA, naj obnovijo svoj podpis in še naprej sodelujejo z Mednarodnim kazenskim sodiščem, zlasti v primerih, ki so predmet preiskav ali predhodnih analiz tega sodišča;

29.

z zadovoljstvom ponovno ugotavlja, da je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela deklaracijo o pravicah domorodnih ljudstev, s katero je vzpostavljen okvir, znotraj katerega bodo lahko države brez izključevanja ali diskriminacije zaščitile in spodbujale pravice domorodnih ljudstev; zato poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje resolucije, zlasti s pomočjo evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, pri tem pa zlasti naroči vsem državam članicam, da nujno ratificirajo Konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 169 o domorodnih ljudstvih in plemenih, ki načela iz omenjene deklaracije podpira s pravno zavezujočim instrumentom; vendar pa pozdravlja dejavnosti Komisije, namenjene domorodnemu prebivalstvu, in projekt „Uveljavljanje pravic prvotnih prebivalcev in plemenskih ljudstev s pomočjo pravnega svetovanja, krepitve zmogljivosti in dialoga“, ki ga skupaj izvajata Komisija in Mednarodna organizacija dela; ugotavlja, da so konvencijo Mednarodne organizacije dela po skoraj dvajsetih letih od začetka njene veljavnosti podpisale le tri države članice in sicer Danska, Nizozemska in Španija; zato spodbuja pobude za večjo osveščenost glede tega pomembnega zakonodajnega instrumenta ter njegovo ratifikacijo v vseh državah članicah kot načina, da bi postal učinkovitejši povsod po svetu;

30.

ponovno poziva k pripravi evropske okvirne strategije o Romih glede na posebni družbeni položaj romskih skupnosti v Evropski uniji, državah kandidatkah in državah, ki so vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces; z zadovoljstvom opozarja na prvo vrhunsko srečanje Komisije med EU in Romi septembra 2008 pod skupnim pokroviteljstvom predsednika Komisije in francoskega predsedstva, s ciljem spodbuditi odločno zavezanost reševanju konkretnih težav in ustvarjanju mehanizmov, s katerimi bi zagotavljali boljše razumevanje razmer Romov v Evropi;

31.

pozdravlja dogovor, ki je bil kot nadaljevanje dejavnosti svetovne konference proti rasizmu na durbanski pregledni konferenci sklenjen 21. aprila 2009 v zvezi z njenim zaključnim dokumentom, ki med drugim v celoti zagovarja pravico do svobode izražanja, kot je opredeljena v mednarodnem pravu, ponavlja in množi pozive k zaščiti pravic priseljencev in priznava obstoj večplastnih in poostrenih oblik diskriminacije; obsoja govor predsednika Mahmuda Ahmadinedžada, ki je bil v nasprotju z duhom in namenom konference o boju proti rasizmu; pozdravlja vsebinske seje UNHRC v vlogi pripravljalnega odbora za durbansko pregledno konferenco, ki so potekale od 21. aprila do 2. maja 2008 in od 6. do 17. oktobra 2008;

32.

je razočaran, ker Svet ni prevzel vodilne vloge in se države članice niso mogle dogovoriti o skupni strategiji na durbanski revizijski konferenci proti rasizmu, rasni diskriminaciji, ksenofobiji in s tem povezani nestrpnosti od 20. do 24. aprila 2009 v Ženevi (Durban II); globoko obžaluje pomanjkanje enotnosti in sodelovanja, zlasti z ozirom na pričakovano okrepitev zunanje politike EU v skladu z novo pogodbo o EU; poziva Komisijo in zlasti Svet, naj Parlamentu pojasnita, ali je bila načrtovana evropska strategija in kakšna so bila prizadevanja za iskanje poenotenega posebnega dogovora, in poročata o tem, kaj se je zgodilo, ter o posledicah rezultatov konference Durban II;

33.

pozdravlja drugi evropski forum za otrokove pravice, ki ga je organizirala Komisija marca 2008, osredotočen pa je bil na vprašanja opozorilnih sistemov ob izginotju otroka ter otroške revščine in socialne izključenosti, s posebnim poudarkom na romskih otrocih;

34.

pozdravlja evropsko leto medkulturnega dialoga 2008, katerega pobudnica je bila Komisija, uvedeno pa je bilo s sklepom Evropskega parlamenta in Sveta; ponovno poudarja, da ima medkulturni dialog vse večjo vlogo pri pospeševanju evropske identitete in državljanstva; poziva države članice in Komisijo, da predložijo strategije za pospeševanje medkulturnega dialoga, da v okviru svojih pristojnosti spodbujajo cilje zavezništva civilizacij ter da temu zavezništvu še naprej nudijo politično podporo;

Svet Združenih narodov za človekove pravice (UNHRC)

35.

pozdravlja delo UNHRC ter poudarja njegovo bistveno vlogo v celotni strukturi Združenih narodov in potencial, da oblikuje koristen okvir za večstranska prizadevanja Evropske unije za človekove pravice; ugotavlja, da si mora ta nov organ še naprej prizadevati, da pridobi večjo verodostojnost;

36.

poudarja, da je vloga organizacij civilne družbe nujno potrebna za učinkovitost UNHRC;

37.

pozdravlja začetek splošnega rednega pregleda in prvi krog pregleda, ki je bil aprila in maja 2008, zaključil pa se je s sprejetjem poročil o rezultatih na plenarnem zasedanju UNHRC junija 2008; opaža, da je bil z izvajanjem prvih dveh krogov novega mehanizma potrjen potencial splošnega rednega pregleda in pričakuje, da bo njegovo izvajanje pripeljalo do nadaljnjih konkretnih rezultatov in izboljšav; poziva Svet in Komisijo, naj od blizu spremljata in nadzirata dejavnosti splošnega rednega pregleda in poziva Svet, naj se o tej zadevi posvetuje s Parlamentom;

38.

ugotavlja, da so države članice EU v UNHRC v manjšini, kot je poudarjeno tudi v letnem poročilu; poziva institucije EU in države članice, naj si skupno prizadevajo, da bi to popravile, in sicer z oblikovanjem ustreznih zavezništev z državami in nedržavnimi akterji, ki nadaljujejo s prizadevanji za zaščito univerzalne in nedeljive narave človekovih pravic;

39.

v zvezi s tem poziva Svet in Komisijo, naj okrepita svoje sodelovanje z demokratičnimi vladami iz drugih regionalnih skupin v okviru UNHRC, da bi povečali možnosti za uspeh pobud, ki imajo za cilj spoštovanje načel splošne deklaracije o človekovih pravicah; poziva Komisijo, naj predloži letno poročilo o glasovalnih vzorcih pri glasovanju o zadevah v zvezi s človekovimi pravicami v ZN in naj analizira, kako so nanje vplivale politike EU in njenih držav članic ter politike drugih blokov;

40.

poziva k okrepljenemu sodelovanju med Svetom Evrope in Evropsko unijo na področju pospeševanja pravic manjšin ter zaščite regionalnih in manjšinskih jezikov z uporabo pravnih orodij nediskriminacije za zagovarjanje raznolikosti in strpnosti;

41.

ponovno poudarja bistveni pomen posebnih postopkov in državnih mandatov v UNHRC; meni, da mora biti postopek obnovitve mandatov pregleden; pozdravlja novi priročnik Združenih narodov o posebnih postopkih in vztraja, da si je treba še naprej prizadevati za imenovanje neodvisnih in izkušenih kandidatov, ki bodo ustrezno reprezentativni, tako glede zemljepisne zastopanosti kot glede zastopanosti po spolu; ugotavlja nedavne spremembe na področju tematskih in državnih mandatov; pozdravlja na novoustanovljene tematske mandate, ki obravnavajo sodobne oblike suženjstva in dostop do varne pitne vode; odobrava, da je bil mandat posebnega poročevalca za razmere na področju človekovih pravic v Sudanu podaljšan do junija 2009;

42.

odobrava, da je EU dala pobudo za posebno zasedanje UNHRC oktobra 2007 o Burmi, ki se je zaključilo s sprejetjem resolucije junija 2008, ki obsoja stalno sistematično kršenje človekovih pravic in novačenje otrok vojakov v Burmi, in poziva vlado Burme, naj nemudoma brezpogojno izpusti vse politične zapornike;

Uspešnost smernic Evropske unije za človekove pravice

43.

meni, da bi bilo treba – kljub zamudi pri končni ratifikaciji Lizbonske pogodbe – priprave za ustanovitev nove evropske službe za zunanjepolitično delovanje uporabiti proaktivno za usklajevanje pristopov misij držav članic in Komisije v tujini na področju človekovih pravic, tako, da bi si misije delile strukture in osebje, s čimer bi vzpostavili prave „ambasade Evropske unije“;

44.

je seznanjen s prizadevanji slovenskega in francoskega predsedstva za dokončno pripravo smernic Evropske unije o otrokovih pravicah; pričakuje, da bo prihodnje leto prejel osnutek posebnih izvedbenih ukrepov, ki bodo osredotočeni na izvajanje celostnega in izčrpnega pristopa v okviru temeljnih smernic;

45.

meni, da je treba sprejeti ukrepe, da se zagotovi, da bodo misije EU bolj sistematično spremljale zadeve v zvezi s človekovimi pravicami, na primer določitev kontaktnih točk za obravnavanje človekovih pravic ter vključitev smernic o človekovih pravicah in njihovo izvajanje v izobraževalnih programih za osebje misij EU;

Položaj žensk, stanje na področju nasilja nad ženskami in umorov žensk

46.

pozdravlja nov prednostni status, ki ga je v drugi polovici leta 2008 francosko predsedstvo dodelilo ženskim vprašanjem v okviru ukrepov EU na področju človekovih pravic; zlasti poudarja, da se je treba spoprijeti s tragičnim pojavom nasilja nad ženskami (vključno z obrezovanjem žensk) in umori žensk (vključno s splavom na podlagi spola zarodka);

47.

ker mednarodna skupnost ni izboljšala katastrofalnih razmer na področju človekovih pravic v Zimbabveju, poziva Svet in države članice, naj preučijo vzroke za to stanje, da bi določili učinkovitejše politike in da bi Parlament obvestili o predvidenih ukrepih ob upoštevanju obsežnih odnosov EU in njenih držav članic z mnogimi afriškimi državami, zlasti v južni Afriki;

48.

pozdravlja, da so bile 8. decembra 2008 sprejete nove smernice, s čimer je bila vzpostavljena celostna strategija za okrepitev ukrepov EU za večjo varnost žensk, zlasti v državah, kjer potekajo spori, pa tudi v drugih državah; vendar obžaluje, da Parlament ni bil tesneje udeležen pri oblikovanju teh novih smernic, in glede tega poziva, da bi se v prihodnosti vzpostavil mehanizem za posvetovanje s Parlamentom v fazi priprave novih smernic, pa tudi v fazi njihovega ocenjevanja in revidiranja;

49.

nič manj pa ne opozarja na obstoječe vrzeli v razvoju politik in ukrepov Unije za človekove pravice žensk; meni, da se te vrzeli odražajo v poročilu Sveta, saj pri oceni raznih specifičnih področij ni dovolj podrobno;

Smrtna kazen

50.

opozarja na resolucijo o moratoriju za izvajanje smrtne kazni (resolucija 62/149), ki je bila sprejeta 18. decembra 2007 na Generalni skupščini Združenih narodov, in poziva k svetovnemu moratoriju za izvajanje smrtne kazni; poudarja, da se resolucija konča s pozivom vsem državam članicam Združenih narodov, naj določijo moratorij na izvrševanje usmrtitev z namenom odprave smrtne kazni;

51.

pozdravlja skupno deklaracijo za boj proti smrtni kazni, ki so jo 10. oktobra 2008 podpisali predsedniki Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije v imenu EU ter predsednik parlamentarne skupščine, predsednik odbora ministrov in generalni sekretar Sveta Evrope o evropskem dnevu proti smrtni kazni, ki ga vsako leto praznujemo 10. oktobra; ponavlja, da je prepoved izvajanje smrtne kazni ena bistvenih določb Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, saj v njenem drugem členu izrecno piše, da nihče ne sme biti obsojen na smrtno kazen ali usmrčen;

52.

pozdravlja pregledano in posodobljeno različico smernic EU o smrtni kazni; ponavlja, da EU ostro nasprotuje smrtni kazni v vseh okoliščinah in ponovno poudarja, da odprava smrtne kazni prispeva h krepitvi človekovega dostojanstva in postopnemu razvoju človekovih pravic;

53.

poziva predsedstvo, naj spodbudi Italijo, Latvijo, Poljsko in Španijo, ki so podpisale Protokol št. 13 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin glede odprave smrtne kazni v vseh okoliščinah, vendar ga še niso ratificirale, naj to storijo; v zvezi s tem priznava, da bi se smernice o smrtni kazni izvajale skladneje, če bi države članice te protokole in konvencije podpisale ter ratificirale;

54.

odobrava, da je primerov smrtne kazni vse manj, saj je bila leta 2008 ukinjena za vse zločine v Ruandi in Uzbekistanu; odobrava okvirni kazenski zakonik v Iranu, ki prepoveduje kazni s kamenjanjem, in poziva iranski parlament, naj ga dokonča, da bo tako zagotovil dokončno prepoved te kazni; obsoja, da iranski režim še vedno izreka smrtno kazen obdolžencem, mlajšim od 18 let, in jo tudi izvršuje (zlasti pri osebah, katerih edini „zločin“ po šeriatskim pravu so bila homoseksualna dejanja); poudarja, da je Iran edina država, ki je leta 2008 izvršila usmrtitve mladoletnih storilcev kaznivih dejanj; je globoko zaskrbljen, ker v Iranu na usmrtitev čaka še vsaj 130 drugih mladoletnih storilcev kaznivih dejanj; ponovno obsoja, da se iranski režim vse pogosteje poslužuje smrtne kazni, zaradi česar je Iran na drugem mestu seznama držav z največjim številom usmrtitev takoj za Kitajsko; opaža, da v Gvatemali ni bila izrečena nobena smrtna kazen; vendar je zaskrbljen zaradi možnosti, da bi se smrtna kazen začela ponovno izvrševati; zato vlado Gvatemale poziva, naj se nasprotno zaveže vsesplošnemu moratoriju na smrtno kazen; vendar pozdravlja odločitev predsednika Coloma marca 2008, ki bi lahko privedla do prepovedi smrtne kazni v tej državi; je zaskrbljen, ker smrtna kazen še vedno obstaja v notranji zakonodaji Peruja; opaža, da od leta 2007 vse primere smrtne kazni na Kitajskem pregleda vrhovno sodišče; je pa zaskrbljen, ker Kitajska še vedno izvrši največje število usmrtitev na svetu; obsoja izvrševanje smrtne kazni v Belorusiji, ki je edina država v Evropi, ki še vedno izvaja smrtno kazen, kar je v nasprotju z evropskimi vrednotami;

Mučenje in drugo kruto, nečloveško ali ponižujoče ravnanje

55.

poziva vse države članice EU, ki še niso podpisale in/ali ratificirale Izbirnega protokola h Konvenciji proti mučenju, naj to čim prej storijo;

56.

še vedno je zaskrbljen glede resnične zavezanosti človekovim pravicam držav članic EU, ki ne želijo podpisati zgoraj navedene mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem; pozdravlja, da je to konvencijo maja 2008 ratificirala Argentina, in poziva vse države članice EU, ki tega še niso storile, naj jo nemudoma podpišejo in ratificirajo (28);

57.

pozdravlja pregledano različico smernic EU o mučenju, ki jih je Svet sprejel aprila 2001 in posodobil leta 2008, katerih cilj je zagotoviti EU delujoče orodje za uporabo pri stikih s tretjimi državami na vseh ravneh, pa tudi v večstranskih forumih za človekove pravice, da bi podprli in okrepili sedanja prizadevanja za preprečitev in odpravo mučenja ali slabega ravnanja v vseh delih sveta; ponavlja, da je EU odločno zavezana uveljaviti popolno prepoved mučenja ter krutega, nečloveškega in poniževalnega ravnanja;

58.

pričakuje od Sveta in Komisija, da bosta okrepila sodelovanje s Svetom Evrope za vzpostavitev vseevropskega območja brez mučenja in drugih oblik slabega ravnanja in tako jasno sporočita, da so evropske države trdno odločene, da najprej izkoreninijo takšna dejanja tudi znotraj svojih meja in dajo s tem vzgled drugim državam sveta, kjer so takšne prakse žal še prisotne;

59.

pozdravlja oceno smernic EU o mučenju in drugem krutem, nečloveškem ali ponižujočem ravnanju ali kaznovanju, ki vključuje nova priporočila in izvedbene ukrepe, da bi dodatno okrepili ukrepe na tem področju; z zadovoljstvom opozarja na vključitev priporočil v študijo z naslovom „Izvajanje smernic Evropske unije o mučenju in drugem krutem, nečloveškem ali ponižujočem ravnanju ali kaznovanju“, ki je bila 28. junija 2007 predstavljena pododboru Evropskega parlamenta za človekove pravice in decembra 2007 delovni skupini Sveta za človekove pravice (COHOM); z zadovoljstvom opozarja na zaključke, ki izhajajo iz pregleda izvajanja smernic; pozdravlja izvedbene ukrepe, katerih namen je usmerjati misije EU in delegacije Komisije na tem področju; v zvezi s tem pozdravlja posebna merila za ukrepe v zvezi s posameznimi primeri ter obžaluje pomanjkanje ukrepov za preprečevanje premestitev oseb v državo, v kateri bi jim lahko grozila nevarnost mučenja ali drugega nečloveškega ali ponižujočega kaznovanja; v zvezi s tem ponovno poziva EU, naj deluje skladno s pravili in standardi iz mednarodnih in regionalnih instrumentov glede mučenja in slabega ravnanja;

60.

pozdravlja resolucijo 62/148 o mučenju in drugem krutem, nečloveškem ali ponižujočem ravnanju ali kaznovanju, pri pripravi katere je sodelovala EU, sprejeta pa je bila na Generalni skupščini Združenih narodov 4. marca 2008, in opominja, da je pravica oseb, da niso izpostavljene mučenju, krutemu, nečloveškemu, ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju osnovna pravica in jo je treba varovati v vseh okoliščinah; opaža, da se je mreža parlamentarnih odborov Evropske unije za človekove pravice drugič sestala v Evropskem parlamentu 25. junija 2008; te seje, ki je poseben poudarek namenila boju proti mučenju, se je udeležil posebni poročevalec Združenih narodov proti mučenju Manfred Nowak;

61.

poziva Svet in Komisijo, naj nadaljujeta prakso demarš pri vseh mednarodnih partnerjih EU v zvezi z ratifikacijo in izvajanjem mednarodnih konvencij, ki prepovedujejo mučenje in slabo ravnanje, in z zagotavljanjem pomoči pri rehabilitaciji oseb, ki so preživele mučenje; poziva Svet in Komisijo, naj boj proti mučenju in slabemu ravnanju obravnavata kot najpomembnejšo prednostno nalogo politike EU na področju človekovih pravic, zlasti z izboljšanim izvajanjem smernic Evropske unije in vseh drugih instrumentov Evropske unije, kot je evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), in z zagotovitvijo, da se države članice vzdržijo sprejemanja diplomatskih zagotovil iz tretjih držav, v katerih dejansko obstaja nevarnost, da bodo ljudje mučeni ali da bodo z njimi slabo ravnali;

62.

ugotavlja pomen Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005 z dne 27. junija 2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje (29), ki prepoveduje izvoz in uvoz opreme, ki je praktično uporabna zgolj za izvršitev smrtne kazni ali za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, veljati pa je začela 30. julija 2006; poziva Svet in Komisijo, naj ocenita, kako države članice izvajajo to uredbo, in raziščeta možnosti za razširitev njenega področja uporabe;

63.

obžaluje, da je v Demokratični republiki Kongo 1,35 milijona razseljenih oseb, vključno z 850 000 razseljenimi v Severnem Kivuju; znova poudarja, da je treba nujno ukrepati, in sicer v obliki obsežne preiskave, da bi pred sodišče privedli storilce, odgovorne za poboj okoli 150 oseb v napadih Nacionalnega kongresa za ljudsko obrambo in milice Mai Mai v Kiwanji novembra 2008; poziva vladi Demokratične republike Kongo in Ruande, naj zagotovita popolno podporo misiji Organizacije Združenih narodov v Demokratični republiki Kongo (MONUC) pri izvajanju njenega mandata za ohranjanje miru v tej regiji in si prizadevata za zaščito civilistov v regiji pred nasiljem in hudimi zločini, ki so se dogajali do zdaj; zahteva tudi, da Svet in Komisija podpreta preiskave o vsakodnevnih hudih kršitvah mednarodnega humanitarnega prava, vključno s posilstvi, zunajsodnimi usmrtitvami in mučenjem, in o potrebi izvajanja trdne strategije EU, ki bi olajšala doseganje sprememb v regiji;

64.

je še vedno močno zaskrbljen zaradi pogubne humanitarne krize v Zimbabveju ter epidemije kolere in ker Mugabejev režim še vedno ni pripravljen učinkovito reševati krize; poziva Svet in Komisijo, naj odkrito obsodita dejanja Mugabejevega režima ter potrdita svojo zavezo prebivalcem Zimbabveja v obliki dolgoročnega programa humanitarne pomoči; obsoja tudi, da Mugabejev režim ustrahuje in v priporu zadržuje zagovornike človekovih pravic in člane civilne družbe, na primer Jestino Mukoko, in zahteva, da se storilce teh dejanj privede pred sodišče;

Pravice otrok

65.

ponovno poudarja bistveno potrebo po izvajanju smernic EU o otrocih in oboroženih spopadih; poziva države, naj sprejmejo pariške zaveze iz leta 2007 za varstvo otrok pred nezakonitim izkoriščanjem v oboroženih spopadih ali skupinah;

66.

pozdravlja posodobljeno različico teh smernic, sprejetih 16. junija 2008 in z zadovoljstvom opaža, da je EU veleposlanikom naročila, naj razvijejo lastne strategije glede trinajstih prednostnih držav za izvajanje šestih novih tematskih vprašanj, opredeljenih v smernicah: novačenje, ubijanje in pohabljanje, napadi na šole in bolnišnice, preprečevanje dostopa humanitarni pomoči, spolno nasilje in nasilje na podlagi spola ter kršenje in zloraba;

67.

odobrava, da je junija 2008 Evropski svet sprejel sklepe o pravicah otrok, zlasti tistih, ki so bili izpostavljeni oboroženim spopadom; ugotavlja, da je Svet pozval Komisijo in države članice, naj še naprej zagotavljajo doslednost, komplementarnost in usklajenost politik in programov za človekove pravice, varnost in razvoj, da bi se lahko učinkovito, trajnostno in celovito odzvali na kratko-, srednje- in dolgoročne posledice, ki jih imajo oboroženi spopadi za otroke;

68.

odobrava, da je junija 2008 EU sprejela pregledan seznam, katerega cilj je vključiti varstvo otrok, ki so bili izpostavljeni oboroženim spopadom, v evropsko varnostno in obrambno politiko; opaža, da to vključuje znatne izboljšave, zlasti opredelitev varstva otrok, posebno usposabljanje glede otrok, ki so bili izpostavljeni oboroženim spopadom, spremljanje in poročanje, povečanje prepoznavnosti in osveščenosti, možnost zagotavljanja posebnega strokovnega znanja na terenu ter okrepitev strokovnega komuniciranja med misijami/operacijami in Brusljem;

69.

pozdravlja pobude predsedstva glede otrok, ki so bili izpostavljeni oboroženim spopadom; opozarja na konferenco z naslovom „Kako povečati učinek na terenu – sodelovanje nevladnih organizacij in Evropske unije pri temi otroci v oboroženih spopadih“, ki jo je organiziralo slovensko predsedstvo aprila 2008;

70.

opozarja na resolucijo o otrocih v oboroženih konfliktih, sprejeto na Generalni skupščini Združenih narodov 22. februarja 2008, in poročilo posebnega predstavnika generalnega sekretarja Združenih narodov; odločno obsoja novačenje in uporabo otrok v oboroženih spopadih v Čadu in Iraku;

71.

pozdravlja letno poročilo in sklepe delovne skupine ZN o otrocih in oboroženih spopadih; ostro obsoja hude kršitve otrokovih pravic in stalno uporabo otrok v oboroženih spopadih na Šrilanki, v Burmi, na Filipinih, v Somaliji, v Kongu in v Burundiju;

72.

odobrava, da je 16 držav članic Evropske unije (30) podpisalo Ženevsko deklaracijo o oboroženem nasilju in razvoju, s čimer se je skupno število držav pogodbenic povečalo na 97; poziva preostalih 11 držav članic Evropske unije, ki še niso podpisale Ženevske deklaracije, naj to čim hitreje storijo;

73.

poziva države članice, ki tega še niso storile, naj nemudoma podpišejo in ratificirajo izbirne protokole h Konvenciji o otrokovih pravicah (31);

74.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija leta 2008 v okviru tematskega programa z naslovom „Vlaganje v ljudi“ objavila razpis za projekte nevladnih organizacij, namenjene otrokom, ki so jih prizadeli oboroženi spopadi in trgovina z otroki; poziva Komisijo, naj še naprej posebno pozornost namenja razmeram otrok, ki so jih prizadeli oboroženi spopadi;

Zagovorniki človekovih pravic

75.

pozdravlja konferenco zagovornikov človekovih pravic, ki je potekala 7. in 8. oktobra 2008; ponovno poudarja zavezanost Evropske unije k boljši zaščiti zagovornikov človekovih pravic pri njihovih prizadevanjih za uresničitev vizije, predstavljene v Splošni deklaraciji človekovih pravic;

76.

opozarja na zlorabe in spolno izkoriščanje milijonov otrok po vsem svetu; poziva Svet, Komisijo in države članice, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi preprečili spolno izkoriščanje in spolno zlorabo otrok in se proti temu borili, zaščitili pravice otrok, ki so žrtve takšnega izkoriščanja in zlorabe, ter spodbujali nacionalno in mednarodno sodelovanje v boju proti spolnemu izkoriščanju in spolni zlorabi otrok;

77.

pozdravlja deklaracijo o ukrepih Sveta Evrope za boljšo zaščito zagovornikov človekovih pravic in promocijo njihovih dejavnosti, ki jo je odbor ministrov sprejel 6. februarja 2008;

78.

pozdravlja osrednjo točko za zagovornike človekovih pravic, katere namen je spremljanje položaja človekovih pravic v vseh državah OVSE, ki jo je leta 2006 vzpostavil urad OVSE za demokratične ustanove in človekove pravice (ODIHR); poziva institucije EU, naj okrepijo svojo podporo zagovornikom človekovih pravic z vzpostavitvijo osrednje točke v Evropskem parlamentu, Svetu in Komisiji, s čimer bi izboljšali nadaljnje spremljanje posameznih primerov in usklajevanje z drugimi mednarodnimi in evropskimi organizacijami;

79.

pozdravlja pregledano različico smernic EU o zagovornikih človekovih pravic iz leta 2008; poudarja vključitev določb, ki so namenjene temu, da misije EU povečajo svojo podporo zagovornikom človekovih pravic in jih tudi bolje zaščitijo, na primer lokalne strategije za izvajanje smernic, lokalne delovne skupine za človekove pravice in organizacijo srečanj med zagovorniki človekovih pravic in diplomati, ki bi potekala vsaj enkrat letno; hkrati pozdravlja vključitev možnosti, da se bi se izdajali izredni vizumi in omogočila začasna zatočišča v državah članicah EU kot ukrepa, da bi zagovornikom človekovih pravic v tretjih državah, ki so v nevarnosti, zagotovili hitro pomoč in zaščito;

80.

ponovno poziva Svet in države članice, naj realno preučijo vprašanje izrednih vizumov za zagovornike človekovih pravic in v novem vizumskem zakoniku Skupnosti jasno opredelijo posebni položaj zagovornikov človekovih pravic ter tako vzpostavijo poseben in pospešen vizumski postopek, ki bi lahko temeljil na izkušnjah irske in španske vlade; opozarja na razpravo glede izdaje vizumov za začasno preselitev zagovornikov človekovih pravic, ki so najbolj ogroženi ali ki potrebujejo zaščito, ter poziva COHOM, naj sprejme nadaljnje ukrepe; meni, da je zaupnost demarš Evropske unije v korist zagovornikov človekovih pravic včasih koristna, vendar se zavzema, da bi kljub zaupni naravi teh dokumentov lokalno osebje Evropske unije sistematično in zaupno posredovalo vse informacije o teh demaršah tamkajšnjim nevladnim organizacijam, zagovornikom človekovih pravic in njihovim družinam;

81.

se sklicuje na sklepe Sveta o Belorusiji z dne 13. oktobra 2008 in izjavo predsedstva v zvezi s parlamentarnimi volitvami istega meseca v Belorusiji z dne 30. septembra 2008; obžaluje, da volitve niso dosegale mednarodnih standardov in demokratičnih meril OVSE; pozdravlja izpustitev zadnjega mednarodno priznanega političnega zapornika, Aleksandra Kazulina, pred volitvami, vendar ostaja zaskrbljen, ker je vsaj desetim aktivistom še vedno „omejena svoboda gibanja“, kar pomeni, da se lahko zadržujejo le doma ali na delu; ostaja nadvse zaskrbljen nad stanjem človekovih pravic v Belorusiji;

82.

obsoja, da je Kitajska vlada pred olimpijskimi igrami še strožje omejevala zagovornike človekovih pravic, tako da jim je onemogočila sporočanje po telefonu in internetu, jih zasledovala ter zanje odredila različne stopnje hišnega pripora ter nadzor in spremljanje brez primere, zaradi česar so se mnogi aktivisti odločili svoje delo preložiti ali prekiniti do zaključka iger;

83.

posebej opozarja na to, da je pravica do svobodnega izražanja na internetu lahko izjemnega pomena za zaprte skupnosti, in poziva EU, naj podpira spletne disidente po vsem svetu; v zvezi s tem poziva Svet in Komisijo, naj kot del zunanjetrgovinske politike EU obravnava vse omejitve pri oskrbi z internetom in storitvami informacijskih družb, s katerimi se srečujejo podjetja iz EU v tretjih državah, ter naj šteje vse nepotrebne omejitve pri oskrbi s temi storitvami kot trgovinske ovire;

84.

je zelo zaskrbljen, ker je Iran v letu 2008 še naprej zatiral neodvisne zagovornike človekovih pravic in člane civilne družbe ter da so se nadaljevale hude kršitve človekovih pravic; obsoja samovoljna pridržanja, mučenje in zaporne kazni zagovornikov človekovih pravic za njihovo delo na podlagi obtožbe, da njihove dejavnosti niso v skladu z nacionalno varnostjo; obžaluje sedanjo politiko vlade, ki usmerjena zoper učitelje in akademike, študentom pa omejuje dostop do višje izobrazbe, ter obsoja preganjanje in zaporne kazni za študente aktiviste;

85.

je zaskrbljen zaradi razmer na področju človekovih pravic v Nikaragvi in Venezueli ter napadov na številne organizacije za človekove pravice v teh državah in njihovega nadlegovanja; poziva vlado in oblasti Nikaragve in Venezuele, naj si prizadevajo zaščititi demokratične pravice in svoboščine ter načela pravne države;

86.

znova ponavlja svoje stališče glede kubanskih dobitnikov nagrade Saharova Oswalda Paye Sardiñasa in skupine Dame v belem (Damas de Blanco); meni, da je nesprejemljivo, da država, s katero je Evropska unija obnovila politični dialog glede cele vrste vprašanj, med njimi človekovih pravic, Oswaldu Payi in Damam v belem ne dovoli, da bi sodelovali na slovesnosti ob 20. obletnici podeljevanja nagrade Saharov; ostro zavrača sistematično nasilje in stalno nadlegovanje, ki so ga utrpeli prejemniki nagrade Saharov; v zvezi s tem poziva kubansko vlado, naj nemudoma izpusti vse politične zapornike in zapornike zaradi ugovora vesti, ter prizna vsem Kubancem pravico do svobodnega vstopa v državo ali odhoda iz nje;

Smernice za dialoge in posvetovanja o človekovih pravicah s tretjimi državami

87.

je seznanjen z najnovejšo različico smernic za dialoge o človekovih pravicah s tretjimi državami, sprejeto v času francoskega predsedstva; ponovno poziva Svet in Komisijo, naj začneta celovito ocenjevanje smernic, ki bo temeljilo na poglobljeni oceni posameznih dialogov in dobljenih rezultatov, ter v ta namen razvijeta jasne kazalnike učinka za vsak dialog in merila za začetek, prenehanje in obnovitev dialogov; poudarja, da je treba tudi v prihodnje pripravljati neformalna medinstitucionalna srečanja pred vsakim dialogom in po njem, kar bo prispevalo k večji izmenjavi informacij med institucijami in bo po potrebi omogočilo boljše usklajevanje; ob tem opozarja, da bi bila politika Evropske unije s področja človekovih pravic bolj usklajena, če bi se strategije za človekove pravice sprejemale po posameznih državah;

88.

ob tem ponovno poudarja predloge iz zgoraj navedene resolucije Parlamenta z dne 6. septembra 2007 o poteku dialogov in posvetovanj o človekovih pravicah s tretjimi državami;

89.

obžaluje, da je Kitajska zaradi obiska dalajlame v Evropi preložila enajsti vrh Kitajska-EU; poudarja potrebo po koreniti okrepitvi dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko in ponovnem premisleku o njem; izraža zaskrbljenost zaradi hudih kršitev človekovih pravic na Kitajskem in poudarja da se dejanski položaj v zvezi s človekovimi pravicami ni izboljšal kljub obljubam kitajskega režima pred olimpijskimi igrami avgusta 2008; poudarja tudi, da je bila svoboda do združevanja, izražanja in veroizpovedi dodatno omejena; močno obsoja ostro ukrepanje proti Tibetancem po protestih, ki so od 10. marca 2008 preplavljali Tibet, in da je Kitajska od takrat še povečala uporabo prisilnih sredstev v Tibetu, ter poziva k ponovnemu začetku iskrenega in ciljno usmerjenega dialoga med obema stranema na podlagi memoranduma o dejanski avtonomiji tibetanskega naroda; ugotavlja, da Kitajska še vedno ni ratificirala Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, kljub večkratnim zagotovilom kitajske vlade, da bo to storila; se sklicuje na svojo resolucijo z dne 17. januarja 2008 o priprtju kitajskega disidenta Hu Jiaja (32), ki je leta 2008 prejel nagrado Saharova za svobodo misli; poziva kitajsko vlado, naj ga nemudoma izpusti in odpravi hišni pripor za njegovo ženo Zeng Jinyan in njuno hčerko; obsoja val represije nad podpisniki peticije „Listina O8“, v kateri so pozvali k demokratičnimi reformam na Kitajskem in se zavzeli za izpustitev disidenta Liu Xiaoboja, ki je priprt od 9. decembra 2008; izraža zaskrbljenost, ker je pravni sistem še vedno dovzeten za samovoljno in velikokrat politično motivirano vmešavanje, vključno s sistemom državnih skrivnosti, ki preprečuje preglednost, potrebno za razvoj dobrega upravljanja in sistema, v katerem prevladuje vladavina prava; v zvezi s tem obsoja sistematično kaznovanje odvetnikov, ki si prizadevajo, da bi kitajski pravni sistem deloval v skladu s kitajskimi zakoni in pravicami državljanov; ugotavlja, da je svoboda interneta na Kitajskem še vedno krhka, zato evropske ponudnike gostovanja spletnih vsebin poziva, naj tujim uradnikom ne razkrijejo nobenih informacij, ki bi razkrile identiteto posameznih uporabnikov teh storitev, razen za legitimne potrebe tujih organov pregona v skladu s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah;

90.

ostaja zaskrbljen nad tem, da je dialog o človekovih pravicah z Iranom prekinjen že od leta 2004, saj ni nobenega pozitivnega napredka glede razmer na področju človekovih pravic in glede sodelovanja Irana; iranske oblasti poziva k obnovitvi dialoga kot načina za podporo vsem demokratično usmerjenim stranem civilne družbe ter h krepitvi – z miroljubnimi in nenasilnimi sredstvi – obstoječih procesov, ki lahko pospešijo demokratične, institucionalne in ustavne reforme, zagotovijo trajnost teh reform ter utrdijo udeležbo vseh iranskih zagovornikov človekovih pravic in predstavnikov civilne družbe v procesu oblikovanja politik, s tem pa okrepijo njihovo vlogo v splošni politični razpravi; globoko je zaskrbljen, ker so se razmere na področju človekovih pravic v Iranu leta 2008 poslabšale, omejevanje svobode izražanja in zbiranja pa se je nadaljevalo; v zvezi s tem ga močno skrbi zatiranje novinarjev, pisateljev, profesorjev ter zagovornikov pravic žensk in človekovih pravic; ostaja zaskrbljen zaradi zatiranja etničnih in verskih manjšin v Iraku; obsoja vse večjo uporabo smrtne kazni v Iranu, tudi za mladoletnike;

91.

obžaluje, da posvetovanje med Evropsko unijo in Rusijo o človekovih pravicah ni dalo zadostnih rezultatov; obžaluje, da so ruske oblasti zavrnile sodelovanje na okroglih mizah za pripravo na posvetovanja, ki so se jih udeležile domače in mednarodne nevladne organizacije; opaža, da je med posvetovanji Evropska unija opozorila na vprašanja s področja človekovih pravic, s posebnim poudarkom na svobodi izražanja in združevanja, delovanju civilne družbe, pravicah manjšin, boju proti rasizmu in ksenofobiji ter pravicah otrok in žensk, pa tudi mednarodnih obveznostih EU in Rusije na področju človekovih pravic; obžaluje, da Evropski uniji kljub temu ni uspelo prispevati k političnim spremembam v Rusiji, zlasti kar zadeva nekaznovanje in neodvisnost sodstva, ravnanje z zagovorniki človekovih pravic in političnimi zaporniki, vključno z Mihailom Hodorkovskim, neodvisnost medijev in svobodo izražanja, ravnanje z narodnostnimi in verskimi manjšinami, spoštovanje načel pravne države in varstvo človekovih pravic v oboroženih silah, diskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti, pa tudi druga vprašanja; se sklicuje na svojo resolucijo z dne 19. junija 2008 o vrhu EU-Rusija v Hanti Mansijsku 26. in 27. junija 2008 (33); vnovič izraža zaskrbljenost zaradi vse slabših razmer zagovornikov človekovih pravic in težav, s katerimi se srečujejo nevladne organizacije pri registraciji in izvajanju dejavnosti; ponovno izraža zaskrbljenost glede zakona o ekstremizmu, ki bi lahko vplival na prost pretok informacij in omogočil ruskim oblastem, da bi dodatno omejile pravico do svobodnega izražanja neodvisnih novinarjev in političnih nasprotnikov; nadalje izraža skrb zaradi poročila Amnesty International za leto 2008, ki navaja, da tožilstvo še vedno ne spoštuje pravice Mihaila Hodorkovskega in njegovega družabnika Platona Lebedeva do poštenega sojenja v skladu z mednarodnimi standardi, in iskreno obžaluje ravnanje z nekdanjim podpredsednikom družbe Jukos Vasilijem Aleksanjanom, ki ni želel krivo pričati o Mihailu Hodorkovskem, zaradi česar je ruska vlada dopustila, da se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo do te mere, da ni več ozdravljivo; skupaj s parlamentarno skupščino Sveta Evrope poziva ruske oblasti, naj uporabijo vsa razpoložljiva pravna sredstva, da zagotovijo izpustitev Igorja Sutjagina in Valentina Danilova; pozdravlja izpustitev Mihaila Trepaškina; globoko obžaluje, da je bilo treba odpovedati misijo za spremljanje volitev ODIHR za spremljanje ruskih predsedniških volitev marca 2008 zaradi omejitev, ki so jih za to misijo naložile ruske oblasti;

92.

je seznanjen z obstojem pododborov za človekove pravice, ki združujejo države ob južni obali Sredozemlja (Maroko, Tunizijo, Libanon, Jordanijo, Egipt, Izrael in palestinske oblasti) v okviru evropske sosedske politike, ter poziva Svet in Komisijo, naj v sklopu pogajanj o nadgradnji dvostranskih odnosov oblikujeta pododbore za človekove pravice z vsemi sosednjimi državami; ponovno poziva k temu, da bi bili poslanci vključeni v pripravo teh srečanj in bi bili obveščeni o njihovem izidu; izraža zadovoljstvo nad tem, da se delegacije Komisije v partnerskih državah in njene službe v Bruslju v vseh fazah posvetujejo s civilno družbo; si vseeno zastavlja vprašanje o učinkovitosti in skladnosti uporabljene metodologije in zlasti meril ocenjevanja opravljenih razprav znotraj teh pododborov; ocenjuje, da morajo pododbori omogočiti specifično spremljanje vprašanj človekovih pravic iz akcijskega načrta, čeprav poudarja, da se razprave o človekovih pravicah vseeno ne smejo omejiti zgolj na pododbore in poudarja pomen usklajevanja z drugimi pododbori, ki obravnavajo vprašanja, povezana s človekovimi pravicami, na primer migracije; poudarja, da je treba ta vprašanja vključiti v politični dialog na najvišji ravni, da se poveča usklajenost politike EU na tem področju; ostaja prepričan, da bi bila lahko evropska sosedska politika, kakor je začrtana (akcijski načrt, poročilo o spremljanju in pododbori), resnični vzvod uveljavljanja človekovih pravic, če bi Evropska unija jasno pokazala resnično politično voljo do tega, da od držav partneric skladno, sistematično in na vseh področjih zahteva spoštovanje človekovih pravic kot prednostno nalogo; zato meni, da mora biti spoštovanje človekovih pravic in demokratičnih načel temeljni pogoj za krepitev odnosov med Unijo in tretjo državo; v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma z Libijo poziva Svet in Komisijo, naj namenita ustrezno pozornost dialogu in sodelovanju glede človekovih pravic;

93.

močno obžaluje nedavno stopnjevanje vojaških spopadov in vedno slabše humanitarne razmere v Gazi in hkrati izraža iskreno sočutje do civilnega prebivalstva na jugu Izraela; poziva vse strani, naj v celoti izvršijo resolucijo Varnostnega sveta ZN št. 1860 (2009), da bi dosegli trajno prekinitev ognja; poudarja, da je nujno treba učinkovito ukrepati proti odgovornim za primere kršitev mednarodnega humanitarnega prava; v zvezi s tem pozdravlja odločitev Sveta Združenih narodov za človekove pravice, da imenuje neodvisno misijo, ki bo raziskala vojne zločine in resne kršitve človekovih pravic vseh strani, vpletenih v nedavni konflikt v Gazi; poziva vse strani, naj sodelujejo s preiskovalci Združenih narodov za primere kršitev človekovih pravic; je seznanjen z zavezo Sveta za splošne zadeve z dne 27. januarja 2009, da bo pozorno spremljal potek preiskav, ter poziva Komisijo, naj v tesnem posvetovanju z državami članicami sprejme odločitev, kako ukrepati po seznanitvi z zaključki preiskave;

94.

priznava drugi krog dialoga o človekovih pravicah med Evropsko unijo in Uzbekistanom, ki je bil 5. junija 2008; opozarja na seminar o svobodi medijev, ki je bil v Taškentu 2. in 3. oktobra 2008; vendar meni, da seminar ni dosegel cilja, da bi zagotovil odprto razpravo o kršitvah človekovih pravic in svobodo medijev v Uzbekistanu, kot je bil prvotni namen; ugotavlja, da je logično prišlo do podaljšanja sankcij proti Uzbekistanu, ker ni prišlo do neodvisne mednarodne preiskave pokola v Andižanu, položaj človekovih pravic v tej državi pa se ravno tako ni izboljšal; pozdravlja izpustitev dveh zagovornikov človekovih pravic, Dilmurada Muhidinova in Mamaradžaba Nazarova; obsoja, da so na podlagi politično motiviranih obtožb v zaporu pridržani zagovorniki človekovih pravic in neodvisni novinarji, in poziva uzbekistanske oblasti, naj izpustijo vse zagovornike človekovih pravic in druge politične zapornike; ponovno izraža globoko zaskrbljenost zaradi aretacije neodvisnega novinarja Salijona Abdurahmanova in zagovornika človekovih pravic Agzama Turgunova; je seznanjen s sklepi Sveta z dne 13. oktobra 2008 o Uzbekistanu; poziva uzbekistanske oblasti, naj sprejmejo akreditacijo novega direktorja Mednarodne organizacije za zaščito človekovih pravic (Human Rights Watch) v državi in tej organizaciji ter drugim mednarodnim in nevladnim organizacijam omogoči neovirano delovanje; poziva Uzbekistan, naj popolnoma in učinkovito sodeluje s posebnim poročevalcem Združenih narodov v zvezi z mučenjem in svobodo izražanja ter prekliče omejitve za registracijo in delovanje nevladnih organizacij v Uzbekistanu; ugotavlja, da je Svet sklenil, da ne bo obnovil omejitev potovanj za določene posameznike, omenjene v Skupnem stališču 2007/734/SZVP (34), ki so bile začasno prekinjene v skladu s sklepi Sveta z dne 15. in 16. oktobra 2007 ter 29. aprila 2008; pozdravlja, da je Svet vseeno sklenil za 12 mesecev podaljšati embargo na orožje, ki je bil uveden z navedenim skupnim stališčem; poziva Svet in Komisijo, naj pregledata splošni položaj človekovih pravic v Uzbekistanu; znova poziva k takojšnji izpustitvi političnih zapornikov; je seznanjen z izjavo predsedstva Unije z dne 17. decembra 2008 o posameznih primerih;

95.

pozdravlja dejstvo, da sta Evropska unija in Turkmenistan opravila prvi krog dialoga o človekovih pravicah julija 2008; pozdravlja vse številnejše pomisleke glede položaja človekovih pravic v Turkmenistanu, zlasti svobode mišljenja in zbiranja, neodvisnosti sodstva in delovanja civilne družbe; se sklicuje na svojo resolucijo z dne 20. februarja 2008 o strategiji EU za srednjo Azijo (35) in ponavlja, da mora Turkmenistan napredovati na ključnih področjih, da bo lahko sklenil začasni sporazum, med drugim z omogočanjem prostega in svobodnega dostopa mednarodnemu odboru Rdečega križa, reformo izobraževalnega sistema v skladu z mednarodnimi standardi, brezpogojno izpustitvijo vseh političnih zapornikov in zapornikov vesti, odpravo vseh vladnih ovir pri potovanju in z omogočanjem svobodnega delovanja vsem nevladnim organizacijam in organizacijam za varstvo človekovih pravic v državi; poziva Svet in Komisijo, naj pred podpisom začasnega sporazuma izrecno navedeta, kakšen napredek je bil storjen na področju človekovih pravic in v zvezi s tem sprejmeta načrt z jasnimi časovnimi roki, ki jih je treba spoštovati;

96.

podpira pripravljenost Sveta, da dialog o človekovih pravicah vzpostavi z vsemi preostalimi srednjeazijskimi državami; poziva, naj bodo dialogi usmerjeni v rezultate in popolnoma v skladu s smernicami Evropske unije o dialogih o človekovih pravicah s tretjimi državami ter naj zagotavljajo vključenost civilne družbe in Evropskega parlamenta; poziva, naj vzpostavitev dialogov dopolnjujejo ustrezni viri znotraj sekretariatov Sveta in Komisije;

97.

poudarja, kako pomembna je za sedanje reforme na področju človekovih pravic v Turčiji zavezanost te države in EU pristopnemu procesu Turčije; meni, da odločitev vlade, da dovoli oddajanje kurdske televizije, pomeni pozitivni premik k svobodi govora v Turčiji; obžaluje pa, da je uporaba kurdskega jezika še vedno prepovedana v parlamentu in političnih kampanjah; ponavlja, da so potrebne dodatne zakonodajne reforme, da se zagotovijo spoštovanje in zaščita manjšin ter neomejena svoboda izražanja v zakonih in v praksi, v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da pri ratifikaciji instrumentov za človekove pravice ni bilo napredka, zlasti glede Izbirnega protokola h Konvenciji proti mučenju, Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov ter dodatnih protokolov št. 4, 7 in 12 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah;

98.

poziva pakistansko vlado, naj si ustrezno prizadeva za izboljšanje položaja človekovih pravic v državi; se sklicuje na zahtevo Amnesty International, v kateri poziva pakistansko vlado, naj vrne na prejšnje delovno mesto vse sodnike, ki jih je prejšnji predsednik Pervez Mušaraf nezakonito odstavil leta 2007; odobrava, da je EU uvedla neodvisno misijo za spremljanje volitev za splošne parlamentarne volitve februarja 2008; z zadovoljstvom opaža, da so bile volitve konkurenčne, posledično pa so prispevale k večjemu javnemu zaupanju v demokratični proces; ugotavlja, da se je EU zavezala, da bo podpirala krepitev demokratičnih ustanov ter poziva Svet in Komisijo, naj podpreta gibanje za demokracijo, ki sta ga začela sodstvo in odvetniška zbornica, zlasti z razširitvijo vabil na nekatere njihove predstavnike, med njimi na g. Čaudrija; poudarja, da morajo biti človekove pravice ena glavnih prednostnih nalog EU v okviru nadaljevanja dialoga s Pakistanom;

99.

pozdravlja predloge Sveta za začetek dialogov o človekovih pravicah s številnimi latinskoameriškimi državami; poudarja, da bi moral dialog potekati vzporedno z odločnimi in konkretnimi zahtevami glede spoštovanja človekovih pravic, kar nalaga obveznosti tudi institucijam EU v njihovih odnosih z zadevnimi državami; poudarja, da je zaželeno, da bi bile vključene tudi srednjeameriške države; je seznanjen s tem, da je kubanska vlada februarja 2008 podpisala Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodni pakt o gospodarskih, socialnih in kulturnih pravicah; poziva k ratifikaciji obeh paktov brez pridržkov; poziva kubansko vlado, naj izpusti vse politične zapornike in spoštuje pravice, ki so zaščitene s podpisanima pogodbama; je seznanjen s sklepom Sveta z dne 20. junija 2008 za odpravo neuradnih sankcij v zvezi s Kubo; je seznanjen s tem, da bo Svet v letu 2009 odločitev v zvezi z nadaljevanjem političnega dialoga s Kubo sprejel glede na to, ali bo dosežen znaten napredek v zvezi s človekovimi pravicami;

100.

poziva Rusijo kot okupacijsko silo v Gruziji, naj spoštuje človekove pravice v Abhaziji in Južni Osetiji, tudi pravico državljanov, da se vrnejo na svoje domove; poziva vse strani, naj še naprej izpolnjujejo svoje obveze v skladu s sporazumi z dne 12. avgusta in 8. septembra 2008; poziva vse zadevne vlade, naj zagotovijo podrobne zemljevide in informacije v zvezi z vsemi območji konfliktov, na katerih je bilo uporabljeno kasetno strelivo, da bi omogočili lažjo odstranitev kasetnih bomb, tako da bi bila ta območja varna za civiliste; meni, da morata obe vladi zagotoviti tudi, da bo javnost seznanjena z nevarnostjo neeksplodiranega materiala z javnimi informacijskimi kampanjami; poziva pristojne administracije, naj odobrijo namestitev mednarodnih opazovalcev na področju človekovih pravic v Južni Osetiji in Abhaziji;

101.

je zaskrbljen, ker se razmere na področju človekovih pravic v Burmi niso izboljšale, zlasti z vidika prihodnjih volitev, načrtovanih za leto 2010; obsoja nedavna prijetja in obsodbe po zrežiranih sojenjih več kot sto članov burmanske opozicije ter krute kazni, ki so jih prejeli; poziva vlado Burme, naj nemudoma izpusti vse politične zapornike; meni, da bi Parlament moral v Burmo poslati okrepljeno misijo, saj se kljub sankcijam razmere na področju človekovih pravic še vedno niso izboljšale, in da je treba poostriti mednarodni pritisk na burmanski režim;

Splošni pregled dejavnosti Sveta in Komisije, vključno z dosežki obeh predsedstev

102.

poziva predsedstvo Sveta, naj se osredotoči na države, ki še posebej vzbujajo zaskrbljenost glede človekovih pravic;

103.

pozdravlja dejanja in razprave v okviru evropskega leta medkulturnega dialoga 2008 ter z zadovoljstvom opaža pobude dveh predsedstev;

104.

pozdravlja deseti forum nevladnih organizacij Evropske unije o človekovih pravicah, ki sta ga organizirala francosko predsedstvo in Komisija 10. decembra 2008 na temo 60. obletnice Splošne deklaracije o človekovih pravicah in je bil osredotočen zlasti na diskriminacijo žensk;

105.

poziva k večjim prizadevanjem in odločnejšim ukrepom EU, da bi dosegli politično rešitev spora v Darfurju in omogočili lažje izvajanje splošnega mirovnega sporazuma; poudarja, da je treba odpraviti nekaznovanje in uvesti sankcije Varnostnega sveta ZN; pozdravlja podporo Evropske unije čimprejšnji izvršitvi nalogov za prijetje, ki jih je izdalo Mednarodno kazensko sodišče v zvezi z Darfurjem;

106.

pozdravlja resolucijo št. 1834 Varnostnega sveta ZN z dne 24. septembra 2008, ki je podaljšala mandat misije Združenih narodov v Srednjeafriški republiki in Čadu do marca 2009, pa tudi namen Združenih narodov, da odobrijo namestitev vojaške komponente Združenih narodov, ki bo nadaljevala dejavnosti EUFOR Čad/SAR tako v Čadu kot v Srednjeafriški republiki;

107.

pozdravlja dejstvo, da Svet oblikuje in redno posodablja seznam „držav v žarišču“, v zvezi s katerimi se izvajajo dodatna usklajena prizadevanja z namenom izvajanja smernic Evropske unije o otrocih v oboroženih spopadih, smrtni kazni (t.i. države na prelomnici) in o zagovornikih človekovih pravic;

108.

ponovno poudarja, da morajo biti vse razprave s tretjimi državami o človekovih pravicah in demokraciji, instrumenti, dokumenti in poročila, vključno z letnimi poročili o človekovih pravicah, zastavljeni tako, da se izrecno odzivajo na primere diskriminacije, vključno z vprašanji etničnih, narodnih in jezikovnih manjšin, verske svobode, nestrpnosti do katere koli veroizpovedi, diskriminacije manjšinskih religij, diskriminacije na podlagi kastnega sistema, zaščite in promocije pravic avtohtonih ljudstev, človekovih pravic žensk, pravic otrok, invalidov, vključno z osebami z motnjami v duševnem razvoju, ter ljudi vseh spolnih usmeritev in spolnih identitet, pri čemer je treba po potrebi zagotoviti polno sodelovanje njihovih organizacij tako v Evropski uniji kot v tretjih državah;

109.

opozarja na pobudo Unije za Sredozemlje, ki jo je začelo francosko predsedstvo kot nov izziv, da bi spodbudili demokracijo in spoštovanje človekovih pravic na območju Sredozemlja; poudarja, da razvoj novih pobud Unije za Sredozemlje ne sme privesti do tega, da bi se namenjalo manj pozornosti in prednosti spodbujanju potrebnih reform glede demokracije in človekovih pravic v regiji;

Programi Komisije za zunanjo pomoč in EIDHR

110.

pozdravlja, da so se prednostne naloge Parlamenta upoštevale v programskih dokumentih za leti 2007 in 2008 EIDHR;

111.

poziva k posodobitvi elektronskih zbornikov, ki naj bi pokrivali vse projekte EIDHR, organizirane geografsko in tematsko;

112.

z zadovoljstvom opaža pokazano zanimanje pri predstavitvi projektov v okviru novega cilja, da se podprejo zagovorniki človekovih pravic in možnost nujnih ukrepov za njihovo zaščito; opaža, da je Komisija izbrala enajst upravičencev za izvajanje projektov, in pričakuje, da se bodo dejavnosti dejansko začele v začetku leta 2009;

113.

ponovno poziva Komisijo, naj na sedežih in v delegacijah prilagodi kadrovsko strukturo, namenjeno za izvajanje instrumenta EIDHR, ki bo sposobna upoštevati posebnosti in težave tega novega instrumenta;

114.

poziva Komisijo, naj uskladi politične prednostne naloge Unije ter projekte in programe, ki jih podpira, zlasti glede na njeno dvostransko načrtovanje s tretjimi državami;

Pomoč na volitvah in opazovanje volitev

115.

z zadovoljstvom ugotavlja, da EU vedno bolj uporablja pomoč na volitvah in opazovanje volitev za spodbujanje demokracije v tretjih državah ter tako krepi spoštovanje človekovih pravic, temeljnih svoboščin in pravne države, ter da sta kakovost in neodvisnost teh misij splošno priznani;

116.

poudarja, da je bila celovita metodologija EU, ki zajema ves volilni cikel ter vključuje pomoč pri volitvah in njihovo spremljanje, zelo uspešna za EU, ki je tako postala vodilna mednarodna organizacija za spremljanje volitev;

117.

pozdravlja prvi priročnik za spremljanje volitev EU, ki je izšel aprila 2008; z zadovoljstvom opaža posebno poglavje o vprašanjih glede spola; opaža, da priročnik zagotavlja celovit pregled metodologije misij EU za spremljanje volitev in opis, kako se misije načrtujejo, namestijo in izvajajo, pa tudi kako se pri ocenjevanju in poročanju uporabljajo mednarodni standardi;

118.

poziva k večji pozornosti v zvezi z merili za izbor držav, v katerih se bo izvajala pomoč na volitvah/opazovanje volitev, ter v zvezi s skladnostjo z metodologijo in pravili, določenimi na mednarodni ravni, zlasti glede neodvisne narave misije;

119.

ponovno poziva k vključitvi volilnega postopka, vključno z obdobjem pred volitvami in po njih, v različne ravni političnega dialoga s tretjimi državami, da se zagotovi usklajenost politik EU ter ponovno potrdi ključna vloga človekovih pravic in demokracije;

Vključevanje človekovih pravic

120.

poziva Komisijo, naj še naprej pozorno spremlja dodeljevanje koristi iz splošnega sistema preferencialov plus (GSP+) državam, v katerih so se pokazale velike pomanjkljivosti pri izvajanju osmih konvencij Mednarodne organizacije dela o temeljnih delovnih standardih, in sicer zaradi kršenja državljanskih in političnih pravic ali zaporniškega dela; poziva Komisijo, naj oblikuje merila za to, kdaj je treba spodbude iz splošnega sistema preferencialov zaradi kršenja človekovih pravic ukiniti;

Ekonomske, socialne in kulturne pravice

121.

poudarja, da so ekonomske, socialne in kulturne pravice prav tako pomembne kot civilne in politične pravice; poudarja zavezanost EU, da bo podprla dosežke razvojnih ciljev tisočletja, kot je bilo določeno v sklepih Evropskega sveta decembra 2007 in junija 2008;

122.

poziva EU, naj ekonomske, socialne in kulturne pravice vključi v svoje zunanje odnose s tretjimi državami in jih redno uvršča na dnevni red dialogov o človekovih pravicah in posvetovanj s tretjimi državami ter pospešuje izvajanje Izbirnega protokola k Mednarodnemu paktu o gospodarskih, socialnih in kulturnih pravicah, zlasti, da bi dosegli učinkovito delovanje njegovega postopka za posamezne pritožbe;

123.

poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita skladnost ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic v razvoju EU, v njeni zunanji trgovini in politikah glede človekovih pravic ter v ta namen ustanovita medresorsko delovno skupino o teh pravicah;

124.

poudarja, da človekove pravice vključujejo tudi pravico do hrane, primernega bivališča, izobraževanja, vode, zemlje, dostojnega dela in socialne varnosti ter do ustanovitve sindikata, ter da je posebej pomembno zagotoviti, da te pravice uživajo izredno ranljive skupine, kot so ljudje v najmanj razvitih ali postkonfliktnih državah oz. v državah v vzponu, domorodna ljudstva, begunci pred podnebnimi spremembami, migranti itd.;

125.

poziva Komisijo, naj si posebej prizadeva, da bi zagotovila pravico do hrane v sedanjem obdobju splošne gospodarske in prehrambene krize;

126.

poudarja, da je treba spodbujati socialno odgovornost gospodarskih družb in doseči, da bodo nadnacionalne družbe s sedežem v državah članicah EU pri svojem delovanju v tretjih državah spoštovale ustrezne predpise Mednarodne organizacije dela;

127.

z veseljem ugotavlja, da režim splošnega sistema preferencialov s povezovanjem človekovih pravic in mednarodne trgovine spodbuja trajnostni razvoj in dobro upravljanje, ter poziva k učinkovitemu spremljanju spoštovanja klavzule bistvenega elementa;

128.

ponovno poziva Svet in Komisijo, naj na mednarodni ravni sprožita pobude EU za boj proti preganjanju in diskriminaciji zaradi spolne usmerjenosti in spolne identitete, na primer s podporo resoluciji o teh vprašanjih na ravni Združenih narodov ter podporo nevladnim organizacijam in akterjem, ki podpirajo enakopravnost in nediskriminacijo;

Učinkovitost posredovanja Evropskega parlamenta v primerih, povezanih s človekovimi pravicami

129.

pričakuje, da bodo resolucije in drugi ključni dokumenti, povezani z vprašanjem človekovih pravic, prevedeni v jezik, ki ga govorijo na ciljnih območjih;

130.

pozdravlja prelomno izjavo, ki jo je podprlo 66 narodov, vključno z vsemi državami članicami EU, predstavljeno na zasedanju Generalne skupščine ZN dne 18. decembra 2008, ki potrjuje, da mednarodno varstvo človekovih pravic vključuje spolno usmerjenost in spolno identiteto, ter ponovno potrjuje načelo nediskriminacije, ki zahteva, da človekove pravice veljajo enako za vse ljudi, ne glede na spolno usmerjenost ali spolno identiteto;

131.

poziva Svet, naj se konkretno odzove na želje in skrbi, ki so bile izražene v uradnih sporočilih Parlamenta, zlasti v zvezi z nujnimi resolucijami;

132.

opozarja delegacije Parlamenta, ki so na obisku v tretjih državah, da bi morale na dnevni red sistematično vključevati medparlamentarno razpravo o položaju človekovih pravic in srečanja z zagovorniki človekovih pravic, da bi informacije o položaju človekovih pravic v zadevni državi pridobili iz neposrednih virov ter da bi jim zagotovili mednarodno prepoznavnost in zaščito, kjer je to potrebno;

133.

izraža prepričanje, da bi edino okrepljen organ za človekove pravice v Parlamentu lahko spodbujal skladno, učinkovito, sistematično in prečno politiko človekovih pravic znotraj Parlamenta in v odnosu do Sveta in Komisije, zlasti glede na določbe Lizbonske pogodbe v zvezi z zunanjo politiko;

134.

pozdravlja vzpostavitev Mreže Saharov, razglašene ob praznovanju 20. obletnice nagrade Saharova; meni, da bi morala hitro odločiti o načinu svojega delovanja in zagotoviti sredstva, potrebna za doseganje svojih ciljev; ponavlja svojo zahtevo, da se vsem dobitnikom nagrade Saharova, še zlasti Aung San Suu Kyi, Oswaldu Joséju Payi Sardiñasu, kubanski organizaciji Dame v belem in Hu Jiaju, omogoči obisk evropskih institucij; obžaluje, da se kitajske, burmanske in kubanske oblasti niso ustrezno odzvale na pozive Evropske unije k spoštovanju temeljnih svoboščin, še posebej svobode izražanja in političnega združevanja;

*

* *

135.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk, Združenim narodom, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter vladam držav in ozemelj, omenjenih v tej resoluciji.


(1)  Za vsa ustrezna temeljna besedila glej tabelo v Prilogi III k poročilu Odbora za zunanje zadeve A6-0128/2007.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0025.

(3)  UL C 379, 7.12.1998, str. 265; UL C 262, 18.9.2001, str. 262; UL C 293 E, 28.11.2002, str. 88; UL C 271 E, 12.11.2003, str. 576. Sprejeta besedila, 22.5.2008, P6_TA(2008)0238. Sprejeta besedila, 21.10.2008, P6_TA(2008)0496.

(4)  UL C 311, 9.12.2005, str. 1.

(5)  UL C 303, 14.12.2007, str. 1.

(6)  UL L 317, 15.12.2000, str. 3; UL L 209, 11.8.2005, str. 27.

(7)  UL L 386, 29.12.2006, str. 1.

(8)  UL C 125 E, 22.5.2008, str. 220.

(9)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0065.

(10)  UL C 290 E, 29.11.2006, str. 107.

(11)  UL C 250 E, 25.10.2007, str. 91.

(12)  UL C 74 E, 20.3.2008, str. 775.

(13)  UL C 77 E, 28.3.2002, str. 126.

(14)  UL C 187 E, 24.7.2008, str. 214.

(15)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0405.

(16)  UL C 41 E, 19.2.2009, str. 24.

(17)  UL C 303 E, 13.12.2006, str. 879.

(18)  UL C 327, 23.12.2005, str. 4.

(19)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0194.

(20)  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0021.

(21)  UL L 150, 18.6.2003, str. 67.

(22)  Do 18. julija 2008 Rimskega statuta še ni ratificiralo 85 držav: Alžirija, Angola, Armenija, Azerbajdžan, Bahami, Bahrajn, Bangladeš, Belorusija, Butan, Brunej, Češka republike, Čile, Demokratična ljudska republika Koreja, Egipt, Ekvatorialna Gvineja, Eritreja, Etiopija, Filipini, Grenada, Gvatemala, Gvineja Bissau, Haiti, Indija, Indonezija, Iran, Irak, Izrael, Jamajka, Jemen, Kamerun, Kazahstan, Kiribati, Kitajska, Kuba, Kuvajt, Kirgizistan, Laos, Libanon, Libija, Malezija, Maldivi, Maroko, Mavretanija, Združene države Mikronezije, Mjanmar/Burma, Moldavija, Monako, Mozambik, Nepal, Nikaragva, Oman, Pakistan, Palau, Papua Nova Gvineja, Katar, Ruanda, Ruska federacija, Salomonovi otoki, Salvador, Savdska Arabija, Sejšeli, Singapur, Sirija, Slonokoščena obala, Somalija, Sudan, Sveta Lucija, Sao Tome in Principe, Svaziland, Šrilanka, Tajska, Togo, Tonga, Tunizija, Turčija, Turkmenistan, Tuvalu, Ukrajina, Uzbekistan, Vanuatu, Vietnam, Združeni arabski emirati, Združene države Amerike, Zelenortski otoki, Zimbabve.

(23)  Novembra 2008 so Avstrija, Madžarska, Slovenija in Španija ratificirale Konvencijo in Izbirni protokol.

(24)  Izmed držav članic EU Ciper, Estonija, Finska, Grčija, Latvija, Litva, Poljska, Romunija in Slovaška še niso podpisale Konvencije.

(25)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0238.

(26)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0496.

(27)  Izjava veleposlanice Susan E. Rice, stalne predstavnice ZDA pri OZN, o spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava, ki jo je dala v Varnostnem svetu 29. januarja 2009.

(28)  Podpisnice (do novembra 2008): Belgija, Danska, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Ciper, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Finska, Švedska (samo pet držav – Albanija, Argentina, Francija, Honduras in Mehiko – je Konvencijo ratificiralo, da bi začela veljati, pa jo mora ratificirati dvajset držav).

(29)  UL L 200, 30.7.2005, str. 1.

(30)  Bolgarija, Nemčija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Italija, Madžarska, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Romunija, Slovenija, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo.

(31)  Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije (stanje novembra 2008) niso ratificirale Češka republika, Finska, Nemčija, Madžarska, Irska, Luksemburg, Madžarska, Malta, Finska in Združeno kraljestvo.Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih (stanje novembra 2008) niso ratificirale Estonija, Nizozemska in Madžarska.

(32)  UL C 41 E, 19.2.2009, str. 82.

(33)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0309.

(34)  Skupno stališče Sveta 2007/734/SZVP z dne 13. novembra 2007 o omejevalnih ukrepih proti Uzbekistanu (UL L 295, 14.11.2007, str. 34).

(35)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0059.


5.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 212/82


Četrtek, 7. maja 2009
Institucionalno ravnotežje v Evropski uniji

P6_TA(2009)0387

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 o vplivu Lizbonske pogodbe na razvoj institucionalnega ravnotežja v Evropski uniji (2008/2073(INI))

2010/C 212 E/12

Evropski parlament,

ob upoštevanju sklepa konference predsednikov z dne 6. marca 2008,

ob upoštevanju Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, podpisane dne 13. decembra 2007,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. februarja 2008 o Lizbonski pogodbi (1),

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 11. in 12. decembra 2008,

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenja Odbora za razvoj (A6-0142/2009),

A.

ker Lizbonska pogodba krepi institucionalno ravnotežje Evropske unije, saj okrepi ključne funkcije posameznih političnih institucij ter s tem utrdi vlogo vsake od njih v institucionalnem okviru, v katerem je sodelovanje med institucijami bistveni element uspeha integracijskega procesa v Uniji,

B.

ker Lizbonska pogodba spreminja „metodo Skupnosti“, in sicer jo prilagaja in krepi ter tako iz nje ustvarja „metodo Unije“, katere bistveni elementi so:

Evropski svet določa splošne politične usmeritve in prednostne naloge,

Komisija promovira splošni interes Unije in v ta namen sprejema ustrezne pobude,

Evropski parlament in Svet skupaj opravljata zakonodajno in proračunsko funkcijo na podlagi predlogov Komisije,

C.

ker Lizbonska pogodba to posebno metodo odločanja Unije razširja na nova zakonodajna in proračunska področja,

D.

ker Lizbonska pogodba predvideva, da lahko Evropski svet soglasno ali z odobritvijo Evropskega parlamenta razširi glasovanje s kvalificirano večino in redni zakonodajni postopek, s čimer okrepi metodo Unije,

E.

ker bosta soobstoj ločenega predsedstva Evropskega sveta in Sveta za zunanje zadeve (ter evro skupine) ter ohranitev rotacijskega sistema pri predsedstvih ostalih sestav Sveta – čeprav je namen Lizbonske pogodbe poenostaviti in okrepiti skladnost predsedstva Evropskega sveta in Sveta – vsaj na začetku najverjetneje otežila delovanje Unije,

F.

ker načelo enakosti med spoloma pomeni, da bi se morala enaka zastopanost ženskih in moških v javnem življenju odražati tudi pri postopku imenovanja na najpomembnejše politične položaje v Uniji,

G.

ker je treba pri novem postopku za izvolitev predsednika Komisije upoštevati izide volitev in opraviti ustrezna posvetovanja med predstavniki Evropskega sveta in Evropskega parlamenta, preden Evropski svet predlaga svojega kandidata,

H.

ker bo organizacija medinstitucionalnega sodelovanja v procesu odločanja ključnega pomena za uspeh ukrepov Unije,

I.

ker Lizbonska pogodba priznava naraščajoč pomen strateških večletnih in operativnih letnih programov za zagotavljanje nemotenih odnosov med institucijami in za učinkovito izvajanje postopkov odločanja, ter poudarja vlogo Komisije kot pobudnika glavnih programskih nalog,

J.

ker se pri sedanjem sedemletnem finančnem načrtu lahko zgodi, da v celotnem zakonodajnem obdobju Evropski parlament in Komisija občasno ne bi mogla sprejeti nobene temeljne politične finančne odločitve v svojem mandatu in bi bila ujeta v okvir, ki so ga sprejeli njuni predhodniki in bo v veljavi do konca njunega mandata, kar pa bi morda lahko rešili z uporabo možnosti, ki jo Lizbonska pogodba ponuja za petletni finančni načrt, ki bi lahko sovpadel z mandatoma Parlamenta in Komisije,

K.

ker Lizbonska pogodba uvaja nov in celostni pristop k zunanjemu delovanju Unije - čeprav s posebnimi mehanizmi pri odločanju na področju skupne zunanje in varnostne politike – ter vzpostavlja dvojno delovno mesto podpredsednika Komisije (visokega predstavnika), ki ga podpira posebna zunanja služba kot ključni element, s katerim bo postal ta novi in celostni pristop operativen,

L.

ker uvaja Lizbonska pogodba nov sistem zastopanja Unije navzven, ki je na različnih ravneh v glavnem zaupano predsedniku Evropskega sveta, predsedniku Komisije in podpredsedniku Komisije (visokemu predstavniku), pri katerem bo potrebno jasno izražanje in tesno usklajevanje med različnimi stranmi, ki so odgovorne za takšno zastopanje, da bi se izognili škodljivemu navzkrižju pristojnosti in potratnemu podvajanju nalog,

M.

ker so se v Evropskem svetu, ki se je sestal 11. in 12. decembra 2008, dogovorili, da bodo, če bo Lizbonska pogodba stopila v veljavo do konca leta, sprejeli potrebne pravne ukrepe, da bi ohranili sestavo Komisije v sedanji obliki - en član na državo članico,

Splošna ocena

1.

pozdravlja institucionalne novosti v Lizbonski pogodbi, ki ustvarjajo pogoje za obnovitev in okrepitev institucionalnega ravnotežja znotraj Unije, omogočajo njenim institucijam bolj učinkovito, odprto in demokratično delovanje, Uniji pa omogočajo doseganje boljših rezultatov, ki bolj ustrezajo pričakovanjem njenih državljanov, ter celovito izvajanje njene vloge globalnega akterja na mednarodnem prizorišču;

2.

poudarja, da je temeljno jedro nalog posameznih institucij okrepljeno, kar vsaki izmed njih omogoča, da bolj učinkovito razvija svojo vlogo, vendar hkrati opozarja, da mora v novem institucionalnem okviru vsaka institucija svojo vlogo opravljati v stalnem sodelovanju z drugimi institucijami, s čemer bi dosegli pozitivne rezultate za vso Unijo;

Okrepitev posebne „metode odločanja Unije“ kot temelja medinstitucionalnega ravnotežja

3.

pozdravlja, da so bili z Lizbonsko pogodbo ohranjeni in okrepljeni bistveni elementi metode Skupnosti - pravica Komisije do pobude ter skupno odločanje Evropskega parlamenta in Sveta -, saj:

Evropski svet postane institucija, katere posebna vloga, da daje zagon in smernice Uniji, je okrepljena, njegovi strateški cilji in prednostne naloge pa so določeni brez poseganja v običajno delovanje zakonodajnih in proračunskih oblasti Unije;

je potrjena vloga Komisije kot „motorja“, ki poganja dejavnosti EU, s čimer je zagotovljeno, da ostaja njen monopol nad zakonodajno pobudo nedotakljiv (in celo okrepljen), še zlasti v proračunskem postopku;

so okrepljene pristojnosti Evropskega parlamenta kot veje zakonodaje oblasti, saj postane redni zakonodajni postopek (kot se bo sedaj imenoval postopek soodločanja) splošno pravilo (razen ko pogodbe določajo, da se mora uporabljati kak poseben zakonodajni postopek) in je razširjen na skoraj vsa področja evropske zakonodaje, tudi na sodstvo in na notranje zadeve;

je potrjena in ohranjena vloga Sveta kot druge veje zakonodajne oblasti – čeprav s prevladujočo pristojnostjo na nekaterih pomembnih področjih – še zlasti s pojasnitvijo v Lizbonski pogodbi, da Evropski svet ne bo opravljal zakonodajnih funkcij;

bo nov proračunski postopek prav tako temeljil na postopku skupnega in enakopravnega odločanja Evropskega parlamenta in Sveta in bo pokrival vse vrste izdatkov, Evropski parlament in Svet pa bosta skupaj odločala tudi o večletnem finančnem okviru, v obeh primerih na pobudo Komisije;

bo ločitev med zakonodajnimi in delegiranimi akti ter priznanje posebne izvršilne vloge Komisije pod enakovrednim nadzorom dveh vej zakonodajne oblasti okrepila kakovost evropske zakonodaje; Evropski parlament ima novo vlogo pri prenosu prenesenih pristojnosti Komisiji in novo vlogo pri nadzoru v zvezi z delegiranimi akti;

v zvezi s pristojnostjo Unije za sklepanje pogodb se prizna vloga Komisije (ob njenem tesnem sodelovanju s podpredsednikom Komisije (visokim predstavnikom)) glede na njeno usposobljenost za vodenje pogajanj, Svet pa bo potreboval odobritev Evropskega parlamenta pri sklepanju skoraj vseh mednarodnih sporazumov;

4.

je zadovoljen, ker Lizbonska pogodba predvideva, da lahko Evropski svet soglasno in z odobritvijo Evropskega parlamenta, pod pogojem da nacionalni parlamenti temu ne nasprotujejo, razširi odločanje s kvalificirano večino in redni zakonodajni postopek na področja, kjer se ta postopka doslej še nista uporabljala;

5.

poudarja, da te „premostitvene klavzule“ kažejo na dejansko težnjo po kar se da široki uporabi „metode Unije“, zato poziva Evropski svet, naj kar najbolje izkoristi možnosti, ki jih ponuja Pogodba;

6.

vztraja, da je za izvajanje vseh institucionalnih in postopkovnih novosti, ki jih uvaja Lizbonska pogodba, potrebno poglobljeno in stalno sodelovanje med institucijami, ki sodelujejo v različnih postopkih, pri čemer je treba v celoti izkoristiti nove mehanizme, ki jih določa pogodba, zlasti medinstitucionalne sporazume;

Evropski parlament

7.

toplo pozdravlja dejstvo, da nova pogodba v celoti priznava Evropski parlament kot eno izmed dveh vej zakonodajne in proračunske oblasti Unije, hkrati pa je priznana tudi njegova vloga pri sprejemanju številnih političnih odločitev, pomembnih za obstoj Unije, in so, čeprav v nekoliko manjšem obsegu, okrepljene ali celo razširjene tudi njegove pristojnosti pri političnem nadzoru na področju skupne zunanje in varnostne politike;

8.

poudarja, da priznanje vloge Evropskega parlamenta zahteva polno sodelovanje ostalih institucij, zlasti glede pravočasnega zagotavljanja Parlamentu vseh dokumentov, potrebnih za izvajanje njegovih nalog enakopravno s Svetom, hkrati pa mu morata biti omogočena udeležba in sodelovanje v zadevnih delovnih skupinah in na srečanjih v drugih institucijah, in sicer pod enakimi pogoji, kot veljajo za druge udeležence v postopku odločanja; tri institucije poziva, naj predvidijo sklenitev medinstitucionalnih sporazumov, ki bi strukturirano povezali najboljše prakse na tem področju, s čemer bi dosegli najboljše možno medsebojno sodelovanje;

9.

vztraja, da mora Evropski parlament sam izvesti potrebne notranje reforme, da bi svojo strukturo, postopke in način dela prilagodil novim pristojnostim in dodatnim zahtevam pri načrtovanju in medinstitucionalnem sodelovanju, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe (2); z zanimanjem se je seznanil s sklepi delovne skupne za parlamentarno reformo in opozarja, da je njegov pristojni odbor nedavno pripravljal spremembo Poslovnika, da bi ga prilagodili Lizbonski pogodbi (3);

10.

odobrava, da Lizbonska pogodba širi pravico do pobude v zvezi z revizijo pogodb tudi na Evropski parlament, priznava, da ima Parlament pravico sodelovati na konvenciji in da je potrebna njegova odobritev, če Evropski svet meni, da ni razloga za sklic konvencije; meni, da to govori v prid priznanju pravice Evropskega parlamenta do polnega sodelovanja na medvladni konferenci na isti ravni kot Komisija; meni, da bi lahko na podlagi izkušenj, pridobljenih na prejšnjih dveh medvladnih konferencah, z medinstitucionalnim dogovorom določili smernice za organizacijo medvladnih konferenc v prihodnosti, zlasti glede sodelovanje Evropskega parlamenta ter vprašanj, povezanih s preglednostjo;

11.

je seznanjen s prehodno ureditvijo glede sestave Evropskega parlamenta; meni, da bo uresničevanje takšnih dogovorov zahtevalo spremembo primarne zakonodaje; poziva države članice, da sprejmejo vse potrebne nacionalne pravne predpise, da bi omogočili predhodno izvolitev 18 dodatnih poslancev Evropskega parlamenta v juniju 2009, da bodo lahko od dneva začetka veljave Lizbonske pogodbe sedeli Parlamentu kot opazovalci; vendar opozarja, da bodo dodatni poslanci prevzeli polna pooblastila šele po končanem postopku ratifikacije spremembe primarne zakonodaje in sicer vsi sočasno na dogovorjeni datum; opozarja Svet, da bo Evropski parlament v skladu z Lizbonsko pogodbo (člen 14(2) Pogodbe EU) pridobil pomembne pravice do pobude in odobritve glede sestave Parlamenta, ki jih namerava v celoti uveljavljati;

Vloga Evropskega sveta

12.

meni, da bi bilo treba za uradno priznanje Evropskega sveta kot ločene samostojne institucije, katere pristojnosti so jasno opredeljene v pogodbah, vlogo Evropskega sveta ponovno osredotočiti na njegovo temeljno nalogo, ki je zagotavljanje potrebnega političnega zagona in določanje splošnih smernic in ciljev delovanja Evropske unije;

13.

odobrava tudi bistveno vlogo Evropskega sveta, kot je opisana v Lizbonski pogodbi, glede revizije pogodb ter nekaterih odločitev, ki so temeljnega pomena za politično življenje Unije, in se nanašajo na zadeve, kot so imenovanja na najpomembnejše politične položaje, reševanje političnih blokad v različnih postopkih odločanja in uporaba mehanizmov prožnosti, ki jih sprejme Svet ali se sprejmejo v sodelovanju z njim;

14.

meni tudi, da je treba glede na to, da je Evropski svet zdaj del institucionalnega ustroja EU, jasneje in natančneje opredeliti njegove dolžnosti, vključno z morebitnim sodnim nadzorom nad njegovim delom, zlasti glede na člen 265 PDEU;

15.

poudarja posebno vodilno vlogo Evropskega sveta na področju zunanjih ukrepov, zlasti v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko, katere bistvena naloga je opredeliti strateške interese in določiti cilj ter splošne smernice; ob tem poudarja, da morajo Svet, predsednik Komisije in podpredsednik Komisije (visoki predstavnik) tesno sodelovati pri pripravah na delovanje Evropskega sveta na tem področju;

16.

izpostavlja, da je treba izboljšati medinstitucionalno sodelovanje med Evropskim parlamentom in Evropskim svetom tako, da bi ustvarili najboljše možne pogoje, v katerih bo predsednik Evropskega parlamenta sodeloval v razpravah Evropskega sveta, kar bi lahko bilo zajeto v medinstitucionalnem sporazumu o odnosih med institucijama; meni, da bi bilo koristno, če bi tudi Evropski svet te pogoje uradno potrdil v svojem poslovniku;

Stalno predsedstvo Evropskega sveta

17.

pozdravlja oblikovanje stalnega daljšega predsedstva Evropskega sveta, ki bo pomagal zagotoviti večjo stalnost, učinkovitost in skladnost delovanja te institucije in posledično delovanja Unije; poudarja, da bi predsednik Evropskega sveta moral biti imenovan v čim krajšem času po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, da bi ohranili povezavo med obdobjem mandata novo izvoljenega Parlamenta in obdobjem mandata nove Komisije;

18.

poudarja bistveno vlogo, ki jo bo imel predsednik Evropskega sveta v institucionalnem življenju Unije, ne kot predsednik Evropske unije, saj to ne bo, temveč kot predsednik Evropskega sveta, ki bo odgovoren za napredek pri delu Evropskega sveta ter za zagotavljanje priprave in stalnosti njegovega delovanja, obenem pa bo spodbujal soglasje med njegovimi člani, poročal Evropskemu parlamentu ter na svoji ravni in brez poseganja v pristojnosti podpredsednika Komisije (visokega predstavnika) zastopal Unijo navzven v povezavi s skupno zunanjo in varnostno politiko;

19.

opozarja, da mora predsednik Evropskega sveta v sodelovanju s predsednikom Komisije in na osnovi dela Sveta za splošne zadeve poskrbeti za priprave na zasedanja Evropskega sveta in za stalnost njegovega delovanja, pri čemer so potrebni medsebojni stiki in tesno sodelovanje med predsednikom Evropskega sveta in predsedstvom Sveta za splošne zadeve;

20.

meni, da so pri tem bistveni uravnotežen in na sodelovanju temelječ odnos med predsednikom Evropskega sveta in predsednikom Komisije, sistem rotacije predsedstva, ko gre za zunanje predstavljanje Unije v zadevah skupne zunanje in varnostne politike pa podpredsednik Komisije (visoki predstavnik);

21.

opozarja, da je treba kljub določbam Lizbonske pogodbe, da Evropskemu svetu pomaga generalni sekretariat Sveta, posebne odhodke Evropskega sveta razporediti v ločenem delu proračuna, pri čemer morajo ti vključevati posebna proračunska sredstva za predsednika Evropskega sveta, ki mu bo moral pomagati njegov kabinet, ki bi moral biti oblikovan pod smiselnimi pogoji;

Svet

22.

pozdravlja ukrepe, sprejete z Lizbonsko pogodbo, v smeri obravnavanja vloge Sveta kot druge veje zakonodajne in proračunske oblasti Unije, ki bi si kljub svoji prevladujoči pristojnosti na nekaterih področjih večji del odločanja delil z Evropskim parlamentom, in sicer v okviru institucionalnega sistema, ki se je postopno razvil v smeri dvodomnega parlamentarnega modela;

23.

poudarja ključno vlogo, ki jo Lizbonska pogodba podeljuje Svetu za splošne zadeve, in s tem tudi njegovemu predsedniku, s čemer namerava zagotoviti skladnost in stalnost dela posameznih sestav Sveta, kot tudi pripravo in stalnost dela Evropskega sveta (v sodelovanju s predsednikom Evropskega sveta in predsednikom Komisije);

24.

poudarja, da je treba zaradi posebne vloge Sveta pri pripravi, določitvi in izvajanju skupne zunanje in varnostne politike okrepiti usklajevanje med predsednikom Sveta za splošne zadeve in podpredsednikom Komisije (visokim predstavnikom) kot predsednikom Sveta za zunanje zadeve, ter med njima in predsednikom Evropskega sveta;

25.

je prepričan, da je treba zaradi ločitve vlog Sveta za splošne zadeve in Sveta za zunanje zadeve, ki jo predvideva Lizbonska pogodba, ti dve sestavi Sveta preoblikovati, zlasti zato, ker bo zaradi širšega koncepta zunanjih odnosov Unije, ki ga predvidevajo pogodbe, spremenjene z Lizbonsko pogodbo, kopičenje mandatov v obeh sestavah Sveta vedno težje; zato meni, da bi se morali ministri za zunanje zadeve posvetiti predvsem dejavnostim Sveta za zunanje zadeve;

26.

v zvezi s tem meni, da bo predsednik vlade/predsednik države članice, ki predseduje Svetu, morebiti moral predsedovati osebno in zagotoviti ustrezno delovanje Sveta za splošne zadeve kot organa, odgovornega za usklajevanje različnih sestav Sveta in za odločanje v zvezi s prednostnimi nalogami ter reševanjem sporov, ki se ga sedaj prepogosto preloži na Evropski svet;

27.

se zaveda velikih težav pri usklajevanju različnih sestav Sveta zaradi novega sistema predsedstev in, da bi se izognili tem tveganjem, poudarja pomen „novih“ stalnih 18-mesečnih trojk (skupine treh predsedstev), ki bi si razdelile predsedovanje posameznim sestavam Sveta (z izjemo Sveta za zunanje zadeve in evro skupine) in Coreperju, da bi zagotovili skladnost, doslednost in stalnost delovanja Sveta kot celote ter medinstitucionalno sodelovanje, ki je potrebno za nemoteno delovanje zakonodajnih in proračunskih postopkov v skupnem odločanju z Evropskim parlamentom;

28.

meni, da je pri trojkah nujno potrebno razviti tesno in stalno sodelovanje ves čas skupnega mandata; poudarja pomen, ki ga ima skupni program posamezne 18-mesečne trojke za delovanje Unije, kot je podrobneje pojasnjeno v odstavku 51 te resolucije; poziva trojke, naj svoje skupne operativne programe skupaj s predlogi o časovnem razporedu zakonodajnih posvetovanj ob začetku svojega skupnega mandata predstavijo Parlamentu na plenarnem zasedanju;

29.

meni, da bo moral predsednik vlade/predsednik države članice, ki bo prevzela predsedstvo Sveta, imeti bistveno vlogo pri zagotavljanju povezovanja celotne skupine predsedstev in skladnosti delovanja različnih sestav Sveta, obenem pa bo moral poskrbeti za potrebno usklajenost z Evropskim svetom, zlasti v zvezi s pripravami in stalnostjo njegovega delovanja;

30.

prav tako poudarja, da mora biti predsednik vlade/predsednik države članice, ki prevzame predsedovanje Sveta po rotacijskem sistemu, privilegiran sogovornik Evropskega parlamenta v zvezi z dejavnostjo predsedstva; meni, da bi moral biti povabljen na plenarno zasedanje Parlamenta, na katerem bi predstavil program dejavnosti predsedstva ter poročilo o razvoju dogodkov in dosežkih, zabeleženih v njegovem šestmesečnem mandatu, druge pomembne politične zadeve, ki bi se pojavile v času njegovega predsedovanja, pa bi moral predložiti v razpravo;

31.

poudarja, da so glede na stanje na področju razvoja Unije vprašanja, povezana z varnostjo in obrambo, še vedno sestavni del skupne zunanje in varnostne politike, zato meni, da bi morala ta politika ostati v pristojnosti Sveta za zunanje zadeve pod vodstvom podpredsednika Komisije (visokega predstavnika), v katerem bi po potrebi sodeloval še minister za obrambo;

Komisija

32.

pozdravlja ponovno potrditev bistvene vloge Komisije kot „motorja“, ki poganja delovanje Unije, in sicer s:

priznanjem njenega skoraj popolnega monopola na področju zakonodajnih pobud, ki je razširjen na vsa področja delovanja Unije z izjemo skupne zunanje in varnostne politike in je še posebej okrepljen v finančnih zadevah;

z okrepitvijo njene vloge pri olajševanju doseganja dogovorov med dvema vejama oblasti, zakonodajno in proračunsko;

z okrepitvijo njene vloge „izvršilnega organa“ Unije v vseh primerih, ko izvajanje določb zakonodaje Evropske unije zahteva skupen pristop, medtem ko ima Svet takšno vlogo le pri zadevah na področju skupne zunanje in varnostne politike ter v ustrezno utemeljenih primerih, navedenih v zakonodajnih aktih;

33.

pozdravlja okrepitev položaja predsednika Komisije v kolegiju komisarjev, zlasti v smislu institucionalne odgovornosti, ki jo imajo komisarji do njega, ter notranje organizacije Komisije, s čimer so ustvarjeni pogoji za okrepitev njegovega vodenja Komisije in njeno večjo povezanost; meni, da bi se ta krepitev zaradi dogovora med predsedniki držav ali vlad, da bodo ohranili načelo enega člana Komisije na državo članico, lahko celo še stopnjevala;

Izvolitev predsednika Komisije

34.

poudarja, da bo izvolitev predsednika Komisije v Evropskem parlamentu na predlog Evropskega sveta njegovemu imenovanju dala izrazit politični značaj;

35.

poudarja, da bo takšna izvolitev okrepila demokratično legitimnost predsednika Komisije in utrdila njegov položaj tako znotraj Komisije (glede njegovih pristojnosti v notranjih odnosih z drugimi komisarji) kot v medinstitucionalnih odnosih nasploh;

36.

meni, da bo okrepljena legitimnost predsednika koristila celotni Komisiji, saj bo povečala njeno sposobnost za neodvisno spodbujanje splošnih evropskih interesov in utrdila njeno vlogo gonilne sile evropskega delovanja;

37.

v zvezi s tem opozarja, da lahko kandidata za funkcijo predsednika Komisije predlaga Evropski svet na osnovi kvalificirane večine in da so za njegovo izvolitev v Evropskem parlamentu potrebni glasovi večine poslancev, kar bo vse, ki so vključeni v ta proces, še bolj spodbudilo k razvijanju potrebnega dialoga za zagotovitev uspešnega izida procesa;

38.

opozarja, da Lizbonska pogodba Evropski svet zavezuje k „upoštevanju volitev v Evropski parlament“, pred imenovanjem kandidata pa mora opraviti tudi „ustrezna posvetovanja“, ki niso zgolj formalni institucionalni stiki med institucijama; nadalje opozarja, da Izjava št. 11, ki je priložena Sklepni listini medvladne konference, ki je sprejela Lizbonsko pogodbo (4), v tej zvezi poziva k „posvetovanju v okviru, ki velja za najprimernejšega“, med predstavniki Evropskega parlamenta in Evropskega sveta;

39.

meni, da bi moral Evropski svet pooblastiti svojega predsednika, da se sam ali v spremstvu delegacije posvetuje s predsednikom Evropskega parlamenta glede organizacije potrebnih srečanj z vsemi voditelji političnih skupin Evropskega parlamenta, ki bi jih po možnosti spremljali voditelji (ali delegacija) evropskih političnih strank, in da nato o tem poroča Evropskemu svetu;

Postopek imenovanj

40.

meni, da bi bilo treba pri izbiri oseb, ki so predlagane za funkcijo predsednika Evropskega sveta, predsednika Komisije in podpredsednika Komisije upoštevati ustrezno sposobnost kandidatov; poleg tega ugotavlja, da je v skladu z Izjavo št 6, ki je priložena navedeni sklepni listini (5), treba upoštevati še potrebo po spoštovanju geografske in demografske raznolikosti Unije in njenih držav članic;

41.

nadalje meni, da bi morale države članice in evropske politične družine pri imenovanjih na najpomembnejše politične položaje v Evropski uniji upoštevati ne le merila geografskega in demografskega ravnovesja, ki ga predvideva Lizbonska pogodba, temveč tudi merila, ki temeljijo na političnem ravnovesju in ravnovesju med spoloma;

42.

s tem v zvezi meni, da bi moral postopek imenovanj potekati po volitvah v Evropski parlament, da bi se upošteval volilni izid, ki bo imel temeljno vlogo pri izbiri predsednika Komisije; opozarja, da bo zahtevano ravnovesje mogoče zagotoviti šele po njegovi izvolitvi;

43.

v zvezi s tem predlaga kot možni model naslednji postopek in časovni načrt za imenovanja, o katerima se lahko dogovorita Evropski parlament in Evropski svet:

prvi in drugi teden po evropskih volitvah: vzpostavitev političnih skupin v Evropskem parlamentu;

tretji teden po volitvah: posvetovanja med predsednikom Evropskega sveta in predsednikom Evropskega parlamenta, ki jim sledijo ločena srečanja med predsednikom Evropskega sveta in predsedniki političnih skupin (po možnosti tudi predsedniki evropskih političnih strank ali omejenimi delegacijami);

četrti teden po volitvah: Evropski svet ob upoštevanju izidov posvetovanj, omenjenih v prejšnji alineji, naznani kandidata za predsednika Komisije;

peti in šesti teden po volitvah: stiki med kandidatom za predsednika Komisije in političnimi skupinami; izjave kandidata in predstavitev njegovih političnih smernic v Evropskem parlamentu; glasovanje o kandidatu za predsednika Komisije v Evropskem parlamentu;

julij/avgust/september: izvoljeni predsednik Komisije se z Evropskim svetom dogovori o imenovanju podpredsednika Komisije (visokega predstavnika) in predlaga seznam kandidatov za komisarje (vključno s podpredsednikom Komisije (visokim predstavnikom));

september: Evropski svet sprejme seznam kandidatov za komisarje (vključno s podpredsednikom Komisije (visokim predstavnikom));

september/oktober: predstavitve kandidatov za komisarje in kandidata za podpredsednika Komisije (visokega predstavnika) v Evropskem parlamentu;

oktober: predstavitev kolegija komisarjev in njihovega programa v Evropskem parlamentu; glasovanje o celotnemu kolegiju (vključno s podpredsednikom Komisije (visokim predstavnikom)); Evropski svet potrdi novo Komisijo; nova Komisija prevzame svoje naloge;

November: Evropski svet imenuje predsednika Evropskega sveta;

44.

poudarja, da bi bilo treba predlagani potek dogodkov vsekakor začeti uporabljati z letom 2014;

45.

meni, da zahteva morebitni začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe pred koncem leta 2009 politični dogovor med Evropskim svetom in Evropskim parlamentom, s katerim bi zagotovili, da se bo pri postopku izbire predsednika naslednje Komisije in imenovanja prihodnje Komisije vsekakor spoštovalo bistvo novih pristojnosti, ki jih Lizbonska pogodba v zvezi s tem priznava Evropskemu parlamentu;

46.

meni, da bi moral Evropski svet, če bo začel postopek za imenovanje predsednika nove Komisije takoj po evropskih volitvah junija 2009 (6), ustrezno upoštevati časovni okvir, potreben za neformalni zaključek postopka političnega posvetovanja z novoizvoljenimi predstavniki političnih skupin, kot predvideva Lizbonska pogodba; meni, da bi bila pod temi pogoji vsebina novih posebnih pravic, ki izhajajo iz pogodbe, v celoti spoštovana, Evropski parlament pa bi lahko nadaljeval s potrditvijo imenovanja predsednika Komisije;

47.

glede imenovanja novega kolegija poudarja, da bi bilo treba postopek začeti šele po tem, ko bo znan izid drugega referenduma na Irskem; opozarja, da bi se institucije v tem primeru popolnoma zavedale prihodnjega pravnega okvira, v katerem bi Komisija izvajala svoj mandat, in bi lahko ustrezno upoštevale vsaka svoje pristojnosti v postopku, pa tudi sestavo, strukturo in pristojnosti nove Komisije; v primeru pozitivnega izida referenduma, bi Evropski parlament uradno potrdil novi kolegij, vključno s predsednikom in podpredsednikom Komisije (visokim predstavnikom), šele po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe;

48.

opozarja, da se bo v primeru negativnega izida drugega referenduma na Irskem v celoti uporabljal sporazum iz Nice in da bo treba novo Komisijo sestaviti skladno z določbami, v skladu s katerimi je število članov Komisije nižje od števila držav članic; poudarja, da bo moral v tem primeru Evropski svet sprejeti odločitev o dejanskem številu članov skrčene Komisije; poudarja politično voljo Evropskega parlamenta, da zagotovi strogo spoštovanje teh določb;

Načrtovanje

49.

meni, da je načrtovanje, tako na strateški kot na operativni ravni, bistvenega pomena za zagotavljanje učinkovitosti in skladnosti dejavnosti EU;

50.

zato odobrava, da Lizbonska pogodba izrecno poziva k načrtovanju kot sredstvu za okrepitev sposobnosti delovanja institucij, in predlaga organiziranje več vzporednih načrtovalnih dejavnosti upoštevajoč naslednje smernice:

Evropski parlament, Svet in Komisija bi se morali dogovoriti o „pogodbi“ ali „programu“ o zakonodajnem obdobju, ki bi bila zasnovana na širokih strateških ciljih in prednostnih nalogah, ki bi jih Komisija predstavila na začetku svojega mandata in o katerih bi skupaj razpravljala Evropski parlament in Svet, da bi med tremi institucijami dosegli dogovor (po možnosti v obliki posebnega medinstitucionalnega sporazuma, četudi ta ne bi bil pravno zavezujoč) o skupnih ciljih in prednostnih nalogah v petletnem zakonodajnem obdobju;

Komisija bi nato na podlagi te pogodbe ali programa nadalje razvila zamisli glede finančnega načrta in bi do konca junija v letu po volitvah predstavila svoje predloge glede petletnega finančnega okvira, ki bi jim dodala seznam zakonodajnih predlogov, potrebnih za zagon posameznih programov; v skladu s postopkom, določenim v pogodbah, bi nato o tem finančnem okviru razpravljala Svet in Evropski parlament in ga do konca istega leta sprejela (ali najpozneje do konca prvega trimesečja naslednjega leta);

to bi Uniji omogočilo, da bi imela pripravljen petletni finančni okvir, ki bi lahko stopil v veljavo na začetku leta N+2 (ali N+3) (7), kar bo vsem prihodnjim evropskim parlamentom in komisijam omogočilo, da bodo odločali o „svojem“ načrtovanju;

51.

meni, da bo prehod na sistem petletnega finančnega in političnega načrtovanja zahteval podaljšanje sedanjega finančnega okvira, ki ga vsebuje medinstitucionalni sporazum o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (8), do konca leta 2015/2016, in njegovo prilagoditev, naslednji finančni okvir pa bi začel veljati v začetku leta 2016/2017 (9);

52.

predlaga, da bi na podlagi pogodbe/programa o zakonodajnem obdobju in ob upoštevanju večletnega finančnega okvira:

Komisija predstavila svoj letni delovni in zakonodajni program Evropskemu parlamentu in Svetu, čemur bi sledila skupna razprava, ki bi Komisiji omogočila vnos potrebnih prilagoditev;

Svet za splošne zadeve v dialogu z Evropskim parlamentom sprejel skupno operativno načrtovanje dejavnosti vsake skupine treh predsedstev za celotno 18-mesečno obdobje njihovega mandata, kar bi se uporabilo kot okvir za operativni program dejavnosti posameznega predsedstva v njegovem šestmesečnem mandatu;

Zunanji odnosi

53.

poudarja pomen nove razsežnosti, ki jo Lizbonska pogodba prinaša celotnemu zunanjemu delovanju Unije, tudi skupni zunanji in varnostni politiki, saj bo skupaj s pravno osebnostjo Unije in institucionalnimi novostmi na tem področju (še zlasti z oblikovanjem dvojnega mandata podpredsednika Komisije (visokega predstavnika) in Evropske službe za zunanjepolitično delovanje) lahko odločilno pripomogla k skladnosti in učinkovitosti delovanja Unije na tem področju ter znatno povečala prepoznavnost njene vloge na svetovni ravni;

54.

zahteva, da se pri vseh odločitvah o zunanjem delovanju navede pravna podlaga, na kateri so bile sprejete, da bi tako laže ugotavljali, po katerem postopku so bile sprejete in po katerem postopku jih je treba izvajati;

Podpredsednik Komisije (visoki predstavnik)

55.

meni, da je oblikovanje dvojnega mandata podpredsednika Komisije (visokega predstavnika) bistven korak za zagotovitev skladnosti, učinkovitosti in prepoznavnosti celotnega zunanjega delovanja Unije;

56.

poudarja, da mora podpredsednika Komisije (visokega predstavnika) Evropski svet imenovati s kvalificirano večino ob odobritvi predsednika Komisije, prav tako pa ga mora kot podpredsednika Komisije skupaj s celotnim kolegijem komisarjev potrditi tudi Evropski parlament; poziva predsednika Komisije, naj zagotovi, da bo Komisija v celoti izvajala svoje naloge na tem področju, pri čemer mora upoštevati, da bo visoki predstavnik kot podpredsednik Komisije imel temeljno vlogo pri zagotavljanju skladnosti in uspešnosti delovanja kolegija ter da je politična in institucionalna dolžnost predsednika Komisije zagotoviti, da ima podpredsednik Komisije sposobnosti, potrebne za povezovanje kolegija; poudarja tudi, da se mora Evropski svet zavedati tega vidika vloge podpredsednika Komisije (visokega predstavnika) ter mora že na začetku postopka opraviti potrebna posvetovanja s predsednikom Komisije, da zagotovi njegov uspešen zaključek; opozarja, da bo v okviru svojih pristojnosti v zvezi z imenovanjem nove Komisije dosledno izvajal presojo politične in institucionalne usposobljenosti imenovanega podpredsednika Komisije (visokega predstavnika);

57.

poudarja, da bo Evropska služba za zunanjepolitično delovanje imela temeljno vlogo pri podpori podpredsednika Komisije (visokega predstavnika) in bo bistveno prispevala k uspehu novega celostnega pristopa k zunanjemu delovanju Unije; poudarja, da bo za vzpostavitev nove službe potreben uradni predlog podpredsednika Komisije (visokega predstavnika), kar bo mogoče šele po tem, ko bo ta prevzel svoje naloge, predlog pa lahko sprejme le Svet po mnenju Evropskega parlamenta in odobritvi Komisije; izraža svojo namero, da bo v celoti izvajal svoje proračunske pristojnosti v zvezi z ustanovitvijo Evropske službe za zunanjepolitično delovanje;

58.

poudarja, da so naloge podpredsednika Komisije (visokega predstavnika) zelo zahtevne in bodo zahtevale veliko usklajevanja z drugimi institucijami, zlasti s predsednikom Komisije, kateremu bo politično odgovoren za področje zunanjega delovanja, ki sodi v pristojnost Komisije, s predsedstvom Sveta, ki se bo menjavalo po rotacijskem sistemu, ter s predsednikom Evropskega sveta;

59.

poudarja, da bo uresničevanje ciljev, ki so pripeljali do vzpostavitve položaja podpredsednika Komisije (visokega predstavnika), precej odvisno od političnega zaupanja med predsednikom in podpredsednikom Komisije (visokim predstavnikom) ter od sposobnosti podpredsednika Komisije (visokega predstavnika), da uspešno sodeluje s predsednikom Evropskega sveta, s predsedstvom Sveta, ki se bo menjavalo po rotacijskem sistemu, ter z ostalimi komisarji, ki bodo pod njegovim vodstvom izvajali specifične pristojnosti, povezane z zunanjim delovanjem Unije;

60.

poziva Komisijo in podpredsednika Komisije (visokega predstavnika), naj v celoti izkoristita možnost, da predstavita skupne pobude na področju zunanjih odnosov za okrepitev povezovanja različnih področij delovanja Unije na zunanjepolitični ravni ter povečata možnosti, da Svet sprejme te pobude, zlasti tiste v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko; v zvezi s tem opozarja, da je potreben parlamentarni nadzor nad ukrepi s področja zunanje in varnostne politike;

61.

vztraja, da je treba sprejeti določene praktične ukrepe, da bi olajšali delo podpredsednika Komisije (visokega predstavnika):

podpredsednik Komisije (visoki predstavnik) bi moral predlagati imenovanje posebnih predstavnikov z jasnim mandatom, opredeljenim v skladu z Lizbonsko pogodbo (člen 33 Pogodbe EU), ki bi mu pomagali na posebnih področjih njegovih pristojnosti v zadevah skupne zunanje in varnostne politike (posebne predstavnike, ki bi jih imenoval Svet, bi moral zaslišati tudi Evropski parlament, ti pa bi ga redno obveščali o svojih dejavnostih);

podpredsednik Komisije (visoki predstavnik) bi moral na področjih, ki niso del skupne zunanje in varnostne politike, svoje dejavnosti usklajevati s komisarji, ki so pristojni za ta področja, in bi jih moral, kadar je to potrebno, pooblastiti za opravljanje njegovih nalog mednarodnega zastopanja Evropske unije na teh področjih;

v primeru odsotnosti bi moral podpredsednik Komisije (visoki predstavnik) odločiti, kdo ga bo zastopal, in sicer za vsak primer posebej in glede na naloge, ki jih je treba vsakokrat opraviti;

Zastopanje

62.

meni, da Lizbonska pogodba vzpostavlja učinkovit, četudi zapleten operativni sistem za zastopanje Unije navzven, ter predlaga, da se ta izrazi v skladu s sledečimi smernicami:

predsednik Evropskega sveta predstavlja Unijo na ravni predsednikov držav ali vlad v zadevah, povezanih s skupno zunanjo in varnostno politiko, vendar nima pooblastil za vodenje političnih pogajanj v imenu Unije, kar je naloga podpredsednika Komisije (visokega predstavnika); lahko je tudi pozvan, da izpolnjuje specifično vlogo zastopanja Evropskega sveta na določenih mednarodnih dogodkih;

predsednik Komisije zastopa Unijo na najvišji ravni v zvezi z vsemi vidiki zunanjepolitičnih odnosov Unije, razen v zadevah, povezanih s skupno zunanjo in varnostno politiko, ter v zvezi s specifičnimi sektorskimi politikami, ki sodijo na področje zunanjega delovanja Unije (zunanja trgovina itd.); pod okriljem Komisije lahko to vlogo izpolnjuje tudi podpredsednik Komisije (visoki predstavnik) ali pristojni/pooblaščeni komisar;

podpredsednik Komisije (visoki predstavnik) zastopa Unijo na ministrski ravni ali v mednarodnih organizacijah, ki so povezane s splošnim zunanjim delovanjem Unije; prav tako izpolnjuje naloge zunanjega zastopanja kot predsednik Sveta za zunanje zadeve;

63.

meni, da ne bo več zaželeno, da bi bil k opravljanju nalog zunanjega zastopanja Unije pozvan predsednik Sveta za splošne zadeve (zlasti predsednik vlade države članice, ki predseduje Svetu) ali predsednik sektorske sestave Sveta;

64.

poudarja pomen usklajevanja in sodelovanja med vsemi različnimi stranmi, odgovornimi za različne naloge zastopanja Unije navzven, da bi se izognili navzkrižju pristojnosti in zagotovili skladnost in prepoznavnost Unije na mednarodni ravni;

*

* *

65.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za ustavne zadeve posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom držav članic.


(1)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0055.

(2)  Resolucija Parlamenta z dne 7. maja 2009 o novi vlogi in pristojnostih Parlamenta pri izvajanju Lizbonske pogodbe (poročilo poslanca Leinena), P6_TA(2009)0373.

(3)  Sklep Parlamenta z dne 6. maja 2009 o splošni reviziji Poslovnika Evropskega parlamenta P6_TA(2009)0359 in poročilo o prilagoditvi Poslovnika Parlamenta glede na Lizbonsko pogodbo (A6-0277/2009) (poročili poslanca Corbetta).

(4)  Izjava št. 11 o členu 17(6) in (7) Pogodbe o Evropski uniji.

(5)  Izjava št. 6 o členu 15(5) in (6), členu 17(6) in (7) ter členu 18 Pogodbe o Evropski uniji.

(6)  Kot je navedeno v izjavi o imenovanju nove Komisije, sprejeti v okviru sklepov Evropskega sveta z dne 11. in 12. decembra 2008.

(7)  N pomeni leto evropskih volitev.

(8)  Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (UL C 139, 14.6.2006, str. 1).

(9)  V skladu z resolucijo Parlamenta z dne 25. marca 2009 o vmesnem pregledu finančnega okvira 2007 – 2013 (poročilo poslanca Bögeja), Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0174, in resolucijo Parlamenta z dne 7. maja 2009 o finančnih vidikih Lizbonske pogodbe (poročilo poslanke Guy-Quint), P6_TA(2009)0374.


5.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 212/94


Četrtek, 7. maja 2009
Odnosi med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti v skladu z Lizbonsko pogodbo

P6_TA(2009)0388

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 o razvoju odnosov med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti v skladu z Lizbonsko pogodbo (2008/2120(INI))

2010/C 212 E/13

Evropski parlament,

ob upoštevanju Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Amsterdamski pogodbi,

ob upoštevanju Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki je priložen Amsterdamski pogodbi,

ob upoštevanju Lizbonske pogodbe, zlasti člena 12 Pogodbe EU,

ob upoštevanju Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Lizbonski pogodbi, in zlasti člena 9 Protokola,

ob upoštevanju Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki je priložen Lizbonski pogodbi,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2002 o odnosih med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti v okviru evropskega združevanja (1),

ob upoštevanju smernic za odnose med vladami in parlamenti o vprašanjih Skupnosti (informativni minimalni standardi) z dne 27. januarja 2003 („kobenhavnske parlamentarne smernice“) (2), sprejetih na XXVIII. zasedanju Konference odborov za zadeve Skupnosti in evropske zadeve parlamentov Evropske unije (COSAC),

ob upoštevanju smernic za medparlamentarno sodelovanje v Evropski uniji z dne 21. junija 2008 (3),

ob upoštevanju sklepov s XL. zasedanja COSAC-a v Parizu dne 4. novembra 2008, zlasti točke 1,

ob upoštevanju poročila pododbora irskega parlamenta o prihodnosti Irske v Evropski uniji iz novembra 2008, zlasti odstavkov 29 do 37 povzetka, v katerih je zahtevna bistvena okrepitev parlamentarnega nadzora nad nacionalnimi vladami kot članicami Sveta,

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za razvoj (A6-0133/2009),

A.

ker je bila zadnja resolucija Evropskega parlamenta na temo odnosov z nacionalnimi parlamenti sprejeta leta 2002 in je zato čas za ponovno oceno,

B.

ker so državljani na ravni EU neposredno zastopani v Evropskem parlamentu, države članice pa so v Svetu zastopane prek svojih vlad, ki so demokratično odgovorne svojim nacionalnim parlamentom (glej člen 10(2) Pogodbe EU v različici Lizbonske pogodbe); ker mora zato nujna parlamentarizacija Evropske unije temeljiti na dveh pristopih: na eni strani na razširitvi pristojnosti Evropskega parlamenta v zvezi z vsemi odločitvami Unije in na drugi strani na krepitvi pristojnosti nacionalnih parlamentov v odnosu do njihovih vlad,

C.

ker je bilo sodelovanje v Evropski konvenciji med predstavniki nacionalnih parlamentov in predstavniki Evropskega parlamenta ter tudi med slednjimi in predstavniki parlamentov držav pristopnic odlično,

D.

ker so se skupna parlamentarna srečanja na določene teme izkazala kot zelo plodna med obdobjem razmisleka, zato bi po tem instrumentu lahko posegli, če bi bila sklicana nova konvencija oziroma ob podobnih priložnostih,

E.

ker so se v zadnjih letih odnosi med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti izboljšali in postali bolj raznoliki in ker vedno več dejavnosti poteka na ravni parlamentov kot celote, pa tudi na ravni parlamentarnih odborov,

F.

ker bi moral prihodnji razvoj odnosov upoštevati prednosti in slabosti različnih obstoječih praks,

G.

ker Lizbonska pogodba zlasti v zvezi z načelom subsidiarnosti priznava nacionalnim parlamentom nove pristojnosti, ki jih spodbujajo, da se v postopek oblikovanja politike na ravni Unije dejavno vključijo že v zgodnji fazi,

H.

ker bi morale vse oblike medparlamentarnega sodelovanja slediti dvema osnovnima načeloma, ki sta: večja učinkovitost in parlamentarna demokratizacija,

I.

ker je glavna naloga in funkcija Evropskega parlamenta ter nacionalnih parlamentov sodelovanje pri zakonodajnem odločanju in nadzorovanje političnih izbir na nacionalni in evropski ravni; ker zaradi tega tesno sodelovanje za skupno dobro ni odveč, zlasti glede prenosa zakonodaje Unije v nacionalno zakonodajo,

J.

ker je primerno, da se razvijejo politične smernice, na podlagi katerih bodo lahko predstavniki in organi Evropskega parlamenta opredelili prihodnje ukrepe za odnose z nacionalnimi parlamenti ter izvajanje določb Lizbonske pogodbe, ki se nanašajo na nacionalne parlamente,

Prispevek Lizbonske pogodbe k razvoju odnosov

1.

izraža zadovoljstvo nad obveznostmi in pravicami nacionalnih parlamentov po Lizbonski pogodbi – „pogodbi parlamentov“ –, s katerimi se njihova vloga v političnih procesih Evropske unije povečuje; meni, da je te pravice mogoče razdeliti v tri skupine:

 

obveščenost o:

oceni politik na področju svobode, varnosti in pravice;

postopkih stalnega odbora za notranjo varnost;

predlogih za spremembo Pogodb;

vlogah za članstvo v Uniji;

poenostavljenih revizijah Pogodbe (šest mesecev vnaprej);

predlogih za ukrepe, ki dopolnjujejo Pogodbo;

 

dejavno sodelovanje pri:

pravilnem delovanju Unije („krovna“ določba);

nadzorovanju Europola in Eurojusta skupaj z Evropskim parlamentom;

konvencijah, ki se nanašajo na spremembe Pogodbe;

 

nasprotovanje:

zakonodaji, ki ni v skladu z načelom subsidiarnosti, s postopki z „rumenim“ in „oranžnim kartonom“;

spremembam Pogodbe v poenostavljenem postopku;

ukrepom pravosodnega sodelovanja v civilnopravnih zadevah (družinsko pravo);

kršitvam načela subsidiarnosti z vložitvijo tožbe na Sodišče Evropskih skupnosti (če to dovoljuje nacionalna zakonodaja);

Sedanji odnosi

2.

z zadovoljstvom ugotavlja, da so se njegovi odnosi z nacionalnimi parlamenti in njihovimi poslanci v zadnjih letih razvijali dokaj pozitivno, čeprav še ne do zadostnega obsega, zlasti z naslednjimi oblikami skupnih dejavnosti:

skupna parlamentarna srečanja o horizontalnih temah, ki presegajo pristojnosti enega samega odbora;

redne skupne seje odborov vsaj dvakrat na polletje;

ad hoc medparlamentarna srečanja na ravni odborov na pobudo Evropskega parlamenta ali parlamenta države članice, ki predseduje Svetu;

medparlamentarna srečanja na ravni predsednikov odborov;

sodelovanje na ravni predsednikov parlamentov v okviru konference predsednikov parlamentov Evropske unije;

obiski poslancev nacionalnih parlamentov v Evropskem parlamentu z namenom sodelovanja na srečanjih ustreznih specializiranih odborov;

srečanja v političnih skupinah ali strankah na evropski ravni, kjer politiki iz vseh držav članic razpravljajo s poslanci Evropskega parlamenta;

Prihodnji odnosi

3.

meni, da je treba razviti nove oblike predzakonodajnega in pozakonodajnega dialoga med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti;

4.

poziva nacionalne parlamente, naj okrepijo svoja prizadevanja in domače vlade opozarjajo na njihovo odgovornost za upravljanje s porabo sredstev EU; poziva nacionalne parlamente, naj preverjajo kakovost nacionalnih ocen učinka in to, kako nacionalne vlade prenašajo zakonodajo EU v domačo zakonodajo in kako izvajajo politike in programe financiranja EU na ravni države, regije in lokalnih oblasti; zahteva, da nacionalni parlamenti dosledno spremljajo poročanje o nacionalnih akcijskih načrtih iz lizbonske agende;

5.

meni, da bi bilo treba nacionalnim parlamentom ponuditi podporo pri njihovem nadzoru nad osnutki zakonodaje, še preden jo obravnava zakonodajalec Unije, pa tudi pri dejanskem nadzoru nad delom njihovih vlad v okviru Sveta;

6.

navaja, da redne dvostranske skupne seje posameznih odborov in ad hoc medparlamentarna srečanja na ravni odborov, ki se sestajajo na povabilo Evropskega parlamenta, dopuščajo, da se dialog o trenutnih ali predvidenih zakonodajnih aktih ali političnih pobudah odvija v zgodnji fazi in jih je zato treba ohranjati in sistematično razvijati v stalno mrežo odborov; meni, da bi se pred takšnimi sejami ali po njih lahko odvijala dvostranska ad hoc srečanja odborov, na katerih bi obravnavali posebna nacionalna vprašanja, in da bi lahko konferenci predsednikov odborov zaupali pripravo in usklajevanje programa za dejavnosti specializiranih odborov z nacionalnimi parlamenti;

7.

opaža, da so srečanja predsednikov posameznih odborov Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov, kot so srečanja predsednikov Odbora za zunanje zadeve, Odbora za ustavne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, zaradi omejenega števila udeležencev prav tako orodje za izmenjavo informacij in stališč;

8.

meni, da bi lahko druge oblike sodelovanja poleg prej omenjenih učinkovito prispevale k oblikovanju evropskega političnega prostora, zato bi jih bilo treba nadalje razvijati in razširiti;

9.

v tem smislu želi pozdraviti novosti na ravni nacionalnih parlamentov, kot je možnost, da poslanci Evropskega parlamenta enkrat letno nastopijo na plenarnem zasedanju nacionalnih parlamentov, sodelujejo na srečanjih odborov za evropske zadeve na posvetovalni podlagi, sodelujejo na srečanjih specializiranih odborov, kadarkoli razpravljajo o ustreznih delih zakonodaje Evropske unije, ali na posvetovalni podlagi sodelujejo na srečanjih političnih skupin;

10.

priporoča odobritev ustreznega proračuna za organiziranje srečanj posameznih odborov z sorodnimi odbori nacionalnih parlamentov ter poročevalcev Evropskega parlamenta s sogovorniki iz nacionalnih parlamentov in priporoča preučitev možnosti za vzpostavitev tehničnih pogojev za videokonference med poročevalci odborov nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta;

11.

meni, da bodo povečane pristojnosti nacionalnih parlamentov, kot jih glede skladnosti z načelom subsidiarnosti predvideva Lizbonska pogodba, omogočile, da bo evropska zakonodaja podvržena vplivu in nadzoru v zgodnji fazi, in bodo prispevale k boljši pripravi zakonodaje ter večji skladnosti zakonodaje na ravni Evropske unije;

12.

navaja, da je nacionalnim parlamentom pri zadevah Evropske unije prvič dana jasna vloga, ki se razlikuje od vloge njihovih nacionalnih vlad, prispeva k močnejšemu demokratičnemu nadzoru in Unijo približuje državljankam in državljanom;

13.

ponovno opozarja, da morajo nacionalni parlamenti nadzor nad nacionalnimi vladami izvajati v prvi vrsti v skladu z ustreznimi ustavnimi pravili in zakoni;

14.

poudarja dejstvo, na so nacionalni parlamenti pomembni akterji pri izvajanju zakonodaje EU in da bi bil na tem področju zelo pomemben mehanizem za izmenjavo najboljših praks;

15.

v tem smislu ugotavlja, da predstavlja oblikovanje elektronske platforme za izmenjavo informacij med parlamenti, spletne strani IPEX (4), velik korak naprej, saj omogoča, da pregledovanje dokumentov Evropske unije poteka na ravni nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta ter da jih po potrebi nacionalni parlamenti v realnem času prenesejo v nacionalno zakonodajo; zato meni, da je potrebna ustrezna finančna pomoč za ta sistem, ki ga je tehnično razvil in ga upravlja Evropski parlament;

16.

predvideva bolj sistematično spremljanje predzakonodajnega dialoga med nacionalnimi parlamenti in Komisijo (tako imenovane „pobude Barroso“), da bi bil tako obveščen o stališču nacionalnih parlamentov v zgodnji fazi zakonodajnega postopka; poziva nacionalne parlamente, naj Evropskemu parlamentu hkrati omogočijo dostop do svojih mnenj, podanih v zvezi s tem;

17.

izraža zadovoljstvo nad napredkom, ki je bil v zadnjih letih dosežen pri razvoju sodelovanja med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti na področju zunanjih zadev, varnosti in obrambe;

18.

se zaveda, da morajo nacionalni parlamenti odigrati pomembno vlogo s prispevanjem informacij k nacionalni razpravi o skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP) in evropski varnostni in obrambni politiki (EVOP);

19.

ponovno z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ni zadostne odgovornosti do parlamentov za finančne ukrepe v zvezi s SZVP in EVOP in je zato treba izboljšati sodelovanje med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti, da bi dosegli demokratičen nadzor nad vsemi vidiki teh politik (5);

20.

zaradi skladnosti in učinkovitosti ter da se prepreči podvajanje, poziva k razpustitvi skupščine Zahodnoevropske unije (ZEU) po tem, ko bo z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe ZEU polno in dokončno postala del Evropske unije;

Vloga Konference odborov za zadeve Skupnosti in evropske zadeve parlamentov Evropske unije (COSAC)

21.

meni, da bo morala biti politična vloga COSAC-a v prihodnosti opredeljena s tesnim sodelovanjem med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti, ter da bi moral COSAC v skladu s Protokolom o vlogi nacionalnim parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Amsterdamski pogodbi, ostati predvsem forum za izmenjavo informacij in razpravo o splošnih političnih vprašanjih in najboljših praksah glede nadzorovanja nacionalnih vlad (6); meni, da se morajo informacije in razprava osredotočati na zakonodajne dejavnosti, ki se nanašajo na področje svobode, varnosti in pravice, ter na spoštovanje načela subsidiarnosti na ravni Evropske unije;

22.

je odločen, da bo v celoti opravljal svojo vlogo, izpolnjeval svoje odgovornosti v zvezi z delovanjem COSAC-a ter še naprej zagotavljal tehnično podporo sekretariatu COSAC-a in predstavnikom nacionalnih parlamentov;

23.

ponovno poudarja, da se morajo dejavnosti Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov v okviru COSAC-a dopolnjevati in se jih ne sme drobiti ali zlorabljati od zunaj;

24.

meni, da bi morali biti njegovi specializirani odbori bolj vključeni v pripravo srečanj COSAC-a, na njih pa biti bolje zastopani; meni, da bi moral njegovo delegacijo voditi predsednik Odbora za ustavne zadeve, sestavljena pa bi morala biti iz predsednikov in poročevalcev odborov, ki se ukvarjajo z vprašanji na dnevnem redu posameznega srečanja COSAC-a; meni, da je zelo pomembno, da se konferenco predsednikov in poslance po vsakem srečanju obvesti o poteku in ugotovitvah srečanj COSAC-a;

*

* *

25.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.


(1)  Sprejeta po poročilu A5-0023/2002 Odbora za ustavne zadeve (poročilo Napolitano) (UL C 284 E, 21.11.2002, str. 322).

(2)  UL C 154, 2.7.2003, str. 1.

(3)  O revidirani različici se je dogovorila konferenca predsednikov parlamentov Evropske unije na svojem srečanju dne 20. in 21. junija 2008 v Lizboni.

(4)  IPEX: Medparlamentarna izmenjava informacij o EU (Interparliamentary EU Information Exchange), uradno v uporabi od julija 2006.

(5)  Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (UL C 139, 14.6.2006, str. 1) in člen 28 (3) Pogodbe EU.

(6)  Glej smernice za odnose med vladami in parlamenti o vprašanjih Skupnosti (informativni minimalni standardi), omenjene zgoraj.


5.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 212/99


Četrtek, 7. maja 2009
Izvajanje državljanske pobude

P6_TA(2009)0389

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 s pozivom Komisiji za predložitev predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju državljanske pobude (2008/2169(INI))

2010/C 212 E/14

Evropski parlament,

ob upoštevanju drugega odstavka člena 192 Pogodbe ES,

ob upoštevanju Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, podpisane 13. decembra 2007,

ob upoštevanju Pogodbe o Ustavi za Evropo (1),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. februarja 2008 o Lizbonski pogodbi (2),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2006 o obdobju za razmislek: potek, teme in okvir za ovrednotenje razprave o Evropski uniji (3),

ob upoštevanju členov 39 in 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenja Odbora za peticije (A6-0043/2009),

A.

ker Lizbonska pogodba uvaja državljansko pobudo, s katero najmanj milijon državljanov Unije iz večjega števila držav članic lahko s svojo pobudo Komisijo pozove, da v okviru svojih pristojnosti predloži ustrezen predlog v zadevah, za katere državljani menijo, da je za izvajanje Pogodb treba sprejeti pravni akt Unije – člen 11(4) Pogodbe o Evropski uniji v različici Lizbonske pogodbe,

B.

ker bo tako milijon državljanov Unije dobilo enako pravico do poziva Komisiji, naj predloži zakonodajni predlog, kot Svet že od ustanovitve Evropskih skupnosti leta 1957 (prvotno člen 152 Pogodbe EGS, zdaj člen 208 Pogodbe ES in prihodnji člen 241 Pogodbe o delovanju Evropske unije) in Parlament od začetka veljave Maastrichtske pogodbe leta 1993 (zdaj člen 192 Pogodbe ES in prihodnji člen 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije),

C.

ker bodo tako državljani neposredno udeleženi pri uresničevanju suverenosti Evropske unije, tako da bodo prvič neposredno sodelovali pri sprožanju evropskih zakonodajnih predlogov,

D.

ker je namen člena 11(4) Pogodbe o Evropski uniji določitev osebne pravice do sodelovanja pri državljanski pobudi kot posebne izpeljave pravice do sodelovanja v demokratičnem življenju Unije (člen 10(3) Pogodbe o Evropski uniji),

E.

ker se pravica do pobude pogosto zamenja s pravico do peticije; ker je treba zagotoviti, da se državljani popolnoma zavedajo tega razlikovanja med njima, zlasti ker se pravica do peticije naslavlja na Parlament, državljanska pobuda pa na Komisijo,

F.

ker morajo institucije Unije in države članice vzpostaviti pogoje za neovirano, pregledno in učinkovito izvajanje pravice do sodelovanja državljanov Unije,

G.

ker postopke in pogoje državljanske pobude, vključno z najmanjšim številom držav članic, iz katerih morajo biti državljani, ki podajo pobudo, po rednem zakonodajnem postopku določita Parlament in Svet z uredbo (člen 24(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije),

H.

ker je ob sprejetju navedene uredbe in njenem izvajanju treba varovati zlasti temeljne pravice do enakosti, do dobrega upravljanja in do pravnega varstva,

I.

ker mora „najmanjše število držav članic, iz katerih so ti državljani“ (člen 24(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije) pomeniti „večje število držav članic“ (člen 11(4) Pogodbe o Evropski uniji),

J.

ker določitev najmanjšega števila držav članic ne sme biti poljubna, temveč skladna z namenom uredbe, razlaga pa se v skladu z drugimi določbami Pogodbe, da bi preprečili morebitne protislovne razlage,

K.

ker je namen uredbe zagotoviti, da izhodišče evropskega zakonodajnega postopka ni pod vplivom specifičnih interesov posameznih držav članic, ampak mora zadostiti skupnim evropskim interesom,

L.

ker je iz člena 76 Pogodbe o delovanju Evropske unije mogoče sklepati, da zakonodajni predlog, ki ga podpira četrtina držav članic, načeloma v zadostni meri upošteva skupne evropske interese, ker zato takšno najmanjše število ni protislovno,

M.

ker bo namen uredbe izpolnjen šele, ko bo povezan z najmanjšim številom podpornih izjav iz vsake od teh držav članic,

N.

ker je iz člena 11(4) Pogodbe o Evropski uniji, ki določa milijon državljanov Unije od približno 500 milijonov vseh državljanov, mogoče razbrati, da naj bi bila 1/500 prebivalstva dovolj reprezentativna,

O.

ker člen 11(4) Pogodbe o Evropski uniji velja za vse državljane Unije,

P.

ker pa mora vsako omejevanje pravice do demokratičnega sodelovanja in vsako neenako obravnavanje na podlagi starosti vseeno biti v skladu z načelom sorazmernosti,

Q.

ker bi bilo poleg tega zaželeno preprečiti protislovja, do katerih bi na primer lahko prišlo, če bi v državi članici najnižja starost za udeležbo na evropskih volitvah bila nižja od najnižje starosti za udeležbo pri državljanski pobudi,

R.

ker je Komisija na podlagi uspešne državljanske pobude zavezana, da to zadevo obravnava in odloči, ali in v kolikšnem obsegu bo predložila ustrezen predlog pravnega akta,

S.

ker je zaželeno, da se pobude sklicujejo na eno ali več ustreznih pravnih podlag pri predložitvi predloga pravnega akta s strani Komisije,

T.

ker je državljanska pobuda lahko uspešna samo, če je dopustna v smislu:

da vključuje poziv Komisiji, naj predloži predlog pravnega akta Unije,

da ima v zvezi s tem Unija zakonodajno pristojnost, Komisija pa pravico do podajanja predlogov, in

da zahtevani pravni akt ni v očitnem nasprotju s splošnimi načeli zakonodaje, kot se uporablja v Uniji,

U.

ker je državljanska pobuda uspešna, če je dopustna v smislu, navedenem zgoraj, in reprezentativna v smislu, da jo podpira vsaj milijon državljank in državljanov velikega števila držav članic,

V.

ker je naloga Komisije, da preveri, ali so izpolnjeni pogoji za uspešno državljansko pobudo,

W.

ker je za organizacijo državljanske pobude še pred začetkom zbiranja podpornih izjav zelo zaželena pridobitev pravne varnosti glede njene dopustnosti,

X.

ker pristnosti podpornih izjav ne more preverjati Komisija, temveč morajo to nalogo prevzeti države članice; ker s tem povezane obveznosti držav članic vendarle obsegajo le pobude v okviru člena 11(4) Pogodbe o Evropski uniji in nikakor ne takšnih pobud, ki so v tem smislu nedopustne; ker je zato tudi za države članice še pred začetkom zbiranja podpornih izjav potrebna pridobitev pravne varnosti glede njene dopustnosti,

Y.

ker je preverjanje dopustnosti državljanske pobude s strani Komisije vendarle omejeno izključno na omenjena pravna vprašanja in nikakor ne sme vključevati političnih razlogov; ker se s tem zagotovi, da ni prepuščeno Komisiji, da bi o tem, ali bo sprejela ali zavrnila dopustnost državljanske pobude, odločala na podlagi svojih političnih razlogov,

Z.

ker se zdi, da je postopke evropske državljanske pobude smotrno razčleniti na naslednjih pet stopenj:

prijava pobude,

zbiranje podpornih izjav,

vložitev pobude,

izjava Komisije o njenem stališču,

preverjanje, ali je zahtevani pravni akt v skladu s Pogodbami,

AA.

ker je državljanska pobuda oblika uresničevanja javne suverenosti na področju zakonodaje in tako zanjo velja načelo preglednosti; ker iz tega izvira potreba po tem, da organizatorke in organizatorji državljanske pobude javno poročajo o njenem financiranju, vključno z viri tega financiranja,

AB.

ker ima Parlament politično nalogo, da nadzoruje postopek državljanske pobude,

AC.

ker se ta odgovornost nanaša na izvajanje uredbe o državljanski pobudi kot take in na politično stališče Komisije v zvezi z zahtevo, predloženo v državljanski pobudi,

AD.

ker je pomembno, da se zagotovi skladnost med zahtevami, ki jih državljani predložijo Komisiji v državljanski pobudi, ter prednostnimi nalogami in predlogi, ki jih demokratično potrdi Parlament,

1.

poziva Komisijo, naj po začetku veljave Lizbonske pogodbe nemudoma predloži predlog uredbe o državljanski pobudi na podlagi člena 24 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

2.

poziva Komisijo, naj pri tem ustrezno upošteva priporočila iz priloge k tej resoluciji;

3.

zahteva, naj bo uredba jasna, enostavna in uporabnikom prijazna, vključevati pa mora tudi praktične elemente v zvezi z opredelitvijo državljanske pobude, da je ne bi zamenjevali s pravico do peticije;

4.

sklene, da bo takoj po sprejetju te uredbe preveril možnost vzpostavitve učinkovitega sistema za nadzor postopka državljanske pobude;

*

* *

5.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL C 310, 16.12.2004, str. 1.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0055.

(3)  UL C 287 E, 24.11.2006, str. 306.


Četrtek, 7. maja 2009
PRILOGA

PRIPOROČILA O VSEBINI PREDLOGA KOMISIJE ZA UREDBO EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O IZVAJANJU DRŽAVLJANSKE POBUDE

O določitvi najmanjšega števila držav članic

1.

Najmanjše število držav članic, iz katerih so državljani Unije, ki se udeležujejo državljanske pobude, je četrtina držav članic.

2.

Ta pogoj je izpolnjen samo, če pobudo podpira vsaj 1/500 prebivalstva vsake zadevne države članice.

O določitvi najnižje starosti udeležencev

3.

Državljanske pobude se lahko udeleži vsak državljan Unije, ki ima volilno pravico v skladu z zakonodajo svoje države članice.

O določitvi postopka

4.

Postopek državljanske pobude obsega naslednjih pet stopenj:

prijava pobude,

zbiranje podpornih izjav,

vložitev pobude,

izjava Komisije o njenem stališču,

preverjanje, ali je zahtevani pravni akt v skladu s Pogodbami.

5.

Prva stopnja državljanske pobude se začne, ko organizatorji prijavijo državljansko pobudo pri Komisiji, konča pa z uradno odločitvijo Komisije o uspehu prijave. Najpomembnejši elementi so:

(a)

Organizatorji morajo državljansko pobudo v skladu s predpisi prijaviti Komisiji. Ob prijavi mora vsak organizator navesti svoje ime, datum rojstva, državljanstvo in naslov, pa tudi točno besedilo državljanske pobude, ki mora biti v enem od uradnih jezikov Evropske unije.

(b)

Komisija preveri formalno dopustnost prijavljene državljanske pobude. Državljanska pobuda je formalno dopustna, če izpolnjuje naslednje štiri pogoje:

vsebuje poziv Komisiji, naj predloži predlog za sprejetje pravnega akta Unije,

po Pogodbah, na katerih temelji, ima Unija pristojnost, da sprejme tak pravni akt,

po Pogodbah, na katerih Unija temelji, ima Komisija pristojnost, da predloži ustrezen predlog pravnega akta,

zahtevani pravni akt ni v očitnem nasprotju s splošnimi načeli zakonodaje, kot se uporablja v Uniji.

Komisija organizatorjem nudi vso ustrezno podporo v skladu s členom 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, da bi zagotovila, da so prijavljene pobude dopustne. Poleg tega Komisija organizatorje obvesti tudi o obstoječih ali predlaganih zakonodajnih predlogih o zadevah iz državljanske pobude pa tudi o že uspešno prijavljenih državljanskih pobudah, ki so v zvezi z enakimi ali deloma enakimi zadevami.

(c)

V roku dveh mesecev od prijave državljanske pobude mora Komisija odločiti o tem, ali je pobuda dopustna in se lahko prijavi. Prijavo je mogoče zavrniti le iz pravnih razlogov in nikakor ne iz političnih razlogov.

(d)

Sklep je namenjen posameznim organizatorjem ter splošni javnosti. Posredovan je organizatorjem ter objavljen v Uradnem listu Evropske unije. O sklepu se takoj obvesti Parlament, Svet in države članice.

(e)

V skladu z veljavnimi predpisi Unije imata Sodišče Evropskih skupnosti in Evropski varuh človekovih pravic možnost, da preverita sklep. To smiselno velja tudi, če Komisija ne sprejme ustreznega sklepa.

(f)

Komisija na svojih spletnih straneh vodi javno dostopen seznam vseh uspešno prijavljenih državljanskih pobud.

(g)

Organizatorji državljansko pobudo lahko kadar koli odjavijo. V tem primeru velja, da pobuda ni prijavljena, zato se jo izbriše z zgoraj navedenega seznama Komisije.

6.

Na drugi stopnji postopka državljanske pobude se zbirajo posamezne podporne izjave za uspešno prijavljeno državljansko pobudo, države članice pa uradno potrdijo rezultate zbiranja posameznih podpornih izjav. Najpomembnejši elementi so:

(a)

Države članice določijo učinkovit postopek zbiranja s predpisi skladnih podpornih izjav za državljansko pobudo in uradno potrditev rezultatov zbiranja.

(b)

Podporna izjava je zakonita, če je podana v roku za zbiranje podpornih izjav ob upoštevanju veljavnih predpisov zadevne države članice in prava EU. Rok za zbiranje podpornih izjav je eno leto. Teči začne prvi dan tretjega meseca, ki sledi sklepu o prijavi državljanske pobude.

(c)

Vsak podpornik mora svojo podporo izraziti individualno, praviloma z lastnim podpisom (ročni podpis ali, če je primerno, v elektronski obliki). Iz izjave mora biti mogoče razbrati vsaj ime, datum rojstva, naslov in državljanstvo podpornika. Če ima oseba več državljanstev, navede le enega, ki ga izbere sama.

Za osebne podatke veljajo zahteve o varstvu podatkov, za kar so odgovorni organizatorji.

(d)

Podporno izjavo za državljansko pobudo je dovoljeno oddati samo enkrat. Vsaka podporna izjava vsebuje ločeno zapriseženo izjavo podpornika, v kateri potrdi, da pred tem še ni izrekel podpore isti državljanski pobudi.

(e)

Vsako podporno izjavo je mogoče preklicati do poteka roka za zbiranje podpornih izjav. Podana podporna izjava se obravnava, kot da sploh ni bila podana. Organizatorji morajo o tej možnosti obvestiti vse podpornike. Vsaka podporna izjava mora vsebovati ločeno izjavo podpornika, da je prejel omenjeno obvestilo.

(f)

Vsak podpornik od organizatorjev prejme kopijo podporne izjave, vključno s kopijo zaprisežene izjave in izjave o prejemu informacij glede možnosti preklica.

(g)

Države članice preverijo dokazila o podpornih izjavah ter organizatorjem v roku dveh mesecev posredujejo uradno potrdilo o številu podpornih izjav, podanih v skladu s pravili, razvrščenih glede na državljanstvo podpornikov. Sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da vsako podporno izjavo potrdi le ena od držav članic, in učinkovito preprečijo, da bi posamezno podporno izjavo potrdilo več držav članic ali več uradov znotraj iste države članice.

Za osebne podatke veljajo zahteve o varstvu podatkov, za kar so odgovorni zadevni uradi držav članic.

7.

Tretja stopnja državljanske pobude se začne, ko organizatorji vložijo državljansko pobudo pri Komisiji, konča pa z uradno odločitvijo Komisije o uspehu vložitve. Najpomembnejši elementi so:

(a)

Organizatorji morajo državljansko pobudo v skladu s predpisi vložiti pri Komisiji. Ob vlogi je treba predložiti potrdila držav članic o številu podanih podpornih izjav.

(b)

Komisija preveri reprezentativnost vložene državljanske pobude. Državljanska pobuda je reprezentativna, če:

jo podpira vsaj milijon državljanov Unije,

so ti državljani iz vsaj četrtine držav članic,

število državljanov posamezne države članice predstavlja vsaj 1/500 njenega prebivalstva.

(c)

V roku dveh mesecev od vložitve državljanske pobude mora Komisija odločiti, ali je bila vložitev pobude uspešna. Odločitev mora vključevati tudi izjavo o tem, ali je državljanska pobuda reprezentativna ali ne. Vložitev je mogoče zavrniti le iz pravnih razlogov in nikakor ne iz političnih razlogov.

(d)

Sklep je naslovljen na posamezne organizatorje ter splošno javnost. Posredovan je organizatorjem ter objavljen v Uradnem listu Evropske unije. O sklepu takoj se obvesti Parlament, Svet in države članice.

(e)

V skladu z veljavnimi predpisi Unije imata Sodišče Evropskih skupnosti in Evropski varuh človekovih pravic možnost, da preverita sklep. To smiselno velja tudi, če Komisija ne sprejme ustreznega sklepa.

(f)

Komisija na svojih spletnih straneh vodi javno dostopen seznam vseh uspešno vloženih državljanskih pobud.

8.

Na četrti stopnji državljanske pobude Komisija podrobno obravnava vsebino pobude, stopnja pa se konča z uradno opredelitvijo stališča Komisije do zahteve državljanske pobude, naj Komisija poda predlog pravnega akta. Najpomembnejši elementi so:

(a)

Uspešno vložena državljanska pobuda Komisijo zavezuje, da pregleda vsebino zadev iz državljanske pobude.

(b)

V ta namen Komisija prisluhne organizatorjem državljanske pobude in jim ponudi možnost, da izčrpno predstavijo zadeve iz pobude.

(c)

Komisija mora v treh mesecih sprejeti odločitev glede zahteve v državljanski pobudi. Če Komisija ne namerava podati predloga, svojo odločitev obrazloži Parlamentu ter organizatorjem.

(d)

Sklep je naslovljen na organizatorje ter splošno javnost. Posredovan je organizatorjem ter objavljen v Uradnem listu Evropske unije. O sklepu se takoj obvesti Parlament, Svet in države članice.

(e)

Če Komisija ne sprejme sklepa o zahtevi, predloženi v državljanski pobudi, o tem odločata Sodišče Evropskih skupnosti in Evropski varuh človekovih pravic v skladu z zadevnimi predpisi EU.

Načelo preglednosti

9.

Organizatorji uspešno prijavljene državljanske pobude morajo po koncu postopka v ustreznem roku Komisiji predložiti poročilo o financiranju pobude, vključno z viri financiranja (poročilo o preglednosti). Komisija pregleda poročilo in ga skupaj z mnenjem objavi.

10.

Komisija mora praviloma vsebino zahteve državljanske pobude začeti obravnavati šele po predložitvi ustreznega poročila o preglednosti.


5.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 212/106


Četrtek, 7. maja 2009
Osnutek Uredbe Komisije o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) v zvezi s Prilogo XVII

P6_TA(2009)0390

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 o osnutku Uredbe Komisije o spremembah Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), kar zadeva Prilogo XVII

2010/C 212 E/15

Evropski parlament,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije (1),

ob upoštevanju Direktive Sveta 83/477/EGS z dne 19. septembra 1983 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (druga posebna direktiva v skladu s členom 8 Direktive 80/1107/EGS) (2),

ob upoštevanju Direktive Sveta 96/59/ES z dne 16. septembra 1996 o odstranjevanju polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov (PCB/PCT) (3),

ob upoštevanju osnutka Uredbe Komisije o spremembah Priloge XVII Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) („osnutek Uredbe Komisije“),

ob upoštevanju mnenja, ki ga je podal odbor iz člena 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006,

ob upoštevanju člena 5a(3)(b) Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4),

ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.

ker se z Uredbo (ES) št. 1907/2006 z dne 1. junijem 2009 razveljavi in nadomesti Direktiva Sveta 76/769/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov,

B.

ker naj bi Priloga XVII Uredbe (ES) št. 1907/2006 (REACH), spremenjena z osnutkom Uredbe Komisije, nadomestila Prilogo I Direktive 76/769/EGS, ki uvaja omejitve za nekatere nevarne snovi in pripravke,

C.

ker člen 67 Uredbe (ES) št. 1907/2006 določa, da se snovi, pripravkov ali izdelkov ne sme proizvajati, dajati v promet ali uporabljati, če ne izpolnjujejo pogojev iz omejitev, ki so zanje določene v Prilogi XVII,

D.

ker je namen točke 6.2 priloge osnutka Uredbe Komisije razširiti trenutno prepoved dajanja v promet azbestnih vlaken in izdelkov, ki ta vlakna vsebujejo, tudi na proizvodnjo teh vlaken in izdelkov, ki ta vlakna vsebujejo,

E.

ker so v točki 6.2 priloge osnutka Uredbe Komisije ohranjena izvzetja od prepovedi za azbestna vlakna, npr.

za izdelke, ki vsebujejo azbestna vlakna in so bila vgrajena, ali so bila v uporabi že pred 1. januarjem 2005, in sicer pod posebnimi pogoji, ki zagotavljajo visoko stopnjo varovanja zdravja ljudi, in

za diafragme, ki vsebujejo krizolit v obstoječih napravah za elektrolizo,

F.

ker na trg Skupnosti ni dovoljeno vnašati novega azbesta, z izjemo diafragem za elektrolizo, in ker v Skupnosti obstajajo posebne določbe o zaščiti delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu, ko se ta odstranjuje, in ker na žalost ni določb Skupnosti o dekontaminaciji izdelkov, ki vsebujejo azbest, in se ta odgovornost prepušča državam članicam,

G.

ker še vedno velja, da je azbest kriv za precejšnje število bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestnim vlaknom,

H.

ker je bila z Direktivo 96/59/ES določena obveznost držav članic, da dekontaminirajo ali odstranijo opremo, ki vsebuje PCB-je in/ali odstranijo odpadne PCB-je, da se jih popolnoma izloči; ker bi morala Skupnost sprejeti podobne ukrepe glede azbestnih vlaken,

I.

ker zakonodaja Skupnosti obsega šest azbestnih mineralov (krokidolit, amozit, antofilit, aktinolit, tremolit in krizotil), vendar še ne zajema azbestu podobnih mineralov, kot sta rihterit in vinhit, čeprav bi ju lahko obravnavali kot minerala, ki nista nič manj nevarna od tremolita, amozita ali krokidolita in se lahko na podoben način uporabljajo v izolacijskih materialih,

J.

ker bo Komisija, potem ko bo prejela poročila držav članic, ki uporabljajo izvzetje za diafragme, to izvzetje pregledala in prosila agencijo, naj v skladu s členom 69 Uredbe (ES) št. 1907/2006 pripravi dokumentacijo, da prepove uporabo in dajanje diafragem, ki vsebujejo krizolit, na trg,

K.

ker nekatere interesne skupine trdijo, da mora izvzetje zdaj, ko že obstajajo nadomestne tehnologije (membrane brez azbesta) in jih večina evropskih proizvajalcev kemičnih izdelkov uporablja, prenehati veljati,

L.

ker bi z brezpogojno prepovedjo uporabe krizotilnih azbestnih vlaken in izdelkov, ki ta vlakna vsebujejo, dejansko najbolj učinkovito zaščitili zdravje ljudi,

M.

ker so zdaj za večino področij uporabe krizotilnega azbesta na voljo nadomestki ali druge možnosti, ki niso opredeljene kot rakotvorne in veljajo za manj nevarne,

N.

ker so bile pri reviziji izvzetja krizotilnih azbestnih diafragem (5), izvedeni v skladu z Direktivo 76/769/EGS, preverjene zdravstvene in gospodarske posledice in jih je Komisija upoštevala v svojem raznolikem pristopu glede osnutka Uredbe Komisije, ki ga podpira velika večina držav članic,

1.

ob upoštevanju