ISSN 1725-5244

doi:10.3000/17255244.C_2010.100.slv

Uradni list

Evropske unije

C 100

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 53
17. april 2010


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Sodišče

2010/C 100/01

Zadnja objava Sodišča Evropskih skupnosti v Uradnem listu Evropske unijeUL C 80, 27.3.2010

1

 

V   Objave

 

SODNI POSTOPKI

 

Sodišče

2010/C 100/02

Zadeva C-172/08: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 25. februarja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Commissione tributaria provinciale di Roma – Italija) – Pontina Ambiente Srl proti Regione Lazio (Okolje — Direktiva 1999/31/ES — Člen 10 — Posebna dajatev za odlaganje trdnih odpadkov na odlagališčih — Zavezanost upravljavca odlagališča za to dajatev — Stroški upravljanja odlagališča — Direktiva 2000/35/ES — Zamudne obresti)

2

2010/C 100/03

Zadeva C-310/08: Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 23. februarja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Court of Appeal – Velika Britanija) – London Borough of Harrow proti Nimco Hassan Ibrahim, Secretary of State for the Home Department (Prosto gibanje oseb — Pravica do prebivanja državljana tretje države, ki je zakonec državljana države članice, in njunih otrok, ki so prav tako državljani države članice — Prenehanje zaposlitve državljana države članice in njegov odhod iz države članice gostiteljice — Vpis otrok v izobraževalno ustanovo — Neobstoj sredstev za preživljanje — Uredba (EGS) št. 1612/68 — Člen 12 — Direktiva 2004/38 ES)

3

2010/C 100/04

Zadeva C-337/08: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 25. februarja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden – Nizozemska) – X Holding B.V. proti Staatssecretaris van Financiën (Člena 43 ES in 48 ES — Davčna zakonodaja — Davek od dohodkov pravnih oseb — Davčni subjekt, ki ga sestavljata matična družba rezidentka in ena ali več odvisnih družb rezidentk — Obdavčitev dobičkov matične družbe — Izključitev odvisnih družb nerezidentk)

3

2010/C 100/05

Zadeva C-381/08: Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 25. februarja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesgerichtshof – Nemčija) – Car Trim GmbH proti KeySafety Systems Srl (Sodna pristojnost v civilnih in gospodarskih zadevah — Uredba (ES) št. 44/2001 — Člen 5(1)(b) — Pristojnost v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji — Določitev kraja izpolnitve obveznosti — Merila za razlikovanje med prodajo blaga in opravljanjem storitev)

4

2010/C 100/06

Zadeva C-386/08: Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 25. februarja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Finanzgericht Hamburg – Nemčija) – Firma Brita GmbH proti Hauptzollamt Hamburg-Hafen (Sporazum o pridružitvi ES-Izrael — Področje krajevne uporabe — Pridružitveni sporazum ES-PLO — Zavrnitev uporabe preferencialne tarifne obravnave, do katere so upravičeni izdelki s poreklom iz Izraela, za izdelke s poreklom z Zahodnega brega — Dvom o poreklu blaga — Pooblaščeni izvoznik — Naknadno preverjanje izjave na računu, ki ga opravijo carinski organi države uvoznice — Dunajska konvencija o pogodbenem pravu — Načelo relativnega učinka pogodb)

4

2010/C 100/07

Zadeva C-408/08 P: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 25. februarja 2010 – Lancôme parfums et beauté & Cie SNC proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), CMS Hasche Sigle (Pritožba — Znamka Skupnosti — Uredba (ES) št. 40/94 — Člena 55(1)(a) in 7(1)(c) — Pravni interes za vložitev predloga za ugotovitev ničnosti znamke, ki temelji na absolutnem razlogu za ničnost — Odvetniška pisarna — Besedni znak COLOR EDITION — Opisnost besedne znamke, sestavljene iz opisnih delov)

5

2010/C 100/08

Zadeva C-480/08: Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 23. februarja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Court of Appeal – Velika Britanija) – Maria Teixeira proti London Borough of Lambeth, Secretary of State for the Home Department (Prosto gibanje oseb — Pravica do prebivanja — Državljanka države članice, ki je delala v drugi državi članici in je tam ostala po prenehanju poklicne dejavnosti — Otrok, ki se poklicno izobražuje v državi članici gostiteljici — Neobstoj lastnih sredstev za preživljanje — Uredba (EGS) št. 1612/68 — Člen 12 — Direktiva 2004/38/ES)

6

2010/C 100/09

Zadeva C-562/08: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 25. februarja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesverwaltungsgericht – Nemčija) – Müller Fleisch GmbH proti Land Baden-Württemberg (Sistem spremljanja spongiformne encefalopatije pri govedu — Uredba (ES) št. 999/2001 — Govedo, starejše od 30 mesecev — Zakol v običajnih pogojih — Meso, namenjeno za prehrano ljudi — Obvezni presejalni test — Nacionalna ureditev — Obveznost testiranja — Razširitev — Govedo, starejše od 24 mesecev)

7

2010/C 100/10

Zadeva C-25/09: Sodba Sodišča (peti senat) z dne 25. februarja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Fővárosi Bíróság – Republika Madžarska) – Sió-Eckes Kft. proti Mezőgazdasági és Vidékfejlesztési Hivatal Központi Szerve (Skupna kmetijska politika — Uredba (ES) št. 2201/96 — Skupna ureditev trga za proizvode, predelane iz sadja in zelenjave — Uredba (ES) št. 1535/2003 — Program pomoči za proizvode, predelane iz sadja in zelenjave — Predelani proizvodi — Breskve v sirupu in/ali naravnem sadnem soku — Dokončani proizvodi)

7

2010/C 100/11

Zadeva C-170/09: Sodba Sodišča (peti senat) z dne 25. februarja 2010 – Evropska komisija proti Francoski republiki (Neizpolnitev obveznosti države — Direktiva 2005/60/ES — Pranje denarja in financiranje terorizma — Neprenos v predpisanem roku)

8

2010/C 100/12

Zadeva C-209/09: Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 25. februarja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Korkein hallinto-oikeus – Finska) – v postopku, ki ga je sprožilo podjetje Lahti Energia Oy (Direktiva 2000/76/ES — Sežiganje odpadkov — Sežigalnica — Naprava za sosežig — Kompleks, sestavljen iz naprave za uplinjanje in elektrarne — Sežiganje neočiščenega plina, proizvedenega s toplotno obdelavo odpadkov v napravi za uplinjanje, v elektrarni)

9

2010/C 100/13

Zadeva C-295/09: Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 25. februarja 2010 – Evropska komisija proti Kraljevini Španiji (Neizpolnitev obveznosti države — Direktiva 2006/43/ES — Pravo družb — Obvezne revizije za letne in konsolidirane računovodske izkaze — Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

9

2010/C 100/14

Zadeva C-330/09: Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 25. februarja 2010 – Evropska komisija proti Republiki Avstriji (Neizpolnitev obveznosti države — Direktiva 2006/43/ES — Pravo družb — Obvezne revizije za letne in konsolidirane računovodske izkaze — Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

10

2010/C 100/15

Združeni zadevi C-403/08 in C-429/08: Sklep Sodišča z dne 16. decembra 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe High Court of Justice (Chancery Division), High Court of Justice (England & Wales), Queen's Bench Division (Administrative Court) – (Združeno kraljestvo)) – Football Association Premier League Ltd, NetMed Hellas SA, Multichoice Hellas SA proti QC Leisure, David Richardson, AV Station plc, Malcolm Chamberlain, Michael Madden, SR Leisure Ltd, Philip George Charles Houghton, Derek Owen (C-403/08), Karen Murphy proti Media Protection Services Ltd (C-429/08) (Predlog za sprejetje predhodne odločbe — Predlog za sodelovanje v postopku — Zavrnitev)

10

2010/C 100/16

Zadeva C-513/08 P: Sklep Sodišča z dne 9. decembra 2009 – Luigi Marcuccio proti Evropski komisiji (Pritožba — Uradniki — Socialna varnost — Izrecna zavrnitev zahtevka za 100 % povrnitev nekaterih uradnikovih stroškov za zdravstvene storitve — Pritožba, ki je delno očitno nedopustna in delno očitno neutemeljena)

11

2010/C 100/17

Zadeva C-528/08 P: Sklep Sodišča z dne 9. decembra 2009 – Luigi Marcuccio proti Evropski komisiji (Pritožba — Uradniki — Socialna varnost — Zavrnitev zaradi molka organa zahtevka za 100 % povrnitev nekaterih uradnikovih stroškov za zdravstvene storitve — Sklep o odstopu pristojnosti Sodišča za uslužbence — Pritožba, ki je delno očitno nedopustna in delno očitno neutemeljena)

11

2010/C 100/18

Zadeva C-579/08 P: Sklep Sodišča (sedmi senat) z dne 15. januarja 2010 – Messer Group GmbH proti Air Products and Chemicals Inc., Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (Pritožba — Člen 119 Poslovnika — Znamka Skupnosti — Uredba (ES) št. 40/94 — Člen 8(1)(b) — Besedne znamke Ferromix, Inomix in Alumix — Prejšnje znamke FERROMAXX, INOMAXX in ALUMAXX — Ugovor imetnika — Upoštevna javnost — Stopnja podobnosti — Slab razlikovalni učinek prejšnje znamke — Verjetnost zmede)

12

2010/C 100/19

Zadeva C-69/09 P: Sklep Sodišča z dne 22. januarja 2010 – Makhteshim-Agan Holding BV, Makhteshim-Agan Italia Srl, Magan Italia Srl proti Evropski komisiji (Hitri postopek)

12

2010/C 100/20

Združeni zadevi C-292/09 in C-293/09: Sklep Sodišča (sedmi senat) z dne 13. januarja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Commissione tributaria provinciale di Parma – Italija) – Isabella Calestani (C-292/09), Paolo Lunardi (C-293/09) proti Agenzia delle Entrate Ufficio di Parma (Predlog za sprejetje predhodne odločbe — Očitna nedopustnost)

13

2010/C 100/21

Zadeva C-449/09: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sofiyski gradski sad (Bolgarija) 18. novembra 2009 – Canon Kabushiki Kaisha proti IPN Bulgaria OOD

13

2010/C 100/22

Zadeva C-547/09: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberlandesgericht Innsbruck (Avstrija) 28. decembra 2009 – Pensionsversicherungsanstalt proti Andrea Schwab

14

2010/C 100/23

Zadeva C-17/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Krajský soud v Brně (Češka republika) 11. januarja 2010 – Toshiba Corporation, Areva T&D Holding SA, Areva T&D SA, Areva T&D AG, Mitsubishi Electric Corp., Alstom, Fuji Electric Holdings Co. Ltd, Fuji Electric Systems Co. Ltd, Siemens Transmission & Distribution SA, Siemens AG Österreich, VA TECH Transmission & Distribution GmbH & Co. KEG, Siemens AG, Hitachi Ltd, Hitachi Europe Ltd, Japan AE Power Systems Corp., Nuova Magrini Galileo SpA proti Úřad pro ochranu hospodářské soutěže

14

2010/C 100/24

Zadeva C-23/10: Tožba, vložena 14. januarja 2010 – Evropska komisija proti Portugalski republiki

15

2010/C 100/25

Zadeva C-25/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal de première instance de Liège (Belgija) 15. januarja 2010 – Missionswerk Werner Heukelbach E.v. proti državi Belgiji – Service Public Fédéral Finances

17

2010/C 100/26

Zadeva C-30/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Linköpings tingsrätt (Švedska) 19. januarja 2010 – Lotta Andersson proti Staten genom Kronofogdemyndigheten i Jönköping, Tillsynsmyndigheten

17

2010/C 100/27

Zadeva C-31/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) 20. januarja 2010 – Minerva Kulturreisen GmbH proti Finanzamt Freital

18

2010/C 100/28

Zadeva C-32/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Varhoven Kasatsionen sad (Bolgarija) 20. januarja 2010 – Toni Georgiev Semerdzhiev proti Del-Pi-Krasimira Mancheva

18

2010/C 100/29

Zadeva C-34/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (Nemčija) 21. januarja 2010 – Prof. Dr. Oliver Brüstle proti Greenpeace e.V.

19

2010/C 100/30

Zadeva C-37/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht Berlin (Nemčija) 22. januarja 2010 – Landwirtschaftliches Unternehmen e.G. Sondershausen proti BVVG Bodenverwertungs- und -verwaltungs GmbH

20

2010/C 100/31

Zadeva C-42/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 25. januarja 2010 vložilo Raad van State (Belgija) – 1. Vlaamse Dierenartsenvereniging VZW, 2. Marc Janssens proti Državi Belgiji, intervenient: Luk Vangheluwe

20

2010/C 100/32

Zadeva C-43/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Symvoulio tis Epikrateias (Grčija) 25. januarja 2010 – Nomarchiaki Aftodioikisi Aitoloakarnanias in drugi, Elliniki Etaireia gia tin Prostasia tou Perivallontos kai tis Politistikis Klironomias in drugi, Pankosmio tameio gia tin fysi – WWF Ellas proti Ministru, pristojnemu za okolje, urejanje prostora in javne gradnje in drugim

20

2010/C 100/33

Zadeva C-44/10: Tožba, vložena 28. januarja 2010 – Evropska komisija proti Portugalski republiki

23

2010/C 100/34

Zadeva C-45/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Raad van State (Belgija) 28. januarja 2010 – 1. Vlaamse Dierenartsenvereniging VZW, 2. Marc Janssens proti Državi Belgiji

23

2010/C 100/35

Zadeva C-48/10: Tožba, vložena 28. januarja 2010 – Evropska komisija proti Kraljevini Španiji

24

2010/C 100/36

Zadeva C-50/10: Tožba, vložena 29. januarja 2010 – Evropska komisija proti Italijanski republiki

24

2010/C 100/37

Zadeva C-52/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Symvoulio tis Epikrateias (Grčija) 1. februarja 2010 – Eleftheri Tileorasi A.E. (Alter Channel) in Konstantinos Giannikos proti Ypourgos Typou kai Meson Mazikis Enimerosis in Ethniko Symvoulio Radiotileorasis

25

2010/C 100/38

Zadeva C-57/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Raad van State (Belgija) 28. januarja 2010 – Vlaamse Dierenartsenvereniging VZW proti Belgiji

25

2010/C 100/39

Zadeva C-58/10, Zadeva C-59/10, Zadeva C-60/10, Zadeva C-61/10, Zadeva C-62/10, Zadeva C-63/10, Zadeva C-64/10, Zadeva C-65/10, Zadeva C-66/10, Zadeva C-67/10, Zadeva C-68/10: Predlogi za sprejetje predhodne odločbe, ki jih je vložil Conseil d’État (Francija) 3. februarja 2010 v zadevah – Monsanto SAS, Monsanto Agriculture France SAS, Monsanto International SARL, Monsanto Technology LLC proti Ministre de l’Agriculture et de la Pêche – Monsanto SAS, Monsanto Agriculture France SAS, Monsanto International SARL, Monsanto Europe SA proti Ministre de l’Agriculture et de la Pêche – Association générale des producteurs de maïs (AGPM) proti Ministre de l’Agriculture et de la Pêche – SCEA de Malaprade, SCEA Coutin, Jérôme Huard, Dominique Richer, EARL de Candelon, Bernard Mir, EARL des Menirs, Marie-Jeanne Darricau, GAEC de Commenian proti Ministre de l’Agriculture et de la Pêche – Pioneer Génétique, Pioneer Semences proti Ministre de l’Agriculture et de la Pêche – Syndicat des établissements de semences agréés pour les semences de maïs (SEPROMA) proti Ministre de l’Agriculture et de la Pêche – Caussade Semences SA proti Ministre de l’Agriculture et de la Pêche – Société Limagrain Verneuil Holding proti Ministre de l’Agriculture et de la Pêche – Société Maïsadour Semences proti Ministre de l’Agriculture et de la Pêche – Ragt Semences SA proti Ministre de l’Agriculture et de la Pêche – Euralis Semences SAS, Euralis Coop proti Ministre de l’Agriculture et de la Pêche

26

2010/C 100/40

Zadeva C-69/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal administratif (Luksemburg) 5. februarja 2010 – Brahim Samba Diouf proti Ministre du Travail, de l'Emploi et de l'Immigration

27

2010/C 100/41

Zadeva C-72/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Corte Suprema di Cassazione (Italija) 9. februarja 2010 – procedimento penale a carico di Marcello Costa

27

2010/C 100/42

Zadeva C-77/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Corta Suprema di Cassazione (Italija) 9. februarja 2010 – Ugo Cifone proti Giudice delle indagini preliminari del Tribunale di Trani

28

2010/C 100/43

Zadeva C-80/10: Tožba, vložena 11. februarja 2010 – Evropska komisija proti Helenski republiki

28

2010/C 100/44

Zadeva C-84/10 P: Pritožba, ki jo je vložila Longevity Health Products, Inc. 12. februarja 2010 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 9. decembra 2009, razglašeno v zadevi T-484/08, Longevity Health Products, Inc. proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT: Merck KGaA

29

2010/C 100/45

Zadeva C-87/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale Ordinario di Vicenza – Sezione distaccata di Schio – (Italija) 15. februarja 2010 – Edil Centro SpA proti Electrosteel Europe sa

30

2010/C 100/46

Zadeva C-88/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale di Palermo (Italija) 15. februarja 2010 – Assessorato del Lavoro e della Previdenza Sociale proti Seasoft Spa

30

2010/C 100/47

Zadeva C-94/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Vestre Landsret (Danska) 17. februarja 2010 – Danfos A/S in Sauer-Danfoss ApS proti Skatteministeriet

32

2010/C 100/48

Zadeva C-105/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Korkein oikeus (Finska) 25. februarja 2010 – Virallinen syyttäjä proti Maliku Gatajevu in Kadižat Gatajevi

32

2010/C 100/49

Zadeva C-525/08: Sklep predsednika tretjega senata Sodišča z dne 15. januarja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesgerichtshof – Nemčija) – Sylvia Bienek proti Condor Flugdienst GmbH

34

2010/C 100/50

Zadeva C-313/09: Sklep predsednika Sodišča z dne 15. januarja 2010 – Evropska komisija proti Republiki Avstriji

34

2010/C 100/51

Zadeva C-328/09: Sklep predsednika Sodišča z dne 18. januarja 2010 – Evropska komisija proti Republiki Estoniji

34

 

Splošno sodišče

2010/C 100/52

Zadeva T-16/04: Sodba Splošnega sodišča z dne 2. marca 2010 – Arcelor proti Parlamentu in Svetu (Okolje — Direktiva 2003/87/ES — Sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov — Predlog za razglasitev ničnosti — Neobstoj neposredne in posamične zadevnosti — Odškodninski zahtevek — Dopustnost — Dovolj resna kršitev višjega pravnega pravila ali načela, ki posameznikom podeljuje pravice — Lastninska pravica — Svoboda opravljanja poklicne dejavnosti — Sorazmernost — Enako obravnavanje — Svoboda ustanavljanja — Pravna varnost)

35

2010/C 100/53

Zadeva T-70/05: Sodba Splošnega sodišča z dne 2. marca 2010 – Evropaïki Dynamiki proti EMSA (Javna naročila storitev — Postopek javnega razpisa EMSA — Opravljanje informacijskih storitev — Zavrnitev ponudbe — Ničnostna tožba — Pristojnost Splošnega sodišča — Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev — Enako obravnavanje — Upoštevanje meril za oddajo, določenih v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o javnem naročilu — Določitev podmeril v merilih za oddajo — Očitna napaka pri presoji — Obveznost obrazložitve)

35

2010/C 100/54

Zadeva T-163/05: Sodba Splošnega sodišča z dne 3. marca 2010 – Bundesverband deutscher Banken proti Komisiji (Državne pomoči — Prenos javnih sredstev na Landesbank Hessen-Thüringen Girozentrale — Odločba, s katero je bila pomoč razglašena za delno nezdružljivo s skupnim trgom in s katero je bilo naloženo njeno vračilo — Merilo zasebnega vlagatelja — Obveznost obrazložitve)

36

2010/C 100/55

Zadeva T-429/05: Sodba Splošnega sodišča z dne 3. marca 2010 – Artegodan proti Komisiji (Nepogodbena odgovornost — Zdravila za uporabo v humani medicini — Odločba, ki nalaga odvzem dovoljenja za promet — Razglasitev ničnosti odločbe s sodbo Sodišča prve stopnje — Dovolj resna kršitev prava, ki posameznikom daje pravice)

36

2010/C 100/56

Zadeva T-36/06: Sodba Splošnega sodišča z dne 3. marca 2010 – Bundesverband deutscher Banken proti Komisiji (Državne pomoči — Prenos javnih aktiv na Landesbank Hessen-Thüringen Girozentrale — Odločba, s katero je bilo ugotovljeno, da priglašeni ukrep ni pomoč — Merilo zasebnega vlagatelja — Obveznost obrazložitve — Resne težave)

37

2010/C 100/57

Združeni zadevi T-102/07 in T-120/07: Sodba Splošnega sodišča z dne 3. marca 2010 – Freistaat Sachsen in drugi proti Evropski komisiji (Državne pomoči — Pomoč Nemčije v obliki udeležbe in jamstev za posojila — Odločba, s katero je bila pomoč razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom — Splošna shema pomoči, ki jo je odobrila Komisija — Pojem podjetja v težavah — Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah — Znesek pomoči — Obveznost obrazložitve)

37

2010/C 100/58

Zadeva T-321/07: Sodba Splošnega sodišča z dne 3. marca 2010 – Lufthansa AirPlus Servicekarten proti UUNT – Applus Servicios Tecnológicos (A+) (Znamka Skupnosti — Postopek z ugovorom — Prijava figurativne znamke Skupnosti A+ — Prejšnja besedna znamka Skupnosti AirPlus International — Relativni razlogi za zavrnitev — Neobstoj verjetnosti zmede — Neobstoj podobnosti znakov — Obveznost obrazložitve — Pravica do obrambe — Člen 8(1)(b) in (5), členi 73, 74 in 79 Uredbe (ES) št.40/94 (postal člen 8(1)(b) in (5), členi 75, 76 in 83 Uredbe (ES) št.207/2009))

38

2010/C 100/59

Zadeva T-248/08 P: Sodba Splošnega sodišča z dne 2. marca 2010 – Doktor proti Svetu (Pritožba — Javni uslužbenci — Uradniki — Zaposlovanje — Poskusna doba — Podaljšanje obdobja poskusnega dela — Poročilo ob koncu obdobja poskusnega dela — Odpoved ob koncu obdobja poskusnega dela — Člen 34 Kadrovskih predpisov — Izkrivljanje dejstev in dokazov — Obveznost obrazložitve Sodišča za uslužbence)

38

2010/C 100/60

Zadeva T-11/09: Sodba Splošnega sodišča z dne 23. februarja 2010 – Özdemir proti UUNT – Aktieselskabet af 21. november 2001 (James Jones) (Znamka Skupnosti — Postopek z ugovorom — Prijava besedne znamke Skupnosti James Jones — Prejšnja besedna znamka Skupnosti JACK & JONES — Relativni razlog za zavrnitev — Verjetnost zmede — Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (prej člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009))

39

2010/C 100/61

Zadeva T-408/07: Sklep Splošnega sodišča z dne 4. februarja 2010 – Crunch Fitness International proti UUNT – ILG (CRUNCH) (Znamka skupnosti — Razveljavitev — Umik zahteve za razveljavitev — Ustavitev postopka)

39

2010/C 100/62

Zadeva T-456/07: Sklep Splošnega sodišča z dne 12. februarja 2010 – Komisija proti CdT (Ničnostna tožba — Pokojninski sistem Skupnosti — Obveznost CdT, da nakaže prispevek iz naslova proračunskih let od 1998 do 2005 — Akt, zoper katerega ni pravnega sredstva — Akt, ki nima pravnih učinkov za tretje osebe — Očitna nedopustnost)

40

2010/C 100/63

Zadeva T-481/08: Sklep Splošnega sodišča z dne 8. februarja 2010 – Alisei proti Komisiji (Ničnostna tožba — Zunanji ukrepi in ERS — Dokončanje revizije in sprejetje končnega poročila — Povsem pogodben akt — Nepristojnost — Neobstoj neposrednega nanašanja — Nedopustnost — Odškodninska tožba — Očitna nedopustnost)

40

2010/C 100/64

Zadeva T-18/10: Tožba, vložena 11. januarja 2010 – Inuit Tapiriit Kanatami in drugi proti Parlamentu in Svetu

41

2010/C 100/65

Zadeva T-21/10: Tožba, vložena 25. januarja 2010 – Nemčija proti Komisiji

42

2010/C 100/66

Zadeva T-22/10: Tožba, vložena 25. januarja 2010 – Esprit International proti UUNT – Marc O'Polo International (Upodobitev črke e na hlačnem žepu)

42

2010/C 100/67

Zadeva T-24/10: Tožba, vložena 27. januarja 2010 – CECA proti Komisiji

43

2010/C 100/68

Zadeva T-25/10: Tožba, vložena 27. januarja 2010 – BASF Specialty Chemicals in BASF Lampertheim proti Komisiji

44

2010/C 100/69

Zadeva T-26/10: Tožba, vložena 25. januarja 2010 – Alibaba Group proti UUNT – allpay.net (ALIPAY)

45

2010/C 100/70

Zadeva T-27/10: Tožba, vložena 27. januarja 2010 – AC-Treuhand proti Evropski komisiji

45

2010/C 100/71

Zadeva T-34/10: Tožba, vložena 26. januarja 2010 – Hairdreams proti UUNT – Bartmann (MAGIC LIGHT)

46

2010/C 100/72

Zadeva T-35/10: Tožba, vložena 29. januarja 2010 – Bank Melli Iran proti Svetu

47

2010/C 100/73

Zadeva T-36/10: Tožba, vložena 1. februarja 2010 – Internationaler Hilfsfonds proti Komisiji

48

2010/C 100/74

Zadeva T-39/10: Tožba, vložena 29. januarja 2010 – El Corte Inglés proti UUNT – Pucci International (PUCCI)

49

2010/C 100/75

Zadeva T-40/10: Tožba, vložena 29. januarja 2010 – Elf Aquitaine proti Komisiji

49

2010/C 100/76

Zadeva T-41/10: Tožba, vložena 2. februarja 2010 – SIMS – Ecole de ski internationale proti UUNT – SNMSF (esf école du ski français)

50

2010/C 100/77

Zadeva T-43/10: Tožba, vložena 29. januarja 2010 – Elementis in drugi proti Komisiji

51

2010/C 100/78

Zadeva T-45/10: Tožba, vložena 28. januarja 2010 – GEA Group proti Komisiji

52

2010/C 100/79

Zadeva T-46/10: Tožba, vložena 28. januarja 2010 – Faci proti Evropski komisiji

53

2010/C 100/80

Zadeva T-47/10: Tožba, vložena 27. januarja 2010 – Akzo Nobel in drugi proti Komisiji

54

2010/C 100/81

Zadeva T-48/10 P: Pritožba, ki jo je 2. februarja 2010 vložil Herbert Meister zoper sklep Sodišča za uslužbence z dne 30. novembra 2009 v zadevi F-17/09, Meister proti UUNT

55

2010/C 100/82

Zadeva T-49/10: Tožba, vložena 5. februarja 2010 – Footwear proti UUNT – Reno Schuhcentrum (swiss cross FOOTWEAR)

56

2010/C 100/83

Zadeva T-53/10: Tožba, vložena 5. februarja 2010 – Reisenthel proti UUNT – Dynamic Promotion (gajbe in košare)

56

2010/C 100/84

Zadeva T-59/10: Tožba, vložena 9. februarja 2010 – Geemarc Telecom proti UUNT – Audioline (AMPLIDECT)

57

2010/C 100/85

Zadeva T-60/10: Tožba, vložena 10. februarja 2010 – Jackson International proti UUNT – Royal Shakespeare (ROYAL SHAKESPEARE)

57

2010/C 100/86

Zadeva T-61/10: Tožba, vložena 8. februarja 2010 – Victoria Sánchez proti Parlamentu in Komisiji

58

2010/C 100/87

Zadeva T-65/10: Tožba, vložena 11. februarja 2010 – Španija proti Komisiji

59

2010/C 100/88

Zadeva T-67/10: Tožba, vložena 17. februarja 2010 – Španija proti Komisiji

60

2010/C 100/89

Zadeva T-68/10: Tožba, vložena 15. februarja 2010 – Sphere Time proti UUNT – Punch (watches)

60

2010/C 100/90

Zadeva T-69/10: Tožba, vložena 18. februarja 2010 – IRO proti Komisiji

61

2010/C 100/91

Zadeva T-70/10: Tožba, vložena 19. februarja 2010 – Feralpi proti Komisiji

61

2010/C 100/92

Zadeva T-71/10: Tožba, vložena 18. februarja 2010 – Xeda International in Pace International proti Komisiji

62

2010/C 100/93

Zadeva T-73/10 P: Pritožba, ki jo je 17. februarja 2010 vložil S. Apostolov zoper sklep, ki ga je 15. decembra 2009 razglasilo Sodišče za uslužbence Evropske unije v zadevi F-8/09, Apostolov proti Komisiji

63

2010/C 100/94

Zadeva T-74/10: Tožba, vložena 16. februarja 2010 – Flaco Geräte proti UUNT – Delgado Sánchez (FLACO)

64

2010/C 100/95

Zadeva T-81/10: Tožba, vložena 24. februarja 2010 – Tempus Vade proti UUNT – Palacios Serrano (AIR FORCE)

64

2010/C 100/96

Zadeva T-83/10: Tožba, vložena 19. februarja 2010 – Riva Fire proti Komisiji

65

2010/C 100/97

Zadeva T-85/10: Tožba, vložena 18. februarja 2010 – Alfa Acciai proti Komisiji

66

2010/C 100/98

Zadeva T-87/10: Tožba, vložena 23. februarja 2010 – Chestnut Medical Technologies proti UUNT (PIPELINE)

67

2010/C 100/99

Zadeva T-89/10: Tožba, vložena 24. februarja 2010 – Madžarska proti Komisiji

67

 

Sodišče za uslužbence Evropske unije

2010/C 100/00

Zadeva F-3/10: Tožba, vložena 15. januarja 2010 – AB proti Evropski komisiji

69

2010/C 100/01

Zadeva F-7/10: Tožba, vložena 19. januarja 2010 – Garcia Lledo in drugi proti UUNT

69

2010/C 100/02

Zadeva F-8/10: Tožba, vložena 25. januarja 2010 – Gheysens proti Svetu

69

2010/C 100/03

Zadeva F-10/10: Tožba, vložena 29. januarja 2010 – Hecq proti Komisiji

70

SL

 


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Sodišče

17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/1


2010/C 100/01

Zadnja objava Sodišča Evropskih skupnosti v Uradnem listu Evropske unije

UL C 80, 27.3.2010

Prejšnje objave

UL C 63, 13.3.2010

UL C 51, 27.2.2010

UL C 37, 13.2.2010

UL C 24, 30.1.2010

UL C 11, 16.1.2010

UL C 312, 19.12.2009

Ti teksti so na voljo na:

EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu


V Objave

SODNI POSTOPKI

Sodišče

17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/2


Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 25. februarja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Commissione tributaria provinciale di Roma – Italija) – Pontina Ambiente Srl proti Regione Lazio

(Zadeva C-172/08) (1)

(Okolje - Direktiva 1999/31/ES - Člen 10 - Posebna dajatev za odlaganje trdnih odpadkov na odlagališčih - Zavezanost upravljavca odlagališča za to dajatev - Stroški upravljanja odlagališča - Direktiva 2000/35/ES - Zamudne obresti)

2010/C 100/02

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Commissione tributaria provinciale di Roma

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Pontina Ambiente Srl

Tožena stranka: Regione Lazio

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Commissione tributaria provinciale di Roma – razlaga člena 10 Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, str. 1), Direktive 2000/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L 200, str. 35) in členov 12, 14, 43 in 46 ES – Nacionalna zakonodaja, s katero je bil uveden posebna dajatev za odlaganje trdnih odpadkov na odlagališčih in ki zavezuje upravljavca odlagališča, da vnaprej plača navedeno dajatev, določeno glede na količino odloženih odpadkov in ki jo dolguje subjekt, ki odlaga odpadke

Izrek

1.

Člen 10 Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, kakršna je obravnavana v postopku v glavni stvari, ki določa, da je upravljavec odlagališča davčni zavezanec za dajatev, ki mu jo mora vrniti lokalni organ, ki odlaga odpadke, in ki v primeru zamude pri plačilu te dajatve določa denarne kazni za upravljavca, če to zakonodajo spremljajo ukrepi, s katerimi se zagotovi, da je dajatev dejansko in pravočasno vrnjena in da se vsi stroški, povezani z izterjavo, in zlasti stroški, ki so posledica zamude pri plačilu zneskov, ki jih iz tega naslova lokalni organ dolguje temu upravljavcu, vključno z denarnimi kaznimi, ki so bile morebiti naložene upravljavcu zaradi te zamude, vključijo v ceno, ki jo mora ta organ plačati upravljavcu. Nacionalno sodišče mora preveriti, ali so ti pogoji izpolnjeni.

2.

Člene 1, 2, točka 1, in 3 Direktive 2000/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih je treba razlagati tako, da za zneske, ki jih upravljavcu odlagališča dolguje organ, ki je tam odložil odpadke, kot so zneski, dolgovani zaradi vračila dajatve, velja navedena direktiva in da morajo države članice zato v skladu s členom 3 te direktive zagotoviti, da lahko upravljavec zahteva obresti v primeru zamude pri plačilu zneskov, ki mu jih dolguje ta lokalni organ.


(1)  UL C 183, 19.7.2008.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/3


Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 23. februarja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Court of Appeal – Velika Britanija) – London Borough of Harrow proti Nimco Hassan Ibrahim, Secretary of State for the Home Department

(Zadeva C-310/08) (1)

(Prosto gibanje oseb - Pravica do prebivanja državljana tretje države, ki je zakonec državljana države članice, in njunih otrok, ki so prav tako državljani države članice - Prenehanje zaposlitve državljana države članice in njegov odhod iz države članice gostiteljice - Vpis otrok v izobraževalno ustanovo - Neobstoj sredstev za preživljanje - Uredba (EGS) št. 1612/68 - Člen 12 - Direktiva 2004/38 ES)

2010/C 100/03

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

Court of Appeal

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: London Borough of Harrow

Toženi stranki: Nimco Hassan Ibrahim, Secretary of State for the Home Department

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Court of Appeal – Razlaga Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (UL L 158, str. 77) in člena 12 Uredbe Sveta št. 1612/68 (EGS) z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL L 257, str. 2) – Zakonska partnerka državljanka tretje države in njeni otroci, ki so državljani države članice, so se pridružili njenemu zakoncu, ki je državljan te države članice, v Združenem kraljestvu, kjer je opravljal plačano delo – Pravica do prebivanja zakonske partnerke in otrok po tem, ko je zakonec izgubil status plačanega delavca in je odšel iz Združenega kraljestva

Izrek

V okoliščinah, kot so v postopku v glavni stvari, se lahko otroci državljana države članice, ki dela ali je delal v državi članici gostiteljici, in roditelj, ki ima dejansko skrbništvo nad njimi, v državi članici gostiteljici sklicujejo na pravico do prebivanja že na podlagi samega člena 12 Uredbe Sveta št. 1612/68 (EGS) z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EGS) št. 2434/92 z dne 27. julija 1992, ne da bi bila ta pravica odvisna od tega, ali imajo dovolj sredstev in celovito zavarovalno kritje za primer bolezni v tej državi.


(1)  UL C 247, 27.9.2008.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/3


Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 25. februarja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden – Nizozemska) – X Holding B.V. proti Staatssecretaris van Financiën

(Zadeva C-337/08) (1)

(Člena 43 ES in 48 ES - Davčna zakonodaja - Davek od dohodkov pravnih oseb - Davčni subjekt, ki ga sestavljata matična družba rezidentka in ena ali več odvisnih družb rezidentk - Obdavčitev dobičkov matične družbe - Izključitev odvisnih družb nerezidentk)

2010/C 100/04

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: X Holding B.V.

Tožena stranka: Staatssecretaris van Financiën

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Hoge Raad der Nederlanden – Razlaga členov 43 ES in 48 ES – Ureditev, v skladu s katero lahko matične družbe rezidentke oblikujejo davčno skupino z eno ali več odvisnimi družbami rezidentkami, tako da se dobiček te skupine obdavči pri matični družbi – Izključitev odvisnih družb nerezidentk iz tega mehanizma

Izrek

Člena 43 ES in 48 ES ne nasprotujeta zakonodaji države članice, ki matični družbi omogoča, da s svojo odvisno družbo rezidentko oblikuje davčno skupino, vendar preprečuje oblikovanje take davčne skupine z odvisno družbo nerezidentko, ker obdavčitve njenih dobičkov ne ureja davčno pravo te države članice.


(1)  UL C 272, 25.10.2008.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/4


Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 25. februarja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesgerichtshof – Nemčija) – Car Trim GmbH proti KeySafety Systems Srl

(Zadeva C-381/08) (1)

(Sodna pristojnost v civilnih in gospodarskih zadevah - Uredba (ES) št. 44/2001 - Člen 5(1)(b) - Pristojnost v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji - Določitev kraja izpolnitve obveznosti - Merila za razlikovanje med „prodajo blaga“ in „opravljanjem storitev“)

2010/C 100/05

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Car Trim GmbH

Tožena stranka: KeySafety Systems Srl

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Bundesgerichtshof – Razlaga člena 5(1)(b) Uredbe Sveta (ES) z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 2001, L 12, str. 1) – Pogodba za dobavo blaga, katere predmet je izdelava ali proizvodnja, ki vsebuje določene zahteve naročnika v zvezi s pridobivanjem, predelavo in dobavo tega blaga, vključno z zagotovitvijo kakovosti izdelave, zanesljivostjo dobave in nemotenim upravnim izvajanjem pogodbe – Merila za razlikovanje med prodajo blaga in opravljanjem storitev – Določitev kraja izpolnitve obveznosti pri prodaji na daljavo

Izrek

1.

Člen 5(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako, da je treba pogodbe za dobavo blaga, katerih predmet je izdelava ali proizvodnja, kljub določenim zahtevam naročnika v zvezi s pridobivanjem, predelavo in dobavo blaga, če ta ni dal na razpolago materialov in če je dobavitelj odgovoren za kakovost in skladnost s pogodbo, opredeliti kot „prodajo blaga“ v skladu s členom 5(1)(b), prva alinea, te uredbe.

2.

Člen 5(1)(b), prva alinea, Uredbe št. 44/2001 je treba razlagati tako, da je pri prodaji na daljavo kraj, kamor je bilo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno, treba določiti na podlagi določb pogodbe. Če kraja dobave ni mogoče določiti na tej podlagi brez sklicevanja na materialno pravo, ki velja na podlagi te pogodbe, je ta kraj tisti kraj, v katerem je bilo blago dejansko izročeno, na podlagi česar je kupec pridobil ali bi moral pridobiti dejansko pravico razpolaganja s tem blagom v končnem kraju postopka prodaje.


(1)  UL C 301, 22.11.2008.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/4


Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 25. februarja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Finanzgericht Hamburg – Nemčija) – Firma Brita GmbH proti Hauptzollamt Hamburg-Hafen

(Zadeva C-386/08) (1)

(Sporazum o pridružitvi ES-Izrael - Področje krajevne uporabe - Pridružitveni sporazum ES-PLO - Zavrnitev uporabe preferencialne tarifne obravnave, do katere so upravičeni izdelki s poreklom iz Izraela, za izdelke s poreklom z Zahodnega brega - Dvom o poreklu blaga - Pooblaščeni izvoznik - Naknadno preverjanje izjave na računu, ki ga opravijo carinski organi države uvoznice - Dunajska konvencija o pogodbenem pravu - Načelo relativnega učinka pogodb)

2010/C 100/06

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Finanzgericht Hamburg

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Firma Brita GmbH

Tožena stranka: Hauptzollamt Hamburg-Hafen

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Finanzgericht Hamburg – Razlaga Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Državo Izrael na drugi strani, ki je bil podpisan 20. novembra 1995 v Bruslju (UL L 147, str. 3), zlasti členov 32 in 33 Protokola št. 4 k temu sporazumu, in Začasnega Evro-mediteranskega pridružitvenega sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko skupnostjo na eni strani in Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) za Palestinsko upravo Zahodnega brega in Gaze na drugi strani, ki je bil podpisan 24. februarja 1997 v Bruslju (UL L 187, str. 3) – Zavrnitev uporabe preferencialne tarifne obravnave, do katere so upravičeni izdelki s poreklom iz Izraela, za izdelke s poreklom iz izraelskih naselbin na Zahodnem bregu – Pristojnost organov države uvoznice, da naknadno preverijo dokazila o poreklu, če dvom o poreklu zadevnega blaga izvira le iz različne razlage pojma „ozemlje Države Izrael“ med članicami sporazuma o pridružitvi ES-Izrael, brez predložitve spora v postopek reševanja sporov, ki je določen v členu 33 Protokola št. 4 k temu sporazumu, zaradi razlage tega pojma

Izrek

1.

Carinski organi države uvoznice lahko zavrnejo odobritev preferencialne obravnave iz Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Državo Izrael na drugi strani, ki je bil podpisan 20. novembra 1995 v Bruslju, če je zadevno blago po poreklu z Zahodnega brega. Poleg tega carinski organi države članice uvoznice ne morejo uporabiti možnosti konkurence kvalifikacij, da bi se tako izognili odgovoru na vprašanje katerega izmed upoštevnih sporazumov, namreč Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Državo Izrael na drugi strani ali Začasni Evro-mediteranski pridružitveni sporazum o trgovini in sodelovanju med Evropsko skupnostjo na eni strani in Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) za Palestinsko upravo Zahodnega brega in Gaze na drugi strani, ki je bil podpisan 24. februarja 1997 v Bruslju, je treba v obravnavanem primeru uporabiti in ali bi morali dokaz o poreklu predložiti izraelski ali palestinski organi.

2.

V okviru postopka iz člena 32 Protokola št. 4, ki je priložen Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Državo Izrael na drugi strani carinski organi države uvoznice niso vezani na dokazilo o poreklu in na odgovor, ki ga predložijo carinski organi države izvoznice, če ta odgovor ne vsebuje zadostnih informacij v smislu člena 32(6) tega protokola za določitev pravega porekla izdelkov. Poleg tega carinskim organom države uvoznice Odboru za carinsko sodelovanje iz člena 39 tega protokola ni treba predložiti spora, ki se nanaša na razlago področja krajevne uporabe tega sporazuma.


(1)  UL C 285, 8.11.2008.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/5


Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 25. februarja 2010 – Lancôme parfums et beauté & Cie SNC proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), CMS Hasche Sigle

(Zadeva C-408/08 P) (1)

(Pritožba - Znamka Skupnosti - Uredba (ES) št. 40/94 - Člena 55(1)(a) in 7(1)(c) - Pravni interes za vložitev predloga za ugotovitev ničnosti znamke, ki temelji na absolutnem razlogu za ničnost - Odvetniška pisarna - Besedni znak „COLOR EDITION“ - Opisnost besedne znamke, sestavljene iz opisnih delov)

2010/C 100/07

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Lancôme parfums et beauté & Cie SNC (zastopnik: A. von Mühlendahl, odvetnik)

Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: A. Folliard-Monguiral, zastopnik), CMS Hasche Sigle

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat) z dne 8. julija 2008 v zadevi Lancôme proti UUNT in CMS Hasche Sigle (T-160/07), s katero je Sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 26. februarja 2007, s katero je bila razveljavljena registracija besedne znamke COLOR EDITION za kozmetične proizvode in ličila – Kršitev členov 7(1)(c) in 55(1)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL L 11, str. 1) – Interes za vložitev predloga za ugotovitev ničnosti znamke – Odvetniška pisarna – Neobstoj gospodarskega interesa za vložitev predloga za ugotovitev ničnosti kozmetične znamke – Opazna razlika med miselno povezavo, ki jo ustvarjajo besede, izbrane za prijavljeno znamko in običajnim jezikom ciljne javnosti za opis zadevnih proizvodov in storitev ali njihovih osnovnih značilnosti.

Izrek

1.

Pritožba se zavrne.

2.

Lancôme parfums et beauté & Cie SNC se naloži plačilo stroškov.


(1)  UL C 6, 10.1.2009.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/6


Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 23. februarja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Court of Appeal – Velika Britanija) – Maria Teixeira proti London Borough of Lambeth, Secretary of State for the Home Department

(Zadeva C-480/08) (1)

(Prosto gibanje oseb - Pravica do prebivanja - Državljanka države članice, ki je delala v drugi državi članici in je tam ostala po prenehanju poklicne dejavnosti - Otrok, ki se poklicno izobražuje v državi članici gostiteljici - Neobstoj lastnih sredstev za preživljanje - Uredba (EGS) št. 1612/68 - Člen 12 - Direktiva 2004/38/ES)

2010/C 100/08

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

Court of Appeal

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Maria Teixeira

Toženi stranki: London Borough of Lambeth, Secretary of State for the Home Department

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Court of Appeal (Združeno kraljestvo) – Razlaga Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (UL L 158, str. 77) in člena 12 Uredbe Sveta št. 1612/68 (EGS) z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL L 257, str. 2) – Pravica do prebivanja v Združenem kraljestvu za državljanko Unije, ki ji je prenehal status delavke in nima več pravice do prebivanja na podlagi določb o prostem gibanju delavcev – Pravica otroka take državljanke, da prebiva v Združenem kraljestvu, da zaključi izobraževanje – Pravica matere, kot imetnice roditeljske pravice, da tam z otrokom ostane

Izrek

1.

V okoliščinah, kakršne so v glavni stvari, lahko državljan države članice, ki je bil zaposlen v drugi državi članici, v kateri se njegov otrok šola, kot tisti od staršev, ki ima dejansko skrbništvo nad tem otrokom, uveljavlja pravico do prebivanja v državi članici gostiteljici le na podlagi člena 12 Uredbe Sveta št. 1612/68 (EGS) z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EGS) št. 2434/92 z dne 27. julija 1992, ne da bi moral izpolniti pogoje, določene v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EEC.

2.

Za pravico do prebivanja v državi članici gostiteljici, ki jo ima tisti od staršev, ki ima dejansko skrbništvo nad otrokom, ki uresničuje pravico do izobraževanja iz člena 12 Uredbe št. 1612/68, ne velja pogoj, da morajo taki starši imeti zadostna sredstva, da med obdobjem svojega prebivanja ne bi postali breme za sistem socialne pomoči te države članice, in celovito zdravstveno zavarovanje v tej državi članici.

3.

Za pravico do prebivanja v državi članici gostiteljici, ki jo ima tisti od staršev, ki ima dejansko skrbništvo nad otrokom delavca migranta, če se ta otrok v tej državi šola, ne velja pogoj, da je eden od otrokovih staršev takrat, ko se je otrok začel šolati, v navedeni državi članici kot delavec migrant opravljal poklicno dejavnost.

4.

Pravica do prebivanja v državi članici gostiteljici, ki jo ima tisti od staršev, ki ima dejansko skrbništvo nad otrokom delavca migranta, če se ta otrok v tej državi šola, preneha z nastopom polnoletnosti tega otroka, razen če ima otrok še naprej potrebo, da je ta od staršev navzoč in skrbi zanj, da bi lahko nadaljeval in končal šolanje.


(1)  UL C 32, 7.2.2009.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/7


Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 25. februarja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesverwaltungsgericht – Nemčija) – Müller Fleisch GmbH proti Land Baden-Württemberg

(Zadeva C-562/08) (1)

(Sistem spremljanja spongiformne encefalopatije pri govedu - Uredba (ES) št. 999/2001 - Govedo, starejše od 30 mesecev - Zakol v običajnih pogojih - Meso, namenjeno za prehrano ljudi - Obvezni presejalni test - Nacionalna ureditev - Obveznost testiranja - Razširitev - Govedo, starejše od 24 mesecev)

2010/C 100/09

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesverwaltungsgericht

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Müller Fleisch GmbH

Tožena stranka: Land Baden-Württemberg

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Bundesverwaltungsgericht – Razlaga člena 6(1) v zvezi s prilogo III, poglavjem A, dela I, Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1248/2001 z dne 22. junija 2001 (UL L 173, str. 12) – Obveznost testiranja na BSE za vse govedo, starejše od 30 mesecev, ki gre v redni zakol ob normalnih pogojih za prehrano ljudi – Nacionalni predpisi, na podlagi katerih mora biti vse govedo, starejše od 24 mesecev, testirano na BSE

Izrek

Člen 6(1) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij in priloga III, poglavje A, del I, k tej uredbi, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1248/2001 z dne 22. junija 2001, ne nasprotujeta nacionalnim predpisom, na podlagi katerih mora biti vse govedo, starejše od 24 mesecev, testirano na govejo spongiformno encefalopatijo.


(1)  UL C 69, 21.3.2009.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/7


Sodba Sodišča (peti senat) z dne 25. februarja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Fővárosi Bíróság – Republika Madžarska) – Sió-Eckes Kft. proti Mezőgazdasági és Vidékfejlesztési Hivatal Központi Szerve

(Zadeva C-25/09) (1)

(Skupna kmetijska politika - Uredba (ES) št. 2201/96 - Skupna ureditev trga za proizvode, predelane iz sadja in zelenjave - Uredba (ES) št. 1535/2003 - Program pomoči za proizvode, predelane iz sadja in zelenjave - Predelani proizvodi - Breskve v sirupu in/ali naravnem sadnem soku - Dokončani proizvodi)

2010/C 100/10

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Fővárosi Bíróság

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Sió-Eckes Kft.

Tožena stranka: Mezőgazdasági és Vidékfejlesztési Hivatal Központi Szerve

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Fővárosi Bíróság (Madžarska) – Razlaga člena 2(1) Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za predelano sadje in zelenjavo (UL L 297, str. 29), člena 2(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1535/2003 z dne 29. avgusta 2003 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 v zvezi s programom pomoči za proizvode, predelane iz sadja in zelenjave (UL L 218, str. 14) in člena 3 Uredbe Komisije (EGS) št. 2320/89 z dne 28. julija 1989 o minimalnih zahtevah za kakovost breskev v sirupu in breskev v naravnem sadnem soku, ki izpolnjujejo pogoje za program proizvodne pomoči (UL L 220, str. 54) – Breskvina pulpa, proizvedena v okviru sistema proizvodne pomoči sektorju predelanih proizvodov iz sadja in zelenjave – Veljavnost tega sistema pomoči za proizvode iz breskev, proizvedenih na način, ki ni predviden v Uredbi (EGS) št. 2320/89, in za polproizvode, ki nastanejo v različnih fazah proizvodnje in so namenjeni nadaljnji predelavi

Izrek

1.

Člen 2(1) Uredbe št. 2201/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za predelano sadje in zelenjavo, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 386/2004 z dne 1. marca 2004, je treba razlagati tako, da se za proizvod, ki spada pod eno od tarifnih številk KN, ki so naštete v Prilogi I k tej uredbi, kakor je bila spremenjena, vključno s tarifno številko KN 2008 70 92, in ki ustreza opredelitvi „breskev v sirupu in/ali naravnem sadnem soku“ v smislu navedene uredbe v povezavi z Uredbo Komisije (ES) št. 1535/2003 z dne 29. avgusta 2003 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 v zvezi s programom pomoči za proizvode, predelane iz sadja in zelenjave, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 386/2004, in Uredbo Komisije (EGS) št. 2320/89 z dne 28. julija 1989 o določitvi najnižjih zahtev glede kakovosti za breskve v sirupu in/ali naravnem sadnem soku v okviru programa proizvodne pomoči, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 996/2001 z dne 22. maja 2001, lahko pridobi pomoč iz sistema pomoči iz te določbe.

2.

Proizvodi, ki nastanejo v različnih fazah predelave breskev, se lahko štejejo za dokončan proizvod v smislu uredb št. 2201/96 in št. 1535/2003, kakor sta bili spremenjeni, če imajo značilnosti, opredeljene v členu 2, točka 1, Uredbe št. 1535/2003, kakor je bila spremenjena.


(1)  UL C 82, 4.4.2009.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/8


Sodba Sodišča (peti senat) z dne 25. februarja 2010 – Evropska komisija proti Francoski republiki

(Zadeva C-170/09) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2005/60/ES - Pranje denarja in financiranje terorizma - Neprenos v predpisanem roku)

2010/C 100/11

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: V. Peere in P. Dejmek, zastopnika)

Tožena stranka: Francoska republika (zastopnika: G. de Bergues in B. Messmer, zastopnika)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Nesprejetje v predpisanem roku vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, str. 15).

Izrek

1.

Francoska republika s tem, da v predpisanem roku ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi te direktive.

2.

Francoski republiki se naloži plačilo stroškov.


(1)  UL C 153, 4.7.2009.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/9


Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 25. februarja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Korkein hallinto-oikeus – Finska) – v postopku, ki ga je sprožilo podjetje Lahti Energia Oy

(Zadeva C-209/09) (1)

(Direktiva 2000/76/ES - Sežiganje odpadkov - Sežigalnica - Naprava za sosežig - Kompleks, sestavljen iz naprave za uplinjanje in elektrarne - Sežiganje neočiščenega plina, proizvedenega s toplotno obdelavo odpadkov v napravi za uplinjanje, v elektrarni)

2010/C 100/12

Jezik postopka: finščina

Predložitveno sodišče

Korkein hallinto-oikeus

Stranka v postopku v glavni stvari

Lahti Energia Oy

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Korkein hallinto-oikeus – Razlaga člena 3 Direktive 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov (UL L 332, str. 91) – Kompleks, sestavljen iz naprave za proizvodnjo plina iz odpadkov in elektrarne, v parnem kotlu katere se sežiga plin, proizveden s toplotno obdelavo odpadkov v napravi za uplinjanje – Zgorevanje neočiščenega namesto očiščenega plina v parnem kotlu elektrarne

Izrek

Elektrarno, ki poleg fosilnih goriv, ki jih pretežno uporablja pri pridobivanju energije, kot dodatno gorivo uporablja plin, pridobljen v napravi za uplinjanje po toplotni obdelavi odpadkov, je treba skupaj s to napravo za uplinjanje šteti za „napravo za sosežig“ v smislu člena 3, točka 5, Direktive 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov, kadar zadevni plin ni bil očiščen v tej napravi za uplinjanje.


(1)  UL C 193, 15.8.2009.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/9


Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 25. februarja 2010 – Evropska komisija proti Kraljevini Španiji

(Zadeva C-295/09) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2006/43/ES - Pravo družb - Obvezne revizije za letne in konsolidirane računovodske izkaze - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

2010/C 100/13

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: G. Braun in E. Adsera Ribera, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Španija (zastopnik: F. Díez Moreno, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Nesprejetje ukrepov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS, v predpisanem roku (UL L 157, str. 87)

Izrek

1.

Kraljevina Španija s tem, ko ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2.

Kraljevini Španiji se naloži plačilo stroškov.


(1)  UL C 256, 24.10.2009.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/10


Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 25. februarja 2010 – Evropska komisija proti Republiki Avstriji

(Zadeva C-330/09) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2006/43/ES - Pravo družb - Obvezne revizije za letne in konsolidirane računovodske izkaze - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

2010/C 100/14

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: G. Braun in M. Adam, zastopnika)

Tožena stranka: Republika Avstrija (zastopnik: C. Pesendorfer, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Nesprejetje oziroma nesporočitev določb, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, str. 87), v predpisanem roku

Izrek

1.

Republika Avstrija s tem, da v predpisanem roku ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2.

Republiki Avstriji se naloži plačilo stroškov.


(1)  UL C 233, 26.9.2009.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/10


Sklep Sodišča z dne 16. decembra 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe High Court of Justice (Chancery Division), High Court of Justice (England & Wales), Queen's Bench Division (Administrative Court) – (Združeno kraljestvo)) – Football Association Premier League Ltd, NetMed Hellas SA, Multichoice Hellas SA proti QC Leisure, David Richardson, AV Station plc, Malcolm Chamberlain, Michael Madden, SR Leisure Ltd, Philip George Charles Houghton, Derek Owen (C-403/08), Karen Murphy proti Media Protection Services Ltd (C-429/08)

(Združeni zadevi C-403/08 in C-429/08) (1)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Predlog za sodelovanje v postopku - Zavrnitev)

2010/C 100/15

Jezik postopka: angleščina

Predložitvena sodišča

High Court of Justice (Chancery Division), High Court of Justice (England & Wales), Queen's Bench Division (Administrative Court)

Stranke

Tožeče stranke: Football Association Premier League Ltd, NetMed Hellas SA, Multichoice Hellas SA (C-403/08), Karen Murphy (C-429/08)

Tožene stranke: QC Leisure, David Richardson, AV Station plc, Malcolm Chamberlain, Michael Madden, SR Leisure Ltd, Philip George Charles Houghton, Derek Owen (C-403/08), Media Protection Services Ltd (C-429/08)

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – High Court of Justice (Chancery Division), Queen's Bench Division (Administrative Court) – Razlaga členov 28, 30 in 49; člena 81 ES; členov 2(a) in (e), 4(a) in 5 Direktive 98/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 1998 o pravnem varstvu storitev, ki temeljijo na pogojnem dostopu ali vključujejo pogojni dostop (UL L 320, str. 54); členov 2, 3 in 5(1) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL L 167, str. 10); člena 1(a) in (b) Direktive Sveta 89/552/EGS z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (UL L 298, str. 23), in Direktive Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo (UL L 248, str. 15) – Upoštevanje izključne pravice v zvezi s satelitskim prenosom nogometnih tekem – Trženje, v Združenem kraljestvu, sprejemnikov, zakonito danih na trg v drugi državi članici, s čimer se omogoča predvajanje takih tekem, ki pomeni kršenje priznanih izključnih pravic

Izrek

1.

Predlogi Evropskega združenja evropskih nogometnih zvez (UEFA), British Sky Broadcasting Ltd, Setanta Sports Sàrl in The Motion Picture Association o udeležbi v postopku se zavrnejo.

2.

O stroških ni treba odločati.


(1)  UL C 301, 22.11.2008.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/11


Sklep Sodišča z dne 9. decembra 2009 – Luigi Marcuccio proti Evropski komisiji

(Zadeva C-513/08 P) (1)

(Pritožba - Uradniki - Socialna varnost - Izrecna zavrnitev zahtevka za 100 % povrnitev nekaterih uradnikovih stroškov za zdravstvene storitve - Pritožba, ki je delno očitno nedopustna in delno očitno neutemeljena)

2010/C 100/16

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Luigi Marcuccio (zastopnik: G. Cipressa, zastopnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: J. Currall, C. Berardis-Kayser, zastopnika, A. dal Ferro, odvetnik)

Predmet

Pritožba zoper sklep Sodišča prve stopnje (četrti senat) z dne 9. septembra 2008, Marcuccio proti Komisiji (T-143/08), s katerim je Sodišče prve stopnje kot nedopustnega zavrglo njegov predlog za razglasitev ničnosti odločb oddelka za izplačila skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja Evropske skupnosti, da se zavrne, prvič, 100 % povrnitev nekaterih stroškov zdravstvenih storitev, ki jih je imel pritožnik, in drugič, povrnitev stroškov zdravniškega pregleda v skladu s pravili o posvetu z zdravstvenimi izvedenci, ter njegov predlog, naj se Komisiji naloži, naj mu plača nekatere stroške zdravstvenih storitev.

Izrek

1.

Pritožba se zavrne.

2.

L. Marcucciu se naloži plačilo stroškov pritožbe.


(1)  UL C 32, 7.2.2009.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/11


Sklep Sodišča z dne 9. decembra 2009 – Luigi Marcuccio proti Evropski komisiji

(Zadeva C-528/08 P) (1)

(Pritožba - Uradniki - Socialna varnost - Zavrnitev zaradi molka organa zahtevka za 100 % povrnitev nekaterih uradnikovih stroškov za zdravstvene storitve - Sklep o odstopu pristojnosti Sodišča za uslužbence - Pritožba, ki je delno očitno nedopustna in delno očitno neutemeljena)

2010/C 100/17

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Luigi Marcuccio (zastopnik: G. Cipressa, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: J. Currall in C. Berardis-Kayser, zastopnika, A. dal Ferro, odvetnik)

Predmet

Pritožba zoper sklep Sodišča prve stopnje (četrti senat) z dne 9. septembra 2008, Marcuccio proti Komisiji (T-144/08), s katerim je Sodišče prve stopnje kot nedopustnega zavrglo njegov predlog za razglasitev ničnosti odločbe o zavrnitvi pritožnikovega zahtevka za 100 % povrnitev nekaterih stroškov zdravljenja, in na drugi strani predlog, naj se Komisiji naloži, naj mu plača znesek 89,56 EUR iz naslova dodatnega povračila njegovih stroškov zdravstvenih storitev ali iz naslova odškodnine.

Izrek

1.

Pritožba se zavrne.

2.

L. Marcucciu se naloži plačilo stroškov pritožbe.


(1)  UL C 32, 7.2.2009.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/12


Sklep Sodišča (sedmi senat) z dne 15. januarja 2010 – Messer Group GmbH proti Air Products and Chemicals Inc., Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

(Zadeva C-579/08 P) (1)

(Pritožba - Člen 119 Poslovnika - Znamka Skupnosti - Uredba (ES) št. 40/94 - Člen 8(1)(b) - Besedne znamke Ferromix, Inomix in Alumix - Prejšnje znamke FERROMAXX, INOMAXX in ALUMAXX - Ugovor imetnika - Upoštevna javnost - Stopnja podobnosti - Slab razlikovalni učinek prejšnje znamke - Verjetnost zmede)

2010/C 100/18

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Messer Group GmbH (zastopnika: W. Graf v. Schwerin in J. Schmidt, odvetnika)

Toženi stranki: Air Products and Chemicals Inc. (zastopnik: S. Heurung, odvetnik), Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: D. Botis, zastopnik)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje (prvi senat) z dne 15. oktobra 2008 v združenih zadevah Air Products and Chemicals proti UUNT (od T-305/06 do T-307/06), s katero je Sodišče prve stopnje razveljavilo odločbe drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT) z dne 12. septembra 2006 o zavrnitvi tožb, ki jih je imetnik besednih znamk Skupnosti „FERROMAXX“, „INOMAXX“ in „ALUMAXX“ za proizvode iz razreda 1 vložil zoper odločbe oddelka za izbris, s katerimi je bil delno zavrnjen ugovor, vložen zoper zahteve za registracijo besednih znamk „FERROMIX“, „INOMIX“ in „ALUMIX“ za proizvode iz razredov 1 in 4

Izrek

1.

Pritožba in nasprotna pritožba se zavrneta.

2.

Družbi Messer Group GmbH se naloži plačilo njenih stroškov in stroškov, ki jih je priglasila družba Air Products and Chemicals Inc.

3.

Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) nosi svoje stroške.


(1)  UL C 55, 7.3.2009.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/12


Sklep Sodišča z dne 22. januarja 2010 – Makhteshim-Agan Holding BV, Makhteshim-Agan Italia Srl, Magan Italia Srl proti Evropski komisiji

(Zadeva C-69/09 P) (1)

(Hitri postopek)

2010/C 100/19

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožniki: Makhteshim-Agan Holding BV, Makhteshim-Agan Italia Srl, Magan Italia Srl (zastopnika: K. Van Maldegem in C. Mereu, odvetnika)

Druga stranka: Evropska komisija (zastopnika: N. B. Rasmussen in L. Parpala)

Predmet

Pritožba zoper sklep Sodišča prve stopnje (šesti senat) z dne 26. novembra 2008 v zadevi Makhteshim-Agan Holding in drugi proti Komisiji (T-393/06), s katerim je Sodišče prve stopnje za nedopustno razglasilo tožbo za razglasitev ničnosti odločbe Komisije, da ne bo predložila predloga o vključitvi aktivne snovi azinfos metil v Prilogo I k Direktivi Sveta z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (91/414/EGS) (UL L 230, str. 1), ki jo domnevno vsebuje dopis z dne 12. oktobra 2006 (D/531125) – Izpodbojni akt

Izrek

1.

Predlog družb Makhteshim Agan Holding BV, Makhteshim Agan Italia Srl in Magan Italia Srl, da se za zadevo C-69/09 P uporabi hitri postopek, se zavrne.

2.

Odločitev o stroških se pridrži.


(1)  UL C 82, 4.4.2009.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/13


Sklep Sodišča (sedmi senat) z dne 13. januarja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Commissione tributaria provinciale di Parma – Italija) – Isabella Calestani (C-292/09), Paolo Lunardi (C-293/09) proti Agenzia delle Entrate Ufficio di Parma

(Združeni zadevi C-292/09 in C-293/09) (1)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Očitna nedopustnost)

2010/C 100/20

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Commissione tributaria provinciale di Parma

Stranke

Tožeči stranki: Isabella Calestani (C-292/09), Paolo Lunardi (C-293/09)

Tožena stranka: Agenzia delle Entrate Ufficio di Parma

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Commissione tributaria provinciale di Parma – Razlaga člena 13(B)(c) Direktive 77/388/EGS: Šesta direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1) – Oprostitev obdavčitve dobav blaga, ki so namenjene izključno dejavnosti, oproščeni obdavčitve, ali ki je izključena iz pravice do odbitka – Nacionalna zakonodaja o izključitvi oprostitve.

Izrek

Predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ju je vložilo Commissione tributaria provinciale di Parma (Italija) s sklepoma z dne 9. in 17. junija 2009 sta očitno nedopustna.


(1)  UL C 233, 26.9.2009.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/13


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sofiyski gradski sad (Bolgarija) 18. novembra 2009 – Canon Kabushiki Kaisha proti „IPN Bulgaria“ OOD

(Zadeva C-449/09)

2010/C 100/21

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Sofiyski gradski sad (Bolgarija)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Canon Kabushiki Kaisha

Tožena stranka:„IPN Bulgaria“ OOD

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 5 Prve direktive Sveta 89/104/EGS (1) v delu, v katerem je imetniku znamke zagotovljena izključna pravica, da tretjim osebam prepove, da brez njegovega soglasja v gospodarskem prometu uporabijo znak, podoben znamki, kar zajema tudi uvoz ali izvoz pod tem znakom, razlagati tako, da pravice imetnika znamke vključujejo pravico prepovedati uporabo znamke brez njegovega soglasja pri uvozu originalnega blaga, če pravice imetnika znamke niso izčrpane v smislu člena 7 te direktive?


(1)  Prva Direktiva Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL L 40, str. 1).


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/14


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberlandesgericht Innsbruck (Avstrija) 28. decembra 2009 – Pensionsversicherungsanstalt proti Andrea Schwab

(Zadeva C-547/09)

2010/C 100/22

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberlandesgericht Innsbruck

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Pensionsversicherungsanstalt

Tožena stranka: Andrea Schwab

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 2(2), prva alinea, in člen 3(1)(c) Direktive 76/207/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/73/ES (1), ter člena 2(1)(a) in (b) ter 14(1)(c) Direktive 2006/54/ES (2) razlagati tako, da je mogoče utemeljiti neposredno diskriminacijo na podlagi spola (odpoved pogodbe o zaposlitvi/odpustitev zaposlene zdravnice) javnega nosilca pokojninskega zavarovanja?

2.

Ali je treba člen 4(1) Direktive 97/80/EGS (3) in člen 19(1) Direktive 2006/54/ES – ter kvečjemu še člen 2(2), druga alinea, Direktive 76/207/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/73/ES, in člen 2(1)(b) Direktive 2006/54/ES ali člen 2(2)(a) v povezavi s členom 6(1) Direktive 2000/78/ES (4) – razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni ureditvi, ki pri izpodbojnih tožbah zaradi diskriminacije pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi/odpustitvi, med drugim na podlagi spola, ne dopušča upoštevanja socialnega vidika ali tehtanja interesov, temveč samo presojo dokazov glede tega, ali je bila diskriminacija na podlagi spola glavni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi/odpustitev ali je prevladoval drug razlog, ki ga mora delodajalec vsebinsko in podrobno utemeljiti?


(1)  Direktiva Sveta z dne 9. februarja 1976 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev (76/207/EGS) (UL L 39, str. 40).

(2)  Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano), (UL L 204, str. 23).

(3)  Direktiva Sveta 97/80/ES z dne 15. decembra 1997 o dokaznem bremenu v primerih diskriminacije zaradi spola (UL 1998, L 14, str. 6).

(4)  Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L 303, str. 16).


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/14


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Krajský soud v Brně (Češka republika) 11. januarja 2010 – Toshiba Corporation, Areva T&D Holding SA, Areva T&D SA, Areva T&D AG, Mitsubishi Electric Corp., Alstom, Fuji Electric Holdings Co. Ltd, Fuji Electric Systems Co. Ltd, Siemens Transmission & Distribution SA, Siemens AG Österreich, VA TECH Transmission & Distribution GmbH & Co. KEG, Siemens AG, Hitachi Ltd, Hitachi Europe Ltd, Japan AE Power Systems Corp., Nuova Magrini Galileo SpA proti Úřad pro ochranu hospodářské soutěže

(Zadeva C-17/10)

2010/C 100/23

Jezik postopka: češčina

Predložitveno sodišče

Krajský soud v Brně (Okrožno sodišče, Brno)

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Toshiba Corporation, Areva T&D Holding SA, Areva T&D SA, Areva T&D AG, Mitsubishi Electric Corp., Alstom, Fuji Electric Holdings Co. Ltd, Fuji Electric Systems Co. Ltd, Siemens Transmission & Distribution SA, Siemens AG Österreich, VA TECH Transmission & Distribution GmbH & Co. KEG, Siemens AG, Hitachi Ltd, Hitachi Europe Ltd, Japan AE Power Systems Corp., Nuova Magrini Galileo SpA

Tožena stranka: Úřad pro ochranu hospodářské soutěže (češki urad za varstvo konkurence)

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 81 ES (postal člen 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije) in Uredbo Sveta (ES) št. 1/2003 (1) z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL 2003, L 1, str. 1) razlagati tako, da je treba to zakonodajo uporabljati (v postopkih, začetih po 1. maju 2004) za vse obdobje delovanja kartela, ki se je v Češki republiki začel, preden je ta država pristopila k Evropski uniji (to je pred 1. majem 2004), in nadaljeval ter končal po pristopu Češke republike k Evropski uniji?

2.

Ali je treba člen 11(6) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 v povezavi s členom 3(1) in uvodno izjavo 17 te uredbe, s točko 51 Sporočila Komisije o sodelovanju v okviru omrežja nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco (2), z načelom ne bis in idem v skladu s členom 50 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije (3) in s temeljnimi načeli evropskega prava razlagati tako, da če Komisija zaradi kršitev člena 81 ES začne postopke po 1. maju 2004 in v tem primeru sprejme odločbo:

(a)

so organi držav članic, pristojni za konkurenco, samodejno razrešeni svoje pristojnosti za obravnavanje tega ravnanja od navedenega datuma dalje?

(b)

so organi držav članic, pristojni za konkurenco, razrešeni svojih pristojnosti, da za to ravnanje uporabijo določbe nacionalnega prava, ki vsebujejo enaka pravila kot člen 81 ES (postal člen 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije)?


(1)  UL 2003, L 1, str. 1.

(2)  UL 2004, C 101, str. 43.

(3)  UL 2007, C 303, str. 1.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/15


Tožba, vložena 14. januarja 2010 – Evropska komisija proti Portugalski republiki

(Zadeva C-23/10)

2010/C 100/24

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnik: A. Caeiros, zastopnik)

Tožena stranka: Portugalska republika

Predloga tožeče stranke

Ugotovi naj se, da Portugalska republika s tem, da so njeni carinski organi sistematično sprejemali carinske deklaracije za sprostitev svežih banan v prosti promet, čeprav so vedeli ali bi razumno morali vedeti, da deklarirana teža ne ustreza dejanski teži banan, in da portugalski organi niso dali na voljo lastnih sredstev, ki ustrezajo izgubi prihodkov in zamudnih obresti, ni izpolnila obveznosti iz členov 68 in naslednjih Uredbe (EGS) št. 2913/92 (1), člena 290a Uredbe (EGS) št. 2454/93 (2) in priloge 38b k tej uredbi ter členov 2, 6, 9, 10 in 11 Uredb (EGS, Euratom) št. 1552/89 (3) in (ES, Euratom) št. 1150/2000 (4);

Portugalski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Člen 290a Uredbe št. 2454/93 določa: „Pregledi banan s tarifno oznako KN 0803 00 19 morajo zaradi preverjanja neto mase pri uvozu zajemati vsaj 10 % vseh deklaracij na leto in na carinski urad. Pregledi banan se opravijo ob sprostitvi v prosti obtok skladno s pravili iz Priloge 38b.“

V prilogi 38b je določeno: „Zaradi uporabe člena 290a določi neto maso carinski urad, pri katerem je bila vložena deklaracija za sprostitev svežih banan v prosti obtok, na podlagi vzorcev enot embalaže za vsako vrsto embalaže in za vsak kraj porekla. […]“

Glede na zakonodajo Skupnosti in zlasti člena 290a Uredbe št. 2454/93 in priloge 38a k tej uredbi, ki sta normi, ki sta veljali med zadevnim obdobjem, Komisija meni, da ni mogoče sprejeti trditev portugalskih organov glede tega, da niso dali na voljo dolgovani znesek lastnih sredstev in dologovanih zamudnih obresti na podlagi člena 11 Uredbe št. 1150/2000, in da sta bila navedena člen 290a in priloga 38a popolnoma jasna glede teže, na podlagi katere se uporabijo carinske dajatve.

Navedena člen 290a in priloga 38a nedvoumno določata, da je na deklaraciji za sprostitev v prosti promet treba navesti „neto maso“, to je „dejansko težo“ banan, in da je zato za uporabo carinskih dajatev treba uporabiti to „dejansko težo“.

Komisija ni bila pravno zavezana, da v seriji C Uradnega lista Evropske unije objavi obvestilo uvoznikom, da naj med izpolnjevanjem carinskih deklaracij ne uporabijo teže 18,14 kg ali pavšalne povprečne teže.

Ker sta navedena člen 290a in priloga 38a jasna glede teže, ki jo je treba upoštevati pri izračunu carinskih dajatev, bi lahko gospodarski subjekti, ki običajno delajo v sektorju uvoza banan in so zato seznanjeni z veljavno zakonodajo v zvezi s to dejavnostjo, zlahka izvedeli, da se mora carinska deklaracija, ki jo morajo vložiti, nanašati na „neto maso“, to je dejansko težo banan in ne na „trgovsko“ težo, ki je izmišljena teža, kot je bilo dokazano v večini primerov.

Portugalski organi se ne morejo sklicevati na napako Komisije, ker ni izpolnila morebitne obveznosti, da opozori države članice na podlagi podatkov, ki so ji jih posredovali italijanski organi. Portugalski carinski organi, ki so bili na kraju carinjenja uvoženih banan, so namreč nedvomno imeli možnost zaznati – ne da bi jih Komisija obvestila – da carinske deklaracije ne ustrezajo resničnosti, ker je bila v večini primerov dejanska teža večja od deklarirane „pavšalne“ teže. Izključno portugalski organi bi torej morali v okviru njihovega delovanja in nadzora preveriti pravilnost teh deklaracij.

Na podlagi člena 13 carinskega zakonika Skupnosti lahko carinski organi „opravljajo vse domnevno potrebne kontrole, ki zagotavljajo pravilno izvajanje carinske zakonodaje“.

Portugalski organi so vedeli, da je postala običajna praksa gospodarskih subjektov, da vlagajo carinske deklaracije za sprostitev banan v prosti promet na podlagi trgovske teže 18,14 kg na zaboj.

V teh okoliščinah ti organi ne morejo trditi, da jih je navedeni člen 290a zavezoval le k pregledu 10 odstotkov deklaracij za sprostitev banan v prosti promet.

Možnost carinskih organov, da opravijo dodatne kontrole glede teže banan, ki presega minimum 10 odstotkov, ki se zahteva v navedenem členu 290a, postane obveznost opraviti dodatne kontrole, kadar se med opravljenimi kontrolami izkaže, da obstaja tveganje sprejetja nepravilnih deklaracij ob upoštevanju cilja učinkovite zaščite lastnih sredstev Skupnosti.

Kadar carinski organi ugotovijo, da deklarirana teža ne ustreza dejanski teži in da obstaja tveganje sprejetja nepravilnih deklaracij, ti organi ne smejo dovoliti sprostitve banan v prosti promet, ne da bi opravili kontrolo teže, tudi če je carinski organ med zadevnim letom že dosegel minimalni odstotek kontrole 10 odstotkov.

Deklariranje „pavšalne“ trgovske teže je samo po sebi dovolj za dvom o resničnosti deklarirane teže, kar tako utemeljuje kontrolo s strani carinskih organov za ugotovitev dejanske teže.

Države članice morajo na podlagi člena 8 Sklepa 94/728/ES (5), Euratom in odgovornosti, ki jo imajo na področju pobiranja lastnih sredstev Skupnosti, predvideti postavitev ustrezne infrastrukture za opravljanje potrebnih kontrol, da se banane, sproščene v prosti promet, pravilno carinijo, to je na podlagi njihove dejanske teže.

Praksa portugalskih organov, da sistematično sprejmejo carinske deklaracije, čeprav vedo ali bi razumno morali vedeti, da deklarirana teža na carinskih deklaracijah ni dejanska teža uvoženih banan, ne da bi opravili kakršnokoli kontrolo, ter dejstvo, da niso prevzeli odgovornosti na področju finančnih posledic za proračun Skupnosti, ne upoštevata niti učinkovite zaščite lastnih sredstev niti sodne prakse Sodišča.


(1)  Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti – UL L 302, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti – UL L 253, str. 1.

(3)  Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1552/89 z dne 29. maja 1989 o izvajanju Sklepa št. 88/376/EGS, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti – UL L 155, str. 1.

(4)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000 o izvajanju Sklepa št. 94/728/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti – UL L 130, str. 1.

(5)  Sklep št. z dne 31. oktobra 1994 o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti – UL L 293, str. 9


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/17


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal de première instance de Liège (Belgija) 15. januarja 2010 – Missionswerk Werner Heukelbach E.v. proti državi Belgiji – Service Public Fédéral Finances

(Zadeva C-25/10)

2010/C 100/25

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal de première instance de Liège

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Missionswerk Werner Heukelbach E.v.

Tožena stranka: država Belgija – Service Public Fédéral Finances

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 18 (prej člen 12 PES), člen 45 (prej člen 39 PES), člen 49 (prej člen 43 PES) in člen 54 (prej člen 48 Pogodbe ES) Pogodbe o delovanju Evropske unije razlagati tako, da zakonodajalcu države članice prepovedujejo, da sprejme ali ohrani pravilo, katerega namen je pridržati pravico do obdavčitve po znižani 7-odstotni stopnji nepridobitnim združenjem, vzajemnim zavarovalnicam ali nacionalnim zvezam vzajemnih zavarovalnic, poklicnim združenjem in nepridobitnim mednarodnim združenjem, zasebnim fundacijam in družbenokoristnim fundacijam, ki imajo sedež v državi članici, v kateri je zapustnik – valonski rezident – dejansko prebival ali delal ob svoji smrti ali v kateri je prej dejansko prebival ali delal?


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/17


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Linköpings tingsrätt (Švedska) 19. januarja 2010 – Lotta Andersson proti Staten genom Kronofogdemyndigheten i Jönköping, Tillsynsmyndigheten

(Zadeva C-30/10)

2010/C 100/26

Jezik postopka: švedščina

Predložitveno sodišče

Linköpings tingsrätt (Švedska)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Lotta Andersson

Tožena stranka: Staten genom Kronofogdemyndigheten i Jönkoping, Tillsynsmyndigheten

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je nacionalna določba, ki ne prizna prednostne pravice delavcu, če je bil – sam ali skupaj z bližnjimi sorodniki v zadnjih šestih mesecih pred predlogom za začetek stečajnega postopka – imetnik bistvenega deleža delodajalčevega podjetja ali posla in je imel znaten vpliv na njegove dejavnosti, združljiva s členom 10(c) Direktive 2002/74/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 (1) o spremembi Direktive Sveta 80/987/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca (2)?


(1)  UL L 270, str. 10.

(2)  UL L 283, str. 23.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/18


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) 20. januarja 2010 – Minerva Kulturreisen GmbH proti Finanzamt Freital

(Zadeva C-31/10)

2010/C 100/27

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesfinanzhof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Minerva Kulturreisen GmbH

Tožena stranka: Finanzamt Freital

Vprašanje za predhodno odločanje

1.

Ali se „posebna ureditev za potovalne agente“ v členu 26 Direktive 77/388/EGS (1) uporablja tudi za prodajo opernih kart, ki jih je potovalni agent prodajal ločeno, ne da bi opravil dodatne storitve?


(1)  Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL L 145, str. 1).


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/18


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Varhoven Kasatsionen sad (Bolgarija) 20. januarja 2010 – Toni Georgiev Semerdzhiev proti Del-Pi-Krasimira Mancheva

(Zadeva C-32/10)

2010/C 100/28

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Varhoven Kasatsionen sad

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka

:

Toni Georgiev Semerdzhiev

Tožena stranka

:

1.

ET Del-Pi-Krasimira Mancheva

2.

ZAD Bulstrad

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali se določbe Direktive Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 (1) uporabljajo v konkretnem primeru, ki je pred drugim – tričlanskim senatom za trgovinske zadeve Varhoven Kasatsionen sad predmet trgovinskopravne zadeve št. 222/2009?

2.

Kako je treba razlagati pojem „druge turistične storitve“ iz člena 2(1)(c) Direktive 90/314/EGS in ali ta pojem vključuje tudi obveznost organizatorja, da zavaruje potrošnike?

Katere vrste tveganja mora pokrivati zavarovalna pogodba, ki je v korist potrošnika sklenjena med organizatorjem potovanja in zavarovalnico?

Katero vrsto zavarovanja mora predvideti zavarovalna pogodba, ki je v korist potrošnika sklenjena med organizatorjem potovanja in zavarovalnico, skupinsko zavarovanje vseh udeležencev turističnega paketa ali posamično zavarovanje vsakega posameznega udeleženca turističnega paketa?

3.

Ali je treba obveznost organizatorja iz člena 4(1)(b)(iv) Direktive 90/314/EGS – da potrošniku pred začetkom potovanja zagotovi informacijo o možnosti sklenitve zavarovanja, ki krije stroške vrnitve v primeru nesreče – razlagati tako, da obsega obveznost organizatorja, da s potrošnikom sklene posamično zavarovanje za kritje stroškov vrnitve v primeru nesreče?

4.

Ali mora organizator potovanja po določbah Direktive 90/314/EGS potrošnikom pred potovanjem izročiti originalno zavarovalno polico?

5.

Kako je treba razlagati pojem „škoda“, ki bi nastala potrošniku zaradi neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe, iz člena 5(2) Direktive 90/314/EGS?

6.

Ali pojem „škoda“, ki bi nastala potrošniku zaradi neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe, iz člena 5(2) Direktive 90/314/EGS zajema tudi odgovornost za nepremoženjsko škodo, ki jo utrpi potrošnik?

7.

Kako je treba razlagati člen 5(2), tretji in četrti pododstavek, Direktive 90/314/EGS v primeru zahtevkov za nadomestilo nepremoženjske škode zaradi telesne poškodbe, ki je posledica neopravljenih ali nepravilno opravljenih storitev, zajetih v turističnem paketu, skupaj z zamudo pri izročitvi originalne zavarovalne police potrošniku, če polica ne določa nobenih omejitev glede nadomestila škode?


(1)  Direktiva Sveta z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih (UL L 158, str. 59).


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/19


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (Nemčija) 21. januarja 2010 – Prof. Dr. Oliver Brüstle proti Greenpeace e.V.

(Zadeva C-34/10)

2010/C 100/29

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Prof. Dr. Oliver Brüstle

Tožena stranka: Greenpeace e.V.

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Kako se razlaga pojem „človeški zarodki“ v členu 6(2)(c) Direktive 98/44/ES (1)?

(a)

Ali so vključene vse stopnje razvoja človeškega življenja od oploditve jajčne celice ali morajo biti izpolnjeni dodatni pogoji, na primer dosežena neka stopnja razvoja?

(b)

Ali so vključeni tudi ti organizmi:

1.

neoplojene človeške jajčne celice, v katere je bilo presajeno celično jedro dozorele človeške celice;

2.

neoplojene človeške jajčne celice, pri katerih je partenogeneza spodbudila delitev in nadaljnji razvoj?

(c)

Ali so vključene tudi izvorne celice, ki so bile pridobljene iz človeških zarodkov v stadiju blastociste?

2.

Kako se razlaga pojem „uporaba človeških zarodkov za industrijske ali komercialne namene“? Ali spada vanjo vsakršno gospodarsko izkoriščanje v smislu člena 6(1) Direktive, še posebej uporaba za znanstveno raziskovanje?

3.

Ali je neka tehnična informacija v skladu s členom 6(2)(c) Direktive iz patentiranja izključena tudi takrat, ko uporaba človeških zarodkov ne spada k tehnični informaciji, za katero je bila vložena patentna prijava, je pa nujna za uporabo te informacije:

(a)

ker se patent nanaša na proizvod, za katerega izdelavo je nujno predhodno uničenje človeških zarodkov;

(b)

ali ker se patent nanaša na postopek, pri katerem se tak proizvod uporablja kot vhodni material?


(1)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/44/ES z dne 6. julija 1998 o pravnem varstvu biotehnoloških izumov (UL L 213, str. 13).


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/20


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht Berlin (Nemčija) 22. januarja 2010 – Landwirtschaftliches Unternehmen e.G. Sondershausen proti BVVG Bodenverwertungs- und -verwaltungs GmbH

(Zadeva C-37/10)

2010/C 100/30

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht Berlin

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Landwirtschaftliches Unternehmen e.G. Sondershausen

Tožena stranka: BVVG Bodenverwertungs- und -verwaltungs GmbH

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali člen 5(1), stavka 2 in 3, Flächenerwerbsverordnung, sprejete za izvedbo člena 4(3), točka 1, Ausgleichsleitungsgesetz, krši člen 87 Pogodbe ES?


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/20


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 25. januarja 2010 vložilo Raad van State (Belgija) – 1. Vlaamse Dierenartsenvereniging VZW, 2. Marc Janssens proti Državi Belgiji, intervenient: Luk Vangheluwe

(Zadeva C-42/10)

2010/C 100/31

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Raad van State

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki

:

1.

Vlaamse Dierenartsenvereniging VZW

2.

Marc Janssens

Tožena stranka

:

Država Belgija

Intervenient

:

Luk Vangheluwe

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali členi 3(b), 4(2), 5 in 17, drugi odstavek, Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 998/2003 (1) z dne 26. maja 2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali in o spremembi Direktive Sveta 92/65/EGS ter členi in priloge k Odločbi Komisije št. 2003/803/ES (2) z dne 26. novembra 2003 o določitvi vzorca potnega lista za premike psov, mačk in belih dihurjev znotraj Skupnosti nasprotujejo temu, da bi nacionalna ureditev potnih listov za mačke in bele dihurje, ki napotuje na vzorec in dodatne pogoje, ki so določeni v zgoraj navedeni Odločbi Komisije z dne 26. novembra 2003, poleg tega določala tudi, da mora vsak potni list vsebovati enotno trinajstmestno številko, sestavljeno iz oznake „BE“, ki je ISO koda Belgije, dvomestne razpoznavne številke izdajatelja in devetmestne zaporedne številke?

2.

Ali členi 3(b), 4(2), 5 in 17(2) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 998/2003 z dne 26. maja 2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali in o spremembi Direktive Sveta 92/65/EGS ter členi in priloge k Odločbi Komisije št. 2003/803/ES z dne 26. novembra 2003 o določitvi vzorca potnega lista za premike psov, mačk in belih dihurjev znotraj Skupnosti nasprotujejo temu, da nacionalni sistem uporablja tudi vzorec evropskega potnega lista za hišne živali kot dokaz za identifikacijo in registracijo psov in poleg tega določa, da tretje osebe s samolepilnimi nalepkami vnašajo spremembe o identifikaciji lastnika in živali v delih od I do III evropskega potnega lista za hišne živali, ki ga je potrdil pooblaščeni veterinar, pri čemer so prejšnji podatki o identifikaciji prelepljeni?


(1)  UL L 146, str. 1.

(2)  UL L 312, str. 1.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/20


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Symvoulio tis Epikrateias (Grčija) 25. januarja 2010 – Nomarchiaki Aftodioikisi Aitoloakarnanias in drugi, Elliniki Etaireia gia tin Prostasia tou Perivallontos kai tis Politistikis Klironomias in drugi, Pankosmio tameio gia tin fysi – WWF Ellas proti Ministru, pristojnemu za okolje, urejanje prostora in javne gradnje in drugim

(Zadeva C-43/10)

2010/C 100/32

Jezik postopka: grščina

Predložitveno sodišče

Symvoulio tis Epikrateias

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Nomarchiaki Aftodioikisi Aitoloakarnanias in drugi, Elliniki Etaireia gia tin Prostasia tou Perivallontos kai tis Politistikis Klironomias in drugi, Pankosmio tameio gia tin fysi – WWF Ellas

Tožena stranka: Minister, pristojen za okolje, urejanje prostora in javne gradnje in drugi

Vprašanja za predhodno odločanje

„1.

Ali je v členu 13(6) Direktive 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327) določen samo skrajni rok (22. december 2009) za izdelavo načrtov upravljanja vodnih virov ali pa je ta datum poseben rok za prenos upoštevnih določb členov 3, 4, 5, 6, 9, 13 in 15 navedene direktive?

Če bo Sodišče Evropskih skupnosti presodilo, da je v obravnavanem členu direktive določen samo skrajni rok za izdelavo načrtov upravljanja vodnih virov, je treba v predhodno odločanje predložiti še to vprašanje:

2.

Ali je nacionalna zakonodaja, ki dopušča prenos vode iz nekega povodja v drugo, ne da bi bili predhodno izdelani načrti za vodna območja, v katera spadajo povodja, iz katerih in v katera se bo izvedel prenos vode, združljiva z določbami členov 2, 3, 4, 5, 6, 9, 13 in 15 Direktive 2000/60/ES, zlasti ob upoštevanju, da je v skladu s členom 2(15) navedene direktive glavna enota upravljanja povodja vodno območje, ki mu povodje pripada?

Če je odgovor na predhodno vprašanje pritrdilen, je treba v predhodno odločanje predložiti še to vprašanje:

3.

Ali je v skladu s členi 2, 3, 5, 6, 9, 13 in 15 Direktive 2000/60/ES dovoljen prenos vode iz nekega vodnega območja v sosednje; če je odgovor pritrdilen, ali je dopustni namen takega prenosa izključno ta, da se zadovoljijo potrebe oskrbe prebivalstva z vodo, ali pa je lahko prenos namenjen tudi namakanju in proizvodnji energije? Kakor koli, ali mora v skladu z navedenimi določbami direktive upravni organ izdati odločbo, utemeljeno in sprejeto na podlagi znanstvene študije, s katero bi bilo ugotovljeno, da vodno območje, v katero se namerava prenesti voda, s svojimi vodnimi viri ne more zadovoljiti potreb po oskrbi prebivalstva z vodo, namakanju in drugih potreb?

Če bo Sodišče Evropskih skupnosti na vprašanje iz točke 1 odgovorilo, da v členu 13(6) Direktive 2000/60/ES ni določen samo skrajni rok (22. december 2009) za izdelavo načrtov upravljanja vodnih virov, ampak tudi poseben rok za prenos upoštevnih določb členov 3, 4, 5, 6, 9, 13 in 15 navedene direktive, je treba v predhodno odločanje predložiti še to vprašanje:

4.

Ali nacionalna zakonodaja, sprejeta v zgoraj navedenem posebnem roku za prenos, ki dopušča preusmeritev vode iz nekega povodja v drugo, ne da bi bili predhodno izdelani načrti za vodna območja, v katera spadajo povodja, iz katerih in v katera se bo izvedel prenos vode, vsekakor ogroža polni učinek zadevne direktive in ali je treba v okviru preučitve, ali je polni učinek direktive ogrožen, upoštevati merila, kot so obseg predvidenih del in nameni prenosa vode?

5.

Ali je s členi 13, 14 in 15 Direktive 2000/60/ES, ki se nanašajo na postopke obveščanja, posvetovanja in sodelovanja z javnostjo, združljiva zakonodaja, ki jo sprejme nacionalni parlament in s katero so potrjeni načrti upravljanja povodij, če upoštevne nacionalne določbe ne predpisujejo, da mora postopek pred parlamentom vsebovati fazo posvetovanja z javnostjo, ter če iz spisa ni razvidno, da je bil pred upravnim organom opravljen postopek posvetovanja, določen v direktivi?

6.

Ali v smislu Direktive Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 175), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 97/11/ES z dne 3. marca 1997 (UL L 73), študija o presoji vplivov na okolje, ki se nanaša na zgraditev jezov in prenos vode ter je bila nacionalnemu parlamentu predložena v sprejetje, potem ko je bil v sodnem postopku razveljavljen akt, s katerim je bila taka študija že sprejeta in v zvezi s katerim je bil že izveden postopek obveščanja javnosti, in ne da bi bil postopek obveščanja vnovič izveden, izpolnjuje zahteve glede obveščanja in sodelovanja z javnostjo, določene v členih 1, 2, 5, 6, 8 ter 9 navedene direktive?

7.

Ali spada na področje uporabe Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197) načrt preusmeritve rečnega toka, ki: (a) obsega zgraditev jezov in prenos vode iz enega povodja v drugo; (b) spada na področje uporabe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327); (c) se nanaša na gradbena dela, obravnavana v Direktivi Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 175) ter (d) lahko vpliva na okolje, in sicer v območjih iz Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206)?

Če je odgovor na predhodno vprašanje pritrdilen, je treba v predhodno odločanje predložiti še to vprašanje:

8.

Ali se v smislu člena 13(1) Direktive 2001/42/ES akti, ki so se nanašali na sporni projekt in so bili s sodnimi odločbami razveljavljeni z učinkom za nazaj, lahko štejejo kot uradni pripravljalni akti, sprejeti pred 21. julijem 2004, tako da zanje ne velja obveznost izdelave študije o strateški okoljski presoji?

Če je odgovor na predhodno vprašanje nikalen, je treba v predhodno odločanje predložiti še to vprašanje:

9.

Ali v smislu člena 11(2) Direktive 2001/42/ES, kadar spada načrt na področje uporabe navedene direktive in hkrati na področje uporabe direktiv 2000/60/ES in 85/337/EGS, ki prav tako določata presojo vplivov projekta na okolje, za spoštovanje predpisov Direktive 2001/42/ES zadoščajo študije, opravljene na podlagi določb direktiv 2000/60/ES in 85/337/EGS, ali pa je treba izdelati samostojno študijo o strateški okoljski presoji?

10.

Ali so v smislu členov 3, 4 in 6 Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206) območja, ki so bila uvrščena na nacionalne sezname območij, pomembnih za Skupnost (OPS), in so bila nazadnje uvrščena na skupnostni seznam območij, pomembnih za Skupnost, spadala na področje varstva, zagotovljenega z Direktivo 92/43/EGS, že pred objavo odločbe Komisije št. 2006/613/ES z dne 19. julija 2006 o sprejetju seznama območij v sredozemski biogeografski regiji, pomembnih za Skupnost?

11.

Ali je v skladu s členi 3, 4 in 6 Direktive 92/43/EGS mogoče, da pristojni nacionalni organi izdajo dovoljenje za izdelavo načrta za preusmeritev vode, ki ni neposredno povezana ali potrebna za ohranjanje območja, vključenega v eno od posebnih območij varstva, če v vseh študijah, priloženih k spisu, ni nobenih dokazov ali verodostojnih in posodobljenih podatkov o pticah, živečih na tem območju?

12.

Ali je v smislu členov 3, 4 in 6 Direktive 92/43/EGS razloge za pripravo načrta za preusmeritev vode, ki se nanašajo predvsem na namakanje in šele podredno na potrebe gospodinjstev po oskrbi z vodo, mogoče šteti za nujne razloge javnega interesa, katerih obstoj zahteva direktiva, da je izvedba takega projekta dovoljena kljub negativni presoji posledic za območja, katerih varstvo zagotavlja navedena direktiva?

Če je odgovor na predhodno vprašanje pritrdilen, je treba v predhodno odločanje predložiti še to vprašanje:

13.

Ali je treba v skladu s členi 3, 4 in 6 Direktive 92/43/EGS za opredelitev glede ustreznosti izravnalnih ukrepov, potrebnih za zagotovitev varstva celovite usklajenosti območja iz omrežja Natura 2000, ki je oškodovano zaradi načrta preusmeritve voda, upoštevati merila, kot sta razsežnost preusmeritve in obseg gradbenih del, ki jih ta zahteva?

14.

Ali lahko v smislu členov 3, 4 in 6 Direktive 92/43/EGS, razlaganih ob upoštevanju načela trajnostnega razvoja, določenega v členu 6 Pogodbe ES, pristojni nacionalni organi izdajo dovoljenje za izvedbo načrta za preusmeritev vode znotraj območja iz omrežja Natura 2000, ki ni neposredno povezana ali potrebna za obvarovanje usklajenosti tega območja, če študija o presoji vplivov na okolje kaže, da bi načrt povzročil preoblikovanje naravnega rečnega ekosistema v antropogeni rečni in jezerski ekosistem?“


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/23


Tožba, vložena 28. januarja 2010 – Evropska komisija proti Portugalski republiki

(Zadeva C-44/10)

2010/C 100/33

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: A. Alcover San Pedro et P. Guerra in Andrade, zastopnika)

Tožena stranka: Portugalska republika

Predloga tožeče stranke

Ugotovi naj se, da Portugalska republika s tem, da ni sprejela potrebnih ukrepov, da bi z izdajo dovoljenj v skladu s členoma 6 in 8 Direktive 2008/1/ES (1) zagotovila, niti potrebnih ukrepov, da bi s ponovnim preverjanjem in, če je to potrebno, s posodobitvijo dovoljenj za obstoječe obrate zagotovila, da od 30. oktobra 2007 navedeni obrati delujejo v skladu s členi 3, 7, 9, 10, 13, 14, točki (a) in (b), ter 15(2), ni izpolnila obveznosti iz člena 5(1) Direktive 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (Direktiva CPNO);

Portugalski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Iz skupnega branja členov 4 in 5 (1) Direktive CPNO izhaja, da bi morale države članice zagotoviti izdajo dovoljenj za nove in obstoječe obrate v skladu z določbami členov 6 in 8 te direktive. Prav tako bi morale do 31. oktobra 2007 ponovno preveriti in, če je to potrebno, posodobiti pogoje v dovoljenju za obstoječe obrate.

Na eni strani v skladu s podatki, ki jih je leta 2008 posredovala portugalska uprava, za več obratov niso bili vloženi zahtevki za ustrezna dovoljenja. Na drugi strani pa je 280 od 632 obratov delovalo brez izdanega ustreznega dovoljenja.

Glede na posodobljene podatke 481 od 577 obratov ima dovoljenje, v zvezi s 17 zahtevki za izdajo dovoljenja pa postopek še poteka.


(1)  UL L 24, str. 8.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/23


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Raad van State (Belgija) 28. januarja 2010 – 1. Vlaamse Dierenartsenvereniging VZW, 2. Marc Janssens proti Državi Belgiji

(Zadeva C-45/10)

2010/C 100/34

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Raad van State

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki

:

1.

Vlaamse Dierenartsenvereniging VZW

2.

Marc Janssens

Tožena stranka

:

Država Belgija

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali členi 3(b), 4(2), 5 in 17, drugi odstavek, Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 998/2003 (1) z dne 26. maja 2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali in o spremembi Direktive Sveta 92/65/EGS ter členi Odločbe Komisije z dne 26. novembra 2003 o določitvi vzorca potnega lista za premike psov, mačk in belih dihurjev znotraj Skupnosti (2003/803/ES) (2) in priloga k tej odločbi nasprotujejo nacionalni ureditvi, na podlagi katere se tudi evropski potni list za hišne živali uporablja kot dokaz o identifikaciji in registraciji psov in ki pri tem določa, da tretje osebe vnesejo spremembe o identifikaciji lastnika in živali v delih od I do III evropskega potnega lista za hišne živali, ki ga je izdal pooblaščeni veterinar, z identifikacijskimi nalepkami tako, da predhodne podatke o identifikaciji prelepijo?

2.

Ali so nacionalne določbe, na podlagi katerih se tudi vzorec evropskega potnega lista za hišne živali, kakor je določen v Odločbi […] 2003/803/ES […], uporablja kot dokaz o identifikaciji in registraciji psov in ki pri tem določajo, da tretje osebe z identifikacijskimi nalepkami vnesejo spremembe o identifikaciji lastnika in živali v delih od I do III takega potnega lista, tehnični predpisi v smislu člena 1 Direktive 98/34/ES (3) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov, ki jih je treba v skladu s členom 8 te direktive pred sprejetjem sporočiti Evropski komisiji?


(1)  UL L 146, str. 1.

(2)  UL L 312, str. 1.

(3)  UL L 204, str. 37.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/24


Tožba, vložena 28. januarja 2010 – Evropska komisija proti Kraljevini Španiji

(Zadeva C-48/10)

2010/C 100/35

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnik: A. Alcover San Pedro)

Tožena stranka: Kraljevina Španija

Predlog

ugotovi naj se, da Kraljevina Španija s tem, da ni sprejela potrebnih ukrepov, s katerimi se zagotovi, da pristojni organi z dovoljenji v skladu s členi 6 in 8 ali, kadar je to primerno, tako da na novo preučijo pogoje in jih po potrebi posodobijo, poskrbijo, da obstoječi obrati delujejo v skladu z zahtevami členov 3, 7, 9, 10, 13, 14(a) in (b), in 15(2), najkasneje do 30. oktobra 2007, brez poseganja v druge specialne določbe prava Skupnosti; ni izpolnila obveznosti iz člena 5(1) Direktive 2008/1/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (direktiva IPPC).

Kraljevini Španiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V skladu s členom 5(1) Direktive 2008/1/ES, je rok za izpolnitev obveznosti prilagoditve obstoječih obratov zahtevam iz Direktive IPPC, z izdajo celovitih okoljskih dovoljenj iztekel 30. oktobra 2007.

Na ta dan je mnogo obstoječih obratov še naprej delovalo v Španiji brez tega dovoljenja. Od začetka uvedbe postopka na podlagi te kršitve se je proces izdajanja okoljskih dovoljenj pospešil, vendar pa ta kršitev ni bila odpravljena v roku, določenem v obrazloženem mnenju niti, glede na informacije, ki jih ima Komisija, do sedaj. V skladu z podatki, ki so jih posredovali nacionalni organi v svojem odgovoru na obrazloženo mnenje je na dan izteka roka za uskladitev z obveznostmi iz člena 5(1) direktive, 533 obstoječih obratov naprej delovalo brez obveznega dovoljenja IPPC.

V teh okoliščinah je očitno da Kraljevina Španija še naprej ne izpolnjuje obveznosti iz te določbe.


(1)  UL L 24, str. 8.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/24


Tožba, vložena 29. januarja 2010 – Evropska komisija proti Italijanski republiki

(Zadeva C-50/10)

2010/C 100/36

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (Zastopnika: A. Alcover San Pedro in C. Zadra, zastopnika)

Tožena stranka: Italijanska republika

Predlogi tožeče stranke:

Ugotovi naj se, da Italijanska republika s tem, da ni sprejela ustreznih ukrepov, s katerimi se zagotovi, da pristojni organi z dovoljenji v skladu s členoma 6 in 8 ali, kadar je to primerno, tako da na novo preučijo pogoje in jih po potrebi posodobijo, poskrbijo, da obstoječi obrati – v smislu člena 2(4) Direktive 2008/1/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja – delujejo v skladu z zahtevami členov 3, 7, 9, 10 in 13, člena 14(a) in (b) ter člena 15(2) te direktive, ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 5(1) navedene direktive.

Italijanski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Člen 5(1) navedene direktive določa, da države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da pristojni organi z dovoljenji v skladu s členoma 6 in 8 ali, kadar je to primerno, tako da na novo preučijo pogoje in jih po potrebi posodobijo, poskrbijo, da obstoječi obrati, kot opredeljeni v členu 2(4) iste direktive, najpozneje 30. oktobra 2007 delujejo v skladu z zahtevami iz te direktive.

Vendar januarja 2010, natančneje ob vložitvi te tožbe, Italijanska republika še vedno ni izpolnila obveznosti iz člena 5(1) navedene direktive.


(1)  UL L 24, str. 8


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/25


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Symvoulio tis Epikrateias (Grčija) 1. februarja 2010 – Eleftheri Tileorasi A.E. („Alter Channel“) in Konstantinos Giannikos proti Ypourgos Typou kai Meson Mazikis Enimerosis in Ethniko Symvoulio Radiotileorasis

(Zadeva C-52/10)

2010/C 100/37

Jezik postopka: grščina

Predložitveno sodišče

Symvoulio tis Epikrateias (Grčija)

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Eleftheri Tileorasi A.E. („Alter Channel“) in Konstantinos Giannikos

Toženi stranki: Ypourgos Typou kai Meson Mazikis Enimerosis in Ethniko Symvoulio Radiotileorasis

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 1(d) Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (UL L 298, str 23), kakor je bil spremenjen s členom 1(c) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 97/36/ES (UL L 202, str 60), razlagati tako, da je na področju „prikritega oglaševanja“ nakazilo povračila za storitev, plačilo ali nadomestilo druge vrste nujna pojmovna sestavina namena?


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/25


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Raad van State (Belgija) 28. januarja 2010 – Vlaamse Dierenartsenvereniging VZW proti Belgiji

(Zadeva C-57/10)

2010/C 100/38

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Raad van State

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Vlaamse Dierenartsenvereniging VZW

Tožena stranka: Belgija

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali členi 3(b), 4(2), 5 in 17, drugi odstavek, Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 998/2003/ES (1) z dne 26. maja 2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali in o spremembi Direktive Sveta 92/65/EGS ter členi in priloge k Odločbi Komisije št. 2003/803/ES (2) z dne 26. novembra 2003 o določitvi vzorca potnega lista za premike psov, mačk in belih dihurjev znotraj Skupnosti nasprotujejo temu, da bi nacionalna ureditev potnih listov za mačke in bele dihurje, ki napotuje na vzorec in dodatne pogoje, ki so določeni v zgoraj navedeni Odločbi Komisije z dne 26. novembra 2003, poleg tega določala tudi, da mora vsak potni list vsebovati enotno trinajstmestno številko, sestavljeno iz oznake „BE“, ki je ISO koda Belgije, dvomestne razpoznavne številke izdajatelja in devetmestne zaporedne številke?

2.

Ali je nacionalna ureditev, ki za potne liste za mačke in bele dihurje napotuje na vzorec in dodatne pogoje, ki so določeni v zgoraj navedeni Odločbi Komisije z dne 26. novembra 2003, in poleg tega določa tudi, da mora vsak potni list vsebovati enotno trinajstmestno številko, sestavljeno iz oznake „BE“, ki je ISO koda Belgije, dvomestne razpoznavne številke izdajatelja in devetmestne zaporedne številke, tehnični predpis v smislu člena 1 Direktive 98/34/ES (3) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov, ki ga je treba glede na člen 8 te direktive pred sprejetjem sporočiti Evropski komisij?


(1)  UL L 146, str. 1.

(2)  UL L 312, str. 1.

(3)  UL L 204, str. 37.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/26


Predlogi za sprejetje predhodne odločbe, ki jih je vložil Conseil d’État (Francija) 3. februarja 2010 v zadevah – Monsanto SAS, Monsanto Agriculture France SAS, Monsanto International SARL, Monsanto Technology LLC proti Ministre de l’Agriculture et de la Pêche – Monsanto SAS, Monsanto Agriculture France SAS, Monsanto International SARL, Monsanto Europe SA proti Ministre de l’Agriculture et de la Pêche – Association générale des producteurs de maïs (AGPM) proti Ministre de l’Agriculture et de la Pêche – SCEA de Malaprade, SCEA Coutin, Jérôme Huard, Dominique Richer, EARL de Candelon, Bernard Mir, EARL des Menirs, Marie-Jeanne Darricau, GAEC de Commenian proti Ministre de l’Agriculture et de la Pêche – Pioneer Génétique, Pioneer Semences proti Ministre de l’Agriculture et de la Pêche – Syndicat des établissements de semences agréés pour les semences de maïs (SEPROMA) proti Ministre de l’Agriculture et de la Pêche – Caussade Semences SA proti Ministre de l’Agriculture et de la Pêche – Société Limagrain Verneuil Holding proti Ministre de l’Agriculture et de la Pêche – Société Maïsadour Semences proti Ministre de l’Agriculture et de la Pêche – Ragt Semences SA proti Ministre de l’Agriculture et de la Pêche – Euralis Semences SAS, Euralis Coop proti Ministre de l’Agriculture et de la Pêche

((Zadeva C-58/10) - (Zadeva C-59/10) - (Zadeva C-60/10) - (Zadeva C-61/10) - (Zadeva C-62/10) - (Zadeva C-63/10) - (Zadeva C-64/10) - (Zadeva C-65/10) - (Zadeva C-66/10) - (Zadeva C-67/10) - (Zadeva C-68/10))

2010/C 100/39

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Conseil d'État

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Monsanto SAS, Monsanto Agriculture France SAS, Monsanto International SARL, Monsanto Technology LLC (C-58/10), Monsanto SAS, Monsanto Agriculture France SAS, Monsanto International SARL, Monsanto Europe SA (C-59/10), Association générale des producteurs de maïs (AGPM) (C-60/10), SCEA de Malaprade, SCEA Coutin, Jérôme Huard, Dominique Richer, EARL de Candelon, Bernard Mir, EARL des Menirs, Marie-Jeanne Darricau, GAEC de Commenian (C-61/10), Pioneer Génétique, Pioneer Semences (C-62/10), Syndicat des établissements de semences agréés pour les semences de maïs (SEPROMA) (C-63/10), Caussade Semences SA (C-64/10), Société Limagrain Verneuil Holding (C-65/10), Société Maïsadour Semences (C-66/10), Ragt Semences SA (C-67/10), Euralis Semences SAS, Euralis Coop (C-68/10)

Tožena stranka: Ministre de l'Agriculture et de la Pêche

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Če je bil gensko spremenjeni organizem, ki je krma, dan v promet pred objavo Uredbe (ES) št. 1829/2003 (1) in ta odobritev ostane veljavna na podlagi določb člena 20 te uredbe, ali je treba zadevni proizvod, preden se odloči o vlogi za novo odobritev, ki jo je treba predložiti na podlagi te uredbe, šteti za enega od proizvodov, navedenih v določbah člena 12 Direktive 2001/18/ES (2), citiranih v obrazložitvi [teh odločb], in ali v tem primeru za ta gensko spremenjeni organizem – kar zadeva nujne ukrepe, ki se lahko sprejmejo po izdaji odobritve dajanja v promet – velja samo člen 34 Uredbe (ES) št. 1829/2003 ali pa lahko država članica sprejme take ukrepe na podlagi člena 23 navedene direktive in nacionalnih predpisov, s katerimi je zagotovljen njen prenos?

2.

Če se nujni ukrepi lahko sprejmejo samo v okviru določb člena 34 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ali lahko organi države članice sprejmejo ukrep, kot je ukrep iz izpodbijanega odloka […] (3), zaradi obvladovanja tveganja iz člena 53 Uredbe (ES) št. 178/2002 (4) ali v okviru začasnih zaščitnih ukrepov, ki jih država članica lahko sprejme na podlagi člena 54 te uredbe, in pod katerimi pogoji?

3.

Če organi države članice lahko ukrepajo na podlagi člena 23 Direktive 2001/18/ES, ali člena 34 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ali na obeh teh pravnih podlagah, kakšne zahteve – ob upoštevanju previdnostnega načela – nalagajo določbe člena 23 navedene direktive, ki za sprejetje nujnih ukrepov, kot je začasna prepoved uporabe proizvoda, določajo pogoj, da ima država članica „podrobne razloge za domnevo, da GSO […] predstavlja tveganje za […] okolje“, in določbe člena 34 navedene uredbe, ki za sprejetje takega ukrepa določajo pogoj, da „je očitno, da […] proizvod […] verjetno predstavlja […] resno tveganje za […] okolje“, na področju opredelitve tveganja, ocene njegove verjetnosti in presoje narave njegovih učinkov?


(1)  Uredba (ES) št. 1829/2003 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL L 268, str. 1).

(2)  Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L 106, str. 1).

(3)  Odlok z dne 5. decembra 2007 v zadevi C-58/10; odlok z dne 7. februarja 2008, kot je bil spremenjen z odlokom z dne 13. februarja 2008, v zadevah od C-59/10 do C-68/10.

(4)  Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, str. 1).


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/27


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal administratif (Luksemburg) 5. februarja 2010 – Brahim Samba Diouf proti Ministre du Travail, de l'Emploi et de l'Immigration

(Zadeva C-69/10)

2010/C 100/40

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal administratif

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Brahim Samba Diouf

Tožena stranka: Ministre du Travail, de l'Emploi et de l'Immigration

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je člen 39 Direktive 2005/85/ES (1) treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je bila v Velikem vojvodstvu Luksemburg uvedena s členom 20(5) zakona z dne 5. maja 2006 o pravici do azila in dodatnih oblik mednarodne zaščite, kot je bil spremenjen, ob uporabi katere prosilec za azil nima nobenega sodnega pravnega sredstva proti odločbi upravnega organa, da bo o utemeljenosti prošnje za mednarodno zaščito odločeno v pospešenem postopku?

2.

Če je odgovor negativen, ali je treba splošno načelo učinkovitega pravnega sredstva po pravu Skupnosti, ki izhaja iz členov 6 in 13 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z dne 4. novembra 1950, razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je bila v Velikem vojvodstvu Luksemburg uvedena s členom 20(5) zakona z dne 5. maja 2006 o pravici do azila in dodatnih oblik mednarodne zaščite, kot je bil spremenjen, ob uporabi katere prosilec za azil nima nobenega sodnega pravnega sredstva proti odločbi upravnega organa, da bo o utemeljenosti prošnje za mednarodno zaščito odločeno v pospešenem postopku?


(1)  Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah (UL L 326, str. 13).


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/27


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Corte Suprema di Cassazione (Italija) 9. februarja 2010 – procedimento penale a carico di Marcello Costa

(Zadeva C-72/10)

2010/C 100/41

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Corte Suprema di Cassazione

Stranka v postopku v glavni stvari

Marcello Costa

Vprašanje za predhodno odločanje

Kako je treba razlagati člena 43 ES in 49 ES v zvezi s svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev v sektorju sprejemanja stav za športne dogodke za odločitev, ali navedene določbe Pogodbe prepovedujejo ali dopuščajo nacionalno zakonodajo, ki določa monopolno ureditev v korist države ter sistem koncesij in dovoljenj, ki v okviru omejenega števila koncesij določa: (a) obstoj splošne usmeritve, ki ščiti imetnike koncesij, podeljenih v predhodnem obdobju na podlagi postopka, ki je iz sodelovanja nezakonito izključil del gospodarskih subjektov; (b) obstoj določb, ki dejansko zagotavljajo ohranjanje tržnih položajev, pridobljenih na podlagi postopka, ki je iz sodelovanja nezakonito izključeval del gospodarskih subjektov (kot na primer prepoved, ki velja za nove koncesionarje, odpiranja novih prodajnih mest v bližini obstoječih prodajnih mest oziroma obveznost, da pri tem spoštujejo določeno najkrajšo razdaljo; (c) okoliščine odvzema koncesije in unovčitve zelo visokih varščin, pri čemer med te okoliščine spada tudi neposredno ali posredno opravljanje čezmejnih igralniških dejavnosti, izenačenih s tistimi, ki so predmet koncesije?


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/28


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Corta Suprema di Cassazione (Italija) 9. februarja 2010 – Ugo Cifone proti Giudice delle indagini preliminari del Tribunale di Trani

(Zadeva C-77/10)

2010/C 100/42

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Corte Suprema di Cassazione

Stranka v postopku v glavni stvari

Pritožnik: Ugo Cifone

Vprašanje za predhodno odločanje

Kako je treba razlagati člena 43 ES in 49 ES v zvezi s svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev v sektorju sprejemanja stav za športne dogodke za odločitev, ali navedene določbe Pogodbe prepovedujejo ali dopuščajo nacionalno zakonodajo, ki določa monopolno ureditev v korist države ter sistem koncesij in dovoljenj, ki v okviru omejenega števila koncesij določa: (a) obstoj splošne usmeritve, ki ščiti imetnike koncesij, podeljenih v predhodnem obdobju na podlagi postopka, ki je iz sodelovanja nezakonito izključil del gospodarskih subjektov; (b) obstoj določb, ki dejansko zagotavljajo ohranjanje tržnih položajev, pridobljenih na podlagi postopka, ki je iz sodelovanja nezakonito izključeval del gospodarskih subjektov (kot na primer prepoved, ki velja za nove koncesionarje, odpiranja novih prodajnih mest v bližini obstoječih prodajnih mest oziroma obveznost, da pri tem spoštujejo določeno najkrajšo razdaljo; (c) okoliščine odvzema koncesije in unovčitve zelo visokih varščin, pri čemer med te okoliščine spada tudi neposredno ali posredno opravljanje čezmejnih igralniških dejavnosti, izenačenih s tistimi, ki so predmet koncesije?


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/28


Tožba, vložena 11. februarja 2010 – Evropska komisija proti Helenski republiki

(Zadeva C-80/10)

2010/C 100/43

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: F. Jimeno Fernández in A. Markouli, zastopnika)

Tožena stranka: Helenska republika

Predloga tožeče stranke

Ugotovi naj se, da ministrski dekret Helenske republike z dne 25. avgusta 2004, v različici, ki je veljala 8. septembra 2008, zlasti pa člen 4, odstavki (2), (4), (5), in (7), člen 5, odstavki (4), (5), (6), in (7) in člen 6(2) tega dekreta kršijo določbe člena 3(1) in (6), člena 15(1), člena 16(1) in (2) in člena 18 Uredbe (ES) št. 882/2004,

Helenski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija meni, da zadevni ministrski dekret, ki se nanaša na uradni nadzor žita pri njegovem uvozu iz tretjih držav, ni v skladu z nekaterimi določbami Uredbe (ES) št. 882/2004.

Grški ministrski dekret zlasti določa splošna pravila glede pogostosti pregledov blaga pri pošiljanju krme in živil neživalskega izvora iz tretjih držav, ki pri pregledu blaga, ki ga izvedejo pristojni organi, ne dopuščajo fleksibilnosti in diferenciacije, potrebne za sistem, ki ga predvideva člen 16(1) in (2) Uredbe (ES) št. 882/2004.

Poleg tega naj bi vsebovala splošna pravila za uradno hrambo takšnih pošiljk, ki naj bi predvidevala njihovo uradno hrambo tudi v primerih rutinskega nadzora. Sporna hramba pošiljk, ne da bi obstajal sum, da gre za kršitev oziroma dvom v tem smislu, krši člen 18 Uredbe (ES) št. 882/2004. Nadalje naj bi ministrski dekret dopuščal, da se sprostijo vse pošiljke po sedmih delovnih dneh tudi v primeru suma na kršitev oziroma ustreznega dvoma, s tem pa naj bi kršil tudi člen 18 zadevne uredbe.

Ministrski dekret določa posebna pravila za nadzor krme iz tretjih držav, da bi se preučilo ali so prisotni nedovoljeni gensko spremenjeni organizmi. Takšen nadzor bi bilo treba izvajati v primeru 50 % pošiljk žita in v 100 % primerov pri pošiljkah koruze. Komisija meni, da so ti odstotki prekomerno visoki in ne ustrezajo sistemu, vzpostavljenemu z Uredbo (ES) št. 882/2004, zlasti členu 16(1) in (2) in da temeljijo na pomanjkljivosti primerne ocene tveganja in diferenciacije.

Dekret naj bi urejal, da je treba nadzor pošiljk koruze iz Bolgarije in Romunije izvajati v 100 % primerih, da bi se preverilo ali so prisotni nedovoljeni gensko spremenjeni organizmi. Komisija meni, da tako pogost nadzor krši določbe Uredbe (ES) št. 882/2004, ki določajo, da mora biti nadzor krme iz drugih držav članic utemeljen s tveganji, kakor tudi nepristranski in primeren.

Helenska republika naj ne bi predložila zadostnih pojasnil in dokazov, ki bi utemeljevali sprejetje navedenih določb ministrskega dekreta, v zvezi z uradnim nadzorom pri žitu ob uvozu iz tretjih držav in iz drugih držav članic Evropske unije.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/29


Pritožba, ki jo je vložila Longevity Health Products, Inc. 12. februarja 2010 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 9. decembra 2009, razglašeno v zadevi T-484/08, Longevity Health Products, Inc. proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT: Merck KGaA

(Zadeva C-84/10 P)

2010/C 100/44

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Longevity Health Products, Inc. (zastopnik: J. Korab, odvetnik)

Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), Merck KGaA

Predlogi pritožnice:

Pritožnica predlaga, naj Sodišče

1.

razglasi za dopustno pritožbo družbe Longevity Health Products, Inc.,

2.

razglasi ničnost sodbe Splošnega sodišča z dne 9. decembra 2009 v zadevi T-484/08 in

3.

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu naloži stroške postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Predložena pritožba je vložena zoper sodbo Splošnega sodišča, s katero je to zavrnilo tožbo pritožnice za razveljavitev odločbe četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu z dne 28. avgusta 2008 o zavrnitvi njene zahteve za registracijo besednega znaka „Kids Vits“. Splošno sodišče je s svojo sodbo potrdilo odločbo odbora za pritožbe, glede na katero obstaja verjetnost zmede s starejšo besedno znamko Skupnosti „VITS4KIDS“.

Kot pritožbena razloga sta navedena postopkovna napaka in kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (v nadaljevanju: UZS).

Splošno sodišče je storilo postopkovno napako, ker kljub utemeljenim predlogom pritožnice slednji ni dalo roka za repliko na navedbe, ki jih je nasprotna stranka podala v odgovoru na tožbo. S tem je bila – kar nasprotuje predpisom prava Skupnosti, ki jih je treba uporabljati za postopek pred Splošnim sodiščem in Sodiščem – okrnjena pravica tožeče stranke do izjave in poseženo v njeno pravno varstvo.

Splošno sodišče je kršilo člen 8(1)(b) UZS, ker je pri presoji verjetnosti zmede ni opravilo celostne presoje vseh upoštevnih elementov, s čimer je ravnalo pravno nepravilno. Splošno sodišče je zmotno menilo, da skupne lastnosti, ki jih je treba ugotoviti, nasprotujočih si besedil znamk zadostujejo, da se šteje, da obstaja verjetnost zmede v smislu prava znamk.

Zlasti Splošno sodišče ni zadosti upoštevalo, da se znamki, ki sta predmet postopka, navezujeta pretežno na blago in storitve, ki so v najširšem smislu povezane s človekovim zdravjem, zaradi česar se sme od zadevne javnosti pričakovati povečano pozornost. Potrošnikom je vsekakor poznano, da so lahko pri imenih znamk, ki so izvedene iz kemijske nomenklature ali se opirajo nanjo, odločilne že najmanjše razlike. Poleg tega je pozornost potrošnikov povečana zato, ker so lahko z zamenjavo proizvodov povezane zelo neprijetne posledice. Že samo ta okoliščina si zasluži večjo pozornost.

Splošno sodišče tudi ni upoštevalo, da se besedili znamk „Kids Vits“ in „VITS4KIDS“ medsebojno bistveno razlikujeta, ker slušna podoba imena znamke omogoča prepoznavo jasnih razlik. Prav izgovorjava imena znamke je bistvena za to, kako se potrošniki spominjajo na neko znamko, tako da je že zaradi tega razloga izključena verjetnost zmede. Sicer je podana črkovna podobnost, vendar sta besedi „Kids“ in „Vits“ v obravnavanih znamkah različno razvrščeni, v znamki pritožnice pa dopolnjeni še z dodatnim znakom (namreč s številko „4“, ki jo je treba izgovoriti anglicistično kot „for“ v smislu „namenjeno“). Dalje sta bili ti znamki celostno sestavljeni po vzgledu dveh različnih sistemov oblikovanja sestavljenih pojmov, kar že samo to zadostuje za njuno razlikovanje.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/30


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale Ordinario di Vicenza – Sezione distaccata di Schio – (Italija) 15. februarja 2010 – Edil Centro SpA proti Electrosteel Europe sa

(Zadeva C-87/10)

2010/C 100/45

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale Ordinario di Vicenza

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Edil Centro SpA

Tožena stranka: Electrosteel Europe sa

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 5, točka 1(b), Uredbe (ES) št. 44/2001 (1) – in v vsakem primeru pravo Skupnosti – ki določa, da je kraj izpolnitve zadevne obveznosti v primeru prodaje blaga kraj v državi članici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno, razlagati tako, da je kraj dostave, ki je upošteven za določitev pristojnega sodišča, končni namembni kraj blaga, ki je predmet pogodbe, ali kraj, v katerem prodajalec na podlagi materialne zakonodaje, ki se uporablja za posamezen primer, izpolni obveznost dostave, ali pa je mogoča še katera druga razlaga navedene določbe?


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 12, 16.1.2001, str. 1).


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/30


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale di Palermo (Italija) 15. februarja 2010 – Assessorato del Lavoro e della Previdenza Sociale proti Seasoft Spa

(Zadeva C-88/10)

2010/C 100/46

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale di Palermo

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: Assessorato del Lavoro e della Previdenza Sociale, della Formazione Professionale e dell'emigrazione della Regione Sicilia

Druga stranka: Seasoft Spa

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je Evropska komisija z Odločbo z dne 14. novembra 1995 (C 1995/343/11), s katero je odobrila uporabo sistema pomoči (št. NN 91/A/95), ki ga je uvedla dežela Sicilija s členom 10 deželnega zakona št. 27 z dne 15. maja 1991 in ki je določal mehanizem pomoči za najmanj dva in največ pet letnih obrokov (dve leti za zaposlitev s pogodbo o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi ter največ tri leta pri preoblikovanju pogodbe o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas), nameravala:

dopustiti tako skupno časovno in finančno prilagajanje ugodnosti (dve leti + tri leta) ali pa

se ji je zdelo, da lahko izključno in kot drugo možnost odobri dodeljevanje pomoči za zaposlitve s pogodbami o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi (ki trajajo dve leti) ali dodeljevanje pomoči za delavce, ki so najprej sklenili pogodbo o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi, ki se je nato preoblikovala v pogodbo za nedoločen čas (za predvidena tri leta po preoblikovanju)?

2.

Ali naj se proračunsko leto 1997 kot rok za dodelitev državne pomoči, ki ga je Evropska komisija določila z Odločbo z dne 14. novembra 1995 (C 1995/343/11) o odobritvi sistema, uvedenega s členom 10 deželnega zakona št. 27 iz leta 1991, razume:

kot začetna napoved odhodkov za pomoči, v vsakem primeru namenjene izplačilu v poznejših letih (glede na zgoraj navedene različne mogoče razlage odobrenih pomoči), ali pa

kot končni rok za dejansko izplačilo pomoči, ki ga izvedejo pristojni deželni organi?

3.

Ali je zato za zaposlitev s pogodbo o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi v smislu člena 10 deželnega zakona št. 27 iz leta 1991, izvedeno na primer 1. januarja 1996, torej med obdobjem uporabe pomoči, določenim v Odločbi z dne 14. novembra 1995 (C 1995/343/11), dežela Silicija smela (in morala) konkretno uporabiti obravnavani sistem pomoči za vsa odobrena leta (to je 2 + 3), in to celo takrat, ko je kot v navedenem primeru uporaba odobrenega sistema pomenila dejansko izplačevanje pomoči vse do 31. decembra 2001 (to je 1996 + 5 let = 2001)?

4.

Ali je Evropska komisija z Odločbo št. 2003/195/ES (1) z dne 16. oktobra 2002, ki v členu 1 določa: „Sistem pomoči, določen v členu 11(1) deželnega zakona dežele Sicilije št. 16 z dne 27. maja 1997, ki ga Italija namerava izvesti, ni združljiv s skupnim trgom. Izvedba navedenega sistema zato ni mogoča,“ nameravala:

zavrniti odobritev „novega“ sistema pomoči iz člena 11 deželnega zakona št. 16 iz leta 1997, ker ga je štela za „samostojni“ sistem, katerega cilj je podaljšanje obdobja uporabe pomoči, uvedene s členom 10 deželnega zakona št. 27 iz leta 1991, po 31. decembru 1996, tako da bi bili zajeti tudi odhodki za zaposlitve delavcev in/ali preoblikovanja pogodb, izvedena v letih 1997 in 1998,

ali pa je bil cilj navedene odločbe deželi dejansko preprečiti pridobitev finančnih sredstev, da bi tako zadržala konkretno izplačilo državnih pomoči, uvedenih s členom 10 deželnega zakona št. 27 iz leta 1991, tudi za zaposlitve delavcev in/ali preoblikovanja pogodb, izvedena pred 31. decembrom 1996?

5.

Če je treba odločbo Komisije razlagati v skladu s prvo možnostjo iz četrtega vprašanja, ali je taka odločba združljiva z razlago člena 87 Pogodbe, ki jo je Komisija podala ob utemeljevanju podobnih primerov v zvezi z olajšavami pri prispevkih za socialno varnost pri pogodbah o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi, obravnavanih v odločbah št. 2000/128/ES (2) z dne 11. maja 1999 (v zvezi z zakoni Italijanske republike, ki je izrecno navedena v obrazložitvi odločbe o nezdružljivosti iz leta 2002) in 2003/739/ES (3) z dne 13. maja 2003 (v zvezi z zakoni dežele Sicilije)?

6.

Če je treba odločbo Komisije razlagati v skladu z drugo možnostjo iz četrtega vprašanja, kako naj se razlaga prejšnja odločba, s katero so bili odobreni ukrepi pomoči, ob upoštevanju dvojnega pomena, ki se lahko pripiše pridevniku „nadaljnji“: „nadaljnji glede na proračun, določen z odločbo Komisije“, oziroma „nadaljnji glede na financiranje, ki ga je dežela določila le do proračunskega leta 1996“?

7.

Nazadnje, katere pomoči naj se po mnenju Komisije štejejo za zakonite in katere za nezakonite?

8.

Katera od strank v tem postopku (podjetje ali uprava) mora dokazati, da proračun, ki ga je določila Komisija, ni bil prekoračen?

9.

Ali je treba pri ugotavljanju prekoračitve proračuna, ki je bil sprva odobren z Odločbo z dne 14. oktobra 1995 (C 1995/343/11), upoštevati morebitne zakonite obresti, ki so odobrene podjetjem zaradi zamude pri plačilu pomoči, ki se štejejo za zakonite in dopustne, ali ne?

10.

Kolikšno obrestno mero je treba uporabiti, če je te obresti treba upoštevati pri odločanju, ali je bil proračun prekoračen?


(1)  UL L 77, str. 57.

(2)  UL L 42, str. 1.

(3)  UL L 267, str. 29.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/32


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Vestre Landsret (Danska) 17. februarja 2010 – Danfos A/S in Sauer-Danfoss ApS proti Skatteministeriet

(Zadeva C-94/10)

2010/C 100/47

Jezik postopka: danščina

Predložitveno sodišče

Vestre Landsret

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Danfos A/S in Sauer-Danfoss ApS

Tožena stranka: Skatteministeriet

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali pravo Skupnosti državi članici preprečuje, da zavrne zahtevek za povračilo, ki ga je vložilo podjetje, na katero je bila prevaljena trošarina, naložena v nasprotju z direktivo, če je zavrnitev – kot v obravnavani zadevi – utemeljena s tem, da ne gre za podjetje, ki je to dajatev plačalo državi?

2.

Ali pravo Skupnosti državi članici preprečuje, da zavrne odškodninski zahtevek, ki ga je vložilo podjetje, na katero je bila prevaljena trošarina, naložena v nasprotju z direktivo, če je zavrnitev – kot v obravnavani zadevi – utemeljena z razlogi, ki jih navaja država članica (natančneje, da podjetje ni neposredno oškodovana stranka in da med škodo in škodnim ravnanjem ni neposredne vzročne zveze)?


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/32


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Korkein oikeus (Finska) 25. februarja 2010 – Virallinen syyttäjä proti Maliku Gatajevu in Kadižat Gatajevi

(Zadeva C-105/10)

2010/C 100/48

Jezik postopka: finščina

Predložitveno sodišče

Korkein oikeus (Finska)

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Virallinen syyttäjä (državno tožilstvo)

Tožena stranka: Malik Gatajev, Kadižat Gatajeva

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Kako je treba razlagati razmerje med Direktivo 2005/85/ES (1) (Direktiva o azilnem postopku) in Okvirnim sklepom 2002/584/PNZ (2), če je državljan tretje države, katerega predaja se zahteva na podlagi evropskega naloga za prijetje, v izvršitveni državi članici zaprosil za azil in azilni postopek poteka hkrati s postopkom za izvršitev naloga za prijetje?

(a)

Ali je treba dati prednost pravici ostati v državi članici do konca obravnave prošnje iz člena 7(1) Direktive o azilnem postopku ali pa je treba odstavek 2 tega člena razlagati tako, da je izvršitev naloga za prijetje razlog, ki ima prednost pred pravico iz odstavka 1? Ali je mogoče predajo v smislu Okvirnega sklepa zavrniti zaradi azilnega postopka, ki poteka, čeprav v členih 3 in 4 Okvirnega sklepa ni razloga za zavrnitev, ki bi se nanašal na ta primer?

(b)

Ali je treba člen 7(2) Direktive o azilnem postopku razlagati tako, da imajo države članice diskrecijsko pravico pri urejanju vprašanja iz točke (a) v njihovem nacionalnem pravu na način, ki jim ustreza?

(c)

Kako je treba razlagati člen 7 Direktive o azilnem postopku glede na zgoraj navedena vprašanja v posebnem primeru, v katerem je oseba, katere predaja se z nalogom za prijetje zahteva, zaprosila za azil v bistvu z isto utemeljitvijo, s katero je nasprotovala predaji?

(d)

Če se prizna azil, ali to pomeni, da mora izvršitvena država članica zavrniti predajo? V tem primeru je pomembno četrto vprašanje za predhodno odločanje (točke od (a) do (c)).

2.

Ali je treba Okvirni sklep ob upoštevanju načela, ki izhaja iz njegovega člena 1(2), in določb člena 6(1) Pogodbe o Evropski uniji ter določb Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da je mogoče predajo poleg razlogov iz členov 3 in 4 Okvirnega sklepa ob upoštevanju uvodnih izjav 12 in 13 Okvirnega sklepa zavrniti tudi iz drugih razlogov, ki temeljijo na okoliščinah iz teh uvodnih izjav?

(a)

Če je treba Okvirni sklep razlagati v navedenem smislu, na katere razloge se lahko opre ali mora opreti izvršitvena država članica? Ali se lahko opre na načela razlage, uveljavljena v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi z izročitvijo v okviru Konvencije o človekovih pravicah? Ali se lahko država članica opre tudi na razloge, ki razširjajo razloge za zavrnitev v primerjavi s tistimi, ki so uveljavljeni v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice?

(b)

Če je treba Okvirni sklep razlagati tako, da je mogoče izvršitev naloga za prijetje zavrniti tudi iz drugih razlogov, in ne le tistih iz členov 3 in 4, ali to pomeni, da Okvirni sklep državi članici dovoljuje, da izvršitev naloga za prijetje, izdanega zaradi izvršitve kazni, zavrne tudi iz razlogov, ki se nanašajo na vsebino ali obrazložitev sodbe, izdane v odreditveni državi članici, ali na pravilnost sodnega postopka, v katerem je bila izdana sodba, in ki so odvisni od preučitve ugovorov v zvezi s tem v izvršitveni državi članici? Pod katerimi pogoji ali iz katerih razlogov je mogoča taka preučitev („révision au fond“)?

(c)

Ali je treba Okvirni sklep razlagati tako, da državi članici med drugim dovoljuje, da zavrne predajo na podlagi naloga za prijetje, izdanega zaradi izvršitve kazni, če obstajajo resni razlogi za domnevo, da sodni postopek, v katerem je bila naložena kazen, ni bil pošten, ker so organi države sodišča preganjali obsojenca, kar se je pokazalo v diskriminatorni obtožnici?

3.

Ali je mogoče določbe Okvirnega sklepa razlagati tako, da je mogoče predajo dokončno zavrniti v primeru, ko jo je mogoče začasno odložiti iz resnih humanitarnih razlogov, kot so zdravstveni razlogi, v smislu člena 23(4) Okvirnega sklepa, če nesorazmernosti predaje ni mogoče odpraviti z odložitvijo izvršitve?

4.

Če je treba Okvirni sklep razlagati tako, da je mogoče izvršitev naloga za prijetje zavrniti iz razloga, glede katerega v Okvirnem sklepu ni izrecne določbe, katere pogoje je treba za tako zavrnitev upoštevati, zlasti če je bil nalog za prijetje izdan zaradi izvršitve kazni?

(a)

Ali je treba v tem primeru uporabiti določbe člena 4(6) Okvirnega sklepa po analogiji? Ali je z drugimi besedami mogoče izvršitev naloga za prijetje zavrniti le, če je oseba, katere predaja se zahteva, državljan izvršitvene države članice ali ima tam stalno prebivališče in se ta država zaveže, da bo izvršila kazen ali ukrep v skladu s svojim notranjim pravom?

(b)

Ali se za zavrnitev zahteva vsaj, da se država, od katere se predaja zahteva, zaveže, da bo izvršila kazen ali ukrep v skladu s svojim notranjim pravom?

(c)

Če je treba Okvirni sklep razlagati tako, da v nekaterih primerih dovoljuje, da se izvršitev naloga za prijetje, izdanega zaradi izvršitve kazni, zavrne iz razlogov, ki se nanašajo na vsebino ali obrazložitev sodbe, izdane v odreditveni državi članici, ali na pravilnost sodnega postopka, v katerem je bila izdana sodba, ali je zavrnitev dovoljena tudi, če niso izpolnjeni pogoji iz točk (a) in (b)?

5.

Kakšen pomen je mogoče ali treba v zvezi z izvršitvijo naloga za prijetje pripisati dejstvu, da oseba, ki ji je bila odvzeta prostost in ki je državljan tretje države, nasprotuje predaji, pri čemer trdi, da ji v odreditveni državi grozi izgon v tretjo državo?

(a)

Kakšen pomen ima tak razlog za zavrnitev ob upoštevanju določb Okvirnega sklepa in obveznosti, ki jih ima odreditvena država članica v razmerju do državljanov tretjih držav na podlagi prava Unije, med drugim direktiv Sveta 2004/83/ES (3) in 2005/85/ES?

(b)

Ali je v tem okviru upošteven člen 28(4) Okvirnega sklepa, v skladu s katerim se oseba, ki je bila predana na podlagi evropskega naloga za prijetje, ne izroči tretji državi brez soglasja pristojnega pravosodnega organa države članice, ki je to osebo predala? Ali lahko ta prepoved poleg izročitve zaradi kaznivega dejanja zajema tudi druge ukrepe odstranitve iz države, kot je izgon, in pod katerimi pogoji?

6.

Ali obstaja obveznost nacionalnega sodišča – ugotovljena v sodbi Sodišča Evropskih skupnosti z dne 16. junija 2005 v zadevi Pupino, C-105/03, točke 34 in od 42 do 44 – da razlaga nacionalno pravo v skladu z Okvirnim sklepom, ne glede na to, ali je zahtevana razlaga v skladu z Okvirnim sklepom v korist ali škodo zadevne osebe, če ne gre za enega od položajev iz točk 44 in 45 te sodbe?


(1)  Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah (UL L 326, str. 13).

(2)  Okvirni sklep Sveta z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, str. 1).

(3)  Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (UL L 304, str. 12).


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/34


Sklep predsednika tretjega senata Sodišča z dne 15. januarja 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesgerichtshof – Nemčija) – Sylvia Bienek proti Condor Flugdienst GmbH

(Zadeva C-525/08) (1)

2010/C 100/49

Jezik postopka: nemščina

Predsednik tretjega senata je odredil izbris zadeve.


(1)  UL C 55, 7.3.2009.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/34


Sklep predsednika Sodišča z dne 15. januarja 2010 – Evropska komisija proti Republiki Avstriji

(Zadeva C-313/09) (1)

2010/C 100/50

Jezik postopka: nemščina

Predsednik Sodišča je odredil izbris zadeve.


(1)  UL C 256, 24.10.2009.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/34


Sklep predsednika Sodišča z dne 18. januarja 2010 – Evropska komisija proti Republiki Estoniji

(Zadeva C-328/09) (1)

2010/C 100/51

Jezik postopka: estonščina

Predsednik Sodišča je odredil izbris zadeve.


(1)  UL C 297, 5.12.2009.


Splošno sodišče

17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/35


Sodba Splošnega sodišča z dne 2. marca 2010 – Arcelor proti Parlamentu in Svetu

(Zadeva T-16/04) (1)

(„Okolje - Direktiva 2003/87/ES - Sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov - Predlog za razglasitev ničnosti - Neobstoj neposredne in posamične zadevnosti - Odškodninski zahtevek - Dopustnost - Dovolj resna kršitev višjega pravnega pravila ali načela, ki posameznikom podeljuje pravice - Lastninska pravica - Svoboda opravljanja poklicne dejavnosti - Sorazmernost - Enako obravnavanje - Svoboda ustanavljanja - Pravna varnost“)

2010/C 100/52

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Arcelor SA (Luxembourg, Luksemburg) (zastopniki: sprva W. Deselaers, B. Meyring in B. Schmitt-Rady, nato W. Deselaers in B. Meyring, odvetniki)

Toženi stranki: Evropski parlament (zastopniki: sprva K. Bradley in M. Moore, nato L. Visaggio in I. Anagnostopoulou, zastopniki) Svet Evropske unije (zastopniki: sprva B. Hoff-Nielsen in M. Bishop, nato E. Karlsson in A. Westerhof Löfflerova, nazadnje A. Westerhof Löfflerova in K. Michoel, zastopniki)

Intervenient v podporo tožeče stranke: Evropska komisija (zastopnik: U. Wölker, zastopnik)

Predmet

Predlog, po eni strani, za razglasitev ničnosti dela Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, str. 32) in, po drugi strani, za povračilo škode, ki je tožeči stranki nastala zaradi sprejetja te direktive.

Izrek

1.

Tožba se zavrne.

2.

Družbi Arcelor SA se naloži plačilo svojih stroškov in stroškov Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije.

3.

Komisija Evropskih skupnosti nosi svoje stroške.


(1)  UL 71, 20.3.2004.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/35


Sodba Splošnega sodišča z dne 2. marca 2010 – Evropaïki Dynamiki proti EMSA

(Zadeva T-70/05) (1)

(„Javna naročila storitev - Postopek javnega razpisa EMSA - Opravljanje informacijskih storitev - Zavrnitev ponudbe - Ničnostna tožba - Pristojnost Splošnega sodišča - Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev - Enako obravnavanje - Upoštevanje meril za oddajo, določenih v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o javnem naročilu - Določitev podmeril v merilih za oddajo - Očitna napaka pri presoji - Obveznost obrazložitve“)

2010/C 100/53

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE (Atene, Grčija) (zastopnik: N. Korogiannakis)

Tožena stranka: Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA) (zastopniki: W. de Ruiter et J. Menze, zastopnika, skupaj z J. Stuyckom, odvetnikom)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti odločb EMSA, s katerima je zavrnila ponudbi, ki ju je predložila tožeča stranka v postopku javnih razpisov EMSA C-1/01/04 glede javnega naročila z naslovom „Validacija SafeSeaNet in prihodnji razvoj“ in EMSA C-2/06/04 glede javnega naročila z naslovom „Specifikacija in razvoj podatkovne baze, omrežja in sistema za upravljanje v zvezi s pomorskimi nesrečami“, in oddala navedeni naročili drugima

Izrek

1.

Odločba Evropske agencije za pomorsko varnost (EMSA) o oddaji naročila izbranemu ponudniku v postopku javnega razpisa „EMSA C-2/06/04“ se razglasi za nično.

2.

V preostalem se tožba zavrne.

3.

Vsaka stranka nosi svoje stroške.


(1)  UL C 106, 30.4.2005.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/36


Sodba Splošnega sodišča z dne 3. marca 2010 – Bundesverband deutscher Banken proti Komisiji

(Zadeva T-163/05) (1)

(„Državne pomoči - Prenos javnih sredstev na Landesbank Hessen-Thüringen Girozentrale - Odločba, s katero je bila pomoč razglašena za delno nezdružljivo s skupnim trgom in s katero je bilo naloženo njeno vračilo - Merilo zasebnega vlagatelja - Obveznost obrazložitve“)

2010/C 100/54

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Bundesverband deutscher Banken eV (Berlin, Nemčija) (zastopniki: H. J. Niemeyer, K. S. Scholz in J. O. Lenschow, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: N. Khan in T. Scharf, zastopnika)

Intervenienti v podporo toženi stranki: Zvezna republika Nemčija (zastopniki: M. Lumma in C. Schulze-Bahr, zastopnika, skupaj z J. Wittingom, odvetnik), zvezna dežela Hessen (Nemčija) (zastopniki: sprva H.-J. Freund in M. Holzhäuser, nato H. J. Freund in S. Lehr, odvetniki) in Landesbank Hessen-Thüringen Girozentrale (Frankfurt na Majni, Nemčija) (zastopnik: H.-J. Freund, odvetnik)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije 2006/742/ES z dne 20. oktobra 2004 o pomoči Nemčije za Landesbank Hessen-Thüringen – Girozentrale (UL 2006, L 307, str. 159).

Izrek

1.

Dokumenti iz prilog 9 in 10 k repliki, ki jih je predložila Bundesverband deutscher Banken eV, se izločijo iz spisa.

2.

Tožba se zavrne.

3.

Bundesverband deutscher Banken nosi svoje stroške in stroške, ki so jih priglasile Evropska komisija, zvezna dežela Hessen in Landesbank Hessen-Thüringen Girozentrale.

4.

Zvezna republika Nemčija nosi svoje stroške.


(1)  UL C 155, 25.6.2005.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/36


Sodba Splošnega sodišča z dne 3. marca 2010 – Artegodan proti Komisiji

(Zadeva T-429/05) (1)

(„Nepogodbena odgovornost - Zdravila za uporabo v humani medicini - Odločba, ki nalaga odvzem dovoljenja za promet - Razglasitev ničnosti odločbe s sodbo Sodišča prve stopnje - Dovolj resna kršitev prava, ki posameznikom daje pravice“)

2010/C 100/55

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Artegodan GmbH (Lüchow, Nemčija) (zastopniki: sprva U. Doepner, nato A. Lensing-Kramer, in nazadnje U. Reese in A. Sandrock, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: B. Stromsky in M. Heller)

Intervenientka v podporo tožene stranke: Zvezna republika Nemčija (zastopnika: M. Lumma in U. Forsthoff)

Predmet

Odškodninska tožba na podlagi členov 235 ES in 288, drugi odstavek, ES za povračilo škode, ki naj bi tožeči stranki nastala zaradi Odločbe Komisije C(2000) 453 z dne 9. marca 2000 o odvzemu dovoljenj za promet z zdravili za uporabo v humani medicini, ki vsebujejo amfepramon,

Izrek

1.

Tožba se zavrne.

2.

Artegodan GmbH nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Komisija.

3.

Zvezna republika Nemčija nosi svoje stroške.


(1)  UL C 48, 25.2.2006.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/37


Sodba Splošnega sodišča z dne 3. marca 2010 – Bundesverband deutscher Banken proti Komisiji

(Zadeva T-36/06) (1)

(„Državne pomoči - Prenos javnih aktiv na Landesbank Hessen-Thüringen Girozentrale - Odločba, s katero je bilo ugotovljeno, da priglašeni ukrep ni pomoč - Merilo zasebnega vlagatelja - Obveznost obrazložitve - Resne težave“)

2010/C 100/56

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Bundesverband deutscher Banken eV (Berlin, Nemčija) (zastopnika: H.-J. Niemeyer in K.-S. Scholz, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: N. Khan in T. Scharf, zastopnika)

Intervenienta v podporo toženi stranki: Land Hessen (Nemčija) (zastopniki: sprva H.-J. Freund in M. Holzhäuser, nato H. J. Freund in S. Lehr, odvetniki) in Landesbank Hessen-Thüringen Girozentrale (Frankfurt na Majni, Nemčija) (zastopnik: H.-J. Freund, odvetnik)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C (2005) 3232 konč. z dne 6. septembra 2005 o prenosu posebnega sklada Hessicher Investionsfonds na regionalno banko Landesbank Hessen-Thüringen Girozentrale, kolikor gre za vložek tihega družbenika.

Izrek

1.

Tožba se zavrne.

2.

Bundesverband deutscher Banken eV se naloži plačilo lastnih stroškov in stroškov Evropske komisije, Dežele Hessen in Landesbank Hessen-Thüringen Girozentrale.


(1)  UL C 96, 22.4.2006.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/37


Sodba Splošnega sodišča z dne 3. marca 2010 – Freistaat Sachsen in drugi proti Evropski komisiji

(Združeni zadevi T-102/07 in T-120/07) (1)

(„Državne pomoči - Pomoč Nemčije v obliki udeležbe in jamstev za posojila - Odločba, s katero je bila pomoč razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom - Splošna shema pomoči, ki jo je odobrila Komisija - Pojem podjetja v težavah - Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah - Znesek pomoči - Obveznost obrazložitve“)

2010/C 100/57

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeče stranke: Freistaat Sachsen (Nemčija) (zastopnika: C. von Donat in G. Quardt, odvetnika) (zadeva T-102/07); MB Immobilien Verwaltungs GmbH (Neukirch, Nemčija) (zastopniki: sprva G. Brüggen, nato A. Seidl, K. Lengert in W. Sommer, odvetniki); in MB System GmbH & Co. KG (Nordhausen, Nemčija) (zastopnik: G. Brüggen, odvetnik) (zadeva T-120/07)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: K. Gross in T. Scharf, zastopnika)

Predmet

Predlogi za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije 2007/492/ES z dne 24. januarja 2007 o državni pomoči C 38/2005 (prej NN 52/2004) Nemčije za skupino Biria (UL L 183, str. 27).

Izrek

1.

Odločba Komisije 2007/492/ES z dne 24. januarja 2007 o državni pomoči C 38/2005 (prej NN 52/2004) Nemčije za skupino Biria se razglasi za nično.

2.

Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov, skupaj s stroški, nastalimi v okviru postopka za izdajo začasne odredbe v zadevi T-120/07.


(1)  UL C 129, 9.6.2007.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/38


Sodba Splošnega sodišča z dne 3. marca 2010 – Lufthansa AirPlus Servicekarten proti UUNT – Applus Servicios Tecnológicos (A+)

(Zadeva T-321/07) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti A+ - Prejšnja besedna znamka Skupnosti AirPlus International - Relativni razlogi za zavrnitev - Neobstoj verjetnosti zmede - Neobstoj podobnosti znakov - Obveznost obrazložitve - Pravica do obrambe - Člen 8(1)(b) in (5), členi 73, 74 in 79 Uredbe (ES) št.40/94 (postal člen 8(1)(b) in (5), členi 75, 76 in 83 Uredbe (ES) št.207/2009)“)

2010/C 100/58

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Lufthansa AirPlus Servicekarten GmbH (Neu-Isenburg, Nemčija) (zastopniki: G. Würtenberger, R. Kunze in T. Wittman, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: D. Botis, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Applus Servicios Tecnológicos, SL (Barcelona, Španija) (zastopnik: E. Torner Lasalle, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 7. junija 2007 (zadeva R 310/2006-2) o postopku z ugovorom med Lufthansa AirPlus Servicekarten GmbH in Applus Servicios Tecnológicos, SL.

Izrek

1.

Tožba se zavrne.

2.

Družbi Lufthansa AirPlus Servicekarten GmbH se naloži plačilo stroškov.


(1)  UL C 269, 10.11.2007.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/38


Sodba Splošnega sodišča z dne 2. marca 2010 – Doktor proti Svetu

(Zadeva T-248/08 P) (1)

(„Pritožba - Javni uslužbenci - Uradniki - Zaposlovanje - Poskusna doba - Podaljšanje obdobja poskusnega dela - Poročilo ob koncu obdobja poskusnega dela - Odpoved ob koncu obdobja poskusnega dela - Člen 34 Kadrovskih predpisov - Izkrivljanje dejstev in dokazov - Obveznost obrazložitve Sodišča za uslužbence“)

2010/C 100/59

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Frantisek Doktor (Bratislava, Slovaška) (zastopnika: S. Rodrigues in C. Bernard-Glanz, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Svet Evropske unije (zastopnika: M. Vitsentzatos in M. Bauer, zastopnika)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (tretji senat) z dne 16. aprila 2008, Doktor proti Svetu (F-73/07, še neobjavljena v Zodl.), s katero se zahteva razveljavitev te sodbe in povrnitev škode.

Izrek

1.

Pritožba se zavrne.

2.

M. Frantisek Doktorin Svet Evropske unije nosita svoje stroške na tej stopnji.


(1)  UL 223, 30.8.2008.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/39


Sodba Splošnega sodišča z dne 23. februarja 2010 – Özdemir proti UUNT – Aktieselskabet af 21. november 2001 (James Jones)

(Zadeva T-11/09) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Skupnosti James Jones - Prejšnja besedna znamka Skupnosti JACK & JONES - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (prej člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)“)

2010/C 100/60

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Rahmi Özdemir (Dreieich, Nemčija) (zastopniki: I. Hoes, M. Heinrich, C. Schröder, K. von Werder in J. Wittenberg, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: P. Bullock, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Aktieselskabet af 21. november 2001 (Brande, Danska) (zastopnik: C. Barrett Christiansen, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 3. novembra 2008 (zadeva R 858/2007-2), glede postopka z ugovorom med Aktieselskabet af 21. november 2001 in M. Rahmi Özdemir.

Izrek

1.

Tožba se zavrne.

2.

M. Rahmi Özdemir se naloži plačilo stroškov.


(1)  UL C 55, 7.3.2009.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/39


Sklep Splošnega sodišča z dne 4. februarja 2010 – Crunch Fitness International proti UUNT – ILG (CRUNCH)

(Zadeva T-408/07) (1)

(„Znamka skupnosti - Razveljavitev - Umik zahteve za razveljavitev - Ustavitev postopka“)

2010/C 100/61

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Crunch Fitness International, Inc. (New York, New York, Združene države) (zastopnika: sprva J. Barry, solicitor, nato H. Johnson, barrister)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnika: S. Laitinen in D. Botis, zastopnika)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT, intervenientka pred Splošnim sodiščem: ILG Ltd (Dun Laoghaire, Irska) (zastopnik: A. von Mühlendahl, odvetnik)

Predmet

Tožba za razveljavitev odločbe četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 30. avgusta 2007 (Zadeva R 1168/2005-4) v zvezi s postopkom za razveljavitev med družbama ILG Ltd in Crunch Fitness International, Inc.

Izrek

1.

Postopek se ustavi.

2.

Tožeča stranka in intervenientka nosita vsaka svoje stroške ter vsaka polovico stroškov tožene stranke.


(1)  UL C 8, 12.1.2008.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/40


Sklep Splošnega sodišča z dne 12. februarja 2010 – Komisija proti CdT

(Zadeva T-456/07) (1)

(„Ničnostna tožba - Pokojninski sistem Skupnosti - Obveznost CdT, da nakaže prispevek iz naslova proračunskih let od 1998 do 2005 - Akt, zoper katerega ni pravnega sredstva - Akt, ki nima pravnih učinkov za tretje osebe - Očitna nedopustnost“)

2010/C 100/62

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: J.-F. Pasquier in D. Martin, zastopnika)

Tožena stranka: Prevajalski center za organe Evropske unije (CdT) (zastopnika: sprva G. Vandersanden, nato L. Levi, odvetnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti domnevne odločbe, s katero naj bi CdT zavrnil nakazilo prispevka, ki zajema del financiranja pokojninskega sistema Skupnosti, ki ga nakaže delodajalec, v splošni proračun iz naslova proračunskih let od 1998 do 2005

Izrek

1.

Tožba se zavrže kot očitno nedopustna.

2.

Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov.


(1)  UL C 190, 12.8.2006 (prej zadeva C-269/06).


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/40


Sklep Splošnega sodišča z dne 8. februarja 2010 – Alisei proti Komisiji

(Zadeva T-481/08) (1)

(„Ničnostna tožba - Zunanji ukrepi in ERS - Dokončanje revizije in sprejetje končnega poročila - Povsem pogodben akt - Nepristojnost - Neobstoj neposrednega nanašanja - Nedopustnost - Odškodninska tožba - Očitna nedopustnost“)

2010/C 100/63

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Alisei (Rim, Italija) (zastopniki: F. Sciaudone, R. Sciaudone, S. Gobbato, R. Rio in A. Neri, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: P. van Nuffel in L. Prete, zastopnika)

Predmet

Na eni strani predlog za razglasitev ničnosti odločbe, ki jo domnevno vsebuje dopis Komisije z dne 19. avgusta 2008, o povračilu dela predplačil, plačanih tožeči stranki v okviru nekaterih projektov o sodelovanju pri razvoju in človekoljubni pomoči, ki jih financirata proračun Skupnosti ali Evropski razvojni sklad (ERS), ter na drugi strani predlog za povrnitev škode, ki je domnevno nastala tožeči stranki zaradi ravnanja Komisije.

Izrek

1.

Tožba se zavrže.

2.

Združenju Alisei se naloži stroške postopka.


(1)  UL C 6, 10.1.2009.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/41


Tožba, vložena 11. januarja 2010 – Inuit Tapiriit Kanatami in drugi proti Parlamentu in Svetu

(Zadeva T-18/10)

2010/C 100/64

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Inuit Tapiriit Kanatami (Ottawa, Kanada), Nattivak Hunters & Trappers Association (Qikiqtarjuaq, Kanada) Pangnirtung Hunters’ and Trappers’ Organisation (Pangnirtung, Kanada), Jaypootie Moesesie (Qikiqtarjuaq, Kanada), Allen Kooneeliusie (Qikiqtarjuaq, Kanada), Toomasie Newkingnak (Qikiqtarjuaq, Canada), David Kuptana (Ulukhaktok, Kanada), Karliin Aariak (Iqaluit, Kanada), Efstathios Andreas Agathos (Atene, Grčija), Canadian Seal Marketing Group (Quebec, Kanada), Ta Ma Su Seal Products (Cap-aux-Meules, Kanada), Fur Institute of Canada (Ottowa, Kanada), NuTan Furs, Inc (Catalina, Kanada), Inuit Circumpolar Conference Greenland (ICC) (Nuuk, Kanada), Johannes Egede (Nuuk, Kanada), Kalaallit Nunaanni Aalisartut Piniartullu Kattuffiat (KNAPK) (Nuuk, Kanada) (zastopniki: J. Bouckaert, M. van der Woude in H. Viaene, odvetniki)

Toženi stranki: Evropski parlament in Svet Evropske unije

Predlogi tožečih strank

tožba naj se razglasi za dopustno;

Uredba št. 1007/2009 naj se razglasi za nično na podlagi člena 263 PDEU;

toženim strankam naj se naloži plačilo stroškov tožečih strank;

toženim strankam naj se naloži plačilo svojih stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke, lovci in lovci s pastmi na tjulnje iz skupnosti Inuit, posamezniki, ki so drugače vpleteni v druge dejavnosti v zvezi z izdelki iz tjulnjev, organizacije, ki zastopajo interese skupnosti Inuit, ter drugi posamezniki in podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo izdelkov iz tjulnjev, s to tožbo predlagajo razglasitev ničnosti Uredbe (ES) št. 1007/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o trgovini z izdelki iz tjulnjev (1), ki določa omejitve glede dajanja na trg Evropske unije izdelkov iz tjulnjev.

Tožeče stranke v utemeljitev svojih trditev navajajo tri tožbene razloge.

Prvič, tožeče stranke zatrjujejo, da sta Evropski parlament in Svet napačno uporabila pravo, ker sta kot pravno podlago za sprejetje izpodbijane uredbe uporabila člen 95 ES (sedaj člen 114 PDEU). Tožeče stranke v zvezi s tem navajajo, da je z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije potrjeno, da mora biti cilj ukrepov, na katere se nanaša člen 95 ES, dejansko izboljšanje pogojev za vzpostavitev in delovanje notranjega trga, ter da samo dejstvo, da učinkujejo na njegovo vzpostavitev, ne zadostuje za uporabo člena 95 PES. Tožeče stranke menijo, da rezultat izpodbijane uredbe ni tako izboljšanje, kot se zahteva s sodno prakso Sodišča Evropske unije, ampak nasprotno, dejansko odprava vsake možnosti notranjega trga na področju izdelkov iz tjulnjev, na katere se nanaša uredba.

Drugič, tožeče stranke zatrjujejo, da sta toženi stranki napačno uporabili pravo, ker sta kršili načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kot sta določeni v členu 5 PEU in nato nadalje obravnavani v Protokolu o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Trdijo, da toženi stranki ne dokažeta, zakaj je potrebno posredovanje na ravni Evropske unije. Tožeče stranke poudarjajo, da sta samo dve državi članici prepovedali izdelke iz tjulnjev. Poleg tega trdijo, da čeprav bi se za delovanje na ravni Evropske unije upoštevala zahteva subsidiarnosti, bi za uresničitev ciljev uredbe zadostovali manj vsiljivi ukrepi. Tožeče stranke izpodbijajo dejstvo, da sta toženi stranki izbrali skoraj popolno prepoved izdelkov iz tjulnjev, namesto da bi sprejeli manj omejevalne možnosti, kot so zahteve o označevanju.

Tretjič, tožeče stranke trdijo, da izpodbijana uredba neupravičeno omejuje eksistenčne možnosti tožečih strank s tem, ko njihove ekonomske dejavnosti krči na tradicionalne načine lova in eksistenčna sredstva. Zatrjujejo, da jih kljub temu neposrednemu vplivu na vsakodnevni način življenja, niti Svet niti Parlament nikoli nista zaslišala. Poleg tega tožeče stranke trdijo, da toženi stranki nista tehtali interesov skupnosti Inuit glede preživetja na Arktiki z moralnimi prepričanji nekaterih državljanov Unije in tako kršili člen 1 Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP) in člen 8 EKČP v povezavi s členoma 9 in 10 EKČP, in kot je razložen v sodni praksi Sodišča, in njihove temeljne pravice do zaslišanja.


(1)  UL 2009, L 286, str. 36.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/42


Tožba, vložena 25. januarja 2010 – Nemčija proti Komisiji

(Zadeva T-21/10)

2010/C 100/65

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Zvezna republika Nemčija (zastopnika: J. Möller, zastopnik, C. von Donat, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

Odločba Komisije C(2009) 9049 z dne 13. novembra 2009, ki je bila tožeči stranki vročena z dopisom z dne 16. novembra 2009, o zmanjšanju pomoči Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) za enotni programski dokument (EPD) za regijo Posarje (1997–1999) v Zvezni republiki Nemčiji iz cilja 2, ki je bila odobrena z odločbama Komisije C(97) 1123 z dne 7. maja 1997 in C(1999) 4928 z dne 28. december 1999, naj se razglasi za nično;

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Z izpodbijano odločbo je Komisija zmanjšala finančno pomoč, ki je bila odobrena iz ESRR za enotni programski dokument (1997–1999) za področje Posarje v Zvezni republiki Nemčiji iz cilja 2.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

Prvič, tožeča stranka očita, da ni pravne podlage za pavšalni izračun in ekstrapolacijo finančnih popravkov za programsko obdobje 1994–1999, na katerega se nanaša enotni programski dokument.

Drugič, tožeča stranka zatrjuje kršitev člena 24(2) Uredbe (EGS) št. 4253/88 (1), ker pogoji za zmanjšanje niso bili izpolnjeni. V zvezi s tem trdi zlasti, da je Komisija narobe razlagala pojem „nepravilnost“. Poleg tega naj bi Komisija sicer izhajala iz sistemskih napak, vendar ni ugotovila, da so nacionalni organi, pristojni za upravljanje s strukturnimi skladi, kršili svoje obveznosti iz člena 23 Uredbe št. 4253/88. Po mnenju tožeče stranke temeljijo domneve o sistemskih napakah pri upravljanju in nadzoru tudi na napačno ugotovljenem dejanskem stanju. Navaja tudi, da so bili pomembni elementi dejanskega stanja nepravilno ugotovljeni in ocenjeni.

Tožeča stranka podredno kot tretji tožbeni razlog navaja, da so zmanjšanja, odrejena z izpodbijano odločbo, nesorazmerna. V zvezi s tem navaja, da Komisija ni uporabila diskrecijske pravice, ki jo ima v skladu s členom 24(2) Uredbe št. 4253/88. Uporabljeni pavšalni popravki naj bi presegali (morebitno) škodo na račun proračuna Skupnosti. Tožeča stranka tudi meni, da je uporabljena ekstrapolacija napak nesorazmerna, ker naj se specifične napake ne bi mogle prenesti na celoto, ki je po svojih značilnostih drugačna.

Kot četrti tožbeni razlog tožeča stranka uveljavlja kršitev bistvenih pravil postopka. V zvezi s tem očita, da izpodbijana odločba ni dovolj obrazložena in da Komisija ob koncu programskega obdobja ni ravnala v skladu postopkom. Tožeča stranka trdi, da iz izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati vzroka za višino uporabljenih pavšalnih izračunov ne njene utemeljitve. Poleg tega naj bi Komisija spremenila ugotovitve pooblaščenih nadzornikov, ki so jih opravili na kraju samem, ne da bi izvedla nov nadzor, in naj ne bi upoštevala stališča nemških organov oziroma jih ni upoštevala dovolj.

Nazadnje tožeča stranka navaja kot peti tožbeni razlog, da je tožena stranka kršila načelo sodelovanja, ker je, potem ko je potrdila delovanje sistemov upravljanja in nadzora, izpodbijano odločbo utemeljila na sistemskih pomanjkljivostih teh sistemov.


(1)  Uredbi Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 o določbah za izvajanje Uredbe št. 2052/88 glede koordinacije dejavnosti različnih strukturnih skladov med seboj in z Evropsko investicijsko banko ter drugimi finančnimi instrumenti (UL L 374, str. 1).


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/42


Tožba, vložena 25. januarja 2010 – Esprit International proti UUNT – Marc O'Polo International (Upodobitev črke „e“ na hlačnem žepu)

(Zadeva T-22/10)

2010/C 100/66

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Esprit International LP (New York, Združene države) (zastopnik: M. Treis, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Marc O’Polo International GmbH (Stephanskirchen, Nemčija)

Predlogi tožeče stranke

Odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 19. novembra 2009 v zadevi R 1666/2008-4 naj se razveljavi;

toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: figurativna znamka, ki predstavlja na hlačnem žepu upodobljeno črko „e“, za proizvode iz razredov 18 in 25 (prijava št. 5 089 859)

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Marc O’Polo International GmbH

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: zlasti prijava nemške figurativne znamke št. 30 303 672, ki predstavlja črko „e“, za proizvode iz razredov 18 in 25

Odločba oddelka za ugovore: ugoditev ugovoru

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 (1), ker med nasprotujočima znamkama ne obstaja verjetnost zmede


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1).


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/43


Tožba, vložena 27. januarja 2010 – CECA proti Komisiji

(Zadeva T-24/10)

2010/C 100/67

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: CECA SA (La Garenne Colombes, Francija) (zastopnika: J. Joshua, Barrister, E. Aliende Rodríguez, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

Razglasi naj se ničnost člena 1(1) in (2) Odločbe Komisije C(2009) 8682 z dne 11. novembra 2009 v delu, ki se nanaša na tožečo stranko, in v vsakem primeru člena 1(1) v delu, v katerem je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka sodelovala pri kršitvi v sektorju kositrnih stabilizatorjev od 16. marca 1994 do 31. marca 1996;

odpravi naj se globe, ki so tožeči stranki naložene v členu 2;

če Splošno sodišče ne bi odpravilo glob v celoti, naj se te globe znatno zmanjšajo v skladu z njegovo neomejeno sodno pristojnostjo;

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

S to tožbo se predlaga razglasitev ničnosti Odločbe Komisije z dne 11. novembra 2009 v zadevi COMP/38.589– Toplotni stabilizatorji, v kateri je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka sodelovala pri dveh ločenih kršitvah člena 81 ES (postal člen 101 PDEU), eni v sektorju kositrnih stabilizatorjev in drugi v sektorju ESBO, in s katero je bila naložena globa za vsak proizvod.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja te tožbene razloge:

 

Prvič, navaja, da če bi bil člen 25 Uredbe (ES) št. 1/2003 (1) pravilno uporabljen, zaradi tožbe družbe Akzo (2) roki niso prenehali teči in da je pooblastilo Komisije, da naloži globe, za obe kršitvi zastaralo na podlagi pravila desetletnega „dvojnega zastaralnega roka“. Tožeča stranka navaja, da je Komisija napačno uporabila pravo, ko je ugotovila, da je zaradi obdobja, v katerem je tekel postopek v zvezi z družbo AKZO pred Splošnim sodiščem, rok za zastaranje prenehal teči in da je Komisija napačno ugotovila, da bi bilo mogoče desetletno zastaranje, določeno v členu 25(5) zgoraj navedene uredbe, podaljšati v tej zadevi.

 

Drugič, tožeča stranka trdi, da Komisija ni imela pravnega interesa za ugotovitev kršitev, za katere ni mogla naložiti glob. Tožeča stranka trdi, da Komisija na podlagi člena 7 Uredbe št 1/2003 lahko ugotovi kršitev, tudi če ne naloži globe, če ima pravni interes.

 

Tretjič, ne glede na prva dva tožbena razloga tožeča stranka predlaga Sodišču, naj razglasi ničnost ugotovitve iz člena 1(1) izpodbijane odločbe, v skladu s katero je tožeča stranka sodelovala pri kršitvi v sektorju kositrnih stabilizatorjev v obdobju od 16. marca 1994 do 31. marca 1996, in zatrjuje, da Komisija ni imela pravnega interesa za tako ugotovitev.

 

Četrtič, če Sodišče ne odpravi glob v celoti, tožeča stranka meni, da Komisija ni dokazala, da je do kršitve prišlo po 23. februarju 1999 in da bi zato globa, naložena za drugo obdobje omejevalnega sporazuma, morala biti zmanjšana, da bi se upoštevalo krajše trajanje kršitev.


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL 2003 L 1, str. 1).

(2)  Sodba Splošnega sodišča z dne 17 septembra 2007 v združenih zadevah T-125/03 in T-253/03, Akzo Nobel Chemicals in Akcros Chemicals proti Komisiji (ZOdl., str. II-3523).


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/44


Tožba, vložena 27. januarja 2010 – BASF Specialty Chemicals in BASF Lampertheim proti Komisiji

(Zadeva T-25/10)

2010/C 100/68

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeči stranki: BASF Specialty Chemicals Holding GmbH (Basel, Švica), BASF Lampertheim GmbH (Lampertheim, Nemčija) (Zastopnika: Rechtsanwälte F. Montag in T. Wilson)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožečih strank

Člen 1(1)(q) in člen 1(2)(q) Odločbe C(2009) 8682 konč. z dne 11. novembra 2009 (zadeva COMP/38589 – toplotni stabilizatorji), kolikor se nanaša na družbo BASF Specialty Chemicals Holding GmbH, člen 1(1)(r) in člen 1(2)(r) te odločbe, kolikor se nanaša na družbo BASF Lampertheim GmbH, ter člen 2, točki 15 in 36, te odločbe, kolikor se nanaša na tožeči stranki, naj se razglasijo za nične;

podredno, višina globe, naložene tožečima strankama v členu 2, točki 15 in 36, odločbe, naj se primerno zmanjša;

toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke izpodbijajo Odločbo Komisije C(2009) 8682 konč. z dne 11. novembra 2009 v zadevi COMP/38589 – toplotni stabilizatorji. V izpodbijani odločbi so bile tožečima strankama in drugim podjetjem naložene globe zaradi kršitve člena 81 ES in – od 1. januarja 1994 – člena 53 Sporazuma EGP. Tožeči stranki sta bili po mnenju Komisije udeleženi v vrsti omejevalnih sporazumov in/ali usklajenih ravnanj na področju kositrnih stabilizatorjev in na področju ESBO/estrov v EGP, ki so zajemala določitev cen, razdelitev trga na podlagi razdelitve prodajnih kvot, razdelitev in dodelitev strank ter izmenjavo gospodarsko občutljivih informacij, zlasti o strankah, proizvodnji in prodaji.

V utemeljitev svoje tožbe tožeči stranki navajata tri tožbene razloge.

Prvič, sklicujeta se na kršitev člena 25 Uredbe (ES) št. 1/2003 (1), saj je pooblastilo tožene stranke, da tožečima strankama naloži globo, zastaralo. Tožeči stranki v nasprotju z mnenjem Komisije menita, da določbe člena 25(6) Uredbe št. 1/2003 za njiju ne veljajo.

Kot drugi tožbeni razlog tožeči stranki navajata, da izpodbijana odločba krši člen 101 PDEU v povezavi s členom 23(2) Uredbe št. 1/2003, saj kršitev v glavnem ni mogoče pripisati družbi BASF Specialty Chemicals Holding GmbH in ji zato ne bi smela biti naložena globa. Tožeči stranki v zvezi s tem prav tako navajata, da je Komisija pri določitvi globe za družbo BASF Lampertheim GmbH kršila člen 23(2) Uredbe št. 1/2003, saj bi smela pri izračunu najvišje globe, ki ne sme preseči 10 % celotnega prometa, za obdobja, ko družba BASF Specialty Chemicals Holding GmbH ni odgovarjala, upoštevati le celotni promet družbe BASF Lampertheim GmbH.

Nazadnje tožeči stranki kot tretji tožbeni razlog očitata kršitev člena 23(2) in (3) Uredbe št. 1/2003 v povezavi s smernicami o načinu določanja glob (2), saj Komisija ni zadosti zmanjšala glob tožečih strank. Tožeči stranki navajata, da bi morala Komisija bolj upoštevati nesorazmerno dolg postopek in njuno sodelovanje v okviru obvestila o prizanesljivosti (3). Poleg tega bi bilo treba pri zmanjšanju globe upoštevati njuno aktivno sodelovanje zunaj okvira obvestila o prizanesljivosti.


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, str. 1).

(2)  Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003 (UL 2006, C 210, str. 2).

(3)  Obvestilo Komisije o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov (UL 2002, C 45, str. 3).


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/45


Tožba, vložena 25. januarja 2010 – Alibaba Group proti UUNT – allpay.net (ALIPAY)

(Zadeva T-26/10)

2010/C 100/69

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Alibaba Group Holding Limited (Veliki Kajman, Kajmanski otoki) (zastopnik: M. Graf, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: allpay.net.Limited (Hereford, Velika Britanija)

Predloga tožeče stranke

Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), z dne 5. novembra 2009 v zadevi R 1790/2008-1 naj se razveljavi v delu v katerem je bil ugovor zavrnjen; in

toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „ALIPAY“, za proizvode in storitve iz razredov 9, 35, 36, 38 in 42

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: druga stranka pred odborom za pritožbe

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: Besedna znamka Skupnosti „ALLPAY“ registrirana za proizvode in storitve iz razredov 9, 36, 40 in 42; registracija besedne znamke „ALLPAY.NET“ v Združenem kraljestvu za proizvode in storitve iz razredov 9, 16, 36, 38 in 42; registracija več besednih znamk, ki vsebujejo besedo „ALLPAY“ v Združenem kraljestvu za proizvode in storitve iz razredov 9, 36, 40 in 42; prejšnje neregistrirane znake ali znaki, ki vsebujejo besedo „ALLPAY“, ki se uporabljajo v gospodarskem prometu v Združenem kraljestvu

Odločba oddelka za ugovore: Ugoditev ugovoru za vse zadevne proizvode in storitve

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev dela pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Sveta št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe Sveta št. 207/2009) saj je odbor za pritožbe napačno menil, da obstaja verjetnost zmede med vsemi zadevnimi znamkami.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/45


Tožba, vložena 27. januarja 2010 – AC-Treuhand proti Evropski komisiji

(Zadeva T-27/10)

2010/C 100/70

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: AC-Treuhand AG (Zürich, Švica) (zastopnika: C. Steinle in I. Hermeneit, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

Odločba Komisije C(2009) 8682 konč. z dne 11. novembra 2008 (zadeva COMP/38589 – toplotni stabilizatorji), kolikor se nanaša na tožečo stranko, naj se razglasi za nično;

podredno, višina globe, naložene tožeči stranki v členu 2, točki 17 in 38, navedene odločbe, naj se primerno zmanjša;

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka izpodbija Odločbo Komisije C(2009) 8682 konč. z dne 11. novembra 2009 v zadevi COMP/38589 – toplotni stabilizatorji. V izpodbijani odločbi so bile tožeči stranki in drugim podjetjem naložene globe zaradi kršitve člena 81 ES in – od 1. januarja 1994 – člena 53 Sporazuma EGP. Tožeča stranka je bila po mnenju Komisije udeležena v vrsti omejevalnih sporazumov in/ali usklajenih ravnanj na področju kositrnih stabilizatorjev in na področju ESBO/estrov v EGP, ki so zajemala določitev cen, razdelitev trga na podlagi razdelitve prodajnih kvot, razdelitev in dodelitev strank ter izmenjavo gospodarsko občutljivih informacij, zlasti o strankah, proizvodnji in prodaji.

V utemeljitev svoje tožbe tožeča stranka navaja devet tožbenih razlogov.

Prvič, tožeča stranka uveljavlja, da Komisija napačno izhaja iz tega, da je obstajal omejevalni sporazum v zvezi s kositrnimi stabilizatorji do 21. marca 2000 in v zvezi z EBSO/estrom do 26. septembra 2000. Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da je omejevalni sporazum prenehal že sredi 1999.

Kot drugi tožbeni razlog tožeča stranka navaja, da je pooblastilo Komisije, da naloži globo, zastaralo. Trdi, da se je absolutni zastaralni rok 10 let iztekel sredi 1999. Dalje naj se zastaralni rok ne bi pretrgal med sodnim postopkom v povezanih zadevah Akzo Nobel Chemicals in Akcros Chemicals proti Komisiji (T-125/03 in T-253/03).

Tretjič, očita se kršitev člena 81 ES in načela zakonitosti, saj tožeči stranki kot svetovalnemu podjetju ni mogoče naložiti kazni na podlagi člena 81 ES. Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da besedilo ne zajema njenega ravnanja in da take razlage ob storitvi kršitve nikakor ni bilo mogoče predvideti.

Podredno tožeča stranka v okviru četrtega, petega in šestega tožbenega razloga Komisiji očita napako pri izračunu globe. Natančneje, tožeča stranka trdi, da bi se ji smelo naložiti le simbolično globo, saj razlage, da so s členom 81 ES zajeta tudi svetovalna podjetja, ob storitvi kršitve ni bilo mogoče predvideti. Dalje naj bi bila podana kršitev smernic o načinu določanja glob (1), saj se globe ne bi smelo naložiti pavšalno, temveč bi jo bilo treba izračunati na podlagi honorarja, ki ga je tožeča stranka prejela za opravljene storitve. Poleg tega naj bi Komisija, ker je šlo za eno samo kršitev, kršila 10-odstotno mejo iz člena 23(2), drugi stavek, Uredbe (ES) št. 1/2003 (2). Tožeča stranka v zvezi s tem tudi navaja, da naložene globe ogrožajo obstoj podjetja in niso združljive z namenom te zgornje meje.

V okviru zadnjih treh tožbenih razlogov tožeča stranka navaja kršitev postopka. Očita, da je bilo kršeno načelo razumnega trajanja postopka (sedmi tožbeni razlog), da je bila prepozno obveščena o preiskovalnem postopku, ki je tekel zoper njo (osmi tožbeni razlog) in dejstvo, da o izpodbijani odločbi ni bila pravilno obveščena (deveti tožbeni razlog).


(1)  Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe (ES) št. 1/2003 (UL 2006, C 210, str. 2).

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/46


Tožba, vložena 26. januarja 2010 – Hairdreams proti UUNT – Bartmann (MAGIC LIGHT)

(Zadeva T-34/10)

2010/C 100/71

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka:„Hairdreams“ HaarhandelsgmbH (Gradec, Avstrija) (zastopnik: G. Kresbach; odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Rüdiger Bartmann (Gladbeck, Nemčija)

Predlogi tožeče stranke

izpodbijana odločba četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 18. novembra 2009 v zadevi R 656/2008-4 naj se spremeni tako, da bo v celoti ugodeno pritožbi tožeče stranke z dne 22. aprila 2008 in da bo drugi stranki pred odborom za pritožbe naloženo plačilo stroškov tožeče stranke, nastalih v postopku z ugovorom, v postopku pred odborom za pritožbe in v tem postopku;

podredno, izpodbijana odločba naj se razveljavi in zadevo naj se vrne v odločanje UUNT.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „MAGIC LIGHT“ za proizvode iz razredov 3, 8, 10, 21, 22, 26 in 44 (prijava št. 5 196 597)

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Rüdiger Bartmann

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: nemška besedna znamka „MAGIC LIFE“ št. 30 415 611 za proizvode iz razreda 3

Odločba oddelka za ugovore: delna ugoditev ugovoru

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 (1), ker je odbor za pritožbe pri presoji verjetnosti zmede napačno uporabil pravo


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL 2009, L 78, str. 1).


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/47


Tožba, vložena 29. januarja 2010 – Bank Melli Iran proti Svetu

(Zadeva T-35/10)

2010/C 100/72

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Bank Melli Iran (Teheran, Iran) (zastopnik: L. Defalque, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predloga tožeče stranke

Točka 4 dela B Priloge k Uredbi Sveta (ES) št. 1100/2009 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in Sklep Sveta z dne 18. novembra 2009 naj se razglasita za nična;

Svetu naj se naloži plačilo stroškov tožeče stranke v tem postopku.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s to tožbo predlaga razglasitev ničnosti Uredbe Sveta (ES) št. 1100/2009 z dne 17. novembra 2009 (1) o izvajanju člena 7(2) Uredbe (ES) št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (2) in razveljavitvi Sklepa 2008/475/ES (3) v delu, v katerem je tožeča stranka vključena na seznam fizičnih in pravnih oseb, subjektov in organov, katerih sredstva in gospodarski viri so v skladu s to določbo zamrznjeni.

Tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti točke 4 dela B Priloge v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko, in v podporo tožbi navaja te tožbene razloge.

Prvič, tožeča stranka trdi, da sta bila izpodbijana uredba in sklep sprejeta ob kršitvi pravice tožeče stranke do obrambe in zlasti njene pravice do poštenega sojenja, saj ni prejela nobenega dokaza ali dokumenta, ki bi potrdil trditve Sveta. Dalje trdi, da so dodatne trditve o sklepu iz leta 2008 ohlapne, nejasne in da nanje ni mogla odgovoriti, saj ji je bila odvzeta pravica do izjave.

Tožeča stranka trdi tudi, da je tožena stranka kršila obveznost zadostne obrazložitve.

Drugič, tožeča stranka trdi, da je Svet kršil člen 15(3) Uredbe št. 423/2007, ker ni navedel individualnih in specifičnih razlogov za izpodbijana dokumenta.

Tretjič, tožeča stranka navaja, da je tožena stranka napačno razlagala člen 7(2)(a), (b) in (c) Uredbe št. 423/2007, saj Svet po mnenju tožeče stranke ni pojasnil, kako običajne bančne aktivnosti tožeče stranke dokazujejo njeno vpletenost ali neposredno povezavo z jedrskimi dejavnostmi, ki pomenijo tveganje širjenja jedrskega orožja.

Poleg tega tožeča stranka izpodbija zakonitost sodbe Sodišča prve stopnje z dne 14. oktobra 2009 (4), zoper katero je vložila pritožbo pri Sodišču (5) in s katero je Sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo za razglasitev ničnosti Sklepa Sveta 2008/475/ES z dne 23. junija 2008 (6). Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da je Sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je ugotovilo, da sta bila Uredba št. 423/2007 in Sklep št.2008/475/ES zakonito sprejeta s kvalificirano večino in ne soglasno. Tožeča stranke meni, da ker je Uredba št. 423/2007 pravna podlaga za sprejetje uredbe in sklepa, ki se izpodbijata s to tožbo, zgoraj navedena utemeljitev velja za to tožbo. Tožeča stranka tako trdi, da je Svet kršil bistvene postopkovne zahteve iz Pogodbe, iz pravnih predpisov o njenem izvajanju in iz člena 7(2) Skupnega stališča 2007/140/SZVP (7).

Tožeča stranka dalje graja sodbo Sodišče prve stopnje v delu, v katerem je to menilo, da je diskrecijska pravica Sveta iz člena 7(2) Uredbe št. 423/2007 neodvisna, ter je zato ob kršitvi načela sorazmernosti in lastninske pravice kot neupoštevne zavrnilo odločbe Varnostnega sveta Združenih narodov. Tožeča stranka trdi, da ta utemeljitev velja za uredbo in sklep, ki se izpodbijata v tej zadevi, saj Svet ni upošteval odločb Varnostnega sveta Združenih narodov in je zato kršil načelo sorazmernosti in lastninsko pravico.


(1)  UL 2009, L 303, str. 31.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 423/2007 z dne 19. aprila 2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 103, str. 1).

(3)  2008/475/ES: Sklep Sveta z dne 23. junija 2008 o izvajanju člena 7(2) Uredbe (ES) št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL 2008, L 163, str. 29).

(4)  Zadeva T-390/08, Bank Melli Iran proti Svetu, še neobjavljena.

(5)  C-548/09 P, Bank Melli Iran proti Svetu.

(6)  UL 2008, L 163, str. 29.

(7)  Skupno stališče Sveta 2007/140/SZVP z dne 27. februarja 2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL 2007, L 61, str. 49).


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/48


Tožba, vložena 1. februarja 2010 – Internationaler Hilfsfonds proti Komisiji

(Zadeva T-36/10)

2010/C 100/73

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Internationaler Hilfsfonds e.V. (Rosbach, Nemčija) (zastopnik: H. Kaltenecker, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

Odločbi Komisije z dne 9. oktobra 2009 in 1. decembra 2009 naj se razglasita za nični v delih, v katerih je bil tožeči stranki zavrnjen dostop do dokumentov, ki niso bili razkriti;

toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka in stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka izpodbija odločbo Komisije z dne 9. oktobra 2009, s katero je bila delno zavrnjena prošnja za dostop do nerazkritih dokumentov iz spisa, ki se nanaša na pogodbo LIEN 97-2011, in dopis Komisije z dne 1. decembra 2009, s katerim je tožečo stranko obvestila, da odločbe glede druge prošnje tožeče stranke za vpogled v spis, ki se nanaša na pogodbo LIEN 97-2011, ne bo mogoče sprejeti v predpisanem roku.

Tožeča stranka v podporo svoji tožbi v bistvu navaja, da Komisija ni bila upravičena tožeči stranki zavrniti dostopa do zahtevanih dokumentov na podlagi izjeme iz člena 4(3) in (4) Uredbe (ES) št. 1049/2001 (1). Poleg tega tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da obstaja prevladujoč javni interes, da se razkrije dokumente, ki še niso dostopni.


(1)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL. L 145, str. 43).


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/49


Tožba, vložena 29. januarja 2010 – El Corte Inglés proti UUNT – Pucci International (PUCCI)

(Zadeva T-39/10)

2010/C 100/74

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Corte Inglés, S.A. (Madrid, Španija) (zastopniki: M. López Camba, J. Rivas Zurdo in E. Seijo Veiguela, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Emilio Pucci International B.V. (Baarn, Nizozemska)

Predlogi tožeče stranke

Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 29. oktobra 2009 v zadevi R 173/2009-1 naj se razveljavi;

toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov, ki jih je priglasila tožeča stranka;

drugi stranki pred odborom za pritožbe naj se naloži plačilo stroškov, ki jih je priglasila tožeča stranka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „PUCCI“ za proizvode iz razredov 3, 9, 14, 18, 25 in 28

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: tožeča stranka

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: španske registracije figurativne znamke „Emidio Tucci“ za proizvode iz razredov 3, 9, 14, 25 in 28; španska registracija besedna znamke „E. Tucci“ za proizvode iz razreda 25; prijava znamke Skupnosti za figurativno znamko „Emidio Tucci“ za proizvode, med drugim, iz razredov 3, 9, 14, 25 in 28.

Odločba oddelka za ugovore: ugovor se celoti zavrne

Odločba odbora za pritožbe: pritožba se zavrne

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Sveta št. 207/2009, ker je odbor za pritožbe napačno ugotovil, da med zadevnimi znamkami ni verjetnosti zmede; kršitev člena 8(5) Uredbe Sveta št. 207/2009, ker odbor za pritožbe ni ugotovil, da so pogoji za uporabo te določbe izpolnjeni, saj imajo prejšnje znamke ugled v Španiji glede proizvodov, ki so povezani z modo, zaradi česar bi bila uporaba podobnega znaka s strani tretje osebe škodljiva ter bi pomenila nepošteno izkoriščanje tega ugleda.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/49


Tožba, vložena 29. januarja 2010 – Elf Aquitaine proti Komisiji

(Zadeva T-40/10)

2010/C 100/75

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Elf Aquitaine SA (Courbevoie, Francija) (zastopniki: É. Morgan de Rivery, S. Thibault-Liger in A. Noël-Baron, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

Primarno, naj se na podlagi člena 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v celoti razglasi za nično Odločba št. C(2009) 8682 konč. z dne 11. novembra 2009 v zadevi COMP/38589 –Termični stabilizatorji, v delu v katerem se nanaša na Elf Aquitaine;

podredno, na podlagi člena 263 PDEU naj se za nična razglasita:

člen 2(11), (13), (28) in (30) Odločbe Evropske komisije št. C(2009) 8682 konč. z dne 11. novembra 2009, v delu v katerem sta z njim naloženi (i) dve globi v višini 3 864 000 EUR in 7 154 000 EUR skupno in solidarno družbi Arkema France, CECA in družbi Elf Aquitaine, in (ii) dve globi v višini 2 704 800 EUR in 5 007 800 EUR družbi Elf Aquitaine; in

člen 1(1)(h) in (2)(h) Odločbe Evropske komisije št. C(2009) 8682 konč. z dne 11. novembra 2009 v delu v katerem je v teh dveh odstavkih ugotovljeno, da je družba Elf Aquitaine kršila člen 81 ES in člen 53 EGP (i) v sektorju stabilizatorjev iz kositra med 16. marcem 1994 in 31. marcem 1996 in med 9. septembrom 1997 in 21. marcem 2000, in (ii) v sektorju ESBO/esterji med 11. septembrom 1991 in 26. septembrom 2000;

zelo podredno:

na podlagi člena 263 PDEU naj se za ničnega razglasi člen 1(1)(h) Odločbe Evropske komisije št. C(2009) 8682 konč. z dne 11. novembra 2009 v delu, v katerem je z njo ugotovljeno, da je družba Elf Aquitaine kršila člen 81 ES in člen 53 EGS v sektorju stabilizatorjev iz kositra med 16. marcem 1994 in 31. marcem 1996;

in znižanje, na podlagi člena 261 PDEU:

glob v višini 3 864 000 EUR in 7 154 000 EUR, naloženih skupno in solidarno družbi Arkema France, CECA in družbi Elf Aquitaine z odstavkoma 11 in 28 člena 2 Odločbe Evropske komisije št. C(2009) 8682 konč. z dne 11. novembra 2009; in

glob v višini 2 704 800 EUR in 5 007 800 EUR, naloženih družbi Elf Aquitaine z odstavkoma 13 in 30 člena2 Odločbe Evropske komisije št. C(2009) 8682 konč. z dne 11. novembra 2009;

v vsakem primeru, Evropski komisiji naj se naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V tej zadevi tožeča stranka predlaga, naj se za nično razglasi odločba Komisije C(2009) 8682 konč. z dne 11. novembra 2009 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe ES in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva COMP/38.589 – Termični stabilizatorji), v zvezi z omejevalnimi sporazumi na trgu stabilizatorjev iz kositra in termičnih stabilizatorjev ESBO/esterji, na celotnem EGP, katerih predmet je bila določitev cene, razdelitev trga in izmenjava občutljivih tržnih informacij, ali, podredno, razglasitev ničnosti ali znižanje globe naložene tožeči stranki.

Tožba temelji, primarno, na dveh razlogih za razglasitev ničnosti celotne Odločbe. Prvi razlog se nanaša na kršitev pravic do obrambe tožeče stranke. Z drugim razlogom tožeča stranka meni, da je bilo v zvezi z Odločbo večkrat napačno uporabljeno pravo v zvezi z naložitvijo kršitev, ki sta jih storili njena hčerinska družba Arkema in njena družba vnukinja CECA.

Tožba podredno temelji na dveh tožbenih razlogih in zelo podredno na dveh tožbenih razlogih. S tretjim tožbenim razlogom (podreden) tožeča stranka navaja večkratno napačno uporabo prava, ki bi morala vsekakor voditi do razglasitve ničnosti štirih glob, ki so ji naložene na podlagi člena 2 Odločbe. S četrtim tožbenim razlogom (podredno) tožeča stranka meni, da če Sodišče prve stopnje ugodi tretjemu tožbenemu razlogu, bi moralo prav tako za ničnega razglasiti člen 1 Odločbe v zvezi z njo. S petim tožbenim razlogom (zelo podredno), če Sodišče prve stopnje ne bi upoštevalo prvega dela tretjega tožbenega razloga v zvezi s kršitvijo pravil zastaranja, tožeča stranka meni, da bi moral biti za ničnega vsekakor razglašen člen 1(1)(h) Odločbe v delu v katerem je z njim ugotovljeno, da je tožeča stranka kršila člen 81 ES in člen 53 EGS v sektorju stabilizatorjev iz kositra med 16. marcem 1994 in 31. marcem 1996. S šestim tožbenim razlogom (zelo podredno) tožeča stranka meni, kljub temu, da Sodišče prve stopnje ne bi upoštevalo dveh tožbenih razlogov, navedenih primarno, in tretjega tožbenega razloga, navedenega podredno, bi morala kršitev njenih pravic do obrambe vsekakor voditi do znižanja štirih glob, ki so ji bile naložene.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/50


Tožba, vložena 2. februarja 2010 – SIMS – Ecole de ski internationale proti UUNT – SNMSF (esf école du ski français)

(Zadeva T-41/10)

2010/C 100/76

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Syndicat international des moniteurs de ski – Ecole de ski internationale (SIMS – Ecole de ski internationale) (Albertville, Francija) (zastopnik: L. Raison-Rebufat, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Syndicat national des moniteurs du ski français (SNMSF) (Meylan, Francija)

Predlogi tožeče stranke

V celoti naj se spremeni in razveljavi Odločba prvega odbora za pritožbe UUNT št. R 235/2009-1 z dne 11. novembra 2009 v zvezi s pritožbo, ki jo je tožeča stranka vložila zoper odločbo št. 2557 C oddelka za izbris UUNT, s katero je bila zavrnjena njena zahteva za ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti št. 4 624 987, ki je temeljila na kršitvi člena 7(1)(h) in (g) Uredbe (ES) št. 207/2009;

razglasi naj se ničnost navedene znamke št. 4 624 987 iz dveh razlogov:

zaradi kršitve člena 6b(1)(a) in (c) Pariške konvencije, na katero izrecno napotuje člen 7(h) Uredbe Sveta št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti;

zaradi kršitve člena 52 uredbe, ki napotuje na člen 7(1)(g) Uredbe Sveta št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti;

Razglasi naj se razveljavitev navedene znamke št. 4 624 987 zaradi kršitve člena 51(1)(c) Uredbe Sveta št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: figurativna znamka „esf école du ski français“ za proizvode in storitve iz razredov 25, 28 in 41 (znamka Skupnosti št. 4 624 987)

Imetnik znamke Skupnosti: Syndicat national des moniteurs du ski français

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: tožeča stranka

Odločba oddelka za izbris: zavrnitev zahteve za ugotovitev ničnosti

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe tožeče stranke

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 7(1)(h) in (g) ter člena 51(1)(c) Uredbe št. 207/2009.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/51


Tožba, vložena 29. januarja 2010 – Elementis in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-43/10)

2010/C 100/77

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Elementis plc, Elementis Holdings Ltd, Elementis UK Ltd in Elementis Services Ltd (London, Združeno kraljestvo) (Zastopniki: T. Wessely, A. de Brousse, E. Spinelli, odvetniki in A. Woods, Zastopnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožečih strank

razglasitev ničnosti odločbe Evropske Komisije z dne 11. novembra 2009 št. C(2009) 8682 in COMP/38589 – toplotni stabilizatorji v delu, v katerem se nanaša na tožeče stranke;

podredno, razglasitev ničnosti ali bistveno znižanje globe, naložene tožečim strankam v skladu z odločbo;

naložitev plačila stroškov postopka toženi stranki, vključno s stroški tožeče stranke, povezanimi s plačilom dela globe ali njene celote;

sprejetje drugih ukrepov, za katere Sodišče meni da so ustrezni.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke s to tožbo predlagajo razglasitev ničnosti - v skladu s členom 263 PDEU – odločbe Komisije z dne 11. novembra 2009 št. C(2009)8682 in COMP/38589 – toplotni stabilizatorji v delu, s katero je bilo ugotovljeno, da je več podjetij, vključno s tožečimi strankami, odgovornih za kršitev člena 81 ES (sedaj 101 PDEU) in 53 EGP, ker so sodelovala v dveh kartelih, ki sta vplivala na sektor kositrnih stabilizatorjev in na sektor stabilizatorjev ESBO/estri v EGP.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve tožečih strank so naslednji:

 

Prvič, tožeče stranke trdijo, da je Komisija kršila pravo s tem, ko je sprejela odločbo o naložitvi globe v zvezi s tožečimi strankami v nasprotju s predpisi o prekluzivnih in zastaralnih rokih iz členov 25(5) in 25(6) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (v nadaljevanju: Uredba št. 1/2003) o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 ES (sedaj 101 in 102 PDEU) (1). V skladu s členom 25(5) Uredbe št. 1/2003 je absolutni rok, po katerem Komisija ne sme naložiti sankcij zaradi antitrust kršitev, 10 let po prenehanju kršitve. Tožeče stranke tako trdijo, da se z odločbo, sprejeto 11 let po prenehanju kršitve tožečih strank (2. oktober 1998), navedena določba krši. Dalje tožeče stranke trdijo, da stališče Komisije v zvezi z zakonitostjo globe kljub izteku desetletnega roka temelji na njeni erga omnes razlagi prekinitve roka, določenega v členu 25(6) Uredbe št. 1/2003, ki je po mnenju tožečih strank napačna.

 

Drugič, tožeče stranke trdijo, da je Komisija kršila pravico do obrambe tožečih strank, ker so bile zaradi prekomernega trajanja faze ugotavljanja dejstev pri preiskavi, možnosti tožečih strank, da učinkovito uveljavljajo pravico do obrambe v tem postopku, zmanjšane.

 

Tretjič, tožeče stranke zatrjujejo, da je Komisija storila očitno napako pri presoji, ker je globo tožečih strank napačno izračunala (i) v zvezi z obdobjem pred skupnimi vlaganji in (ii) odvračanjem na podlagi prometa družbe Akcros namesto na podlagi prometa tožečih strank. Tožeče stranke menijo, da bi bilo treba globe znižati za 50 %.

 

Četrtič, tožeče stranke zatrjujejo, da je Komisija, ker ni podrobneje določila zneska globe (naložene solidarno tožečim strankam), ki ga morajo plačati tožeče stranke, storila očitno napako pri presoji in kršila načela pravne gotovosti, osebne odgovornosti in sorazmernosti.


(1)  UL 2003 L 1, str. 1


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/52


Tožba, vložena 28. januarja 2010 – GEA Group proti Komisiji

(Zadeva T-45/10)

2010/C 100/78

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: GEA Group AG (Bochum, Nemčija) (zastopniki: A. Kallmayer, I. du Mont in G. Schiffers, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

Člen 1(2) odločbe naj se razglasi za ničnega, ker je v njem ugotovljeno, da je tožeča stranka kršila člen 101(1) PDEU (prej člen 81(1) ES) in člen 53(1) Sporazuma o EGP;

Člen 2 odločbe naj se razglasi za ničnega, ker je v njem tožeči stranki naložena globa;

podredno, trajanje domnevne kršitve tožeče stranke, ugotovljeno v členu 1(2), naj se skrajša in globa, naložena tožeči stranki v členu 2 odločbe, naj se zniža;

toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka izpodbija Odločbo Komisije K(2009) 8682 konč. z dne 11. novembra 2009 v zadevi COMP/38589 – toplotni stabilizatorji. V izpodbijani odločbi so bile proti tožeči stranki in ostala podjetja naložene globe zaradi kršitve člena 81 ES in – od 1. januarja 1994 – člena 53 Sporazuma o EGP. Tožeča stranka naj bi po mnenju Komisije sodelovala pri vrsti sporazumov in/ali usklajenih ravnanj na področju ESBO/ester v EGP, katerih vsebina je bila določitev cen, razdelitev trgov na podlagi dodelitve kvot, razdelitev strank ter izmenjava gospodarsko občutljivih informacij, še posebej o strankah, proizvedenih in oddanih količinah. Tožeča stranka je solidarno odgovorna še z dvema podjetjema, ki sta naslednika tistih podjetij, ki naj bi sodelovala pri protikonkurenčnih dogovorih.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog tožeče stranke se nanaša na to, da je Komisija neupravičeno sklepala na določen vpliv pravnih predhodnikov tožeče stranke na delujoča podjetja. Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da izpodbijana odločba temelji na neustreznih ugotovitvah dejanskega stanja in na napačni uporabi pravnih pogojev za odgovornost, še posebej pogojev za domnevo odločilnega vpliva.

Tožeča stranka z drugim tožbenim razlogom zatrjuje, da je pooblastilo Komisije za naložitev globe na podlagi člena 25(1) in (5) Uredbe (ES) št. 1/2003 (1) zastaralo. V zvezi s tem navaja, da Komisija po obdobju 1996/97 in vsekakor za leti 1999 in 2000 ni dokazala nobene kršitve udeleženih podjetij. Dalje zatrjuje, da začasna prekinitev postopka s strani Komisije zaradi sporov v združenih zadevah Akzo Nobel Chemicals in Akcros Chemicals proti Komisiji (T-125/03 in T-253/03) ni pripeljala do zadržanja zastaranja.

Nazadnje tožeča stranka s tretjim tožbenim razlogom očita kršitev pravice do obrambe. V zvezi s tem trdi, da je Komisija brez razloga začasno prekinila preiskavo za več kot štiri leta, kar je povzročilo, da je od začetka preiskave minilo približno pet let do takrat, ko je bila tožeča stranka obveščena, in približno šest let do takrat, ko ji je bilo vročeno obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah. Poleg tega naj Komisija ne bi preiskala udeleženih oseb in zadevnih dejavnosti, da bi popolnoma razjasnila dejansko stanje. Tožeča stranka meni, da ji je Komisija s temi opustitvami odvzela možnost, da bi zagotovila razbremenilne dokaze in pripravila učinkovito obrambo.


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, str. 1).


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/53


Tožba, vložena 28. januarja 2010 – Faci proti Evropski komisiji

(Zadeva T-46/10)

2010/C 100/79

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Faci SpA (Milano, Italija) (zastopniki: S. Piccardo, S. Crosby in S. Santoro, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe v delu, v katerem je ugotovljeno, da se je tožeča stranka dogovorila za določitev cen, delitev trgov s prodajnimi kvotami in razdelitev strank;

razglasitev ničnosti ali bistveno znižanje globe, naložene tožeči stranki;

razglasitev ničnosti odločbe v delu, v katerem je odobreno znižanje globe, ki je bila prvotno izračunana za družbo Bärlocher, oziroma bistveno zmanjšanje odobrenega znižanja;

naložitev plačila stroškov tožeče stranke Komisiji.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti Odločbe Komisije z dne 11. novembra 2009 (zadeva št. COMP/38.589 – toplotni stabilizatorji) v delu, v katerem je Komisija ugotovila, da je tožeča stranka s tem, da se je dogovorila za določitev cen, delitev trgov s prodajnimi kvotami in razdelitev strank v sektorju ESBO/estri, kršila člen 81 ES (sedaj člen 101 PDEU) in člen 53 EGP. Podredno, tožeča stranka predlaga bistveno znižanje globe, ki ji je bila naložena.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja, da je Komisija kršila temeljna pravna načela, storila očitno napako pri presoji, kršila načela dobrega upravljanja in enakega obravnavanja, delovala v primeru, ko ni bila pristojna, oziroma kršila načelo svobodne konkurence, kršila obveznost obrazložitve in napačno uporabila Smernice o načinu določanja glob iz leta 2006:

Komisija je s tem, da je dokaze pred sodelovanjem tožeče stranke v kartelu štela za manj pomembne, druge dokaza pa za pomembnejše, storila očitno napako pri presoji. Zato pomen dejstva, da je v celoti delujoči nedopustni kartel glede določanja cen, delitve trga, razdelitve strank, škodljivega oblikovanja cen in celo dogovorjenega podkupovanja, prenehal veljati preden je tožeča stranka začela sodelovati, pri določanju teže kršitve tožeče stranke, ni bil ustrezno presojen.

Komisija je s tem, da je tožečo stranko obravnavala podobno kot ostala podjetja, čeprav bi jo morala zaradi primerjanja teže kršitve obravnavati bistveno drugače, kršila načelo enakega obravnavanja. Komisija je določila, da se pri določanju globe upošteva zgolj 1 % vrednosti prodaje na trgu kljub dejstvu, da je tožeča stranka storila manj kršitev in da nobena izmed njih ni bila po naravi nedopustna, ter kljub temu, da je ugotovila, da jih tožeča stranka ni izpolnila. Nadalje, Komisija je s tem, da je tožečo stranko obvestila, da je v zvezi z njo potekala preiskava, veliko pozneje kot druga podjetja, kršila prepoved diskriminacije, in ji tako povzročila škodo.

Komisija je kršila načelo dobrega upravljanja zaradi nerazumnega trajanja upravnih postopkov in prekinitve postopkov zaradi obravnavanja začasnih odredb. Komisija je kršila načelo enakega obravnavanja, ker je s svojimi ukrepi povzročila neupravičeno škodo tožeči stranki, ki bi ji moralo zaradi tega biti odobreno znižanje globe, bistveno višje kot odobreno 1 % znižanje.

Tožeča stranka izpodbija znižanje globe (več kot 95 %), odobrene družbi Bärlocher, ki je dejanski in potencialni konkurent tožeče stranke, zaradi nepristojnosti, kršitve načela enakega obravnavanja v širokem smislu in obveznosti obrazložitve. Tožeča stranka meni, da pomeni znižanje globe subvencijo, ki zelo verjetno lahko k izkrivljanju konkurence. Poleg tega, oziroma podredno, Komisija v različici odločbe, ki je bila vročena tožeči stranki, ni navedla razlogov za znižanje, kar vodi do kršitve obveznosti obrazložitve.

Z globo, ki ji je bila naložena, so bile kršene Smernice o načinu določanja glob iz leta 2006 in z njimi povezana načela. Ko je Komisija določala globo, ni ustrezno upoštevala dejstva, da tožeča stranka pri kršitvah nedopustnega kartela ni sodelovala tako kot druga podjetja in da je vseskozi dokazovala konkurenčno vedenje na upoštenem trgu. Teža kršitve tožeče stranke je bila s tem, da je bilo nepravilno pripisano protikonkurenčno delovanje, napačno ocenjena. Poleg tega Komisija ni presodila dejanske vloge, ki jo je imela družba Faci, ni upoštevala omejene velikosti tožeče stranke, omejene tržne moči in nezmožnosti, da škodi konkurenci v primerjavi z drugimi podjetji, in tega ni popravila z navajanjem točke 37 Smernice o načinu določanja glob iz leta 2006, tako, da bi jih uporabila zakonito.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/54


Tožba, vložena 27. januarja 2010 – Akzo Nobel in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-47/10)

2010/C 100/80

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Akzo Nobel NV (Amsterdam, Nizozemska), Akzo Nobel Chemicals GmbH (Düren, Nemčija), Akzo Nobel Chemicals B.V. (Amersfoort, Nizozemska), Akcros Chemicals Ltd (Stratford-upon-Avon, Združeno kraljestvo) (zastopnika: C. Swaak in Marc van der Woude, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog tožečih strank

Razglasi naj se ničnost člena 1(1) in (2) izpodbijane odločbe, v celoti ali deloma, in/ali

zmanjšajo naj se globe, določene v členu 2(1) in (2) izpodbijane odločbe, in/ali

ugotovi naj se, da družbi Akzo Nobel Chemicals GmbH in Akzo Nobel Chemicals B.V. ne moreta biti odgovorni za kršitve pred 1993, da družba Akzo Nobel N.V. ne more biti odgovorna za kršitev v obdobju med 1987 in 1998, ne posamično ne skupaj s podjetji iz skupine Elementis;

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke predlagajo razglasitev ničnosti Odločbe Komisije z dne 11. novembra 2009 (zadeva št. COMP/38.589 – Termični stabilizatorju) v delu, v katerem je ta institucija ugotovila, da so tožeče stranke odgovorne za kršitev člena 81 ES (sedaj člen 101 PDEU) in člena 53 EGP, ker so soglašale glede določitve cen, ker so si razdelile trge prek prodajnih kvot, ker so si razdelile stranke in izmenjale poslovno občutljive informacije zlasti glede strank, proizvodnje in prodaje v sektorju kositrnih stabilizatorjev. Podredno, tožeče stranke predlagajo znatno zmanjšanje globe, ki jim je bila naložena.

Tožeče stranke navajajo, da je Komisija z ugotovitvijo njihove odgovornosti večkrat napačno uporabila pravo in napačno ugotovila dejansko stanje ter v utemeljitev očitkov navajajo tri tožbene razloge.

Tožeče stranke v prvem tožbenem razlogu navajajo, da je Komisija pri vodenju preiskave glede domnevnih kršitev v sektorju kositrnih stabilizatorjev in termičnih stabilizatorjev ESBO/estri, kršila načela upravne skrbnosti, razumnega roka, in pravic obrambe. Zamuda Komisije pri preiskavi ni odložitev v smislu člena 25(6) Uredbe št. 1/2003 (1). Poleg tega tožeče stranke navajajo, da je Komisija kršila njihove pravice obrambe s tem, da jim ni omogočila dostopa do vseh razbremenilnih in obremenilnih dokumentov v njihovem spisu.

Tožeče stranke v drugem tožbenem razlogu navajajo, da Komisija ni dokazala obstoja kršitev in odgovornosti tožečih strank za celotno navedeno obdobje. Podredno tožeče stranke trdijo, da Komisija ni dokazala obstoja kršitve v delu navedenega obdobja, kar bi moralo imeti zmanjševalni učinek pri izračunu globe. Komisija je kršila pravilo desetletnega zastaralnega roka, določenega v členu 25 Uredbe št. 1/2003 in tožečim strankam ne more več naložiti nobene globe.

Tretji tožbeni razlog tožečih strank je podreden, in je upošteven le če Splošno sodišče meni, da ukrepanje Komisije proti tožečim strankam ni zastaralo in/ali da kršitve, navedene v prvem tožbenem razlogu ne vodijo k razglasitvi ničnosti celotne odločbe. Prvič, Komisija je napačno ugotovila, da sta družbi Pure Chemicals Ltd in Akzo Nobel N.V. odgovorni za ravnanje družbe Akcros J.V., ker je slednja edina odgovorna za svoje protikonkurenčno ravnanje. Drugič, ukrepanje Komisije proti družbam Akzo Nobel Chemicals GmbH in Akzo Nobel Chemicals B.V. za obdobje pred skupnim podjetjem je zastaralo. Tožeče stranke navajajo, da bi Komisija morala pripisati odgovornost ločeno tožečim strankam in ločeno skupini Elementis (oz. njenim družbam) za obdobje skupnega podjetja. Poleg tega je Komisija pri izačunu glob napačno dvakrat računala promet skupnega podjetja.


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, str. 1).


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/55


Pritožba, ki jo je 2. februarja 2010 vložil Herbert Meister zoper sklep Sodišča za uslužbence z dne 30. novembra 2009 v zadevi F-17/09, Meister proti UUNT

(Zadeva T-48/10 P)

2010/C 100/81

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnik: Herbert Meister (Muchamiel, Španija) (zastopnik: H.-J. Zimmermann, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predloga pritožnika

Sklep Sodišča za uslužbence z dne 30. novembra 2009 v zadevi Meister proti UUNT (F-17/09) naj se razveljavi;

toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožba se nanaša na sklep Sodišča za uslužbence z dne 30. novembra 2009 v zadevi Meister proti UUNT (F-17/09), s katerim je bila tožba pritožnika zavržena kot očitno nedopustna.

Pritožnik v utemeljitev pritožbe navaja, da je bila tožba na prvi stopnji nujna, saj je dejansko stanje v neposredni stvarni povezavi s predmetoma spora v prejšnjih povezanih zadevah F-138/06 in F-37/08, o katerih ob vložitvi tožbe še ni bilo odločeno. Pritožnik navaja, da a limine zavržba zadeve F-17/09 kot nedopustne brez ustne obravnave krši pravico do izjave iz člena 6 EKČP. Poleg tega pritožnik očita, da Sodišče za uslužbence njegovemu predlogu za prekinitev postopka zaradi vložitve pritožbe zoper odločbo v zadevi F-37/08 ni ugodilo. Nazadnje očita, da je prvostopenjsko sodišče izvedlo nepopolno in pravno napačno analizo dejanskega stanja.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/56


Tožba, vložena 5. februarja 2010 – Footwear proti UUNT – Reno Schuhcentrum (swiss cross FOOTWEAR)

(Zadeva T-49/10)

2010/C 100/82

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: The Footwear Co. Ltd (Chai Wan, Hong Kong, Kitajska) (zastopnika: G. Griss in C. Loidl, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Reno Schuhcentrum GmbH (Thaleischweiler-Fröschen, Nemčija)

Predlogi tožeče stranke

Odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu z dne 4. decembra 2009 v zadevi R 1705/2008-4 naj se razveljavi;

ugovor proti registraciji prijavljene znamke za proizvode iz razredov 25 in 28 naj se v celoti zavrne;

Urad za usklajevanje naj se naloži, da registrira prijavljeno znamko;

Uradu za usklajevanje naj se naloži plačilo stroškov postopka, vključno s stroški oddelka za ugovore in odbora za pritožbe.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „swiss cross FOOTWEAR“ za proizvode iz razredov 25 in 28 (prijava št. 4 686 549)

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Reno Schuhcentrum GmbH

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: nemška besedna znamka „criss cross“ št. 30 229 875 za proizvode iz razredov 14, 18, 25 in 28

Odločba oddelka za ugovore: zavrnitev ugovora

Odločba odbora za pritožbe: razveljavitev odločbe oddelka za ugovore in zavrnitev registracije znamke Skupnosti

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 (1), glede na to, da med blagovnima znamka ne obstaja verjetnost zmede.


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1).


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/56


Tožba, vložena 5. februarja 2010 – Reisenthel proti UUNT – Dynamic Promotion (gajbe in košare)

(Zadeva T-53/10)

2010/C 100/83

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Peter Reisenthel (Gilching, Nemčija) (zastopnik: E. Aliki Busse, odvetnica)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Dynamic Promotion Co. Ltd (Bangkok, Tajska)

Predlogi tožeče stranke

Odločba tretjega odbora za pritožbe z dne 6. novembra 2009, popravljena 10. decembra 2009, v zadevi R 621/2009-3 naj se razveljavi;

podredno, tožeči stranki naj se odobri vrnitev v prejšnje stanje;

toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Model Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: model Skupnosti št. 217955–0001 za „gajbe in košare“

Imetnik modela Skupnosti: Dynamic Promotion Co. Ltd

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti modela Skupnosti: tožeča stranka

Odločba oddelka za izbris: zavrnitev zahteve za ugotovitev ničnosti

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe kot nedopustne

Navajani tožbeni razlogi: kršitev pravice do izjave in nepravilno izvrševanje diskrecijske pravice s strani odbora za pritožbe


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/57


Tožba, vložena 9. februarja 2010 – Geemarc Telecom proti UUNT – Audioline (AMPLIDECT)

(Zadeva T-59/10)

2010/C 100/84

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Geemarc Telecom International Ltd (Wanchai, Hong Kong) (zastopnik: G. Farrington, Solicitor)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Audioline GmbH (Neuss, Nemčija)

Predloga tožeče stranke

Razveljavi naj se odločba drugega senata za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 20. novembra 2009 v zadevi R 913/2009-2; in

toženi stranki naj se naloži plačilo njenih stroškov in stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: besedna znamka „AMPLIDECT“ za proizvode iz razredov 9 in 16

Imetnik znamke Skupnosti: tožeča stranka

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: druga stranka pred odborom za pritožbe

Odločba oddelka za izbris: Zavrnitev zahteve za izbris.

Odločba odbora za pritožbe: Pritožbi se ugodi in posledično razveljavi registracija znamke Skupnosti, glede katere je bil podan predlog za izbris.

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 7(1)(b) in (c) Uredbe Sveta 207/2009, ker odbor za pritožbe: (i) ni upošteval, da druga stranka pred odborom za pritožbe ni dokazala neobstoja razlikovalnega učinka registrirane znamke Skupnosti, glede katere je bil podan predlog za izbris; in (ii) ni upošteval, da je registrirana znamka Skupnosti, glede katere je bil podan predlog za izbris, z uporabo pridobila velik razlikovalni učinek; odbor za pritožbe se ni omejil na preučitev dokazov in trditev, podanih s strani strank v rokih, ki jih je določil odbor za pritožbe.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/57


Tožba, vložena 10. februarja 2010 – Jackson International proti UUNT – Royal Shakespeare (ROYAL SHAKESPEARE)

(Zadeva T-60/10)

2010/C 100/85

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Jackson International Trading Company Kurt D. Brühl Gesellschaft m.b.H. & Co. KG (Gradec, Avstrija) (zastopnika: S. Di Natale in H.G. Zeiner, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: The Royal Shakespeare Company (Stratford upon Avon, Združeno kraljestvo)

Predlogi tožeče stranke

Razveljavi naj se Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 19. novembra 2009 v zadevi R 317/2009-1;

Toženi stranki in drugi stranki pred odborom za pritožbe naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: beseda znamka „ROYAL SHAKESPEARE“ za proizvode in storitve iz razredov 32, 33 in 42

Imetnik znamke Skupnosti: tožeča stranka

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: druga stranka pred odborom za pritožbe

Pravica iz znamke, ki jo ima stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti: besedna znamka Skupnosti „RSC ROYAL SHAKESPEARE COMPANY“, registrirana za storitve iz razreda 41; britanska figurativna znamka „RSC ROYAL SHAKESPEARE COMPANY“, registrirana za storitve iz razreda; neregistrirana znamka „ROYAL SHAKESPEARE COMPANY“, ki se v Združenem kraljestvu uporablja v poslovnem prometu za razne storitve.

Odločba oddelka za izbris: zavrnitev zahteve za ugotovitev ničnosti

Odločba odbora za pritožbe: Razveljavitev odločbe Oddelka za izbris in posledična razglasitev ničnosti registracije znamke Skupnosti, ki je bila predmet zahteve za ugotovitev ničnosti

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(5) Uredbe Sveta 207/2009 (1), ker je Odbor za pritožbe nepravilno ugotovil, da so bili izpolnjeni pogoji za uporabo navedene določbe


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (Kodificirano besedilo) (UL L 78, str. 1).


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/58


Tožba, vložena 8. februarja 2010 – Victoria Sánchez proti Parlamentu in Komisiji

(Zadeva T-61/10)

2010/C 100/86

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Fernando Marcelino Victoria Sánchez (Sevilja, Španija) (Zastopnik: N. Domínguez Varela, odvetnik)

Toženi stranki: Evropski parlament in Evropska komisija

Predlog tožeče stranke

Ugotovi naj se, da je opustitev ukrepanja Evropskega parlamenta in Evropske komisije, s tem da nista odgovorila na pisno peticijo z dne 6. oktobra 2009, v nasprotju s pravom Skupnosti, in tema institucijama naj se naloži, da to stanje popravita.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v tem postopku je 28. avgusta 2008 na komisijo za peticije Evropskega parlamenta naslovila peticijo v zvezi z domnevno mrežo korupcije v Španiji na področju socialne varnosti in javnega zdravja. Predsednik te komisije je 3. maja 2009 tožečo stranko obvestil, da je bil postopek z njeno peticijo ustavljen.

Tožeča stranka je 6. decembra 2009 v skladu s členom 265 PDEU na Evropski parlament in Evropsko komisijo naslovila poziv. V njem zahteva:

naj Evropski parlament za nično razglasi odločbo predsednika komisije za peticije, ki je bila vročena 3. maja 2009, in naj odredi preiskavo o okoliščinah, v katerih je bila ta odločba sprejeta.

naj tudi Evropska komisija sproži preiskavo o razsojanju v Španiji.

Ker tožeča stranka v predvidenem roku ni prejela odgovora, je vložila to tožbo zaradi nedelovanja.

V podporo svojih trditev tožeča stranka zatrjuje kršitev njenih temeljnih pravic do peticije, do enakosti pred zakonom in do prepovedi diskriminacije ter dejstvo, da so pogoji za razglasitev opustitve ukrepanja toženih institucij v obravnavanem primeru izpolnjeni.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/59


Tožba, vložena 11. februarja 2010 – Španija proti Komisiji

(Zadeva T-65/10)

2010/C 100/87

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Kraljevina Španija (Zastopnik: J. Rodríguez Cárcamo)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog tožeče stranke

Odločba Komisije C(2009) 9270 konč. z dne 30. novembra 2009, s katero je bila znižana pomoč iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (FEDER) za operativni program Andaluzija cilj 1 (1994-1999) v Španiji, na podlagi Odločbe C(94) 3456 z dne 9. decembra 1994, FEDER št. 94.11.09.001, naj se razglasi za nično in

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Kraljevina Španija s to tožbo izpodbija zgoraj navedeno odločbo. V utemeljitev tožbe tožeča država navaja naslednje razloge:

Kršitev člena 24 Uredbe Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 (1) zaradi uporabe metode ekstrapolacije v izpodbijani odločbi, saj ta člen ne predvideva možnosti ekstrapolacije nepravilnosti, potrjenih v konkretnih dejavnostih, na vse dejavnosti, vključene v operativnih programih, ki jih financira FEDER. Popravek, ki ga je uporabila Komisija v izpodbijani odločbi, nima pravne podlage, ker Smernice Komisije z dne 15. oktobra 1997, ki se nanašajo na neto finančne popravke v okviru uporabe člena 24 Uredbe Sveta (EGS) št. 4253/88, ne morejo imeti pravnih učinkov za države članice v skladu s sodbo Sodišča z dne 6. aprila 2000 v zadevi Kraljevina Španija proti Komisiji, C-443/97, (2) in ker se člen 24 Uredbe Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 nanaša le na znižanje pomoči, za katere je bil s preučitvijo potrjen obstoj nepravilnosti, kar je načelo, ki je kršeno z uporabo popravkov z ekstrapolacijo.

Podredno, kršitev člena 24 Uredbe Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 v povezavi s sedanjim členom 4(3) PEU (načelo lojalnega sodelovanja) zaradi uporabe popravka z ekstrapolacijo kljub temu, da ni bila izkazana nezadostnost sistema upravljanja, nadzora ali revizije v zvezi s spremenjenimi pogodbami, saj so organi upravljanja uporabili špansko zakonodajo, ki je Sodišče ni razglasilo za nezdružljivo s pravom Evropske unije. Kraljevina Španija meni, da to, da so upravni organi spoštovali nacionalno pravo, celo kadar lahko privede Komisijo do ugotovitve, da obstajajo dejanske nepravilnosti ali kršitve prava Evropske unije, ne more biti podlaga za ekstrapolacijo zaradi neučinkovitosti sistema upravljanja, kadar zakona, ki ga ti organi uporabljajo, Sodišče ni razglasilo za neskladnega s pravom Evropske Unije niti ni Komisija pred Sodiščem vložila tožbe zoper državo članico zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU.

Podredno, kršitev člena 24 Uredbe Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988, ker vzorec, uporabljen za uporabo finančnega popravka z ekstrapolacijo, ni bil reprezentativen. Komisija je v vzorec za uporabo ekstrapolacije vključila zelo omejeno število projektov (37 od 5319), ne da bi zaobsegla vse dele operativnega programa, vključno s stroški, ki so jih predhodno odvzeli španski organi, izhajajoč iz prijavljenih stroškov in ne dodeljene pomoči in s pomočjo uporabe informacijskega programa, ki je zagotavljal raven zaupanja vanj, nižjo od 85 %. Zato Kraljevina Španija meni, da vzorec ne izpolnjuje pogojev za reprezentativnost, ki so potrebni, da lahko služi kot podlaga za ekstrapolacijo.

Zastaranje ravnanja ob uporabi člena 3 Uredbe Sveta (ES, Euratom) 2988/95, z dne 18. decembra (3). Kraljevina Španija nazadnje meni, da bi moralo obvestilo španskim organom o obstoju nepravilnosti (iz oktobra 2004, večinoma v zvezi s primeri nepravilnosti, storjenimi v letih od 1997 do 1999) pomeniti izhodiščno točko za njihovo zastaranje, na podlagi štiriletnega roka, določenega v členu 3 Uredbe št. 2988/95.


(1)  Uredba Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 o določbah za izvedbo Uredbe (EGS) št. 2052/88 o usklajevanju nalog različnih strukturnih fondov med sabo ter med njimi in Evropsko investicijsko banko in drugimi obstoječimi finančnimi instrumenti (UL L 74, str. 1).

(2)  Recueil, str. I-2415.

(3)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, str. 1).


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/60


Tožba, vložena 17. februarja 2010 – Španija proti Komisiji

(Zadeva T-67/10)

2010/C 100/88

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Kraljevina Španija (zastopnik: M. Muñoz Pérez)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog tožeče stranke

Odločba Komisije C(2009) 9827 konč. z dne 10. decembra 2009 o uporabi finančnih popravkov v zvezi s pomočjo usmerjevalnega oddelka EJKUS, za operativni program CCI 2000.ES.16.1.PO.007 (Španija, Kastilja in Leon) iz naslova ukrepa izboljšanja predelave in trženja kmetijskih proizvodov, naj se razglasi za nično in

toženi instituciji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Kraljevina Španija navaja dva razloga za razglasitev ničnosti te odločbe:

 

Prvi razlog je kršitev zaradi nepravilne uporabe člena 39 Uredbe (ES) št. 1260/1999 (1), saj naj nepravilnosti, ki naj bi bile razlog za finančni popravek Komisije, ne bi obstajale, ker so španski organi sistematično in pred dodelitvijo subvencij nadzirali izpolnjevanje zahtev za dodelitev subvencij, določenih v členih 26 in 28 Uredbe (ES) št. 1257/1999 (2). Poleg tega, v nasprotju s tem, kar navaja Komisija v izpodbijani odločbi, namen načrta nadzora, ki so ga španski organi sprejeli po inšpekciji, ni bil naknadno popraviti neizvedbo nadzorov, temveč izključno preveriti njihovo učinkovitost.

 

Drugi razlog je kršitev načela sorazmernosti, določenega v členu 39(3) Uredbe (ES) št. 1260/1999 v zvezi s smernicami glede načel, meril in odstotkov, ki jih uporabljajo službe Komisije za določitev finančnih popravkov, določenih v členu 39(3) uredbe (ES) št. 1260/1999, glede na to, da bi bile nepravilnosti, ki jih je Komisija presojala – tudi če bi obstajale, kar tožeča država zanika – le podlaga za uvedbo finančnega popravka v takem obsegu, ki bi bil sorazmeren s škodo, nastalo za sklade Unije in zato nižji od določenih 5 %.


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (UL L 161, 26.6.1999, str. 1).

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (UL L 160, 26.6.1999, str. 80).


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/60


Tožba, vložena 15. februarja 2010 – Sphere Time proti UUNT – Punch (watches)

(Zadeva T-68/10)

2010/C 100/89

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Sphere Time société anonyme (Windhof, Luksemburg) (zastopnik: C. Jäger, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Punch, société par actions simplifiée (Nica, Francija)

Predlog tožeče stranke

odločba tretjega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 2. decembra 2009 v zadevi R 1130/2008-3 naj se razveljavi in toženi stranki naj se naloži, da potrdi veljavnost izpodbijanega registriranega modela Skupnosti, in

toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov tega postopka in odredi naj se, da druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe nosi stroške tožeče stranke v zvezi z razveljavitvijo in pritožbenim postopkom.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Registriran model Skupnosti, ki je predmet zahteve za razglasitev ničnosti: model registriran za „žepne ure“

Imetnik modela Skupnosti: Tožeča stranka

Stranka, ki zahteva razglasitev ničnosti modela Skupnosti: Druga stranka pred odborom za pritožbe

Odločba oddelka za ničnost: Razglasitev ničnosti izpodbijanega modela Skupnosti

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe

Tožbeni razlogi: Kršitev členov 4, 5 in 6 Uredbe Sveta št. 6/2002, s tem, ko je odbor za pritožbe napačno presodil, da izpodbijani model nima individualne narave in se ne šteje za novega; kršitev člena 61(2) Uredbe Sveta št. 6/2002, s tem, ko odbor za pritožbe ni pravilno ocenil trditev tožeče stranke in dokazov, ki so bili navajani v postopku, da je napačno razumel svobodo ustvarjalca in je svojo odločbo oprl na napačno presojo pri čemer je zlorabil svoja pooblastila.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/61


Tožba, vložena 18. februarja 2010 – IRO proti Komisiji

(Zadeva T-69/10)

2010/C 100/90

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Industrie Riunite Odolesi SpA (IRO) (Via Brescia, Italija) (zastopnika: A. Giardina, odvetnik, P. Tomassi, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

Izpodbijana odločba naj se razveljavi;

podredno, globa, ki je bila naložena z izpodbijano odločbo, naj se odpravi ali zmanjša;

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožbeni razlogi in trditve so podobni kot v zadevi T-55/10, SP proti Komisiji.

Tožeča stranka zatrjuje zlasti:

kršitev zakona in prekoračitev pooblastil, ker je Komisija sprejela odločbo, s katero je tožečo stranko kaznovala zaradi sodelovanja pri domnevnem cenovnem kartelu, ne da bi preučila vsa dokazila, ob odsotnosti dokumentov o cenikih;

kršitev pravil postopka iz Uredbe ES št. 1/2003 (1), ker je Komisija po tem, ko je Sodišče prve stopnje razglasilo ničnost Odločbe št. C(2002) 5087 konč. z dne 17. decembra 2002, sprejela izpodbijano odločbo, ne da bi opravila kakršno koli procesno dejanje, kot na primer predložitev obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah strankam in/ali zaslišanje strank, in ne da bi v postopek vključila nacionalne organe, zaradi česar je ves postopek Komisije pomanjkljiv, nepravilen in nezakonit ter je kršena pravica kaznovanih podjetij do obrambe;

pomanjkljivost obravnave in obrazložitve, ker Komisija ni pravilno presodila dejstev v zvezi z velikostjo trga in vplivom zatrjevanega sporazuma, pridobljenih med preiskavo.

Tožeča strank podredno predlaga odpravo ali zmanjšanje globe, ki je bila naložena z izpodbijano odločbo.


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, str. 1).


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/61


Tožba, vložena 19. februarja 2010 – Feralpi proti Komisiji

(Zadeva T-70/10)

2010/C 100/91

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Feralpi Holding SpA (Brescia, Italija) (zastopnika: G. Roberti in I. Perego, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

Izpodbijana odločba naj se razveljavi;

globa, ki je bila naložena z izpodbijano odločbo, naj se odpravi ali zmanjša;

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Feralpi Holding navaja naslednje tožbene razloge:

Kršitev kolegijskega načela, ker Komisija kolegiju Komisarjev ni predložila besedila izpodbijane odločbe, ki bi vključevalo vse potrebne dejanske in pravne elemente.

Napačna določitev pravne podlage. V zvezi s tem trdi, da Komisija izpodbijane odločbe, s katero se ugotavlja kršitev člena 65 ESPJ, ne bi smela opreti na Uredbo 1/2003 (1), potem ko je Pogodba ESPJ nehala veljati.

Kršitev pravice do obrambe. Glede tega trdi, da ji Komisija ni poslala obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah in ji ni omogočila izvrševanja pravice do obrambe. Komisija je poleg tega določila neustrezne roke in ovirala njeno pravico do dostopa.

Kršitev meril odgovornosti za kršitev. Po mnenju tožeče stranke je Komisija napačno ugotovila njeno odgovornost za kršitev, ne da bi upoštevala spremembe podjetniške strukture, do katerih je prišlo v vmesnem času.

Tožeča stranka poleg tega trdi, da je Komisija pri presoji medsebojne zamenljivosti jekla za armirani beton in drugih železarskih proizvodov, kot so tramovi in mreže, napačno opredelila upoštevni trg in je neutemeljeno zanikala skupnostno razsežnost upoštevnega geografskega trga.

Tožeča stranka trdi tudi, da je Komisija v odločbi obravnavana ravnanja opredelila kot enotno, povezano in nadaljevano kršitev skupnostnih pravil o konkurenci in ji pripisala sodelovanje pri tej kršitvi, s čimer je kršila člen 65 ESPJ in napačno presodila dejstva.

Nazadnje tožeča stranka trdi, da je tožena stranka napačno določila znesek globe.


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe, (UL L, 4.1.2003, str. 1).


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/62


Tožba, vložena 18. februarja 2010 – Xeda International in Pace International proti Komisiji

(Zadeva T-71/10)

2010/C 100/92

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Xeda International (Saint Andiol, Francija) in Pace International LLC (Seattle, Združene države Amerike) (zastopnika: C. Mereu in K. Van Maldegem, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožečih strank

Tožbo naj se razglasi za dopustno in utemeljeno;

izpodbijano odločbo naj se razglasi za nično;

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka;

po potrebi naj sprejmejo drugi primerni ukrepi.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki s to tožbo predlagata razglasitev ničnosti odločbe Komisije 2009/859/ES z dne 30. novembra 2009 o nevključitvi difenilamina v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o preklicu registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedeno snov (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 9262) (UL 2009 L 314, str. 79).

Tožeči stranki trdita, da zaradi izpodbijane odločbe prvi tožeči stranki ne bo več dopuščeno, da v Evropski uniji prodaja difenilamin in proizvode na osnovi difenilamina, ter da bo od 30. maja 2010 izgubila proizvodno registracijo v državah članicah.

Tožeči stranki zatrjujeta, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker temelji na nepopolni oceni difenilamina, kar je znanstveno in zakonsko nepravilno. Po mnenju tožečih strank gre za kršitev Pogodbe o delovanju Evropske unije in sekundarne zakonodaje EU.

Tožeči stranki v bistvu trdita, da izpodbijana odločba uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo difenilamin prepoveduje na podlagi treh znanstvenih pomislekov, navedenih v točki 5 obrazložitve odločbe, pri čemer sta tožeči stranki na vsakega od teh pomislekov ustrezno odgovorili ali pa ni zadeval nevključitev.

Dalje, tožeči stranki trdita, da je Komisija tožečima strankama kršila pravico do obrambe, ker jima je preprečila možnost umika in ponovne vložitve spisa ob daljšem prehodnem obdobju, kot je to veljajo za druge snovi, ki so bile zajete z istim zakonodajnim postopkom.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/63


Pritožba, ki jo je 17. februarja 2010 vložil S. Apostolov zoper sklep, ki ga je 15. decembra 2009 razglasilo Sodišče za uslužbence Evropske unije v zadevi F-8/09, Apostolov proti Komisiji

(Zadeva T-73/10 P)

2010/C 100/93

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnik: Svetoslav Apostolov (Saarwellingen, Nemčija) (zastopnik: D. Schneider-Addae-Mensah, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi pritožnice

Sklep Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 15. decembra 2009 v zadevi F-8/09 naj se razveljavi;

odločba Evropske komisije v dopisu z dne 23. oktobra 2008 naj se razglasi za nično;

Evropski komisiji in njenim specializiranim službam, zlasti Evropskemu uradu za izbor osebja (EPSO), naj se naloži, da odgovore tožeče stranke na vprašanja št. 9, 30 in 32 preizkusa usposobljenosti z dne 14. decembra 2007 šteje za pravilne;

podredno, tožeči stranki naj se dovoli, da preizkus usposobljenosti opravlja ponovno;

podredno k drugemu, tretjemu in četrtemu predlogu zgoraj, zadevo naj se vrne v obravnavo Sodišču za uslužbence Evropske unije; in

Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov tega postopka in postopka pred Sodiščem za uslužbence Evropske unije.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik s to pritožbo predlaga razveljavitev sklepa Sodišča za uslužbence Evropske unije z dne 15. decembra 2009, izdanega v zadevi Apostolov proti Komisiji (F-8/09), s katerim je Sodišče za uslužbence kot nedopustno zavrnilo tožbo, s katero je pritožnik predlagal razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 21. oktobra 2008, s katero je Evropski urad za izbor osebja (EPSO) zavrnil pritožbo zoper odločbo z dne 25. aprila 2008, s katero je pritožnika obvestil, da ocene, ki jih je prejel pri preizkusu usposobljenosti v okviru razpisa za prijavo interesa EPSO/CAST27/4/07, niso zadostovale, da bi bila vpisan v bazo podatkov upravičenih kandidatov.

Pritožnik v utemeljitev pritožbe najprej navaja, da je prišlo do zmede glede roka za pritožbo in da je zato šlo za opravičljivo napako, zaradi katere je njegova pritožba, ki jo je Sodišče za uslužbence prejelo 9. julija 2009, dopustna.

Pritožnik navaja tudi, da je EPSO storil očitno napako pri presoji nekaterih njegovih odgovorov pri preizkusu usposobljenosti v okviru razpisa za prijavo interesa EPSO/CAST27/4/07. Pritožnik še trdi, da je EPSO izvedel postopek preizkušanja kandidatov, ki je popolnoma napačen v smislu zagotovitve pravilnega izbirnega postopka.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/64


Tožba, vložena 16. februarja 2010 – Flaco Geräte proti UUNT – Delgado Sánchez (FLACO)

(Zadeva T-74/10)

2010/C 100/94

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Flaco Geräte GmbH (Gütersloh, Nemčija) (zastopnik: M. Wirtz, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Jesús Delgado Sánchez (Socuellamos, Španija)

Predloga tožeče stranke

Razveljavi naj se Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 23. novembra 2009 v zadevi R 86/2009-2; in

toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „FLACO“ za proizvode iz razredov 7, 8, 9 in 11

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: druga stranka pred odborom za pritožbe

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: znamka „FLACO“, registrirana v Španiji za proizvode iz razreda 7

Odločba oddelka za ugovore: delna zavrnitev prijave za znamko Skupnosti

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1) Uredbe Sveta št. 207/2009, ker je odbor za pritožbe zmotno upošteval napačen prevod seznama blaga, za katerega velja znamka, navedena v postopku z ugovorom; kršitev člena 42(2) in (3) Uredbe Sveta št. 207/2009, ker odbor za pritožbe ni upošteval izjeme zaradi neuporabe, ki jo je uveljavljala tožeča stranka.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/64


Tožba, vložena 24. februarja 2010 – Tempus Vade proti UUNT – Palacios Serrano (AIR FORCE)

(Zadeva T-81/10)

2010/C 100/95

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Tempus Vade, S.L. (Madrid, Španija) (zastopnik: A. Gómez López, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Palacios Serrano (Alcobendas, Španija)

Predlog tožeče stranke

razglasi naj se, da odločba Četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 7. januarja 2010 v zadevi R 944/2006-1, s katero je bila razveljavljena odločba Oddelka za ugovore UUNT z dne 28. maja 2008, sprejeta v postopku z ugovorom št. B 1009607 in posledično registrirana znamka Skupnosti št. 5 016 704 AIR FORCE, iz razreda 14, ni skladna z Uredbo ES 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti,

razglasi naj se, da se registracija znamke Skupnosti št. 5 016 704 AIR FORCE, iz razreda 14 zavrne, zaradi uporabe prepovedi iz členov 8(1)(b) in 8(5) Uredbe o blagovni znamki Skupnosti,

toženi stranki in, po potrebi, intervenientu naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Juan Palacios Serrano.

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „AIR FORCE“ (prijava za registracijo št. 5 016 704), za proizvode iz razreda 14.

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Tožeča stranka.

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: besedna znamka Skupnosti „TIME FORCE“ (prijava za registracijo št. 395 657), za proizvode iz razredov 14, 18 in 25; in druge štiri figurativne znamke Skupnosti, ki vsebujejo besedni element „TIME FORCE“: prijava za registracijo št. 398 776, za proizvode iz razredov 14, 18 in 25; prijava za registracijo št. 3 112 133, za proizvode iz razredov 3, 8, 9, 14, 18, 25, 34, 35 in 37, in prijave za registracijo št. 1 998 375 in 2 533 667, za proizvode iz razreda 14.

Odločba oddelka za ugovore: Ugoditev ugovoru v celoti.

Odločba odbora za pritožbe: Razveljavitev izpodbijane odločbe in zavrnitev ugovora.

Navajani tožbeni razlogi: Nepravilna uporaba člena 8(1)(b), in (5) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/65


Tožba, vložena 19. februarja 2010 – Riva Fire proti Komisiji

(Zadeva T-83/10)

2010/C 100/96

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Riva Fire SpA (Milano, Italija) (zastopniki: M. Merola, M. Pappalardo in T. Ubaldi, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

Primarno:

Razglasi naj se ničnost odločbe, če bi preiskava pokazala, da ob sprejetju te odločbe kolegiju komisarjev niso bili predloženi vsi dejanski in pravni elementi, na katerih temelji navedena odločba;

v vsakem primeru naj se razglasi ničnost člena 1 odločbe v delu, v katerem je ugotovljeno, da je tožeča stranka sodelovala pri nadaljevanem sporazumu in/ali usklajenem ravnanju v sektorju jekla za armiranje betona v palicah ali zvitkih, katerega namen ali učinek je določitev cen ter omejevanje in/ali nadzor proizvodnje ali prodaje na skupnem trgu;

zato naj se razglasi ničnost člena 2 odločbe Komisije v delu, v katerem tožeči stranki nalaga globo 26,9 milijonov EUR.

Podredno:

Globa 26,9 milijonov EUR, naložena tožeči stranki v členu 2 izpodbijane odločbe, naj se zmanjša in naj se določi nov znesek.

In v vsakem primeru,

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti Odločbe Komisije Evropskih skupnosti C(2009) 7492 konč. z dne 30. septembra 2009 o postopku na podlagi člena 65 Pogodbe ESPJ (COMP/37.956 – Jeklo za armiranje betona, ponovno sprejetje), kot je bila dopolnjena in spremenjena z Odločbo Evropske komisije C(2009) 9912 konč. z dne 8. decembra 2009. V utemeljitev tožbe navaja osem tožbenih razlogov.

Tožeča stranka s prvim tožbenim razlogom trdi, da Komisija ni pristojna za ugotavljanje kršitve člena 65(1) ESPJ v zvezi s primeri, ki spadajo na področje uporabe te določbe tudi po izteku Pogodbe ESPJ ter za sankcioniranje te na podlagi členov 7(1) in 23(2) Uredbe (ES) št. 1/2003, (1) čeprav se te določbe nanašajo izključno na kršitve členov 81 in 82 ES (sedaj člena 101 in 102 PDEU).

Z drugim tožbenim razlogom tožeča stranka trdi, da sporna odločba krši člen 10(3) in (5) Uredbe (EGS) št. 17/62 (2) in člen 14(1) in (3) Uredbe (ES) št. 1/2003, ker iz odločbe ni razvidno, da se je Komisija redno posvetovala z posvetovalnim odborom, kot je to predpisano z navedenima členoma in da je ta odbor dobil vse informacije, potrebne za celovito vsebinsko presojo kršitve, ki se očita podjetjem, ki so naslovniki te odločbe.

S tretjim tožbenim razlogom tožeča stranka trdi, da je Komisija kršila člen 36, prvi odstavek, ESPJ, ker je, s tem ko ni želela razkriti meril, ki jih je uporabila za določitev zneska glob, ki jih je treba naložiti, omejila možnost naslovnikov očitkov, da predložijo svoja stališča.

S četrtim tožbenim razlogom tožeča stranka navaja, da sporna odločba krši člena 10 in 11 Uredbe Komisije (ES) št. 773/2004 (3), kakor jo je Komisija popolnoma spremenila, ter pravico do obrambe zadevnih podjetij, ker je, potem ko je Splošno sodišče razglasilo ničnost prvotne odločbe Komisije, slednja na novo sprejela izpodbijano odločbo, ne da bi podjetjem poslala novo obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah.

S petim tožbenim razlogom tožeča stranka navaja pomanjkljivost in protislovnost obrazložitve glede tega, po eni strani, da Komisija referenčni geografski trg omejuje na ozemlje Italijanske republike in da, po drugi strani, zatrjuje, da bi domnevni kartel lahko vplival na trgovino v Skupnosti za namene uporabe načela lex mitior.

S šestim tožbenim razlogom tožeča stranka navaja, da analiza Komisije, kot je navedena v odločbi, vsebuje napačno presojo dejstev, do katere je prišlo zaradi napačne uporabe člena 65 ESPJ v zvezi z različnimi vidiki očitane kršitve, zlasti v zvezi s strankami v kartelu glede določitve osnovnih cen betonskih armiranih palic, v zvezi z določitvijo povprečne podražitve, vezane na velikost, ter z omejitvijo oziroma nadzorom proizvodnje in/ali prodaje.

S sedmim tožbenim razlogom tožeča stranka trdi, da je izpodbijana odločba napačna in nezadostno obrazložena (tudi zaradi pomanjkljive preiskave), ker ji pripisuje odgovornost za celotno kršitev.

Z osmim tožbenim razlogom tožeča stranka navaja kršitev člena 23(2) Uredbe (ES) št. 1/2003 in se sklicuje na Obvestilo o prizanesljivosti iz leta 1996 in smernice Komisije za izračun glob za leto 1998.


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L, 4.1.2003, str. 1).

(2)  EGS Sveta: Uredba št. 17 Prva Uredba o izvajanju členov 85 in 86 Pogodbe, (UL L 13, str. 204).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL L 123, str. 18).


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/66


Tožba, vložena 18. februarja 2010 – Alfa Acciai proti Komisiji

(Zadeva T-85/10)

2010/C 100/97

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Alfa Acciai SpA (Brescia, Italija) (zastopniki: D. Fosselard, S. Amoruso, L. Vitolo, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

Razglasi naj se ničnost Odločbe Komisije C(2009) 7492 konč. z dne 30. septembra 2009 v zadevi COMP/37.956 – Jeklo za armiranje betona, ponovno sprejetje („Odločba“), kakor je bila dopolnjena in spremenjena z Odločbo Komisije C(2009) 9912 konč. z dne 8 decembra 2009 („Dopolnilna odločba“), v delu, v katerem je ugotovljeno, da je družba Alfa Acciai S.p.A kršila člen 65 Pogodbe ESPJ, in slednji nalaga globo 7,175 milijonov EUR.

Podredno:

razglasi naj se ničnost člena 2 Odločbe, ki tožeči stranki nalaga globo;

še bolj podredno:

zmanjša naj se znesek globe;

toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so podobni kot v zadevi T-70/10, Feralpi Holding Spa proti Komisiji in zadevi T-83/10, Riva Fire Spa proti Komisiji.

Tožeča stranka zlasti navaja:

 

Komisija ni pristojna za sankcioniranje kršitev člena 65 Pogodbe ESPJ po prenehanju njene veljavnosti in v vsakem primeru, da za pravno podlago uporabi člena 7(1) in 23(2) Uredbe ES 1/2003 (1).

 

Kršitev pravic obrambe tožeče stranke v predhodnem upravnem postopku, s tem da Komisija ni poslala novega obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah in je poslala le dopis o svoji nameri, da želi ponovno sprejeti odločbo. Države članice niso bile zaslišane niti niso sodelovale pri končni obravnavi, poleg tega tožeči stranki ni bilo dejansko omogočeno, da navede svoje stališče glede ponovnega sprejetja odločbe.

 

Kršitev člena 65(1) Pogodbe ESPJ, ker dejstva, opisana v odločbi, ne pomenijo enotnega in nadaljevanega omejevalnega sporazuma.

 

Kršitev smernic za izračun glob, naloženih na podlagi člena 23(2)(a) Uredbe (ES) št. 1/2003, ter kršitev načel enakega obravnavanja in sorazmernosti v okviru preisoje ravnanja tožeče stranke in določitve zneska globe.


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, str. 1).


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/67


Tožba, vložena 23. februarja 2010 – Chestnut Medical Technologies proti UUNT (PIPELINE)

(Zadeva T-87/10)

2010/C 100/98

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Chestnut Medical Technologies, Inc. (Menlo Park, Združene države) (zastopnika: R. Kunz Hallstein, H. Kunz Hallstein, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predlogi tožeče stranke

razveljavi naj se odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 10. decembra 2009 v zadevi R 968/2009-2; in

toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „PIPELINE“ za proizvode iz razreda 10

Odločba preizkuševalca: Zavrnitev registracije znamke Skupnosti

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev členov 7(1)(c) Uredbe Sveta št. 207/2009, s tem ko je odbor za pritožbe zmotno ugotovil opisnost zadevne znamke Skupnosti; kršitev člena 75 Uredbe Sveta št. 207/2009, ker odbor za pritožbe, s tem ko ni upošteval trditev tožeče stranke, kršil dolžnost navesti razloge, na katerih temelji odločba.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/67


Tožba, vložena 24. februarja 2010 – Madžarska proti Komisiji

(Zadeva T-89/10)

2010/C 100/99

Jezik postopka: madžarščina

Stranki

Tožeča stranka: Republika Madžarska (zastopniki: J. Fazekas, M.Z. Fehér in K. Szíjjártó)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog tožeče stranke

člen 1(3) in(4) in prilogi I, točka 3.3 in II Odločbe Komisije [C(2009)10151] z dne 14. decembra 2009 o velikem projektu imenovanem „avtocesta M43 med Szegedom in Makó“, ki je del operativnega programa „Transport“ za strukturno pomoč Unije preko Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada v skladu s ciljem „konvergence“, v delu kjer se s temi določbami iz subvencioniranih izdatkov izključujejo plačila davka na dodano vrednost naj se razglasijo za nične.

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka deloma izpodbija Odločbo Komisije z dne 14. decembra 2009 o velikem projektu imenovanem „avtocesta M43 med Szegedom in Makó“, ki je del operativnega programa „Transport“ za strukturno pomoč Unije preko Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada v skladu s ciljem „konvergence“. V tej odločbi je Komisija odobrila plačilo prispevka za ta veliki projekt iz sredstev Kohezijskega sklada. Poleg tega je v oddelku „Nesubvencionirani izdatki“ iz priloge I k izpodbijani odločbi Komisija zavrnila predlog madžarskih organov da se v okvir tega projekta vključijo plačila davka na dodano vrednost.

V okviru razlogov svoje tožbe tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija sprejela izpodbijano odločbo s kršitvijo določb prava Unije zlasti člena 56(4) Uredbe (ES) št. 1083/2006 (1) in člena 3 Uredbe (ES) št. 1084/2006 (2).

Tožeča stranka meni, da člen 3(e) Uredbe št. 1084/2006 jasno določa, da do prispevkov niso upravičeni izdatki za povratni davek na dodano vrednost. Po mnenju tožeče stranke se iz te določbe nedvoumno izhaja, da je do prispevkov upravičen nepovratni davek na dodano vrednost. Zato, in ob upoštevanju, da v okviru ureditve Unije ali nacionalne ureditve davka na dodano vrednost prevzemnik velikega projekta na katerega se nanaša izpodbijana odločba ni davčni zavezanec in tako da ne more zahtevati vračilo vstopnega davka na dodano vrednost, tožeča stranka trdi, da Komisija v izpodbijani odločbi ni smela izključiti iz prispevkov izdatkov za ta davek.

Poleg tega tožeča stranka navaja, da je Komisija s tem, da ni štela za da so do prispevkov upravičeni izdatki, ki jih Uredba št. 1084/2006 ne vključuje med subvencionirane izdatke, medtem ko jih ustrezna nacionalna ureditev izrecno navaja kot subvencionirane izdatke, državam članicam s to odločbo odvzela pristojnosti, ki jim jih daje člen 56(4), Uredbe št. 1083/2006.

Tožeča stranka tudi navaja, da ocena Komisije, da je davek na dodano vrednost, ki ga plača prevzemnik „povraten“ z davkom na dodano vrednost, ki se plača za cestnino, ki jo pobira upravljavec infrastrukture, ki jo je izgradil prevzemnik, predstavlja zelo široko razlago pojma „povratni davek na dodano vrednost“ iz člena 3(e) Uredbe št. 1084/2006, ki je ne podpira besedilo te določbe in je poleg tega v nasprotju z zakonodajo Unije o davku na dodano vrednost.

Nazadnje, tožeča stranka navaja, da niti Uredba št. 1083/2006 niti Uredba št. 1084/2006 ne dopuščata razlage, ki bi Komisiji omogočala, da pri oceni izdatkov, ki so upravičeni do prispevkov, vključno z davkom na dodano vrednost, ki je upravičen do prispevkov, svojo odločbo opre na dejstvo, da bi lahko država članica izbrala drugačno pravno rešitev glede izvedbe projekta in upravljanja z infrastrukturo. Po mnenju tožeče stranke je vodenje upravljanja z nacionalno infrastrukturo in javnimi službami, ki so z njo povezane, v bistvu v pristojnosti držav članic. V zvezi s tem tožeča stranka poudarja, da mora Komisija, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa pravo Unije, sprejeti izbiro države članice, skupaj s posledicami za oceno izdatkov, ki so upravičeni do prispevkov, zaradi prevzemnikovega statusa kot davčnega zavezanca ali njegovega statusa, ki ni davčni zavezanec.


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (UL L 210, str. 25).

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 1084/2006 z dne 11. julija 2006 o ustanovitvi Kohezijskega sklada in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1164/94 (UL L 210, str. 79).


Sodišče za uslužbence Evropske unije

17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/69


Tožba, vložena 15. januarja 2010 – AB proti Evropski komisiji

(Zadeva F-3/10)

2010/C 100/100

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: AB (Bruselj, Belgija) (zastopnik: S. Pappas, zastopnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti Odločbe delegacije Komisije v Laosu z dne 4. februarja 2009, s katero je bila tožeča stranka obveščena, da njegova pogodba o zaposlitvi kot pogodbenega uslužbenca ne bo podaljšana, in odločbe organa, pooblaščenega za sklepanje pogodb, ki je bila sprejeta na podlagi pritožbe.

Predloga tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

razglasi sporni odločbi za nični, tako da bo tožeča stranka ponovno zasedla delovno mesto v Generalnem direktoratu za zunanje odnose ali v Evropski službi za zunanje delovanje, ki bo ustanovljena 1. aprila 2010;

toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/69


Tožba, vložena 19. januarja 2010 – Garcia Lledo in drugi proti UUNT

(Zadeva F-7/10)

2010/C 100/101

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Inès Garcia Lledo (Alicante, Španija) in drugi (zastopniki: S. Orlandi, A. Coolen, H.-N. Louis, E. Marchal, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločb predsednika UUNT o tem, da prekine zaposlitev tožečih strank, ki so bili zaposleni kot začasni uslužbenci, in sicer ker niso izbrani udeleženci na splošnem natečaju.

Predloga tožečih strank

Razglasitev ničnosti odločb UUNT z dne 12. marca 2009 o tem, da prekine zaposlitev tožečih strank, ki so bili zaposleni kot začasni uslužbenci;

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) naj se naloži plačilo stroškov.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/69


Tožba, vložena 25. januarja 2010 – Gheysens proti Svetu

(Zadeva F-8/10)

2010/C 100/102

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Johan Gheysens (Mechelen, Belgija) (zastopniki: S. Orlandi, A. Coolen, J.-N. Louis, E. Marchal, odvetniki)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločbe Sveta o tem, da se tožeči stranki ne podaljša pogodba in da se posledično konča njeno delovno razmerje s Svetom.

Predloga tožeče stranke

Razglasitev ničnosti odločbe o tem, da se po 30. septembru 2009 tožeči stranki ne podaljša pogodba, in zavrnitev možnosti, da se sprejmejo vsi ukrepi, potrebni za ureditev upravnega položaja tožeče stranke, ki že 16 let opravlja stalne naloge institucije;

Svetu Evropske unije naj se naloži plačilo stroškov.


17.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/70


Tožba, vložena 29. januarja 2010 – Hecq proti Komisiji

(Zadeva F-10/10)

2010/C 100/103

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: André Hecq (Chaumont-Gistoux, Belgija) (zastopnik: L. Vogel, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločbe Komisije, s katero je bilo zavrnjeno 100-odstotno povračilo različnih zdravstvenih stroškov.

Predlogi tožeče stranke

Odločba zaradi molka organa, za katero se domneva, da jo je organ, pristojen za imenovanja, izdal 7. aprila 2009 in tako zavrnil zahtevo tožeče stranke z dne 57. decembra 2008, naj se ji v skladu s členom 73 Kadrovskih predpisov v celoti povrne plačilo treh zdravstvenih storitev, in sicer obisk pri psihiatru 6. oktobra 2008, zdravila, ki jih je predpisal ta psihiater in so bila tožeči stranki dostavljena 21. oktobra 2008, in obisk pri zdravniku 1. decembra 2008, naj se razglasi za nično;

odločba, ki jo je organ, pristojen za imenovanja, izdal 20. oktobra 2009, s katero je bil zavrnjen ugovor tožeče stranke z dne 25. junija 2009 zoper navedeno odločbo zaradi molka organa z dne 7. aprila 2009, naj se razglasi za nično, če je to potrebno;

Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov.