ISSN 1725-5244

doi:10.3000/17255244.CE2010.087.slv

Uradni list

Evropske unije

C 87E

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 53
1. april 2010


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

I   Resolucije, priporočila in mnenja

 

RESOLUCIJE

 

Evropski parlament
ZASEDANJE 2008—2009
Seje: 10.—12. marca 2009
Zapisnik seje je bil objavljen v Uradnem listu C 234 E, 29.9.2009.
SPREJETA BESEDILA

 

Torek, 10. marca 2009

2010/C 087E/01

Nadaljni ukrepi pri upravljanju meja v Evropski uniji in podobne izkušnje tretjih držav
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o nadaljnih ukrepih pri upravljanju meja v Evropski uniji in podobne izkušnje tretjih držav (2008/2181(INI))

1

2010/C 087E/02

Čezmejni prenosi sedežev družb
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 s priporočili Komisiji o čezmejnih prenosih sedežev družb (2008/2196(INI))

5

PRILOGA K RESOLUCIJI

8

2010/C 087E/03

Skupni evropski azilni sistem
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o prihodnosti skupnega evropskega azilnega sistema (2008/2305(INI))

10

2010/C 087E/04

Akcijski načrt Komisije za integriran okvir notranje kontrole
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o akcijskem načrtu Komisije za integriran okvir notranje kontrole (2008/2150(INI))

16

2010/C 087E/05

Sodelovanje med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (2008/2180(INI))

21

2010/C 087E/06

Izvajanje Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o izvajanju Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze (2008/2247(INI))

23

2010/C 087E/07

Enako obravnavanje ter dostop moških in žensk na področju uprizoritvenih umetnosti
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o enakem obravnavanju ter dostopu moških in žensk na področju uprizoritvenih umetnosti (2008/2182(INI))

27

2010/C 087E/08

Neoporečnost spletnih iger na srečo
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o neoporečnosti spletnih iger na srečo (2008/2215(INI))

30

2010/C 087E/09

Zagotavljanje kakovosti hrane, vključno z uskladitvijo ali vzajemnim priznavanjem standardov
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o zagotavljanju kakovosti hrane, vključno z uskladitvijo ali vzajemnim priznavanjem standardov (2008/2220(INI))

35

2010/C 087E/10

Poročila Komisije o politiki konkurence za leti 2006 in 2007
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o poročilih o politiki konkurence za leti 2006 in 2007 (2008/2243(INI))

43

2010/C 087E/11

Akt za mala podjetja
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o Aktu za mala podjetja (2008/2237(INI))

48

 

Sreda, 11. marca 2009

2010/C 087E/12

Socialni položaj Romov in boljše dostopanje do trga dela v EU
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o socialnem položaju Romov in njihovem boljšem dostopanju do trga dela v EU (2008/2137(INI))

60

2010/C 087E/13

Soočanje z izzivi preskrbe z nafto
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o morebitnih rešitvah za izzive preskrbe z nafto (2008/2212(INI))

70

2010/C 087E/14

Okolju prijaznejši promet in internalizacija zunanjih stroškov
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o okolju prijaznejšem prometu in internalizaciji zunanjih stroškov (2008/2240(INI))

76

2010/C 087E/15

Prispevek k spomladanskemu Evropskemu svetu 2009 Evropski svet: lizbonska strategija
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o prispevku k spomladanskemu Evropskemu svetu 2009 o lizbonski strategiji

79

2010/C 087E/16

Boj proti podnebnim spremembam
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o strategiji EU za vseobsegajoči sporazum o podnebnih spremembah v Københavnu in ustrezno financiranje politike o podnebnih spremembah

90

2010/C 087E/17

Smernice za politike zaposlovanja držav članic
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o izvajanju smernic za politike zaposlovanja držav članic v obdobju 2008–2010

94

2010/C 087E/18

Evropski načrt za oživitev gospodarstva
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o evropskem načrtu za oživitev gospodarstva (2008/2334(INI))

98

2010/C 087E/19

Kohezijska politika: naložbe v realno gospodarstvo
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o kohezijski politiki: naložbe v realno gospodarstvo (2009/2009(INI))

113

 

Četrtek, 12. marca 2009

2010/C 087E/20

Boljše poklicne možnosti in večja mobilnost: evropsko partnerstvo za raziskovalce
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o boljših poklicnih možnostih in večji mobilnosti: evropsko partnerstvo za raziskovalce (2008/2213(INI))

116

2010/C 087E/21

Varstvo potrošnikov, zlasti mladoletnih, pri uporabi video iger
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o varstvu potrošnikov, zlasti mladoletnih, pri uporabi video iger (2008/2173(INI))

122

2010/C 087E/22

Razvijanje skupnega zračnega prostora z Izraelom
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o razvijanju skupnega zračnega prostora z Izraelom (2008/2136(INI))

126

2010/C 087E/23

Poslabšanje humanitarnih razmer na Šrilanki
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o poslabšanju humanitarnih razmer na Šrilanki

127

2010/C 087E/24

Problematika slabšanja stanja kmetijskih površin v EU
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o problematiki slabšanja stanja kmetijskih površin v EU in zlasti v južni Evropi: odziv prek instrumentov kmetijske politike EU (2008/2219(INI))

128

2010/C 087E/25

Udeležba zaposlenih v družbah z evropskim statutom
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o udeležbi zaposlenih v družbah z evropskim statutom in drugih spremljevalnih ukrepih

133

2010/C 087E/26

Otroci migrantov
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o otrocih migrantov, ki ostanejo v državi izvora

134

2010/C 087E/27

Poročilo o napredku Hrvaške za leto 2008
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o poročilu o napredku Hrvaške za leto 2008

135

2010/C 087E/28

Poročilo o napredku Turčije za leto 2008
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o poročilu o napredku Turčije za leto 2008

139

2010/C 087E/29

Poročilo o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za leto 2008
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o poročilu o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za leto 2008

147

2010/C 087E/30

Mandat Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo
Priporočilo Evropskega parlamenta Svetu z dne 12. marca 2009 o mandatu Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (2008/2290(INI))

153

2010/C 087E/31

Peti svetovni forum o vodah v Carigradu od 16. do 22. marca 2009
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o vodi, v pričakovanju petega svetovnega foruma o vodah, ki bo v Carigradu od 16. do 22. marca 2009

157

2010/C 087E/32

Razvojna pomoč ES za zdravstvo v podsaharski Afriki
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o razvojni pomoči Evropske skupnosti za zdravstvo v podsaharski Afriki

162

2010/C 087E/33

Enotno območje plačil v eurih
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o uresničevanju enotnega območja plačil v eurih (območja SEPA)

166

2010/C 087E/34

Strateško partnerstvo med EU in Brazilijo
Priporočilo Evropskega parlamenta Svetu z dne 12. marca 2009 o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in Brazilijo (2008/2288(INI))

168

2010/C 087E/35

Strateško partnerstvo med EU in Mehiko
Priporočilo Evropskega parlamenta Svetu z dne 12. marca 2009 o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in Mehiko (2008/2289(INI))

172

2010/C 087E/36

Petdeseta obletnica tibetanske vstaje ter dialog med njegovo svetostjo dalajlamo in kitajsko vlado
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o petdeseti obletnici tibetanske vstaje ter dialogu med njegovo svetostjo dalajlamo in kitajsko vlado

177

2010/C 087E/37

Gvineja Bissau
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o Gvineji Bissau

178

2010/C 087E/38

Filipini
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o Filipinih

181

2010/C 087E/39

Izgon nevladnih organizacij iz Darfurja
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o izgonu nevladnih organizacij iz Darfurja

183

 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV IN TELES EVROPSKE UNIJE

 

Evropski parlament
ZASEDANJE 2008—2009
Seje: 10.—12. marca 2009
Zapisnik seje je bil objavljen v Uradnem listu C 234 E, 29.9.2009.
SPREJETA BESEDILA

 

Sreda, 11. marca 2009

2010/C 087E/40

Podaljšanje uporabe člena 139 Poslovnika EP do konca sedmega parlamentarnega obdobja
Sklep Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o podaljšanju uporabe člena 139 Poslovnika Parlamenta do konca sedmega parlamentarnega obdobja

186

 

III   Pripravljalni akti

 

Evropski parlament
ZASEDANJE 2008—2009
Seje: 10.—12. marca 2009
Zapisnik seje je bil objavljen v Uradnem listu C 234 E, 29.9.2009.
SPREJETA BESEDILA

 

Torek, 10. marca 2009

2010/C 087E/41

Sporazum ES/Armenija: zračni prevoz *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Armenijo o nekaterih vidikih zračnega prevoza (KOM(2007)0729 – C6-0519/2008 – 2007/0251(CNS))

188

2010/C 087E/42

Sporazum ES/Izrael: zračni promet *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Državo Izrael o nekaterih vidikih zračnega prometa (KOM(2008)0178 – C6-0520/2008 – 2008/0068(CNS))

188

2010/C 087E/43

Dodatni protokol k Sporazumu med ES in Južno Afriko zaradi upoštevanja pristopa Bolgarije in Romunije k Evropski uniji ***
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi dodatnega protokola k Sporazumu o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Južno Afriko na drugi zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (16447/2008 – KOM(2008)0749 – C6-0017/2009 – 2008/0212(AVC))

189

2010/C 087E/44

Zahteve za homologacijo za splošno varnost motornih vozil ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil (KOM(2008)0316 – C6-0210/2008 – 2008/0100(COD))

190

P6_TC1-COD(2008)0100Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 10. marca 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila

190

2010/C 087E/45

Industrijske emisije (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (prenovitev) (KOM(2007)0844 – C6-0002/2008 – 2007/0286(COD))

191

P6_TC1-COD(2007)0286Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 10. marca 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (prenovitev)

192

PRILOGA I

232

PRILOGA II

236

PRILOGA III

237

PRILOGA IV

238

PRILOGA V

239

PRILOGA VI

244

PRILOGA VII

255

PRILOGA VIII

265

PRILOGA IX

266

PRILOGA X

268

2010/C 087E/46

Statut evropske zasebne družbe *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o predlogu Uredbe Sveta o statutu evropske zasebne družbe (KOM(2008)0396 – C6-0283/2008 – 2008/0130(CNS))

300

2010/C 087E/47

Smernice za proračunski postopek 2010 – Oddelek III – Komisija
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o smernicah za proračunski postopek 2010, Oddelek III – Komisija (2009/2005 (BUD))

321

2010/C 087E/48

Smernice za proračunski postopek 2010 – oddelki I, II in IV-IX
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o smernicah za proračunski postopek 2010, Oddelek I – Evropski parlament, Oddelek II – Svet, Oddelek IV – Sodišče, Oddelek V – Računsko sodišče, Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor, Oddelek VII – Odbor regij, Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic, Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov 2010 (2009/2004(BUD))

327

 

Sreda, 11. marca 2009

2010/C 087E/49

Oprostitev davka na dodano vrednost na končni uvoz določenega blaga *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o predlogu Direktive Sveta o določitvi področja uporabe člena 143(b) in (c) Direktive 2006/112/ES glede oprostitve davka na dodano vrednost na končni uvoz določenega blaga (kodificirana različica) (KOM(2008)0575 – C6-0347/2008 – 2008/0181(CNS))

332

2010/C 087E/50

Uskladitev osnovnih plač in dodatkov za osebje Europola *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o pobudi Francoske republike z namenom sprejetja Sklepa Sveta o uskladitvi osnovnih plač in dodatkov za osebje Europola (14479/2008 – C6-0038/2009 – 2009/0804(CNS))

333

2010/C 087E/51

Uporaba Solidarnostnega sklada Evropske unije
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije v skladu s točko 26 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (KOM(2009)0023 – C6-0040/2009 – 2009/2007(ACI))

334

PRILOGA

334

2010/C 087E/52

Sprememba proračuna št. 1/2009: poplave v Romuniji
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o predlogu spremembe proračuna št. 1/2009 Evropske unije za proračunsko leto 2009, Oddelek III - Komisija (6952/2009 – C6-0075/2009 – 2009/2008(BUD))

335

2010/C 087E/53

Skupna pravila in standardi za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav ***III
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o skupnem besedilu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (prenovitev), ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3719/2008 – C6-0042/2009 – 2005/0237A(COD))

337

2010/C 087E/54

Skupna pravila in standardi za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij ***III
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o skupnem besedilu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (prenovitev), ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3720/2008 – C6-0043/2009 – 2005/0237B(COD))

338

2010/C 087E/55

Pomorska inšpekcija države pristanišča ***III
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o skupnem besedilu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pomorski inšpekciji države pristanišča (prenovitev), ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3721/2008 – C6-0044/2009 – 2005/0238(COD))

339

2010/C 087E/56

Sistem spremljanja in obveščanja za ladijski promet ***III
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o skupnem besedilu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2002/59/ES o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet, ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3722/2008 – C6-0045/2009 – 2005/0239(COD))

340

2010/C 087E/57

Preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa ***III
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o skupnem besedilu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi temeljnih načel za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi direktiv 1999/35/ES in 2002/59/ES, ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3723/2008 – C6-0046/2009 – 2005/0240(COD))

341

2010/C 087E/58

Odgovornost prevoznikov potnikov po morju v primeru nesreč ***III
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o skupnem besedilu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odgovornosti prevoznikov potnikov po morju v primeru nesreč, ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3724/2008 – C6-0047/2009 – 2005/0241(COD))

342

2010/C 087E/59

Zavarovanje lastnikov ladij za pomorske zahtevke ***II
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zavarovanju lastnikov ladij za pomorske zahtevke (14287/2/2008 – C6-0483/2008 – 2005/0242(COD))

343

2010/C 087E/60

Skladnost z zahtevami države zastave ***II
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skladnosti z zahtevami države zastave (14288/2/2008 – C6-0484/2008 – 2005/0236(COD))

344

2010/C 087E/61

Cestne pristojbine za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (KOM(2008)0436 – C6-0276/2008 – 2008/0147(COD))

345

P6_TC1-COD(2008)0147Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 11. marca 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila

345

PRILOGA

360

2010/C 087E/62

Dostop javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ***I
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (prenovitev) (KOM(2008)0229 – C6-0184/2008 – 2008/0090(COD))

362

P6_TC1-COD(2008)0069Uredba (ES) št. …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (prenovitev)

363

PRILOGA

380

2010/C 087E/63

Smernice za politike zaposlovanja držav članic *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o predlogu Odločbe Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (KOM(2008)0869 – C6-0050/2009 – 2008/0252(CNS))

381

 

Četrtek, 12. marca 2009

2010/C 087E/64

Večletni načrt za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o predlogu Uredbe Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju (KOM(2009)0093 - C6-0081/2009 - 2009/0029(CNS))

381

Uporabljeni znaki

*

Posvetovalni postopek

**I

Postopek sodelovanja: prva obravnava

**II

Postopek sodelovanja: druga obravnava

***

Postopek privolitve

***I

Postopek soodločanja: prva obravnava

***II

Postopek soodločanja: druga obravnava

***III

Postopek soodločanja: tretja obravnava

(Vrsto postopka določa pravna podlaga, ki jo predlaga Komisija)

Politične spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▐ pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

Popravki in prilagoditve tehničnih služb: navadni ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ║ pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

SL

 


I Resolucije, priporočila in mnenja

RESOLUCIJE

Evropski parlament ZASEDANJE 2008—2009 Seje: 10.—12. marca 2009 Zapisnik seje je bil objavljen v Uradnem listu C 234 E, 29.9.2009. SPREJETA BESEDILA

Torek, 10. marca 2009

1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/1


Torek, 10. marca 2009
Nadaljni ukrepi pri upravljanju meja v Evropski uniji in podobne izkušnje tretjih držav

P6_TA(2009)0085

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o nadaljnih ukrepih pri upravljanju meja v Evropski uniji in podobne izkušnje tretjih držav (2008/2181(INI))

2010/C 87 E/01

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. februarja 2008 z naslovom „Priprava naslednjih ukrepov pri upravljanju meja v Evropski uniji“ (KOM(2008)0069),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. februarja 2008 z naslovom „Poročilo o oceni in prihodnjem razvoju agencije FRONTEX“ (KOM(2008)0067),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. februarja 2008 z naslovom „Proučitev vzpostavitve evropskega sistema nadzorovanja meja (EUROSUR)“ (KOM(2008)0068),

ob upoštevanju uvodnih opomb Evropskega nadzornika za varstvo podatkov z dne 3. marca 2008 ter skupnih opomb delovne skupine za varstvo podatkov iz člena 29 in delovne skupine za policijo in pravosodje z dne 29. aprila 2008 o treh zgoraj omenjenih sporočilih,

ob upoštevanju sklepov Sveta o upravljanju zunanjih meja držav članic Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (1),

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (2),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1104/2008 z dne 24. oktobra 2008 o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (3) in Sklepa Sveta 2008/839/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (4),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. novembra 2005 o izboljšani učinkovitosti, povečani interoperabilnosti in sinergijah med evropskimi zbirkami podatkov na področju pravosodja in notranjih zadev (KOM(2005)0597),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2008 o oceni in prihodnjem razvoju agencije FRONTEX in evropskega sistema za nadzorovanje meja (EUROSUR) (5),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0061/2009),

A.

ker je odprava nadzora na notranjih mejah EU eden največjih dosežkov evropskega povezovanja,

B.

ker območje brez notranjih meja ne more delovati brez deljene odgovornosti in solidarnosti pri upravljanju zunanjih meja,

C.

ker je treba v skladu s splošno zunanjo politiko EU pozornost nameniti sodelovanju z organi tretjih držav, ki so pristojni za varnost na mejah,

D.

ker zunanje meje EU vsako leto prečka 160 milijonov njenih državljanov, 60 milijonov državljanov tretjih držav, ki ne potrebujejo vizuma, in 80 milijonov tistih, ki vizum potrebujejo,

E.

ker morajo ukrepe za večjo varnost na mejah dopolnjevati ukrepi za lažji pretok potnikov in spodbujanje mobilnosti v vse bolj globaliziranem svetu,

F.

ker so v okviru integriranega upravljanja meja EU številni instrumenti in programi že bili vzpostavljeni ali so v pripravi oziroma so na stopnji razvoja politike,

G.

ker je Komisija navedla, da namerava leta 2009 oziroma 2010 predložiti zakonodajne predloge za uvedbo sistema vstopa/izstopa, program za registrirane potnike in elektronski sistem za odobritev potovanj,

H.

ker podobni sistemi že obstajajo v Avstraliji, v ZDA pa jih izvajajo kot del programa US-VISIT,

I.

ker ni celovitega osrednjega načrta za globalno strategijo EU za meje niti ni temeljitega pregleda in ocene obstoječih sistemov ali sistemov, ki so še v pripravi,

Sistem vstopa/izstopa

1.

se zaveda, da „osebe, ki so presegle dovoljeno obdobje bivanja“ in so v središču predlaganega sistema vstopa/izstopa, najverjetneje predstavljajo največjo kategorijo nezakonitih priseljencev v EU; vseeno zahteva več informacij o podatkih, ki jih je zbral zunanji pogodbenik in po katerih „je bilo leta 2006 v EU25 do osem milijonov nezakonitih priseljencev“ (6); vztraja tudi, da je treba jasno opredeliti izraz „oseba, ki je presegla dovoljeno obdobje bivanja“, vključno z morebitnimi izjemami, ki bi bile mogoče pod določenimi pogoji, ter da je treba izvesti podrobnejšo kvalitativno in kvantitativno analizo o grožnjah/tveganjih/stroških, ki jih te osebe predstavljajo za evropsko družbo;

2.

poudarja, da bi predlagani sistem in opozorila sicer lahko pripomogli k temu, da bi državljane tretjih držav odvrnili od prekoračitve dovoljenega časa bivanja ter ponudili podatke in informacije o vzorcih, vendar je še vedno potrebno sodelovanje z organi pregona, da bi prijeli posameznike, ki presežejo dovoljeni čas bivanja, zato meni, da predlagani sistem ne bo preprečil pojava prekoračitve dovoljenega obdobja bivanja kot takega;

3.

nima zadostnih informacij o načinu integracije sistema v obstoječi okvir in njegovem delovanju znotraj njega, o morebitnih potrebnih spremembah obstoječih sistemov in o njegovih dejanskih stroških; zato meni, da je dejanska nujnost uvedbe takšnega sistema dvomljiva;

4.

opozarja, da bo pravilno delovanje sistema vstopa/izstopa materialno, pa tudi operativno, odvisno od uspeha VIS in SIS II; poudarja, da ta dva instrumenta še vedno nista povsem operativna in ju torej ni mogoče ustrezno oceniti; poudarja, da se porajajo dvomi glede delovanja in zanesljivosti SIS II;

5.

ugotavlja, da je tudi glede na izkušnje iz ZDA nedvomno veliko težje nadzirati izstop kot vstop, zlasti v zvezi z izstopom na morju in kopnem; poleg tega je glede na iste izkušnje zelo zaskrbljen nad stroškovno učinkovitostjo takega sistema; zaradi tega poziva Komisijo, naj poišče dodatne informacije o dejanskih naložbah, ki jih zahteva takšen sistem;

Program za registrirane potnike

6.

načeloma podpira zamisel o programu za registrirane potnike za državljane tretjih držav, ne glede na to, ali za njih velja vizumska obveznost ali ne, ker bi program lahko pripomogel k hitrejšemu pretoku potnikov in odpravi zastojev na vstopnih in izstopnih točkah, kakor tudi možno uporabo avtomatiziranih prehodov za državljane EU, saj veljavna zakonodaja Skupnosti ne dovoljuje poenostavitve mejnih kontrol, razen za državljane tretjih držav, ki živijo na mejnih območjih;

7.

kritizira pa terminologijo, ki je uporabljena v prej omenjenem sporočilu Komisije z naslovom „Priprava naslednjih ukrepov pri upravljanju meja v Evropski uniji“ („potniki, ki pomenijo majhno tveganje“/„dobroverni potniki“), saj bi lahko pomenilo, da je ogromno število potnikov vnaprej obravnavanih kot „potniki, ki pomenijo veliko tveganje“ ali „zlonamerni potniki“, zato priporoča uporabo izraza „pogosti potniki“;

8.

poudarja, da je v več državah članicah takšen program za registrirane potnike za državljane tretjih držav že vzpostavljen ali pa je v pripravi, in opozarja na nevarnost, da bi na koncu dobili preplet 27 sistemov, ki bi temeljili na različnih kriterijih, vključno s kriteriji glede varstva podatkov in pristojbin; se zaveda, da želijo Nizozemska, Nemčija, Združeno kraljestvo in agencija FRONTEX „Mednarodni program za pospešeno potovanje“ promovirati kot možen načrt za druge države članice;

9.

priporoča usklajen pristop, zato Komisijo poziva, naj pospeši postopek na podlagi najboljših praks v državah članicah in zagotovi, da bodo države članice še naprej delovale skladno s pravom Skupnosti;

10.

ugotavlja, da se programi za registrirane potnike za državljane tretjih držav dejansko razlikujejo od tistih za državljane EU; zato poudarja, da je treba te programe vedno jasno ločevati;

Elektronski sistem za odobritev potovanj

11.

priznava, da bi bilo pri varnostnih ukrepih nespametno nameniti pozornost samo državljanom tretjih držav, ki v EU potujejo iz držav z vizumsko obveznostjo; vseeno dvomi, da je predlagani sistem resnično potreben, in glede tega želi natančno pojasnitev; je prepričan, da prava pot naprej ni obsežno zbiranje splošnih podatkov, ampak zlasti tesno sodelovanje med obveščevalnimi službami;

12.

želi biti obveščen o natančnem časovnem razporedu in podrobnostih študije, ki jo predvideva Komisija;

Varstvo podatkov in pomisleki glede biometričnih podatkov

13.

meni, da je nedopustno, da se Komisija pred sprejetjem prej omenjenega sporočila z naslovom „Priprava naslednjih ukrepov pri upravljanju meja v Evropski uniji“ ni posvetovala niti z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je že izrazil določeno število zadržkov v zvezi z njim, niti z delovno skupino za varstvo podatkov iz člena 29; zato zahteva, da se Komisija z omenjenima organoma posvetuje glede načrtovanih ukrepov iz tega sporočila, saj predlagani sestavni deli obsegajo obdelavo velike količine osebnih podatkov;

14.

se zaveda, da so biometrični podatki teoretično učinkoviti osebni identifikatorji, ker naj bi bile merjene značilnosti specifične za vsakega posameznika; vseeno poudarja, da biometrični podatki niso nikoli popolni in ne vedno natančni; zato opozarja, da bi bilo treba vedno poskrbeti za alternativne postopke in bolje oblikovati profile tveganj;

15.

vztraja na standardnem protokolu za uporabo in izmenjavo biometričnih podatkov in na dogovorih o nadzoru vmesnikov, ki bodo opisovali način uporabe protokola; nadalje meni, da bi za uporabo biometričnih podatkov moral veljati standard kakovosti, da pri sprejemanju ne bi prihajalo do razlik med različnimi sistemi, ki jih bodo uporabljale države članice;

16.

meni, da mora biti upoštevanje načela spoštovanja zasebnosti že pri načrtovanju (privacy by design) bistvena značilnost vsake pobude, ki bi lahko ogrozila osebne podatke posameznikov in vplivala na zaupanje javnosti v vse, ki z njimi razpolagajo;

Sklepi

17.

meni, da je cilj resnično integriranega upravljanja meja v EU upravičen, in se strinja, da je treba nenehno razvijati in krepiti skupno politiko EU o upravljanju meja;

18.

vseeno meni, da se pri upravljanju meja in priseljevanju daljnosežni predlogi kopičijo neverjetno hitro; zato Komisijo poziva, naj razmišlja o tem, ali je logistika na mejah potrebna in kakšni stroški so povezani z njo;

19

prav tako obžaluje, da politika upravljanja meja EU temelji na načelu, da je vsak potnik lahko osumljenec in mora zato dokazati svojo dobronamernost;

20.

kritizira dejstvo, da ni niti celovitega osrednjega načrta, kjer bi bili navedeni skupni cilji in struktura strategije upravljanja meja EU, niti podrobnosti o tem, kako naj bi vsi sorodni programi in sheme (obstoječi, v pripravi ali na stopnji razvoja politike) medsebojno delovali in kako bi jih lahko kar najoptimalneje medsebojno povezali; meni, da bi morala Komisija pri oblikovanju strukture strategije upravljanja meja EU naprej preučiti raven učinkovitosti obstoječih sistemov upravljanja meja v državah članicah, da bi med njimi ustvarila največjo možno sinergijo;

21.

poudarja, da sta najprej potrebna pregled in ocena obstoječih sistemov in sistemov v pripravi, in poudarja da je to, ali bo EU dosegla svoje strateške cilje, v veliki meri odvisno od uspešnega upravljanja soodvisnosti med sorodnimi programi, saj bosta podvajanje in neskladnost med njimi posledično negativno vplivala na organizacijsko zmogljivost in rezultate; meni, da je treba pred uvedbo novih instrumentov ali sistemov najprej doseči polno, varno in zanesljivo delovanje obstoječih orodij;

22.

meni, da je pred naložbami nujno treba natančno opredeliti operativni kontekst, da bi uskladili vse ukrepe in nastajajoče pobude; poudarja še, da je treba zelo natančno opredeliti, katere spremembe so potrebne in s tem zagotoviti skladno delovanje tehnologije in procesov, ter poudarja, da bi morale biti vse naložbe gospodarsko upravičene;

23.

izraža dvom glede potrebnosti in sorazmernosti predvidenih ukrepov, saj ti prinašajo visoke stroške in lahko ogrozijo zaščito osebnih podatkov, zato meni, da bi jih bilo treba pred vsakršnim uradnim predlogom oceniti z vidika teh meril;

24.

priznava, da bo iskanje pravega ravnovesja med prostim gibanjem vedno večjega števila ljudi prek meja in večjo varnostjo evropskih državljanov zelo zapleteno, ter ne zanika očitnih prednosti uporabe podatkov; hkrati meni, da je zaupanje javnosti v vladne ukrepe mogoče ohraniti samo, če so glede varstva podatkov zagotovljeni zaščitni ukrepi, nadzor in pritožbeni mehanizmi;

*

* *

25.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski agenciji za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex).


(1)  UL L 105, 13.4.2006, str. 1.

(2)  UL L 218, 13.8.2008, str. 60.

(3)  UL L 299, 8.11.2008, str. 1.

(4)  UL L 299, 8.11.2008, str. 43.

(5)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0633.

(6)  SEK(2008)0153.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/5


Torek, 10. marca 2009
Čezmejni prenosi sedežev družb

P6_TA(2009)0086

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 s priporočili Komisiji o čezmejnih prenosih sedežev družb (2008/2196(INI))

2010/C 87 E/02

Evropski parlament,

ob upoštevanju drugega odstavka člena 192 Pogodbe ES,

ob upoštevanju členov 43 in 48 Pogodbe ES,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. maja 2003 z naslovom „Posodabljanje prava družb in izboljšanje upravljanja podjetij v Evropski uniji - načrt za napredek“ (KOM(2003)0284),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. aprila 2004 o sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: Posodabljanje prava družb in izboljšanje upravljanja podjetij v Evropski uniji - načrt za napredek (1),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2006 o nedavnem razvoju dogodkov in nadaljnjih možnostih na področju prava družb (2),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2007 o evropski družbi v zasebni lasti in o štirinajsti direktivi na področju prava družb o prenosu sedeža družbe (3),

ob upoštevanju sodb Sodišča v zadevah Daily Mail in General Trust  (4), Centros  (5), Überseering  (6), Inspire Art  (7), SEVIC Systems  (8) in Cadbury Schweppes  (9),

ob upoštevanju členov 39 in 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0040/2009),

A.

ker bi morale družbe uživati svobodo ustanavljanja na notranjem trgu, kot je zapisano v Pogodbi ES in kot to razlaga Sodišče,

B.

ker je čezmejna selitev družb eden od ključnih elementov pri dokončni vzpostavitvi notranjega trga,

C.

ker čezmejni prenos registriranega sedeža družbe ne bi smel povzročiti prenehanja ali kakršnekoli druge prekinitve oziroma izgube statusa pravne osebe,

D.

ker se pri čezmejnem prenosu registriranega sedeža ne bi smelo zaobiti pravnih, socialnih in davčnih pogojev,

E.

ker je treba zaščititi pravice drugih zainteresiranih strani, ki jih prenos zadeva, kot so manjšinski delničarji, zaposleni in upniki, itd.,

F.

ker se mora v celoti ohraniti zadevni pravni red Skupnosti, ki ureja pravice zaposlenih do čezmejnega obveščanja, posvetovanja in udeležbe, kot tudi varovanje predhodno veljavne pravice zaposlenih do udeležbe (direktivi 94/45/ES (10) in 2005/56/ES (11)), in ker posledično čezmejni prenos registriranega sedeža ne bi smel pomeniti izgube teh pravic,

G.

ker pravilo, po katerem mora družba ohraniti svojo glavno upravo in registrirani sedež v isti državi članici, nasprotuje sodni praksi Sodišča o svobodi ustanavljanja in zato krši pravo ES,

1.

poziva Komisijo, naj Parlamentu do 31. marca 2009 na podlagi člena 44 Pogodbe ES predloži zakonodajni predlog direktive, v katerem bodo določeni ukrepi za usklajevanje nacionalnih zakonodaj držav članic, da se znotraj Skupnosti olajša čezmejni prenos registriranega sedeža družb, ustanovljenih v skladu z zakonodajo ene izmed države članice („štirinajsta direktiva o pravu družb“), in nadalje poziva, naj se predlog pripravi v okviru medinstitucionalnih razprav in v skladu s spodnjimi natančnimi priporočili;

2.

ugotavlja, da lahko podjetja trenutno svoje sedeže prenesejo le prek razpustitve podjetja in ustanovitve nove pravne osebe v ciljni državi članici ali prek ustanovitve nove pravne osebe v ciljni državi članici ter kasnejše združitve obeh podjetij; nadalje ugotavlja, da je ta postopek povezan z upravnimi ovirami, stroški in socialnimi posledicami ter da ne nudi pravne varnosti;

3.

opozarja na svobodo ustanavljanja, ki jo za podjetja zagotavlja člen 48 Pogodbe ES in kot jo razlaga Sodišče (12);

4.

ugotavlja, da prenos sedeža družbe pomeni tudi prenos nadzora; opozarja, da je treba pri pripravi osnutka 14. direktive o pravu družb o čezmejnem prenosu registriranih sedežev družb zagotoviti ohranitev obstoječih pravic delničarjev, upnikov in delavcev ter obstoječe ravnotežje pri upravljanju družbe;

5.

predlaga, naj se nova direktiva sklicuje na Direktivo 94/45/ES in Direktivo 2005/56/ES, da se pri uporabi evropskih direktiv o pravu družb zagotovi skladnost in upoštevanje vsebine postopkov za udeležbo zaposlenih;

6.

meni, da je treba pred prenosom sedeža družbe predstaviti načrt prenosa in poročilo, v katerem so obrazloženi in utemeljeni pravni in ekonomski vidiki ter posledice prenosa za delničarje in zaposlene; opozarja, da je treba načrt prenosa in poročilo pravočasno posredovati vsem, ki so vpleteni;

7.

poudarja pozitivne učinke davčne konkurence na gospodarsko rast v okviru lizbonske strategije;

8.

ugotavlja, da bi moral biti prenos sedeža družbe davčno nevtralen;

9.

predlaga izboljšavo izmenjave informacij in medsebojne pomoči med davčnimi organi;

10.

zahteva preglednost glede uporabe nove direktive v državah članicah, zato predlaga obveznost poročanja držav članic Komisiji, po kateri se v evropskem registru podjetij zabeležijo podjetja, ki preselijo svoj registrirani sedež v skladu z direktivo; poudarja, da se je treba zaradi boljše priprave zakonodaje pri prenosu zahtev glede poročanja v nacionalno zakonodajo izogibati pretiravanju z informacijami, pod pogojem, da se zagotovijo zadostne informacije;

11.

potrjuje, da ta priporočila spoštujejo načelo subsidiarnosti in temeljne pravice državljanov;

12.

meni, da zahtevani predlog ne bo imel finančnih posledic;

13.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in spremljajoča natančna priporočila posreduje Komisiji in Svetu ter parlamentom in vladam držav članic.


(1)  UL C 104 E, 30.4.2004, str. 714.

(2)  UL C 303 E, 13.12.2006, str. 114.

(3)  UL C 263 E, 16.10.2008, str. 671.

(4)  Zadeva 81/87 Daily Mail in General Trust [1988], Zbirka 5483.

(5)  Zadeva C-212/97 Centros [1999], Zbirka I-1459.

(6)  Zadeva C-208/00 Überseering [2002], Zbirka I-9919.

(7)  Zadeva C-167/01 Inspire Art [2003], Zbirka I-10155.

(8)  Zadeva C-411/03 SEVIC Systems [2005], Zbirka I-10805

(9)  Zadeva C-196/04 Cadbury Schweppes [2006], Zbirka I-7995.

(10)  Direktiva Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (UL L 254, 30.9.1994, str. 64).

(11)  Direktiva 2005/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o čezmejnih združitvah kapitalskih družb (UL L 310, 25.11.2005, str. 1).

(12)  Prej omenjena sodba v zadevi Centros.


Torek, 10. marca 2009
PRILOGA K RESOLUCIJI

PODROBNA PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA

Evropski parlament prosi Komisijo, da poda predlog direktive, ki bo vseboval sledeče elemente:

Priporočilo 1 (učinki čezmejnega prenosa registriranega sedeža)

Čezmejni prenos registriranega sedeža družbe ne povzročijo prenehanja družbe ali drugačne prekinitve oziroma izgube statusa pravne osebe; družba ohrani svoj status pravne osebe, vsa njena sredstva, obveznosti in pogodbena razmerja pa ostanejo nespremenjena. Nadalje se pri prenosu ne zaobide pravnih, socialnih in davčnih pogojev. Prenos začne veljati na dan registracije v državi članici gostiteljici. Od dneva registracije v državi članici gostiteljici za družbo velja zakonodaja te države.

Priporočilo 2 (postopek prenosa v družbi)

Vodstvo ali uprava podjetja, ki načrtuje prenos, mora pripraviti predlog o prenosu. Predlog zajema najmanj:

(a)

pravni status, firmo in registrirani sedež družbe v matični državi članici;

(b)

predvideni pravni status, ime in registrirani sedež družbe v državi članici gostiteljici;

(c)

memorandum in statut družbe v državi članici gostiteljici;

(d)

predvideni časovni razpored prenosa;

(e)

datum, od katerega se transakcije družbe, ki namerava prenesti svoj registrirani sedež, za računovodske namene obravnavajo, kot da je družba v državi članici gostiteljici;

(f)

kjer je primerno, podrobne informacije o prenosu glavne uprave ali glavnega kraja poslovanja;

(g)

pravice, zagotovljene članom družbe, zaposlenim ali upnikom, oziroma predlagani ustrezni ukrepi;

(h)

če se družba upravlja na podlagi udeležbe zaposlenih in če nacionalna zakonodaja države članice gostiteljice ne določa takšne sheme, informacije o postopkih, pri čemer so določeni dogovori za udeležbo zaposlenih.

Predlog o prenosu se v primernem času pred datumom skupščine delničarjev posreduje v pregled članom in predstavnikom delavcev družbe.

Družba, ki načrtuje prenos, mora v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in Direktivo 68/151/EGS (1) objaviti vsaj naslednje podrobnosti:

(a)

pravni status, firmo in registrirani sedež družbe v matični državi članici, pa tudi podrobnosti, predvidene za družbo v državi članici gostiteljici;

(b)

register, pri katerem je za družbo vložena dokumentacija in podrobnosti iz člena 3(2) Direktive 68/151/EGS, ter številko vpisa v register;

(c)

navedbo dogovorov, da upniki in manjšinski delničarji družbe lahko uveljavijo svoje pravice, in navedbo naslova, na katerem so brezplačno na voljo popolne informacije o teh dogovorih.

Vodstvo ali uprava družbe, ki načrtuje prenos, mora pripraviti poročilo, v katerem pojasni in upraviči pravne in gospodarske vidike predloga ter opiše posledice za člane družbe, upnike in delavce, razen če ni dogovorjeno drugače.

Priporočilo 3 (odločitev skupščine delničarjev o prenosu)

Skupščina delničarjev odobri predlog o prenosu v skladu z določenimi dogovori, pri čemer je potrebna večina glasov za spremembo memoranduma in statuta v skladu z zakonodajo, ki velja za družbo v njeni matični državi članici.

Če se družba upravlja na podlagi udeležbe zaposlenih, lahko skupščina delničarjev določi, da je dokončanje prenosa odvisno od izrecne odobritve dogovorov za udeležbo zaposlenih.

Priporočilo 4 (postopek upravnega prenosa in preverjanje)

Matična država članica v skladu s svojo zakonodajo preveri zakonitost postopka prenosa. Pristojni organi, ki jih določi matična država članica, izdajo potrdilo, s katerim dokončno izjavijo, da so izpolnjena vsa potrebna opravila in formalnosti.

Potrdilo, kopija memoranduma in statuta, predvidenih za družbo v državi članici gostiteljici, in kopija predloga o prenosu se v ustreznem času predložijo organu, odgovornemu za registracijo v državi članici gostiteljici. Ti dokumenti zadostujejo, da se družbi omogoči registracija v državi članici gostiteljici. Organi, pristojni za registracijo v državi članici gostiteljici, preverijo, če so izpolnjeni vsebinski in formalni pogoji za prenos.

Pristojni organi v državi članici gostiteljici o registraciji nemudoma obvestijo ustrezne organe v matični državi članici. Potem organi v matični državi članici družbo odstranijo iz registra.

Registracija v državi članici gostiteljici in odstranitev iz registra v matični državi članici se objavita. Zagotoviti je treba najmanj naslednje podrobne podatke:

(a)

datum registracije;

(b)

nova in prejšnja številka vpisa v register matične države članice oziroma register države članice gostiteljice.

Priporočilo 5 (udeležba zaposlenih)

Udeležbo zaposlenih ureja zakonodaja države članice gostiteljice.

Zakonodaja države članice gostiteljice pa ne velja v naslednjih primerih:

(a)

če država članica gostiteljica ne zagotovi vsaj enake ravni udeležbe, kot je v družbi v matični državi članici, ali

(b)

če zakonodaja države članice gostiteljice ne podeljuje zaposlenim v poslovalnicah družbe, ki se nahajajo v drugih državah članicah, enake pravice za izvrševanje pravic soodločanja, kot so jih ti zaposleni imeli pred prenosom.

V teh primerih se ustrezno uporabljajo določbe člena 16 Direktive 2005/56/ES.

Priporočilo 6 (tretje strani, ki jih zadeva prenos)

Družbi, zoper katero so bili vloženi postopki za prenehanje, likvidacijo, insolventnost ali odlog plačila ali drugi podobni postopki, se ne dovoli, da bi svoj registrirani sedež prenesla čez mejo znotraj Skupnosti.

Za namene sodnih ali upravnih postopkov, ki še potekajo in so se začeli pred prenosom registriranega sedeža, se šteje, da ima družba registrirani sedež v matični državi članici.


(1)  Prva direktiva Sveta 68/151/EGS z dne 9. marca 1968 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL L 65, 14.3.1968, str. 8).


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/10


Torek, 10. marca 2009
Skupni evropski azilni sistem

P6_TA(2009)0087

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o prihodnosti skupnega evropskega azilnega sistema (2008/2305(INI))

2010/C 87 E/03

Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 63(1) in (2) Pogodbe ES,

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

ob upoštevanju Ženevske konvencije iz leta 1951 o statusu beguncev in dodatnega protokola iz leta 1967 k tej konvenciji,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (1) („Dublinska uredba“),

ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil (2) („direktiva o sprejemu“),

ob upoštevanju Direktive Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah (3) („direktiva o azilu“),

ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (4),

ob upoštevanju poročila Komisije o uporabi Direktive 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil (KOM(2007)0745),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2005 o Lampedusi (5),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2006 o položaju beguncev na Malti (6),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. junija 2007 o azilu: sodelovanje v praksi in kakovost odločanja na področju skupnega evropskega azilnega sistema (7),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. septembra 2008 o oceni dublinskega sistema (8),

ob upoštevanju poročil Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o obiskih v različnih centrih za pridržanje, da bi se preverili pogoji sprejema,

ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropskih skupnosti z dne 6. maja 2008 v zadevi C-133/06 Evropski parlament proti Svetu Evropske unije (9), o tožbi za razveljavitev direktive o azilu, predvsem za razveljavitev določb direktive o postopku sprejetja in spremembi skupnih najosnovnejših seznamov varnih držav članic,

ob upoštevanju Evropskega pakta o priseljevanju in azilu, ki ga je Evropski svet sprejel 16. oktobra 2008 in katerega četrti cilj je „zgraditi Evropo azila“,

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za razvoj (A6-0050/2009),

A.

ker so zakonodajni instrumenti prve faze vzpostavitve skupnega evropskega azilnega sistema omogočili sprejetje skupnih minimalnih standardov, ne pa tudi enakih pogojev dostopa do zaščite na celotnem ozemlju EU, zaradi česar še vedno prihaja do naknadnega gibanja in večkratnih prošenj,

B.

ker utegnejo biti zaradi meril o državi prvega vstopa v okviru dublinskega sistema nekatere države članice, zlasti tiste, ki so na zunanji meji EU, nesorazmerno obremenjene zgolj zaradi svoje izpostavljene geografske lege, in ker ima to škodljive posledice tako za države članice kot za prosilce za azil,

C.

ker ocena dublinskega sistema Komisije razkriva, da je moralo leta 2005 trinajst mejnih držav članic obravnavati rastoče izzive, ki izhajajo iz dublinskega sistema,

D.

ker Komisija v svojem poročilu o oceni direktive o sprejemu navaja resne težave pri izvajanju direktive, zlasti v zaprtih centrih in na tranzitnih območjih, kar so lahko med svojimi številnimi obiski neposredno ugotovile parlamentarne delegacije,

Splošne ugotovitve

1.

ugotavlja, da je v zadnjem letu po vsem svetu število beguncev naraslo na več kot 12 milijonov, število notranje razseljenih oseb pa na 26 milijonov; v zvezi s tem podpira vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema in pozdravlja načrt azilne politike, ki ga je pripravila Komisija in služi kot načrt za dokončanje skupnega evropskega azilnega sistema;

2.

obžaluje, da se zaradi spremembe pravne podlage, do katere bo prišlo z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, načrtuje odložitev roka za dokončanje druge faze skupnega evropskega azilnega sistema – ki naj bi odpravila neprimerne razlike med azilnimi sistemi držav članic – v leto 2012;

3.

opozarja, da stopnje priznavanja kandidatov za status begunca za državljane nekaterih tretjih držav nihajo od približno 0 % do 90 % med državami članicami;

4.

poudarja, da mora uskladitev standardov za skupni azilni postopek in enoten azilni status privesti do visoke ravni zaščite v celotni EU ter ne sme temeljiti na najmanjšem skupnem imenovalcu, saj tako skupni azilni sistem ne bi imel dodane vrednosti;

5.

obžaluje, da je bil koncept instituta azila, ki je pomemben del demokracije in zaščite človekovih pravic, v zadnjih letih resno spodkopan; ponovno poudarja potrebo po polnem spoštovanju pravic in potreb prosilcev za azil ter načela nevračanja;

6.

opozarja, da bi morala EU na zunanjih mejah zagotoviti mehanizme za prepoznavanje prosilcev za azil in omogočiti osebam, ki imajo pravico do mednarodne zaščite, dostop do njenega ozemlja, tudi v okviru dejavnosti nadzora svojih zunanjih meja;

7.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija opredelila dostop do zaščite osebam, ki jo potrebujejo, kot enega od poglavitnih ciljev skupnega evropskega azilnega sistema;

8.

poziva Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske Unije (Frontex), naj zagotovi natančne podatke o številu prosilcev za azil, ki so bili kot taki prepoznani med njenimi operacijami, in o usodi oseb, ki so bile med temi operacijami prestrežene in vrnjene v državo tranzita ali izvora; poziva Komisijo, naj predloži predlog za revizijo mandata agencije Frontex, da se izrecno navede, da so vprašanja zaščite in človekovih pravic sestavni del upravljanja zunanjih meja EU;

9.

pozdravlja dejstvo, da Komisija priznava potrebo po zagotavljanju skladnosti z drugimi politikami, ki vplivajo na mednarodno zaščito; zato poziva Komisijo, naj podpre in sproži pobude za revizijo in prilagoditev vseh politik in postopkov za upravljanje meja, kot sta agencija Frontex in evropski sistem nadzorovanja meja (EUROSUR), da se beguncem zagotovi dostop do zaščite v EU in se na zunanjih mejah EU doseže polno spoštovanje načela nevračanja; poleg tega poudarja, da je dolžnost nudenja pomoči, kakor je zapisana v Konvenciji Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu (UNCLOS), pravno zavezujoča za države članice, EU in agencijo Frontex;

Izboljšanje obstoječe zakonodaje

10.

pozdravlja dejstvo, da je Sodišče v prej omenjeni sodbi C-133/06 razveljavilo odstavka 1 in 2 člena 29 ter odstavek 3 člena 36 direktive o azilu, ki sta obravnavala sprejetje in spremembo skupnega najosnovnejšega seznama varnih držav izvora ter skupnega seznama varnih tretjih držav;

11.

pozdravlja pozitivne izkušnje v nekaterih državah članicah, kjer se prosilce za azil – po predložitvi njihove prošnje za mednarodno zaščito – sprejme v ustanove, ki so odprte in v celoti vključene v lokalne skupnosti;

12.

meni, da so prosilci za azil ranljive osebe, za katere je treba zagotoviti primerne pogoje za sprejem; opozarja, da zaporniško okolje v nobenem primeru ne more pomagati pri premagovanju travmatičnih izkušenj, ki so jih preživeli v državah izvora ali med potjo v Evropo;

13.

pozdravlja določbe, omenjene v zadnjih predlogih Komisije, da države članice osebe ne bodo pridržale samo zato, ker je zaprosila za mednarodno zaščito; meni, da se prosilcev za azil, glede na njihov izrazito ranljiv položaj, načeloma ne bi smelo pridržati;

14.

obžaluje, da se prosilce za azil po nezakonitem vstopu na ozemlje v več državah članicah še vedno pridrži, in zato pozdravlja vključitev postopkovnih jamstev v zvezi s pridržanjem v direktivo o sprejemu; v zvezi s tem meni, da bi moralo biti pridržanje prosilcev za azil možno le v zelo jasno določenih izjemnih okoliščinah in da bi morali za takšno pridržanje veljati načeli nujnosti in sorazmernosti, tako glede načina kot glede namena takšnega pridržanja; meni tudi, da bi moral imeti prosilec za azil, če je pridržan, pravico do pravnega sredstva pred nacionalnim sodiščem;

15.

meni, da je treba natančneje opredeliti področje uporabe nove direktive o sprejemu, da se vanjo zajamejo centri za pridržanje, tranzitna območja, postopki na meji in osebe, premeščene v skladu z dublinskim sistemom;

16.

pozdravlja, da je v direktivi o sprejemu vzpostavljen formalni sistem za takojšnje prepoznavanje ranljivih oseb, zlasti mladoletnikov brez spremstva, starejših oseb, ki so odvisne od pomoči drugih, invalidov, nosečih žensk, staršev samohranilcev z otroki in oseb, ki so bile žrtve travmatičnih izkušenj (mučenje, posilstvo ter psihično, fizično in spolno nasilje);

17.

meni, da bi bilo treba oblikovati enoten postopek vlaganja prošenj za azil in enotne standarde za pridobitev statusa begunca ali statusa osebe, ki potrebuje mednarodno zaščito, pri čemer bi ti zajemali vse prošnje za „mednarodno zaščito“ (status begunca, subsidiarna in začasna zaščita);

18.

pozdravlja načrt Komisije, da natančneje opredeli pogoje za odobritev subsidiarne zaščite, in predvsem njen predlog, da se ponovno preuči raven pravic in ugodnosti, ki se zagotovi upravičenim do tovrstne zaščite; to bi moralo zagotoviti večjo enakopravnost obravnave na višji ravni;

19.

pozdravlja namero Komisije, da spremeni direktivo o azilu, in poudarja, da bi moral enotni azilni postopek zagotavljati jasne, enotne in razumne časovne okvire, v katerih bi organi odločali o prošnji za azil, s čimer bi se izognili dolgim in neupravičenim čakalnim dobam, ki imajo lahko negativne posledice za zdravje in dobro počutje prosilcev za azil; ponovno poudarja, da je treba o dodelitvi statusa begunca ali nadomestne zaščite vedno odločati za vsak primer posebej in da to odločanje nikoli ne sme biti omejeno na posplošene ocene (npr. na podlagi državljanstva) ali izpolnjevanja pogojev (npr. v zvezi z razmerami glede človekovih pravic v državi izvora);

20.

meni, da bi bilo priporočljivo zbrati informacije o državah izvora, ki so na voljo različnim državam članicam, in spodbuja Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za vzpostavitev skupne baze podatkov; poudarja, da bi zbiranje in predložitev informacij o državah izvora ter upravljanje portala morali zagotoviti, da se vključijo poročila različnih priznanih strokovnjakov iz posameznih držav, da so informacije javno dostopne in ločene od tistih, ki jih uporabljajo nosilci odločitev (da ostanejo nepristranske in se izognejo političnemu vplivu), ter da se pri zbiranju podatkov o izvornih državah vzpostavi pravično ravnovesje med vladnimi, nevladnimi in mednarodnimi viri;

21.

pozdravlja prenovo Dublinske uredbe in predlagane določbe o mehanizmu za prekinitev premeščanja v skladu z dublinskim sistemom, če bi obstajali pomisleki, da bi ta premeščanja utegnila prosilcem preprečiti uživanje ustreznih standardov zaščite v odgovornih državah članicah, zlasti kar zadeva pogoje za sprejem in dostop do azilnega postopka, pa tudi v primerih, ko bi ta premeščanja povečala obremenitev držav članic, ki se soočajo z nesorazmernim pritiskom, predvsem zaradi njihove geografske lega ali demografskih razmer; vseeno poudarja, da bi te določbe nazadnje predstavljale politično izjavo in ne bi bile učinkovit instrument za resno podporo državam članicam, če ne bi prišlo do uvedbe dvojnega obvezujočega instrumenta za vse države članice, ki bi zagotavljal naslednje:

(a)

napotitve uradnikov iz drugih držav članic pod okriljem evropskega urada za podporo prosilcem za azil, da bi pomagali tistim državam članicam, ki se soočajo s posebnimi in težavnimi razmerami;

(b)

shemo za premestitve upravičencev do mednarodne zaščite iz držav članic, ki se soočajo s posebnimi in težavnimi razmerami, v druge države, ob posvetovanju z Uradom visokega komisarja Združenih narodov za begunce in s pristankom upravičencev;

22.

meni, da bi morali imeti prosilci za azil na podlagi spremenjene Dublinske uredbe pravico, da se pritožijo na odločitev o premestitvi, in da bi takšna pritožba sodišča obvezovala, da po uradni dolžnosti preučijo potrebo po začasni prekinitvi izvajanja odločitve o premestitvi;

Upravne strukture

23.

odločno podpira ustanovitev evropskega urada za podporo prosilcem za azil, ki bi moral tesno sodelovati z Uradom visokega komisarja Združenih narodov za begunce in z nevladnimi organizacijami, ki se posebej posvečajo vprašanjem azila;

24.

meni, da bi morala biti ena od nalog evropskega urada za podporo prosilcem za azil natančno analizirati preostale razlike med nacionalnimi azilnimi sistemi in tako prispevati k njihovemu izboljšanju;

25.

meni, da bi morale dejavnosti evropskega urada za podporo prosilcem za azil vključevati razvoj smernic za podporo natančnejšemu ocenjevanju prošenj za azil, spodbujanje izmenjave dobre prakse, spremljanje izvajanja in uporabe ustrezne zakonodaje EU (podpora Komisiji pri opravljanju njene vloge varuha Pogodb);

26.

meni, da bi bilo treba praktično razmisliti o nadaljnji obravnavi tistih, ki so bili zaradi zavrnitve njihove prošnje za zaščito vrnjeni v državo izvora ali odhoda;

27.

odločno poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za vzpostavitev skupnega evropskega programa za usposabljanje na področju azila, glede na to, da je kakovost sprejetih odločitev na tem področju neposredno povezana s kakovostjo usposabljanja in informiranja tistih, ki sprejemajo odločitve na nacionalni ravni; meni, da bi posvetovanje o pripravi programov usposabljanja z organizacijami civilne družbe, ki so posebej dejavne na tem področju, zagotovilo učinkovitost v teh zadevah;

28.

meni, da bi morali imeti vsi nosilci odločanja enak dostop do strokovno in objektivno preverjenih informacij o državi izvora, kar je bistveno orodje za azilne organe in prizivna sodišča ter prosilce za azil, ki se zanašajo na to, da jim bodo te informacije v pomoč pri preverjanju njihove prošnje za mednarodno zaščito;

29.

poudarja, da bi morali organi oblasti med obdobjem čakanja upoštevati različne potrebe prosilcev za azil, ki so v bolj ranljivem položaju, kot so otroci, invalidi in ženske, ter zagotoviti potrebno infrastrukturo;

Vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite

30.

priznava pomen vključevanja upravičencev do mednarodne zaščite, kar zadeva demokracijo, varnost in gospodarske vidike;

31.

obžaluje, da pravila o določitvi države, odgovorne za pregled prošnje za azil, ki jih določa Dublinska uredba, ne upoštevajo želje prosilca, in meni, da bi se morala pri tem določanju nekatera merila glede družinskih, kulturnih in jezikovnih vprašanj bolj upoštevati, da se spodbudi vključevanje prosilcev za azil;

32.

poziva Svet, naj doseže dogovor o razširitvi področja uporabe Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (10), da bi ta zajemala tudi begunce in upravičence do subsidiarne zaščite;

33.

pozdravlja predlog Komisije iz direktive o sprejemu, da se prosilcem omogoči lažji dostop do trga dela, glede na to, da je njihova vključitev v poklicno življenje bistven pogoj za njihovo integracijo v državo članici gostiteljici ter pomaga tudi pri razvijanju spretnosti, ki so koristne tako v času bivanja v državi članici gostiteljici kot v primeru vrnitve v državo izvora;

34.

meni, da bi moral azilni sistem pri določanju odgovorne države članice olajšati vključevanje tako, da bi poleg drugih elementov upošteval socialno, kulturno in jezikovno ozadje ter priznaval končan študij, poklicne kvalifikacije in usposobljenost prosilcev za azil, ki ustrezajo gospodarskim potrebam države članice gostiteljice;

35.

priporoča, da se ne razlikuje med pravicami beguncev in pravicami upravičencev do subsidiarne zaščite; zlasti poudarja, da je treba izboljšati dostop upravičencev do subsidiarne zaščite do socialnih in ekonomskih pravic, saj je to bistvenega pomena za njihovo integracijo;

Mehanizmi solidarnosti

36.

meni, da bi moral biti eden od ciljev skupnega evropskega azilnega sistema vzpostavitev učinkovitih mehanizmov solidarnosti, da se izboljšajo razmere v državah, kjer so tokovi prosilcev za azil največji ter imajo težave pri zagotavljanju primernih pogojev za sprejem, pri obravnavanju prošenj v predpisanih rokih in oblikah ali pri integraciji prosilcev, ki so dobili status beguncev;

37.

meni, da solidarnosti ni mogoče omejiti na zagotavljanje finančnih sredstev, in poziva k učinkovitemu izvajanju mehanizmov notranjega preseljevanja in premeščanja na prostovoljni podlagi, kot je predvideno v evropskem paktu o priseljevanju in azilu; meni, da bi to omogočilo upravičencem do mednarodne zaščite, da jih sprejme država članica, ki ni tista, ki jim je to zaščito odobrila;

38.

meni, da bi bilo treba preučiti možnost razširitve področja uporabe Direktive 2001/55/ES (11), da se omogoči sprejem še posebej za določene kategorije oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito za prehodno obdobje, tudi ko ne gre za množični prihod;

39.

spodbuja sestavo skupin strokovnjakov na področju azila pod okriljem prihodnjega evropskega urada za podporo prosilcem za azil, ki bi lahko pomagale državam članicam, ki se soočajo z nenadnim in množičnim prihodom prosilcev za azil in tega ne morejo obvladati;

40.

poziva Komisijo, naj preuči možnost oblikovanja evropskega mehanizma za prenos mednarodne zaščite – pod nadzorom prihodnjega evropskega urada za podporo prosilcem za azil –, da se beguncem na njihovo zahtevo omogoči gibanje v Evropi in s tem razbremeni nekatere države članice;

41.

pozdravlja namen Komisije, da izvede študijo o načinih za izboljšanje finančne solidarnosti v EU, in z veseljem pričakuje predloge, ki bodo pripravljeni v zvezi s tem;

42.

podpira sporazume o nadzoru meja med nacionalnimi organi, Uradom visokega komisarja Združenih narodov za begunce in nevladnimi organizacijami v EU ter dodelitev sredstev v ta namen iz sklada EU za zunanje meje;

Sodelovanje s tretjimi državami

43.

poudarja, da bi moral biti skupni evropski azilni sistem popolnoma usklajen s cilji in dejavnostmi na področju zaščite beguncev v okviru instrumentov EU za sodelovanje z državami v razvoju (kot so Evropski razvojni sklad, instrument za razvojno sodelovanje, evropski sosedski in partnerski instrument ter evropski instrument za demokracijo in človekove pravice) ter sporazumov in partnerstev med EU in državami v razvoju (kot sta sporazum iz Cotonouja in strateško partnerstvo EU-Afrika);

44.

soglaša z mnenjem Komisije, da je azil sestavni del razvojnega sodelovanja s tretjimi državami in ne orodje za obvladovanje kriz; ponovno poudarja, da lahko razvojno sodelovanje, zlasti preprečevanje kriz, spremljanje človekovih pravic, preoblikovanje konfliktov in vzpostavljanje miru, služi kot sredstvo za preprečevanje razseljevanja; zato poudarja, da bi moral biti skupni evropski azilni sistem tesno povezan z evropskimi razvojnimi in človekoljubnimi politikami;

45.

pričakuje ocenjevanje regionalnih programov zaščite, ki bi se moralo izvesti v letu 2009; poudarja, da mora biti razvoj takšnih programov v celoti skladen z nacionalnimi in regionalnimi akcijskimi načrti in tematskim programom o migracijah in azilu v okviru instrumenta razvojnega sodelovanja ter, bolj splošno, ne sme biti nikoli sredstvo za izogibanje odgovornosti držav članic in EU; poziva Komisijo, naj izboljša usklajenost ukrepov, ki jih glede tega izvajajo njene različne službe, da se optimizira sinergija med njimi, ter naj Parlamentu poroča o svojem ukrepanju v zvezi s tem;

46.

priznava pomen krepitve sprejemnih zmogljivosti držav prvega azila in oblikovanja programa premeščanja, ki določa skupna merila in mehanizme za usklajevanje, na evropski ravni in v tesnem sodelovanju z Uradom visokega komisarja Združenih narodov za begunce;

47.

zahteva tudi, da se oceni ustreznost razpoložljivih sredstev za ukrepe v zvezi s tretjimi državami – na primer zaščita znotraj regije –, zlasti glede na izraženo mnenje Parlamenta, da je treba za te ukrepe zagotoviti dodatna sredstva, ne pa prerazporediti sredstva iz razvojnih skladov;

48.

poziva Komisijo, naj spodbuja večje sodelovanje držav članic pri prizadevanjih za ponovno naselitev beguncev po vsem svetu;

49.

z velikim zanimanjem se seznanja z zamislijo o uvedbi „postopkov varovanega vstopa“ in odločno spodbuja Komisijo, naj ustrezno preuči posebne postopke za tovrstne ukrepe in njihove praktične posledice;

50.

z zanimanjem pričakuje rezultate študije o skupni obravnavi prošenj za azil izven ozemlja EU, ki jo namerava Komisija izvesti v letu 2009, in svari pred morebitnimi skušnjavami, da bi se odgovornost za sprejem prosilcev za azil in obravnavanje njihovih prošenj prenesla na tretje države ali na Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce;

*

* *

51.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, agenciji Frontex in Uradu visokega komisarja Združenih narodov za begunce.


(1)  UL L 50, 25.2.2003, str. 1.

(2)  UL L 31, 6.2.2003, str. 18.

(3)  UL L 326, 13.12.2005, str. 13.

(4)  UL L 304, 30.9.2004, str. 12.

(5)  UL C 33 E, 9.2.2006, str. 598.

(6)  UL C 293 E, 2.12.2006, str. 301.

(7)  UL C 146 E, 12.6.2008, str. 364.

(8)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0385.

(9)  UL C 158, 21.6.2008, str. 3.

(10)  UL L 16, 23.1.2004, str. 44.

(11)  Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12).


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/16


Torek, 10. marca 2009
Akcijski načrt Komisije za integriran okvir notranje kontrole

P6_TA(2009)0088

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o akcijskem načrtu Komisije za integriran okvir notranje kontrole (2008/2150(INI))

2010/C 87 E/04

Evropski parlament,

ob upoštevanju Pogodbe ES,

ob upoštevanju Mnenja Računskega sodišča Evropskih skupnosti št. 2/2004 o modelu enotne revizije (in predlogu za okvir notranje kontrole Skupnosti) (1),

ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 15. junija 2005 o časovnem načrtu za integriran okvir notranje kontrole (KOM(2005)0252),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. januarja 2006 o akcijskem načrtu za integriran okvir notranje kontrole (KOM(2006)0009),

ob upoštevanju prvega polletnega poročila o rezultatih uresničevanja akcijskega načrta Komisije za integriran okvir notranje kontrole, objavljenega 19. julija 2006 (SEK(2006)1009), v skladu z zahtevo Parlamenta, izraženo v resoluciji z dne 27. aprila 2006 o razrešnici za proračunsko leto 2004 (2),

ob upoštevanju vmesnega poročila Komisije o napredku, objavljenega 7. marca 2007 (KOM(2007)0086), v katerem poroča o napredku ter najavlja nekatere dodatne ukrepe,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. februarja 2008 z naslovom „Poročilo o akcijskem načrtu Komisije za integriran okvir notranje kontrole“(KOM(2008)0110), in priloženega delovnega dokumenta Komisije (SEK(2008)0259),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. junija 2008 z naslovom „Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2007“ (KOM(2008)0338),

ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2007 (KOM(2008)0499),

ob upoštevanju Poročila Komisije organu, pristojnemu za podelitev razrešnice, o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnicah za leto 2006 (KOM(2008)0629 in KOM(2008)0628) in spremnih delovnih dokumentov Komisije (SEK(2008)2579 in SEK(2008)2580),

ob upoštevanju letnega poročila Evropskega računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2007 z odgovori institucij (3),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za proračun (A6-0022/2009),

A.

ker v skladu s členom 274 Pogodbe ES Komisija izvršuje proračun na lastno odgovornost v sodelovanju z državami članicami, pri čemer upošteva načela dobrega finančnega poslovodenja,

B.

ker se načelo učinkovitega notranjega nadzora vključuje med proračunska načela Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (Finančna uredba) (4), od njene spremembe z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 z dne 13. decembra 2006 (5), kot je v akcijskem načrtu za integriran okvir notranje kontrole („akcijski načrt“) predlagala Komisija,

C.

ker je najboljši način, da Komisija pokaže svojo resnično zavezanost preglednosti in dobremu finančnemu poslovodenju ta, da po svojih najboljših močeh podpira pobude za izboljšanje kakovosti finančnega poslovodenja, da bi od Evropskega računskega sodišča (ECA) pridobila pozitivno izjavo o zanesljivosti (DAS (6)),

D.

ker je Ekonomsko-finančni svet v odstavku 5 svojih sklepov z dne 8. novembra 2005 ocenil, da so vzpostavitev integriranega notranjega nadzora ter jasnost in poenostavitev zakonodaje, ki velja za nadzor, bistvenega pomena, in je od Komisije zahteval, da oceni stroške kontrol po področjih odhodkov,

E.

ker je Komisija v podporo strateškemu cilju, da bi od Evropskega računskega sodišča prejela pozitivno izjavo o zanesljivosti, januarja 2006 sprejela akcijski načrt, ki temelji na priporočilih Računskega sodišča (7), resoluciji Parlamenta z dne 12. aprila 2005 o razrešnici za proračunsko leto 2003 (8) ter sklepih Ekonomsko-finančnega sveta z dne 8. novembra 2005,

F.

ker je akcijski načrt obravnaval pomanjkljivosti v takratnih nadzornih strukturah Komisije in opredelil 16 področij, na katerih je treba ukrepati do konca leta 2007, pri tem pa upošteval, da mora biti izboljšanje finančnega upravljanja v Uniji podprto z natančnim spremljanjem kontrol v Komisiji in državah članicah,

G.

ker je Evropsko računsko sodišče v odstavku 2.29 poglavja 2 (ki opisuje sistem notranje kontrole Komisije) svojega letnega poročila za leto 2007 poudarilo, da je v zbirnem poročilu Komisije za leto 2007 pozitivno ocenjen napredek, ki je bil do takrat dosežen pri izvajanju ukrepov, čeprav je v njem navedeno, da dokazov o uspešnosti ukrepov pri zmanjševanju stopnje napak pri transakcijah morda še nekaj časa ne bo,

H.

ker je v skladu z odgovorom Komisije na člen 2.30 letnega poročila Evropskega računskega sodišča za leto 2007 izvajanje ukrepov stalen proces in se dosledno upošteva; ker je učinek ukrepov neizogibno viden šele po njihovem izvajanju v letih 2006 in 2007 in bo prvo poročilo o učinku pripravljeno v začetku leta 2009,

1.

pozdravlja skupni napredek, dosežen pri razvoju akcijskega načrta, in dejstvo, da je bila večina ukrepov izvedena, pomanjkljivosti, opredeljene v akcijskem načrtu, pa v veliki meri odpravljene;

2.

poudarja, da bo učinkovit okvir integrirane notranje kontrole, kot je predviden v akcijskem načrtu Komisije, omogočil Komisiji in državam članicam boljše izvrševanje proračuna EU v skladu s političnimi cilji in prednostnimi nalogami Parlamenta;

3.

obžaluje odsotnost jasnega jezika in poziva Komisijo, naj navede, v kateri fazi postopka za doseganje integriranega okvira notranje kontrole je in kdaj naj bi bili vidni pozitivni učinki sprejetih ukrepov na zakonitost in pravilnost transakcij;

4.

vzame na znanje poročilo o učinku, ki ga je Komisija sprejela 4. februarja 2009 (KOM(2009)0043) in ga bo upošteval pri sprejemanju resolucije o razrešnici za proračunsko leto 2007;

5.

je seznanjen s prizadevanji Komisije, vendar obžaluje, da Komisija zaradi težav držav članic pri poročanju do sedaj ni mogla predstaviti celovitih in zanesljivih zneskov za izterjave in finančne popravke; poziva Komisijo, naj odpravi te težave, in od nje pričakuje, da bo predstavila natančen časovni razpored za razvoj in uporabo nove sheme poročanja;

6.

poudarja, da bo ocena uspeha akcijskega načrta temeljila na učinku ukrepov, in sicer na podlagi nižje stopnje napak in izboljšane ocene kontrolnih sistemov, ki jih je potrdilo Evropsko računsko sodišče;

7.

pričakuje, da se bodo takšne izboljšave odražale v letnem poročilu Evropskega računskega sodišča za leto 2008;

8.

poziva Komisijo, naj poveča preglednost v svoji oceni učinkov akcijskega načrta in naj v celoti nadzira njegovo izvajanje;

Ukrepi 4, 10 in 10N: sprejemljiva stopnja napak ali tveganje napak – analiza obstoječega ravnovesja med odhodki za poslovanje in stroški kontrolnih sistemov

9.

obžaluje, da izvajanje dveh najpomembnejših ukrepov za Parlament zaostaja za načrtovanim koledarjem;

10.

posebej obžaluje, da še ni bil izveden ukrep 4 akcijskega načrta, ki predvideva vzpostavitev medinstitucionalne pobude o osnovnih načelih, ki jih je treba upoštevati v zvezi z dopustnimi tveganji pri transakcijah; se strinja z izjavo Evropskega računskega sodišča, objavljeno v mnenju št. 4/2006 (9), da še ni bilo razjasnjeno, kako bo opredeljen pojem „sprejemljive ravni tveganja“, četudi gre za bistven koncept sistema integrirane notranje kontrole;

11.

poudarja, da je Evropsko računsko sodišče v odstavkih 2.9 in 2.10 svojega letnega poročila za leto 2005 (10) že zavzelo stališče, da sta, ko gre za vzpostavitev integriranega okvira notranje kontrole, sorazmernost in stroškovna učinkovitost eden najpomembnejših ciljev, ki jih je odobrila Komisija;

12.

prav tako opozarja na zgoraj navedene sklepe Ekonomsko-finančnega sveta z dne 8. novembra 2005, sodeč po katerih Svet v skladu z mnenjem Sodišča št. 2/2004 meni, da mora z Evropskim parlamentom doseči sporazum glede tveganj, ki so dopustna pri transakcijah, povezanih z računi, ob upoštevanju stroškov in koristi kontrol za različna področja politik ter vrednosti zadevnih izdatkov;

13.

poudarja, da Evropsko računsko sodišče v točki (c) odstavka 2.42 svojega letnega poročila za 2007 poziva k napredku pri upoštevanju pojma dopustnega tveganja, v točki (c) odstavka 1.52 prvega poglavja (ki obravnava izjavo o zanesljivosti in podporne informacije) tega poročila pa navaja, da je ravnovesje med stroški in preostalim tveganjem za posamezna področja porabe tako pomembno, da bi moralo biti odobreno na politični ravni (tj. s strani proračunskega organa/organa za razrešnico) v imenu državljanov Unije;

14.

odločno poziva Komisijo, naj hitro sprejme obljubljeno sporočilo na to temo in si prizadeva za vnovično sprožitev medinstitucionalne razprave o dopustnem tveganju, kot je Parlament že zahteval v svoji resoluciji o razrešnici z dne 24. aprila 2007 za proračunsko leto 2005 (11) in v svoji resoluciji z dne 22. aprila 2008 za proračunsko leto 2006 (12); poziva Komisijo, naj v celoti objavi metode, uporabljene za določanje stopnje napak;

15.

zato meni, da bi morala Komisija ob spoštovanju načel sorazmernosti in stroškovne učinkovitosti kontrolnih sistemov oceniti obstoječe razmerje med sredstvi, ki so na voljo za posamezno politiko, ter delom teh sredstev, ki jih uporablja v kontrolnih sistemih glede na področje odhodkov, kakor je Parlament zahteval v resoluciji o razrešnici za proračunsko leto 2005;

16.

opozarja Komisijo, kako pomembno je, da izvede primerjalno analizo, ki bo edina omogočila določitev stopnje dopustnega tveganja, ter jo posreduje Parlamentu, Svetu in Evropskemu računskemu sodišču;

17.

meni, da mora biti razmerje med stroški in koristmi, ki trenutno obstaja med sredstvi, namenjenimi kontrolnim dejavnostim, in rezultati, ki jih te prinesejo, ključen dejavnik, ki ga mora Evropsko računsko sodišče upoštevati;

18.

poudarja izjemno pomembno ugotovitev, ki jo je Evropsko računsko sodišče navedlo v točki (d) odstavka 1.52 svojega letnega poročila za leto 2007, kjer pravi, „da bi bilo treba o shemi ponovno razmisliti, če je ni mogoče zadovoljivo izvajati tako, da so stroški na razumni ravni in tveganje dopustno“;

19.

v zvezi z ukrepoma 10 in 10N poziva Komisijo, naj predstavi zanesljive podatke o stroških kontrolnih sistemov in možnih sredstvih za poenostavitev, da bi poiskali boljše ravnotežje med potrebo po kontrolah ter zmanjšali upravno breme za vlagatelje in upravičence skladov EU;

20.

opozarja na svoje mnenje in mnenje Računskega sodišča o negativnem učinku zapletenih in nejasnih pravil ter kompleksnih zakonskih zahtev na zakonitost in pravilnost porabe EU; meni, da je potrebno vprašanje poenostavitve obravnavati kot pomembno točko v naslednji reformi finančne uredbe in prihodnji pravni podlagi za programe porabe EU;

Ukrepi 1, 3, 3N, 5, 10, 10a, 11N, 13 in 15: potrebno je sodelovanje z državami članicami

21.

poudarja, da je Komisija pri izvajanju ukrepov 1, 3, 3N, 5, 10, 10a, 11N, 13 in 15 odvisna tudi od sodelovanja z državami članicami; poudarja, da v celoti podpira navedene ukrepe, zato poziva Komisijo, naj za njihovo čimprejšnjo celotno izvedbo uporabi vse razpoložljive instrumente;

22.

opozarja na zgoraj navedeno sporočilo iz leta 2008 (KOM(2008)0110), v katerem je Komisija izjavila, da so ukrepi 1, 3, 3N, 5, 8 in 13 zaključeni;

23.

kljub temu poudarja, da doslej ni bil seznanjen z obstojem dokumentacije ali dokazil, ki bi upravičevali to izjavo; zato je primoran izraziti resne dvome o tem, ali so bili ukrepi zaključeni, preneseni v prakso in ali so pripomogli k napredku pri izvajanju akcijskega načrta;

24.

poziva Računsko sodišče, naj podrobneje poroča o sodelovanju z nacionalnimi partnerskimi organi in navede, kdaj naj bi bili vidni pozitivni učinki sodelovanja;

Ukrepa 5 in 13: spodbujanje uporabe letnih povzetkov in izjav uprave

25.

pozdravlja letne povzetke revizij in izjave na nacionalni ravni, prvič predstavljene dne 15. februarja 2008, ki so velik korak na poti do uresničitve cilja izboljšave upravljanja sredstev EU; obžaluje pa pomanjkljivo preglednost v zvezi z letnimi povzetki, ki jih Komisija ni posredovala Parlamentu;

26.

pozdravlja pripravo letnih povzetkov od leta 2008 naprej, oceno in izjave, ki jih je v letnih poročilih o dejavnostih za leti 2006 in 2007 podal generalni direktorat, zadolžen za strukturne sklade, vendar meni, da ukrepa 5 in 13 še zdaleč nista zaključena, saj Parlament ni prejel dovolj informacij;

27.

obžaluje, da Parlament od Komisije doslej še ni prejel popolnih informacij v zvezi z oceno in primerjalno analizo prvih predstavljenih letnih povzetkov;

28.

poudarja tudi, da Evropsko računsko sodišče v svojem letnem poročilu za 2007 navaja, da letna poročila zaradi nesorazmernih predstavitev še ne nudijo zanesljive ocene o delovanju in učinkovitosti sistema;

Ukrep 11N: razvoj tipologije napak ter povezava z izterjavami in finančnimi popravki

29.

obžaluje, da Komisija po besedah Evropskega računskega sodišča kljub velikim prizadevanjem ni predstavila popolnih podatkov ali dokazala, da je mogoče sčasoma predstavljene podatke brez dvoma uskladiti z objavljenimi finančnimi izkazi;

30.

poziva Komisijo, naj ta pomemben ukrep dokončno izvede ter tako izboljša izpolnjevanje zahtev za poročanje ter poveča natančnost podatkov, ki jih posredujejo države članice;

Ukrep 8N: sodelovanje z nacionalnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami in možnosti uporabe njihovega dela za zagotavljanje zanesljivosti

31.

poudarja, da utegnejo neodvisne vrhovne revizijske institucije kot zunanji revizorji nacionalne javne porabe igrati ključno vlogo pri reviziji javnih sredstev, čeprav niso del okvira notranje kontrole;

32.

v celoti podpira sodelovanje med nekaterimi nacionalnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami in Komisijo, do katerega je prišlo na pobudo slednje, in spodbuja ohranjanje stikov s temi institucijami, da se ugotovi, kako je mogoče z njihovim delom povečati zanesljivost pri izvajanju programov v državah članicah;

33.

pozdravlja pobudo Komisije za razvoj strukturiranega pristopa k ohranjanju stikov z nacionalnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami ter poziva Komisijo, naj zaključi izvajanje tega ukrepa v tesnem sodelovanju z Evropskim računskim sodiščem;

*

* *

34.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  UL C 107, 30.4.2004, str. 1.

(2)  UL L 340, 6.12.2006, str. 5.

(3)  UL C 286, 10.11.2008, str. 1.

(4)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(5)  UL L 390, 30.12.2006, str. 1.

(6)  Kratica za francoski izraz „Déclaration d'assurance“.

(7)  Mnenje št. 2/2004 (UL C 107, 30.4.2004, str. 1) (mnenje o enotni reviziji).

(8)  UL L 196, 27.7.2005, str. 4.

(9)  UL C 273, 9.11.2006, str. 2.

(10)  UL C 263, 31.10.2006, str. 1.

(11)  UL L 187, 15.7.2008, str. 25.

(12)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0133.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/21


Torek, 10. marca 2009
Sodelovanje med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah

P6_TA(2009)0089

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (2008/2180(INI))

2010/C 87 E/05

Evropski parlament,

ob upoštevanju poročila Komisije o uporabi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (KOM(2007)0769),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 (1)

ob upoštevanju tekočega dela haaške konference o praktični uporabi Haaške konvencije z dne 18. marca 1970 o pridobivanju dokazov v tujini v civilnih ali gospodarskih zadevah,

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0058/2009),

A.

ker se Uredba (ES) št. 1206/2001 ni izvajala tako učinkovito, kot bi bilo mogoče, in je zato treba sprejeti nadaljnje ukrepe, da bi se izboljšalo sodelovanje med sodišči držav članic na področju pridobivanja dokazov in povečala učinkovitost uredbe,

B.

ker se z Uredbo (ES) št. 1206/2001 želi izboljšati, poenostaviti in pospešiti sodelovanje med sodišči pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah,

C.

ker je Komisija sicer na koncu leta 2006 in v začetku leta 2007 poskrbela za razdelitev skupno 50 000 izvodov praktičnega vodnika državam članicam, vendar je bilo to storjeno veliko prepozno in je zato treba sprejeti več dodatnih ukrepov, da bi bili udeleženi v postopkih, zlasti sodišča in pravniki, bolje obveščeni o uredbi,

D.

ker je Komisija vseeno ugotovila, da je 90-dnevni rok za izpolnitev zaprosil za pridobivanje dokazov iz člena 10(1) uredbe prekoračen v znatnem številu primerov ter da je v „nekaterih primerih […] potrebnih celo več kot 6 mesecev“,

E.

ker je le v malo državah članicah že na voljo oprema za videokonference in se zato te ne uporabljajo v zadostni meri, in ker hkrati države članice ne spodbujajo dovolj uvajanja sodobne komunikacijske tehnologije, pa tudi Komisija ni predlagala jasnih izboljšav v zvezi s tem,

1.

obsoja zapoznelo predložitev prej omenjenega poročila Komisije, ki bi moralo biti po členu 23 Uredbe (ES) št. 1206/2001 predloženo do 1. januarja 2007, dejansko pa je bilo predloženo šele 5. decembra 2007;

2.

soglaša s Komisijo, da bi si morale države članice bolj prizadevati za to, da bi sodniki in pravniki v državah članicah bolj upoštevali uredbo, da se tako spodbudijo neposredni stiki med sodišči, saj se je izkazalo, da lahko neposredno pridobivanje dokazov iz člena 17 uredbe poenostavi in pospeši zbiranje dokazov, ne da bi povzročalo kakšne težave;

3.

meni, da je nujno treba upoštevati, da imajo osrednji organi iz uredbe še vedno pomembno vlogo pri nadzorovanju dela sodišč, ki so pristojna za obravnavanje zaprosil v skladu z uredbo, in pri reševanju nastalih težav; poudarja, da lahko Evropska pravosodna mreža pomaga pri reševanju težav, ki jih ne rešijo osrednji organi in da bi se lahko manj posluževali teh organov, če bi bila sodišča, ki zaprosijo, bolje seznanjena z uredbo; meni, da je lahko pomoč osrednjih organov odločilna za majhna lokalna sodišča, ki se prvič spopadajo s težavo pri pridobivanju dokazov v čezmejnem sporu;

4.

zagovarja obsežno uporabo informacijske tehnologije in videokonferenc, skupaj z varnim sistemom za pošiljanje in prejemanje elektronske pošte, ki bi morala sčasoma postati običajen način za posredovanje zaprosil za pridobivanje dokazov; ugotavlja, da nekatere države članice v svojih odgovorih na vprašalnik, ki ga je poslala haaška konferenca, omenjajo težave v zvezi z združljivostjo video povezav, in meni, da bi bilo treba to obravnavati v okviru evropske strategije na področju e-pravosodja;

5.

meni, da dejstvo, da v številnih državah članicah oprema za videokonference še ni na voljo, ter ugotovitev Komisije, da se sodobna komunikacijska sredstva še vedno redko uporabljajo, potrjujeta razumnost načrtov za evropsko strategijo na področju e-pravosodja, ki jih je nedavno priporočil Odbor za pravne zadeve Parlamenta; poziva države članice, naj namenijo več sredstev namestitvi sodobne komunikacijske opreme na sodišča ter usposabljanju sodnikov za njihovo uporabo, in poziva Komisijo, naj pripravi konkretne predloge za izboljšanje sedanjega stanja; meni, da je treba čim prej v ustreznem obsegu omogočiti pomoč in finančno podporo Evropske unije;

6.

meni, da bi si bilo treba v okviru strategije e-pravosodja prizadevati za pomoč sodiščem pri zadovoljevanju potreb po prevajalcih in tolmačih, ki nastanejo zaradi čezmejnega pridobivanja dokazov v razširjeni Evropski uniji;

7.

z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Komisija prišla do zaključka, da je 90-dnevni rok za izpolnitev zaprosil za pridobivanje dokazov iz člena 10(1) uredbe prekoračen v velikem številu primerov ter da je v „nekaterih primerih […] potrebnih celo več kot 6 mesecev“; poziva Komisijo, naj čim prej predloži konkretne predloge za ukrepe, da bi se rešil ta problem, pri čemer bi bilo treba upoštevati tudi možnost pritožbenega organa ali kontaktne točke v Evropski pravosodni mreži;

8.

obsoja dejstvo, da poročilo Komisije navaja, da se je zaradi Uredbe (ES) št. 1206/2001 pridobivanje dokazov izboljšalo v vseh pogledih, in tako daje napačno predstavo o razmerah; zato poziva Komisijo, naj omogoči praktično pomoč, med drugim v okviru strategije e-pravosodja, in si bolj prizadeva za uresničitev možnosti, ki jih daje uredba za izboljšanje delovanja civilnega sodstva za državljane, podjetja, pravnike in sodnike;

9.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  UL L 174, 27.6.2001, str. 1.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/23


Torek, 10. marca 2009
Izvajanje Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze

P6_TA(2009)0090

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o izvajanju Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze (2008/2247(INI))

2010/C 87 E/06

Evropski parlament,

ob upoštevanju Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obvezni reviziji letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov (1),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. februarja 2008 o 23. letnem poročilu Komisije o nadzoru uporabe prava Skupnosti (2005) (2),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. oktobra 2008 o spremljanju uporabe prava Skupnosti – 24. letno poročilo Komisije (3),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2007 o boljši pripravi zakonodaje 2005: uporaba načel subsidiarnosti in sorazmernosti – 13. letno poročilo (4),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2007 o boljši pravni ureditvi v Evropski uniji (5),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0014/2009),

A.

ker je Parlament večkrat poudaril, da ima zakonodaja EU smisel samo v primeru, če jo države članice upoštevajo, in ker je zato treba izboljšati spremljanje prenosa in uporabe zakonodaje EU v državah članicah; ker je Parlament predlagal, naj pristojni poročevalec predloži poročilo o napredku po izteku roka za prenos,

B.

ker sta Parlament in Svet dne 17. maja 2006 sprejela Direktivo 2006/43/ES (direktivo) in se je 29. junija 2008 iztekel rok za prenos v državah članicah ter ker je treba preveriti, ali je bil prenos izveden pravilno,

C.

ker je Komisija objavila pregled napredka, ki sicer opredeljuje, katere člene kdo izvaja, vendar ne podaja informacij o poteku izvajanja in ne navaja, ali nacionalni predpisi dosegajo minimalni standard, ki ga določa direktiva,

D.

ker je cilj direktive, prvič, izboljšati kakovost revizij letnih računovodskih izkazov po vsej EU in tako povečati zaupanje v to poročanje in izboljšati stanje na finančnih trgih, in drugič, vzpostaviti enake pogoje za računovodski sektor na notranjem trgu,

E.

ker je treba preveriti izvajanje direktive v državah članicah glede na oba cilja,

1.

ugotavlja, da je bila direktiva sprejeta v odziv na krizo, ki je sledila propadu družbe Enron; poudarja, da trenutna finančna kriza opozarja na pomen visoko kakovostnih računovodskih in revizijskih praks; obžaluje, da je direktivo v celoti preneslo samo 12 držav; poziva Komisijo, naj zagotovi takojšen prenos in izvajanje;

2.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da prenos ključnih pojmov „subjekt javnega interesa“ (6) in „mreža“ (7) vodi do različnih razlag v državah članicah; v zvezi s tem poudarja, da direktiva za podjetja, opredeljena kot subjekt javnega interesa, in za računovodjo, ki revidira to podjetje, uvaja številne daljnosežne obveznosti; nadalje ugotavlja, da direktiva uvaja tudi številne dodatne obveznosti za revizijska podjetja, ki jih zajema opredelitev mreže; ugotavlja, da je potrebno nadaljnje spremljanje učinka opredelitve mreže in pomanjkanja pravne jasnosti glede odgovornosti podjetij za dejanja drugih podjetij, ki pripadajo isti mreži; se nasploh boji, da bo skupek opredelitev povzročil pravno negotovost in visoke stroške usklajevanja ter tako na koncu negativno vplival na izpolnitev cilja direktive; zato poziva Komisijo, naj celovito pregleda izvajanje opredelitev in vidne učinke njihove uvedbe ter po posvetovanju z državami članicami poskrbi za bolj jasne dolgoročne prednostne politične naloge EU na tem področju in poišče način, na katerega bi se te najbolje dosegle;

3.

ugotavlja, da številne države članice še ne izvajajo člena 41 direktive, ki določa, da morajo države članice od subjektov javnega interesa zahtevati ustanovitev revizijske komisije ali primerljivega organa; meni, da je ta zahteva pomembno sredstvo za zagotavljanje neodvisnosti obveznih revizij letnih računovodskih izkazov subjektov javnega interesa;

4.

poudarja, da zadnje izkušnje kažejo, da so potrebni pogosti in kakovostni stiki znotraj revizijskih komisij in med neodvisnimi direktorji, nadzornimi odbori in revizorji ter da bi morali člani neizvršnih odborov pozorno preučiti možnost srečanj, na katerih člani izvršnih odborov ne bi bili navzoči;

5.

ugotavlja, da določene države članice zahtevo direktive po izmenjavi revizorjev po največ 7 letih izvajajo z izjemno kratkimi dobami izmenjave na 2 ali 3 leta; dvomi, da bi tako kratke dobe izmenjave lahko pozitivno vplivale na kakovost in kontinuiteto obveznih revizij subjektov javnega interesa, in poudarja, da so ovira za to, da bi revizorji in revizijska podjetja dobro razumela revidirani subjekt;

6.

obžaluje, da sistema javnega nadzora, ki ga zahteva direktiva, niso uvedle vse države članice; nadalje ugotavlja, da obstajajo velike razlike med državami članicami, ki so uvedle javni nadzor; ugotavlja, da mora biti javni nadzor v skladu z direktivo organiziran tako, da ne pride do navzkrižja interesov; se glede na to sprašuje, ali nadzorni organi, neposredno povezani z nacionalnimi vladami, izpolnjujejo to zahtevo;

7.

meni, da je zelo pomembno, da se sodelovanje med organi javnega nadzora, ki ga zahteva direktiva, dejansko uresniči, saj tesno sodelovanje med nadzornimi organi pospešuje zbliževanje med državami članicami in lahko prepreči dodatna upravna bremena, ki izhajajo iz različnih nacionalnih postopkov in zahtev;

8.

poudarja, da so podrejene družbe, ki kotirajo, predmet obvezne revizije; priporoča, naj nacionalna zakonodaja predpisuje, da bodo matične družbe, ki imajo take podrejene družbe, predmet obveznih revizij, ki jih izvajajo revizorji z dovoljenjem v skladu z direktivo;

9.

meni, da je izvajanje člena 47 direktive, ki obravnava revizijske delovne papirje, precej nejasno; poudarja, da države članice sicer lahko dovolijo, da se revizijski delovni papirji ali drugi dokumenti, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja z njihovim dovoljenjem, prenesejo pristojnim organom tretje države, čeprav ostajajo pravna vprašanja in vprašanja glede varstva podatkov, ki jih bo treba obravnavati, da se zagotovi, da informacije, ki jih prejmejo revizorji EU od svojih strank, ostanejo zaupne in se ne razkrijejo javnosti tretjih držav, kjer so ta podjetja registrirana ali kjer je registrirano matično podjetje;

10.

poziva Komisijo, naj skrbno oceni vso nacionalno zakonodajo, ki prenaša direktivo, se odločno loti težav, opisanih v odstavkih od 1 do 9, in v roku 2 let o tem poroča Parlamentu; dvomi, ali je izbrani pristop minimalne uskladitve res prava pot k uresničitvi ciljev te in drugih direktiv, ki zadevajo notranji trg, saj bodo številna odstopanja, ki jih dovoljuje direktiva, povzročila nadaljnjo drobitev računovodskega trga; poziva Komisijo, naj med usklajevanjem poskrbi za jasne koncepte;

11.

poudarja, da ima nepotrebno odlašanje odobritve mednarodnih revizijskih standardov lahko negativen vpliv na zakonodajno okolje, kar bi povzročilo nadaljnjo razdrobljenost, to pa je v nasprotju s splošnim ciljem direktive; zato poziva Komisijo, naj se izogne nepotrebnim zamudam pri sprejemanju mednarodnih revizijskih standardov in sproži široko javno posvetovanje o njihovem sprejetju;

12.

meni, da je temeljito spremljanje in preverjanje pravilnega in pravočasnega izvajanja zakonodaje EU ključno sredstvo za boljšo uporabo zakonodaje EU in izogibanje praksi prekomernega normativnega urejanja, ki se lahko pojavi na primer na podlagi člena 40 direktive, ki določa neizčrpen seznam zahtev za pregledno poročanje;

13.

podpira, da Komisija svetuje državam članicam in z njimi tesno sodeluje, da bi tako zagotovila pravilne in pravočasne rezultate prenosa, na primer z delavnicami o prenosu za dosego soglasja o izvajanju posameznih določb zakonodaje Skupnosti; podpira uporabo primerjalnih tabel v postopku izvajanja kot sredstva za doseganje največjega možnega zbližanja; vseeno meni, da je za zagotovitev jasnih smernic državam članicam v postopku izvajanja treba storiti še veliko več in države članice usmeriti k nedvoumnemu izvajanju zakonodaje Skupnosti;

14.

odločno poudarja, da se vsak „kvazi-zakonodajni“ ukrep v okviru direktive lahko sprejme le z uporabo regulativnega postopka s pregledom, ki ga po potrebi spremlja ocena učinka ukrepa;

Priporočilo o zagotavljanju kakovosti

15.

pozdravlja Priporočilo Komisije 2008/362/ES z dne 6. maja 2008 o zunanjem zagotavljanju kakovosti za zakonite revizorje in revizijska podjetja, ki opravljajo revizije subjektov javnega interesa (8); podpira uveljavljeno mnenje, da je pomembno, da so neodvisni zunanji pregledi zagotavljanja kakovosti skladni s ciljem direktive glede izboljšanja kakovosti revizij in verodostojnosti objavljenih finančnih podatkov; poleg tega odobrava uveljavljeno mnenje, da je popolna neodvisnost in nepristranskost inšpekcij in inšpektorjev izjemnega pomena;

16.

poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami spodbuja nacionalne strukture zagotavljanja kakovosti, kar bo zagotavljalo neodvisno in zunanje zagotavljanje kakovosti za računovodska podjetja; poudarja, da se mora evropska zakonodajna oblast v zvezi s tem omejiti na splošne okvirne določbe, vsebovane v direktivi, in priporočilo ter da mora prepustiti stroki, da pravila natančneje opredeli;

Sklep o registraciji revizorjev tretjih držav

17.

je seznanjen s Sklepom Komisije 2008/627/ES z dne 29. julija 2008 o prehodnem obdobju za revizijske dejavnosti nekaterih revizorjev ali revizijskih subjektov tretjih držav (9); poziva Komisijo, naj Parlament obvesti o nadaljnjem ukrepanju v zvezi v vprašanjem registracije revizorjev tretjih držav;

Odgovornost revizorjev

18.

ugotavlja, da lahko razlike med režimi odgovornosti v državah članicah privedejo do regulatorne arbitraže in spodkopavajo notranji trg, vendar se zaveda različnih stopenj izpostavljenosti, povezanih z velikostjo revizijskih podjetij in družb, ki jih obravnavajo; poudarja, da odškodninski zahtevki pogosto prihajajo iz tretjih držav, kjer so podlaga za spore največkrat dogovori o odvetniškem honorarju v določenem odstotku od dosežene odškodnine; ni naklonjen taki kulturi pravnih sporov v Evropski uniji in poziva k bolj temeljnemu reševanju škodljivih vplivov takih praks, katerih gonilo so provizije;

19.

opozarja na Priporočilo Komisije 2008/473/ES z dne 5. junija 2008 o omejevanju civilne odgovornosti zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij (10), po katerem naj države članice odgovornost računovodij omejijo glede na domače predpise in okoliščine; poleg tega opozarja na cilj priporočila, ki je doseči večjo konvergenco med državami članicami na tem področju, s tem pa spodbuditi enake pogoje za podjetja in računovodska podjetja; poudarja, da cilj omejevanja odgovornosti računovodij in računovodskih podjetij, kot je naveden v priporočilu Komisije, ne sme kršiti načel, ki v nekaterih državah članicah veljajo za civilno odgovornost, kot je načelo pravice do odškodnine za žrtve; poudarja, da priporočilo v kontekstu sedanje gospodarske in finančne krize ne bi smelo pod vprašaj postaviti kakovosti obvezne revizije ali zaupanja v njeno funkcijo; poziva Komisijo, naj Parlament najkasneje leta 2010 obvesti o učinku priporočila ter nadaljnjih ukrepih, pri čemer naj največjo pozornost nameni zlasti vprašanju, ali in v kakšni meri vpliva na večjo konvergenco med državami članicami, skladno s ciljem direktive; poudarja, da bo morala Komisija – če se bo izkazalo, da so potrebni nadaljnji ukrepi – izdelati oceno učinka, v kateri bo proučila možne posledice omejevanja civilne odgovornosti revizorjev in revizijskih podjetij na kakovost revizij, finančno varnost in koncentracijo na računovodskem trgu;

Posvetovanje o lastninskih pravicah

20.

pozdravlja posvetovanja, ki ga je začela Komisija o lastninskih pravicah v računovodskih podjetjih, in z zanimanjem pričakuje odziv zainteresiranih strani;

*

* *

21.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL L 157, 9.6.2006, str. 87.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0060.

(3)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0494.

(4)  UL C 187 E, 24.7.2008, str. 67.

(5)  UL C 187 E, 24.07.2008, str. 60.

(6)  Člen 2(13) direktive.

(7)  Člen 2(7) direktive.

(8)  UL L 120, 7.5.2008, str. 20.

(9)  UL L 202, 31.7.2008, str. 70.

(10)  UL L 162, 21.6.2008, str. 39.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/27


Torek, 10. marca 2009
Enako obravnavanje ter dostop moških in žensk na področju uprizoritvenih umetnosti

P6_TA(2009)0091

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o enakem obravnavanju ter dostopu moških in žensk na področju uprizoritvenih umetnosti (2008/2182(INI))

2010/C 87 E/07

Evropski parlament,

ob upoštevanju Direktive 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o spremembi Direktive Sveta 76/207/EGS o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev (1),

ob upoštevanju Direktive Sveta 97/80/ES z dne 15. decembra 1997 o dokaznem bremenu v primerih diskriminacije zaradi spola (2),

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 7. junija 2007 o socialnem statusu umetnikov (3) in z dne 3. septembra 2008 o enakosti med ženskami in moškimi – 2008 (4),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0003/2009),

A.

ker so na področju uprizoritvenih umetnosti neenakosti pri možnostih za zaposlitev in možnostih nasploh med ženskami in moškimi močno prisotne in zakoreninjene,

B.

ker je treba resno analizirati mehanizme, ki povzročajo te neenakosti med moškimi in ženskami,

C.

ker mora načelo enakosti med moškimi in ženskami veljati za vse akterje na področju uprizoritvenih umetnosti, in sicer v vseh vejah in strukturah (produkcija, razširjanje in poučevanje) ter na vseh področjih dejavnosti (umetniškem, tehničnem in upravnem),

D.

ker moški in ženske niso enako zastopani v različnih poklicih na področju uprizoritvenih umetnosti in ker je treba tej prvi obliki neenakosti dodati še različne pogoje dela in zaposlovanja ter razlike v dohodkih,

E.

ker so neenakosti dostopa do vodilnih položajev, produkcijskih sredstev in mrež za razširjanje različno prisotne v vseh vejah uprizoritvenih umetnosti,

F.

ker je treba za dosego enakosti v poklicih na področju uprizoritvenih umetnosti sistematično zagotoviti mešano zastopanost spolov,

G.

ker zgolj talent ne zadostuje za umetniško kakovost izvedbe ali uspešno poklicno pot in ker bi večje upoštevanje uravnovešene zastopanosti med moškimi in ženskami v poklicih na področju uprizoritvenih umetnosti temu dalo nov zagon,

H.

ker je treba zato spremeniti sedanjo segregacijo, ki še vedno vlada na področju uprizoritvenih umetnosti, pri čemer je treba poleg posodobitve in demokratizacije tega področja določiti tudi uresničljive cilje za dosego enakosti, s katerimi se bo spodbujala socialna pravičnost,

I.

ker ostajata sposobnost in nadarjenost zaradi obstoječih neenakosti neizkoriščeni, te neenakosti pa škodijo umetniški razgibanosti, razcvetu in ekonomskemu razvoju te dejavnosti,

J.

ker je zaradi zakoreninjenih predsodkov obnašanje do žensk pri izbiri in imenovanju ter v delovnih odnosih prepogosto diskriminacijsko; ker imajo ženske kljub višji stopnji izobrazbe, zanimanju za nenehno izobraževanje in boljšim sposobnostim povezovanja, pogosto nižje dohodke kot moški,

K.

ker so ovire za enakost med ženskami in moškimi v tej dejavnosti še posebej trdovratne, zaradi česar je treba sprejeti posebne ukrepe za zmanjšanje obstoječih neenakosti, pri tem pa upoštevati tudi, da bi to lahko v družbi kot celoti učinkovalo kot vzvod,

L.

ker so na področju socialne varnosti za umetnike, tako moške kot ženske, velike vrzeli, in so, predvsem za ženske, posledica tega slabši dohodki,

1.

poudarja, da so neenakosti med moškimi in ženskami močno razširjene in zakoreninjene na področju uprizoritvenih umetnosti, organizacija tega področja, temelječa na neenakosti med spoloma, pa glede na posebnosti njenih dejavnosti lahko vpliva na celotno družbo;

2.

vztraja, da je nujno spodbujati dostop žensk do vseh umetniških poklicev, v katerih so še vedno v manjšini;

3.

opozarja, da je delež žensk v umetniških poklicih in na uradnih položajih na kulturnem področju zelo majhen in da so ženske premalo zastopane na odgovornih delovnih mestih v kulturnih ustanovah ali na akademijah in univerzah;

4.

ugotavlja, da je treba sprejeti posebne ukrepe za to dejavnost, da bi pojasnili mehanizme in obnašanje, ki povzročajo navedene neenakosti;

5.

opozarja, da se obnašanje lahko spremeni samo z mešano zastopanostjo spolov, ki bo prinesla dopolnjujoča se stališča, metode in interese ter večstransko občutljivost;

6.

poudarja, da je treba spodbujati dostop žensk do vseh umetniških poklicev, vključno z uprizoritveno umetnostjo, kjer so zastopane v manjšini, države članice pa spodbuja k odpravi vseh ovir za dostop žensk na čelo kulturnih ustanov, akademij in univerz;

7.

poudarja, da diskriminacija žensk ovira razvoj tega kulturnega področja, ki je zaradi tega prikrajšano za sposobne in nadarjene ljudi, in opozarja, da nadarjeni za svoje priznanje potrebujejo stik z javnostjo;

8.

poziva k uvedbi ukrepov za večjo zastopanost žensk na vodilnih položajih v ustanovah, zlasti s spodbujanjem enakosti v kulturnih podjetjih in ustanovah ter v poklicnih organizacijah;

9.

poziva akterje na kulturnem področju, naj zagotovijo večjo zastopanost ustvarjalk in njihovih del pri organizaciji programov, pripravi zbirk, objavah ali posvetovanju;

10.

ugotavlja, da bo doseganje napredka v enakosti med ženskami in moškimi omogočilo postopno zagotovitev mešane zastopanosti spolov v delovnih skupinah, organizaciji programov in strokovnih srečanjih, kjer je danes pogosto značilno ločevanje spolov, kar ni v skladu z zahtevami sodobne družbe;

11.

poudarja, da je pomembno zagotoviti, če je le mogoče, anonimnost kandidatur, in vztraja, da je treba za zaposlitev orkestrskih glasbenikov ohraniti navado, po kateri avdicije potekajo za pregradno steno, tako da se lahko orkestrom pridružijo tudi ženske;

12.

poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma predvidijo prve konkretne ukrepe v boju proti neenakosti na področju uprizoritvenih umetnosti, ki bodo v vseh njenih vejah zagotovili zastopanost vsaj tretjine oseb manjšinskega spola;

13.

spodbuja države članice:

(a)

da v sodelovanju s svojimi kulturnimi ustanovami razmislijo o tem, kako bi najbolje opredelile mehanizme, ki povzročajo neenakosti, da bi čim bolj preprečile vse oblike diskriminacije, povezane s spolom,

(b)

da odpravijo vse ovire za dostop žensk na čelo najuglednejših ustanov in kulturnih organizacij,

(c)

da na tem področju uvedejo nove načine organizacije dela, razdelitve pristojnosti in upravljanja delovnega časa, pri katerih bodo upoštevane obveznosti iz zasebnega življenja žensk in moških,

(d)

da se zavejo, da je treba na tem področju, za katerega so značilni netipični delovni čas, večja mobilnost in ranljivost, povezana z zaposlitvijo, ki prizadenejo predvsem ženske, najti skupne rešitve za zagotavljanje varstva otrok (odprtje jasli v kulturnih podjetjih z delovnim časom, ki je prilagojen urniku vaj in predstav);

14.

opozarja kulturne ustanove, da je treba nujno uresničiti demokratični pojem, v skladu s katerim morajo moški in ženske za enako delo prejemati enako plačo, kar ne velja vedno za umetniško področje in veliko drugih področij;

15.

spodbuja države članice, naj na področju uprizoritvenih umetnosti uvedejo primerjalne analize stanja v posameznih državah Unije, kar bo olajšalo oblikovanje in izvajanje skupne politike, pripravo statistik ter bo omogočilo primerjavo in oceno doseženega napredka;

16.

poziva države članice, naj izboljšajo socialne razmere na kulturno-umetniškem področju in upoštevajo različne zaposlitvene kategorije, da bi zagotovile boljšo socialno varnost;

17.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom držav članic.


(1)  UL L 269, 5.10.2002, str. 15.

(2)  UL L 14, 20.1.1998, str. 6.

(3)  UL C 125 E, 22.5.2008, str. 223.

(4)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0399.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/30


Torek, 10. marca 2009
Neoporečnost spletnih iger na srečo

P6_TA(2009)0097

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o neoporečnosti spletnih iger na srečo (2008/2215(INI))

2010/C 87 E/08

Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 49 Pogodbe ES,

ob upoštevanju Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki je priložen Pogodbi ES,

ob upoštevanju sodne prakse, ki jo je razvilo Sodišče Evropskih skupnosti (1),

ob upoštevanju Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (2) (Direktiva o storitvah),

ob upoštevanju Direktive 2007/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (3) (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah),

ob upoštevanju Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (4),

ob upoštevanju Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (5),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. maja 2008 o Beli knjigi o športu (6),

ob upoštevanju ustnega vprašanja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov Komisiji z dne 16. oktobra 2006 o igrah na srečo in športnih stavah na notranjem trgu (O-0118/2006), razprave, ki je sledila v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov dne 14. novembra 2006, ter odgovora, ki ga je podal član Komisije,

ob upoštevanju informativnega dokumenta o spletnih igrah na srečo, ki se osredotoča na neoporečnost in kodeks ravnanja za igre na srečo, ki ga je za Evropski parlament pripravilo podjetje Europe Economics Research Ltd,

ob upoštevanju študije o storitvah iger na srečo na notranjem trgu Evropske unije z dne 14. junija 2006, ki jo je za Komisijo pripravilo podjetje Swiss Institute of Comparative Law (SICL),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov (A6-0064/2009),

A.

ker je bruto dohodek od spletnih iger na srečo v letu 2004 znašal od 2 do 3 milijarde EUR, kar je po ugotovitvah iz omenjene raziskave SICL približno 5 % celotnega trga iger na srečo v EU, in ker je njegova hitra rast neizogibna,

B.

ker je prihodek od iger na srečo, ki jih organizira ali dovoli vlada, daleč najpomembnejši vir dohodka za športne organizacije v številnih državah članicah,

C.

ker so igre na srečo, vključno s spletnimi, običajno dosledno urejene v vseh državah članicah na temelju načela subsidiarnosti, da bi zavarovali potrošnika pred zasvojenostjo in goljufijami, preprečili pranje denarja in druge oblike finančnega kriminala pa tudi vnaprejšnje dogovore o rezultatih ter ohranili javni red; ker Sodišče Evropskih skupnosti za te namene dovoljuje omejitve svobode ustanavljanja in opravljanja storitev zaradi splošnega interesa, če so sorazmerne in nediskriminacijske,

D.

ker vse države članice razlikujejo med takšnimi omejitvami glede na vrsto igre na srečo, kot so na primer kazinske igre, športne stave, loterija ali stave na konjskih dirkah; ker večina držav članic – tudi domačim ponudnikom – prepoveduje prirejanje spletnih kazinskih iger, veliko število pa jih podobno prepoveduje tudi sprejemanje spletnih športnih stav in prirejanje spletnih loterij,

E.

ker so dejavnosti iger na srečo izključene iz direktiv 2006/123/ES, 2007/65/ES in 2000/31/ES in ker je Parlament v svoji zgoraj navedeni resoluciji o Beli knjigi o športu izrazil pomisleke glede morebitne deregulacije iger na srečo,

F.

ker so države članice uredile svoje trge tradicionalnih iger na srečo, da bi zavarovale potrošnika pred zasvojenostjo, goljufijami, pranjem denarja in vnaprejšnjimi dogovori o rezultatih, ker je te politične cilje v sektorju spletnih iger na srečo veliko težje doseči,

G.

ker je Komisija proti desetim državam članicam začela postopek za ugotavljanje kršitev, da bi preverila, ali so nacionalni ukrepi, ki omejujejo čezmejno ponudbo storitev spletnih iger na srečo, večinoma športnih stav, skladni z zakonodajo Skupnosti, ker, kot je poudarila Komisija, ti postopki ne zadevajo monopolov in nacionalnih loterij, prav tako pa ne bodo vplivali na liberalizacijo trgov iger na srečo nasploh,

H.

ker je na Sodišče Evropskih skupnosti naslovljenih čedalje več predlogov za predhodno odločbo glede iger na srečo, kar očitno kaže na pomanjkanje jasnosti, kako razlagati in uporabljati zakonodajo Skupnosti v zvezi s temi igrami,

I.

ker neoporečnost v kontekstu te resolucije o spletnih igrah na srečo ne pomeni le zavezanosti preprečevanju goljufij in kaznivih dejanj, temveč tudi odvisnosti od iger na srečo in dostopa mladoletnikov do njih, in sicer s spoštovanjem varstva potrošnikov in kazenske zakonodaje, ter zavezanost preprečevanju nedovoljenega vpliva na izid športnih tekmovanj zaradi športnih stav,

J.

ker spletne igre na srečo združujejo nekaj dejavnikov tveganja, ki so povezani s problematičnim igranjem na srečo, med drugim lahek dostop do iger, raznovrstnost iger, ki so na voljo, ter manjše družbene omejitve (7),

K.

ker so se športne stave in druge spletne igre razvijale hitro in nenadzorovano (zlasti prek meja v internetu), je šport zaradi nenehne grožnje, da bodo rezultati vnaprej dogovorjeni, in zaradi „stav proti rezultatu“ za posamezne športne dogodke še posebej izpostavljen nezakonitemu ravnanju stavnic,

Pregleden sektor, ki varuje javne in potrošniške interese

1.

poudarja, da imajo države članice v skladu z načelom subsidiarnosti in s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti interes in pravico do ureditve in nadzora svojih trgov iger na srečo ob upoštevanju svoje tradicije in kulture, da bi zavarovale potrošnika pred zasvojenostjo, goljufijami, pranjem denarja in vnaprej dogovorjenimi rezultati ter zaščitile priznane strukture, ki financirajo športne dejavnosti in druge socialne pobude v državah članicah; poudarja, da si vse interesne skupine želijo dobro nadzorovanih in urejenih trgov iger na srečo; poudarja, da bi morali ponudniki spletnih iger na srečo spoštovati zakonodajo države članice, kjer te storitve opravljajo in kjer ima prebivališče potrošnik;

2.

poudarja, da so storitve iger na srečo gospodarska dejavnost posebnega značaja, ker so z njimi povezana vprašanja socialnega in javnega reda ter zdravstvenega varstva in ker konkurenca na tem področju ne vodi do boljše delitve virov, zaradi česar je pri igrah na srečo potreben pristop več stebrov; poudarja, da pristop samo z vidika notranjega trga na tem občutljivem področju ni ustrezen, in poziva Komisijo, naj posebno pozornost posveti stališčem Sodišča Evropskih skupnosti glede tega vprašanja;

3.

odobrava prizadevanja Sveta za reševanje vprašanj na področju spletnih in tradicionalnih iger na srečo in stav, ki so se začela v času francoskega predsedstva; poziva Svet, naj še naprej organizira uradne posvete o morebitnih političnih rešitvah glede tega, kako opredeliti in odpraviti težave, ki jih povzročajo spletne igre na srečo, Komisijo pa poziva, naj ta proces podpre in opravi raziskave ter v skladu z željami Sveta pripravi ustrezne predloge za dosego skupnih ciljev na področju spletnih iger na srečo;

4.

poziva države članice, naj tesneje sodelujejo pri reševanju družbenih problemov in težav z javnim redom, ki izhajajo iz čezmejnih spletnih iger na srečo, kot so zasvojenost z njimi, zloraba osebnih podatkov ali kreditnih kartic; poziva institucije EU, naj tesno sodelujejo z državami članicami v boju proti vsem nedovoljenim ali nezakonitim spletnim igram na srečo ter zaščitijo potrošnike in preprečijo goljufije; poudarja, da se je treba sporazumeti o tem, kako to doseči;

5.

poudarja, da bi morali zakonodajalci in ponudniki tesno sodelovati z drugimi udeleženci na področju spletnih iger na srečo, na primer ponudniki iger na srečo, zakonodajalci, potrošniškimi organizacijami, športnimi organizacijami, panožnimi združenji in mediji, ter imeti skupno odgovornost za neoporečnost spletnih iger na srečo in obveščanje potrošnikov o možnostih negativnih posledic teh iger;

Boj proti goljufijam in drugim oblikam kaznivih dejanj

6.

ugotavlja, da so kriminalne dejavnosti, kot je pranje denarja ali črna ekonomija, povezane tudi z igrami na srečo in vplivajo na integriteto športnih dogodkov; meni, da ta grožnja integriteti športnih tekmovanj močno vpliva na udeležbo na najosnovnejši družbeni ravni, ki največ prispeva k javnemu zdravju in družbeni vključenosti; prav tako ocenjuje, da bi utegnilo zaupanje javnosti uplahniti, če bi šport obveljal kot orodje za neupravičeno pridobivanje finančnih koristi igralcev, funkcionarjev ali drugih, namesto da bi se spoštovale njegove vrednote in pravila in namesto da bi bil namenjen zabavi ljubiteljev športa;

7.

meni, da razmah spletnih iger na srečo omogoča nepošteno ravnanje, kot so goljufije, dogovarjanje o rezultatih, nezakoniti karteli za stave in pranje denarja, saj se spletne igre na srečo lahko hitro ustvarijo in odstranijo, pa tudi močno se je povečalo število čezmejnih izvajalcev; poziva Komisijo, Europol in druge nacionalne in mednarodne ustanove, naj pozorno spremljajo nova odkritja in poročajo o njih;

8.

meni, da varovanje neoporečnosti športnih dogodkov in tekmovanj zahteva sodelovanje lastnikov športnih pravic, izvajalcev spletnih stav ter javnih organov na nacionalni ravni, ravni EU in mednarodni ravni;

9.

poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo prireditelji športnih tekmovanj, stavnice in zakonodajalci v sodelovanju zasnovali ukrepe, s katerimi bo omejeno tveganje v zvezi z nezakonitimi športnimi stavami in vnaprej dogovorjenimi športnimi rezultati, ter raziskali možnosti za vzpostavitev izvedljivega, pravičnega in trajnostnega regulativnega okvira za zaščito integritete športa;

10.

poudarja, da so športne stave oblika komercialnega izkoriščanja športnih tekmovanj, in priporoča, da države članice organizatorje športnih prireditev zaščitijo pred nepooblaščeno komercialno uporabo tekmovanj, predvsem s priznanjem njihovih pravic, ter uvedejo mehanizme, ki bodo jamčili za pošteno plačilo v korist vseh ravni profesionalnega in ljubiteljskega športa; poziva Komisijo, naj preuči, ali bi bilo mogoče organizatorjem športnih prireditev podeliti pravice intelektualne lastnine (neke vrste avtorskih pravic (8)) za tekmovanja;

Preprečevanje škode za potrošnika

11.

meni, da priložnost za igranje spletnih iger na srečo kadar koli in v zasebnosti, s takojšnjimi rezultati in možnostjo igranja za velike vsote denarja, ki jo ponuja internet, omogoča nastanek zasvojenosti z igrami; vendar ugotavlja, da vpliv posameznih oblik spletnih iger na srečo na potrošnike še ni v celoti znan in da bi bilo treba to področje podrobneje raziskati;

12.

opozarja na vse pogostejše skrbi zaradi preveč preprostega dostopa mladih do spletnih iger na srečo, tako zakonitih kot nezakonitih, in poudarja, da je treba uvesti učinkovitejše preverjanje starosti in mladoletnikom preprečiti, da bi na spletnih mestih uporabljali brezplačne predstavitvene različice iger;

13.

opozarja, da zlasti mladi ne razlikujejo dobro med koncepti sreče, usode, naključja in verjetnosti; poziva države članice, naj se posvetijo glavnim dejavnikom tveganja, ki lahko povečajo verjetnost, da se bo pri (mladem) posamezniku razvila zasvojenost z igrami na srečo, in poiščejo načine, kako se s temi dejavniki spopasti;

14.

je zaskrbljen zaradi vse večjega medsebojnega vpliva televizije, mobilne telefonije in internetnih strani, ki ponujajo igre na srečo na daljavo ali spletne igre na srečo, namenjene zlasti mladim; meni, da bo ta razvoj prinesel nove izzive na področju predpisov in socialnega varstva;

15.

meni, da bodo spletne igre na srečo verjetno prinesle dodatno tveganje za potrošnike in da zato lahko države članice upravičeno omejijo prosto opravljanje storitev spletnih iger na srečo, da bi potrošnike zavarovale;

16.

poudarja, da so starši odgovorni za to, da mladoletnikom preprečijo igranje iger na srečo in njihovo zasvojenost s temi igrami;

17.

hkrati poziva države članice, naj namenijo ustrezna sredstva za raziskave, preprečevanje in reševanje problemov, povezanih s spletnimi igrami na srečo;

18.

meni, da bi bilo treba dobiček od iger na srečo porabiti za dobro družbe, na primer stalno financiranje izobraževanja, zdravstva, profesionalnega in ljubiteljskega športa ter kulture;

19.

podpira razvoj standardov za spletne igre na srečo, kar zadeva starostno omejitev, prepoved sistemov kreditiranja in bonusov, da se zaščiti ranljive igralce na srečo, informacije o možnih posledicah iger na srečo ter o tem, kje poiskati pomoč pri zasvojenosti, morebitno nevarnost za zasvojenost pri določenih igrah in tako dalje;

20.

poziva vse interesne skupine, naj obravnavajo vprašanje socialne osamitve, ki jo povzroča zasvojenost s spletnimi igrami na srečo;

21.

meni, da samoregulacija oglaševanja, promocije in zagotavljanja spletnih iger na srečo ni dovolj učinkovita, zato poudarja, da je potrebna tako ureditev kot sodelovanje med panogo in javnimi organi;

22.

poziva države članice, naj sodelujejo na ravni EU ter ukrepajo proti javnim in zasebnim ponudnikom spletnih iger na srečo, ki agresivno oglašujejo in tržijo svoje proizvode, na primer z brezplačnimi predstavitvenimi različicami iger, da bi zaščitile problematične igralce na srečo in ranljive potrošnike, kot so otroci in mladi;

23.

predlaga, da se preučijo možnosti za uvedbo največjega mesečnega zneska, ki ga posameznik lahko porabi za igre na srečo, ali da se ponudnikom spletnih iger na srečo naloži, naj uporabljajo predplačniške kartice za igranje, ki bi bile naprodaj v prodajalnah;

Kodeks ravnanja

24.

ugotavlja, da je lahko kodeks ravnanja še vedno koristno orodje za doseganje nekaterih javnih (in zasebnih) ciljev ob upoštevanju tehnološkega razvoja, sprememb želja potrošnikov ali razvoja tržnih struktur;

25.

poudarja, da je kodeks ravnanja samoregulativni pristop, ki ga oblikuje panoga sama, in zato lahko služi kot dodatek zakonodaji, ne more pa je nadomestiti;

26.

poudarja tudi, da bo učinkovitost kodeksa ravnanja v marsičem odvisna od tega, ali ga bodo nacionalni zakonodajalci in potrošniki sprejeli, ter od njegovega izvajanja;

Spremljanje in raziskave

27.

poziva države članice, naj dokumentirajo obseg in rast svojih trgov spletnih iger na srečo in izzive, ki izhajajo iz teh iger;

28.

poziva Komisijo, naj začne raziskavo o spletnih igrah na srečo in nevarnosti nastanka zasvojenosti z njimi, na primer o tem, kako oglaševanje vpliva na zasvojenost z igrami na srečo, ali bi bilo mogoče oblikovati skupno evropsko kategorizacijo iger glede na možnost zasvojenosti ter kakšni bi lahko bili preventivni in kurativni ukrepi;

29.

poziva Komisijo, naj preuči predvsem vlogo oglaševanja in trženja (vključno z brezplačnimi predstavitvenimi različicami iger v spletu), ki mladoletnike neposredno ali posredno napeljujeta k igranju iger na srečo;

30.

poziva Komisijo, Europol in nacionalne organe, naj zbirajo in si izmenjujejo informacije o obsegu goljufij in drugih oblikah kaznivih dejanj v sektorju spletnih iger na srečo, na primer med udeleženci v sektorju;

31.

poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z nacionalnimi vladami preuči gospodarske in negospodarske učinke opravljanja čezmejnih storitev iger na srečo v povezavi z neoporečnostjo, socialno odgovornostjo, varstvom potrošnika in vprašanji obdavčenja;

32.

poudarja, da je stalno bivališče potrošnika pomemben podatek za države članice, če želijo učinkovito nadzorovati, omejevati in spremljati storitve iger na srečo, ki se opravljajo na njihovem ozemlju;

33.

poziva Komisijo in države članice, naj pojasnijo kraj obdavčitve spletnih iger na srečo;

*

* *

34.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  Schindler 1994 (C-275/92), Läärä 1999 (C-124/97), Zenatti 1999 (C-67/98), Anomar 2003 (C-6/01), Gambelli 2003 (C-243/01), Lindman 2003 (C-42/02), Placanica 2007 (C-338/04), Unibet 2007 (C- 432/05), UNIRE 2007 (C– 260/04).

(2)  UL L 376, 27.12.2006, str. 36.

(3)  UL L 332, 18.12.2007, str. 27.

(4)  UL L 178, 17.7.2000, str. 1.

(5)  UL L 309, 25.11.2005, str. 15.

(6)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0198.

(7)  Mnenje generalnega pravobranilca Bota z dne 14. oktobra 2008 v zadevi C-42/07; zgoraj omenjena raziskava SICL, str. 1450; prof. Gill Valentine, Literature review of children and young people’s gambling (naročil odbor za igre na srečo Združenega kraljestva), september 2008.

(8)  „Portretrecht“ v nizozemščini.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/35


Torek, 10. marca 2009
Zagotavljanje kakovosti hrane, vključno z uskladitvijo ali vzajemnim priznavanjem standardov

P6_TA(2009)0098

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o zagotavljanju kakovosti hrane, vključno z uskladitvijo ali vzajemnim priznavanjem standardov (2008/2220(INI))

2010/C 87 E/09

Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 33 Pogodbe ES,

ob upoštevanju Zelene knjige Komisije z dne 15. oktobra 2008 o kakovosti kmetijskih proizvodov: proizvodni standardi, zahteve za kmetovanje in sheme kakovosti (KOM(2008)0641),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 1998 o politiki kakovosti kmetijskih in kmetijsko-živilskih proizvodov (1),

ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije iz oktobra 2008 o shemah za potrjevanje kakovosti živil,

ob upoštevanju pregleda skupne kmetijske politike (SKP),

ob upoštevanju mandata Evropskega sveta Komisiji za pogajanja na področju kmetijstva, ki je podan v predlogu Komisije iz januarja 2003 o postopkih pri pogajanjih v okviru STO na področju kmetijstva (2),

ob upoštevanju konference z naslovom „Food Quality Certification – Adding Value to Farm Produce“, ki jo je organizirala Komisija dne 5. in 6. februarja 2007 v Bruslju,

ob upoštevanju predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom (KOM(2008)0040),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0088/2009),

A.

ker so standardi Evropske unije v zvezi z varnostjo hrane in njeno kakovostjo najstrožji na svetu,

B.

ker ti standardi izpolnjujejo pričakovanja potrošnikov EU in so sredstvo za ustvarjanje pomembne dodane vrednosti,

C.

ker potrošnike poleg varnosti hrane izjemno zanimajo tudi poreklo in metode proizvodnje živil; ker se je Evropska unija že odzvala na te težnje in uvedla štiri oznake kakovosti in porekla živil, in sicer zaščiteno označbo porekla (ZOP), zaščiteno geografsko označbo (ZGO), zajamčeno tradicionalno posebnost (ZTP) in ekološko živilo,

D.

ker so kakovostni evropski proizvodi del „žive“ kulturne in gastronomske dediščine Evropske unije in zato pomemben sestavni del gospodarskega in družbenega življenja mnogih regij EU, saj omogočajo dejavnosti, ki so zlasti na podeželskih območjih neposredno povezane z lokalnimi razmerami,

E.

ker potrošnik povezuje sheme za potrjevanje z zagotavljanjem višje kakovosti,

F.

ker posebni sistemi kakovosti Evropske unije pomenijo precejšnjo konkurenčno prednost za proizvode EU,

G.

ker so na trgu živilskih proizvodov EU prevladali veliki trgovci na drobno, ki proizvajalcem zaračunavajo stroške in premije za uvrstitev v asortiman, pa tudi neupravičen prispevek k stroškom za promocijo, kar zmanjšuje možnost, da bi večje število potrošnikov dosegli mali proizvajalci,

H.

ker je možno uporabiti nove tehnologije za navedbo podrobnih informacij o poreklu in značilnostih različnih kmetijskih in živilskih proizvodov,

I.

ker ponarejanje povzroča škodo proizvajalcem in tudi končnim potrošnikom,

1.

pozdravlja premislek, ki ga je spodbudila zelena knjiga Komisije, in podpira načrte Komisije za spodbujanje kakovosti kmetijskih proizvodov EU, ne da bi se ob tem proizvajalcem naložili stroški ali dodatne obveznosti;

2.

poudarja, da je zagotavljanje poštene konkurence na trgih strateških proizvodov, kot so kmetijski in živilski proizvodi, primarni cilj, ki služi splošnemu interesu EU; ocenjuje, da je bistveno, da tudi pri uvoženih proizvodih, ki v splošnem ne izpolnjujejo podobnih standardov, kot so standardi Skupnosti, prisotna poštena konkurenca; meni, da je treba tudi kakovostne standarde EU za proizvode iz tretjih držav, ki vstopajo na notranji trg, določiti na podlagi sporazuma s Svetovno trgovinsko organizacijo (STO);

3.

meni, da je treba izboljšati nadzor in usklajevanje med različnimi organi, da bi tako zagotovili, da uvoženi živilski proizvodi izpolnjujejo standarde EU glede varstva okolja, varnosti hrane in dobrega počutja živali; je seznanjen s sklepi Sveta za kmetijstvo z dne 19. decembra 2008 o varnosti kmetijskih proizvodov iz tretjih držav in o upoštevanju standardov Skupnosti; vendar v teh sklepih pogreša trdno politično voljo za okrepitev nadzora Skupnosti v tretjih državah;

4.

poudarja, da politika na področju kakovosti v prihodnje ne more biti ločena od skupne kmetijske politike ali izzivov, med katere spadajo tudi podnebne spremembe, zaščita biotske raznovrstnosti, zanesljiva preskrba z energijo in upravljanje vodnih virov;

5.

ocenjuje, da ukrepi za povečanje proizvodnje, ki so se sprejeli zaradi splošnega povišanja cen surovin, ne bi smeli biti izgovor za znižanje standardov;

6.

poudarja, da mora cilj višjih standardov varnosti hrane, dobrega počutja živali in varstva okolja zagotavljati tudi doseganje tako visoke kakovosti proizvodov, da bo kmetom ponujala veliko konkurenčno prednost, in da morajo kmetje zaslužiti dovolj, da si povrnejo stroške zaradi zahtev EU o varnosti hrane, dobrem počutju živali in varstvu okolja; meni, da bi moralo, v primeru da konkurenčna prednost kmetov ne zadošča za povračilo stroškov zaradi zahtev EU, imeti financiranje skupne kmetijske politike bistveno vlogo, saj bi ga evropski kmetje morali uporabiti za zagotavljanje varnosti hrane, dobrega počutja živali in varstva okolja v kmetijstvu;

7.

ocenjuje, da mora biti evropska politika na področju kakovosti pripravljena na reformo skupne kmetijske politike po letu 2013; meni, da mora Evropska unija v okviru skupne kmetijske politike zagotavljati zlasti finančno pomoč, da bi spodbudila proizvodnjo visokokakovostnih evropskih agroživilskih proizvodov; poudarja, da je treba v večji meri podpirati organizacije proizvajalcev, da zlasti mali proizvajalci ne bi bili prikrajšani;

8.

opozarja, da se Evropska unija v mednarodni pogodbi o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo zavezuje, da bo izvedla ukrepe za ohranitev genskih virov; zato poziva Komisijo, naj vzpostavi posebne programe za pospeševanje prodaje, ki bodo spodbujali uporabo rastlinskih vrst, ki jim grozi genska erozija; poudarja, da naj bi bilo s tem za kmete in vrtnarje privlačnejše gojenje vrst, ki so navedene kot rastlinski genski viri ter da je treba vzpostaviti podobne programe za pospeševanje prodaje za rejne živalske vrste, ki jim grozi izumrtje;

9.

opozarja, da so evropski proizvajalci zaradi vse večje liberalizacije svetovnih kmetijskih trgov neposredno izpostavljeni mednarodni konkurenci in da lahko vsak dodaten ukrep, ki se jim naloži, poslabša njihov konkurenčni položaj, da pa lahko liberalizacija kmetom v EU prinese tudi prednosti, če jim uspe prodreti s svojimi proizvodi na trg in prejeti zanje priznanja; opozarja tudi, da lahko kmetje EU zahteve potrošnikov med drugim obrnejo sebi v prid tako, da oskrbujejo potrošnike z lokalno pridelanimi visokokakovostnimi proizvodi in upoštevajo strožje standarde dobrega počutja živali in varstva okolja;

10.

zlasti poudarja, da se mora Komisija pogajati o netrgovinskih zadevah v okviru STO tako, da čim več uvoženih proizvodov izpolnjuje iste zahteve, kot so naložene kmetom v EU, tako da bo kakovost kmetijskih proizvodov, ki izpolnjujejo zahteve EU o varnosti hrane, dobrem počutju živali in varstvu okolja, zagotavljala kmetom očitno konkurenčno prednost;

11.

izraža zaskrbljenost zaradi vpliva velikih trgovinskih verig na splošno kakovost živilskih proizvodov v EU, pa tudi zaradi dejstva, da se na trgih, za katere je značilna močno koncentrirana distribucija, pojavlja težnja po poenotenju in zmanjšanju raznolikosti agroživilskih proizvodov, zaradi česar je na policah manj tradicionalnih in več predhodno obdelanih proizvodov; predlaga Komisiji, naj določi predpise za postopek nabavne dražbe, ki so ga uveljavile nekatere velike evropske nakupovalne centrale, saj ima uničujoče posledice za kakovostne proizvode;

Zahteve proizvodnje in tržni standardi

12.

izraža zaskrbljenost zaradi zapletenosti sistema EU glede osnovnih standardov in številnih predpisov, ki jih morajo upoštevati kmetje v EU; si prizadeva za poenostavitev in zagovarja pristop, po katerem mora biti vsak nov predpis preverljiv po merilih primernosti, potrebnosti in sorazmernosti;

13.

poziva k dodatni poenostavitvi tržnih standardov z razjasnitvijo osnovnih meril, ki jih je treba uporabljati; poziva k oblikovanju smernic EU o uporabi splošnih rezerviranih navedb, kot so „nizka vsebnost sladkorja“, „nizkoogljičen“, „dietičen“ ali „naraven“, za preprečevanje zavajajočih praks;

14.

izraža zaskrbljenost zaradi nezadostne obveščenosti večine evropskih potrošnikov o prehranjevalni verigi, zlasti kar zadeva poreklo proizvodov in surovin; je naklonjen uvedbi obvezne navedbe kraja proizvodnje primarnih proizvodov v obliki označbe države porekla, da bi tako ustregli želji potrošnikov po več informacijah o poreklu proizvoda, ki ga kupijo; meni, da bi bilo treba ta sistem uporabljati tudi za predelane živilske proizvode in za zagotovitev podatkov o poreklu glavnih sestavin in surovin ter navesti njihov kraj porekla in kraj, kjer je bil proizvod nazadnje predelan;

15.

meni, da je avstralski model sistema za označevanje države porekla odličen primer, če se istočasno upoštevajo posebne danosti različnih proizvodnih sektorjev v EU, saj označuje različne stopnje, na primer: „proizvedeno v/na“ za živila, izdelana v zadevni državi iz sestavin s poreklom iz zadevne države, ali „izdelano v/na“ za živila, ki so bila v zadevni državi bistveno predelana, ali „izdelano v/na… na osnovi lokalnih ali uvoženih sestavin“; opozarja, da tudi druge pomembne trgovinske partnerice Evropske unije, kot so Združene države ali Nova Zelandija, uporabljajo podobne sisteme označevanja;

16.

meni, da tržni standardi ne smejo ovirati dostopa proizvodov na trg na podlagi njihovega videza, oblike ali velikosti, če ti proizvodi izpolnjujejo standarde varnosti hrane;

17.

meni, da mora skupna oznaka kakovosti EU z besedilom „proizvedeno v Evropski uniji“ na koncu zagotoviti, da zahvaljujoč zahtevnim standardom, v skladu s katerimi so proizvedeni, proizvodi EU na trgu pozitivno odstopajo;

18.

meni, da je treba spodbujati predvsem neobvezne rezervirane navedbe in ne toliko obveznih tržnih standardov; vendar meni, da je lahko uvedba takšnih usklajenih opredelitev, ki naj bi zadovoljile vse udeležence, zaradi različnih prehranjevalnih navad in tradicij povezana s težavami, poleg tega pa lahko povzroči povečanje količine informacij, s katerimi se sooča potrošnik, kot tudi potrebo po vzpostavitvi nadzornega sistema za preverjanje uporabe teh navedb;

19.

je naklonjen ukrepom za poenostavitev predpisov Skupnosti, če ti ne vodijo v razvodenitev teh predpisov, in omejitev področij, ki so prepuščena samoregulaciji; meni, da je treba oblikovati skupne tržne standarde, ki se lahko učinkoviteje določijo; v zvezi s tem meni, da je treba spodbujati koregulacijo v okviru običajnega postopka za sprejetje zakonodaje Skupnosti na tem področju; poziva, naj bodo v ta postopek vključeni nacionalni organi, predstavniki živilskega sektorja in kmetje;

Posebni sistemi kakovosti v Evropski uniji

20.

poudarja, da morajo sistemi kakovosti hrane potrošnikom ponujati informacije in jamstvo o pristnosti lokalnih sestavin in proizvodnih postopkov; zato meni, da se morajo takšni sistemi izvajati in upravljati z okrepljenim nadzorom in sistemi sledljivosti;

21.

meni, da je treba uvesti preglednejše sisteme označevanja, ki jih bo prepoznala večina potrošnikov, ter da je za pregledno označevanje porekla treba tako pri proizvodih iz EU kot tudi pri proizvodih, uvoženih iz tretjih držav, navesti poreklo bistvenih kmetijskih sestavin, ki opredeljujejo proizvod;

22.

meni, da je treba zagotoviti, da se kot surovine uporabljajo izključno originalni proizvodi z ZOP, zgolj če se pri označevanju in reklamiranju predelanega proizvoda uporablja zaščiteno ime; poudarja, da se na ta način po eni strani preprečuje zavajanje potrošnikov, po drugi strani pa spodbuja povpraševanje po proizvodih z ZOP;

23.

meni, da je smotrno določiti pravila za uporabo navedb „gorski“ in „otoški“, saj bi to dalo veliko dodatno prednost kmetijskim proizvodom in živilom iz teh območij z omejenimi možnostmi; meni, da je treba pri uporabi navedb „gorski“ in „otoški“ obvezno dodati državo porekla proizvoda;

24.

v zvezi s tem opozarja, da povprečen potrošnik ne pozna dobro razlike med ZOP in ZGO in da je treba potrošnike na to razliko opozoriti z obveščevalno kampanjo;

25.

nasprotuje določitvi strožjih meril za ocenjevanje, ki bi temeljila na primer na izvoznih možnostih in trajnosti; opozarja, da obstajajo številni primeri proizvodov, ki se sicer ne izvažajo, vendar so vseeno zelo pomembni za oblikovanje lokalnih gospodarstev ter za ohranjanje socialne kohezije;

26.

poudarja, da so označbe porekla del pomembne evropske dediščine, ki jo je treba ohraniti, zaradi njene znatne gospodarske moči in njenih temeljnih družbenoekonomskih učinkov za številne regije EU; meni, da so te označbe jamstvo za kakovost, ki ga je treba okrepiti, zlasti s strožjim nadzorom upravljanja označb porekla v združenjih, ki so zanje zaprosila; meni, da te označbe potrošnikom pomagajo izbirati med proizvodi;

27.

meni, da je treba bolje razjasniti razlike med blagovnimi znamkami in označbami porekla ter sprejeti ukrepe za dejansko uporabo veljavnih predpisov Skupnosti, ki preprečujejo registracijo blagovne znamke, ki bi vsebovala ZOP/ZGO ali bi se nanjo sklicevala, gospodarskim subjektom, ki ne zastopajo organizacij proizvajalcev teh ZOP/ZGO; meni, da je nujno treba izvesti promocijske kampanje z lastnim proračunom za informiranje potrošnikov o prednostih teh javnih shem za potrjevanje;

28.

meni, da bi morali imeti proizvajalci proizvodov z geografskimi označbami na voljo instrumente, ki bi jim omogočali primerno upravljanje proizvedene količine blaga, da bi se ohranila kakovost in ugled geografskih označb;

29.

meni, da morajo imeti zaščitni ali drugi pristojni organi v primeru uporabe proizvoda z ZGO v sestavljenem kuhanem proizvodu – ob spremembi lastnosti proizvoda z ZGO – možnost, da izvajajo usmerjene kontrole za preverjanje, ali se lastnosti proizvoda z ZGO niso preveč spremenile;

30.

poziva k boljši zaščiti registriranih označb, zlasti v nekaterih fazah embaliranja in trženja teh proizvodov izven območja proizvodnje ter kadar obstaja nevarnost neprimerne uporabe teh označb; poziva k uporabi predpisov Skupnosti, ki prepovedujejo registracijo označbe z imenom, podobnim imenu že registrirane ZOP ali ZGO;

31.

zagovarja oblikovanje skupnih predpisov za proizvajalce proizvodov z geografskimi označbami, ki bodo določali pogoje za njihovo uporabo, tudi pri označevanju predelanih proizvodov;

32.

je naklonjen poenostavitvi postopka registracije označb porekla in skrajšanju časa, potrebnega za pridobitev teh označb;

33.

opozarja, da se stopnja zaščite označb porekla v državah članicah razlikuje, in meni, da bi bilo zaželeno uskladiti zakonodajo in postopke na tem področju, zlasti pravila o zaščiti po uradni dolžnosti;

34.

meni, da bi bilo treba okrepiti mednarodno zaščito označb porekla; poziva Komisijo, naj zlasti na politični ravni okrepi svoja prizadevanja za izboljšanje zaščite ZGO v pogajanjih v Svetovni trgovinski organizaciji (bodisi za razširitev zaščite v skladu s členom 23 Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine na vse proizvode bodisi za vzpostavitev večstranskega registra ZGO), pa tudi v okviru pogajanj o sprejetju novih držav v STO ter tekočih pogajanj o dvostranskih sporazumih;

35.

meni, da mora ta mednarodna zaščita s strani EU veljati za proizvode, ki se izvažajo, in za tiste, ki se ne, se pa lahko razlikuje glede na dejansko nevarnost ponarejanja proizvodov znotraj EU, tako da so proizvodi, za katere je nevarnost ponarejanja večja in ki se izvažajo, pod mednarodno zaščito znotraj STO, medtem ko bi se za proizvode z manjšo nevarnostjo ponarejanja na bolj lokalnih tržiščih lahko uporabljal enostavnejši postopek, ki bil po priznanju s strani države članice sporočen Komisiji (primerljiv s sedanjo začasno zaščito) in užival pravno varstvo Skupnosti;

36.

opozarja, da tretje države na svojem območju sistematično neupravičeno uporabljajo nekatere označbe, s čimer zavajajo potrošnike in ogrožajo ugled originalnih proizvodov; poudarja, da je zaščita označbe v tretji državi izjemno dolgotrajen postopek, ki ga posamezne organizacije proizvajalcev le težko izvedejo, saj ima vsaka država posebne sisteme in postopke zaščite; poziva Komisijo, naj deluje posvetovalno ter organizacijam proizvajalcev pri sklepanju dogovorov s tretjimi državami zagotovi znanje in izkušnje, pa tudi pravno podporo;

37.

meni, da mora biti uporaba zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb pod nadzorom Skupnosti in nacionalnim nadzorom, in zagovarja stroge kazni za odvračanje od nezakonite uporabe teh instrumentov, tako da bi jih bile države članice v primerih ponarejanja ali imitacije zaščitenih označb dolžne izvajati; predlaga, da se ustrezna določba vključi v člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (3); je naklonjen poenostavljenemu pridobivanju ZOP in uvedbi strogega nadzora, za kar morajo poskrbeti organi posamezne države članice, da bi zagotovili izvedbo vseh stopenj v postopku proizvodnje v zadevni geografski regiji;

38.

meni, da nadzor trga glede izvajanja vseh določb o ZOP in ZGO sicer predstavlja večje upravno breme za države članice, vendar bo znatno prispevalo k učinkovitejši zaščiti; je naklonjen zagotavljanju tehnične pomoči Skupnosti pri izvajanju nadzora s strani držav članic, da bi tako zagotovili čim bolj enotno uveljavitev zaščite ZOP in ZGO v EU;

39.

meni, da je treba z evropsko finančno pomočjo okrepiti dejavnosti obveščanja in populariziranja teh sistemov na notranjem trgu pa tudi v tretjih državah; meni tudi, da je treba za programe Skupnosti za obveščanje o proizvodih v EU in pospeševanje njihove prodaje povečati del sofinanciranja EU; upa, da se bo Komisija še naprej zavzemala za spodbujanje zamisli ZGO v tretjih državah, zlasti z večjo tehnično podporo v povezavi z organizacijami proizvajalcev ZGO;

40.

priporoča vzpostavitev evropske agencije za kakovost proizvodov, ki bi tesno sodelovala z Evropsko agencijo za varnost hrane in s službami Komisije, pristojnimi za zaščito kakovosti živil; ta agencija bi odločala tudi o vse številnejših prijavah tretjih držav za priznanje ZOP, ZGO ter zajamčene tradicionalne posebnosti (ZTP);

41.

poudarja pomen Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (4) za svobodno izbiro potrošnikov; poziva Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog tudi za obvezno označevanje živalskih proizvodov, kot so mleko, meso in jajca, če so živali za njihovo proizvodnjo hranjene z gensko spremenjeno krmo;

42.

je naklonjen ohranitvi in poenostavitvi sistema zajamčene tradicionalne posebnosti (ZTP), vendar izraža razočaranje nad pomanjkljivo učinkovitostjo tega instrumenta, ki je do zdaj omogočil registracijo zelo nizkega števila ZTP (registriranih je dvajset posebnosti, trideset vlog pa se še obravnava); poudarja, da je treba seznam ZTP iz člena 3(2) Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006 z dne 20. marca 2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil (5), pri katerem uporaba imena proizvoda ali živila ni pridržana izključno za proizvajalce, ki upoštevajo specifikacijo, odpraviti, saj slabi zaščito ZTP; opozarja, da predstavlja ureditev ZTP še vedno koristen instrument za zaščito mrež in da obstaja še veliko prostora za razvoj, če bodo izpolnjeni določeni pogoji;

43.

meni, da je opredelitev pojma „tradicionalni“ proizvod, kot ga navaja Uredba (ES) št. 509/2006, nezadostna; meni, da bi povezava med tradicionalnimi proizvodi in državo, v kateri se ta tradicija neguje, oziroma izključna uporaba te označbe s strani proizvajalcev, ki upoštevajo tradicionalne specifikacije, povečala vrednost statusa ZTP;

44.

meni, da ima ekološka pridelava zelo velik potencial za rast kmetijstva EU ter da je treba prek programov za njeno spodbujanje krepiti verodostojnost logotipa EU; ugotavlja, da države članice postopek potrjevanja kljub enotnim standardom, ki jih določa uredba Skupnosti, sprejeta na tem področju, uporabljajo različno, tako da prenesejo drage nadzorne naloge po izbiri na nadzorne organe ali državno odobrene kontrolne organe; ugotavlja, da se postopek potrjevanja med državami članicami razlikuje in je drag; podpira usklajevanje pravnih predpisov o zgornjih mejnih vrednostih za prepovedana fitofarmacevtska sredstva v proizvodih ekološke pridelave; načelno podpira predlog za uvedbo oznake EU za ekološke proizvode;

45.

meni, da je potrebna večja enotnost pri tipologiji organov in postopkov za nadzor in potrjevanje ekoloških proizvodov, da se potrošnikom zagotovita varnost in zaupanje z novim logotipom EU za proizvode ekološke pridelave, ki zagotavlja enotna merila za proizvodnjo, nadzor in potrjevanje na ravni EU in prispeva k reševanju težav ter okrepljeno spodbuja notranji trg za ekološke proizvode;

46.

meni, da bo označevanje proizvodov iz običajnega kmetijstva na način, ki bo vzbujal občutek, da ti proizvodi prihajajo iz ekološke pridelave, morda oviralo razvoj notranjega trga za ekološko pridelane proizvode v EU; zato izraža zaskrbljenost spričo prizadevanj za razširitev uporabe znaka za okolje tudi na živilske proizvode, ki niso proizvedeni v skladu z načeli ekološkega kmetijstva;

47.

priporoča, da je treba pri svežih ali predelanih proizvodih ekološke pridelave, uvoženih iz tretjih držav, obvezno navesti državo porekla, neodvisno od tega, ali se uporabi tudi znak EU za ekološke proizvode;

48.

meni, da je za boljše delovanje notranjega trga za ekološke proizvode v EU treba:

na svežih in predelanih ekoloških proizvodih, uvoženih iz tretjih držav, navesti državo porekla, neodvisno od tega, ali se uporabi tudi znak EU za ekološke proizvode,

okrepiti verodostojnost logotipa EU s programi za spodbujanje prodaje ekoloških proizvodov,

določiti najvišje mejne vrednosti za prepovedana fitofarmacevtska sredstva v proizvodih ekološke pridelave,

preveriti problem dvojnega potrjevanja, ki ga v številnih primerih zahtevajo veliki trgovci na drobno, saj ovira zadostno razpoložljivost ekoloških proizvodov na trgu EU,

jasno razločevati označevanje nekmetijskih proizvodov, ki se nanaša na metodo ekološke pridelave, od označevanja kmetijskih proizvodov ekološke pridelave;

49.

pozdravlja vzpostavitev služb za tradicionalne in ekološke proizvode na ravni držav članic; meni, da mora imeti vsaka država članica javne ali zasebne ustanove za preverjanje lokalne ekološke pridelave in kakovosti ter za promocijo, ki jih priznavajo proizvajalci in potrošniki;

50.

priznava, da imajo potrošniki vedno večje zahteve glede kakovosti hrane in živil, ne zgolj glede varnosti, temveč tudi glede etičnih vprašanj, kot so okoljska trajnost, zaščita dobrega počutja živali in tehnologije gensko spremenjenih organizmov (GSO); poziva Komisijo, naj zagotovi merila za pobude za kakovost, kot so prostovoljni sistemi označevanja izdelkov brez GSO, ki bodo potrošnikom zagotovili jasno izbiro;

51.

meni, da je treba spodbujati okolju prijazne proizvodne postopke; zato obžaluje, da ni nobene ureditve Skupnosti za integrirano pridelavo, ki bi z ustreznimi informativnimi in trženjskimi kampanjami, ki poudarjajo dodano vrednost te oblike proizvodnje, omogočala opozarjanje na prizadevanja kmetov v EU;

Sistemi potrjevanja

52.

meni, da predpisi EU za usklajevanje standardov niso potrebni; meni, da oblikovanje dodatnih shem za potrjevanje živil na ravni Skupnosti ni potrebno, saj bi to razvrednotilo že obstoječe sheme in zavajalo potrošnike;

53.

poudarja, da razvoj oznak kakovosti, vključno s povezanimi dejavnostmi obveščanja, ne sme povzročiti zaostritve upravnih bremen za proizvajalce; v zvezi s tem želi, da bi imeli proizvajalci pri uporabi teh oznak kakovosti pravico do pobude, posegi organov Skupnosti pa bi bili omejeni na varstvo teh oznak kakovosti, kar zagotavlja, da proizvajalci za svoj trud prejmejo primerno nadomestilo in da so potrošniki zaščiteni pred ponaredki ali drugimi oblikami prevar;

54.

poudarja, da bi obstoječi sistemi potrjevanja poleg upoštevanja zakonskih predpisov z natančnim nadzorom morali zagotavljati tudi druge pomembne elemente varnosti hrane, npr. sledljivost; poudarja, da bi morale zahteve za potrjevanje odražati zahteve družbe in je zato potrebna državna podpora za stroške, ki jih utrpijo kmetje; zagovarja spodbujanje dejavnega sodelovanja organizacij proizvajalcev, saj se posamezni kmetje ne morejo uspešno upirati odvečnim predpisom trgovine glede potrjevanja;

55.

opozarja, da zasebni sistemi potrjevanja proizvajalcev trenutno ne izpolnjujejo namena posredovati potrošnikom značilnosti zadevnih proizvodov, temveč so zgolj sredstvo za dostop do trga in s tem povečujejo birokratsko breme za kmete ter predstavljajo za številna živilska trgovska podjetja dober posel; meni, da se kopičenja teh sistemov potrjevanja ne sme spodbujati, saj za del proizvodnega sektorja predstavljajo omejevanje dostopa do trga;

56.

opozarja, da sedanje kopičenje zasebnih sistemov potrjevanja ovira dostop do trga delu sektorja in da ti sistemi ne prispevajo k boljšemu posredovanju značilnosti proizvoda potrošniku; poziva Komisijo, naj si prizadeva za vzajemno priznavanje zasebnih sistemov potrjevanja, da zajezi njihovo kopičenje in izključevanje kakovostnih proizvodov s trga; meni, da je treba izdelati smernice Skupnosti, ki bi zajemale vidike, katerih ti sistemi niso mogli urediti, kot so na primer navedbe, ki zvišujejo vrednost proizvoda, saj je te treba določati z objektivnimi lestvicami in podatki;

57.

opozarja, da imajo regionalni proizvodi velik pomen za lokalno gospodarstvo in lokalne skupnosti, zato je treba zavrniti predloge, ki merijo na omejitev števila registriranih geografskih označb;

58.

meni, da ni treba pripravljati nikakršnih novih oblik spodbujanja tradicionalnih proizvodov, ki bi povzročile razvrednotenje sistema ZTP;

59.

želi, da bi se okrepilo sodelovanje z Mednarodno organizacijo za standardizacijo (ISO) in razširilo izvajanje alternativnih sistemov, kot je sistem analize tveganj in kritičnih kontrolnih točk (HACCP);

60.

opozarja, da je imela Evropska unija na mednarodni ravni s svojimi glavnimi trgovinskimi partnericami težave s konkurenco; izraža zaskrbljenost zaradi pritiska proizvodov iz držav v vzponu, ki ne dosegajo enake stopnje varnosti in kakovosti kot evropski proizvodi ter katerih nadzor je pogosto sporen; v zvezi s tem poudarja, da je treba izvajati načelo upravičenega dostopa na trg, ki ga je Parlament priporočal v številnih resolucijah;

61.

poziva k sklenitvi številnejših dvostranskih sporazumov s ključnimi trgi in sporazumov o boju proti ponarejanju; poziva Komisijo, naj sodeluje pri reševanju vprašanja mednarodne zaščite blagovnih znamk, pa tudi ZGO, ZOP in ZTP;

Drugi vidiki

62.

meni, da je treba javnost bolje seznanjati o prednostih politike EU za zagotavljanja kakovosti in varnosti hrane; izraža obžalovanje, da evropski državljani nimajo enostavnega dostopa do obširnih informacij o prispevku Evropske unije na tem področju; priporoča Komisiji in državam članicam, naj okrepijo svoja prizadevanja za širjenje informacij in spodbujanje standardov kakovosti in varnosti hrane, ki veljajo za proizvode iz EU;

63.

poudarja vlogo, ki jo lahko ima financiranje Skupnosti; ugotavlja, da znaša v konvergenčnih državah članicah prispevek Skupnosti za programe izboljšanja kakovosti do 75 %; opozarja, da so se zaradi svetovne finančne krize kreditni pogoji za male proizvajalce zaostrili, kar bo znatno omejilo dostop teh proizvajalcev do sofinanciranja;

64.

meni, da je treba spodbujati nastajanje kmečkih tržnic, mest, kjer kmetijska podjetja neposredno prodajajo regionalne in sezonske proizvode v lastni režiji, saj zagotavljajo pravične cene in visokokakovostne proizvode, krepijo povezavo proizvoda z območjem pridelave in osveščajo potrošnike za zavestno izbiro glede na vidike kakovosti; meni, da bi morale države članice spodbujati nastajanje prodajnih lokacij, na katerih bi lahko proizvajalci svoje proizvode ponujali neposredno potrošniku;

65.

predlaga vzpostavitev programov za spodbujanje prodaje za lokalne trge, da bi podprli lokalne in regionalne pobude za predelavo in trženje; meni, da je to mogoče doseči na primer z organizacijami proizvajalcev, ki povečujejo ustvarjanje vrednosti na podeželskih območjih in ki s preprečevanjem dolgih prevozov dajejo dober zgled za boj proti podnebnim spremembam;

*

* *

66.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL C 328, 26.10.1998, str. 232.

(2)  Dokument Komisije 625/02.

(3)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(4)  UL L 268, 18.10.2003, str. 1.

(5)  UL L 93, 31.3.2006, str. 1.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/43


Torek, 10. marca 2009
Poročila Komisije o politiki konkurence za leti 2006 in 2007

P6_TA(2009)0099

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o poročilih o politiki konkurence za leti 2006 in 2007 (2008/2243(INI))

2010/C 87 E/10

Evropski parlament,

ob upoštevanju poročila Komisije o politiki konkurence za leto 2006 z dne 25. junija 2007 (KOM(2007)0358) in poročila Komisije o politiki konkurence za leto 2007 z dne 16. junija 2008 (KOM(2008)0368),

ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije državnih pomoči z dne 7. junija 2005 z naslovom „Manjša in bolje usmerjena državna pomoč: časovni načrt za reformo državnih pomoči 2005–2009“ (KOM(2005)0107),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2006 o reformi državnih pomoči 2005–2009 (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis  (2),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (3),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1400/2002 z dne 31. julija 2002 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj na področju motornih vozil (4),

ob upoštevanju smernic o državni regionalni pomoči za obdobje 2007–2013 (5),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1627/2006 z dne 24. oktobra 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 794/2004 glede standardnih obrazcev za priglasitev pomoči (6),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1628/2006 z dne 24. oktobra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni regionalni pomoči za naložbe (7),

ob upoštevanju okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (8),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2006 o sektorskih vidikih akcijskega načrta državne pomoči: pomoč za inovacije (9),

ob upoštevanju smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (10),

ob upoštevanju osnutka smernic Skupnosti o državni pomoči za spodbujanje naložb tveganega kapitala v mala in srednje velika podjetja (11),

ob upoštevanju sporočila Komisije o podaljšanju okvira za državno pomoč ladjedelništvu (12),

ob upoštevanju obvestila Komisije o uporabi člena 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (13),

ob upoštevanju sporočila Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (14),

ob upoštevanju Direktive Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij (15),

ob upoštevanju svoje izjave z dne 19. februarja 2008 o preiskavi in odpravi zlorabe moči velikih supermarketov, ki delujejo v Evropski uniji (16),

ob upoštevanju preiskav sektorjev, ki jih je Komisija opravila v energetskem sektorju in sektorju bančnega poslovanja s prebivalstvom,

ob upoštevanju smernic Komisije o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe (ES) št. 1/2003 (17),

ob upoštevanju obvestila Komisije o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah (18),

ob upoštevanju Bele knjige Komisije z dne 2. aprila 2008 o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil ES (KOM(2008)0165),

ob upoštevanju Bele knjige Komisije z dne 11. julija 2007 o športu (KOM(2007)0391),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0011/2009),

1.

pozdravlja objavo poročil Komisije o politiki konkurence za leti 2006 in 2007;

2.

še naprej podpira dejavnejšo vlogo Parlamenta pri razvoju politike konkurence z uvedbo postopka soodločanja;

3.

čestita Komisiji za njeno učinkovito delovanje na področju nezakonitih kartelnih dogovorov in za rekordni znesek denarnih kazni, naloženih kršiteljem;

4.

v zvezi s pregledom delovanja Uredbe (ES) št. 1/2003 (19) s strani Komisije poziva Komisijo in Svet, naj vključita načela o izreku globe v navedeno ter naj izboljšata in natančneje opredelita ta načela ter s tem zadostita zahtevam splošnih pravnih načel;

5.

podpira uporabo revidiranega obvestila o prizanesljivosti in postopka za spodbujanje zagotavljanja informacij o delovanju nezakonitih kartelnih dogovorov;

6.

pozdravlja objavo bele knjige o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil ES, vendar poziva, da se reforme izvajajo na način, ki bo v Evropski uniji preprečil ponovitev napak sistema ZDA;

7.

poziva Komisijo, da v prihodnjih poročilih priskrbi boljše informacije o vlogi in vključenosti Komisijinega uradnika za zvezo s potrošniki v primere v zvezi s konkurenco;

8.

izraža zaskrbljenost nad preprečevanjem zlorabe tržnega položaja s strani velikih korporacij ter poziva Komisijo, da opravi analizo učinkov na konkurenco v primeru neenakega razmerja med dobavitelji, zlasti proizvajalci hrane in trgovci na drobno, glede na morebitne zlorabe prevladujočega položaja; se veseli poročila delovne skupine Komisije o kupni moči;

9.

poziva Komisijo, da razmisli o reviziji uporabe zlorab v storitvenem sektorju, kar lahko malim podjetjem onemogoči potegovanje za delo; ugotavlja težavo samozaposlenih in samostojnih delavcev, katerim se včasih odreka možnost uporabe standardnih tarif v primerih, ko so skoraj v celoti ekonomsko odvisni od enega ali le nekaj velikih uporabnikov njihovih storitev, in poziva Komisijo, naj preuči, kako se lahko organizirajo, se pogajajo in sklenejo kolektivne pogodbe v skladu z načeli konkurenčnega prava;

10.

poziva Komisijo, naj pregleda svoje notranje postopke za izbiro tem za sektorske preiskave;

11.

poziva Komisijo, naj preuči možnost izvedbe sektorske preiskave spletnega oglaševanja;

12.

poziva Komisijo, naj analizira možnost nacionalnih razlik pri uporabi pravil o javnih naročilih ter morebitno izkrivljanje konkurence, ki iz tega izhaja;

13.

ugotavlja, da Komisija poroča o rekordni aktivnosti v zvezi z: protimonopolnimi denarnimi kaznimi za kartele, številom obvestil Komisiji o združitvah in številom obvestil Komisiji o državni pomoči; zato poziva Komisijo, da nujno opravi pregled kadrovskih virov in tako generalnemu direktoratu za konkurenco zagotovi ustrezno število osebja, ki bo zmoglo obvladovati naraščajoč obseg dela;

14.

poudarja, da je treba uporabo pravil konkurence pri združitvah in pridobitvah oceniti z vidika celotnega notranjega trga in ne le nekaterih njegovih delov;

15.

pozdravlja dokazano učinkovitost prestrukturiranja oddelka za nadzor združevanja v generalnem direktoratu za konkurenco v skladu s sektorskimi smernicami z okrepljeno ekonomsko analizo ter medsebojnim pregledom, ki je razvidna iz poročil Komisije o politiki konkurence za leti 2006 in 2007;

16.

pozdravlja napovedan začetek pregleda uredbe o združitvah (20); ponovno opozarja, da sedanje določbe ne zadostujejo za obravnavo vse bolj povezanih in zapletenih evropskih trgov ter da bi bilo treba opraviti pregled, ki bi omogočil iskanje doslednega pristopa pri ocenjevanju primerljivih združitev;

17.

ugotavlja rekordno raven obvestil o državni pomoči ter pozdravlja objavo uredbe o splošnih skupinskih izjemah, ki zajema tudi mala in srednje velika podjetja, pomoč za raziskave in razvoj v korist malih in srednje velikih podjetij, pomoč za zaposlovanje, usposabljanje in regionalno pomoč;

18.

še posebej pozdravlja možnost subvencioniranja delodajalcev pri plačevanju stroškov varstva otrok in staršev njihovih zaposlenih;

19.

je zaskrbljen nad povečanjem koncentracije trga in konflikta interesov v bančnem sektorju; svari pred morebitnimi svetovnimi sistemskimi tveganji, ki izhajajo iz konfliktov interesov in koncentracije;

20.

pozdravlja revizijo preglednice državne pomoči, vendar poziva Komisijo, da analizira učinkovitost državne pomoči ter da revizija preglednice opredeli države članice, ki jim ni uspelo ustrezno izterjati vrnitve nezakonite državne pomoči;

21.

pozdravlja objavo revidiranih smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja, ki zagotavljajo državam članicam, da lahko s pomočjo za tekoče poslovanje, ki v celoti krije razliko med stroški proizvodnje in tržno ceno, podpirajo proizvodnjo obnovljivih virov energije in energetsko učinkovito soproizvodnjo;

22.

glede na precejšnje razlike med politikami držav članic ponovno poziva k nadaljnjemu napredku pri pojasnjevanju veljavnih pravil o konkurenci in njihovi praktični uporabi v povezavi s storitvami splošnega gospodarskega interesa;

23.

obžaluje, da potrošnike energije v EU še vedno bremenijo nesorazmerna povečanja cen in izkrivljena konkurenca na energetskem trgu, ki je bila ugotovljena s sektorsko preiskavo Komisije; ponovno poudarja pomen v celoti vzpostavljenega in dobro delujočega notranjega trga za energijo;

24.

podpira Komisijo pri njenem prizadevanju za nadaljnji razvoj EU trgov plina in elektrike; pri tem je ključni element ločitev prenosnih omrežij na eni strani ter proizvodne in dobavne dejavnosti na drugi strani (ločitev);

25.

izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja preglednosti pri oblikovanju cen goriva na EU trgih; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezen nadzor nad konkurenčnim ravnanjem na teh trgih;

26.

poziva k vzpostavitvi mehanizmov, ki bi zagotavljali, da sprejetje sistema trgovanja z emisijami ne bi povzročalo izkrivljanj na notranjem trgu ali v odnosu do zunanjih konkurentov;

27.

ugotavlja, da je Svet dne 9. oktobra 2007 pozval Komisijo, da razmisli o poenostavitvi postopkov in se tako osredotoči na vprašanje, kako je možno v kritičnih okoliščinah hitro izvesti preiskave v zvezi z državno pomočjo;

28.

pozdravlja takojšen odziv Komisije in pojasnilo v zvezi z upravljanjem finančne in gospodarske krize ter uporabo državne pomoči; je seznanjen s povečanjem državne pomoči in pozdravlja nadaljnje podrobne smernice, ki bi imele za cilj bolje usmerjeno državno pomoč;

29.

priznava uporabnost člena 87(3)(b) Pogodbe v primeru okoliščin, s katerimi se sedaj srečujejo gospodarstva držav članic, ki so posledica pretresov na finančnih trgih; vendar meni, da mora Komisija še naprej budno spremljati svežnje finančnih ukrepov in zagotavljati združljivost nujnih ukrepov z načeli poštene konkurence;

30.

svari pred dejansko ukinitvijo pravil o konkurenci; poudarja, da je treba natančno nadzirati reševalne akcije in zagotavljati, da so skladne z določbami Pogodbe; zahteva, da Komisija v svojem naslednjem letnem poročilu o politiki konkurence poda izčrpno naknadno poročilo Parlamentu in parlamentom držav članic glede uporabe pravil o konkurenci za vsak posamezen primer;

31.

izraža zaskrbljenost zaradi še vedno trajajočega krčenja gospodarske dejavnosti v Evropski uniji, ki naj bi se zavleklo v leto 2009; meni, da bi bilo primerno, da se v okviru pravil o konkurenci uvede ustrezne odzivne mehanizme, na primer pomoč za prestrukturiranje ali sklad za prilagajanje globalizaciji, da se prepreči učinek kreditne krize na rast in zaposlovanje;

32.

poziva Komisijo, naj prizna potrebo po uvedbi mehanizma, ki čim bolj preprečuje izkrivljanje konkurence in možnost zlorabe privilegiranih položajev s strani upravičencev, kar omogočajo državna jamstva;

33.

poziva Komisijo, naj uveljavi omejitve pri delovanju finančnih institucij pri prejemu državne pomoči, da bi preprečila vključevanje takšnih institucij v agresivne širitve na podlagi jamstev in v škodo konkurentov;

34.

pozdravlja bistveno zmanjšanje razlike v cenah novih motornih vozil v Evropski uniji, ki je posledica izvajanja uredbe o skupinskih izjemah za motorna vozila ter pričakuje oceno Komisije o učinkovitosti te uredbe;

35.

pozdravlja ukrepanje Komisije pri zmanjšanju cen gostovanja v mobilni telefoniji; vendar ugotavlja, da se cene zadržujejo tik pod regulirano omejitvijo cen; poziva k sprejetju ukrepov v podporo cenovni konkurenci, namesto da bi regulirali maloprodajne cene;

36.

pozdravlja prispevek generalnega direktorata Komisije za konkurenco k beli knjigi o športu, s čimer se med drugim opozarja na ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti in na prakso odločanja Komisije z ozirom na uporabo člena 81 in 82 Pogodbe ES na področju športa;

37.

poziva Komisijo, naj bolj upošteva mednarodno razsežnost svojih politik, ko gre za konkurenčnost Evropske unije na svetovni ravni, ter naj pri trgovinskih pogajanjih zahteva spoštovanje in izvajanje načela vzajemnosti;

38.

meni, da je bistvenega pomena, da se v okviru pogajanj o dvostranskih trgovinskih sporazumih ustrezno obravnava politika o konkurenci; poziva k dejavni vključitvi generalnega direktorata za konkurenco v ta pogajanja, da se zagotovi medsebojno priznavanje konkurenčnih praks, zlasti na področju državnih pomoči, javnih naročil, storitev, vlaganj in olajšanja trgovine;

39.

poziva Komisijo, naj pregleda strukturo svoje zastopanosti v Mednarodni mreži za konkurenco in na evropskem dnevu konkurenčnosti, da bi zagotovila boljšo obveščenost širše javnosti o ključnem pomenu politike konkurence za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja;

40.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL C 290 E, 29.11.2006, str. 97.

(2)  UL L 379, 28.12.2006, str. 5.

(3)  UL L 214, 9.8.2008, str. 3.

(4)  UL L 203, 1.8.2002, str. 30.

(5)  UL C 54, 4.3.2006, str. 13.

(6)  UL L 302, 1.11.2006, str. 10.

(7)  UL L 302, 1.11.2006, str. 29.

(8)  UL C 323, 30.12.2006, str. 1.

(9)  UL C 296 E, 6.12.2006, str. 263.

(10)  UL C 82, 1.4.2008, str. 1.

(11)  UL C 194, 18.8.2006, str. 2.

(12)  UL C 173, 8.7.2008, str. 3.

(13)  UL C 155, 20.6.2008, str. 10.

(14)  UL C 14, 19.1.2008, str. 6.

(15)  UL L 318, 17.11.2006, str. 17.

(16)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0054.

(17)  UL C 210, 1.9.2006, str. 2.

(18)  UL C 298, 8.12.2006, str. 17.

(19)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

(20)  Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/48


Torek, 10. marca 2009
Akt za mala podjetja

P6_TA(2009)0100

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o Aktu za mala podjetja (2008/2237(INI))

2010/C 87 E/11

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. junija 2008 z naslovom „Najprej pomisli na male – “Akt za mala podjetja„ za Evropo“ (KOM(2008)0394) in spremnega delovnega dokumenta služb Komisije o oceni učinka (SEK(2008)2102),

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 30. novembra 2006 z naslovom „Čas za višjo prestavo – Ustvarjanje Evrope podjetništva in rasti“ (1) ter z dne 19. januarja 2006 o izvajanju Evropske listine za mala podjetja (2),

ob upoštevanju sklepov 2 715. Sveta za konkurenčnost z dne 13. marca 2006 o politiki za MSP za rast in zaposlovanje ter sklepov 2 891. Sveta za konkurenčnost, sprejetih 1. in 2. decembra 2008,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 12. februarja 2009,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. januarja 2009,

ob upoštevanju izbora dobre prakse evropske listine za mala podjetja za leto 2008,

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 25. junija 2008 z naslovom „Evropski kodeks najboljših praks, ki malim in srednjim podjetjem (MSP) zagotavlja lažji dostop do javnih naročil“ (SEK(2008)2193),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. oktobra 2007 z naslovom „Majhna, čista in konkurenčna – Program za pomoč malim in srednje velikim podjetjem pri skladnosti z okoljsko zakonodajo“ (KOM(2007)0379),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. julija 2008 o trajnostni potrošnji in proizvodnji ter akcijskem načrtu za trajnostno industrijsko politiko (KOM(2008)0397),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. julija 2008 z naslovom „Strategija pravic industrijske lastnine za Evropo“ (KOM(2008)0465),

ob upoštevanju mnenj skupine neodvisnih zainteresiranih strani na visoki ravni za upravne obremenitve z dne 10. julija 2008 o zmanjševanju upravnih obremenitev na prednostnem področju prava družb ter z dne 22. oktobra 2008 o reformi pravil za izdajanje računov in elektronsko izdajanje računov v Direktivi 2006/112/ES (Direktiva o davku na dodano vrednost),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za pravne zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0074/2009),

A.

ker 23 milijonov MSP v EU predstavlja približno 99 % vseh podjetij in zagotavljajo 100 milijonov delovnih mest, igrajo bistveno vlogo pri gospodarski rasti, socialni koheziji in ustvarjanju delovnih mest, so glavni vir inovacij in so bistvena za trajnost in širitev zaposlovanja,

B.

ker morajo biti MSP v osrčju vseh politik Skupnosti, kar bi jim omogočilo, da se razvijejo in prilagodijo zahtevam globalizacije, sodelujejo v trikotniku znanja ter se prilagodijo okoljskim in energetskim izzivom,

C.

ker se je poslovno okolje za MSP kljub predhodnim pobudam Evropske unije od leta 2000 izboljšalo le malo oziroma ni bilo zabeleženih nobenih znatnih izboljšanj,

D.

ker so MSP v veliki večini primerov mikropodjetja, obrtna podjetja, družinska podjetja in zadruge, ki so naravni inkubatorji za podjetništvo in imajo zato pomembno vlogo pri spodbujanju vključevanja v družbo in samozaposlovanja,

E.

ker MSP nimajo dovolj podpore, da bi se branila pred nepošteno poslovno prakso zunaj meja, kot jo na primer izvajajo goljufiva podjetja za imeniške storitve,

F.

ker se evropska MSP kljub razlikam med njimi soočajo z istimi izzivi pri uresničevanju vseh svojih zmožnosti na področjih, kot so sorazmerno višji upravni stroški in stroški zagotavljanja skladnosti v primerjavi z večjimi podjetji, dostop do financ in trga, inovacije in okolje,

G.

ker se mora kot bistveni prispevek za vzpostavitev prijaznega okolja za MSP spremeniti odnos do vloge podjetnikov in prevzemanja tveganja: politični vodje in mediji bi morali pozdraviti, upravni organi pa podpirati podjetništvo in z njim povezano pripravljenost na prevzemanje tveganja,

H.

ker se morajo MSP ob pričetku procesa internacionalizacije soočati s specifičnimi težavami, kot so pomanjkanje mednarodnih izkušenj, premalo izkušenih človeških virov, zelo zapleten mednarodni regulativni okvir ter potreba po uvajanju organizacijskih sprememb in drugačne podjetniške kulture,

I.

ker Parlament pogosto z obžalovanjem ugotavlja, da Evropska listina o malih podjetjih ni pravno obvezujoča, kar onemogoča njeno dejansko izvajanje in zlasti njenih deset priporočil, ki večinoma ostajajo le mrtva črka na papirju; ker je posledično v zgoraj omenjeni resoluciji z dne 19. januarja 2006 pozval Svet, naj se posveti temu vprašanju,

Splošno

1.

podpira omenjeno sporočilo Komisije z dne 25. junija 2008, v katerem je izražen namen, da se pripravi ambiciozna politična agenda za spodbujanje rasti MSP na osnovi desetih vodilnih načel in da se pri pripravi politik na vseh ravneh uveljavi načelo „Najprej pomisli na male“;

2.

obžaluje, da Akt za mala podjetja ni pravno zavezujoč instrument; meni, da je resnično inovativni vidik Akta njegova namera postaviti načelo „Najprej pomisli na male“ v središče politik Skupnosti; poziva Svet in Komisijo, naj se pridružita Parlamentu pri naporih za uveljavitev tega načela kot obvezujočega pravila v obliki, ki jo je treba še določiti, da bi zagotovili, da se primerno uporablja v vsej prihodnji zakonodaji Skupnosti;

3.

poudarja, da je izjemno pomembno, da se omenjenih deset vodilnih načel izvaja na evropski, nacionalni in lokalni ravni; zato poziva Svet in Komisijo, naj se močno politično obvežeta k zagotavljanju primernega izvajanja; poziva Komisijo in države članice, naj si v tesnem sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi prizadevajo opredeliti prednostne naloge ter naj zlasti na nacionalni ravni nujno začnejo izvajati akcijski načrt o Aktu za mala podjetja, ki ga je sprejel Svet za konkurenčnost 1. decembra 2008, da zagotovijo, da bodo vse zainteresirane strani učinkovito udejanjile ta vodilna načela;

4.

poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja vidnost in osveščenost glede politik, ki se nanašajo na MSP, tako da poveže obstoječe instrumente in sklade Skupnosti zanje v okviru ločene postavke v proračunu Unije;

5.

je trdno prepričan, da je uvedba mehanizmov spremljanja bistvena za nadzor ustreznega in hitrega izvajanja političnih pobud, ki so se že začele; zato poziva Svet, naj ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti na ravni držav članic, vključi v lizbonski proces in o napredku letno poroča Parlamentu;

6.

poziva Komisijo, naj vzpostavi sistem analiz za spremljanje napredka, doseženega po uveljavitvi desetih vodilnih načel s strani Komisije in držav članic; poziva Komisijo, naj vzpostavi standardna ocenjevalna merila za ocenjevanje doseženega napredka; poziva države članice, naj v svoja prihodnja letna poročila o nacionalnih programih reform vključijo svoja prva poročila o doseženem napredku;

7.

poudarja potrebo po posebni pozornosti za obrtna, družinska, mikro in individualna podjetja na ravni EU ter na nacionalni in regionalni ravni ter poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo regulativne, upravne in davčne ukrepe ter ukrepe za vseživljenjsko učenje, ki namenjene posebej njim; prav tako poziva k priznanju posebnosti pripadnikov svobodnih poklicev ter poudarja potrebo, da se jih obravnava enako kot druga MSP, če to ni v nasprotju z veljavnim pravom, ki ureja te poklice; opozarja na pomembno vlogo združenj MSP za trgovce, obrtnike in druge poklice; poziva Komisijo in države članice, naj si skupaj prizadevajo za izboljšanje poslovnega okolja za ta podjetja ter pravnega okvira za njihova poklicna in panožna združenja;

8.

meni, da predlogi Komisije ne vključujejo jasne strategije za izboljšanje pravnega statusa in pravic samozaposlenih oseb, zlasti če je njihov položaj primerljiv z zaposlenimi osebami; poziva Komisijo, naj samozaposlenim osebam zagotovi pravico do dogovora o standardnih tarifah, organiziranja dela in sklepanja kolektivnih pogodb, če sodelujejo z velikim naročnikom v prevladujočem položaju, če to ne škoduje šibkejšim potencialnim strankam in ne izkrivlja trga;

9.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo usmerjene podporne ukrepe in individualno podporo v obliki informacij, svetovanja in možnosti dostopa do tveganega kapitala pri ustanavljanju podjetij v sektorju MSP;

10.

poudarja potrebo po oblikovanju socialnega in ekonomskega modela, ki vzpostavlja primerno varnostno omrežje za ustvarjalne podjetnike v okviru MSP, ki jih pogosto zaznamujejo nestabilni delovni pogoji;

11.

z obžalovanjem ugotavlja, da se ženske soočajo s težavami pri ustanavljanju in ohranjanju podjetij zaradi dejavnikov, kot so pomanjkljive informacije, pomanjkanje stikov in dostopa do mreže, diskriminacija zaradi spola in stereotipi, slabe in neprilagodljive storitve za varstvo otrok, težave pri usklajevanju poslovnih in družinskih obveznosti ter razlike v pristopu žensk in moških do podjetništva;

12.

pozdravlja predlog ustanovitve evropskega omrežja podjetnic-ambasadork, programe mentorstva, ki bodo ženske spodbudili k ustanovitvi lastnega podjetja, in spodbujanje podjetništva med diplomantkami; ne glede na to opozarja, da v mnogih podjetij še vedno obstaja spolno razlikovanje, ki je, in bo še dolgo časa, zelo resna težava, saj EU, dokler bodo ženske na trgu dela diskriminirane, izgublja sposobne delavke in podjetnice in posledično tudi denar; zato meni, da je treba v projekte za spodbujanje podjetništva žensk vložiti še več denarja;

13.

poudarja, da žensko podjetništvo privablja ženske na trg dela ter izboljšuje njihov ekonomski in socialni položaj; vendar obžaluje, ker na tem področju obstaja velik razkorak med moškimi in ženskami, zlasti pri plačah, kljub velikemu zanimanju za ženske, in ker odstotek žensk podjetnic v Evropski uniji ostaja sicer nizek, čemur je razlog nepriznan (na primer neplačan), pa vendar bistven prispevek, ki ga imajo ženske pri vsakodnevnem upravljanju družinskih MSP;

14.

poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo kulturni in ustvarjalni sektor kot gonilo ekonomskega in socialnega razvoja v EU, ki predstavlja 2,6 % delež BDP in 2,5 % delovne sile EU; poudarja pomen MSP za poživitev sektorja informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) in kreativne industrije;

15.

poudarja, da gospodarski sektor kulture zaznamujejo MSP ter da je ta sektor še zlasti pomemben za zagotavljanje trajnostnega regionalnega zaposlovanja;

16.

pozdravlja namero Komisije, da poda predlog direktive o možnosti znižanih stopenj DDV za delovno intenzivne storitve, opravljene na lokalni ravni, ki jih običajno nudijo predvsem MSP; vendar poudarja, da to ne sme voditi v izkrivljanje konkurence in da ne sme biti dvoumnosti glede vprašanja, katere storitve so zajete;

17.

ugotavlja, da je treba MSP zagotoviti možnost nakupa na drobno, okolju prijaznih izdelkov in od lokalnih proizvajalcev, s čimer bodo postala bolj okolju prijazna in učinkovita;

18.

pozdravlja hitro sprejetje splošne skupinske izjeme za državno pomoč ter ukrepov o statutu evropske zasebne družbe in o znižanih stopnjah DDV;

19.

pozdravlja predlog Komisije za znižanje stopenj DDV za storitve, ki se zagotavljajo na lokalni ravni; poziva Komisijo, naj sprejme dodatne ukrepe za sprostitev pravil o državni pomoči, da bi tako spodbudili zagotavljanje možnosti glede podeljevanja javnih naročil lokalnim podjetjem, zlasti lokalnim MSP;

20.

podpira zamisel o podaljšanju trenutnega izvzetja iz pravil ES o konkurenci za državno pomoč za filmsko produkcijo do leta 2012 ter meni, da je to velika podpora ustvarjalnim MSP;

21.

podpira nova pravila za državno pomoč iz Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe ES (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (3), ker pod določenimi pogoji MSP izvzemajo iz pravil za prijavo;

22.

ugotavlja, da so MSP kljub jasni zavezi v Evropski listini za mala podjetja brez vpliva v socialnem dialogu; poziva k formalnemu popravku te pomanjkljivosti z ustreznimi predlogi v okviru Akta za mala podjetja;

23.

meni, da je treba v okviru Akta za mala podjetja večjo pozornost nameniti področju delovnega prava v zvezi z načelom prožne varnosti, ki zlasti MSP omogoča, da se na tržne spremembe odzovejo hitreje ter tako ob upoštevanju nujne socialne zaščite omogočajo višjo stopnjo zaposlenosti in konkurenčnost podjetja, zlasti njegovo mednarodno konkurenčnost; v zvezi s tem opozarja na resolucijo z dne 29. novembra 2007 o oblikovanju skupnih načel prožne varnoste (4);

24.

poleg tega poudarja pomen delovnega prava, zlasti doseganja njegove najučinkovitejše uporabe pri MSP, na primer prek boljšega svetovanja ali poenostavitve upravnih postopkov, ter poziva države članice, naj posebno pozornost MSP namenijo pri posebnih pristopih k prožni varnosti, tudi z aktivno politiko trga dela, saj so MSP zaradi nizkega števila zaposlenih znotraj in navzven bolj prilagodljiva, vendar potrebujejo tudi večjo varnost zase in za svoje delavce; meni, da je glede na dejstvo, da si MSP pogosto ne morejo privoščiti pravne službe ali službe za upravljanje človeških virov, nujno, da jim delovno pravo kot eden od temeljev prožne varnosti nudi zanesljivo pravno podlago; poudarja, da je po podatkih Eurostata v letu 2003 91,5 % evropskih podjetij zaposlovalo manj kot 10 ljudi;

25.

meni, da je treba sprejeti ukrepe za boj proti delu na črno, ki je nesporen vir nepoštene konkurence za delovno intenzivna MSP;

26.

poziva države članice, naj v osrednjih gospodarskih dejavnostih pospešijo vključevanje MSP, katerih lastniki so pripadniki etničnih manjšin, z razvijanjem programov za raznolikost ponudnikov, katerih cilj bo zagotavljanje enakih možnosti premalo zastopanim podjetjem, ki na razpisih konkurirajo z večjimi podjetji;

27.

poudarja pomen statuta evropske zasebne družbe kot nove dopolnilne pravne oblike, če se ta osredotoči na MSP, ki želijo sodelovati v čezmejnih dejavnostih, in če ga večja podjetja ne morejo zlorabiti za spodkopavanje in izigravanje pravnih določb v državah članicah, s pomočjo katerih se krepi sistem upravljanja podjetij, ki upošteva interese vseh zainteresiranih strani;

28.

poziva javne oblasti, naj v skladu z načelom, da je dostop do informacij predpogoj za pridobitev samih informacij, in ob upoštevanju pomembne vloge interneta v tem pogledu kolikor je mogoče poenostavijo spletišča institucij, da bodo uporabniki hitro prepoznali in razumeli mehanizme podpore, ki so jim na voljo;

Krepitev raziskav in razvoja ter inovacij

29.

poudarja, da so inovacije pomembne za MSP, in da je težko izkoriščati možnosti za raziskave; meni, da bi nacionalne akademije znanosti in raziskovalni inštituti lahko bili pomembni pri spodbujanju inovacij in zmanjševanju ovir pri raziskavah za MSP; meni, da se ni treba osredotočati zgolj na visokotehnološke inovacije, ampak je treba upoštevati tudi tehnologijo nižje in srednje ravni ter neformalne inovacije; meni, da bi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo lahko imel pomembno vlogo pri krepitvi raziskav in razvoja ter inovacij za MSP; poziva države članice, naj povečajo število pobud, ki bi znižale prag za dostop MSP do raziskav; je prepričan, da bi morali biti vsi raziskovalni in tehnološki programi Skupnosti zasnovani tako, da bi olajšali čezmejno udeležbo MSP;

30.

podpira pobudo Komisije za izboljšanje dostopa do Sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (5);

31.

poziva Komisijo in države članice, naj uveljavijo boljše okvirne pogoje, namenjene oblikovanju spodbudnega okolja za inovacije v MSP zlasti z uvajanjem izboljšav pri varovanju pravic intelektualne lastnine ter z učinkovitejšim bojem proti ponarejanju po vsej Evropski uniji; meni, da lahko dobro uravnotežena pravila o pravicah intelektualne lastnine zagotovijo njihovo zaščito ter pretok in izmenjavo informacij in idej; poudarja, da MSP potrebujejo podporo pri dostopanju do zaščite pravic intelektualne lastnine, ohranjanju teh pravic s pomočjo ustreznih organov, pristojnih za pravice intelektualne lastnine, ter uporabi svojih pravic intelektualne lastnine za privabljanje finančnih sredstev;

32.

poziva Komisijo in države članice, naj od svojih poslovnih partnerjev zahtevajo doslednejšo uporabo sporazuma STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) ter naj naredijo vse potrebno za sprejetje dvostranskih, regionalnih ali večstranskih sporazumov za boj proti ponarejanju in piratstvu, kot je trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA);

33.

meni, da celotni potencial e-trgovine za MSP še ni popolnoma izkoriščen ter da je treba še veliko narediti za vzpostavitev enotnega evropskega elektronskega trga za izdelke in storitve, na katerem bi lahko MSP igrala vodilno vlogo pri nadaljnjem povezovanju trgov EU;

34.

meni, da je treba za krepitev inovacij in povečanje konkurenčnosti gospodarstva EU spodbujati grozdenje MSP; zato poziva Komisijo, naj podpira izboljšanje upravljanja grozdov, zlasti z izmenjavo najboljših praks in programov usposabljanja, oblikuje in razširja orodja za ocenjevanje uspešnosti grozdov, spodbuja sodelovanje med skupinami in nadalje poenostavi upravne postopke za sodelovanje grozdov v programih EU;

35.

poziva, naj se v Aktu za mala podjetja upoštevajo povezave MSP (povezane skupine), saj je pri povezanih skupinah tveganje plačilne nesposobnosti očitno manjše kot pri posameznih podjetjih;

36.

je trdno prepričan, da imajo patenti pomembno vlogo pri inovacijah in gospodarski uspešnosti, saj inovatorjem omogočajo povrnitev vlaganj v inovacije in zagotavljajo potrebno varnost naložb, deležev in posojil; zato meni, da je treba hitro doseči sporazum o patentu Skupnosti, ki bi zagotovil cenovno ugodno, učinkovito, prilagodljivo in visoko kakovostno pravno varstvo, prilagojeno potrebam MSP, ter o usklajenem evropskem sistemu za patentne spore;

37.

poudarja, da je treba spodbujati inovativna in predkomercialna javna naročila, saj to prinaša dodatno vrednost za organe, državljane in udeležene družbe, ki sklepajo pogodbe; poziva države članice, naj povečajo delež inovativnih javnih naročil ter udeležbo inovativnih MSP v postopkih javnih naročil; poziva Komisijo, naj spodbudi razširjanje najboljših praks na tem področju, na primer glede razpisnih meril in postopkov ter povezav za delitev tveganj in znanja;

38.

meni, da je mogoče pri mednarodnih javnih naročilih, kjer omogočajo nove tehnologije čezmejno e-trgovino, z novimi oblikami na primer kombinatoričnih dražb za konzorcije MSP, spletnimi objavami in oglaševanjem razpisov bistveno povečati trgovino javnih naročil, ne samo v Evropski uniji, temveč tudi globalno, in s tem spodbujati čezmejno e-trgovino;

39.

opozarja na potrebo po zadostnem številu tehnično in strokovno usposobljenega osebja; zato meni, da je treba več vlagati v izobraževanje in da je treba okrepiti vezi med izobraževalnimi zavodi in MSP, da bi v nacionalne izobraževalne programe vključili spodbujanje samozaposlovanja, kulture podjetništva in poslovne ozaveščenosti; spodbuja nadaljnjo širitev sistemov mobilnosti posameznikov, kot sta Erasmus za mlade podjetnike in Erasmus za pripravnike, zlasti v zvezi z udeležbo žensk; podpira predvideno širitev obsega programa Leonardo da Vinci ter oblikovanje evropskega kreditnega sistema za poklicno izobraževanje in usposabljanje; poziva države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji in ponudniki usposabljanja oblikujejo programe na delu temelječega poklicnega usposabljanja in prekvalifikacije ter programe vseživljenjskega učenja, posebej prilagojene potrebam MSP, ki bodo sofinancirani iz Evropskega socialnega sklada; poziva Komisijo, naj olajša izmenjavo najboljših praks pri inovativnem usposabljanju in ukrepov za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter spodbuja enakost spolov;

40.

poudarja pomen spodbujanja mladih podjetnikov in žensk v podjetništvu, med drugim z uvajanjem programov tutorstva in mentorstva; poudarja, da je vse več žensk in mladih podjetnikov dejavnih v MSP, čeprav še vedno predvsem v najmanjših podjetjih (mikropodjetjih), ob prenosu poslovanja in dedovanju, zlasti v primeru družinskih podjetij, pa so še vedno občutljivi na škodljive vplive stereotipov in predsodkov; zato od držav članic zahteva, naj upoštevajo vpliv staranja prebivalstva in izvajajo ustrezno politiko in mehanizme, zlasti z uvedbo diagnostičnih, informacijskih, svetovalnih in podpornih orodij za prenos poslovanja;

41.

opozarja, da sedmi okvirni program vsebuje mehanizem za porazdelitev finančnega tveganja, ki bi naj omogočal lažji dostop do posojil Evropske investicijske banke (EIB) za obsežne projekte; poziva Komisijo, naj oceni, v kolikšni meri MSP uporabljajo ta mehanizem, in na podlagi ocene po potrebi poda predloge;

42.

pozdravlja uvedbo enotnega evropskega omrežja, ki povezuje storitve, ki jih sedaj zagotavljajo evropski informacijski centri in inovacijski relejni centri, da bi tako s širokim obsegom storitev podprli MSP pri vseh njihovih prizadevanjih za inovacije in konkurenčnost;

43.

poziva Komisijo, naj oceni sodelovanje MSP v Okvirnem programu na področju inovativnosti in konkurenčnosti (6) ter po potrebi posreduje predloge;

Zagotovitev sredstev in dostop do njih

44.

poudarja, da se MSP v Evropi še vedno financirajo v prvi vrsti iz lastne dejavnosti in s krediti in posojili finančnih ustanov; ugotavlja, da so MSP obravnavana kot bolj tvegana, kar jim otežkoča dostop do finančnih virov; poziva finančne ustanove, Komisijo in države članice, naj s skupnimi močmi zagotovijo dostop MSP do finančnih sredstev in jim omogočijo okrepitev njihovega kapitala tako, da dobiček ponovno vložijo v podjetje; meni, da se ne bi smelo zahtevati plačilo stroškov pred začetkom delovanja MSP, da bi jim zagotovili možnost, da oblikujejo svoja finančna sredstva in vire; v zvezi s tem opozarja na nevzdržnost sedanjega finančnega stanja in potrebo po takojšnjem ukrepanju;

45.

poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za promocijo in obveščanje o obstoju evropskih skladov in državnih pomoči za MSP ter poskrbijo, da bosta omenjena instrumenta bolj dostopna in razumljiva;

46.

poziva države članice, naj ustvarijo boljše pogoje, ki bodo MSP omogočili vlaganja v strokovno usposabljanje, tudi z neposrednimi davčnimi olajšavami in prek kompenzacij med davčnimi organi in Evropsko unijo;

47.

priznava, da lahko sistemi obdavčenja držav članic ovirajo prenos poslovanja, zlasti v družinskih podjetjih, kar povečuje tveganje likvidacije ali zaprtja podjetja; zato poziva države članice, naj pozorno revidirajo svoje pravne in davčne okvire, da bi se izboljšali pogoji za prenos poslovanja, zlasti v primerih upokojitve lastnika ali bolezni; je prepričan, da bi takšne izboljšave olajšale nadaljevanje poslovanja podjetij, zlasti družinskih, ohranjanje delovnih mest in ponovne naložbe dobička;

48.

je zelo zadovoljen z nedavno uskladitvijo lizbonske strategije in kohezijske politike; meni, da bi lahko usmeritev regionalnih skladov proti podjetništvu, raziskavam in inovacijam prineslo velike zneske, ki bi bili na voljo za spodbujanje podjetniških zmogljivosti na lokalni ravni;

49.

poudarja, da so dinamični finančni trgi bistvenega pomena za financiranje MSP ter da je treba odpreti evropske trge tveganega kapitala, tako da se izboljša razpoložljivost in dostopnost tveganega kapitala, dolžniško-lastniškega financiranja in mikrokreditov; zato meni, da bi morala imeti MSP v običajnih okoliščinah dostop do posojil, ki jih nudijo akterji na kapitalskih trgih, ki lahko učinkoviteje ocenijo njihove možnosti za uspeh in zadovoljijo njihovim potrebam;

50.

podpira odločitev Sveta in EIB o sprejetju vrste reform za razširitev finančnih produktov za MSP v ponudbi skupine EIB ter o znatni količinski in kakovostni razširitvi ponudbe njenih globalnih posojil bančnim partnerjem;

51.

poudarja, da imajo MSP omejene možnosti dostopa do sredstev, kar je velika ovira pri njihovem nastajanju in rasti; v zvezi s tem pozdravlja odločitev EIB, da za dodatnih 30 000 milijonov EUR poveča finančna sredstva, namenjena garancijam in drugim finančnim instrumentom za MSP; poziva EIB, naj oblikuje nove vrste finančnih instrumentov in konkretne nove rešitve za spopadanje z ovirami poroštva pri dostopanju do posojil; prav tako poziva države članice, naj glede na trenutno gospodarsko krizo spodbudijo banke, naj MSP zagotovijo dostop do posojil pod razumnimi pogoji;

52.

pozdravlja nedavno pobudo za Skupno ukrepanje za podporo mikrofinančnih institucij v Evropi (JASMINE), ki bo koristna za ustanavljanje podjetij in bo zlasti spodbudila podjetništvo med mladimi in ženskami; poziva države članice, naj v sodelovanju z združenji MSP in posojilnimi ustanovami prevzame proaktivno vlogo pri zagotavljanju informacij o dostopu do mikrokreditov in alternativnih oblik financiranja ter o vlaganju zahtevkov zanje;

53.

poudarja pomembno vlogo evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada pri izboljšanju sredstev za MSP, zlasti ob nedavnih neravnovesjih in pretresih kreditnega trga; poziva Komisijo in države članice, naj dalje preučuje morebitne izboljšave veljavnih bančnih pravil in drugih finančnih uredb, vključno s preglednostjo bonitetnih ocen, za olajšanje dostopa MSP do sredstev; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in EIB vzpostavi prave okvirne razmere za razvoj vseevropskega trga tveganega kapitala;

54.

poudarja, da v enem od štirih primerov MSP propadejo zaradi zamud pri plačilih, v večini primerov zaradi javne uprave; poudarja, da utegne sedanji izpad kreditov nesorazmerno prizadeti MSP, saj večje stranke pritiskajo na manjše dobavitelje, naj jim odobrijo odložene plačilne roke; v zvezi s tem pozdravlja predlog Komisije za revizijo Direktive 2000/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (7) ter poziva države članice, naj izboljšajo plačilne navade v javni upravi; poziva, naj se na ravni Skupnosti določijo usklajeni roki za plačila, po možnosti skrajšani za plačila MSP, in kazni v primeru zamud;

55.

pozdravlja ukrepe za izboljšanje oskrbe MSP s kapitalom, predlagane v Aktu za mala podjetja; z ozirom na finančno krizo poziva zlasti k širjenju oziroma nadaljevanju preizkušenih državnih programov za podporo MSP ter k širjenju njihove podpore na finančne posrednike;

56.

opaža ogromen potencial Okvirnega programa EU za konkurenčnost in inovacije za odpravo neuspešnosti trga pri financiranju MSP, za spodbujanje ekoloških inovacij ter za podpiranje podjetniške kulture;

Izboljšanje dostopa do trga

57.

poudarja, da lahko standardizacija vodi do inovacij in konkurenčnosti tako, da olajša dostop do trgov in omogoča interoperabilnost; poziva Komisijo, naj izboljša dostop MSP do standardov in njihovo udeležbo v postopku standardizacije; poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja standarde Skupnosti v mednarodnem okolju;

58.

poudarja pomembnost vključevanja Evropske podjetniške mreže, nacionalnih organov za upravljanje projektov, gospodarskih in industrijskih zbornic ter javnih organov v promocijo možnosti, ki jih nudijo programi EU za raziskave, razvoj in inovacije ter strukturni skladi EU, vključno s pobudo Skupnosti o skupnih evropskih sredstvih za mikro, mala in srednja podjetja (JEREMIE), na lokalni ravni;

59.

ugotavlja, da javna naročila pokrivajo približno 17 % BDP EU; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo dostop in udeležbo MSP pri javnih naročilih z uporabo možnosti, predstavljenih v omenjenem evropskem kodeksu najboljših praks, kar bo olajšalo dostop MSP do javnih naročil, med drugim z:

večjo uporabo javnega e-naročanja,

prilagodljivim obsegom naročil,

manjšanjem upravnih in finančnih obremenitev pri razpisih,

zagotavljanjem ustreznih in sorazmernih meril usposobljenosti v specifičnih razpisih,

izboljšanjem dostopa MSP do informacij o javnih razpisih,

uskladitvijo zahtevanih dokumentov;

60.

poleg tega spodbuja države članice, naj sprejmejo naslednje ukrepe:

od naročnikov zahtevajo, da upravičijo odločitev o nerazdelitvi naročil,

razširijo možnost prijavljanja konzorcijev na javne razpise,

posplošijo obveznost izplačevanja predplačil na vsa javna naročila;

61.

ugotavlja, da obstaja potreba po svetovalnih storitvah glede sistema, ki bi pomagale pri vsakodnevnem delovanju MSP med njihovim celotnim življenjskim ciklom z namenom optimizacije njihovih naložb;

62.

meni, da napredne aplikacije za e-poslovanje, ki temeljijo na uporabi interoperabilnih elektronskih podpisov in certifikatov o pristnosti, predstavljajo bistveno gonilo za konkurenčnost MSP, zato morajo Komisija in države članice spodbujati njihovo uporabo;

63.

poudarja pomen notranjega trga za MSP in opozarja, da mora biti spodbujanje dostopa MSP do notranjega trga prednostna naloga;

64.

ugotavlja, da še vedno obstajajo nekatere omejitve, zaradi katerih MSP ne morejo v celoti izkoristiti prednosti notranjega trga; zato meni, da je treba izboljšati pravni in politični okvir notranjega trga, da bi tako olajšali čezmejno delovanje MSP; prav tako ugotavlja, da bi jasno zakonodajno okolje dalo MSP večje spodbude za trgovanje na notranjem trgu; meni, da bi morale države članice oblikovati centre za stike in spletne portale;

65.

poudarja, da je boljše obveščanje o dostopnosti do trga in izvoznih priložnosti znotraj enotnega trga bistveno tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni EU; zato poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo informacijske in svetovalne storitve, zlasti sistem za reševanje težav SOLVIT;

66.

podpira pozive k zagotavljanju svetovalnih storitev držav članic za pomoč MSP, da bi se branila pred nepoštenimi poslovnimi praksami, kot jo na primer izvajajo zavajajoča podjetja za imeniške storitve, kar bi okrepilo zaupanje MSP za čezmejno delovanje; poudarja pomen vloge Komisije pri lajšanju usklajevanja dela takšnih svetovalnih služb in sodelovanja z njimi, da se zagotovi ustrezno in učinkovito obravnavanje čezmejnih pritožb; kljub temu vztraja, da mora biti Komisija v primeru, da takšni mehki ukrepi ne bi bili uspešni, pripravljena sprožiti ustrezne zakonodajne spremembe, ki bi MSP zagotovila podobno varstvo kot potrošnikom, kadar so šibkejša stranka v takšnih poslih;

67.

poudarja, da je samo 8 % MSP udeleženih pri čezmejnih dejavnostih, kar krni njihove možnosti za rast; meni, da je bistveno okrepiti notranji trg; meni, da bi morale države članice sodelovati pri usklajevanju upravnih zahtev pri dejavnostih znotraj Skupnosti; poziva države članice, naj hitro prenesejo in začnejo izvajati Direktivo o storitvah (8) s posebnim poudarkom na interesih MSP, ter spodbuja čim prejšnji sprejem statuta evropske zasebne družbe;

68.

podpira skupno in usklajeno osnovo za obdavčitev gospodarskih družb; poziva k oblikovanju storitve v zvezi z DDV po načelu „vse na enem mestu“, kar bi podjetnikom omogočilo izpolnjevanje obveznosti v državi izvora posla;

69.

poziva Komisijo, naj nenehno izboljšuje okvirne zahteve za dostop MSP na tuje trge in naj spodbuja posredovanje informacij; spodbuja postavitev evropskih podpornih centrov za podjetja na Kitajskem in v Indiji ter na vseh trgih v vzponu, ki bi tesno sodelovali z nacionalnimi podpornimi centri, ki že delujejo na teh trgih; ker je mogoče skromno sodelovanje MSP v čezmejnih dejavnostih razlagati tudi s pomanjkanjem jezikovnih znanj in večkulturnih kompetenc, so za uresničitev tega izziva potrebno obsežnejše ukrepanje; vseeno opozarja, da potrebujejo MSP boljši dostop do informacij in strokovnih nasvetov v svoji matični državi;

70.

poudarja pomen napredka v trgovinskih pogajanjih, ki bi še zmanjšal regulativne trgovinske ovire, ki nesorazmerno vplivajo na MSP;

71.

poziva Komisijo, naj v svoj delovni program doda vključitev enakovrednega obravnavanja MSP v pravila STO o dostopu do javnih naročil; poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni težavam, s katerimi se soočajo MSP pri carinskih formalnostih, zlasti z omogočanjem čim cenejšega prilagajanja njihovih informacijskih sistemov sistemom, ki jih uporabljajo nacionalni carinski organi, in poenostavitvijo pogojev za dostop do statusa gospodarskega subjekta;

Odprava neustreznih birokratskih postopkov

72.

meni, da je nujno treba skrajšati birokratske postopke za vsaj 25 %, kjer je to mogoče, in pripraviti sodobne upravne postopke, ki bodo prilagojeni potrebam MSP; zato se zavzema za spodbujanje znanja na področji informacijskih in komunikacijskih tehnologij med MSP, zlasti med podjetnicami in mladimi podjetniki, ter za boljšo uporabo digitalne tehnologije, da se jim omogoči časovni in denarni prihranek ter vlaganje tako nastalih sredstev v razvoj; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo pobude za izmenjavo in promocijo najboljših praks, določijo merila uspešnosti ter oblikujejo in promovirajo smernice in standarde za malim in srednjim podjetjem prijazne upravne postopke; je prepričan, da je treba v bližnji prihodnosti izvesti predlogov skupine neodvisnih zainteresiranih strani na visoki ravni za upravne obremenitve, da bi dosegli cilj zmanjšanja upravnih bremen brez tveganja za dostop MSP do finančnih sredstev;

73.

meni, da je treba za MSP in še zlasti za mikropodjetja uporabiti take oblike obdavčevanja, s katerimi se čim bolj zmanjša upravna obremenitev, s čimer bi olajšali zagon dejavnosti in spodbudili inovativnost in naložbe ves čas njihovega delovanja;

74.

poudarja bistven pomen presoje vpliva prihodnjih zakonodajnih pobud na MSP; zato poziva k obvezni, sistematski in usmerjeni presoji vpliva za MSP, tako imenovani „presoji za MSP“, obstajati pa mora tudi možnost neodvisne ocene rezultatov te presoje, ki bi morala biti na voljo zakonodajnim organom EU; meni, da je treba posebno pozornost nameniti vplivu na MSP, vključno z upravnim bremenom; poziva Komisijo, naj presojo za MSP uporabi za vse predloge zakonodaje EU, ki zadevajo podjetja, tudi v primerih poenostavitve obstoječe zakonodaje in umika zakonodajnih predlogov; spodbuja države članice, naj uvedejo podobne presoje za MSP na nacionalni ravni;

75.

meni, da se mora vsa nova zakonodaja, na primer zakonodaja za odpravo zamud pri plačilih ali zakonodaja na področju avtorskih pravic, prava gospodarskih družb ali konkurenčnega prava (kot so predpisi, sprejeti za lažje pridobivanje podatkov v zasebnih tožbah zaradi protikonkurenčnega ravnanja, ali predpisi v skladu z Uredbo o splošnih skupinskih izjemah za državne pomoči) oblikovati tako, da ne diskriminira MSP, ampak jih podpira in spodbuja zagotavljanje njihove storitve na notranjem trgu;

76.

poudarja potrebo po ustreznem in pravočasnem vključevanju MSP v oblikovanje politik; zato meni, da je treba obdobje za posvetovanje s Komisijo podaljšati na najmanj 12 tednov od datuma, ko je posvetovanje mogoče v vseh jezikih Skupnosti; priznava bistveno in koristno vlogo predstavniških organizacij podjetij, zato poziva Komisijo, naj, kjerkoli je to primerno, vključi MSP in njihove predstavniške organizacije v strokovne skupine za svetovanje in skupine na visoki ravni;

77.

poziva Komisijo, naj spodbudi poenostavitev in uskladitev prava družb ter zlasti računovodskih pravil na notranjem trgu, da se zmanjša upravno breme za MSP in poveča preglednost za vse zadevne interesne skupine; poziva Komisijo, naj močno spodbudi uporabo novih tehnologij, kot je razširljiv jezik za poslovno poročanje XBRL (eXtensible Business Reporting Language), in sicer naj predloži časovni načrt za uvedbo poročanja XBRL v Evropski uniji, da bi to v razumnem času to postalo obvezno, ter naj spodbuja in podpira množično uporabo tega odprtega standarda;

78.

spodbuja uvedbo „statističnih počitnic“ za mikropodjetja, ki bi jim omogočila, da se začasno izognejo obveznim statističnim pregledom, široko uporabo načela „samo enkrat“ za informacije, ki jih podjetja predložijo javnim organom, ter nadaljnji razvoj e-uprave;

79.

poudarja, da je treba določiti skupne datume za začetek veljave nove zakonodaje Skupnosti, ki zadeva MSP; poziva države članice in zveze MSP, naj na kratek in razumljiv način obveščajo MSP o spremembah zakonodaje, ki jih zadeva;

80.

spodbuja države članice, naj v sodelovanju z združenji MSP na podlagi obstoječih struktur, kot sta Evropska podjetniška mreža in pisarne Europe Direct, oblikujejo nacionalne fizične ali elektronske informacijske točke in agencije za podporo MSP v skladu z načelom „vse na enem mestu“, ki bodo omogočale dostop do različnih virov informacij in podpornih storitev, zasnovanih glede na življenjski cikel podjetja;

81.

priznava težave, s katerimi se soočajo nova podjetja pri ustanavljanju zaradi sistemov, ki se v državah članicah razlikujejo; zato meni, da je treba vzpostaviti enoten sistem ustanavljanja podjetij, po katerem bi se postopek izvajal korak za korakom in omogočal ustanovitev podjetja v 48 urah;

82.

ponovno poudarja, da finančne določbe programov Skupnosti zlasti pri MSP pogosto sprožijo postopke, ki so po nepotrebnem zapleteni, dolgi in dragi; poziva Komisijo, naj ponovno oživi center za spremljanje evropskih MSP, objavi podatke o njihovi udeležbi v vsakem programu Skupnosti skupaj z analizo koristi in v skladu z ugotovitvami poda predloge o povečanju njihove udeležbe; poziva Komisijo, naj v različnih vejah politike okrepi vlogo in vidnost določenih MSP; spodbuja tudi vse pobude, ki omogočajo razvoj „duha MSP“ v javnih organih pri oblikovanju politik, kot je Komisijin „Program za podjetniške izkušnje“, ki evropskim javnim uslužbencem omogoča, da se seznanijo z MSP;

83.

obžaluje prakso pretirano natančnega izvrševanja predpisov (t. i. „gold plating“) s strani držav članic, ki je zlasti škodljiv za MSP, in poziva Komisijo, naj preuči, kateri nadaljnji ukrepi bi lahko bili sprejeti za njeno preprečitev; poziva k naknadni oceni učinka, ki bo analizirala, kako se odločitve v državah članicah in na lokalni ravni dejansko izvajajo;

84.

poziva k posebni spletni strani Evropske unije za MSP, ki naj vsebuje informacije in prijavnice za projekte EU, nacionalne telefonske številke, povezave do partnerjev, trgovinske informacije, podatke o raziskovalnih projektih ter internetno svetovanje, poročila in informacije o novih predpisih;

85.

poziva Komisijo, naj z državami članicami začne postopek poenotenja obrazcev, ki jih morajo podjetja priložiti kandidaturam ali ponudbam;

86.

pozdravlja nagradni natečaj za najboljšo zamisel za zmanjšanje birokracije za javne organe, ki so sprejeli inovativne ukrepe za skrajšanje upravnih postopkov na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

87.

poziva k 30-dnevnemu plačilnemu roku kohezijskih skladov Evropske unije za že odobrene projekte, da se zagotovi nepretrgan napredek, preživetje in učinek teh projektov;

Spreminjanje trajnosti v poslovno dejavnost

88.

priznava, da bi prizadevanja za izboljšanje trajnosti lahko bila pomemben vir (ekoloških) inovacij in bistveno sredstvo za konkurenčnost industrije; opozarja, da MSP običajno niso dovolj osveščena glede novih energetsko učinkovitih in okolju prijaznih rešitev ali nimajo dovolj sredstev zanje; zato poziva Komisijo, naj preuči, kako bi Skupnost lahko pomagala MSP, da bodo bolj učinkovita pri porabi virov in energije;

89.

ponovno poudarja pomen, ki se pripisuje družbeni odgovornosti manjših podjetij, kjer so potrebne horizontalne povezave, mreže in storitve; meni, da navajanje certifikata programa Skupnosti za okoljsko upravljanje in presojo (EMAS) ni učinkovito, ker odvrača pozornost od že obstoječih certifikatov in ker je vezan zgolj na okoljske izzive;

90.

pozdravlja nedavne pobude za pomoč MSP pri prilagajanju okoljski zakonodaji tako, da se med drugim zagotovijo znižana plačila agencijam, dostop do informacij o okoljevarstvenih standardih ali uvedejo posebne izjeme pri zakonodaji Skupnosti;

*

* *

91.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  UL C 316 E, 22.12.2006, str. 378.

(2)  UL C 287 E, 24.11.2006, str. 258.

(3)  UL L 214, 9.8.2008, str. 3.

(4)  UL C 297 E, 20.11.2008, str. 174.

(5)  UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

(6)  Sklep št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) (UL L 310, 9.11.2006, str. 15).

(7)  UL L 200, 8.8.2000, str. 35.

(8)  Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).


Sreda, 11. marca 2009

1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/60


Sreda, 11. marca 2009
Socialni položaj Romov in boljše dostopanje do trga dela v EU

P6_TA(2009)0117

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o socialnem položaju Romov in njihovem boljšem dostopanju do trga dela v EU (2008/2137(INI))

2010/C 87 E/12

Evropski parlament,

ob upoštevanju členov 3, 6, 7 in 29 Pogodbe ES, zlasti zahteve, da morajo države članice vsem državljanom Unije zagotoviti enake možnosti,

ob upoštevanju člena 13 Pogodbe ES, ki Skupnosti omogoča, da sprejme ustrezne ukrepe za boj proti diskriminaciji med drugim na podlagi rase ali narodnosti,

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 28. aprila 2005 o Romih v Evropski uniji (1), z dne 1. junija 2006 o položaju romskih žensk v Evropski uniji (2), z dne 31. januarja 2008 o evropski strategiji za Rome (3) in z dne 10. julija 2008 o popisu Romov v Italiji na podlagi etnične pripadnosti (4),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2008 o spodbujanju socialne vključenosti in boja proti revščini, vključno z revščino otrok, v EU (5),

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (6) in Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (7),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2008„Prenovljena socialna agenda: Priložnosti, dostopnost in solidarnost v Evropi 21. stoletja“ (KOM(2008)0412) (sporočilo Komisije o prenovljeni socialni agendi),

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. julija 2008 za Direktivo Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (KOM(2008)0426),

ob upoštevanju svojega stališča z dne 17. junija 2008 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti (2010) (8);

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2007 o spodbujanju dostojnega dela za vse (9),

ob upoštevanju Okvirne konvencije Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin z dne 1. februarja 1995 in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Sveta Evrope z dne 4. novembra 1950,

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju z dne 10. decembra 1984,

ob upoštevanju akcijskega načrta Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) za izboljšanje razmer Romov in Sintov na območju OVSE z dne 27. novembra 2003,

ob upoštevanju letnega poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice za leto 2007 o rasizmu in ksenofobiji v državah članicah,

ob upoštevanju Deklaracije o desetletju vključevanja Romov z dne 2. februarja 2005 in ustanovitve romskega izobraževalnega sklada 12. maja 2005,

ob upoštevanju poročila Komisije „Položaj Romov v razširjeni Evropski uniji“ iz leta 2005,

ob upoštevanju poročila svetovalne skupine strokovnjakov na visoki ravni o socialnem vključevanju narodnostnih manjšin in njihovi polni udeležbi na trgu dela o „Narodnostne manjšine na trgu dela – nujen poziv k boljšemu socialnemu vključevanju“ iz aprila 2007,

ob upoštevanju končnega poročila komisarja Sveta Evrope za človekove pravice o položaju človekovih pravic Romov, Sintov in nomadov v Evropi iz leta 2006,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora „Vključevanje manjšin - Romi“ (10) (mnenje EESO),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0038/2009),

A.

ker so se z nedavnima širitvama v Evropski uniji pojavili novi izzivi, povezani s socialno vključenostjo, ki jih je treba obravnavati v okviru novih demografskih in ekonomskih okoliščin, in čeprav se morajo z njimi soočiti vse države članice, so še posebej prizadete države članice v srednji in vzhodni Evropi, ki so v zadnjih dvajsetih letih doživele strukturne, gospodarske in družbene spremembe; zato ugotavlja, da so ranljive skupine družbe, kot so Romi, v zelo ogroženem položaju,

B.

ker v državah članicah, kjer so industrijske panoge propadle, razvoj regij upada, kot posledica pa so zlasti številni Romi zaradi hitro naraščajoče revščine odrinjeni na rob družbe; ker Parlament ugotavlja in ponovno poudarja, da je bilo v tem procesu razvrednoteno njihovo nacionalno državljanstvo in državljanstvo Unije in da jim širitev ni prinesla ustreznih ugodnosti, s čimer se je povečala njihova odrinjenost na rob družbe na več področjih in nevarnost večplastne diskriminacije proti njim,

C.

ker se je treba v strateški politični akciji za spodbujanje enakih možnosti za Rome spopasti z izjemno zapleteno družbeno nevarnostjo, saj Romi, ki so največja evropska narodnostna manjšina, doživljajo enake neugodnosti kot druge skupine, in ker k delovanju proti temu lahko najučinkoviteje pripomorejo samo celovita strategija za Rome in usklajeni sklopi instrumentov v celi vrsti sektorskih politik ter njihovo ustrezno financiranje,

D.

ker so nomadi poseben etnični pojav, ki bi ga tako z vidika človekovih pravic kot socialnih vprašanj in vprašanj trga dela lahko upravičeno obravnavali kot posebno temo,

E.

ker proces vključitve Romov v družbo ni enostranski, temveč večstranski in ker morajo Romi dejavno sodelovati v procesu odločanja pri pripravi politike socialnega vključevanja,

F.

ker razmere, v katerih živijo Romi, njihovo zdravstveno stanje in izobrazbena raven, določajo njihov socialni položaj in možnosti na trgu dela, so pa tudi pogosto razlog za njihovo izključenost iz večinskih družb in za rasizem, vse to pa onemogoča boljšo kakovost življenja in s tem preprečuje tudi uživanje najbolj temeljnih človekovih in državljanskih pravic,

G.

ker nekakovostna prometna infrastruktura, pomanjkanje javnih organov in storitev, še zlasti kakovostnih izobraževalnih ustanov in zdravstvene nege, ter selitev podjetij silijo mlade ljudi v to, da zaradi ekonomskih razlogov zapustijo dom, s čimer se poglabljajo regionalne razlike in getoizacija,

H.

ker je zelo pomembno, da se tik pred iztekom drugega obdobja lizbonskega procesa nujno pretehta socialni položaj in zaposlitvene možnosti Romov in se odloči, kako ukrepati,

I.

ker priznava pomen strukturnih in kohezijskih skladov za spodbujanje vključevanja in ker ugotavlja, da si zaradi zapletenosti socialnih problemov ni mogoče predstavljati, da bi jih rešili zgolj s projektnim sistemom, ki je značilen za omenjene sklade,

J.

ker je nedvomno pomembno priznati preteklo dobro prakso, vendar je njena veljavnost časovno in prostorsko omejena,

K.

ker so sedaj številne romske skupnosti nagnjene k temu, da ostanejo na enem mestu in se ne premaknejo na področja, kjer bi lahko imele večje možnosti za zaposlitev,

Romi na trgu dela: dostop ali izključenost?

1.

meni, da je potreben usklajen pristop k izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev romske skupnosti, ki bi bil usmerjen k trem ciljem:

povečanju ekonomskih možnosti za Rome;

izgradnji človeškega kapitala; in

okrepitvi socialnega kapitala in razvoja skupnosti;

2.

opozarja, da politike, namenjene Romom, v številnih primerih niso izboljšale njihovega položaja; poziva, naj zainteresirane strani romske skupnosti kot oblikovalci političnih odločitev sodelujejo pri vseh ukrepih EU in držav članic, ki jih še zlasti zadevajo, da bo spoštovana njihova zmožnost in odgovornost za lastno organizacijo;

3.

ugotavlja, da romskim otrokom zgodnji razvoj in kakovostno izobraževanje zaradi neenakega dostopa do storitev in socialno-ekonomskih neugodnosti, s katerimi se srečujejo, nista dostopna; ugotavlja, da ta odrinjenost negativno vpliva tudi na njihov čustveni, socialni, fizični in osebni razvoj ter na njihove prihodnje možnosti na trgu dela, torej na njihovo vključitev v družbo;

4.

meni, da so izobraževalni sistemi selektivni in da navkljub prizadevanjem držav članic za odpravo segregacije številni in različni sistemi, ki so bili domnevno s tem namenom oblikovani, pogosto le še povečujejo razlike med skupinami v družbi in v zelo slab položaj postavljajo revne, še zlasti Rome, ki tako drsijo po spirali navzdol; zato poudarja potrebo po ciljno usmerjenih izobraževalnih politikah, ki bodo obravnavale romske družine in spodbujale njihovo dejavno udeležbo;

5.

poudarja, da je navkljub povečanju deleža mladih Romov v srednjem in visokem izobraževanju v nekaterih državah članicah njihova splošna stopnja izobrazbe daleč pod povprečjem EU; opozarja na razkorak med pomanjkanjem delovne sile na eni strani in visoko stopnjo brezposelnosti, povezano z nizko ravnijo znanj in spretnosti Romov na drugi; zato poziva države članice in EU, naj kot prednostno nalogo podpirajo Rome za povečanje njihovih kvalifikacij; poudarja, da je položaj Romov, ki nimajo formalnih kvalifikacij, na trgu dela mogoče izboljšati tudi s sistemom za priznavanje praktičnih spretnosti;

6.

poziva države članice, naj romskim ženskam in dekletom zagotovijo enakopraven dostop do kakovostnega izobraževanja ter naj uvedejo spodbude (npr. priložnosti za poklicni razvoj), s katerimi bodo v šole na socialno in ekonomsko prikrajšanih območjih, zlasti v podeželskih občinah z velikim deležem romskega prebivalstva, privabile kakovostne učitelje;

7.

poziva države članice, naj izboljšajo dostop Romk do poklicnega izobraževanja ter to izobraževanje prilagodijo potrebam lokalnih trgov dela, da bi Romke pridobile spretnosti, ki bi bile zanimive za trg;

8.

ugotavlja, da se velika večina Romov po diplomi in končanem študiju ne vrne v svojo skupnost in da nekateri zanikajo svoj izvor ali jih skupnost ne sprejme, ko se poskusijo vrniti;

9.

priporoča pripravo celovitega svežnja programov, s katerim bi Rome spodbujali in jih motivirali, da se po diplomi vrnejo v skupnost ter da znotraj skupnosti in v njenem interesu poiščejo zaposlitev;

10.

meni, da romski državljani v nekaterih državah članicah dejansko na poseben način vplivajo na demografsko piramido; ugotavlja, da je delež romskih otrok med prebivalstvom visok, njihova pričakovana življenjska doba ob rojstvu pa je za 10 let nižja kot pri pripadnikih večinskega prebivalstva;

11.

meni, da čeprav države članice uporabljajo precejšnja sredstva EU in svoja sredstva za pomoč dolgotrajno brezposelnim Romom pri iskanju zaposlitve, na ravni EU še ni skladne rešitve: države članice rešujejo položaj na zelo različne načine in v zelo različnem obsegu, pri čemer njihovi ukrepi niso zagotovili možnosti za trajno vrnitev Romov na trg dela, so pa, na primer javni programi zaposlovanja, dodatno poslabšali njihovo stigmatizacijo; zato poziva tako EU kot države članice, naj svojo strategijo nadomestijo s celovitim pristopom, ki bo obravnaval vse vidike prikrajšanosti Romov;

12.

poziva države članice, naj programe poklicnega izobraževanja prilagodijo potrebam lokalnih trgov dela in uvedejo spodbude za delodajalce, ki zagotavljajo delo nekvalificiranim osebam (tudi Romom) ter jim nudijo usposabljanje in možnosti za pridobitev praktičnih izkušenj neposredno na delovnem mestu;

13.

poziva nacionalne in lokalne oblasti, naj vsako leto glede na spol ocenijo delež ponovno zaposlenih dolgotrajno brezposelnih (tudi Romov), ki so zaključili usposabljanje na trgu dela, ter na osnovi pridobljenih izkušenj pripravijo nove metodologije in začnejo programe usposabljanja, prilagojene lokalnim zmožnostim in ekonomskim potrebam;

14.

poziva države članice, naj uporabijo sredstva EU, da bi ohranile in zaščitile tradicionalne dejavnosti Romov;

15.

podpira stališče Komisije, da so odrasli Romi zaradi številnih neugodnosti, s katerimi se soočajo, med delovno populacijo in pri vseživljenjskem izobraževanju zelo slabo zastopani, da pogosto nimajo dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij in da jih je veliko med dolgotrajno brezposelnimi ali zaposlenih na družbeno manjvrednih delovnih mestih, kar povzroča ogromne ovire pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela; zato poziva k učinkovitemu izvajanju Direktive 2000/78/ES, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti pri zaposlovanju in delu;

16.

meni, da je treba sprejeti posebne ukrepe Skupnosti za spodbujanje dostopa Romov do programov poklicnega usposabljanja;

17.

opozarja države članice, da ta socialna dvoreznost pogosto prisili romske iskalce zaposlitve iz zakonite v sivo ekonomijo in da so potrebna usklajena prizadevanja na ravni EU in držav članic, da bi te delavce ponovno zakonito zaposlili in bi pridobili z delom povezane pravice in pravice do socialnega varstva;

18.

meni, da bi bilo treba sprejeti ukrepe za spodbujanje vključujoče socialne in ekonomske politike, vključno z ad hoc ukrepi za zagotovitev dostojne nastanitve;

19.

opozarja zlasti na to, da bi lahko s podpiranjem mobilnosti nekvalificiranih in neizučenih delavcev povzročili večjo diskriminacijo Romk, ki so že zelo ogrožene zaradi večplastne diskriminacije, ter jim onemogočili nadaljnji napredek na trgu dela;

20.

poziva vlade držav članic, naj izboljšajo ekonomsko neodvisnost romskih žensk s spodbujanjem preprostejšega samozaposlovanja in z ukrepi za ustanovitev malih in srednje velikih podjetij, z dostopom do mikrokreditov in s spodbujanjem storitvenega gospodarstva v okviru njihovih naselij, s čimer bi se povečal obseg strokovnega znanja in izkušenj Romk;

21.

poziva vlade držav članic, naj oblikujejo sistem spodbud, med njimi davčne ugodnosti, za podjetja, ki zaposlujejo Romke;

22.

meni, da je treba upoštevati, da se po zdaj veljavnih pravilih Evropskega sklada za regionalni razvoj odstranjevanje romskih naselij s sredstvi EU v praksi težko izvaja, kot v primeru držav članic, ki so pristopile po letu 2004, ko je bila spodnja meja števila prebivalcev za naselje, za katerega bi veljalo financiranje stanovanj, takšna, da ni zajela ljudi v najmanjših naseljih in v najslabših razmerah;

23.

poudarja, da je za rešitev socialnih in ekonomskih težav Romov potreben celovit pristop in dolgoročna, usklajena rešitev, ki bi vključevala politike nastanitve, zdravstvenega varstva in trga dela; zato predlaga Komisiji in državam članicam, naj bodo vsi ukrepi za izboljšanje razmer Romov obravnavani kot neločljiv del ukrepov za podpiranje regionalnega razvoja in socialnega vključevanja;

24.

meni, da bi morale države članice uporabiti revidirana pravila za strukturne in kohezijske sklade, ki omogočajo več dometa za kompleksne programe, saj dopuščajo več kot 10-odstotni prenos med omenjenimi skladi;

25.

vzame na znanje predlog za obsežno novo direktivo za boj proti diskriminaciji zunaj delovnega mesta na podlagi starosti, invalidnosti, spolne usmerjenosti, vere ali prepričanja ter poziva k učinkovitemu izvajanju Direktive 2000/43/ES; meni, da bi morala Komisija v duhu socialne agende opredeliti specifične cilje in pripraviti uravnotežene programe za preprečevanje diskriminacije in stigmatizacije Romov ter kriminalizacije romskih skupnosti;

26.

poudarja, da so enake socialne in politične pravice Romov osnovni pogoj za spodbujanje njihove socialne vključenosti in dostopa do trga dela; v zvezi s tem poziva države članice in države kandidatke, naj oblikujejo strategijo za izboljšanje udeležbe Romov na volitvah v vlogi volivcev in kandidatov na vseh ravneh;

27.

potrjuje pomembnost mikrokreditov, ki so v sporočilu Komisije o prenovljeni socialni agendi in mnenju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) priporočeni z več vidikov in ki lahko z zagotovitvijo minimalnih sredstev pomagajo revnim na poti k osebni odgovornosti, poslovnim znanjem in razvijanju svojih ustvarjalnih moči, vključno z zagotovitvijo kredita za kritje stroškov posameznika za samozaposlitev;

28.

podpira predlog institucij EU, naj se v skladu z načelom o enakem obravnavanju poveča število Romov v javnih službah; poudarja pa, da za to ni potrebna le vladna politika kadrovanja in delovnega usposabljanja, ki bi to spodbujala, pač pa tudi posebna prizadevanja in dejavna podpora za lažje družbeno sprejetje tega načela;

29.

poudarja, da lahko med drugim socialni trg, zdravstvena nega, pomoč na domu, gostinske storitve ter zagotavljanje storitev v podporo varstvu otrok ustvarjajo nova delovna mesta za brezposelne Rome, zlasti ženske; vendar poudarja, da socialni trg zahteva trajno povezavo med ponudnikom in uporabnikom storitve ter da je zaradi tega večje število zaposlenih Romov na teh področjih mogoče le v ozračju družbene sprejemljivosti, pri čemer takšno zaposlovanje družbeno sprejemljivost spodbuja;

30.

poziva države članice, naj sprejmejo primerne ukrepe za odpravo rasnega sovraštva ter podžiganja k diskriminaciji in nasilju nad Romi v medijih ter v vseh oblikah komunikacijske tehnologije, in naroča množičnim medijem, naj vodijo ustrezno politiko glede zaposlovanja, da bo iz nje razvidna sestava prebivalstva kot celote;

31.

ugotavlja, da Romke pogosto delajo v sivi ekonomiji in imajo zelo nizko raven zaposlitve, ter meni, da bi bilo treba v boju proti večplastni diskriminaciji, visoki stopnji brezposelnosti in revščini ciljne politike usmeriti v to, da se Romkam resnično omogoči dostop do trga dela, kar je predpogoj za izboljšanje njihovega socialnega položaja in položaja v družini;

32.

meni, da bi bilo treba zaposlovanje Romk spodbujati tudi z delovanjem socialnih podpornih storitev, ki bo spodbujalo zaposlovanje, in z ustreznimi možnostmi usposabljanja in specializacije, da bodo lahko dolgoročno sposobne za delo, s katerim bodo dovolj zaslužile, in da bodo lahko usklajevale družinsko življenje in delo; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, ki bodo pomagali povečati možnosti romskih otrok za obiskovanje vrtcev, tudi če je njihova mati doma z drugimi otroki;

33.

poudarja, da bi lahko z boljšimi stanovanjskimi in zdravstvenimi storitvami izboljšali dostop Romk do trga dela ter povečali njihove možnosti za dolgotrajnejšo ohranitev delovnega mesta;

34.

poudarja, da bi morali socialna politika in politika zaposlovanja prispevati k potencialu posameznikov in potrebam državljanov ter ustvariti več priložnosti za večji nabor delovne sile, med njimi starejših ljudi, invalidov in revnih nekvalificiranih oseb, vključno z Romi;

35.

opozarja, da bi bilo treba večplastno diskriminacijo, s katero se soočajo Romke, priznati in posebej obravnavati tudi v politikah, namenjenih Romkam, da jim bodo lahko v veliki meri dolgoročno prinesle koristi, kot tudi njihovim družinskim članom, zlasti otrokom;

36.

nasprotuje stališču, da subvencije delodajalcem in delavcem za pomoč dolgotrajno brezposelnim (kamor spadajo številni Romi) pri iskanju zaposlitve, kršijo načelo konkurenčne nevtralnosti, saj je ponovna vključitev Romov cilj socialne politike, za kar je treba ustvariti subvencionirane tržne razmere; meni, da je subvencioniranje delovnih mest na trgu dela za ponovno vključitev Romov bolj zaželeno kot subvencioniranje dolgoročne brezposelnosti;

37.

priznava, da lahko nekateri tradicionalni romski poklici, kot sta ročno delo in umetnost, pomagajo ohraniti posebne značilnosti te skupnosti ter izboljšati materialni položaj in stopnjo socialne vključenosti, ter meni, da je treba podpreti nekatere posebne poklicne dejavnosti;

Boj za preživetje na družbenem obrobju

38.

ugotavlja, da so Romi ena od kultur v Evropski uniji, kjer je družinska tradicija zelo močna; opaža, da podoba romske družine v javnem mnenju pomeni poudarjene tradicionalne vloge spolov, številne otroke, skupno bivanje več generacij, bivanje v bližini sorodnikov in razširjena razmerja, tako da je treba v programih EU in držav članic za romske družine graditi na potencialu teh naravnih podpornih omrežij;

39.

poudarja pomen ohranjanja in poudarjanja posebnih kulturnih značilnosti Romov, da bi zaščitili njihovo identiteto ter zmanjšali predsodke proti tej manjšini, zato meni, da bi morale države članice in Komisija imeti dejavnejšo vlogo pri podpiranju duhovnega življenja romske manjšine;

40.

podpira mnenje EESO, da imajo Romke nizek status v družinski hierarhiji, se zgodaj poročijo, so pogosto žrtve nasilja v družini ter prostitucije in trgovanja z ljudmi;

41.

zato meni, da bi morali biti cilj programov EU in držav članic emancipacija posameznikov iz tradicionalnih hierarhij ter socialna in ekonomska neodvisnost pripadnikov romskih skupnosti, zlasti žensk;

42.

poudarja, da težnja romskih otrok k zgodnjemu opuščanju šolanja škoduje njihovi osebni izobrazbi, socialni vključenosti ter možnostim na trgu dela, v primeru Romk pa njihovo fizično in psihično stanje in dejstvo, da so zgodaj opustile šolanje, prizadene tudi zdravstveno stanje in šolanje njihovih otrok ter pospeši njihovo socialno izključenost; zato poudarja pomen storitev, ki povečujejo ozaveščenost o informiranju Romk;

43.

poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo vsi obstoječi in prihodnji pravni okviri vsebovali predpise o preprečevanju in reševanju raznih oblik diskriminacije, s katero se srečujejo Romke, da bi tako izboljšali njihov socialno-ekonomski položaj in jim zagotovili dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva, otroškega varstva in izobraževanja, ki so predpogoj za zaposlovanje;

44.

meni, da se mora proces vključevanja začeti v zgodnjem življenjskem obdobju, zato da se ponudijo učinkovite alternative za boj proti revščini in socialni izključenosti; zaradi tega je treba zagotoviti institucionalni okvir za na skupnosti temelječe socialne in izobraževalne storitve za otroke in družine, ki bo zadovoljil regionalne in osebne potrebe ter zagotovil enak dostop do kakovostnih storitev; poziva Komisijo, naj priskrbi posebno podporo za programe za zgodnje vključevanje romskih otrok v vseh državah, kjer je mogoče dobiti sredstva EU, kot so instrument predpristopne pomoči ali strukturni in kohezijski skladi;

45.

ugotavlja, da je v posebnih šolah preveč romskih otrok, da jih je v teh šolah veliko neupravičeno, večinoma zaradi diskriminacije; poudarja, da je diskriminatorno prisiliti otroke, ki so bili nezakonito opredeljeni kot duševno prizadeti, da obiskujejo posebne šole, saj je s tem resno kršena njihova temeljna pravica do kakovostnega izobraževanja, posledica tega pa so tudi težave pri kasnejšem šolanju in iskanju zaposlitve ter manjša aktivnost, kar pomeni večje breme za proračun;

46.

podpira mnenje EESO, da so zaradi razvoja majhnih otrok potrebne kompleksne oblike pomoči, ki bodo namenjene vsej družini in bodo prikrojene potrebam družine ter bodo zagotavljale ustrezno prilagojeno praktično pomoč, kot je program„za dober začetek“;

47.

podpira mnenje EESO, da ima romska skupnost zaradi demografskih značilnosti nesimetričen dostop do socialnih ugodnosti; poudarja, da so socialne ugodnosti namenjene uravnovešanju bremena ali pomanjkljivosti zaradi posameznikovega položaja, obveznosti zaradi vzgoje otrok ali drugih socialno koristnih obveznosti;

48.

podpira mnenje EESO, da bi bilo treba za spodbujanje udeležbe na zakonitem trgu dela tistim, ki menjajo zaposlitev, zagotoviti dodatno podporo; poudarja, da mora biti prijavljeno delo zaželeno tako pri delavcih kot pri delodajalcih;

49.

poudarja, da del aktivne dobe, ki ga Romi preživijo v izključenosti, ovira njihov dostop do zdravstvenih storitev in je kriv za njihovo nemoč na starost in da delo v zgodnji mladosti, pogosta brezposelnost, premalo zaščitena delovna mesta, neopaženo, a pogosto telesno izčrpavajoče delo na črnem trgu, za katerega pogosto ni pokojninskega zavarovanja, Romom onemogočajo pridobitev prave pokojnine in jih prikrajšajo za dostojno starost;

50.

priporoča Komisiji, naj prevzame pobudo in opredeli najučinkovitejše načine za podporo socialnemu, ekonomskemu in kulturnemu vključevanju največje manjšine v Evropski uniji, ter poudarja potrebo po sodelovanju med Komisijo in vladami držav članic, da bi sprejeli posebne ukrepe za rešitev zapletenih nadnacionalnih težav Romov;

Sklepi

51.

meni, da je ohranitev romskega jezika in kulture vseevropska vrednota; ne podpira pa ideje „evropskega naroda“ brez države, saj bi tako razvodenela odgovornost držav članic in bi bila postavljena pod vprašaj možnost vključevanja;

52.

opozarja države članice na nevarnost, da bi se s sprejetjem pretiranih ukrepov do romske skupnosti lahko poslabšal že tako slab položaj te manjšine ter bi bile ogrožene njene možnosti za vključevanje;

53.

poziva Komisijo in države članice, naj si skupaj z nevladnimi organizacijami, romskimi skupnostmi in voditelji prizadevajo razviti za vse sprejemljiv načrt socialnega vključevanja Romov, ki se bo izvajal v tesnem partnerstvu;

54.

poziva države članice, naj oblikujejo in izvajajo projekte za odpravo negativnih stereotipov o Romih na vseh ravneh, ki bodo lahko prejemali podporo iz strukturnih in kohezijskih skladov, pa tudi iz posebnih programov, kot je Progress, in pobud, kot je sedanje evropsko leto medkulturnega dialoga 2008 in prihodnje evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti 2010;

55.

ugotavlja, da je bil – čeprav je bilo v procesu širitve veliko pozornosti namenjene socialnim in ekonomskim razmeram Romov – napredek v splošnem omejen; poziva države članice in Komisijo, naj pregledajo prejšnje in obstoječe programe in pobude ter ocenijo njihove rezultate; meni, da je dolžnost Evropske unije bolje in tesneje uskladiti instrumente socialnega vključevanja, saj bi to pomagalo pri odpravljanju revščine, spodbujalo dostop Romov do boljših, trajnejših in stabilnejših zaposlitev in utrlo pot prizadevanjem za učinkovitejše sisteme socialnega vključevanja in socialnega varstva, kar bi bilo tudi sredstvo za analizo političnih izkušenj in vzajemnega učenja ter ustvarilo sistem za skladno analizo najboljše prakse;

56.

poziva Komisijo, naj izrecno oceni učinek ciljev in instrumentov vseh svojih sektorskih politik za Rome, obenem pa razvije skladno politično strategijo in doseže visoko raven usklajenosti; poziva Komisijo, naj pozove države članice, da bodo v poročilih o integriranih kazalnikih in o odprti metodi usklajevanja za socialno vključevanje posvetile pozornost spreminjanju položaja Romov; poziva jo tudi, naj spremlja obseg diskriminacije, redno ocenjuje položaj Romov v luči sprememb v izobraževanju, zaposlovanju ter na socialnem področju, v zdravstvu in na področju stanovanj v državah članicah in državah kandidatkah;

57.

poziva Komisijo, naj državam članicam naroči, da čim prej sprejmejo jasno politiko zaposlovanja za prikrajšane skupine, vključno z Romi, s podpornimi ukrepi za njihovo lažje vključevanje na trg dela in ukrepi za preprečevanje učinka odvisnosti, ki izhaja iz sistema socialne varnosti;

58.

poziva Komisijo, naj začne sodelovati z različnimi mednarodnimi organizacijami ter podpre razvoj akademske mreže strokovnjakov za romsko vprašanje, ki bodo prek raziskav, analiz, zbiranja dokazov ter priprave poročil nudili znanstvene podatke in podporo za analizo vprašanj, povezanih z integracijo Romov, določi agende ter na podlagi zbirnih poročil teh organizacij z vso potrebno resnostjo oriše romsko problematiko in vsaj vsaki dve leti pripravi splošno evropsko oceno;

59.

graja države članice, ki še niso ratificirale Okvirne konvencije Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin; te države članice poziva, naj to nujno storijo; poziva države članice, ki so v okvirni konvenciji podale omejujoče izjave, ki ovirajo priznanje Romov kot narodne manjšine, naj te izjave umaknejo;

60.

priporoča državam članicam, da:

(a)

oblikujejo skupino strokovnjakov na ravni EU, ki bo vključevala romske predstavnike in katere naloga bo usklajevanje enotne strategije držav članic o Romih ter uporabe sredstev EU zanjo;

(b)

oblikujejo partnerstva med različnimi organizacijami, ki zastopajo interese Romov, ter ustreznimi ustanovami držav članic; in

(c)

pripravijo instrumente, kot so koncesijski krediti ali javna sredstva, pri načrtovanju kmetijskih subvencij in zastavijo kot pomemben cilj to, da bi romski državljani izpolnili pogoje za preživljanje s kmetijstvom; na ta način bi bili, poleg ali namesto plačane zaposlitve v kmetijstvu, bolj dovzetni za iskanje možnih oblik kmetijskih del, med njimi socialnih zadrug, in bi bili upravičeni do sredstev;

61.

meni, da se lahko v nekaterih državah članicah ciljne skupine (v naseljih ali delih naselij) učinkovito obravnavajo z opredelitvijo „večplastnih neugodnosti“, vendar je s to kategorijo težko doseči manjše enote, npr. družine in posameznike;

62.

meni, da je treba za vzpostavitev prostovoljnega in anonimnega zbiranja podatkov in oblikovanje primerljive podatkovne zbirke ustvariti zakonske pogoje in ustrezno upoštevati varstvo podatkov in človekovih pravic, pri čemer se ne sme uporabljati metod, ki bi kršile človekovo dostojanstvo; meni, da bi morala Komisija ukrepati in pripraviti ustrezne spremembe zakonodaje;

63.

poziva Komisijo, naj na podlagi analiz, ki jih opravijo neodvisni organi, olajša pripravo, preverjanje in potrjevanje svežnja najboljših praks v programih za Rome, med drugim v zvezi s stanovanji, izobraževanjem in zaposlovanjem;

64.

meni, da oblikovanje podatkovne zbirke ni alternativa, pač pa osnovni pogoj za sistem ocenjevanja in vrednotenja, s katerim bi lahko pretehtali učinek izmenjave najboljših izkušenj in izrabe virov; je prepričan, da je za to potreben sistem kazalnikov, ki bi zajel vsa področja življenja in bi ga lahko uporabljal vsakdo ter ki bi poleg kazalnikov o vložkih in izidih za programe zadeval tudi socialne rezultate in kazalnike učinka, kar bi bil tudi pogoj za financiranje; poleg tega priporoča, naj Komisija vzpostavi sistem kazalnikov v okvirni uredbi o strukturnih skladih ter uredbah, ki se nanašajo na druge vrste javnih sredstev;

65.

priporoča, naj Komisija sprejme bolj usklajena in poenotena pričakovanja za vse razvojne programe, ki se financirajo iz sredstev EU in iz katerih bi bilo mogoče zahtevati poročilo o preprečevanju ali odpravljanju socialne izključenosti Romov; meni, da bi morale države članice in EU preučiti ves razvoj, ki se financira iz strukturnih skladov ali kohezijskega sklada, glede na učinek, ki ga ima posamezni program na socialno vključevanje Romov; nadalje priporoča, da bi pri vsakem programu na stopnji izbora dali prednost razvoju, ki naj bi pomagal izboljšati položaj Romov, ki živijo v posebej prikrajšanih naseljih in ki so revni ter brezposelni;

66.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z vsemi državami članicami razvije in izvede obsežno informacijsko kampanjo, namenjeno splošni javnosti in Romom, o nacionalnih programih v državah članicah za izboljšanje življenjskih razmer Romov in o njihovem rednem izvajanju;

67.

poziva Komisijo, naj redno spremlja ukrepe in dejavnosti ter njihov vpliv na izboljšanje položaja Romov na trgu dela;

68.

si želi, da bi bili zakonodajalcem EU na razpolago „ciljni“ programi, v katerih bi sodelovali tudi strokovnjaki iz organizacij z izkušnjami na tem področju, ki bi zagotavljali podporo in svetovanje, ter s katerimi bi uravnovesili slabši položaj Romov v izobraževanju in pri kvalifikacijah; meni, da bi morale države članice pri razporejanju sredstev EU in lastnih sredstev – kadar se odločajo financirati druga področja kot zgodnji razvoj in javno šolstvo – razmisliti, ali so lokalni upravni organi, organizacije in drugi, ki so zaprosili za podporo, izpolnili svojo obveznost in odpravili segregacijo;

69.

poziva Komisijo, naj spodbuja nacionalne oblasti, naj opustijo diskriminatorno prakso preganjanja Romov v barakarskih naseljih in naj raje razvijejo konkretne stanovanjske projekte s podporo tehničnega znanja in mehanizmov spremljanja, ki jih na primer nudijo Komisija, Svetovna banka in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z Romi; meni, da mora biti rešitev stanovanjskega problema Romov na podeželju prednostna naloga ter ga je treba posebej obravnavati in v zvezi z njim ukrepati;

70.

poziva Komisijo, naj nameni posebno pozornost ne le organizacijam civilne družbe, pač pa tudi zmožnosti Romov, da se sami organizirajo in poiščejo podporo za politiko vključevanja, ter naj podpre razvoj skupnosti zlasti s projekti, ki povečujejo udeležbo Romov pri odločanju in njihovo odgovornost za skupaj sprejete odločitve;

71.

poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z Romi, preučijo obstoječe politike in programe, da bi se česa naučili iz neuspelih preteklih projektov;

72.

poziva Komisijo, naj na ravni Evropske unije in na evropski, nacionalni in lokalni ravni podpre nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z Romi, da bi spremljala izvajanje politik in programov za Rome ter izobraževanje v Skupnosti v zvezi z demokracijo in človekovimi pravicami;

73.

predlaga, da bi Komisija in države članice vzpostavile vseevropski forum, v katerem bi se socialna gibanja, sindikati ter nevladne organizacije, ki zastopajo Rome in njihove interese, lahko med seboj redno posvetovali o pripravi smernic ter izmenjali dobre prakse za spodbujanje usklajenega pristopa na evropski ravni;

74.

poziva države članice, naj bolj proaktivno spodbujajo preselitev delovnih mest tja, kjer živijo romske skupnosti, ter Rome, da se preselijo tja, kjer je delo;

75.

opozarja države članice in Komisijo, da je spodbujanje samopomoči pomembno, čeprav ima socialno varstvo pomembno vlogo pri podpiranju in krepitvi prikrajšanih skupnosti, kot so Romi; meni, da bi moral biti dolgoročni cilj kultura neodvisnosti in ne odvisnosti;

76.

meni, da je treba veliko večjo prednost dati zagotavljanju lokalnih zaposlitev ter spodbujanju podjetništva lokalnih obrtnikov, pa tudi razvoju osnovnih spretnosti za njihovo uresničevanje, da bi se lahko razvilo večje bogastvo in občutek lastne vrednosti;

*

* *

77.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk.


(1)  UL C 45 E, 23.2.2006, str. 129.

(2)  UL C 298 E, 8.12.2006, str. 283.

(3)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0035.

(4)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0361.

(5)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0467.

(6)  UL L 180, 19.7.2000, str. 22.

(7)  UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

(8)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0286.

(9)  UL C 102 E, 24.4.2008, str. 321.

(10)  UL C 27, 3.2.2009, str. 88.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/70


Sreda, 11. marca 2009
Soočanje z izzivi preskrbe z nafto

P6_TA(2009)0118

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o morebitnih rešitvah za izzive preskrbe z nafto (2008/2212(INI))

2010/C 87 E/13

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. januarja 2007 z naslovom „Energetska politika za Evropo“ (KOM(2007)0001),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. junija 2008 z naslovom „Soočanje z izzivom višjih cen nafte“ (KOM(2008)0384),

ob upoštevanju Direktive Sveta 73/238/EGS z dne 24. julija 1973 o ukrepih za ublažitev učinkov težav pri preskrbi s surovo nafto in naftnimi derivati (1),

ob upoštevanju Odločbe Sveta 77/706/EGS z dne 7. novembra 1977 o določitvi ciljne stopnje Skupnosti za zmanjšanje porabe primarnih virov energije ob težavah pri preskrbi s surovo nafto in naftnimi derivati (2),

ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/67/ES z dne 24. julija 2006 o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (3),

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 13. novembra 2008 o Direktivi Sveta o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (KOM(2008)0775),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. novembra 2008 o drugem strateškem pregledu energetske politike: akcijski načrt EU za varnost preskrbe in solidarnost pri preskrbi z energijo (KOM(2008)0781),

ob upoštevanju zelene knjige z dne 12. novembra 2008 z naslovom „Varnemu, trajnostnemu in konkurenčnemu evropskemu energetskemu omrežju naproti“ (KOM(2008)0782),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2007 o makroekonomskem učinku zvišanja cene energije (4),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. septembra 2005 o odvisnosti od surove nafte (5),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2008 o krizi v ribiškem sektorju zaradi naraščanja cen goriva (6),

ob upoštevanju sklepov predsedstva v zvezi z energetsko varnostjo Evropskega sveta 15. in 16. oktobra 2008,

ob upoštevanju sklepov predsedstva o političnih posledicah visokih cen živil in nafte Evropskega sveta 19. in 20. junija 2008,

ob upoštevanju poročila Mednarodne agencije za energijo o svetovnem povpraševanju po energiji za leto 2008,

ob upoštevanju raziskovalnega mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. januarja 2009 o obvladovanju izzivov preskrbe z nafto (7),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, mnenj Odbora za zunanje dejavnosti, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A6-0035/2009),

A.

ker bo treba na evropski ravni vse večjo pozornost nameniti raznovrstnosti poti in virov preskrbe z energijo, varčevanju z energijo ter energetski učinkovitosti, da bi se zagotovila varnost preskrbe z energijo v prihodnjih desetletjih,

B.

ker se kaže vedno večja potreba po oblikovanju skladne in izčrpne energetske politike Skupnosti, da bi zagotovili varno dobavo v času, ko postaja Evropska unija vedno bolj odvisna od uvoza,

C.

ker je nafta omejen vir,

D.

ker je proizvodnja nafte v Evropski uniji in na Norveškem v letu 2007 še vedno zadostila več kot 30 % domačega povpraševanja,

E.

ker trenutno v veliko državah po svetu ni polnega dostopa do naftnih virov, tudi kadar njihovo črpanje ni zahtevno, in sicer zaradi okoljskih ukrepov ali v okviru upravljanja virov, ter glede na to, da so se zaradi splošnega povišanja cen surovin in opreme podvojili stroški črpanja nafte od leta 2005,

F.

ker se bo po poročilu Ministrstva Združenih držav za energijo leta 2030 svetovno povpraševanje po nafti povečalo za več kot tretjino v primerjavi z letom 2006, v Evropski uniji pa bo povpraševanje med letoma 2005 in 2030 letno naraščalo povprečno za 0,25 %, predvsem zaradi prometnega sektorja, tako da bo delež nafte pri povpraševanju po primarnih virih energije v Evropski uniji leta 2030 znašal 35 %,

G.

ker se bo odvisnost Evropske unije od uvoza nafte do leta 2030 povečala na 95 %, medtem ko bodo rezerve tradicionalne nafte vedno bolj koncentrirane v državah strateške elipse, vedno večja konkurenca na strani povpraševanja pa bi lahko povzročila negotovosti pri dobavi,

H.

ker je pričakovati dolgoročno naraščanje cen nafte,

I.

ker je rast inflacije, ki jo je povzročilo zvišanje cen osnovnih surovin in nafte, zmanjšala kupno moč,

J.

ker se cenovna nihanja v letu 2008 ne morejo razložiti zgolj s ponudbo in povpraševanjem v določenih obdobjih in imajo negativni vpliv na gospodarstvo,

K.

ker je razvoj novih naložbenih nosilcev na trgu nafte in drugih osnovnih surovin povečal nestanovitnost cen teh surovin; ker je treba zagotoviti večjo preglednost energetskih trgov,

1.

opaža, da je vprašanje varnosti preskrbe zopet postalo glavni problem v prej omenjenem sporočilu Komisije o drugem strateškem pregledu energetske politike; obžaluje, da Komisije gospodarska kriza ni izučila, čeprav je slednja pokazala, da bo šele popolna sprememba energetske politike EU privedla do rešitve glede varnosti preskrbe, solidarnosti med državami članicami in zaposlovanja ter družbenih, okoljskih in gospodarskih problemov; obžaluje tudi premajhno naklonjenost nadaljnjemu razvoju v energetski politiki in strukturi preskrbe;

2.

poudarja, da je treba poleg kratkoročnih ukrepov za varnost preskrbe upoštevati tudi dolgoročni izgled;

3.

poziva Komisijo, naj se pri pripravi zakonodajnih predlogov bolj osredotoči tudi na analizo neposrednega učinka predlaganih ukrepov na varnost preskrbe in stroške;

Izkoriščanje obstoječih virov

4.

ugotavlja, da bi po različnih ocenah lahko načrpali dovolj nafte, da bi zadostili povpraševanju v prihodnjih desetletjih, čeprav bo to najverjetneje pripeljalo do višjih cen nafte; ugotavlja, da bo to, po drugi strani, spodbudilo energetsko učinkovito vedenje in alternativna goriva, kot so biogoriva druge generacije in vodik, ter uporabo električnih avtomobilov; ugotavlja tudi, da je treba izboljšati tudi investicijske pogoje in v zvezi s tem nadalje poudarja, da je trajno povpraševanje po nafti ponudbo še bolj pripeljalo proti mejam zmogljivosti;

5.

opozarja na negotovost, kdaj in v kakšnem obsegu nastane prepad med naraščajočim povpraševanjem in padajočo ponudbo; je zaskrbljen, da se bo ta negotovost vse bolj odražala v vedno večjem nihanju cen nafte; zato meni, da bi bilo treba odločno izpeljati vse ukrepe, ki so primerni za zmanjšanje povpraševanja po nafti;

6.

podpira predlog Komisije za kratkoročne ukrepe za blažitev bodočih povišanj cen nafte, če je potrebno; poziva države članice, naj zagotovijo finančno podporo za naložbe v alternativne vire energije, kot so obnovljivi viri, in dajo prednost ukrepom za osveščanje potrošnikov tako, da se spodbuja nakupe energetsko učinkovitega blaga in storitev ter se s tem čim bolj zniža dolgoročne stroške in ublaži bodoče zmanjšanje dobave nafte;

7.

poziva k okrepitev prizadevanj, da bi neobičajne vire nafte lahko izkoriščali v komercialne namene in tako prispevali k raznovrstnosti, pod pogojem, da se razvijajo in uporabijo okolju prijazni postopki pridobivanja; poudarja, da bo pristop življenjskega cikla glede emisij toplogrednih plinov iz goriv, ki se dajejo na trg EU, kot je navedeno v predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/70/ES glede specifikacij motornega bencina, dizelskega goriva in plinskega olja ter o uvedbi mehanizma za spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe goriv za cestni promet ter o spremembi Direktive Sveta 1999/32/ES glede specifikacij goriva, ki ga uporabljajo plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o razveljavitvi Direktive 93/12/EGS (KOM(2007)0018), zagotovil resnično spodbudo za naftno industrijo, da z izboljšanjem svojih proizvodnih procesov zmanjša svoj vpliv na podnebje;

8.

meni, da bi bilo treba zmanjšati porabo nafte in drugih virov energije, bogatih z ogljikom, in sicer s povečano energijsko učinkovitostjo in prehodom na bolj nevtralne rešitve glede ogljika, kot so jedrska energija ter energija iz obnovljivih virov energije;

9.

meni, da na črpanje obstoječih zalog vse bolj vplivajo politični dejavniki, med njimi politična nestabilnost, nezadostno pravno varstvo, vendar tudi okoljski ukrepi in upravljanje virov; poziva torej Komisijo, naj okrepi dialog z državami proizvajalkami na vseh ravneh ter v interesu obeh strani poišče praktično rešitev sporov;

10.

poziva Komisijo, naj v dialogu z naftnimi družbami in državami proizvajalkami poišče načine, kako bi kljub nihanjem cen in dobičkov lahko ohranili naložbe;

11.

pričakuje, da bodo naftne družbe svoje obsežne nedavne dobičke ponovno vložile v raziskave in razvoj novih naftnih zalog, v spodbujanje tehnologije za varčevanje z energijo ter v raziskave nadomestkov za nafto (zlasti za uporabo v prevozu);

12.

poziva k bolj dinamičnemu odnosu med Evropsko unijo in državami proizvajalkami nafte, ki bi vključeval obojestransko pripravljenost dajati in sprejemati ter si prizadeval za bolj stabilno in nemoteno okolje glede preskrbe z nafto in njene cene, kar bi bilo v interesu vseh zadevnih strani in svetovnega gospodarstva na splošno;

13.

pozdravlja pobudo Komisije za globalni politični dialog v obliki srečanja na visoki ravni med državami potrošnicami in državami proizvajalkami nafte, da bi tako vzpostavili pošteno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na naftnem trgu in preprečili državam proizvajalkam nafte vzdrževanje cen nafte na umetno visokih ravneh;

Preglednost trga in oblikovanje cen

14.

je zaskrbljen nad vse večjim nihanjem cen nafte, zlasti leta 2008, ki je negativno vplivalo na celotno gospodarstvo Evropske unije in njene potrošnike;

15.

meni, da nihanja cen nafte odražajo povečano povpraševanje po njej, vztrajno zmanjševanje naftnih zalog, spremembe demografskih in urbanizacijskih trendov, zlasti v gospodarstvih v vzponu, kjer se z višanjem povprečnih dohodkov povečuje povpraševanje, ter globalni gospodarski cikli; poudarja tudi, da se nafta in druge surovine zaradi podcenjenosti ameriškega dolarja vedno bolj uporabljajo za diverzifikacijo portfelja;

16.

izraža zaskrbljenost zaradi nestabilnosti cen nafte in njenega vpliva na gospodarsko in finančno stabilnost; ob priznavanju koristi delujočih trgov nafte in drugih energentov poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo najvišjo praktično uresničljivo raven preglednosti na energetskih trgih;

17.

priznava, da zaradi takšnih nihanj trpi tudi gospodarstvo držav izvoznic nafte, tako da je stabilizacija cen nafte v interesu obeh strani;

18.

pozdravlja prej omenjeno sporočilo Komisije z dne 13. junija 2008 in izraža zaskrbljenost nad nedavnim nihanjem cen nafte in njegovim negativnim učinkom na inflacijo, konkurenčnost, trgovino in gospodarsko rast;

19.

meni, da je glavni vzrok za naraščanje cen nafte v zadnjih osmih letih veliko povečanje povpraševanja, zaradi česar je prišlo do ozkih grl pri črpanju, prevozu in rafiniranju nafte ter do velikih nepričakovanih dobičkov nekaj velikih naftnih oligopolov; priznava, da so občutno povečanje cen surovin in špekulativne transakcije na finančnih trgih močno vplivale na gibanje cen nafte;

20.

poudarja potrebo po dajanju prednosti spremljanju konkurence pri obdelavi ter prodaji nafte in naftnih proizvodov ter povečevanju preglednosti podatkov o komercialnih zalogah nafte;

21.

meni, da je za stabilizacijo cen nafte nujno treba izboljšati preglednost trga; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu predloži predloge v zvezi s tem; opozarja, da je nujno treba povečati preglednost tudi v državah proizvajalkah, prav tako je treba na pregleden način objavljati proizvedene količine in zlasti raven rezerv; poziva Komisijo in države članice, naj prispevajo k večji preglednosti v okviru njihovih dialogov z državami proizvajalkami;

22.

zato pozdravlja predlog študije o koristih in stroških tedenskega objavljanja obsega zalog; poziva Komisijo, naj ugotovitve študije vključi v svoje prihodnje zakonodajne predloge o minimalnih zalogah nafte; hkrati poudarja, da je preglednost v zvezi s tem treba doseči povsod po svetu;

23.

opozarja, da zaradi različnih tehničnih specifikacij naftnih derivatov v glavnih državah porabnicah prihaja do razdrobljenosti trga, ki lahko pri motnjah v dobavi povzroča veliko naraščanje cen; poziva Komisijo, naj poda predloge, kako bi lahko premostili take omejitve dostopa do trga;

24.

meni, da je naloga strateških zalog reševanje fizičnih ozkih grl, ki nastajajo zaradi motenj v dobavi; zato odklanja vse poskuse, da bi nihanje cen nafte reševali z izkoriščanjem teh zalog, tudi zaradi zagotavljanja trajnostne proračunske politike;

25.

poudarja pomen dejavnega prizadevanja, da bi zagotovili dostopnost alternativnih virov energije malim podjetjem, tako da bi bila ta manj odvisna od nihanj cene nafte; priznava pomen malih in srednje velikih podjetij pri proizvajanju biogoriv in drugih obnovljivih virov energije; je zaskrbljen zaradi tehničnih in regulativnih ovir, ki še vedno obstajajo pri proizvodnji in komercializaciji teh proizvodov, ter poziva Komisijo, naj si prizadeva za lažji dostop na trg za ta goriva;

26.

poudarja, da bi učinkovit sistem trgovanja z emisijami ter uvedba številnih drugih ukrepov za varčevanje z energijo morala biti pomembni orodji za spodbujanje razvoja obsežnega vrhunskega trga za energijsko učinkovito tehnologijo in izdelke; poudarja tudi pomen uporabljanja načela „onesnaževalec plača“; opozarja, da čim večje je število držav, ki uvedejo podobne politike, tem bolj je omejen učinek teh politik na sektorsko konkurenčnost.

Naložbe v pridobivanje in predelavo nafte

27.

ugotavlja, da je po ocenah Mednarodne agencije za energijo treba do leta 2020 v naftno industrijo letno vložiti 350 milijard USD za zagotavljanje varnosti preskrbe; poziva Komisijo in države članice, naj v svojih politikah spodbujajo naložbe, zlasti v okviru Evropske unije; v tem okviru poudarja vlogo dolgoročne varnosti naložb; zavrača nadomestitev zasebnih naložb in kapitala z javnim denarjem;

28.

je zaskrbljen nad posledicami trenutne kreditne krize za naložbene možnosti v naftni industriji ter poziva Komisijo in države članice, naj tesno usklajujejo svoja prizadevanja za prebroditev krize;

29.

pozdravlja prispevek povečane uporabe biogoriv v prometnem sektorju k izboljšanju varnosti preskrbe; ugotavlja, da bo to povzročilo okrepitev in prestrukturiranje naftnopredelovalne industrije; nadalje ugotavlja, da je treba sprejeti dodatne strukturne ukrepe v prometnem sektorju, da bi se zmanjšalo povpraševanje po nafti;

30.

poziva države članice in upravljavce, naj kljub takemu razvoju dogodkov poskrbijo, da bo v Evropski uniji na voljo dovolj rezervnih zmogljivosti za odpravljanje ozkih grl, ki bi na primer nastala v primeru naravnih nesreč;

31.

poziva države članice, Komisijo in naftne družbe, naj zagotovijo ustrezno usposabljanje za strokovnjake, ki so potrebni za raziskave naftnih zalog in proizvodnjo nafte;

Prevozne poti

32.

pozdravlja dosežke v okviru programa INOGATE, zlasti ukrepe, ki ustvarjajo zaupanje; poziva Komisijo, naj oblikuje strategijo, kako bi lahko tovrstne projekte podprli s spremljevalnimi ukrepi in izboljšali usklajevanje;

33.

opozarja na osrednji pomen dobrososedskih odnosov med državami tranzita ter med njimi in njihovimi sosednjimi državami ter poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo svoja prizadevanja v zvezi s tem;

34.

ugotavlja, da so naftovodi izključeni iz vseevropskih energetskih omrežij, ter poziva države članice in Komisijo, naj v luči sedanjega razvoja, zlasti zmanjšanja domače proizvodnje in hkratnega povečanja odvisnosti od uvoza ter potrebe po novih prenosnih zmogljivostih, razmislijo o vključitvi naftne infrastrukture v vseevropska energetska omrežja;

35.

poziva Komisijo in države članice, naj si v okviru skupne zunanje, trgovinske in varnostne politike prizadevajo za stabilizacijo, zlasti v državah proizvajalkah, ki jih ogroža politična nestabilnost, saj pomeni stabilnost osnovo za naložbe in blaginjo;

36.

poudarja, da je morajo biti novi projekti naftne infrastrukture, kot sta naftovoda Odesa–Gdansk in Konstanca–Trst, še naprej visoko prednostne naloge v evropskem interesu;

37.

izraža zaskrbljenost nad naraščanjem piratstva, ki ogroža mednarodni vodni promet in s tem tudi prevoz nafte, ter pozdravlja Skupni ukrep Sveta (8) v zvezi s tem;

38.

nadalje izraža zaskrbljenost nad ogroženostjo prevoznih poti in strateške infrastrukture zaradi terorizma ter poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo dialog z glavnimi akterji;

Prevoz in stavbe

39.

opozarja na možnosti varčevanja energije v gradbeništvu, kar bi lahko zmanjšalo povpraševanje po fosilnih virih energije, kot sta nafta in plin, ter pozdravlja trenutna prizadevanja Komisije in držav članic, da bi te možnosti še bolje izkoristile;

40.

pozdravlja prizadevanja Evropske unije za povečanje raznovrstnosti virov energije v prometnem sektorju; pri uvajanju novih tehnologij je bolj naklonjen tržno usmerjenim pristopom; priznava, da je cena najboljši kazalnik konkurenčnosti novih tehnologij; vendar obžaluje neambiciozen pristop k izkoriščanju možnosti oblikovanja energijsko učinkovitih, bolje zgrajenih in lažjih vozil;

41.

dvomi v sposobnost biogoriv prve generacije, da bi srednje- in dolgoročno nadomestila nafto; spodbuja okrepitev prizadevanj pri raziskovanju sintetičnih goriv;

42.

je prepričan, da je naraščanje porabe nafte v prometnem sektorju srednje- in dolgoročno mogoče zmanjšati le tako, da Evropska unija in države članice sprejmejo dodatne ukrepe, ki vodijo k premiku blagovnega prometa in mobilnosti k bolj trajnostnim načinom, ki porabljajo manj ali nič nafte, kot so železnica, vodni promet ter intermodalne verige mobilnosti na mestnih območjih (hoja, kolesarjenje, javni prevoz, kolektivna mobilnost); je tudi prepričan, da je mogoče doseči precejšne prihranke energije s pogostejšo uporabo sodobnih sistemov za upravljanje prometa, ki omogočajo zmanjšanje zamud in obvozov v cestnem, zračnem in ladijskem prevozu, in z nadaljnjim okrepljenim spodbujanjem okolju prijazne logistike;

Odnosi z državami z vse večjo porabo nafte

43.

meni, da je treba vse bolj upoštevati vprašanja energetske politike v zunanjih odnosih Evropske unije z državami, v katerih močno narašča poraba nafte, ter da si mora Evropska unija prizadevati, da se odpravijo državne subvencije za naftne derivate;

44.

poziva Komisijo, naj v skupno zunanjo, trgovinsko in sosedsko politiko vključi ukrepe, ki lahko prispevajo k odpravi povezanosti med gospodarsko rastjo in porabo nafte po celem svetu;

45.

zlasti opozarja na to, da Evropska unije še ni dovolj obravnavala in razpravljala o geopolitičnih učinkih sprememb globalnih pogojev na mednarodno energetsko varnost in posledicah za prihodnjo politiko mednarodnega upravljanja; meni, da je treba stalno zanašanje na nacionalne rešitve nadomestiti z novimi in tesnimi oblikami političnega in gospodarskega sodelovanja med Evropsko unijo, Združenimi državami Amerike, Rusijo in Kitajsko, ki jih je treba srednjeročno tudi institucionalizirati;

*

* *

46.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  UL L 228, 16.8.1973, str. 1.

(2)  UL L 292, 16.11.1977, str. 9.

(3)  UL L 217, 8.8.2006, str. 8.

(4)  UL C 287 E, 29.11.2007, str. 548.

(5)  UL C 227 E, 21.9.2006, str. 580.

(6)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0308.

(7)  UL C 182, 4.8.2009, str. 60.

(8)  Skupni ukrep Sveta 2008/851/SZVP z dne 10. novembra 2008 o vojaški operaciji Evropske unije kot prispevka k odvračanju, preprečevanju in zatiranju piratstva in oboroženih ropov pred somalsko obalo (UL L 301, 12.11.2008, str. 33).


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/76


Sreda, 11. marca 2009
Okolju prijaznejši promet in internalizacija zunanjih stroškov

P6_TA(2009)0119

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o okolju prijaznejšem prometu in internalizaciji zunanjih stroškov (2008/2240(INI))

2010/C 87 E/14

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. julija 2008 z naslovom „Okolju prijaznejši promet“ (KOM(2008)0433),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. julija 2008 z naslovom „Strategija za izvajanje interiorizacije zunanjih stroškov“ (KOM(2008)0435),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. julija 2008 z naslovom „Ukrepi za zmanjšanje hrupa železniškega prometa za obstoječi vozni park“ (KOM(2008)0432),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. julija 2007 o sporočilu „Naj Evropa ostane v gibanju – Trajnostna mobilnost za našo celino“ (1),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2008 o evropski trajnostni prometni politiki ob upoštevanju evropskih energetskih in okoljskih politik (2),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0055/2009),

A.

ker je cilj Evropske unije zmanjšati emisijo toplogrednih plinov za 20 %, doseči 20 % delež uporabe obnovljivih virov energije in zmanjšati porabo energije za 20 %, vse do leta 2020,

B.

ker je Komisija predstavila vrsto pobud za okolju primeren promet v povezavi z bojem proti podnebnim spremembam, sporočilo o internalizaciji zunanjih stroškov za vse načine prevoza in sporočilo o zmanjšanju hrupa v železniškem prometu ter konkreten zakonodajni predlog o reviziji infrastrukturnih pristojbin za težka tovorna vozila,

C.

ker člen 11(3) in (4) Direktive o evrovinjetah (3), kot je bila spremenjena leta 2006, določa: „Komisija po preučitvi vseh alternativ, vključno s stroški, povezanimi z okoljem, hrupom, zastoji in zdravjem, najpozneje do 10. junija 2008 predloži splošno uporaben, pregleden in skladen model za ocenjevanje vseh zunanjih stroškov, ki bo osnova za izračunavanje infrastrukturnih dajatev v prihodnosti Ta model spremljata analiza učinkov internalizacije zunanjih stroškov za vse načine prevoza in strategija za postopno uporabo tega modela za vse načine prevoza“, Poročilo in model po potrebi spremljajo predlogi za Evropski parlament in Svet glede dodatne revizije te direktive.

D.

ker je treba internalizacijo vključiti v celovitejšo politiko pospeševanja somodalnosti in trajnostnega prevoznega sistema, ta politika pa mora vključevati tudi spodbujanje raziskav, financiranje infrastrukture, odpiranje trgov in standardizacijo; ker pa ti cenovni signali sami po sebi ne bodo zadostovali za spremembo obnašanja uporabnikov, če slednji ne bodo imeli na voljo potrebnih alternativ (čistejših vozil, alternativnih načinov prevoza itd.),

E.

ker je Komisija prepričljivo obrazložila obremenitve, ki jih za zdravje prebivalcev povzroča hrup v železniškem prometu, vendar kot glavno točko svoje pobude za zmanjšanje hrupa v železniškem prometu poudarja zgolj potrebo po tem, da so tovorni vagoni opremljeni s tihimi zavorami,

Okolju prijaznejši promet

1.

pozdravlja sporočilo Komisije o okolju prijaznejšem prometu kot prvi majhen in neodločen korak na poti k obsežnejši analizi o okolju prijaznem prometu z različnimi načini prevoza ter kot priznanje, da je doseganje učinkovitejšega prevoza pomembno in potrebno v kontekstu boja proti podnebnim spremembam;

2.

poudarja, kako pomembna je mobilnost za kakovost življenja državljanov, za rast in zaposlovanje v Evropski uniji, družbenogospodarsko in ozemeljsko kohezijo, trgovino s tretjimi državami ter za podjetja in zaposlene, ki so posredno ali neposredno vključeni v prometni sektor in logistiko;

3.

priznava, da ima mobilnost kljub pozitivnim učinkom in kljub temu, da je nepogrešljiva za gospodarski razvoj Evropske unije ter družbeno-gospodarsko in ozemeljsko kohezijo, tudi negativne posledice za naravo in ljudi, zato podpira nadaljnjo okolju primerno evropsko prometno politiko, ki bo ob upoštevanju upravičenih interesov državljanov in industrije v zvezi z mobilnostjo odpravila ali vsaj zmanjšala negativne posledice prometa, v skladu s cilji Unije o boju proti segrevanju ozračja do leta 2020;

4.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija v svojem sporočilu pripravila pregled dosedanjih ukrepov Evropske unije za trajnostno prometno politiko;

5.

obžaluje, da Komisija ni predložila celovitega koncepta za okolju prijaznejši promet, torej za vse sektorje, vendar opaža, da je že sprejela začetne pobude, ki naj bi končno pripeljale do celovite strategije za internalizacijo zunanjih stroškov pri vseh načinih prevoza, in je doslej:

kot delni koncept je pripravila priročnik za oceno zunanjih stroškov prometa in internalizacijo stroškov na nekaterih področjih (glej priročnik o izračunavanju zunanjih stroškov v prometnem sektorju),

predložila je predlog o spremembi Direktive št. 1999/62/ES (Direktive o evrovinjetah), ki državam članicam omogoča, da v skladu s členom 11 omenjene direktive zaračunavajo zunanje stroške, ki jih povzročajo težka tovorna vozila,

predlagala je obdavčenje zunanjih stroškov, ki jih povzroča hrup železniškega prometa, s pristojbinami za uporabo infrastrukture, ki bi se razlikovale glede na hrup;

6.

zato poziva Komisijo, naj za vse načine prevoza razvije potrebne nadaljnje ukrepe in instrumente za okolju primeren promet ob upoštevanju veljavnih mednarodnih konvencij in že sprejetih ukrepov v različnih sektorjih prometa, naj v zvezi s predlogi opravi znanstveno utemeljeno oceno učinkov posameznih ukrepov, njihovih posledic za konkurenco med načini prevoza in njihovega učinka na stroške mobilnosti in konkurenčnost ter na podlagi tega predloži celosten koncept za okolju prijaznejši promet s konkretnimi zakonodajnimi predlogi;

Internalizacija zunanjih stroškov

7.

obžaluje, da Komisija v svojem sporočilu o strategiji za izvajanje internalizacije zunanjih stroškov ni izpolnila naročil Parlamenta in Sveta po členu 11 Direktive o evrovinjetah, saj, kot priznava tudi sama, ni pripravila in predložila splošno uporabnega, preglednega in prepričljivega modela za oceno zunanjih stroškov, ni izdelala analize učinkov za vse načine prevoza in je predložila le prvi del strategije za postopno izvajanje modela za vse načine prevoza, ki se nanaša le na težka tovorna vozila;

8.

ugotavlja, da se Komisija v svojem sporočilu večkrat sklicuje na priročnik o izračunavanju zunanjih stroškov, ki je bil objavljen januarja 2008, združuje pa najnovejša znanstvena dognanja o izračunavanju zunanjih stroškov v prometnem sektorju;

9.

ugotavlja, da je Komisija v svojem sporočilu predstavila znanstveno prepričljive utemeljitve za zaračunavanje posameznih zunanjih stroškov za različne načine prevoza in je sprejela, kar je poimenovala „pragmatično osnovo na podlagi povprečnih stroškov“; na splošno podpira način, na katerega je Komisija izračunala mejne družbene stroške, skladno z belo knjigo o prometu iz leta 2001;

10.

ugotavlja, da je Komisija v svojem sporočilu in v predlogu direktive o spremembi Direktive 1999/62/ES (Direktive o evrovinjetah) izrecno upoštevala načelo „onesnaževalec plača“ iz člena 175(5) Pogodbe; vendar poziva Komisijo, naj pri prihodnjih ukrepih glede internalizacije zunanjih stroškov upošteva vse oblike internalizacije zunanjih stroškov, ki že obstajajo, na primer davke na gorivo in pristojbine za uporabo cest;

11.

poziva Komisijo, naj pri oblikovanju nadaljnjih predlogov za okolju prijaznejši prometni sektor vključi ocene učinka konkurence med načini prevoza in z njimi povezanimi družbenimi in okoljskimi učinki, kot je to storila pri predlogu za pregled Direktive 1999/62/ES (Direktive o evrovinjetah);

12.

obžaluje, da Komisija ni predložila ukrepov za ublažitev učinkov povečane oddaljenosti, ki izhaja iz širitve EU, in ni ničesar predvidela glede posledic njihove uporabe, zlasti za države članice z geografskimi ovirami in tiste, ki še nimajo multimodalnih alternativ; zato poziva Komisijo, naj te pomanjkljivosti odpravi pri prihodnjem pregledu vseevropskih prometnih omrežij (TEN-T);

13.

spodbuja Komisijo, da v ta namen v okviru pregleda vseevropskih prometnih omrežij predstavi dodatni predlog za multimodalne koridorje mobilnosti (zelene koridorje), da izravna breme, ki ga s ponujenim neoviranim dostopom in mobilnostjo nalaga sedanji predlog;

14.

poziva Komisijo, naj nemudoma ukrepa in oblikuje konkretne predloge za vse načine prevoza ter izpolni nalogo, ki izhaja iz člena 11 spremenjene Direktive o evrovinjetah iz leta 2006, tako da predloži obsežen koncept za izračunavanje in zaračunavanje zunanjih stroškov ter ocenjevanje učinka na podlagi prepričljivega modela;

Zmanjšanje hrupa v železniškem prometu

15.

priznava, da se je Komisija v svojem sporočilu o ukrepih za zmanjšanje hrupa železniškega prometa za obstoječi vozni park odzvala na nujnost zmanjšanja obremenitev, ki jih povzroča hrup, za prebivalce, ki živijo ob železniških progah, zlasti zaradi tovornih vagonov;

16.

poudarja, da je predpogoj za dodatno opremljanje vagonov po razumni ceni čimprejšnja odprava obstoječih tehničnih ovir, kakor tudi odprava upravnih ovir glede relevantnih certifikatov, in sicer še pred sprejetjem katerih koli zavezujočih zakonodajnih ukrepov;

17.

poziva Komisijo, naj predloži ustrezen predlog direktive za zvišanje cen prog, razčlenjenih glede na hrup, za lokomotive in vagone, da bi se za prevoznike v železniškem prometu kar najhitreje pripravile spodbude za takojšnjo preureditev njihovih vozil v manj hrupna vozila z zamenjavo zavornjakov; meni, da je treba po potrebi razmišljati tudi o kratkoročnih ukrepih in da noben logistični ukrep ne bi smel negativno učinkovati na železniški sektor, kar zadeva konkurenco med načini prevoza;

18.

pričakuje od Komisije, da bo v svojem predlogu poiskala izvedljiv način, na katerega bo z namenskimi prejemki zagotovljeno, da se bodo preuredili tako vagoni prevoznikov v železniškem prometu, kot tudi vagoni drugih družb, ki jih soupravljajo prevozniki v železniškem prometu;

*

* *

19.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  UL C 175E, 10.7.2008, str. 556.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0087.

(3)  Direktiva 1999/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L 187, 20.7.1999, str. 42).


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/79


Sreda, 11. marca 2009
Prispevek k spomladanskemu Evropskemu svetu 2009 Evropski svet: lizbonska strategija

P6_TA(2009)0120

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o prispevku k spomladanskemu Evropskemu svetu 2009 o lizbonski strategiji

2010/C 87 E/15

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2008 z naslovom „Poročilo o izvajanju lizbonskega programa Skupnosti 2008–2010“ (KOM(2008)0881) in priporočila Komisije z dne 28. januarja 2009 o posodobitvah širših smernic ekonomskih politik držav članic in Skupnosti v letu 2009 ter o izvajanju politik zaposlovanja držav članic (KOM(2009)0034),

ob upoštevanju 27 nacionalnih programov reform za izvajanje lizbonske strategije, kot so jih predstavile države članice,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2007 z naslovom „Evropski interes: uspeh v času globalizacije - Prispevek Komisije k oktobrskem srečanju voditeljev držav in vlad“ (KOM(2007)0581),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. novembra 2007 z naslovom „Enotni trg za Evropo 21. stoletja“ (KOM(2007)0724),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2008 o zunanjepolitični razsežnosti lizbonske strategije za rast in delovna mesta: Poročanje o dostopu do trga in določitev okvira za učinkovitejše mednarodno sodelovanje na področju zakonodaje (KOM(2008)0874),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2008 z naslovom „Posodobljen strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju“ (KOM(2008)0865),

ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z dne 16. decembra 2008 z naslovom „Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta – Napovedovanje in usklajevanje potreb trga dela ter znanja in spretnosti“ (KOM(2008)0868),

ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z dne 16. decembra 2008 z naslovom „Kohezijska politika: naložbe v realno gospodarstvo“ (KOM(2008)0876),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2008 z naslovom „Evropski načrt za oživitev gospodarstva“ (KOM(2008)0800),

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 16. decembra 2008 za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (KOM(2008)0867),

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. in 24. marca 2000, 23. in 24. marca 2001, 22. in 23. marca 2005, 27. in 28. oktobra 2005, 23. in 24. marca 2006, 8. in 9. marca 2007 ter z dne 13. in 14. marca 2008,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2007 o evropskem interesu: uspeh v času globalizacije (1),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. februarja 2008 o integriranih smernicah za rast in delovna mesta (del: širše smernice ekonomskih politik držav članic in Skupnosti): začetek novega cikla (2008–2010) (2),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. novembra 2008 o EMU@10: Prvih deset let ekonomske in monetarne unije ter prihodnji izzivi (3),

ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

Finančna kriza ter ekonomske in socialne posledice

1.

ugotavlja, da je globalna finančna kriza, ki izhaja iz globalnih makroekonomskih neravnovesij in svetovne kreditne krize, povzročila hudo škodo finančnim sistemom po vsem svetu, vključno z EU; ugotavlja tudi, da je globalna finančna pripeljala do obsežnega uničenja tržne kapitalizacije lastniških vrednostnih papirjev po vsem svetu, da so njene posledice za realno gospodarstvo globoke in da bodo daljnosežne zlasti posledice na zaposlovanju in socialnih razmerah; poudarja, da so finančni trgi bistveni za realno gospodarstvo in da je ena od prednostnih nalog – poleg ohranjanja delovnih mest – za rast in zaposlovanje, doseči ponoven pretok kapitala, zagotoviti kredite in financiranje naložb, za kar je potrebna ponovna vzpostavitev zaupanja z jasnimi zavezami in vladnimi jamstvi ter boljšim izvajanjem nadzora, ki bo z globalnega vidika zajemal vse finančne trge, in s predpisi, ki bodo podpirali odgovorne kredite za trge;

2.

priporoča, da mora kratkoročnim ukrepom, ki se uporabljajo za protiutež takojšnjim neposrednim posledicam krize in za čim večje zmanjšanje negativnih učinkov na realnem gospodarstvu, ter paketom za gospodarsko okrevanje slediti usklajen kratkoročni in dolgoročni akcijski načrt, ki bi gospodarstvom EU pomagal na pot stabilne rasti in jih varoval pred podobnimi krizami v prihodnosti;

3.

opozarja, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 20. februarja 2008 o prispevku k pomladanskemu vrhu Evropskega sveta 2008 o lizbonski strategiji (4) izpostavil izjemno pomembnost zaščite stabilnosti finančnih trgov in navedel, da je kriza na trgu hipotekarnih posojil pred kratkim pokazala, da bi morala Evropska unija razviti ukrepe za nadzor, da bi povečala preglednost in stabilnost finančnih trgov ter bolje zaščitila potrošnike, ter zahteval oceno obstoječih sistemov in instrumentov bonitetnega nadzora v Evropi; vztrajal je tudi pri tesnem posvetovanju s Parlamentom, s čimer bi dosegli jasna priporočila, kako izboljšati stabilnost finančnega sistema in njegovo sposobnost zagotavljanja varnega in dolgoročnega finančnega poslovanja evropskih podjetij;

4.

poudarja, da finančni trgi so in bodo še naprej jedro delujočih socialnih tržnih gospodarstev, da bi morali zagotavljati financiranje realnega gospodarstva ter okrepiti učinkovitost pri razporejanju sredstev in da bi morali zagotavljati sredstva za uspešnost gospodarstev, ki so v zadnjih desetletjih državljanom omogočala stalne pridobitve na ravni življenjskega standarda; poudarja, da so popolnoma zanesljivi, učinkoviti in pregledni finančni trgi predpogoj za zdravo in inovativno evropsko gospodarstvo, ki ustvarja rast in delovna mesta;

5.

poudarja, da je finančna kriza ustvarila priložnost, ko potrebe po inovacijah kot gonilu za gospodarstvo, ni več možno ignorirati; meni, da je pravi čas za oblikovanje dinamičnega, na znanju temelječega gospodarstva, za katerega je Evropa postavila temelje pred približno osmimi leti; meni, da je čas za oblikovanje energetsko najučinkovitejšega gospodarstva, ki bo lahko spremenilo svet in zagotovilo evropsko blaginjo in mednarodno konkurenčnost v naslednjih desetletjih; meni, da je čas za spodbujanje inovativnih gospodarskih panog, ki bodo zmožne Evropi prinesti novo rast;

6.

priznava pozitivne rezultate sanacijskih ukrepov, sprejetih zato, da bi se izognili dodatni škodi za davčni sistem; kljub temu poziva k oblikovanju nove finančne strukture z oblikovanjem pregledne in učinkovite ureditve, ki bo v najboljšem interesu potrošnikov, podjetij in zaposlenih; poziva k dodatnim zakonodajnim predlogom in mednarodnim sporazumom, ki se lahko spoprimejo s prevzemanjem prevelikega tveganja, špekulacijami z izposojenim denarjem in osredotočanjem gospodarstva na kratek rok, kar so bili osnovni vzroki za krizo; opozarja Komisijo na obveznost, da mora odgovoriti na zahteve Parlamenta glede ureditve skladov hedge in skladov zasebnega kapitala ter v kratkem pričakuje zakonodajne predloge;

7.

poudarja, da je treba nujno zagotoviti, da finančni sektor, ki je bil deležen javne podpore, zagotovi zadostne kredite podjetjem, zlasti malim in srednje velikim podjetjem (MSP), ter gospodinjstvom; vztraja, da morajo načrti reševanja vsebovati obvezujoče pogoje za razdelitev dividend, pa tudi posojilne prakse;

8.

svari pred začaranim krogom nižjih naložb in nižje porabe potrošnikov, ki vodi do zniževanja števila zaposlenih, krčenja poslovnih načrtov in manjšega števila inovacij, kar utegne Evropsko unijo pahniti v globoko in dolgotrajnejšo recesijo; poudarja, da je v teh okoliščinah bistven usklajen evropski odziv, da se prepreči, da bi kriza privedla do vsote nasprotujočih si nacionalnih načrtov za finančno stabilnost ali oživitev gospodarstva, z možnimi spori in stroški, ki bi omajali notranji trg, gospodarsko stabilnost, ekonomsko in monetarno unijo ter vlogo Evropske unije kot globalnega gospodarskega akterja;

9.

pričakuje, da se bo s skupnim ukrepanjem premagalo učinke finančne krize na realno gospodarstvo; poziva, naj se v zvezi s prihodnjo stopnjo zaposlenosti in rasti določijo merila, ki bi morala potem pomagati pri določitvi velikost in sestavnih delov evropskega načrta za oživitev gospodarstva; v zvezi s tem poziva, da se – v okviru pakta stabilnosti in rasti ter njegovih pravil o prožnosti – razvije usklajena evropska strategija za prihodnje naložbe (na primer v kvalificiran in usposobljen človeški kapital, da se omogočijo tehnološki preboj in razvoj, inovacije, energetska učinkovitost, trajnostne infrastrukture, komunikacijske tehnologije, povezave in storitve, ki vključujejo zdravstvene storitve, ter priložnosti, da poslovni svet – nenazadnje tudi MSP – vlaga v nove proizvode in trge), ohranjanje delovnih mest in prihodka, pa tudi za boljše usklajevanje gospodarskih in socialnih politik;

10.

meni, da so lahko obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost in okolje strateško žarišče za ukrepe spodbujanja, ki bodo ustvarili visokokakovostna okolju prijazna delovna mesta ter evropski industriji dali prednost, da naredi prvo potezo pred drugimi svetovnimi regijami, ki morajo šele oblikovati svoje pobude;

11.

meni, da samo politika, ki združuje boj proti vse večji brezposelnosti in revščini v kratkoročnem obdobju, s tem, da pripravi pogoje za prehod našega gospodarstva na dolgoročnejšo trajnost, lahko prinese dolgoročno rešitev, ki bo jemala navdih iz strategije trajnostnega razvoja, ki je bila dogovorjena v Göteborgu in je bila proglašena za del lizbonske strategije;

12.

poudarja, da mora biti najpomembnejša prednostna naloga Evropske unije zaščita njenih državljanov pred posledicami finančne krize, saj jih ti najbolj občutijo, v vlogi bodisi delavcev bodisi članov gospodinjstev ali pa kot podjetniki; meni, da je kriza že ali bo prizadela številne delavce in njihove družine ter da je treba ukrepati in jim pomagati, da premagajo izgubo zaposlitve in se čim prej vrnejo na trg dela, da ne bi postali trajno brezposelni; pričakuje, da bo Evropski svet spomladi 2009 dosegel dogovor o jasnih smernicah in konkretnih ukrepih za zaščito delovnih mest in ustvarjanje zaposlitvenih možnosti;

13.

meni, da je med posledicami gospodarske krize najbolj pereče povečanje revščine v Evropski uniji; meni, da je bistvenega pomena ustaviti trenutno rast brezposelnosti v Evropski uniji; poudarja, da je najučinkovitejši način za zmanjševanje in preprečevanje revščine uporaba strategije, ki temelji na ciljih polne zaposlenosti, visokokakovostnih delovnih mest, socialnega vključevanja ter ukrepih za spodbujanje podjetništva in dejavnostih za krepitev MSP in naložb; opozarja, da mora strategija za obravnavo izključenosti iz trga dela temeljiti na ustreznem življenjskem standardu in dohodkovni podpori, vključujočih trgih dela ter dostopu do visokokakovostnih storitev in izobraževanja; zato meni, da je treba podpirati zaposlovanje z ukrepi za podjetnike, MSP ter naložbe, pa tudi s pobudami za pomoč tistim, ki ponovno vstopajo na trg dela; meni, da je treba v zvezi s tem posebno prednost dati preusposabljanju brezposelnih ter izobraževanju z namenom ustvarjanja usposobljene in specializirane delovne sile; meni, da je načelo solidarnosti temelj procesa oblikovanja evropske strukture, da morajo biti sredstva Skupnosti na voljo državam članicah glede na načrte za preprečevanje prekomernih izgub delovnih mest, preusposabljanje delavcev ter usposabljanje nekvalificiranih delavcev; meni, da je treba razviti delavsko zakonodajo, da bi dosegli višjo raven prožnosti in varnosti na trgu dela ter pri pridobivanju nove zaposlitve; meni, da je treba prenoviti finančne instrumente Skupnosti, kot je Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji, da se lahko učinkovito in pravočasno uporabijo, ko veliki deli gospodarstva ukinjajo delovna mesta; pozdravlja predlog Komisije za poenostavitev meril Evropskega socialnega sklada in ponovno usmeritev dejavnosti na najranljivejše;

14.

poudarja, da je sedanja gospodarska recesija posebej močno prizadela MSP, ki so temelj evropskega gospodarstva; poudarja, da je omejitev posojil najbolj prizadela sektor MSP, saj so tisti del gospodarstva, ki je najbolj odvisen od kratkoročnih obratnih sredstev, ponavadi pridobljenih s posojili; opozarja, da pomanjkanje kapitala v povezavi s splošnim upadom povpraševanja sili MSP k umiku na vseh frontah; poudarja, da imajo trenutne težave MSP, ki največ prispevajo k BDP in v EU zaposlujejo največ ljudi, daljnosežne posledice za Evropsko unijo kot celoto in še posebej za najranljivejše in najbolj prizadete regije; poleg tega poudarja pomen hitrega izvajanja Akta za mala podjetja na splošno in še posebej določb o kreditih za MSP z ukrepi Evropske investicijske banke;

15.

poudarja, da je zadosten, ugoden in razumen dostop do financiranja odločilni pogoj za naložbe in rast; meni, da so v sedanjih gospodarskih razmerah Akt za mala podjetja in njegovi cilji pomembnejši kot kdaj koli, saj imajo MSP neizkoriščen potencial za gospodarsko rast ter ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest, poleg tega pa zagotavljajo priložnost za politično vodstvo in utrditev zaupanja v podjetniški sektor v Evropi;

16.

poudarja, da Evropa za trajnostno rast potrebuje zdravo, dinamično in kvalificirano delovno silo; in da žal v večini držav članic to ogroža – na primer – negativna stopnja rasti prebivalstva; meni, da je učinkovita infrastruktura otroškega varstva, kot je bilo dogovorjeno na zasedanju Evropskega sveta dne 15. in 16. marca 2002, pomemben pospeševalni dejavnik za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja; meni, da se z razvojem otroškega varstva, ki temelji na družinah, ženskam in moškim olajša vključevanje v delovno življenje in vzdrževanje družin; poudarja, da večanje stopnje zaposlenosti žensk ne spodbuja le rasti gospodarstva na splošno, ampak prispeva tudi k odpravljanju demografskih izzivov, s katerimi se danes sooča Evropa; meni, da je treba spodbujati solidarnost med generacijami, da bi od sedanje delovne sile pridobili večji potencial;

17.

vseeno vztraja, da bi morale države članice prenoviti svoje politike priseljevanja, da bi ciljno še posebej privabljale visoko kvalificirane priseljence, ki ustrezajo povpraševanju na evropskem trgu dela, s čimer bi črpale iz izkušenj Združenih držav Amerike na tem področju, pri tem pa bi zagotavljale sodelovanje z državami izvora, da bi preprečile beg možganov; meni, da bi morala biti izobraževalna politika bolj usmerjena v privabljanje tujih raziskovalcev in študentov, ki bi v Evropski uniji ostali dlje časa (na primer program Erasmus Mundus, 2007–2012); meni, da je eden od bistvenih pogojev za oblikovanje vodilnega svetovnega gospodarstva, ki temelji na znanju, da vse države članice zagotovijo in zaščitijo temeljne pravice zakonitih migrantov ter jim zagotovijo dostop skupnih evropskih vrednot in spoštovanja kulturne raznolikosti;

Potrebe državljanov in nujni odgovori

18.

ugotavlja, da si morajo evropske institucije zaradi sedanje krize nujno prizadevati za izvedbo številnih ključnih prednostnih nalog lizbonske strategije: spodbujati regionalno in lokalno konkurenčnost ter upoštevati pravila iz zakonodaje o konkurenčnosti, pa tudi spodbujati potrošniške politike, da bi dosegli učinkovitejše in pravičnejše delovanje trgov ter izkoristili prednosti notranjega trga, zlasti v maloprodaji in storitvah; pohiteti z izvajanjem Akta za mala podjetja, še posebej Direktive 2000/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (5) in zagotoviti hitro sprejetje in izvajanje predloga Komisije z dne 25. junija 2008 z namenom sprejetja Uredbe Sveta o Statutu evropske zasebne družbe (KOM(2008)0396); doseči je treba hiter napredek v zvezi z izvajanjem evropskega raziskovalnega prostora in s predlogi za „peto svoboščino“ za izboljšanje prostega pretoka znanja in inovacij prek okrepljenega prenosa znanja na področju izobraževanja, raziskav in razvoja ter industrijske proizvodnje; sprejeti je treba stroškovno učinkovit patent Skupnosti in sistem patentnih sodišč, ki bo zajemal celotno EU, s čimer bi se znatno izboljšala konkurenčnost evropskih podjetij, družbam bi se olajšal dostop do financiranja ter spodbudile bi se inovacije;

19.

meni, da si mora EU prizadevati za skupni temeljni cilj: ustvariti zaposlitvene možnosti in tako preprečiti množično brezposelnost; meni, da bi zato moral ta cilj določati velikost in sestavne dele evropskega načrta za oživitev gospodarstva; meni, da je solidarnost nepogrešljiva, da se zagotovi kar najbolj pozitiven vpliv evropskega načrta za oživitev gospodarstva in ukrepov, ki ga spremljajo, na trge dela v Evropi; poudarja potrebo po dodatnih prizadevanjih za podporo najranljivejšim družbenim skupinam;

20.

odločno se zavzema za politiko trga dela, ki spodbuja dostop do trga dela za vse in podpira vseživljenjsko učenje; poziva države članice in socialne partnerje, naj dosežejo inovativne sporazume, da bodo ljudje ohranili zaposlitev; med drugim podpira zmanjšanje socialnih prispevkov za osebe z nižjimi prihodki, da se spodbuja zaposljivost nizko kvalificiranih delavcev, ter uvajanje inovativnih rešitev (na primer sheme za delno subvencioniranje gospodinjskih del in otroškega varstva, subvencioniranje zaposlovanja ogroženih skupin prebivalstva), ki so že bile uspešno uvedene v nekaterih državah članicah; v zvezi s tem pričakuje izmenjavo zgledov najboljše prakse;

21.

poudarja, da je nujno treba okrepiti učinkovitost pravil za zaščito potrošnikov, da bi se odzvali na močna pričakovanja državljanov EU, zlasti v zvezi s finančnimi proizvodi; spodbuja države članice, naj oblikujejo politike, ki bodo podpirale žrtve, ki jih je finančna kriza najhuje prizadela;

22.

poudarja pomen takojšnjega zagotavljanja prostega gibanja delavcev in mobilnosti na trgu dela, obenem pa vztraja, da je treba zagotavljati enako plačilo za enako delo ter popolno spoštovanje kolektivnih pogajanj in vloge sindikatov, vključno z njihovo pravico do kolektivnega ukrepanja; poudarja, da je z odstranitvijo ovir za mobilnost na evropskem trgu dela omogočena večja zaščita evropske delovne sile; ugotavlja, da se mora Evropska unija potruditi in državljanom razložiti koristi pristopa, v katerem so učinkovito združene širitev, povezovanje, solidarnost in mobilnost delovne sile;

23.

ugotavlja, da so nekatere države članice uvedle koncept minimalne plače; meni, da bi drugim državam članicam lahko koristilo, če bi se seznanile z njihovimi izkušnjami; poziva države članice, naj vsem zajamčijo pogoje za socialno in gospodarsko sodelovanje, zlasti pa naj zagotovijo predpise o zadevah, kot so minimalne plače, ali drugačno pravno in splošno zavezujočo ureditev ali prek kolektivne ureditve, skladne z nacionalno tradicijo, ki zaposlenim za poln delovni čas omogočajo dostojno življenje z zasluženim denarjem;

24.

meni, da je finančna kriza priložnost za potrebe reforme, s poudarkom na zdravih gospodarskih temeljih, ki segajo od ustreznih naložb v izobraževanje in pridobivanje sposobnosti do kakovosti v javnih financah ter okolja, ki spodbuja inovacije in ustvarjanje delovnih mest; meni, da sta trajnostna rast in ustvarjanje delovnih mest v EU vse bolj odvisna od odličnosti in inovacij, ki sta glavni gonili evropske konkurenčnosti;

25.

poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj hitro ukrepajo, da bodo spodbudile rast in delovna mesta, ter povečale povpraševanje in zaupanje potrošnikov; meni, da je v zvezi s tem bistvena pobuda za pametno rast, ki se osredotoča na cilje lizbonske strategije, kot so naložbe v „trikotnik znanja“ (ki vključuje izobraževanje, raziskave in inovacije), okolju prijazne tehnologije, energetsko učinkovitost, trajne infrastrukture in komunikacijske tehnologije; poudarja sinergijske učinke take pobude v zvezi s konkurenčnostjo v prihodnosti, trgom dela ter varstvom okolja in virov;

26.

poudarja, da morajo države članice nadaljevati z reformami trga dela, da bi ustvarile več delovnih mest, in izobraževalnih sistemov, da bi pripomogle pri dvigu ravni usposobljenosti; meni, da bi si morale države članice še naprej prizadevati tudi za spodbujanje rasti produktivnosti z naložbami in izobraževanjem; poudarja tudi, da izpolnjevanje izzivov, ki jih prinašajo inovacije, ter njihovo razširjanje, pa tudi zagotavljanje zaposljivosti in prožnosti delovne sile, zahteva boljše izobraževanje in usposabljanje ter vseživljenjsko učenje; poudarja pa, da sedanje naložbe v človeški kapital v Evropi jasno očitno še niso ustrezne za gospodarstvo, ki temelji na znanju;

27.

poudarja, da se sedanje krize ne sme uporabljati kot izgovor za odlašanje z zelo potrebnim preusmerjanjem porabe sredstev v okolju prijazne naložbe, temveč bi jo bilo treba razumeti koz dodatno spodbudo za pospešitev nujno potrebnega preoblikovanja industrije v okolju prijazno industrijo; je prepričan, da so gospodarski razlogi za boj proti podnebnim spremembam jasni in da bo vsako odlašanje potrebnih ukrepov na koncu pomenilo večje stroške;

28.

poziva države članice, naj revidirajo svoje proračune in vlagajo v načrte za pametno rast, ter tako v celoti izkoristijo pakt stabilnosti in rasti;

29.

poudarja, da so gospodarstva držav članic močno medsebojno odvisna; zato poudarja potrebo po učinkovitejšem usklajevanju in boljšem upravljanju, ki je v času krize še nujnejša; poudarja, da so najmočnejši razlogi za večje sodelovanje v evroobmočju; v zvezi s tem se sklicuje na svoja priporočila v okviru resolucije o EMU@10; pričakuje jasne in odločne smernice Komisije za izboljšanje usklajenega pristopa vseh držav članic;

30.

meni, da bi bila opustitev boja proti podnebnim spremembam in zaustavitev okoljskih naložb pogubna napaka s takojšnjimi in tudi medgeneracijskimi razsežnostmi;

Možnosti Evrope za ukrepanje

31.

poudarja, da je treba okrepiti socialno razsežnost evropskega in nacionalnih načrtov oživitve gospodarstva; poziva Komisijo, naj spremlja socialne posledice finančne krize, zlasti na socialno izključenost, revščino in pokojnine, ter v zvezi s tem poda predloge do zasedanja Evropskega sveta spomladi 2009;

32.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo glavna shema financiranja Evropskega socialnega sklada namenjena predvsem preusposabljanju in večji zaposljivosti ter dejavnostim socialnega vključevanja, da se presežejo negativne socialne posledice krize; opozarja, da je treba posebno pozornost nameniti tistim, ki so najbolj oddaljeni od trga dela;

33.

poudarja, da Evropska unija potrebuje okolju prijazni „new deal“ za Evropo, ki bo obravnaval gospodarsko, okoljsko in socialno krizo: ustvarjanje delovnih mest v proizvodnem sektorju in v sektorjih, povezanih z industrijo, je treba dopolnjevati z obsežnimi naložbami v socialne storitve, predvsem v šolstvo in zdravstvo, z ustvarjanjem boljših pogojev za poučevanje otrok in študentov ter z obsežnim povečanjem števila učiteljev in izboljšanjem fizičnih pogojev za učenje; vse to so naložbe, ki se bodo obrestovale v prihodnosti;

34.

poudarja, da bi bilo treba naložbe v okviru takšnega okolju prijaznega „new deal-a“ usmeriti tudi v povečanje učinkovitost in v vire energije, ki nadomeščajo nafto („kritični materiali“), saj ti utegnejo kratkoročno ali srednjeročno postati omejeni, kar bo ogrozilo razvoj nekaterih sektorjev, kot so informacijska in komunikacijska industrija ter industrija zabave; ugotavlja, da nedavne študije kažejo, da je s takšnimi materiali mogoče zagotoviti večjo učinkovitost, kar bi zmanjšalo količino odpadkov, stroške in odvisnost od virov;

35.

v zvezi z energijo poudarja, da je Evropa zdaj odvisna od fosilnega goriva kot svojega primarnega vira energije; meni, da je sicer treba zmanjšati odvisnost od fosilnega goriva, vendar je obenem tudi nujno doseči zanesljivo preskrbo z energijo v Evropi; verjame, da to pomeni razpršitev njenih virov fosilnega goriva ob hkratnem poskušanju ohranjanja sprejemljivih cen energije; meni, da je treba energetski sektor v državah članicah odpreti in doseči pravo konkurenco; meni, da je treba energetsko učinkovitost izboljšati z raziskavami in razvojem ter vključevanjem najboljše prakse v vse politike; meni, da mora biti Evropa sposobna zmanjšati svojo ranljivost v tem pogledu, ker se dolgoročno obetajo visoke cene nafte; meni tudi, da je zelo pomembno, da Evropska unija razmisli o prehodu na notranji energetski trg, da bi bila njena energija učinkoviteje razporejena med države članice, in kljubovati odvisnosti od energije, ki prihaja iz tretjih držav; poleg tega meni, da je treba povečati delež obnovljivih virov energije, da bi zmanjšali odvisnost od fosilnih goriv; meni, da bi bilo treba na tem področju okrepiti raziskave in razvoj ter podpirati raznolike lokalne rešitve, da se čim bolje uporabijo obnovljivi viri energije;

36.

ugotavlja, da Evropska unija še vedno zaostaja za hitrostjo inovacij v gospodarstvu ZDA; poudarja, da lahko inovacije zagotovijo hitro oživitev evropskih gospodarstev, saj prinašajo primerljivo prednost na svetovnem trgu; poudarja, da je v času gospodarske recesije zmanjšanje izdatkov za raziskave in razvoj običajno, vendar je ta pristop napačen, saj je treba narediti ravno nasprotno; meni, da se z večjimi naložbami v raziskave in razvoj ter izobraževanje poveča produktivnost in s tem rast; poziva k naložbam v raziskave in znanost, da bi dosegli cilj 3 % BDP; poudarja, da mora proračun EU omogočiti, da se večji delež porabe nameni za raziskave; medi, da bi države članice morale povišati ali vsaj izpolniti svoje cilje glede naložb v raziskave in razvoj ter zagotoviti naložbe za raziskave in razvoj v zasebnem sektorju s fiskalnimi ukrepi, garancijami za posojila ter z regionalnimi grozdi in centri odličnosti, pa tudi z vsemi drugimi instrumenti, ki lahko prispevajo k temu cilju; meni, da bi morala biti izobraževanje odraslih in vseživljenjsko učenje prednostni nalogi na vseh političnih ravneh, saj povečujeta produktivnost, obenem pa zagotavljata usposobljenost, ki je potrebna za vstop na trg dela in ohranitev zaposljivosti v visoko konkurenčnem delovnem okolju;

37.

poudarja, da so do začetka 21. stoletja tehnološka in telekomunikacijska orodja sprostila sile globalizacije na ravni, ki si je do takrat ni bilo mogoče niti predstavljati, „zravnala“ so komunikacije in trg dela ter prispevala k obdobju inovacij, kakršnega še ni bilo, zaradi česar so postala gospodarstva produktivnejša, med seboj pa so povezala tudi globalne državljane; zato meni, da lahko Evropa z maksimiziranjem moči in učinka tehnologije na gospodarstvo dodatno odpre notranji trg telekomunikacij, energije in raziskav in še posebej industrijskega sektorja ter iz sedanjih gospodarskih težav izide močnejša in okrepi kakovost in dostopnost zdravstvenega varstva, napreduje na področju podnebju prijaznega razvoja in uporabe tehnologij, izboljša izobraževanje v vseh državah članicah ter spodbudi obete, da postane vodilna svetovna sila na področju tehnologije in apliciranja tehnoloških inovacij; poudarja, je treba za gospodarstvo, ki temelji na znanju, razviti visokokakovostne storitve in strategijo za širokopasovne povezave za pospešitev nadgradnje ali širitve omrežij; meni, da je predlog Komisije v okviru evropskega načrta za oživitev gospodarstva, katerega cilj je do leta 2010 doseči polno pokritost s širokopasovnimi komunikacijskimi omrežji, neizbežen korak naprej, ki bo Evropski uniji omogočil, da ohrani svojo konkurenčnost;

38.

poziva, naj se kot instrumentom, ki prispevajo k ciljem lizbonske strategije, več pozornosti posveti beli knjigi Komisije z dne 21. novembra 2001 o mladini (KOM(2001)0681) in Evropskemu paktu za mlade Evropskega sveta z dne 22. in 23. marca 2005; meni, da bi morala Komisija pri pripravi zakonodajnih predlogov upoštevati in vključiti učinek na mlade in rezultate strukturiranega dialoga z mladinskimi organizacijami, države članice pa bi se morale osredotočiti na mlade pri izvajanju lizbonskih nacionalnih reformnih programov in upoštevati mlade na ustreznih političnih področjih; meni, da bi morala biti povečanje študentske mobilnosti in kakovost različnih izobraževalnih sistemov prednostna naloga v povezavi s ponovno opredelitvijo pomembnejših ciljev bolonjskega procesa leta 2010, na različnih področjih politike pa je treba sprejeti različne ukrepe; poudarja, da različni vidiki mobilnosti presegajo področje visokega šolstva, saj zadevajo socialne zadeve, finance ter priseljevanje in vizumsko politiko pri razvoju resničnega Evropskega visokošolskega območja;

39.

meni, da so „evropeizacija“ finančnih nadzornih struktur, učinkovita pravila o konkurenci, ustrezna regulacija in izboljšanje preglednosti finančnih trgov srednjeročno ključnega pomena pri izogibanju ponovitvi sedanje krize; meni, da bi povezan, celovit (ki pokriva vse finančne sektorje) in skladen nadzorni okvir, začenši z usklajenim pristopom do uravnavanja čezmejne porazdelitve finančnih tveganj, na podlagi usklajene zakonodaje zmanjšal stroške izpolnjevanja zahtev pri dejavnostih, ki sodijo pod različne pristojnosti; poziva Komisijo, naj predloži predloge za revizijo sedanje nadzorne strukture v skladu s temi načeli; poziva države članice, naj se ne glede na v tem odstavku omenjene ukrepe srednjeročno vrnejo k uravnoteženemu javnemu financiranju, in jih poziva, naj pojasnijo, na kakšen način bodo to dosegle;

40.

podpira odločitev evropskih članic skupine G20 na srečanju v Berlinu konec februarja 2009, da sprejmejo „odločne ukrepe proti davčnim oazam in jurisdikcijam, ki niso pripravljene sodelovati“, in sicer tako, da se čim prej doseže dogovor o naboru sankcij, ki ga je treba podpreti na vrhunskem srečanju v Londonu; priporoča, da Evropska unija na svoji ravni sprejme ustrezen zakonodajni okvir z ustreznimi spodbudami za udeležence na trgu, da ne poslujejo s temi jurisdikcijami; poudarja, da so za obravnavanje tega vprašanja bistvenega pomena usklajeni pristopi v svetovnem merilu;

41.

poziva države članice in Evropsko unijo, naj prilagodijo proračun EU in omogočijo uporabo neuporabljenih finančnih sredstev, da se podprejo cilji politik EU;

42.

je zaskrbljen zaradi vse več regionalnih razlik v zvezi s posledicami finančne krize, ki se med drugim odraža v vse večji razliki med vrednostmi kreditov držav članic, kar vodi do večjih stroškov posojil za tiste z nižjimi bonitetami; poziva k razvoju novih inovativnih finančnih instrumentov, da bi ublažili te učinke in privabili svež kapital;

43.

poudarja, da kriza pušča skrajno negativne gospodarske in socialne posledice v številnih novih državah članicah in tako znatno upočasnjuje njihovo približevanje EU-15; poleg tega pričakuje, da se bo učinek krize razširil in pustil posledice na euru in gospodarstvih euroobmočja; zato poziva k odločnim ukrepom evropske solidarnosti, da se zaščiti euroobmočje in okrepi notranja skladnost Evropske unije, zlasti z namenom močnejše podpore gospodarstvom srednje in vzhodne Evrope, še posebej s prilagajanjem strukturnih skladov in Evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji za te države ter s posebno podporo Evropske investicijske banke kar zadeva nove inovativne finančne instrumente; opozarja na pomen evropske enotnosti v času gospodarske krize, ko nazadovanje gospodarstva ogroža tudi skupne evropske vrednote; zato poziva k pozornejšim in previdnejšim ukrepom Komisije glede novih držav članic;

44.

ugotavlja, da je treba finančne instrumente EU uporabiti za podporo javni porabi; poudarja, da je treba za prispevek k oživitvi gospodarstva v Evropi pospešiti stopnjo in hitrost izvajanja teh finančnih instrumentov; meni, da je kohezijska politika Evropske unije odličen instrument za ozemeljsko solidarnost, zlasti za njene čezmejne elemente; je zelo zadovoljen z nedavno „lizbonizacijo“ kohezijske politike; meni, da bi bilo treba z ukrepi za usmerjanje regionalnih skladov bolj v smeri podjetništva, raziskav, inovacij, zaposlovanja in novih sposobnostih, zagotoviti razpoložljivost znatnih sredstev na lokalni ravni za okrepitev poslovnega potenciala in podporo najranljivejšim;

45.

poudarja, da bi morali tudi programi vseevropskih prometnih omrežij in vseevropskih energetskih omrežij kar največ prispevati k načrtu za oživitev gospodarstva in k doseganju ciljev lizbonske strategije; meni, da so rezultati pozitivnih prizadevanj koordinatorjev in oblikovanja izvajalske agencije vseevropskega prometnega omrežja ter izvedbene zakonodaje za izboljšanje učinkovitosti somodalnosti številni v celoti izvedeni projekti vseevropskega prometnega omrežja po celotni Evropski uniji za spodbujanje trajnostne rasti in boljše mobilnosti;

46.

ugotavlja, da ima Evropska investicijska banka pomembno vlogo pri načrtu EU za oživitev gospodarstva; pozdravlja povečanje obsega kapitala, ki ga Evropski investicijski banki namenjajo države članice, da bi ta dala več posojil MSP; vztraja, da morajo biti posojila tem podjetjem na voljo v vseh državah članicah na pregleden in pravičen način; poziva k dodatni okrepitvi vloge Evropske investicijske banke v zvezi z novimi inovativnimi finančnimi instrumenti;

47.

v zvezi z gospodarskim upravljanjem meni, da sedanja gospodarska kriza zahteva odločno, usklajeno in pravočasno posredovanje vseh držav članic ter regulativne ukrepe, da bi utrdili finančne trge in povrnili zaupanje; meni, da bi morali novi zakonodajni ukrepi temeljiti na načelih preglednosti in odgovornosti ter da je treba izvajati učinkovito nadzorovanje, da se varujejo pravice potrošnikov; meni, da bi morali novi predpisi vključevati zahteve proti pretirani uporabi finančnih vzvodov in za višje kapitalske rezerve bank; poleg tega opozarja na sedanje težave glede pravil vrednotenja in ocene tveganja; meni, da mora biti nadzor v koraku s finančnimi inovacijami, Evropa pa mora v zvezi s tem izboljšati strokovno znanje in izkušnje svojih regulativnih organov; meni, da več predpisov ne pomeni nujno, da so ti predpisi tudi boljši; meni, da morajo države članice usklajevati svoje regulativne ukrepe; meni, da je treba zaščititi stabilizacijske standarde in ureditev finančnega nadzora v euroobmočju;

48.

opozarja, da tudi bonitetne agencije nosijo svoj del odgovornosti za finančno krizo; pozdravlja poziv Evropskega sveta, da se pospeši predlog Komisije z dne 12. novembra 2008 za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih agencijah (KOM(2008)0704) za zaostritev pravil o bonitetnih agencijah;

49.

poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog, s katerim bi t. i. mikroentitete izvzela iz področja uporabe Četrte direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (6);

50.

meni, da je treba nujno okrepiti svetovno regulacijo finančnega sektorja, ki mora presegati klasični bančni sektor, in sprejeti drzne ukrepe za oblikovanje zavezujočih pravil glede bonitetnega nadzora, preglednosti in dobre prakse ter naložiti sankcije vsem državam in ozemljem, ki ne sodelujejo; poziva Komisijo, naj oblikuje ustrezne predloge, in Svet, naj pripravi politično podlago za hiter sprejem takšnega pristopa v mednarodnih pogajanjih; ugotavlja, da je svetovna finančna stabilnost javna dobrina, za njeno varovanje pa so odgovorni politični voditelji;

51.

poziva Svet, naj do marca 2009 zaključi pregled Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (7) Direktive o davku na dodano vrednost, da se omogočijo zmanjšanje ravni tega davka za delovno intenzivne storitve in za storitve, za katere je potrebno veliko osebja, in drugi ustrezni ukrepi za spodbujanje domačega povpraševanja; poziva k usklajenim ukrepom in solidarnosti držav članic v zvezi s tem, in sicer tako, da se dopuščajo različne možnosti v sektorskem znižanju davka na dodano vrednost, ki so predvidene v Direktivi o davku na dodano vrednost, ki jo države članice lahko izvajajo ali ne, v skladu s svojimi prednostnimi nalogami; selektivne davčne spodbude bi morale spodbuditi domače povpraševanje in gospodarstvo;

52.

toplo pozdravlja dejstvo, da je Komisija pozvala k oblikovanju skupine na visoki ravni za odpravo birokratizacije, ter svetuje, da bi začeli čim prej izvajati predloge, o katerih se je dogovorila ta skupina; poudarja, da bi morala lizbonska strategija zmanjšati regulativno obremenitev podjetij, obenem pa povečati produktivnost ter s tem doseči višjo stopnjo rasti na vseh področjih; je prepričan, da mora Evropa preučiti alternative na področju predpisov, da se mora posvetovati z zainteresiranimi stranmi o novih predpisih ter se osredotočiti na razmerje med njihovimi stroški in koristmi;

Lizbonska strategija – ocena, naslednji koraki in pot naprej

53.

pozdravlja napredek v okviru lizbonskege strategije v zadnjih letih, opaža pa, da so številne pomembne (zakonodajne) pobude še vedno sredi postopka in jih je treba prednostno sprejeti; opozarja na slabo razmerje med kakovostjo in količino pobud v okviru različnih evropskih smernic; poziva k bolj uravnoteženemu pristopu za oblikovanje resničnega evropskega programa na vseh političnih področjih; podpira krepitev zunanje razsežnosti evropskega načrta reform, ki zagotavlja visoke standarde, ustrezen regulativni okvir in kooperativne delovne metode za sodelovanje z mednarodnimi gospodarskimi akterji in za soočanje s svetovnimi izzivi; zato odobrava delo, ki so se ga lotili v različnih generalnih direktoratih Komisije, da bi razvili nove in kvalitativne kazalce; poziva Svet, naj prosi Komisijo, da zagotovi uporabo teh kazalcev pri prihodnji oceni nacionalnih programov reform in njihovo vključitev v nadzor, ki ga sama izvaja, saj bo tako ustvarila bolj celovito in ustrezno sliko napredka lizbonske in göteborške strategije;

54.

poudarja, da boljši rezultati v okviru lizbonske strategije zahtevajo učinkovit pritisk Sveta v okviru večstranskega nadzora;

55.

poudarja, da so se ob novih izzivih, s katerimi se sooča Evropska unija, pokazale omejitve odprte metode usklajevanja, na kateri je lizbonska strategija temeljila devet let; zato poziva, naj bo obdobje po lizbonski strategiji osnovano na proaktivnejši in bolj globalni politiki, tj. na posodabljanju obstoječih skupnih politik (za trgovino, mednarodni trg, gospodarsko in monetarno unijo, ipd.) ter na novih skupnih zunanjih politikah (energija, podnebje, razvoj, migracije, ipd.);

56.

obžaluje, da leto pred iztekom časovnega načrta lizbonske strategije jasno opredeljeni cilji še niso izpolnjeni, napredek na programskih področjih pa doslej ni bil zadosten; meni, da v prizadevanjih držav članic ni bilo dovolj izvedbenih ukrepov, da bi se bolj približali ciljem lizbonske strategije; je prepričan, da je treba lizbonsko strategijo obravnavati kot pomembno smernico za politike za oblikovanje prihodnosti, katerih cilj je močna, konkurenčna in rast spodbujajoča EU; zato meni, da jo morajo države članice jemati resneje in je ne obravnavati zgolj kot niz oddaljenih ciljev, ampak kot akcijski načrt za nadaljnji razvoj Evrope;

57.

predlaga, da bi moral nadaljnji razmislek o strategiji po Lizboni („Agenda Lizbona plus“, ki se mora začeti leta 2010) temeljiti na splošni strukturi lizbonske strategije (konkurenčnost in okolju prijaznejša evropska industrija, številčnejša in boljša delovna mesta, socialno vključevanje, trajnost), vendar poudarja, da je treba predstaviti bolj homogen pristop, ki zagotavlja medsebojno podporo, da bi odločilno povečali zmogljivost lizbonskega upravljanja v Evropski uniji; poziva Komisijo, naj do konca leta 2009 pripravi temeljito oceno zadnjih devetih let lizbonske strategije ter naj oceni dosežke držav članic pri izvajanju te strategije in njihovo zavezanost ciljem;

58.

poziva Komisijo, naj preuči uporabnost strategije po Lizboni z novimi cilji ter naj predvsem oceni pripravljenost držav članic za izvajanje takšnega novega programa in njegovo upravičenost; poudarja, da je treba integrirane smernice za rast in delovna mesta spremeniti glede na okoliščine gospodarske recesije in poziva Svet, naj sprejme kratkoročne ukrepe za ohranitev stopnje zaposlenosti iz leta 2008, za naložbe za boj proti podnebnim spremembam in za zagotavljanje zadostnih prihodkov, zlasti kar zadeva najbolj ranljive družbene skupine; pričakuje, da bo Komisija za spomladansko srečanje Evropskega sveta v Lizboni leta 2010 pravočasno oblikovala pobude in predstavila predloge v zvezi s temi cilji;

59.

poudarja, da je treba uresničiti „lizbonizacijo“ javnih izdatkov v vseh državah članicah in proračuna EU, saj bi s tem lizbonsko strategijo vključili v vse politike in močno okrepili učinkovitost pri doseganju ciljev rasti in ustvarjanja delovnih mest;

60.

ugotavlja, da gre pri orodjih, ki jih Evropska unija potrebuje za spodbujanje ciljev lizbonske strategije, v bistvu za racionalizacijo vseh zadevnih politik, vseh finančnih instrumentov in skladov, pa tudi proračuna EU, na tak način, da bi pospešili in okrepili prizadevanja za rast in delovna mesta; meni, da so kratkoročno potrebne odločnejše fiskalne spodbude za hitro okrevanje po gospodarski krizi, pod pogojem, da bodo preusmerile izdatke in spremenile ravnanje zasebnega sektorja v skladu s cilji lizbonske in göteborške strategije ter podnebno energetskega svežnja; v zvezi s tem svari pred nekritičnim zniževanjem davkov; meni, da morajo biti fiskalne spodbude namenjene uresničevanju socialnih in okoljskih ciljev; meni, da so mogoči načini zmanjšanje ravni davka na dodano vrednost za delovno intenzivne in lokalne storitve; meni tudi, da se sredstva lahko zagotovijo za okolju prijazne pobude v – med drugim – energetskem, pa tudi v avtomobilskem in gradbenem sektorju, še posebej zato, ker v teh dveh sektorjih zdaj močno upada povpraševanje po njunih proizvodih; meni, da bi bilo mogoče potrošnike podpreti na primer z davčnimi oprostitvami za nakup okolju prijaznejših avtomobilov in stanovanj;

61.

obžaluje še vedno slabo prepoznavnost lizbonske strategije v nacionalnih politikah številnih državah članicah; meni, da je za zagotovitev njenega učinkovitega izvajanja treba mobilizirati vse zainteresirane strani v gospodarstvu; še posebej meni, da se bodo s tesnejšo udeležbo socialnih partnerjev, nacionalnih parlamentov, regionalnih in lokalnih oblasti ter civilne družbe izboljšali rezultati lizbonske strategije in se bo okrepila javna razprava o ustreznih reformah; je prepričan, da je mogoče zagotoviti pritegnitev vseh zainteresiranih strani s primernim izvajanjem načela upravljanja na več ravneh;

62.

ponovno obžaluje, da se Parlament, Svet in Komisija ob posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom ter Odborom regij še vedno niso dogovorili za jasen načrt in kodeks ravnanja, ki bi zagotovil ustrezno sodelovanje in polno vključenost vseh ustreznih institucij EU pri nadaljnji obravnavi nadgradnje lizbonske strategije; s tem v zvezi poziva Svet in Komisijo, naj ob upoštevanju bližnje revizije lizbonske strategije predstavita nadaljnje predloge za tesno sodelovanje ustreznih institucij EU na tem področju ter razmislek in načrt o prihodnji strategiji Lizbona II;

*

* *

63.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter držav kandidatk, Odboru regij in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.


(1)  UL C 282 E, 6.11.2008, str. 422.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0058.

(3)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0543.

(4)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0057.

(5)  UL L 200, 8.8.2000, str. 35.

(6)  UL L 222, 14.8.1978, str. 11.

(7)  UL L 347, 11.12.2006, str. 1.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/90


Sreda, 11. marca 2009
Boj proti podnebnim spremembam

P6_TA(2009)0121

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o strategiji EU za vseobsegajoči sporazum o podnebnih spremembah v Københavnu in ustrezno financiranje politike o podnebnih spremembah

2010/C 87 E/16

Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 175 Pogodbe ES,

ob upoštevanju podnebnega in energetskega svežnja, ki ga je Evropski parlament sprejel 17. decembra 2008, zlasti njegovih stališč o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (1) ter o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo obveznosti Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (2),

ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 19. in 20. junija 2008 ter 11. in 12. decembra 2008,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2009 o „2050: Prihodnost se začenja danes – priporočila za prihodnjo celovito politiko EU o podnebnih spremembah“ (3),

ob upoštevanju štirinajste konference pogodbenic (COP 14) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in četrte konference pogodbenic kot srečanja pogodbenic Kjotskega protokola (COP/MOP 4), ki sta potekali med 1. in 12. decembrom 2008 v Poznanju na Poljskem,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. januarja 2009 z naslovom „Za celovit sporazum o podnebnih spremembah v Københavnu“ (KOM(2009)0039),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2008 z naslovom „Evropski načrt za oživitev gospodarstva“ (KOM(2008)0800),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2007 z naslovom „Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo (Načrt SET) – na poti k prihodnosti z nizkimi emisijami ogljika“ (KOM(2007)0723),

ob upoštevanju člena 103 svojega Poslovnika,

A.

ker naj bi se pogajanja o vseobsegajočem mednarodnem sporazumu o podnebnih spremembah v skladu s cilji omejevanja dviga temperature v svetu za manj kot 2 °C zaključila v Københavnu decembra 2009,

B.

ker so nedavne študije pokazale, da obstaja možnost za zmanjšanje svetovnih emisij toplogrednih plinov za 40 % do leta 2030 in da bi energija vetra, sonca in druge trajnostne obnovljive energije lahko zagotovile skoraj tretjino vse svetovne potrebe po energiji za ceno, ki je nižja od polovice odstotka svetovnega BDP; ker bi lahko energetska učinkovitost zmanjšala emisije toplogrednih plinov za več kot četrtino in ker bi se krčenje gozdov lahko skoraj ustavilo,

C.

ker vedno več znanstvenikov priznava, da bo treba ustaliti količino toplogrednih plinov v ozračju na 350 ppmv CO2 ekvivalenta, kar pa je raven, ki je precej nižja od priporočene, če se želimo izogniti nevarni spremembi podnebja,

D.

ker se bo Evropska unija strinjala s pogajalskimi izhodišči na srečanju Evropskega sveta spomladi 2009,

E.

ker si Evropska unija prizadeva za vodilno vlogo v boju proti segrevanju ozračja in v celoti podpira pogajalski proces UNFCCC,

F.

ker je Evropska unija sprejela zgoraj navedeni podnebni in energetski sveženj, ki ga sestavljajo zakonodajni ukrepi za uresničitev 20-odstotnega enostranskega znižanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 v primerjavi z letom 1999 z obvezo, da to znižanje znaša 30 %, če se v Københavnu doseže dovolj ambiciozen mednarodni sporazum,

G.

ker se emisije v državah v razvoju naglo povečujejo, saj jih te ne morejo znižati brez obsežne tehnične in finančne pomoči,

H.

ker sta krčenje gozdov in njihovo propadanje razlog za približno 20 % svetovnih emisij ogljikovega dioksida in predstavljata pomembno grožnjo pri podnebnih spremembah, saj ogrožata pomembno vlogo gozdov kot ponorov ogljika; ker se letno izkrči približno 13 milijonov hektarov gozda, večine v tropskih regijah v državah v razvoju,

I.

ker je lahko sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) vzorec za razvoj sistemov za trgovanje z emisijami v drugih razvitih državah in regijah,

J.

ker se polovica svetovnih prizadevanj za zmanjšanje emisij lahko doseže z nizkocenovnimi ukrepi, ki koristijo vsem, kot je izboljšanje energetske učinkovitosti,

K.

ker bo lahko trgovanje z emisijami v prihodnosti precej dobičkonosno, kar bi se lahko uporabilo za financiranje prizadevanj za zmanjševanje in prilagoditvene ukrepe v državah v razvoju,

L.

ker je lajšanje pridobivanja sredstev za visokokakovostne projekte v državah v razvoju, zlasti glede malih in srednjih podjetij, odvisno od celostnega, preglednega in stalnega dotoka informacij o možnostih pridobitve in načinih uporabe sredstev; ker to mora biti v pristojnosti mednarodne skupnosti, Evropska unija pa bi imela vodilno vlogo in ponujala zgled,

M.

ker bodo glede na zadnje ocene potrebe po novih naložbah v zmanjšanje svetovnih emisij do leta 2020 znašale 175 000 EUR, več kot polovico bo treba nameniti državam v razvoju,

N.

ker je Komisija ocenila, da bo strošek zmanjšanja krčenja gozdov na polovico do 2020 do tega leta znašal 15-25 000 milijonov EUR letno, za popolno zaustavitev krčenja pa bi potrebovali še višje zneske,

O.

ker se v številnih študijah mednarodnih organizacij ocenjuje, da bi se stroški prilagajanja podnebnim spremembam v državah v razvoju izražali v desetinah milijard EUR letno,

1.

poudarja, da mora Evropska unija obdržati vodilno vlogo v mednarodni podnebni politiki; poudarja, da je pomembno, da Evropska unija izraža soglasno mnenje, da bi ohranila svojo verodostojnost v tej vlogi;

2.

poziva, naj se Evropska unija prizadeva za dosego sporazuma iz Københavna, ki bi upošteval zadnja znanstvena poročila o podnebnih spremembah, zavezal stranke k uravnalnim ravnem in ciljem glede temperature, s katerimi bi dosegli precejšnjo verjetnost, da se bomo izognili nevarnim podnebnim spremembam, ter omogoča redne preglede, s katerimi bi zagotovili, da so cilji v skladu z zadnjimi znanstvenimi dognanji; pozdravlja predlog Komisije v zvezi s tem;

3.

opozarja, da za omejitev naraščanja povprečne globalne temperature na največ 2 °C nad ravnmi pred industrializacijo ne zadostuje samo, da razvite države občutno zmanjšajo svoje emisije, ampak da tudi države v razvoju prispevajo k doseganju tega cilja;

4.

poudarja, da bo zmanjšanje emisij v državah v razvoju pod običajno raven bistveno za omejitev naraščanja povprečne globalne temperature precej manj kot na 2 °C, kar zahteva splošno podporo industrializiranih držav;

5.

poudarja, da je treba za omogočanje potrebnih ukrepov za znižanje v državah v razvoju občutno povečati finančna sredstva;

6.

poudarja odgovornost industrializiranih držav za zagotavljanje zadostne, trajnostne in predvidljive finančne in tehnične podpore državam v razvoju, da bi jih spodbudile k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, prilagoditvi posledicam podnebnih sprememb ter zmanjšanju emisij zaradi krčenja gozdov in njihovega propadanja, kot tudi krepitve vzpostavljanja zmogljivosti, da bodo ustregle obvezam in prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah; poudarja, da mora biti večina teh sredstev novih in dodatnih sredstvom uradne razvojne pomoči (ODA);

7.

opozarja na njegovo zgoraj omenjeno resolucijo z dne 4. februarja 2009, zlasti na del, namenjen mednarodnim razsežnostim ter finančnim in proračunskim vprašanjem, vključno s pomenom zastavljanja dolgoročnega cilja zmanjšanja za vsaj 80 % do 2050 v primerjavi z 1990 za Evropsko unijo in druge industrializirane države;

8.

nadalje opozarja na priporočilo, naj se določena načela, sprejeta v podnebnem in energetskem svežnju, uporabijo kot osnova za mednarodni sporazum, zlasti za zavezujoči linearni trend za obveze industrializiranih držav, razlikovanje glede na preverjenih emisij in okrepljen režim upoštevanja z letnim količnikom za zmanjšanje;

9.

poudarja, da je v sedanji finančni in gospodarski krizi cilj Evropske unije, da se bojuje proti podnebnim spremembam mogoče navezati na velike nove ekonomske priložnosti za razvoj novih tehnologij, ustvarjanje delovnih mest in izboljšanje varnosti oskrbe z energijo; poudarja, da bi lahko sporazum iz Københavna ponudil potrebno spodbudo za ta „zeleni new deal“, ki bo dal zagon gospodarski rasti, spodbudil zelene tehnologije ter zagotovil nova delovna mesta v Evropski uniji in v državah v razvoju;

10.

poziva Evropski svet, naj si prizadeva za mednarodni sporazum z industrializiranimi državami, s katerim bi dosegli skupno znižanje emisij toplogrednih plinov za največ 20-40 %, kar je doseg, ki ga priporoča četrto ocenjevalno poročilo medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPPC AR4), ter naj bodo ta zmanjšanja dosežena na domačih tleh;

11.

izraža zaskrbljenost zaradi nenatančnosti pri opredelitvi ravni finančne odgovornosti Evropske unije v zgoraj omenjenem sporočilu Komisije z dne 28. januarja 2009; poziva Evropski svet, naj pri sprejemanju mandata za konferenco v Københavnu sprejme otipljive obveze glede financiranja, ki so v skladu s svetovnimi prizadevanji, potrebnimi za omejitev poprečnega naraščanja temperature precej pod 2 °C;

12.

meni, da bi morale obveze o financiranju vključevati, kot je predvideli Evropski svet decembra 2008, zavezo držav članic, da bodo prihodke iz licitiranja pravic v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami uporabile za financiranje prizadevanj za zmanjšanje in prilagoditev podnebnim spremembam v državah v razvoju, ki bodo ratificirale mednarodni sporazum o podnebnih spremembah, vendar poudarja, da je manj kot 50 % emisij v Evropski uniji pokritih s sistemom trgovanja, zato je treba v financiranje teh pomembnih dejavnosti vključiti druge gospodarske sektorje v državah članicah;

13.

vztraja, da se te zaveze dajo za predvidljivo financiranje mehanizmov iz okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki so, poleg sredstev uradne razvojne pomoči, dodatni, in neodvisni od letnih proračunskih postopkov držav članic;

14.

pozdravlja nadomestni možnosti za inovativno financiranje, ki sta prikazani v zgoraj navedenem sporočilu Komisije z dne 28. januarja 2009, pod pogojem, da sta zastavljeni tako, da zagotavljata zadovoljujoče predvidljivo raven financiranja; nadalje se strinja s predlogom za kombiniranje s sredstvi, pridobljenimi iz licitiranja pri letalskem in ladijskem prometu znotraj sistemov za trgovanje z emisijami;

15.

pozdravlja pobudo Komisije, da se del sredstev da na voljo v obliki posojil, ker lahko nekatere dejavnosti ustvarijo razmere, ki so ugodne za vse, tudi v državah v razvoju;

16.

poudarja, da bi cilji za izgradnjo vlagateljem omogočili, da bolje ocenijo tveganja in priložnosti, povezane s podnebnimi spremembami, in bi vlagatelje vključili v projekte, ki izpolnjujejo cilje zmanjševanja in prilagajanja; nadalje poudarja, da je treba pojasniti vlogo zasebnega kapitala pri vlaganjih, potrebnih za doseganje ciljev;

17.

vendar meni, da je bistveno, da se sprejme bolj celosten akcijski načrt o prihodnjem financiranju podnebne politike, ki bi pokrival vsa pomembna področja in vire financiranja; meni, da je zgoraj omenjeno sporočilo Komisije z dne 28. januarja 2009 dobra začetna točka za to delo, vendar poudarja, da ga je treba okrepiti z jasno začrtanimi ukrepi; poziva Evropski svet, naj pooblasti Komisijo, da ob pogajanjih v Københavnu nemudoma razvije ustrezen akcijski načrt;

18.

meni, da je treba velik del skupnega prispevka k prizadevanjem za zmanjšanje in prilagajanju v državah v razvoju nameniti projektom, ki so namenjeni prekinitvi krčenja gozdov in njihovega propadanja, ter projektom, namenjenim obnovi gozdov in pogozdovanju v teh državah;

19.

pozdravlja mehanizem čistega razvoja v okviru Kjotskega protokola kot način, da se državam razvoju omogoči, da sodelujejo na trgu ogljika; poudarja, da uporaba nadomestil za doseganje ciljev znižanja emisij v industrializiranih državah ne more bremeniti držav v razvoju ob njihovih prizadevanjih, da bi zmanjšale emisije toplogrednih plinov znotraj mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah; zato vztraja, da je treba v prihodnosti oblikovati stroga merila za kakovost projektov za nadomestne mehanizme, da bi se izognili primerom, ko bi industrializirane države od držav v razvoju prevzemale nizkocenovne možnosti zmanjševanja, hkrati pa zagotoviti visok standard teh projektov z zanesljivimi, preverljivimi in pravimi znižanji emisij, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju teh držav;

20.

meni, da skupni prispevek k prizadevanjem držav v razvoju za zmanjševanje in potrebe po prilagoditvi Evropske unije ne bi smel biti nižji od 30 000 EUR na leto do 2020; ta vsota se lahko poviša z novimi spoznanji o resnosti podnebnih sprememb in lestvice s tem povezanih stroškov;

21.

poudarja, da so visoka finančna sredstva za prizadevanja za zmanjševanje in prilagajanje v državah v razvoju samo del rešitve; vztraja, da je treba sredstva porabiti na trajnosten način ter z izogibanjem birokratskim postopkom, zlasti pri malih in srednjih podjetjih, in korupciji; poudarja, da mora biti financiranje predvidljivo, usklajeno in pregledno, da mora graditi zmogljivosti v državah v razvoju tako na centralizirani kot na lokalni ravni, ob tem pa dajati prednost osebam, ki se soočajo s podnebnimi spremembami, in ne zgolj vladam; v tem kontekstu poudarja pomen trajnih in lahko dosegljivih informacij o financiranju, ki je na voljo; poziva Svet in prihodnje švedsko predsedstvo, naj dejavno spodbujata ta načela na konferenci COP15 UNFCCC v Københavnu decembra 2009;

22.

poziva Komisijo, naj preneha z zavračanjem vključitve gozdarstva v sistem trgovanja z emisijami; verjame, da bodo potrebna tako tržna kot netržna sredstva za financiranje prihodnjega mehanizma zmanjšanja emisij zaradi krčenja in propadanja gozdov (REDD) iz sporazuma za obdobje po 2012; v zvezi s tem Komisija poziva Svet, naj prevzame vodilno vlogo pri razvoju poskusnih trgov z ogljikom za zmanjšanje emisij zaradi krčenja in propadanja gozdov; poziva tudi Komisijo in Svet, naj opredelita, kako naj se tržna in netržna sredstva iz gozdarstva dopolnjujejo;

23.

verjame, da se bodo z vodstvom Evropske unije pri zagotavljanju finančne in tehnične podpore državam v razvoju, možnosti za uspeh pogajanj v Københavnu občutno povečale; meni, da je vodstvo Evropske unije na področju financ v začetni fazi potrebno zaradi priprave konkretnih pogajalskih točk, da bi se pridobila zadostna domača javna podpora, spodbudile države v razvoju, naj sprejmejo ambiciozne obvezujoče cilje zmanjšanja ter spodbudile druge države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, naj se vključijo na podoben način;

24.

priznava, da je Evropska unija kot celota na poti k izpolnitvi ciljev iz Kjota, a poudarja, da so nekatere države članice daleč od tega, kar bi lahko spodkopalo verodostojnost Evropske unije v postopku v Københavnu; zato vztraja, da tiste države, ki niso blizu kjotskih ciljev, okrepijo svoje dejavnosti;

25.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter sekretariatu UNFCCC s prošnjo, naj jo posreduje vsem pogodbenicam, ki niso države članice EU.


(1)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0610.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0611.

(3)  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0042.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/94


Sreda, 11. marca 2009
Smernice za politike zaposlovanja držav članic

P6_TA(2009)0122

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o izvajanju smernic za politike zaposlovanja držav članic v obdobju 2008–2010

2010/C 87 E/17

Evropski parlament,

ob upoštevanju svojega stališča z dne 20. maja 2008 o predlogu Odločbe Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (1),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2008 z naslovom „Evropski načrt za oživitev gospodarstva“ (KOM(2008)0800),

ob upoštevanju Odločbe Sveta 2008/618/ES z dne 15. julija 2008 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2),

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 28. januarja 2009 za odločbo Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (KOM(2008)0869),

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 11. in 12. decembra 2008, v katerih je določen okvir EU za ukrepanje, da bi preprečili recesijo in ohranili gospodarsko dejavnost in zaposlovanje,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2008 o spodbujanju socialne vključenosti in boja proti revščini, vključno z revščino otrok, v EU (3),

ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

A.

ker so gospodarska rast, zaposlovanje, boj proti revščini in socialna vključenost močno povezani,

B.

ker sedanja gospodarska kriza prinaša izzive povečane brezposelnosti in socialne izključenosti, kakršnih še ni bilo, in ker se bo po napovedih gospodarski položaj Evropske unije še poslabšal, kar ji bo v letu 2009 prineslo manjšo ali celo negativno rast zaposlovanja ter večjo brezposelnost,

C.

ker so evropska strategija zaposlovanja in smernice za zaposlovanje glavni instrumenti v okviru lizbonske strategije, ki so namenjeni reševanju izzivov na trgu dela,

D.

ker imajo Evropska unija in države članice skupno odgovornost, da obravnavajo izzive, priložnosti in negotovosti državljanov v zvezi z globalizacijo,

E.

ker se mora Evropska unija odločno in usklajeno odzvati na globalno gospodarsko in finančno krizo, da bi preprečila izgubo delovnih mest, podprla ustrezen dohodek za državljane in se izognila recesiji ter sedanje gospodarske in zaposlitvene izzive spremenila v priložnosti,

F.

ker je zaradi tega nujno treba okrepiti prizadevanja na vseh ravneh upravljanja, pri čemer morajo socialni partnerji in drugi zadevni akterji sodelovati pri vlaganju v ljudi in posodobitvi evropskih trgov dela, zlasti z uporabo pristopa prožne varnosti, ob posvetovanju s socialnimi partnerji ter v skladu z nacionalnimi navadami in praksami,

Splošno: oživitev gospodarstva in usmeritev politike zaposlovanja

1.

meni, da morajo biti glede na hudo svetovno recesijo in napovedi, da naj bi se v Evropski uniji brezposelnost do konca leta 2009 povečala za najmanj 3,5 milijona, glavni cilji politike zaposlovanja za Unijo in njene države članice ohraniti čim več uspešnih delovnih mest kljub kratkoročnemu pomanjkanju povpraševanja, spodbujati ustvarjanje delovnih mest ter podpirati kupno moč brezposelnih delavcev in njihovo sposobnost, da se čim prej ponovno zaposlijo; poziva Komisijo, naj da državam članicam jasen znak, da je treba smernice za zaposlovanje izvajati v tem duhu, ter naj prednostno obravnava vprašanje zaposlovanja tako, da pripravi predloge za zasedanje Evropskega sveta, ki bo spomladi 2009, o pobudi za evropsko zaposlovanje, z usklajenimi ukrepi držav članic za ohranitev zaposlovanja in ustvarjanje novih delovnih mest;

2.

pozdravlja sporočilo Komisije o evropskem načrtu za oživitev gospodarstva ter njegov poudarek na povezavi med kratkoročno fiskalno spodbudo ter dolgoročno lizbonsko strategijo in integriranimi smernicami; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da bodo vsi kratkoročni ukrepi, ki jih bodo sprejele države članice za oživitev gospodarstva, prispevali k skupno dogovorjenim ciljem;

3.

ugotavlja, da je osrednja dilema sedanje krize to, da instrumenti evropske gospodarske politike še niso dovolj razviti za uspešno soočanje s prihodnjimi izzivi; zato poziva k pregledu in posodobitvi ključnih orodij politike, predvsem integriranih smernic za rast in delovna mesta, pakta stabilnosti in rasti ter strategije trajnostnega razvoja, da bi jih vključili v okvir nove ureditve za premišljeno rast v Evropski uniji;

4.

poudarja, da je treba integrirane smernice spremeniti glede na ozadje gospodarskega upada, in poziva Svet, naj sprejme kratkoročne ukrepe za ohranitev stopnje zaposlenosti iz leta 2008 in za naložbe v boj proti podnebnim spremembam ter naj pozove države članice in socialne partnerje, da v skladu z nacionalno prakso zagotovijo zadosten prihodek, s posebnim poudarkom na najbolj ranljivih družbenih skupinah; pričakuje, da bo Komisija za naslednje spomladansko zasedanje Evropskega Sveta pravočasno oblikovala pobude in predstavila predloge v zvezi s temi cilji;

5.

opozarja, da morajo biti usklajene naložbe držav članic v pet glavnih lizbonskih ciljev – raziskave, izobraževanje, aktivne politike trga dela, otroško varstvo in pobude za zasebne naložbe – glavni deli zaposlovalne politike in da je treba infrastrukturo za varstvo otrok obravnavati kot enega od osnovnih pogojev za povečanje vključenosti v trg dela, zlasti za ženske; spodbuja države članice, naj ta skupna načela vključijo v posvetovanja o nacionalnih programih reform s socialnimi partnerji;

Smernice za zaposlovanje v obdobju 2008–2010: nujnost doslednega izvajanja

6.

meni, da morajo države članice pri izvajanju smernic:

upoštevati zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, z zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti ter visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanja človekovega zdravja in

se boriti proti diskriminaciji na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

7.

meni, da morajo države članice zagotoviti okrepljeno medsebojno delovanje smernic in odprte metode usklajevanja v zvezi s postopki socialne zaščite in socialnega vključevanja;

8.

meni, da morajo države članice v sodelovanju s socialnimi partnerji in v skladu s svojo nacionalno tradicijo v nacionalnih načrtih reform preučiti in poročati o tem, kako izboljšati usklajenost z načeli in predpisi iz evropske socialne zakonodaje, sporazumov med socialnimi partnerji ter z osnovnimi načeli enakega obravnavanja in nediskriminacije, ter njihovo izvajanje;

9.

ponovno opozarja, kako pomemben je koncept prožne varnosti v smernici 21 pri ustvarjanju mostov med zaposlitvami, ter poudarja, da to zahteva visoko raven zaščite v sistemih socialnega varstva ter aktivne politike trga dela;

10.

v zvezi s tem pozdravlja izjavo Komisije, da je bistveno okrepiti sisteme aktiviranja, zlasti za nizko kvalificirane delavce; povečati subvencije za delovna mesta ter skrajšati tečaje usposabljanja za ranljive skupine in tiste, ki jim najbolj grozi dolgoročna brezposelnost; zagotoviti (pre)usposabljanje ter nova znanja in spretnosti, ki so potrebna v manj prizadetih panogah; zagotoviti ustrezno socialno zaščito, ki omogoča dohodkovno varnost, ter sprejeti temeljno zavezanost socialnemu dialogu in vključitvi socialnih partnerjev;

11.

poudarja, kako pomembni so ciljno usmerjeni ukrepi za ranljive skupine v času visoke brezposelnosti, predvsem ciljno usmerjeni ukrepi za skupine dolgotrajno brezposelnih, invalidov in priseljencev;

12.

meni, da mora biti glede na resnost gospodarske krize Komisija pripravljena sprejeti izredne ukrepe, vključno s povečanjem dostopnosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ki mora biti sposoben podpreti delavce v več različnih situacijah, med drugim delavce za določen čas, ki so izgubili zaposlitev, ter vključno z začasnim odprtjem Evropskega socialnega sklada, da bi podprli ukrepe za ohranitev zaposlitev s pomočjo programov usposabljanja;

13.

meni, da je treba zaradi gospodarske krize okrepiti ukrepe EU za prestrukturiranje, zlasti pa pravice glede obveščanja in posvetovanja;

14.

meni, da bi morali pri naslednji reformi strukturnih skladov EU zagotoviti, da bodo sredstva bolj osredotočena na ustvarjanje trajnostnih in kakovostnih delovnih mest;

15.

poleg tega poudarja, da izobraževanje ni pomembno le za povečanje zaposljivosti delavcev, ampak tudi za izboljšanje njihove mobilnosti, kar je pomembno za delovanje notranjega trga; zato poudarja, kako pomembno je potrjevanje formalno in neformalno pridobljenega znanja in spretnosti;

16.

poudarja pomen smernice 23 in znatnih naložb v vseživljenjsko učenje za zniževanje stopnje brezposelnosti ter doseganje cilja glede ustvarjanja boljših delovnih mest v Evropi; v zvezi s tem poudarja, da morajo imeti vsi državljani enak dostop do programov vseživljenjskega učenja in možnosti, da sodelujejo v njih, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam; poudarja, da bi bilo treba Evropski socialni sklad in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji uporabiti za takojšnje financiranje teh ukrepov;

17.

obžaluje, da je v vseh državah za tiste z najnižjo stopnjo izobrazbe, starejše, prebivalce podeželja in invalidne osebe najmanj verjetno, da bodo udeleženi v izobraževanju, usposabljanju in vseživljenjskem učenju;

18.

poudarja, da je za večjo udeležbo bistveno izboljšati način poučevanja odraslih ter da ukrepi za spodbujanje učinkovitega poučevanja zajemajo razpoložljivost primernih prostorov in lokalne možnosti otroškega varstva, odprte storitve in možnosti učenja na daljavo za tiste v oddaljenih območjih, informacije in smernice, prilagojene programe in prilagodljive učne načrte;

19.

opozarja, da je stopnja brezposelnosti med mladimi v Evropi še vedno previsoka; opozarja tudi, da so izkušnje iz preteklih gospodarskih kriz pokazale, da imajo mladi, ki so opustili šolanje in postali brezposelni, veliko manj možnosti za vstop na trg dela; zato poudarja, kako pomembno je izpolniti cilj smernice 18 v vseh državah članicah, in sicer, da se vsem mladim, ki so opustili šolanje, v štirih mesecih ponudi delovno mesto, pripravništvo, dodatno usposabljanje ali kak drug ukrep za zagotovitev zaposljivosti;

20.

poziva k odločnim ukrepom, s katerimi bi odpravili problem nizke udeležbe žensk na trgu dela; opozarja, da je stopnja zaposlovanja pri ženskah na splošno nižja in da je v primerjavi z moškimi zanje bolj običajno, da so zaposlene za krajši delovni čas; zato poudarja, kako pomembna je politika, v kateri imajo moški in ženske enako odgovornost; da bi dosegli ta cilj, poziva države članice, naj nujno izpolnijo svoje obveznosti v skladu z barcelonskimi cilji;

21.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da gospodarska kriza posebej izrazito vpliva na zaposlene s krajšim delovnim časom, med katerimi so večinoma ženske;

22.

meni, da je v času velike brezposelnosti očitno, da bosta ogroženi regionalna in socialna kohezija, in zato poudarja, kako pomembno je izvajanje smernice 17 o socialni in teritorialni koheziji, da bi preprečili nepravilnosti na tem področju; zato poziva države članice, naj spodbujajo dejavno socialno vključevanje vseh za boj proti revščini in socialni izključenosti z zagotavljanjem primernega dohodka in kakovostnih socialnih storitev ter dostopa do trga dela z omogočanjem priložnosti za zaposlovanje in začetno ali stalno poklicno usposabljanje;

23.

poudarja pomen naložb v sektor socialnega varstva, zlasti v času gospodarske krize; meni, da ta sektor opravlja številne pomembne storitve za skupnost, v njem pa je zaposlen tudi velik del prebivalstva; poudarja, da je treba vzdrževati sektor socialnega varstva, da bi preprečili zmanjšanje kakovosti storitev za skupnost ter povečanje stopnje brezposelnosti;

24.

z obžalovanjem ugotavlja, da je možno, da bo v času gospodarske krize v nekaterih podjetjih nekaj pritiska na plače, kar bi bila prostovoljno izbrana alternativa za selektivno odpuščanje; vendar poudarja, da ne smemo dovoliti, da bi kriza povzročila znižanje plač na splošno; meni, da je pomembno, da:

vsaka država članica v skladu z nacionalno tradicijo in prakso vzpostavi politiko, s katero bi konkurenco na podlagi plač, ki zaposlenim ne zadoščajo za izhod iz revščine, odstranili s trga,

imajo kolektivne pogodbe široko področje uporabe,

se spoštuje hierarhija kolektivnih pogodb,

se spoštujejo in so v praksi uveljavljeni plače in delovni pogoji, določeni v kolektivnih pogodbah in/ali delovni zakonodaji;

Potreba po usklajenem ukrepanju v odgovor na gospodarsko krizo

25.

poudarja pomen proaktivnih in usklajenih naložb v vseh državah članicah, vključno s proizvodno infrastrukturo, izobraževanjem in podnebnimi spremembami, da bi dosegli cilj glede povečanja stopnje zaposlenosti, prispevali k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest in zagotovili socialno kohezijo; v zvezi s tem poudarja pomen podpore EU za razvoj sodobne in trajnostne industrije;

26.

poudarja, da ni pomembno le ustvariti dodatnih delovnih mest, ampak tudi ohraniti in izboljšati kakovost tistih, ki so na voljo danes;

27.

poziva države članice, naj po potrebi še naprej spodbujajo samoodgovornost in večjo udeležbo vseh zadevnih akterjev, vključno s socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi stranmi, da bi se smernice za zaposlovanje učinkovito izvajale;

*

* *

28.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Odboru regij in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.


(1)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0207.

(2)  UL L 198, 26.7.2008, str. 47.

(3)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0467.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/98


Sreda, 11. marca 2009
Evropski načrt za oživitev gospodarstva

P6_TA(2009)0123

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o evropskem načrtu za oživitev gospodarstva (2008/2334(INI))

2010/C 87 E/18

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. marca 2009 za spomladansko zasedanje Evropskega sveta o spodbujanju okrevanja evropskega gospodarstva (KOM(2009)0114),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2008 z naslovom „Evropski načrt za oživitev gospodarstva“ (KOM(2008)0800),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. oktobra 2008 z naslovom „Od finančne krize do okrevanja gospodarstva: evropski okvir za ukrepanje“ (KOM(2008)0706),

ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 28. januarja 2009 o posodobitvah širših smernic ekonomskih politik držav članic in Skupnosti v letu 2009 ter o izvajanju politik zaposlovanja držav članic (KOM(2009)0034),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. decembra 2008 z naslovom „Začasni okvir Skupnosti za ukrepe državne pomoči v podporo dostopa do sredstev v trenutni finančni in gospodarski krizi“ (1),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2008 z naslovom „Poročilo o izvajanju lizbonskega programa Skupnosti 2008–2010“ (KOM(2008)0881),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2008 z naslovom „Kohezijska politika: naložbe v realno gospodarstvo“ (KOM(2008)0876),

ob upoštevanju delovnega dokumenta službe Komisije z dne 16. decembra 2008 o reviziji enotnega trga: leto pozneje (SEK(2008)3064),

ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 16. decembra 2008 o zunanjepolitični razsežnosti lizbonske strategije za rast in delovna mesta: Poročanje o dostopu do trga in določitev okvira za učinkovitejše mednarodno sodelovanje na področju zakonodaje (KOM(2008)0874),

ob upoštevanju predloga Komisije za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (KOM(2008)0867),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2007 o integriranih smernicah za rast in delovna mesta (2008–2010), ki vključujejo priporočilo Komisije o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Skupnosti (na podlagi člena 99 Pogodbe ES) in predlog odločbe Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (na podlagi člena 128 Pogodbe ES) (KOM(2007)0803),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. maja 2008 z naslovom „EMU@10: dosežki in izzivi po desetih letih obstoja ekonomske in monetarne unije“ (KOM(2008)0238) (sporočilo o EMU@10),

ob upoštevanju akcijskih načrtov in posodobljenih programov reform držav članic za obdobje 2008–2010,

ob upoštevanju sestave skupine strokovnjakov na visoki ravni za finančni nadzor EU pod vodstvom g. Jacquesa de Larosièra in njihovega poročila Komisiji z dne 25. februarja 2009 za obravnavo na Evropskem vrhu, ki bo potekal spomladi 2009,

ob upoštevanju sklepov zasedanja predsedstva Evropskega sveta z dne 11. in 12. decembra 2008 glede gospodarskih in finančnih vprašanj,

ob upoštevanju srečanja predsednikov držav in vlad euroskupine z dne 12. oktobra 2008, ki je bilo namenjeno sprejetju usklajenega načrta za reševanje gospodarske krize,

ob upoštevanju sklepov zasedanja predsedstva Evropskega sveta z dne 13. in 14. marca 2008 glede začetka novega obdobja prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta (2008–2010),

ob upoštevanju sklepov Sveta Ecofin z dne 7. oktobra 2008 o takojšnjem odzivu na finančne pretrese,

ob upoštevanju sklepov Sveta Ecofin z dne 4. novembra 2008 glede mednarodnih pobud za ukrepe v odgovor na finančno krizo in o pripravah na svetovno vrhunsko srečanje o finančni krizi,

ob upoštevanju prispevka Sveta Ecofin z dne 2. decembra 2008 k posvetovanjem Evropskega sveta z dne 11. in 12. decembra 2008,

ob upoštevanju memoranduma o soglasju z dne 1. junija 2008 o sodelovanju med finančnimi nadzornimi organi, centralnimi bankami in finančnimi ministrstvi Evropske unije za čezmejno finančno stabilnost,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2008 o zasedanju Evropskega sveta 15. in 16. oktobra 2008 (2),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. februarja 2008 o integriranih smernicah za rast in delovna mesta (del: širše smernice ekonomskih politik držav članic in Skupnosti): začetek novega cikla (2008–2010) (3),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. novembra 2008 o EMU@10: prvih deset let ekonomske in monetarne unije ter prihodnji izzivi (resolucija o EMU@10) (4),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 s priporočili Komisiji o skladih hedge in skladih zasebnega kapitala (5),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2008 s priporočili Komisiji o nadaljevanju Lamfalussyjevega procesa: prihodnja struktura nadzora (6),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za proračun, Odbora za razvoj, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za regionalni razvoj (A6-0063/2009),

A.

ker so mednarodno gospodarstvo in svetovni trgi v zadnjih 25 letih omogočili nepredvideno rast brez primere v zgodovini, z zmogljivostjo proizvodnje, ki je prinesla blaginjo več ljudem kot kdaj prej, to zmogljivost pa je treba prilagoditi upočasnitvi gospodarstva zaradi manjšega povpraševanja

B.

ker se finančna in gospodarska kriza vse bolj zaostrujeta in ker ni javnih ukrepov, ki bi bili mnogo bolj odločni in učinkoviti, kot so bili doslej, zaradi česar so Evropska unija in sosednje države vse bliže hudi družbeni in politični krizi, ki postavlja pred preizkušnjo evropsko solidarnost,

C.

ker sta glavna izziva v boju z recesijo mednarodnega in evropskega gospodarstva pomanjkanje zaupanja na finančnih trgih in trgih kapitala ter naraščajoča brezposelnost,

D.

ker razsežnost trenutne finančne krize, ki je brez primere, in globina posledične recesije zahtevata temeljito prenovo regulativnega okvira in okvira upravljanja na področju finančnih trgov na ravni Evropske unije in na mednarodni ravni, da se prepreči nove težave v mednarodnem gospodarstvu in posledično na finančnih trgih ter da se doseže večjo odpornost gospodarstva EU na spremembe,

E.

ker neuspeh osrednjih finančnih institucij ogroža kreditne trge, ovira pretok kapitala, naložbe in trgovanje ter zmanjšuje cene in vrednost, s tem pa spodkopava stabilnost in kapitalska sredstva, ki jih finančne institucije potrebujejo za posojanje, podjetja pa za zagotovitev lastnega financiranja,

F.

ker se je izkazalo, da so vzroki in razlogi za trenutno finančno krizo ohlapna monetarna politika, politično podkrepljeno povečanje stanovanjskih posojil ter preteklo makroekonomsko neravnovesje med Združenimi državami in državami z rastočim gospodarstvom, kot je Kitajska; ker je treba še nadalje krepiti konkurenčnost EU ter naložbe v infrastrukturo in raziskave, pa tudi v nova podjetja in nove trge,

G.

ker bi morala biti prednostna naloga za oblikovalce politike EU pri zagotovitvi okrevanja gospodarstva ponovna vzpostavitev delujočih finančnih in kapitalskih trgov ter ohranjanje zaposlovanja, kar bo gospodarstvu EU pomagalo k ponovni rasti, naložbam in novim delovnim mestom,

H.

ker bi bilo treba sedanjo recesijo izkoristiti kot priložnost za spodbujanje okolju prijaznih naložb in za ustvarjenje okolju prijaznih delovni mest v skladu z doseganjem lizbonsko - goeteborških ciljev in podnebno - energetskim paketom,

I.

ker okrevanje gospodarstva zahteva usklajeno ukrepanje na področju zakonodaje EU o konkurenci in državni pomoči, pa tudi trdnost finančnih trgov in trgov dela, da ne bi prišlo do izkrivljanja konkurence med podjetji ali neravnovesja pri varnosti finančnih trgov med državami članicami, kar bi lahko ogrozilo stabilnost in konkurenčnost gospodarstva EU,

J.

ker se posledice finančne krize na realno gospodarstvo izražajo kot izredne gospodarske razmere, ki zahtevajo pravočasne, usmerjene, začasne in sorazmerne ukrepe in odločitve, kar bo prispevalo k iskanju rešitve za svetovno situacijo na področju gospodarstva in zaposlovanja brez primere, in ker javno posredovanje, čeprav neizbežno, izkrivlja običajno vlogo zasebnega in javnega sektorja,

K.

ker je Parlament v svojih mnenjih glede zakonodajnih predlogov in resolucijah že opozoril na pomanjkljivosti veljavnega finančnega regulativnega okvira,

L.

ker najnovejši podatki Skupnosti o obetih za leto 2009 kažejo hitro poslabšanje gospodarskih razmer v celotni Evropski uniji in ker so Evropska unija in države članice odgovorne za to, da zagotovijo makroekonomsko stabilnost, trajnostno rast in zaposlovanje,

M.

ker je finančna kriza razkrila dilemo med dejstvom, da je treba urediti regulativno pristojnost za ekonomsko politiko na ravni EU, na eni strani in dejstvom, da so načrti za spodbuditev gospodarstva v pristojnosti organov držav članic, na drugi strani,

N.

ker kratkoročni ukrepi, ki so jih začele izvajati posamezne države članice, zahtevajo popolno usklajenost na ravni EU, da se na eni strani zagotovi skupni multiplikacijski učinek in na drugi strani prepreči negativne učinke prelitja, izkrivljanje trgov in nepotrebno podvajanje prizadevanj,

O.

ker morajo kratkoročni ukrepi ustrezati dolgoročnim ciljem, da Evropska unija postane najbolj konkurenčno gospodarstvo, temelječe na znanju, in te cilje podpirati, ne da bi se omajalo prihodnje zaupanje, prav tako pa morajo zagotavljati makroekonomsko stabilnost,

P.

ker je treba priznati različne sposobnosti držav članic za sodelovanje v programih za oživitev gospodarstva; ker je treba razviti obsežen dodatni pristop EU z velikim poudarkom na svežnju ukrepov, ki vzajemno podpirajo reforme na področju gospodarske, okoljske, zaposlovalne in socialne politike,

Q.

ker je dokazano, da je pridružitev euroobmočju okrepila gospodarsko stabilnost v državah članicah; ker državljani poleg odgovornega ukrepanja vlad proti gospodarski recesiji pričakujejo odločen odgovor Evropske unije na področju predpisov ter socialne in regijske kohezije, ob ohranjanju pravil in načel, ki zagotavljajo močno in trdno valuto,

R.

ker je najpomembnejše, da se ponovno vzpostavi zaupanje, s čimer se bo omogočilo pravilno delovanje finančnih trgov in ublažilo učinke na realno gospodarstvo,

S.

ker so države članice, ki so nedavno vstopile v Evropsko unijo in niso v euroobmočju, močno prizadele špekulacije z njihovimi valutami, beg kapitala in zamrznitev mednarodnih kreditnih trgov,

Splošno

1.

pozdravlja pobudo Komisije za začetek evropskega načrta za oživitev gospodarstva (načrt za oživitev), ki je odgovor na sedanjo resno gospodarsko recesijo; ugotavlja, da dimenzija Skupnosti tega predloga predstavlja samo 15 % proračuna načrta za oživitev, ki ga je treba čim prej uresničiti;

2.

poudarja, da bi morala biti glavna prednostna naloga načrta za oživitev spodbujanje gospodarstva in konkurenčnosti Evropske unije, da bo mogoče ohraniti priložnosti za državljane in njihovo varnost ter se izogniti povečanju brezposelnosti; meni, da bi moral načrt za oživitev ustaviti gospodarski padec, tako da bi omogočil ponovno delovanje finančnih trgov, spodbudil naložbe in izboljšal priložnosti za rast in delovna mesta, hkrati pa okrepil gospodarstvo EU in trg dela ter izboljšal okvirne pogoje za rast in ustvarjanje delovnih mest;

3.

poleg tega pričakuje, da bo Komisija pripravila jasne in trdne smernice za bolj usklajen pristop med vsemi državami članicami pri upravljanju te globoke gospodarske krize, da bi se zaščitilo čim več delovnih mest v Evropi;

4.

vztraja, da mora biti vsa finančna pomoč pravočasna, usmerjena in začasna; opozarja na možne učinke izpodrivanja in razkroj konkurenčne politike EU; poziva, da se takoj, ko bo mogoče spet vzpostavi pošten konkurenčni trg, kakor je opredeljen v Pogodbah; z zaskrbljenostjo opaža hitro naraščanje javnega dolga in proračunskega primanjkljaja; poziva k vrnitvi k zdravim državnim financam, ki so predvidene v revidiranem Paktu stabilnosti in rasti, takoj, ko bo to mogoče, da se ne nalaga prevelikega bremena na prihodnje generacije;

5.

poudarja, da je treba preprečiti začasne izjeme in odstopanja od politike Skupnosti na področju konkurence ter ponovno vzpostaviti normalne razmere v točno določenem časovnem okviru;

6.

poudarja, da bi moral načrt za oživitev vsebovati sklenitev pravičnega in nepristranskega mednarodnega sporazuma, ki bo leta 2012 nadomestil Kjotski protokol in ki bo med drugim revnejšim državam ponudil priložnost, da ubežijo revščini, ne da bi pospešili segrevanja planeta, tako da se pomaga financirati velike naložbe v prilagajanje na podnebne spremembe in v obnovljivo energijo in energetsko učinkovitost;

7.

z zaskrbljenostjo opaža hitro naraščanje javnega dolga in proračunskega primanjkljaja; je zaskrbljen, da bi lahko javni dolg postal veliko breme za prihodnje generacije;

8.

čeprav se zaveda, da se je treba prilagoditi svetovnemu konkurenčnemu okolju in znova spodbuditi rast evropskega gospodarstva, poziva Evropsko unijo, naj si bolj prizadeva za vlaganje v usposabljanje, izobraževanje in ustvarjanje trajnih delovnih mest, varovanje zaposlovanja, preprečevanje množične brezposelnosti in oblikovanje konstruktivne davčne politike, kar bi pomagalo določiti obseg in sestavne dele načrta za oživitev; pričakuje, da bo na zasedanju Evropskega sveta spomladi 2009 sprejet sporazum o jasnih smernicah in konkretnih ukrepih za zaščito delovnih mest in ustvarjanje zaposlitvenih možnosti;

9.

kot bistveno zahtevo za učinkovitost priporoča, da je pri usklajevanju nacionalnih načrtov za oživitev vsak program prikrojen posebnim potrebam posamezne države, ob upoštevanju skupnih interesov, skupnih strategij, opredeljenih v boju proti podnebnim spremembam, in zagotavljanju karseda močnega multiplikacijskega učinka, predvsem na zaposlovanje;

10.

priporoča nove horizontalne pobude na ravni Evropske unije, saj lahko različne nacionalne zmožnosti in rezerve proračunskega manevrskega prostora povzročijo zelo asimetrične rezultate po vsej Evropski uniji; kljub temu opozarja na pristojnost držav članic, da poskrbijo za proračunsko disciplino in naložbe ter izvedejo reforme;

11.

svari pred tveganjem, da bi bile rešitve skupek posameznih nacionalnih politik, s potencialnimi nesoglasji in stroški, kar bi škodilo enotnemu trgu, ekonomski in monetarni uniji ter oslabilo vlogo Evropske unije kot svetovnega akterja;

12.

podpira zavezanost Komisije k revidiranemu Paktu stabilnosti in rasti ter njeno pripravljenost, da izkoristi vse možnosti pakta pri izvajanju proticikličnih politik za boj proti gospodarski recesiji, da se bodo lahko države članice ustrezno odzvale na gospodarsko krizo, zlasti z oceno, ali so kratkoročne investicijske odločitve skladne s srednjeročnimi proračunskimi cilji in posledično vodijo k trajnostni rasti in dolgoročnim lizbonskim ciljem;

13.

poudarja, da morajo države članice nujno nadaljevati skupni pristop glede revidiranega Pakta stabilnosti in rasti, da se po eni strani učinkovito spopadejo s sedanjimi izjemnimi okoliščinami, po drugi strani pa zagotovijo trdno zavezanost ponovni vzpostavitvi običajne proračunske discipline takoj, ko si gospodarstvo opomore, medtem pa krepijo proticikličnost revidiranega pakta;

Finančni trgi: od nadzorovanja krize do prihodnjih trdnih trgov

Vračanje zaupanja v finančni sektor

14.

pozdravlja kratkoročne ukrepe, ki so bili sprejeti za vračanje zaupanja v finančni sistem; opozarja, da so ti izredni ukrepi nezadostni za odpravljanje temeljnih težav, ki so povzročile krizo, zlasti svetovnih neravnovesij, prevzemanja skrajno velikega tveganja, špekulacij z izposojenim denarjem in zasledovanja kratkoročne donosnosti; opozarja, da je treba pregledati programe nagrajevanja kot možne vire finančne nestabilnosti;

15.

poziva k usklajenemu ukrepanju držav članic, ki bo vključevalo splošna in izrecna jamstva nacionalnih bank za obveznosti, ne pa za lastniški kapital, da se zmanjša negotovost na kreditnih trgih in omogoči njihovo delovanje;

16.

poziva države članice, zlasti tiste v euroobmočju, naj preučijo možnost večjega evropskega posojila, za katerega bodo skupaj jamčile države članice;

17.

ponovno poudarja, da sta varovanje prihrankov posameznikov in podjetij, vključno z malimi in srednje velikimi, ter nudenje kreditov najpomembnejša razloga za izredne javne intervencije v finančnem sistemu; opozarja vlade držav članic na njihovo odgovornost, tudi njihovim parlamentom, pri uporabi javnih sredstev za načrte reševanja in toplo priporoča uvedbo in usklajevanje ustreznega nadzora in – po potrebi – sankcij na ravni EU, da se zagotovi izpolnjevanje teh ciljev;

18.

poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da se centralna znižanja obrestnih mer prenesejo na posojilojemalce;

19.

poudarja potrebo, da zakonodajalci in ustrezni organi držav članic skrbno preučijo bančne dejavnosti in dejavnosti bančnikov v zadnjih mesecih ter ugotovijo, ali so neprimerna in celo kazniva dejanja prispevala k zrušenju bančnega sistema, in se prepričajo, ali je bila z javnim posredovanjem in monetarno politiko v zvezi z obrestnimi merami odpravljena zaostritev kreditnih pogojev;

20.

meni, da je treba strogo nadzorovati sveženj ukrepov za reševanje finančnih institucij, da se zagotovi enake pogoje, ki vključujejo: raven plačilne sposobnosti, pričakovane koristi, likvidnost medbančnega trga, razvoj človeških virov in zaupanje strank (zasebnih strank in podjetnikov);

21.

meni, da bi morali načrti za reševanje bančnega sektorja vsebovati pogoje glede monetarnih spodbud, dajanja kreditov, posojilnih pogojev, prestrukturiranja sektorja in zaščite vidikov socialne politike;

22.

meni, da je treba spodbujati razvoj mikrokreditov, ki so priznani kot učinkovito orodje z močnim multiplikacijskim učinkom, zlasti tako, da se jih postavi kot pogoj komercialnim bankam, ki so izkoristile javno podporo;

23.

vztraja, da se je pri preučevanju morebitnega novega zakonodajnega okolja najpomembneje osredotočiti na povrnitev običajnih ravni posojil v bankah, kar bo koristilo zlasti oživitvi listinjenja kot bistvenega postopka za povrnitev financiranja za hipoteke, nakup avtomobilov in kreditne kartice;

24.

poziva Komisijo, da opravi jasno analizo vpliva svežnja ukrepov za reševanje na konkurenčnost finančnega sektorja in na delovanje medbančnega trga; poziva Komisijo, da vzpostavi meddisciplinarne skupine, v katerih bodo strokovnjaki iz generalnih direktoratov Komisije za konkurenco, za gospodarske in finančne zadeve ter za notranji trg in storitve, trije nadzorniki 3. stopnje in strokovnjaki iz evropskega sistema centralnih bank, ki bodo združili strokovno znanje in izkušnje ter zagotovili uravnotežene, nepristranske, visokokakovostne in pravočasne ocene v vseh državah članicah;

Učinkovitejše regulativne in nadzorne strukture

25.

meni, da mora Evropska centralna banka (ECB), čeprav nima uradnih pooblastil, okrepiti nadzor nad finančno stabilnostjo v euroobmočju, zlasti z nadzorom bančnega sektorja v celotni Evropski uniji; zato priporoča, naj ECB sodeluje v makrobonitetnem nadzoru sistemsko pomembnih finančnih institucij v celotni EU na podlagi člena 105(6) Pogodbe;

26.

obžaluje pomanjkanje jasnih instrumentov in politik EU, prek katerih bi se na primeren način in pravočasno reševalo asimetrične vplive finančne krize v državah članicah tako znotraj kot zunaj euroobmočja;

27.

znova poziva Komisijo, da analizira posledice ravnanja bank, ki so svoja sredstva po sprejetju načrtov za reševanje drugih držav članic preusmerile iz držav članic, ki so pred kratkim pristopile k EU, in da pozorno preuči špekulativne ukrepe (prodaja brez kritja) v povezavi z valutami držav članic, ki so nedavno pristopile k EU; poziva Komisijo, naj rezultate te analize posreduje Larosièrovi skupini in pristojnemu odboru Parlamenta;

28.

poziva Komisijo in države članice, naj nujno uredijo vprašanje bančnih garancij, da bi s podobnimi programi preprečili propad bank v Evropski uniji in tako oživili medbančna posojila, kar je nujno za ustavitev bančne krize, dajanje posojil realnemu gospodarstvu ter povečanje vlaganja in porabe, kar bi lahko vodilo iz finančne krize;

29.

odločno poziva skupino, ki jo vodi Larosière, naj upošteva priporočila, ki jih je Parlament predstavil v predhodnih resolucijah o nadzoru finančnega trga; poziva Komisijo, da podpre njegove prispevke k oblikovanju trdne in učinkovite strukture ureditve in nadzora, ki lahko prepreči ali omeji negativne učinke prihodnjih kriz; poziva Svet, naj dosledno upošteva morebitno stališče Parlamenta glede teh ugotovitev, preden jih sprejme;

30.

pozdravlja priporočila Larosièrove skupine in poudarja, da je Parlament v zadnjih letih večkrat pozval k njihovemu izvajanju; obenem pozdravlja namen Komisije, da uporabi svoje pristojnosti in sprejme ukrepe za reševanje najbolj perečih problemov v zvezi s finančno krizo, ter jo poziva, naj to začne izvajati čim prej; poziva spomladanski Evropski svet 2009, naj da močno politično spodbudo in pripravi časovni načrt za vse pravne pobude, da bi skupaj s Parlamentom zagotovil njihovo pravočasno sprejetje;

31.

ponovno poudarja, da so večja preglednost, boljše preprečevanje tveganja in usklajen nadzor v večini primerov lahko rešitev za preprečevanje kriz in da mora biti zakonodajna reforma vseobsegajoča in se mora nanašati na vse akterje in transakcije na finančnih trgih; opozarja, da je zaradi svetovne narave finančnih trgov nujna usklajenost reform; poudarja, da morajo biti zakonodajne pobude usmerjene v preglednost, trajnost, stabilnost in večjo odgovornost finančnih akterjev na trgu; opozarja Komisijo, da je obvezana odgovoriti na zahteve Parlamenta glede skladov hedge in skladov zasebnega kapitala;

32.

meni, da bi morale bonitetne agencije zapolniti informacijske vrzeli ter razkriti nejasnosti in navzkrižja interesov; vztraja, da je treba revidirati in izboljšati politiko na področju računovodstva, da se preprečijo prociklični učinki;

33.

predlaga, da je treba pozorno oceniti, ali utegnejo prihodnji koraki k premišljeni ureditvi finančnega sektorja, zlasti makrobonitetni nadzor regulativnega okvira, ovirati ali preprečiti oživitev gospodarstva in inovacije na področju finančnih proizvodov ter zmanjšati privlačnost finančnih trgov EU, s čimer bi se finančni tokovi preusmerili na trge tretjih držav; opozarja, da je v našem interesu ostati najpomembnejši finančni trg na svetu;

Realno gospodarstvo: kriza kot priložnost za doseganje trajnostne rasti

Varovanje delovnih mest in spodbujanje povpraševanja

34.

poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo vsa razpoložljiva sredstva za podporo podjetjem v EU, zlasti malim in srednje velikim podjetjem (MSP), da bi spodbudili ustvarjanje delovnih mest in okrepili zaupanje vlagateljev, delodajalcev, delavcev in potrošnikov v EU;

35.

priporoča, da je treba zagotoviti zadosten, cenovno ustrezen in razumno varen dostop do posojil v Evropski uniji za MSP, državljane in tiste sektorje, katerih trajnostna prihodnost je v nevarnosti zaradi krize, zlasti pomanjkanja posojil; poziva Komisijo, da s tem v zvezi zagotovi izmenjavo najboljših praks;

36.

poudarja, da bi morali v sedanjih okoliščinah, ko se MSP soočajo z resnimi likvidnostnimi težavami in omejenim dostopom do posojil, javni organi in zasebne stranke spoštovati 30-dnevni rok za plačila MSP; poziva Komisijo, naj obravnava to temo, ko bo pregledovala direktivo o zamudah pri plačilih (7);

37.

poziva k popolnemu izvrševanju in pospešenemu izvajanju priporočil Parlamenta glede sporočila Komisije z naslovom „Najprej pomisli na male: ‚Akt za mala podjetja‘ za Evropo“ (KOM(2008)0394), tako na ravni EU kot na nacionalni ravni;

38.

poziva k učinkovitemu začetku obsežne evropske zaposlovalne pobude, na eni strani z zagotovitvijo brezplačne ustanovitve podjetja povsod po Evropi v treh dnevih in izpolnjevanjem formalnosti za zaposlitev prvih delavcev na enotni dostopni točki, na drugi strani pa z okrepitvijo aktivacijskih programov, zlasti za nižje kvalificirane delavce, z osebnim svetovanjem, intenzivnim usposabljanjem ali preusposabljanjem in izpolnjevanjem delavcev, s pripravništvom, subvencioniranim zaposlovanjem in finančno pomočjo za samozaposlitev in ustanovitev podjetja; poleg tega podpira izplačila Komisije iz Svropskega socialnega sklada, da se spodbudi razvoj in izpopolnjevanja strokovnega znanja;

39.

toplo priporoča, naj zaposlovalna pobuda EU predvideva hitro posredovanje, ko se delovna mesta dejansko izgubljajo, predvsem za zmanjšanje tveganja, da bi bili ljudje izključeni z delovnega trga; meni, da bodo za takšno posredovanje potrebne precejšne naložbe v usposabljanje, vključno s povečanjem števila izvajalcev usposabljanja in bolj usklajenimi programi za ponovno povezavo usposabljanja in dela, ter da kratkoročni ukrepi ne bodo zadostovali, pač pa si bo treba prizadevati za možnost usposabljanja na visoki ravni, s čimer se bo povečala splošna usposobljenost v Evropski uniji in bo mogoče zadostiti spreminjajočim se potrebam gospodarstva v tem trenutku;

40.

je naklonjen predlogu Komisije in poziva države članice, naj prilagodijo nove določbe uredb o Evropskem socialnem skladu, Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji in Evropskem skladu za regionalni razvoj, vključno s poenostavitvijo postopkov in razširitvijo upravičenih stroškov za bolj učinkovito izpolnjevanje zaposlovalnih in socialnih ciljev, z nadaljevanjem podpore zaposlovanju v ključnih sektorjih gospodarstva in z zagotovitvijo, da bo pri nudenju takšne pomoči krepitev socialne in ozemeljske kohezije ostala prednostna naloga, kar bo preprečilo neuravnotežen razvoj v Evropski uniji; želi hitrejši dotok sredstev za podporo zaposlovanju in preusmeritev programov podpore EU k najbolj ranljivim skupinam, vključno s programi za zagotovitev dostojnih življenjskih razmer in dostop do visokokakovostnih storitev v splošnem interesu;

41.

poziva države članice, naj vlagajo v socialno gospodarstvo, ki lahko prispeva k rasti, saj lahko ustvari kakovostna delovna mesta ter okrepi socialno in ozemeljsko kohezijo;

42.

poudarja pomen izvajanja skupnih načel prožne varnosti ob hkratnem zagotavljanju ustreznega socialnega varstva za vse, zlasti sistema socialne varnosti, ki zagotavlja ustrezno varnost ob upoštevanju nacionalne tradicije;

43.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami še naprej redno spremlja razvoj dogodkov na trgu dela EU in vpliv krize na ta trg ter sprejme ustrezne ukrepe za usmeritev gospodarstva Evropske unije v trajnostno rast;

44.

poudarja potrebo po zagotavljanju ustreznih življenjskih standardov za vse državljane Unije in poziva k sprejetju primernih izrednih ukrepov; poziva k sprejetju socialnih politik, ki bi se spopadale z recesijo, podprle aktivne politike za trga dela in socialno vključenost ter namenile posebno pozornost najbolj ranljivim članom družbe;

45.

poziva Komisijo, da nujno preuči tveganja, ki jih prinaša recesija in ki ogrožajo industrijske sektorje v Evropi, da se po potrebi ukrepa na ravni Evropske unije; poudarja, da se je položaj nekaterih panog EU sicer res poslabšal, a tega ni nujno povzročila finančna kriza; zato meni, da morajo biti ukrepi državne pomoči premišljeno usmerjeni, da ne bi presegli nadomestil, potrebnih za ublažitev učinkov finančne krize, ter strogo pogojeni s prestrukturiranjem, vlaganjem v inovacije in trajnostjo;

46.

svari pred neprimerno ohlapnimi pravili o konkurenci, saj bi ta lahko oslabila notranji trg; je zaskrbljen, da utegnejo biti nacionalni odzivi na gospodarski upad zaščitniški in uničujoči za konkurenčnost, kar bi lahko dolgoročno resno ogrozilo gospodarsko blaginjo državljanov Unije;

47.

poziva k oceni ukrepov iz nacionalnih načrtov za oživitev gospodarstva v zvezi z njihovim takojšnjim učinkom na kupno moč;

48

poziva Svet, naj sprejme predlog, da se državam članicam omogoči uporaba znižanega davka na dodano vrednost za energetsko učinkovite proizvode in storitve, delovno intenzivne storitve in storitve, ki se opravljajo na lokalni ravni, saj utegnejo pozitivno vplivati na zaposlovanje in povpraševanje;

49.

poudarja dodano vrednost programa vseevropskega prometnega omrežja pri uresničevanju lizbonske strategije, ciljev Evropske unije na področju podnebnih sprememb ter večje socialne, gospodarske in ozemeljske kohezije ob zagotavljanju pravočasne podpore za ohranitev skupnega povpraševanja v Evropski uniji; poudarja pomembno vlogo 30 prednostnih projektov programa TEN-T, zlasti čezmejnih koridorjev, pri oživitvi gospodarstva in omogočanju večjega povpraševanja po boljšem in okolju prijaznem soobstoju različnih vrst prevoza; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo nove načine financiranja prometne infrastrukture in izrazito povečajo proračun projektov TEN-T v prihodnjih finančnih okvirih in v načrtu za oživitev gospodarstva;

50.

prosi države članice, naj preučijo možnost zmanjšanja obdavčitve dela pri nižjih dohodkih, da bi povečali kupno moč in spodbudili povpraševanje po maloprodajnih izdelkih;

Več kohezije in manj gospodarskih razlik

51.

poudarja pomen ciljev ozemeljske kohezije v predlaganih mehanizmih za spodbujanje, glede na očiten asimetričen vpliv krize na celotno evropsko ozemlje;

52.

poziva Komisijo, da zlasti zaradi trenutne krize ustrezno reši vpliv horizontalnih politik na različne regionalne rezultate v euroobmočju, kot je bilo poudarjeno v sporočilu o EMU@10;

53.

poziva k razvoju ustreznih mehanizmov, ki bodo zagotovili, da bo pospešena konvergenca manj dinamičnih regij strukturirana na strateških ciljih, kot sta zeleno gospodarstvo in primerno sodelovanje v okviru lizbonske strategije, zlasti s podpiranjem inovacij, MSP ter pobud na mikroravni;

54.

pozdravlja vse predloge Komisije, ki poenostavljajo in pospešujejo dostop do razpoložljivih kohezijskih instrumentov in izvajanje projektov, zlasti s plačili v začetku programskega obdobja, začasno povečano podporo ter izboljšanjem tehnične pomoči in pospeševanjem plačilnih postopkov;

Pametne in trajnostne strukturne reforme ter vlaganja

55.

poziva k izboljšanju instrumentov in politik za oživitev, tako na ravni Evropske unije kot na ravni držav članic, ki bodo zmožni spodbuditi povpraševanje in zaupanje v Evropski uniji, v skladu s skupnim svežnjem prednostnih nalog v okviru lizbonske strategije, kot so: naložbe v izobraževanje, infrastrukturo, raziskave in razvoj, strokovno znanje, vseživljenjsko učenje, energetsko učinkovitost in zelene tehnologije, širokopasovna omrežja, mestni promet, ustvarjalne panoge in storitve, zdravstvene storitve in storitve za otroke in starejše osebe;

56.

pozdravlja predlog Komisije, da bo iz leta 2010 na leto 2009 prenesla 500 milijonov EUR za naložbe v prometno infrastrukturo; kljub temu poudarja, da morajo Komisija in države članice vključiti mestni promet in prednostne projekte omrežij TEN-T med projekte, za katere je treba nameniti dodatnih 5 milijard EUR v skladu z načrtom za oživitev gospodarstva; meni, da morajo projekti TEN-T na višji stopnji izvajanja zlasti izkoristiti večjo razpoložljivost odobrenih sredstev;

57.

poudarja, da je v sedanjih zelo hudih razmerah dostop do sredstev EU nujen za države članice, ki so nedavno pristopile k Evropski uniji in niso članice euroobmočja; ta sredstva bi pomenila potrebno proračunsko pomoč državam, ki nimajo enakega manevrskega prostora kot države članice v euroobmočju ali imajo obsežen proračunski primanjkljaj in primanjkljaj na tekočem računu;

58.

poudarja, da ima kriza izjemno negativne gospodarske in socialne posledice v veliko novih državah članicah, kar lahko nevarno ogrozi rast in stabilnost ter poveča revščino; poleg tega pričakuje, da se bodo učinki krize razširili ter prizadeli euro in gospodarstva v euroobmočju; zato poziva k usklajenemu pristopu celotne Skupnosti na področju skupne solidarnosti in k uresničevanju skupne odgovornosti v zvezi s tem; poziva Komisijo, naj pregleda in okrepi vse instrumente za stabilizacijo prizadetih držav članic, vključno s stabilizacijo menjalnih tečajev, da se lahko začnejo hitro in učinkovito izvajati varovalni mehanizmi in svežnji ukrepov za odzivanje na krizo;

59.

poziva Komisijo, da preuči ukrepe za izboljšanje varnosti preskrbe z energijo s pomočjo pospešenega razvoja notranjega omrežja za prenos plina Evropske unije, ki bi zagotovil zanesljivost oskrbe;

60.

meni, da je trdna politika javnega vlaganja za ustvarjanje „gospodarstva z manj ogljika“ izredno pomembna pri soočanju z gospodarsko recesijo;

61.

v zvezi s tem države članice poziva, naj reformirajo javne finance, da bodo določeni sektorji, na primer kmetijstvo, promet in energetika, ki imajo velik vpliv na okolje, dosegali trajnostne rezultate;

62.

odločno spodbuja začetek svežnja urbanističnih politik, ki združujejo energetsko učinkovitost na področju prometa in gradbeništva z ustvarjanjem delovnih mest;

63.

poudarja potrebo po velikih naložbah kot rezultatu usklajenih prizadevanj brez primere na področjih energetike, okolja in infrastruktur, da bi tako podprli trajnostni razvoj, prispevali k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest in zagotovili socialno kohezijo; zato meni, da bodo prebivalci napore, ki se zahtevajo od njih, laže sprejeli, če jih bodo dojeli po eni strani kot pravične, po drugi pa kot jamstvo za zaposlovanje in socialno vključenost;

64.

poziva k pobudam Evropske unije na področju izobraževanja in usposabljanja, dostopa do tveganega kapitala, kreditov in mikrokreditov, da se spodbudita rast in konvergenca po vsej Evropski uniji;

65.

poudarja potrebo po zmanjšanju upravne obremenitve za investicijske projekte, ki jih sofinancirajo zasebna podjetja; zato poziva Komisijo in države članice, da sprejmejo ukrepe, ki pospešujejo in olajšujejo naložbe;

66.

poudarja, da pri reševanju hudih težav zaradi ekonomske krize ne bi smeli pozabiti na dolgoročno strategijo in doseganje dolgoročnih ciljev, kot so:

pospešena odprava ovir za svobodo opravljanja storitev, kakor jo zagotavlja Direktiva o storitvah (8), njeno izvajanje pa je bilo preloženo zaradi izjemne možnosti ustvarjanja delovnih mest na področju storitev;

pospešeno izvajanje Direktive o poštnih storitvah (9);

dokončno oblikovanje notranjega energetskega trga;

nujno povečanje naložb v razvoj in raziskave, saj precej nizki lizbonski cilj 3 % BDP do zdaj ni bil dosežen, predvsem zato, ker zasebni sektor ni uspel zagotoviti svojega 2-odstotnega deleža in ker se kljub zadanim ciljem, da EU postane najbolj dinamično na znanju temelječe gospodarstvo, razlika vlaganj v raziskave in razvoj povečuje v primerjavi z drugimi regijami; znatno vlaganje v raziskave in razvoj ter inovacije mora biti predpogoj za kakršno koli pomoč industriji;

nujno dokončno izoblikovanje sistema za patente EU;

odstranitev vseh preostalih ovir za prosto gibanje delavcev;

dokončanje prednostnih omrežij TEN–T;

Evropski gospodarski instrumenti: skupno ukrepanje Evropske unije

Gospodarsko usklajevanje

67.

poziva k izboljšanju skladnosti med sedanjim načrtom za oživitev na ravni držav članic, cilji lizbonske strategije in prednostnimi nalogami, integriranimi političnimi smernicami ter nacionalnimi programi reform kot tudi uporabo mehanizmov prilagodljivosti, ki so predvideni v revidiranem Paktu stabilnosti in rasti;

68.

ugotavlja, da je osnovna zadrega pri obravnavi sedanje krize dejstvo, da instrumenti evropske gospodarske politike niso dovolj razviti za uspešno reševanje prihodnjih izzivov; zato zahteva, da se do spomladanskega zasedanja Evropskega sveta leta 2010 pregledajo in posodobijo bistveni politični instrumenti, zlasti integrirane politične smernice;

69.

poziva Komisijo k usmerjanju na področju programov nacionalnih reform v okviru njenih napovedi o rasti;

70.

poziva k razvoju ustreznih podrobnih meril in standardov za pozorno spremljanje in stalno ocenjevanje učinkovitosti načrtov za oživitev s strani Komisije, zlasti v zvezi z resničnostjo objavljenih naložb, ob upoštevanju dejstva, da še ne moremo oceniti celotnega obsega krize in potrebnih rešitev;

71.

poziva vse vpletene strani – Parlament, Svet, Komisijo in socialne partnerje na ravni Evropske unije in na nacionalni ravni, da na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta marca 2009 sodelujejo na podlagi naslednjih priporočil:

razvoj vzajemne krepitve stabilnosti in v rast usmerjenih makroekonomskih politik, pri čemer morata postati politika stabilnosti in vlaganje zadevi vzajemno podprtega skupnega interesa;

oblikovanje zavezujočega okvira za države članice, znotraj katerega se predvidi medsebojno posvetovanje in posvetovanje s Komisijo pred sprejemanjem pomembnih sklepov na področju gospodarske politike, ki temelji na skupnem razumevanju težav, prednostnih nalog ter nujnih in ustreznih popravnih ukrepov;

sprejetje ambicioznih in prilagojenih nacionalnih načrtov za oživitev in posodobljenih programov za stabilnost in konvergenco ter revizija nacionalnih proračunov, da se odzovemo na zadnje gospodarske napovedi, kot tudi na obvezo za njihovo takojšnje izvajanje;

oblikovanje skladne strategije kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov Evropske unije, ki temelji na skupnih prednostnih nalogah in ciljih;

okrepitev gospodarskega upravljanja v euroobmočju v skladu s priporočili iz resolucije Parlamenta z dne 18. novembra 2008 o EMU@10;

72.

poziva Parlament, Svet, Komisijo in Evropsko investicijsko banko, naj čim prej preučijo morebitne koristi evropskega sklada državnega dolga, katerega stroški servisiranja dolga bi bili nižji od stroškov servisiranja enako velikega seštevka nacionalnih dolgov;

Evropska investicijska banka

73.

meni, da je sodelovanje Evropske investicijske banke (EIB) ključnega pomena in da velik del posojil iz načrta za oživitev sodi v njeno pristojnost; pozdravlja sporazum držav članic o povečanju kapitala za EIB; opozarja, da nekatere intervencije EIB zahtevajo podporo iz proračuna EU, vendar to trenutno ni predvideno v načrtu za oživitev; meni, da bi bilo to mogoče storiti z združevanjem finančne pomoči in posojil ali v obliki instrumentov za skupno tveganje, kot sta finančni sklad za delitev tveganja (RSFF) in instrument garancij za posojila za projekte v okviru vseevropskega prometnega omrežja (LGTT); v primeru slednjega bi lahko EIB prispevala s svojimi rezervami, ki bi lahko okrepile učinek vzvoda; poudarja vlogo EIB pri refinanciranju MSP in komercialnih bank, vključno z obstoječimi strukturami javno-zasebnih partnerstev; v zvezi s tem opozarja, da je treba oblikovati okolju prijazna merila za financiranje;

Proračun EU

74.

opozarja, da načrt za oživitev gospodarstva in posledični ukrepi, ki jih je Komisija predlagala 28. januarja 2009, vsebujejo prispevek Skupnosti, ocenjen na 30 milijard EUR, ki naj bi bil razdeljen naslednjim sektorjem: 5 000 000 000 EUR za energetske povezave in hitri internet s popravkom večletnega finančnega okvira 2007–2013 in ukrepi, povezanimi s pregledom skupne kmetijske politike; vnaprejšnja plačila v okviru strukturnih in kohezijskih skladov; različne pobude na področju raziskav in inovacij, kot so evropski zeleni avtomobili, tovarne prihodnosti in energetsko varčne stavbe; povečanje vnaprejšnjega financiranja za najbolj napredne vseevropske prometne projekte, pobude za MSP ter program Skupnosti za inovacije (CIP) in že odobreno financiranje z obstoječimi ali novimi posojili in sredstvi EIB;

75.

poudarja, da se trenutne krize ne sme uporabljati kot izgovor za odlašanje z izjemno pomembno preusmeritvijo porabe k „zelenim“ naložbam, ampak mora služiti kot dodatna spodbuda za vztrajanje pri tej preusmeritvi, ter ponavlja, da je v tem oziru zelo pomemben pregled proračuna, načrtovan za leto 2009, ki se ne sme omejiti le na teoretično vizijo proračuna po letu 2013, ampak mora vsebovati tudi drznejše predloge za spremembo pri načrtovanju programov ob vmesni oceni večletnih programov, da bi se tako odzvali na trenutno krizo, spodbudili trajnostni razvoj in upoštevali izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe;

76.

poudarja, da so nekateri elementi v načrtu za oživitev še vedno premalo natančno opredeljeni; poziva Komisijo, naj obema vejama proračunskega organa brez odlašanja posreduje vse informacije, ki so potrebne za sprejetje odločitve; poudarja tudi, da je treba zaradi več elementov iz načrta za oživitev spremeniti obstoječe večletne programe; v zvezi s tem opozarja, da je treba spremembe izvesti ob popolnem spoštovanju pristojnosti Parlamenta;

77.

poudarja, da zato obstaja tveganje, da bo za dejansko izvajanje načrta za oživitev, kakršnega predlaga Komisija, potreben določen čas, ter nujno poziva vse zadevne institucije, da ob upoštevanju zelo slabega gospodarskega položaja v Evropski uniji čim prej sprejmejo potrebne odločitve;

78.

poudarja, da večina ukrepov Skupnosti, ki jih je predlagala Komisija, temelji na prerazporejanju že razporejenih proračunskih sredstev, in ne na zbiranju novih; poziva Komisijo, naj zaradi zelo slabih gospodarskih napovedi, ki jih je objavila januarja 2009, sprejme vse potrebne ukrepe in znova oceni proračunske predloge ob upoštevanju teh napovedi;

79.

pozdravlja načrt za oživitev gospodarstva in z njim povezane pobude ter opozarja, da je treba vse izdatke, ki niso predvideni v proračunu za leto 2009, financirati z novimi sredstvi, da ne bi ogrozili sedanjega večletnega finančnega okvira 2007–2013, o katerem sta se pogodili obe veji proračunskega organa; pri tem opozarja na možnosti, ki jih dajejo določbe Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006, vključno s točkami od 21 do 23;

80.

opozarja, da načrt za oživitev predvideva večplastno usklajeno ukrepanje za okrepitev evropskih gospodarstev; ponavlja pripravljenost Parlamenta za začetek pogajanj s Svetom o popravku večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013 za 5 milijard EUR, ki ga je predlagala Komisija, in morebitnih drugih spremembah instrumentov, ki bi imele proračunske posledice; meni, da bi se morala pogajanja osredotočiti na širitev področja projektov, ki so v skladu s prednostnimi nalogami držav članic podprti v okviru te revizije proračuna;

81.

priznava odločilno vlogo EIB in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), ki prispevata k finančnim investicijam in izboljšujeta dostop podjetij (predvsem MSP) do financiranja; poudarja, da lahko prispevki iz proračuna EU za dejavnosti EIB ustvarijo močan učinek vzvoda na naložbe, in želi preučiti, kako bi lahko proračun EU dodatno pripomogel k ustvarjanju takšnih učinkov, ki pa bi morali biti v vseh primerih pospremljeni z memorandumom o soglasju med Parlamentom, Svetom, Komisijo in EIB o prednostnih nalogah pri naložbah, s čimer bo zagotovljeno, da bodo te usmerjene v resnično trajnostne projekte; je zaskrbljen zaradi vse močnejšega trenda v Svetu in Komisiji, da EIB in EBRD nalagata več dodatnih nalog, ne da bi na gospodarskem in finančnem področju prej zagotovila vsa potrebna jamstva, da sta jih EIB in EBRD zmožni uspešno opraviti; ugotavlja, da Komisija predlaga okrepitev finančnih instrumentov, ki jih je EIB oblikovala v večletnem finančnem okviru 2007–2013; poziva Komisijo, naj pripravi prvo oceno dejavnosti, že opravljenih v zvezi s tem, ter predlaga rešitve za proračunske in regulativne težave, ki so se pojavile pri izvajanju ukrepov, kot so Jasmine, Jasper in Jeremie;

82.

pričakuje, da bo Komisija pojasnila svoje namere glede prihodnjih ukrepov, zlasti v zvezi z morebitnim prispevkom iz proračuna EU za okrepitev teh instrumentov; poziva Komisijo, naj obema vejama proračunskega organa pojasni, v kolikšni meri bodo novi instrumenti, ki so na voljo EIB za prihodnje pobude, potrebovali pomoč iz proračuna EU; ugotavlja, da povečanje nalog, ki so zaupane EIB in EBRD, zastavlja tudi pomembna vprašanja v zvezi z demokratičnim nadzorom financiranih projektov, ko gre za sredstva iz proračuna EU;

83.

obžaluje, da je bil predlog Komisije za vlaganje v projekte vseevropskih energetskih povezav in širokopasovne infrastrukture zaman, ker v Svetu ni bilo doseženo soglasje, v nasprotju z voljo Evropskega sveta, izraženo decembra 2008; meni, da je treba proračun EU uporabiti za pomoč pri soočanju z gospodarsko krizo v obliki ustreznih instrumentov, ki jih predvideva Medinstitucionalni sporazum, in poziva Svet, naj o tem čim prej razpravlja s Parlamentom; meni, da je mogoče uporabiti le rezerve, ki so bile potrjene, ne pa sredstev na podlagi ocenjenih potreb v prihodnjih proračunskih letih; opozarja, da bi lahko prerazporejanje sredstev oviralo obstoječe politike; meni, da je vmesni pregled zadnja in že pozna priložnost za odziv na gospodarsko krizo; opozarja, da bo načrt za oživitev, če bo sprejet, pomembno vplival na proračun 2009; opominja Komisijo, da je njen predlog le okvirne narave in da ga mora potrditi še zakonodajalec; zahteva dodatne podrobnosti o razvojni stopnji vsakega projekta, da se zagotovi hitro izvajanje, pa tudi oceno njihovih kratkoročnih učinkov na zaposlovanje in rast gospodarstva celotne EU ter konkretne statistične podatke o izvajanju, zlasti v zvezi s finančnim načrtovanjem; poudarja, da bi bilo treba porabo EU za energetske projekte, ki v trenutnem finančnem okviru mora biti omejena, osredotočiti na projekte, ki se lahko začnejo brez zapletov in pomagajo doseči cilje EU do leta 2020 na področju politik o podnebnih spremembah, zlasti projekte za varčevanje z energijo in energijsko učinkovitost, pa tudi naložbe v omrežja za energijo iz obnovljivih virov;

84.

spominja na skupno izjavo, sprejeto na usklajevalnem sestanku 21. novembra 2008, o izvajanju kohezijske politike, kjer so poudarjene koristi za gospodarstvo s pospeševanjem izvajanja strukturnih in kohezijskih skladov, ter o proračunskih sredstvih za plačila, kjer je podprto financiranje novih pobud, zlasti v zvezi z gospodarsko krizo; ugotavlja, da dodatna vnaprejšnja plačila, predvidena za leto 2009 na osnovi predloga Komisije o finančnem poslovodenju Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada, znašajo 6,3 milijarde EUR in da druge predlagane spremembe finančnega poslovodenja lahko pospešijo vmesna plačila;

85.

poziva Komisijo, naj proračunski organ obvešča in pojasni, ali vnaprejšnja plačila v okviru finančnega poslovodenja skladov ustrezajo urniku plačil, ki jih je proračunski organ predvidel za leto 2009, in sicer ali raven plačil, o kateri sta se pogodila Parlament in Svet, zadostuje za financiranje sedanjih oziroma prihodnjih pobud;

86.

opozarja, da morajo biti vse spremembe ravni plačil, ki jih predlaga Komisija, vključene v spremembo proračuna, ki jo sprejmeta obe veji proračunskega organa;

87.

poudarja dodano vrednost programa vseevropskega prometnega omrežja pri uresničevanju lizbonske strategije, ciljev Evropske unije na področju podnebnih sprememb ter večje socialne, gospodarske in ozemeljske kohezije ob hkratnem zagotavljanju pravočasne podpore za ohranitev skupnega povpraševanja v Evropski uniji; zato pozdravlja predlog Komisije, da bo iz leta 2010 v leto 2009 prenesla 500 milijonov EUR za naložbe v prometno infrastrukturo;

88.

zahteva, da Komisija pri predstavitvi seznama posebnih projektov, ki se potegujejo za financiranje iz proračuna EU, upošteva potrebo po večji konkurenčnosti gospodarstva EU z dolgoročno perspektivo, kot je zahteval Evropski svet decembra 2008, ter pospeši infrastrukturne projekte, ki so že določeni in načrtovani;

89.

priporoča prožen pristop pri strukturi odhodkov evropskega proračuna in dodelitev proračunskih sredstev, za katere niso bile sprejete obveznosti, oziroma sredstev, ki niso vsako leto predvidena v proračunu, za prednostne naloge, opredeljene v kohezijskem okviru; ponovno poziva k nujni okrepitvi evropskega proračuna prek ponovne ocene njegovega obsega in strukture odhodkov;

Evropska unija in svetovno upravljanje

90.

odločno spodbuja Evropsko unijo, da odigra vodilno vlogo v mednarodnih forumih, zlasti forumu za finančno stabilnost in Mednarodnem denarnem skladu IMF), ter na prihodnjih srečanjih G20; meni, da je izredno pomembno okrepiti večstranski nadzor valutnih območij in finančnih trgov; poudarja, da je v času prostega svetovnega pretoka kapitala konvergenca bistvena za enake pogoje za vse ter celovit regulativni in nadzorni okvir;

91.

opozarja na pomen prihodnjega vrha G20, ki bo 2. aprila 2009 v Londonu in na katerem naj bi izjave preoblikovali v sklepe; opozarja, da se je treba dogovoriti o jasnem časovnem razporedu za ukrepe, zato da bo postopek bolj usmerjen k rezultatom; vztraja, da se je treba dogovoriti o finančnih vprašanjih ter da morajo voditelji in vlade držav članic prav tako razmisliti, kako ublažiti svetovno neravnovesje in se dogovoriti o usklajevanju različnih nedavno sprejetih načrtov za oživitev, pri čemer je treba upoštevati vprašanje brezposelnosti; podpira predlog, da bi priporočila Larosièrove skupine uporabili kot podlago za oblikovanje stališča EU o prihodnji finančni strukturi; poziva Svet in Komisijo, da pred dogovorom o pogajalskem stališču za vrh zaprosita za mnenje Parlamenta;

92.

izrazito podpira odločitev evropskih članic skupine G20, da sprejmejo odločne ukrepe proti davčnim oazam in območjem, ki niso pripravljena sodelovati, in sicer s čim prejšnjim dogovorom o vrsti sankcij, ki bi jih potrdili na vrhu v Londonu; priporoča, da bi Evropska unija na svoji ravni sprejela ustrezen zakonodajni okvir, s katerim bi omejila poslovanje s temi območji; poudarja, da je za obravnavanje tega vprašanja bistven globalen in usklajen pristop;

93.

priporoča, da se ustrezno ocenijo vplivi mednarodnih transakcij na realno gospodarstvo v Evropski uniji, zlasti glede trgovine, podnebnih sprememb in financ; podpira okrepljeni mednarodni dialog z najbolj pomembnimi valutnimi bloki, da bi se izognili posledicam valutnih manipulacij in nestanovitnosti za realno gospodarstvo;

94.

poziva Svet in Komisijo, da okrepita posvetovanje in spodbujata sodelovanje s trgovinskimi partnerji Evropske unije ter zlasti z novo administracijo ZDA;

95.

meni, da sedanja kriza ne sme ovirati odgovornosti Evropske unije glede spodbujanja mednarodnega razvoja in boja proti svetovni revščini; opozarja, da se je treba izogniti tveganju, da se ponovno zatečemo k zaščitniškim politikam; poudarja, da je treba svetovna prizadevanja za oživitev znatno okrepiti s pravočasnim zaključkom kroga trgovinskih pogajanj iz Dohe;

*

* *

96.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki, Evropski investicijski banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in predsedniku euroskupine.


(1)  UL C 16, 22.1.2009, str. 1.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0506.

(3)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0058.

(4)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0543.

(5)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0425.

(6)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0476.

(7)  Direktiva 2000/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L 200, 8.8.2000, str. 35).

(8)  Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).

(9)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2008/6/ES z dne 20. februarja 2008 o spremembi Direktive 97/67/ES glede popolnega oblikovanja notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti (UL L 52, 27.2.2008, str. 3).


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/113


Sreda, 11. marca 2009
Kohezijska politika: naložbe v realno gospodarstvo

P6_TA(2009)0124

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o kohezijski politiki: naložbe v realno gospodarstvo (2009/2009(INI))

2010/C 87 E/19

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2008 z naslovom „Evropski načrt za oživitev gospodarstva“ (KOM(2008)0800),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2008 z naslovom „Kohezijska politika: naložbe v realno gospodarstvo“ (KOM(2008)0876),

ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije z dne 14. novembra 2008 z naslovom „Regije 2020 – ocena prihodnjih izzivov za regije EU“ (SEK(2008)2868),

ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 11. in 12. decembra 2008,

ob upoštevanju predloga Komisije za Uredbo Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1083/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu v zvezi z nekaterimi določbami glede finančnega upravljanja (KOM(2008)0803),

ob upoštevanju predloga Komisije za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1081/2006 o Evropskem socialnem skladu, da se dodajo vrste stroškov, upravičenih do prispevka iz ESS (KOM(2008)0813),

ob upoštevanju predloga Komisije za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj v zvezi z upravičenostjo do naložb v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri stanovanjskih objektih (KOM(2008)0838),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A6-0075/2009),

A.

ker evropsko gospodarstvo trpi posledice svetovne finančne krize ter najobsežnejšega in najresnejšega upada v šestdesetih letih,

B.

ker kohezijska politika EU pomembno prispeva k evropskemu načrtu za oživitev gospodarstva in je največji vir naložb Skupnosti v realno gospodarstvo, poleg tega pa zagotavlja usmerjeno pomoč za zagotavljanje prednostnih potreb ter za področja, ki imajo potencial rasti v javnem in zasebnem sektorju,

C.

ker več kot 65 % skupnih dodeljenih sredstev kohezijske politike EU za obdobje 2007–2013 pomembno orodje, predvidenih za naložbe v štiri prednostna področja prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta: ljudi, podjetja, infrastrukturo in energijo, raziskave in inovacije, predstavlja pomembno orodje, te naložbe pa so bistvene za zagotovitev učinkovitega odziva na sedanjo finančno krizo,

D.

ker je treba sedanjo recesijo izrabiti kot priložnost za spodbujanje okolju prijaznih naložb in ustvarjanje okolju prijaznih delovnih mest,

E.

ker je uspeh pri blaženju gospodarskega upada odvisen od pripravljenosti držav članic in regij za hitro izvajanje ciljev svojih programov,

1.

odločno pozdravlja sprejetje evropskega načrta za oživitev gospodarstva, ki poudarja usklajeno delovanje držav članic in Komisije pri spoprijemanju z gospodarsko krizo; meni, da načrt temelji na načelu solidarnosti in socialne pravičnosti ter ne sme biti v nasprotju z lizbonsko strategijo, predlagani ukrepi pa bodo prispevali h globljim in dolgoročnim strukturnim reformam;

2.

meni, da kohezijska politika EU, katere cilj je zagotoviti gospodarsko rast in socialni razvoj ter resnično kratko-, srednje- in dolgoročno spodbuditi gospodarstvo, lahko pomembno pripomore k premagovanju sedanje finančne krize in prizadevanjem za oživitev držav članic in regij, tudi tistih, ki se soočajo s trajnimi ovirami;

3.

poudarja, da so strukturni skladi zmogljivo orodje, ki je bilo zasnovano kot pomoč regijam pri gospodarskem in socialnem prestrukturiranju ter pri izvajanju ukrepov na štirih prednostnih področjih akcijskega načrta za okrepitev gospodarstva; podpira njihovo uporabo in odsvetuje prenagljeno uvedbo novih gospodarskih orodij; ugotavlja, da ti ukrepi dopolnjujejo ukrepe, sprejete na nacionalni ravni; meni, da bi bilo treba zaradi pomembnega pritiska na nacionalne proračune pospešiti uporabo sredstev skladov in posredovanje kohezijske politike EU, da bi pravočasno oživili gospodarstvo in zagotovili podporo zlasti tistim osebam, ki jih je prizadela kriza;

4.

podpira zakonodajni predlog Komisije, ki poteka hkrati z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva in ga dopolnjuje, da bi spremenila tri obstoječe uredbe o strukturnih skladih 2007–2013 (uredbe (ES) št. 1083/2006, št. 1080/2006 in št. 1081/2006); v celoti podpira predlagane spremembe, katerih namen je izboljšati denarni tok in likvidnost držav članic, omogočiti uporabo instrumentov finančnega inženiringa, razširiti možnosti za podporo naložb v energetsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov v gospodinjstvih ter povečati prilagodljivost strukturnih skladov, da bi jih prilagodili potrebam izrednih gospodarskih razmer z dolgoročno perspektivo;

5.

poziva Komisijo, naj pozorno spremlja gospodarske ukrepe, ki jih sprejmejo države članice, s čimer bo zagotovila, da ti ukrepi ne bodo kršili konkurence na prostem trgu, in socialnih standardov, ki so pomemben temelj evropskega povezovanja in gospodarskega razvoja že od njegove ustanovitve, pa tudi izvajanje zahtev okoljske zakonodaje Skupnosti in njene zakonodaje glede varstva okolja;

6.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da sprejeti ukrepi za pospešitev, poenostavitev in povečanje prožnosti izvajanja strukturnih in kohezijskih skladov ne bodo zmanjšali njihove odgovornosti za spremljanje izvajanja;

7.

pozdravlja, da je Komisija ustanovila strokovno skupino („delovna skupina za poenostavitev“), ki si prizadeva za nadaljnjo možno poenostavitev postopkov za izvajanje strukturnih skladov; nestrpno pričakuje predloge Komisije za nadaljnjo poenostavitev, ki so predvideni v začetku leta 2009;

8.

poziva države članice in regije, naj zagotovijo, da se bo načelo partnerstva iz člena 11 splošne uredbe o strukturnih skladih (Uredba (ES) št. 1083/2006) v celoti uporabljalo in da bo zahteva po polnem sodelovanju partnerjev izpolnjena;

9.

poudarja pomembno vlogo lokalnih organizacij, nevladnih organizacij in socialne ekonomije pri spodbujanju socialne kohezije in socialnega vključevanja, zlasti v času gospodarske krize; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo vsaka poenostavitev strukturnih skladov zmanjšala upravno breme teh organizacij;

10.

je zlasti zaskrbljen zaradi asimetričnega ozemeljskega vpliva krize na evropskem ozemlju in njenega močnejšega vpliva na države članice, ki imajo že v osnovi nižjo kakovost življenja od povprečja EU, ter poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo cilj ozemeljske kohezije pri načrtovanju in izvajanju dejanskih ukrepov za boj proti gospodarski krizi; zlasti poziva Komisijo, naj zagotovi trajnostno geografsko ravnovesje, ko bo predložila seznam posebnih projektov, ki jih je zahteval Evropski svet za okrepitev naložb v infrastrukturo in energetsko učinkovitost;

11.

meni, da bodo ukrepi, kot so prožnost in pospeševanje izplačil ter izplačila v obliki pavšalnega zneska in povprečnin, spodbudili in pospešili izvajanje politike, zlasti na področju infrastrukture, v energetskem in okoljskem sektorju ter kar zadeva projekte ESS; v zvezi s tem meni, da mora Komisija državam članicam zagotoviti jasne smernice; vendar obžaluje, da niso bili upoštevani drugi pomembni ukrepi, kot so predlogi za dejansko in takojšnje povečanje likvidnosti na tem področju, tudi z večjim poseganjem v vmesna plačila;

12.

pozdravlja predlog Komisije o povečanju predplačil, da bi omogočili izvajanje projektov z zagotavljanjem finančnih sredstev na začetku njihovega izvajanja in s tem zmanjšali potrebo po bančnih posojilih; vendar poziva banke in finančne ustanove, naj v celoti izkoristijo olajšave, ki so jim bile dodeljene, da bi ohranile in podprle posojila gospodarstvu in na posojilojemalce prenesle nižje centralne obrestne mere;

13.

odločno poudarja pozitivno vlogo, ki jo z uvajanjem ukrepov za zagotavljanje javnih naložb za povečanje notranjega povpraševanja kohezijska politika lahko ima pri krepitvi solidarnosti in ponovnem vzpostavljanju zaupanja;

14.

poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj svoj prispevek zavarujejo v skladu s pravili sofinanciranja, da bi bila dodeljena sredstva iz strukturnih skladov v celoti izkoriščena;

15.

poudarja pomen ukrepov za podporo ljudi in podjetništva, zlasti pa zaposlovanja, za uspešno okrevanje gospodarstva; poziva k odločilnim ukrepom za podpiranje povpraševanja v gospodarstvu, pa tudi k ukrepom za podporo malih in srednje velikih podjetij, podjetij socialnega gospodarstva ter lokalnih in regionalnih oblasti za ohranitev kohezije in zaščito glavnih naložb ter infrastrukturnih projektov; poziva države članice, naj s pomočjo strukturnih skladov v polni meri zagotovijo ustvarjanje delovnih mest ter spodbujajo mala in srednje velika podjetja, podjetništvo in poklicno usposabljanje;

16.

pozdravlja predlog, da naj bi bilo možno naložbe v energetsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije na področju gradnje stanovanj subvencionirati iz ESRR v vsej Uniji; poziva države članice in regije, naj izčrpno izrabijo to novo možnost in naj ustrezno prilagodijo svoje operativne programe, da bi okrepili prizadevanja za trajnostni razvoj in vlagali v podnebju prijazne infrastrukture in inovacije; na splošno poudarja pomen naložb v energetsko strukturo, kar je na primer postalo očitno v času nedavne plinske krize;

17.

spodbuja države članice, naj pozornost namenijo iskanju sinergij med financiranjem kohezijske politike in drugimi viri sredstev Skupnosti (TEN-T, TEN-E, Sedmi okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj, Okvirni program za konkurenčnost in inovacije) ter sredstvi, ki jih zagotavljata Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj; poziva države članice, naj poenostavijo in izboljšajo dostop do sredstev iz skladov, ki jih nudijo finančni instrumenti Jessica, Jasmine in Jeremie, da bi mala in srednje velika podjetja ter zainteresirane upravičence spodbudile k njihovi pogostejši uporabi;

18.

spodbuja Komisijo, naj oblikuje ukrepe za izboljšanje denarnega toka do odgovornih organov ter poveča tehnično podporo za države članice in izmenjavo zgledov najboljših praks med regijami, da bi izboljšala kakovost projektov in učinkovitost njihovega izvajanja; poudarja, kako pomembna je shema Jaspers za pripravo projektov; poziva Komisijo, naj podpira države članice pri pregledovanju svojih operativnih programov, če je to potrebno; poudarja takojšno potrebo po razširjanju informacij o teh spremembah lokalnim in regionalnim oblastem;

19.

meni, da mora Komisija odobriti vzpostavljene nacionalne sisteme upravljanja in nadzorne sisteme, saj je to osrednjega pomena za pospešitev izvajanja programov, in poziva države članice, naj čim hitreje končajo postopek obveščanja Komisije;

20.

poudarja vlogo izobraževanja in usposabljanja pri zagotavljanju dolgoročne oživitve gospodarstva in poziva k posodobitvi ukrepov iz evropskega socialnega sklada glede zagotavljanja večje razpoložljivosti sredstev in doseganja večje stopnje prožnosti;

21.

poziva Komisijo, naj oblikuje ustrezna podrobna merila in standarde za pozorno spremljanje in ponovno ocenjevanje učinkovitosti načrtov za oživitev na nacionalni in regionalni ravni, zlasti kar zadeva skladnost z zahtevami o preglednosti; zahteva, da se leta 2010 izvede ocena učinkovitosti reform, ki bodo sledile sprejetju spremenjenih uredb o strukturnih skladih, da bi dodatno izboljšali učinkovitost teh ukrepov, pa tudi preučili razloge za težave in zastoj pri njihovem izvajanju; poziva Komisijo, naj te ugotovitve upošteva v svojih predlogih za naslednjo generacijo programov strukturnih skladov;

22.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.


Četrtek, 12. marca 2009

1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/116


Četrtek, 12. marca 2009
Boljše poklicne možnosti in večja mobilnost: evropsko partnerstvo za raziskovalce

P6_TA(2009)0125

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o boljših poklicnih možnostih in večji mobilnosti: evropsko partnerstvo za raziskovalce (2008/2213(INI))

2010/C 87 E/20

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. maja 2008 z naslovom „Boljše poklicne možnosti in večja mobilnost: Evropsko partnerstvo za raziskovalce“(KOM(2008)0317) in priloženih delovnih dokumentov služb Komisije, in sicer ocene učinka (SEK(2008)1911) in povzetek ocene učinka (SEK(2008)1912),

ob upoštevanju Odločbe Sveta 2006/973/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Ljudje“ za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 3. decembra 2008 (2),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. junija 2001 z naslovom „Strategija mobilnosti raziskovalcev v evropskem raziskovalnem prostoru“ (KOM(2001)0331), sporočila Komisije z dne 18. julija 2003 z naslovom „Raziskovalci v evropskem raziskovalnem prostoru: en poklic, več poklicnih poti“ (KOM(2003)0436) ter priporočila Komisije 2005/251/ES z dne 11. marca 2005 o Evropski listini za raziskovalce ter Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev (3),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0067/2009),

A.

ker Evropa potrebuje več raziskovalcev, ki imajo med drugim zmožnost razvijanja pionirskih raziskav, saj so nujno potrebni za povečanje njene produktivnosti in konkurenčnosti, poleg tega pa prispevajo k doseganju ciljev lizbonske strategije,

B.

ker je za pokritje primanjkljaja raziskovalcev treba spodbuditi vrnitev evropskih znanstvenikov, ki delajo izven Evropske unije, ter olajšati vstop znanstvenikom iz tretjih držav, ki želijo delati v Evropski uniji,

C.

ker je nadvse pomembno, da se raziskovalcem v Evropski uniji ponudijo privlačne poklicne poti, da bi dobili visoko usposobljene človeške vire ter jih privabili iz tretjih držav,

D.

ker se mora Evropska unija z osredotočenjem na izobraževanje in raziskave boriti proti negativnim gospodarskim trendom in ker je treba na vsak način zagotoviti zaposlenost, varnost in mobilnost raziskovalcev, zato da ostanejo v Evropski uniji,

E.

ker je mobilnost raziskovalcev eden glavnih dejavnikov za zagotovitev celovitega izvajanja evropskega raziskovalnega prostora,

F.

ker je za to, da bi Evropa lahko dosegla zadovoljiv razvoj raziskovalnega sektorja, treba zagotoviti prost pretok raziskovalcev; ker je posledično za ta namen bistveno usklajeno sodelovanje med državami članicami ter med javnim in zasebnim sektorjem,

G.

ker je pogosto na voljo malo informacij o zaposlitvenih priložnostih za raziskovalce, saj številni razpisi v raziskovalnih inštitutih potekajo interno,

H.

ker se raziskovalci kot delovna sila v Evropi starajo in so nujno potrebne pobude, s katerimi bi mladim, zlasti ženskam, omogočili poklic na področju raziskovanja ter bi ta postal zanje privlačnejši,

I.

ker je v številnih raziskovalnih inštitutih sistem napredovanja na področju znanosti še vedno tog in temelji na delovni dobi, ne pa na dosežkih raziskovalcev,

J.

ker zapleteni postopki za prijavo ter pomanjkanje upravnih sposobnosti pri izpolnjevanju obrazcev v tujem jeziku ter prijavo patenta raziskovalce odvračajo od udeležbe v projektih mobilnosti,

K.

ker se številne univerze še ne zavedajo, da je pomembno deliti znanje z gospodarstvom, poslovno skupnostjo in družbo, zaradi česar ni povezav s poslovnim svetom, konkurenčnost v Evropski uniji pa je oslabljena,

L.

ker ima znanje jezikov pomembno vlogo pri mobilnosti raziskovalcev, saj spodbuja mobilnost v smeri držav z bolj razširjenimi jeziki, zaradi česar imajo druge države manj možnosti, da bi izkoristile prednosti dela mobilnih raziskovalcev,

M.

ker je mobilnost pomemben del doktorskega izobraževanja, saj omogoča obsežnejše raziskovalne izkušnje ter priložnosti za razvoj poklicne poti,

N.

ker je mobilnost ključnega pomena, da bi nekaterim državam članicam omogočili premagovanje težav pri usposabljanju mladih raziskovalcev na področjih, na katerih ni kritične mase študentov doktorskega študija ali ustrezne raziskovalne infrastrukture,

O.

ker bi bilo treba izboljšati sodelovanje med raziskovalnimi inštituti, podjetji in gospodarstvom, da bi zagotovili izmenjavo znanja, izboljšali inovacije ter dosegli učinkovitejšo uporabo finančnih sredstev,

P.

ker je sodelovanje v raziskovalnih programih EU odličen način za spodbujanje poklicne poti raziskovalcev, saj omogoča konkurenčnost na mednarodni ravni, dostop do večnacionalnih raziskovalnih omrežij ter povečanje finančnih sredstev za izboljšanje lastnih raziskovalnih zmogljivosti,

Q.

ker so ženske na večini znanstvenih in tehničnih področij ter na vodstvenih mestih še vedno podpovprečno zastopane,

Odprti postopki zaposlovanja in prenosljivost nepovratnih sredstev

1.

pozdravlja in podpira pobudo Komisije o vzpostavitvi evropskega partnerstva za raziskovalce ter meni, da bi morali biti predlagani ukrepi učinkoviti pri odpravljanju največjih ovir glede oblikovanja evropskega raziskovalnega prostora;

2.

poudarja, da bodo morali k vzpostavitvi evropskega raziskovalnega sistema na svetovni ravni z vzajemnim partnerstvom med Komisijo in državami članicami polno prispevati vsi partnerji na regionalni, nacionalni in evropski ravni;

3.

poudarja, da je treba s sprejetjem konkretnih predlogov prevzeti obveznosti za predlagano pobudo ter zagotoviti hitro uresničevanje ciljev posebnega programa „Ljudje“;

4.

poziva k večji razpoložljivosti in preglednosti informacij o zaposlitvenih priložnostih za raziskovalce ter večji odprtosti postopkov zaposlovanja v javnih ustanovah; meni, da bi morale biti informacije o postopkih zaposlovanja objavljene na spletnih straneh posameznih raziskovalnih inštitutov ter na spletni strani EURAXESS;

5.

poudarja, da je treba opredeliti in vzpostaviti enotni model evropske poklicne poti na področju raziskav ter uvesti celosten sistem informiranja o ponudbi zaposlitev in pogodb o usposabljanju na področju raziskav v Evropski uniji, saj je to ključno za oblikovanje enotnega trga dela za raziskovalce;

6.

v zvezi z nujnostjo prispevanja vseh partnerjev poudarja tudi, da sta pri tem pomembni tako odločenost držav članic za sodelovanje kot odgovornost Komisije, da z zagotavljanjem in razširjanjem podpornega gradiva ter natančnih informacij in omogočanjem izmenjave najboljših praks podpira postopke in dejavnosti med partnerji;

7.

poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo standarde za vzajemno priznavanje raziskovalnih kvalifikacij, zlasti neformalnih;

8.

ponovno poudarja pomembnost priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (4) in poziva Komisijo, naj spodbuja države članice in jim pomaga sestaviti lastne nacionalna ogrodja kvalifikacij, da bi se lahko priključile evropskemu do leta 2010;

9.

poziva države članice, naj obnovijo prizadevanja za izvajanje načel, določenih v Evropski listini za raziskovalce ter v Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev;

10.

spodbuja države članice in javne raziskovalne ustanove, naj zagotovijo potrebne podporne storitve za raziskovalce, in sicer tako, da poenostavijo postopke za prijavo ter jim omogočijo dostop do financiranja, med drugim s posameznimi nepovratnimi sredstvi, ki spodbujajo svobodo izbire raziskovalnih tematik; v zvezi s tem poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo enotne obrazce za prijavo v zvezi z mobilnostjo raziskovalcev;

11.

poziva Svet, Komisijo in države članice, naj v okviru potreb po mobilnosti in poklicne interakcije med vsemi udeleženimi raziskovalci upoštevajo programe mobilnosti in partnerstva s tretjimi državami, kot je Erasmus Mundus;

12.

spodbuja države članice in Komisijo, naj pregledajo potrebne pogoje za uvedbo prenosljivosti nepovratnih sredstev, kadar to financerjem omogoča, da bolje izpolnijo potrebe glede raziskav, raziskovalcem pa daje dostop do raziskovalnih zmogljivosti, ki jih ni v njihovih domačih ustanovah; meni, da bi pregled moral zlasti obravnavati posledice prenosljivosti za raziskovalne ustanove v državah članicah ter grožnjo „neenake porazdelitve raziskovalcev“ znotraj Evropske unije ter v tretje države in iz njih;

13.

meni, da bo povečanje mobilnosti raziskovalcev in povečanje sredstev institucij, ki privabljajo raziskovalce iz drugih držav članic, spodbudilo centre odličnosti in tudi razširilo to odličnost po Evropski uniji;

14.

poudarja, da bi morali postopki izbire in napredovanja raziskovalcev in raziskovalk postati povsem odprti in pregledni; poziva države članice, naj zagotovijo večjo uravnoteženost med moškimi in ženskami v komisijah, odgovornih za zaposlovanje in napredovanje raziskovalcev;

15.

meni, da je treba dati prednost mobilnosti raziskovalcev v Evropi, da se zagotovi razširjanje znanja in da bodo inovativne pionirske raziskave v različnih disciplinah privabile predane in sposobne raziskovalce ter večja finančna sredstva;

16.

poziva k lajšanju izmenjave z znanstveniki in raziskovalci iz tretjih držav z uvedbo mehanizmov, kot so posebni vizumi za raziskovalce;

17.

meni, da je treba povečano mobilnost doseči z okrepitvijo interesov in koristi gostovanja raziskovalcev iz drugih držav članic za raziskovalne ustanove in univerze s sistemom „raziskovalnih bonov“; medi, da bi ti raziskovalni boni morali zagotoviti prenos sredstev za raziskovalce in spremljati tiste, ki sodelujejo v raziskovalnih ustanovah v državi članici, ki ni njihova lastna; meni tudi, da bi morala ta dodatna podpora mobilnosti raziskovalcev obstajati poleg sedanjih shem financiranja in da bodo raziskovalni boni spodbuda za države članice in raziskovalne ustanove, da tekmujejo v tem, katera bo pritegnila najbolj nadarjene znanstvenike;

Izpolnjevanje potreb mobilnih raziskovalcev glede socialne varnosti in dodatnega pokojninskega zavarovanja

18.

poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnost ustanovitve evropskega pokojninskega sklada za raziskovalce ne glede na trajanje raziskovalne pogodbe;

19.

opozarja, da lahko država članica celovit nacionalni akcijski načrt, ki vodi v celovito evropsko partnerstvo, sestavi le z upoštevanjem stališč raziskovalcev, državnih raziskovalnih ustanov in zainteresiranih strani v svoji raziskovalni politiki;

Privlačni pogoji zaposlovanja in delovni pogoji

20.

poziva države članice in javne raziskovalne ustanove, naj raziskovalcem iz drugih držav omogočijo potrebne podporne storitve, vključno z dostopom do nastanitve, šol in varstva otrok; meni, da bi bilo treba te storitve oglaševati na vseh spletnih straneh za zaposlovanje raziskovalcev;

21.

poziva k bolj prilagodljivim delovnim pogojem tako za raziskovalke kot raziskovalce, da bi lahko uskladili delo z družinskim življenjem, ter k odpravi razlik med raziskovalci na podlagi spola;

22.

poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za lajšanje združitve družin v primerih, ko sta oba zakonca raziskovalca;

23.

poziva države članice, naj bolje izkoristijo priložnosti, ki jih ponujajo načrti financiranja iz posebnega programa Ljudje, da bi preprečili beg možganov v Evropski uniji; poziva države članice, naj z višjimi plačami ali dodatnimi ugodnostmi zagotovijo, da bo vrnitev v domačo ustanovo privlačnejša za raziskovalce, saj bodo ekonomski pogoji primerljivi s tistimi iz časa mobilnosti;

24.

poziva države članice in javne raziskovalne ustanove, naj izboljšajo poklicno pot raziskovalcev s spodbujanjem reform, s katerimi bi postal trg dela raziskovalcev konkurenčnejši in manj omejen zaradi pripadnosti neki ustanovi; meni, da morajo imeti raziskovalci ob imenovanju možnost pridobiti potrdilo o obdobju raziskovanja na tuji izobraževalni ustanovi;

25.

izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja prožnosti v pogodbah za izkušene raziskovalce in tiste na koncu svoje poklicne poti, kar ovira njihovo mobilnost ter ustrezno izmenjavo znanja in izkušenj; obžaluje, da v zasebnem sektorju primanjkuje ureditev, podobnih tistim v javnem sektorju, za obravnavanje in vodenje osebja;

26.

poziva države članice, naj z zagotovitvijo učinkovitih podpornih storitev, zlasti nacionalnih kontaktnih točk, omogočijo udeležbo v Sedmem okvirnem programu za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (5), da bi bile možnosti sofinanciranja bolje izkoriščene;

27.

poziva države članice in javne raziskovalne ustanove, naj zagotovijo spodbude za mobilnost, kot je obravnavanje mobilnosti kot močnega priporočila za imenovanje ter poklicno napredovanje za raziskovalce po vrnitvi iz drugih držav članic;

28.

meni, da morajo države članice še naprej povečevati proračunska sredstva, namenjena raziskavam, s čimer bi se odpirala kakovostna delovna mesta, ki so v skladu z osnovnimi etičnimi načeli in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

Izboljšanje usposabljanja, znanj in spretnosti ter izkušenj evropskih raziskovalcev

29.

spodbuja države članice, naj priznajo dragocenost izkušenj raziskovalcev v gospodarstvu za njihovo poklicno napredovanje, da bi izboljšale mobilnost med zasebnim in javnim sektorjem;

30.

poziva države članice, naj vlagajo v aplikativne raziskave na tak način, da se zagotovi tesnejše sodelovanje med univerzami, raziskovalnimi ustanovami in zasebnim sektorjem;

31.

poziva države članice, naj izboljšajo zaposlitvene priložnosti mladih raziskovalcev, na primer z večjim financiranjem in omogočanjem poklicnega napredovanja na podlagi dosežkov, kot so sposobnost za inovacije, staži v podjetjih itd., ne pa delovne dobe;

32.

poziva Komisijo in države članice, naj pregledajo pravni položaj študentov doktorskega študija v državah članicah, da bi preučile možnost uvedbe enotnega statusa študenta doktorskega študija v okviru delovne zakonodaje držav članic;

33.

poziva države članice, naj se zavzemajo za večje možnosti napredovanja mladih raziskovalcev, med drugim s podpiranjem interdisciplinarnega usposabljanja ter priznavanjem vrednosti interdisciplinarne mobilnosti;

34.

poziva države članice, naj pospešujejo inovacije s spodbujanjem interdisciplinarne, multidisciplinarne in mednarodne mobilnosti višjih raziskovalcev, med drugim kot načina prispevanja k napredku pri poučevanju mladih raziskovalcev;

35.

močno priporoča boljše usposabljanje raziskovalcev čez celotno poklicno pot, s čimer si bodo izboljšali zaposljivost in možnosti za napredovanje;

36.

poudarja, da se temelji za odlične raziskave v družbi, ki temelji na znanju, postavljajo v šoli; zato poziva države članice, da na področju izobraževanja izpolnijo proračunske obljube;

37.

poziva Svet, Komisijo in države članice, naj v proračunu povečajo pomen znanstvenega raziskovanja v skladu s sprejeto obvezo, da se do leta 2010 delež proračuna za raziskave poveča na 3 % in da se bo število raziskovalcev v povprečju povečalo za 600 000;

38.

poudarja, da je treba posebno pozornost posvetiti študentom doktorskega študija, saj ta v splošnem predstavlja pričetek raziskovalne kariere; meni, da bi mobilnost mladih raziskovalcev, zlasti v okviru mrež odličnosti, povečala njihove možnosti prispevanja k razvoju evropskih raziskav;

39.

poziva države članice, naj podprejo boljšo mobilnost raziskovalcev in vodilnih delavcev ter boljše povezave med akademsko skupnostjo in gospodarstvom s spodbujanjem posebnih shem, kot je CIFRE (fr. Conventions Industrielles de Formation par la Recherche) v Franciji;

40.

meni, da se bodo s krepitvijo izmenjav v okviru visokošolskih programov EU s poudarkom na raziskavah izoblikovale generacije bodočih evropskih raziskovalcev, področje raziskav pa bo postalo bolj dinamično;

*

* *

41.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  UL L 400, 30.12.2006, str. 270.

(2)  UL C 175, 28.7.2009, str. 81.

(3)  UL L 75, 22.3.2005, str. 67.

(4)  UL C 111, 6.5.2008, str. 1.

(5)  UL L 412, 30.12.2006, str. 1.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/122


Četrtek, 12. marca 2009
Varstvo potrošnikov, zlasti mladoletnih, pri uporabi video iger

P6_TA(2009)0126

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o varstvu potrošnikov, zlasti mladoletnih, pri uporabi video iger (2008/2173(INI))

2010/C 87 E/21

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. aprila 2008 o varstvu potrošnikov, zlasti mladoletnih, pri uporabi video iger (KOM(2008)0207),

ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 1. marca 2002 o varstvu potrošnikov, zlasti mladoletnih, z označevanjem določenih video in računalniških iger glede na starostne skupine (1),

ob upoštevanju Priporočila 2006/952/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o varstvu mladoletnikov in človeškega dostojanstva ter o pravici do odgovora v zvezi s konkurenčnostjo evropske avdiovizualne industrije in industrije spletnih informacijskih storitev (2),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. decembra 2007 z naslovom „Evropski pristop k medijski pismenosti v digitalnem okolju“ (KOM(2007)0833),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0051/2009),

A.

ker so video igre v Evropi izredno in čedalje bolj priljubljene, trg video iger pa naglo raste,

B.

ker video igre povečini ne vsebujejo nasilja, uporabnikom pa nudijo zabavo, ki pogosto prispeva k razvoju različnih veščin in širjenju znanja,

C.

ker so se video igre v preteklosti osredotočale predvsem na mladoletnike, vse več sodobnih video iger pa je razvitih posebej za odrasle,

D.

ker se video igre prodajajo na svetovnem trgu,

E.

ker je odločitev o ukrepih za omejitev prodaje video iger ali njihovo prepoved v pristojnosti držav članic,

F.

ker varovanje duševnega zdravja otrok zahteva nično strpnost in odločen nastop proti kršitvam določb o varstvu otrok, ki so povezane z videoigrami,

1.

pozdravlja zgoraj omenjeno sporočilo Komisije o varstvu potrošnikov, zlasti mladoletnih, pri uporabi video iger;

2.

poudarja, da igralni sektor pomembno prispeva k uresničevanju ciljev lizbonske agende in da imajo številne igre večkulturne razsežnosti;

3.

poudarja, da so video igre odlično spodbudilo in jih je poleg zabave mogoče uporabiti tudi v izobraževalne namene; meni, da bi morale šole posvetiti pozornost video igram ter otroke in starše obveščati o njihovih morebitnih prednostih in pomanjkljivostih;

4.

poudarja, da so videoigre ena najbolj priljubljenih rekreacijskih dejavnosti državljanov vseh starosti in družbenih porekel; priznava izobraževalno vrednost videoiger, vključno s prispevkom pri spoznavanju mladoletnikov z novimi tehnologijami; po drugi strani deli zaskrbljenost, ki jo je izrazila Komisija, glede možnih nevarnosti nepravilne uporabe videoiger s strani mladoletnikov;

5.

meni, da lahko video igre spodbujajo učenje dejstev in veščin, kot so strateško razmišljanje, kreativnost, sodelovanje in inovativno razmišljanje, ki so v informacijski družbi zelo pomembne;

6.

opozarja na koristi videoiger v medicini, zlasti na tako imenovano terapijo z videoigrami, ki se je izkazala za učinkovito pri okrevanju bolnikov po možganski kapi, oseb s travmatičnimi možganskimi poškodbami in mišičnimi motnjami ter avtističnih otrok;

7.

meni, da usklajena pravila za označevanje video iger zagotavljajo boljše poznavanje sistemov označevanja, sočasno pa spodbujajo učinkovito delovanje notranjega trga; zato pozdravlja prizadevanja Sveta in Komisije pri spodbujanju sprejemanja pravil za označevanje video iger, ki veljajo za celotno EU, in oblikovanju prostovoljnega kodeksa ravnanja v zvezi z interaktivnimi igrami, namenjenimi otrokom;

8.

ugotavlja, da so se tržne razmere precej spremenile, saj so se video igre v preteklosti povečini kupovale v trgovinah in igrale na računalniku ali konzoli, sedaj pa jih je mogoče kupiti in prenesti z interneta;

9.

ugotavlja, da je mogoče video igre igrati na različnih platformah, na primer konzolah in osebnih računalnikih, vedno pogosteje pa tudi na mobilnih napravah, kot so mobilni telefoni;

10.

opozarja, da postajajo video igre čedalje bolj interaktivne ali pa imajo celo dinamično vsebino, ki uporabnikom omogoča, da sami razvijajo posamezne dele igre; ugotavlja, da lahko uporabniki vse pogosteje sodelujejo v razpravah na forumih, besedilnih in glasovnih klepetih ter v skupnostih, integriranih v nekatere video igre; opozarja na razdvojitev trga, saj je več iger zasnovanih posebej za odrasle;

11.

meni, da nedavne usmeritve poudarjajo, kako pomembno je zagotoviti ustrezno varstvo mladoletnikov, med drugim tudi s preprečevanjem morebitnega dostopa do škodljive vsebine;

12.

opozarja, da postaja vedno težje izvajati starševski nadzor, ker se spletne video igre ne prodajajo v fizični embalaži, na kateri bi bila jasna in zlahka berljiva oznaka, in ker lahko otroci brez vednosti ali privolitve staršev s spleta prenesejo video igre, ki niso primerne za njihovo starost;

13.

ugotavlja, da nasilje v videoigrah ne vodi nujno do nasilnega vedenja, nekateri strokovnjaki so vseeno mnenja, da ima lahko dolgoročna izpostavljenost prizorom nasilja v video igrah negativen vpliv na ljudi, ki igrajo te igre in potencialno vodi k nasilnemu vedenju; meni pa, da je potrebna previdnost pri ocenjevanju vpliva iger na vedenje, zlasti na vedenje majhnih otrok;

14.

poudarja, da se nekateri uporabniki iger spopadajo z odvisnostjo; poziva proizvajalce, trgovce na drobno, starše in druge zainteresirane strani, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi se izognili negativnim vplivom;

15.

poudarja, da sedanji razvoj povečuje potrebo po učinkovitih in delujočih sistemih za preverjanje starosti pri igrah in zlasti pri spletnih igrah;

16.

meni, da je treba raziskati različne pristope h krepitvi nadzora nad video igrami, hkrati pa priznava, da najverjetneje nobeden od teh sistemov ne bo popolnoma zagotovil, da otroci ne bodo imeli dostopa do neprimernih video iger;

17.

poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z industrijo preučijo koristi razvoja „rdečega gumba“, ki ga je mogoče vključiti v (mobilne) konzole ali igralne naprave in računalnike in s katerim je mogoče onemogočiti določeno igro ali nadzirati dostop do igre ob določenih urah oziroma dostop do določenih delov igre;

18.

s tem v zvezi poziva k dodatnim naporom, skupaj z možnostjo vključevanja zvočnega opozorila v sistem ocenjevanja glede na starost PEGI (Pan-European Game Information), in pričakuje, da bo strokovni sektor za igrače sistematično integriral modele dostopa za spletne igre, ter tako preprečil izpostavljenost mladoletnikov škodljivim spletnim vsebinam;

19.

poudarja, kako pomembni so zadostni nadzorni ukrepi pri spletnih nakupih video iger, vključno z nakupi s kreditnimi karticami ali boni;

20.

meni, da razvoj na področju video iger, še posebej spletnih video iger, zahteva večjo ozaveščenost javnosti glede vsebine video igric, starševskega nadzora in instrumentov, kot je sistem PEGI; pozdravlja opravljeno delo industrije na področju uvedbe samourejanja;

21.

pozdravlja sistem PEGI Online, ki je logični razvoj sistema PEGI, in ki se ukvarja z videoigrami, ki so na voljo na spletu, kot so prenašanje iger ali spletne igre; podpira njegovo nadaljnje sofinanciranje s strani Komisije v okviru programa za varnejši internet, katerega cilj je reševanje vprašanj v zvezi z varno uporabo interneta, kadar so uporabniki otroci, in v zvezi z novimi spletnimi tehnologijami; poziva Komisijo, naj v povezavi s programom za varnejši internet spodbuja sistematično študijo vplivov uporabe videoiger na mladoletnike;

22.

pozdravlja prizadevanja Sveta Evrope za oblikovanje smernic za video igre, pa tudi za spodbujanje znanja med otroci o internetni varnosti na splošno;

23.

meni, da bi bilo treba nacionalne kampanje za osveščanje organizirati za pomoč potrošnikom, zlasti staršem, da bi ti lažje izbirali videoigre, ki so primerne starosti in znanju otrok, ter se izogibali proizvodom, ki niso ustrezno označeni; spodbuja države članice, naj si izmenjujejo najboljše izkušnje na tem področju;

24.

meni, da je sistem PEGI za ocenjevanje iger pomembno orodje, ki je izboljšalo preglednost pri nakupu iger za stranke, še posebej starše, saj jim je omogočilo, da se premišljeno odločijo, ali je posamezna igra primerna za otroke; obžaluje pa, da mnogi potrošniki, zlasti starši, kot kaže niso dovolj seznanjeni z video igrami in njihovim morebitnim vplivom na otroke;

25.

poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe, ki bi prispevali k varnejšemu igralnemu okolju za spletne videoigre, vključno z inovativnimi metodami, ki mladoletnikom preprečujejo dostop do spletnih videoiger, katerih vsebina zanje ni primerna;

26.

poziva države članice, naj še naprej tesno sodelujejo pri spodbujanju zaščite mladoletnikov; poziva proizvajalce videoiger in igralnih konzol, naj nadalje izboljšujejo sistem PEGI in spletni sistem PEGI ter zlasti redno posodabljajo merila za ocenjevanje in označevanje primernosti za posamezno starostno skupino, naj dejavneje oglašujejo sistem PEGI in razširijo seznam podpisnikov; odločno poziva države članice, naj zagotovijo, da noben nacionalni sistem ocenjevanja ne bo razvit na način, ki bi privedel do razdrobljenosti trga;

27.

poziva Komisijo in države članice k sodelovanju s potrošniškimi organizacijami in drugimi zainteresiranimi stranmi, da se z informacijskimi akcijami poveča ozaveščenost potrošnikov, zlasti mladih in njihovih staršev o veljavnih klasifikacijskih sistemih in še posebej sistemu PEGI; poudarja, kako pomembno je, da se te informacije posreduje v šolah;

28.

poziva države članice, naj izvedejo informacijske kampanje za starše in učitelje, da bi premostili tehnološki generacijski prepad in spodbujali sistem PEGI in spletni sistem PEGI ter varnejšo in bolj ozaveščeno uporabo novih tehnologij, vključno z videoigrami;

29.

poziva Komisijo, da kratkoročno olajša izmenjavo najboljših praks med pristojnimi nacionalnimi izobraževalnimi organi, da se vključi pismenost na področju iger v izobraževalne cilje osnovnega in srednješolskega izobraževanja; poziva k redni izmenjavi izkušenj in informacij med vsemi zainteresiranimi stranmi, da bo mogoče oblikovati zglede najboljše prakse za videoigre;

30.

poudarja, da nimajo vse države članice predpisov, ki bi trgovcem na drobno dovoljevali prodajo nasilnih iger samo odraslim, ter poziva lastnike internetnih kavarn naj otrokom v njihovih kavarnah preprečijo igranje iger, ki so glede na oznako namenjene starejšim skupinam; se sklicuje na raziskavo javnega mnenja Evrobarometer z naslovom „Naproti varni uporabi interneta za otroke - perspektiva staršev“ (3) („Towards a safer use of the Internet for children in the EU – a parents’ perspective“), objavljeno dne 9. decembra 2008, ki je pokazala, da 3,2 % otrok, starih od šest do sedemnajst let, internet uporablja v internetnih kavarnah brez nadzora staršev; meni, da je potreben skupen pristop k strogim sankcijam za trgovce na drobno in lastnike internetnih kavarn; zato poziva države članice, naj z ustreznimi ukrepi, na primer s preverjanjem identitete, preprečijo otrokom, da bi kupovali in igrali igre, ki so glede na oznako namenjene starejšim skupinam; podpira predlog Komisije o uvedbi vseevropskega kodeksa ravnanja za trgovce na drobno in proizvajalce v sektorju videoiger, da bi preprečili prodajo nasilnih in škodljivih videoiger mladoletnikom;

31.

poziva države članice, naj pripravijo ad hoc civilno in kazensko zakonodajo v zvezi z maloprodajo nasilnih TV, videoiger in računalniških iger; meni, da je treba posebno pozornost posvetiti spletnim igram, ki so namenjene v prvi vrsti otrokom in mladim, katerih cilj je ustvarjanje dobička;

32.

poziva Komisijo, naj s posebnimi zakonodajnimi ukrepi prepreči zlorabo spletnih iger za nepoštene komercialne dejavnosti, ki na primer nepošteno napeljujejo mladoletnike k sklepanju pravnih obveznosti (npr. s samodejnim naročanjem ali zlonamernimi klicnimi programi, ki kličejo drage telefonske linije) in ki pošiljajo nelojalna promocijska sporočila (npr. promocijsko prikazovanje izdelkov ali druge prikrite oglaševalske tehnike);

33.

poziva Komisijo in države članice, naj si v sodelovanju z organi iz drugih delov sveta prizadevajo za sprejetje mednarodnih smernic, sistemov označevanja in kodeksov ravnanja ter spodbujajo svetovne klasifikacijske sisteme za video igre in spletne igre;

34.

meni, da potrebuje industrija spodbudo za nadaljnji razvoj in izboljšave sistemov samourejanja in da trenutno na tem področju ni potrebe po zakonodaji, ki bi veljala v vsej EU;

35.

opozarja na pomen medijev pri spodbujanju odgovornosti staršev in pri omejevanju oglaševanja videoiger za odrasle na čas, ko otroci manj pogosto gledajo televizijo;

36.

meni, da bi morali javni organi, pristojni za prepoved videoiger, obveščati ustrezne organe v drugih državah članicah in prepoved z avtomatiziranim opozorilom objaviti v sistemu PEGI;

37.

poziva Komisijo, naj v sklopu programa MEDIA ter nacionalnih mehanizmov za oprostitev davka podpira novosti v tem hitro rastočem sektorju kreativnega gospodarstva, ki temelji na znanju, zlasti s spodbujanjem izobraževalnih, multimedijskih in kulturnih vidikov videoiger ter z ustreznimi možnostmi usposabljanja in tečaji;

38.

poziva Komisijo, naj oblikuje smernice za preprečevanje morebitnih navzkrižij interesov v institucijah za ocenjevanje ter za varovanje neodvisnosti takšnih organizacij v razmerju z interesnimi skupinami, ki so povezane z industrijo;

39.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  UL C 65, 14.3.2002, str. 2.

(2)  UL L 378, 27.12.2006, str. 72.

(3)  http://ec.europa.eu/public_opinion/flash/fl_248_en.pdf.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/126


Četrtek, 12. marca 2009
Razvijanje skupnega zračnega prostora z Izraelom

P6_TA(2009)0127

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o razvijanju skupnega zračnega prostora z Izraelom (2008/2136(INI))

2010/C 87 E/22

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. novembra 2007 z naslovom „Razvijanje skupnega zračnega prostora z Izraelom“ (KOM(2007)0691),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2006 o razvijanju agende zunanje letalske politike Skupnosti (1),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0090/2009),

A.

ker je zbliževanje pravil predpogoj za uspešno sklenitev celovitih sporazumov o zračnem prevozu, zlasti v zvezi s pravili o varnosti, varovanju, konkurenčnosti, državni pomoči, okolju in pravicah zaposlenih iz delovnega razmerja,

B.

ker mora Komisija pri pogajanjih za celovit sporazum o zračnem prevozu z Izraelom upoštevati strokovno mnenje in informacije držav članic in drugih zainteresiranih strani ter jih mora v postopek vključiti pred in med pogajanji ter po njih,

C.

ker je Izrael najpomembnejši letalski trg na Bližnjem vzhodu z močnim potencialom rasti, in ker ima strateški položaj kot most med Evropo in Bližnjim vzhodom ter proti bolj oddaljenim regijam,

1.

pozdravlja začetek pogajanj z Izraelom o celovitem sporazumu o zračnem prevozu;

2.

poudarja, da je sporazum pomemben zaradi ustvarjanja pogojev za širitev skupnega zračnega prostora;

3.

poudarja, da sporazum ne sme omejevati ravni dostopa na trg, ki je bila dosežena z obstoječimi dvostranskimi sporazumi;

4.

poudarja, da mora biti sporazum na področju dostopa na trg uravnovešen, odpiranje trga pa mora biti postopno, vzajemno in trajnostno;

5.

poudarja, da mora odpiranje trgov vedno slediti zbliževanju pravil o varnosti, varovanju, okolju, državni pomoči in konkurenčni zakonodaji ter tudi pravicah zaposlenih iz delovnega razmerja, stopnja liberalizacije pa mora biti povezana s tem, v kolikšni meri so na teh področjih doseženi enaki pogoji delovanja;

6.

priznava, da je letalski sektor na področju dolgih in srednjih razdalj najhitrejši način za povezovanje držav, krajev in ljudi ter da bo tudi v prihodnje še vedno najbolj privlačen način potovanja, kar zadeva hitrost in stroške;

7.

priznava, da letalski sektor precej prispeva k ustvarjanju delovnih mest, tako neposredno kot posredno, zlasti s povezovanjem tistih krajev na svetu, kjer trenutno ni nobenih konkurenčnih prevoznih sredstev; vseeno spodbuja uporabo in razvijanje intermodalnosti ter drugih prevoznih sredstev;

8.

priznava, da ima letalski sektor določene negativne učinke na okolje, zlasti ker povzroča hrup in znatno prispeva k emisijam onesnaževal; zato meni, da mora sporazum nujno dopuščati možnosti za sprejemanje ukrepov znotraj Evropske unije na področju okoljskih vprašanj, da bi tako ublažili vplive letalstva na vodo, kakovost zraka in ravni hrupa;

9.

poudarja, da mora sporazum določiti stroga pravila o varnosti in varovanju v letalstvu;

10.

poudarja, da morajo pogajanja potekati v tesnem sodelovanju z državami članicami, glede na to, da imajo potrebno strokovno znanje in izkušnje za prispevanje pri takšnih pogajanjih;

11.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo med pogajanji Parlament in vse ustrezne zainteresirane strani v celoti obveščene in vključene v posvetovanja;

12.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Države Izrael.


(1)  UL C 287 E, 24.11.2006, str. 84.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/127


Četrtek, 12. marca 2009
Poslabšanje humanitarnih razmer na Šrilanki

P6_TA(2009)0129

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o poslabšanju humanitarnih razmer na Šrilanki

2010/C 87 E/23

Evropski parlament,

ob upoštevanju členov 91 in 90(4) svojega Poslovnika,

A.

ob upoštevanju izrednih razmer za približno 170 000 civilistov, ki so ujeti na bojišču med šrilanško vojsko ter oboroženimi silami Osvobodilnih tigrov tamilskega Elama (LTTE) in nimajo dostopa do najosnovnejše pomoči,

B.

ker so agencije Združenih narodov dokumentirale več kot 2 300 civilnih žrtev in najmanj 6 500 ranjenih od konca januarja 2009,

1.

poziva k takojšnji prekinitvi ognja med šrilanško vojsko in LTTE, da lahko civilno prebivalstvo zapusti bojno območje; obsoja vse oblike nasilja in ustrahovanja, s čimer civilistom preprečuje, da bi zapustili konfliktno območje;

2.

obsoja napade na civiliste, ki jih je dokumentirala mednarodna krizna skupina (International Crisis Group);

3.

poziva obe strani, naj na bojnem kot na varnem območju spoštujeta mednarodno humanitarno pravo ter zaščitita civilno prebivalstvo ter mu nudita pomoč;

4.

je zaskrbljen zaradi poročil o prenatrpanosti in slabih razmerah v begunskih taboriščih, ki jih je ustanovila šrilanška vlada;

5.

poziva, da se mednarodnim in nacionalnim humanitarnim organizacijam ter novinarjem omogoči popoln in neoviran dostop na bojno območje in v begunska taborišča;

6.

poziva šrilanško vlado, naj sodeluje z državami in humanitarnimi organizacijami, ki so pripravljene in zmožne evakuirati civiliste;

7.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, vladi Šrilanke in generalnemu sekretarju Združenih narodov ter v vednost Komisiji.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/128


Četrtek, 12. marca 2009
Problematika slabšanja stanja kmetijskih površin v EU

P6_TA(2009)0130

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o problematiki slabšanja stanja kmetijskih površin v EU in zlasti v južni Evropi: odziv prek instrumentov kmetijske politike EU (2008/2219(INI))

2010/C 87 E/24

Evropski parlament,

ob upoštevanju konvencij Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji v tistih državah, ki doživljajo hudo sušo in/ali dezertifikacijo, zlasti v Afriki, iz leta 1994, in o biotski raznovrstnosti iz leta 1992,

ob upoštevanju stališča iz prve obravnave z dne 14. novembra 2007 z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za varstvo tal (1),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2008 o obravnavanju izziva pomanjkanja vode in suše v Evropski uniji (2),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0086/2009),

A.

ker je kmetijska dejavnost gospodarski sektor, ki je močno odvisen od naravnih pojavov, a obenem ponuja veliko možnosti, da se vanj posega,

B.

ker je kmetijstvo najboljši način, da se izognemo degradaciji tal, in ker je za to potrebna utemeljena strategija, ki bo prispevala k ohranjanju te dejavnosti,

C.

ker ima podeželsko prebivalstvo Evropske unije pomembno vlogo v boju proti dezertifikaciji in ker proizvajalci Evropske unije pomembno prispevajo k ohranitvi pokrovnosti tal v regijah, ki jih ogrožajo dolgotrajne suše, in ker zlasti trajne kulture, travniki in gozdovi zelo učinkovito zadržujejo vodo,

D.

ker so zlasti kmetijske površine v južni Evropi, vendar tudi v drugih regijah držav članic Unije, del širšega propadanja okolja, ki ga povzroča negativni medsebojni vpliv človeških dejavnosti in podnebnih pojavov,

E.

ker lahko tudi preveč intenzivno kmetijstvo prispeva k eroziji tal, ki zato postanejo nerodovitna,

F.

ker je dezertifikacija trenutno ena izmed najhujših groženj, ki povzročajo degradacijo tal v sredozemskih državah,

G.

ker so tla osnova za proizvodnjo človekove hrane, krme, tekstila in goriv ter imajo pomembno vlogo pri zajemanju CO2; ker so kljub temu sedaj bolj kot kdajkoli izpostavljena nepopravljivemu uničevanju, ki ga povzročajo vetrna in ploskovna erozija, onesnaževanje, zasoljevanje, vse večja zatesnjenost tal, siromašenje organskih snovi v njih in izguba biotske raznovrstnosti,

H.

ker že ugotovljeni negativni vplivi zadevajo hidrogeološko degradacijo, vdor morske vode v obalne vodonosnike, zasoljevanje tal, izgubo kmetijskih površin, zmanjšanje biotske raznovrstnosti, povečano izpostavljenost požarom ter boleznim rastlin in živali,

I.

ker že navedene spremembe v medsebojnem delovanju naravnega človekovega okolja in proizvodnega okolja pomembno vplivajo na načine vzreje živali in pridelovanja rastlin, na proizvodno usmerjenost površin ter ponudbo živil z očitnimi posledicami za varnost hrane in, zaradi opuščanja, za socialno, kulturno in gospodarsko strukturo zadevnih regij ter ker prinašajo tudi hidrogeološke posledice,

J.

ker se z namakanjem tudi ohranja vlažnost tal in dviga raven podtalnice in ker je te dejavnike treba upoštevati pri načrtovanju skupne kmetijske politike,

K.

ker pomanjkanje vode in suša še zaostrujejo dvig cen kmetijskih surovin in ker je treba hkrati zagotoviti neprekinjeno oskrbo prebivalstva s hrano,

L.

ker daje upravljanje kmetijskih in gozdnih sistemov možnost vplivanja na splošno raven ogljika ter lahko prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov,

M.

ker je treba opozoriti na navedeno konvencijo Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji, katere cilj je boj proti degradaciji obdelovalnih površin in suši, ter na podporo Parlamenta tej konvenciji,

N.

ker predstavlja okvirna direktiva o vodah (Direktiva 2000/60/ES (3)) regulativni okvir in služi kot temeljni instrument za zaščito tal, spodbuja medregionalno sodelovanje, trajnostno rabo vode in zaščito razpoložljivih vodnih virov ter hkrati prispeva k zmanjšanju posledic poplav in suše,

O.

ker je treba pristopiti celostno in večdisciplinsko in ne iskati rešitev v izrednih okoliščinah, ki bi lahko imele dodatne negativne posledice in povzročile verižne škodljive učinke,

P.

ker bi bilo primerno nadzorovati razmere ter prek specializirane uporabe satelitskih sistemov in geobiokemičnih (kartografskih) modelov spremljati razvoj obstoječih pojavov in porajanje novih nevarnih okoliščin,

Q.

ker se vse pogosteje pojavljajo skrajne meteorološke razmere ter se menjavajo sušna obdobja in izredno močne padavine, ki pospešujejo degradacijo litosfere, zlasti območij, kjer so tla strukturno ranljivejša, tako na severu kot na jugu Evrope,

R.

ker je prišlo do povečanega povpraševanja po prehrambenih izdelkih in zvišanja njihovih cen na svetovni ravni,

1.

meni, da je med smernice in načine upravljanja skupne kmetijske politike treba izrecno vključiti načela in instrumente za varstvo podnebja na splošno ter za omejevanje škode, ki nastaja zaradi degradacije tal;

2.

poudarja, da morajo finančna sredstva Skupnosti za ukrepe za prilagoditev kmetijskega sektorja podnebnim spremembam temeljiti na ozemeljskem pristopu, pri katerem se upošteva stopnja ogroženosti različnih regij EU; opozarja, da so kmetijske površine v Južni Evropi po zanesljivih ocenah mednarodnih in evropskih organov dovzetnejše za vplive podnebnih sprememb;

3.

obžaluje pomanjkanje vizije, ki so ga pokazali predsedniki držav in vlad, ko so sklenili, da zmanjšajo sredstva za razvoj podeželja, ter ugotavlja, da so sredstva, predvidena v drugem stebru, prenizka za soočanje z izzivi, ki jih postavljajo podnebne spremembe;

4.

meni, da terjajo sedanji problemi, med drugim pomanjkanje hrane, vode, naraščanje temperature, evapotranspiracija in nevarnost degradacije tal, novo, celovito in znanstveno podprto kmetijsko politiko, ki bo ustrezala pogojem sredozemskega podnebja; meni, da mora ta politika ob pomoči nacionalnih institucij in institucij EU odražati raziskave in razvoj kultur, prilagojenih novim okoljskim izzivom, tudi varčevanju z vodo, obenem pa kmetovalcem dajati dovolj sredstev za ohranjanje evropske življenjske ravni;

5.

meni, da bodo morala v strategiji ohranjanja tal načela dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev skupne kmetijske politike bolj spodbujati ukrepe, usmerjene v preverjanje in izboljšanje funkcionalnosti in okoljske trajnosti sedanjih drenažnih sistemov, s katerimi bodo pripravljeni okoljsko trajnostni, posameznim območjem prilagojeni načrti za upravljanje voda in zagotovljeno svetovanje kmetom na območjih, ki jih ogroža sušnost, o uspešnem gojenju območju prilagojenih kultur z majhno porabo vode;

6.

se zavzema, da bi Evropska unija močneje podprla izboljšanje upravljanja voda za kmetijska zemljišča, pri čemer bi bilo treba uvesti učinkovitejše in posameznim kulturnim rastlinam bolje prilagojene sisteme namakanja, krepiti z njimi povezane raziskave in zagotoviti spodbude za izkoriščanje biotehnološkega napredka;

7.

meni, da je treba ustvariti ter prek zadrug upravljati majhna akumulacijska jezera (na gričih), namenjena namakanju in boju proti požarom, ki naj bodo umeščena nad območji, ki jih je možno namakati s prostim padom, kar bo zmanjšalo stroške upravljanja ter omogočilo izkoriščanje odpadnih voda, prečiščenih s tehnikami, ki uporabljajo rastline ali prezračevalne lagune;

8.

opozarja na pomembno vlogo teras pri obvladovanju erozije in izboljšanju zadrževanja vode v tleh in meni, da je smiselno sprejeti ukrepe za ohranitev, obnovo in izgradnjo teras;

9.

meni, da mora kmetijska in gozdna ureditev vključevati programe za pogozdovanje obrobnih ali onesnaženih kmetijskih površin, ker korenine grmičevja lahko zagotovijo pripetost zgornje nestabilne plasti na spodnjo stabilno kamnito plast, ki deluje kot čistilna podlaga;

10.

podpira uvedbo gozdne politike Skupnosti, katere glavni cilj bo boj proti podnebnim spremembam;

11.

meni tudi, da je nujno treba zagotoviti spodbude za kmetijske ukrepe za ohranitev pokrovnosti tal, da ne bi prišlo do zasoljevanja rečnih korit zaradi erozije;

12.

poudarja, da je mnogo vrst sredozemskega grmičevja visoko odpornih na ogenj in imajo sposobnost hitrega obnavljanja, zato jih je smiselno gojiti, zlasti ker njihov koreninski sistem zmanjšuje erozijo tal;

13.

meni, da bi v ta namen lahko pridelovali sorte, ki potrebujejo manj vode oz. da bi bilo v nekaterih primerih mogoče pomladne kulture nadomestiti z zimskimi, ki poleg tega, da potrebujejo manj vode, pomenijo tudi učinkovito zaščito tal, ker so tla v kritičnem zimskem obdobju porasla z rastlinami;

14.

meni, da lahko lokalne drevesnice vzgojijo ekotipe, ki bolj ustrezajo okolju, zato bi jih treba spodbujati s konkretnimi posegi;

15.

zahteva, da se spodbuja ohranjanje in sajenje živih mej, zlasti na območjih, kjer so te v zadnjih letih izginile;

16.

se zaveda pomembne vloge rastlinskih genskih virov za prilagoditev kmetijstva spreminjajočim se podnebnim pogojem; zato poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo programe za spodbujanje ohranjanja in nadaljnjega razvoja rastlinskih genskih virov pri kmetih in vrtnarjih ter v majhnih in srednjih rastlinjakih;

17.

opozarja na pomen prahe za obnavljanje obdelovalnih površin in zadrževanje vode; poziva Komisijo in prizadete države članice, naj spodbujajo kmetijske sisteme, prilagojene tlem v sredozemskih ekosistemih;

18.

meni, da morajo načela dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev skupne kmetijske politike (ob upoštevanju meril za ohranjanje organskih snovi v tleh) spodbujati sisteme za vsrkavanje in fiksiranje ogljika z optimizacijo uporabe tehnik pridelovanja na sušnih območjih (minimalna površinska dela, kolobarjenje, genotipi, primerni za določeno okolje, nadzor evapotranspiracije, ciljno usmerjeno gnojenje, integrirano varstvo pred škodljivci itd.);

19.

poziva pristojne organe na teritorialni ravni, naj načrtujejo upravljanje voda za namakanje in tehnologije za njihovo upravljanje glede na spremenjene potrebe in okoljske pogoje, naj predvidijo premišljeno uporabo vodnih virov glede na njihovo kakovost ter naj posredujejo pri organih za upravljanje voda za namakanje, da bodo optimalno upravljali z razpoložljivimi vodnimi viri glede na to, da je treba zmanjšati izgube vode v distribucijskih sistemih;

20.

se zavzema za ustanovitev evropskega centra za spremljanje suše, kakor tudi posebne službe Evropske agencije za okolje v Københavnu, in povečanje zmogljivosti za usklajeno protipožarno zaščito na ravni Evropske unije, saj suša in požari precej prispevajo k dezertifikaciji in degradaciji kmetijskih zemljišč, zlasti v sredozemskih regijah;

21.

poudarja potrebo po izboljšanju učinkovitosti informacij, ki jih posredujejo države članice, in po usklajevanju med njimi;

22.

priporoča razvoj sistema hitrega opozarjanja in stalnega nadzora nad stanjem tal, da bi lahko pravočasno ukrepali proti eroziji in zmanjševanju organskih snovi, kar povzroča emisije toplogrednih plinov ter izgubo obdelovalnih površin in biotske raznovrstnosti;

23.

zato poziva Komisijo, naj v svojem predlogu za novo opredelitev gorskih in otoških območij ter drugih območij z naravnimi omejitvami, ki naj bi ga predložila v letu 2009, med prednostna merila ocenjevanja opazovanih območij uvrsti stopnjo tveganja za degradacijo tal in dezertifikacijo;

24.

ocenjuje, da je potrebno okrepiti raziskave, razvoj in inovacije ter ob upoštevanju biotehnološkega napredka posebno pozornost nameniti območjem, ki močneje občutijo pomanjkanje vode in sušo;

25.

poziva Komisijo, naj pri vmesni reviziji sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, predvideni v letu 2009, predvidi večje spodbude za podporo programom za raziskave in razvoj, ki jih izvaja več držav članic in katerih namen je izboljšanje znanja za trajnostno upravljanje tal in območij, kjer že prihaja do degradacije;

26.

poziva Komisijo, naj preveri potrebnost oblikovanja okvira, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za boj proti vzrokom in posledicam podnebnih sprememb, zlasti proti degradaciji tal;

27.

meni, da je treba oblikovati programe za izobraževanje in osvežitveno usposabljanje zaposlenih v sektorju in širše javnosti, kar bi prispevalo k iskanju konkretnih rešitev, k ozaveščanju porabnikov ter ustvarjanju skupne odgovornosti pri uporabi teritorialnih virov;

28.

poziva Evropsko unijo, naj ponudi ukrepe za informiranje in usposabljanje, namenjene zlasti mladim kmetovalcem, ki bodo spodbujali uvajanje kmetijskih metod, usmerjenih v ohranjanje tal; predvsem v povezavi z vplivi podnebnih sprememb in vlogo, ki jo ima pri tem kmetijstvo;

29.

opozarja, da morajo na podlagi resolucije Evropskega parlamenta z dne 5. junija 2008 o tem, kakšno prihodnost prinaša mladim kmetovalcem tekoča reforma SKP (4) imeti prednost pri financiranju projektov tiste dejavnosti, ki bodo dajale prednost mladim v kmetijskem sektorju;

30.

meni, da mora Unija okrepiti in izboljšati avtonomnost in samozadostnost pri preskrbi s krmo in hrano tudi z boljšo zaščito tal na kmetijskih površinah in zaščito njenih proizvodnih značilnosti ter zlasti s krepitvijo trajnostne rabe travinja za živinorejo (s programi za spodbujanje pridelave mesa pašnih živali, subvencijami za pašo v skladu z naravovarstvenimi predpisi itd.) za doseganje večje avtonomnosti pri preskrbi s krmo; meni, da si mora SKP, ki želi prispevati k varnosti prehrane in trajnosti po vsem svetu, prizadevati za ravnovesje med gojenjem rastlin, živali in pridobivanjem energije v okviru kmetijstva EU;

31.

zahteva, da se v okviru svetovnega trga s CO2 spodbuja ohranjanje in obnavljanje gozdov, zlasti v tistih državah članicah, ki so izgubile svojo gozdno naravno dediščino, in poudarja potrebo po uvedbi celovitega in trajnostnega upravljanja z gozdovi znotraj Evropske unije;

32.

poudarja vlogo gozdov za vodni krog ter pomen uravnotežene kombinacije gozdov, pašnikov in poljedelskih površin za trajnostno upravljanje vode; posebej poudarja pomembnost tal z visoko vsebnostjo organskih snovi ter prilagojenega kolobarjenja; opozarja, da vse večje izkoriščanje tal ogroža kmetijstvo, varnost preskrbe s hrano in trajnostno upravljanje vode;

33.

zahteva, da se v okviru kmetijskih dejavnosti, vezanih na vzdrževanje travnikov, trajnih pašnikov in gozdnih površin, omogoči, da je izdajanje zelenih certifikatov vezano na proizvajanje javnih dobrin (zajem CO2, biotska raznovrstnost, ohranjanje tal);

34.

poziva države članice, naj uporabijo drugi steber skupne kmetijske politike za dodeljevanje premij za kmetijske dejavnosti, vezane na vzdrževanje travnikov, trajnih pašnikov in gozdnih površin, da se tako zagotovi prispevek za proizvajanje javnih dobrin (zajem CO2, biotska raznovrstnost, ohranjanje tal); poziva Komisijo, naj prednostno obravnava ohranitev travnatih površin;

35.

zahteva, da Svet in Komisija raziščeta strategije za obnovo degradiranih tal z ukrepi, ki bodo spodbujali omejevanje takšne degradacije;

36.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  UL C 282 E, 6.11.2008, str 281.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0473.

(3)  UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

(4)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0258.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/133


Četrtek, 12. marca 2009
Udeležba zaposlenih v družbah z evropskim statutom

P6_TA(2009)0131

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o udeležbi zaposlenih v družbah z evropskim statutom in drugih spremljevalnih ukrepih

2010/C 87 E/25

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. junija 2008 z naslovom „Najprej pomisli na male - ‚Akt za mala podjetja‘ za Evropo“ (KOM(2008)0394) in delovnega programa Komisije za leti 2008/2009,

ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

A.

ker bo statut evropske zasebne družbe (SPE) olajšal poslovanje malih in srednje velikih podjetij na notranjem trgu, dostopen pa bo tudi večjim družbam,

1.

poziva Komisijo, naj na osnovi člena 138 Pogodbe ES začne posvetovanje s socialnimi partnerji, da bi ocenili in po potrebi racionalizirali, vzpostavili ali okrepili določbe o udeležbi zaposlenih na notranjem trgu;

2.

poziva Komisijo, naj oceni vpliv obstoječih evropskih statutov družb ter zadevnih sodb Sodišča Evropskih skupnosti (npr.: „Daily Mail and General Trust“, „Sevic Systems“, „Inspire Art“, „Überseering“ in „Cartesio“) glede na udeležbo zaposlenih v odborih družb in možno odpravo zadevnih nacionalnih določb ali njihovo izogibanje;

3.

poziva Komisijo, naj oceni čezmejne težave glede upravljanja podjetij, davčnega prava in finančne udeležbe zaposlenih v delničarskih programih, povezanih z zgoraj omenjenim posvetovanjem; poziva k možnemu pregledu in/ali novim predlogom, o katerih je treba razpravljati s Svetom in Parlamentom;

4.

poziva Komisijo, naj oceni ali bi bilo smotrno uvesti v statut pravilo, v skladu s katerim mora biti povračilo posojila ali drugega prispevka delničarja podrejeno, če je prispevek delniškemu kapitalu primernejši (tj. v primeru čezmerne zadolženosti same družbe); meni, da bi bilo treba razmisliti o uvedbi pravila, ki zagotavlja, da mora delničar vrniti prejeto povračilo, če je bilo plačano v obdobju blizu nesolventnosti družbe;

5.

naroči predsedniku, da to resolucijo pošlje Svetu in Komisiji.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/134


Četrtek, 12. marca 2009
Otroci migrantov

P6_TA(2009)0132

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o otrocih migrantov, ki ostanejo v državi izvora

2010/C 87 E/26

Evropski parlament,

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov z dne 20. novembra 1989 o otrokovih pravicah, zlasti njenih členov 3 in 20,

ob upoštevanju Mednarodne konvencije Združenih narodov o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov, zlasti njenih členov 38, 42 in 45,

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenega člena 24,

ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.

ker je prost pretok delavcev koristen za gospodarstva vseh držav članic in državljanom Unije nudi priložnost za gospodarski in osebni razvoj,

B.

ker te pozitivne učinke lahko zmanjšajo neželeni stranski učinki preseljevanja, med drugim slabi življenjski pogoji, v katerih živijo otroci, ki ostanejo v državi izvora, ko se njihovi starši preselijo v drugo državo članico,

C.

ker preseljevanje delavcev v zadnjih desetletjih redno narašča in danes večina svetovnih mednarodnih migrantov – 64 milijonov – živi v Evropski uniji,

D.

ker ima preseljevanje ogromen potencial za okrepitev razvoja, vendar vodi tudi do težav, ki ostajajo nerešeni tako v državah izvora kot v ciljnih državah,

E.

ker je po raziskavi, ki sta jo v Romuniji opravila Unicef in revija Social Alternatives, leta 2008 skoraj 350 000 otrok imelo vsaj enega od staršev na delu v tujini, 126 000 otrok pa oba,

F.

ker lahko preseljevanje pozitivno vpliva na gospodinjstva v državi izvora, saj se prek nakazil in drugih kanalov zmanjšuje revščina in povečujejo naložbe v človeški kapital,

G.

ker pa obstajajo tudi negativni vidiki za otroke, ki jih starši, zaposleni v drugi državi članici, pustijo v državi izvora, vključno s tem, da nihče ne skrbi za njihovo telesno in duševno zdravje, izpostavljeni so motnjam v duševnem zdravju zaradi depresije, nimajo prostega časa za igro in razvoj, manjkajo pri šolskem pouku ter niso udeleženi v izobraževanju in usposabljanju nasploh ter so lahko žrtve podhranjenosti in zlorab,

H.

ker je za izboljšanje življenjskih pogojev in izobrazbe otrok migrantov, ki so se s starši preselili v tujino, poskrbljeno s celovito politiko, otrokom, ki ostanejo v državi izvora, pa je bilo posvečene malo pozornosti,

I.

ker otroci pogosto ostanejo v državi izvora zaradi pomanjkanja informacij o priložnostih in koristih, ki jih nudi ciljna država,

1.

poziva Komisijo, naj izvede študijo za oceno razširjenosti pojava, na ravni EU, otrok migrantov, ki ostanejo v državi izvora, in naj zbere podatke o tem pojavu iz celotne EU;

2.

poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za izboljšanje razmer otrok, ki jih starši pustijo v državi izvora, ter jim zagotovijo normalen razvoj v smislu izobrazbe in socialnega življenja;

3.

poziva države članice, naj oblikujejo mehanizme sodelovanja, da bi preprečile škodljive učinke, ki jih imajo ločeno življenje in velike razdalje na družine, zlasti otroke;

4.

poziva države članice, naj migrante bolje obvestijo o njihovih pravicah in pravicah njihovih družinskih članov glede prostega pretoka in o informacijah o življenju in pogojih dela v tujini, ki so na voljo na nacionalni in evropski ravni;

5.

poziva Komisijo, naj vsem zainteresiranim stranem predlaga ustrezno uporabo že obstoječih načinov za pomoč migrantom in njihovim otrokom, ki so ostali v državi izvora;

6.

poziva Komisijo in države članice, naj v ukrepe za izboljšanje razmer za otroke migrantov dejavno vključijo socialne partnerje in nevladne organizacije;

7.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Odboru regij, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, socialnim partnerjem ter vladam in parlamentom držav članic.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/135


Četrtek, 12. marca 2009
Poročilo o napredku Hrvaške za leto 2008

P6_TA(2009)0133

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o poročilu o napredku Hrvaške za leto 2008

2010/C 87 E/27

Evropski parlament,

ob upoštevanju sklepa, ki ga je Svet sprejel dne 3. oktobra 2005, da s Hrvaško začne pristopna pogajanja,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o poročilu o napredku Hrvaške v letu 2007 (1),

ob upoštevanju poročila o napredku Hrvaške za leto 2008, ki ga je Komisija objavila dne 5. novembra 2008 (SEK(2008)2694),

ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

A.

ker je Hrvaška v vseh pogledih znatno napredovala na vseh treh področjih, ki so zajeta v köbenhavnskih merilih,

B.

ker je treba ta velik napredek utrditi in dopolniti s trajnimi prizadevanji za sprejetje in izvajanje reform, ki jih obravnavata poročilo Komisije in pričujoča resolucija,

C.

ker je EU sprejela ukrepe za izboljšanje kakovosti procesa širitve,

D.

ker se v Sporočilu Komisije z dne 6. novembra 2007 z naslovom „Strategija širitve in glavni izzivi za obdobje 2007–2008“ (KOM(2007)0663) zelo poudarja, od zgodnjih faz pristopnih pogajanj, pravna država in dobro upravljanje, pri čemer se posebej omenjajo boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, upravna in sodna reforma ter razvoj civilne družbe,

E.

ker mora sklenitev pristopnih pogajanj s Hrvaško do leta 2009 ostati skupni cilj vseh sodelujočih strani,

F.

ker so umori in napadi iz leta 2008 poudarili, da se je treba resno in hitro spopasti s korupcijo in organiziranim kriminalom na Hrvaškem,

G.

ker so bili nedavno imenovani novi minister za notranje zadeve, novi minister za pravosodje in novi vodja policije in jim je bila zaupana naloga reševanja teh problemov,

Splošne ugotovitve

1.

izraža pohvale Hrvaški za dobre rezultate, ki jih je v letu 2008 dosegla pri sprejemanju zakonodaje in uresničevanju reform, potrebnih za članstvo v EU;

2.

s posebnim zadovoljstvom ugotavlja, da so zakonodajno delo in delo na področju sprejemanja predpisov končno dopolnjevala prizadevanja za krepitev in izboljšanje upravnih zmogljivosti, ki so potrebne za izvajanje tovrstnih reform;

3.

verjame, da je mogoče izpolniti cilj sklenitve pogajanj v letu 2009, v skladu z okvirnim časovnim načrtom, ki ga je objavila Komisija, pod pogojem, da bo hrvaška vlada okrepila svoja prizadevanja pri obravnavanju zlasti občutljivejših vprašanj, povezanih s pristopnim procesom, vključno z bojem proti organiziranemu kriminalu in korupciji, ter končno tudi na teh področjih izpolnila referenčna merila, pa tudi pod pogojem, da bo Svet pripravljen in zmožen brez dodatnega odlašanja odpreti vsa pogajalska poglavja;

4.

pozdravlja priporočilo Komisije, da bi moral Svet oblikovati začasno tehnično delovno skupino, ki bi bila pristojna za pripravo osnutka pristopne pogodbe; priporoča tudi, da bi morala ta skupina delovati vzporedno s pogajanji in torej z delom začeti v prvi polovici leta 2009; poleg tega pozdravlja namero Komisije, da v letu 2009 predstavi sporočilo, v katerem podrobno predstavi finančne posledice pristopa Hrvaške k EU;

Politična merila

5.

je zadovoljen z doseženim napredkom, kar zadeva sprejemanje bistvenih dokumentov in zakonodaje na določenih področjih, zlasti glede boja proti diskriminaciji, pravic žensk, pravic manjšin in vračanja beguncev; poudarja, da je sedaj hitro in učinkovito izvajanje bistvenega pomena;

6.

vseeno poudarja, da si je treba prizadevati za reformo javne uprave z uvedbo novega plačnega sistema in celovito prenovo upravnih postopkov, da se povečajo preglednost, odgovornost in depolitizacija hrvaške javne uprave; poziva, naj se posebno pozornost posveti regionalnim in lokalnim upravam, saj je njihova sposobnost prevzemanja novih pristojnosti bistvenega pomena za uspešnost procesa decentralizacije;

7.

poudarja pomen zagotavljanja pravne varnosti in enakosti pred zakonom za tuje vlagatelje ter v zvezi s tem poziva hrvaške oblasti, naj nemudoma ustrezno obravnavajo nerešene primere glede vračanja premoženja, v skladu z zadevnimi sodbami hrvaškega ustavnega sodišča;

8.

meni, da so potrebna prepričljivejša prizadevanja v sektorju sodstva, da bi se odpravili izvorni vzroki sodnih zaostankov in pretirano dolgih sodnih postopkov, začela resna in celovita racionalizacija sodišč, ki bi zajela vse vrste sodišč, da bi se uvedli objektivni in pregledni postopki izbiranja sodnikov in merila za njihovo posamično ocenjevanje in napredovanje, zagotovilo obravnavanje vojnih zločinov v skladu z običajnimi standardi, ne glede na narodnost, in končno, da bi se našel način reševanja težav z obsodbami in sojenji v nenavzočnosti, zlasti z okrepljenim regionalnim sodelovanjem;

9.

je seznanjen z izjavo tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo pred varnostnim svetom Združenih narodov z dne 12. decembra 2008, v kateri navaja, da je Hrvaška odgovorila na večino zahtev tožilstva po pomoči, obenem pa poudarja, da se država še vedno ni odzvala v zvezi z nekaterimi bistvenimi vojaški dokumenti, povezanimi z zadevo Gotovina; poziva hrvaško vlado, naj okrepi svoja prizadevanja, da bi bili ti dokumenti sodišču takoj na voljo;

10.

pozdravlja dejstvo, da je hrvaška vlada končno sprejela dodatne ukrepe za spopadanje s korupcijo in organiziranim kriminalom; poudarja, da je treba povečane preiskovalne in tožilske dejavnosti urada za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (USKOK) dopolnjevati z enakovrednimi policijskimi in sodnimi prizadevanji, če naj te dejavnosti prinesejo rezultate; meni, da je treba na vseh ravneh izkazovati nepopustljivost ter da je treba sodbe izrekati in izvrševati, vključno z zaplembami premoženja; v zvezi s tem pozdravlja sprejetje zakonodaje o zamrznitvi premoženja vseh posameznikov, ki so obtoženi korupcije in organiziranega kriminala;

11.

z veseljem oznanja uradno otvoritev oddelkov, namenjenih posebej boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, na štirih različnih sodiščih, ter da je bilo za te oddelke imenovanih šestdeset sodnikov in bodo prejeli znatne finančne pobude, ki so odraz kompleksnosti in občutljivosti nalog, ki jih morajo opraviti;

12.

v zvezi s tem poziva hrvaško vlado, naj zagotovi, da bosta lahko policija in sodstvo delovala nemoteno in neodvisno, pa tudi človeške vire in finančna sredstva, potrebna za izvrševanje njunih pristojnosti v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu;

13.

je zadovoljen s svobodo tiska na Hrvaškem, vendar opozarja na nedavne primere zastraševanja in celo umorov novinarjev, ki so raziskovali primere korupcije in organiziranega kriminala; poziva policijo in sodstvo, naj odločno ukrepata za preiskave in sodni pregon v teh zadevah, da se v državi ponovno vzpostavi pozitivno vzdušje in da se zagotovi nadaljnje izpolnjevanje političnih meril za pristop; v zvezi s tem poudarja potrebo po celovitem varstvu človekovih pravic, o katerih politična pogajanja niso mogoča;

14.

izraža zadovoljstvo nad tem, da je hrvaška vlada sprejela akcijski načrt za izvajanje ustavnega zakona o narodnih manjšinah in povečala financiranje; poziva hrvaške oblasti, naj izvedejo načrt ob tesnem posvetovanju z nevladnimi organizacijami, ki zastopajo manjšinske skupnosti; poleg tega poudarja, da se je treba osredotočiti na gospodarske in socialne pravice manjšin, zlasti na njihov dostop do delovnih mest, ter da je treba oblikovati dolgoročno strategijo zaposlovanja pripadnikov manjšin v javni upravi in sodstvu; nadalje poziva, naj bodo sveti nacionalnih manjšin proračunsko neodvisni od lokalnih oblasti, katerim naj bi svetovali, da lahko popolnoma neodvisno izvršujejo svoj mandat;

15.

pozdravlja doseženi napredek na področju manjšinske politike na Hrvaškem, zlasti dejstvo, da so bile za manjšine v državi zagotovljene tako možnosti za izobraževanje kot zastopstvo v parlamentu;

16.

pozdravlja nenehen napredek pri izobraževanju manjšin; vseeno izraža zaskrbljenost, ker sedanje strukture ohranjajo segregacijo, namesto da bi si prizadevale za povezovanje različnih etničnih skupin (npr. s skupnimi razredi); je zaskrbljen tudi, zlasti v primeru Romov, da bi te ureditve lahko privedle do nižje kakovosti izobraževanja, kot je tista pri običajnem pouku;

17.

ugotavlja, da je treba še veliko storiti, da bi vračanje beguncev postalo trajno, kar zadeva stanovanjsko vprašanje (zlasti za nekdanje najemnike v mestnih območjih), integracijo in dostop do trga dela, čeprav so bili doseženi oprijemljivi rezultati pri zagotavljanju pogojev za vračanje beguncev; poudarja, da je treba programe vračanja izvajati na način, ki je skladen z drugimi socialnimi programi in programi zaposlovanja;

18.

poleg tega pozdravlja sprejetje celovite protidiskriminacijske zakonodaje in velik pomen pripisuje dejanskemu izvajanju njenih določb; poziva oblasti na državni in lokalni ravni, naj bodo nepopustljive v primerih rasnega sovraštva in vseh drugih oblik sovraštva ter naj zagotovijo, da se tovrstni primeri ustrezno kazensko preganjajo; poleg tega poziva državne organe, naj varujejo pravice spolnih manjšin;

Gospodarska merila

19.

šteje za spodbudno povečanje zaposlenosti in trajno gospodarsko rast, ki ju je zabeležila Hrvaška; vseeno opozarja na vztrajno visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi in manjšinami ter na posledice, ki jih imajo za preživetje običajnih državljanov višje cene hrane in bolj splošno inflacija;

20.

opozarja, da se je treba spoprijeti z rastočimi trgovinskim primanjkljajem in primanjkljajem na tekočem računu plačilne bilance, pa tudi zunanjim dolgom, zaradi katerih je hrvaško gospodarstvo bolj ranljivo in izpostavljeno tveganjem; poudarja, da bo treba za ohranjanje sedanje ravni gospodarske rasti in za to, da se Hrvaški omogoči doseči države članice EU, povečati hitrost strukturnih reform;

21.

opozarja, da je treba ob tesnem sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi spodbujati politiko, ki bo zanesljivost oskrbe z energijo uskladila s trajnostnim razvojem; poziva hrvaške oblasti, naj ravnajo skladno s cilji, določenimi v podnebnem svežnju EU, in namenijo prednost energetski učinkovitosti in obnovljivim virom energije, zlasti na obalnih območjih; opozarja Hrvaško na finančne možnosti, ki jih v zvezi s tem EU ponuja za Sredozemlje; pozdravlja sprejetje akcijskega načrta za izvajanje Kjotskega protokola in poziva oblasti, naj sprejmejo vse ustrezne ukrepe za učinkovito zmanjšanje industrijskih emisij;

Sposobnost za prevzemanje obveznosti članstva

22.

je na splošno zadovoljen s hitrostjo usklajevanja zakonodaje; vseeno meni, da bi bilo treba več pozornosti nameniti kakovosti zakonodaje; spodbuja hrvaške oblasti, naj si prizadevajo za razvoj upravnih zmogljivosti, ki so potrebne za izvajanje pravnega reda Skupnosti;

23.

pozdravlja napredek pri procesu privatizacije, ki poteka v jeklarskem in telekomunikacijskem sektorju, ter odločitev hrvaških oblasti, da nadaljujejo razpise za privatizacijo hrvaških ladjedelnic, ki bi se morala zaključiti v letu 2009, in poudarja, da je treba prodajo ladjedelnic izpeljati popolnoma pregledno in ob upoštevanju standardov konkurenčnosti EU; poziva hrvaško vlado, naj ob podpori Komisije sprejme posebne ukrepe za izravnavo socialnih stroškov prestrukturiranja; poziva Komisijo in Svet, naj ob pregledu doseženega napredka Hrvaške pri izvajanju potrebnih reform upoštevata sedanjo gospodarsko in finančno krizo;

24.

ugotavlja, da je bil napredek v sektorju kmetijstva zelo neenakomeren, pri čemer je položaj na področjih politike kakovosti in ekološkega kmetovanja zelo napredoval, izboljšati pa je treba zmogljivosti za prejemanje sredstev iz skladov za razvoj podeželja; poudarja, da sta povečanje upravnih zmogljivosti in reforma sistemov za podporo kmetijstvu potrebna za nemoten prehod na režim skupne kmetijske politike EU in za zmanjšanje socialnih posledic tega prehoda;

25.

poziva hrvaške oblasti, naj izkažejo dobro absorpcijo predpristopnih sredstev EU ter naj na vseh ravneh – centralni, regionalni in lokalni – pripravijo strukture in strokovno znanje, potrebne za strukturne in kohezijske sklade EU;

Regionalno sodelovanje

26.

globoko obžaluje, da so bila pristopna pogajanja znaten čas dejansko zaustavljena zaradi dvostranskih vprašanj;

27.

poudarja, da dvostranska vprašanja ne bi smela biti ovira za napredek pri pogajanjih o pristopu, pod pogojem da se teh pogajanj ne izrablja za preprečevanje končne razrešitve tovrstnih vprašanj; vseeno poziva hrvaško vlado in vlade sosednjih držav, naj hitro rešijo vsa njihova odprta vprašanja;

28.

poudarja, da dobri sosedski odnosi ostajajo ključni dejavnik procesa evropskega povezovanja, ter poziva Hrvaško in njene sosede, naj dejavno spodbujajo sodelovanje v regiji in vlagajo več v projekte za čezmejno sodelovanje;

29.

ponovno opozarja na neformalni dogovor, ki sta ga dne 26. avgusta 2007 dosegla predsednika vlad Hrvaške in Slovenije o predložitvi njunega spora o meji mednarodnemu telesu; pozdravlja pripravljenost Hrvaške in Slovenije, da sprejmeta ponudbo o mediaciji, ki jo je dala Komisija, in meni, da bi morala ta mediacija temeljiti na mednarodnem pravu; v tem pogledu se veseli hitrega napredovanja v pristopnih pogajanjih;

*

* *

30.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Hrvaške.


(1)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0120.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/139


Četrtek, 12. marca 2009
Poročilo o napredku Turčije za leto 2008

P6_TA(2009)0134

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o poročilu o napredku Turčije za leto 2008

2010/C 87 E/28

Evropski parlament,

ob upoštevanju poročila o napredku Turčije za leto 2008, ki ga je objavila Komisija dne 5. novembra 2008 (SEK(2008)2699),

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 27. septembra 2006 o doseženem napredku Turčije na poti k pristopu (1), z dne 24. oktobra 2007 o odnosih med Evropsko unijo in Turčijo (2) ter z dne 21. maja 2008 o poročilu o napredku Turčije v letu 2007 (3),

ob upoštevanju pogajalskega okvira za Turčijo, odobrenega dne 3. oktobra 2005,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/157/ES z dne 18. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz Partnerstva za pristop z Republiko Turčijo (4) („partnerstvo za pristop“) ter prejšnjih sklepov Sveta o partnerstvu za pristop za leta 2001, 2003 in 2006,

ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

A.

ker so se pristopna pogajanja s Turčijo začela dne 3. oktobra 2005, po tem ko je Svet odobril pogajalski okvir, in ker je bil začetek teh pogajanj izhodiščna točka dolgotrajnega in odprtega procesa,

B.

ker se je Turčija zavezala reformam, dobrim sosedskim odnosom in postopni uskladitvi z EU ter ker je treba ta prizadevanja obravnavati kot priložnost za Turčijo, da nadaljuje z modernizacijo,

C.

ker sta popolna usklajenost z vsemi köbenhavnskimi merili in sposobnost EU za vključevanje novih članic v skladu s sklepi zasedanja Evropskega sveta decembra 2006 še naprej osnova za pristop k EU, torej k skupnosti, ki temelji na skupnih vrednotah,

D.

ker je Komisija prišla do sklepa, da so leto 2008 zaznamovale ostre politične napetosti in da turška vlada, kljub trdnemu mandatu, ni predložila skladnega in celovitega programa političnih reform,

E.

ker Turčija še ne izvaja predpisov, ki izhajajo iz pridružitvenega sporazuma med Evropsko skupnostjo in Turčijo ter dodatnega protokola k sporazumu,

F.

ker so bila leta 2008 odprta štiri pogajalska poglavja,

1.

je zaskrbljen, ker opaža, da Turčija neprekinjeno že tretje leto zapored upočasnjuje proces reform, in poziva turško vlado, naj dokaže svojo politično voljo, da nadaljuje s procesom reform, h kateremu se je zavezala leta 2005; poudarja, da je takšna modernizacija predvsem v interesu Turčije in bo koristila celotni turški družbi;

2.

je zaskrbljen zaradi sedanje polarizacije v turški družbi in med večjimi političnimi strankami, ki se je v letu 2008 poglobila in je negativno vplivala na delovanje političnih institucij in na proces reform;

3.

poudarja, da so politične reforme v središču procesa reform, in izraža zadovoljstvo nad tem, da je turška vlada pripravila in sprejela nacionalni program za sprejem pravnega reda Skupnosti;

4.

poziva voditelje političnih strank, naj si resno prizadevajo za dialog in naj v duhu kompromisov dosežejo soglasje o načrtu reform za modernizacijo Turčije v smeri stabilne, demokratične, pluralne, posvetne in uspešne družbe, ki bo sledila spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter bo temeljila na pravni državi;

I.     Izpolnjevanje köbenhavnskih meril

Demokracija in pravna država

5.

obžaluje, da so začetna prizadevanja za celovito reformo ustave privedla do sporov glede vprašanja naglavnih rut in v družbi povzročila dodatno polarizacijo; poziva turško vlado, naj nadaljuje z delom na novi civilni ustavi, ki bo imela v svojem jedru spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter poziva vlado, naj zagotovi, da bodo pri procesu sprejemanja ustave tesno sodelovale politične stranke in civilna družba, pa tudi narodnostne in verske manjšine;

6.

je zaskrbljen, ker sta se proti dvema parlamentarnima strankama v letu 2008 začela postopka za njuno prepoved, zlasti glede postopka proti Stranki demokratične družbe (DTP), v katerem še ni bila izrečena sodba; poudarja, da je treba prednostno spremeniti zakonodajo o političnih strankah, da se jo v celoti uskladi s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in s priporočili beneške komisije Sveta Evrope;

7.

poziva turške oblasti, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bodo v volilni komisiji zastopane vse stranke, ki bodo sodelovale na volitvah;

8.

obžaluje, da ni bil dosežen napredek pri oblikovanju celovitega sistematičnega civilnega nadzora nad vojsko in pri krepitvi parlamentarnega nadzora nad vojaško in obrambno politiko;

9.

opaža napredek, ki je bil dosežen v povezavi z razvojem strategije za reformo sodstva; vseeno opozarja, da so nujna dodatna sistematična prizadevanja, ki bodo okrepila nepristranskost in strokovnost sodstva ter zagotovila, da se predstavniki sodstva ne bodo vmešavali v politično razpravo in da bodo spoštovali standarde Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

10.

obžaluje, da ni bilo napredka pri ustanavljanju urada varuha človekovih pravic; je seznanjen z negativno odločbo ustavnega sodišča o zakonu o varuhu človekovih pravic in turško vlado poziva, naj znova čim prej uvede potrebno zakonodajo za ustanovitev tega urada, kar sta vlada in parlament podprla že v preteklosti;

11.

obžaluje, da turška vlada ni predstavila nobene celovite protikorupcijske strategije; poudarja, da je treba okrepiti parlamentarni nadzor nad javnimi izdatki in da je potrebna nova zakonodaja v zvezi z računskim sodiščem;

12.

pozdravlja začetek sojenja proti osebam, obtoženim članstva v kriminalni združbi Ergenekon; spodbuja oblasti, naj nadaljujejo s preiskavo in v celoti razkrijejo vse mreže te združbe, ki segajo v državne strukture; je zaskrbljen zaradi poročil o ravnanju z obtoženci v tej zadevi; poziva turške oblasti, naj jim zagotovijo pošteno sojenje in naj dosledno upoštevajo načela pravne države;

Človekove pravice ter spoštovanje in varstvo manjšin

13.

obžaluje, da svoboda izražanja in svoboda tiska v Turčiji še vedno nista popolnoma zaščiteni; meni, da v demokratični in pluralistični družbi pogoste prepovedi spletnih strani in tožbe proti kritičnemu novinarstvu ne omogočajo svobode medijev; meni tudi, da sprememba člena 301 kazenskega zakonika, ki je bila sprejeta v aprilu 2008, ni dovolj, saj so ljudje še vedno kazensko preganjani zaradi izražanja nenasilnih mnenj na podlagi tega in drugih členov kazenskega zakonika, zakona o boju proti terorizmu in zakona o medijih, kot v primeru dobitnice nagrade Saharova leta 1995 Lejle Zana; ponovno poudarja, da je treba razveljaviti člen 301 ter temeljito spremeniti kazenski zakonik in druge zakone, ki se uporabljajo za samovoljno omejevanje nenasilnih mnenj, s čimer bi zagotovili popolno spoštovanje svobode izražanja v skladu s standardi Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

14.

pozdravlja opravičilo, ki ga je pravosodni minister Mehmet Ali Sahin v imenu vlade ponudil družini Engina Ceberja, ki je zaradi slabega ravnanja umrl v zaporu; tako kot odbor turškega parlamenta za človekove pravice izraža zaskrbljenost, ker sodstvu ne uspe sodno preganjati vedno večjega števila primerov mučenja in slabega ravnanja; poziva turško vlado, naj začne z nadaljnjimi sistematičnimi prizadevanji za odpravo mučenja in slabega ravnanja znotraj in zunaj uradnih prostorov za pridržanje ter odpravo kulture nekaznovanja; v zvezi s tem poudarja, da bi ratifikacija in izvajanje opcijskega protokola h Konvenciji ZN proti mučenju znatno povečala verodostojnost teh prizadevanj; izraža zaskrbljenost tudi zaradi prekomerne uporabe policijske sile na javnih demonstracijah;

15.

pozdravlja delo, ki ga je opravil preiskovalni odbor za človekove pravice Velike narodne skupščine Turčije s svojima preiskavama o mučenju in trpinčenju v zaporih in o umoru novinarja Hranta Dinka; poziva turške oblasti, naj celovito ukrepajo na podlagi ugotovitev iz poročil odbora in ugotovitev iz poročila inšpekcijskega odbora v okviru kabineta predsednika vlade; meni tudi, da bi bilo treba pri obravnavi drugih nerešenih zadev, kot je na primer umor Hranta Dinka, resneje jemati domnevo o vpletenosti združbe Ergenekon;

16.

pozdravlja sprejetje zakona o verskih skupnostih februarja 2008 in soglaša z oceno Komisije, da ta zakon rešuje številna odprta lastninska vprašanja, ki zadevajo nemuslimanske skupnosti; poziva turško vlado, naj zagotovi izvajanje tega zakona v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in naj se spoprime z doslej nerešenim vprašanjem lastnine, ki je bila zasežena in prodana tretjim stranem, pa tudi z vprašanjem lastnine verskih skupnosti, ki so se združile pred sprejetjem nove zakonodaje;

17.

ponovno poudarja, da je pravni okvir, razvit v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, še vedno potreben, da se omogoči vsem verskim skupnostim delovanje brez nepotrebnih omejitev, zlasti kar zadeva njihov pravni status, šolanje duhovnikov, volitve visokih dostojanstvenikov, versko izobraževanje in gradnjo verskih objektov; spodbuja turške oblasti, vse politične stranke, civilno družbo in zadevne skupnosti, naj sodelujejo pri oblikovanju okolja, ki bo privedlo do celovitega spoštovanja svobode veroizpovedi v praksi; ponovno poziva k takojšnjemu ponovnemu odprtju grškega pravoslavnega semenišča Halki in k javni rabi cerkvenega naziva ekumenski patriarh; pozdravlja nedavne pobude vlade in njene sedanje pogovore z alevitskimi voditelji o vprašanjih, ki so že dolgo nerešena, kot so alevitski verski objekti in postavitev spomenika, posvečenega pokolu v Sivasu, ter poziva turško vlado, naj nemudoma obravnava njihove težave in zagotovi, da bo poučevanje religije v državnih izobraževalnih programih neobvezno; obžaluje načrtovano razlastitev starosirskega pravoslavnega samostana Sv. Gabriela v Tur Abdinu in sodne postopke proti predstavnikom samostana;

18.

poziva turško vlado, naj kot prednostno nalogo sproži politično pobudo za spodbujanje trajne rešitve kurdskega vprašanja; ta pobuda mora obravnavati gospodarske in družbene možnosti državljanov kurdskega porekla ter znatno izboljšati njihove kulturne pravice, vključno z resničnimi možnostmi za učenje kurdskega jezika v sistemu javnega in zasebnega šolstva ter za njegovo uporabo na radiu in televiziji in pri dostopu do javnih storitev, ter naj izvoljenim uradnikom za komuniciranje z volivci dovoli uporabljati drugi jezik poleg turškega; pozdravlja začetek oddajanja 24-urnega javnega televizijskega programa v kurdskem jeziku 1. januarja 2009;

19.

obsoja nasilje, ki so ga na turškem ozemlju zagrešile Kurdska delavska stranka (PKK) in druge teroristične skupine; ponovno izraža solidarnost s Turčijo v boju proti terorizmu in ponovno poziva Kurdsko delavsko stranko, naj razglasi takojšnje in brezpogojno premirje ter ga tudi spoštuje;

20.

poziva Stranko demokratične družbe in vse njene izvoljene člane, naj se jasno distancirajo od teroristične Kurdske delavske stranke in njenih nasilnih dejanj, ter vse stranke poziva, naj prispevajo k rešitvi, ki bo okrepila stabilnost, blaginjo in celovitost turške države;

21.

ugotavlja, da se je turška vlada odločila dokončati projekt za jugovzhodno Anatolijo za razvoj jugovzhoda države; vseeno opozarja na socialne, ekološke, kulturne in geopolitične posledice, vključno z vplivi na oskrbo z vodo v sosednjih državah Iraku in Siriji, ter poziva vlado, naj ta vprašanja v celoti upošteva pri nadaljnjih pripravah načrta, da bi zavarovala pravice prizadetega prebivalstva in zagotovila tesno sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi oblastmi; poziva Komisijo, naj predstavi študijo o projektu za jugovzhodno Anatolijo in njegovih posledicah;

22.

ponovno poudarja, da evropski vrednoti pluralizma in različnosti vključujeta spoštovanje manjšin, za katere veljajo bistveno širše opredelitve od tiste, ki jo je na podlagi pogodbe iz Lozane (1923) sprejela Turčija; je zaskrbljen zaradi nenehne sovražnosti in nasilja proti manjšinam; izraža zaskrbljenost, ker Turčija ni dosegla napredka pri zagotavljanju kulturne raznolikosti in spodbujanju spoštovanja in varstva manjšin v skladu s standardi Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin; poziva turško vlado, naj začne zapoznel dialog z visokim komisarjem za narodnostne manjšine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, in sicer o vprašanjih, kot sta udeležba manjšin v javnem življenju ter oddajanje radijskih in televizijskih programov v jezikih manjšin;

23.

poziva turško vlado, naj sprejme ukrepe proti organizacijam in skupinam, ki spodbujajo sovraštvo proti manjšinam, in zaščiti vse, ki so ogroženi in se bojijo za svoja življenja, ter naj si vztrajno prizadeva za ustvarjanje okolja, ki bo naklonjeno popolnemu spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin;

24.

poziva turško vlado, naj poišče rešitve za ohranitev dvokulturnega značaja turških otokov Gökçeada (Imvros) in Bozcada (Tenedos) ter naj se spoprime s težavami, s katerimi se soočajo pripadniki grške manjšine, kar zadeva njihovo izobraževanje in lastninske pravice;

25.

pozdravlja oblikovanje odbora za enake možnosti moških in žensk v turškem parlamentu; pozdravlja oceno Komisije, da je načeloma sprejet pravni okvir, ki zagotavlja pravice žensk in enakost med spoloma; vseeno turško vlado poziva, naj zagotovi njegovo izvajanje, da bi se položaj žensk v Turčiji začel izboljševati; opozarja, da so prihajajoče lokalne volitve priložnost, da se popravi nizka zastopanost žensk v politiki;

26.

je zaskrbljen, ker v Turčiji narašča število tako imenovanih ubojev iz časti, ki so prijavljeni, in poziva turške oblasti in civilno družbo, naj okrepijo svoja prizadevanja za preprečevanje teh ubojev, nasilja v družini in prisilnih porok; pozdravlja povečanje števila zatočišč, vendar nujno poziva k sprejetju učinkovitih in trajnostnih politik o proračunskih in zaposlovalnih zadevah ter k podpori za ženske in njihove otroke, po tem, ko zapustijo zatočišča; poziva turško vlado, naj se v tesnem sodelovanju z državami članicami bori proti trgovini z ženskami;

27.

pozdravlja sodbo vrhovnega pritožbenega sodišča, da ne potrdi sodbe o prepovedi interesne skupine Lambda Istanbul; poziva vlado, naj zagotovi enakopravnost ne glede na spol, raso ali narodnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost;

Obstoj delujočega tržnega gospodarstva

28.

pozdravlja oceno Komisije, ki Turčijo uvršča med delujoča tržna gospodarstva;

29.

ugotavlja, da so splošni gospodarski rezultati Turčije – čeprav se je njena gospodarska rast v letu 2008 upočasnila – dokazali, da so temelji in prožnost turškega gospodarstva znatno močnejši kot pred nekaj leti; ugotavlja, da je dosedanji vpliv svetovne finančne krize na turški bančni sistem ostal omejen, zaskrbljen pa je zaradi posledic krize za gospodarsko rast; prosi Komisijo, naj posebej poroča o posledicah krize za turško gospodarstvo; spodbuja turško vlado, naj še naprej tesno sodeluje z Mednarodnim denarnim skladom ter z drugimi mednarodnimi in evropskimi finančnimi institucijami;

Sposobnost prevzemanja obveznosti članstva

30.

obžaluje, da številne obveznosti, ki jih je Turčija prevzela v okviru carinske unije ES in Turčije, ostajajo neizpolnjene, s čimer se izkrivljajo dvostranski trgovinski odnosi;

31.

ugotavlja, da carinska unija Turčijo obvezuje k pogajanjem in sklenitvi sporazumov o prosti trgovini s tretjimi državami, s katerimi je takšne sporazume sklenila EU; poziva Svet in Komisijo, naj Turčijo vključita v študije o presoji vplivov predvidenih sporazumov o prosti trgovini med EU in tretjimi državami ter naj dodatno okrepita posredovanje informacij o stališčih EU in stanju pogajanj o sporazumih o prosti trgovini;

32.

obžaluje, da turška vlada še ne izvaja v celoti pridružitvenega sporazuma med ES in Turčijo in dodatnega protokola k temu sporazumu; opozarja, da bi neizpolnitev turških zavez do decembra 2009 lahko še naprej resno vplivala na pogajalski proces; poziva Svet, naj v skladu s svojimi sklepi z dne 11. decembra 2006 še naprej spremlja in preverja napredek, dosežen v zvezi z vprašanji iz izjave Skupnosti in njenih držav članic z dne 21. septembra 2005;

33.

želi pohvaliti Turčijo za napredek na področju izobraževanja in kulture; ponovno poudarja, da zagotavljanje dostopa do izobraževanja za vse ni le dobra strategija za vključevanje manjšin, temveč je tudi temelj za uspešno in sodobno družbo; meni, da so načrti odprtja oddelkov za armenske in kurdske študije na turških univerzah znak dobre volje, kateremu morajo slediti oprijemljivi ukrepi;

II.     Večanje blaginje

Večanje socialne kohezije in blaginje

34.

poudarja, da je socialno usmerjeno tržno gospodarstvo temelj za socialno kohezivno družbo in eden od bistvenih elementov za stabilnost in blaginjo; v zvezi s tem pozdravlja sprejetje zakona o socialnem zavarovanju in splošnem zdravstvenem zavarovanju kot prispevek h krepitvi socialne kohezije v turški družbi;

35.

pozdravlja tudi sveženj o zaposlovanju, ki ga je turški parlament sprejel maja 2008 in je usmerjen v spodbujanje zaposlitvenih priložnosti za ženske, mlade in invalidne osebe; vseeno je zaskrbljen zaradi sedanje šibkosti trga dela, ki zajema zgolj 43 % delovno aktivnega prebivalstva, še zlasti pa je zaskrbljen zaradi padanja splošne stopnje zaposlenosti žensk; spodbuja turško vlado k sprejetju nadaljnjih ukrepov za spopadanje s problemom neformalne ekonomije;

36.

ponavlja svoj poziv turški vladi, naj sprejme dodatne oprijemljive korake za okrepitev vloge žensk v političnem, gospodarskem in družbenem sektorju, na primer z začasnimi ukrepi za povečanje njihovega dejavnega sodelovanja v politiki; poudarja, da je treba sprejeti učinkovite ukrepe za povečanje dostopa žensk do izobraževanja, ki je na žalost še vedno najnižji med državami članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj;

37.

je seznanjen z napredkom na področju zdravstvenega varstva; zaskrbljen pa je, ker ni mogoče poročati o napredku na področju duševnega zdravja; poziva turške oblasti, naj zagotovijo več sredstev za varstvo duševnega zdravja in naj poiščejo rešitev za problem neustreznega splošnega zdravstvenega varstva in zdravljenja oseb z motnjami v duševnem razvoju v psihiatričnih bolnišnicah in centrih za rehabilitacijo; poziva, naj se invalidni otroki in odrasli zdravijo v ustanovah, da se v celoti spoštujejo njihove človekove pravice;

38.

obžaluje, da ni bil dosežen napredek pri spreminjanju zakonodaje o sindikalnih pravicah, in poziva turški parlament, naj sprejme nov zakon o sindikatih, ki bo skladen s konvencijami Mednarodne organizacije dela; obžaluje, da kljub dejstvu, da so bili leta 2004 sproščeni predpisi o ustanavljanju sindikatov in članstvu v njih, za dejavnosti sindikatov še vedno veljajo omejitve; poziva turške oblasti, naj s sindikati poiščejo rešitev, ki bo omogočila izvedbo mirnih demonstracij 1. maja na trgu Taksim v Istanbulu, s čimer se spoštuje svobodo združevanja;

39.

ponovno opozarja, da se je treba spoprijeti z razkorakom v razvoju med regijami v Turčiji in med podeželskimi in mestnimi območji, kar je velika ovira za blaginjo turške družbe; zato obžaluje, da turška vlada doslej še ni predstavila celostne strategije za odpravljanje tega problema, in je razočaran, ker Komisija ni predstavila nobenih podatkov o prispevku EU v okviru instrumenta za predpristopno pomoč, namenjenega temu strateškemu načrtovanju, kot je Parlament zahteval v omenjeni resoluciji z dne 21. maja 2008;

III.     Vzpostavljanje dobrososedskih odnosov

40.

poudarja potrebo po celostni rešitvi ciprskega vprašanja, ki bo temeljila na resolucijah varnostnega sveta ZN in na načelih, na katerih temelji Evropska unija; pozdravlja obnovljeno zavezo obeh političnih voditeljev na obeh straneh k pogajanjem o rešitvi in podpira sedanja neposredna pogajanja med voditeljema obeh skupnosti na Cipru ter bo sprejel vsak dogovor, ki ga bosta dosegla, če bo v skladu z načeli, na katerih temelji EU, vključno s štirimi temeljnimi svoboščinami, razen začasnih prehodnih odstopanj, in če bo sprejet z referendumom; poziva Turčijo, naj pripomore k primernemu vzdušju za pogajanja, tako da umakne turške sile in omogoči dvema voditeljema, da se svobodno pogajata o prihodnosti njune države;

41.

poziva Turčijo, naj izpolni svoje obveznosti v skladu z mednarodnim pravom, ustreznimi resolucijami varnostnega sveta Združenih narodov ter sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v četrti meddržavni vlogi Cipra proti Turčiji o preiskavah usode pogrešanih oseb; odločno poziva vse države članice Evropske unije, naj pozovejo Turčijo k ustreznem delovanju v tej smeri, saj gre predvsem za humanitarno vprašanje;

42.

spodbuja večje čezmejno sodelovanje med lokalnimi oblastmi, poslovneži in drugimi lokalnimi partnerji s sosednjima članicama EU Grčijo in Bolgarijo;

43.

pozdravlja komuniciranje in sodelovanje, ki se je v zadnjem letu razvilo med turškimi in iraškimi oblastmi, vključno s stiki med Turčijo in kurdsko regionalno vlado v severnem Iraku; spodbuja te oblasti, naj še dodatno poglobijo sodelovanje, da zagotovijo, da bo preprečevanje terorističnih napadov z iraškega ozemlja v pristojnosti iraških oblasti, da zagotovijo stabilnost in da prispevajo k gospodarskemu razvoju celotnega območja turško-iraškega sosedstva; opozarja na svoje poprejšnje pozive turški vladi, naj pri izvajanju svojih protiterorističnih operacij spoštuje ozemeljsko celovitost Iraka, človekove pravice in pravno državo ter prepreči civilne žrtve;

44.

pozdravlja obisk predsednika Güla v Armeniji septembra 2008 na povabilo predsednika Sarkisiana in upa, da bo ta obisk zares spodbudil ozračje, ki bo naklonjeno normalizaciji odnosov med državama; poziva turško vlado, naj ponovno odpre svojo mejo z Armenijo ter z njo vzpostavi celovite gospodarske in politične odnose; ponovno poziva turško in armensko vlado, naj sprožita postopek sprave glede sedanjih in preteklih vprašanj ter tako zagotovita odkrito in odprto razpravo o preteklih dogodkih; poziva Komisijo, naj pospeši ta postopek sprave;

45.

ceni nenehna prizadevanja turške in grške vlade za izboljšanje dvostranskih odnosov; ponovno poudarja, da bi odprava povoda za napoved vojne (casus belli), ki ga je Velika narodna skupščina Turčije razglasila leta 1995, predstavljala velik zagon za nadaljnje izboljšanje teh odnosov; opozarja, da se je Turčija zavezala dobrososedskim odnosom, in poziva turško vlado, naj si resno in intenzivno prizadeva za rešitev vseh nerešenih sporov na miren način in v skladu z ustanovno listino Združenih narodov in drugimi ustreznimi mednarodnimi konvencijami ter dvostranskimi sporazumi in zavezami;

IV.     Krepitev dvostranskega sodelovanja med EU in Turčijo

46.

poziva Svet, naj razmisli o napredku pri začetku pogajanj o poglavjih, za katera je Turčija po oceni Komisije izpolnila pogoje;

47.

priznava željo Turčije, da postane osrednji vozel evrazijskih energetskih tokov, in vlogo, ki jo lahko ima pri zanesljivi oskrbi Evrope z energijo; želi pohvaliti napredek Turčije, dosežen na energetskem področju; opozarja na omenjeno resolucijo z dne 24. oktobra 2007, v kateri podpira začetek pogajanj o tem poglavju, in obžaluje, da o tem ni bil dosežen dogovor v Svetu; spodbuja Turčijo, naj se kot polnopravna članica pridruži evropski energetski skupnosti, da se okrepi sodelovanje med EU in Turčijo na energetskem področju, ki lahko koristi vsem udeleženim stranem; poziva Turčijo, naj v celoti podpre projekt plinovoda Nabucco, ki je evropski prednostni projekt, in pričakuje, da bo kmalu sklenjen medvladni sporazum, ki bo omogočil začetek delovanja plinovoda;

48.

opaža doseženi napredek na področju migracij in azila; obžaluje pa, da Turčija od decembra 2006 ne nadaljuje pogajanj z ES o sporazumu o ponovnem sprejemu, katerega podpis je pogoj za sporazum o poenostavitvi vizumskih postopkov; poziva turško vlado, naj poglobi svoje sodelovanje z EU na področju upravljanja z migracijami, vključno z ustreznim izvajanjem obstoječih dvostranskih sporazumov o ponovnem sprejemu z državami članicami in protokolov k tem sporazumom; ugotavlja, da ni mogoče poročati o spremembah glede uskladitve z vizumskimi seznami EU; poziva Komisijo in turško vlado, naj začneta s pogajanji o sporazumu o poenostavitvi vizumskih postopkov; poziva države članice, naj sprostijo vizumske omejitve za dobroverne potnike, kot so študenti, akademiki ali poslovneži; poziva, naj se v celoti spoštujejo človekove pravice prosilcev za azil in beguncev, vključno z neomejenim dostopom Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) do vseh prostorov za pridržanje;

49.

pozdravlja, da se je septembra 2008 začela nova generacija projektov, usmerjenih v krepitev dialoga med civilno družbo v Turčiji in v EU; poziva Komisijo, naj poroča o dejavnostih, ki se izvajajo v okviru dialoga civilne družbe med EU in Turčijo; ponavlja svoj poziv turški vladi, naj civilno družbo tesneje vključi v proces reform;

50.

ugotavlja, da namerava Komisija zagotoviti presojo vplivov zgolj za določena politična področja (5); poziva Komisijo, naj objavi celovitejšo študijo o presoji vplivov, ki bo nadaljevanje študije, ki jo je predstavila leta 2004, ter naj jo nemudoma predstavi Parlamentu;

51.

prosi turško vlado in sodne organe, naj bolje sodelujejo z državami članicami in organi EU v kazenskih zadevah, v katerih so bili državljani in prebivalci EU žrtve goljufij, kot je bilo v primeru tako imenovanih „zelenih skladov“ (islamski investicijski skladi s sedežem v Turčiji) in v primeru „Deniz Feneri“, dobrodelne ustanove s sedežem v Nemčiji;

Sodelovanje pri mednarodnih in globalnih zadevah

52.

ceni prizadevanja Turčije, da bi prispevala k rešitvam za številne krizne regije po svetu, zlasti na Bližnjem vzhodu in južnem Kavkazu, pa tudi za odnose med Afganistanom in Pakistanom; zlasti pozdravlja dejavno in konstruktivno sodelovanje Turčije po konfliktu med Rusijo in Gruzijo, ki je usmerjeno v spodbujanje miru in stabilnosti na južnem Kavkazu, še posebej z njenim predlogom za načrt za stabilnost in sodelovanje na Kavkazu; poziva Svet in Komisijo, naj okrepita sodelovanje s Turčijo in iščeta sinergije v pristopih, ki jih imata do teh regij EU in Turčija;

53.

čestita Turčiji za njeno izvolitev v varnostni svet Združenih narodov in spodbuja turško vlado, naj se v Združenih narodih odloči za pristop, ki je tesno usklajen s stališčem EU;

54.

pozdravlja ratifikacijo Kjotskega protokola v turškem parlamentu;

55.

pozdravlja trajen prispevek Turčije k operacijam evropske varnostne in obrambne politike in Nata; vseeno obžaluje, da strateško sodelovanje med Natom in EU, ki presega sporazum Berlin plus, še naprej zadržujejo turški pomisleki, ki imajo negativne posledice za varnost razmeščenega osebja EU, in poziva Turčijo, naj čim prej opusti te pomisleke; poziva Svet, naj se posvetuje s Turčijo v fazi načrtovanja evropske varnostne in obrambne politike ter odločanja o njej, saj gre za eno od držav, ki zagotavljajo največ vojaških enot;

56.

poziva turško vlado, naj podpiše in predloži v ratifikacijo statut Mednarodnega kazenskega sodišča in s tem dodatno poveča prispevek Turčije k globalnemu multilateralnemu sistemu in njeno sodelovanje v tem sistemu;

*

* *

57.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju Sveta Evrope, predsedniku Evropskega sodišča za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Turčije.


(1)  UL C 306 E, 15.12.2006, str. 284.

(2)  UL C 263 E, 16.10.2008, str. 452.

(3)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0224.

(4)  UL L 51, 26.2.2008, str. 4.

(5)  Evropska komisija: Ukrepi, sprejeti na podlagi nezakonodajnih resolucij Parlamenta – maj II, 2008.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/147


Četrtek, 12. marca 2009
Poročilo o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za leto 2008

P6_TA(2009)0135

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o poročilu o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za leto 2008

2010/C 87 E/29

Evropski parlament,

ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Solunu z dne 19. in 20. junija 2003, na katerem je bilo vsem državam zahodnega Balkana obljubljeno, da se bodo pridružile Evropski uniji,

ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov S/RES/817 z dne 7. aprila 1993 in S/RES/845 z dne 18. junija 1993,

ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 16. decembra 2005, da se Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji dodeli status države kandidatke za članstvo v EU, ter sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 15. in 16. junija 2006 ter z dne 14. in 15. decembra 2006,

ob upoštevanju začasnega sporazuma med Helensko republiko in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo iz leta 1995,

ob upoštevanju deklaracije EU in Zahodnega Balkana, ki so jo soglasno sprejeli zunanji ministri vseh držav članic EU in zunanji ministri držav Zahodnega Balkana dne 11. marca 2006 v Salzburgu,

ob upoštevanju sklepov četrtega srečanja Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta EU-Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija z dne 24. julija 2007,

ob upoštevanju sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov in o ponovnem sprejemu med EU in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo z dne 18. septembra 2007,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/212/ES z dne 18. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih partnerstva za pristop z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (1),

ob upoštevanju izjave na Brdu o novi osredotočenosti na Zahodni Balkan, ki jo je predsedstvo EU podalo dne 29. marca 2008 in v kateri poudarja potrebo po svežem zagonu za solunsko agendo in salzburško deklaracijo,

ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za leto 2008 (SEK(2008)2695),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2008 o strateškem dokumentu Komisije o širitvi 2007 (2),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. aprila 2008 o poročilu o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v letu 2007 (3),

ob upoštevanju priporočil skupnega parlamentarnega odbora EU in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije z dne 29. in 30. januarja 2007 ter z dne 26. in 27. novembra 2007,

ob upoštevanju svojega stališča z dne 24. oktobra 2007 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje (4),

ob upoštevanju svojega stališča z dne 24. oktobra 2007 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o ponovnem sprejemu (5),

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/824/ES z dne 8. novembra 2007 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o poenostavitvi izdajanja vizumov (6),

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/817/ES z dne 8. novembra 2007 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja (7),

ob upoštevanju sklepne izjave petega skupnega parlamentarnega odbora EU in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, ki je bila sprejeta dne 28. novembra 2008,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. novembra 2008 z naslovom „Strategija širitve in glavni izzivi za obdobje 2008–2009“ (KOM(2008)0674) ter sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 9. decembra 2008,

ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

A.

ker strateški dokument Komisije o širitvi iz leta 2007 od začetnih faz strategije dalje pripisuje velik pomen pravni državi in dobremu upravljanju, zlasti kar zadeva boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, upravno in sodno reformo ter razvoj civilne družbe,

B.

ker je EU sprejela ukrepe za izboljšanje kakovosti procesa širitve,

C.

ker sta država članica EU, Grčija, in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija sredi pogajalskega procesa, ki poteka pod okriljem Združenih narodov in katerega cilj je vzajemno sprejemljiva rešitev vprašanja imena države kandidatke; ker ostaja bistveno zagotavljanje dobrih sosedskih odnosov in iskanje rešitev za nerešena vprašanja s sosedami, ki se dosežejo s pogajanji in so vzajemno sprejemljive, v skladu s salzburško deklaracijo z dne 11. marca 2006,

1.

pozdravlja dejstvo, da so v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji stranke v vladi in v opoziciji ob široki podpori civilne družbe in javnega mnenja enotne v želji po izpolnjevanju köbenhavnskih meril za članstvo v EU in po čimprejšnjem pristopu k EU; v zvezi s tem poudarja, da ne gre prvenstveno za izpolnjevanje zunanjih zahtev, temveč za izboljšanje prihodnosti države kandidatke;

2.

potrjuje, da v celoti podpira evropsko perspektivo Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in vseh držav zahodnega Balkana, kar je bistvenega pomena za stabilnost, spravo in mirno prihodnost te regije;

3.

pozdravlja dejstvo, da je sedem let po ohridskem sporazumu parlament te države sprejel zakon o uporabi jezikov v upravi in izobraževanju; zlasti pozdravlja več možnosti za visoko izobraževanje, ki se ponujajo z odpiranjem novih fakultet v različnih mestih, vključno s fakultetami, ki imajo učni program v različnih jezikih; opaža pravičnejšo zastopanost pripadnikov nevečinskih skupnosti, zlasti v javni upravi, policiji in vojaških silah;

4.

pozdravlja napredek, ki ga je država dosegla v dialogu o liberalizaciji vizumske ureditve, zlasti veliko število izdanih biometričnih potnih in osebnih dokumentov, izvajanje sheme celovitega upravljanja meja in uvedba nacionalnega vizumskega informacijskega sistema; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil dosežen napredek v boju proti trgovini z ljudmi, nezakonitem preseljevanju in korupciji, ter poziva vlado, naj nadaljuje s prizadevanji na tem področju; pozdravlja izvajanje sporazuma z EU o ponovnem sprejemu ter poziva k tesnejšem sodelovanju z Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex), Evropskim policijskim uradom (Europol) in Uradom za evropsko pravosodno sodelovanje (Eurojust); ugotavlja, da imajo državljani Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije težave, ker ena od držav članic EU ne priznava njenih potnih listov; poziva Komisijo, naj glede na doseženi napredek Svetu čim prej priporoči liberalizacijo vizumske ureditve za državljane Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in ukinitev vizumske obveznosti;

5.

pozdravlja prizadevanja vlade na gospodarskem področju, ki so pripeljala do znatnega napredka pri izpolnjevanju gospodarskih meril in državo približala delujočemu tržnemu gospodarstvu; zlasti pozdravlja poenostavitev postopkov plačila davkov, reformo registracije na enotnem naslovu, pospeševanje zunanje trgovine in omejitev birokratskih postopkov; spodbuja vlado, naj nadaljuje z ukrepi za stabilno rast BDP, nizko stopnjo inflacije, fiskalno disciplino in krepitev splošnega poslovne klime;

6.

ugotavlja, da je vlada po vrsti poskusov oviranja parlamentarnih volitev 1. junija 2008, zlasti na severozahodu države, sprejela učinkovite ukrepe – z delno ponovitvijo volitev in učinkovitimi postopki spremljanja –, da bi prišla do pravilnih rezultatov volitev; pozdravlja začetek sodnega postopka za kaznovanje oseb, ki so zagrešile volilne nepravilnosti; pozdravlja sprejetje predlogov sprememb volilnega zakona, na splošno v skladu s priporočili Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Urada za demokratične institucije in človekove pravice, ter verjame, da bo storjeno vse, kar je mogoče, da se preprečijo morebitni poskusi oviranja volitev v prihodnosti, kot so predsedniške in lokalne volitve v marcu 2009;

7.

pozdravlja napredek, dosežen pri oblikovanju struktur, ki so potrebne za decentralizirano upravljanje predpristopne pomoči; podpira prizadevanja vlade za okrepitev upravnih zmogljivosti, kar bo omogočilo izvajanje sklepa Komisije, da upravljanje predpristopne pomoči zaupa nacionalnim organom;

8.

ugotavlja, da je Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija podobno kot večina držav članic EU na podlagi odločitve parlamenta, ki je imela široko podporo, priznala neodvisnost sosednjega Kosova ob istem času, kot je to storila Črna gora, navkljub težavam, ki bi jih na kratek rok to utegnilo predstavljati za želeno ohranjanje dobrih odnosov s Srbijo, ki je ravno tako soseda te države; pozdravlja doseženi sporazum s kosovskimi oblastmi glede določitve meje;

9.

opozarja, da povečano zanimanje za Srbijo, ki bi v letu 2009 lahko pripeljalo do tega, da se ji podeli status kandidatke za članstvo v EU, ne sme imeti za posledico popuščanje interesa v EU za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo ali dodatno upočasnitev napredka v pristopnem procesu;

10.

ugotavlja, da Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija sprejema ukrepe, da bi izpolnila merila za članstvo v EU, in jemlje na znanje napredek pri izvajanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, podpisanega leta 2001, in ohridskega okvirnega sporazuma ter nedavnega napredka pri izpolnjevanju meril Komisije; vseeno obžaluje, da se tri leta po tem, ko ji je bil podeljen status kandidatke za članstvo v EU, pristopna pogajanja še vedno niso začela, kar je nevzdržno in slabo vpliva na motiviranost države ter predstavlja tveganje, da se regija destabilizira; meni, da je zaželeno, da se te izjemne razmere končajo; poziva k pospešitvi procesa in opozarja, da je Parlament v svoji prej omenjeni resoluciji z dne 23. aprila 2008 izrazil upanje, da bo v letu 2008 sprejeta odločitev o tem, kdaj bi se začela pristopna pogajanja, pri čemer je priznaval, da bo treba v letih, ko bodo potekala prihodnja pogajanja, odpraviti vse preostale ovire za zgodnji pristop; poziva Svet, naj ta proces pospeši z določitvijo datuma – v tekočem letu – za začetek pristopnih pogajanj, po tem, ko bodo uresničene ključne prednostne naloge partnerstva za pristop;

11.

ponovno poudarja, v skladu s sklepi Evropskega sveta 19. in 20. junija 2008 ter s sklepi Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose 8. in 9. decembra 2008, da je za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo kot državo kandidatko za vstop v EU pomembno, da še naprej spodbuja dobrososedske odnose in si prizadeva za reševanje odprtih vprašanj s svojimi sosedami – vključno z rešitvijo vprašanja imena, ki bo dosežena s pogajanji in bo vzajemno sprejemljiva – na podlagi njenih mednarodnih obveznosti ter njenih dvostranskih in večstranskih zavez in obveznosti;

12.

podpira prizadevanja posrednika Matthewa Nimetza v okviru Združenih narodov, kot so predvidena v resolucijah Varnostnega sveta Združenih narodov S/RES/817 in S/RES/845 iz leta 1993 ter so usmerjena v rešitev nesoglasij, do katerih je prišlo zaradi ustavnega imena države, da se čim prej doseže dokončni dogovor med Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Grčijo na podlagi njegovega predloga z dne 6. oktobra 2008 o tem, kako bi bilo mogoče na mednarodni ravni pojasniti razliko med različnimi območji, ki pripadajo različnim državam, vendar jim je skupno dejstvo, da se vsa imenujejo Makedonija; se zaveda, da imata obe strani zadržke do tega predloga; je seznanjen, da je bil imenovan nov pogajalec za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo; poziva obe strani, naj ohranita zavezo do pogovorov pod okriljem Združenih narodov in dosežeta kompromisno rešitev, da to vprašanje ne bo še naprej predstavljalo ovire za članstvo Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v mednarodnih organizacijah, kot je določeno v prej omenjenem Začasnem sporazumu iz leta 1995, ki še vedno velja; opozarja, da bi lahko v primeru, če med državama ne bo kmalu dosežen dogovor, to pripeljalo do dolgega odloga pri pristopu Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije k EU; meni, da tovrstna odprta dvostranska vprašanja na Balkanu ne bi smela ovirati pristopa ali imeti prednosti pred procesom evropskega povezovanja;

13.

je seznanjen z vlogo, ki jo je Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija predložila Meddržavnemu sodišču glede člena 11 Začasnega sporazuma; izraža upanje, da bosta Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in Grčija ohranili zavezo, da nadaljujeta s pogajanji, kljub začetku sodnega postopka pred Meddržavnim sodiščem v zvezi z izvajanjem Začasnega sporazuma; glede na nov krog pogajanj, ki je bil napovedan v okviru tako imenovanega Nimetzovega procesa, izraža upanje, da bodo vse vlade v soseščini podprle vključitev te države v EU in tako prispevale k stabilnosti in blaginji regije;

14.

pozdravlja prizadevanja oblasti Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za sodelovanje s sosednjimi državami članicami EU, da se tako ponovno preučijo morebitna razhajanja in različne razlage zgodovine, ki lahko povzročajo nesoglasja, in poziva k spodbujanju skupne proslavitve kulturne in zgodovinske dediščine, ki jo ta država deli s svojimi sosedami; je zaskrbljen zaradi pomanjkanja napredka v boju proti ponovnemu pojavu „sovražnega govora“ proti sosednjim državam, zlasti v medijih in v šolskem sistemu, ter še naprej poziva vlado, naj zagotovi javno izpolnjevanje ustreznih standardov EU in Sveta Evrope;

15.

ugotavlja, da v demokraciji prihaja do medsebojnega vplivanja med vlado in opozicijo, v katerem je vedno prostor za nasprotujoča si mnenja, da se pozornost posveča alternativnim rešitvam in da obstaja manevrski prostor za oblikovanje večin v korist spremembe politike ter da je pomembno zagotoviti, da dela prebivalstva ne zajame strah, da se bo takšna strpnost zmanjšala, če ima ena stranka parlamentarno večino, kar se je zgodilo v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji po zadnjih parlamentarnih volitvah;

16.

poziva, naj se pripadnikom javnosti, ki vložijo pritožbe zaradi zlorabe oblasti in/ali korupcije, izda listina, ki jasno potrjuje, da so to storili; pozdravlja obstoječo prakso obveščanja državljanov o ukrepih, ki so bili sprejeti zaradi njihove pritožbe, in o končnem rezultatu ter dejstvo, da policija in sodni organi jasno in enotno zabeležijo te pritožbe;

17.

poziva vlado, naj zaostri boj proti povezavam med organiziranim kriminalom v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, Črni gori, na Kosovu in v Albaniji;

18.

obžaluje dejstvo, da novi zakon z dne 20. septembra 2007 o pravnem statusu cerkve, verske skupnosti in verske skupine še ni privedel do tega, da bi pripadniki različnih veroizpovedi občutili, da imajo enake možnosti za priznavanje pripadnosti svoji veri in za njeno širjenje ter da imajo lahko v lasti, uporabljajo in gradijo poslopja za te namene, kot to počneta dve veroizpovedi, ki sta tradicionalno največji v državi – „makedonska“ pravoslavna cerkev in islam; opozarja, da je obveznost oblasti, da varujejo strpnost do tistih, katerih prepričanja so drugačna, in pravico do verske raznolikosti;

19.

obžaluje vse večje pritiske, ki jih na medije izvajajo vladne sile, zlasti med volilno kampanjo; poziva k ohranitvi neodvisnega in raznolikega obveščanja prek radia in televizije – v zvezi s tem bi morala ostati prepoznavna različna mnenja, ki obstajajo v družbi – tako z ohranjanjem uredniške svobode tistih, ki posredujejo informacije, kot s preprečevanjem oblikovanja tesnih vezi med komercialnimi izdajatelji radijskih in televizijskih programov ter določenimi strankami ali politiki; zaskrbljen je tudi zaradi velike finančne odvisnosti tiska in televizijskih postaj od vladnega oglaševanja in prihodkov, ki jih to ustvarja, kar lahko zmanjša kritičnost novinarskega pristopa;

20.

ugotavlja, da tudi po sprejetju sprememb zakona o zaposlovanju iz leta 2005 še vedno ni jasno, kako lahko različni soobstoječi sindikati sklepajo pravno veljavne pogodbe z vlado in podjetniki, zlasti glede na sedanjo obveznost sindikatov, da morajo – če hočejo biti stranke v pogodbi – predstavljati 33 % zadevnih zaposlenih, to pa je ovira za raznolikost in zainteresirane strani zato nenehno sprožajo dvome o obsegu članstva teh sindikatov;

21.

poziva vlado, naj hitro razvije nova odlagališča odpadkov, zapre in očisti stara odlagališča odpadkov, medtem pa naj razvije praktične ukrepe za posodobitev integriranega cikla odpadkov, vključno z ločenim zbiranjem odpadkov, med drugim s strani konzorcijev, ter naj postavi naprave za pridobivanje energije in goriva iz odpadkov;

22.

poziva k izboljšanju in ohranitvi kakovosti in gladine vode v mejnih Ohridskem jezeru, Prespanskem jezeru in Dojranskem jezeru ter da se o tej zadevi sklenejo učinkoviti sporazumi s sosednjima Albanijo in Grčijo; obenem pozdravlja predlagani osnutek zakona o upravljanju z vodami in poziva, naj ga parlament nemudoma obravnava;

23.

z vznemirjenjem opaža negativne posledice, ki jih na ljudeh in okolju pušča naftna rafinerija OKTA, ki obratuje v mestu Ilinden blizu Skopja in šteje za največjega onesnaževalca v državi;

24.

opozarja, da je lahko brez novih naložb v shranjevanje, obdelavo in prevoz vode ogrožena nadaljnja oskrba s pitno vodo v mestih;

25.

poziva vlado, naj spet sproži postopek liberalizacije in privatizacije lokalnih javnih storitev, pri čemer naj posebno pozornost nameni sektorjem proizvodnje in distribucije električne energije ter prometa z električno energijo;

26.

obžaluje, da se je v zadnjih letih poslabšalo delovanje železniškega omrežja; zlasti opaža, da sta bila zmanjšana na minimum tako pogostost storitev notranjega železniškega potniškega prometa kot število povezav s sosednjimi državami ter da so železniška vozna sredstva v uporabi manj primerna za potniške storitve na razmeroma kratkih progah, tako da bodo potrebne nove naložbe, če naj železniški potniški promet preživi v prihodnosti; obžaluje, da ni prišlo do napredka pri izgradnji železniške povezave med Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Bolgarijo, ki bi prispevala k gospodarskemu razvoju in stabilnosti celotne regije;

27.

spodbuja vlado, naj pospeši načrtovanje in proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, zlasti kar zadeva sončno in vetrno energijo; v zvezi s tem poziva oblasti v Skopju, naj si v največji možni meri prizadevajo za razvoj energetske politike, ki bo skladna s cilji EU, in naj podpirajo stališče EU na prihodnji konferenci o po-kjotskem sporazumu v Köbenhavnu;

28.

je zaskrbljen zaradi rasti števila poročil o žrtvah nasilja v družini in poziva, naj se poleg obstoječega zakona o družini sprejme ločen zakon proti tovrstnemu nasilju, da se državnemu tožilstvu omogoči kazenski pregon storilcev v primerih nasilja v družini;

29.

je vznemirjen zaradi neugodnega položaja romske manjšine v državi, med drugim na podlagi najnovejšega poročila organizacije Amnesty International, po katerem 39 % romskih žensk nima nikakršne izobrazbe ali le zelo osnovno, 83 % jih ni nikoli bilo v uradnem plačanem delovnem razmerju, 31 % pa trpi za kroničnimi boleznimi – to so odstotki, ki so strukturno višji od povprečja za neromske ženske;

30.

pozdravlja dosedanji napredek pri politični zastopanosti Romov; hkrati poziva vlado, naj pospeši izvajanje obstoječih politik v zvezi z Romi in za to zagotovi ustrezna sredstva;

31.

pridružuje se Uradu visokega komisarja Združenih narodov za begunce pri izražanju zadovoljstva nad dejstvom, da doslej nobena od manjšin, ki so pribežale s Kosova in katerih pripadniki niso pridobili statusa oseb s stalnim prebivališčem, še ni bila prisiljena k odhodu, ter upa, da bo kmalu dosežen dogovor med vlado in Uradom visokega komisarja za begunce o odgovornosti za finančno podporo tej skupini;

32.

glede na to, da je mednarodna finančna kriza dosegla Evropo in lahko posredno vpliva na trgovino in tuje naložbe na zahodnem Balkanu, poziva Komisijo, naj bo pozorna in, če je potrebno, sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev nemotenega nadaljevanja stabilizacijsko-pridružitvenega procesa v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, pa tudi v drugih državah zahodnega Balkana, saj gre za pomemben dejavnik stabilnosti v regiji in je v velikem interesu za samo EU;

33.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije.


(1)  UL L 80, 19.3.2008, str. 32.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0363.

(3)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0172.

(4)  UL C 263 E, 16.10.2008, str. 402.

(5)  UL C 263 E, 16.10.2008, str. 402.

(6)  UL L 334, 19.12.2007, str. 120.

(7)  UL L 334, 19.12.2007, str. 1.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/153


Četrtek, 12. marca 2009
Mandat Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo

P6_TA(2009)0136

Priporočilo Evropskega parlamenta Svetu z dne 12. marca 2009 o mandatu Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (2008/2290(INI))

2010/C 87 E/30

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga priporočila Svetu, ki so ga predložili Annemie Neyts-Uyttebroeck in drugi v imenu skupine ALDE, o mandatu Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo („sodišča“) (B6-0417/2008), ki zajema republike, ki sestavljajo ozemlje, ki je bilo do 25. junija 1991 Socialistična federativna republika Jugoslavija, torej Bosno in Hercegovino, Črno goro, Hrvaško, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Srbijo, Kosovo in Slovenijo,

ob upoštevanju, da gre za sodišče Združenih narodov, ki deluje v Evropi in obravnava evropske zadeve, da je bilo ustanovljeno leta 1993 kot začasna institucija posebej zato, da bi preiskalo resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava, do katerih je prišlo v nekdanji Jugoslaviji po letu 1991, ter sodno preganjalo odgovorne za to,

ob upoštevanju, da v tem času sodni sistemi v nekdanji Jugoslaviji niso bili sposobni ali pripravljeni preiskovati in sodno preganjati najbolj odgovornih,

ob upoštevanju, da je sodišče vložilo obtožnice proti 161 posameznikom, da je končalo postopke proti 116 obtoženim, da so pred sodiščem postopki proti obtoženim trenutno v različnih fazah, da so postopki le pri petih obtoženih še v fazi pred sojenjem, obtoženi pa čakajo na začetek sojenja, ter da sta od vseh obtoženih posameznikov le dva še vedno na begu – Ratko Mladić in Goran Hadžić (1),

ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov S/RES/1503(2003) in S/RES/1534(2004), v katerih se sodišče poziva, naj sprejme vse možne ukrepe, da bi končalo svoje delo do konca leta 2010 („zaključna strategija“),

ob upoštevanju dejstva, da so datumi, predvideni v zaključni strategiji, ciljni datumi, ne pa dokončni roki,

ob upoštevanju šestmesečnih ocen in poročil, ki sta jih predložila predsednik in tožilec sodišča v skladu s 6. odstavkom resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov S/RES/1534(2004) o napredku, doseženem pri izvajanju zaključne strategije,

ob upoštevanju resolucije št. A/RES/63/256 Generalne skupščine ZN o celovitem predlogu o primernih spodbudah, da se zadrži osebje Mednarodnega kazenskega sodišča za Ruando in Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo, ki je bila soglasno sprejeta 23. decembra 2008,

ob upoštevanju velike in dosledne podpore Evropske unije in njenih držav članic sodišču in njegovemu delu,

ob upoštevanju dejstva, da je sodelovanje s sodiščem postalo osrednje merilo v politiki EU do držav zahodnega Balkana,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2009 o Srebrenici (2),

ob upoštevanju členov 114(3) in 83(5) svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6-0112/2009),

A.

ker sodišče v Haagu in njegovo delo zaslužita nadaljnjo polno podporo Evropske unije in njenih držav članic,

B.

ker je sodišče izrekalo sodbe, ki predstavljajo precedenčne primere glede genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, in ker je že veliko prispevalo k procesu sprave na zahodnem Balkanu ter k ponovni vzpostavitvi in ohranjanju miru v regiji,

C.

ker je bilo popolno sodelovanje s sodišče eden izmed strogih pogojev Evropske unije pri pogodbenih obveznostih, sklenjenih z državami v tej regiji,

D.

ker je sodišče prispevalo k polaganju temeljev za nove norme reševanja sporov in pokonfliktnega razvoja po vsem svetu, ker je vzor morebitnim prihodnjim ad hoc sodiščem, ker je dokazalo, da je učinkovito in pregledno mednarodno sodstvo mogoče, in ker se široko priznava prispevek sodišča k razvoju mednarodnega kazenskega prava,

E.

ker so v različnih delih zahodnega Balkana in širše nekatere obtožnice, odločbe in sodbe sodišča veljale za kontroverzne, ker je mogoče iz teh reakcij pridobiti dragocene izkušnje, ki bodo postale del dediščine sodišča, tudi zato, ker poudarjajo potrebo po pritožbenem senatu ter po programu za ozaveščanje,

F.

ker sodišče še naprej izvaja širok niz dejavnosti osveščanja, ki imajo za cilj približati delo sodišča zadevnim državam, vključno s spodbujanjem poročanja o sojenjih v lokalnih medijih, z neposrednim osveščanjem skupnosti, ki ga izvajajo uradniki sodišča na terenu, s prizadevanji za krepitev zmogljivosti nacionalnih sodnih institucij, ki obravnavajo vojne zločine, ter s številnimi projekti, ki imajo za cilj prepoznavanje najboljših praks,

G.

ker sta zgoraj omenjeni resoluciji Varnostnega sveta ZN S/RES/1503(2003) in S/RES/1534(2004) pozvali sodišče in Mednarodno kazensko sodišče za Ruando, naj končata vse preiskave do konca leta 2004, vse sodne obravnave prve stopnje do konca leta 2008, in vse delo do leta 2010; ker pa je sodišče navedlo, da ne bo uspelo zaključiti sodnih obravnav prve stopnje pred koncem leta 2009, tudi zaradi mnogih pritožb; ker je torej potreben nov sklep Varnostnega sveta ZN, ki bo podaljšal mandat sodišča,

H.

ker je sodišče začelo s pobudo oblikovanja načrta, ki je dobil podporo Varnostnega sveta ZN v zgoraj navedenih resolucijah, ki je postal poznan kot „zaključna strategija“ in katerega namen je zagotoviti, da se poslanstvo sodišča zaključi uspešno, pravočasno in usklajeno s pravnimi sistemi zadevnih držav,

I.

ker je načrt sestavljen iz treh faz in ciljnih datumov za dokončanje mandata sodišča in ker je sedanji cilj dokončanje vseh postopkov (sodnih obravnav in prizivov) do leta 2011 z manjšim zamikom v leto 2012; ker se je za dosego teh rezultatov sodišče osredotočilo na najvišje voditelje, ki so osumljeni, da so odgovorni za zločine, ki so se dogajali na območju, za katerega je sodišče pristojno, medtem ko je zadeve, v katerih so obtožene osebe na srednji ali nižji ravni odgovornosti, preneslo na pristojna nacionalna sodišča, ter ker si je prizadevalo za skupna sojenja obtožencem, čeprav je treba zagotoviti, da združitev tožb ne krati pravic obtožencev; ker imajo nacionalni tožilci in sodišča možnost sami začeti in obravnavati številne primere in tako tudi ravnajo, vendar nekatera nacionalna sodišča morda niso sposobna ali pripravljena voditi kazenskih postopkov v skladu z mednarodnimi standardi in normami nepristranskega sojenja, prenos na nacionalna sodišča pa je v nekaterih primerih naletel na nasprotovanje neposredno udeleženih žrtev in prič,

J.

ker trije sodni senati in pritožbeni senat sodišča še vedno delujejo v polni meri in obravnavajo zadeve z več obtoženimi; ker je imelo prepuščanje zadev pristojnim nacionalnim sodiščem velik vpliv na celotno delovno obremenitev sodišča, vendar so dejavniki, nad katerimi nima nadzora, povzročili določene zamude, prav tako pa ni mogoče izključiti dodatnih nepredvidenih zamud,

K.

ker je treba privesti pred sodišče tudi preostala obtoženca, Ratka Mladića in Gorana Hadžića, in ker bo njuno prijetje odvisno od obveznega sodelovanja držav z sodiščem v skladu s členom 29 sodišča, vključno z iskanjem, prijetjem in premestitvijo ubežnikov ter s predložitvijo dokaznega gradiva, ki se nahaja na primer v domačih arhivih, in ker ni vedno prišlo do prijetja in premestitve ubežnih obtožencev ter predložitve dokaznega gradiva,

L.

ker člen 21 statuta sodišča predvideva, da ima vsak obtoženi pravico do navzočnosti na sojenju, in ker sodišče ne bi moglo voditi postopka v odsotnosti (in absentia), četudi bi razpolagalo z obilnim dokaznim gradivom,

M.

ker se priznava zaveza sodišča k hitremu dokončanju svojega mandata, vendar sodne obravnave zadev, ki še niso zaključene, ne smejo potekati pod nerazumnim časovnim pritiskom, saj bi tovrstni pritisk lahko vplival na pravico obtoženih do nepristranske obravnave; ker ni mogoče sprejeti nobenih bližnjic, ki bi lahko še bolj ogrozile varnost in dobro počutje žrtev in prič, ki pričajo pred sodiščem, in ker ciljni datum, predviden v zaključni strategiji sodišča, ne bi smel pomeniti nekaznovanja za preostala osumljenca na begu ali neustreznega časovnega pritiska za obravnave, ki so v teku,

1.

na Svet naslavlja naslednja priporočila:

(a)

opozarja na dejstvo, da je ena od temeljnih vrednot, ki se odraža v odločitvi mednarodne skupnosti o ustanovitvi sodišča, iskanje pravice in boj proti nekaznovanosti; ob popolni podpori delu, ki ga opravlja sodišče, poudarja, da to ne bo v celoti dokončano, če sojenj, ki so v teku, ne bo mogoče dokončati brez nepotrebne naglice in če ne bosta preostala obtoženca, Ratko Mladić in Goran Hadžić, pripeljana pred sodišče in se jima bo sodilo;

(b)

poudarja, da si ne bi smeli prizadevati za hitrost obravnavanja na račun zahtev zakonitega postopka, in ponovno opozarja na mnenje, ki je postalo splošno sprejeto, da se dediščine sodišča ne bo merilo le po tem, ali bo uspelo soditi odgovornim za najhujše zločine na območju, za katero je pristojno, temveč tudi po tem, ali bo ta sojenja izvedlo v skladu z najstrožjimi standardi pravičnosti;

(c)

poudarja, da je ohranitev visoko usposobljenega osebja na sodišču bistven dejavnik za uspešno dokončanje sojenj in pritožb ter da lahko izgubo specializiranega institucionalnega znanja, ki je potrebno za zaključek preostalih sodnih obravnav, še zaostri časovni načrt, ki je predviden v zaključni strategiji; ob upoštevanju zgoraj omenjene resolucije Generalne skupščine ZN št. A/RES/63/256, ki sodišču omogoča, da osebju ponudi pogodbe v skladu s časovnim načrtom iz zaključne strategije in da prouči nedenarne spodbude za zadržanje najpomembnejšega osebja;

(d)

poudarja, da po eni strani datum, določen za dokončanje zaključne strategije, prispeva k večjemu tempu dela sodišča, vendar po drugi strani ta datum nikakor ne more predstavljati končnega roka za dejavnosti sodišča, če se res išče pravica in če naj se sojenje Ratku Mladiću in Goranu Hadžiću res zgodi;

(e)

zato poziva Svet, naj nujno prouči, če bi bilo treba predvideti podaljšanje mandata sodišča za dve leti in če bi bilo to dovolj, ob upoštevanju, da bi bilo treba vsako podaljšanje ocenjevati tudi po rezultatih in ne le po času, ter naj predlaga preučitev teh vprašanj v ustreznih strukturah Združenih narodov;

(f)

poziva Svet, naj spodbudi Varnostni svet ZN, da se bo zavezal k zagotovitvi zadostnih sredstev in podpore sodišču v splošnem proračunu ZN do konca mandata sodišča;

(g)

poziva Svet, naj nadaljuje s podporo prizadevanjem sodišča, da bi zadevne države prepričalo, naj okrepijo sodelovanje in svoja prizadevanja za aretacijo preostalih obtožencev in tako omogočijo sodišču, da izpolni svoj mandat, in naj se skupaj z Združenimi narodi jasno prepriča, da je treba zelo jasno določiti, da je treba preostalima ubežnikoma soditi pred sodiščem ali preostalimi mehanizmi, da se tako prepreči vsaka domneva o nekaznovanosti;

(h)

poudarja, da bi morale osrednje dokumente, ki so bistveni za obtožbo generala Anteja Gotovine, Mladena Markaća in Ivana Čermaka, predati pristojne oblasti; poudarja, da je treba izpolniti nedavne pozive glavnega tožilca sodišča Sergea Brammertza k iskanju in predaji zadevne manjkajoče dokumentacije;

(i)

poudarja, da bi morala Evropska unija še naprej poudarjati, da izpolnjevanje köbenhavnskih meril vključuje popolnoma delujoče sodstvo, ki lahko obravnava tudi kršitve humanitarnega prava, tudi po tem, ko okvir sodišča ne bo več deloval; poziva Svet, naj določi jasna merila za ocenjevanje sodstva v državah zahodnega Balkana po koncu mandata sodišča, med drugim zaradi zagotavljanja, da pogoji v zaporih ustrezajo mednarodnim standardom in da se upošteva kazni, ki jih je določilo sodišče, ter poziva EU, naj poveča podporo domačim preiskavam vojnih zločinov in sojenjem zaradi njih, recimo prek pomoči organom pregona, sodnim in tožilskim organom, vključno s sredstvi za usposabljanje in zaščito prič;

(j)

priznava, da suverenost držav ostaja temeljni kamen mednarodnega sistema, in opozarja, da je bistvenega pomena, da tudi mednarodna skupnost podpira razvoj domačih zmogljivosti na Balkanu, da bi lahko lokalna sodišča nadaljevala delo, s katerim je začelo sodišče; podpira sedanje financiranje EU, na primer za programe osveščanja v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice; v zvezi s tem poziva Svet, naj prouči povečanje svoje podpore za strategijo nadaljevanja sodišča, in poziva h krepitvi sodelovanja med sodnimi in tožilskimi organi na zahodnem Balkanu, zlasti v primerih, ki obravnavajo izročitve in vzajemno pravno pomoč;

(k)

ugotavlja, da bo obstoj jasnega mehanizma za opravljanje preostalih funkcij sodišča po tem, ko bo to ukinjeno, bistvenega pomena za zagotavljanje, da bo dediščina tega sodišča krepila načela, ki so bila v izhodišču njegove ustanovitve;

(l)

poziva Svet, naj v okviru ustreznih struktur Združenih narodov brez odlašanja začne s postopkom, predvidenim za oblikovanje mehanizma za obravnavanje takojšnjih in dolgoročnih preostalih funkcij, kot so zaščita prič, varstvo prič pred zastraševanjem, vprašanje nespoštovanja sodišča, revizije postopkov v primeru prejetja razbremenilnih dokazov, spremljanje sojenj, ki so bila prepuščena regiji (trenutno jih spremlja tožilstvo sodišča prek Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE)), pogoji v zaporih ter vprašanja, povezana s pomilostitvami ali spremembami kazni, itd.; predlaga, da se Varnostnemu svetu Združenih narodov posreduje predlog za morebitno ustanovitev skupnega urada, ki bi v prihodnosti opravljal preostale funkcije sodišča, Mednarodnega kazenskega sodišča za Ruando in Posebnega sodišča za Sierro Leone;

(m)

opozarja Svet, da bi morala EU posebno pozornost posvetiti varovanju dediščine sodišča, in sicer z zagotavljanjem, da se njegovi arhivi shranijo na ustreznem varnem kraju, po možnosti na zahodnem Balkanu, da so čim bolj popolni in dostopni ter da je dokumentacija dostopna prek svetovnega spleta; predlaga, da bi bilo treba ustrezno zagotoviti prost dostop tudi vsem tožilcem in zagovornikom ter po primernem poteku časa zgodovinarjem in raziskovalcem;

(n)

poudarja, da bi morala biti dediščina sodišča povezana tudi s splošnim procesom sprave; v zvezi s tem poziva države zahodnega Balkana in EU, naj podpirajo delo nevladnih organizacij in drugih ustanov, ki nudijo pomoč žrtvam, podpirajo dialog in razumevanje med narodnostmi ter spodbujajo iskanje resnice in spravo;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu ter v vednost Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Varnostnemu svetu Združenih narodov in predsedniku Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo.


(1)  Pismo predsednika mednarodnega sodišča Varnostnemu svetu Združenih narodov, S/2008/729, 24. november 2008.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0028.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/157


Četrtek, 12. marca 2009
Peti svetovni forum o vodah v Carigradu od 16. do 22. marca 2009

P6_TA(2009)0137

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o vodi, v pričakovanju petega svetovnega foruma o vodah, ki bo v Carigradu od 16. do 22. marca 2009

2010/C 87 E/31

Evropski parlament,

ob upoštevanju ministrskih izjav iz prvih štirih svetovnih forumov o vodah, ki so bili v Marakešu (1997), Haagu (2000), Kjotu (2003) in Mexico Cityju (2006),

ob upoštevanju izjave iz konference v Dublinu o vodah in trajnostnem razvoju (1992), ki je priporočila sprejetje integriranega upravljanja vode in ki priznava vrednost vode v vsaki izmed njenih uporab in uvaja načelo določanja cen vode,

ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine Združenih narodov A/RES/58/217, v kateri je obdobje 2005–2015 razglašeno za Mednarodno desetletje za akcijo „Voda za življenje“ in 22. marec za „Svetovni dan vode“,

ob upoštevanju ministrske izjave iz mednarodne konference o vodah, ki je potekala v Bonnu leta 2001, ki poudarja, da je treba spodbuditi nova financiranja iz vseh možnih kategorij investitorjev in okrepiti javno financiranje vode s prispevanjem zasebnega kapitala, ob istočasnem spodbujanju ukrepov na lokalni ravni,

ob upoštevanju konference v Monterreyu leta 2002, ki je vpeljala pojem svetovnega partnerstva za vodo v obliki večrazsežnostnega dialoga med enakimi, ki je razširjen na podjetja, finančne institucije in civilno družbo, saj je to pobuda, ki so ga ponovno začeli izvajati Novo partnerstvo za razvoj Afrike (NEPAD) in G8 v Genovi leta 2001 ter Afriški forum za partnerstvo leta 2003,

ob upoštevanju Konvencije Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo, ki je bila sprejeta v Helsinkih leta 1992 in je postala veljavna leta 1996, ki ponuja zakonodajni okvir za regionalno sodelovanje glede varstva in uporabe čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer,

ob upoštevanju svetovnega vrha Združenih narodov o tisočletju (New York, 6.–8. september 2000), kjer so bili oblikovani razvojni cilji tisočletja, ki predvidevajo, da se bo do leta 2015 odstotek prebivalcev, ki nimajo trajnostnega dostopa do pitne vode, zmanjšal za polovico,

ob upoštevanju Listine iz Zaragoze iz leta 2008 z naslovom „Nova celovita vizija o vodi“ in priporočil vodnega foruma, sprejetih 14. septembra 2008 - na zadnji dan mednarodne razstave v Zaragozi leta 2008 - in poslanih Generalnemu sekretarju Združenih narodov,

ob upoštevanju drugega svetovnega poročila Združenih narodov o upravljanju z vodnimi viri: „Voda, skupna odgovornost“, ki je bilo objavljeno leta 2006,

ob upoštevanju odstavka 5 svoje resolucije z dne 11. marca 2004 o strategiji notranjega trga (1), kjer je navedeno, da „ker je voda skupna dobrina človeštva, za upravljanje vodnih virov ne morejo veljati pravila notranjega trga“,

ob upoštevanju „Poročila o človekovem razvoju 2006“ razvojnega programa Združenih narodov (UNDP) o „Vodi med močjo in revščino“, v kateri je ta agencija Združenih narodov dokazala, da je revščina, in ne fizično pomanjkanje vode, glavni vzrok za pomanjkanje dostopa do vode za več kot milijardo ljudi,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2007 o organih lokalne skupnosti in razvojnem sodelovanju (2),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2006 o četrtem svetovnem forumu o vodah v Mexico Cityju (16.-22. marec 2006) (3),

ob upoštevanju znatnih pobud evropske civilne družbe glede vode in pravice za dostop do pitne vode za vse, ki so potekale v Evropskem parlamentu, zlasti Svetovna skupščina izbranih predstavnikov in državljanov za vodo (AMECE, 18.–20. marec 2007) in Peace with Water - pomiriti se z vodo (12.–13. februar 2009) kot tudi Memorandum za svetovni protokol o vodi, o katerem se je razpravljalo,

ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor B6-0113/2009, ki je bilo naslovljeno na Komisijo, o petem svetovnem forumu o vodah v Carigradu od 16. do 22. marca 2009,

ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.

ker pomanjkanje vode in sanitarij vsako leto povzročita 8 milijonov mrtvih, in ker več kot milijarda ljudi nima enostavnega dostopa po primerni ceni do pitne vode, in ker skoraj dve milijardi in pol ljudi nima na voljo sanitarij,

B.

ker 2,8 milijarde ljudi živi na področjih, ki so jih prizadele hude težave zaradi pomanjkanja vode, in ker se bo ta številka povečala na 3,9 milijarde do leta 2030,

C.

ker je revno prebivalstvo najbolj ranljivo zaradi podnebnih sprememb in tudi manj sposobno, da se nanje prilagodi,

D.

ker multinacionalna podjetja in kmetijska gospodarstva predstavljajo največje porabnike sladke vode na svetu (70 % svetovne porabe), ki jo dobijo po smešno nizki ceni; ker je pretirano izkoriščanje vodnih virov vodilo k poslabšanju in razširjenju postopkov onesnaževanja voda in splošnega propadanja tal, kar povzroča vedno pogostejše pojave suše, ki je vedno bolj strukturna,

E.

ker morajo storitve, povezane z uporabo vode, in smotrno upravljanje določiti raven cen ter tako preprečiti potratno izkoriščanje s strani nekaterih sektorjev in omogočiti naložbe v vzdrževanje in izboljšanje infrastruktur, skupaj s spremljevalnimi ukrepi, ki zagotavljajo pravično porazdelitev vode, in podporo vlad za revne družine, da tako lahko plačajo za svoje osnovne potrebe po vodi,

F.

ker globalne subvencije za vodo, ki vodijo k umetno nizkim cenam vode, povzročajo pretirano izkoriščanje s strani nekaterih sektorjev in so eden izmed glavnih razlogov za pomanjkanje vode,

G.

ker je porazdelitev vode zelo neenakomerna, medtem ko bi morala biti temeljna in univerzalna pravica, in ker je lokalna raven najbolj primerna za njeno opredelitev in upravljanje,

H.

ker lahko liberalizacija in deregulacija porazdelitve vode v državah v razvoju, zlasti v manj razvitih državah, ob pomanjkanju trdnih pravil za spremljanje teh ukrepov, privedeta k povečanju cen, ki prizadene najrevnejše in zmanjša njihov dostop do vode,

I.

ker morajo poleg tega javno-zasebna partnerstva, ki združujejo stroga in pregledna pravila, javno lastnino in zasebne naložbe, biti usmerjena k izboljšanju dostopa do vode in sanitarij za vse, kakor tudi k stroškovno učinkovitejši uporabi,

J.

ker so glavne ovire za učinkovito upravljanje z vodo skromna politična in finančna prednost, ki se pripisuje vodi, nepravilno upravljanje, vrzeli v pravnem okviru, pomanjkanje preglednosti pri pogajanjih in pri dodeljevanju pogodb, korupcija in pomanjkanje razprav o ravni tarif,

K.

ker po mnenju Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, delež uradne razvojne pomoči, namenjene vodi in sanitarijam, znaša le 9 % dvostranske uradne razvojne pomoči in 4,5 % večstranske uradne razvojne pomoči in je poleg tega slabo porazdeljen, saj so najmanj razvite države prejele le 24 % sredstev, čeprav pomoč najbolj potrebujejo,

L.

ker je svetovni forum o vodah, ki poteka vsaka tri leta, prostor za razpravo in usmerjanje svetovnih političnih sklepov na področju upravljanja vode in vodnih virov in ker obžaluje, da vse do sedaj iniciative svetovnega foruma o vodah niso zadostno vključene v delo Združenih narodov,

1.

izjavlja, da je voda skupna človeška dobrina in bi moral biti dostop do pitne vode temeljna in univerzalna pravica; zahteva, da se v največji možni meri prizadeva za zagotavljanje dostopa do vode najrevnejšim prebivalcem do leta 2015;

2.

izjavlja, da je voda javna dobrina in bi jo morala nadzirati javnost, četudi jo, delno ali v celoti, upravlja zasebni sektor;

3.

poudarja, da je treba v vsako politiko o upravljanju vode vključiti tudi zaščito javnega zdravja in varovanje okolja; poudarja, da bi moral svetovni forum o vodah na demokratičen, participativen in sporazumen način prispevati k razvoju strategij, ki bodo spodbudile načine gospodarskega in kmetijskega razvoja, ki bodo zagotovili visoko raven kakovosti vode;

4.

želi, da se opustijo sistemi za globalne subvencije za porazdelitev vode, ki spodkopavajo spodbude za učinkovito upravljanje vode, saj ustvarjajo prekomerno uporabo, da se tako sprostijo sredstva, namenjena za usmerjene subvencije, zlasti za revno in podeželsko prebivalstvo, za vzpostavitev dostopa, ki bo na voljo vsem;

5.

poudarja zanimanje za oblikovanje organov za skupno upravljanje vode med obrežnimi državami enega porečja, da se tako oblikuje oziroma okrepi solidarnost, ki je naklonjena pomiritvi napetosti ali reševanju konfliktov;

6.

opozarja na osrednjo vlogo žensk pri oskrbi z vodo, njenem upravljanju in ohranjanju;

7.

poziva države članice, da navkljub finančni krizi povečajo svoje prispevke za uradno razvojno pomoč, da se doseže razvojni cilj tisočletja, ki se nanaša na oskrbo s pitno vodo, saj potrebe za naložbe na tem področju znašajo letno 180 milijard USD;

8.

poziva, da se sredstva iz Evropskega sklada za vodo v prid državam Afrike, Karibov in Pacifika (AKP) okrepijo v okviru desetega Evropskega razvojnega sklada, in da se razvijejo novi načini financiranja, tudi zasebnega, in inovativna partnerstva, zlasti solidarnostno financiranje;

9.

želi, da dvostranska uradna razvojna pomoč podpre nekatere večstranske ukrepe, kot je Afriška pobuda za vodo;

10.

meni, da je treba uradno razvojno pomoč uporabiti skupaj s sredstvi organov javnih skupnosti, prostovoljnimi prispevki, bančnimi posojili in zasebnim kapitalom, da se za vodni sektor zagotovi kolikor je le mogoče popolno financiranje;

11.

vztraja, da je treba oblikovati jamstvene mehanizme, ki jih lahko vzpostavijo finančne institucije in institucije za razvoj, da se zoperstavijo previdnosti investitorjev na trgu z vodo;

12.

poudarja, da država, pri izvajanju svojih nalog opredeljevanja politik in potrebnih sredstev, izbiranja partnerjev in razdeljevanja odgovornosti, tudi ob prenašanju izvajanja na raven organov lokalnih skupnosti, ostaja glavni akter na področju vodne politike;

13.

vztraja, da mora upravljanje vodnih virov temeljiti na decentraliziranem, participativnem in integriranem pristopu, ki združuje uporabnike in tiste, ki sprejemajo odločitve, pri opredeljevanju lokalnih vodnih politik;

14.

poziva Komisijo, da razvije programe za osveščanje glede vode tako v Evropski uniji kot v njenih državah partnericah;

15.

vztraja na potrebi po podpori za lokalne javne oblasti pri njihovih prizadevanjih za vzpostavitev demokratičnega upravljanja vode, ki bo učinkovito, pregledno, urejeno s pravili in spoštljivo do ciljev trajnostnega razvoja, da se tako zadovolji potrebam prebivalstva;

16.

poziva Svet in Komisijo, da priznata temeljno vlogo lokalnih oblasti pri zaščiti in upravljanju vode, da tako postanejo povsod odgovorne za upravljanje vodnega sektorja, in obžaluje, da evropski programi za sofinanciranje pripisujejo premajhno vrednost pristojnostim lokalnih skupnosti Evropske unije;

17.

zato poziva Svet in Komisijo, naj spodbudita lokalne oblasti v Evropski uniji, da namenijo del plačil, ki so jih pridobile pri uporabnikih za nudenje storitev na področju vode in sanitarij, za ukrepe decentraliziranega sodelovanja;

18.

poziva, da se v okviru ohranjanja javne lastnine in v primernem regulativnem in pravnem okviru nameni več prizadevanj za sodelovanje zasebnega sektorja v porazdelitvi vode, da se lahko zagotovijo koristi od njihovega kapitala, izkušenj in tehnologije, da se tako izboljša dostop do vode in sanitarij za vse in prizna dostop do vode kot temeljno pravico;

19.

meni, da je naloga države, da vključi manjše zasebne ponudnike v svoje nacionalne strategije za oskrbo z vodo;

20.

meni, da so lahko sistemi javno-zasebnega partnerstva, v katerih javne oblasti ostajajo lastniki infrastrukture in sklepajo pogodbe o upravljanju z zasebnim sektorjem, eden izmed načinov za izboljšanje dostopa do vode in sanitarij, ki bo na voljo vsem;

21.

vztraja na spodbujanju novih pristopov, kot sta namakanje na podeželskih območjih in ureditev zelenih pasov okoli mest, da se tako okrepita zanesljiva preskrba s hrano in lokalna samouprava;

22.

meni, da je posredniška vloga nevladnih organizacij na terenu s prebivalstvom nenadomestljiv dodatek za zagotavljanje uspeha projektov v revnih državah;

23.

želi vzpostavitev sorazmerne porazdelitve tarif, ki bo omogočila oskrbo z vodo za najrevnejše po dostopnih cenah;

24.

prepričan je, da je treba uporabiti tudi lokalne prihranke, vedoč, da to zahteva, da vlade odpravijo vse pravne, fiskalne ali upravne ovire, ki zavirajo razvoj lokalnih finančnih trgov;

25.

poziva Komisijo in države članice, da sprejmejo politiko pomoči za upravljanje vode, ki temelji na načelu vsesplošnega, pravičnega in nediskriminatornega dostopa do čiste vode;

26.

poziva Komisijo in države članice, da olajšajo in podprejo prizadevanja držav v razvoju na področju prilagajanja na vplive podnebnih sprememb in njihovega zmanjševanja; s tem v zvezi opozarja na pomen hitrega oblikovanja svetovne zveze za podnebne spremembe;

27.

poziva, da se problematika upravljanja vode, vodnih vironv in pravica do dostopa do vode za vse vključijo v dnevni red za COP 15 sporazume v Københavnu (7.–18. december 2009) o prihodnosti Kjotskega protokola, tudi v luči dela medvladnega foruma o podnebnih spremembah;

28.

poudarja pomen upoštevanja potreb revnih pri oblikovanju politik za oskrbo in upravljanje vode, ki so namenjene predvsem prebivalcem, ki so najbolj izpostavljeni podnebnim spremembam;

29.

poziva predsedstvo, da na forumu v Carigradu predstavlja Evropsko unijo s pooblastilom, da

dostop do pitne vode smatra kot življenjsko, temeljno pravici človeka in ne samo kot tržno gospodarsko dobrino, ki je podrejena samo pravilom trga,

zagovarja smernice, izražene v tej resoluciji;

30.

želi, da se v okviru Združenih narodov začnejo pogajanja za sklenitev mednarodne pogodbe, ki bo priznala pravico do dostopa do čiste vode; poziva države članice in predsedstvo Unije, naj sprejmejo politične in diplomatske pobude na tem področju v okviru Generalne skupščine in v Svetu Združenih narodov za človekove pravice;

31.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetu ministrov AKP-EU, Generalnemu sekretarju Združenih narodov in generalnemu sekretariatu Mednarodnega odbora za svetovno pogodbo o vodi.


(1)  UL C 102 E, 28.4.2004, str. 857.

(2)  UL C 301 E, 13.12.2007, str. 249.

(3)  UL C 291 E, 30.11.2006, str. 294.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/162


Četrtek, 12. marca 2009
Razvojna pomoč ES za zdravstvo v podsaharski Afriki

P6_TA(2009)0138

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o razvojni pomoči Evropske skupnosti za zdravstvo v podsaharski Afriki

2010/C 87 E/32

Evropski parlament,

ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 10/2008 o razvojni pomoči Evropske skupnosti za zdravstvene storitve v podsaharski Afriki,

ob upoštevanju deklaracije tisočletja Združenih narodov z dne 18. septembra 2000, ki postavlja razvojne cilje tisočletja kot skupno določena merila mednarodne skupnosti za izkoreninjenje revščine,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. oktobra 2005 z naslovom „Pospeševanje napredka v smeri uresničevanja razvojnih ciljev novega tisočletja – prispevek Evropske unije“ (KOM(2005)0132),

ob upoštevanju akcijskega programa, ki ga je leta 1994 sprejela mednarodna konferenca o prebivalstvu in razvoju (1),

ob upoštevanju resolucije, sprejete na 14. skupni parlamentarni skupščini AKP-EU dne 22. novembra 2007, o dostopu do zdravstvenega varstva in zdravil, s posebnim poudarkom na zapostavljenih boleznih (2),

ob upoštevanju strateškega dokumenta za tematski program 2007–2013 z naslovom „Vlaganje v ljudi“, ki temelji na Uredbi (ES) št. 1905/2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja,

ob upoštevanju svetovnega poročila o zdravju Svetovne zdravstvene organizacije za leto 2008 z naslovom „Primarno zdravstveno varstvo - danes bolj kot kdajkoli“,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. junija 2007 o razvojnih ciljih tisočletja - vmesna točka (3) in svoje resolucije z dne 4. septembra 2008 o maternalni umrljivosti pred srečanjem OZN na visoki ravni o razvojnih ciljih tisočletja, 25. septembra 2008 (4),

ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor Komisiji o poročilu Računskega sodišča št. 10/2008 o razvojni pomoči ES za zdravstvene storitve v podsaharski Afriki (O-0030/2009 - B6-0016/2009),

ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.

ker se od leta 2000 financiranje Evropske skupnosti, namenjeno zdravstvenemu sektorju, ni povečalo sorazmerno z deležem celotne razvojne pomoči, kljub zavezanosti Komisije razvojnim ciljem tisočletja in kljub zdravstveni krizi v podsaharski Afriki,

B.

ker je Evropska skupnost ni poskrbela za sistematično ureditev, ki bi zagotovila zadostno strokovno znanje na področju zdravja za ustrezno izvajanje njene zdravstvene politike,

C.

ker kljub temu, da obstoječa zasnova splošne proračunske podpore vključuje povezave z zdravstvenim sektorjem, te povezave pri njenem izvajanju niso bile izčrpno raziskane in ni bilo storjeno dovolj za izpolnitev potreb najrevnejših slojev prebivalstva,

D.

ker je Komisija v podsaharski Afriki le malo izkoristila sektorsko proračunsko podporo, ki je osredotočena na zdravstveni sektor,

E.

ker polovica prebivalcev podsaharske Afrike še vedno živi v revščini in ker je Afrika edina celina, ki ne kaže napredka pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja, zlasti tistih treh ciljev, ki so povezani z zdravjem – umrljivost otrok, umrljivost mater ter boj proti virusu HIV/aidsu, tuberkulozi in malariji, ki so najbolj pomembni pri obravnavi revščine, vendar je zanje še najmanj verjetno, da bodo doseženi do leta 2015,

F.

ker se je kljub težavam s trajnostjo, ki so bile opažene pri projektih, povezanih z zdravjem, tak način zagotavljanja pomoči izkazal kot uporaben pri podpori zdravstvenemu sektorju v podsaharski Afriki,

G.

ker 3,5 milijona otrok vsako leto ne dočaka svojega petega rojstnega dneva zaradi diareje in pljučnice,

1.

meni, da so šibki zdravstveni sistemi, vključno s pomanjkanjem človeških virov, večja ovira pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja, ki se nanašajo na zdravje, in poudarja, da bi morala biti krepitev zdravstvenih sistemov eden od bistvenih dejavnikov pri zmanjševanju revščine; meni, da potrebuje osnovna zdravstvena infrastruktura stabilno in dolgoročno finančno podporo, če naj omogoči doseganje razvojnih ciljev tisočletja;

2.

meni, da je za doseganje boljših rezultatov v zdravstvu in mednarodno dogovorjenih razvojnih ciljev na področju zdravja potrebno sodelovanje vseh; v tem okviru odobrava zavezanost držav v razvoju prizadevanjem, da bi bilo 15 % nacionalnega proračuna namenjenih vlaganju v zdravje v skladu z zavezami, ki so jih sprejeli afriški voditelji v Abudži, Nigerija, aprila 2001; obžaluje, da je Evropska skupnost namenila le 5,5 % celotne pomoči iz devetega evropskega razvojnega sklada za zdravje;

3.

poziva Komisijo, naj okrepi podporo zdravstvenim službam v podsaharski Afriki in naj pregleda bilanco financiranja Evropske skupnosti z namenom, da nameni prednost podpori zdravstvenega sistema;

4.

poziva Komisijo, naj med srednjeročnim pregledom desetega evropskega razvojnega sklada poveča sredstva, namenjena zdravstvenemu sektorju, ne glede na nujnost celostne strategije, v katero so vključeni sektorji, ki imajo širši vpliv na rezultate v zdravstvu, kot so izobraževanje, voda in sanitacija, razvoj podeželja in upravljanje;

5.

poudarja, da bi morala obveza, sprejeta v okviru instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja, o namenitvi 20 % sredstev za zdravje in osnovno izobraževanje do leta 2009, zaradi skladnosti veljati za vse izdatke evropske razvojne politike, tudi za evropski razvojni sklad; zahteva, da Komisija pred 10. aprilom 2009 obvesti pristojne odbore Parlamenta, kolikšen odstotek celotne razvojne pomoči, namenjene podsaharski Afriki, je bil, razčlenjeno po državah, dodeljen osnovnemu in srednjemu izobraževanju ter osnovnemu zdravstvenemu varstvu;

6.

prosi Svet, naj evropski razvojni sklad vključi v proračun EU, kot je Parlament že večkrat pozval, ter s tem omogoči večjo politično skladnost in parlamentarni nadzor nad izdatki za razvoj;

7.

poziva Komisijo, naj zagotovi zadostno strokovno znanje s področja zdravja, da bo lahko imelo učinkovito vlogo v dialogu v zdravstvenem sektorju, in sicer s tem, da poskrbi, da bodo imele vse delegacije, pri katerih je zdravje najpomembnejše področje, zdravstvene specialiste, da v državah, kjer so se končali spopadi, tesneje sodeluje z zdravstvenimi svetovalci direktorata Komisije za humanitarno pomoč; da sklepa tesnejša partnerstva s Svetovno zdravstveno organizacijo in tako uporabi njihovo strokovno znanje, ter da sklepa uradne sporazume z državami članicami EU, da lahko izkoristi njihovo strokovno znanje; poziva Komisijo, naj do 10. aprila 2009 pristojnim odborom Parlamenta pošlje pregled števila strokovnjakov s področja zdravja oziroma izobraževanja, ki jih je poslala v regijo, in so na voljo, v delegacijah in na sedežu, ter natančen razpored ali pregled za leti 2009 in 2010, iz katerega bo razvidno, kako namerava povečati to število in kje bodo te osebe nameščene, da bo mogoče odgovore Komisije upoštevati v postopku razrešnice za leto 2007;

8.

prosi Komisijo, naj v okviru priprav vlog za nepovratna sredstva in pri izvajanju pogodb o nepovratnih sredstvih svetovnemu sklada za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji na državni ravni zagotovi podporo tehnične pomoči, sedežu Skupnosti pa zagotovi povratne informacije ter s tem zagotovi, da bo njena vloga v izvršilnem odboru svetovnega sklada za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji učinkovita;

9.

poziva Komisijo, naj poveča svoje zmogljivosti osebja in virov, tako na sedežu kot v delegacijah, da podpre svojo zdravstveno strategijo v državah in zagotovi učinkovitost izdatkov svetovnega sklada za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji; poziva, naj dobijo večjo prednost bolezni, ki jih je lahko preprečiti, na primer bolezni z drisko, ki bi jih lahko v glavnem preprečili že s samim univerzalnim dostopom do mila in z ustreznimi kampanjami osveščanja o umivanju rok;

10.

poziva Komisijo, naj bolj uporablja splošno proračunsko podporo za krepitev zdravstvenega varstva s kazalniki uspešnosti pri doseganju cilja 15 % iz Abudže in stopnjami realizacije (specifične slabosti pri upravljanju javnih financ in javnem naročanju), tehnično podporo političnem dialogu v zdravstvenem sektorju in zanesljivimi statističnimi sistemi;

11.

potrjuje, da imajo pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja potencial, da zagotavljajo trajnostno, dolgoročno vlaganje v zdravje v državah v razvoju in da jim pomagajo doseči razvojne cilje tisočletja, vendar le, če Komisija zagotovi, da bodo pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja osredotočene predvsem na sektorja zdravstva in izobraževanja; vendar poudarja, da so pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja le del rešitve, ko gre za izboljšanje učinkovitosti pomoči in pospešitev doseganja razvojnih ciljev tisočletja, ki se nanašajo na zdravje; poziva Komisijo, naj nujno razvije alternativni pristop, zlasti za države, ki še ne izpolnjujejo pogojev za pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja in pogosto še bolj zamujajo z doseganjem razvojnih ciljev tisočletja ter hudo potrebujejo večjo razvojno pomoč;

12.

poziva Komisijo, naj uporabi cilje, ki omogočijo neposredno merjenje rezultatov politik, vzpostavi mehanizme in orodja za spremljanje ter zagotovi, da bo ustrezen delež pomoči iz splošne proračunske podpore namenjen financiranju osnovnih potreb, zlasti v zdravstvu; poudarja, da je treba to pospremiti s podporo izgradnji zmogljivosti; poziva Komisijo, naj do konca leta 2009 obvesti Parlament o ukrepih, ki jih je sprejela;

13.

poziva k krepitvi zmogljivosti na vseh ministrstvih, da se zagotovi večjo učinkovitost na področju zdravstva prek porabe proračunske podpore, saj je državno lastništvo pogosto omejeno na ministrstva za finance;

14.

poziva Komisijo, naj bolj uporablja sektorsko proračunsko podporo; poziva Komisijo, naj pregleda splošno zahtevo, da se sektorska proračunska podpora lahko uporabi le, če je zdravstvo osrednji sektor, obenem pa naj ponovno premisli o sedanji porazdelitvi virov med sektorsko proračunsko podporo in splošno proračunsko podporo;

15.

poziva Komisijo, naj zagotovi podporo nadzoru proračunske podpore, ki bi jo izvajali parlamenti, civilna družba in lokalni organi, da zagotovi močno in jasno povezavo med pomočjo iz proračunske podpore in doseganjem razvojnih ciljev tisočletja;

16.

obžaluje, da je bilo v okviru desetega evropskega razvojnega sklada zdravstvo izbrano za osrednji sektor le v omejenem številu partnerskih držav (šest); poziva Komisijo, naj sistematično spodbuja države, da povečajo nacionalni proračun za zdravstvo s pomočjo kazalnikov učinkovitosti, in sicer tako, da si takšna povečanja postavijo za cilj v svojih finančnih sporazumih o splošni proračunski podpori;

17.

poziva Komisijo, naj okrepi svojo vlogo spodbujevalke dialoga med vladami partnerskih držav in civilno družbo, zasebnim sektorjem in nacionalnimi parlamenti;

18.

poziva Komisijo, naj vzpostavi in razširi jasne smernice, kdaj je treba uporabiti posamezne instrumente in kako jih uporabiti po več naenkrat, da bi dosegli čim večjo sinergijo; poziva Komisijo, naj poskrbi za skladnost različnih finančnih instrumentov ter pri tem upošteva položaj v posameznih državah, da zagotovi napredek pri doseganju ciljev tisočletja, povezanih z zdravjem;

19.

vztraja, naj Komisija in države članice uporabijo Kodeks ravnanja EU o delitvi dela v razvojni politiki in s tem zagotovijo, da bodo izdatki za zdravstvo in programi bolje usklajeni ter da bo več pozornosti usmerjene na zanemarjene države, ki ne prejemajo pomoči, pa tudi na države v krizi in krhke države;

20.

poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z Računskim sodiščem ugotovi, kako bi lahko obravnavali slabosti, navedene v poročilu Računskega sodišča, ter naj pred koncem leta 2009 poroča pristojnim odborom Parlamenta o izidu teh razprav;

21.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Računskemu sodišču ter vladam in parlamentom zadevnih afriških držav.


(1)  A/CONF.171/13/Rev.1.

(2)  UL C 58, 1.3.2008, str. 29.

(3)  UL C 146 E, 12.6.2008, str. 232.

(4)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0406.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/166


Četrtek, 12. marca 2009
Enotno območje plačil v eurih

P6_TA(2009)0139

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o uresničevanju enotnega območja plačil v eurih (območja SEPA)

2010/C 87 E/33

Evropski parlament,

ob upoštevanju skupne izjave Komisije in Evropske centralne banke z dne 4. maja 2006 o enotnem območju plačil v eurih,

ob upoštevanju priložnostnega dokumenta Evropske centralne banke št. 71 iz avgusta 2007 o gospodarskem vplivu enotnega območja plačil v eurih,

ob upoštevanju Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu (1) (Direktiva o plačilnih storitvah),

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 13. oktobra 2008 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o čezmejnih plačilih v Skupnosti (KOM(2008)0640),

ob upoštevanju poročila Evropske centralne banke o napredku enotnega območja plačil v eurih iz novembra 2008,

ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.

ker je enotno območje plačil v eurih (območje SEPA) zamišljeno kot integriran trg za plačilne storitve, na katerem vlada učinkovita konkurenca in na katerem ni razlike med čezmejnimi in nacionalnimi plačili v eurih,

B.

ker območje SEPA ni le samoregulativna pobuda Evropskega sveta za plačila, ampak tudi pomembna javna politična pobuda za krepitev ekonomske in monetarne unije ter lizbonske agende; ker je območje SEPA podprto z Direktivo o plačilnih storitvah, s čimer je zagotovljen potreben usklajen pravni okvir; ker zato uspeh območja SEPA vzbuja posebno pozornost Parlamenta;

C.

ker se je prehod na območje SEPA uradno začel 28. januarja 2008 z uvedbo plačilnega instrumenta SEPA za nakazila, medtem ko je okvir SEPA za uporabo kartic v veljavi od 1. januarja 2008, začetek sistema SEPA za neposredne bremenitve pa je predviden za 1. november 2009,

D.

ker pravno zavezujoč rok za prehod na instrumente SEPA ni določen, in ker se zdaj vse vpletene strani strinjajo, da je določitev roka nujna za uspeh območja SEPA,

E.

ker je prehod na območje SEPA počasen: do 1. oktobra 2008 je bilo v obliki nakazil SEPA opravljenih le 1,7 % vseh transakcij,

F.

ker morajo k uresničevanju območja SEPA prispevati vse zainteresirane strani – zakonodajalci, bančna industrija in uporabniki plačilnih storitev (zlasti javni sektor, ki je množičen uporabnik plačilnih storitev),

G.

ker uporaba instrumentov SEPA zgolj za čezmejne plačilne transakcije projektu SEPA ne bi prinesla uspeha, saj bi se ohranila razdrobljenost, pričakovane koristi bančne industrije ter njenih strank pa ne bi bile uresničene,

H.

ker sta Komisija in Evropska centralna banka 4. septembra 2008 naznanili Evropskemu svetu za plačila, da bi bili pripravljeni podpreti zamisel o večstranski pristojbini za izmenjavo za čezmejne neposredne bremenitve na območju SEPA pod pogojem, da bi bile takšne pristojbine objektivno utemeljene in bi se uporabljale le v omejenem obdobju,

I.

ker je Komisija izrazila pomisleke o obstoječi večstranski pristojbini za izmenjavo in ker ima industrija težave pri iskanju ustrezne rešitve,

J.

ker bi bilo treba prav tako rešiti uporabo večstranske pristojbine za izmenjavo v zvezi z rešitvijo EU za kartice na podlagi okvira SEPA za uporabo kartic,

K.

ker bi bilo treba zagotoviti nadaljnjo pravno veljavnost obstoječih pooblastil za neposredne bremenitve, saj bi bil obvezen podpis novih pooblastil pri prehodu z nacionalnih sistemov neposrednih bremenitev na sistem SEPA za neposredne bremenitve težaven;

1.

poudarja, da še naprej podpira vzpostavitev območja SEPA, kjer vlada učinkovita konkurenca in na katerem ni razlike med čezmejnimi in nacionalnimi plačili v eurih;

2.

poziva Komisijo, naj določi jasen, ustrezen in zavezujoč rok za prehod na produkte SEPA, ki je lahko najkasneje 31. december 2012, po tem datumu pa bi morala biti vsa plačila v eurih izvedena po standardih SEPA;

3.

poziva Komisijo, naj zagotovi pravno jasnost v zvezi z uporabo večstranske pristojbine za izmenjavo za čezmejne neposredne bremenitve, zlasti z določitvijo prehodnega obdobja, na koncu katerega bi morala obstajati možnost za ohranitev večstranskih pristojbin za izmenjavo, če upoštevajo smernice Komisije, ki bi jih bilo treba čim prej sprejeti in ki bi morale temeljiti na spremljanju stroškov storitev, ki jih zagotavljajo izvajalci plačilnih storitev, in dajatev zanje;

4.

poziva Komisijo, naj dodatno pojasni vprašanje večstranske pristojbine za izmenjavo za plačila s karticami;

5.

poziva k večjemu prizadevanju za iskanje ustreznih rešitev v državah članicah, da se zagotovi nadaljnja pravna veljavnost obstoječih pooblastil za neposredne bremenitve v sistemu SEPA za neposredne bremenitve;

6.

poziva države članice, naj svoje javne uprave spodbudijo k čimprejšnji uporabi instrumentov SEPA in jim namenijo vlogo katalizatorjev v obdobju prehoda;

7.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da prehod na instrumente SEPA ne bo povzročil dražjega plačilnega sistema za državljane Evropske unije;

8.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  UL L 319, 5.12.2007, str. 1.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/168


Četrtek, 12. marca 2009
Strateško partnerstvo med EU in Brazilijo

P6_TA(2009)0140

Priporočilo Evropskega parlamenta Svetu z dne 12. marca 2009 o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in Brazilijo (2008/2288(INI))

2010/C 87 E/34

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga priporočila Svetu, ki ga je vložila Véronique De Keyser v imenu skupine PSE o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in Brazilijo (B6-0449/2008),

ob upoštevanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji;

ob upoštevanju okvirnega sporazuma o sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Federativno republiko Brazilijo (1),

ob upoštevanju okvirnega sporazuma o medregionalnem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Južnim skupnim trgom in njegovimi državami članicami na drugi strani (2),

ob upoštevanju resolucije z dne 15. novembra 2001 o vsestranskem partnerstvu in skupni strategiji odnosov med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko (3),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2006 o okrepljenem partnerstvu med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko (4),

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Strateškemu partnerstvu med EU in Brazilijo naproti“ (KOM(2007)0281),

ob upoštevanju skupne izjave s prvega vrha EU–Brazilija v Lizboni 4. julija 2007,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. aprila 2008 o petem vrhunskem srečanju latinskoameriških in karibskih držav in Evropske unije v Limi (5),

ob upoštevanju deklaracije iz Lime s petega vrhunskega srečanja latinskoameriških in karibskih držav (LAC) in Evropske unije v Limi, Peru, 16. maja 2008,

ob upoštevanju skupne izjave z drugega vrha EU–Brazilija v Riu de Janeiru 22. decembra 2008,

ob upoštevanju člena 114(3) svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za razvoj (A6-0062/2009),

A.

ker Brazilija postaja vse pomembnejši regionalni in svetovni subjekt in se je izkazala za ključnega sogovornika Evropski uniji,

B.

ker sta Brazilija in Evropska unija partnerici z enako vizijo sveta in lahko spodbujata spremembe in iščeta rešitve po svetu,

C.

ker je prvo vrhunsko srečanje EU-Brazilija sprožilo strateško partnerstvo med EU in Brazilijo na podlagi njunih tesnih zgodovinskih, kulturnih in gospodarskih povezav in je bil na drugem vrhu EU–Brazilija sprejet skupni akcijski načrt, ki bo okvir za dejavnosti njunega strateškega partnerstva v triletnem obdobju,

D.

ker imata partnerici skupne temeljne vrednote in načela, kot so demokracija, pravna država, spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, tržno gospodarstvo in družbena povezanost, ki so osnovni pogoji za razvoj strateškega partnerstva,

E.

ker so med drugim procesi političnega in gospodarskega povezovanja, vse višja stopnja gospodarske globalizacije in pomembnost razprav o demokraciji, človekovih pravicah in okolju spremenili prednostne naloge v programih obeh regij,

F.

ker je bila Brazilija v ospredju južnoameriškega povezovanja v času ustanovitve Zveze južnoameriških držav (UNASUR),

G.

ker bo strateško partnerstvo pomenilo močno spodbudo za ustanovitev evro-latinskoameriškega območja vsestranskega medregionalnega partnerstva do leta 2012, ki ga je Parlament predlagal v zgoraj navedeni resoluciji z dne 27. aprila 2006,

H.

ker je bila ustanovitev Evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine (EuroLat) odločilni korak v smer krepitve demokratične legitimnosti in politične razsežnosti odnosov med EU in Latinsko Ameriko in ker bo prihodnja pridružitev parlamenta Mercosurja k tej skupščini okrepila njeno vlogo, ki jo ima kot stalni forum za politični dialog med obema regijama,

1.

na Svet naslavlja naslednja priporočila:

(a)

strateško partnerstvo bi moralo biti osrednji del dvoregionalnega pristopa in splošnega pregleda odnosov med Evropsko unijo, Latinsko Ameriko in Karibi (LAC), kar je osnova dvoregionalnega strateškega partnerstva, o katerem se je odločalo na vrhunskih srečanjih EU ter latinskoameriških in karibskih držav;

(b)

posebni mehanizmi za politični dialog, ki izhajajo iz strateškega partnerstva, bi morali resnično spodbuditi odnose z in med različnimi procesi regionalnega vključevanja, da bi zaščitili vrednote strateškega partnerstva ter okrepili večstranskost v mednarodnih odnosih;

(c)

strateško partnerstvo bi moralo dati novo spodbudo sklenitvi pridružitvenega sporazuma med EU in Mercosurjem, ki je strateški cilj EU za poglobitev gospodarskih in trgovinskih odnosov, pa tudi za razširitev političnega dialoga in sodelovanja med obema regijama;

(d)

strateško partnerstvo bi moralo pomeniti resnično dodano vrednost glede na obstoječi okvirni sporazum o sodelovanju z Brazilijo, obstoječi okvirni sporazum o sodelovanju z Mercosurjem in prihodnji pridružitveni sporazum z Mercosurjem;

(e)

politični program partnerstva bi se moral osredotočati zlasti na spodbujanje skupnih strategij za soočenje s svetovnimi izzivi, vključno s tistimi na področju miru in varnosti, demokracije in človekovih pravic, podnebnih sprememb, finančne krize, biotske raznovrstnosti, zanesljivosti oskrbe z energijo in trajnostnega razvoja, boja proti revščini in izključenosti;

(f)

dejanska večstranskost, osredotočena na sistem Združenih narodov, je najučinkovitejši način za spopad s svetovnimi izzivi; obe partnerici bi si morali prizadevati za uskladitev svojih stališč s pomočjo tesnega sodelovanja in s sistematičnim posvetovanjem pred srečanji v okviru Združenih narodov in drugih mednarodnih organov (npr. Svetovne trgovinske organizacije - STO) in forumov (npr. G20);

(g)

strateško partnerstvo bi moralo poudariti pomen izvajanja procesa reforme, sprejetega na vrhunskem srečanju Združenih narodov leta 2005, vključno z reformo glavnih organov organizacije;

(h)

partnerici bi si morali prizadevati za okrepitev zmožnosti za preprečevanje konfliktov in za obvladovanje kriznih razmer v okviru Združenih narodov, v regionalnih organizacijah in na dvostranski ravni, pa tudi za usklajevanje prizadevanj v mirovnih in stabilizacijskih operacijah Združenih narodov;

(i)

strateško partnerstvo bi moralo biti sredstvo za spodbujanje demokracije in človekovih pravic, pravne države in dobrega upravljanja na svetovni ravni. Partnerici bi morali sodelovati tudi v svetu ZN za človekove pravice in tretjemu odboru generalne skupščine Združenih narodov za spodbujanje človekovih pravic na svetovni ravni;

(j)

partnerici bi si morali še naprej prizadevati za krepitev večstranskega trgovinskega sistema na ravno STO; glede na sedanjo svetovno finančno krizo in tesno povezavo med financami in trgovino, bi se bilo treba izogniti protekcionizmu; partnerici bi morali sodelovati z namenom, da prispevata k uspešnemu zaključku pogajanj o razvojni agendi iz Dohe;

(k)

strateško partnerstvo bi bilo treba izkoristiti za spodbujanje sodelovanja med partnericama v drugih mednarodnih forumih, kot je Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad in G-20, da se najdejo rešitve za sedanjo svetovno finančno krizo, ki je pokazala potrebo po nujni reformi mednarodne finančne zgradbe;

(l)

morali bi podpreti stališče, izraženo v sporočilu Komisije z dne 18. septembra 2008 z naslovom „Večjezičnost: prednost Evrope in skupna zaveza“ (KOM(2008)0566), ki poudarja strateško vrednost „zunanje razsežnosti večjezičnosti“ za Evropsko unijo v današnjem globaliziranem svetu; morali bi potrditi dejstvo, da „se nekateri jeziki EU govorijo tudi na različnih celinah v številnih državah, ki niso članice EU“, da „ustvarjajo pomembno vez med ljudmi in narodi“ ter dragoceno orodje za sporazumevanje pri poslovanju, in sicer v „razvijajočih se gospodarstvih, kot je Brazilija“, poleg tega pa so tudi ustrezno sredstvo sodelovanja in razvoja;

(m)

partnerici bi se morali s skupnimi močmi spopasti z najbolj perečimi svetovnimi izzivi na področju miru in varnosti, med drugim glede vprašanj, kot so razoroževanje, neširjenje in nadzor orožja, zlasti jedrskega, kemičnega in biološkega orožja ter njegovih nosilcev, korupcija, mednarodno organizirani kriminal, zlasti prekupčevanje z mamili, pranje denarja, preprodaja orožja malega kalibra, lahkega strelnega orožja in streliva, trgovina z ljudmi in terorizem; morali bi pokazati svojo popolno zavezanost k mehanizmu na področju drog med EU in Latinsko Ameriko ter karibskimi državami;

(n)

strateško partnerstvo med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo mora temeljiti na medsebojnem priznavanju dokončnih sodb;

(o)

partnerici bi morali tesno sodelovati za spodbujanje in izvrševanje razvojnih ciljev tisočletja ter s tem boja proti revščini ter gospodarskim in družbenim neenakostim na svetovni ravni; morali bi okrepiti sodelovanje na področju razvojne pomoči, vključno s tristranskim sodelovanjem, in sodelovati tudi pri boju proti mednarodnemu terorizmu, prekupčevanju z mamili in kriminalu;

(p)

morali bi pozdraviti prizadevanja Brazilije, da bi dosegla razvojne cilje tisočletja, in ji čestitati za pozitiven razvoj na področjih, kot so odpravljanje revščine, zmanjševanje podhranjenosti otrok in osnovno izobraževanje; morali bi poudariti, da mora Brazilija še vedno vlagati veliko truda v doseganje vseh razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015, na primer tako, da zagotovi zadostno kakovost osnovnega izobraževanja za vse deklice in dečke ter nadaljuje z zmanjševanjem umrljivosti otrok starosti do pet let; treba bi bilo opozoriti, da je spodbujanje enakopravnosti spolov temeljna človekova pravica in orodje za doseganje razvojnih ciljev tisočletja, ki mora biti vključeno tudi v strateško partnerstvo med EU in Brazilijo;

(q)

morali bi opozoriti, da je v Braziliji kljub gospodarskemu razvoju in nakopičenemu bogastvu še vedno veliko revnih ljudi; morali bi poudariti, da je treba podpirati brazilsko vlado v njenih prizadevanjih pri spopadanju z revščino v najrevnejših regijah in med najrevnejšimi sloji družbe, pri čemer je treba upoštevati, da je 65 % najrevnejših Brazilcev temnopoltih ali mešanega porekla, medtem ko je 86 % pripadnikov privilegiranega razreda belcev;

(r)

strateško partnerstvo bi moralo vključevati forum za razpravo in izmenjavo najboljših praks o družbeni in regionalni koheziji med partnericami. V zvezi s tem je treba priznati zelo pozitiven učinek brazilskega programa „Bolsa Familia“ pri zmanjševanju revščine v državi in povečanju njenih kazalnikov človeškega razvoja;

(s)

treba bi bilo vzpostaviti širok dialog o preseljevanju, v okviru katerega morajo imeti prednost vprašanja v zvezi z zakonitim in nezakonitim priseljevanjem, pa tudi varstvo človekovih pravic migrantov in olajšanje vračanja;

(t)

partnerici bi morali sodelovati za spodbuditev take razprave v mednarodnih forumih, ki bi v letu 2009 privedla do sklenitve svetovnega izčrpnega sporazuma o podnebnih spremembah po letu 2012, ki bi temeljil na načelu skupnih, a različnih odgovornostih;

(u)

partnerici bi si morali skupaj prizadevati tudi za izvrševanje konvencije o biotski raznovrstnosti in za izpolnitev cilja biološke raznovrstnosti za leto 2010;

(v)

partnerici bi morali okrepiti mednarodno sodelovanje za ohranitev in trajnostno upravljanje vseh vrst gozdov, vključno z amazonskih deževnih gozdom; morali bi izmenjati najboljše prakse o trajnostnem upravljanju z gozdovi in o izvrševanju predpisov o gozdovih;

(w)

partnerici bi morali razviti energetske tehnologije z nizko vsebnostjo ogljika in zagotoviti trajnostno proizvodnjo in uporabo obnovljivih virov energije, vključno s trajnostnimi biogorivi, ki je vplivajo na proizvodnjo hrane in biološko raznovrstnost. Morali bi povečati odstotek obnovljivih virov energije v svetovnem naboru energetskih virov, spodbujati energetsko učinkovitost in dostop do energije ter izboljšati zanesljivost oskrbe z energijo;

(x)

moralo bi se okrepiti sodelovanje pri jedrskih raziskavah, tako da bi bila Brazilija lahko udeležena v projektu za proizvajanje termonuklearne energije ITER (mednarodni termonuklearni poskusni reaktor);

(y)

glede na to, da sta dostop do zdravil in javno zdravstvo splošna cilja, bi morali podpirati prizadevanja Brazilije v boju proti aidsu s poceni zdravili in EU bi morala dodatno preučiti obvezno licenciranje zdravil, ki so namenjena zdravljenju zanemarjenih pandemičnih bolezni, za katerimi obolevajo revni ljudje;

(z)

razpoložljiva sredstva v okviru instrumenta razvojnega sodelovanja (6) za Brazilijo bi morali nameniti za ukrepe, pri katerih bi Brazilijo podprli pri boju zoper revščino in za doseganje razvojnih ciljev tisočletja, ter za druge ukrepe, ki bi jih bilo mogoče šteti za resnično razvojno pomoč, na primer v okoljskem sektorju;

(aa)

morali bi okrepiti obstoječi dialog in začeti z novim sektorskim dialogom, in sicer na področjih okolja in trajnostnega razvoja, energije, prometa, zanesljivosti preskrbe s hrano, znanosti in tehnologije, informacijske družbe, zaposlovanja in socialnih vprašanj, regionalnega razvoja, kulture in izobraževanja;

(ab)

strateško partnerstvo bi moralo spodbuditi stike med forumi organizacij civilne družbe, podjetij in socialnih partnerjev ter spodbuditi izmenjave na ravni kulture in izobraževanja;

(ac)

ukrepi bi morali biti v korist političnemu partnerstvu EU-Brazilija, medsebojni ozaveščenosti in razumevanju ter programom izmenjave financirani iz drugega instrumenta in ne iz instrumenta razvojnega sodelovanja;

(ad)

strateško partnerstvo bi moralo predvidevati vzpostavitev rednega strukturiranega dialoga med poslanci brazilskega nacionalnega kongresa in poslanci Evropskega parlamenta;

(ae)

treba bi bilo predvideti, da institucije EU in vlada Brazilije Evropskemu parlamentu in EuroLatu redno posredujejo podrobne informacije o stanju strateškega partnerstva;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu in v vednost Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic Evropske unije, pa tudi predsedniku in nacionalnemu kongresu Federativne republike Brazilije.


(1)  UL L 262, 1.11.1995, str. 54.

(2)  UL L 69, 19.3.1996, str. 4.

(3)  UL C 140 E, 13.6.2002, str. 569.

(4)  UL C 296 E, 6.12.2006, str. 123.

(5)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0177.

(6)  Uredba (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (UL L 378, 27.12.2006, str. 41).


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/172


Četrtek, 12. marca 2009
Strateško partnerstvo med EU in Mehiko

P6_TA(2009)0141

Priporočilo Evropskega parlamenta Svetu z dne 12. marca 2009 o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in Mehiko (2008/2289(INI))

2010/C 87 E/35

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga priporočila Svetu o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in Mehiko, ki ga je v imenu skupine PPE-DE predložil José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra (B6-0437/2008),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. julija 2008 z naslovom „Na poti k strateškemu partnerstvu med EU in Mehiko“ (KOM(2008)0447),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. oktobra 2007 o umorih žensk v Mehiki in Srednji Ameriki ter vloga Evropske unije v boju proti temu pojavu (1),

ob upoštevanju Sporazuma o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi mehiškimi državami na drugi (2), podpisanega 8. decembra 1997 („splošni sporazum“),

ob upoštevanju deklaracij s petih srečanj voditeljev držav in vlad Evropske unije ter Latinske Amerike in Karibov, ki so doslej potekala v Riu de Janeiru (28. in 29. junija 1999), Madridu (17. in 18. maja 2002), Guadalajari (28. in 29. maja 2004), na Dunaju (12. in 13. maja 2006) in v Limi (16. in 17. maja 2008),

ob upoštevanju skupnega sporočila s četrtega vrhunskega srečanja Mehika - Evropska unija, ki je potekalo v Limi 17. maja 2008,

ob upoštevanju skupnega sporočila z osmega srečanja skupnega odbora EU-Mehika, ki je potekalo v Ciudadu de Mexicu 13. in 14. oktobra 2008,

ob upoštevanju skupne deklaracije s sedmega srečanja skupnega parlamentarnega odbora Združene Mehiške države/Evropska unija, ki je potekalo v Ciudadu de Mexicu 28. in 29. oktobra 2008,

ob upoštevanju sklepov s srečanja Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose 13. oktobra 2008,

ob upoštevanju sporočila parlamentarne skupščine EU-Latinska Amerika (EuroLat) s petega vrhunskega srečanja med Evropsko unijo ter Latinsko Ameriko in Karibi- z dne 1. maja 2008,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. aprila 2008 o petem vrhunskem srečanju latinskoameriških in karibskih držav in Evropske unije v Limi (3),

ob upoštevanju deklaracije iz San Salvadorja, ki je bila sprejeta na 18. vrhunskem srečanju držav Iberskega polotoka in Latinske Amerike 29. in 31 oktobra 2008,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2006 o klavzuli o človekovih pravicah in demokraciji v sporazumih Evropske unije (4),

ob upoštevanju členov 114(3) in 83(5) svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A6-0028/2009),

A.

ker si Mehika in Evropska unija delita številne temeljne vrednote, skupna stališča ter zgodovinske in kulturne povezave,

B.

ker je spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic, kot je določeno v klavzuli o demokraciji, bistveni element strateškega partnerstva in splošnega sporazuma, ki ga morata upoštevati obe strani,

C.

ker Mehika vse bolj utrjuje svojo politično težo na mednarodnem prizorišču, kar na svetovni ravni potrjuje njeno nedavno imenovanje za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov (2009–2010), na regionalni ravni pa njeno predsedovanje začasnemu sekretariatu skupine Rio (2008–2010),

D.

ker je pomembno, da Evropska unija prizna prispevek Mehike k večstranskemu sistemu, saj je večstranskost eno od osnovnih načel, ki ga obe strani, Mehika in Evropska unija, spodbujata v mednarodnem okolju,

E.

ker je Mehika začela s sistemom strukturnih reform v strateških sektorjih in postala gospodarsko deseta najmočnejša država na svetu, članica skupin G-20 in G-5 (Brazilija, Kitajska, Indija, Južna Afrika in Mehika) poleg tega pa edina država Latinske Amerike, ki je članica Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj,

F.

ker ima Mehika več kot 100 milijonov prebivalcev, med katerimi prevladujejo predvsem mladi, saj je 45 % Mehičanov starih manj kot 20 let, kot most med Severno in Južno Ameriko ter Karibi in Pacifikom pa ima pomembno geostrateško lego,

G.

ker splošni sporazum temelji na treh stebrih: političnem dialogu, postopni vzpostavitvi območja proste trgovine in sodelovanju; ker so se poleg tega od začetka njegove veljavnosti leta 2000 odnosi med obema stranema poglobili in utrdili tako na političnem področju kakor tudi na področju trgovinske izmenjave in sodelovanja,

H.

ker sta na vrhu v Limi Evropska unija in Mehika poudarili pozitiven razvoj trgovinskih tokov in naložb v okviru splošnega sporazuma,

I.

ker sta Evropska unija in Mehika, dvostransko, pa tudi v okviru splošnega sporazuma, okrepili svoje vezi na vseh ravneh in v okviru vseh institucij, zlasti parlamentarnih, ter v okviru skupnega parlamentarnega odbora Mehika-EU in parlamentarne skupščine EuroLat,

J.

ker se predlog za strateško partnerstvo pojavlja v času mednarodne finančne in gospodarske krize in obstaja nevarnost, da bi kriza vplivala na gospodarsko in družbeno ravnotežje dvostranskih odnosov,

K.

ker lahko poglabljanje odnosov med Mehiko in Evropsko unijo pomaga doseči soglasje med Evropsko unijo in latinskoameriškimi partnerji glede regionalnih in splošnih vprašanj, s čimer bi lahko bolje uveljavljale skupne interese in vrednote na mednarodnih in regionalnih forumih,

L.

ker je treba to strateško partnerstvo obravnavati kot pomemben korak naprej v odnosih med Evropsko unijo in Mehiko na dveh različnih ravneh: na večstranski ravni z medsebojnim sodelovanjem glede vprašanj svetovnega pomena in na dvostranski ravni z razvojem njunih odnosov in posebnih pobud,

M.

ker so se zaradi procesov političnega in ekonomskega povezovanja ter vse večjega razmaha gospodarske globalizacije in pomena razprav o demokraciji, človekovih pravicah in okolju, zamenjale prednostne naloge na dnevnem redu v obeh regijah,

N.

ker ima Mehika zaradi svojega strateškega položaja in svoje mreže trgovinskih sporazumov velik strateški pomen za evropski izvoz, pri čemer je Evropska unija njen drugi največji vir tujih naložb,

O.

ker ima območje proste trgovine med Mehiko in Evropsko unijo pomembno vlogo v dvostranskih odnosih Evropske unije, saj je v svojem obsegu zelo izčrpno (pokriva blago, storitve, javna naročila, konkurenco, pravice intelektualne lastnine, vlaganja in povezana plačila),

P.

ker je izseljevanje Mehičanov v Evropsko unijo med drugim eno od najpomembnejših in najobčutljivejših vprašanj za Mehiko, saj je v Evropski uniji zelo veliko mehiških priseljencev, med katerimi so številni visoko usposobljeni,

1.

naslavlja naslednja priporočila na Svet:

(a)

upa, da bo strateško partnerstvo pomenilo korak naprej v odnosih med Mehiko in Evropsko unijo, tako večstransko glede vprašanj svetovnega pomena, kakor tudi s krepitvijo razvoja dvostranskih odnosov;

(b)

je naklonjen institucializaciji letnih vrhunskih srečanj EU-Mehika v okviru strateškega partnerstva, kot že velja za srečanja z Združenimi državami Amerike, Rusijo, Kitajsko in Brazilijo;

(c)

trdno upa, da bo strateško partnerstvo dalo nov zagon splošnemu sporazumu EU-Mehika na različnih področjih, kot so politični vidiki (vključno s človekovimi pravicami), varnost, boj proti prometu s prepovedanimi drogami, okolje, sodelovanje (tehnično in kulturno) ter družbeno-gospodarski vidiki;

(d)

izraža željo, da bi trgovinsko poglavje temeljilo na enakopravni obravnavi, solidarnosti, dialogu in spoštovanju posebnih značilnosti Mehike in Evropske unije;

(e)

ponovno izraža svojo podporo mehiški vladi in predsedniku Calderónu pri izredno pomembni nalogi, ki jo opravljata glede saniranja določenih državnih institucij; meni, da je ta kampanja zelo pomembna, da bi preprečili korupcijo in zagotovili, da družba ne bi ostala nezaščitena;

(f)

meni, da v področje dejavnosti spada boj proti umorom žensk v obeh regijah na osnovi dialoga, sodelovanja in izmenjave najboljše prakse;

(g)

trdno upa, da bo strateško partnerstvo na osnovi skupnih interesov in težav vodilo k boljšemu usklajevanju stališč glede kriznih razmer in vprašanj svetovnega pomena;

(h)

si v skladu z limsko deklaracijo želi jasnih smernic o tem, kako najbolje zagotoviti tesnejše medsebojno sodelovanje za spodbujanje učinkovite večstranskosti in krepitev zmožnosti Združenih narodov, da ohranijo in utrdijo mir ter zagotovijo spoštovanje človekovih pravic, ter da bi se v okviru mednarodnega prava zoperstavili skupnim grožnjam miru in varnosti, kot so preprodaja drog in orožja, organizirani kriminal, terorizem in trgovina z ljudmi;

(i)

poziva, naj bo strateško partnerstvo priložnost za razpravo o tem, kako izboljšati delovanje klavzule o človekovih pravicah in demokraciji ter oceniti skladnost z njo, vključno z razvijanjem njene pozitivne razsežnosti, saj človekove pravice in demokracija predstavljajo temeljne vrednote v vseh sporazumih in za obe strani;

(j)

v zvezi s tem izraža podporo mehiški vladi za njen prispevek v Združenih narodih in njenemu boju proti trgovini z drogami, mednarodnemu terorizmu ter organiziranemu kriminalu, zlasti z ozirom na naraščajoče število žrtev trgovanja z drogami in njihovega uživanja;

(k)

trdno upa, da bodo prednostni mehanizmi političnega dialoga, ki izhajajo iz strateškega partnerstva, dejansko spodbujali povezave znotraj različnih procesov regionalnega vključevanja in med njimi, varovanje vrednot in interesov strateškega partnerstva ter krepitev večstranskosti na področju mednarodnih odnosov;

(l)

predlaga, se uradno prizna forum civilne družbe Mehika-EU in da se upoštevajo njegova priporočila, kadar je le mogoče;

(m)

poudarja vlogo strateškega partnerstva kot instrumenta, ki lahko pomaga okrepiti sodelovanje obeh strani na mednarodnih forumih, kot so Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad, Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, skupine G-20, G-8+G-5, da se v skladu z deklaracijo iz San Salvadorja poiščejo rešitve za svetovno finančno krizo in sproži skupni odgovor, namenjen za ponovno vzpostavitev zaupanja v finančne ustanove;

(n)

poudarja, da je zlasti zaradi svetovne finančne krize treba spodbujati razvoj malih in srednje velikih podjetij, saj imajo odločilo vlogo pri krepitvi gospodarskih in socialnih mrež ter ustvarjanju možnosti za dostojno zaposlovanje;

(o)

poudarja pomen vseh dvostranskih sporazumov, sklenjenih med Evropsko unijo in Mehiko, zlasti splošnega sporazuma, ki vključuje območje proste trgovine, in strateškega partnerstva;

(p)

poudarja pozitivne učinke izvajanja splošnega sporazuma za obe strani, saj se je dvostransko trgovanje povečalo za več kot 100 %;

(q)

poudarja, da bo strateško partnerstvo dalo nov zagon dvostranskemu odnosu in prispevalo k razširitvi in izboljšanju programov sodelovanja, kot je celostni program za podporo malim in srednje velikim podjetjem (PIAPYME), katerih rezultati bodo koristni za obe strani; v tem smislu poziva k izvedbi kampanje za razširjanje informacij o vseh programih, ki jih bosta lahko koristili obe strani v okviru poglabljanja svojih odnosov; poudarja, da se bo s strateškim partnerstvom še bolj utrdilo usklajevanje med obema stranema v najpomembnejših večstranskih forumih in institucijah;

(r)

priporoča, naj Mehika postane stalna članica nove mednarodne finančne in gospodarske sestave G-20, saj bo v tem okviru dvostransko strateško partnerstvo z Evropsko unijo postalo še bolj pomembno;

(s)

poudarja, da je za konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki bo leta 2009 v Köbenhavnu, in s ciljem doseči splošni sporazum treba vzpostaviti skupno podlago za oblikovanje ambiciozne skupne strategije za boj proti podnebnim spremembam;

(t)

poziva k bolj usklajenim prizadevanjem za spodbujanje znanstvenega in tehnološkega prenosa, z namenom okrepiti resnično sodelovanje v boju proti podnebnim spremembam in izboljšati zaščito okolja;

(u)

poziva k nadaljnjemu razvoju poglobljenega in strukturiranega dialoga o legalnem in nelegalnem priseljevanju ter povezavah med migracijami in razvojem glede na izkušnje Mehike in Evropske unije v zvezi s tem in v skladu z limsko deklaracijo;

(v)

na podlagi evolutivne klavzule iz člena 43 splošnega sporazuma poziva Skupni svet, naj razmisli o pravočasnem sprejetju, med drugim, sporazuma o politiki priseljevanja med stranema, zlasti kar zadeva postopke načina 4,

(w)

poziva k ponovni potrditvi zavez o uresničitvi razvojnih ciljev tisočletja in osveščanju o potrebi po tesnem sodelovanju na področju socialne kohezije, enakosti spolov, podnebnih sprememb, trajnostnega razvoja, boja proti mednarodnemu terorizmu, trgovini z drogami in organiziranemu kriminalu, varne preskrbe s hrano in boja proti revščini;

(x)

poziva, naj si institucije Evropske unije in mehiška vlada z Evropskim parlamentom, parlamentarno skupščino EuroLat in skupnim parlamentarnim odborom Mehika-EU nenehno izmenjavajo informacije o stanju strateškega partnerstva in o spremljanju ukrepov, ki so bili sprejeti v njegovem okviru;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu ter v vednost Komisiji, vladam in parlamentom držav članic Evropske unije ter vladi in kongresu Zveze mehiških držav.


(1)  UL C 227 E, 4.9.2008, str. 140.

(2)  UL L 276, 28.10.2000, str. 45.

(3)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0177.

(4)  UL C 290 E, 29.11.2006, str. 107.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/177


Četrtek, 12. marca 2009
Petdeseta obletnica tibetanske vstaje ter dialog med njegovo svetostjo dalajlamo in kitajsko vlado

P6_TA(2009)0142

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o petdeseti obletnici tibetanske vstaje ter dialogu med njegovo svetostjo dalajlamo in kitajsko vlado

2010/C 87 E/36

Evropski parlament,

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kitajski in Tibetu, zlasti resolucij z dne 10. aprila 2008 o Tibetu (1) in 10. julija 2008 o razmerah na Kitajskem po potresu in pred olimpijskimi igrami (2),

ob upoštevanju izjave njegove svetosti dalajlame Evropskemu parlamentu dne 4. decembra 2008,

ob upoštevanju izjave o Tibetu, ki sta jo podali ameriška administracija in Evropska unija na vrhunskem srečanju med Združenimi državami in Evropsko unijo 10. junija 2008,

ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.

ker marca 2009 mineva 50 let od pobega njegove svetosti dalajlame iz Tibeta in začetka njegovega izgnanstva v Indiji,

B.

ker osem krogov pogajanj med odposlanci njegove svetosti dalajlame in predstavniki kitajske vlade ni bilo uspešnih, nadaljnja pogajanja pa niso predvidena,

C.

ker Memorandum o dejanski avtonomiji tibetanskega naroda, ki je bil oblikovan na zahtevo kitajske vlade in so ga odposlanci njegove svetosti dalajlame predstavili na osmem krogu pogajanj novembra 2008 v Pekingu, spoštuje načela, na katerih temelji kitajska ustava, in ozemeljsko celovitost Ljudske republike Kitajske, vendar ga je kitajska vlada zavrnila kot poskus „delne“ in „prikrite“ neodvisnosti,

D.

ker njegova svetost dalajlama poziva k nenasilju in je za svoja prizadevanja prejel Nobelovo nagrado za mir leta 1989 ter ne zahteva neodvisnosti Tibeta, temveč ponovno vzpostavitev pogajanj s kitajskimi oblastmi, da bi bil dosežen celovit politični sporazum o dejanski avtonomiji Tibeta znotraj Ljudske republike Kitajske,

E.

ker so kitajske oblasti v zadnjih nekaj dneh poostrile varnostne ukrepe v Tibetu ter novinarjem in tujcem prepovedale vstop v regijo, preklicale že izdane dovolilnice za tujce in začele izvajati nasilno kampanjo proti tibetanskemu narodu,

F.

ker je bilo med miroljubnim shodom ob tibetanskem novem letu 25. februarja 2009 aretiranih veliko menihov iz samostana An Tuo v kitajski provinci Qinghai,

1.

poziva kitajsko vlado, naj kot podlago za izčrpno razpravo v smeri pozitivnih in pomembnih sprememb v Tibetu uporabi memorandum o dejanski avtonomiji tibetanskega naroda, sprejet novembra 2008, pri tem pa naj upošteva načela, ki so določena v ustavi in zakonodaji Ljudske republike Kitajske;

2.

poziva Svet, naj ugotovi, kaj se je resnično dogajalo med pogajanjih med Ljudsko republiko Kitajsko in odposlanci njegove svetosti dalajlame;

3.

poziva predsedstvo Sveta, naj ob petdesetletnici izgnanstva njegove svetosti dalajlame v Indiji sprejme izjavo, v kateri bo kitajsko vlado pozval, naj vzpostavi konstruktiven dialog, da bi bil dosežen celovit politični sporazum, ter naj se pri tem sklicuje na Memorandum o dejanski avtonomiji tibetanskega naroda;

4.

obsoja vse oblike nasilja, bodisi s strani protestnikov ali enot za vzpostavljanje javnega reda in miru z nesorazmerno uporabo represivnih ukrepov;

5.

poziva kitajsko vlado, naj nemudoma in brezpogojno izpusti vse osebe, ki so bile pridržane samo zato, ker so se udeležile mirnih protestov, in posredujejo število vseh ubitih ali pogrešanih ter tistih, ki so pridržani, in navede, kakšne so obtožbe proti njim;

6.

poziva kitajske oblasti, naj predstavnikom tujih medijev omogočijo vstop v Tibet, med drugim tudi na tibetanska območja zunaj Avtonomne regije Tibet, in odpravijo sistem posebnih dovolilnic za vstop v to regijo;

7.

odločno poziva kitajske oblasti, naj strokovnjakom Združenih narodov za človekove pravice in priznanim mednarodnim nevladnim organizacijam omogočijo neoviran vstop v Tibet, da bi se seznanili z razmerami v tej regiji;

8.

odločno poziva predsedstvo Sveta, naj na program srečanja Sveta za splošne zadeve vključi vprašanje Tibeta, da bi razpravljali o tem, kako bi lahko Evropska unija pospešila doseganje napredka pri iskanju rešitve za Tibet;

9.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, predsedniku, vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske ter njegovi svetosti dalajlami.


(1)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0119.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0362.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/178


Četrtek, 12. marca 2009
Gvineja Bissau

P6_TA(2009)0143

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o Gvineji Bissau

2010/C 87 E/37

Evropski parlament,

ob upoštevanju izjave predsedstva EU z dne 2. marca 2009 o tragičnih dogodkih v Gvineji Bissau,

ob upoštevanju predsedniških volitev junija in julija 2005 ter parlamentarnih volitev 16. novembra 2008 v Gvineji Bissau,

ob upoštevanju izjave Varnostnega sveta Združenih narodov z dne 3. marca 2009 o sedanji politični krizi v Gvineji Bissau,

ob upoštevanju izjave komisije Afriške unije z dne 2. marca 2009,

ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.

ker so odpadniški vojaki 2. marca 2009 ustrelili predsednika Gvineje Bissau Joãa Bernarda Vieiro, dan po tem, ko je bil v bombnem napadu ubit poveljnik generalštaba vojske general Batista Tagmé Na Waié; ker sta bili s tema umoroma odstranjeni dve močni osebnosti in tekmeca, ki sta v preteklih štirih mesecih ubežala več poskusom atentata,

B.

ker ta napada ne veljata za državni udar, svet Afriške unije za mir in varnost pa ni suspendiral Gvineje Bissau, kot je to storil s sosednjima Gvinejo in Mavretanijo po državnih udarih lani,

C.

ker je nedavno izvoljeni predsednik narodne ljudske skupščine Raimundo Pereira začasno prisegel kot predsednik za omejeno obdobje do volitev, kot določa ustava; ker je Raimundo Pereira pozval mednarodno skupnost, naj pomaga pri stabilizaciji države,

D.

ker so desetletja politične nestabilnosti pripeljala Gvinejo Bissau v globoko krizo, ki vključuje pomanjkljiv dostop do čiste vode, zdravstva in izobraževanja, javni uslužbenci v številnih ministrstvih pa se soočajo z večmesečnimi zaostanki pri izplačilu osebnih dohodkov, in ker je država ena izmed redkih na dnevnem redu Komisije Združenih narodov za izgradnjo miru, ki ima za cilj pomagati revnim državam, da se izognejo ponovnemu zdrsu v vojno in kaos; ker je do umorov prišlo v času, ko so se okrepile dejavnosti EU in mednarodne skupnosti, namenjene izgradnji demokratične in stabilne Gvineje Bissau,

E.

ker EU od junija 2008 zagotavlja svetovanje in pomoč v podporo reformi varnostnega sektorja v Gvineji Bissau prek misije evropske varnostne in obrambne politike za reformo varnostnega sektorja (SSR) v Gvineji Bissau,

F.

ker so bile parlamentarne volitve novembra 2008 pomemben preskus za Gvinejo Bissau, saj je njen prehod v demokratično ureditev nujno potreboval svež zagon; ker so tako državljani kot mednarodni opazovalci, zlasti misija EU za opazovanje volitev, pohvalili volitve in ker so te tlakovale pot za večjo podporo Združenih narodov prizadevanjem države pri izgradnji miru; ker je v času zadnjih volitev vojska ostala izven volilnega procesa in je ohranila zavezo zagotavljanju mirnega vzdušja,

G.

ker se zdi, da sta umora povezana s politično napetostjo, ki izhaja iz starih rivalstev, etničnih ločnic in nestabilnosti v vrstah vojske ter iz vedno bolj prisotnih interesov trgovine z drogami v državi, kar skupaj sestavlja zelo zapletene in nevarne okoliščine, ki nenehno ogrožajo sposobnost države, da bi si opomogla,

H.

ker se Gvineja Bissau sooča s težavami zaradi trgovine z drogami, v kateri predstavlja pomembno prehodno točko med južno Ameriko in Evropo, in ker ta trgovina predstavlja resno grožnjo politični stabilnosti države,

I.

ker vedno več dokazov o trgovini z drogami v regiji in skoznjo kaže, kako velika nevarnost je postala ta trgovina za vso zahodno Afriko, predstavlja tudi že veliko grožnjo Evropski uniji, saj so zaradi nje prizadete sosednje regije,

1.

odločno obsoja umora predsednika Gvineje Bissau Joãa Bernarda Vieire in poveljnika generalštaba generala Tagméja Na Waiéa;

2.

izreka iskreno sožalje družinama pokojnega predsednika Joãa Bernarda Vieire in pokojnega generala Tagméja Na Waiéa ter ljudstvu Gvineje Bissau;

3.

poziva oblasti Gvineje Bissau, naj temeljito preiščejo ta zločina in odgovorne privedejo pred sodišče, mednarodno skupnost pa poziva, naj uveljavi vsa potrebni vpliv in zagotovi vso podporo, ki je nujna za izpolnitev tega cilja; opozarja, da primera, ki zadevata umora generalov Ansumaneja Manéja (2000) in Veríssima Correie Seabre (2004) še nista razjasnjena, njuni morilci pa še niso bili odkriti in obtoženi ter jim še niso sodili; poudarja, da nekaznovanje ni odgovor;

4.

pozdravlja obljubo vojske, da bo spoštovala ustavo Gvineje Bissau in poziva k strogemu spoštovanju ustavnega reda države;

5.

poziva vse strani, naj medsebojne spore rešijo s političnimi in miroljubnimi sredstvi v okviru institucij Gvineje Bissau, in nasprotuje vsakemu poskusu spreminjanja vlade na neustaven način;

6.

izraža upanje, da bodo predsedniške volitve izpeljane v 60 dneh, kot določa ustava, ter poziva države članice in mednarodno skupnost, naj Gvineji Bissau zagotovijo finančno in tehnično podporo, ki jo potrebuje za izvedbo verodostojnih volitev;

7.

opozarja na nevarnost, da bo Gvineja Bissau ostala nestabilna in nezmožna odpraviti nebrzdano korupcijo ali spremeniti svoj položaj osrednje tranzitne države za droge, dokler bodo njene institucije ostajale strukturno šibke;

8.

poziva Svet, Komisijo, države članice, Združene narode, Afriško unijo, Gospodarsko skupnost zahodnoafriških držav (ECOWAS), Skupnost portugalsko govorečih držav (CPLP) in druge članice mednarodne skupnosti, naj spremljajo dogajanje v Gvineji Bissau, pomagajo pri ohranjanju njenega ustavnega reda in še naprej podpirajo prizadevanja za izgradnjo miru v državi;

9.

poziva k takojšnjim pogovorom med različnimi političnimi frakcijami v državi, da se oblikuje program, h kateremu bodo pristopile vse zainteresirane strani, vključevati pa bi moral pospešitev reforme varnostnega sektorja, revizijo volilnega zakona, reformo javne uprave, protikorupcijske ukrepe, makroekonomsko stabilizacijo in posvetovanje s civilno družbo o narodni spravi;

10.

pozdravlja odločitev, ki jo je ECOWAS sprejela 3. marca 2009, da v Gvinejo Bissau napoti ministrsko delegacijo, v kateri bodo ministri iz Nigerije, Burkine Faso, Zelenortskih otokov, Gambije in Senegala, spremljal pa jih bo predsednik komisije ECOWAS, in podobno odločitev, ki jo je isti dan sprejela Skupnost portugalsko govorečih držav, in sicer, da v Gvinejo Bissau pošlje politično misijo, ki jo bo vodil portugalski državni sekretar za zunanje zadeve in sodelovanje, pri čemer obe vključujeta vse zainteresirane strani v prizadevanju, da bi obnovili zaupanje med političnimi akterji, v varnostnih silah in civilni družbi ter v državi ponovno vzpostavili normalno ustavnost;

11.

z veliko zaskrbljenostjo opozarja na grožnjo, ki jo pretovarjanje drog iz tako različnih koncev, kot sta Kolumbija in Afganistan, in trgovina z ljudmi predstavljata za utrjevanje miru v Gvineji Bissau in za stabilnost zahodnoafriške regije, ter poziva agencije Združenih narodov, naj ob ustrezni podpori ECOWAS razvijejo regionalni akcijski načrt za odzivanje na ta izziv;

12.

poziva Komisijo Združenih narodov za izgradnjo miru, naj pomaga ohranjati dotok obljubljene pomoči donatorjev (tako finančne kot tehnične), zlasti za reformo varnostnega sektorja in uprave ter za boj proti trgovini z drogami;

13.

poziva Svet in Komisijo, naj še naprej zagotavljata svetovanje in pomoč v podporo reformi varnostnega sektorja v Gvineji Bissau prek misije evropske varnostne in obrambne politike za reformo varnostnega sektorja v tej državi (EU SSR Guinea-Bissau) ter naj poročata o že doseženem napredku;

14.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, generalnima sekretarjema Združenih narodov in ECOWAS, institucijam Afriške unije, skupni parlamentarni skupščini AKP-EU, sekretariatu Skupnosti portugalsko govorečih držav ter vladi in parlamentu Gvineje Bissau.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/181


Četrtek, 12. marca 2009
Filipini

P6_TA(2009)0144

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o Filipinih

2010/C 87 E/38

Evropski parlament,

ob upoštevanju izjave predsedstva v imenu Evropske unije z dne 15. septembra 2008 o razmerah na otoku Mindanao,

ob upoštevanju poziva veleposlanikov Evropske unije in Združenih držav Amerike ter namestnika vodje misije avstralskega veleposlaništva z dne 29. januarja 2009,

ob upoštevanju tretjega zasedanja tristranskega pregleda izvajanja mirovnega sporazuma iz leta 1996 med Morsko islamsko osvobodilno fronto (MILF) in vlado republike Filipini, ki je potekalo od 11. do 13. marca 2009,

ob upoštevanju skupne haaške deklaracije filipinske vlade in Filipinske nacionalne demokratične fronte (NDFP) z dne 1. septembra 1992 ter prve in druge skupne izjave iz Osla z dne 14. februarja in 3. aprila 2004,

ob upoštevanju nacionalnega strateškega dokumenta Komisije za Filipine za obdobje 2007–2013, programa za pomoč mirovnemu procesu v okviru instrumenta za stabilnost in pogajanj za Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Filipini,

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Filipinih, zlasti resolucije z dne 26. aprila 2007 (1), in ponavljajoč svojo podporo mirovnim pogajanjem med filipinsko vlado in NDFP, izraženo v resolucijah z dne 17 (2). julija 1997 in 14. januarja 1999 (3),

ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.

ker od leta 1969 številne oborožene skupine in zlasti MILF napadajo vladne čete na jugu države, kar je eden izmed najdaljših upor v Aziji,

B.

ker je spor med filipinsko vlado in uporniki NDFP zahteval več kot 40 000 žrtev in ker kljub sklenitvi premirja leta 2003 in mirovnim pogovorom občasno prihaja do nasilja,

C.

ker je avgusta 2008, ko je vrhovno sodišče Filipinov memorandum o sporazumu med MILF in filipinsko vlado glede staroselskega območja, ki bi za ljudstvo More pomenilo precejšnjo neodvisnost, razglasilo za neustaven, na otoku Mindanao ponovno prišlo do sovražnosti med vladnimi silami in MILF,

D.

ker je bilo zaradi ponovnih spopadov ubitih več kot sto ljudi, okoli 300 tisoč pa jih je razseljenih, od tega jih večina še vedno prebiva v evakuacijskih centrih,

E.

ker je mirovna posrednica Malezija aprila 2008 zaradi nenapredovanja v mirovnem procesu z otoka Mindanao umaknila svoje opazovalce premirja, a je kljub temu pripravljena ponovno preučiti svojo vlogo, če bo filipinska vlada pojasnila svoja pogajalska izhodišča,

F.

ker so se leta 2004 ustavila mirovna pogajanja med filipinsko vlado in NDFP in ker si norveška vlada močno prizadeva, da bi obe strani spodbudila k nadaljevanju uradnih pogajanj,

G.

ker je bilo od leta 2001 na Filipinih ubitih ali ugrabljenih na stotine aktivistov, sindikalistov, novinarjev in verskih vodij in ker filipinska vlada kljub številnim dokazom zanika kakršno koli sodelovanje varnostnih sil v teh političnih ubojih,

H.

ker je bilo leta 2008 več primerov, ko so lokalna sodišča odločila, da so aretacije in priprtja aktivistov nezakonita, in zahtevala njihovo izpustitev, vendar so bile te iste osebe pozneje ponovno aretirane in obtožene upora ali umora,

I.

ker filipinsko sodstvo ni neodvisno, ker pravnike in sodnike tudi nadlegujejo in ubijajo; ker je kazniva dejanja zaradi ogroženosti prič nemogoče učinkovito preiskati ali odgovorne zanje privesti pred sodišče,

J.

ker za večino izvensodnih usmrtitev ni bila sprožena uradna kriminalistična preiskava in ker storilci ostajajo nekaznovani kljub številnim trditvam vlade, da je sprejela ukrepe za zaustavitev usmrtitev in sodni pregon storilcev,

K.

ker je aprila 2008 Svet Združenih narodov za človekove pravice preučil razmere na Filipinih in opozoril na nekaznovanje odgovornih za izvensodne usmrtitve in prisilna izginotja, filipinska vlada pa je zavrnila priporočila glede poročila o spremljanju,

L.

ker je treba obravnavati gospodarske, socialne in kulturne vzroke za izvor nasilja na Filipinih, da bi ustavili ugrabitve in izvensodne usmrtitve,

1.

je zelo zaskrbljen zaradi več sto tisoč notranje razseljenih oseb na otoku Mindanao, poziva filipinsko vlado in MILF, naj storita vse, da se bodo ljudje lahko vrnili domov, in poziva k odločnejšim nacionalnim in mednarodnim ukrepom za zaščito razseljenih ljudi in njihovo rehabilitacijo;

2.

močno verjame, da je spor mogoče rešiti le z dialogom in da je rešitev tega dolgotrajnega upora nujna za celovit razvoj Filipinov;

3.

poziva filipinsko vlado, naj nemudoma obnovi mirovna pogajanja z MILF ter pojasni vlogo in prihodnost memoranduma o sporazumu po zgoraj omenjenu razsodbi vrhovnega sodišča; pozdravlja napoved filipinske vlade, da namerava umakniti pogoje za obnovitev pogovorov;

4.

pozdravlja pogovore med filipinsko vlado in NDFP, ki so se pod okriljem Norveške odvijali novembra 2008 v Oslu, in upa, da bodo uradna pogajanja tudi tokrat hitro stekla; poziva strani, naj spoštujeta svoje dvostranske dogovore, sprejete v okviru Skupnega nadzornega odbora, se sestaneta v skladu s celovitim sporazumom o spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava ter omogočita skupne preiskave kršitev človekovih pravic;

5.

poziva Svet in Komisijo, naj stranema zagotovita podporo in pomoč pri uresničevanju celovitega dogovora o spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, zlasti s pomočjo programov za razvoj, pomoč in obnovo;

6.

poziva Evropski svet in Komisijo, naj filipinsko vlado podpreta pri prizadevanjih za nadaljnja mirovna pogajanja, po potrebi tudi z olajšanjem in pomočjo skupini za mednarodni nadzor, pristojni za spremljanje prekinitve ognja med vojsko in MILF;

7.

predlaga, da bi se vloga skupine za mednarodni nadzor lahko okrepila z večjim mandatom za preiskave in dogovorjene politike o objavi njenih ugotovitev;

8.

poziva filipinsko vlado, naj poveča razvojno pomoč za otok Mindanao, da se izboljšajo obupne življenjske razmere lokalnega prebivalstva, in pozdravlja finančno podporo v višini več kot 13 milijonov EUR v hrani in drugih oblikah, ki jo je Evropska unija od začetka nasilja avgusta 2008 namenila za Mindanao;

9.

izraža močno zaskrbljenost zaradi več sto tisoč primerov izvensodnih usmrtitev političnih aktivistov in novinarjev v zadnjih letih na Filipinih in zaradi vloge, ki jo imajo varnostne sile pri načrtovanju in izvajanju teh usmrtitev;

10.

poziva filipinsko vlado, naj razišče primere izvensodnih usmrtitev in nasilnih izginotij; hkrati poziva filipinsko vlado, naj vzpostavi neodvisen sistem za nadzor, ki bo spremljal preiskavo storilcev in njihov pregon;

11.

poziva filipinsko vlado, naj sprejme ukrepe za odpravo sistematičnega ustrahovanja in nadlegovanja političnih aktivistov in aktivistov za človekove pravice, pripadnikov civilne družbe, novinarjev in prič v kazenskih postopkih ter jim zagotovi resnično učinkovito zaščito;

12.

ponovno zahteva od filipinskih oblasti, naj posebnim organom Združenih narodov, ki se ukvarjajo z zaščito človekovih pravic, omogočijo neomejen dostop do države; poleg tega odločno poziva oblasti, naj nemudoma sprejmejo in izvajajo predpise, ki bodo v nacionalni pravni sistem prenesli ratificirane mednarodne instrumente o spoštovanju človekovih pravic (npr. zoper mučenje in prisilna izginotja);

13.

poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da bo finančno pomoč Evropske unije za gospodarski razvoj Filipinov spremljal nadzor nad morebitnimi kršitvami gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic, pri čemer naj se posebna pozornost nameni spodbujanju dialoga in vključevanju vseh družbenih skupin;

14.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, predsedniku in vladi Republike Filipini, Morski islamski osvobodilni fronti (MILF), Filipinski nacionalni demokratični fronti (NDFP), Visokemu komisarju Združenih narodov za človekove pravice ter vladam držav članic ASEAN.


(1)  UL C 74 E, 20.3.2008, str. 788.

(2)  UL C 286, 22.9.1997, str. 245.

(3)  UL C 104, 14.4.1999, str. 116.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/183


Četrtek, 12. marca 2009
Izgon nevladnih organizacij iz Darfurja

P6_TA(2009)0145

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o izgonu nevladnih organizacij iz Darfurja

2010/C 87 E/39

Evropski parlament,

ob upoštevanju izjave, ki jo je predsedstvo v imenu Evropske unije podalo po odločitvi Mednarodnega kazenskega sodišča z dne 6. marca 2009 o odredbi naloga za prijetje sudanskega predsednika Omarja Hasana Al Baširja,

ob upoštevanju izjave komisarja Louisa Michela z dne 5. marca 2009 o izgonu humanitarnih nevladnih organizacij iz Sudana,

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Sudanu/Darfurju, v katerih je izrazil zlasti svojo stalno podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču,

ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je začel veljati 1. julija 2002,

ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1593(2005), sprejete 31. marca 2005, v kateri je Mednarodnemu kazenskemu sodišču predalo reševanje razmer v Darfurju,

ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.

ker je predobravnavni senat Mednarodnega kazenskega sodišča 4. marca 2009 izdala nalog za prijetje sudanskega predsednika Omarja Hasana Al Baširja zaradi domnevne storitve kaznivih dejanj proti človečnosti ter vojnih zločinov v sudanski konfliktni provinci Darfur,

B.

ker se je sudanska vlada na odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča odzvala z izgonom 13 glavnih nevladnih organizacij iz Darfurja,

C.

ker humanitarne organizacije v Darfurju izvajajo največjo humanitarno akcijo na svetu; ker po poročanjih Združenih narodov pomoč potrebuje do 4,7 milijona ljudi, vključno z 2,7 milijonom notranje razseljenih oseb,

D.

ker se lahko zaradi izgona človekoljubnih organizacij poveča umrljivost in obolevnost kot posledica izpada zdravstvenih storitev ter izbruha nalezljivih bolezni, kot so diareja in bolezni dihal; ker so lahko posledice izgona tudi upad precepljenosti in večja umrljivost otrok, če ne bodo imeli dostopa do terapevtskega hranjenja in pomoči v hrani,

E.

ker so bile omenjene organizacije izgnane v času, ko so njihove storitve nujno potrebne, zlasti zato, ker v Zahodnem Darfurju v tem času razsaja epidemija meningitisa; ker bodo imeli oboleli zaradi izgona izredno omejen dostop do zdravljenja oziroma ga sploh ne bodo imeli,

F.

ker načelo Združenih narodov „odgovornost zaščititi“ določa, da če nacionalne oblasti očitno ne zaščitijo svojega prebivalstva, morajo potrebno zaščito zagotoviti drugi,

G.

ker je sudanska vlada kot članica Združenih narodov obvezana sodelovati z Mednarodnim kazenskim sodiščem skladno z resolucijo 1593(2005), ki jo je varnostni svet sprejel v skladu s svojimi pooblastili iz poglavja 7,

H.

ker je osupel nad tem, da je sudanska vlada od odredbe naloga za prijetje večkrat odklonila sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem in je celo povečala število dejanj, s katerimi kljubuje temu sodišču in mednarodni skupnosti,

1.

močno obsoja izgon 13 človekoljubnih organizacij iz Darfurja kot odziv na mednarodni nalog za prijetje, ki ga je Mednarodno kazensko sodišče 4. marca 2009 izdalo proti sudanskemu predsedniku Al Baširju;

2.

zahteva takojšnjo in brezpogojno izpustitev vseh humanitarnih delavcev belgijske sekcije organizacije Zdravniki brez meja, ki so bili ugrabljeni 11. marca 2009 iz prostorov Zdravniki brez meja-Belgija v Saraf-Umri 200 kilometrov zahodno od El-Facherja, glavnega mesta severnega Darfurja;

3.

je zelo zaskrbljen zaradi neposrednih posledic izgonov na zagotavljanje humanitarne pomoči, od katere je nujno odvisnih več stotisočev ljudi;

4.

poziva sudansko vlado, naj nemudoma prekliče svojo odločitev o izgonu 13 človekoljubnih organizacij in jim omogoči, da nadaljujejo svoje izredno pomembno delo, s katerim ranljivemu prebivalstvu v Darfurju omogočajo preživetje; poziva Svet in Komisijo, naj pospešita prizadevanja glede Afriške unije, Arabske lige in Kitajske, da bi k temu prepričale sudansko vlado;

5.

poziva sudansko vlado, naj sprejme pozitivne ukrepe za zagotovitev, da zagovorniki človekovih pravic v Sudanu ne bodo sodno preganjani, če bodo podpirali odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča, ter da jih ne nadleguje ali ustrahuje;

6.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za Sudan, sudanski vladi, vladam in parlamentom držav članic ter članicam Varnostnega sveta Združenih narodov, institucijam Afriške unije in Arabske lige ter tožilcu Mednarodnega kazenskega sodišča.


II Sporočila

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV IN TELES EVROPSKE UNIJE

Evropski parlament ZASEDANJE 2008—2009 Seje: 10.—12. marca 2009 Zapisnik seje je bil objavljen v Uradnem listu C 234 E, 29.9.2009. SPREJETA BESEDILA

Sreda, 11. marca 2009

1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/186


Sreda, 11. marca 2009
Podaljšanje uporabe člena 139 Poslovnika EP do konca sedmega parlamentarnega obdobja

P6_TA(2009)0116

Sklep Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o podaljšanju uporabe člena 139 Poslovnika Parlamenta do konca sedmega parlamentarnega obdobja

2010/C 87 E/40

Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 290 Pogodbe ES,

ob upoštevanju Uredbe Sveta št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 920/2005 (2),

ob upoštevanju kodeksa o večjezičnosti, ki ga je predsedstvo sprejelo dne 17. novembra 2008,

ob upoštevanju sklepa predsedstva z dne 13. decembra 2006 o odstopanju od člena 138 Poslovnika in sklepov, ki so sledili o podaljšanju tega odstopanja do konca tega parlamentarnega obdobja,

ob upoštevanju členov 138 in 139 svojega Poslovnika,

A.

ker člen 138 Poslovnika določa, da se vsi dokumenti Parlamenta pripravijo v uradnih jezikih in da imajo vsi poslanci pravico v Parlamentu govoriti v uradnem jeziku po svoji izbiri, pri čemer se govor simultano prevaja v ostale uradne jezike,

B.

ker so v skladu s členom 139 Poslovnika odstopanja od člena 138 dovoljena do konca šestega parlamentarnega obdobja, če kljub ustrezni previdnosti in ukrepom ni na voljo zadostno število tolmačev ali prevajalcev za enega od uradnih jezikov; ker predsedstvo za vsak uradni jezik, za katerega je odstopanje potrebno, na predlog generalnega sekretarja potrdi, ali so izpolnjeni pogoji, svoj sklep pa pregleda vsakih šest mesecev,

C.

ker je predsedstvo 13. decembra 2006 potrdilo, da so težave glede ustreznega jezikovnega pokrivanja za malteščino, romunščino, bolgarščino in irščino takšne, da so za vse naštete jezike izpolnjeni pogoji za odstopanje od člena 138 Poslovnika; ker je predsedstvo v nadaljevanju sprejelo sklepe o podaljšanju odstopanja in se zato od 1. januarja 2009 do konca parlamentarnega obdobja uporablja odstopanje za bolgarščino in romunščino (tolmačenje), češčino (tolmačenje v času češkega predsedovanja Svetu), malteščino (tolmačenje in prevajanje) in irščino (tolmačenje, prevajanje in pravno-jezikovni pregled),

D.

ker je z Uredbo Sveta (ES) št. 920/2005 določeno, da se za irščino v obdobju pet let uporablja začasno odstopanje, ki se lahko obnovi,

E.

ker bodo kljub ustrezni previdnosti in ukrepom zmogljivosti za irščino in malteščino verjetno takšne, da ob začetku sedmega parlamentarnega obdobja ne bodo omogočale polnega tolmačenja v ta dva jezika; ker bodo sicer zmogljivosti nekaterih drugih jezikov zadoščale za pokrivanje potreb, ki nastanejo ob običajni dejavnosti Parlamenta, vendar se lahko zgodi, da bo število tolmačev premajhno za polno pokrivanje vseh dodatnih potreb, ko bodo te države članice med sedmim parlamentarnim obdobjem predsedovale Svetu,

F.

ker naj bi bilo kljub povečanim in stalnim medinstitucionalnim prizadevanjem število usposobljenih prevajalcev in pravnikov-lingvistov za irščino še naprej tako omejeno, da bo v predvidljivi prihodnosti lahko zagotovljeno le omejeno pokrivanje tega jezika; ker glede na Uredbo Sveta (ES) št. 920/2005 v irščino ni treba prevesti zakonodaje Evropske unije, ki je bila sprejeta pred 1. januarjem 2007 (t.i. acquis); ker je posledica odstopanja glede na uredbo ta, da se v irščini vlagajo le predlogi, ki jih Komisija pripravi za uredbe po postopku soodločanja, zaradi česar službe Parlamenta ne bodo mogle pripravljati irskih različic drugih vrst zakonodajnih aktov, vse dokler bo stanje nespremenjeno,

G.

ker se med sedmim parlamentarnim obdobjem Evropski uniji kot članice lahko pridružijo druge evropske države; ker za te nove jezike od dneva pristopa mogoče ne bo dovolj jezikoslovcev, zaradi česar bodo potrebni prehodni ukrepi,

H.

ker člen 139(4) Poslovnika določa, da se lahko Parlament na obrazloženo priporočilo predsedstva ob koncu parlamentarnega obdobja odloči za podaljšanje veljavnosti tega člena,

I.

ker je zaradi vsega navedenega predsedstvo priporočilo, da se veljavnost člena 139 Poslovnika podaljša do konca sedmega parlamentarnega obdobja,

1.

sklene, da se podaljša uporaba člena 139 Poslovnika Parlamenta do konca sedmega parlamentarnega mandata;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje v vednost Svetu in Komisiji.


(1)  UL 17, 6.10.1958, str. 385.

(2)  UL L 156, 18.6.2005, str. 3.


III Pripravljalni akti

Evropski parlament ZASEDANJE 2008—2009 Seje: 10.—12. marca 2009 Zapisnik seje je bil objavljen v Uradnem listu C 234 E, 29.9.2009. SPREJETA BESEDILA

Torek, 10. marca 2009

1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/188


Torek, 10. marca 2009
Sporazum ES/Armenija: zračni prevoz *

P6_TA(2009)0082

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Armenijo o nekaterih vidikih zračnega prevoza (KOM(2007)0729 – C6-0519/2008 – 2007/0251(CNS))

2010/C 87 E/41

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2007)0729),

ob upoštevanju člena 80(2) in prvega stavka prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,

ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0519/2008),

ob upoštevanju členov 51, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0049/2009),

1.

odobri sklenitev sporazuma;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Armenije.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/188


Torek, 10. marca 2009
Sporazum ES/Izrael: zračni promet *

P6_TA(2009)0083

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Državo Izrael o nekaterih vidikih zračnega prometa (KOM(2008)0178 – C6-0520/2008 – 2008/0068(CNS))

2010/C 87 E/42

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2008)0178),

ob upoštevanju člena 80(2) in prvega stavka prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,

ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0520/2008),

ob upoštevanju členov 51, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0059/2009),

1.

odobri sklenitev sporazuma;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Države Izrael.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/189


Torek, 10. marca 2009
Dodatni protokol k Sporazumu med ES in Južno Afriko zaradi upoštevanja pristopa Bolgarije in Romunije k Evropski uniji ***

P6_TA(2009)0084

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi dodatnega protokola k Sporazumu o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Južno Afriko na drugi zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (16447/2008 – KOM(2008)0749 – C6-0017/2009 – 2008/0212(AVC))

2010/C 87 E/43

(Postopek privolitve)

Evropski parlament,

ob upoštevanju besedila Sveta (16447/2008),

ob upoštevanju prošnje Sveta za privolitev Parlamenta v skladu z drugim pododstavkom člena 300(3) v zvezi s členom 310 in prvim pododstavkom člena 300(2) Pogodbe ES (C6-0017/2009),

ob upoštevanju členov 75 in 83(7) svojega Poslovnika,

ob upoštevanju priporočila odbora za razvoj (A6-0073/2009),

1.

da privolitev k sklenitvi dodatnega protokola;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/190


Torek, 10. marca 2009
Zahteve za homologacijo za splošno varnost motornih vozil ***I

P6_TA(2009)0092

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil (KOM(2008)0316 – C6-0210/2008 – 2008/0100(COD))

2010/C 87 E/44

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0316),

ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0210/2008),

ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0482/2008),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


Torek, 10. marca 2009
P6_TC1-COD(2008)0100

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 10. marca 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila

(Ker je bil sprejet sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. 661/2009.)


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/191


Torek, 10. marca 2009
Industrijske emisije (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (prenovitev) ***I

P6_TA(2009)0093

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (prenovitev) (KOM(2007)0844 – C6-0002/2008 – 2007/0286(COD))

2010/C 87 E/45

(Postopek soodločanja – prenovitev)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2007)0844),

ob upoštevanju členov 251(2) in 175(1) Pogodbe ES, v skladu s katerima je Komisija predložila predlog Parlamentu (C6-0002/2008),

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov (1),

ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 10. septembra 2008, naslovljenega na Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane v skladu s členom 80a(3) svojega Poslovnika,

ob upoštevanju členov 80a in 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0046/2009),

A.

ker po mnenju posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb obstoječega besedila, zgolj kodifikacija tega besedila brez vsebinskih sprememb,

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen glede na priporočila posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ter s tehničnimi spremembami, ki jih je odobril Odbor za pravne zadeve, in kakor je bil spremenjen v nadaljevanju;

2.

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL C 77, 28.3.2002, str. 1.


Torek, 10. marca 2009
P6_TC1-COD(2007)0286

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 10. marca 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije║,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Potrebne so številne bistvene spremembe Direktive Sveta 78/176/EGS z dne 20. februarja 1978 o odpadkih iz industrije titanovega dioksida (4), Direktive Sveta 82/883/EGS z dne 3. decembra 1982 o postopkih za nadzor in spremljanje stanja prvin okolja, ki prihajajo v stik z odpadki iz industrije titanovega dioksida (5), Direktive Sveta 92/112/EGS z dne 15. decembra 1992 o postopkih usklajevanja programov za zmanjševanje in končno odpravo onesnaževanja z odpadki iz industrije titanovega dioksida (6), Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (7), Direktive Sveta 1999/13/ES z dne 11. marca 1999 o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih dejavnostih in obratih (8), Direktive 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov (9) ter Direktive 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (10). Zaradi jasnosti bi bilo treba navedene direktive prenoviti.

(2)

Da bi se preprečilo, zmanjšalo in v čim večji meri odpravilo onesnaževanje, ki je posledica industrijskih dejavnosti, v skladu z načelom plača povzročitelj obremenitve in načelom preprečevanja obremenjevanja okolja, bi bilo treba vzpostaviti splošen okvir za nadzor glavnih industrijskih dejavnosti, pri čemer bi bilo treba dati prednost ukrepanju pri viru in zagotoviti preudarno upravljanje naravnih virov.

(3)

Skladnost z mejnimi vrednostmi emisij, ki so določene v tej direktivi, bi bilo treba upoštevati kot nujen, vendar ne zadosten pogoj za doseganje ciljev za preprečevanje in zmanjšanje onesnaževanja ter doseganje visoke stopnje zaščite okolja, vključno s podtalnico, zrakom, tlemi in javnostjo. Za doseganje teh ciljev je treba določiti strožje mejne vrednosti za onesnaževala, ki jih zajema ta direktiva, vrednosti emisij za druge snovi in sestavine okolja ter druge ustrezne pogoje.

(4)

Različni načini ločenega nadzorovanja emisij v zrak, vodo ali tla lahko spodbudijo prenos onesnaževanja z ene prvine okolja na drugo, namesto da bi varovali okolje kot celoto. Zato je primerno zagotoviti celosten pristop k preprečevanju in nadzoru emisij v zrak, vodo ali tla, ravnanju z odpadki, učinkoviti rabi energije in preprečevanju nesreč.

(5)

Primerno je, da se zakonodaja, ki se nanaša na industrijske obrate, popravi, z namenom da se obstoječe določbe poenostavijo in pojasnijo, zmanjšajo nepotrebne upravne obremenitve in izvedejo sklepi sporočil Komisije o Tematski strategiji o onesnaževanju zraka (11), Tematski strategiji za varstvo tal (12) ter Tematski strategiji o preprečevanju in recikliranju odpadkov (13), ki so bila sprejeta po Sklepu št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti (14). Navedena sporočila določajo cilje za zaščito zdravja ljudi in okolja, ki jih ni mogoče doseči brez nadaljnjega zmanjševanja emisij iz industrijskih dejavnosti.

(6)

Da se zagotovi preprečevanje in nadzor onesnaževanja, bi posamezni obrat smel delovati le, če ima dovoljenje ali v primeru nekaterih obratov in dejavnosti, pri katerih se uporabljajo organska topila, le če ima dovoljenje ali če je registriran. Skupno porabo organskih topil bi bilo treba zmanjšati.

(7)

Za lažjo odobritev dovoljenj bi morale imeti države članice možnost, da določijo zahteve za nekatere vrste obratov v splošnih zavezujočih predpisih.

(8)

Da bi se izognili podvajanju urejanja, dovoljenje za obrat, ki ga zajema Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti║ (15), ne bi smelo vključevati mejne vrednosti emisij za emisije toplogrednih plinov, razen če to ni potrebno za zagotovitev, da se ne povzroči znatnega lokalnega onesnaženja, ali če je obrat začasno izključen iz navedene sheme.

(9)

Upravljavci bi morali pristojnemu organu predložiti vlogo za dovoljenje, ki vsebuje informacije, ki so potrebne za določanje pogojev v dovoljenju. Upravljavci bi morali imeti pri predložitvi vloge za dovoljenje možnost, da uporabijo informacije, ki izhajajo iz izvajanja Direktive Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (16) in Direktive Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (17).

(10)

Dovoljenje bi moralo vključevati vse potrebne ukrepe za doseganje visoke stopnje varovanja okolja kot celote, vključevati pa bi moralo tudi mejne vrednosti emisij za onesnaževala, ustrezne zahteve za varovanje tal in podtalnice, zahteve za spremljanje in nadzorovanje ter seznam uporabljenih nevarnih snovi ali pripravkov, kot so opredeljeni v Direktivi Sveta št. 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi  (18). Pogoji dovoljenja bi morali biti določeni na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij.

(11)

Za določitev tega, kaj se šteje za najboljše razpoložljive tehnologije, in za omejitev neravnovesij v Skupnosti glede vrednosti emisij industrijskih dejavnosti bi morala Komisija objaviti referenčne dokumente za najboljše razpoložljive tehnologije (v nadaljevanju „referenčni dokumenti NRT“), ki bodo rezultat izmenjave informacij z zainteresiranimi stranmi. Navedeni referenčni dokumenti NRT bi morali biti referenca za določanje pogojev v dovoljenju. Lahko jih dopolnijo drugi viri.

(12)

Za upoštevanje nekaterih posebnih okoliščin bi morali imeti pristojni organi možnost, da določijo mejne vrednosti emisij, enakovredne parametre ali tehnične ukrepe, katerih končni rezultat so vrednosti emisij, ki lahko presežejo vrednosti emisij, ki se nanašajo na najboljše razpoložljive tehnologije, kot so opisane v referenčnih dokumentih NRT. ▐

(13)

Da bi upravljavci lahko preizkusili nastajajoče tehnologije, ki bi lahko zagotovile večjo stopnjo varovanja okolja, bi moral imeti pristojni organ tudi možnost, da odobri začasno odstopanje od vrednosti emisij, ki se nanašajo na najboljše razpoložljive tehnologije, kot so opisane v referenčnih dokumentih NRT.

(14)

Spremembe v obratu lahko povzročijo večjo stopnjo onesnaževanja okolja. Zato bi moral biti pristojni organ obveščen o vsaki načrtovani spremembi, ki bi lahko vplivala na okolje. Znatne spremembe obratov, ki imajo lahko pomembne negativne vplive na ljudi ali okolje, bi morale biti predmet ponovnega preverjanja dovoljenja, da se zagotovi, da zadevni obrati še naprej izpolnjujejo zahteve te direktive.

(15)

Trošenje živinskega gnojila in gnojevke ima lahko velik učinek na kakovost okolja. Za zagotovitev celostnega preprečevanja in nadzora teh učinkov je treba, da gnojilo ali gnojevko, ki nastane zaradi dejavnosti, ki jih zajema ta direktiva, trosijo upravljavec ali tretje stranke, ki uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije. Da se državam članicam omogoči prožnost pri izpolnjevanju teh zahtev, se lahko uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij pri trošenju upravljavca ali tretje stranke določi v dovoljenju ali v drugih ukrepih.

(16)

Za upoštevanje razvoja najboljših razpoložljivih tehnologij ali drugih sprememb na obratu, bi bilo treba pogoje v dovoljenju redno preverjati in po potrebi posodobiti, zlasti če Komisija sprejme nov ali posodobljen referenčni dokument NRT.

(17)

Treba je zagotoviti, da delovanje obrata ne povzroča večjega poslabšanja kakovosti tal ali podtalnice. Pogoji v dovoljenju bi morali zato, kadar je potrebno in primerno, vključevati spremljanje stanja tal in podtalnice, kot tudi zahtevo po sanaciji lokacije ob dokončnem prenehanju dejavnosti v skladu z zahtevami iz zakonodaje Skupnosti in nacionalne zakonodaje . Takoj ko začne veljati zakonodaja Skupnosti za spremembo Direktive 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode  (19) ali o zaščiti tal ali podtalnice, bi morala Komisija pregledati določbe o zaščiti tal in podtalnice iz te direktive, da bi zagotovila doslednost in preprečila sovpadanje.

(18)

Da se zagotovi učinkovito izvajanje in izvrševanje te direktive, bi morali upravljavci pristojnemu organu redno poročati o skladnosti s pogoji v dovoljenju. Države članice bi morale zagotoviti, da upravljavci upoštevajo navedene pogoje ter da v primeru neskladnosti s to direktivo upravljavec in pristojni organ sprejmeta potrebne ukrepe ter zagotovita sistem okoljskih inšpekcijskih pregledov. Za določitev najprimernejšega režima izvrševanja, vključno z upoštevanjem mejnih vrednosti emisij, so zadolžene države članice.

(19)

Ob upoštevanju določb Aarhuške konvencije  (20) je potrebno učinkovito sodelovanje javnosti pri sprejemanju odločitev, da se omogoči, da javnost izrazi mnenja in skrbi, ki lahko zadevajo te odločitve, nosilec odločitev pa se jih zaveda ter tako poveča odgovornost in transparentnost procesa odločanja in prispeva k zavesti javnosti o okoljskih vprašanjih in podpori sprejetim odločitvam. Člani zadevne javnosti bi morali imeti dostop do sodišč, da bi prispevali k varovanju pravice živeti v okolju, ki je primerno za osebno zdravje in dobro počutje.

(20)

Velike kurilne naprave znatno prispevajo k emisijam onesnaževal v zrak, kar močno vpliva na zdravje ljudi in okolje. Za zmanjšanje tega učinka in nadaljnje delo v smeri izpolnjevanja zahtev Direktive 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (21) in ciljev, določenih v Sporočilu Komisije o Tematski strategiji o onesnaževanju zraka je treba za nekatere vrste kurilnih naprav in onesnaževal določiti strožje mejne vrednosti emisij na ravni Skupnosti.

(21)

V primeru nenadne prekinitve v dobavi goriva z nizko vsebnostjo žvepla ali plina, ki je posledica hudega pomanjkanja, bi moral imeti pristojni organ možnost, da odobri začasna odstopanja, ki omogočijo, da emisije zadevnih kurilnih naprav presežejo mejne vrednosti emisij, ki so določene v tej direktivi.

(22)

Zadevni upravljavec ne bi smel uporabljati kurilne naprave več kot 24 ur po okvari ali izpadu naprave za čiščenje odpadnih plinov in obratovanje brez čiščenja odpadnih plinov ne sme presegati 120 ur v katerem koli dvanajst mesečnem obdobju, da se omejijo negativni učinki onesnaženja na okolje. Vendar, če obstaja nujna potreba po oskrbi z energijo ali če se je treba izogniti splošnemu povečanju emisij z uporabo druge kurilne naprave, bi morali imeti pristojni organi možnost, da odobrijo odstopanje od teh časovnih omejitev.

(23)

Da se zagotovi visoka raven varstva okolja in varovanja zdravja ljudi in da se odpravi čezmejno premeščanje odpadkov v tiste naprave, ki obratujejo v okviru nižjih okoljskih standardov, je treba ohraniti in določiti stroge obratovalne pogoje, tehnične zahteve in mejne vrednosti emisij za sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov v Skupnosti.

(24)

Uporaba organskih topil v nekaterih dejavnostih in obratih povečuje emisije organskih spojin v zrak, ki prispevajo k lokalnemu in čezmejnemu nastajanju fotokemijskih oksidantov, kar škoduje naravnim virom in škodljivo učinkuje na zdravje ljudi. Zato je treba proti uporabi organskih topil preventivno ukrepati in določiti obveznost upoštevanja mejnih vrednosti emisij za organske spojine ter ustrezne obratovalne pogoje. Zato bi morala obstajati možnost, da se upravljavcem odobri odstopanje od upoštevanja mejnih vrednosti emisij, če drugi ukrepi, kot je uporaba izdelkov ali postopkov z malo ali brez topil, zagotavljajo nadomestne načine doseganja enakovrednih omejitev za emisije.

(25)

Obrati, ki proizvajajo titanov dioksid, lahko povzročijo znatno onesnaževanje zraka in vode ter pomenijo toksikološko tveganje . Za zmanjšanje teh učinkov je treba za nekatere vrste onesnaževal določiti strožje mejne vrednosti emisij na ravni Skupnosti.

(26)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o postopkih za izvajanje izvedbenih pooblastil, dodeljenih Komisiji (22).

(27)

V skladu z načelom, da plača povzročitelj obremenitve, bi morale države članice ▐ določiti pravila o kaznih za kršitve določb te direktive in zagotoviti njihovo izvajanje. Navedene kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(28)

Da se obstoječim obratom zagotovi dovolj časa, da se tehnično prilagodijo novim zahtevam te direktive, bi se morale nove zahteve uporabljati za te obrate po določenem obdobju od datuma začetka uporabe te direktive. Kurilne naprave potrebujejo dovolj časa, da namestijo naprave za zmanjševanje emisij za upoštevanje mejnih vrednosti emisij iz Priloge V.

(29)

Da bi obravnavali resne težave, ki jih povzročajo emisije dioksinov, furanov in drugih zadevnih onesnaževal iz obratov, ki proizvajajo surovo železo in jeklo ter zlasti sintrirano železovo rudo, bi moral za takšne obrate prednostno in v vsakem primeru do 31. decembra 2011 veljati postopek o minimalnih zahtevah iz te direktive –

(30)

Ker države članice ne morejo v zadostni meri doseči ciljev ukrepa za zagotovitev visoke ravni varovanja in izboljšanja kakovosti okolja, in ker je zaradi čezmejne narave onesnaževanja zaradi industrijskih dejavnosti cilj mogoče bolje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za dosego navedenih ciljev.

(31)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva sprejeta načela, zlasti načela Listine Evropske unije o temeljnih pravicah║. Ta direktiva si zlasti prizadeva spodbujati uporabo člena 37 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(32)

Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo je treba omejiti na tiste določbe, ki v primerjavi s prejšnjimi direktivami, prenovljenimi s to direktivo, pomenijo vsebinsko spremembo. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz predhodnih direktiv.

(33)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo in začetka njihove uporabe, določenih v delu B Priloge IX

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

Skupne določbe

Člen 1

Vsebina

Ta direktiva določa pravila o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja, ki je posledica industrijskih dejavnosti.

Ta direktiva določa tudi pravila za preprečevanje ali, če to ni izvedljivo, za zmanjševanje emisij v zrak, vodo in tla ter za preprečevanje proizvodnje odpadkov, da bi dosegli visoko stopnjo varstva okolja kot celote.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta direktiva se uporablja za industrijske dejavnosti, ki povzročajo onesnaževanje okolja, iz poglavij II do VI.

2.   Ta direktiva se ne uporablja za raziskovalne dejavnosti, razvojne dejavnosti ali preizkušanje novih proizvodov in postopkov.

Člen 3

Opredelitve

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve :

(1)

snov pomeni kakršenkoli kemični element in njegove spojine, razen naslednjih snovi:

(a)

radioaktivnih snovi, kot jih opredeljuje Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (23);

(b)

gensko spremenjenih mikroorganizmov, kot jih opredeljuje Direktiva Sveta 90/219/EGS z dne 23. aprila 1990 o uporabi gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih (24);

(c)

gensko spremenjenih organizmov, kot jih opredeljuje Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje║ (25);

(2)

onesnaževanje okolja pomeni neposredno ali posredno vnašanje snovi, vibracij, toplote ali hrupa v zrak, vodo ali tla, ki je posledica človekove dejavnosti in lahko škoduje zdravju ljudi ali kakovosti okolja, poškoduje materialno lastnino ali škoduje ali posega v uživanje in druge dovoljene rabe okolja;

(3)

obrat pomeni nepremično tehnično enoto, v kateri poteka ena ali več dejavnosti, ki so navedene v Prilogi I ali v delu 1 Priloge VII, in katere koli z njimi neposredno povezane dejavnosti na istem mestu, ki so tehnično povezane z dejavnostmi, ki so navedene v teh prilogah in bi lahko vplivale na emisije in onesnaževanje okolja;

(4)

emisija pomeni neposreden ali posreden izpust ali oddajanje snovi, vibracij, toplote ali hrupa iz posameznega ali razpršenih virov v obratu, v zrak, vodo ali tla;

(5)

mejna vrednost emisij pomeni maso, izraženo z nekaterimi posebnimi parametri, koncentracijo in/ali višino emisije, ki v enem ali več časovnih obdobjih ne sme biti presežena.

(6)

predpisana kakovost okolja pomeni sklop zahtev, ki jih mora okolje ali posamezen del okolja v določenem času izpolnjevati, kot je določeno v zakonodaji Skupnosti;

(7)

dovoljenje pomeni pisno dovoljenje za obratovanje celotnega ali dela obrata ali kurilne naprave, sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov;

(8)

znatna sprememba pomeni spremembo v vrsti ali delovanju obrata ali razširitev obrata ali kurilne naprave, sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov, ki ima lahko pomembne negativne vplive na ljudi ali okolje;

(9)

najboljša razpoložljiva tehnologija pomeni najbolj učinkovito in napredno stopnjo v razvoju dejavnosti in načinov obratovanja, ki kažejo praktično primernost posamezne tehnologije, na podlagi katere se določa mejna vrednost emisij in drugi pogoji v dovoljenju za preprečevanje, in če to ni izvedljivo, zmanjševanje emisij ter vpliva na okolje kot celoto:

(a)

tehnologija vključuje tako uporabljen tehnološki postopek kot tudi način načrtovanja, gradnje, vzdrževanja, upravljanja in razgradnje obrata;

(b)

razpoložljiva tehnologija pomeni tehnologijo na takšni ravni, ki omogoča njeno uporabo v posamezni industrijski panogi pod ekonomsko in tehnično izvedljivimi pogoji, ob upoštevanju stroškov in prednosti, ne glede na to, ali se tehnologija uporablja ali razvija znotraj posamezne države članice, če je le upravljavcu primerno dostopna;

(c)

najboljša pomeni najučinkovitejša pri doseganju visoke splošne ravni varstva okolja kot celote;

(10)

„vrednosti emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami“ pomenijo vrednosti emisij, ki so rezultat uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij pri običajnih pogojih obratovanja, kot so opredeljene v referenčnih dokumentih NRT, ter ki so izražene v obliki povprečja v določenem časovnem obdobju in pod določenimi referenčnimi pogoji;

(11)

upravljavec pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki upravlja ali nadzoruje obrat ali kurilno napravo, sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov ali na katero je bilo, če je to predvideno v nacionalni zakonodaji, preneseno odločilno gospodarsko razpolaganje v zvezi s tehničnim delovanjem obrata ali naprave;

(12)

javnost pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb in v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso, njihova združenja, organizacije ali skupine;

(13)

zadevna javnost pomeni javnost, na katero vpliva ali bi verjetno vplivalo odločanje o izdaji ali obnavljanju dovoljenja ali pogojev v dovoljenju, ali ima interes pri takem odločanju; za namene te opredelitve se šteje, da imajo interes nevladne organizacije, ki pospešujejo varstvo okolja in izpolnjujejo zahteve ustrezne nacionalne zakonodaje;

(14)

nastajajoča tehnologija pomeni novo tehnologijo za industrijsko dejavnost, ki bi pod pogojem, da bi bila preizkušena v industriji in tržno razvita, ▐ zagotovila večjo ali vsaj enako stopnjo varovanja okolja ter večje prihranke pri stroških kot obstoječe najboljše razpoložljive tehnologije

(15)

nevarne snovi pomenijo nevarne snovi ali pripravke, kot jih opredeljujeta Direktiva ║ 67/548/EGS║ in Direktiva 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 1999 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov (26);

(16)

izhodiščno poročilo pomeni količinsko opredeljene informacije o stanju onesnaženja tal in podtalnice z večjimi količinami pomembnih nevarnih snovi ;

(17)

redni inšpekcijski pregled“║ pomeni inšpekcijski pregled okolja, ki se izvaja kot del načrtovanega inšpekcijskega programa;

(18)

izredni inšpekcijski pregled pomeni inšpekcijski pregled, ki se izvaja kot odgovor na pritožbo ali pri preiskavi nesreč, izrednih dogodkov in primerov neskladnosti;

(19)

„okoljski inšpekcijski pregled“ pomeni kakršno koli dejavnost, ki vključuje preverjanje, ali posamezen obrat izpolnjuje ustrezne okoljske zahteve;

(20)

gorivo pomeni katero koli trdno, tekoče ali plinasto gorljivo snov, ki se uporabi za kurjenje v kurilni napravi;

(21)

kurilna naprava pomeni vsako tehnično napravo, v kateri goriva oksidirajo, da se uporabi tako nastala toplota;

(22)

biomasa pomeni kar koli od naslednjega:

(a)

proizvode iz rastlin iz kmetijstva ali gozdarstva, ki se lahko z namenom energetske izrabe uporabljajo kot gorivo;

(b)

naslednji odpadki, uporabljeni kot gorivo:

(i)

rastlinski odpadki iz kmetijstva in gozdarstva;

(ii)

rastlinski odpadki iz živilskopredelovalne industrije, če se uporabljajo za pridobivanje toplote,

(iii)

odpadna rastlinska vlakna iz proizvodnje celuloze in papirja, če se sosežigajo na kraju proizvodnje in se uporabljajo za pridobivanje toplote;

(iv)

odpadna pluta;

(v)

lesni odpadki, razen lesnih odpadkov, ki lahko vsebujejo halogenirane organske spojine ali težke kovine zaradi obdelave s sredstvi za zaščito lesa ali premazi;

(23)

kurilna naprava s kombiniranim kurivom pomeni katero koli kurilno napravo, v kateri hkrati ali izmenično zgorevata dve ali več vrst goriv;

(24)

plinska turbina pomeni katero koli rotirajočo napravo za pretvorbo toplotne energije v mehansko delo, ki jo sestavljajo predvsem kompresor, toplotna naprava, v kateri gorivo oksidira, da segreva delovno tekočino, ter turbina;

(25)

odpadki pomenijo odpadke, kot so opredeljeni v členu 3(1) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih (27);

(26)

nevarni odpadki pomenijo nevarne odpadke, kot so opredeljeni v členu 3(2) Direktive 2008/98/ES;

(27)

mešani komunalni odpadki pomenijo odpadke iz gospodinjstev ter odpadke iz trgovine, industrije in ustanov, ki so zaradi svoje narave in sestave podobni odpadkom iz gospodinjstev, razen frakcij, navedenih pod poglavjem 20 01 Priloge k Odločbi Komisije 2000/532/ES║ (28) o oblikovanju seznama odpadkov║, ki se ločeno zbirajo pri viru, in ostalih odpadkov, navedenih v omenjeni prilogi pod poglavjem 20 02;

(28)

sežigalnica odpadkov pomeni katero koli nepremično ali premično tehnično enoto in opremo, namenjeno toplotni obdelavi odpadkov z izkoriščanjem pridobljene zgorevalne toplote ali brez njega s sežigom z oksidacijo odpadkov in drugimi postopki toplotne obdelave, če se snovi, ki nastanejo pri obdelavi, naknadno sežgejo;

(29)

naprava za sosežig odpadkov pomeni katero koli nepremično ali premično tehnično enoto, katere glavni namen je proizvodnja energije ali izdelkov in ki uporablja odpadke kot običajno ali dodatno gorivo ali v kateri se odpadki termično obdelajo z namenom odstranitve s sežigom z oksidacijo odpadkov in drugimi postopki toplotne obdelave, če se snovi, ki nastanejo pri obdelavi, naknadno sežgejo;

(30)

nazivna zmogljivost pomeni vsoto sežigalnih zmogljivosti peči v sestavi sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov, kot jo je določil projektant in potrdil upravljavec, ob upoštevanju kurilne vrednosti odpadkov, izražene kot količina v eni uri sežganih odpadkov;

(31)

dioksini in furani pomenijo vse poliklorirane dibenzo-p-dioksine in dibenzofurane, naštete v delu 2 Priloge VI;

(32)

ostanek pomeni katerekoli tekoče ali trdne odpadke, ki jih proizvede sežigalnica odpadkov ali naprava za sosežig odpadkov;

(33)

organska spojina pomeni kakršno koli spojino, ki vsebuje vsaj ogljik in enega ali več od naslednjih elementov: vodik, kateri koli halogen, kisik, žveplo, fosfor, silicij ali dušik, razen ogljikovih oksidov ter anorganskih karbonatov in bikarbonatov;

(34)

hlapna organska spojina pomeni katero koli organsko spojino in frakcijo kreozota s parnim tlakom 0,01 kPa ali več pri 293,15 K ali z ustrezno hlapnostjo pri določenih pogojih uporabe;

(35)

organsko topilo pomeni katero koli hlapno organsko spojino, ki se uporablja za kar koli od naslednjega:

(a)

sama ali skupaj z drugimi snovmi, ne da bi se pri tem kemijsko spremenila, za raztapljanje surovin, izdelkov ali odpadnega materiala;

(b)

kot čistilno sredstvo za raztapljanje nečistoč;

(c)

kot sredstvo za raztapljanje;

(d)

kot disperzni medij;

(e)

kot sredstvo za uravnavanje viskoznosti;

(f)

kot sredstvo za uravnavanje površinske napetosti;

(g)

kot plastifikator;

(h)

kot konzervans;

(36)

premazno sredstvo pomeni premazno sredstvo, kot je določeno v členu 2(8) Direktive 2004/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih barvah in lakih in proizvodih za ličenje vozil (29);

(37)

„splošni zavezujoči predpisi“ pomenijo mejne vrednosti emisij ali druge pogoje, določene v okoljski zakonodaji vsaj na ravni sektorja, ki so sprejeti z namenom, da se neposredno uporabljajo za določanje pogojev v dovoljenju.

Člen 4

Obvezna pridobitev dovoljenja

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da noben obrat ali kurilna naprava, sežigalnica odpadkov ali naprava za sosežig odpadkov ne obratuje brez dovoljenja.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko države članice določijo postopek za registracijo obratov, ki jih zajema samo Poglavje V.

Postopek za registracijo je določen v zavezujočem aktu in vključuje vsaj uradno obvestilo upravljavca pristojnemu organu, da namerava upravljati obrat.

2.    Države članice lahko določijo, da dovoljenje zajema dva ali več obratov ali delov obratov, ki jih upravlja isti upravljavec na istem kraju ali na različnih krajih.

Če dovoljenje zajema dva ali več obratov, mora vsak posamezni obrat obratovati skladno z zahtevami te direktive.

Člen 5

Upravljavci

Države članice lahko določijo, da so dve ali več fizičnih ali pravnih oseb ▐lahko skupni upravljavci obrata ali kurilne naprave, sežigalnice komunalnih odpadkov ali naprave za sosežig komunalnih odpadkov ali upravljavci različnih delov obrata ali naprave. Za prevzem odgovornosti za izpolnjevanje obveznosti iz te direktive se določi posamezna fizična ali pravna oseba.

Člen 6

Izdaja dovoljenja

1.   Pristojni organ izda dovoljenje, če obrat obratuje skladno z zahtevami te direktive.

2.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so pogoji v dovoljenju in postopki za njegovo izdajo popolnoma usklajeni, kadar je vključenih več pristojnih organov ali upravljavcev ali je izdanih več dovoljenj, tako da se zagotovi učinkovit celostni pristop vseh organov, pristojnih za ta postopek.

3.   Pri izdajanju dovoljenj za nove obrate ali znatne spremembe obratov, za katere se uporablja člen 4 Direktive 85/337/EGS, se proučijo in uporabijo vsi ustrezni podatki ali ugotovitve, pridobljene na podlagi členov 5, 6, 7 in 9 navedene direktive.

Člen 7

Splošni zavezujoči predpisi

Brez vpliva na obveznost za pridobitev dovoljenja države članice lahko vključijo zahteve za nekatere vrste obratov, kurilnih naprav, sežigalnic odpadkov ali naprav za sosežig odpadkov v obliki splošnih predpisov.

Če so sprejeti splošni zavezujoči predpisi, lahko dovoljenje vključuje le sklic na takšne predpise.

Člen 8

Poročanje o skladnosti

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo:

(1)

da upravljavec pristojnemu organu zagotovi ustrezne podatke o skladnosti s pogoji v dovoljenju najmanj vsakih 24 mesecev, ki se jih brez odlašanja da na voljo na spletu. Če se pri inšpekcijskem pregledu v skladu s členom 25 ugotovi kršitev pogojev v dovoljenju, je poročanje bolj pogosto in se izvaja vsaj vsakih 12 mesecev;

(2)

da upravljavec pristojni organ nemudoma obvesti o vsakem izrednem dogodku ali nesreči, ki pomembno vpliva na okolje.

Člen 9

Neizpolnjevanje

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so pogoji iz dovoljenja izpolnjeni.

2.   Če se ugotovi, da zahteve te direktive niso izpolnjene, države članice zagotovijo :

(a)

da upravljavec takoj obvesti pristojni organ;

(b)

da upravljavec in pristojni organ sprejmeta ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovita, da se skladnost v najkrajšem možnem času ponovno vzpostavi.

Če kršitev povzroča veliko nevarnost za zdravje ljudi ali okolje in če skladnost ni ponovno vzpostavljena v skladu s točko (b) prvega pododstavka, se dejavnost obrata ali kurilne naprave, sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov prekine.

Člen 10

Emisije toplogrednih plinov

1.   Kadar so emisije toplogrednih plinov iz naprave določene v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES v zvezi s katero koli dejavnostjo, ki se izvaja v tej napravi, dovoljenje ne vključuje mejne vrednosti emisij za neposredne emisije tega plina, če to ni potrebno za zagotovitev, da se ne povzroči znatno lokalno onesnaženje.

2.   Za dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES se države članice lahko odločijo, da ne bodo naložile zahtev glede energetske učinkovitosti za kurilne naprave ali druge naprave, ki izpuščajo ogljikov dioksid na lokaciji.

3.   Kadar je potrebno, pristojni organi ustrezno spremenijo dovoljenje.

4.   Odstavki 1 do 3 se ne uporabljajo za naprave, ki so v skladu s členom 27 Direktive 2003/87/ES začasno izključeni iz sistema trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti.

POGLAVJE II

Posebne določbe za dejavnosti iz Priloge I

Člen 11

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za dejavnosti iz Priloge I in, kjer je primerno, za dejavnosti, ki dosegajo prage zmogljivosti iz navedene priloge.

Člen 12

Splošna načela, ki urejajo osnovne obveznosti upravljavca

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da lahko obrati delujejo v skladu z naslednjimi načeli :

(1)

izvajajo se vsi ustrezni ukrepi za preprečevanje onesnaževanja okolja;

(2)

uporabljajo se najboljše razpoložljive tehnologije;

(3)

ni povzročeno pomembno onesnaževanje okolja;

(4)

prepreči se nastajanje odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES;

(5)

če so odpadki nastali, se predelajo ali, če to tehnično in ekonomsko ni mogoče, se odstranijo brez vpliva ali z zmanjšanjem vpliva na okolje;

(6)

energija se rabi učinkovito;

(7)

izvajajo se potrebni ukrepi za preprečevanje nesreč in omejevanje njihovih posledic;

(8)

ob dokončnem prenehanju dejavnosti se izvedejo potrebni ukrepi, s katerimi se prepreči nevarnost onesnaževanja okolja in se na kraju obratovanja ponovno vzpostavi zadovoljivo stanje v skladu z zahtevami iz člena 23(2) in (3) .

Člen 13

Vloge za dovoljenja

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da vloga za dovoljenje vključuje opis:

(a)

obrata in njegovih dejavnosti;

(b)

surovin in pomožnih materialov, drugih snovi in energije, uporabljenih ali proizvedenih v obratu;

(c)

virov emisij iz obrata;

(d)

stanja na kraju obrata;

(e)

▐ izhodiščnega poročila z informacijami o nevarnih snoveh, če dejavnost vključuje znatne količine te snovi ;

(f)

vrste in količine predvidenih emisij iz obrata v vsako prvino okolja kot tudi opredelitev pomembnih vplivov emisij na okolje;

(g)

predlaganega tehnološkega postopka in drugih tehnologij za preprečevanje ali, če to ni mogoče, zmanjševanje emisij iz obrata;

(h)

ukrepov za preprečevanje in predelavo odpadkov, nastalih v obratu, če je potrebno ;

(i)

nadaljnjih ukrepov, načrtovanih za uskladitev s splošnimi načeli o osnovnih obveznostih upravljavca, kot je predvideno v členu 12;

(j)

ukrepov, načrtovanih za nadzorovanje in spremljanje emisij v okolje;

(k)

glavne ustrezne alternative predlaganim tehnološkim postopkom, tehnologijam in ukrepom, ki jih je vlagatelj preučil v osnutku.

Vloga za dovoljenje vsebuje tudi poljuden povzetek vsebin, navedenih v prvem pododstavku, in po potrebi izhodiščno poročilo .

2.   Če podatki v skladu z zahtevami iz Direktive 85/337/EGS ali varnostno poročilo v skladu z Direktivo 96/82/ES ali drugi podatki, zbrani na podlagi drugih predpisov, izpolnjujejo katero koli od zahtev iz odstavka 1, se jih lahko vključi v vlogo ali se jih tej vlogi priloži.

Člen 14

Referenčni dokumenti NRT in izmenjava informacij

1.   Komisija organizira izmenjavo informacij med državami članicami, predstavniki njihovih ustreznih pristojnih organov, upravljavci in ponudniki tehnologij, ki zastopajo zadevno industrijo, nevladnimi organizacijami za spodbujanje varstva okolja ter Komisijo v zvezi z:

(a)

delovanjem obratov v smislu emisij, onesnaževanja, porabe in vrste surovin, rabe energije ter proizvodnje odpadkov; ter

(b)

uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, z njimi povezanim spremljanjem stanja in razvojem najboljših razpoložljivih tehnologij .

Za organiziranje izmenjave informacij iz tega odstavka Komisija vzpostavi forum za izmenjavo informacij, ki ga sestavljajo zainteresirane strani iz prvega pododstavka .

Komisija pripravi smernice za izmenjavo informacij, vključno z zbiranjem podatkov in določanjem vsebine referenčnih dokumentov NRT. Komisija v zvezi s tem objavi poročilo o oceni, ki je na voljo na internetu.

2.     Komisija objavi rezultat izmenjave informacij iz odstavka 1 kot nov ali posodobljen referenčni dokument NRT.

3.   Referenčni dokumenti NRT opisujejo zlasti najboljše razpoložljive tehnologije, z njimi povezane vrednosti emisij, vrednosti porabe in spremljanje, spremljanje stanja tal in podtalnice, sanacijo lokacije ter nastajajoče tehnologije, pri čemer posebej upoštevajo merila iz Priloge III, revizija pa se zaključi v osmih letih od objave predhodne različice . Komisija zagotovi, da so zaključki glede NRT v referenčnih dokumentih NRT na voljo v uradnih jezikih držav članic . Komisija na zahtevo države članice da na voljo celoten referenčni dokument NRT v zahtevanem jeziku .

Člen 15

Pogoji v dovoljenju

1.   Države članice zagotovijo, da dovoljenje vsebuje vse ukrepe, potrebne za skladnost z zahtevami za izdajo dovoljenj iz členov 12 in 19.

Ti ukrepi vključujejo najmanj naslednje:

(a)

mejne vrednosti emisij za onesnaževala, našteta v Prilogi II in za druga onesnaževala, za katera je verjetno, da jih bo posamezni obrat izpuščal v pomembnih količinah, pri čemer je treba upoštevati njihovo vrsto in zmožnost prenašanja onesnaženja iz ene prvine okolja v drugo;

(b)

po potrebi ustrezne zahteve, ki zagotavljajo varstvo tal in podzemne vode ter ukrepe za ravnanje z odpadki, nastalimi v obratu;

(c)

primerne zahteve za spremljanje in nadzorovanje izpustov, ki določajo metodologijo in pogostnost merjenja, postopek vrednotenja in obveznost, da se pristojnemu organu redno zagotavljajo rezultati spremljanja in nadzorovanja izpustov in drugi podatki, potrebni za preverjanje skladnosti z dovoljenjem;

(d)

zahteve po rednem spremljanju pomembnih nevarnih snovi, za katere je verjetno, da bodo najdene na lokaciji v večjih količinah , ob upoštevanju možnosti onesnaženja tal in podtalnice na lokaciji obrata;

(e)

ukrepe, ki se nanašajo na zagon, puščanje, okvare v delovanju, trenutne zaustavitve in dokončno prenehanje obratovanja;

(f)

določbe o zmanjševanju onesnaževanja na velike razdalje ali čezmejnega onesnaževanja okolja na najnižjo možno raven.

2.   Za namene točke (a) prvega odstavka se mejne vrednosti emisij lahko dopolnijo ali nadomestijo z enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi.

3.   Referenčni dokumenti NRT so referenca za določanje pogojev v dovoljenju.

4.   Če obrat ali del obrata ni zajet v referenčnih dokumentih NRT ali če navedeni dokumenti ne obravnavajo vseh možnih vplivov dejavnosti na okolje, pristojni organ v posvetovanju z upravljavcem določi vrednosti emisij, ki se lahko dosežejo z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami za zadevni obrat ali dejavnosti na podlagi meril iz Priloge III in temu ustrezno določi pogoje v dovoljenju.

5.   Za obrate iz točke 6.6 Priloge I se odstavki 1 do 4 uporabljajo brez poseganja v zakonodajo, ki zadeva dobro počutje živali.

Člen 16

Mejne vrednosti emisij, enakovredni parametri in tehnični ukrepi

1.   Mejna vrednost emisij za onesnaževala velja na mestu izpusta emisije iz obrata in pri njenem določanju se razredčenje pred tem mestom ne upošteva.

Če je zagotovljeno enako varstvo okolja kot celote in če to ne vodi k večjemu onesnaženju okolja, lahko pri določanju mejne vrednosti emisij za zadevni obrat pri posrednih izpustih onesnaževal v vodo upoštevamo učinek čistilne naprave.

2.   Brez poseganja v člen 19, mejne vrednosti emisij, enakovredni parametri in tehnični ukrepi iz odstavkov 1 in 2 člena 15 temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah brez predpisovanja uporabe katerekoli metode ali določenega tehnološkega postopka.

Pristojni organ določi mejne vrednosti emisij ter zahteve po spremljanju in skladnosti za zagotovitev, da se vrednosti emisij, povezane z NRT, ne presežejo .

Mejne vrednosti emisij se lahko dopolnijo z enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi, če se s tem lahko doseže enaka stopnja varstva okolja.

3.   Z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 2 lahko pristojni organ v izjemnih primerih, ki izhajajo iz ocene okoljskih in ekonomskih stroškov in koristi ter ob upoštevanju tehničnih značilnosti zadevnega obrata, njegovega geografskega položaja in lokalnih okoljskih razmer določi mejne vrednosti emisij, enakovredne parametre ali tehnične ukrepe ter zahteve po spremljanju in skladnosti tako, da se vrednosti emisij, povezane z ▐ NRT, lahko presežejo .

Vendar ▐ te mejne vrednosti emisij, enakovredni parametri ali tehnični ukrepi ne presegajo mejnih vrednosti emisij, določenih v skladu s členom 68 ali, kjer je primerno, mejnih vrednosti emisij iz prilog V do VIII.

Države članice zagotovijo, da zadevna javnost dovolj zgodaj dobi učinkovite možnosti za sodelovanje pri postopku odločanja o odobritvi odstopanj, navedenih v tem odstavku.

Če so mejne vrednosti emisij, enakovredni parametri in tehnični ukrepi določeni v skladu s tem odstavkom, potem je treba v prilogi k pogojem v dovoljenju dokumentirati in utemeljiti razloge za odobritev odstopanja od vrednosti emisij, povezanih z NRT, kot so opisane v referenčnih dokumentih NRT.

Komisija lahko določi merila za odobritev odstopanj iz tega odstavka.

Navedeni ukrepi, ║namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

4.   Odstavka 2 in 3 se uporabljata za trošenje živinskega gnojila in gnojevke izven lokacije obrata iz točke 6.6 Priloge I razen za območja, ki spadajo v področje uporabe Direktive Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov  (30). ▐

5.   Pristojni organ lahko odobri začasna odstopanja od zahtev iz odstavka 2 in od točk (1) in (2) ║ člena 12 za povečanje emisij, ki nastajajo pri preizkušanju in uporabi nastajajočih tehnologij, pod pogojem da se v šestih mesecih od odobritve odstopanja uporaba teh tehnologij ustavi ali da dejavnost doseže najmanj vrednost emisij, ki je povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami.

Člen 17

Zahteve za spremljanje in nadzorovanje

1.   Zahteve za spremljanje in nadzorovanje iz člena 15(1)(c) in (d), kjer je primerno, temeljijo na zaključkih o spremljanju, kot so opisani v referenčnih dokumentih NRT.

2.   Pogostost rednega spremljanja iz člena 15(1)(d) določi pristojni organ v dovoljenju za vsak posamezni obrat ali v splošnih zavezujočih predpisih.

Brez poseganja v prvi pododstavek se redno spremljanje izvaja vsaj enkrat vsakih pet let za podtalnico in deset let za tla, razen če to spremljanje temelji na sistematičnem ocenjevanju tveganja za onesnaženje .

Komisija lahko določi merila za določanje pogostosti rednega spremljanja.

Ti ukrepi, ║namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

Člen 18

Splošni zavezujoči predpisi

1.   Pri sprejemanju splošnih predpisov države članice zagotovijo celostni pristop in visoko stopnjo varstva okolja, enakovredno tisti, ki jo je mogoče doseči s posameznimi pogoji v dovoljenju.

2.   Splošni zavezujoči predpisi temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah brez predpisovanja uporabe katere koli metode ali določenega tehnološkega postopka, da se zagotovi skladnost s členoma 15 in 16 .

3.   Države članice zagotovijo, da se splošni zavezujoči predpisi posodabljajo, tako da sledijo razvoju dogodkov na področju najboljših razpoložljivih tehnologij, da se zagotovi skladnost s členom 22 .

4.   Splošni zavezujoči predpisi, sprejeti v skladu z odstavki 1 do 3, se sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi.

Člen 19

Predpisana kakovost okolja

Kadar predpisana kakovost okolja zahteva pogoje, strožje od tistih, dosegljivih z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, se v dovoljenje vključijo dodatni ukrepi, kar pa ne vpliva na druge morebitne ukrepe za doseganje skladnosti s predpisano kakovostjo okolja.

Člen 20

Razvoj najboljših razpoložljivih tehnologij

Države članice zagotovijo, da pristojni organ sledi razvoju najboljših razpoložljivih tehnologij ali je o njem obveščen ter da je obveščen o morebitnih novih ali posodobljenih referenčnih dokumentih NRT ter da obvešča tudi zadevno javnost .

Člen 21

Spremembe obrata, ki jih izvede upravljavec

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da upravljavec obvesti pristojni organ o vsaki načrtovani spremembi v vrsti ali delovanju obrata ali razširitvi obrata, ki bi lahko vplivala na okolje. Če je primerno, pristojni organ posodobi dovoljenje.

2.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da upravljavec ne izvede nobene načrtovane znatne spremembe brez dovoljenja, izdanega v skladu s to direktivo.

Vloga za dovoljenje in odločitev pristojnega organa zajemata tiste dele obrata in podrobnosti iz člena 13, na katere bi znatna sprememba lahko vplivala.

3.   Vsaka sprememba v vrsti ali delovanju obrata ali razširitev obrata se šteje za znatno spremembo, če se z njo samo po sebi dosega pragove zmogljivosti iz Priloge 1.

Člen 22

Ponovno preverjanje in posodobitev pogojev v dovoljenju

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da pristojni organ v rednih časovnih presledkih ponovno preveri in za zagotovitev skladnosti s to direktivo po potrebi posodobi pogoje v dovoljenju.

2.   Na prošnjo pristojnega organa upravljavec predloži vse potrebne informacije za ponovno preverjanje pogojev v dovoljenju.

Pri ponovnem preverjanju pogojev v dovoljenju pristojni organ uporabi katero koli informacijo, ki izhaja iz spremljanja in inšpekcijskih pregledov.

3.   Če Komisija objavi nove ali posodobljene referenčne dokumente NRT, države članice v štirih letih po objavi zagotovijo, da pristojni organ ▐ ponovno preveri in po potrebi posodobi pogoje v dovoljenju za zadevne obrate.

Prvi pododstavek se uporablja za vsako odstopanje, odobreno v skladu s členom 16(3).

4.   Pogoje v dovoljenju je treba ponovno preveriti in po potrebi posodobiti, najmanj v naslednjih primerih:

(a)

onesnaževanje okolja, ki ga povzroča obrat, je tako pomembno, da je treba v dovoljenju popraviti obstoječe mejne vrednosti emisij ali vanj vključiti nove;

(b)

bistvene spremembe najboljših razpoložljivih tehnologij omogočajo pomembno zmanjšanje emisij,

(c)

varnost obratovanja zahteva uporabo drugih tehnologij;

(d)

če je potrebna skladnost z Direktivo 2001/81/ES ali s predpisano kakovostjo okolja v skladu s členom 19.

Člen 23

Zaprtje in sanacija lokacije

1.   Brez poseganja v Direktivo 2004/35/ES, Direktivo 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (31) , Direktivo 2008/99/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja  (32) in Direktivo 2009/../ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o določitvi okvira za varstvo tal ║ (33)  (34) pristojni organ zagotovi, da se ob dokončnem prenehanju dejavnosti izvajajo pogoji v dovoljenju, določeni za zagotovitev upoštevanja načela iz točke (8) člena 12.

2.   Če dejavnost vključuje uporabo, proizvodnjo ali izpust večjih količin zadevnih nevarnih snovi, upravljavec ob upoštevanju možnosti onesnaženja tal in podtalnice na kraju obrata pripravi izhodiščno poročilo, preden začne z obratovanjem obrata ali preden je dovoljenje za obrat posodobljeno. Poročilo vsebuje količinsko opredeljene informacije, ki so potrebne za določitev začetnega stanja tal in podtalnice glede na večje količine zadevnih nevarnih snovi .

Komisija določi splošna merila za vsebino izhodiščnega poročila.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

3.   Ob dokončnem prenehanju dejavnosti upravljavec obvesti pristojni organ in oceni stanje onesnaženja tal in podtalnice z nevarnimi snovmi. Če je obrat v primerjavi z začetnim stanjem, določenim v izhodiščnem poročilu iz odstavka 2, povzročil kakršno koli onesnaženje tal ali podtalnice z nevarnimi snovmi, upravljavec sanira lokacijo in jo povrne v navedeno začetno stanje.

4.   Če se od upravljavca ne zahteva, da pripravi izhodiščno poročilo iz odstavka 2, upravljavec ob dokončnem prenehanju dejavnosti sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da lokacija ne predstavlja pomembnega tveganja za zdravje ljudi in okolje.

Člen 24

Primerjava emisij z vrednostmi emisij, povezanimi z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami

Ustrezni podatki o skladnosti s pogoji v dovoljenju iz točke (1) člena 8 vključujejo primerjavo med emisijami in vrednostmi emisij, povezanimi z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, kot so opisane v referenčnih dokumentih NRT. Ti podatki so brez odlašanja dostopni na spletu.

Člen 25

Inšpekcijski pregledi

1.   Države članice vzpostavijo sistem inšpekcijskih pregledov obratov.

Sistem vključuje inšpekcijske preglede na kraju samem.

Države članice zagotovijo, da upravljavec da pristojnim organom vso potrebno pomoč, da jim omogoči izvajanje kakršnih koli pregledov na kraju samem, vzorčenje in zbiranje informacij, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog za namene te direktive.

2.   Države članice zagotovijo, da so vsi obrati zajeti v inšpekcijskem načrtu.

3.   Inšpekcijski načrt vključuje:

(a)

splošno oceno pomembnih zadevnih okoljskih vprašanj;

(b)

geografsko območje, ki ga zajema inšpekcijski načrt;

(c)

register obratov, ki jih zajema inšpekcijski načrt, in splošno oceno njihove skladnosti z zahtevami te direktive;

(d)

določbe za njegovo revizijo;

(e)

osnutek programov za redne inšpekcijske preglede v skladu z odstavkom 5;

(f)

postopke za izredne inšpekcijske preglede v skladu z odstavkom 6;

(g)

po potrebi določbe glede sodelovanja med različnimi inšpekcijskimi organi.

4.   Pristojni organ na podlagi inšpekcijskih načrtov redno pripravlja inšpekcijske programe, ki določajo pogostost obiskov na kraju samem za različne vrste obratov.

Države članice zagotovijo zadostno število usposobljenega osebja za opravljanje teh inšpekcijskih pregledov.

Navedeni programi za vsak obrat vključujejo vsaj en naključen obisk na kraju samem vsakih 18 mesecev. Pogostost pregledov se poveča na vsaj vsakih šest mesecev, če inšpekcijski pregled pokaže na neskladnost s pogoji v dovoljenju.

Če navedeni programi ne temeljijo na sistematičnem ocenjevanju okoljskih tveganj posameznega zadevnega obrata, se pogostost obiskov na kraju samem lahko zmanjša na najmanj enega vsakih 24 mesecev .

Sistematično ocenjevanje okoljskih tveganj temelji na objektivnih merilih, kot so:

(a)

evidenca o skladnosti upravljavca s pogoji v dovoljenju;

(b)

vplivi, ki jih ima obrat na okolje in zdravje ljudi;

(c)

sodelovanje upravljavca v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) v skladu z Uredbo (ES) št. 761/2001 (35) ali izvajanje enakovrednih sistemov za ravnanje z okoljem.

Komisija lahko določi nadaljnja merila za oceno okoljskih tveganj.

Ti ukrepi, ║ namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

5.   Redni inšpekcijski pregledi so dovolj za preučitev vseh pomembnih vplivov zadevnih obratov na okolje.

Redni inšpekcijski pregledi zagotavljajo, da upravljavec upošteva pogoje v dovoljenju.

Namen rednih inšpekcijskih pregledov je tudi ocena učinkovitosti zahtev v dovoljenju.

6.   Izredni naključni inšpekcijski pregledi se izvajajo z namenom preiskave resnih okoljskih pritožb, resnih in utemeljenih okoljskih nesreč, izrednih dogodkov in primerov neskladnosti ali dejavnikov, ki resno vplivajo na zdravje ljudi , takoj ko je mogoče in, kjer je primerno, pred izdajo, ponovnim preverjanjem ali posodobitvijo dovoljenja.

Pristojni organi od upravljavcev lahko zahtevajo, da pri izvajanju tovrstnih izrednih inšpekcijskih pregledov zagotovijo vse informacije, da se raziščejo razsežnosti nesreče, izrednega dogodka ali primera neskladnosti, vključno z zdravstveno statistiko.

7.   Pristojni organ po vsakem rednem ali izrednem inšpekcijskem pregledu pripravi poročilo, ki opisuje ugotovitve glede skladnosti obrata z zahtevami te direktive in zaključke glede tega, ali je potrebno nadaljnje ukrepanje.

O poročilu se obvesti zadevnega upravljavca ▐v dveh mesecih . Pristojni organ v štirih mesecih po pregledu omogoči javni dostop do poročila na spletu .

Pristojni organ zagotovi, da se v razumnem roku izvedejo vsi potrebni ukrepi, opredeljeni v poročilu

Člen 26

Dostop do informacij in sodelovanje javnosti v postopku izdaje dovoljenja

1.   Države članice zagotovijo, da dobi prizadeta javnost zgodnje in učinkovite možnosti sodelovanja v naslednjih postopkih:

(a)

izdaja dovoljenja za nove naprave;

(b)

izdaja dovoljenja za vsako večjo spremembo;

(c)

posodobitev dovoljenja ali pogojev v njem v skladu s točko (a) člena 22(4).

(d)

obnovitev dovoljenja ali pogojev v dovoljenju za obrat, za katerega se odobri odstopanje v skladu s členom 16(3).

Postopek, določen v Prilogi IV, se uporablja za takšno sodelovanje.

Šteje se, da imajo interes nevladne organizacije, ki spodbujajo varstvo okolja in izpolnjujejo zahteve iz katerekoli relevantne nacionalne zakonodaje.

2.   Ko je odločitev o izdaji, ponovnemu preverjanju ali posodobitvi dovoljenja ▐ sprejeta, pristojni organ obvesti javnost in da javnosti brez odlašanja na razpolago naslednje podatke:

(a)

vsebino odločitve, vključno s kopijo dovoljenja in nadaljnjih obnavljanj;

(b)

razloge, na katerih temelji odločitev

(c)

rezultate posvetovanj, opravljenih preden je bila sprejeta odločitev, in obrazložitev tega, kako so bili upoštevani pri odločitvi;

(d)

naslov referenčnih dokumentov NRT, ki se nanašajo na zadevni obrat ali dejavnost;

(e)

kako so bili določeni pogoji v dovoljenju iz člena 15 glede na najboljše razpoložljive tehnologije in z njimi povezane vrednosti emisij, kot so opisane v referenčnih dokumentih NRT;

(f)

če se odobri odstopanje v skladu s členom 16(3), posebne razloge za to odstopanje, ki temeljijo na merilih iz navedenega odstavka, in določene pogoje;

(g)

rezultat ponovnega preverjanja ▐ dovoljenj iz člena 22 (1), (3) in (4);

(h)

rezultate spremljanja in nadzorovanja izpustov, ki ga zahtevajo pogoji v dovoljenju, in jih hrani pristojni organ.

Države članice zagotovijo, da so informacije, navedene v točkah (a) do (g), brez odlašanja dosegljive na spletu.

3.   Odstavka 1 ║ in 2 se uporabljajo ob upoštevanju omejitev iz člena 4(1) in (2) Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju (36).

Člen 27

Dostop do sodišč

1.   Države članice v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo zagotovijo članom zadevne javnosti dostop do revizije postopka pred sodiščem ali pa pred drugim neodvisnim in nepristranskim organom, vzpostavljenim z zakonom, da izpodbijajo materialno in postopkovno zakonitost odločitev, dejanj ali opustitev ob upoštevanju člena 26, ko je izpolnjen eden od naslednjih pogojev :

(a)

če imajo zadosten interes;

(b)

če uveljavljajo kršeno pravico, kadar jo upravno postopkovno pravo države članice zahteva kot predpogoj.

2.   Države članice določijo, na kateri stopnji se lahko izpodbijajo odločitve, dejanja ali opustitve.

3.   Kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice, določijo države članice skladno s ciljem omogočiti zadevni javnosti dostop do sodišč.

S tem ciljem se interes katere koli nevladne organizacije, ki spodbuja varstvo okolja in ki izpolnjuje zahteve v okviru nacionalnega prava, šteje za zadosten za namen točke (a) odstavka 1.

Za take organizacije se šteje, da imajo lahko kršene pravice za namen točke (b) odstavka 1.

4.   Določbe odstavkov 1, 2 in 3 ne izključujejo možnosti postopka predhodne revizije upravnega organa in ne vpliva na zahtevo izčrpanja upravnih revizijskih postopkov pred prizivom k sodnim revizijskim postopkom, kjer taka zahteva obstaja po nacionalnem pravu.

Vsak tak postopek mora biti pošten, nepristranski, pravočasen in ne nedopustno drag.

5.   Države članice zagotovijo, da so praktični podatki dostopni javnosti ob dostopu do upravnih in sodnih revizijskih postopkov.

Člen 28

Čezmejni vplivi

1.   Če se država članica zaveda, da obratovanje naprave verjetno povzroča pomembne negativne vplive na okolje druge države članice ali, če tako zahteva država članica, ki bo verjetno pod pomembnim vplivom, država članica, na katere ozemlju je bila vložena vloga za dovoljenje v skladu s členom 4 ali členom 21(2), posreduje drugi državi članici vse podatke, ki jih je treba poslati ali dati na razpolago v skladu s Prilogo IV, istočasno, kot jih da na razpolago javnosti.

Taki podatki služijo za osnovo za kakršna koli potrebna posvetovanja v okviru dvostranskih odnosov med dvema državama članicama na osnovi vzajemnosti in enakovrednosti.

2.   Države članice v okviru svojih dvostranskih odnosov zagotovijo, da so v primerih iz odstavka 1 vloge primeren čas dostopne tudi javnosti države članice, ki bi lahko bila prizadeta, tako da bo ta imela pravico dati pripombe, preden pristojni organ sprejme odločitev.

3.   Rezultate vsakršnih posvetovanj v skladu z odstavkoma 1 in 2 je treba upoštevati, ko pristojni organ sprejme odločitev o vlogi.

4.   Pristojni organ obvesti državo članico, s katero se je posvetoval v skladu z odstavkom 1, o odločitvi v zvezi z vlogo, in ji posreduje podatke iz člena 26(2). Država članica sprejme potrebne ukrepe, da na svojem ozemlju zagotovi zadevni javnosti dostopnost podatkov v primerni obliki.

Člen 29

Nastajajoče tehnologije

Države članice določijo pobude za upravljavce za razvoj in uporabo nastajajočih tehnologij.

Za namene prvega pododstavka Komisija sprejme naslednja merila :

(a)

vrsto industrijskih dejavnosti za prednostni razvoj in uporabo nastajajočih tehnologij;

(b)

okvirne cilje za države članice glede razvoja in uporabe nastajajočih tehnologij;

(c)

orodja za ocenjevanje opravljenega napredka pri razvoju in uporabi nastajajočih tehnologij;

Navedeni ukrepi, ║namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

POGLAVJE III

Posebne določbe za kurilne naprave

Člen 30

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za kurilne naprave, ki so namenjene proizvodnji energije, z nazivno vhodno toplotno močjo 50 MW ali več, ne glede na vrsto uporabljenega goriva.

To poglavje se ne uporablja za naslednje kurilne naprave:

(a)

naprave, v katerih se produkti zgorevanja uporabljajo za neposredno segrevanje, sušenje ali drugo obdelavo predmetov ali materialov;

(b)

naprave za naknadno zgorevanje, namenjene čiščenju odpadnih plinov s sežigom, ki ne obratujejo kot samostojne kurilne naprave;

(c)

naprave za regeneracijo katalizatorjev iz kreking procesov;

(d)

naprave za pretvorbo vodikovega sulfida v žveplo;

(e)

reaktorje, ki se uporabljajo v kemični industriji;

(f)

koksarniške peči;

(g)

rekuperatorje toplote pri plavžih;

(h)

katere koli tehnične naprave, ki se uporabljajo za pogon vozila, ladje ali zrakoplova;

(i)

plinske turbine, ki se uporabljajo na naftnih ploščadih;

(j)

naprave, ki kot gorivo uporabljajo kakršne koli trdne ali tekoče odpadke, ki niso omenjeni v točki (a) člena 37(2).

Členi 31, 32 in 35 tega poglavja se ne uporabljajo za kurilne naprave, kadar so te vključene v poseben sektorski referenčni dokument NRT in kadar so izključene iz področja uporabe referenčnega dokumenta NRT za velike kurilne naprave.

Člen 31

Agregacijska pravila

1.   Kadar se odpadni plini dveh ali več ločenih kurilnih naprav izpuščajo skozi skupen odvodnik, se šteje, da je kombinacija takih naprav ena kurilna naprava, njihove zmogljivosti pa se seštevajo.

2.   Kadar se dve ali več ločenih kurilnih naprav, ki so pridobile dovoljenje ali predložile popolno vlogo po datumu iz člena 72(2) namesti tako, da bi se ob upoštevanju tehničnih in ekonomskih dejavnikov njihovi odpadni plini lahko izpuščali skozi skupen odvodnik, se šteje, da je kombinacija takih naprav ena kurilna naprava, njihove zmogljivosti pa se seštevajo.

Člen 32

Mejne vrednosti emisij

1.   Odpadni plini iz kurilnih naprav se morajo nadzorovano izpuščati skozi odvodnik, ki vsebuje eno ali več odvodnih cevi. in katerega višina se izračuna tako, da se varujeta zdravje ljudi in okolje.

2.   Vsa dovoljenja za naprave, ki vsebujejo kurilne naprave, ki so pridobile dovoljenje ali predložile popolno vlogo pred datumom iz člena 72(2), vključujejo, pod pogojem, da je takšna naprava pričela delovati najpozneje eno leto po tem datumu, pogoje, ki zagotavljajo, da emisije v zrak iz teh naprav ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz dela 1 Priloge V.

3.   Vsa dovoljenja za naprave, ki vsebujejo kurilne naprave, ki niso zajete v odstavku 2, vključujejo pogoje, ki zagotavljajo, da emisije v zrak iz teh naprav ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz dela 2 Priloge V.

4.   Pristojni organ lahko za največ 6 mesecev odobri odstopanje od obveznosti izpolnjevanja zahtev glede doseganja mejnih vrednosti emisij iz odstavkov 2 in 3 za žveplov dioksid za kurilno napravo, ki v ta namen navadno uporablja gorivo z nizko vsebnostjo žvepla, kadar upravljavec ne more dosegati teh mejnih vrednosti zaradi motenj v dobavi goriva z nizko vsebnostjo žvepla, ki so posledica hudega pomanjkanja.

Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o morebitnem odstopanju, odobrenem v skladu s prvim pododstavkom.

5.   Pristojni organ lahko odobri odstopanje od obveznosti izpolnjevanja zahtev glede doseganja mejnih vrednosti emisij iz odstavkov 2 in 3, kadar kurilna naprava, ki uporablja samo plinasto gorivo, zaradi nenadnih motenj v oskrbi s plinom izjemoma zaradi nenadne prekinitve v dobavi plina uporablja druge vrste goriva in bi zato morala biti opremljena z napravo za čiščenje odpadnih plinov. Obdobje, za katero se takšno odstopanje odobri, ne sme biti daljše od 10 dni, razen če obstaja nujna potreba po neprekinjeni oskrbi z energijo.

Upravljavec takoj obvesti pristojni organ o vsakem posameznem primeru iz prvega pododstavka.

Države članice takoj obvestijo Komisijo o morebitnem odstopanju, odobrenem v skladu s prvim pododstavkom.

6.   Kadar se zmogljivost kurilne naprave poveča za najmanj 20 MW , se mejne vrednosti emisij, določene v delu 2 Priloge V, uporabljajo za del naprave, ki ga zadeva sprememba, ter določijo glede na vhodno toplotno moč celotne kurilne naprave.

Člen 33

Okvara ali izpad naprave za čiščenje odpadnih plinov

1.   Države članice zagotovijo, da so v dovoljenjih navedeni postopki v primeru okvare ali izpada naprave za čiščenje odpadnih plinov.

2.   V primeru izpada pristojni organ zahteva, da upravljavec zmanjša ali ustavi obratovanje, če v 24 urah ne more vzpostaviti normalnega obratovanja, ali za obratovanje naprave uporabi goriva, ki malo onesnažujejo.

Upravljavec mora o tem obvestiti pristojni organ v 48 urah po okvari ali izpadu naprave za čiščenje odpadnih plinov.

Skupni čas obratovanja brez čiščenja odpadnih plinov ne sme presegati 120 ur v katerem koli dvanajst mesečnem obdobju.

Pristojni organ lahko odobri odstopanja glede časovnih omejitev iz prvega in tretjega pododstavka v enem od naslednjih primerov :

(a)

če obstaja nujna potreba po neprekinjeni oskrbi z energijo,

(b)

druga kurilna naprava, s katero bi se nadomestil izpad naprave z okvaro, lahko povzroči skupno povečanje emisij.

Člen 34

Spremljanje emisij v zrak

1.   Države članice skladno z delom 3 Priloge V zagotovijo, da se izvaja spremljanje snovi, ki onesnažujejo zrak. Države članice lahko zahtevajo, da stroške spremljanja poravna upravljavec.

2.   Namestitev in delovanje opreme za avtomatizirano spremljanje je treba nadzorovati in vsako leto opraviti nadzorni preskus, kot določa del 3 Priloge V.

3.   Pristojni organ določi, kje so vzorčevalna ali merilna mesta, ki bodo uporabljena pri spremljanju emisij.

4.   Vsi rezultati spremljanja se zapišejo, obdelajo in predstavijo tako, da se pristojnim organom omogoči preverjanje skladnosti s pogoji obratovanja in mejnimi vrednostmi emisij, ki so vključeni v dovoljenje.

Člen 35

Skladnost z mejnimi vrednostmi emisij

Za mejne vrednosti emisij za zrak se šteje, da so upoštevane, če so izpolnjeni pogoji iz dela 4 Priloge V.

Člen 36

Kurilne naprave s kombiniranim kurivom

1.   Pristojni organ za kurilne naprave s kombiniranim kurivom, v katerih se hkrati uporabljata dve ali več vrst goriva, določi mejne vrednosti emisij v skladu z naslednjimi koraki :

(a)

uporabi mejno vrednost emisij, ki velja za posamezno vrsto goriva in onesnaževala glede na nazivno vhodno toplotno moč celotne kurilne naprave, kot je določena v delih 1 in 2 Priloge V,

(b)

določi utežne mejne vrednosti emisij za posamezno gorivo, tako da pomnoži posamezno mejno vrednost iz točke (a) z deležem vhodne toplotne energije, ki jo prispeva posamezno gorivo, zmnožek pa deli z vsoto vhodne toplotne energije, ki jo prispevajo vsa goriva,

(c)

sešteje utežne mejne vrednosti emisij za posamezno gorivo.

2.   Za kurilne naprave s kombiniranim kurivom, v katerih se samostojno ali z drugimi gorivi uporabljajo kot gorivo ostanki destilacij in pretvorb surove nafte, pridobljena energija pa se rabi za lastne potrebe rafinerije, lahko Komisija spremeni odstavek 1, da določi povprečno mejno vrednost emisij za žveplov dioksid, ki zajema vse takšne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo 50 MW ali več.

Navedeni ukrepi, ║namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

POGLAVJE IV

Posebne določbe za sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov

Člen 37

Področje uporabe

1.   To poglavje se uporablja za sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov, ki sežigajo ali sosežigajo trdne ali tekoče odpadke.

Za namene tega poglavja vključujejo sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov vse linije za sežiganje ali linije za sosežiganje, sprejem odpadkov, skladišče, naprave za predobdelavo na kraju samem, sisteme za oskrbo z odpadki-gorivom in zrakom, kotel, naprave za čiščenje odpadnih plinov, naprave za obdelavo ali skladiščenje ostankov in odpadne vode na kraju samem, odvodnik, naprave in sisteme za nadziranje postopkov sežiganja ali sosežiganja, zapisovanje in spremljanje pogojev sežiganja ali sosežiganja.

Če sosežiganje poteka tako, da glavni namen naprave ni proizvodnja energije ali izdelkov, ampak toplotna obdelava odpadkov, se naprava šteje za sežigalnico odpadkov.

2.   To poglavje se ne uporablja za naslednje naprave:

(a)

naprave, ki obdelujejo le naslednje odpadke:

(i)

odpadke iz točke (b) člena 3(22);

(ii)

radioaktivne odpadke;

(iii)

živalska trupla, kot jih ureja Uredba (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (37);

(iv)

odpadke, nastale pri iskanju in izkoriščanju virov nafte in plina na vrtalnih ploščadih ter sežgane na teh ploščadih;

(b)

eksperimentalne naprave, ki se uporabljajo za raziskovanje, razvoj in preskušanje z namenom zboljšanja postopka sežiganja in obdelajo manj kot 50 ton odpadkov na leto.

Člen 38

Vloga za dovoljenje

Vloga za dovoljenje za sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov vključuje opis predvidenih ukrepov, ki zagotavljajo, da so izpolnjene naslednje zahteve :

(a)

naprava je načrtovana in opremljena ter se vzdržuje in upravlja tako, da so ob upoštevanju vrst odpadkov, ki se bodo sežigali ali sosežigali, izpolnjene zahteve tega poglavja;

(b)

pri sežigu ali sosežigu pridobljena toplota se izrabi, kolikor je to izvedljivo, s proizvodnjo toplote, pare ali energije;

(c)

količina in škodljivost ostankov sta čim bolj zmanjšani in se ostanki reciklirajo, če je to primerno;

(d)

ostanki, katerih ni mogoče preprečiti ali zmanjšati ali jih reciklirati, se odstranijo skladno z nacionalno zakonodajo in zakonodajo Skupnosti.

Člen 39

Pogoji za dovoljenje

1.   Dovoljenje vključuje :

(a)

seznam vseh vrst odpadkov, ki se lahko obdelujejo, pri čemer se uporablja vsaj vrste odpadkov, določene v evropskem seznamu odpadkov, določenem z Odločbo Komisije 2000/532/ES, in vključi podatke o količini vsake vrste odpadkov, kadar je to primerno;

(b)

skupno zmogljivost sežigalnice ali naprave za sosežig;

(c)

mejne vrednosti emisij v zrak in vodo;

(d)

zahteve glede pH, temperature in pretoka izpustov odpadne vode;

(e)

postopke vzorčenja in merjenja ter njihovo pogostost, da so izpolnjeni pogoji za spremljanje emisij;

(f)

najdaljši dovoljeni čas kakršnih koli tehnično neizogibnih ustavitev, motenj ali okvar čistilnih ali merilnih naprav, v katerem emisije v zrak in izpusti odpadne vode lahko presežejo predpisane mejne vrednosti emisij.

2.   Poleg zahtev iz odstavka 1 dovoljenje, izdano za sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov, ki sežiga nevarne odpadke, vključuje naslednje :

(a)

seznam količin različnih vrst nevarnih odpadkov, ki se lahko obdelujejo;

(b)

najmanjši in največji masni pretok teh nevarnih odpadkov, njihovo najmanjšo in največjo kurilno vrednost ter največjo vsebnost PCB, PCT, klora, fluora, žvepla, težkih kovin in drugih onesnaževal.

3.   Države članice lahko določijo vrste odpadkov, ki se vključijo v dovoljenje in ki se lahko sosežigajo v nekaterih vrstah naprav za sosežig odpadkov.

4.   Pristojni organ v rednih časovnih presledkih ponovno preuči in posodobi pogoje v dovoljenju, kadar je potrebno.

Člen 40

Spremljanje emisij

1.   Odpadni plini iz sežigalnic odpadkov in naprav za sosežig odpadkov se morajo izpuščati nadzorovano skozi odvodnik z višino, ki se izračuna tako, da se varujeta zdravje ljudi in okolje.

2.   Emisije v zrak iz sežigalnic odpadkov in naprav za sosežig odpadkov ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz delov 3 in 4 Priloge VI ali emisij, določenih v skladu z delom 4 navedene priloge.

Če v napravi za sosežig odpadkov več kot 40 % toplote nastane iz nevarnih odpadkov ali če se v napravi sosežigajo neobdelani mešani komunalni odpadki, se uporabljajo mejne vrednosti emisij iz dela 3 Priloge VI.

3.   Odvajanje odpadne vode, nastale pri čiščenju odpadnih plinov, v vodno okolje se omeji, kolikor je to izvedljivo, koncentracije onesnaževal pa ne presegajo mejnih vrednostmi emisij iz dela 5 Priloge VI.

4.   Mejne vrednosti emisij se uporabljajo na točki, kjer se odpadne vode, ki so nastale pri čiščenju odpadnih plinov odvajajo iz sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov.

Kadar se odpadne vode, ki so nastale pri čiščenju odpadnih plinov čistijo zunaj sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov v čistilni napravi, namenjeni le čiščenju te vrste odpadne vode, je treba uporabljati mejne vrednosti emisij iz dela 5 Priloge VI na točki, kjer se odpadne vode odvajajo iz čistilne naprave. Če se odpadne vode, ki so nastale pri čiščenju odpadnih plinov, čistijo skupaj z odpadno vodo iz drugih virov, na kraju samem ali drugje, upravljavec na podlagi meritev iz točke 2 dela 6 Priloge VI izračuna ustrezne masne bilance, da določi vrednosti emisij na končnem iztoku, ki se lahko pripišejo odpadni vodi, nastali pri čiščenju odpadnih plinov.

Odpadne vode se nikakor ne smejo redčiti, zato da bi ustrezale mejnim vrednostim emisij iz dela 5 Priloge VI.

5.   Zemljišče za sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov, skupaj s pripadajočo površino za skladiščenje odpadkov, se projektira in upravlja tako, da se preprečita nedovoljeno in nenamerno izpuščanje katere koli snovi, ki onesnažuje okolje, v tla, površinsko vodo in podzemno vodo.

Predvidi se skladiščni prostor za onesnaženo padavinsko vodo, ki odteka z zemljišča sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov, ali onesnažene vode zaradi razlitja ali gašenja požarov. Skladiščni prostor mora biti primeren, da omogoča preskušanje in čiščenje take vode pred odvajanjem, kadar je to potrebno.

6.   Brez poseganja v člen 44(4)(c) sežigalnica odpadkov ali naprava za sosežig odpadkov ali posamezne peči, ki so del sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov v nobenih okoliščinah ne smejo nadaljevati s sežiganjem odpadkov več kot štiri ure neprekinjeno, kadar so mejne vrednosti emisij presežene.

Skupni čas obratovanja v teh pogojih v enem letu ne sme presegati 60 ur.

Obdobje iz drugega pododstavka velja za tiste peči, ki so povezane z eno samo napravo za čiščenje odpadnih plinov.

Člen 41

Okvare

Pri veliki okvari upravljavec, takoj ko je mogoče, zmanjša ali ustavi obratovanje do takrat, ko se ponovno lahko začne normalno obratovanje.

Člen 42

Spremljanje emisij

1.   Države članice zagotovijo, da se spremljanje emisij izvaja v skladu z deloma 6 in 7 Priloge VI.

2.   Namestitev in delovanje avtomatiziranih merilnih sistemov je treba nadzorovati in vsako leto opraviti nadzorne preskuse iz točke 1 dela 6 Priloge VI.

3.   Pristojni organ določi, kje so vzorčevalna ali merilna mesta za spremljanje emisij.

4.   Vsi rezultati spremljanja se zapišejo, obdelajo in predstavijo na način, ki pristojnemu organu omogoči preverjanje skladnosti s pogoji obratovanja in mejnimi vrednostmi emisij, ki so vključene v dovoljenje.

5.   Takoj, ko so v Skupnosti na voljo ustrezne merilne metode, Komisija določi datum, od katerega se opravljajo neprekinjene meritve emisij v zrak za težke kovine, dioksine in furane.

Ti ukrepi, ║namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive s tem z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

Člen 43

Skladnost z mejnimi vrednostmi emisij

Šteje se, da so zahteve glede mejnih vrednosti emisij za zrak in vodo izpolnjene, če so izpolnjeni pogoji iz dela 8 priloge VI.

Člen 44

Pogoji obratovanja

1.   Sežigalnice odpadkov obratujejo tako, da se doseže stopnja sežiga, pri kateri je delež skupnega organskega ogljika v žlindri in pepelu manj kot 3 % ali je žarilna izguba manj kot 5 % suhe teže materiala. Če je potrebno, se uporabijo metode predobdelave odpadkov.

2.   Sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov se projektirajo, opremijo, zgradijo in upravljajo tako, da se po zadnjem dovodu zraka za sežig plin, ki nastane pri sežigu ali sosežigu odpadkov, na nadzorovan in homogen način ter tudi v najbolj neugodnih pogojih za vsaj dve sekundi segreje na temperaturo vsaj 850 °C.

Če se sežigajo ali sosežigajo nevarni odpadki, ki vsebujejo več kot 1 % halogeniranih organskih snovi, izraženih kot klor, je za skladnost s prvim pododstavkom potrebna temperatura vsaj 1 100 °C.

Pri sežigalnicah odpadkov se temperature iz prvega in drugega pododstavka merijo blizu notranje stene sežigalne komore. Pristojni organ lahko odobri meritve na drugi reprezentativni točki sežigalne komore.

3.   Vsaka sežigalna komora sežigalnice odpadkov mora biti opremljena z vsaj enim pomožnim gorilnikom. Ta gorilnik se samodejno vklopi, kadar po zadnjem dovodu zraka za sežig temperatura zgorevalnih plinov pade pod temperature iz odstavka 2. Gorilnik se uporabi tudi ob zagonu in ustavitvi naprave, da se zagotovi, da se te temperature vzdržujejo ves čas teh postopkov in dokler so nesežgani odpadki v sežigalni komori.

Pomožni gorilnik se ne sme polniti z gorivi, ki lahko povzročijo višje emisije od tistih, nastalih pri sežigu plinskega olja, kot je opredeljeno v členu 1(1) Direktive Sveta 93/12/EGS z dne 23. marca 1993 o vsebnosti žvepla v nekaterih tekočih gorivih (38), utekočinjenega plina ali zemeljskega plina.

4.   Sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov v naslednjih primerih uporabljajo samodejni sistem za preprečevanje doziranja odpadkov:

(a)

ob zagonu, dokler se ne doseže temperatura iz odstavka 2 ali temperatura, določena v skladu s členom 45(1);

(b)

kadar se temperatura iz odstavka 2 ali temperatura, določena v skladu s členom 45(1), ne vzdržuje;

(c)

kadar neprekinjene meritve kažejo, da je zaradi motenj ali okvar naprav za čiščenje odpadnih plinov presežena katera koli mejna vrednost emisij.

5.   Vsa toplota, pridobljena v sežigalnicah odpadkov ali napravah za sosežig odpadkov, se uporabi, kolikor je le izvedljivo.

6.   Infektivni bolnišnični odpadki se naložijo neposredno v peč, ne da bi se prej mešali z drugimi vrstami odpadkov in brez neposrednega rokovanja z njimi.

7.   Države članice zagotovijo, da sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov upravlja in nadzoruje fizična oseba, ki je za to usposobljena.

Člen 45

Dovoljenje za spremembo pogojev obratovanja

1.   Pristojni organ lahko za nekatere vrste odpadkov ali za nekatere toplotne postopke odobri pogoje, ki se razlikujejo od pogojev iz odstavkov 1, 2 in 3 člena 44 in glede temperature iz odstavka 4 navedenega člena in so določeni v dovoljenju, pod pogojem, da so izpolnjene druge zahteve tega poglavja. Države članice lahko določijo pravila, ki urejajo te odobritve.

2.   Pri sežigalnicah odpadkov taka sprememba pogojev obratovanja ne sme povzročiti več ostankov ali ostankov z večjo vsebnostjo organskih onesnaževal, kot bi jih lahko pričakovali pri pogojih iz odstavkov 1, 2 in 3 člena 44.

3.   Naprave za sosežig odpadkov, ki imajo dovoljenje za spremembo pogojev obratovanja v skladu z odstavkom 1, morajo izpolnjevati vsaj določbe za mejne vrednosti emisij iz dela 3 Priloge VI za skupni organski ogljik in CO.

Kotli celulozne in papirne industrije, ki sosežigajo odpadno lubje na kraju proizvodnje, ki so obratovali in imeli dovoljenje pred 28. decembrom 2002 ter imajo dovoljenje za spremembo pogojev obratovanja v skladu z odstavkom 1, morajo izpolnjevati vsaj določbe za mejne vrednosti emisij iz dela 3 Priloge VI za skupni organski ogljik.

4.   Države članice sporočijo Komisiji vse pogoje obratovanja, odobrene v skladu z odstavki 1, 2 in 3, in rezultate opravljenih preverjanj kot del podatkov, zagotovljenih skladno z zahtevami za poročanje iz člena 66.

Člen 46

Dostava in sprejem odpadkov

1.   Upravljavec sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov sprejme vse potrebne previdnostne ukrepe v zvezi z dostavo in sprejemom odpadkov, da prepreči ali omeji, kolikor je to izvedljivo, onesnaževanje zraka, tal, površinske vode in podzemne vode, kakor tudi druge negativne učinke na okolje, vonjave in hrup, ter neposredna tveganja za zdravje ljudi.

2.   Upravljavec določi maso vsake vrste odpadkov v skladu z evropskim seznamom odpadkov, določenem z Odločbo Komisije 2000/532/ES, preden sprejme odpadke v sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov.

3.   Preden upravljavec sprejme nevarne odpadke v sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov, mora zbrati razpoložljive podatke o odpadkih, da lahko preveri skladnost z zahtevami v dovoljenju, določenimi v členu 39(2).

Ti podatki zajemajo naslednje:

(a)

vse upravne podatke o proizvodnem procesu iz dokumentacije iz odstavka 4(a);

(b)

fizikalno in, če je izvedljivo, kemično sestavo odpadkov ter vse druge podatke, potrebne za oceno primernosti za nameravani sežig;

(c)

nevarne lastnosti odpadkov, snovi, s katerimi se ne smejo mešati, ter previdnostne ukrepe za rokovanje z njimi.

4.   Pred sprejemom nevarnih odpadkov v sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov upravljavec izvede vsaj naslednje postopke:

(a)

preveritev dokumentov, predpisanih v Direktivi 2008/98/ES in, kadar je to primerno, dokumentov, predpisanih v Uredbi Sveta (EGS) št. 259/93 z dne 1. februarja 1993 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov znotraj Evropske skupnosti, v Skupnost in iz nje (39) in zakonodaji o prevozu nevarnega blaga;

(b)

odvzem reprezentativnih vzorcev, razen kadar to ni primerno, če je le mogoče pred raztovarjanjem, da se s kontrolami preveri skladnost s podatki iz odstavka 3, in omogoči pristojnim organom, da ugotovijo naravo obdelanih odpadkov.

Vzorci iz točke (b) se hranijo vsaj še en mesec po sežigu ali sosežigu zadevnih odpadkov.

5.   Pristojni organ lahko odobri izjeme glede odstavkov 2, 3 in 4 za sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov, ki so del obrata iz Poglavja II in v katerih se sežigajo ali sosežigajo samo odpadki, ki nastanejo v tem obratu.

Člen 47

Ostanki

1.   Količina in škodljivost ostankov morata biti čim manjši. Če je to primerno, se ostanki reciklirajo neposredno v napravi ali zunaj nje.

2.   Prevoz in vmesno skladiščenje suhih ostankov v obliki prahu se opravita tako, da se prepreči širjenje teh ostankov v okolje.

3.   Pred določanjem poti za odstranitev ali reciklažo ostankov se opravijo ustrezni preskusi, da se ugotovijo fizikalne in kemijske lastnosti ter onesnaževalni potencial različnih ostankov. Ti preskusi se nanašajo na celotno topno frakcijo in topno frakcijo težkih kovin.

Člen 48

Znatna sprememba

Sprememba obratovanja sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov, ki obdeluje samo nenevarne odpadke v obratu iz Poglavja II, ki vključuje sežiganje ali sosežiganje nevarnih odpadkov, šteje za znatno spremembo.

Člen 49

Poročanje ter javne informacije o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov

1.   Za vloge za nova dovoljenja za sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov se mora za primerno dolgo časovno obdobje omogočiti vpogled javnosti na enem ali več mestih, tako da javnost lahko poda svoje mnenje o vlogah, preden pristojni organ sprejme odločitev. Ta odločitev, ki vključuje vsaj kopijo dovoljenja, ter vse nadaljnje posodobitve morajo biti prav tako dostopne javnosti.

2.   Pri sežigalnicah odpadkov ali napravah za sosežig odpadkov z nazivno zmogljivostjo dve toni ali več na uro poročilo iz člena 66 vključuje informacije o delovanju in spremljanju naprave, opis poteka procesa sežiga ali sosežiga, navaja pa tudi količino emisij v zrak in vodo glede na mejne vrednosti emisij. Te informacije so dostopne javnosti.

3.   Pristojni organ sestavi seznam sežigalnic odpadkov ali naprav za sosežig odpadkov z nazivno zmogljivostjo manj kot dve toni na uro in ga da na voljo javnosti.

POGLAVJE V

Posebne določbe za obrate in dejavnosti, pri katerih se uporabljajo organska topila

Člen 50

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za dejavnosti iz dela 1 Priloge VII in, kjer je primerno, za dejavnosti, ki dosegajo prage porabe iz dela 2 navedene priloge.

Člen 51

Opredelitve

Posamezni pojmi v tem poglavju imajo naslednji pomen:

(1)

obstoječi obrat je delujoči obrat║, ki je pridobil dovoljenje pred 1. aprilom 2001, ali je pred 1. aprilom 2001 predložil popolno vlogo za pridobitev dovoljenja, pod pogojem, da je pričel delovati najkasneje 1. aprila 2002;

(2)

odpadni plini so končni plinasti izpust, ki vsebuje hlapne organske spojine ali druga onesnaževala iz dimnika ali naprave za zmanjševanje emisij v zrak;

(3)

nezajete emisije so kakršne koli emisije hlapnih organskih spojin v zrak, tla ali vodo, ki niso zajete v odpadnih plinih, in topila v katerih koli izdelkih, če v delu 2 Priloge VII ni navedeno drugače;

(4)

skupne emisije so vsota nezajetih emisij in emisij v odpadnih plinih;

(5)

zmes je zmes, kot je opredeljena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (40);

(6)

lepilo je katera koli zmes, skupaj z vsemi organskimi topili ali zmesmi, ki vsebujejo organska topila, potrebna za njegovo ustrezno uporabo, ki se uporablja za lepljenje posameznih delov izdelka;

(7)

črnilo je zmes, skupaj z vsemi organskimi topili ali zmesmi, ki vsebujejo organska topila, potrebna za njegovo ustrezno uporabo, ki se uporablja v tiskarstvu za odtiskovanje besedila ali slik na površino;

(8)

lak je prozorno premazno sredstvo;

(9)

poraba je celoten vnos organskih topil v obrat v koledarskem letu ali katerem koli drugem 12-mesečnem obdobju brez vseh hlapnih organskih spojin, ki se regenerirajo za ponovno uporabo;

(10)

vnos je količina organskih topil in njihova količina v zmeseh, ki se uporabljajo pri izvajanju dejavnosti, skupaj s topili, recikliranimi v obratu ali zunaj njega, in ki se štejejo vsakokrat, ko se uporabijo pri izvajanju dejavnosti;

(11)

ponovna uporaba je uporaba organskih topil, regeneriranih v obratu za kakršne koli tehnične ali komercialne namene, skupaj z uporabo kot gorivo, vendar brez končne odstranitve takega regeneriranega organskega topila kot odpadka;

(12)

zaprti pogoji so razmere, v katerih obrat deluje tako, da se hlapne organske spojine, sproščene pri dejavnosti, zbirajo in odvajajo nadzorovano skozi dimnik ali naprave za zmanjševanje emisij in torej niso povsem nezajete;

(13)

zagon in ustavitev so postopki, razen rednega nihanja v delovanju, s katerimi se dejavnost, oprema ali rezervoar požene ali ustavi oziroma privede v prazni tek ali iz njega.║

Člen 52

Nadomeščanje nevarnih snovi

Snovi ali zmesi, ki so zaradi deleža hlapnih organskih spojin v skladu z Direktivo 67/548/EGS uvrščene med kancerogene ali mutagene snovi ali za razmnoževanje strupene snovi in za katere so predpisani stavki R45, R46, R49, R60 ali R61 oz morajo biti označene s temi stavki║, se v najkrajšem možnem času nadomestijo z manj škodljivimi snovmi ali zmesmi, kolikor je to mogoče.

Člen 53

Nadzor emisij

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo eno izmed naslednjega:

(a)

emisije hlapnih organskih spojin iz obratov ne presegajo mejnih vrednosti emisij v odpadnih plinih in mejnih vrednosti nezajetih emisij ali mejnih vrednosti skupnih emisij izpolnjene pa so tudi druge zahteve, določene v delih 2 in 3 Priloge VII;

(b)

obrati izpolnjujejo zahteve programa zmanjševanja emisij, določenega v delu 5 Priloge VII pod pogojem, da se doseže enakovredno zmanjšanje emisij glede na tisto, ki se doseže z uporabo mejnih vrednosti emisij iz točke (a).

Države članice v skladu s členom 66(1) poročajo Komisiji o napredku pri doseganju enakovrednega zmanjšanja emisij iz točke (b).

2.   Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1, če upravljavec dokaže pristojnemu organu, da mejna vrednost emisij za nezajete emisije za posamezen obrat ni tehnično in ekonomsko sprejemljiva, lahko pristojni organ dovoli, da emisije presegajo mejno vrednost emisij, pod pogojem, da se ne pričakuje večje tveganje za zdravje ljudi ali okolje in da upravljavec pristojnemu organu dokaže, da se uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ za površinsko zaščito iz točke 8 tabele iz dela 2 Priloge VII, ki se ne more izvesti v zaprtih pogojih, dovoli, da emisije iz obratov niso skladne z zahtevami iz navedenega odstavka, če upravljavec pristojnemu organu dokaže, da taka skladnost ni tehnično in ekonomsko izvedljiva ter da se uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije.

4.   Države članice poročajo Komisiji o odstopanjih iz odstavkov 2 in 3 skladno s členom 66(2).

5.   Emisije hlapnih organskih spojin, za katere so predpisani stavki R40, R45, R46, R49, R60, R61 ali R68 ali morajo biti označeni s temi stavki, se nadzirajo v zaprtih pogojih, če je to tehnično in ekonomsko izvedljivo, da se zavaruje zdravje ljudi in okolje, ter ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz dela 4 Priloge VII.

6.   Obrati, v katerih se izvajata dve ali več dejavnosti, pri čemer vsaka presega pragove iz Priloge dela 2 Priloge VII:

(a)

glede snovi, določenih v odstavku 5, izpolnjujejo zahteve tega odstavka za vsako dejavnost posebej;

(b)

glede vseh drugih snovi:

(i)

izpolnjujejo zahteve odstavka 1 za vsako dejavnost posebej; ali

(ii)

njihove skupne emisije hlapnih organskih spojin ne presegajo emisij, ki bi nastale, če bi se uporabljala točka (i).

7.   Sprejmejo se vsi ustrezni varnostni ukrepi, da se čim bolj zmanjšajo emisije hlapnih organskih spojin med zagonom in ustavitvijo.

Člen 54

Spremljanje emisij

Države članice zagotovijo, da se meritve emisij izvajajo v skladu z delom 6 Priloge VII, in sicer z določitvijo pogojev za dovoljenje ali s splošnimi obvezujočimi pravili.

Člen 55

Usklajenost z mejnimi vrednostmi emisij

Šteje se, da so mejne vrednosti emisij v odpadnih plinih upoštevane, če so izpolnjeni pogoji iz dela 8 Priloge VII.

Člen 56

Poročanje o skladnosti

Poročilo o skladnosti iz člena 8(1) dokazuje skladnost z enim izmed naslednjega :

(a)

z mejnimi vrednostmi emisij v odpadnih plinih, mejnimi vrednostmi nezajetih emisij in mejnimi vrednostmi skupnih emisij;

(b)

z zahtevami programa zmanjševanja emisij iz dela 5 Priloge VII;

(c)

z odstopanji, odobrenimi v skladu z odstavki 2 in 3 člena 53.

Poročilo o skladnosti lahko vključuje načrt ravnanja s topili, ki je pripravljen v skladu z delom 7 Priloge VII.

Člen 57

Znatna sprememba obstoječih obratov

1.   Sprememba največjega masnega vnosa organskih topil v obstoječi obrat, izraženega kot dnevno povprečje, če obrat deluje ob projektiranem obsegu proizvodnje v drugačnih pogojih, kot so tisti ob zagonu, ustavitvi in vzdrževanju naprav, velja za znatno, če se zaradi nje emisije hlapnih organskih spojin povečajo za več kot:

25 % pri obratih, katerih dejavnosti sodijo na spodnje območje pragov iz točk 1, 3, 4, 5, 8, 10, 13, 16 ali 17 dela 2 Priloge VII ali pri katerih je poraba topil manj kakor 10 ton na leto pri drugih dejavnostih iz dela 2 Priloge VII;

10 % pri vseh drugih obratih.

2.   Kadar se obstoječi obrat znatno spremeni║ ali kadar je obrat po znatni spremembi prvič vključen v področje te direktive, se del obrata, ki se znatno spremeni, obravnava kot nov obrat ali kot obstoječ obrat pod pogojem, da skupne emisije celega obrata ne presegajo emisij, ki bi nastale, če bi se znatno spremenjeni del obravnaval kot nov obrat.

3.   V primeru znatne spremembe pristojni organ preveri usklajenost obrata z zahtevami te direktive.

Člen 58

Izmenjava informacij o nadomestitvi organskih topil

Komisija organizira izmenjavo informacij z državami članicami, zadevnimi panogami in nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varstvo okolja, o uporabi organskih topil in njihovih možnih nadomestkih ter tehnikah z najmanjšim možnim učinkom na zrak, vodo, tla, ekosisteme in zdravje ljudi.

Organizira se izmenjava informacij o naslednjem:

(a)

primernosti za uporabo;

(b)

možnih učinkih na zdravje ljudi in zlasti poklicni izpostavljenosti;

(c)

možnih učinkih na okolje;

(d)

ekonomskih posledicah, zlasti stroških, in izrabi možnosti, ki so na voljo.

Člen 59

Dostop do informacij

1.   Tudi odločba pristojnega organa, ki vključuje vsaj kopijo dovoljenja, ter vse nadaljnje dopolnitve in popravki so dostopni javnosti.

Splošni obvezujoči predpisi, ki se uporabljajo za obrate, ter seznam obratov, za katere sta potrebna dovoljenje in registracija, so dostopni javnosti.

2.   Rezultati spremljanja emisij, ki jih zahteva člen 54 ter jih hrani pristojni organ, so dostopni javnosti.

3.   Odstavka 1 in 2 se uporabljata ob upoštevanju omejitev iz člena 4(1) in (2) Direktive 2003/4/ES.

POGLAVJE VI

Posebne določbe za obrate, ki proizvajajo titanov dioksid

Člen 60

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za obrate, ki proizvajajo titanov dioksid.

Člen 61

Prepoved odstranjevanja odpadkov

Države članice prepovedo odlaganje naslednjih odpadkov v katero koli vodno telo, morje ali ocean:

(1)

trdnih odpadkov,

(2)

matične lužine, ki nastaja pri fazi filtriranja, ki sledi hidrolizi raztopine titanoil sulfata pri obratih, ki uporabljajo sulfatni postopek, vključno s kislimi odpadki, pomešanimi s temi lužinami, ki vsebujejo več kot 0,5 % proste žveplove kisline in različne težke kovine, vključno s kislimi odpadki, ki so bili razredčeni, tako da vsebujejo 0,5 % ali manj proste žveplove║kisline;

(3)

odpadki iz obratov, ki uporabljajo kloridov postopek z vsebnostjo več kot 0,5 % proste klorovodikove kisline in različnih težkih kovin, vključno z odpadki, ki so bili razredčeni, tako da vsebujejo 0,5 % ali manj proste žveplove kisline;

(4)

filtrirne soli, mulji in tekoči odpadki, ki nastajajo pri obdelavi (koncentriranju ali nevtralizaciji) odpadkov iz odstavkov (2) in (3) in vsebujejo različne težke kovine, razen nevtralizirani in filtrirani ali dekantirani odpadki, ki vsebujejo sledove težkih kovin in katerih pH-vrednost je pred razredčenjem večja od 5,5.

Člen 62

Nadzor emisij v vodo

1.   Emisije iz obratov v vodo ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz dela 1 Priloge VIII.

2.   Zadevne države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se preskusi akutne toksičnosti izvajajo v skladu s točko 1 dela 2 Priloge VIII in da so rezultati teh testov skladni z vrednostmi iz točke 2 dela 2 Priloge VIII.

Člen 63

Preprečevanje in nadzor emisij v zrak

1.   Emisije kapljic kisline iz obratov se preprečijo.

2.   Emisije iz obratov v zrak ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz dela 3 Priloge VIII.

Člen 64

Spremljanje emisij in okolja

1.   Države članice zagotovijo spremljanje emisij v vodo, da se pristojnemu organu omogoči, da lahko preveri skladnost s pogoji iz dovoljenja in členom 62.

2.   Države članice zagotovijo spremljanje emisij v zrak, da se pristojnemu organu omogoči, da lahko preveri skladnost s pogoji iz dovoljenja in členom 63.

Tako spremljanje obsega vsaj spremljanje emisij, kot ga določa del 5 Priloge VII.

3.   Države članice zagotovijo spremljanje stanja okolja, prizadetega zaradi izpustov odpadkov iz obratov, ki proizvajajo titanov dioksid, v vodo v skladu z delom 4 Priloge VIII.

4.   Spremljanje se izvaja v skladu s standardi CEN. Če standardi CEN niso na voljo, se uporabljajo standardi ISO, nacionalni ali mednarodni standardi, ki bodo zagotovili z znanstvenega vidika enako kakovostne podatke.

POGLAVJE VII

Odbor, prehodne in končne določbe

Člen 65

Pristojni organi

Države članice določijo pristojne organe in telesa, odgovorne za izpolnjevanje obveznosti iz te direktive.

Člen 66

Poročanje držav članic

1.   Države članice zagotovijo, da so Komisiji na voljo podatki o izvajanju te Direktive, reprezentativni podatki o emisijah in drugih učinkih na okolje, podatki o mejnih vrednostih emisij, o uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij v skladu s členoma 15 in 16 ter o odstopanjih, odobrenih v skladu s členom 16(3) .

Države članice razvijejo in redno nadgrajujejo nacionalne informacijske sisteme, da Komisiji omogočijo dostop do informacij iz prvega pododstavka v elektronski obliki. Države članice dajo povzetek informacij na voljo javnosti.

2.   Komisija določi vrsto in obliko informacij, ki jih dajo na voljo države članice v skladu z odstavkom 1.

Navedeni ukrepi,║namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

3.   V treh letih po datumu iz člena 71(1) in zatem vsaka tri leta Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive na podlagi informacij iz odstavka 1, po potrebi pa poročilu priloži zakonodajni predlog.

Člen 67

Spremembe prilog

1.    Na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij, kot so opisane v zadevnih referenčnih dokumentih NRT, Komisija v 12 mesecih od objave referenčnega dokumenta NRT v skladu s členom 14 na podlagi zaključkov NRT v referenčnem dokumentu NRT prilagodi priloge V, VI, VII in VIII z določitvijo mejnih vrednosti emisij kot minimalnih zahtev . Mejne vrednosti emisij se lahko dopolnijo z enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi ter zahtevami po spremljanju in skladnosti, če se s tem lahko doseže enaka stopnja varstva okolja.

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

2.     Komisija se pred sprejetjem ukrepov iz prvega odstavka posvetuje z ustreznim industrijskim sektorjem in nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varstvo okolja, ter poroča o rezultatih posvetovanja in o tem, kako ga je upoštevala.

Člen 68

Minimalne zahteve

1.     Komisija brez poseganja v člen 67 v 12 mesecih od objave referenčnega dokumenta NRT v skladu s členom 14 na podlagi zaključkov NRT v referenčnem dokumentu NRT določi mejne vrednosti emisij pa tudi zahteve po spremljanju in skladnosti kot minimalne zahteve. Mejne vrednosti emisij se lahko dopolnijo z enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi, če se s temi parametri lahko doseže enaka stopnja varstva okolja.

Tovrstne minimalne zahteve so namenjene omejevanju velikih vplivov zadevnih dejavnosti ali obratov na okolje in temeljijo na vrednostih emisij, povezanih z NRT.

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

2.     Komisija se pred sprejetjem izvedbenih ukrepov iz prvega odstavka posvetuje z ustreznim industrijskimi in nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varstvo okolja, ter poroča o rezultatih posvetovanja in o tem, kako ga je upoštevala.

3.     V skladu z odstavkoma 1 in 2 Komisija do 31. decembra 2011 določi mejne vrednosti emisij pa tudi zahteve po spremljanju in skladnosti zlasti za izpuste dioksinov in furanov iz obratov, ki izvajajo dejavnosti iz točk 2.1 in 2.2 Priloge I.

Države članice ali njihovi pristojni organi lahko določijo strožje mejne vrednosti emisij za emisije dioksinov in furanov.

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

Člen 69

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 70

Kazni

Države članice določijo kazni, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive. Tako predvidene sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo uradno obvestijo o teh določbah najkasneje do …, prav tako jo takoj uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah, ki imajo vpliv na te določbe.

Člen 71

Prenos

1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 2, 3(4), 3(15)-(18), (20), 4(2), 5, 6, 8(1), 9(2)(b), 12(8), 13(1)(e), 14, 15(1)(d), 15(3)-(5), 16(2)-(5), 17, 18 (2)-(4), 22(2)-(3), 22(4)(b) in (d), 23, 24, 25, 26 (1)(d), 26(2)(c)-(g), 29, 31, 32(3), 34(2)-(4), 35, 36(2), 42(5), 64(2), 64(4), 65-66 in 70 ter točkami 1.1, 2.5(c), 3.5, 4.7, 5.2, 5.3, 6.1(c), 6.4(b), 6.6, 6.9, 6.10 Priloge I, točko 1(b) Priloge IV, deli 1-4 Priloge V, točko (b) dela 1, točkami 2.2, 3.1 in 3.2 dela 4, točkama 2.5 in 2.6 dela 6 Priloge VI, točko 3 dela 7 Priloge VII, točkama 1 in 2(c) dela 1 in točkama 2-3 dela 3 Priloge VIII, najpozneje do … (41). Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov ter korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Navedene predpise uporabljajo od … (41). Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 72

Razveljavitev

1.   Direktive 78/176/EGS, 82/883/EGS, 92/112/EGS, 96/61/ES, 1999/13/ES in 2000/76/ES, kakor so bile spremenjene z akti, navedenimi v delu A Priloge IX, so z … (42) razveljavljene, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo in začetka njihove uporabe, ki so določeni v delu B Priloge IX.

2.   Direktiva 2001/80/ES, kakor je bila spremenjena z akti, navedenimi v delu A Priloge IX, je s 1. januarjem 2016 razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo in začetka njihove uporabe, ki so določeni v delu B Priloge IX.

3.   Sklicevanja na razveljavljene direktive se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge X.

Člen 73

Prehodne določbe

1.   V zvezi z obrati iz Priloge I iz točk 1.2, 1.3, 1.4, 2.1 do 2.4, točk (a) in (b) točke 2.5, točk 2.6, 3, 4.1 do 4.6, 5.1, 5.2, točk (a) in (b) točke 5.3, točke 5.4, točk (a) in (b) točke 6.1, točk 6.2 do 6.5, točk (b) in (c) točke 6.6, točk 6.7 in 6.8, obrati iz točke 1.1 z vhodno toplotno močjo 50 MW ali več ter obrati iz točke (a) točke 6.6 z več kot 40 000 mesti za perutnino, ki obratujejo ali imajo dovoljenje ali so predložili popolno vlogo za pridobitev dovoljenja pred datumom iz člena 71(1), če ti obrati začnejo obratovati najkasneje eno leto po tem datumu, države članice od … (43) izvajajo zakone in druge predpise, sprejete v skladu s členom 71(1).

2.   V zvezi z obrati iz Priloge I iz točke (c) točke 2.5, točk (c), (d) in (e) točke 5.3, točke (c) točke 6.1, točk 6.9 in 6.10, obrati iz točke 1.1 z vhodno toplotno močjo manj kot 50 MW ter obrati iz točke (a) točke 6.6 z manj kot 40 000 mesti za perutnino, ki obratujejo pred datumom iz člena 71(1), države članice od … (44) izvajajo zakone in druge predpise, sprejete v skladu s členom 71(1).

3.   V zvezi s kurilnimi napravami iz Poglavja III države članice od 1. januarja 2016 izvajajo zakone in druge predpise, sprejete v skladu s členom 71(1).

4.   V zvezi s kurilnimi napravami, v katerih se sosežigajo odpadki, se do 31. decembra 2015 uporablja točka 3.1 dela 4 Priloge VI.

Vendar se od 1. januarja 2016 v zvezi s temi napravami uporablja točka 3.2 dela 4 Priloge VI.

Člen 74

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 75

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ║,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik


(1)  Mnenje z dne 14. januarja 2009.

(2)   UL C 325, 19.12.2008, str. 60.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009.

(4)  UL L 54, 25.2.1978, str. 19. ║

(5)  UL L 378, 31.12.1982, str. 1. ║

(6)  UL L 409, 31.12.1992, str. 11.

(7)  UL L 257, 10.10.1996, str. 26. ║

(8)  UL L 85, 29.3.1999, str. 1. ║

(9)  UL L 332, 28.12.2000, str. 91.

(10)  UL L 309, 27.11.2001, str. 1. ║

(11)  KOM(2005)0446.

(12)  KOM(2006)0231.

(13)  KOM(2005)0666.

(14)  UL L 242, 10.9.2002, str. 1.

(15)  UL L 275, 25.10.2003, str. 32. ║

(16)  UL L 175, 5.7.1985, str. 40. ║

(17)  UL L 10, 14.1.1997, str. 13. ║

(18)   UL 196, 16.8.1967, str. 1.

(19)   UL L 143, 30.4.2004, str. 56.

(20)   Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah iz leta 1998.

(21)  UL L 309, 27.11.2001, str. 22. ║

(22)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. ║

(23)  UL L 159, 29.6.1996, str. 1.

(24)  ║UL L 117, 8.5.1990, str. 1.

(25)  UL L 106, 17.4.2001, str. 1.

(26)  UL L 200, 30.7.1999, str. 1.

(27)   UL L 312, 22.11.2008, str. 3.

(28)  Odločba Komisije 2000/532/ES z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L 226, 6.9.2000, str. 3).

(29)   UL L 143, 30.4.2004, str. 87.

(30)   UL L 375, 31.12.1991, str. 1.

(31)   UL L 372, 27.12.2006, str. 19

(32)   UL L 328, 6.12.2008, str. 28.

(33)   UL L …

(34)  UL: Prosimo, vstavite številko, datum in sklicevanje na objavo v Uradnem listu.

(35)   Uredba (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (UL L 114, 24.4.2001, str. 1).

(36)   UL L 41, 14.2.2003, str. 26.

(37)  UL L 273, 10.10.2002, str. 1.

(38)  UL L 74, 27.3.1993, str. 81.

(39)  UL L 30, 6.2.1993, str. 1.

(40)   UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(41)  18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive.

(42)  Tri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive.

(43)  Tri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive.

(44)  54 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive.

Torek, 10. marca 2009
PRILOGA I

Vrste industrijskih dejavnosti po členu 11

V nadaljevanju navedene pragovne vrednosti se v splošnem nanašajo na proizvodne zmogljivosti ali obseg proizvodnje. Če se v istem obratu opravlja več dejavnosti, zajetih v isti točki, se proizvodne zmogljivosti teh dejavnosti seštevajo.

Pri izračunu skupne vhodne toplotne moči obratov iz točke 1.1 se pri kurilnih napravah, ki se uporabljajo v zdravstvenih ustanovah, v ta izračun vključi le njihova običajna zmogljivost delovanja.

Kurilne naprave z vhodno toplotno močjo manj kot 3 MW niso vključene v izračun skupne vhodne toplotne moči obratov iz točke 1.1.

Kurilne naprave z vhodno toplotno močjo manj kot 50 MW, ki ne obratujejo več kot 500 ur letno, niso vključene v izračun skupne vhodne toplotne moči obratov iz točke 1.1.

1.   Energetika

1.1

Izgorevanje goriv v napravah s skupno nazivno vhodno toplotno močjo 20 MW ali več

1.2║

Rafiniranje nafte in plina

1.3║

Proizvodnja koksa

1.4║

Uplinjanje ali utekočinjanje goriv

2.   Proizvodnja in predelava kovin

2.1║

Praženje ali sintranje kovinskih rud (vključno s sulfidnimi rudami)

2.2║

Proizvodnja surovega železa ali jekla (primarno in sekundarno taljenje), vključno z neprekinjenim litjem, z zmogljivostjo nad 2,5 tone na uro

2.3║

Predelava železa in jekla:

(a)

obratovanje obratov za vroče valjanje z zmogljivostjo nad 20 ton surovega jekla na uro;

(b)

obratovanje kovačnic s kladivi, katerih energija je večja od 50 kilojoulov na kladivo in v katerih uporabljena toplotna moč presega 20 MW;

(c)

nanašanje zaščitnih prevlek iz staljenih kovin z vložkom nad 2 toni surovega jekla na uro.

2.4║

Obratovanje livarn železa in jekla s proizvodno zmogljivostjo nad 20 ton dobrih odlitkov na dan

2.5║

Predelava barvnih kovin:

(a)

proizvodnja surovih barvnih kovin iz rude, koncentratov ali sekundarnih surovin z metalurškimi, kemijskimi ali elektrolitskimi postopki;

(b)

taljenje in legiranje barvnih kovin, vključno z izrabljenimi izdelki za predelavo, s talilno zmogljivostjo nad 4 tone na dan za svinec in kadmij ali 20 ton na dan za vse druge kovine, razen obratovanja livarn;

(c)

obratovanje livarn barvnih kovin, ki ulivajo kovinske izdelke, s talilno zmogljivostjo ▐ nad 2,4 tone na dan za svinec in kadmij ali 12 ton na dan za vse druge kovine.

2.6║

Površinska obdelava kovin ali plastičnih mas z uporabo elektrolitskih ali kemičnih postopkov v kadeh s prostornino nad 30 m3

3.   Nekovinska industrija

3.1║

Proizvodnja cementnega klinkerja v rotacijskih pečeh s proizvodno zmogljivostjo nad 500 ton na dan ali apna v rotacijskih ali drugih pečeh s proizvodno zmogljivostjo nad 50 ton na dan

3.2║

Proizvodnja azbesta ali izdelava azbestnih izdelkov

3.3║

Proizvodnja stekla, vključno s steklenimi vlakni, s talilno zmogljivostjo nad 20 ton na dan

3.4║

Taljenje mineralnih snovi, vključno s proizvodnjo mineralnih vlaken, s talilno zmogljivostjo nad 20 ton na dan

3.5║

Izdelava keramičnih izdelkov z žganjem, zlasti strešnikov, opek, ognjevzdržnih opek, ploščic, lončevine ali porcelana, s proizvodno zmogljivostjo nad 75 ton na dan in z vložkom v posamezno peč nad 300 kg/m3

4.   Kemična industrija

Za namene tega oddelka, proizvodnja v smislu vrst dejavnosti iz tega oddelka pomeni proizvodnjo na industrijski ravni s kemično ali biološko predelavo snovi ali skupin snovi, naštetih v točkah 4.1. do 4.7.

4.1║

Proizvodnja organskih kemikalij, kot so:

(a)

enostavni ogljikovodiki (ciklični ali aciklični, nasičeni ali nenasičeni, alifatski ali aromatski);

(b)

ogljikovodiki z vezanim kisikom, kot so alkoholi, aldehidi, ketoni, karboksilne kisline, estri, acetati, etri, peroksidi, epoksi smole;

(c)

ogljikovodiki z vezanim žveplom;

(d)

ogljikovodiki z vezanim dušikom, kot so amini, amidi, dušikove, nitro- ali nitratne spojine, nitrili, cianati, izocianati;

(e)

ogljikovodiki z vezanim fosforjem;

(f)

halogenirani ogljikovodiki;

(g)

organokovinske spojine;

(h)

osnovne plastične mase (polimeri, sintetična vlakna in vlakna na osnovi celuloze);

(i)

sintetične gume;

(j)

barve in pigmenti;

(k)

površinsko aktivne snovi.

4.2║

Proizvodnja anorganskih kemikalij, kot so:

(a)

plini, kot so amoniak, klor ali vodikov klorid, fluor ali vodikov fluorid, ogljikovi oksidi, žveplove spojine, dušikovi oksidi, vodik, žveplov dioksid, karbonilklorid;

(b)

kisline, kot so kromova kislina, fluorovodikova kislina, fosforjeva kislina, dušikova kislina, klorovodikova kislina, žveplova kislina, oleum, žveplasta kislina;

(c)

lugi, kot so amonijev hidroksid, kalijev hidroksid, natrijev hidroksid;

(d)

soli, kot so amonijev klorid, kalijev klorat, kalijev karbonat, natrijev karbonat, perborat, srebrov nitrat;

(e)

nekovine, kovinski oksidi ali druge anorganske spojine, kot so kalcijev karbid, silicij in silicijev karbid.

4.3║

Proizvodnja fosfornih, dušikovih in kalijevih gnojil (enostavnih ali sestavljenih)

4.4║

Proizvodnja sredstev za varstvo rastlin ali biocidov

4.5║

Proizvodnja farmacevtskih izdelkov, vključno s polizdelki

4.6║

Proizvodnja eksplozivnih snovi

4.7║

Proizvodnja kemikalij za uporabo kot goriva ali maziva

5.   Ravnanje z odpadki

5.1║

Odstranjevanje ali predelava nevarnih odpadkov, z zmogljivostjo nad 10 ton na dan, ki obsega naslednje dejavnosti:

(a)

biološko obdelavo;

(b)

fizikalno-kemijsko obdelavo;

(c)

sežig in sosežig;

(d)

mešanje;

(e)

prepakiranje;

(f)

skladiščenje z zmogljivostjo več kot 10 ton;

(g)

glavno uporabo kot gorivo ali drugo sredstvo za proizvodnjo energije;

(h)

pridobivanje topil / regeneracijo;

(i)

recikliranje / pridobivanje anorganskih snovi, razen kovin ali kovinskih spojin;

(j)

regeneracijo kislin ali baz;

(k)

predelavo sestavin, uporabljenih za zmanjšanje onesnaženosti;

(l)

predelavo sestavin iz katalizatorjev;

(m)

ponovno rafiniranje olja ali druge ponovne uporabe olja.

5.2║

Sežiganje in sosežiganje nenevarnih odpadkov z zmogljivostjo nad 3 tone na uro.

5.3║

Odstranjevanje ali predelava nenevarnih odpadkov z zmogljivostjo nad 50 ton na dan, ki obsega naslednje dejavnosti:

(a)

biološko obdelavo;

(b)

fizikalno-kemijsko obdelavo brez dejavnosti, zajetih v Direktivi Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (1), katerih posledica je zgolj obdelano blato, kot je opredeljeno v Direktivi Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (2). Ta izključitev se uporablja le v primerih, kadar bi se dosegla vsaj enaka stopnja varstva okolja kot po tej direktivi ;

(c)

predhodna obdelava odpadkov za sosežig;

(d)

obdelava žlindre in pepela , ki ni vključena v druge kategorije industrijskih dejavnosti ;

(e)

obdelava odpadnih kovin z drobilniki .

5.4

Odlagališča odpadkov, ki sprejmejo več kot 10 ton na dan, ali s skupno zmogljivostjo nad 25 000 ton, razen odlagališč za inertne odpadke

6.   Druge dejavnosti

6.1║

Proizvodnja v industrijskih obratih :

(a)

papirne kaše iz lesa ali drugih vlaknatih materialov;

(b)

papirja ali kartona, s proizvodno zmogljivostjo nad 20 ton na dan;

(c)

plošč na lesni podlagi, razen vezanega lesa, s proizvodno zmogljivostjo nad 600 m3 na dan.

6.2║

Predhodna obdelava (postopki, kot so pranje, beljenje, mercerizacija) ali barvanje tekstilnih vlaken ali tkanin, katerih zmogljivost obdelave presega 10 ton na dan

6.3║

Strojenje kož, katerih zmogljivost obdelave presega 12 ton končnih izdelkov na dan

6.4║

(a)

Obratovanje klavnic z zmogljivostjo zakola več kot 50 ton na dan

(b)

Obdelava in predelava, razen pakiranja, naslednjih surovin, predhodno obdelanih ali neobdelanih, za proizvodnjo živil za ljudi in živali :

(i)

živalskih surovin (razen mleka), s proizvodno zmogljivostjo več kot 75 ton končnih izdelkov na dan;

(ii)

rastlinskih surovin, s proizvodno zmogljivostjo več kot 300 ton končnih izdelkov na dan;

(iii)

mešanice živalskih in rastlinskih surovin s proizvodno zmogljivostjo končnih izdelkov, ki presega:

75 ton na dan, če je A enako 10 ali več ali

[300- (22,5 × A)] ton na dan v vseh drugih primerih;

pri čemer je „A“ odstotni delež živalskih surovin v proizvodni zmogljivosti končnih izdelkov.

Embalaža ni všteta v končno težo proizvoda.

Ta pododdelek se ne uporablja, če je surovina samo mleko.

(c)

Izključno obdelava in predelava mleka, če je količina zbranega mleka več kot 200 ton na dan (povprečna letna vrednost)

6.5║

Odstranjevanje ali predelava živalskih trupel ali živalskih odpadkov z zmogljivostjo predelave več kot 10 ton na dan

6.6

Intenzivna reja perutnine ali prašičev z več kot:

(a)

40 000 mesti za perutnino ;

(b)

2 000 mesti za prašiče pitance (težje od 30 kg) ali

(c)

750 mesti za plemenske svinje.

Za druge perutninske vrste, ki niso zajete v točki (a), ali različne vrste iz točk (a), (b) in (c), ki se gojijo v istem obratu, se prag izračuna na podlagi enakovrednih faktorjev izločanja dušika v primerjavi z zgornjimi pragovi. Komisija pripravi smernice za izračun pragov in določitev enakovrednih faktorjev izločanja dušika.

6.7

Površinska obdelava snovi, predmetov ali izdelkov z uporabo organskih topil, zlasti za apreturo, tiskanje, premazovanje, razmaščevanje, impregniranje proti vlagi, lepljenje, barvanje, čiščenje ali impregniranje, s porabo več kot 150 kg organskih topil na uro ali več kot 200 ton na leto.

6.8

Proizvodnja ogljika (antracita) ali elektrografita s sežiganjem ali grafitizacijo.

6.9

Konzerviranje lesa in lesnih proizvodov s proizvodno zmogljivostjo, večjo od 50 m3 na dan.

6.10

Zunanja obdelava odpadne vode, ki je ne ureja Direktiva ║ 91/271/EGS ║, ki jo odvaja obrat iz poglavja I.


(1)   UL L 135, 30.5.1991, str. 40.

(2)   UL L 181, 4.7.1986, str. 6.

Torek, 10. marca 2009
PRILOGA II

Seznam onesnaževal

 

ZRAK

1.

Žveplov dioksid in druge žveplove spojine

2.

Dušikovi oksidi in druge dušikove spojine

3.

Ogljikov monoksid

4.

Hlapne organske spojine

5.

Kovine in njihove spojine

6.

Prah, vključno z majhnimi trdnimi delci

7.

Azbest (suspendirani delci, vlakna)

8.

Klor in klorove spojine

9.

Fluor in fluorove spojine

10.

Arzen in arzenove spojine

11.

Cianidi

12.

Snovi in pripravki, za katere je bilo dokazano, da so karcinogene ali mutagene, ali da bi prek zraka lahko vplivale na razmnoževanje

13.

Poliklorirani dibenzodioksini in poliklorirani dibenzofurani

 

VODA

1.

Organohalogenske spojine in snovi, ki bi v vodnem okolju lahko tvorile take spojine

2.

Organofosforne spojine

3.

Organokositrne spojine

4.

Snovi in pripravki, za katere je bilo dokazano, da so karcinogeni ali mutageni, ali da bi v vodnem okolju ali prek vodnega okolja lahko vplivali na razmnoževanje

5.

Obstojni ogljikovodiki in obstojne strupene organske snovi, ki se kopičijo v organizmih

6.

Cianidi

7.

Kovine in njihove spojine

8.

Arzen in arzenove spojine

9.

Biocidi in sredstva za zaščito rastlin

10.

Suspendirane snovi

11.

Snovi, ki prispevajo k evtrofikaciji (posebno nitrati in fosfati)

12.

Snovi, ki neugodno vplivajo na kisikove razmere (in se lahko merijo s parametri, kot so BPK, KPK, itd.).

13.

Snovi iz Priloge X k Direktivi 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (1).


(1)  UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

Torek, 10. marca 2009
PRILOGA III

Merila za določanje najboljših razpoložljivih tehnologij

1.

Uporaba tehnologije, pri kateri nastaja malo odpadkov;

2.

Uporaba manj nevarnih snovi;

3.

Pospeševanje predelave in recikliranja snovi, ki nastajajo in se uporabljajo v procesu, in odpadkov, če je to primerno;

4.

Primerljivi procesi, naprave ali načini obratovanja, ki so bili v industriji uspešno preizkušeni;

5.

Tehnološki napredek in nova znanstvena spoznanja;

6.

Vrsta, učinek in obseg posameznih emisij;

7.

Začetek obratovanja novih ali obstoječih obratov;

8.

Čas, potreben za uvedbo najboljše razpoložljive tehnologije;

9.

Poraba in vrsta surovin (vključno z vodo), uporabljenih v procesu in njihovi energetski učinkovitosti;

10.

Potreba po preprečevanju ali zmanjšanju celotnega vpliva emisij na okolje in tveganja za okolje na najnižjo možno raven;

11.

Potreba po preprečevanju nesreč in zmanjšanju njihovih posledic za okolje na najnižjo možno raven;

Torek, 10. marca 2009
PRILOGA IV

Sodelovanje javnosti pri odločanju

1.

Javnost se obvesti (prek javnih objav ali drugih primernih načinov, na primer razpoložljivih elektronskih medijev) o naslednjih zadevah varstva okolja že na začetni stopnji postopka sprejemanja odločitve in najpozneje takrat, ko je informacijemogoče razumno posredovati:

(a)

vloga za dovoljenje ali glede na primer predlog za obnovitev dovoljenja ali pogojev dovoljenja v skladu s členom 22, vključno z opisom elementov iz člena 13(1);

(b)

določitev novih ali posodobitev starih splošnih zavezujočih pravil v skladu s členom 18, vključno s predlaganimi zahtevami pravil in poljudnim povzetkom pravnega in upravnega okvira, znotraj katerega se bodo pravila izvajala;

(c)

kjer je primerno, dejstvo, da je odločitev predmet nacionalne ali čezmejne presoje vplivov na okolje ali posvetovanja med državami članicami v skladu s členom 28;

(d)

podrobni podatki o pristojnih organih, odgovornih za odločanje, tistih, od katerih je mogoče pridobiti ustrezne podatke in tistih, ki jim je mogoče predložiti pripombe ali vprašanja, in podrobnosti časovnih rokov za posredovanje pripomb ali vprašanj;

(e)

vrsta možnih odločitev ali osnutek odločitve, če obstaja;

(f)

kjer je primerno, podrobnosti glede predloga za obnovitev dovoljenja ali pogojev dovoljenja;

(g)

navedba rokov in krajev, kje in na kakšen način je ustrezen podatek dostopen;

(h)

podatki o določbah za sodelovanje javnosti in posvetovanje v skladu s točko 5.

2.

Države članice zagotovijo, da se v okviru primernih rokov omogoči zadevni javnosti dostop do naslednjega:

(a)

v skladu z nacionalno zakonodajo, glavna poročila in predlog, dan pristojnemu organu ali organom v času, ko je zadevna javnost obveščena v skladu s točko 1;

(b)

v skladu z določbami Direktive 2003/4/ES, drugi podatki, kakor so navedeni v točki 1, ki se nanašajo na odločitev v skladu s členom 6, in ki postanejo dostopni šele potem, ko je zadevna javnost že obveščena v skladu s točko 1.

3.

Zadevna javnost je upravičena izraziti pripombe in mnenja pristojnemu organu pred sprejemom odločitve.

4.

Pri odločanju je treba ustrezno upoštevati rezultate posvetovanj, opravljenih v skladu s to prilogo.

5.

Države članice podrobno določijo določbe o obveščanju javnosti (na primer z letaki v določenem dosegu ali objavo v krajevnih časopisih) in o posvetovanju z zadevno javnostjo (na primer s pismenimi prispevki ali z javno anketo). Zagotovijo se razumni časovni okviri za različne stopnje, da je dovolj časa za obveščanje javnosti in omogočanje zadevni javnosti, da se pripravi in učinkovito sodeluje v postopku okoljskega odločanja ob upoštevanju določb te priloge.

Torek, 10. marca 2009
PRILOGA V

Tehnične določbe za kurilne naprave

Del 1

Mejne vrednosti emisij za kurilne naprave iz člena 32(2)

1.

Vse mejne vrednosti emisij se izračunajo pri temperaturi 273,15 K, tlaku 101,3 kPa in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v odpadnih plinih ter pri standardizirani vsebnosti O2 6 % za trdna goriva, 3 % za kotle na tekoča in plinasta goriva ter 15 % za plinske turbine in plinske motorje.

Za plinske turbine s kombiniranim krožnim procesom z dodatnim kurjenjem lahko pristojni organ opredeli standardizirano vsebnost O2, pri čemer upošteva posebne značilnosti zadevnega obrata.

2.

Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za SO2 za kotle na trdna ali tekoča goriva

Vhodna toplotna moč (MWth)

Premog in lignit

Biomasa

Šota

Tekoča goriva

50-100

400

200

300

350

100-300

250

200

300

250

> 300

200

200

200

200

Za kurilne naprave na tekoča goriva z vhodno toplotno močjo, ki ne presega 500 MW , ki so pridobile dovoljenje pred 27. novembrom 2002 in ki ne obratujejo več kot 1 500 ur na leto kot povprečje v obdobju petih let, velja mejna vrednost za emisije žveplovega dioksida 800 mg/Nm3.

3.

Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za SO2 za kotle na plinasta goriva

Na splošno

35

Utekočinjen plin

5

Nizko kalorični plini iz koksarniške peči

400

Nizko kalorični plini iz plavžne peči

200

4.

Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za NOx za kotle na trdna ali tekoča goriva

Vhodna toplotna moč (MWth)

Premog in lignit

Biomasa in šota

Tekoča goriva

50–100

300

450 pri zgorevanju lignitnega prahu

300

450

100-300

200

250

200

> 300

200

200

150

║ Za kurilne naprave na trdna ali tekoča goriva in z vhodno toplotno močjo, ki ne presega 500 MW, ki so pridobile dovoljenje pred 27. novembrom 2002 in ki ne obratujejo več kot 1 500 ur na leto ( kot povprečje za obdobje petih let ) , se uporablja mejna vrednost emisij za NOx v višini 450 mg/Nm3.

Za kurilne naprave na trdna ali tekoča goriva in z vhodno toplotno močjo 500 MW ali več, ki so pridobile dovoljenje pred 1. julijem 1987 in ki ne obratujejo več kot 1 500 ur na leto ( kot povprečje za obdobje petih let ) , se uporablja mejna vrednost emisij za NOx v višini 450 mg/Nm3.

5.

Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za NOx in CO za kurilne naprave na plin

 

NOx

CO

Kotli na plin

100 (5)

100

Plinske turbine (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom), ki kot gorivo uporabljajo zemeljski plin (1)

50 (2)  (3)

100

Plinske turbine (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom), ki kot gorivo ne uporabljajo zemeljskega plina (4)

90

100

Plinski motorji

100

100

6.

Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za prah za kotle na trdna ali tekoča goriva

Vhodna toplotna moč (MWth)

Premog in lignit

Biomasa in šota

Tekoča goriva

50-100

30

30

30

100-300

25

20

25

> 300

20

20

20

7.

Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za prah za kotle na plinasta goriva

Na splošno

5

Plavžni plin

10

Plini iz jeklarske industrije, za nadaljnjo uporabo drugje

30

Del 2

Mejne vrednosti emisij za kurilne naprave iz člena 32(3)

1.

Vse mejne vrednosti emisij se izračunajo pri temperaturi 273,15 K, tlaku 101,3 kPa in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v odpadnih plinih ter pri standardizirani vsebnosti O2 6 % za trdna goriva, 3 % za kotle na tekoča in plinasta goriva ter 15 % za plinske turbine in plinske motorje.

Za plinske turbine s kombiniranim krožnim procesom z dodatnim kurjenjem lahko pristojni organ opredeli standardizirano vsebnost O2, pri čemer upošteva posebne značilnosti zadevnega obrata.

2.

Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za SO2 za kotle na trdna ali tekoča goriva

Vhodna toplotna moč (MWth)

Premog in lignit

Biomasa

Šota

Tekoča goriva

50-100

400

200

300

350

100–300

200

200

300

250 pri zgorevanju v zvrtinčeni plasti

200

> 300

150

200 pri krožnem zgorevanju ali zgorevanju pod tlakom v zvrtinčeni plasti

150

150

250 pri zgorevanju v zvrtinčeni plasti

150

3.

Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za SO2 za kotle na plinasta goriva

Na splošno

35

Utekočinjen plin

5

Nizko kalorični plini iz koksarniške peči

400

Nizko kalorični plini iz plavžne peči

200

4.

Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) zs NOx za kotle na trdna ali tekoča goriva

Vhodna toplotna moč (MWth)

Premog in lignit

Biomasa in šota

Tekoča goriva

50–100

300

400 pri zgorevanju lignitnega prahu

250

300

100-300

200

200

150

> 300

150

200 pri zgorevanju lignitnega prahu

150

100

5.

Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za NOx in CO za kurilne naprave na plin

 

NOx

CO

Kotli na plin

100

100

Plinske turbine (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom) (6)

50 (7)

100

Plinski motorji

75

100

6.

Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za prah za kotle na trdna ali tekoča goriva

Vhodna toplotna moč (MWth)

 

50–300

20

> 300

10

20 za biomaso in šoto

7.

Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za prah za kotle na plinasta goriva

Na splošno

5

Plavžni plin

10

Plini iz jeklarske industrije, za nadaljnjo uporabo drugje

30

Del 3

Spremljanje emisij

1.

Koncentracije SO2, NOx, CO in prahu v odpadnih plinih iz vsake kurilne naprave z vhodno toplotno močjo 100 MW ali več se merijo neprekinjeno.

2.

Pristojni organ se lahko odloči, da v naslednjih primerih ne zahteva neprekinjenih meritev iz točke 1:

(a)

za kurilne naprave z življenjsko dobo krajšo od 10 000 obratovalnih ur;

(b)

za SO2 in prah iz kurilnih naprav, ki uporabljajo zemeljski plin;

(c)

za SO2 iz kurilnih naprav, ki uporabljajo olje z znano vsebnostjo žvepla, kadar naprava za razžvepljanje odpadnih plinov ni na voljo;

(d)

za SO2 iz kurilnih naprav, ki uporabljajo biomaso, če upravljavec lahko dokaže, da emisije SO2 v nobenem primeru ne morejo biti višje od predpisanih mejnih vrednosti emisij.

3.

Kadar neprekinjene meritve niso potrebne, je treba vsaj enkrat na šest mesecev izvesti meritve SO2, NOx in prahu, za naprave na plin pa tudi meritve CO.

4.

Pri kurilnih napravah na premog ali lignit se vsaj enkrat letno merijo skupne emisije živega srebra.

5.

Kot nadomestna možnost meritvam SO2 in NOx iz točke 3 se lahko za določanje emisij SO2 in NOx uporabijo drugi postopki, ki jih preveri in odobri pristojni organ. Za take postopke se uporabijo ustrezni standardi CEN. Če standardi CEN niso na voljo, se uporabljajo standardi ISO ali nacionalni ali mednarodni standardi, ki bodo zagotovili z znanstvenega vidika enako kakovostne podatke.

6.

Pristojni organ se mora obvestiti o pomembnih spremembah pri vrsti uporabljenega goriva ali načina obratovanja naprave. Pristojni organ odloči, ali zahteve za spremljanje stanja iz točk 1 do 4 zadoščajo, ali pa so potrebne prilagoditve.

7.

Neprekinjene meritve, ki se izvedejo v skladu s točko 1, morajo vključevati meritev deleža kisika, temperature, tlaka in deleža vodnih hlapov odpadnih plinov. Neprekinjene meritve vsebnosti vodnih hlapov v odpadnih plinih niso potrebne, pod pogojem, da se vzorec odpadnega plina pred analizo emisij posuši.

8.

Vzorčenje in analiza pomembnih onesnaževal in meritev parametrov postopka, pa tudi zagotavljanje kakovosti avtomatskih merilnih sistemov ter referenčne merilne metode za kalibracijo teh sistemov se izvedejo skladno s standardi CEN. Če standardi CEN niso na voljo, se uporabljajo standardi ISO ali nacionalni ali mednarodni standardi, ki bodo zagotovili z znanstvenega vidika enako kakovostne podatke.

Avtomatske merilne sisteme je treba kontrolirati z vzporednimi meritvami z referenčnimi metodami vsaj enkrat na leto.

Upravljavec pristojni organ obvešča o rezultatih preverjanja avtomatskih merilnih sistemov.

9.

Pri mejnih vrednostih emisij vrednosti 95 % intervala zaupanja enega rezultata meritve ne presegajo naslednjih odstotkov mejnih vrednosti emisij:

Ogljikov oksid

10 %

Žveplov dioksid

20 %

Dušikovi oksidi

20 %

Prah

30 %

10.

Validirane urne in dnevne povprečne vrednosti se določijo na podlagi izmerjenih veljavnih urnih povprečnih vrednosti, tako da se odšteje vrednost intervala zaupanja, določenega v točki 9.

Kateri koli dan, ko so več kot tri urne povprečne vrednosti neveljavne zaradi okvare ali vzdrževanja avtomatskega merilnega sistema se razveljavi. Če se zaradi takih razmer na leto razveljavi več kot deset dni, pristojni organ zahteva od upravljavca, da ustrezno ukrepa, da se izboljša zanesljivost avtomatskega merilnega sistema.

Del 4

Ocena skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij

1.

Pri neprekinjenih meritvah se šteje, da so mejne vrednosti emisij iz delov 1 in 2 dosežene, če vrednotenje rezultatov meritev za obratovalne ure v koledarskem letu kaže, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

nobena validirana dnevna povprečna vrednost ne presega ustreznih mejnih vrednosti emisij iz delov 1 in 2;

(b)

95 % vseh validiranih urnih povprečnih vrednosti v letu ne presega 200 % ustreznih mejnih vrednosti emisij iz delov 1 in 2.

2.

Kadar se neprekinjene meritve ne zahtevajo, se šteje, da so mejne vrednosti emisij iz delov 1 in 2 dosežene, če rezultati vsake serije meritev ali drugih postopkov ki so jih v skladu s predpisi določili pristojni organi, ne presegajo mejnih vrednosti emisij.


(1)  Zemeljski plin je naravni plin v obliki metana z manj kot 20 % (volumskih) nečistoč in drugih sestavin.

(2)  75 mg/Nm3 v primerih, kadar se izkoristek plinske turbine določi pri pogojih osnovne obremenitve po ISO:

(i)

plinske turbine za soproizvodnjo toplotne in električne energije s skupnim izkoristkom večjim od 75 %;

(ii)

plinske turbine, ki se uporabljajo v kombiniranem ciklu s povprečnim letnim izkoristkom pri proizvodnji električne energije večjim od 55 %;

(iii)

plinske turbine za mehanske pogone.

(3)  Za enociklične turbine, ki ne sodijo v nobeno od kategorij iz opombe (2), vendar pa je njihov izkoristek večji od 35 % – določeno pri osnovni obremenitvi po ISO – je mejna vrednost emisije za NOx 50xη/35, kjer je η izkoristek plinske turbine pri osnovni obremenitvi po ISO, izražen kot odstotek.

(4)  Te mejne vrednosti emisij se uporabljajo tudi za plinske turbine, ki kot tekoča goriva uporabljajo lahke in srednje težke destilate.

Za plinske turbine (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom), se mejne vrednosti emisij NOx in CO iz tabele v tej točki uporabljajo le pri več kot 70 % obremenitvi.

Za plinske turbine ali plinske motorje za nujne primere, ki obratujejo manj kot 500 ur na leto, se te mejne vrednosti emisij iz te točke ne uporabljajo. Upravljavec takih naprav beleži obratovalni čas.

(5)   Za naprave iz členov 4(1) in 4(3) Direktive 2001/80/ES za uporabo plavžnega plina in/ali plina iz koksarniške peči, za dušikov dioksid in dušikov monoksid, merjen kot dušikov dioksid, velja mejna vrednost emisij 135 mg/Nm3.

(6)  Za plinske turbine, ki kot tekoča goriva uporabljajo lahke in srednje težke destilate, se uporabljajo tudi mejne vrednosti emisij za NOx in CO iz te točke.

(7)  Za enociklične turbine z izkoristkom, ki je večji od 35 % – določeno pri osnovni obremenitvi po ISO – je mejna vrednost emisij za NOx 50xη/35, pri čemer je η izkoristek plinske turbine pri osnovni obremenitvi po ISO, izražen kot odstotek.

Za plinske turbine (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom), se mejne vrednosti emisij NOx in CO iz te točke uporabljajo le pri več kot 70 % obremenitvi.

Plinske turbine ali plinski motorji za nujne primere, ki obratujejo manj kot 500 ur na leto, so izvzeti iz teh mejnih vrednosti emisij iz te točke. Upravljavec takih naprav beleži obratovalni čas.

Torek, 10. marca 2009
PRILOGA VI

Tehnične določbe za sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov

Del 1

Opredelitve

Za namene te Priloge se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

„obstoječa sežigalnica odpadkov“ pomeni eno izmed naslednjih sežigalnic odpadkov:

(i)

ki je obratovala in imela dovoljenje v skladu z veljavno zakonodajo Skupnosti pred 28. decembrom 2002,

(ii)

ki je bila odobrena ali registrirana za sežiganje odpadkov in je imela dovoljenje, izdano pred 28. decembrom 2002 v skladu z veljavno zakonodajo Skupnosti, pod pogojem, da je naprava začela obratovati najkasneje 28. decembra 2003,

(iii)

za katero je bila po mnenju pristojnega organa pred 28. decembrom 2002 vložena popolna vloga za dovoljenje, pod pogojem, da je naprava začela obratovati najkasneje 28. decembra 2004;

(b)

„nova sežigalnica odpadkov“ pomeni katero koli sežigalnico odpadkov, ki ni zajeta v točki (a).

Del 2

Ekvivalenčni faktorji za dibenzo-p-dioksine in dibenzofurane

Za določanje skupne koncentracije dioksinov in furanov se masne koncentracije naslednjih dibenzo-p-dioksinov in dibenzofuranov, preden se seštejejo, pomnožijo z naslednjimi ekvivalenčnimi faktorji:

 

Ekvivalenčni faktorji toksičnosti

2,3,7,8 – tetraklordibenzodioksin (TCDD)

1

1,2,3,7,8 – pentaklordibenzodioksin (PeCDD)

0,5

1,2,3,4,7,8 – heksaklordibenzodioksin (HxCDD)

0,1

1,2,3,6,7,8 – heksaklordibenzodioksin (HxCDD)

0,1

1,2,3,7,8,9 – heksaklordibenzodioksin (HxCDD)

0,1

1,2,3,4,6,7,8 – heptaklordibenzodioksin (HpCDD)

0,01

oktaklordibenzodioksin (OCDD)

0,001

2,3,7,8 – tetraklordibenzofuran (TCDF)

0,1

2,3,4,7,8 – pentaklordibenzofuran (PeCDF)

0,5

1,2,3,7,8 – pentaklordibenzofuran (PeCDF)

0,05

1,2,3,4,7,8 – heksaklordibenzofuran (HxCDF)

0,1

1,2,3,6,7,8 – heksaklordibenzofuran (HxCDF)

0,1

1,2,3,7,8,9 – heksaklordibenzofuran (HxCDF)

0,1

2,3,4,6,7,8 – heksaklordibenzofuran (HxCDF)

0,1

1,2,3,4,6,7,8 – heptaklordibenzofuran (HpCDF)

0,01

1,2,3,4,7,8,9 – heptaklordibenzofuran (HpCDF)

0,01

oktaklordibenzofuran (OCDF)

0,001

Del 3

Mejne vrednosti emisij v zrak za sežigalnice odpadkov

1.   Vse mejne vrednosti emisij se izračunajo pri temperaturi 273,15 K, tlaku 101,3 kPa in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v odpadnih plinih.

Standardizirajo se pri 11 % vsebnosti kisika v odpadnem plinu, razen pri sežiganju odpadnih mineralnih olj, kot določa člen 3(3) Direktive 2008/98/ES, ko se standardizirajo pri vsebnosti 3 % kisika, in v primerih iz točke 2.7 dela 6.

1.1

Dnevne povprečne mejne vrednosti emisij za naslednja onesnaževala (mg/Nm3)

Celotni prah

10

Plinaste in hlapne organske snovi, izražene kot skupni organski ogljik (TOC)

10

Vodikov klorid (HCl)

10

Vodikov fluorid (HF)

1

Žveplov dioksid (SO2)

50

Dušikov oksid (NO) in dušikov dioksid (NO 2), izražena kot NO2 za obstoječe sežigalnice odpadkov z nazivno zmogljivostjo več kot 6 ton na uro ali za nove sežigalnice odpadkov

200

Dušikov oksid (NO) in dušikov dioksid (NO 2), izražena kot NO2 za obstoječe sežigalnice odpadkov z nazivno zmogljivostjo 6 ton na uro ali manj

400

1.2

Polurne povprečne mejne vrednosti emisij za naslednja onesnaževala (mg/Nm3)

 

(100 %) A

(97 %) B

Celotni prah

30

10

Plinaste in hlapne organske snovi, izražene kot skupni organski ogljik (TOC)

20

10

Vodikov klorid (HCl)

60

10

Vodikov fluorid (HF)

4

2

Žveplov dioksid (SO2)

200

50

Dušikov oksid (NO) in dušikov dioksid (NO 2), izražena kot NO2 za obstoječe sežigalnice odpadkov z nazivno zmogljivostjo več kot 6 ton na uro ali za nove sežigalnice odpadkov

400

200

1.3

Povprečne mejne vrednosti emisij (mg/Nm3), izmerjene v vzorčevalnem obdobju najmanj 30 minut in največ 8 ur, za naslednje težke kovine

Kadmij in njegove spojine, izražene kot kadmij (Cd)

skupaj: 0,05

 

Talij in njegove spojine, izražene kot talij (Tl)

Živo srebro in njegove spojine, izražene kot živo srebro (Hg)

0,05

 

Antimon in njegove spojine, izražene kot antimon (Sb)

skupaj: 0,5

 

Arzen in njegove spojine, izražene kot arzen (AS)

Svinec in njegove spojine, izražene kot svinec (Pb)

Krom in njegove spojine, izražene kot krom (Cr)

Kobalt in njegove spojine, izražene kot skupni kobalt (Co)

Baker in njegove spojine, izražene kot baker (Cu)

Mangan in njegove spojine, izražene kot mangan (Mn)

Nikelj in njegove spojine, izražene kot nikelj (Ni)

Vanadij in njegove spojine, izražene kot vanadij (V)

Te povprečne vrednosti vključujejo tudi emisije ustreznih težkih kovin ter njihovih spojin v plinastem stanju in hlapni obliki.

1.4

Povprečne mejne vrednosti emisij (ng/Nm3) za dioksine in furane v vzorčevalnem obdobju najmanj 6 in največ 8 ur. Mejna vrednost emisije se nanaša na skupno koncentracijo dioksinov in furanov, ki se izračuna skladno z delom 2.

Dioksini in furani

0,1

1.5

Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za ogljikov oksid (CO) v odpadnih plinih:

(a)

50 kot dnevna povprečna vrednost;

(b)

100 kot polurna povprečna vrednost v katerem koli 24-urnem obdobju;

(c)

150 kot 10-minutne povprečna vrednost ║.

Pristojni organ lahko odobri izjeme od mejnih vrednosti emisij iz te točke za sežigalnice odpadkov, ki uporabljajo tehnologijo zvrtinčene plasti, pod pogojem da je v dovoljenju določena mejna vrednost emisije za ogljikov oksid (CO) največ 100 mg/Nm3 kot urna povprečna vrednost.

2.   Mejne vrednosti emisij, ki se uporabljajo v okoliščinah iz členov 40(5) in 41.

Koncentracija celotnega prahu v emisijah v zrak iz sežigalnic odpadkov ne sme v nobenih okoliščinah preseči 150 mg/Nm3, izraženo kot polurno povprečje. Mejne vrednosti emisij v zrak za TOC in CO iz točk 1.2 in 1.5(b) ne smejo biti presežene.

3.   Države članice lahko določijo pravila za izjeme, predvidene v tej prilogi.

Del 4

Določanje mejnih vrednosti emisij v zrak za sosežiganje odpadkov

1.   Naslednja enačba (pravilo mešanja) se uporablja, kadar posebna mejna vrednost skupnih emisij „C“ ni določena v tabeli v tem delu.

Mejna vrednost emisij za vsako pomembno onesnaževalo in CO v odpadnem plinu, nastalem pri sosežigu odpadkov, se izračuna, kot sledi:

Formula

Vodpadki

:

volumen odpadnega plina, nastalega le zaradi sežiga odpadkov, ki se določi na podlagi odpadkov z najnižjo kurilno vrednostjo ter je opredeljen v dovoljenju in standardiziran pri pogojih iz te direktive.

Če je delež izpuščene toplote, nastale pri sežigu nevarnih odpadkov, manjši od 10 % skupne toplote, izpuščene iz naprave, je treba Vodpadki izračunati na podlagi (predvidene) količine odpadkov, ki bi ob sežigu ustrezali 10 % izpuščene toplote pri konstanti skupni izpuščeni toploti.

Codpadki

:

mejne vrednosti emisij, določene za sežigalnice odpadkov v delu 3.

Vproces

:

volumen odpadnega plina, nastalega med procesom v napravi, skupaj z zgorevanjem dovoljenih goriv, ki se običajno uporabljajo v napravi (razen odpadkov), določen na podlagi vsebnosti kisika, pri kateri je treba standardizirati emisije, kot je določeno v zakonodaji Skupnosti ali nacionalni zakonodaji. Če za to vrsto naprave ni zakonodaje, je treba uporabiti dejansko vsebnost kisika v odpadnem plinu, ki ni bil razredčen z dodatkom zraka, nepotrebnega za proces.

Cproces

:

mejne vrednosti emisij, kot so določene v tem delu za nekatere industrijske dejavnosti ali, če take vrednosti niso na voljo, mejne vrednosti emisij naprav, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo in drugimi predpisi za take naprave, ko uporabljajo običajno dovoljena goriva (razen odpadkov). Če taki ukrepi niso na voljo, se uporabljajo mejne vrednosti emisij, določene v dovoljenju. Če v dovoljenju teh vrednosti ni, se uporabijo dejanske masne koncentracije.

C

:

mejne vrednosti skupnih emisij pri vsebnostih kisika, kot so določene v tem delu za nekatere industrijske dejavnosti in nekatera onesnaževala, ali, če takih vrednosti ni, mejne vrednosti skupnih emisij, ki nadomestijo mejne vrednosti emisij, kot so določene v posameznih prilogah k tej direktivi. Skupna vsebnost kisika, ki naj nadomesti vsebnost kisika za standardizacijo, se izračuna na podlagi prej omenjene vsebnosti ob upoštevanju delnih volumnov.

Vse mejne vrednosti se izračunajo pri temperaturi 273,15 K, tlaku 101,3 kPa in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v odpadnih plinih.

Države članice lahko določijo pravila za izjeme, predvidene v tem delu.

2.   Posebne določbe za cementne peči, v katerih se sosežigajo odpadki

2.1

Mejne vrednosti emisij iz točk 2.2 in 2.3 se uporabljajo kot dnevne povprečne vrednosti za celoten prah, HCI, HF, NOx, SO2 in TOC (za neprekinjene meritve), kot povprečne vrednosti v vzorčevalnem obdobju najmanj 30 minut in največ 8 ur za težke kovine in kot povprečne vrednosti v vzorčevalnem obdobju najmanj 6 ur in največ 8 ur za dioksine in furane.

Vse vrednosti se standardizirajo pri ║ 10 % kisika.

Polurne povprečne vrednosti so potrebne le za izračun dnevnih povprečnih vrednosti.

2.2

C – mejne vrednosti skupnih emisij (mg/Nm3, razen za dioksine in furane) za naslednja onesnaževala

Onesnaževalo

C

Celotni prah

30

HCl

10

HF

1

NOx

500

Cd + Tl

0,05

Hg

0,05

Sb + As + Pb + Cr + Co + Cu + Mn + Ni + V

0,5

Dioksini in furani (ng/Nm3)

0,1

2.3

C – mejne vrednosti skupnih emisij (mg/Nm3) za SO 2 in TOC

Onesnaževalo

C

SO2

50

TOC

10

Pristojni organ lahko dovoli odstopanja za mejne vrednosti emisij iz te točke, kadar TOC in SO2 ne nastaneta pri sežiganju odpadkov.

3.   Posebne določbe za kurilne naprave, v katerih se sosežigajo odpadki

3.1.   Cproces, izražen kot dnevne povprečne vrednosti (mg/Nm3), velja do 31. decembra 2015

Za določitev vhodne toplotne moči kurilnih naprav se uporabljajo agregacijska pravila, kot so določena v členu 31.

Polurne povprečne vrednosti so potrebne le za izračun dnevnih povprečnih vrednosti.

Cproces za trdna goriva, razen biomase (vsebnost O2 je 6 %):

Onesnaževala

< 50 MWth

50–100 MWth

100 do 300 MWth

> 300 MWth

SO2

850

200

200

NOx

400

200

200

Prah

50

50

30

30

Cproces za biomaso (vsebnost O2 je 6 %):

Onesnaževala

< 50 MWth

50 do 100 MWth

100 do 300 MWth

> 300 MWth

SO2

200

200

200

NOx

350

300

200

Prah

50

50

30

30

Cproces za tekoča goriva (vsebnost O2 je 3 %):

Onesnaževala

< 50 MWth

50 do 100 MWth

100 do 300 MWth

> 300 MWth

SO2

850

400 do 200

(linearno zmanjševanje od 100 do 300 MWth)

200

NOx

400

200

200

Prah

50

50

30

30

3.2   Cproces, izražen kot povprečne dnevne vrednosti (mg/Nm3), velja od 1. januarja 2016

Za določitev vhodne toplotne moči kurilnih naprav se uporabljajo agregacijska pravila, kot so določena v členu 31. Polurne povprečne vrednosti so potrebne le za izračun dnevnih povprečnih vrednosti.

3.2.1   Cproces za kurilne naprave iz člena 32(2)

Cproces za trdna goriva, razen biomase (vsebnost O2 je 6 %):

Onesnaževalo

< 50 MWth

50–100 MWth

100 do 300 MWth

> 300 MWth

SO2

400

za šoto: 300

200

200

NOx

300

za lignitni prah: 400

200

200

Dust

50

30

25

za šoto: 20

20

Cproces za biomaso (vsebnost O2 je 6 %):

Onesnaževalo

< 50 MWth

50 do 100 MWth

100 do 300 MWth

> 300 MWth

SO2

200

200

200

NOx

300

250

200

Prah

50

30

20

20

Cproces za tekoča goriva (vsebnost O2 je 3 %):

Onesnaževalo

< 50 MWth

50 do 100 MWth

100 do 300 MWth

> 300 MWth

SO2

350

250

200

NOx

400

200

150

Prah

50

30

25

20

3.2.2   Cproces za kurilne naprave iz člena 32(3)

Cproces za trdna goriva, razen biomase (vsebnost O2 je 6 %):

Onesnaževalo

< 50 MWth

50–100 MWth

100 do 300 MWth

> 300 MWth

SO2

400

za šoto: 300

200

za šoto: 300, razen pri zgorevanju v zvrtinčeni plasti: 250

150

za krožno zgorevanje ali zgorevanje pod tlakom v zvrtinčeni plasti ali, pri kurjenju šote, za kakršno koli zgorevanje v zvrtinčeni plasti: 200

NOx

300

za šoto: 250

200

150

za lignitni prah: 200

Prah

50

20

20

10

za šoto: 20

Cproces za biomaso (vsebnost O2 je 6 %):

Onesnaževalo

< 50 MWth

50 do 100 MWth

100 do 300 MWth

> 300 MWth

SO2

200

200

150

za zgorevanje v zvrtinčeni plasti: 200

NOx

250

200

150

Prah

50

20

20

20

Cproces za tekoča goriva (vsebnost O2 je 3 %):

Onesnaževalo

< 50 MWth

50 do 100 MWth

100 do 300 MWth

> 300 MWth

SO2

350

200

150

NOx

300

150

100

Prah

50

30

25

20

3.3║   C – mejne vrednosti skupnih emisij za težke kovine (mg/Nm3),

izražene kot povprečne vrednosti, izmerjene v vzorčevalnem obdobju najmanj 30 minut in največ 8 ur (vsebnost O2 je 6 % za trdna goriva in 3 % za tekoča goriva).

Onesnaževala

C

Cd + Tl

0,05

Hg

0,05

Sb + As + Pb + Cr + Co + Cu + Mn + Ni + V

0,5

3.4   C – mejne vrednosti skupnih emisij (ng/Nm3)

za dioskine in furane, izražene kot povprečne vrednosti, izmerjene v vzorčevalnem obdobju najmanj 6 ur in največ 8 ur (vsebnost O2 je 6 % za trdna goriva in 3 % za tekoča goriva).

Onesnaževalo

C

Dioksini in furani

0,1

4.   Posebne določbe za naprave za sosežig odpadkov v industrijskih sektorjih, ki niso vključeni v točki 2 in 3 tega dela

4.1║   C – mejne vrednost skupnih emisij (ng/Nm3)

za dioksine in furane, izražena kot povprečna vrednost, izmerjena v vzorčevalnem obdobju najmanj 6 in največ 8 ur:

Onesnaževalo

C

Dioksini in furani

0,1

4.2   C – mejne vrednosti skupnih emisij (mg/Nm3)

za težke kovine, izražene kot povprečne vrednosti, izmerjene v vzorčevalnem obdobju najmanj 30 minut in največ 8 ur:

Onesnaževala

C

Cd + Tl

0,05

Hg

0,05

Del 5

Mejne vrednosti emisij pri odvajanju odpadne vode, nastale pri čiščenju odpadnih plinov

Snovi, ki onesnažujejo okolje

Mejne vrednosti emisij za nefiltrirane vzorce (mg/l, razen dioksinov in furanov)

1.

Skupne neraztopljene trdne snovi, kot so opredeljene v Prilogi I k Direktivi 91/271/EGS

(95 %)

30

(100 %)

45

2.

Živo srebro in njegove spojine, izražene kot živo srebro (Hg)

0,03

3.

Kadmij in njegove spojine, izražene kot kadmij (Cd)

0,05

4.

Talij in njegove spojine, izražene kot talij (Tl)

0,05

5.

Arzen in njegove spojine, izražene kot arzen (As)

0,15

6.

Svinec in njegove spojine, izražene kot svinec (Pb)

0,2

7.

Krom in njegove spojine, izražene kot krom (Cr)

0,5

8.

Baker in njegove spojine, izražene kot baker (Cu)

0,5

9.

Nikelj in njegove spojine, izražene kot nikelj (Ni)

0,5

10.

Cink in njegove spojine, izražene kot cink (Zn)

1,5

11.

Dioksini in furani

0,3 ng/l

Del 6

Spremljanje emisij

1.   Metode merjenja

1.1

Meritve za določanje koncentracij snovi, ki onesnažujejo zrak in vodo, so reprezentativno izvedene.

1.2

Vzorčenje in analiza vseh onesnaževal, skupaj z dioksini in furani, ter zagotavljanje kakovosti avtomatskih merilnih sistemov in referenčne merilne metode za njihovo kalibracijo se izvedejo v skladu s standardi CEN. Če standardi CEN niso na voljo, se uporabljajo standardi ISO ali nacionalni ali mednarodni standardi, ki bodo zagotovili z znanstvenega vidika enako kakovostne podatke. Avtomatski merilni sistemi se preverjajo vsaj enkrat letno z vzporednimi meritvami po referenčnih metodah.

1.3

Pri dnevnih mejnih vrednostih emisij vrednosti 95 % intervala zaupanja enega rezultata meritve ne presegajo naslednjih odstotkov mejnih vrednosti emisij: ║

Ogljikov monooksid

10 %

Žveplov dioksid:

20 %

Dušikov dioksid:

20 %

Celotni prah

30 %

Skupni organski ogljik:

30 %

Vodikov klorid:

40 %

Vodikov fluorid:

40 %.

Redne meritve emisij v zrak in vodo se opravijo v skladu s točkama 1.1 in 1.2.

2.   Meritve v zvezi z onesnaževali zraka

2.1

Opravljajo se naslednje meritve v zvezi z onesnaževali zraka:

(a)

neprekinjene meritve naslednjih snovi: NOx, pod pogojem da so mejne vrednosti emisij določene, CO, celotni prah, TOC, HCl, HF, SO2;

(b)

neprekinjene meritve naslednjih procesnih parametrov: temperatura blizu notranje stene ali na drugi reprezentativni točki sežigalne komore, kot to odobri pristojni organ, koncentracija kisika, tlak, temperatura odpadnega plina in vsebnost vodnih hlapov v odpadnem plinu;

(c)

vsaj dve meritvi težkih kovin, dioksinov in furanov na leto; vendar pa se v prvih 12 mesecih obratovanja opravi vsaj ena meritev vsake tri mesece.

2.2║

Zadrževalni čas ter najnižjo temperaturo odpadnih plinov in vsebnost kisika v odpadnih plinih je treba ustrezno preveriti vsaj enkrat ob začetku obratovanja sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov in v najbolj neugodnih pogojih obratovanja, ki se lahko pričakujejo.

2.3║

Neprekinjene meritve HF se lahko opustijo, če je v obdelavo vključena faza odstranjevanja HCl, ki zagotavlja, da se mejna vrednost emisije HCl ne presega. V tem primeru je treba emisije HF meriti redno, kot je določeno v točki 2.1 (c).

2.4║

Neprekinjene meritve vsebnosti vodnih hlapov niso potrebne, če je vzorec odpadnega plina pred analizo emisij posušen.

2.5║

Pristojni organ se lahko odloči, da ne zahteva neprekinjenih meritev za HCI, HF in SO2 v sežigalnici odpadkov ali napravi za sosežig odpadkov, ter zahteva meritve v rednih časovnih presledkih, kot so določene v točki 2.1(c), ║ če upravljavec lahko dokaže, da emisije teh onesnaževal nikakor ne morejo biti večje od predpisanih mejnih vrednosti emisij. To odstopanje se ne uporablja za primere zažiganja mešanih odpadkov iz različnih virov.

2.6║

Pristojni organ se lahko odloči, da za težke kovine, dioksine in furane zahteva le eno meritev letno ▐, in sicer v naslednjih primerih:

(a)

emisije pri sosežiganju ali sežiganju odpadkov so v vseh okoliščinah manjše od 50 % mejnih vrednosti emisij;

(b)

odpadke, ki se bodo sežigali ali sosežigali, sestavljajo le nekateri izločeni gorljivi deli nenevarnih odpadkov, ki niso primerni za recikliranje in kažejo določene lastnosti ter so nadalje opredeljeni na podlagi ocene iz točke (c);

(c)

upravljavec lahko na podlagi podatkov o kakovosti zadevnih odpadkov in spremljanja emisij dokaže, daso emisije v vseh okoliščinah znatno pod mejnimi vrednostmi emisij za težke kovine, dioksine in furane;

(d)

upravljavec lahko dokaže, da se električni ali elektronski odpadki ali odpadki, ki vsebujejo klorirane sestavine, ne obdelujejo.

2.7║

Rezultati meritev se standardizirajo z uporabo standardnih koncentracij kisika iz dela 3 ali pa se izračunajo v skladu z delom 4 in po formuli iz dela 7.

Kadar se odpadki sežigajo ali sosežigajo v s kisikom obogateni atmosferi, se rezultati meritev lahko standardizirajo pri vsebnosti kisika, ki jo določi pristojni organ glede na posebne razmere v posameznem primeru.

Kadar se v sežigalnici odpadkov ali napravi za sosežig odpadkov, ki sežiga nevarne odpadke, emisije onesnaževal zmanjšajo s čiščenjem odpadnih plinov, se standardizacija glede na vsebnost kisika, predvideno v prvem pododstavku, opravi le, če vsebnost kisika, izmerjena v istem obdobju kot za zadevno onesnaževalo, presega ustrezno standardno vsebnost kisika.

3.   Meritve v zvezi z onesnaževali vode

3.1

Naslednje meritve se opravljajo na mestu odvajanja odpadne vode:

(a)

neprekinjene meritve pH, temperature in pretoka;

(b)

dnevne meritve skupnih neraztopljenih trdnih snovi v naključnem vzorcu ali meritve pretoku sorazmernega reprezentativnega vzorca v obdobju 24 ur;

(c)

vsaj mesečne meritve Hg, Cd, TI, As, Pb, Cr, Ni in Zn ║ v pretoku sorazmernem reprezentativnem vzorcu izpusta v obdobju 24 ur;

(d)

meritve dioksinov in furanov vsaj vsakih šest mesecev; vendar pa se v prvih 12 mesecih obratovanja opravi vsaj ena meritev vsake tri mesece.

3.2

Kadar se odpadne vode, nastale pri čiščenju odpadnih plinov, čistijo na kraju samem skupaj z odpadno vodo iz drugih virov na kraju samem, upravljavec opravi meritve:

(a)

po iztoku odpadne vode iz procesa čiščenja odpadnega plina in pred njenim vstopom v skupno čistilno napravo;

(b)

na vsakem drugem iztoku odpadne vode pred vstopom v skupno čistilno napravo;

(c)

na končnem iztoku odpadne vod iz sežigalnice ali naprave za sosežig po njenem čiščenju.

Del 7

Formula za izračun koncentracije emisije pri standardnem odstotku koncentracije kisika

Formula

ES

=

izračunana koncentracija emisije pri standardnem odstotku koncentracije kisika

EM

=

izmerjena koncentracija emisije

OS

=

standardna koncentracija kisika

OM

=

izmerjena koncentracija kisika

Del 8

Ocena skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij

1.   Mejne vrednosti emisij v zrak

1.1║

Šteje se, da so zahteve glede mejnih vrednosti emisij za zrak izpolnjene, če:

(a)

nobena od dnevnih povprečnih vrednosti ne presega nobene mejne vrednosti emisij iz točke 1.1 dela 3 ali dela 4 ali izračunane v skladu z delom 4;

(b)

nobena od polurnih povprečnih vrednosti ne presega nobene mejne vrednosti emisij iz stolpca A v tabeli iz točke 1.2 dela 3 ali, kadar je to ustrezno, 97 % polurnih povprečnih vrednosti v letu ne presega nobene mejne vrednosti emisij iz stolpca B v tabeli iz točke 1.2 dela 3;

(c)

nobena od povprečnih vrednosti v vzorčevalnem obdobju, določenem za težke kovine ter dioksine in furane, ne presega mejnih vrednosti emisij iz točk 1.3 in 1.4 dela 3 ali dela 4 ali izračunanih v skladu z delom 4;

(d)

za ogljikov monoksid (CO):

(i)

v primeru sežigalnic odpadkov:

vsaj 97 % dnevnih povprečnih vrednosti čez leto ne presega mejne vrednosti emisij iz točke 1.5(a) dela 3;

in

vsaj 95 % vseh 10-minutnih povprečnih vrednosti v katerem koli 24-urnem obdobju ne presega mejne vrednosti emisij iz točk 1.5(b) in (c) dela 3 ali nobena od polurnih povprečnih vrednosti iz istega obdobja ne presega teh mejnih vrednosti;

(ii)

v primeru naprav za sosežig odpadkov: izpolnjene so določbe dela 4.

1.2║

Polurne in 10-minutne povprečne vrednosti se določijo v času dejanskega obratovanja (razen v obdobju zagona in ustavitve, če se odpadki ne sežigajo) na podlagi izmerjenih vrednosti, potem ko se odštejejo vrednosti intervala zaupanja iz točke 1.3 dela 6. Dnevne povprečne vrednosti se določijo na podlagi teh validiranih povprečnih vrednosti.

Za določitev veljavnih dnevnih povprečnih vrednosti se zaradi motenj v delovanju ali vzdrževanja sistema neprekinjenih meritev v nobenem dnevu ne zavrže več kot pet polurnih vrednosti. V letu se zaradi motenj v delovanju ali vzdrževanja sistema neprekinjenih meritev ne zavrže več kot deset dnevnih povprečnih vrednosti.

1.3║

Povprečne vrednosti v vzorčevalnem obdobju in povprečne vrednosti pri meritvah v rednih časovnih presledkih HF, HCl in SO2 se določijo v skladu z zahtevami členov 39(1)(e) in 42(3) ter točke 1 dela 6.

2.║   Mejne vrednosti emisij v vodo.

Šteje se, da so zahteve glede mejnih vrednosti emisij za vodo izpolnjene, če:

(a)

za skupne neraztopljene trdne snovi 95 % in 100 % izmerjenih vrednosti ne presega mejnih vrednosti emisij, kot so določene v delu 5;

(b)

za težke kovine (Hg, Cd, TI, As, Pb, Cr, Cu, Ni in Zn) največ ena meritev na leto presega mejne vrednosti emisij iz dela 5; ali, če država članica predvidi več kot 20 vzorcev na leto, največ 5 % teh vzorcev presega mejne vrednosti emisij iz dela 5;

(c)

za dioksine in furane rezultati meritev ne presegajo mejne vrednosti emisij iz dela 5.

Torek, 10. marca 2009
PRILOGA VII

Del 1

Dejavnosti

1.   Vse dejavnosti iz naslednjih točk vključujejo čiščenje opreme. Če ni določeno drugače, čiščenje izdelkov ni vključeno.

2.   Nanašanje lepil

Kakršna koli dejavnost, pri kateri se na površino nanaša lepilo, razen nanašanja lepila in laminacije v tiskarstvu.

3.   Površinska zaščita

Kakršna koli dejavnost, pri kateri se nanaša eno ali več zveznih prekrivnih plasti na:

(a)

katero koli od naslednjih vozil:

(i)

nove avtomobile, opredeljene kot vozila kategorije M1 v Direktivi 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) in kategorije N1, če se površinsko zaščitijo v istem obratu kakor vozila M1 (1);

(ii)

kabine tovornjakov, opredeljene kot prostor za voznika, in vsa povezana ohišja za tehnično opremo vozil kategorij N2 in N3 v Direktivi 2007/46/ES;

(iii)

poltovorni dostavni avtomobili in tovornjaki, opredeljeni kot vozila kategorij N1, N2 in N3 v Direktivi 2007/46/ES, vendar brez kabin tovornjakov;

(iv)

avtobusi, opredeljeni kot vozila kategorij M2 in M3 v Direktivi 2007/46/ES;

(v)

prikolice, opredeljene v kategorijah O1, O2, O3 in O4 v Direktivi 2007/46/ES;

(b)

kovinske in plastične površine, skupaj s površinami letal, ladij, vlakov itn.;

(c)

lesene površine;

(d)

površine tekstilij, tkanin, folij in papirja;

(e)

usnje.

Površinska zaščita ne vključuje površinske zaščite podlage s kovinskimi prevlekami z elektroforetskimi postopki in obrizgavanjem s kemikalijami. Če površinska zaščita vključuje fazo, v kateri se isti predmet tiska s kakršno koli tehniko, se šteje, da je tiskarska faza del površinske zaščite. Tiskanje, ki se izvaja kot ločena dejavnost, ni vključeno, vendar je lahko zajeto v poglavje V te direktive, če ta dejavnost sodi na njeno področje.

4.   Površinska zaščita kovinskih kolobarjev

Kakršna koli dejavnost, pri kateri se navito jeklo, nerjaveče jeklo, prevlečeno jeklo, bakrove zlitine ali aluminijasti trakovi prevlečejo z zaščitnim filmom ali laminatom v neprekinjenem postopku.

5.   Kemično čiščenje

Kakršna koli industrijska ali poslovna dejavnost, pri kateri se v obratu uporabljajo hlapne organske spojine za čiščenje oblačil, pohištva in podobnih izdelkov široke porabe, razen ročnega odstranjevanja madežev v tekstilni in oblačilni industriji.

6.   Proizvodnja obutve

Kakršna koli proizvodnja obutve ali njenih delov.

7.   Proizvodnja premaznih mešanic, lakov, barv in lepil

Proizvodnja zgoraj navedenih končnih izdelkov in polizdelkov, če se izdelujejo na isti lokaciji, z mešanjem pigmentov, smole in lepila z organskimi topili ali drugimi osnovami, skupaj z dispergiranjem in preddispergiranjem, uravnavanjem viskoznosti in odtenka ter polnjenjem končnega izdelka v posode.

8.   Proizvodnja farmacevtskih izdelkov

Kemična sinteza, fermentacija, ekstrakcija, formulacija in dodelava farmacevtskih izdelkov in proizvodnja polizdelkov, če poteka na isti lokaciji.

9.   Tiskanje

Kakršna koli reprodukcija besedila in/ali slik, pri kateri se črnilo prenese na kakršno koli površino z uporabo nosilca slike. Vključuje povezano lakiranje, premazovanje in laminiranje. Vendar pa Poglavje V velja le za naslednje podpostopke:

(a)

fleksotisk – tiskanje, pri katerem se uporablja nosilec slike iz gume ali elastičnih fotopolimerov, na katerem so tiskovne površine nad netiskovnimi, in tekoče črnilo, ki se suši z izhlapevanjem;

(b)

rotacijski ofsetni tisk z vročim sušenjem – rotacijsko tiskanje, pri katerem se uporablja nosilec slike s tiskovno in netiskovno površino v isti ravnini, pri čemer rotacijsko pomeni, da se material, ki bo natisnjen, podaja v stroj s svitka in ne v posameznih polah. Netiskovna površina se obdela tako, da privlači vodo in odbija črnilo. Tiskovna površina se obdela tako, da sprejema črnilo in ga prenaša na površino, ki se tiska. Izhlapevanje poteka v peči, v kateri se natisnjeni material segreva z vročim zrakom;

(c)

laminiranje, povezano s tiskanjem – lepljenje dveh ali več gibkih vrst materiala pri izdelovanju laminatov;

(d)

rotacijski globoki tisk (bakrotisk) za publikacije – rotacijsko tiskanje, ki se uporablja za tiskanje papirja za revije, brošure, kataloge ali podobne izdelke z uporabo črnila na osnovi toluena;

(e)

tisk – tiskanje, pri katerem se uporablja valjasti nosilec slike s tiskovno površino pod netiskovno površino in tekoče črnilo, ki se suši z izhlapevanjem. Vdolbine se polnijo s črnilom; odvečno črnilo se z netiskovnih površin očisti, preden površina, ki se tiska, pride v stik z valjem in dvigne črnilo iz vdolbin;

(f)

rotacijski sitotistk – rotacijsko tiskanje, pri katerem se črnilo nanaša na površino, ki se tiska, tako da se potiska skozi porozen nosilec slike z odprto tiskovno površino in zatesnjeno netiskovno površino, in pri katerem se uporablja tekoče črnilo, ki se suši le z izhlapevanjem. Rotacijsko pomeni, da se material, ki bo natisnjen, podaja v stroj s svitka in ne v posameznih polah;

(g)

lakiranje – dejavnost, pri kateri se na gibljiv material nanaša lak ali lepilo za poznejšo zatesnitev embalaže.

10.   Predelava kavčuka

Kakršno koli mešanje kavčukovih zmesi v mikserjih in dvovaljčnikih, blendiranje, kalandriranje, ekstrudiranje in vulkaniziranje naravnega in sintetičnega kavčuka ter pomožni postopki za pretvorbo kavčukovih zmesi v končni izdelek.

11.   Čiščenje površin

Kakršna koli dejavnost razen kemičnega čiščenja, pri kateri se uporabljajo organska topila za odstranjevanje nečistoč s površine materiala skupaj z razmaščevanjem. Če je čiščenje sestavljeno iz več faz pred kakršno koli drugo dejavnostjo ali po njej, se šteje, da gre za eno čiščenje površin. Ta dejavnost se ne nanaša na čiščenje opreme, ampak površine izdelkov.

12.   Ekstrahiranje rastlinskega olja in živalske maščobe ter rafiniranje rastlinskega olja

Kakršno koli ekstrahiranje rastlinskega olja iz semen in drugih delov rastlin, predelovanje suhih ostankov za proizvodnjo živalske krme, čiščenje masti in rastlinskega olja, pridobljenega iz semen in delov rastlin in/ali živali.

13.   Ličenje vozil

Kakršna koli površinska zaščita in z njo povezano razmaščevanje pri industrijskih ali poslovnih dejavnostih:

(a)

prvo lakiranje cestnih vozil, kot so opredeljena v Direktivi 2007/46/ES, ali njihovih delov z materialom za končno obdelavo, če poteka ločeno od izvirne proizvodne linije;

(b)

lakiranje prikolic (vključno s polprikolicami) (kategorija O v Direktivi 2007/46/ES).

14.   Površinska zaščita žičnih navitij

Kakršna koli površinska zaščita kovinskih prevodnikov, ki se uporabljajo za navijanje tuljav v transformatorjih in motorjih itn.

15.   Impregnacija lesa

Kakršna koli impregnacija lesa z zaščitnimi sredstvi.

16.   Proizvodnja lesnih in plastičnih laminatov

Kakršno koli lepljenje lesa in/ali plastike za izdelavo laminatov.

Del 2

Pragovi in mejne vrednosti emisij

Mejne vrednosti emisij in odpadnih plinov se izračunajo pri temperaturi 273,15 K, tlaku 101,3 kPa in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v odpadnih plinih.

 

Dejavnost

(prag porabe topila v tonah na leto)

Prag

(prag porabe topila v tonah na leto)

Mejne vrednosti emisij v odpadnih plinih (mg C/Nm3)

Mejne vrednosti nezajetih emisij (odstotek vnosa topila)

Mejne vrednosti skupnih emisij

Posebne določbe

Novi obrati

Obstoječi obrati

Novi obrati

Obstoječi obrati

1

Rotacijski ofsetni tisk z vročim sušenjem

(> 15)

15–25

100

30 (1)

 

(1) Ostanki topila v končnih izdelkih se ne štejejo kot del nezajetih emisij.

> 25

20

30 (1)

2

Rotacijski globoki tisk (bakrotisk) za publikacije

(> 25)

 

75

10

15

 

 

 

3

Druge enote za globoki tisk, fleksotisk, rotacijski sitotisk, laminiranje ali lakiranje (> 15) rotacijski sitotisk na tekstilije/lepenko (> 30)

15–25

100

25

 

(1) Prag za rotacijski sitotisk na tekstilije in lepenko.

> 25

100

20

> 30 (1)

100

20

4

Čiščenje površin z uporabo spojin iz člena 53(5).

(> 1)

1–5

20 (1)

15

 

(1) Mejna vrednost se nanaša na maso spojin v mg/Nm3 in ne na skupni ogljik.

> 5

20 (1)

10

5

Drugo čiščenje površin

(> 2)

2–10

75 (1)

20 (1)

 

(1) Za obrate, ki pristojnemu organu dokažejo, da povprečni delež organskih topil v vseh uporabljenih čistilnih sredstvih ne presega 30 % v teži, se te vrednosti ne uporabljajo.

> 10

75 (1)

15 (1)

6

Površinska zaščita vozil (< 15) in ličenje vozil

> 0,5

50 (1)

25

 

(1) Skladnost po točki 2 dela 8 se dokazuje na podlagi 15-minutnih povprečnih meritev.

7

Površinska zaščita kovinskih kolobarjev

(> 25)

 

50 (1)

5

10

 

(1) Za obrate, ki uporabljajo tehnike, pri katerih se lahko ponovno uporabijo regenerirana topila, je mejna vrednost emisij 150.

8

Druga površinska zaščita, skupaj s premazovanjem kovin, plastike, tekstilij (5), tkanin, folij in papirja

(> 5)

5–15

100 (1) (4)

25 (4)

 

(1) Mejna vrednost emisij se uporablja za nanašanje premaznega sredstva in sušenje v zaprtih pogojih.

(2) Prva mejna vrednost emisij se uporablja za sušenje, druga pa za nanašanje premaznega sredstva.

(3) Pri obratih za barvanje in impregnacijo, ki uporabljajo tehnike, pri katerih se lahko ponovno uporabijo regenerirana topila, je mejna vrednost emisij, ki se uporabljajo za nanašanje premaznega sredstva in sušenje skupaj, enaka 150.

(4) Teh vrednosti ni treba uporabljati za postopke, ki jih ni mogoče izvajati v zaprtih pogojih (denimo ladjedelništvo in barvanje letal), skladno s členom 53(3).

(5) Rotacijski sitotisk na tekstilije je vključen v dejavnost št. 3.

> 15

50/75 (2) (3) (4)

20 (4)

9

Površinska zaščita žičnih navitij

(> 5)

 

 

 

10 g/kg (1)

5 g/kg (2)

(1) Se uporablja za obrate, v katerih je povprečni premer žice ≤ 0,1 mm.

(2) Se uporablja za vse druge obrate.

10

Površinska zaščita lesenih površin

(> 15)

15–25

100 (1)

25

 

(1) Mejna vrednost emisij se uporablja za nanašanje premaznega sredstva in sušenje v zaprtih pogojih.

(2) Prva mejna vrednost emisij se uporablja za sušenje, druga pa za nanašanje premaznega sredstva.

> 25

50/75 (2)

20

11

Kemično čiščenje

 

 

 

20 g/kg (1) (2)

(1) Izraženo kot masa izpuščenega topila na kilogram očiščenega in posušenega izdelka.

(2) Mejna vrednost emisij v točki 2 dela 4 se ne uporablja za to dejavnost.

12

Impregnacija lesa

(> 25)

 

100 (1)

45

11 kg/m3

(1) Mejna vrednost emisij se ne uporablja za impregnacijo s kreozotom.

13

Površinska zaščita usnja

(> 10)

10–25

 

 

85 g/m2

Mejne vrednosti emisij so izražene v gramih izpuščenega topila na m2 izdelka.

(1) Pri površinski zaščiti usnja v pohištveni industriji in posebnih usnjenih izdelkov široke porabe, kakršni so torbe, pasovi, denarnice itn.

> 25

75 g/m2

> 10 (1)

150 g/m2

14

Proizvodnja obutve

(> 5)

 

 

 

25 g na par

Mejna vrednost skupnih emisij je izražene v gramih izpuščenega topila na par dokončane obutve.

15

Proizvodnja lesnih in plastičnih laminatov

(> 5)

 

 

 

30 g/m2

 

16

Nanašanje lepil

(> 5)

5–15

50 (1)

25

 

(1) Če se uporabljajo tehnike, pri katerih se lahko ponovno uporabijo regenerirana topila, je mejna vrednost emisij v odpadnih plinih enaka 150.

> 15

50 (1)

20

17

Proizvodnja premaznih mešanic, lakov, barv in lepil

(> 100)

100–1 000

150

5

5 % vnosa topil

Mejna vrednost nezajetih emisij ne vključuje topil, ki se prodajo kot del premaznih mešanic v zatesnjenih posodah.

> 1 000

150

3

3 % vnosa topil

18

Predelava kavčuka

(> 15)

 

20 (1)

25 (2)

25 % vnosa topil

(1) Če se uporabljajo tehnike, pri katerih se lahko ponovno uporabijo regenerirana topila, je mejna vrednost emisij v odpadnih plinih enaka 150.

(2) Mejna vrednost nezajetih emisij ne vključuje topil, ki se prodajo kot del izdelkov ali mešanic v zatesnjenih posodah.

19

Ekstrahiranje rastlinskega olja in živalske maščobe ter rafiniranje rastlinskega olja

(> 10)

 

 

 

Živalska maščoba:

1,5 kg/tono

Ricinus:

3 kg/tono

Repično seme:

1 kg/tono

Sončnično seme:

1 kg/tono

Soja (normalni zdrob):

0,8 kg/tono

Soja (beli kosmiči):

1,2 kg/tono

Druga semena in deli rastlin:

 

3 kg/tono (1)

 

1,5 kg/tono (2)

 

4 kg/tono (3)

(1) Mejne vrednosti skupnih emisij za obrate, ki predelujejo posamezne serije semen in drugih delov rastlin, naj bi določil pristojni organ za vsak primer posebej z uporabo najboljših razpoložljivih postopkov.

(2) Se uporablja za vse postopke delovanja, razen odstranjevanje smole (odstranjevanje smole iz olja).

(3) Se uporablja za odstranjevanje smole.

20

Proizvodnja farmacevtskih izdelkov

(> 50)

 

20 (1)

5 (2)

15 (2)

5 % vnosa topil

15 % vnosa topil

(1) Če se uporabljajo tehnike, pri katerih se lahko ponovno uporabijo regenerirana topila, je mejna vrednost emisij v odpadnih plinih enaka 150.

(2) Mejna vrednost nezajetih emisij ne vključuje topil, ki se prodajo kot del izdelkov ali mešanic v zatesnjenih posodah.

Del 3

Mejne vrednosti emisij za obrate za površinsko zaščito vozil

1.

Mejne vrednosti skupnih emisij so izražene v gramih izpuščenega organskega topila glede na površino izdelka v m2 in v kilogramih izpuščenega organskega topila glede na karoserijo.

2.

Površina katerega koli izdelka iz točke 3 spodnje tabele je opredeljena kot:

površina, izračunana iz celotne površine elektroforeznega nanosa, in površine vseh delov, ki se lahko dodajo v nadaljnjih fazah površinske zaščite in se prekrijejo z istimi premaznimi sredstvi kakor omenjeni izdelek, ali skupna površina izdelka, prekritega v obratu.

Površina elektroforeznega nanosa se izračuna po naslednji enačbi:

Formula

Ta metoda se uporablja tudi za druge površinsko zaščitene dele iz pločevine.

Za izračunavanje površine drugih dodanih delov ali celotne površine, lakirane v obratu, se uporabljajo računalniško podprto oblikovanje in druge enakovredne metode.

3.

Mejne vrednosti skupne emisije iz spodnje tabele se nanašajo na vse faze procesa, izvedenega v istem obratu, in vključujejo elektroforezni nanos ali kakršen koli drug nanos, vosek in polirno sredstvo ter topilo, uporabljeno pri čiščenju opreme, skupaj z lakirnimi kabinami in drugo pritrjeno opremo v obratovalnem času in zunaj njega.

Dejavnost

(prag porabe topila v tonah na leto)

Prag proizvodnje

(se nanaša na letno proizvodnjo lakiranih izdelkov)

Mejna vrednost skupne emisije

Novi obrati

Obstoječi obrati

Lakiranje novih avtomobilov (> 15)

> 5 000

45 g/m2 ali 1,3 kg/karoserijo + 33 g/m2

60 g/m2 ali 1,9 kg/karoserijo + 41 g/m2

≤ 5 000 izvedba monocoque ali >3 500 šasijska izvedba

90 g/m2 ali 1,5 kg/karoserijo + 70 g/m2

90 g/m2 ali 1,5 kg/karoserijo + 70 g/m2

 

 

Mejna vrednost skupne emisije (g/m2)

Lakiranje novih kabin tovornjakov (> 15)

≤ 5 000

65

85

> 5 000

55

75

Lakiranje novih poltovornih dostavnih avtomobilov in tovornjakov (> 15)

≤ 2 500

90

120

> 2 500

70

90

Lakiranje novih avtobusov (> 15)

≤ 2 000

210

290

> 2 000

150

225

4.

Obrati za lakiranje vozil, v katerih je poraba topil manjša od pragov iz točke 3 tabele, izpolnjujejo zahteve za končno obdelavo vozil iz dela 2.

Del 4

Mejne vrednosti emisij za hlapne organske spojine s posebnimi standardnimi opozorili

1.

Pri emisijah hlapnih organskih spojin iz člena 52 se upošteva mejna vrednost emisij 2 mg/Nm3, če je masni pretok vsote spojin, zaradi katerih so potrebne oznake iz navedenega člena, večji ali enak 10 g/h. Mejna vrednost emisij se nanaša na vsoto mas posameznih spojin.

2.

Pri emisijah halogeniranih hlapnih organskih spojin, za katere je predpisan stavek R40 ali R68, se upošteva mejna vrednost emisij 20 mg/Nm3, če je masni pretok vsote spojin, zaradi katerih je potrebna oznaka R40 ali R68, večji ali enak 100 g/h. Mejna vrednost emisij se nanaša na vsoto mas posameznih spojin.

Del 5

Program zmanjševanja emisij

1.

Pri nanašanju premaznih sredstev, lakov, lepila ali črnila se lahko uporabi spodaj navedeni program. Če je spodaj navedena metoda neprimerna, lahko pristojni organ dovoli upravljavcu, da izvede kakršen koli nadomestni program, s katerim bodo dosežena zmanjšanja emisij, enakovredna tistim, ki bi se dosegla ob uporabi delov 2 in 3. Pri oblikovanju programa se upoštevajo naslednje točke:

(a)

če se nadomestki, ki vsebujejo malo topil ali jih ne vsebujejo, še vedno razvijajo, se upravljavcu podaljša rok za izvedbo načrtov za zmanjševanje emisij;

(b)

referenčna točka za zmanjševanje emisij naj bi bila čim bliže emisijam, ki bi nastale, če se ne bi izvajali nikakršni ukrepi za zmanjševanje emisij.

2.

Naslednji program se uporablja za obrate, za katere je mogoče oceniti stalen delež trdnih snovi v izdelku:

(a)

Referenčna letna emisija se izračuna na naslednji način:

(i)

Določi se skupna masa trdnih snovi v količini premaznega sredstva in/ali črnila, laka ali lepila, porabljenega v enem letu. Trdne snovi so vse snovi v premaznih sredstvih, črnilu, lakih in lepilih, ki se strdijo, ko izhlapi voda ali hlapne organske spojine.

(ii)

Referenčne letne emisije se izračunajo tako, da se masa, določena v točki (i), pomnoži z ustreznim faktorjem iz spodnje tabele. Pristojni organi lahko te faktorje prilagodijo, da lahko posamezni obrati prikažejo dokazano večjo učinkovitost pri uporabi trdnih snovi.

Dejavnost

Faktor iz (a)(ii)

Globoki tisk, fleksotisk; plastificiranje kot del tiskanja; lakiranje kot del tiskanja; premazovanje lesa; barvanje in impregniranje tekstilij, tkanin, folij ali papirja; nanašanje lepila

4

Površinska zaščita kovinskih kolobarjev; ličenje vozil

3

Premazovanje površin, ki so v stiku s hrano; površinska zaščita v letalstvu/aeronavtiki

2,33

Druga površinska zaščita in rotacijski sitotisk

1,5

(b)

Ciljna emisija je enaka zmnožku referenčne letne emisije in odstotka, ki je enak:

(1)

(mejna vrednost nezajetih emisij + 15) za obrate iz točke 6 in na spodnje območje pragov iz točk 8 in 10 dela 2,

(2)

(mejna vrednost nezajetih emisij + 5) za vse druge obrate.

(c)

Zahteve so izpolnjene, če je dejanska emisija topil, določena na podlagi načrta ravnanja s topili, manjša ali enaka ciljni emisiji.

Del 6

Spremljanje emisij

1.

Skladnost vodov, na katere so priključene naprave za zmanjševanje emisij in ki na zadnjem izpustu oddajajo več kakor povprečno 10 kg/h skupnega organskega ogljika se stalno spremlja.

2.

V drugih primerih države članice zagotovijo, da se izvaja trajno ali občasno merjenje. Pri občasnem merjenju se vsakokrat izvedejo vsaj tri meritve.

3.

Merjenje ni potrebno, če za usklajenost s to direktivo ni potrebna naprava za zmanjševanje končnih emisij.

Del 7

Načrt ravnanja s topili

1.   Načela

Načrt ravnanja s topili se uporablja za:

(a)

preverjanje skladnosti, kot je določeno v členu 56;

(b)

določanje možnosti zmanjševanja emisij v prihodnosti;

(c)

omogočanje obveščanja javnosti o porabi topil, emisijah topil in skladnosti z zahtevami iz Poglavja V.

2.   Opredelitve

Naslednje opredelitve zagotavljajo okvir za določanje masne bilance.

Vnos organskih topil (I):

I1

Količina organskih topil ali njihova količina v kupljenih zmeseh, ki se uporabijo kot surovina v procesu v časovnem obdobju, za katero se računa masna bilanca.

I2

Količina organskih topil ali njihova količina v zmeseh, ki se regenerirajo in ponovno uporabijo v procesu kot topilo. Reciklirano topilo se šteje vsakokrat, ko je uporabljeno za izvajanje dejavnosti.

Količina izhajajočih organskih topil (O):

O1

Emisije v odpadnih plinih.

O2

Organska topila, izgubljena v vodi; pri izračunavanju se O5 upošteva čiščenje odpadne vode.

O3

Količina organskih topil, ki ostane v izdelkih kot nečistoča ali ostanek.

O4

Nezajete emisije organskih topil v zrak. To vključuje osnovno prezračevanje prostorov, kjer zrak izhaja v zunanje okolje skozi okna, vrata, zračnike in podobne odprtine.

O5

Organska topila in/ali organske spojine, izgubljene zaradi kemičnih ali fizikalnih reakcij (skupaj s tistimi, ki se uničijo s sežigom ali kakim drugim načinom obdelovanja odpadnih plinov ali odpadnih vod, ali zajamejo, če niso šteti pod O6, O7 ali O8).

O6

Organska topila v zbranih odpadkih.

O7

Organska topila ali organska topila v zmeseh, ki se prodajo ali so namenjene prodaji kot izdelek s tržno vrednostjo.

O8

Organska topila v zmeseh, regeneriranih za ponovno uporabo, vendar ne kot surovina v procesu, če niso šteta pod O7.

O9

Organska topila, izpuščena na druge načine.

3.   Uporaba načrta ravnanja s topili pri preverjanju skladnosti

Način uporabe načrta ravnanja s topili določa posamezna zahteva, ki se bo preverjala:

(a)

preverjanje skladnosti s programom zmanjševanja iz dela 5, tako da se uporabi mejna vrednost skupne emisije, izražena kot emisija topil na enoto izdelka, ali kako drugače, kot je določeno v delih 2 in 3;

(i)

za vse dejavnosti, ki uporabljajo program zmanjševanja emisij iz dela 5, se načrt ravnanja s topili pripravi vsako leto, da se določi poraba (C). Ta se izračuna po naslednji enačbi:

C = I1 - O8

Hkrati se bodo določile trdne snovi, uporabljene v premaznih sredstvih, da se vsako leto izračunata referenčna letna emisija in ciljna emisija;

(ii)

za ocenjevanje skladnosti z uporabo mejne vrednosti skupne emisije, izražene kot emisija topil na enoto izdelka, ali kako drugače, kot je določeno v delih 2 in 3, se bo vsako leto pripravil načrt ravnanja s topili, da se določijo emisije (E). Te se izračunajo po naslednji enačbi:

E = F + O1

F pomeni nezajete emisije, kot so opredeljene v točki (b)(i). Vrednost emisije se nato deli z ustreznim parametrom izdelka;

(iii)

za ocenjevanje skladnosti z zahtevami iz člena točke (b)(ii) odstavka 6 člena 53, se vsako leto priprav načrt ravnanja s topili, da se določijo skupne emisije iz vseh omenjenih dejavnosti. Ta vrednost se nato primerja s skupnimi emisijami, ki nastanejo, če vsaka dejavnost posebej izpolnjuje zahteve iz delov 2, 3 in 5.

(b)

Določanje nezajetih emisij za primerjavo z mejnimi vrednostmi nezajetih emisij iz dela 2:

(i)

emisije se izračunajo po eni od naslednjih enačb:

F = I1 - O1 - O5 - O6 - O7 - O8

ali

F = O2 + O3 + O4 + O9

F se določi z neposrednim merjenjem količin ali z enakovredno metodo ali izračunom, na primer z upoštevanjem učinkovitosti procesa pri zajemanju.

Mejna vrednost nezajetih emisij je izražena kot delež vnosa, ki se izračuna po naslednji enačbi:

I = I1 + I2

(ii)

Nezajete emisije se določijo s kratko, vendar obsežno vrsto meritev in jih ni treba ponovno določati, dokler se ne spremeni oprema.

Del 8

Ocena usklajenosti z mejnimi vrednostmi emisij v odpadnih plinih

1.

Pri trajnih meritvah se šteje, da so mejne vrednosti emisij upoštevane, če:

(a)

nobena od aritmetičnih sredin vseh veljavnih odčitkov v 24-urnem obdobju delovanja obrata ali dejavnosti, razen zagona in ustavitve ter vzdrževanja naprav ne presega mejnih vrednosti emisij;

(b)

nobeno enourno povprečje ne presega mejnih vrednosti emisij za več kakor 1,5-krat.

2.

Pri občasnih meritvah se šteje, da so mejne vrednosti emisij upoštevane, če pri enem merjenju:

(a)

povprečje vseh vrednosti meritev ne presega mejnih vrednosti emisij;

(b)

nobeno enourno povprečje ne presega mejne vrednosti emisije za več kakor 1,5-krat.

3.

Skladnost z določbami dela 4 se preveri na podlagi vsote masnih koncentracij posameznih obravnavanih hlapnih organskih spojin. V vseh drugih primerih se skladnost preveri na podlagi skupne mase izpuščenega organskega ogljika, če v delu 2 ni določeno drugače.

4.

Odpadnim plinom se lahko za hlajenje ali redčenje doda plin, če je to tehnično upravičeno, vendar se prostornina dodanega plina ne upošteva pri določanju masne koncentracije onesnaževala v odpadnih plinih.


(1)   UL L 263, 9.10.2007, str. 1.

Torek, 10. marca 2009
PRILOGA VIII

Tehnične določbe za obrate, ki proizvajajo titanov dioksid

Del 1

Mejne vrednosti emisij za emisije v vodo

1.

Pri obratih, ki uporabljajo sulfatni postopek (kot letno povprečje) :

550 kg sulfata na tono proizvedenega titanovega dioksida;

2.

Pri obratih, ki uporabljajo kloridni postopek (kot letno povprečje) :

(a)

130 kg klorida na tono proizvedenega titanovega dioksida pri uporabi naravnega rutila,

(b)

228 kg klorida na tono proizvedenega titanovega dioksida pri uporabi sintetičnega rutila,

(c)

330 kg klorida na tono proizvedenega titanovega dioksida pri uporabi žlindre.

3.

Za obrate, ki uporabljajo kloridni postopek in ki uporabljajo več kot eno od navedenih vrst rude, veljajo mejne vrednosti emisij iz točke 2, ki so sorazmerne uporabljenim količinam rude.

Del 2

Preskusi akutne strupenosti

1.

Preskušanje akutne strupenosti odpadkov se izvaja na določenih vrstah mehkužcev, rakov, rib in planktona, ki jih je mogoče najti na območjih izpuščanja odpadkov. Poleg tega je treba preskušanje opraviti na vzorcih vrst morskih rakcev (Artemia salina).

2.

Največja smrtnost, ki jo pokažejo preskusi iz točke 1 v obdobju 36 ur in pri razredčenju vzorca odpadnih snovi v razmerju 1/5 000:

(a)

pri odraslih primerkih preskušenih vrst: 20 % smrtnost,

(b)

pri ličinkah preskušenih vrst smrtnost večja od smrtnosti kontrolne skupine.

Del 3

Mejne vrednosti emisij v zrak

1.

Mejne vrednosti emisij, ki so izražene kot koncentracije v masni enoti na kubični meter (Nm3), se izračunajo pri temperaturi 273,15 K, tlaku 101,3 kPa in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v odpadnih plinih.

2.

Za prah 50 mg/Nm3, kot urno povprečje.

3.

Za plinasti žveplov dioksid in trioksid, vključno s kapljicami kisline, računano kot SO2,

(a)

6 kg na tono proizvedenega titanovega dioksida kot letno povprečje;

(b)

500 mg/Nm3 kot urno povprečje za naprave za koncentracijo kislih odpadkov.

4.

Za klor pri obratih, ki uporabljajo kloridni postopek:

(a)

5 mg/Nm3 kot dnevno povprečje

(b)

40 mg/Nm3 v katerem koli trenutku.

Del 4

Spremljanje okolja, prizadetega zaradi odvajanja odpadkov iz obratov, ki proizvajajo titanov dioksid, v vodo

1.

Vodni stolpec se spremlja vsaj trikrat letno s spremljanjem nefiltrirane ali filtrirane vode z določanjem naslednjih parametrov:

(a)

v primeru spremljanja nefiltrirane vode: temperature, slanosti ali prevodnosti pri 20 °C, pH, raztopljenega О2, motnosti ali suspendirane snovi, Fe (raztopljenega in v suspenziji), Ti;

(b)

v primeru spremljanja filtrirane vode:

(i)

v vodi, filtrirani skozi membranski filter z 0,45 μm porami: raztopljenega Fe;

(ii)

v neraztopljenih trdnih snoveh, ki ostanejo na membranskem filtru z 0,45 μm porami: Fe, hidratiranih oksidov in hidroksidov železa.

2.

Usedline se spremljajo vsaj enkrat letno z odvzemom vzorcev v vrhnji plasti usedline, kar se da blizu površju, in z določanjem naslednjih parametrov v teh vzorcih: Ti, Fe, hidratiranih oksidov in hidroksidov železa.

3.

Živi organizmi se spremljajo vsaj enkrat letno z določanjem koncentracije naslednjih snovi v vrstah, ki so značilne za območje: Ti, Cr, Fe, Ni, Zn, Pb in z določanjem raznovrstnosti ter relativnega obilja bentoškega živalstva ter prisotnosti patoloških anatomskih poškodb pri ribah.

4.

V teku zaporednega vzorčenja se vzorci jemljejo na istem kraju in v isti globini ter pod enakimi pogoji.

Del 5

Spremljanje emisij

Spremljanje emisij v zrak vključuje najmanj stalno spremljanje:

(a)

SO2 iz naprav za koncentracijo kislih odpadkov v obratih, ki uporabljajo sulfatni postopek;

(b)

klora iz obratov, ki uporabljajo kloridni postopek;

(c)

prahu iz večjih virov.

Torek, 10. marca 2009
PRILOGA IX

Del A

Razveljavljene direktive z zaporednimi spremembami

(iz člena 72)

Direktiva Sveta 78/176/EGS

(UL L 54, 25.2.1978, str. 19)

 

Direktiva Sveta 83/29/EGS

(UL L 32, 3.2.1983, str. 28)

 

Direktiva Sveta 91/692/EGS

(UL L 377, 31.12.1991, str. 48)

samo točka (b) Priloge I

Direktiva Sveta 82/883/EGS

(UL L 378, 31.12.1982, str. 1)

 

Uredba Sveta (ES) št. 807/2003

(UL L 122, 16.5.2003, str. 36)

samo točka 34 Priloge III

Direktiva Sveta 92/112/EGS

(UL L 409, 31.12.1992, str. 11)

 

Direktiva Sveta 96/61/ES

(UL L 257, 10.10.1996, str. 26)

 

Direktiva 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 156, 25.6.2003, str. 17)

samo člen 4 in Priloga II

Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 275, 25.10.2003, str. 32)

samo člen 26

Uredba (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta.

(UL L 284, 31.10.2003, str. 1)

samo točka 61 Priloge III

Uredba (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta.

(UL L 33, 4.2.2006, str. 1)

samo člen 21(2)

Direktiva Sveta 1999/13/ES

(UL L 85, 29.3.1999, str. 1)

 

Uredba (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta.

(UL L 284, 31.10.2003, str. 1)

samo točka 17 Priloge I

Direktiva 2004/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 143, 30.4.2004, str. 87)

samo člen 13(1)

Direktiva 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 332, 28.12.2000, str. 91)

 

Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 309, 27.11.2001, str. 1)

 

Direktiva Sveta 2006/105/ES

(UL L 363, 20.12.2006, str. 368)

samo točka 2 dela B Priloge

Del B

Roki za prenos v nacionalno zakonodajo

(kot navedeno v členu 72)

Direktiva

Rok za prenos

Rok za začetek uporabe

78/176/EGS

25. februar 1979

 

82/883/EGS

31. december 1984

 

92/112/EGS

15. junij 1993

 

96/61/ES

30. oktober 1999

 

1999/13/ES

1. april 2001

 

2000/76/ES

28. december 2000

28. december 2002

28. december 2005

2001/80/ES

27. november 2002

27. november 2004

2003/35/ES

25. junij 2005

 

2003/87/ES

31. december 2003

 

Torek, 10. marca 2009
PRILOGA X

Korelacijska tabela

Direktiva 78/176/EGS

Direktiva 82/883/EGS

Direktiva 92/112/EGS

Direktiva 96/61/ES║

Direktiva 1999/13/ES║

Direktiva 2000/76/ES║

Direktiva 2001/80/ES║

Ta direktiva

člen 1(1)

člen 1

člen 1

člen 1

člen 1

člen 1, prvi odstavek

 

člen 1

člen 1(2), točka (a)

 

 

člen 2(2)

 

 

 

člen 3(2)

člen 1(2), točka (b)

 

 

 

 

člen 3(1)

 

člen 3(25)

člen 1(2), točke (c), (d) in (e)

 

 

 

 

 

 

člen 2

 

 

 

 

 

 

člen 61

člen 3

 

 

 

 

 

 

člen 12, točki (4) in (5)

člen 4

 

 

člen 4

člen 3, uvodno besedilo in (1)

člen 4(1)

 

člen 4(1), prvi pododstavek

člen 5

člen 5

 

 

 

 

 

 

člen 12, točki (4) in (5)

člen 6

 

 

 

 

 

 

člen 12, točki (4) in (5)

člen 7(1)

 

 

 

 

 

 

člen 64(1) in 64(2), prvi pododstavek

člen 7(2) in (3)

 

 

 

 

 

 

člen 64(2), drugi pododstavek

člen 8(1)

 

 

 

 

 

 

člen 62(2)

člen 8(2)

 

 

 

 

 

 

člen 28(1), drugi pododstavek

člen 9

 

 

 

 

 

 

člen 10

 

 

 

 

 

 

člen 11

 

 

 

 

 

 

člen 13

člen 12

 

 

 

 

 

 

člen 13(1)

 

 

 

 

 

 

člen 66

člen 13(2), (3) in (4)

 

 

 

 

 

 

člen 14

 

 

 

 

 

 

člen 15

člen 14

člen 12

člen 21

člen 15

člen 21

člen 18(1) in (3)

člen 71

člen 16

člen 15

člen 13

člen 23

člen 17

člen 23

člen 20

člen 75

Priloga I

 

 

 

 

 

 

Priloga IIA, uvodno besedilo in točka 1

 

 

 

 

 

 

Priloga IIA, točka 2

 

 

 

 

 

 

Priloga VIII, del 2

Priloga IIB

 

 

 

 

 

 

 

člen 2

 

 

 

 

 

 

člen 3

 

 

 

 

 

 

člen 4(1) in (2), prvi pododstavek

 

 

 

 

 

člen 64(3)

 

člen 4(2), drugi pododstavek

 

 

 

 

 

Priloga VIII, del 4

 

člen 4(3) in (4)

 

 

 

 

 

 

člen 64(4)

 

člen 5

 

 

 

 

 

 

člen 6

 

 

 

 

 

 

člen 7

 

 

 

 

 

 

člen 8

 

 

 

 

 

 

člen 9

 

 

 

 

 

 

člen 10

 

 

 

 

 

člen 69

 

člen 11(1)

 

člen 19(1)

člen 13(1)

člen 17(1)

 

člen 69(1)

člen 69(2)

 

člen 11(2) in (3)

 

 

 

 

 

 

člen 12

 

 

 

 

 

 

člen 13

 

 

 

 

 

 

Priloga I

 

 

 

 

 

 

Priloga II

 

 

 

 

 

Priloga VIII, del 4

 

Priloga III

 

 

 

 

 

Priloga VIII, del 4

 

Priloga IV

 

 

 

 

 

 

Priloga V

 

 

 

 

 

 

 

člen 2(1), uvodno besedilo

 

 

 

 

 

 

člen 2(1)(a), uvodno besedilo in prva alinea

 

 

 

 

 

 

člen 2(1)(a), druga alinea

 

 

 

 

člen 61(2)

 

 

člen 2(1)(a), tretja alinea in 2(1)(b), tretja alinea

 

 

 

 

člen 61(4)

 

 

člen 2(1)(a), četrta, peta, šesta in sedma alinea

 

 

 

 

 

 

člen 2(1)(b), uvodno besedilo in prva, četrta, peta, šesta in sedma alinea

 

 

 

 

 

 

člen 2(1)(b), druga alinea

 

 

 

 

člen 61(3)

 

 

člen 2(1)(c)

 

 

 

 

 

 

člen 2(2)

 

 

 

 

 

 

člen 3

 

 

 

 

člen 61

 

 

člen 4

 

 

 

 

člen 61

 

 

člen 5

 

 

 

 

 

 

člen 6, prvi odstavek, uvodno besedilo

 

 

 

 

člen 62(1)

 

 

člen 6, prvi odstavek, točka (a)

 

 

 

 

Priloga VIII, del 1, točka (1)

 

 

člen 6, prvi odstavek, točka (b)

 

 

 

 

Priloga VIII, del 1, točka (2)

 

 

člen 6, drugi odstavek

 

 

 

 

Priloga VIII, del 1, točka (3)

 

 

člen 7

 

 

 

 

 

 

člen 8

 

 

 

 

 

 

člen 9(1), uvodno besedilo

 

 

 

 

člen 63(2)

 

 

člen 9(1)(a), uvodno besedilo

 

 

 

 

 

 

člen 9(1)(a)(i)

 

 

 

 

Priloga VIII, del 3, točka (2)

 

 

člen 9(1)(a)(ii)

 

 

 

 

Priloga VIII, del 3, točka (3), uvodno besedilo in točka (3)(a)

 

 

člen 9(1)(a)(iii)

 

 

 

 

člen 63(1)

 

 

člen 9(1)(a)(iv)

 

 

 

 

Priloga VIII, del 3, točka (3)(b)

 

 

člen 9(1)(a)(v)

 

 

 

 

 

 

člen 9(1)(b)

 

 

 

 

Priloga VIII, del 3, točka (4)

 

 

člen 9(2) in (3)

 

 

 

 

 

 

člen 10

 

 

 

 

člen 64

 

 

člen 11

 

 

 

 

člen 12, točki (4) in (5)

 

 

Priloga

 

 

 

 

 

 

 

člen 2, uvodno besedilo

 

 

 

člen 3, uvodno besedilo

 

 

 

člen 2(1)

člen 2(14)

 

 

člen 3(1)

 

 

 

člen 2(3)

člen 2(1)

 

 

člen 3(3)

 

 

 

člen 2(4)

 

 

 

 

 

 

člen 2(5)

člen 2(9)

člen 3(8)

člen 2(1)

člen 3(4)

 

 

 

člen 2(6)

člen 2(13)

člen 3(9)

člen 2(3), prvi del

člen 3(5)

 

 

 

člen 2(7)

 

 

 

člen 3(6)

 

 

 

člen 2(8)

člen 2(5)

 

 

člen 65

 

 

 

člen 2(9), prvi stavek

člen 2(7)

člen 3(12)

 

člen 3(7)

 

 

 

člen 2(9), drugi stavek

 

 

 

člen 4(2), prvi pododstavek

člen 4(2), drugi pododstavek

 

 

 

člen 2(10)(a)

 

 

 

 

 

 

člen 2(10)(b), prvi pododstavek

 

 

 

člen 3(8)

 

 

 

člen 2(10)(b), drugi pododstavek

 

 

 

člen 21(3)

 

 

 

člen 2(11), prvi pododstavek ter prva, druga in tretja alinea

 

 

 

člen 3(9)

 

 

 

člen 2(11), drugi pododstavek

 

 

 

člena 14(2) in 15(4)

 

 

 

člen 2(12)

člen 2(6)

člen 3(11)

člen 2(5)

člen 3(11)

 

 

 

člen 2(13)

 

 

 

člen 3(12)

 

 

 

člen 2(14)

 

 

 

člen 3(13)

členi 3(14), (15), (16), (17) in (18)

 

 

 

člen 3(1), prvi pododstavek, uvodno besedilo

 

 

 

člen 12, uvodno besedilo

 

 

 

člen 3, prvi pododstavek, točka (a)

 

 

 

člen 12(1) in (2)

 

 

 

člen 3, prvi pododstavek, točka (b)

 

 

 

člen 12(3)

 

 

 

člen 3, prvi pododstavek, točka (c)

 

 

 

člen 12(4) in (5)

 

 

 

člen 3, prvi pododstavek, točka (d)

 

 

 

člen 12(6)

 

 

 

člen 3, prvi pododstavek, točka (e)

 

 

 

člen 12(7)

 

 

 

člen 3, prvi pododstavek, točka (f)

 

 

 

člen 12(8)

 

 

 

člen 3, drugi pododstavek

 

 

 

 

 

 

člen 5(1)

 

 

 

člen 73(1) in (2)

člen 73(3) in (4)

 

 

 

člen 5(2)

 

 

 

člen 71(1), drugi pododstavek

 

 

 

člen 6(1), uvodno besedilo

 

 

 

člen 13(1), uvodno besedilo

 

 

 

člen 6(1), prvi pododstavek, prva alinea

 

 

 

člen 13(1)(a)

 

 

 

člen 6(1), prvi pododstavek, druga alinea

 

 

 

člen 13(1)(b)

 

 

 

člen 6(1), prvi pododstavek, tretja alinea

 

 

 

člen 13(1)(c)

 

 

 

člen 6(1), prvi pododstavek, četrta alinea

 

 

 

člen 13(1)(d)

člen 13(1)(e)

 

 

 

člen 6(1), prvi pododstavek, peta alinea

 

 

 

člen 13(1)(f)

 

 

 

člen 6(1), prvi pododstavek, šesta alinea

 

 

 

člen 13 (1)(g)

 

 

 

člen 6(1), prvi pododstavek, sedma alinea

 

 

 

člen 13(1)(h)

 

 

 

člen 6(1), prvi pododstavek, osma alinea

 

 

 

člen 13(1)(i)

 

 

 

člen 6(1), prvi pododstavek, deveta alinea

 

 

 

člen 13(1)(j)

 

 

 

člen 6(1), prvi pododstavek, deseta alinea

 

 

 

člen 13(1)(k)

 

 

 

člen 6(1), drugi pododstavek

 

 

 

člen 13(1), drugi pododstavek

 

 

 

člen 6(2)

 

 

 

člen 13(2)

člen 14

 

 

 

člen 7

 

 

 

člen 6(2)

 

 

 

člen 8, prvi odstavek

 

člen 4(3)

 

člen 6(1)

 

 

 

člen 8, drugi odstavek

 

 

 

 

 

 

člen 9(1), prvi del stavka

 

 

 

člen 15(1), prvi pododstavek

 

 

 

člen 9(1), drugi del stavka

 

 

 

 

 

 

člen 9(2)

 

 

 

člen 6(3)

 

 

 

člen 9(3), prvi pododstavek, prvi in drugi stavek

 

 

 

člen 15(1), drugi pododstavek, uvodno besedilo ter točki (a) in (b)

 

 

 

člen 9(3), prvi pododstavek, tretji stavek

 

 

 

člen 15(2)

člen 15(3), (4) in (5)

 

 

 

člen 9(3), drugi pododstavek

 

 

 

 

 

 

člen 9(3), tretji pododstavek

 

 

 

člen 10(1)

 

 

 

člen 9(3), četrti pododstavek

 

 

 

člen 10(2)

 

 

 

člen 9(3), peti pododstavek

 

 

 

člen 10(3)

 

 

 

člen 9(3), šesti pododstavek

 

 

 

člen 10(4)

 

 

 

člen 9(4), prvi del stavka

 

 

 

člen 16(2), prvi pododstavek

 

 

 

člen 9(4), drugi del prvega stavka

 

 

 

člen 16(3), prvi pododstavek

 

 

 

člen 9(4), drugi stavek

 

 

 

člen 15(1), drugi pododstavek, točka (f)

člen 16(2), drugi pododstavek

člen 16(3), drugi pododstavek, ter (4) in (5)

člen 17

 

 

 

člen 9(5), prvi pododstavek

 

 

 

člen 15(1), drugi pododstavek, točka (c)

člen 15(1), drugi pododstavek, točka (d)

 

 

 

člen 9(5), drugi pododstavek

 

 

 

 

 

 

člen 9(6), prvi pododstavek

 

 

 

člen 15(1), drugi pododstavek, točka (e)

 

 

 

člen 9(6), drugi pododstavek

 

 

 

 

 

 

člen 9(7)

 

 

 

 

 

 

člen 9(8)

 

 

 

člena 7 in 18(1)

člen 18(2), (3) in (4)

 

 

 

člen 10

 

 

 

člen 19

 

 

 

člen 11

 

 

 

člen 20

 

 

 

člen 12(1)

 

 

 

člen 21(1)

 

 

 

člen 12(2), prvi stavek

 

 

 

člen 21(2), prvi pododstavek

 

 

 

člen 12(2), drugi stavek

 

 

 

člen 21(2), drugi pododstavek

 

 

 

člen 12(2), tretji stavek

 

 

 

 

 

 

člen 13(1)

 

 

 

člen 22(1)

člen 22(2) in (3)

 

 

 

člen 13(2), uvodno besedilo

 

 

 

člen 22(4), uvodno besedilo

 

 

 

člen 13(2), prva alinea

 

 

 

člen 22(4)(a)

 

 

 

člen 13(2) druga alinea

 

 

 

člen 22(4)(b)

 

 

 

člen 13(2) tretja alinea

 

 

 

člen 22(4)(c)

 

 

 

člen 13(2), četrta alinea

 

 

 

člen 22(4)(d)

člen 23

člen 24

člen 25(1), pododstavka 1 in 2

 

 

 

člen 14, uvodno besedilo

 

 

 

člen 9(1), prvi del stavka in člen 25(1), tretji pododstavek, uvodno besedilo

 

 

 

člen 14, prva alinea

 

 

 

člen 9(1), drugi del stavka

 

 

 

člen 14, druga alinea

 

 

 

člen 8, točka (2) in člen 15(1), točka (c)

 

 

 

člen 14, tretja alinea

 

 

 

člen 25(1), tretji pododstavek

člen 25(2) do (7)

 

 

 

člen 15(1), uvodno besedilo ter prva in druga alinea

člen 12(1), prvi pododstavek

 

 

člen 26(1), prvi pododstavek ter točki (a) in (b)

 

 

 

člen 15(1) tretja alinea

 

 

 

člen 26(1), prvi pododstavek, točka (c)

člen 26(1)(d)

 

 

 

člen 15(1), drugi pododstavek

 

 

 

člen 26(1), drugi pododstavek

 

 

 

člen 15(2)

 

 

 

člen 26(2)(h)

 

 

 

člen 15(4)

 

 

 

člen 26(3)

 

 

 

člen 15(5)

 

 

 

člen 26(2), uvodno besedilo ter točki (a) in (b)

člen 26(2), točke (c) do (g);

 

 

 

člen 15a, prvi odstavek

 

 

 

člen 27(1)

 

 

 

člen 15a, drugi odstavek

 

 

 

člen 27(2)

 

 

 

člen 15a, tretji odstavek

 

 

 

člen 27(3)

 

 

 

člen 15a, četrti in peti odstavek

 

 

 

člen 27(4)

 

 

 

člen 15a, šesti odstavek

 

 

 

člen 27(5)

 

 

 

člen 16(1)

člen 11(1), prvi stavek in 11(2)

 

 

člen 66(1), prvi pododstavek

člen 66(1), drugi pododstavek

 

 

 

člen 16(2), prvi stavek

 

 

 

člen 29, uvodno besedilo

 

 

 

člen 16(2), drugi stavek

 

 

 

 

 

 

člen 16(3), prvi stavek

člen 11(1), drugi stavek

 

 

člen 66(2)

 

 

 

člen 16(3), drugi stavek

 

 

 

 

 

 

člen 16(3), tretji stavek

člen 11(3)

 

 

člen 66(3)

 

 

 

člen 16(4)

 

 

 

člen 67

člen 29

 

 

 

člen 17

 

 

člen 11

člen 28

 

 

 

člen 18(1)

 

 

 

 

 

 

člen 18(2)

 

 

 

člen 16(3), drugi pododstavek

 

 

 

člen 19(2) in (3)

 

 

 

 

 

 

člen 20(1) in (2)

 

 

 

 

 

 

člen 20(3)

 

člen 18

člen 17

člen 72

 

 

 

člen 22

člen 16

člen 22

člen 19

člen 74

člen 2(1)

 

 

 

Priloga I, prvi odstavek uvodnega besedila

 

 

 

člen 2(2)

 

 

 

Priloga I, drugi odstavek uvodnega besedila

 

 

 

Priloga I, prvi pododstavek uvodnega besedila

Priloga I, drugi in tretji pododstavek uvodnega besedila

 

 

 

Priloga I, točka 1

 

 

 

Priloga I, točka 1

 

 

 

Priloga I, točke 2.1–2.5(b)

 

 

 

Priloga I, točke 2.1–2.5(b)

Priloga I, točka 2,5(c)

 

 

 

Priloga I, točka 2.6

 

 

 

Priloga I, točka 2.6

 

 

 

Priloga I, točka 3

 

 

 

Priloga I, točka 3

 

 

 

Priloga I, točke 4.1–4.6

 

 

 

Priloga I, točke 4.1–4.6

Priloga I, točka 4,7

 

 

 

Priloga I, točka 5, uvodno besedilo

 

 

 

 

 

 

Priloga I, točke 5.1–5.3(b)

 

 

 

Priloga I, točke 5.1–5.3(b)

Priloga I, točke 5.3(c) do (e)

 

 

 

Priloga I, točka 5,4

 

 

 

Priloga I, točka 5,4

 

 

 

Priloga I, točki 6.1(a) in (b)

 

 

 

Priloga I, točki 6.1(a) in (b)

Priloga I, točka 6,1(c)

 

 

 

Priloga I, točke 6.2–6.4(b)

 

 

 

Priloga I, točke 6.2–6.4(b)(ii)

Priloga I, točka 6.4(b)(iii)

 

 

 

Priloga I, točke 6.4(c)–6.6(e)

 

 

 

Priloga I, točke 6.4(c)–6.6(e)

Priloga I, točka 6,6(c), zadnji stavek

 

 

 

Priloga I, točke 6.7–6.8

 

 

 

Priloga I, točke 6.7–6.8

Priloga I, točki 6.9 in 6.10

 

 

 

Priloga II

 

 

 

 

 

 

Priloga III

 

 

 

Priloga II

Priloga II, točka 13

 

 

 

Priloga IV, uvodno besedilo

 

 

 

člen 3(9)

 

 

 

Priloga IV, točke 1 do 11

 

 

 

Priloga III

 

 

 

Priloga IV, točka 12

 

 

 

 

 

 

Priloga V 1(a)

 

 

 

Priloga IV 1(a)

Priloga IV, točka 1(b)

 

 

 

Priloga V 1(b)–(g)

 

 

 

Priloga IV, 1(c)–(h)

 

 

 

Priloga V, točke 2 do 5

 

 

 

Priloga IV, točke 2 do 5

 

 

 

 

člen 2(2)

 

 

člen 51(1)

 

 

 

 

člen 2(3)

 

 

 

 

 

 

člen 2(4)

 

 

člen 57(1)

 

 

 

 

člen 2(8)

 

 

člen 4(1), tretji pododstavek

 

 

 

 

člen 2(10)

 

 

člen 51(3)

 

 

 

 

člen 2(11)

 

 

člen 51(2)

 

 

 

 

člen 2(12)

 

 

člen 51(4)

 

 

 

 

člen 2(15)

 

 

člen 51(5)

 

 

 

 

člen 2(16)

 

 

člen 3(33)

 

 

 

 

člen 2(17)

 

 

člen 3(34)

 

 

 

 

člen 2(18)

 

 

člen 3(35)

 

 

 

 

člen 2(19)

 

 

 

 

 

 

člen 2(20)

 

 

člen 3(36)

 

 

 

 

člen 2(21)

 

 

člen 51(6)

 

 

 

 

člen 2(22)

 

 

člen 51(7)

 

 

 

 

člen 2(23)

 

 

člen 51(8)

 

 

 

 

člen 2(24)

 

 

člen 51(9)

 

 

 

 

člen 2(25)

 

 

člen 51(10)

 

 

 

 

člen 2(26)

 

 

člen 51(11)

 

 

 

 

člen 2(27)

 

 

 

 

 

 

člen 2(28)

 

 

člen 57(1)

 

 

 

 

člen 2(29)

 

 

 

 

 

 

člen 2(30)

 

 

člen 51(12)

 

 

 

 

člen 2(31)

 

 

Priloga VII, del 2, prvi stavek Priloga VIII, del 3, točka (1)

 

 

 

 

člen 2(32)

 

 

 

 

 

 

člen 2(33)

 

 

člen 51(13)

 

 

 

 

člen 3(2)

 

 

člen 4(1), drugi pododstavek

 

 

 

 

člen 4(1) do (3)

 

 

člen 4(1), pododstavka 1 in 2

 

 

 

 

člen 4(4)

 

 

člen 57(2)

 

 

 

 

člen 5(1)

 

 

člen 53(1), prvi pododstavek

 

 

 

 

člen 5(2)

 

 

člen 53(1)(a) in (b)

 

 

 

 

člen 5(3)(a)

 

 

člen 53(2)

 

 

 

 

člen 5(3)(b)

 

 

člen 53(3)

 

 

 

 

člen 5(3), tretji pododstavek

 

 

člen 53(4)

 

 

 

 

člen 5(4)

 

 

 

 

 

 

člen 5(5)

 

 

člen 53(6)

 

 

 

 

člen 5(6)

 

 

člen 52

 

 

 

 

člen 5(7)

 

 

Priloga VII, del 4, točka (1)

 

 

 

 

člen 5(8), prvi pododstavek

 

 

Priloga VII, del 4, točka (2)

 

 

 

 

člen 5(8), drugi pododstavek

 

 

člen 53(5)

 

 

 

 

člen 5(9)

 

 

 

 

 

 

člen 5(10)

 

 

člen 53(7)

 

 

 

 

člen 5(11), (12) in (13)

 

 

 

 

 

 

člen 6

 

 

 

 

 

 

člen 7(1), uvodno besedilo ter prva, druga, tretja in četrta alinea

 

 

člen 58

 

 

 

 

člen 7(1), drugi del

 

 

 

 

 

 

člen 7(2)

 

 

 

 

 

 

člen 8(1)

 

 

člen 8, uvodno besedilo in točka (1)

 

 

 

 

člen 8(2)

 

 

Priloga VII, del 6, točka (1)

 

 

 

 

člen 8(3)

 

 

Priloga VII, del 6, točka (2)

 

 

 

 

člen 8(4)

 

 

Priloga VII, del 6, točka (3)

 

 

 

 

člen 8(5)

 

 

 

 

 

 

člen 9(1), uvodno besedilo

 

 

člen 56(1), uvodno besedilo

 

 

 

 

člen 9(1), prvi pododstavek, prva, druga in tretja alinea

 

 

člen 56, prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c)

 

 

 

 

člen 9(1), drugi pododstavek

 

 

člen 56, drugi pododstavek

 

 

 

 

člen 9(1), tretji pododstavek

 

 

Priloga VII, del 8, točka (4)

 

 

 

 

člen 9(2)

 

 

člen 57(3)

 

 

 

 

člen 9(3)

 

 

Priloga VII, del 8, točka (1)

 

 

 

 

člen 9(4)

 

 

Priloga VII, del 8, točka (2)

 

 

 

 

člen 9(5)

 

 

Priloga VII, del 8, točka 3

 

 

 

 

člen 10

člen 4(9)

 

člen 9(2)

 

 

 

 

člen 11(1), tretji do šesti stavek

 

 

 

 

 

 

člen 12(1), drugi pododstavek

 

 

člen 59(1), prvi pododstavek

 

 

 

 

člen 12(1), tretji pododstavek

 

 

člen 59(1), drugi pododstavek

 

 

 

 

člen 12(2)

 

 

člen 59(2)

 

 

 

 

člen 12(3)

 

 

člen 59(3)

 

 

 

 

člen 13(2) in (3)

 

 

 

 

 

 

člen 14

člen 19

člen 16

člen 70

 

 

 

 

Priloga I, prvi in drugi stavek uvodnega besedila

 

 

člen 50

 

 

 

 

Priloga I, tretji stavek uvodnega besedila in seznam dejavnosti

 

 

Priloga VII, del 1

 

 

 

 

Priloga IIA, del I

 

 

Priloga VII, del 2

 

 

 

 

Priloga IIA, del 2

 

 

Priloga VII, del 3

 

 

 

 

Priloga IIA, del II, zadnji stavek odstavka 6

 

 

 

 

 

 

Priloga IIB, točka I, prvi in drugi stavek

 

 

člen 53(1)(b)

 

 

 

 

Priloga IIB, točka 1, tretji stavek

 

 

člen 53(1), drugi pododstavek

 

 

 

 

Priloga IIB, točka 2

 

 

Priloga VII, del 5

 

 

 

 

Priloga IIB, točka 2, drugi pododstavek(i) in tabela

 

 

 

 

 

 

Priloga III, točka 1

 

 

 

 

 

 

Priloga III, točka 2

 

 

Priloga VII, del 7, točka (1)

 

 

 

 

Priloga III, točka 3

 

 

Priloga VII, del 7, točka (2)

 

 

 

 

Priloga III, točka 4

 

 

Priloga VII, del 7, točka 3

 

 

 

 

 

člen 1, drugi odstavek

 

 

 

 

 

 

člen 2(1)

 

člen 37(1), prvi pododstavek

 

 

 

 

 

člen 2(2), uvodno besedilo

 

člen 37(2), uvodno besedilo

 

 

 

 

 

člen 2(2)(a), uvodno besedilo

 

člen 37(2)(a), uvodno besedilo

 

 

 

 

 

člen 2(2)(a), točke (i) do (v)

 

člen 37(2)(a), točka (i)

 

 

 

 

 

člen 2(2)(a), točka (vi)

 

člen 37(2)(a), točka (ii)

 

 

 

 

 

člen 2(2)(a), točka (vii)

 

člen 37(2)(a), točka (iii)

 

 

 

 

 

člen 2(2)(a), točka (viii)

 

člen 37(2)(a), točka (iv)

 

 

 

 

 

člen 2(2)(b)

 

člen 37(2)(b)

 

 

 

 

 

člen 3(2), prvi pododstavek

 

člen 3(26)

 

 

 

 

 

člen 3(2), drugi pododstavek

 

 

 

 

 

 

člen 3(3)

 

člen 3(27)

 

 

 

 

 

člen 3(4), prvi pododstavek

 

člen 3(28)

 

 

 

 

 

člen 3(4), drugi pododstavek

 

člen 37(1), drugi pododstavek

 

 

 

 

 

člen 3(5), prvi pododstavek

 

člen 3(29)

 

 

 

 

 

člen 3(5), drugi pododstavek

 

člen 37(1), tretji pododstavek

 

 

 

 

 

člen 3(5), tretji pododstavek

 

člen 37(1), drugi pododstavek

 

 

 

 

 

člen 3(6)

 

Priloga VI, del 1, točka (a)

 

 

 

 

 

člen 3(7)

 

člen 3(30)

Priloga VI, del 1, točka (b)

 

 

 

 

 

člen 3(10)

 

člen 3(31)

 

 

 

 

 

člen 3(13)

 

člen 3(32)

 

 

 

 

 

člen 4(2)

 

člen 38

 

 

 

 

 

člen 4(4), uvodno besedilo ter točki (a) in (b)

 

člen 39(1), uvodno besedilo ter točki (a) in (b)

 

 

 

 

 

člen 4(4), točka (c)

 

člen 39(1), točka (e)

 

 

 

 

 

člen 4(5)

 

člen 39(2)

 

 

 

 

 

člen 4(6)

 

člen 39(3)

 

 

 

 

 

člen 4(7)

 

člen 39(4)

 

 

 

 

 

člen 4(8)

 

člen 48

 

 

 

 

 

člen 5

 

člen 46

 

 

 

 

 

člen 6(1), prvi pododstavek

 

člen 44(1)

 

 

 

 

 

člen 6(1), drugi pododstavek in člen 6(2)

 

člen 44(2)

 

 

 

 

 

člen 6(1), tretji pododstavek

 

člen 44(3), prvi pododstavek

 

 

 

 

 

člen 6(1), četrti pododstavek

 

člen 44(3), drugi pododstavek

 

 

 

 

 

člen 6(3)

 

člen 44(4)

 

 

 

 

 

člen 6(4), prvi in drugi stavek prvega pododstavka in člen 6(4), drugi pododstavek

 

člen 45(1)

 

 

 

 

 

člen 6(4), tretji stavek prvega pododstavka

 

člen 45(2)

 

 

 

 

 

člen 6(4), tretji pododstavek

 

člen 45(3), drugi pododstavek

 

 

 

 

 

člen 6(4), četrti pododstavek

 

člen 45(4)

 

 

 

 

 

člen 6(5)

 

člen 40(1)

 

 

 

 

 

člen 6(6)

 

člen 44(5)

 

 

 

 

 

člen 6(7)

 

člen 44(6)

 

 

 

 

 

člen 6(8)

 

člen 44(7)

 

 

 

 

 

člen 7(1) in člen 7(2), prvi pododstavek

 

člen 40(2), prvi pododstavek

 

 

 

 

 

člen 7(2), drugi pododstavek

 

člen 40(2), drugi pododstavek

 

 

 

 

 

člen 7(3) in člen 11(8), prvi pododstavek, uvodno besedilo

 

Priloga VI, del 6, prvi del točke 2.7

 

 

 

 

 

člen 7(4)

 

člen 40(2), drugi pododstavek

 

 

 

 

 

člen 7(5)

 

 

 

 

 

 

člen 8(1)

 

člen 39(1), točka (c)

 

 

 

 

 

člen 8(2)

 

člen 40(3)

 

 

 

 

 

člen 8(3)

 

 

 

 

 

 

člen 8(4), prvi pododstavek

 

člen 40(4), prvi pododstavek

 

 

 

 

 

člen 8(4), drugi pododstavek

 

Priloga VI, del 6, prvi del točke 3.2

 

 

 

 

 

člen 8(4), tretji pododstavek

 

Priloga VI, del 6, drugi del točke 3.2

 

 

 

 

 

člen 8(4), četrti pododstavek

 

 

 

 

 

 

člen 8(5)

 

člen 40(4), drugi in tretji pododstavek

 

 

 

 

 

člen 8(6)

 

člen 39(1), točki (c) in (d)

 

 

 

 

 

člen 8(7)

 

člen 40(4)

 

 

 

 

 

člen 8(8)

 

 

 

 

 

 

člen 9, prvi pododstavek

 

člen 47(1)

 

 

 

 

 

člen 9, drugi pododstavek

 

člen 47(2)

 

 

 

 

 

člen 9, tretji pododstavek

 

člen 47(3)

 

 

 

 

 

člen 10(1) in (2)

 

 

 

 

 

 

člen 10(3), prvi stavek

 

člen 42(2)

 

 

 

 

 

člen 10(3), drugi stavek

 

 

 

 

 

 

člen 10(4)

 

člen 42(3)

 

 

 

 

 

člen 10(5)

 

Priloga VI, del 6, drugi del točke 1.3

 

 

 

 

 

člen 11(1)

 

člen 42(1)

 

 

 

 

 

člen 11(2)

 

Priloga VI, del 6, točka 2.1

 

 

 

 

 

člen 11(3)

 

Priloga VI, del 6, točka 2.2

 

 

 

 

 

člen 11(4)

 

Priloga VI, del 6, točka 2.3

 

 

 

 

 

člen 11(5)

 

Priloga VI, del 6, točka 2.4

 

 

 

 

 

člen 11(6)

 

Priloga VI, del 6, točka 2.5

 

 

 

 

 

člen 11(7), prvi del prvega stavka prvega pododstavka

 

Priloga VI, del 6, prvi del točke 2.6

 

 

 

 

 

člen 11(7), drugi del prvega stavka prvega pododstavka

 

Priloga VI, del 6, točka 2.6(a)

 

 

 

 

 

člen 11(7), drugi stavek prvega pododstavka

 

 

 

 

 

 

člen 11(7), drugi pododstavek

 

 

 

 

 

 

člen 11(7), točka (a)

 

Priloga VI, del 6, točka 2.6(b)

 

 

 

 

 

člen 11(7), točki (b) in (c)

 

 

 

 

 

 

člen 11(7), točka (d)

 

Priloga VI, del 6, točka 2.6(c)

 

 

 

 

 

člen 11(7), točki (e) in (f)

 

 

 

 

 

 

člen 11(8), prvi pododstavek, točki (a) in (b)

 

Priloga VI, del 3, točka 1, prvi in drugi pododstavek

 

 

 

 

 

člen 11(8)(c)

 

Priloga VI, del 6, drugi del točke 2.7

 

 

 

 

 

člen 11(8)(d)

 

Priloga VI, del 4, točka 2.1, drugi pododstavek

 

 

 

 

 

člen 11(8), drugi pododstavek

 

Priloga VI, del 6, tretji del točke 2.7

 

 

 

 

 

člen 11(9)

 

člen 42(4)

 

 

 

 

 

člen 11(10), točke (a), (b) in (c)

 

Priloga VI, del 8, točke (a), (b) in (c) točke 1.1

 

 

 

 

 

člen 11(10)(d)

 

Priloga VI, del 8, točka (d) točke 1.1

 

 

 

 

 

člen 11(11)

 

Priloga VI, del 8, točka 1.2

 

 

 

 

 

člen 11(12)

 

Priloga VI, del 8, točka 1.3

 

 

 

 

 

člen 11(13)

 

člen 42(5), prvi pododstavek

člen 42(5), drugi pododstavek

 

 

 

 

 

člen 11(14)

 

Priloga VI, del 6, točka 3.1

 

 

 

 

 

člen 11(15)

 

člen 39(1), točka (e)

 

 

 

 

 

člen 11(16)

 

Priloga VI, del 8, točka (2)

 

 

 

 

 

člen 11(17)

 

člen 9(2), točka (a)

 

 

 

 

 

člen 12(1)

 

člen 49(1)

 

 

 

 

 

člen 12(2), prvi stavek

 

člen 49(2)

 

 

 

 

 

člen 12(2), drugi stavek

 

 

 

 

 

 

člen 12(2), tretji stavek

 

člen 49(3)

 

 

 

 

 

člen 13(1)

 

člen 39(1), točka (f)

 

 

 

 

 

člen 13(2)

 

člen 41

 

 

 

 

 

člen 13(3)

 

člen 40(5)

 

 

 

 

 

člen 13(4)

 

Priloga VI, del 3, točka (2)

 

 

 

 

 

člen 14

 

 

 

 

 

 

člen 15

 

 

 

 

 

 

člen 16

 

 

 

 

 

 

člen 17(2) in (3)

 

 

 

 

 

 

člen 20

 

 

 

 

 

 

Priloga I

 

Priloga VI, del 2

 

 

 

 

 

Priloga II, prvi del (neoštevilčeno)

 

Priloga VI, del 4, točka (1)

 

 

 

 

 

Priloga II, točka 1, uvodno besedilo

 

Priloga VI, del 4, točka 2.1

 

 

 

 

 

Priloga II, točki 1.1–1.2

 

Priloga VI, del 4, točki 2.2–2.3

 

 

 

 

 

Priloga II, točka 1.3

 

 

 

 

 

 

Priloga II, točka 2.1

 

Priloga VI, del 4, točka 3.1

Priloga VI, del 4, točka 3.2

 

 

 

 

 

Priloga II, točka 2.2

 

Priloga VI, del 4, točka 3.3

 

 

 

 

 

Priloga II, točka 3

 

Priloga VI, del 4, točka (4)

 

 

 

 

 

Priloga III

 

Priloga VI, del 6, točka (1)

 

 

 

 

 

Priloga IV, tabela

 

Priloga VI, del 5

 

 

 

 

 

Priloga IV, zadnji stavek

 

 

 

 

 

 

Priloga V, točka (a), tabela

 

Priloga VI, del 3, točka (1.1)

 

 

 

 

 

Priloga V, točka (a), zadnji stavek

 

 

 

 

 

 

Priloga V, točka (b), tabela

 

Priloga VI, del 3, točka 1.2

 

 

 

 

 

Priloga V, točka (b), zadnji stavek

 

 

 

 

 

 

Priloga V, točka (c)

 

Priloga VI, del 3, točka 1.3

 

 

 

 

 

Priloga V, točka (d)

 

Priloga VI, del 3, točka 1.4

 

 

 

 

 

Priloga V, točka (e)

 

Priloga VI, del 3, točka 1.5

 

 

 

 

 

Priloga V, točka (f)

 

Priloga VI, del 3, točka 3

 

 

 

 

 

Priloga VI

 

Priloga VI, del 7

 

 

 

 

 

 

člen 1

člen 30

 

 

 

 

 

 

člen 2(2)

Priloga V, del 1, točka 1 in del 2, točka 1

 

 

 

 

 

 

člen 2(3), drugi del

Priloga V, del 1, točka 1 in del 2, točka 1

Priloga V, del 1, zadnji stavek točke 1

 

 

 

 

 

 

člen 2(4)

 

 

 

 

 

 

člen 2(6)

člen 3(20)

 

 

 

 

 

 

člen 2(7), prvi pododstavek

člen 3(21)

 

 

 

 

 

 

člen 2(7), drugi pododstavek in točki (a) do (i)

člen 30, drugi pododstavek

 

 

 

 

 

 

člen 2(7), drugi pododstavek, točka (j)

 

 

 

 

 

 

člen 2(7), tretji pododstavek

člen 31(1)

 

 

 

 

 

 

člen 2(7), četrti pododstavek

člen 31(2)

 

 

 

 

 

 

člen 2(8)

člen 3(23)

 

 

 

 

 

 

člen 2(9)

člen 31(2)

 

 

 

 

 

 

člen 2(10)

 

 

 

 

 

 

člen 2(11)

člen 3(22)

 

 

 

 

 

 

člen 2(12)

člen 3(24)

 

 

 

 

 

 

člen 2(13)

 

 

 

 

 

 

člen 3

 

 

 

 

 

 

člen 4(1)

 

 

 

 

 

 

člen 4(2)

člen 32(2)

 

 

 

 

 

 

člen 4(3) do (8)

 

 

 

 

 

 

člen 5(1)

Priloga V, del 1, točka 2, zadnji stavek

 

 

 

 

 

 

člen 5(2)

 

 

 

 

 

 

člen 6

 

 

 

 

 

 

člen 7(1)

člen 33

 

 

 

 

 

 

člen 7(2)

člen 32(4)

 

 

 

 

 

 

člen 7(3)

člen 32(5)

 

 

 

 

 

 

člen 8(1)

člen 36(1)

 

 

 

 

 

 

člen 8(2), prvi del prvega pododstavka

člen 36(2), prvi del prvega pododstavka

 

 

 

 

 

 

člen 8(2), drugi del prvega pododstavka

člen 36(2), drugi del prvega pododstavka

člen 36(2), drugi pododstavek

 

 

 

 

 

 

člen 8(2), drugi pododstavek

 

 

 

 

 

 

člen 8(2), točke (a) do (d)

 

 

 

 

 

 

člen 8(3) in (4)

 

 

 

 

 

 

člen 9

člen 32(1)

 

 

 

 

 

 

člen 10(1), prvi stavek

člen 32(6)

 

 

 

 

 

 

člen 10(1), drugi stavek

 

 

 

 

 

 

člen 10(2)

 

 

 

 

 

 

člen 12

člen 34(1)

člen 34(2), (3) in (4)

 

 

 

 

 

 

člen 13

Priloga V, del 3, tretji del točke 8

 

 

 

 

 

 

člen 14

Priloga V, del 4

 

 

 

 

 

 

člen 15

 

 

 

 

 

 

člen 18(2)

 

 

 

 

 

 

Priloga I

 

 

 

 

 

 

Priloga II

 

 

 

 

 

 

Prilogi III in IV

Priloga V, točka 2 dela 1 in dela 2

 

 

 

 

 

 

Priloga V A

Priloga V, del 1, točka 3

 

 

 

 

 

 

Priloga V B

Priloga V, del 2, točka 3

 

 

 

 

 

 

Priloga VI A

Priloga V, del 1, točki 4 in 5

 

 

 

 

 

 

Priloga VI B

Priloga V, del 2, točki 4 in 5

 

 

 

 

 

 

Priloga VII A

Priloga V, del 1, točki 6 in 7

 

 

 

 

 

 

Priloga VII B

Priloga V, del 2, točki 6 in 7

 

 

 

 

 

 

Priloga VIII A, točka 1

 

 

 

 

 

 

Priloga VIII A, točka 2

Priloga V, del 3, prvi del točke 1 in točke 2, 3 in 5

Priloga V, del 3, drugi del točke 1

Priloga V, del 3, točka 4

 

 

 

 

 

 

Priloga VIII A, točka 3

 

 

 

 

 

 

Priloga VIII A, točka 4

Priloga V, del 3, točka 6

 

 

 

 

 

 

Priloga VIII A, točka 5

Priloga V, del 3, točki 7 in 8

 

 

 

 

 

 

Priloga VIII A, točka 6

Priloga V, del 3, točki 9 in 10

Priloga V, del 4

 

 

 

 

 

 

Priloga VIII B

 

 

 

 

 

 

Priloga VIII C

 

 

 

 

 

 

Priloga IX

Priloga IX

 

 

 

 

 

 

Priloga X

Priloga X


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/300


Torek, 10. marca 2009
Statut evropske zasebne družbe *

P6_TA(2009)0094

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o predlogu Uredbe Sveta o statutu evropske zasebne družbe (KOM(2008)0396 – C6-0283/2008 – 2008/0130(CNS))

2010/C 87 E/46

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0396),

ob upoštevanju člena 308 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0283/2008),

ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0044/2009),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog, na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.

poziva k sprožitvi usklajevanega postopka na podlagi skupne izjave z dne 4. marca 1975, če namerava Svet odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

5.

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava predlog Komisije bistveno spremeniti;

6.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

BESEDILO, KI GA PREDLAGA KOMISIJA

SPREMEMBA

Sprememba 1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 a (novo)

 

(2a)

Obstoječe oblike družb Skupnosti imajo čezmejne sestavine. Čezmejne sestavine ne bi smele biti ovira za ustanovitev evropskih zasebnih družb (SPE). Komisija in države članice bi morale, brez poseganja v zahteve glede registracije in v roku dveh let od registracije, naknadno pregledati, ali SPE izpolnjuje pogoj čezmejnih sestavin.

Sprememba 2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

(3)

Ker je zasebna družba (v nadaljnjem besedilu „SPE“), ki se lahko ustanavlja po Skupnosti, namenjena malim podjetjem, je treba v Skupnosti zagotoviti čim enostavnejšo pravno obliko, čim več zadev pa je treba pustiti pogodbeni svobodi družbenikov in hkrati zagotoviti visoko raven pravne varnosti za družbenike, upnike, zaposlene in tretje osebe na splošno. Družbenikom je treba pustiti visoko raven prilagodljivosti in svobode, da organizirajo notranje zadeve SPE, zasebno naravo družbe pa mora odražati tudi dejstvo, da se njeni deleži ne smejo javno ponujati in se o njih ne sme pogajati na trgu kapitala, kar pomeni tudi, da se z njimi ne sme trgovati oz. ne smejo kotirati na reguliranih trgih.

(3)

Trajnostna in stalna rast notranjega trga zahteva obsežen okvir za trgovinsko zakonodajo, ki bo prilagojen potrebam malih in srednje velikih podjetij (MSP). Ker je zasebna družba, ki se lahko ustanavlja po Skupnosti, namenjena malim podjetjem, je treba v Skupnosti zagotoviti čim enostavnejšo pravno obliko, čim več zadev pa je treba pustiti pogodbeni svobodi družbenikov in hkrati zagotoviti visoko raven pravne varnosti za družbenike, upnike, zaposlene in tretje osebe na splošno. Družbenikom je treba pustiti visoko raven prilagodljivosti in svobode, da organizirajo notranje zadeve SPE, zasebno naravo družbe pa mora odražati tudi dejstvo, da se njeni deleži ne smejo javno ponujati in se o njih ne sme pogajati na trgu kapitala, kar pomeni tudi, da se z njimi ne sme trgovati oz. ne smejo kotirati na reguliranih trgih.

Sprememba 3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

(4)

Da bi podjetjem omogočili, da popolnoma izkoristijo prednosti notranjega trga, bi moralo biti SPE omogočeno, da ima registrirani sedež in glavni kraj poslovanja v različnih državah članicah in da prenese svoj registriran sedež iz ene države v drugo, ne glede na to ali prenese tudi glavno upravo ali glavni kraj poslovanja ali ne.

(4)

Da bi podjetjem omogočili, da popolnoma izkoristijo prednosti notranjega trga, bi moralo biti SPE omogočeno, da ima registrirani sedež in glavni kraj poslovanja v različnih državah članicah in da prenese svoj registriran sedež iz ene države v drugo, ne glede na to ali prenese tudi glavno upravo ali glavni kraj poslovanja ali ne. Hkrati pa bi bilo treba sprejeti ukrepe, da SPE ne bodo zlorabljene za izogibanje legitimnih pravnih zahtev držav članic.

Sprememba 4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

(8)

Formalnosti pri registraciji SPE morajo biti omejene na tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev pravne varnosti, in veljavnost dokumentov, ki so predloženi pri ustanovitvi SPE, je treba samo enkrat preveriti, in sicer pred ali po registraciji , da bi se tako zmanjšali stroški in upravna bremena v zvezi z registracijo družb. Za namene registracije se ustrezno uporabijo vpisi iz prve Direktive Sveta 68/151/EGS z dne 9. marca 1968 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti.

(8)

Formalnosti pri registraciji SPE morajo biti omejene na tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev pravne varnosti, in veljavnost dokumentov, ki so predloženi pri ustanovitvi SPE, je treba samo enkrat preventivno preveriti, da bi se tako zmanjšali stroški in upravna bremena v zvezi z registracijo družb. Za namene registracije se ustrezno uporabijo vpisi iz prve Direktive Sveta 68/151/EGS z dne 9. marca 1968 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti.

Sprememba 5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 a (novo)

 

(8a)

Vsi formularji v skladu z ustanovitvijo in registracijo SPE bi morali biti na voljo na spletu, v skladu z zavezanostjo Sveta in Komisije pojmu „e-pravosodja“. Nadalje, da bi se zmanjšalo podvajanje izpolnjevanja dokumentov, bi Komisija morala vzdrževati osrednji register z elektronskimi povezavami k ločenim nacionalnim registrom držav članic.

Sprememba 6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 b (novo)

 

(8b)

Da bi zagotovili preglednost in razkritje točnih informacij o SPE, bi morala Komisija uvesti in usklajevati bazo podatkov za SPE, ki bi bila na voljo na internetu, za namene zbiranja, razkritja, in izkazovanja informacij in podatkov glede njihove registracije, registriranega sedeža, kraja dejavnosti, podružnic in vseh prenosov registriranega sedeža, preoblikovanja, združitve, razdelitve ali prenehanja delovanja.

Sprememba 7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

(11)

Za SPE ne bi smela veljati zahteva glede visokega obveznega kapitala, saj bi to predstavljalo oviro za ustanovitev SPE. Upniki pa bi morali biti zaščiteni pred čezmerno delitvijo dobička družbenikom, kar bi lahko vplivalo na sposobnost SPE, da plača dolg. Delitve dobička, kjer obveznosti presegajo vrednost sredstev SPE, bi morale biti zato prepovedane. Družbeniki bi tudi morali imeti možnost, da od poslovodnega organa SPE zahtevajo, da podpiše potrdilo o plačilni sposobnosti.

(11)

Za SPE ne bi smela veljati zahteva glede visokega obveznega kapitala, saj bi to predstavljalo oviro za ustanovitev SPE. Upniki pa bi morali biti zaščiteni pred čezmerno delitvijo dobička družbenikom, kar bi lahko vplivalo na sposobnost SPE, da plača dolg. Delitve dobička, kjer obveznosti presegajo vrednost sredstev SPE, bi morale biti zato prepovedane. Družbeniki bi tudi morali imeti možnost, da od izvršilnega organa SPE zahtevajo, da podpiše potrdilo o plačilni sposobnosti.

Sprememba 74

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

(15)

Pravico soodločanja zaposlenih mora urejati zakonodaja države članice, v kateri ima SPE registrirani sedež (matična država članica). SPE ne sme biti uporabljena kot izgovor za neupoštevanje teh pravic. Če nacionalna zakonodaja države članice, v katero je SPE prenesel svoj registrirani sedež, ne zagotovi vsaj enake ravni soodločanja zaposlenih kot matična država članica, se je treba o soodločanju zaposlenih v družbi po prenosu sedeža v določenih okoliščinah pogajati. Če takšna pogajanja niso uspešna, se določbe, ki so se uporabljale v družbi pred prenosom, uporabljajo tudi po prenosu.

(15)

Pravico soodločanja zaposlenih mora urejati zakonodaja države članice, v kateri ima SPE registrirani sedež (matična država članica). Če pravo matične države članice določa pravico do soodločanja, bi morali imeti zaposleni SPE pravico voliti, imenovati, priporočiti ali nasprotovati imenovanju določenega števila članov upravnega ali nadzornega organa SPE. SPE ne sme biti uporabljena kot izgovor za neupoštevanje pravic soodločanja zaposlenih . Treba bi bilo zlasti sprejeti primerne zaščitne ukrepe, da velike družbe ne bodo mogle uporabljati statuta SPE za izogibanje veljavnim obveznostim, ki jih določa nacionalno pravo in pravo Skupnosti, brez da bi preobremenili mala in srednje velika podjetja, ki imajo resnične poslovne razloge za ustanovitev SPE. Če je pomemben del delovne sile običajno zaposlen v državi članici ali državah članicah s soodločanjem zaposlenih, katerega raven je višja od ravni soodločanja matične države članice, bi morala družba z zaposlenimi začeti pogajanja o enotnem sistemu soodločanja na ravni SPE v skladu z določbami Direktive Sveta 2001/86/ES z dne 8. oktobra 2001 o dopolnitvi Statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev (1) . Prilagojena pravila pa bi morala veljati za SPE, ki so bile ustanovljene ex nihilo in za katere dela manj kot 500 zaposlenih. Pogajanja o soodločanju zaposlenih bi bilo treba začeti le, če prevladujoči del zaposlenih običajno dela v ugodnejši ureditvi soodločanja od ureditve, ki velja v matični državi članici. Kot kraj, kjer zaposleni običajno dela, bi bilo treba razumeti državo članico, kjer običajno opravlja svoje delovne dejavnosti, tudi če je na začasni napotitvi v drugem kraju.

Sprememba 75

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

 

(15a)

Pravila za morebitna pogajanja o ureditvi soodločanja zaposlenih ne bi smela biti tako toga, da bi ovirala dinamičnost SPE. Če se velikost in/ali razmestitev delovne sile SPE pomembno spremenita, recimo zaradi večje pripojitve ali prenosa dejavnosti med državami članicami, bi bilo treba veljavno ureditev soodločanja prilagoditi ob upoštevanju mnenj vseh strani. Če veljavna ureditev soodločanja ne dovoljuje izvedbe potrebnih prilagoditev, bi bilo treba potrebo po ureditvi soodločanja in, če je to primerno, njeno vsebino ponovno oceniti po pravilih, ki se uporabljajo ob ustanovitvi SPE.

Sprememba 76

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 b (novo)

 

(15b)

Če nacionalna zakonodaja države članice, v katero je SPE prenesla svoj registrirani sedež, ne zagotovi vsaj enake ravni soodločanja zaposlenih kot v matični državi članici, se bi se bilo treba o soodločanju zaposlenih v družbi po prenosu sedeža v določenih okoliščinah pogajati. Zavoljo doslednosti in da ne bi ustvarjali vrzeli, bi morala biti pravila o morebitnih pogajanjih o pravicah glede soodločanja v primeru prenosa sedeža enaka kot pravila, ki se uporabljajo ob ustanovitvi SPE.

Sprememba 9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

(16)

Za pravice zaposlenih, ki niso pravice soodločanja , še naprej veljajo Direktiva Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti, Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti, Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov in Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti.

(16)

Za pravice zaposlenih še naprej velja pravo Skupnosti in njegovo izvajanje v državah članicah, zlasti Direktiva Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti, Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti, Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov in Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti.

Sprememba 77

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

(17)

Države članice morajo določiti pravila glede kazni, ki se uporabljajo pri kršitvah določb te uredbe, vključno s kršitvami obveznosti urejanja zadev, ki jih določa ta uredba, v statutu, in zagotoviti, da se izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(17)

Države članice morajo določiti pravila glede kazni, ki se uporabljajo pri kršitvah določb te uredbe, vključno s kršitvami obveznosti urejanja zadev, ki jih določa ta uredba, v statutu, ter pravil o soodločanju zaposlenih, in zagotoviti, da se izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Sprememba 10

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b

(b)

delitev dobička pomeni kakršno koli finančno korist, ki jo ima družbenik neposredno ali posredno od SPE v zvezi z deleži, ki jih ima v lasti, vključno s kakršnim koli prenosom denarja ali premoženja in zadolževanjem;

(b)

delitev dobička pomeni kakršno koli finančno korist, ki jo ima družbenik neposredno ali posredno od SPE v zvezi z deleži, ki jih ima v lasti, vključno s kakršnim koli prenosom denarja ali premoženja in zadolževanjem, in ki ni uravnotežena s polnovredno zahtevo za nadomestilo ali vračilo ;

Sprememba 12

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d

(d)

poslovodni organ pomeni enega ali več posameznih poslovodnih direktorjev, poslovodni odbor (dvotirni odbor) ali upravni odbor (enotirni odbor), ki je določen v statutu SPE kot odgovoren za upravljanje SPE;

(d)

izvršilni organ pomeni enega ali več posameznih poslovodnih direktorjev, poslovodni odbor (dvotirni odbor) ali upravni odbor (enotirni odbor), ki je določen v statutu SPE kot odgovoren za upravljanje SPE;

Sprememba 13

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka e

(e)

nadzorni odbor pomeni nadzorni odbor (dvotirni odbor), ki je v statutu SPE določen kot odgovoren za nadzor poslovodnega organa;

(e)

nadzorni odbor pomeni nadzorni odbor (dvotirni odbor), kadar je v statutu SPE določen kot odgovoren za nadzor poslovodnega organa;

Sprememba 14

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka e a (novo)

 

(ea)

raven soodločanja zaposlenih pomeni delež predstavnikov zaposlenih med člani upravnega ali nadzornega organa ali njunih odborov ali med člani poslovodne skupine, ki zajema profitne enote SPE;

Sprememba 15

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

1.   SPE izpolnjuje naslednje zahteve:

1.   SPE je gospodarski subjekt, ki je pravna oseba in ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

njen kapital je razdeljen na deleže;

(a)

njen kapital je razdeljen na deleže;

(b)

družbenik odgovarja do višine vpisanega kapitala ali kapitala, za katerega se je strinjal, da ga bo vpisal;

(b)

družbenik odgovarja do višine vpisanega kapitala ali kapitala, za katerega se je strinjal, da ga bo vpisal;

(c)

ima status pravne osebe;

 

(d)

njeni deleži se ne ponujajo javno in se ne tržijo na borzi;

(d)

njeni deleži niso predmet splošne javne ponudbe in se ne tržijo na borzi; to pa ne prepoveduje ponudb zaposlenim;

(e)

ustanovi jo lahko ena ali več fizičnih in/ali pravnih oseb, v nadaljnjem besedilu ustanovnih družbenikov.

(e)

ustanovi jo lahko ena ali več fizičnih in/ali pravnih oseb, v nadaljnjem besedilu ustanovnih družbenikov.

Sprememba 70

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka e a (novo)

 

(ea)

vključuje čezmejno sestavino, ki se kaže na enega od naslednjih načinov:

namen čezmejnega poslovanja ali čezmejni cilj družbe,

namen, da je dejavna v več kot eni državi članici,

poslovalnice v različnih državah članicah, ali

matično podjetje, ki je registrirano v drugi državi članici.

Sprememba 18

Predlog uredbe

Člen 7

SPE ima svoj registrirani sedež, glavno upravo ali glavni kraj poslovanja v Skupnosti.

SPE ima svoj registrirani sedež, glavno upravo ali glavni kraj poslovanja v Skupnosti.

Ni treba, da ima SPE glavno upravo ali glavni kraj poslovanja v državi članici, v kateri ima svoj registrirani sedež.

Ni treba, da ima SPE glavno upravo ali glavni kraj poslovanja v državi članici, v kateri ima svoj registrirani sedež. Če ima glavno upravo ali glavni kraj poslovanja v drugi državi članici kot registrirani sedež, mora SPE v register države članice, kjer je glavna uprava ali glavni kraj poslovanja, vložiti podatke, določene v točkah (a), (b) in (c) člena 10(2). Šteje se, da so informacije, zabeležene v registru, točne.

Vložitev listin v Evropski osrednji register izpolnjuje pogoje vlaganja listin iz drugega odstavka.

Sprememba 19

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3 a (novo)

 

Registriran sedež je naslov, na katerega se vročajo vsi pravni akti, povezani s SPE.

Spremembi 20 in 79

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavka 2 in 3

2.   Statut SPE je v pisni obliki in ga podpišejo vsi ustanovni družbeniki.

2.   Statut SPE je v pisni obliki in ga podpišejo vsi ustanovni družbeniki. Po obstoječem veljavnem nacionalnem pravu se lahko predpišejo dodatne zahteve, razen če SPE uporablja uradni vzorčni statut.

3.   Statut in kakršne koli spremembe statuta se uporabljajo:

3.   Statut in kakršne koli spremembe statuta se uporabljajo:

(a)

v zvezi z družbeniki in poslovodnim organom SPE ter njenim nadzornim organom, če ga ima, od datuma, ko je statut podpisan ali ko so sprejete spremembe.

(a)

v zvezi z družbeniki in izvršilnim organom SPE ter njenim nadzornim organom, če ga ima, od datuma, ko je statut podpisan ali ko so sprejete spremembe.

(b)

v zvezi s tretjimi osebami v skladu z določbami veljavnega nacionalnega prava za izvajanje odstavkov 5, 6 in 7 člena 3 Direktive 68/151/EGS.

(b)

v zvezi s tretjimi osebami v skladu z določbami veljavnega nacionalnega prava za izvajanje odstavkov 2, 5, 6 in 7 člena 3 Direktive 68/151/EGS.

Sprememba 21

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3 a (novo)

 

3a.     Posamezni nacionalni register pošlje izvod vsake registracije SPE in izvode vseh kasnejših sprememb evropskemu registru, ki ga upravljajo Komisija in pristojni nacionalni organi, kjer se shranijo. Komisija spremlja podatke, vnesene v ta register, predvsem, da bi preprečila možne zlorabe in napake. V kolikor SPE v roku dveh let od registracije ne more dokazati, da je skladna s točko (ea) člena 3(1), se spremeni v ustrezno nacionalno pravno obliko.

Sprememba 22

Predlog uredbe

Člen 10

1.   Ustanovni družbeniki SPE ali oseba, ki jo pooblastijo, vloži vlogo za registracijo. Takšna vloga se lahko predloži v elektronski obliki.

1.   Ustanovni družbeniki SPE ali oseba, ki jo pooblastijo, vloži vlogo za registracijo. Takšna vloga se lahko predloži v elektronski obliki v skladu z določbami veljavnega nacionalnega prava, ki izvajajo člen 3(2) Direktive 68/151/EGS .

2.   Države članice ne zahtevajo nobenih podrobnih podatkov in dokumentov, ki jih je treba predložiti z vlogo za registracijo SPE, razen naslednjih:

2.   Države članice ne zahtevajo nobenih podrobnih podatkov ali dokumentov, ki jih je treba predložiti z vlogo za registracijo SPE, razen naslednjih:

(a)

ime SPE in naslov njenega registriranega sedeža;

(a)

ime SPE in naslov njenega registriranega sedeža;

(b)

imena, naslovi in kakršne koli druge informacije, ki so potrebne za identifikacijo oseb, ki so pooblaščene, da zastopajo SPE v poslih s tretjimi osebami in v sodnih postopkih, ali sodelujejo v upravi ali pri nadzoru SPE;

(b)

imena, naslovi in kakršne koli druge informacije, ki so potrebne za identifikacijo oseb, ki so člani izvršilnega organa, in tistih, ki so pooblaščene, da zastopajo SPE v poslih s tretjimi osebami in v sodnih postopkih, ali sodelujejo v upravi ali pri nadzoru SPE;

 

(ba)

predmet družbe, vključno z obrazložitvijo čezmejnih sestavin gospodarskega cilja SPE, če te obstajajo;

(c)

kapital SPE, razdeljen na deleže;

(c)

kapital SPE, razdeljen na deleže;

 

(ca)

seznam družbenikov v skladu s členom 15;

(d)

razredi deležev in število deležev v vsakem razredu;

(d)

razredi deležev in število deležev v vsakem razredu;

(e)

skupno število deležev;

(e)

skupno število deležev;

(f)

nominalna ali računovodska vrednost deležev;

(f)

nominalna ali računovodska vrednost deležev;

(g)

statut SPE;

(g)

statut SPE;

(h)

če je bila SPE ustanovljena kot rezultat preoblikovanja, združitve ali delitve družb, odločitev o preoblikovanju, združitvi ali delitvi, ki je pripeljala do ustanovitve SPE.

(h)

če je bila SPE ustanovljena kot rezultat preoblikovanja, združitve ali delitve družb, odločitev o preoblikovanju, združitvi ali delitvi, ki je pripeljala do ustanovitve SPE.

3.   Dokumenti in podrobni podatki iz odstavka 2 se predložijo v jeziku, ki ga zahteva veljavno nacionalno pravo.

3.   Dokumenti in podrobni podatki iz odstavka 2 se predložijo v jeziku, ki ga zahteva veljavno nacionalno pravo.

4.   Za registracijo SPE lahko velja samo ena od naslednjih zahtev:

4.   Za registracijo SPE velja vsaj ena od naslednjih zahtev:

(a)

upravni ali pravni organ nadzira zakonitost dokumentov in podrobnih podatkov SPE;

(a)

upravni ali pravni organ nadzira zakonitost dokumentov in podrobnih podatkov SPE;

(b)

potrditev dokumentov in podrobnih podatkov SPE.

(b)

potrditev ali overitev dokumentov in podrobnih podatkov SPE.

5.   SPE predloži v register kakršno koli spremembo podrobnih podatkov ali dokumentov iz točk (a) do (g) odstavka 2, in sicer v 14 koledarskih dneh od dne, ko je bila narejena sprememba. Po vsaki spremembi statuta SPE predloži popolno besedilo v register v do takrat spremenjeni obliki.

5.   SPE predloži v register kakršno koli spremembo podrobnih podatkov ali dokumentov iz točk (a) do (g) odstavka 2, in sicer v 14 koledarskih dneh od dne, ko je bila narejena sprememba. Po vsaki spremembi statuta SPE predloži popolno besedilo v register v do takrat spremenjeni obliki. Ustrezno veljata stavek 2 odstavka 1 in odstavek 4.

6.   Registracija SPE se objavi.

6.   Registracija SPE se objavi.

Sprememba 23

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 – točka b

(b)

ime SPE, naslov njenega registriranega sedeža in, če je to primerno, dejstvo, da poteka postopek likvidacije družbe.

(b)

ime SPE, naslov njenega registriranega sedeža in, če je to primerno, podatki o njeni glavni upravi ali glavnem kraju poslovanja, obstoj podružnic in dejstvo, da poteka postopek likvidacije družbe;

Sprememba 24

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 – točka b a (novo)

 

(ba)

podrobnosti v zvezi s člani izvršilnega organa SPE.

Sprememba 25

Predlog uredbe

Člen 15

1.    Poslovodni organ SPE pripravi seznam družbenikov. Seznam vsebuje vsaj naslednje:

1.    Izvršilni organ SPE pripravi seznam družbenikov. Seznam vsebuje vsaj naslednje:

(a)

ime in naslov vsakega družbenika;

(a)

ime in poštni naslov vsakega družbenika;

(b)

število deležev, ki so v lasti zadevnega družbenika, njihova nominalna ali računovodska vrednost;

(b)

število deležev, ki so v lasti zadevnega družbenika, njihova nominalna ali računovodska vrednost;

(c)

če je delež v lasti več oseb, ime in naslov solastnikov in skupnega predstavnika;

(c)

če je delež v lasti več oseb, ime in naslov solastnikov in skupnega predstavnika;

(d)

datum odkupa deležev;

(d)

datum odkupa deležev;

(e)

znesek vsakega nadomestila v denarju, če ta obstaja, ki ga je plačal ali ga mora plačati zadevni družbenik;

(e)

znesek vsakega nadomestila v denarju, če ta obstaja, ki ga je plačal ali ga mora plačati zadevni družbenik;

(f)

vrednost in narava vsakega nadomestila v naravi, če ta obstaja, ki ga je zagotovil ali ga mora zagotoviti zadevni družbenik;

(f)

vrednost in narava vsakega nadomestila v naravi, če ta obstaja, ki ga je zagotovil ali ga mora zagotoviti zadevni družbenik;

(g)

datum, ko družbenik preneha biti udeležen v SPE.

(g)

datum, ko družbenik preneha biti udeležen v SPE.

2.   Seznam družbenikov predstavlja dokaz o verodostojnosti zadev iz točk (a) do (g) odstavka 1, razen če ni dokazano drugače.

2.   Seznam družbenikov, kot je zabeležen v registru v skladu s členom 10 , predstavlja dokaz o pravilnosti zadev iz točk (a) do (g) odstavka 1, razen če ni dokazano drugače.

3.   Seznam družbenikov in kakršne koli spremembe seznama vodi poslovodni organ in ga lahko na zahtevo pregledajo družbeniki ali tretje osebe.

3.   Seznam družbenikov, kot je zabeležen v registru v skladu s členom 10, in kakršne koli spremembe seznama vodi izvršni organ in ga lahko na zahtevo pregledajo družbeniki ali tretje osebe.

Sprememba 27

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 3

3.    Poslovodni organ takoj, ko je obveščen o prenosu, vnese družbenike na seznam iz člena 15, pod pogojem da je bil prenos izvršen v skladu s to uredbo in statutom SPE in da družbenik predloži primeren dokaz, da je zakonit lastnik deleža.

3.    Izvršilni organ takoj, ko ga družbenik obvesti o prenosu, vnese družbenike na seznam iz člena 15, zabeleženega v registru v skladu s členom 10 , pod pogojem da je bil prenos izvršen v skladu s to uredbo in statutom SPE in da družbenik predloži primeren dokaz, da je zakonit lastnik deleža.

Sprememba 28

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 4 – točka a

(a)

v zvezi s SPE na dan, ko družbenik obvesti SPE o prenosu;

(a)

v zvezi s SPE na dan, ko novi družbenik obvesti SPE o prenosu;

Sprememba 29

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 4 – točka b

(b)

v zvezi s tretjimi osebami na dan, ko je družbenik vpisan na seznam iz člena 15.

(b)

v zvezi s tretjimi osebami na dan, ko je družbenik vpisan na seznam iz člena 15 ali ko se v registru v skladu s členom 9 objavi njegov položaj kot družbenik.

Sprememba 30

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1

1.    Družbenik ima pravico, da se umakne iz SPE, če se dejavnosti SPE izvajajo ali so se izvajale na način, ki resno škodi interesom družbenika zaradi enega ali več naslednjih dogodkov :

1.    Pravico do umika lahko izvršijo družbeniki, ki ne sodelujejo pri odločitvah o:

(a)

SPE je bil odvzet velik del njenih sredstev;

(a)

odvzemu SPE velikega dela njenih sredstev ;

(b)

registriran sedež SPE je bil prenesen v drugo državo članico ;

(b)

operacijah, ki bi bistveno spremenile dejavnosti SPE;

(c)

dejavnosti SPE so se znatno spremenile ;

(c)

prenosu registriranega sedeža SPE v drugo državo članico;

(d)

vsaj 3 leta ni bil razdeljen noben delež pri dobičku , čeprav bi finančni položaj SPE dovoljeval takšno delitev dobička.

(d)

nerazdelitvi deleža pri dobičku vsaj 3 leta, čeprav bi finančni položaj SPE dovoljeval takšno delitev dobička.

 

Statut SPE lahko določa dodatno podlago za umik.

Sprememba 31

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 3

3.   Ko poslovodni organ SPE prejme obvestilo iz odstavka 2, zahteva odločitev družbenikov o nakupu deležev družbenika s strani drugih družbenikov ali same SPE.

3.   Ko izvršilni organ SPE prejme obvestilo iz odstavka 2, zahteva odločitev družbenikov o nakupu deležev družbenika s strani drugih družbenikov ali same SPE.

Sprememba 32

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 4

4.   Če družbeniki SPE ne sprejmejo odločitve iz odstavka 3 ali ne sprejmejo razlogov družbenika za umik v 30 koledarskih dneh od predložitve obvestila iz odstavka 2, poslovodni organ o tem takoj obvesti družbenika.

4.   Če družbeniki SPE ne sprejmejo odločitve iz odstavka 3 ali ne sprejmejo razlogov družbenika za umik v 30 koledarskih dneh od predložitve obvestila iz odstavka 2, izvršilni organ o tem takoj obvesti družbenika.

Sprememba 33

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 4

4.   Kapital SPE znaša vsaj 1 EUR.

4.   Kapital SPE znaša vsaj 1 EUR, če se v statutu zahteva, da izvršilni organ podpiše izjavo o plačilni sposobnosti, kot določeno v členu 21. Kadar statut ne predpisuje določbe v ta namen, znaša kapital SPE vsaj 8 000 EUR .

Sprememba 34

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 3

3.    Brez poseganja v odstavka 1 in 2 ureja odgovornost družbenikov za plačana ali zagotovljena nadomestila veljavno nacionalno pravo .

3.    Če vrednost nadomestila ne doseže zneska za to prevzetega deleža, mora družbenik omogočiti vložek v denarju v višini primanjkljaja. Pravica družbe po izpolnitvi zastara v osmih letih po registraciji družbe.

Sprememba 35

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1

1.   Brez poseganja v člen 24 lahko SPE na podlagi predloga poslovodnega organa izvede delitev dobička družbenikom, pod pogojem da po delitvi dobička sredstva SPE v celoti pokrivajo njene obveznosti. SPE ne sme razdeliti tistih rezerv, ki v skladu s statutom ne smejo biti razdeljene.

1.   Brez poseganja v člen 24 lahko SPE na podlagi predloga izvršilnega organa izvede delitev dobička družbenikom, pod pogojem da po delitvi dobička sredstva SPE v celoti pokrivajo njene obveznosti. SPE ne sme razdeliti tistih rezerv, ki v skladu s statutom ne smejo biti razdeljene. Delitev dobička je dopustna le, če se preostali znesek vložka ne spusti pod najnižji znesek, opredeljen v členu 19(4) .

Sprememba 36

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 2

2.   Če je tako zahtevano v statutu, poslovodni organ SPE, poleg tega da izpolnjuje zahteve iz odstavka 1, pred delitvijo dobička podpiše izjavo, v nadaljnjem besedilu potrdilo o plačilni sposobnosti, s katero potrdi, da bo SPE v enem letu od dne delitve lahko plačala svoje dolgove, ki nastanejo pri normalnem poslovanju. Družbeniki prejmejo potrdilo o plačilni sposobnosti preden se sprejme odločitev o delitvi dobička iz člena 27.

2.   Če je tako zahtevano v statutu, izvršilni organ SPE, poleg tega da izpolnjuje zahteve iz odstavka 1, pred delitvijo dobička podpiše izjavo, v nadaljnjem besedilu potrdilo o plačilni sposobnosti, s katero potrdi, da bo SPE v enem letu od dne delitve lahko plačala svoje dolgove, ki nastanejo pri normalnem poslovanju. Družbeniki prejmejo potrdilo o plačilni sposobnosti preden se sprejme odločitev o delitvi dobička iz člena 27.

Sprememba 37

Predlog uredbe

Člen 22

Vsak družbenik, ki je prejel razdeljen dobiček, kar ni bilo v skladu s členom 21, mora izplačila vrniti SPE, če SPE dokaže, da je družbenik vedel za nepravilnosti ali bi glede na okoliščine moral biti z njimi seznanjen .

Vsak družbenik, ki je prejel razdeljen dobiček, kar ni bilo v skladu s členom 21, mora izplačila vrniti SPE.

Sprememba 38

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1

1.   Če se zmanjša kapital SPE, razdeljen na deleže, se smiselno uporabljata člena 21 in 22.

1.   Če se zmanjša kapital SPE, razdeljen na deleže, se smiselno uporabljata člena 21 in 22. Zmanjšanje kapitala je dopustno le, če se preostali znesek vložka ne spusti pod najnižji znesek, opredeljen v členu 19(4) .

Sprememba 39

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 1

1.   Za SPE veljajo zahteve veljavnega nacionalnega prava, kar zadeva pripravo, urejanje, revizijo in objavo računovodskih izkazov.

1.   Za SPE veljajo zahteve veljavnega nacionalnega prava, kar zadeva pripravo, urejanje, revizijo in objavo zakonskih računovodskih izkazov.

Sprememba 40

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 2

2.    Poslovodni organ vodi knjigovodstvo SPE. Knjigovodstvo SPE ureja veljavno nacionalno pravo.

2.    Izvršilni organ vodi knjigovodstvo SPE. Knjigovodstvo SPE ureja veljavno nacionalno pravo.

Sprememba 41

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1

1.   SPE ima poslovodni organ, ki je odgovoren za upravljanje SPE. Poslovodni organ lahko izvršuje vsa pooblastila SPE, ki jih v skladu s to uredbo ali statutom ni treba izvrševati družbenikom.

1.   SPE ima izvršilni organ, ki je odgovoren za upravljanje SPE. Izvršilni organ lahko izvršuje vsa pooblastila SPE, ki jih v skladu s to uredbo ali statutom ni treba izvrševati družbenikom. Odločitve družbenikov so za izvršilni organ notranje zavezujoče.

Sprememba 42

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2

2.   Odločitve o zadevah iz točk (a), (b), (c), (i), (l), (m), (n), (o) in (p) odstavka 1 se sprejmejo s kvalificirano večino.

2.   Odločitve o zadevah iz točk (a), (b), (c), (h) , (i), (l), (m), (n), (o) in (p) odstavka 1 se sprejmejo s kvalificirano večino.

Sprememba 43

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 3

3.   Sprejetje odločitev ne zahteva organiziranja skupščine družbenikov. Poslovodni organ zagotovi vsem družbenikom predloge za odločitve, skupaj z zadostnimi informacijami, ki jim omogočajo, da sprejmejo informirane odločitve. Odločitve se evidentirajo v pisni obliki. Kopije sprejetih odločitev se pošljejo vsakemu družbeniku.

3.   Sprejetje odločitev ne zahteva organiziranja skupščine družbenikov. Izvršilni organ zagotovi vsem družbenikom predloge za odločitve, skupaj z zadostnimi informacijami, ki jim omogočajo, da sprejmejo informirane odločitve. Odločitve se evidentirajo v pisni obliki. Kopije sprejetih odločitev se pošljejo vsakemu družbeniku.

Sprememba 44

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 4

4.   Odločitve družbenikov so v skladu s to uredbo in statutom SPE.

4.   Odločitve družbenikov so v skladu s to uredbo in statutom SPE.

Pravico družbenikov, da izpodbijajo odločitve, ureja veljavno nacionalno pravo.

Neveljavnost odločitev družbenikov zaradi kršitve določb statuta, te uredbe ali veljavnega prava se lahko uveljavlja le s tožbo pri sodišču, pristojnem za sedež SPE.

Tožbo lahko vsak družbenik, ki ni glasoval za odločitev, vloži v času enega meseca, računano od datuma odločitve, če družba ne popravi pomanjkljivosti pri odločitvah in tožnik ne privoli naknadno. Statut lahko predvideva daljši rok za pritožbo .

Sprememba 45

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 7 – točka (a)

(a)

v zvezi z družbeniki, poslovodnim organom SPE in njenim nadzornim organom, če ga ima, od datuma, ko so sprejete.

(a)

v zvezi z družbeniki, izvršilnim organom SPE in njenim nadzornim organom, če ga ima, od datuma, ko so sprejete.

Sprememba 46

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 1

1.   Družbeniki imajo pravico, da so informirani in da postavljajo vprašanja poslovodnemu organu o odločitvah, letnih računovodskih izkazih in vseh drugih zadevah v zvezi z dejavnostjo SPE.

1.   Družbeniki imajo pravico, da so informirani in da postavljajo vprašanja izvršilnemu organu o odločitvah, letnih računovodskih izkazih in vseh drugih zadevah v zvezi z dejavnostjo SPE.

Sprememba 47

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 2

2.    Poslovodni organ lahko zavrne dostop do informacij samo, če bi to lahko resno škodilo poslovnim interesom SPE.

2.    Izvršilni organ lahko zavrne dostop do informacij samo, če bi to lahko resno škodilo poslovnim interesom SPE.

Sprememba 48

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 1

1.   Družbeniki, ki imajo 5 % glasovalnih pravic, vezanih na deleže SPE, lahko zahtevajo od poslovodnega organa, naj predloži predlog za odločitev družbenikov.

1.   Družbeniki, ki imajo 5 % glasovalnih pravic, vezanih na deleže SPE, lahko zahtevajo od izvršilnega organa, naj predloži predlog za odločitev družbenikov.

Sprememba 49

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 1 – pododstavek 3

Če je zahteva zavrnjena ali če poslovodni organ ne predloži predloga v 14 koledarskih dneh od prejema zahteve, lahko zadevni družbeniki predložijo predlog za odločitev družbenikov v zvezi z obravnavanimi zadevami.

Če je zahteva zavrnjena ali če izvršilni organ ne predloži predloga v 14 koledarskih dneh od prejema zahteve, lahko zadevni družbeniki predložijo predlog za odločitev družbenikov v zvezi z obravnavanimi zadevami.

Sprememba 50

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 2 – pododstavek 2

Strokovnjak ima dostop do dokumentov in evidenc SPE in lahko zahteva informacije od poslovodnega organa.

Strokovnjak ima dostop do dokumentov in evidenc SPE in lahko zahteva informacije od izvršilnega organa.

Sprememba 51

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 4

4.    Direktor SPE je odgovoren družbi za kakršno koli dejanje ali opustitev, ki je v nasprotju z njegovimi dolžnostmi na podlagi te uredbe, statuta SPE ali odločitve družbenikov in povzroča izgubo ali škodo SPE. Če je takšno kršitev povzročil več kot en direktor, so vsi zadevni direktorji solidarno odgovorni .

4.    Direktorji so solidarno in individualno odgovorni družbi za kakršno koli škodo SPE zaradi opustitve , ki je v nasprotju z njihovimi dolžnostmi na podlagi te uredbe, statuta SPE ali odločitve družbenikov. Odgovornost ni razširjena na tiste direktorje, ki lahko dokažejo svojo nedolžnost in ki so naznanili svoje nestrinjanje z opustitvijo dolžnosti.

Sprememba 52

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 5

5.    Brez poseganja v določbe te uredbe ureja odgovornost direktorjev veljavno nacionalno pravo.

5.    Direktorji plačajo odškodnino zlasti , če so bila v nasprotju s členom 21 opravljena plačila ali v nasprotju s členom 23(2) pridobljeni lastni deleži družbe. Direktorji niso oproščeni obveznosti, da izplačajo upnike družbe, na podlagi tega, da so ravnali v skladu z odločitvijo družbenikov.

Sprememba 53

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 5 a (novo)

 

5a.     Pravica do vložitve tožbe iz tega člena zastara v štirih letih od dneva nastanka.

Sprememba 54

Predlog uredbe

Člen 33

1.   SPE v zvezi s tretjimi osebami zastopa en ali več direktorjev . Dejanja direktorjev so zavezujoča za SPE, tudi če ne spadajo med cilje SPE.

1.   SPE v zvezi s tretjimi osebami zastopa en ali več članov izvršilnega organa. Dejanja članov izvršilnega organa so zavezujoča za SPE, tudi če ne spadajo med cilje SPE.

2.   Statut SPE lahko določa, da morajo direktorji skupno izvrševati splošna pooblastila za zastopanje. V odnosu s tretjimi osebami se ne smejo uporabljati nobene druge omejitve pooblastil direktorjev na podlagi statuta, odločitve družbenikov ali poslovodnega ali nadzornega organa, če te obstajajo, in sicer niti takrat, ko so bile objavljene.

2.   Statut SPE lahko določa, da morajo člani izvršilnega organa skupno izvrševati splošna pooblastila za zastopanje. V odnosu s tretjimi osebami se ne smejo uporabljati nobene druge omejitve pooblastil direktorjev na podlagi statuta, odločitve družbenikov ali poslovodnega ali nadzornega organa, če te obstajajo, in sicer niti takrat, ko so bile objavljene.

3.    Direktorji lahko v skladu s statutom prenesejo svojo pravico zastopanja SPE.

3.    Člani izvršilnega organa lahko v skladu s statutom prenesejo svojo pravico zastopanja SPE.

Sprememba 71

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 1

1.   Za SPE veljajo pravila o soodločanju zaposlenih, če ta obstajajo, ki se uporabljajo v državi članici, v kateri ima svoj registrirani sedež, ob upoštevanju določb tega člena.

1.   Za SPE veljajo pravila o soodločanju zaposlenih, če ta obstajajo, ki se uporabljajo v državi članici, v kateri ima svoj registrirani sedež, ob upoštevanju določb tega člena. Ta pravila, če obstajajo, veljajo za celotno osebje SPE.

 

1a.     Odstavek 1 se ne uporablja, kadar:

(a)

v SPE dela več kot 1 000 zaposlenih in več kot ena četrtina (25 %) vseh zaposlenih običajno dela v državi članici ali državah članicah, ki predvideva/-jo višjo raven soodločanja zaposlenih kot država članica, v kateri ima SPE svoj registrirani sedež. V tem primeru se smiselno uporabljajo določbe o soodločanju zaposlenih iz Direktive 2001/86/ES. Poleg tega lahko SPE uporablja tudi člen 16(4) Direktive 2005/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o čezmejnih združitvah kapitalskih družb (2);

(b)

v SPE dela med 500 in 1 000 zaposlenih in več kot ena tretjina (33⅓ %) vseh zaposlenih običajno dela v državi članici ali državah članicah, ki predvideva/-jo višjo raven soodločanja zaposlenih kot država članica, v kateri ima SPE svoj registrirani sedež. V tem primeru se smiselno uporabljajo določbe o soodločanju zaposlenih iz Direktive 2001/86/ES ter člena 16(3)(e), (4) in (5) Direktive 2005/56/ES;

(c)

je bil SPE ustanovljen v skladu s točko (b), (c) ali (d) člena 5(1) in v njem dela manj kot 500 zaposlenih in več kot ena tretjina (33⅓ %) vseh zaposlenih običajno dela v državi članici ali državah članicah, ki predvideva/-jo višjo raven soodločanja zaposlenih kot država članica, v kateri ima SPE svoj registrirani sedež. V tem primeru se smiselno uporabljajo določbe o soodločanju zaposlenih iz Direktive 2001/86/ES ter člena 16(3)(e), (4) in (5) Direktive 2005/56/ES;

(d)

je bil SPE ustanovljen v skladu s točko (a) člena 5(1) in v njem dela manj kot 500 zaposlenih in več kot polovica (50 %) vseh zaposlenih običajno dela v državi članici ali državah članicah, ki predvideva/-jo višjo raven soodločanja zaposlenih kot država članica, v kateri ima SPE svoj registrirani sedež. V tem primeru se smiselno uporabljajo določbe o soodločanju zaposlenih iz Direktive 2001/86/ES ter člena 16(3)(e), (4) in (5) Direktive 2005/56/ES.

Sprememba 72

Predlog uredbe

Člen 34 a (novo)

 

Člen 34a

Določba o prilagoditvi

Če ni določb o soodločanju zaposlenih, se uporablja člen 34(1a), če so zaradi sprememb v številu zaposlenih izpolnjeni pogoji, določeni v navedenem členu.

Če pogoji iz člena 34(1a) niso več izpolnjeni, poslovodni odbor SPE lahko uporablja člen 34(1).

Če obstaja ureditev soodločanja, ta ostane veljavna, dokler ne začne veljati nova ureditev.

Sprememba 56

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 1 – uvodni del

1.    Poslovodni organ SPE, ki načrtuje prenos, pripravi predlog prenosa, ki vključuje vsaj:

1.    Izvršilni organ SPE, ki načrtuje prenos, pripravi predlog prenosa, ki vključuje vsaj:

Sprememba 57

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 2 – uvodni del

2.   Vsaj mesec preden je sprejeta odločitev družbenikov iz odstavka 4 poslovodni organ SPE:

2.   Vsaj mesec preden je sprejeta odločitev družbenikov iz odstavka 4 izvršilni organ SPE:

Sprememba 58

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 3

3.    Poslovodni organ SPE pripravi poročilo družbenikom, v katerem so pojasnjeni in utemeljeni pravni in ekonomski vidiki predlaganega prenosa ter navedene posledice prenosa za družbenike, upnike in zaposlene. Poročilo se predloži družbenikom in predstavnikom zaposlenih, ali če takšnih predstavnikov ni, neposredno zaposlenim skupaj s predlogom za prenos.

3.    Izvršilni organ SPE pripravi poročilo družbenikom, v katerem so pojasnjeni in utemeljeni pravni in ekonomski vidiki predlaganega prenosa ter navedene posledice prenosa za družbenike, upnike in zaposlene. Poročilo se predloži družbenikom in predstavnikom zaposlenih, ali če takšnih predstavnikov ni, neposredno zaposlenim skupaj s predlogom za prenos.

Sprememba 59

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 3 – pododstavek 2

Če poslovodni organ pravočasno prejme mnenje predstavnikov zaposlenih o prenosu, se to mnenje predloži družbenikom.

Če izvršilni organ pravočasno prejme mnenje predstavnikov zaposlenih o prenosu, se to mnenje predloži družbenikom.

Sprememba 73

Predlog uredbe

Člen 38

1.   Za SPE se od dne registracije uporabljajo pravila v zvezi z ureditvami glede soodločanja zaposlenih, ki so veljavna v državi članici gostiteljici, če takšna pravila obstajajo.

1.   Za SPE se od dne registracije uporabljajo pravila v zvezi z ureditvami glede soodločanja zaposlenih, ki so veljavna v državi članici gostiteljici, če takšna pravila obstajajo.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja, če zaposleni v SPE v matični državi članici predstavljajo vsaj eno tretjino skupnega števila zaposlenih v SPE, vključno s hčerinskimi družbami ali podružnicami SPE v kateri koli državi članici, in če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)

zakonodaja v državi članici gostiteljici ne zagotavlja vsaj enake ravni udeležbe, kot se uporablja v SPE v matični državi članici pred njeno registracijo v državi članici gostiteljici. Raven soodločanja zaposlenih se meri z deležem predstavnikov zaposlenih med člani upravnega ali nadzornega organa ali njunih odborov ali med člani poslovodne skupino, ki zajema profitne enote SPE, če v njej obstaja soodločanje zaposlenih;

(b)

zakonodaja države članice gostiteljice ne podeljuje zaposlenim v poslovalnicah SPE, ki se nahajajo v drugih državah članicah, enake pravice za izvrševanje pravic soodločanja, kot so jih ti zaposleni imeli pred prenosom.

3.     Če je izpolnjen eden od pogojev iz točk (a) ali (b) odstavka 2, poslovodni organ SPE po objavi predloga za prenos čim prej sprejme potrebne ukrepe za začetek pogajanj s predstavniki zaposlenih v SPE, da bi bil dosežen sporazum o ureditvah glede soodločanja zaposlenih.

4.     V sporazumu med poslovodnim organom SPE in predstavniki zaposlenih je določeno:

(a)

obseg uporabe sporazuma;

(b)

če stranke med pogajanji sklenejo, da vzpostavijo ureditve glede soodločanja zaposlenih v SPE po prenosu, vsebino takšnih ureditve, vključno, če je to ustrezno, s številom članov v upravnem ali nadzornem organu družbe, ki jih zaposleni lahko izvolijo, imenujejo, predlagajo ali zavrnejo, postopke glede načina izvolitve, imenovanja, priporočitve ali zavrnitve članov s strani zaposlenih in njihove pravice;

(c)

datum začetka veljavnosti sporazuma in njegovo trajanje, ter kakršni koli primeri, v katerih se je treba o sporazumu znova pogajati, in postopek za ponovna pogajanja o njem.

5.     Pogajanja so omejena na šest mesecev. Stranki se lahko dogovorita, da bosta podaljšali pogajanja po tem obdobju, in sicer za dodatnih šest mesecev. Drugače ureja pogajanja pravo matične države članice.

6.     Če takšen dogovor ni dosežen, se še naprej uporabljajo ureditve glede soodločanja, ki že obstajajo v matični državi članici.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja, če so izpolnjeni pogoji iz člena 34(1a). V tem primeru se smiselno uporablja člen 34(1a).

Sprememba 60

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 1

1.   Države članice, ki niso v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (EMU), lahko zahtevajo od SPE, ki ima registriran sedež na njihovem ozemlju, naj navede svoj kapital v nacionalni valuti. SPE lahko navede svoj kapital tudi v eurih. Menjalno razmerje med nacionalno valuto in eurom je razmerje na zadnji dan meseca pred registracijo SPE.

1.   Države članice, ki niso v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (EMU), lahko zahtevajo od SPE, ki imajo registriran sedež na njihovem ozemlju, naj navedejo svoj kapital v nacionalni valuti. Take SPE poleg tega navedejo svoj kapital v eurih. Menjalno razmerje med nacionalno valuto in eurom je razmerje na zadnji dan meseca pred registracijo SPE.

Sprememba 61

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 2

2.   SPE lahko pripravi in objavi letne in, kjer je ustrezno, konsolidirane računovodske izkaze v eurih v državah članicah, ki niso v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (EMU). Vendar lahko te države članice od SPE zahtevajo tudi, naj pripravi in objavi letne in, kjer je ustrezno, konsolidirane računovodske izkaze v nacionalni valuti v skladu z veljavnim nacionalnim pravom.

2.   SPE pripravi in objavi letne in, kjer je ustrezno, konsolidirane računovodske izkaze tako v nacionalni valuti kot v eurih v državah članicah, ki niso v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (EMU).

Sprememba 62

Predlog uredbe

Člen 42 a (novo)

 

Člen 42a

Klavzula o arbitraži

1.     Statut lahko v obliki klavzule o arbitraži določi sklicevanje na arbitražo pri vsakem sporu med družbeniki ali med družbeniki in SPE v zvezi z odnosi v družbi. Statut lahko določa tudi, da klavzula o arbitraži zajema tudi spore z direktorji. V tem primeru klavzula o arbitraži zavezuje direktorje od trenutka, ko sprejmejo položaj.

2.     Vsako spremembo ustanovnega akta, ki uvede ali odstrani klavzulo o arbitraži z odločitvijo družbenikov v skladu s členom 27, morajo odobriti družbeniki, ki predstavljajo vsak dve tretjini družbenega kapitala.

Sprememba 63

Predlog uredbe

Člen 43 a (novo)

 

Člen 43a

Salvatorična klavzula

Če so posamezne klavzule členov statuta neveljavne, se izločijo, ostale klavzule členov statuta pa ostanejo veljavne. Neveljavna klavzula se nadomesti z ustrezno klavzulo vzorca členov statuta, dokler jih družbeniki s sklepom ne popravijo. Če vzorec členov statuta ne predvideva ustrezne določbe, se neveljavna klavzula nadomesti s pravom za družbe z omejeno odgovornostjo države članice, v kateri ima SPE svoj sedež.

Sprememba 64

Predlog uredbe

Člen 45

Države članice uradno obvestijo Komisijo o obliki zasebne družbe z omejeno odgovornostjo iz člena 4 (2) najkasneje do 1. julija 2010 .

Komisija objavi te podatke v Uradnem listu Evropske Unije.

Države članice do 1. julija 2010 uradno obvestijo Komisijo o obliki zasebne družbe z omejeno odgovornostjo iz drugega odstavka člena 4, o posledicah, ki jih nacionalna zakonodaja predvideva v primeru nespoštovanja določb te uredbe, ter dodatne določbe, ki jih predpisuje nacionalno gospodarsko pravo v zvezi s SPE.

Komisija objavi te podatke v Uradnem listu Evropske Unije.

Nadalje države članice vzdržujejo spletne strani, na katerih so objavljeni seznami SPE, ki so registrirane na njihovem ozemlju, ter vse sodne odločbe, povezane z delovanjem SPE na njihovem ozemlju. Komisija vzdržuje spletno stran s povezavami na te ločene nacionalne spletne strani.

Sprememba 65

Predlog uredbe

Priloga I – Poglavje IV – Kapital – alinea 7

ali mora poslovodni organ pred delitvijo dobička podpisati potrdilo o plačilni sposobnosti in veljavne zahteve,

ali mora izvršni organ pred delitvijo dobička podpisati potrdilo o plačilni sposobnosti in veljavne zahteve,

Sprememba 66

Predlog uredbe

Priloga I – Poglavje V – Organizacija SPE – alinea 10

ali poslovodni organ SPE sestavlja eden ali več poslovodnih direktorjev, poslovodni odbor (dvotirni odbor) ali upravni odbor (enotirni odbor),

ali izvršilni organ SPE sestavlja eden ali več poslovodnih direktorjev, poslovodni odbor (dvotirni odbor) ali upravni odbor (enotirni odbor),

Sprememba 67

Predlog uredbe

Priloga I – Poglavje V – Organizacija SPE – alinea 13

če obstaja poslovodni odbor (dvotirni odbor) ali eden ali več poslovodnih direktorjev, ali ima SPE nadzorni organ in, če je tako, njegova sestava in organizacija ter njegov odnos z poslovodnim organom,

če obstaja poslovodni odbor (dvotirni odbor) ali eden ali več poslovodnih direktorjev, ali ima SPE nadzorni organ in, če je tako, njegova sestava in organizacija ter njegov odnos z izvršilnim organom,

Sprememba 68

Predlog uredbe

Priloga I – Poglavje V – Organizacija SPE – alinea 20

pravila glede zastopanja SPE s strani poslovodnega organa, zlasti če imajo direktorji pravico zastopati SPE skupaj ali ločeno in kakršen koli prenos te pravice,

pravila glede zastopanja SPE s strani izvršilnega organa, zlasti če imajo direktorji pravico zastopati SPE skupaj ali ločeno in kakršen koli prenos te pravice,

Sprememba 69

Predlog uredbe

Priloga I – Poglavje V – Organizacija SPE – alinea 21

pravila o prenosu kakršnih koli poslovodnih pooblastil na drugo osebo.

pravila o prenosu kakršnih koli izvršilnih pooblastil na drugo osebo.


(1)   UL L 294, 10.11.2001, str. 22.

(2)   UL L 310, 25.11.2005, str. 1.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/321


Torek, 10. marca 2009
Smernice za proračunski postopek 2010 – Oddelek III – Komisija

P6_TA(2009)0095

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o smernicah za proračunski postopek 2010, Oddelek III – Komisija (2009/2005 (BUD))

2010/C 87 E/47

Evropski parlament,

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009,

ob upoštevanju posodobljenega finančnega načrta Komisije za obdobje 2007–2013, kot je bil predložen 30. januarja 2009 v skladu s točko 46 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (1),

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o letni strategiji politik za leto 2010 (KOM(2009)0073), zlasti dela II,

ob upoštevanju omenjenega Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006,

ob upoštevanju člena 272 Pogodbe ES in člena 177 Pogodbe Euratom,

ob upoštevanju člena 112(1) svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0111/2009),

A.

ker bo v letu 2010 potekal vmesni pregled številnih večletnih programov,

B.

ker bosta tako Evropski parlament kot Komisija konec leta 2009 začela delovati v novi sestavi,

Proračunski pregled

1.

ugotavlja, da je v večletnem finančnem okviru za obdobje 2007-2013 predviden problematičen znesek proračunskih sredstev za leto 2010, in sicer gre za 139 489 000 000 EUR za prevzem obveznosti, kar je 1,02 % BND EU, ter 133 505 000 000 EUR za plačila, kar znaša 0,97 % BND EU (v tekočih cenah), in opozarja, da bo naslednja prilagoditev večletnega finančnega okvira potekala aprila 2009, ravno pred objavo predhodnega predloga proračuna za leto 2010;

2.

se zaveda, da zneski posameznih razdelkov v večletnem finančnem okviru določajo najvišje možne odhodke in so tudi meja za letne proračune; si želi, da bi bili končni proračuni bliže tej zgornji meji, kar bi lahko prispevalo k financiranju številnih ciljev Evropske unije, ki so izrednega pomena, brez ogrožanja trenutnih politik in programov; ugotavlja, da se za nekatere programe Skupnosti še vedno nameni premalo sredstev; ugotavlja, da EU potrebuje bolj velikopotezne finančne in proračunske odločitve, da lahko prevzame svojo vlogo zlasti na področju gospodarske rasti in zaposlovanja ter na področju zunanje politike, kjer primanjkuje sredstev;

3.

poudarja, da bo Parlament za izvajanje svojih političnih prednostnih nalog uporabil vse instrumente, ki so na voljo v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006, vključno s 5 % zakonodajne prilagodljivosti (točka 37 Medinstitucionalnega sporazuma) v obdobju večletnega finančnega okvira 2007–2013;

4.

ugotavlja še, da zaradi neustreznega proračunskega izvrševanja niti končni letni proračuni niso v celoti izkoriščeni, predvsem zaradi zapletenih pravil in zahtev, ki jih postavljajo Komisija in/ali države članice, in nezmožnosti za izvrševanje v državah članicah, ki povzroča velike neporavnane obveznosti (RAL); poziva Komisijo in države članice, naj olajšajo izvrševanje, tako da zmanjšajo birokratsko breme, ki so si ga naložile same, in poenostavijo upravljavske sisteme, kjer je mogoče, zlasti strukturnih skladov;

5.

poudarja pomen dobrega medinstitucionalnega sodelovanja, v okviru katerega lahko Komisija proračunskemu organu posreduje vse potrebne osnovne informacije;

6.

meni, da je jasna in pregledna predstavitev proračuna Unije nujno potrebna; namerava pozorno spremljati finančno načrtovanje, da bo lahko sprejel ustrezne proračunske odločitve; pozdravlja izboljšano predstavitev dokumentov finančnega načrtovanja Komisije; vendar pa želi, da bi bile spremembe, ki jih je predvidela Komisija v okviru svojega finančnega načrtovanja, bolj razločne in jasnejše; zahteva dodatna pojasnila o dodeljevanju sredstev za odhodke iz poslovanja in upravne odhodke; ugotavlja, da se že tako velik delež odhodkov, ki so dejansko upravni, financira s sredstvi za poslovanje;

7.

poziva Komisijo, naj pri pripravi predhodnega predloga proračuna za leto 2010 predloži jasna, dosledna in tehtna poročila o dejavnostih za vsa politična področja, da bo vsem zadevnim odborom Parlamenta omogočila temeljit nadzor izvajanja različnih programov in politik EU; s tem v zvezi pričakuje ustrezen razvoj in izvajanje glavnih proračunskih odločitev, ki so že bile sprejete, kot so odločitve glede Galilea, Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo ter pomoči v hrani;

8.

poudarja pomembnost načela „dobrega načrtovanja proračuna“; poziva Komisijo, naj pripravi tak predhodni predlog proračuna, ki bo ustrezno odgovoril na trenutne izzive in zagotovil trajna sredstva za obstoječe politike; je še posebej zaskrbljen zaradi proračunskih potreb v razdelkih 1a in 4 večletnega finančnega okvira v letu 2010; poudarja, da je instrument prilagodljivosti namenjen financiranju nepredvidenih političnih izzivov in je le eden od virov dodatnih sredstev;

9.

pozdravlja ustanovitev medinstitucionalne delovne skupine za decentralizirane agencije; znova poudarja, da so finančna sredstva za ustanavljanje novih agencij zaradi trenutnih rezerv v posameznih razdelkih zelo omejena in spominja Komisijo in Svet na potrebo po upoštevanju točke 47 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006; opozarja Komisijo, da je treba namenske prejemke upoštevati pri oblikovanju predhodnega predloga proračuna za leto 2010 za obstoječe decentralizirane agencije; vztraja, da morajo agencije, ki so v veliki meri odvisne od prihodkov iz pristojbin, še naprej uporabljati ta instrument v celoti, da se jim tako zagotovi potrebna proračunska prilagodljivost;

10.

podpira različne instrumente pomoči v okviru razdelka 4; opozarja, da je resno pomanjkanje sredstev za razdelek 4 večletnega finančnega okvira razlog za stalno zaskrbljenost Parlamenta; poudarja, da če želi Unija izpolniti svoje obljube in ambicije kot svetovni akter, mora zagotoviti, da se potrebe držav v razvoju v celoti odražajo v strateških izbirah mehanizmov za financiranje razvojnega sodelovanja;

11.

opozarja na postopek, predviden v točki 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006; vendar opozarja, da so nekatere spremembe že zmanjšale razpoložljivo razliko do zgornje meje in je zato težko financirati nove ukrepe brez novih sredstev; namesto prerazporejanja odobrenih sredstev med postavkami podpira iskanje dolgoročnih rešitev, ki bi omogočile, da proračun EU izpolni vse potrebe, poudarja, da zgornje meje, ki so na razpolago v vsakem razdelku večletnega finančnega okvira (zlasti razdelek 2), ne morejo biti samoumevne zaradi spreminjajočih se gospodarskih pogojev; meni, da je bolje poiskati neposredno rešitev za kategorijo izdatkov, kjer primanjkuje sredstev, sicer utegnejo biti ovirana druga področja porabe; meni, da ob pomanjkanju prilagodljivosti v postavkah in med njimi revizija večletnega finančnega okvira odraža večino proračunskih načel; obžaluje, da Svet v trenutnih razmerah ni sprejel konstruktivnega pristopa za uporabo obstoječih mehanizmov prilagodljivosti; meni, da je treba pri vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira obravnavati tudi kronično premajhno financiranje nekaterih kategorij odhodkov;

12.

je pripravljen upoštevati rezultate vmesnega pregleda, ki zajema vse vidike porabe in virov EU, vključno s popustom za Združeno kraljestvo, poročilom Komisije o delovanju medinstitucionalnega sporazuma do konca leta 2009, ki je predvideno v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006, in tudi potekajoče vmesne ocene večletnih programov;

Soočanje z izzivi

13.

opozarja, da bo treba s proračunom EU za leto 2010 odgovoriti na velike izzive; poudarja, da je glavni cilj postaviti evropske državljane na prvo mesto in jim ponuditi več varnosti, pri čemer se bo treba spopasti z: nedavno finančno in gospodarsko krizo ter njenimi učinki na rast in konkurenčnost, zaposlovanje in kohezijo, boljše in preprostejše dodeljevanje sredstev iz strukturnih skladov; izboljšanjem oskrbe z energijo in varnosti prevoza; pa tudi notranjo varnostjo, kar pomeni zlasti boj proti terorizmu, priseljevanje in demografske spremembe ter vprašanje podnebnih sprememb in varstva okolja, socialne kohezije, varnosti državljanov in krepitev vloge Unije v svetu;

14.

poziva Komisijo, naj omenjene okoliščine upošteva pri pripravi predhodnega predloga proračuna; pričakuje, da bo predstavila trezne in uporabne predloge, s čimer bo proračunskemu organu omogočila tehtno razpravo o proračunu;

15.

pozdravlja namero Komisije, da bi prispevala h gospodarski in socialni oživitvi, izboljšanju energetske učinkovitosti ter boju proti podnebnim spremembam in da bi nadaljevala dodeljevanje pomoči, zlasti Kosovu, Bližnjemu Vzhodu, Afganistanu in Gruziji, kot je izraženo v letni strategiji politik 2010; pričakuje, da bo Komisija v predhodni predlog proračuna vključila nekatere najpomembnejše prednostne naloge, ki jih je opredelila, ter zagotovila zadostna finančna sredstva;

Odgovor na svetovno finančno in gospodarsko krizo

16.

poudarja, da so se države članice v času svetovne finančne in gospodarske krize odzvale z lastnimi ukrepi pomoči; trdno verjame, da se mora Unija hitro odzvati z dodatnimi in usklajenimi ukrepi, ki imajo neposreden učinek na gospodarstvo ter podpreti gospodarstvo zlasti z ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti, saj bi to opogumilo naložbe zasebnega sektorja in tako pripomoglo k reševanju tveganja izgub delovnih mest, spodbudilo oblikovanje novih delovnih mest ter kratkoročno in dolgoročno zagotovilo podporo malim in srednje velikim podjetjem;

17.

poudarja, da bi sedanjo gospodarsko krizo lahko videli kot priložnost za povečanje naložb v zelene tehnologije, za kar bi lahko bile potrebne spremembe sedanjih finančnih programov;

18.

pozdravlja namero Komisije, da se odzove na gospodarsko krizo, in ponavlja svojo pripravljenost za pogajanja s Svetom o tem, kako čim prej poiskati ustrezno proračunsko rešitev; meni, da bi bila odločitev o tem, da se projekti finančno podprejo, pospešena z geografsko uravnoteženim predlogom; poziva Svet, naj prevzame svojo odgovornost in uresniči evropsko razsežnost načrta za oživitev;

19.

je zaskrbljen, da bodo zlasti mala in srednje velika podjetja trpela zaradi gospodarske krize in bodo izvzeta iz nujno potrebnega financiranja; zato poudarja pomen okrepitve skladov EU, ki podpirajo MSP, zlasti tistih, ki delujejo na področju raziskav, razvoja in inovacij; s tem v zvezi poudarja, da lahko program za konkurenčnost in inovacije (CIP) zagotovi učinkovito pomoč za njihove inovativne dejavnosti;

20.

je zaskrbljen, ker trenutna rezerva v razdelku 1a, ocenjena na 111 599 000 EUR, ne omogoča ustreznega odziva na posledice gospodarske krize;

21.

meni, da izredne možnosti, ki jih ponujajo informacijske in komunikacijske tehnologije (ICT), pospešujejo rast in inovacije, s čimer prispevajo k doseganju ciljev lizbonske strategije in reševanju trenutne gospodarske krize; opozarja, da je evropski raziskovalni prostor bolj kot kdajkoli temelj za evropsko družbo znanja, pa tudi na potrebo za preseganje razdrobljenosti raziskovalnih dejavnosti, programov in politik v Evropi; s tem v zvezi poudarja pomen dodeljevanja zadostnih finančnih sredstev, da bi zagotovili ustrezno izvedbo teh projektov;

22.

poziva k hitremu sporazumu v zvezi s predlogom za spremembo sedanje uredbe o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji, da bi se bilo mogoče bolje spopasti s posledicami selitve, zmanjšanja proizvodnje in izgube delovnih mest ter delavcem nuditi pomoč pri vrnitvi na trg dela;

Zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo in njenega transporta

23.

se zaveda, da so zaradi nedavne energetske krize nujno potrebni projekti, ki bodo z diverzifikacijo in medsebojno povezavo energetskih trgov zagotovili zanesljivo oskrbo z energijo v Uniji; poudarja, da je zanesljiva oskrba z energijo v Uniji in načelo energetske solidarnosti glavna prednostna naloga v agendi EU, ki se mora tudi ustrezno odražati v proračunu EU; meni, da so povečane naložbe v energijo tudi instrument za premagovanje gospodarske krize, in podpira zamisel vnaprejšnjih odhodkov iz proračuna EU za najpomembnejše projekte na področju energetske infrastrukture;

24.

opozarja, da so nedavni zapleti z dobavo plina in nepredvidljivo gibanje cen nafte znova pokazali, kako občutljiv je evropski sistem oskrbe z energijo; poudarja, da je pomanjkanje nadomestnih (obnovljivih) virov energije, transportnih poti zanjo, zmogljivosti za shranjevanje energije in medsebojnih energetskih transportnih povezav med državami članicami škodljivo za energetsko neodvisnost Evrope in za blaginjo njenih državljanov; zato mora Unija biti bolje pripravljena na obdobje pomanjkanja energije;

25.

želi preučiti možnosti nadaljnjega financiranja EU na teh področjih; pričakuje, da bo Komisija predlagala odločne ukrepe v podporo uresničitvi različnih transportnih poti za plin, vključno s projektom Nabucco; v zvezi s tem poudarja vlogo Evropske investicijske banke pri ustvarjanju učinka vzvoda in prispevanju k mobilizaciji sodelovanja zasebnega sektorja, pri čemer pa je treba upoštevati vprašanje demokratične odgovornosti;

26.

priznava, da je bil promet, zlasti program TEN-T, vedno glavna prednostna naloga Parlamenta; poudarja pomen razvoja potrebne železniške, morske in cestne prometne infrastrukture, in želi pospešiti izvajanje projektov v letu 2010; poudarja pomen, ki ga Unija pripisuje zmanjševanju vpliva podnebnih sprememb in meni, da je treba dati prednost predlogom, ki lahko izkoristijo možnost varčevanja z energijo;

Varstvo okolja in boj proti podnebnim spremembam

27.

opominja, da je boj proti podnebnim spremembam povezan z zanesljivo oskrbo z energijo in da je k slednji mogoče prispevati tudi s spodbujanjem energetske učinkovitosti in varčnosti ter povečanjem deleža obnovljivih virov energije;

28.

poudarja, da je splošno priznano, da podnebne spremembe vplivajo na evropsko okolje, gospodarstvo in družbo; glede na to znova izraža prepričanje, da v proračunu EU še vedno ni namenjenih dovolj sredstev za ukrepe proti podnebnim spremembam, saj potrebujemo znatna dodatna sredstva EU za energetsko učinkovitost in tehnologije obnovljivih virov energije, ki jih je treba uporabiti, da se dosežejo cilji Unije za leto 2020; poudarja, da bo podprl vsa prizadevanja za povečanje in koncentracijo zadostnih finančnih sredstev za blažitev posledic podnebnih sprememb; opozarja Komisijo, da je proračunski organ glasoval za proračun 2009 v prid dodatnim sredstvom, da bi se spodbudil boj proti podnebnim spremembam; poziva Komisijo, da uresniči to povečanje sredstev; opozarja na svojo resolucijo z dne 23. oktobra 2008 o predlogu proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009 (2), v kateri poziva Komisijo, naj do 15. marca 2009 predstavi ambiciozen načrt za ustrezno povečanje sredstev za preprečevanje podnebnih sprememb, in sicer za ustanovitev posebnega „sklada za podnebne spremembe“ ali odprtje namenske proračunske vrstice, kar bi povečalo proračunske zmogljivosti za obravnavanje teh vprašanj;

29.

spodbuja Komisijo, da od leta 2009 naprej poviša finančno podporo na ustrezno raven v prid novim tehnologijam za trajnostno energijo (zlasti energijo brez emisij ogljikovega dioksida);

30.

opozarja, da moramo zaradi prihodnjih generacij sprejeti odgovornost in narediti stroškovno učinkovite korake za stalno varstvo okolja; znova poudarja, da mora EU ukrepati v svetovnem merilu in zato obžaluje dejstvo, da evropskim ukrepom ne sledijo ukrepi drugih akterjev, saj ima to resne posledice za konkurenčnost Unije;

31.

opozarja na svojo resolucijo z dne 20. novembra 2008 o evropski vesoljski politiki (3) in ponavlja svoje stališče, da bi morala Svet in Komisija predložiti posebna priporočila in predloge glede tega področja politike ter za to dodeliti ustrezna finančna sredstva;

Krepitev notranje varnosti

32.

znova poudarja, da je treba v letu 2010 ohraniti in okrepiti financiranje področij, kot so varovanje meja, civilna zaščita in boj proti terorizmu, saj te politike neposredno obravnavajo skrbi evropskih državljanov; ugotavlja, da tudi varnost hrane ostaja prednostna naloga; obžaluje, da je v skladu s finančnim načrtovanjem iz januarja 2009 financiranje teh področij zmerno povečano v razdelku 3a, za razdelek 3b, državljanstvo, pa ostaja skoraj nespremenjeno v skladu z letno strategijo politik 2010 glede na proračun 2009, čeprav ta področja obravnavajo bistvene skrbi evropskih državljanov;

33.

meni, da je treba posvetiti posebno pozornost varovanju meja v povezavi z nezakonitim priseljevanjem in da bi morala Unija podpreti prizadevanja posameznih držav članic;

Izboljšanje kakovosti porabe

34.

vztraja, da bi moralo biti izboljšanje izvrševanja in kakovosti porabe vodilno načelo, da bo mogoče doseči čim boljše rezultate proračuna EU; poziva Komisijo in države članice, naj svoja prizadevanja osredotočijo v to smer in budno spremlja izvajanje politik, zlasti strukturnih politik v razdelku 1B;

35.

zahteva, da Komisija obvešča proračunski organ in razmisli o ustreznih ukrepih, ki bi spodbudili izvrševanje; v skladu s skupno izjavo z dne 21. novembra 2008 o pospeševanju izvrševanja strukturnih skladov in kohezijskega sklada želi nadaljevati razmišljanje o tem vprašanju; želi, da bi se izvrševanje pospešilo tudi na drugih področjih politik;

36.

pričakuje, da bo Komisija predstavila predlog za naslednjo redno revizijo finančne uredbe, ki bo vključeval dejanske predloge za poenostavitev; pričakuje, da bo Komisija od Sveta zahtevala razvoj in izboljšanje delovnih pogojev v boju proti goljufijam, ki ga izvaja OLAF, ob upoštevanju predlogov, ki jih je predložil Parlament v zvezi z Uredbo (ES) št. 1073/1999;

37.

zahteva, da Komisija prek svojih pristojnih služb, vključno z OLAF, podpre prizadevanja Bolgarije in Romunije v zvezi z mehanizmom preverjanja in sodelovanja ter upravljanja sredstev EU; poziva Komisijo, da tesno spremlja dogajanja na Kosovu in v balkanskih državah na področju izvrševanja in dobrega upravljanja sredstev EU, ter da ustanovi organizacijo, ki bo nadomestila preiskovalno skupino in nadaljevala boj proti goljufijam in nepravilnostim;

38.

želi, da bi bilo razmerje med upravnimi odhodki in odhodki iz poslovanja učinkovitejše; je prepričan, da je učinkovitost javne uprave EU bistvenega pomena za čim boljšo proračunsko porabo EU; v prejšnjih proračunskih letih je zmanjšal upravne odhodke glede na odhodke iz poslovanje in poziva Komisijo, naj nadaljuje v tej smeri;

39.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da vse večje število uslužbencev, ki jih zaposluje Evropska unija, niti ni prikazanih v kadrovskih načrtih institucij, ki jih je potrdil proračunski organ, niti se ne financira iz razdelka 5 večletnega finančnega okvira; je odločen nadaljevati pregled uslužbencev Komisije in spremljati uravnoteženo zastopanost držav članic; namerava prav tako natančno spremljati nepremičninsko politiko Komisije v Bruslju;

Ohranitev pooblastil Evropskega parlamenta

40.

poudarja, da pilotni projekti in pripravljalni ukrepi Parlamentu omogočajo, da tlakuje pot novim politikam in ukrepom, ki bogatijo delovanje Unije; poudarja, da čeprav majhne rezerve ogrožajo uporabo teh orodij, kot je predvideno v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006, namerava porabiti celoten znesek, predviden za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe v delu D Priloge II Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006, če bodo to zahtevali predlogi;

41.

opozarja na nesporno uspešno delovanje, tako glede sodelovanja kot glede izvajanja različnih pilotnih projektov v okviru programa Erasmus, ki jih je v zadnjih letih začel izvajati Parlament (Erasmus za vajence, Erasmus za mlade podjetnike, Erasmus za srednjo šolo, Erasmus za javno upravo), kot tudi glede tradicionalnega programa Erasmus, ter potrjuje, da mora Unija še naprej vlagati na tem področju; meni, da je potrebno znatno povečanje skupnih finančnih sredstev za vse proračunske vrstice, ki se nanašajo na Erasmus, da bi se znatno povečalo število mladih oseb (do 1 000 000 na leto), ki sodelujejo pri evropski politiki Erasmus; prepričan je, da je ta ukrep bistven za pravilno odzivanje na težave, s katerimi se srečuje Evropa pri svojem procesu integracije, kot tudi za pomoč pri reševanju sedanje gospodarske krize;

42.

želi opozoriti na potrebo po dodelitvi zadostnih finančnih sredstev za komunikacijsko politiko, da bi bila tako v skladu s cilji iz skupne izjave o partnerstvu za komuniciranje o Evropi, ki so jo sprejeli Parlament, Svet in Komisija oktobra 2008;

43.

poudarja, da si je prizadeval čim prej sprejeti smernice za proračun 2010; zato pričakuje, da jih bo Komisija pri pripravi predhodnega predloga proračuna upoštevala;

*

* *

44.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.


(1)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0515.

(3)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0564.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/327


Torek, 10. marca 2009
Smernice za proračunski postopek 2010 – oddelki I, II in IV-IX

P6_TA(2009)0096

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o smernicah za proračunski postopek 2010, Oddelek I – Evropski parlament, Oddelek II – Svet, Oddelek IV – Sodišče, Oddelek V – Računsko sodišče, Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor, Oddelek VII – Odbor regij, Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic, Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov 2010 (2009/2004(BUD))

2010/C 87 E/48

Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 272 Pogodbe ES,

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (1),

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2000/597/ES, Euratom z dne 29. septembra 2000 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (2),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (3),

ob upoštevanju petega poročila generalnih sekretarjev institucij o razvojnih smernicah razdelka 5 Finančne perspektive iz maja 2006,

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2007 z odgovori institucij (4),

ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0057/2009),

A

ker Evropski parlament na tej stopnji letnega postopka čaka na načrte odhodkov drugih institucij in predloge svojega predsedstva za proračun za leto 2010,

B.

ker je bilo predlagano, da se poskusni projekt okrepljenega sodelovanja in odnosov med predsedstvom in Odborom za proračun nadaljuje tudi v drugem letu, skozi ves proračunski postopek za leto 2010,

C.

ker zgornja meja razdelka 5 za leto 2010 znaša 8 088 000 000 EUR (kar je povečanje za 311 000 000 EUR ali 4 % v primerjavi z letom 2009, vključno z upoštevanjem 2-odstotne inflacije),

D.

ker proračun Evropskega parlamenta za leto 2009 znaša 1 529 970 930 EUR, kar je 19,67 % razdelka 5 za to leto,

Evropski parlament

Splošni okvir

1.

ne more zadosti poudariti osnovnega načela, v skladu s katerim je treba vsem poslancem zagotoviti enake, popolne in kakovostne storitve, da se bodo lahko izražali in delali ter prejemali vse dokumente v maternem jeziku, na podlagi katerih bodo lahko delovali v imenu svojih volivcev, kakor najbolje zmorejo; meni, da je novo parlamentarno obdobje priložnost za uresničevanje omenjenega, in se strinja, da bo v tem smislu optimalen in enak dostop do jezikovnih storitev za poslance ena od osrednjih smernic za proračun 2010;

2.

v skladu s svojim predhodnim stališčem meni, da je treba nameniti enako pozornost vsem vidikom zakonodajne vloge Parlamenta; zlasti z razporeditvijo uslužbencev in povezanih virov glede na prednostne naloge naj bi omogočili predvsem parlamentarno delo in sprejemanje odločitev v postopkih soodločanja;

3.

poudarja, da bo 2010 leto, ko bo Parlament po evropskih volitvah 2009, ki bodo spremenile njegovo sestavo, postopno ponovno začel v celoti delovati, ter ugotavlja, da bo to narekovalo določeno število proračunskih prilagoditev; prav tako ugotavlja, da številne zadeve, povezane posebej z volilnim letom 2009, ne bodo več potrebne;

4.

poudarja, da bo 2010 leto stalnega prilagajanja Parlamenta v smislu boljših delovnih metod in posodobitev, ki so skladne z njegovimi političnimi in zakonodajnimi pristojnostmi, ter ocenjevanja, ki zadeva niz večjih večletnih pobud, ki so se začele v zadnjih nekaj letih;

5.

potrjuje svojo namero, da izvede potrebne ukrepe z ozirom na možno širitev Evropske unije s pridružitvijo Hrvaške v prihodnosti;

6.

ugotavlja dejstvo, da bo finančna zgornja meja razdelka 5 (upravni izdatki) teoretično omogočila povečanje za 4 % ali 311 000 000 EUR; posledično ugotavlja, da bi kot ponazoritev prostovoljni 20 % delež Parlamenta še vedno pomenil „samodejni“ dodatni manevrski prostor v višini 62 000 000 EUR izračunan glede na zgornje meje in 87 000 000 EUR v primerjavi z dejanskim proračunom, sprejetim za leto 2009; poudarja, da kljub temu obstajajo negotovosti v zvezi z razvojem EU-GNI in okoliščinami, v katerih mora delovati Evropski parlament;

7.

pričakuje, da bo predsedstvo predložilo realistične zahteve pri predstavitvi izračunov, in je njegove predloge pripravljen preučiti skrbno in v celoti na osnovi potreb, da se zagotovi ustrezno in učinkovito delovanje institucij;

8.

meni, da bi bilo treba pri proračunskih ocenah ohraniti znatne rezerve, ne pa ustvariti posebne rezerve, da se novemu Parlamentu zagotovi možnost opredeljevanja lastnih prednostnih nalog in prilagajanja spreminjajočim se okoliščinam, ob upoštevanju 20-odstotne meje za skupne upravne odhodke;

9.

je prepričan, da bo treba v primeru prihodnje ratifikacije lizbonske pogodbe obravnavati potrebne prilagoditve povezane s proračunskimi izdatki v skladu z veljavnimi proračunskimi postopki;

10.

zahteva podroben in jasen pregled tistih proračunskih vrstic, ki so bile v letu 2008 premalo izkoriščene, in se veseli analize razlogov za to; prav tako želi prejeti seznam vseh prenosov in njihovo uporabo v letu 2008 ter posodobitev končnih namenskih prejemkov glede na zneske, ki so bili predvideni v proračunu;

11.

pozdravlja podaljšanje poskusnega projekta za okrepljeno sodelovanje med predsedstvom in Odborom za proračun tudi v naslednjem letu, kar bo preizkusni kamen za poenostavljen proračunski postopek, poleg tega pa bo omogočil bolj pravočasno in pregledno posvetovanje o vseh parlamentarnih vprašanjih, ki imajo pomembne finančne posledice; poudarja, da bi bilo mogoče prakso posvetovanj predsedstva z Odborom za proračunski nadzor v zvezi z zadevami, ki imajo takšne finančne posledice, izboljšati, ter želi, da se ta razjasni in opredeli;

Enak dostop do jezikovnih storitev za poslance Evropskega parlamenta

12.

meni, da bi moralo biti 2010 leto, v katerem je treba največ storiti, da se poslanci vseh narodnosti in jezikov obravnavajo enako, kar se tiče njihovih možnosti za opravljanje dolžnosti in vseh političnih aktivnosti, ki so jim naložene, v svojem jeziku, če to želijo;

13.

priznava, da bo v številnih primerih in zlasti na ravni odborov in skupin zaradi kratkih rokov pomen dogovarjanja glavnih akterjev še večji; kljub temu poudarja načelo demokratične legitimnosti, ki se uresničuje prek vseh poslancev in njihove pravice do polne večjezičnosti; zato meni, da bi proračun lahko uporabili za dosego tega cilja in bi ga tudi morali ter da bi bilo treba poiskati pravo ravnovesje med omejitvami zaradi večjezičnosti in gladkim potekom zakonodajnih postopkov;

14.

je zelo zainteresiran za vprašanje večjezičnosti in poziva službe k predstavitvi sedanjih razmer in razvoja, predvidenega za leto 2010, vključno z uporabo kodeksa ravnanja in manevrskim prostorom za nadaljnje praktične izboljšave, poskusni projekt osebnega tolmačenja, vključno z merili in koristnostjo za poslance z različnimi jeziki, ter tudi ponazoritev načina odstranitve fizičnih ovir za enako obravnavo (to je pomanjkanje primernih sejnih sob, kabin itd.); želi biti prepričan, kako bo novi Parlament bolje pripravljen na vsa ta vprašanja v primerjavi z razmerami, s katerimi so se srečali poslanci, ki so prišli ob zadnjih širitvah;

15.

prav tako meni, da je treba uporabiti vsa sredstva za povečanje prilagodljivosti tolmačenja kot ključnega koraka za zagotovitev dobrih delovnih praks, in ugotavlja, da bi v številnih primerih lahko preprečili težave in razsipavanje sredstev, če bi bilo mogoče v kratkem času zamenjati jezike glede na dejansko, ne pa načrtovano prisotnost na zasedanjih;

Optimalna raba virov za izboljšanje zakonodajnega dela Evropskega parlamenta

16.

poudarja, da je treba v čim večji možni meri poskrbeti, da se splošni proračunski in kadrovski viri, ki so na voljo Parlamentu, uporabljajo na stroškovno najbolj učinkovit način, da bi instituciji in njenim poslancem omogočili uspešno opravljanje njihovega temeljnega zakonodajnega poslanstva; poudarja, da to vključuje skrbno načrtovanje in organizacijo delovnih metod, in kadarkoli je to mogoče, združevanje funkcij in struktur, da se prepreči nepotrebna birokracija, funkcionalno prekrivanje in podvajanje dela;

17.

poudarja, da vse večje pristojnosti v postopku soodločanja dodatno obremenjujejo parlamentarne službe za zakonodajno delo, zaradi česar bo potrebna večja učinkovitost ter razporeditev uslužbencev in povezanih virov glede na prednostna področja, da bodo lahko poslanci ustrezno opravljali svoje naloge;

18.

ponovno opozarja, da je bilo za leto 2009 dogovorjeno bistveno povečanje števila zaposlenih, čeprav je bilo hkrati dogovorjeno, da so kadrovski viri po obsežnemu povečanju števila zaposlenih z nedavnimi širitvami sedaj v fazi konsolidacije in da bi bilo treba stalno izvajati prerazporeditve; ponovno poziva vse službe in politične skupine, naj zagotovijo celovite obrazložitve za svoje zahteve že v začetku postopka;

19.

se veseli predlogov delovne skupine o poenostavitvi upravnih postopkov in je prepričan, da bi morali biti prihranki stroškov njihova naravna posledica;

20.

prav tako poziva, da se spomladi zahteve političnih skupin vključi v pripravo načrtov prihodkov in odhodkov;

21.

je prepričan, da je včasih potrebno zunanje mnenje o načinu uporabe virov in organizacije dela, ko so posebni problemi jasno opredeljeni in so cilji raziskave, ki bo opravljena, dovolj natančno določeni, merljivi in usmerjeni k rezultatom; je prepričan, da bi bilo mogoče v letu 2010 določiti nekatere specifične sektorje in projekte ter jih pregledati s tega vidika; hkrati opozarja na pomen pregleda, ki je potekal v letu 2008; si želi, da bi se ta pregled nadaljeval in poglobil, da bi se lahko upošteval pri pripravi načrta prihodkov in odhodkov za leto 2010; opominja, da je treba upoštevati tudi spremenjene okoliščine na novo izvoljenega parlamenta, razširjene pristojnosti soodločanja in druge spremembe;

22.

opozarja predsedstvo na delovne pogoje oseb, zaposlenih pri pogodbenih partnerjih Parlamenta; s tem v zvezi poziva predsedstvo, naj zagotovi, da bodo ta podjetja v celoti poslovala v skladu z veljavno delovno zakonodajo;

Razširjanje informacij med poslanci

23.

poudarja, da so se od večje reforme „Postaviti višje cilje“, ki se je začela pred nekaj leti, začeli ali se začenjajo trije novi bistveni projekti, da bi zagotovili čim bolj popolne in pomembne informacije v zvezi z parlamentarnim delom; se seznanja z oddelki za politike odborov, analitično službo knjižnice in sistemom upravljanja znanja, da se olajša dostop do teh in drugih razpoložljivih virov; prav tako se seznanja s številnimi drugimi viri v Parlamentu, kot je na primer „Zakonodajni observatorij“; z navdušenjem pozdravlja ta prizadevanja, ki naj bi pripomogla h večji profesionalnosti Parlamenta pri pomoči poslancem, vendar meni, da je potreben funkcionalen in proračunski pregled stanja;

24.

meni, da je za postopek 2010 pomembno razjasniti razmere v korist vseh poslancev, vključno s tistimi, ki so povezani s proračunskimi vidiki, da bi jasneje določili različne odgovornosti in način za najbolj učinkovito organizacijo teh pobud; zato bi pozdravil posvetovanje Odbora za proračun o načinu njihove uporabe, aktualno razmišljanje v zvezi z različnimi elementi in kako naj bi bili medsebojno povezani; vztraja, da uprava novoizvoljenim poslancem posreduje izčrpne informacije, tudi o storitvah, do katerih so upravičeni;

Obveščanje državljanov o Parlamentu

25.

je seznanjen s sklicevanjem predsedstva na tri večje projekte na področju komunikacijske politike – europarlTV, center za obiskovalce in novi avdiovizualni center v stavbi JAN – dokončanje in konsolidacija katerih pomeni kvalitativno izboljšanje komunikacijskih instrumentov, ki so na voljo instituciji; ponavlja svojo zavezo, da bo skrbno spremljal razvoj teh instrumentov in karseda povečal njihov vpliv na javno mnenje;

26.

obžaluje dejstvo, da center za obiskovalce ne bo odprt pred volitvami 2009, in zahteva popolne informacije o razlogih za to zamudo;

27.

je seznanjen s sklepom predsedstva v zvezi s hišo evropske zgodovine in poudarja potrebo po polnem in preglednem posvetovanju s pristojnimi odbori o konceptu, vsebini in proračunskih vidikih v skladu s poskusnim procesom okrepljenega sodelovanja med predsedstvom in Odborom za proračun;

Nepremičnine

28.

ponovno poudarja, da je ta sektor zelo pomemben za Parlament tako z vidika uresničevanja sedanjih in prihodnjih lastniških potreb kot institucije kot tudi z vidika čim boljšega upravljanja imetja, ki ga že poseduje; opozarja, da mora vsak projekt v tem okviru varovati finančne interese Parlamenta; meni, da dogodki v letu 2008, čeprav nekateri očitno niso bili predvidljivi, kažejo na potrebo po izboljšavah na tem področju, ob upoštevanju zunanjega poročila o vzdrževanju nepremičnin; prav tako pričakuje prejem informacij v zvezi s predlogi o morebitni reorganizaciji generalnega direktorata za infrastrukturo in logistiko zaradi večjih izzivov, s katerimi se Parlament zdaj sooča kot lastnik večine poslopij;

29.

v zvezi s tem ponovno poziva k vpogledu v posebno poročilo in priporočila v zvezi z nepotrebno visokimi stroški vzdrževanja, obnove in nakupa stavb EU, vključno s stavbami Parlamenta; še vedno želi, naj to poročilo zajame široko paleto področij, da bo mogoče odkriti glavne vzroke, naj bodo ti povezani s tržnimi omejitvami, bremeni, ki jih nalagajo finančna uredba in javni razpisi, ali katerim drugim bistvenim dejavnikom; želi potrditev, da se izvaja pravilo o oblikovanju črnega seznama podjetij, ki so predložila nepotrebno visoke stroške;

30.

se veseli prejema dokumenta o srednjeročni do dolgoročni strategiji o nepremičninski politiki, k čemur je pozival že lansko leto, da bi lahko sprejel relevantne odločitve v prvi obravnavi;

Nadaljevanje različnih vidikov iz postopka za leto 2009

31.

pozdravlja namero predsedstva, da nadaljuje z izboljšanjem zakonodajne, jezikovne in tehnične podpore poslancem, kar je očitno tesno povezano s številnimi zgoraj omenjenimi vprašanji;

32.

se strinja, da bo treba v prvem letu izvajanje novega statuta za poslance in statuta za pomočnike skrbno spremljati in meni, da je treba dokumenta čim bolje konsolidirati, finančne posledice in napovedi pa redno posodabljati;

33.

še vedno poudarja, da naj izboljšave v sektorju informacijske tehnologije ne bi prispevale samo k večji zmožnosti notranjega upravljanja ključnih vidikov, temveč naj bi pomenile tudi večjo zmožnost organizacije tega področja na bolj stroškovno učinkovit način; poziva, da se pripravi poročilo, v katerem bo pojasnjeno trenutno stanje in predstavljeni obeti glede internalizacije strokovnjakov za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter ustreznega vodenja; poziva predsedstvo, naj opredeli jasno strategijo Parlamenta za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo vključno s sinergijami s političnimi skupinami preden bodo narejeni nadaljnji koraki na tem področju;

34.

pozdravlja dejstvo, da so okoljski cilji omenjeni v dokumentu predsedstva, ter po predhodnem postopku EMAS in preučevanju emisij ogljika meni, da bo leto 2010 resnično nudilo priložnost za nadaljevanje teh prizadevanj, med drugim s predvidenim akcijskim načrtom za CO2, ki naj bi ga sprejelo predsedstvo;

Druge institucije

35.

pozdravlja konstruktivno sodelovanje z drugimi institucijami med zadnjim postopkom in jih tako kot v zadnjem letu poziva, naj predložijo realistične in na stroških utemeljene proračunske zahteve, pri katerih bo v celoti spoštovana potreba po upravljanju redkih virov na optimalen način;

36.

želi še podrobneje preučiti možnost boljše izmenjave razpoložljivih virov med vsemi institucijami, zlasti če so proste zmogljivosti na področju, ki bi bile lahko z ustrezno organizacijo koristno uporabljene na drugem področju in/ali v instituciji,

37.

poziva poročevalca za leto 2010, naj obišče Svet, Sodišče Evropskih skupnosti, Računsko sodišče, Ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij, evropskega varuha človekovih pravic in evropskega varuha osebnih podatkov ter pridobi informacije še pred pripravo načrtov prihodkov in odhodkov, nato pa o tem poroča Odboru za proračun;

*

* *

38.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču, Računskemu sodišču, Ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.


(1)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(2)  UL L 253, 7.10.2000, str. 42.

(3)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(4)  UL C 286, 10.11.2008, str. 1.


Sreda, 11. marca 2009

1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/332


Sreda, 11. marca 2009
Oprostitev davka na dodano vrednost na končni uvoz določenega blaga (kodificirana različica) *

P6_TA(2009)0101

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o predlogu Direktive Sveta o določitvi področja uporabe člena 143(b) in (c) Direktive 2006/112/ES glede oprostitve davka na dodano vrednost na končni uvoz določenega blaga (kodificirana različica) (KOM(2008)0575 – C6-0347/2008 – 2008/0181(CNS))

2010/C 87 E/49

(Postopek posvetovanja – kodifikacija)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0575),

ob upoštevanju členov 93 in 94 Pogodbe ES, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0347/2008),

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o delovni metodi za pospešitev uradnega kodificiranja zakonodajnih besedil (1),

ob upoštevanju členov 80 in 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0060/2009),

A.

ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL C 102, 4.4.1996, str. 2.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/333


Sreda, 11. marca 2009
Uskladitev osnovnih plač in dodatkov za osebje Europola *

P6_TA(2009)0102

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o pobudi Francoske republike z namenom sprejetja Sklepa Sveta o uskladitvi osnovnih plač in dodatkov za osebje Europola (14479/2008 – C6-0038/2009 – 2009/0804(CNS))

2010/C 87 E/50

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

ob upoštevanju pobude Francoske republike (14479/2008),

ob upoštevanju Akta Sveta z dne 3. decembra 1998 o sprejetju kadrovskih predpisov za zaposlene v Europolu (1) in zlasti člena 44 Akta,

ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0038/2009),

ob upoštevanju členov 93 in 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0078/2009),

1.

odobri pobudo Francoske republike;

2.

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti pobudo Francoske republike;

4.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladi Francoske republike.


(1)  UL C 26, 30.1.1999, str. 23.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/334


Sreda, 11. marca 2009
Uporaba Solidarnostnega sklada Evropske unije

P6_TA(2009)0103

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije v skladu s točko 26 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (KOM(2009)0023 – C6-0040/2009 – 2009/2007(ACI))

2010/C 87 E/51

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2009)0023 – C6-0040/2009),

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (1), zlasti točke 26,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (2),

ob upoštevanju skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejete na usklajevalnem sestanku dne 17. julija 2008 o solidarnostnem skladu,

ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenja Odbora za regionalni razvoj (A6-0106/2009),

1.

odobri sklep, priložen tej resoluciji;

2.

naroči svojemu predsedniku, da ta sklep podpiše skupaj s predsedujočim Svetu in poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(2)  UL L 311, 14.11.2002, str. 3.


Sreda, 11. marca 2009
PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. marca 2009

o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije v skladu s točko 26 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (1), zlasti točke 26,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije, zlasti člena 4(3) uredbe (2),

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska unija je ustanovila Solidarnostni sklad Evropske unije („sklad“), da bi pokazala solidarnost s prebivalstvom območij, ki so jih prizadele nesreče;

(2)

Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo sklada do letne zgornje meje v višini 1 milijarde EUR;

(3)

Uredba (ES) št. 2012/2002 vsebuje določbe, v skladu s katerimi se sklad lahko uporabi;

(4)

Romunija je predložila vlogo za uporabo sklada v zvezi s škodo, ki so jo povzročile poplave; Komisija meni, da vloga izpolnjuje pogoje iz člena 2 Uredbe (ES) št. 2012/2002, zato predlaga, da se odobrijo ustrezna sredstva –

SKLENILA:

Člen 1

Za splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2009 bodo uporabljena sredstva iz Solidarnostnega sklada Evropske unije, in sicer 11 785 377 EUR za prevzem obveznosti in za plačila.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Strasbourgu, 11. marca 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik


(1)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(2)  UL L 311, 14.11.2002, str. 3.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/335


Sreda, 11. marca 2009
Sprememba proračuna št. 1/2009: poplave v Romuniji

P6_TA(2009)0104

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o predlogu spremembe proračuna št. 1/2009 Evropske unije za proračunsko leto 2009, Oddelek III - Komisija (6952/2009 – C6-0075/2009 – 2009/2008(BUD))

2010/C 87 E/52

Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 272 Pogodbe ES in člena 177 Pogodbe Euratom,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (1), zlasti členov 37 in 38,

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009, kot je bil dokončno sprejet dne 18. decembra 2008 (2),

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (3),

ob upoštevanju predhodnega predloga spremembe proračuna št. 1/2009 Evropske unije za proračunsko leto 2009, ki ga je Komisija predložila dne 23. januarja 2009 (KOM(2009)0022),

ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 1/2009, ki ga je Svet pripravil dne 26. februarja 2009 (6952/2009 – C6-0075/2009),

ob upoštevanju člena 69 in Priloge IV svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0113/2009),

A.

ker predlog spremembe proračuna št. 1 k splošnemu proračunu 2009 vključuje naslednje postavke:

uporabo Solidarnostnega sklada EU v višini 11,8 milijonov EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil, ki se nanašajo na posledice poplav, ki so prizadele Romunijo julija leta 2008,

ustrezno zmanjšanje odobritev plačil v višini 11,8 milijona EUR v proračunski vrstici 13 03 16 – Evropski sklad za regionalni razvoj (ERDF) – konvergenca,

B.

ker je namen predloga spremembe proračuna št. 1/2009 uradna vključitev teh proračunskih sprememb v proračun za leto 2009,

1.

je seznanjen s predhodnim predlogom spremembe proračuna št. 1/2009, ki je tretji predlog spremembe proračuna, namenjen izključno Solidarnostnemu skladu EU, kot sta zahtevala Evropski parlament in Svet v skupni izjavi, ki je bila sprejeta na usklajevalnem sestanku dne 17. julija 2008;

2.

odobri nespremenjeni predlog spremembe proračuna št. 1/2009;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(2)  UL L 69, 13.3.2009.

(3)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/337


Sreda, 11. marca 2009
Skupna pravila in standardi za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (prenovitev) ***III

P6_TA(2009)0105

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o skupnem besedilu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (prenovitev), ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3719/2008 – C6-0042/2009 – 2005/0237A(COD))

2010/C 87 E/53

(Postopek soodločanja: tretja obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor (PE-CONS 3719/2008 – C6-0042/2009),

ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2005)0587),

ob upoštevanju svojega stališča iz druge obravnave (2) o skupnem stališču Sveta (3),

ob upoštevanju mnenja Komisije o spremembah skupnega stališča, ki jih je predlagal Parlament (KOM(2008)0828),

ob upoštevanju člena 251(5) Pogodbe ES,

ob upoštevanju člena 65 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila delegacije Evropskega parlamenta v Spravnem odboru (A6-0097/2009),

1.

odobri skupno besedilo;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt v skladu s členom 254(1) Pogodbe ES;

3.

naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj po tem, ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše pravni akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

4.

naroči svojemu predsedniku, naj to zakonodajno resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL C 74 E, 20.3.2008, str. 632.

(2)  Sprejeta besedila, 24.9.2008, P6_TA(2008)0447.

(3)  UL C 184 E, 22.7.2008, str. 11.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/338


Sreda, 11. marca 2009
Skupna pravila in standardi za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (prenovitev) ***III

P6_TA(2009)0106

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o skupnem besedilu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (prenovitev), ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3720/2008 – C6-0043/2009 – 2005/0237B(COD))

2010/C 87 E/54

(Postopek soodločanja: tretja obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor (PE-Cons 3720/2008 – C6-0043/2009),

ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2005)0587),

ob upoštevanju svojega stališča iz druge obravnave (2) o skupnem stališču Sveta (3),

ob upoštevanju mnenja Komisije o spremembah skupnega stališča, ki jih je predlagal Parlament (KOM(2008)0826),

ob upoštevanju člena 251(5) Pogodbe ES,

ob upoštevanju člena 65 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila delegacije Evropskega parlamenta v Spravnem odboru (A6-0098/2009),

1.

odobri skupno besedilo;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt v skladu s členom 254(1) Pogodbe ES;

3.

naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše pravni akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

4.

naroči svojemu predsedniku, naj to zakonodajno resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL C 74 E, 20.3.2008, str. 632.

(2)  Sprejeta besedila, 24.9.2008, P6_TA(2008)0448.

(3)  UL C 190 E, 29.7.2008, str. 1.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/339


Sreda, 11. marca 2009
Pomorska inšpekcija države pristanišča (prenovitev) ***III

P6_TA(2009)0107

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o skupnem besedilu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pomorski inšpekciji države pristanišča (prenovitev), ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3721/2008 – C6-0044/2009 – 2005/0238(COD))

2010/C 87 E/55

(Postopek soodločanja: tretja obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor (PE-CONS 3721/2008 – C6-0044/2009),

ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2005)0588),

ob upoštevanju svojega stališča iz druge obravnave (2) o skupnem stališču Sveta (3),

ob upoštevanju mnenja Komisije o spremembah skupnega stališča, ki jih je predlagal Parlament (KOM(2008)0830),

ob upoštevanju člena 251(5) Pogodbe ES,

ob upoštevanju člena 65 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila delegacije Evropskega parlamenta v Spravnem odboru (A6-0099/2009),

1.

odobri skupno besedilo;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj podpiše akt s predsednikom Sveta v skladu s členom 254(1) Pogodbe ES;

3.

naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

4.

naroči svojemu predsedniku, naj to zakonodajno resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL C 74 E, 20.3.2008, str. 584.

(2)  Sprejeta besedila, 24.9.2008, P6_TA(2008)0446.

(3)  UL C 198 E, 5.8.2008, str. 1.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/340


Sreda, 11. marca 2009
Sistem spremljanja in obveščanja za ladijski promet ***III

P6_TA(2009)0108

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o skupnem besedilu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2002/59/ES o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet, ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3722/2008 – C6-0045/2009 – 2005/0239(COD))

2010/C 87 E/56

(Postopek soodločanja: tretja obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor (PE-CONS 3722/2008 – C6-0045/2009),

ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2005)0589),

ob upoštevanju svojega stališča iz druge obravnave (2) o skupnem stališču Sveta (3),

ob upoštevanju mnenja Komisije o spremembah skupnega stališča, ki jih je predlagal Parlament (KOM(2008)0829),

ob upoštevanju člena 251(5) Pogodbe ES,

ob upoštevanju člena 65 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila delegacije Evropskega parlamenta v Spravnem odboru (A6-0100/2009),

1.

odobri skupno besedilo;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj podpiše akt s predsednikom Sveta v skladu s členom 254(1) Pogodbe ES;

3.

naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj po tem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

4.

naroči svojemu predsedniku, naj to zakonodajno resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL C 74 E, 20.3.2008, str. 533.

(2)  Sprejeta besedila, 24.9.2008, P6_TA(2008)0443.

(3)  UL C 184 E, 22.7.2008, str. 1.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/341


Sreda, 11. marca 2009
Preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa ***III

P6_TA(2009)0109

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o skupnem besedilu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi temeljnih načel za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi direktiv 1999/35/ES in 2002/59/ES, ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3723/2008 – C6-0046/2009 – 2005/0240(COD))

2010/C 87 E/57

(Postopek soodločanja: tretja obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor (PE-CONS 3723/2008 – C6-0046/2009),

ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2005)0590),

ob upoštevanju svojega stališča iz druge obravnave (2) o skupnem stališču Sveta (3),

ob upoštevanju mnenja Komisije o spremembah skupnega stališča, ki jih je predlagal Parlament (KOM(2008)0827),

ob upoštevanju člena 251(5) Pogodbe ES,

ob upoštevanju člena 65 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila delegacije Evropskega parlamenta v Spravnem odboru (A6-0101/2009),

1.

odobri skupno besedilo;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj podpiše akt s predsednikom Sveta v skladu s členom 254(1) Pogodbe ES;

3.

naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

4.

naroči svojemu predsedniku, naj to zakonodajno resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL C 74 E, 20.3.2008, str. 546.

(2)  Sprejeta besedila, 24.9.2008, P6_TA(2008)0444.

(3)  UL C 184 E, 22.7.2008, str. 23.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/342


Sreda, 11. marca 2009
Odgovornost prevoznikov potnikov po morju v primeru nesreč ***III

P6_TA(2009)0110

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o skupnem besedilu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odgovornosti prevoznikov potnikov po morju v primeru nesreč, ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3724/2008 – C6-0047/2009 – 2005/0241(COD))

2010/C 87 E/58

(Postopek soodločanja: tretja obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor (PE-CONS 3724/2008 – C6-0047/2009),

ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2005)0592),

ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2007)0645),

ob upoštevanju svojega stališča iz druge obravnave (2) o skupnem stališču Sveta (3),

ob upoštevanju mnenja Komisije o spremembah skupnega stališča, ki jih je predlagal Parlament (KOM(2008)0831),

ob upoštevanju člena 251(5) Pogodbe ES,

ob upoštevanju člena 65 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila delegacije Evropskega parlamenta v Spravnem odboru (A6-0102/2009),

1.

odobri skupno besedilo;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj podpiše akt s predsednikom Sveta v skladu s členom 254(1) Pogodbe ES;

3.

naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

4.

naroči svojemu predsedniku, naj to zakonodajno resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL C 74 E, 20.3.2008, str. 562.

(2)  Sprejeta besedila, 24.9.2008, P6_TA(2008)0445.

(3)  UL C 190 E, 29.7.2008, str. 17.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/343


Sreda, 11. marca 2009
Zavarovanje lastnikov ladij za pomorske zahtevke ***II

P6_TA(2009)0111

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zavarovanju lastnikov ladij za pomorske zahtevke (14287/2/2008 – C6-0483/2008 – 2005/0242(COD))

2010/C 87 E/59

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta (14287/2/2008 – C6-0483/2008) (1),

ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (2) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2005)0593),

ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2007)0674),

ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A6-0072/2009),

1.

sprejme skupno stališče;

2.

ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s skupnim stališčem;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 254(1) Pogodbe ES;

4.

naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem, ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL C 330 E, 30.12.2008, str. 7.

(2)  UL C 27 E, 31.1.2008, str. 166.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/344


Sreda, 11. marca 2009
Skladnost z zahtevami države zastave ***II

P6_TA(2009)0112

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skladnosti z zahtevami države zastave (14288/2/2008 – C6-0484/2008 – 2005/0236(COD))

2010/C 87 E/60

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (14288/2/2008 – C6-0484/2008) (1),

ob upoštevanju izjave držav članic o pomorski varnosti (15859/2008),

ob upoštevanju svojega stališča s prve obravnave (2) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2005)0586),

ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A6-0069/2009),

1.

odobri skupno stališče;

2.

ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s skupnim stališčem;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt v skladu s členom 254(1) Pogodbe ES;

4.

naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem, ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL C 330 E, 30.12.2008, str. 13.

(2)  UL C 27 E, 31.1.2008, str. 140.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/345


Sreda, 11. marca 2009
Cestne pristojbine za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila ***I

P6_TA(2009)0113

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (KOM(2008)0436 – C6-0276/2008 – 2008/0147(COD))

2010/C 87 E/61

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0436),

ob upoštevanju člena 251(2) in člena 71(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0276/2008),

ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0066/2009),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


Sreda, 11. marca 2009
P6_TC1-COD(2008)0147

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 11. marca 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ║,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Spodbujanje trajnostnega prometa je poglavitni del skupne prometne politike. Zato je treba zmanjšati negativne vplive prometa, zlasti zastoje, ki ovirajo mobilnost, onesnaževanje, ki škodijo zdravju in okolju, ter prispevek prometa k podnebnim spremembam. Poleg tega je treba v opredelitev in izvajanje drugih politik Skupnosti, vključno s skupno prometno politiko, vključiti okoljevarstvene zahteve. Prav tako bi bilo treba kot del lizbonske strategije za rast in zaposlovanje uravnoteženo uskladiti naslednje prednostne cilje, in sicer varstvo okolja, socialno in ekonomsko kohezijo ter konkurenčnost EU.

(2)

Cilj zmanjševanja negativnih vplivov prometa je treba doseči na način, ki ne bo nesorazmerno oviral prostega pretoka v korist zdrave gospodarske rasti in pravilnega delovanja notranjega trga. Treba bi bilo poudariti, da je načelo internalizacije zunanjih stroškov enakovredno instrumentu za upravljanje in bi zato moralo uporabljati za spodbujanje uporabnikov cest in zadevnih industrijskih sektorjev, da izkoristijo in razširijo ustrezne zmožnosti na področju okolju prijaznejšega prevoza, na primer s spremembo ravnanja med vožnjo ali nadaljnjim tehnološkim razvojem. Pomembno je najti načine in sredstva za zmanjšanje škode, ki jo povzroča cestni promet, namesto da se porabijo prihodki za kritje zadevnih stroškov.

(3)

Da bi se v skladu s tem zagotovila čim večja učinkovitost prometnega sistema, mora skupna prometna politika uporabiti različne instrumente, s katerimi bo izboljšala prometno infrastrukturo in tehnologije ter omogočila učinkovitejše upravljanje povpraševanja po prevoznih storitvah. Za to je treba še naprej uporabljati načelo „uporabnik plača“ in v prometnem sektorju razviti načelo „onesnaževalec plača“.

(4)

V členu 11 Direktive ║ 1999/62/ES ║ (4) je bila Komisija pozvana, da predstavi model za ocenjevanje vseh zunanjih stroškov, ki jih povzroča uporaba prometne infrastrukture, ki bo osnova za izračunavanje infrastrukturnih pristojbin v prihodnosti. Ta model naj bi spremljala analiza učinkov interiorizacije zunanjih stroškov za vse vrste prevoza in strategija za postopno uporabo tega modela ter, če je ustrezno, predlogi za nadaljnji pregled navedene direktive.

(5)

Za uveljavitev bolj trajnostne prometne politike morajo cene prevoza bolje odražati zunanje stroške v zvezi z ▐ uporabo vozil, vlakov, letal ali ladij ▐. Za to je potreben usklajen in ambiciozen pristop za vse vrste prevoza, pri čemer je treba upoštevati njihove posebne značilnosti.

(6)

Pri drugih vrstah prevoza kot cestni prevoz se je internalizacija zunanjih stroškov že začela, ustrezna zakonodaja Skupnosti pa omogoča, da se internalizacija izvaja postopno ali je vsaj ne preprečuje. Vprašanje emisij CO2 bi bilo treba reševati z vključitvijo letalstva v sistem za trgovanje z emisijami (ETS). ETS se uporablja tudi za oskrbo vlakov z električno energijo, vanj pa se bo kmalu vključil tudi pomorski promet. Druge zunanje stroške je mogoče internalizirati prek letaliških pristojbin, ki se jih lahko diferencira iz okoljskih razlogov, in prek infrastrukturnih pristojbin za uporabo železnic v skladu z Direktivo 2001/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti in naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture (5). Poleg tega bi morala Komisija predlagati prenovitev prvega železniškega paketa v bližnji prihodnosti, da se uvedejo usklajene sheme zaračunavanja pristojbin za hrup pri dostopu po tirih.

(7)

V skladu s členom 7 Direktive 2001/14/ES, ki določa načela zaračunavanja pristojbin za uporabo železniške infrastrukture, je internalizacija zunanjih stroškov že mogoča. Vendar je predpogoj za večjo spremembo pristojbin za dostop po tirih in za popolno internalizacijo zunanjih stroškov v železniškem sektorju to, da se pristojbine za zunanje stroške uporabljajo tudi za sektor cestnega prometa.

(8)

V sektorju cestnega prometa se že zaračunava več davkov in pristojbin, vključno z davki in pristojbinami za delno povrnitev zunanjih stroškov, na primer stroškov CO2, kot v primeru trošarin na gorivo.

(9)

V sektorju cestnega prometa cestnine, ki so pristojbine za uporabo infrastrukture na podlagi razdalje, veljajo za pravičen in učinkovit gospodarski instrument za doseganje cilja prehoda k trajnostni prometni politiki, saj so neposredno povezane z uporabo infrastrukture ter jih je mogoče diferencirati glede na prevoženo razdaljo, okoljsko uspešnost vozila ter kraj in čas uporabe vozila ter jih je zato mogoče določiti na ravneh, ki ustrezajo stroškom onesnaževanja in zastojem zaradi dejanske uporabe vozil. Poleg tega cestnine ne povzročajo izkrivljanja konkurence v notranjem trgu, saj jih morajo plačevati vsi operaterji ne glede na njihovo državo članico izvora ali sedeža ter sorazmerno z intenzivnostjo uporabe cestnega omrežja.

(10)

Analiza učinka kaže, da lahko uporaba cestnin, izračunanih na podlagi stroškov onesnaževanja, na cestah z gostim prometom pa na podlagi stroškov zastojev, povzroči učinkovitejši in okolju prijaznejši cestni promet ali k njemu prispeva in prispeva k strategiji EU za boj proti podnebnim spremembam. S spodbujanjem uporabe okolju prijaznejših tehnologij za vozila, večanjem učinkovitosti logističnega ravnanja in zmanjševanjem števila voženj praznih tovornjakov bi zmanjševala zastoje in lokalno onesnaževanje. Neposredno bi pomembno vplivala tudi na zmanjševanje porabe goriva in prispevala k boju proti podnebnim spremembam. Cestnine, ki v svojem izračunu za uporabo cest z gostim prometom upoštevajo stroške v zvezi z zastoji, so lahko učinkovitejše pri zmanjševanju zastojev, če so del akcijskega načrta, ki vključuje ukrepe, povezane z drugimi uporabniki cest , ki ne spadajo v področje uporabe te direktive , kot so podobne sheme zaračunavanja ali ukrepi z enakovrednim učinkom, na primer prometne omejitve in pasovi za vozila z visoko zasedenostjo. Do sedaj pa ni bilo v zadostni meri dokazano, da so te cestnine povzročile bistveno spremembo pri razdelitvi načinov prevoza .

(11)

▐ Načelo onesnaževalec plača se bo izvajalo prek zaračunavanja pristojbin za zunanje stroške, kar bo tudi pripomoglo k znižanju zunanjih stroškov.

(12)

Model za izračunavanje zunanjih stroškov, ki ga je oblikovala Komisija, zagotavlja zanesljive načine in navaja številne vrednosti enot, na podlagi katerih je mogoče izračunavati uporabnine za ceste.

(13)

Srednjeročno bi si bilo treba prizadevati za doseganje konvergence v metodah, ki jo vsi evropski sistemi zaračunavanja uporabljajo pri izračunu zunanjih stroškov za zagotovitev, da evropski cestni prevozniki prejmejo jasne cenovne signale, ki delujejo kot spodbuda za izboljšanje njihovega ravnanja.

(14)

Še vedno obstajajo negotovosti glede stroškov in koristi sistemov, ki jih zahteva uporaba diferenciranih uporabnin na cestah z malo prometa. Dokler tovrstne negotovosti niso odpravljene, se zdi prilagodljiv pristop na ravni Skupnosti najustreznejši. Ta prilagodljivi pristop bi moral državam članicam prepustiti, da se na podlagi lokalnih in nacionalnih značilnosti omrežja odločijo, ali bodo zaračunavale pristojbine za zunanje stroške ali ne ter na katerih cestah jih bodo zaračunavale.

(15)

Časovno omejene uporabnine in cestnine se na ozemlju države članice ne bi smele uporabljati hkrati, da ne pride do drobitve shem zaračunavanja pristojbin z negativnimi učinki za prometno panogo, razen v nekaterih posebnih primerih, ko je treba financirati gradnjo predorov, mostov in gorskih prelazov.

(16)

Časovno omejene uporabnine, ki se zaračunavajo dnevno, tedensko, mesečno ali letno, ne bi smele biti diskriminacijske do občasnih uporabnikov, saj je velik delež tovrstnih uporabnikov najverjetneje tujih prevoznikov. Določiti bi bilo treba podrobnejše razmerje med dnevnimi, tedenskimi, mesečnimi in letnimi stopnjami. Za učinkovitost in poštenost bi bilo treba časovno omejene uporabnine obravnavati kot prehodni instrument za zaračunavanje pristojbin za infrastrukturo. Zato bi bilo treba obravnavati postopno odpravo časovno omejenih shem zaračunavanja pristojbin. Državam članicam z zunanjimi mejami s tretjimi državami se omogoči odstopanje od te določbe in uporaba časovno omejene sheme zaračunavanja pristojbin za težka tovorna vozila, ki povzročajo kolone na mejnih prehodih.

(17)

Treba se je izogniti nedoslednostim med shemami zaračunavanja pristojbin za vseevropsko omrežje in druge dele cestnega omrežja, po katerih lahko poteka mednarodni promet. Zato se morajo na celotnem medmestnem cestnem omrežju uporabljati enaka načela zaračunavanja pristojbin.

(18)

Dovoljeno bi moralo biti, da bi bili v cestninah na podlagi prevožene razdalje upoštevani zunanji stroški na podlagi stroškov onesnaževanja zraka in obremenitev s hrupom zaradi prometa. Poleg tega bi bilo treba omogočiti da bi se na cestah, na katerih je običajno gost promet, in v času prometnih konic, stroški zastojev, ki se navadno krijejo na lokalni ravni, lahko krili tudi preko pristojbine za zunanje stroške. Omogočeno bi moralo biti, da bi se zunanji stroški, upoštevani v cestninah, dodali infrastrukturnim stroškom, če bi bili pri izračunavanju stroškov izpolnjeni nekateri pogoji, ki bi preprečili nedovoljeno zaračunavanje pristojbin.

(19)

Da bi bolje odražali stroške onesnaževanja zraka in obremenitev s hrupom zaradi prometa ter stroške zastojev, bi se morale pristojbine za zunanje stroške razlikovati glede na vrsto ceste, vrsto vozila in časovno obdobje, kot so dnevne, tedenske ali sezonske prometne konice ali obdobja zunaj njih ter nočni čas.

(20)

Za nemoteno delovanje notranjega trga je treba vzpostaviti okvir Skupnosti, ki bi zagotovil pregledno, sorazmerno in nediskriminacijsko določanje cestnih pristojbin na podlagi lokalnih stroškov onesnaževanja zraka in obremenitev s hrupom zaradi prometa ter stroškov zastojev. Za to je potrebna uporaba skupnih načel za zaračunavanje pristojbin, načinov za izračun in vrednosti enot zunanjih stroškov, ki temeljijo na priznanih znanstvenih metodah, ter vzpostavitev mehanizmov za obveščanje Komisije o cestninskih shemah in poročanje o tem.

(21)

Organ, odgovoren za določanje pristojbin za zunanje stroške, tudi ne bi smel imeti osebnih interesov za določanje neupravičeno visokih zneskov, zato bi moral biti neodvisen od organa, ki pobira cestnine in upravlja prihodke od cestnin. Izkušnje so pokazale, da dodajanje pribitka cestninam v goratih območjih za financiranje prednostnih projektov vseevropskega omrežja ▐ ni izvedljiva možnost, kjer opredelitev koridorja ne ustreza dejanskim pretokom prometa . Za rešitev te težave bi moral koridor, na katerem bi bilo mogoče dovoliti pribitke, zajemati zlasti cestne odseke, za katere bi uvedba pribitkov pomenila preusmeritev prometa na zadevni prednostni projekt .

(22)

Države članice, ki imajo možnost, da uporabijo pribitke, bi morale tej možnosti dati prednost pred zaračunavanjem pristojbin za zunanje stroške, da bi bila tako zagotovljena prednost gradnji prednostnih projektov v interesu Skupnosti. Za preprečitev neupravičenega zaračunavanja pristojbin uporabnikom ne bi smelo biti dovoljeno kombiniranje pristojbin za zunanje stroške in pribitkov, razen če bi zunanji stroški presegali znesek že zaračunanih pribitkov. V takem primeru je ustrezno, da se znesek pribitka odšteje od pristojbine za zunanje stroške.

(23)

Kadar se zaračunava pristojbina za zunanje stroške, bi razlikovanje infrastrukturnih pristojbin za zmanjšanje zastojev, čim boljšo uporabo infrastrukture, zmanjšanje poškodb infrastrukture ali za spodbujanje varnosti v cestnem prometu veljalo za neupravičeno breme za nekatere kategorije uporabnikov in ga bi bilo zato treba preprečiti.

(24)

Popusti in znižanja pristojbin za zunanje stroške ne bi smeli biti dovoljeni, saj bi pomenili znatno tveganje za neupravičeno diskriminacijo nekaterih kategorij uporabnikov.

(25)

Zaračunavanje pristojbin za zunanje stroške prek cestnin bo učinkoviteje vplivalo na prometne odločitve, če se bodo uporabniki zavedali teh stroškov. Zato bi jih bilo treba posebej prikazati na razumljivem izkazu, računu ali temu enakovrednem dokumentu, ki ga izda cestninski operater. Poleg tega bi tovrstni dokumenti prevoznikom olajšali prevalitev stroškov pristojbin za zunanje stroške na odpremnike ali druge stranke.

(26)

Uporaba elektronskih cestninskih sistemov je nujna za preprečitev prekinitev prostega pretoka prometa in škodljivih vplivov na lokalno okolje, ki bi jih lahko povzročile kolone pred cestninskimi zapornicami. Zato bi bilo prav zagotoviti, da se pristojbine za infrastrukturo in zunanje stroške pobirajo s takim sistemom, ki izpolnjuje zahteve Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/52/ES z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti (6), v kateri so predvideni ustrezni in sorazmerni ukrepi, ki zagotavljajo, da se pri izvajanju elektronskega cestninjenja primerno obravnavajo tehnična, pravna in poslovna vprašanja, varstvo podatkov ter zasebnost. Poleg tega bi morali biti tovrstni sistemi oblikovani brez obcestnih zapornic na način, ki bi, brez večjih stroškov, omogočal njihovo naknadno razširitev na katere koli vzporedne ceste. Zagotoviti pa bi bilo treba prehodno obdobje, da bi se opravile vse potrebne prilagoditve.

(27)

Pomembno je, da se cilj iz te direktive dosežejo na način, ki ne škodi pravilnemu delovanju notranjega trga. Poleg tega je treba preprečiti, da se v prihodnje vozniki težkih tovornih vozil obremenijo z vse več nezdružljive in drage elektronske opreme ter se s tem tvega, da bodo pri njeni uporabi storjene napake. Pretirana širitev tehnologije ni sprejemljiva. Zato bi bilo treba čim prej doseči interoperabilnost cestninskih sistemov Skupnosti, kakor je določeno v Direktivi 2004/52/ES. Treba bi si bilo prizadevati, da se število naprav v vozilih omeji na eno, kar omogoča, da se uporabljajo različne cene, ki veljajo v državah članicah.

(28)

Komisija bi morala sprejeti vse nujne ukrepe, da zagotovi čim hitrejšo uvedbo resnično interoperabilnega sistema v skladu z Direktivo 2004/52/ES do konca leta 2010.

(29)

Za zagotovitev pravne jasnosti bi bilo treba podrobno določiti, kje so dovoljene regulatorne dajatve, katerih izrecni namen je zmanjševanje prometnih zastojev ali boj proti okoljskim vplivom, vključno s slabo kakovostjo zraka.

(30)

Države članice bi morale imeti možnost uporabljati proračun vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) in strukturne sklade za izboljšanje prometnih infrastruktur s ciljem zmanjšanja zunanjih stroškov prometa na splošno in izvajanja elektronskega zbiranje cestnin, ki izhaja iz določb te direktive.

(31)

V skladu s cilji prometne politike iz te direktive bi bilo treba dodatne prihodke iz pristojbin za zunanje stroške prednostno porabiti za zmanjšanje in odpravo zunanjih stroškov cestnega prometa, kjer je to mogoče. Mogoče jih je porabiti tudi za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Tovrstni projekti bi morali zato biti povezani z omogočanjem učinkovitega oblikovanja cen, zmanjševanjem onesnaževanja zaradi cestnega prometa pri viru, ublažitvijo njegovega vpliva, izboljševanjem uspešnosti cestnih vozil glede emisij CO2 in porabe energije ter z izboljšanjem obstoječe cestne infrastrukture ali razvojem drugih oblik infrastrukture za uporabnike prevoznih storitev. To vključuje na primer raziskave in razvoj okolju prijaznejših vozil ter izvajanje dela načrtov ukrepanja na podlagi Direktive Sveta 96/62/ES z dne 27. septembra 1996 o ocenjevanju in upravljanju kakovosti zunanjega zraka (7) in Direktive 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (8), ki se nanaša na promet, kar lahko zajema ukrepe za ublažitev onesnaževanja zraka in obremenitev s hrupom zaradi prometa okoli velikih infrastrukturnih kompleksov in v strnjenih naseljih. Rezervacija teh prihodkov držav članic ne odvezuje obveznosti iz člena 88(3) Pogodbe, da morajo Komisiji sporočiti določene nacionalne ukrepe, in tudi ne vpliva na izid katerega koli postopka, ki se začne na podlagi členov 87 in 88 Pogodbe.

(32)

Za spodbujanje interoperabilnosti cestninske ureditve bi bilo treba spodbujati, da države članice pri uvajanju skupnega cestninskega sistema ║ sodelujejo med sabo, če izpolnjujejo določene pogoje. Komisija bi morala podpreti države članice, ki želijo sodelovati z namenom uvedbe skupnega cestninskega sistema na svojih povezanih ozemljih.

(33)

Komisija mora Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s to direktivo pravočasno poslati celovito oceno izkušenj, ki so si jih pridobile države članice, ki uporabljajo pristojbine za zunanje stroške. Ta ocena mora vključevati tudi analizo napredka pri strategiji boja proti podnebnim spremembam, vključno z napredkom pri opredelitvi skupnega elementa davka na gorivo v zvezi s podnebnimi spremembami v Direktivi Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (9), vključno z gorivom, ki ga uporabljajo težka tovorna vozila. Prav tako je treba sestaviti tudi celovito oceno internalizacije zunanjih stroškov za vse druge vrste prevoza, ki bo podlaga za nadaljnje zakonodajne predloge na tem področju. To bi moralo zagotoviti uvedbo poštenega in konkurenčnega sistema internalizacije zunanjih stroškov, ki preprečuje vsako izkrivljanje na notranjem trgu za vse vrste prevoza.

(34)

Člen 55(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in ║ (10) določa, da je treba prihodke iz pristojbin, ki jih krijejo neposredno uporabniki, upoštevati pri določitvi primanjkljaja finančnih sredstev v primeru projektov, ki ustvarjajo prihodek. Vendar, ker so prihodki iz pristojbin za zunanje stroške namenjeni projektom za zmanjševanje onesnaževanja zaradi cestnega prometa pri viru, ublažitev njegovega vpliva, izboljševanje uspešnosti vozil glede emisij CO2 in porabe energije ter izboljšanje obstoječe cestne infrastrukture ali razvoj drugih oblik infrastrukture za uporabnike prevoznih storitev, se ti prihodki ne bi smeli upoštevati v izračunu primanjkljaja sredstev financiranja.

(35)

Ukrepi, ki so potrebni za izvajanje te direktive, se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (11).

(36)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za prilagoditev prilog 0, III, IIIa in IV tehničnemu in znanstvenemu napredku ter prilog I, II in IIIa inflaciji. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 1999/62/ES, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(37)

Ker države članice same ne morejo zadovoljivo doseči cilja te direktive, in sicer spodbujanje diferenciranih pristojbin na podlagi zunanjih stroškov za doseganje trajnostnega prometa, in se torej zaradi pomena čezmejne razsežnosti prometa laže dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost ukrepa v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev tega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 1999/62/ES se spremeni:

(1)

V členu 2 se točki (b) in (ba) nadomestita z naslednjim:

„(b)

‚cestnina‘ pomeni plačilo posebnega zneska za vozilo na podlagi razdalje, ki jo to vozilo prevozi po dani infrastrukturi, ter zajema infrastrukturne pristojbine in/ali pristojbine za zunanje stroške;

(ba)

‚infrastrukturna pristojbina‘ pomeni pristojbino, ki se zaračuna v obliki cestnine, za povračilo stroškov v zvezi z infrastrukturo , ki jih ima država članica v zvezi z infrastrukturo ali več držav članic, če so infrastrukturni projekt izvedle skupaj ;

(bb)

‚pristojbina za zunanje stroške‘ pomeni pristojbino, ki se zaračuna v obliki cestnine, za povračilo stroškov, ki jih ima država članica v zvezi z onesnaževanjem zraka in obremenitvami s hrupom zaradi prometa ▐;

(bc)

‚stroški onesnaževanja zraka zaradi prometa‘ pomenijo stroške škode, ki jo je povzročil izpust nekaterih škodljivih emisij v zrak med delovanjem vozila;

(bd)

‚stroški obremenitev s hrupom zaradi prometa‘ pomenijo stroške škode, ki jo je povzročil hrup, ki ga je oddalo vozilo, ali ki jo je povzročilo vzajemno delovanje med vozilom in voziščem;

(be)

‚ponderirana povprečna infrastrukturna pristojbina‘ pomeni skupne prihodke iz infrastrukturnih pristojbin v določenem obdobju, deljene s številom prevoženih kilometrov vozil na cestnih odsekih, na katerih se v tem obdobju zaračunavajo pristojbine;

(bf)

‚ponderirana povprečna pristojbina za zunanje stroške‘ pomeni skupne prihodke iz pristojbin za zunanje stroške v določenem obdobju, deljene s številom prevoženih kilometrov vozil na cestnih odsekih, na katerih se v tem obdobju zaračunavajo pristojbine.“

(2)

Členi 7, 7a in 7b se nadomestijo z naslednjim:

Člen 7

1.   Države članice lahko ohranijo ali uvedejo cestnine in/ali uporabnine na vseevropskem cestnem omrežju ali katerem koli odseku svojega cestnega omrežja, ki je običajno obremenjen z znatnim obsegom mednarodnega tovornega prometa, pod pogoji, določenimi v odstavkih 2, 3 in 4 tega člena ter v členih od 7a do 7j.

2.   Države članice na svojem ozemlju ne zaračunavajo tako cestnin kot tudi uporabnin ▐. Vendar lahko država članica, ki na svojem omrežju zaračunava uporabnino, zaračunava tudi cestnino za uporabo mostov, predorov in gorskih prelazov.

3.   Cestnine in uporabnine ne smejo biti posredno ali neposredno diskriminacijske glede na državljanstvo prevoznika, državo članico ali tretjo državo sedeža prevoznika ali registracije vozila ali glede na izhodiščni ali namembni kraj prevoza.

4.   Države članice lahko predvidijo znižane ravni cestnin ali uporabnin oziroma oprostitve od obveznosti plačevanja cestnin ali uporabnin za tista vozila, ki so izvzeta iz zahteve po vgradnji in uporabi tahografa v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu v cestnem prometu  (12), ter v primerih in pod pogoji iz člena 6(2)(a) in (b) te direktive.

5.   Država članica se lahko odloči, da bo do vključno 31. decembra 2011 uporabljala cestnine in/ali uporabnine samo za vozila, katerih največja dovoljena skupna masa naloženega vozila presega 12 ton. Cestnine in/ali uporabnine se bodo od 1. januarja 2012 uporabljale za vsa vozila v smislu člena 2(d), razen če bo država članica menila, da bi razširitev na vozila, lažja od 12 ton (13).

Člen 7a

1.   Uporabnine so sorazmerne s trajanjem uporabe infrastrukture in veljajo en dan, en teden, en mesec ali eno leto. Mesečna stopnja ne sme biti višja od 10 % letne stopnje, tedenska stopnja ne sme biti višja od 5 % letne stopnje, dnevna stopnja pa ne sme biti višja od 2 % letne stopnje.

2.   Uporabnine, vključno z upravnimi stroški, za vse kategorije vozil določijo zadevne države članice v znesku, ki ni višji od najvišjih stopenj, določenih v Prilogi II.

Člen 7b

1.   Infrastrukturne pristojbine temeljijo na načelu povračila infrastrukturnih stroškov. Ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine so odvisne od stroškov gradnje ter stroškov obratovanja, vzdrževanja, razvoja in zagotavljanja varnostnih standardov zadevnega infrastrukturnega omrežja. Ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine lahko vključujejo tudi donosnost kapitala ali stopnjo dobička po tržnih pogojih.

2.   Pristojbine za zunanje stroške se nanašajo na stroške onesnaževanja zraka zaradi prometa, stroške obremenitev s hrupom zaradi prometa ali na oboje. Na cestnih odsekih z gostim prometom lahko pristojbine za zunanje stroške vključujejo tudi stroške zastojev v obdobjih, ko so na teh cestnih odsekih navadno zastoji.

3.   Upoštevajo se stroški, ki se nanašajo na omrežje ali del omrežja, na katerem se cestnine zaračunavajo, ter na vozila, ki se jim cestnine zaračunavajo. Države članice se lahko odločijo povrniti samo odstotek teh stroškov.

Člen 7c

1.   Pristojbine za zunanje stroške se razlikujejo glede na vrsto ceste in emisijski razred EURO (Priloga IIIa, razpredelnica I) , kadar pristojbine vključujejo stroške zastojev in/ali obremenitev s hrupom zaradi prometa, pa tudi glede na časovno obdobje.

2.   Znesek pristojbine za zunanje stroške za vsako kombinacijo razreda vozila, vrste ceste in časovnega obdobja se določi v skladu z najmanjšimi mogočimi zahtevami, skupno formulo in najvišjimi dovoljenimi zunanjimi stroški, ki se lahko zaračunajo, iz Priloge IIIa.

3.     Pristojbine za zunanje stroške se ne uporabljajo za vozila, ki ustrezajo prihodnjim emisijskim standardom EURO pred datumi, določenimi z ustreznimi pravili .

4.   Znesek pristojbine za zunanje stroške določi vsaka država članica zase . Če država članica za to nalogo imenuje posebni organ, je ta organ pravno in finančno neodvisen od organa , ki upravlja in pobira pristojbino ali njen del. ▐

Člen 7d

1.   Države članice infrastrukturne pristojbine izračunavajo z uporabo metodologije, ki temelji na temeljnih načelih za izračun, določenih v Prilogi III.

2.   V primeru koncesijskih cestnin je najvišja raven infrastrukturnih pristojbin enaka ali nižja od ravni, dobljene z uporabo metodologije, ki temelji na temeljnih načelih za izračun, določenih v Prilogi III. Enakost se oceni na osnovi razumno dolgega referenčnega obdobja, ki ustreza naravi koncesijske pogodbe.

3.   Za cestninske ureditve, ki so že obstajale 10. junija 2008 ali za katere so bile na podlagi postopka javnih naročil prejete ponudbe ali odgovori na povabila za pogajanja v okviru postopka s pogajanji pred 10. junijem 2008, se ne uporabljajo obveznosti iz odstavkov 1 in 2, vse dokler te ureditve veljajo in pod pogojem da se bistveno ne spremenijo.

Člen 7e

1.   Glede infrastrukture v gorskih območjih in mestnih aglomeracijah ter po obvestitvi Komisije se lahko pribitek cestnine izjemoma doda infrastrukturnim pristojbinam, ki se zaračunavajo na posebnih cestnih odsekih, na katerih so hudi zastoji oziroma na katerih vozila povzročajo znatno okoljsko škodo, če:

(a)

se prihodek iz pribitka naloži v financiranje ▐ projektov ▐, ki spodbujajo trajnostno mobilnost in neposredno prispevajo k zmanjševanju zastojev ali okoljske škode in se nahajajo na istem koridorju kot cestni odsek, za katerega se pribitek zaračunava;

(b)

pribitek ne presega 15 % ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine, izračunane v skladu s členom 7b(1) in členom 7d, razen če se ustvarjeni prihodek naloži v čezmejne odseke ▐ projektov ▐, ki spodbujajo trajnostno mobilnost in vključujejo infrastrukturo v gorskih območjih; v tem primeru pribitek ne sme presegati 25 %;

(c)

zaračunavanje pribitka nima za posledico nepravičnega obravnavanja komercialnega prometa v primerjavi z ostalimi uporabniki cest;

(d)

se Komisiji pred zaračunavanjem pribitka predloži opis natančne lokacije pribitka in potrdilo o odločitvi za financiranje projektov iz točke (a); ter

(e)

se vnaprej določi in omeji obdobje, v katerem se bo pribitek zaračunaval, pri čemer je obdobje glede pričakovanega prihodka skladno s predloženimi finančnimi načrti ter analizo stroškov in koristi za projekt, ki se sofinancira s prihodki iz pribitka.

Prvi pododstavek se uporablja za nove čezmejne projekte, če se s tem strinjajo vse države članice, vključene v navedeni projekt.

2.   Pribitek se lahko potem, ko je Komisija o tem obveščena, uporablja tudi za cestne odseke, ki jih uporabniki lahko uporabljajo namesto odsekov, za katere se uporablja pribitek iz odstavka 1, če:

bi uporaba pribitka za cesto povzročila, da bi se znaten delež prometa, ki poteka po njej, preusmeril na to drugo možno cesto, in

so izpolnjeni pogoji iz točk (a) do (e) prvega pododstavka odstavka 1.

3.   Pribitek se lahko uporablja za infrastrukturne pristojbine, ki so diferencirane v skladu s členom 7f.

4.   Ko Komisija od države članice, ki namerava zaračunavati pribitek, prejme zahtevane informacije, te informacije predloži članom odbora iz člena 9c. Če Komisija meni, da načrtovani pribitek ni v skladu s pogoji iz odstavka 1 ali da bi imel načrtovani pribitek pomembne negativne učinke na gospodarski razvoj obrobnih regij, lahko v skladu s posvetovalnim postopkom iz člena 9c(2) zavrne načrte zadevne države članice za pristojbine ali zahteva njihovo spremembo.

5.   Na cestnih odsekih, ki izpolnjujejo merila za zaračunavanje pribitka v skladu z odstavkom 1, države članice ne smejo zaračunavati pristojbin za zunanje stroške, razen če se uporablja pribitek.

Člen 7f

1.   Ravni cestnin, ki jih sestavljajo samo infrastrukturne pristojbine, se v skladu z emisijskimi razredi EURO (Priloga IIIa, razpredelnica I) diferencirajo tako, da nobena cestnina za več kot 100 % ne presega cestnine, ki se zaračunava za enakovredna vozila, ki izpolnjujejo najstrožje emisijske standarde.

2.   Kadar voznik ne more predložiti dokumentov vozila, ki so potrebni za ugotovitev njegovega emisijskega razreda EURO, lahko države članice zaračunajo najvišjo cestnino, ki se lahko zaračuna , če je ohranjena možnost kasnejše povrnitve potencialno preveč pobrane cestnine .

3.   Cestnine, ki jih sestavljajo samo infrastrukturne pristojbine, se lahko prav tako diferencirajo za namen zmanjševanja zastojev, čim učinkovitejšega omejevanja poškodb infrastrukture ter čim boljše uporabe zadevne infrastrukture ali spodbujanja varnosti v cestnem prometu, če:

(a)

je diferenciacija pregledna, objavljena in se pod enakimi pogoji uporablja za vse uporabnike; ter

(b)

se diferenciacija uporablja glede na obdobje dneva, vrsto dneva ali letni čas;

(c)

nobena cestnina za več kot 500  % ne presega cestnine, ki se zaračunava za najcenejše obdobje dneva, vrsto dneva ali letni čas.

4.   Diferenciacije iz odstavkov 1 in 3 niso namenjene ustvarjanju dodatnih prihodkov iz cestnin. Vsako nenamerno povečanje prihodka se uravnovesi s spremembami v strukturi prilagajanja, ki se morajo izvesti v dveh letih po koncu računovodskega leta, v katerem je bil dodatni prihodek ustvarjen.

5.   Če so v cestnino zajete pristojbine za zunanje stroške, se odstavka 1 in 3 ne uporabljata za del cestnine, ki ga sestavljajo infrastrukturne pristojbine.

Člen 7g

1.   Države članice vsaj šest mesecev pred začetkom izvajanja nove cestninske ureditve na podlagi infrastrukturnih pristojbin Komisiji pošljejo:

(a)

za cestninske ureditve, ki ne vključujejo koncesijskih cestnin:

vrednosti enot in drugih parametrov, ki jih uporabljajo za izračun različnih elementov infrastrukturnih stroškov, in

jasne informacije o vozilih, za katere se uporablja cestninska ureditev, geografski obseg omrežja ali dela omrežja, ki se uporablja za vsak posamezen izračun stroškov, in odstotek stroškov, ki ga želijo povrniti;

(b)

za cestninske ureditve, ki vključujejo koncesijske cestnine:

koncesijske pogodbe ali bistvene spremembe teh pogodb,

osnovna ureditev, na podlagi katere je dajalec koncesije oblikoval obvestilo o koncesiji, kakor je navedeno v Prilogi VII B k Direktivi 2004/18/ES; ta osnovna ureditev vsebuje oceno stroškov iz člena 7b(1), ki se predvidevajo po koncesiji, predviden promet po vrsti vozila, ravni predvidenih cestnin in geografski obseg omrežja, ki ga pokriva koncesijska pogodba.

2.   Komisija v šestih mesecih od prejema vseh potrebnih informacij v skladu z odstavkom 1 da mnenje o izpolnjevanju zahtev iz člena 7d. Mnenja Komisije so dana na voljo odboru iz člena 9c in Evropskemu parlamentu .

3.   Države članice vsaj šest mesecev pred začetkom izvajanja nove cestninske ureditve za pristojbine za zunanje stroške Komisiji pošljejo:

(a)

natančne podatke o lokaciji cestnih odsekov, na katerih se bodo zaračunavale pristojbine za zunanje stroške, in opis razredov vozil, vrst cest ter natančnih časovnih obdobij, na podlagi katerih bodo diferencirane pristojbine za zunanje stroške,

(b)

predvidene ponderirane povprečne pristojbine za zunanje stroške ter predvidene skupne prihodke,

(c)

naziv organa, imenovanega v skladu s členom 7c(4) za določitev zneska pristojbine, in ime njegovega zastopnika,

(d)

parametre, podatke in informacije, ki so potrebni za ponazoritev, kako se bo uporabljala metoda za izračun iz Priloge IIIa,

(e)

namenskost porabe pristojbine za zunanje stroške, ter

(f)

poseben načrt o tem, kako bo dodatni prihodek iz pristojbin za zunanje stroške uporabljen za zmanjšanje negativnih učinkov prometa .

4.   Komisija se lahko v šestih mesecih od prejema informacij v skladu z odstavkom 3 odloči, da bo od zadevne države članice zahtevala prilagoditev predlagane pristojbine za zunanje stroške, če meni, da obveznosti iz člena 7b, člena 7c, člena 7i ali člena 9(2) niso izpolnjene. Odločitev Komisije je dana na voljo odboru iz člena 9c in Evropskemu parlamentu .

Člen 7h

1.   Države članice ne bodo omogočale popustov ali znižanj za katere koli uporabnike v zvezi z elementom cestnine, ki ustreza pristojbini za zunanje stroške.

2.   Države članice lahko omogočijo popuste ali znižanja za infrastrukturne pristojbine, če:

(a)

je tarifna struktura sorazmerna, objavljena in se pod enakimi pogoji uporablja za vse uporabnike ter nima za posledico prevalitve dodatnih stroškov na ostale uporabnike v obliki višjih cestnin in

(b)

tovrstni popusti ali znižanja povzročijo dejanske prihranke upravnih stroškov in ne presegajo 13 % infrastrukturnih pristojbin, ki jih plačujejo enakovredna vozila, ki do popustov ali znižanj niso upravičena.

3.   Ob upoštevanju pogojev iz točke (b) člena 7f(3) in člena 7f(4) se ravni cestnin lahko za posamezne projekte s področja tovornega prometa , ki so v velikem interesu Evrope, izjemoma diferencirajo na drugačen način, da se zagotovi gospodarska izvedljivost takih projektov, kadar so ti izpostavljeni neposredni konkurenci z drugimi vrstami prevoznih sredstev. Tarifna struktura je linearna, sorazmerna, objavljena in se pod enakimi pogoji uporablja za vse uporabnike ter ne dopušča, da bi se dodatni stroški prevalili na druge uporabnike v obliki višjih cestnin. Komisija pred začetkom izvajanja zadevne tarifne strukture preveri skladnost z navedenimi pogoji.

Člen 7i

1.   Uvedba, pobiranje in nadzor plačevanja cestnin in uporabnin potekajo tako, da se čim manj ovira prosti pretok prometa in čim bolj izogiba obveznim mejnim kontrolam ali pregledom na notranjih mejah Skupnosti. Zato države članice sodelujejo pri uvajanju metod, s katerimi se prevoznikom vsaj na glavnih plačilnih mestih znotraj in zunaj držav članic, v katerih uporabnine veljajo, omogoči njihovo plačevanje 24 ur na dan in z vsemi običajnimi plačilnimi sredstvi. Države članice poskrbijo za primerne objekte na mestih plačevanja cestnin in uporabnin, da se ohranjajo osnovni standardi prometne varnostni.

2.   Ureditve pobiranja cestnin in uporabnin občasnih uporabnikov cestnega omrežja ne postavljajo v neupravičeno neugoden položaj ne finančno ne kako drugače v primerjavi s tistimi, ki uporabljajo alternativne načine plačil . Zlasti kadar država članica cestnine ali uporabnine pobira izključno z uporabo sistema, ki zahteva uporabo elektronske plačilne naprave, vgrajene v vozilo, mora zagotoviti, da so ustrezne naprave, ki izpolnjujejo zahteve iz Direktive 2004/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14) , na voljo vsem uporabnikom pod razumnimi upravnimi in ekonomskimi pogoji.

3.   Če država članica za vozilo zaračuna cestnino , mora biti skupni znesek cestnine, znesek infrastrukturne pristojbine in znesek pristojbine za zunanje stroške naveden na listini, ki se izda prevozniku , če je mogoče v elektronski obliki .

4.   Pristojbine za zunanje stroške se zaračunavajo in pobirajo z uporabo elektronskega sistema, ki izpolnjuje zahteve iz člena 2(1) Direktive 2004/52/ES. Države članice prav tako sodelujejo, da zagotovijo uporabo interoperabilnih elektronskih sistemov, ki se lahko uporabijo na ozemlju ene in druge države članice, pri čemer se po potrebi ohrani možnost prilagajanja ravni pristojbin.

5.     Ko bodo storitve cestninjenja na temelju satelitskega sistema za določanje položaja Galileo tehnično izdelane in operativne, se bodo pristojbine za zunanje stroške zaračunavale in pobirale z interoperabilnim evropskim sistemom za elektronsko cestninjenje, kakor je določeno v Direktivi 2004/52/ES .

Člen 7j

Ta direktiva ne vpliva na možnost držav članic, ki uvedejo sistem cestnin in/ali uporabnin za infrastrukturo, da brez poseganja v člena 87 in 88 Pogodbe predvidijo ustrezno povračilo teh dajatev, tudi če bi bili končni pobrani zneski pod najnižjimi stopnjami, določenimi v Prilogi I .

(3)

V poglavju III se vstavi naslednji člen ║:

Člen 8b

1.   Dve državi članici ali več lahko sodelujejo pri uvajanju skupnega cestninskega sistema, veljavnega na njihovem povezanem ozemlju kot celoti. V tem primeru te države članice zagotovijo intenzivno udeležbo Komisije pri navedenem sodelovanju ter tudi pri poznejšem obratovanju sistema in njegovem morebitnem spreminjanju.

2.   Za skupni cestninski sistem veljajo pogoji iz členov od 7 do 7j in je odprt za druge države članice.“

(4)

V členu 9, se odstavka 1a in 2 nadomestita z naslednjim:

1a.   Ta direktiva državam članicam ne preprečuje nediskriminacijske uporabe regulatornih dajatev, katerih izrecni namen je zmanjševanje prometnih zastojev ali boj proti posledicam za okolje, vključno s slabo kakovostjo zraka, na kateri koli ▐ cesti, predvsem v mestnih območjih, vključno s cestami vseevropskega omrežja, ki tečejo skozi mestna območja .

2.   Država članica, v kateri se zaračunavajo pristojbine za zunanje stroške, zagotovi, da so prihodki iz teh pristojbin prednostno namenjeni zmanjšanju ali po možnosti odpravi zunanjih stroškov iz cestnega prometa. Prihodki so prav tako lahko namenjeni ukrepom za omogočanje učinkovitega oblikovanja cen, zmanjševanje onesnaževanja zaradi cestnega prometa pri viru, ublažitev njegovega vpliva, izboljševanje uspešnosti vozil v cestnem prometu glede emisij CO2 in porabe energije ter izboljšanje obstoječe cestne infrastrukture ali razvoj drugih oblik infrastrukture za uporabnike prevoznih storitev.

Država članica, v kateri se zaračunavajo infrastrukturne pristojbine, določi uporabo prihodkov iz teh pristojbin. Da bi se omogočil razvoj prometnega omrežja kot celote, se prihodke iz pristojbin predvsem porabi tako, da bodo koristili ▐ sektorju cestnega prometa in čimbolj izboljšali ▐ sistem cestnega prometa .

Od leta 2011 naprej se vsaj 15 % prihodkov, ki so v vsaki državi članici ustvarjeni s pristojbino za zunanje stroške in infrastrukturnimi pristojbinami, nameni za finančno podporo projektov TEN-T za izboljšanje trajnosti prevoza. Omenjeni delež sčasoma narašča.

(5)

Člena 9b in 9c se nadomestita z naslednjim:

Člen 9b

Komisija spodbuja dialog in izmenjavo tehničnega znanja in izkušenj v zvezi z izvajanjem te direktive in zlasti njenih prilog med državami članicami. Komisija prilagodi priloge 0, III, IIIa ter IV znanstvenemu in tehničnemu napredku ter prilog I, II in IIIa inflaciji. Ukrepi za spremembo nebistvenih določb te direktive se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 9c(3).

Člen 9c

1.   Komisiji pomaga odbor.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES  (15) , ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

(6)

Člen 11 se nadomesti z naslednjim:

Člen 11

1.   Države članice, ki zaračunavajo pristojbine za zunanje stroške in/ali infrastrukturne pristojbine, do 31. decembra 2012, pripravijo poročilo o cestninah, zaračunanih na svojem ozemlju, ter ga pošljejo Komisiji. Poročilo zajema informacije o:

(a)

ponderirani povprečni pristojbini za zunanje stroške ter posebnih zneskih, ki se zaračunavajo za vsako kombinacijo razreda vozila, vrste ceste in časovnega obdobja;

(b)

skupnih prihodkih iz pristojbin za zunanje stroške ter informacije o porabi teh prihodkov; ║

(c)

vpliv pristojbin za zunanje stroške ali infrastrukturne pristojbine na spremembo načina prevoza, optimizacijo cestnega prevoza in okolje ter vpliv pristojbin za zunanje stroške, ki jih država članica poskuša pokriti s pristojbinami; in

(d)

o ponderirani povprečni infrastrukturni pristojbini ter skupnih prihodkih iz infrastrukturnih pristojbin.

2.     Komisija najpozneje do 31. decembra 2010 za Evropski parlament in Svet pripravi poročilo o razpoložljivosti varnih in zavarovanih parkirnih prostorov v vseevropskem cestnem omrežju.

Po posvetovanju z zadevnimi socialnimi partnerji se navedenemu poročilu dodajo predlogi o:

(a)

porabi infrastrukturnih pristojbin za zagotovitev zadostnega števila varnih in zavarovanih parkirnih prostorov v vseevropskem cestnem omrežju, za kar morajo poskrbeti upravljavci infrastrukture ali javni organi, pristojni za vseevropsko cestno omrežje;

(b)

smernicah za Evropsko investicijsko banko, Kohezijski in strukturne sklade za zagotovitev varnih in zavarovanih parkirnih prostorov pri oblikovanju in sofinanciranju projektov vseevropskega cestnega omrežja .

3.   Komisija najpozneje do 31. decembra 2013 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o izvajanju te direktive in njenih učinkih, zlasti v zvezi z učinkovitostjo določb o povračilu stroškov v zvezi z zastoji in onesnaževanjem zaradi prometa ter določb o vključitvi vozil, težjih od 3,5 tone in lažjih od 12 ton. Poročilo med drugim ocenjuje:

(a)

pomen upoštevanja drugih zunanjih stroškov pri izračunu cestnin, zlasti stroškov emisij CO2 , če opredelitev skupnega elementa davka na gorivo, ki se nanaša na podnebne spremembe, ne bi dala zadovoljivih rezultatov, ter stroškov prometnih nesreč in izgube biotske raznovrstnosti,

(b)

pomen razširitve področja uporabe te direktive na druge kategorije vozil,

(c)

možnost sprejetja pregledane klasifikacije vozil za namen diferenciacije cestnin ob upoštevanju povprečnega vpliva na okolje, zastoje in infrastrukturo, njihove uspešnosti glede emisij CO2 in porabe energije ter praktične in ekonomske izvedljivosti zaračunavanja ter izvajanja cestninjenja,

(d)

tehnično in ekonomsko izvedljivost uvedbe najnižjih pristojbin glede na prevoženo razdaljo na glavnih medmestnih cestah. Poročilo izpostavlja možne vrste cestnih odsekov, na katerih naj se uvede zaračunavanje, možne načine zaračunavanja in izvajanja tovrstnih pristojbin, ki bo stroškovno učinkovito, ter skupen preprost način za določanje najnižjih stopenj,

(e)

tehnična in ekonomska izvedljivost postopne odprave shem zaračunavanja pristojbin in uvedba sistemov zaračunavanja pristojbin glede na prevoženo razdaljo ter potreba po ohranjanju odstopanja držav članic z zunanjimi mejami s tretjimi državami, da še naprej uporabljajo časovno omejene sheme zaračunavanja pristojbin za težka tovorna vozila, ki na mejnih prehodih povzročajo kolone, in

(f)

potreba po predlogu za sistem, ki bi zagotavljal dosledno in sočasno internalizacijo zunanjih stroškov za vse druge vrste prevoza.

Poročilu se priloži ocena napredka glede internalizacije zunanjih stroškov za vse vrste prevoza ter predlog za Evropski parlament in Svet v zvezi z nadaljnjo revizijo te direktive.

(7)

Priloga III se spremeni:

(a)

prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Ta priloga določa temeljna načela za izračun ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine v skladu z členom 7b(1). Obveznost odvisnosti cestnin od stroškov ne posega v svobodno izbiro držav članic, da jim v skladu s členom 7b(3) vseh stroškov ni treba povrniti s prihodki iz cestnin, ali v svobodno odločitev, da lahko v skladu s členom 7f zneske določenih cestnin prilagodijo tako, da odstopajo od povprečnih cestnin. (16)

(b)

v točki (1), druga alinea, se besede „člen 7a(1)“ nadomestijo z besedami „člen 7b(3)“.

(8)

Za Prilogo III ║ se kot Priloga IIIa vstavi besedilo v prilogi k tej direktivi.

Člen 2

1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2010. Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

3.   Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ║,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik


(1)  UL […] […], […], str. […].

(2)   UL C 120, 28.5.2009, str. 47.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009.

(4)  UL L 187, 20.7.1999, str. 42. ║

(5)  UL L 75, 15.3.2001, str. 29.

(6)  UL L 166, 30.4.2004, str. 124. ║

(7)  UL L 296, 21.11.1996, str. 55. ║

(8)  UL L 189, 18.7.2002, str. 12.

(9)  UL L 283, 31.10.2003, str. 51. ║

(10)  UL L 210, 31.7.2006, str. 25. ║

(11)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. ║

(12)  UL L 370, 31.12.1985, str. 8.

(13)   Bo dopolnjeno v poznejši fazi zakonodajnega postopka.

(14)  UL L 166, 30.4.2004, str. 124.“.

(15)   UL L 184, 17.7.1999, str. 23.“.

(16)  Te določbe, skupaj z možnostjo prilagajanja, ki omogoča povrnitev stroškov v daljšem časovnem obdobju (glej tretjo alineo točke 2.1), dopuščajo precejšnjo svobodo pri določanju cestnin na ravneh, ki so sprejemljive za uporabnike in prilagojene posebnim ciljem prometne politike države članice.“

Sreda, 11. marca 2009
PRILOGA

Sreda, 11. marca 2009
„PRILOGA IIIa

NAJMANJŠE MOŽNE ZAHTEVE ZA ZARAČUNAVANJE PRISTOJBIN ZA ZUNANJE STROŠKE IN NAJVIŠJI DOVOLJENI ZUNANJI STROŠKI, KI SE LAHKO ZARAČUNAJO

V tej prilogi so določene najmanjše možne zahteve za zaračunavanje pristojbin za zunanje stroške in najvišji dovoljeni zunanji stroški, ki se lahko upoštevajo pri določanju zneska.

1.   Deli zadevnega omrežja

Država članica natančno določi del ali dele omrežja, na katerih se zaračunavajo pristojbine za zunanje stroške.

Država članica se lahko odloči, da bo zaračunavala pristojbine za zunanje stroške samo na delu ali delih omrežja, na podlagi objektivnih meril.

2.   Zajeta vozila, ceste in časovna obdobja

Država članica obvesti Komisijo o klasifikaciji vozil, na podlagi katere se bo določila diferenciacija cestnin. Komisijo prav tako obvesti o lokaciji cest, na katerih se zaračunavajo višje pristojbine za zunanje stroške (v nadaljnjem besedilu: primestne ceste), in cest, na katerih se zaračunavajo nižje pristojbine za zunanje stroške (v nadaljnjem besedilu: druge medmestne ceste).

Če je ustrezno, Komisijo obvesti tudi o natančnih časovnih obdobjih, ki ustrezajo nočnemu času in različnim dnevnim, tedenskim ali sezonskim prometnim konicam, v času katerih se lahko naložijo višje pristojbine za zunanje stroške, da se upoštevajo večji zastoji ali večje motenje zaradi hrupa.

Klasifikacija cest in opredelitev časovnih obdobij temeljita na objektivnih merilih glede na raven izpostavljenosti cest ter njihove okolice zastojem in onesnaževanju, kot so gostota prebivalstva, letno število obdobij z najvišjo onesnaženostjo, izmerjenih v skladu z Direktivo 96/62/ES, povprečni dnevni in urni obseg prometa ter raven uporabe storitev (odstotek dneva ali leta, ko se uporaba ceste približa ali preseže njene zmogljivosti, povprečne zamude in/ali dolžina kolon). Uporabljena merila se vključijo v obvestilo.

3.   Znesek pristojbine

Neodvisni organ za vsako vozilo emisijskega razreda EURO , vrsto cest in časovno obdobje določi posamezen poseben znesek. Tarifna struktura je pregledna, objavljena in se pod enakimi pogoji uporablja za vse uporabnike.

Neodvisni organ pri določanju pristojbin upošteva načelo učinkovitega oblikovanja cen, to je cen, ki so blizu mejnih družbenih stroškov uporabe vozila, ki se mu zaračuna pristojbina. Pristojbina se določi čim bližje zunanjim stroškom, ki jih je mogoče pripisati zadevni kategoriji uporabnikov cest.

Pristojbine se prav tako določijo po tem, ko so bili upoštevani tveganje preusmeritve prometa ter negativni učinki na varstvo v cestnem prometu, okolje in zastoje ter rešitve za ublažitev teh tveganj.

Neodvisni organ spremlja učinkovitost tarifne sheme pri zmanjševanju okoljske škode zaradi cestnega prometa in pri razbremenjevanju zastojev, kjer se uporablja. Tarifno strukturo in posebni znesek pristojbine, določene za dani emisijski razred Euro vozila, vrsto ceste in časovno obdobje, redno prilagaja spremembam povpraševanja po prevoznih storitvah.

4.   Elementi zunanjih stroškov

4.1.   Stroški onesnaževanja zraka zaradi prometa

Ko se država članica odloči, da bo v pristojbinah za zunanje stroške upoštevala celotne stroške onesnaževanja zraka zaradi prometa ali njihov del, neodvisni organ izračuna stroške onesnaževanja zraka zaradi prometa, ki se lahko zaračunajo, tako da uporabi spodnjo formulo ali pa upošteva vrednosti enot iz razpredelnice 1, če so slednje nižje:

PCVij = Σk EFik × PCjk pri čemer:

PCVij pomeni stroške onesnaževanja zraka vozila razreda i na cesti vrste j (euro/prevožen kilometer vozila)

EFik pomeni faktor emisije onesnaževala k in razred vozila i (gram/kilometer)

PCjk pomeni denarno vrednost stroškov onesnaževala k za vrsto ceste j (euro/gram)

Upoštevajo se samo emisije trdnih delcev in predhodnikov ozona, kot so dušikov oksid in hlapne organske spojine. Faktorji emisije so isti, kot jih uporabljajo države članice pri oblikovanju nacionalnih katastrov emisij, opredeljenih v Direktivi 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka  (1) (ki zahteva uporabo priročnika za katastre emisij EMEP/CORINAIR) (2). Upošteva se denarna vrednost stroškov onesnaževal iz razpredelnice 13 ‚Priročnika za ocenjevanje zunanjih stroškov v prometnem sektorju‘.

Razpredelnica 1:    Najvišji dovoljeni stroški onesnaževanja zraka vsakega vozila v danem razredu

cent/prevožen kilometer vozila

Ceste, na katerih se zaračunavajo višje pristojbine za zunanje stroške/ primestne ceste in avtoceste

Ceste, na katerih se zaračunavajo nižje pristojbine za zunanje stroške/ medmestne ceste in avtoceste

EURO 0

16

12

EURO I

11

8

EURO II

9

7

EURO III

7

6

EURO IV

4

3

EURO V ▐

3

2

EURO VI

2

1

Manj onesnaževal kot EURO VI, na primer hibridna in električna težka tovorna vozila ali vozila na naravni plin/mešanico vodika ali vodikov pogon

0

0

Vrednosti v centih, 2000

Vrednosti iz razpredelnice 1 so aritmetične sredine vrednosti iz razpredelnice 15 ‚Priročnika za ocenjevanje zunanjih stroškov v prometnem sektorju‘ ║ za vozila štirih različnih kategorij velikosti. Države članice lahko za vrednosti iz razpredelnice 1 uporabljajo korekcijski faktor, da dobijo dejansko sestavo voznega parka glede velikosti vozil. Vrednosti iz razpredelnice 1 je mogoče v gorskih območjih pomnožiti s faktorjem do 2, če je to upravičeno z nakloni cest, višino in/ali temperaturnimi inverzijami.

Neodvisni organ lahko uporabi druge možne načine in uporabi podatke meritev onesnaževal zraka ter lokalno vrednost denarne vrednosti stroškov onesnaževal, če rezultati ne presegajo rezultatov, ki bi jih dobili z zgornjo formulo ali zgornjimi vrednostmi enot za vse razrede vozil.

Vsi parametri, podatki in druge informacije, brez katerih razumevanje izračuna stroškov onesnaževanja zraka, ki se lahko zaračunajo, ni mogoče, so dostopni javnosti.

4.2.   Stroški obremenitev s hrupom zaradi prometa

Ko se država članica odloči, da bo v pristojbinah za zunanje stroške upoštevala celotne stroške obremenitev s hrupom zaradi prometa ali njihov del, neodvisni organ izračuna stroške obremenitev s hrupom zaradi prometa, ki se lahko zaračunajo, tako da uporabi spodnji formuli ali pa upošteva vrednosti enot iz razpredelnice 2, če so slednje nižje:

NCVij (podnevi) = Σk NCjk × POPk / ADT

NCVij (ponoči) = n × NCVij (podnevi) pri čemer

NCVij pomeni stroške obremenitev s hrupom vozila razreda i na cesti vrste j (euro/prevožen kilometer vozila)

NCjk pomeni stroške obremenitev s hrupom na osebo, izpostavljeno na vrsti ceste j ravni hrupa k (euro/osebo)

POPk pomeni prebivalstvo, izpostavljeno dnevni ravni hrupa k na kilometer (oseba/kilometer)

ADT pomeni povprečni dnevni obseg prometa (vozilo)

n pomeni nočni korekcijski faktor

Prebivalstvo, izpostavljeno ravni hrupa k, se vzame iz strateških kart hrupa, navedenih v členu 7 Direktive 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (3).

Strošek na osebo, izpostavljeno ravni hrupa k, se vzame iz razpredelnice 20 ‚Priročnika za ocenjevanje zunanjih stroškov v prometnem sektorju‘ ║.

Za povprečni dnevni obseg prometa se med težkimi tovornimi vozili in osebnimi avtomobili uporabi ponderirani faktor, ki je manjši ali enak 4.

Razpredelnica 2:   Stroški obremenitev s hrupom vozil, ki se lahko zaračunajo (NCV)

cent/prevožen kilometer vozila

Podnevi

Ponoči

Primestne ceste

1,1

2

Druge medmestne ceste

0,13

0,23

Vrednosti v centih, 2000

Vir: Priročnik za ocenjevanje zunanjih stroškov v prometnem sektorju, razpredelnica 22 ║.

Vrednosti iz razpredelnice 2 je mogoče v gorskih območjih pomnožiti s faktorjem do 5, če je to upravičeno z nakloni cest, temperaturnimi inverzijami in/ali učinkom amfiteatra, ki ga imajo doline na širjenje hrupa.

Vsi parametri, podatki in druge informacije, brez katerih razumevanje izračuna stroškov obremenitev s hrupom, ki se lahko zaračunajo, ni mogoče, so dostopni javnosti.


(1)   UL L 309, 27.11.2001, str. 22.

(2)  Methodology of the European Environmental Agency ║.

(3)   UL L 189, 18.7.2002, str. 12.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/362


Sreda, 11. marca 2009
Dostop javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (prenovitev) ***I

P6_TA(2009)0114

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (prenovitev) (KOM(2008)0229 – C6-0184/2008 – 2008/0090(COD))

2010/C 87 E/62

(Postopek soodločanja – prenovitev)

Predlog je bil dne 11. marca 2009 spremenjen kot sledi (1):


(1)  Zadeva je bila v skladu s členom 53(2) vrnjena v odbor (A6-0077/2009).


Sreda, 11. marca 2009
P6_TC1-COD(2008)0069

Uredba (ES) št. …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (prenovitev)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 255(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ║,

skladno s postopkom, navedenim v členu 251 Pogodbe (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Potrebne so številne bistvene spremembe Uredbe (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (2). Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno uredbo prenoviti.

(2)

Drugi pododstavek člena 1 Pogodbe o Evropski uniji opredeljuje pojem javnosti in pravi, da je Pogodba nov korak v procesu oblikovanja vse tesnejše zveze med narodi Evrope, v kateri se odločitve sprejemajo čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani.

(3)

Javnost omogoča državljanom, da tesneje sodelujejo v postopku odločanja, in zagotavlja, da je uprava deležna večje zakonitosti ter je učinkovitejša in bolj odgovorna državljanu v demokratičnem sistemu. Javnost prispeva h krepitvi načela demokracije in spoštovanja človekovih temeljnih pravic in svoboščin, določenih v členu 6 Pogodbe EU in v Evropski listini o temeljnih pravicah.

(4)

S preglednostjo bi se okrepila tudi načela dobrega upravljanja v institucijah EU, kot to določa člen 41 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije (3) („Listina“). Ustrezno bi bilo treba opredeliti notranje postopke in poiskati ustrezne finančne in človeške vire za uresničitev načela odprtosti v praksi. [Sprememba 1]

[Sprememba 2]

[Sprememba 3]

5.

Posvetovanje Komisije je pokazalo podporo civilne družbe pozivu Evropskega parlamenta k uvedbi instrumenta o resnični svobodi informacij, ki bi veljal za institucionalni okvir Evropske unije v skladu s pravico do dobrega upravljanja iz člena 41 Listine. [Sprememba 92]

(6)

Namen te uredbe je čim bolj uresničiti pravico dostopa javnosti do dokumentov ter določiti splošna načela in omejitve iz razlogov javnega ali zasebnega interesa, ki veljajo za tak dostop v skladu s členom 255(2) Pogodbe ES , hkrati pa upoštevati izkušnje, pridobljene z izvajanjem Uredbe (ES) št. 1049/2001 in resolucije Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2006 s priporočili Komisiji o dostopu do besedil institucij (4) po členu 192 Pogodbe ES . Ta uredba ne posega v obstoječe pravice držav članic, sodnih organov ali preiskovalnih teles do dostopa do dokumentov . [Sprememba 4]

(7)

V skladu s členom 255(2) Pogodbe ES ta uredba določa splošna načela in omejitve na podlagi javnega ali zasebnega interesa, ki urejajo pravico dostopa do dokumentov in ki bi jih morali upoštevati vsa druga pravila EU . [Sprememba 16]

(8)

V skladu s členoma 28(1) in 41(1) Pogodbe EU velja pravica do dostopa tudi za dokumente, ki se nanašajo na skupno zunanjo in varnostno politiko ter na policijsko sodelovanje in sodelovanje sodstva v kazenskih zadevah. ▐ [Sprememba 5]

(9)

Ker vprašanje dostopa do dokumentov ni zajeto v določbe Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, bi se morali Evropski parlament, Svet in Komisija v skladu z Izjavo št. 41 priloženo Sklepni listini Amsterdamske pogodbe, v zvezi z dokumenti, ki zadevajo v navedeni pogodbi zajete dejavnosti, ravnati po tej uredbi.

(10)

Evropski parlament in Svet sta dne 6. septembra 2006 sprejela Uredbo (ES) št 1367/2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (5). Glede dostopa do dokumentov z informacijami o okolju mora biti ta uredba skladna z Uredbo (ES) št. 1367/2006.

(11)

Svet in Komisija delujeta v svoji zakonodajni funkciji, ko ob dejavnem sodelovanju Evropskega parlamenta v obliki uredb, direktiv, okvirnih sklepov ali odločb na podlagi ustreznih določb iz Pogodb sprejmeta pravila splošnega obsega – tudi s prenesenimi pristojnostmi – ki so v državah članicah ali zanje pravno zavezujoča. [Sprememba 6]

(12)

V skladu z demokratičnimi načeli iz člena 6(1) Pogodbe EU in sodno prakso Sodišča v zvezi z izvajanjem Uredbe (ES) št. 1049/2001, bi bilo treba širši dostop do dokumentov zagotoviti, kadar institucije delujejo v svoji zakonodajni funkciji, vključno s prenesenimi pristojnostmi. Pravna besedila bi morala biti napisana jasno in razumljivo (6) ter objavljena v Uradnem listu Evropske unije; pripravljalni dokumenti in vse z njimi povezane informacije, vključno s pravnimi mnenji in medistitucionalnim postopkom, bi morali biti državljanom enostavno in pravočasno dostopni na spletu.

O boljši praksi pri pripravi zakonodaje, izboljšanih modelih in tehnikah priprave besedil in tehničnih rešitvah za spremljanje življenjskega cikla pripravljalnih dokumentov in njihovega posredovanja institucijam in organom, ki sodelujejo v postopku, se v skladu s to uredbo, objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, dogovorijo Evropski parlament, Svet in Komisija. [Sprememba 8]

(13)

Medinstitucionalni register lobistov in drugih zainteresiranih strani je pravo sredstvo za spodbujanje odprtosti in preglednosti zakonodajnega postopka. [Sprememba 11]

(14)

Preglednost zakonodajnega postopka je za državljane izrednega pomena. Zato bi morale institucije aktivno razširjati dokumente, ki so del zakonodajnega postopka. Aktivno razširjanje dokumentov bi bilo treba spodbujati tudi na drugih področjih.

(15)

Komisija bi z dopolnitvijo te uredbe morala predlagati instrument, ki bi ga sprejela Evropski parlament in Svet, o skupnih pravilih, ki urejajo ponovno uporabo informacij in dokumentov s strani institucij s smiselnim izvajanjem načel iz Direktive 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (7) . [Sprememba 22]

(16)

Brez poseganja v nacionalno zakonodajo v zvezi z dostopom do dokumentov, v skladu z načelom lojalnega sodelovanja pri izvajanju aktov institucij EU, države članice ne bi smele delovati v nasprotju z zastavljenimi cilji iz te uredbe, vključno s stopnjo preglednosti, ki naj bi jo uredba zagotovila na ravni EU, zato bi morale še posebej poskrbeti, da bodo njihovi domači predpisi, s katerimi se izvaja zakonodaja EU, evropskim državljanom in drugim osebam, ki jih to zadeva, omogočili jasno in natančno razumevanje njihovih pravic in obveznosti, nacionalnim sodiščem pa omogočili, da zagotovijo spoštovanje teh pravic in obveznosti. [Sprememba 100]

(17)

Čeprav ni namen ali učinek te uredbe spreminjati nacionalne predpise o dostopu do dokumentov, pa je vendarle jasno, da bi morale na podlagi načela lojalnega sodelovanja, ki ureja odnose med institucijami in državami članicami, države članice svojim državljanom na nacionalni ravni zagotoviti vsaj enako raven preglednosti, kot je pri izvajanju pravil EU zagotovljena na ravni EU.

Iz istega razloga in brez poseganja v nadzorno funkcijo nacionalnih parlamentov bi morale države članice paziti, da ne ovirajo obdelave tajnih dokumentov EU . [Sprememba 20]

(18)

Dokumenti v zvezi z nezakonodajnimi postopki, kot so zavezujoči ukrepi brez splošnega obsega ali ukrepi za urejanje notranje organizacije, upravni ali proračunski akti oziroma nezavezujoči dokumenti politične narave (kot so sklepi, priporočila ali resolucije), bi morali biti v skladu z načelom dobrega upravljanja iz člena 41 Listine dostopni enostavno, čeprav bi morali sočasno zagotavljati učinkovitost postopka odločanja v institucijah. Za vsako kategorijo dokumentov bi morala odgovorna institucija in po potrebi druge institucije, ki sodelujejo v postopku, državljanom omogočiti, da se seznanijo s predvidenim potekom notranjih postopkov, s tem, katere organizacijske enote naj bi bile pristojne in v kakšni meri, s postavljenimi roki in uradom, na katerega se lahko obrnejo. Možni so posebni dogovori z zainteresiranimi stranmi v postopku, tudi če dostop javnosti ne bi bil odobren; institucije bi morale ustrezno upoštevati priporočila Evropskega varuha človekovih pravic. [Sprememba 9]

(19)

Institucije bi se morale sporazumeti o skupnih smernicah za evidentiranje notranjih dokumentov, določitev stopnje njihove tajnosti in arhiviranje za zgodovinske potrebe v skladu z načeli iz te uredbe. Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 354/83 z dne 1. februarja 1983 o odpiranju za javnost arhivskega gradiva Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo (8) bi bilo potem treba razveljaviti. [Sprememba 10]

(20)

Da bi razvili dejavnosti institucij na področjih, ki zahtevajo določeno stopnjo zaupnosti, je prav, da se vzpostavi celovit varnostni sistem za obdelavo tajnih podatkov EU. Izraz „tajni podatki EU“ bi moral pomeniti vse podatke in gradivo, katerih nedovoljeno razkritje bi lahko v različni meri škodovalo interesom EU ali eni ali več državam članicam, bodisi da taki podatki izvirajo iz EU ali prihajajo iz držav članic, tretjih držav ali mednarodnih organizacij. V skladu z demokratičnimi načeli iz člena 6(1) Pogodbe EU bi moral imeti Evropski parlament dostop do tajnih podatkov EU, zlasti če je tak dostop potreben za opravljanje zakonodajnih ali nezakonodajnih dolžnosti po Pogodbah. [Sprememba 13]

(21)

Institucije in organi Skupnosti bi morali osebne podatke obdelovati pošteno in pregledno ter v skladu s pravicami posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo, kakor so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (9) in sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti („Sodišče“) . Institucije bi morale določiti notranje postopke, pri tem pa ustrezno upoštevati priporočilo Evropskega nadzornika za varstvo podatkov .

Od sprejetja Uredbe (ES) št. 1049/2001 so sodna praksa Sodišča ter odločitve in stališča, ki sta jih sprejela Evropski varuh človekovih pravic in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, razjasnile razmerje med to uredbo in Uredbo (ES) št. 45/2001, v skladu s čimer se mora za zahteve za dokumente, ki vsebujejo osebne podatke, uporabljati Uredba (ES) št. 1049/2001 ter mora uporaba izjem od pravil, ki dovoljujejo dostop do dokumentov in informacij, za namene varstva osebnih podatkov temeljiti na potrebi po zaščiti zasebnosti in integritete posameznika. [Sprememba 7]

(22)

Pravica do dostopa do javnih dokumentov ne vpliva na pravico do dostopa do osebnih podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001. Če oseba zahteva dostop do podatkov, ki se nanjo nanašajo, bi morala institucija na lastno pobudo preučiti, ali je ta oseba upravičena do dostopa v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001. [Sprememba 99]

(23)

Člen 4 Statuta poslancev Evropskega parlamenta dokumente poslancev Evropskega parlamenta izključuje iz področja uporabe opredelitve pojma „dokument“ po tej uredbi. Ti dokumenti so zaščiteni s členom 6 statuta tudi, če so institucijam poslani izven zakonodajnega postopka, zato bi morala razlaga uredbe ustrezno upoštevati zaščito političnih dejavnosti poslancev Evropskega parlamenta po statutu, da se tako zaščitijo demokratična načela Evropske unije. [Sprememba 116]

(24)

Določiti bi bilo treba jasna pravila glede razkrivanja dokumentov, ki izvirajo iz držav članic, in dokumentov tretjih strank, ki so del sodnih spisov ali so jih institucije pridobile zaradi svojih posebnih preiskovalnih pooblastil, ki jih imajo na podlagi prava ES.

(25)

Sodišče je pojasnilo, da obveznost posvetovanja z državami članicami glede zahtev za dostop do njihovih dokumentov ne daje državam članicam pravice, da zavrnejo tak dostop ali da se sklicujejo na nacionalne zakone ali določbe in da lahko institucija, na katero je naslovljena zahteva, zavrne dostop samo na podlagi izjem, določenih v tej uredbi. Vendar je še vedno treba razjasniti status dokumentov, ki izvirajo od tretjih strank, za zagotovitev, da se informacije, ki se nanašajo na zakonodajne postopke, ne delijo bolj obširno s tretjimi strankami, vključno z upravnimi organi tretjih držav, kot pa z državljani Unije, na katere se bo zakonodaja nanašala. [Spremembi 93+110]

(26)

V skladu s členom 255(1) Pogodbe ES bi morala Komisija nemudoma omogočiti javno dostopnost vseh dokumentov, povezanih s potekajočimi mednarodnimi pogajanji o trgovinskem sporazumu proti ponarejanju. [Sprememba 109]

(27)

Da bi dosegli večjo odprtost v delu institucij, se Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji zagotovi dostop do dokumentov, ki jih institucije pripravijo, in tudi do dokumentov, ki jih institucije prejmejo. Država članica lahko od Evropskega parlamenta , Komisije ali Sveta zahteva, da se dokument, ki izhaja iz te države, brez njenega predhodnega soglasja ne pošlje tretjim strankam izven institucij . Če zahtevi ni odobreno, bi morala institucija, ki je zahtevo prejela, navesti razloge za zavrnitev. V skladu s členom 296 Pogodbe ES ni nobena država članica dolžna dajati informacij, za katere meni, da bi bilo njihovo razkritje v nasprotju z bistvenimi interesi njene varnosti . [Sprememba 14]

(28)

Načelno bi morali biti vsi dokumenti, ki izvirajo iz institucij ali so jih institucije prejele od drugih organov in se navezujejo na njihovo dejavnost, evidentirani in dostopni javnosti. Vendar pa je možno, da se brez poseganja v nadzorno funkcijo Evropskega parlamenta dostop do določenega dokumenta ali njegovega dela preloži na poznejši čas . [Sprememba 15]

(29)

Institucije bi morale zagotoviti, da bo razvoj informacijske tehnologije olajšal izvrševanje pravice do dostopa in ne bi smel povzročiti, da je javnosti dostopnih manj informacij. [Sprememba 17]

(30)

Da bi zagotovili celovito spoštovanje pravice do dostopa, mora biti uporabljen dvofazni upravni postopek z dodatno možnostjo sodnega postopka ali pritožb varuhu človekovih pravic.

(31)

Institucija bi morala dosledno in usklajeno obveščati javnost o sprejetih ukrepih za izvajanje te uredbe in za usposabljanje svojega osebja za pomoč državljanom, ki uresničujejo svoje pravice iz te uredbe. ▐ [Sprememba 19]

[Sprememba 21]

(32)

V skladu s členom 255(3) Pogodbe ES ter načeli in pravili iz te uredbe vsaka institucija v svojem poslovniku določi posebne določbe o dostopu do dokumentov (10)  (11)  (12). [Sprememba 23]

(33)

Da bi zagotovili celovito uporabo te uredbe za vse dejavnosti Unije, bi morale v tej uredbi določena načela uporabljati tudi vse agencije, ki jih ustanovijo institucije. Vse druge institucije EU so pozvane, naj v skladu s členom 1 Pogodbe EU sprejmejo primerljive ukrepe – [Sprememba 12]

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

Splošna načela

Člen 1

Namen

Namen te uredbe je:

(a)

na podlagi javnega ali zasebnega interesa v skladu s členom 255 Pogodbe ES določiti načela, pogoje in omejitve, ki urejajo pravico dostopa do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (v nadaljnjem besedilu „institucije“), ter vseh agencij in organov, ki jih ustanovijo te institucije , da bi se ▐ odobril čim širši dostop do takih dokumentov; [Sprememba 24]

(b)

določiti pravila, ki zagotavljajo čim lažje uresničevanje te pravice;

(c)

spodbujati pregledne in dobre upravne postopke v institucijah, da se izboljša dostop do njihovih dokumentov. [Sprememba 25]

Člen 2

Upravičenci do dostopa ▐ [Sprememba 27]

1.   Vse fizične ali pravne osebe ali vsa združenja pravnih ali fizičnih oseb imajo pravico do dostopa do dokumentov institucij ob upoštevanju načel, pogojev in omejitev, določenih s to uredbo. [Sprememba 28]

[Spremembe 29, 30, 31, 32, 33 in 34]

2.     Ta uredba se ne uporablja za dokumente iz člena 4 Statuta poslancev Evropskega parlamenta. [Sprememba 114]

3.     Da bi se zagotovilo celostno izvajanje načela o preglednem delovanju institucij, je treba zagotoviti prost dostop do dokumentov o mehanizmih in postopkih za ugotavljanje kršitev. [Sprememba 108]

Člen 3

Področje uporabe

1.     Ta uredba se uporablja za vse dokumente institucij, to je za dokumente, ki jih institucije pripravijo ali prejmejo in so v njihovi lasti, na vseh področjih delovanja Evropske unije.

2.     Dokumenti so javnosti dostopni v elektronski obliki v Uradnem listu Evropske unije ali v uradnem registru posameznih institucij ali na pisno prošnjo.

Dokumenti, pripravljeni ali prejeti med zakonodajnim postopkom, so neposredno dostopni v skladu s členom 11 .

3.     Ta uredba ne posega v večje pravice dostopa javnosti do dokumentov institucij, ki izvirajo iz instrumentov mednarodnega prava ali aktov institucij, ki jih izvajajo, oziroma iz zakonodaje držav članic. [Sprememba 35]

Člen 4

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

(a)

„dokument“ pomeni podatke ali vsebino ne glede na to, kakšen je njen medij (napisana na papirju ali shranjena v elektronski obliki ali kot zvočni, vizualni ali avdiovizualni zapis), o zadevi, ki se nanaša na politiko, dejavnost ali odločitve s področja odgovornosti institucije ; informacije iz sistemov za elektronsko shranjevanje, obdelavo ali priklic (vključno z zunanjimi sistemi, ki se uporabljajo za delo institucije) predstavljajo enega ali več dokumentov. Institucija, ki namerava vzpostaviti nov sistem elektronskega shranjevanja ali bistveno spremeniti obstoječi sistem, oceni najverjetnejši učinek na pravico do dostopa, ki izhaja iz te uredbe, in ukrepa tako, da krepi cilj preglednosti;

Funkcije za priklic informacij, shranjenih v elektronskih sistemih institucij za shranjevanje, se prilagodijo, da se ugodi večkratnim zahtevam javnosti, ki se jim ne more ugoditi z uporabo orodij, ki so sedaj na voljo za uporabo sistema ; [Sprememba 36]

(b)

„tajni dokumenti“ pomeni dokumente, katerih razkritje bi lahko vplivalo na varovanje bistvenih interesov Evropske unije ali ene ali več držav članic, zlasti pri javni varnosti, obrambnih in vojaških zadevah, in ki so lahko v celoti ali delno obravnavani kot tajni; [Sprememba 37]

(c)

„zakonodajni dokumenti“ načeloma pomeni dokumente, ki so pripravljeni ali prejeti med postopki za sprejetje aktov, vključno s prenesenimi pristojnostmi, so v državah članicah ali zanje pravno zavezujoči in za katere pogodba določa, da mora pri njihovem sprejetju z vsebinskimi posegi ali mnenjem sodelovati Evropski parlament; izjemoma se kot „zakonodajni“ upoštevajo tudi ukrepi splošnega obsega, ki jih v skladu s pogodbami sprejmeta Svet in Komisija brez sodelovanja Evropskega parlamenta. [Sprememba 101]

(d)

„nezakonodajni dokumenti“ pomeni dokumente, ki so pripravljeni ali prejeti med postopki za sprejetje nezavezujočih aktov, kot so sklepi, priporočila ali resolucije, ali aktov, ki so v državah članicah ali zanje pravno zavezujoči, vendar niso splošnega obsega kot tisti iz točke (c); [Sprememba 39]

(e)

„upravni dokumenti“ pomeni dokumente v zvezi s postopkom odločanja institucij ali ukrepe, ki obravnavajo organizacijske, upravne ali proračunske zadeve, ki so za zadevno institucijo interne narave; [Sprememba 40]

(f)

„arhiv“ pomeni orodje posamezne institucije za strukturirano upravljanje evidentiranja vseh dokumentov institucije v zvezi s postopkom, ki je še v teku ali se je nedavno zaključil; [Sprememba 41]

(g)

„zgodovinski arhiv“ pomeni tisti del arhiva institucij, ki je bil pod pogoji iz točke (a) izbran za stalno hrambo; [Sprememba 42]

(h)

„tretja stranka“ pomeni neko fizično ali pravno osebo ali subjekt zunaj institucije, vključno z državami članicami, drugimi institucijami in organi Skupnosti ali zunaj Skupnosti in tretjimi državami.

V Uradnem listu Evropske unije in na spletnih straneh institucij se objavi podroben seznam vseh kategorij aktov po opredelitvah iz točk (a) do (e). Institucije se tudi sporazumejo o skupnih merilih za arhiviranje, ki jih objavijo. [Sprememba 43]

Člen 5

Tajni dokumenti

1.     Če obstajajo javni razlogi po členu 6(1) in brez poseganja v parlamentarni nadzor na ravni EU in nacionalni ravni, lahko posamezna institucija določen dokument obravnava kot tajen, če bi njegovo razkritje škodovalo varovanju bistvenih interesov Evropske unije ali ene ali več držav članic.

Informacije se kot tajne označijo na naslednji način:

(a)    „EU TOP SECRET/EU STROGO TAJNO“:

ta stopnja tajnosti se uporablja samo za podatke in gradivo, katerih nedovoljeno razkritje bi lahko imelo izjemno težke posledice za bistvene interese Evropske unije ali ene ali več njenih držav članic;

(b)    „EU SECRET/EU TAJNO“:

ta stopnja tajnosti se uporablja samo za podatke in gradivo, katerih nedovoljeno razkritje bi lahko resno škodovalo bistvenim interesom Evropske unije ali ene ali več njenih držav članic;

(c)    „EU CONFIDENTIAL/EU ZAUPNO“:

ta stopnja tajnosti se uporablja za podatke in gradivo, katerih nedovoljeno razkritje bi lahko škodovalo bistvenim interesom Evropske unije ali ene ali več njenih držav članic;

(d)    „EU RESTRICTED/EU INTERNO“:

ta stopnja tajnosti se uporablja le za podatke in gradivo, katerega nedovoljeno razkritje bi lahko bilo neugodno za interese Evropske unije ali ene ali več njenih držav članic;

2.     Podatki se obravnavajo kot tajni le, če je to potrebno .

Če je mogoče, organi izvora na tajnih dokumentih določijo datum ali obdobje, ko je stopnjo tajnosti vsebine mogoče znižati ali ukiniti.

V nasprotnem primeru preverjajo dokumente najmanj vsakih pet let, da bi zagotovili potrebno izvorno stopnjo tajnosti.

Stopnja tajnosti se jasno in pravilno označi ter se ohrani samo toliko časa, kot je potrebno za varovanje podatkov.

Za določitev tajnih podatkov in morebitno kasnejše znižanje stopnje tajnosti ali njeno ukinitev je izključno odgovorna izvorna institucija ali institucija, ki je tajen dokument prejela od tretje strani ali druge institucije.

3.     Brez poseganja v pravico do dostopa drugih institucij EU se tajni dokumenti tretjim stranem odstopijo samo s privolitvijo tistega, ki jih je ustvaril.

Vseeno pa institucija, ki dostop do tajnega dokumenta zavrne, razloge za svojo odločitev navede tako, da ne škodi interesom, ki jih ščiti člen 6(1).

Če pri obdelavi tajnega dokumenta sodeluje več institucij, se pri določitvi stopnje tajnosti zagotovi ista osnova in se sproži posredovanje, če se ocena institucij glede stopnje zaščite razlikuje.

Dokumenti v zvezi z zakonodajnimi postopki se ne določijo kot tajni. Izvedbeni ukrepi se določijo kot tajni še pred njihovim sprejetjem, če je to potrebno in se s tem prepreči škodljivi učinek na ukrep sam. V imenu Evropske unije ali Skupnosti sklenjeni mednarodni sporazumi o dostopanju do zaupnih podatkov, tretjim državam ali mednarodnim organizacijam ne morejo podeljevati pravice, da Evropskemu parlamentu onemogočijo dostop do zaupnih informacij.

4.     Prošnje za dostop do tajnih dokumentov na podlagi postopkov, določenih v členih 17 in 18, obravnavajo samo tiste osebe, ki imajo pravico seznaniti se z navedenimi dokumenti. Te osebe tudi ocenijo, kako se na tajne dokumente lahko sklicuje v javnem registru.

5.     Tajni dokumenti se vpišejo v register posamezne institucije ali objavijo samo s privolitvijo tistega, ki jih je ustvaril.

6.     Institucija, ki zavrne dostop do tajnega dokumenta, razloge za svojo odločitev navede tako, da ne škodi interesom, ki so zaščiteni z izjemami iz člena 6(1).

7.     Brez poseganja v nadzorno funkcijo nacionalnih parlamentov države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se ob obravnavi prošenj za dostop do tajnih dokumentov EU spoštujejo načela iz te uredbe.

8.     Varnostni predpisi institucij o tajnih dokumentih se objavijo.

9.     Evropski parlament ima dostop do tajnih dokumentov prek posebnega nadzornega odbora, sestavljenega iz članov, ki jih imenuje konferenca predsednikov. Člani odbora opravijo postopek varnostnega preverjanja osebja in svečano zaprisežejo, da ne bodo na noben način razkrili vsebine podatkov, do katerih so imeli dostop.

Evropski parlament pripravi notranja pravila in v skladu z obveznostmi iz pogodb varnostne standarde in sankcije, ki ustrezajo pravilom iz notranjih varnostnih pravil Sveta in Komisije. [Sprememba 44]

Člen 6

Splošne izjeme od pravicedo dostopa [Sprememba 45]

1.    Brez poseganja v primere iz člena 5 institucije zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo javnega interesa, kar zadeva: [Sprememba 46]

(a)

notranjo javno varnost, Evropske unije ali ene ali več držav članic ; [Sprememba 47]

(b)

obrambne in vojaške zadeve;

(c)

zasebnosti in integritete posameznika v skladu z zakonodajo Skupnosti glede varstva osebnih podatkov, zlasti pravili, ki se uporabljajo za institucije v skladu s členom 286 Pogodbe ES, pa tudi načelom preglednosti in prakso dobrega upravljanja iz člena 1(c) te uredbe; [Sprememba 49]

(d)

mednarodne odnose;

(e)

finančno, denarno ali gospodarsko politiko Skupnosti ali države članice;

(f)

okolje, kot so kraji razmnoževanja redkih vrst.

2.   Institucije zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo javnih ali zasebnih interesov glede : [Sprememba 48]

(a)

poslovnih interesov fizičnih in pravnih oseb;

(b)

pravic intelektualne lastnine;

(c)

pravnih nasvetov in sodnih ▐ postopkov, z izjemo pravnih nasvetov v zvezi s postopki sprejemanja zakonodajnega akta ali nezakonodajnega akta, ki se splošno uporablja ; [Sprememba 50]

(d)

namena inšpekcij, preiskav in revizij;

(e)

objektivnosti in nepristranskosti ▐ postopkov oddaje javnih naročil storitev, dokler pogodbena institucija ne sprejme končne odločitve, ali izbirne komisije v postopkih za izbor osebja, dokler pristojni organ za imenovanje ne sprejme končne odločitve . [Sprememba 51]

[Sprememba 52]

3.   Izjeme iz odstavkov (2) ║ se uporabljajo, razen če ne prevlada javni interes za razkritje. Močen javni interes za razkritje obstaja tam, kjer so bili dokumenti pripravljeni ali prejeti v postopkih za sprejetje zakonodajnih aktov EU ali nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo . Pri ugotavljanju javnega interesa za razkritje je treba posebno pozornost nameniti dejstvu, da so zahtevani dokumenti povezani z zaščito temeljnih pravic ali pravico do življenja v zdravem okolju . [Sprememba 53]

4.     Pri opredelitvi prevlade javnega interesa za razkritje se ustrezno upošteva zaščita politične dejavnosti in neodvisnosti poslancev Evropskega parlamenta, zlasti glede na člen 6(2) statuta poslancev. [Sprememba 115]

5.     Dokumenti, katerih razkritje bi predstavljalo tveganje za okoljevarstvene vrednote, kot so kraji razmnoževanja redkih vrst, se razkrijejo samo v skladu z Uredbo (ES) št. 1367/2006. [Sprememba 54]

6.    Osebni podatki se ne razkrijejo, če bi takšno razkritje ogrozilo zasebnost ali integriteto zadevne osebe. Kot ogrožanje se ne šteje:

če se podatki nanašajo le na poklicne dejavnosti osebe, razen če obstaja razlog za domnevo – odvisno od posebnih okoliščin –, da bi razkritje osebi škodilo;

če se podatki nanašajo le na javno osebo, razen če obstaja razlog za domnevo – odvisno od posebnih okoliščin –, da bi razkritje osebi ali osebam, ki so z njo povezane, škodilo;

če so bili podatki že objavljeni s privolitvijo osebe.

Osebni podatki se kljub temu razkrijejo, če prevlada javni interes za razkritje. V takih primerih mora zadevna institucija ali organ javni interes točno opredeliti. Navesti mora razloge, zakaj javni interes v določenem primeru prevlada nad interesi osebe.

Če institucija ali organ zavrne dostop do dokumenta na osnovi odstavka 1, preuči, ali je mogoče dovoliti delni dostop do dokumenta. [Spremembe 90+96+102]

7.   Če velja katera od izjem le za dele zahtevanega dokumenta, se drugi deli dokumenta objavijo.

8.   Izjeme, določene v tem členu, se ne uporabljajo za dokumente, poslane v okviru postopkov sprejemanja zakonodajnega akta ali nezakonodajnega akta, ki se splošno uporablja. Uporabljajo se le za obdobje, ko je varstvo utemeljeno z vsebino dokumenta. Izjeme lahko veljajo za največ 30 let. Pri dokumentih, za katere velja izjema glede zasebnosti in integritete posameznika se lahko, če je potrebno, izjema uporablja tudi po tem obdobju. [Sprememba 55]

9.     Kot je določeno v tem členu, se izjeme ne razlagajo tako, da se nanašajo na informacije javnega značaja glede upravičencev sredstev Evropske unije, ki so na voljo v okviru sistema finančne preglednosti. [Sprememba 56]

Člen 7

Posvetovanje s tretjimi stranmi [Sprememba 57]

1.   Dokumente tretjih strani razkrijejo institucije, ne da bi se posvetovale s tistim, ki jih je ustvaril, če je jasno, da se ne uporabi nobena izjema iz te uredbe . S tretjo stranjo se posvetuje, če je ta stran pri izročitvi dokumenta zahtevala, da se jo obravnava na poseben način, da bi presodila, ali se lahko uporabi izjema iz te uredbe . Dokumente, zagotovljene institucijam za vplivanje na oblikovanje politike, bi bilo treba dati na voljo javnosti. [Sprememba 58]

2.   Če se prošnja nanaša na dokument, ki izvira iz države članice in ki

ga država članica ni poslala v svoji vlogi članice Sveta, ali

ne zadeva podatkov, ki jih je prejela Komisija v zvezi z izvajanjem politik in zakonodaje Skupnosti,

se je treba posvetovati z organi zadevne države članice. Institucija, ki ima dokument, ga razkrije, razen če država članica ne zagotovi razlogov za njegovo zadržanje na podlagi izjem iz člena 4 ali ustreznih določb nacionalne zakonodaje, ali če nasprotuje na podlagi člena 296(1)(a) Pogodbe ES, saj bi to bilo v nasprotju z bistvenimi interesi njene varnosti . Institucija oceni ustreznost razlogov , ki jih je navedla država članica ▐. [Sprememba 91]

3.    Brez poseganja v nadzorno funkcijo nacionalnih parlamentov in kadar država članica prejme zahtevo za dokument, ki je v njeni lasti, izvira pa iz institucije, razen če je že jasno, ali naj se dokument razkrije ali ne, se država članica posvetuje z institucijo, da bi sprejela odločitev, ki ne ogroža ciljev te uredbe. Država članica lahko namesto tega napoti zahtevo na institucijo. [Sprememba 60]

Člen 8

Razmnoževanje dokumentov

Ta uredba ne posega v obstoječe predpise o avtorskih pravicah, ki lahko omejijo pravico tretje stranke do ▐ razmnoževanja ali izkoriščanja objavljenih dokumentov. [Sprememba 82]

Člen 9

Načelo dobrega upravljanja

Na podlagi kodeksa dobrega upravnega ravnanja institucije sprejmejo in objavijo splošne smernice o obsegu obveznosti glede zaupnosti in varovanja poslovne skrivnosti iz člena 287 Pogodbe ES, pri čemer obveznosti izhajajo iz pravilnega in preglednega upravljanja in varovanja osebnih podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001. S smernicami se v skladu s Kadrovskimi predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in pogoji za zaposlitev, ki se uporabljajo za druge uslužbence Evropskih skupnosti, ter notranjimi pravili institucij opredelijo tudi sankcije za primer neizpolnjevanja obveznosti po tej uredbi. [Sprememba 107]

NASLOV II

Preglednost zakonodajnih in nezakonodajnih dokumentov

Člen 10

Preglednost zakonodajnih dokumentov

1.     V skladu z demokratičnimi načeli iz člena 6(1) Pogodbe EU in sodno prakso Sodišča v zvezi z izvajanjem Uredbe (ES) št. 1049/2001 institucije, ki delujejo v svoji zakonodajni funkciji, vključno s prenesenimi pristojnostmi, zagotovijo kar najširši dostop do svojega delovanja.

2.     Dokumenti v zvezi z njihovimi zakonodajnimi programi, predhodnim posvetovanjem s civilno družbo ali oceno učinka in vsi drugi pripravljalni dokumenti, ki so vezani na zakonodajne postopke, so dostopni prek uporabniku prijazne medistitucionalne spletne strani in objavljeni v posebni izdaji Uradnega lista Evropske unije.

3.     Zakonodajni predlogi in druga pravna besedila EU so napisana jasno in razumljivo, institucije pa se sporazumejo o skupnih smernicah za pripravo in o modelih priprave za večjo pravno varnost v skladu z ustrezno sodno prakso Sodišča.

4.     Med zakonodajnim postopkom institucije ali organi, ki sodelujejo v postopku odločanja, objavijo pripravljalne dokumente in vse informacije v zvezi z obravnavano tematiko, vključno s pravnimi mnenji, v posebni izdaji Uradnega lista Evropske unije in na skupni spletni strani, na kateri so prikazane vse stopnje postopka.

5.     Objavijo se vse pobude ali dokumenti zainteresiranih strani, ki lahko na kakršen koli način vplivajo na postopek odločanja.

6.     Po sprejetju so zakonodajni akti objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, kot to določa člen 13 te uredbe.

7.     Na podlagi načela lojalnega sodelovanja, ki ureja odnose med institucijami in državami članicami, države članice ne smejo delovati v nasprotju s cilji iz te uredbe, zato si prizadevajo, da pri nacionalnih ukrepih za izvajanje aktov institucij Evropske unije zagotovijo ustrezno raven preglednosti, kar še zlasti storijo z jasno objavo referenc nacionalnih ukrepov. Tako bodo državljani jasno in natančno razumeli svoje pravice in obveznosti po specifičnih pravilih EU, nacionalna sodišča pa bodo lahko zagotovila spoštovanje teh pravic in obveznosti v skladu z načelom pravne varnosti in varovanja posameznika. [Sprememba 103]

Člen 11

Objava v Uradnem listu

1.    V skladu z načeli iz te uredbe se institucije dogovorijo o zasnovi in obliki Uradnega lista Evropske unije, pri čemer upoštevajo že obstoječi medinstitucionalni sporazum.

Poleg aktov, navedenih v členu 254(1) in (2) Pogodbe ES ter prvem odstavku člena 163 Pogodbe Euratom, se ob upoštevanju člena 6 te uredbe v Uradnem listu objavijo naslednji dokumenti:

(a)

skupna stališča, ki jih sprejme Svet v skladu s postopki iz členov 251 in 252 Pogodbe ES, in razlogi, na katerih temeljijo ta skupna stališča, ter stališča Evropskega parlamenta v teh postopkih;

(b)

direktive, razen tistih iz člena 254(1) in (2) Pogodbe ES, odločbe, razen tistih iz člena 254(1) Pogodbe ES, priporočila in mnenja;

(c)

konvencije, podpisane med državami članicami na podlagi člena 293 Pogodbe ES;

(d)

mednarodni sporazumi, ki jih sklene Skupnost ali v skladu s členom 24 Pogodbe EU.

(e)

skupna stališča iz člena 34(2) Pogodbe EU;

(f)

okvirni sklepi in sklepi iz člena 34(2) Pogodbe EU;

(g)

konvencije, ki jih pripravi Svet v skladu s členom 34(2) Pogodbe EU;

2.     Drugi dokumenti, ki se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, so določeni s skupnim sklepom Evropskega parlamenta in Sveta na predlog upravnega odbora Urada za publikacije EU (13) . [Spremembi 74+105]

Člen 12

Upravna praksa glede preglednosti v institucijah [Sprememba 77]

1.   Institucije razvijejo učinkovito upravno prakso, da bi omogočile uresničevanje pravice do dostopa, ki jo zagotavlja ta uredba. Institucije organizirajo in vzdržujejo informacije, ki jih imajo, tako, da je javnosti lahko brez dodatnih naporov omogočen dostop do informacij. [Sprememba 78]

2.     Da bi zagotovile uspešno uporabo načel preglednosti in dobrega upravljanja, se zadevne institucije dogovorijo o skupnih izvedbenih pravilih in postopkih za oblikovanje, določanje stopnje tajnosti, evidentiranje in razširjanje dokumentov.

Da bi spodbudile resnično razpravo med udeleženci v postopku sprejemanja odločitev, in brez vpliva na načelo preglednosti, institucije jasno obvestijo državljane, če in kdaj med konkretnimi fazami postopka sprejemanja odločitev neposrednega dostopa do dokumentov ni mogoče dovoliti. Te omejitve veljajo le do sprejetja omenjene odločitve. [Sprememba 79]

3.     Institucije državljane pošteno in pregledno obvestijo o svoji organizacijski shemi in navedejo pristojnosti svojih notranjih enot, notranji potek dela in približne roke za postopke, ki so v njihovi pristojnosti, ter na katere službe se lahko državljani obrnejo, da bi pridobili podporo, informacije ali upravno varstvo. [Sprememba 80]

4.   Institucije ustanovijo medinstitucionalni odbor iz člena 255 , da preuči in izmenja najboljšo prakso, opredeli ovire pri dostopu in uporabi ter neobjavljene vire podatkov, obravnava možne spore , spodbuja interoperabilnost, ponovno uporabo in združitev registrov, standardizira kodo dokumentov prek Evropske organizacije za standardizacijo, vzpostavi enoten portal EU za zagotovitev dostopa do vseh dokumentov EU in razpravlja o prihodnjem razvoju dostopa javnosti do dokumentov. [Sprememba 81]

Člen 13

Finančna preglednost

Informacije, povezane s proračunom EU, njegovo uporabo in upravičenci do skladov in subvencij EU, so javne in dostopne vsem državljanom.

Te informacije so dostopne tudi na posebnih spletnih straneh ali v podatkovni zbirki, kjer se lahko išče na podlagi zgoraj omenjenih podatkov in ki zadevajo finančno preglednost EU. [Sprememba 85]

NASLOV III

Metode dostopa

Člen 14

Neposredni dostop do dokumentov

1.     Institucije v največji možni meri omogočijo neposreden dostop javnosti do dokumentov v elektronski obliki ali prek registra v skladu s predpisi zadevne institucije. [Sprememba 71]

2.    Institucije javnosti omogočijo neposredno dostopanje do vseh dokumentov v elektronski obliki ali prek registra, zlasti do tistih, ki so pripravljeni ali prejeti med postopki za sprejetje zakonodajnih aktov EU ali nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo ▐. [Sprememba 72]

3.   Kjer je možno, so neposredno dostopni v elektronski obliki tudi drugi dokumenti, in sicer dokumenti, ki se nanašajo na razvoj politike ali strategije.

4.   Kadar neposredni dostop ni omogočen prek registra, je, če je mogoče, v registru navedeno, kje dokument je.

5.    Institucije vzpostavijo skupni vmesnik za svoje registre dokumentov in zlasti zagotovijo enotno dostopno točko za neposreden dostop do dokumentov, sestavljenih ali prejetih med postopki za sprejetje zakonodajnih ali nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo. [Sprememba 73]

Člen 15

Registri

1.   Za uveljavitev pravic državljanov na podlagi te uredbe vsaka institucija omogoči javni dostop do registra dokumentov. Dostop do registra je omogočen v elektronski obliki. Napotila k dokumentom se nemudoma vpišejo v register.

2.   Register vsebuje referenčno številko za vsak dokument (kjer je to primerno, vključno z medinstitucionalno referenco), predmet in/ali kratek opis vsebine dokumenta ter datum prejema ali priprave in vpisa dokumenta v register. Napotila se pripravijo tako, da ni oslabljeno varstvo interesov iz člena 6.

3.    Brez poseganja v notranja pravila institucij register ali sistem registrov (če ima ena institucija več registrov) posamezne institucije vsebuje predvsem podatke o:

prejetih in poslanih dokumentih ter uradni pošti institucije, ko ta pošta ustreza opredelitvi iz člena 4a,

dnevnih redih in povzetkih sej in dokumentih, ki so pripravljeni in razdeljeni pred sejami, ter o drugih dokumentih, ki so razdeljeni med sejami.

Vsaka institucija:

do … (14) sprejme in objavi notranja pravila v zvezi z evidentiranjem dokumentov v registru,

do … (15) zagotovi celovito delovanje registra. [Sprememba 70]

Člen 16

Prošnje

1.   Prošnje za dostop do dokumenta se dajo v kakršni koli pisni obliki, vključno z elektronsko, v enem od jezikov, navedenih v členu 314 Pogodbe ES, in dovolj natančno, da lahko institucija ugotovi, za kateri dokument gre. Prosilec ni dolžan navesti razlogov za prošnjo.

2.   Če prošnja ni dovolj natančna ▐, institucija v roku 15 delovnih dni prosi prosilca, naj prošnjo razjasni, in mu pri tem pomaga, na primer tako, da mu zagotovi informacije o uporabi javnih registrov dokumentov. ▐ [Sprememba 62]

3.   Če se prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na veliko dokumentov, se lahko zadevna institucija s prosilcem neuradno posvetuje o primerni in praktični rešitvi.

4.   Institucije dajo informacije in pomoč državljanom v zvezi s tem, kako in kje lahko vložijo prošnje za dostop do dokumentov.

Člen 17

Obravnava začetnih prošenj

1.   Prošnja za dostop do dokumenta se obravnava takoj. Prosilcu je poslano potrdilo o prejemu. V največ 15 delovnih dneh od vpisa prošnje v register institucija odobri dostop do zahtevanega dokumenta in zagotovi dostop v skladu s členom 10 v tem roku ali pa v pisnem odgovoru navede razloge za celovito ali delno zavrnitev ter seznani prosilca s pravico do vložitve potrdilne prošnje v skladu z odstavkom 4 tega člena. [Sprememba 63]

2.   V izjemnih primerih, na primer kadar se prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na veliko dokumentov, se lahko rok iz odstavka 1 podaljša za največ 15 delovnih dni, pod pogojem, da institucija prosilca vnaprej obvesti in navede podrobne razloge. [Sprememba 64]

3.   Pri celoviti ali delni zavrnitvi lahko prosilec v 15 delovnih dneh od prejema odgovora institucije vloži potrdilno prošnjo, v kateri institucijo prosi, da svoje stališče ponovno preuči , ali, če prosilec dvomi o tem, ali bo škoda zadevnim interesom dejansko povzročena, in/ali meni, da je razkritje v prevladujočem javnem interesu, pozove Evropskega varuha človekovih pravic, da poda neodvisno in objektivno mnenje o vprašanju škode in/ali prevladujočega javnega interesa .

Med čakanjem na mnenje Evropskega varuha človekovih pravic se rok iz odstavka 1 odloži za največ 30 delovnih dni.

Po prejemu mnenja Evropskega varuha človekovih pravic ali najkasneje po preteku 30 delovnih dni lahko prosilec v največ 15 delovnih dneh vloži potrdilno prošnjo, v kateri institucijo prosi, da svoje stališče ponovno preuči. [Sprememba 104]

4.   Če institucija ne odgovori v predpisanem roku, ima prosilec pravico do vložitve potrdilne prošnje.

Člen 18

Obravnava potrdilnih prošenj

1.   Potrdilna prošnja se obravnava takoj. V 15 delovnih dneh od vpisa take prošnje v register institucija odobri dostop do zahtevanega dokumenta in zagotovi dostop v skladu s členom 10 v tem roku ali pa v pisnem odgovoru navede razloge za celovito ali delno zavrnitev. Pri celoviti ali delni zavrnitvi institucija prosilca seznani s sredstvi, ki jih ima na voljo. [Sprememba 66]

2.   V izjemnih primerih, na primer kadar se prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na veliko dokumentov, se lahko rok iz odstavka 1 podaljša za največ 15 delovnih dni, pod pogojem, da institucija prosilca vnaprej obvesti in navede podrobne razloge. [Sprememba 67]

3.   Pri celoviti ali delni zavrnitvi lahko prosilec sproži postopek pri Sodišču prve stopnje proti instituciji in/ali se pritoži pri varuhu človekovih pravic pod pogoji iz člena 230 oziroma člena 195 Pogodbe ES.

4.   Če institucija ne odgovori v predpisanem roku, se šteje, da je odgovor negativen, in prosilec ima pravico, da sproži sodni postopek proti instituciji in/ali pošlje pritožbo varuhu človekovih pravic na podlagi ustreznih določb Pogodbe ES.

[Sprememba 68]

Člen 19

Dostop po prošnji

1.   Prosilec ima dostop do dokumentov, da jih pregleda na kraju samem ali da dobi kopijo, vključno z elektronsko kopijo, kjer je ta na voljo, skladno s svojimi željami.

2.   Če je dokument javen in je prosilcu zlahka dostopen, lahko institucija svojo obveznost odobritve dostopa do dokumentov izpolni tako, da prosilca obvesti, kako pride do želenega dokumenta.

3.   Dokumenti se pošljejo v obstoječi različici in formatu (elektronskem ali drugem formatu, kakršen je braille, široki tisk ali trak) glede na želje prosilca.

4.   Strošek izdelave in pošiljanja kopij se lahko zaračuna prosilcu. Ta strošek ne presega realne cene izdelave in pošiljanja kopij. Pregled na kraju samem, kopije, ki obsegajo manj kakor 20 strani formata A4, in neposredni dostop v elektronski obliki ali prek registra so brezplačni. Prosilcu se lahko dejanski stroški iskanja in priklica enega ali več dokumentov zaračunajo tudi v primeru tiskalniških izpisov ali dokumentov v elektronski obliki iz sistemov za elektronsko shranjevanje, obdelavo ali priklic. Dodatni stroški se ne zaračunajo, če je institucija enega ali več zadevnih dokumentov že pripravila. Prosilec je vnaprej obveščen o znesku in načinu izračuna stroškov. [Sprememba 69]

5.   Ta uredba ne vpliva na posebne ureditve, ki veljajo za dostop, določene v pravu ES in nacionalnem pravu, kot je plačilo pristojbin.

Člen 20

Obveščanje

1.   Vsaka institucija sprejme potrebne ukrepe za obveščanje javnosti o pravicah, ki jih uživa na podlagi te uredbe.

2.   Države članice sodelujejo z institucijami pri obveščanju državljanov.

Člen 21

Uradnik za informiranje

1.     Vsak generalni direktorat posamezne institucije imenuje uradnika za informiranje, ki je v tem generalnem direktoratu odgovoren za zagotavljanje skladnosti z določbami te uredbe in prakso dobrega upravljanja.

2.     Uradnik za informiranje določi, katere informacije so primerne za javnost v zvezi z:

(a)

izvajanjem te uredbe,

(b)

dobro prakso

in poskrbi za razširjanje teh informacij v primerni obliki in na primeren način.

3.     Uradnik za informiranje oceni, če storitve v generalnem direktoratu, za katerega je pristojen, sledijo načelom dobre prakse.

4.     Uradnik za informiranje lahko osebo, ki zaprosi za informacijo, preusmeri na drug direktorat, če želena informacija presega njegova pooblastila, a je v pristojnosti drugega direktorata iste institucije, če seveda s takšnimi informacijami razpolaga. [Sprememba 106]

NASLOV IV

Končne določbe

Člen 22

Poročila

1.    Vsaka institucija objavi vsako leto poročilo za prejšnje leto, vključno s številom primerov, ko je institucija zavrnila dostop do dokumentov, razlogi za zavrnitev ter številom dokumentov občutljive narave, ki niso vpisani v register.

2.     Komisija najpozneje do …* objavi poročilo o uporabi načel iz te uredbe in oblikuje priporočila, po potrebi s predlogi za revizijo te uredbe, ki bi bili potrebni zaradi novih razmer, in z akcijskim programom ukrepov, ki naj bi jih sprejele institucije. [Sprememba 83]

Člen 23

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1049/2001 je z […] razveljavljena.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge.

Člen 24

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ║,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik


(1)  …

(2)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(3)   UL C 303, 14.12.2007, str. 1.

(4)   UL C 293 E, 2.12.2006, str. 151.

(5)  UL L 264, 25.9.2006, str. 13.

(6)   Medinstitucionalni sporazum z dne 22. decembra 1998 o skupnih smernicah za pripravo kakovostnih pravnih aktov Skupnosti (UL C 73, 17.3.1999, str. 1).

(7)   UL L 345, 31.12.2003, str. 90.

(8)   UL L 43, 15.2.1983, str. 1.

(9)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(10)  UL L 340, 31.12.1993, str. 43. ║

(11)  UL L 46, 18.2.1994, str. 58. ║

(12)  UL L 263, 25.9.1997, str. 27. ║

(13)   Glej člen 7 dokumenta SEK(2008)2109.

(14)   Šest mesecev od dneva začetka veljavnosti te uredbe.

(15)   Eno leto od dneva začetka veljavnosti te uredbe.

Sreda, 11. marca 2009
PRILOGA

KORELACIJSKA TABELA (1)

Uredba (ES) št. 1049/2001

Ta uredba

člen 1

člen 1

člen 2(1)

člen 2(1)

člen 2(2)

člen 2(3)

člen 2(2)

člen 2(4)

člen 2(3)

člen 2(5)

člen 2(4)

člen 2(5)

člen 2(6)

člen 2(6)

člen 2(7)

člen 3

člen 3

člen 4(1)(a)

člen 4(1)

člen 4(1)(b)

člen 4(5)

člen 4(2)

člen 4(2)

člen 4(3)

člen 4(3)

člen 4(4)

člen 5(1)

člen 4(5)

člen 5(2)

člen 4(4)

člen 4(6)

člen 4(6)

člen 4(7)

člen 4(7)

člen 5

člen 5(3)

člen 6

člen 6

člen 7

člen 7

člen 8

člen 8

člen 9

člen 9

člen 10

člen 10

člen 11

člen 11

člen 12

člen 12

člen 13

člen 13

člen 14

člen 14

člen 15

člen 15

člen 16

člen 16

člen 17(1)

člen 17

člen 17(2)

člen 18

člen 18

člen 19

Priloga


(1)  Tabela bo posodobljena.


1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/381


Sreda, 11. marca 2009
Smernice za politike zaposlovanja držav članic *

P6_TA(2009)0115

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2009 o predlogu Odločbe Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (KOM(2008)0869 – C6-0050/2009 – 2008/0252(CNS))

2010/C 87 E/63

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0869),

ob upoštevanju člena 128(2) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0050/2009),

ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0052/2009),

1.

odobri predlog Komisije;

2.

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

4.

ponavlja svoj večkratni poziv Komisiji in Svetu, naj zagotovita, da bo Parlamentu dan potreben čas, nikakor ne manj kot pet mesecev, da bo lahko med celovitim pregledom smernic za zaposlovanje, ki je predviden za konec leta 2010, izpolnil svojo posvetovalno vlogo, kot je določeno v članu 128(2) Pogodbe;

5.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


Četrtek, 12. marca 2009

1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/381


Četrtek, 12. marca 2009
Večletni načrt za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju *

P6_TA(2009)0128

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2009 o predlogu Uredbe Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju (KOM(2009)0093 - C6-0081/2009 - 2009/0029(CNS))

2010/C 87 E/64

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2009)0093),

ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0081/2009),

ob upoštevanju členov 51 in 134 svojega Poslovnika,

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

BESEDILO, KI GA PREDLAGA KOMISIJA

SPREMEMBA

Sprememba 1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 a (novo)

 

(3a)

Načrt ICCAT za obnovo staleža spodbuja pogodbenice, naj v letu 2009 prostovoljno zmanjšajo ulov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, da bi tako pospešili obnovo staleža; to so nekatere pogodbenice že storile.

Sprememba 4

Predlog uredbe

Člen 2 – točka g

(g)

„skupna ribolovna dejavnost“ pomeni vsako dejavnost med dvema ali več plovili za ulov, ki plujejo pod zastavo različnih držav pogodbenic ali različnih držav članic, kjer se ulov enega plovila v celoti ali delno pripiše enemu ali več drugim plovilom na podlagi ključa za dodelitev;

(g)

„skupna ribolovna dejavnost“ pomeni vsako dejavnost med dvema ali več plovili za ulov, ki plujejo pod zastavo različnih držav pogodbenic ali različnih držav članic ali pod isto zastavo , kjer se ulov enega plovila v celoti ali delno pripiše enemu ali več drugim plovilom na podlagi ključa za dodelitev;

Sprememba 5

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 6 – pododstavek 3

Ko individualna kvota velja za izkoriščeno, država članica zastave lahko zahteva, da plovilo nemudoma odpluje v pristanišče, ki ga določi država.

Ko individualna kvota velja za izkoriščeno, država članica zastave prekliče dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna in lahko zahteva, da plovilo nemudoma odpluje v pristanišče, ki ga določi država.

Sprememba 6

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1 – uvodno besedilo

1.   Z odstopanjem od člena 7 Uredbe (EGS) št. 2847/93 poveljnik plovila Skupnosti iz člena 14 te uredbe ali njegov zastopnik najmanj 4 ure pred predvidenim časom prihoda v pristanišče uradno obvesti pristojni organ države članice (vključno z državo članico zastave) ali države pogodbenice, katere pristanišča ali sredstva za iztovarjanje želijo uporabiti, o naslednjem:

1.   Z odstopanjem od člena 7 Uredbe (EGS) št. 2847/93 poveljnik plovila Skupnosti iz člena 14 te uredbe ali njegov zastopnik najmanj 4 ure pred predvidenim časom prihoda v pristanišče ali, če je razdalja do pristanišča krajša, ob zaključku ribolovnih dejavnosti in pred začetkom povratka uradno obvesti pristojni organ države članice (vključno z državo članico zastave) ali države pogodbenice, katere pristanišča ali sredstva za iztovarjanje želijo uporabiti, o naslednjem:

Sprememba 7

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2 – točka a

a)

predvidenem času prihoda;

a)

datumu, pristanišču in predvidenem času prihoda;

Sprememba 8

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2 – točka a

a)

opazovanje za najmanj 20 % dejavnih plovil za ulov z zaporno plavarico, daljših od 24 m;

a)

opazovanje za 100 % dejavnih plovil za ulov z zaporno plavarico, daljših od 24 m;

Sprememba 9

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2 – točka b

b)

navzočnost opazovalca med ribolovom, če gre za skupne ribolovne dejavnosti.

b)

navzočnost opazovalca na vsakem plovilu za ulov med ribolovom, če gre za skupne ribolovne dejavnosti.