10.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 92/1

1.

Komisija je 10. septembra 2009 sprejela dva predloga, in sicer spremenjeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (ES) št. (…/…) (o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva) (3) in predlog sklepa Sveta o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol zaradi kazenskega pregona (4). Komisija je 15. septembra 2009 ta dva predloga (v nadaljnjem besedilu: predloga ali predlagana uredba in predlagani sklep) v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 poslala Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov (ENVP), da bi o njiju podal svoje mnenje. ENVP je od Komisije prejel tudi oceno učinka.

2.

ENVP pozdravlja dejstvo, da se je Komisija z njim posvetovala, in priporoča, da se sklic na to posvetovanje vključi v uvodne izjave predloga na podoben način kot v številnih drugih zakonodajnih besedilih, v zvezi s katerimi je bil ENVP zaprošen za mnenje v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

3.

ENVP ima poseben interes za ta dva predloga tudi zaradi svoje nadzorne pristojnosti nad centralno enoto podatkovne zbirke Eurodac in usklajenega nadzora, ki ga mora skupaj z nacionalnimi organi za varstvo podatkov zagotoviti nad celotnim sistemom Eurodac.

4.

ENVP je vprašanje zagotovitve dostopa do obsežnih informacijskih sistemov za namene kazenskega pregona že obravnaval v okviru dostopa organov pregona in Europola do Vizumskega informacijskega sistema (5). Vsebina predlogov je poleg tega tesno povezana s splošno prenovitvijo uredbe Eurodac in dublinske uredbe, o katerih je ENVP izdal mnenji 18. februarja 2009 (6).

5.

Predloga vzpostavljata podlago za pravico, ki jo imajo imenovani organi države članice ter Europol, da zahtevajo primerjavo podatkov o prstnih odtisih ali sledeh prstnih odtisov s podatki iz sistema Eurodac. Pri uspešni primerjavi je ponujen zadetek iz sistema Eurodac skupaj z vsemi podatki o prstnem odtisu, ki obstajajo v sistemu Eurodac. Predloga ne urejata zahtev za dodatne informacije po ponujenem zadetku, saj so te zajete v veljavnih instrumentih o izmenjavi informacij o kazenskem pregonu. Predloga zajemata boj proti terorističnim kaznivim dejanjem in hudim kaznivim dejanjem, kot sta trgovina z ljudmi in drogami (7).

6.

Člen 7 predlaganega sklepa določa pogoje za dostop imenovanih organov do sistema Eurodac. Dostop je dovoljen le, če primerjave s podatki iz nacionalnih podatkovnih zbirk prstnih odtisov in iz podatkovnih zbirk za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov drugih držav članic v skladu s Sklepom Sveta 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (8), ne ponudijo zadetka in – v primeru, da gre za primerjavo za potrebe boja proti terorističnim kaznivim dejanjem ali drugim hudim kaznivim dejanjem – če je ta primerjava nujna v posameznem primeru in obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bo bistveno pripomogla k boju proti kateremu koli zadevnemu kaznivemu dejanju. ENVP ugotavlja, da člen 7 ne zahteva, da je posameznik, čigar prstni odtisi so predmet zahteve, osumljen katerega koli od teh kaznivih dejanj.

7.

Spomniti je treba, da je bil cilj vzpostavitve sistema Eurodac omogočiti lažjo uporabo dublinske uredbe, na podlagi katere je mogoče določiti državo članico, ki je odgovorna za obravnavanje prošnje za azil, in sicer s primerjavo prstnih odtisov prosilcev za azil in nezakonitih priseljencev. Sistem Eurodac državam članicam omogoča identifikacijo prosilcev za azil in oseb, prijetih zaradi nezakonitega prehoda zunanje meje Skupnosti. S primerjavo prstnih odtisov lahko države članice ugotovijo, ali je prosilec za azil oziroma tuj državljan, ki je bil odkrit med nezakonitim zadrževanjem na ozemlju države članice, že kdaj prej zaprosil za azil v drugi državi članici in ali je prosilec za azil v Unijo vstopil nezakonito. Dostop policije do sistema Eurodac ob sprejetju uredbe o njegovi vzpostavitvi ni bil predviden; prstni odtisi so se zbirali za zelo specifičen namen, določen v členu 1(1) uredbe Eurodac.

8.

Člen 1(2) predlagane uredbe sedaj razširja namen sistema Eurodac z vključitvijo namena preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj pod pogoji, določenimi v predlogih. Ta sprememba namena je pojasnjena v uvodni izjavi 6 predlaganega sklepa, v kateri je navedeno, da je bil „sistem Eurodac vzpostavljen za lažjo uporabo dublinske uredbe, zato dostop do sistema Eurodac zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj pomeni spremembo prvotnega namena sistema Eurodac, ki posega v temeljno pravico posameznika, katerega osebni podatki se obdelujejo v sistemu Eurodac, do zasebnega življenja.“

9.

Dostop organov pregona do sistema Eurodac je bil napovedan že v preteklosti, in sicer nekaj let po sprejetju uredbe Eurodac. Omenjen je na primer v Haaškem programu, sklepih mešanega odbora Sveta PNZ z dne 12. in 13. junija 2007 in sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izboljšani učinkovitosti, povečani interoperabilnosti in sinergijah med evropskimi zbirkami podatkov na področju pravosodja in notranjih zadev z dne 24. novembra 2005 (9), v katerem je navedeno: „V zvezi s ciljem boja proti terorizmu in kriminalu Svet sedaj ugotavlja, da pomanjkanje dostopa organov za notranjo varnost do podatkov VIS pomeni pomanjkljivost. Enako velja za vse podatke o priseljevanju SIS II in podatke Eurodac“.

10.

Tako v oceni učinka kot tudi v obrazložitvenem memorandumu je priznano, da sta bila predloga za omogočanje dostopa do sistema Eurodac organom pregona deležna precejšnje kritike več zainteresiranih strani.

11.

V tem mnenju ENVP opravi analizo legitimnosti predlogov, ki privede do ugotovitve, da ima ENVP resne dvome glede legitimnosti teh dveh predlogov in sprejetja zakonodajnih instrumentov na njuni podlagi.

12.

Analiza temelji na naslednjih korakih:

13.

Vsebinske določbe v mnenju niso podrobno obravnavane. Na splošno so določbe z zakonodajnega vidika kakovostne. So dobro oblikovane in zagotavljajo stroge pogoje, pod katerimi lahko imenovani organi držav članic in Europol zahtevajo primerjavo podatkov o prstnih odtisih s podatki, shranjenimi v centralni podatkovni zbirki Eurodac. Kljub temu je v odstavkih 49 in 50 podanih nekaj pripomb na to temo.

14.

ENVP želi poudariti, da je boljša izmenjava informacij bistven cilj politike Evropske unije. Ta poudarek na izmenjavi informacij je še bolj logičen glede na dejstvo, da ni evropskih policijskih sil, evropskega sistema za kazensko pravosodje ali popolnoma usklajenega evropskega nadzora meja. Ukrepi, ki se nanašajo na informacije, so torej bistveni prispevek Evropske unije, ki nacionalnim organom držav članic omogoča uspešno obravnavo čezmejnega kriminala in učinkovito varstvo zunanjih meja. Vendar ti ukrepi ne bi smeli prispevati le k varnosti državljanov, temveč tudi k njihovim temeljnim svoboščinam.

15.

Drugače povedano, vlade potrebujejo ustrezne instrumente za zagotovitev varnosti državljanov, vendar morajo v evropski družbi v celoti spoštovati njihove temeljne pravice. Zagotovitev tega ravnovesja je naloga zakonodajalca EU. Komisija je potrebo po takšnem ravnovesju izrecno izpostavila v svojem sporočilu z dne 10 junija 2009 z naslovom Območje svobode, varnosti in pravice za državljane (10). Pomembno vlogo ima tudi v razpravah za sprejetje novega večletnega programa na področju svobode, varnosti in pravice („stockholmski program“).

16.

V tem kontekstu je smiselno poudariti, da zakonodaja o varstvu podatkov nikakor ne vpliva na zakonite interese vlad za zaščito javne varnosti. Če so podatki potrebni za specifičen in zakonit namen, se lahko uporabijo, po potrebi z dodatnimi ukrepi za zagotovitev ustreznih varoval. Bistveno je tudi, da se informacije zbirajo, izmenjujejo in obdelujejo samo, če je to dejansko potrebno zaradi varnosti in so upoštevana načela varstva podatkov.

17.

Boj proti terorističnim kaznivim dejanjem in drugim hudim kaznivim dejanjem (11) je vsekakor lahko legitimen razlog za dovolitev obdelave osebnih podatkov v skladu temeljnimi pravicami do zasebnosti in varstva podatkov. Da pa postane veljaven, je treba nujnost poseganja podpreti z jasnimi in nespornimi elementi ter dokazati sorazmernost obdelave. To je še toliko bolj potrebno v primeru znatnega poseganja v pravice posameznikov, ki spadajo v ranljive skupine, ki potrebujejo zaščito, kakor je predvideno v predlogih.

18.

Poudariti je treba, da predloga nista le del splošnega trenda omogočanja dostopa do več obsežnih informacijskih in identifikacijskih sistemov za organe pregona, temveč pomenita tudi korak naprej v smeri omogočanja organom pregona, da dobijo dostop do podatkov posameznikov, ki načeloma niso osumljeni storitve nobenega kaznivega dejanja. Poleg tega gre tudi za podatke, ki so bili zbrani za namene, ki niso povezani z bojem proti kriminalu. Nedavni primeri so:

19.

ENVP je v svojem mnenju o teh pobudah zavzel kritičen pristop do odobritve dostopa organov pregona do osebnih podatkov posameznikov, ki niso osumljeni nobenega kaznivega dejanja, in podatkov, ki so bili zbrani v druge namene. Poudaril je, da je potrebno zagotoviti ustrezno utemeljitev in opraviti preizkusa nujnosti in sorazmernosti. V mnenju o PNR je celo posvaril pred premikom proti popolnemu nadzoru družbe.

20.

Ta pristop je bil opredeljen v mnenju ENVP o sporočilu Komisije z dne 10. junija 2009 o območju svobode, varnosti in pravice za državljane (15). ENVP v tem mnenju poziva, da je treba v stockholmskem programu zlasti obravnavati težnjo po uporabi informacij, zbranih v druge namene. Potrebni so strogi pogoji, npr. pogoj, da bi morale biti zahteve za podatke sorazmerne in ozko usmerjene ter temeljiti na sumu v zvezi z določenimi osebami.

21.

To mnenje je treba razumeti tudi v kontekstu širše razprave o prihodnosti izmenjave informacij EU in vse večje težnje po dostopu organov pregona do obsežnih podatkovnih zbirk. ENVP izkorišča to priložnost in poudarja, da je treba vsak tovrsten predlog preučiti posebej in da je potrebna skladna, celovita in v prihodnost usmerjena vizija o tej zadevi, po možnosti v povezavi s stockholmskim programom.

22.

Danes je bolj kot kdaj koli prej jasno potreben poglobljen razmislek o tem, kako naj bi izgledala izmenjava informacij in obsežni informacijski sistemi EU. Pri tem je treba ustrezno upoštevati tako vpliv na zasebnost kot tudi učinkovitost kazenskega pregona; to je potrebno najprej pri pripravi in obravnavi predlogov, pa tudi izvajanje teh aktov je treba v ta namen redno pregledovati. Tudi pri tem so potrebni po meri oblikovani zaščitni ukrepi in večji poudarek na načelu omejitve namena. Ta vizija bi morala vključevati tudi (morebiten) začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe in njen vpliv na sisteme, ki temeljijo na pravni podlagi prvega in tretjega stebra.

23.

Zadevna predloga sta bila sprejeta kot dodatek k obstoječim pravnim instrumentom za preverjanje podatkov o prstnih odtisih, ki se še ne izvajajo v celoti. ENVP v zvezi s tem opozarja zlasti na Sklep k Prümski pogodbi (16), ki ga morajo države članice začeti izvajati do junija 2011. Na podlagi tega sklepa naj bi si države članice medsebojno odobrile pravico do avtomatiziranega dostopa med drugim do nacionalnih sistemov za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov s poizvedbami v sistemu za iskanje zadetkov. Če poizvedba na podlagi Sklepa k Prümski pogodbi ponudi zadetek, se lahko dodatne informacije, vključno z osebnimi podatki, pridobijo v državi članici, ki je prstni odtis evidentirala v svojem nacionalnem sistemu za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov, pri čemer se uporabi nacionalna zakonodaja, vključno z medsebojno pravno pomočjo.

24.

Drug instrument, ki bi ga lahko uporabili v zvezi s tem, je Okvirni sklep Sveta 2006/960/PNZ o poenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona držav članic Evropske unije (17). Ta instrument olajšuje izmenjavo informacij (npr. o prstnih odtisih ter dodatnih informacij), ki jih hranijo ali s katerimi razpolagajo organi kazenskega pregona v državah članicah. Instrument se uporablja od 18. decembra 2008.

25.

Edino dalj časa obstoječe sredstvo, ki ga imajo države članice na razpolago, je tradicionalna medsebojna pravna pomoč, ki sodnim organom držav članic omogoča, da na podlagi Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah zahtevajo dostop do zbirk prstnih odtisov storilcev kaznivih dejanj in drugih oseb, vključno z odtisi prosilcev za azil.

26.

ENVP meni, da je v okviru ocene potrebe po dostopu do sistema Eurodac nujno treba najprej uvesti in oceniti uporabo novih instrumentov EU, ki državi članici dovoljujejo preveriti podatke o prstnih odtisih in druge podatke o kazenskem pregonu, ki jih hrani druga država članica.

27.

Skladnost z načelom sorazmernosti ne pomeni le, da mora biti predlagan ukrep učinkovit, temveč tudi, da predvidenega namena predloga ni mogoče doseči z uporabo obstoječih instrumentov. Te instrumente je treba pred uvedbo novih/dodatnih ukrepov za obdelavo osebnih podatkov skrbno oceniti. Po mnenju ENVP takšna izčrpna ocena ni bila narejena.

28.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov najprej ugotavlja, da je Komisija v sporočilu z dne 24. novembra 2005 opozorila, da „niti prošnja za azil niti vloga za vizum v nobenem primeru ne kažeta na to, da bo doslej nedolžen posameznik storil kaznivo ali teroristično dejanje“ (18).

29.

Predloga se nanašata na dostop do osebnih podatkov posameznikov, ki ne le da načeloma niso osumljeni nobenega kaznivega dejanja, ampak zaradi bega pred pregonom potrebujejo še večjo zaščito. Te osebe predstavljajo posebej ranljivo skupino prebivalstva in njihov negotov položaj je treba upoštevati pri oceni nujnosti in sorazmernosti predlaganega ukrepa.

30.

V skladu z obrazložitvenim memorandumom k predlaganemu sklepu obstaja na področju informacij in preverjanja strukturna vrzel, saj trenutno ni enotnega sistema, ki bi bil dostopen organom kazenskega pregona in s katerim bi se lahko ugotovilo, katera država članica ima informacije o prosilcu za azil.

31.

To morda drži, vendar ne daje odgovora na vprašanje, zakaj so potrebne te informacije o prosilcih za azil, ki so, kot je bilo že omenjeno, ranljiva skupina in načeloma niso osumljeni, medtem ko podobnih informacij o prstnih odtisih ni na voljo o nobeni drugi skupini v družbi. Morda obstajajo utemeljeni razlogi, vendar jih Komisija ne poda.

32.

ENVP opozarja še na drugo utemeljitev predlogov. Obrazložitveni memorandum k predlaganemu sklepu navaja, da se lahko v primeru, da poizvedba na podlagi Sklepa k Prümski pogodbi ponudi zadetek, dodatne informacije, tudi osebni podatki, pridobijo v državi članici, ki je prstni odtis evidentirala v svojem nacionalnem sistemu za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov, pri čemer se uporabi nacionalna zakonodaja, vključno z medsebojno pravno pomočjo. Vendar se zdi, da Komisija kot enega izmed argumentov pri utemeljevanju predloga uporablja dejstvo, da bo ta postopek morda „uspešen za tiste države članice, ki prstne odtise prosilcev za azil shranjujejo skupaj z drugimi prstnimi odtisi, ki jih organi kazenskega pregona zbirajo v nacionalnem sistemu za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov, medtem ko ne bo uspešen za tiste države članice, ki prstne odtise prosilcev za azil shranjujejo v svoje nacionalne sisteme za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov le, če so povezani s kaznivimi dejanji.“ Ta argument je predložen tudi v oceni učinka, ki spremlja predloga.

33.

Po mnenju ENVP je takšen argument brez vrednosti. Sistematično shranjevanje prstnih odtisov prosilcev za azil, ki niso povezani z nobenim kaznivim dejanjem, v isti podatkovni bazi z drugimi prstnimi odtisi, ki jih zbirajo organi kazenskega pregona – prstnimi odtisi prosilcev za azil in/ali drugih oseb, osumljenih ali obsojenih za kazniva dejanja – že samo po sebi vzbuja resne pomisleke glede načela omejitve namena in zakonitosti obdelave podatkov. Komisija bi morala namesto tega argumenta raje preučiti, ali je omenjeno sistematično shranjevanje v skladu z zakonodajo EU o varstvu podatkov.

34.

Komisija predloga sprejema v času kontekstualnih sprememb.

35.

Prvič, pričakuje se, da bo decembra 2009 sprejet stockholmski program. V teh mesecih potekajo intenzivne razprave o pripravi tega večletnega programa na področju svobode, varnosti in pravice. Pomembna tema stockholmskega programa bo uporaba in izmenjava informacij, vključno z oblikovanjem evropskega modela za informacije (19) ali evropske strategije za upravljanje informacij na področju varnosti (20). V okviru tega se ENVP zavzema za uravnotežen pristop, pri katerem so jamstva glede zasebnosti in varstva podatkov vgrajena v informacijske sisteme že v najzgodnejši možni fazi. Tesno povezane s stockholmskim programom so dejavnosti ad hoc skupine za izmenjavo informacij v Svetu, ki bodo najverjetneje zajemale vsebino zadevnih predlogov.

36.

Drugič, ENVP opozarja, da je treba preučiti posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe na bodočo zakonodajo v zvezi z dejavnostmi kazenskega pregona. Prva posledica je, da bo v prihodnje vsak tovrsten predlog obravnavan po rednem zakonodajnem postopku, ki pomeni enakopravno vključenost Sveta in Evropskega parlamenta. Druga posledica je povezana z ukinitvijo stebrnega ustroja iz Pogodbe o EU. Zaradi Lizbonske pogodbe bo Komisija morda morala predložiti nov predlog na podlagi nove pravne podlage ter morebiti celo združiti predlagano uredbo in predlagani sklep v en pravni instrument, kar bi v vsakem primeru prispevalo k pravni jasnosti.

37.

Tretjič, ENVP se sprašuje tudi, ali je zadevni predlog res treba sprejeti ločeno od splošne prenovitve Uredbe Eurodac in dublinske uredbe, ki jo Parlament in Svet še vedno obravnavata. Kljub temu da temeljne razprave o spremembi sistema Eurodac še niso zaključene, bo zaradi zadevnih predlogov spremenjen namen sistema, kar pomeni še eno bistveno spremembo sistema. Veliko večjo doslednost bi zagotovili, če bi bila zadevna predloga združena s splošno prenovitvijo (21) ali preložena na čas po sprejetju prve spremembe.

38.

V teh okoliščinah je sprejetje predloga bolje preložiti, da bi se izognili pravni negotovosti. Komisija ne zahteva, da se morata predloga sprejeti po nujnem postopku in tudi nobene druge okoliščine tega nikakor ne nakazujejo.

39.

Obrazložitveni memorandum k predlagani uredbi se izrecno nanaša na spoštovanje temeljnih pravic, med drugim na člen 8 Listine EU o temeljnih pravicah, ki obravnava varstvo osebnih podatkov. Zadevni memorandum po mnenju Komisije pojasnjuje, da so v predlogu določeni strogi pogoji, ki preprečujejo, da bi se pri obdelavi osebnih podatkov za namene kazenskega pregona kršila temeljna pravica do varstva osebnih podatkov, zlasti kar zadeva nujnost in sorazmernost.

40.

ENVP ta izjava Komisije ni prepričala. Ugotavlja, da je ključnega pomena oceniti, ali predloga prestaneta preizkus zakonitosti glede na člen 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), kakor ga razlagata Sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice. Predloga bi morala biti skladna z načeloma nujnosti in sorazmernosti ter upoštevati instrumente, ki so že na razpolago, kar bi morala Komisija verodostojno pojasniti v predlogu ali v obrazložitvenem memorandumu. Odločilna zadeva v zvezi s tem je S. and Marper proti Združenemu kraljestvu  (22).

41.

V uvodni izjavi (6) predlaganega sklepa je navedeno, da mora biti „vsako tako poseganje (…) skladno z zakonodajo, ki mora biti dovolj natančno opredeljena, da posameznikom omogoči, da prilagodijo svoje vedenje, posameznike mora tudi ščititi pred samovoljno obdelavo ter mora dovolj jasno navesti obseg diskrecijske pravice, poverjene pristojnim organom, in način njenega uveljavljanja. Vsako poseganje mora biti v demokratični družbi nujno za doseganje upravičenega in sorazmernega interesa ter sorazmerno s pravno upravičenim ciljem, ki ga skuša doseči.“ Potreba po predlaganem instrumentu pa v uvodni izjavi ni utemeljena.

42.

Iz uveljavljene sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice izhaja, da v demokratični družbi poseg velja za nujnega za dosego zakonitega cilja, kot je predpisano v členu 8(2) EKČP, če je utemeljen z „nujno družbeno zahtevo“ ter zlasti, če je sorazmeren z zakonitim ciljem, ki se želi doseči, in če so razlogi, ki jih nacionalni organi navedejo kot utemeljitev, „ustrezni in zadostni“ (23). Poleg tega pa imajo nacionalni organi določeno možnost proste presoje, „katere obseg ni odvisen le od narave zakonitega cilja, ki se želi doseči, ampak tudi od značilnosti samega posega“ (24). Ta možnost proste presoje je bolj omejena, če je ogrožena pravica, ključna za posameznikovo polno uživanje intimnih ali temeljnih pravic (25).

43.

V zvezi s tem je predvsem treba oceniti namen načrtovane obdelave osebnih podatkov: ali je namen jasno opredeljen ter ali sta nujnost in sorazmernost obdelave podatkov utemeljeni? Treba bi bilo tudi dokazati, da za dosego predvidenega namena ne obstaja nobeno drugo sredstvo, ki bi manj posegalo v zasebnost.

44.

V predlogu je navedeno, da je bil namen sistema Eurodac spremenjen v primerjavi s prvotnim namenom, kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi 6 predlaganega sklepa (26). Kljub temu pa ukrep le zaradi preproste spremembe zakonodajnega besedila ne bo postal združljiv s členom 8 EKČP. Lahko celo trdimo, da zakonodajna sprememba sploh ne povzroči spremembe namena. Podatki se bodo tudi v prihodnje hranili v sistemu Eurodac le zato, da se olajša izvajanje dublinske uredbe. Samo v izjemnih, v tem mnenju že obravnavanih okoliščinah bodo organi pregona držav članic imeli dostop. Predloga torej ne spreminjata namena, ampak ju je treba šteti med izjeme od načela omejitve namena, ki se lahko dovolijo pod določenimi pogoji v skladu s členom 13 Direktive 95/46/ES. ENVP kljub temu ni prepričan, da so ti pogoji v tem primeru izpolnjeni.

45.

ENVP v zvezi s tem poudarja, da zakonodajni predlog ne postane sprejemljiv le zaradi izjave o spremembi namena. Zakonodajna sprememba sama po sebi ne privede do drugačne ocene o nujnosti predlogov v demokratični družbi, njuni sorazmernosti in siceršnji sprejemljivosti glede na določbe iz prejšnjega odstavka.

46.

Instrumenta, ki jih predlaga Komisija, očitno posegata v zasebnost. Kljub temu njuna uporabnost in nujnost v predlogih še zdaleč nista prikazani. Potrebo po teh instrumentih bi bilo treba dokazati s predstavitvijo trdnih dokazov o povezavi med prosilci za azil ter terorizmom in/ali hudimi kaznivimi dejanji. Predloga tega ne vsebujeta. Res je, da osumljenci lahko vstopijo na ozemlje EU z lažno prošnjo za azil. Toda dejstvo, da je takšen scenarij možen, ne pomeni splošnega vzorca, ki bi opravičeval sprejetje zadevnih instrumentov.

47.

V tem okviru vzbuja posebno skrb tudi nevarnost stigmatiziranja, ki izhaja iz dejstva, da se osebe v vlogi prosilcev, ki niso bile obsojene za nobeno kaznivo dejanje in imajo pravico do domneve nedolžnosti, obravnavajo, kot da so osumljenci (27). V tem pogledu Evropsko sodišče za človekove pravice upošteva, da pravica vsakega posameznika do domnevne nedolžnosti v skladu s Konvencijo vključuje splošno pravilo, da se po oprostilni sodbi ne sme izraziti nobenega dvoma o posameznikovi nedolžnosti (28).

48.

ENVP tudi meni, da morebitna utemeljitev neposrednega dostopa organov kazenskega pregona do sistema Eurodac s trditvijo, da je prikladen, enostaven in hiter, ne bi smela zadoščati, da predlog prestane preizkus nujnosti. Predstavitev nujnosti ne sme temeljiti zgolj na uporabnosti dostopa, četudi z uporabo strogih zaščitnih ukrepov za varstvo podatkov. ENVP skratka resno dvomi v zakonitost predlogov glede na člen 8 EKČP.

49.

ENVP priporoča, da se besedilu člena 2(a) predlagane uredbe doda specifikacija v obliki „obiter dictum“ ali da se namesto tega predlaganemu sklepu doda, da se organom pregona dostop do sistema Eurodac lahko omogoči, kadar imajo poseben razlog za domnevo, da je osumljenec že prej zaprosil za azil. To je predlagano v obrazložitvenem memorandumu, vendar v besedilo samega predloga ni vključeno. ENVP meni, da bi takšen zaščitni ukrep imel precejšno dodano vrednost. Ta predlog pa sam po sebi ne pomeni, da se ENVP načeloma strinja z dostopom organov kazenskega pregona do sistema Eurodac. Treba bi ga bilo razumeti kot dopolnilno priporočilo.

50.

ENVP ugotavlja tudi, da stroga merila za dostop imenovanih organov do sistema Eurodac (29) ne veljajo za dostop Europola do podatkov Eurodac. Zahteve Europola za primerjavo se dovolijo za namene posebne analize ali splošne in strateške analize. ENVP dvomi, da bi možnost širšega dostopa za Europol lahko uskladili z mnenjem Komisije, da je dostop potreben le v posebnih primerih, v posebnih okoliščinah in pod strogimi pogoji.

51.

ENVP ima resne dvome glede legitimnosti teh dveh predlogov in sprejetja zakonodajnih instrumentov na njuni podlagi. Dvomi temeljijo na pomislekih iz tega mnenja, ki jih je mogoče povzeti, kakor sledi v nadaljevanju.

52.

ENVP želi poudariti, da je boljša izmenjava informacij bistven cilj politike Evropske unije. Vlade potrebujejo ustrezne instrumente za zagotovitev varnosti državljanov, vendar morajo v evropski družbi v celoti spoštovati njihove temeljne pravice. Zagotovitev tega ravnovesja je naloga zakonodajalca EU.

53.

Ukrepi za boj proti terorističnim in drugim hudim kaznivim dejanjem so lahko zakonit razlog, da se dovoli obdelava osebnih podatkov, če se nujnost posega v zasebnost podpre z jasnimi in nespornimi elementi ter dokaže sorazmernost obdelave podatkov. To je še toliko bolj potrebno, ker se predloga nanašata na ranljivo skupino, ki zaradi bega pred pregonom potrebuje večjo zaščito. Njihov negotov položaj je treba upoštevati pri oceni nujnosti in sorazmernosti predlaganega ukrepa. ENVP opozarja tudi na nevarnost stigmatiziranja.

54.

ENVP predlaga, da se zakonitost predlogov oceni v širšem kontekstu; zlasti je treba upoštevati:

55.

V zvezi z združljivostjo predlogov s členom 8 EKČP ENVP izraža dvom glede spremembe namena sistema in poudarja, da le izjava o spremembi namena v zakonodajnem predlogu še ne pomeni dejanske spremembe. Zakonodajna sprememba sama po sebi ne privede do drugačne ocene o potrebi po predlogih v demokratični družbi, njuni sorazmernosti in siceršnji sprejemljivosti, zlasti glede na pravila o omejitvi namena iz Direktive 95/46/ES.

56.

ENVP poudarja, da bi bilo treba to potrebo po predlogih dokazati s predstavitvijo trdnih dokazov o povezavi med prosilci za azil ter terorizmom in/ali hudimi kaznivimi dejanji. Predloga tega ne vsebujeta.

57.

In končno, ENVP pozdravlja dejstvo, da se je Komisija z njim posvetovala, in priporoča, da se sklic na to posvetovanje vključi v uvodne izjave predloga na podoben način kot v številnih drugih zakonodajnih besedilih, v zvezi s katerimi je bil ENVP zaprošen za mnenje v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001. ENVP ima tudi nekaj pripomb k normativnemu delu predlogov.

10.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 92/9

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32010M5751. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

10.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 92/10

10.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 92/11